Matija Križnar
Najdbe rovov pleistocenskih svizcev v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju
Izvleček
Ostanki ledenodobnih svizcev so v Sloveniji zelo pogosti, toda konec pleistocena izumrejo. Poleg kostnih ostankov so se ohranili tudi njihovi, rovi, ki so jih kopali v mehkejše kamenine, predvsem drohljive dolomite. Prispevek obravnava nove najdbe rovov pleistocenskih svizcev, ki smo jih odkrili v okolici Todraža in Hotovlje v Poljanski dolini, okolici Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem in Strmice pri Bukovščici. Najdeni rovi priča jo o veliki razširjenosti pleistocenskih svizcev v osrednji Sloveniji. Abstract
Pleistocene marmot burrows in Skofja Loka and the Polhov Gradec hills
Remains of ice age marmots are common in Slovenia, although they died out at the end of the Pleistocene. In addition to bone remains, their burrows have also been preserved, which they dug in softer rocks, mainly tectonically fractured dolomite. The contribution deals with new finds of burrows of Pleistocene marmots, which were discovered in the vicinity of Todraž and Hotovlja in the Poljanska Sora valley, around Črni Vrh above Polhov Gradec and Strmica by Bukovščica. The burrows found testify to the great range of Pleistocene marmots in Central Slovenia.
Uvod
V nekaterih predelih Julijskih Alp, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah je danes mogoče opaziti alpske svizce (Marm.ota m.arm.ota), le-ti se ob nevarnosti zatečejo v svoje rove. Predstavniki teh skupin so potomci naseljenih alpskih svizcev. Vrsta je ob koncu ledene dobe (poznega glaciala) v vzhodnih Alpah in Sloveniji izumrla. Za njimi je ostalo mnogo kostnih ostankov, ki jih najdemo v skoraj vsaki paleontološko raziskani jami ali njihovih rovih, v katere so se skrivali ob nevarnosti. Ostanki rovov so dokaj redki, najdemo jih samo ob velikih odkopih, kot so kamnolomi ali večji useki cest. V nekaterih kamnolomih Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja smo našli nekaj rovov pleistocenskih svizcev, najpogosteje v skupinah po nekaj lukenj. Pričujoči članek pomeni prispevek k poznavanju razširjenosti pleistocenskega svizca v Sloveniji, saj opisana najdišča večinoma ležijo na območjih kamnolomov in so zelo izpostavljena uničenju.
L F.'. 55 / Najdbe rovov p'loistooonskili svizoov v Škofjeloškem in F'ollio'gl'ajskem hribovju
Pleistocenski svizci v Sloveniji
Kostni ostanki pleistocenskih svizcev so bili najdeni v mnogih jamah in breznih po Sloveniji. Eno od najbližjih nahajališč z ostanki svizcev so Matjaževe kamre v dolini Sore pri Žireh. V tej jami so poleg kosti svizca našli še kosti jamskega medveda (Ursus spela-eus) in drugih pleistocenskih sesalcev (Canis lupus, Cervus elaphus, Alces alces, Castor fiber in drugi). Na Gorenjskem je poznana tudi Poljšiška cerkev, manjši spodmol nad Zgornjimi Gorjami blizu Bleda, kije prav tako znan po množičnih najdbah ledenodobnih svizcev. Divje Babe, paleontološko in arheološko najdišče nad reko Idrijco, v nekaterih plasteh vsebuje ostanke svizcev. V severozahodnem delu Slovenije so ostanke svizcev odkrili tudi pri Domžalah v Babji jami in nad Golnikom v Laznikarjevi zijalki.1 Ta nahajališča so po svoji legi najbližja obravnavanemu območju, zato lahko predstavljajo postojanke pleistocenskih lovcev, iz katerih so se odpravljali na lov za pleistocenskimi svizci in drugim plenom.
