Speò. ili afro. post. XI. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-
VIDEM, 1. - 15. JANUARJA 1954.
Leto V. — Štev. 80
»SICILIJI, SARDINIJI, FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI, TREN-TINU - GORNJEM POADIŽJU, DOLINI AOSTA, SE PRIZNAVAJO POSEBNE OBLTEE IN POGOJI AVTONOMIJE S POSEBNIMI STATUTI, KI SO SPREJETI Z USTAVNIMI ZAKONI.«
člen 116 italijanske ustave.
»ALLA SICILIA, ALLA SARDEGNA, AL FRIULI - VENEZIA GIULIA, AL TRENTINO - ALTO ADIGE, ALLA VALLE D’AOSTA SONO ATTRIBUITE FORME E CONDIZIONI PARTICOLARI DI AUTONOMIA SECONDO STATUTI SPECIALI ADOTTATI CON LEGGI COSTITUZIONALI.«
Articolo 116 della Costituzione italiana.
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine
Ne boste nas potujčili
Napori italijanskih oblasti, da bi iztrebili sloiiensko govorico v Beneški Sloveniji so takega obsega, da si jih moremo komaj predstavljati. Vzporedno s diskriminatorsko akcijo nasproti Slovencem, so postavili na noge obšežno kulturno organizacijo, ki are od otroških vrtcev, pa do večernih tečajev za odrasle. V zadnjih štirih letih so zgradili desetine velikih šolskih poslopij, ki s svojo moderno opremo gladko tekmujejo s šolami po mestih. Organizirali so tudi šolske kuhinje po vseh vaseh in za vse otroke, ki jim nudijo vsak dan izdatno kosilo. Brezplačni vččerni tečaji za risanje in razne obrtne šole so bile otvor-jene skoraj v vseh vaseh, kjer je sedež občine in po drugih važnejših središčih.
Vsa ta ogromna kulturna organizacija, ki stane državo skoraj eno milijardo lir na leto, je odvisna od posebnega urada, ki ima svoj sedež v Vidmu in si je nadel splošen naziv »Urad za posebna področja«. Delovanje tega urada podpirajo prefektura v Vidmu, četrti odsek za mejna področja, ki je odvisen neposredno od predsedstva vlade, dalje znana iredentistična organizacija ONAIR (Opera Nazionale Assistenza Italia Redenta), trgovska zbornica, pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo in celo pokrajinski svet.
Nekateri so spričo tako obsežne organiza-cije, ki ji ni mar m denarnih ne drugih stroškov, upravičeno zaskrbljeni in mislijo, da bodo v razmeroma kratkem času italijanske oblasti uspele v svoji nameri, ter da bodo iztrebile slovensko govorico v naši deželi. Mi pa smo nasprotnega mnenja Naj le gradijo šole, naj le ustanavljajo otroške vrtce, kjerkoli jim drago in naj le delijo obilne krožnike mineštre, našega ljudstva s tem ne bodo spremenili.
Raznarodovalna akcija, ki jo vrši italijanska vlada ima svoje početke že leta 1866. Leta 1872 so ustanovili učiteljišče v Sv. Petru Slovenov prav v ta namen.
Slovenska pridiga je bila odpravljena v vseh vaseh Zapadne Beneške Slovenije že pred 50 leti. In kakšne uspehe so dosegli? Nobenega. Slovenski jezik se še vedno govori povsod.
Tistih skoraj dvatisoč učiteljev, ki so prišli z učiteljišča v Sv. Petru Slovenov ter bi morali širiti ideje, katere so jim vtepli v glavo v tamkajšnjih učilnicah v letih njihovega študiranja, govorijo skoraj vsi svoj materinski jezik. Razen nekaj redkih izjem skušajo vsi ti učitelji, potem ko so dobili učiteljsko diplomo, najti službo po možnosti izven Beneške Slovenije. To pa zato, ker v njihovih rojstnih krajih otroci, ki jih poznajo in ki v svojem zasebnem življenju govore z njimi v svoji materinščini, govore z njimi po slovensko tudi v šoli. Ge se učitelji temu upirajo, naletijo na upravičen odpor učencev, kateri nikakor ne morejo odpustiti svojemu učitelju, ki pozna njihov materinski jezik, pa ga ne uporablja tudi pri pouku, čeprav le pri pouku italijanščine. Denarne globe, ki so jih po številnih šolah v Beneški Sloveniji naložili učencem za vsako izgovorjeno slovensko besedo, so jasen dokaz, kako misli naša mladina. In taki primeri se niso zgodili samo v oddaljenih in samotnih gorskih vaseh, ampak celo v Sv.
Petru Slovenov, ki ga je hotela italijanska vlada z ustanovitvijo italijanskega učiteljišča spremeniti v center za italijanizacijo Beneške Slovenije.
Naj italijanska vlada le razpolaga z vsemi mogočnimi pripomočki za raznaro-ditev naše dežele, v tej svoji nameri ni uspela v 80 letih in brez uspeha bodo tudi vsi njeni napori danes, ko žive beneški Slovenci v dotiki s svojimi brati, ki niso več podložniki Avstrije kot tedaj, ko se je smatralo za potrebno odpreti v Spetru učiteljišče prav v ta namen.
Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300,— lir.
0 VPRAŠANJU FURLANSKE AVTONOMIJE
Furlaniji je bila priznana svojčas avtonomija s posebnim statutom, da bi preprečili Slovencem in Furlanom revendikacijo njihovih pravic na mednarodnem forumu
člen 116 italijanske Ustave pravi dobesedno: »Siciliji, Sardiniji, Furlaniji -Julijski Krajini, Trentinu - Gornjemu Poadižju, Dolini Aosta, se priznavajo posebne oblike in pogoji avtonomije s posebnimi Statuti, ki so sprejeti z ustavnimi zakoni«, štiri od teh pokrajin so uveljavile svoj štatut, izvolile so lasten deželni parlament in vodijo sedaj samoupravo.
Za Furlanijo in Julijsko Krajino pa je tila deželna avtonomija s posebnim Statutom odložena za nedoločen čas po predpisu desete izmed »začasnih in končnih uredb« Ustave. Zgodilo se je namreč, da se je vlada pokesala, ker je podelila deželno avtonomijo Furlaniji. Ker pa je bila Ustava že izdelana in jo je ustavodajna skupščina že odobrila, so preprečili njeno izvedbo z neko ured-
bo, ki ne tvori niti sestavni del prave Ustave.
Okrog te absurdne odločitve so nastale že ostre kritike na račun vlade pri samih Furlanih, ki se niso obotavljali pomazati zidov po raznih furlanskih središčih s protiitalijanskimi napisi. Toda če so bili s tem Furlani ob neko aspiracijo, za katero so težili že odkar so bili pridruženi Italiji, je bil zadan še težji udarec tistim Slovencem, ki so ostali v okviru Italijanske republike. To pa zato, ker bi bile njihove manjšinske pravice lahko zaščitene samo v okviru deželne avtonomije. Ce je leta 1945 nastalo vprašanje deželne avtonomije, ki naj bi jo dobila Furlanija, je nastalo predvsem zato, ker živi v videmski pokrajini strnjena in močna slovenska narodna manjšina, to je Slovenci iz Beneške Slovenije.
Prevarantske obljube
Tedaj smo živeli še v dobi ko se je razpravljalo o mirovni pogodbi z Italijo. Ozemlje, na katerem živi naše ljudstvo, je bilo takrat še sporno in se in vedelo ali bo spadalo pod Italijo ali ne, prav kakor se ni vedelo za dolino Aosto in za Gornje Poadižja. Avtonomija, ki so jo obljubili Furlaniji, je imela namen, da bi pripravila beneške Slovence od njihove namere za združitev s svojimi lastnimi brati. Ta namera je namreč dozorela med narodno - osvobodilno borbo, ko je na tisoče beneških Slovencev, od Rezije do Tera in do Idrijce, zgrabilo za orožje in se skupaj s svojimi jugoslovanskimi brati borilo za svobodo.
V ostalem je bilo na tak način odpravljeno nagnjenje prebivalstva v dolini Aoste za združitev s Francijo in nagnjenje južnih Tirolcev za združitev z Avstrijo, petem ko so dobili svojo deželno avtonomijo in so bile dane tamkajšnjemu prebivalstvu vse jezikovne pravice, če bi Italija ne dala teh koncesij, bi prav gotovo izgubila omenjene dežele. Južni Tirolski in dolini Aosta so dali avtonomijo z vsemi jezikovnimi jamstvi takoj po zaključku vojne in ko je bila sprejeta nova ustava, je ta v svojem členu 116 samo potrdila to, kar je bilo že dano nemški in francoski narodni manjšini.
Mi Slovenci v videmski pokrajini pa naj bi se takrat zadovoljili samo z nekaterimi obljubami, kot s tisto, da bo naš položaj dokončno urejen, kadar bodo določene nove državne meje. Zagotavljali so nam, da nas zaradi naše narodnosti ne bodo preganjali in kot dokaz dobrega namena vlade za ureditev vprašanja slovenske narodne manjšine tako, kot se je napravilo s francosko in nemško narodno manjšino, je bila v členu 116 vključena tudi Furlanija, to je dežela, h kateri težijo gospodarsko beneški Slovenci.
Februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba z Italijo, ki je stopila v veljavo dne 15. septembra istega leta. Takrat je bila italijanska ustava že izdelana. Potrebovala je samo še zadnjih manjših popravkov in končno odobritev ustavodajne sku: ščine. Med manjšimi popravki so bile vnešene t idi začasne in končne dispozicije, med katere je bila vključena zloglasna deseta norma, ki v praksi odreka avtonomi.o nam Slovencem.
Tedaj že ni bilo več zdravila. Mirovna pogodba je že stopila v veljavo in predstavniki našega ljudstva se niso mogii več pritožiti pri mednarodni.i organih,
ki jim je bila poverjena sestava mirovne pegodbe z Italijo. Bila je to prevara v pravem pomenu besede! Nihče ni več potem govoril o avtonomiji.
Demokrščanske spletke
Vendar pa ne bo škodilo, če si ogledamo nekatere podrobnosti, brez dvoma zelo zanimive, ki se nanašajo na furlansko avtonomijo. To je potrebno tudi zato, ker so nekateri Slovenci, ki si mislijo, da ni bila vzpostavljena deželna avtonomija samo v pričakovanju rešitve tržaškega vprašanja, To nikakor ni res. j
Za kampanjo o furlanskem avtonomizmu se je skrivalo vse nekaj drugega. Vsi se še spominjajo kako je on. Tessitori pridigal glede avtonomije in z njim vsa čreda njegovih politikantov. Tessitori je bil celo zastavonoša furlanske avtonomije. Toda ostal je na tem položaju samo toliko časa, dokler se je zdelo krščanski demokraciji in njeni vladi potrebno izrabljati to idejo. Pozneje smo lahko vsi videli bučno odpoved Tessitoria kot predsednika tistega Furlanskega ljudskega gibanja (MPF), ki ga je on sam ustanovil. Njegovemu odstopu je sledil odstop vse demokrščanske skupine, vštevši glavnega tajnika d’Aroneo. Iz avtonomistov so se ti ljudje spremenili v goreče centraliste in nacionaliste.
Cesto so prav ti improvizirani avtonomisti in »branitelji« pravic Slovencev, tekmovali celo s fašisti v borbi proti Slovencem
Naj omenimo samo en primer:	Dne
1. maja 1945 so imeli beneški Slovenci v Čedadu svoj prvi sestanek, kjer so zahtevali avtonomijo in manjšinske pravice. Edini, ki je potem v rimskem parlamentu dvignil svoj glas in zahteval od notranjega ministra pojasnilo o vzrokih, zakaj je bil Slovencem dovoljen omenjeni sestanek, je bil senator Tessitori, ki se ni prav nič obotavljal ob tisti priliki obsipati Slovence z najbolj nizkotnimi žalivkami.
Furlansko ljudsko gibanje (MPF) za deželno avtonomijo je izginilo s furlanske politične pozornice. Za obrambo Furlanije in njene avtonomije, ni od tedaj ostalo drugega kot samo furlansko glasilo »Patrie dal Friul«, katero prav kakor naš tisk, italijanski nacionalistični krogi sistematičon bojkotirajo.
Iz tega je jasno razvidno, da je imela avtonomija, ki je bila prvotno obljubljena Furlaniji, namen predvsem preprečiti beneškim Slovencem in celo Furlanom samim, da bi intervenirali pri mednarodnih forumih, ko se je še razpravljalo o mirovni pogodbi z Italijo in ne bi tam postavili zahtevo po taki avtonomiji. Ce bi tako ne bilo, bi vlada pozneje, ko je stopila mirovna pogodba že v veljavo, ne prekinila in odložila dokončno vprašanje vzpostavitve deželne avtonomije v Furlaniji, ki se prav nič ne razlikuje od Južne Tirolske in doline Aosta, bodisi v etničnem, kot v gospodarskem oziru.
Zakaj nam še vedno ne dajo potnih listov?
Iz časopisja smo izvedeli, da je na Goriškem skoraj vsem Slovencem, katerim so pred nekaj meseci krivično odvzeli potne liste za Jugoslavijo, goriška kvestura vrnila njihove potne liste. Podoben popravni ukrep bi morala izvesti tudi kvestura v Vidmu nasproti beneškim Slovencem, ki jim je doslej odrekala izdajo potnega lista za Jugoslavijo.
Kot je znano, so mnogim beneškim Slovencem, ki so se obrnili na videmsko kvesturo, da bi dobili potni list za Jugoslavijo, zanikali to pravico. Videmske policijske oblasti že dalj časa diskriminacijsko postopajo v zadevi izdaje potnih listov. Odbili so prošnje državljanom najrazličnejših slojev, ne da bi zato niti navedli vzroke. Posledice take samovolje, ki je v odkritem nasprotju s členom 21 Ustave, kateri jamči vsem državljanom pravico, da lahko svobodno zapustijo Italijo, ali se vrnejo vanjo, so velika škoda, ki je bila s tem prizadejana našemu gospodarstvu.
Med prosilci za potni list so bili gozdni podjetniki, ki so bili v dogovoru s podjetji in posestniki v Sloveniji za prevzem sečnje v številnih gozdovih, ki ležijo tik ob meji v neposredni bližini Beneške Slovenije, kjer bi lahko našlo delo na stotine naših brezposelnih drvarjev. Teh dogovorov niso mogli uspešno zaključiti prav zaradi tega, ker niso mogli osebno v Jugoslavijo in zato mora danes na stotine družin životariti v bedi.
Nov ministerski predsednik
Predsednik republike Luigi Einaudi je zaključil posvetovanja s posameznimi predstavniki strank in dal mandat dosedanjemu notranjemu ministru Fanfani Amintore, da sestavi novo vlado.
uilililililllllilllllllllilllilllillItlllllllllllilllilllllililllilililiIllltil'IllllllllllllllllllllilllllllllllllilllllitiaillllllllIll.'IlllllinnilUUIIilixi'tniimWMn iiiilililililillIiltlillllllliH
iimr»
i rti
Na seji pokrajinskega sveta v Vidmu dne 27. decembra so med številnimi drugimi predlogi obravnavali in odobrili tudi študijska nagrade v znesku 250.000 lir za otroke tako imenovanih Nadiških dolin.
Ni treba še posebej omenjati kakšen je pravi namen teh nagrad. Vsem je znano, da če sprejmejo italijanske oblasti kakšen podoben sklep, ne store tega morda zato, ker jim je pri srcu kulturni dvig našega ljudstva, ampak jim je pri tem cilj samo raznarodovanje.
Na seji pokrajinskega sveta so bili pri-
ii.i i i i iiiii i lil i lini 11 t i 1111 m i 111 i i i i 11 im i i 111 i i 111 ■ ■ m i i ■ i im i i n i ■ 11 tini lini imi i ■ t i 11 i.i i i t im i i i i i i i i
„Hlodove glave" advokata Karla Podreke
šotni svetovalci vseh političnih barv, ki so nasprotni med seboj. Toda ko se je šlo za odobritev stroška, ki ima namen pomagati pri raznarodovanju Beneške Slovenije, so bili vsi svetovalci složni, od fašistov, social-demokratov in nennijan-cev, pa do kominformistov, ter so ga odobrili, čeprav so predlog izdelali in predložili demokristjani in ga je predložil tisti pokrajinski svetovalec, ki se imenuje polkovnik Olivieri, ter zastopa nar še doline. Tega človeka so smatrali ko-minformisti za svojega velikega nasprotnika v času, ko je bil na čelu trikolori-stičnega gibanja, pod imenom Ugo.
Nismo vedeli, da je bil polkovnik Olivieri na čelu zloglasnega trikoloristične-ga gibanja. Prav tako nam ni bilo znano, da je bil on tisti Ugo, ki je podpisoval tiikoloristične izkaznice. To smo zvedeli sedaj, pri pregledu kominformistič-nega tiska iz tistih časov, ki jih sedaj kominformistični vodje označujejo kot »sramotna preteklost«. Po vsej pravici lahko torej rečemo, da so vsi složni, od kominformistov, pa do trikoloristov, kadar gre za kakšno protislovensko akcijo.
Hud mraz v Italiji
Mrzel val je te dni zadel Italijo. V pokrajini Veneto je bilo izredno mrzlo. V Padovi je bilo 14 stopinj pod ničlo, v Bel-lunu 11, v Feltre 16, v Passo Rolle pa 18. V Asti v Piemontu je temperatura padla na 18 stopinj pod ničlo in ponekod tudi na 21. Zelo mrzlo je tudi v Milanu, v Reggio Emilit in V Modeni. V Cremoni je bile 14 stopinj pod ničlo. Snežni viharji so bili tudi v Abrucih in v Molise. Ponekod je sneg tri metre visok.
ČEDAD
Prometna nesreča v Šenčurju
Pretekli tjedan se je u Šenčurju zgodila prometna nesreča, ki bi lahko imjela fcuj hude konseguencije. Trije puobi an sicer Medveš Athos, Romano Margut oba iz Čedada an Videmčan Genesi Giuseppe, so se peial skupaj na enem moto-Skuterju an se iz nenravidnosti zaletjel ob cjestni kaman. Use tri so muorli hitro pejat u špitau, kjer so boiu muorli zdravit najmanj mjesac dni zavoj poškodb, ki so jih ušafal kar so padli.
