Franček je bil bolj tiha oseba, bil je zelo skro- men, priden kot mravlja in izredno nadarjen za stva- ri, ki jih je rad počel. Čeprav svojih dosežkov ni obe- šal na veliki zvon, bo tisto, kar je ustvaril, samo zase govorilo o njegovi veličini. Slovenija kot podalpska dežela je imela in ima odlič- ne alpiniste in himalajce. Franček ima med njimi prav posebno mesto, saj je v domačih in tujih gorah opravil veliko število zahtevnih prvenstvenih in solo plezalnih vzponov. Ne bi se zmotili, če bi dejali, da je bilo plezanje prvenstvenih smeri Frančkov način plezanja. Kdor se je v svoji alpinistični karieri lotil plezanja prvenstvenih smeri, ve, da je to zahtevno in velikokrat tudi nevarno početje. Zaradi tega se zasta- vlja vprašanje, kako je Frančku vedno znova uspeva- lo splezati odlične prvenstvene smeri. Še zdaleč nisem edini, ki bi lahko govoril o njegovih plezalnih dosežkih. Iz knjige vzponov, ki jo je Franček vodil, je razvidno, da število soplezalcev, s katerimi je plezal, dosega število prebivalcev manjšega kraja. Franček je bil neutruden in je plezal ter plezal, nje- govi soplezalci pa smo se menjavali v njegovi navezi. Zgodb, ki so se med temi vzponi krojile, bi bilo zago- tovo za debelo knjigo. Vsak izmed njegovih soplezal- cev bi lahko kaj napisal. Od drugih soplezalcev se raz- likujem v tem, da naju niso povezovali zgolj plezalni vzponi, pač pa tudi družinske vezi. Franček je bil moj svak, mož sestre Andreje in sem zato lahko spoznal tudi njegove druge plati, ne zgolj alpinistične. Zdi se mi, da Frančkovo življenje in delovanje zazna- mujejo tri izrazita obdobja. Prvo in drugo obdobje se nanašata na njegovo intenzivno alpinistično delova- nje. Zgodbe, ki jih je v svoji knjigi Ožarjeni kamen na- nizal Franček, so nastajale zlasti v teh dveh obdobjih. Tretje obdobje njegovega delovanja je javnosti manj znano, saj plezanje spremlja izrazit premik k ume- tnosti in tudi duhovnosti. Poglobljen odgovor na to, kakšna osebnost je bil Franček, in kaj je tisto, kar ga dela tako edinstvenega, se skriva v poznavanju nje- gove življenjske trilogije. Po stezah gamsov Od Frančka sem mlajši deset let, zato ga v prvem ob- dobju njegovega plezalnega delovanja nisem poznal. Na to obdobje je nanesla beseda med našimi pogo- vori, ki so se pogosto zavlekli v pozne ure. Iz črtic, ki jih je v knjigi nanizal o svojem mladostnem ob- dobju, izhaja, da ga je močno zaznamovala njegova družina. Pogum in ostrino plezalskega duha je pri- dobil po očetu. Oče Jurij je pogosto delal na višini kot krovec, Franček pa mu je pri tem pomagal in se privajal na višino, ki se ji je kasneje povsem posvetil. Mnogo let kasneje, ko očeta ni bilo več, je tudi Fran- ček opravil marsikatero krovsko delo na visokih cer- kvenih zvonikih in drugih visokih objektih v okoli- ci Rimskih Toplic in Laškega. Toplino duha, ki jo je Franček izžareval, je pridobil po materi Mariji. Z njo je bil močno čustveno povezan. Močno pa je bil po- vezan tudi z mlajšim bratom Jožetom. Njegova zgo- dnja smrt ga je zagotovo globoko pretresla, čeprav o tem ni veliko govoril. Čeprav so kot družina žive- li skromno, je v pogovorih svoja otroška leta opiso- val s toplino in radostjo. Otroška leta je pomembno zaznamoval vsakodnevni stik z naravo. Hiša, v kateri FRANČEK KNEZ Martin