388 Kronika En relisant »Prešeren" 1. Vraz ali Vraz? V Prešernovih „Poezijah" 1847 beremo na strani 113. v epigramu „Narobe Katon": „Stanko Slovencov vskok, Vraz si narobe Katon". To obliko z akutom na a imata tudi Pintar, »Doktorja Franceta Prešerna Poezije" (3. natis, str. 96.) in „Zbrano delo" na strani 74. Prvi je pisal mesto akuta gravis, torej obliko „Vraz", Žigon v »Prešernovi čitanki" na strani 148. K tej obliki ga je očividno zavedlo pismo, s katerim je Prešeren poslal Vrazu dva izvoda „Poezij" in kjer beremo sledeče: „Fehler in der Aeeentuazion kommen haufig vor. In dem Epigramme Dani-čarjam sind nicht weniger als 2 aufzufinden, als Dubrovničanov statt Dubrovničanov, janičarji statt janičarji. Selbst Dein Name ist pagina eadem unrichtig gedruckt worden-----------" Iz tega odstavka je Žigon sklepal, da je oblika v „Poezijah" napačna in da je pravilno pisati „Vraz" z gravisom. Kidrič ima v „Prešernu" I na strani 113. „Vraz" brez naglasa, kar je verjetno prevzel po revizijskem (muzejskem) rokopisu, ako-ravno bi se bil mogel ravnati po rokopisu, ki je služil stavcu v tiskarni (faksimile) in po ..Poezijah", ki imata oba „Vraz" z akutom. Pozneje je Kidrič na straneh 390. in 407. svojo obliko „Vraz" brez naglasa spremenil in navedel kot pravilno „Vraz" z gravisom ter se pri tem skliceval na prej navedeno Prešernovo pismo. Že Prešernovi rokopisni obliki „Vraz" in „Vraz", kažeta, da ni vse tako, kakor sta mislila Žigon in Kidrič. Obliko z gravisom imamo samo enkrat ohranjeno v 1 Role et formation du bibliothecaire. Pariš 1935. Gl. tudi poročilo o tej knjigi v GMDS 1935, 146—148 (Pivec-Stele). 2 Namenoma sem te točke samo naštel; kolikor točk, toliko problemov! Morda nam bo uredništvo »Sodobnosti" dovolilo, da spregovorimo čez leto in dan tudi o teh naših sodobnih vprašanjih! starejši varianti tega epigrama, ki jo je Prešeren pozneje še popravljal; tam je mogla nastati pod vplivom neposredno pred njim stoječega gravisa „vskok". Z gravisom je Prešeren redno označeval kratke samoglasnike ali polglasnike, torej bi bil po Žigonu in Kidriču izgovarjal Vrazov priimek s kratkim a?! Ključ k pravilni rešitvi hrani res Prešernovo pismo Vrazu, a treba ga je umeti in prav analizirati. Prešeren piše: „— — — Dein Name ist... unrichtig gedruckt worden — — —", torej v preteklosti, napaka je bila na tisti strani, p r e d n o je Prešeren pisal Vrazu in mu poslal oba izvoda „Poezij". Zdaj pa, ko Prešeren pismo piše in „Poezije" pošilja, zdaj tiste napake ni več, ker bi bil sicer Prešeren moral napisati v sedanjosti: „— — — selbst Dein Name erseheint unrichtig gedruckt — — —" ali pa sicer kako rabiti sedanjik, kakor ga rabi v istem pismu, govoreč o napakah v epigramu „Daničarjam": „— — — sind nicht weniger als 2 (se. Fehler) aufzufinden — — —" Torej napake v epigramu „Dani-čarjam" so v „Poezijah" še zdaj, ko Prešeren pismo piše! Vrazov priimek pa je bil v preteklosti napačno natisnjen, zdaj pa, ko Prešeren Vrazu piše, te napake ni več in stoji v „Poezijah" pravilna oblika „Vraz". Morda mi bo kdo očital, da dlake cepim in ne bo verjel stilistični analizi Prešernovega pisma. Kdor ne verjame, naj vzame v roke izvod Prešernovih „Poezij" iz leta 1847 in naj odpre stran 113. Brez težave bo mogeil ugotoviti, da je bilo prvotno natisnjeno „Vraž" ali „Vraž", da je bil torej nad z neki nepotrebni znak, ki je bil pozneje z ostrim predmetom r a d i r a n. Ne vem sicer, ali se najde ta popravek v vseh izvodih „Poezij"; ko sem pripravljal tekst za „Zbrano delo", sem ga našel v šestih izvodih, več jih pa nisem vzel v roke. To dejstvo in analiza Prešernovega pisma dokazujeta dovolj jasno, da je oblika „V raz" z akutom pravilna in raba gravisa napačna. 