Jr é List 33. Tečaj LVÍ i in Izh&j&jo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po počti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinaSanje na dom y Ljnbljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prej em a upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 19. avgusta ^ifeftft^ftftAAAAftAA^^^ásAAft^ftA^Aá^á^^áK^A^^^^^ o žalostnili in veselih trenotkih Politiški oddelek. za državo m prejasno £* Županski shod v Ljubljani. Dne 17. m. se z velikim sijajem vršil prvi shod slovenskih županov. Ljubljana je bila v zastavah in je goste i katerih se je zbralo 600 iz Kranjske > Šta jerske, Korcške in Primorske, sijajno sprejela. Dne 16. m. se je na vrtu D Narodnega doma a vršil prijateljski večer, pri katerem je cesarski svetnik Murnik pozdravil udeležnike s presrčnimi besedami, naslednji dan pa je bilo slavnostno zborovanje, kateremu je predsedoval ljubljanski župan H r i b a r in katerega se je udeležilo tudi mnogo državnih in deželnih poslancev. Shcd je scglasno sklenil, poslati posredovanjem dež. vlade cesarju naslednjo udanostno adreso: Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo! dinastijo. Po vsej pravici zamore ta narod reči, da pač številnejši in bcgatejši narodi žive v mogočni državi Vašega Veličanstva, da ga pa mej njimi ni zvestejšega od njega. Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo ! Slovenski narod, živeč v vojvodstvih Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, v poknežini grofiji Goriško-Gra-diščanski, v mejni grcfiji Istrski in v svobodném mestu Trstu ima se poleg svojega napora pred vsem Vašemu Veličanstvu zahvaliti za ves svoj dosedanji duševni razvoj in kulturni napredek. Nadeja se pa tudi, da bode Vašega Veličanstva očetovska skrb še nadalje ga osrečevala in da bode mogočna beseda Vašega Veličanstva dovela ga do pcpolne ravnopravnosti v narodnem in političnem oziru, po kateri hrepeni ves čas, odkar je deležen postal ustavnega življenja in o kateri je prepričan i da do sledno izvedena mogoînosti države. postane najtrdnejša zaslomba moči in temi čutili iskrene hvaležnosti in oživljajoče nade Odkritosrčna radost prešinja letos vse narode ve- bližamo se v imenu slovenskega naroda mi zastopniki like in mogočne države Vašega Veličanstva. Polni uda- njegove občinske samouprave v vseh imenovanih krono- nosti in zvestobe pa tudi neizmernega spoštovanja in hva- vinah Vašega Veličanstva presijajnemu prestolu z najuda- ležnosti bližajo se drug za drugim vznožju Najvišjega nejšo prošnjo, da blagovoli Vaše cesarsko in kraljevsko prestola, da ondi ponove sveto svojo prisego ter dajo iz- apostolsko Veličanstvo sprejeti zagotovilo nespremenjene raza srčnim svojim čutilom in gorečim prošnjam. udanosti in zvestobe, ki navdaja srca vseh Slovencev do Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo ! posvečene osebe Vašega Veličanstva. Slovenski narod, čegar usoda je stoletja těsno zve ? Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo Dolgo se blesti sijajno žezlo jedne najmogočnejših zana z državo, katerej so slavno vladali cesarji iz pre- » jasnega habsburškega rodu in katero žezlo je previdnost držav v posvečenih rokah Vašega Veličanstva, daleč ima božja pred petdesetimi leti položila v posvečene roke pa Vaše Veličanstvo tudi še do skrajne meje človeškega Vašega Veličanstva, more o sebi trditi, da v teku dolzih življenja. In da bi dobrohotno nebo Vašemu Veličanstvu stoletij niti najmanjša senca ni padla na njegovo poda- na srečo narodov in v proslavo države dalo dočakati te niško zvestobo in udanost. Na neštevilnih bojiščih preli- skrajne meje, to je najiskrenejša naša in vsega sloven- vali so hrabri njegovi sinovi drago ceno kri za domovino skega naroda želja. in prejasno vladarsko rodbino; nepreračunljive so mate Bog ohrani, Bog obvaruj Vaše cesarsko in kra rijelne žrtve, katere ta narod prinašal za ohranitev Ijevsko apostolsko Veličanstvo! ugleda ? slave in moči države; neprecenljivi dokazi naj Dalje je shod na predlog dr. Schegule sklenil, po iskrenejšega sočustvovanja, katero se je pojavljalo v njem slati cesarju po posebni deputaciji naslednjo prošnjo: 322 Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo ! Slovenski narod si ničesar iskreneje ne želi, ko da bi spomin na petdesetletnico slavnega in modrega vladanja Vašega Veličanstva ohranjen bil poznim rodovom. V ta namen ustanovile so se in se bodo še širom ozemlja, katero je njegova last, razne dobrotvorne naprave in postavili jubilejski spomeniki. Vender pa je poleg tega živa želja v srci vsacega Slovenca, da bi se Vašega Veli- # čanstva vzvišeno ime spajilo z zavodom, ki naj bi — jednako, kakor Vašega Veličanstva slavno vladanje po- menja razdobje v razvoju avstro-ogerske monarhije — pomenil razdobje v kulturnem razvoju slovenskega in ostalih, na jugu države živečih narodov. Samo mogočne besede Vašega Veličanstva je potreba, da se ustanovi v Ljubljani vseučilišče z bogoslovsko, pravoslovsko in modro-slovsko fakulteto in še pozni rodovi blago3lavljali bodo trenotek, v katerem bode ta beseda izgovorjena ali zapisana. Vaše Veličanstvo bode zgodovina po vsej pravici imenovala mogočnega pospeševalca znanosti in prosveti-telja narcdov, naj tedaj v spomin na redki dokaz milosti božje, ki se je razlila letos nad Vašega Veličanstva ma-ziljeno glavo, po Vašega Veličanstva ukazii nastane na jugu države novo gojilišče znanosti in prosvete. Pri zborovanju, katero je sledilo slavnostní seji, je shod sprejel več važnih resolucij glede nadsodišča v Ljubljani, glede podpore slovenskih juristov in glede organizacije slov. županov. Shod se je vršil v najlepši slogi in utegne obroditi mnogo zlatega sadu za slovenski narod. Politični pregled. Za narodno ravnopravnost. — V soboto, 13. t. m. je pravosodni minister dr. Ruber sprejel deputacijo kranjske odvetniške zbornice, katera mu je vročila obširno, temeljito sestavljeno spomenico zlasti glede ravnopravnosti slovenskega jezika pri višji sodniji v Gradcu. Pravosodni minister je přiznal opravičenost slovenske zahteve in tudi opravičeoost pri-tožbe proti navadi, da morajo sodišča prve instance, na slovenski jezik prevajati razsodbe druge instance ter obljubil, da stori, kar mu bo mogoče glede na sedanji politični položaj. Principijelno smo torej Slovenci zmagali, a zdi se nam, da je pot do materijelne zmage še jako dolga, vsaj ministrova obljuba, da stori samo to, kar je glede na sedanji politični položaj mogoče, opravičenje domnevanje, da noče ničesar storiti, ampak pustiti vse pri starem. Položaj. — V soboto, v nedeljo in v ponedeljek so se mudili v Ischlu pri cesarju grof Goluchowski, pl. Kallay, groí Thun, baron Banfřy, dr. Kaizl in dr. Bárnreither. Cesar se je ž njimi opetovano posvetoval glede obnovitve nagodbe. Poročila o cesarjevi odlocbi se glase različno. Jedni zatrjujejo, da je zmagal Banffy, ki je odklanjal sploh vsak provizorij in tudi uveljavljenje nagodbe za Cislitvansko o § 14, vsled česar se začno nova pogajanja glede vsebine nagodbe, katera pa se ne obnovi, ampak se nadomesti s trgovinsko in carinsko pogodbo. Drugi pravijo, da se grof Thun ni udal, ampak da je ostal na svojem prejšnjem stališču, naj se nagodba za Cislitvansko obnovi s § 14. za Ogersko pa parlamentarnim potom. Pač pa hoče Thun še enkrat