Edini slovenski dnevnik * v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto. • • $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki [I] The only Slovenian daily in the United States :-■ ■ ■ Issued every day except jjj Sundays and HolidaysJjl TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 63. — ŠTEV. 63. NEW YORK, WEDNESDAY, M ARCH 17, 1915. — SREDA, 17. MARCA, 1915. =■-■ ■ - i i VOLUME IIIII. ~ LETNIK XXH* w »J ITALIJA HOČE IMETI TRST, TRIDENT IN NEKAJ OTOČJA. ' t NAJBRŽE BO MED OBEMA DRŽAVAMA IZBRUHNILA VOJNA. NEMCI BODO UDRLI SKOZI Š VIGO IN ZASEDLI MILAN. VOJNA MED ITALIJO IN AVSTRIJO JE NEIZOGIBNA. ZAHTEVE ITALIJE SO PREVELIKE, DA BI JIH MOGLA AVSTRIJA IZPOLNITI. — KONCENTRACIJA ITALJANSKEGA BRODOVJA V ZALIVU TARANTO. ZAVEZNIKI SO BAJE IZKRCALI SVOJE ČETE. POVZROČENA ŠKODA JE MALENKOST NA. MASKIRANE BATERIJE. ZAHRBTNI NAMENI BIVŠEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA VENIZELOSA. POLOŽAJ NA RUSKO POLJSKEM JE NE-IZPREMENJEN. NASPROTUJOČA SI POROČILA O ZMAGAH. DEMONSTRACIJE V ITALIJI. Zahteve Italije. Rim, Italija, 16. marca. — Sedaj ni še nikomur znano, komu se bo pridružila Italija: Avstriji ia Nemčiji ali trozvezi. Nemški poslanik. knez liuclow. si na vse načine prizadeva, da bi ostala Italija nevtralna in ji obljublja brez dovoljenja Avstrije razne av-atrijske pokrajine. Nemčija je prepričana, da se bo morala Avstrija ukloniti njenemu pritisku in ravnati čisto po njeni volji. Nasprotno pa zastopniki zaveznikov poskušajo prepričati Italijo, da bosta Avstrija in Nemčija premagani ter da {»otemtakem ne jturla Italija pri »klepanju miru nobene In'sede. IV »r jim pridruži wtiaj, dobi lahko vse, kar hoče, če pa ostane, nevtralna, ne bo dobila ničesar. Diplomatn-ni krogi so prepričani, da so zahtev« Italije preve-W in da ji Avstrija pod nol>e-n™t pogojem Tie more dati onega. kar zahteva. Italija zahteva ©d Avstrije sledeče : Južno Tirolsko in sicer okraje: Riva, Tione, Trident, Bosen, Me ran, Venosto, Passire, Brunneck: Trst; južni del Primorske x Gorico in olminom; celo Istro in Reko vred; vg« dalmatinske otoke do Kor-čule. Avstrija bi ji v skrajnem slu-ajn lokaj odstopila, nikakor pa ne vsega, kar zahteva. Dala bi ji par okrajev um Južnem Tirolskem. nikakor pa ne Trsta, dolini- reke Koče. Trsta in Gorice. Italjanom bi postavila ita^jan-sko univerzo v Trstu. Italjansko brodovje pred Taren-tom. Ženeva, Švica, 16, mam, — • r/ojavka. ki jo j«* dobil neki tu-a.hnji list. naznanja, da je ita-jansko brodovje koncentrirano ►ri Tarentu. v Tarentskeiu zali-ru. Demonstracije v Italiji. Paril, Francija. 16. ni area. — Ha vat-agent uri je sporočil njen milanski dopisnik sledeče: \ i>eraj ko se vršile tukaj veli-' »lernonatraeije, katere so vpri-lorili prijatelji zaveznikov. Pred uewtno hišo je govoril repnbli-aiiski ]>o«laiiee Kujemo C'hinsa. Po govoru je začelo ljudstvo rieati: — Doli z Avstrijo! Proč Nemčijo! INmeija je s težavo prepodila lemonstrante. emčija namerava sonet, prekršiti nevtralnost. Paris, Francija, 16. m area. — slučaju, da hi napovedala Tta-Avstriji vojno, bi vdrlo sko-ftvieo 280 (K*) nemških Ivoja-r. ki bi zasedli Milan. To bi se lilo tudi brez dovoljenja švi-,ke vlade. Izgnani časnikarji. \ Frane i,ia. 16. marca. — ka posebna brzojavka iz Ri-naznanja, da je izgnala ita-nska vlada iz de že vse dopis-> avstrijskih in nemških li-ov. Nameni bivšega ministrskega predsednika Veniselosa. Anglija. 16. marci. — lik nekega italjanskeira cn-ae je posvetoval z bivšim rainiatrskim predaedni-Venizelosom. Venizelos mu mu je rekel, da je nameravala Lirška že takoj v začetku vojne priskočiti Srbom na pomoč, kar bi se tudi zgodilo, če bi bila Bolgarska na njeni strani. Ko so začeli zavezniki obstreljevati Dardauele, so prosili grškega kralja za poinoč. Venizelos. ki je bil se takrat ministrski predsednik, je predlagal, da bi I se poslalo zaveznikom .">0,000 vo-I jakov. kateri bi se izkreali na j polotoku (Jalipolis. Za plačilo bi i dobili Cirki Krnimo. Kraljevi svet ! je zavrnil predlog. Venizelos je J pa kmalo zatem odstopil. t\ Izpred Dardanel. Berlin, Nemčija. 16. marea. — Kakor vse kaže. s«' bodo zavezni-'ki sprli zaradi Carigrada, ker ga hoče imeti vsak zase. Neki petro-gradski časopis naznanja sledeče: — Ministra (Joremkin in fazanov sta izjavila, da morajo Dardanele in Carigrad ua vsak način pripasti Rusiji. Po mnenju francoskega ministrskega predsednika in angleškega državnega tajnika bi bilo pa najboljše, če bi se Dardanele in Č rno morje nevtraliziralo. ruske armade za Neiuce največjo zmago, kar so si jih priborili v sedanji vojyi. Avstrijsko porečilo, Dunaj, Avstrija. 16. marca. — Kljub slabemu vremenu in silnemu mrazu se boji v Karpatih še vedno nadaljujejo. Rusi so zadnje dni na več mestih poskušali prodreti naše bojne črte. kar se ji mpa ni posrečilo. Danes zvečer je izdal avstrijski generalni štab sledeče poročilo: Pri Gorlicah. v vzhodnem delu Galicije, smo odbili vse sovražni-ške napade; naša artilerija je prizadela sovražniku velikanske izgube. V Karpatih se vrše vroči artilerijski spopadi. V nedeljo smo pri 1'žok prelazu uničili dva ruska bataljona. Vjeli smo t>>0 ruskih vojakov in 11 častnikov ter zaplenili tri strojne puške. Keverozapadno od Viškova smo zasedli neko višino in vjeli 360 Rusov. Nemški topovi pred Osovcem. Petrograd, Rusija, 16. marca.— Danes so sporočili iz Varšave, da so Nemci prodrli čisto do trdnjave Osovec ter da njihove čete razpolagajo z velikim številom topov raznega kalibra. Trdnjavska posadka se hrabro brani, vendar se ne bo mogla dolgo vzdržati, če ne bo mogla dobiti pravočasno pomoči. Uradno rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 16. marca.— Generalni štab ruske armade izjavlja: V okoliei Kopekova smo uničili nemške prednje straže, nakar so začele naše čete zmagovito prodirati ob obeli bregovih reke Orzvc. Po hudem boju smo zavzeli vas Siegno ter odbili vse sovražniške napade. Tudi severno od Prasni-ša dobro napredujemo. Nemci obstreljujejo naše postojanke ob reki Bzuri, toda škoda, ki jo napravi ja jo njihove krogi je, je skoraj brezpomembna. V Karpatih smo pri Bjaligrodu pognali Avstrijce nazaj. Ruski rezervisti. Seattle, Wash., 16. marca. — Na poziv tukajšnjega ruskega generalnega konzula bodo odšli vsi ruski rezervisti iz držav Washington. Oregon, Idaho, Wyoming, Montana in iz Alaske v Rusijo. Vseh skupaj je kakih 25,000. Kot se čuje, se bodo vkrcali na neki ruski parnik, ki jih bo prepeljal v Vladivostok. Vsi ruski rezervisti se morajo do 13. aprila javiti pri svojih polkih, če ne, se jih bo smatralo za dezerterje. Pruske izgube. Berlin, Nemčija, 16. marca. —% Kodanj, Dansko, 16. marca. — Turška taktika. Berlin, Nemčija, 16. marea. — Neki atenski časopis naznanja, da se poslužujejo Turki pri Darda-' nelah malih motornih baterij, ka-f tere se vedno pojavijo tam. kjer v jih sovražnik najmanj nadal. Dosedaj so zavezniki porabili za 150,000.000 frankov streljiva. povzročena škoda na turških utrdbah je pa kljub temu malenkostna. Presenečenje. Berlin, Nemčija, 16. marca. — Turki so pri Kuni Kale. takoj ob vhodu v Dardanele, postavili nekaj inaskiranili baterij, katere so francoske bojne ladije z vso silo obstreljevale. Porabile so silno mnogo municije. Proti otoku Malta sta od pluli dve angleški križarki; dosedaj se še ni moglo dognati, če sta po-jškodovani, ali če imata na krovu! ranjence. Boji predstraž. Petrograd, Rusija. 16. marca.