PUSTNINA PLAČANA V GOTOVINI Glnsüo Planinske jveie Slovenije Letnik « December V S K R I N A : SAMOTAR „„ Doris Režek ... ......... RJAV IN A ,.,. Stanko Klinar........... .asi pt.anSaiuevo SLOVO Jože ............................• IN VENDAR PRVENSTVENA France Avčin............■ MJ JESENI V GORAH Ing H; ago Zagorc — Nuška Purkeljc . 538 OB LOBNICI NA POHORJU Edi Repolusk . • .........™ PRED DESETIMI LETI Matiju Horvat . ■ ■ ■ •■••■■ ' ' HRVATSKI PLANINCI KOT SPELEOI.Otrl Srečko Božičevič............ai'1 Z LISCE NA BOHOR Franc Vogelnik........... MOJ CHAMONIX Borut ...................... SAMOTNI TK1GLAVOV SOSKU Olga Svetina......• • ...... ZIMSKA MARKACIJA OD VOGLA DO KOMNE nr. Lev Beabler............... . . »» CEHI V NAŠIH STENAH 553 DVANAJSTI PARTIZANSKI MARS PLANINC-F.v PTT JUC.OST.AVDE Jože praprotnik . . • ■ ......... NEKAJ MTSLI PO SKUPŠČINI SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE ^ DRUŠTVENE NOVICE ■ • • • • • • 22 NOVICE IZ MLADINSKIH ODSEKOV ALPINISTIČNE NOVICE .......56h T7. PLANINSKE LITERATURE . . . . . JM RAZGLED PO SVETU..........f,' OBČNI ZBORI............. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ . ,Q IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH VZPONOV 577 NASI OVNA STRAN: NA VOGLU Foto L. Beabler ^^MhhÄ; favniurednik: Tine Orel Revija izhaji dvanajstkrat na leto. Članke po&ljajtenii naslov : Tine Orel. Planinska /veza Slovenu?- Ljubljana I Uprava: P'^nska zveza Slo^ veniie, Ljubljana, nvorzakova 0, p. p. 214, teieion 32-553 ' Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorar! oglasi, razvid naslovov / Tiska ln kišeje iz-dclujeTiskarna -Jože Moškrič- v Ijubljani / Letna naročnina je din 900,—, ki jo morete plačati tudi v štirili obrokih po din 335.- (naročnina za inozemstvo dJn lf/ Tekoči račun revile pri Narodni banki 6Ü0-14-3-I21 / Spremembo naslova javljsitc ™ upravo Planinskega vesinika. pri čemer navedite p5eg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po moft-nosti s tiskanimi črkami. odoovedi med lelom ne sprejemamo. Upoštevamo pa Pismene odpovedi, M jih naročniki izreče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto. »Naše planine« EDINI PLANINSKI ČASOPIS NA HRVAT5KO-SRBSKEM JEZIKOVNEM PODROČJU PRINAŠA PLANINSKE IN ALPINISTIČNE ČLANKE IZ VSE JUGOSLAVIJE IZHAJA SESTKRAT NA LETO 2E PETNAJST LET LETNO NAROČNINO 600 DIN POŠILJAJTE S ČEKOM NA PLANINARSKI SAVFZ HRVATSKE, ZAGREB, TEK. RAČUN: <00-181-608-231 Mm Samotar Buriš Hežek Južna slran Grintovcev, posebno dolina Kamniške Districe z gorskim obrobjem nad Koncem, jc že od nekdaj veljala ze eno najboljših gamsovih lovišč. Ni čuda, da so bili na tem področju uplenjeni kozli z izrednimi rog-iji, toda ker je imel to lovišče pred prvo svetovno vojno v zakupu knez Windischgraetz, siccr pa sploh le tujci, pri nas ni ostala nobena trofeja. Le lovci in gonjači so vedeli pripovedovati o starih gamsih, ki so bili padli tu ali tam, in nedvomno lepih rogljih, ki so jih najemniki lovišča ali njih gostje odnesli iz doline. Do dvajsetletni kozli tedaj baje niso bili nobena redkost. Trope v posameznih predelih so štele tudi po sto in več glav in o pr-sku so vsa pobočja kar mrgolela gamsarijc. Kljub neurejenim razmeram po prevratu, ko so divji lovci pobili na stotine gamsov, sc jc stalež naglo popravil, čim je prevzel lovišče dvor. Vendar po pričevanju starih lovcev vsega nekdanjega le ni bilo več. V skrbno upravljanem lovišču pa je kljub temu od časa do časa padel še kakšen kapitalen gams in slejkoprej so najlepši tičali v svetu okrog Legarjev. Prav tod v jedva dostopnih grapah in poljanah ruševja pod Velikimi Podi je še danes najboljši gamsji predel, od koder dobivajo trope najštevilnejši prirastek. Mnogo sem na svojih gorskih potih hodil lam okrog, saj drži steza čez Velike Pode proti Skuti tik nad Legarji in ne spomnim sc dneva, če že ravno ni bila megla, da bi ne videl trope gamsov ali vsaj kakšnega samotarskega kozla, ki je postaval kje na robu in sc za ljudi na stezi sploh ni zmenil. Več polclij, ko smo si dajali opravka v južnem in jugovzhodnem ostenju Strucc in Skute, smo sreča vali izrednega gamsa, ki je imel svoje pasišče na zelenici na škrbinastem po- molu visoko v Struci. S tega roba v višini 2200 m je imel najlepši pogled po vseh Velikih Podih in v krnico med Skuto in Slemenom nad Gamsovim skretom. Nemogoče bi ga bilo zalesti. 2e zdaleč jc spa-zil vsakega človeka ali pa ga je dobil v nos, in čeprav se pogosto prehajajočih gornikov ni posebno bal, se je vendarle vselej nekako dostojanstveno umaknil na drugo slran grebena. Od vrha mu z gladkih sten ni pretila nobena nevarnost, prav tako ne od spodaj navzgor. Samo s Skuline strani se od mcli-šča pod steno vleče zložna zclenica gor na rob in na drugo slran na Pode je nekaj visečih polic. Tako se je ta samotar lahko umaknil na to ali ono slran, če bi mu kdo hotel preblizu. Od kje je prihajal gor na rob, nismo mogli pogoditi. Ob svitu je bil že zgoraj, zginil okrog poldneva in se spet pokazal na večer. Videli smo ga iz ostenja Skute, s steze čez Sleme ali čez Pode, od povsod pa jc bilo mnogo predaleč za strel. Tega samotarja sem večkrat opazoval z daljnogledom. Koglji so mu skoraj za ped štrleli nad uhlje, niso pa bili kaj posebno razkrečeni, toda močni in dobro zasmoljcni. Moral je tudi biti že zelo star. Lise na licih so mu že potemnele, v život pa je bil tršast in še poleti mu je v vetru vihrala dolga hrbtna dlaka. Lovec v Bistrici je seveda vedel za tega brez dvoma kapitalnega kozla, saj ga jc lahko kar od doma opazoval s svojim periskopom 51x povečave in ga je tudi bolj od blizu nekajkrat presenetil. Samo zlodej jo je pobrisal pred njim že mnogo prej kakor pa pred gorniki, da ga niti ni mogel dobro ogledati. Po njegovem je bil ta gams najmočnejši, kar jih je bilo tedaj v lovišču, če že ni štel tistih goščarjev, ki so se potikali samo po ruševju in niso zlepa stopili na piano, da jih je lahko le slutil, a za trdno ni vedel zanje. Lovske razmere v takratnem dvornem lovišču so bile take. da navaden zcrnljan ni dobil odstrela. Da hi pa kak veljak zmogel dolgo in naporno pot pod stene in celo vanje, še misliti ni bilo. Gonjači so ob lovih sicer pog- 529 nali gamsarijo prav z vrhov v dolino do strež, toda ta gams se je lahko mirno pasel naprej, saj nihče ni mogel du njega. O prsku se je sicer tu pa tam pridružil kakšni tropi, a je skoraj spet zginil v svoje zavetje. Tako je živel iz leta v leto v višavah. Zima ga je pač pognala niže doli v gozd, komaj pa je odlezel sneg, pa je že spet bil zgoraj pod Struco. Polagoma se je okrog tega gamsa jela nabirati cela povestica. Vedno več ljudi jc vedelo zanj, saj skoraj ni minil pogovor brez njega in ko je nekoč pod Skuto padel osamljen strel, je lovca kar vrglo kvišku. Vendar se je olajšano oddahnil, ko ga je po treh urah, kolikor traja pol pod steno, spet ugledal. Kdo je streljal, se ni dalo ugotoviti. Nekdo si je pač zaželel te izredne, morda najlepše trofeje, kar so jih kdaj dali Grin-tovci. Ampak kako zalesti tega gamsa. Lovec je menil, da bi ga bilo treba pričakati na slečini, ko se podaja na svoje pasišče zgoraj na robu ali vrača z njega, kajti gotovo je bilo, da se nI stalno držal v višavi, saj ta divjad čez dan menjava svoje prostore. Hotel je ugotoviti to stečino in je prebil precej mrzlih juter na Koglu varno skrit med ruševjem. Toda svet je tam lako razklan in pod steno Skute so razvaljene križem kražem ogromne skalne klade, da je ined njimi nešteto zamotanih prehodov. Zaradi tega je vselej opazil tega gamsa šele potem, ko jc že bil na zelenici pod robom in ni vedel, od kod ga je prineslo tja. Prav tako ga je videl, ko se jc vračal po zelenici in nenadoma zginil, kakor bi ga požrla zemlja. Ker na ta način ni bilo nič. se je lovec prestavil na eno omenjenih skalnih klad pod Skuto in si uredil skrbno zakrito strežo. Toda nad onim kotlom se je vedno tako sukal in obračal veter, da ga je gams moral dobiti v nos in ga sploh ni bilo blizu. Ni kazalo drugače, kakor skovali povsem nov načrt. Ko smo tako govorili, kako bi se dalo priti staremu prekanjencu do živega, jc nekomu padlo v glavo, da bi moral strelec še ponoči zlesti po zelenici zgoraj na rob in ga počakati, da bi prišel na pašo. Samo kdo hi lazil v temi po prepadnih str-malih, ko še podnevi skoraj ni varne stopinje. Tako tudi s tem načrtom ni bilo nič in ta stari gams je živel naprej tam na svojem robu, ki je dobil ime Prekleta škrbina. Spet smo se znašli pod steno Skute in takrat še mislili nismo na svojega prevejanega znan ca. Dan ni bil kaj prida, po robeh so se obešale megle. Prišli smo bili po Gamsovem skretu in po voljni ruši ni bilo čuti naših korakov. Med onimi skalnimi kladami smo potem vili gor k snežišču pod steno in za čas nas je zagrnila mrzla mokrotna megla. Tako smo posedeli v nekem zavetju in od presta-nega napora se nam niti ni ljubilo govoriti. Kar se je nekoliko pod nami pričelo rušiti kamenje. Skoki so se bližali in naenkrat je iz megle puhnil pred nas in mimo v divjem skoku naš gams... Na pet korakov! Ni bilo pomote, četudi v onem kotlu nikoli ni bilo brez gamsarije in je vselej zavrelo med skalovjem, če smo prišli pod steno, se tedaj nismo mogli zmotiti. Čas je bil že pozen, pod vrhovi se je že oglašala jesen. Videli smo ga samo za hip in šele sedaj smo spoznali, kakšna izredna žival da je. Gamsom je pričela temneti dlaka in tudi ta starec se je skoraj že prebarval. V svojem silovitem skoku vstran je bil podoba divje prvobitne moči, ko je s ponosno dvignjeno glavo, z visokimi črno svetlečimi se roglji puhnil mimo nas v meglo. Se smo čuli rožljanje sproženega kamenja in potem je nastala tišina. Samo spogledali smo se in spet zadihali, ker nam je nenadna prikazen vzela sapo. Stari prekanjenec nas je najbrž dobil v nos in se je vznemirjen hotel umakniti na varno. Vendar se tisti dan ni več vrnil. Iz stene smo videli, da je Prekleta škrbina prazna Sploh ga nihče več ni videl. Nastopila je bila zgodnja zima z obilnim snegom, ki se je v višavah držal kar cel tja do sredine maja in lovec je še pozneje, ko so se že stisnili plazovi v vznožju sten, zaman gledal za njim. Zagonetnega gamsa ni bilo več. Zgubil se je nekje. Bodisi da je padel o pisku pod zavrat-nim strelom ali ga je vzel plaz. Za njim so ostali le spomini. Cas je šel svojo pot, zvrstilo se je že nekaj poletij in zim. Nad Koncem je bilo uplenjenih še mnogo izrednih gamsov. Med njimi pa prejkone ni bilo nobenega, ki bi bil podoben onemu s Preklete škrbine. Streli so pokali tu in tam in lovci so imeli dovolj opravka, ko so sledili neznane streljače. Med tem je namreč doraščal nov rod in gorjanska divje-lovska obsedenost se je spet razmahnila do nedoumljive predrznosti. Lovci so imeli v Bi- 530 strici v gosteh gozdarje in ko se je druščina predajala prijetni razigranosti, je nenadoma zavrelo v Mokrici. Sidraški divji lovci so prav ta dan, ko so vedeli, da so varni, priredili pogon na gamse v Velikih laštah. Pokalo je iz zarjavelih karabink in drugih pihalnikov, da se je razlegalo krog in krog po gorah nad Koncem. Prav tedaj sem se vračal po Gamsovem skrc-tu v Konec. Slišal sem raztrgane odmeve strelov in ugibal, kaj bi moglo biti. Saj za lov Se ni bil čas in sem menil, da so se gostje in gostitelji pomerili v streljanju. Pos edel sem nad poslednjim jezikom plazu, kjer je po grapi žuborela voda in gledal v senčni Konec. Doli po bregu se je še videlo po mokrntnih lisah, kod je bil še nedavno od-lczel sneg. in tako sem znenada lučaj pod sabo opazil med gruščem nekako čudno zakrivljeno, ogoljeno ruševo vejo. Pogledal sem bolje in žc me je pognalo kvišku. V nekaj skokih sem bil pri njej in izmed kamenja sem potegnil gamsovo lobanjo z enim samim rogljem. Crepinja je bila skoraj že povsem preperela in rogel ves siv in krhek. Nič čudnega niso takšne najdbe po plazovih, toda ko sem obračal tisto lobanjo po rokah in otipaval prepereli rogelj, sem se znenada spet spomnil onega gamsa s Preklete škrbine. Šele zdaj sem se zavedel, kako izredno dolg rogelj imam pred seboj in bolj ko sem ga ogledoval ter naštel na njem šestnajst letnic, sem bil prepričan, da imam prav. Seveda bi bilo mogoče, da je bil to kak drug gams. Kdove, koliko let je lobanja že ležala v grušču in potovala z njim izpod sten semkaj v dno, da je odpadel drugi rogelj, kakor se je ostalo okostje raztreslo med kamenjem. Toda takšne izredne roglje je mogel imeti le gams s Preklete škrbine. Saj tod pod tem ostenjem je bil živel in zginil ono hudo zimo, ki je naphala plazov, da so obležali čez leto. Spet so se mi vračali že zdavnaj zatoneli dnevi, ko sem bil gledal pasočega se gamsa v Skrbini in počasi se je njegova plemenita postava jela oblikovati pred menoj. Vsako črto na njem sem si bil zapoinr.il. Kako mu je vihrala dlaka v srhem gorskem vetru in se je zasvetilo nebo s plovečimi oblaki v njegovih temnih očeh. Zdaj so zevale vame prazne očesne dupline in nekdaj tako svetleči se rogelj je bil siv, ves ogrehen in okrhan. Kljub vsej skušenosti, ki ga je tako dolgo varovala, starec ni ušel svoji usodi. Ne bom tajil, da bi si bil rad obesil njegove še črno svetleče se roglje na steno in kolikokrat sem pretuhtal neštete zamišljene zalaze. Kako bi se bila spogledala v kakšnem rosnem jutru, če hi mi bilo dano. Zdaj leži pred menoj samo okrnjena, preperela lobanja, a vendar se mi ob njej vselej vračajo spomini in z njimi stvari in dogodki, ki bi se sicer porazgubili v množici vsega, kar so nanesla popotovanja po gorah. Rjavina Stanko Klina r Tako lepo ini je bilo pri duši, ko sem se odločil za grede v Rjavini! Ves sem zaživel za smer, ki je še nisem poznal. Tudi stene Kja-vine na sploh nisem še nikoli obiskal, in čeravno sem kdovekolikokrat šel skozi Kot in tudi že bil na Dimnikih in Luknji peči in na vrhu Rjavine, sva si bila s steno velika tujca. Pisal sem Janezu in odpotoval v soboto zvečer v Radovno k Prešernu. Janez je pripeljal še Marjana, ki je skušen plezalec in prijeten tovariš. Razen tega je že poznal Kjavino, ker je plezal Avčinovo smer. Vsaj on je tako trdil, izkazalo pa se je, da pozna verjetno le Dro-fenikovo. Seveda je bila to postranska stvar, veselo je bilo videti, da se na Rjavino precej bolje spozna kot midva z Janezom. Od pričakovanja sem le malo spal. Bila je prekrasna mesečna noč, luna mi je ob oknu kukala na ležišče, da sem kar naprej pogledoval na uro. Ob pol Štirih sem vstal in prebudil tovariša. Kolesa smo potisnili v hosto in gore so ravno zardele pod prvimi žarki, ko smo vzeli pot pod noge in se zagrizli v strmöl. Togledi so vprašujoče bližali Rjavino, v srcu pa nam jc bilo. saj gremo odkrival lepo NEZNANKO. Potem pa je vreme vse pokvarilo. Zajela nas je megla, vsul se je dež in prispeti smo do mesta, Iti ga ni v opisu smeri. To je kakih šest metrov spusta na spodnjo polico. Klin je že čakal, da nam pomaga, mi pa se nismo mogli odločiti. Ze poldrugo uro nam megla 531 ni dala videti dlje kot dobrih deset metrov. Marjan je iskal naravnega nadaljevanja police, a je odnehal. Spustiti po vrvi se ni maral, ker je menil, da bomo morali nazaj, a bi si na previsnem spustnem mestu verjetno odrezali povratek, brž ko bi spodaj potegnili vrv za sabo. Orientirati se ni bilo mogoče in nazadnje smo zdvomili, če smo sploh v pravi smeri. Preostalo nam ni drugega kot počakati, če bi se megla blagovolila vsaj za hip pretrgati. Pravzaprav mora biti zelo lepo na tistem metu, kjer smo občepeli. Pod široko, udobno dolgo polico, ki pelje lahko poševno navzgor, se zgublja svet v kalnem, mehkem prepadu, nad glavo pa se kdovekam daleč ven trebu-šijo ogromni črni previsi in izginjajo v gotskih mračnjavah. Danes se je ves svet, drugače tako vesel in sončen, zavil v opoldansko temo in molk. Potem se je od daleč privalil grom in po skalah je zašumelo od dežja in sodre. Tik zraven našega gnezda je privršal slap. V spre-minjasto-belih valovih se je usipal s previsa in izginjal v mlečnosivo globino. Orjaški previs nad nami ga je potisnil vsaj pet metrov v odprto steno. Upali smo, da bo dež poplaknil meglo, a je ni. Le še bolj moreče in dušeče je zategnila krog nas oklep teme. Sčasoma je vse potihnilo. Zdelo se nam je, da se je še čas ustavil. Nazadnje nismo vedeli napraviti nič bolj pametnega kol iti nazaj, od koder smo prišli. Brez volje, brez navdušenja, kot poražena vojska srno sc umaknili. Tipali smo po policah in skozi grape ter mukoma prepoznavali skrolasto skalovje, ki se nam ga je tja grede komaj zdelo vredno zapomniti. Na vrhu vstopne plošče smo pustili klin. Ne zato, da bi strašili z njim, ampak zato, ker se nam ni zdel toliko vreden kot škoda morebitnega zdrsu na gladki, mokri skali. Pa tudi kakemu lovcu na plezalske trofeje lahko napravimo z njim veselje; zaničljivo ga bo izbil, češ kaj dela ta tehnika v tem šodru, in ga pridružil svoji zbirki nabranega železja. Spet je začel dpž in nam pomagal do edine vredne misli: »Menda je bil kar zadnji čas, da smo jo popihali ven.« Po malem sem se usajal, da naj vrag pobere takole nedeljo, ki se ne more vzdržati dežja, prej pa je dovolila celemu tednu, da se je kopal v kristalno čistem vremenu. Janez pa je menil, da delam NARAVI krivico, češ vsa- ka reč irna svoj namen in vsaka na videz ponesrečena stvar ima svoje lepe in dobre strani. In zdajle razmišljam o včerajšnjem dnevu in mu moram dati kar prav, kajti čeravno sem tožil, da taka tura ne zapusti nobenega vtisa, vidim sedaj, da se jih je nabralo kar dovolj za dostojno zaokrožen spomin. Srce me pa seveda vseeno boli, ker v smeri najbrž nismo prodrli niti do polovice. Tako se mi zdi, kot da smo se lotili oblikovanja kraljevske figure, a se nam je krona izmuznila iz rok in počasi potopila v meglenem valovju. Jože Vršnik, Robanov Kot, Planšarjevo slovo Ko odhajam dol s planine srce mi je žalostno; al za letos, al za vselej tulcaj jemljem zdaj slovo? Kaj prinese čas prihodnji to zastrto je učem, da nam želj le malo spolni, to pa le predobro vet/t. Do! « dolini ni prijetno, srce hrepeni nazaj na planino, kjer v pot et ju zäme je zemeljski raj. Lastovice odletele, hladen veter je zavčl, rožice so odevetele jaz pa sem že osivel. Vsaka zima enkrat mine prismehlja se zopet maj, rožice spet zacvetijo, a mladosti ui nazaj. Po dolini v nemi grozi vsak hudir z motorjem vozi, da ropate in grmi, tega več zdržati ni. Vabijo nas naše gore: Gor naj pride, kdor le more, tu je sreča, mir srca, (jor ni? seže. hrup sveta. Naj divjajo, naj norijo, naprej v pruzno naj drvijo vsi nemirni zdaj ljudje, mi pa gremo na gore. Tole pesmico nam jc ob zaključku svoje » pastirske sezone« v Kotu pad Ojstrico zložil dolgoletni so-trudnik našega lista fnnuyim planincem /.naiii Robanov Jože. Želimo mu miio zimo. da mu vsakdanja pot v Travnik ne bo pretežka, spomladi 1085 pa spet uspeäno planinsko sezono v njegovem gostoljubnem zavetju v Kolu. Opomba uredništvu 532 Juie Komac — »divji Joza- Foto dr. Oscar Kaltenegger (1902) In vendar prvenstvena Šestdesetega leta je bilo, ko smo Daro, Tonček in podpisani plezali dolgi greben Goli-č-ica — Kanceljni — Planja — Razor med dolžino Mlinarice in Kriškimi podi, našo Arete Peuterev. 7,a petdesetletnico sem si privoščil to razkošno darilo življenja. Mislili smo. da bo prvenstvena. Takrat pač nismo vedeli, da hodimo po stopinjah Janeza Kru-šica. 7. družbo Jeseničanov, Šilarjem, Suligo-jevo, Stražišarjem ie bil pred nami že leta I»49. 7.a njim je greben preplezal še v gorah izginuli veliki samohodec Preveč. Kdo bi vedel, kod je hodil takrat? Nekaj je gotovo: strmega stolpa nad škrbino -Veliki V« med Germlajtom (2100 m) in Kancelini (2191 m) Se ni nihče preplezal, čez Kanceljne še ni nihče prišel. Navpičen je in previsen, pečina je trdna, štiri, pet raztežajev četrte, pete, mogoče eelo šeste težavnostne stopnje, le malo izbire za pameten vzpon, nič grušča pod steno: svet kot v Aschenhrennerju, sta ugotovila Daro in Tonček. Ob tem smo takrat rekli in zapisali: »Kanceljne same smo si prihranili za drugič, ko bi bili že z vsem na jasnem; saj še pridemo.« In res smo prišli in prihajali, a kaj vse je prišlo vmes! Naš dolgostebelni Jeglič je med tem diplomiral za žolnirja. Po tem sva prišla sama, zlezla v Germlajt; ko sva se navezovala za Kanceljne, se je po Trenti od Kanina pripndilo nekaj tako strašnega, udarilo skozi vse škrhine nekaj tako črnega, da sva na mestu pobegnila v dolino. Tik pred nevihto sva dosegla avto. Pravih so, da se je tisti popoldan utrgal oblak, vso noč je besnela nevihta, da nikoli tega. Ko smo prihodnjič prišli, smo bih štirje. Spremljala nas je še Jelka. Na Germlajtu bi počakala, da preplezamo in se vrnemo ponjo. To pot pa sem bil priča največje duševne krutosti v gorah, kar sem jih kdaj doživel. Takole je bilo. Vrh Germlajta je bilo kot v nebesih, mirno, sončno, jasno. Ko smo pokukali z mlinarške strani se je dvignila čredica gamsov, same koze z mladiči. Na še topla ležišča v travi smo sedli mi. Trije možakarji smo se navezali, Tonček prvi, v sredi Daro, zadaj jaz. Težko opremljeni vsi trije z železjem in vrvmi. V škrbini so se uprli takoj prvi metri, le s težavo jih je s klini zdelal naš Dolgostebelni. In takih metrov se je više gori obetalo nič koliko. Pozni smo bili, daleč je od ceste v »Veliki V«. Med tem ko se je boril s skalo 533 Daro, sem pričel računati: v troje smo, kdo ve, kaj še vse čaka, malo je upanja, da bi se mogli vrniti pred nočjo. Mi bi že kako, toda Jelka, kaj bo sama vrh Germlajta. Da hi sestopila sama? Prenevarno je. Najpamet-neje je, če odstopiš ti, ki si najstarejši, s tem dohimo mi toliko časa, da bomo zvečer v dolini, onadva po svoje, jaz z Jelko in odvisno robo. Seveda, če obljubita slovesno, da eden ali drugi aH oba prideta še enkrat z menoj posebej za Kanceljnc. In še koristim jima lahko, 7, Germlajta bi ju vodil skozi steno z daljnogledom. Predlagal sem, uvidela sta, sprejela in obljubila za trdno. Vrgla sta mi mojo vrv. Ostal sein sam. Kot sta se dvigala 7, vso previdnostjo, s tehniko in prosto, tako sem se tudi jaz po oni ozki gamzici dvigal proti odsekanemu vrhu Germlajta. Fotografiral sem ju, jima Iskal z oboroženim očesom prehodov upoštevajoč vselej celoto, ki je ona dva nista mogla videti nad sabo. Trdo in težko delikatno plezalsko delo sta opravljala. Nikdar nisem še gledal težkega plezanja laku od blizu kot na gledališkem odru. Se enkrat Joie Komac — "divji Joža« Foto dr. O. Kiiltenegger Vstop v steber Kanceljnov Foto F, Aviin Vrh Germlajta pa sem onemel. Ali ti ne sedi tam v travi zapeljivo žensko bilje, v submi-nimalnem bikiniju, in plete, plete s hrbtom obrnjeno proti sleni, čeprav se manj kot sto metrov proč na življenje in smrt bori s skalo njen zakonski mož, bori z vsemi štirimi in še 7. zobmi proti težavam, najmanj pete težavnostne stopnje. Ko v steni odmevajo udarci kladiv, ko padajo trda povelja, ko se napenjajo vrvi. lomijo oprimki, leti kamenje, tukaj škleperejo pletilke, izpod njih pa polzi nekaj dolgega, mehko volnenega. »Sal ple-tem<-, ti izjavi z najnaravnejšim sladkim glasom. Napletla je enega in še drugega, preden srno se mi trije pretolkli z besedami in dejanji dn vrha stolpa. Imel sem čast in pravico. da jo ud časa do časa informiram, če sta že visoko in kdaj bo že konec tega. Groza, kakšne jeklene orhideje so ženske! Slišati je bilo še mnogo nerazločnega govorjenja, mnogo kamenja jc zletelo na obe plati, dokler se nista pokazala na najvišjem vrhu. »Lahko bi bilo laže« sta javila. Nato sta iz- 534 ginila dokončno. Ko sva z ženskim bitjem končno ostala sama, se je brž prelevilo iz bikinija nazaj v plezalsko obleko in velelo sužnju, da hoče sedaj dol. In suženj je vodil po Germiajtu navzdol do tiste skrite poličke, ki pelje okrog Goličice v lahek svet. Dostop nanjo tam, kjer gredo gamsi, je od sile nevaren. Na pomoč je morala vrv, Daro jo je s Tončkom primahal do avtomobila domala hkrati z nama. Tega dne je bil veliki greben prvič preplezan v celoti. Gledal sem z daljnogledom, potoval po ožarje-nih stolpih, spravil daljnogled in vse skupaj postavil k cestarski liisi. Nato smo sedli v avto in odbrzeli proti T.jubljani, vsi na moč zadovoljni. Nekoliko rnanj sem bil zadovoljen jaz, ko sem teden za tem zopet hotel vzeti daljnogled, pa ga nikjer ni bilo. Prav po profesorsko sem ga bil pustil ob cestarski hiši, moj dragoceni, čudoviti japonski »Tasco iß X 50«. Nič ni pomagalo, da so trentarski lovci iskali in spraševali. Izhlapel je, kljub naslovu lastniku v torbici. V naslednji zimi sem napravil neumnost, kol jo zmore le profesor in to tak na univerzi: pri demonstriranju, kako deluje neka nemška »varnostna« smuška vez, sem samemu sebi odtrgal Ahilova kito, lepo na mestu sloje, nu smučeh in ne med vožnjo. Delovanje sem hotel izsiliti s pretiranim predklonom, pa je suho počilo, a ne v vezi temveč v moji nogi .. . Z lode j je prav takrat odpovedal. Zlobni domači glasovi so takoj vedeli praviti, da je vez nove moje konstrukcije »Bisecuritas«. Prototip te je bil izdelan natanko en dan po moji prostovoljni katastrofi. Zopet je bilo treba Bogdanove zlate roke (kirurg dr. Bogdan Brecelj, častni predsednik GRS) in mnogo časa, volje in trme, da sem zopet na nogah. V bolniški postelji pa sem našel časa dovolj, da sera razčlenil vse principe smuških varnostnih vezi, sebi pa napravil tako, da se ji s svojo prekratko Ahilovo kito lahko mirno zaupam. Dani sem zopet »shodil« in za silo »splezal«. Prva tura jc bila s Tono Kravanjo. Pri sicer kraljevskem, a v Trenti vse prej kot lahkem poslu državnega lovca si jc bil vredni sin starega Kopiščarja nabral toliko protina, da ga je povsem vrglo. Noge ga niso več nosile, dolgo ne. Tako sva šla lani poleti plezat kot okrevanca in invalida. Ze dolgo je mene in njega mikalo priti na Planjo s kriške plati, tam kjer je nekoč Tonov oče, ta neverjetni 535 Prti zob i* grebrnu Kaneeljrutv Foto T. Jeglič Avtor rad »piči- gadu :n rep. naje uboga žival tnjti «t prettvl. Tf> v informacijo ne v pusnemanjet Fotu T. Jeglič plezalec, gonil gamse »Skoz Zagon« v »Kot-med stenami Planje, gladkimi kot zid. Sla sva iz lovske kočice pod Kriškimi podi, ki ji ne vem para po lepoti lege. Po novi, 9 kilometrov dolgi, deloma prav nevarni lovski stezi drži pod Planjo, Kanceljni, Germlajtom in Goličico prav k »Zlatorogu« v Trenti. Kjer z desne zasipa vhod v skriti rdeči kotel Kot v Planji, sva krenila v desno, v skale. Po hudourniku in ob njem, vedno strmeje, vedno bolj gladko, vedno bolj drnasto in krhko, bolj in bolj nevarno. Temu pravijo »Skoz Zagon«-. Tona pa naprej, kot da vse skup ni nič, kot da hodi doma po dvorišču. Kot da ne bi vsak zdrsljaj nujno pomenil smili. Se na misel mu ni prišlo, da bi se navezala. Stisnil sem zobe, vse sile osredotočil na varnost, na nezanesljivo nogo in sledil. Sla sva do kraja, do dna Kota v zijalko, kjer se hlade gamsi. Ti imajo od tod navzgor čez stene v desno skrit prehod. Oča Kravanja je vedel zanj, s sinom pa sva ga morala šele poiskati. Precej sva iskala, našla pa sva le, po sledeh in gamsjih bobkih. Cez sila strmo, drnasto steno gre, naravnost navzgor proti ostri škrbini v grebenu. Tu pa se je celo Tona zaupal vrvi. Tn stari Kopiščar je tod lazil sam, nemara bos. cokle pa za pas! Klobuk dol, kje so danes še taki možaki. To niso bili ljudje, samo ljudje, gamsovci so bili, križ.anei med človekom in gamsom. Tudi v Trenti izginjajo, na prste jih danes lahko sešteješ, ene roke nemara. Z vso pridnostjo sva napredovala. Po nekaj raztežajih sva dosegla ostro zasekano škrbino. Tam pa se nama je zataknilo. Nisva znala ugotoviti, kod gredo gamsi, in še danes ne veva. Sumim, da malo v desno, navzdol in po kakih poličkah naokrog. Midva sva jo pa mahnila kar naravnost navzgor, skozi lepo trdno a zelo težavno dvojno poč. Naenkrat je na Tonov klobuk s krivci posijalo sonce: na grebenu sva bila! Ko sem pogledal naokrog, sem zazijal od presenečenja. Nad odrezanimi ciklopskimi stenami Planje onstran Kota je v soncu sijala zelena planja. Na njej pa je stalo, ležalo, se sprehajalo in paslo nebroj sivkasto rjavih pik. Gamsi, gamsi. 