Hrastnik Poklon virtuozu vertikale Nisem še povsem dojel, da nas je Franček res zapustil, tako hitro se je te dni vse dogajalo. Zdaj bo prišel čas, da spoznamo in sprejmemo dejstvo, da ga res ni več med nami. Del nas je odšel z njim, ostali so nam spomini na dni in trenutke, ki smo jih preživeli skupaj, in ostala je ogromna plezalna in umetniška zapuščina, ki jo je ustvaril. Franček in Andreja na Slemenu pod Mojstrovko Foto: Martin Hrastnik 8 je družina stanovala, je le malo oddaljena od Kopi- tnika. Pobočja in stene tega se strmo vzpenjajo nad Rimskimi T oplicami in so gosto prepredena z gams- jimi stezami. Gamsje steze na Kopitniku so bile Frančkov zače- tni poligon gibanja v planinskem svetu. Na njih se je navadil gibanja po izpostavljenem strmem svetu. T o njegovo početje je bila odlična popotnica za priha- jajočo alpinistično pot. Na drugi strani doline, kjer ležijo Rimske Toplice, pa se nad cesto, ki vodi v Za- savje, v nebo dviga ostenje Kojzice. Te stene je s so- plezalci obiskal kasneje, ko je pridobil alpinistično znanje in izkušnje. Iniciativa za začetek njegovega alpinističnega delo- vanja gre Jožetu Zupanu - Jušu, s katerim sta se po- znala od otroških nog in skupaj raziskovala skrivno- sti Kopitnika. Jože se je včlanil v AO Celje in nato še Frančka spodbudil, da je na odsek prišel tudi on. Na njegovo dejavnost na odseku in alpinistično rast je močno vplival Ciril Debeljak - Cic. Cic je bil odličen in drzen plezalec svojega časa. Prvenstveni vzponi, ki jih je nanizal v svoji plezalski karieri, so tudi danes spoštovanja vredni in se jih je treba lotiti z vso resno- stjo. Franček je Cica zelo spoštoval in o njem veliko- krat pripovedoval. Zdi se mi, da jima je bila skupna potreba po samoti in izogibanje trušču, ki ga pov- zroča množica ljudi. Ta značajska lastnost je tudi pri Frančku z leti vse bolj stopala v ospredje. Vedno se mi je zdelo, da je Frančka pomembno za- znamoval prav začetek njegove plezalske kariere in mu dal krila za njegov nadaljnji razvoj. Leta 1973 sta z Jušem in drugimi člani AO Celje obiskala ostenje Kleka nad Ogulinom. V svojo prvo plezalno smer je tam Franček vstopil z Andrejem Palirjem, najmlaj- šim med celjskimi alpinisti. Takrat je bila navada, da so alpinisti splezali eno smer na dan, preostali del dneva pa so posvetili druženju. Andrej in Franček pa sta v enem dnevu splezala kar tri smeri, kar je bilo precej nenavadno za tisti čas. Andrej je povedal, da je bil Franček že na samem začetku zelo nadarjen ple- zalec. Med vzponi, ki sta jih opravila na Kleku, je su- vereno plezal tudi naprej v navezi. Opravljeni vzponi v Kleku so zarisali osnovne poteze, ki so označevale Frančka. V bistvu je šlo za značajsko lastnost, ki se je takoj prenesla tudi v njegovo alpinistično delova- nje. Preprosto povedano, Franček ni mogel biti dolgo časa pri miru. Ko si je odpočil od naporov, ga je nje- gov nemirni duh neprestano klical k akciji. Na začetku svoje alpinistične poti je neumorno bru- sil svoje plezalske veščine v različnih vrstah skale, v  različnih vremenskih pogojih in različnih letnih časih. Plezalne veščine je gradil v različnih navezah, zelo pogosto pa je plezal tudi sam in opravil zahtev- ne solo vzpone. Pripomniti velja, da njegovo početje ni bilo zaletavo, pač pa zelo