2. Vidil si Švajca visoke gore. V 22. verzu pesmi „V spomjnj Andreja Smoleta" beremo v Žigonovi „Prešernovi čitanki" (str. 103.) obliko „Švajca" z akutom, ravno tako v „Zbranem delu" (str. 18.). V Kidričevem „Prešernu" I, str. 24. pa najdemo obliko „Švajca" brez naglasa. Kaj je pravilno? Faksimile cenzurnega rokopisa nima naglasa, a ima ga revizijski rokopis v muzeju, in sicer „švajca" z akutom. Torej vsak rokopis drugače, eden ima akut, drugi nima naglasa. Odločitev, katero obliko je sprejeti v nove izdaje, ne bo težka. V dvomljivih slučajih, kjer nimata rokopisa enake oblike, bodo odločale „Poezije" 184? same, če ne govore proti njim tehtnejši razlogi. V „Poezijah" pa beremo na strani 28. „švajca" brez naglasa! To obliko je prevzel tudi Kidrič, ker je oblika brez naglasa izpričana dvakrat (faksimile i n „Poezije"), oblika z naglasom pa samo enkrat. In vendar sta Žigon in „Zbrano delo" to vprašanje bolj pravilno rešila! Poglejmo bolj natančno v „Poezije" na str. 28! Brez optičnih pomagal se prav dobro razloči, da je stalo prvotno „Švajca" in da je bil gravis pozneje z nožičem ali drugim ostrim predmetom radiran! Isti slučaj kot pri „ Vrazu". Zato nam tudi oblika brez naglasa v „Poezijah" nič ne dokazuje in ne more odločiti proti edino pravilni obliki „švajca" z akutom. 3. Ni umerla teta moja, Teta moja, dekle staro----------- Tretji in četrti primer radiranja v „Poezijah" 1847! Faksimile rokopisa za tiskarno ima v petem in šestem verzu „D6htarja" samo obliko „teta" z akutom, muzejski revizijski rokopis pa ima v petem verzu „teta" z akutom, v šestem verzu s cirkumfleksom. V „Poezijah" 1847 je stal na str. 43. v petem verzu morda gravis, 389 v šestem verjetno akut, oboje je bilo radirano. Pravilna oblika je „tčta" s cirkum-fleksom, ki označuje široki e, in kar dokazuje tudi „Tčta Rozamunde zale", ki je dobila v „Poezijah" str. 46. cirkumfleks, akoravno sta imela oba rokopisa napačni akut. Tudi ta dva popravka nista zaznamovana v Kidričevem ..Prešernu", kjer bi jih bilo navesti na str. 389 v prvi vrsti od spodaj že zato, ker so taka radiranja zelo redki, skoraj singularni slučaji, ki zbude našo pozornost in razna vprašanja, na katera bo težko odgovoriti. V tekstu ima Kidrič pravilno „teta", istotako že pred njim Pintar in „Zbrano delo", med tem ko ima Žigon akut, ki ga je pa že pri „Rozamundi" spremenil v pravilni cirkumfleks. 4. Deveta pola „P o e z i j". V članku „BibliofiIske ugotovitve" (Ljublj. zvon 1936, 385) je prof. Kidrič glede 9. in 10. pole Prešernovih „Poezij" iz leta 1847 odkril tri variante v sledeči za-povrstnosti: i. Izvode z „defektno" 9. polo s tiskovnimi napakami („D've sesti" namesto „Dve sestri" i. dr.), in v 10. poli brez akrostiha v magistralu. 2. Izvode s popravljenimi tiskovnimi napakami 9. pole in brez akrostiha v 10. poli. To so bili običajni knjigotržni primerki. 