— ("rudno jK>ročilo ruskega generalnega štaba v Kavkazu se glasi: Dne 14. marca so se vršili v Kavkazu boji med našimi in turškimi predst razami. Izkrcanje čet. Kodanj, Dansko, 16. marea, — Neki tukajšnji list je dobil brzojavko. da so zavezniki izkrcali pri Kmirui veliko število svojega vojaštva. ki ima nalogo, s suhega napasti utrdbe. Položaj na vzhodnem bojišču. Z zapadnih bojišč. Angleži poraženi. Nemci so zavzeli z naskokom pozicije Angležev pri St. Eloi in pri Ypres. Vojne izgube. PRIPRAVE ZAVEZNIKOV. Francoski uspehi pri Souain. Zavezniki se baje pripravljajo na veliko ofenzivo. Boji na Rusko-Poljskern se normalno razvijajo. Današnje poročilo nemškega generalnega štaba se glasi: Severovzhodno od Prasnila smo odbili vse sovražniške napade. Po vročem boju se nam je posrečilo zavzeti Jednorozek; pri tej priliki smo vjeli 2000 ruskih vojakov in zaplenili precej vojnega materijala. Južno od reke Visle je položaj neizpreme-njen. Rusi se umikajo. Berlin, Nemčija. 16. marca. — Nemški vojaški strokovnjaki so mnenja, da pomeni poraz desete Zadnjih osem oficijelnih pruskih seznamov izgub vsebuje 33.142 imen ter je s tem poskočilo skupno število mrtvih, ranjenih in pogrešanih na 1.050.029. Velik požar. Quincy, III.. 16. marca. — Tukaj se je v teku enega tedna pojavil že tretji požar, ki je napravil za $150,000 škode. Zgorela je tovarna Dayton Pump Co., katere predsednik je F. H. Dayton. Policija je prepričana, da je nekdo ved orna zažgal, toda dosedaj še ni mogla dobiti zločinca. Berlin, Nemčija. 16. marca. — Nemško vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče poročilo: ''Naše čete so zavzele angleške pozicije na višinah pri St. Eloi, južno od Ypres. Boji za te pozicije so se vršili že od pred-včerajšnem. Na južnem obronku griča Lorette. severozapadno «>d Arras. se vrši boj za višino nekega griča. V Champagne so se izjalovili številni francoski naskoki ter so bile izgube Francozov velike. Severno od Beausejour smo zavzeli več francoskih zakopov. Boj. ki se je pričel včeraj v Argonih, traja naprej. Istotako se vrše v Vogezih na različnih mestih številni boji. Pariz, Franeija. 16. marea. — V današnjem popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi. d» so angleške čete. potem ko so zopet zavzele St. Eloi. zasedle južiiozapadno od vasi ležeče zakope. katere so morali Nemci zapustiti, ker so bili popolnoma razdejani vsi.d artilerijskega ognja. Severoiztočno od Souilan. v Champagne, so Francozi zop.*t nekoliko napredovali in v gozdu Le Pretre so zopet zavzeli zakope. katere so bili Neinei zjutraj zasedli. Na južnem obronku Reieha-ckerkopf so zavzeli včeraj Nemci en zakop. ki pa se sedaj zopet nahaja v rokah Francozov. V zvečer izdanem poročilu se glasi, da so Neinei v pretekli noči skušali zopet zavzeti izgubljene pozicije pri Lorette. da pa se je odbilo njih naskoke. V Argonih so vprizorili Nemci brezuspešen naskok pri Four de Paris. Priprave zaveznikov. Pariz, Francija. 16. marca. — Za nameravano ofenzivo zaveznikov se je nakopičilo velike zaloge municije in veliko število motornih vozov v transportne svrhe n sicer slednje za slučaj, da bi ne bile železnice na razpolajro. Na pohod je baje pripravljenih 2.000.000 francoskih čet, dočim se foaje že nahaja v Franciji 750 tisoč Angležev. Nemške čete k fronti. London, Anglija. 16. marea. — Glasom poročil iz Rotterdam« prevladuje tamkaj prepričanje, da se pripravljajo v Belgiji veliki dogodki. Boji postajajo vedno razsežnejši in Nemci odpošiljajo k fronti vedno nove čete. Tudi nemški letalci kažejo neobičajno aktivnost. Nemške izgube v zadnjem času. London, Anglija, 16. marca. — V nekem oficijelnem pregledu bojev med Angleži in Nemci pri Neuve Chapelle se ceni izgube Nemcev od 10. do 13. marca na 17.000 do 18.000 mož. Stroge angleške odredbe glede potnih listov. London, Anglija, 16. marca. — Potem ko se je izdalo včeraj iz-vanredno stroge odredbe glede izstavljanja potnih listov za potovanje iz Anglije v Francijo, se izdalo danes slično odredbo glede Holandske. Nikdo ne more potovati na Ho-landsko. kdor tri dni preje ne obvesti ministrstva za notranje zadeve o svoji nameri. Potniki morajo dati natančne informacije glede svojih načrtov ter morata njih izpovedi potrditi dva angleško državljana kot svedoka. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVECJT slovenski dnevnik v zdr. drŽavah. križarke "Dresden". Poroča se, da se je nemško kri-žarko "Dresden" potopilo v nevtralnem vodovju. Razmere v Mehiki. . Villa je baje pustil ustreliti generala Al m an za in celi njegov štab. Radi veleizdaje. IZJAVA POSLANIKA. Križarka je ležala ob otoku Juan Fernandez, ko so jo napadle angleške ladije. Washington, D. ('., 16. marca. V neki danes objavljeni izjavi pravi nemško poslaništvo, da so Angleži kršili nevtralnost republike Chile, ko so angleške bojne ladije napadle iu potopile nemško križarko "Dresden*', ki seje glasom iste izjave nahajala v nevtralnem vodovju. Izjava se glasi : "Včeraj je dobilo poslaništvo iz Valparaiso brzojavko, v kateri se poroča, da je nemško križarko "Dresden" due 8. marca od • 5. ure popoldne naprej zasledovala neka angleška bojna ladija. da pa se je nemški križarki posrečilo pobegniti v temini. Pomanjkanje premoga in pokvarjeni stroji so prisilili križarko. da j«« poiskala zavetja ob .Tuan Fernandez o-toku. Neka druga iz Valparaiso na poslaništvo d osla brzojavka pravi. da je dospelo lo ranjenih s križarke "Dresden** v Valparaiso in da se nahaja ostalo moštvo na otoku, odkoder jra bo pripeljal neki čilenski parnik v Valparaiso. Glasom poročila angleške ad-miralitete so zajele angleške bojne ladije križarko "Dresden" v bližini Juan Fernandez otočja. Iz teh navedb je razvidno, da je bila nemška križarka atakira-na v nevtralnem vodovju. Dokler ne dospejo druga poročila, smo upravičeni domnevati, da so Angleži že drugič kršili nevtralnost v pomorski vojni. Izguba* ni bila nepričakovana. Berlin, Nemčija, 16. marca. — O razdejanju križarke 'Dresden" se je zaznalo danes tukaj vsled poročil iz Londona. Poročilo ni vzbudilo tukaj nikakega razburjenja. ker se je računalo s tem. da ne bo mogla križarka za dolgo časa uiti svojim premočnim za-sledovalcem. Angleške izgube. London, Anglija, 16. marca. — V neki pismeni izjavi na tozadevno vprašanje je konstatiral danes Winston Churchill, prvi lord admiralitete. da se je od pričet-ka vojne pa do 10. marca razdejalo. ujelo in deteniralo 166 angleških trgovskih pa mikov. Križarka "Essex" ob Virginia Capes. Newport, News, Va.. 16. mar-fa. — Potniki nekega danes sem dospelega obrežnega parnika so sporočili, da so zapazili pred Capes angleško križarko "Essex". Slednja je bila tako blizu parnika. da se je lahko čitalo njeno ime. Švedski parnik ustavljen. Kodanj, Dansko. 16. marca. — Švedski parnik "Gloria" z žitom iz La Plata, Argentina, na krovu in namenjen v Stockholm, je bil glasom sem došlih poročil ustavljen od neke nemške bojne ladije ki ga je prevedla v Swine-muende. Vlada je uvedla tozadevno preiskavo. Nemški parnik je izginil. London, Anglija. 