poskusiti, da reši nagodbo s parlamentom, a če se mu to ne posreći, hoče odstopiti. Ču-jejo se tudi druge verzije, katere pa ni možno kontrolirati. Povsem pozitivnega o iziđu posvetovanj v Ischlu se ne ve še nič, izvzemši to, da se — kakor rečeno — začuo še tekoči mesec nova pogajanja glede nagodbe mej Avstrijo in Ogersko. Državni zbor. — Poroča se, da hoče vlada sklicati državni zbor na dan 5. septembra, da poskusi še jedenkrát, če bi se dalo ž njim rešiti nagodbo, Jezikovne naredbe. — V nemških političnih krogih se razširja go korica, da hoče grof Thnn preklicati jezikovne naredbe. Ta govorica je na Češkem obuiila silno ogorčenje. Pokazalo se je, da bi prišlo do velikanskih demonstracij in do izgredov, če bi se to zgodilo. Vlada bi si s preklicem prav nič ne pomagala, kajti o tem pač ni dvoma, da bi v slučaju preklica jezikovnih naredb na mesto nemške obstrukcije takoi stopila slovanska obstrukcija. Konfiskacije v Dalmaciji. — V poslednjem času se vedno bolj množe konfiskacije dalmatinskih listov in sicer tako, da je v nevarnosti obstanek zadetih listov. Proti postopanju državnega pravdnika so se pritožili vsi dalmatinski listi na pravosodnega ministra. Kako postopa državno pravdništvo, se vidi iz tega, da je konfiskovalo v „Narodnem Listu' priob-čeni prevod § 13. naših državnih zakonov. Balkan. — V Macedoniji se gibljejo. Macedonski kongres je minole dni kon^al svoje zasedanje. Sprejel je spomenico, s katero se zahteva avtonomija Maeedonije in katero iz-roči izvoljeni centralni odbor vsem velesilam. Zvezni pojavi mej Bolgarijo in Crnogoro so čim očividnější. Čuj e se celo. da so Rumunska, Bolgarska in Črnogora sklenile pod pokroviteljstvom Ru3ije balkansko zvezo, kateri pristopi tudi Grška. Namen te balkanske zveze je baje, da se ne premeni položaj na Balkanu in se prepreči vsaka druga politika kake sosedne sile. Srbija stopa svoja pota, gotovo v svojo škodo. Skupščina se že krha. Opozicija Milanu nastaja čim večja. Politika Srbije nemore več dolgo ostati v tem tiru. Japonska. — Tudi Japonska se pripravlja na pomnožitev armade in mornarice. Pa zakaj bi zaostala, saj je to moderno. Novo naprednjaško ministerstvo ravno delà na to pri ravno vršečih se volitvah v parlament, da bi spravilo vkup tak parlament, ki bi pritrdil njegovim predlogom. Kakor povsod. Namesto, da bi se vlade ravnale po parlamentih, morajo biti ti pokorni sluge vlad. Seveda, včasih že tudi spodleti vladam in tudi japonsko ministerstvo ni sigurno, če bo prodrlo s svojimi obsežnimi in drugimi predlogi. Spanjsko-amerikanska vojska. Mirovni zapisnik pod-pisala sta zastopnika Spanije in Amerike dne 12. avgusta. Ta določa : Španska se odpove suvereniteti nad Kubo ; Porto-rico in njej lastne antilske ter ladronske otoke odsto'pi- Združenim državam; Združene države zasedejo Manilo za tolika časa, da se dožene prihodnja državnopravna uredba Filipin ; Španska oblastva zapuste takoj z vojaštvom vred Kubo in Portorico; tekom 10 dnij se snideta komisiji, ki se morata tekom 30 dnij dogovoriti radi izročitve Kube in Portorica; vojskovanje se takoj ustavi ; Španska in Združene države ime-nujejo vsaka 5 členov komisije, katera se snide najkasneje 1. oktobra v Parizu, da se dogovori o definitivnem miru. Vojna uprava Zjedinjenih držav je brzojavno odredila, da je takoj ustaviti vse vojskovanje. — Španjci, dasi hrabri vojaki so v tej vojski sramotno podlegli. Temu kriva je sama ma-lomarnost uprave. Namestu, da bi bili svoje naselbine bolj-šali, so iste le izsesavali. Brodovje so v vojski do cela izgubili, z vojsko na suhem pa tudi ne bi bili mogli nič upraviti, ker ni cest. Zanikrna uprava zlasti na Kubi se maščuje sedaj nad njimi. Kar so sejali, bodo sedaj želi. I 323 Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani. svetovnem prometu. Vzlic vsem napredkom zadnjih let se izobrazujejo celo v najvišji učni stopnji višje trgovinske šole danes v obče trgovski uradniki med tem, ko je podjetnik, ki mora imeti prost in širok obzor in biti zmožen za samostojno in razumno vodstvo svetovne kupčije, izročen nadaljni izobrazbi zunaj šole, ki kakor razmere obstoje v službi avstrijskih koristij navadno ne nastopi Seje dne 29. julija t. 1. so se pod predsedstvom zbornič-nega predsednika Iyana Perd an-a in ob navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. deželnovladnega svetnika dr. pl. R u 1 i n g a udeležili naslednji zbornični elani : Ivan Baumgartner, Oroslav D o-lenec, Andrej Gassner, Franc Hren, Anton Klein, (pod-predsednik). Franc Kollmann, Ivan Krajec, Josip Kuš ar> Josip Lenarčič, Fran Omersa, Feliks Stare, in Jemej izpodbuda. — Francoska, Angleško in Združene države Potreba, da se zviša izobrazba trgovskega stanu z ozirom na takošne namene, se je uviděla od naj-znamenitejših kupčijskih narodov, kjer ni treba, da bi bila prilika za izobrazbo šele kot nekaka gospodarska Žitnik. Ameriške imajo že visokim šolam jednako urejena Zbornični predsednik otvori sejo in připomni, strokovna učilišča in v Nemčiji so v preteklem letu đa so zbornični člani Karol Luckmann, Tomo Pavšler, začeli take naprave v najvažnejših trgoviščih usta-August Skaberne in Filip Supančič svojo odsotnost navijati. opravičili. Pri nas so idejo intenzivnejše strokovne izobrazbe Overovateljema sejnega zapisnika imenuje pred- trgovskega naraščaja že večkrat obudile različne go sednik zbornična člana Josipa Lenarčiča in Jerneja spodarske korporacije in tudi trgovinski krogi; Žitnika. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Nj. ekselenca g. trgovinski minister je poslal zbornici naslednji ukaz: Razvoj, ki ga naša vnanja trgovina, zlasti naš izvoz že dolgo vrsto let izkazuje, je v primeri k onemu podobo in življenje je pa dobila ta ideja šele s posredovanjem avstr. trgovinskega muzeja, združenoga s prostovoljno sestavljenim odborom trgovcev in indu-strijcev; predsedstvo muzeja mi je predložilo načrt organizacijskih pravil za takošno strokovno učilišče. To učilišče se misli kot celoskupna sestavina drugih trgovinskih držav tako neznaten, da se mo- trgovinskega muzeja, da se bodo trgovinske zbirke, rajo resno vpoštevati sredstva in pota, s katerimi bi kakor tudi knjižnica zavoda zato lahko porabile in se do cela pomoglo zboljšanju pri tem razvoju mero- slušateljem priliko dalo pregledati informacijsko poslo-dajnih razmer. Da je temu res tako, to se v isti meri tembolj prikazuje, ker je naša stara Evropa zase premajhna pastala, in mora v tekmovanju z Ameriko in ru- meno pásmo — vsled tega čez morje, da tam odlaga obilico svojih izdelkov. Neprimerno majhni del, ki nam pripada pri pre-skrbljevanji onih inozemskih prometnih dežel, ki nam niso ravno sosede, dokazuje, da smo na inozemskih poslovanje, s katerim se muzej že precej let bavi in katero se peča z dajanjem pojasnil in svetov o dobavi in spečavanju blaga, o kreditni zmožnosti inozemskih tvrdk, o carinskih in nakladnih razmerah itd. Ta združitev z muzejem ima še namen, absolvirane slušatelje pri njih prestopu v prakso seznaniti s pri-mernimi tvrdkami in jih pri morebitnem delovanju v inozemstvu podpirati, pa tudi nadzorovati. Smoter zavoda, ki se ima ustanoviti, meri na to. trgih, kjer se blago znatno razpečava, še vedno nepo- da se onemu, za mejnarodno delajoče kroge v trgovini znani, med tem ko