¥-¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥V¥¥• hombažna predilnica in LETO XXII NOVEMBER 1981 ŠTEVILKA 11 POSLOVANJE V DEVETIH MESECIH V zadnjem tednu oktobra so družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in zbori delavcev obravnavali rezultate poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta. Poleg standardnih poročil sektorjev in oddelkov je bila pripravljena tudi informacija z najpomembnejšimi rezultati in ugotovitvami. Iz celotnega gradiva je razvidno kako smo poslovali, kakšne rezultate smo dosegli in s kakšnimi težavami smo se srečevali. Vršilec dolžnosti direktorja Tine Tomazin je o devetmesečnem poslovanju povedal naslednje: Kako ocenjujete rezultate poslovanja v devetih mesecih? Naše poslovanje v splošnem lahko ocenim kot relativno uspešno. Rast dohodka v tem tromesečju je bila počasnejša kot v prvem polletju, na kar so vplivali predvsem višji nabavni stroški in dvig osebnih dohodkov. Močnejše podražitve ^o bile pri surovinah, utenzilijah, rezervnih delih, kemikalijah in proizvodnih storitvah. Kako so bile realizirane planske obveznosti? Plani proizvodnje v devetih mesecih so bili preseženi v vseh temeljnih organizacijah razen v TOZD Konfekcija, kjer pa se opaža, da je izpolnjevanje plana v tretjem tromesečju že boljše kot v polletju. Ob vsem tem je razveseljivo, da se fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom 80 ni zmanjšal, temveč je v nekaterih temeljnih organizacijah celo večji. Doseganje planskih obveznosti po temeljnih organizacijah je naslednje: TOZD Predilnica: v efektiv- nih kilogramih 106,62%, v baznih kilogramih 106,80%. TOZD Tkalnica: v kv. m 107,84%, v volkih 103,61% kar je sicer nekoliko nižje kot v prvem polletju, vendar je odstotek nižji na račun konstrukcije tkanin, oz. konkretneje — povečanja gostote votka. TOZD Oplemenitilnica: v kv. m 111,41 % TOZD Konfekcija: v kv. m 88,48%, v enotah 93,34%. Izpolnjevanje plana v tej temeljni organizaciji se je v tem tromesečju izboljšalo in sicer 'na 91,03% v kv. m, medtem ko je bilo v prvem polletju doseganje plana v kv. m 87,5%. So bile morda v oskrbi s surovinami in repromateriali kakšne težave? V tem tromesečju je bila oskrba s surovinami količinsko relativno dobra, razen pri poli-noznem vlaknu. Vendar je ob tem treba omeniti določena odstopanja v kvaliteti. Povsem drugače pa je bilo v oskrbi z nakupom preje in tka- nin. Plan nabave preje je bil realiziran z 61,28% tkanin pa z 32,49%. Razlog za to je splošno pomanjkanje preje in tkanin na celotnem jugoslovanskem tržišču zaradi povečanega izvoza teh dveh izdelkov. Kar zadeva repromaterial je treba reči, da so prisotne težave. Namreč, zaradi uvoznih omejitev nam je uspelo realizirati izvoz iz konvertibilnega tržišča le 45,25%, medtem ko o uvozu opreme sploh ne moremo govoriti. Ali ne bi bilo z dodatnim oz. nadurnim delom možno vsaj malo omiliti problem pomanjkanja preje? O tem so že tekli razgovori, vendar za tak predlog ni bilo posebnega navdušenja. Zato se bo treba še dogovarjati vsaj do take mere, da bi nekoliko povečali domače zaloge preje, kar bi se pozitivno odrazilo tudi v proizvodnji v tkalnici. S takimi zalogami bi se odpravilo precej težav v tkalnici, saj bi se uporabljala že vležana preja. Vemo, da je naše skladišče gotovih izdelkov skoraj prazno, je torej stanje na tržišču še vedno ugodno? Konjunktura še vedno traja in ponudba je manjša od povpraševanja. Tako smo izpolnili plan prodaje'do 30. 9. 1981 s 103,04%. V zadnjem tromesečju plan prodaje ni bil realiziran v celoti, ker je bil zaradi dopustov nekoliko zmanjšan obseg proizvodnje. Izvozni rezultati so bili ugodni že ob polletju, kako je tekel izvoz v tem tromesečju? Realizacija izvoza je bila tudi v tem tromesečju dobra. Letni plan izvoza v devetih mesecih je realiziran s 93,3% in je v primerjavi z istim obdobjem lani večji za 55%.. Ves izvoz je bil realiziran na konvertibilno tržišče. Za izvoz imamo angažiranih 30,78% proizvodnih zmogljivosti, udeležba izvoza v celotnem prihodku pa je le 13,02%. Iz teh podatkov je razvidno, da nastaja pri izvozu negativni rezultat, kar logično vpliva tudi na dohodek. Jasno je, da na zahtevnem inozemskem tržišču ne moremo dosegati cen, ki bi pokrile lastno ceno izdelka, kaj šele cen, ki jih dosegamo pri prodaji naših artiklov na domačem trgu. Kakšno je bilo gibanje osebnih dohodkov? Relativno ugodnim rezultatom poslovanja je sledila tudi rast osebnih dohodkov. Tako ugotavljamo, da je bila rast izplačanih OD v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za 39,70% in znaša povprečni OD v prvih devetih mesecih 9.777,95 dinarjev, v mesecu septembru pa so bili poprečno izplačani OD 12.575,00 din. J. F. ★★★★★★★★ ★★★★★★★★★★★★★★★★ kicirtrkirickirickickick-kii A A A k Aick x - Ob dnevu republike 29. novembru iskreno čestitamo vsem sodelavkam in sodelavcem >- >- >- >» X-)■ >• X-X-X-X-X -X- À'AÀ-k+'k'k+'A'k'kirkickick'k'k'kirk'kick PROBLEMATIKA PROIZVODNJE TOZD OPLEMENITILNICA 1) Stanje zalog surovih tkanin Uspešno izpolnjevanje planskih zadolžitev je v veliki meri odvisno od količine in kvalitete dnevnih partij, ustrezno planiranje pa je mogoče le pri optimalem obsegu zalog surovih tkanin in številu artiklov. Zaloga surovih tkanin 1. 1. 1981 april november 918.412 t. m. 1.588.767 t. m. 975.819 t. m. število artiklov 87 95 Iz preglednice je razvidno, da smo letos pričeli praktično z minimalnimi zalogami, ki so v aprilu narasle na 1.6 milj. t. m. Vzrok za to so bili večji zastoji v oddelku belilnice. V naslednjih mesecih so se znižale za okoli 600.000 t. m., število artiklov pa se je povečalo za 8. To omenjam v problematiki predvsem zaradi tega, ker so pri navedenih zalogah in številu artiklov dnevne partije sestavljene že s tri do štirimi artikli, kar pomeni, da so pripravljalni časi v vseh tehnoloških fazah daljši. Po drugi strani lahko vidimo, da bodo zaloge surovih tkanin v kratkem' dosegle kritično točko, kar bo imelo -posledico zmanjšanje proizvodnje v TOZD Opleme-nitilnica in zmanjšanje obsega prodaje gotovih izdelkov. 2) Oskrbljenost s kemikalijami in tekstilnimi pomožnimi sredstvi Zaradi zaostrenih pogojev rialov občasno prihaja do prekinitev v redni oskrbi za proizvodnjo potrebnih kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev. Zaradi tega beležimo prvo zmanjšanje obsega proizvodnje v dnevih od 25.—30. septembra 1981, ko je zmanjkalo vodikovega peroksida. Zato je bilo potrebno zniževati obseg oziroma menjati že planirane dnevne partije. Dne 9. 11. pa je zmanjkalo Na-hipoklorita, vsled česar je bila dnevna proizvodnja le polovična. Ocenjujemo, da smo v proizvodnji zaostali za približno 95.0001. m. ali 150.000 kv. m, kar pomeni skoraj dvodnevni plan proizvodnje ali nekaj manj kot 1 % v letnem merilu. Pri nabavi tekstilnih pomožnih sredstev pa nastopajo težave tudi zaradi zahtev po deviznem pokrivanju uvoženih komponent in zaradi zvišanja cen nekaterim kemikalijam in tekstilnim pomožnim sred- nološkega procesa. Menim, da ta omejitev obravnavana z vidika prodajne politike onemogoča fleksibilnejšo menjavo proizvodnega programa, da pa jo z resnejšim pristopom in reševanjem tega problema lahko odpravimo. Po drugi strani, pa je na izvršitev vplivala tudi struktura tkanin (v primerjavi s planom), saj se je v letošnjem letu menjala v prid tkaninam z višjo stopnjo dodelave, kar je razvidno iz podatkov o doseganju plana v enotah (časovni normativ za 1.000 m). Kakovost izdelkov je v primerjavi z lanskim letom približno na isti ravni. Nekoliko zmanjšal se je odstotek tkanin uvrščenih v II. in III. kakovostni razred, nasprotno pa je kilogramskih ostankov nekoliko več. Verjetno pa s tem še ne moremo biti zadovoljni! Prizadevati si bomo morali, da bomo dosegli boljši izkoristek, kar pa bomo lahko dosegli le z ustreznim načinom nagrajevanja za boljšo kakovost. 4) Kadri Kljub temu, da v letošnjem letu združuje delo v TOZD Oplemenitil niča več delavcev kot 1980 (1980 92 delavcev, 1981 93 delavcev) je odstotek delavcev na delu nižji kot lani. Vzrok temu so povečani izostanki za vse navedene vrste, predvsem pa izostanki zaradi bolezni in porodniških dopustov. Predvsem pereča pa je velika fluktuacija delavcev. V poročilu za III. tromesečje lahko beremo, da je ta odstotek v TOZD Oplemenitilnica 13.9 (glede na dejansko število zaposlenih — v TOZD Predilnica 12.2; TOZD Tkalnica 9,7; TOZD Konfekcija 9,00; DSSS 11,4), kar se odraža predvsem na ključnih delovnih mestih, ker je zaradi večkratnih menjav delavcev kakovost dela slabša. Poseben problem je delo na strižno čistilnem stroju » Mon-forts«, kjer za normalno proizvodnjo v dveh izmenah opravlja delo 6 delavcev. V letošnjem letu pa beležimo pri tem delu že 14 delavcev, kar pomeni, da je bila povprečna stalnost delavcev na tem stroju 4,28 meseca. To vpliva po eni strani na kakovost izdelkov, po drugi strani pa na upravljanje tega stroja. To dokazuje veliko število zastojnih ur (123), kar bi bilo mogoče izboljšati le, če bi delo opravljali delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami. Kratki stalnosti delavcev pri tem delu pa so verjetno vzrok tudi osebni dohodki v primerjavi s težkimi delovnimi pogoji. uvoza surovin in 3) Proizvodnja repromate - st vom. % izostankov 1980 ( 10 mes.) 1981(10r 0 na delu 0 izostankov od tega: 76.53 16.81 75.72 18.58 avgust september oktober 1. 8.— 31. 10. 1981 plan v m2 1.181.500 1.378.400 1.444.050 4.003.950 redni letni dopust 9.39 9.71 plan v enotah 10.500 12.270 12.850 35.620 boleznine 4.11 4.80 izvršitev v m2 1.235.992 1.635.369 1.613.319 4.484.680 porodniški dopust 2.83 3.28 izvršitev v enotah 11.086 15.418 16.476 42.980 opravičen plač. izost. 0.11 0.31 % izvrševanja v m2 104.6 118.6 111.7 112.0 neopravičeni izost. 