I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN ClOTGn)^ RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE__________________________________________________ ^enje, 20. marca 1991 Leto XXV. Številka 11 Uspešni poslovni dnevi I jik del teh aktivnosti je bil pred ' opravljen na hišnem sejmu, L.n' Pa so v glavnih mestih repu-p:' Pripravili manjše razstave sla njevih izdelkov in ob tem 6Pali letne pogodbe. Zaradi ^ ne elne P09°aDe- z:arao litičn806^3 po ii^oga položaja so se v Goren-/ {j t,osP°dinjski aparati odločili, (i , .Padaljujejo s tradicionalnimi >1 v ecanii s kupci v Velenju. Tako » ..^esecu marcu v prodaji Go-ii' ^h|a Gospodinjski aparati na- enjaj° še posebno veliko poni rnosli in časa svojim kupcem. PUhI L. y m n S Z razMcnlM re / s Dl|k. Z njimi so v Topolšici, kjei ( za V Rrostorih Gorenja Naravne 0 dBIifvi,i®če pripravili razstavo iz iit D ^ov z najnovejšimi dosežki m ii ^ dročju bele tehnike, malih go t piskih aparatov in tudi elek t nat e’ naiPrei skupaj sestanejo 1 dn ° pa se z vsakim posebe 1 govorijo o poslovanju v leti L' n oziroma sklenejo letno kup * lah Pogodbo. Če želijo, si kupe Grč0 ?9ledajo še proizvodnjo \ kje6niu Gospodinjski aparati se še dodatno seznanijo ' tov0lzvodnj0 gospodinjskih apara j °slovne dneve so v Gorenju Ge S -PPdinjski aparati pripravili ski / q * z Gorenjem Elektroniko i Prenjem Mali gospodinjst Parati, saj večina kupcev skle , d Pogodbe o nakupu celotn palete gospodinjske opreme in zabavne elektronike. "Lani smo v Gorenju Gospodinjski aparati od skupno 1.677.000 velikih gospodinjskih aparatov na jugoslovanskem tržišču prodali 512.000 izdelkov, za kar smo iztržili okroglo 300 milijonov nemških mark. To je enak obseg kot leta 1989 na domačem trgu,” je dejal Alojz Kovše, direktor prodaje na domačem trgu Gorenja Gospodinjski aparati in dodal, da si štejejo glede na vse težave takšen obseg prodaje za velik uspeh. Skozi celo leto 1990 so se namreč srečevali z vrsto problemov (zniževanje cen, politične blokade in podobno). "Gorenje je v tem trenutku eden redkih proizvajalcev, ki je prisoten na vseh tržiščih v Jugoslaviji. Za poslovne vezi, ki so se tkale 40 let, pač menimo, da jih moramo negovati še naprej in jih obdržati kljub nenaklonjenemu dogajanju v okolju. Za nas je pomemben sleherni kupec in v takšnem obsegu poslovanja, ki ga dopušča ekonomska računica," je med drugim ocenil sedanje stanje Alojz Kovše in nadaljeval: "Dnevno moramo ukrepati, se prilagajati različnim pogojem, ne glede na dogodke, ki jih nihče ne more več predvideti. Danes zares ni enostavno poslovati in v Gorenju kljub vsemu uspevamo obdržati dosedanjo raven. Tudi nekaj novih kupcev smo našli in z nekaterimi partnerji po vsej Jugoslaviji celo povečali obseg prodaje. V tem času smo povečali tudi prodajo Gorenju Commerce za njihove lastne razstavno-prodajne centre in tudi navzven.” Od ponedeljka do sobote delavci Gorenjeve domače prodaje ne poznajo rednega delovnega časa, temveč se posvečajo poslovnim partnerjem iz vse Jugoslavije. Stremijo k poslovnemu odnosu, ki zagotavlja obojestransko zadovoljstvo. In še to: doslej poslovni dnevi potekajo uspešno. Hinko Jerčič Pred nedavnim so v Pohištvu Gorenja Notranja oprema v Velenju začeli sami izdelovati tudi okrogle delovne plošče. Kot je povedal mojster Anton Urbanc, jih izdelujejo po željah in naročilu kupcev. Naredili več kot so načrtovali V Gorenju Notranja oprema so minuli mesec naredili za 2 odstotka več kot so načrtovali, medtem ko je bila izvozna proizvodnja kar za 9 odstotkov nad načrtovano. Načrtovano izvozno proizvodnjo so presegli zlasti v Pohištvu, za 10 %, saj so februarja izdelali 21.532 ličnic za izvoz. Naredili pa so tudi 5005 kuhinjskih in preko 2700 kopalniških elementov ter tako skupen mesečni