|fe* List izhaja dvakrat na mesec. Posamezna štev. 3 K. Naročnina mes. 6 K. Rokopisi se ne vračajo in nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštnina päa-čana v gotovini« Uredništvo in upravništvo v Št. Peterski vojašnici. Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS. Ni sredstev. Vsak stan, v današnjih razmerah težko živi. Slišijo se pritožbe delavcev, kmetov, obrtnikov, uradnikov, vse toži in se bori za svoj težki obstanek. Tako se godi danes celo osebam, ki vedno delajo in služijo denar, pa ne morejo pošteno shajati. Kako življensko trpljenje pa imajo dela-nezmožne vojne žrtve v današnjem času, se lahko pojmuje. Brez vsega na svetu, telesno in duševno potrte vpijejo brezupno na vse strani za pomoč. Med ljudstvom je malo sočutja, vojna je navadila ljudi tudi na trdosrčnost, najhujše pa je, da ne spolnujejo svoje dolžnosti za skrb vojnih žrtev oni, kateri bi jo morali, ker so to dolžni. Največ se morejo podpirati vojne žrtve same in to v svoji organizaciji, ki se trudi, da bi kaj pridobila za pomoč svojim članom. Ona se bori in obrača na vse strani v svrho pomoči bednim omaganim in zatiranim. Potreba je vedno večja, toda, čim jačji je pritisk na posamezne strani, tem hujši je tudi odpor. Stojimo lačni in raztrgani sredi zime. Vodimo borbo za naše pravo. Ne dobimo pa niti tega, kar nam zakon predpisuje. Naš zakon se ne izvaja, za nas tudi ni denarja. Zato se na naše prošnje enostavno molči, ali pa se jih drugo za drugo odklanja. Pod takimi razmerami se bori danes naše udruženje, od katerega pričakujejo vojne žrtve pomoči. Udruženje gleda vsestransko, kje bi se dalo kaj pridobiti v prid svojih revnih članov. Slučaj za slučajem se pojavlja, da se nas odklanja. Tako na primer smo dobili ravno zadnji čas hudo brco. Za Ljubljano se namerava tudi letos izposlovati nekaj cenejšega premoga iz ubožne akcije, za najrevnejše člane. Po dolgih prošnjah je oddelek za premog nakazal primerno množino premoga, katero naj odda magistrat iz kontigenta za reveže po znižani ceni. Cena pa vseeno ni tako nizka, da bi jo zmogli posamezniki. Za to je na tozadevno moledovanje pripravljen magistrat tudi denarno podpreti to akcijo, vendar pa tega ne more v toliki meri, da bi bilo ugodeno načrtu. Vložila se je prošnja za tozadevno primerno podporo na predsedstvo pokrajinske uprave. Na to vprašanje se je pa odgovorilo, da invalidski zakon ne predvideva v členu 5 takih vrst pomoči in da dobiva organizacija itak primerne zneske iz monopolskih dohodkov v te namene. K temu moramo pripomniti, da govori zadnji, to je 12. odstavek omenjenega člena, da skrbi država za vojne žrtve tudi »s podpiranjem invalidskih združb.« Tista malenkostna svota iz monopolskoga fonda naj bi bila vsa pomoč. Ako bi se razdelila tako, da bi imel vsak član nekaj, bi posamezni še za kos kruha ne dobil. Pri razmerah kakor-šne sedaj vladajo v socijalni skrbi za invalide, ne more biti govora o kakem napredku. Poprašajmo samo na tukajšnjem invalidskem odseku. Enkrat nimajo za eno stvar kredita, drugič za drugo. Ministrstvo ne nakaže za najnujnejše stvari potrebnega denarja. Tako ni kredita sedaj za zdravstvo in brezobrestna posojila in podpore. Enkratne podpore so kar ukinili. Kako naj pa urad potem izvršuje določbe zakona in skrbi za invalide, brez denarja? Kje pa je narodni fond, ki je predviden že tudi v tem začasnem zakonu? Kje je invalidski davek radi katerega invalidi slišijo redna očitanja plačevalcev. Mi hočemo, da se