0.11 0.24 % izvrševanja v enot. 105.5 125.6 128.2 120.6 državljanske dolžnosti 0.14 0.04 n on Iz podatkov je razvidno, da v TOZD Oplemenitilnica izvršujemo planske obveznosti relativno uspešno. To je predvsem rezultat povečanih naporov, saj smo se dogovorili, da bomo upoštevajoč tržne zahteve povečali proizvodnjo. To pa je bilo možno le z dodatnim delom, saj imamo v rednem obratovalnem času, kapacitete polno zasedene. Na doseženi rezultat pa delno vpliva tudi povprečna širina dodelanih tkanin, saj je v primerjavi z letom 1980 narasla za 2 cm. To pomeni, da smo v letošnjem letu dodelali manj ozkih tkanin (do 105 cm). Kljub temu, da so potrebe drugačne, jih ni bilo mogoče uresničiti, saj nam dnevno planiranje partij ne omejujejo strojne kapacitete, temveč število dokov za navijanje tkanin. Iz istega razloga nismo mogli pobeliti in dodelati planirane količine art. Mapol, ki nam zaradi volu-minoznosti zasede večje število dokov. Te tkanine je možno zaradi tega dodelovati le dva dni v tednu, kar pomeni, da s tem programom lahko izkoristimo le do okoli 20% praktičnih kapacitet ključnih faz opiemenitilnega teh- Prvi rezultati barvanja so nadvse vzpodbudni 5) Vzdrževanje in investicije Na področju investicijskega, vzdrževanja je bilo v TOZD Oplemenitilnica v letošnjem letu veliko narejenega. Omeniti je potrebno remont belilnega agregata, pleskanje kovinskih konstrukcij in ponovna proti-korozijska zaščita. Ta dela so potekala med kolektivnim dopustom. Čeprav je bilo za ta čas planirano veliko vzdrževalnih del, so bila zaradi točnega izvajanja aktivnosti skoraj vsa realizirana. Poleg tega je bil letos zgrajen bazen in urejen prostor pri pripravi kemikalij, popravljeni ksilolitni podi in urejene transportne poti. Projekt za sanacijo stropa je že izdelan z izvajanjem pa bomo pričeli v začetku prihodnjega leta. Manj je bilo storjenega na področju preventivnega vzdrže- proizvodnja 1980 1981 (10 mes.) izvršitev v m2 18.475.687 15.019.571 izvršitev v t. m. 13.335.028 10.607.225 0 širina v cm 138.5 141.5 vanja, kar nam kaže veliko zastojnih ur zaradi popravil strojev (beliini agregat 110 ur, strižno čistilni strpj 123 ur in razpenjalno sušilni stroji skupaj 195 ur). Za preventivno vzdrževanje torej ni časa, kar lahko razumemo, če upoštevamo izrabljenost delovnih sredstev in povečanje kapacitet ob nespremenjeni organizaciji vzdrževanja v temeljni organizaciji. Realizacija plana investicij ni najbolj zadovoljiva, kar gre v največji meri pripisati restrik-cijskim uvoznim ukrepom. Kljub temu pa bo potrebno vložiti vse napore, da uresničimo potrebe, ki jih načrtujemo že dve leti (doki, tračni šivalni stroji, vlačilec dokov, hidravlične pogonske naprave), kajti v nasprotnem lahko pričakujemo večje motnje v proizvodnem procesu. Seznaniti se moramo tudi s povečanjem zmogljivosti v oddelku, barvarne. V mesecu novembru je bil končno montiran visokotemperaturni bar- varski aparat za barvanje preje. To je Duo-Block VT aparat firme Thies. Sestavljajo ga bar-valni aparat s posodo za doziranje barvil in kemikalij, vakuumska postaja, hitrosušilnik in naprave za krmiljenje in regulacijo. Aparat je namenjen za beljenje in barvanje prej iz bombažnih, regeneriranih celuloznih in kemičnih vlaken ter teh mešanic. Kapaciteta aparata je okrog 100 kg za posamezno partijo, kar pomeni za delo ene izmene okrog 20 do 25 ton preje letno. Po končani montaži srr*o že pričeli s poskusno proizvodnjo. Ugotovili smo, da barvalni aparat deluje tehnično brezhibno, da so prvi rezultati barvanja odlični. Ostane nam še, da se dogovorimo o dopolnjenem proizvodnem programu, kajti ta stroj zahteva delovanje brez daljših prekinitev, ker v nasprotnem se čas staranja določenih strojnih delov hitro krajša. Vodja TOZD Oplemenitilnica Jože Eržen Obrat »Šivalnica Hrib« v Loškem potoku je v sestavu naše delovne organizacije že celih deset let, ali točneje — 23. oktobra je minilo 10 let odkar v prostorih nekdanje zadruge brnijo šivalni stroji, ob katerih delavke marljivo opravljajo različne operacije šivanja posteljnine. O delu in življenju tega 57-članskega kolektiva pišemo v našem glasilu bolj poredko, čeprav to ne pomeni, da se v obratu ne dogodi nič takega kar bi sodilo v glasilo. Ob obravnavi rezultatov poslovanja v devetih mesecih je bilo delavkam pojasnjeno tudi to, da bodo v planu proizvodnje za naslednje leto nekatere bistvene spremembe. Gre za ukinitev proizvodnje artiklov z vezenino, namesto teh pa bo izdelava tiskane posteljnine. To med drugim pomeni, da bo treba ob spremenjenem proizvodnem programu priučiti delavke za nova dela, potrebno pa bo še marsikaj, da bodo rezultati v proizvodnji obrata taki kot je treba. Vse to pa še zdaleč ne bo lahko. Največje težave bodo s strojnim parkom, ki je že iztrošen, poleg tega pa za artikle, ki bodo v proizvodnem programu tudi neprimeren. Tega se zavedajo tako v matični temeljni organizaciji kot v obratu samem. Iz razgovora z nekaterimi zaposlenimi v šivalnici povzemamo sledeče: MED NAŠIMI V LOŠKEM POTOKU Levstek Marija iz Travnika, je v šivalnici Hrib zaposlena tri mesece manj kot deset let, sedaj dela kot šivilja na hitrošival-nem stroju: »Prehod na izdelavo novih artiklov bo težaven, posebno na samem začetku, ker se bo treba privaditi na nove operacije. Poseben problem bodo predstavljali stroji, ki so za robljenje neprimerni in z njimi ne bo mogoče doseči norm, lala takih artiklov. Zato bo potrebno priučevanje za nov način dela, seveda pa je predpogoj za doseganje normalnih delovnih rezultatov tudi ustrezen strojni park. Na sedanjih strojih norme ne bo mogoče doseči, saj je hitrost strojev neustrezna, s tem pa bo storilnost padla. Že sedaj je pri posameznih artiklih normo težko doseči (npr.: izrez Getzner); ki so dokaj visoke. Sedaj normo v redu dosegam, razen pri nekaterih izdelkih, toda pri spremenjenem proizvodnem programu to ne bo mogoče, saj se človek ne more v dobi priuče-vanja v celoti navaditi na nove artikle, svoje pa bodo prispevali tudi stroji. Upam, da bom z veliko mero prizadevnosti tudi pri novih artiklih dosegla dobre rezultate pri delu.« Mohar Marija iz Malega loga je v obratu zaposlena kot šivilja že od samega začetka: »Skoraj ves čas zaposlitve v šivalnici delam kot šivilja na hi-trošivalnem stroju. Delala sem na izrezu, na šivanju vezenine, razporku; v celotnem obdobju sem bila le tri mesece kot zla-galka. V splošnem pa je teh deset let dela minilo izredno hitro. Kar zadeva spremenjen proizvodni program lahko rečem, da delo ne bo lahko, saj razen redkih izjem še nobena ni de- pri novih artiklih, v danih pogojih pa bo to skorajda nemogoče.« Sterle FVancka iz Travnika ima deset let delovne dobe v šivalnici, torej je tudi ona v obratu od prvega dne njegovega obstoja: »V začetku sem delala na izrezu, sedaj pa na robljenju. Zame osebno zato s priučeva-njem za nove artikle ne bo težav, tiste sodelavke, ki tega še niso delale pa se bodo morale priučevati. Nekoliko težav bo s samim priučevanjem, saj starejše delavke težje dosegajo ustrezno stopnjo hitrosti in spretnosti s tem pa tudi normo. Bistveni problem bo predvsem pri strojnem parku, saj obstoječi stroji niso v takem stanju, da bi bilo mogoče na njih dosegati dobre rezultate tudi pri robljenju. Treba bo stroje preurediti ali jih zame- (Nadaljevanje na 4. strani) MED NAŠIMI V LOŠKEM POTOKU (Nadaljevanje s 3. strani) njati z novimi, kar pa verjetno ne bo niti najmanj enostavno, če že ne kar nemogoče. Prepričana sem, da se bodo stvari nekako uredile in da bo delo na novih artiklih teklo kolikor toliko v zadovoljstvo vseh.« Ker je bilo iz razgovorov razvidno, da so težave s strojnim parkom smo želeli nekaj več o tem izvedeti od mehanika v šivalnici. Janka Lavriča smo zmotili v njegovi skromni delavnici, kjer se je ravno ukvarjal s problemom usposobitve hitrošivalnega stroja Singer 660 A3 za zahtevno delo pri rob-ljenju. Seveda je bilo prvo vprašanje namenjeno načinu preureditve stoja za robljenje. »Pri prehodu iz izdelave izreza na robljenje, se pri strojnem parku pojavlja problem mazanja. Obstoječi .stroji imajo klasičen način mazanja, ki pa za hitrosti in obremenitve pri robljenju ni ustrezen in bi pri zahtevanih hitrostih povzročal okvare in prekomerno izrabljanje strojnih delov. Kar zadeva usposobitev teh strojev z vidika mazanja, bom skušal ta stroj toliko preurediti, da bo mazanje najbolj obremenjenih delov stalno; kakšni bodo rezultati preureditve pa bomo videli, ko bo stroj dokončno pripravljen in bomo z njim pričeli robiti. Če se bo sistem mazanja obnesel, bo treba preurediti tudi ostale stroje. Če v splošnem ocenim strojni park v našem obratu, potem moram poudariti, daje precej iztrošen, pri novejših pa se opaža, da kvaliteta strojnih delov ni na ustreznem nivoju. Posamezni deli se prehitro izrabijo, težava je v pomanjkanju rezervnih delov, tu pa tudi ni možnosti, da bi posamezne dele izdelal sam, kot je to možno v matični DO? V takih pogojih se je treba znajti kakor veš in znaš, kajti stroji morajo biti usposobljeni za obratovanje. Doslej sem posamezne primere reševal v mehaničnih delavnicah in orodjarnah v firmah RIKO, INLES in Eurotrans, kjer so mi preko znancev omogočili, da sem določene dele lahko popravil ali izdelal nove. Stanje na področju strojnega parka bi bilo boljše, če bi med dopusti opravili generalna popravila, saj bi takfat lahko temeljito popravili določene stroje, kar ob redni proizvodnji ni mogoče. S tem bi bila produktivnost večja, tudi nezadovoljstva zaradi okvar bi bilo manj.« Rus Majda — vodja šivalnice je o delu in življenju v kolektivu, ki ga vodi, povedala: » Kakšnih večjih problemov zaenkrat ni. Čeprav so posamezne delavke že starejše in se pojavljajo tudi primeri revmatičnih obolenj in invalidnosti ter primeri manjše ročne spretnosti, v proizvodnji ni težav. Tudi normo v povprečju presegajo od 20—30%, seveda gre ta procent precej na račun delavk na ročnih delih. Za izostanke moram reči, da so minimalni, neopravičenih izostankov tu skoraj ne poznamo. Krajših bolezenskih izostankov je zelo malo, če so bolezenski izostanki, so to daljši, to je takrat, ko gre za resnejšo bolezen ali v primerih porodov. O strojnem parku je bilo že dosti rečenega, res je, da je precej iztrošen in ni od njega tistega efekta kot bi ga pričakovali. Naj navedem le en primer: gumbničarka je v takem stanju, da je na njej mogoče doseči le 80% norme kljub vsem prizadevanjem. O spremembi proizvodnega programa lahko rečem, da bo prehod izredno težak. Potrebno bo dolgotrajno priučevanje, poseben problem pa bodo že omenjeni stroji, saj sedanji zaradi hitrosti in drugih pomanjkljivosti niso ustrezni. Seveda bo ob spremembi še dosti drugih težav kot so razna premeščanja oz. prerazporeditve, ki niso najbolj priljubljene med delavkami, poleg tega bo potrebna češča dobava materiala iz Tržiča, ker bo pri robljenju manj vloženega dela in bodo posamezne pošiljke prej gotove kot sedaj pri artiklih z vezenino. Na spremembo proizvodnega programa se bomo morali temeljito pripraviti, da kasneje ne bo nepotrebnih težav. Sicer so delavke zadovoljne, povezava z matično temeljno organizacijo je dobra, tudi o samoupravljanju lahko govorimo le pozitivno. Problem, ki nas tare že vsa leta je organizirana prehrana med delom. Skorajda ni sestanka kjer to vprašanje ne bi bilo postavljeno. Sedaj je realizacija ureditve prehrane za delavce že v zaključni fazi in upamo, da bomo že v naslednjem mesecu prvič v desetih letih jedli toplo malico v lastni jedilnici.