OTVORITEV NOVE KINO-DVORANE
Preteklo nedeio so odprli z veliko ce-rimonijo nov kino u Čedadu, ki nosi ime »Cinema Ducale«. Lokal je zlo moderen an pravijo, de je koštu 30 milijonou lir. Takuó bomo imjel od sadà naprej u Čedadu kar tri kino-dvorane.
SV. LENART SLOVENOV
Demografsko stanje našega kamuna
U preteklim ljetu se je rodilo u našim kamune 26 otrok; umrlo jih je 20; priselilo se je u naš kamun 66 ljudi; izselilo pa se jih je 45. Konàc lieta je bluó u našim kamunu 2299 stanujočih (residenti! ljudi, od tjeh pa jih je bluó samo 1916 prisotnih. Iz tega se vid, de je u našim kamune 383 ljudi po svjetu. U začetku ljeta je bluó u našim kamune 2272 stanujočih ljudi. Takuó se je u našem kamune zvišalo prebivalstvo za 27 duš.
U KRAVARJU NI VEČ SLOVENSKE PRIDIGE
Kot je znano vsem. Kravar je vas u katjeri se je guorilo an se še guori nimar samo po slovensko. Logično je, de je bla tud pridiga u cjerkvi nimar slovenska, saj ljudje, posebno stari, ne bi zastopil, če bi bla pridga u italijanskem jeziku. A od sadà naprej ne bo več takuó. Naš gaspuod je pred kratkem začeu pridigat samo po italijansko. Naši ljudje se tej spremembi zlo čudijo, posebno zatuó, ki duhounik je Slovenc.
Naši ljudje bi radi vjedel’, če je tuo bluó ukazano od oblasti al’ pa, če je ga-spucdova iniciativa. Na usako vižo tuó ni prou an ljudje čej0, de se pridiga u slovenskem jeziku, ker tega najbuojš za-stopijo.
GRMEK 36% naših ljudi po svjetu za kruhom
Iz statistik, ki jih je nardiu naš kar mun, je razvidno, de je bluó konàc preteklega ljeta 479 ljudi po svjetu. To število je zlo visoko, če primerjamo število prebivalstva našega kamuna, ki šteje 1742 ljudi. Odsotni predstavljajo kar 36% celotnega prebivalstva. U nobednim kamune videmske province ni tajšnega visokega odstotka emigrantu, kot par nas. Venč part naših emigrantu djela u Belgiji an Franciji an tuó so skoraj usi možje. Kaduor gleda tiste številke lahko sklepa, de u našim kamune ni takuó dobro an de tisti, ki té živjet muora iti po svjetu.
TORJAN
En milijon za vodovod u Tamorah
U telih dneh smo zvjedal, de je governo nakazu en milijon lir za nardit nou vodovod u Tamorah. Ta denar sevjeda ne bo zadost za nardit tisto djelo, a usednó smo kontent, de se bo djelo zar čelo, ker takuó imamo upanje, de nje deleč dan, kar bomo mogli pit čisto an Irišno vodo iz našega vodovoda.
Cjesta, ki peje skuoz našo vas je sadà lepuó p ustrojena, Sadà bo trjeba uzet tud cjestarja, de bo cjesto u redu dar-žii, ker drugač bo ratala zanemarjena kot je bla do sadà.
U KANADO JE ODSU
Pred kratkim je skupno z drugimi furlanskimi emigranti odšu u Kanado naš vaščan Venturini Walter. Želimo mu dosti sreče na juški zemlji.
BRDO
Brezposelnost tu našim kumune
Konec preteklega ljeta te bó registrirar nih tu našim kumunu 422 djelouceu brez djela. Od usjeh tjeh djelouceu to je koj 18, ki no lovijo podporo za brezposelnost (sussidio di disoccupazione). Naši kumunski poglavarji no bi muorli tole rječ pcvjedati tu prefeturi an se.intere-sat.i, k’ no lovita podporo usi težje, k’ so brez djela. Po druzih krajah Italije, kar
IZ NAŠIH VASI
u dan djelouàc ostane brez djela ulovi »susidjo« fin, k’ no mu ne obrenčejo spek djela. Dnak dirit no bi muorli mjeti še naši judje.
NOVO JAMO SO ODKRILI Pretekli tjedan, kar so ustrjelil’ z mino kamanje par gradnji cjeste, k’ na té pe-jati iz Zavrha, čez Prjesako, tu Viskor-šo an tu Brdo, so odkrili u bližini Zavrha no globoó žrelo (voraggine). Judje no pravijo, k’ na je ta jama globoka najmanj 5Q metru a n k’ na muore beti povezana s temi drugimi jamami, k’ so je odkrili pred 30. ljeti. U kratkem no če priti iz Vidma an Trsta jamarji, k’ no če parnesti sabo use potrjebno za raziskovat to novo jamo. Domačini so se žej ponudili za pomagat par tjem djelu. POZIV KUMUNSKS LOVSKE ZVEZE (Associazione Cacciatori)
Z dne 10. ženarja no té po polj ah nar šega an tipaj skega kumuna nastaviti le-sicarc strup. Zatuó kumunska lovska zveza (Associazione Cacciatori) ne dala vjedati usjem, k’ no daržita use domače živali zaprte an k’ u ne majedan tipej krepano divjačino zavuj tegà, k’ na je velenjana. U tjelih dneh gledejta še prou posebno na otroke, k’ no ne tipejta tjeh reči, zak’ strup, k’ so ga nastavili to je štriknin, k’ u je močno hud.
NESREČA NE POČIVA Pretekli tjedan, kar e se vraču ta ki-ši naš vaščan Novak Silvio, e se jušto pred svojo kišo požliknu an udaru z roko na okno an si je par tjem prerjezu žile ta zapestjo. Hitro so ga muorli pejati tu videmski špitau, kjer so ga zadaržali, zak so mu muorli narditi operacjon za žile zašiti. Zdravit se bo muoru več časa. Auguramo mu, k’ u nitro oščepčj.
SOVODNJF
Uprašanje Trčmunske cjeste
Decembra mjesca so paršli u Trčmun zemljemerci za študjerat na mjestu ka-kuó an kje naj bi šla cjesta, ki bo vezar la našo vas s Sovodnje. Načrt, ki so ga zemljemjerci nardil kaže, de nova cjesta bo Slà skuoz Gabrovco. Ljudje nje-so tega zadovoljni, ker ta cjesta bi bla
zanje malo komod, ker je previč douga. Pravijo, de bi bluó buojš, de bi cjesta u Trčmun pejala skuoz Blazin, ker je buj kratkà an tam imajo naši ljudje tud polja. Troštamo se, de boju oblasti to rječ zastopile an boju rešile uprašanje trčmunske cjeste takuó kot si ljudje želijo.
SMRTNA KOSA U ČEPLATIŠČAH
Pred božičem je umrli naš vaščan Mar-tinič Ciril, star komaj 33 ljet. Mladi mož je umni za pljučnico, ki jo je ušafu kar je šii u tistih dneh po Laškem, de bi za-menju kostanj za sjerak za se preživit čez zimo. Martinič zapušča ženo an hčerko.
GORJANI
Breg ne bo priključen k Brdu
Na zadnjem konseju provincialnega konseja so razpraviali o uprašanju priključitve vasi Breg k kumunu Brdo. Tej k’ to je znano, so judje iz Brega nardili domando za se odcepiti od Gorjanov po tìkere no anjelé spadajo. Konsej provin-cjal e to domando zavarnóu an io defi-nitiuno arhivirou.
Kar so tuó zvjedali Brežani so bli močno razburjeni, zak’ oni no nejčejo na majedno modo ostati pod kumun Gorjani. Njih vas na gravitira u Tersko doli-
no pruot kumunu Brdo od tikerega so deleč malo več koj pou ure hodenja an tje na vodi še pot, medtjem k’ u Gorjani u peje steza, čeglih so jim domando arhiviral, judje te vasi boju še inšistil’ par venčih instancijah.
AHTEN
Za cjerku u Malini
U zadnjih ljetih smo precej popravili našo cjerku an tud faruš je biu predje-lan. Za notranje piture cjerkve je governo te dni nakazu 300 taužent lir, ostale stroške boju muorli plačat farani.
POVIŠALI SO DRUŽINSKI DAVEK
Za morjeti kriti deficit kumunske bilance, ki so u preteklim ljetu nardili, e naš kumun sklenu povišati družinski davek (tassa famiglia). Judje so zavoj tega zlo razburjeni, posebno judje od slovejskih vasi, ki no njsmajo majednib entrat.
NESREČA PAR DJELU
Pred dnevi e se hudo ponesreču par djelu naš vaščan Pojana Lenarit, star 72 ljet. Mož, ki e šou tu toblat e spadu tu trombo. Par tjem nesrečnem padcu e se Pojana zlomu več reber an zatuó so ga muorli tu špitau pejati.
■!lllllllllll!l!l!lll!l!lllllllllllll!lll!ll|l|llll!lllll!l!lllllllllllilllll!l!l II ! II. 11IIIDIIIII ! III i C II: I !lll ' IM'lil I III II :|I.I !lll II III I IITITI IiIiI IIIIIIIII IIIII M III IIM Ii
REZIJA
Tragičen božič v naši dolini
Dva stara zakonca umorjena in zažgana v hiši -Morilca so takoj izsledili, a se je isti dan obesil
Dan pred Božičem se ie odigrala v naši dolini strašna tragedija, kjer sta postala žrtev zločinske roke 72 letni Paletti Odorik in njegova žena Chinese Marija, stara 70 let. Zakonca sta živela v osamljeni hiši v kraju Larine v zaselku Korita in sta bila brez otrok in brez tu živečih svojcev.
