Stenografični zapisnik
trinajste seje
deželnega zbora kranjskega
y Ljubljani
dne 13. januarja 1888.
pMpptjililp
bet bretjeijttten £t|ung
tics kroinifdien, Iundtaps
|U XaiBatij
cmt 13, gicimtcr 1888,
Nazoci: Prvosednik: Deželni glavar grof Gu-stav Thurn - Valsassina. — Vladna za-s t o p ni k a: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler in vladni svetovalec dr. Friderik Keesbacher. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Jakob Missia, Luka Robič, Franc Šuklj e.
Dnevni red.:
1.	Branje zapisnika XII. deželno - zborske seje dne 10. januarja 1888.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
i 3. Priloga 69. Deželnega odbora poročilo glede reorganizacije deželnih uradov in o dovolitvi začasnih doklad pri teh uradih nameščenim osebam.
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji diurnista Rudolfa Ahčina v Radoljici za dovoljenje dosmrtne miloščine.
5.	Priloga 70. Poročilo posebnega odseka za občinski red o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino Kranjsko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane (k prilogi 42.).
Obseg: Glej dnevni red, rešitev priloge 71. in interpelacija gospoda poslanca baron Apfaltrern-a in tovarišev.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.
Jtttroefettbe: SSorftiienber: ScmbeSljauptmann @5u = ft a o @raf S^urn^SSaljaffina. — SSertreter ber f. t Regierung: SanbeSpräfibent Slttbreag greiljerr o. 3® i n f t e r unb fftegierung§ratfj ®r. griebrief) See§bacf)er. — ©ämmtlidje SDiitglieber mit Siušrtalpne öon: giirftbifdjof ®r. S a c o b u § SJiiffia, Sufa§ Utobič, granj Šuflje.
Tagesordnung:
1.	Sefung beg ^SrototoUeS ber XII. Sanbtaggfifsung bom 10. Jänner 1888.
2.	SRittpeitungen beg Sanbtaggprüftbiumg.
3.	SSeüage 69. SBeridpt Betreffenb bie Steorganifirung ber Sanbeg* Ämter unb bie SetotHigung hon $ufd)üffen an bie SBebien» fteten berfelben.
4.	SJtünblicper S3eridpt beg ginanjaugfdjuffeg über bie Petition beg ®iurniften Slubolf Slpiin in Stabmanngborf um ©ei»ap= rung einer Iebenglünglidjen ©nabengabe.
5.	Seilage 70. Sericpt beg ©pegialauSfdpuffeS für bie ©emeinbe?
Orbnung über bie Stegierunggborlage eineg ©efepenttourfeg betreffenb bie Siegelung beg ©anitütgbienfteg in ben ©e= meinben, gittig für bag fjerjogtljum Ärain, mit lugfdjlufj ber Sanbegpauptftabt Saibad) (jur SSeiiage 42).
£$nl)alt: ©iepe Sagegorbnung, ©rtebigung ber SSeiiage 71 unb interpellation beg SIbgeorbneten §errn Saron Slpfaltrern unb ©enoffen.
glegtnn Per ¿Styling um 10 liityr 30 Jilinuten.

34
198 XIII. seja dne 13. januarja 1888. ¿att&esfjattpfmatut:
Sef) conftatire bie Befcplufjfafiigfeit be§ fjofjen £mufe§ unb erfucfje beit -Setrn Scfjttftfuf)tet, ba§ Br°5 tofoll ber te|ten ©i|ung ju tterlefeit.
1.	Branje zapisnika XII. deželno-zborske seje dne 10. januarja 1888.
1.	gefung be§ ^fotofoilcš ber XII. &anb= tag3fi|ung bom 10. ^chtner 1888.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik 12. seje v nemškem jeziku. — ©ecretar Pfeifer berlie§t ba§ ijSrotofoH ber
12.	Sitjung in beutfdjer ©pradje.)
gfattbesffaupfmattn:
SBiinfcpt Semanb ber §erren irgenb Weld)e Be= ricfjtigung be§ foefien bernommenen $protofolIe§ ?
(Nihče se ne oglasi. — -Jliemanb meibet fidj.) Sft nic^t ber gatt. SDiitljm erflare id) ba§ iJ5ro= tofoll ber fe^ten @i$ung fitr genefjmiget.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
2.	äftttUjetlnngett bes ^onbiagšjjrajtbtuntS.
Deželni glavar:
vNaznanjam visoki zbornici, da je gospod poslanec Šuklje bolehen in se današnje seje ne more udeležiti.
@§ firtb mir folgenbe Petitionen jugefommen:
Gospod poslanec vitez dr. Gutmansthal izroča prošnjo občinskega odbora občine sv. Križ (St. Crucis) pri Radečah za podporo za popravo ceste od sv. Jurija do Zagorja.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bent ginanjauSfcfjuffe jugewiefen.)
Sfbgeorbneter jjerr SJhtrnif überreizt bie Petition be§ frainifefjen ^ifdjereioereinež in Saibad) um @ub= oention.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bent ginanjaužjdjuffe jugewiefen )
Jaz izročam prošnjo županstva v Praprečah za izpeljavo ceste po temeniškej dolini in za zvezo Litije s Trebnjem.
(Se izroča upravnemu odseku. — SBirb bem Berwaltung§au§fcfjuffe jugewiefen.)
$ur erften Sefung gelangen nun bie Beilagen:
3. Priloga 69. Deželnega odbora poročilo glede reorganizacije deželnih uradov in o dovolitvi začasnih doklad pri teh uradih nameščenim osebam.
XIII.	^ung am 13. Jänner 1888.
3.	^Beilage 69. Jöeridjt betreffenb bte 9ieor= gontfirmtg ber öanbeSäntier unb bie SBe-ttjtlitgung bon 3nfd)nffen bte 33ebten= fielen berfelben.
(Se izroča finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjau§fcf)uffe jugewiefen.)
Vzamemo nadalje v 1. branje:
Priloga 71. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja občinskih priklad za občino Vrh.
Beilage 71. — 18erttf)t be§ 8anbe§an§fi^nf{e§ betref enb bte ©ene^mtgnng bon (Stetttettt* benmlagen tn ber ©enteittbe Srfjtbctnberg.
(Se izroča upravnemu odseku. — SBir bem Berwaltung§au§fcf)uffe jugewiefen.)
Poslanec ces. svet. Murnik:
Predlagam, da bi se ta stvar obravnavala precej danes, ker je potreba jako dobro dokazana in dovolitev te priklade tudi c. kr. okrajno glavarstvo črnomaljsko toplo priporoča.
cSanbesfjattpfwamt:
SBenn ba§ ffofje §au§ bon ber ©infjaltung ber ©efdjäftöorbmtng abfiefjt, unb fein SBiberfprucf) erfolgt, jo werben wir in bie meritorifdje Beljanblung be§ ©e* genftanbes einget)en.
(M ugovora. — @§ wirb fein SBtberjprucf) erfjoben.)
Poročevalec ces. svet. Murnik:
(Bere poročilo iz priloge 71. in sledeča nasveta: Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Občini Vrh, v okraji črnomaljskem se za leto 1888 za občinske potrebščine dovoljuje pobiranje 30 % in za poplačanje troškov poprave šolskega poslopja 25^ torej vkup 55# doklade k vsem direktnim davkom z državnimi dokladami cele občine.
2.	Občini Vrh se dovoljuje za leto 1888, da se v davčni občini Damelj pobira razun v prvem sklepu omenjene 55# doklade še 35# doklada k vsem direktnim davkom z državnimi dokladami vseh v župnijsko občino Vinica vfaranih za popravo farne cerkve v Vinici.
©er Ijofje Sanbtag wolle befdjtiejjen:
1.	¿er ©emeinbe ©djweinberg im Bejtrfe Čer* nemhf wirb für ba§ 8af)r 1888 jur ©eefung ber ©e* meinbeerforberniffe bie ©infjebung einer 30# unb jur ¿eefung ber Soften für bte Reparatur be§ ©djultjauje» bie ©infjebung einer 25#, fomit im ©anjen bie ©in* fjebung einer 55# Umlage auf affe birecten Steuern fammt ©taatšjufdjfagen ber ganjen ©emeinbe für ba§ Saf)r 1888 bewilliget.
2.	©er ©emeinbe ©cfjweinberg wirb für bas Saljr 1888 bie Bewilligung ertfjeift, baf§ in ber ©fern
ergemeinbe SDamef aujjer ber im erften S5efc£)Iuffe er» wäfjnten bb% Umlage nocf) eine 35^ Umlage auf alle birecten Steuern fammt ©taatSpfcfiiägen tion allen jur ißfarrgemeinbe Sffieinij ©ingepfarrten ¿ur §erftellung ber ^ßfarrfircfje in SBeini^ etngefjoben toerbe.
K tema nasvetoma - deželnega odbora omenjam le to, da se nasvetuje dovoliti pobiranje teh doklad le za 1. 1888. in ne, kakor je sklenil občinski odbor, da bi se pobiralo za popravo šolskega poslopja 25% doklada tudi 1. 1889. To pa zaradi tega, ker se bodo morda prihodnje leto razmere predrugačile in ne bo treba posebnega zakona za to doklado, pa tudi z ozirom na letos v slavnem zboru sklenjeni zakon o prikladah, po katerem, — ker ni dvombe, da bode dobil Najvišje potrjenje, — bode lahko deželni odbor v sporazumljenji z visoko vlado dovoljeval višje nego 25^ priklade.
Prosim torej, da bi slavni zbor ta dva nasveta sprejel.
(Predloga obveljata brez debate v drugem in tretjem branji. — 5Die Anträge werben oljne Debatte in ¿Weiter unb britter Sefung angenommen.)
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji diurnista Rudolfa Ahčina v Badoljici za dovoljenje dosmrtne miloščine.
4. SJliutbliiijer IBerirfjt beš gittin«au§fdjttffe8 iiber bie fJJetition be§ 2>iurntftm Slubolf Ahčin in IRftbmamtšbotf «m ©emftlj» ruttg einet* lebcttSlanglidjett ©imbettgabe.
Poročevalec Iilun:
Slavni zbor! Pri zemljiško-odvezni lokalni komisiji v Radoljici službuje že skorej 30 let kot diurnist Rudolf Ahčin, ki je prej 9 let služil pri vojakih. Njegovo delovanje je od njegovih predstojnikov jako pohvaljeno; toda v zadnjem času je obolel na očeh in ne more več opravljati službe pisarja. Torej se je obrnil s prošnjo do c. kr. okrajnega glavarstva v Radoljici, da bi mu izposlovalo dosmrtno miloščino. Okrajno glavarstvo radoljško je to prošnjo poslalo deželnemu odboru, kateri jo je izročil slavnemu deželnemu zboru v rešitev.
Gotovo je, da po našem službenem opravilniku diurnist ne more dobiti pokojnine, ali vender je navada, da se njim, ki so hvalevredno službovali, dovoljujejo miloščine in zato je finančni odsek sklenil tudi za diurnista Rudolfa Ahčina predlagati tako miloščino.
Sedanji njegov predstojnik, okrajni glavar v Radoljici, pravi, da ga hoče z ozirom na njegovo dosedanje delovanje, dasiravno ne more ž njim nič dosta več opraviti in dasiravno ga bode moral odpustiti, ko bode skrčen pavšal, ki je odmenjen za diurniste, vender toliko časa še obdržati, da mu bode kaka miloščina dovoljena.
Za letošnjo leto je proračun zemljiško-odveznega zaklada že rešen, torej te miloščine ne moremo
več staviti v proračun, in zaradi tega nasvetuje finančni odsek, naj se dovoljuje miloščina šele pri-čenši s 1. januarjem 1. 1889. Tudi je odsek mislil, da te miloščine ne more dovoliti za dalje, kakor za 3 leta in da bode moral po 3 letih prosilec svojo prošnjo ponoviti, ako bode tedaj še živel, ker je že jako oslabel. Dasiravno je namreč šele 59 let star, je videti veliko starejši, in ima 5 nepreskrbljenih otrok, kar priporoča, da se pritrdi prošnji za miloščino.
Finančni odsek je pripoznal, da miloščina, katero on priporoča iz zemljiško-odveznega zaklada, ne bode zadostovala, da bi mogel ž njo živeti. S 150 gld. družina 7 glav ne more shajati na leto. Ker je pa prej služil kot vojak in skozi 30 let svojo službo vestno opravljal pri zemljiško - odveznem zakladu, je mislil finančni odsek, naj se obrne naš deželni odbor še s prošnjo do slavne vlade, naj bi ona, enako kakor deželni zbor, dovolila izredno miloščino.
Predlog finančnega odseka se torej glasi:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Diurnistu Rudolfu Ahčinu v Radoljici se dovoli za tri leta, pričenši s 1. januarjem 1889 iz zemljiško-odveznega zaklada miloščina letnih 150 gld. Ob enem se slavna vlada naprosi, da naj mu za njegovo dolgoletno hvalevredno službovanje pri vojaštvu in zemljišni odvezi blagovoljno izposluje še izvanredno državno miloščino.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Deželni glavar:
Usojam si predstavljati slavnemu zboru gospoda vladnega svetovalca in deželnega sanitetnega referenta dr. Friderika Keesbacher-ja. — Sef) fjabe bie ©fjre bem l)of)en §aufe ben 9iegierung§t>ertreter f. f. Siegierungsratf) unb £anbe§fanitat§referenten §errn 25r-griebrief) Sfeešbadjer borguftelfen.
5.	Priloga 70. Poročilo posebnega odseka za občinski red o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino Kranjsko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane (k prilogi 42.).
5. ¿Beilage 70. ISeridjt be§ Sj)ccialaušffijttff;3 für bte ©emetttbe = Drbmutg über bte 9iegterung§üoriage ehte§ ©efdjenttemrfeš beireffettb bie ^Regelung be§ 0anität§= biettfteš in ben ©cmetnben, gütig für ba§ ^erjogtijtutt föraitt, mit SluSfdjIttft ber £anbešl)auf)tftabt Saibad) (jur 23et= läge 42).
34*
Poročevalec dr. Vošnjak:
Slavni zbor! Deželni zbor kranjski stoji danes pred jako imenitnim predlogom, to je načrt zakonu, po katerem je uravnati zdravstvena služba v občinah na Kranjskem. Ravno tisti predmet je že bil 1.1873. pred deželnim zborom, a takrat se predloženi zakon ni sprejel, ker se je deželni zbor po pravici bal, da ne bi nalagal občinam prevelikih dolžnosti. Od takrat do danes pa so se zdravstvene razmere v deželi še shujšale, ker je čedalje menj zdravnikov v deželi in zato je 1. 1886. deželni odbor stopil v dogovor z vlado, kako bi bilo mogoče opomoči temu ne-dostatku.
Deželna vlada je izročila deželnemu odboru 1. 1886. načrt zakonu, kako se naj zdravstvena služba v deželi vravna. Deželni odbor je potem to vprašanje razpravljal, se dogovarjal z vlado in gospod deželni predsednik je povabil k posebnemu shodu deželni odbor in zastopnike deželne vlade, ki so se dogovorili o načelih takega zakona. Zjedinili so se res pri tem posvetovanji, ki je bilo 14. julija 1887, o glavnih točkah; na podlagi teh sklepov je gospod deželni predsednik izdelal načrt zakona, in ga z nova poslal deželnemu odboru, naj tudi on izreče svoje končno mnenje. Zakon je bil z malimi spremembami od deželnega odbora priznan kot jako koristen in primeren razmeram dežele kranjske. Načrt je potem šel še do ministerstva, ki se je vjemalo z istim in na podlagi vseh teh obravnav je deželna vlada predložila v letošnji sesiji deželnemu zboru zakon, s katerim se naj uravnava zdravstvena služba v občinah.
Da je zdravstveni zakon eminentne važnosti za vsako deželo, mi pač ni treba razlagati, posebno pa še za našo kranjsko deželo, v katerej smo v jako neprijetnem položaji, da se število zdravnikov čedalje več pomanjšuje. Poprej, dokler so še bile kirurgične šole, je bilo toliko naraščaja, da je bilo mogoče, vsak okraj preskrbeti z zdravnikom. Odkar so prenehale te šole, nimamo več naraščaja kirurgov, a ne vzgoja se tudi toliko doktorjev, da bi zamogli zasesti vsled smrti kirurgov izpraznjena mesta.
Po tem zakonu bode preskrbljeno v prvej vrsti, da bomo dobili zdravnike sčasoma v vse okraje^ in s tem pomagali tudi narodnemu blagostanju in narodni telesni kreposti.
Proti zakonu se ugovarja, da bodo troški veliki in da jih dežela ne bode mogla prenašati. Ravno v tem oziru je Kranjska že od nekdaj v srečnem položaji, da vsled tega zakona ne bodo troški zanaprej veliko večji, ker je dežela že sedaj imela plačane ranocelnike, ki so dobivali plačo iz okrajnih blagajnic. Za 1. 1886. so znašale te plače 19.600 gld. Vrh tega so občine plačevale babicam 9.041 gld., za pota zdravnikom 4.516 gld., za ogledanje mrličev 179 gld., tako, da so troški za zdravstvene potrebe znašali že sedaj 33.479 gld. 86 kr. Po novem zakonu se bode res plača zdravnikov nekoliko povišala, za to pa bomo dobili na vsa mesta sčasoma doktorje, in s tem pomagali ljudskemu zdravju in v okom prišli, da bi se kuge po deželi preveč razširjale, ker bode mogoče pravočasno dobiti zdravniško pomoč.
Sedaj smo že v tem žalostnem položaji, da so celi okraji brez zdravnikov. Veliki vrhniški okraj nima ne kirurga, ne doktorja, ravno tako sedaj
brdski okraj ne. Sploh izmej 43 mest, na katerih so že od starih časov bili zdravniki, v novejši dobi na 9 mestih nobenega zdravnika ni. To so razmere, ki oškodujejo narodno gospodarstvo, ako se jim ne pride v okom. Ne le, da mnogi ljudje ostanejo brez zdravniške pomoči, ki ne morejo plačati sami zdravnika ker ga v okraji ni, tudi premožneji morajo trpeti veče troške, ker je treba pošiljati v daljše kraje po zdravnika. Ko bi zračunili, koliko več troškov imamo po tem nedostajanji zdravnikov, bi našli, da to znaša 20.000 gld. in še več, gotovo pa več, kakor bomo izdajali za zdravnike, ako ta zakon, sprejmemo.
