Kako vodijo nasi Italijane za nos. Pionir AndreJ Vlncek, doma iz vellkonedellske okolice, nam piše 7. avgusta s koiosko-it&liianske meje: Dolgo ftasa že ni Mlo poroftila v Hašem listn, kako ka} Italiijani najpadajo naA) bojno firfo ob koroško-italijanski meji. Clovok so mora v<5a,3ih smejati kijub vsem neprilikam, ki se nahajajo v vojskl, ka!ar vidi, kako »IzvTstni" topničarji da so Ttajjjani. Mi smo še že na vso načine nuuftili iso^Tažnika preslepiti, da mu DapravLmo več škode. Po dnevu si ta_ iv-o pomagamo: kjer je prazen hrib, zboremo nekaj -iuhilji drvic, pot.om zaknrimo, tako da so dim vali iz gozda proti nobii, a mi cKiidemo daleč proC. Ko polenturji zagledajo ta dim, mislijo, da tarn tabori kak avstrtjski hfltaljon. Nato za^.nojo pošiljati na tisti dim ^ranato i-n šrapnele, da je \losoljo. Thidi po noči si vemo pomagati. Na hribu stoji velik steber žo iz dav¦iih 6asov. Tja kaj radi streljajo. Po dnevu mislijo, cia jo kaka trdnjava. Glavni cilj imajo sovražniki na trdnjave in sicer s svojimi težkiini topovi. Da poprej razrušijo domnevanjo utrdbo, Se Italijanom po no&i nagajamo. Da bi si poprej pridobili to »mogoCno trdnja. vo", mu nastavimo po no5i na steber lufiiico, da ima ciij, in ti ga užigajo s svojimi gvanatami 28 cm topov, da se kaf svet trese. T<aJta granata stane okoli 1200 kron. Poslali so jih že na stotine, pa š» niso Iučiee zadeli. Taki so fi lopnlfiarji.! Menda so doma iz Sicilije, ker tako dobro merijo. Ta lučka že stane Ita!ijo okoli en milijon kron, Sieveda imamo tudi mi ,,ogromno" škodo tukaj, pa je vendar mnogo manjša, ker nam zgori eno noč blizu za 20 vinarjev petrdleja. To je tudi ,,lepa" svota denarja, 6o se gluipaj zra6uni. Ne vem, 6e bomo mogli po zimi toliko denarja skupaj spraviti. Polentarji Se bodo monali mnogo mnogo lel obiskovali vojaške šole, predno bodo nas Slovence premagali. Se eno novico Vam imain naznanltU Moreblti še na Spodnjera Štajerskem ne veste za n]o. Nekega dne sein se poljal s svojimi konjifiki proti mesteou U... po vojaške potrebščine^ To je bilo kmalu po napo"V"6divo}ne z Italijo. KaJcor je naivada v armadi posebno v vojjski, če napi vojakom pošljejo kak novi splošni O(t lok', se isti hitro pribije v obliiki plaka^ov po hiSnih ogliH; kar je najbolj važno, je natisnjeno z velikimi črkami, da lahto vsak raimo grede. prebere to novlco. Tako sem med vožajo opazil spet novi plakat na nekem oglu. Spet mora biti kaj r*v'€ga. Postal sem radov«den. Ker je bilo predaleč vstran, ustavim kon_ ja, skočim z voza ter preberem veliike besede, ki so so glasile tako-le: ,.Italijans[ki krsilj jei bil povjzdignjen za frajtarja " K-er sem &e imel dolgo pot, nisem imel časa, da bi bil prebral ge drugi manjši tisk, Med potjo študiram te besede. Tega človeka povzdig. niti do tako ,,visoke" vojaške fiasti! Ko tako premiŠljujem, zmislim, da sem bral v časnifcu, da bo Italijanski kralj sam prevzell poveljništvo italijansk!© armade in mornariee. Pa Avstrijci bomo gospoflii frajtarju tisto viso. ko Saržo stepli, potem pa bo še on nam salutiral, Se bolj moški kot ka-k rekrut. Gospod Irajltar bi bil najboljše iiapravil, ako bi s svojo armado lepo doma pri peči 6ez zimo ko§8ice luščil in ko bi prišla spomlad, se lepo razgrnil po širni Aystriji s svojo arnKJjdo ter tolkel — opeko. Pri tem deLli je namneft italijanska arraada še precej izurjena in praktična. Sioer Italijanom ne bom zavidal tega dela, ker ni ravno veiselo, da si raorajo po drugih državah kirulia služiti in se potiti po opekarnab, Pa vendar bi napravil frajtar s svojo armado na ta način boljši ,,kšelt", kakor pa, k<j na te Iučke in gole skale strelja.