Razne stvari. Iz domačih krajev. Vesele praznike! Ko bi želje veljale kaj! . . . Mogočna povodenj najkrasnejših želj bi drvila iz našega uredništva in upravništva po slovenski domovini, ko bi želje" veljale kaj!... Sedaj pa spreimite le skromno, a srčno željo: »Vesele praznike!* Abstinenca slov. poslancev. Iz Slatine se nam še poroča: Odbor slov. katol. političnega društva na Slatini je poslal g. deželnemu poslancu, g. dr. Jurteli, naslednjo izjavo: »Popolno odobravamo Vaš, kakor Vaših gg. tovarišev izstop iz štaj. deželnega zbora, kjer se Slovencem godi krivica za krivico. Samo dva slučaja: krivična razdelitev slatinske občine v prid semkaj privandranih posilinemcev in suženjska plača slov. delavcev v deželnem kopališču na Slatini. Nikjer se torej na Spodnjem Štajarskem odločneje ne sliši klic: »Proč od Gradca!« kakor v križevske nadžupnije deseterih občinah. Odločuo zahtevamo posebni namestniški oddelek za Južni Štajar, ločitev deželnega šolskega sve"ta v nemSkega in slovenskega; mesto nemške c. kr. kmet. družbe posebni kulturni sve"t z nemškim in slov. oddelkom, slov. ljudskošolskega nadzornika, slov. ljudske in srednje Sole; istotako regulacijo Drave, Pesnice, Sotle ter drugih regulacije potrebnih vodotokov. — Gospod poslanec! VaSi volilci stojijo kakor skala za Vami. Slovenci, ne udajmo se! Vse za vero, dom, cesarja!« — Gospodoma drž. poslancema, dr. L. G r e g o r e c u in I. Ž i č k a r j u, pa se je poslala ta-le izjava: >Odbor slov. kat. političnega društva na Slatini prosi slov. državne poslance sploh, posebej pa naša dva zastopnika državnega zbora, velečastita gg. dr. L. Gregoreca in I. Žičkarja, da naj blagovolijo primernim potom osrednji vladi na Dunaju pojasniti utemeljeni uzrok izstopa Staj. slovenskih deželnih poslancev iz dežel. zbora ter izposlovati, da se pravične zahteve Staj. Slovencev izvedejo v najkrajšem času!« Usposobljenostni izpiti za učitelje in učiteliice na c. kr. učiteljišču v Mariboru se bodo začeli dne 7. majnika. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila. Ne bo nič. Naše c. kr. učiteljišče ne dobi novega poslopja, ampak ostane pri Badlu na stanovanju v dosedanji hiši, katera pa se bo znotraj nekoliko bolj primerno priredila in prezidala. V dvorišču bo Badl sezidal tudi telovadnico, v katero bodo hodili telovadit učiteljiščniki in gimnazijci. Odlikovanje. Profesor slovenskega jezika na mariborski gimnaziji, gospod Ivan Majciger je imenovan povodom umirovljenja šolskim svetnikom. Gospod profesor še ostane do konca šolskega leta v službi. Iz šole. NameSčeni so kot učitelji oziroma učiteljice: v Dolu pri Hrastniku gosp. Ivan Polak, na podružnici v Ostrvici pri Št. Jurju ob Tabora gsp. Ivan JezovSek, pri Sv. Jurju na Ščavnici g. Fran Kocmut in gca. Marija Kocmut, na Gorici pri Gornjemgradu g. Ivan Časl, pri Sv. Antonu v Slov. goricah g. Josip Klemenčič in gdč. Viktorija Trost, na dekliški Soli Trbovlje-Vode gdč. Hildeg. Rieger, na Gomilskem gdč. Marija Miklič, v Cezanjevcih pri Ljutomeru gospa Nemetz iz St. Jurja na Sčavnici. Učiteljicam za ženska ročna dela je imenovana za Kebelj gospa Josipina Pukmeister. Smrt. V torek popoludne ob 2. je umrl v Mariboru po celem Štajarju občeznani in velespoštov. cesarski svetovalec in upokojeni profesor na c. kr. učiteljišču gospod Franc Janežič. Spodnještaiarski učitelji so večinoma njegovi učenci. Telo pokojnika se je prepeljalo v Žalec in bode jutri na ondotnem mirodvoru pokopano. Naj v miru počiva! Katoliško delavsko drnštvo je imelo v nčdeljo mesečno zborovanje. Gsp. dr. Matek je govoril o boju laži z resnico, g. Bohak pa o suženstvu ženstva, posebno delavskega, v novodobni družbi. Društvo bo priredilo prvo nedeljo v maju izlet v Mariio PušCavo, kjer bo predpoldan za druStvenike maša, popoldne pa pri gsp. Ajholcariu