Deželni zbor, tako upam, bode sprejel ta zakon in s tem bode stopila tudi kranjska dežela v vrsto onih kulturnih dežel, ki so že uredile zdravniško službo. S tem bode pomagano narodu in stekh si bomo zahvalo vsega ljudstva. Ohranili in okrepčali bomo narodne moči v boji za obstanek. Zatorej toplo priporočam, naj preide slavni zbor v specialno debato o tem zakonu in naj ga v specialni debati potrdi.
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato.
Poslanec Pfeifer:
Slavni zbor! Iz poročila zdravstvenega odseka čujemo glasove, da se po deželi vedno krči število zdravnikov, - starejši zdravniki izmrjo, mlajših je malo, ki pa ne marajo zavzemati izpraznjenih mest radi prepičlih plač in ker jim za slučaj starosti ali onemoglosti ni zagotovljena mirovnina, da torej treba v okom priti pomanjkanju zdravnikov po deželi, in nastavljati zdravnike tam, kjer neizogibna potreba nanaša.
Kakor ne more imeti vsaka vas svoje cerkve, svoje šole, ravno to velja glede zdravniške pomoči; tukaj zadostuje, da se zdravnik nastavi v primernem središči tako, da je lahko pristopen tudi oddaljenemu bolniku.
S tega stališča mora predstoječi zdravstveni postavi vsak človekoljub prijazen in pripravljen biti, prinašati potrebne denarne žrtve.
Sedaj plačujemo iz okrajnih blagajnic zdravnikom po deželi 19.600 gld., za naprej bo treba plačevati 24.300 gld., katerim treba prištevati potne troške v približni svoti 9.000 gld., torej 14.000 gld. več nego sedaj, naposled še mirovnino, katero bo pa dežela plačevala.
Če tudi dotični izdatni troški težko obremene nas davkoplačevalce, vender jih voljno prenašamo, ker služijo naj dražjemu človeškemu blagru, neprecenljivemu zdravju; tembolj pa bi se bilo ogibati takih troškov, ki morajo nastati vsled birokratskih na-redeb §§. 3., 4. gotovo ne na korist človeškemu zdravju, pač pa na kvar mošnjičku, ki se utegne prerano posušiti vsled neozdravljive jetike.
Ako ima današnji zakon glavni namen, po deželi odstraniti pomanjkanje zdravnikov, doseglo bi se to lahko s kratko postavo brez obširnih paragrafov.
Meni ne ugaja in ni po mojem okusu, če ustvarja §. 3. zdravstvene odbore, če nalaga §. 4. posebnemu zdravstvenemu odboru, preskrbovati zdravstvene po-
trebščine, poročati politični oblasti o zdravstvenih zadevah, ko vender sedaj plačuje občina v okrajno blagajnico za zdravstvene potrebščine, podaja okrajnemu oblastvu vse potrebne izkaze, podatke, poročila itd. in opravlja že sedaj vse, kar §. 4. zahteva od zdravstvenega odbora.
Ta zdravstveni odbor po mojem mnenji ne bo druzega, nego drag, nepotreben aparat, ki bode pisaril zapisnike, imel svoje seje, katerih se bodo morali vdeleževati po več ur oddaljeni članovi, kar bo prizadejalo mnogo troškov, katere bi kaj lahko prihranili.
Na eni strani zdravstveni odbor, na drugi strani občina: dve oblasti za zdravstvene zadeve, koliko časa se bo vsaka teh oblasti radovala zlate svobode in avtonomije, tega ne vem, bojim se pa, da bo občina spet ploh vlekla (Veselost — §eiterfeit), odločilne besede pa ne imela, kakor se to godi sedaj n. pr. pri dragem nadzorovanji živinskih sejmov, pri živinski in pasji bolezni itd. Priprostim ljudem se čudno vidi, da pred letom 1880 ni bilo tolikrat naredbe pasjega kontumaca, kakor sedaj, ko so nastavljeni živinozdravnic ; trikrat ali še večkrat v letu se to pripeti, na primer pri krški občini v minulih 12 mesecih štirikrat. kar je konjaču dalo dohodkov 37 gld. 50 kr., potem' 62 gld. 28 kr. in 30 gld, občini pa seveda ni treba znati, kedaj in katere vasi je obhodil konjač, saj je avtomna, zadostuje, da le plačuje.
Če bolezni ni,
Se pa naredi.
(Veselost. — §eiterfeit.)
Po tem takem pripada zdravstvenemu odboru naloga, zdravstvene oblasti tako, da ima, kakor občina, oskrbovati zdravstvene zadeve; kar po mojem mnenji podvoji poslovanje zdravstvene uprave in prinaša v to upravo dualizem, katerega bi se pri drugih oddelkih naše uprave radi znebili.
Sedaj, ko občina sama opravlja zdravstvena pošla, ne' upa se c. kr. oblast preveč ji nalagati, varčneje postopa glede troškov; če bi pa poslovala dva zdravstvena urada, zdravstveni odbor in občina, utegne to povod dajati nekaterim oblastvom, nalagati danes zdravstvenemu odboru n. pr. premestiti tukaj pokopališče, tam ga razširiti; jutri zaukazati občini, omisliti mrtvaške vozove in aparate za destiliranje vode ali pretesna stanovanja odpraviti itd.; sitnež utegne se spodtikati nad kakošno mlako, v kateri sedaj glasne goske in race svoje veselje uživajo itd. (Veselost. — £eiterfeit.)
Sicer imamo v obče izvrstne, vsega spoštovanja vredne uradnike, ki povsem podpirajo občine in jim le toliko nalagajo, kar njih moči zmagajo, semtrtje pa tudi organe, ki brezobzirno navale na slabe občinske rame tako težko breme, kateremu tudi krepkejši organizem ne more kos biti, kar dokazuje sledeči slučaj, katerega navajam iz zbirke svojega večletnega županovanja.
Ob priliki strelnih vaj postavili so vojaki tele-grafne droge, drugo jutro je bila žica (drot) pretrgana; ali se je to poškodovanje zgodilo po viharji, ki je tisto noč razsajal, ali po zlobni roki, ni znano.
To poškodovanje je dalo okrajnemu oblastvu povod, ukazati občini, kar je opravičeno,^ da strogo zvršuje policijsko nadzorovanje varstva tuje lastnine.
Temu ukazu pridejan je bil nastopni originalni pristavek:
„2Benn jeöocf) fünftig waljrgenonuuen werben foUte, baf§ bas ©emembeamt ben ifpn obliegenben ißoiijeibienft in ber obangebeuteten ütidjtung nicfjt mit aller (Snergie unb Utnficfp oerfieijt, jo würbe fitfi bie f. !. S8ejirf§= ijauptmannfcfjaft jur Slufftetlung eigener SBa^organe auf Ičojten ber ©emeinbe benuiffiget jel)en". (Klici — fftufe: Čujte, čujte!)
Po tem takem bi občina mogla stražiti kanone in vojake, da jih kdo ne ukrade. (Klici — Ütufe: Dobro! Živahna veselost. — Sebljafte ipeiterfeit.)
Več slučajev iz turškega pašalika bi lahko prijavil, pa bode itak prilika pri posvetovanji nove občinske postave.
Moravska dežela je sicer v svojo zdravstveno postavo tudi sprejela zdravstveni odbor, ker v tem tiči neko avtomno načelo; če osnova zdravstvenega odbora večini naše zbornice ugaja, pa ga naj tudi za poskušnjo vpelje.
Glavne mestne občine Ljubljana, Gradec, Celovec itd. imajo svoje mestne zdravnike, ki svojv posel zvršujejo navadno brez zdravstvenega odbora. Če bi dotičnim zdravnikom pridejan bil zdravstveni odbor, ali bi se po krčmah menj ponarejenega židovskega vina popilo?
Na Dunaji, v Budimpešti je celo ustanovljen najvišji zdravstveni svet. Človek bi mogel pričakovati, da v teh krajih nektar in ambrozija izvirata; vender je znano, da se v imenovanih mestih zavživa največ pokvarjene jedi in pijače po umetnih „receptih“ ta-mošnjih visokih šol.
Glede zdravstvenih odborov sem izrekel danes in tudi v dotičnem odseku svoje pomisleke. Po mojem mnenji bi se brez njih tudi shajalo, ker za zdravstvene potrebščine lehko skrbi kakor sedaj, okrajna blagajnica; občinski zdravnik bi pomagal sedanjim občinam pri zvršitvi zdravstvenega posla; ako pa častita večina deželnega zbora sprejme zdravstvene odbore, jih zopet lahko odpravi, če se ne bi obnesli.
Iskreno želim, da bi se tem odborom posrečilo zboljšati zdravstvene razmere in po svojih ukrepih v istini bolj avtomno delovati, kakor drugi zbori, M so sklenili na primer zabraniti prosto ženitovanje, odpraviti legalizovanje itd., pa so s svojimi dobrimi sklepi ostali na papirji, ker vladi niso bili po volji.
Sklenem s toplo željo, da bi se nade, ki se stavljajo v današnji zakon, izpolnile v polni meri v prid našim občinam in v tolažbo terpečega človeštva. (Klici — ütufe: Dobro, dobro!)
Poslanec vit. dr. Bleiweis:
Oglasil sem se za besedo, da nekoliko spregovorim o tej velevažni postavi. Velevažni zaradi tega, ker bode imela dvojni uspeh. V prvej vrsti, da dobimo v vseh strokah zdravništva izvežbane zdravnike in da se pod vpljivom teh mož zboljšajo polagoma zdravstvene razmere v naši deželi. Da je pač že skrajni čas, da se sploh v zdravstvenem oziru nekaj zgodi v naši deželi, ne more nikdo tajiti. Ako pogledamo , kako se zvršujejo zdravstvene postave, katerih imamo prav veliko, vidimo, da, skorej bi rekel, večina zdravnikov ne pozna teh zdravstvenih
202
XIII. seja dne 13. januarja 1888.
postav, župani pa že celo ne, z malimi izjemami, vsi jih pa puščajo v nemar. Ako si pogledamo, kaj imajo občine zvrševati v lastnem in v izročenem delokrogu, vidimo, da jih one same zvrševati niso v stanu, ako jim niso na strani zvedenci, namreč promovirani zdravniki. Poglejmo si le nekoliko, kaj imajo opraviti občine v lastnem delokrogu. Tukaj vidimo jako važne posle, katere so se dosedaj popolnoma prezirale. Omenjam le preiskovanja zarad pitne vode, odprave nesnage, katere se žalibog še toliko nahaja po naši deželi, nadzorovanje pri stavbah sploh, pri stavbah pokopališč, mrtvašnic, konjaških prostorov, nadzorovanje pri sejmih itd. Torej že v lastnem delokrogu bode občina potrebovala gotovo na svoji strani kakega zvedenca. Še važneje pa bode sodelovanje okrožnih zdravnikov pri izročenem delokrogu. Tukaj naglašam nadzorovanje pri epidemijah, desin-fekcijo, izpeljavo vseh od okrajnih zdravnikov občini naročenih opravil, vsa poročila v tem obziru, šolsko hygijeno, pouk ljudstva pri epidemijah, dalje nadzorstvo pri pogrebih, sodelovanje pri obdukcijah, epi-zootijah, i. t. d. To je gotovo, da bodo ti zdravniki, katere nameravamo nastaviti v naši deželi, imeli jako težaven, velik in odgovoren posel. Ta posel bode postal s časom še veči, ako se ljudstvu tudi misel vcepi, da zdravniki nimajo samo tega posla, da skušajo ozdraviti zbolele, ampak da s svojo vedo pripomorejo, da ostane ljudstvo zdravo, z eno besedo, ako si skrb za zdravje, hygijena, naredi pot med ljudstvo, šele potem bode naše ljudstvo prišlo na ono stopnjo, na kateri je že v drugih deželah.
Tega težavnega posla pa zdravniki na deželi s prva ne bodo prav veseli, ker boriti se jim bo, kakor drugod, z indolenco, z raznimi mazači, katerih je dosti na Kranjskem, z konjederkami in mojstroskazi, katerih se žalibog nahaja premnogo pri vseh stanovih.
Pozdravljati pa moram tudi to naredbo v tem zakonu, da so se skladale občine v tako zvane zdravstvene okroge. Gospod predgovornik je glede teh izrazil neko bojazen, da se bode s tem ustanovli zopet nek drug zdravstven svet, kateri bode delal občinam v tem poslu konkurenco. Jaz pa mislim, če bi večini naših manjših občin prepuščali dolžnost, da bi še za naprej skrbele tudi za zboljšanje zdravstvenih razmer, gotovo ne bi ničesar dosegli. Ni dvomljivo, da se v takih majhnih občinah ne nahaja toliko inteligentnih ljudi, da bi zamogli pripomagati s svojim svetom, tudi ne bi te občine zamogle troškov trpeti, kateri bodo vender končno precej visoki. Pozdravljam torej to določilo z velikim veseljem in upam, da bo rodila dober sad.
Častita vlada nam je v svojem dopisu do deželnega odbora stavila v izgled Moravsko, Koroško in Tirolsko in rekla, da so tam že uspehi te postave taki, da bi se Kranjska že zavolj tega poprijela te zdravstvene postave. Gospoda moja, nočem tajiti, da so se na Moravskem, kjer so dobili zadostno število zdravnikov, zdravstvene razmere nekoliko zboljšale. Na Koroškem in Tirolskem dosedaj tega še ni, ker tudi na Tirolskem je vkljub zvišanju plač še veliko mest praznih, ker niti moravska, niti tirolska, niti koroška dežela ni izrekla, da hoče svojim nastavljenim zdravnikom dajati tudi penzije. Že sedaj se po raznih časnikih oglašajo razna društva in vlagajo peticije pri deželnih zborih, naj se po deželi delujočim
- XIII.	om 13. JSmur 1888.
zdravnikom prizna tudi pravica do mirovnine. To je tudi opravičeno. Dokler zdravnik more delati, ga smatrajo tako rekoč za deželnega uradnika, ko pa zboli ali postane nezmožen, se pur et simple odpravi. Gospoda, kje se bodo pa zdravniki našli, da gredo v zapuščene kraje naše dežele, ako ne bi imeli pravice do pokojnine, ako ne bi bilo skrbljeno za njihove vdove in sirote? V tem oziru torej postave onih dežel, katere nam je visoka vlada postavila v vzgled, niso tako dovršene, ker se že sedaj prosi, naj se prenarede.
Da ima pa tudi država eminenten interes pri tem zakonu, mislim, to pač vsak od nas sprevidi. Ona je izročila občinam delokrog, katerega bi prav za prav morala sama oskrbovati; vender pa tudi zahteva, da se ta delokrog spolnuje v polnej meri. Ako pa ima država tak eminenten interes, bi morala dežela opravičeno zahtevati od države, naj ona tudi dejansko podpira občine v in deželo pri izpolno-vanji izročenega delokroga. Žalibog naša vlada tega dosedaj še ni storila. Nasprotno, kadar je šlo za nastavljenje kakega zdravnika, se je pisalo, peticijo-niralo, premišljevalo sem in tje, in končno se je stvar odložila. Tako je dolgo časa trpelo, predenj je vlada pomnožila število okrajnih zdravnikov od 5 na 7 in zopet dolgo, dokler je vlada nastavila sedanje število okrajnih zdravnikov Mislim, da je to skorej nedostojno, da je pri tem pičlem številu c. kr. okrajnih zdravnikov vlada po čudnem principu nastavila celo neplačane okrajne zdravnike. Ako torej dežela mnogo žrtvuje za zboljšanje zdravstvenih razmer, bi se pač moralo pričakovati, da bi tudi visoka vlada vsaj pri vsakem okrajnem glavarstvu nastavila plačane okrajne zdravnike. Enako smo videli pri nastavljanji okrajnih živinozdravnikov, da se vlada ne požuri in da se spodtika nad to ubogo plačo, da si se je važnost in potrebo pomnoženja števila živinozdravnikov povdarjala vsako leto v tej zbornici. Z ozirom na to, da smemo, ako dežela svojo dolžnost stori, pričakovati, da bode tudi država storila v veči meri svojo dolžnost, si bodem usojal, ako bode, kakor upam, ta zakon od slavne zbornice sprejet, staviti resolucijo, v kateri se izreče nada, da se pričakuje od slavne vlade, da bode tudi ona zdatno pomagala deželi pri uravnanji zdravstvenih razmer.
Resolucija, katero bi predlagal, se glasi:
Deželni zbor pričakuje, da bode visoka c. kr vlada z ozirom na troske, katere si je naložila dežela z uravnavo zdravstvene službe, skrbela v isti meri za javno zdravstvo, zlasti pomnožila v državni službi na Kranjskem stoječe zdravstveno osobje in nastavila pri vsakem c. kr. okrajnem glavarstvu vsaj enega plačanega c. kr. okrajnega zdravnika.
SBeiterl Ijat ficf) in ber ©eneralbebatte ©e. (SjceHenj £err iBaron ©dgoegel gum SBorte gemelbet. Sd) er= tfeile ifm ba§felbe.
