ism

Informativno glasilo občine Dobrepolje
QU
letnik XXII. št. 9
september 2016
Čestitamo!

m
FIZIOTERAPIJA KRAJNC
Nudimo vam:
-	fizioterapija po poškodbah
-	odprava bolečin v sklepih in hrbtenici
-	Bownova terapija
-	biodinamična kraniosakralna terapija
-	odprava težav s čeljustnim sklepom
-	terapije za otroke s slabo držo
-	terapije za nosečnice
Ana Krajnc, fizioterapevtka
m: 041 386 311
e: info@fizioterapija-krajnc.si
www.fizioterapija-krajnc.si
Lokacija izvajanja:
Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije)
1312 Videm - Dobrepolje
Aktualne novicet dogodki, prireditve
In še več na spletnih straneh občine Dobrepolje
http://www.dobrepolje.si/
Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogndki@ctobrepolje.si.
Betonoma Grosuplje
Ob naročilu betona s prevozom in črpalko, nudimo betonski vibrator brezplačno!
Prodaja, prevoz in črpanje betona
- beton dostavljamo tudi nad 50 km iz Grosuplja
[nI BETON BREZ PEPELA Si UGODNE CENE!!!
BREZPLAČNI OGLEDI!
041 619 865
email: mirko@maroltbeton.si www.maroltbeton.si tel: 01 750 27 27 irČfi^iS fax: 01 750 27 26 naročilo: 051 619 865
Marolt Beton d.o.o. Sinja Gorica 13, 1360 Vrhnika il^u^jii DELOVNI ČAS: Pon. - Sob. od zore do mraka
—Marolt
Tesarstvo — krovstvo
Jože Bambič s.p.
Cesta 30, 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 031871823
Izdelava vseh vrst strešnih konstrukcij, nadstreški, kozolci, podi, adaptacije objektov, krovska dela
Naš kraj ■ september 2016
Kultura	3
Spoštovani bralci in bralke Našega kraja.
Bojan Novak
Ne gre drugače, ta številka mora biti posvečena velikemu osebnemu in športnemu uspehu naše krajanke Veselke Pevec. Pred mnogimi leti so ji izstreljeni naboji temeljito spremenili življenje in vse je moralo od začetka. Zdaj ji je zadnji izstreljeni naboj na paraolimpijski strelski tekmi prinesel zlato medaljo. Medaljo, ki ni enaka drugim. Ta ima v zlatu vtkano Veselkino odločitev, da se kljub hudi tragediji ni predala maloduš-ju in obupu, ampak se je borila svojo pot najti znova. Ko jo je našla, jo je tlakovala s številnimi urami na strelišču. Postala je najbolj znana Dobrepoljka ta hip. Vidi-
mo jo lahko v vseh največjih slovenskih medijih. V rubriki Aktualno si lahko preberete več o njej in o njenem uspehu ter o obeh slavnostnih sprejemih.
Zelo odmevno prireditev sta v septembru pripravila Govedorejsko društvo Dobrepolje in Kmetijska zadruga Dobrepolje. V lipovem gaju pri Svetem Antonu so po štirinajstih letih pripravili razstavo goveda in doživeli odličen odziv obiskovalcev in strokovnih gostov.
Svoje prepoznavne letne prireditve so pripravili tudi Turistično društvo Pod-gora, Društvo gobarjev Šentrumar in Konjerejsko društvo Struge. O vseh treh prireditvah boste lahko brali v nadaljevanju. Godba Dobrepolje je pripravila
Naš kraj
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje.
Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan.
Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.
Naslednja številka
izide v četrtek, 27. 10. Prispevke sprejemamo do 17. 10.
edini letošnji poletni večer, o katerem si lahko prav tako preberete v nadaljevanju.
V	šoli in vrtcu se je kolesje zavrtelo že kar s polno silo in vsakdanji ritem naših otrok in njihovih staršev se je dodobra vrnil v znane kolesnice. Tudi športni dogodki so po poletnem premoru spet zaživeli v polni meri.
V	številki, ki je pred vami, sta kar dva prispevka o bogati kulturni dediščini Do-brepolja. Anka Novak piše o dobrepolj-ski glasbeni zgodovini, Drago Samec pa o umetnikih Francetu in Tonetu Kralju. Vsekakor zanimivo branje za vse ljubitelje naše zgodovine.
Bralce bo zagotovo razveselila novica, da smo končno pridobili možnost fizi-oterapije na delovni nalog v domačem kraju. Več o tem piše fizioterapevtka Ana Krajnc.
Opozoril bi vas še na dva pogovora. S Stanislavom Francljem sem se pogovarjal o njegovih uspehih na lovskih strelskih tekmovanjih. Izvedeli boste, kako je videti streljanje na glinaste golobe in kaj vse je naš občan že dosegel na tovrstnih tekmovanjih. Le nekaj dni po nastopu njegove nove službe na Občini Dobrepolje pa sem na kratko spregovoril tudi z Ivanom Kendo, novim tajnikom občinske uprave.
Želim vam prijetno branje. ■
Kazalo
Iz občine...........................
Obvestila..........................
Aktualno...........................
Kultura..............................
Iz dobrepoljske ambulante
Iz vrtca in šole..................
Iz društev..........................
Šport.................................
Zahvale.............................
. 4 . 6 10 16 21 23 27 44 50
4
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	4
Piše: župan Janez Pavlin
Drage občanke, cenjeni občani, spoštovani bralci občinskega glasila.
Najprej bom z velikim veseljem izrekel iskrene čestitke naši zlati Veselki Pevec za osvojeno zlato medaljo na paraolim-pijskih igrah v Riu de Janeiro ter osvojeni paraolimpijski rekord v streljanju z zračno puško v kategoriji SH2 in lahko rečem, da je Dobrepolje preimenovala v Zlatopolje. Iskrena HVALA za ta dosežek in promocijo.
Nadalje bom poudaril slavnostni podpis pogodbe za projekt EU Oskrba s pitno vodo Suhe krajine, z ministrico za okolje in prostor go. Ireno Majcen, v Žužemberku, ki je nosilec tega kohezij-skega projekta. Gre za 3,0 mio € vreden projekt, katerega sofinancirata EU in država v vrednosti 2,4 mio €, kar predstavlja enoletni proračun Občine Do-brepolje. Projekt se uspešno izvaja. Obnovljen je že vodohran na Videmskem hribu, trenutno se izvaja polaganje cevovoda od Vrbovca proti Rapljevem po lokalni cesti.
V Zdenski vasi je zaključena gradnja čistilne naprave in izvaja se poskusno obratovanje. Naprava odlično deluje, izvajajo se meritve, ki so potrebne za pridobitev uporabnega dovoljenja. Na naslednji seji občinskega sveta bo obravnavan Odlok o komunalnem prispevku. Po sprejetju odloka sledijo odločbe o višini komunalnega prispevka, ki je odvisna od površine objekta in površine parcele, na kateri objekt stoji. Tako se bodo
Slika 1: Obnovljeni vodohran na Videmskem hribu
Slika 2: Pogled na celotno območje ČN Zdenska vas
Slika 3: Pogled na vgrajeno čistilno napravo, kjer so vidni le pokrovi ČN.
kmalu začeli priključevati občani na kanalizacijsko omrežje. V nadaljevanju vam pokažem zgrajeno čistilno napravo v Zdenski vasi, ki je skoraj nevidna in se lepo sklada z okoljem.
V vasi Ponikve smo zaključili 2. fazo izgradnje podtlačne kanalizacije. Javno komunalno podjetje Grosuplje je nabavilo novo mobilno čistilno napravo, ki je v poskusnem obratovanju. Prve meritve so pokazale, da naprava dobro deluje in ni več smradu, ki je bil prisoten v okolici čistilne naprave. Tako se morajo vsi občani priključiti na kanalizacijsko omrežje.
Na občinski prostorski načrt (OPN) mora podati pozitivno mnenje le še Ministrstvo za okolje in prostor in pričakujemo, da konec tega leta, najkasneje pa v mesecu januarju končno pridemo do želenega občinskega prostorskega načrta.
V	vasi Kompolje smo po izgradnji vodovoda Brezje uredili še poljsko pot, ki služi kot intervencijska pot v času poplav. Protipoplavni ukrepi za vasi Kompolje in Videm se izdelujejo in bodo v mesecu oktobru v zaključni fazi.
V	vasi Predstruge se bodo začela dela za napeljavo optičnega omrežja in upam, da bo Telekom to uredil še letos. V Predstrugah pripravljamo vse potrebno za preplastitev cestišča Predstruge-Zdenska vas. Poleg tega pa pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo ceste z vso potrebno infrastrukturo v dolžini 80 m.
Začela se bodo dela za rekonstrukcijo lokalne ceste Zdenska vas-Mala vas, ki bo asfaltirana spomladi, da se spodnji ustroj utrdi in dosega boljšo kakovost.
Sredstva za urejanje centrov so v tem letu bistveno zmanjšali, kar se tudi opazi, ko centri niso urejeni, na kar opozarjajo tudi občani. V mesecu oktobru bomo našli dodatna sredstva, in to tudi zgledno uredili, da bo za 1. november vse v najlepšem redu.
Začeli smo že pripravo proračuna za leto 2017, ki ga želimo uskladiti z vsemi svetniki ter ga sprejeti v mesecu decembru, da v naslednjem letu ne bo začasnega financiranja ter da bomo takoj začeli razpise in pripravljanje ustrezne projektne dokumentacije ter izvedbo. ■
Slika 4: Nova mobilna čistilna naprava v Ponikvah
Naš kraj ■ september 2016
Kultura	5
Pogovor z Ivanom Kendo, novim tajnikom občinske uprave
Z 19. septembrom je na Občini Dobrepolje začel delo nov tajnik občinske uprave. Ob nastopu službe sem z njim spregovoril nekaj besed.
Bojan Novak
Gospod Kenda, se nam lahko ob nastopu novega službenega izziva v naši občini na kratko predstavite?
V preteklosti sem že delal na podobnem delovnem mestu, zadnja moja služba pa je bila v gospodarstvu. Ko sem junija zagledal razpis za tajnika, sem videl to kot izziv in sem si rekel, da bi ponovno poskusil
z delom v javni upravi. Doslej sem približno polovico službenega časa preživel v gospodarstvu, drugo polovico pa v javni upravi. To je tretja občina, na kateri opravljam to delo. Upam, da bom lahko svoje izkušnje in znanje skupaj s sodelavci unovčil tako, da bomo pridobili kako novo zadevo in pridobili tudi dodatna sredstva.
Sicer pa prihajam iz domžalske občine, tako da se lahko od doma do službe lahko že kaj pogovorimo,
enako tudi na poti domov. Imam več vrst izobrazbe - strojništvo, promet, gradbeništvo. Sam to vidim kot prednost, ker lahko na stvari gledam z neko širino. Doslej sem največ pokrival področje gospodarskih javnih služb in družbenih dejavnosti.
Ste se že seznanili z izzivi, ki jih imamo v Do-brepolju? Imate že kakšne cilje za prihodnje obdobje?
Za konkretne cilje je še malo zgodaj, kolikor pa sem razumel, je največ izzivov na področju družbenih dejavnosti - gradnja vrtca, športne dvorane, igrišča v Tisovcu. Ob tem pa seveda tudi vse drugo, kar sodi v delo občinske uprave.
Na kakšen način delujete pri svojem delu? Predvsem me zanima način sodelovanja z občani. Ste veliko na terenu, med ljudmi?
Da, sem tak, da zadeve rad preverim na terenu, in doslej nismo imeli na prejšnjih občinah nobenih posebnih težav. Z ljudmi se pogovarjam, jih sprejmem, in če so njihove pobude dobre, jih poskušam upoštevati. Rad imam pa tudi ekipni pristop, zato bom pričakoval, da vsak od zaposlenih maksimalno opravi svoje delo.
Najlepša hvala. V imenu občinskega glasila Naš kraj Vam želim veliko zagnanosti in uspeha pri delu. ■
6
Obvestila
Naš kraj ■ september 2016
www.lekarnaljubljana.si | www.lekarna24ur.com |
Velja od S. 9. do 7. 11. 2016.
ZDRAVO
izbrano iz kataloga ugodnosti p objem jesenskim
EKO PROPOLIS PRŠILO ZA OTROKE, LEKARNA LJUBLJANA
20 ml
redna cena: 6,45 € cena s Kartico zvestobe
5,16 € +
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano
OMEGA 3 1000 MG, LEKARNA LJUBLJANA
60 mehkih kapsul
redna cena: 14,26 € cena s Kartico zvestobe
11,41 € +
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
EUCERIN Q10 ACTIVE DNEVNA KREMA
50 ml
redna cena 10,90 € cena s Kartico zvestobe
8,18
Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na 0Ki»wifin
Cene s popustom iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe LEKARNE LJUBLJANA in zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične. Popusti se ne seštevajo. Ponudba v katalogu ugodnosti velja od 8. 9. do 7. 11. 2016 oziroma do prodaje zalog.
redna cena 20,48 € cena s Kartico zvestobe
16,38 +
ALTO POU, LOSJON PROTI UŠEM IN GNIDAM
100 ml
FIZIOTERAPIJA KRAJNC
BREZPLAČNO STROKOVNO PREDAVANJE LEKARNE LJUBLJANA ZA IMETNIKE KARTICE ZVESTOBE
Tema predavanja: Atopijski dermatitis in pomen nege kože
Predavateljici: mag. Venceslava Bavčar, mag. farm., strokovna služba Lekarne Ljubljana in prim. Vlasta Dragoš, dr. med., spec. dermatovenerologije
Termin in lokacija predavanja: torek, 4. 10. 2016, ob 18. uri, Viteška dvorana, Križanke v Ljubljani
Vljudno vabljeni na brezplačno predavanje, na katerem bomo predstavili atopijski dermatitis, njegov nastanek, simptome in možnosti zdravljenja. Velik poudarek bo na negi kože, še posebej pri otrocih, saj atopijska koža rabi posebno, redno vzdrževalno nego, ki zadosti dodatnim potrebam kože po vlagi in lipidih.
Vstopnica je Kartica zvestobe Lekarne Ljubljana, ki jo imejte na predavanju s seboj. Po predavanju vam bodo farmacevti Lekarne Ljubljana na voljo za posvet o negi kože. Udeležbo na predavanju potrdite na brezplačni telefonski številki 080 71 17 ali na e-naslovu: kartica.zvestobe@lekarna-lj.si.
Predavanje smo pripravili v sodelovanju z znamko La Roche-Posay.
NOVO V DOBREPOLJU!
Sporočamo vam, da je od 1. 10. 2016 možno pri nas opravljati tudi fizioterapijo na delovni nalog.
V okviru teh storitev vam nudimo sodoben pristop k izvajanju terapij z najnovejšimi napravami. Osredotočeni smo na izobraževanje o preventivi in odpravljanju težav, zaradi katerih ste napoteni na obravnavo.
Ordinacijski čas:
Od ponedeljka do petka: 6.30-10.00 Ob prihodu se je treba prijaviti na recepciji.
Naročanje:
Delovni nalog lahko pošljete po pošti ali ga prinesete osebno. Prosim, pripišite na delovni nalog telefonsko številko in naslov elektronske pošte.
Ob prejemu delovnega naloga vas vpišemo v elektronsko čakalno vrsto. O datumu in uri terapije boste obveščeni s telefonskim klicem, po pošti ali elektronski pošti nekaj dni pred začetkom terapije.
Za več informacij pokličite (040 332 712) ali pošljite elektronsko sporočilo (info@fizioterapija-krajnc.si).
Naš kraj ■ september 2016
Kultura	7
Slovenski čebelarji skrbimo za dobro čebelarsko prakso
Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna gospodarska dejavnost. Urejeni slovenski čebelnjaki, posejani po naši deželi, predstavljajo spoštovanja vreden odnos čebelarjev do naše marljive kranjske čebele. V tujini smo poznani kot dežela odličnih čebelarjev, tuji obiskovalci pa so največkrat očarani nad lepo urejenimi čebelnjaki, saj takšnih ni mogoče videti nikjer drugje po svetu.
Fotografija notranjosti čebelnjaka: Ksenija Dremelj
Nataša Lilek, svetovalka za zagotavljanje varne hrane
Drobna plemenita kranjska čebela od nekdaj predstavlja simbol marljivosti, od njene dejavnosti v naravi je še kako odvisno naše življenje. Čebelarji imamo močno zavest za ohranjanje svoje čebele, zato tudi skrbimo, da imajo čebele v naravi vse, kar potrebujejo, saj smo nanje čustveno navezani. Za njihovo dobro počutje skrbimo tudi z urejenostjo čebelnjakov in njihove okolice, ki je pogosto zasajena z avtohtonimi me-dovitimi rastlinami, ki čebelam omogočajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu. Čebelarji v čebelnjaku poleg dela s čebelami pogosto najdejo tudi mesto za počitek in sprostitev, saj je znano, da zrak iz čebeljega panja ugodno vpliva na počutje ljudi.
Posebno pozornost posvečamo tudi pridobivanju čebeljih pridelkov. Pri tem upoštevamo dobro čebelarsko prakso, ki je osnovana na Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP. Dobra čebelarska pra-
ksa je poglavitna pri zagotavljanju kakovostnih in varnih čebeljih pridelkov. Čebelarji z udeležbo na izobraževanjih in izvajanjem dobre čebelarske prakse skrbijo, da je pridelava čebeljih pridelkov ustrezna. Na izobraževanjih pridobijo pomembne informacije, ki jim pomagajo pri pridelavi čebeljih pridelkov, kot so ustrezna urejenost prostorov za točenje, polnjenje in skladiščenje čebeljih pridelkov, izbira primerne opreme in pripomočkov, posod za skladiščenje in pakiranje, ustrezno označevanje čebeljih pridelkov ... Standard na tem področju je v primerjavi z drugimi državami zelo visok, saj ponekod smernic dobre čebelarske prakse, ki bi čebelarjem pomagale pri pridelavi čebeljih pridelkov, še nimajo. S Smernicami dobrih higienskih navad je po zadnjih podatkih seznanjeno več kot 80 % slovenskih čebelarjev, ki svoje znanje obnavljajo na vsake tri leta. Ob tem se seznanijo tudi z novostmi na področju zakonodaje, ki se nanaša na proizvodnjo živil živalskega izvora. Upoštevanje smernic je zelo pomembno, saj čebelar kakovosti pridelanih čebeljih
pridelkov, ki jih proizvedejo čebele, ne more izboljšati, z neustreznim delom jo lahko le poslabša.
Vodenje evidenc iz Smernic dobrih higienskih navad čebelarjem pomaga pri lažjem zagotavljanju sledljivosti pridelanih čebeljih pridelkov. Vsak čebelar je produktno odgovoren za pridelane čebelje pridelke, z oddajanjem čebeljih pridelkov v kontrolne analize pa skrbi za spremljanje kakovostnih in varnostnih parametrov. Čebelarjem je pri njihovem delu v pomoč tudi Javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki omogoča svetovanje s področja tehnologije čebelarjenja, zagotavljanje varne hrane in ekonomike.
Skrb za higieno pridelave čebeljih pridelkov je izredno pomembna, saj si potrošnik zasluži le najbolje. Tega se slovenski čebelarji dobro zavedamo in skrbimo, da so čebelji pridelki zaupanja vredni. ■
Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, in te ima še vedno rad. (Elbert Hubbard)
Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede. (George Eliot)
Izbiraj prijatelje kot svoje knjige: redke, toda izbrane.
(Angleški pregovor)
^_^
8
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	8
Projekt oskrbe Suhe krajine s pitno vodo
Južni del naše občine je bil v preteklem mesecu gradbišče, saj so tam potekala dela v okviru projekta Oskrba s pitno vodo Suhe krajine. V projektu sodeluje pet suhokrajinskih občin (Žužemberk, Kočevje, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Dobrepolje), financiran pa je s strani državnega proračuna, kohezijskih skladov ter proračuna udeleženih občin. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj več informacij o poteku projekta.
Povzel Bojan Novak
Kratka predstavitev in cilji
Projekt Oskrba s pitno vodo Suhe krajine je namenjen reševanju problematike oskrbe s pitno vodo na območju občin Žužemberk, Kočevje, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Dobrepolje. V okviru projekta bodo v naslednjih letih izvedene nadgradnja in hidravlična izboljšava obstoječih vodovodnih sistemov s priključitvijo novih prebivalcev na javno vodovodno omrežje ter zagotovitev novih vodnih virov in s tem zagotovitev varne ter zdrave oskrbe s pitno vodo. Zaradi občasne oporečne kakovosti pitne vode na zajetjih, neustreznih kapacitet vodovodnega sistema in nepovezanosti v celovit sistem se bo z vključitvijo 5 novih vodnih virov in hidravlično izboljšavo sistema vzpostavil celovit sistem oskrbe s pitno vodo na območju vključenih občin.