1 536 kamor si le pogledal! Nisem jih še videl toliko skupaj, gotovo jih je slo, prclesten pogled! Zdelo se mi je, da sem prišel v pravljični svet: sredi brazilskih gozdov jc visoka ravan, obdana vsenaokrog z neprehodnimi stenami. Na njej se je ohranilo prcdpotopno živalstvo davnih časov, niti današnji človek mu nc more do živega. Tako sva bila srečna, da se nama je samo smejalo. Od gamsov, zlatega dne, silnih gora in od ponovno dobljenega zdravja, oživelih slarih moči. Ko sva se dvignila, so naju zapazili. Kot sva napredovala po sedaj lahkih gredah proti njim, tako so se nama sproti umikali. Dva pa sta prišla pogledat, prav blizu, vsa zasopla od začudenja nad novo živaljo, ki je nista poznala. Pa sta dobila v nos človekov dah in obrnilo ju je, kot da je pičila kača. Midva pa sva romala naprej, po visečih Se-miramidinih vratovih polnih planik, murk in sviščev, da res nisi vedel, kam bi položil grobi podplat. V višini Pogačnikovpga doma sva dosegla pode, pa navzdol po skrili To-novi stezi proti njegovi koči. Ni bilo še poldan, ko sva zopet stala na novi stezi. Kar jc sledilo, je presenetljivo lepo. na vsak korak novo. Steza obere prav vse jarke, pleza čez neverjetno drzne prehode, se vije in zvija, dviga in spušča po svetu, kot je le v pravljici Prav nič pravljična pa ni bila prav pasja pripeka. Že zdelana od pleže sva kar hlipala, iskala senc, pila pri vsakem snežišču in si glavo zavijala v mokro ruto. Končno sva vsa prekuhana dosegla Krajrarco. Tone v scnco in vse štiri od sebe, jaz pa naravnost v vodo. pod vodo za pol minute. Ker se še nisem ohladil, pa še enkrat. Pozneje so me spraševali, kako da sem še živ, kako da me ni kap in kakšno da imam revmo. Pa ni bilo prav nič. Take in podobne neumnosti 7. ledeno vodo počnem namreč že vse življenje. Tako sem bil zopet pripravljen na Kanceljnc. Tonček bi bil moral priti s Sandijem Rlažino pome. Na trening za Grandes Jorasses. A prišlo je drugače. Trenirat sta šla v Čopov steber, pa si je pri vrhu Tonček sprožil na nogo lep kamenček kakih 30 kg. Zato sva šla z Darotom. To pot v škrhino med Goličico in Germlajtom. Preplezala sva manjkajoči nam žngasti greben do vrha Germlajta. Bil je razkošno lep dan. Na vrhu grebena, prav vrh značilnega pravokotnega stolpiča sva zazijala: v plitvi vdolbini je nekaj prsti, iz nje pa raste šop planik. Na najvišjem skalnem 'i Pogled v steber z nasprotnega pobočja Skrlrlne Fnln F. Avčin vršičku. Tako sva bila opijanjena od lepote, da sva Kanceljnc kar mirno pustila za prihodnjič, si raje privoščila lenarjenje bogov na Olimpu in počasi odštorkljala po Geiinlaj-tu navzdol na tisto polico, kjer sva nekoč šla z Jelko. S tem je Daro postal prvi in doslej edini, ki jc res v celoti preplezal greben Goličica — Planja. S Tončkom se mu bova, upam, kmalu pridružila. Zatem je bil na vrsti Tonček, da me spravi na Kanceljne. A kaj li naredi neroda šesto-stopnjaška! Po stopnicah v klet se vrhunski alpinist tako prevrne, da si prelomi lobanjsko bazo in pretrese možgane . .. Na ravnem je za alpiniste najbolj nevarno! In zdaj čakam prihodnjega poletja. Je že prav tako. Če se ti vse želje ne izpolnijo na en mah, jc veselje lc šc večje. (Drugi del izide v prihodnjem letniku, oba dela pa v Avčinovih Izbranih spisih, ki jih pripravlja Mladinska knjiga. Ljubitelje planinskega čtiva na lo že zdaj opozarjamo. Op. ur.) 537 Jeseni v gorah Ing. Drago Z a g u r c -Nuška Purkeljc Nič več in nič manj kot dvanajst je bila ura. Ponoči sva hodila, dopoldne spala in sedaj je bilo treba vstati. Od mraza sva bila trda, kajti prva polovica oktobra je že minila in skozi špranje na podstrešju je neusmiljeno pihalo. Sonce, ki je izza Skarij sijalo nenavadno čisto, le ni bilo prav gorko. Veter, ki je zdaj pa zdaj završal, mu jc vzel vso moč. Stene in vrhovi pred nama so hili podobni velikanskemu zidu od Skrb i no pa do Savinjskega sedla in so bili tanko posuti s snegom. Dolina in porasla pobočja so pla-menela v ognjevitih jesenskih barvah. Vse to sva sicer videla, vendar lc mimogrede. Morala sva hiteti. Strma in visoka je stala pred nama stena Ojstricc. Velikanske navpične in previsne plati se dvigajo levo in desno od osrednje grape. Na bivak nisva mislila in tudi v steni sami nisva premišljevala, kako buva prišla čez. Na Grohatu, kjer sem živel z Dušanom, sem se navadil živeti po davnih merilih. Ko se je zdanilo, sva vstala, ko sva bila lačna, sva začela kuhati in zvečer sva zaspala, ko sva bila trudna. Moja lepa srebrna ura, ki je skoraj trikrat toliko stara kot jaz, je bila bajti v okras. Tudi sedaj sva bila čisto brez skrbi. Nuška jc zaupala meni, jaz si pa s časom nisem belil glave. Kmalu sva prišla do starega ro-govilastcga maccsna, ob katerem se vsakdo vsaj za hip ustavi. Tu sva počivala. Stena nama jc bila čisto blizu. Oči, vajene strmin in iskanja, sledijo stare in poznane smeri in iščejo novih. Kadar sem tukaj, v Skr-bini ali na sedlu za Rjavčkim vrhom, kjer vidim, kako strašno strma in nerazčlenjena je stena, moram vedno znova mislili na tiste pogumne može, ki so prvi preplezali steno. Nikoli jih nisem spoznal, pa jih zaradi njihovih del zelo spoštujem. Boriti so se morali z dvomi, ki so jih nosili v sebi, in s steno. Ravno zato, ker so oboje premagali, so bili tako močni. Pri bivaku sva opazila ljudi. Po stari navadi sva jih vprašala, če gre tu pot na Kamniško sedlo. »Da. samo bajta je že zaprla,« se je nekdo zadri. Lepo sva se jim zahvalila. Veliko trikotno snežišče pod vstopom je imelo tokrat ranljivo mesto, čisto točno povedano, luknjo. Od spodnjega jezika je peljal dolg predor od skal pri vstopu. Tako sem pr %'ič prišel do stene, ne da bi me bilo strah, da bom zdrsnil na snežišču. Seveda sc nisem mogel odtegniti misli, da se lahko tisti rov zdaj zdaj sesuje, kar pa jc seveda šc huje. Ko sva se navezovala, se nisva mogla odreči veselju, da ne bi najinih prijateljev iz bivaka, ki pa so se že vračali v dolino, še enkrat povprašala za pot. Nuškin glas je zapel: »Ali gre tu pot na Ojstrico?« Ustavili so sc in gledali, potem pa se jim je posvetilo, da jih vlečeva. Brez odgovora so pohiteli po poti navzdol. Siccr pa Korošci že od nekdaj radi pojezimo naše prijatelje izza Slemena. Plezala sva počasi in previdno. Od tistega, kar sem popil prejšnji večer na Grohatu, sem imel neprijeten občutek v ustih. Stena je bila suha. Kjer naj bi bila voda, se jc bleščal led. Razležaj za raztežajem sva puščala za seboj, pa rudi sence so plezale raz ležaj za raztežajem po Krofički. Kdo bo hitrejši? Splezala sva še liste tri raztežaje od desne prečnice naprej, ko je postalo jasno, da bova morala bivakirali. Vzhodni steber je kar bleščal od sonca. Vedel sem, še malo, pa bo barva še bolj izrazito oranžna, potem rdeča: »Popotnik, če si na Kopniškovi poti, boš spal na Korošici ali, kjer te bo volja. C.e pa nisi, te bo vzela Ojstrica v svoje varstvu.« »Nuška, si že bivakirala?« »Ne« »Roš pa danes. Sicer pa o mariborskih bivakih že pesmi pojejo.« Nobenega navdušenja pa tudi tožbe ni bilo slišati. Bil je že visok dan. ko sva priplezala do Ogrinove luknje. Dolgoletna želja, da bi malo pobrskal po tej votlini, se mi je izpolnila. Včasih, ko smo plezali tu okoli, smo spuščali kamne v brezno. Dolgo časa smo poslušali treskanjp in kotaljenje, preden jc hrup prenehal. Predstavljal sem si, kako bom šel nekoč s kompletno opremo za taborjenje, 538 z lestvicami in vrvmi v to jamo. Mislil sem, da bom ure in ure blodil po hodnikih in sc spuščal v brezno. Dolgo je bila Ogrinova luknja hrana mojemu sanjarjenju. Marsikdo še danes upa na čudeže v njej. Tako je pač. Čeprav sva z Nuško pozneje ugotovila, da jama ni tako čudovita, kot sva pričakovala, naju je ta ponočna pustolovščina razveselila. Dobila sva veselje do tega, da sedaj vtakneva nosove v vsako luknjo, ki jo srečava med plezanjem. Poiskala sva baterije in šla po jami naravnost do kraja. Vhod v votlino je prav ozek, v notranjosti pa se razširi na tri do pet metrov. Na vsaki strani se dvigajo do petnajst metrov visoke stene. Vrvi je bilo konec, ko sva prišla čez zagvozdene bla-vane do kraja razpok. Z baterijo sva svetila v brezno. Par metrov pod nama se je v drobnem toimunčku zbirala voda in odtekala v tankem curku. Nuška me je spustila okoli sedem metrov globoko do vode. Razpoka, ki je bila zgoraj tako ozka, da sem se komaj zrinil skozi, se je razširila, da sem ostal brez opore in sem skoraj ves visel na vrvi. Stene so gladke, od vode sprane. Znašel sem se v prostoru, ki je širok dva do tri metre in je v smeri vhoda v jamo vsaj dvanajst metrov dolg, na zadnji strani pa je zaprt. Razpoki sem sledil nekaj metrov, pa se je pod menoj spet odprlo brezno. Bilo je podobno prejšnjemu, le da je bilo mnogo večje. Na začetku razpoke, kjer se stene stikajo, je tekel curek vode. Dno votline je bilo pokrito z gruščem. Tretja votlina je še večja. Vrv se je iztekla in sem se moral razvezati. Raz poka se konča z drobnim preduhom. Tu sem začutil prepih. Zrak je vlekel navzdol. Z nogami naprej sem se zapeljal po grušču skozi luknjo v nekoliko večji prostor. Zdaj se je razpoka tako zožila, da nisem mogel naprej. Prepih je bil močnejši. Gibanje zraka od zgoraj navzdol pravi, da ima brezno izhod verjetno kje v spodnjem delu severne stene Ojstrice. Razpoka je nastala tako, da so se skladi razmaknili, končno obliko pa ji je dala voda. Moker, preznojen in raztrgan sem preko navpičnih mest splezal nazaj do Nuške. Razpoke in votline si je ogledala še ona in ko sva bila spet skupaj, sva bila oba mokra, zamazana in raztrgana. Zarja je že ugasnila, ko sva se vrnila k vhodu. V dolini in po strminah Sv. Duha ter pod OLSevo je svetilo nekaj lučk. V votlini sva si zravnala prostor. Skoraj vse, kar sva imela s seboj, kostanj, marmelado, slanino in kruh, sva pojedla. Ceš, če naju bo zeblo, vsaj lačna ne bova. V takih trenutkih ti pride sama od sebe pred oči podoba ljudi, ki sedijo v prostorih, od koder svetijo luči. Na samotni gorski domačiji sedi družina okoli velike bele javoro-ve mize, okrašene z ornamenti. Zajemajo iz velike sklede in se pogovarjajo o vsakdanjih stvareh in o jutrišnjem delu. V Pia ninskem domu ali pri Plesniku že samevajo. Sezona je minila in le ob sobotah pridejo redki gostje. Po vrvežu poletnih dni je v dolini kar nekam samotno in pusto. Vesel sem. da sva tukaj. Bivak v steni ni nič kaj prijetnega in navadno tudi nič kaj posebnega. Bivakiramo le, če moramo. Pa vendar nam je misel na noči, preživete v bivakih, vedno prijetna. Okoli naju je bilo neznansko tiho. Le veter, ki se ne meni za čas, se zdaj pa zdaj oglasi. Nase sva navlekla vso obleko, noge sva vtaknila v nahrbtnik, se zleknila na vrv in zaspala. Bilo je neznansko mrzlo in trdo. Ta sva vseeno spala in noč je hitro minila. Zjutraj sva bila malo toga in sva tako ostala ves dan. Plezanje od votline naprej ni težavno, je pa izredno izpostavljeno in jc treba skrbno paziti. 2mule, to je zadnje težko mesto v sreni, se nikoli nisem znal prav lotiti. Vedno sem jo izplezal z močjo in na silo. Prijatelji so mi povedali, da je lažje, če plezam pod žmulo naprej. Govorili so mi o dveh oprimkih, ki sla za mojo postavo ravno prav. Pa sem poizkusil. Mesto je izpostavljeno in krušljivo, tistih prijateljskih oprimkov seveda nisem našel. Pa vseeno se mi prestop ni zdel posebno težak. Od tu naprej je navezo vodila Nuška. Plezanje normalno ni težko, toda tu se je začel sneg, ki je bil sipek in se vanj ni dalo vtolči stopinj. Izogibala sva se žlebovom in iskala oprimkov, ki niso bili zasneženi. Okoli poldneva sva bila na vrhu. Na toplem soncu sva si grela premražene ude. Sprva po zasneženi poti, potem pa med skalami sva se spuščala strmo navzdol. Vzhodna stena Ojstrice je kazala svoje grape in grebene. Ponekod se je bleščal led, drugod se je belil sneg. Pod nama je ležala dolina Robanovega kota. Visoke temne smreke in rumeni macesni so se bleščali v soncu. Ro- 539 banova domačija je bila tako majhna. Kako prijetno je poleti, ko te tam čaka mleko in domač kruh. Tudi sedaj bi nama prijalo kaj takega. Pa kaj, ko sva pa tako daleč. Za Krofičko sva opazila Havdejevo domačijo. Tja sva nameravala iti. Bila sva malo utrujena in sva sklenila, da ne bova šla preko Krufičkc, ampak pod njo proti Strelovcu. Upala sem, da bova čez kake dve do tri ure že pri Havdeju. Precej vroče je bilo, ko sva na Klemenči jami pila vodu. JSlekaj sva je vzela s seboj. Nihče od naju še ni hodil po poti, ki sva jo imela pred seboj. Tekla je navzgor po travniku in zavila na levo v gozd. V gozdu pa nisva hodila po ravnem, kot sva pričakovala, ampak kar precej navzgor. Tiho sva se plazila drug za drugim med gostim drevjem. Sonce naju je neusmiljeno žgalo. Mogočna severna stena Ojstrice naju je opazovala, kot da bi hotela reči: »Ce sta imela pri meni premalo sonca, ga pa imata sedaj preveč.« Kako uro sva hodila do sedla, poraslega s smrekami. V ustih sva imela čuden okus in popila sva vso vodo. Pot je držala po ravnem in le malo navzgor. Struge potokov so bile suhe. Le včasih se je zablestel potoček med kamenjem. Na vrhu Strelovca sva. Sediva na travi in si ogledujeva okolico. Tik pod nama se pase čreda ovac. Drobni jagenjčki so naju zvedavo opazovali, ko sva jih vabila k sebi. Globoko pod seboj sva zagledala Havdejevo domačijo. In jaz sem ves čas mislila, da sva že skoraj tam. Sonce je že zahajalo, ko sva se prebijala po ozki stezi, ki sploh ni bila več steza, strmo navzdol. Obešala sva se za borovje in travo. Rumene iglice macesnov so ostajale na obleki in v laseh. Dalj časa sva šla lomastila ob žični ograji in se znašla v gozdu. Kar počez sva jo mahnila proti domačiji. Mračilo se je že, ko naju je pred hišo pozdravila Havdcjeva mati. Z Dragom sta se hitro sporazumela, saj je poznal vse njene otroke, samo staršev ne. Doma so bili vsi razen sina, ki mu je pred kratkim deblo zdrobilo nogo. Dali so nama toliko jesti, da sva pošteno potolažila lačne želodce. Kar hitro so minile večerne ure ob prijetnem pogovoru in igranju z malo Lučko. Morala sva še naprej v Solčavo in na Grohat. Noč je bila jasna, čeprav brez meseca. Okoli desetih sva se ustavila pred Grohatom in zbudila prestrašenega Dušana, ki nama je postregel s prismojeno rižoto. Ob Lo b n i c i na Pohorju E d i Repolusk, Ruše Sredi samotnih sten v pajčolanih pen slap pada, pada, pada ... (O. Zupančič) Jutranji svil, medla brlivka, je vztrajno tkal jutro. Rosa na listih grmičja, rosa na travnih bilkah, vlažno kamenje ob poti, drobir na njej. Razorana furmanska cesta. Sveža sapica, lahen zefir jc vel po soteski navzdol. Voda, prgišče pen ob kamenjih, nemirna gladina nad plitkim dnom, se je šumeče valila čez spolzke kamnite gmote. Temnozelena, hitra in razposajena se je utapljala Lobnica v svojem šumu in vsa prozorna drevila svoje vode naprej, k iztoku. Vodni kos je tršat in našopirjen priletel nad strugo, zacikal in izginil. Gozd. miren in spokojen, je dušil razigrano klokotan.ie vode (simfonija za uho, koračnica za lahke noge). Dobršen čas še, preden prispem do slapa, precej ga je že poteklo. Tudi precej vode, te bistre in sveže. Sam sem... in gozd in le-skovje ob potoku in ... Tehtnico imam v 10-kah: podohe tehtam, črno bele fotografije barvam z lastnimi čustvi. Dojetja so samo moja .. . Mnogokrat motne like zalučam v vodo. Kolobarji se takrat Sirijo in hite po gladini. Obročki začuda rasto, butnejo ob breg, se vrnejo, neodločno nihajo in pohitijo v sosednji globlji tolmun ter sc povrnejo okrepljeni: poglobijo mi dno in dvignejo jasno, svetlo podobo. V nogah sem začutil lahno in prijetno utrujenost. Nisem si je hotel priznati in sem. da bi se odvrnil, pozabil nanjo, posvetil svojo 540 pozornost rjavkastemu, preperelemu laporju, za hip — dva, mravlji na njem, ki jc s težkim bremenom, mnogo prevelikim zanjo, hitela po svojih poteh. Borni ostanki drče so me spomnili bosopetega fantiča, ki se je z vejevjem, za katerim se je nabirala voda, vozaril po luži s svojimi vrstniki in ki so včasih prav skrivnostno izginili, če se je pojavil kdo od tistih, tistih odraslih, ki niso razumeli njihovega veselja. V reber na desni so se upirali prvi jutranji sončni žarki. Ah, da, gotovo so že kje skupinice, ki kot jaz hite v planine. Skupinice? Kje so ostali, tisoči drugih, ki ne vedo, kako bi izrabili čas in se ko sence vlačijo po sobah, lokalih, po prašnih cestah in ulicah, čemijo za vogali, morda v parkih, in prazni gledajo v zrak. Produ-eirajo razne izvlečke o pomembnosti biti, o naslednjih rafiniranih zabavah, ker jim prejšnje žc presedajo, o ... Ena izmed sprostitev jc: hoja v gore. Zakaj ne bi šli? Skrhi se ti začno luščiti že ob prvih korakih, na malenkosti, ki mnogo huje rušijo ravnovesje v človeku kot mnoge aktualne bolezni, pozabiš, občutiš jih kot zares malenkostne. Telo se osvobaja krčevitosti, ko popusti psihična napetost, ki se peha v enolično vsakdanjost, nepotrebno in kvarno naveličanost ... O, to so pa ostanki nekdanje glažute. Ce niso, je prav gotovo morala biti nekje tod okrog, saj... Bosopet fantič je s tovariši stopil iz drče in začel brskati po produ. Ostali so ga začudeno opazovali. — Tako bo pa odkril zaklad, he! — Glejte! Sem žc našel, je kriknil Bosopeti. Pokazal je za pest veliko izobličeno kepo modrega stekla. Vsi so se z nepokvarjeno pohlepnostjo zazrli v kristal. Bili so presenečeni, ko jc izbrskal še enega, sicer manjšega, a še bolj dragocenega, saj je bil rumen in rdeč. Pomislite, rumen, tako, zlato rumen in neprozoren in rdeč; joj, skozi tega se je pa videlo. Oh, ko demanti razbojnika Alibabe ali kot rubini, safirji in smaragdi lepe kra-ljične. Dolgo časa je bila to edina priznana valuta v menjalni trgovini teh fantičev ... Nebo je bilo bledosinje. Skozi krošnje dreves so padali prameni sončnih žarkov in se poigravali z vodnimi kapljicami, kl so prišle ob kamenjih v strugi. Tu in tam, zelo redko, se je oglasila kakšna sinička ali se je razburjeno oglašal kraljiček. Voda pa se penila in padala s praga na prag in v naglici oblizovala stenje, ki sc jc potapljalo v tolmune. Hitiš? Hiti. Kmalu te bom videl ukročeno, mirno za lesenim jezom. Precej jezov, kaj? O, niso ti všeč? Da jih razdiraš? A te premagajo; lepo jim ženeš vodna kolesa, da lahko nažagajo lat, desak. Prebrisani ti žag-moštri, a? So te unesli. Nič jeze, saj ko padeš raz kolo, lahko zopet hitiš, se prekopicuješ čez kamenje in norčavo klokotaš. Mimo so žage, nekatere opustele, že v razsulu. Škoda zanje. Kako, škoda? Ze, že, toda beseda jih ne bo obvarovala, da ne bi razpadle ... O, sliši sc hrumenje slapa. Furmanska pot se je že končala, sedaj je šc samo ozka sleza. Še nekaj minut in bom pri Malem Šumiku. SrOKOČTLO UPRAVE PLANINSKEGA VF.STNIKA Uprava planinskega Vcstnika je prisiljena izpolniti sklep občnega zbora Planinsko zveze Slovenije iz 1. 1963 in zvišati naročnino njenega glasila na din 1 200. Ukrep utemeljujemo z zvišanjem cen papirja in tiskarskih uslug. Kljub razmeroma visokemu številu naročnikov se je zaradi rastočih cen finančni položaj glasila v 1. 1061 še nadalje poslabšal. Ker bi neradi prizadeli njegov obseg in opremo, prihajamo pred planinsko javnost s tem nepopularnim ukrepom in prosimo vse. dosedanje naročnike, da nam ostanejo zvesti, vsa drušlva In posebej njihovo propagando pa naprošamo, da poskrbe za nadaljnje širjenje našega lista, ki mu bomo v bodoče skušali (lati še izrazitejši značaj organizacijskega glasila, ne da bi oškodovali njegovo dosedanjo tematiko. 541 Mali Sumik. Velike vodne gmote s truščem padajo nekaj metrov in se zapenijo na površini globokega tolmuna, temnozelenega in rjavega ob robu. Tla naokrog drhtijo, toda ne tako kot pri njegovem večjem bratu višje gori. Veliki Sumik. Stopnice, stopničke, pragovi: rebrasto nasekana temna gmota pečine, čez katero se v neprestanem šumenju prelivajo v curkih vode Lobnice. Vodni prameni se razbijajo v tisoče kapljic, na katerih se vsak hip znova in znova ujemajo sončni žarki v pisano korono mavrice. Zrak svež in prežet z vlago valovi in se dviga iznad penečega tolmuna. Veje dreves se nalahno gibljejo, nihajo, ko da bi pritrjevale, da jim ugaja razgibano okolje. Kapljica, vedra kapljic, slap. Vsak bel kristalček odzvanja zase, vse bele kapljice hrumijo, da se stresa skala naokrog ... drhte tla pod menoj... drhte ... Pred desetimi leti (V spomin Pavča Blaznilca) Matija Horvat Travnato pobočje je vedno bolj strmo. V zagonu se dviga in je podobno paraboli. Spodaj temne modrine jezera, zgoraj svetle modrine neba, tik nad nami pa nad zelenim bregom posejane sivo bele skale. Ne veš, kaj te je bolj zagrabilo. Relo-črni oblaki na opranem nebu, pramen sonca izza rogovilastega Leme-ža, razžarjeni Smohor, trda trava, ki te reže v prste in li štrli skoraj navpično nad glavo? Ali pa pot, ki je premočil že štirinajst dni neoprano srajco, in kondicija, za katero veš, da nima meja? Gremo na Lemež. Od Krnskega jezera naravnost navzgor. Po travi, po skalah, po svoje. Po Pavčevo. Štirje. Pridemo do prvih skal. Preko šopov rož, planik, zlatih jabolk, mimo svetlozelenih macesnov. Gremo naprej čez skale, čez -Leme-škc Škarje«. Navpično nad jezerom. Prileze-mo, priplezamo na rob, zabrodimo skoz travo in smo na vrhu. Globoko pod nami sije sonce na samotne senožeti Lepene, skozi oblake je obsijalo Bovški Grintovec in Mangrt. Desno so skale Debeljaka in se beli stena Velike Babe. Za nami Smohor, Peski, nad vsemi pa Krn. Le včasih ga zakrijejo rdečkaste megle, ki se vale izpod severne stene. Prišli smo polni ognja, prekipevajočih moči, sedaj pa smo obstali in strmimo. Valovi skal, trave, pesem oblakov, neba in daljave. Trpek duh po planinski travi. Samota. Popoldansko sonec. Samo orel nad Lemežem in mi štirje. Naš svet — krnski hribi. Najstarejši bo imel 16 let. Leto 1953. Zopet trave in skale v Lcmežu. Sedaj smo podjetnejši. Poje kladivo, zveni klin, plazi se vrv. Drugo leto, druga ekipa, drugo vreme. Lemeške skale so mokre od pršečega dežja in plazečih megla. Ko se vračamo, žvrklja v čevljih voda, ki se je natekla z drseče trave. Posušili se bomo ob ognju pod Plavim previsom, potem pa na planino, kjer bomo zavreli mleko v črnem kotlu. Bezali bomo v ugašujoč ogenj in redko spregovorili besedo z Jankom, krnskim pastirjem. Potem smo nad kravami in neskončne debate, načrti. Krn, Lužnica, skale v Peskih, Smohorju. 2e četrto leto smo tukaj. Tretje leto taborimo. Pavčcva zamisel, Pavčeva izvedba. Pot lije pod betonskimi ploščami od jezera do planine: »Dobili bomo kak liter mleka zastonj« pravimo, potihoma pa nam je stokrat več vredno Jankovo mrmranje »kar močni fantje.« Ponoči nevihta, kot bi se razklalo nebo. Voda teče po planini, ki je vsa spremenjena v hudournik, zjutraj pa je pokrita z julijskim snegom pod težkimi meglami na hribih. Dež se meša s snegom, mi pa se od nedejavnosti komaj premikamo, otrdeli so nam sklepi, za-dirčni smo postali. Dež preneha. Skozi oblake se pokažejo skale pod Peski. Trije smo ta trenutek žc skozi vrata. Pavč ima s seboj dekle, zato malo otožno gleda za nami. Ko pa se čez dobro uro pričnemo vračati po snegu z vrha Krna, se skozi podeče megle pokaže njegova črna glava Prevagali so hribi! Zjutraj nas prebudi tišina brez dežnih kapelj po pločevinasti strehi. Skozi luknje, ki so jih izvrtale krogle v prvi svetovni vojni, sije čisto nebo. Ne mine ura, ko se že podimo proti jezeru. Z Bogdanom se greva kopat na Bled. Kolesa so pri Savici, zvečer bova nazaj na planini pod Krnom. Pavč in Francelj pa rož- 542 Ijata z železjem. Nad Dupeljskim jezerom so dolga melišča, nad melišči pa stena Babe, Ni višja od 250 metrov, pa vsa previsna. Kompaktna skala sije nad ruševjem Monture. Tja gresta. Kn se vrneva z Rieda, Pavč sedi v senu in sije ud sreče. Preplezal je prvo res težko smer v življenju. Prvenstveno. Petica, z mestom šest, trdi Francelj. Kaj so Pavču odlične ocene pri maturi, kaj atletske perspektive na stadionu. Vse se je utopilo v tem bleščečem hribovskem dnevu, ob zvenu klina, ob ropotu grušča, ob napetosti mišic, globini pod nogami. Cez mesec dni pride razglednica, Pavč je v hribih. Pleza steno za steno, po dve dnevno. Spik, Jalovec, Triglavska, Mojstrovka, Rinke, Herletuva v Ojstrici (tisto leto še spoštovana). Kdo ve, koliko in kaj vse je preplezal to pu-lctje 1. 1954. .Le kdo bi ga lahko zaustavil, Pavča, ki bo šel drugo leto že v najtežje in v prvenstvene smeri. Zaskrbljeni starši, dekle? Pavča že ne. Pavč jc ogenj. Z lahkuto je najboljši. Hribi so njegova največja ljubezen. Drugje je uspehe dosegal mimogrede, kaj bo šele zmogel v alpinistiki, kamor se je zagrizel z vsu silo, s trmo, s pravim planinskim navdušenjem? Pride zla novica, da je Pavč padel v gorah. Baje v Szalay-Gerinovem grebenu Turške gore (-»lahek sprehod« je rekel pomladi). Prekrasen septembrski dan je. Z Bogdanom sva ob vzhodu sonca že blizu Trojan. Pcljcva se pu prašni cesti, hitro poganjava kolesa. Padel že, padel, kdo pa še ni? Maček kot je Pavč: Zakrpali ga bodo, pa bo še bolj neuničljiv kot prej. — V Prokletije gremo drugo leto, pa na Durmitor, s kolesi seveda. Pic, Francelj, Bogdan, jaz pa — Pavč. Seveda, zakaj pa ne Pavč? Trenutek naju prešine črna misel, poženeva hitreje. Žalec je že mimo. Tamle je labia z napisom Celje. Osem zjutraj. Kaj za vraga naju je stisnilo? Trde so nuge, sape ne morem dobro zajeti. Spofiledava se, razumeva se dobro, vendar se nasmehneva skozi stisnjene zobe. Sedajle levo, tretja hiša. Ljudje na dvorišču. "Dober dan« rečem. Ljudje pa gledajo. Seveda, ne poznajo naju, bi rad pomislil, pa nc fire. Na vratih teta. »Dober dan,« izdavim. »Kako je s Pavčem?« »Umrl je ob sedmih.« In konec je nekega obdobja mladosli. Hrvatski planinci kot s p eIe o I o g i (Ob 80-letnici HPD napisano za Planinski Vestnik) Srečko Božičevic, Zagreb Kaj je najljubše nam planincem in ljubiteljem narave? Najraje hodimo po planinskih masivih, mehkih valovitih hribih ali skalnatih soteskah naših apneniSkih gora. Planinec ljubi svoje gore, ljuhi širne razglede z njihovih vrhov. Z enako močjo ga vabijo zaznamovana planinska pota in brezpotne gore. Kolikokrat ste se pndali na vrh skalnatega Snežnika, Risnjaka, Velebita, Dinare, Orjena ali Lovčena in ob svojih nogah zdajci zagledali temne vhode v jame ali odprtine globokih ponorov? Mnogi ste se pri takem srečanju čutili nelagodno. Mnogi ste se zgrozili ob misli na temo in mraz podzemlja ali na grozljivo globino ponora, čc ste vanj vrgli kamen. Morda ste otrpnili, oprezno obšli vhode v podzemlje in pohiteli proti sončnemu vrhu gore. Smo pa tudi planinci, ki nas mika podzemska tema. Pritegnila nas je prvobitna človeška želja, da spoznamo vse tisto, kar nam je nepoznano, vse tisto, kar je zavito v skrivnost. Pred našimi očmi se nam odkriva nov svet; svet belili kamenitih okrasov raznih oblik in velikosti, ogromnih podzemskih dvoran, ozkih prehodov, mrzlih podzemskih potokov in rek, velika in globoka jezera pa tema, v katero moramo prodirati. V tem novem svetu ni bilo širokih razgledov niti sinjega neba z belimi oblaki. Tu vlada večni mrak, čigar skrivnosti muramo odkriti s svojimi lučmi, s svojo voljo in pugumom. Iz te povezanosti planinca — ljubitelja narave s podzemskim svetom našega krasa jo prišlo že davno do neizogibne zveze planinstva in spelcologije. Ce listamo po starih številkah planinskih časopisov ali po prvih knjigah naših in tujih potopiseev, bomo kmalu našli tudi opise kraških podzemskih lepot. Ze leta 1689 je Valvazor opozoril v svojem delu »Die Elu'e des Herzogthums Crain« na nekatere naše jame. Fisatelj Alberto F o r t i s je leta 1774 prav tako omenil naše jaine kakor Francoz Baltazar Hacquet v 17. stoletju. Od tujih raziskovalcev so 543 znani šc Kerner, Gruber, S c h m i d 1, P u t i c k . v novejšem času Francoz M a r-tel in Ceh Apsolon. Raziskovali so številne jame v Sloveniji, Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. V svojih delih so opozorili svetovno javnost na naš kras in na izredno mikavnost naših jam in ponorov. Naj omenimo tud. knjigo »Due mille grotte«, v kateri so italijanski speleologi opisali nekoliko stotin ponorov in jam v Sloveniji, Istri in Hrvaškem Primorju, v okolici Zadra in otokov, t. j. v listih krajih, ki so bili pred vojno pod italijansko okupacijo. Toda že zelo zgodaj naletimo na opise hrvatskih jam tudi pri naših piscih, raziskovalcih, i Umbartn Giromelta, pobudnik speleoloških raziskovanj v Dalmaciji znanstvenikih in planincih. Že 1. 