Minister prosvete g. Pribičevič o jugoslovenski šoli. O priliki seje glavnega odbora UJU v Beogradu dne 29. pr. m. je sprejel g. minister Pribi5evič zastopnike vseh poverjeništev UJU v avdijenci in je pri tej priliki odgovarjal na predložeine resolucije v daljšem govoru. ki ga zaradi njegovih programatičnih izvajajij obširnejše navajamo: Škoda ie za celo državo. da unifikacija šofetva ni že izvršeno dejstvo. Vzrok temu so stalna politična vrenja v državi in vprašanje sposobnosti ds=lavne skupščine, ki bi bila zmožna prevzeti vse posle v svoje roke v duhu našega narodnega edinstva. Moje globoko uverenje je: da je unifikacija šolstva eno najvažnejših vprašani za vsakega ministra, ki sedi na tem mestu. Upam, da bo zakon najdalje v mesecu maju pred narodno skuipščino. Delati hočem, pa v kaiteremkoli svojstvoi, da se zakon izvede. Z izvedbo zaikona o narodnih šolah se bodo rešila tudi razna druga podrobna vprašanja. ki se tičejo učiteljstva. rešil se bo osnovni zakon. na katerem bo temeljila nasa država. Na učiteljstvu je ležeče, da pazno prouči že izdelatii projekt zakona, ki mora —¦ po mojem mišljenju — dobiti gotove korekture. da te svoje poglede iznese. podrobno izdela in formulira; vse ono, kar pojde za tem. da pomore napredku šole, bom akceptirai. Na vprašanje, ali bo verouk prešel v roke posvetnega učiteljstva kcrt najbolj kompetentnega, je g. minister odgovoril: Vprašanje verskega pouka v osnovni šoii predstavlja za vse kraje izven Srbije težak probleim. Zato se mora pcysvetiti temu vprašanju največja fpažnja vseh državnih faiktorjev. in kar se tiče mene. se bom boril za emancipacijo šole, ikolikOT je v moji moči. Rešujoč vsa ta težka vprašamja moramo imeti vedtno pred oomi državno celoto in narodno edinstvo. Vsi zakoni v državi morajo gravitirati eni točki: da dvignejo kult tega edinstva na najvišjo stopnjo in da na tera državnem ternelju razvijajo narodno delamožnost. Zato mislim, da mora tudi naše Udružeaje negovati ta visoki narodni smoter. Samo na tej bazi občega in državnega edinstva boste mogli odgovarjati interesom države, v meni pa boste našli osebo, ki vas bo pri tem podpirala. Kar se tiče vprašanja razlike naših plač. je to vprašanje prenehalo biti pravno. To se danes tretira samo še kcrt vprašanje finančnega značaja in sem uverjen, da se mora — skoro — najti v to potrebni kredit in se to likvidira. Nadalje g. minister posebno naglašuje idejo. da naj z osnovno šolo in njeno usodQ razpolag^ajo v prvi vrsti učitelji kot najbolj pozvani v tem oziru. To tezo sem zastopal že davno, ker sem imel priliko uveriti se. da je tudi glede izvršitve dobra. Ali da se more to uspešno izvesti, naglašujem tudi to, da se mora splošni učiteljski izabrazbi posvetiti večja pažnja. Zaradi tega smo uvedli pedagoške šole. Nada, da nam bodb one ustvarile gotov kader Ijudi. ki bodo intimno zvezani z narodno šolo. mislim. da nas ne bo varala. in da bodo oni. ki bodo odtod izšli. opravdali naše nade. Na popoldanskem banketu je gosp. minister imel nastopni govor: Učiteljski poiklic je zelo delikaten. Pcrtom generacij ustvarja in modelira na-. roidno dušo. Narodna šola ie ogledalo narodne kulture Ln z ozirom na to mioramo posebno povdariti to: da nikomur dames niso tako potrebni pravi in.istiniti učitelji. apostoli narodnega bratstva, kakor so to potrebni naši državi. Kar nam je vojaštvo v vojni. to so tiam učitelji v miru. Samo potom šole, potom vdanih in visoko čutečih narodnih učiteljev. more doseči narod svojo najvišjo stotpinjo kulture in prosvete. Zato ni nikako čudo, da vsi zapadni narodi polagajo vse na to. da so široke narodne mase 'prosvetljene in da gredo vse skozi šolo. Vzetnimo za primer samo Ceško. Ta mali. a tako kulturno visoki in napredni narod. kjer nepismeni takorekoč sploh ne obstojajo, daje petnajstkrat več za narodno prosveto kakor mi. ki imaimo nad 50% nepismetiih. Samo pismeni in šolani narodi morejo biti vaini činitelji pri stvaranju dobrin in v narodni tekmi; 5im bolj ne- pismen je narod, tem slabša je tvorna moč in produkcija tega naroda. Čemu še mora služiti narodna šola? Dosegi državnega in narodnega edinstva. Treba je izmoddirati narodno dušo, ki nas bo vse napajala z enim duhom. pa nas ne bo skrb za našo sijajno bodočnost. Ujedinjeni bomo sila prvega reda. Sinjenica. ki se bo moralo z njo v politionem življenju Evrope vedno računati. TeritorijaJno smo večji od Ceške, številno borno postali močnejši. pa kaj narn še treba? Ena misel in en ideal. Na tem velikem poslu edini so delavni učitelji. Zato bodite apostoli in tolmačite te visoke ideje, povsod, na vsakem mestu. Vedite, da razdeljeni in razcepljeni ne pomenimo ničesar. Zato bodite daleč od strankarskih strasti! V šoli in v vaši organizaciji čuvajte in vzdržujte ono 'kontinuiteto. ki vas vse spaja in približuje, brez ozira kateri politični stramki pripadate! Delajte. da vsi spoštujejo vašo besedo. brez ozira istranke! Gojite medsebojno bratstvo in slogo. ker ujedinjeni boste vedno sil&n in močen činitelj v državi!