plan več kot stoodstotno izpolnili. V Embalaži, kjer so naredili 582 kubičnih metrov embalaže, pa so mesečni načrt presegli kar za 20 odstotkov. V Keramiki so pretekli mesec izdelali 98.252 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, od tega 52 tisoč kvadratnih metrov namenili izvozu in tako načrtovano izvozno proizvodnjo presegli za 4 od- Gorenje Notranja oprema stotke. V Kopalnicah pa so izdelali 1448 elementov tako imenovanega mokrega dela kopalnic in se tako približali izpolnitvi mesečnega delovnega načrta. B.G. Samostojni — več obveznosti in dela Oblikovanje novih družb v bivših tozdih in obratih Gorenja pomeni za tamkajšnje delavce tudi opravljanje več poslovnih funkcij, ki so jih pred tem opravljali v matičnem podjetju. Tako so v družbi EMKOR, Tovarni elektromehanskih komponent v Rogatcu, že prevzeli določena opravila za samostojno poslovanje, pri tem pa jim pomagajo delavci strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati. Za kar precejšen del samostojnega opravl- janja poslov se bodo morali delavci iz Rogatca izučiti. To učenje pa v večini primerov poteka hkrati s prenosom teh opravil od dosedanjih strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati v EMKOR Rogatec. Novih obveznosti je veliko, večino finančnih in tudi drugih poslov opravijo s pomočjo računalnikov, dobrodošli pa so tudi napotki delavcev, ki so doslej opravljali ta opravila. H. J. Vse bolj prijazni do uporabnikov in okolja Na Domotechnici ’91, svetovnem zboru proizvajalcev izdelkov bele tehnike, je Gorenje Gospodinjski aparati predstavilo, kot smo že poročali, pralne stroje z novo oblikovano zasnovo, novosti pa so tudi pri programatorjih. Poslovne partnerje Gorenja in druge obiskovalce Domotechni-ce '91 je še posebej pritegnila Gorenje Gospodinjski aparati sodobna linija novih pralnih strojev. Sicer pa so bili v pralne stroje vgrajeni tudi novi programator-ji, obstoječi pa so bili izpopolnjeni, kar vse zagotavlja še boljše pralne učinke ob zmanjšanju porabe vode, električne energije in pralnih sredstev. Na to vplivajo tudi še nekatere druge novosti, kot sistem prhe in EKO sistem. Zadnja generacija pralnih strojev Gorenja tako prihrani do 40 % vode, do 33 % električne energije in do 35 % pralnih sredstev, kar predstavlja velik prispevek k ohranjanju čistega okolja. Odliki Gorenjevih pralnih strojev, ki ju še posebej občutijo gospodinje, pa sta tudi krajši čas pranja in bolje oprano perilo. Razumljivo je, da so zaradi večje kakovosti servisni posegi vse redkejši. Življenjsko dobo Gorenjevih pralnih strojev pa podaljšujeta kad iz nerjavne pločevine in ohišje iz posebne kakovostne pocinkane pločevine. V vse stroje nove generacije smo vgradili EKO sistem, ki preprečuje izgubo pralnega praška, zato lahko doziramo približno 20 % manj praška, medtem ko je pralni učinek enak. Nastop Gorenja Gospodinjski aparati na Domotechnici '91 je pokazal, da se pralni stroji po svojih uporabnih vrednostih in sodobnih oblikovnih linijah postavljajo resnično povsem ob bok izdelkom konkurenčnih zahodnoevropskih proizvajalcev. So pa Gorenjevi pralni stroji vse bolj prijazni tudi okolju, saj z zmanjšanjem porabe vode, električne energije in pralnih sredstev zmanjšujejo tudi obremenitve okolja. Več znanja za boljše delo Za pot v Evropo ni dovolj le želja in hotenje podjetij, za takšen korak je potrebno tudi znanje in usposobljeni delavci. V Gorenju Mali gospodinjski aparati so tudi zato organizirali nekaj oblik izobraževanja. Prejšnji četrtek je v Topolšici začelo nabirati novo znanje 23 mojstrov. V štirih tednih se bodo ob četrtkih in petkih seznanjali in poglabljali znanje z različnih področij, ki bi jih morali vsaj poznati, če ne že dobro obvladati pri vsakdanjem delu. Gorenje Mali gospodinjski