naši konkurentje tam že dolgo svoje in industriji določenemu naraščaju, pri katerem zraven blago razpečavajo. Omejitev trgovinskega obzora škoduje uže kup-čijskemu delovanju doma, o vira pa pred vsem razvijanje intensivnega delà v inozemstvu. Avstrijski trgovec, avstrijski trgovski potovalec, ki hoče na tujih trgih promet domačih izdelkov pospeševati in trgovinske obče prve trgovske omike v sedanjem času ne zadostuje kupčijska vajenost in praksa, nudi današnjim zahtevam tega stanu primerno izobrazbo, ki se bo razširil, pa tudi omejil na vse strokovne znanosti, ki tvorijo pogoj za vspešno delovanje v inozemstvu. Učna tvarina obsega torej poleg jezikovnega zveze sklepati, se danes redko dobi, in če je vendar pouka, tičočega se popolne izvežbanosti najvažnejših kje, se neprestano pritožuje, da ni pri svojih soro- trgovskih jezikov v govoru in pisavi, posebne za trgo- jakih našel prave razumnosti za gojitev takih kupčij. vanje merodajne predmete iz narodnogospodarskega Vsled takih razmer se pri nas bolj ko drugje znanstva in politike, pod skupnim trgovskopolitične čuti potreba, da se širši trgovinski krogi po náčrtu geografije združeno poučevanje o produkcijski razmerah za izvoz vzgoje in da se pomanjkanje začetne kup- inozemstva, mejnarodni trgovski promet, različne kup- Cijske organizacije ustavi z vredbo naše trgovinske čijske običaje in razmere na trgoviščih, kakor tudi izobrazbe v posebni smeri, kjer se praznota praktično slednjič poznavanje blaga, ki naj bi, urejeno v posa- cobčuti, ker upliva ta na vse naše sodelovanje pri mezne industrijske stroke, razjasnevalo sestavo, po- 324 rabo in pređelovanje najvažnejših surovin, negotovih izdelkov in končnih izdelkov. Predsedstvo c. kr. avstr ijskega trgovinskega mu zeja in glavnega odbora za ustanovitev eksportne Ta ekonomičo-trgovinski del učne tvarine se bode akademije sta naznanila naslednji poziv : po vzgledu seminarjev predaval in se namerava vodstvo Znamenite so hesede, katere je Njega Veličanstvo 9 seminarjev izročiti ne samo teoretično izobraženim, naš cesar dne 18. februvarija 1898 spregovoril nekemu ampak tudi že v praktičnom delovanji izkušenim močem * odličnemu zastopniku avstrijskega eksporta — opomin katerim bodo za posamezne podrobnosti posebni stro- naj se stori vse, da se pospeši eksport domačih iz-kovnjaki pridodeljani, ki bodo poleg za dotični seminar delkov in da se tudi v naši domovini mlajši elementi po náčrtu določene učne tvarine predavali posebna iz industrijalnih krogov izobrazijo za intenzivnejši študij prekomorskih trgovišč. cesar3kih besed postal je danes poglavja iz te tvarine. Posamezni tečaji o predmstih, ki se bodo težko v okviru seminarjev obravnavali, bodo spopolnjevali izobrazbo. . Delà v vzorni pisarni bodo že pred vstopom v to šolo pridobljene znanosti z vajami o poslovodstvu, zlasti pod pridržkom izvoznih opravil na inozemskih trgoviščih, v dotičnem tujem jeziku dopolnjevala. Šola bode sestajala iz dveh letnikov in priprav-Ijalnega tečaja, v katerem se bodo oni aspirantje izo-braževali. ki se pri vsprejemni skušnji za prvi letnik niso izkazali s potrebnim znanjem, vender pa pokazali primerno sposobnost za nadaljno izobrazbo. Pomen teh To podlago organizacije sem jaz kakor tudi povsem jasen. Neizdržno napreduje gospodarstvena razdelitev zemlje, vedno hujša je borba trgovinskih vlastij, ki se poganjajo za svetovna trgovišča. Strmeti moramo in skrb nas prešinja, ako motrimo celi svet obsezujoče trgovske operacije, katerih so se na daljnem vzhodu ali onkraj oceana že lotili ali pa se za nje pripravljaj o industrijalne naše so-sedne države, da odprejo nove kraje, v katerih bi se moglo spečavati njihovo blago. Tej komercijelni selitvi narodov nasproti bila je Avstrija doslej resignirana, čeravno trgovska bilanca pomenljivo pada, in se tudi eksport naših fabrikatov gospod minister za uk in bogočastje odobril, zlasti ne množi tako, kakor bi bilo želeti, ne glede na druge ker je učna tvarina omejena na malo, a za trgovino osodepolne gospodarstveno-politične eventualitete, ki jako važnih strok in ker je res treba prilike, da se prete naši državi. Malo, mnogo premalo se je v ve temeljito nauči najvažnejših trgovskih jezikov (an- ifcem štilu storilo doslej, da bi se v trgovskih krogih gleški, francoski, španski in laški). vzbudilo zanimanje za obsežnejše trgovsko-politično Ker bode vsled tega zavoda naša vnanja trgo- gibanje, za pomnožite v našega eksporta. vina lahko razpolagala s sposobnimi močmi, ki bodo Sedaj pa se je tudi v Avstriji pričelo uvidevati t tudi za naprej uživali stalno podporo trgovinskega da je treba v tem obziru še mnogo storiti. muzeja, ki se peča s praktičnim pospeševanjem našega izvoza, sem prepričan, da se bo s tem zavod ustanovil, ki bo v okviru svojega delovanja, s tem, da nudi naraščajočemu trgovskemu stanu modernomu trgovanju primerne praktične vednosti, gotovo tudi sposoben, pripraviti pot bodočemu razvoju naših i mejnarodnih trgovinskih zvez. (Dalje sledi.) srbili db & ds ii & ít. & A & ."fs ťt & & & ti. & A dsAdbđididMbdfcelMbđidMltibsi^ m 1 Kmetijstvo. » zelenjavi Da bi se pa ta upliv čim preje pokazal, potře- buje ta zavod deloma razumnega pospeševanja naših gospodarskih krogov s tem da za to namenjeno mladino na to opozarjajo in da darujejo vzorné zbirke za izvoz sposobnih izdelkov, deloma potřebuje mate-rijelne podpore obstoječih gospodarskih korporacij v obliki letnih doneskov in podělit ve ustanov posa- meznim obiskovalcem. ozirom na zadnje opozarjam na to, da bode dobro. Opominjamo tudi na to, da se presajajo letna potrebščina zavoda znašala okoli 43.000 gld. (Dalje.) Predno presajamo sajenice, storimo prav, ako jim korenine nekoliko pomočimo v mešanico zemlje, gnojnice in kravjaka. Paziti moramo tudi na to, da niso koreninice ranjene. Sajenice presajamo v prav dobro zrahljane lehe na vrtu. Napraviti moramo dovolj prostorno jamo, v katero posadimo koreninice. Tlačenje korenin ne more biti nikdar popolnoma zdrave sajenice, katere imajo tudi dovolj lepih in od katerih se bode 20.000 gld. z dovoljenjem državne, krepkih korenin. Ranjeno koreninico moramo z nožem podpore pokrilo. gladko odrezati. Krog korenine smemo nasuti rahlje Ker izvozna akademija c. kr. avstr. trgov. mu- zemlje, v kateri se morejo koreninice lepo razprostirati. zeja začne svoj pouk dne oktobra vabim ča Ko so rastlinice presajene, moramo jim nemudoma stito zbornico, da se krepko potegne za toli zaželjeno vode přiliti i posebno če jih presajamo v vročih urah. pospešitev podjetja in se v ta namen nadalje do- Najboljši čas, rastline prešaj ati, je z večer, zlasti če je tudi meni s trgovinskim muzejem. nekoliko dežja ali da se vsaj k dež ju pripravlja. Nikdar 325 ne smemo več sajenic vzeti iz gređic, nego jih moremo lepo rumena. Tudi voda se ne sme vanjo stekati; dobro nemudema posaditi, ker kaj kmalu se posuše koreninice je, če se y deževnem vremenu pokriva. Vezana salata se takim mladim sajenicam. seje koncem maja ali meseca julija. Ona dobro prenaša Na vrtu so v sledečem popisana opravila vsa neob- vročino. Ker ne napravlja trdih glav, mora se, ko do hodno potrebna: raste j 1. Prilivanje. Rastlinam moramo prilivati, kakor povezati, drugače bo trda in neukusna. II. Spinača. Ta je dvojna: z zašiljenim ali pa z