Vojske s Crnogoro ne bo! Avstrija je že stala neposredno pred vojsko. Iz dveh vzrokov. Prvič ker Crna gora ni hotela zapustiti Skadra, ampak ga proglasila za prestolno mesto, drugic, ker se je Esad paša proglasil za vladarja Albanije in odstopal Crni gori ter Grški za Albanijo določeno ozemlje. Prvi vzrok je odpadel. Crna gora se je udala. V ponedeljek, dne 5. t. m., je naznanjal brzojav po celem svetu, da se je Crna gora odlocila, brezpogojno zapustiti Skader ter ga izročiti velevlastim. Vse se je oddahnilo, kajti vedelo se je, da je Avstrija že pripravljala resne korake proti Crni gori. Vojska Avstrije s Crno goro pa bi lahko bila tudi začetek splošne evropske vojske. Sedaj je izginila ta nevarnost. Avstrija le zahteva, da Crna gora svojo obljubo kar najiitreje izpolni. V trenutku pa je nerazrešeno še albansko vprašanje. Nekatera poročila sicer trdijo, da ni res, da bi se bil Esad paša proglasil za vladarja Albanije, nasprotno je res, da se pripravlja za odhod. Toda r.ara se zdi malo verjetno, da bi Esad paša kar sam rad odšel iz Albanije. Treba bo bržkone pritiska. In ta pritisk, seveda z orožjem, nameravata izvršiti skupno Avstrija in Italija. Ljubo bi bilo obema državama, ako bi se tudi druge velevlasti pridružile njunim korakom, toda druge države se obotavljajo, 6eš, ne praskaj se, kjer te ne srbi. Kako bosta Avstrija in Italija nastopili v Albaniji, o tem se vrše pogajanja med našo m italijansko vlado. Avstrija bo morala biti zelo previdna in ne bo smela pripustiti, da južno Albanijo pomirjuje Italija sama. Kajti nevarno je, da bi potem Italija smatrala za potrebno, da leta in leta pomirjuje južno Albanijo in sploh ne gre vec iz nje. In s tem bi nastala za nas nevarnost, da nam Italija zapre vhod v Sredozemsko morje skozi morsko ožino Otranto, katero tvorita južna Albanija in na drugi strani morja italijanska zemIja. Toda za splošen mir fiaši in italijanski koraki v Albaniji niso nevarni, zato se pa tudi lahko rece, da je nevarnost ve6je vojske za trermtek izginila. Seveda koj drugi trenotek se zopet lahko ob kakem neprevidnem dogodku takoj nstvari nova nevarnost. Možnost za nevarnost še namreč ni izginila. Crna gora zapusti Skader. Rusija, Francija, Anglija in Italija so neprestano uplivale na črnogorskega kralja in vlado, da zapustijo crnogorske cete zavzeto mesto Skader. Italijanska kraljica Jelica, hči črnogorskega kralja, je pisala svojemu ocetu posebno pismo, v katerem ga je rotila, naj se uda splošni volji in se odpove Skadru. Ruski poslanik Giers naCetinju je prinesel kralju posebno pismo carja Nikolaja. Tudi Srbija in Bolgarija sta svetovali k odjenljivosti, Nato je sklical kralj Nikita v nedeljo, dne 4. t. m. kronski svet, ki je bil baje zelo buren. Ministrski predsednik Martinovič in prestolonaslednik Danilo sta bila odločno proti predaji. Toda pri posvetovanju nista dobila večine. Ministrski predsednik je nato podal kralju svojo ostavko. Prestolonaslednik je par dni prej moral razglasiti v kraljevem imenu v Skadru črnogorsko oblast nad mestom ter ga proglasiti za bodoče prestolno mesto. Ko je izvedela Avstrija za sklep kronskega sveta na Cetinju, je dala svojemu poslaniku v Londonu nalog, da na ponedeljkovi seji poslanikov zahteva: 1. da se Skader takoj izprazni; 2. da svobodno izjavi, da je tudi Avstrija pripravljena, nodpirati 6rnogorske zahteve po odškodnini, ako se te zabteve ne nanašajo na albansko zemljo. Sklep kronskega sveta še mora potrditi narodna skupščina, ki jo je sklical kralj za četrtek, dne 8. maja. Toda kralj je gotovo prepričan, da narodna skupščina ne bo delala težav, kajti nekatera porocila govore, da je črnogorska vojska že začela zapušcati skadrske utrdbe. Z ozirom na sklep te skupšcine se je vLondonu odgodilo skupno posvetovanje poslanikov tudi do četrtka. Bo.nl poliod y Alianiio. Italijanska in naša uradna poročila pravijo, da sq je vsled nastopa Esad paše bati, da izbruhne v Al- baniji državljanska vojska, da se začne boj med albanskimi plemeni. Vsled tega je baje nujno potrebno, da posredujeta tamkaj naša in italijanska država ter z vojno silo uplivata, da se ne bo kalil mir v albanskem ozemlju. Vojaške priprave so dogotovljene. Kakor hitro zapuste SrbiDrač, kar se neki zgodi že dne 7. maja, potem se vojaško zasedejo