koncert z velezanimivim sporedom. Gostje in prijatelji društva dobro došli! Skrb deželnega odbora za slovenske kmete. Trojiška zadruga je prosila deželni odbor, naj ji poSlje na zborovanje dne 1. aprila potovalnega učitelja g. Jelovšeka. Prošnja se je vložila tri tedne prej. A g. Jelovšek je dobil od deželnega odbora naznanilo komaj zadnjega marca, ko že ni mogel več priti. Tako se delajo zapreke izobraževanju slovenskega kmeta!! In mi bi naj vsled tega silili v Gradec? Ogenj je uničil dne 2. aprila v Hočah gospodarsko poslopja A. Kebra in železno skladiSče Pfeiferja. Bila sta zavarovana. Poslanec Wolf, znani ropotač v državnem zboru, bo 29. aprila v Mariboru govoril. Pohvalil bo Mariborčane, da so si napravili Bismarkovo ulico in s tem pokazali pomanjkanje pravega avstrijskega duha. Kmetijsko šolo s hrvatskim učnim iezikom namerava vlada napraviti v Pazinu. Tudi na Spodnjem Štajarju bi potrebovali enako šolo s slovenskim učnim jezikom. Nasprotniki omike. Nemškim listom ni po volji, da gsp. J. Bele poučuje po čitalnicah in «bindišarskih> kmetskih društvih naše slovensko ljudstvo o vinarstvu in sadjarstvu. Seveda, ako bi šlo po njihovi želji, bi naj slovenski kmet ostal neumen, da ga lažje nemškutarski meščan in tržan izsesata. Toda, nemSki Mihelj, tvojih besed mi ne poslušamo več! lz Pruskega. Da sta ravnatelj in en učitelj vinar. in sadjar. šole v Mariboru prišla iz Prusije, pripoznavajo sedaj Nemci sami v svojih listih. A o ravnatelju trdijo, da se je v svojih mladih letih naučil tudi nekoliko slovenski. Ali pa ni slovenski že tudi v svojih mladih letih pozabil, o tem modro molčijo. Sentiljcani! Dne 17. t. m. to je na velikonočni torek morajo priti stariši z otroki v Št. Ilj, da jih dajo vpisati v šolo. Vsakemu je na voljo dano, da vpiše otroka ali v slovensko (utrakvistiše) ali pa v nemško šolo. Šentiljčani! Vi veste, da se Vaši otroki tudi v slovenski šoli naučijo dovolj nemški. Zato bi bilo neodpustljivo, če bi dali svoje otroke vpisati v nemško šolo. Tamkaj bi otroci odkraja ničesar ne razumeli, ker ne znajo nemški. Zaostali bi torei v pouku in duševnem razvoju, a v slovenski šoli se učijo raznih predmetov v razumljivem slovenskem jeziku, polagoma pa začenjajo z nemškim. Tako ie edino pametno, to morate vsi pripoznati. Nemci sedai z vso silo agitirajo za nemško šolo ter hočejo, da bi slovenska Sola ne dobila dovolj otrok in se tako uničila. Šentiljčani, ali si bodete dali svojo šolo res uničiti ? Slovenski svet gleda na vas in z gotovostjo pričakuje, da boste kakor vsakikrat, tudi tokrat rešili svojo narodno čast. Državjii in deželni poslanec č. g. J. Žičkar, postal je župnik in dekan dekanije v Vidmu. Gestitamo! V konknrz je prišlo kleparsko podjetje Mine Verstovšek v Kožiem in trgovina J. Markoviča v Gornji Radgoni. Dopolnilne občinske volitve v Celju se bodo vršile dne 26. 27. in 28. t. m. Zdi se, da se Nemci hočejo cepiti. Mlada in stara struja se bojujeta za nadvlado. No v odločilnem trenotku pa bodo zopet vsi vkup šivali. Star denar. Posestnik Lebar iz Volčje vasi pri Ljutomeru je na nekem travniku pol metra globoko našel pisker starega srebrnega denarja iz 13. stoletja. Velik del tega denarja se je pridobil za graški muzej Joanneum. Iz Središča V nedeljo dne 22. t. m. pride znani organizator kmetijskih zadrug g. Ivan Kač v Središče kjer bode govoril, v zadevi kmetijske in mlekarske zadruge. Prijazno vabimo vse okoličane, da se blagovolijo vdeležiti tega, za kmetijstvo velevažnega predavanja, ktero ima edino le ta namen, kmetijski stan povzdigniti in ga rešiti pretečega pogina ter mu pripraviti boljšo bodočnost. Shod se vrši v tukajšnji Soli točno ob 3 uri popoludne. Cerkvena nmetnost. Za kozjansko župno cerkev je naredil domači umetnik M. Gerzina krasen lesorez, ki predstavlja Marijo