aparati Prejšnji konec tedna so se tako seznanili s pristojnostmi in odgovornostmi, ki jih imajo, ter vodenjem in komuniciranjem. Naslednje ure bodo posveti Ir spoznavanju osnov ekonomike poslovanja, množični inventivni dejavnosti ter psihologiji medsebojnih odnosov. Obšli ne bodo niti vodenja proizvodnje in tehnične dokumentaci- je, kontrole kakovosti, vzdrževanja delovnih sredstev ter standardizacije in označevanja. Zadnji dan pa bodo izvedeli še nekaj o študiju dela in varstvu pri delu. Na koncu obsežnega seminarja pa vse udeležence čaka še preskus znanja, ki jim ga bodo v celoti posredovali strokovnjaki omenjenih področij iz različnih podjetij Gorenja. To pa je le eden od seminarjev oziroma tečajev, ki jih za svoje delavce to pomlad pripravljajo v Nazarjah. Prejšnji petek so začeli s 60-urnim tečajem nemščine nekateri delavci služb, kjer pogosto komunicirajo s tujimi partnerji. Ta tečaj bodo obiskovali kar v tovarni v Nazarjah. Sedem njihovih sodelavcev pa prav tako začenja spoznavati drugo stopnjo nemščine v 120-urnem celodnevnem tečaju, ki je prav tako organiziran v Gorenju Naravno zdravilišče v Topolšici. V tej skupini pa so zlasti delavci iz razvoja ter komerciale, ki sicer že dobro obvladajo nemščino. DR. INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski ajjarati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje. Kako (ne)disciplinirani smo? " Zd Lani je v Gorenju Gospodinjski aparati kršilo disciplino 230 delavcev. Največ disciplinskih prekrškov je bilo seveda v Zamrzovalni in hladilni tehniki (106), saj je tu največ zaposlenih, najmanj (1) pa v Vzdrževanju. Tudi najstrožjih ukrepov, prenehanja delovnega razmerja, je bilo največ izrečenih v Zamrzovalni in hladilni tehniki in sicer 11 ali več kot tretjina vseh. V desetih primerih je bil razlog za takšen ukrep več kot petdnevno izostajanje z dela, pri enem pa nasil-niško obnašanje. V Pralno-pomivalni tehniki so zabeležili 49 disciplinskih prekrškov ali skoraj polovico manj kot leta 1989. Trem delavcem je zaradi izostajanja z dela delovno razmerje prenehalo. Delavci v Štedilnikih so lani kršili disciplinsko enaintridesetkrat, štiri so kaznovali z izključitvijo, tri zaradi izostajanja z dela, enega zaradi vinjenosti na delu. V strokovnih službah je bilo lani 22 kršitev discipline. Največ delavcev je bilo kaznovanih zaradi malomarnega in nevestnega dela. Eden od kršiteljev je z malomarnim delom povzročil materialno škodo in mu je zaradi tega prenehalo delovno razmerje, drugemu so ta ukrep izrekli zaradi kraje, tretjemu pa zaradi zaostajanja z dela. V Galvani so zabeležili 7 disciplinskih prekrškov, predvsem izostajanje z dela in nevestno opravljanje nalog. V Kondenzatorjih je bilo med kršitelji discipline 11 delavcev, dvema pa je tudi prenehalo delovno razmerje. V Vzdrževanju pa je bila lani obravnavana le ena kršitev delovnih obveznosti, izostajanje z dela in je bilo zanj izrečeno prenehanje delovnega razmerja. V Kompresorjih so takšen ukrep izrekli enemu delavcu zaradi vinjenosti in prinašanja alkohola na delo, sicer pa so imeli pri njih le 3 kršitve delovne discipline. Pa si za konec poglejmo še tri primere. Najprej dva, ki sta drug z drugim povezana. Viličarist se je napil, ugotovil, da vožnja z viličarjem presega njegove trenutne sposobnosti, zato je zaklenil svoje transportno sredstvo in se odpravil domov. Vratar ga je seveda na vratarnici ustavil, saj izmena še ni bila končana, pa tudi sicer je vsa stvar smrdela po vinjaku. Viličarist je priznal, skrivati se tako ni dalo, Izobraževanje odklonil je tudi preizkus vinjef Gc osti rekoč, da se tako vidi, "daj ^ amortos, ker je pil vinjak in špric# »e je.” To Disciplinska komisija, ki je f *™ pričevanja preverila, je sprej®'1 zanj ukrep prenehanja delovni ^ ga