Z izvedbo projekta bodo doseženi naslednji splošni cilji:
-	zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo na širšem območju občin Žužemberk, Kočevje, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Dobrepolje,
-	izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotovitev boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo za prebivalce, ki so že priključeni na vodovodni sistem v vključenih občinah,
-	povečanje števila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom.
Projekt želi doseči cilje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, tako da prispeva k doseganju specifičnega cilja »Večja zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo« v okviru prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, in sicer:
-	s priključitvijo novih prebivalcev na sistem javne oskrbe s pitno vodo,
-	z zmanjšanjem vodnih izgub,
-	z izboljšanjem kakovosti oskrbe s pitno vodo in življenjskih pogojev prebivalcev.
Izvedba projekta bo skupno zajemala izgradnjo 152.085 metrov cevovodov, 7 črpališč (5 novih črpališč in 2 nadgradnji črpališč), 16 vodohranov (7 novogradenj, 9 nadgradenj), 16 razbremenilnih jaškov, 18 reducirnih jaškov in 11 merilnih jaškov. Po izvedbi investicije, predviden zaključek del je v letu 2018, bodo javno komunalno infrastrukturo prevzeli v upravljanje trije upravljavci, in sicer:
-	Hydrovod d. o. o. za občino Kočevje,
-	Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o. za občino Do-brepolje in
-	Komunala Novo mesto d. o. o. za občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk.
Območje izvedbe projekta
1
Projekt v občini Dobrepolje
Dejavnosti v naši občini:
-	Izgradnja novih cevovodov v skupni dolžini 7.590 metrov.
-	Hidravlična izboljšava obstoječega vodovoda v skupni dolžni 7.415 metrov.
-	Izgradnja enega razbremenilnega jaška.
-	Ureditev obstoječega vodohrana Lipa kapacitete 100 m3.
-	Ureditev obstoječega vodohrana Videm kapacitete 200 m3.
Naš kraj ■ september 2016
Kultura	9
PODJETNIŠKI KOTIČEK
Oskrba s pitno vodo na območju občine Dobrepolje je načrtovana v dveh oskrbovalnih conah:
-	višinska cona se oskrbuje iz vodnega vira Rob v občini Velike Lašče in bo ostala priključena na ta vodni vir ter
-	nižinska cona, ki se bo navezala na vodni vir vodovodnega sistema občine Kočevje. Obstoječi vodni viri v občini Dobrepolje ostanejo kot rezervni vodni viri.
Vodni vir vrtini K0-1 in K0-2, Rob, skupne kapacitete obeh vrtin 16 l/s, ki trenutno napaja občino Dobrepolje, je lociran v občini Velike Lašče. Del načrpane vode (4 l/s) je namenjen porabi prebivalcev občine Velike Lašče. Za potrebe občine Dobrepolje tako ostane 11 l/s. Povprečna poraba vode za občino Dobrepolje za leto 2010 znaša 8,05 l/s. Hidravlične izboljšave za projektirano dobo predvideva odjem vode iz vodovodnega sistema občine Kočevje do 10 l/s. Od tega se preko črpališča in vodohrana Mala Gora za potrebe občine Dobrepolje predvideva 5 l/s in 5 l/s za občino Žužemberk. Ker se bo iz vodovodnega sistema Kočevje izključno oskrboval nižinski del občine Dobrepolje, dejanski pretok vode na meji ne bo večji kot 2 l/s. Nižinska in višinska cona bosta med sabo na sistemih povezani v naselju Kompolje. V primeru havarij na sistemu višinske cone je možno s predvideno količino 5 l/s nadomestiti pomanjkanje na sistemu višinske cone ali obratno. Med vodohranskimi kapacitetami višinske in nižinske cone bo izvedena hidravlična izboljšava cevovoda z elektrifikacijo obstoječih vo-dohranov Lipa in Videm in merilno regulacijsko opremo za prenos podatkov.
Sistem bo dograjen z novim napajalnim gravitacijskim transportnim vodom z navezavo na vodovodni sistem občine Kočevje, ki bo povezoval nižinsko in višinsko cono v občini Dobrepolje.
Financiranje projekta
Vrednost celotnega projekta Oskrba s pitno vodo Suhe krajine brez vključenega DDV-ja znaša 31.620.207,92 € in je delno financiran:
-	iz državnega proračuna Republike Slovenije v višini 3.677.908,54 €,
-	iz Kohezijskega sklada Evropske unije v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini 20.841.481,72 € in
-	iz proračuna vseh vključenih občin v višini 7.100.817,66 €.
Posamezna občina prispeva naslednji finančni delež:
-	Občina Žužemberk 3.068.902,36 €,
-	Občina Kočevje 1.001.277,29 €,
-	Občina Mirna Peč 976.503,34 €,
-	Občina Dolenjske Toplice 1.380.214,11 €,
-	Občina Dobrepolje 673.920,56 €.
■ ofaflmije li lf »ir 1 "v.u l^w. i ctkäta lujim	4 ilw a p.	l.-q i i - ■ (hvk ifi-.i.i-,»*-
Ü
omotu*
OBÜTNOPOBjrtNläKA ¡(0(NKA GROSUP1IE
Člani OOZ Grosuplje smo septembra sodelovali na 49. MOS-u v Celju, večina kot obiskovalci (upravičeni smo bili do brezplačnih vstopnic), nekaj pa se nas je tudi predstavilo s svojimi izdelki in storitvami.
V organizaciji OOZ Grosuplje je v okviru festivala Grosuplje v jeseni svojo ponudbo na stojnicah predstavilo več kot 20 lokalnih obrtnikov in podjetnikov. Slabo vreme ni bilo ovira.
ZA PODJETNICE: Srečanje poslovnih žensk v četrtek, 6. 10. 2016, v Domu obrtnikov v Grosupljem. Vabljene. Preverite tudi druga aktualna izobraževanja na OOZ Grosuplje, več na www.ooz-grosuplje.si.
Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosu-plje@ozs.si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje@ozs. si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni!
Janez Bajt, univ. dipl. oec., OOZ Grosuplje
10
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	10
Veselka Pevec - nosilka zlate paraolimpijske medalje
Verjetno ni več med nami človeka, ki ne bi v preteklih tednih slišal za izreden uspeh, ki ga je na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru pristreljala naša občanka Veselka Pevec. Za nami sta dva sprejema, za Veselko pa nešteto čestitk in intervjujev. Njena življenjska zgodba je ganila celo Slovenijo in po odzivih na družabnih omrežjih sodeč so Veselka in njeni drugi paraolimpijski kolegi mnogim postali pravi navdih.
Veselka po prihodu z avtobusa ni mogla skriti svojih čustev.
Sprejem slovenske paraolimpijske reprezentance, Ljubljana, 21. 9. 2016
Bojan Novak
V	dneh po vrnitvi iz Ria je Veselko namesto počitka pričakala množica opravil. Poleg sprejemov je imela ogromno intervjujev in izjav za vse večje slovenske televizijske, tiskane in spletne medije.
V	prejšnji številki Našega kraja ste lahko prebrali, kako je Veselka razmišljala pred odhodom v Rio, po vrnitvi z zlato medaljo okrog vratu pa smo jo s številnimi občani počastili na dveh sprejemih. Obširnejši intervju, načrtovan za to številko, bo moral najti mesto v naslednji številki, ko bo Veselka našla tudi nekaj časa, da se spočije in v miru podoživi svoje sanje.
Kar dva avtobusa Dobrepoljcev sta se v sredo zvečer odpravila v Ljubljano, kjer smo v večernih urah nestrpno čakali na prihod posebnega avtobusa s paraolim-pijsko reprezentanco. Prav zanimivo je bilo ob zvokih Godbe Dobrepolje srečevati najrazličnejše skupinice in posameznike iz naše občine. Toliko Dobrepolj-cev res težko srečaš nekje zunaj občine.
Ko je avtobus s paraolimpijci končno prispel, se je množica novinarjev, fotografov in snemalcev postavila okrog prve, ki je prišla iz avtobusa. To je bila seveda nosilka zlate olimpijske medalje, Veselka Pevec, prva zvezdnica ekipe. Le s težavo se je med številnimi kamerami do Veselke prebila hči Saša in se ji s solznimi očmi privila v objem. Sledile so čestitke sorodnikov in najbližjih, nato pa so z avtobusa prišli še drugi športniki
in strokovni delavci. Vsi so imeli na sprejemu svoje bližnje, ki so jih težko čakali. Veliko ganljivih prizorov so lahko zabeležile kamere.
Na osrednjem prireditvenem odru je športnike invalide in zbrano množico približno 500 ljubiteljev športa nagovorilo nekaj visokih gostov: Jože Okoren (dobitnik medalje v metu diska na igrah 1972), Boro Štrumbelj (generalni direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport), Bogdan Gabrovec (predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije), Martin Kokol (predstavnik generalnega pokrovitelja) in Damijan Lazar (predsednik Zveze za šport invalidov - Paraolimpijski komite Slovenije). Ob koncu nagovorov je na odru vse prisotne pozdravil tudi naš župan Janez Pavlin, ki je vse seznanil
Naš kraj ■ september 2016
Kultura	11
Najboljša strelca invalida na svetu - Veselka Pevec in Nani Tiršek.	Na zdravje!
z novim imenom naše občine - Zlato-polje. Množica navijačev je navdušeno zaploskala vsem čestitkam in dobrim mislim.
Utrujeni športniki, ki so pred tem več kot 24 ur potovali iz Ria (prek Amsterdama in Benetk), so bili tako polni adrenalina, da se jim utrujenost ni prav nič poznala. Vsak od njih je na kratko strnil svoje misli, potem pa se predal glasbenemu presenečenju. Nina Pušlar in Zlatko sta dodobra razgrela prisotne s pesmijo Svet je tvoj.
Po koncu uradnega dela so številni želeli stisniti roko dobitnikoma medalj in drugim paraolimpijcem. Veliko naših občanov je tako lahko že uro po prihodu pod zastavo Strelskega društva Bukovec čestitalo Veselki za izreden uspeh. Pred in po sprejemu sem se pogovarjal z nekaj pomembnimi ljudmi, ki so tako ali drugače zaslužni za uspehe slovenskih športnikov.
Izjave uglednih gostov
BOGDAN GABROVEC, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije:
Gospod Gabrovec, kaj tak strelski uspeh na paraolimpijskih igrah pomeni za krovno športno organizacijo - Olimpijski komite Slovenije?
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je res krovna organizacija, katere član je tudi Paraolim-pijski komite Slovenije. Ta ima pri nas zelo spoštljiv status in z njim zelo veliko medsebojno sodelujemo. To sodelovanje se iz leta v leto še poglablja.
Vrednostno pa lahko rečem takole: zame so rezultati paraolimpijcev vredni več kot tisti, ki jih dosežejo zdravi športniki. Ne zato ker bi hotel biti v tem primeru všečen, ampak zato ker je že pri
zdravih treba ogromno napora, volje, odrekanja in vsega drugega, da se doseže vrhunski rezultat, ko pa to doseže športnik invalid, in to v naših razmerah, kjer je še slabši finančni položaj kot pri športu zdravih, potem je to izjemen rezultat. Poleg tega gre celo za dvojni uspeh v boju med velikima tekmovalcema iz iste ekipe. To je zgodba, ki je vredna vsega spoštovanja, in mi jo seveda zelo cenimo. Prav tako cenimo dosežena 4. in 5. mesta ter druge rezultate Darka Durica in drugih, 8. mesto Sandija Novaka v maratonu primerjam z osvojeno medaljo na maratonu pri zdravih ljudeh. Moram reči, da smo priča izjemnim rezultatom svojih paraolimpijskih športnikov in tudi drugih delavcev (funkcionarjev in trenerjev), ki jim gre zasluga, da se je to zgodilo.
Najlepša hvala, gospod Gabrovec, in obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Paraolimpijce sta počastila tudi Nina Pušlar in Zlatko.
Župan Janez Pavlin je Veselki podaril šopek.
12
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	12
JANEZ SLAPAR, predsednik Strelske zveze Slovenije:
Gospod Slapar, kako ste Vi videli ta uspeh obeh strelcev? Kako velik dogodek je to za Strelsko zvezo Slovenije?
Rezultat, ki sta ga dosegla naša dva strelca na paraolimpijskih igrah, pomeni veliko tudi za Strelsko zvezo Slovenije. Ne nazadnje predsednica SZS že več kot 20 let dela z invalidi in je tudi trenerka nosilcev medalj. To je Polona Sladič. Na koncu koncev bi rekel, da je strelstvo zelo močno imbulirano v ta rezultat. Je pa to seveda dosežek trdega dela samih strelcev, še posebej strelke Veselke, ki koncu koncev nima za seboj tako dolge strelske kariere. Dokazala je, da je mogoče tudi v nekaj letih doseči vrhunske rezultate, predvsem s trdim delom, treningom in seveda z upoštevanjem strokovnih nasvetov. Veseli smo teh dveh medalj. Sestava naše delegacije na igrah je bila polovično strelska. Še nekaj naših strelcev je bilo pravzaprav na robu uvrstitve v finale. Če bi se vanj uvrstili, bi bilo še vse odprto ... Vendar je kljub vsemu rezultat velik uspeh.
V imenu časopisa Naš kraj Vam kot predsedniku Strelske zveze Slovenije čestitam za ves trud, ki ga vlagate Vi kot predsednik in zveza v slovenski šport.
Mi smo že pred dvema letoma izvedli integracijo invalidskega strelstva v program strelske zveze. Tudi na nekaterih tekmovanjih zdravih ljudi nastopajo invalidi. Nihče nima tam nobene prednosti. To je enkraten primer sodelovanja.
Najlepša hvala za pogovor.
Kolegi s Strelskega društva Bukovec v pričakovanju povratka šampionke.
POLONA SLADIČ, trenerka naših štirih strelcev na paraolimpijskih igrah:
Gospa Sladič, lahko ubesedite svoje misli s strelišča, kjer je že tako napeto stanje med strelci, med katerimi gre za desetinke kroga razlike, poleg tega pa nekdo v zadnjem strelu pride na prvo mesto, recimo tako kot je to uspelo Ve-selki? Je sploh možno z besedami opisati te občutke?
Z besedami se težko opiše, ker kdor ni tega nikoli doživel kot strelec ali trener, si lahko le predstavlja, ko gleda. Občutke pa je zelo težko opisati. Jaz lahko povem, da imam, ko sedim za njimi in gledam, okoli 145 utripov srca na minuto. Vemo, da imamo v mirovanju okoli 70 udarcev, kar pomeni, da imam podvojen srčni utrip med sedenjem.
Seveda so to za vsakega trenerja sanje,
da njegov strelec osvoji medaljo. Da pa sta hkrati na odru dva, na paraolimpijskih igrah - to pa je fantastičen uspeh. Težko je najti prave besede, da bi res opisala tisto, kar sem občutila.
Koliko Vas je skrbela ta težava z vidom, ki jo je imela Veselka? Je močno vplivala na kakovost treningov, je povzročala dodatno nervozo?
Ja, Veselka je imela še preko celega leta 2016 velike težave. Tudi na nekaj kontrolnih tekmovanjih v tujini je nastopala slabše, kot je sposobna, zato me je to skrbelo. Kot trener se obremenjuješ, ko veš, da je tvoj strelec sposoben višjih rezultatov, obstaja pa neka okoliščina, za katero lahko rečemo, da je napol višja sila, in nanjo ne moreš vplivati. Iskali smo vse možne rešitve, na zadnjih treningih v Ljubljani pred odhodom v Rio smo le
Obleganje medijev.
Godba Dobrepolje je poskrbela za dvig temperature že pred prihodom paraolimpijcev.
Naš kraj ■ september 2016
Kultura	13
odkrili eno napako na njenem dioptru in mislim, da je bil to tisti prelomni trenutek. To je bila res napaka, ki smo jo odkrili zgolj po naključju, a od takrat naprej je tudi Veselka pridobila nazaj samozaupa-nje. V Riu smo se dvakrat pogovorili, tako da sem jo nekako usmerila v pravo zmagovalno razmišljanje, in ko sem jo videla na zadnjih dveh treningih, sem vedela, da je sposobna velikega rezultata, kar se je izkazalo tudi v finalu. Zmaga na prvih paraolimpijskih igrah - to je uspeh.
Meni se je zdela zelo zanimiva Vesel-kina izjava, ko je po tekmi rekla, da ni pričakovala, da je lahko tako dobra. Da ji na treningih ni šlo, dokler se ni pogovorila z Vami. Ima pogovor s trenerjem v streljanju res tako moč, da po njem na primer nastreljaš olimpijski rekord?
Ja, ima. Tisti, ki ni občutil vzdušja na olimpijskih igrah, si težko predstavlja, kakšni pritiski so to. To je enkratni dogodek in ti pritiski so res veliki, zato imamo mi v ekipi dogovor, da v času velikih tekmovanj vsi strelci izklopijo družabna omrež-
ja. Strelcev takrat ni na Facebooku, kajti strelstvo je tako mentalni šport, da lahko nekdo, ki ti sicer želi vse najboljše in vse dobro, z nekaj napačnimi stavki podre koncentracijo. Tako da sem jaz, kar se tega tiče, na igrah zelo alergična, če se kakšni, bom rekla napol neznanci, preveč pogovarjajo z mojimi strelci. Varovance želim imeti nekako pod kontrolo in ko začutim, da je v njih nekaj nervoze, se z njimi pogovorim. Tudi na sobotni tekmi je Veselka v rednem delu v kvalifikacijah v zadnji seriji že začutila pritisk visokega rezultata, tako da je oddala dva slabša strela. Takoj sem pristopila k njej, jo prekinila, ji rekla, da ji gre odlično ter da naj zdrži še teh nekaj strelov do konca. Takoj naslednji strel je bil 10,9, kar je najboljši možni strel v strelstvu. Res je bila čista fantazija. Ta uspeh si je več kot zaslužila. Mislim, da bo to vse prišlo še za njo in da bo potem uživala v zasluženi slavi.
Hvala za pogovor in še enkrat iskreno čestitam.

Strelci SD Bukovec so bili presrečni in ponosni, prav tako nanje Veselka.
Slavnostni sprejem v domačem kraju, Videm, 23. 9. 2016
Po osvojitvi zlate medalje so stekle priprave za organizacijo slavnostnega sprejema, ki ga je v sodelovanju z nekaterimi društvi in posamezniki pripravila Občina Dobrepolje. Na osrednjem občinskem trgu se je v petek zbralo ogromno Do-brepoljcev, videti pa je bilo tudi precej neznanih obrazov ljubiteljev športa od drugod. Bil je res pravi praznik z(a) zlato paraolimpijko.
Ob zvokih Godbe Dobrepolje in aplavzu navdušene množice se je na prizorišče pripeljala dobitnica zlate medalje. Povezovalka programa, Sabina Strnad, je v imenu Občine Dobrepolje pozdravila slavljenko, pomembne goste in druge obiskovalce. V nadaljevanju so povabljeni gostje spregovorili nekaj besed. Župan Janez Pavlin je na kratko opisal, kako je Občina pomagala na Veselkini
poti. Nato je slavljenki podaril šopek in prelepo sliko, ki jo je naslikal in podaril domači umetnik Danijel Novak.
Med pomembnimi gosti je besedo najprej dobil direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport gospod Boro Štrumbelj. Posebej je poudaril, da se je z Veselki-nim uspehom tudi naša občina vpisala na zemljevid olimpijskih zmagovalcev,
Župan Janez Pavlin ni mogel skrivati navdušenja.
Pogled na zbrano množico.
14
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	14
Veselki so čestitali tudi številni otroci.	Slavko Pajntar Pinki je verjel v Veselko in ji pomagal pri zbiranju sredstev.