« JF Oprema za jedilnico je že nabavljena, potrebna so še zaključna dela in drobni inventar, potem bodo imeli tudi v Hribu lastno jedilnico. INVENTIVNA DEJAVNOST V NAŠI DO Z namenom, da bi avtorjem inovacij omogočili ustrezno pomoč pri uveljavljanju inventivnih predlogov in inovacijskega reševanja problemov, moramo upoštevati in vključevati vse potrebne elemente za spodbujanje k njihovi ustvarjalnosti ob ustrezni motivaciji oz. stimulaciji. S pojmom inovacija razumemo uporabo dosežkov inventivne dejavnosti v gospodarski oz. družbeni praksi, katere učinki se pretežno kažejo v dohodku. Če upoštevamo dejstvo, da je inovacija proces uporabe in večanja znanja v strukturi dela na osnovi invencije in uvajanja dosežkov v prakso, potem lahko ugotavljamo, da je razvoj na vseh področjih združenega dela, pogoj za našo nadaljnjo socialistično, samoupravno rast in neodvisnost. Pri tem je inovacija, ki vključuje razvojne napore od začetne izvirne misli v raziskovalnem in množičnem ustvarjalnem delu, preko načrtnega raziskovanja v izbrani smeri, do prenosa dosežkov v proizvodno in družbeno prakso, temeljni dejavnik napredka. Vsak pri svojem delu ali svoji okolici je dolžan in ima pravico, da ob tem, ko ugotavlja pomanjkljivosti in težave, pokaže na možnosti njihove rešitve. Le z ustvarjanjem takih odnosov lahko dosežemo organizirano obliko sodelovanja in inovacijske ustvarjalnosti na vseh področjih gospodarjenja. Inovacijska ustvarjalnost, ki temelji na socialistični samoupravni etiki je temelj ne le usklajenih medsebojnih odnosov v združenem delu, temveč tudi stabilnega poslovnega uspeha. Inventivno-inovacijski proces torej predstavlja in zajema celotno aktivnost inovacijskega delovanja, od ideje do realizacije, s ciljem, da dosežemo gospodarsko in ekonomsko korist. Opredelitve in oblike uresničevanja inventivne dejavnosti so zapisane in sprejete tudi v samoupravnih aktih naše DO. Zato si na kratko oglejmo, kaj nam ponuja in kaj nas obvezuje naš sprejet dokument o inventivni dejavnosti — Pravilnik o inventivni dejavnosti DO, s stališča uveljavljanja in uresničevanja inventivnih predlogov inovatorjev in drugih dejavnikov ob ustrezni upravičenosti do nagrade ali posebnega nadomestila. Vsebino in področje inventivne dejavnosti v naši DO ureja pravilnik, katerega osnovni namen je spodbujanje članov DO za vsestransko izboljševanje vseh tehničnih in poslovnih prijemov ter drugih čini-teljev, na katerih temelji poslovna uspešnost DO. Predloge katerekoli inovacijske oblike lahko predlaga in je upravičen do nagrade ali nadomestila vsak delavec DO, ne glede na dela in naloge, ki jih v DO opravlja. Oblike inovacij so lahko: koristne ideje, koristni predlogi, izumi, tehnične izboljšave, organizacijske izboljšave in drugi inovacijski predlogi. Kot koristno idejo se smatra vsaka iniciativa, ki daje osnovne idejne elemente za rešitev določenega tehnično-tehnolo-škega problema ali problema iz področja organizacije dela in poslovanja. Koristni predlogi so lahko vse nepopolne rešitve določenih problemov, tehnično-teh-nološke, organizacijske, ali poslovne narave. Izum je vsaka nova naprednejša rešitev nekega tehničnega problema, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za pridobitev patenta. Tehnične izboljšave so po zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah tehnične rešitve, dosežene z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v obliki in načinu, ki niti v DO, niti na splošno niso običajni in je z njimi mogoče doseči večjo delovno storilnost, boljšo kakovost izdelkov, prihranke pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, učinkovitejšo kontrolo proizvodnje in večjo varnost pri delu. Za organizacijske izboljšave se smatrajo izboljšanja na področju organizacije dela in poslovanja (administracija, knjigovodstvo, dokumentacija, statistika, planiranje, transport, storitve itd.). Za uspešno delo pristojnih organov (DS TOZD oz. DSSS), za obravnavanje in reševanje predlogov inovacij, za vodenje administrativnega poslovanja komisij za inovacije, enotno evidenco in strokovno koordinacijo pri obravnavi posameznih predlogov na vseh ravneh, je v DO organizirana strokovna služba v razvojnem oddelku. Vse predloge inovacij prijavljajo predlagatelji v pismeni obliki na naslov inovacijske komisije preko strokovne službe za koordinacijo del na področju inovacij. Ob prijavi mora ta služba izdati predlagatelju ustrezno potrdilo. Prijava mora vsebovati: — osebne podatke predlagatelja z navedbo delovnih nalog, — naziv vsebine predloga, — opis stanja predlaganega premeta do spremembe, — opis prednosti prijavljenega predloga, — tehnološke in ekonomske podatke v zvezi s predlogom. Predlagatelj lahko prijavi predlog inovacije tudi anonimno pod širfro, pri čemer priloži osebne podatke v priloženi zaprti kuverti. Predlagatelj lahko obrazloži svoj predlog tudi ustno vodji TOZD ali DSSS ali neposredno strokovni službi za inovacije. Ti sta dolžni tako obrazložitev primerno oblikovati in posredovati na predpisan način v nadaljnjo obdelavo. Predlog inovacije je osvojen, ko se prične v proizvodnji ali drugem poslovanju redno koristiti na osnovi ustrezne tehnične in druge dokumentacije oz. ko ga kot takega osvoji pristojni organ, ne glede na to, če se inovacija koristi ali ne in to ugotovi z ustreznim sklepom. Za katerikoli osvojen predlog inovacije je predlagatelj po pravilniku upravičen do nagra- pri tem stroške, ki so nastali pri osvajanju inovacije. Obračunava se po posebni tabeli, upoštevajoč višino enoletne gospodarske koristi. Za vsak predlog inovacije, ki ga komisija za inovacije prizna za smiselnega ni pa nagrajen po obstoječih kriterijih, prejme vsak predlagatelj enkratno denarno nagrado. Poleg tega so avtorji inovacij, upravičeni tudi do drugih oblik materialnih in moralnih stimulacij, kot na primer: do diplom in priznanj, objave in pohvale v glasilih, omogočanje obiskov razstav v zvezi z inovacijami, obiskovanje tečajev za dodatno izobraževanje, omogočanje strokovnega izpopolnjevanja ob delu itd. ZORAN CAK1Ć Na zborih delavcev v zadnjih dneh oktobra smo med ostalim odločali tudi o višji premiji za osnovno kolektivno zavarovanje delavcev BPT. Priloga v izplačilni kuverti osebnega dohodka za oktober (11. 11. 1981) pa je bila namenjena vsem tistim delavcem BPT, ki bi se želeli tudi dodatno nezgodno zavarovati. Tako smo se na zborih odločili, da mesečno premijo osnovnega kolektivnega zavarovanja zvišamo s sedanjih 30.00 din na znesek 50.00 din, spremembo pa uveljavimo s 1. 1. 1982, ko bo stekla obdelava OD na računalniku. Dodatno nezgodno zavarovanje pa bo s 1. 1. 1982 možno le po eni dodatni polici, mesečna premija 70.00 din. Možnost za sklenitev tega zavarovanja je bila ponujena z izjavo v izplačilni kuverti OD za oktober. O teh spremembah zavarovanja je v družbenopolitičnih organizacijah tekla javna razprava, podrobnosti so bile pojasnjene na zborih delavcev, v »Dnevnih informacijah« —tokrat v Tekstilcu namenjamo tem spremembam nekaj več prostora, ker je zavarovalna premija vsakomesečni izdatek vsakega delavca v BPT in se ob tem po- javlja precej vprašanj. Članek v Tekstilcu nanje skuša odgovoriti. Za obuditev spomina Do 31. 12. 1981 bo še veljalo zavarovanje, kot je bilo sklenjeno v začetku leta 1980. To pomeni zavarovanje po treh policah: osnovna polica (št. 11984) z mesečno premijo 30.— din, poleg nje pa so se delavci lahko odločili še za eno ali dve dodatni zavarovanji za primer nezgode: prva dodatna polica (št. 11985) z mesečno premijo 40.00 din ter druga dodatna polica (št. 11986) z mesečno premijo 30.00 din. Pogoj za sklenitev enega ali drugega ali pa skupaj obeh dodatnih zavarovanj, je bilo sklenjeno zavarovanje po osnovni polici. Za obuditev spomina prikazujemo v obliki tabel trenutno veljavna zavarovanja, ki veljajo do 31. 12. 1981, s 1. januarjem pa prične veljati spremenjeno zavarovanje z višjo premijo osnovnega kolektivnega zavarovanja ter z le eno možnostjo dodatnega nezgodnega zavarovanja. Tabele so po vrstnem redu A, B, C — kot je bilo to zavarovanje predstavljeno delavcem v začetku lanskega leta. Nadaljevanje na 6. strani) 11984: Kolektivno zavarovanje (do 31. mija 30,— din TABELA A 12. 1981): mesečna pre- Nevarnostni razred nezgodna smrt trajna invalidnost smrt zaradi bolezni (nar. smrt) dnevna odškodnina povprečni nevarnostni razred (2) 40.550,— 81.100,- 20.000,- 40,55 din 11985: dodatno nezgodno zav. (do 31. 40.— din TABELA B 12. 1981): premija nevarnostni nezgodna trajna dnevna razred smrt invalidnost odškodnina de ali nadomestila. Osnova za 1. 96.970,— 193.940,— 96,97 din obračun odškodnin je predvi- 2. 62.750,— 125.500,— 62,75 din deni in ugotovljeni prihranek, 3. 46.380,— 96.760,— 46,38 din gane in osvojene inovacije. Predvideli prihranek se upošteva za izplačilo akontacije osebnega nadomestila. Prihranek predstavlja gospodarsko korist v obliki razlike med lastno ceno pred in po osvojitvi predloga inovacije, vezane na določeno časovno obdobje, upoštevajoč 11986: dodatno 30.— din nezgodno zav. (do TABELA C 31. 12. 1981): premija nevarnostni razred nezgodna smrt trajna invalidnost dnevna odškodnina 1. 2. 3. 72.730,- 47.060,- 34.780,- 145.460.