Dra6, Sv. Ivan di Medua in Valona. To bi se zgodilo že dne. 8. maja. 0 naših vojaških pripravah za ta izlet v Albanijo ne smemo natančneje poročati.' Italijanski vojni minister je odredil, da se one vojaške enote, ki so popotrebne za osnutje enega armadnega zbora, izpopolnijo. Zadostovala bo ena divizija, toda treba je, da je rezerva pripravljena. Kar se tice italijanskega brodovja, je tudi pripravljeno. Vpokličano je vse moštvo, ki je na dopustu in spada k obmorskemu okrožju Specia. Italijanska armada, namenjena za bojni izlet v Albanijo, se že zbira v Bariju in Brindisiju. Znašala bo okoli 40.000 mož. Poveljnik ji bo dosedanji poveljnik v Bolonju, general Nava. Italijanska in naša vlada pa odlocno zanikujeta, da hočeta za stalno zasesti Albanijo in si jo deliti. Mi verjamemo to naši vladi, ne pa italijanski. Vsa javnost v Italiji vriska od veselja, da bodo pri tej priliki na tako lahek način dobili najvažnejšo luko ob otrantski ožini, Valono. Dosedaj se je računalo v Italiji, da se da Valona dobiti le po uspešni vojski z Avstrijo, a sedaj jim brez vsakega truda pade kot zrelo jabolko v naroČje. Najnovejša poročila iz Londona vedo povedati, da so se začela tudi posredovarija velesil pri Esad- in Džavid-paši, naj se brezpogojno udasta in zapustita Albanijo. Ce bodo ta pogajanja uspešna, mordaizostane avstrijsko-italijanski izlet. Esad-paša In Džavid-paša. Ko je Esad-paša predal Skader Crnogorcem, je odkorakal s svojimi četami, ki štejejo baje 30.000 mož, v osrčje Albanije. Kakor poročajo listi, se je Esad-paša proglasil za albanskega vladarja, nekateri pravijo za kralja, drugi za kneza. Lfetavil se je s svojo armado, katera je baje dovolj založena z orožjem in denarjem, pri mestu Tirana, ki leži kakih 30 km vzhodno od Drača. Namen Esad-paše je, polastiti se s svojo armado Albanije in tako kljubovati velesilam. Džavid-paša, kateri je s svojo armado pred zmagujocimi Srbi, Bolgari in Grki zbežal v albanske gore, se je nahajal zadnji čas v krajih med mestom Valono in Elbasanom na jugozahodni strani Albanije. Domneva se, da ima Džavid-paša do 15.000 mož brojeco armado. Po predaji Skadra so listi poročali, da bosta Esad-paša in Džavid-paša skupno nastopala za dosego samostojnosti Albanije. A kakor porocajo novejša porocila, ne občujeta obe paši med seboj kot zaveznika, ampak kakor sovražnika. Pri Draču se je baje dne 4. maja razvil hud boj med četami Esad-paše in Džavid-paše. Zmagal je Esad-paša in je korakal kot zmagovalec v Drač. Armada Džavid-paše pa se je razkropila na vse strani. Nekateri listi poročajo, da bo dal Esadpaša svoje čete po ladjah prepeljati dalje proti jugu iu da je turški veliki vezir tudi Džavid-pašo odpoklical iz Albanije. O Esad-paši ,|e ta v.est skoro neverjetna, ker je on kot staroturek hud nasprotnik mladoturkov, ki so sedaj na 6elu turške vlade v Carigradu. — Srbske čete, ki so bile v Draču, Medui in drugih albanskihmestih, so se te dnivkrcale na graške prevozne parnike in so se odpeljale v Solun Kak pomen Ima Albanlja. Kakor hitro se je izvedelo za prvo zmage balkanskih zaveznikov, je Avstrija izrekla svojo zadovoljnost, da se prisvojeno ozeralje razdeli raed balkanske narode, le to je povdarjala, da na noben način ne bo pripustila, da bi se kaka država naselila ob iadranski obali. In da bi tega res ne mogel nihce. storiti, zahtevala je ustanovitev Albanije. Dvojna bojazen je Avštrijo nagibala k teniu: 1. da bi albanska obal ne prišla Srbom v roke ter s tera postala tudi zavetiš6e ruskega brodovja; 2. da bi Italija ne stegnila svoje roke po Albaniji. Albanska obal jo pa zaradi tega tolike važnosti, ker se Jadransko morje pri Albaniii tako zoži (na eni strani Albanija, na drugi strani Italija), da se lahko s par topovi in lndjami zapre za vse parobrode. Ko bi torej Albanija postala italijanska, potein bi imela našo pomorsko trgovino, sploh, našo prosto pot v svet, popolnoma v svojih rokah, istotako, ako postane rusko-srbska, kei bi potem v zve- zi naše ljube prijateljice Italije lahko isto storila in ker bi nadalje v slučaju kake vojske imeli opraviti, ako sta oba soseda nam nasprotna, naenkrat z dvojnim, ruskim in italijanskim brodovjem. Ožina, katero tvorita pa albanska in italijanska zemlja v Jadranskem morju, se imenuje otrantska ožina (Otranto). Najvažnejša luka je Valona. Kdor ima Valono, isti ima otrantsko ožino. Zato mora biti Avstrija jako previdna, da je Italija, ako skupno nastopita za pomirjenje Albanije, ne prevari ter se za vselej ne vsidra v Valoni. Potem iinamo na Jadranskem morju vrv okoli vratu. Severne albanske luke Leš, Drafi, niso velikega pomena, ker se iz njih ne da narediti varna vojna luka in ker ne obvladajo otrantske ožine. Ako bi Italija sedaj skušala vzeti Valono, ali pa jo ne hotela, če jo trenotno zasede, pozneje izročiti, bi jo morala Avstrija z orožjem prisiliti. Bivši zunanji minister grof Goluhovski je ob neki priliki rekel: Ako Italija vzame Valono, je to za nas povod za vojsko. Te besede so tudi danes resnične. Izjemno stanje za Bosiio in Hercegovino. V kako resnih trenotkih živimo, nam je dokaz dejstvo, da se je dne 4. maja proglasilo za Bosno in Hercegovino izjemno stanje. Nekateri časniki so boteli vedeti, da se je isto odredilo tudi za Dalmacijo, toda vest ni resnična. Avstrijska vlada je sama prepri6ana, da je mišijenje Dalmacije domoljubno in da vsled tega ni treba posebnih odredb. Vsled izjemnega stanja je v Bosni in Hercegovini sedaj ukinjena prostost zborovanja, sestajanja, poostrene so določbe radi tiska, dolžnost javljenja potnikov je najstrožja, vpeljano je nadzorovanje brzojavne in telefonične zveze, zabranjeno je nositi orožje, sodstvo je izročeno vojaški oblasti itd. Nemčija slaba zaveznica. Da Italija ni posebno zanesljiva zaveznica Avstrije, to vsi vemo, in kdor je še dvomil, se je lahko o resnici prepričal leta 1908, ko je ta zvesta zaveznica že iniela pripravljene vojaške pozivnice za mobilizacijo proti Avstriji. Letos pa se je žalostno izkazala vrednost naše zveze z Nemcijo. Jasno je, da je imela Avstrija začetkora balkanske vojske čisto drug načrt za svoje postopanje, kakor ga je sedai izvajala, ker se je zanašala na zvestobo Neračije. Avstrija je bila odloeena, da bo krepko branila svojo koristi na Jadranskem morju. Toda ko se je obrnila za porao6 do Nemčije, ji je ta pomoč odrekla in Avstrija je stala sama na svetu. Zato je morala hočeš no5eš vsepovsodi odjenjevati. Milijarda denarja, ki smo jo izdali zadnji čas, ni toliko krivda avstrijske vlade in grofa Berhtolda, ampak ker smo se prevec zanašali na prijateljstvo Nemčije. Toda Nemec je le tam prijatelj, kjer ima profit, kjer ga nima, ga ni zraven. Letos bo možil nemški cesar Viljem svojo hčerko-iedinko s princem kumberlandskim. Neraci so se bahali, da pride k poroki med drugimi tudi naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Kakor r>a poročajo zanesljivi viri, se naš prestolonaslednik ne bo udeležil hišne slavnosti Hohencolercev. Zavezništvo z Nem&ijo vse čase ni bilo Avstriji v korist, ampak le v škodo. Tako tudi zadnji cas, ko nas je nemška nezanesljivost obsodila v neprestano popuščanje in milijardo stroškov. Se pretekli teden je izjavil nemški državni tajnik Jagov, da vprašanje Škadra, ki dela naši vladi tolike preglavice, Nemčijo nic ne briga, to se pravi, da v rešnem slučaju ne bo korakala ob strani Avstrije. Mlrovna pogajan.a. Med Turčijo in zavezniki pravzaprav že vlada mir, kajti obojestransko vojaštvo vsled dogovora vsepovsod niiruje, Toda o vseb posaineznostih, kakor o natančni meji, odškodnini, se še vendar niso dogovorili, in za to je doloceno, da se bodo turški in balkanski odposlanci zbrali zopet v Londonu ter tamkaj konecno za stalno sklenili mir. Vse države bodo menda odposlale svoje prejšnje odposlanoe k londonskim pogajanjera. Kl.uCi Skadra. Na pravoslavno velikonofino nedeljo ie črnogorski prestolonaslednik prinesel na Cetinjo kljuce mesta Skadra in jih na slovesen način izročil kralju Nikoli. Prestolonaslednik se je pripeljal v avtomobilu z razvitim črnogorskim praporom in s turškima zastavama s Skadra in Taraboša. Ko je podal kljufte kralju, \& bil tako ganjen, da ni mogel izpregovoriti nobeno be- sede. Navzofi je bil ves dvor; kraljica, prestolonaslednica in princezinie so bile v prazniški narodni noši. Po izrofiitvi ključev se je dvor in vse ljudstvo podalo v samostan k zahvalni službi božji. Kralj je položil ključe na škrinjico ostankov sv. Petra z besedami: ,,Tu imaš ključe trdega Skadra, ki ti je prizadejal toliko gorja!" Vsi navzoči so ihteli.