Na primorskem območju so najbolj znana najdišča: Betalov spodmol pri Postojni, Parska golobina pri Pivki, Zakajeni spodmol pri Prestranku, Zupanov spodmol, Jama v Loži in Ovčja jama blizu Prestranka, Predjamska jama in Roška špilja v sklopu Škocjanskih jam.2 Pri Črnotičah se nahaja Jama velikih podkovnjakov z ostanki svizcev in ostalo ple-istocensko favno.3
V osrednji Sloveniji poznamo kostne ostanke svizcev iz Mornove zijalke pri Velenju, Marovške zijalke, Lukenjske jame blizu Novega mesta, Ciganske jame pri Kočevju, Jame treh bratov nad dolino Kolpe, Judovske hiše v Beli Krajini, jame Spehovka pri Zgornjem Doliču, Apnarjeve jame pri Libojah (tudi edino najdišče podvrste alpskega volka Cuon alpinus)4 in Jame pod Herkovimi pečmi na Kozjaku. Najvišje ležeče najdišče ledenodobnih svizcev je Potočka zijalka (1700 m nadmorske višine).
Med paleontološkimi raziskavami nekaterih mezolitskih (starejši holocen) postaj, kot so Pod Crmukljo in Mala Triglavca na Primorskem ter Breg na Ljubljanskem barju, ni zaslediti ostankov svizcev, kar pomeni, da je v nižinskih predelih izumrl. Tudi v visokogorskih postojankah, kot sta Potočka zijalka in Mokriška jama, njuni holocenski sedimen-ti ne vsebujejo ostankov alpskega svizca.5
Izumrtje pleistocenskih svizcev v Sloveniji pripisujejo spremembi okolja6 in delno tudi pleistocenskim lovcem.7 Sprememba okolja je prišla do izraza predvsem v postglacialni dobi, ko se je znatno otoplilo, gozdna meja je začela posegati vse višje v visokogorje, kjer so svizci imeli svoja bivališča. Poseljevanje in pogoje za bivanje, tako pleistocenskih kot današnjih svizcev, pogojuje tudi kamninska podlaga.3 Pleistocenski človek s svojim
1	Rakcvec, O novih svižčevih ostankih, str. 353-365
2	Rakcvec, O novih svižčevih 0'Stankih, str. 353-365, Pohar, Vpliv poznoglacialnih temperaturnih nihanj, str 117-135, Vidic, Alpski svizec (Marrnota rnarrnota), str. 21-23.
3	PavSic in Turk, Prva najdba, str 129-160
4	Malez in Turk, Rdeči ali alpski volk, str 178-180
5	Pcliar, Poznoglacialna sesalska favna (doktorska 'disertacija).
6	Rak:vec, Nove najdbe, str. 206-228, Vidic, Alpski svizec (Marrnota rnarrnota), str. 21-23.
7	Rak: vec, Diluvialni svizci, str 245-292
8	Vidic, Alpski svizec (Marinota rnaririjta), str 21-23.
delovanjem ni mogel neposredno vplivati na izumrtje pleistocenskega svizca, ampak je verjetno le pospešil izumiranje že tako oslabljene populacije.
Dosedanje najdbe rovov v Sloveniji
Rove pleistocenskih svizcev so našli v okolici Bleda na vzpetini Dolgo brdo, v Zagorici in pri Podhomu. Pri Ljubljani so poznani pod vasjo Javor in v kamnolomih od cesti Podlipoglav-Javor (slika i), na območju Zasavja pa jih omenjajo iz Bukove gore pri Trbovljah.'3 V okolici Kamnika so našli rove pri Rudniku (z ostankom spodnje čeljustnice) in pri vasi Dupeljne10 ter še na nekaterih predelih Štajerske in Notranjske. Kostni ostanki, ki so jih našli v rovih, so redki in pogosto močno poškodovani.
Najdišča rovov pleistocenskih svizcev iz starejše literature.
