•'¦ 316 Listek. vičene napade nasprotnikov na slovenske zavode in domoljube bode zavračal vselej krepko. Prva številka izide to soboto. Naročnina se pošiljaj g. Dragotinu Hribarju v Celji. Slovensko gledališče. Meseca malega travna so bile še tri predstave na korist glavnim igralkam in igralcem »Dramatičnega društva«. Ker so se predstavljale zgolj znaue igre in se je igralo v obče točno in dobro, zadoščaj, ako jih samd zabeležimo. Predstava dne" 5. malega travna: »Gospa, ki je bila v Parizu«; veseloigra v treh dejanjih, po Moserji poslovenil T. Ge"celj, bila je na korist gospe* Borštnikovi in gospodu Sršenu; predstava dne* 12. malega travna: »Bisernica«; igrokaz s petjem v dveh oddelkih, poslovenjen po C. pl. Holtevevi »Die Perlenschnur«, na korist gospe" Danilovi in gospodu Danilu; predstava dne* 19. malega travna: »Zapra vljivec« ; čarobni igrokaz v treh dejanjih, spisal Ferd. Raimund, poslovenil Josip Ogrinec, na korist gospodičini Nigrinovi in gospodu Perdami. Dasi je bil čas gledališkim predstavam že jako neugoden, vender so vse tri igre privabile obilo občinstva, ki je živahno in presrčno pozdravljalo dotične igralke in igralce. Jasno smo se prepričali prav pri teh poslednjih predstavah, kakd obljubljeno je gledališko osebje občinstvu našemu; upamo, da se tudi v prihodnji gledališki dobi v ničem ne izpremeni to prijazno razmerje! Koncert »Glasbene Matice.« Zabeležiti nam je lep pojav na glasbenem polji slovenskem. Dočim ustrezajo pevski zbori po slovenskem le potrebam društvenega življenja, popel se je glasbeni naš zavod do pravega umetnostnega koncerta. Novoosno-vani pevski zbor, katerega je vodil g. dr. Gross, pel je pri prvem nastopu svojem dne' 18. malega travna tri skladbe, namreč Nedvedove »Vojake na poti« in »Slovensko deželo«, Foersterjevo »Slavo Slovencem« in Vilharjevo »SI o v d«. — Pevskemu zboru se je pridružil operni pevec g. y. Nolli. Pel je dve pesmi, dve operni ariji in samospev v Vilharjevem »Slovdsi« s krepkim, toda ljubko ublaženim in mojsterski izvežbanim glasom. — Obširnejše poročilo nam je došlo za to številko prepozno. II. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 164*35 Gosp. ces. svetnik Ivan Murnik, dež. odb. i. t d. v Ljubljani .... „ Io'— ,, dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani........,, io* — ,, I. L., c. in kr. stotnik nabral pri gg. častnikih v Komornu ... ,, 8*50 ,, dr. Fr. Detela, c. kr. gimn. ravnatelj v Novem Mestu.....„ 5"— „ dr. Benj. Ipavec, zdravnik v Gradci...........,, 50' — ,, Ivan Vilhar v Ljubljani...............,, 20-— ,, M. Valjavec, kr. prof. v Zagrebu............„ 3" — „ K. Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani...........,, io- — ,, dr. Fr. Munda, odvetnik v Ljubljani (podpisal 50 gld.) .... ,, io"— Slavno upravništvo »Nove Soče« v Gorici.......... . ,, 2" — Gosp. Jožef Rustia, c. kr. nam. gozdni oskrbnik na Mljetu (Dalm.) ... ,, 2.— Skupaj . gld 294/85 Mimo tega sta podpisala gg. Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu in dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, vsak po 50 gld. »Cithara octochorda«. — V Zagrebu je leta 1757. izšla zanimiva knjiga »Typis Antonii Reiner, Inclvti Regni Croatiae Tvpographi Privilegiati,« katera je naslovljena: »Cithara octochorda, seu cantus sacri latino-croatici, quos in octo partes pro diversis auni temporibus distributos, ac chorali methodo a dornatos, pia sua munifi-centia in lucem prodire iussit alma, et vetustissima Cathedralis Ecclesia Zagrabiensis.« — Fol. p. 358. — Knjigo krasi lep predgovor ,;ad pastorem et populum" o glasbi, v katerem se posebno naglasa vpliv petja na vse stvari, najbolj pa na človeka in na njega notranjost. Posebno povzdiguje cerkveno petje srce k Bogii, zato se pa nagovarjajo duhovni Listek. 3i7 pastirji, naj vzpodbujajo narod za pobožno petje, in če bi ,,litterarum gnari" večkrat prepevali svete pesmi, izvestuo bi zajemal ,,totius populi os et animus unitus magnam vitae et moram bonitatem in Ecclesia." Opominja knjiga posebno domače plemstvo , naj se ne sramuje cerkvenega petja; spominja ga pradedov njegovih, kateri so radi prepevali v cerkvah. Očita plemstvu, da ne dohaja v nedeljo k maši: njegovi dedje niso čepeli ob praznikih donni ,,velut vespertilioues in speluncis", nego so ,,et urgente šole et turbide tempestatem aut large aquam pluente Coelo ad templum Parochiale accelerarunt" in vernike vzpodbujali s pobožnimi pesmimi. Knjiga je urejena dobro ter začenja z adventnimi pesmimi, in sicer tako, da je najprej adventna latinska maša, za njo so adventne latinske pesmi, in končno največ hrvaški prevodi teh pesmij. Nekaj je tudi izvirnih. Jezik je vsem kajkavščina, a vsaki pesmi je priložen napev, napisan z gregorijanskimi sekiricami. Ta knjiga je lani prav dobro rabila profesorju taborske gimnazije, izvrstnemu poznavalcu cerkvene godbe K. Konradu, kateri je napisal v »Vestniku kr. češke společnosti nauk« obširno razpravo: »Hvmnologie staroharvdtska«. On je analiziral na drobno pojedine napeve te knjige in dokazal, kako se mnogi opirajo na hrvaško narodno pesem. Seve\ia je vplival ndnje tudi rimski koral, kar se tudi poznd, zakaj napevi, v katerih gospoduje koral, ti so dostojanstveni, resni, dni pa, v katerih prevladuje narodna pesem, gibkejši, živahnejši. Odkar seje ustanovila zagrebška škofija, in do dne- 12. listopada 1788. leta je imela zagrebška škofija poseben, star zagrebški obred, katerega je ondaj zamenil rimski. Toda »Cithara octochorda« nam predstavlja pesmi, katere so se popevale pri službi božji, dokler je še gospodoval stari obred. Zato je pa tudi izvestuo lep spomenik iz minulosti. Za nas Slovence je posebno zanimiva, ker nam je ohranila staro slovensko cerkveno pesem z napevom, katera se bere na konci adventnih pesmij na str. 71. Slove takd-le: Uri 4 ' 4 rr^-^-rTVi 4 4 4 ¦ * f ˇ w T ^ ˇ ˇ ˇ A - ger na lo - vu shra - ja vtim Tro - nu ne-besh-kim, v ne - be - fih fe fpre - ha - ja fa - ma fve - ta Troy ca s'nim. »Eno ferno loviti is nebes je poslan, ta lovez je en Angel Gabriel imenovan, Ta svejti Jager fpeftri penite pifane, inu ferno dotezhe Marija imenuje. Jager v roshizh fapiska, en leip glas vunkaj fpusti, zhefena fi Maria, gnade fi polhna ti. Gofpud Bug ta je ftabo, fegnana Maria, ti mej vfemi fenami farna fi isvolena. Maria fe preftrashi, lete shtime Bosye, inu misli pozhafi, kaj je tu feno zhefenye. Augel k' Marij pravi, nikar fe ti nebuj, ti si gnado dobila, ta vus fveit bu porod tui. Pole ti bosh fpozhela is Duha Svetiga, nam bosh Sinka rodila Jefusha felniga. 