hitro se je zemlja osušila. Nikdar ne smemo čakati, da okroglim listjem. Pri nas obredi najbolje spinača z bi rastline veneti začele. Redkvice, kolerabe in kumare okroglim listjem. Spinača obrodi dobro v močni in zelo rastejo le v vlažni zemlji. Za polivanje je najboljši čas dobro po gnoj eni zemlji, zato jej gnoje vrtnarji navadno večer, da se po noči razdeli voda po zemlji. Zjutranje z vročim konjskim gnojem. Seje se navadno meseca avgusta, a more se sejati tudi spomladi. Če nastopi po zimi polivanje koristi le malo, ker solnee kmalu posije in voda izpuhti. Pri pekočem solncu pa voda vedno škoduje. Le hud mraz, jo moramo pokriti s slamo ali z listjem. Če spomladi moramo polivati grede zjutraj, da se morejo hočemo semena dobiti, pustimo, da raste spomladi spi osušiti čez dan na^a naprej in že meseca maja stori seme. Zelo prilju 2. Okopavanje. Okopavati moramo rastline večkrat bijena je velika špinača z okroglim listjem. Spinača daje m 1 vselej o suhem vremenu. Z okopavanjem rahljamo prav lepe dohodke, posebno meseca avgusta posejana zgornjo skorjo, torej okopavajmo, kakor hitro vidimo, da ker tej moremo odtrgati listje navadno dvakrat, jeseni se je napravila na površju zemlje trda skorja, da potem in potem v zgodnji spomladi. moreta y njo zrak in dež. (Dalje sledi.) Osipavanje. Z osipavanjem pospešujemo rast ko-renin in okopavane rastline dajejo boljši, okusnejši in mehkejši sad. Posebno željne in krompirjeve rastline morajo biti osipane. Pletev. Plevel se mora pridno cdpravljati, izru- ora s kcrenino vred ; najhitreje gre to po dežji, vati se n ko zemlja rahla. . Polivanje z gnojnico. Ako ima zemlja malo veža in vidimo, da rastline slabo rastejo, pripomoči mo biti dobro gnila in z vodo zmešana. V suhem in vročem vremenu ne smemo nikdar prilivati kadar dežuje 9 ampak te daj » Se daj ko smo razložili, kar je bilo povedati sploh glede obdelovanja vrta, hočemo na kratko povedati nekaj besed o najvažnejših vrstah zelenjave. Poučni in zabavni del. I I HI II III !■ imiIIIH ............................................................................................. Vaški Jakobin. (Češki spisal V. Beneš-Trebizsky. Poslovenil Drag. Pr.) ramo rastlinam s prilivanjem gnojnice. Gnojnica mora cegtj §ja Vračali so se od božje poti k sv. Janezu. Po državni od Prage do Lrm cela procesija, drug za drugim in vedno, kadarkoli so prišli do vasi, zapeli so in godci so zasvirali, da so brněla ušesa. Ljudje hiteli so na ulico in otroci spremljali so sprevod za vas, dokler niso dobili » odpustkov a prstanek ali sličico. .. • so se vže vračali iz Prage. Pol vasi šlo jim je nasproti, čakali so na nje cd samega Tudi do Velikih H Salata. Salate razločujemo tri glavne vrste in poludne Pozdravljam vas cd poti, pozdravljam vas ízpre sicer : Glavato salato, vezanico in endivijo. Vsaka teh vrst razpada zopet v mnogo razvrst. Jako dobra glavata sa- govoril je starček, sedeč na klopi pred bajto kraj vasi lata je na primer velika rumena glavata salata, ki se Vse je tako pozdravljal in vsem izmed starših stiskal roke nemško imenuje „gelber Trotzkopf*, in takozvana po Mimo koče šel je vže poslednji trop potnikov. Toda strvnica » Forellensalat a Najbolj sloveča endivija je pa tem starček ni več stiskal rok > glavo n eskarijol". Vse salate zahtevajo dobro pognojeno prhlico. uprl v nje svoje bistre, temnomodre oči povzdignil in Poletno glavato salato dobimo » posejemo seme takoj spomladi v dobre gnojne gredice. Zimska glavata salata seje se pa meseca avgusta in septembra v gredice, iz „Jarko, kje ste pustili Olivo?" vprašal je. „Od včeraj je nismo videli. Izgubili smo jo. Iskali smo jo, toda našli je nismo" rekla je stara Liškova. „Niste je videli, niste videli — pa ste jo izgubili?44 katerih presadimo sajenice meseca oktobra v 8—10 cm globoke jamice. Pred suhim mrazom obvarujemo rastline majal je z glavo starček in na licu pojavile so se bojaz- tolažil samega s tem, da jih prikrijemo s slamo ali z listjem, Ako pa ljive poteze. A čez čas dodal kakor pade sneg, ne pozebejo. Navadno poletno salato moremo sejati med druge rastline. na primer v zelnik. Seme se sebe: zajde » „Seveda. Praga je veliko mesto, člověk zajde zagleda se in potem ne ve kod in kam. Ko sem poseje spomladi in da imamo vse poletje salato, posejemo bil prvič v Pragi, sem tudi zašel; toda tedaj sem bil sam, ysakih štirinajst dnij nekoliko. Zimska endivija se seje samojedin od nas u t gredice meseca julija in sicer prav redko. Endivija n Pride, Materna, pride; bodite brez skrbia, potěšila zahteva močno gnojeno zemljo ter pridnega prilivanja. je starca Salaška. Ko je rastlina dorasla, se poveže s slamo, da do notranjih , Da prišla! Daj Bog, daj!" rekel je kmet z pereš ne more dohajati svitloba. Na ta način bo endivija zamolklim glasom in spet sedel na klop. Zagledal se je 326 y kopo marjetic na travniku. Ta travnik bil je tako krásen kot baržunasti plašč zlonskega kneza kadar je jezdil na so se mu na glavi. Kmet stal ji je nasproti, trd kakor kip. Lisje ježili lov do Bilihova, a ta marjetica kakor s srebrom tkane Blazna žena pričela je čez nekaj časa zopet » Ba * cvetke na oblekah ranjke knežne. Toda kmet gledal je zaman bi šel, Materna, a ko bi imel podplate iz železa, neradostno na ta kras, vtopljen y globoke, nepokojne přeje bi jih raztrgal, nego našel Olivo---.. Olivo misii. Sedel je še tako, ko je solnce slednjič zasvětilo iz vzeli so ti gospodje. Jaz sem jo viděla, kako je šel jeden bilihovskih šum. „ Še vedno sam, prijatelj ? Mrači se vže u 1 ízprego voril sosed Záruka, ko šel mimo koče izmed njih poleg nje in kako ji je prigovarjal. Dakle je bilo rudeče kakor večerná zarja, toda šla je rada in sme-jala se je, na starega očeta v koči ni mislila, mir več » Kakor na trnu sem. Bog ve, kje je ostala", rekel pozabila Bili so veliki gospodje, jeden bil je knez a je Materna. ta je vodil Olivo. Jaz sem se radovala, da gre njimi » Pojdem naproti", dejal je sam za sebe; šel je v Stare oči svetile so se Miri kakor lu5, ker je ne bodo sobo, vzel palico in čepico in odšel hčeri naproti. ■X- * * odslej samo zasmehovali, a ker bodete hodile od praga do praga dve, mlada in stara, hahaha!u Materna přišel je po cesti do stare hruške, na ka- groznim smehom oprtala je blazna žena svojo teri je visela podoba z razbitim steklom; ni je bilo več culico in pevaje odšla proti Tejnici. Precej časa donel je poznati. Rekali so, da je to Marija in da je pred leti tu do sen* se škrip težkih tovornih vozov in grozni spev žene vlačuge. strašilo. Od tistih dob, kar visi podoba tu, je ta duša osvobojena. Toda ljudje vendar niso radi zvečer tu hodili. Materna sedel je na mogočno korenino, ki se je raz- Kdor ni moral, ni šel, a kdor je moral mimo, šel je hitro, prostírala do polovice tra vniká. Bilihovske šume pričele Ako je imel molek, zvlekel ga je iz žepa, poljubil križec so šumeti in daleč za njimi je zagrmelo. Hruška pričela in pobožno molil desetko. A kdo ni imel molka, pozna- je v košu nekaj šepetati, a Materna sedel je tiho in upiral menoval je čelo s križem in hitel, kakor da mu je strašilo stare oči v vrh ceste, kjer so se dvigali kolobarji prahu za petami. kakor oblaki Materna ni zapazil, da pride do razvpite hruške. Počasi je šel, z glavo pavešeno, kar noga opiraje se ob zasukano