in sv. Jožefa, kako iSčeta v Betlehemu prenočišča. Na vojaškem nabora v Kozjem je bilo izmed 180 fantov 83 potrjenih. Iz naše kozjanske župnije so skoraj vse pobrali in jih vtaknili v vojaško suknjo. Dobro znamenje! Velika povodenj je bila 8 in 10. t. m. v kozjanskem okraju. Polovico tedna je skoraj neprenehoma deževalo in tako je bila Bistrica primorana prestopiti svoje meje in se razliti po travnikih in njivah. Pa tudi naša mejna reka Sotla se je razlila po širni ravani in povzročila mnogo Skode ondotnim prebivalcem, ker jim je nanosila po travnikih in njivah mnogo proda in kamenja. Veliko ljudi je moralo zapustiti svoja stanovanja in bežati bolj na višine. Res ubogi ljudje ob Sotli, ki morajo toliko straha in škode pretrpeti. Da bi se vendar enkrat že Sotla uravnala. Vsled deževanja nastale so po državi velike povodnji. Pri nas je izstopila Sčavnica, Pesnica in Sotla, deroča Mura pa naredila ob bregovih veliko škode. Promet na železnici med Radgono in Radenci je bil nekoliko časa ustavljen, ker ie voda spodjedla tirni jez. Sedaj je že zopet vse v redu. Na progi Maribor-Dravograd se je zadnji petek pri Faalu potegnil plaz na železnični tir, in vlaki so imeli vsled tega veliko zamude. Zemljo so odmetali in promet gre gladko. Povodenj pri Sv. Trojici v Slov. goricah ie bila pretekli teden. Toda ne voda, ampak liberalni ljubljanski dnevnik ie preplavil trg. V isti številki je bil napad na trojiško kmečko zadrugo in to je trojiško 6etvorico Schiitz, Steinbauer, Golob, Kirbiš tako razveselilo, da si niso mogli kaj, da bi ne izposodili lista v mnogobrojnih izvodih po celem trgu. Povodenj pa ni naredila nobene škode in zadruga še stoji! Heil! Nesreča na železnici. Zadnji petek je doletela paznika Tancerja med faalsko postajo in predorom velika nesreča. Ko je prihajal iz Koroškega pred polnočjo poštni vlak, šel je ceste zapiravat. Ravno ko je šel preko tira k drugi prečnici, da io zapre, dohiti ga vlak, vrže s tako silo v bližnio soho, da se je strla, ter ge močno poškoduje. Že drugi dan je Tancer vsled dobljenih ran v velikih bolečinah umrl. ZapuSča udovo s 4 majhnimi in nepreskrbljenimi otroci. Eadetna šola v Strasu. Za šolsko leto 1900/91 se bo v kadetno Solo v Strasu spreielo 30—50 učencev. Šolsko leto se začne z 20. septembrom. Komando šole rado daje vsa potrebna pojasnila. Prepovedan uvoz. Nižjeavstrijsko namestnistvo je prepovedalo uvažanje svinj iz ptujskega in brežiškega okraja. Duhovniške vesti. Provizor na Polenšaku je postal č. g. Franc Valenko, kapelan pri Sv. Tomažu. Kapelan pri Mariii Snežni č. g. Karol Malajner je prestavljen k Svetena Tomažu. Pomočnim duhovnikom v Ormožu je imenovan duhovnik nemškega reda č. g. Stanko Dostal. Iz drngih krajev. Avstrijsko šolstvo in narodi. Nemec prof. Hickmann, ie na podlagi uradnih podatkov določil številno razmerje med avstrijskimi šolami in navodi tako-le (prvo število pove, koliko šol ima dotični narod, število v oklepaju pa, koliko mu jih po številu prebivalcev gre): Nemci, gimnazijev 103 (69), realk 59 (32), ljudskih Sol 7576 (6720); Cehi, gimnazijev 43 (44), realk 20 (20). liudskih šol 4845 (4251); Poljaki, gimnazijev 25(31), realk 4 (14), liudskih Sol 2018 (2986); Rusini, gimnazijev 2 (25), realk — (11), ljud«kih šol 1896 (2487); Srbo-Hrvati, gimnazijev 3 (5), realk 1 (2), ljudskih šol 395 (520); Slovenci gimnazijev — (9), realk — (4), ljudskih šol 670 (891). To velja seveda le za tostransko polovico države. — Jako zanimivo je, ta števila primerjati. Zatirani Nemci imajo vseh vrst šol mnogo več, nego jim po pravici gre, srednjih šol skoro dvakrat preveč; Čehi imaio tudi ljudskih šol več, nego iim po številu prebivalstva gre; sicer je sami plačujejo, a radi to storijo, ker vedo izobrazbo ljudstva ceniti. Učimo se od njih Slovenci! Rusinom se godi