1882 je dr. Mi j o Ki š pa lic opisal jamskega medveda iz Baračeve pečine, 1. 1878 izide knjiga Vjekoslava Klaiea »Prirodni zemljepis Hrvatske«, v kateri jc opisano 54 hrvatskih jam. Dr. D r a g u t i n G o r-j a n o v i č — K r a m b e r g e r znanstveno obravnava in opisuje bogato paleontološko in antropološko najdišče iz Krapinske jame, ki je naglo zaslovelo po vsem svetu. 14. avgusta 1892 je prišlo do slovesne otvoritve Baračeve jame, prve jame na Hrvatskem, ki je bila urejena in odprta v turistično namene. V tej dobi naši planinci, učitelji in profesorji popisujejo naše jame v raznih krajih Hrvatske. Pri tem se odlikujejo: Vinko Sub-1 j a r, dr. Stjepan Vukas, Julije Fras, Ivan Devčič, Stjepan S i-rola, dr. Milan Senoa, Rudolf Strohal, Ljudevit Dvornikovič, Emil Laszowski, Ljudevit Rossi, Adolf Jurinac, Lucijan Malulic, Dragutin Franič, August Lang-hoffer, dr, Luka Jelič, E. Musa-novič, Petar Tomič, Fran jo Poici, dr. Pilar, prof. Bujas, K u m i č i c in mnogi drugi. Ti so nam zapustili opise in popise jam v Liki, Kordunu, Gorskem Ko-taru, Ogulinu in Dalmaciji. Mnogi od njih so znani, ker so začeli prvi raziskovati in zbirati podzemsko favno. Od srbskih geografov in geologov pišejo o hrvatskih jamah Jovan Cvijič, S ima Milojevič, A. L a z i č in drugi. Z Dragutinom Hircem je naše podzemlje dobilo strastnega raziskovalca in marljivega popularizatttrja podzemskih lepot. Čeprav so njegova dela in opisi pečin polni mnogih »fantastičnih« in »čudežnih« opisov podzemskih tvorb, je njegovo delo vendarle pomembno in ima še danes svojo vrednost. V svojem velikem delu »P r i r o d n i zemljepis Hrvatske« nam daje pregled o podzemskem svetu naše domovine in nam približa nekatere znamenite jame Požeškega okoliša, Zagrebačke gore, Zagorja, okolice Karlovca, Gorskega Kolara, Hrvatskega Pri-morja. Like, Dalmacije in naših otokov, katere je posebej opisal in opise opremil z risbami. Omenimo njegovo skromnost pri ugotovitvi o številu jam v Hrvatski. Glejmo, kaj piše: »Smem reči, da je v naši domovini več kot 300 jam, pa tudi to, da bo to število še znatno večje. Trdim za prihodnost, da bo število naših jam naraslo tudi na 500, česar nima niti ena dežela Evrope (napisano 1. 1905).« Ilire piše dalje: »Upajmo, da bo prišel čas, ko se bo našemu podzemskemu svetu začudila vsa Evropa, saj je naš kras ena sama jama, veličastna jama s tisočerimi dvoranami« Vsekakor moramo omeniti na desetine Hirčcvih člankov o posameznih hrvatskih jamah, ki jih je objavil v Hrvatskem planinaru ali v drugih časopisih ali časnikih. Za Ilircem je vedno več raziskovalcev hrvatskega podzemlja. Najbolj znan in vsekakor najbolj zaslužen je geolog in planinec dr. Josip Poljak, nestor naših spelcologov in prvi predsednik Speleološkega društva Hrvatske. Poleg poročil v publikacijah Jugosla-vpnske Akademije mnogo piše tudi v planinskem tisku in z velikim razumevanjem in ljubeznijo seznanja številne bralce z lepoto in mikavnostmi podzemlja na hrvatskem krasu. V treh obsežnih poročilih, tiskanih v delih Jugoslavenske Akademije, je opisal jame v okolici Lokev. Karlovca, Plitvičkih jezer in v Hrvatskem Primorju. S finančno pomočjo HPD v Zagrebu raziskuje jame Velike in Male Paklenice v Južnem Velebitu. Zanimive hidrološke probleme in številne jame in ponore je obdelal 1. 1935 v svojem delu »Jame v okolici Ogulina, Vel. Paklenice 544 in Zameta«. Dr. Josip Poljak je bil nenavadno zaslužen planinec in speleolog, saj je v svojih člankih in z odločnimi fotografijami močno populariziral lepoto naših planin in podzemlja na krasu. Prvi je začel terjati zakonito varstvo naravnih redkosti na hrvatskem krasu in opozarjal na znanstveno in turistično vrednost posameznih zanimivih kraških cblik. Ime planinca Umberta Giromette, gimnazijskega profesorja v Splitu, bo ostalo za vedno na prvih straneh hrvatske spele-ološke zgodovine. S svojim dolgoletnim delom je mnogo storil za spoznavanje nekoliko sto tin jam in ponorov v Dalmaciji in na otokih. Iz njegovih tiskanih del vidimo, da raziskuje spelrološke objekte zelo resno in odgovorno in da ga posamezen objekt enako zanima z biološke, arheološke, hidrološke, meteorološke in morfološke strani. Kot rezultat njegovega nesebičnega dela lahko štejemo ureditev jame Vranjače v bližini Splita za turistične namene. Kako je ljubil podzemlje, nam najbolje pokažejo tc-le njegove bespde: »Obiskovalca kraških globin čaka bogata nagrada za njegov ti ud, ki je včasih zvezan tudi z velikimi težavami in celo nesrečami. Neizbrisni so ljubi in dragi trenutki, ki jih človek preživi, ko predira v ta neomadeževani svet. To so vtisi, ki te v mladosti plemeniti jo, v starosti pa k repe.« Kot rezultat njegovega vsestranskega spele-ološkega dela je prišlo 1. 1909 do ustanovitve prve speleološko-jamarske sekcije v Dalmaciji. Sekcijo je ustanovil skupno z d r. R u-jasom na splitski gimnaziji in dosegel mnogo pomembnih rezultatov. Med njegovimi jamarji je bil tudi Pero L u c i č - R o k i, do nedavna dolgoletni urednik »Naših planin«, tedaj dijak splitske gimnazije. Ta je z Giromelto obiskal mnoge jame v Dalmaciji in prehodil vse dalmatinsko planine in Splitu najbližje otoke. I-. 1925 je prof. M. Margetič objavil svoje delo »Nove jame in ponori Srednje Dalmacije« in dopolnil dotedanje Giromettino delo. V historiatu hrvatske speleologije se poleg omenjenih raziskovalcev pojavljajo še drugi: D r. K r a j a č in Ružič raziskujeta Velcbit, ing. Ante P r e m u ž i d okolico Plitvičkih jezer. F. S u k 1 j c kras Samobor-ske gore. R o s a n d i č jame v Liki, v okolici Dubrovnika pa Miho K u si j an o vi č. Na otoku I Ivam raziskuje akademik G r g a Novak Grapčevo jamo in ugotavlja, da je bila ta jama obljudena že za časa Rimljanov. Jamo Vindijo v Hrvatskem Zagorju raziskuje od 1. 1929 učitelj in ugledni znanstvenik spe-leulog in arheolog Stjepan Vukovič. Ta je do sedaj objavil nekoliko znanstvenih del o tej jami, ki je poleg Krapinske postala eno od najpomembnejših predzgodovinskih najdišč v naSih krajih. V razdobju od 1. 1936 do 1. 1940 je delovala v HPD in planinskem društvu »Prijatelj prirode« jamarska sekcija. Zanimanje teh spe-leologov se je usmerilo predvsem na raziskovanje jame Veternice blizu Zagreba. Vladimir Hurimt, organizator speleololker/n tlela Strastni raziskovalec podzemnih voda je bil tudi ing. Fran o Baučič,.ki je 1. 1903 z avstrijskim geologom F. von Kernerjem obiskal jamo Vranjačo. Ves čas svojega življenja je F. Baučič neutrudno raziskoval in iskal kraške podzemske vode, vse od Boke Kotorske pa do naših najsevernejših krajev. Dr. Drugutin Cor}anovlč-Kramberyer Xf 545 <2Ä . ■rt**'- Š^/ttJc&r^ /m-. včrue o&xxEtc*Vf. J> ■S.oa-ru.??-; fy.iruwt- c&XS IfV/.(Jte^TJ/ S&VVSl***' -'i -.yW«, '-.vÄio- .JLy/aXotxtw ^HČsP&Čc jry J 1 • --.t* OttyrU^, Vabilo Iz 1. im Bil je organizator in pobudnik skupin za raziskovanje podzemlja, vendar je bilo možno samo individualno delo, ker tedanje oblasti niso imele za to razumevanja. L. 1945 izide knjiga »Podatki o jamah«, v kateri je F. Bau-čič zbral podatke in opisal čez 600 do tedaj znanih jam in ponorov na področju Hrvatske. Knjiga je bila namenjena specialnim potre-ham strokovnjakov, bila pa je obenem tudi prvi poskus katastra naših jam. L. 1919 je Miho Kusijanovič blizu Dubrovnika odkril Močiljsko jamo. Svoje odkritje je opisal v Hrvatskem planinaru in se je po izidu brošure prizadeval, da se ta jama uredi za turistične namene. Ing. A. Premužič si 1. 1920 prizadeva pri Plitvičkih jezerih za ureditev jam Golub-njafe, Spilje Jezerkinje vile, Kostelčeve jame, Supljare in jamskega parka na Labudovcu nad jezerom Okrugljakom. V nekatere od teh jam so napeljali električno razsvetljavo, ki pa je bila v zadnji vojni uničena. Novembra 1927 se na pobudo planinca Vladimira Horvata iz Zagreba, tedanjega člana Hrvatskega društva planinara »Runo-list«, ustanovili jamarsko sekcijo (prvo v Zagrebu) za ureditev jame Vrlovke pri Ka-manju na Kolpi, nedaleč od Ozlja. Po enem letu prostovoljnega dela so 2. 9. 192« slovesno odprli jamo Vrlovko za turistične namene. Za to priložnost so izdali brošuro »Jama Vrlovka v Kamanju pri Ozlju — dolžina jame 330 m«. Avtorja knjige sta bila Marija in Vladimir Horvat. Ime planinca Vla-dimirja Horvata nastopi še enkrat in to po II. svetovni vojni. Trajna neminljiva vrednost brez dvoma odlikuje njegovo vzgojno pedagoško delovanje med zagrebško mladino, za katero jc ostal nenadomestljiv pupalarizator speleološkega delovanja in dela. Do intenzivnega in sistematičnega speleološkega raziskovanja na Hrvatskem pride šele po II. svetovni vojni. Ko se v Zagrebu osnujejo planinska društva, pride tudi do formiranja specializiranih planinskih skupin aii sekcij, med katerimi so kmalu postale jamarske ali speleološke sekcije najaktivnejše. Njihova osnovna naloga je postala raziskovanje jam na hrvatskem krasu in prizadevanje, da bi se speleologija popularizirala, da bi jo spoznali širši planinski in neplaninski krogi. Speleološke planinske sekcije so odigrale zelo pomembno vlogo v celotnem razvoju povojne hrvatske speleologije. Po njihovem formiranju in po prvih rezultatih je prišlo do formiranja Speleološkega društva Hrvatske. Komisije za speleologijo PZS, in komisije za raziskovanje krasa pri Jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Poleg tega je nekoliko vidnih speleologov s svojo ljubeznijo do speleologije doprineslo k temu, da je postalo raziskovanje krasa na Hrvatskem še bolj plodonosno in koristno. 15. 11. 1949 je bila ustanovljena v Planinskem društvu Zagreb speleološka sekcija, prva sekcija te vrste v okviru planinstva na teritoriju SFRJ. Ker materialni pogoji za delo v Planinskem društvu Zagreb zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso bili najugodnejši, je večina članov speleološke sekcije pod vodstvom Vladimira Redenška, vodje sekcije, prešla v novoustanovljeno planinsko društvo Zeljezni-čar v Zagrebu, kjer so obstajali ugodnejši pogoji za speleološko delo. V Planinskem društvu Zagreb je ob profesorju M. Marku 1 i n u ostalo nekoliko mlajših članov in starejših planincev speleologov, ki so nadaljevali z delom te najstarejše jamarske sekcije. Speleološki odsek PD Zagreb v Zagrebu zbira srednješolsko in univerzitetno mladino in vse planince, ki se zanimajo za speleološka raziskovanja. Odsek vrši propagando za lepote hrvatskega kraškega podzemlja s prirejanjem predavanj in organizacijo speleoloških izletov ter raziskuje jame Medvednice in Sombor-skega hribovja pri Zagrebu. Speleološki odsek PD Zeljezničar v Zagrebu je bil doslej naš najaktivnejši speleološki odsek. Takoj i» ustanovitvi 1. 1949 pa v naslednjih letih je odsek dosegel vse bolj pomembne uspehe in rezultate: .sistematično so člani opravljali paleontološka raziskovanja in izkopavanja v jami Veterniri pri Zagrebu, podrobno so raziskali nekoliko t i sode v jam v Liki, Gorskem Kotaru, Istri, Hrvatskem Pri- 546 morju in Dalmaciji. Med najpomembnejša raziskovanja spada vsekakor raziskovanje Dolnje in Gornje Ccrovačke jame pri Gračacu (skupna dolžina okoli 3 5ÜÜ m), jame Cudinke pri Plitvicah (globina preko 500 m) in drugih objektov. Vredno je poudarili, da je Speleo-loška sekcija PD 2eljeznicar prva pri nas opravila organizirano obročkanje netopirjev. Izdelali so nekoliko stotin obročkov in pri vsakem raziskovanju obročkali večje število teh vrst živali. Dr. Beatrica G j u 1 i č , član sekcije, se je specializirala za proučevanje Chi-ropterov (netopirjev). S pomočjo organiziranega obročkanja netopirjev je lahko odkrila mnoge zanimive in nove podrobnosti iz življenja in razširjenosti teh živali. Rekvizite, ki so se jih člani odseka posluževali pri svojih raziskovanjih, so večinoma izdelali člani Željezničara sami. Kot rezultat večletnega dela tega odseka je nastala kartoteka jam z okoli 3 000 izpisanih kartonov jam in ponorov, kartoteka bibliografskih podatkov, kartoteka podzemske favne, okoli 800 negativov v fotoleki odseka itd. Ker so vedno bolj rasle izkušnje speleologov Željezničara in so bila raziskovanja vedno številnejša, se je začutila potreba, da se vsi ti rezultati objavijo in nudijo javnosti na vpogled. Tako je prišlo do ustanovitve časopisa Spe-leolog, kar je nedvomno eden največjih uspe-kov speleologov v Zeljezničaru. Konec 1. 135.1 je izšla prva številka Speleologa. ki je vzbudila veliko zanimanje v naši deželi in v inozemstvu, bila pa je tudi veliko presenečenje na I. kongresu speleologov Jugoslavije v Postojni. »Speleolog« je bil nekaj let edini časopis le vrste v Jugoslaviji. Du sedaj je sekcija v zameno za svoje številke »-Speleologa« dobila nekoliko tisočev domačih in inozem- Dr. Justp Poljak, neslor hrvatskih, speleologov skih časopisov in knjig. Časopis je uspel vzpostaviti zvezo s speleologi Islandije, Irske, Švedske, Angleške, Finske, Belgije, Portugalske, Španije, številnimi speleologi Francije, Švice, Poljske, Avstrije, Čehoslovaške, Madžarske, Romunije, Grčije in z nekaterimi spe-leološkimi skupinami v Italiji. Številke »Speleologa« so šle preko Atlantika v Kanado, Kalifornijo, New jerseyu, Arlingtona, Ilaris-burga, Kube in Venezuele. V Aziji je »Spc-leolog« prišel v Izrael, na Japonsko in SZ, v Afriki v Belgijski Kongo in Tanganjiko. Številna pisma in ponudbe iz inozemstva za sodelovanje, čestitke in priznanja uglednih in znanih svetovnih speleologov in institucij Sirom po svetu najbolje govore o vrednosti »Speleologa-. Vendar so naraščajoči tiskovni stroški v zadnjih letih glavna ovira pri rednem izhajanju tega časopisa. Zadnja številka »Speleologa« je izšla kot dvojna za leto 1962 in leto 1963. Razen teh dveh vsekakor najaktivnejših in najstarejših speleoloških planinskih skupin je na Hrvatskem obstajalo ali še obstoji nekoliko speleoloških skupin, ki so svojčas postale žarišče interesa za podzemlje na posameznih področjih Hrvatske. V tem historiatu speleologije moramo omeniti naslednje: Planinsko društvo študentov Velehit v Zagrebu, v katerem je bila leta 1954 ustanovljena skupina speieologov-alpinistov. Skupina je kmalu prenehala z delom in šele leta 1907 je v tem društvu prišlo do formiranja organi ■ ziranc speleološke skupine, ki je dosegla prvo pomembne rezultate. Po kratkem času je delo spet zamrlo in ponovno oživelo pred nekaj leti. Speleološke skupine so bile tudi v mladinskem planinskem društvu »Javor- v Zagrebu, v planinskem društvu »Dubrovac« v Karlovcu. v planinskem društvu v Raši. pri osemletki v Klisu, medtem ko so se danes aktivni spe-leološki odseki pri planinskih društvih v Splitu in na Reki. Komisija za speleologijo PSII ima nalogo, da organizacijsko veže planinske speleološke skupine na Hrvatskem, da koordinira njihova raziskovanja, organizira speleološke tečaje republiškega značaja in skrbi za strokovno izobrazbo speleologov — amaterjev. Razen čisto planinskih grup, zainteresiranih za speleološka raziskovanja, opravljajo na Hrvatskem raziskovanje krasa še Komisija za raziskovanje krasa JAZU v Zagrehu (ustanovljena 1. 1952) in Speleološko društvo Hrvatske (ustanovljeno 1. 1954). Asistent JAZU dr. Mirko M a 1 e z je začel svoje znanstveno delo kot speleolog — amater v PD Zeljczničar. Do danes je izvedel številna speleološka raziskovanja jam in brezen v Istri. Gorskem Kotoru, Liki, Dalmaciji in Hrvatskem Zagorju. Poleg tega je med sistematskimi paleontološkimi — antropološkimi izkopavanji na Hrvatskem odkril množico skrivnosti, ki so bile do sedaj skrite v debelih slojih naših jam. Njegova najdišča pračloveka v jami Veternici in druga odkritja 547 so zasenčila dosedaj svetovno pomembne najdbe v Krapinski jami. Rezultate svojega dela je objavil v številnih člankih v »Naših planinah«, »Spcleologu« in drugih znanstvenih časopisih v Jugoslaviji in zunaj nje. Med planinci-speieologi povojne generacije je vidno delo Vladimira Redenška. strastnega zbiratelja podzemske favne, zbiratelja speleološke bibliografije in organizatorja speleološkega dela v PD Željeziučar. Marink o G j i v o j e je kot esperanlist in dolgoletni član Zeljezničara skušal seznaniti svetovno javnost 7. lepotami podzemskega sveta naše domovine in napisal številne članke v esperanto. Slavko Marjanac jc kot dolgoletni vodja speleološkega odseka PD Željczniear za služen za mnoge akcije te speleološke skupine. vidno pa je bilo tudi njegovo delo pri ustanavljanju prvega našega speleološkega časopisa »Speleolog«. Ni nam treba naštevati vse imenovane in neimenovane amaterje speleologe — planince — dosedanja zgodovina speleoloških raziskovanj na Hrvaškem je nedvomno pokazala, da speleologi — amaterji s svojim delom lahko veliko pomagajo našim znanstvenikom in strokovnjakom. Opozarjajo jih na razne probleme in pomembna odkritja, pomagajo pa tudi našemu gospodarstvu v njegovem prizadevanju, da obvlada velike in do spdaj še nezadosti izkoriščene količine vodne energije v podzemlju našega krasa. Od prvih začetkov planinstva na Hrvatskem pa do današnjih dni so planinci doprinesli lep delež k seznanjanju naše javnosti z zanimivostim in lepotami podzemskega kraškega sveta. To njihovo delo je bilo večkrat postransko, brez posebnih pretenzij, vendarle pa pomembno v zgodovini spclcologije in planinstva na Hrvatskem in v vsej Jugoslaviji. Z Lisce na B o h □ p Franc Vogelnik Blizu trideset mladih planincev in planink se je odzvalo na vabilo KO, ki jc priredil zadnjo soboto in nedeljo v lanskem oktobru jesenski izlet v Zasavje. Tik pred odhodom smo se zrinili na vlak, in sončni popoldan ni bil zavoljo gneče nič manj lep. Od Celja dalje so pestre barve, žareči odtenki gozdnatih pobočij nad umazano Savinjo vedno bolj privlačevali naše poglede, dokler se nismo tam blizu Rimskih Toplic kakor uro-čeni zazrli v tisti kot, kjer se Kozje strmo spušča proti Savinji, v lisli veliki naravni amfiteater, obdan z navpičnimi skalnimi zobmi, iglami in stožci. Nikjer drugje ni jesen nanizala v svoje neizčrpne palete toliko odtenkov od prosojnega rumenila do gostega škrlata in v vsej tej pestrosti se ie kopalo večerno sončno zlato. Samo nekaj kratkih hipov smo lahko gledali to prelest in že smo odhiteli mimo — tehnika ima železno srce — zavzetost pa je ostala. Vlak nas je potegnil do Brega, kjer smo izstopili in se napotili po cesti proti Lisci, ki smo jo z njeno cerkvico pod vrhom lepo videli pred sabo. Kmalu smo s ceste zavili po markirani zložni poti. ki nas je žc v temi — hitro se je bilo znočilo — privedla na Razbor, kjer nas jc nekaj zaostalo pri nekem kmetu zaradi mošta. Ko smo stopili iz hiše, nas je od vseh strani zalila črna tema, tako da smo si morali pomagati z baterijami. Kmalu je postala kamnita pot precej strma in smo se kaj kmalu zasopli. Luči naselij pa so bile vedno globlje pod nami, črno obzorje se je čedalje bolj širilo in zvezde na jasnem nebu so vedno svetleje mežikale. Veter od zahoda pa se je silovito zaganjal v drevesne krošnje — ali bomo jutri še ujeli kaj vremena? Pot je bila precej na debelo posuta s suhim listjem, brodili smo po tem potoku, ki ga Je nasula jesen, dokler nismo prišli na obsežni kopasti travnik — vrh. H koči nas je zvabila luč in razposajen vrišč, prcecj naraščaja je bilo ta večer na Lisci. Dnevna soba je bila nabito polna, tudi mi smo odložili nahrbtnike in jih razvezah, da bi prišli do sape in moči. Kmalu nato se je pričel sestanek vseh načelnikov MO; razpravljali smo o bodočem delu, o izpitih GS, o januarskem pohodu na Osan-karico ob 20. obletnici tragedije Pohorskega bataljona, o srečanjih mladih planincev, katerih privlačnost pa je že začela upadati, tako da jih bo treba popestriti, in o dopolnilnem seminarju za planinske vodnike, ki bi skrbeli za vzgojo mladih planincev. Pomenek. ki se je razvil iz tega sestanka, pa se je nazadnje prelil v veselo, sproščeno domačo pesem — saj ni mogoče molče poslušati, kadar začne vabiti Liiotov topli glas! Prešerne slovenske viže so se vrstile druga za drugo brez vmesnega razpravljanja, točno ob 22. uri pa so vsi utihnili in se razšli po spalnicah. V koči jc zavladala tihnta, le zunaj je venomer bučal veter in loputal z oknicami. Vstati jc bilo treba že pred dnevom. Ko smo bili ob šestih pred kočo, kamor nas je pospremil oskrbnik, da bi nam dal zadnje nasvete, kajti na tem delu zasavske planinske poti smo bili vsi sami novinci. Veter, ki jc razsajal ponoči, se je polegel, nebo pa je bilo prevlečeno s tenko plastjo oblakov. Poslovili smo se in krenili po cesti, ki se vije za robom kopastega vrha proti vzhodu, tam kjer se obrne proti zahodu, pa smo jo zapustili in se zapodili nizdol. Prevzela nas je slikovita pokrajina, a kaj, ko je bilo za fotografiranje še prezgodaj. Naša pot se je polagoma, stop-njema spuščala, zdaj čez travnike, zdaj skozi guzdove ogolelih listavcev, tudi čez dvorišča in mimo samotnih kmetij, kjer so nas prišli zaspani domačini čudoma pogledovat. Tako sveže in veselo se je razlegalo pozdravljanje 1910 in odpravljanje v nedeljskem jutru! »Zgodnji ste pa. zgodnji! Pa toliko vas je!« noJ^w«80 ?? -naši pog,Pdi sprehajali po novi pokrajini, ki je sc nismo videli, po širnih £te sozdovih, ki so prekrivali bližn e 1 f«, razßled. Be» vrh Gross- SffSSS&S« HafÄf^ Ntf več ne mislim na mestni hrup, »a nič več... Samotni Tri gl avov sosed Olga Svetina Troj sem: zamenjal sem zabav 1 razvratnih dvor, zablode in ves blesk razkošja, čar stjaja za blagi mir poljan in za šumenje (Puškin) Triglav je mnogim vrhunec želja Stari mož ob pa ic modruje in cesto jc sli.šati iz njegovih ust željo, da bi stopil na ^jvisji vrh, fn da bi pogledal staremu očaku iz oči V o«. Morda zato da bi mu potožil svoje križe. Kdo Mladi tudi oni, ki ne doumejo gore, si želijo stopiti 2803 m visoko in na spominski listek vtisniti stolp, da pokažejo svojim znan-ceni in pripovedujejo, da so pnsli m hiabro stopili na najvišji vrh naše lepe domovme. In tako se zgodi, da poslane triglavska pot io-manje in da srečaš na vrhu ljudi v salonski opremi. Pridejo na vrh in se vračajo Mnog. ne vidijo prav ničesar in so srečni le, da se Prav °nasprotjc občudovar.ega lepotca Julijcev pa je skromni in zelo malo poznani Cmir. Zadovoljil se je s senco Triglava >n izbra je nižji prestol. Mogočen sosed gleda nanj in Cmir se dobro počuti v njegovi bližini. Ker mi ie^ljubša tiha lepota kot blišč in blesket jmnanjosti nie je ta vrh zvabil v svoje nepo-^bno naročje. Pri Staničevi koči so se zbirali goini d ob skromni slovesnosti otvoritve, ko smo koračili mimo. Proti Trig avu je splaval pogled. vendar nas ni zvabil velikan v bližino.Po stezi, ki je bila nekoliko opuščena smo se odcepili in vleklo nas je dalje in SK r?sP?pnkofJin Ve iz daljave so setu in ton zarezali klici kot daljni odmevi Prese- molilo nas ie da je površina te goie taKO celovita^in £ na A* ni ^üo sledu strele m viharjev. Tokrat mi je srce igralo in zavri skala bi od veselja in si zapela, ce se ne bi zavedi lepote tihega vetra in tako čudovito onoinega vonja gorskih cvetk. Ne spominjam opojnega vonja k cvelkc napravil« toiiko vc elTa kot takrat. Na vrhu je travica ^o+^fnrava ic sem posadila bele, rumene, fd^in mX barve^cvctlic. Drobne planike so^e s svojimi Usti pozibavale med bilkami. Tega vrha se še ni dotaknila epidemija popu-UiiTiosti. Hvala vam, ki ga nisteop^h inhva-r, vam vsem, ki ga niste pustili tako samot nega V daljavo sc je zazrlo oko v svet višjih 550 gora, toda srce je ostalo prav na tem vrhu in nisem si želela ničesar več. Mogočna severna trigavska stena se je zdela tako blizu, da bi ji lahko prijateljsko podala roko. Tudi ta je bila zapuščena. Postalo je hladno in veter nam je otipaval ude in mršil lase. Kakšna škoda, da smo ljudje tako občutljivi za vse zunanje spremembe. Ne želim se še posloviti. Vonj cvetk in bližina severne stene sta me prevzeli. Vsi smo čutili z njimi in jim posvetili dve urici občudovanja. Nismo govorili, saj bi prazne besede lahko pokvarile sliko tako težko dostopnega sveta. Ne razumem ga in vendar nam je tako blizu, da se ob vsakem času zatečemo v njegovo bližino. Kadar mi je najhuje, se spomnim na minule trenutke, ki sem jih preživela na zapuščenem Cmiru, in na usta šine smehljaj. Ta smeh pomeni tudi hrepenenje in zdi se mi, da me spomin na ta vrh napravi boljšo. Zavedam se, da mi jc le samota naklonila toliko lepega. So trenutki, za katere s Favstom govorimo: »Trenutek, daj, postoj še malo! Tako si lep, tako si lep.« Zimska markacija od Vogla do Komne Rodica s Sije Foto L. Bnebler rianinsku društvo Ljubljana matica se je odločilo. da bo žc za prihodnjo smučarsko sezono označilo z zimskimi markacijami smučarsko pot od Vogla do Komne. Zamisel je vse polivale vredna, saj bodo prvič po vojni odprta razsežna čudovita smučišča pod vrhovi Vogla. Podrte gore in Kuka. Tudi smučarjem. ki pozimi tega lepega gorskega sveta ne poznajo, bo zimska markacija zanesljiv kažipot preko Konjskega sedla na planino Govnjač in v Dom na Komni. Sedaj, ko se na Vogel pripelješ z žičnico, bo zimska tura do Komne dostopna brez posebnega napora tudi povprečnemu smučarju. Neko oktobrske nedelje, ko je že prvi sneg pobelil vrhove in so se trope črnih gamsov pred njim umikale na nižja pobočja, je ekipa članov markacijskcga odseka PD Ljubljana matica v družbi smučarjev obšla vso pot in določila značilne točke, kjer bodo stali drogovi s smernimi puščicami. Se to jesen bodo mladinci tega društva znosili lesene štirime-trske drogove od Doma na Voglu oziroma od Doma na Komni proti Konjskemu sedlu in jih postavili, zvezane v snope, na različnih krajih. Januarja, ko bo že dovolj snega, jih bodo raznesli po progi in zapičili v sneg ob smučarski poti. Hkrati bodo namestili smerne puščice na drevesih, kjer gre pot skozi gozd. oziroma prebarvali tiste izpred vojne, ki jih še vedno zaslediš na deblih ob nekdanji skalaški preseki. Smučarska pot bo tekla tam kol pred vojno. Od doma na Rjavi skali po preseki preko pobočja proti planini Zadnji (Spodnji) Vogel (1424 m). Tu stoji desno nad potjo na hribčku dom Planinskega društva Avtomonlaža, levo pa so si na razglednem vršiču jeseniški alpinisti zgradili svoje zavetišče. Od tu se pot rahlo spusti navzdol, pa se takoj nekoliko dvigne in nato valovito preči z gozdom ob raslo pobočje, da pride na golo vesino, ki se spušča izpod gore Vogel proti Zagarjevemu grabnu. Na nasproti strani tega grabna pripelje iz doline vojaška pnt iz prve svetovne vojne, ki drži na prelaz Globoka. Najprej gre Foto L. aaeäler Na Bogatinskem sedlu apsfe* 552 pot strmo vkreber. Kratek kos tega predela je pozimi izpostavljen plazovom, zato je dobro hoditi ob nevarnem snegu čim vi ž je, nato pa hitro prečiti do sedelca, s katerega se spustimo po desnem robu prve konte. Od tu se strmina poleže in pot se v glavnem zložneje vzpenja proti Konjskemu sedlu. Skušamo se izogniti dolgim pobočjem glavnega grebena, odkoder ob južnem ali novem snegu kaj radi drse plazovi. Konjsko sedlo je najvišja točka in hkrati polovica poti. Z njega drži strm smuk v globel, iz katere se prekobališ preko položne dolinice in sedelca v prostrano kot lino in smukneš ob gornjem robu te globeli, pod strmim skalnim skokom, najprej navzdol, nato pa prečkaš v vzponu pobočje Podrte gore (plazovit teren!) V lepem smuku se spustiš desno v široko dolino skoru do njenega dna in zaviješ na njenem koncu po levem pobočju preko valovitega sveta v dolinico, po kateri v smuku dosežeš idilično planino Gov-njač pod impozantnimi pobočji Kuka. Smučarji, ki bodo prišli z žičnico na Vogel, se bodo le s težkim srcem in samo ob slabem vremenu odločili, da se vrnejo v dolino po isti poti — v kabini. Preostali jim bosta dve varianti: smuk preko Storeč ravni do travnikov za hotelom Bellevue, ki bi bil lahko odličen, če bi napravili nekaj izsekov in ga zaznamovali, in tura preko Konjskega sedla na Komno pa smuk po serpentinah v dolino. O pravi smučarski progi z Vogla ali Komne za sedaj ne moremo govoriti. Čudoviti pogledi in uživanja polni smuki, ki jih nudi pot od Vogla do Komne, bodo postali dostopni številnim obiskovalcem Vogla, ki se bodo odločili, da obiščejo ta edinstveni, do sedaj kar preveč zanemarjeni in odmaknjeni bohinjski svet. Cehi v naših stenah (Iz alpinistične kronike) 2e lani smo imeli priložnost pozdraviti v naših gorah brate Cehe. Preplezali so dokaj znanih smeri, žal jim je doživetje prvega ple-zaiskega izleta na slovanski jug zagrenila smrtna nesreča njihovega dobrega tovariša v severni steni Stenarja. Letos jc prišlo v Slovenijo več čeških navez. Upamo, da budo nekateri člani teh plezalskih skupin poročali tudi v našem glasilu o svojih uspehih pri nas. Uspehi so za prvo srečanje zares odlični, saj so Cehi zmogli zelo težke in najtežje naše smeri, naredili pa tudi tri Severovzhodni raz Špika Skica češke smeri po sev. vzh. razu Špika prvenstvene, med drugim novo smer v Špiku in to tam, kjer so mnoge naše naveze od-jenjale, od Orlove glave naprej. Jaromir Rada iz Ust na Labi nam je preko tov. Uroša Župančiča podal opis te smeri in obeh v Veliki Ponci. Uredništvo se Radi in Zupančiču zahvaljuje in opise rado priobču-je. V eni od prihodnjih številk pa bomo priobčili opis, ki nam ga je poslal o naših Alpah Jan Arnet iz Prage. Op. ured. Opisi čeških prvenstvenih smeri so naslednji: ŠPIK Severovzhodni raz. Iz sedla na Orlovi glavi naravnost navzgor, prečnica na desno, nato poševno navzgor na levo pod previsen kot. Preko previsa do kamina. Izpostavljeno stojišče, varovanje čez lusko. Po kaminu navzgor, 4 metre povprek na desno, navzgor 2 metra in spet do kamina. Čez gladek previs v poklino in po tej na dobro stojišče. V narisu A (svedrovec,) Od Orlove glave 4 ure. Navzgor na levo na poševno polico, pod previsom na desno, preko previsa do kamina. Skrajno težka mesta. 