krediti za nas tako redno nakazujejo, kakor se pobira davek. Pri pobiranju, kakor čujemo ni nobene nerednosti. In dalje komu gre v prvi vrsti vojna odškodnina? Ali ne onim, ki so se za njo borili, ki so jo s svojo krvjo zaslužili? Brez njihovega zaoja polnega trpljenja in krvnega žrtvovanja bi ne bilo nobene vojne odškodnine. Kje pa se ista danes deli in zakaj se prezirajo borilci za njo? Te borilce pa se pušča danes v bedi in pomanjkanju propadati. Ne da se jim niti to, kar je že uzakonjeno, ne da se jim malenkostnega plačila za ono, kar so pošteno zaslužili. Mi vemo, da je de n m: in za kake namene mora biti. Mi ne odnehamo, borili se bomo za svoje pravo in izvojevali svojo stanovsko borbo. Nočemo biti berači, ampak enakopravni ljudje. Naš položaj ni naša krivda, mi smo žrtve svetovnega pohlepa. Levičarska struja in centralni odbor. Centrali voj. invalidov za slov. ozemlje v Ljubljani, je dalo povod v božični izdaji »Vojnega invalida« mnogo komentarja in nekaj zelo neokusnih očitkov proti protestnemu shodu voj. invalidov v gostilni »pri Mraku« na Rimski cesti. To se zlasti vidi iz tega, ko je odgovorila Centrala na resolucijo, kjer jo je na levo in desno popolnoma skrahirala, ter imenovala velik del voj. invalidov »levičarsko strujo Mežnaričevih problemov«. Levičarske struje in Mežnaričevih problemov pa ni, pač pa je opozicija, ki se ne strinja popolnoma s taktiko Centralnega odbora. Meznarič lahko razlaga svoje »metode«, če jih pa hoče kedo osvojiti, je pa to stvar posameznika. Kdo pa ima bolje prav, Centralni odbor ali Meznarič, bo pa pokazala bodočnost. Vedno sem bil pa odločno proti temu, da bi se naša stanovska organizacija, pa bodisi od katere strani zlorabljana v politične namene. Iz objektivnega stališča se mi zdi potrebno omeniti, da je bil preklic zadnjega protestnega shoda ko je zboroval v Ljubljani mednarodni kongres voj. invalidov — pogreška Centralnega odbora, ki se je preveč naslanjal na gotove kroge in kapituliral samo na obljube, na katere pa brez dejanj iz današnjih skušenj ne polagamo nobene podlage. Strinjam se z izjavo Centralnega odbora v ugovoru na resolucijo da lahko vsak član izven organizacije dela kar hoče. Pokazalo se je pa to zlasti ko je tov. Roš na svojo pest sklical politični shod voj. invalidov v gostilni »pri Mraku« na Rimski cesti. Toda tov. Roš je bil funkcijonar oblastnega odbora in on bi bil lahko vedel, kaj sme in kaj ne sme storiti. Za ta shod je dobro vedel centralni odbor, ker bi bil lahko tov. Roša podučil, da bo imelo to posledice. Ce bi bil centralni odbor to storil, bi do protestnega shoda »pri Mraku« in po centrali ustanovljene »levičarske struje« sploh ne prišlo. Sicer pa stojimo tako tik pred občnim zborom, kjer se bo situacija bolj razčistila. Do političnih skupin in do razkola v organizaciji pa ne sme priti, to bi bila naša največja škoda in velika sramota. Torej z resnico na dan — boj demagogiji. »Živela solidarnost vojnih invalidov!