JlBgcorbttcici: f*ceHenj USatott $$«Jegef:
®ie geefrten iperren SSorrebner 'fjaben in ifren 2lu§fiii)rungen fcfon auf bie grofe ŽBebeutung be§ oor*
liegenben ©efe|entmnrfe3 fjirtgetütefen. S<h fattrt mich biefett Ausführungen nur unbebingt anfd)liefjen unb er» fenne oor Stllem an, bafS bie Surdjführung einer SRe» geiung beS SanitätSbienfteS in nuferem Sanbe ein bringenbeS unb unabrneiSlidjeS VebürfniS fei unb bafS mir ben^ufolge auch bie Verpflichtung ^abert r biefem Vebürfniffe näd) graften ¿u entfpredjen. «Racf)bem id) bieS conftatirt habe, merben Sie mir anbererfeitS ge» ftatten, einen furjen iRiidblid - auf bie ©ntmidlung biefer grage ¿u toerfen, um barauS biejenigen ©onfe» guenjen ¿u §ief)en, bie fiel) für uns bei ber söeratfjung über biefen mid)tigen ©egenftanb ableiten taffen. @3 fjanbelt fid) heute um bie Surd)führung beS Veidj'Sge» fe|e§ oom 30. ^Ipril 1870 betreffenb bie Organifation beS öffentlidjen SanitätSbienfteS unb ¿mar fpeciell um ben ÜIrtifel V biefeS ©efe^eS, bet^ufolge eS ber San» be3gefe|gebung üorbefjatten bteibt, ¿u beftimmen, auf meld)e «Keife bie ©emeinben für fid) ober gemeinfam mit anberen ©emeinben jene ©mridjtungen ¿u treffen haben, rneldje nacf) ben örtlichen Verhältniffen ¿ur §anb-pabung ber ©efunb^eitspotijei nottjroenbig fittb, — eS panbelt fid) tjeute barum, eine offengetaffene Süde in ber «JteidjSgefehgebung au§5ufülten. Von biefem Stanb» punfte au§, tarnt man e§ getuifj nur münfd)en, bafS mir, ben 9tn3füf)rungen be§ äRotiöenberid)te3 ber ^otjen «Regierung entfpredjenb, ehebatbigft ba¿u gelangen, biefe Süde burd) bie SanbeSgefehgebung auSaufütlen. @3 finb in nuferem Sanbe mieberholt Verfuche gemacht morben, biefem bringenben Vebürfniffe ¿u entfpredjen. 2tuS ben SluSfüljrungen eines competenten gad)manne3 entnehme, tdj, bafS baS Sanb Sfrain baS erfte mar, meines in biefer 33ejiet)ung biefe Süde im «ReidjSgejepe augjufütten beftrebt mar unb bafS im Sghre 1871 fd)on ber ba» matige «Referent im frainifdjen f rjtebereine SanitätSratfj ®r. ©aufter einen ©ejeperttmurf auSarbeitete, meiner ben Vebürfniffen bež SanitätSbienfteS «Rechnung ¿u tragen ooßfommen geeignet fc^ien. Sie «Rotljroenbigfeit einer Organifation bes SanitätSbienfteS nnb bie ¿jmed» mäfjtgfeit beS ©ntmurfeS mürbe in ber bamatigen Sam beSO.ertretung bereits ootttommen anerfannt, unb menn ber ©ntmurf be§ SanitätSratpeS Sr. ©aufter, toeldjer im SBege ber SanbeSregiernng an ben f)ot)en Sanbtag gelangt mar, ungeachtet beffen bie ^uftimmurtg beS §aufe§ nidjt finben tonnte, fo get)t auS bem IRedjen» fd)aft§bettd)te be§ SanbeSausfcfjuffeS peroor, bafS *>iefe «Ricptannaprne mefentiid) nur burcb finanjiette Vüdficpten begrünbet mar unb anbererfeitS and) baburcp, meil baS Sanb bie gorbernng ergeben ¿u bürfen glaubte, ber Staat möge oor Sittern feinen bnrdj baS VeicpSgefep übernommenen Sßerpftic^tungen nadjiommen. «Rad) ber oom SanitätSratp Sr. ©aufter aufgeftettten Veredjnung märe eS eine StuSgabe oon ungefähr 25.000 ft. getoefen, roetdje bas Sanb burdj bie iReorganifirung beS Sani» tätSbienfteS getroffen hätte unb biefe Summe oon
25.000	ft. mürbe barnalS oon alten «Parteien im f)o|)en Sanbtage als eine fo exorbitante begeirfjnet, bafS nicht einmal baS ©ingepen in bie Verpanblung bes ©ntmurfeS für möglich erarf)tet mürbe. ®a§ mar ber Staub ber Srage im Satfre 1871. Später im Satire 1873 ift bie ^Regierung im irainifdjen Sanbtage, fomie auch in alten anberen Sanbtagen mit einem ähnlichen ©efehentmnrfe herborgetreten, nnb hat bie StuSführnng be§ 9ieich§ge* fe^eS bur^ ein entfpredjenbeS Sanbe§gefe| beantragt. ®er bamatige oon ber ^Regierung eingebrac^te @efe|* entmurf gelangte in bem Sanbtage oon ®rain in ein»
gehenber SBeife ¿ur SSerhanblung, unb e§ finb bie be* treffenben iPerhanblungen ebenfo lehrreich at§ in mamher Se¿iehung auch noch für bie heutigen SSerljältniffe mafj* gebenb, fo baf§ ich burauf einen IRüdbtid ¿n toerfen mir erlaube. Ser ®efe|entmurf oom Satire 1873 gieng oon bem @runbfa|e au§, baf§ im Surchfchnitte auf eine ©eelenan¿ahl oon 6 — 7000 je ein 2lr¿t aufge» ftellt merben follte, baf§ auf jebe ©emeinbe, ober me» nigftenS auf je 2000 Seelen eine Jgebamme ¿u entfallen hätte unb bafS ferner in biefem SSerhältniffe bie 91eor= ganifirung be§ gan¿en SanitätSbienfteS, infomeit bie SunctionSfphäre ber ©emeinben im felbftftänbigen unb im übertragenen SBirfungSfreife burc^ bie Seftimmnngen ber §§. 3 unb 4 be§ SanitätSgefeheS berührt toirb, burchgeführt merbe. SRan hut bamalS beredhnet, baf§ bie Ausgaben, meld)e ba§ Sanb au§ biefer Organifation treffen mürben, bie Summe oon 55.600 fl. minbeftenS er» reichen, ja fogar überfteigen mürben, meil in biefer 3iffer oon 55.600 ,fl. bie «ßaufchalien nicht inbegriffen mären, metche ben Ar¿ten ¿ugeftanben merben mühten. ©§ ift ¿mar bie $ö£)e biefer oom Stu§fd£)uffe be§ §aufe§ an» gegebenen 3iffer ™ gemiffer S3e¿iehung oon ber floriert Siegierung beftritten morben, aber nid)t§ beftomeniger hat bamalS ber Vertreter ber hohen ^Regierung folgenbe ©rllärung abgegeben:
(bere: — liest:)
„SBenn man aber auch ben gan¿en betrag oon
55.600	fl. als eine neue Selaftung anfehen mollte, fo glaube ich &od) nicl)t, bafS barin ein abfoluteS §inbernih ber «Durchführung be§ @efe|e§ erfehen merben fann, ben abfolut nnerfdjmingbar ift biefer betrag auch uid)t“.
@§ hat alfo im Sat)re 1873 bie SReinung ge» herrfcht, baf§ bie Soften einer IReorganifirung be§ Sani» tät§bienfte§ auf ©ruttblage jener Sntmürfe, melihe ba» mal§ oon Seite ber ^Regierung eingebrac£)t mürben, ben betrag oon 55.600 fl. überfteigen mürben. S¿h be» merfe ¿u biefer Serechnnng ber SluSlagen, bafS nach bem ©efe|entmurfe oom Saf)re 1873 für bie S8e¿ahtung ber Ar¿te ber Setrag oon 400 fl. angefejjt mürbe, unb oon ©ehalten per 600, 700 unb 800 ft., mié fie heute in SluSfi^t genommen merben, nicht bie íRebe mar, fo» mie bafS bamals auch 2ln§gaben anberer 2lrt bebeutenb mäßiger angefe|t mürben, at§ nad) bem heutigen @e» fe|e. @3 ift herüor¿uheben, baf3 meber nach bem @nt» murfe be3 Sanität3rathe§ Sr. ©aufter oom Sahre 1871, noch nach bem ©efehentmurfe oom Sahre l873 irgenb meldje «Penfion3be¿üge ber Ar¿te ober Serfor» gungSgenüffe oon Verbliebenen berfelben in'3 Singe ge» faht mürben, unb biefer Umftanb erf^eint infoferne bemerlenSioertl), al3 «Rormen bezüglich ber VeufionSbe» retfjtigung ber tr¿te, ber IRuhe» unb VerforgungSgenüffe bei aßen benjenigen ©efepen, meldje in anberen Säubern bereits als burchgeführt unb oon einem erfpriefj» liehen ©rfolge begleitet be¿eid)net merben, feinen 2fu3» brud gefunben h^e«, unb uns alfo bei biefer Seftim» mung' feine ©rfahrungen feitenS anberer Sänber ¿ur ©eite flehen.
Sa3 ift in fur¿en SSorten ber l)i[torifd)e ©ang ber ©ntmidlung be3 ©anität§gefe|e§ bis ¿um Sahre 1873, be¿iehungSmeife bis ¿ur Sijsung beS SanbtageS oom 5. Sänner 1874, mo ber Sefchlufj gefaxt mürbe, bafS ber Sanbtag auS finan¿ieUen Sebenfen unmöglich biefe SltehrauSlage übernehmen fönne unb baljer ¿ur ' Slbíehnung bel ©efehentmurfeS ge¿mungen fei nnb bafS,
in Slneriennung bes BebürfniffeS einer Drganifirung be§ ©anitätSWefenS in ben ©emeinben bet SanbeSauS* fhufj beauftragt werbe, bie fRegierungSüorlage einer grünbiicfjen Erwägung ju unterziehen, bei ben ©enteilt* ben Erhebungen zu pflegen unb ini Einoerneljmen mit ber SanbeSregierung einen neuen Entwurf »orjubereiten, weicher ben ftnanzießen Berljältniffen bes SanbeS beffer entspricht.
Sn ber foigenben ©effion ift bem Sanbtage zwar oom SanbeSauSfdjuffe baS Ergebnis ber eingeleiteten Erhebungen mitgettjeiit worben, aber bie ©ad)e tierlief ohne einen befonberen Erfolg.
Siefem Umftanbe ift eS i)auptfäcf)iicf) juguf^reiben, bafS tjeute nah mehreren Satiren oon ©eite ber h0heu Regierung abermals bie Snitiatibe ergriffen würbe, eine Drganifirung beS ©anitätSWefenS im Sanbe ^erbeigu^ führen, um bie bebauerlidje Süde im Sleicljefanitatsge* fetje burcf) ben ©efetjentwurf auSzufüßen, weiter in biefer ©effion bem hohen Sanbtage zur Berathung unb Befhlufefaffuug borgetegt würbe. Ser ©ejefcentwurf ber hohen Regierung wirb feitenS ber Regierung we* fentließ burd) zwei Büdfidjten motibirt, in elfter iiinie baburdj, bafS eS unbebingt notljwenbig fei, angefidjtS beS oorljanbenen unb immer fortfdjreitenben Irzteman* gels am Sanbe Botforge ju treffen, unb bem bringenben Bebürfniffe ber ijiifefud)enben Beüölferung in fanitarer Beziehung bie nothwenbige Ibtjilfe ju fdjaffen.
Sd) barf zwar mit einer gewiffen ©enugttjuung conftatiren, bafS, wenn ber trjtemangei im 2Utgemeinen in aßen Säubern unfern Beid)Shäifte ein bebauerlidjer unb tief empfunbener ift, wir im Sanbe Krain nad) ben gründlichen Ausführungen beS tjorfigce^rtm §errn Be* gierungSbertreterS SanbeSfanitätSreferenten Sr. KeeS* bac^er biefen fanget oerhättnifjmäfjig im Bergleihe ju auberen Säubern am wenigften empfinben, alfo in biefer Beziehung relatib beffer geftetlt firtb, als anbere Säuber. Sd) fage, nur relatib beffer, ich wieberpote eS, weit ich bie Behauptung leineSwegS abfhwäd)en Will, baf§ baS BebürfniS einer Beorganifation beS @e* meinbefanitätSwefenS ein bringenbeS ift, unb id) auS* brüdlidj unb meiner ooßen Überzeugung nach anerlennen muff, bafS ber Irztemangel im Sanbe Krain ein em* pfinblicher unb tiefempfunbener ift.
Sn erfter Sinie alfo hatte bie hohe Begierung bei Einbringung ber Borlage ben humanitären $wed im Sluge, ber tjilfefudjenben Bebölferung am Sanbe burd) luffteßung geeigneter ärztlicher Kräfte Unterftü|ung, Sroft unb fcilfe zu tierfdjaffen. Ser jweite ©runb aber, welchen bie hohe Regierung in ihrem Mottoen* berichte angeführt hat, bafS fie Sßertf) barauf legt, eine (Einheit in ber ©anitätsöerwaitung ber oerfdjiebenen Sänber, welche burd) baS Beih§fanitätSgefeh angebahnt würbe, in f5°rm ber SanbeSgefe|gebung bis zu einem gewiffen ©rabe aufreiht zu erhalten unb zur Surd)* führung zu bringen, — unb eS wirb in biefer Beziehung im Motioenberidjte heroorgeijoben, bafS, wenn fdjon einige Sänber, wie Mähren, Kärnten, Sirol unb Sftrien ihrerfeits bie Drganifation beS ©anitätSWefenS fc^on burchgeführt haben, eS unthunlich erfdjeint, bafS anbere Sänber mit einer berartigen Beform im Büdftanbe bleiben, fonbern eS oielmeljr im Sntereffe beS »ollen Erfolges wünfdjenSwerth fei, eine Einheit in ben fani* tären Beftimmungen ber einzelnen Sänber, namentlich im £inblide auf etwaige Epibentien in BttdjhArlänbern, ZU fdjaffen, weil auS ber Sifferenz ber mafägebenben
fanitären gefefelichen Beftimmungen nicht bie nothwenbige Übereinftimmung in ben fanitären Borfehrungen erreicht werben fann. Siefe Sonformität in ben ©anitätSgefefcen ift als zweites Motio angeführt worben unb ich ^ fenne bie Bebeutung biefeS MoiiüeS burchauS nicht. Slllein id) fann eS nicht unterlaffen, zu biefem zweiten fünfte zu conftatiren, bafS bie (Konformität in ber fa= nitären ©efehgebung ber einzelnen Sänber burd) ben üorliegenben ©efe|entwurf meiner Sluffaffung nach in jenem ©rabe nicht gewährleiftet erfheint, als eS üießeidjt wüufchenSwerth wäre unb bafS unfer ®efe| in Bezug auf bie @efe|e anberer Sänber in wefentlid)en fünften bifferiren wirb. Shatfäd)lich hat bie hohe Regierung, als fie in ber tierfloffenen Beit baS ©anitätSgefeh ben Sanbtagen anberer Sänber norlegte, bem Sanbtage oon Krain eine oon ben in ©teiermarf, Böhmen unb an* berwärtS eingebrachten Entwürfen grunbfä^lich oerfdjie* bene Borlage oorgelegt. Siefer Utnftanb finbet Diel* leicht, Wie öon ©eite ber Regierung erftärt würbe, eine ©rflärung in ber Berfchiebenheit ber Berfjäitniife, Wie fie Krain gegenüber anberen Säubern aufweift. Sie gewünfehte (Konformität wirb fid) alfo meiner 2Infid)t nad) burd) bie Sinnahme beS torfiegenben ©efehentwurfeS niebt ganz erreichen laffen; nid)tSbeftoweniger glaube iih aber nicht, bafS bem ©efe^e in wefentfidjen Singen ein zu bebeutenber Mangel anhafte, ober bafS auS bie* fern ©runbe aßein ernfte Bebenfeu bagegen erhoben Werben fönnten.
SBenn ich tm Borhergehenben ben 3wed, welchen bie hohe Regierung oor Singen hatte, als fie bem Sanb* tage biefe Borlage einbrad)te, Zu erläutern unb anbe* rerfeitS anzubeuten mir ertaubt habe, bafS an unS bie Pflicht herangetreten ift, burd) ein SanbeSgefeh bie Süde im BeichSfanitäiSgefe|e zu ergänzen, fo weube ich und) nun zu jenem Entwürfe, welcher Don ber hohen Begte* rung unS überreicht Würbe unb zu bem Entwürfe, über welken wir heute zu beraten unb Befcfßüffe zu faffen haben. ES finb bieS zwei üerfdjiebene Entwürfe, unb eS ift nothwenbig, bieS bei ber Befpredjung beS ©egenftanbeS zu conftatiren. Ser Bericht, wie er unS in ber gufdjrift ber hohen Regierung oom 27. ßtooem* ber mitgetfjeilt worben ift unb jener Bericht, welcher, auf ber SageSorbnung ber heutigen @i|ung ftehh ftimmen nur in einem einzigen Strtifei ooßfommen über* ein, in aßen übrigen Slrtifeln finb wefentlihe Unter* fhiebe oorhanben. ßlachbem aber biefer einzige Slrtifel, — oon ber ißenfionSfrage abfehenb, — mit Bezug auf baS 9leichSgefe| oon unerfenntlicher Bebeutung ift, fo ift heute ber Ünterfd)ieb oor Slßem ins luge zu faffen, weld)er zwifhen biefen zwei ©efehentwiirfen fiel) unS barfteßt unb zwar wirb nach meiner Inficht biefer Un* terfcfjieb am befielt baburdj erfidjtlid), Wenn ich ntir er* laube, ben Kern ber @ac£)e nach zwei ©efihtSpunften Zu beleuchten, welche nach weiner luffaffung_ für bte Beurtheilung ber ganzen fjdage mapgebenb finb. @S ift bieS auf ber einen ©eite ber abniiniftratioe, ober wie ich jagen fönnte, ber autonome ©efidjtSpuntt unb auf ber anberen ©eite ber finangieße ©efid)t§punit.
Ser ©tanbpunlt ber Berwaltung, wie er auS bem Entwürfe fidj barfteßt, ift oon einem ber üeref)rten §errn Borrebner, oon bem Bertreter ber Sanbgemeinben oon ©urifelb, nah einigen 9tidjtungen hiu fehr eingeheub beleuchtet unb, wie ih glaube, zutreffenb charafte* rifirt worben. SBenn eS fid) heute barum hanbelt, Zu entfheiben, ob biefeS ©efeh ben autonomen Infprüheu
ber ©emeinben in höherem (grabe sJiecf)nuttg trägt, at§ ben Slnfprüdjen, roelcEje biegbegüglidj bie Staatg» tierwaltung ergeben tann, fo muß id} gefielen, bafg bie ©taatgtierwaltung ißrerfeitg in einem weit größeren Umfange alg bie autonome 95erwaltung ber ©emeinben iijre 95erüdfidjtigung finbet. Sd) muß jebocf) fofort bei» fügen, baff nach meiner perfönlidjen Stuffaffung bieg ttic^t Don Übel, fonbern üielntehr ein 95ortljeil beg @e» fe|e§ ift, rneit id) anerfenne,. bafg bie gefammte Sani» tätgtierwaltung, menn fie einheitlich unb erfprießlid) fein fod, am 93eften in ben §änben beg Staateg ruljen müffc bis gu jenen ©rengen natürlich, welche in 93egug auf bie SBafjrung ber Slutonomie ber ©emeinben für ung maßgebenb fein müffen. Slderbingg muffen mir, wenn mir bie grage in§ Sluge faffen, weiche 3iecf»te unb ißflic£)tert burd) ben tiorliegenben ©efeßentwurf ber @e= meinbe übertragen Werben foden, fagen, bafg £)ier ei» gentlid) nur bon Pflichten bie iRebe ift unb bafg bie Öiecfjte für bie ©emeinben febjr farg bemeffen finb.