palico kajti stari „Toliko let vže šteješ, Materna, toliko trpkih kup si izpil in še vedno blazno veruješ? Tvoja hčer da je šla hčer nogo mine, uije njegovi za gospodo, da se je smejala, ko so se ji laskali so se zibali, kakor da jih trese mrzlica, a okoli bele tvoja, Oliva? To bi ne moral imeti gole glave, da bi se glave krožile so misli, kakor ko črni ptiči letajo nad po- ti zapeljalo jedino tvoje dete, ljubček tvoj, a tvoje oči bi sneženem kraju pod temnimi oblaki ne bile vredne, da jih izkljujejo vrane, ki bi bolje ne n Greš za hčerjo, Materna? si imel iti, pa videle ne dekle pustiti samo na pot, kakor da je brez očeta u y Materna je utihnil. Bilihovske šume pričele so groz- zasikal je iz jarka posmehljiv glas, kakor šum netopira, neje šumeti, hruška nad glavo ni več šepetala, marveč ko v noči poleti na rop iz dupla. cvilila, kakor cvili dete, kadar ga sračja mati zapodi ven prestrašil, povzdignil glavo, po- v zimo, na dež, a čez čas tožila je kakor sirota. Iz slike, Materna gledal na se stran a šele sedaj je opazil j da je obešene na starem deblu i padel je poslednji košček prispel do hruške, a da na njenih koreninah sedi zgu- stekla, starému možu uprav na glavo. Toda Materna tega bana žena, kakor bi iskala pod prostranim košem pre- ni zapazil. nočišče » In ko bi tvojo hčer » Materna i vendar zapeljali? « m „Ne poznaš me, Materna? — Maro pozna ves okraj govoril je dalje. „Pa bi nehal na stara leta hoditi v cerkev, Pragi jo poznajo največji gospodje, brbrala je stara, pa bi nehal moliti, potem bi nehal verovati in hodil bi a njeno brbranje je bilo podobno sikanju gadovem n Da od vasi do vasi in povsod bi pravil, da bi tudi ne vero- gospodje, Materna! Tudi jaz sem bila nekoč v Pragi na vali ne v Boga ne v samega sebe, da bi pustili otroke poti, gospodje vzeli so me tam k sebi, a zdaj se mi smejé rasti, kakor rastejo bori na Gothardu. Slišiš me ti Bože pastir ji, hahaha! Pojdi, Materna, pojdi, a ko šel na i ki grmiš na nebu in bliske pošiljaš na ljudi in biješ z proti celo zaPrago, ne srečaš je in ne vidiš je, ker sem njimi dobre in zle, kaj bi jaz dělal? In še več bi izvedel, viděla Olivo jaz a Ti n AJ» da si Olivo viděla? Viděla, Materna, viděla, kako je šla za njimi, kako so jo vabili Vredna bila da jo uzrl gospod ) vzrav Tudi mene so uzrli. Saj si me poznal, a jaz bila sem še lepša nego tvoja Oliva !" zasikala je žena znova nala se in pričela peti : Hohouti zpívají za lesem, byla jsem panenkou, už nejsem. Zpívajte, vy naši kohouti, at mi srdce nermoutí da bi tako hitro na Materno ne pozabili in da bi imeli dovolj opravka." njim Zopet zmajal veter sliko Božje porodnice, a sta remu možu padlo je zopet nekaj v roke. Nad oblaki se je nekolikokrat zaporedoma zabliskalo in starec je po-gledal, kaj je bilo v sliki. lep dar od blázne žene n Srce iz lecta! Hm 1 1 izpregovoril je. „Ali ga zaničuješ? In vendar je to srce bolje od ljudskega. Ostaja enakomerno dokler ne plesni, a ljudsko menja se vsak čas." 321 vzdihom je vstal in potisnil srce spet na sliko. „Bolan, prijatelj bolan?" vprašal je kmeta, kc » Ti ) Mati Božja ! Koliko sem te molil, kolikokrat ti je stopil v sobo in pozdravil. Materna sedel je za mizo priporočil svojo hčer. Kolikokrat sem utékal pod tvoj in glavo podpiral z oběma rokama. plašč s svojo hčerjo, dajal v Ročovem vsako leto za sve „Danes je, Materna, prosná nedelja. Jutri bodo kri iavo i da bi mi jo ohranila. In tudi goljuíala ple- ževi dnevi, a kancional pod propovednico je za pol pota šastega starca, ki vže nima daleč do tistih dob, ko te s prahom pokrit. Slišiš, Materna ? Jarko 9 bolan ? cc uvidim venčano v nebesih še z večjo slavo, nego so te stresel je starca Liško prifedši k njemu. pred nedavnim na sv. Gori venčali? In še v tebe bi Materna je povzdignil glavo, iz čela si pogladil pe nehal verovati in povsod bi razglasil, da je to goljufija, pelaste lase, oštro pogledal na gosta a niti poprosil ga da to laž, kar si o tvoji moči pravijo." Nad hruško so se razleteli oblaki, nebni svod se je ni, da bi sedel. In tega Materna nikoli pozabil ni. Pred mašo bilo je danes, kum, tiho ; včeraj in pred zasvětil, kakor da se je v oblakih vnel ogenj, pc krajini včeranjem ravno tako. Nikdo ni popeval, minoli teden razlegal se je grom. Starec zatisnil je oči a ušesa zamašil je z rokama, da bi ne videl in ne slišal, vstal a šel proti vrhu ceste. smo poskusili, toda ni nam šio. Vi, kum, še vedno mol čite? Župnik vas po meni pozdravijo." » Župnik i sosed Liška? Hm, hm, župnik", rekel je Prvič šel je na daljno pot brez mošnje, brez kruha brez molitvenika. II. Šele po štirinajstih dneh se je vrnil Materna, toda sam. Přišel je koči î ko je vže bila tema. Navlašč je tako dolgo ostal zunaj vasi, da bi ga ljudje, ko pride, ne viděli in ga ne vprašali, kje je pustil Olivo. V sobi vrgel z zategnjenim glasom Materna. „Kje pa ste bili in zakaj ne greste v cerkev?" „Kje sem bil — tam sem bil. Mari ne ve tega vsa vas in vse vasi okoli in okoli, da je imel Materna hčer da si jo je vzgojil, kakor je mogel in umel, da jo je poslal sv. Janezu na pot v Prago a da se mu ni vrnila? Ne ve še tega, župan, ves svet? Ako ne ve, izve. To tudi vže vedo, da sem se vrnil a da sem přišel brez dekleta. Dva dneva ni šel iz koče in Kateri črt jim je to povedal ! Přišel sem v mraku in vendar se je na klop in počival. živel samo ob trdem kruhu in vodi. Okoli njegovih velih ustnic igral je jezljivi smeh. Rano v nedeljo vabili so zvonovi v cerkev. Meterna se niti ganil ni. Zvonili so k službi božji, a ko je zvon umolknil, pokazal se je še bolje jezljivi smeh na njegovih ustnicah. Bila je „prosná nedelja". Navadno bil je Materna, ako ni hodil na božjo pot, v cerkvi. Jedva je cerkovnik, vrata odprl, vže je sedel v propovednico, odprl knjigo in na delaven dan zapěl „Minula noční hodina", a v nedeljo o „Sv. Trojici". Toda danes bila je klop pod propovednico poleg slopa prazna vže v tretje, kar se je vrnil, a na klopi ležal je težki stari, svetovaclavski kancional*) vedo to." „Kum, zašla je, zašla a vrne se. Zmotila se je. Tvoja hči bila je dobra. » Kdo da vas je sem poslal, župan", vprašal je naglo Materna. kum ker brez vas ne moremo v cerkvi peti j „Župnik, ker bi tam bilo mrtvo a ker vaš kancional leži pod propovednico zaprašen. Materna je zmajal glavo in rekel: „Bode mrtvo, a kancional pod propovednico bode ostal zaprašen. Recite to župniku/4 Potem se je obrnil z obrazom od gosta. (Dalje sledi.) v lesenih platnicah in z medenimi sponami zaprašen. pred mašo v cerkvi vže v tretje niso popevali, v tretje po pameti starih vaščanov. Mesto da bi peli, pripovedo-vali so si šepetaje ljudje, da se je Materna vrnil pred Novice. ................................._.......................................................................... zW dvema dnevoma in da je přišel sam. Po sveti maši poklical je župnik soseda Liško, go voril njim precej časa, srčno mu stisnil roko, uljudno Slovenski visokošolci in abiturijentje imajo danes in jutri shod v Ljubljani. Nocoj prireie na čast mestu ljubljanskemu županu veliko serenado, katere se udeleži tudi se nasmehljal, a Liško kimal je z glavo, kakor da jo je Sokol. Poleg zborovanj je na dnevnem redu tudi komerz, ka imel na peresih. » mi Saj to nekako izvedem, gospod župnik. Ne pravijo