Stenografiern zapisnik
šeste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
cine 25. oktobra 1889.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr. Josip Poklukar. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Karol Luc k m an n. — Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika V. deželno -zborske seje dne 22. oktobra 1889.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 38. Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za leto 1888.
4.	Priloga 36. Poročilo finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 99, določila ob oskrbovanji in o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah (k prilogi 32.); in o § 1. letnega poročila, marg. št. 14.
5.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1890. (k prilogi 15.); in o § 8. letnega poročila, marg. št. 4.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Franceta Bajca, provizioniranega paznika deželne prisilne delalnice, za daljno dovolitev miloščine.
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frančiške Drenik za daljno dovolitev vzgojevalnih doneskov njenim trem otrokom.
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Senožeškega za odpis dolga 1848 gold.
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Bled, da bi se hiralniški troški 399 gold. 17 kr. za Dorotejo Gogala plačali iz deželnega, oziroma hiralničnega zaklada.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Rovte zaradi podpore za gradnjo ceste Logatec-Rovte.
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Logaškega zaradi podpore za gradnjo ceste Logatec -Rovte.
12.	Ustno poročilo, finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Črnomaljskega za odpis dolga 3500 gold.
13.	Ustno poročilo finančnega) odseka o računskem sklepu zem-ljiško-odveznega zaklada za 1.1888. (k prilogi 1.)
der sechsten Sitzung
des Kralnischen Landtages
M Laibach
am 25. ^ctoßer 1889.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Seine Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Karl Luckmann. — Schriftführer: Landschaftssecretür Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzung vom 22. October 1889.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 38. — Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Landesfondes pro 1888.
4.	Beilage 36. — Bericht des Finanzausschusses über die Regierungsvorlage mit dem Entwürfe eines Gesetzes, mit welchem auf Grund des Gesetzes vom 17. Juni 1888, R. G. B. Nr. 99, Bestimmungen über die Besorgung und Entlohnung des Religionsunterrichtes oit den öffentlichen Volksschulen getroffen werden (zur Beilage 32); und über § 1 des Rechenschaftsberichtes, Marg. Nr. 14.
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes pro 1890 (zur Beilage 16); und über § 8 des Rechenschaftsberichtes, Marg. Nr. 4.
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Franz Bajc. provisionirten Zwangs-Arbeitshausaufsehers, um Weitcrbewilligung seiner Gnadengabe.
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Francisca Drenik tun Weiterbewilligung der Erziehungsbeiträge für ihre drei Kinder.
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bczirksstraßenattsschnsses von Senosetsch um Abschreibung einer Schuld pr. 1848 fl.
9.	Mündlicher Bericht über die Petition der Gemeinde Veldes um Uebernahme der Siechenhauskosteit pr. 399 fl. 17. kr. für Dorothea Gogala auf den Landes-, beziehungsweise Siechenfond.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Gereut tun Subvention für den Straßenbau Loitsch-Gereut.
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bezirksstraßenansschnsses von Loitsch um Subvention für den Straßenbau Loitsch - Gereut.
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bezirksstraßenansschnsses von Tschernembl um Abschreibung einer Schuld von 3500 fl.
13.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnnngs-abschltiss des Grutzdentlastungssondes pro 1888 (zur Beilage 1).
80
VI. seja dne 25. oktobra 1889. -
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o dovršitvi kouvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo (k prilogi 26.).
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1888. in o proračunu za 1. 1890. (k prilogi 9.); in o § 7. letnega poročila, črka C.
16.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke (k prilogi 31.).
17.	Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o prošnji mestne občine Kranj, da se ohrani Kranjska gimnazija.
18.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov katarsterske občine Rakitne, da bi jo pridružili občini Borovnica.
19.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov podobčine Orle, da se ločijo od Dobrunjske županije v samostalno občino Rudnik.
VI. Sitzung mn 25. Bctober 1889.
14.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Vollendung der Convertirnng der krainischen Grundentlastungsschuld in das neue Landesanlehen (zur Beilage 26).
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Musenmsfondes Pro 1888 und über den Voranschlag pro 1890 (zur Beilage 9); und über .§ 7 des Rechenschaftsberichtes lit. C.
16.	Mündlicher Bericht des Berwaltnngs-und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Regierungsvorlage mit dem Gesetzentwürfe, betreffend die Erzichungs- und Unterrichtsanstalten für taubstumme und blinde Kinder (zur Beilage 31).
17.	Mündlicher Bericht des Berwaltnngs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Stadtgemeinde Krainburg, betreffend den Fortbestand des Gymnasiums in Krainburg.
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Insassen der Catastralgemeinde Rakitna um deren Zuweisung zur Ortsgcmeinde Franzdorf.
19.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Insassen der Untergemeindc Orle um Trennung von der Ortsgemeinde Dobrunjc und Kon« stituirung als selbständige Ortsgemeinde.
Seja se začne ob III. uri 30 minut dopoldne.
Scginn brr Sitzung um 10 Ahr 30 Minuten Vormittag.
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung um 25. Dctotzer 1889.
81
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost slavne zbornice in olvarjam sejo. Zapisnikar bode prečita! zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika V. deželno - zborske seje dne 22. oktobra 1889.
1. Lesung des Protokolles der V. Landtagssitzung vom 22. October 1889.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik V. seje v slovenskem jeziku. — (Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der V. Sitzung in slavonischer Sprache.)
Deželni glavar:
Je kaj opombe k temu ravnokar prečitanernu zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, potrjujem, da je zapisnik zadnje seje odobren.
2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinnis.
Deželni glavar:
Došlo je slavnemu zboru več prošenj, in sicer:
Jaz izročam sledeče prošnje:
Landesschulrath hier übermittelt das Gesuch des pens. Lehrers Wenzel Sturm in Mottling um Belastung der erhöhten Pension jährlicher 680 fl. auf weitere fünf Jahre.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Šuklje izroča sledeče prošnje:
Županstvo mestne občine Črnomaljske prosi za uvrstitev ceste iz Grosupljega do Vinice med deželne ceste ter za popravo le črte.
(Izroči se upravnemu odseku — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Odbor «Pedagogiškega društva» v Krškem, prosi podpore za izdavanje pedagogiških knjig.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Načelništvo «Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov» v Novem mestu prosi podpore za društveno hišo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird beut Finanzausschüsse zugewiesen.)
Nadalje izročam jaz še sledeče prošnje:
Ivanetič Maks, učitelj, stanujoč v Žago rji, prosi, da se rehabililuje kot definitiven učitelj na Kranjskem.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der krainische Musealverein bittet um eine Subvention.
(Izroči se finančnemu odseku. •— Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
V zvezi s to prošnjo je tu neko naznanilo: «Mittheilungen des Musealvereines für das Jahr 1888». Razdelila se bo ta knjiga še danes gospodom poslancem in prosim, vzeti to na znanje.
Občinski zastop in krajni šolski svet na Dobrovi pri Ljubljani prosita, da se sedanje velike ßledenske počitnice za ljudske šole podaljšajo na 2 meseca in se na lej šoli vrše od 1. septembra do 1. novembra vsakega leta.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec ces. svetnik Murnik izroča sledeče prošnje:
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani prosi podpore za 1. 1890.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Karinger Valentine aus Laibach, Schülerin am Con-servatorium in Wien, bittet um eine Unterstützung.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Šubic Alojzij, redni učenec na c. kr. akademiji v Monako vem, prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
«Glasbena Matica» v Ljubljani prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Jaz izročam sledeče prošnje:
Landesschulrath hier, legt vor das Gesuch des gewesenen Aushilfslehrers Franz Pugel in Kandia bei Rudolfswert um eine monatliche Gnadengabe.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Landesschulrath hier ersucht um eine Subvention von 500 fl. für den Schulhausbau in Hl. Dreifaltigkeit, Bez. Loitsch.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Ogorelc izroča prošnjo posestnikov iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje Gami je za podporo za uravnavo Save poleg teh vasi.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Dragoš izroča prošnjo Ivane Grm, učiteljske udove v Novem mestu, za podelitev štiriletne podpore po 50 gold.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Pakiž izroča sledeči prošnji:
Okrajno-cestni odbor Ribniški prosi odpisa posojila v znesku 647 gold. 9 kr.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wirb dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Okrajno-cestni odbor Ribniški prosi podpore za 1. 1889.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
82
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung am 25. $rtolicr 1889.
Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo «Dramatičnega društva» v Ljubljani za glediško dobo 1889/90.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kersnik izroča prošnjo občin Moravče, Peče in Drtija za preložitev okrajne ceste iz Moravč na Lukovico.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsansschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Lavrenčič izroča prošnjo pod-občin Lozice in Št. Vid, da bi se jima prepustilo 30.000 ameriških rezanic (kolčev) brezplačno.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird betn Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izročil je samostalni predlog, prosim gospoda tajnika, da tega prebere.
Tajnik Pfeifer
(bere — liest):
«Samostalni predlog
deželnega poslanca Ivana Hribarja in tovarišev ob ustanovitvi deželne hipotečne banke.
Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	V pospeševanje in povzdigo realnega kredita v vojvodini Kranjskej ustanoviti je deželno hipotečno banko.
2.	V ta namen izvoli se odsek sedmero členov, kateri ima svoje nasvete — ako mogoče — še v lem zasedanji stavili deželnemu zboru.
V Ljubljani dne 22. oktobra 1889.
Iv. Hribar, Josip Gorup, Hinko Kavčič, Murnik, L. Svetec, dr. Ivan Tavčar, Klein, V. Pfeifer.»
Deželni glavar:
Ta samostalni predlog je zadostno podprt in ga bodem postavil na dnevni red prihodnje seje, da ga gospod predlagatelj utemelji.
Prestopimo k 3. točki dnevnega reda.
3. Priloga 38. — Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za leto 1888.
3. Beilage 38. — Bericht des Landesausschusses mit Vortage des Rechnungsabschlusses des Landes-soildcs pro 1888.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Fi-nanz-Ansschusse zugewiesen.)
Še ena druga priloga je tukaj, katera je že tudi razdeljena, to je:
Priloga 39. — Poročilo deželnega odbora o napravi nove, iz Radenc navkreber držeče, z okrajno cesto Kočevje-Poljane-Staritrg-Vinica stikajoče se cestne
proge, potem glede podpore za to cesto in glede njene uvrstitve med okrajne ceste. — Beilage 39. — Bericht des Landcsausschnsscs, betreffend die Herstellung und Sub-ventionirung einer netten, von Radence aufwärts führenden Straßenstrecke mit der Einmündung in die Gottschee-Pölland-Altemnarkt-Weinitzer Bezirksstraße und Einreihung derselben in die Kathegorie der Bezirksstraßen.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Sedaj preidemo k 4. točki dnevnega reda.
4. Priloga 36. — Poročilo finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 99, določila ob oskrbovanji o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah (k prilogi 32.); in o § 1. letnega poročila, marg. št. 14.
4. Beilage 36. — Bericht des Finanzausschusses über die Regierungsvorlage mit dein Entwürfe eines Gesetzes, mit welchem ans Grund des Gesetzes vom 17. Juni 1888, R. G. B. Nr. 99, Bestimmungen über die Besorgung und Entlohnung des Religionsunterrichtes an den öffentlichen Volksschulen getroffen werden (zur Beilage 32); und über § 1 des Rechenschaftsberichtes, Marg. Nr. 14.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Državni zbor je lanskega leta sprejel načrt zakona, v katerem se nahajajo določila o verskem pouku v ljudskih šolah. Za zvršitev tega zakona pa so potrebni deželni zakoni, in za to je bilo visoko ministerstvo že lanskega leta vsem deželnim zborom predložilo načrt deželnega zakona, s katerim se ta pouk v posameznih deželah urejuje in določujejo plače. Tudi naš deželni zbor je lanskega leta sprejel ta zakon, ali kakor beremo v marg. št. 14., § 1. deželno-odborskega letnega poročila, ta zakon ni bil potrjen. Uzrok odklonitvi bila je prenaredba § 5. vladne predloge, v kolikor je po deželnozborskern sklepu deželno šolsko oblastvo, kadar določuje, po katerih šolah in po koliko ur na teden mora na vsaki šoli poučevati svoj posebni v določeni šoli nameščeni verski učitelj, zavisno od pritrditve verskega višjega oblastva in deželnega odbora. Deželni zbor kranjski je bil namreč spremenit § 5. tako, da osnova ali ustanovitev novih služeb ne bi bila zavisna samo od deželnega šolskega oblastva, ampak tudi od pritrditve deželnega odbora in višjega verskega oblastva. Vlada pa pravi, da bi se s to zavisnoljo skrčilo po državnih in deželnih zakonih urejeno področje šolskega oblastva, kar se pa ne more dopuščali, ker so pri napominanem odloče-vanji posebno merodajni pedagogično -didaktični oziri. Ker je pa ta zakon vender le važen in potreben,
83
VI. seja dne 25. oktobra 1889. -
zato ga je visoko ministerst.vo letos v drugič predložilo našemu deželnemu zboru v pretresanje.
Finančni odsek se je ž njim bavil in ga je sprejel v tisti obliki kakor lani, izvzemsi § 5.. v katerem se je udal vladini zahtevi. Pri nas sicer ta zakon ni bil tolikanj potreben, ker je pri nas bilo že pred po deželnem zboru preskrbljeno, da so že dozdaj vsi verski učitelji na štiri- in večrazrednih šolah dobivali svoje odškodnine ali plačila za verski pouk takd, da torej v tem obziru za našo deželo zakon ni bil potreben. Ima pa vender nekatere jako ugodne in dobre določbe, in sicer določbe glede verskih učiteljev na večrazrednih ljudskih šolah, ki se nastavljajo z remune-racijami ali s stalnimi plačami in glede odškodovanja za pota. Posedaj namreč je veljalo načelo, da se na nobeni ljudski šoli ni mogel nastaviti verski učitelj drugače nego z remuneracijo, in tudi na Ljubljanskih šolah nismo imeli nobenega definitivno nastavljenega kateheta, ampak dobivali so tudi tu le remuneracije. To je pa bilo jako nedostatno, ker se nikdo ni hotel dolgo časa bavili s tem poukom, pri katerem je žrtvoval vse svoje moči brez nade na primerno pokojnino, ako onemore; zato je bilo pričakovati, da se je vsak prej ko mogoče temu pouku odtegnil. Ge se pa verski učitelji dostikrat vrste in menjavajo, to gotovo ne more biti uspešno za pouk. Po tem zakonu bode pa dovoljeno, definitivno nastavljati tudi veroučitelje po ljudskih šolah, kjer bodo dotična oblastva to za potrebno spoznala.
Na drugi strani je ta zakon tudi ugoden, kar se tiče odškodovanja za pota tistim veroučiteljem, kateri morajo zunaj svojega stanovišča na vnanjih šolah učili veronauk. Posedaj so bile k temu zavezane dotične občine, vender pa ta zaveza ni bila tako jasno izrečena, da se ne bi bile mogle nekatere občine upirati tej dolžnosti, ter je res bilo več takih občin, ki so odrekle svojim katehetom to dolžnost. Vsled lega kateheti — ali niso hoteli več tja zahajati, ali pa so si morali sami preskrbovati voz za pot. Zaradi tega je bil finančni odsek mnenja, naj se ta zakon vender le sprejme in ker se je vlada spodtikala nad § 5., kakor je bil lanskega leta določen, je mislil, naj se vladini zahtevi udarno. Načelo, katero nas je lanskega leta vodilo pri sklepanji tega paragrafa, je po moji misli pravo načelo, ker je gotovo prav, da deželni šolski svet ali deželno šolsko oblaslvo ne ustanavlja samovoljno veroučiteljskih služeb, ampak da imata odločilno besedo tudi deželni odbor — ki ima plačevati — in višje cerkveno oblastvo, ki ima preskrbeti dotič-nega verskega učitelja. Načelo, pravim, je gotovo pravo, ali zavoljo nevarnosti, kateri bi morebiti ta zakon zopet zapadel, ako bi sprejeli § 5. tako, kakor je bil sprejet lani, je finančni odsek mislil, naj venderle od-jenja in § 5. sprejme po nasvetu vladinega načrta. Škode vsled tega ne more posebne biti; svoje načelo smo označili in poudarjali, dejansko pa, ako bi prišlo do tega, bodo dotična oblastva že znala najti pot, po kateri se bodo sporazumela.