Levo: Boro Štrumbelj, direktor Direktorata za šport nagovori Veselko. Desno: Jože Kaplan, človek, ki je skrbel za tehnične pripomočke in odločilne detajle.
na kar moramo biti zelo ponosni. Tudi naslednji govornik, Tomaž Boh, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je poudaril veliki uspeh Pevčeve in vsem prenesel čestitke ministrice Maje Makovec Brenčič. Besedo je dobil tudi Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije - Pa-raolimpijski komite, pred slavljenko pa še Slavko Pajntar - Pinki, ki je preteklo zimo na trgu ponujal kuhano vino in čaj, ves zaslužek pa podaril Veselki, da se je ta lažje pripravljala na paraolimpijske igre. Precej čustven je bil nagovor Jožeta Kaplana, ki je naši zlati strelki veliko pomagal pri tehničnih rešitvah in ji s tem v mnogočem olajšal treninge in tekmovanja.
Končno je besedo dobila tudi Veselka, ki se je zahvalila za vso podporo, ki jo je
DPŽ Dobrepolje - Struge je pripravilo okusno pogostitev.
Naš kraj ■ september 2016
Kultura	15
čutila na igrah. Po zmagi je bila zelo vesela, da se je za podporo lahko oddolžila in prinesla v domači kraj zlato paraolimpijsko medaljo. Posebej je poudarila, da se v Dobrepolju odlično počuti in da je vesela vseh stikov, ki jih ima z ljudmi. Prisrčna zahvala je večkrat izzvala bučen aplavz.
Po končanem slavnostnem delu je nastopila legendarna skupina Obvezna smer, ljudje pa so se začeli postavljati v vrsto, da so dobitnici medalje lahko stisnili roko, jo objeli ali pa preprosto preverili težo medalje. Večer se je zaključil s prijetnim
druženjem ob okusnih dobrotah Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge in kozarčku pijače, za katero je poskrbelo Turistično društvo Dobrepolje.
Omeniti velja še otroke iz vrtca Ringaraja, ki so za Veselko narisali slike in jih razstavili na prireditvenem prostoru. Tudi sicer je bilo na slovesnosti videti veliko otrok. Upamo, da se zaradi takega ali podobnega dogodka še kdaj srečamo v tako velikem številu pred občinsko stavbo. ■
IZJAVA DIREKTORJA DIREKTORATA ZA ŠPORT PRI MINISTRSTVU ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, BORA ŠTRUMBLJA, ZA BRALCE NAŠEGA KRAJA:
Dobrepolje se je uvrstilo na svetovni zemljevid paraolimpijskih zmagovalcev, ki jih ni veliko na svetu. Dobrepoljci ste lahko res ponosni, da imate tako občanko. Veselka je zgled marljivosti, truda, vizije in mirne roke, kar se je rezultiralo v veliki zmagi, na katero smo vsi ponosni, še posebej Dobro- oziroma Zlatopolje.
VESELKINA PRETRESLJIVA ŽIVLJENJSKA ZGODBA:
Ko so slovenski mediji objavili Veselkino pretresljivo življenjsko zgodbo, nas je večina Dobrepoljcev šele izvedela za podrobnosti čudežnega preživetja in vzpona do paraolimpijske medalje. Gre za zgodbo, ki se redko zgodi, verjetno pa se zgodi tudi zato, da se iz nje kaj naučimo. Lahko občudujemo voljo nekoga, ki obleži pod šestimi streli neuravnovešenega izučenega strelca, se osem mesecev bori za življenje, na invalidskem vozičku odpotuje v novo državo, kjer se poroči, rodi hčerko, si uredi stanovanje in se po ločitvi od moža napoti na strelišče, pregnati dolgčas in poskusiti nekaj novega. Ta oseba ima danes okrog vratu zlato paraolim-pijsko medaljo, največ, kar lahko športnik invalid doseže. To osebo danes vsi poznajo, vsi ji želijo seči v roke. In ta oseba je danes vzor vsem, ki v današnjem svetu obupujejo pod težo stokrat lažjih težav. To je Veselka Pevec, naša zlata olimpijka.
Potek tekme v soboto, 10. septembra 2016
Strelska tekma z zračno puško stoje v disciplini R4 v kategoriji SH2 je bila na sporedu v soboto, 10. septembra. Najprej so potekale kvalifikacije, kjer sta se izkazala naša strelca, Veselka Pevec in Franček Gorazd Tiršek. Po koncu kvalifikacij je bil pogled na vrh izreden - Veselka je s 634,9 kroga postavila nov paraolimpijski rekord, tik za njo (le za 0,4 kroga) pa je bil Nani Tiršek.
V finalu je nastopila osmerica najboljših iz kvalifikacij. Na začetku Veselki ni šlo tako dobro kot v kvalifikacijah. V glavnem je bila na 3. mestu, vmes za trenutek padla tudi na
četrto. A na koncu je streljala vse bolje in prišla do drugega mesta. Drug za drugim so odpadali strelci in vse je kazalo, da bosta za zlato obračunala naša finalista. Nani Tiršek je vodil celo finalno serijo, edina ženska v finalu pa se mu je z odličnim zaključkom vztrajno bližala. Na koncu je bilo med njima tako tesno, da je odločal prav zadnji strel. Veselka je imela boljše živce, oddala odličen strel (10,7), kolega iz reprezentance je ustrelil 10,1, in to je pomenilo, da je zlato medaljo okrog vratu ob zvokih Zdravljice dobila presrečna in tudi malo presenečena Veselka.
16
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	16
"V
m
Iz m še knjižnice
Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas:
Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00
POLETI S KNJIGO. Poletni bralni izziv 2016. Zaključno srečanje.
Jasmina Mersel Sušteršič
Na začetku meseca septembra je v knjižnici potekal zaključni dogodek poletnega bralnega izziva POLETI S KNJIGO, ki je bil namenjen spodbujanju branja mladih tudi v času počitnic. Poletni bralni izziv so uspešno zaključili tisti, ki so od začetka meseca julija pa do konca meseca avgusta prebrali vsaj tri knjige. Treba je bilo izbrati dve knjigi s priporočilnega seznama, ki smo ga pripravili za mlade bralce knjižničarji. Vse knjige s seznama so prejele nagrado zlata hruška za kakovostno otroško in mladinsko delo. Kratko vsebino prebranih knjig pa so morali izraziti v zloženkah, ki so jih sodelujoči prejeli v ta namen. Da mladi bralci tudi med počitnicami posegajo po knjigah, se je odrazilo tudi v visokem številu udeležencev, ki so izziv uspešno zaključili. Vsi so za spodbudo in nagrado prejeli priznanje in simbolično nagrado. Na zaključni dogodek smo medse povabili tudi promotorja branja, pesnika in pisatelja, domačina Francija Novaka ter mlado in uspešno glasbeno skupino Lumberjack.
V svojo sredino smo ob zaključku poletnega bralnega izziva povabili promotorja knjige in branja, pisatelja in pesnika Francija Novaka. Pogovarjali smo se o knjigah, ki jih radi beremo, pomenu branja in izzivih pisateljevanja ...
Veliko mladih je sodelovalo in uspešno dokončalo poletni bralni izziv. Prebrati so morali dve knjigi s seznama (vse knjige so bile nagrajene s priznanjem zlata hruška za kakovostno otroško in mladinsko delo) ter vsaj eno knjigo po lastni izbiri.
Z nami je bila tudi uspešna mlada glasbena skupina Lumberjack.
Vsi, ki so uspešno opravili poletni bralni izziv, so prejeli priznanje in nagrado.
Naš kraj ■ september 2016
Kultura
17
Dogodki v knjižnici Dobrepolje v mesecu oktobru:
PRAVLJIČNE URICE za otroke od 4. leta starosti: vsak petek ob 17.30.
BIBA BERE: pravljično-igralne urice za najmlajše od 2. do 4. leta starosti: vsako zadnjo sredo v mesecu, 26. oktober, ob 17.30.
ŽABJI KRALJ (brata Grimm):
otroška gledališka predstava v izvedbi Gledališča Smejček: petek, 7. oktober, ob 17.30.
BEREMO S TAČKAMI: branje s terapevtskimi psi Tačke pomagačke: ponedeljek, 3. in 24. oktober, ob 17. uri (predhodne prijave zbiramo v knjižnici).
PREDAVANJE TEMELJI ANGLEŠČINE PO MAVRIČNI BLIŽNJICI z Dušico Kunaver: ponedeljek, 17. oktober, ob 18. uri.
BRALNI KLUB DOBREVOLJCI: srečanje ob knjigi meseca oktobra Nikoli ne reci, da te je strah avtorja Giuseppeja Catozzelle: sreda, 26. oktober, ob 19. uri.
Ob tednu otroka in začetku nove sezone pravljičnih uric v knjižnici vas vabimo na otroško gledališko predstavo v izvedbi Gledališča Smejček
ŽABJI KRALJ
(BRATA GRIMM).
Petek, 7. 10. 2016, ob 17.30
v krajevni knjižnici Dobrepolje.
Najmlajša kraljeva hči ima vse, kar bi si lahko zaželela ... No, dokler ji ne pade njena najljubša zlata žoga v vodnjak. V zameno, da ji žogo prinese, obljubi prijateljstvo neznanemu žabcu. Vendar takoj ko ji žabec želeno žogo izroči, princeska pozabi na svojo obljubo.
Žabec pa se ne namerava vdati kar tako ...
18
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	18
Iz Dobrepoljske zgodovine: Ančka Lazar, Zagoriški fantje in 50 let oddaje RTV Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Glasbenemu poznavalcu se v Dobrepolju ponuja v premislek cela vrsta zanimivosti. Nekatere bodo osvetljene v tem prispevku, ki bo mnogim občanom malce približal stoletno glasbeno zgodovino naše doline.
Anka Novak
V pripravah na Štrekljevo zbirko ljudskih pesmi z napevi je privabilo zbiralce tudi Dobrepolje. Leta 1911 je v dobrepoljskih vaseh zbiral in zapisoval pesmi Franc Kramar (1890-1959), organist, doma z Iga. Bil je najbolj vnet zapisovalec pesniškega izročila z napevi. V Dobrepolju je tedaj zbral 80 pesmi. Leta 1929 je prišel za župnika na Vidmu Anton Mrkun, ki je široko zastavil svoj program narodopisne predstavitve vseh sestavin ljudske kulture v Dobrepolju in okolici. S Tonetom Ljubičem, ki je nastopil službo učitelja v šoli na Vidmu le eno leto kasneje, sta se vneto lotila dela. Oba sta zapisovala tudi pesmi; Ljubič, glasbeno nadarjen, je zapisoval pesmi tudi z notnimi zapisi napevov. Leta 1932 je Franc Kramar na Mrkunovo povabilo spet zbiral v Dobre-polju. Leta 1933 je izšlo zbrano pesniško izročilo v broširani izdaji z naslovom: Dobrepolje in okolica. 1. knjiga. Naro-
dne pesmi. Predgovor je napisal Anton Mrkun1, domnevno je v svoji zavzetosti pripomogel k izdaji knjižice tudi kot mecen.
V	tridesetih letih 20. stoletja je bilo Dobrepolje žarišče narodopisnega delovanja. Mrkun je izbiral pripovedovalce med svojimi verniki, Ljubiču pa so bile dragocene informacije, ki so mu jih od doma prinašali učenci v šoli na Vidmu. Leta 1939 so dobrepoljski šolarji nastopili v radijski oddaji in pod Ljubičevo taktirko v živo posredovali zbrano izročilo iz dobrepoljskih vasi po radijskih valovih v širši slovenski prostor. Oddaja je močno odmevala pri domačinih. Otroci so jo poslušali v šoli in potem pripovedovali, kaj je kdo povedal po radiu. Spominjam se, da je v oddaji sodeloval tudi sosedov Miha - Miha Gale. Brat mi je povedal zbadljivko o zdenskih fantičkih, ki jo je slišal po radiu. Da, oddaja je odmevala od ust do ust, saj so bile tedaj pri nas velika izjema hiše, celo vasi, kjer so premogli kakšen radijski sprejemnik. V tej oddaji je prvič v javnosti nastopila tudi Ančka Lazar, roj. Kralj, p. d. Vintarjeva iz Zagorice, še danes izvirna posredovalka domačega izročila.
V	šestdesetih letih, ko so zastavili svoje raziskovalno delo v Dobrepolju sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta in slovenskega narodopisnega inštituta, je postala zlasti Zagorica pravo mravljišče raziskovanj slovstvenega, glasbenega izročila, ljudskih običajev in kasneje tudi ljudskih plesov, Vintarjeva hiša pa zatočišče raziskovalcev.
»Okrog leta 1963 sta prvikrat prišla k nam Zmaga Kumer in Valens Vodušek. Joj, kako sta bila vesela, ko sem jima zapela pesem o mrtvecu, ki pride po ljubico. Mi smo ji kar Pesem od Anzlna rekli. To je zelo stara pesem. Poznajo jo še nekateri drugi narodi. Nemški pesnik Burger jo je prepesnil v Leonori. V slovenščino pa jo je prevedel Prešeren.« Tako so pri-
povedovalci in pevci ter zapisovalci drug drugega bogatili. Ob takem delu so se netile iskre vrednotenja podedovanega znanja in ustvarjalnosti čez plotove domov in vaških skupnosti ter jima odpirale pot v širši prostor. V pripovedovalcih je rastla samozavest, še bolj so cenili svoje znanje. Raziskovalci pa so bili tudi veseli novih odkritij. »Od mater pa od mame sem slišala pesem od Anzlna. Tako kot tudi druge pesmi. Joj, kolko smo včasih peli. Sem šla po drva pa sem pela. Najbolj sem bila vesela, kadar sem bila sama v grmuji. Sem pela vse od kraja, kar sem se spomnila. Pozimi smo zapeli, ko smo klince delali. Pa v jeseni, ko smo koruzo likali pa ko smo imeli kopico. So prišli fantje na kopico pa so zapeli. Potlej so jih pa še na povečark povabili. Tudi plesali smo na povečarkih.«
Po nekajletnem premoru po drugi vojni je spet zaživela večerna pesem fan-
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	19
tov na vasi. Fantje iz Zagorice in Bruhanje vasi so leta 1948 prvikrat zapeli tudi na javni prireditvi Za našo vas v Velikih Laščah. Zbralo se je približno 2000 ljudi. Merilo za izbor najboljših pevcev je bila dolžina ploskanja zbrane množice. »Nam so najdlje ploskali,« je pred leti povedal Ivan Kralj, kako so bili izbrani za najboljše pevce. S svojim pretanjenim glasbenim talentom je postal vodilni in duša fantovskega pevskega podmladka v Zagorici, ki je privabil s svojo izvirno pesmijo raziskovalce podedovanega domačega glasbenega izročila. Skupaj z Ančko Lazar ali pa sami so nastopali v živo na različnih prireditvah strokovnih institucij, na folklornih prireditvah doma in v krajih nekdanje skupne države; bili so deležni številnih priznanj. Bili so ambasadorji Dobrepolja, dobrepoljskega človeka in njegovega ustvarjalnega sveta. Največje priznanje Zagoriškim fantom je evropska nagrada za ljudsko umetnost Europa-Preis fur Volkskunst, ki jo podeljuje sklad FV.S. s sedežem v Hamburgu. Podelitev je bila leta 1990 na Vidmu, obrazložitev je v imenu sklada podala dr. Zmaga Kumer.
Bogastvo gradiva, ki so ga zbirali in zvočno zapisovali sodelavci GNI z Zmago Kumer na čelu, je prav na njihovo pobudo in z njihovo predstavitvijo našlo pot do ljudi z radijskimi oddajami. Tako poje naša dežela je bila prva, le občasna oddaja Radia Ljubljana. Pred petdesetimi leti, leta 1966, pa je zaživela redna tedenska oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Junija je RTV Slovenija ob njeni petdesetletnici priredila jubilejno oddajo v Slovenskem etnografskem muzeju. K sodelovanju so povabili tudi Ančko Lazar. V svojih častitljivih letih je zapela dvoje pesmi, ki ju je zapela pred 50 leti v prvi oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi; tudi o mrtvecu, ki pride po ljubico, ali o Anzelnu, kakor so pesmi po domače rekli. V Zagorico so kasneje hodili iskat dragoceno gradivo tudi sodelavci RTV z Jasno Vidakovič na čelu. V dolgoletnem sodelovanju Zagoriških fantov in Ančke Lazar pri programih RTV Slovenija se je zvrstilo 30 samostojnih oddaj v okviru oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Poleg tega je RTV izdala njihovo vsebinsko raznoliko gradivo na dveh kasetah in enem CD-ju.
Je že tako, da se določene lastnosti in darovi ne le podedujejo, ampak se v okviru posameznih družin tudi v večji ali manjši meri negujejo in v svoji okolici izstopajo. Glasbeno usmeritev starejših korenin nadaljujejo potomci iz p. d. Vintarjeve hiše, družina Alojza Erčulja iz Zagorice, ki se ji s svojimi družinskimi nastopi pridružuje v zadnjem času še družina Staneta Klinca s Ceste. Očeta obeh sta pela v skupini Zagoriški fantje, otroci so ob njih ostali zvesti izročilu, čeprav so glasbeno dejavni, nekateri celo poklicno, v drugačnih glasbenih svetovih. Vsekakor pa v Dobrepolju kar kipijo ob starejših glasbenih usmeritvah nove glasbene skupine z drugačnimi obzorji, pa naj bo to za posvetno ali pa cerkveno okolje. ■
Opombe:
1.	Zmaga Kumer, Izročilo ljudske pripovedne pesmi v Dobrepolju, Naši kraji in ljudje. Dobrepoljsko-struški zbornik, 1996, str. 300-306
2.	Razgovor z Ančko Lazar, julij 2016
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	20
Dela Franceta in Toneta Kralja iz zbirke Antona Vindišarja
Dobrepoljska umetnika France in Tone Kralj sta med letošnjim poletjem doživela nekaj predstavitev, zato v tej številki osvetljujem nekaj dogodkov in zgodovinskih dejstev.
Drago Samec
Oba umetnika Kralj, France in Tone, sta svojim stvaritvam vtisnila neminljivo sporočilnost, zato smo vedno veseli, ko jih lahko občudujemo, še posebej če so nam doslej neznane. Pred časom smo na retrospektivnih razstavah v ljubljanski Moderni galeriji občudovali skoraj celoten njun opus, Francetovo v letu 1995 in Tonetovo v letu 1998. Odtlej pa so nas ga-leristi razveseljevali še z deli, ki v takratne preglede niso bila zajeta.
Konec letošnjega avgusta so v Lamu-tovem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki odprli razstavo do-nacij duhovnika Antona Vindišarja, ki je v svojih službah prijateljeval z mnogimi umetniki in si ob poznanstvih ustvaril lepo zbirko umetnin slovenskih umetnikov, če naštejemo le najbolj izstopajoče: France Godec, Jože Gorjup, France Gorše, Božidar Jakac, Stane Jarm, Peter Jovanovič, pater Wolfgang Kogler, Stane Kregar, Vladimir Lamut, Lojze Perko itd.
Duhovnik Anton Vindišar (1931-
Tone Kralj, Pustite male k meni
2014) je služboval po različnih župnijah: v Semiču, v Begunjah na Notranjskem, Kostanjevici na Krki, Križah pri Tržiču, življenjsko pot je zaključil pri Sv. Lenartu nad Lušo (nad Škofjo Loko). Njegovo življenjsko pot je posebej označilo službovanje v Kostanjevici na Krki (1964-1971), saj ga je tamkajšnje kulturno življenje - kot ljubitelja umetniških dogodkov, predmetov in knjig - obogatilo. Tam je ustvaril širok interesni krog in preko prijateljske naklonjenosti umetnikov, prijateljev in znancev zbral izjemno umetnostno zbirko, večino katere je mogoče povezati z lokacijo znanstev v Kostanjevici na Krki.
Nas pa zanimata umetnika, ki sta zbirki vtisnila izjemen pečat.
Govornik na otvoritvi, Kostanjevičan dr. Andrej Smrekar, kustos v Narodni galeriji v Ljubljani, je že v spremnem katalogu poudaril, da se s Francetom Kraljem najbrž nista poznala in ni znano, kako je v njegovo last prišel kipec Marije z Jezusom, ki je zagotovo najvrednejše delo v celotni zapuščini. 35 centimetrov visoki kipec iz patiniranega mavca, datiran pred letom 1920, deluje elegantno in se predstavlja kot estetsko dovršeno delo.
