Štefka Škulj poseka tudi moške harmonikarje
Glasba za zdravje
S Stcfko Skuljevo sva se pogovarjala o igranju na harmoniko. Tisto domačo, trovrst-no, z močnimi značilnimi basi. Pa tudi o na-rodnih in partizanskih pesmih, o že tradicio-nalnetn vsakoletnem tekmovanju harmoni-karjev-ljubiteljev na Pokljuki. Mcd 38 pri-javljenimi tekmovalci je 30. avgusta lani Štefka dvakrat slavila:
•   »Prisodili so mi drugo mesto v izvaja-nju narodnih pesmi in prvo mesto za parti-zanske.«
Stefka mi je zatem ponosna pokazala te-žak bronast kipec partizanskega harmonikar-ja, ki je pravzaprav prehodni pokal domicil-nega  odbora borcev Prešernove brigade:
•   »Hja,«   je  glasno   razmišljala,   »zaigrala sem Bohor je vstal. Ampak sem tole zaslu-
žila. Vse leto sem se načrtno pripravljala. Poslušala sem posnetke pihalnega orkestra Ljudske milice in se natanko ravnala po rit-mu, mclodiji in podrobnostih. Tiste dni bi me lahko dvignili opolnoči in zaigrala bi brezhibno.«
•   Nekoliko   nenavadno,   da   ženska   igra harmoniko   in   na   tekmovanju   potolče   vse moške in ženske tekmece. Koliko časa Stef-ka že vleče meh in si prosti čas krajša s pre-biranjem    okroglih    tipk?    Crnolasa,    visoka Stefka izhaja iz vasi Gornji kot blizu Dvora pri Zužemberku. V družini je bilo 9 otrok in mati je bila tista, ki je otrokom in sebi rada '.aigrala.    Mlado   dekle   jc   rado   prisluhnilo lcpim melodijam in kmalu je tudi sama za-5ela raztegovati meh »frajtonarice«.
•   »Vleklo me je in tako sem se pač na-ičila.   Potem   sem   se   preselila   v   Ljubljano n za dolga leta odložila harmoniko.« Druži-na, hiša, otrok, vsakdanje skrbi. Ni bilo časa ši privezati dušo z lepimi akordi. 23 let dela j Dekorativni.  Tudi  havmonike  ni  več  ime-la:
•  »Takole pred šestimi leti me je ponovno zgrabilo. Mož je takrat rekel: ,Bolj  si stara, bolj .. .'. Res sem hodila v mesto in v izložbi gledala inštrument. Nazadnje sem kupila rab-ljeno.«
•   Vadila  je  sama.  Samo  da  bi  ji  nihče ne očital, kako trapasto izrablja svoj  prosti čas. Prsti so se vedno manj  zatikali:
•   »Veste, glabo sem nekako potrebovala. Bolje sem se počutila.« Na Pokljuki je 1975 osvojila 13. mesto, 1976 že šesto, 1980 tretje in lani potolkla vse tekmece:
•  »Pa saj ne gre za mesto. Lepo je navse-zadnje biti trideseti, nekaj  moraš znati, sre-čamo se harmonikarji, pogovorimo se o mar-sičem, lep dan preživimo.«
•   Štefka   svojo   dobro   voljo   stresa   tudi drugod.   Igra  iz  sebe,  od  srca,  kot  pravimo. Rada   raztegne  meh  tudi  med  upokojenci  v šišenskem Domu starejših občanov:
•   »Igram jim  še tiste  stare,  ki jih tudi oni  dobro  poznajo.  Radi  imajo te melodije. Pravijo, da so kar bolj zdravi. Nekateri celo trdijo,« se je hudomušno nasmejala, »da je, kakor bi prišla zdravnica.«
•  Letos so jim tamkaj za spomin podarili klcpenc, kovinski pas za narodno nošo. Štef-ka je namreč nekaj  let  sodelovala pri folk-lorni skupini Dekorativne. Udeležila se je tu-di Trefaltovega Srečanja, kjer se je pred po-slopjem   televizije  zbralo  prek  300  neutrud-nih  harmonikarjev.  Bilo  je  enkratno  in  di-rigiral jim je znani mladinski in partizanski skladatelj Janez Kuhar. Tako je Stefki har-monika v veselje, pomaga pa ji premagovati tudi zdravstvene težave.
•   »Nisem preveč pri zdravju. Rešuje me tole  veselje.  Nekateri  kegljajo,  drugi  pijejo, jaz pa  vlečem meh.  In  zanesljivo dobro za-stopam ženske.«
•  Da, zelo dobro.  In nemara jo letos po-novno slišimo na Pokljuki. Cez zelene vrhove smrek bo odmevala  pesem  Štefke  Škuljeve. Tja od trdnih sivih skal bo odmevala nazaj v  srca  poslušalcev.  Narodna  in  partizanska pcsem, ki opominja in pripoveduje o nekem narodu.   Narodu,  ki  že  stoletja  vztraja  pod mogočnimi gorami. Takšno je igranje Štefke Škuljeve,  harmonikarke in  delavke Dekora-tivne.
Bogomir Šefic
VABILO!
Starši,  vabimo  vas,  da prijavite  o-troke,   ki   ne   obiskujejo   VVO   in   so stari od 3 do 5 let,   k   80-urnem   vzgoj nem  programu.
Program obsega dejavnosti in zapo-slitve iz vseh vzgojnih področij. Vodila ga bo vzgojiteljica.
Prijave   sprejemamo:
—  v  VVO  Milan  Majcen  — Lepo-dvorska  5  (tel.  311-675).
—    VVVO Najdihojca — Gorazdova 6  (tel.  557-275)
—   v   VVO   Litostroj   —   Ljubeljska (tel. 557-311)
do 5. 2. 1982.
O pričetku izvajanja programa boste pravoča^no obveščeni!