- 94.120,- 69.560,- 72,73 din 47,06 din 34,78 din NEZGODNO ZAVAROVANJE (Nadaljevanje s 5. strani Kako bo po novem: Presenetljivih novosti sprememba zavarovanja ne prinaša — le bolj je poenostavljeno in bo zahtevalo manj administrativnega dela. Ob tem bodo pravice celo večje, zlasti iz kolektivnega zavarovanja po osnovni polici (primer: sedanja dnevna odškodnina je 40,55 din, po novi polici bo 71,90 din). Premija po osnovni polici bo s 1. 1. 1982 za vse delavce BPT brez izjeme znašala 50.00 din in bo obračunana od neto OD na obračunskem listu kot doslej. Posebej poudarjamo, da je tudi v bodoče možno zavarovati po tej polici ostale družinske člane delavcev BPT (kot je nekaj primerov že sedaj: mož zavaruje ženo v BPT, ali obratno, zavarovani so tudi nekateri upokojenci itd). Zakaj se posamezniki poleg lastnega zavarovanja odločajo tudi za te oblike? Preprosto za to, ker vso zadevo dobro ocenjujejo skozi dinar in z enostavnim računom ugotovijo, da je kolektivno zavarovanje za 50.00 din zelo poceni (beri: premija je nizka), pravice oziroma ugodnosti pa so zelo visoke. Za enako odškodnino za primer trajne invalidnosti ali nezgodne smrti bi moral zavarovanec plačevati ca. 500.00 din mesečne premije za življenjsko zavarovanje doma. Edina ugodnost življenjskega zavarovanja je v tem, da po 10 letih zavarovanec dobi premijo vrnjeno — če sklene novo zavarovanje. Pri kolektivnem zavarovanju te ugodnosti ni — vendar pa je hkrati ogromna prednost kolektivnega zavarovanja v tem, da ima zavarovanec možnost dnevne odškodnine za vsak dan bolezenskega izostanka oziroma nezmožnosti za delo, do katerega je prišlo zaradi nezgode. Dnevno odškodnino dobi zavarovanec za delovno nezmožnost, ki traja do 200 dni! Praksa kaže, da je ravno dnevna odškodnina največkrat uveljavljena ugodnost, katero koristijo delavci BPT v primeru nezgode — kajti nezgod s trajno invalidnostjo ni veliko, nezgodnih smrti pa tudi ne. Tako pa je letno povprečje v BPT okrog 150 do 200 nezgod in zaradi vsake dobijo delavci izplačane ca. 1.200.— din povprečne odškodnine (pač glede na število dni bolniškega izostanka zaradi nezgode). Odločno prednjačijo nezgode, ki se zaposlenim v BPT zgodijo doma, nesreč pri delu je — gledano skozi zavarovalne zahtevke — zelo malo. S tolikšnim številom prijavljenih nezgod in enakim številom uveljavljenih odškodnin dosegamo delavci BPT zelo visok škodni procent: 94,7%. To pomeni, da od vse zavarovalne premije, katero združujemo v Zavarovalni skupnosti Triglav, dobijo delavci BPT v obliki odškodnin 94,7 odstotka vplačanih sredstev. Takšen škodni procent pa je visoko nadpovprečen. Zavarovalni pogoji Osnovno kolektivno zavarovanje je sklenjeno po enotnem oziroma povprečnem nevarnostnem razredu. To pomeni, da imajo vsi delavci BPT ne glede na nevarnost del in nalog, isti razred. Pri dodatnem kolektivnem zavarovanju pa je zavarovanje sklenjeno po treh nevarnostnih razredih, kar pomeni privilegij za delavce na manj nevarnih delih (administrativna dela, tkalski mojstri, vodje oddelkov nasploh itd.) precej nižje zavarovalne odškodnine pa imajo delavci na nevarnih delih in nalogah (vozniki, itd.). Takšni pogoji so bili že doslej, glede na to, da se s pismeno izjavo za dodatno zavarovanje ob znanih zavarovalnih pogojih odloča vsakdo sam, pa so takšni pogoji tudi razumljivi. Kot je že zapisano: od 1. 1. 1982 je možno le eno dodatno zavarovanje za mesečno premijo 70.00 din. V tabelah osnovno in dodatno zavarovanje delavcev BPT izgleda takole: Za obe zavarovanji (po osnovni polici s premijo 50.00 din smo zavarovani vsi, brez izjeme, po dodatni polici pa le tisti, ki so ali še bodo podpisali izjavo in jo vrnili v pravni oddelek) veljajo zavarovalni pogoji NE — 80. Naj naštejemo nekaj bistvenih podatkov iz teh, 4 strani drobno tiskanih pogojev, ki vključujejo še 6 strani prilog, prilog s tabelami za izračun trajne invalidnosti. Pojem nezgode —za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo, ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno* invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. Za nezgodo se štejejo zlasti naslednji dogodki: po-vozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem in drugimi raznimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, ubod s predmetom, udarec ali ugriz živali. Za nezgodo se šteje tudi: zastrupitev prebavnih organov s hrano ali kemičnimi sredstvi (razen poklicnih obolenj), zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali pare (razen poklicnih obolenj), okužba zaradi nezgodno nastale poškodbe, opekline z ognjem, elektriko, vročimi predmeti, tekočinami, paro, kislinami, lužinami itd., zadavitev ali utopitev, mrčesni pik, pre-tegi mišic, izpahi, zvini, zlomi kosti, ki nastanejo zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov, delovanje svetlobe, sončnih žarkov, temperature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec izpostavljen takemu delovanju; zaradi reševanja človeškega življenja; delovanje rentgenskih in radijskih žarkov itd. Obveznosti zavarovalne skupnosti pa so izključene v naslednjih primerih: če do nezgode pride zaradi vinjenosti ali delovanja alkohola, če je zavarovanec poškodovan v prometni nezgodi, a je vozil brez vozniškega dovoljenja, zaradi poskusa ali izvršitve samomora, zaradi namerne povzročitve nezgode, če je do nezgode prišlo pri pripravi, poskusu ali izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja, pri pretepu ali fizičnem obračunavanju — razen v primeru dokazane samoobrambe, itd. To so le nekatere najbistvenejše opredelitve, zapisane v zavarovalnih pogojih NE-80. Velja poudariti, da v dveh letih v DO BPT le en delavec ni dobil odškodnine zaradi nezgode — vzrok: vinjenost v prometni nezgodi. Za kolektivno in dodatno nezgodno zavarovanje so po- goji NE— 80 popolnoma enaki. Edina omejitev pri obeh zavarovanjih je v tem, da se praviloma lahko zavarujejo le osebe od 14. do 75. leta starosti. Časa je še dovolj Z mesečno premijo 50.00 din smo s 1. 1. 1982 torej brez izjeme zavarovani vsi delavci BPT (sklepi zborov delavcev). Glede dodatnega nezgodnega zavarovanja (ena polica, premija 70.00 din) pa se je vsakdo sam odločil s tem, da je (ali ni) podpisal izjavo, priloženo v izplačilni kuverti. Ker pa zlasti upokojeni sodelavci BPT, ki bi se želeli zavarovati v BPT, teh izjav niso dobili, niti sprememb zavaro^ vanja ne poznajo, pa morda želijo v BPT skleniti zavarovanje pod enakimi pogoji kot vsi zaposleni, naj se v najkrajšem času oglasijo v pravnem oddelku BPT, kjer bi se o zavarovanju domenili in pogovorili. Tudi za delavce BPT, ki izjave še niso podpisali, pa so ob branju tega članka ugotovili, da dodatno nezgodno zavarovanje za 70.00 din ne pomeni previsoke obremenitve, še obstaja možnost, da se zavarujejo. Do sredine decembra mora biti spisek dodatno zavarovanih izdelan — dotlej pa je še možno v pravnem oddelku podpisati izjavo in se dodatno nezgodno zavarovati. Nesreča pač nikoli ne počiva — za zdravje pa nobena cena ni previsoka. — mv — POZIV DOPISNIKOM Opaziti je, da je število dopisnikov našega glasila po zaključeni akciji »1000 delavcev-sodelavcev« zelo upadlo. Kaj je vzrok temu, ne vemo. Upamo, da je bil razlog v dopustih in pričakujemo ponovno aktivno sodelovanje v jesenskih in zimskih mesecih. Zato pozivamo vse dosedanje dopisnike, (seveda vabimo k sodelovanju tudi nove), da s svojimi prispevki pripomorejo k temu, da bo glasilo bolj pestro in zanimivo za slehernega delavca BPT. NOVO: kolektivno zavarovanje (od 1. 1. 1982 dalje): mesečna premija 50.— din nevarnostni nezgodna trajna boiezni dnevna razred smrt invalid. (naravna smrt) odškodnina povprečni nevarnostni 71.895.— 143.790.— 20.000.— 71,90 din razred (2.) NOVO: dodatno nezgodno zavarovanje (od 1. 1. 1982 dalje): mesečna premija 70.— din______________________________________ nevarnostni razred nezgodna smrt trajna invalidnost dnevna odškodnina 1. 169.700,— 339.400,— 169,70 din. 2. 109.810,— 219.620.— 109,81 din 3. 81.160,— 162.320.— 81,16 din DEŽURNI STOLPEC ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO SPRAŠUJEMO — KDO BO ODGOVORIL? Odkar se na straneh Tekstilca pojavlja rubrika »Dežurni stolpec za SDK«, smo običajno pisali o stvareh, ki so jih odbori za samoupravno delavsko kontrolo obravnavali, rešili ali vsaj poskušali rešiti. Tokrat pa smo za spremembo v dežurnem stolpcu sklenili zastaviti dve vprašanji z upanjem, da bomo že v naslednji številki deležni odgovora. In zakaj vprašanji zastavljamo v tej obliki? Zato, ker sta izjemno zanimivi, konkretni za vsakega zaposlenega delavca BPT — obenem pa pereči, da zahtevata odgovor in ukrepanje. K stvari: Vprašanje številka ena Ko smo delavci v TOZD in DSSS 18. 12. 