kmet, a župnik se je še uljud- zaman Liška", rekel terega prirede jutri z večer na vrtu „Narodnega doma" nedeljo napravijo izlet v Kranj. Ustanovna slavnost Idrijskega Sokola dne 14. in 15. avg. izpala je lepo. Udeležba je bila velika. Bili so neje nasmehljal, skoraj glasno, a stisnil županu Liški zastopani Sokoli iz Ljubljane, Kranja, Gorice in Prvačine. roko še srčneje. Ko je přišel Liška domov, slekel je praznično suknjo in šel le tako v telovniku ven pred svoj stan. Zažvižgal si je, roke imel uprte y bok, gledal je po vasi in zaměřil Materni v kočo. / pesmanca. Vseh vnaojih Sokolov je bilo nad 60. Celjska slavnost. Slavnost, katero sta priredila dne 14. in 15 iz Ptuj ralni v avgusta v Celji » Slovensko pevsko društvo u in » Celjsko pevsko društvo dosegla popolni nio- vspek. Udeležba je bila ogromna. Do 5000 udeležencev bilo. Zelo častno je bila zastopana celjska okolica. Do 400 kmetskih fantov z narodnimi trobojnicami je korakalo mej drugimi udeleženci v Celje. Sv. maso v cerkvi sv. Jožefa iz- Ten Celja je daroval preč. g. celjski opat Ogradi, ki je po lepem nagovoru blagoslovil novo zastavo „Celjskega pevskega društva". Živahno življenje v „Narodnem domu" v Celju, ki se je razvilo v banketu. Zborovanji in koncertu je pričalo jasno o žitji in bitji ondotnib Slovencev. Nemški pritepenec se trese vsled takih pojavov. Zato tako hudovanje in kricanje. Kakor vselej so nesramni nemškutarski Celjani tudi sedaj na najnesramnejši način psovali, z jajci, čmilom in drugim ome-tavali Slovence. Boje se jih, zato ta jeza. Da bi bila policija svojo dolžnost storila, bi bilo manj spopadov. Vodjo razgra-jačev nekega Oechsa so zaprli. Le poèasi bo prišel čas, ko bodo tudi Celjani mirni. — Županski shod. Sijajnejega pojava narodne celo-kupnosti, kakor je bil županski shod dne 16 in 17. avg. t. 1, ni še doživel slovenski svet. Nad 700 slovenskih županov in dež. in drž. poslancev iz Štajarske, Koroške, Primorske in Kranjshe prihitelo je v belo Ljubljano, da skupno izrazijo ču-tila udanosti in zvestobe do presvitlega cesarja in p< vdarjajo težnje slovenskega naroda. Vrlih zastopnikov naroda niso motile dtželske meje, da se zbero k skupnemu posvetovanju v sre-dišci slovenskem. Bela Ljubljana je mile ji goste sprejela naj-prisrčneje in razobesila raz hiš zastave, častili večer, ki se je priredil došlim gostom dné 16. avg. na vi tu Narodnega doma je bil velikansk. Svirala je godba, švigale so rakete kvišku in odmevala je slovenska pesem ob navdušenosti mnogobrojno zbranega naroda. Pri petju so sodelovala pevska društva „Ljubljana", „Slavec" in „Trgovsko pevsko društvo". Narodne dame so priredili bogat bazar, ki je vrgel lep »kupiček za fond Pre-šernovemu spomeniku. V krepkih besedah pozdravil je zbrane župane g. deželni odbornik ces. svetnik Ivan Murnik ; bili so še drugi nagovori. Bil je lep krásen večer kakoršnih se ne priredi mnogo in udeležba je bila tolika, da jih je mnogo odšlo, ker niso našli prostora, Slavnostnemu zborovanju dné 17. avg. ob 11. uri dop. v Narodnem domu je predsedoval župan Hribar. V imenu dež. odbora je pozdravil zborovalce dež. odbornik Povše. Župan Hribar jevdaljšem krásnem govovn utemeljeval in konečno prebral udanostno izjavo do presvitlega cesarja, v kateri se jasno povdarja zvestoba in udanost do presvitlega vladarja. Župan novomeški dr. Schegula je nasvetoval dodatno adreso do Nj. Veličanstva, da se naj ustanovi v Ljubljani vseučilišče. V deputacijo, ki naj adreso izroČi na pristojno mesto so bili izvoljeni : Ljubljanski župan Hribar, župan dr. Rudesch (Ribnica), župan Ipavic (s Štajerskega), župan in posl. Muha (s Primorskega), župan K. Jelušič (iz Istre) in župan A. Goričar (s Štajarskega). Kranjski župan Šavnik je v lepem govoru nasvetoval, naj bi vse slovenske občine pri-spevale k troškom za spomenik cesarja, kateri se postavi v Ljubljani. Nasvetu se pritrdi soglasno. Slavnostnemu zborovanju je sledilo drugo zborovanje Poslanec Vošnjak je utemeljeval in predlagal resolucijo glede ustanovitve višjega so- dišča v Ljubljani župan Lenček pa resolucijo glede podelitve % stipendij slovenskim juristom. Obe resoluciji se sprejmeta soglasno. Pri pogoščenji ob 1. uri v Sokolovi dvorani je bilo »rečenih celo vrsto lepih napitnic. Župan Hribar je napil ndeležnikom shoda, povdarjaje, da se danes vidi, da smatra narod belo Ljubljano za svoje središče. Krški župan doktor Romi h je napil Ljubljani in nje županu Hribarju. Zborovalci so priredili ob tej priliki županu Hribarju navdušene ovacije. Podžupan dr. vitez Bleiweis je napil slovanski vzájemnosti. Župani so bili gostje ljubljanskega mesta ; dame so stregle, godba je svirala. Ob 4. uri popoludne se je zborovanje nada-Ijevalo. Župan Z ega iz Kala je poročal o organizaciji slovenskih županov ter predlagal, da se za celo Slovenijo ustanovi Zveza slovenskih županov. Predlogu se po kratki debati na-vdušeno pritrdi. Posvetovanje je bilo s tem končano. Metliški župan Jutraš se v imenu zborovalcev zahvali mestu Ljubljani za vsprejem in županu Hribarju za prireditev shoda in vodstvo priprav in razprav, Župan Ilribar se »ahvali in za- ključi zborovanje povdarjaje, da bodi Ljubljana središče Slo vencev. Krepki živio klici so zaorili županu Hribarju in bell Ljubljani, na kar so se zborovalci razšli. Po shodu je župaa Hribar odposlal na presvitlega cesarja brzojavko, v kateri se poudarja neomejena udanost in zvestoba, katero slovenski Župani izražajo Nj. Veličanstvu imenom naroda in se omenja shodovega sklepa, da bodo vse slovenske občine prispevale k zgradbi spomenika, kateri se postavi Nj. Veličanstvu v beli Ljubljani. - — Osebne vesti C. kr. finančni ravnatelj v Ljubljani g. dvorni svetnik Karol Plachki gre v pokoj. Tem povodom mu je cesar podělil plemenitaštvo. — C. kr. finančnim ravnateljem v Ljubljani je imenovan višji finančni svetnik v Gradcu g. Karoi Lubec. — C. kr. finančni svetnik v Ljubljani g. V. Jenny je imenovan višjim finančnim svetnikom v Gradcu. — Cesarjev rojstni dan. Avstrijski narodi praznovali so letos v jubilejskem letu cesarjev rojstni dan slovesneje* kakor sicer. Ljubljana je bila tem povodom vsa v zastavah. V stolni cerkvi služil je ob 10. uri dop. presvitli knezoškof slovesno sv. maso, katere so se udeležili vsi dostojanstvenik! ter mnogo vernikov. Glavne dele sv. maše so naznanjali topovi z Grada in streljanje vojaštva, postavljenega ob bližini cerkve. Na deželi bodo slovesno praznovali cesarjev rojstni dan v nedeljo. V mnogih krajih bodo ob tej priliki tudi praznovali oOletni jubilej. — Koseskega slavnost. Ob najobilneji udeležbi ob stoletnici rojstva slovenskega pesnika in budiielja Ivana Vesela Koseskega odkrili v nedeljo dne 14. avg. najslovesneje na njegovem rojstnem domu v Kosezah pri Moravčah spo-minsko ploščo. Zastopana so bila pri slavnosti razna društva in korporacije mej drugimi „Slov. Matica", „Glasbena Matica" v „Slov. pisateljsko društvo", mesto Ljubljana, čitalnice v Ljubljani, Kamniku, Spod. Šiški itd. več gasilnih društev in dr. Goste je pozdravil g. notar Rahne, odgovoril je nadzornik g» prof. Levec, predsednik Slov. Matice. Cerkveni govor je imel g. prof. Župan, slavnostni govor pa g. ravnatelj dr. Detela. V Lukovici, kjer se je vršil obed, je došlece pozdravil gosp. župan Mlakar, odgovoril je