V zgodnjih jutranjih urah omenjenega dne so nekateri domačini zagledali Palettijevo hišo v plamenih. Ko so prihiteli na lice mesta, da bi pogasili
iiiiiiiiiiiiiiiiiitffiiiiiiiiimn 11 i l 11 i l 111 n Mii lii i iin i i i i i
TAJPANA
ima nimar
Število judi Viskorše se je zmanjšalo za 50%
Pred 40. ljeti, tej k’ to je usjem znano, naše vasi njeso bé povezane z cjesto. Tabóto so muorli naši judje no br-jeme sena, dar al’ no telé zadeniti ta na harbàt a ga nesti fin tu Torlan, če so tjeli ga prodati an priti do denarja za se sjerak kupiti. A usednó tu tjeh Ijetan to nje bo te mizerje, k’ na je anjelé par nas, k’ marnò cjesto, luč, telefon itd. Tuó to nam dokazuje padec judi od našega kumuna.
Ljeta 1911 tu našim kumune so zledali 3700 judi, razdeljeni takolé:	Viskorša
1012, Prosnid 711, Tipana 643, Platišče 573, Brezje 380, Karnahta 241, Debelež 140. Med našmi vasmi Viskorša ne bà tà-boto najboj ta velika vas ne koj našega kumuna, ma od cjele Beneške Slovenije. Ljeta 1951, tuó to se pravi jušto 40 ljet potém, so tu našim kumune zledali 2824 judi, od katerih to je 573 po svjetu. Njemamo podatkcu kako so naši judje razdeljeni po zadnjim ljudskem štetju (censimento), zak’ njeso jih šnjč publikali, a tej k’ smo mogli sami kon-štatati, vas Viskorša to je ta, k’ ne največ zmanjšala numer judi. Usjeh skupaj tu Viskorši to je koj 542 duš, ki no sestavljajo 172 famej.
Tale to je tu malo besjed fotografija od stanja našega kumuna. Tuole to je tuó, k’ čem6 mi povjedati svjetu, zak’ no pousode vjedejta kako so nas taljanski governanti tratah an kako no hledajo z mizerjo strebiti iz naše zemje naš popul.
UMETNO JEZERO U LOŠČIČU
Industrijalec Berteli iz Vidma, k’ o djela električno centralo tu Debeležu, o té ljetos začeti no drugo djelo tu Bo-ščiču za zaprjeti to vodo, k’ na mà sar-vijati za riservo debeleški električni centrali. Takoviš med Povjakom an čelom
to té nastati no veliko jezero dougo škuažej dan kilometer an široko 300 do 500 metrou.
15 DNI PRAZNIKA Brježani, kar no se ložijo, no zarjes znajo narditi fješte. Maj to nje bo tej ljetos. Fiešte so začeli djelati na dan pred Vjenahti an je finili te dan na Pje-renahti (Sv. Trije kralji). A ki o mà jim zamjeriti. Ljetos so paršli ta hiši škuar žej usi težje, k’ no so djelali po svjetu. Ejtako so po tardem djelu an tarpenju par svojim domačem ognjišču se veselili an kak bokau popili s svojimi judmi.
VEČERNA STROKOUNA SOLA UKINJENA U Viskorši so tam na jesen ustanovili večerno strokouno škuolo za odrasle. Ce-glih ne bà za naše judi ta škuola močno potrjebna, se je u njo upisalo koj 6 mož an zatuó njeso mogli začeti učiti.
23 MILIJONOU NAŠEMU KUMUNU Zvjedali smo, k’ governo o tè dati našemu kumunu 23 milijonou lir za narditi najbuj potrjebna djela. Ce o bo governo rjes dau ta denar, to te beti nare-tih dosti djel, k’ no čakajo njih rešiteu že desetletja. Med temi to njema pozabiti viskorški an breški vodovod.
FOJDA
Nesreče na ejesti
Nje dougo od tega kar je en sudajški autcmobil povozu bliz Antonutovga bor-ga gospodično Beligoj Marijo, stara 27 ljet. Par nesreči je Beligojeva ostala brez zavesti an jo je sudajški auto pejti na njen duom, kjer so ji nudili parvo pomuoč. Mjedih je ugotoviu, de je ponesrečena ušafala več poškodb lažje vrste an se bo muorala zdravit tri tjedne.
ogenj, so zagledali na pragu goreče hiše stara zakonca mrtva. Sprva se je mislilo, da gre za nesrečo, ker je mož tisto noč čuval brejo ovco in je večkrat prižgal petrolejko, a pozneje je bilo ugotovljeno, da sta bila starčka na zverinski način umorjena in hiša nameroma zažgana.
Organi javne varnosti so takoj uvedli preiskavo in so zaslišali tudi 24 letnega domačina Negro Ivana, bivši mežnar v Stolbici, ker ni bil ne. dobrem glasu, a so ga čez par ur izpustili, ker je baje dokazal, da je bil tisto noč doma. Negro je bil v resnici morilec in požigalec in se je ustrašil kazni za zločin, ki ga je storil preteklo noč in zato se je obesil v gozdu blizu domače vasi na božični večer. Ko so oblasti pozneje napravile preiskavo na njegovem domu so našli krvavo srajco, krav drog in sledove krvi v njegovi sobi pri električnem stikalu, kar je še bolj potrdilo, da je morilec Pa-lettijevih prav Negro.
Kakor so povedali domačini, je imel Paletti precej denarja, sad dolgoletnega dela in varčevanja. Zadnje čase je tudi prodal nekaj gozdov in živine, z ženo sta živela vedno skromno. Pri umorjenem so našli zašitih v spodnjih hlačah nad 300 tisoč lir, če je morilec odnesel ostali denar iz hiše pa nihče ne ve, ker je izba pogorela. Dognano je bilo tudi, da Negro ni bil duševno zdrav in da se je tudi njegov oče pred leti obesil, ker se mu je zmešalo. Vsekakor pa je potrjeno, da je mladenič ubil stara zakonca z najdenim okrvavljenim drogom, da bi se polastil njihovega denarja, če so pri umoru sodelovale še druge osebe, ni znano, in zato je preiskava še v teku.
Ljudje vse Rezijanske doline so zelo prestrašeni nad tem zločinom in se še sedaj, ko morilca ni več, zaklepajo v svoje domove ob prvem mraku.
% SREDNJE
U Dolenjem Tarbiju ie poirjeben nov most
Med Dolenjim Tarbijem an Srednjem je lesen most, ki je ratu nagobaren za promet. Oblasti so postavile na obeh koncih mostu table, kjer je napisano, de je nagobarnost, če se skuoz vozi težke pejze. Ta most je biu naret med parvo svjetou-no uojskč, kar smo imjel tle bliz fronto. Oblasti se potlé njeso ankul brigale za popravljat ta most, de ne bi razpadu, ker jo lesen, an takuó sadà samo zavoj tiste malomarnosti most ne služi več. Dolenji Tarbijanje godamjajo na naše po-
glavarje, ki nejčejo poskarbjet za popravit most. Kamjoni, ki vozijo u to vas, muorajo napravit čez pet kilometru več cjeste an za prit do Dolenjega Tar-bijà muorajo iti skuoz Čedad an Staro goro. Povarh tega, de je ta cjesta buj douga, je tud strma, ker od Dolenjega Tartijš do Stare gore muorajo voziti vse navzgor, potlé pa spet dol do Čedada.
Na kamunu pravijo, de kar boiu imjel denar na razpolago, boju nardil nou lesen most. če je rjes, de imajo namjen gor postavit nov most, naj ga nardijo iz kamna an takuo tisto uprašanje bo za nimar rešeno an tud koštou ne bo tekaj ku lesen.
SV PETER SLOVENOV
Stanovanjska kriza še ni rešena
še smo pisal kajšna stanovanjska kriza je u naši vasi an troštali smo se, de boju poskarbjel, de se reši ta problem. Paršlo je novo ljeto an vidimo, de je ostalo še use par starem na martvi točki. že dve ljeti je pasalo, kar je governo nakazu 14 milijonou lir za nardit nove djelouske hiše u špjetru, a hiš še jih njemamo. Kamunska gradbena komisija je bla dvakrat klicana za potar-dit predložene načrte an tud svjet, kjer se muore hiše nardit, je biu zbran, a o začetku djela še doniš ni neč čuti.
Za tisto rječ bi bluó potrjebno se b,uj interesirat, ker če se bo pustilo use par mjeru stati, hiš še ljeta an ljeta ne bomo imjel.
GORENJI BARNAB — De naše liud-stvo zastopi človjeka, ki tarpi nam kaže dejstvo kakuó dakordo so zbrali precej denar i a an ga. dal bouni hčerki našega poštine, Vidimar Karlu, de se bo moglà zdravit na neki kliniki u Padovi.
