8
r*
en
Z
CŠ)
S
r
C/3
H
I
VO
U>
ON
N)
'J
n>
a*
«2. CJ i—*
vo
Ul
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XII.
Novo mesto, 27. februarja 1975
Št. 4
VSE I SKUPŠČINA SKUPNOSTI OBČIN ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE:	IINA OBČINA NOVO MESTO:
39.	Družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ter skupščine skupnosti 40.	Statut skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje	41.	Odredba o ureditvi prometa na Škrab če vi ulici v Novem mestu 42.	Popravek odloka št. 14 OBČINA TREBNJE:
	43. Odlok o urejanju in vzdrževanju vojaških pokopališč in grobov, spomenikov in spominskih obeležij v občini < Trebnje
c«
H
*
N)
♦ Skupščina skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
39.
. Na podlagi 193. člena ustave SR Slovenijeter 112. člena statuta občine Črnomelj, 231. člena, statuta občine Metlika, 152. člena statuta občine Novo mesto in 118. člena statuta občine Trebnje so skupščine občin Črnomelj dne 30. 12. 1974, Metlika dne 26. 12. 1974, Novo mesto dne 27. 12. 1974 in Trebnje dne 27. 12. 1974 na sejah zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbeno-političnih zborov sprejele
DRUŽBENI DOGOVOR
o	ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ter skupščine skiip-nosti
I.	SPLOŠNE DOLOČBE *
1.	člen
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena, ki so navedene v tem družbenem dogovoru, skupščine	občin Črnomelj,
Metlika, Novo mesto in Trebnje ustanovijo	skupnost občin
Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in skupščino skupnosti kot medobčinski organ sa-
moupravljanja (v nadaljnjem besedilu: skijpnost in skupščina skupnosti).
2. člen
V	skupnosti ustanoviteljice usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo o urejanju skupnih zadev, ki so določene s tem družbenim dogovorom, podrobneje pa se opredelijo v statutu skupnosti.
3. člen
Sedež skupnosti je vedno na sedežu tiste občine, iz katere je predsednik skupščine skupnosti.
4. člen
Skupnost ima svoj statut, skupščina skupnosti pa svoj poslovnik.
S statutom se podrobno uredijo vprašanja, ki so skupnega pomena za vse štiri občine, določijo se pristojnosti organov skupnosti ter uredijo druga vprašanja.
Statut skupnosti sprejmejo skupščine občin — ustanoviteljic skupnosti po poprejšnji razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
S poslovnikom skupščine skupnosti se podrobneje uredi način dela skupščine skupnosti in njenih organov.
Poslovnik sprejme skupščina skupnosti z večino glasov delegatov vsake občine, ustanoviteljice skupnosti.
II.	ZADEVE, KI SO SKUPNEGA POMENA ZA OBČINE, USTANOVITELJICE SKUPNOSTI	/
5.	člen
Zadeve skupnega pomena za občine, ustanoviteljice skupnosti, so:*
1. družbenoekonomski in samoupravni razvoj občin ter usklajevanje programov razvoja občin in skupnosti;
2. usklajevanje programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva in gozdarstva, industrije, trgovine, prometa in zvez, gostinstva in turizma, malega gospodarstva, vodnega gospodarstva, gradbenega ter komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
3. usklajevanje stališč o kreditno poslovni politiki;
4. usklajevanje stališč o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na> razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji;
5. razvijanje, povezovarfje in utrjevanje krajevne samoupravne in samoupravnih interesnih skupnosti;
6. usklajevanje zaščite borcev NOV in borcev za severno mejo;
7. usklajevanje programov razvoja zdravstvenega varstva in investicijske politike na tem področju;
8. delovanje in razvoj srednjih, višjih in visokih šol v regiji in za njih potrebnih internatov;
9. kadrovska in štipendijska politika;
10. socialno in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje ter starostno zavarovanje kmetov;
11. regionalno prostorsko programiranje;
12. davčna politika;
13. splošni ljudski odpor in družbena samozaščita;
14. varstvo okolja;
15. vprašanja^ skupnih organov in služb na upravnem ter drugih* področjih;
16. druga vprašanja, za katera to soglasno sklene in jih opredeli skupščina skupnosti.