1980 odločali o temeljih plana BPT za obdobje 1981—-1985, smo v poglavje o naših obveznostih do samoupravnih interesnih skupnosti zapisali, da »Z ZADRŽKOM« sprejemamo »Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič«. Delavci BPT se nismo strinjali s 17. čl. tega sporazuma, ki je predvideval, da od skupno 6,5 odstotka prispevka od obračunske osnove za stanovanjsko problematiko ostane TOZD oziroma delovni organizaciji le 2 odstotka. Prej je bila prispevna stopnja 6 odstotkov in se je delila v razmerju 3 : 3 na stanovanjsko skupnost ter na delovno organizacijo. Ko smo samoupravni sporazum sprejemali z zadržkom, smo zahtevali, da se spremeni delitev sredstev oziroma, da delovni organizaciji tudi v obdobju 1981—85 ostane 3 odstotke denarja za razreševanje stanovanjskih vprašanj. Zaradi takšne odločitve je bilo organiziranih nekaj razgovorov s strokovnimi delavci v samoupravni stanovanjski skupnosti. Odločitev delavcev BPT je bila pojasnjena in dogovorjeno je bilo (ker se nismo le v BPT zavzemali za 3 odstotke namesto 2!), da bomo stanovanjski skupnosti namenjali 3,5 odstotka, 3 odstotki v skladu z odločitvijo ostanejo na razpolago stanovanjskim komisijam v TOZD in DSSS v DO BPT. Ob tem je bilo dogovorjeno tudi to, da se bosta BPT in samoupravna stanovanjska skupnost posebej dogovarjala o namembnosti enega odstotka sredstev, s katerim se BPTlahko vključi v usmerjeno družbeno izgradnjo stanovanj — če se ne, potem ne participira pri dodeljevanju in razpolaganju z družbenimi stanovanji. Ker v naših samoupravnih aktih za področje stanovanjskega gospodarstva jasno piše, da 2/3 zbranega denarja namenjamo delavcem za individualno gradnjo, obnovo in prenovo stanovanj ter 1/3 sredstev za odkup družbenih stanovanj, je bil takšen dogovor popolnoma upravičen: če od 6,5% sredstev dobi 3 odstotke BPT, potem en odstotek pomeni eno tretjino in se z njo lahko neposredno vključujemo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Tržič v družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj. Vse lepo in prav, bi lahko rekli o doslej napisanem in dogovorjenem. Tako smo sklenili, tako naj bo, tako delamo. Problema ni. Pa je. In to kar precejšen: ob kopici dogovorov, sprejetem sklepu na referendumu, obilici dopisov in vsega drugega nakazuje delovna organizacija BPT Tržič 4,5 odstotka samoupravni stanovanjski skupnosti, v BPT ostajata le dva odstotka, namesto treh. In zato je logično vprašanje: kje so razlogi, da dogovori in sklepi delavcev BPT ne veljajo in da nam namesto treh odstotkov za stanovanjske zadeve v delovni organizaciji ostajata le dva odstotka? Ter še eno vprašanje: kaj vse je bilo potrebno iz programa nakupa stanovanj v letu 1981 že črtati, ker je sredstev manj, kot smo se dogovorili in z njimi kalkulirali? Vprašanje številka dve Ko je izvršni svet skupščine občine Tržič razpravljal o vlogi BPT Tržič za prekoračitev izplačil sklada skupne porabe v višini 195.000,— din (to je znesek, katerega po sklepih DS TOZD in DSSS izplačujemo 45 našim delavcem, upokojenim v letu 1980, ker jim je bilo zaradi neveljavnih sprememb Pravilnika o oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skladov skupne porabe izplačano premalo v smislu nagrade ob odhodu v pokoj oziroma odpravnine), je IS SO Tržič ugotovil med ostalim: »...... razvidno je, da so (v BPT, op. p.) z izplačili sredstev skupne porabe na zaposlenega pod republiškim povprečjem in tudi s tem izplačilom ne bodo niti dosegli republiškega povprečja.........«. Navajamo nekaj podatkov, katere najdemo v gradivu za sejo izvršnega sveta in ki so podlaga za »vprašanje številka dve«: v letu 1980 so izplačila iz sklada skupne porabe v gospodarstvu SRS znašala 595,— din na delavca, v DO BPT pa le 551,— din na delavca. V letu 1981 je možno 18 odstotno povečanje, kar za gospodarstvo SRS pomeni povprečno 702,— dinarja izplačila iz sklada skupne porabe na vsakega zaposlenega delavca, v DO BPT pa le 657,— din. Z drugimi besedami — spet eno od področij, na katerem v BPT krepko zaostajamo za republiškim povprečjem. Za obuditev spomina navajamo nekaj področij, oziroma izdatkov, ki jih krijemo po naših samoupravnih aktih iz skladov skupne porabe: regres za prehrano med delom, pomoč ob težji nezgodi, daljši bolezni ali invalidnosti, prireditve ob Dnevu žena, obdaritve ob Novem letu, sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij, nagrade ob delovnih jubilejih in odhodu v pokoj, itd. Jasna stvar: čim manj je denarja v skladih skupne porabe, manj je možnosti za posamezne izdatke iz teh skladov. In če je manj denarja, bolj tenko piskamo ob Dnevu žena, Novem letu, sredstvih za delo DPO, regresiranju toplega obroka, počitniškem domu in tako naprej. Po izračunih IS SO Tržič je možni znesek v skladih skupne porabe v BPT Tržič skupno 9.992.287,— din. Planirani znesek v BPTjele 9.260.637,— din, torej je razlika 731.650,— din ali kar 73 starih milijonov. Toliko več sredstev bi lahko izločili v sklad skupne porabe v naši delovni organizaciji, da bi vsaj dosegli republiško povprečje. A ga, to se vidi iz naštetih številk, niti po planu niti dejansko ne dosegamo. To ni oblika stabilizacije, to je varčevanje na nepravem mestu. In zato sledi vprašanje: zakaj delovna organizacija BPT Tržič s formiranjem sklada skupne porabe vse bolj zaostaja za republiškim povprečjem? Ter še podvprašanje: nam bo padla krona z glave, če bomo priznali napako pri planiranju sklada skupne porabe in se v interesu vseh zaposlenih v BPT prilagodili povprečjem v republiki? To sta dve javno zastavljeni vprašanji v stolpcu SDK tokrat. Vprašanje zahteva odgovor — upamo, da bo uredništvo do naslednje številke odgovore prejelo. Upamo pa tudi, da bomo kaj ukrenili za spremembo razmer. -mv- NADOMESTNE VOLITVE V TOZD PREDILNICA V TOZD Predilnica so imeli 11. novembra nadomestne volitve delegatov delavskega sveta TOZD. Izvolili so štiri nove delegate namesto tistih, ki so se upokojili ali odšli iz delovne organizacije. Udeležba na volitvah je bila dobra, volilo je 197 volilnih upravičencev, 30 se jih volitev ni udeležilo opravičeno, 6 pa neopravičeno. Izmed sedmih kandidatov so bili izvoljeni naslednji štirje: Mandelj Dušan — 156 glasov Toporiš Marija— 116 glasov Šprem Slavica — 106 glasov Šlibar Slavica — 103 glasovi. GASILCI NA ZDRUŽENI VAJI Ob zaključku tedna varstva pred požari je bila v četrtek, 5. novembra izvedena nočna gasilska vaja na območju naše delovne organizacije. V vaji so poleg naših gasilcev in enot narodne zaščite ter prve medicinske pomoči sodelovali tudi gasilci iz Peka, Zlita, Lepenke, Podljubelja ter gasilci iz Tržiča. Skupno je na vaji sodelovalo osem desetin, ki so pokazale veliko mero usposobljenosti za boj z ognjenimi zublji. Vaja, katere namen je bilo dodatno usposabljanje pri gašenju požara na določenih objektih in varovanje ostalih objektov ter spoznavanje odjema- lišč vode na območju DO, je v celoti uspela. Na poziv po telefonu so sodelujoče desetine v zelo kratkem času prihitele na »kraj požara«, hitro pripravile vse potrebno ter pričele z »gašenjem«. Vajo so si ogledali med drugimi tudi predstavniki občinskega štaba CZ, Občinske gasilske zveze ter v. d. direktorja DO tov. Tomazin, ki je po končani vaji spregovoril zbranim gasilcem ter jim izrekel priznanje za uspešno izvedeno vajo z željo, da bi svoje znanje, veščino in usposobljenost demonstrirali čim večkrat na vajah in čim manjkrat ob pravem požaru. Naši gasilci so sodelovali na vaji s tremi moškimi desetinami Ciana GD iz Podljubelja sta uspešno »gasila« na območju naše delovne organizacije Odvzem vode iz kanala ni povzročal težav Tudi ti trije naši gasilci so dobro opravili svojo nalogo Članice naše ženske desetine so se uspešno vključile v vajo Uspešne vaje si ni mogoče zamisliti brez enote prve medicinske pomoči Za člane drugih društev je bila vaja tudi v spoznavanju terena oz. Vodja vaje Jože Lauseger raportira vršilcu dolžnosti direktorja kraja odvzema vode DO tov. Tomazinu o izvedeni vaji NAŠ RAZGOVOR Stabilizacija, varčevanje, dvig produktivnosti, boljše izkoriščanje strojnih zmogljivosti in delovnega časa, prizadevanja za izvoz ter še mnoge druge aktualne besede so naši vsakodnevni spremljevalci, tako pri delu kot tudi doma preko sredstev javnega obveščanja. Na samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah je često govor o zaostrenih pogojih gospodarjenja, o tem, da moramo več in bolje delati, da si moramo prizadevati za uvajanje stabilizacijskih ukrepov; vendar so razprave često le razprave brez konkretizacije, če pa do konkretnih predlogov že pride pa se potem ustavi pri uvajanju le-tega v prakso. V določenih delovnih sredinah so že sprejeli ustrezne ukrepe, ponekod pa zadeve tečejo dalje po ustaljeni praksi in o kakšnih posebnih stabilizacijskih ukrepih oz. prizadevanjih ni mogoče govoriti. O tem, kako si zamišljajo stabilizacijo in ukrepe, ki sodijo k njej, smo se pogovarjali z nekaterimi našimi sodelavci, ki so povedali naslednje: Drobnič Ana — vodnica snemalne kolone »Pod pojmom stabilizacija’, si predstavljam predvsem splošno štednjo, povečanje produktivnosti in boljše izkoriščanje strojev in materiala. Kakšnih konkretnih ukrepov v temeljni organizaciji nismo sprejeli, čeprav je povečan nadzor nad porabo materiala, po potrebi pa je bilo uve- deno tudi nadurno delo ob sobotah in nedeljah. Tudi sicer gledamo, da je narejenega več, saj strojev ne ustavljamo med malico, temveč poskrbimo za nadzor in posluževanje. Seveda bi bila produktivnost večja in kvaliteta boljša, če bi bile mlajše delavke bolj usposobljene za delo, časi snemanja bi bili krajši, pa tudi deformiranih kopsov bi bilo manj. Kar zade- va delo ob sobotah in nedeljah (v primeru potreb) lahko rečem, da bi bili le nekateri pripravljeni delati, interes ne bi bil velik, saj dodatni zaslužek lahko vpliva na upravičenost do otroškega dodatka, štipendije itd.« Mali Marjan — vzdrževalec strojev v predilnici »Pri stabilizaciji gre za štednjo na vseh področjih, racionalno porabo materiala, boljše izkoriščanje delovnega časa in strojev ter s tem tudi same produktivnosti. Čeprav kakšnih posebnih ukrepov v TOZD-u nismo sprejeli lahko rečem, da se pričenjamo stabilizacijsko obnašati, vendar to še ne velja za vsa področja (Nadaljevanje na 10. strani) NAŠ RAZGOVOR (Nadaljevanje z 9. strani) in vse sodelavce. Še vedno ležijo po tleh kopsi, cevke in druge vrste materiala kar bi se lahko še uporabilo, tudi z odpadki materiala bi lahko še kaj prihranili, če bi jih v celoti porabili. Delovni čas je slabo izkoriščen, zamuja se s pričetkom dela, pogosto se opaža tudi predčasno odhajanje z delovnega mesta, pa tudi sestankov med delovnim časom je preveč. Seveda to ne velja za delavke na normiranih delih, saj je pri njih delovni čas, razen redkih izjem, izkoriščen. Zastoji, ki se pojavljajo, povzročajo izpad proizvodnje. V večini primerov nastanejo zaradi odsotnosti delavk. Če izostane ena delavka se še najde ustrezna rešitev z razširjenim obsegom dela, če pa jih manjka več je neizogiben zastoj in s tem še večje pomanjkanje preje. Takim in podobnim izpadom proizvodnje bo treba posvetiti več pozornosti. Z dodatnim delom ob sobotah in nedeljah bi bilo bolj težavno, saj bi bila pripravljenost verjetno le pri nekaterih starejših delavkah, ki čutijo pripadnost kolektivu, medtem ko pri mlajših odziva najbrž ne bi bilo.