premišljeno. S sprošče- nim gibanjem navzgor in navzdol v lažjih smereh in po vratolomno izpostavljenih stezah gamsov je po- stavil temelj za svoje vrhunske alpinistične dosežke, ki so sledili. Virtuoz vertikale Vzponi, ki se jih je Franček loteval, so z leti postaja- li vse zahtevnejši. Težko bi rekli, kdaj se je končalo Frančkovo alpinistično vajeniško obdobje, saj so že dosežki na začetku njegove alpinistične poti nakazo- vali, da se razvija alpinist velikih sposobnosti. Rekel bi, da se je v pravega virtuoza vertikale razvil na začet- ku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Oznanila sta ga odprava na Lotse in solo vzpon v severni steni Eiger- ja. V tem obdobju je zapustil AO Celje, vendar je ob- držal stike s člani odseka in pogosto plezal tudi z nji- mi. Priključil se je AO Impol v Slovenski Bistrici, kjer je spoznal nadarjene in motivirane plezalce. V eliko so plezali in opravljali višinska dela, s katerimi so prido- bili prepotreben denar za plezalno opremo in odpra- ve v tuja gorstva. V tem obdobju se mu je v navezi pogosto pridružil Lojze Cajzek, sokrajan iz Rimskih Toplic. Skupaj sta začela opravljati zahtevne vzpone v različnih letnih časih. Lojze se je izkazal kot odličen soplezalec. Bil je zelo motiviran in fizično sposoben slediti hitremu Frančkovemu tempu. Žal usoda takrat ni dovolila, da bi ta naveza alpinističnemu svetu pokazala vse svo- je kvalitete. Januarja 1983 se je pri sestopu po Bavar- ski smeri v severni triglavski steni pri spustu ob vrvi Lojze smrtno ponesrečil. Klin, ki ga je zabil na sidri- šču, se je med njegovim spustom izpulil. Franček se je iz objema zasnežene gore rešil na podlagi desetletnih plezalnih izkušenj. T e so mu omogočile, da je splezal navzdol do vznožja stene in poklical reševalce. Odlič- na plezalca je usoda v smrti ponovno združila. Nju- na grobova na pokopališču v Rimskih Toplicah loči le par metrov. Plezalsko tehniko in moč je Franček v svojem zače- tnem obdobju razvijal predvsem s plezanjem, na Franček in Marjan Frešer pod ostenjem Kojzice pri Rimskih Toplicah Foto: Martin Hrastnik 9 november 2017 PLANINSKI VESTNIK himalajske odprave pa se je pripravljal s tekom po raz- ličnem terenu. V začetku osemdesetih let se je tudi v naših krajih začela uveljavljati ideja o prostem ple- zanju. Ideja tega je bila, da se skalne razčlembe v steni prepleza zgolj z uporabo rok in nog, vrv, klini in dru- gi pripomočki pa varujejo plezalca v primeru padca. Treba je povedati, da seveda to ni bil nov pojav. V ita- lijanskih Dolomitih so bile na primer že v tridese- tih letih prejšnjega stoletja prosto splezane zahtevne smeri šeste stopnje, ker je skala takšna, da ni bilo moč namestiti vmesnega varovanja. Plezanje teh smeri tudi z današnjo opremo ni nič lažje. Poleg primerne telesne pripravljenosti ti vzponi zahtevajo tudi dobro psihološko pripravljenost. Dodana vrednost moder- nega prostega plezanja je, da so se plezalci lotili sten, kjer so težave presegale zgornjo šesto stopnjo, ki jo je klasični alpinizem postavil kot mejo še možnega pro- stega plezanja. S to stopnjo je bilo označeno plezanje na meji padca. Prišlo je do kakovostnega preboja gle- de težavnosti prostega plezanja, kar je povzročilo, da so se ocene težavnosti sprostile in so se pojavile sme- ri sedme