15 m navzgor na polico. Stojišče. Na levo do pokline, nato lahko pod previs (luknja); iz luknje preko previsa na desno k poklini in po tej na polico v plošči. Od tod po razpoki v previs (streme z vponko) in prečnica v tegu vrvi na levo do »pajka«. V narisu B tu mesto bivaka. Iz »pajka« lahko na levo na polico (poskus na desno ni uspel). (V narisu C v kamin.) Preko Praga na turne, prečnica na levo in v treh raztežajih na vrh strebra, naprej po razu na vrh Špika. Ca. 250 m visok odsek težkega plezanja, ves čas čvrsta skala, VI in VI +. Cas plezanja teh 250 m 12 ur. Naveza je imela s seboj samo 8 slabih klinov. Svedrovcev ni uporabljala. Plezala 29. do 30. julija 1964 Rada Jaromir in Kaplan Jožef, CSSR. VELIKA PONCA, dvojni kamin Desna smer. Dostop iz snega pod kaminom. Kamin se spremeni v preduh. Skozi preduh navzgor, prečnica na levo na dobro stojišče. Po poklini povprek na levo ploščo in po rebru navzgor. »A« po lahkem svetu dalje pod previs v kaminu. Levo po poklini 15 m navzgor, prečnica na desno do kota in do luknje. Slabo stojišče, »B«. Po poklini 10 m navzgor do kamina nad previsom, dalje po kaminu v luknjo (inožie), na sedlo v grebenu. IV, eno mesto V. Lepo kaminsko plezanje. 5 ur. Plezala 2. 8. 1964 Rada Jaromir in Led-vinka FrantiŠck, CSSR. ČRNI KAMTN, leva smer Iz snega pa lahkem pečevju v krušljiv kamin (Črni kamin se s snega ne vidi). Po kaminii navzgor, prečnica na levo do votline. Naprej prečnica po plošči, odtod po poklini navzgor in pod previsom prečnica na levo na drugo ploščo (težko). Nato lahko pod črni kamin, navzgor do žkrbine in na vrh. III, eno mesto V, 2,5 ure. Plezala 4. 8; 1964 Rada Jaromir in Ledvinka František, ČSSR. / \ m /\ A Skica Velika in Male Ponce. Debelo označena je smer Zupančič-Medja-More, desno obe novi češki smeri 554 Dvanajsti partizanski marš planincev PTT Jugoslavije Jože Praprotnik Na Dnlirenjščlcl Foto Stane KoSir PD PTT Ljubljana je bilo letos organizator XII. zbora planincev PTT Jugoslavije in XII. partizanskega marša. Organizator se je zavedal odgovornosti in se je na izvršitev dobro pripravil. Določil je tole pot: Lepcna — Krn — Planina Kazor — Vogel — Rodica — Črna prst — Sorška planina, katero sta 2e v juliju od začetka do konca prehodila Mimica Košmerljeva in Maks Sirovnik, se povsod pogovorila z oskrbniki planinskih koč, možnostih prenočišč, preskrbe, ugotovila sta mesta, kje bi bilo primerno določiti počitke, skratka vse tisto, kar jc za tak kolektivni marš potrebno. Tako sta ugotovila, da bi bil zadnji dan marša od planine Razor na Sorško planino prenaporen, zlasti zaradi slabe in dolge poti iz Črne prsti preko Kolbe na Možic in od tam do Lito-strojske koče na Sorski planini. Zaradi tega se je organizator odločil, da maršruto skrajša tako, da se s Črne prsti spusti kolona v Pod-brdo in od tam organizira prevoz na Sorško planino. Ta ukrep je bil umesten, kar smo pri maršu samem lahko vsi ugotovili. Organizator je tudi prej obiskal vsa PD. ki upravljajo planinske koče na tej poti in se z njimi o vsem potrebnem dogovoril. Organizator se je odločil za omenjeno maršruto iz več razlogov. Najprej je hotel puu-dariti, naj maršruta poteka po gorskem svetu ki je v letih 1941—1945 nudil zavetje našim partizanom in kjer so se bili boji za svobodo. Udeleženci naj bi videli z gorskih vrhov svobodno Primorsko, kjer so se takrat borili partizani z Italijani in kasneje z Nemci in o teh bojih naj bi udeležence našega marša seznanjali aktivisti borci, ki so se med NOV sami borili na tem področju. Drugi razlog je bil ta. da je ravno po vrhovih na tej poti potekala bivša meja med Jugoslavijo in Italijo in da je bil velik del tega področja med I. svetovno vojno torišče hudih bojev med Italijani in Avstrijci. Tretji razlog je bil ta, da planinstvo v tem delu še ni tako razvito, da pa je svet silno bogat s planinsko floro, da nudi razgled s te gorske verige nepozabne vtise in da bi na ta način Sirom po naši zemlji udeleženci ponesli v besedi in sliki živo propagando za te kraje in planine. Bil sem zelo zadovoljen, da me je upravni odbor društva določil, da se udeležim marša. Čeprav hodim v gore že skoraj 40 let, v tem predelu, razen na Črni prsti in Sorški planini, še nisem bil. Zaradi tega me je pot zelo mikala, hkrati pa je to tudi del slovenske trans-verzale. Sobota 5. 9. 1964 Po programu smo imeli ob 15. uri določen odhod z avtobusom izpred poslopja PTT podjetja v Ljubljani. Ze pred napovedanim časom se nas je nekaj zbralo, stari znanci iz prejšnjih maršev in vmes novi mladi obrazi — novinci. Opazil sem, da tudi tu prodira rotacija. In tako jc tudi prav, tako so v glav- 555 Foto StariL- KnÄlr Na pati iz Krna na tiazor planino nem napravila vsa društva, da so z izkušenimi planinci poslali tudi nekaj mlajših. Malo nas je skrbelo, ozka cesta, ostri ovinki, toda šofer Miro nas je srečno pripeljal do planinskega doma Kiementa Juga v Lepeni (900 m). Dom je v nekdanji preurejeni italijanski vojašnici. Tu nas je osebje doma prijazno sprejelo. Nato je sledila oficialna otvoritev marša. Nedelja 6. 9. 1964 Zdi se. da si je lptos vreme izbralo ravno nedelje za dež. Nič kaj lep dan se ni obetal. Drug za drugim smo zlezli iz postelj, šli pred vrata in gledali v oblake. Tu pa lam se je že ponujal dež. Vendar smo vkljub temu šele sedaj videli, v kakšno romantično dolino smo se pripeljali. Dom Kiementa Juga leži prav na koncu doline pod strmo, toda poraščeno steno, preko katere se vije pot — mulatiera — navkreber v osrčje gora. Naš današnji cilj Krn je bil še daleč in visoko. Četa je bila hitro »postrojena«, Stane nas je parkrat »pritisnil«, in že je kolona zavila v hrib. Na čelu je celo pot hodil Lojze Tušek z zastavo. Odšli sino brez pravega razpoloženja. Krivo je bilo vreme, ki se je držalo vedno bolj kislo. Sicer smo se tolažili z znanim pregovorom »do sedme ure dež in stare babe ples« nikdar dolgo ne trajata. Ze smo bili kake pol ure na poti, ko je prvič pljusnilo, vedar ne za dolgo. Od časa do časa se je tudi malo »po- svetilo« skozi oblake in nam dajalo korajžo, ko pa smo že skoraj čisto na vrhu stene pred prihodom na planino Duplje srečali planšar-ja, ki je nesel sir v dolino, nas je korajža zo'pet minila. Mi smo lepo pozdravili, on pa »kaj pa rinete v dež«. Mi zopet: »Ali bo deževalo?« On pa: »Pa še dosti ga bo,« in že je hitel s svojim bremenom navzdol. Možakar je imel prav. Počasi je začelo rušiti, potem pa vedno močneje. Pokrajina se je vedno bolj razvijala v meglo in temo. S počitkom pri jezeru ni bilo nič. Pa tako smo se veselili tega bisera, ki bi nam ob toplem soncu nudil svojevrstno doživetje. Hiteli smo naprej in se zatekli na Polju v planšarske koče, kjer sta dva pastirja kurila. Z Dominikom pa sva krenila naprej, da bi v koči na Krnu naročila dovolj vročega čaja in da bo toplo, ko pride glavnina za nama. Dež je malo ponehal, toda ne za dolgo. Pa sva rinila kar naprej in v meglo. Videlo se ni nikamor. Po dobri uri hoje sva prišla na sedlo, od tain pa jc na vrh Ae 20 minut. Te so se pa grozno vlekle. Pihal je še močan veter in nosil dež v obraz, kjer si vsako kapljico čutil, kakor da ti kdo zabada igle v m'cso. Končno sva malo po dvanajsti uri le prišla v Gomiščkovo zavetišče na Krnu (2200) in naročila vse potrebno za ostale pri prijazni oskrbnici in njeni pomočnici. Prva skupina, v kateri jih je bilo 22, je imela srečo. V tem času je dež ponehal in so prišli suhi, drugo skupino, ki je prvi sledila čez 556 lcako uro, pa je ravno na grebenu tik pod vrhom ujela huda ploha. Zunaj je še vedno divjal veter, v daljavi so parali nebo bliski, nevihta je prihajala vedno bliže in bliže! Pri sebi sem si mislil, naj se vreme izdivja, potem bo vsaj drugi dan lepo. Ponedeljek 7. 9. 1964 Ta dan smo bili kar zarana na nogah. Vse je hitelo ven, ugibalo, kaj bo, ali bo lepo vreme. V smeri, kamor smo bili namenjeni, so viseli težki črni oblaki Bolje je obetal severozahod. Tam so Dolomite že obsevali sončni žarki. Videm se je kopal v soncu, izredno lepo smo videli ves Tržaški zaliv tja proti Tržiču in dalje na jug. Nebo se je vedno bolj čistilo in odhiteli smo na vrh Krna. Našim očem se je nudil nepopisno lep razgled. V kotlini pod nami kot na dlani Krnsko jezero, dalje proli severu mogočni Julijci. Triglav po vrhu ves bel snega, ki je ponoči zapadel. Pihal je šc vedno močan veter, pihal je od severa in gnal oblake proti jugovzhodni strani. Čedalje bolj se nam je odpiral razgled. Hiteli smo s pripravami za odhod. Spustili smo se na sedlo (2032 m), kjer je vzidana spominska plošča borcem Gradnikove hrigadc. nato pa smo sc takoj povzpeli na Batognico (2163 m), ki je vsa prepredena z italijanskimi jarki in bunkerji še izza prve svetovne vojne. Nekoliko dalje nad Peski (2178 m) so še vidni sledovi avstro-ogrske vojske, zopet jarki, ostanki barak in bunkerjev. Pot nas je vodila od tod dalje vedno malo navzdol po »mulatieri« mimo Prehodov pod Velikim Dogatinom do planine Dobrenjščice (1300 m). Tu smo naleteli na vodo. Rilo je po dežju, zato jc prijetno žuborela po sicer suhem gorskem koritu. Tu smo imeli uro počitka, ki smo ga izkoristili za umivanje in fotografiranje. Na Kalu (1484 m) smo zopet malo počivali, da se je kolona zbrala, in ob treh popoldne prispeli na planino Razor (1300 m). Tu je nov planinski dom. Malo smo se okrepčali in že so nekateri hiteli nabirat dračje in pripravljat kres za taborni ogenj, oh petih pa je predsednik našega društva sklical meddruštveno sejo, ki je prejšnji dan zaradi slabega vremena ni bilo. Sejo smo imeli na travniku, nedaleč od doma Zastopnik PD PTT Beograd je sporočil, da se je njihovo društvo odločilo, da bo organiziralo XIII. zbor. za XIV zbor pa se je prijavilo najmlajše PD PTT Tuzla. Zastopniki društev so navdušeno pohvalili požrtvovalnost »uradnega« fotografa Staneta, ki je bil vedno in povsod, kjer se mu je nudil lep motiv, in izrazili željo, da jim organizator marša dostavi uspele fotografije, da bodo lahko med svojimi člani propagirali lepote in zanimivosti te poti. V tem času so prispeli iz Nove Gorice zastopniki PTT planinske grupe S seboj so pripeljali harmonikarja, ki je s svojimi vižami dvignil razpoloženje večera. Po večerji smo zakurili laborni ogenj. Naš član Franc Ber-toncclj, ki se ie tudi odzval povabilu, in se nam na planini Razor pridružil, nam je v kratkih besedah povedal nekaj 'o zgodovini partizanstva v teh krajih in bližnji okolici, predvsem po Primorskem, kjer se je bojev tudi sam udeleževal kot mlad partizan. Kratko zgodbico iz bojev med NOV jc povedal še pismonoša iz Spodnje Idrije Alojz Klavžar. Med tem je taborni ogenj dogoreval. Torek 8. 9. 1964 Lep dan se je obetal. Zaradi tega jiino bili že zgodaj na nogah. Toda kuharice nišo mogle napolniti hitro čutaric s čajem. Na vsej poti namreč ni nobene vode in nobenega planinskega doma. Poslovili smo se še od to-varišic in tovarišev iz Nove Gorice in prijaznega osebja v domu in že smo se razvili v kolono, ki je z zastavo na čelu zavila v gozd nad domom. Pred seboj smo imeli poldrugo uro vzpona na Vogei (1923 m), ki nam je nudil izredno lep razgled po Primorski, na Triglavsko pogorje, Bohinj, videli smo gornjo postajo žičnice na Vogel, le jezera ni bilo od tu mogoče videti. Dan je bil res lep. Po krajšem počitku smo šli naprej, se spustili pod Sijo in se povzeli na Rodico (1965 m). Pot tudi sedaj ni bila naporna, toda razvlečena in Črna prst je bila še daleč. Toda pot ni bila dolgočasna, Počitek na Rodi.:i F[lto stanc Koälr 557 Pod Peski proti Prehodcem Nato so nam tovariši kluba ljudske tehnike PTT zavrteli barvni film, ki je bil posnet v dnevih XII. zbora poštarjev planincev Jugoslavije v Bohinju in na Koinni. Tako smo dostojno in brez nezgod zaključili naš marš. V maršu je sodelovalo 32 moških in 4 ženske. Povprečna starost udeležencev je bila 33 let, najmlajši je imel 17 let, iz Sarajeva, najstarejši 59 let., iz Beograda, od marša ni nihče odstopil. Disciplina na maršu je bila vzorna, organizacija odlična in vsi zastopniki ostalih društev so se pohvalno izrazili nad izbiro in potekom trase marša z željo, da s tradicijo teh maršev še nadaljujemo in utrjujemo tovarištvo. Kx'amljali smo še pozno v noč, sedaj se nam ni več tako mudilo, pred nami ni bilo več tako naporne poti, čeprav je delegate iz ostalih republik čakala še dolga vožnja na poti domov. Foto Stane Košir ker se nam je z vsakim korakom bolj odpirala bohinjska kotlina in lepota Bohinjskega jezera. Tako smo ludi ta del poti kar hitro prehodili, zadnjih 20 minut pred kočo na Črni preti pa nas je zopet zadržal hujši vzpon. Prvi del kolone je prišel v kočo nekako ob dveh popoldne. Planinski dom na Črni prsti je v opuščeni italijanski karavli, ki jo obnavljajo in ji dograjujejo nadstropje. Tu smo počivali poldrugo uro, nato pa smo v megli odšli navzdol proti Podbrdu. Ta del poti je bil po mnenju vseh najbolj naporen, pot se je zelo strmo spuščala navzdol, vedno samo navzdol. V dveh urah smo se spustili od 1844 m na 519 m nadmorske višine. V Podprdu nas je že čakal šofer Miro 7. avtobusom in nas preko Petrovega brda po novi cesti nad Sorico odpeljal na Sorsko planino (1307 m). Tu nas je sprejela prijazna planinska koča PD Litostroj. Tu nam je naša članica Dragica Home, podpredsednica skupščine SRS, ki se je rade volje odzvala našernu vabilu in se udeležila našega zaključnega večera, pripovedovala o svojih spominih na partizanska leta, katerih del se nanaša tudi na kraje, kjer smo hodili in smo jih na pohodu videli MARMOLADA — 100 LET. Kaj pisano je zgodovina številnih poskusov in prvega pristopa na veličastno Marmolado, najvišji vrh v Dolomitih. Takole piše znani alpinist in alpinistični pisatelj Antonio Berti (»Le Dolomiti Orientali, vol. I, 1950, str. 22): »L. 1802 je skušala, stopiti dotlej še neosvojeiio Marmolado četvorica domačinov, od katerih sta bila dva duhovnika. Enega od njiju, pisal se je Giuseppe Terza, je požrla ledeniška razpoka. Vest o strašni nesreči se je z grozo razširila po vseh dolinah in je za več let vsakogar zadrževala od ponovnih poskusov. Šele L 1927 se je duhovnik Valentin Stanič opogumil in se prerinil na sam vrh gore C!ap-savon v Karnijskih Alpah, ki mejijo na Vzhodne Dolomite. In l. IS56 se je duhovnik don Pietro Mugna s štirimi domačini spet poskušal v Marmoladi, dosegli so neki »skrajni greben* v veliki gori, a ne samega vrhuncaTako nam poroča Antonio Berti. Veliki pionir v osvajanju gora, Anglež John Rail, je l. 1860 v družbi še enega Angleža z vodnikom domačinom dosegel Punta di Roc-ca, 3309 m, vzhodni vrh Marmalade, zapu-stfuii tamkaj toplomer in listek s podpisom. Naslednjega leta je poskušal vrh doseči dr. Ruther, in 1. 1862 še Dunajčan, slavni odkri-valec Dolomitov Paul Gr oh mann, ki je tudi prišel na samo Marmolado dt Rocca, tam našel Ballov svellomer, a zaman skušal preplezati še greben na za pad do najvišjega vrha. Par dni za Grohmanntxm ja ondod plezal Weüemann, a ludi on je bil prisiljen ustaviti se sredi pola. Spet Grohmann je l. 1863 poskušal doseči Punta di Penia, 3342 m. v Marmoladi najvišji vrh. Takrat ga je zavrnilo slabo vreme. Pa ni odjenjal. Dan 27. julija 1864 je posvetil rekognosciranju, temeljito je pregledoval in študiral teren. In čez dva meseca, natančno 28. septembra 1864, je z dvema vodnikoma iz Cortinc stopil na Punta di Penia, najvišji vrh. Od takrat je preteklo sto let. V Marmoladi, tem edinstvenem gorstvu, je bilo v teh letih mnogo življenja. Življenja in smrti. 558 Nekaj misli po skupščini Smučarske zveze Slovenije V Sloveniji je danes več kot sto tisoč smučarjev. Število ljubiteljev zasneženih gora in helega športa pa še vedno raste. Nove gon-dolske vzpenjače, nove smučarske vlečnice in drugi športno turistični objekti vsebolj privlačujejo smučarje, planince in do sedaj bolj redke obiskovalce prirode. Nič čudnega, saj štejemo prav smučanje že dalj časa med naše ljudske športe najvišjega razreda oziroma med lista sredstva telesno-kulturne dejavnosti, ki bi jih morala naša družbena skupnost najbolj podpirati. Skupščina Smučarske zveze Slovenije, ki je bila sredi oktobra, pa je pokazala, da smučarskemu športu še vedno ne posvečamo tiste pozornosti, ki bi mu jo morali. Precej zaslug za to ima naš dosedanji vrhovni smučarski forum. Ne najbolje pripravljen oktobrski zbor vseh vodilnih funkcionarjev in delavcev na področju smučarskega športa pri nas je namreč samo še potrdil značilno dolgoletno hiranje tega našega najvišjega smučarskega organa v Sloveniji. Naloge, sklepi, načrti, ki smo jih sprejeli lansko lelo, pred dvema letoma in še poprej, vse je ostalo samo na papirju. Zabeležili nismo niti tislih najpreprostejših in nujno potrebnih premikov, ki bi nam služili kot temelj za vsak, še tako majhen korak k zastavljenim ciljem. Nesmotrno trošenje sredstev, organizacija dveh, treh prireditev in delna kontrola nad peščico smučarskih izbrancev, to so rezultati zveze v zadnjem letu. Kes, malce skromen izkupiček za organ, ki naj bi vodil, usmerjal in vsestransko podpiral vso našo smučarsko dejavnost, naš ljudski šport, kot mu pravimo že dolga leta. Živahna diskusija je na skupščini pozneje pokazala, da je sicer dobra in stara zamisel našega osrednjega smučarskega foruma, naj bi imelo takorekoč celotno delo smučarskih organov svoje korenine v komunah, dandanes vse prej kot lahko izvedljiva. Razlog je preprost: celotna sredstva, s katerimi običajno razpolagajo občinske zveze za telesno kulturo, so tako skromna, da še po tako premišljeni delitvi smučarji res ne morejo biti deležni vsote, ki bi krila njihove potrebe za delo z mladino, za delo s tekmovalci, vzgojo kadrov in izdatke za tekmovanja. Znano je namreč, da je smučarski šporl eden najdražjih. Skratka, nerešeno vprašanje finansiranja — ki je pravzaprav značilno za vso našo telesno-kulturno dejavnost — povzroča tudi smu- čarskim forumom hude težave. Velik del sredstev zahtevajo poleg vsega še smučarske prireditve, brez katerih seveda tudi ni napredka. Napak pa je, da bremenijo tovrstni izdatki vedno le zvezo in društva, medtem ko stojijo gostinci in turistična društva ob strani, ne glede na to, da je vsaka smučarska prireditev prav njim najbolj v prid, da pomeni vsaka lekina učinkovito turistično reklamo. Razprava je nadalje pokazala, da načrti, naj bi razširili tekmovalno smučanje med žensko mladino, niso rodili uspehov. To nalogo smo si zadali že pred dvema letoma. Ugotavljamo pa, da so sc lc nekatere osnovne organizacije lotile tega vprašan.ia resneje, medtem ko pri ostalih društvih do danes nismo opazili vidnejšega napredka. Kvaliteta današnjih mla di neev in posebno še mladink, je ostala v mednarodnem merilu precej nizka. To so pokazala mladinska tekmovanja v Innsbrucku in na Jahorini. Velik zaostanek naših najboljših tekmovalcev za inozemskimi zmagovalci pa nas opozarja na to, da bo treba v prihodnjih letih posvetiti več pozornosti, predvsem pa vložiti mnogo več sredstev v priprave mladincev, če bomo hoteli čimprej zamašiti vrzeli v vrsti vrhunskih tekmovalcev, ki bodo nastale to zimo, saj je precej reprezentantov odšlo v JLA. Ce govorimo o uspehih naših tekmovalcev, ne smemo pozabiti na največjo pomanjkljivost celotnega našega smučarstva, to je vprašanje trenerjev in vaditeljev v osnovnih organizacijah. Marsikje so dobri tekmovalci namreč še danes prepuščeni sami sebi in so povsem brez strokovnega vodstva. Njihove priprave za študij so pomanjkljive, često tudi nepravilne. Posledice pomanjkljivosti pa se potlej kažejo v nezadovoljivih rezultatih, bodisi v domačih tekmovanjih, bodisi na tekmah v inozemstvu. Skoraj nikoli ne najdemo sredstev za stimulacijo klubskih trenerjev. Prekinili bo treba s prakso, do bodo tekmovalci trenirali izključno samo na zvez nih treningih. Zvezni treningi naj bodo samo izpopolnjevanje klubskega dela. Če pa za tak način dela nismo sposobni poskrbeti za potrebna sredstva, potem je bolje, da sc odločimo za rekreativno smučanje, tekmovanja pa prepustimo drugim. Izgovor, da na terenu ni razumevanja in delavoljnih ljudi, ne more in ne sme biti opravičilo za omenjene neuspehe dosedanjega izvršnega odbora Smučarske zveze Slovenije. Na skupščini se je namreč izkazalo, da jc bilo v zadnjem letu napravljenega marsikaj v naših osnovnih smučarskih organizacijah, da pa ni bilo dovolj storjenega na vrhu, na naši smučarski zvezi. In v tem je vzrok, da smo danes z našo smučarijo tam, kjer ugotavljamo, da, na primer, še po treh letih pogovarjanja nimamo svoje eksperimentalne smučarske šole, pa čeprav so nam bila v ta namen dodeljena sredstva, da drsi kvaliteta naših vrhunskih tekmovalcev sorazmerno 7. njihovimi tekmovalci v tujini konstantno 559 navzdol, da ni bil v preteklem letu storjen en sam korak v smeri množičnosti itd., itd. »Smučarskih uspehov ni mogoče improvizirati,« je dejal nek naš strokovnjak za telesno vzgojo. »Treba jih je organizirati, po domače povedano pridelati. To pa je dolgoročen proces, ki zahteva dobro premišljene načrte, množično aktivizacijo in selekcijo tekmovalcev, finančna sredstva in še marsikaj. Seveda pa ne bo težko pričakovanega napredka niti brez poglobljenega dela v smučarskih osnovnih organizacijah niti brez okrepitve strokovnega vodstva, ki mora dobiti potrebna pooblastila za sodobno planiranje dela in finančna sredstva za realiziran je plana.« A. U. IZ DELA PZS Prva seja upravnega odbora PZS po poletnih dopustih se je vršila .1. okt. t. 1. pod predsedstvom tov. Fedorja Koširja. Na dnevnem redu jo bilo poročilo sekretarja tov. Lavriča o tekočih zadevah in o delu med obema upravnima sejama, pri čemer so bili sprejeti nasledi ji sklepi: Sekretar PZS naj osebno stopi v stik s predstavnikom koordinacijskega odbora celjskega in koroškega področja zaradi poživitve dela obeh koordinacijskih odborov. Ce kljuh temu ne bodo sklicani sestanki koordinacijskih odborov, naj jih skliče predsedstvo PZS. Vsa društva, Iii letos še niso sklicala svojih občnih zborov, kakor tudi ona. ki so podaljšala mandatno dobo svojega UO za eno leto, je treba čimprej obiskati in ugotoviti vzroke, zakaj niso opravila svojih občnih zborov. Trdnejšo oporo koordinacijskim odborom je treba močneje legalizirati tudi z dopolnitvami statuta PZS. ki naj ji'n sprejme občni zbor PZS spomladi 1965. Pri koordinacijskih odborih, ki že uspešno delajo, naj se ta oblika združenja že sedaj bolj podpre. Predsedniki koordinacijskih odborov naj PD posredujejo priporočilo UO PZS, da si potrebna finančna sredstva za administracijo v letu 1965 zago-tove v finančnih predračunih pristojnih občin. UO PZS odobri izdatek 2 Ö52 000 din za že izvršeno adaptacijo poslovne zgradbe v Dvo-rakovi 9. poleg tega pa še okrog 600 000 din za beljenje vseh prostorov in za pregraditev veže v isti stavbi, s čimer bo pridobljen nov poslovni prostor. Dalje odobri tudi potrebna finančna sredstva za popolno opremo tega poslovnega prostora. Vsa ta sredstva naj se črpajo iz sklada Zlatorog. UO PZS z večino glasov sklene, da se osebni avto fiat 1.100 proda najvišjemu ponudniku. Gospodarski komisiji se naroči, da predlaga, kako naj bi se kupnina čim ugodneje naložila. — Pri finančnem poročilu se je upravni odbor dalj časa zadržal pri razmeroma visokih obveznostih naših društev do sklada za visokogorske postojanke (PVP), GRS, iz anuitet, članarine in ostalih virov, vsega skupaj 9 259 025 din po stanju 30. spet. t. 1. Največji delež teh obveznosti znaša pri skladu PVP — skoraj 5 milijonov din, naslednjih 2,5 milijona pa je neplačanih anuitet. To seveda ogroža likvidnost in dejavnost PZS. Na pismen predlog ing. Degna na.i bi UO PZS na eni svojih sej razpravljal izključno o stanju naših planinskih domov, naloži upravni odbnr gospodarski komisiji, naj o gospodarskih problemih najprej razpravlja z društvenimi odbori, nato pa pripravi gradivo za sejo, o kateri govori predlog ing. Degna. — Problematika jc več kot pereča in je povezana tudi z gospodarskimi osnovami planinstva. Cas jc res, da se z njo temeljito spoprimemo. Jedro spje je bilo posvečeno mladinski problematiki. Načelnik mladinske komisije tov. Banovec je pripravil teze, ki so jih odborniki dobili že pred sejo, na seji pa jc opozoril le na nekatere najbistvenejše stvari, ki nam pri vzgoji in organizaciji planinske mladine najbolj stopajo prpd oči. — Ni naključje, da se ravno mladina najbolj ukvarja z organizacijskimi problemi in z novostmi v obliki in vsebini mladinskih odsekov. Nedvomno se jc v IS letih marsikaj preživelo, treba bo pohiteti, da stopimo vštric s časom in ustre-žemo potrebam. Nekaj navedb iz izvajanj lov. Banovca: Predvsem gre za delo s pionirji. Od vseh jc planinska oganizacija edina, ki se ukvarja tudi s pionirji. Mladinski oilseki se ukvarjujo največ s starejšo mladino, pionirjem pa posvečajo premalo pozornosti. Vse druge organizacije imajo veliko večje uspeha pri delu s pionirji. V ostalih republikah so mnogo pred nami. Za dosežene uspehe pionirjev so uvedli posebne znake. Kaže, da so povsod, kjer so že uvedli lake znake za pionirje, imeli s tem velike uspehe (PO Bohor). Predlaga, (la nekaj takega uvede tudi PZS. Jc pa proti temu, da hi bila mladinska organizacij» uniformirana. UO naj bi se bolj zavzel za mladinske in pionirske transverzale. Na Koroškem že tri leta delajo pionirsko transverzalo, v delu pa jc tudi mladinska transverzala okoli Ljubljane. Mladinska komisija se z mladinskimi odseki trudi, da hi v šole proilrli z ljudmi izven-prdagoške stroke. To delo je zelo težko in nepriznano. Teh kadrov skoraj ni. Organizacija nima dovolj finančnih sredstev, da bi finansirala potrebne seminarje, ki bi bili hkrati nagrada ali priznanje tem kadrom. Običajno je tako, da organizacije za to nimajo sredstev, »zgoraj« se o tem ne vodi 560 evidenca, kadri pa tako v par letih prenehajo z delom. Doslej so se vrste mladincev iz leta v leto množile, kaže pa, da homo sedaj stag-nirali. Sodi, da bi bila tudi za marljive društvene delavce na mestu republiška odlikovanja. Mladinci si zelo prizadevajo okrepiti delo v planinski organizaciji. Tesneje bodo sodelovali z Zvezo mladine Slovenije in z njenimi osnovnimi organizacijami, stopili pa so v stik tudi z Zvezo prijateljev mladine. Na seji mladinske komisije so sklenili, da bodo poslali vsem občinskim odborom Društva prijateljev mladine poziv, naj prirejajo čim več izletov v gore, potrebne vodnike pa zahtevajo od mladinskih odsekov v planinskih društvih. Več problemov je tudi pri delu s starejšo mladino. Ore predvsem za vzgojo mladinskih vodnikov. Mladinska komisija z mladinskimi odseki letno vzgoji po 109 mladinski vodnikov, to pa je premalo. Za vsakega prispeva komisija po 1000 din. Samo letos je v programu 7 tečajev, iz katerih bo izšlo najmanj nad oljnih 100 mladinskih vodnikov. Vendar pa mladinskem odsekom primanjkuje za to finančnih sredstev. Zunanja oblika stimulacije nuj bi bila morda značka, zaslužni znak itd. sicer pa udeležba na raznih seminarjih, dajanje posojil za opremo itd. Društva govore dosti o mladini, ne pošiljajo pa svojih mladincev na razne mladinske tečaje. O mladinski problematiki največkrat ne vedo ničesar povedati. Nivo nekaterih planinskih društev je tak, tla niti ne vedo, kaj je občinski mladinski komite zveze mladine. Ne vedo, kako bi lahko izkoristili povezavo z RK, od katerega bi lahko prejemali pomoč v raznih živilih za svoje tečaje in podobno. Potrebno je dvigniti nivo društvenih odbornikov, prav tako pa tudi mladinskih vodnikov. V mislih ima seminarje tudi za društvene predsednike, kar bi se gotovo izplačalo. Mladinski kader je treba vsekakor stimulirati. V Jugoslaviji imamo približno 400 alpinistov. J.etns je bila taka konjuktura, da so šli skoraj vsi ven, večji del na družbena sredstva. Vsi pa morda niti niso bili povsem kvalificirani za to. Ugotavlja, da nekateri od teh sploh niso društveni delavci. Mladinska, komisija je letos prvič organizirala kot nekak stimulans za svoje kadre izlet na Grosglockner. Za vsakega udeleženca je prispevala le po 3001) din, ostalo so prispevali udeleženci. Sodi, da hi se moral najti enak stimulans kot za alpiniste tudi za mladinske vodnike. Nekatere organizacije tudi honorirajo svoje funkcionarje. Ker pa za naše kadre malo dumo, jih izgubimo, ko smo jih komaj vzgojili. UO PZS naj bi razmislil, če mu jc še kaj do vzgoje mladinskih kadrov. Upravni odbori planinskih društev se v bistvu ukvarjajo predvsem z gospodarsko problematiko. Ker se pri tem spuščajo v najmanjše podrobnosti, jiin ostane premulo časa za razpravo o delu ostalih odsekov. Poročila o delu odsekov so upravnim odborom PD postala potrebna le pri sestavi poročil za občne zbore. Ker upravni odbori TD ne skrbe 7,a delo drugih odsekov, se tudi dogajajo stvari, ki se ne bi smele. Nekatere organizacije imajo svoje okrajne odbore, planinska organizacija jih nuna. Organizacijska shema se v zadnjih letih ni dosti spremenila, hkrati pa članstvo številčno narašča. Ker nas je vse to preraslo, smo se znašli na ravni nekakega sindikalizma. V drugih republikah štejejo za zelo močna že društva z okrog 200 člani. Nasproti tem pa so naša društva v večini primerov okorna telesa s prevelikim številom članstva, brez prave povezave. Odborniki so tov. Banovca z diskusijo v celoti podprli. Zdaj bo šlo za to, kako uresničiti predloge in sklepe, o katerih pravprav govorimo že precej časa. O potrebnih organizacijskih spremambah in sodobnejših načinih financiranja je v tem smislu govoril tudi predsednik PSJ dr. Marijan Rrecelj na zadnji skupščini državne planinske organizacije. Na koncu je upravni odbor sklenil posvetili eno sejo alpinističnim odpravam in našemu alpinizmu sploh. Ekspedicije 1. 