A. Odkriti rovi pri vasi Javor, (slika povzeta po Rakovec. 1961) B. Rov. odkrit v kamnolomu pri Rudniku blizu Kamnika, (slika povzeta po Pavlovec. 1983)
Nahajališča rovov v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju
Z raziskavami in obiski nekaterih predelov Škofjeloškega in Polhograjskega območja, predvsem v kamnolomih, smo zasledili luknje, ki smo jih pripisali delovanju pleistocenskih svizcev (Marm.ota rn.arw.ota). Vsi rovi so ohranjeni v dolomitu, kije močno tektonsko zdrobljen, kar so svizci znali izkoristiti, saj so kopali v zdrobljene predele dolomita. Mnogi odkriti rovi so videti večji, vendar je to le posledica krušenja in drobljenja. Ta razlika se opazi predvsem, če primerjamo rove iz Črnega Vrha in Todraža.
Todraž
Pod cerkvijo Sv. Urbana pri Todražu, južno od Gorenje vasi, je v triasnem dolomitu odprt kamnolom, v katerem smo zasledili vsaj šest rovov. Rovi ležijo skupaj in tvorijo skupino (slika 2), ki je verjetno pripadala enemu sistemu rovov. Njihova globina je neznana, vendar se opazi, da vsi rovi potekajo navzgor pod rahlim kotom; premeri rovov so okoli 30 cm.
9	Rakovec, O novih svišcevih ostankih, str. 353-365, Ramovš, Zemlja skoti milijone let.
10	Pavlovec, Pleistocenski svizci, str 256-257
LR 55 / Najdbe rovov pileistoeeriskili svizcev v Škofjeloškem in Folliograjskem hribovju 15
Nahajališče pri Todražu v Poljanski dolini.
A.	Kamnolom v dolomitu z označenimi luknjami (puščice) in večjimi razpokami (prekinjene črte).
B.	Pozicija kamnoloma pri Todražu (rdeči krog). C. Dolomit v kamnolomu je lepo pasast z menjavanjem temnih in svetlih pasov. S puščicama sta označena rova. D. in F. Sliki rovov od blizu. Merilo je veliko 20 cm.
Črni Vrh nad Polhovim Gradcem
Nahajališče rovov na Črnem Vrhu.
A. Skupina Štirih rovov v močno tektonsko zdrobljenem dolomitu (puščice). Označene so tudi nekatere razpoke, ki so jih svizci izkoristili za lažje kopanje rovov. B. Pozicija kamnolomov na Črnem Vrhu nad dolino Velike Božne.
GORENJA VAS
Ob vijugasti cesti, ki pelje iz doline Velike Božne na Črni Vrh (slika 3) so nad predelom, kjer se cesta zravna, odprti manjši kamnolomi. V enem izmed njih smo našli vsaj štiri rove, katerih premeri merijo od 15 do 30 cm. Na višjem predelu smo opazili še nekaj delno zasutih odprtin, vendar nam višina kamnoloma onemogoča dostop. Globine odkritih rovov nismo uspeli določiti.
Iz okolice Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem so že v preteklosti poročali o najdbah pleistocenskih svižčevih ostankov in njihovih rovih.11 Avtor omenja, da so bili svižčevi ostanki najdeni v votlini, kar verjetno pomeni brlog na koncu rova. Torej gre pri naših rovih za novo najdbo, ker je tudi izkop ob cesti novejši. Hkrati pa množica najdb pomeni, daje mogoče tudi v prihodnosti pričakovati nove najdbe.
Hotovlja
Nahajališče v dolini Hotoveljščice nad Hotovljo.
A. Manjši izkop z štirimi rovi (puščice), ki ležijo v horizontalni liniji. Najdišče je bilo leta 2005 uničeno ob izgradnji ceste. B. Pozicija izkopa pod vzpetino Reber (rdeč krog). C. in D. Rovi so delno zasuti z drobiijem. Močno zdrobljen dolomit prepredajo močne razpoke (prekinjene črte).