16. marca. — Neka brzojavka iz Las Pal mas. Kanarsko otočje, poroča, da je internirani nemški parnik "Macedonia" ki se je nahajal v dotič-nem pristanišču, danes zjutraj nenadoma izginil iz pristanišča. V večjo varnost so dale oblasti odstraniti dele strojev, a kljub temu se je posrečil parniku 'beg iz j pristanišča. Ker ima parnik na ! krovu brezžični brzojav. bo naj-jbrž stopil v zvezo z nemškimi boj-■nimi ladij ami. Washington, D. C., 16. marca. Glasom poročil, ki so došla danes agentom Ville. je bil general AI-manza in celi njegov štab v bližini Torreona ujet. Generala in nje-| prove tovariše se je radi veleizda-ije obsodilo na smrt ter ustrelilo. I Amerikanei iu drugi inozemci j v Mehiki so dali izraza želji, da ; bi zapustili Mexico Citv ter bo j skušal državni department v zve-Jzi s Za pat isti in Carranzo odrediti vse potrebno. da se prevede Amerikance iu druge v Vera Cruz. Ako bo to mogoče storiti tako lahko, je veliko vprašanje, ker ne obstaja uikaka železniška zveza med Vera ( ruzom in Mexico Citv in ker ima en konec ze'ezni-ee v rokah Carranza. drugega pa Zapata v Mexico Citv. Možno je pa tudi. da bo držal Villa svojo obljubo, da nature.' o-j tvori severno črto. V tem slučaju I bi se Amerikanei iu drugi inozemci poslužili te železniške zveze. Državni department je brez vsakih poročil gb-d,. dogodka v zadnjem tednu, ko so Zapatisti umorili Amcrikanea .McMannsa. Dosedaj še ni ničesar razvidno, da bodo držali Zapatisti svojo obljubo ter kaznovali povzročitelje tega umora. Glasom poročil, ki so došla državnemu departmentu. bodo morale čete Ville najbrž izprazniti obmejno mesto Piedras Negras. ker jih preveč ogrožajo Carran-zisti. Galveston, Tex.. 16. marea. — Potniki parnika "t'ity of Tampi-eo". ki so se danes tukaj izkn*;t-li. so sporočili, da so mehiški franktirerji v sredo v Vera ('nizu streljali na n»-ki čoln ameriške bojne ladije "Delaware". Rusija je naročila šrapiiele. Iluska vlada se ]Hi^iija z New York Air Brake <"«». in West in^lious»> Air Brake <\>. jrlede •lolwve 'J.'Kto.fM«* šra|»-nelskih omotov. Naročilo vsebuje svoto $:;<;.ooo.ooo ter se 1» imeli včeraj i«>svet<»vanje ter se pričakuje formalne objave Klede sprejema naročila. Združena v smrti. Heading, Pa.. 11». marca. — Fariuer-ja Kduarda Seifert iu njegovo ženo sta našla danes oha sinova para na skednju olM-sena. Oba sta bila stara nekako 4,"» let. Zakonski par je bil videti prejšnji večer v (Kaminoma iu->"»ial-neui duševnem stanju ter se raditena domneva, da sta šla siNirazuuuio v smrt. Za pomiloM-enjp morilca. Havana. Cuba. 1«. marea. — V j»o-slauski zbornici se je danes vložilo predlogo, glasom katere naj l»i s«- dovolilo amnestijo bivšemu koinrresuiku Arias, ki je umoril policijskega načelnika Kiva. Predlogo si> jt* vložilo, ker predsednik M en oca I ni bote! poiuilosti-ti morilca. Kakih 30.000 žrtev potresne katastrofe. Rim. It alija. HI. marea. 1'radno parlamentarno |»oročilo glede jnitresne katastrofe dne 1-"». januarja navaja število mrtvih na 2U.H78. Pri tem niso vštet«1 osel m \ ki so pozneje | »odlegle dobljenim poškodbam ali umrle vsled bolezni, katere so dobile vsled potresa. Vsled katastrofe je bilo porušenih .".72 krajev, vasi in mest. Protest nevtralnih. —o- Združene države in Holandska hočejo skupno nastopiti proti proglašeni angleški blokadi. —o— Washington, 1». ('., IU. marin. -skupnem nastopu Združenih držav in Holandske glede protesta glede an ^U-ški blokndni odredbi razmišljata vladi olteli dežel. Tekom daljšega po>veto\anja s |»o-slujočlm državnim tajnikom l^-iusin-gom je izjavil holaudski poslanik Van Kappard. da bi bila trgovina Holand-|skc r»*«uo ogrožena iu oškodovana, ako bi se v resnici izvedlo r• • blokado. A i tudi trgovini Združenih držav bi bil Izadari občuten udarci- ter je radite&i pričakovali energične akcije nevtralnih vlad. II« številk glede inozemske trgovine, katere je objavil tajnik ItedfjcM. j.-razvidno, kake važnosti je v »-danjepi času za Združene države prek morska trgovina. Važen del ek-jn.rta tvori ameriški bombaž, katerega >e i :.»!a v 'Nemčiji in Avstriji. j I »auašnje konference bile n -for-nielnega značaja. Ilolandski poslanik, [pričakuje šele navodil >v..je vlade, nakar »e ImmIo začela prava pogajanja gb-de skupnega nastopa. Predsednik Wilson ni h«»te! darn-s iNlgovoriti ua vprašanja gbile staiiv-i Združenih držav ter izjavi!. »Ia li... ■ najpreje j«rsvefo\ati z uradniki državnega defui rt merita. Wi;s..n je pa t..i-mignil. da je vzbudil .«!l«.k an ■ vlade veliko nezadovi»|jst\o zvexie-de ter k..t i -grantiio kršenje v~eh pri!:<-ipij< \ e narodnega prava in k.-t direkti.o ; na ameriško trgovino. V iiie^iu nahajaj, »i i,., i. >r, i m kon grešnik i -o -t..p»:i . / •: . hiš<( t«-r t>oniiiliti pre>Ts, Inikii vanje v akciji proti angleški «>dr*.!l.i. V gotovih krogih prev!:i>p:;. č-anje. iht n-- Im. in:el ami vshil stališča angleške vlade d.a,., i uspeha, da l«i pa tvoril p—i znejše m stoletju združila Italija, prvič s pomočjo Napoleona III. in drugič z ono Rismarcka, je ostal v rokah Avstrije kos zemlje, na kateri prebivajo Italijani, namreč okraj Trento na Tirolskem. Italijanski patrioti so smatrali to za ponižanje Italije in misel na združitev Trenta z Italijo se je moralo opustiti vsled sklenjene trozveze. Avstrija in Italija pa sta bili naravni tekmovalki v Jadran frikrm in Egejskem morju. Aneksi j a It osne in Hercegovine leta 3!XJS ji> v Italiji nanovo poživila li rep men je, naj se "odreši" ita lijunske province v Avstriji. Av fitrijski in italijanski interesi so prišli v konflikt v Albaniji in Ita lija jo pričela poželjivo gledati tutla na Dalmacijo, kamor je se gala nekoč oblast slavne beneške republike. V zadnjih desetih letih sta šli Italija in Francija skupno. Pozabljena je bila stara jeza radi Tunisa in Nice in italijanske simpatije so se odločno nagibale na stran zaveznikov. Poleg tega pa jo živelo med italijanskim narodom še staro sovraštvo do Avstrijo radi zatiranja, kateremu so bili izpostavljeni severni Italijani od strani avstrijske vlade. liaui pomanjkanja simpatije do svojih zaveznikov se tudi Italija daj ni vdeležila vojne. Sedaj hoče vstopiti v vojno, ker je itrija oslabljena in ker hoče ija dovršiti leta 1866 započeto delo. Poleg tega pa so v Italiji misli, da bo Turčija koneeno razpadla. A ko pa hoče dobiti Italija kaj plena pri razdelitvi turškega cesarstva, se mora aktivno vdeležiti vojne. Vsled tega ni v sklepu Italije ničesar lepega ali povzdigu-joeega. Skoro ponovitev je tega, kar je storila Rumunska za časa balkanske vojne. V Berlinu so vedeli vnaprej, da bo prišlo tako. Raditega se je liajprvo skušalo pridobiti Italijo ter se ji je ponujalo francoske in angleške posesti v Sredozemskem morju. Ker so se nameni Nemčije izjalovili, je naprosila slednja Avstrijo, naj pusti Italiji Trento. Avstrija je bila odločno proti temu in vsled tega je prišlo do sedanje krize. Kovin« in kovinske zmesi. Uradni list priobeuje razglas glede prijave zalog kovin in kovinskih Odredba domobranskega določa, da je te kovi-imesi mogoče u- Delno razoroženje? Novoosnovana "Liga za omejitev oboroževanja" je ravnokar stopila s pozivom na javnost. V tem pozivu se označuje kot nalogo organizaeije "zmanjšanje oboroževanj potom mednarodnega dogovora". Nadalje se izrecno povdarja, da se bo pričelo z resničnim delom po končani vojni v Evropi in da se nima namena nadlegovati evropskih vlad z mirovnimi predlogi. Liga pa noče delovati le v mednarodnem, temveč tudi v narodnem smislu ter nasprotovati agitaciji za pomnožite v armade in mornarice Združenih držav. Mesto da se razširi in poveča, naj bi se okrepilo obstoječa vojna sredstva. Pri tem pa se priznava izrecno, da je oboroževanje pod gotovimi pogoji neobhodno potrebno. Organizacija združuje v svojih vrstah veliko mož in žensk, ki igrajo v javnem življenju te dežele veliko ulogo, od kojih pa je večina že od nekdaj pripadala struji z mirovnimi tendencami Ti ljudje spadajo povečini k onim ideologom, ki si ustvarjajo svet po svoji lastni domišljiji, ne da bi upoštevali rezkih in neodolji-vih življenskih potreb. Ako bi bilo to drugače, bi mo rali očetje te nove lige vedeti, da bo po tej vojni še veliko manj kot preje mogoče na podlagi prijateljskih mednarodnih dogovo rov dovesti do omejevanja oboroževanja. Jasno bi bilo tem možem, da so bili v prvi vrsti narodnogospodarski vzroki, ki so bili odgovorni za splošno morijo v Evropi ter da bodo isti vzroki po sklepu miru močnejše kot dose-daj uplivali v smislu še veliko