Če bi zdržal, bi ga bilo za počitnice dovolj Čeprav letošnja zima ni najbolj darežljiva s snegom, pa ga je v višjih predelih le dovolj, da se smučarije željni lahko po mili volji naužijejo zimskih radosti. Ker pa postaja tovrstna zabava vse dražja in je vse manj tistih, ki si jo lahko privoščijo, bi bilo prav, da bi narava natrosila bele opojnosti tudi za vse ostale. Zimske počitnice so pred vrati in da bi si upravičeno zaslužile to ime, bi bili snega najbolj veseli naši šolarji, ki bi si tako lahko pripravili veselje na snegu kar pred domačimi vrati. Zatorej dragi šolarji, držimo pesti za vas, da bi vas zima nagradila za vaš polletni trud v šoli z obilico snega, na katerem bi si nabrali novih moči za drugo polletje. HBHH »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Jože Golič, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Breda Verstovšek in Milan Zupanc. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva : .Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. Celje - skladišče D-Per III 5/1986 1119860841.1 COBI SS e Leto IX številka 1 Januar 1986 ■__ Sprejet program aktivnosti Skupščinske volitve bodo predvidoma 13. in 16. marca V ' Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL sta se 9. januarja sestali na skupni seji in obravnavali poročilo o poteku političnih aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve. Kljub prizadevanjem in večkratnim pozivom k evidentiranju le-to ni potekalo zadovoljivo, o tem namreč pričajo tudi podatki, zato so člani obeh organov ponovno pozvali odgovorne dejavnike v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, da do kandidacijske konference še evidentirajo možne kandidate za sestav delegacij. Doslej je bilo namreč evidentiranih 3244 občanov, ker pa pričaku- jejo, da vsi evidentirani ne bodo sprejeli kandidature, se lahko zgodi, da delegacije ne bodo popolne. Po zadnjih zbranih podatkih je evideniiranih 1424 žena, članov Zveze komunistov je 592, mladih do 27. leta starosti 679, članov Zveze borcev 63 in 84 drugih narodnosti. Pregled evidentiranih možnih kandidatov za nosilce najodgovornejših funkcij smo objavili v našem časopisu. V nadaljevanju skupne seje so člani obeh organov obravnavali dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki naj bi štel v naslednjem mandatu 22 članov. Občinski svet Zveze sindikatov in Ob- činska konferenca SZDL sta predlagani dogovor sprejela na skupni seji 20. 1. 1986. Med drugim sta omenjena orpapa na predlog svojih predsedstev sprejela tudi rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil za volitve članov delegacij in delegatov za skupščine DPS in SIS ter za konstituiranje delegatskih skupščin v letu 1986. Nazadnje velja opozoriti še na odgovornost družbenopolitičnih organizacij, tako v krajevnih skupnostih kot v organizacijah združenega dela na dosledno spoštovanje in izvajanje sprejetih nalog. jk m® * ji * #AK1nlWÄl - g|p|ll IPiUJW-- um $$ n Ä «Hr ‘vit 9 * ; r ;v i* ^ & ™ Jm&nI Ä 1 , ■ Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da smo vsebinsko zasnovo v preteklem letu uspešno uresničili. Takšnega mnenja je bil uredniški odbor, izdajateljski svet pa tudi mnogi bralci. Seveda pa brez težav in neuresničenih želja tudi ni šlo. V prvi vrsti so nas lani pestile finančne težave zaradi več kot podvojenih stroškov tiska in papirja. Prav zaradi tega nam ni uspelo uresničiti že dolgoletne želje in tudi potrebe po prehodu na štirinajstdnevnik. Čeprav smo to potrebo zapisali v srednjeročni program, pa je vse odvisno od finančnih možnosti. Da bi bil naš časopis za vas, dragi bralci, še bolj zanimiv, predvsem pa