3h muß in biefer §infid)t betonen, bafg mit 9iüd» fidjt auf biefen ißunft bie früheren ©efeßentwürfe gang anberg abgefaßt maren, unb bafg eg gu anberen feiten nad) ber fefdjauung beg bantaiigen iRegiermtggtierire» ter§ nid}t notljtoenbig war, bie iRed}te ber autonomen töefjörben fo fehr eingufhränfen, alg bieg je|t nad} bem tiorliegenben ©efeßentwurfe ber galt fein fod. SSenn Sie ben ©efeßentwurf tion heute auf bie leisten ©onfe» quengen in biefer iRidjtung rebuciren, fo ftedt ftd^ heraug, bafg bie ©emeinben unb fubfibiarifd) bag Sanb felbft tierpflidjtet Werben, für bie großen Soften, toeldje au§ ber 9ieorganifation beg ©emeinbefanitätgWefeng unbebingt erwadjfen Werben, aufguiommen, bafg aber anberfeitg ber maßgebenbe ©influß auf ben Sanitätg» bienft in ben ©emeinben augfdjließlid} in bie §anbe beg ©taateg gelegt wirb.
®ie ©emeinben felbft hüben gWar bei 93efefsungen ba§ 9ie(^t, bie fegte in SBorfdjlag gu bringen, bie fegte werben gwar, wobei ber Sanbegaugfdjuß an ben SSorfdjlag ber betreffenben ©emeinbe gebunben ift, tiotn Sanbegaugfdjuffe ernannt, aber bie ©rnennung ift unbe» bingt abfjängig tion ber ^uftimmung ber ^Regierung, ferner tjaben bie ©emeinben bag Stecht, über ben ©tanbort ber fegte 93orfct)läge gu erftatten, audj bem Sanbegaugfdjuffe ift biefeg IRedfjt gemährt; aber bie Slufftedung ber fegte nadj ihrem ©tanborte ift @ad)e ber Sanbegregierung unb oljne it)re .guftimmung fann eine folctje Slufftedung nicht ftattfinben.
Sn treffenber SBeife fjut Der oerehrte §err Stbge» orbnete für bie Sanbgemeinben tion ©urffetb jenen feparat cljarafterifirt, wettern bie 93eforgung beg öffentlichen ©anitätgbienfteg in ben ©emeinben gufteljen wirb. SBenn wir ung bie ©iftrictgtierfammlungen in i^ren gmtctionen anfehen, fo ift in benfelben ber ®i» ftrictgargt felbfttierftänblid) ber ftänbige ^Referent, unb al§ foic|er tion ber größten Söebeutung. ©iefe 95er= fammlungen bürfen S3effelüffe faffen, welche fid^ gu Sni» ttatiüanträgen gufpi|sen fömten; allein ber maßgebenbe Sactor babei, ber ©iftrictgargt, ift in feiner SBeife tion ber ©emeinbe abfjängig, welche if}n begafjit, aber auc^ ntc^t tiom Sanbegaugfdjuffe, ber i^n ernannt fjat, fon= beim ber ma^gebenbe ©influfe auf beu fegt beruht, Wie bteg ja aug ber 93eftellung begfelben, au§ ber Seftim» mung feineg ©tanborteg burc^ bie ^Regierung, fowie aug ber ©eljanblung ijeroorgeijt, weldje im galle eineg 95er» I jqulbeng bag ®igciplinaroerfafjren mit fidj bringt, wo» •
rin wieber nur ber ^Regierung eine entfc^eibenbe 9ioIle gufädt, in ben ipänben beg ©taateg. ©er f^orm nac^, Welche gewählt würbe, ergeben fidj für bie ©emeinben burdj ben @efe|entwurf in biefer 93egief)ung gwar einige SRedjte, in ber ©ac^e aber ift bieg anberg. Sc^ wieber» fjole eg jebodj augbrüdlic^, bafg id^ für meine ißer» f o n an biefer Drganifation feinen Sinftanb ne^me, bafg idj entfdjiebener fe^änger ber 95oriage bin, aber ii^ glaube, bafg eg gut ift, bafg man flar erfenne, Wag man befdjiiefjt, unb wenn man tiiefleidjt fjeute fagt, „wir fc^affen burc^ biefeg ©efe^ eine Organifation, Weiche ben ©emeinben aufjerorbentiidje fRecfjte unb 9Sor» t^eile fiebert", fo läßt fic| biefe 95e^auptung auf ein gewiffeg SRaß gurüdfüßren, wel^eg für bie ©emeinben eben feinen großen Umfang auf bem ©onto ber erwor» benen SRecfjte aufweift.
©ag ift bie autonome ©eite ber grage, bie gu beleuchten idj mir erlaubt habe, ©ie gweite ©eite aber, bie wir bei 93erat£jung beg ©egenftanbeg nicht außer Sicht laffen bürfen, ift bie finangiede grage, unb biefe War gu allen geiten hier im hohen Sanbtage maßgebenb. ©ie ift eg aber nicht bloß bei ung, fonbern fie war eg auch in allen anberen Sanbtagen unb fie ift thatfädjltd) ber widjtigfte ißunft, um welchen fieß eigentlich bie gange ©ntfdjeibung über bie fjrage breht.
3Bir haben hente bereitg bie giffermäßigen 2luf= ftetlungen ber Sluglagen, welche bie ©urdjführung ber ©anitätgorganifation für Sanb unb ©emeinben gur golge haben_ wirb, gehört, ©er tierehrte öerr Sericßterftatter hat bie Sluglagen, welche erforberlidj fein werben, ap» projimatiti mit 32.000 fl. berechnet. SlUein ber oer» ehrte §err Slbgeorbnete für bie ©emeinben tion ©urf» felb hat bereitg in biefer 93egieljung einige ©orrecturen eintreten laffen, unb ich möchte mich ben tion ihm ge» äußerten Slnfdjauungen in gewiffer Stidjtung anfcßließen, Weil ich glaube, bafg burd) bie ißaufdjalbeträge, welche ben fegten gugeftanben Werben fotten unb bie tion feiner ©eite mit ungefähr 9.000—10.000 fl. in Stnfdjlag ge» braeßt worben finb, bie gange Summe, um bie eg fid) hanbett, eine außerorbentliehe Erhöhung erfahren wirb. SBenn wir heute bei ber 93eratljung unb 93efd)iußfaffung über ben tiorliegenben ©efeßentwurf bie finangiede f^age in’g Sluge faffen, fo müffen wir ung gunädjft barüber Har werben, wie tiiele fegte wir eigentlich auffteden woden. Über biefen ißnnlt hat bie urfprünglidje 9ie= gierunggtiorlage eine beftimmte Raffung enthalten unb barnah Würbe bie 3aht ber fegte, welche alg ©iftrictg* ärgte angeftedt Werben foden, mit 38 begeidjnet, nämlich, eg würbe für jeben ©erictjtgbegirf je einer, für ben @a» nitätgbegirl IRabmanngborf 3 unb für bie 93egirfe Sai» bah, 93ifd)oflad, Jlrainburg, ©urffelb, ©ottfdjee unb Soitfh je 2 fegte, fomit im ©angen 38 in Stugfidjt ge» nommen. 9iah bem Entwürfe, über ben wir gu be» rathen unb iBeffelüffe gu faffen haben, fod bie Slngaljl ber gu beftedenben fegte auf 36 figirt werben. Sdj muß., hiebei bemerlen, bafg im Satire 1873 bie 3ahf ber fegte, beren Stufftedung bamalg nothwenbig erfcfjien, mit 70—75 begeidjnet würbe, fomit auf 6—7000 Seelen je ein fegt gu entfaden hätte, .geitte ift bag 95erl)äitnig berart figirt, bafg auf 12500 Seelen ein fegt fontmen Wirb. Siach ben Slugführungen fadjmännifdjer Greife ift biefeg 95erhältnig fein entfprechenbeg unb eg wirb anberenortg angeftrebt, auf minbefteng je 10000 Seelen einen fegt gu befteden. @g bürfte fid} fomit wahr» fdjeintid) audj für ung in niefjt adgu ferner ¿eit bie Stuf»
35
fteilung oon 45 traten, als Äothwenbigieit herauSfteüert. ®tefe Angal)! oon 45 Ärgten würbe natürlich bie Summe ber Sßegüge, Wie fie fich nad) ber ijeutigen Sered)nung barfteUt, entfpred)enb erhöhen. Aufjer biefer Frage, be» ireffenb ben @ei)alt ber Ärgte, finb jebod) bie Següge für baS übrige ©anitätSperfonale, beffert Sotljwenbiglett in bem @efe|e gum AuSbrude gelangt, int Auge gu be» f)alten, benn eS barf nicht überfein werben, bafSeS fid) bei bem gegenwärtigen Entwürfe int ©inne^ ber Ute» organifation beS ©anitätSbienfteS am Sanbe nid)t bloß atm bie Seftellung ber träte hanbelt, fonbern, bafS ent» Weber gleid^geitig, ober nach äftafjgabe ber Serl)äitntffe, fuccefioe Sorforge getroffen werben tnüffe für eine ge» nügenbe Singatjl oon §ebammen, 3:£)ierärgten, lobten», Sieb» unb gleii#efd)auern. Sitte bie Serfonen werben nach ben §§. 3 unb 4 beS 3teih§fanitätSgefeheS gur ¿anbljabung ber ©efunb^eitSpoligei in ben ©emeittben in’S Auge gefafjt. SSenn fie nun baS ganäe ©anitätS» perfonale in Setracf)t gieren, unb eS ift unttjunlid), bieS bei ber Serathung beS ©efetjentwurfeS gu überfein, benn fobalb auf ber einen ©eite i)infid)tiid) beS träte» mangels am Sanbe Sorforge getroffen Wirb, ift eS an» bererfeitS abfolut unt^unlici), Sranchengtt oernadjläffigen, welche oom größten ©influffe auf bie allgemeine §t)= giene finb, — fo werben fid) barauS feljr weitgeijenbe Eon» fequengeu abteiten laffen. Sm Satire 1874 ift als SJi e £) r = belaftung beS SanbeS, welche fid) au§ ber @e» fammtorganifation ergeben würbe, ber Setrag oon 55.600 fl. in AuSfidjt genommen worben, welker Seredwung feitenS ber Regierung, wie auS ber betreffenben ©teile, bie ooräulefen icf) mir erlaubt habe, l^eröorgeijt, nicht ernftlicE) wiberfprodjen würbe. 9tad)bem bamalS für bie Segahlung ber träte ein geringerer Sttafjftab ange» nommen würbe, näf)mtid) 400 fl., währenb £)eute oon biefer ßiffer überhaupt nidjt bie Sebe ift, fonbern eS fid) um weit höhere Seträge Ijanbelt, fo ntufsman gu» geben, bafS jene ©untme oon 55.600 fl., bie im Saf)re 1874 als richtig anerlannt würbe, — wobei id) wieber» tjolt anerlennen muff, bafS im Setrage oon 55.600 fl. bie 9ßaufd)alien nidjt eingerechnet finb, - fo muff man äugeben, fage ich, bafS bie Annahme einer geringem Ziffer für bie äftehrbelaftung beS SanbeS eine unäu» reichenbe ift. SUeine Herren, ich mache leine neue Se» redjnung, fonbern id) führe 8af)ieit an, benen nicht wiberfprodjen worben ift uttb welche fid) auS ben ©le» menten ergeben, bie ich als weferttliclje gur S)urchfüh5 rung ber Organifation beS ©anitätSbienfteS in ben ®e» meinben gu begegnen mir erlaubt £)abe, unb id) fage, bafS minbeftenS biefe ©umme erforberlidj ift, um ben ©anitätSbienft entfprechenb gu organifiren. Sh mtU jeboch, ic£) betone baS, gegen biefe ©umme ntd)t lam» pfen, fonbern mein ,3wecl ift eS, Sebermann Har oor Augen äu halten, waS er tf)ut, wenn er für bte An» nähme beS in Serathung ftehenben @efe|entWurfeS fttmmt.
S)ie finangiette ©eite ber Frage in ber befprocfje» nen dtidjtung finbet in biefen ¿fahlen AuSbrucl; aber Wenn id) mir erlaubt habe, bie finangieüe FrQge äu° nächft nach biefer Sichtung hm 3U befpredjen, fo be» merfe ich, bafS id) babei eine ©eite ganä unberührt ge» laffen habe, unb baS ift bie ißenfionSfrage. ES ift bieS ein 9ßunlt, welchen id) im Saufe meiner Ausführungen bisher nur im Allgemeinen tangirt habe, unb begiiglidj beffen id) atlerbingS mit einer gewiffen ©enugthuung conftatiren muff, bafS wir für unS baS Serbienft in Anfprud) nehmen lönnen, ber erfte Sanbtag äu fern,
welcher in ber Frage ber ißenfionSbere^tigung ber träte Anträge unb ätoar feijr weitgehenbe Anträge ftettt. @S t|t oielleidjt möglich, bafS man fchwer ©iftrictsärgte ftnben würbe, wenn nicht beren fßenfionSberechtigung auSge» fprodjen wirb; anbererfeitS aber ift bie Seftnnmung, bafS man ben träten bie ifJenfionSfähiglett gugefteht, eine fo wichtige Sache unb oon fo grofjer Sebeutung, bafS id) glaube, bafS man für bie Aufnahme etner fol» chen Seftimmung unbebingt auch einen @runb haben muh. Sch glaube, bafS man oor Adern ben Umftanb nicht überfefen barf, bafS bie Functionen beS Argte» Wefentlidj oerf<f)teben finb oon benen anberer fßerfonen im öffentlichen Sienfte. 2Säf)renb ber_ Staatsbeamte, ber SanbeSbeamte feine ganäe	feme 9anäe Sraft
mit Seräihtleiftung auf jebe anbere ©innahmSqueUe, auSfhliehlih hrm Staate unb bem Sanbe wibmen muff, bilbet bie §aupteinnahmSquelle beS AräteS nid^t fein ©ehalt, fonbern bie Entlohnungen, weihe ihm auS feiner SrioatprajiS äufüehen. Sh glaube, bafS biefer Unte^ fhieb niht ganä überfehert ift unb wie fetjr th auh gugeftehe, bafS bie Entlohnung beS AräteS am Sanbe auS beffen $riüatprat§ oft ungenügenb tft unb bte Ab» fidd, ben Argt bloh barauf gu oerwetfen, gur Folge hätte, bafS wir leine träte belommen werben, ebenfo glaube id) ben hohen Sanbtag oor gu weitgehenben Eon» ceffionen in biefer 3td)tung warnen gu bürfen, baoor, ein unbelenhteteS Serrain gu betreten, welches anbere Sanbtage niht betreten haben, unb auf welhem unS leine Erfahrung gur ©eite ftefjt. Sknn @ie a(f0( metne ©erren, bie ißenfionSfäi)igleit ber trgte auf bem Sanbe auSipredjen, fo werben Sie fih gegenwärtig halten müffen, bafS Sie bamit eine auperorbentlihe Serpflihtung über» nehmen, eine Serpflihtung, bie Diel weiter geht, als btS fefet berechnet Würbe. Sh »erbe mir erlauben, bteS» begüglih nur auf ein paar Momente hinguwetfen, welche meiner Anfid)t nah jeboh wichtig genug ftnb, rettith erwogen gu werben, beöor wir unS barauf etnlaffen, bem Sanbe eine fo weitgehenbe Serpflihtung aufgu» bürben. SSenn ber Staats» ober SanbeSbeamte tn ben SDienft eintritt unb penfionSfäI)ig wirb, fo ift habet gu bewerten, bafS bieS in relatio jungen Sahren gefhteht, unb bafS man als tormale im ®urd)ihmtte baS Alter oon 24 — 25 Sahren annehmen lann, mit welhem ber i @taatS» ober SanbeSbeamte bie Sedjte auf feine Sen» i fion gu erwerben beginnt. Sei ben Argten wirb biefer i ättafjftab niht, wenigftenS bem größten Sheile nah i niht, eingehalten werben lönnen.,, 2Bir werben froh I fein müffen, wenn wir überhaupt Ärgte belommen wer»
1 ben, unb wenn fih für einen biftrictSärgtlihen Soften ein Argt im Alter oon 40 Sahren melben wirb, unb leine anberen Sewerber ba finb, fo wirb fein fjöi)ereS Alter fhtoerlid) für feine Aufteilung ein JpinberniS fern, ¿abei müffen wir in'S Auge faffen, bafS wir ja gute Ärgte brauhen, Weihe uiht allein bie @tubien,_ fonbern auh bereits Erfahrungen haben unb bafS in biefer Se» giefjung gefagt werben lann, „je älter ein Argt, befto beffer ift er". „ SBenn man nun aber gegwungen fein wirb, ältere Ärgte anguftellen, unb eS wirb ja bte» oietteiht oft wünfhenSwerth unb fogar nothwenbig fern, fo übernehmen wir babnrh oietteici)t eine boppelte_ unb breifah größere Serpflihtung begüglih her ißenfion»» berehtigung ber Ärgte, als ber Staat ober auh Srtoat» Snftitute in biefer Segiefjung gu übernehmen im ©tanbe finb. $aS ift ein SRoment, wobei bie Einführung ber ißenfionSberehtigung ber Ärgte oon einer oiel größeren
Sragweite ift, all bet anberett Beamten, ©in ameiteg SRoment ift aber aucfj fotgenbeg; «Riemanb wirb bie grofje ©efaljr oerfennen, Welcher bag Seben ber Strjte bei Ausübung it)reS Serufeg anSgefetd ift, weicher Um* ftanb aut beim Strafe eine retafio titriere Sebengbauer bebingt. «Rad) meiner Sluffaffung ift biefeg zweite «tRo* ntent_ ein fotcfjeg, bag gteitfattg fei)r entfcbjieben in bie 2Bagfd)aie fällt. Snbent wir bie «ßenfiongberettigung ber Sirjte augfpreten, ertaube id) mir weiterg tjeroor* aufleben, fo betreten wir bamit feinen irgenbwie bttrdf aitbernortg gemachte ©rfatjrungen beleuchteten Sßeg, fon* bent eine oottfommen neue Sahn, wo bie ©rfolge fid) im Soraug nidft beurtheiten ober berechnen taffen. Sch ertaube mir aber, wag bie finanaiette «Rötung ber $rage betrifft, nod) auf einen «ßunft beg ©efehentwurfeg hinauweifen, wo oon ber ©rrittung eineg «genfiong* fonbeg gebrochen wirb, ein «ßunft, ber oietteid)t au ber irrtümlichen Sluffaffung führen fönnte, atg ob bnrch biefen Senfiongfonb ben Sebürfniffen, Welche fich in Seaug auf bie 9iu£)e= unb Serforguugggenüffe ber träte, ber SBitwen unb finbern beraugftetten werben, entfproten werben fönnte, wenn tebigticE) bie äRittef biefeg «ßenfiongfonbeg in Slnfprut genommen werben würben. Sßag biefe grage betrifft, fo ertaube ich mir an bemerfen, bafg nad) meiner Sluffaffung eg gewifj fein «Rauheit für bie Örganifation beg tanbftafttiten $ienfteg im Slllge* meinen, fonbern öielmehr ein Wefentticheg ©rforbernig ihres ßebeihtichen gortftreiteng wäre, bafg ein eigener t'enfiongfonb gefchaffen Wirb, tttein um einen teiftungg* fähigen «ßenfiongfonb für bie träte allein %u fdjaffen, finb gana anbere Seitrage erforberiicf), atg eg biejenigen finb, weiche wir heute befttiefjen. ®iefe Seiträge werben nach meiner Uberaeugung atterbiugg in ben erften fahren eine gewifje ©runbtage für ben fünftigen «ßenfiongfonb ergeben, Siber ber Moment wirb batb eintreten, wo biefer burdf bie je|t in tugficf)t genommenen Seiträge gebitbete gonb fich nicht mehr erhöhen unb feine ©r* trägnifje nur eine fehr befcheibene Summe gegenüber jenen Serpftid)tungen barftellen werben, für welche bag Sanb in weittragenber SBeife aufaufommen hoben wirb. ®egl)atb empfehle ich biefen einen Ztieit ber finanaietten grage ber befonberen tufmerffamfeit beg hohen gjaufeg, weit id) für meine «ßerfoit in biefer §inficf)t nicht ge* neigt bin, meine ootte Übereinftimmung mit ben Sing* führungen beg @efe|entwurfeg au erftären.