ZBUOJŠANJE MLEKARNE U A2LI
Odkar je naša mlekarna paršla u roke nove komisije je zlo napredovala. Pred ljetom so kupil nov modem posne-malnik (skrematričo), uredil so prostor za sjerotko razdajat an še druge reči so popravil. Nova komisija je preuzela administracijo u zlo kritičnem stanju an mlekarna povarh tega ni slovela po dobrih mlečnih izdielkih; Sadà pa naša mlekarska industrija začenja pridobivat svoio čast an izdjelki so nimar buoiši. Kmetje, ki nosijo mljeko	u mlekarno
imajo takuó nimar več koristi an zatuó se tud trudijo, de bi redil več glau živine. Tud tisti kmetje, ki so bli zapustil mlekarno zavoj s'abega	predelovanja
ml.jeka so začel spet ga nosit. Takuó so muorli kupit velik nov kotu, ki so ga parpejal an ga gor postavili pretekli tjedan.
Sadà, ki je naša mlekarna u dobrim teku naj bi se poskarbjelo za nardit tud nov lokal, ker sedanji je preveč majhan an tuó bi se dalo lahko nardit, ker člani zadružne mlekarne njeso samo iz Ažle, ampak so tud kmetje iz Klenjà, Hlaste, Tarpeča, Dolenje	Mjerse, Sar-
ženta, Petjaha an Lipe. Povarh tega bi par gradnji nove mlekarne imjel pravico do držaune pomoči, ker obstoja lec o pomoči gorskim krajam an stroški bi bli povarnje.ui za 75 parcent. Stari lokal pa bi lahko stužu za zbjeranje an sortiranje sadja, ki ga imamo par nas dost.
Pretekli tjedan so naši kmetje, ki imajo svoje senožeti na hribu Karkos, postavili žičnico, ki bo služila za prenašanje sena an drugih pardjelku u dolino. S tjem boju imjel paršparanega dosti truda, ker jim ne bo potrjebno od sadà naprej nosit brjemana na hrbtu.
PODBONESEC
Bo Tarčet spet samostojen kamun?
Med ljudmi od vasi, ki so enkrat tvorile razpuščeni tarčetski kamun, je usak dan venčo zanimanje za spet gor postavit stari kamun Tarčet. Sadà so začel neke-tjeri podpise pobjerat za napravit prošnjo na notranje ministrstvo. Troštamo se, de ne bo šlo dougo naprej, ko bo imeu Tarčet spet svoj kamun, saj je en zakon, ki je pred ljeti paršli u veljavo an pravi, de usi kamuni, ki so bli razpuščeni u času fašističnega režima, imajo pravico bit na novo postavljeni.
DOMEN EŽI — Pretekli tjedan, kar je šla po vodo 64. ljetna Costaperaria Marija iz naše vasi, je zavoj ledene poti padla na tla an si zlomila desno roko u zapestju. Zdravit se bo muorla tri tjedne.
Štev. 80
MATAJUR
ZA NAŠE DELO
Kaj bomo djelali?
Začelo je novo ljeto, z njim novi načrti an nove naloge. Napake, ki smo jih nar-dil u preteklim ljetu naj nam boju za učilo, de jih od sada naprej ne bomo več nardili.
U sadounjaku, vinogradu an na vartu d jelo u glaunem počiva, posebno če pokriva zemljo snjeh. Ponucajmo ta čas an Premislimo, kakuó bomo našo zemljo buojš obdjelal an izkoristil.
Djelo u sadounjaku
Sada je narbuojši čas, de pregledate sadounjake an posječete stare an boune črevesa. Par tistim djelu porježite najprej te velike veje, odkopajte an odrje-žejte debele korenine, potlé poderite drevo s pomočjo varcé.
Kadar je ljepa ura redčite drevesne varhove, odžagajte suhe, polomljene an preveč goste veje. Od boljezni infetane veje nesite proč od sadounjaka an jih sažgite. Proč spravite iz debla an vej use vodne poganke. Par mladem drevju natrosite u kolobarje gnoj. Rježite cepiče an nardite jame za nove saditve. Ce pride snjeh, posebno če je mokar, ga otresite, de ne polomi vej.
... u vinogradu
Djelo u vinogradu tale mjesac zavesi «d ljepe ure. Na usako vižo djelajte več ku muorete, de buoste imjel paršparan ■čas na pomlad. Zimski čas ponucajte za zbuojšanje poti po vinogradu. Rigolirajte Pa samo kar zemlja ni preveč zmarznje-na. Ne srr.ijete zmarznjenih kep al snje-ga zakopat z rigoliranjem preveč globoko. Zemlja bi zavoj tega ostala na pomlad dougo časa marzia. Kar je kajšen Ijep dan lahko začnete obrjezovat. Tuó je zlo važno za tiste, ki imajo dost vi-n.iik an malo ljudi za djelat. Popravite al nardite nove tud kolé za vinjike an jih impregnirajte.
šajte z 90 litru vode. Za slive an drugo sadno drevje: 6 litru olja na 100 litru vode. Prej ku tisto rječ nucate je trjeba olje u sodu dobro premješati. S tjem ka-tranovim oljem se škropi sadno drevje od jesetri, kar listje pade, pa do koncà zime predno zeleni. Ce zmarzuje se ne smije škropit. Sode s tjem oljem je trjeba spravit u tajšne prastore, kjer ne zmarzuje, ker drugač se škropivo po-kuar.
Sadà je {as za cepiče rjezat
Dosti naših sadjarjeu ne vje, de se zavoj prezguodnjega al preveč poznega rje-zanja cepjčeu, se tisti dostikrat radi posušijo, posebno čerješnjovi cepiči. Cer-ješnjove cepiče je trjeba rjezat že u decembru, narbuj pozno pa u januarju. Cepiče pečkatega sadja (hruške, jabuka) pa lahko rježete februarja.
Cepiče rježite samo na zdravih an rodovitnih drevesih. Tud vejce mladih do tri Ijeta starih dreves lahko dajo cepiče, če vjeste, de izvjerajo od rodovitne-
ga maternega telesa. Cepiči pe smijejo bit preveč švoh. Debeli naj boju ku an lapiš. Cepiči, ki imajo očesca blizu skupaj, so buj tardega lesa od tistih, ki imajo očesa rjedke. Vodeni poganki njeso dobri.
Cepičeu ne smijete rjezat u hudem mrazu. Važno je tud, kakuó shranite cepiče do pomladi. Vjedejte, de u suhi an gorki kljeti hitro ratajo uedli, ker se lub inkrešpa an potlé njeso več za nuc. Zatuó jih skranite u frišni an umidi kljeti. Postavite jih razvezane u umid pjesak, ker u fašinah notranji cepiči radi ušafajo mufo. Narbuojš je, de cepiče do polovice zakopate u zemljo al u pjesak na severnem kraju hišnega zida, de sonce an marzli vjetar ne muore prit do njih. Pokrite jih s smrjekovimi vejami al listjem, de ne začno preveč zguodaj poganjat. Takuó spravljeni ostanejo frišni do pomladi, kar je pravi čas za jih nucat.
Ce cepiče pošijate u druge kraje, jih ovite z mokrim mahom an povežite s slamo.
Hilli II II I II 111111111111111 III I II III II II 11111111111 III II I II III II UIIII!|l|!l!lll!|l|l|III|ill lili ll|ini|IIIITI:IIIIIIIIMI|l|1l!llll|ini|l
Varujte sadno drevje pred hudim mrazom
u kleti
Skartret muorate, de so sodi nimar pouni vina, de ne pride vino u dotik z sjarjcm. Pred parvim pretakanjem ne pozabite zažveplat vina z almanj 50 gramu žveplaste kisline al z deset tabletami kalijevega rirosulfuta (na 100 litru vina'). Glih takuó je trjeba zažveplat mlaoa vina, ki so u nagobarnosti, de za-rjavejejo, čeglih njeso še dobra za pretočit.
Katranouo olje
Katranovo olje za zimsko škropljenje Sadnega drevja nardite takuole. Za ja-fclane an hruške: deset litru olja zmje-
Sadno drevje zmarzne po navad zguodaj na pomlad, kar so dnevi sončni an gorki, noči pa marzie. U gorkih dneh se začno pretakati sokovi, hud nočni mraz pa jih ustavi an pozebe. Posebno rado pozebe tisto drevje, ki ni pru gnojeno an njeso mladike do zime zadost zazdr-jeiile. Dostikrat se tuo vidi že od deleč, ker listje u jeseni ne pade proč, ampak se dougo darži, učasih dok ne pride snjeh. Zatuo ne gnojite drevja po juniju al buj pozno. Kaduor gnoji preveč pozno z gnojnico al drugimi gnojili, ki silijo drevje rasti, lahko računa, de mu bo tisto drevje pozeblo.
Najrajš pozebe tisto sadno drevje, ki raste u nizkih an mokrih krajih. Drevje, ki raste na sončnem kraju an u suhi zemlji, ro navad lepuo zazdreleje an dobro prezc-né zimo. Drevje, ki rado pozebe, ima u zemlji po navad preveč dušika an premalo japna, kalija an fosforja. Taj-šnemu drevju je trjeba dat japna an ga pognojit s superfosfatom, s kalijevo soljo al pepelom.
Dostikrat pozebejo na pomlad debla, posebno tani, ki rastejo u sončnem kraju. Taišno drevje je trjeba zavarovat pred močnim soncem s tjem, de se pokrije debla z daskami, lubjem al s kajšno drugo rečjo. Zlo pomaga, če se konc januarja al u februarju pobjeli deblo z japnom. Narbuojš se tuó nardi, če se po-škropi use drevo z japnom. Bjela farba proč odganja sončne žarke, de se drevo ne ugreje an začne buj pozno odganjati, kar so noči že buj gorke.