« tov. Rupnik Fran. O p o m ha uredništva. Tovarišu bi moralo biti znano, da je centrala večkrat v času zadnjih volitev opominjala invalide, naj ne hodijo na druge shode v invalidskih zadevah, kakor one, ki jih skliče ali priporoča centrala sama. Kar se tiče tega, kdo ima bolj prav, imajo sedanji odborniki čisto mirno srce, da so ravnali popolnoma v svesti si svoje naloge. Proteste o priliki kongresa je preložil središnji odbor. Kljub temu so se pozneje vršili v Beogradu na najkompetentnej-ših mestih odločni, polnoštevilni protestni shodi, ki so dosedaj malo zalegli. Treba je premišljati in zavzeti čisto drugo taktiko, da si izvojujemo pravo. Shod pid Mraku naj bi v tem pogledu pokazal pot, ki bi imela smisel in uspeh mesto, da je samo kritiziral svoje borce, ki imajo najboljšo voljo. H. kongres jugoslovenskih voj= nih žrtev v Beogradu. Na podlagi odločitve prvega kongresa, ki se je izvršil meseca oktobra preteklega leta v Beogradu, se je dne 15. in 16. t. m. vršil v svrho izpopolnitve edinstvene organizacije in določitve novih smernic in taktike drugi kongres v Brodu, na katerem so prisostvovali delegati iz cele države. Slovenija je bila zastopana po 8 delegatih. Dne 12. t. m. pričeli so prihajati tovariši iz vseh strani države v Brod, kjer jim je tamkajšnja podružnica preskrbela stanovanja in oskrbo ter cel kongres prav pridno in skrbno organizirala. Pred kongresom so se vršile dva dni predkonference delegatov. Dne 14. t. m. ob 9 uri otvori! je predsednik središnjega odbora tov. Nedič prvo pred-konferenco, pozdravil navzoče ter predlagal, da se izbere predsednika teh sestankov. Soglasno je bil predlagan in izvoljen za predsednika tov. Nedič. Določi dnevni red razgovorov in sicer: a) pretres pravil _b) razmišljanja o bodoči taktiki udruženja. Predlagal je, da se takoj počne z delom, da se bodo na tej pred konferenci utrdili le predpogoji za kongres in določile smernice, ki bodo za podlago na kongresu. Začelo se je z načrtom pravil, in sicer s čitanjem od točke do točke. Pri vsaki točki pa so se vnele tako živahne debate, da je bilo nemogoče uspevati z delom. Zato je predlagal naš slovenski tovariš Zdravko Rus, da se izbere ožji odbor, ki naj se mu poveri naloga, predelati načrt pravil. Slišali so se nekateri kbci proti temu. Vendar pa ni bilo mogoče drugače delati, da je predsednik stavil ta predlog na glasovanje, ki je bil proti neznatni opoziciji sprejet. V ožji odbor za predelavo načrta sta bila predlagana po dva delegata od vsakega izvršnega odbora. Za Slovenijo sta se določila tov. Rus in Krušič. Predsednik tega ožjega odbora je bil tov. Aca Ilič, namestnik pa tov. Mrvaljevič, kot člana središnjega odbora. Ta odbor je odšel v posebno sobo k predelavi pravil, drugi delegati s predsednikom tov. Nedičem načelu pa so ostali pri debatiranju o drugi točki, to je o bodoči taktiki udruženja, Konferenca je bila prekinjena na popoldne. Ob 15. uri otvori popoldansko konferenco tov. Nedič. Nekateri delegati ki niso prisostvovali še dopoldne, ker so šele prišli, so protestirali, da predeluje pravila samo ožji odbor. Predsednik jim razloži vzroke in pov-darja, da je čas drag in je treba delo uspešno vršiti, ter lahko drug drugemu zaupajo. Dopoldne je bilo to sprejeto. Nato se pride k razgovarjanju o taktiki. Član sred. odbora tov. Mrvaljevid je prečital referat središnjega odbora o taktiki. Referat je navajal natančno dosedanje delo središnjega odbora in odbora stotine za izvoje-vanje borbe. Ker so bila vsa sredstva dosedaj brezuspešna, priporoča drugačen nastop in sicer predvsem, da je treba dobiti svoje ljudi v skupščino, da bodo zastopali naše interese in največ pomagali'pri izvojevanju našega prava. Dosedanja vlada je bila za nas gluha, prelomila je dano garancijo in izjavo, tudi glas iz najvišjega mesta Njegovega Veličanstva, je prezrla. To naj bi bil tudi najlepši izgled in najboljša prihka, da si opomoremo. Vsebina je pokazala dve glavni smeri in sicer volitev: a) potom samostojnega nastopa