III.	ORGANIZACIJA IN DELO SKUPŠČINE SKUPNOSTI
6. člen
Skupščina skupnosti je medobčinski organ družbenega samoupravljanja občin — ustanoviteljic in ureja zadeve, ki so skupnega pomena za regijo.
Skupščina Skupnosti ima 28 delegatov. Vsaka občina delegira v skupščino skupnosti sedem delegatov.
Način in postopek za volitve delegatov v skupščino skupnosti določa statut skupnosti.
7. člen
Skupščina skupnosti dela po programu, ki ga sprejme za dobo enega leta.
8. člen
Skupščina skupnosti izvoli predsednika za dobo enega leta. Predsednik se voli vsako leto iz druge občine po vrstnem redu, ki ga določa statut skupnosti.
Kandidata za predsednika predlagajo delegati tiste občine, ki je nosilka mandata.
Predsednik skupščine ima namestnika, ki ga skupščina skupnosti izvoli izmed delegatov tiste občine kot predsednika po enakem postopku.
•52>~g / 2.S-g£
8. g &'S'ggWg£S&
STRAN \8
SKUPŠČINSKI DOU3.N1SKJ UST[
. ČT7 X* <9
w-40 af SltVVV-KK <lt
9. člen
Skupščina skupnosti dela samo na sejah.
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih večina delegatov vsake občine.
Skupščina skupnosti odloča z večino glasov navzočih delegatov.
10. člen
Sejo • skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik.
Predsednik sklicuje seje skupščine skupnosti po lastni pobudi, dolžan pa je sklicati sejo, če to zahtevajo delegati ene občine ustanoviteljice.
11. člen
Sekretar skupščine skupnosti
je vedno sekretar tiste občinske skupščine, iz katere je predsednik skupščine.
12. člen
O obravnavanih vprašanjih sprejema skupščina skupnosti predloge, stališča in priporočila ter jih pošlje občinam ustanoviteljicam, ki so jih dolžne obravnavati v roku, ki ga določi skupščina. Rok ne more biti krajši kot 30 dni. .
Predlogi, stališča in priporočila so za občine ustanoviteljice obvezna, ko jih potrdijo njihovi pristojni organi.
V	primeru, če se organ občine ustanoviteljice s predlogom, stališčem ali priporočilom ne strinja, je dolžan obvestiti skupščino skupnosti najkasneje v 60 dneh.
13. člen
Delo skupščine skupnosti je javno.
Akti skupščine skupnosti se objavijo v sredstvih javnega obveščanja.
IV.	FINANCIRANJE SKUPNOSTI
14. člen
Za delovanje skupščine in njenih organov zagotovijo potrebna sredstva občinske skupščine v svojih proračunih vsako leto na osnovi.programa in finančnega načrta.
V. KONČNE DOLOČBE
15. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki občin — ustanoviteljic.
16. člen
Družbeni dogovor se objavi v
Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-02/75-1
Datum: 5. 2. 1975
PODPISNIKI:
Predsednik občinske skupščine Črnomelj;
inž. Martin Janžekovič,
Predsednik občinske 1. r. skupščine Metlika:
FRANC VRVIŠČAR, 1. r. Predsednik občinske skupščine Novo mesto:
JAKOB BERIČ, 1. r. Predsednik občinske skupščine Trebnje:
SLAVKO KRŽAN, 1. r.
40.
Na podlagi 193. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-45/74) in 4. člena družbenega dogovora o ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in skupščine skupnosti kot skupnega medobčinskega organa samoupravljanja z dne_5. 2. 1975 so skupščine občin Črnomelj dne 30. 12.' 1974, Metlika dne 26. 12. 1974, Novo mesto dne 27. 12. 1974 in Trebnje dne 27. 12. 1974 na sejah zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbe-no-političnih zborov po predhodni razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejele
STATUT
skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izhajajoč iz tega, da je območje občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje enoten regionalni prostor z mnogimi sedanjimi, zlasti pa bodočimi skupnimi interesi, potrebami in nalogami, ki narekujejo usklajen pristop za doseganje čimboljših rezultatov, so skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje z družbenim dogovorom z dne 5. 2. 1975 ustanovile skupnost občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje in skupščino skupnosti kot skupen medobčinski organ samoupravljanja.
■2. člen
V	skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) občine ustanoviteljice usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo o urejanju skupnih zadev, ki so določene z družbenim dogovorom in s tem statutom.
3.	člen
Sedež skupnosti je vedno v tisti občini, iz katere je predsednik skupščine skupnosti.
4. člen
Skupnost ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, v sredini je grb in napis: Socialistična republika Slovenija — Skupnost občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
II.	ZADEVE IN NALOGE, KI SO SKUPNEGA POMENA ZA OBČINE - USTANOVITELJICE
5. člen
Zadeve in naloge, ki so skupnega pomena za občine, ustanoviteljice skupnosti, so:
1. družbenoekonomski in samoupravni razvoj občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ter usklajevanje programov razvoja občin in skupnosti;
2. usklajevanje programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva in gozdarstva, industrije, trgovine, prometa in zvez, gostinstva in turizma, malega gospodarstva, gradbeništva, vodnega gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
3. usklajevanje stališč v kreditno-poslovni politiki;
4. usklajevanje stališč v gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji;
5. razvijanje, povezovanje in utrjevanje krajevne samouprave in samoupravnih interesnih skupnosti;
6. usklajevanje zaščite borcev NOV in borcev za severno mejo;
7. usklajevanje programov razvoja zdravstvenega varstva in investicijske politike na tem področju;
8. delovanje in razvoj srednjih, višjih in visokih šol v regiji in za njih potrebnih internatov;
9. kadrovska in štipendijska politika;
10. socialno in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje ter starostno zavarovanje kmetov;
11. regionalno prostorsko programiranje;
12. davčna politika;
13. splošni ljudski odpor in družbena samozaščita;
14. varstvo okolja;
15. vprašanje skupnih organov in služb na* upravnem ter drugih področjih;
16. druga vprašanja, za katera tako soglasno sklene in jih, opredeli skupščina skupnosti v soglasju z ustanoviteljicami skupnosti.
6. člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in za Financiranje splošnih družbenih potreb regije delovni ljudje, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter občine ustanoviteljice skupnosti s samouprav-
nim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem združujejo sredstva ter samostojno odločajo o obsegu in načinu porabe teh sredstev.
III.	ORGANIZACIJA IN DELO SKUPŠČINE SKUPNOSTI
7. člen
Skupščina skupnosti je skupni medobčinski organ družbenega samoupravljanja občin — ustanoviteljic in ureja zadeve, ki so skupnega pomena za več občin ali ‘za celotno območje regije.
Skupščina skupnosti ima usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno vlogo ter vlogo pobudnika za reševanje določenih vprašanj.
8. člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati občin — ustanoviteljic. Skupščina skupnosti ima 28 delegatov. Vsaka skupščina občine - ustanoviteljica delegira v skupščino skupnosti sedem delegatov s tem, da sta po položaju člana delegacije predsednik občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta.
9. člen
Mandatna doba delegatov skupščine traja štiri leta.
Delegati skupščine so stalni.
Delegate vsake občine izvolijo njihove občinske skupščine na predlog komisij za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve z javnim glasovanjem.
10. člen
Skupščina usmerja *in usklajuje enotno politiko družbenoekonomskega, kulturnega in urbanistično-prostorskega razvoja regije, zlasti pa:
1. razpravlja in sklepa o predlogih srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarskega in družbenega razvoja regije, srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja posameznih dejavnosti ter regionalni pro-storsi plan in jih predlaga ustanoviteljicam v sprejem;
2. spremlja gospodarska gibanja in usklajuje politiko investiranja na področju industrije, kmetijstva in gozdarstva, prometa, zvez, trgovine, gostinstva in turizma, malega gospodarstva, vodnega gospodarstva, gradbeništva ter komunalnega in stanovanjskega gospodarstva;
3. usklajuje stališča o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji;
4. usklajuje programe razvoja zdravstvenega varstva in investicijske politike na tem področju;
5. skrbi za usklajen razvoj srednjega šolstva ter daje pobudo in predloge za razvoj višjega in visokega šolstva v regiji;
a.
6., skrbi za usk\aievai\}e kadrovske politike, politike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja v regiji';
7. spremlja in koordinira dejavnost organizacij združenega dela, še zlasti tistih, ki opravlja
■ dejavnosti posebnega družbenega pomena ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na območju dveh ali več občin v regiji;
8. obravnava politiko socialnega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov v regiji;
9. daje pobude in predloge za enotno prostorsko programiranje v posameznih občinah v regiji in spremlja njegovo izvajanje;
10. dogovarja se o enotnih izhodiščih davčne politike v regiji;
11. obravnava razvojne plane splošne ljudske obrambe in usmerja priprave občin zaradi zagotovitve medsebojne uskladitve planov in priprav g6spo‘ darstva, družbenih dejavnosti in civilne zaščite v pripravah na splošni ljudski odpor;
12. usklajuje delovanje družbene samozaščite v regiji;
13. obravnava problematiko varstva okolja v. regiji;
14. spremlja problematiko in usmerja delo skupnih strokovnih služb in skupnih upravnih služb, če jih za območje1 regije ustanovijo občinske skupščine;
15. daje pobudo in pripravlja predloge za sklenitev ali za spremembo družbenih dogovorov ali samoupravnih' sporazumov med občinami in organizacijami in spremlja njihovo izvajanje;
16. izvaja po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije ko-
. ristne in nujne družbene akcije;
\1. organizira pripravo .in izdelavo faznih strokovnih elaboratov za posamezna področja skupnih zadev;
18. zavzema skupna stališča in predloge do skupnih vprašanj, ki jih urejajo druge družbeno-politične skupnosti in organizacije;
19. sproti obvešča občinske skupščine — podpisnice o svojem delu in jim daje letno poročilo o svojem delu in o problematiki regije;
20. sprejema poslovnik o svojem delu.
11. člen
Skupščina skupnosti dela samo na sejah.
Skupščina skupnosti veljavno odloča, če je na seji navzočih večina delegatov vsake občine.
Sklep skupščine je veljaven, če je za njega glasovala večina navzočih delegatov.
12. člen
O obravnavanih vprašanjih sprejema skupščina skupnosti
sVAepe, pted\o%e, sXa\iš,fca inpn-poiočila^ ki jih posreduje občinam ustanoviteljicam.
Sporazumi in odločitve skupščine skupnosti so veljavni, ko jih sprejmejo tudi posamezne skupščine občin ustanoviteljic v enakem besedilu.
Če so sporazumi in odločitve sprejete v občinskih skupščinah v različnem besedilu, poslovnik skupščine skupnosti predpisuje postopek zaradi uskladitve besedila:
13. člen
O predlogih, stališčih in priporočilih skupščine skupnosti so občine ustanoviteljice dolžne razpravljati v roku, ki ne more biti krajši kot 30 dni.
V	primeru, če se organ občine ustanoviteljice s predlogom,-stališčem ali priporočilom skupščine skupnosti ne strinja, je dolžan obvestiti skupščino skupnosti najkasneje v roku 60 dni.
14. člen
Skupščina skupnosti samo na
podlagi svoje odločitve ne more prevzemati nobenih materialnih obveznosti, ki bi neposredna zavezovale občine — ustanoviteljice.
Če ima skupščina skupnosti pri obravnavanju določene zadeve predhodna pooblastila občinskih skupščin za sprejemanje sklepov, so taki sklepi obvezni za občine, ki so taka pooblastili dale.
15. člen
Skupščina skupnosti dela po
programu, katerega po predlogih skupščin občin — ustanoviteljic sprejme za vsako leto posebej.