blaznejšega oboroževanja. Naj so nameni teh ljudi še tako dobri, tekom časa se bodo izkazali kot brezuspešni in neplo-doviti. Šele tedaj, ko bo kapitalistični sistem produkcije spadal v zgodovino, se bo moglo uspešno izvesti omejitev oboroževanja potom mednarodnega dogovora. Ta pot je malo težka, a edina, ki vodi k cilju. Žita primanjkuje in via prepovedala prekouiorski e I I mi pomagali in podpirali to ide- čis z njegovim potomstvom, mladi odgovor liktorju z naročilom, da' Lucij in Akt*i st*i se odpravila'Gospodarski položaj v Trans jo, ki je za nas Slovence živi jen-1 mož! Razven časti, ki bi nas do- ga ponese Lentulu. Ta je bil pre-na pot; kmalu sta bila dospela!je po angleških poročilih ja skega pomena. Velikokrat se letela, ko bi zmagal eden naših senečen vsled tega in se je za hip'do severnih vrat in sta krenila 'Llab vprašujem, če res ni tu v Lead- j someščanov, ne poznam večjega J obotavljal. Toda Lucij ga je od-'r»o cesti, ki je vodila proti »radu.'ie p ville enega moža, ki bi započel in veselja nego je to. ako bo usoda pustil z gospodujočo kretnjo; vo-'basi se je zdela iz daljave odda-1 sport ovsa. vodil vso stvar. Zatorej, kdor se tebi mila. I ve nosi venec iz cvetja, 'jak se je priklonil ter odšel. Nato'ljena komaj petsto korakov se je! čuti zmožnega, naj poprime to le-j dokler te ne odiči lovor!" j je Lucij plosknil v roko, da bi'tako vila, da sta rabila na vrh ! Število nemških čet po stvar in še drugi se ji bodo j Akta se je odstranila in se ta- poklical svojega sužnja, mu dal'skoro celo uro. Medpotoma se je! cenijo Angleži na lil divizij, priklopih, dane bomo zaostali za ko j vrnila z venci. Mirto in ža- čašo. da bi jo točaj napolnil, pil Akta dvakrat ustavila; prvič, da ! katerih se nahaja, kakor pr drugimi. Tudi tuje nekaj avstrij- ft-sir« io nnrmrlila T,in*iiii očetn'nn zrlmvio mtefitaliavn 1 • . , • 1.. t* • •• ... .• • •• skih patrijotov, ki tulijo z Avstrijo v eden in isti rog ter po-Ijubujejo bič, ki so ga spletli za nas avstrijski Nemci in Ogri. Želim uspeha stvan, ki je res potrebna in se štejem srečnega, da fran je ponudila Luciju, očetu na zdravje gostiteljevo in njego-'j0 pokazala svojemu spremijeval-1 "Times*'. !>4 divizij na zapt bršljanov venec, a sama si je; ve hčere ter prepustil ostanek eu grob Medejinih otrok, drugič, j m-m, pa na vzhodnem bojišč da mu je pokazala mesto, kjer jej Belerofont sprejel od Minerve Snežna lavina Pegaza. Slednjič sta dospela na je. zasula na nassfehlski poti (grad in sta opazila ob vhodu ne- dolini (Jastein, kakor poročajo Lucij je zavzel častno mesto. Med j bi b.l živel v cesarskem mestu, bi .kega svetišča kip boginje Vene- Solnograda, tri delavce. Rešil polnem tiru. vtaknila v lase lilije in rože. Mlad Sporu. suženj je prinesel še druge vence.| "Mladi mož", je prekinil starki so si jih vsi trije položili za ček tišino, "imenuješ se Riinlja-vrat. Akta je sedla na desno, a J na, toda komaj verujem temu. Ko stojim v taboru onih, ki to misel obema je stal starček, daroval se bil bolje naučil ubogati ukaze re, ki je bil snajno odičen- na dela so v i sinjo. A sem somišljenikom in bogovom žrtev in opravil moli- cesarskih namestnikov. Prokon- desni strani je "imeli simbol 1 ju !- - pristašem Slovenske lige želim o- tev. Nato je tudi on sedel in de- zul je tukaj neomejen gospod in1 bežni, na levi znamenje solnčnega! SI bilo uspeha! — M. L. jal mlademu Rimljanu: "Vidiš, uživa ravnotak ugled kakor Klav- bora. ki nrv»rot- nikc." "Ah", je odgovoril starček in vzdihnil, poslužujoč se tujčevega jezika, '"bili so časi, ko bi ti bila poslala Grška enakovredne nasprotnike v boj! Toda že dolgo je od tega, kar je bil Kroton iz Milona šestkrat venčan pri pitij-skih igrah; davno je že minulo, ko je poslal Atenec Alciblad sedem vozov k olimpijskim igram in si priboriL četverno nagrado. Obenem s svobodo je Grška izgu jal mlademu Rimljanu: "Vidiš, sin, da izpolnjujemo predpise pesnikov, ki pravijo: število go sto v ne sme biti manjše nego število graeij in nikoli večje nego število muz. — Sužnji, prinesite prvo jed!" Prinesli so bogato okrašeno skledo. Služabniki so bili vedno pripravljeni, da ubogajo na migljaj- Spor je legel k gospodarjevim nogam in mu je ponudil svoje dolge, voljne lase, da si obriše roke vanje. Ivo so prinesli drugo jed in ko so si gostje že nekoliko utešili glad. je nameril starček svoj pogled na Lucija in je z dobrohotnostjo opazoval lepi obraz, ki je imel z ozirom na svetle lase in rumeno brado nekaj tujega na sebi. "Prihajaš iz Rima?" je pričel. "Da, očka", je odgovoril mladi mož. "Naravnost "Vkrcal sem se v Ostiji." "Ali so bogovi vedno milostno čuvali nad božanstvenim cesarjem in njegovo materjo?" "Vedno." "Ali se pripravlja cesar na vojno?" "V tem trenutku se ni uprlo nobeno ljudstvo. Cesar je gospodar sveta in dal mu je mir, da vzevetejo umetnosti. Zaprl je Jano vo svetišče in je prijel za liro, da slavi bogove." "Ali se ne boji, da vladajo drugi, medtem ko on poje?" "Oh!" je vzkliknil Lucij in strnil obrvi. "Ali morda menijo na Grškem, da je cesar še otrok?" "Ne, toda bojijo se, da bo še dolgo trajalo, predno postane mož." 4'Zdi se mi, da si je nadel pri Britanikovem pogrebu moško togo." "Britanik je bil že davno pred tem obsojen na smrt od Agripi-ne." "Toda umoril ga je cesar, za to vam jamčim, kajneda, Spor?" Mladenič je vzravnal glavo in se je smehljal. "Kaj, on je umoril svojega brata?" je prestrašeno vzkliknila Akta. "Izpolnil je materino zahtevo. Če ne veš še tega, deklica, popra-šaj svojega očeta, ki se zdi podkovan v teh stvareh, in čuj, da je poslala Mesalina vojaka, ki naj bi v zibelki umoril Nerona. V hipu, ko je hotel mahniti, sta skočili iz postelje dve kači in sta preplašili centurijona. Ne, očka, Nero ni zverina kakor Klavdij, ali tak norec kakor Kaligula, strahopetce kakor Tiberij ali komedijant kakor Avgust." (Vsi ti štirje so bili cesarji, ki so vladali pred Neronom.) "Sin moj", je dejal prestrašeno starček, "pazi, da ne razžališ bogov!" "Lepi bogovi, pri Herkulu!" je vzkliknil Lucij; "lepi bogovi, ki se razlikujejo od ljudi le v tem, da imajo še več pregreh na sebi." Nekaj trenutkov je vladala po teh bogokletnih besedah grobna tišina. Amiklej in Akta sta začudeno (»ogledala svojega gosta. — Kmalu nato je vstopil suženj in javil, da čaka pred vrati sel pro-konzula (cesarjevega namestnika) Gneja Lentula. Starček je vprašal, da-li je poslan sel k njemu ali k gostu. Suženj ni vedel odgovora in je privedel liktorja v sobo. Prišel je radi tujca. Prokouzul je izvedel za prihod neke ladije in je cul. da, se namerava njen lastnik potegovati za nagrade. Naročil mu je, da naj pride v vladno palačo, da vpiše svoje ime v imenik udeležencev ter da izjavi. za katero nagrado se -hoče boriti. Starček in Akta sta vstala, da čujeta prokonzulov ukaz; Lucij ga je poslušal, ne da bi se ganil. Ko je liktor nehal, je vzel bila tudi svojo umetnost in svojo moč, in še izza Cicerona nam po-1 Lucij iz svojega žepa tablice iz šilja Rim svoje sinove,- da nam slonovine, namazane z voskom, ugrabi j a jo zmagovafeke palme, j napisal nanje par vrstic, pritisnil nih tleh. Treba bi bilo, da bi tudi Jupiter naj ti obvaruje, ki se di-1 kamen si ojega prstana in izročil min na svobodne uživa ravnotak ugled kakor Klavdij Neron v Rimu." "Ali si pozabil, da so me posivili bogovi v začetku slavno-sti za kralja in da sem za hip enak cesarju? Kdaj si čul, da bi bil stopil kralj s svojega prestola in da bi bil izpolnil prokonzulove ukaze ?" 