Spremembe, katere smo v finančnem odseku sprejeli, označene so v prilogi 36., in prosim, naj slavni zbor prestopi v nadrobno razpravo.
- VI. Sitzung am 25. October 1889.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno debato.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prestopimo v nadrobno debato in prosim gosp. poročevalca, da prečita § 1.
Poročevalec Klun:
(Bere § 1. iz priloge 32. — Liest den § 1. aus der Beilage 32.)
V tem paragrafu spremenjena je vladna predloga v tem, da se določi najmanjše število tedenskih ur na 20, med lem, ko vladni načrt nasvetuje 22 ur.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. —• Niemand meldet sich.)
Torej prosim gospode, ki potrde § 1., naj blago-vole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec Klun:
(Bere § 2. iz priloge 32. — Liest den § 2. aus der Beilage 32.)
Ta paragraf se je dosledno s § 1. spremenil v tem, da se skrči število ur, za katero je zavezan verski učitelj, od 25 na 24.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim gospode, ki se strinjajo s tem paragrafom, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec Klun:
(Bere § 3. iz priloge 32. -— liest den § 3 ans der Beilage 32.)
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere § 4. iz priloge 32. — liest den § 4 ans der Beilage 32.)
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere § 5. iz priloge 32. — liest den § 5 ans der Beilage 32.)
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere § 6. iz priloge 32. — liest den § 6 ans der Beilage 32.)
(Obvelja. — Angenommen.)
(Bere § 7. prvi odstavek iz priloge 32. — liest den ersten Absatz des § 7 ans der Beilage 32.)
Kar se tiče tega § 7. je sklenil finančni odsek, da odpade drugi odstavek vladnega načrta, ki se glasi:
«Kadar se deželno šolsko oblastvo in deželni odbor ne moreta zjediniti, določi merilo naučni minister.»
84
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung mn 25. Dctotzer 1889.
«Wird eine Einigung zwischen der Landesschulbehörde und dem Landesciusschusse nicht erzielt, bestimmt den Maß« stab der Unterrichts-Minister.»
Finančni odsek je mislil, da ne gre, da bi naučni minister določeval, o čemer imata določevati avtonomna organa. Tudi lani se je bil izpustil ta odstavek, in kakor se vidi iz ministerskega dopisa, se vlada nad tem ne spodtika.
Deželni predsednik baron Winkler:
Prav hvaležen sem visokemu zboru, da je blagovolil sprejeti prvih 6 paragrafov načrta postave, ki je v razpravi, in hvaležen bi bil tudi, ako bi se zajedno § 7. sprejel nespremenjen, namreč ne samo prvi odstavek tega paragrafa, ampak tudi drugi, ker se mi vender dozdeva potreben in utrjen. Prvi odstavek določuje namreč, da nagrade in odškodnine za pot izmeri za vsak slučaj posebej deželno šolsko oblastvo, zaslišavši poprej okrajno šolsko oblastvo, po posebnem merilu, dogovorjenem z deželnim odborom. Torej se morata dogovoriti deželni šolski svet in deželni odbor. Nadejati se je, da se bodeta dogovorila, pa vender se lahko pripeti včasih, da ne bi bilo mogoče doseči dogovora, in potem bi stvar ostala nejasna, ker bi se ne vedelo, kdo naj bi jo odločil, namreč ali naučni minister ali kdo drugi. Zavoljo jasnosti je drugi odstavek potreben, in hvaležen bi bil visokemu zboru, ako bi sprejel tudi drugi odstavek.
Landeshauptmann:
Zum Worte hat sich gemeldet Se. Exeellenz der Herr Abgeordnete Baron Schwegel.
Abgeordneter EreeUen; Laron Schwegel:
Der verehrte Herr Berichterstatter hat in seiner Ausführung den großen Wert betont, welchen wir auf die Sanetionirung des in Verhandlung stehenden Gesetzentwurfes legen müssen. Ich theile vollkommen diese seine Anschauung und wünsche lebhaft, dass das Gesetz, welches einem tiefempfundenen Bedürfnisse entsprechen wird, sobald als möglich in Wirksamkeit treten möge. Die Erfahrung der Nichtsanctionirung des Gesetzes in der vom hohen Hause im vorigen Jahre angenommenen Fassung hat den Herrn Berichterstatter bestimmt, bezüglich des § 5 jenen Anforderungen zu entsprechen, welche von Seite der hohen Regierung gestellt wurden, damit das Gesetz der Allerhöchsten Sanction unterbreitet werden könne. Er war mit etwas einverstanden, womit wir im vorigen Jahre nicht einverstanden waren, dass nämlich die Entscheidung über die Systemisirnng von Religionslehrerstellen, sowie über die Frage, ob die Religionslehrer mit einer Remuneration oder mit festen Bezügen angestellt werden, in letzter Linie von der Landesschulbehörde zu fällen sei, während wir im vorigen Jahre am Principe festhielten, dass diese Entscheidung nur im vollen Einverständnisse zwischen der autonomen Landesbehörde, der eonfessionellen Oberbehörde und der Landesschulbehörde gefüllt werde. Auch in diesem Punkte befinde ich mich mit dem verehrten Herrn Berichterstatter
heute im vollen Einverständnisse, und ich glaube, dass wir recht daran thun, den Entwurf mit dem Artikel 5 in der veränderten, heute von uns angenommenen Fassung der hohen Regierung behufs Erwirkung der Allerhöchsten Sanction zu unterbreiten. Bezüglich der beantragten Fassung des § 7 aber divergieren unsere Anschauungen. Zwischen dem § 5 und dem §' 7 besteht nach meiner Ansicht ein umt= ger Zusammenhang, und dieser Zusammenhang ist tut vorigen Jahre von uns auch ganz klar betont und festgehalten worden. Weil im vorigen Jahre im Artikel 5 das Princip aufgestellt wurde, dass bezüglich der Systemisi-rung von Religionslehrerstellen alle drei Faetoren: die Landesschulbehörde, die confessionelle Oberbehörde und die autonome Landesbehörde, das entscheidende Votum zu fällen haben, ist dieses Princip auch im Artikel 7, wo es sich um die Bestimmung von Remunerationen und Wegentschädigungen handelt, beibehalten worden. Es ist also eine logische Consequenz des Gesetzgebungsactes des hohen Landtages, dass er, wenn er seine vorjährige Beschlussfassung bezüglich des Artikels 5 ändert, dieselbe auch bezüglich des Artikels 7 ändere. Der Hinweis darauf, dass der Fall nicht ausgeschlossen sei, dass zwischen der Landesschulbehörde und dem Landesansschusse Differenzen obwalten könnten, dieser Hinweis allein schon müsste uns bestimmen, eine Lücke, die das Gesetz in der vom Finanzausschüsse beantragten Fassung enthält, auszufüllen, und dies kann nur dadurch geschehen, dass eine Instanz bestimmt wird, welche in letzter Linie die Entscheidung zu fällen hätte, wenn eine Einigung zwischen dem Landesschulrathe und dem Landesaus-schuffe nicht zustande käme. Diese Lücke besteht nach der heute beantragten Fassung des Artikels 7, sie bestand aber int vorigen Jahre nicht, weil wir damals die autonome Bestimmung der Landesschulbehörde als oberstes Princip festgehalten haben. Nachdem wir in einem Punkte dieses Princip aufgehoben haben, müssen wir folgerichtig uns dafür entscheiden, auch bezüglich des zweiten Punktes das Princip fallen zu lassen, und den Artikel 7 in der von der hohen Regierung beantragten Fassung zum Beschlusse zu erheben.