« Lauseger Vili — pomočnik vodje oddelka v Versamat tkalnici »Štednja na vseh področjih dela in življenja, povečana proizvodnja, zmanjšanje uvoza, povečanje izvoza, boljše izkoriščanje delovnega časa in strojev, so bistvene postavke stabilizacije, česar bi se morali zavedati prav vsi. V naši temeljni organizaciji smo sprejeli določene ukrepe med katerimi velja omeniti organiziranje nadurnega dela v primeru izostankov — s tem so stroji bolje izkoriščeni, ni zastoja in proizvodnja ni manjša; dogovorili smo se tudi, da se zaradi konjunkture na tržišču preostali letni dopusti koristijo šele po 15. novembru. Kljub temu, da se o stabilizaciji veliko govori, nekateri še (vsaj tako kaže) vedno niso dojeli njenega bistva, sicer se ne bi valjali po tleh križni na-vitki, cevke, ostale utenzilije, blago ne bi bilo umazano. Tudi odnos do delovnih sredstev (transportni vozički) je s strani nekaterih posameznikov skrajno neodgovoren. Tudi prihraniti bi se dalo še marsikaj. Tako pri samem materialu kot tudi na drugih področjih. Kot primer naj navedem križne navit-ke, kjer naj bi se preja odvila bolj do konca, pri malipolu bi lahko pri vsakem šivanju komadov prihranili po 20 cm tkanine, določen prihranek pa bi bil tudi pri tem, da blago ne bi bilo umazano in ga ne bi bilo treba uvrstiti v manj kvalitetni razred. Pri energiji bi bil prihranek možen s tem, da bi v času višjega nivoja vode (spomladi, jeseni) delali ob sobotah in koristili lastno energijo; v času pomanjkanja vode pa bi koristili proste sobote. V splošnem pa lahko rečem, da bi se morali stabilizacijsko obnašati vsi v delovni organizaciji in ne samo delavci na proizvodnih delih. Tu mislim predvsem na boljše izkoriščanje delovnega časa in ukinitev določenih delokrogov, kjer je zaposlenost 40—50%. Tudi stroji in naprave bi morali biti bolje izkoriščeni. Zastojev je precej, ker ni rezervnih delov, včasih pa je posamezni zastoj predolg zaradi neusposobljenosti nekaterih delavcev iz vzdrževanja. Kot primer lahko navedem elektro vzdrževalce, ki pošljejo v obrat popravljat določeno okvaro takega delavca, ki tega dela ne obvlada, zato popravilo traja dalj časa; običajno pa mora priti odstraniti okvaro dodatno še en delavec in to tak, ki se na delo spozna.« Kamič Vida — zlagalka komadov v oplemenitilnici »Stabilizacija bo uspešna, če se je bomo lotili na vseh ravneh. Brez štednje, dviga produktivnosti in kvalitete ter boljšega izkoriščanja delovnih sredstev in naprav ter delovnega časa namen stabilizacije ne more biti dosežen. Res je, da kakšnih posebnih ukrepov nismo sprejeli, vendar bi kazalo določene negativnosti odpravljati sproti. Se vse preveč je odpadkov, tako pri tkaninah kot pri embalaži (polivinil pri pakirnem stroju), pa tudi drugod. Posamezni stroji so slabo izkoriščeni; pri nas na primer: merilni stroj, novi razpenjalno-sušilni stroj, pa-kirni stroj ter verjetno še kaj drugega. Poleg strojev je slabo izkoriščen tudi delovni čas zaposlenih, kar seveda ne velja za delavce na normiranih delovnih mestih. Tudi sama kvaliteta tkanin ni taka kot bi morala biti in zato je vse preveč uvrščanja izdelkov v nižji kvalitetni razred, s tem pa je dosežen tudi nižji dohodek za določen proizvod.« Kopač Kristina — šivilja v TOZD Konfekcija O stabilizaciji v zadnjem obdobju res veliko govorimo in le redki so, ki ne bi vedeli kaj vse sodi v njen okvir. Dosti je govora o varčevanju, večji storilnosti, usmerjanju v izvoz ter drugih sestavinah stabilizacije, toda v praksi često le ni vse tako kot bi moralo biti oz. tako kot govorimo. V naši temeljni organizaciji so bili sprejeti nekateri ukrepi v smislu varčevanja z materialom, izkoriščanja strojev in delovnega časa. Z občasnim nočnim in nadurnim delom POPRAVILO ŽELEZNIŠKEGA MOSTU Kljub temu, da smo zadevo okrog popravila železniškega mostu že delno razložili v dnevnih informacijah in ustmeno ob raznih prilikah je prav, da ponovno razložimo, zakaj je prišlo do omenjenega zastoja pri popravilu. Železniški most je bil zadnjič generalno popravljen pred dobrimi 20 leti. Od takrat pa do danes so se na mostu vršila samo redna vzdrževalna dela, to je, popravljali oziroma zamenjavali so se pohodni hrastovi tramiči. Kljub tem rednim vzdrževalnim posegom je mostna konstrukcija propadla do take mere, da je bilo potrebno misliti na ponovno generalno popravilo mostu. Izdelal se je plan del general- smo zmanjšali medfazne zaloge, napake na izdelkih pa popravljamo (seveda, če je to možno) tako, da je izdelek po popravilu možno uvrstiti v prvi kvalitetni razred. Stroji pri nas niso izkoriščeni predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile, ali konkretno zaradi izostankov; izkoriščenost pa je še slabša na popoldanski izmeni, ker nekaj delavk zaradi varstva dela le na dopoldanski izmeni. Pri delu, kot tudi stabilizacijskih prizadevanjih so določene težave, tako pri delovni sili kot tudi pri sami kvaliteti tkanin in izdelkov. Skratka, dosti je še stvari, ki jih bomo morali urediti, da bodo rezultati našega dela taki kot si želimo, predvsem pa, da bodo v duhu stabilizacije. Prepričana sem, da nam bo s skupnimi prizadevanji to tudi uspelo. J. F. nega remonta. V tem planu so bila zajeta sledeča dela: 1. Pripravljalna dela 2. Izvajalna dela Pripravljalna dela Pri samih pripravljalnih delih, nas je vodilo v glavnem dejstvo, da naj bo način popravila čim cenejši in čas izdelave popravila, to je od rušenja do ponovne usposobitve za promet čim krajši. Računali smo na en mesec dela. Zato smo pred pričetkom rušenja izvršili sledeča pripravljalna dela: — Določiti je bilo potrebno količino hrastovega lesa in to dimenzijsko in številčno. Na podlagi teh podatkov poiskati dobavitelja te hrastovine. Ker dimenzije te hrastovine niso po JUS standardih je bilo potrebno to hrastovino posebno za nas pripraviti. POJASNILO Hrastovina je bila kljub izrednim težavam pravočasno nabavljena in sicer že v jesenskem in zimskem času. — Poiskati je bilo potrebno izvajalca za izdelavo nove korozijske zaščite na železni konstrukciji, seveda s predhodnim odstranjevanjem stare korozijske zaščite. Od večjega števila možnih izvajalcev, smo se odločili za firmo »TEKOL« iz Maribora, katera je v Sloveniji zaenkrat najbolj kvalificirana za omenjena dela. S TEKOLOM je bila sklenjena pogodba tako vrednostno kot časovno. — Za rušenje stare in montažo nove hrastove novogradnje smo sklenili pogodbo s SGP Tržič, ker so za to delo primerno usposobljeni in opremljeni. Prav tako je bila s SGP že sklenjena pogodba tako kot s TEKOLOM in sicer vrednostno in časovno. Izvajalna dela Čas predvidenega generalnega popravila smo predvidevali v mesecu junij—julij. Sedaj pa so se začele nepredvidene težave. Ker je bila ugotovljena osnovna vrednost mostu nič, se dela niso mogla začeti izvajati na podlagi naloga o investicijskem vzdrževanju, temveč je bilo potrebno vso zadevo izvršiti kot investicijo. Takoj smo pristopili k pripravi vseh potrebnih dokumentov katera so potrebna za izvedbo investicije — to je od novih pogodb z izvajalci, izstavo dovoljenj od občinskih organov, potrditev investicije na delavskem svetu; do ureditve vseh potrebnih dokumentov z banko. Ko smo vse naštete zadeve uredili, je prišel dikret od izvršnega sveta Slovenije o prepovedi vseh investicij v Sloveniji. Ta prepoved nam je prestavila začetek del v september. Po prvi fazi dela, to je rušenje lesene nadgradnje v prvi polovici septembra, so se dela na samem mostu prekinila, zaradi sledečih vzrokov: Šele po odstranitvi lesene nadgradnje se je ugotovilo, da je železna konstrukcija zaradi svoje starosti oziroma oksidacije tako načeta, da je postala njena nosilnost vprašljiva. Takoj smo vzpostavili stike z zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane in sicer v tem smislu, da nam pregleda most in da svoje strokovno mnenje. Pregled mostu in laboratorijski izvidi vzetih vzorcev jeklene konstrukcije so trajali do oktobra. Zavod je pri svojem delu opravil sledeča dela: ugotovil s posebnim elektronskim instrumentom debelino jeklene konstrukcije na oksidiranih mestih, analiziral material v smislu nje- gove kemične sestave in možnosti varljivosti tega materiala. Konstrukcija je namreč sedaj vsa kovičena. Na podlagi vseh teh analiz in raziskav je zavod podal poročilo, v katerem navaja, da obstoječa, tako oksidirana konstrukcija ne more in ne sme več služiti svojemu namenu. Zavod je izdelal oziroma pripravil način sanacije jeklene konstrukcije s statičnim izračunom in potrebnim vgrajenim materialom in poiskal izvajalca. Izvajalec omenjene sanacije bi bila firma IMKO iz Ljubljane. Informativna cena sanacije jeklene konstrukcije je bila dana in sicer okrog 50 starih milijonov. S to ceno smo se strinjali in zapro.sili zavod oziroma firmo IMKO, da nam čimprej pošlje uradno ponudbo. Ponovno so nas obiskali predstavniki firme IMKO, še enkrat pregledali most in nam predlagali dve možni rešitvi in sicer: Prvo sanacijsko rešitev, to je popravilo stare železne konstrukcije po pripravi zavoda, katera vrednost ne bi bila več Preko 150 tekmovalcev je bilo aktivno vključenih v to srečanje, kar je poleg rezultatov še posebno pomembno. V okviru četveroboja je bilo izvedeno tudi delovno tekmovanje in sicer tekmovanje predic v vezanju pretrgov. 