2Bag bie übrigen Seftimmungen biefeg ®efe|ent* wnrfeg anbetangt, mödjte ich mir ertauben, ohne jetjt fdjon in bie ©peciatbebatte einaugehen, auf etwag hin* auWeifen, wag aum ©cfjtuffe beg Serichteg atg tRefotu* tiongantrag oon ©eite beg grnanaaugfdjuffeg in Sor* fdhtag gebracht wirb unb meiner Sluffaffung nadi ein jo wichtiger ©egenftanb ift, bafg er gewifjermaffen ben Äernpunft ber ganaen $rage bitbet, ich meine bie ©ienfteg* inftruction, Weiche ber Sanbegaugftufj im ©inoernehinen mit ber Sanbegregierung augauarbeiten haben wirb, @g ift befannt, meine Herren, bafg bie ©anitätggefe|ent* Wurfe, wette heuer in atten jenen Sanbtagen, bie not feine ©anitätggefehe haben, oon ber «Regierung einge* bracht würben, bafg alle biefe ©anitätggefefje, obwohl bereu «Rothwenbigfeit allgemein bort wie hier anerfannt mürbe, nirgenbg angenommen worben finb, nid)t einmal nt jenen Sänbern, welche gana gewih jebem oon ©eite ber «Regierung borgelegten ©ntwurfe auauftimmen ge* wohnt finb, nnb aut m jenen Säubern nitt, wo aufer jeber grage bie finanaietten SRittet oottfommen aug* !
reiten würben, bie aug ber Örganifation itjreg ®e* meinbefanitätgbienfteg erwatfenbe «tRef)rbetaftung au übernehmen. Überall hat man eg für angemeffen unb geboten evadjtet, unter Stnerfennung ber SBittigfeit unb «Rothwenbigfeit eineg berartigen @efe|eg über b'iefe ober jene ©eite beg ©ntwurfeg, weite not Süden aufweift, not tuet eingehenbere Serathungen au pflegen, atg bieg tn unferem Sanbtage ber galt ift. St glaube woht fernem SBiberfprute au begegnen, Wenn ich fage, bafg aud) in bent @efe|entwurfe, über wetten wir heute ber* hanbetit, fotte Süden enthalten finb, bie unbebingt, bebor bag @efe| in SSirffamfeit treten fann, auSgefütit Werben müffen. SBenn ber geehrte Slugftufj, weichem biefeg ®efe| Serathnng unb Sefttuhfaffung äuge* Wtefen war, eg für amedrnähig erattet hat, in eine grünbtite Serathung ber tRegierunggbortage einaugehen, wegfjaib bag ganae ®efe| aut umgearbeitet würbe, ift trogbem berlangt worben, bafg eine fton je|t waljrge* nommeue Süde beg @efe|eg bur't .jpinaufügung einer ©ienfteginftruction ergänat werbe, bafg biefeibe eine fo abfolut nothwenbige ©rgänaung biefeg ©efeljeg wäre, ©g fann fügtit gefagt werben, bafg bas, wag wir be* fttiefjen, ohne biefe £>ienfteginftruction fein tebengfätjigeg @efe| wäre. «Keine sperren, eine ©ienfteginftrnetion ift unbebingt nothwenbig, fie ift bie Seele biefeg @e* fe|eg unb biefe muh bemfetben erft natträgtich einge* flöht werben, um bag @efe| tebengfäfig an machen. SBenn tt früher fagte, bafg gewih not Süden augau* füllen fern Werben, fo habe it babei tljeiiS an bie Sienfteginftruction unb ihren eigensten Snhatt gebatt, teitg aut baran, bafg wir an ber tRegierungg'oortage gewiffe Snberungen oorgenommen haben, welche in ge* Wiffer Seaiefjung ben oortiegenben ©ntwurf mangethafter erfd)eineit taffen, als bie Segiernnggoortage eg war. $ie tRegierunggoortage hat nümlit fton eine beftimmte Stnaaht ber ©ifirictgärate in'g Siuge gefaxt, bie fit atg nottjwenbig ergeben würbe, unb bie ©tanborte beaeic^net, wo biefetben aufauftetten fein würben. Snt gegenwar* tigen ©ntwurfe ift barüber feine Seftimmung enti)atten. Sag ift aut eme ber Süden, wette auggefüilt werben muh unb burt natträgtite Serhanbtungen amiften ber hohen «Regierung unb bent Sanbegaugftnffe gewih auggefüilt werben wirb.
«Run hat ber tRefoiutiongantrag beg geehrten Stug* ftuffeS, wetten it atg ben Sernpunft ber ganaen @e* fe^egoortage a« beaeitnen mir ertaubt habe, bie Se= ftimmung^ getroffen, bafg bie ®ienfteginftruction, Wette bie wittigften ÜRomente über bie gnnctionen ber ®i* flrictgärgte enthalten fott, im ©inoernehmen amiften ber Sanbegregierung unb bent Sanbegaugftnffe augge* arbeitet nnb bent hohen Sanbtage in ber nätften @ef* fion aur natträgtiten Serathung unb Sefttuhfaffung borgelegt merben fott.
Sexuell heiht eg hier atterbiugg nitt fo; allein bie Uejdirung hat nat ben Stugtegnngen, bie wir im 2iugfd)uffe gehört haben, tatfättit biefen ©inn. Sie Sienfteginftruction ift beftimmt Oom Sanbegaugfdjuffe im ©inüerftänbniffe mit ber Sanbegregierung auggear* beitet nnb bem natften Sanbtage aur Serathung unb Sefttuhfaffung öorgelegt au werben. Sft biefer ©inn im «Refoiuttongantrage enthalten, unb it ameifte nidt baran, bann werben Sie mir auftimmen, bafg biefe Sn* ftruction eigenttit bagjenige ift, wetteg bag ®efe| erft lebengfähig maten wirb. St wünfte aufrittig nnb oom §eraen, bafg eg getingen möge, eine fotte Sienfteg*
35 *
inftruction ju fpaffen, toetc^e bie größte SebenSfcpigfeit tiefem, üon allen Parteien gewünfpten ©efe^e ju 'tyeil werben taffen wirb, ©ine folpe ©ienfteSinftruction wirb bie Vebenfen in Vejug auf bie ißaufchalien, Welche ben traten jugeftanben werben füllen, befeitigen; fie wtrb berücffiptigen, in Wetc£)er SBeife bie lrmenbe£)anbiung unb Versorgung ftattfinben muff, fie wirb fip ojetteipt and) bamit befpäftigen, in weiter SSeife bie ©iftrictS-ante bei alten jenen fünften mitjuwirien tjaben, wetcfje nad) ben §§. 3 unb 4 beS tReipSfanitätSgefeheS bent felbftftänbigen unb übertragenen SßirfungSfreife ats ©otn= petensfphäre ¿ugewiefen finb, was üon einem ber üer-ehrten §errn Vorrebner bereit! näher bargetegt würbe. $iefe ©ienfteSinftruction wirb erft atte§ ©aSjenige fagen, was in bem oortiegenben @efe|e nicfjt gefagt tft unb hier nur angebeutet Würbe; aber wir werben bte Ve= rubigung haben, baf§ Wir ijeute fpon bie ©runblage bam gefd)affen haben, unb baf§ e§ gewifj bem emträp-tigen SBirfen beS SanbeSauSfpuffeS unb ber SanbeS-regierung getingen wirb, eine ben Vebürfniffen be§ SanbeS in ootlem Umfange entfprepenbe ©ienfteSinftruction ju entwerfen.	.,	.
grjacE) biefen Ausführungen, in benen tp mtr er-taubt habe, bie ©efpipte ber ©ntwicftung biefeS @efe|e§ unb bie SRopWenbigfeit ber Annahme beSfetben barju» ftetlen, — wobei ip geglaubt habe, baf§ eS bei ber Ve= ratfjung unb Vefptuhfaffung über eine fo wichtige grage unbebingt wünfpenSwerp fei, uns oottfommen tlar §u mapen, bis ju wetten ©rensen wir Verpfliptungen übernehmen fönnen unb ob biefe SSerpftic^tungen aup mit ber SeiftungSfät)igfeit ber ©emeinben unfereS SanbeS unb beS SanbeS fetbft in Übereinftimmung gebraut wer-ben fönnen, unter SSorbefjatt, auf biefen ober jenen fßunft in ber ©pegiatbebatte nop surüdsufommen unb unter bem weiteren Vorbehalte, gur AuSfpuhrefotution, bie ju befprepen id) bie ©tjre hatte, eiue tegtueUe Anbetung in Eintrag p bringen, — erftäre id), bafs ich bereit bin, in bie Spesialbebatte einpgehen. (Odobravanje na desni. — Veifatt rechts.)
¿(mbespräftbenf gxnfyexx t». pinßfer:
<got)eS §auS! Sp bin heute in ber angenehmen Sage ju conftatiren, bafS ich foroob)! nach bem ©rgeb-niffe ber Veipanblungen in bem AuSfpuffe, ats nach ben Ausführungen ber oerfpiebenen Herren diebner, weiche fip heute fchon pm SBorte gemelbet hüben, eigentlich einen principieüen ©egner beS unS »ortiegenben ©efefcentwurfeS nicht ftnbe, toaS für bie Regierung je-benfattS eine fetjr erfreuliche ©Cjatfadje ift. SuSbefon-bere finb hier für bie Vorlage fowohl ber oerehrte £err Veripterftatter, atS auch ber oerehrte §err Abgeorbnete ®r. fftitter o. St ei weis warm eingetreten, weichen betben Herren id) bafür meinen befonberen ©anf hremit auS« fprec^e. ©S hüben fip übrigens auch bie beiben anberen iperren Vorrebner, nämtip ber §err Abgeorbnete für bie Sanbgemeinben üon ©urffetb, fowie ber Vertreter beS ©rohgrunbbefpeS Se. ©jcettens §err Varon Spweget für bie Vortage erftärt unb nur einige Vebenfen gegen biefetbe pm AuSbrud gebracht, woburp fie gewiffer-mähen bie ©rfpriehtipfeit ber ®efe|eSüorlage fe^r in ¿Weifet sieben. Sch möchte mir nur einige wenige SBorte erlauben, um, wo möglich, biefe Siebenten p serftreuen.
®er oerehrte £err Abgeorbnete Pfeifer inSbefon-bere hat barauf fjingewiefen, bafs bie ©emeinben unb
bie Vertretungen ber ©anitcitSbiftricte burch oetfpiebene Veftimmungen ber Vortage in ein Verhältnis ber Ab-hängigfeit sur Regierung geftettt werben, woburp pre freie Vewegung in fanitären Angetegenhetten tn manper fiinfipt beeinträchtiget werbe, bafs überhaupt auf ©runb ber Vortage üon Seite ber potitifcfjen Vetjörben eine *u grohe Veeinftuhung ber ©emeinben plafegreifen Werbe, was gewifj nipt oon Vortheit für bie Autonomie ber ©emeinben fein fönne. Sd) muh in biefer Vestetpng nur bemerfen, bafs bie Action berfetben fowoht tm na-türíidjen als aup im übertragenen SBirfungSfreife genau in ben @efe|en gefennseipnet ift unb bafs feine poli-tifpe Vehörbe in ber Sage wäre, einer ©emetnbe mehr aufsubürben, ats waS pr burp baS ©efefe fetbft aufge* bürbet ift; unb wenn fpon eine ober bie anbere potitifpe Vehörbe fip eine Sngereng anmaffen wollte, toetpe im ©e efee nipt begrünbet wäre, fo ift eS fetbftüerftanblip, bafS bei ben höheren Snftansen gegen einen fotpen un-bereptigten ©ingriff Abhilfe gefunden werben fönnte^ ®er perr Abgeorbnete ©jcettens Varón Spwegel hat entfpieben erftärt, ein Anhänger ber Vorlage su fein unb für biefetbe einsutreten. AtterbingS hat er bann burp einen qrohen Aufwanb oon SBorten, möpte tp fagen, baS @efe| fetbft atS fehr bebenftip hiugeftettt unb ge-Wiffermahen bereut, bie ©rftäruug abgegeben su haben, bafs er entfpieben für bie Vortage eintrete, tnbem bte-fetbe fo oiete SOfänget aufweife, bafs man pr üietteipt bocf) iitcbt jujuftimmen ^atte. (Sr gieng fo weit, bai§ er erftärte, bafs bie ^Regierung in anbereu ^.anbtagen aup ähntipe ©efe|e eingebrapt habe, bafs biefe aber überall abgelebt würben. ©aS entfräftet bop fet)r feinen AuSforup: „er fei bereit, für baS ®efe| entfpieben einsutreten". ©er §err Abgeorbnete hat tnS-befoubere barauf hiugetoiefen, bafs in bem oortiegenben ©efefeentwurfe anbere ©runbfätje enthalten feien, als in äbnüpen Vortagen, welpe in anberen Sanbtagen eittqebracfrt tüotben finb. ®af§ ¿tnifc^en biefen 33or^ lagen unb nnfetet SSotíage Unterfdjiebe gebe, baf§ gebe iP gerne su, unb stoar finb bie Unterfpiebe in ben oerfpiebenen Verhättniffen beS SanbeS Sfratn begrünbet. ©S ift ja im tReipSgefeije ber ®runbfa| auSgefpropen, bafs im Sanitätswefen nop bie einseinen SanbeSoer-tretungen ©efe^e su befptiehen haben werben; unb bafS babei iRüdfipt auf bie Verhättniffe ber Säuber genommen werben muh, unterliegt feinem ^weifet, ©er §err Vorrebner hat erftärt, bafs er bie Sngerens ber ÍRegte-runq, ben ©inftuh, ben fie auf bie ^anbhabung beS ©efefeeS su üben haben werbe, toof)i billige, er bebauert aber wieber auf ber anberen Seite, bafs bie Autonomie ber ©emeinben burp bie Vortage bop wefenttip be-fpränft fein toerbe, unb bafS überhaupt bie oberfte Seitung ber StaatSüerwattung su weit gehen formte, woburp bie Autonomie ber ©emeinben gefpäbigt würbe. SP muh biefer Anfpauung entgegentreten, ©urp bie Vortage ift ber ^Regierung ein ©inftufj nipt eingeräumt, ber — ip muh wieberhoten — nipt fpon in ben be-ftehenben ©efe^en begrünbet wäre. ®ie ansuftettenben ©iftrictSärste finb nipt btoh SanbeSbeamte, fonbern fie finb burp baS ©efe| berufen, aup in Angetegen-heiten beS übertragenen SBirfungSfreifeS ber @e-meinben thätig su fein, unb in biefer Vesieljung wSbe» fonbere muh fetbftoerftänbtip aup ber ^Regierung pr mahgebenber ©inftuh gewahrt bleiben.