4"Ti si se torej upiral?" je v strahu vprašala Akta. 4'Ne, marveč pisal sem Lentulu. da naj se sam potrudi sem, če ga zanima moje ime in namen, kij me je privedel v Korint." ! "In meniš-li, da pride?" je' vzkliknil starček. "Brezdvomno!" je odvrnil Lueij. "Sem v mojo hišo?" "Ali čuješ?" je dejal Lucij. J "Kaj pa?" "On je že tu in trka na vrata. Poznam šum liktorskih svežnjev. Odpri, očka, in pusti naju sama!" Starček in njegova hči sta začudena vstala in se oba podala k vratom; Lueij se ni ganil s svojega ležišča. Ni se bil motil. Bil je sam Leu-tul in njegov potni obraz je pričal, s kako vnemo se je bil odzval tujčevemu povabilu. Z razburjenim glasom je vprašal, kje se nahaja plemeniti Lueij. Ko so mu pokazali prostor, kje da je, je odložil togo in vstopil v tri-klinij, ki se je zaprl za njim in čigar vrata so zastražili liktorji. (Liktorji so bili nekaka častna straža rimskih dostojanstvenikov.) Nihče ni izvedel, kaj se je zgodilo pri tem sestanku. Šele po preteku četrt ure je zapustil prokouzul hišo, a Lucij se je smejo-čega obraza pridružil Amikleju in Akti ki sta se sprehajala po preddvorani. 4'Očka", je dejal, "večer je lep, ali bi ne pospremil svojega gosta tja do gradu, kjer se baje uživa krasen razgled ? Tudi jaz sem radoveden in bi rad videl, če so izpolnili cesarjeve ukaze. Ko je čul, da se bodo vršile v Korintu ig^'e, je zopet vrnil znameniti Venerin kip, da bode boginja milostna Rimljanom, ki so prišli, da se borijo z vami za vence." "Ah, sin moj", je odvrnil A-miklej, "preslaboten sem in ne morem biti voditelj po hribu. Toda tu je Akta, čvrsta kakor nimfa, ona te pospremi." "Hvala ti, očka! Nisem se upal prositi tega, ker sem se bal, da bi postala Venera ljubosumna na lepoto tvoje hčerke in da bi se vsled tega morda maščevala nad menoj. Ker mi pa sam nudiš to ugodnost, imam pogum, da jo sprejmem." Akta se je nasmehnila in zardela. Sla je po pajčolan in se vrnila vsa zagrnjena kakor rimska matrona. "Ali se je moja sestra zaobljubila", je dejal I/ucij, 44ali je pa, ne da bi bil vedel, svečeuica bo ginje Minerve, Diane ali Veste?" "Ne, sin moj", je dejal star ček, ga prijel za roko in ga od-vedel v stran, "toda, kakor veš, je v Korintu mnogo malopridnih žensk. V spomin, da je njihova priprošnja otela mesto, ko je bilo zavzeto po Kserksu, smo jih ove-kovečili v neki sliki, kakor Atenci svoje junake po bitki pri Maratonu. Odtedaj smo vedno v skrbeh, da bi nam zmanjkale; zato jih kupujemo v Bizancu, na grških otokih in celo v Siciliji. Spoznajo se lahko po nepokritem o-brazu in po razgaljenih prsih. Pomiri se; Akta ni svečeuica nobene boginje, toda boji se, da bi je ne smatrali za učenko Venerino." Nato je nadaljeval s povzdignje-nim glasom: "Pojdita, otroka, in| ti, hčerka moja. pokaži našemu gostu zvrha griča vse kraje, ki hranijo velike spomine dežele Grške. Edina imovina, ki ostaja sužnju in ki mu je ne smejo ugrabiti njegovi gospodarji, je spo- SLUZBO ISCE boga, ki so ga prvega častili samec, star 2-i let, Korintu. Lucij se je poklonil in poilčevanje godbe. Pisma pošlj je opravil molitev. (Pride še.) Dementirana vest. na naslov: L. a sle, 115 E. 31. St.. Lorain, Oh (17.20—3 NA PRODAJ , „ fini pokriti voz, prav poc Dunaj, Avstrija. 15. marca. - Vprašajte pri: 1144 Provepce I oroeilo, da je avstrijska posad- Xorth ^ Pittsburghj Pa. ka zapustila 1_. marca Ceruovi- , , . (lo-li—3) ce, glavno mesto Bukovine, je neresnično. Damski komite "Rdečega pclu-meseca"' je bil osnovan pri soprogi ministra zunanjih del. barona Buria-na. Navzoč je bil tudi predsednik moškega odbora "Rdečega polu-rneseea", princ Edvard Liechtenstein. V častno predsedstvo je vstopil tudi poveljnik vojne mornarice. Ilaus. Ubiti v premegerovih. Harrisburg, pa., IG. marca. — Di zavili premogorovni oddelek naznanja, da je bilo v Pennsvl-vaniji 1. 1M14 v jamah trdega premoga ubitih 600, v onih pa mehkega premoga 413 preinogarjev. Iščem svojega prijatelja AN^ SESEK. Doma iz Sv. Pavla Domžalah. Slišal sem, da se liaja v Clevelandu. Prosim njene rojake, če kdo ve, kje nahaja, da mi javi, ali naj pa sam oglasi. — .John Mar še k. Box IS, Willow City, Dak. (15-1*7 FARME V CLARK C0UN WISCONSIN. V tem okraju, kjer je doseč kupilo farme že okrog 300 S vencev, nudi tudi letos John Owen Lumber Co. svojo zeml Pišite po pojasnilo na zastopnj in farmerja: Joseph Potočnik, R. L Box 13'J, Curtiss, (2x 11&17-3) Clark Cof PRAVNA In NOTARSKA PISARNA 207 HANOVER ST.. MILWAUKEE, WIS. prevzema v izvršitev vse »vstro-ojrrske »odnijsk* in Toiulte zadeve, zamljiik« vknjižbe* kupne pogodbe, pooblastilo, zadclžnicc pcixiinice. odtiopn* pism*: izjave in (irtijre jav-l ne listine, notars'r o in konzularno potrjene, potrebne zlasti v zapuščinskih zadevah a iztiri javo dedič:n ter za dvig »o-lnih in hranilnih depozitov. Iztirjevanje dolgov in drutrih zaj htevkov tu in v starem kraju. VAŽNO! Mnogoletne iz';i::nje U- terr •■em priMiSno že l«-t) in temeljna pol znavanje zakonov mi omojroči pravilno in uspešno izvršitev vsake nj.ročene zadeve^®- N| vsakdo, ki je "Notary Public", je v stinu te stvari napraviti, carveč le oni, ki i=i> za to potrebac zJB in v iolih pridobljeno znanje. Oskrbujem tudi točne prevode iz raznih jezikov. Nadalje -estavljam in tiskam cirkolarje. vabila in razne društvene potrebščine prav lično in p . xmernih cenah: posebno p| opozarjam dramatična in pevska društva na razmnožite-.- (lediških i*er in not v poljubnem št vilu s pomočjo multij^rafa. Nasveti v pravnih zadevah brezplačno. IVAN A. KAKER, javni notar, h. sodni in konzularni uradnik. b Qi^i ^ ^ <7f427 Homer Avenue. X. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely; Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poŠi Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritozbt pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bod» oziralo. Drnštveno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. bogato nagradili in upajmo, da „. . , , hrabrega junaka odlikuje tudi Z bojnega pclja. Bilo j«- v uede-i- • , lil .i vojaška oblast, ljo .51. januarja, ko je dobila J. Btotnija 27. domobranskega peš- V ™kem vjetništvu se nahaja polka ukaz, iti kot poizvedovalni''>rofesor lia gimnaziji oddelek proti Rusom. Malo pred',Vilu A,HstH11 111 bo> kakor poroča polnočjo j.- bila predstraža *tot- svoJe,'m- »"tenuran v Taškentu. n i je na vrhu irore. kjer preide ee- V ruskem vjetništvu. Narednik sta z Odrskega v Galicijo, od Ru- Pri lovskem bataljonu Viktor 60v močno nastreljena, tako da se Kolesa je pisal svojemu očetu v je morala preilstraža vrniti k stot-| Ljubljano, da se nahaja v Isil-liiji, ki je korakala nekaj sto ko-'kulu (poselok Pervotarovska). rakov zadaj. Poveljujoči častnik,! Pogreša se od 1. oktobra Janez svest si težke naloge, ki jo ima ' Uabnik. c. kr. domobr. pešpolk št. stotnija, pošlje še močnejšo pa- 4. 4. bataljon, IG. stotnija. ki je truljo naprej pred stotnijo. Pred ^ bil baje 1!