Vindišar pa se je v Kostanjevici seznanil s tedaj tamkaj delujočim umetnikom Tonetom Kraljem, ki je dolbel monumentalen hrastov kip Matije Gubca ter
pripravljal retrospektivno razstavo. Z njim mu je uspelo ustvariti prijateljski stik, katerega nasledek so v zbirki kar štiri njegove stvaritve: litografiji iz leta 1929, Vstajenje in Rojstvo, sta sicer znani deli; lep je relief v glini iz leta 1925 z naslovom Jezus nosi križ; razstavi in zbirki pa je naslov in oznako podelila izjemna slika Toneta Kralja z naslovom Sinite parvulos (Pustite male k meni). Olje na platnu, iz časa okrog leta 1972, je veliko 70 x 60 cm ter sodi v čas njunega znanstva.
Tematika slike poudarja Vindišarje-vo osrednjo usmeritev (katehezo), saj upodablja Kristusa kot učitelja malih in ubogih.
Podoba nas spomni na podobno stvaritev Toneta Kralja, ko je v letu 1965 v Slomškovem domu v Bazovici (pri Trstu) upodobil škofa A. M. Slomška, ki deli svoj almanah Drobtinice slovenskemu narodu.
Znanstvo Vindišarja in Toneta Kralja je ostalo živo tudi v novi Vindišarjevi službi v Križah nad Tržičem, kjer je po naročilu v kapelici sredi kraja upodobil Marijo z napisom Brezmadežno spočetje sem.
Razstava del duhovnika Antona Vindišarja je v Kostanjevici odprta do 2. oktobra 2016.
Tu pa je priložnost, da spomnimo, da je od srede letošnjega julija na portalu Europeana 280 izpostavljeno tudi umetniško delo Franceta Kralja Družinski portret iz leta 1926.
Europeana 280 je projekt v okviru Evropske digitalne spletne platforme, ki je skupaj z Evropsko komisijo povabila države EU, da predlagajo deset najvidnejših umetniških del, ki jih hranijo. Slovenski izbor je pripravilo ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Narodno galerijo in Moderno galerijo, ki je sedaj dostopen na umetnostno-zgodovinskem kanalu Europeana Art History Channel. Kraljevo delo Družinski portret je bilo izbrano, da z drugimi deli sestavlja deseterico, ki skupaj predstavljajo našo narodno dediščino. ■
Tone Kralj, kapelica Križe
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	21
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Analiza pogroma misije drona
Definicija drona: Dron je po zraku leteče ali v zraku lebdeče miniaturno plovilo za različne namene: igračkanje, prostorsko snemanje, dostava majhnih stvari, informiranje itd. (glej sliko).
»Dober dan! Želel bi najeti 24 dro-nov za pet dni,« sem zinil ob vstopu v trgovino. To je bila trgovina z igračami za sivolasce in plešce, ki jim gre na stara leta na otročje. »Kaj pa boš z njimi?« me vpraša prodajalec, sicer stari prijatelj. »Izkazal hvaležnost za zaupanje. Zadnje čase namreč ugotavljam, da mladina čedalje bolj upošteva moja priporočila za zdravo življenje, predvsem priporočila glede športnih dejavnosti. Njim se bom preko ozvočenih dronov zahvalil in morda s tem spodbudil k zdravemu življenju tudi katerega drugega člana družine. 24 dronov pa zato, ker ima občina 24 vasi.« »Okej, meni je prav, z veseljem ti dam 24 dronov v najem, dobiš tudi popust,« mi odvrne prijatelj in naloži drone v avto.
Naslednji dan sem vsem dronom namestil napravo z glasovnim sporočilom in 25-vatne zvočnike. Na vsak dron sem tudi naložil katastrski načrt za vas, v katero je bil posamezni dron namenjen: zagoriškemu načrt Zagorice, podtabor-skemu načrt Podtabora itd. za vse vasi v občini. Posneto sporočilo pa je bilo naslednje: »Dobro jutro, pošteni ljudje. To ni Big brother, to je glas vaše ambulante. Moja naloga je, da se vam zahvalim za vse premike, ki ste jih kot družina naredili v smeri zdravega načina življenja. Hkrati vas obveščam, da morate do konca tega meseca oddati dohodninsko napoved in da dobite ob nakupu drona v naši trgovini vrečko zastonj.« Verjetno je vsem jasno, da je za drugi del sporočila (dohodnina), pristavila piskerček država kot pogoj, če sem hotel za projekt dobiti odobritev Ministrstva za zdravje, za tre-
tji del sporočila (nakupovalna vrečka) pa trgovec, če sem hotel dobiti popust. Zatem sem pripravil še upravljalno konzo-lo, ki bi ji lahko rekli "možgani projekta". Preko konzole se je usmerjala komanda, računalniško zapisana za vsak dron posebej, in sicer po naslednjem zaporedju: Poleti v to in to vas, ko boš zaznal, da si priletel v bližino okna, za katerim je slišati človeške glasove, aktiviraj predvajanje sporočila. Ko se glasovno sporočilo zaključi, poleti do naslednje hišne številke. Po zaključenem obveščanju še zadnje hiše v vasi se dvigni na višino 30 m, odpri loputko in odvrzi letake z napisom: KDOR RECEPT ZA ZDRAVJE IŠČE, NAJ SE SPOKA NA IGRIŠČE. Po natančnem sledenju navodilom za pripravo dronov sem pozno zvečer programsko-tehnične namestitve dokončal in Misija govorečih dronov je bila nared.
Zgodaj zjutraj naslednjega dne sem sedel za konzolo, ob kateri sem se počutil kot glavni operater vesoljske agencije Nasa. S pritiskom aktivacijskega gumba se je samodejno sprožil lansirni program in zaslišalo se je odštevanje: »Deset, devet, osem, sedem, šest, pet, štiri, tri, dva, ena, nič ... MISSION ACTIVATED.« Bil sem navdušen, poln pričakovanj sem pokukal na teraso in res, vseh 24 dronov se je mirno dvignilo v zrak in skoraj neslišno poletelo vsak proti svojemu programiranemu cilju. Pomirjen, a poln pričakovanj v veri, da bom vsem občanom
z zahvalo na izviren način polepšal dan, sem si skuhal kavo in se udobno namestil na kavč.
Kmalu so minile tri ure, pričakoval sem vrnitev prvih dronov, najprej tistih iz najmanjših vasi. A dronov od nikoder . »No ja, naloga za drone ni lahka, potrebujejo pač svoj čas. Bolje, da nalogo izpeljejo dosledno kot pa na pol. Počakaj, ne bodi nestrpen!« sem rekel sam pri sebi. A tudi dve uri zatem dronov od nikoder. V meni se je začel porajati notranji nemir, stopil sem na teraso in vznemirjeno pogledoval proti nebu v upanju, da vendarle zagledam vračajoče se drone, ki naj priletijo kot ptice selivke iz južnih krajev. A zaman; v obupu in solznimi očmi sem sedel na beton terase in nekaj trenutkov zatem zagledal izza strehe, kako nekaj leti proti meni. Bil je en sam samcat dron, polomljen, celo prestreljen. Z zadnjimi močmi in z le enim delujočim propelerjem je priletel v višino nekaj metrov nad mano in odprl loputko. Na stotine listkov z napisom KDOR RECEPT ZA ZDRAVJE IŠČE, NAJ SE SPOKA NA IGRIŠČE se mi je vsulo direktno na glavo in nekaj od njih se mi je prilepilo na preznojeno čelo. V naslednjem trenutku je tik zraven mene zgrmel na teraso še dron, ki se je vrnil v vzletno bazo kot na smrt ranjen zadnji vojak s fronte. Postalo mi je jasno, da je Misija govorečih dronov doživela popoln polom.
Ko sem čez kakšno uro prišel k sebi po prvem šoku, sem poklical trgovca z igračami, ki mi je dal drone v najem, mu opisal položaj in skupaj sva se odpravila poiskat vse druge pogrešane drone. Našla sva jih na različnih koncih, ene razbite na več deset kosov, druge delno polomljene, ene prestreljene, druge popolnoma premočene; eni so bili ujeti v mrežo, drugi odvrženi v zabojnike za smeti. Imela sva srečo, da sva pri vseh našla črne skrinjice, in na ta način je bila možna natančnejša opredelitev vzroka nesreče. Analiza je trajala 10 dni in ugotovitve so bile naslednje: na podlagi magnetograma črnih skrinjic so prizadeti droni pred nesrečo zabeležili naslednje izgovorjene stavke: »Sklati z metlo ta helikopter . Daj mi mojo lovsko puško . Prinesi mrežo za mrvo ... Usmeri vodno cev proti temu govorečemu letečemu
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	22
predmetu ...« Večinoma so bili toni posnetih sporočil jezni s pridruženimi kletvicami, tako da sva prišla do zaključka, da je bil v vseh primerih vzrok za nesrečo človeški faktor. Sreča v nesreči je bila le ta, da so bili droni zavarovani. Če bo zavarovalnica iskala povzročitelje in vložila odškodninske zahtevke, je njena stvar.
A tukaj gre za veliko bolj žalostna dejstva, kot je sama izguba drona. Tukaj smo priča razkritju šokantnega moralnega razpada, ki kot tektonska razpoka po potresu zazija na površje v vsej svoji veličini. In ta tektonska razpoka zazija iz prostora, ki mu rečemo dom, zavetje, družinski krog, skratka sama prijetna imena. Vsi pozivi za metlo, puško, mrežo in cev so pozivi, ki nakazujejo hudo bolezensko stanje človekove bivalne celice, prostora, kjer naj bi posameznik v krogu svojih najdražjih našel duševni mir. Duševni mir je stanje, ko se telesne funkcije sinhronizirajo, obnovijo kemični presnovni programi, ohladijo utrujene mišice in sortirajo možganske datoteke. To je stanje, podobno stanju nadgrajevanja ali servisiranja računalnika. Takrat morajo biti zaprti vsi programi, razen operacijskega sistema, kar pa so pri človeku osnovne življenjske funkcije. Če tega stanja čim večjega izklopa notranjih programov ne dosežemo doma, v domačem okolju, potem ga praviloma ne moremo doseči nikjer. Sproščen počitek, obnovitev moči in miselnih procesov po vsakem napornem dnevu so temeljni pogoji ne samo za boljše počutje, ampak tudi za normalno funkcioniranje v šoli, službi in družbi. Ne nazadnje je to pogoj za vzdrževanje zdravja, povrnitev zdravja v primeru bolezni in obvladovanje že prisotnih kroničnih bolezni. A poleg relaksacije nam tista prava, pristna bivalna celica, tisto pravo domače okolje daje tudi moč, energijo in smisel. Ne samo da nas pomiri, ampak nas tudi pozitivno poživi, predvsem čez konec tedna. Za pozitivno poživitev družinskih članov obstaja pomemben pogoj, to je, da so vsi skupaj, saj so edino družinski člani tisti, ki so zmožni energetsko napolniti svojega ljubega bližnjega. Zal se dogaja, da ljudje doma čedalje bolj poživljajo notranje moči preko televizije, računalnika ali telefona, to pa je tisto, kar povzroča vznemirjenost, ne pa zdravo
poživitev duha. Vznemirjenost je pa hoja po tankem ledu, četudi na videz lahko prinaša občutke ugodja.
Vrnimo se spet k Misiji govorečih dronov ... Razmislimo sami pri sebi, če nismo ravno mi tisti, ki smo ob govorjenju brnečega plovila izgubili živce. Mar ni ravno naša hiša tista s hišno številko, kjer je najbolj razjarjen družinski član z najbliže dostopnim predmetom sklatil občutljivo in nič hudega slutečo napravo? Mar nismo ravno mi tisti, ki nekoga samo vidimo, pa nam gre na živce, še preden odpre usta? Pa tisti, ki ob vsaki kritični novici v zvezi z zdravstvom rečemo: TAKO JE, NAŠE ZDRAVSTVO JE EN DREK VREDNO, TO JE SAMO BANDA, KI KRADE DENAR? Mar nismo ravno mi tisti, ki popljuvamo vse koristne, četudi na lep način priporočene nasvete za zdrav življenjski slog, in to tako, da nam od pljuvanja v nekaj sekundah zmanjka sline? Smo, to smo mi, sodobni ljudje. 24 dronov nam ni želelo sporočiti ničesar slabega, samo pohvale, pa vendar smo sodobni ljudje tako naveličani vsega, da nam gre celo pohvala včasih na živce. Če pa je slučajno vzrok za sestrelitev katerega od dronov sporočilo ministrstva glede dohodnine ali trgovine glede gratis nakupovalne vrečke, pa se morata kakšno stvar vprašati tudi politika in ekonomija. Takole bom rekel: Naj se politika in ekonomij a ne vtikata v zdravstvo, pa ljudj e ne bodo tako jezni na zdravstvo. Naj država in gospodarski lobi prepustita odločanje o zdravstvu v pretežni meri medicinskemu osebju. Ko bosta ta pogoja izpolnjeni, bomo morda lahko realizirali Misijo govorečih dronov. Dokler pa bo ostalo tako, kot je, da bo država kratila pravice, s prstom pa preko medijskega blatenja kazala na zdravnike, bodo ljudje klatili drone. Vsakemu kratenju sledi v času miru klatenje, v času vojne pa klanje.
A naša država se ne bo odrekla vmešavanju v stroko; raje stori tako, da zaradi klatenja dronov preprosto do nadaljnjega prepove njihovo dejavnost. Izkrivljeno razmišljanje države. A če to razmišljanje razširimo na druge stvari, bi rekli, da bo v primeru, da bodo ljudje metali granitne kocke v okna bolnice, obdavčila granit; ali da bo v primeru, da bodo ljudje državnim organom pisali protestna pisma, ukazala poštam, da pisma zavrnejo z
obrazložitvijo: NASLOVNIK NEZNAN. A če prav pomislim, je ta naslovnik, naša država, res neznan. Če pomislim, da bi še enkrat tvegal Misijo govorečega drona, ampak tokrat, da bi želel državi sporočiti, da ima mačehovski odnos do splošne medicine na podeželju, bi bila verjetno stvar videti takole: od premierja bi se dron vrnil s sporočilom: Obrnite se na parlament, Parlamentarni odbor za zdravstvo. Od Parlamentarnega odbora za zdravstvo bi se dron vrnil s sporočilom: Obrnite se na Zavod za zdravstveno zavarovanje. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje bi se dron vrnil s sporočilom: Obrnite se na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Od Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi se dron vrnil s sporočilom: Obrnite se na Ministrstvo za zdravje. Od Ministrstva za zdravje bi se dron vrnil s sporočilom: Obrnite se na Ministrstvo za kmetijstvo, ker je ministrica za zdravje odstopila in začasno njen resor pokriva minister za kmetijstvo. Šta-la. A ni štala zato, kr je v. d. ministrice za zdravje minister za kmetijstvo, ampak je štala zato, ker je po tolikih odpravah dronu zmanjkalo bencina in je njegova misija splavala po vodi. Tako je pač v naši državi. Vas to na kaj spominja? Seveda, na napotitve: k specialistu, ki vas pošlje nazaj k splošnemu zdravniku, naj vas pošlje na slikanje. Specialist za slikanje vas pošlje nazaj k splošnemu zdravniku, ki naj vas pošlje k drugemu specialistu. Ta vas pošlje nazaj, ker je bolezen glede na ugotovitev stvar drugega specialista itd. itd. No in na koncu ugotovimo, da smo vsi skupaj, tako mi, ki želimo pri državi doseči izboljšanje zdravstvenega sistema, kakor tudi bolniki, ki poskušamo doseči ozdravljenje bolezni, podobni enemu velikemu dronu, ki potuje od naslova do naslova. Če je dovolj zmogljiv, na koncu cilj doseže, če pa ne, doživi usodo tistih 24 dronov iz uvodne zgodbe. ■
d	[n
Bolečina oplemeniti najbolj vulgarne ljudi, kajti ima svojo veličino in da blesti, je dovolj, da je resnična.
(Honoré de Balzac)
^_^
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	23
Šola v naravi na Debelem rtiču
Tudi letošnji začetek šolskega leta so učenci 5. razredov preživeli na Debelem rtiču.
Anja Tekavčič, vodja poletne šole v naravi
Prijetna skupina 36 otrok se je s pomočjo učiteljev spremljevalcev urila v plavanju tako v bazenu kot tudi v morju. Poleg spoznavanja plavalnih tehnik so se učenci srečali še s potapljanjem, sodelovali pa so tudi v različnih športnih igrah na prostem. Raziskovali so življenje na morski obali, kjer so iskali rastline in živali ter jih s pomočjo do-ločevalnih ključev poimenovali. Skupaj z vrtnarko so se sprehodili med raznovrstnimi dišavnicami in drevesi ter jih s svojimi čutili prepoznavali.
Težko pričakovana dogodivščina je bil zagotovo izlet z barko v Piran. V tamkajšnjem akvariju so učenci še podrobneje spoznali podvodni svet, na sprehodu po mestu pa so se srečali z znamenitim kipom na Tartinijevem trgu, ozkimi ulicami in dvojezičnimi napisi.
Zadnji dan šole v naravi je bil zaznamovan s preizkusom plavalnega znanja. Z vztrajnostjo, ki so jo vzdrževali cel teden, so vsi učenci postali pla-
valci - 8 jih je osvojilo značko bronastega delfina, 22 jih je osvojilo značko srebrnega delfina, kar 6 učencev pa si je prislužilo značko zlatega delfina.
Vsem učencem iskreno čestitam in jim želim uspešno šolsko leto.
Učenci so povedali ...
»Igrali smo se vodne igre. Najbolj mi je bila všeč vožnja z ladjo. S seboj sem imel harmoniko, s katero sem zabaval prijatelje. Vsak dan smo imeli tudi pouk. Videli smo morsko cvetačo. Učiteljice in učitelj so bili zelo prijazni. Zelo zanimiv je bil ogled okolice z vrtnarko. Šli smo na sladoled. Hrana je bila dobra. Vesel sem bil, ker sem osvojil zlatega delfina. Najboljše je bilo potapljanje. Videl sem zelo velike ribe. Najbolj všeč mi je bil 'odštekan' ples. Imeli smo nočno kopanje. Voda je bila zelo slana. Skakali smo v vodo. Imela sem se zelo dobro. V akvariju smo videli morskega psa. Najbolj mi je bila všeč jutranja telovadba.«
Učenci, ki so osvojili značko zlatega delfina. Od leve proti desni (zadaj): Luka Ašič, Liam Strnad, Domen Strnad
Od leve proti desni (spredaj): Enej Strah, Naja Vergo, Andraž Rotar
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	24
Naš vrtec je sodeloval v preventivnem programu Varno s soncem
»ZAŠČITIMO OTROKE PRED ŠKODLJIVIMI UČINKI SONČNIH ŽARKOV.«
Mojca Mlakar, koordinatorica projekta
Vsi se zavedamo, da so sončni žarki bolj škodljivi kot zdravi. Zato smo se v vrtcu vsi strokovni delavci in zaposleni potrudili, da je bilo bivanje na svežem zraku tudi v poletnih mesecih varno. Seveda se bomo trudili še naprej, saj so vplivi UV-žarkov škodljivi tudi v drugih letnih časih.
Poskrbeli smo za primerno zaščito pred UV-žarki (pokrivala, primerna oblačila, zaščitna krema, zaščitna očala) in uživanje dovolj tekočine - vode.
Pri tem pa so nam pomagali tudi starši s svojim sodelovanjem.
Mojca Mlakar, koordinatorka projekta »Varno s soncem«
Otroška koža je tanjša, slabše poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo. Otroci so zato bolj kot odrasli občutljivi za škodljivo delovanje sončnega sevanja. Otroci so tudi bolj izpostavljeni, saj se več gibajo na prostem.
V našem okolju se ustaljene navade, ki spodbujajo izpostavljanje velikih površin telesa sončnim žarkom, prepočasi
spreminjajo, lahko tudi zaradi nekaterih časovno precej odmaknjenih posledic na zdravje. Zagorela koža se številnim še vedno zdi privlačnejša od naravne polti.
Sonce ima nedvomno koristne učinke na zdravje ljudi (dobro počutje, svetloba, toplota, nastanek vitamina D), žal pa se v zvezi z izpostavljanjem soncu srečujemo tudi s številnimi škodljivimi
Vm>o s %mcevo
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	25
posledicami za zdravje. Čezmerno izpostavljanje UV-žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na koži, očeh, imunskem sistemu.
V projekt se je vključil celoten vrtec - vsi oddelki. Projekt smo začeli izvajati v mesecu maju z obe-leženjem svetovnega dneva sonca - 27. 5. 2016.
Vsaka skupina se je prilagodila starosti otrok, tako da so se dejavnosti razlikovale med seboj.