g. Hribar župan ljubljanski. Pri banketu so govorili : dekan Kajdiž, Juvančič. dr. Detela, Pirnat* župan Jelovšek, ces svetnik Murnik, rač. svetnik Svetek, prof. Levec, prof. Župan itd. Pri slavnosti je sodeloval mo-ravški pevski zbor in kamniška godba. Slavnost se je završila najčastneje. — Cesarsko slavnost priredita dne 20. in 21. avgusta t. 1. prostovoljno gasilno društvo in občinski odbor na. Jesenicah — Slovensko bralno društvo v Tržicu je slavilo cesarjev jubilej včeraj s koncertom v hotelu „Radetzky'. — Cesarska slavnost. V Novem Mestu se je pod pokroviteljstvom blag. gosp. Antona Polla, c. in kr. podpol-kovnika v p. osnoval slavnostni odbor, ki priredi slavnost v proslavo 501etnice Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Slavnost se vrši dne 21, avgusta t. 1. in se morejo udeležiti vsi dosluženi vojaki iz Novega mesta in okolice. — Kmetijsko kemijsko poskuševališče v Ljub--ljani so otvorili slovesno dne 13. avg. v prostorih c. kr. kmetijske družbe v Salendrovih nlicah. Otvoritvo so prisostvo-vali razni dostojanstvenikl. Predsednik c. kr. kmetijske družbe g. ces. svetnik Iv. Murnik je v daljšem govoru pojasnil ustanovitev zavoda ter proglasil istega otvorjenirn. Ravnatelj zavoda g. dr. E. Kramar je na to prisotnim razkazal vse naprave. — Umri je dne 12. avg. v Črnomlju upokojeni župnik nemškega vitežkega reda in častni meščan črnomaljski g. Vi- ljem Vesel. N. v m. p. ! — Zaveza kranjskih gasilnih društev ima v nedeljo dne 21. avg. t. 1. ob desetletnici svojega obstanka v proslavo cesarjevega jubileja svoj slavnostni shod v Ljubljani.. 329 — Gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom čč. gg sester iz reda sv. Frančiška otvo-rijo meseca oktobra t. 1. Pouk bode v slovenskem jeziku in trajal jedno leto Število gojenk, ki bodo stanovale v novem poslopju poleg Marijanišča v Ljubljani, je omejeno na 12. Pouk bode obsezal vse stroke gospodinjstva : kuhanje, šivanje, pranje, likanje, delà v hlevu in na vrtu, mlekarstvo, živino-rejo, gospodinjsko knjigovodstvo in razne šolske predmete. V šolo bodo sprejemali 16 let stara dekleta, ki bodo plačevale po 14 gld. na mesec za hrano stanovanje in druge potreb-sčine. Prošnje naj se pošljejo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe do dne 15. septembra. — Nova poštna zveza. Županija Oselica nad Škof-joloko je dobila s tekocim mesecem pošto s potnim selom. — Drugi veliki požar na Koroškem. Dne 6. t. je uničil požar vas Dropolje v Zilji. Pogorelo je 15 posestnikov popolnoma, tudi več živine je storilo konec. Škoda je velika. — »Družbe sv. Cirila in Metoda knjižnica« je Tavnokar izdala: a) XII. zvezek: „Franc Jožef I, cesar avstrijski'1 z eno podobo, 72 strani, spisal c. kr. učiteljiščni ravnatelj Frančišek Hubad, cena izvodu 15 kr. (100 izvodov 12 gl.) b) XIII. zvezek: „Andrej baron Čehovin* s štirimi podobami, 39 strani, spisal nadučitelj Janko Leban, cena izvodu 10 kr. (100 izvodov 8 gld. c) Tudi je izšla 64 strani obsegajoča knjižica: „Naš cesar Fran Josip I. 1848—1898" v nenavadno elegantni obliki s 27 jako čisto vtisnjenimi podobami. Spisal in založil jo je družbini prvomestnik. Torno -Župan v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Cena tej knjigi je 15 kr. (100 izvodov 12 gld.) Te knjige eminentno patrijo-tične vsbine, ki so namenjene slovenski mladini, najtopleje priporočamo vsem slovenskim rodoljubom, posebno pa vodstvom ljudskih, meščanskih in srednjih šol, da bi jih ta naročevala v obilném številu v razdelitev med šolsko mladež povodom slovesnega praznovanja 501etnice cesarjevega vladanja. Knjige se dobivajo pri Iv. Bonaču, trgovcu in knjigovežu v Ljubljani ter pri vseh knjigotržcih. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 15. julija do 5. avgusta poslali: Slavna „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" v Ljubljani 40 gld. — Slavna „Narodna tiskarna" v Ljubljani 50 gld. — Moška podružnica v Mariboru po g. prof. BI. Mateku 102 gld. 95 kr. ; darovali so: po 10 gld. gospodje : dr. J. Glančnik odvetnik; volitev pok. prof. Murôeca, — Po 5 gld. gospodje: Bohinc, stolni župnik : dr, Ferk, zdravnik ; Hribovšek, kanonik ; Orožen stolni prošt. — Po 2 gld. gospodje : Jerovšek, prof. ; Kavčič, prof, ; dr. Križanič, kanonik ; dr. Medved, prof. : dr. Mlakar, kanonik; dr. Pajek, kanonik; dr. Tertnik, prof.; Žitek, prot. ; Po 1 gld. gospodje: Bahovec, poštni oficijal; Belè, potovalni učitelj; dr. Bezjak, prof.; Čížek, kaplan; Divjak, uradnik; Dolenc, trgovec ; dr. Dominkuš, odvetnik ; dr. Firbas, notar ; Prangeš, gostilničar ; Holuša, železniški uradnik ; Hribernik, Spiritual ; Josek, uradnik; Košan, prof.; Koželj, lekarski po-močnik; Kregar, založnik pohištva; Lenart, uradnik; Maj-cinger, prof ; BI. Matek, prof, ; dr. M. Matek, prof. ; Miklo-sich, učitelj ; Mih. Nerat, naducitelj, Mirosl. Nerat, avskultant ; Paulič, poštni kontrolor; Peče, poštni uradnik; Perko, železniški uradnik; Pokorn, prof.; dr. Eadaj, notar; Rakovec, železniški uradnik ; Rapoc, posestnik ; Rusy, uradnik ; Schiffner, poštni oficijal ; Schreiner, ravnatelj ; Simon, uradnik ; Stanič, uradnik; Tajek. vojaški kaplan; dr. Terč, zdravnik; dr. Vou-&ek, deželni svetnik; Zidanšek, prof. Po 1 krono gospodje: Oisel, učitelj ; Fistravec, učitelj : Košenina, poštni uradnik. Oosp. dr. Glaser in tovariš 3 gld. namesto venca na Kru-iic-evo krsto. „Přírodopisní pouk" spisala Schreiner in Ko-Çrivnik, 21 gld. 28 kr. Pri občnem zboru nabranih 12 gl. 55 kr. ôisti dohodek koncerta, prirejenega meseca majnika, 33 gl. 47 kr. — Podružnica sv. Štefana na Zilji po g. V. Janku 12 gl. 77 kr. — Slavna hranilnica v Ljubnem na Stajerskem 5 gld. — Slavna posojilnica v Logatcu 10 gld. — Zbrani narodnjaki in narodnjakinje ob priliki podoknice prémii, g. knezoškofu v Ljutomeru 2 gld 65 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g. Mariji Drukar 68 gld. 30 kr. — Podružnica Novo Mesto 115 gld. — Podružnica v Bovcu 19 gld. za 1. 189^ in 22 gld. za 1. 1898. - Podružnica v Selcih 15 gld. .80 kr. — (t. J Sadnikar v Kamniku 100 gld. kot čisti dohodek skupne veselice moške in ženske podružnice, z namenom, da postane pokroviteljica kamniška ženska podružnica (predsed-nica) — Slavna posojilnica v Celju 50 gld. — Gr. Franc Sušnik v Škof) i Loki iz nabiralnika 1 gld. — Zaspanci iz Kr. Gr. 1 gld. — čast. g, dekan Gantar za „L. N." 1 gld. — G knjigotržec Schwentner za 2 „L N." 1 gld. — Podružnica v Litiji 56 gld. — C. g Val. Mikuš, župnik v Št Juriju ob juž, žel., 50 kr. — Zbirka mej Slovenci v Ko-čevju 10 gld. — Moška podružaica v Kranju po g. blagajniku Fr. Luznarju 79 gld. — Podružnica za Kotmaro Ves in okolico 12 gld, — Ženska podružnica za Maribor in okolico 150 gld. 52 kr. — Bog živi vse darovalce! Uljudno se prosijo podružnična blagajništva, ki še niso poslala doneskov, da bi to storila. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Trinajsta skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Dasi skupščina družbe sv. Cirila in Metoda dne 16. avgusta v Ribnici ni bila najštevilneje obiskana, je bila vender častna naslednica svojim minolim dvanajsterim. Vrli Ribničanje so vse mogoče storili v lepši vsprejem gostov. Ves trg je bil v zastavah, gromeli so topiči in godba je svirala, Došle skup-šcinarje so pozdravili g. dekan Dolinar, gospa Gruntarjeva, župan dr. Anton Rudeš, gospica Lukanova. Zahvalil se je predsednik prof. Župan. Ob viharnih živio-klicih obilo zbra-nega ljudstva se je sprevod pomikal v trg. Po sv. maši v dekanijski cerkvi je bilo v prostorih g. Iv. Arkota zborovanje po naznanjenein dnevnem redu. Predsednik prof. Župan pozdravi zbrane skupščinarje in . otvori zborovanje. Tajnik župnik Žlogar poroča o družbinem delovanji. Iz poročila posnamemo : Družba šteje sedaj 134 podružnic, 81 mešanih, 24 moških, in 29 ženskih s 12000 članov. Glavni smoter družbe so dobri šolski zavodi za slovensko mladino, katero potujčujejo v nemških in laških šolah. Teh zavodov je 16, in sicer: Zabavišče v Celju, kjer je bilo letos 38 otrok; zabavišče v Mariboru je vzgojevalo 58 otrok, kar dokazuje, da je tudi v Maribora mnogo Slovencev, štirirazredna deška šola šola pri sv. Jakobu v Trstu 225 dečkov; trirazredna dekliška šola pri sv. Jakobu v Trstu 177 deklic; zabavišče v Rojanu 81 otrok, na Greti 51 in v Pevmi 49 otrok. Narodna šola v St. Rupertu pri Velikovcu je letos v dveh razredih vzgajala 112 otrok; v kratkem se odpre tudi notranja šola, ki bode velikega pomena za koroške Slovence. Prvo zabavišče v Podgori pri Gorici je vzgajalo 61, drugo 51 otrok, „Sloga" v zabaviščih v ulici sv. Klare 73 in v ulici Barzellini 67 otrok. Dalje društvo „Sloga" s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda vzdržuje v Gorici slovensko petrazrednico, ki je letos stela 565 otrok, in zabavišče pod Kostanjevico, kjer je bilo 71 otrok. Dalje vodi gospa Antonija Nadlišek-Grmekova zabavišče pri sv. Ivanu poleg Trsta in gospica Dragica Gregoričeva zasebno zabavišče v Škednju pri Trstu. V prvem je bilo 60, v drugem 39 slovenskih otrok. — Tajnik povdarja lep napredek družbe in poroča, da je družba v namen pomnožitve svojih dohodkov izdala letos tri knjige: „Franc Jožef I, cesar avstrijski", spisal prof. Fr. Hubad; „Andrej baron čeho vin", spisal Janko Leban in „Naš cesar Fran Joâip I.a, katero je spisal prvomestnik Tomo Župan. Ta knjižica se dobiva po 15 kr. izvod. Dalje so užigahce, katere je založil g. Perdan, doslej donesle družbi 1200 gld.; kava 200 gld. precej tudi nabiralniki, svinčniki in tudi milo obeta dohodkov. Kresovi na čast sv. Cirila in Metoda še niso ugasnili, a tudi razni darovi ne še ugasnili, a tudi razni da- 3SO rovi ne še usahn Družbo podpirajo slovenski časopisi, po Tržne cene. eojilnice in hranilnice, dtželni zbor kranjski, obč. zastop ljub ljanski in razni zasebniki. Tajnik se spominja tudi malih do V Ljubljani dne 13. avgusta 1898. Pšenica brotnikov in prijateljev družbe ter omeDja, da se je deputacija 9.50 kr. rž gl. 7.50 kr., ječmen gl. 6.50 kr., oves gl. gk kr. glavnega odbora dne 23. junija poklonila presvetlemu knezu ajda gld. 10.50 kr., proso gld kr turšica gld. 6.40 kr, in škofu ljubljanskemu, proseč ga naklonjenosti, Konečno pose, da vsak po svojih ročevalec pozivje vse zavedne Slovence, močeh moralno in gmotno podpira družbo ter neti ogenj lju- leča gld. 12.— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 11* Vse cene veljajo za 100 kgr.) k* bezni in požrtvovalnosti za krsčansko in narodno vzgojo naše mladine, ter med živahnim odobravanjem konča z besedami koroškega pesnika: „Na stražo! — Na straži naj vsakdo bedi, Da tujec ne stopi čez mejo! Odslej nam sovragi nobene pedl Zemljé več odvzeti ne smejo!" V Iz Družba poročila blagajnika kuřata Koblarja posnamemo: imela leta 1897 troškov 17.819 gld. 92 kr., in d ,_■ u > t) priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Phoenix sicer za šolo v Trstu 5446 gld. 69 kr., za šolsko poslopje v Trstu 4001 gld. 31 kr., za šolska vrtca v Kojanu in na Greti 1741 gld. 57 kr., za šolstvo na Goriškem 2565 gld., za šolski vrtec v Mariboru 303 gld. 42 kr.. za šolski vrtec v Celju 470 gld., za šolo v Velikovcu 690 gld. 50 kr., za je bila na razstavi za zdrav pomada lase solsko poslopje v Velikovcu 677 gld. 83 kr., za knjige 734 gld. 77 kr., za tiskovine 112 gld. 35 kr., za stanarino 175 gld. 35 kr., podpore in nagrade so znašale 694 gld. 76 kr., razni troški 206 gld. 47 kr. Dohodki pa so «našali 16.033 gld. 91 kr., in sicer doneski podružnic 7994 gld. 30 kr., pokroviteljina 1160 gld. 82 kr., podpora dež zbora kraDjskega 1000 gld., obč. sveta ljubljanskega 500 gld., slov. posojilnic 580 gld., razni darovi 1178 gld., Mohorjani so darovali 30 gld. 70 kr., časniki nabrali 1765 gld. 14 kr , iz nabiralnikov 57 gld. 66 kr., volila 227 gld. 70 kr., » Lub- laňské Novize" 341 gld. 98 kr. itd. Troški za 1897 torej nulo presegli dohodke za 1786 gld. leto za družbo nabrala 7635 gld. kr. Kranjska so mi- 88 kr, Štajerska 2642 gld. 18 kr., Koroška 482 gld. 91 kr., Goriška 1839 gld. 82 kr., Trst z okolico 3296 gld. 45 kr, f Istra 63 gld. 23 kr. Velikovška narodna šola je stala 36.413 gld. 17 kr., upa družba večinoma po- dolga je èe 18.700 gld. Ta dolg jeden volil okoli utegne družbi donesti kriti z dařili dveh umrlih dobrotnikov ; 5000 gld., drugi hišo v Gradcu, 12.000 gld. A danes sta vili moška in ženska podružnica v Ribnici darovali 200 gld. V glavni odbor so bili zopet izvo- ljeni po pravilih izstopivši dr. vitQz Bleiweis, Gregor Ein- epieler in Anton Žlogar; namesto dr. Dečka, se vsled oddaljenosti odpovedal odboiništvu, je bil izvoljen gosp prof. Brežnik. V nadzorništvo so bili zopet izvoljeni izstopivši gospodje. Na predlog predsednika prof. Župana zbor pošlje udanostno izjavo presvetlemu cesarju. PoroČilom in vsem pred-logom pritrdi zbor odobravanje, Po končanem zborovanji bil banket v hotelu g. Ant. Arkota. Prvo napitnico je govoril družbin predsednik presvitlemu cesarju. Govorili so še ribniški dekan, svetnik ViŠnikar, notar Svetec, ces. svetnik Murnik in dr. Posebno je navdušila navzoČe s svojim govorom gospa Ponikvar prvomestnica tržaške ženske podružnice. Pozivljala slovenske matere da vzgajajo krepostne hčere in značajne skupščina končala, ki ostane sinove. banketom se vsem udeležencem v najlepšem spominu Loterijske srečke V Linču dne 13. avgusta t. 1.: 50, 40, 74, 89 V Trstu dne 13. avgusta t. 1. : 11, 54, 47, V Pragi dne 17. avgusta t. 1.: 12, 20, 15, 87. stvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom m je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval nih pišem edino reelno m rt < za las gospode in katera in dame zapreci neškodljivo sredstvo ohranijo bujno rast danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamči poštnem ? V . da si izpa- ? Cena lončka 80 kr. po povzetju K Dunaj. 26 3 ■ Hoppe, Wippliiigerstrasse 14 Razpošiljava samo zasebnikom En odrezek dolg dostno moško obleko stane samo 3*10 iz dobre 480 7-50 8-70 10-50 12*40 1395 fine finejše angleške grebenčaste) pristne ovčje volne odrezek črno salonsko obleko Blago vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden mičnih barvah peru vi en odrezek dosking, blago 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto vejot blago, kakor blago finančně žandarmerijške uniforme razpošilja tovarniških cenah reelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga *\ t iesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor ! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. Odgovorni urednik : Avgust Pncihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki