Vojna. MAKS VIHER. Z italijanskega bojišča je došla yest, da je tamkai padel dne 10. septembra junaške smrti za dfcmovino in cesarja rezervni poroenik M a k s V i h e r , pomožni učitelj v Mariboru. Za svoje junaške čine je bil pokojni tovariš Viher že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. •— Vse lepe nade, ki smo jih gojili o njegovih zmožnostih in o njegovi ljubezni do naroda, so padle z njim v prerani grob. — Pokojni slovenski učitelj-junak je bil sin tovariša Simona Vihra;, nadučitelja v Vuzenici, ki mu s tem izrekamo svoie iskreno sočustvovanje! Bodi junaškemu slovenskemu učitelju ohranjen trajen spomin v naiših srcih! STANKO POKRIVAČ.Na italijanskem bojišču je padel, do smrti zadet od težke granate, Stanko V i) k r i v a č . rojeiRC maiiborskeera učiteljišča, rojen pri Sv. Bolfenku na Kogu. — Vrlemu, zai vse dobro in lepo vnetemu našemu bodočemu tovarišu ni bilo dano, da bi mogel svojo navdušenost do učiteljlskega stanu ter ljubezen do slovenskega naroda v dejanju izkazovati v poklicu. ki si ga je izbral. Vse načrte vse nalde je uničila prezgodnja smrt. Pokopan leži v tuji zenilji severno od Asiaga. Junaškemu slovenskemu vojaku ohranimo ljub spomin vsvojihsrcih! %. RUSKI VOJNI SMOTEF. »Aftenposten« poroča, da se je vodja kadetov proiesor Miljukov izrazil napraiin poročevalcu lista tako-le: Enkrat za vselej morajo obračunati z Neinci. V tem sm>o si liberalci na Ruskem edini in smo bili edini tudi že lani, ko so stali jako temni' oblaki nad Rusijio. Romunska bo pospešila našo zmago. Vendar pa smo pripravljeiii, da bo vojna trajaiai še naprej eno leto. Saj je general Brusilov nedavno izjavil, da ne pričakuje miru pred avgustom 1917, in tega mnenja so brez dvoma večidel vsi uolitiki in vojaški krogi. Kateri so naši ojni smotri, se razlaga deloma iz predzgodovine te vojne. Nemčija nas je napadla, in naš smoter je torej, da1 vržemo satno napadalcai nazaj. Boj je za nas obramben boj v dobesednem pomenu. Seveda se s;tv:airi lahko zaobrnejo tako, da nam prinese uresničenje sanj, ki smo }ih že dolgo sanjali. Rusija ima praivico do prostega dostopa do morja. Zaito morajo biti Dardanele ruske in trdno sem prepričan, da bomo to dosegli pri sklepu rniru. Ce imaimo Dardanele, je našemu stremljenju po deželah zadoščeno. KARDINAL MERCIER. Belgijski kairdinal Mercier, ki s svojo besedo in avtoriteto tako živo posega v vojne dogodke na način, ki ni v soglasju z njegovim visokim zvanjem miru in ljubezni, je imel nedavno propoved v bruseljski cerkvt To pot je bil zmernejši. Ni tako podžiigal to mržnjo proti Nemcem in ni več ponavljail znane fraze v zadnjem svojem pastirskem listu, da bi. Bog uničil nemško vojsko s kako kužno boleznijo. Sicer pa je govforil vedno v imenu božje Previdnosti ,pod katere zaščito1 stavlja usodo svajte domovine. Toda Mercier ne pravi več o Neincili, da so Huni in še kaj hujšega. — Naše ustnice — je rekel — prečiščene po krščanski ljubavi, ne govore o mržnji. In naj je naša bol še tako velika, mi ne občutimo sovraštva proti krivcem. — Za tem je govoril: »Naletite morda na slabotne narave, za katere ni vojna nič drugega, negia eksplozija inin, razletanje granat, človeške klavnice, prelivanje krvi, kupi mrtvecev. Naletite morda tudi na1 politike nizkega čuvstva, ki v kaiki biki ne vidijo drugega, nego