Izven programa dela lahko skupščina skupnosti obravnava posebno pomembne ali druge nujne zadeve, če tako sklene skupščina skupnosti ali če to predlaga posamezna občinska skupščina, družbeno-politična organizacija ali samoupravna interesna skupnog, ki deluje na območju regije.
16. člen
Delo skupščine skupnosti organizira in vodi predsednik skupščine. Skupščina skupnosti izvoli predsednika za dobo enega leta. Predsednik se voli vsako leto izmed delegatov druge občine po abecednem vrstnem redu.
Kandidata za predsednika predlagajo 'delegati tiste občine, kije nosilka mandata.
Predsednik skupščine ima namestnika, ki ga skupščina skupnosti izvoli izmed delegatov iste občine kot predsednika, po enakem postopku kot predsednika.
Y1. fcVevv Skupščino skupnosti predstavlja in zastopa predsednik skupščine v zadevah, ki so v pristojnosti skupščine skupnosti, razen če skupščina skupnosti sklene, da predstavljajo skupščino skupnosti drugi delegati.
18. člen
Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednik sklicuje seje skupščine skupnosti po lastni pobudi ali na predlog delegatov posamezne občine ustanoviteljice oziroma na pobudo medobčinskih svetov družbeno-političnih organizacij.
Dnevni red z ustreznim gradivom mora biti poslan delegatom najmanj 10 dni pred sejo, v izjemnih primerih pa je ta rok lahko krajši.
19. člen
Skupščina skupnosti ima svoj
poslovnik. S poslovnikom se natančneje ureja delo skupščine skupnosti in njenih organov ter način usklajevanja njenega dela z občinami ustanoviteljicami.
20.	člen * Skupščina skupnosti ima sekretarja.
Sekretar skupščine skupnosti je vedno sekretar tiste občinske skupščine, iz katere je predsednik skupščine skupnosti.
, 21. člen
Delo skupščine skupnosti je javno.
Akti skupščine skupnosti se objavijo v uradnem glasilu občin ustanoviteljic.
22. člen
Zaradi strokovne priprave in obdelave gradiva, ki se obravnavajo na sejah skupščine skupnosti ter zaradi oblikovanja predlogov, stališč in sklepov, ki jih naj sprejme na seji skupščina skupnosti, ima skupščina skupnosti stalne ali občasne komisije in dfuga delovna telesa.
Stalne komisije skupščine skupnosti so:
1. komisija za družbenoekonomske odnose in razvoj —
predsednika in 4 člane
2. komisija za zdravstvo, socialno varstvo in zaposlovanje —
predsednika in 4 člane
3. komisija za kulturo in prosveto —
predsednika in 4 člane
4. komisija za varstvo-okolja
predsednika in 4 člane
23. člen
Skupščina skupnosti ima
predsedstvo, ki ga sestavljajo
pTedsfcdTufts.	vcv
\ai tet po en de\e%a\. iz Nsaike občine.
Predsedstvo se sestaja me.d zasedanji skupščine, določa datume in dnevne rede sej skupščine in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
IV.	FINANCIRANJE SKUPNOSTI
24. člen
Za financiranje delovanja skupščine skupnosti prispevajo sredstva občine ustanoviteljice.
25. člen
Sredstva za financiranje delovanja skupščine skupnosti se določijo s predračunom, ki ga izdela in sprejme skupščina skupnosti do 15. decembra za naslednje leto.
26. člen
Potne in druge stroške za delegate za udeležbo na sejah skupščine skupnosti krije vsaka občina za svoje delegate.
V.	KONČNE DOLOČBE
27. člen
Postopek za spremembo tega
statuta se začre na predlog ene tretjine delegatov skupščine skupnosti ali na predlog posamezne skupščine občine ustanoviteljice.
28. člen
Mandat delegatov skupščine skupnosti 1. sklica traja do izteka mandata delegatov sedanjih občinskih skupščin.
Skupščina skupnosti se mora konstituirati najkasneje v enem mesecu po izvolitvi delegatov.
29. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine občin ustanoviteljic. v
30. člen
Ta statut se objavi v uradnem glasilu občin ustanoviteljic.
