List 19.
Kako se dajo pušave v bolji stan pripraviti ?
(Iz Dunajskiga časopisa.)
Če se človek okrog po deželi ozre, zagleda golih in nerodovitnih pušav dovelj ? kjer ne raste ne trava ne germovje, kjer se nič druziga ne najde, ko pesek in mertvica, koder divji vetrovi svojo prešernost vganjajo, in vsako rastljino že v kalu zaduše in do do briga pokončajo.
Priden in umen kmetovavec bo sam pri sebi mislil, ali bi ne bilo moč takih pušav zbolj-šati, in jih v bolji stan pripraviti? de bi mu zboljšane sčasama raznih pridelkov in veliko dobička donesle. Ja, ljubi moj kmetovavec, mogoče je, mogoče!
Tako vidimo na Francozkim, Nemškim, Oger-skim -*) in v več druzih krajih cele daljave, ktere so pridne roke iz pustih pušav v lepe gojzd^, dobre njive in rodovitne senožeti preobernile. De se pa do zdaj še tacih lepih in koristnih izgledov le posameznim vidi, so razni vzroki tega krivi; pervič se sploh po kmetih dobre in koristne poprave lahko
*) V Mezehogvezu, velkim ces. kobilstvu na Ogerskim je okoli 700 oralov samo z akacijami nasajenih. Miši in zajci so malim drevesčikam sicer zlo nadlegovali, vuoder jih veliko tavžent dreves sedaj prav čversto raste.
Vrednistvo.
ne zvedo; drugič se kmetje ne zjedinijo in združeni takiga dela ne poprimejo; tr e t j i č pa, ker take poprave veliko dela in truda potrebujejo , in koj pervo leto dobička na cente ne donesd. Sej je bilo tavžent let tako, nej pa še zdaj ostane: to je navadni žalostni izgovor.
Piišave, kakor smo že precej v začetku rekli, so več ali manj pešene in suhe planjave, po kterih od vsih strani vetrovi razgrajajo, in vso rast zatirajo, bi se nar hitreji zboljšati dale, če bi se nar pred poskerbelo , v takih krajih sapam in vetrovam vokom priti, de bi jih pervič ti tako naglo ne sušili, in de bi drugič vsake pesti dobre zemlje, ki se je na tacih pušavah komej naredila, preč ne popihali.
K tem pomaga po dolgih skušnjah nar bolj zasajeno drevje in germovje, dene morejo vetrovi z vso svojo močjo razgrajati in bu-čati, temuč se sčasama zmanjšajo in podhinejo; kmalo bo okoli tacih pušav tudi zrak drugačni postal , bo bolj vlažen in rodoviten. Drevje bo vlažnost in mokroto na se potegovalo in dalje časa pri-deržovalo, od ktere bodo začele koreninice trav in želiš po celi pušavi okrepčevati se, čversteji rasti in dobrih rastljin za pašo govedam in drugim živalim obrodovati.
Če ni zgorna perst taciga zemljiša preslaba,
se dajo potem takim iz pašnikov kmalo senožeti napraviti, ali pa z umnim obdelovanjem in gnojenjem tudi v njive predelati. Tam pa 3 kjer imajo še vodo pri rokah, bodo pa še bolj opravili, če senožeti iz njih napravijo. Zdaj bomo pa povedali z kakšnim drevjem bi bilo nar koristniši, pušave zasaditi ali obsejati, de bi se popred v pravi stan spravile.
Če hočemo veliko drevja v suhi in pusti pu-šavi zarediti, jo moramo z mladimi drevesci ob-saditi ali pa z drevjim semenarn zasejati. Po nmo-goverstnih skušnjah učenih drevorednikov je boljši drevesno seme sejati, kakor mlade šibince saditi; zato \ ker se drevesca v ptujo zemljo prenesene , nikoli tako ne sponašajo, kakor ondi, kjer so iz semena zrastle.
Kar drevesa vtiče, ktere bi se med drugimi v pušave saditi ali sejati priporočevale, moramo navadni akacii *) nar več hvale dati, ktera v nar pustejši zemlji zmed vsili dreves nar bolj in nar raji raste, v dobri zemlji se pa v malo letih tako zaredi, de je kaj. Akacijev les je velike hvale vreden.
Gosp. dohtar J. B. liupreht je akacijo vsim kmetovaveam v enakih okolišinah saditi in sejati, v zboru c. k. družbe na Dunaju 13. Prosenca te-kočiga leta prav gorko priporočeval.
Z akacijevim semenarn se zamorejo imenovane pušave sčasama takole v senožeti ali njive spre-obermti:
Poleti se mora pušava, ktero hočemo v bolj i stan pripraviti, odločiti, in v več, postavim po 16 oralov velikih kosov razdeliti. Od vsakiga takiga kosa se na vsih štirih voglih po 20 sežnjev široke rajde odločijo, ktere kakor meja notrajnidel obdajo. V jeseni se pervikrat le polovica teh rajd, to je 10 sežnjev, preorje, m v mescu Kimovcii z akacijevim semenarn (15 do 20 funtov na 1 oral) obseje in povleče. Čez 5 let se ravno tako z drugo polovico imenovanih rajd zgodu C e z druzih pet let je pervič obsejana polovica rajde že gojzd postala, ki se že sekati da. V tem redu je potem od 5 do 5 let enkrat ena, drugikrat d r u g a rajda za sekanje godna, in ker se zmiraj le polovica rajd poseče, obderži zagrajen delež zmiraj lepo drevesno mejo, ki rodovitnost ograjenigazem-Ijiša množi. Pri tem sekanju dreves naj se nikar vse drevesa brez razločka ne sekajo, ampak lepši akacije naj se dalje rasti pustijo, de se za razne rokodelstva pripraven les iz njih perrodi.
Kdor želi' dobriga akacijeviga semena kupiti, ga dobi' pri Henriku Z e 1 i g u, c. k. dvornim kup-čevavcu z semeni na Dunaju. **)
*) Od ktere je bilo v listu 15. in IG. govorjeno.
**) Od tega kupca smo tudi mi unidan 4 funte akacijeviga semena prejeli j na Dunaju sicer 1 funt le 24 krajcarjev velja, mi smo ga po posti dobiti hiteli, zato funt na 40 krajcarjev pride, kar je bilo v poslednjim perloženim listu naznanje dano.                                               Vrednistvo.
74