razmerja pogojno za eno le* :6| Delavcu je tudi naložila, da 5 Sg prične zdraviti. Kaznovala tudi njegovega predpostavljen* y ga, ki je bil odgovoren za vode*1 slo je te izmene. Ne le, da viličaris1 ^ ni že prej poslal domov, amp* je pitje njemu in še nekaten* j!0' drugim (s sabo vred) "prijazni “lai dopuščal. Tudi njemu je komis# ^ izrekla ukrep prenehanja delo" n$ nega razmerja pogojno za dot" n enega leta. ^ Zanimivo pri tej (in mnogih dn gih podobnih zgodbah) je, dav:^a vpleteni v svojih pričevanjih za* 6r jujejo, kako niso nič pili (mog<^ .lrj' kakšen špricer, pol vodo, polv no). Celo tisti, ki je v čast svoj* 'lll: mu osebnemu prazniku prines* auc "na šiht” liter žganega, ni nič pf ”*Ul ker: "se zavedam posledic tak’ nega početja." In še tretji primer. Delavko ‘ Zamrzovalne in hladilne tehnik je varnostnik zalotil v Pralno-P6 mivalni tehniki pri kraji dveh gre cev za pralni stroj. Delavka sef v izgovarjala češ, da je grelca P** trebovala za popravilo svoje9! Cg pokvarjenega pralnega stroja- ^ 0 pa si niti sama znala razložiti,zi pr° kaj je vzela kar dva. ^ Tudi njej je komisija izrekla ukrčjpe,; prenehanja delovnega razmeri1 ja pogojno za dobo enega leta. K* org zen je kar huda. To pa zato, ^ oej ni šlo za tisto, ko priložnost nafk ter/ di tatu, ampak se je delavka z' krajo "preudarno" odločila. Nek* T je gotovo. Tista dva grelca got%,a, vo nista bila vredna dobreg'g0v imena delavke, ki je sicer svOr niZg delo dobro opravljala. To pa vel/ tudi za vse, ki hote ali nehote r prekršijo red in disciplino. Cenj j^ta ki jo moramo plačati za PreVND^ evd Gor, popito pijačo ali ukradene rezen" ne dele, bo vse višja. Kajti delofg^ dobrina, ki svojo pravo vredno’Sep šele dobiva. Prav Božena Gorj^t,^0 Izobraževanje Kako z malim in srednje velikim podjetjem zaslužiti profit? Posvetovanje o močnostni elektrotehniki in sodobnih električnih instalacijah ----------------------------------------- Kdaj______________Kje Izvajalec ^G0r, 25. do 27. marec Bohinj PIC-GEA Colleg« 11. do 12. april 0 ' s n 16. in 17. april Radenci Elektrotehniško ? društvo Maribor v Obrada iskorištenih ulja za podmazivanje in emulzija Kako poslovati z Italijo 16. in 17. april 8. do 11. aprila Opatija IKOS Zenica 0 n ž ' n Brdo pri Center za . ^ Kranju usposabljanje vod" b nih delavcev k ir Podrobnejše informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 2^ S If. ATC._____________________________________________________________j n Turistična pomlad draviljško turistični utrip v nje T0renju Naravno zdravilišče dal opolšica in njegovem hotelu 'lCi j?sna se vse bolj krepi. ° Pljujejo povsem zasedene ^dljivosti hotela Vesna z do-i\af odo vrstile tudi v aprilu, z 10- >at j- višine tuui v apniu, z iu-eit y ®Vn'rn in 7-dnevnim bivanjem. dej S|0yOtelu ie veliko domačih go- samoplačnikov in gostov z npt L edlc'nsko indikacijo. zrt “ianskiieSna'90S" še skupino ita' - . ,u ...strokovnjakov, ki v okvi- 1II5, |nt,,.dlednarodnega sodelovanja vu,a Jožef Stefan z institutom 'k* rit^lanu 0Pravljajo posebne me- ljcj ” onesnaženosti zraka v oko-di» a t den ohranianje obstoječe zase-^nim08’1 hotela 'n spodbujanje za-3,0-rip|=ani.a tržišča bodo marketinški 5 VfViii6^C1 ^orenja Naravno zdra-/0lnurih6 ToPolšica predstavili po-^jdn dd zdravilišča prebivalcem " r ig 9lh krajev. V petek, 15. marca at 1 so v zagrebški Nami obis- o " r# i-p« grd fG, Prejeli smo... drenju Servis folijo izobraževanje • 2>priJe,seni leta 1981 • ko le šo/a ni ®e,a z vzgojno-izobraževai-krel nV de,0m, smo si delavci šole ief? jg žodevali, da bi našli partner-Kt orn en' od mnogih delovnih k® nM,an'Zac'i v riaš/ dolini. Po are f *a/ tet/h smo ga tudi našli v j i‘orV ^adi in uspešni delovni eHl vonizaciji HPH. 0*%atk k®!' ko je bilo to naše druženje e9,9ova° 'n Ponovno smo se pričeli do- vof ni2a 9a,i z nekaterimi delovnimi orga-leljfspplarni vendar je na našo žalost 1g|ise stalo le pri dogovorih. Pa vendar =rt3 teta i? i® nasmehnila sreča, ko smo 'AGor« 989 Potrkali na vrata direktorja |V”, Omi(|e‘.Servis gospoda Todorja j'toon0'''®3 'n Pričeli s konkretnimi i°!j9osnVOn' kljub situaciji, ki tare naše "l05Serv°darslvO' 50 delavci Gorenje-PraV|ls Pokazali veliko posluha in pri-.