Novičar iz slavenskih krajev. Iz Siska 4. okt. Fr. B. Bral sim v 79. listu wNovica, da v Tersta žitna kupčija zaostaja , povem vam, da tudi pri nas nič boljši ni. Poldrugi mesec bo , kar so zadnji parobrodi in ladje z žitom k nam prišli; perve dni septembra so odrinili trije od Zemuna prek Sisku, pa eden za drugem so opešali na premajhni vodi. Tergovina naša je pa to nadlogo kmalo prerajtala in je ceno žita od tedna do tedna počasi dražila, kakor so se zaloge v magazinih pomanjševale. Tako delječ je prišlo, da so Ljubljančani staro pšenico — ktere pač malo imamo — že po 5 fi. do 5 fi. 20 kr. plačevali in da koruze danas spod 3 fi. ni kupiti. Na lanski ječmen so nam olarji in kupci iz mnogih krajev tudi dobro ceno dovolili, zadnja je bila 2 fi. 30 kr. do 2 fl. 36 kr., ker ga je pomanjkalo , velja sedaj 2 fl. 40 kr. Oves (zob), kterega so graničarji okoli Siska dovelj pridelali, ima še navadno ceno od 1 fl. 40 do 1 fl. 50 kr. vagan. Pisma iz Banata od srednje letine ondi govore, za-etran dobrote žita pa zlo tožijo v primeri z lansko debelostjo zerna. Kupca je pa le vendar toliko doli, da eden druzega draži. Samo za oves malo poprašujejo, zatorej ga kmetje ponujajo po niski ceni in na dobro mero, ker ga niso še nikdar toliko in tako lepega pridelali. Okoli nas terganje v vinogradih živo opravljajo, in zraven tergatve mnogo obrajtana slivovka iz kotlov kaplja. Obe pijači ste tukaj verlo čislane , — ktera bo pa letos boljši in bolj za kupčijo, Vam bom drugo pot naznanil. Z Bogom ! Iz Krajna 9. oktobra. L. Z veseljem naznanjamo, da naš slavni rojak profesor Anton Hajne, ki je nedavnej na Dunaji umeri, tudi v zadnjih urah svojega življenja ni pozabil rojstnega kraja. Oporoeil je namreč 400 fl. Krajnskemu mestu, da se iz tega dnarja nov vodnjak (štirna) napravi. Rajnki je dobro poznal potrebo vode v visocem Krajnu, in si je s tem darom lep spominek v svojem rojstnem kraji postavil. Napravili bomo menda ta vodnjak na zgornjem kraji mesta za Škur-tom, in ga imenovali njemu v spomin »Hajnetovo štiruo". Iz Ljubljane. Že večkrat smo omenili z zasluženo pohvalo častitega odbornika krajnske kmetijske družbe — 327 — — 328 — gosp. Ferd. Schmidta v Šiški, kako lepo ei vseskoz prizadeva za povzdigo domače sad jo reje. Te dni smo spet priložnost imeli viditi 30 žlahnihjabelčnih plemen, ki jih prideluje na svojem vertu. Ne omenimo pa tega zatega voljo, da bi gosp. Schmidt-a hvalili, ker dobro verne, da on hvale ne iše, ampak le zato, da pokažemo sadjorejcom pot, kamor naj se obernejo, ako spomladi cepi cev (Propfreiser) žlahnih jabelk žele; gosp. Schmidt jih iz serca rad vsakemu brez krajcarja podaruje, in kar sam dobrega ima, privoši tudi drugim. Ima pa: cesarja Aleksandra, r amb urj a (liberno) angleškega bahaškega, k al vil a rja belega zimskega, turškega, rudečega jesenskega, belega augustnega, Brii-selskega, tulpnega kardinala, rož carja virgin-skega, Sofijnega sladkega, princesnika žlahnega, nanshajslerja sladkega, pepinca Kerinovega, kosma ca Maskonovega , muškatnega , Berlinskega, Fokso-vega, pisanega, belega antilskega, karpentinskega, Mont-bronskega , rujavega jesenskega, slavnega (Triumph) R. belega plošnjatega poletnega, in špitalskega, mešanc-garja žlahnega, !rervavega, zamurčka, gulderlina nemškega itd. Iz Ljubljane. Na svetu ni nič popolnoma! Tega smo se vnovič prepričali te dni, ko smo za gotovo zve-dili, da tisti gospod pod Ljubljano, od kterega je naenkrat hrup vstal, da zna vse ozdraviti, kar mu pod roko pride, je mojstra našel, kteri ga bo še le podučil, kako ima po pravilih anatomije ude bolnih ljudi gladiti, da bo svojo reč bolje opravljal! Bil je ta novi mojster že pri čudodelnemu zdravniku pod Ljubljano, ki ga je z veliko hvaležnostjo sprejel in obdaril za prijeto pod-učenje. Ti mojster, ki je pa že opustil svojo umetnost, v kteri je nekdaj slovel v Gradcu, sedaj služi za hišnega inšpektorja tukej v Ljubljani. Sle transit gloria mundi! Ali po slovenskem pregovoru: Vsako čudo le za tri dni! Tudi gospod pod Ljubljano se bo kmalo uveril in ljudje bojo kmalo spregledali, da čudežev delati ni dano nobenemu človeku, — da nobeno zdravilo ni in ne more biti za vse bolezni, in da kdor hoče ozdravljati, se mora za zdravnika popolnoma izučiti, scer je le mojster-skaza, kterega čast in hvala tako dolgo terpi, kakor sneg pomladi. — Sledeči štirje novi učeniki pridejo na Ljublj. gimnazij: gosp. dr. M i t e i s iz Heba, gosp. dr.Schwarz iz Opave, gosp. dr, Reichel iz Gradca , gosp. Kožen iz Celja. Iz Ljubljane pa gre gosp. P a vsi 6 v Heb, gosp. S mole j v Opavo. — Tudi 2 mladi zamurkinji pridite iz Afrike v Ljubljano k nunam v šolo; gosp. provikar Knobleher ju je na svojem misionstvu kupil in ju pošlje po Schonbrunskem vertnarju Hruška-tu v Ljubljano.