stopnje, nato osme, devete in desete stopnje po nemški ocenjevalni lestvici. Danes je nemško ocenjevalno lestvico skoraj pov- sem nadomestila francoska. Prosto plezanje se je pri nas sprva odvijalo zlasti na območju Črnega Kala in Ospa. Kmalu so se tudi v drugih delih Slovenije po- javila plezališča, kjer se je gojil takšen način plezanja. Razvoj prostega plezanja je močno vplival na razvoj modernega alpinizma. Končal je železno dobo alpi- nizma, ko so si plezalci s pomočjo klinov in drugih pripomočkov izborili prehod čez zahtevne in pre- visne dele stene. Moderni alpinisti so v plezališčih, v krajših zahtevnih smereh pilili plezalno tehniko in moč ter vzdržljivost. Dobro trenirani so se nato loti- li ponavljanja klasičnih alpinističnih smeri v skladu z duhom prostega plezanja. Na razvoj modernega alpinizma je močno vplival tudi razvoj lednega plezanja. Orodja za ledno pleza- nje so postajala vse bolj izpopolnjena, oblika derez vse boljša. Industrija je razvila vse boljšo obutev in vse bolj kakovostna oblačila. Trendom modernega alpi- nizma je sledil tudi Franček in temu prilagodil svoj trening. Veliko je balvaniral in plezal zahtevne krajše smeri. Trening je dopolnjeval tudi z vajami za moč, ki jih je izvajal s telesom in utežmi. V duhu tega dogajanja je s prijatelji obiskal Yosemite v Združenih državah Amerike, meko prostega pleza- nja in zelo zahtevnega tehničnega plezanja. T am je iz- popolnjeval tehniko prostega in tehničnega plezanja v granitu. Oboje mu je prišlo močno prav pri vzponih v velikih granitnih stenah v Patagoniji, Pakistanu, In- diji in drugih stenah. Franček se je v tem obdobju kalil v prostih ponovitvah klasičnih smeri, vpliv prostega plezanja pa je prenesel tudi v plezanje prvenstvenih smeri. Zaradi dobre natreniranosti so ti vzponi posta- li prave mojstrovine. Kombinirane prvenstvene sme- ri so vsebovale zahtevno prosto plezanje, ledno pleza- nje in tehnično plezanje. Z leti alpinističnega delovanja se je Franček razvil v pravi alpinistični stroj, ki je delal na visokih obratih in mu ni bilo lahko slediti. V tem obdobju je srečal Sil- va Kara in Janeza Jegliča - Johana. Oblikovala se je na- veza treh mušketirjev, ki je bila odlično plezalsko teh- nično podkovana in telesno pripravljena ter izjemno motivirana. V naših gorah in gorah Patagonije so sku- paj nanizali vrsto fantastičnih vzponov. S takšnim Frančkom sem se srečal v sredini osemde- setih let. V tem obdobju sem živel v Sežani, kjer sem začel plezati na pobudo prijatelja Francija Rojka, ki se je ukvarjal z jamarstvom. Začela sva plezati po nizkih stenah v okolici Sežane in Divače kot popolna samo- uka in pri tem uporabljala jamarsko opremo. Frančka sem spoznal kasneje, ko sta s sestro Andrejo postala par. Na srečanju smo se dogovorili, da se jima pridru- žim pri plezanju. Ko sta šla Franček in Marjan Frešer plezat v Osp, sem se jima pridružil. Pri teh vzponih še nisem imel plezalnega pasu in sem se zato nave- zal zgolj z vrvjo, plezalnike pa sem že imel. Moj prvi plezalni vzpon s Frančkom in nasploh je bil v smeri Super muha. T emu so sledili vzponi še v drugih sme- reh v osapski steni. Takoj sem bil deležen tudi dveh prvenstvenih vzponov. T ežji je potekal po delu stene, kjer danes poteka smer Il signore degli elementi, laž- ji pa desno