Vsi pa smo poskrbeli oz. še skrbimo za popolno zaščito pred vplivi UV-žarkov. Skrbimo za pokrivala, sončna očala, zaščito s primerno kremo, pitje dovolj tekočine (vode), umik v senco, bivanje v določenih urah na svežem zraku.
Druge dejavnosti po področjih: JEZIK
Pogovor o soncu, škodljivih vplivih sonca, koristnih vplivih sonca, pravilna zaščita pred soncem, deklamacije, pesmice, uganke, pravljice, ogled literature o soncu, priročniki, enciklopedije, izdelava plakatov, miselnih vzorcev.
DRUŽBA
Ozaveščanje otrok in staršev o zaščiti pred UV-žarki, družabne in socialne igre.
UMETNOST
Petje in uprizarjanje ob že znanih pesmih o poletju, deklamacije, ples, likovno ustvarjanje z različnimi materiali, različne tehnike v igralnici in na prostem, izdelava klobučkov (pokrival) iz blaga, papirja, risanje sence s kredami, senčne lutke, slikanje z vodo po asfaltni površini, izdelava meduz za dekoracijo.
GIBANJE
Ples, rajalne igre, bivanje na igrišču (fit aktivno igrišče), dejavni sprehodi, bivanje v gozdu na travniku.
MATEMATIKA
Beleženje vremena (vremenski koledar in seznanitev z vremenskimi simboli), opazovanje in merjenje svoje sence na prostem, spoznavanje časovnih terminov (zgodaj, pozno, zjutraj, dopoldan, popoldan, zvečer), spoznavanje lastnosti sonca - geometrijske in fizikalne lastnosti.
NARAVA
Opazovanje dolžine sence našega telesa, spoznavanje telesa, kože, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi, izdelava sončne ure, igre z vodo, beleženje temperature zraka. ■
Pri zajčkih v Kompoljah
Vsak »prvič« je prelomna točka v življenju, po kateri se marsikaj spremeni. Lahko se zgodi spontano, lahko je predvideno in načrtovano. Nekatera prva doživetja se za vselej usidrajo v spomin. Prav tako je, ko otrok prvič odide v vrtec.
Mateja Lohkar, Mojca Mlakar
S seboj prinese določene izkušnje iz primarne družine in okolja, v katerem se je gibal. S seboj prinese določene vzorce čustvenega odzivanja na zahteve in spodbude iz okolja. Otrok pride v vrtec kot bolj ali manj socialno spreten. Morda mu ni bilo treba nikdar nave-
zovati stikov z vrstniki ali ljudmi, ki jih ni poznal, in mu je ozek krog družine zadostoval. Predvsem pa se otrok z odhodom v vrtec ločuje od svojih staršev, kar vzbuja mnogo različnih, tudi bolečih čustev. Za otroka so prvi dnevi v vrtcu velik izziv. Kako se bo odzval nanj, je odvisno od stopnje njegovega razvoja, njegovega temperamenta in značaja ter
tudi od značaja, izkušenj in ravnanj nas, odraslih.
Prvič je prag vrtca v Kompoljah letos prestopilo devet otrok. S 1. septembrom smo v skupino Zajčki povabili otroke in starše, da smo se spoznali in začeli uvajanje, ki je zelo pomembno za vsakega otroka. Otrok se tako postopoma navaja na novo okolje, pri tem pa so mu v veli-
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	26
ko pomoč starši. Kar nekaj solzic je spolzelo po ličkih, kar je povsem normalno. Otroci so hitro usvojili dnevno rutino. Radi se sproščeno igrajo, raziskujejo kotičke v igralnici, primerjajo, preizkušajo, skupaj prepevamo otroške pesmice in prebiramo knjige, otroci hitro pridobivajo gibalne izkušnje, manipulirajo z različnimi predmeti. Podali smo se že na prvi sprehod, preizkusili plezalno steno, raziskali skrite kotičke na igrišču, vsakodnevno pa skupaj poskrbimo za svoje paličnjake v živem kotičku.
Tu in tam poteče še kakšna solzica, vendar kakor je prišla, tudi odide, kajti hitro se potolažimo in se naprej igramo.
Kako nam uspeva, pa si oglejte na fotografijah iz naše skupine Zajčki. ■
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
Tudi letos bo na OŠ Dobrepolje potekala zbiralna akcija starega papirja.
Akcija bo potekala to soboto, 1. oktobra, med 8. in 12. uro na Vidmu.
Zabojniki bodo postavljeni pri šoli. Vsi občani, podjetja in ustanove, ki želite oddati star odvečni papir, to lahko sporočite učencem osnovne šole ali ga pripeljete v šolo na dan zbiranja. Upamo, da se boste tudi letos vsi starši in drugi potrudili pri prevozu in zbiranju papirja.
Letošnji denar od zbranega papirja bo namenjen vsem učencem, ki bodo sodelovali v akciji, za delno pokritje stroškov kulturnih, športnih, naravoslovnih dni.
Tudi letos dokažimo, da imamo radi svojo naravo, drevesa, in z zbranim denarjem omogočimo otrokom lepše, kakovostnejše in zanimivejše šolanje.
Vodja zbiralne akcije: Andrej Škantelj
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	27
V Zdenski vasi smo bili odmevni razstavi govec
■ v
priča a
V nedeljo, 11. septembra, je bil pri Svetem Antonu pravi govedorejski praznik. Ob 20-letnici Govedorejskega društva Dobrepolje in 120-letnici Kmetijske zadruge Dobrepolje smo bili po 14 letih spet priča zanimivi razstavi goveda, ki je v prekrasni lipov gaj privabila množico ljudi.
Bojan Novak, foto: Bojan Novak, Franci Novak
Letos prva tovrstna razstava v Sloveniji je bila odlično organizirana, kar so priznavali tako strokovnjaki kot tudi vsi radovedneži, ki so se zbrali ob razstavnem krogu. Na začetku so zbrano množico pozdravili številni gostje (predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in župan občine Dobrepolje Janez Pavlin). Poudarili so pomen ohranjanja kmetijstva v današnjih težkih časih slabe konkurenčnosti. Gostje niso pozabili čestitati razstavljavcem, ki so tedne pred razstavo zagnano pripravljali svoje krave.
Na razstavi smo lahko videli vse tri glavne pasme goveda (rjavo, črno-belo in lisasto). Po uvodnih nagovorih so v okrogli razstavni prostor pripeljali breje plemenske telice črno-bele pasme, ki jih je ocenil Igor Stanonik iz Kmetijskega zavoda Kranj. Sledil je prihod brejih plemenskih telic lisaste pasme, ki jih je
ocenjeval magister Jože Smolinger iz Kmetijskega zavoda Ptuj. Kot zadnje so v ogrado prišle še telice in krave rjave pasme. Ocenjevalec rjave pasme je bil Matic Rigler iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Ob koncu so vsi trije ocenjevalci
izbrali še dve šampionki - kravo z najlepšim vimenom in šampionko razstave.
Ivan Grm, predsednik Govedorejskega društva Dobrepolje, po prireditvi ni mogel skrivati navdušenja. Za Naš kraj
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	28
je povedal: »Zelo smo zadovoljni, ker je prireditev uspela daleč nad pričakovanji. Dobili smo številne pohvale stroke in od ljudi, tudi od tistih, ki ne prihajajo s kmetije. Veseli smo bili sodelovanja z društvom podeželskih žena in z drugimi društvi, ki so prispevali svoj delež k prireditvi. Razstava je bila pravzaprav edina letošnja tovrstna prireditev v Sloveniji. Težko je povedati, koliko je bilo priprav, a na koncu je bil ves trud poplačan.«
Matjaž Hribar, strokovni vodja razstave (KZ Ljubljana), je v katalog razstave napisal veliko pohvalnih besed: »Spoštovanja vredno je, da ste tokrat kljub velikim omejitvam uspeli z razstavo goveda.«
Izjava Cveta Zupančiča, predsednika KGZS: »Živinoreja, še zlasti govedoreja, je na slovenskih kmetijah, ki v veliki meri kmetujejo na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje, ključnega pomena. Kot vsaka panoga je tudi prireja mleka, ki ji je dan poudarek na današnji razstavi, podvržena nihanjem. Ponavlja se položaj izpred 7-8 let, ko je bila prireja mleka zaradi nizkih odkupnih cen prav tako v krizi. K sreči pa zadnji trendi spet kažejo na izboljšanje položaja v branži, saj se povečuje povpraševanje po mleku s strani italijanskih kupcev.
Ob tej priložnosti čestitam vse rejcem za dosežke na razstavi, hkrati pa se zahvaljujem strokovnjakom službe za kontrolo in selekcijo v živinoreji pri KGZS, ki
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	29
so odbrali živali za razstavo, svetovalcem za pomoč pri organizaciji razstave, seveda pa tudi vsem drugim, ki ste zaslužni za to, da dogodek nemoteno poteka. Vesel sem, da ste združili moči in na ta način tudi širši slovenski javnosti predstavili dosežke slovenske govedoreje« (vir: www. kgzs.si).
Izjava Jožeta Zrneca, predsednika Kmetijske zadruge Dobrepolje:
»Po koncu letošnje razstave moram priznati, da sem zelo zadovoljen. Vesel sem bil vseh pohvalnih besed strokovnih in povabljenih gostov ter številnih obiskovalcev.
Želim se zahvaliti rejcem, ki so pripeljali tako lepo urejene in pripravljene živali. Pozna se delo selekcijske službe v
okviru Kmetijskega zavoda Ljubljana. Zahvaljujem se tudi partnerjem iz gove-dorejskega društva in vsem pripravljavcem in izvajalcem programa.
Posebej me je razveselilo, da je na razstavo prišlo toliko obiskovalcev. Mislim, da bi se moralo kaj podobnega dogajati večkrat in tudi v drugih okoljih.
Največ optimizma vliva dejstvo, da je bilo med rejci veliko mladih kmetov, kar zagotavlja razvoj kmetijstva v naših krajih tudi v prihodnje. Želim si, da bi jim pri tem pristojne službe (zakonodajalci, občine) pomagale in jim ne bi nalagale še novih administrativnih obremenitev. Navsezadnje pa gre moja zahvala tudi vsem prednikom, ki so v naših krajih ohranjali kmetijsko dejavnost. Brez njih tudi te razstave ne bi bilo.« ■
Rezultati razstave -nagrajene živali in rejci:
BREJE PLEMENSKE TELICE ČRNO-BELE PASME:
telica Reza rejca Ivana Grma (Mala vas).
BREJE PLEMENSKE TELICE LISASTE PASME:
telica rejca Antona Pajka z Male Ilove Gore.
BREJE PLEMENSKE TELICE RJAVE PASME:
telica Smreka rejca Aleša Zrneca (Zdenska vas).
PRVESNICE RJAVE PASME:
Čoha rejca Janeza Jakopiča (Podpeč).
MLAJŠE KRAVE RJAVE PASME:
krava Soča rejca Ivana Grma (Mala vas).
STAREJŠE KRAVE RJAVE PASME:
krava Sotla rejca Aleša Zrneca (Zdenska vas).
ŠAMPIONKA - krava z najlepšim vimenom:
krava Jana rejca Toneta Kastelica (Cesta).
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	30
Na konjeniškem tekmovanju v Strugah dvojna zmaga domačega konjeniškega društva
Letos je v Strugah potekalo že 14. konjeniško tekmovanje, ki tradicionalno vsako leto poteka prvo septembrsko soboto. Tekmovanje je letos privabilo veliko ljubiteljev konj z različnih koncev Slovenije. V najzahtevnejši disciplini endurance je letos kar dvojna zmaga ostala v rokah domačinov.
tekmovalec je moral pred startom opraviti veterinarski pregled, ki je pogoj, da se tekmovalec odpravi na pot. Po opravljenih 20 km je imel vsak tekmovalec dvajset minut časa, da je ohladil svojega konja in ga ustrezno pripravil na ponovni veterinarski pregled, pri katerem pa je bil ključen srčni utrip konja. Zaradi vročega sonca so bili konji bolj utrujeni, kar je povzročilo previsok srčni utrip in so tako bili izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. V drugi krog se je po obveznem 40-minutnem počitku na ponovnih 20 km odpravilo 7 tekmovalcev. Ko so prišli skozi cilj, je ponovno sledila ohladitev konja in nato uspešno opravljen veterinarski pregled. Letos je prvič konjeniško društvo Struge slavilo kar dvojno zmago. Prvo in drugo mesto sta z dobro pripravljenimi konji osvojili domačinki, članici Maja Pečjak	KD Struge.
Na lepo sončno soboto, 3. 9. 2016, se je Rezultati endurancea:
tekmovanje v Strugah začelo z vztrajno-stno disciplino endurance. Tekmovalo je 12 tekmovalcev, ki so se podali na progo 2 x 20 km. Proga je tekmovalce vodila po makadamskih in gozdnih poteh, bila pa je označena z ustreznimi simboli. Vsak
prvo mesto: članica KD Struge Patri-cija Blatnik,
drugo mesto: članica KD Struge Blažka Pečjak,
tretje mesto: članica KD Sv. Štefan Lara Batič.
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	31
Za tiste, ki so bili željni nekoliko bolj adrenalinske tekme, pa so organizatorji kot vsako leto pripravili še dve tekmi. Prva je bila spretnostna tekma, ki je potekala okoli postavljenih sodov. Tekmovalci so morali v čim hitrejšem času odjahati slalom okoli sodov, ki se niso smeli prevrniti.
Najhitrejši in najspretnejši so bili:
-	prvo mesto: Tomaž Hren iz Ribnice,
-	drugo mesto: član KD Struge Renato Muhič,
-	tretje mesto: član KD Ognjeni mustang Gregor Šilc.
Zadnja, prav tako adrenalinska tekma je bila znamenita struška alka oz. snemanje struškega venčka. Pri tej disciplini je bila zelo pomembna natančnost, kajti naloga vsakega tekmovalca je bila, da na palico skuša ujeti vse tri obročke (t. i. struške venčke). Pogoj je, da konja skozi vsa tri vrata popelje v galopu.
Največ struških venčkov so sneli:
-	prvo mesto: Tomaž Hren iz Ribnice,
-	drugo mesto: član KD Struge Dejan Muhič,
-	tretje mesto: članica KD Struge Barbara Cimerman.
Za zaključek tekmovanja je sledila še slavnostna podelitev denarnih nagrad in priznanj, ki jih je podeljeval predsednik KD Struge Peter Pugelj z drugimi člani. Po končani podelitvi pa je sledila še veselica z ansamblom Toni.
K odlično izvedenemu tekmovanju so prispevali tudi letošnji pokrovitelji, katerim bi se v imenu društva še posebno zahvalili:
OBČINA DOBREPOLJE, WALTECH INTERNATIONAL d. o. o. - Vrhnika, EKO-GRADVEST d. o. o. - Ljubljana, TAGTRANS d. o. o. - Ljubljana, MUPP d. o. o. - Struge, ZAGA POGORELC s. p. - Struge, DIVJAČINA MEGLEN s. p.
-	Struge, ETIS d. o. o. - Ljubljana, MASS d. o. o., in vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji same prireditve.
Iskrene čestitke vsem tekmovalcem. ■
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	32
Zgodovinski zapisi o čebelarstvu iz naših krajev
V	številnih čebelarskih virih je dobrepolj-sko-struška dolina večkrat omenjena kot pomembno področje Slovenije za razvoj slovenskega čebelarstva. Kar nekaj naših rojakov je bilo v preteklosti pomembno vpetih v razvoj slovenskega čebelarstva in skrb za ohranitev avtohtone slovenske čebele, ki jo poznamo kot kranjsko čebelo, tudi kranjsko sivko ali kranjico (znanstveno ime Apis mellifera carnica).
V	skrbi, da se tudi ta pomemben zgodovinski del zapisov ohrani in predstavi tudi širši javnosti, danes v poklon vsem pomembnim čebelarjem iz naših krajev objavljamo enega izmed številnih člankov iz Slovenskega čebelarja, ki zanimivo opisujejo dogodke iz načina čebelarjenja tistega časa.
V čast takratnega časa si prav gotovo lahko štejemo stavek avtorja članka, ki govori o skrbi naših čebelarjev za čistost avtohtone pasme kranjske čebele. »Kar se čebelne pasme tiče, je tu ohranjena najčistejša kranjska čebela.« Naj ta stavek (p) ostane skrb in dolžnost vseh nas čebelarjev tudi v današnjih časih.
ČEBELARSTVO V RIBNIŠKI IN STRUŠKI DOLINI - Stane Mihelič
Med Malo goro in Suho Krajino v ožjem smislu, skoraj vzporedno z ribniško dolino, leže za 50 m nižje Struge, ki prehajajo proti severozapadu v dobrepoljsko ravnino. Oboje skupaj meri v dolžini približno 5 km. Svet te doline je najnižji ravno v Strugah, kjer je nekaka zagata. Zemljišče proti Rapljevu se namreč zopet dviga in ne dopušča, da bi se voda, ki se ob povodnjih nabere v Strugah, odtekla.
Struge same nimajo nobene tekoče vode. Živa voda je le po vodnjakih, in kadar ob suši te zmanjka, morajo hoditi ljudje po njo v oddaljeno Kompoljsko jamo. Kadar nenadoma nastopi deževje, velike rupe v ribniški dolini ne morejo požreti nenadoma vse vode; zato je dolenji del ribniške doline izpostavljen vedno večjim ali manjšim poplavam. Iz
teh rup udari voda, ki se pri normalnih razmerah odteka pod zemljo v Krko, na drugi strani Male gore, v Strugah na dan in napolni »Žlebi«, tj. najnižje predele južnovzhodnega dela struške kotline. Vasi: Kolenča vas, Tržič, Potiskavec so ob takih prilikah kakor mali otoki. Voda doseže ob povodnji tudi podnožja više ležečih vasi: Podtabor, Rapljevo, Pri cerkvi, Pri lipi. Vse te vasi se imenujejo s skupnim imenom Struge zaradi kotanj, ki so ob povodnji poplavljene in so na pogled res kakor struga, ki se vleče od severozapada ob pobočju Male gore proti jugovzhodu. Včasih pa se zgodi (pred 108 leti in letos), da ob velikih nalivih v velikolaški kotlini pridere odtod 13 km daleč, ko prej napolni 11 m globoko glo-bel v Ponikvah, Rašica, se razlije po vsej dobrepoljski ravnini, se združi z vodo, ki jo v velikanskih množinah bruhajo na dan kompoljska jama, Zelenka, Predja-ma in tako rekoč vsa površina. Dolina postane eno samo jezero, vasi izginejo pod vodo, ljudje in živina beže v gore. Obup, žalost in razdejanost vladajo nad dolino; voda le počasi odteka, posledice pa se vsak dan bolj kažejo v vsej strašni goloti. Uničena polja s pridelki, uničeni domovi.
Podnebje struške doline je podobno podnebju ribniške doline, le da imajo Struge še manj vetrov. Sestava tal je povsem kraška. Polj je še manj kakor v ribniški dolini. Prebivalci hodijo po svetu krošnjarit s trebuhom za kruhom. Skoraj vsaka hiša ima gospodarja v Ameriki, lesna industrija je danes tudi tu v zastoju. Kraj je zato siromašen.
Razporeditev gozdnega drevja je v glavnem enaka kakor v ribniški dolini. Prisojna stran ima listnato drevje, v Mali gori pa prevladuje hoja. Ker je kraj valovit, je za čebelno pašo mnogo ugodnejši kot pa spodnji del ribniške doline. Prevladuje povečini gozdna paša, ki jo čebele zaradi bližine tem lažje dobro izkoristijo.
V prejšnjih časih, ko je bilo več čebelarskih prekupčevalcev, so čebelarili bolj na roje, danes pa skuša vsak pridelati čim več medu, ki je povečini gozdnat, tj. mana in hoja. Ribniški čebelarji pridejo radi »čez goro« kupovat kranjiče, ki jih potem preselijo v panje s premičnim satjem. Ponekod še čebele žveplajo, a to grdo navado vse bolj opuščajo, kolikor bolj izpodriva kranjiča velika mera. V pašo čebel navadno ne vozijo. Gozdni med čebelam v jeseni deloma zamenjajo s sladkorjem in jih tako prezimijo. Tudi radi zgodnjih toplih dni v struški dolini spomladi le redko razsaja pri čebelah griža. Kar se čebelne pasme tiče, je tu ohranjena najčistejša kranjska čebela.