^nosti za sodelovanje. Tako tedi" i'cla 1988 to naše sodelovanje ^'ormalno uveljavili. Moramo se koi-j®.11'. da je naše sodelovanje s ii, 'vom Gorenje-Servis zares 9^ičn! rpgi p0 Da sodelovanje ni samo fon ti,. ^ doka7t tioir-i r>taira7lir>r»žai6ii Izi tl. turng d°kazujejo najrazličnejša kul- •'flel a 'n čportno-rekreativna srečanja G0a Cev- Najbolj smo veseli pomoči ge t-Vai ~®ervisa na vzgojno-izobra-’ rpn , nem področju. Predvsem mora-. 'u omeniti: rokovni seminar iz osnov raču-' g niš,va za učitelje, .Premili so nas s sistemom ka-' v ,ke televizije (mreže), r rajno last so nam podarili osebni acunalnik s tiskalnikom, [Sanizirali so nam več informativ- nih ogledov njihovih obratov, tako ^ w i i j 11 i w 11 i vui aiv a učitelje kot za učence, , aterialno so nas podprli pri izdaji Riškega glasila, zplačno nudenje servisnih us- Jjrg za gospodinjske aparate, ki jih namo na šoli. mBnciranje pri nabavi učne teh-tologije. 111 3- 1991 - številka 11 J"-.. kovalcem razgrnili številne zanimivosti ponudbe za obdobje pomlad-poletje '91, posebne pakete za upokojence ter različne, praznične, prvomajske pakete. V hotelu Vesna skrbijo za pestre glasbene večere. Vsak večer nastopa profesionalna dvojica iz Ljubljane, za plesni utrip in popestritev pa skrbi plesni par iz velenjskega plesnega kluba. Kultura in mi V Galeriji Gorenja v poslovni stavbi Gorenja Servis v Velenju je do 11. aprila 1991 odprta razstava ilustracij Marije Lucije Stupice. - pomoč pn nagrajevanju najbolj uspešnih učencev (na raznih tekmovanjih). Vsekakor pa sodelovanje ni enostransko, saj kot vzgojno-izobraževalna ustanova skušamo Gorenju-Servis nuditi dejavnosti, ki so zanimive in aktualne za njihovo delovno organizacijo. Predvsem so to razne kulturne prireditve (nastopi manjših kulturnih skupin, organizacija likovnih razstav...). potem športno rekreativne dejavnosti (srečanja v odbojki, skupni izleti v gore...). Na šoli se zavedamo, kako pomembno je povezovanje z gospodarstvom, še več pa nam pomeni občutek, da nam v Gorenju-Servis prisluhnejo, svetujejo, da lahko z njimi načrtujemo še kaj več kot nam zagotavljajo naša sredstva. Zelo smo ponosni, da znajo ceniti vzgojo in izobraževanje, saj nam vsem skupaj postaja vedno bolj jasno, da brez znanja ni prave bodočnosti naše družbe. Naše sodelovanje je lahko vzor marsikateremu podjetju v naši dolini. V imenu učencev in delavcev šole želim vsem delavcem Gorenje-Servis veliko delovnih uspehov, ustvarjalnosti in dobrega sodelovanja v prihodnje. Predsednik zbora delavcev OŠ bratov Mravljakov Velenje Zdravko Jamnikar Hvala lepa! V preteklem tednu so bila za delavke Gorenja Servis organizirana predavanja o zgodnjem odkrivanju raka na dojki. Vse udeleženke se predavateljici dr. Aleksandri Žuber najlepše zahvaljujemo. Zahvala pa velja tudi direktorju Gorenja Servis Todorju Dmitro-viču, ki nam je predavanje omogočil. Zvonka Špeh Srečanje na delovnem mestu Marija Kolar Iz rojstnega Slovenj Gradca preko Maribor in Ptuja jo je življenjska pot leta 1971 pripeljala v Šaleško dolino, v Topol šico. Učiteljski poklic pa še naprej v Šmartno ob Paki, kamor se je Marija Kolar vsakodnevno vozila med ukaželjne nadobudneže. Po enem letu potovanj na delo v Šmartno ob Paki, zaradi deljenega delovnega časa, se je morala voziti tudi dvakrat dnevno, avtobusne zveze pa so bile takrat bolj