z lastnimi kandidati, b) potom pridruženja strankam, ali koalicijam. To je povdaril po kratkem nagovora in obrazložitvi predsednik tov. Nedič in dal zadevo na razgovor. Prosil je, da govori vsak odkrito in objektivno. Pričeli so se priglašati govorniki, slišala so se različna mnenja, ki so včasih vzbujala pravo ogorčenje in razburjenje. Ta diskusija se je vršila do 18. ure in se potem še nadaljevala cel prihodnji dan. Govorilo je okoli 50 govornikov, v imenu svojih organizacij in skoro vsi, razun nekaterih izjem, so bili za nastop pri bodočih državnozborskih volitvah potom samostojnega nastopa z lastnimi invalidskimi kandidati, ali s koaliranjem z onimi stanovi, ki so nam enaki, ker tudi trpe (kakor dobrovoljske in uradniške skupine itd.). Le kakih 4—5 govornikov je pričelo priporočati partizanski, to je strankarski nastop, vsled česar so bili burno zavrnjeni. * Za Slovenijo je podal izjavo v pogledu taktike na predkonferenci tov. Tomc in sicer sledeče: V Sloveniji je strankarstvo močno razvito, ker imamo veliko število samih malih strank. Nismo za paktiranje z nobeno, ker bi to razdrlo organizacijo v kateri so člani različnih mišljenj. To nam zabranjujejo pravila kar je edino pravilno. Tudi koaliranja so še sedaj neznana. Solidiramo pa s tovariši ako mislijo, da je nastop pri volitvah nujno potreben, v svrho dosega svojih zastopnikov v parlamentu, brez katerih bi ostalo naše vprašanje še vedno nerešeno. Toda v tem slučaju le s samostojnimi invalidskimi listami, združenimi po možnosti z onimi stanovi, ki zasledujejo iste cilje in se jim tudi ne dajo njih pravice kakor n. pr. dobrovoljci in uradniki. Smo toraj za izvenstrankarsko volilno listo. Uvidcč, da bo treba kongresu predlagati izbiro le za samostojen nastop pri volitvah je zaključil predsednik diskusije in predkonfe-renco. Tretji dan, to je 15. t. m. se je vršil ob 9. uri v dvorani Kasine kongres. Otvoril ga je predsednik tov. Nedič in prosil, da se izbere kongresu predsednika. Izvoljen je bil soglasno tov. Bublič iz podružnice v Brodu ter tamkajšnji mestni načelnik. Ta predlaga izvolitev verifikacijskega odbora, kateri se je izbral. Pozval je na to vse delegate, da so oddali temu od bora svoja pooblastila, ki so se pregledovala in verificirala. Med tem pa je pre šel tov. Bublič na drugo točko dnevnega re da: Izvestje upravnega odbora. Tajnik tov. Jovovič prečita izvestje, ki je natanko objas nilo vse delovanje središnjega odbora, posebno pa za bodoči zakon. Po prečitanju se vname diskusija in javilo se je več govornikov. Predsednik predlaga, naj se prepusti vsakemu govoriti le po 5 minut. Drugi predlog je bil za 10 minut. Obveljal je prvi. Prvi je dobil besedo tov. Radovanovič, ki je kritiziral način delovanja v središnjem odboru, prevelike potroške za odbor stotine, ki pa ni intervencij povoljno vršil, posebno pri kralju. Tov. Petrevič govori tudi proti delovanju v prid zakona, da so se ukinili protesti in razmetaval denar ter pove, da je bil nastop na-pram bivšemu predsedniku tov. Stevanoviču na kongresu neprimeren na tem mestu. Tov. Pavlovič priporoča slogo, zaupnico odbora in prekinjenje diskusij. Dobil je besedo tovariš Bugarski, ki pa je bil prekinjen z izgovorom, da ni delegat. Tov. Stojanovič navaja, da je vse videl, kako mučno in vstrajno je bilo delo središnjega odbora In odbora stotine za zakon ter ogorčeno grajal ministre in generale, ki smo jim bili nekdaj dobri, sedaj nas ne poznajo v bedi ter nam nočejo pomagati, ker