ÜIBaS fpeciett bie ißenfionSfrage _anbelangt, 1» meint ber §err Vorrebner, eS werbe ein Verbienp
bei tfpffen Sanbtagei fein, Wenn er bie ißenfionifäffigfeit ber Argte auifpredfen »erbe; anbererfeiti aber fyat er wieber feine großen Sebenien bagegen gum Auibrude gebraut unb fogar angebeutet, bafi biei etwai feffr ©efäffrtidfei fei, bafi er bem bieifältigen in ber Sor* läge entfjattetenen ©runbfa^e nic^t »erbe guftimmen fönnen, unb bafi er üieifeidft in ber ©peciatbebatte bar» auf gurüdfotnmen werbe, um ber ißenfionifrage eine anbere gaffung gu geben. Sinn, bafs ber ®efe|entwurf, ber bai ^o£)e §aui befdfäftiget, wenn berfetbe gur ©urdffüffrung fommt, für bai Sanb eine SJletfrbetaftung gur g°ise f)aben wirb, bem wiCC id) nietjt wiberfpredfen. ®ai ©efefc bebeutet einen gortfdfritt unb jeber gort» fcfjritt ift meffr ober weniger mit größeren Auslagen t>er» bmtben. Set) möchte jebocE) bie 93eforgniffe in biefer Segietf» ung nicf)t teilen, Weiche oom §errn Sorrebner ©jxelleng Saron ©dfweget nnb bem £>errn Abgeorbneten Pfeifer geäußert würben. Sine ÜDM)rauitage wirb bie ®urcf)= füt)rung bei @efe|ei atterbingS mit fidf bringen; allein nad) bem Serielle, ber uni üorliegt, würbe biefe üifelfr» auitage nur 4.700 fl. betragen, ba fid) nämtidf bie fdfon je|t erforbertidjen Oefjalte für „bie ÜBunbärgte auf 19.600 fl. belaufen. SBenn Wir bie Ärgte, bie burdf bai @efe| in Auifidft genommen finb, anftelten, fo Wirb bai einen Setrag bon 24.300 ft. erforbern, atfo eine SHetjrauitage bon 4.700 ft. 9tun bitte id) aber bodf gu erwägen, bafi in ben testen Satiren bem Sanbe Wefentüdje ©rteidfterungen guttjeit geworben finb, ba» burd) g. 93., bafi bie ©runbfteuerregutirung burd)ge* fütjrt Würbe, ergab fid) für bai Sanb ein jätjrlidjer @teuernacf)iaj3 bon natfegu 300.000 ft.; ferner würbe für bai Sanb burd) bie ©infütjrung ber neuen Umlage auf bie gebrannten geiftigen ©etränfe eine ©innaffme ergiett, wetdfe jäfjrticf) bei 100.000 ft. beträgt. ©i ift atfo red)t unb billig, bafi bon ben 9Mjreinnat)men ein Setrag audf ber teibenben äRenfdflfeit gu ©ute fomme. Übrigeni finbet ber iDtetfrbetrag bon 4.700 ft. aber fd)üu barin feine Sebedung, bafi nad) ben Sefdftüffen bei tfof)en Sanbtagei in nädifter gufunft bie ©erüitu» tenabiö)itng itfrer Sottenbung entgegengefft. Snt tfeu» rigen Soranfdftage nodf ftei)t ati ©rforbernii biefei ©efcffäftei ein Setrag bon 7.000 ft. eingeftettt, in nidft ferner .gufunft toirb biefer Setrag entfalten,,, moburdf allein ber SJteffrbetrag für bie anguftetlenben Ärgte fdfon met)r ati aufgewogen fein wirb. Sdf f)ege atfo bie Seforgniffe nid)t, weiche namenttidf in finangietter Se» gietjung geäußert würben, ©teilt fid) aud) eine 9Jiet)r= betaftung fieraui, fo wirb baburdf, wie gefagt, ber tei» benben 9ttenfd)ffeit ein wefentlicfjer ©ienft erwiefen, unb ictf glaube, bafi bie Seüötferung, wenn bie Sortage, wie fie uni borliegt, angenommen wirb, biei mit greu» ben begrüben unb bem ffotfen Sanbtage gu großem ©anfe berpftid^tet fein wirb. ©i wirb ficfj bai @efe| ijofferttticf) batb einteben unb gewif) gur allgemeinen SBotjtfaffrt bei Sanbei beitragen. Sd) empfehle atfo bem Ifofien tpaufe, in bie ©peciatbebatte über ben ®e» fe|entwurf eingugelfen unb, wo rnögtid), benfetben un» beränbert anguneffmen.
ftegiermtgsrai^ Pr. $ee$0<u(jer:
Sdf bitte um’i SBort! §otfei fgani! ©i finb bon bieten ©eiten fo berebte SBorte gu ©unften bei ©anitätigefe^ei gefallen, bafi idf mid) fügtidf ber Stuf» gäbe, baifelbe noctf ferner Syrern 2Bot)lwolten gu
empfetften, für enthoben eradften barf. Sdf Ifabe mir bie ®t)re, bai SBort gu ergreifen, nur beiffatb erbeten, um eine Semerfung in ber Sebe bei tjocffoeretfrten §errn Abgeorbneten ©jcetteng Saron ©dfweget richtig gu ftetten. @e. ©jcetteng tjat fid) nämtid) auf eine bon mir im ©anitätiauifdfuffe gemachte Äußerung be* rufen,, ati tfätte id) gefagt, bafi Ärain in Stnfeljung bei Ärgtemangeli beffer geftettt fei, ati bie übrigen Sänber. SDiefe 2tnfd)auung fönnte mögtidjerweife gu einer fatf^en Stuffaffung fütjren unb id) ertaube mir bat)er nur gu erwibern, bafi id) mid) barauf befcffränfte, gu fagen, ber Sirgtemangel ift feine fpecififdje ©atamität in förain, fonbern er ift eine ©atamität bei gangen Seid)ei. Si ift atterbingi wat)r, ber drgtemangei ift in Srain weniger rapib borgefdjritten, ati in anberen Sanbern. Sn ber geit bom 1870 bii 1885 ift bie 3at)t ber SBunbärgte in Scieberöfterreid), tarnten unb im Mftentanbe um bie Hälfte, in Oberöfterreid^, Säumen unb in ©atigien um ein ©rittet, in ben übrigen Sänbern, fowie aud) in Srain, nur um ein Siertet i()re§ Seftanbei t)erabgefunfen, bai tjeifjt, bie SBunbärgte in ftrain fterben tangfamer ab ati in ben übrigen Sänbern. ©agegen, Wenn wir bie Serttfeitung ber Srgte gur Sebötferungi» giffer unb gum gtädjenraume betrauten, ftet)t ®rain fd)tecijter ba, ati bie 3Jiet)rgat)t ber übrigen Sänber. döätjrenb in Stieberöfterreid) ein Strgt auf 10.6 □ km entfällt, fommt in ®raitt einer auf 113.2 Dkm, in ©atmatien einer auf 114.5 □ km unb in ber Snfooina einer auf 137.5 □ km. ®rain ift ba^er in biefer Se» gietjung bai brittoorte^te Sanb in Öfterreicf), ba nur bie Sufooina unb ©atmatien nod) ungünftiger ge» ftettt finb.
Sd) wollte bai nur rid^tig ftetten, bamit man fid) nid)t ber ©äufdjung fjingebe, bafi in Strain bie Ser» tjättniffe günftiger feien ati anberi wo. ®ie Serpttniffe finb im ©egentfeite fo ungünftig, bafi eine Siegelung ber» fetben gerabegu ati ein unabweüiidfei Sebürfnii fid) er» fennen täfjt. ®ie SBunbärgte fterben ab unb bon ben 45 ©teilen im Sanbe finb gegenwärtig nur rnefjr 25 bon Segirfiwunbärgten befe^tunb wenn wir nun benfetben ÜJlo» bui auf ©runbtage ber Slnna^me ber menfd)tic|en Sebeni» bauer fortfe^en, fo fönnen wir annefjmen, bafi in wei» teren 10 Satiren bie ,3atd auf 12 tjerabgefunfen fein Wirb. SBotjin bai fü^rt, „liegt auf ber §anb. ©er ©atcut ift einfad), ofine Slrgte fann bai Sanb Sraiit nid)t bleiben, ei müffen atfo foti^e gefdjaffen werben. ®i ift t)eute ben ©emeinben nur mit Aufbietung ber äufjerften Opfer ntögtid) einen Argt gu ermatten. ©d)on fjeute beftetjen ©emeinben, welche, wenn fie eine teer» geworbene ©teile mit einem ©octor ber iöiebigin — unb anberi ift biei nidjt möglid) — beferen motten, bem* fetben 800 ft. gafften. Stur burdf) biefe fdfweren Opfer, bafi bie ©emeinben fid) entfdjtoffen, 800 ft. gu galten, ift ei in eingetnen gälten gelungen, Ärgte gu erffatten. ®ie ©rfa^rung te^rt uni, bafi fetbft biefe 800 ft. nidft in atten gälten auireicffen. Sn ©atmatien begabten bie ©emeinben für ifjre ©emeinbeärgte fetbft 1.200 ft. unb fie iämpfen immer mit ber Kalamität, bafi trotgbem teine Strgte gu ermatten finb. ©i ift gweifettoi, bafi aud) wir in Ärain in einigen Sauren 1.000 ft ober
1.200	ft. werben gatjten müffen, um Ärgte gu erffatten. Sdf weife auf bai Seifpiet öon Sbria f)in, wo eine ©teile mit 1.200 ft. fammt bebeutenben ©motumenten 3 mal oergebtid^ auigefd)rieben war, offne bafi ein Semerber fidf gefunben fiätte. ®ai ift ein Seweii,
wohn Wir foninten werben, wenn nicfjt auf gefe|licf>em äBege ftfjon je|t Sitpfe gefdjaffen wirb. SBenn eg b aller gweifelloS ift, bafg bie ©emeinben iperfettg frei) p immer größeren ¡Opfern entfdiliefjen miiffen, fo fcfjeint mir bag Opfer üon rnnb 5.000 fl., Welcpeg bie ppe Regierung Dom Sanbe Derlangt, ein üerfcpwinbenb lletneg, unb pbem ift eg ein Opfer, welcpeg ber ©rjjaltung eineg ^apitaieg gebracht wirb, bafg ©e. f. u. I. ^oeppeit unfer burcplancptigfter Sronprinj Efubolf in einem ge» flügelten SBorte alg bag größte Kapital begetdjnet i)at.
glaube alfo, bafg bie finanzielle gra9e un§ abfdjrecfen barf.
8d) macfje pm ©djiuffe nur noef) baranf auf» merlfam, bafg in einem Sanbe, welcpeg feine ober p wenig ärjte l)at, eg unmöglid) ift, redjtgetttg »otfö* feudjen unb (Spibemien p erfennen, unb fie tm «einte p unterbriiefen. Sie breiten fiel) baper aug, Oerwüften unb becimiren bie »eüölferung. SBie Diel Strbeitgfraft, Wie nie! ©teuerfraft finit öorgeitig in’g ©rab, wäfjrenb biefe graft unter anberen SSerpaltniffen bem Sanbe er»
halten bliebe.	,	, ,
gßenn in einem Sepie, Wie heg twr etntgen Satiren j. S. in Cernembl ber gaH war, eine gewaltige ©pibemie au§gebrocf)en ift unb Verbreitung gefunben {)at, rechnen @ie ba im ©elbe aug, wie Diel Slrbeitg» unb ©teuerfraft p ©runbe gegangen ift, unb Wie öiel ber Slrmenterforgung burep bie Hinterbliebenen ber Verdorbenen pr Saft gefallen ift, fo werben^ ©ie bie Überzeugung erpalten, bafg ein Opfer oon 5.000 fl., welches ein Sanb ber ©efunbpeit feiner Vebölferung bringt, gar niept in bie SSagfcpale fallen fann gegenüber ben finanziellen ©cpäben, welcpen eg auggefept ift, wenn eg nod) langer bon Slrjten entblößt bleibt. Sd) pabe mir biefe paar Vemerfungen nur erlaubt, um auep bon biefem ©tanbpunfte aug bie Vorlage bem popen H^fe wärmfteng zur Innapme zu empfeplen.
Jlßgeorbtteier ficeffenj £5ar<w gixfjwegef:
3d) bitte umg SBort! Scp pabe ben Slugfüprun» gen beg poepbereprten Herrn Sanbegpräfibenten nur fot» genbeg beizufügen.
®er Herr Sanbegpräfibent pat eg für angezeigt eraeptet, meinen Slugfüprungen entgegenzupalten, bafg er barin nur einen groffen Slufwanb bon Sßorten ge» funben pat. Obwopl icf» mief) bemüpt pabe, mit SBorten unb üaplen unb mit ftreng obfectiben unb facplicpen Strgumenten für meine 21nfcpauung einzutreten, unb mir babei iebe perfönlicEje Vemerfung ferne lag, fo obliegt mir fept bennoep bie ißflicpt, bem Herrn Sanbegpräft» benten für fein liebengwürbigeg ©ompliment z« banfen. (Yeselost. — H^terfeit) @g tröftet miep aber ber @e» baute, bafg ber Herr Sanbegpräfibent, ber bon meinen Slugfüprungen nur SSorte gepört pat, nacpträgliep aug ber ®urcpficpt beg ftenograppifepen ißrotofoßeg ben tpm bigper oerfdjloffen gebliebenen ©inn^ berfelben perang» finben Wirb. (Veselost. — Heiterfeit.)
¿¿attbespräfibcni ¡3fretf)ctr t». pdttftfer:
Stp bitte umg SBort! 3d) glaube, bafg ber un» mittelbare Herr Vorrebner ben ©inn meiner VSorte niept aufgefapt pat. Scp pabe nur gefagt, bafg er fid) urfprünglicp alg warmen Slnpänger ber Vegierunggbor» läge befanut, bann aber mit einem gropen lufwanb bon
SBorten bie einzelnen Veftimmungen berfelben einer ein» gepenben gritif unterzogen pat, woburep fein urfprüng» lieper Slugfprucp nur paralpfirt wirb. Scp pabe burepaug rtic£)t gefagt, e§ tt>äre bte§ ein Sluftnanb üon leeren üBorten getoefen, fonbern non melen ^Sorten, um ba§ fpäter zu entfräften, wag er früper gefagt pat. ®af§ tnar ber Sinn meiner SBorte. SBemt ber §err Vorrebner benfelben einen anberen ©inn unterlegt, fo befinbet er fiep im Srrtpume.
Poročevalec tir. Vošnjak:
Vsi gospodje, ki so se v generalni debati oglasili, so, in to me veseli, izrekli se za ta zakon. Izrekli so pa tudi nekatere pomisleke in sicer od obeh strani te visoke zbornice. Pomisleki se dajo razdeliti na dve strani, namreč zadevajoči troske in pomisleke, zadevajoči avtonomijo, katera neki po tem zakonu ni popolnoma varovana.
Posebno gospod poslanec Pfeifer od te (leve — linfen) strani in gospod zastopnik velikega posestva sta kazala, da bode zakop naložil deželi velika bremena, od katerih se ne ve, kako velika bodo. Ekscelenca gospod baron Schwegel je govoril od 55.600 gld., ki so bili proračunjeni 1. 1873. Vem, da se je takrat toliko proračunih, a ni se odračunila svota, katero je dežela že takrat plačevala za ranocelnike, in mislilo se je na 70 zdravnikov. Po našem zakonu pa so zdravniški okraji veliko veči, kakor takrat in bode zdravnikov 36—38, toliko bode torej tudi svota manjša.
Gospod poslanec Pfeifer je po svoji stari navadi navajal strašansko dolgo vrsto pritožeb proti okrajnim glavarjem. Gospodu poslancu Pfeiferju in županu krškemu se vsak okrajni glavar zdi kot „Wauwau“, ki stoji z metlo pred županom in hoče po njem udrihati. (Poslanec dr. Poklukar kliče: - Slbgeorbnefet $r. ‘jßoflufar ruft: že ve zakaj!) Mogoče, daje imel take žalostne skušnje; ampak o naših županih mislim, da se bodo vedli po robu postavljati, ako kater političen uradnik prestopa po postavi določene meje. Ta strah ni opravičen, in ako bode gospod Pfeifer, kakor je pričakovati, za krški okraj načelnik zdravstvenemu zastopu, bode vedel varovati svojo avtonomijo. Meni se zdi, da ravno po tem zakonu bode avtonomija bolj varovana, kakor dosedaj, ker ima po vseh določilih občina govoriti prva, potem deželni odbor, in ta dogovorno z deželno vlado. Okrajnemu glavarju ni treba pri sejah zdravstvenih shodov navzočemu biti, ampak ti zastopi bodo avtonomni, avtonomno bodo si volili svojega načelnika in ta bode vodil zdravstvene potrebščine v vsem okraji. Gospod Pfeifer je sam omenjal več takih predmetov, glede katerih bi bilo treba, da se od strani občin bolj nanj pazi, glede česar pa se sedaj nič ne stori, na primer, koliko ponarejenega vina se prodaja itd. Mislim, ko bode enkrat zdravstveni zastop imel svojega načelnika in svojega zdravnika, bode načelnik temu ukazal, naj preiskuje vino, če se bode reklo, da je ponarejeno in bode lahko postopal energično. Sedaj, nima župan nikogar za to, ker s c. kr. okrajnim zdravnikom nima zapovedati župan, ranocelnik pa še takih vednosti nima, da bi zamogel preiskovati ponarejene pijače in jedila. Tudi iz tega ozira je potrebno, da
se povsod postavijo okrožni zdravniki, s katerim bodo zapovedovale zdravstvene občine.
Ker bode o drugih stvareh mogoče govoriti še v specialni debati, omenim le samo še proti ekscelenci gospodu baronu Schwegelu, kateri je posebno ugovarjal pokojninskemu zakladu, da brez tega, ako ne dovolimo zdravnikom pokojnin, ne bomo dobili zdravnikov po deželi. Da se pa ni bati, da bodo troski Bog si vedi kako veliki, je naravno, ker so plače majhne in noben zdravnik ne bode šel prej v pokoj., nego je skrajna potreba, sicer si povabi konkurenta v kraj, v katerem on službuje.
Kako važna je zdravniška pomoč, naj le še z nekaterimi številkami dokažem. Sklicujem se na slavnega učenjaka Pettenkofer-ja. On je zračunil za Monakovo, ko bi se vsakemu bolniku ki zboli, na leto le za en ali dva dni skrajšala bolezen, bi imelo monakovsko mesto toliko dohodkov, da drugih pri-klad ne bi bilo treba. Na Kranjskem računimo
20.000	bolnikov na leto in ako bi vsak le dva dneva manj bolan bil, kakor je, bi, če računimo za to po 1 gld., dobiček na narodnem premoženji bil 10.000 gld. na leto, kar presega višje troške, katere ta zakon prizadeva deželi.
V	specialni debati si pridržujem odgovarjati na posamezne ugovore in prosim, naj se preide v njo.
'	, /f'
Deželni glavar:
Otvarjam specialno debato.
Poročevalec dr. Vošnjak:
(Bere §§. 1. in 2. iz priloge 70., ki obveljata brez debate. — 2ie§t auš ber S3eilage 70 bie §§. 1 unb 2, tneld)e oljne ®ebatte artgenommen toerben.)
(Bere §.3.: — SieSt §. 3:)
V	drugem odstavku nemškega teksta naj se „betrffenben" popravi v „betreffenben".
Poslanec Kavčič:
Slavni zbor! Kar se tiče §. 3. te postave in I sicer tretjega odstavka, imam nekoliko pomislekov in sicer ga nikakor ne morem odobravati tako, kakor je predložen, ker bi se s tem krivica godila velikim občinam. To je tista stara metoda, kakor pri cestnih odborih, kjer se ni gledalo na število prebivalcev, ampak se je le reklo: občine zastopajo župani in svetovalci; tukaj je pa celo rečeno, le župani. Senožeški okraj, kateri šteje 6674 duš, imel bi v zboru zdravstvenega okrožja 8 zastopnikov. Od teh 8 zastopnikov bi jih bilo 7, ki bi zastopali 3062 duš, ostalo večino 3612 duš bi palejeden zastopal. Tako plača ves okraj zemljiškega davka 9.228 gld., od tega županija hrenoviška nad 5.000 gld. in zastopana bi bila le po enem odborniku, ostalo manjšino bi pa zastopalo 7 odbornikov. Enako bi bilo v ribniškem okraji. Ta okraj ima 12508 duš, imel bi 10 odbornikov v zdravstvenem svetu, in od teh bi bilo 6 odbornikov, ki bi zastopali 3297, ostali 4 odborniki pa 9211 duš. Če pogledamo v vipavski okraj, bi se tudi tam krivica godila. Tam je 14 občin, izmed katerih ste v 4 občinah % vsega prebivalstva, ki bi imele le 4 odbornike nasproti 10 zastopnikom manjine.