>. oktobra v Kzanowsza-odluxlom pa le tej zabiča, kakšno j u 1 li pri Przemvslu ranjen. Po nalogo imamo. Ki» sliši to Jožef! njem poizveduj«1 njegova sestra Skubic, doma iz Horjula, se obr- Katarina Zaletel, Stanežiče št. 10, ne, rekoi 1» Fantje, potem pa naprej! lil odid«'. prišedši na že prej omenjeni prostor, ^a posva- sj. Yi,l nad Ljubljano. Iz obleganega Przemysla je pi- 1 odvetniški kandidat dr. .Josip ri neki iutanterist: **Gospod kor- Babnik. da je zdrav in se dobro pora!, ne preveč naprej!" Skubic pa odgovori: "Kdor ne more streljati, naj da niunieijo meni." V tem trenutku so že frčale ruske kroglje. Korporal sproži dvakrat, a ko hoče tretjič, pade zadet dvakrat v glavo, ravno o polnoči. Pripomnim, da je bil Skubic od prvega počet k a vojne na bojišču, bil izvrsten vojak, neustrašen. priden in vesten, kar dokazuje dejstvo, da je bil ravno par dni prej povišan od infanterista za korporala. Hoteli so Škubicu odnesti s sanitetno patruljo,- ki pa je bila. ko je prišla do njega, močno lia strel j ena in se je morala vrniti. Ko se je stotnija vrnila y vas, ju bilo vsem žal za padlega vojaka. Častniki — .sami Slovenci — pozo vej o moštvo, kdo ima pogum, iti iskat s sankami padlega Skubica, saj niso mogli verjeti, da je padel ta pogumni kranjski fant. In javil se je črno-vojnik Valentin Gregorčič iz Družinske vasi na Dolenjskem doma. Odloži orožje, obleče belo haljo, vzame sani in odide sam ob 2. ponoči. In glej. ob 4. zjutraj je pripeljal res mrtvega šku-bica k stotniji. Kaj pripoveduje Gregorčič? Ko je prišel v bližino, kjer je ležal korporal — bil j«» namreč tudi že prej pri patrulji, »— se vrže pa vse štiri iu se plazi dalje. Pride do mrtvega, ki je ležal jedva 20 korakov pred ruskim stražarjem, vzame vrvico, jo priveze mrtvemu na nogo ter ga počasi potegujoč spravi kakih 30 korakov nazaj. Hitro ga naloži in Odhiti. Pa glej, spodtakne se v Velikem snegu, padeta on in mrtvec. Hitro ž njim še enkrat nazaj ua sani in proč. Posrečilo se mu je in ob 4. zjutraj je bil na-fcaj, kjer so ob 6. zjutraj ob navzočnosti cele stotnije pokopali ibiea pri križu sredi vasi. počuti. On in pa avditor dr. L. Mastnak vse znance in prijatelje najlepše pozdravljata. S severnega bojišča se je vrnil in se nahaja v bolnišnici v Mladiki v Ljubljani rezervni poročnik Fran Zupančič, c. kr. geometer v Kranju, radi ozebljeuih nog. Umrl je v Ljubljani. Emonska cesta št. 10. Andrej Pavlic, železničar v pokoju. Težavna aretacija. Mihael Pod-boršek i/. Male Loke pri Mengšu je imel s službujočim stražnikom na Krakovskem nasipu v Ljubljani hud nastop. Ko ga je varnostni organ zaradi nekega de-likta stavil na odgovor ter ga hotel predstaviti na stražuiško postajo v Krakovem, se mu je Pod-boršek. ki je bil menda preeej nadelan. uprl in se ga dejansko lotil. Stražnik je potegnil sabljo in nasilneža z njo dvakrat udaril po desni roki tako, da se mu vlila kri. Aločno ranjenemu nasilnežu so rano obvezali in ima poleg bolečin. ko ozdravi, za nameček pričakovati zaradi hudodelstva javnega nasilstva tudi soduijsko kazen. O, te ženske! Med delavkami v ljubljanski tobačni tovarni obstaja že od paintiveka sem tradicija, da hodijo na delo z robci na glavi ali pa tudi gologlave. Bog ne daj pa, da bi prišla katera s klobuk«.m! To bi bil odločni 4vetor! Novi vek je pa prinesel nove nazore in tako se je neki brhki iz-delovalki smodk zahotelo po klobuku. Vprašala je uradnika, ee bi ne pregrešila kaj, ako pride s klobukom v tovarno. Ko je izvedela, da ni proti temu prav nobenega pomisleka, jo primaha drugi dan res s klobukom na glavi- v tovarno. In sedaj nastane ogenj v strehi, ko stopi v delavno in odobravanje njenih mladih so- vrstnic je bil tak, da je bilo 4'za poet".. Starejše so protestirale, mlajše pa odobravale, češ, če sama kupi klobuk, ga tudi sme nositi, saj jih nosijo še druge t4fraj-le", ki zaslužijo samo po 8 K na teden, zakaj bi jih pa me ne, ko zaslužimo po 18 K. In tako se je hrušč polagoma polegel, nasprotnice pa so mirno začele z delom. Po delomoru so pa nosilki klobuka starejšim '•tradicijam"' udane izdclovalke smodk napravile pri odhodu iz tovarne špalir in zanič-ljivo kazale za njo ter jo obdelovale po svoje. No-silka klobuka je šla pa molče skozi špalir in ko je prišla do konca, se obrne ter svojim 4'častil kam*' pokaže "osle7'. Tako je led prebit in modistke si lahko za spomlad nabavijo nekaj več klobukov. To je pa podkurilo tudi možke in že so nekateri za to, da začno hoditi v tovarno s cilindri, češ, saj jih imajo tudi o-brtni pomočniki, ki manj zaslužijo kot mi. Draginja. Iz Ljubljane poročajo: Iz veletrških krogov se je izvedelo, da je cena masti v nekaterih dneh poskočila za celih 100 kron. — Avstrijski špiritui kar-tel je podražil ceno špiritu vseh vrst za 5 K. — Silno draginjo čutijo tudi gospodinje, ki imajo na stanovanju 111 hrani dijake. Kakor se čuje. so sklenile podražiti stanovanje in hrano za 30 odstotkov. in sicer s počet kom tega šolskega tečaja. Podražitev utemeljujejo s tem. da so se živila v Ljubljani podražila za 50 odstotkov, mast in slanina pa celo za 100 odstotkov. ŠTAJERSKO. Pogreša se Franc Slanšek. posestnik iz Smarčne pri Boštanju. izza 15. avgusta ni o njem glasu. Bil je na severnem bojišču. To je tudi narodnjak! Spremenil je svoje ime kazenski zagovornik dr. Friderik Pušenjak v Gradcu v dr. Friderik R«»diger. Popclncma nedolžen. Iz Slov. Bistrice poročajo, da so Simona Pušnika. župana v ("rešuje ve ill, že drugič aretirali in odpeljali v Gradec, a so ga po 14 dnevih dne 7. februarja zopet izpustili, ker se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen. Poroka. V Št. Vidu pri Ptuju se je poročil 14. febr. učitelj Mirko Lešnik z gdč. Jano Hauptma- deželni odbor istotako darilo 200 tisoč in trgovsko-obrtna zborniea 100.000 kron; te svote bi naj pomagale kriti izgubo, ako bi cene žitu padle. Ker imajo na Štajerskem vsled vojne na tisoče iu tisoče vojaštva, vojnih vjetnikov in beguncev, ki hočejo biti vsi preskrbljeni, je potreba za nabavo potrebnega žita toliko večja. PRIMORSKO. V ruskem vjetništvu. Rado Le-nard. solastnik tvrdke Pinter & Lenard v Gorici, se je že drugič oglasil iz ruskega vjetništva. Se-daj je pisal svoji materi v Novem mestu, da je čil iu zdrav. Pegasti legar se razširja tudi na Keki. Dosedaj je obolelo v tamkajšnji bolnišnici "Rdečega križa*' 1!1 vojakov. Bolnišnico in vse osobje so kontuinaeirali. Usnje v gozdu. Tvrdki Simonie & Bakarčič na Sušaku pri Reki sta dva tata iz skladišča ukradla usnja v vrednosti 1400 K. To usnje sta skrila v nekem gozdu. Re-darstvo pa je izsledilo ' najprej oba tata, potem pa še ukradeno usnje. Umrl je v Vrtojbi pri Gorici Josip Nemec, bivši župan. Dosegel je visoko starost 84 let. KOROŠKO. Zarcka v zaperu. A" Beljaku so "boljšega gospoda" zaradi pijanosti spravili v zapor. V sosedni celici je bila zaprta malopridna, šele 18 let stara punica. "Boljši gospod" in to dekle se sicer ni-sta nič poznala, a pomenila sta se skozi malo odprtino pri peči in se — zaročila. 4"Boljši gospod" je naslednji dan izposloval, da so zaročenko izpustili iz zapora, a komaj je ta j -la na svobodo, jo zaročenca pus..na in šla zopet slabo pot. Seveda so jo kmalu dobili in jo zopet zaprli — zaroke pa je konec. Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA GOLIČ. Doma je iz Gornjega Obreza štev. 8, Artiče pri Brežicah. V Združenih državah biva že okoli 8 let. Pred 4. leti je bil tu v Cleve-landu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz stare domovine. — Anton Golič. 1008 E. 63 r d St., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO FEZDDL, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glaa Naroda" in ia davati pravoveljavna potrdila is ga rojakom toplo priporočam«. Sedaj je v Chicago, HL S spoštovanjem Upravniitvo Glaa Naroda. _ HARMONIKE popravljam po nafnlijia mqU, a i«l« trfatia In »n—IJIto. V popravo nx»-aijlvo ntklo polije, kar aem io n*4 1< la« tikkj t tam poalu 1e aadaj ▼ ara-)asa laatnam doma. V pojrtrei vneta eranjaka kakor vaa dtruge kanaoaik* t«r raC«HKBB po 6ala kakarlaa k*a »a-ktm kras aadaUnlk vpraftaaf. 1017 JOHN WENZEL, L <3. St., Cleveland. Ohio. Kadar je kako drnStvo namenjeno kopiti bardero, xsrtave, regal je god ban« inštrumenta, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, priveeke prsta* itd., na kupite prej nikjer, da tndi mena aacene vprašate. Upralanjt Vae stane le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite poaj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. Dr. Josip V. Grahelc. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Eaat Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitt* bar j. Pa V map roti "HoUla Pav Unca — Kar itn. LiZ. S In 4 t ožijo raaemo s o j« dtea a Rada bi izvedela za naslov svoje-ga brata, ki se nahaja nekje v ukolii-i Pittsburgha. Pa. Prosim ga. da se mi javi. — Kozi Rab-Sfl. 1»!»T Clinton -St., Milwaukee. AVis. « IŠČEM deklo za pomoč v kuhinji. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj se oglasi. Don Intihar. Ed. Anderson R. 1, Kinzna, Pa. novo. c. kr. poštarieo, hčerko ta- Iščem MIKE BUTALA. Doma je mošnjega nadučitelja. — X« Du- ]z Tanč? ^ore st- 52 Pn Crnom- niki so hrabrega črnovojnika dvorano. " Veto"-lirusč starejših naju se je poročil štajerski rojak Adolf Doininkuš z gdč. Elo pl. Sa vicko. Zcpet v sanatoriju. Iz Maribora poročajo: Kakor-sli-simo, je tukajšnji odvetnik dr. Franjo Ro-sina nevarno obolel na sladkorni bolezni in se je podal zopet v sa-natorij Hansa v Gradcu. Od kdaj dr. Kosina ni več zdrav, je znano. Poplava. Iz Poljčan poročajo: Vsled deževja zadnjih dni je preplavila tu Dravinja s svojimi pritoki celo dolino. V konkurz je prišel trgovec Josip Czelecz v Slov. Gradcu. O-skrbnik konkurzne mase je odvetnik dr. Rratkovič. Podučen tečaj za posestnike vinogradov in viničarje se je vršil na mariborski vino- in sadjerejski šoli od 1. do 13. marca. Za diferenciranje deželnih do-klad. Vladni komisar mesta Gradca, dvomi svetnik Uiidcrrain se j«- obrnil lia deželni odbor in vlado s prošnjo, liaj bi se za mesto Gradec dovolilo nižje zvišanje deželnih doklad kot za nameravanih 15%. Vladni komisar utemeljuje svojo prošnjo s tem, da mesto o /.«■ povedali. da Jack ne bo v»r ozdravel. Njegova žen.i mu je prinesla pomaranč. .Ia< k ni odgovoril. Nepn iieliotua j»- gledal v strop. Na kaj je mislil .' To bi mogla uganiti samo njegova mati. Povejte, gospod Jaek — mu j,- rekel Helizar — kako bi bilo. ee i»i šel po Vašo mater? < >> i no s«* mu neuadoiua zai^krile. nasmehnil se je in zaše-pftul: — Da. dobro bi bilo. ee bi ji povedali. <'util je. da jo mora imeti, da ji mora še enkrat stisniti roko. predno se loei od življenja. Mii.laina lielizar j»- že botfla oditi. toda krošnjar jo je pridr-/.al. Zdrlo mu ji' boljše, »'-e ure Main, vedoe, ila bi njegova žena napravila v hipni jezi kako veliko neumnost, š«- aretirali bi jo. eo bi bila le pre vre predrziui. In policije se je ubogi lielizar tako zelo bal. SV. ne. !•• mirna bo«li. Jaz sam bom šel po njo. l»u«> videla, da jo bom to|M»t privedel seboj. S»ni ui vedel, kako je prišel do pesnikove IiiŠe. Kam lioeete? — ga je vprašal vratar. K gospodu d* Argeiitouu. — Ali niste bili že enkrat tukaj? • — I)a. bil sem. Zastonj ste p-išli. ker gospoda pesnika in njegove sopro-g< ni doma. Na deželo sta šla in s.- ne bosta tako kmalo vrnila. — Na deželo?! V tem mrazu in snegu.* lo s«* mu nikakor ni zdelo vrjetno. Vse pripovedanje. da je Sarlotiu siu sturt none varno bolan, vse prošnje in prigovarjanje, vse je bilo zastonj. Ko se je vratar naveličal poslušati, mu je zaprl pred nosom vrata. helizar bi bil kmalo obupal. Naenkrat s,- mu je posvetilo v glavi. Jaek mu ni bil nikdar nie povedal, zakaj ne zahaja več k Rivalsovim. Rekel je, dH je razmerje končano. Toda že v Indret in tudi N. ciaj v Parizu, sta se večkrat pogovarjala o zdravniku in o ujeprovi dobrotijivoKti. Šel je toraj domov, oprtal košaro in se odpravil na pot. Prišel je v Ktiolles in potrkal pri Rivalsovili. Kaj mu je rekla post rež nie a. je že čitateljem znano; Madatna H.lizar je bila nepreKtano pri Jaeku. V nedeljo je prišlo v boluišuieo vse polno obiskovalcev, samo one. katero je jaek tako željno pričakoval, ui bilo. Vsak trenutek so se odprla vrata, vsak trenutek je Jaek pogledal, misleč, da je vstopila mati. Ne. nje ni! Pa vseeno prihajajo razni obiskovalei: žene. možje, otroei. Krošnjar jeva žena ga je neprestano tolažila, obl jubovala. da bo prišla mati. navsezadnje, pa ni mogla več dobiti pripravnih besed. Ne bo je — je rekel Jaek tako. kot je rekel takrat, ko je bil pripravil zanjo stanovanje, pa je ni bilo. Nekaj mu je pa vseeno reklo: — Mogoče bo pa le prišla. Da. saj mora priti, če prej ne. v zadnji uri. Ves utrujen je zaprl oči. V njegovi duši je začel divjati strašen boj. Vse moči j«' napel, da ni na glas zakričal: — Cecilija' Cecilij«! I smiljena sestra je slišala stokanje in stopila je k njemu. _ Kaj je t« mu otroku? Mislila sem. da je njegovo trpljenje že pri kraju. Žalosten je. ker ni matere. Mati noče priti. — Njo pričakuje. - 1'bogi deček, samo to ga še drži pri življenju — je rekla uiadama Helizar. — Zakaj je pa ne obvestite? — Moj mož je že šel. Veste, ona je jako lepa ženska. Gotovo se boji. da bi v bolnišnici ne umazala obleke. Naenkrat je pa krošnjarjeva žena jezno vstala. — Nikar ne jokaj, deeek moj —je rekla Jaeku s takim glasom kot da Iti govorila z malim otrokom. Jaz bom šla ponjo. jaz jo bom pripeljala seboj. - Jaek jo je razumel, kljub temu je pa še vedno gledal v vratu iu mrmral: — Ne ho je! — Ne bo je! — Le pomirite se. le pomirite se! — g}, j,, tolažila usmiljena — Kje je? Kje je? — sta vprašala drug drugega. ^ Takoj za tem se je sklonila nad Jackovo posteljo nebeška sli-a ka mlade deklice. f — Jack, jaz sem tukaj. Cecilija — je rekla mladenka. 1 Da. ona je. ona! To je njen deviški obraz, samo malo bled je postal od p reč ut ill noči iu prelitih solza. In ta roka. v kateri drži on svojo, je ona roka. katera ga je tolikokrat božala, katera je navsezadnje vendarle zakrivila, da se nahaja v bolnišnici. Bolnik je odprl oči. in jih takoj zatem zopet zaprl kot da bi se hotel prepričati, če je res Cecilija poleg njega. Seveda je. Saj sliši zlat zvok njenega glasu, saj govori ž njim in ga prosi odpuščanja. Saj mu pojasnjuje, zakaj iuu je prizadela toiiko trpljenja... Oh. če bi že prej slutila, da sta si njegova iu njena usoda tako podobni. V Jaekovo sree je naselil mir. — Ali me še vedno ljubiš? Ali me res ijubiš? — Še nikogar nisem ljubila na svetu, razen tebe. Jack. Vedno te bom ljubila, samo tebe! V tej mračni sobi je dobila beseda "ljubim** nek poseben pomen. Podobna je bila golobiei. ki leta iz kota v kot in išče izhoda. — Kako dobra si, da si prišla k meni, Cecilija! Sedaj se ne pritožujem več. Sedaj rad umrem... — Nikar ne govori o smrti — je rekel stari Rivals. —Le brez skrbi bodi moj sin, še vse bo dobro. Bolnik je pritiskal Ceeilijino roko na svoje vroče lice in šepetal : —Vse. kar mi je manjkalo v življenju, si mi dala ti. Cecilija. Ti si mi bila vse. Bila si mi moja prijateljica, moja sestra, moja žena. moja mali. Rdečiea mu je izginila z lie. težko je so pel. Ceeilija je prestrašeno pogledala svojega očeta. V sobi je postalo še temnejše. Vsem navzočim so s»- skrčila srca kot v strahu pred nečem, kar je še strašnejše. še skrivnostneje kot noč sama. Jaek se je naenkrat sklonil v postelji iu zahropel: — Poslušajte! Poslušajte! — Nekdo gre po stopnicah. — Ona prihaja! — Ona! Slišalo s,- j,- le piskanje vetra in pogovor odhajajočih obiskovalcev. Zdolaj na cesti so ropotali vozovi. Jack je nekaj časa poslušal. potem je pa omahnil nazaj in zaprl oči. Toda on st- vseeno ni motil. Po stopnicah sta hiteli dve ženski. Spustili so jo v bolnišnico, čeravno je že minila ura za obiske. Vrh stopnic je Šarlota obstala. — Slabo mi je — je rekla. — Naprej! Naprej! — je vzkliknila njena tovarišica. Belizar-j-va žena. in jo rinila pred seboj. — Da. da, take žene kot ste vi. bi ne smele imeti otrok. O. ta velik mrzel prostor, v katerem so prižgane nočne svetilke. Sarlota je z enim samim pogledom pregledala celo sobo. V kotu je videla posteljo, nad katero sta se sklanjali ti ve možki postavi. V opredju je stala Cecilija TJivals. Bleda je bila kakor siurt. tako bleda kot oni. katerega glavo je držala v svojih drhtajočih rokah. — Jaek. moj otrok! — je vzkliknila mati. Stari Rivals se je obrnil. — Pst! Tiho! Vsi so poslušali. In vse. krir so slišali, je bilo nerazločno mrmranje. komaj slišno hropenje in nazadnje glortmk zdihljal. Šarlota se j»> na pol nezavest na približala postelji. Da. to je bil njen Jack. Mrzel obraz, sklenjene roke. nepremično truplo. Zdravnik se je sklonil čezenj rekoč: — Jaek. moj prijatelj, tvoja mati je tukaj 1 Prišla je! !n ona. nesrečnicH. je razprostrla roko in se hotela vreči nanj. — Jack! — je zakričala — jaz sem tukaj!"Jaz sem tukaj!... Truplo na postelji se ni ganilo. — Ali je mrtev? — j.