da bi vam nudil čimveč informacij, smo v vsebinsko zasnovo za letošnje leto zapisali nekatere novosti. Tako načrtujemo več stalnih akcij, s katerimi želimo spodbuditi v krajevnih skupnostih večjo skrb za urejeno okolje, večjo prometno varnost, prav ta je namreč v naši občini precej zaskrbljujoča. Med letom bomo spremljali urejenost gostišč in njihovo ponudbo, ob koncu leta pa bomo na javni prireditvi proglasili najboljše. Prav tako bomo spremljali dosežke naših športnikov in ekip, ob koncu leta pa najboljšim podelili posebna priznanja. Pisali bomo tudi o delu in dosežkih posameznih kulturno-umetniških skupin, najboljše pa povabili na zaključno prireditev, ki bo v kulturnem domu v Žalcu. V preteklih dveh letih smo vsak mesec pripravili širši zapis-o krajevnih skupnostih, sedaj pa vas bomo obiskali v posameznih vaseh in zaselkih, ki v svojem življenju in delu skrivajo marsikaj zanimivega. V tem letu bomo imeli skupščinske volitve, kongrese družbenopolitičnih organizacij, v ospredju pa bodo naloge za uresničevanje srednjeročnega programa in gospodarske stabilizacije. Prav tem aktivnostim bomo namenili še posebno pozornost. Da bi bil Savinjski občan čimbolj zanimiv za čim širši krog bralcev, vas prosimo, da nam sporočite ali pa sami zapišete, kaj je zanimivega v vaši bližnji okolici. Veseli bomo vsake pobude ali prispevka. Obvestilo bralcem Zaradi siabo vidnih in netočnih naslovov, odtisnjenih na Savinjskem občanu, so se najbolj jezili poštarji. Vsak mesec pa smo prejeli precej pripomb od naših bralcev. Končno nam je ta problem uspelo rešiti z nalepkami, ki nam jih bodo odslej pripravljali v Hmezadovem računalniškem centru. Čeprav smo seznam temeljito pregledali in dopolnili, pa vseh napak gotovo še nismo popravili. Zato vaš, dragi bralci, prosimo, da nam z dopisnico ali telefoni-čno —■ na številko 711-433 — sporočite morebitne nepravilnosti v naslovu. Nekateri naslovi se podvajajo in če v tem primeru dobivate dva izvoda, nam prav tako, prosimo, sporočite, ker je strošek odvisen tudi od števila natisnjenih izvodov. Če pa kakšno gospodinjstvo ne dobiva našega časopisa, nam sporočite naslov, pa tudi za spremembe naslovov vas prosimo, da nam jih sporočite. Najbrž ste opazili, da je januarska številka tanjša in da obsega le osem strani. Tudi februarska številka bo izšla na osmih straneh zaradi popravila tiskarskega stroja v ČGP Večer Maribor. Predvideno vsebinsko zasnovo bomo tako začeli uresničevati v mesecu marcu, ko bomo začeli izhajati zopet v normalnem obsegu. V tem času pa se bomo trudili, da vas bomo kljub skrčenemu opsegu seznanjali z najpomembnejšimi dogodki. Uredništvo Naša telefonska številka 711-433 in 711-451 Janez in Matjaž Debelak v našem uredništvu pred odhodom na tekmo za svetovni pokal v Klingenthal, kjer sta v soboto dosegla odlični uvrstitvi. Matjaž je bil 13. Janez pa 43. Točke v svetovnem in evropskem pokalu Pred dobrimi desetimi leti, ko so posamezni zanesenjaki v Braslovčah ustanovili Smučarsko društvo in potem združili sile z Andražani, ni nihče pričakoval, da bodo njihovi učenci tako kmalu prodrli med najboljše skakalce v svetu. Med mnogimi mladimi junaki sta se tedaj po zaietišču skakalnic, pod Dobrovljami začela spuščati tudi brata Matjaž in Janez Debelak, v letošnji sezoni pa sta z odličnimi skoki prvič osvojila točke v svetovnem in evropskem pokalu. Tako je Matjaž na tekmi za svetovni pokal v Chamo-nixu prvič osvojil točke za odlično osmo mesto. Čeprav je prvič skakal na novoletni turneji, se je kar na treh tekmah uvrstil v finale, v Innsbrucku pa osvojil celo 20. mesto. Ugotovitev strokovnjakov, da je Matjaž