so nas le izrabili za vojsko, sedaj pa se nihče več ne zmeni za nas. Bivši predsednik središnjega odbora podpolkovnik tov. Dinič priznava veliko delovanje na zakonskem projektu, graja pa zakaj središnji odbor ni poskrbel, da bi dobili tiskan načrt zakona katerega ne poznamo kako je spremenjen. Konstatira neslogo v središnjem odboru. Tov. Sandi pravi, da je izvestje nadzornega odbora pogrešno in da se je preveč trošilo. Vpraša kdo je vzdrževal odbor stotine. Tov. Burvica se pritoži, da središnji odbor njegovega okraja ni nič podpiral. Pritožuje se, zakaj se ni o priliki med narodnega inv. kongresa nastopilo s protesti. Tov. Ercigonja govori o revščini v Medjimurju in sedanjemu režimu, ki ne napravi reda in izboljšanja. Tov. Jankovič prizna, da so nekateri odborniki zaslužni, dragi pa mislijo samo voditi politiko. Kritizira pa, da se v južno Srbijo ne pošlje organizatorjev. Tov. Valožič pove, da je bilo za tov. Stevanovičem veliko nereda v organizaciji in tov. Diniču, da z izgovorom, da je aktiven oficir ni dovolj nastopal in se vdeležil borbe za zakon. Ako smo hoteli najenergičneje protestirati je šlo pri nekaterih vedno za ugled države. Uradniki ministrstev, so bili eksponenti in so mislili zanesti v organizacijo demokratsko politiko. Tov. Ilič povdarja, da govori objektivno in nima nikjer neprijate-Ijev. Pove, da je bila naloga sedanjega odbora le, rešiti zakon in doprinesti pravila edinstveni organizaciji. Očitalo se nam je, da nismo imeli zakonskega projekta, ki bi ga naredila organizacija. Napravili smo ga že zdavnaj. Pri današnjem režimu pa da se noče rešiti nobenega socijalnoga problema in se ga tudi ne bo. Delegacija je tudi v Ljubljani izvršila polno dolžnost na zakonskem projektu. Ministrstvo je izplačalo dvajset miljo-nov, dolga je pa gotovo pol miljarde na zaostankih izplačil. Nisem se skladal s taktiko, ki se je dosedaj vodila, pokoril sem se pa večini. Invalidom se,bo lagalo dokler bo tak režim. Tov. Majstorovič pozna kvantiteto in moralo ter nizki nivo ljudi, zato so te korup-tne razmere v državi. Ko bo znala trpeča masa zavedati se, bo naredila konec. Tovariš Trifunovič graja nasprotstva in pravi, da se ne sme napadati odbor, ker je težko vse zadovoljiti. Prišli, da so v organizacijo politi-I čarji z invalidskimi objavami v rokah in partijskimi srci. Napade tov. Petroviča, da je prišel metati blato na one, ki delajo. Predsednik tov. Nedič odgovarja na vsa dosedanja izvajanja in napade. On in odbor se zavedajo sodnijske in moralne odgovornosti za svoje delo. Drugo odgovornost smatra za večjo. Kritizira osebe, ‘ ki jih vodijo same osebne tendence. Pomaga naj vsak z delom, ne iskati samo osebnih dobičkov. Tako je Radovanovič, ki kritizira trošenje sam zase zahteval naj višje dnevnice v odboru stotine, in pa svoto da bo izdajal svoje pesmi. Vpraša zakaj so mu poverili delegacijo pri kralju, ako mu niso zaupali. Kako se je izvršila, naj pričajo navzoči delegati trpimenega naroda, ki so bili poleg. Da ni odbor stotine pravilno delal? Zakaj so bili poslani posamezni delegati brez direktiv od doma! Očita Petroviču, da je delal s Stevanovičem za svoje ljudi. Odstopil je kot odbornik in bil. raje plačan uradnik. K očitku, da se ne vrši organiziranje omeni, da je samo en odbornik izvršil 15 potov. Navede vzroke tov. Diniču, da ni zakonski načrt tiskan. Odbor stotine je delal tako energično, da so imeli nazadnje samo še izbiro, ali oditi ali iti na policijo, (dani pa so vedno silili