zasedanie kiosov zemlje ali pokrajin. Ne! Vojna iina — vkljub vsem svojim strahotam — velik in stnogo vzvišen smoter; v njej se nahaja nesebičen entuziazern naroda, ki daje svoje življenje za stvari, ki se ne morejo ne pretehtati ne prešteti ne ukrasti: za čast,-za mir, za sviobodo! * SAMOUMOR EVROPE. »Lokalanzeiger« javlja: Znani princ Aleksander Hohenlohe, ki je pristaš tniroIjubov, je objavil v »Neue Ziiricher Zeitung« članek pod nadpisom »Sainoumor Evrope«. Princ pravi da je zdaj potreben nastop za mir. Stvari so taike, da lahko obe stranki skleneta časten mir, ker s.o se na obeh straneh hrabro bili. Papež in Wilson sta poklicama, da rešita vse vojskujoče se države popolnega pogina. * POSPEŠEVATELJI VOJNEGA POSOJILA dobe posebne priznalne diplonie. Cesar je odredil, da se naj izstavljajo posebni polivalni deikreti takirn osebam, ki so odlično delovaJe v prospeh vojnih posojil. Inicna odlikovanih se naj objavijo v uradnem listu. Dekrete bo izdajal na podlagi Najvišjega pooblastila finančni mini- ster. • PROTI TISTIM, KI ZAPUSTE DRŽAVNO OZEML.JE. Dunaj, 21. septembra: »Wiener Ztg.« objavlja odredbo o izgubi pravic, niest in pravic, če kdo zapusti državno ozemlje tned voino. * TEŽAVE BODOČEGA MIRU. Visok diploina,t je zastopniku nekega nizozemskega lista rekel glede težav pri bodočem sklepanju miru: Pred sklepom miru je potrebno daljše premirje. Ali bo med prernirjem uvoz živil v Nemčijn)' ustavljen in se bo nadaljevala gospodarska vojna? To1 bi položaj Nernčije silno otežilo, dočim bi nasprotniki imeli vzrok pogajanja kar rnogoče •dolgo zavlačevati. Če bi se pa dovolil diovoz živil, bi si Nemčija preskrbela velike zaloge in potem vcjno znovai začela. Mirovna pogajanja bodo dolga že z oziram na različne interese, ki pridejo v poštev in z ozirom na stonjene obljube. Dobro je to, dia 'ni pri noibeni stranki posebnega veselja za aneksije. Olavna točka preipirai bo Alzacija in Lotaringija. Belgija ne postane ne večja, ne manjša. Na ustanovitev saruostojne Poljske ni dosti upanja, ker je Rusija še premočna, da bi jo prostio^oliino odstopila, Nemčija in Avstrija p_a tudi ne dasta svojih poljskih dežel. Še težje je finančnOi vprašanje. Najbrž bo Angleška edina država, ki bo imela še kaj denarja in se bo čutila kot zmagovalko. Svoje zaveznike ima na zlati vrvci, s katere se ne bodo mogli odtrgati. Vojaška nioč Nemčije nima pomena za Angleško. Vojne stricške bo že v.saka država sama poravnala. STANJE DRŽAVNEGA DOLGA po koncu leta 1915. znaša glasom ravnokar izdanega poročila kontrolne komisiie: Voini dolg znaša ckroglo 14 milijard s potrebščino na obrestih GH1/^ milijona1, drugih 13 mjlijard s potrebščino na obrestih 511 milijionov. Skupno torej*. na kapitalu 27 milijard, za obresti 1125V2 rnilijona'. NEMŠKI POSLANCI. Na zborovanju nekaterih nemških državnih poslaincev iz Avstrije in Nemčije v Solnogradu so proglasili nekatere vodilne smeri za bodočnost obeh držav. Sedanjo življensko skupnost je treba po vojni izrabiti zm oliranitev lniru in za pospeševanie politiške, vojaške in gospodarske sile obeli držav. Sklene naj se gospodarska zveza za dolgo vrsto let in ob svojem času naj se odpravi carinsko. niejo1. Olede proineta, trgovine, obrti, zdravstvai, socialne preskrbe in varstva obrtae in duševne lastnine naj se izda enake zaikone.