BiMso mednami
Zora Zdešar
Rodila se je 1904. leta v Ljublja-ni, kjer je končala tudi učiteljišče in po enoletnem službovanju v rojst-nem mestu je svoje delo nadaljevala v osnovni šoli Brezje. Tu pa se je kmalu začelo novo življenje. Iz vrst vaških fantov je organizirala moški pevski zbor, ki je deloval vse do začetka II. svetovne vojne. Bila je organizator dramske skupine, reži-rala je igre; rada je zahajala v gore.
Že takoj po okupaciji Jugoslavije je začela sodelovati z OF, skupaj s svojim možem Petrom pa aktivno in angažirano leta 1942. Kot aktivistka OF je zbirala razni material za par-tizane in vršila obveščevalno službo in prav na osnovni šoli Brezje je imela večkrat na skrbi partizanske ranjence. V letu 1942 se ji je rodil sin, moža so ji odpeljali v zapore in naprej v internacijo, kjer je čez dve leti njegovo življenje ugasnilo, vas Brezje pa so Italijani s šolo vred požgali.
Toda tudi to je ni zlomilo in je še z večjo silo delala za cilje OF, za končno osvoboditev. Po osvoboditvi je takoj začela z delom pri obnovi porušene vasi in šole, kjer je vse do svoje upokojitve tudi poučevala. Ob tem pa je nesebično razdajala moči povsod tam, kjer je lahko pomaga-la. Bila je soustanovitelj Prostovolj-nega gasilskega društva, tajnik ob-činske gasilske zveze Dobrova, kot aktivna družbenopolitična delavka je sodelovala na področjih socialne-ga zdravstva, v občinskem odboru ZZB NOV, bila je tajnik društva upokojencev.
Tovarišica Zora ni poznala počit-ka v delu, v dejavnostih številnih organizacij. Razdajala je svoje bo-gate ¦ izkušnje, spoznanja, svojo neizčrpno voljo. In kot taka bo osta-la v trajnem spominu svojih sokra-janov, učencev in vseh, ki so jo poz-nali.