domov. Uspehi so vedno odvisni od požrtvovalnosti vseh. Da pa je središnji odbor delal, priča to, ker so imeli 47 sej v 2 mesecih, prejšnje leto pa celo samo 25. Prizna pa partizanstvo. Nedeljkoviču pove, da je nekatere stvari sam predlagal, potem pa istega ni hotel podpisati. Treba je resnih delavcev, nihče od intelektualcev pa noče iti v odbor. Nato se je prečitalo izvestje verifikacijskega odbora. Predanih je bilo 208 pooblastil. Odbor Odločno obsoja, da se manipulirajo nepravilna pooblastila tik pred porabo. Dobihi so se 4 taka pooblastila. Sklene se, da se za enkrat priznajo, v bodoče pa mora vsaka delegacija prinesti s seboj spisek vseh odborov na svojem teritoriju. Prečrtajo se ona 4 ne- pravilna pooblastila. Predsednik je dal na glasovanje izvestje nadzornega odbora o delovanju središnjega odbora. Glasovalo se je poimensko. Izvestje jp bilo sprejeto z 155 glasovi, proti so bili 3 glasova. Tretja točka dnevnega reda: Izvestje nadzornega odbora je bila brezdebate soglasno sprejeto. Na vrsto je prišla četrta točka dnevnega reda: Izmenjava in popolnitev pravil. Predsednik tov. Bublič pojasni, da je ožji odbor pravila predelal in se zedinil v vseh točkah razun § 23. Ta točka določa sestavo bodočega središnjega odbora. Središnji odbor je sestavljen iz ožjega odbora 9 članov, ki morajo biti iz Belgrada. Vsak izvršni odbor ima pa v širšem središnjem odboru po dva člana. Ti se udeležujejo mesečnih plenarnih sej v svrho kontrole in delovanja ožjega odbora in predlogov iz posameznih pokrajin. Nadzorni odbor pa sestoji iz 5 članov strokovnjakov. Ta točka je bila sporna, ker so Hrvatje odločno zahtevali, da morajo imeti v ožjem odboru med 9 člani svoja 2 zastopnika. Temu se je središnji odbor protivil radi stroškov, ker morajo biti vsi člani ožjega odbora stalno v Beogradu. Radi tega je nastal spor. Tov: Mrvaljevič je najprvo prečital ves načrt pravil. Navzoči so bili pozvani, da stavijo po prečitanju pismene spremembe. Glede sporne točke 23. pa stavi tov. Savkovič predlog, da se izvolijo 4 člani izmed prizadetih, ki naj formulirajo predlog za sporazum. Potrjeni so bili izmed Hrvatov tov. Sopčevič in Ergovič, izmed Srbov pa tov. Nedič in Ilič, Ta četvorica je šla v stranske prostore, na kongresu pa se je vnela nadaljna debata o posameznih pismeno stavljenih spremembah. Predsednik Bublič je stavljal posamezne točke pravil na glasovanje, ki so se izpremi-njevale in potrjevale. Ko se je povrnila četvorica, ki je formulirala konkreten predlog za rešitev sporne točke, je naznanila sporazum. Hrvatje dobe 2 člana v ožji središnji odbor, ki jih pošljejo stalno v Beograd. Glasovalo se je še za to točko in bila so sprejeta cela pravila. Predsednik proklamira svečano edinstvo vseh jugoslovenskih vojnih žrtev. Povdaril je: »Prve so se v naši novi državi sporazumele in zedinile vojne žrtve. One žrtve, ki so spasile to državo, ki jo ljubijo, so pokazale prve, kako je treba urediti njene notranje razmere. Podali so si težko izkušeni trije bratje roke in si v bratskem objemu obljubili pomagati drug drugemu. Zgodovinski moment je bil, ko so zaorili klici »Živelo edinstvo vseh vojnih žrtev Jugoslavije« in ko so stopili bratje v krog in zapeli himno Lepa naša domovina. Prekinjen je bil kongres in množica je šla iz dvorane na ulico, kjer se je razvila v povorko. Prepevajoč in vsklikajoč se je pomikala povorka po ulicah Broda; med splošnim občudovanjem. Dne 16. t. m. ob 9. uri se je kongres zopet nadaljeval, ker je bil predsednik tov. Bublič zadržan, se je izvolil nov predsednik kongresa tov. Bogunovič iz Sarajeva. Na dnevni red pride: »Taktika organizacije.