Pozebljene mladike je trjeba porjezat
u živo do zdravega lesa. Pozebljen lub na deblu an vejah odstranite an obrje-žejte, rano pa dobro zamažejte s cepilno smolo, če pa tiste njemate par rokàh, nucajte dobro predjelano ilovico an povite s starimi cunjami. Buj ki je rana zavita, prej bo ozdravila.
Zakaj svinja snje svoje male praseta?
Uržuhi. de svinja snje svoje male praseta, so lahko različni. Dostikrat se dO' godi, de zrastejo mladim prasetam zlo ostri zobje an kar sesajo ugriznejo seske. Svinja, ki doji te male, se zavoj tega razjezi an praseta ubije al snje. De se tuó ne bo dogaialo, muorta večkrat pogledat kajšne zobje imajo praseta, ki sesajo an če so ostri jih poščipejte s klješčami. Nucajte za to djelo nardit tiste klješče, ki so za rut cveké (žeblje).
Največkrat pa snje male praseta tista svinja, ki se ji je dajalo ostanke od mesa al kri. Zatuó naj se brejim svinjam ankul ne daje tistega fuotra an naj se skarbi, de se bo svinja zadost gibala na odpertem an če je muožno tud pasla.
Zmarznjen krompir an sadje
Ce zmarzne krompir al sadje, ga dejte, prej ku ga nucate, u marzio vodo, de po-čas odmarzne. Takuó odmarznjen sad se darži še kajšen dan.
Ce zmarzne krompir, bo zgubu tisti sladki okus, če mu par kuhanju vrjelo vodo večkrat proč odlijete an dolijete frišno vrjelo vodo
Tetanus
Tisto hudo boljezen provocirajo posebni bacili, ki se razmnožujejo u ranah an dajejo od sebe močan strup. Tist strup provocira hude krče (crampi) u muskol-nih. Bacili tetanusa se lahko zadržujejo pousod u naravi. Največ jih je u hljeu-skem gnoju, na tleh, na cjesti an u čarni gnojeni zemlji. Boljezen nje nalezli-va, tuó se pravi, de se ne prenaša od živali na živau. Tetanus se lahko razvije par usjeh živalih, a največkrat zbolejejo konji.
Bacili tetanusa se narbuj širijo tam, kjer nje ajarja. Zatuó so narbuj nago-barne globoke gnojne rane, posebno tiste raztargane. U njih ušafajo bacili dobra tla za se razširit. Narbuj nagobarni so kopitni ubodi an zakovanje, kjer se infetani cvek zarije skuoz parkej do živega. Ce cvek izrujemo, se za njim zapre ubodni kanal, ker je parkej elastičen ku goma. Bacili ostanejo u rani an a j ar ne muore prit do njih.
S tjem pa nje rečeno, de infekcija ne pride, če je rana majhna, komaj vidna al taka, de se ne gnoji. Učasih rana ozdravi prej, ku se parkaže boljezen. Od infekcije do časa, kar se vidijo parvi znaki boljezni, preteče en tjedan al dva an tud več.
Parvi znaki tiste boljezni se po navad pokažejo na glavi. Konj darži glavo stegnjeno, kadar jé težkuo odpjera usta, nosnice ima razširjene an ne miga z ušesi. Ce se potipa konja za glavo, se vid, de scjela giblje vrat (šija) an de ima tarda lica. Kadar se krč (crampo) raz-šir na druge kraje, rata cjelo teluó tardo. Harbat ukrivjen, noge darži razkoračene, rep je uzdignjen ku če bi biu lesen. Ce konja premaknemo se obrača kar s cjelim telesom an strašljivo gleda. Takuó bolan konj po navad ne legne, če se pa trudan varže na tla, ne muore sam ust at.
Zdravljenje tiste boljezni je zlo drago an u večini tud zdravljenje ne pomaga dosti. Od bounih konj jih pogine najmanj 70 %. Dok odpjerajo usta an jedo, je trošt, de boju ozdravili. Ker težkuo jedo, jih je trjeba fuotrat z oblodo, na-reta iz moke an otrobou, katjerim se doda malo kuhanega linovega sjemena. Dobro je tud, de se da bounemu konju kajšen glaš vina an sjerovo jajGe. Po-varh tistega naj se da tud malo trave al sena. Bouno živau je trjeba postavit u narbuj temni kuot hljeva, kjer se ne blešči an je mjerno.
De se prepreč tisto boljezen, je trjeba, de se par narbuj mali rani na kopitu pokliče veterinarja, de konju da serum pruot tetanusu. Dobro je tud, de se da konje cepiti pruot tisti boljezni, dok so še zdravi. Tuó je preventiuno cepljenje an se takuó obvaruje živau za eno ljeto tetanusa.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	180 do	200
Voli	»	215 »	230
Jenice	»	225 »	240
Teleta	»	370 >>	420
,pyce	»	146 »	170
Koze	»	90 »	110
Jagnjeta	»	330 »	350
Prašiči	»	270 »	285
	ŽIVINA ZA REJO		
		po glavi	
Krave njlekarice Jenice Breje Prašiči do 20 kg.
L. 133000 do 166000 » 133000 » 165000 »	4600	»	6500
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
		po kg.	
Kokoši	L.	580 do	650
Piščanci (polli )	»	580 »	700
Race	»	500 »	550
Furani (dindije)	»	490 »	580
Gosi (oche)	»	450 »	500
Zajci	»	260 »	275
ŽITARICE
Pšenica
Sjerak
Fšenična moka (0) Sjerkova moka Otrobi (semola)
po kuintal»
L.	7000 do	7150
s	4400	»	4500
»	9250	»	9400
»	5400	»	5600
»	2900	»	3050
Bukovi hlodi Oriehovi hlodi čeljfšnjovi hlodi p^rjekovi hlodi ■ne enovi hlodi Kostanjevi hlodi Topolovi hlodi Borovi hlodi
GRADBENI LES
po kubičnem n». L, 15500 do 16000 » 19000 » 20500 » 18000 » 19000 » 16500 » 18000 » 18500 » 21000 » 14000 » 16000 »	9000	»	11000
» 13000 » 14000
DRVA
po kuintale
Bukova drva	L.	725 do	800
Mehka drva	»	500 »	550
Oglje	»	2850 »	3000
SADJE AN ZELENJAVA			
		po kg.	
Korenje	»	30 »	50
Zelje	»	20 »	35
Karfjola	»	40 »	50
Fižol	»	150 »	250
Krompir	»	25 »	35
Jabolka	»	20 »	50
Hruške	»	40 »	80
SER AN MASLO			
		po kg.	
Ser do 2 mjesca star	L.	520 do	550
Ser čez 2 mjesca star	»	620 »	700
Mlekarniško maslo	»	960 »	1050
Domače maslo	»	820 »	850
MENJAVA DENARJA			
Zlata Sterlina		L.	6300
Napol ec n		»	5100
Dolar		»	628
Sterlina karta		»	1650
Švicarski frank		»	147
Belgijski frank		»	12,25
Ffanccski frank		»	1,58
Avstrijski šiling		»	23,50
Zlato po gramu		»	719
Srebro po gramu		»	17
IVAN TRINKO:
CRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Ovčji kaplan
Med lepe načrte mu je padla tudi nadležna misel: Kaj poreče oče? Ali me bo hotel peljati? In če me popelje, kaj pojejo doma?
Odpodil je pomislek. Naj rečejo, kar hočejo; pojdem, pa je! — A v vasi se ti hodo smejali! — Naj le! Počijo naj od stneha! Kaj meni mar? Pojdem, pojdem, v soboto pojdem!...
Vesel je bil v pričakovanju sobote.
Sobota je prišla, pa očeta ni bilo! ^Udno !
To ga je hudo poparilo. Saj je rekel, tìa pride ! Zakaj ni prišel? Kaj mu Je? ... Gotovo je obolel? Ce le ni umrl! Saj Je ^ prej skoraj vsako soboto hodil v Ce-flad. Ah ! Kaj je to? ...
Razburjena domišljija mu je rodila ne-Verjetne domneve. Postal je skrajno nemiren in zastrašen.
Tovariša nista vedela pravega vzroka hjegovo poparjenosti. Pomilovala sta ga Vehdar, ker sta bila dobra dečka. Sicer ** sta mislila, da mu preide; saj se Je ^dl njima prvič nekaj takega godilo, tako dolgo ni trajalo. Tudi gospo-
dinja je tako sodila. Vsi so skrbeli, da bi ga razvedrili.
Njih skrb in zanimanje mu je bilo v nadlego. Zato je drugače premislil. Potuhnil se je in se na videz pomiril. Začel se je kazati vdanega v usodo; kramljal je in celo posmejal se je o priliki.
Nedelja je prešla brez posebnosti. Popoldne je šel s tovariši k večernicam in potem so pohajkovali; zvečer je bil videti precej vesel.
Drugi dan je šel redno v šolo, toda z duhom je bil popolnoma odsoten. Opoldne je pokosil kakor drugi. Na zunaj je bil videti popolnoma miren, a notri mu je v nevihti srce silno tolklo. Bližal se je trenotek, katerega je bil natančno določil.