3*8 Listek. Pres mosha ga bosh fpozhela, pres madefa vfiga, kateriga lemla nu nebu obfezhi nimugla. Maria zhifta Diviza fe nisku perklom, pravi: 6 Bug ifidife toja vola nad menoj. Pole jeft fem ta dekla moiga Gofpud Boga, is ferza mu favupam milofzti gnade niega Angel kei ie to peisem taku leipu fapeil, gorie sletel vnebefa, od Marije slovu vfeil. Maria Mati Bofia profi Boga fa nas, da niega miloft gnada bode vfelei per nas. Amen.« Pesem je res prav originalua, kakor tudi druge kajkavske, takd n. pr. ona adventna na str. 66., katera se začenja tak<5: »Tichizhe lepo zpevaju, k — nochi na gneyzda fzedaju, vjutro rami ifchu hranu, izebranu, takova pticza bil bi ja, ki zpevan, zdrava Maria.« Ali pa ona »o konci svetd« (str. 231.): »Szunczeti vech onda, fzvetilo nebude, arti z-cliernem platnom, vfze zakrito bude« i. t. d. Ali je med njimi tudi prav preprostih, kakor n. pr. »božična« na str. 115.: »O! blafene te perfzi, 6 blafeno mleko! koje bude lyublyeno k fzebe Dete vleklo. Oh! dabimi, oh dabi! neg kapliczu vzeti: od mlekeka, Marija tvojega imeti, Nebi gladna po fzvetu Duffa ma bludila: negbi fzita do volye, Jefuffu fzlufila.« Pa kaj ni tako lepa in nedolžna ta vrstica: »6 fzercze ! 6 lyubav! 6 Jefuffek moy, 6 fzlatka Maria! nay budem ja tvoy.« Čudno je, da se je nekaj tedanjih cerkvenih pesmij (n. pr. »Pofzlan je Angel Gabriel« str. 67., posebno pa 6na znana: »Narodil fze je kraly nebezki« str. 130.) do danes skoraj povsem neizpremenjenih ohranilo med ndrodom hrvaškim. O oni slovenski: »Jager na lovu shraja i. t. d.« menim, da se je doselila z Dolenjskega in da je starejša od leta 1757., ker je izvestno prešlo nekaj časa, predno je z Dolenjskega priromala v Zagreb in se ondu udomačila. Janko Barle. »Pomladanski glasi« posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil Cirihki. V Ljubljani, 1891. Tiskala ,,Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Mala osmeVka, Stranij 120. Na prddaji v ,,Katoliški bukvami". Cena mehko vezanim 30 kr., trdo vezanim 40 kr. Vsebina: Angelskemu mladeniču. Pesem. A. Medved. — Sveti Alojzij Gonzaga. Življenjepis. J. Benkovič. — Pozabljeni cvetici. Pesem. M. Opeka. — Mlado življenje. Slika. A. Rovan. — Pastirček Miha. Pesem. Tone Korinjski. — Sirota. Povest. Podgrajski. — Planiki. Pesem. V. S. — Čudno drevo. Povest. V. Steska. — Pred pomladjo. Pesem. A. Medved. — Marija pomočnica. Povest. A. Stroj. — Utopljeni zvon. Pesem. V. S. — Na poči valu. Slika. V. Jakelj. — Dedek. Pesem. Tone Korinjski. — Cerkvica v gozdu. Povest. J. D. — Nagrobne misli. Pesem. A. Medved. — Alojzi jeva slavnost. Dramatičen prizor v dveh dejanjih; sp. J. D. — Volk. Prizor za deco; spisal A. Medved. — V Rim ! Saljivo-resna igra v dveh prizorih: spisal J. D. — Ta ukustio tiskani, cene"ni in zlasti za darila mladini ljudskih šol o raznih prilikah in za šolske knjižnice zel6 primerni zabavnik priporočamo kar najtopleje zaradi zdrave vsebine in posebno še zatd, kar nam je - ¦ ' -