Ich würde es demnach für ebenso zweckmäßig und int Interesse der raschen Durchführung des Gesetzes gelegen, als auch in der Natur der Sache begründet erachten, dass das zweite Alinea des § 7 in der Fassung der Regierungsvorlage angenommen werde. Ich kann mir nicht denken, dass mir auf die selbständige Bestimmung der autonomen Landesbehörde in Sachen der Remunerationen tmd Wegentschädigungen ein besonderes Gewicht legen sollten, nachdem wir in Sachen der Anstellung und Systemisirnng auf diese selbstständige Bestimmung verzichtet haben.
Im Interesse des raschen Zustandekommens des Gesetzes, und damit wir nicht gezwungen werden, die gleiche Angelegenheit später vielleicht nochmals zu berathen und das Jnslebentreten des Gesetzes noch weiter zu verzögern, erlaube ich mir, die Wiederaufnahme des zweiten Absatzes des § 7 der Regierungsvorlage zu beantragen, welcher lautet:
«Kadar se deželno šolsko oblastvo in deželni odbor ne moreta zjedinili, določi merilo naučni minister. — Wird eine Einigung zwischen der Landesschulbehörde und dem Landesausschusse nicht erzielt, bestimmt den Maßstab der Unterrichtsminister.»
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung ant 25. Drtobrr 1889.
85
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, dam gosp. poročevalcu končno besedo.
Poročevalec Klun:
Cestili gosp. poslanec baron Schvvegel vidi v § 5. in 7. nekako soglasje, katerega je treba po vladnem načrtu tudi ohraniti. Meni se pa zdi, da je med načelom, izraženim v § 5., in načelom, izraženim v § 7., bistvena razlika. V § 5. je določeno, da zistemizuje nove službe ali določuje remuneräcije deželno-šolsko o blast, vo, potem ko je zaslišalo deželni odbor; v § 7. pa tudi vladni načrt priznava, da ima deželni odbor tukaj večjo oblast, ker mora to merilo biti določeno ne od deželnega šolskega oblastva, potem ko je zaslišal deželni odbor, ampak dogovorno z deželnim odborom. Obe oblastvi ste torej tukaj enaki in delate pogodbeno to merilo. Ako se ne morete med seboj dogovoriti, bi bilo sicer res treba nekako iskati druge oblasti, katera bi v teh slučajih vmes posegala, ah jaz mislim, gospoda moja, da prvič ne bode lahko prišlo do tega, da bi se deželni šolski svet in deželni odbor za par grošev — za več tako ne bode šlo — ne mogla sporazumeti, drugič pa nikakor ne morem ministru priznavali pravice, da bi, ako se te dve oblastvi ne morete sporazumeti, odločeval ravno on. Iščite, če hočete, kako drugo oblast, ali naučnemu ministru jaz v tem načelnem vprašanji ne morem priznavati pravice, da je nekako nad obema oblastvema. Ne deželni šolski svet., ne deželni odbor nista cesarski, ampak avtonomni oblastvi, kajti tudi deželni šolski svet je po mojem mnenji avtonomno oblastvo, ne pa cesarsko, dasiravno ima naslov «c. kr. šolski svet». Glede taci h oblastev pa vender ne moremo dajati ministru pravice, da bi nad njima stal; ako bi pa bilo že treba za par grošev posebnega dogovora, naj ona izvolita posebno deputacijo, da se sporazumeta med seboj. Jaz pa se hočem strogo držali načela, da varujemo deželnemu odboru njegovo pravico, zato priporočam, da izpustimo drugi odstavek § 7. vladnega načrta.
Deželni glavar:
Prestopimo k glasovanju. Glede prvega odstavka § 7., kakor je tiskan v vladni predlogi, in kakor ga nasvetuje tudi finančni odsek, ni nasprotja in prosim gospode, ki ga potrde, naj blagovolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sedaj bodemo glasovali o predlogu gosp. poslanca barona Schwegel-na, kateri sega na vladno predlogo nazaj in meri na to, da se sprejme tudi drugi odstavek § 7. po vladnem načrtu. Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog dobil je večino glasov.
Prosim gosp. poročevalca, da prebere § 8.
Poročevalec Klun:
(Bere § 8. iz priloge 32. — Liest den § 8. ans der Beilage 32.)
(Obvelja. — Angenommen.)
Kar se tiče § 9. mi je omenjati, da je § 9. vladne predloge sicer nespremenjen ostal, da smo ga pa delili v dva paragrafa. Prvi odstavek vladnega načrta je § 9. in drugi odstavek § 10.
§ 9. se glasi' (bere —- liest):
«Ta zakon stopi v veljavnost z začetkom prvega solnčnega leta, ki pride, potem ko se zakon razglasi'. 8 tem časom izgube zajedno svojo veljavnost določila dozdanjih dotičnih predpisov, ki se ne strinjajo s tem zakonom.
Dieses Gesetz tritt mit Beginn des ans die Kundmachung nächstfolgenden Solarjahres in Wirksamkeit. Mit diesem Zeitpunkte treten zugleich die mit diesem Gesetze nicht im Einklänge stehenden Bestimmungen der bisherigen einschlägigen Vorschriften außer Kraft.»
(Obvelja. — Angenommen.)
§ 10. se glasi (bere — liest):
«Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, zvršiti ta zakon.
Mein Minister für Cultus und Unterricht ist mit der Durchführung dieses Gesetzes beauftragt.»
(Obvelja. — Angenommen.)
Naslov zakona v vladni predlogi je napačno tiskan in se ima glasiti, kakor v prilogi 36., torej (bere — liest):
«Zakon
z dne................................................,
veljaven za vojvodino Kranjsko, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888. L, drž. zak. št. 99, določila o oskrbovanji in plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah.
Gesetz
vom..................................................,
wirksam für das Herzogthum Kraiu, mit welchem auf Grund des Gesetzes voni 17. Juni 1888, R. G. B. Nr. 99, Bestimmungen über die Besorgung und Entlohnung des Religionsunterrichtes an den öffentlichen Volksschulen getroffen werden.»
V slovenskem tekstu ste se namreč za besedo «določila o» pridejali besedi «oskrbovanji in» in v nemškem tekstu za besedo «die», besedi «Besorgung und».
Uvod se glasi (bere — liest):
«S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzogthumes Ärain finde Ich anzuordnen wie folgt:»
Deželni glavar:
Sedaj glasujemo o naslovu in uvodu zakona, in prosim gospode, ki pritrde naslovu in uvodu, kakor ga je prečital gosp. poročevalec, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
86	VI. seja dne 25. oktobra 1889. -
Poročevalec Klun:
Predlagani tretje branje.
Deželni glavar:
Želi kdo formalno govoriti k predlogu gospoda poročevalca ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prestopimo k glasovanju, in prosim gospode, ki pritrde temu načtru zakona v celoti, naj bla-govole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
S tem je sprejet tudi prvi predlog finančnega odseka, ki se glasi:
<1. Načrt zakona, s katerim se vravnava oskrbovanje in plačilo za verski pouk po javnih ljudskih šolah, se odobruje.— 1. Der Gesetzentwurf über die Besorgung und Entlohnung des Religionsunterrichtes an den öffentlichen Volksschulen wird genehmiget.»
Prosim gospoda poročevalca, da prebere drugi predlog.
Poročevalec Klun
(bere — liest):
«2. Deželnemu odboru se naroča, da temu zakonu izprosi Naj višje potrjenje. —- Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Sanction dieses Gesetzes zu erwirken.»
(Obvelja. — Angenommen.)
S tem je rešena tudi marg. št. 4., § 8. letnega poročila, katero naj visoki zbor vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen.)
5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1890. (k prilogi 15.); in o § 8. letnega poročila, marg. št. 4.
5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes pro 1890 (zur Beilage 15); und über § 8 des Rechenschaftsberichtes, Marg. Nr. 4.
Poročevalec Klun:
Predno preidem k posameznim številkam učiteljsko-penzijskega zaklada, zdi se mi potrebno, da rešimo nekatere peticije, ki so s to zadevo v zvezi in na katere se je treba pri penzijskem zakladu ozirati. Dotične peticije so:
Prošnja Magdalene Kratochwill, učitelj ske udove v Kočevski Reki, za podporo. — Gesuch der Magdalena Kratochwill, Lehrerswitwe in Rieg, um eine Geldaushilfe.