Zaradi tega priporočam k tretjemu odstavku dostavek, ki se glasi: „Ako so pa mej temi občinami take, ki imajo nad 1000 duš, odpošljejo te v zastop svoje županstvene člane.“
„@inb unter btefeit ©emetnben foidje, bie meljr al§ 1000 (geelett gaijiett, fo entfenben fte in bie 9Ser= tretung iijte @emeinbeuorftanb§mitgIieber."
Toplo priporočam ta predlog in nasvetujem, naj se o njem glasuje ustno. (Klici: — iftufe: Tega treba ni!)
Ker so se slišali ugovori, umaknem svoj predlog glede glasovanja.
(Predlog se podpira. — Ser Sintrag toirb un= terjtu|t.)
Poslanec Stegnar:
K zadnjemu odstavku tega paragrafa bi si usojal pravopisen pogrešek zaznamovati. V drugi vrsti se bere: „Vsak teh v ... . spredaj stoječih odstavkov“, zadnja beseda se ima glasiti: „odstavkih“. Nadalje bi nasvetoval, naj se besedi „načelnikovega namestnika“ uvrstite iz prve vrste v četrto, tako, da bi se reklo: „iz svoje srede načelnika in njegovega namestnika ... in sicer oba za dobo“.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Gospod poslanec Kavčič predlaga k tretji alineji še dostavek. Meni se vidi, da tudi za slučaj, ako se sprejme ta dostavek, velikim občinam ne bode pomagano. če je razmerje tako, da je menda troje velikih in 30 malih občin, bodo velike občine vkljub temu v manjini ostale in aparat bode le še bolj kompliciran. V imenu odsekovem ne morem priporočati tega nasveta, ampak priporočam, naj se sprejme §. 3. kakor je predložen.
Kar se pa tiče opazke gospoda Stegnarja, priznavam, da je v drugej vrsti tiskovna pomota, in da se mora reči „odstavkih“ namestu „odstavkov“; prosim naj se ta popravi.
Drugemu njegovemu nasvetu pa ne morem pritrjevati, ker bi se potem stavek še slabše glasil.
Deželni predsednik baron Winkler:
Mislil sem od začetka, da je gospod poslanec Kavčič svoj predlog nazaj vzel, zaradi tega se nisem oglasil k besedi (Klici — iftufe: le zaradi glasovanja), sicer bi bil nasvetoval, da se ta predlog ne sprejme. Saj je tudi dandanes tako; posamezni župani prihajajo tudi sedaj k shodom, v katerih se opravljajo opravila tako imenovanih okrajnih denarnic. Dosedaj ni bilo pri teh shodih takih neprilik, da bi zastran njih županije, ki štejejo več kot 1000 duš in imajo v istih shodih le svojega župana, škode trpele. Kakor je že gospod poročevalec omenil, bil bi zastop sestavljen po gospodu Kavčičevem nasvetu premnogoštevilen, in zarad tega prosim, naj se ta predlog odkloni.
cSnnbesjiaitpftttatttt:
3d) tu er be mir erlauben bie SIbftimmung nad) ben 2liinea§ uorjmtefjmett. (Prvi trije odstavki §. 3. obveljajo po odsekovem predlogu. — SDie erften brei
2ttinea§ be§ §. 3 merben nad) bem AuSfchufjantrage angenommen.)
3dj bitte jene §erren, welcf)e bent gufahantrage be§ <gerrn Abgeorbneten tabčič juftimmen, fid) ju er= fjeben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prosim gospode, ki pritrde 4. odstavku §. 3. po odsekovem predlogu, naj blagovolé se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Torej odpade glasovanje o predlogu gospoda Stegnarja.
Poročevalec dr. Vošnjak:
(Bere §. 4. in §. 5., katera obveljata brez debate. — Stelt bte '§§. 4 unb 5, welc£)e oljne Sebatte angeuommen werben.) (Bere §. 6. — 2ie§t §. 6.)
Poslanec Svetec:
Pri tem paragrafu in sicer pri prvi alineji bi nasvetoval majhno premembo. Na koncu prve alineje stoji namreč pristavek „dogovorno s političnim deželnim oblastvom". To se pravi, deželni odbor imenuje zdravnike, ampak le dogovorno z deželno vlado. Meni se tukaj zdi, da ima deželna vlada v tem primerljeji preveč pravice, kajti imenovanje zdravnika je gotovo ena najvažniših pravic. Deželni odbor in sploh dežela plačuje zdravnika in je ob enem za zdravstvene razmere in za točno izpolnjevanje zdravstvenih dolžnosti odgovorna, vlada pa ne plačuje nič, ampak ima le tudi dolžnost, paziti na to, da se zdravstvene razmere prav opravljajo. Torej tukaj ne bi bilo prave razmere. Dežela plačuje, deželna vlada ne plačuje nič in vender bi imele obedve enako pravico. To se mi zdi, da ni primerno in bi nasvetoval, naj se besede „dogovorno s političnim deželnim oblastvom popolnoma izpusté.	.	, ,
Ker pa priznavam, da mora imeti deželna vlada nekoliko vpljiva, ker ima ona vrhovno nadzorstvo za zdravstvene reči, bi nasvetoval, naj se restituirá vladni predlog, namreč, da se imenovanje mora naznaniti deželni vladi, ta pa ima pravico, ako se ni zvršila po postavi, oporekati ali pritrditev odreči, torej nasvetujem k temu paragrafu konec prve alineje tako-le: besede dogovorno s političnim deželnim oblastvom „im linberftanbniffe mit ber politifájen Sanbesbeprbe ju", naj se izpuste in namestu teh naj se reče, „in predno izda dekret, naznaniti političnemu deželnemu oblastvu“.
„Ta ima pravico imenovanju, ako se ni zvršilo po zakonu, odreči svojo potrditev“.
„Bub bor Aušfertigung be§ ®ecrete§ ber politi, fájen Scmbe§bei)brbe anjujeigen f)at".
„$iefe tjat ba§ 3tedjt, ber ©rnennung, toenn bie= felbe mit Aufjerachtlaffung be§ @e)e|e§ erfolgt tft, bte guftimmung ju berfagen."
Vse drugo naj ostane nespremenjeno; prosim slavni zbor, da bi te moji spremembi pritrdil.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki podpirajo ta predlog, naj blagovolé se vzdigniti.
(Se podpira. - 2Birb unterftüfct.)
Deželni predsednik baron Winkler:
Kot vladni zastopnik moram pritrjevati razlogom, katere je navedel gospod predgovornik. Vlada se gotovo ne bode vtikala v dotično opravilo, ako ne bode po postavi potrebno, ker spoštuje popolnoma avtonomijo deželnega zastopa. Jaz priznavam pravilnost teh razlogov, in to tem bolj, ker se vjemajo s prvotnim vladnim predlogom; samo pogrešam v predlogu g. poslanca Sveteca tiste besede, katere stoje v §. 6. vladne predloge, namreč: „in potem, ko je deželni zdravstveni svet po političnem deželnem oblastvu oddal dotično strokovnjaško mnenje“. Te besede je gospod poslanec v svojem predlogu izpustil, a mislim, da to ni pravilno, ker §. 10. državnega zdravstvenega zakona določno zahteva, da se pri imenovanji zdravnikov zasliši deželni zdravstveni svet. Ta §. 10. namreč pravi:
„£>er Sanbesfamtätsraii) ift bas beratfjenbe unb begutacf)tenbe Organ für bič bem SanbeScfjef obliegenben <5anitat§angelegenf)eiten bešSanbež; er ift inšbefonbere bei allen ©egenftänben, welche baš @anitat§Wefen im Allgemeinen betreffen ober — wenn gleich fpecietler ober localer 9tatur — bod) bon befonberer famtärer SBidjtigfeit finb, bann bei 83efefcung bon ©teilen be§ öffentlichen @anitat§bienfte§ im Sanbe ju berneljmen rc.".	\
Jasno je torej, da se mora, kadar se oddajajo službe, zaslišati tudi deželni zdravstveni svet. Sicer se vjematn s predlogom gospoda predgovornika.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Tudi jaz za svojo osebo pritrjujem predlogu gospoda Sveteca in bi nasvetoval naj se §. 6. tako spremeni, kakor je gospod Svetec predlagal. Kar pa se tiče deželnega zdravstvenega sveta, je to itak v državnem zakonu povedano, da se mora zaslišati, torej ni treba določbe tukaj ponavljati.
Deželni glavar:
O §. 6. glasovali bomo po oddelkih in sicer o prvem oddelku najpred le do besed „treh oseb“.
SBir werben bor Allem über bas erfte Alinea bon §. 6 bis ju ben SBorten „berfelben gebunben ift" abftimmen.
Sef) bitte fene §erren, welche bamit einberftanben finb, fich ju erheben.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prosim gospode, kateri pritrde dodatku, katerega predlaga gospod poslanec Svetec, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Drugi in tretji odstavek §. 6. obveljata po odsekovem predlogu. — ®aS jweite unb britte Alinea beS §. 6, werben nach bem AuSfchufk Anträge angenommen.)
Poročevalec dr. Vošnjak:
(Bere §. 7. — SieSt §. 7.)
Poslanec Stegnar:
Tukaj je zopet napaka, v 4. vrsti stoji „dogorno“ namestu „dogovorno“, to naj se popravi.
(§. 7. obvelja s tem popravkom. — §. 7. wirb mit biefer Sorrectur genehmiget.)
Poročevalec dr. Vošnjak:
(Bere §. 8. — Siegt §. 8.)
Poslanec Stegnar:
V §. 8. nahaja se tudi pogrešek. V 5. odstavku stoji: „vsak stalno nameščeni okrajni zdravnik“, v §. 5. pa smo ga krstili „okrožni zdravnik“. Torej je dosledno, da se ta izraz tudi tukaj rabi.
Druga stvar, zarad katere bi si usojal par besed izpregovoriti, je pa ta, da je v tem paragrafu največa ojstrina, največi trn, ki bode zbadal dosedajne gospode, kateri imajo zdravniško službo v svojih rokah. V mislih imam tukaj ranocelnike. Po §. 8. je možno ranocelnikom, da prevzamejo službo okrožnega zdravnika, a tii stoji, da smejo to službo le začasno dobiti. V poročilu občinskega odseka spredaj pa je to natančneje definirano in tam stoji:
„Sedanji ranocelniki ostanejo na svojih mestih in dokler so zmožni, opravljajo službe distriktnih zdravnikov. Tam, kjer dobivajo sedaj manj ko 400 gld., poviša se jim plača do 400 gld. Toda do petletnic in pokojnin nimajo pravice, ker so le začasno postavljeni“.
To pojasnilo občinskega odseka kaže, da je istina, kar sem prej trdil, namreč, da je to največji trn v tej postavi, ki ima sicer najboljši namen.
Razlogi, ki so se prej povdarjali, da bode zdravnikov vender le še manjkalo, so opravičeni; ali možno je tudi, da bodo ranocelniki tü in tam, ker so še sposobni za službo, ta posel prevzeli, in mogoče, da bodo tudi 10, morda 20 let službovali in opravljali v smislu tega zakona vestno svojo službo. Kaka plača jih čaka, ko bodo nezmožni postali, ko bodo opešali, ko jim bode starost branila delati za občni blagor?
Z ozirom na to obžalujem, da je v postavi izrečen princip, da se takemu zdravniku, dasiravno službuje deželi na korist in človeštvu na blagor, vsako upanje odreče, da bode na stare dni imel vsaj nekoliko gro-šov za se in svojo rodbino. Da stališče po deželi ni ugodno, veste, in to je tudi tukaj redno. Letne nagrade imajo po 150 gld. in osoda takega okrožnega zdravnika je torej na stare dni jako žalostna in ta določba postave bode težko vpljivala, da bodo dotični oglašali se in radostno poprijeli te naloge. Zato bi mislil, da bi bilo ne samo človekoljubno, ampak tudi pravično, ako bi se tukaj dostavilo naslednje:
„Ako ranocelnik več let vspešno namestuje okrožnega zdravnika, temu sme deželni zbor od slučaja do slučaja 25^ do 50^ njegove aktivitetne plače priznati kot pokojnino“.
„SSenn ber SSunbarjt burcß mehrere Saßre &en SDiftriftgarjt erfprießiicß bertritt, jo farm ihm ber Sanb* tag oon gall ju ^alt 25^ big 50# feiner Slctiöitätg* bejüge alg ¿Rußegenuß gewähren".
V podkrepljenje tega moram še dostaviti, da ne bode Bog ve koliko troškov vsled tega narastlo deželi, kajti spredej nam poročilo navaja, „da je najmlajši že star 44 let, sploh jih je le 7 pod 50 let,
8 med 50 in 60, 9 med 60 in 70 let, eden je star 72 in eden 80 let“. Izmed teh zdravnikov jih brž-
kone ne bode mnogo, ki bodo mogli še več let službovati in bodo opravičeni, to pokojnino zahtevati. Vsaj najmlajšim pa naj bode za prihodnje stare dni zagotovljena podpora.
(Predlog se podpira. — ®er Eintrag wirb un* terftüßt.)
ilßgeotbttefet ¿Baron Upfafitetit:
3d) bitte um’g SSort! gur Begrünbung beg Sim trageg, welchen ju [teilen ich mir erlauben werbe, wäre eg eigentlich nothwenbig, abermaig bie finanjieiie SSir* fung beg ©efeßeg, weicheg wir ju bohren im Begriffe flehen, ju beleuchten. ¿Racßbem bieg jebocß bereitg in ber ©eneralbebatte in umftänbiicher SSeife gefcßeßen ift, fo glaube idj barüber ßinauggeßen unb mich nur auf bie wenigen ¿Sorte befcfjränfen ju bürfen, bafg nach meiner Sinficfjt über ben ©ffect biefeg ©efeßeg in finan* jietier Dichtung ein ßocßgrabiger Optimigmug baju ge* hört, anjunehmen, bafg bie Stuften, welche ich toifi nicht fagen, bem Sanbegfonbe afiein, fonbern bem ganjen Sanbe, befonberg ben ©emeinben baraug erwacßfen wer* ben, fid) auf ein ißiug oon 5.000 fl. rebujiren. @g ift bieg ein Optimigmug, Weichen ich beinahe nicfjt faffen fann, unb weicher in grellem ÜSiberfprucße fteht mit bem, wag auf ©runb ber Berechnung oom Saßre 1873 behauptet Würbe, einer Beregnung, ber oon ber ¿Regierung, weiter baran lag, bag ©efeß jur ¿Durch* führung ju bringen, nicht wieberfprodßen worben ift. Samalg würbe auf ©runb biefer Berechnung eine ÜReßr* beiaftung beg Sanbeg oon 55.600 fl. in'g Siuge gefaßt, Wag bentt bodh für heute eine größere ¿Differenj ergibt, alg bie 5.600 fl. Sdj bin auch üollfommen überjeugt, bafg Wenige Saßre öollfommen genügen Werben, biefen Optimigmug in craffefter SSeife ju wiberiegen.
©ben aug bem ©runbe, Weil ber finanjieiie ©ffect beg ©efeßeg ein bag Sanb feßr befcßwerenber fein wirb, wenbe ich mich gegen bie Beftimmung beg §. 8, üer* möge weicher gefeßlicß normirt werben foU, bafg ben SCrjten ber Sinfprudh auf ißenfionen, ißren ginterbiie* benen Berforgungggenüffe unb ißren Stinbern ©rjießungg* beiträge in gleicher ¿¡Seife jufteßen foiien, wie bieg nach ben Beftimmungen beg $enfiongnormaieg für unfere Sanbegbeamten ber galt ift. ®§ würbe bag ¿uge* ftänbnig ber ¿ßenfiongfäßigfeit ßauptfäcßiich bamit mo* tioirt, bafg gejagt würbe, „wir müffen ben Slrjten bie ¿ßenfiongberecßtigung jugefteßen, weil wir fonft feine Bewerber für unfere Sinfteiiungen befommen". (yd) berfcßließe micß biefem äRotiüe nicßt, feße aber nicßt ein, warum mir ung mit einer berartigen Beftimmung für alle gufunft 5je <pän5e Jünben füllen unb idß giaube, bafg eg ooüfommen genügen mürbe, wenn wir für bie erften Befteiimtgen bie ¿ßenfiongfäßigfeit jugefteßen, für bie gufunft aber ung oorbeßaiten, ein ©ieicßeg ju tßun, Wenn eg notßwenbig fein wirb, aber nicßt üermöge beg ©efeßeg bemüffiget ju fein, eg ju tßun, wenn eg fonft nid)t notßwenbig wäre. Slug biefen ©rünbeit unb oßite weitere ¿¡Sorte ju Oeriieren, erlaube idß mir ju beau* tragen:
„@g feien im 5. Stiinea bie erften brei feilen: „Seber befinitio angefteilte ¿Diftrictgarjt ßat überbieg auf jwei in ben ©eßalt einrecßenbare SDienftaitergjuiagen ju 50 ©ulben nad) jurüdgeiegter je fünfjähriger ®ienft* jeit" ju erfeßen burdj bie ¿¡Sorte: „Seber befinitio an geftettte ¿Diftrictgarjt ßat überbieg auf jwei ¿Dienftalterg*
julagen ju 50 ©ulben nad) jurüdgelegter je fünfjähriger ®ienftjeit Anspruch-"
gfiac^ meiner Anfidjt ptte baš 5. Alinea ju lauten: Seber befinitio angefteHte ®iftrict§arjt t)at überbieä auf j met ®ienftalter§julagen ju 50 ©ulben nad) JuritcG gelegter je fünfjähriger ®ienftjeit Anfpruch", unb ich mürbe al8 ©rfa| für bie AuMaffung biefer $enfion§* beftimmung, bamit wir in ber erften Seit ben 3wecf, kompetenten für unfere ©teden ju erhalten, erreichen, fotgenben «Refolutionšantrag einjubringen mir ertauben: „®er £anbe§au§fchuh mirb ermächtiget, berück fiditigungžmerten Bewerbern um ©teden bon SiftrictS* ärjten fRulje = unb SSerforgungsgenüffe für fich unb bereu hinterbtiebene Angehörigen nach ben für ßanbe§be= amte beftehenben formen ju Saften be§ £anbe§fonbe§ in bem gade jujuficfjern, menn fidj nicht genügenb 8e» merber um fotdje ©tede metben, bie bertei Anfpruche
nicht fteden".	, .