redke, se ji je uprlo. Resno je premislila in se odločila za velik poklicni zasuk. Udejanila ga je brez velikega obotavljanja ali obžalovanja. Odločila se je za najdragocenejše, družinsko srečo in naraščaj. Zaposlila se je v splošnih službah bolnišnice in se hitro vživela v novo delovno okolje. Leta 1976 pa je začela delati na recepciji Mladike. Od tedaj je Marija Kolar trdno povezana z medicinsko rehabilitacijo, z ljudmi, ki potrebujejo pomoč in človeško, pristno besedo. Ob obujanju spominov na svoje začetke v tem delu Marija Kolar ni mogla mimo resničnega spoznanja, da ji je bilo v veliko pomoč poklicno znanje in visoka strokovna in delovna etika dr. Križniča, ki jo je nenehno razvijal in gojil pri sodelavcih. To njegovo dediščino skrbno uveljavljajo pri vsakdanjem delu. Po izgradnji hotela Vesna in oblikovanju podjetja Gorenje Naravo zdravilišče Topolšica je Marija Kolar vodja medicinske recepcije v hotelu pravzaprav prva, s katero se sreča vsak bolnik, ki potrebuje zdravniško in fizioterapevtsko pomoč. Marija jih prijazno sprejme, vpiše v knjigo pacientov, napoti k zdravniku, medtem jih tudi usmerja med rehabilitacijo, do zaključka terapije. Ob tem še obračuna zdravstvene storitve, knjigovodsko in stati- stično obdela dokumentacijo in podatke posreduje republiškemu zavodu za statistiko. Delo se ji prepleta in ne premišljuje, katero ima raje. Če že tehta med administrativnim in delom z ljudmi, Marija raje sodeluje z ljudmi. "Delo z ljudmi ne trpi ustaljene, stereotipne pristope in obnašanje, saj so ljudje zelo različni. Njihovo različnost še bolj poudarjajo njihove različne individualne bolezenske težave, na katere se različno odzivajo. To je psihološko pogojeno, zato mora biti vsak naš stik z ljudmi, pacienti blagohotno prijazen, iskren in premišljen in nikakor vsiljiv,” je poudarila Marija Kolar in pristavila, da "vsak avtomatizem ljudje hitro začutijo”. Zato si v zdravstveni enoti hotela Vesna prizadevajo prisluhniti vsakemu pacientu, poglobljeno obravnavati njegove težave in mu jih pomagati čimprej odpraviti. Vsak prijazen pozdrav ali zahvala ob zaključku terapije jim pove, da so izpolnili pacientovo pričakovanje in poglobili zaupanje. "To je vredno vseh naporov, medsebojne pomoči in sodelovanja, brez katerega zaposleni v enoti ne bi mogli”, je odkrito dejala Marija Kolar. Zaradi tega pri njih ne more biti nestrpnosti ali slabe volje. Tudi zato je Marija Kolar zadovoljna v tem okolju in pri tem delu. Dušanka Založnik Življenje pa teče naprej Svojo delovno pot je Marija Štaher zaključila na delovnem mestu, kjer so jo sodelavci Gorenja Elektronika videvali zadnja leta, le vloga je bila nekoliko drugačna. Bila je gostiteljica. Tista prava, ki ljudem, ki jih ima rada, ponudi veliko različnih dobrot. Prav gotovo je za štedilnikom doma pred tem prebila lepo število ur, da je lahko pogostila res vsakega, ki je tisti četrtek, ko je jemala slovo, prišel v nekoč tudi njeno čajno kuhinjo. Čeprav je bilo njeno delo takšno, da je bila veliko med ljudmi, ji doma zagotovo ne bo dolgčas. Seveda bo marsikoga precej pogrešala, pa ji bodo praznino hitro zapolnili trije vnuki, ki vse preradi pridejo k njej. Tako kot je rada v službi ustregla in nudila sodelavcem kolikor se je le dalo, to dela tudi doma. Če namreč kot Marija Štaher zrasteš v številni družini, ko tudi zato zgodaj zapustiš domačo hišo in začneš skrbeti zase, potem se ponavadi razdajaš za otroke, še bolj za vnuke. Na Gorenje in sodelavce pa jo bo ves čas spremljalo lepo darilo, ki je še dokaz več, da so jo res imeli radi. Zato bo mednje zagotovo še prišla. D.R. Namensko varčevanje za dopust Ena od bistvenih sestavin, ko načrtujemo izrabo svojega prostega časa, pa naj gre za daljši oddih, izlet ali zdraviliško zdravljenje, so