1964 so odkrile v našem alpinizmu precejšnje nazadovanje, treba bo poiskati nove organizacijske in vzgojne prijeme za krepitev in rast AO. Ponovno je bil potrjen sklep, da se ne priznajo članske ugodnosti PZS Lnozemcem, ki ne bivajo stalno v Jugoslaviji brez ozira na poskuse recipročnih pogodb, o katerih se sem in tja govori. Do sklepa je prišlo, ker nekatera hrvatska in slovenska društva neupravičeno izdajajo članske izkaznice ino-zemccm. OB OTVORITVI PLANINSKEGA DOMA NA SLIVNICI Sredi oktobra letošnjega leta so cerkniški planinci odprli svoj dom na Slivnici, na svojem domačem hribu, ki se ponosno razgleduje preko Bloške planote do Krima in Mo-krca, preko Jezera na Snežnik in Nanos, po vsej lepi slovenski zemlji in posebej po Loški dolini in po vsej Krpanovi domačiji z vsemi njenimi ljubimi lepotami in milimi pogledi. Dom jc lep, prostoren, za naše razmere moderno urejen, ima tri okusno opremljene gostinske prostore s teraso, ki gleda na Jezero, in trideset ležišč v sobah, pa še skupna ležišča. Do doma je pritekla voda, pritekla elektrika, ceste iz Cerknice, Grahovega in iz Blok, kar dobre ceste z nezahtevnim vzponom pa omogočajo dovoz s konjskimi silami brez konj. Predsednik PD Cerknica tov. Konrad Knez je slavnost otvoril in dal besedo predsedniku občinske skupščine Cerknice. Ta je številnemu planinskemu občinstvu, ki pa se je večji del pripeljalo k planinski postojanki 7. avtomobili in avtobusi, razložil, kako je do gradnje prišlo. Ccrkničani so na postojanko res lahko ponosni, saj so jo zgradili z lastnimi 561 silami predvsem zato, da hi z njo omogočili živahnejše turistično življenje in obudili smisel za planinstvo v svoji okolici. Dom naj bi služil ljubiteljem Notranjske in se vključil v mrežo oporišč in žarišč, ki v zadnjih letih nastajajo tudi v tem delu Slovenije: Krim, Kurešček, Travna gora in zdaj še Slivnica so slikovite točke, ki bi jih bilo treba povezati z označenimi planinskimi potmi, čeprav so vse dosegljive z avtomobili. Ali pa prav zato! Saj nas cestne povezave opominjajo na bistvene naloge planinstva. To ne bi bilo več planinstvo, če bi se sede prestavljali iz mesta na hribovske in gorske postojanke. Blagodat gibanja v strmini in gorskem vremenu, ki človeka utruja, pregreje, pretrese, preznoji in prezrači, obenem pa z vsem tem v resnici obnavlja, ali kakor smo se zdaj navadili reči — rekreira, ta blagodat združena z vsemi ugodnimi učinki in užitki, ki se nam nudijo s hojo po gorah, z iskanjem in doživljanjem lepote, preizkušanjem svojih moči v spopadu z naravnimi silami, s tveganjem in napori, vse to je tisto poglavitno, zaradi česar jo doslej planinstvo osvajalo množice in vabilo in mikalo predvsem mlade ljudi. V tem znamenju, v opominu na dolžnosti in naloge planinske organizacije v teh novih okoliščinah, je otvoritev planinskega doma na Slivnici pozdravil zastopnik propagande pri PZS. Želimo Oerkničanom, da bi njihov planinski dom služil predvsem telesni in duhovni vzgoji notranjske mladine, planinccm in smučarjem, ter prijazno sprejemal vseh vrst popotnike, ki jih mami in vabi notranjska dežela z vsemi svojimi lepotami in čarovnijami. T. O. V. MEDNARODNI BIENALE PLANINSKE FOTOGRAFIJE V TRENT U XIII. festival v Trentu je v tednu od 27. sept. do 3. okt. priredil tudi fotorazstavo, ki se je je udeležilo 21 držav: Avstrija, Argentina, Borneo, Bolgarija, CSR, Danska. Francija, Finska, Zap. Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Hongkong, Italija, Holandska, Poljska. Romunija, Španija, Švica, Južna Afrika, Madžarska in Južni Vietnam. Fotografi, ki so dobili nagrade in priznanja so bili E. Kers (Avstrija) za sliko »V ledeniški razpoki«, F. Tief-graher (Avstrija) »Zima«, Vilem Heckcl (CSR) »V ledeniški steni«. Max Martin (Francija) »Ritem«, Poni Olavi (Finska) »Oh!« A. Baumgartner (Zap. Nemčija) »Na grebenu«, Miki Keisuke (Japonska) »Pet alpinistov«, Sughiama Yoširo (Japonska), »Plezanje v snežni vihri«, E. Bevilacqua, »Pokrajina«. G. Mirasso »Zgodnje jutro«. Carlo Malis »Prvo sonce« in Aldo Pedrotti »Nov sneg« (vsi Italija). Manj jc bilo barvnih slik, razstavljene so bile samo iz šestih držav. Naši fotografi, ki so predložili 17 fotografij, so pri ožjem izboru izpadli. Ne more se reči, da bi bilo vse, kar je razstava pokazala, nad nivojem naše fotografije, značilna pa je bila skrbno izbrana tematika, ne samo gora v svoji fizični podobi, z vsemi možnimi občutji in pojavnostmi, ampak prav tako ali še z večjo ljubeznijo človek s svojim delom in življenjem, navezanim na goro, vse premišljeno kombinirano, koinponirano in zrežirano. V tem pogledu bi se noša planinska fotografija imela marsikaj naučili ah vsaj povzeti. T. O. DUŠAN M. JELKIC 2D. aprila 19fi4 je v Bečcju v 73. letu življenja umrl znani srbski planinec in planinski pisatelj Dušan M. Jelkič. Pokojnik se je rodil 1391 v Maradiku v Sri-jemu. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Rečeju, učiteljišče pa v Somboru in Pakracu. Ze v najzgodnejši mladosti je vzljubil planinstvo in je često s svojimi sošolci preživljal proste ure v gozdovih Psunja in Papuka. Kot učitelj po bosanskih vaseh jo gojil planinstvo posebno s šolskimi otroki. Ko je bilo po prvi svetovni vojni obnovljeno Srbsko planinsko društvo, je Jelkič kot njegov ud stopil v ožji stik z dr. Spirtom Mitro-vičem. V njegovi družbi je prehodil Julijsko in Kamniške Alpe ter mnoge planine v Srbiji. Ko je dr. Mitrovič umrl, sc je Jelkič pridružil znanemu našemu planincu dr. Radivoju Si-moviču. Skupno z njim jc hodil po gorah več let po Hercegovini in Črni gori (Maglič, Bioč, Durmitor, Komovi, Prokletije). Bil je odličen Stenograf in pisec različnih Stenograf ski h učbenikov. V »Planinskem Vestniku«, »Hrvatskem planinaru«, »Kroz planine« in »Naših planinah« so ostali njegovi članki trajno vrednosti. M. Markovič NENACRAJENT FILMI IZ TRENTA 19G4 Žirija, ki jc letos izbirala filme za predvajanje na trentskem festivalu, je bila zelo ši-rokogrudna. Udeležha držav je bila velika, povprečni nivo predloženih filmov v primerjavi z dosedanjimi ne boljši ne slabši kot prejšnja leta in tako se je prireditelj odločil za propagandno gesto in ponudil vstopnico na trentski ekran že priznanim gostom, pa tudi manj znanim in manj priznanim. Tako smo imeli priložnost videti poleg nemških, francoskih, italijanskih, švicarskih, poljskih in avstrijskih še danske, češke, sovjetske, ameriške, angleške, kanadske in bolgarsko filmske prispevke. Da informiramo slovensko javnost o filmski tematiki, ki so z njo vsi ti narodi prišli na festival planinskega in raziskovalnega filma, naj navedemo še filme, ki 562 jim žirija ni prisodila niti nagrad p niti pohvale ali priznanju. Od 51 predvajanih filmov jih je bilo takih 42. V ta povpreček bi se lahko zrinil tudi kak jugoslovanski proiz vod, dovolj mikaven bodisi s tematske strani bodisi z umetniškega stališča. Cehi so poleg groteske »Ilory, hory...« dali še Kudclkinove »Chlape z Gaberskej dolini«, film o eksploataciji slovaških gozdov, Bolgari poleg »Rendez-vous des audacieux« še patetično filmsko reklamo za rekreacijski center na Vitoši, SZ poleg »Karpatskih etud- še »Snleno« na pamirski postaji Nord, »Podvig na Zeravšane«, film o naravni katastrofi v gorali in njeni likvidaciji, in »V snegah Ala-ja«, film o preskrbi pamirskih visokih naselbin. Ameriški filmi so ostali razen »Dead birds« vsi v senci: Occanografi, Amerika in Space in Polar Ecology. Man.i opažena sta bila nemška filma »Kirri«, čeprav dobro zrežiran reševalski film, in »Hochzeit am Schiern«, dovršen etnografski pregled Južne Tirolske. Velika Britanija jc vložila veliko truda tudi v film »Ballons over the Alps«, pa ni dosegel nobenega uspeha. Švicarski film »Haute Ruute« je ostal na stopnji reklamnega filma, francoske »Terra incognita« o Antartiki je prinesel samo snovno novost: Dvoboj dveh tjulenjev; brez učinka je bil tudi njihov stu-diuzni film »Egypte o Egypte«, slabo režiran tudi »Les fleurs de la Cigalere«, cvetje iz podzemskega sveta, zgolj propaganda za* gorski železniški promet v Pirenejih film »Ar-touste. altitude 2 000 m«. Italija je prispevala največji delež: »I.egna viva« je imel umetniške ambicije, vendar je slabo dopolnjeval nauk ad usum delphini, »Courmaveur« je bil obsežna reklamna filmska revija. »La Diga p:ü grande d'Ttalia« filmsko ponazorilo vele-industrijskih naprav v višini 2000—2500 m, posehno mesto pa je v tem prispevku zavzemal i'antinov film o K?, gotovo eden od boljših »žurnalov« ekspedicionizma iz desetletja l'J5«—1900. Stopnji dohrega kulturnega in znanstvenega doku men tarizma je dosegel trentinski film »Come naseono le Dolomiti«, lepe razpoloženjske slike z reklamnimi cilji so dali še filmi, »Caccia e pešca nelle Dolomiti«, in »Bosco d'autumno nel Trentino«, med tem ko se je med etnografske filme dokaj enakopravno zrinil film 1993: »Eta della pietra« z afriško snovjo. Nobene pozornosti tudi ni vzbudil avstrijski reševalni film, posnet na IX. zimski olimpiadi v Innsbrucku. Po vsem tem dovolj možnosti za to. da bi se v družbi številnih drugih držav tudi naša država predstavila s kakim kratkim filinom. bodisi planinskim bodisi raziskovalnim, ne da bi preveč tvegala. Snov je obsežna, izbira velika. Ali naš filmski studio za kratke filme te snovi nc pozna ali je ne šteje za primerno, da jo filmsko obdela? Obstajajo končno tudi že izdelani filmi, s katerimi bi lahko poskusili stopiti pred mednarodno publiko. Ce nič drugega, bi to nekaj pomenilo tudi za našo splošno turistično propagando, ki pa ima tudi svoj političen in kulturni pomen. .. RAZSTAVA PLANINSKIH ZNAMK V okviru festivala planinskega in raziskovalnega filma so v Trentu priredili tudi prvo mednarodno filatelislično razstavo znamk z motivi iz planinstva. Razstava je bila v resnici vzorno urejena in je prikazala, kako pošta s svojimi malimi, drobnimi in elegantnimi vrednotnicami, brez katerih si življenje zares skoraj nc moremo predstavljati, spremlja planinstvo z njegovimi najbolj popularnimi pojavi: floro, lavno, s postojankami, vzponi, ekspcdieijaini itd. Kaj vse so te drobne stvarce ohranile zgodovini in to po vsem svetu, po vseli kontinentih: Olimpiade. Spartakiade, obletnice v zgodovini planinstva in smučar-stva, skoraj vse. kar se je v zadnjih 18 letih pomembnega godilo in proslavljalo na Za-padu in Vzhodu, je uporabljeno z boljšim ali slabšim okusom, boljšo ali slabšo tehniko na znamkah! Paše za oči filatelista dovolj, za laika preveč. Velika dvorana trentske gospodarske zbornice jp imela prav »ekumenski« značaj, v njej se je po teh drobnih stvarcah zbral ves svet. MEDNARODNI SEMINAR MLADIH PLANINCEV Na tem seminarju ni bilo predstavnika mladinske komisije PSJ, zato so naši zastopniki tujim mladincem posredovali v glavnem le izkušnje mladinske komisije P7.S. Tuje udeležence seminarja je zanimalo predvsem vedeti naslednje stvari: Odkod tako velika množičnost v planinski organizaciji Jugoslavije ter planinske mladine na sploh; metode in prijemi, ki jih pri delu z mladino uporabljamo; odnos med generacijami, še posebej pa odnos starejših vodstev do mladih planincev. Največje začudenje je vzbudilo pri njih dejstvo. da v Jugoslaviji izredno togo ločimo plezalstvo od ostalega planinstva. 2e dejstvo, da so bili vsi mladinski predstavniki aktivni plezalci, pomeni, da v njihovih nacionalnih organizacijah to ni primer. Večinoma razumejo vzgojo mladih planincev tako, da jim poleg vsega najosnovnejša znanja nudijo tudi osnovno izobrazbo v plezanju do III. ali IV. stopnje. Vzgoja vodstvenega kadra za mladino je dosegla po splošnem mnenju vseh udeležencev tudi pri nas nekaj uspehov. Istočasno pa ugotavljamo, da so predvsem zahodne države in njihove nacionalne organizacije posvetile temu problemu izredno skrb. To posebej velja za 563 Zahodno Nemčijo in Švico. Uspehi seveda niso izostali. Prevladalo je mnenje, da je za kvaliteten in množičen dvig planinstva ali alpinizma, kakor ga imenujejo v ostalih državah, potrebna poglavitna skrb za širok in kvaliteten profil osnovnega, predvsem mladinskega kadra (planinske šole. priročniki itd.). Mogoče je prav zaradi izredno ostre ločnice med plezalci in ostalimi planinci plezalcev v Jugoslaviji v primerjavi z ostalimi, pa tudi alpinistično šibkejšimi državami, veliko manj kot drugje. Npr. v Cchoslovaški imajo ca. 3000 aktivnih alpinistov, Bolgarija ima samo v Plovdivu registriranih 4500 alpinistov, kar je 10-krat več, kot je število alpinistov pri nas. Vloga tiskane besede je pri delu vseh organizacij veliko večja kot pri nas in temu primerni so tudi uspehi. Predvsem lahko ugotovimo, da pri nas manjka enotni načrt za vključevanje mladine v planinsko organizacijo. Primanjkuje oziroma sploh ni tiskanih programov za izlete itd. Jugoslovanski udeleženci posveta smo si nabrali prav glede obveščanja članstva bogate izkušnje in jih bomo že v letošnjem letu vsaj v Sloveniji s pridom uporabili. Načini finansiranja dela organizacij so zelo različni. Tako npr. v Zahodni Nemčiji ter Avstriji zelo velik del stroškov pokrivajo organizacije z dohodki iz športnih slav. O delegacijah posameznih držav pa nekaj opomb: Bolgarija: Udeleženci so bili kar preveč kompaktna skupina; bili so zelo dobro pripravljeni na seminar, inanj pa na poznejše bivanje v gorah. Alpinistična organizacija pri njih se ukvarja samo s plezalci, za ostale planince in mladino skrbi njihova turistična zveza, v katere sklopu tudi delujejo. Imajo normative za alpiniste (alpinist I., II., III. stopnje ter mojstre športa in zaslužne mojstre športa). Pred vsako alpinistično turo morajo biti zdravniško pregledani in morajo imeti dovoljenje odgovorne osebe za to turo. So zelo navdušeni za nadaljnjo izmenjavo z našo organizacijo. Cehošlovaška: Podobno skrbe samo za alpiniste, mladino in ostale planince prepuščajo turistični zvezi. Razmeroma razvit standard jim omogoča zelo množičen obisk njihovih alpinističnih vrtcev ter področij. Se zelo zanimajo za izmenjavo z našimi alpinisti, vendar knt nam je znano, pri naših alpinistih ni enako velikega zanimanja za to izmenjavo. Zato bi bilo dobro, če bi razmislili o vsakoletni nagradni izmenjavi za najboljše mlade funkcionarje v planinski organizaciji s Ceho-slovalii. V alpinističnih dosežkih so Cehi že daleč pred nami Jugoslovani. Zvezna republika Nemčija: Imajo posebno oddelke pri društvih, ki skrbe za delo z mladino. Skrbe predvsem za starejšo mladino nad 15 let. Starejši mladinci kot vodje teh odsekov imajo dolžnost, da pravilno programirajo akcije in vzgojo svojih vodnikov. Mladina naj obvlada plezalno tehniko do III. in IV. stopnje. Alpinizem je zelo priznan šport. Kaže, da hočejo biti navzven apolitični. Švica: Najbolj originalni vzgojni prijemi so doma brez dvoma v Švici. Čeprav nekoliko konservativni, imajo prccej uspehov. Posebne odseke, v katerih se zbira mladina, vodijo visoko izobraženi planinci-pedagogi, starejši od 25 let. Za razvoj tega kadra skrbe z zelo dobrimi in pogostimi tečaji. Tudi vso mladino pred odhodom v gore zavarujejo in posebej pred zahtevnejšimi podvigi. Pred sprejemom v članstvo zahtevajo od staršev pismeno soglasje. Zelo uporabljajo tisk za publiciranje svoje dejavnosti, za priročnike, glasila in programe. Zelo važno je tudi, da v organizacijo ne more vstopiti vsakdo, ampak potrebuje priporočilo dveh članov. Belgija: Predstavniki niso vedeli povedati kaj bistvenega o delu z mladino. Jugoslavija: Napačno je bilo, da ni bilo predstavnika mladinske komisije pri PSJ. Nujno je zato, da vsaj v okviru PSJ pridemo do nekaterih skupnih stališč. Predvsem naj bi to veljalo o skupni vzgoji oz. skupnem sestavljanju profila osnovnega vodstvenega kadra. Edini delamo tudi s pionirji ter sploh z mlajšimi planinci. Vprašanje je, ali je naše delo na tem področju koristno in potrebno, ker vemo, da zanje bolje skrbe organizacije izvidnikov in ponekod goranov. Sklep: Vsi udeleženci so na koncu izjavili, da so navdušeni nad izredno dobrim sprejemom in bivanjem v Sloveniji. Pritoževali so se nad organizacijo njihovega bivanja v prvem delu seminarja. Ta vtis smo seveda skušali čimbolj omiliti. Tudi mi smo razočarani nad odnosom odgovornih oseb do tega mednarodnega seminarja, saj je včasih bolje, da se takih podvigov ne lotimo, če jim kasneje nismo kos. Tomaž Banovec NOVICE IZ PT> MOZIRJE Tudi v našem društvu je bilo v tem letu organiziranih več skupnih izletov, za člane in še posebej za pionirje. Člani so se udeležili izletov po Pohorju, Savinjskih Alpah in pa Julijskih Alpah. Naši člani so obiskali planine od Maribora do Primorske, kajti članov, ki hodijo po poteh slovenske planinske transverzalo, se je od lanskih 3 vzdignilo na 1B, eden od njih je letos končal to pot in osvojil značko transverzale. Sedem članov se je udeležilo ture na Triglav in so vkljub dežju, ki jih je spremljal od Aljaževega doma do Staničeve koče, odlično prestali pot in so se vsi navdušeni drugi dan povzpeli na vrh Triglava. 564 Odkar obstoji v društvu mladinski odsek še m bil tako delaven kol letos. Priredili' so skupinske izlete, izlet s kolesi iz Mozirja do Smartnega ob Paki, nato pa naprej na Goro Oljko, na Mozirsko kočo, na lovsko kočo LP Mozirje na Verbučevi planini in na Paški nntl n 7 "a^.tuJe šc izlet partizanskih poteh Dobrovelj. Z njimi bo šel in jim o borbah partizanov na Dobrovlju pripovedoval tov. Kaizer, ki se jc bojeval po teh krajih Največ zaslug za oživitev mladinskega odseka jma načelnik tov. Stane Stiglic, ki je kljub slu.ben.m in družinskim dolžnostim našel čas, da je povedel mladino v planine. Uprava društva je pomagala s svojimi'skromnimi finančnimi sredstvi. Za začetek je hilo delo odseka odlično. Upamo, da bo šlo fako tudi naprej, saj ima za drugo leto velike načrte. M. Aubreht ponoDiACIJA IN OK]ENTaCIJSKI Planine zahtevajo od človeka planinca marsikatere sposobnosti. Najpomembnejše so fizična kondicija, močna volja itd., velikokrat pa je potrebno tudi. da se znamo na terenu oricntirati. Kolikokrat se je zgodilo, da je planinec prečepei celo noč za zadnjim ovinkom pred kočo, ker ni dovolj poznal terena in možnosti za orientacijo. N° StTi!U Že d svojem najboljšem izrazu — plezalstvu. To jc dodaten odgovor na staro In vedno novo vprašanje, kaj je planinstvo, in dopolnjuje ostale odgovore: da je življenjska oblika z romantično, vzgojno in etično vsebino; da je atavističen napor za uveljavljanjem; da je visoka oblika svobode in človeške eksistence; da je poglobljeno doživetje narave, ki vzbuja osveščanje človeka; da hrani veselje do življenja, ohranja mladost in zdravje. Razume se, da vsaka igra lerja svobodno priznanje določenih pravil in izdvajanje iz običajnega življenja v tem smislu, da v igri mora biti na prvem, mestu fairnesa, sicer igre ni več. Moralno osiromašeno običajno življenje z bojem, za obstanek je torej kaj malo v zvezi z igro. Schiller sam pravi, da pravila igre niso omejevanje, ampak razširjevanje 570 skega plena, nato preko prelaza Ramgula — kot prvi Evropejci — v Nuristan in Gulhabar, kjer jim je nemški nameščenec v tekstilni tovorni nudil vse »blagoslove kulture«. TEMELJNA NAČET.A za alpiniste se hipertrofično dele in množe, dobivajo nove formulacije, času primerne, v bistvu pa so stara. »Več biti kot delati se!« je eno prvih, ki se zdaj posebno poudarja, nekoliko eksistencialistično zasukano, pove pa tisto, kar je večkrat zapisano in dejal Kugy, da hodi planinec skromen, resnicoljuben, naj se ne peha za slavo, za senzacijo. Naj ne vidi v planinstvu vsega življenja, saj je v življenju drugih, večjih in važnejših nalog dovolj in preveč. Drugo načelo: Gledati — opazovati — učiti se! je povratek v klasične čase, ko je človeka vabilo v gore bogastvo neznane, neraziskane, težko pristopne narave. Ostale naštejmo: Pripraviti se na turo; izbrati turo po sposobnosti; z umetelnimi sredstvi Stediti; imeti vedno pogum za prekinitev ture. če to terjajo okoliščine; pomagati šibkejšemu: skrbeti za planinske koče; varovati naravo po načelih o varstvu narave, biti toleranten, to jc, spoštovati sočloveka in mu ne odrekati pravice, da po svoje doživlja gorsko naravo. Seveda se je v sosednih deželah, kjer ideološko razpravljanje in moraliziranje nikdar ne jenja, ob taka in enaka načela marsikdo polemično obregnil, posebno po publiciteti, ki so jo nemške revije nudile zaključkom v Bad Bollu, kjer je evangelska akademija priredila razmeroma dobro obiskan colloquium alp i num. planinski razgovor. Posebno med mladino so Haidcrjeva načela o ekstremnem plezalstvu zbudila živahno diskusijo s tem, ali je možno ustvarili lak lip moralista v stenah. Lahko je kritizirali, težje je najti pozitivne posege za boljšo pot v bodočnost. Pri tem je npr. Haider zašel v nekatere ekstremne trditve. Prva naveza ne more hiti merilo za vse ponavljalce. L. 1911 je Paul Preuss prvi preplezal vzhodno steno Guglia di Brenta. Bil je sam in ni sc zatekel k nobenemu umetelnemu pripomočku. Pravijo, da jc pred ključnim mestom pustil listek, na katerem je zapisal, da je pri prvenstvenem vzponu preko te stene Paul Preuss »zdrsnil«. Pozneje so steno mnogi ponovili in danes je tisli ključni previs poln klinov, ki se jih jih vsi radi poslužujejo. Nedvomno je najtežje delo opravil Preuss, svoje o tem pove listek ali pa legenda, ki se je spletla Težko pa je reči, da se vsi ponavljalci pregreše zoper športno fairneso, če vpenjajo svoje vponke v kline, ki so jih nabile v previs ponavljalne naveze. Po Haiderju bi naveze smele na tem mestu uporabiti vrv, kline pa ne. Kaj pa če bi prvi padel? Ali ne bi šla oba v smrt, če drugi ne hi sebe zavaroval? Tudi raz.loček med varovalnim klinom in »dvigalnim« klinom je fežko opredeliti. Marsikakšen varovalni klin se uporabi za vzpon in narobe. Končno tudi ni jasnih meja med posameznimi kategorijami plpzalcev. Ali so res športniki samo tisti, ki preplezajo v ponovitvi smer z enakimi pripomočki kakor prvenstvena naveza? Ali ni tu zadaj ali spodaj kompleks? Da se zatečemo k psihoanalizi? Nič kaj prida kompleks, vir cele vrste slabših lastnosti človeške osebnosti. Taka razmišljanja o trdnih načelih v ekstremnem plezalstvu se ponavadi zaključujejo z odločnim protestom zoper ekstremistični katekizem. KITZSTEINHORN PRI KAPRUNU je 3204 m visok in ima zaključene ledeniške poljane ogromnega obsega. Ko so delali pet pomožnih žičnic za prenašanje tovorov, potrebnih za gradnjo ledeniške železnice na Kaprun, so začeli misliti na najbolj zanimiv načrt za vertikalni promet v Vzhodnih Alpah. Vsak obiskovalec Kapruna ali Zell am See pozna Kitzsteinhorn kot enega najznačilnejših vrhov v Alpah sploh. Zato so prišli na misel, da ga ukrote s sistemom žičnic. Prvo etapo so že svobod*, uresničevanje idealov o poštenosti, dostojnosti, tovarištvu, skratka najboljših »proizvodov« človeške misli in razuma. Ti ideali in potrebe po igri se hranijo iz istega vira, iz svobode, ki ima korenino v človeški duši. V planinski praksi vidimo, da se pojavlja oboje — običajno življenje z vsemi sencami, pa tudi ideali, o katerih govori Schiller. Tista fraza ■ o svobodi v gorah« res preveč štrapacira, tako da že skoraj ne pomislimo na njeno pravo podobo. Če pa bi jo pojmovali kot samovoljo, v kateri vsak dele, kar se mu zljubi, bi nastalo nekaj, česar noče nihče. Ce. bi ne bilo onih idealov, bi svoboda v gorah postala dekla dekadence, v kateri bi quasi — uspehi, slavohlapje, brezobzirnost, nečimrnost, kortiercializacija krčili pot k duhovni in duševni revščini, odstranjevanju etosa, k pomanjlcanju pravega veselja do dejanj in poleta. Svoboda pomeni po Kantu avtonomijo nravnega razuma, ne pa osvoboditev od razuma. Tako pojmovana svoboda v goruh utemeljuje znana i« redno znova potrjena pravila, načela, norme. Po teh načelih je jasno, da ne bomo plezali vzhodne stene Fleischbanka s stremeni itd. Za nove podvige pa je seveda treba modernizirali načela, jih dopolniti. V naglici, s katero danes živimo, se danes opravičuje uporuba umetelnih sredstev v smereh, ki so se doslej plezale brez njih, češ, kaj nas briga športna fairnesa, planinstvo nima s športom nič opraviti. Tu se »nabijači« in »stremeitarji- srečajo z »lepodušnimi romantikix in pri njih ponavadi dobijo potuho. Magnone npr. piše; »Sport iti planinstvo siti najožje povezana, drug v drugem živita. Resna tura je ostrejši, nevarnejši šport kakor katerikoli drugi. To pa nič ne spremeni njegovih etičnih, estetičnih in čustvenih kvalitet". K temu pravi Hasse: Ce o planinstvu govorim kot o igri, mislim tudi na planinstvo kot šport. Šele športna vsebiwß daje doživetju ootc njen »planinski« smisel. Oe bi to bilo dtugače, bi 1933 začeli graditi in bo šla do Salzburgerhütte, druga etapa bo segla do Krefelderhiltte (2400 ni), tretja pa do višine 3040 m na severo-zapadnem grebenu Kitzsteinhorna, skupaj bo 6,5, km dolga in bo v eni uri prepeljala 3Ö0 oseb, slala pa bo 67 milijonov šilingov, torej okoli 2 milijardi dinarjev. Spodnja postaja je na višini 909 m, nekaj kilometrov stran od mednarodne železniške zveze Salzburg — Zell am See — Innsbruck in mednarodnih cest. Rentabilnost žičnice torej ni nobeno vprašanje, eden od najlepših predelov v Alpah pa bo na široko odprt množicam, ki ga bodo dosegale brez težav. Tako se širi odčarani svet v področja, ki so bila doslej vendarle rezervat miru, skrivnosti, prvobitnosti. LUIS T HENKER je še vedno vidna osebnost v planinski kulturi. Mnoge njegove knjige so dosegle svetovni sloves, njegovi posnetki, ki knjige ilustrirajo, spadajo še vedno med najboljše planinske fotografije. Rodil se je 1. 