„®iefe Sufidjerung ift jeboc^ erft nach einer ju* rüdgetegter jehnjähriger ®ienftjeit mirffam, erftredt Üd) nicht auf bie ©ienftatterSjutagen unb ift an bie 33e= bingung ju binben, baf§ folcfje ®iftrict§ärjte ju bem au§ ben 3M)e = unb ®erforgung§genüffen berfelben bem £anbe§fonbe ermachfenben Aufmanbe Beiträge ietften, metdje in ben erften ©ienftjaljren mit je 10 ?erjent, in ben fotgenben Sahren mit je 2 «ßerjent ihres @e= battes ju bemeffen finb“.	„ ,
3e nadjbem biefe meine Anträge ben Setfad be§ hohen £aufe§ finben ober oermorfen merben, mürben bann in ben nadjfolgenben Paragraphen einige Anbe* rungen at§ nothmenbig fich ergeben, metdje ju beantra* gen id) mir für biefen eon mir aderbingS nicht ermar= teten gatt ertauben merbe.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Kar se tiče predloga gospoda poslanca Stegnarja, tudi jaz priznavam in bi želel, da bi mi mogli sedanjim ranocelnikom dovoliti tako pokojnino, kakor okrožnim zdravnikom. To pa ni mogoče, ker za okrožne zdravnike smejo biti nastavljeni le promovirani doktorji. Ranocelniki bodo torej nameščeni le provizorično, dokler bodo mogli službo opravljati. Mogoče, da se jim bodo miloščine dovoljevale, to se bode pokazalo šele, ko bodo dalje časa službovali in dokazali, da morejo službo opravljati. Če bodo prišle posamezne prošnje za miloščino, bode deželni odbor, oziroma deželni zbor imel gotovo toliko milosti, kakor je skazuje pri enakih drugih prošnjah, ki mu vsako leto dohajajo. V postavo sprejeti pa obligatnost pokojnine za ranocelnike ne bi svetoval.
Proti predlogu gospoda barona Apfaltrerna pa se moram odločno izreči, kajti potem zgubi vsa postava svojo podlago. Plače 600, 700 in 800 gld. ne bodo vlekle zdravnikov v deželo. Te so tako majhne za visoko omikanega človeka, kateri je moral toliko let študirati, da zarad teh ne bode šel na taka mesta drugače, nego če bode vedel, da v najhujši sili dobi nekaj pokojnine in da tudi v slučaji nesreče njegova družina dobi kaj malega iz pokojninskega zaklada. Tudi bi bilo nekonsekventno, odtegovati zdravnikom prvih 10 let 10^, potem še po 2^ vsako leto in deželnemu odboru prepuščati, hoče jim li dati penzijo ali ne, akoravno bi se jim odtegljeji jemali. Zato nasvetuje odsek poseben penzijsk zaklad. Mislim,
da se nam ni bati prevelikih troškov iz deželnega zaklada za ta naslov, ker sem prepričan, kar že sedaj vidimo, da vsak zdravnik dela, dokler je mogoče, tako rekoč do konca svojega življenja in se ne da vpokojiti, sicer dobi konkurenta tja, kjer on živi m potem ne more shajati.
Torej prosim, naj slavni zbor to glavno določbo tega zakona sprejme.
Deželni glavar:
Proti prvim štirim odstavkom §. 8. ni ugovora, torej zamoremo o njih skupno glasovati.
(Obveljajo. — SBerben genehmiget).
Glede petega odstavka predlaga poslanec gospod baron Apfaltrern, naj bi se glasil: „Seber^ befinititi anqefteHte ®iftrict§arjt hat überbieg auf jttei ®ienft= altergjulagen ju 50 ft. nach jurücfgelegter je fünfjähriger Šienftjeit Anspruch."
Prosim gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj blagovole se vzdigniti.
(Se odkloni. — SBirb abgelehnt.)
Predlog je odklonjen, torej odpade glasovanje o resoluciji, katero nasvetuje gospod baron Apfaltrern.
Prosim gospode, kateri pritrde petemu odstavku po odsekovem predlogu s spremembo, da se reče v prvej vrsti „okrožni zdravnik“ na mestu „okrajni zdravnik“ naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Glasovali bomo še o dodatnem predlogu gospoda poslanca Stegnarja, kateri se glasi: „Ako ranocelnik več let uspešno namestuje okrožnega zdravnika, temu sme deželni zbor od slučaja do slučaja 25^ do 50^ njegove aktivitetne plače priznati kot pokojnino“.
Prosim gospode, ki se zlagajo s tem predlogom, naj blagovole vstati.
(Se odkloni. — SSirb abgelehnt.)
Poročevalec dr. Vošnjak:
I	(Bere §§. 9.-16., naslov in uvod iz priloge 70.,
ki obveljajo brez debate. — Siegt bie §§. 9	16,
Xitel unb ©ingang auS Beilage 70, »eiche ohne ®e= batte genehmiget werben.
Občinski odsek torej nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj blagovoli skleniti:
1.	Priloženi načrt zakona, s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino Kranjsko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane, se odobruje.
2.	Deželnemu odboru se naroča, temu načrtu pridobiti Najvišje potrjenje.
1.	®er beifolgenbe @efe|entwurf, betreffenb bie «Regelung beg ©anitätgbienftes in ben ©emeinben, gütig für bal §erjogthum Srain, mit Augfcljlufj ber Sanbeg* hauptftabt Saibad), wirb genehmiget.
2.	®er Sanbegaugfdjufj wirb beauftragt, bie AHerhödjfte ©enehmigung biefeg ®efe|entwurfeg žu erwirfen.
(Obvelja. — Angenommen.)
Dalje nasvetuje občinski odsek sledeči dve resoluciji :
1.	Deželnemu odboru se naroča, da službeno navodilo za okrožne zdravnike, katero bode po § 13. tega zakona izdal dogovorno z deželno vlado, predloži deželnemu zboru v prihodnji sesiji.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da za službene pote (§. 12.) na podstavi pridobljenih skušenj z ozirom na ležo in razteznost zdravstvenega okoliša, kakor tudi na število in opravila Stanovnikov po zaslišanji skladovnih občin, dogovorno z deželno vlado, določi okrožnim zdravnikom primerno odškodnino v povprečnem znesku.
1.	®er SanbeSaugfcpup fiat bie im ©intierftänb* niffe mit ber SanbeSregierung für bie ®iftrift§arjte ju erlaffenbe ®ienftinftruction bem Sanbtage in ber näcpften ©effion mitjutpeifen.
2.	®er SanbeSauSfcpuf) mirb beauftragt, für bie ®ienftreifen ber ®iftrift§arjte (§. 12) auf ®runb ber gemachten ©rfaprungen, in einem mit fftücfficpt auf bie Sage unb Slušbepnung beS @anität§fprengef§, fomie auf bie .gapf unb Sefcpäftigung ber Slemopner, nacp Slnpörung ber Soncurrenjgemeinben im ©intierftänbniffe mit ber SanbeSregierung, ißaufcpafbeträge für bie ein* ¿einen ©iftrifte feftjufepen.
Jtflgeorbtteter f*cdTeitj ^arott gipwegef:
gcp bitte utnS SBort! gcp möci)te mir erlauben, ¿um jRefolutionSantrage 1. bež Slusfcljuffeg fofgenben Stbanberungsantrag ju ftelfen:
„©§ fei anftatt bež SBorteS „mitjutpeifen" ju fepen baS SBort „borjulegen".
®amii mürbe a ucp eine größere Übereinftimmung mit bem ffooenifcpen ®ej:te pergefteHt merben.
Sßejüglic^ ber äßotitiirung biefeS Eintrages bejiepe icp pticp febigficp auf baSjenige, ma§ icp fcpon in ber ©enerafbebatte barüber oorjubringen bie ©pre patte.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Usojam se, ker v slovenskem tekstu stoji „predloži“, nasvetovati, naj se pritrdi nasvetu gospoda poslanca barona Schwegel-na, da se reče v nemškem tekstu „tiorjufegen" namestu „mitjutpeifen".
(Resoluciji obveljata s to spremembo. — ®ie beiben jRefofutionen merben mit biefer Säuberung ang e* nommen.)
Deželni glavar:
Gospod poslanec vitez dr. Bleiweis nasvetoval je resolucijo, ki se glasi:
Deželni zbor pričakuje, da bode visoka c. kr. vlada z ozirom na troške, katere si je naložila dežela z uravnavo zdravstvene službe, skrbela v isti meri za javno zdravstvo, zlasti pomnožila v državni službi na Kranjskem stoječe zdravstveno osobje in nastavila pri vsakem c. kr. okrajnemu glavarstvu vsaj enega plačanega c. kr. okrajnega zdravnika.
Poročevalec dr. VoŠDjak:
Resolucija je prav umestna in priporočam, da se sprejme.
(Obvelja. — Singenommen.)
S tem zakonom je rešena tudi vloga društva zdravnikov kranjskih, ki je prosilo, naj se ta zakon sprejme.
Deželni glavar:
Sprejel sem interpelacijo gospoda barona Apfal-trerna in tovarišev. Prosim gospoda tajnika, naj jo prebere.
(Tajnik Pfeifer bere: — ©ecretär Pfeifer liegt:)
gitferpelTafiott.
„2Bie es ber Slufmerffamfeit ber f. f. SanbeSre* gierung gemip nicpt entgangen ift, paben bie Slattern in ber ©tabt Saibacp unb in beren Umgebung berjeit ben epibemifcpen ©par after unb finb bie ©rfranfungen an benfefben in ben fepten 2 Sßocpen in pöcpft beuu* rupigenber Sßeife in ber gunapme begriffen.
gm gntereffe ber ©erupigung ber burcp biefen ^uftanb aufgeregten ©emütper ift eS im fjofjen ©rabe münfcpenSmertp, in bie Kenntnis ju gefangen, unb mirb bemnad) bie f. f. SanbeSregierung gefragt:
SSefdje Sfnftaften feitenS ber ijieju berufenen ©tabtgemeinbe getroffen morben finb, um bem meiteren Uberpanbnepmen ber ©pibemie tpunficpft ©inpaft ju tpun.
Saibacf), ben 13. gčinner 1888.
33aroit Sfpfaftrern.
grp. n. ®aufferer.	®r. SRauer.
SDefcpmann.	SlffonS ,goiS.
©. Sucfmann.	SiuerSperg.
3f. ti. @utmanStpaf = i8en= Seop. grp. ti. Sicptenberg. henutti.	©cpmegef.
^aitbesprftftbetti greipcrr t). §5ittftfer:
®er tperr SanbeSfanitätSreferent ift in ber Sage, bie tiorfiegenbe gnterpeffation fofort ju beantmorten.
flegiemtttgsrafj) Pr. $eesliatfjer:
Sn ben erften Sagen bes SRonateS SRotiember pa* ben fic§ bie erften gäffe ber Slattern ergeben. ŠteleS Stuftreten tion Slattern pat bie SanbeSregierung tier* anfapt, ben ©tabtmagiftrat ju beauftragen, oon 7 ju 7 ®agen ber Regierung Script ju erftatten über ben SSerfauf ber föfatternerfranfungen in ber ©tabt, fo bafs bie offijtefle Sericpterftattung erft tiom 20. ' 9to= tiember beginnt. ®ie fSericpterftattung ift tion 7 ju 7 Sagen erfolgt unb baS ©rgebniS ber fSfatternerfran* fungen mar baS, bafS in ber 1. SBocpe 9, in ber 2. 15, in ber 3. 16, in ber 4. 11, in ber 5. 8 ¿fattern* erfranfungen tiorgefommen finb. gtt ber 6. SBocpe er* gaben fiep 31, in ber 7. SBocpe 43 gälte. ®er ©e* fammtftanb ber fflfatternfranfen mar am 10. gänner 92 iip mufj jeboep pinjufepen, baf§ bei biefer ©tatiftif bež SßocpentierfaufeS, mefepe icp gegeben pabe, bie ©rfran* fungen im ©pitale niept mitgejäpft finb, fonbern nur bte ©rfranfungen in ber ©tabt fefbft. SBenn idp aber fage, bafS bie ©efammtjapf am 10. gänner 92 betragen pat, fo finb barin audp bie Staufen beS SfatternfpitateS begriffen. Sas föfatternfpitaf ift nämfiep mit 28 Sranfen belegt. ®ie§ bin icp in ber Sage über ben fßerfauf unb ©tanb ber Slattern mitjutpeifen.
„ , ,0 .	. «m _______ XIII. Sifeung am 13. Jänner 1888
XIII. seja dné 13. januarja 1888. —
®ie ©teflung bet ^Regierung beftept tn SDi9enbe’«-Sie erfte Fiction, wie ich bereits tmtgetkttt ^abe, fipitanb barin bafs ber ©tabtmagiftrat aufgeforbert würbe St gu«Hatten. SRad)bent ber erfte Sertdjt einaetaufen war, würbe an ben ©tabtmagtftrat ettt ®r-laft gegeben, worin er aufgeforbert würbe, ber Statterm franibet* fein fcfjarfteS lugemnert guguwenben, fofort barauT J bringen, bie tReöaccination tu ber Stabt burduufübren bie Stnfcfiaffung eines SeSinjectumSafppa* rates m befciieunigen für bie beffere ©ttrÄfufoung ber SeSinfection in ber ©tabt gu forgen unb über baS
ber SanMMuho.f, m* oorijergegangenem perföttlid)em (Smoernejmen mit bem ©anitätSbepartement, etnen ©rtajl an bie SoifS' it ^ ERittelfchuien fowie an bie SehrerbitbungSanltatt gegeben eSmöqe barauf ijingewirlt werben bafs fowot)i bie ßebrS als au* alle ©djüier ftd) einer «ettaccinatton untergeben. (Sin jgwang in biefer Segte^ung ift bet nuferer @efe|gebung noch nicht guläfftg. (Gegenwärtig ift bie iReöaccination an ben ©dfuten eben im 3^9 ■ ©eftern ift noch aufjerbem ein fei)r etngebenber ©rlaft an ben ©tabtmagiftrat ergangen, tn to.elc^™ berfetbe aufgeforbert wirb, bie Söia11erniranff)e11 als ©ptbemie gu erflären unb barauS aüe Sonfequengen, bte bamit in Serbinbung finb, gu sieben.
f|Ä? ®
unb ein anberer pE, in welchem ber ©rtrantte tnS
@^tOS08a8 ^ii^gebung ber ©tabt Saibatfi betrifft ift ailerbingS bie Slatternfranfheit f^on bafelbft bem ERonate Elotiember aufgetreten, baljer eS wahr-fd&einlicf) ift bafs bie Stottern oon ber Umgebung in bie <Stabt öerpflangt würben. ®ie erften pEe^ ereigneten fidi in togarie, bie fpätern in ©tefan&borf unb lefct berrfcbt bie Stranfbeit noch in S'obrunje, ©t. ERartut, ERofte unb Sobrooa, fo, bafs wir gegenwärtig gerabegu oon einem ©orbon berfeudjter ßrtfdjaften «wgeben finb • unb nachbem bie erften SlatternfaEe m ber Umgebung aufgetreten finb unb erft hinterher tn ber Stabt fetbft 9fo ift eS wahrfcheinlid), bafs bte Serpflangung, mie oereltä moäfint, »on »»Sen fyer jtatttetat« 5«t ^di habe noch Mt erwähnen, bafs »ngeftfflts oer Shatiadie bafs in ©tefanSborf SlatternfaEe aufgetreten «nb unb untere SBaidJe nach ©tefanSborf unb tn bte fogenannten Sßäfcherbörfer hinausgegeben wirb, um
bort gewafdjen gu werben, was gu einer gett, wo in ben SSäf*erbörfern bie Stottern graffiren, mit grober °?nfection§qefaíir oerbunben ift, oon ber ^Regierung eben» faES ERafjregeln getroffen worben finb. ©S würbe tn biefer Segiehung ber ©tabtmagiftrat beauftragt, btefen SBäfcbeoerfebr in .ber ftrengften SBeife gu überwachen. Sn weicher SBeife er bieS üerfucbt £)at weih man noch nicht, barüber t)at bie ^Regierung noch feinen Sertcht erholten; fie gebenft aber bem ©tabtmagiftrate überhaupt nahejutegeV ob eS fich nicht empfehlen würbe, na* bem Seifpiete anberer Stabte and) tn ßmbaih eine anftalt gu errichten, eine ftabftfäe Söafdjeanftatt, was ja befonberS gu Seiten oon ©ptbemten auch b»§ Seite
mn Seiüqtid) beS ©pitateS fann ich nod) bie Slufflq* mnq geben, bafs ber ©tabtmagiftrat aufgeforbert würbe, ein ©pital unb 5war ein SRothfpttal gu errieten, benn baS gegenwärtige in ber	olanafiltate tft befefjt unb
baS eigentliche ©pibemtefpital ift an bie gwangltnge beS S w angS arbeitsf) auf eS oerpadjtet, welche aus pa|-manget bafelbft bistocirt werben mufften.
Sie ©tabtgemeinbe gef)t, wie id) jeboch nicht ofmiel oernommen, fonbern prioatim gehört habe - 1° eben baran, baS fogenannte ©upanc fd)e §auS atS SIat= ternfpitat gu miethen. (Poslanec dr. Vosnjak. — georbneter Sr. Sosnjaf: „Sft fchon gemiethet! ).
«iE bieS nicht beftretten, eS ift mögtid), aber gur ffett mo ber ftübtifche OefunbtjeitSratt) baS ©ihungSprotofoE 00m 10. Sänner ber SanbeSregierung oorgetegt h«-war barin nur enthalten, bafs ber ©tabtmagiftrat baran aehe baS erwähnte ipauS gu miethen. Stuperbem würbe ber ©tabtmagiftrat nod) aufgeforbert, oon nun an etnen täglichen £raufenrapport oorgutegen.
SafS finb bie Stufftärungen, weiche ich bem h°|en cgaufe über ben ©taub ber Slatternepibemie unb über bie bieSfaES getroffenen Serfügungen gur Kenntnis gu bringen bie ©h*e í)atte-
Deželni glavar:
Prihodnjo sejo določujem za torek 17. t. m. ob
10.	uri dopoldne, s sledečim dnevnim redom.
(Glej dnevni red prihodnje seje. - ©iehe bte SageSorbnung ber nachften ©ifeung.)
Finančni odsek zboruje jutri ob 3. uri popoldne; upravni odsek jutri ob 10. uri dopoldne m občinski odsek v ponedeljek popoldne ob 3. uri.
Sklenem sejo.
Konec seje ob 2. uri 15. minut popoldne. - SdM »«	15 *«"• md>n,i,'“9#
Založil kranjski deželni odbor.
Tiskal J. ft. Milic.