finančna sredstva. Pregovorno rečeno to izgleda takole: "Kolikor denarja, toliko muzike!” Najbrž se še mnogi spominjate časov obročnega odplačevanja svojih turističnih aranžmajev in brezobrestnega kreditiranja. Ti časi so zagotovo mimo. Vendar v sektorju turizma Gorenja Družbeni standard ne javkamo za starimi dobrimi časi. marveč gremo s časom naprej. Odločili smo se. da bomo sodobna, poslovna turistična agencija, v službi svojih strank in s posluhom za individualne želje. Že pred časom smo pravilno predvideli, kako se bodo zasukale razmere na turističnem trgu, zato smo uvedli sistem namenskega varčevanja za organizirane turistične storitve. Pravilnost te poslovne odločitve se kaže iz meseca v mesec, saj število varčevalcev narašča, to pa nas sili k vedno bolj kvalitetnemu delu. V čem je poanta tega namenskega varčevanja? Prednosti je več: obročno odplačilo kupljenih turističnih storitev, ohranjanje in povečevanje vrednosti svojih prihrankov, načrtovanje svojega oddiha. Osnovna zamisel je ta, da varčevalec pri nas v sektorju ali v službi obračuna OD podjetja, kjer je zaposlen sklene pogodbo o namenskem vračevan-ju, v kateri se zaveže, da bo mesečno varčeval določeno vsoto namensko za nakup turističnega aranžmaja. V času ko varčuje, se mu k glavnici pripisujejo obresti, ki se gibljejo med 40 in 50 % na letnem nivoju. Tako privarčevana sredstva so osnova za nakup turističnega aranžmaja. Ob plačilu aranžmaja mora imeti varčevalec najmanj polovico potrebnih sredstev, za drugo polovico pa dobi kredit, za katerega seveda zdaj plačuje obresti. Smisel takega načina je v tem, da lahko turistični aranžma odplačate v več obrokih, kar je v današnjih časih velika ugodnost. Sistem ima seveda tudi omejitev, ki izvira že iz samega imena, kajti sredstva morate porabiti namensko. Nenamensko porabljena sredstva so obrestovana z obrestno mero, ki je enaka kot za vpogledna sredstva pri LB SB Velenje. Ves sistem je računalniško podprt in omogoča dnevni vpogled v stanje varčeval-čevih sredstev. Mnogim je ta sistem že poznan, saj varčujejo in koristijo svoja sredstva že dve leti in ravno ti varčevalci so nas spodbudili, da sistem ponovno predstavimo. In kaj je še dobrega pri tem varčevanju? Sredstva so varčevalčeva. Sam se odloča o višini sredstev, času varčevanja, vlogo lahko mesečno viša ali niža, varčevanje lahko za določen čas prekine, vedno lahko odstopi od varčevanja, sredstva lahko porabi za aranžma, ki si ga je sam izbral, sketor turizma pa mu uredi vse podrobnosti: rezervacijo, najavo, organizacijo poti, zavarovanje aranžmaja in končno tudi plačilo aranžmaja iz privarčevanih sredstev. Varčevalec lahko varčuje tudi direktno, tako da sam nakazuje sredstva na žiro račun. Vse informacije v zvezi z namenskim varčevanjem in vsemi vrstami turističnih aranžmajev dobite v sektorju turizma Gorenje Družbeni standard (paviljon ob Paki) ter na telefonu 854 676 in internem telefonu 452 (ate 2), kjer se lahko tudi prijavite in izpolnite vse potrebne dokumente. Mislite nase, mislite na svoj oddih! Janez Pušnik Razpis turističnih aranžmajev za poletje 1991 Za naslednjo številko Informatorja najavljamo posebno prilogo z razpisom turističnih aranžmajev za poletje 1991. Razpis bo vseboval tudi plačilne pogoje, način rezervacije in možnosti prijave in ob Jadranu, v hribih, zdraviliščih, doma in v tujini. Objavljen bo tudi razpis za letovanje v počitniških prikolicah Gorenja v Novalji na Pagu. Razpi bo vseboval tudi plačilne pogoje, način rezervacije in možnoti prijave in rezervacije. Bodite pozorni, poletje se bliža! Dodatna prvomajska turistična ponudba Sektor turizma je pripravil še nekaj dodatne turistične obmorske ponudbe za čas prvomajskih praznikov: _____________________________________ UMAG, bungalovi Stella Maris, apartmaji Polynesia, 1/4, najem, 27. 