V dolini Hotoveljščice je vzhodno od vzpetine Reber odprtih nekaj kamnolomov dolomita. V največjem nam, zaradi prevelike globine izkopa, ni uspelo najti ničesar. Nekaj sto metrov naprej smo v majhnem izkopu odkrili skupino štirih rovov, ki ležijo v skoraj horizontalni liniji. Premeri rovov so med 20 in 30 cm, globine ni bilo mogoče določiti. Ob pomoči močne svetilke smo v dveh rovih opazili rastlinski drobir, ki so ga verjetno
11 Cirnerman, Najdba svižčevih ostankov, str 5S~59
LE. 55 / Najdbe rovov pleistorenskih svizoev v Škofjeloškem in Folhograjskern hribovju
nanosili svizci. Kamnina je močno zdrobljena in prepredena s prelomi (slika 4), ki so pogosto pripomogli, da so svizci hitreje izkopali svoja bivališča.
Nahajališče je danes zasuto, saj so v začetku leta 2005 uredili cesto (ogled maja 2005), njena izgradnja je uničila najdišče.
Kamnolom pri Strmici
Ob cesti, ki pelje iz Bukovščice na Cepulje, sta na južni strani Spičastega vrha dva kamnoloma. V zgornjem, velikem kamnolomu smo na vzhodni strani čela odkopa zasledili skupino štirih rovov (slika 5), njihovi premeri so različni; med 15 in 30 cm. Položaj in razdalje med rovi govorijo o enem sistemu rovov. Drugod v kamnolomu ni zaslediti drugih rovov.
Na skrajnem vzhodnem delu kamnoloma lahko opazujemo debelino preperine z značilnimi nihanji v zrnatosti in barvi zemlje. Najdišče je bilo ob ponovnem ogledu meseca avgusta 2008 z večjim posegom v steno kamnoloma že uničeno.
Druge raziskane lokacije
* v<
Najdišče svižčevih rovov med Strmico in Čepuljami.
A. Skupina Štirih rovov (puščice), v zdrobljenem dolomitu. Velikost merila je 20 cm. B. Pozicija kamnolomov pod Spičastim vrhom (rdeči krog). C. Na vzhodni strani kamnoloma lahko opazujemo preparino s temnimi in svetlimi plastmi, (vse fotografije: Matija Križnar, vir zemljevidov: Atlas Slovenije, Geodetski zavod Slovenije)
Poleg naštetih najdišč, ki so vsebovali rove, smo raziskali še mnoge druge kamnolome in izkope. Pred leti je bil opažen rov tudi v kamnolomu pod cerkvijo sv. Mohorja nad Selcami, vendar je hitra širitev kamnoloma preprečila natančnejše dokumentiranje (fotografiranje) najdišča. Nekaj možnih lokacij smo raziskali pri Visokem v Poljanski dolini. Mnogo neraziskanih lokacij je v okolici Polhovega Gradca, predvsem južno od Grmade, nadalje v dolini Kopačnice in dolini Ločnice zahodno od Trnovca. Tam je tudi geološka podlaga primerna in treba bi bilo pregledati zanimive izkope in kamnolome med Črnim Vrhom, Pasjo Ravnijo in doline Brebovščice, kjer se pojavlja zelo drobljiv bel do svetlo siv dolomit.
Sklep
Najdišča rovov pleistocenskih svizcev so dokaz, da ledenodobni lovci ali plenilci niso potrebovali dolgih lovskih pohodov, ampak so svojo hrano lovili v bližini. Razširjenost pleistocenskega svizca v predalpskem hribovju ni presenetljiva in ob nadaljnjem raziskovanju ter sistematičnem dokumentiranju najdb se bo naše vedenje o živalstvu pleistoce-na izpopolnjevalo. Z nadaljnjim delovanjem nekaterih kamnolomov bodo rovi uničeni, medtem ko bomo v drugih našli nove, mogoče celo s kostnimi ostanki.