50, ampak 135 starih milijonov (uradna ponudba). Druga rešitev, kot jo predlaga IMKO pa bi bila, da v svojih proizvodnih prostorih izdelajo novo jekleno konstrukcijo in jo kot tako pripeljejo in zamenjajo s staro. Vrednost te druge variante pa bi bila okrog 170 starih milijonov. Kot se vidi so vrednosti ene ali druge variante občutno porasle tako, da je vprašljivo, če ne bi bilo bolje izdelati nov betonski most. Takoj, ko smo zvedli za vrednost obeh varijant smo vzpostavili stike s proizvajalcem mostov »GRADIS« iz Maribora, da nam izdela oziroma dostavi ponudbo za nov betonski most. Predstavniki GRADISA so nas obiskali novembra in nam obljubili, da bodo ponudbo poslali v 15. dneh. Po prejetju ponudbe od GRADISA se bomo nato odločili po kateri varianti bomo most izdelali. Čas trajanja prve, druge ali tretje variante bo okrog dva do tri mesece po podpisu pogodbe. Zal se tu z udeležbo ne moremo pohvaliti, saj je poleg naših nastopila le ekipa iz Tekstil-indusa, medtem ko ostalih dveh ekip iz nepojasnjenih razlogov na tekmovanje ni bilo. Če pri tem upoštevamo, da je tekmovanje predic velik prispevek Tekmovanja v šahu so se udeležile le tri ekipe O športno rekreativni dejavnosti naših delavcev v Tekstilcu bolj poredko pišemo. Običajno je bilo to ob raznih »Tekstilia-dah«, praviloma predvsem v zimskem času. Preko poletja je na področju športnega udejstvovanja članov kolektiva res pravo zatišje, ki preneha v jesenskih dneh, ko se prično razna tekmovanja. Eno takih je tudi že tradicionalno srečanje tekstilcev iz IBI, Tekstilindusa, Gorenjske predilnice Škofja Loka in BPT. Uspešen organizator letošnjega tekmovanja v petih športnih panogah je bila Konferenca OO ZSS BPT. Tri sobote v mesecu oktobru so tekmovalci štirih delovnih organizacij merili svoje moči v kegljanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu in malem nogometu. k dvigu produktivnosti, o kateri v zadnjem obdobju veliko govorimo, potem je neudeležba predic iz Gorenjske predilnice in IBI še toliko bolj nerazumljiva. V medsebojnem dvoboju so premočno zmagale naše predice (Mali Silva, Kuhar Lojzka, Mlinar Andreja, Krobot Tončka) s časom 8.50, medtem ko so predice Tekstilindusa za vezanje porabile 13 minut in 40 sekund. Tako kot so brez težav zmagale naše predice, tako so brez težav zmagali v posameznih disciplinah športniki Tekstilindusa. Razen v namiznem tenisu, kjer so bili najboljši igralci iz Škofje Loke, so bili povsod najboljši tekmovalci Tekstilindusa, ki so osvojili štiri pokale v trajno last in za eno leto tudi prehodni pokal. Poglejmo rezultate v posameznih panogah: KEGLJANJE Borbene igre 1. Tekstilindus Kranj, 479 kegljev; 2. IBI Kranj, 386 kegljev; 3. BPT Tržič, 386 kegljev; 4. Predilnica Šk. Loka, 349 kegljev 6 X 100 lučajev 1. Tekstilindus Kranj, 2657 kegljev; 2. BPT, 2464 kegljev; 3. IBI Kranj, 2356 kegljev; 4. Predilnica Šk. Loka, 2244 kegljev Rezultati naših: Aljančič Franc 436, Košir Jože 429, Koder Drago 427, Ahačič Štefan 410, Zaletel Cveto 385, Valjavec Franc 377. 4 X 100 lučajev — ženske 1. BPT Tržič, 1428 kegljev, 2. IBI Kranj, 1419 kegljev; 3. Tekstilindus Kranj, 1326 kegljev; 4. Predilnica Šk. Loka, 1286 kegljev Rezultati naših: Pečar Marjeta 375, Zupan Olga 355, Ranko Irena 351, Zaletel Silva 346. STRELJANJE Moški: 1. Tekstilindus Kranj, 610 krogov; 2. Predilnica Šk. Loka, 559 krogov; 3. IBI Kranj, 540 krogov; 4. BPT, 480 krogov. Ženske: 1. Tekstilindus Kranj, 379 krogov; 2. IBI Kranj, 342 krogov; • 3. BPT, 320 krogov NAMIZNI TENIS Moški: 1. Predilnica Škofja Loka, 3 točke; 2. BPT, 2 točki; 3. Tekstilindus, 1 točka; 4. IBI, 0 točk Naša ekipa (Aljančič, Furlan, Omerovič, Bajželj) je izgubila z igralci Škofje Loke s 5:1, Premagala pa IBI s 5:3 in Tekstilindus 5:1. Nadaljevanje na 12. strani 11 ŠPORT (Nadaljevanje z 11. strani) Ženske: 1. Predilnica Škofja Loka, 3 točke; 2. Tekstilindus, 1 točka; 3. BPT, 1 točka; 4. IBI, 1 točka Naše igralke (Primožič, Mirt in Benčina) so izgubile s IBI 5:4, Škofjo Loko 5:1 ter premagale Tekstilindus 5:4. MALI NOGOMET 1. Tekstilindus, 6 točk; 2. Predilnica Škofja Loka, 2 točki; 3. BPT, 2 točki; 4. IBI, 2 točki Igralci BPT so premagali Predilnico Šk. Loka z 2:1 in izgubili z IBI 4:3 ter Tekstilindu-som 6:2. ŠAH 1. Tekstilindus, 12,5 točk; 2. Predilnica Škofja Loka, 7 točk; 3. BPT, 4,5 točk; IBI se tekmovanja ni udeležil. Na osnovi točkovanja doseženih uvrstitev po panogah je v skupnem seštevku zmagala ekipa Tekstilindusa z 250 točkami, drugi so tekmovalci BPT 190 točk, tretji člani Gorenjske predilnice iz Škofje Loke (180 točk) in četrti ekipa IBI (130 točk). Ob koncu veljajo čestitke našim tekmovalcem, ki so čutili pripadnost kolektivu ter se kljub sobotam odzvali na tekmovanja ter uspešno zastopali BPT ter s tem rešili čast športa v BPT, kajti nekateri standardni tekmovalci so odklonili sodelovanje, saj jim je bilo pretežko, da bi za BPT žrtvovali nekaj ur proste sobote. Organizator srečanja prihodnje leto bo Tekstilindus iz Kranja. Pred tekmovanjem pa se bo potrebno dogovoriti o tem, da bi tudi tekmovanje predic vključili v skupno razvrstitev, neudeležbo v posamezni panogi pa sankcionirali z odvzemom določenega števila točk. J. F. V streljanju so bili strelci drugih ekip precej bolj uspešni kot naši KADROVSKE NOVICE V mesecu septembru in oktobru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Vučkovič Milka Mujanič Mujaga Radanovič Branko TOZD Tkalnica Banovič Radenko Neme Darko Adrovič Mej rema Jukič Snežana Vojnikovič Mina Huskič Rasi da Odabašič Emina Ikanovič Munirà TOZD Oplemenitilnica Kavedžič Marko Pranjkič Blaž Servai Goran Sokolovič Josip Tejič Danilo TOZD Konfekcija Stevanovič Rajka Cvijič Ivanka Grbič Mevla VEO Istenič Branko iz JLA Blaževič Stijo Florjanič Franc Bitiči Imer DSSS Zlodej Marjeta Fuchs Jože Blažek Cvetka Sušnik Marjana Haler Majda Gros Andreja Košir Marija Šarabon Damjana Repinc Tatjana Bogataj Dušan Ovsenik Jolanda Šajnič Viljem V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Sporazumno Arnaut Omer Brovč Miro Po lastni izjavi Krobot Vesna Jurkič Anto Deloševič Katarina Grah Maja V JLA Bogataj Dušan ZAHVALE Ob smrti moje drage mame Helene Aljančič se iskreno zahvaljujem sodelavcem VEO za darovani venec, njim in vsem ostalim pa velja zahvala tudi za izraze sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. sin Jože Ob smrti dragega moža in očeta Janc Franca se iskreno zahvaljujem delavcem elektro-delavnice šibki tok za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Mira z družino Disciplinska izključitev Hasani Šaban Subotič Stoja Jokič Durad V pokoj Srečnik Ivana Pernuš Marija Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Eliteksa za lepo darilo ter jim želim še naprej veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Pravilna odpoved Stana Žagar Lučič Manda _____________________________ NAŠE MAMICE Bešič Dursuma rodila 26. 5. 1981 deklico Grah Maja rodila 23. 7. 1981 deklico Duh Barbara rodila 25. 9. 1981 deklico Šabič Senija rodila 26. 8. 1981 dečka Zec Mirjana rodila 15. 8. 1981 dečka Islamovič Nedžija rodila 11.9. 1981 dečka Marjanovič Martina rodila 5. 9. 1981 dečka Bečič Hajrija rodila 2. 10. 1981 Gligorevič Petra rodila 5. 10. 1981 dečka NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE Walter Bonatti: Moje gore Walter Bonatti je verjetno najbolj »kompleten« alpinist v zgodovini. Pokazal je nedoseženo mojstrstvo v vseh elementih alpinističnega udejstvovanja: v skali, snegu, ledu... Bonatti se ne kaže kot nežen, rahločuten ljubitelj gorske prirode, čeprav je to do neke mere bil. V gorah je iskal predvsem akcijo, drzno dejanje mu je pomenilo največ. Svoje mojstrstvo je dosegel na metodičen, premišljen način. Bonatti spada med najbolj inteligentne alpiniste v zgodovini. Zadnje čase se Bonatti spet vrača v gore. Seveda ne več kot osvajalec, temveč kot ljubitelj, uživač, kot stari, a verjetno še ne ostareli mojster, ki ima toliko povedati mladim. Svoje najbolj odmevne besede pa je Bonatti spregovoril že v herojski dobi svojega alpinističnega udejstvovanja. Knjiga »MOJE GORE« ni nastala v kaki pisarni, temveč neposredno »na fronti«. Bonatti jo je napisal v času, ko je dosegel vrhunec mojstrstva. Zato je ta knjiga še posebej dragocena. Kajti na- pisal jo je človek, ki ima resnično kaj povedati in čigar beseda bo v svetu alpinizma vedno veljala kot ena izmed najzahtevnejših. Prav je, da tudi Slovenci kot alpski narod z bogato razvito alpinistično dejavnostjo prisluhnemo tej besedi. Ivan Jan: Kokrški odred I—III Vrsti dosedanjih zgodovinskih orisov bojnih poti slovenskih partizanskih enot se z delom Ivana Jana pridružuje še izčrpna, tri knjige obsegajoča kronika Kokrškega odreda. Po avtorjevih besedah je bilo pisanje te kronike zapletena in utrudljiva naloga. Delo je bilo začeto na pobudo ZZB Tržič in odbora Kokrškega odreda, katerega člani so nato ves čas pomagali piscu. Kokrški odred je bil sestavljen dvakrat: prvikrat junija 1942, obnovljen pa avgusta 1944. Že to je posebnost. In ker je odred deloval prek po sektorjih razdeljenih čet in bataljonov, bi vsak bataljon — tako kot v divizijah brigade — lahko pisal svojo kroniko. Tudi zato se Janova od-redna kronika tako razlikuje od kronike brigad in je tako obsežna. Celotno zgodovino odreda v obeh obdobjih njegovega obstoja in delovanja je avtor razporedil v devet delov. Prvi del obdeluje politične in vojaške razmere in dogodke pred ustanovitvijo odreda; drugi del zajema čas ustanovitve odreda in obdobje njegovega delovanja do začetka leta 1943, ko je bil med silovitimi spopadi zdesetkan in ukinjen; tretji del je' zaradi povezave dogajanj namenjen času do avgusta 1944, torej do obnovitve Kokrškega odreda, o čemer obširneje govori 4. del; naslednji štirje deli govorijo o akcijah, uspehih in neuspehih odreda v času od 4. maja 1945; zadnji del pa opisuje pohod in poslanstvo Kokrškega odreda na Koroškem, ko je kot prva večja partizanska enota prišel v Celovec. Knjige so obogatene s številnimi dokumentarnimi fotografijami. Janet Taylor: Aspazi j a I—II V tem romanu je pisateljica prikazala vsakdanje življenje in navade, miselnost in kulturo v starodavni Grčiji, zibelki moderne civilizacije. Aspaziji, ki začne svojo življenjsko pot kot lepa mala hetera, se posreči, da s svojo notranjo močjo in ostroum-nostjo pretrga spone svojega družbenega položaja, ki jo uči, da mora kot ženka zabavati, kratkočasiti, poslušati, tolažiti in ljubiti moškega, za te ljubke darove pa bo moški »plačal premoženje in celo dal življenje«. V okoliščinah, ki razkrivajo Aspazijino očarljivost in inteligenco, postane žena največjemu možu med Grki, slavnemu državniku in politiku. Pisateljica pripoveduje o življenju Aspazije, Perikleja in mnogih drugih značilnih osebah tistega časa, se pravi: petega stoletja pred našim štetjem. Hkrati upodablja tudi pisano in razgibano okolje takratne Grčije. Knjigi sta izšli v zbirki Biografije. Hans Hellmut Kirst: Vse Ima svojo ceno Hans Hellmut Kirst je s svojo preprosto literarno odkritostjo dosegel priljubljenost, ki prehaja v množičnost. S številnimi prevodi se je uveljavil tudi pri nas. V nainovejšem romanu VSE IMA SVOJO CENO spet piše o Miinchenu, v katerem se dogaja večina njegovih romanov iz sodobnega življenja. Zgodba je moderna kriminalka, napisana skoraj v časnikarskem slogu. Glavne junake poznamo že pravzaprav iz Kirstovih prejšnjih