VI. Sitzung am 25. Drtober 1889.
Poročevalec Klun:
Prva je prošnja učiteljske udove Magdalene Kratochwill, ki dobiva miloščine v znesku 100 gold, na leto, ker njen mož ni bil toliko časa učitelj, da bi bila mogla dobiti postavno pokojnino. Zapustil ji je pa 5 otrok. Gotovo je vsem gospodom znano, da je teško udovi s 100 gold, na leto brez vsacega druzega zaslužka, preživiti sebe in družino peterih otrdk. Ta udova vložila je prošnjo do okrajnega šolskega sveta, naj ji izprosi kako podporo, in dotično prošnjo je poslal deželni šolski svet deželnemu odboru, ki jo je predložil visokemu zboru. Deželni šolski svet predlaga, dati ji miloščino 50 gold, enkrat za vselej.
Finančni odsek se je pridružil temu nasvetu in predlaga:
Visoki zbor naj sklene:
«Učiteljevi udovi Magdaleni Kratochwill se za 1. 1890. dovoli iz penzijskega učiteljskega zaklada eno-kratna podpora 50 gold.»
(Obvelja — Angenommen.)
Prošnja F ilomene Vidmar, učiteljske udove v Ljubljani, za miloščino.-—Gesuch der Philomena Vidmar, Lehrerswitwe in Laibach, um eine Gnadengabe.
Poročevalec Klun:
Filomena Vidmar, učiteljska udova, je bila dobila miloščine 100 gold, za tri leta iz učiteljskega pokojninskega zaklada. Ker ta obrok sedaj poteče, je treba podaljšati to miloščino za daljna 3 leta. Finančni odsek je bil mnenja, da ni nobenega uzroka, to miloščino tej učiteljski udovi ustavljati ter nasvetuje, da se ji podaljša za daljna 3 leta. Prošnja meri tudi na to, da bi se ta miloščina pomnožila, ali temu drugemu delu prošnje finančni odsek ni mogel pritrditi.
Finančni odsek torej predlaga.
Visoki zbor naj sklene:
«Učiteljevi udovi Filomeni Vidmar se miloščina letnih 100 gold, za daljna tri leta podaljša.»
(Obvelja. — Angenommen.)
Prošnja Matilde Kokalj, učiteljske udove, za pokojnino, oziroma miloščino. — Gesuch der Mathilde Kokalj, Lehrerswitwe, um Pension, respective Gnadengabe.
Poročevalec Klun:
V enakem položaji nahaja se Matilda Kokalj — kateri tudi letos poteče miloščina, in finančni odsek je sklenil, da se tudi nji podaljša za 3 leta.
Finančni odsek predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Učiteljevi udovi Matildi Kokalj se miloščina letnih 100 gold, iz učiteljskega penzijskega zaklada za daljna tri leta podaljša.»
(Obvelja. — Angenommen.)
87
VI. seja dne 25. oktobra 1889. -
Prošnja Marije Novak, učiteljske sirote v Šmihelu, za miloščino.— Gesuch der Marie Novak, Lehrerswaise in St. Michael, um eine Gnaden gäbe.
Poročevalec Klun:
Marija Novak, učiteljska sirota po učitelju Novaku v Šmihelu pri Novemmestu, je vložila letos prošnjo za miloščino. Novak je zapuslil 3 hčere, katerih dve si same služite svoj vsakdanji kruh, tretja pa je, kakor potrjuje zdravniško pričalo, bolehna. Pričalo pravi, da ji gnjijejo kosti v boku in da je videti jetična in ne bode dolgo živela. Glede na to, da si njeni sestri služite kruh, ona pa t.ega ne more, nasvetuje finančni odsek miloščine po 50 gold, za tri leta.
Finančni odsek predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Učiteljevi siroti Mariji Novak se dovoli miloščine letnih 50 gold, iz učiteljskega penzijskega zaklada za tri leta,- pričenši s 1. januarjem 1890.»
(Obvelja. — Angenommen.)
Prošnja Mateja Prašnikar-ja, bivšega učitelja v Podkraji, za podporo. — Gesuch des Matthäus Prašnikar, gewcs. Lehrers in Podkraj, um eine Unterstützung.
Poročevalec Klun:
Učitelj Matej Prašnikar je dolgo časa služil kot provizoričen učitelj, ko je pa opešal, ni dobil pokojnine, ampak samo miloščino letnih 60 gold. On ima dve hčeri, ki sle omoženi z delavci in zato se ne more od njih nadejati nikake podpore. Žena mu je jako oslabela, in tudi on je star že 74 let. 8 60 gold, na leto dva stara človeka ne moreta lahko živeti, zato se je obrnil s prošnjo za podporo do okrajnega šolskega sveta, od kterega je po deželnem šolskem svetu prošnja prišla do visocega zbora. Deželni šolski svet predlaga podporo iz navedenih razlogov, in finančni odsek se je pridružil njegovim razlogom ter predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Učitelju Mateju Prašnikarju se za I. 1890. dovoli enokratna podpora 40 gold, iz učiteljskega penzijskega zaklada.»
(Obvelja. — Angenommen.)
Prošnja Ivana Z a r nik - a, upokojenega učitelja v Ne v 1 j eh, za zvišanje pokojnine. — Gesuch des Johann Zarnik, pensionirten Lehrers in Neul, um Erhöhung der Pension.
Prošnja Helene Zarnik, soproge upokojenega učitelja Ivana Zarnika, v V r h p o 1 j i, za podporo. — Gesuch der Helena Zarnik, Gattin des pens. Lehrers Johann Zarnik, in Oberfeld um Unterstützung.
— VI. Sitzung am 25. Drtaber 1889.
Poročevalec Klun:
Ti prošnji ste v tesni zvezi in torej skupno o njih poročam. Ivan Zarnik je bil zaradi bolezni na umu upokojen. Pokojnina znaša 202 gold. 50 kr. na leto, sedaj pa prosi, da bi se mu povišala. Deželni šolski svet predlaga, da bi se mu zvišala pokojnina na 300 gold., ker je bolehen in z dosedanjo ne more shajati. Ali razmere so drugačne, kakor jih prošnja navaja. On je bolan na umu in se ob deželnih troških vzdržuje v blaznici. Celo pokojnino pa dobiva njegova žena, da ona in njena edina hči od nje živite. Za toliko časa, da je učitelj Zarnik v blaznici in dežela zanj plačuje, bi torej ne bilo prav, povikševati pokojnine, ker je prosilec preskrbljen. Če pride kdaj iz blaznice, bode prišel po mnenji finančnega odseka čas, da se bode razpravljalo vprašanje o povišanji pokojnine.
Za sedaj pa finančni odsek predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja učitelja Janeza Zarnika za povikšanje pokojnine se odkloni.»
(Obvelja. — Angenommen.)
Druga prošnja je pa prošnja njegove žene Helene Zarnik, katera toži, da je v silnih zadregah, da ima mnogo troskov, ker je mož zmiraj bolan, in prosi, da bi jej torej deželni odbor kako podporo naklonil. Ob enem je predložila še tretjo prošnjo za svojo lllet.no hčerko Stanislavo Zarnik, ki v Ljubljani obiskuje nunsko šolo in prosi zanjo vzgojevalnega doneska. Finančni odsek je mislil, da naj se prva prošnja Helene Zarnik zaradi tega ne usliši, ker dobiva celo pokojnino njenega moža, s ktero vsaj za silo shaja, ker v slučaji, da bi njen mož umrl, bi gotovo ne dobila tolike pokojnine. Na drugi strani se je pa vender oziral na prošnjo Helene Zarnikove, kar se tiče njene hčere. Finančni odsek ni sicer sklenil stalne miloščine za hčer, vender pa predlaga enkratno podporo 20 gold.
Predlog finančnega odseka se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Heleni Zarnik se za njeno hčer Stanislajo dovoli enkratna miloščina 20 gold, za 1. 1890. iz pokojninskega učiteljskega zaklada.»