od te smeri. Plezalni vzponi v naših gorah in v tujini, ki sem jih kasneje opravil skupaj s Frančk- om, so bili večinoma prvenstveni. Pogosto smo pleza- li skupaj Franček, Andreja in jaz. Kdor je plezal s Frančkom, je takoj uvidel, da je zelo odgovoren plezalec. Plezal je hitro, tehnično brezhib- no in varno. Med vzponi je znal biti tudi oster, zaradi neprevidnosti in morebitnega nepotrebnega zavlače- vanja. Zafrkavanja pri plezanju v navezi z njim ni bilo, saj je bil ritem plezanja običajno zelo visok. V stajalo se je zgodaj zjutraj pred svitom, pojedlo majhen obrok in nato ves dan plezalo v steni. Zvečer smo sestopi- li nazaj pod steno, kjer smo se dobro najedli in noč prespali v spalnih vrečah, največkrat kar pod milim nebom. Naslednji dan se je vse to ponovilo. V steno s seboj običajno nismo jemali niti hrane niti pijače. Iz- jema so bili vzponi, ko je bil predviden bivak. Plezanja z njim sem se moral navaditi in se hitro učiti. T akoj sem spoznal, da monografije alpinistov z neko- liko romantičnimi in poduhovljenimi zapisi o plezal- nih vzponih nimajo dosti skupnega s tako tempira- nim plezanjem. Na začetku se mi je zdelo, ko da sem kolesar, ki je sedel v dirkalni avto. Frančka sem zato med vzponi pozorno opazoval in si poskušal zapo- mniti njegovo gibanje v težjih odstavkih. Na takšen način sem si pri vzponih prihranil moč in vzdržlji- vost. Navaditi sem se moral tudi na zahtevne pristope do stene in sestope po izpostavljenih gamsjih stezah in lažjih smereh, pa tudi na krušljivo skalo, ki ni ponu- jala dobrega varovanja. Franček se je v takem okolju odlično znašel. Videlo se je, da mu je vsestranska alpinistična priprava v prvem obdobju dala odlično popotnico za obdobje vrhun- skega modernega alpinizma. Odlično je poznal stene, Orel in mladič, les Avtor: Franček Knez Naslovnica knjige Ožarjeni kamen 10 kjer je plezal, in možnosti za hitre pristope in sestope. Ne bom pretiraval, če rečem, da ga je odlikoval šesti čut za gibanje v steni in potek smeri. Njegovo pleza- nje me spominja na igranje virtuoza, ki skladbo zaigra z občutkom in brez napake. Kot gledalec in spremlje- valec njegovih virtuoznih izvedb v vertikali se mu na tem mestu zato globoko poklonim. Pot k umetnosti in duhovnosti Naslednjo prelomnico v Frančkovem alpinističnem delovanju predstavlja leto 1994, ko se je rodila hčer- ka Anja. Njeno rojstvo je bilo zagotovo razlog, da se določeno obdobje ni loteval plezanja v velikih stenah. Varstvo in vzgoja Anje sta zahtevala čas in energijo mame Andreje in ata Frančka. Kljub temu je bil Fran- ček v tem obdobju plezalsko zelo aktiven in je v oko- lici Laškega in Rimskih Toplic očistil in opremil več plezališč. V teh letih sva pogosto plezala skupaj. Ple- zal je odlično in bil izjemno dobro fizično pripravljen. Življenjski tempo njegovega delovanja v tem obdobju se ni prav nič unesel. Žal pa je to obdobje zaznamova- la huda poškodba. Spomladi leta 1999 si je zaradi napake soplezalca v plezališču nad Povčenom pri Rimskih Toplicah pri spuščanju na tla po opravljenem vzponu poškodoval hrbtenico. Vretence hrbtenice v križnem delu je za- radi padca na tla razpadlo na tri dele. Sledile so ope- racije. Okrevanje je bilo počasno in zahtevno, ampak Franček se ni vdal. Po dobro opravljeni rehabilitaciji se je