Po kosilu se je nekaj obotavljal, potem je stopil gori v sobo in ko se je kmalu povrnil, je rekel, da gre malce v mesto. Sel je sam, seveda; vedel je, da ga tovariša ne bosta spremila, ker sta se pripravljala za popoldansko šolo. Krenil je proti »slovenskim« mestnim vratom. Pri-šcdši tja, se je oprezno ozrl nazaj. Potem
jo je odločno mahnil ven po cesti. Hitel je in hitel, malo da ni tekel. Ljudi je srečaval in pretekal po cesti, pa on se ni zmenil zanje in oni zanj. Po četrturnem teku je bil že v Šentjurju, zadnji furlanski vasi proti Slovencem. Hitel je in hitel. V drugih dvajsetih minutah je bil pri Mostu. Čutil se je na varnem. Oddahnil se je pošteno in zopet hitel naprej, naprej, naprej...
Vse njegovo bitje je drvelo po cesti nagonski in nevzdržno, kakor drvi zastrašen zajec pred psi. Nič ni mislil, nič ni gledal, nič ni čutil; slep in gluh je bil za vse. Le eno je vedel — da gre, le eno ga je skrbelo — da hiti.
Po dveumem teku je bil že pod svojo goro in ker ni čutil trudnosti, jo je mahnil naravnost po hribu. Ko je bil že precej gori, se je ustavil, da bi se oddahnil. Ogledal se je nazaj proti Čedadu in se nasmehnil. Zdelo se mu je, da je utekel iz ječe, in slastno je srkal svobodni domači zrak. Potem je zapustil navadno pot in se pobral po senožetih, posejanih s kostanjem, da jih zopet uživa. Prijetno mu je šumelo pod nogami listje, ki je pridno padalo z vrbovja.
Toda kmalu je bil zopet na poti in že blizu doma. To ga je nenadoma presenetilo. Ustav’1 se je in se nekako streznil. Prišel je k sebi in vendar začel misliti in preudarjati svoj položaj. Prevzelo ga je vsega pereče vprašanje; kako ga sprejmejo in kaj mu porečejo doma. To ga je zbegalo in mu zagrenilo veselje.
»Kar je, je!« Je sklenil, »in naj bo, kar
bo hotelo biti.«
Ukinil je vsako premišljevanje in se spravil na zadnji konec poti. Skrbelo ga ie vendar in nemirno je čakal, kako se sreča z očetom. Mama ga ni skrbela, oče pa je nekaterikrat res muhast in se hudo jezi. Pa naj bo, kar bo !...
Cez vas ni hotel iti; ni maral, da bi ga ljudje videli; pritihotapil se je k domu po stranski stezi, kar je bilo lahko, ker je hiša stala na kraju vasi.
Bilo je proti večeru in ljudje so bili večinoma še na delu zunaj ; kar jih je bilo doma, so bili pa zaposleni okoli živine, dočim so se otroci Bog ve kod podili. Zato ni Pepiča nihče zapazil.
Pepič pa je že od daleč zagledal očeta, ki je drva cepil na tnalu pred hišo. Sele zdaj se je za pravo ustrašil. Zmanjkalo mu je srčnosti, da bi šel naprej. Pritajil se je za trenotek za nekim grmom, potem se je tiho splazil proti hlevu, kj je stal na strani nekoliko oddaljen od hiše. Nad hlevom je bila klanica in tam je sedel na prag.
»Tukaj počakam,« je pomislil v strahu, »mama pride kmalu, da nakrmi živino. Mama me ne bo! V hišo me popelje in me bo branila.«
Tako je čakal in v čakanju trepetal. Mame ni bilo hitro. Oče je medtem končal svoje delo in se nekam izgubil. Deček ni mogel več strpeti; nameraval se je že priplaziti do hiše. Kar zagleda mamo, ki je prihajala. Ni ga zapazila. Ko se Ji je nenadoma pokazal, se je silno prestrašila, da ji je golida, ki jo je nesla, pala
iz rok. Ob enem je vzkliknila in zavpila: »Mati božja presveta! Pepič, ali si ti? Kaj je? Kaj se je zgodilo?« Pepič je bridko zaplakal.
»Ali si bolan, otrok moj? Ali so te tepli? Kaj ti je?« je silila vanj.
»Domov sem prišel; ne morem obstati doli ! Ne morem ! ...« je odgovoril.
Na materino vpitje je priletel oče. Novo presenečenje, novi vzkliki, nova vprašanja. Zbegani deček še sam ni vedel, kaj je odgovarjal. Oče ga je prijel za roko in ga šiloma povlekel v hišo. Kaj in kako je bilo potem zvečer, je lahko misliti. Oče, razsrjeni oče je sipal točo na glavo nesrečnemu dečku. Mati, uboga mati, ga je branila in zagovarjala. Stric je molčal. Malčka nista razumela in sta le od strani pogledovala, kaj se godi...
Zaključek vsega je bilo, da je oče drugi dan peljal dečka nazaj v šolo, češ, zdaj pa, ki veš kaka muzika te čaka doma, se ne boš več pred časom vračal...
Toda sila kola lomi in dečkovo domotožje je bilo pravcata sila. Ni preteklo Se par tednov in Pepič Je bil zopet doma, topot s trdno voljo, da se na noben način ne vda in da rajši uteče z doma, nego se povrne v Čedad.
Po prvem očetovem izbruhu, po zopetnem in zopetnem očitanju neubogljivosti in nehvaležnosti, po prošnjah, po pretepanju, po neuspešnem posredovanju gospoda kaplana, ga je oče srdit in užaljen naposled prepustil samemu sebi in ga zavrgel.
Konec.
Za naše mlade brake
m
Kako so oščepali masa siti jutli
PESEM
(Pravca u vizuojskim dialetu)
Sdesnična pravca o tevu an psičku
 ............        "n,,...          "..,...
Mlad zluodej e hodu po svjetu za kupiti duSe za pakti. Parili e tah oneštemu člavjeku, ki o nje bi božac. Te človek e bi Sej bohàt, a e usednó sirr.pre hledu, za več obohatjeti. Zluodej e kudóu: te-hale moča čom zmotiti, če mu povjem, kako o če beti buj bohat. An e mu džau: »Muoj mož, ti ne boi obohatu, zak‘ si onešt, pomerkej te druhe, ki no imbro-juvajo an kradó an zatuó kako no Ijepo stoje!«
Mož e mu nazat povjedu: »Ne maram/« Po onešti poti čom obohatjeti, magar če bo Slo tuo počasi.«
»Po oneSti poti ta rječ na ne bo Sla!«
»Na če jeti, koj pamet to md mjeti.«
»Če t’ kudaS, ki na če jeti, pa skomesaj se z mano!« e džau zluodej.
Mož e sprejeti skomesu an e Sii z zluo-dejem po svjetu za obrjesti rječ za se % njim skomesati.
ParSli sc do lusuoznega hotela u h°m rah. Ejtu so b’ zbrani bohataSi cjele'la svjeta, k’ so pili an jedli an nuoč nu dTn se džoldili, tej k’ so b’ tu cetade udje1*' An zluodej e džau možu:	y
rPomerkej te judi! Usi no bi m jeli bizunjo oneSteha djela an spanja, ma ospodar od hoicla o jim ejtako sarvijà, zak’ no se zgubita A ti t’ bi tóu znati djelati jušto kontrarih an tekaj kuj on uódinjali?«
n J a muortej,« e džau mož an e acetóu skomeso za no Ijeto zluodej e paj kupou te hotel on mu ha dau.
»Mož e žej to zvečar naredu usjem bohataSam no dobro večerjo. Povjedu e jim, k’ on to je novi ospodar od hotela an k' o če vse Ijepo tratati. Džau e jim Se tuo, k’ čez osam dni o če začeti šče-pati use te Sjorje, k' so njarvouzni an k' o jim boli štomih. Sčepanje za usace-ha to če durati Sest tjednu an tuo to če beti suhurno. Koj prježehe o bo muoru vzdihniti an zavoj velikih špež, k’ o bo muoru uzdaržati to če beti bizunjo, k’ vsaki o plačej za Sest tjednu naprej.
BohataSi so b’ močno kontenti an sim-pri več te jih hodi1 o, zak’ novi ospodar e stuoru pisati po džornaljah kako no če Ijepo stati an sobeto oSčepati težje, k’ no priclijo tu njehd hotel. Mjedihi so tu tjem hotelu Sčepali bohatine s tardim djelam, čarnem kruhom, z zguodnjim vstajanjem, z zguodnjem spanjem, usa-ki dan so je mjerili, pezuali, jim po har-batu toukli an posluSali. Sčepanje te se
dobró obnesló an po Sest tjednih e usak bounik móu zdrave njaroe, dobar apetit an hlobokó spanje. Majednemu to se nje hudo zdjelo za soute, k’ e jih Spendóu za ejtako ijepo oSčepati. Usaki e poudrh te-ha napisu Se ringracjament an zatuó so hodili tu te hotel usaki dan več judi.
Ejtako te šlo indarant no Ijeto an mož e muoru hotel šnje buj velik nardi-ti. Bouni bohataSi pa so tu tjem Ijetu deleč oku pokomodalì use cjeste an poti, posjekli darud, kopali korenine an ka-manje, ta zime kidali snjeh an ta Ijete potoke čedili. Zluodej, kar e paršou no Ijeto potém tah možu e muoru prepoznati, k’ te e usjem judem dobro naredu an par temu še Ijepo uódinjou. Močno ušti-čan e džau zluodej možu:
»Tele bot si skomesu uódinjou.« Zluodej e Sv. sobeto tu pakou an se la-mentou svojemu očetu, staremu zluodej u :
»Jo vidim, k’ oneštemu človjeku nan-če, zluodej o mu ne more neč«
»Rjes to je,« e riSpondóu stari zluodej, »ma kuj temu, k’ o ma no mar soli tu hlavi.«
%lli
Him
Ptički so lačni, pesem molči, dnevi so mračni, sončeca ni.