LITERATURA
Cimerman, Franc: Najdba svižčevih ostankov pri Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Proteus 29,
Ljubljana : Prirodoslovno društvo Slovenije, 1966, str. 58-59. Malez, Mirko in Turk, Ivan: Rdeči ali alpski volk v pleistocenu Slovenije. Pi'oteus 52, št. 5, Ljubljana :
Prirodoslovno društvo Slovenije, 1990, str. 178-180. Osole, Franc: Paleolitska kulturna zapuščina v Matjaževih kamrah. Loški razgledi 21, Skofja Loka :
Muzejsko društvo, 1974, str. 24-33. Pavlovec, Rajko: Pleistocenski svizci med Kamnikom in Lukovico. Proteus 45, Ljubljana : Prirodoslovno
društvo Slovenije, 1983, str. 256-257. Pavšič, Jernej in Turk, Ivan: Prva najdba Panthera pardus (Linne) in nove najdbe vrste Gulo gulo Linne
v Sloveniji. Razprave IV. razreda SAZU, št. 30, Ljubljana : SAZU, 1989, str. 129-160. Pavšič, Jernej: Ostanki svižčevih rovov Gea, 15 (l), Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005, str. 45-46. Pohar, Vida: Poznoglacialna sesalsk,a favna v Sloveniji. Doktorska disertacija (hrani knjižnica Katedre za
paleontologijo), Ljubljana, 1991. Pohar, Vida: Vpliv poznoglacialnih temperaturnih nihanj na velike sesalce v Sloveniji. Razprave IV.
razreda SAZU, št. 38, Ljubljana : SAZU, 1997, str. 117-135. Pohar, Vida in Kotnik, Jože: Alpski svizec iz Matjaževih kamer. Geologija 36, Ljubljana, 1993, str. 95-117. Rakovec, Ivan: Diluvialni svizci južnovzhodnih Alp. Prirodoslovne razprave 2/5, Ljubljana :
Prirodoslovno društvo, 1935, str. 245-292. Rakovec, Ivan: Nove najdbe diluvialnih svizcev v Sloveniji. Razprave razreda za prirodoslovne in medicinske vede SAZU, 4, Ljubljana : SAZU, 1949, str. 206-228. Rakovec, Ivan: O novih svižčevih ostankih iz Slovenije. Razprave IV. razreda SAZU, 6, Ljubljana : SAZU, 1961, str. 353-365-
Ramovš, Anton: Zemlja skozi milijone let. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1960.
Vidic, Jana: Alpski svizec. Proteus 48, Ljubljana : Slovensko prirodoslovno društvo, 1985, str. 188-192.
LR 55 / Najdbe rovov p>loistooonskih svizoov v Skoijološkom in Polh jgraiskom hribovju
Vidic, Jana: Alpski svizec (Marmota marmota L. 1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po Sloveniji. Razprave in raziskave, Strokovna knjižnica TNP, št. 3, Bled : Triglavski narodni park, 1994, str. 21-23.
Summary
Pleistocene marmot burrows in Skofja Loka and the Polhov Gradec hills
Bone remains of. Pleistocene marmots (Marmota marmota) are common in Slovenia; they have been found and dated to the beginning of the Holocene (end of the Würm). Like today, Pleistocene marmots made burrows in which they could hide or hibernate. The burrows were made in tectonically fractured rocks, mostly dolomite. To date, burrows of. ice age marmots have been found near Bled, Ljubljana, Kamnik and in the Zasavje region. In the vicinity of Skofja Loka and the Polhov Gradec hills, burrows had only been found on Črni Vrh near Polhov Gradec, in which some bone fragments were also found. Through intensive fieldwork, we located a few new marmot burrows near Todraž in the Poljanska Sora valley, in the Hotovlja valley, at Strmica above Bukovščica and some new burrows on Črni Vrh near Polhov Gradec. They were found in groups of four or five burrows. The burrows are around 20 cm in diameter, with unknown length. We found some grass or twig fragments in some burrows, but no marmot bones. The recently discovered burrows of Pleistocene marmots near Skofja Loka and in the Polhov Gradec hills are a good contribu tion to Slovenian ice age fauna and palaeoecological knowledge. Climate changes, as well extensive hunting by ice age man, contributed to the extinction of Pleistocene marmots in Slovenia.