spet vrnil k plezanju, k viru svojega življenjske- ga veselja. Z vztrajno vadbo je po petih letih spet do- segel občudovanja vreden plezalski nivo. V obdobju rehabilitacije je Franček počel marsikaj. Pomagal je ljudem pri različnem delu, opravil marsikatero delo na višini in krovsko delo, ki ga ljudje z običajnim zna- njem in brez opreme niso mogli. V preteklosti je o določenih vzponih že opravil zapise v obliki črtic. Na prigovarjanje prijateljev se je v tem obdobju spet po- svetil pisanju. Izpod njegovih rok je nastalo knjižno delo z naslovom Ožarjeni kamen, v katerem na podu- hovljen način opisuje zgodbe iz svojega otroštva in ti- ste, ki so nastale med vzponi. Poudariti velja, da je bil z vidika funkcioniranja so- dobnega sveta Franček svojevrsten fenomen. Ni po- sedoval vozniškega dovoljenja, ni imel mobilnega te- lefona, nikoli v življenju ni poslal e-pošte. Besedila za knjigo ni napisal na računalnik, temveč z roko. Bil sem veliko skupaj z njim, pa teh stvari ni niti enkrat iz- postavil ali jih poudarjal. Preprosto to ni bil način, na katerega bi on funkcioniral. Bil je posebne vrste člo- vek. T akšen človek se rodi, ne naredi. Frančka je v tem obdobju pomembno zaznamovalo rezbarjenje in kiparjenje. Obdelave lesa in kamna se je lotil z veliko vnemo. Izpod njegovih rok so nastajale skulpture, ki so prave umetnine. Spet je prišel do izra- za njegov odlični instinkt za obliko. Videl je tisto, kar Franček med vzponom v steni Meruja v indijski Himalaji Foto: Martin Hrastnik je običajnemu človeku navadno skrito. Primer tega je skulptura, ki mi jo je podaril. Z manjšo obdelavo lesa je odkril ljubeč odnos velike ptice, ki kraljuje višavam. Manjši opus del, ki jih je ustvaril je, razstavljal v ro- dnih Rimskih T oplicah. Svoja čustva in občutke pa je začel izražati tudi v poeziji. Če je bila za Frančkov alpinizem značilna velika ostrina duha in neizprosna akcija, se je v njegovem umetniškem izražanju kaže toplina, umirjenost in brezčasnost. Zazdi se, kot da bi na svojstven način z alpinističnim delovanjem simbolično izražal očeta, ki je bil ostrega duha. S pisanjem črtic in pesmi ter od- krivanjem podob v lesu in kamnu pa je na dan prišla toplina, ki je bila lastnost njegove matere. Ko se je opomogel po poškodbi, je spet začel zahajati v gore. Zlasti so ga navdušile Ute. Gre za skalnat gre- ben v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki Krofičko pove- zuje s Strelovcem. Tam je spet nizal zahtevne prven- stvene smeri, njegova soplezalka pa je bila največkrat Andreja. Neznansko je bil navdušen nad ambientom, ki ga Ute ponujajo, in tudi nad kakovostjo skale. Ute so ga pritegnile tudi zato, ker tam ni bilo vrveža ljudi. Vse bolj se je kazala značajska lastnost, da mu je prija- la samota. Prav blizu doma je Franček s pomočjo Ale- ksandra Stopinška očistil in opremil plezališče, ki mu je zelo veliko pomenilo. Postalo mu je drugi dom. Po- imenoval ga je Arkade, nahaja pa se na območju Ha- rij nad Laškim. Črtica v knjigi z naslovom T ok časa se nanaša na to plezališče. V plezališče je zahajal zgolj z ljudmi, ki so mu bili bli- zu. V njem je plezalsko zanimiva predvsem večja pre- visna stena na levi strani potoka in navpična stena na desni. Za navpično desno steno se skriva še ena, ki je plezalsko manj zanimiva