Prazne so njive, grede in vrt, ptičke preganja žalostna smrt.
Mislite v hudi zimi na nje, da nam pomladi spet žvrgole.
U Rimu so kazal divje zveri. Kaduor jih je teu vidat, je muoru plačat u sou-dah al pa u mačkah an psih, ki so jih potié dajal divjim zverinam.
En mož je teu vidat tiste divje živali, pa je ujeu na cjesti malega psička. Ne-su ga je u zverinjak (zoološki vart), kjer so ga vargli levu za južino.
Psiček je stisnu rep med nogé an se skriu u kot Leu je stopu h njemu an ga podušiu. Psiček je legnu na tla, uzdignu nogé an začeu mahati z repom. Leu ja potipu psička s taco an ga vargu na tla. Psiček pa je skočii na nogé an se postavu pred leva na zadnje nogé. Leu ga je gledu, maju z glavo, a ga nje po-jedu. Kar je paršii gospodar od zverinjaka an vargu levu kos mesa, je leu odtargu košček an ga dau psičku. Kar je leu zvečer zaspau, je legnu blizu njega tud psiček an takuó sta živjela skupaj dougo časa. Leu mu nje naredu nič iiniiii 11111 m 1111111111 n 11111 n r iiiiiiii 11111 imunim
hudega, jedu an spau je skupaj z njim,, učasih se je pa tud igrù.
’Dnegà dne je pa paršii u zverinjak en gospuod an je spoznu svojega psička. Prosiu je gospodarja naj mu ga da nazaj. Gospodar mu ga je teu dati an začeu ie klicati psička iz kletke, a leu ga. nje pustu. Pustiti so mu muorali psička,, ker drugač se nje moglo nardit.
čez eno Ijeto je tist psiček poginu. Leu nje teu okusiti nobedne jedi an je nini ar tožu s svoju taco martvega parja-telja. Kar je vidu, de mu ne muore nifc pomagat je začeu tulit an se premetavat po tleh, potlé se je pa vargu na martvega psička an biu tiho. Gospodar je mislu, de bo leu pozabu na svojo žalost, če mu da drugega psička. A leu je novega psa hitro raztargu na kose. Potlé je objeu s tacami svojega martvega psa an takuó ležu pet dni. Sesti dan je tud leu poginu.
Mlllilill uiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiii iiirrtiiiriii 11 imi n iirni'iii
Stari an mladi mraz
lllllllllllillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillir
|Nediško narečje)
llllllllllll|llilll!lilllllll ll| H M I I I 11111IIMIIIIII llllll l l l l lll l l l l lllll l lll l l l I I III I I 11 • 1111 M 11 l i l i J II II|I| | | | | |1I I | | | | | H
Vanček an Ma ri ca
Marica je bla ena narteljeuših pastjeric na planini Matajurja. Usako jutro je gonila past svoje oučice an kar so jo vi-dali tiči so začel pjet takuó lepuó, de se je muoru usak človek ustavit an po-slušat.
Pastjc-rico Marico je čaku usak dan par potočku pastjer Vanček, ki je biu zlo bruman an potlé sta skupaj pasla ves dan. Kar je sonce šlo zad sta pa pejala usak svoi trop ouc na svoj duom.
Takuó so tekla ljeta. Vanček je postu ljep puob an Marica prava krasotica an nimar sta si bila dobra parjatelja an še nimar sta pasla oučice. En vičer, prej ku sta šla usak na suoj duom, se je Vanček globokó parkloniu Marici an jo prosiu, če bi tjela postat njegova žena. Marica je že tjela rejč de ja, a u tistem momentu se je sednu na nje glavo en metulček an začeu guorit : »Marica, ti si hčer divje babe z Matajurja an še nacó muoraš iti h tvoji materi« Šobit
.IZ
potlé se je Marica pred Vančkom spremenila u zlatega tiča an je odletjela, a še prej je j ala: »Adio Vanček muoj, se bom že povarnila.«
Vanček je biu zlo žalosten an je še nimar usak dan čaku par potočku Marico. Ljudje so se mu smejal an so jal, de je ratu nor. Ljeta pa so tekla naprej an Vanček je postu star mož z dougo sivo brado. Se nimar je pasu ouce an čaku, de pride Marica. ’Dnegà dne ku po navad, je sedéu par potoku an je čii, de ga ’dan kliče. Kar se obarne vid Ijepo mlado pastjerico: bla je Marica. U tistem momentu je Vanček ratu mlad ku ankrat. Izginile so gube s čela, douga siva brada an se je tud čii močnega ku mlad puob. Sadà je Marica za rokó stisnila svoj ga puoba an ga pejala h svoji materi — divji babi, na Matajur. Tam sta se poročila an živjela srečno dougo ljet. Takuó je bla dobro plačana Vančkova zvjestoba.
Na svjetu je živu stari mraz. Imeu je mladega sina, ki se je rad dostkrat po-hualu Večkrat je pravu: »Oče je star an slabo djela svoja opravila. Jest pa, ki sem mlad an močdn... če bi jest le teu, bi use hitro zmarznilo.«
Tist dan je mladi mraz vidu, kakuó je šu an bohatin, ki je imeu peličo okuol sebé u mjesto.
»Sadà bom. nad tistem človjekom poskusu uso mojo muoč. Moj oče kaj taj-šnega ne bi mogli nardit, jest pa bom kar pomahu, pa bo.«
An rjes je po cjeli poti letu za tistim človjekom, ga skuoz an skuoz prebadu od glave do nog. Tud na poti kadar je mož šli nazaj darmi ga nje pustu. Kar je pa paršii damii je tisti človek umrii.
»Kakuo bi ti oče naredu, de bi tak debli človek, od mraza umrii!«
»Sin muoj,« mu je jau stari mraz. »Prava rječ, če si uniču debelega mestnega človjeka! A poskus uničit tegale kumeta, ki u gozdu sjeòé darvà.«
Mladi mraz je pogledu kumeta an se je užalu, de ne bi mogu uničit tistega suhega moža, ki ima na sebi uso raz-targano kamižuolo an ga je sama kuost an koža. Zasmejau se je an je jau: »Samo pihnu bom, pa bo tud tist umrli.«
Mladi mraz je napadu kumeta, špiku ga je od usjeh krajou, sadà ga je ščipu u obraz, u noge, u roke, potlé pa pousod.
Kumet pa je nimar buj udarjou s se-kjero, takuo, de mu ja pot liu s éelà. »Uf,« je jau, »kakuo je gorkuó!«
Mladi mraz je biu jezen an skočii u kumetove rokavice, a kumet je rokavice-sljeku an jih vargu na darvà.
Kumet je sadà nasjeku darvà, jilr spraviu skupaj, si potegnu klobuk na čelo an čez uha an uzeu rokavice. A rokavice so ble skuoz an skuoz premarz-njene, ble so tarde ku led. Uzeu je se-kjero an začeu touči po rokavicah, de s» ratale mehké. Takuó je kumet dobró po-mlatu tud mladega mraza, de je hitro-uteku von iz rokavic.
Stari mraz je zagledu svojega sina usegà potučenega, zasmeju se je an mu jau: »Sadà pa imaš, noràc učilo!«
Marjanca prav9
»Vješ mamica, pravco sem si zmislila^ Kar sem prej vodo pila, sem si jo zmi-slila. Le poslušaj :	Ankrat je biu an
glaž. Pru tak je biu, ku tisti, iz katjerega sem pila. Pa je glaž prosiu: Marjanca spustime! An jest sem ga spustila. Glaž je letu, letu, dok nje paršii na tla. Tam pa je buoščič umni.«
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
jBjuclska pravca : Lisica gre na božjo pot
*h!(A4r
*
T (8 -
1
\
Lisica gre v bližnjo vas, da tam ukrade iz kurnika kokoš. Toda to pot se ji ne
posreči, ker jo zgrabi pes, jo ogrize in pri begu si zlomi še nogo. Ranjena se za-
vleče v .svojo luknjo in je ni več dni na spregled. Gozdne živali takoj opazijo, da
ni zvitorepke in se vesele, ker mislijo, da bo poginila. Ko nekoliko okreva, vzame
torbo, popotno palico in rožni venec in pove živalim, da gre na božjo pot. Zi-
«A
(/'
(r
-fji f	itfuK&0
i
ij* '
'r
"W ' ">fk /■ ^
vidi gredo za njo, le volk se smeji in pravi, da je lisica zvita. Po večdnevni hoji
lisica sede, da se odpočije. Ne pogleda nikogar in začne moliti sama zase rožni
venec. Po počitku nadaljuje pot, živali pa za njo, volk se jim pa roga. Divji pe-
|I^. salii<-
v Vv	"7—
r-Ufc**
\(C'- O
telin, ki hoče pogledati, če je še dolga pot, zleti na bližnje drevo, a veja se
I
upogne in se priziblje naravnost pre<* lisico. Lisica ga zgrabi in požre.