z ozirom na Solstvo slabo, najslabejše pa nam Slovencem, ki nimamo niti jedne realke in niti iednega gimnazija; še ljudskih Sol v resnici nimamo 670 slovenskih, ker so sem-le štete tudi vse dvojezične, namreč take, v katerih je učni jezik le v nekaterih predmetih in na nižjih stopnjah slovenski, da ne govorimo o onih, v katerih je nemščina oziroma laSčina obvezen predmet. Če bi pa liudska štetev za Slovence bila pravična, zahtevati bi imeli 10 gimnazijev, 5 realk in 1000 ljudskih Sol. V Solnogradu je umrl dne 5. t. m. ondotni nadškof in kardinal Haller, star 54 let. Društvene zadeve. Za mariborsko šolo je daroval mlad rodoljub 2 K. Kje so nasledniki? Ziveli nasledniki! Za dijaško kuhinjo daroval je č. g. P. Rath 10 K, gsp. M. Šoštarič 2 K, 6. g. L. Janžekovič, župnik v Veržeju po gsp. Sršenu 10 K. — >Slovenska Matica« razpošilja te dni knjige za leto 1899. Posojilnica v Framu je imela v preteklera letu vseh prejemkov gld. 63982 79 in vseh izdatkov gld. 6149654, torej skupnega denarnega prometa gld. 12547833. Za dobre namene je izdala 600 K. Posojilnica je član celjske Zveze, katera je zadnjo revizijo izvršila dne 15. junija 1899 leta. Sadje- in vinorejsko društvo za šoštanjski okraj ima svoje glavno zborovanje dne 22. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda J. Skaza v Velenji s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Posvetovanje o nakupu zemljišča za druStveni vinograd; 5. Predavanje potovalnega učitelja gospoda I. Belč-ta; 6. Slučajnosti. Pri tej priložnosti vzprejemali se bodo tudi novi udje in delili se bodo cepiči najboljših sadnih in trsnih vrst. Pričakuje se zelo mnogobrojna udeležitev. Okrajna posojilnica v Ormoži registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ktera je začela svoje delovanje 15. julija 1899, izdala je računski zaključek za upravno dobo od 15. julija do 31. decembra 1899. Iz istega posnemamo: Pristopilo je 237 zadružnikov z vplačanimi deleži po 4740 K. Posodilo se je 214 zadružnikom vkup 73.480 K, jeden zadružnik je posojilo po 260 K vrnil. Stanje posojil koncem leta 1890 znaša 73.220 K. Vložilo je 99 strank vkup 76.750 K 36 h, vzdignilo pa 7 strank 6550 K. Stanje hranilnih vlog koncem leta znaSa 70.200 K 36 h. Cistega dobička je bilo 101 K 43 h, kteri se je pridjal k rezervnemu zakladu. Isti znaša z vplačanimi vstopninami 416 K, vkup 517 K 43 h. Vseh prejemkov je bilo 84.303 K 99 h, izdatkov pa 80.913 K 25 h, denarnega prometa torej 165.217 K 24 h. Okrajna posojilnica obrestuje vloge po ^I^U ter pripisuje obresti 1. januvarja in 1. julija vsakega leta h glavnici. Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila dajejo se zadružnikom na osebni kredit na 6%) proti vknjižbi pa na 5*/2% obresti. V tiskani računski zaključek, ki se je doposljal že večini posojilnic, vrinila se je pomota na prvi strani: »posodilo se je na novo 237 zadružnikom itd.« mesto 214 zadružnikom. Dotične p. n. posojilnice s tem na dotično pomoto opozarjamo. Kmetijska zadrnga na Gvenu ima svojo I. redDo glavno skupščino na belo nedeljo ob 2. uri popoludne v prostorih zadružnega posestva. Vspored: 1. Poročilo načelnistva in nadzorništva. 2. Odobritev letnega računa. 3. Raznoterosti. V Biš! Kat. politično društvo za sodnijski okraj sv. Lenart v Slov. goric. priredi političen shod v Bišu v narodni gostilni gsp. Ig. Gomzi in sicer na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoludne z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo državnega poslanca dr. L. Gregoreca-a. 2. Poročilo deželnega poslanca dr. Fr. Jurtela. 3. Vera in narodnost, govori podpredsednik F. M. 4. Posvetovanje o zadrugah. 5. Razni nasveti in predlogi. Rojaki slovenski! Pojdimo v slavni Biš na Velikonočni ponedeljek, da slišimo svoje poslance, da se pogovorimo o tem in onem. Odbor.