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidem k proračunu zaklada učiteljskih p e n z i j za 1. 189 0.; priloga 15. V razmeri, kakor se množi število šol, množi se tudi število učiteljev in vsled tega učiteljskih udov in sirot, za to vidimo iz proračuna, da se je potrebščina pomnožila za okroglo 2000 gold, nasproti letošnjemu letu. Posamezno pa se razdeli potrebščina laköle:
I. «Penzije za učitelje» deželni odbor predlaga z 13.700 gold. Od teh pa odpadejo penzije za 3 učitelje, namreč Arko 720 gold., Kramar 542 gold. 50 kr. in Demšar 780 gold, v skupnem znesku 2042 gold. 50 kr. Ta znesek treba je torej odšteti znesku, katerega predlaga deželni odbor, in ostalo bi še 11.657 gold. 50 kr.
K tej s voli pa je prirastla pokojnina za učitelja Be-
88
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung mit 25. Dctober 1889.
la rja v znesku 1140 gold., in torej znaša skupna potrebščina za učiteljske penzije 12.797 gold. 50 kr. V okrogli svoti priporoča finančni odsek 12.800 gold., torej 900 gold, manj, nego predlaga deželni odbor.
II.	«Za penzije učiteljskih udov» predlaga deželni odbor 5100 gold., odpade pa penzija za Mazek Jero 105 gold., torej ostane 4995 gold. K temu znesku pa priraste pokojnina za Legat Franco 200 gold., Demšar Elizo 260 gold., Andolšek Marijo 140 gold. 66 */e kr., in konkretalna penzija za Matildo in Ivano Kušar 66 gold. 66V2 kr., torej skupaj 673 gold. 33 kr. Ako se to prišteva gorenji številki, kaže se nam potrebščina 5668 gold, in 33 kr., okroglo torej 5660 gold., in ta znesek nasvetuje finančni odsek.
III.	«Za vzgojnine» nasvetuje deželni odbor 1000 goldinarjev, ali k temu prirastejo miloščine za Legat Evgena, Stankota in Albino po 30 gold., torej skupaj za 90 gold. Finančni odsek torej predlaga okroglo svoto 1100 gold.
IV.	«Miloščine» predlaga deželni odbor v znesku 1900 gold. Odbiti pa je za Čuk Heleno 100 gold, in za Lenarčič Janeza 50 gold., katerih miloščine potečejo koncem leta; za podaljšanje pa nista prosila. Vsled današnjih sklepov priraste skupaj 160 gold., ker so dobili : Novak Marija 50 gold., Zarnik Stanislaja 20 gold., Prašnikar Matej 40 gold, in Magdalena Kratochvvill 50 gold., skupaj 160 gold. Torej znaša ves ta znesek 1910 gold., in finančni odsek priporoča ravno to svoto 1910 gold.
V.	«Za odpravnine» ostane 300 gold.
VI.	«Za pogrebnine» ostane 400 gold, in
VII.	«Za uradne in pisarniške potrebščine» 50 gold.
Vsa potrebščina znaša torej 22.220 gold., to je v
primeri s polrebščino, za letošnje leto v proračun postavljeno, več za 1820 gold.
Skupna svota, katero nasvetuje finančni odsek, znaša torej 22.220 gold.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim gospode, ki pritrde svoti potrebščine, nasvetovani po finančnem odseku, naj blagovole ustati.
(Obvelja. ;— Angenommen.)
Poročevalec Klun:
Preidem k zakladi.
I.	«Presežek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig» ostane nespremenjen 930 gold.
II.	«Za šolske globe» postavil je finančni odsek v proračun 700 gold, enako kakor deželni odbor.
III.	«Odsiotni odtegljaji za penzijski zaklad» znašajo 5700 gold.
IV.	«Obresti od kapitalu v» 1346 gold, in
V.	«Povračila» 112 gold.
Vse te svote so ostale nespremenjene, in torej znaša skupna zaklada 8788 gold. Ako se potrebščina v znesku 22.220 gold, primerja s zaklado v znesku 8788 gold., kaže se primanjkljaj v znesku 13.432 gold., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim gospode, ki pritrde tem številkam, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec Klun:
Pri tej priliki bi gospode opozoril na m arg. št. 4., § 8. deželno - odbo rskega letnega poročila. Deželni zbor je dal s sklepom iz 8. seje dne 1. oktobra 1888 deželnemu odboru nalog, naj pretresa vprašanje, ali bi ne bilo prav, učitelje zavarovati za slučaj vpoko-jenja pri kaki zavarovalnici, od katere bi dobivali svoje pokojnine. Deželni odbor obrnil se je do vseh večjih znanih zavarovalnih društev avstrijskih, katera so večinoma tudi na to odgovorila. Deželni odbor je izročil vse došle dopise deželnemu šolskemu svetu, ki je pa odgovoril, da bi po njegovem mnenji ne bilo dobro, zavarovati učitelje pri kakem društvu, ker bi bilo to učiteljstvu in deželi na k var. To je naravno; društvo mora delati z dobičkom, in dežela bi imela s tem več troškov, kakor če prevzame pokojnine in preskrbnine na svoj zaklad. Vsako društvo išče dobička, v svojo kvar ne bode delalo nobeno. Finančni odsek predlaga, da se m arg. št. 4., § 8. d eželno-od bonskega letnega poročila vzame na znanje.
(Obvelja. — Angenommen.)
6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frana Bajc-a, provizij oniranega paznika deželne prisilne delalnice, za daljno dovolitev miloščine.
(i. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Franz Base, prodisiouirten Zwangsarbeitshansaufsehers, um Weiterüewilligung seiner Gnadengabe.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Slavni zbor! Finančnemu odseku je bila izročena prošnja Frana Bajc-a, provizijoniranega paznika deželne prisilne delalnice, v katerej prosi, da bi se mu podaljšala miloščina mesečnih 5 gold., katero je doslej užival. Svoji prošnji priložil je pričalo gospoda zdravnika Bock-a, v katerem mu ta spričuje, da se pri Bajcu zdravje še ni zboljšalo in se ni nadejati, da bi se moglo zboljšali, ker trpi «auf beiden Augen ail den Endausgängen der egypüschen Augenentzündung (Trachoma), Schrumpfung der Bindehaut, Einwärtskehrung der Lider und Wimpern sotoie oberflächlicher, besonders rechts sehr dichter Hornhauttrübung». Razmere so pri njeni take, kot so bile prej, uboštvo je bilo že v prejšnjih letih dokazano in finančni odsek je vsled tega sklenil nasvetovati:
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung tun 25. iOrtolu-v 1889.
89
Slavni zbor naj sklene:
«Franu Bajc-u, umirovljenemu pazniku prisilne de-lalniee, dovoljuje se za tri lel.a od 1. aprila 1890. 1. po-čenši iz zaklada prisilne delalnice miloščina mesečnih 5 goldinarjev.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frančiške Drenik za daljno dovolitev vzgoje valnih doneskov njenim trem otrokom,
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Francisca Drenik mit Weiterbewilli-gllng der Erziehungsbeiträge für ihre drei Kinder.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Frančiška Drenik, soproga bivšega kontrolorja v prisilni delalniei ICunibert.a Drenika, prosi, naj se vzgojevalni troški, ki so se nji dovolili za čas od 1. oktobra 1887 do 1. oktobra 1890 za tri nedorasle otroke, od 1. oktobra 1890 dalje milostno podaljšajo. Frančiški Drenik se je dovolilo za njene tri otroke dne 14. oktobra 1884 miloščina kot vzgojevalni trosek za tri leta in po preteku teh treh let se je- ponovila. Dne 1. oktobra 1890 poteče ta miloščina, zaradi česar se je zopet obrnila do slavnega zbora. Razmere te rodbine so itak slavnemu zboru dobro znane, (inancijelne razmere Frančiške Drenik se niso nič zboljšale, prej oslabele, in zaradi tega je bil finančni odsek mnenja, da bi se miloščina kot vzgojevalni donesek za njene otroke Frančiški Drenik zopet dovolila in nasvetuje:
Slavni zbor naj sklene:
«Frančiški Drenik se dovoljuje miloščina letnih 150 gold, kot vzgojevalni donesek za njene tri otroke in to za tri leta od 1. oktobra 1890, do tj e 1893. 1. iz zaklada prisilne delalnice.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Senožeškega za odpis dolga 1848 gold.
8. Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über die Petition des Bezirksstraßeuansschusses von Seno-setsch mit Abschreibung einer Schuld per 1848 fl.
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! Poročati mi je v imenu finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Senožeškega za odpis dolga 1848 gold. Leta 1887. podrl se je precejšnji del obzidja ob Reški cesti v tako imenovani Ležeški kebri. Troški poprave znašali so 5542 gold, ter so se predplačiloma poravnali iz deželnega zaklada.
Dne 23. januarja 1888. 1. sklenil je slavni zbor, da se od tega dolga 5542 gold, odpiše znesek 2770 gold, in je privolil, da se ostanek 2772 gold, plača v šestih letnih obrokih po ä 462gold, iz dohodkov ondotne mitnice. Dva obroka v znesku 924 gold, sla že plačana, tako da je cestni odbor v Senožečah dolžan deželnemu zakladu še 1848 gold.
Cestni odbor prosi sedaj slavni zbor, naj ta dolg odpiše in podpira prošnjo s tem, da so letos mitnico oddali samo za 804 gold, nasproti prejšnjim letom, ko je znašal zakup 1080 gold.; dalje da imajo mnogo t.roškov za poprave drugih cest, da je slaba letina, da bi morali, ker njim precejšnji del dohodkov mitnice odpade, napraviti naklado.
Finančni odsek je mnenja, da se tej prošnji za odpis dolga ne more ustreči, in sicer glede na to, da je dežela že polovico t.roškov prevzela, da ima Seno-žeški okraj železnico, da ima državno cesto, da se je Reška cesta sprejela med deželne ceste in milnico na Reški cesti plačujejo več drugi okraji, nego Senožeški, v prvej vrsti Bistriški okraj. Prošnja torej ni opravičena. Finančni odsek pa je mislil, da se okraju toliko ustreže, da se mu podaljša obrok za šest let in da se plačuje na leto 308 gold. Glede na te razloge nasvetuje finančni odsek:
Slavni zbor naj sklene:
«Prošnji okrajnega cestnega odbora Senožeškega, da se odpiše za poprave ob Reški cesti iz deželnega zaklada dano posojilo v ostalem znesku 1848 gold., se ne ustreže, pač pa dovoljuje, da se povrne ta dolg v 6. letnih obrokih po 308 gold.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
9.. Ustno poročilo finančnega odseka 0 prošnji občine Bled, da bi se hiralniški troški 399 gold. 17 kr. za Dorotejo Gogala plačali iz deželnega, oziroma, hiralnicnega zaklada.
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Veldes mit Uebernahme der Siechcnhanstosten per 399 fl. 17 kr. für Dorothea Gogala tins den Landes-, beziehungsweise Siechcnfond.
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! Čast mi je poročati v imenu finančnega odseka o prošnji občine Bled, da bi se oskrbovalni troški po, dne 14. junija 1888 umrli hi ral ki Doroteji Gogala v znesku 399 gold. 17 kr. prevzeli na deželni hiralnični zaklad. V tej prošnji poudarja županstvo, da se je prejšnji župan branil, da bi se prevzela omenjena Doroteja Gogala v hiralnico, ali ugovarjalo se je, da se bodo t.roški plačali iz premoženja 400 gold., katero ima dotična hiralka. Zatorej je občina opustila, vzeti jo iz hiralnice. Po smrti Doroteje Gogala dobila je pa občina plačilni nalog, da ima plačati 399 gold. 17 kr. Županstvo je torej mnenja,
90
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung mn 25. October 1889.
da, ker ženska ni bila po krivdi županstva v hiralnici, nima plačati teh troskov, in prosi, naj se prevzamejo na hiralnični zaklad. Mnenje županstva je napačno, ker se je moralo samo prepričati, ali je res, da ima dotična 400 gold, premoženja, in le v tem slučaji žensko pustiti v hiralnici. Ugovor je torej ničeven, in nikakor se ne da sklepati, da bi bil deželni hiralniški zaklad dolžan, te troske prevzeti, tem manj, ker ni njegov namen, prevzeti take troske, in le iz int.erkalarov se zamore to zgoditi. Finančni odsek zaradi tega ne more nasvetovati, da bi se ustreglo prošnji občine Bled, ampak je mnenja, naj se le v slučaji, da bi interkalari hiralniškega zaklada to dopuščali, da primerna podpora ter nasvetuje:
Slavni zbor naj sklene:
«Prošnja občine Bled, da bi se oskrbovalni troški po umrli hiralki Doroteji Gogali prevzeli na bolnišni zaklad, izroča se deželnemu odboru v rešitev.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte an« genommen.)
10, Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Rovte zaradi podpore za gradnjo ceste Logatec-Rovte.
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Gemeinde Gereut mit Subvention für den Straßenbau Loitsch-Gerent.
Poročevalec Detela:
Dalje imam poročati o prošnji občine Rovte zaradi podpore za zgradbo okrajne ceste Logatec-Rovte. Občina Rovte je prevzela del I roško v za to cestno zgradbo, ker se je zavezala nasproti cestnemu odboru, da ne bode samo postavno tlako, ampak še druga dela zvrševala. Vsled tega gre en del troškov za delavce iz prisilne delalnice na račun le občine. Letos je delalo 34 prisiljencev, in od teh jih mora občina plačati 11. Torej so troški izdatni in občina računa, da znašajo vsega skupaj 3330 gold. Ker računi še niso končani, še ni mogoče reči, ali je to isti-nito, kar se navaja v prošnji ali ne, vsekako pa ima občina veliko troškov, in zaradi lega je deželni odbor tudi že dovolil 200 gold, iz onega kredita, katerega je slavni zbor že lansko leto dovolil za zgradbo t.e ceste. Finančni odsek je uvaževal to prošnjo in je mnenja, da je tudi v prihodnje to občino podpirati. Ker se pa še ne ve, koliko bode znašal konečni račun, se tudi ne more določiti znesek podpore. Deželni odbor bode po mnenji finančnega odseka blagohotno razloge prošnje uvaževal, ker pozna razmere te občine, katera navaja, da mora plačati vsako leto cestno doklado za okrajno cesto, akoravno dosedaj ni imela okrajne ceste. Ker ni mogoče konkretnega predloga stavili, koliko podpore naj se občini privoli, nasvetuje finančni odsek :
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Prošnja občine Rovte za podporo k zgradbi okrajne ceste Dolenji Logatec - Rovte se izroča deželnemu odboru, kateri se pooblaščuje, dovoliti ji primerno podporo.»
(Obvelja. — Angenommen.)
11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Logaškega zaradi podpore za gradnjo ceste Logatec-Rovte.
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses Über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Loitsch um Subvention für den Straßenbau Loitsch-Gerent.
Poročevalec Detela:
Prošnja okrajnega cestnega odbora Logaškega zadeva ravno to cestno zgradbo, o kalerej se je sedaj poročalo. Cestni odbor se sklicuje na to, da bo prihodno leto treba dodelati zadnji a čisto novi del ceste do cerkve v Rovtah — 2 km na dolgo — in ! prosi v to svrho podpore 2000 gold.
V tej zadevi je treba pred vsem omeniti, da je cestni odbor Logaški k zgradbi te ceste že dobil izdatne podpore, namreč 1. 1887. vsled sklepa slavnega zbora 2000 gold., 1. 1888. zopet 2000 gold, in letos 1000 gold., torej 5000 gld. Iz van tega pa še posojila 1.1887. 1000 gld. in ravno tistega leta še 2000 gold., torej vkup 3000 gold, posojila. Ako se sošteva 5000 gold, podpore in 3000 gold, posojila, ima ta cestni odbor že 8000 gold, iz deželnega zaklada k zgradbi te ceste. Priznati se mora, da je to jako izdatna podpora. Skupni troški danes še niso znani, ker končni računi še niso predloženi; pa lanskega leta so znašali okoli 14000 gold., in ako se vzame, da je teh troškov 8000 gold, plačal deželni zaklad in da dolguje cestni odbor prisilni delalnici čez 5000 gold, za prisiljence, ki so delali pri tej cesti, je vsega 13000 gold. Potemtakem cestni odbor iz svojega zaklada še prav za prav skorej nič ni dona-šal k zgradbi te ceste. To se pa mora priznavati, da je cestni odbor Logaški s prikladami zelo obložen, sedaj ima 25 °/0 priklade, torej tudi dosedaj ni mogel več storiti.
Finančni odsek pa vender ne more v tem slučaji posebne podpore priporočati, ker je težko, odločiti se, koliko se sme dali, dokler še ne vemo natanko, koliko bodo znašali troški. Ker ima deželni odbor pravico, iz splošnega kredita za ceste po instrukciji z dne 6. decembra 1873 cestnim odborom dajati podpore do 1000 gold., mu bode mogoče, da v la namen podpore dovoli, ako bi bili prihodno leto troški veliki in bi jih cestni odbor ne mogel zmagati.
Finančni odsek glede na vse te razmere ne more nasvetovati druzega nego:
91
VI. seja dne 25. oktobra 1889. -
Slavni zbor naj sklene:
«Prošnja okrajnoceslnega odbora Logaškega za podporo k zgradbi okrajne ceste Dolenji Logatec-Ilovi e se izroča deželnemu odboru, da jo reši v lastnem področji.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Črnomaljskega za odpis dolga 3500 gold.
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bezirksstraßenausschnsses von Tscheruenibl um Abschreibung einer Schuld von 3500 fl.
Poročevalec Detela:
Finančnemu odseku je poročati o prošnji cestnega odbora Črnomaljskega, da bi se odpisal dolg 3500 gold. Omenili mi je, da je slavni zbor v seji dne 19. januarja 1886. I. sklenil, da se od svote 7588 goldinarjev 45 krajcarjev, katero dolguje okrajni cestni odbor Črnomaljski, dolg v znesku 3500 gold, povrne v sedmih letnih obrokih po 500 gold, priče® z letom 1887. Slavni zbor je torej dovolil odpis dolga v znesku 4088 gold, in je odmeril jako ugodne plačilne rdke po 500 gold, v sedmih letih. Že iz tega uzroka finančni odsek ne more priporočati te prošnje, ker je bil listokrat golovo trdni namen deželnega zbora, da se mora to, kar je dolga ostalo, tudi plačati. Tako se je tudi postopalo predlanskega leta nasproti enaki prošnji cestnega odbora Radovljiškega, kateremu se je tudi odpisalo 2460 gold., in naglašalo se je, da se mora ostali dolg plačati, ter se je treba princi pij el no držati tega, da ne gre odpisali ostali dolg. Cestni odbor Črnomaljski, to se mora priznali, je v težavnem položaji glede vzdrževanja cest. On ima primeroma največ cest na Kranjskem vzdrževati, tako da pride na vsakega prebivalca 8 m ceste, v bogatem Ljubljanskem okraji pa na enega prebivalca le 4 in; v Črnomaljskem okraji imajo skorej vsako leto 15 % pri k lad za cestne namene in pri vsem tem ne morejo shajali, tako da je moral deželni zbor že 1. 1887., pa tudi lanskega leta podaljšati rok za pl a Čanje omenjenega dolga, pri čem se je oziralo kolikor mogoče na razmere Črnomaljskega okraja. Da pa bi se dolg kar odpisal, lega finančni odsek ne more nasvetovati in to tem manj, ker bode moral za ceste v Črnomaljskem okraji deželni zaklad že prihodnje leto plačali precejšnjo svolo. Tako se bode n. pr. novo kategori-zovana deželna cesta Grosupelj-Žužemperk-Čermoš-nice- Verčiče - Črnomelj - Vinica od Verčič proti Črnomelj! preložila; tu bodo izdatni troski. Polovica teh froškov spada po postavi na deželni zaklad, druga pa na okrajni cestni odbor, kateri pa sam ne bode mogel to zmagali. Treba bode torej posojila iz deželnega zaklada. Pri vsem uvaževanji težavnega polo-
- VI. Sitzung am 25. til rt n hr v 1889.
žaja Črnomaljskega okraja finančni odsek ne more nasvetovali, naj se dolg odpiše, ampak nasvetuje:
Slavni zbor naj sklene;
«Prošnja okrajnocestnega odbora Črnomaljskega, da se odpiše svota 3500 gold., katero dolžuje deželnemu zakladu, se odkloni.»
Poslanec Šuklje:
Ne ugovarjam nasvetu finančnega odseka in priznavam, da je načelo, ki je izraženo v tem predlogu, opravičeno. Sklicujem se pa na zadnje besede, katere je izustil gospod poročevalec in na peticijo’ katero sem danes izročil v roke našega prečastitega gospoda deželnega glavarja, peticijo, ki zadeva uvrstitev cestne zveze iz Grosupljega čez Krško dolino. Žnžem-perk, Čermošnice, Črnomelj, Vinico med deželne ceste, kar se je pač že z novim zakonom zgodilo, tako, da je la odstavek peticije uže rešen ter tedaj odveč, potem pa za popravo te ceste, ki naj se vrši kolikor mogoče hitro. Črnomaljskemu okraju je ta zveza neobhodno potrebna, on nima zveze niti z glavnim mestom, dobi pa prav ugodno zvezo, ako se cesta popravi. Jaz si torej pridržujem, ko pride ona peticija na vrsto, zastopati stališče Črnomaljskega okraja, dasiravno danes ne ugovarjam predlogu finančnega odseka.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Preidemo torej k glasovanju in prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poslanec Šuklje:
Jaz nameravam slavnemu zboru danes staviti nek predlog, kateri zadeva državno užitnino in izprosil si bodem glede tega predloga, da se smatra kot nujni predlog ter obravnava v tajni seji. Ker utegne la razprava za slučaj, da se dovoli nujnost tega predloga, dlje časa trajati, bi naj pred stavil formalni predlog, da se tukaj prekine javna seja, in ako obvelja moj predlog, da se slavi vprašanje glede tajnosti le seje, kakor določuje § 11. našega deželnega reda.
Deželni glavar:
Gospodje poslanci so slišali predlog gospoda poslanca Šukljela, kateri predlaga, naj se obravnava predlog, katerega hoče slavili, nujno v tajni seji, torej prosim, naj gospodje, ki podpirajo ta predlog, izvolijo ustali.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadosti podprt, in s tem pretrgam javno
sejo.
(Javna seja preslane ob 12 hi, uri in se zopet ot varja ob 3. uri popoldne. — Die öffentliche Sitzung wird um 12 V4 Uhr unterbrochen und um 3 Uhr NachmUag wieder eröffnet.)
92
VI. seja dne 25. oktobra 1889. — VI. Sitzung am 25. $rtolnr 1889.
Deželni glavar:
Prosim gospoda zapisnikarja lajne seje, naj prebere sklepe.
Poslanec Višnikar
(bere — liest):
Deželnemu odboru se naroča:
a)	udeležiti se kot. ponudnik javne dražbe dne 30. oktobra, na kateri se bode oddajal užilninski zakup za davčne okraje Brdo, Vrhnika, Škofja Loka, Logatec, Senožeče, Mokronog, Trebno;
b)	stopiti v dogovor z vis. c. kr. finančnim minister-stvom v to svrho, da se deželi kranjski kar prej mogoče odda v zakup pobiranje užitninskega davka po vsem Kranjskem, izvzemši mesto Ljubljansko.
Die Offerte des Herrn Josef Dekleva wird dem Landesausschusse zur Erledigung im Sinne des über den Aittrag des Herrn Abgeordneten Šuklje gefassten Beschlusses zugewiesen.
Deželni glavar:
Prosim to sprejeti v zapisnik javne seje. In sedaj mislim, gospoda, ne boste želeli nadaljevanja seje, ampak da prestopimo k sklepu današnje seje.
Za prihodno sejo predlagam prihodni torek 29. t. m. dopoldne ob 10. uri. Na dnevni red je postaviti po opravilnem redu v prvej vrsti, kar nam je preostalo od današnjega dnevnega reda, potem utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Hribarja in razen tega še:
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Upravni odsek zboruje danes točno ob ’/„6. uri zvečer; finančni odsek jutri ob 10. uri dopoldne.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 3. uri 10 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 3 Uhr 10 Minuten Nachmittag.

Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.