4. - 2. 5., 1.700 din 1/3 najem, 27. 4. - 2. 5., 1.250 din 1/4 najem, 27. 4. - 2. 7., 1.750 din 1/5 najem, 27. 4. - 2. 5., 1.850 din 1/6 najem, 27. 4. - 2. 5., 2.200 din NOVIGRAD, hotel Laguna, 1/2 polni penzion, 27. 4. - 2. 5., 1.125 din POREČ, hotel Delfin, 1/2 polni hotel Parentium, penzion, 27. 4. - 2. 5., 1.400 din 1/2 polpenzion, 27. 4. - 2. 5., 1.700 din ŠPANIJA Costa Brava, Ažurna obala, 5 dni, letalo-avtobus, 27. 4. - 1.5. ali 1. 5. - 5. 5., dvoposteljne sobe, polpenzion, hotel B kategorije, ogledi 2.850,00 din + 115 DEM. Možnost obročnega plačila v okviru namenskega varčevanja!__________________ PUNTA VERUDELLA Vse, ki se želijo še prijaviti za tradicionalni prvomajski aranžma v Punti Verudelli, obveščamo, da je v apartmajih še dovolj prostora, za aranžmaje s polnim penzionom pa je samo še nekaj mest. Pohitite s prijavami!_____________________ Bolniški izostanki v februarju 1991 /o orvupiv časovnega fon Februar nič kaj zdrav V mnogih naših podjetjih je minuli mesec bolniška kar krepko poskočila. Tako je bila v Gorenju Gospodinjski aparati kar za 2,2 odstotka višja kot mesec poprej (enako za Gorenje £ko). Se posebej se je povišala v Kuhalnih aparatih, za 3,9 % in v Zamrzovalni in hladilni tehniki za 2,7 %. Znižala pa se je v Kompresorjih, za 0,2 % in v strokovnih službah za dobre pol odstotka. Tako je v tem največjem podjetju bilo več kot 67 tisoč ur bolniške. Še bolj kot v Gorenju Gospodinjski aparati je bolniška na-rastla v Gorenju Elektronika, kar za 3,2 %. Precej pa so se bolniški izosia zmanjšali v Gorenju Notraj oprema (za 1,4 %), še zlas* programu Kopalnic, kjer jih je lo skoraj za 5 odstotkov manj* januarja. Tudi v Gorenju RaZ. ^ kave in razvoj je bilo prsi’ « mesec za 4,3 % manj bolnis' V kot mesec poprej. g. Grafikon je tako precej razgi liD* o< o vzrokih za tako različna gi^ ?* ja, pa bi le težko sodili, sajCl je na voljo premalo podatkov ’ h< deti pa je, da zgodnji spo'11! 8( danski meseci tako kot običaj* hr tudi letos nosijo s seboj Pretl " prehladov in gripam počfP' ^ obolenj. Bl - ^ P. Na Porezen V nedeljo, 24. marca 1991, nas planinci Gorenja znova vabijo na Porezen, vsakoletni zimski vzpon na to 1622 m visoko goro. Seveda veljajo za fa vzpon običajna pravila: dobra fizična pripravljenost, popolna planinska oprema, smučarske palice. Prijave zbira Rezka Vocovnik do 21. marca. Odhod bo ob 5. uri z avtobusom, če bo dovoli prijav. H.J. Rekreacija V četrtek, 21. marca, ob 18. uri v Rdeči dvorani: prvenstvo v rokometu, zadnji krog teniške lige, nadaljevanje lige v namiznem tenisu. V petek, 22. marca, ob 18. urim vadnici CSŠ: ekipno prvenstv" badmintonu. V torek, 26. marca, ob 17. uri v ^ niči A: drugi od 6 turnirjevj prvenstvo Gorenja v šahu za P69 D meznike. V sredo, 27. marca, ob 16. uri v niči A: pričetek prvenstva Gore'1! streljanju z zračno puško (ekipi’1 posamezno). Aida Mnoge med vami znanima ob’51 operne predstave Aida v « ni, zato vam še enkrat spor°p ■ n, Z-div vam o a aiimai , mo, da bomo obisk te preds** pripravili, ko bodo znani novi i mini zanjo. Takrat vam h0j m sporočili tudi vse ostale podr G< nosti. ___________________________ Malica Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Pe že 'ce Redna Sekljani zrezki, ocvrtki, solata Goveji golaž, testenine, sladoled Mesni sir, francoska solata Pasulj, prekajeni jeziki, jabolko Dietna Sekljani zrezki, riž, solata ^ Telečja obara, ajdovi žg8n ( sladoled „ Mesni sir, francoska sola’ Ričet, pekljani goveji jez'1'' jabolko Pečen piščanec, rizi bizi, solata Dušen piščanec, riž, žele'’5 ^ Goveji zrezki v omaki, testenine, jogurt Segediner golaž, slan krompir, sadje Naravni zrezki v omaki, testenine, jogurt , Čufte v omaki, slan kroifr 6 sadje ____y ŽE