3. Izvode s popravljenimi tiskovnimi napakami 9. pole in z akrostihom v 10. poli. To so bili primerki za pesnika in njegove prijatelje. V Kidričevih izvajanjih je treba popraviti neke pomote: A. Ob pesnikovi smrti ni bilo pri Blazniku 49 primerkov, ki so radi 9. pole veljali za defektne, temveč 47, kar ima tudi Žigon pravilno v objavi zapuščinskega akta Prešernovega" str. 43, in kar stoji tudi v Blaznikovem originalnem obračunu (drž. knjižnica v Ljubljani ms. 495). O treh izvodih pa Blaznikov račun molči. B. Tudi nima Drž. študijska knjižnica v Ljubljani treh takih „defektnih" primerkov. Ko sem pred leti obračal njene izvode „Poezij", sem našel samo v enem izvodu v 9. poli značilno tiskovno napako „sesti" namesto „sestri'\ Od tedaj je dobila knjižnica samo še Vrhovhik-Auerspergov izvod, ki pa ima „popravljeno" 9. polo. Zato je tudi Kidrič napačno sklepal, da je Wagner kupil od Blaznika vsaj tri „defektne" izvode. Pač pa je verjetno, da je Wagner dobil od Blaznika vseh 47 „defektnih" izvodov, ako in kolikor jih ni Blaznik sam poprej prodal po pesnikovi smrti in tako ociganil kupce, Wagnerja in Prešernove dediče. C. Po Kidričevi zapovrstnosti treh variant so se morale zgoditi pri tisku „Poezij" sledeče stvari: 9. pola je bila najprej natisnjena z raznimi napakami („se-sti" i. dr.) in je radi teh napak veljala za „defektno". Predno je začel Blaznik „Poezije" prodajati, je moral nekdo opaziti te napake, natisnili so 9. polo v drugič in nadomestili „defektno" polo z novo natisnjeno, v kateri so bile te napake popravljene. Ob Prešernovi smrti pa je ostalo Blazniku še 47 izvodov z „defektno" 9. polo. Tako moramo zadevo razložiti po Kidričevih izvajanjih. Možna je še druga razlaga, ki se mi zdi bolj verjetna: V obračunu o „Poezijah", ki ga je napisal Blaznik po Prešernovi smrti, beremo: 550 Ex. am Lager, ungeb. 47 Ex. defekt wegen 9. Bog. To sta dva nepopolna stavka z značilno kupčijsko-računsko krajšavo. Ako jih dopolnimo, dobimo sledečo obliko: • 550 ungebundene Exemplare [sind noch) am Lager. [Davon sind] 47 Exemplare defekt wegen [des] 9. Bogens. 390 Zdaj pa že na prvi pogled razumemo, kaj je hotel Blaznik povedati. Povedal je, da so izvodi defektni radi 9. pole, nikjer pa ne stoji, da je 9. pola defektna, ker bi bil sicer napisal: 47 Ex. mit defekt. 9. Bog. Iz Blaznikovega obračuna smemo tedaj sklepati, da je onim 47 izvodom 9. pola manjkala, zato so bili ti izvodi defektni. Pozneje je dal Blaznik manjkajočo deveto polo na novo postaviti in natisniti; tako je dobil 47 novih kompletnih in ni imel nič več defektnih izvodov „Poezij". Pri tem poznejšem natisku 9. pole so nastale one tiskovne napake („sesti" i. dr.). Blaznik je izpopolnil defektne izvode p o pesnikovi smrti, verjetno, p r e d n o je prodal ostanek naklade Wag-nerju. Tudi ni izključeno, da sta to naredila Blaznik in Wagner sporazumno. Zaporednost treh variant „Poezij" je tedaj: Prva in druga varianta z akrosti-hom in brez akrostiha v magistralu sta nastali ob istem času. Tretja varianta z „defektno" 9. polo pa šele po pesnikovi smrti. Omeniti pa moram še, da vse to, kar sva povedala Kidrič in jaz, ni prav nič novega! Vse te variante „Poezij" je dognal že J. A. G[lonar] v kratki beležki „0 raznih izdajah Prešernovih .Poezij' iz leta 1847" (Slovenski tisk, knj. I. str. 16) in je tudi pravilno razložil, kako so nastali defekti (napake) 9. pole. Kidrič ni upošteval njegove razlage, a je tudi ni ovrgel, in se je zato brez uspeha trudil ob treh variantah „Poezij". (Dalje.) Avg. Pirjevec. 391