- zakričala v blazni grozi mati. — Ne — je rekel stari Rivals z jeznim glasom — rešen je... KONEC. B9 Grambori, Pa. bi akoDca: Vence-ilav Palčič. Irwin, Pa. In akaliea: Frank Dem-«ar. Jahmlimn, Pa.: Fraak Gabrenja. Marianna, Pa. in okolica: Frana Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta. Moon Bon, Pa. in okolica: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podrasnlk. Ignas Magister, Z. Jakše In U. B. Ja-kobich. Unity Sta., Pa.: Joseph ŠkerlJ. Steelton, Pa.: Anton M. Paplč. West Newton, Pa. in okolica: Josip Joran. Wiliock, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Lonia Slasteh. Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wash.: Jakob Bom ftraiBiEraziziziziaraaiania^^ Po znižani cenit i Amerika in Amerikami . Splaal Rot. J. M. Trunk Je dobiti po&tnine prosto za 92.50. Knjiga Je vezana t platno in za spomin jako pritična. Založnik'je imel Teliko stroškov in se mu nikakor m I splačala, zato je cena r«««ana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je trii Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, .New York, N. T Jiimimasiiuioiianaiiiii sestra. Nato se je sklonil v postelji in začel govoriti s lireščečim «rla-Bom: K.-.Vm Vam. j?a hočete še enkrat videti, hitite! — To je laž! Nikar ne vrjeini Sarlota! — Milostljiva gospa. Vaš sin umira! Moj Bog. moj Bog! Zdi mi. da ni nobene take matere več na svetu. Šarlota ni več poslušala pesnika. — Peljite tue — je rekla Belizarjevi ženi — jaz grein z Vaini. Takrat, ko jc odšla Belizarjeva žena iz bolnišnice, sta stopila v sobo. kjer je ležal Jaek. dve osebi. Mlada dcklica in sivolas starec. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark.' In okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver. Colo.: John Deltevc in A. J. Terbovc. LeadvUle, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesh in John Germ. Salida. Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon). Walsenborg, Colo.: Ant. Saftich in Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. IndisnSpolis, Ind.: Alois Rodman. Aurora, ML: Jernej B. Verbič. 635 Aurora Ave. Ogleshy, 111.: Math. Hribernlk. Depue, I1L: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjorec. la Salic. 111.: Mat. Komp. Joliet, m.: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bambicii. Mineral, Kans : John Stale. Wankogan. HL: Frank PetkovSek in Math. Ogrin. So. Chicago, DL: Frank černe in Rudolf PoSek. DL: Matija Barborič. ama. In okolica: Frank Kerne. Mnlherj, Kana. In okoliea: Martin Koa. Catuset, Mich, fes okolica: Parti Shalts In M. F. Kobe. Dotrsit, Mich, hi okottcn: Joseph Glasič. B. : M. D. Chiahohn, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph s ha ra bon. Ely. Minn, in okolica: Ivan GonSe, M. L. Kapseh, Jos. J. Pesbel iu Louis M. Perušek. Eveleth, Min.: Jnrij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia. Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. ¥.: Alojzij ČeSarek In Leo Štrukelj. Little Falls, N. Y.z Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič. Chas. Karlinger in Jakob Besnik. Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant. Bridgeport, O.: Frank Hoeevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kom- ie 1735 E. 33. St Davis, W. Va. in okoUca: John Bro-rick »mas, W. Va. in okoUca: Frank Kocijan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Starlch in Frank Sepich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A Justin In VaL Stalich. ; Wyo.: Josip Motoh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, 0., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. TISKARNA "GLAS NARODA" Urrioje vsakovrstne tiskovine po nizkih eeaa|^ Ddo okuao. lirršsje srmds f 4rafs jdk Unijsko organistransi PoMbuost at Mtreea prarQt, okrot^os, pralifl, cadU ttl NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v zapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naa posebni zastopnik fiT. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter iz dajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. Vsa naročila pošljite *** Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N-Y. r Veliki vojni atlas Samo pri racm m dob« patentirana ia garanti. rana iMeča zdravila zrn rut in proti ■padanja ienakih in moških las, kakor rodi za rast rooikita brk in brade: za revmatixem k o« ti bo tj ali trsanja ▼ nofth. rokah in križu, za rane. opekline, bule. tare ia kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, garantiram S500. Piiite takoj po cenik. Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 6 dolarjev za vtakeca ki jo prebere. Pošljite 6 centov t auirkah. nakar na poiljem Koledar in knjižico. JACOB WAH&C. 1S92 E. C4th SU Cleveland, Ohio. O.: Ant. Klkelj. OnfH City, One.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: 1L Kla- rfteh. Pa.: Louls Hribar. Pa.: Ivan Germ. BrUgevilie, Pa.: Rudolf P lete reek. Borilne, Pa. in okolica: John Ker-ftinllr Cswiiuli, Pa.: Ivan Pajk. Chriice, Pa.: Anton Jerina. Pa.: John Koklich. Pa. in okolica: A. Dem-iar. Dragutln Slavit. Pa. in okolica: John Prootor. City, Pa.: Kari Zalar in Fr. rat Za en dolar dobit« dnevnik "Glas Narode" skozi mu nanos. "Glas Naroda" izhaja ▼ lutih dneh na 30 straneh. Y njem naj dete Taineje Testi vsakega dne, ▼osti is stare domovine in aanl mire povesti. Vos osobjs Usta J« organixfraai ▼ strokom« nil«. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industries and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, tr govcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih. listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije ▼ naturali-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in W vedo svečer od 8. do 10. ar«. vojskujočih se evropskih držav in^pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov.um na 20tih straneh in vsaka stran je 10i pri 13J palca reliks. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas oboega^devet raznih zemljevidov ■a 8 atraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ VsIUemljevidi;so^iare;eni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudiftOznačen obsegjpovršine, katero" zavzemaj oSposamezns države. Pošljite 25c. aliSpa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ?zaželjeni atlas. Pri večjeM odjema damo popust Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Gnmpagnfe Generale Traosatonp — "X (Francoska parobrodna družba.) Olnktii trla do Hairt, Pariza, Švica, laamasta la Llabljam Patel paniki sa] "LASAVOSP* paniki Mf| "Cfckaga", "U lommT, '^chimtouT lsa "ffogm" Glavna agreacija: 19 STATE STREET, NEW YOR& eorner Pearl St^ Ohssebrough Bnllding. FoitnJ parniki odplnjejo vedno oh sredah ia pristanUte KUnUka •7. H. a. NAJBOLJŠA ® ® ® » \ -SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA' Prirejena za slovenski narod, 8 bo- « delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. . Can ? plain ▼eoBf$1.00. Rojaki ? Oerdaad, 0. dafca mU ▼ podnari Pr. Sakaff, 1604 St Gair A^ ft K.