1892, oče in mati sta ga Še otroka jemala v hribe, kot študent in vodniški aspirant je spoznal vse Dolomite od Grüdna do Cortinc, od Rosengartna do Manriolate. Na turah pred prvo svetovno vojno je osebno spoznal tedaj najbolj znane alpiniste Paula Preussa, Scmid-kunza. Oülferja, Angela Dibono, Tonia Di-maia, Pinggero, Seppa Innerkoflerja, Barona Franchettija, Emila Solledra in Peskosto. Po prvi svetovni vojni je končal dunajsko tehniško visoko šolo, vendar mu Italijani niso priznali diplome in tako je 1. 1927 zaprl svoj projektivni biro v Bolzanu in se posvetil filmu in pisateljevanju. Kot filmar je snemal na Mattcrhornu, Bernini, Mt. Blancu, na Spitzbergih in Rocky Mountains, delal pa v ateljejih v Berlinu, Rimu, Londonu. Ilolly-woodu. Parizu in Miinchenu. »Vse. kar sem naredil,« pravi Trenker, »je nastalo iz ljubezni do gora. še bolj pa i z ljubezni do domovine, posebej pa filmi in knjige: Izgubljeni sin, Gore v plamenih, Cesar Kalifornije in Domovina iz božje roke«. Poleg teh gredo še danes med bralci knjige Gore in domovina, Moje gore. Gore v snegu, Dvoboj v gorah, Farma pod Kilimandžaro, Usoda pod Matter-hornom, Sin brez domovine, Sonce nad So-rasassom, Čudež v Oberammergauu. S Hein-zem Miiller-Brunkejem je izdal knjigo Groden v srcu Dolomitov, 80 strani teksta s 61 posnetki soavtorja. Tekst je izšel v nemščini, italijanščini, francoščini in angleščini. 90 000 PRIJATELJEV PRIRODE (Naturfreunde) imajo v Avstriji. Ta organizacija socialno demokratske stranke je verjetno najmočnejša planinska organizacija na svetu. Avstrijski Naturfreund je ponosen na to številko. L. 194.1 jih je bilo 26 000, kar je spričo narifašizma lepo število. Zdaj jih je več kakor po prvi svetovni vojni, v času, ko so v hribe drvele mase. Tmajo ugledne, dobro oskrbovane koče. Lichtenberghaus, Schlossulm, Anton Prokschhaus, Birgitz Köpflhaus, Ferienheim am Hauser Kaibling, Herberge Selzllial — so odprli 1. 1963, poleg tega pa Se Losenheim, samopostrežno in samopre-skrbno kočo. L. 1964 je 20 000 članov prebilo dopuste v 230 razporedih od Nord Kapa do Sicilije, cd Lizbone do Varne in Kayseri v Turčiji. Število planinske mladine raste, njihova visoka alpinistična šola in tečaji so vedno bolj obiskovani. Organizacijski prijemi Naturfreundov so vredni študija. TUSCAVE so poleg gora in morja gotovo najbolj svojevrten pojav na planetu. Spričo naraščanja prebivalstva bi pričakovali, da se puščavska področja ožijo in povsod omejujejo, vendar ni tako. V Turčiji npr. so prav zaradi potreb po žitu in zaradi njegovih visokih cen z napačnim izčrpavanjem zemlje zakrivili naraščanje puščave v okolici mesta Konya. okrajno mesto Karapinar pa puščava že resno ogroža. 500 km2 obdelovalne zemlje je šlo v nekaj letih po zlu. Sevcrozapadno lurist v avtu ali v gondoli nekaj metrov stran od alpinista občutil isto kot. alpinist. Temu pa ni lako. Omnia dvema manjka športno uveljavljanje. Brez tega ni planinstva. Zato je odločilni moment v planinskem doživetju ravno športni. Prehod od igre k športu je bolj kvantitativne narave kol kvalitativne, kakor so tudi znotraj planinstva kvantitativni razločki med gorskim popotnikom, in ekstremnim, plezalstvom. Tudi navadna strma steza, zavarovana pot terja nekaj podjetnosti, znoja, premagovanja in zdržljivosti. Če ni zraven plezalskega doživetja, jc pa več doživljanja narave, razmišljanja itd. V bistvu je vendar enako doživetje kakor pri plezanju. Plezalec se morda manj zanima za pokrajino, vendar se ne ločuje od nje. Veselje nad uspehom, doživetje vzpona, občutek navezanosti na tovariša, boj za obstanek, doživetje nevarnosti in meje bivanja, prečute noči r bivakih, počitek na vrhu ... ali ni vse to zares najvišja oblilca planinstva? »Najlepše stvari,« končuje Hasse, »sem. doživel v gorah. Nikjer drugje nisem doživel svojih sposobnosti tako neposredno in zavestno kakor v gorah. V planinstvu sem našel pol do sebe, vseh teh doživetij pa ne morem, ločiti od gorske pokrajine, ki spada med najlepše in najučinkovitejše predele na zemlji. Moja planinska doživetja so najvišje, kar sem doživel, nič jih ne more prekositi, so velika notranja obogatitev mojega življenja.* Hasse je. svoja razmišljanja naslonil na izvajanje C. Diema, na filozofske tekste A. Diemerja. R. Eislerja, E. Matzkeja, IL Thielickea, predvsem pa na Schillerjeva pisma »Uber die ästhetische Erziehung des Menschen«. Vsekakor značilno in razveseljivo posebej za tiste, ki sodijo, da se s »športizacijo« planinstva planinstvo ponižuje. 572 od Karapinara so se napliale do descl in več metrov visoke peščene sipine na polju kjer je še pred kratkim oral plug. Kmetje niso upoštevali kolobarjenja, nič niso gnojili sejali so samo pšenico in tako izčrpali zemljo tako da danes ni več humusa, ki Ra je deloma pobral veter, ker ni blizu nobenega varovalnega gozda. Od 1. l!Hil se je puščava za Änn i . Turčija bi morala imen t™ 0a?km* Sozda, ima ga pa komaj 7000 km* Zdaj bijejo plat zvona predvsem zaradi gozda' ki bi edini lahko zavrl prodiranje puščave.' roda tempo puščave je tak, da ga tenioo pogozdovanja ne ujame. Pole« drugih skrbi grbi ie "b0llÜ m°Ž °b Bosporu" zdaJ "a VEČNI SNEG IN LED ne pomenita smrti za živa bitja. To dokazujejo grönlandski in kanadski Eskimi, mnoge živali, predvsem severni medvedje, ki žive v ledenih luknjah blizu morja in se hranijo z ribami. Tjulenji si delajo brloge z izhodom pod morjem in fn^vJ™, V' ne-da bi jih opazl1 severni medved, lu oprezuje z gladine. Rjavi sibirski medved prespi mesece dolgo zimo v snežnem brlogu, več metrov pod zemeljsko površino. Polarna lisica, zajec, pes in mnoge di lige zxvali se dobro počutijo v ledeno mrzli pokrajmi pr t kQ ve]ike pl.ce nd «no» orlov do galebov. Pingvini se v viharju stisnejo drug k drugemu, da se zasitijo pred mrazom. Največja žival na svetu, 30 m dolgi kit živi predvsem v bližini obeh tečajev Ker rabi mnogo hrane, pač ne bo držalo da je v njegovi domačiji ni. Grönlandski kit z vsakim pozirkom zajame en milijon malih živih bitij, polžev, školjk in morskih škorpijonov li se spet hranijo s planktonom, ki ima veliko olja. Samo po tem ovinku pride kit do svoje mastne obloge, ki ga ščiti pred mrazom. V istih predelih pa živi tudi cela vrsta rib V Volgi živi 64, v Obu 45 ribjih vrst, pod ledom se dobro počutijo morske vetrnice ježi zvezde^ spužve itd. Živo bitje pa so našli celo v ledu samem to je 2 '/t mm dolgo ledeniško bolho lu se hrani od ostankov zmrzlih rastlin. Na enem samem m-' ledeniäke površine so našteli do 2000 lakih bolh bolezen ni takoj tu, vendar je človek ogrožen, lahko nastopi silikoza, sideroza ali azbe-sloza. ce je prah take vsebine. Zdravje civiliziranega človeka jc danes odvisno od rednega prezračevanja pljuč, za kar je najprimernejša zložna, a vendar žc zahtevna tura. Nekateri spravljajo celo porast rakastih bolezni v zvezo z motonzacijo. Zato so v ZDA in Angliji že uvedli ostre predpise za ohranitev dobrega zraka, obenem pa se trudijo, da bi iznašli za motor boljše gorivo kot ie bencin (elektrika, atomski reaktor)' Zoper prah Ju ga je nad mesti vedno ver, pa ie najboljša zaščita gozd. O tem danes ni kdo ne dvomi več. Ze navaden drevored je dobro fÄ »f™** zrak- Umetna sredstva lahko porušijo biološko ravnotežje v naravi Kakor se je npr. že zgodilo pri neprevidni uporabi raznih insekticidov. Škodljivce je z njimi č ovek zatrl, pregnal pa tudi koristne 2ivali, lu skrhe za ravnotežje v naravi. LORD BYRON je bil kakor Goethe velik častilec Alp. »Gore, zakaj je v vas toliko Svnih Se vi Vprašal ^ "^vplivnejših duševnih velikanov. Ruskin Pa je priznal: »Vrata v gore so nu odprla novo življenje Alpe drugače: »Imam in bom imel boj z gorami zu koristen kot delo, plemenit kot umetnost, lep kot prepričanje.« ClSlI GORSKI ZRAK ni več tako čist kot nekoč ko ga je kalil samo dim iz hišnih dimnikov. Zdaj je čist zrak ogrožen zaradi industrije, v zadnjem času še od rafinerij in tovarn raznih umetnih vlaken. Ogroža ga prah in razne strupene snovi, posebno pa še izpušni plini motornih vozil v mestih pa tudi v turističnih krajih. Civilizacija ie prinesla napredek pa tudi škodo, ki jo je' težko odpravljati ali preprečiti. Prah civilizacije so zasledili že v višini 6000 m in v velikih gozdovih. Samo nad oceani je zrak še čist~ V gostilnah, poslovnih prostorih in tudi v šolah so našli 18 do 20 miligramov prahu na m3 Zdrav odrasli človek dnevno vdihne ca 6000 i zraka. Ce od tega 40001 prodre v oljucne alveole, ostane 00«/« prahu v njih. Seveda ING. T .OR A TOTINO jc avtor načrta ki je naletel na hude proteste. Gre za restavracijo na Aiguille du Midi (3842 m), za žičnico na Mt. Rlanc du Tacul (4248 m) in na streho Evrope. Znani dnevnik »Figaro« jc izvedbo ega načrta imenoval massacre Mt Bianca V pismih bralcev so bili glasovi večine zoper žičnico na Mt. Blanc, nekdo pa je zapisal ■akole; »Zapirati gorski svet množicam je prav isto. kakor če bi dovolili obisk muzejev samo umetnostim zgodovinarjem, obisk cerkve pa samo vernikom.« Drugi spet ie videl večjo nevarnost za profanacijo gora v avionih ki preletavajo Alpe, medtem ko žičnica ne ogroža tišine. Tretji je videl v odporu zoper vertikalni promet brezupen boj za stare čase pomanjkanje občutka za sodobne potrebe Treba je le omejiti pretirano mehanizacijo biti v celem proti njej pa jc nesmisel. Večina pa je metala kamenje na komercializacijo Alp, na snobizem. ki je psihološka podlaga za prevažanje nad vrhovi, na modo itd »Le Figaro« je anketo odprl sporazumno s CAF in FFM, ki sta se obe izrekli zoper nadaljnjo mehanizacijo v Mt. Blancu. »Železni konji ne spadajo v katedralo,« je zapisal sam Luden Devies. Kakor znano so v območju Mt. Bianca doslej naslednje vertikalne proge-Argentine—Lognan (1965 m) (od tu jc projektirana proti Aiguille des Grands—Mon-lets — 3297 m); Chamonix—Plan de l'Aigu-lle-Alguille du Midi — 3842 m — Point de Hei bronner — .3400 m; projektirana je še iz Les Houehes na Aiguille du Gouter — 3017 m To je dovolj in preveč, pravijo francoski planinci m varuhi narave. 573 MONTE BEGO je za planince manj znana ali skoraj neznana gora, za prcdzRodovmarje pa je pomembnejša kot Mt. Blanc. Na velikih gigantnih stenah pod vrhom gore je vklesanih 4000 podob, ki so stare 30ÜÜ do 4000 let. Znane so bile že v 17. stoletju. Nekateri so mislili da so jih naredili llanibalovi vojaki, drugi spet, da Napoleonovi. Danes trdijo znanstveniki, da potekajo od Li g urov katerim je Monte Bego blizu prelaza Tenda pomenil najbrž sedež nekega božanstva ali kaj podobnega. Ligurom je bil gorski svet domač. Oni so verjetno Alpam dali ime (alb - visoka gora). Liguri so prvi siranli po Alpah. Z bronastimi dleti so so na svoji sveti gor. vklesali v višini 1800 do 2600 m svoje votivne podobe visoke od 5 cm do 2.5 ali celo 3,o m, stenografskega izraza. Verjetno gre za grafični izraz bovidnega kulta ali za zelo razvito planšarstvo. So tudi podobe goveda pred plugom jelen je glave, nerazložljivi ornamenti, sulice, bodala. Ta bodala so omogočila dati ranje saj so ta bodala našli v grobovih bro naste dobe okoli Sredozemlja in na reliefu v Filitosi na Korziki. 4000 je približna številka Ce greš na Monte Bego, na vsak korak stopiš na kako podobo. Najimenitnejša Je podoba »čarovnika« z groznim izrazom majhnih oči in krčevitim smehljajem. Jasno je, da brez hipoteze ne gre pa tudi ne brez skepse, saj je najmlajši zapis v skalo Mt Bego iz 1. 1607 n. e. Verjetno je tradicija božje poti na to goro veljala tudi za pastirje kasnejših časov. VAL D'ISERE, smuški center v Savoji, se iz leta v leto izpopolnjuje. Kjer so se pred nekaj leti še potili redki smučarji s kožami na smučeh na Solaise in Bellevarde, vozita danes veliki žičnici s sistemom sedežnic in liftov, tako da so omogočeni lahki pristopi do 3 000 m, ki jih je tam okoli dosti Zimski prospekt Val dTsčre govori o 29 objektih vertikalne prometne mreže, ki lahko dvigne 12 0D0 smučarjev na uro. Na razpolago imajo 1000 turističnih postelj. OB 100-LETNICT AV — MITTEILUNGEN so se pri DAV odločili, da bo vsak član AV prejemal društveni bilten zastonj. Do 1. 1938 ie to že bilo v navadi, od 1. 1938 do letos pa za to ni bilo sredstev. Hans Dütting, prvi predsednik DAV, je ob tej pomembni reorganizaciji društvenega življenja zapisal, da bo bilten trdna zveza z 204 000 člani ki so se skoraj vsi vpisali v zadnjih 10 letih Prav zaradi tega je lak organ potrebem AV Mitteilungen sta prvič izdala 1. 1863 Paul Groh-mann in E. v. Mojsisovics. L. 1866 je bilten izšel kot Jahrbuch des ÖAV, od L 1889 do 1 1874 pa kot Zeitschrift des ÖAV. L. 1875 pa so se »Mitteilungen« ločile Od planinske reviic češ da jc njihova značilnost hitra inflacija in praktičnost. Od 1. 1875i do L 1938 ie bila naročnina za vse člane obvezna, vendar gratis. 60 «/o društvenih sredstev je slo za to glasilo. Seveda so si pomagali tudi z oglasi, ki so danes že zanimiv odraz časa. c o rs k i vodnik ponuja šopke planinskih rož la ples in cotillon (100 rož za 50 FL); oglas za petrolejsko baklo za turiste iz pculdjane cinkove pločevine; oglas za trebušni grelec iz pločevine itd. Od 1. 1885 so »Mitteilungen« iz biltena postajale vedno bolj tudi splošno društveno glasilo m so začele prinašati tudi planinsko leposlovje. Novo ero pomeni urednik Heinrich Hess, Purtschellcrjev prijatelj, od 1 1889 dO 1. 1910. Bil je sam dober alpinist. Njemu je sledil Hans Barth m vodil elasilo do 1. 1938, ko so po zakonskem predpisu nacifašizma morale prenehati izhajati in se kot bilten priključile Bergstcigerju. 1. 1944 pa so izgubile streho tudi tu - iz vojnih razlogov. ÖAV je 1. 1946 začel z novimi »Mitteilungen«, 1. 1948 pa je bilo na Bavarskem dovoljeno,' da se izda glasilo AV kot. prvo društveno glasilo po povojni zapadni Nemcij.. L 1951 so dobili naziv »Die Mitteilungen des DAV«, založbo in uredništvo je prevzel Fritz Schmitt, naročnikov je bilo 12 000 Zdaj bodo izhajale šestkrat na leto v 130 000 izvodih kot '»seizmograf vsega planinskega dogajanja v Zapadni Nemčiji«. ^ISA PANGMA — GOSAINTHAN, štirinajsti osemtisočak, meri samo 8012 in ne 8013 m. Tako je vsaj poročala kitajska agencija »Hslnhua«, ko je vrgla v svet to novico, da je 10 kitajskih alpinistov prišlo na teme zadnjega deviškega osemtisočaka. Tudi na ta vrh so nesli kip Mao-Tsc-tunga in zasadili na vrhu kitajsko zastavo. V kratkem bomo o tem poročali iz Kitajskih virov. PD ŽIČNICA, LJUBLJANA Društvo obstaja komaj dve leti in še ni prav zaživelo. Šteje le 86 članov. Na novo m pridobilo članov, pač pa jih je zaradi precejšnje fluktuacije delavcev v podjetju celo nekaj izgubilo. Mladinski odsek šleje 16 miadincev in 4 pionirje, ki pa so brez vodstva. Nacclmk odseka je odšel k vojakom, društvo pa se ni poskrbelo za njegovega namestnika. Društvo ie organiziralo tri skupinske izlete z doka številno udeležbo in za vse tri izlete tudi plačalo prevozne stroške. Kljub temu pa m docela izkoristilo namenjenih denarnih sied-stev Od 17 Iransverzalovcev jih je sest tin. pred zaključkom poti. Na oglasni deski je društvo razstavljalo predvsem fotografije iz izletov. Predavanje je organiziralo le eno m to tov Metoda Lampiča o planinski flori. Na markacijsko področje Se ni usmerilo svejega dela. Deloma naj bi bila krivda za to nn strani komisije za planinska pota pri PZS. 574 ki društvu še ni dodelila delovnega področja, na drugi strani pa tudi samo društvo v tej smeri ni pokazalo posebne prizadevnosti. Društvo resno razmišlja, da bi zgradilo lastni planinski dom, ki pa naj bi bil zaprtega tipa. Za novega društvenega predsednika je bil izbran tov. Silvo Oražem. PD LISCA-VIDEM KRŠKO Občni zbor se je vršil ob številni udeležbi članstva dne 19. 4. 19G4 na Lisci. Poleg predstavnika PZS so na zbor prišli s svojimi obi skom ludi predsednik in podpredsednik Občinske skupščine Sevnica, sekretar Občinskega komiteja ZK ter predstavniki PD Brežice Litija in Todsused. Društvo je bil v preteklem letu zelo marljivo, temu primerni pa so bili tudi njegovi uspehi. V Sevnici je članstvo povečalo za 130 novih članov, predvsem iz vrst mladincev tako, da šteje že 60r> članov, V Krškem je ostalo stanje članstva nespremenjeno. Ob zaključku poslovnega leta jc znašalo število članstva v Sevnici in v Krškem že 789 članov. Samo na sevniški šoli so pridobili kar 54 novih članov. Število članstva pa se je povečalo tudi v gospodarskih organizacijah. Ustanovili so planinske skupine v Kopitarni, v konfekciji LISCA in v občinski skupščini, pripravljajo pa jih še v Mizarski zadrugi in v Celulozi. Skupino imajo tudi v Kovinarski zadrugi v Krškem. Skupinskih izletov društvo ni organiziralo, zato pa je bilo veliko izletov v manjših skupinah. Izlet Scvničanov na Veliko Kozje je postal že tradicionalen. Precej članov dela zasavsko planinsko pot. Dva mladinca sta se udeležila tečaja za mladinske vodnike, ki ga je na Lisci organiziral Koordinacijski odbor mladinskh odsekov zasavskih PD. Društvo se je včlanilo v krško TD, s katerim namerava organizirati skupno propagando za Lisca. Planinske poti na Lisco so bile na novo markirane, letos pa bodo markirali šc pot Lovrenc-Breg. Tudi cesta na Lisco je sedaj redno vzdrževana. Lansko in letošnje leto je društvo prejelo v ta namen potrebna denarna sredstva iz gozdnega sklada občinske skupščine v Sevnici. Na razširjeni seji na Lisci pa so predsedniki občnskih skupščin Krško, Laško in Sevnica obljubili, da bodo poskrbeli potrebna sredstva za vzdrževanje stalnega cestarja. Dotacijo, ki jo je odobrila Občinska skupščina Sevnica za funkcionalne izdatke društva, bodo porabil izključno za svoje najmlajše. Nerazumljivo pa je, da društvu ničesar ne prispeva Občinska skupščina Krško, kjer je društvo registrirana Pred društvom pa so še velike naloge. Nujno mora dokončati dela na vodovodu ter pripraviti dokumentacijo in sredstva za razširitev Tončkovega doma na Lisci, ki bo med drugim na novo pridobi 40 ležišč, poleg tega pa še v pritličju dnevno sobo, nove kletne prostore, pralnico in kurilnico za centralno ogrevanje koče ter sanitarije itd. Predračun za vsa ta dela znaša 12 milijonov dinarjev. Društvo je imelo v preteklem letu Din 1 965 877 dohodkov in Din 1 585 370 izdatkov, medtem ko je promet postojanke dosegel Din 4 677 000 in se je dvignil za Din 994 000 nasproti prometu v letu 1962. Za zgraditev vodovoda na Lisci je prejelo pri Komunalni banki v Sevnici s poroštvom občinske skupščine Sevnica posojilo Din 2 000 000. Finančno podporo je društvo prejelo od občinske skupščine v Sevnici in Laškem ter od podjetja Elektro Krško. Funkcija društvenega predsednika je bila za bodoče leto poverjena tov. Lojzetu Motorcju. PD ZAGORJE OB SAVI Kljub raznim težkočam, s katerimi sc je moralo horiti skozi vse leto. je bilo društvo zelo pestro in usešno. Vzorno je skrbel za vse tri svoje planinske postojanke, t. j. Dom na Zasavski gori, za Kočo na Cenišcniški planini in za zavetišče v Zaloki, ki so bile vedno zelo dobro obiskane. V domu na Zasavski gori so uredili prepotrebno umivalnico do doma pa so speljali tudi cesto, sposohni za vsa motorna vozila. Na Cemšeniški planini so zgradili rezervoar za pitno vodo pa 12 000 litrov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli nadaljevati z deli na poti. ki drži na to postojanko. Za kočo na Cemše-niški planini pa so nabavili tudi nekaj odej in posteljnine in hladilnik. Nove posteljne odeje, perilo in hladilnik pa so nabavili tudi za kočo na Zasavski gori. Društvo je prejelo cd občinske zveze za telesno vzgojo Din 70 000 dotacije, od občinske skupščine pa Din 100 000. V arustvu je okrog 650 mladih planicev, od tega 550 pionirjev. Delo s pionirji poteka predvsem na osnovnih šolah, t. j. na osemletki Toneta Okrogarja v Toplicah in na osemletki Franceta Prešerna v Zagorju. Vsaka skupina pionirjev opravlja samostojne izlete in predavanja. O njihovem delu ' poročajo delavci. Skupina na osemletki Toneta Okrogarja jc organizirala 12 enodnevnih izletov mladinskemu odseku vodniki oz. prosvetni in dvoje predavanj, skupina na osemletki Franccta Prešerna pa 7 enodnevnih, 3 dvodnevne in 2 večdnevna izleta. Markacijsti so na novo markirali pot Zagorje čez Vinski vrh mimo zgodovinskega gradu Gamberg proti Ržišam do planinskega zavetišča v Zaloki in čez Razbor na priljubljeno postojanko na Čemšeniški planini. Obnovili pa so pot iz Cemšeniškc planine po robu mimo Kraševca do koče na Vrheh. od postaje Sava čez Tirno na Zasavsko goro, od postaje Sava na Leše in na Zasavsko goro, dalje pot Mlinše, Ravne—Zasavska gora in Izlake—Orehovica— Ccmšenik in Cemšeniška planina. Uspešno je bilo tudi delo propagandistov. Ob praznovanju 70 letnice slovenske planinske organizacijo so organizirali vrsto prire- 575 ditev. Naj pri tem omenim zelo uspelo razstavo dolgoletnega društvenega funkcionarja Mirka Weinbergerja, ki je s svojimi slikami obogatil program planinskega tedna in predavanje planinskega filma opernega pevca Ladka Korošca, Propagandni odsek pa je tudi stalno skrbel za propagando v lokalnem in dnevnem časopisju. Na občnem zboru je bilo podano tudi poročilo o delu koordinacijskega odbora zasavskih PD, iz katerega sledi, da je bilo delo zasavskih PD na sploh zelo plodno. Za zasavsko planinsko pot jc izdal odbor že 2194 dnevnikov in samo v lanskem letu, ko se je sezona šele začela, že 372. Doslej je bilo izdanih značk za opravljeno pot 407. Pohvaljeno je bilo PD Bohor Senovo. Vodstvo društva je bilo ponovno zaupano dolgoletnemu marljivemu planinskemu delavcu tov. Francitu Golobu. Slovenski planinski muzej Ustanovitev planinskega muzej» Slovenije postaja zopet aktualno. O tem smo brali v mareevi Številki Planinskega vestnlka. p» tudi med številnimi planinci jc živo zanimanje za to akcijo. Prav gotovo je vprašanje ustanovitve Planinskega muzeja Slovenije tako važno, da se ga je treba lotiti res temeljilo, reševati pa ga z vso odgovornostjo. Zato ie pravilno in vzpodbudno, da so pokazali za to'akci-o zanimanje in so pripravljeni sodelovati predstavniki uglednih kulturnih in znanstvenih ustanov. Menimo pa. da bi Planinski zvezi Slovenije, ki si je postavila v svoj plan ustanovitev planinskega muzeja, pri izvedbi te akcije izredno koristilo čim aktivnejše sodelovanje V3eh včlanjenih planinskih društev. Prav tako bo neobhodno potrebna moralna in materialna pomoč odločilnih družbenih in političnih čimteljev, zlasti pri izbiri in preskrbi prostorov. Pri akciji za ustanovitev, ureditev in delovanje Planinskega muzeja Slovenije bi bilo treba ločiti dvoje: vprašanje lokacije muzeja pa vprašanje organizacije in razporeditve gradiva, se pravi, katero gradivo naj obsega muzej. Ce naj bo naše delo smotrno in uspešno, jc treba vsekakor naj-preje doseči odločitev in ugodno rešitev glede prvega vprašanja. Rešitev drugega vprašanja bo naloga strokovnega dela in sodelovanja, kadar bo ugodno opravljena prva naloga. Zalo se v tem članku omejimo v glavnem samo na vprašanje lokacije planinskega muzeja Slovenije. Glede lokacije menimo, da ie za vsakega resnega Človeka samoumevno, da prihaja v poštev samo Ljubljana. Tu je ne samo sedež Planinske zveze Slovenije kot predstavništva celokupnega planinstva naše republike. Tu so tudi vsi pogoji za ustrezno organizacijo, ureditev in iunkcioniranje muze's: znanstveni in strokovni sodelavci, vrsta ustanov, zavodov in družbenih organizacij, s katerimi bi bil" nujno povezano delo in sodelovanje; tu bo na razpolago kader, ki bi bil ustrezno kvalificiran za vodstvo in upravljanje tako institucije: Ljubljana je tudi kraj. kjer se stekajo in pretakajo množice tuzcmskili in inozemskih obiskovalcev, ki naj bi jim bil muzej reprezentativno in propagandno ogledalo pretekle, sedanje in bodoče dejavnosti slovenskega (tudi jugoslovanskega) planinstva in alpinizma, inuzej na tem kraju pa bi bil hkrati naši mladi generaciji važen posrednik planinske tn alpinistične vzgoje. Planinski muzej Slovenije v Ljubljani bi bil prav gotovo institucija. ki bi Jo kot reprezentanco celokupnega planinstva Slovenije imela vsa naša planinska društva za nekaj svojega in skupnega. Zato bi prav gotovo tudi rada aktivno pomagala in sodelovala, da se v njem zbere čim popolnejše :n zanimivejše muzealno gradivo, ki bi ustrezno prikazovalo in upoštevalo vse planinske kraje Slovenije. Razni polavi nezdravega lokalizma bi odpadli in prav lako morebitni občutek, da se ta ali oni znameniti planinski okoliš zapostavlja. Seveda bi to v ničemer ne oviralo ustanavljanja posameznih planinskih muzejev lokalnega značaja, zlasti v nekaterih pomembnejših planinskih krajih; bili bi celo koristni in zanimivi glede na svoje posebnosti, kakor sta že danes planinska muzeja v Trenti in na Jesenicah. Lokalni muzeji bi lahko dobili tudi strokovno pomoč Planinskega muzeja Slovenije. Akcila za slovenski planinski muzej je že stara. Začela se je v na51 planinski organizaciji že v letu 1903 in stala tik pred uresničitvijo pred izbruhom druge svetovne vojne, ko st:r SPD s podružnicami iri TK Skala v ta r.amen zbrala že veliko raznovrstnega in dragocenega gradiva iz cele Slovenije. Oživela je zopet kmalu po drugi svetovni vojni. Vedno pa jc uresničenje oviralo to, da ni bilo mogoče dobiti primernih prostorov za ta muzej. Prav glede tega pa se nam sedaj nudi Izredna morda za dogledno dobo zadnja — priložnost za ugodno rešitev. In to v zvezi s preureditvijo Ljubljanskega gradu. Znano je. da so na Ljubljanskem gradu izpraznjeni dosedar.il stanovanjski prostori. Nameravajo razširiti gostinske prostore in med drugim urediti tudi obsežne prostore za ljubljanski mestni muzej. V zvezi z rekonstrukcijo gradu je v projektu tudi dvigalo iz prostorov pri mestnem »magistratu ■ na graisko ploščad pri grajskem stolpu. Akö bi se pri zasedbi rekonstruiranega gradu z ustrezno pr ostornino vsaj kakih 150 do 200 m! upošteval tudi Planinski muzej Slovenije, bi se s tem ustvarila materialna baza za njegovo ustanovitev. Ta muzej pa bi bil tudi v tujskoprometneiji pogledu izredno važna atrakcija za obiskovalce Ljubljane in Ljubljanskega gradu. S le lahko dostopne točke se jim nudi razgled, ki prav gotovo nima pnmere. Planinski muzej na takem mestu in v takem okolju bi seznanjal množice domačinov in tujeev s specifičnostmi, naravnimi lepotami in zanimivostmi planinskih krajev in gorstva Slovenije. Hkrati in bil ogledalo dejavnosti in uspehov naše planinske organizacije, ki po številu aktivnega članstva in svojem delovnem potencialu pomeni važen kulturni, zdravstveni, gospodarski in vzgojni faktor v naši družbeni sestavi. Seveda pa se moramo dobro zavedati, da je ugodna lokacijska rešitev Planinskega muzeja Slovenije v eminentni meri odvisna od razumevanja, naklonjenosti in pomoči družbeno-političnih člnl-teliev. ki bodo posredno ali neposredno odločali o razporeditvi in dodeljevanju rekonstruiranega Ljubljanskega gradu. To nam daje tudi smer, v kateri je treba zastaviti akcijo za pridobitev orne-nlcnc lokacije kot osnovne materialne baze za Planinski muzej Slovenije. Clm bo Planinska zveza Sloveniji" ki dosegla, se bo lahko z uspehom lotila drugega dela akcije, 1. j. Izpolnitve in nadaljnjega zbiranja muzealnega gradiva ter strokovne izdelave načrta za njegovo vsebino, obseg ln razporeditev. Dr. Jože Pretnar K članku dr. Jožeta Pretnarja planinski muzej« »Slovenski Uredniški odbor je sklenil, da se priobči članek dr. J. Pretnarja o planinskem muzeju, čeprav sc dr. P ne strinja s prizadevanji PZS za ustanovitev slovenskega planinskega muzeja v 1. 