knjig. Najznačilnejši med njimi je upokojeni kriminalist Keller, ki pride na sled vsakemu, še tako premetenemu zločincu. Poznamo pa tudi njegove pomočnike ... Zločinec je seveda nov! Ali bo Keller razvozi jal zapletene niti, ki vodijo do njegovega razkritja? Ali bo razkril ozadje zločinov, ki se dogajajo v velemestu? Gitica Jakopin: Veronika To je ljubezenski roman sodobne mlade generacije. Pripoveduje o občutljivem in čustvenem dekletu, ki zori v svojo življenjsko zrelost s krizo ljubezenskega razočaranja. Veronika ie študentka, z bolečimi dekliškimi doživetji in tenkočutnim sprejemanjem sveta — označena mlada ženska. Njena ljubezen je njeno bistvo in njena edina lastnost, od katere je odvisno vse njeno delovanje v pripovedi, predvsem pa njeno duševno stanje, ki se pod težo dvomov vase in soljudi začenja razkrajati ter preraste v hudo duševno stisko, iz katere se le počasi in krčevito trga in se v želji po polnem življenju vrača med ljudi. Snov in sporočilo romana, kakršno daje roman VERONIKA, je razmeroma redko zaslediti v sodobnem slovenskem pripovedništvu, kot ie tudi sicer redko zaslediti aktualne življenjske teme Tako bo pripoved o Veroniki prav zaradi tega in tudi zaradi svoie neposredne in prisrčne pripovedi pritegnila bralca, verjetno še posebej dekliški svet. Joseph E. PERSICO: PRODIRANJE V RAJH Če je hotel tajni agent doseči kaj uspeha na tako nevarnih tleh, kot je bila nacistična Nemčija, je moral biti izjemno pripravljen. Zato je bil duševno in telesno utrjen, tehnično opremljen, imel je natančno izdelan lažen življenjepis in jasno določeno nalogo, zagotovljen letal- ski prevoz in spust na sovražnikovo ozemlje. Potem pa je prišel boj s celo vrsto težav in naključij, ki so jih eni premagali, drugi pa so jim podlegli. Ko so Združene države Amerike napovedale vojno Hitlerju, so bile tako rekoč brez obveščevalne službe. Naslonile so se na zaveznico Veliko Britanijo in se zgledovale pri njej, vendar so jo v moči in učinkovitosti te službe kmalu dohitele in prehitele. Avtor knjige je bil med prvimi, ki so leta 1976 dobili vpogled v dokumentacijo ameriške obveščevalne službe. Pogovarjal se je z 122 osebami, ki so bile vpletene v dogajanje, tako da je zbral izredno obsežno in tehtno gradivo. Vse to je oblikoval v stvarno, napeto, dokumentirano pripoved, ki spremlja razvoj tako pomembne obveščevalne dejavnosti od njenih začetkov dalje. Knjiga je polna zgodb in usod, ki jih je pisalo življenje v času, ko je vsak napačen korak izzval smrt. Pavle ZIDAR: RAZOROŽENI PREROK Bivši cistercijanec, zdaj profesor zgodovine in zemljepisa, se spominja svoje življenjske poti: od zgodnjih erotičnih doživetij, ki so ga travmatično zaznamovala, ga spremljamo skozi marsikdaj asketsko nasilno samostansko vzgojo in duhovniški poklic, kateremu se zaradi drugačnih spoznanj odpove ter si ustvari družino, vendar se tudi v njenem okviru ne more dokončno zasidrati. Pisatelj nam ga predstavlja v zrelih letih, ko •v pogovorih s prijateljico in v spominskih dialogih s seboj pretehtava izkušnje svoje razburkane preteklosti z umirjeno življenjsko modrostjo. Philip ROTH: ZBOGOM, COLUMBUS Triindvajsetletni študent filozofije Neil in najstniška razvajenka iz bogate družine Breda se srečata venem od svojih mladih poletij. Že naslednji dan je Neil povabljen v Brendino družino, ki tu, v njegovem rojstnem kraju, preživlja počitnice. Neil v družbi bogatega Brendinega sorodstva prebije štirinajst dni. Tačas se Brendina družina mrzlično pripravlja na poroko starejšega sina Rona. Brenda in Neil plavata, tekata, igrata tenis in košarko in ob večerih, ko že vsi spijo, se ljubita pred televizorjem. Potem, ko v Ronovi sobi izzveni glasba Mantovanija, ko je pri koncu plošča Zbogom, Columbus, se Neil pritihotapi k Brendi in zgodaj zjutraj odhaja od nje. Ronova poroka je njun zadnji skupni dan. Jesen je tu, Brenda gre ponovno v drug kraj, Neil pa v službo....... Knjiga ZBOGOM, COLUMBUS je napisana izredno tekoče, lahkotno, pa tudi s tankim posluhom za odtenke raznoterega doživljanja in razmišljanja mladih ljudi. Hubert POŽARNIK: UMETNOST STARANJA Naposled smo dobili knjigo o tem, kaj je staranje, knjigo, ki jasno pove, da je staranje docela naraven in prav nič osupljiv pojav v človekovem življenju, kakor so naravni rojstvo, rast, zorenje, ljubezen in staranje in naposled tudi smrt. Hkrati avtor v tem delu s pogumno in strokovno utemeljeno besedo zavrača številne predsodke o staranju, ki čisto izkrivljajo pravo podobo tega naravnega pojava. Starejšim ljudem bi bila prihranjena marsikatera trpka ura, če bi bolje poznali psihološke in psihosocialne dejavnike, ki spremljajo staranje. Knjiga je napisana z radoživo mislijo in z vero in zaupanjem v življenje. Leonard KIBERA: GLASOVI V TEMI Slavna junaka pripovedi sta Gerald, dramatik, ki ga vsi spodbujajo, naj piše o sedanjem afriškem trenutku, in pa učiteljica Wilna. Med njima se stkejo pristne vezi, od prijateljstva do prave, globoke ljubezni. Ob njuni zgodbi pa se prepletajo neverjetno ostro zarisane podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, izkoriščevalcev in zatiranih. Njihova srečanja so resda bežna, so kot glasovi v temi, zakaj ljudje so izgubili občutek za prijateljstvo. Nova družba je uničila stare, nezapisane zakone obnašanja, ne da bi jim v zameno nudila karkoli. Roman GLASOVI V TEMI je napisan duhovito, tu in tam celo šaljivo, hkrati pa je tudi izredno prodoren prikaz razmer, kakršne so zavladale v Keniji, potem ko si je dežela priborila neodvisnost. Toni HIEBELER: PUSTOLOVŠČINA EVEREST Toni Hiebeler, rojen 1930, sodi danes med najbolj znane planinske publiciste v svetu. Po rodti s Vorarlberškega, se je že od mladega zapisal goram, plezal v raznih deželah, predaval, bil smučarski tekač in se živahno udejstvoval tudi kot kajakaš in jadralec po svetovnih morjih. Predvsem pa ogromno piše. Eno njegovih najbolj znanih del je prav PUSTOLOVŠČINA EVEREST. To je delo, ki osvetljuje boj za pristop na Everest od tipajočih poskusov in prvih velikih uspehov do iskanja ekstremno težavnih pristopov. . . 29. november DAW REPUBLIKE AvTocm- NEMĆIJE RIM DK A 500 K RAJ &LIZU i^ranjaI ve z Nik. GOZDNI SADE.1 PIJAČA STARIH SLOVANOV fc&N6K0 IMt VR.-STA tkanine LETNI C AS. Z-AltTElt Ab ECEDS VRJ.TA PRPJEKG. ITALIJ. IZ.DEL- GtODAL OtLOVMK OB. C« AN RACIJA KRAJ P*l LJU bL JA,N\ DRŽAVA ZVEZNA REPUDI V2. AFft-lIZI JOblR ST PIT AR or N- RA \TAL IJ- DB.NAP EA^»T 00 M At A ŽIVAL SRE DOZ RASTLINA SEL OPREME Alpinist. UDETAN SRO GOVEDO KRAJ , Ob ■ZENEV. J.Ea£.RU ISLAM SR» Postni m es> ec OOLOtlM bARVE PREDLOG, rt EDMET bOLECIN'. AVT- OZN CETIWJA UPAOAHJt UMIRANJI ALKoH. pl J At A monti PANJE RAtETEV AbECEDV PB.OSVE: TN» Dfc,[t LAVCI >N.l.jC._ KtM-iN-*A RALU CDbN C»LAG»O L S RIM Č Abo\/ TUJA t-RKA ORJAKI VETER IME ČRKE PORA NA NOTRANJ OTOČJE V INDONEZU ITALI J CLASILO NIČ Poslovioi °DfrOP 'ŽIVALSKE NOCE Pl SAT EU SVETINA KkRM.EC PARKO 0SE6.Ni AHAČIČ JANEZ OČE EM- RN 7A JOD EINSTEIN AUSERT NOVAK CENE VZGOJNO VARSTVEIA VISTAR, KRAJ PKI OPATI JI NAS NEW.C> srIavniv "oča, G» p. rim. STARI VE V polmer Športni K-LUb iz MADRIDA ŽENSKO IMS. AVT- OZN ŠPANIJE M* ANSAMi EEL g UVAJAL. CEbELJ 0»L-MESTo VENEZUELI P° bZ EM Ni Hodnik. NAS > T O K. latinska KRATICA Pohištva AVT- OZN-L6SK0VCA »NAR «A EL. POLJIKO 'AKflST KEM ZN £fU£M NORMALN. AVT-OZN SEOCRADA MOŠKO IMS. T-V CRRA AbECEDE Rimska A______ tlahtN' MANJKA NASELJA OJE IDOMACE) ENA OD CELIN LONG» PLAY EDEN OD Q*Lp.Nti CL.MESTC LITVI JSKE PIŠKUR JANEZ ieralna KARTA IZMEČEK VULKANA AVT- OZN Novi SAD nauk O nraveh HALOGEN' element zgodnje VINO MANJŠA if minj JE-ČRKA AbECEbE GtRSKA ČRKA VEČJA shrani PLATNU MOÒK0 IME KEM. Zn. ?A Fluor SL-MESTO ARMENIJE EVA SRČEN MEDMET VRSTA VOLNENI tkanine Golota skupni P E LA VS VI S»VET IME KURIRKE ®6> PETER JMilt PREDPONI >RI P|Z|u. MEfc.ENoJek IC.O AEV.hEfeL medn OZNAKA !M1M. bPT carman JAHsr OČKI POTOMEC ITAL-IGR. vnrogio d REFERENT 7*< PRURb-STA N.fr.-.V.bF' ■ ŽENSKO IME AS-ZR^a AbECEDE NEUbAMJi KITAJSKI ?KEDSEP. Menični porok MAH p el at SRb-M. IME voditelj J.A*ER DVA žfeaflfcL Aoo *• Aooo k c, PEKA V *£J± VRSTA GLASbILA strgalo SRE Doz ,*^tlina paradiž Radio tv TUJE ZENSKO SRfcSKl pesnik IN DRAM MESTO V Alti R| JI vozel sr bo hrv geometr. UK OSVEJ P|JftcA. OSVofcOD. pronta CLAsbE' No ZNAMENJE lokal v uu^ki. OSJE Gnezdo MESTO D& Azorni ObALl KEM-Z-U ZAbARU MoVTMj Mozolj» Popolno *nakza mnj NASTAVE vrsta TKANINE. VPtRo» CISČE fevka MAJDA AMT- OZN PEKE bEDAlA ZNAMKA ŠIVALNEM k*.TRj2iA OSTRE M.CK.L. okvara telesna POSKODDA Avto? n. Valjeva V CLAGbl OKRAJ& ZA TCNOB RAZDE LJ EDVARD pleme pasa Glavni ŠTEVNIM AVT- OZN SARA JEVO CAR. ^ALMAT. žensko ime DELOVNA skupina na KAKEM PODROČJI OZNAKA ZA TRAVI KOT SAMOVI UKANA ■GAMO r IZ I kalni ENOTA ZA DELO PEVKA RESI PO VA čNo V RfiM z N *A RObiDlJ VEZNIK Milu UTER OPQMbA SVET. PRV. ATLETIKE IZKUŠNJE, ~M0tN04- AMPER GOCLASN. NORD Rem zvi. zaupan ro^Fon SAMO ; glasnik S. ČRKA Ab.EC£M MEDN-o?» ZA SEVER PIMSRA 5 KEM-7N- tADEVTEOU PRAVILNO PRITRDI LNICA ČESTITKI V mesecu oktobru 1981 je na I. stopnji VŠOD Kranj — org. proizvodna smer diplomiral tov. Bojan Balantič in si s tem pTidobil naslov »organizator dela«. V mesecu novembru 1981 je na I. stopnji EF Borisa Kidriča — poslovna smer — notranje trgovinski blagovni promet diplomirala Josipa Erdec in si s tem pridobila naslov »ekonomist«. Obema iskreno čestitamo! KEGLJANJE Osnovna organizacija sindikata TOZD Oplemenitilnica in organizacija ZSMS sta v soboto, 14. novembra organizirali za svoje člane tekmovanje v kegljanju na kegljišču na Ljubelju. Udeležba na tem športno-re-kreacijskem srečanju je bila dobra, zadovoljivi pa so tudi doseženi rezultati. Tekmovali so v disciplini 50 lučajev. Nagradna križanka Rešitve nagradne križanke oddajte do 7. decembra v nabiralnik ob vhodu v okrepčevalnico. Rezultati — moški 1. Smolič Tomislav 2. Nuhanovič Derviš 3. Komadina Zdravko 4. Aljančič Franc 5. Velič Sabid ženske 1. Matovič Tatjana 2. Meglič Zdenka 3. Fic Dragica 192 175 169 165 140 150 143 138 J. F. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar FTanc, Kogoj Meta, Janc Anica, Torkar Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.