Številka: 020-02/75-1
Datum: 5. 2. 1975
PODPISNIKI: Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. i Predsednik občinske skupščine Metlika: FRANC VRVIŠČAR, 1. r. Predsednik občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ, 1. r. Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KRŽAN, 1. r.
OBČINA NOVO MESTO
41.
Na podlagi 275. člena statuta občine Novo mesto in v zvezi s 3. členom odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 22/12), je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto na 'svoji seji dne 13. novembra 1974 sprejel
ODREDBO o ureditvi prometa na Škrabče-vi ulici v Novem mestu
1.
Na Škrabčevi ulici v Novem mestu se vzpostavi enosmerni promet z vhodom iz Glavnega trga in izhodom na Prešernov
trg.
2.
Ta odredba začne veljati osmi dan' po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 22-049/65
Datum: 13. 11. 1974
Predsednik IS občinske skupščine Novo mesto: Avbar Avgust, 1. r.
42.
POPRAVEK ODLOKA ŠT. 14
Pri ,.Odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča" (prečiščeno besedilo), objavljenem v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 1/75 z dne 16. 1. 1975, se je ob primerjavi originala z izvirnikom ugotovila v 4. členu odloka napaka, ki jo s tem popravljamo. V 4. členu je pomotoma izpadel 2. odstavek, ki se glasi:
„Zavezanci za prispevek so v 30 dneh po pozivu dolžni priglasiti občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve podatke o površinah, ki so po tem odloku osnova za plačevanje prispevka, v 30 dneh pa so dolžni priglasiti tudi vsako nastalo spremembo podatkov.44
Sekretar občinske skupščine Novo mesto: JOŽE FLORJANČIČ,!, r.
OBČINA TREBNJE
43.
Na podlagi 3. odstavka zakona o vojaških pokopališčih in
grobovih (Uradni list SRS, št. 26—239/73) v zvezi z odlokom o tem, katera grobišča borcev narodnoosvobodilne vojne in žrtev fašističnega terorja so posebnega zgodovinskega pomena in imajo značaj kulturnega spomenika (Uradni list SRS, št. 37—434/74), je občinska skupščina Trebnje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. 2. 1975 sprejela
2. člen
Krajevne skupnosti skrbijo za urejanje in vzdrževanje naslednjih spomenikov in spominskih obeležij:
ODLOK
o urejanju in vzdrževanju vojaških pokopališč in grobov, spomenikov in spominskih obeležij v občini Trebnje
1. člen
Občinskega značaja glede načina organizacije urejanja in vzdrževanja so naslednja grobišča, grobovi in spomeniki:
1. Spomenik revolucije v Trebnjem;
2. Partizanski grobišči na pokopališču v Trebnjem;
3. Spomenik „Steber upora“ v Trebnjem;
4. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Trebnjem;
5. Spomenik revolucije na Rojah na Mirni;
6. Partizanski grobišči na pokopališču na Čatežu;
7. Spomenik narodnemu heroju Jožetu Slaku — Silvu v Dobrniču;
8. Partizansko grobišče na pokopališču v Dobrniču;
9. Partizansko grobišče nad Velikim Gabrom;
10. Partizansko grobišče na pokopališču v Grmu;
11. Spomenik padlim partizanom II. Grupe odredov v Košu čju;
12. Spomenik na kraju ustanovitve Gubčeve brigade na Trebelnem;
13. Partizansko grobišče na pokopališču na Trebelnem;
14. Spomenik revolucije na gradu v Mokronogu;
15. Partizansko grobišče na pokopališču Vrh nad Mokronogom;
16. Partizansko grobišče na pokopališču v Mokronogu;
17. Spomenik revolucije v Šentlovrencu;
18. Partizansko grobišče na pokopališču v Šentlovrencu;
19. Spomenik revolucije na Veliki Loki;
20. Spomenik revolucije v Gorenjem vrhu;
21. Spomenik v Kremenjaku;
22. Spomenik revolucije v Šentrupertu;
23. Spomenik „Prvi strel“ nad Mokronogom.
Pri oskrbi partizanskih grobišč se upoštevajo tudi vsi pripadajoči spomeniki in spominska obeležja.