1363 in 1964. UO PZS je namreč obenem z drugimi odločilnimi činitelji sprejel ponudbo jeseniške občine, da se planinski muzej ustanovi na Jesenicah. UO ptipnl- 576 noma razume ugovore zupei to, vendar se Je odločil za Jesenice po realistični presoji razmer. Glavni problem našega planinskega muzeja nI lokacija. pač pa gradivo, njegova tematična omejitev in sredstva, predvsem pa to, da 3e z zbiranjem takoj prične. Kes je Ljubljana središče slovenskega planinstva, žal pa se doslej tu za muzej ni kaj prida naredilo. Bilo je mnogo dobre volje v besedah, do dejanj pa ni prišlo. Občini Jesenice pa gre priznanje, da je prišla pred slovensko Javnost s stvarnim predlogom za ustanovitev in z voljo, da za to takoj lud; nekaj žrtvuje. Jasno jc tudi, da se vsak muzej ustanavlja šele tedaj, kil ga v življenju kliče del zbranega gradiva, ki daie slutiti, da bo ustanova rastla, se bop.atila in pridobivala na kulturno-vzgojnem :n izobraževalnem pomenu. Zato je takojšnje delo za slovenski planinski muzej potrebno, ker so za 1. 1»S1 potrjena že določena sredstva za zbirateljsko delo. opozarjamo ob tej priložnosti tudi na ra/.pis Planinske zveze Slovenijo za honorarnega kustosa. Op. ur. ČLANI REŠKE PODRUŽNICE italijanske, planinske organizacije (Sezione di Fiume cIp.I Cl-ub Alpino ltuliano) so letos dne 20. septembru olvorili svojo planinsko knčo, »Ri-fugio Fiume", na planini Durona v vzhodnih Dolomitih. Plunina Durona leži v velikem gorskem svetu na območju občine S. Vito di Cadore, v višini 1917 m, severno od mogočnega Monte Pelmo, med znanimi gorskimi prehodi in S krbinami Forcella Staulanza, Forcella Forada in Forcella delta Puina. Otvoritvene slavnosti so se udeležili planinci in zastopniki planinskih društev od blizu in daleč, svirala jim je fanfara vojakov alpinem:, planinske pesmi je prepeval sloviti pevski zbor tndentinske sekcije CAI in znatno je k prazničnemu razpoloženj u prispevala številna skupina lepih deklet (belle ragazze. piše poročilo) v značilnih, in elegantnih nvšah. Generalni predsednik CAI senator Bertinelli je v vznesenem govoru poudarjal moralni in patriotiini pomen nove hiše, velike, dvonadstropne, zelo udohno urejene planinske postojanke. Tudi drugi govorniki so naglaiali važnost dejanja Reče nov, ki bodi večen opomin vsem italijanskim planincem na Reko in na vdanost Rečanov skupni domovini (»devozione alia. Patria cotnunt"). Komentar je odveč. Reška sekcija CAI, Sezione di Fiume, trna svoj sedež v Carpenedu pri Benetkah, po pisanih podatkih je bila ustanovljena l. 1885 in šteje 395 članov. Site — severna stena Skrajno leva smer Spodnji del smeri plezala 1. oktobra lSlil Jlilan Valant In Ljubo Juvan, gornji del 24. maja 1 Jfil Rado Cepič In Ljubo Juvan. Varianta po grapi. riezal 22. septembra 1903 Ljubo Juvan. Opis: V-mp na desni strani 3nežlšča pod grapo Travnik-Šite. Levo navzgor 2 raztežaj«, tretji naravnost preko previsa v navpičen kamir.. iz kamina po kotu (V —) pod streho. Preenica 10 m levo preko plati na stojišče. Nekaj m navzgor (IV), nato desno čez previs (VI), (2k> v travnato poč. Raztežaj po njej na dobro stojišče. .Preko gladke plošče pod poč in po njej raztežaj levo na 3toJlšče. Poč se razdeli po levem kraku (VI, k, k) na stojišče v dnu kamina. Po kaminu preko dveh previsov v lažji svet na gredini. Po gredini 3 nr/.težajc levo In desno za stebričkom navzgor (krušljivo) na raz-Tu se cepi varianta po grapi, ro razu raztežaj (V +) na slabo stojišče. Dalje po plošči na desni strani raza (V) in višje na dobro stojišče na razu. Kaztežaj navzgor na ramo v ra/.u. Od tu dalje se raz močno položi. Tri raztezale po razu (mestoma IV) na prvi stolp. Dalje lažje po razu in Krapi v škvbino med prvi in drugi stolp Sit. Ocena: V. V smeri eea. 20 klinov Iz kartoteke prvenstvenih vzponov Opis: Z raza levo v grapo in po njej do gladkega skoka Obideš ga na levi strani Dalje po grapi, mestoma krušljivo do večjega 3koka. Previsni spodnji del skoka obideš na levi strani, nato preko zgornjega dela (i k, IV) v grapo, ki se močno zoži. Po njej laliko v škrblno med Sitami in Travnikom. Oeena: II. z mestom IV. V smeri 2 klina. Pojasnilo k sliki: a — smer Mirnik, Meglic:, Sara 1> — skrajno leva smer c — varianta po grapi il smer Kočcvar, Ilerlec e — Tschadova smer 577 STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKEZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1963 V K S T A ČLANSTVA PLANINSKO DRUŠTVO Skupaj a n 1. Ajdovščina ......... 2. Akademsko planinsko društvo Ljubljana .......... 3. Avtomontaža Ljubljana . . . 4. Bled ............ 5. Bohinjska Bistrica...... G. Rohinj — Srednja vas .... 7. Bohor — Senovo...... 8. Bovec............ 9. Brežice ........... 10. Celje ............ 11. Cerknica .......... 12. Cerkno ........... 13. Črnomelj .......... 14. Črnuče ........... 15. Dol pri Hrastniku...... 16. Domžale .......... 17. Dovje — Mojstrana..... 18. Gorje pri Bledu....... 19. Gornji grad......... 20. Gornja Radgona....... 21. Gozd Martuljak....... 22. Hrastnik .......... 23. Idrija ............ 24. Ilirska Bistrica....... 25. Javornik — Koroška Bela . . 26. Jesenice na Gorenjskem . . . 27. Jezersko .......... 28. Kamnik........... 29. Kobarid .......... 30. Kočevje........... 31. Koper ........... 32. Kostanjevica na Krki .... 33. Kozjak Maribor....... 34. Kranj............ 35. Kranjska gora........ 36. Križe pri Tržiču....... 37. Kum Trbovlje........ 38. T.aško............ 39. Lisca Videm Krško..... 40. I.iti ja ............ 41. Litostroj Ljubljana..... 42. Ljubljana-matica ...... 43. Ljubno ob Savinji...... 44. Ljutomer .......... 45. Luče ob Savinji....... 46. Majšperk .......... 47. Maribor-matlca....... 48. Medvode 49. Janeza Trdine Mengeš . 50. Mežica ........... 51. Mozirje ........... 52. MTT Maribor........ 53. Murska Sobota....... 54. Nova Gorica......... 55. Novo mesto......... 56. Obrtnik Ljubljana ..... 57. Oljka Polzela........ 58. Oplotnica .......... 59. Ormož ........... odrasit Člani mladinci pionirji 150 45 70 265 90 390 54 534 100 8 3 111 373 120 400 893 229 117 60 406 182 144 126 452 161 42 125 328 100 36 132 268 139 84 148 871 t 242 674 337 2 253 7 56 30 93 11'5 44 52 211 61 24 17 102 315 90 119 524 303 81 35 419 263 167 280 710 250 CO 69 379 345 96 224 t i6.i 90 41 34 165 98 50 10 158 89 19 43 151 508 129 176 813 354 201 208 763 50 30 50 130 623 115 52 820 727 152 112 991 80 50 50 180 890 313 363 1 566 88 13 13 119 115 24 24 163 300 154 49 503 34 — 77 111 329 296 04 689 948 498 365 1 811 110 76 15 201 122 68 75 265 304 25 45 374 488 60 158 706 430 133 66 629 283 84 66 433 497 57 57 611 5 725 2 991 772 9 488 47 29 18 94 ICO 43 145 288 75 9 66 150 63 6 50 119 1 410 750 248 2 408 384 22» 17 630 300 285 188 773 840 184 23t 1 255 50 23 24 97 333 30 45 408 33 192 4 229 250 107 ltO 467 346 132 27 505 200 7 9 216 84 23 20 127 100 5 85 190 163 59 67 289 & I vrsta Članstva PLANINSKO DRUŠTVO 60. Podbrdo ........... 61. Poljčane ........... 62. Postojna ........... 63. Preval je............ 64 PTT Ljubljana........ 65. PTT Maribor......... 66. Ptuj ............. 07. Radeče pri Zidanem mostu . . 68. Radlje ob Dravi........ 6». Radovljica .......... 70. Rašica Šentvid........ 71. Ravne na Koroškem..... 72 Rimske Topliee........ 73 Ruše pri Mariboru...... 74. Sežana ............ 75. Slovenska Bistrica....... 7G. Slovenjgradec......... 77. Slovenjske Konjice....... 78. Solčava ............ 79. Šentjur pri Celju....... 80. Škofja Loka.......... 81. Šoštanj ............ 82. TAM Maribor......... 83. Tolmin ............ 84. Trbovlje ........... 85. Tržič ............. 86. Velenje............ 87. Vipava ............ 88. Vrhnika............ R9. Vuzenica ........... 90. Zabukovca .......... 91. Zagorje ob Savi........ 92. Zreče............. 93. Železničar Ljubljana ..... 94. Železničar Maribor ...... 95. Za Selško dolino v Železnikih . 96. Žerjav ............ 97. Žičnica Ljubljana....... 98. Ziri.............. __Skupaj _ v letu 1962: ____v letu 1903: Razlika: 34 193 33 282 34 190 Skupaj 13 849 13 539 13 849 odrasli (■lani mladinci pionirji 168 40 67 275 128 56 41 223 178 160 110 448 497 190 153 840 1 033 261 144 1 438 376 20 30 426 129 112 8 249 15U 62 23 235 49 44 10 103 808 291 168 1 267 224 78 41 343 326 S3 13 392 119 48 78 245 53U 267 225 1 022 70 28 31 129 214 91 83 388 188 47 148 383 206 90 300 59(i 65 16 15 96 80 50 70 200 822 223 170 1 215 419 123 171 713 783 210 345 1 338 335 116 45 496 613 91 331 1 065 465 100 290 855 217 117 165 529 41 28 116 185 182 80 16 278 67 21 6 94 210 26 27 263 489 155 115 759 100 50 50 200 515 169 122 806 187 45 26 258 173 85 86 344 304 111 155 570 81 10 4 95 106 80 150 336 10 727 10 591 10 727 58 766 57 412 908 + 310 + 136 58 786 + 1 354 PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO «S PLANINSKO DRUŠTVO C. N 1. Ajdovščina 2. Akademsko PD Ljubljana 3. Avtomontaža Ljubljana 4. Bled 5. Bohinjska Bistrica Ö. Bohinj-Srednja vas 7. Bohor Senovo 8. Bovec 9. Brežice 10. Celje 11. Cerknica 12. Cerkno 13. Črnomelj 14. Črnuče 15. Dol pri Hrastniku 16. Domžale 17. Dovje-Mojstrana 1(1. Gorje pri Bleda 19. Gornji grad 20. Gornja Radgona 21. Gozd Martuljk 22. Hrastnik 23. Idrija 24. Ilirska Bistrica 25. Javornik-Koroška Bela 26. Jesenice na Gorenjskem 27. Jezersko 28. Kamnik 29. Kobarid 30. Kočevje 31. Koper 32. Kostanjevica na Krki 33. Kozjalc Maribor 34. Kranj 35. Kranjska ßora 30. Križe pri Tržiču 37. Kuni Trbovlje 38. LHŠko 39. Lisca Videm-Krško 40. Litija 41. Litostroj Ljubljana 42. Ljubljana-matica 43. Ljubno ob Savinji 44. Ljutomer 45. Lučc ob Savinji 46. Majšpcrk 47. Maribor-matica 40. Medvode 49. Janeza Trdine Mengeš 50. Mežica 51. Mozirje 52. M TT Maribor 53. Murska Sobota 54. Nova Gorica INVESTIRANO Skupile - --lnvc- iz _ . v sub- ostale stlcije lastnih pr°s^v- vred- venelja sub- v letu sredstev ae-° nosu pza veneije 1963 din ur din «liri din din 5 000 35 7 000 — — 12 000 _ .— .— — — — 27 204 2 000 70 600 — — 108 804 _ 50 10 000 — — 10 000 17 200 — — — 17 200 2 100 20 2 000 — — 4 100 _ __ _ 103 240 — 103 240 _ 40 4 000 — — 4 000 80 067 — — 80 0C7 — — — — — — _ _ — — — — 400 000 250 180 000 — — 580 000 23 600 56 5 600 _ 10 000 39 200 9 518 212 64 500 — — 74 018 _ 72 14 400 — — 14 400 37 700 82 12120 — 49 820 18 000 40 4 000 — — 22 000 6 000 40 12 000 _ — 18 000 5 000 40 10 000 — — 15 000 _ 18 3 600 — — 3 «00 _ 80 8 000 — — 8 000 13 000 100 20 000 — — 33 000 _ 240 48 000 — — 48 000 45 9 000 — — 9 000 91 251 — — 108 000 — 289 251 27 3 240 — — 3 240 -- — — — — — - — — — — — — — — — 14 730 250 37 000 — — 51 730 29 486 100 20 000 _ — 49 486 — 50 lü 00D — — 15 000 2fi B07 310 35 000 — 110 000 171807 41 153 — — - 41 153 3 000 12 5 400 — — 8 400 34 000 100 20 000 — — 54 000 3 910 50 10 000 _ — 13 910 — 1 200 180 000 — — 180 000 27 800 _ — — — 27 800 — 140 69 000 — — 69 000 IN MAKKIKANJE POTOV V LETU 1963 INVESTIRANO PLANINSKO DRUŠTVO a s N 55. Novo mesto 56. Obrtnik Ljubljana 57. Oljka Polzela 58. Oplotnica 59. Ormož 60. Podbrdo Gl Poljčane 02. Postojna 03. Prevalje 04. PTT Ljubljana G5. PTT Maribor CS. Ptuj 67. Radeče pri Zidanem mostu 68. Radlje ob Dravi 69. Radovljica 70. Rašica Šentvid 71. Ravne na Koroškem 72. Rimske Toplice 73. Ruše pri Mariboru 74. Sežana 75. Slovenska Bistrica 76. Slovenj Gradec 77. Slovenske Konjice 78. Solčava 79. Šentjur pri Celju 80. Skofja Loka 81. Šoštanj 82. TAM Maribor 83. Tolmin 84. Trbovlje 85. Tržič 86. Velenje 87. Vipava 88. Vrhnika 89. Vuzenica 90. Zabukovca 91. Zagorje ob Savi 92. Zreče 93. Železničar Ljubljana 94. Železničar Maribor 95. Za Selško dolino v Železnikih 9G. Žerjav 97. Žičnica Ljubljana 98. Ziri Skupaj V letu 1962: Iz lastnih srtidstev din pi oslov, delo red- nosti din 15 660 subvencija PZS _ Skupne inve- ostale stieije sub- v letu vi-ncije 1»63 ilin din 15 000 3C8 73 000 _ — 16 3 200 — 10 000 4 400 20 2 000 _ 20 000 60 15 000 __ _ 3 600 92 13 800 _ 6 462 40 6 000 _ 21 884 316 63 200 _ _ — 48 14 400 — _ ■— — — — 24 950 56 11 200 — — 18 110 _ 3 600 30 4 500 35 000 175 52 500 20 000 — — — —. ._ 7 410 — — _ _ — — — — — 19 038 21 5 250 2 400 30 6 000 _ ._ — 94 18 800 _ _ 210 32 000 — - 26 546 4 470 894 000 — — 9 000 53 21 200 _ _ 22 400 — _ _ 20 000 350 105 000 — — — _ ._ _ — — — — _ — — — _ _ 7 055 70 14 000 __ 148 000 140 21 000 _ 250 000 2 500 30 7 500 — — — — — — — 22 000 70 14 000 31 000 — — — _ — — — —. — 20 3 000 — — din — 15 680 88 000 13 200 6 400 35 000 17 400 12 462 85 084 14 400 — 36 150 18 110 8100 107 500 7 410 24 288 8 400 18 800 32 000 22 400 125 000 21 055 419 000 10 000 36 000 31 000 3 000 1 402 541 12 438 2 289 010 301 240 400 000 4 392 791 3 011 240 4 859 796 400 — 2 757 321 G 504 961 V letu 1963: 1 402 541 12 438 2 289 010 301 240 400 000 4 392 791 Razlika: — 1 608 699 + 7 579 + 1 492 610 + 301 240 - 2 357 321 - 2 172170 PREGI-ED rLANINSKO-SMUCARSKIH NESREČ IM PO GKS P O N* E ^ Datum Kraj nesrefe - I lmc in priimek puklle rojen rojstni kraj 1. X. 1. 1963 Nu področju nazor Anica Ličan Studeiilka 23. 2. 1938 Crniče planine _____ __ _ \ 3. 1. 1963 Velika planina Vesna nudolf študentka 20. 12. 194S 3. 6. 1. 19« Ravnjak pod Urš,jo goro ^^ dijak 1. J; JJ« Anton Oblak delavec 19. 5. 1946 4. 11. 1. 1963 Koča na Gozdu (Vršič) Ana Košir oskrbnika Žena 1916 5. 25. L 1963 Nad Kofeami v Košuti Staša Urbančlč dijakinja 17 let Ljubljana ITW1. 1. 1963 Na senožetu pod Mija Dedič dijakinja 12. 10. 19« Bistrica Storžlčcm ___ 27. ,. «S3 Med Erjavčevo kočo Leo Van Kämpen učitelj 4. R. 1931 Njlmcgcn in sedlom Vršič ___ 8. 28. 1. 1963 Velika planina-Smrečje Marjan Kučigaj SnuleiH 1M1 S. 29. 1. 1963 Velika planina Pika Dolenc __ ^ijaktnja 16 let Kamnik Na smučišču ob smučarski vzpenjači-sedežnici na Pohorju 10. 9. 2. 1963 Na smučišču ob Erna Lasbacher dijakinja 19. 4. 194S smučarski vzpenjači- 11. II. 2. 1963 Na smučišču ob Alfred Köstenbuaer mesar 21. 10. 1924 smučarski vzpenjači- sedežnici na Pohorju 12. 13. 2. 1963 Na smučišču ob Ljuba Dajčlnovlč uslužbenec 31. 8. 1931 smučarski vzpenjačl- sedežnici na Pohorju 13. 17. a. 1963 Na Čopovi smučarski Helga Adamlisch trg. pomoč. 12. 4. 1942 Graz progi na Pohorju 14 17. 2. 1963 Na smučišču ob Adelhed Szammer uslužbenec smučarski sedežnici na Pohorju 15. 17. 2. 1963 Pri spodnji poslajl Nebel Katrani uslužbenec 1944 sedežnice na Pohorju r«.2,,M63 MÄ0 in drugo -dr^^dojkov.č študent 2,7.194« Beo.rad Komna—Savica 17. 24.2. 19G3 Na Vršiču Ana Zupančič poštna 6.9.1940 18. 3. 3. 1963 N.. slalom progi v Franc Klene ključ. 2. 10. 1932 bližini poh. žičnice 19. g. 3. 1963 Pod Storžlčem Janez Kunslclj študent 14. S. 1913 ^Stara^ 20. 22. 3. 1963 Na področju Komne Janez Kamnar _—____ 21. 25. 3. 1963 Na Vclikljdanini Marija Snoj 3 SREČEN C I državljanstvo stalno bivališče Vzroki nesreče Poškodba Stroški pusam. reševalne akcije din Jus. I.jubljana, Študentsko naselje Jug. Ljubljana, Ruska T padec pri smučanju Spiralni zlom desne noge 5 340.— zdrsnila na poli poškodba noge 6 313.— Jug. Ravne na Kor. Jug. Kot pri Prevaljah Jug. Ravne na Kor. padec pri smučarskem tekmovanju Jug. Koča na Gozdu zlom leve noge v mečih stroške zlom desni- noge v gležnju plačal /lom desne noge v gležnju prireditelj 3 000.— zbolela 3 000,— Jug. LJubljana, Oražnmva S padec pri smučanju Jug. Bistrica Ig pri Tržiču padec pri smučanju globoka in dolga rana v stegnu 18 000.— zvin desne noge v kolenu 1 750,— Nizoz. Njimc-pcn padec pri smučanju zlom desne noge v gležnju 3 000.— Jug. Loka 32 - Mengeš padee pri smučanju Jug. Kamnik .1 000,- padee pri smučanju Jug. Maribor, Pivkova 5 padec pri smučanju zlom desne noge v gležnju zlom desne noge v gležnju 3 OOfl,— poškodba levega koleryi Avstr. Ehrenhausen padec pri smučanju zlom desne goleni Jug. Maribor, Majstrova 14 padec pri smučanju stroške nosi žičnica stroške nosi žičnica pnškodba levega gležnja Avstr. Leibnitz stroške nosi žičnica padcc pri smučanju poškodba desnega gležnja Avstr. Fiirstcnfeld stroške nosi žičnica padec pri smučanju poškodba desnega gležnja stroške nosi žičnica Avslr. Graz Jug. Reograd Jug. Beograd padec pri smučanju poškodba leve noge pod kolenom snežni plaz zasul skupino 11 brez vidnih poškodb smučarjev, od katere so se vsi razen omenjenih dveh sami odkopall Jug. Ljubljana, Topova 11 padec pri smučanju zvin obeh nog stroške nosi žičnica 11 «50.— 3 OOO.— Jug. Maribor, Studenška 102 padec pri smučanju zlom leve goleni Jug. Stara Vrhnika 2» padec pri smučanju stroške nosi žičnica zlom desne noge v gležnju 5 oon. Jug. Sv. Jukob ob Savi padce pri smučanju Jug. Črnuče, Nngorlca 8 prehlad zlom leve goleni 11 515,— Jug. Celje padec pri smučarskih tekmah močna notranja krvavitev c 230,-zlom vratne hrbtenice stroške plačal prireditelj Jug. Maribor, Aljaževa 8 padec pri .urnem smuku večkratni prelom leve noge ^OflZ Avstr. Pliberk padec pri koroškem veleslalomu zlom desne noge v gležnju slroške plačal prireditelj PONE e. a N Dalum Kraj nesrečo ime In priimek 25. 28. 4. 1963 Velika planina Stefan Lavriša 2«. 30. 4. 1963 V Domu pod Storžičem Marija Megli« 27. 2. 5. 1963 Na [uulročju med Domom na Komni In Govnjačem 28. 2. 5. 19C3 Na Gnjški planini 2». 3. 5. 1693 Na gornjem plazu na Zelenil i 30. 5. S. 1863 .Na Mali planini 31. 9. 6. 1963 Na ptoi čez Prag Dušan Pučnik Andrej Bervar Bora Kranjn Stane Kumell Josip Cruagoj in njegova žena poklic rojen rojstni kraj kuharica 29.8.1919 Gor. Vrhpolje laborant 24. 12. 1941 Ljubljana _ _ Ljubljana uslužbenec 15. 8. 1922 Ljubljana 32 S. «. 1963 Na grebenu pod vrliom Jože Mihelir Malega Storil ta __ _ 33. 18. 6. 1963 V Kramarjevi smeri Jernej Hanuš severne stene Storžlca 15. 11. 1937 Ljubljana oskrbnik 1. 8. 1927 34 23. «. 1963 V Asrhenbrenerjevl smeri severne stene Travnika Branko Pretnar Franc šušteršlč Kazimir Drašler Franc Štupnik 17. 1. 1913 Ljubljana Ljubliana študent šfudenl 21- 4- '941 Ljubljana keralgrnf 7. 3. 1944 Ljubljana 35. 23. 6. 1963 Na Veliki planini Miha Ilabjnn i« 2 7 19C3 Dom Kokrškega odreda Tilka Kropej na Itališču pod Storžičem 3; 1» 7. 1963 Na Tegoški planini v Košuti 38 13 7. 1963 V Briijanovi smeri v Stenarju Jakob Svab Zdenck Zaboj pečar 2C. 9. 192Q Loka oskrbnica 13. 3. 1912 Radonva vas upokojenec Bistrica Ostrawa 39 14. 7. 1963 Na poti lz Koslanjčeve S.mja Jenko 39. 11. 7. 12. 7. 1963 Na ptol iz Knfc proti Beli peči Vilma Poje Marjan Japel.t 43 25. 7. 1963 V Kovinarski smeri Božo Wagner Triglavske severne stene uslužb. gospod, delavka klepar 28. 2. 1913 10. 11. 19?5 Krasnit/. Hudo učenka 15. 3. 1954 Ljubljana^ uslužb. 14. 9. 1925 Ljubljana ,, , v Režck-Modečevi smeri Janez Golnli 44. 23. 1. 1963 wie .tajerskc Rinke Fcrdo Polanič 45. S. R. 1963 Pod bivakom St. I v Ve- Bogdan Petrovič liki Dnini pod Skrlatico 46. 7. 8. 1963 V slovenski smeri Mangrt» Milan Gerlanc tehnik kaplan tehnik trgovec 10. 7. 1940 1936 2. 7. 1944 17. 7. 1920 Celje Trst SRECENCI V zroki nesreče Poškodba državljanstvo stalno bivališče Jug. Ljubljana. Vrhovci 63 a padec pri .smučanju Jug. Dom pod Storzičem poškodba levega gležnja iznenada zbolela in padla — v globoko nezavest Jug. Maribor, Kolodvorska 6 padec pri smučanju izpah desnega ramena otroški posam. reševalne akcije dill 3 831).— 6 000.— 7 500.— Jug. Ljubljana, Zaloška 1 padec pri smučanju zlom noge Jug. Ljubljana, Preradovkeva 8 puder pri smučanju zlom leve noge pod kolenom Jug. Ljubi.lana, Trubarjeva 28 Jug. Zagreb, G rana 51 padec na poti poškodba leve noge v stopalu zaradi neprimerne obutve sta zapustila snežišče in vstopila v steno, v kateri pa sta se zaplezala brez poškodb Jug. Ljubljana, Vojkova GO zaradi dolge ture ln Izredne vročine onemoglost in izčrpanost Jug. Dom pod Storzičem kot drugi v plezalni navezi jc pri preskoku iz snega na skale zaradi mokre skale zdrsnil In obvisel na levi roki i/.pull leve rame jug. Ljubljana, Kuska 7 Jug. Ljubljana Jug. Ljubljana, Jesenkova 2 •Jug. Ljubljana, Levstikov trg ti kakih 150 m pod vrhom je Branku Pretnarju, ki je vodil prvo plezalno navezo, popustil plezalni klin, zaradi česar je omahnil v globino pri prvem plcznlcu težke poškodbe na glavi, pri ostalih treh utrujenost •Jug. Kamnik, Smarea 36 zbolel pljučnica 3 750,5 600.- 149 503.— 1 9:o,— Jug. Doni Knkrškega odreda resnu /bolela na Kališču pod Storž. visoka vročina ln ležave v 16 000.-trebuhu — menda zastrupitev Jug. Tržič, Bistrica 116 pri odskoku iz skale izgubil ravnotežje in padel (Invalid brez ene roke) spiralni zlom leve noge pod kolenom CSSK Ostravva pri plezanju se mu je izpulil oprimek in padel IG 135.— nevarna poškodba možganske votline (Ponesrečence je dne 14. 7. 10B3 »ik pred n--meravano operacijo umrl v ljubljanski bolnišnici.) 46 278.— Jug. Ljubljana, Puharjeva 3 spodrsnila na travi /.lom leve noge i tU nad kolenom Jug. Jug. Jug. Domžale. Železniška 2 — Preserje 67 — Jug. Ljubljana, Kotuikova 8 zbolela Tržič, Proletarska 10/18 nerodno stopil na kamen.ti poti krvavitve ŽlVČIli /1(1111 meningitis K 442,— močan izvin levega gležnja ln počena kost Jug. Ljubljana, J« nkova 6 splezal v nevarne plati nad Topolovčevo spominsko ploščo, zaradi onemoglosti izpustil primek ca. 3 m nad polici, in padel med skalne odlome poškodba gležnja desne noge Jug. Celje, Dernekerjeva 10 zaradi presekane plezalne Jug. Ruštanj vrvi na dveh mestih nista mogla lz stene brez poškodb Jug. Železniki 8 pri Beogradu pri lskenju snega za vodo je zdrsnil ln nadel 30 m po steni na mcllščc zlomil hrbtenico in dob'1 večje poškodbe na glavi 45 J55.— ZDA New York pri .sestopu zaradi neprjmer- smrtna ne obutve zdrsnil in padel v prepad 22 00«.— Datum Kraj nesreče ime in priimek 47. 7. 8. 1963 V koči na Pozirski planini Anton Kragolnik P O N E poklic rojen rojstni kraj delavec 1933 48. 10. 8. 1963 Na Ireljem ovinku ceste David Luksenberg iz vrha Ljubelja Nicole Lukseraberg elektr. 31. 2. 1937 Pari/, gospodinja 20. 1. 1939 Pariz 49. U. 8. 1963 V Mihovi smeri severne Ivan Burjak stene Raduhe Dora Sek rudar 10. «. 1911 Črna na Kor. dijakinj» 18. 1. 1948 Podpcca 30. 16. 8. 1963 Pod vrhom Kiajerske Miloš Križaj K Inke študent 17. 7. 1940 31. 18. 8. 1963 Na poti čez Prag Jellna Krasnik učiteljica 52. 23. 8. 1963 Na .Mali planini Iranci Kralj učenec 15. 7. 1951 53. 24. 8. 1963 Na poti od Doma Pia- .Martin Fink nika proti Trigl. sedmerim jezerom 54 . 25. 8. 1963 V planinskem domu Karel Žoiger na TTršijl gori uslužbenec 27. S. 1912 Neuhausen Učitelj 8. 10. 1905 55. 26 . 8. 1963 Na ledeniku v Olockner- Jane/, Hladni k Kar-U usnjarski 30. 3. 1939 tehnik Tržič 56. 30. 8. 1963 Nad potjo, ki vodi od Eva Bleiweis Češke kote proti Savinjskemu sedlu v smeri Dolgega brbta študent. 24. 1«. 1939 Ljubljana 57. 1. 9. 1963 V severni steni Sta- Boštjan Jnpclj jerske Rinke Franc Uril študent študent 1938 Dolga 1939 Nemška vas Vlkrče 58. 14. 9. 1963 Na Begunjščlcl Rudolf Manker 27. 1. 1908 Amsterdam 59. 15. 9. 1963 Na poti lz Kališča Viktor Klešnik v Ril sel j sedlarski mojster Ljubljana 60. 15. 9. 1963 Dom na Kufeuh Teodora Fidel uslužbenka 1943 61. 21. 9. 1963 Na Kallšču pod Anton Jalen — 17 . 5. 1937 Huje p. Kranj Storžičem 62. 22. 9. 1963 V bavarski smeri Trigl. Ivan Bernard severne stene Alojz Zupan 25 let 27 let 63. II. 12. 1963 Na Veliki planini Franc Koprivnik delavec pri Novogradnji SRECE NCI državljanstvo stalno bivališče Jug. Cel j k Franc. Pariz Franc. Pari/ Jug. Črna 2 Jug. Črna, Podpeca 76 .Tue. LJubljana, Poljska pot 20 Jug. Ljubljana, Martina Krpana 17 Jug. Podgorica 3 Dol pri Ljubljani Avstr. OsKuldstcln Vzroki nesreče zbolel pri plezanju verjetno ni ilo-volj zavaroval stojišča, za-zadi Česar ga je odkrušeni kamen oUrlnil s stojišč» ter zagnal v prepad, s svojim padcem pa je z vso feo potihnil za seboj Se sopli -zalko (domneva reševalcev) zaradi živčnega /loma ni mogel sestopiti iz stene zaradi mokre skale pri sestopanju s Triglava v Vrata spodrsnila In padla v rušje nad glavnim Pragom /bolel v koloniji pri hoji nerodno stopil Poškodba zaradi okvare zavor avtomobil zdrsnil 201» m pod cesto smrtna smrtna premočen in premražen, vendar po dovoljnem počitku in okrepčilu še preil intervencijo reševalcev sam sestopil na Okrešelj močne poškodbe na glavi in Odrgnine po nogah Stroški posara. reševalne akcije din angina in močan prehlad 10 000,— pretres možganov, zlom leve noge, rana na levem komolcu in na levem stegnu ter odrgnine po telesu zlom desne noge pod kole nom, rana na čelu in na levi roki ter odrgnine no telesu moina vročina Izvin desne noge 7 000.— 18 000,— 21 000.— 20 752.— 3 000.— Jug. Radlje ob nravi Jug. Ljubljana, Trg revolucije IS prenočeval v domu, ko pa je hotel zjutraj zlesti lz nadstropne postelje, je zdrsnil In padel na rob spodnje postelje Jug. Tržič, Trg svobode 23 pri prečenju ledenika se je odtrgal ledeni senik ln ga pokopal pod seboj plezala Izven poti in na mokri skali zdrsnila v strmo grapo poškodba noge v kolku in onesposobljen za vsak premik smrtna težka poškodba možganov in leve noge 4 000,- Jug. Jug. Trebnje prvi pri plezanju zdrsnil v v ikrce 36 pri Medvodah previsu prečke ca. 1 m, ker Je omagal v rokali Vi/J i/. Jug. Jug. Jug. začasno Nova vas 1 pri Radovljici verjetno ga je zaradi prevelikega napora zadela srčna kap Jug. Ljubljana, Poljanska 25 pri sestopanju v temi po strmi grapi v kanjon potoka Belce na strmem meli-sču zdrsnil in padel okrog __10 m v globing Jug. Kranj, Gor. Sava 22 zbolela Jug. Kranj, Jezerska C zaradi slabe vidljivosti padel preko škarpe Vrba pri Žirovnici Brezje na Gorenjskem do nesreče je prišlo po vsej verjetnosti lg. 9. 1963 dopoldne pri plezanju v bavarski smeri, kjer je eden zdrsnil, ali pa ga jc zadel kamen, pri padcu pa je potegnil za seboj še soplczalca Velika planina ljubljansko naselje pri delu ponesrečil izčrpanost in manjša po— 8 500- škodba na levi rami in na glavi smrtna krvavitev zlom leve noge v gležnju smrtna smrtna bolečine v prsih 26 900.- številne odrgnine na glavi 16 000.. in po rokah, lažji pretres možganov in bolečlfte v križu S flflO,— 6 1)00.— 254 438.— 6 000.— P O N F Dalum Kraj nesrečo ime in priimek 61. 23. 12. 1963 Na Vodiškl planini nnil Kropo Vida 2muc 65. 28. 12. 1963 Nn smučarski progi pri Ilalfred Surtorij Bukovih vratih na Poh. 66. 29. 12. 1963 Nn smučarski progi pri Drago Rakuša Bukovih vratih na Poh. «7. 7. 1. 1963 Na Veliki planini jure Užnr poklic rojen rojstni kraj gospodinja 2. 3. 1915 Ljubljana _ 1939 dijak Leibnitz Rad vanje POIZVEDO delavec 68. 14. 6. 1963 Okolica Kaminske Bistrice Tone Jeglič Snmil Blazina ing. 29. 5. 1935 Ljubljana direktor 29. 12. 1926 Trst 69. 22. 7. 1963 Na pobočju KoSute Martin Lüttich aBronnm 70. od XL 10. do Ostenjc Pršiveu—Okte, Marta Gercb 21 *■ S1 28. 10. 1963 Komarče in Vlševnlka do Trlgl. sedmerih jezer ___ 71. od 19. 10. do Ostenjc Pršivea—Okte, Marta Gcrch — 4- 1925 21. 10. 1963 Komarče in Vlševnlka do Trlgl. sedmerih jezer V zvezi z navedenimi reševalnimi akcijami so značali naknadni stroški še SXKTKNCI državljanstvo stalno bivališče Jug. Kranj, Planina 4 Vzroki nesrečr nerodno stopila Poškodba zlom noge v gležnju Stroški posam. reševalne akcije din 14 448.— Avstr. Leilinitz Jug. Maribor» Gosposvetska 20 VALNE AKCIJE padec pris mučanju padec pris mučanju zlom leve goleni zvin levega stopala stroške nii.si žičnica stroške nosi žičnica Jug. Tovorna žičnica Kraljev hrib-Simnovec akcija se je pričela, ker ni prišel pravočasno v službo, med tem pa je na novo zapadlo veliko snega se vrnil nepoškodovan, za- s 310.