Kakor sem že zgoraj omenil, štejejo
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	33
Struge sedem vasi in so najnižji del 15 km dolge dobrepoljske-struške doline. Letošnja jesenska poplava je dobesedno zalila vse te vasi in so le višjim hišam ostale strehe nad vodo. Saj je po nekaterih dolinah stala voda do 18 m visoko. Razumljivo je, da ob tej priliki povodenj tudi čebelnjakom in čebelam ni prizanesla. Več čebelnjakov je povodenj popolnoma zalila. Raztopila je vso zalogo letošnjega medu, raznesla satje in vosek, vdrla v panje in zadušila družine. Ker je voda stala nad osem dni, je razumljivo, da je začela vsebina v panjih gniti, panji razpadati. Prav tako je podrla voda čebelnjake in po večini pokvarila čebelarsko orodje. Nekaterim čebelarjem se je posrečilo v zadnjem hipu rešiti čebele pred utonitvijo. Tako je npr. Jože Meglen iz Potiskavca v noči med 23. in 24. sept. na splavu, gazeč vodo do prsi, prevažal čebele iz čebelnjaka na višje ležeč kraj. Ker je prav nekoliko dni pred tem točil, je pustil satje v medišču, da bi ga čebele očistile. V panjih zadaj pa ni imel okenc. Ko je pridrla voda, ni bilo več časa, da bi pripravil čebele za prevoz. Moral je zato pri reševanju pustiti zadaj vratca
zaprta. Satje je zdrsnilo iz razstojišč in se deloma porušilo, deloma pa je uničilo in zadušilo čebele. Take panje je prepeljal na sosednji grič. Ko je čez nekaj dni posijalo solnce, so se vsule čebele, ki so še preostale, iz panjev in hitele nazaj. Pa čebelnjak je bil pod vodo. Letale so, dokler se niso utrudile in popadale v vodo. Tako so »rešeni panji« zgubili do dve tretjini čebel. To je samo en primer. Kako bodo prezimili taki »plemenjaki«, si lahko predstavlja vsak sam.
To pa še ni vsa nesreča, ki je zadela dolino. Vedeti moramo, da ni uničila samo čebelnjakov in čebelarskih pridelkov, ampak tudi človeške domove in poslopja. To ravno veča nevarnost, da bo čebelarstvo v teh krajih popolnoma zamrlo. Kajti čebelarji, ki jim je voda uničila tudi poljske pridelke in domove, bodo morali skrbeti najprej za to, da pre-zimijo sebe in svojo družino, da napravijo streho sebi in živini. Kje naj potem še iščejo sredstev, da prezimijo čebele, kolikor jih je še sploh ostalo, da si nabavijo nove panje in postavijo čebelnjake? Tu je potrebna pomoč in od kje naj jo pričakujejo, če ne od nas! ■
Viri:
Joseph Rudesch: Kurze Beschreibung der Landwirtschaft im Herrschafisbezirke Reifnitz v Annalen der k. k. Landw. Gesellschaft in Laibach, 1822, str. 60-76. Ribniška dolina na Kranjskem, Novice 1858, str. 305.
Dr. Jože Rus: Ustni podatki. NAJ MEDI!
ZAHVALA
ČD Dobrepolje se zahvaljuje g. župniku Francu Škulju za lep obred 1. čebelarske zahvalne maše ob dnevu ČD Dobrepolje. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste se maše v tako lepem številu udeležili, in vsem pridnim gospodinjam, ki ste nam s svojimi dobrotami posladkale ta dan.
Se vidimo naslednje leto.
ČD Dobrepolje
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPLJE
V A B I
Ob 25. obletnici suverenosti Slovenije na svečano odkritje spominske plošče Manevrski strukturi narodne zaščite,
v soboto, 15. oktobra 2016, ob 11,00 uri
na domačiji Podržaj na Medvedici št. 4, krajevna skupnost Št. Jurij, občina Grosuplje.
Po prireditvi bo pogostitev vseh prisotnih golažem.
PREDSEDSTVO OZVVS GROSUPLJE
Drevo, mogočno, da ga ne objameš z rokami, vzklije iz drobnega semena. Tempelj, višji od devetih nadstropij,
zraste iz prgišča ilovice. Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne z enim samim korakom. (Taoistična modrost)
V domu lenobe se množijo samo sanje. (Kitajski pregovor)
Sedem kilometrov za nami je krajših kot eden pred nami. (Nemški pregovor)
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	34
Tretji konec tedna v septembru je v Hočevju vsako leto živahno, ker člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje pripravimo razstavo gob. Hočevje leži v občini Dobrepolje med vasema Krka in Zdenska vas.
Razstava gob v Hočevju
Gerta Gregorka
Člani društva Štorovke Šentrumar Hočevje vsako leto v vasi Hočevje pripravimo razstavo gob. Letos je bila to že 11. razstava, kot vsakič do zdaj pod Štentovim kozolcem v Hočevju, ki je za nabrane primerke gob pravi balzam.
Tridnevna razstava je bila za obiskovalce, ljubitelje narave, gob in gobarjenja odprta od 17. do 19. septembra 2016. Ponedeljek, tretji dan razstave, je bil kot vsa leta do zdaj namenjen učencem osnovnih šol.
Odprtje razstave je bilo v soboto, 17. 9. 2016, ob deseti uri. V nagovoru je predsednik Društva gobarjev Što-rovke Šentrumar Hočevje, g. Pavle Gregorka, pozdravil navzoče in na kratko predstavil delo društva. Poudaril je, da lahko že iz imena društva razberemo, da so dejavnosti društva povezane z naravo, gobami in gobar-jenjem in da društvo deluje v javnem interesu na področju ohranjanja in varstva narave. Med člani, članicami in drugimi ljubitelji gobarjenja širi-
mo spoznanja o varstvu in pomembnosti gozdne mikroflore in gob kot naravnega bogastva. Menim, da nam to dobro uspeva, in želim si, da bi bilo tudi v prihodnje tako.
Letos naša lepa narava ni bila ravno radodarna z gobami. Kljub temu nam je za razstavo uspelo nabrati in prikazati 214 vrst gob. Primerke gob za razstavo so nabirali člani, članice našega društva in krajani. Na pomoč pa so nam tudi tokrat priskočili člani in članice gobarskih društev Škofja Loka, Ribnica, Novo mesto in Lisička iz Maribora. Pri determinaciji oz. določanju gob so poleg staroste našega gobarskega društva g. Bogdana Tratnika sodelovali še: Slavko Šerod, Veronika Tratnik, Bojan Jereb in Pavle Gregorka. Predsednik društva je v svojem nagovoru omenil tudi gobarski dom na Šentrumar-ju, ki je zgrajen izključno z donatorskimi sredstvi in prostovoljnim delom članov, članic in simpatizerjev društva in služi svojemu namenu.
Navzoče je pozdravil tudi župan občine Dobrepolje g. Janez Pavlin, pohvalil delo društva in poudaril, da se društvo dejavno vključuje v občinske prireditve in je vedno pripravljeno na sodelovanje, razstavo pa poimenoval kar festival gob in velik kulturni dogodek v občini Do-brepolje. Ob koncu je župan povedal še, da se bo občina Dobrepolje po zaslugi
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	35
naše občanke, paraolimpijske prvakinje Veselke Pevec, ki je prejela zlato medaljo na paraolimpijskim igrah v Riu de Jane-iru, preimenovala v Zlatopolje. Prisotne je povabil na sprejem v Ljubljano z organiziranim avtobusnim prevozom.
V kratkem kulturnem programu so pod vodstvom mentorice ge. Mateje Jere Grmek in ravnateljice ge. Tončke Rajer s simpatično igrico in pesmijo nastopili učenci in učenke Osnovne šole Stična, podružnična šola Krka. Igrico so poimenovali Mi smo škratje iz krške jame. S pesmijo so kulturni program popestrili še mešani pevski zbor Škrjanček z Vidma, ženski pevski zbor Lastovke iz Grosuplja in ljudski pevci in godci Zarja Čušperk in Račna.
V	nedeljo pa je v okviru spremljevalnega programa razstave potekalo tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer v kuhanju gobje enolončnice in najizvir-nejše oz. najbolj domiselne gobje jedi. Gobji golaž oz. enolončnico so udeleženci tekmovanja pripravljali na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom. V tej kategoriji so sodelovale 4 ekipe, in sicer: Gobarsko društvo Novo mesto, Trio Sombreros iz Zagorice, Gobarsko društvo Snežka iz Dobrovcev - Miklavž na Dravskem polju in Golaž Old Punca iz Grosuplja.
V	kategoriji najbolj domiselnih gobjih jedi se je tekmovanja udeležila ga. Darja Pajk iz Hočevja.
Komisijo so sestavljali Štefan Kastelic kot predsednik komisije in člana Janez Gale in Franci Adamič. Komisija je imela zelo težko delo, saj so bile vse jedi pripravljene zelo dobro, kot je dejal predsednik komisije, če bi lahko, bi dal vsem prvo mesto.
Po oceni komisije je prvo mesto za gobji golaž oz. gobjo enolončnico prejelo Gobarsko društvo Novo mesto, drugo mesto je zasedla ekipa Golaž Old punca iz Grosuplja, tretje mesto pa ekipa Trio Sombreros iz Zagorice.
V kategoriji najbolj domiselnih gobjih jedi je prvo mesto zasedla ga. Darja Pajk iz Hočevja.
Kot donator nam je pokale za tekmovanje tudi letos podarilo Zlatarstvo Gros iz Grosuplja.
Komisija je izven konkurence ocenila tudi gobji golaž, ki so ga pripravili člani DGŠŠ Hočevje in je bil na voljo obiskovalcem, ter menila, da je bil odličen, vendar domače društvo ne more sodelovati na tekmovanju, ki ga samo organizira. Da je bil golaž res dober, se je videlo tudi po tem, da ga je zmanjkalo tako v soboto kot v nedeljo.
Razstava vsako leto privablja nove in nove obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, tudi iz sosednjih občin, kar nas še dodatno motivira.
Tako je minil mesec september, ki ga je zaznamovalo zelo dejavno delo članov in članic društva. Trud, ki ga vložimo v razstavo gob, je bogato poplačan, ko vidimo zadovoljne obraze obiskovalcev in slišimo njihove pohvalne besede.
Nasvidenje naslednje leto na 12. razstavi gob v Hočevju. ■
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	36
Posvet komisije za članice regije Ljubljana 2
Na Vidmu je v soboto, 3. septembra 2016, potekal posvet komisije za članice regije Ljubljana 2 v organizaciji članic GZ Dobrepolje. Posveta se je udeležilo malo več kot 70 članic in dva gosta - Borut Lončarevič, poveljnik regije Ljubljana 2, in Lovro Markovič, poveljnik GZ Ivančna Gorica.
Tina Nahtigal, predsednica komisije za članice GZ Dobrepolje, foto: Monika Perko
Posvet smo začeli ob 16. uri z zborom pred Jakličevim domom. Najprej so imeli pozdravne govore Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje, Jože Prijatelj, predsednik GZ Dobrepolje, Marija Znidaršič, članica Turističnega društva Dobrepolje, in Marija Novak, predsednice komisije za članice regije Ljubljana 2.
Glavno dogajanje posveta je bilo v Jakličevem domu, kjer smo pripravili tri delavnice. Strokovno predavanje prve pomoči je vodila Nina Kastelic, članica civilne zaščite Dobrepolje. Predstavila je, kako in kdaj nudimo prvo pomoč, pou-
darila je temeljne postopke oživljanja, razložila je, kako prepoznamo znake srčnega infarkta in možganske kapi, na koncu pa je predstavila še, kako in kdaj se uporabi avtomatski defibrilator (AED).
Na drugi delavnici so zbrane z etnološko zbirko popeljali skozi zgodovino Dobrepolja. Ogledale so si spominsko sobo Frana Jakliča in virtualno galerijo Toneta in Franceta Kralja. Oglede so vodile Dušica Hočevar, Marija Znidaršič, Angelca Juvanc in Cirila Nose, članice Turističnega društva Dobrepolje. Z branjem odlomka iz knjige pisatelja Frana Jakliča o novi učiteljici, ki je s klobukom na glavi vstopila v cerkev in si ga med sveto mašo ni snela z glave, so zagotovo
pritegnile pozornost vseh prisotnih, saj je bila rdeča nit odlomka tisto popoldne večkrat uporabljena, med drugim tudi pri zadnjem slavnostnem govorcu na posvetu.
Na tretji ustvarjalni delavnici so gostje in članice ustvarjale na cofkomatih podjetja Olivija. Ustvarjalno delavnico sta
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	37
vodili Meta Mehle in Jana Jakič. Izdelale so si lutko - gasilko v paradni obleki, ki so jo kot spomin na posvet odnesle domov. Po končani delavnici so prostor zapuščale z nasmejanimi obrazi, tako da lahko rečemo, da so se imele zelo lepo.
Na koncu je imel govor še slavnostni govorec Borut Lonča-revič, poveljnik regije Ljubljana 2. V svojem govoru je poudaril delo članic in jih s spodbudno besedo nagovoril, naj stopajo po poti gasilstva pogumno in naj se odločajo tudi za pomembnejše funkcije v gasilstvu.
Po končanem uradnem delu smo zbrane povabili na pogostitev, ki smo jo pripravili v prostorih društva upokojencev v Jakličevem domu. Pogostili smo jih s telečjo obaro, ki jo je skuhal Slavko Hrovat, in s pecivom, ki so ga spekle članice iz PGD Videm, Ponikve, Hočevje in Zdenska vas.
Izkazala se je uporabnost Jakličevega doma in lahko rečemo, da služi svojemu namenu. Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je ta dogodek uspel več kot pričakovano dobro. Na pomoč! ■
Vse najboljše za 90 let
Karitas *
»Življenje je težko. Če to vzamemo kot dejstvo, bomo živeli mnogo lažje.«
(M. Scott Peck,
Ljubezen in duhovna rast)
Na obisku pri Ladislavi Zakrajšek
Marta Šuštar
Življenje je velika skrivnost. Vsak od nas je unikat. Če bi se ob našem spočetju samo majceno spremenil položaj, se sploh ne bi rodili oz. bi se namesto nas rodil popolnoma drug človek. Ampak ne, rodili smo se prav mi, v prav tistem času in prav tistim staršem. Življenje nam je podarjeno. Vsak od nas je podedoval lastnosti po svojih prednikih, prejel določene darove, si nabral številne izkušnje, doživel marsikaj težkega in gotovo tudi
veliko lepega. Kaj bomo naredili z vsem tem? Ali bomo obujali samo grenke spomine, žalovali za lepimi trenutki, se jezili na cel svet ali pa bomo z upanjem zrli v vsak novi dan in se veselili življenja. Koliko časa bomo živeli? Ne vemo. Življenje je v Božjih rokah. Če pa smo v Božjih rokah, se nam ni treba ničesar bati in lahko v polnosti živimo vsak nov dan, ne glede na to, ali smo mladi ali stari. Lepše nam je, če skušamo življenje gledati z boljše strani in se veselimo tega, kar imamo, kakor če neprestano žalujemo za tistim,
česar nimamo.
Te misli so se mi utrnile ob obiskih naših starejših občanov, ki so dočakali visok življenjski jubilej in se vsak po svoje spopadajo s težavami starosti, a kljub temu radi živijo.
Na začetku tega leta je gospa Ljudmila Peterlin z Vidma praznovala 95. rojstni dan, v poletnih mesecih pa so dopolnile 90 let življenja: gospa Ladislava Zakrajšek z Vidma, gospa Frančiška Grm in gospa Ana Bukovec iz Bruhanje vasi ter gospa Marija Debeljak iz Ponikev. Gospa Marija
Naš kraj ■ september 2016
38	••• Iz društev ••
Na obisku pri Ani Bukovec
Žnidaršič iz Zagorice je malo pred 90. rojstnim dnem odšla na večno praznovanje k Bogu.
Predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa, Župnijske Karitas in društva upokojencev radi obiščemo jubilante in jim čestitamo, seveda če se oni sami oz. njihovi domači s tem strinjajo. Obiskali smo gospo Ladisla-vo Zakrajšek, gospo Frančiško Grm in gospo Ano Bukovec.
Gospa Slavka Zakrajšek živi doma, v spodnjem delu hiše, zgoraj pa živi sin z družino. Takoj lahko začutiš, da je med njimi toplo, prijateljsko vzdušje, da imajo vsi člani družine spoštljiv in ljubeč odnos do mame, mama pa tudi z razumevanjem spremlja delo in življenje vseh družinskih članov in jih rada pohvali. Zakrajškova mama je prijetna sogovornica, z njo se lahko pogovarjaš o vseh aktualnih zadevah, rada pa seveda tudi obuja spomine. V njej ni nobene grenkobe ali zamer. Življenje jemlje takšno, kakršno je, in ga skuša gledati z dobre strani. Njeno otroštvo ni bilo lahko. Ko je bila stara šest let, ji je umrla mama in čez šest mesecev je v istem letu umrl tudi oče. Slavko so vzeli k sebi Erjavčevi s Ceste, kjer je živel mamin brat z družino. Nič slabega ne reče o svojih krušnih starših. Pravi: »Dobri so bili, da so vzeli še mene, saj so imeli že veliko družino, ki je v tistih časih ni bilo lahko preživljati, in pošteno so skrbeli zame.« V današnjih časih se bojimo, da bo otrok imel življenjske travme, če bomo od njega zahtevali,
da pospravi igrače ali morda pomije posodo, ali Bog ne daj, opravi kakšno težje fizično delo. Človek se sprašuje, kako lahko nekdo, ki je bil sirota, skromno živel pri tujih ljudeh in trdo delal, ohrani pozitiven odnos do življenja, se ne izgublja v jadikovanju in depresijah, ampak se je sposoben spoprijeti z življenjem, si ustvariti družino in v njej oblikovati tople in zdrave odnose. Vsa pedagoška znanost se tu »postavi na glavo«. No, kakor koli, veliko se lahko naučimo, če prisluhnemo modrosti starejših, in vsekakor se nehamo smiliti sami sebi.
Tudi druga življenjska zgodba je zanimiva. Gospa Frančiška Grm, Špaja teta, je bila kot otrok veliko bolna. Imela je kostno tuberkulozo in je lahko naredila le tri razrede osnovne šole, potem pa se je zdravila v zdravilišču. Bolezen ji je pustila trajne posledice, kljub temu je šla delat sprejemne izpite za šiviljsko šolo in jih je naredila. Izšolala se je za šiviljo in uspešno delala v šiviljstvu do upokojitve. Bila je dobra šivilja, znala je krojiti po meri in vsem sorodnikom je šivala, kar je bilo treba. Živela je v Ljubljani in sama skrbela zase do 85. leta starosti. Vedno se je rada vračala v domači kraj in zdaj, ko ne more več sama skrbeti zase, je našla drugi dom v Domu sv. Terezije na Vidmu. Tu jo pogosto obiščejo njeni nečaki, včasih pa jo odpeljejo na obisk domov v Bruhanjo vas. Če jo vprašaš, kako je v domu, se pohvali, da je dobro, če pa jo vprašaš, kam bi šla, bo vedno rekla, da
gre v Bruhanjo vas. Razveselila se je našega obiska in darilca. Skupaj smo popili kavico v bifeju Doma sv. Terezije, malo poklepetali in slavljenki zaželeli vse najboljše. Pridružila se nam je tudi direktorica DST-ja gospa Sabina Lenarčič.
Gospo Ano Bukovec smo obiskali v domu starejših v Loškem Potoku, kjer so bili v skupnem prostoru zbrani tudi drugi stanovalci. Razveselila se je, ko smo ji povedali, da smo ji prišli iz Dobrepolja voščit za njen častitljivi rojstni dan. Skupaj z drugimi stanovalci in zaposlenimi smo ji zapeli: »Vse najboljše ...« Ker smo videli, kako všeč je njej in drugim, ko pojemo, smo zapeli še več narodnih in cerkvenih ljudskih pesmi. To je privabilo še druge stanovalce iz sob, ki so se pridružili. Ko smo zapeli neko hudomušno ljudsko pesmico, je gospa Ana rekla: »Dajmo tole še enkrat.« In smo seveda zapeli še enkrat in še enkrat. Naredili smo pravo malo veselico in si na koncu navdušeno zaploskali. Lepo je bilo videti nasmejane obraze in tudi zaposleni so se nam zahvalili, ker smo poskrbeli za veselo razpoloženje vseh stanovalcev oddelka.