KS CATEZ:
1. Spominski plošči narodnemu heroju Vinku Simončiču — Gašpeiju na Bregaijevi hiši v Gorenji vaši in na šoli na Čatežu;
2. Spominska plošča padlemu nam. komandanta bataljona Tomšičeve brigade na zadružnem domu na Čatežu;
3. Triglava piramida na Čatežu — spomenik štirim talcem.
KS DOBRNIČ:
1. Spominska plošča padlim partizanom in aktivistom postaje TV — 4 na Palezovi hiši v Ša-hovcu;
2. Spominska plošča I. kongresa PFŽZS na zadružnem domu v Dobrniču;
3. Spominsko obeležje 4 padlim aktivistom v Železnem.
KS DOL. NEMŠKA VAS:
1. Spominska plošča šol. upr. Hovbeku na šoli;
2. Spominska plošča tehniki okrožnega odbora OF Novo mesto na hiši Marije Eršte — Kuhar v Lipniku;
3. Spominska plošča prvoborcu Jožku Prijatelju - Svobo-danu na hiši Pepce Hren v Dol. Nemški vasi;
4. Spominska obeležja aktivistoma Kocjančičevima v Jagodniku nad Lukovkom.
KS MIRNA:
1. Spominska plošča Francu Lunačku na šoli na Mirni;
2. Spomenik organizatorju OF Janezu Kolencu na Trbincu;
3. Spomenik partizanu Antonu Zupinu na Gomili;
4. Spominska plošča padlim gasilcem na gasilskem domu v Sevnici;
5. Spominska plošča padlim partizanom in aktivistom na koči na Debencu.
KS MOKRONOG:
1. Spominska plošča na bivši Majcnovi hiši;
2. Grob neznanega partizana na pokopališču Beli grič;
3. Spominska plošča na Šlajpahovi hiši v Mokronogu;
4. Spominska plošča ustanovitvi XII. SNOUB na hiši Marije Čoš v Mokronogu;
5. Spominska plošča Jančka Mevžlja na šoli v Mokronogu;
KS RAČJE SELO:
1. Spominsko obeležje Kmetovi družini v gozdu nad Hudejami.
KS SELA ŠUMBERK:
1. Spominski plošči narodnim herojem Šaranoviču, Jevti-
ču in Kovačiču na hiši Janeza Strajnarja, v Gor. Podšumberku in na gasilskem domu v Sela Šumberku.
KS ŠENTRUPERT:
1. Spomenik na pomembno zmago Gubčeve brigade pri gradu Dob;
2. Spominsko obeležje Štefanu in Darku Juvane pod Veselo goro.
KS TREBNJE:
1. Spominska plošča kurirski postaji TV 4 na Udovičevi hiši na Repčah;
2. Spomenik talcem pod pokopališčem v Trebnjem;
3. Spominska plošča Zdenki Krapš v stari šoli v Trebnjem.
KS VELIKI GABER:
1. Spominska plošča dr. Petru Deržaju v osnovni šoli;
2. Grob dr. Petra Deržaja na pokopališču v Vel. Gabru.
KS VELIKA LOKA:
1Spomeniško udeležbo na pomembno zmago II. grupe odredov pod Medvedjekom;
2. Partizansko pokopališče ob zidovju cerkve na Korenitki;
3. Spominska plošča padlim partizanom na zidu cerkve na Korenitki.
3. člen
Organizacija zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, Zveza socialistične mladine in druge družbeno-politične organizacije, šole in druge organizacije združenega dela lahko v sporazumu z občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi prevzamejo skrb za urejanje in vzdrževanje posameznih grobišč, spomenikov in spominskih obeležij.
4. člen
Sredstva za osnovno vzdrževanje objektov po temu odloku zagotavlja občinska kulturna skupnost v svojem programu. Občinska kulturna skupnost pri tem sodeluje s posebno komisijo pri občinskem odboru zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 512—02/75—1 Datum: 6. 2. 1975
Predsednik občinske skupščine: SLAVKO KRŽAN, 1. r.