PISMA BRALCEV
Štepanjsko naselje tudi z druge strani
Ker me zanima kako napreduje gradnja Štepanjskega naselja, si ga večkrat oglcdam. Pišem vam, ker ste že nekajkiat objavili članke in fotogralijc o napredovanju gradnje naselja. V lebruarski števUki ste objavili siiko nasclja, pod njo pa pripisali ,,Štepanjsko naselje vsak dan menja svojo podobo!" To je res, toda Štepansko nasclje se menja tudi z diuge strani, česar marsikdo ne opazi.
Vselili so se prvi stanovaJci a v novi ulici Ob Sotočju so napravili okolico tako, da ni nikomur v ponos. K.o pridete čez novi most za pešce imate kaj videti. Breg Gruberjevega kanala od mosta dalje je ves nametan s papiijem, raznim poliviniiom in drugo šaro- 2a bloki je polno velikih kartonskih škatel, papirja, polivinila in drugih od-padkov. Prcd bloki ni dosti bolje. Kaže, da se stanovalci za red in snago kaj malo brigajo, nihče pa za to ni odgovoren. Hišnih svetov še ni, podjotje Snaga pa tudi še ni poscglo vmcs.
V tcm naselju bo čez 3000 stanovanj ali več kot 10.000 ljudi in če bodo vsi stanovalci tako malomarni, bo to Štepanjsko odlagališče smeti. Zakaj prvi stanovalci ne zažgejo kartonov, papirja in polivinila, da je okolje porazno? Investitor ali občina bi morali napraviti kon-trolo in jih opozoriti!
Sam sem bil priča, kako sta iz plavega bloka očc in sin odnesla polno kartonov in papirja čez parkirišče, ter tam mimo odvrgla vso šaro.
Pri tem svojem pisanju niscm imel slabega namena. Želel sem le opozoriti na problcm novega Štepanjskega naselja, ki bi se biez nad-zora lahko še povečal. Ker sem navedel samo dejstva, ki jih lahko vsakdo vidi, pri čemer niscm nikogar žalil, bom ostai anonimen.
Najlepša hvala za pozornost in lep tovariški pozdrav upokojeni občan iz Most N. N.
PRIPIS UREDNIŠTVA
Prispevkov anonimnih piscev praviloma ne objavljamo. Tokrat smo naredili izjemo, ker je prispevek dobronameren, predvsem pa zato, da opozorimo še vse druge morebitne anonimne pisce na zgornje naše načelo.
Uredniški odbor ne vidi razloga za anonimnost in je v Naši skupnsoti ne sprejema. Avtor lahko ostane bralcem neznan, če želi, da ga pod prispevkom ne podpišemo. Nikakor pa ne sme biti neznan uredništvu. Zato zahtevamo njegov poln naslov.
Upamo, da ne zahtevamo preveč. Zelo želimo, da nam pišete o stvareh širšega družbenega pomena. Rubrika PISMA BRALCEV je kar prevečkrat prazna, vendar smo primorani od piscev zahtevati ta minimalni pogoj.
Spoštovani tovariš urednik!
Lepo je brati in poslušati o našem napredku, o novih cestah, tovar-nah in stanovanjih. Manj prijetno pa je sprcmljatj vesti ovedno novih podražitvah, pa o davkih in pri.spiivkih, ki so potrebni za uresmčitve raznih načrtovza nov nadaljnji razvoj.
Pa vendar so obstaiali žc lotu in leta organi, Vti so bili dolžni spremljati potrebe in razvoj tako velikega demografskega prostora, kot je Ljubljanska kotlina.
Dostikrat se o tem vprašujem, kot član naše družbe, kot član ZK, pa tudi kot učitelj na cni naših osnovnih šol. kajti dostikrat se je treba z učenci pogovoriti tudi o problemih v našem življenjskem okolju in kako naj odgovarjam na razna vprašanja mladih kritičnih Ijudi, ki opažajo dobre in slabe strani starejših in vse družbe!?
Gre za to, da je dostikrat slišati o koristnosti raznih ukrepov ali akcij, poslcdice teh pa so po nekaj letih kot dlaka za oslom, ki se je povaljal, potem pa se je izgubil v neznano. Gre za odgovomost.
Kako naj razložim, zakaj se sušijo pted leti zasajeni topoli med Vevčami in Kašljem. Visoki so po osem metrov in več, pa jim lubje odpada in pod njim so svoje delo opravili črvi, ki so se lepo na toplem zredili in so kot metulji oz. hroščki vsako leto znova pri-pravljeni na nove uničevalne polete. Več kot pol teh drevesletos ne bo ozelenelo, nobene vrednosti nimajo več. A delavci jih niso sadili brezplačno in tudi sadike verjetno niso bile zastonj, da ne rečem, da so nekdaj na tej površini kmetje kosili za živino. Kdo je odgovoren za to, recimo, biološko sramoto na obronku Ljubljane?
In verjetno ni nihče kriv za to, da ob deževju narasla Ljubljanica tiga obalo, da piej omenjeni topoli s truščem padajo v kalne valove in ogrožajo kašeljski leseni most in zaloškega tuili? Ali ne bi bflo mo goče preprečiti, da se ta ljuba smrdeča Ljubljanica pod Spodnjim Kašljem ne bi obnašala kot Hoang-ho, ki v nekaj dneh prestavi strugo in spodkopuje cesto pri Zavoglju?
Kdo je kriv, da na prekopani cesti v KaSju (zaradi podzemeljskega električnega kabla) teden dni nihče ne zasuje resda samo štiri centi-metre globokega jarka, kjer so piekopali asfalt? Ampak kolesar lahko pade in se poškoduje, motomemu vozilu se lahko zlomi vzmet ali os. Pa bi cn sam delavec ne imel deset minut dela s posipanjem dveh samokolnic peska. Kdo naj pospravi z asfaltne ceste ob grad-bišču ali njivi kupe blata, ki jih razvlečejo vozila v deset in deset metrov dolge spolzke preproge? Morda obstaja kako bitje, ki mora od časa do časa pregledati ceste in po potrebi dosuti pesek na ban-kine, da ne bi pokal asfalt in vsako naslednjo pomlad ,,razcvetel"?
Mi bo kdo odgovoril na ta in podobna vprašanja? Naj se sprijaz-nim z mislijo, da pač odgovatja skupnost - nekaj, kai sestavljamo vsi posamezniki?
Se res zavedamo vsi le svojih ptavic, ne pa dolžnosti, pa naj bo poklicnih ali pa splošno človeŠcih?
In ne nazadnje: kako naj se grcmo napredek, ko pa ne znamo čuvati in odgovarjati za tisto, kar že imamo in ni samo moje ali tvoje, ampak nafc?
JOŽE KOZAMERNIK