• radi preutrujenosti- megle in nepoznanega terena pa z enodnevno zamudo Jug. Ljubljana, Jug. Miklošičeva 17 Izola akcija se jc pričela, ker se nista pravočasno vrnila s plezalne ture v est in ju Kotla sta se sama vrnila brez 2 S50-- poškodb Avstr. — akcija se je pričela na prošnja avstrijske žaridarmerije brez uspeha Madž. Adrla-Part začasno Bohinj bolel Jezero akcija sc je pričela nit poziv LM, ktr se ni v napovedanem času vrnila s plantn brez uspeha Madž. Adrla-Part začasno Bohinj hotel Jezero akcija nadaljevana in ponavljana zaradi posredovi-naj diplomatskih in nrga-nov za notranje zadeve brez uspeha 40 013.— 224 887.— Skupni stroški vseh akcij din 1 346 «21.— PREGLRD NAROČNIKOV PLANINSKEGA S PT.AVINSKO DRUŠTVO d <9 N 1. Ajdovščina 2. Akad. plan. društvo Lj. 3. »Avtomontaža« Lj. 4. Bled 5. Bohinjska Bistrica G. Bohlnj-Sred. vas 7. »Bahor« Senovo 8. Bovec 9 Brežice 10. Celje 11. Cerknica 12. Cerkno 13. Crnomenlj 14. Črnuče 15. Dol pri Hrast. 16. Domžale 17. Dovjc-Mojstrana 18. Gorje 19. Gornji grad 20. Gornja Radgona 21. Gozd Martuljk 22. Hrastnik 23. Idrija 21. Ilirska Bistrica 25. Javornik 26. Jesenice 27. Jezersko 28. Kamnik 29. Kobarid 30. Kočeve 31. Koper 23. Kostanjevica 33. »Kozjak« Maribor 34. Kranj 35. Kranjska gora 3fi. Križe 37. -Kum« Trbovlje 33. Laško 39. -Lisca« Videm-Krško 40. Litija-Smartno 41. »Litostroj« Lj. 42. Ljubljana-mntica 43. Ljubno 44. Ljutomer 45. Luče 46. Majšperk 47. Maribor-matica 48. Mpdvode 49. Mpngeš »Janez Trdina« 50. Mežica 51. Mozirje 52. M TT Maribor 53. Murska Sobota 54. Nova Gorica 55. Novo mesto 55. »Obrtnik« Lj. 57. »Oljka« Polzela 58. Oplotnica 59. Ormož Bg 52 c o « M C3 (£> zs o s 0! lj vi g R KJ O n S «J 2 2 > o 0 2° ^•O > 1 Si > o Ji..« fi; sii S. 22S 26 265 26 11,5 9,3 _ 033 24 534 21 3,6 3,9 _ 3 81 — 111 — — _ _ __ 841 46 893 44 5,5 4,8 _ 2 372 18 406 17 5,5 4,2 _ 1 458 39 452 39 8,5 3,G _ 307 28 328 21 7,6 6,4 _ 7 224 19 268 14 8,5 5,2 5 3G6 28 371 26 7,4 7,0 — 2 2 197 217 2 253 202 9.9 9,0 — 15 12G 16 93 9 12,7 9,7 — 7 224 14 211 14 6,3 6,6 _ _ 112 12 102 9 10.7 8.8 _ 3 319 23 524 25 6,6 4,8 2 433 42 419 34 »,7 8,1 ._ 8 G50 37 710 43 5,7 6,1 6 374 21 379 21 5.6 5,5 _ _ 717 41 665 3G 5,7 5,4 _ 5 220 9 165 9 4,1 5,5 _ _ 95 — 153 25 — 15,8 25 _ 152 5 151 5 3,3 3.3 _ _ 841 23 313 24 3,5 3,0 _ 4 842 53 763 42 6,3 5,5 _ 11 140 12 130 10 8,6 7,7 _ 2 816 60 320 5G 7,4 8,8 _ 4 1 036 114 991 107 11,0 10,8 _ 7 200 15 180 14 7,5 7,8 _ t 1 579 113 1 566 135 9,1 8,6 _ 8 120 7 119 7 5.8 5.9 _ _ 80 4 163 4 5,0 2.5 _ _ 387 98 503 83 25.3 16.5 — 15 104 6 111 6 5,8 5.4 — _ 510 11 689 8 2,2 1,2 .— 3 1 748 348 1 811 324 19,3 17,9 — 24 191 23 201 20 12,4 10.0 — 3 326 34 265 26 10,4 9.8 — 8 435 23 374 24 — G.4 1 _ 749 48 706 40 6,4 5,7 — 8 677 52 629 39 7,7 6,2 — 13 420 21 433 21 5.0 4,8 — — 499 58 611 58 11,6 9,5 — 9 091 1 352 9 488 1 353 14.9 14,3 1 _ 92 10 94 11 10.9 11,7 1 — 236 a 288 7 3.4 2,4 — 1 167 82 150 17 13,2 11,3 — 5 177 9 119 9 5.1 7,6 — _ 2 343 291 2 408 270 8.2 11,2 _ 21 588 66 630 64 11.2 10,2 — 2 647 43 773 40 6,6 5.2 _ 3 1 079 21 1 255 25 1,9 1,2 4 — 137 14 97 13 10,2 13,4 — 1 460 G 108 3 1,3 0,7 _ 3 271 7 229 rt l 2,6 3,1 — _ 378 47 467 41 12,5 8.8 — 6 571 29 505 24 5,1 4.8 — 5 — — 216 2 — 0,0 2 — 189 10 127 10 4,4 7.9 _ _ 190 4 190 4 2,1 2.1 — _ 359 — 289 14 4.0 14 — V t ST NT K A L. 1962 IN L. 1963 PLANINSKO DKUSTVO a a N O S Jtf u M r; o 3« X e C n 3 Z- : c- *§s dS-s oš'" SV > - r- b £ L-2 L M o «o fcS s •a « «S fcS 60. Podbrdo 61. Poljčane 62. Posloina 03. Preval je 61. PTT Ljubljana 63. PTT Maribor 66. Ptuj 67. Radeče 63. Radlje 69. Radovljica 70. »Rašica« St. Vid 71. Ravne 72. Rimske Toplice 73. Ruše 74. Sežana 75. Slov. Bistrica 76. Slovenj Gradec 77. Slov. Konjice 78. Solčava 79. Šentjur 80. Skofja Loka 81. Šoštanj 82. TAM Maribor 83. Tolmin 84. Trbovlje 85. Tržič 86. Velenje 87. Vipava 88. Vrhnika 89. Vuzcniea 90. Zabukovca 91. Zagorje 92. Zreče 93. »Železničar« L j. 94. »Železničar« Marib. 95. Železniki 96. Žerjav 97. -Žičnica« Lj. 98. Ziri Trst-Corica Beograd Zagreb Rep. plan. dr. Ostale republike Inozemski naroč. Zamena z inoz. Zamena v državi Razni 213 228 518 808 1 309 390 294 241 114 1 310 410 588 219 1 127 111 576 472 418 95 200 931 750 91C 481 976 940 650 209 317 122 247 983 157 721 220 353 479 99 318 57 412 8 10 28 42 49 9 18 28 6 88 13 38 12 84 22 34 37 21 17 19 74 25 62 68 111 25 10 32 3 3 21 10 61 21 16 20 15 22 275 223 448 840 1438 426 249 235 103 1 267 343 392 245 1 022 129 388 383 596 96 200 1 215 713 1 338 496 1 065 855 529 185 278 94 263 759 200 806 258 344 570 95 336 7 17 30 41 53 9 15 26 5 85 35 32 10 79 18 21 29 17 18 15 77 21 17 07 64 87 23 11 31 3 2 20 8 62 16 12 17 13 20 3.8 5.3 5.4 5.2 3,7 2.3 6,1 11,6 5,3 6.7 10,5 6.5 5,5 7,5 19.8 5.9 7.8 5.0 17.9 9.5 7.9 3.3 12.9 6.4 11,8 3.8 4.8 10.1 2.5 1.2 2.1 G.4 8,5 9,5 4,5 4.2 15,1 6.9 2.5 7.6 6.7 4,9 3,7 2,1 6,0 11,1 4.9 6,7 10,2 8,2 4.1 7,7 14.0 5.4 7.6 2,9 18,8 7.5 6,3 2,9 1,3 11,5 6,0 10,2 4,3 5.9 11,2 3.2 0,8 2.6 4,0 7.7 0,2 3,5 3,0 13,7 6,0 7 — 2 — — 1 4 — 3 2 1 3 8 6 2 5 4 13 8 4 4 4 17 — D 4 24 i — i i 2 5 4 3 2 2 4 974 58 766 4 725 — — 92 341 108 105 3 43 31 12 68 67 1 34 36 2 72 80 8 58 62 4 35 37 2 _ 25 20 1 _ 145 222 47 — 5 6G2 5 391 156 357 PREGLED GRADBENIH PLANINSKO JL>HUSTVO PLANINSKA POSTOJANKA a X N 1. Ajdovščina 2. Altad. PD Ljubljana 3. Avtomontaža Ljubljana 4. Bled 5. Bohinj-Srednja vas G. Bovec 7. Celje 8. Cerknica 9. Črnomelj 10. Črnuče 11. Dol pri Hrastniku 12. Domžale 13. Gorje pri Bledu 14. Hrastnik 15. Idrija 16. Ilirska Bistrica 17. Javornik-Kor. Bela 18. Jesenice na Gorenjskem 19. Kamnik 20. Kočevje 21. Kostanjevica na Krki 22. Kranj 23. Kranjska gora 24. Križe 25. Kum Trbovlje 26. Lisca Vi dem-Krško 27. Litija 28. Litostroj Ljubljana 29. Ljubljana-matica 30. Maribor-matica 31. 32. 33 34. Medvode Mežica Nova Gorica Novo mesto Koča na Čavnu Dom pod Čavnom (Predmeja) Studentski planinski dom Tamar Gradnja koče pod Voglom Okrepčevalnica na Straži Blejska koča na Lipanci Dom planincev Murka na Bledu Vodnikov dom na Velem polju Koča pod Bogatinom Koča na Uskovici Koča na Mangartu Celjska koča Gradnja Doma na Slivnici Dom na Mirni gori Gradnja koče na Mali planini Dom na Goreli Gradnja depadanse na Vel. planini Dom Planika ped Triglavom Koča na Kalu Planinski dom RUDAR Vojsko Pirnatova koča na Javorniku Zavetišče na Svinščakih Dom Valentina Staniča pod Triglavom Kovinarska koča na Zasipski planini Dom Pristava na Javorniškem rovtu Erjavčeva koča na Vršiču Gradnja Tičarjevega doma na Vršiču Dom na Starem gradu Adaptacija Cojzove koče na Kokrskem sedlu Koča pri Jelenovem studcncu Dom na Polomu Dom na Krvavcu Koča na Gozdu Mihov dom Koča na Kriški gori Koča na Kumu Tončkov dom na Lisci Dom na Jančah Dom na Sorski planini Dom v Kamniški Bistrici Gradnja tovorne žičnice na Komno Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih Triglavski dom na Kredarici Ribniška kočo na Pohorju Koča na Pesniku Zavetišče na Urbanu Koča na Zavcarjevcm vrhu Mariborska koča na Pohorju Slavkov dom na Golem brdu Zavetišče Helena Zavetišče Pikovo v Podpeci Zavetišče pri Pucu Zavetišče na Grohatu Zavetišče pri Skrubeju Dom na Peci St.ienkova koča na Trstelju Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih Iz prosto- lastnih voljno sredstev delo din ur 9 600 _ 696 910 — 308 951 100 1 000 000 12 000 37 646 128 243 613 75 455119 1 273 185 659 — 172 682 — 622 722 — 180 814 — 823 03(1 — 726 812 422 550 OOfl 350 2 785 159 1 847 426 000 820 2 586 2(17 353 420 000 200 250 023 200 235 290 — 17 885 ino 940 000 800 68 240 _ 92 100 — 310 138 — 1 926 287 180 12 653 — 2 856 610 — — 127 183 343 — «42 769 — 06 000 — 250 000 — 917 000 — 70 000 250 176 342 94 792 000 — 300 000 500 13182 — 1 102 525 — 413 195 — 7 781 — 36 000 — 38 200 _ 321 960 — 1 260 563 120 O'JO — 85 000 —' 40 (WO — 15 000 220 50 000 — 700 000 900 — 500 151 732 — INVESTICIJ V LETU 1963 Investirano v vrednosti din 3 fiOO 000 44 800 18 750 190 950 84 400 105 000 370 000 123 000 141 200 32 000 50 UIK) in (100 ooonn 35 000 ostale subvencije dotacija iz sklada P°p2L PVP ostalo posojilo din din din din 2 880 950 1 103C00 3 333 323 4 859 031 100 000 90 000 480 000 3 753 805 2 000 000 5 000 000 20 003 000 Skupne Investicije v letu I9ü3 din 9 000 4 035 238 3 209 901 4 600 000 82 440 252 3(53 645 0C9 1 205 659 172 682 622 722 180 814 5 682 069 811212 655 000 3 155 159 649 000 2 727 487 452 000 300 023 235 290 125 885 1 500 000 10 753 805 G8 240 92 400 310138 21 902 287 12 653 15 240 75 000 14 100 100 000 44 000 180 000 250 000 990 321 2 1Ü0 000 300 000 2 000 000 500 000 1 700 000 16 425 888 302 624 17 550 587 826 2 856 610 15 240 183 343 1 833 099 86 000 250 000 1 217 000 145 000 2190 442 1 292 000 2 100 000 13 182 16 425 888 1 102 525 2 513 195 360 405 36 000 17 550 38 200 909 7RG I 260 583 120 000 85 000 40 000 59 000 50 000 880 000 250 000 151 732 PLANINSKO DRUä'i'VO PLANINSKA POSTOJANKA iz lastnih sredstev prost n-voljno delo a CS N 35. Oljka Polzela 36. Oplotnica 37. Podbrdo 38. Poljčane 3D. Preval je 40. PTT Ljubljana 41. PTT Maribor 42. Radeče pri Zid. mostu 43. Ravne na Koroškem 44. Ruše pri Mariboru 45. Slovenjgradec 46. Šentjur pri Celju 47. Skofja Loka 48. Šoštanj 49. Trbovlje 50. Tržič 51. Velenje 52. Vipava 53. Vrhnika 54. Zagorje ob Savi 55. Zreče 56. Železničar Ljubljana 57. Žerjav 58. Ziri 59. PZS Dom na gori Oljki Koča na Pesku Koča na Orni prsti Dom na Boču Dom na Urši j i gori Poštarska koča na Vršiču Poštarska koča pod Plešivcem Zasavska koča na Prehodavcih Gradnja koče na Naravskih ledinah Tinetov dom (Ruška koča) Koča pod Kremžarjevim vrhom Gradnja planinskega doma na Resevni Dom na Lubniku Andrejev dom na Slemenu Gradnja planinskega doma na Mrzlici Dom na Zelenici Prehodno plan. zavetišče v Tržiču Dom na Kofcah Dom na Paškem Kozjaku Zavetišče pri Abramu Zavetišče na Planini Koča na Zasavski gori Koča na Cemšcniški planini Koča na Rogli Gradnja koče na Vogarju Koča na Smrekovcu Gradnja koče na Goropekah Razni stroški v zvezi z gradnjo in adaptacijo planinskih postojank _ Skupaj V letu 1962: V letu 1963: din 913 000 100 000 435 327 312 637 427 492 356 286 220 000 2 511 096 2 015 897 47 213 208 100 55 284 558 284 216 785 701 643 1 146 261 166 563 90 796 540 718 702 279 37 500 4 311 305 928 169 170 000 3 500 140 100 320 2 486 1 100 212 1 250 700 1 820 1 500 38 1 161 60 80 138 4 736 4 800 44 085 765 45 660 32 261 939 44 085 765 21307 45 660 Razlika: 11 823 826 +21 353 1 n v e s t i p a n o v vrednosti ostale subvencije dotacija iz sklada PVP posojilo PZS ostalo posojilo investicije v letu 1963 din din (lin din din din 700 000 28 000 10 000 70 000 372 900 220 000 42 400 375 000 1 350 000 350 000 3 440 030 40 000 6 500 000 C 11.1000 1 478 000 3 450 OGO 505 327 685 537 647 492 398 686 260 000 3 236 096 — — 2 015 897 75 000 750 000 — — 42 000 47 213 1 075 100 ■— — — 55 284 728 000 322150« — _ 5 904 82« 558 281 10 074 119 — — 16 410 000 17111 643 — — 1 146 261 300 000 9 500 09 660 12 000 18 000 20 700 1 184 000 210 000 50 000 — — 900 000 50 000 166 563 1 200 000 9 500 420 456 552 718 718 279 108 200 5 495 305 720 000 6 180 000 — 500 000 2 370 000 928 169 9 910 000 — — 104 968 — _ 10-1 988 10 545 600 33 774 829 9 438 833 6 480 950 67 258 073 171 584 050 4 895 537 28 580 142 6 720 436 8 597 664 115 938 612 196 994 330 10 545 600 33 774 029 9 438 833 G 480 950 67 258 073 171 584 050 - 5 650 083 H 5 194 087 + 2 718 397 — 2 116714 — 48 680 539 — 25 410 280 .IL. PREGLED KAPACITETE. OBISKOV IK NOČITEV PI.AMNSKIH POSTOJANK Zap. St. Planinska postojanka 3*5 II U s. .\admors višina V upravi planinskega društva 1. Studentski planinski dom Tamar Jul. Alpe 1108 APD LJubljana 2. Koča pod Voglom' 1530 Aulomontaža Ljubljana 3. Blejska koča na I.ipanci 1633 Bled 4. Uom planincev MIRKA na Bledu 5111 Bled S. Okrepčevalnica n> Stra/i' 636 Bled 6. Koča dr. Janeza Mencingerja 805 Bohinjska Bistrica 7. Vodnikov dom na Velem polju IS05 Bohinj - Srednja vas 8. Koča pod Bogatinom »J 1513 Bohinj - Srednja vas 3. Koča na Uskovnici »» 1138 Bohinj - Srednja vas 10. Koča Zlatorog v Trenti S» 622 Bovec 11. Dora na Predelu »» 1156 Bovec 12. Dom Petra Skalarja na Kaninu 1811 Bovec 13. Koča na Mangrtu 2072 Bovec H. Aljažev dom v Vratih 1915 Dovje - Mojstrana 15. Dom Planika pod Triglavom M 2408 Gorje pri Bledu 1«. Tržaška koča na Doliču 2120 Gorje pri Bledu 17. Dom Valentina Staniča1 2332 Javornlk - Koroška Bela 18. Kovinarska koča na Zasipski planini 892 Javornik Koroška Bela 19. Erjavčeva koča na Vršiču »» 1515 Jesenice na. Gorenjskem Ztl. Tičarjcv dom na Vršiču »» 1620 Jesenice na Gorenjskem 21. Koča pri izviru Soče 87« Jesenice n:i Gorenjskem 22. Bivak I (Vel. Dnina) *1 2180 Jesenice na Gorenjskem 23. Bivak II (Pod Rokavi) 2140 Jesenice na Gorenjskem 21. Bivak III (Za Akom) It 1340 Jesenice na Gorenjskem 25. Bivak IV (Na Ruš ju) •> 1980 Jesenice na Gorenjskem IS. Koča v Martuljku f» »3(1 Jesenice na Gorenjskem 27. Zavetišče pod Splčko »» 21150 Jesenice na Gorenjskem .'8. Dom na Vršnem »» 610 Kobarid 23. Koča v Krnici 1218 Kranjska gora 30. Mihov dom na Vršiču 1150 Kranjska gora 31. Koča na Gozdu 1226 Kranjska gora 32. LitostrojskJi koča na Soriški planini 1307 Litostroj LJubljana 33. Dom na Komni 1520 Ljubljana • matica 1 Kača otvrorjena Sele 6 in. 1963 Poslovala le od 1. Ii. do 31. 10. ' zaradi obnove le zasilno posloval — otvorjen 26. 8 V LETU 1963 Kapaettetii lr/.išC Število obiskovalcev Število nočitev število postelj lä >2 i as .C ■VI n C al 3.= n * J» e v o S .s s S S§ 1 o •a n S m i S •ES skupaj 18 27 45 Z 371 317 2 688 1 639 42» 2 »811 — 12 12 ni evidentirala ■a — 32 3 697 68 3 765 821 5 826 •i 1« 13 24 »20 — 24 920 7X8 61 84° — — — 18 750 — 18 760 — — — — 7 7 2 MS — 2 Ü8X 39 — 39 33 20 53 4 372 75 4 447 1 «63 «2 1 925 3» 15 54 3 998 75 4 074 2 217 76 2 293 17 8 25 3 347 17 3 364 1 854 17 1 871 17 16 33 1 909 127 5 »36 1 492 137 1 629 7 7 14 11 932 66 14 998 298 71 369 17 68 85 351 12 364 I6X 12 181! 12 2» 32 II R7« 127 12 «03 292 127 419 3D 135 165 11 156 1 128 12 584 3 714 1 128 4 842 20 44 64 1 »27 329 5 256 1 525 32»" 1 864 24 21 45 4 918 268 5 216 2 999 316 3 315 — — — 3 132 — 3 132 — — — 11 16 30 4 041 6 4 051 561 6 570 43 18 fit 10 «40 144 10 7*4 4 521 144 4 665 za 28 48 11 758 157 11 915 1 191 157 1 651 — 10 10 9 663 22 9 685 231 22 253 — 4 4 52 — 52 17 — 17 — 5 5 18 — 48 17 — 17 — 8 8 54 — 54 46 — 46 — G 6 42 — 42 33 — 30 6 5 II 182 — 182 62 — 63 — 14 14 1 180 42 1 222 299 42 341 ti 15 21 310 J 347 118 7 125 3 9 12 381 — 361 247 3 »0 4 12 IC 855 13 868 1»1 16 507 10 22 32 3 »73 272 3 345 1 513 272 1 785 53 15 6X 1 530 20 1 559 4 172 20 1 192 CG 24 M 8 €39 358 8 997 5 749 647 6 395 34. Koča pri Savici 35. .Mladinsko zavetišče na Bogat, sedlu 36. Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih 31. Triglavski dom na Kre3. Pogačnikov dom pri Kriških jezerih 14. Koča na Razor planini 45. Zavetišče na Globoki 46. Koča na Poreznu' 47. Koča na Črnem vrhu nad Novaki 48. Zavetišče na Robldenskem brdu 49. Zavetišče Ravne 50. Koča na Smarjetni gori 51. Slavkov dom na Golem brilu 52. Dom nn Lubniku 53. Koča na Ratilovcu 54. Zavetišče Farji potok 55. Zavetišče pri Bertu v Dražgošah 56. Zavetišče Lrban v Dražgo.šah 57. Zavetišče Mohor 58. Zavetišče Pi lo ve 59. Dom Pristava na Javorniškem rovtu 60. Dom na Peci si. Koča na PI k ovc m (Podpečal 62. Zavetišče pri Skrnbeju S3. Zavetišče v Heleni 64. Dom na Uršlji gori 65. Poštarska koča pod Plešivcem 66. Valvasorje v dom pod stolom 67. Rohlekov dom na Begunjščlci 68. Koča na Naravskih ledinah1 69. Dom na Kofcah 70. Dom na Zeleniri 71. Prehodno plan. zavetišče v Tržiču 72. Kostanjčeva koča na Dobrči TJ. Dom \ I ogarski dolini z dcpandnnso 74. lYiSaufov dom na Okrešlju 75. Kocbekov dom na Koro.šici 7«. Mnzirska koča na Golteh z depand. Pr gorje Mp Karavanke Kamniške Alpe 660 Ljubljana - matica _ 28 28 1804 Ljubljana - matica 1683 Ljubljana. - matica 5» 54 1U4 2515 Ljubljana - matica 5I> 58 108 2060 Nova Gorica _ 33 33 960 Nova Gorica 24 30 54 1844 Podbrdo _ 16 16 1725 PTT Ljubljana 3 22 25 2CS0 Kadeče pri Zid. mostu _ 22 22 2052 Radovljica 36 35 71 1333 Tolmin 16 35 51 1835 Tolmin _ 2 2 1632 Cerkno 21 21 1288 Cerkno 25 _ 25 824 Cerkno 2 _ 2 707 Cerkno 2 _ 2 664 Kranj _ __ 440 Medvode 16 _ 16 1027 äkorja Loka 22 22 1666 za Selško dolino v Železnikih 10 29 3» 700 za Selško dolino v Železnikih _ _ _ 85» za Selško dolino v Železnikih 2 _ i 850 ia Selško dolino v Železnikih _ _ _ 840 za Selško dolino v Železnikih _ _ 1M0 za Selško dolino v 2eleznikih _ _ _ 920 Javornlk - Koroška Bela 14 20 34 1665 Mežica 81 51 1.11 »86 Mežica 6 _ 6 650 Mežica _ _ 730 Mežica _ _ _ 16.96 Prevalje 50 _ 53 80« PTT Maribor 8 ! Ü 18 1180 Radovljica 40 _ 4(1 1757 Kadovljica 27 40 67 1128 Ravne na Koroškem R __ 8 1505 Tržič 21 s 23 1533 Tržič 51« Tržič _ _ _ 1520 Tržič 8 6 14 757 Celje 161 _ ■ 61 1378 Celje 14 60 104 1808 Celje 23 36 39 1344 Celje »1 64 158 3 267 140 3 407 1 481 14» 1 621 ni bilo oskrhovano 5 783 389 6 172 4 108 413 4 523 6 978 318 7 496 2 903 311 3 214 1 043 59 1 1193 312 58 370 2 G31 14» 2 174 «56 12 668 1 273 34 1 307 229 15 214 12 529 498 13 027 1 »95 198 1 593 2 765 206 2 971 776 2!I6 982 2 7S2 738 3 500 1 378 338 2 316 1 341 11 1 352 59« 11 6»7 ne evidentira 447 — 447 19 — 19 2 853 12 2 863 85 _ 85 1 773 — 1 773 8 _ 8 l 872 3 1 875 — 21 21 12 348 59 12 398 — _ _ 2 244 34 2 27* 1 752 145 1 897 2 614 16 2 630 409 10 419 1 925 — 1 925 536 — 536 536 — 538 — — __ 1 918 — 1 918 47 — 47 773 — 773 — — _ 286 — 516 _ _ _ 1 663 — 1 660 _. _ 2 765 — 2 765 913 _ »13 6 303 32 6 335 3 «19 17 3 636 1 415 16 1 131 130 — 120 2 760 4» 2 800 _ _ _ 3 145 — 3 115 _ _ __ 4 75? 29 4 787 3 939 — 3 93.9 5 350 19 5 369 352 — 352 1 957 54 2 011 799 IE 725 1 «57 12 1 S69 842 11 853 228 — 228 — — _ 4 681 25 4 706 68» 5 685 nI posloval 8 73» — 8 7541 — _ _ 2 573 2 2 577 451 _ 4SI 32 922 1 486 34 408 9 2S2 768 10 050 17 782 436 18 218 1 133 11 1 144 Z 417 74 2 491 558 32 590 3 055 59 3 114 553 4 557 ; Zusllr.o poslovala samo ud 28 0. eo 14. 7. ir. (>d 2 do >7 B Se v gradnji ' WB d m Planinska postojanka i» Ig 2 o S oŠ 11 V upravi planinskega drušn N U a n. Mozirska koča — podružnica Smihrl Kamniške 852 CcUe 78. Bivak pod Ojstrico Alpe 1800 Celje 79. Češka koča na Ruvneli >1 1515 Jezersko 80. Cojzova koča na Kokrskem sedlu' t> 1791 Kamnik 81. Koča na Jermanoviii vratih n 1884 Kamnik 82. Bivak v Kočni »» 1952 Kranj 83. Dom Kokrskega odreda na Kališču 1540 Kranj 8». Kočn na Kriški gori 1582 Križe pri Golniku 85. Zavetišče na Mali Poljani 1100 Križe pri Golniku 8C. Zavetišče v tio/.du Ki Križe pri Golniku 87. Dom v Kamniški Bistrici »» SOI Ljubljana - matica 88. Bivak pod Skuto H 2144 Ljubljana - matica 89. Koča na Loki pod Kaduho r» 1520 Luče ob Savinji 90. Okrepčevalnica Igla 75« Luče ob Savinji »1. Zavetišče Grohat na Railuhi 18(3 Mežica 92. Zavetišče pri Pucu 730 Mežica 93. Koča pod Olševo 1250 Solčava 94. Zavetišče pod Ojstrico 12Dlj Solčava 95. Andrejev dom na Slemenu 1096 Šoštanj 96. Dom pod Storži čem M 1100 Tržič 97. Bivak v Storžlču 1750 Tržič 98. Zavetišče Potarjo 1100 Tržič 99. Koča na Smrekovcu 1377 Žerjav 100. Koča na Mali planini' Pred- 1447 Črnuče 101. Dom nn Veliki planini gorje 1560 Domžale 102. Dom na Menini planini Kam. Alp 1508 Gornji grad 103. Koča na Starem gradu pi 583 Kamnik 104. Zavetišče na Kratnl 518 Kamnik 105. Dom na Krvavcu 1700 Kranj 10«. Koča ob žičnici nn Krvavcu 1195 Kranj 107. Mengeška koča na Gobavlci 440 Janeza Trdine Mengeš 108. Koča na Gori Oljki 734 Oljka Polzela 109. Planinski dom na Resevni z zavet." »» 682 Šentjur pri Celju 110. Mariborska kočn z razgl. stolpom Pohorje 1040 Maribor - matica • V adaptaciji 7 NI oskrbovana — ključ pri PD • Se nedograjen Kapaciteta ležišč Število obiskovalcev Število nočitev a a število postelj r; "" O 'N 0J xn -3 vsell ležišč Jugoslovana > ■ ti ČE S iS vseh skupaj S m S o ■0 ino-zemskil 7 o. 3 m A _ _ 1 553 23 1 576 _ _ _ 4 — «9 2 71 is — 1R 29 20 49 2 82S 32 2 860 1 015 45 1 060 30 23 S3 2 072 73 2 115 »99 73 1 072 46 40 X« 1 472 32 1 504 1 056 4 1 060 — 6 6 22 — 22 28 — 28 31 14 35 2 023 10 Z 033 588 6 594 10 3» 40 C 7G0 — 6 7«0 1 IHK — 1 188 — 3 S 2 626 — 2 63 C 134 — 134 3 — 3 5 119 — 5 119 30 — 30 43 — 43 28 021 233 28 254 2 831 176 3 007 — g g 73 — 73 73 — 73 9 20 29 2 173 3 2 176 598 3 64)1 — — — ne evidentira 6 18 22 1 423 20 1 443 520 — 520 — — — 2 290 10 2 300 — — — — — — 453 7 460 — — — 10 20 30 I 164 42 1 20« 128 1 129 43 50 »5 11 033 276 11 331 1 847 226 2 073 33 35 68 7 01» 41 7 O«« 1 455 8 1 463 C — 6 110 — 110 68 — 68 — — — 915 — »15 — — — 71 1» SI 5 350 S 3 353 i 192 4 197 — 20 20 798 5 803 321 — 321 19 2« 47 6 «63 — 6 863 1 618 13 1 631 20 20 40 1 582 — 1 582 637 3 640 13 — 15 11 506 21 U 527 483 5* 511 — — — 4 120 — 1 120 — — — 110 so 16« 40 836 2IK 41 054 6 594 195 6 739 — — — 16 621 67 16 688 — — — 5 — 5 g 048 12 8 060 63 — 63 12 28 40 3 621 31 3 652 212 14 226 4 — 4 3 039 17 3 056 2 334 11 2 331 33 IB 53 5 100 142 S 212 2 752 159 2 911 111. Ribniška koča n 1530 Maribor - matica 112. Koča na Pesniku" i* 1100 Maribor - matica 113. Koča na Pesku „ 1382 Uplotnira 114. Ruška koča (Tinctov dom) VI 1350 Kufe pri Mariboru 115. Dom pri Treh kraljih M 1200 Slovenska Bistrica 11C. Koča pod Krem-Jarjevim vrhom11 .» 1161 Slovenj Gradec 117. Grmovškov dom pod Veliko Kopo 1» 1377 Slovenj Gradec IIS. Razgledni stolp na Uogli 11 1517 Slovenske Konjice 11». Koča Planine" »1 1010 Vuzeni ca 130. Koča na Rogll „ 1481 Zreče 121. l)om na Roču z razglednim stolpom Boč 698 Poljčane 122. Planinski dom Kozjak Kozjak 705 Kozjak Maribor 123. Zavetišče Sober »i 320 Kozjak Maribor 124. Koča na Zavra rje vem vrhu „ 914 Maribor - matira 125. Zavetišče na Urbanu „ 595 Maribor - matica 126. Zavetišče Podlipje ii 840 V u zenica 127. Dom na Paškem Kozjaku Paški Kozjak 970 Velenje 128. Koča na Bohorju Zasavje 935 Bobor Senovo 129. Celjska koča „ 750 Celje 130. Dom v Gorah ii 791 Dol pri Hrastniku 131. Koča na Kalu „ 956 Hrastnik 132. Koča na Kurau ii 1219 Kuin Trbovlje 133. Dom na Smohorju ii 771 Laško 131. Tončkov dom na Lisci ii 947 Lisca Videm - Krško 135. Dom na Jančah n 794 Litija 136. Zavetišče Lovrenc „ 711 Radeče pri Zid. mostu 137. Zavetišče na Kopitniku n 914 Rimske Toplice 138. Dom na Mrzlici „ 1119 Trbovlje 139. Koča na Zasavski gori „ 849 Zagorje ob Savi 140. Zavetišče Zaloka ii 670 Zagorje ob Savi 141. Coparjeva koča na Ccmšeniški planini n 120C Zagorje ob Savi 142. Dom na Polomu Gorjanci 725 Kostanjevica na Krki 143. Dom Vinka Parleršiča „ 822 Novo mesto 144. Dom na Mirni gori Dolenjsko 1048 Črnomelj 145. Gostišče v Crmošnjicah gričevje 400 Črnomelj 146. Bife na kolodvoru „ 156 Črnomelj 147. Koča pri Jelenovem studcncu M 850 Kočevje 148. Dom na Govejku Polhograjski 812 Obrtnik Ljubljana 149. Zavetišče na Planini z razgl. stolpom dolomiti 733 Vrhnika 150. Iztokova koča pod Golaki" Trnovski 1260 Ajdovščina 151. Koča na Cavnu12 gozd 1239 Ajdovščina • Poslovala le .iullj—december 10 Koča večji del neoskrbovana 11 Od 1 7. dalje ni poslovala " Ni oskrbovann — ključ pri PD " Poslovala le 2 nedelji v septembru 34 25 59 5 KIS 91 5 499 3 73« 83 :i 821 S — 8 514 — 514 6 — 6 3D — 30 1 670 130 4 800 789 36 825 13 32 47 2 817 IE 2 833 2 «18 16 2 634 33 23 58 921 32 956 1 090 1 1 097 10 19 23 150 — 15U 38 — 38 34 16 50 1 076 — 1 076 1 110 — 1 110 ne evidentira 2 7 9 — — — — — — 17 10 27 6 009 171 6 183 1 013 1 1 014 30 — 30 7 192 8 7 500 1 361 55 1 41« — 29 8 500 — 8 500 426 — 42« — — — 5 003 — 5 003 — — — 13 11 24 2 014 — 2 014 514 — 514 — — — 772 — 772 — — — — — — 1 469 33 1 502 — — — 17 14 31 564 12 576 352 12 364 SI SO 71 4 323 — 4 323 954 — 954 52 — 52 6 498 184 6 682 1 113 62 1 175 23 30 33 6 531 177 6 70S 627 109 736 30 10 70 8 268 — 8 268 749 — 749 32 — 32 3 832 — 3 832 658 — 658 25 25 50 1 868 13 1 881 I 149 — 1 119 22 9 31 113« 54 1 208 929 8 937 17 20 37 6 873 14 6 917 842 29 8J1 — — — 874 — 874 — — — 4 — 4 2 011 — 2 011 50 — 50 58 35 93 5 921 41 5 962 1 032 8 1 040 25 28 53 4 463 — 4 469 69« — 69fi — — — 2 431 — 2 431 — — _ 8 8 16 1 911 — 1 911 99 — 39 12 20 32 2 104 1 2 103 710 5 715 C 12 18 2 310 — 2 340 600 — 600 3» 12 51 5 178 299 5 477 1 045 — 1 045 4 4 ne ne rvldentira evidentira 3 S 13 608 7 615 73 1 79 28 6 34 501 — 501 470 — 470 — — — 3 161 — 3 164 — — — — 12 12 «8 — 68 40 — 40 4 8 12 162 16 178 — — — ii. Planinska postojanka 3| planlnskeg^druStva O z rt S Os, 7.> 152. Doni pod Cavnom (Predmeja) Trnovski 890 Ajdovščina 133. Koča pri Izviru Hublja gozd 250 Ajdovščina 131. Koča Kckcr na Katarini >• 306 Nova Gorica 155. Zavetišče na Sivki Idrijsko 10,16 Idrija 156. Zavetišče na Jeienku hribovje 11» 915 Vipava 167. Koča Mladika na Peru i rebri" Notranjski kras 710 Postajna ' Oskrbovana le od 1. 8. drlje 1 Poleti neredno poslovala " Od 1. 11. dalje le zasilno oskrbovana Inozemski obiskovalci planinskih postojank so bili iz sledečih držav: 7i9fl iz Italije. 5053 Iz Avstrije. 2728 iz Nemčije. 911 i/. Anglije. 7» iz Nizozemske. 3M iz zda. 233 iz Francije. 206 i/. Švice, zoi iz CSSR, 175 Iz Kanade, 151 iz bSSR. 118 iz Poljske, 57 iz Belgije, 51 i/. n.nisk^, 36 iz -VladZnrskc. 3 £ »» « ~ n » 13 _ 11 1 711 _ I 711 295 _ 295 — — — 2 955 13 2 96S — — — 16 — 16 12 329 4 736 17 065 1 860 320 2 1X0 — — — 1 790 — 1 790 — — — — — — 1 500 — 1 500 — — — — 6 6 4 «05 — 1 605 36 — 36 — 10 10 179 — 179 33 — 33 25 10 35 11 208 26 11 234 2 509 2« 2 535 nI evidentiral nI posloval» • * 1» 15 1 527 350 1 877 12» 22 142 7 22 29 2 633 1 512 4 145 121) 80 200 12 — 12 1 75C — 1 756 58 — 58 3 ID 43 3 047 139 3 186 1 124 — 1 124 — — — 657 24 681 — — — — 6 6 2 529 — 2 529 — — — 2 741 2 29« 5 01« 699 914 IS 225 718 139 141 864 9 439 151 30(1 Z CS1 2 433 5 114 718 »54 8 945 727 699 — - 138 308 2 744 2 296 5 01D 699 914 18 225 718 139 141 861 9 439 151 303 -RS —137 74 —18 Olli + 9 380 —«SCO — — +15 995 PLANINCI! VASE TOČKE VAM BODO MNOGO LA2JE DOSEGLJIVE, ČE SI BOSTE OSKRBELI MOTOR, MOPED ALI KOLO VSE TO LAHKO NABAVITE POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI PRI TRGOVSKEM PODJETJU »VOLAN« LJUBLJANA / KJER LAHKO KUPUJETE TUDI NA KREDIT TRGOVSKO PODJETJE »»PETROL« LJUBLJANA, VOSNJAKOVA 2 INDUSTRIJSKA, TRANSPORTNA IN GRADBENA PODJETJA V NAŠIH SKLADIŠČIH SE LAHKO OSKRBITE Z VSEMI VRSTAMI MAZIV DOMAČE PROIZVODNJE OBRTNO GOSPODARSKO PODJETJE CuetllcafoMG LJUBLJANA, WOLFOVA 10 priporoča svoje poslovalnice: »CVET«, Wolfova 10, telefon 22-513 »CVETLICA-, Titova 3, telefon 22-337 -ORHIDEJA-, Nebotičnik-prehod, telefon 20-897 »ROZA«, Naiorjeva 1, telefon 23-194 Telefon 22-513 Predilnice - tkalnice - barvarne - tiskam« - apreture Mariborska tekstilna tovarna - Maribor KRALJEVIČA MARKA 19 Obrati Melje, tel. 230-11 Tabor, tel. 310-80 Ruše, tel. 80-105 Ljutomer, tel. 30 Merinka, tel. 311-90 Proizvajamo : Preje - slonične in sintetične, vigogne, volnene - mikane Telefon 230-11 Telex 033-17 Postni predal 9 Telegrami - Tekstiltvor Tkanine - bombažne, kardlrane, česane, bombažne, volnene iz staničnih vlaken, podloge iz umetne svile tkanine izdelane Iz sintetičnih vlaken Šivalni sukanec Vsi naši iidelki so znoni po izredno dobri kvaliteti in zelo ugodnih cenah. Tovarna dokumentnega in kartnega • • papirja Telefon: Radeče 81-950, 81-951 Tekoči račun pri NB Celje 603-11-1-1030 Brzojovi: Papirnica Radeče Železniška postajo: ZIDANI MOST PROIZVAJA : vse vrste brezlesnih papirjev In kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir paus papir kartografski specialni risalni «Radeče« papirje za filtre itd. IZDELUJE: vse vrste kortic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi RADEČE P Rl ZIDANEM MOSTU Prašek za avtomatsko varjeoje EP-10 vrsta toka: enosmerni (=) granulacija 12x48 EP-20 Izmenični (eo) vrsta toka: enosmerni (=) granulacija 12x48 Proizvaja Železarna Jesenice Jesenice — SR Slovenija