Obiskali smo tudi druge Dobrepoljke, ki stanujejo v domu v Loškem potoku. Vse so bile vesela obiska in so rekle, naj še kaj pridemo. Prijeten je občutek, ko vidiš, da si nekomu polepšal dan.
Prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Dobrepolje in Župnijske Karitas Dobrepolje slavljenkam še enkrat iskreno čestitamo in jim želimo še veliko prijetnih in veselih doživetij. ■
Na obisku pri Frančiški Grm
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	39
Godba Dobrepolje je pripravila poletni večer
Pretekla leta smo se mnogo poletnih večerov srečevali na osrednjem trgu na Vidmu. Letos je poletni večer pripravila le Godba Dobrepolje, ki je v nedeljo, 4. 9. 2016, skupaj z gostujočo zasedbo, Pihalnim orkestrom Kočevje, pripravila zanimiv, glasbe poln večer.
Bojan Novak
Dobrih 100 ljudi je v mraku in v soju luči prisluhnilo zvokom, ki so jih iz instrumentov zvabili domači godbeniki. Kar navadili smo se sozvočja godbenih pesmi in glasu povezovalca programa, Igorja Ahačevčiča. Ta nas je ponovno spretno in na zabaven način vodil skozi program.
Zanimivo je bilo prisluhniti pevskemu nastopu Vide Žni-daršič in Špele Božič ter zvokom gostujočega pihalnega orkestra iz Kočevja. Ti imajo nekoliko drugačen repertoar kot naša Godba, vse skupaj pa se je zlilo v prijeten poletni nedeljski večer. Med obiskovalci je bilo zaznati, da si podobnih večerov želijo tudi v naslednjem poletju. ■
Že tradicionalno je Godba Dobrepolje ob koncu počitnic izpeljala poletni večer. Letos je bil ta na žalost edini. Skupaj s pihalnim orkestrom iz Kočevja smo občane popeljali v čudovit svet glasbe, kjer so odmevale skladbe tako slovenskih kot tudi tujih skladateljev. V veselje nam je bilo, da smo lahko ob koncu večera nekaj skladb odigrali skupaj s Pihalnim orkestrom Kočevje, saj je takrat na trgu skupaj zaigralo več kot 60 glasbenikov.
Zahvaljujemo se vsem poslušalcem, ki nas spremljajo in podpirajo, ter obljubljamo, da bomo naslednje leto srečanje ponovili in ga naredili še zanimivejšega.
Vaša Godba Dobrepolje
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	40
Podgorsko rajanje in Dobrepoljska golažijada
Končno smo dočakali lepo vreme, da smo lahko organizirali 12. Podgorsko rajanje in Dobrepoljsko golažijado z dnevom odprtih vrat Konjeniške sekcije TD Podgora v podgorski idili, v NVRC-ju pri Koči pri Koritu, tako kot se spodobi.
Andrej Strnad, predsednik Turističnega društva Podgora
Tekmovanja v kuhanju golaža so se letos udeležile 4 ekipe. Strokovna komisija v sestavi Tomaž Škerjanc in Peter Turk je po merilih ocenjevala in ocenila:
Prvo mesto so osvojili Old Punce pod vodstvom Toneta Goršiča, drugo mesto je osvojila ekipa Trio Sombrero pod vodstvom Janka Kastelica, tretje mesto pa je osvojila ekipa Društva gobarjev Štorovke Šentrumar. Za nas so vse tri ekipe zmagovalke - iskrene čestitke vsem trem ekipam in tudi vsem, ki ste sodelovali na tekmovanju kuhanja golaža.
Dogajanje smo popestrili s pobiranjem glasov za najprisrčnejšega kuharja in kuharico, kot zgled in v veselje vsem, ki so sledili dogajanju na samem prizorišču priprave in kuhanja golaža.
Občinstvo je z največ glasovi izbralo najbolj prisrčno kuharico Alenko Bobi-čanec iz ekipe Trbinci iz Ljubljane, pri kuharjih pa je največ glasov dobil Janko Kastelic iz ekipe Trio Sombrero.
Poleg kulinarike je vroče nedeljsko popoldne popestrilo podgorsko rajanje v sodelovanju z Lokostrelskim klubom Turjak, katerega dejaven član je tudi naš nepogrešljivi blagajnik Jože Klun. Lahko
ste se preskusili v streljanju v različne tarče.
Prireditev popestri tudi naša Konjeniška sekcija TD Podgora, ki ves čas dogajanja z lastniki konjev sprehaja vse, ki si zaželijo srečanja s konjem, tako otroci kot odrasli, kar postaja vsakoletna zanimivost, polna radosti in veselja posebej za otroke.
Letošnja novost je bila predstavitev mladih harmonikarjev pod vodstvom mentorja Janija Žnidaršiča iz Hočevja. Mladi harmonikarji so se predstavili kot zelo nadarjeni glasbeniki, saj so nam polepšali nedeljsko popoldne s prijetnimi zvoki, ki so prihajali iz njihovih harmonik. Naj še dodam, da imamo drugo leto v načrtu tekmovanje harmonikarjev v
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	41
različnih kategorijah, od najmlajših do najstarejših.
Podgorskega rajanja pa ne bi bilo brez ustvarjalnih delavnic in naših mentorjev, ki so z vami izdelovali lovilce sanj pod taktirko Zavoda za razvojno ustvarjalnost, izdelke iz papirja, kot so papirnati zmaji, mobile, lutke iz krožnikov, tulcev in kuhalnic ter izdelke iz gline pod mentorstvom Saše Strnad.
Za vse tiste, ki jim je zmanjkalo moči na skakalnem gradu, je bil v bližini tudi počivalni kotiček, ki je v dopoldanskih urah izredno koristil najmlajšim, saj po okusnem golažu paše od-ležati kako »siesto«, kot bi rekli španci, za vse druge pa se je popoldne sprevrglo v »povštr party«, perje ni ravno letelo, je bilo pa veliko smeha.
Na sami prireditvi smo vsem otrokom in željnim igrač podarili doma izdelane igrače, da polepšajo domove in izvabijo prijetne spomine na dogodek podgorskega dneva.
Naj zaključim: »Mi imamo se fajn, če vam prav je al' ne ... Vedno dobrodošli v našo podgorsko vas, saj z nami je ta prav špas.«
Se vidimo prihodnje leto, z upanjem, da se ob bok dosedanjim ekipam pridružijo nove - domače -ekipe, navsezadnje je »kuhanje golaža« dober trening spoznavanja, druženja in krepitve ekipnega duha, če uporabim del parafraze: važno je sodelovati in zmaga je že 50 % dobljena, za vse drugo pa ... »ni ni« recepta. ■
.5/7
iDOBREPOLJE
iPOSlxm OPiHHEHIF
ŠD Dobrepolje v sodelovanju z Zvezo športnih organizacij Dobrepolje in Občino Dobrepolje
prireja
1. občinsko prvenstvo občine Dobrepolje v
PRSTOMETU
Tekmovanje bo potekalo na športnem igrišču na Vidmu v nedeljo, 2. oktobra 2016, od 14.00 naprej.
Pravila in informacije:
Kategorije:
-	ženske posamezno,
-	moški posamezno,
- dvojice.
Sodelujejo lahko samo občani in občanke občine Dobrepolje. Prijavnine ni!
Žreb bo izveden neposredno pred začetkom tekmovanja. Tekmovanje bo potekalo po kombiniranem sistemu (predtekmovanje v skupinah, zaključek po turnirskem sistemu). Igra se po uradnih pravilih Prstometne zveze Slovenije, dosegljivih na www.prstomet.si.
Igra se do dosežene 13. točke. Vsak igralec igra s štirimi ploščki (posamično, pri igri dvojica pa s po dvema). Tekme se igrajo na določenem prostoru (5 do 10 metrov od izmetne črte), širine 2 metra.
Najboljši posamezniki in dvojice bodo nagrajeni z medaljami.
Predprijave in informacije na 031 536 121 (Bojan Novak) ali na novak.bojan1@siol.net.
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	42
7. Dobrepoljsko
VANDRANJE
in 6. DOBREPOLJSKI TEK
Sobota, 8. oktober 2016
pred Jakličevim domom na Vidmu (Videm 35, Videm-Dobrepolje)
8.30 LETOŠNJA NOVOST -SKUPNA
DOBREPOLJSKA POT
za vse pohodnike, daljša 18 km in krajša 9 km
aPrijavnina odrasli: 7 €, predšolska in osnovnošolska mladina brezplačno
(čaj, enolončnica, kulinarične dobrote ob poti, vodenje pohoda, parkiranje, organizacija, zdravstveno varstvo)
11.00 Tek na 10 km
11.05 Tek predšolskih otrok
(500 m) 11.15 Družinski in šolski tek
(1700 m) 13.00 Zaključna prireditev v središču Vidma
Prijave zbiramo na TIC Dobrepolje: ^ 041 962 823
td.dobrepolje@gmail.com	— i

i. I,
L. Miß*	*

rm
Občina	Turistično društvo Planinsko društvo Športno društvo
Dobrepolje
Društvo gobarjev
Dobrepolje	Dobrepolje športnih organizacij Štorovke	Dobrepolje - Struge	Podgora
Turistično društvo Športno društvo Videm 35, 1312 Podgora	Cesta	Videm-Dobrepolje
T.: 041/96 28 23
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	43
DOBREPOLJSKO VANDRANJE
18 km in 9 km, START POHODA ob 8:30 na Vidmu pred Jakličevim domom
TRASA VANDRANJA:
START ob 8:30 na Vidmu pri Jakličevem domu
Videm je občinsko središče z umetniškimi stvaritvami Toneta in Franceta Kralja, farno cerkvijo sv. Križa, osnovno šolo, vrtcem, Jakličevim domom...
1.	MALA VAS
Vas, ki je rojstni kraj posestnika Ivana Šteha.
2.	ZDENSKA VAS
Vas je ime dobila po izviru Zdenec, je pomembno prometno križišče, tu pa so nastale tudi prve delavske hiše.
3.	SV. ANTON PADOVANSKI (10 min postanka)
Cerkev sv. Antona Padovanskega je romarska cerkev, pri kateri še danes potekajo sejmi v času velike noči, pred več kot 100 leti pa se je tu začel razvijati turizem v Dobrepolju.
4.	CESTA (10 min postanka, WC)
Najstarejša vas v Dobrepolju in rojstni kraj stari-noslovca Jerneja Pečnika.
5.	PREDSTRUGE
Prebivališče kiparja Staneta Keržiča, rojstni kraj najmlajšega padlega slovenskega heroja Jožeta Kadunca Ibarja, v preteklosti je bila tu tudi apne-nica, danes je bolj poznano po industrijskem obratu Iskra in obnovljeni železniški progi, ki nas povezuje s Kočevjem.
6.	VIDEMSKI HRIB (10 min postanka)
Najmlajše naselje Dobrepolja in počitniško domovanje dobrepoljskega pesnika Staneta Novaka.
7.	PODPEČ
Vas, ki je znana po Valvasorjevi Podpeški jami in izhodišču za pohod na Kamen vrh.
8.	PODGORA (15 min postanka, WC)
V Podgori najdemo NRVC center Pri Koritu in Bč, cerkev sv. Nikolaja, na Božični dan pa se lahko podate tudi na pohod z baklami.
9.	KOMPOLJE
Obiščite kapniško Kompoljsko jamo, okrepčajte se v gostilni Zora, nekaj časa je bila ta vas tudi domovanje človeške ribice.
10.	BRUHANJA VAS
Danes znana predvsem po športno-rekreativnem centru Gmajna, kjer se odvija veliko športnih dogodkov.
11.	ZAGORICA (15 min postanka)
Rojstni kraj Toneta in Franceta Kralja, znana po Etno prireditvah -Zagoriške mačkare, zobotrebčarstvo, gobarjenje in stari vaški arhitekturi.
12.	PODGORICA (10 min postanka)
Poznana po cerkvi Marije kraljice Presvetega rožnega venca s sliko Toneta Kralja in rojstni hiši Frana Jakliča-Podgoričana
CILJ ob 13:30 na Vidmu pri Jakličevem domu
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	44
Športno društvo Dobrepolje v sodelovanju s Turističnim društvom Dobrepolje, Občino Dobrepolje, Zvezo športnih organizacij Dobrepo-lje in drugimi partnerji
vabi na
6. DOBREPOLJSKI TEK,
ki bo v soboto, 8. 10. 2016, ob 11.00.
URNIK PRIREDITVE:
9.00 do 10.45: prijava in priprava na tek.
10.50: skupinsko ogrevanje ob glasbeni spremljavi.
11.00: start teka na 10 kilometrov.
11.05: start teka predšolskih otrok (500 m).
11.15: start družinskega in šolskega teka (1700 m).
11.30 do 12.30: zaključek tekov, razglasitev najboljših, žreb praktičnih
nagrad med vsemi tekači, pogostitev, možnost ogleda različnih stojnic
z domačimi izdelki ...
PREDPRIJAVE (zaželene) do četrtka, 6. 10. 2016, na spletni strani http://timing.si/slv/dogodek/235.
Startnina v predprijavi znaša 5 evrov, na dan prireditve pa 7 evrov. Udeleženci do 15. leta prijavnine ne plačajo. Vsak sodelujoči po teku prejme topli obrok in spominsko medaljo. Tek šteje tudi kot občinsko prvenstvo občine Dobrepolje.
KATEGORIJE OBČINSKEGA PRVENSTVA OBČINE DOBREPOLJE:
-	moški, letnik 1981 in mlajši,
-	ženske, letnik 1981 in mlajše,
-	moški, letnik 1966 do 1980,
-	ženske, letnik 1966 do 1980,
-	moški, letnik 1965 in starejši,
-	ženske, letnik 1965 in starejše.
Tek je vključen v akcijo Športne unije Slovenije Slovenija v gibanju 365. Več informacij na spletni strani ŠD Dobrepolje -
www.sd-dobrepolje.si.
Občinski odbor SLS Dobrepolje
ČESTITA
Veselki Pevec,
dobitnici zlate medalje na paraolimpijskih igrah.
Čestitamo VESELKI PEVEC
za odličen nastop na paraolimpijskih igrah in osvojeno zlato medaljo. Čestitke tudi vsem prizadevnim članom SD Bukovec, ki so pri teh uspehih opravili veliko delo.
PROŠNJA ZA POMOČ
Na prireditvi 7. Dobrepoljsko vandranje pričakujemo tudi veliko obiskovalcev, ki niso iz naših krajev. Organizatorji pohoda in teka se zelo trudijo, da bi Dobrepolje vsem prikazali v lepi in prijetni luči.
V večino vasi bodo prišli (pritekli) udeleženci, zato prosimo vse vaščane, da udeležence vandranja pozdravite, tekačem pa namenite tudi kakšno spodbudno besedo. Na ta
način bodo gostje odnesli dober vtis o naših lepih krajih. Na podobnih prireditvah zelo dober vtis naredi, če kdo v vasi ob trasi pohoda/ teka zaigra na harmoniko.
Prosimo tudi, da poskrbite za pse, da ne bo prišlo do kakega neljubega dogodka. Vsekakor pa še enkrat vabljeni, da se dejavno udeležite pohoda oziroma teka.
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	45
Končuje se 16. sezona tekov za dolenjski tekaški pokal
16. oktobra se bo s tekom v Bušeči vasi končala zanimiva sezona, v kateri letos zelo vidno vlogo igra oziroma teče naš občan Jože Šuštar. Pred zadnjim tekom je v boju za končno drugo mesto, kar bi bil res velik uspeh.
Bojan Novak
Jože se je v septembru udeležil petih tekov. Objavljam le rezultate prvih štirih, saj je bil zadnji tek na sporedu že po oddaji prispevkov v tisk.
3. septembra je na Polževem potekal 12. Krevsov tek. Na 11-kilometrski progi je Jože v absolutni konkurenci osvojil 4., v svoji kategoriji (40 do 44 let) pa 2. mesto.
Le dan kasneje v Straži pri Novem mestu je potekal 11. Straški tek, kjer je bila konkurenca res odlična, saj je nastopil tudi eden najboljših slovenskih tekačev na dolge proge, Primož Kobe. Jože Šuštar je za njim zaostal dobrih pet minut in se uvrstil na 6. mesto v absolutni kategoriji. Bil pa je najhitrejši v svoji kategoriji.
11. septembra je v Kostanjevici potekal 31. Kostanjeviški tek. Na 9-kilometrski progi je naš krajan ponovil 6. mesto s prejšnjega teka, v svoji kategoriji pa zaostal le za enim tekačem.
Na 18. teku po Lavričevi poti, ki je potekal 17. 9., je bil Jože spet najhitrejši v svoji kategoriji ter odličen drugi v absolutni razvrstitvi. Na istem teku so se izkazali tudi drugi člani ŠD Dobrepolje. Petra Grandovec je v svoji kategoriji zmagala (absolu-
tno pa je bila v mešani konkurenci osemnajsta). Gorazd Mila-vec je v svoji kategoriji osvojil 2. mesto (10. mesto absolutno), Peter Žnidaršič pa je svoj uspeh ponovil (2. mesto v kategoriji), medtem ko je bil v absolutni konkurenci dvaindvajseti. ■
Eno četrto in eno peto mesto na 19. teku štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera
V soboto, 6. avgusta 2016, je Bohinj v nekoliko hladnejšem vremenu pozdravil številne tekače. Teka se je udeležila manjša skupinica Dobrepoljcev, ki so osvojili kar nekaj vidnih uvrstitev.
Matej Kalan
Tek je posvečen osvojitvi našega Triglava, ki so ga osvojili leta 1778 štiri srčni možje: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
Na letošnji dan teka je sonce šele sredi tekme pregnalo oblake in postajalo je čedalje topleje, primerno letnemu času.
Najboljši čas med dobrepoljskimi tekači sta dosegla Jože Šuštar, ki je bil četrti v starostni kategoriji od 40 do 49 let, in Anja Mustar, ki je bila peta v starostni kategoriji od 20 do 29 let.
Pohvaliti velja tudi odlično uvrstitev Damjane Adamič z 18. mestom v starostni kategoriji od 30 do 39 let ter 16. mesto Tomaža Perka med moškimi v isti starostni kategoriji. Čestitke zasluži tudi Edi Zgonc, ki se redno udeležuje različnih tekov. Tokrat je v svoji kategoriji osvojil odlično 2. mesto. Za udeležbo na teku v Bohinju si zaslužijo čestitke tudi Boštjan Hrovat, Janez Erčulj in Matjaž Novak. ■
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	46
Mirna roka in oster pogled - pogovor s Stanislavom Francljem
V zadovoljstvo mi je, kadar lahko predstavim uspešnega občana, ki na kakem področju dosega zavidljive uspehe. Tokrat sem se pogovarjal s Stanislavom Francljem, lovcem iz Rapljevega, ki ima v svojih vitrinah več kot 100 različnih priznanj s strelskih tekmovanj.
Bojan Novak
Gospod Francelj, o športnem streljanju v zadnjih številkah pišemo kar precej - po zaslugi zlate paraolimpijske medalje Veselke Pevec. Kako pa je z lovskim streljanjem?
Ja, ukvarjam se z lovskim streljanjem. Kakih bistvenih razlik ni. Strelstvo je malo prikazano v medijih. V strelskih vodah je zelo znan Boštjan Maček, naš najboljši strelec v disciplini trap - streljanje na glinaste golobe. Bil je na letošnjih olimpijskih igrah, a ga v medijih skoraj ne vidiš. Žal se mu letošnji nastop v Riu ni izšel po željah.
Tudi Vi se ukvarjate s streljanjem na glinaste golobe. Kako se je pri Vas začelo?
Streljati sem začel leta 1977, takrat smo v lovski zvezi streljali z malokalibrsko puško. Potem po 80. letu pa se je začelo tudi streljanje na glinaste golobe. Takrat še nismo imeli primernega strelišča. Najbližje je bilo v Mali Gori v Kočevju. Zdaj imamo opremo za streljanje tudi v Lovski družini Struge, katere član sem. Svoje čase smo prirejali razna meddružinska strelska tek-
ViTiH Ll/- SUUSJ1 SOEMJI								
Si	srwttfcc	VLOVO		t	(iU	HNALt	SKLflHW	MtBry
1		BtJiVJE	™	™	it	U	»	1
JO	mcSTOMAi	EjOHJOSKA		v	ii	ti		1
i	ITiJ-XAlDtiAS	iAVTSfiKO ■ KOEASSUJ	V	v	H		«	
X	WUXVUHMR		v	v	:s	33	«	
n	HtKKHEAOTW	WLS35K	v	v		11	-	:
Si	ltosmms	MASrSflfc	V	f	H	»	-	
movanja in ligaške tekme.