zaradi poraščenosti v zgornjem delu. Franček je bil neutruden razisko- valec narave in njenih skrivnosti in je na vrhu te ste- ne odkril manjšo votlino, ki jo je nato z neverjetno vztrajnostjo in izjemno količino vloženega dela moč- no povečal. Sčasoma je ugotovil, da votlino v primeru daljšega deževnega obdobja zaliva voda in da bo vla- ga večni spremljevalec votline. Zaradi tega je nedaleč od te votline v skalo izdolbel še eno, nekoliko manj- šo. Spet je v to početje vložil neznansko količino svoje energije in časa. Delo je opravljal z ročnim orodjem, ni si pomagal s sodobnimi stroji. T o votlino je spreme- nil v kotiček, ki mu je vračal notranji mir. Z jogijskega vidika je bil to pravi ašram. Franček je med plezanjem po oddaljenih deželah na vzhodu večkrat srečal skrivnostne može, ki so bivali v skalnih votlinah. Niso bili vsi ti možje sveti. Nekateri so bili šarlatani, toda določeni med njimi so bili pra- vi mojstri joge, poznavalci večdimenzionalnih oblik bivanja in duhovnih zakonitosti. Joga se v zahodnem svetu povezuje zlasti s hata jogo, ki vključuje telesne položaje (asane) in jogijsko dihanje (pranajamo). Vrst joge pa je veliko več. V preteklosti je bila hata joga zgolj dopolnilo ostalim vrstam joge, danes pa se je osamosvojila na račun komercializacije. Stanje joge je tisto, v katerem je tudi bog. Po starih izročilih pri- demo v to stanje, če se določeni dejavnosti povsem posvetimo in jo zbrano in vztrajno gojimo. To nas privede na višjo raven zavesti, ki je enako stanju joge. Mojstri joge povedo tudi, da je človeško življenje kot peščena ura. Število zrnc je v njej natančno odmer- jeno. Naključij ni, vse se zgodi z razlogom. Ko zadnje zrnce izteče iz ure, se konča bivanje v dimenziji, ki nam je poznana. Naš duh v tem trenutku zapusti člo- veško telo, ki nam je omogočalo prebivanje na zemlji. Frančka je privlačila skrivnost jogijev. Ampak ko pre- mišljujem o njegovi življenjski poti, menim, da je bil v stanju joge ravno on sam. V svojem začetnem ob- dobju je plezal zbrano in premišljeno. Vztrajno je raz- vijal svoje alpinistične veščine in jih v drugem obdo- bju privedel na vrhunsko raven. V tretjem obdobju se je na enak način posvetil tudi pisanju in obdelavi lesa in kamna. V vse svoje početje je vlagal neizmer- no veliko energije. Živel je hitro, ni veliko počival, kot da bi vedel, da se mu ne bo dano postarati. Kot človek močne intuicije bi znal poznati število zrnc v svoji pe- ščeni uri ... Zgodilo se je, da je Franček prav na kraju, kjer se je tako rad zadrževal, sklenil svoj življenjski krog. Iz ste- ne je zdrsnil le dva ali tri metre desno od votline, ki jo je izdolbel v skalo. T a del stene je nezahteven, poznal ga je do potankosti in se po njej sprehajal lahkotno kot gams. Kljub padcu na tla je bil njegov obraz spoko- jen. Le manjša praska na levem licu je pričala o tem. Frančkovo telo smo prepustili zemlji, njegov duh pa je splezal za vogal, v predel velike temne stene. T e stene ljudje ne poznamo, saj je skrita našim očem in je on- kraj fizičnega. Pleza tekoče in vrv teče za njim. V nje- govi navezi smo vsi tisti, ki smo si bili blizu z njim. Ča- kamo, da se ustavi in nas pokliče, da priplezamo za njim. m Franček pri delu na ostrešju cerkve sv. Mihaela nad Laškim Foto: Andreja Knez 12