« Pojasni se, da se je taktika že razjasnila na predkonferenci, da pa se to vprašanje daje kljub temu na debato. Govorili so: tov. Baltič, ki je pojasnil, kako je bil odbor stotine na mestu in posamezne njegove čine. Obsojal je pokvarjeno društvo v palamentu, katero smo ravno s tem odborom zrušili. Nikdo je rekel naj ne spusti kroglice v skrinjico kake vladne stranke. Tov. Petrovič je predlagal taktiko v skladu z delavskimi strankami, ne samo s sorodnimi društvi, ki jih ne poznamo. Socijalno vprašanje je treba rešiti s socijalnimi strankami. Priporoča opozicijonalne stranke. Tov. Oketič imenuje politiko nečastno ir. predlaga, da se vzame taktika iz dnevnega reda. Tov. Mladenovič povdarja, da je že itak pred konferenca dovolj pojasnila, da gremo samostalno. Naj se prekine diskusija. Tov. Savkovič. Pojdimo samostalno, kjer imamo dobre organizacije, ako ne drugega bomo vsaj protestirali ;proti sedanjemu režimu. Tov. Burlica. Vse smo že poskusili in oplakali. Poskusimo še to borbo. Dali smo telesa, žrtvujmo še kroglice, ako pademo podležemo častno. Tov. Bulajić. Zmagali bomo, nismo sami, imamo tudi sinove in druge rodbinske člane. V boj samostojno!- Tov. Krušie (Slovenija). Štiri leta smo že čakali. Vlada ima krivdo, veliko pa mi, ker smo bili razcepljeni. Nastopimo, da utrdimo in pokažemo edinstvo v samostojni stranki, ki jo bodo podpirale tudi sorodne organizacije. V Sloveniji je toliko strank, da bo težje šlo, kakor drugje, vendar ni treba obupati, organizacija mora biti strogo nepolitična, vendar pa moramo gledati,- da na vsak način dobimo svoje zastopnike v parlamentu. Tov. Velikanovič pove, da v njegovem okrugu ne gre samostojno. Tov. Bujočević iz Vračara je proti raz-bojništvu in komptivi vlade, ki vodi danes brod nesrečne očetnjave v propast. Zahteva, da se nastopi samostojno v znak protesta proti korumpiranim partijam. Tov. Jovovič je zastopal stališče, da ne gremo volit. Danes pa je zato, da gremo samostojno v znak protesta. Ne poslušati partizanov. Tov. Požarevski ne priporoča, zato, ker partizani čez noč ne zapuste svojih strank. Tov. Ilič Dušan predlaga bojkot volitvam. Samostojno ne zmagamo radi količnika. ■S kom naj kooperiramo. Priporoča delavske stranke. Invalidsko vprašanje bo rešono v narodni republiki. Tov. Majstrovič pove, da je malo razumevanja o politični sedanjosti. Dobili smo že zagotovila, ki so se pozabila. Gospodujoča masa ne prizna prava. Narod še ni zrel, da bi znal pravilno nastopiti. S politiko bi izgubili še to pravo, katero imamo. Vsak, ki zahteva življenje je protidržaven. Na kosteh se pa proslavljajo pojedine in razkošnosti. Ti so antidržavni. Prej so nas slavili, sedaj nas plujejo. Ne vem, kako bo šel narod še v vojno ako ga čaka naša usoda. Volitve bi nas stale in prišla bi nasprotstva med nami pri izbiri kandidatov. Dokler nismo dobro organizirani, ne nastopati. Na to pa predsednik prekine debato, ker se je situacija že dovolj pojasnila. Stavi se vprašanje: 1- a]i gremo samostojno v volilno borbo: 2. ali sploh ne nastopamo? Izvršilo se je glasovanje. Kljub temu, *«■• kleparska delavnica Sprejema se vsa v to stroko spadajoča dela, stavbna In galanterijska, pokrivanje in barvanje streh In zvonikov, izdelovanje ornamentov, napeljave vodovodov, kopalnih sob etc. Postrežba točna, delo ceno In solidnoa ■■HUUMHMI