V svoji družini smo imeli Gorenjce in oni so nas uvedli v streljanje. Dali so nam stroje in pomagali poskrbeti za primerno varnost. Leta 1980 sem šel na Ilovo Goro, kjer so imeli takrat strelišče. Tam sem videl takratne najboljše državne jugoslovanske strelce, o katerih sem bral v lovskih revijah. Sicer nisem nikogar poznal, zato sem šel kar domov. Vsak začetek je težak.
Nam lahko malce podrobneje predstavite disciplino streljanje na glinaste golobe?
Mislim, da naš šport res ni prav poznan v javnosti. Imamo poseben stroj, ki vrže »goloba« v zrak. Kot strelec ne veš, kdaj bo vrgel in v katero smer. »Golob« je glinasta ploščica, ni pa v obliki goloba, kot si verjetno večina predstavlja.
Obstajajo ligaška tekmovanja, v katerih sodelujejo praviloma lovske družine. Najpogosteje v naši lovski zvezi nastopajo ekipe iz Kočevja, Mala Gora, Predgrada, Ribnice, Osilnice, Velikih Lašč in iz Strug. Tekmovalci smo razdeljeni na starostne kategorije - člani, veterani (nad 55 let) in superveterani (nad 65 let). Treba je veliko trenirati. V glavnem stroške krijemo sami (golobi, naboji ...).
Tekma na državnem prvenstvu je razdeljena na predtekmo-valno serijo, kjer vsak ustreli 25-krat. Razlike so zelo majhne - na zadnjem državnem prvenstvu je eden zadel 24 golobov, dva po 23, kar deset strelcev pa po 22 golobov. Najboljših šest se uvrsti v finale.
Pri streljanju z malokalibrsko puško je od stotih možnih krogov treba za viden rezultat zadeti približno 95 krogov, za zmago pa tudi več.
Vidim, da imate veliko pokalov in medalj. Kateri so Vaši največji uspehi?
Moj največji uspeh je bilo lansko 1. mesto na državnem prvenstvu med veterani v disciplini streljanja na glinaste golobe (Slovenj Gradec, 29. 8. 2015). Sicer pa dosegam tako v posamični kot ekipni konkurenci visoka mesta na ligaških tekmovanjih in na raznih tekmovanjih strelskih družin.
Poleg streljanja na glinaste golobe se ukvarjam tudi s streljanjem z malokalibrsko puško. Nastopam pa tudi v kombinaciji obeh disciplin. Doslej imam v vitrini 77 medalj in 27 pokalov. Dobil sem tudi 8 lovskih značk (4 zlate, 2 srebrni in 2 bronasti). Prejel sem tudi 2 znački mojster strelec - eno za glinaste golobe, eno za streljanje z malokalibrsko puško.
Ekipo LD Struge poleg mene zastopajo še Dušan Pugelj, Gregor Ferkulj in Drago Oberstar. Kot LD Struge smo ponavadi na ligaških tekmovanjih »na golobih« kot ekipa prvi ali
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	47
drugi. Letos smo za zdaj drugi, predlanskim in dve leti nazaj smo bili prvi. Na tekmah z malokalibrsko puško nam gre malce slabše.
Verjetno je treba precej treninga?
Ja, seveda. Na začetku je treba dobiti dobro puško, na katero se je treba privaditi. Če hodiš v službo, je manj časa za
treninge. Meni je lažje, ker sem upokojen. Imam več svobode, miru in časa. Upam, da mi bo zdravje še naprej služilo. Sicer pa lahko pride zraven vsak član lovske družine.
Gospod Francelj, najlepša hvala za pogovor. Želim Vam mirno roko in oster vid še naprej. Vse najboljše tudi vašim kolegom iz LD Struge. ■
V Futsal klubu Dobrepolje smo vstopili v novo sezono
S septembrom se začenja tekmovalna sezona 2016/17. V Futsal klubu Dobrepolje vanjo vstopamo z mešanimi občutki. Veseli smo številnega vpisa novih otrok, žalosti pa nas dejstvo, da bomo tudi v naslednji sezoni eden redkih športnih klubov brez primerne športne dvorane.
Spored oktobrskih tekem v dvorani v Velikih Laščah:		
7. 10. 2016	20.00	nasprotnik ekipa KIX Ajdovščina
21. 10. 2016	20.00	nasprotnik ekipa Velike Lašče (domačin)
28. 10. 2016	20.00	nasprotnik ekipa Dlan Logatec
Jure Žnidaršič
Prijetno smo bili presenečeni, ko se je število vadečih v najmlajši skupini (U-7) približalo številki 30. Po nekaj uvodnih treningih smo s pomočjo prerazporeditev vzpostavili kar najboljše pogoje, da bodo vse skupine delovale s polno paro. Trenerji so medtem tudi že obnovili svoje licence, zato smo že v polnem delovnem vzdušju. Podobno velja tudi za organizacijski del, kjer se že pripravljamo na organizacijo prvih tekem članske ekipe. Ta se je zbrala že konec avgusta in pod vodstvom novega trenerja, Lada Grguriča, opravila že precej treningov.
Na žalost bomo domače tekme spet igrali v sosednji občini Velike Lašče.
Večkrat smo že na različnih mestih poudarili težavo »brezdomstva« svojega kluba. Vse ekipe v 2. članski futsal ligi polovico tekem odigrajo v gosteh, polovico pa doma. Le naša ekipa odigra vse tekme na gostovanju.
Zahvaljujemo se vsem rednim in občasnim obiskovalcem tekem v Velikih Laščah, obenem pa se priporočamo za podporo tudi v prihajajoči sezoni. Razporede tekem boste lahko spremljali na Facebook strani FK Dobrepolje in na spletni strani, ki jo ravno v teh dneh posodabljamo.
2. slovenska liga se je s tekmami prvega kroga začela ravno na dan izdaje te številke (petek, 30. 9.). Futsal klub Do-brepolje v prvem krogu gostuje v Novi Gorici pri ekipi Gorica futsal club.
V petek, 7. 10. 2016, pa v goste v Velike Lašče prihaja ekipa KIX Ajdovščina. Tekma bo ob 20.00. Že sedaj vabljeni na ogled in spodbujanje naše ekipe. Vstop na tekme je prost!
Razpored tekem drugih selekcij bo objavljen na naši spletni strani in v naslednji številki Našega kraja. ■
Miha Kuplenk in Boštjan Hrovat občinska prvaka v odbojki na mivki
V nedeljo, 28. 9. 2016, smo na igrišču za odbojko na mivki v rekreacijskem centru Gmajna izvedli prvo občinsko prvenstvo v odbojki na mivki. Tekmovanje je ob sodelovanju Zveze športnih organizacij organiziralo Športno društvo Dobrepolje.
Bojan Novak
Letošnje poletje igranju odbojke na mivki sicer ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bilo precej padavin. Kljub temu smo izpeljali načrtovano občinsko prvenstvo.
Najboljšo igro sta prikazala Miha Kuplenk in Boštjan Hrovat, ki sta na krilih uigranosti dobila vse tekme in popolnoma zaslu-
ženo postala prvaka. Na drugo mesto se je uvrstila manj uigrana dvojica Mitja Laharnar in Bojan Novak, tretje mesto pa je zasedla mešana dvojica Eva Drobnič in Janez Hrovat.
Čestitke vsem za prikazano odbojkarsko znanje, ki je bilo na zelo visoki ravni. Najboljšim je medalje podelil predsednik ŠD Dobrepolje Alojz Kuplenk. ■
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	48
Padel je zastor nad letošnjo futsal ligo Dobrepolje
V petek, 23. 9. 2016, se je s tekmami 14. kroga zaključila letošnja sezona dobrepoljske futsal lige. Vse od sredine aprila se je osem ekip potegovalo za čim višja mesta. Na koncu se je zmage in tudi naslova občinskega prvaka veselila ekipa A je to!? Šport design.
Najboljši strelec lige, Kristjan Čož.
Vodje najboljših treh ekip z zasluženimi pokali.
Bojan Novak
Futsal je v našem okolju najbolj priljubljena moštvena igra. Letos se je v ligo prijavilo osem ekip, od tega sedem iz naše občine. Tekmovanje je bilo zelo razburljivo, podobno kot vsako leto. Ob petkih zvečer je bilo z asfaltnih površin igrišč po občini mogoče slišati krike veselja, žalosti, jeze ... Tudi isker med igralci ni manjkalo. Na srečo je vse vendarle potekalo v športnem duhu.
Že od začetka se je v vrh postavljalo ekipe, ki so pristale tam tudi na koncu. Lanski prvaki, ekipa ŠD Kompolje - K team, letos niso mogli ponoviti odličnih predstav in so pristali kar daleč od vrha.
Ekipa A je to!? Šport design je bila sestavljena pretežno iz fantov, ki zastopajo barve Futsal kluba Dobrepolje (članske in mladinske selekcije). Med tekmovanjem so pokazali dovolj visoko raven, da so ohranili prednost pred vedno neugodno in izkušeno ekipo ŠD Ponikve. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Outsider ŠD Struge, ki ji je kazalo tudi že bolje, a v jesenskem delu ni uspela ponoviti odličnih iger s prvih krogov.
Če so bile prve tri ekipe korak spredaj, pa se je stanje na sredini lestvice spre-
minjalo praktično po vsakem krogu. Na koncu je na četrtem mestu pristala ekipa ŠD Dobrepolje Snežak, na petemGalaxy team, na šestem ŠD Predsruge, na sedmem ŠD Kompolje - K team, na osmem pa gostujoča ekipa KMN Zapotok.
Med strelci je letos izstopal Kristjan Čož iz ekipe A je to!? Šport design. Dosegel je kar 27 zadetkov. Na drugem me-
stu je bil Nejc Blatnik (14 zadetkov), na tretjem pa Gregor Klinc (12 zadetkov).
Pokal za fair play je osvojila ekipa ŠD Predstruge.
Zadovoljni smo, da smo pripeljali ligo do konca. Prav na koncu smo najboljšim ekipam podelili zaslužene pokale in že malce pogledovali proti naslednjemu letu. ■
Prvaki lige 2016, A je to!? Šport design
20	Naš kraj ■ september 2016
Kultura	49
Drugouvrščena ekipa, ŠD Ponikve.	Fair play ekipa, ŠD Predstruge.
Rezultati 10. kroga, 26. 8. 2016, Kompolje:	Rezultati 13. kroga, 16. 9. 2016, Videm:
ŠD KOMPOLJE - K TEAM	-	ŠD DOBREPOLJESNEŽAK	1			4
ŠD PONIKVE	-	OUTSIDER ŠD STRUGE	8			2
ŠD PREDSTRUGE	-	GALAXY TEAM	1			2
A "JE TO!? ŠPORT DESIGN	-	KMN ZAPOTOK	7			1
Rezultati 11. kroga, 2. 9. 2016, Predstruge:						
OUTSIDER ŠD STRUGE	-	A "JE TO!? ŠPORT DESIGN	2			6
KMN ZAPOTOK	-	GALAXY TEAM	0			3
ŠD DOBREPOLJESNEŽAK	-	ŠD PONIKVE	1			3
ŠD KOMPOLJE - K TEAM	-	ŠD PREDSTRUGE	2			7
KMN ZAPOTOK	-	ŠD DOBREPOLJESNEŽAK	3			3
GALAXY TEAM	-	ŠD KOMPOLJE - K TEAM	5			0
A "JE TO!? ŠPORT DESIGN	-	ŠD PONIKVE	0			2
ŠD PREDSTRUGE	-	OUTSIDER ŠD STRUGE	2			5
Rezultati 14. kroga, 23. 9. 2016, Predstruge:						
ŠD DOBREPOLJESNEŽAK	-	GALAXY TEAM	3			3
ŠD PONIKVE	-	ŠD PREDSTRUGE	4			2
OUTSIDER ŠD STRUGE	-	KMN ZAPOTOK	6			3
ŠD KOMPOLJE - K TEAM	-	A "JE TO!? ŠPORT DESIGN	1			7
Rezultati 12. kroga, 9. 9. 2016, Struge:
GALAXY TEAM	-	OUTSIDER ŠD STRUGE	1		7
ŠD PONIKVE	-	ŠD KOMPOLJE - K TEAM	1		1
ŠD PREDSTRUGE	-	KMN ZAPOTOK	4		1
A "JE TO!? ŠPORT DESIGN	-	ŠD DOBREPOLJESNEŽAK	8		2
LESTVICA FAIR PLAYA:
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV:
mesto	igralec	ekipa	št. golov
1.	ČOŽ KRISTJAN	A JE TO!? ŠPORT DESIGN	27
2.	BLATNIK NEJC	OUTSIDER ŠD STRUGE	14
3.	KLINC GREGOR	A JE TO!? ŠPORT DESIGN	12
4.	STRAH MATEJ	ŠD PONIKVE	10
5.	BLATNIK SILVO	OUTSIDER ŠD STRUGE	9
	BOBEN URBAN	OUTSIDER ŠD STRUGE	
mesto	ekipa	št. tekem	TOČK
1.	ŠD PREDSTRUGE	14	46
2.	ŠD KOMPOLJE - K TEAM	14	50
3.	GALAXY TEAM	14	59
4.	ŠD DOBREPOLJESNEŽAK	14	63
5.	A 'JE TO!? ŠPORT DESIGN	14	64
6.	OUTSIDER ŠD STRUGE	14	66
7.	ŠD PONIKVE	14	80
8.	KMN ZAPOTOK	14	92
KONČNA LESTVICA ZA SEZONO 2016:
mesto	ekipa	št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli			prejeti goli	gol razlika
1	A 'JE TO!? ŠPORT DESIGN	14	11	1	2	34	80			27	+53
2	ŠD PONIKVE	14	9	4	1	31	38			20	+18
3	OUTSIDER ŠD STRUGE	14	9	1	4	28	56			39	+17
4	ŠD DOBREPOLJESNEŽAK	14	5	4	5	19	34			38	-4
5	GALAXYTEAM	14	4	4	6	16	33			37	-4
6	ŠD PREDSTRUGE	14	4	1	9	13	35			48	-13
7	ŠD KOMPOLJE - K TEAM	14	3	4	7	13	24			46	-22
8	KMN ZAPOTOK	14	0	3	11	2	19			64	-45
20
Naš kraj ■ september 2016	Kultura	50
bukovec
S septembrom smo strelci SD Bukovec odprli vrata v novo sezono. Vsi, ki vas ta šport zanima, ste vabljeni v naše vrste.
Treningi so trenutno vsak petek od 19. ure dalje. Takrat se lahko tudi včlanite v društvo ali zgolj pridete na poskusni trening in po informacije. Strelišče je v kletnih prostorih Jakličevega doma na Vidmu.
Nekaj dodatnih informacij o društvu pa lahko najdete tudi na straneh ZŠO Dobrepolje na naslednji povezavi:
http://www.zso-dobrepolje.si/predstavitev/strelsko-drustvo-bukovec/.
Vljudno vabljene vse generacije, oni in one ...
Osem veličastnih v Riu
September je mimo, z njim pa tudi 15. paraolimpijske igre, ki so se odvijale v Riu de Janeiru v Braziliji. Verjetno ni Slovenca, ki ne bi slišal za uspehe naših paraolim-pijcev, ki so v primerjavi z olimpijci in drugimi športi vseeno nekako ostajali v senci, saj je za medije velikokrat pomembnejša skoraj vsaka vaška liga kot pa takšen polet, ki ga je v svet ponesla osmerica veličastnih in kar lahko spremljamo le z občudovanjem in ponosom. Še toliko bolj, ker so ti fantje in dekleta tudi naši sodržavljani in celo naši sokrajani.
In v SD Bukovec smo vsekakor veseli in ponosni, da se je zlata olimpijska medalja naše Veselke Pevec kalila tudi na našem strelišču. Končno, začela je na našem strelišču, po velikih bitkah s financami in opremo ter vsemi blokadami, ki jih pozna le ona, pa je dosegla vrhunec, ki si ga želi vsak športnik, vsak človek. Nekoč je eden od naših vrhunskih športnikov dejal nekako v tem (malo šaljivem) smislu: »Olimpijska medalja brez olimpijskega rekorda mi ne pomeni nič.« No, Veselka ga je očitno poslušala in dosegla oboje.
Zato v SD Bukovec s ponosom izrekamo Veselki iskrene čestitke, prav tako tudi vsej osmerici veličastnih. Marsikomu so lahko za zgled in navdih in ... DA SE!
LEP STRELSKI POZDRAV
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni...
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
MILKE PADAR
(10. 3. 1937-8. 8. 2016) Iz Male vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše, ki ste jih darovali za mamo. Posebna zahvala ge. Mariji Šuštar za molitev v poslovilni vežici in na domu. Hvala g. Marku Zakrajšku za pomoč pri organizaciji pogreba, moškemu pevskemu zboru in Društvu podeželskih žena Dobrepolje-Struge za lepe poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost.
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, zanjo molili in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu, zasluženemu počitku.
Vsi njeni
Zahvala
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in krajanom se zahvaljujem za izrečena sožalja ob smrti mojega očeta, darovane sveče in sredstva za obnovo kapele sv. Marjete v Račni.
Slavc Palčar z družino
Ne bom jokal za neizkoriščenimi priložnostmi, zanje sem že naredil, kolikor sem mogel, zdaj lahko le čakam in upam na najboljše. In lahko se s pogumom in zaupanjem odpravim naprej, da izkoristim vse te priložnosti, ki so pred mano.
Mateja Debeljak, Misli za lepši dan
blesk
WWW.BLESK2.SI
KONTAKT:
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://lNFO@BLESK2.SI
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
^ANITAR
d.o.o.
Vojkova 58, Ljubljana
TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542
e-mail: info@sanitar.si
Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje)
Izdelava vseh vrst strojnih instalacij
(vodovod, plin, ogrevanje)
Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli
ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko).
•	Toplotno izolacijske fasade
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
•	Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada
-	Izolacija podstrešja (volna, celuloza)
-	dobava In montaža oken (RAL montaža)
-	hidroizolacija in izolacija sten vzemlji -sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
• Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta
•Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
• Gradbena in zaključna dela
-	manjša zidarska dela
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpnlki)
-	čistilni servis (redna In generalna čiščenja)
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
-	brezplačna priprava dokumentacije
-	krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
-	visoka kakovost storitev -konkurenčnecene
-100% zadovoljstvo strank
>• POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE
•	BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO
•	VULKANIZERSTVO
•	POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI
•	SERVIS VOZIL
• PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED
^ • POLNJENJE IN POPRAVILO , "	KLIMATSKIH NAPRAV	I
•	IZPUŠNI SISTEMI
• AVTODIAGNOSTIKA
•	AVTOVLEKA
•	POMOČNA CESTI
y
M
9
Na voljo tudi:
ALU in jeklena platišča, pnevmatike za osebna, poltovorna, kombinirana, kmetijska vozila ter pnevmatike za motorje, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avtodeli.
OB SERVISU KLIMATSKE NAPRAVE BREZPLAČNA DEZINFEKCIJA
BRATA TOMŠIČ
Matej	031 461 933
Stane 041 929 388
Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ...
info@brata-tomsic.si
www.brata-tomsic.si
Težave z računalnikom? j
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
VERJETNO NAJBOLJŠE OKNO V EVROPI!!!
bluEvolution -
nova generacija oken
AKCIJSKE CENE ZA
NOVOGRADNJE!
Z VAMI ŽE
15 LET
PRIBA OKNA d. o. o.,
Kompolje 58,1312 Videm-Dobrepolje Telefon: 01/510-55-30, faks: 01/510-55-31 Barbara Štefane, gsm: 041/449-334 Primož Štefane, gsm: 041/402-780
RAZSTAVNI SALON IN PROIZVODNJA:
Javorškova ulica 3,1315 Velike Lašče Delovni čas:
od pon. do pet od 8. do 17. ure, ob sobotah po dogovoru

OKNA ? Hi si A
priba@amis.nefwww.priba-okna.si
iTE L l^STVO HREN
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
PTIK
JANEZ POZNIČ s.p.
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367
Hvala za obisk - se priporočamo!
Delovni čas:
od pon. do pet. od 9h do 19h
Sobota in nedelja zaprto!
OUTOUtOCTTUO^
brunDuLo egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h