perspektiven skakalec, ta z letošnjimi rezultati že dokazuje. Ob obisku v našem uredništvu —? pred odhodom na nove tekme za svetovni pokal v DDR in na Japonskem — smo mu zaželeli veliko športne sreče in dolgih skokov. »Sem v dobri formi, letos me prvič ne pestijo poškodbe, skačem tako, kot znam in če bo vse po sreči, bodo tudi rezultati dobri. Še posebej pa se želim za- hvaliti delavcem in vodstvu Tekstilne tovarne Prebold za veliko razumevanje, brez katerega vsega tega ne bi mogel doseči,« je še dodal Matjaž, mi pa smo mu obljubili, da bomo držali pesti, ko se bo spuščal po zaietišču skakalnice. »Čeprav sem še mladinec, se mi je uspelo z dobrimi skoki uvrstiti v reprezentanco za turnejo treh dežel, tekmo za svetovni pokal v DDR, februarja pa me čaka svetovno mladinsko prvenstvo v Lake Placidu. Dosežki na turneji treh dežel so doslej moj največji uspeh, še zlasti 11. mesto v skupni uvrstitvi. Čutim, da sem v dobri formi, zato upam, da bom dosegel še kak dober rezultat,« je pristavil Janez. Tekme treh dežel se je udeležil tudi Jože Verdev in je kljub poškodbi dosegel dobre rezultate. »V letošnji sezoni smo dobro Startali, najmlajši dosegajo vse boljše rezultate. Za nas pa je veliko priznanje tudi zaupanje za organizacijo državnega mladinskega in pionirskega prvenstva,« nam je povedal tehnični vodja Smučarskega kluba Jože Oblak. jk TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA Razprodaja zimskih oblačil in obutve za vso družino od 20. januarja do 1. februarja 1985 Znižanje cen do 40 % nama - hiša dobrega nakupa Progi rar nsl ka volil Ina sej " "*N a komunistov Na seji, ki bo 12. februarja, bodo izvolili tudi novo vodstvo Ob izteku'štiriletnega mandata se bodo komunisti Občinske konference ZK sestali na pro-gramsko-volilni seji, na kateri bodo ocenili delo v preteklem letu, družbenoekonomske in politične razmere v občini, sprejeli programsko usmeritev dela in izvolili novo vodstvo. Na zadnji seji je Občinski komite sprejel predlog novega vodstva in ga dal v obravnavo osnovnim organizacijam. Za predsednika je predlagan Franjo Tilinger, za sekretarja Vojko Kro-pivšek in za izvršnega sekretarja Viktor Furman. »Dejavnost občinsk» organizacije ZK po programsko volilni konferenci ie bila tako v družbenopolitičnem kot gospodarskem življenju izredno razgibana. Zaradi vse večjega zaostrovanja družbenoekonomskih razmer smo tudi v Zvezi komunistov morali prilagoditi naše delovanje tem pogojem. Večkrat smo na dnevni red posameznih organov uvrščali vprašanja, ki so bila povezana s samoupravnim in družbenoekonomskim položajem delavcev v posamezni delovni sredini. Čeprav smo prav v tem obdobju veliko govorili o delovanju političnega sistema in o utrditvi lastnih vrst, pa moramo priznati, da na tem področju nismo dosegli vid- FRANJO TILINGER, roj. 1925, član ZK od lota 1945, aktivni udeleženec NOB, direktor KIL Liboje, sekretar aktiva komunistov direktorjev, je predlagan za predsednika Občinske konference ZKS. nih premikov. Kritično moramo oceniti, da se nam težave na področju delovanja delegatskega sistema še naprej kopičijo. Skupščine interesnih skupnosti so na zadnjih dveh zasedanjih bile v večini nesklepčne, nesklepčen pa je bil tudi družbenopolitični zbor. Komunisti se moramo ponovno vprašati, kje so vzroki za takšno stanje, hkrati pa tudi ugotavljati odgovornost komunistov delegatov,« je v poročilu med drugim zapisalo predsedstvo. Čeprav je evidentiranih za skupščinske volitve 592 komunistov, pa glede na skupno število 3244 to ni dovolj. To pa pomeni, da se komunisti ne želijo vključiti v družbenopolitično delo, kar je seveda slabo. »Naša trajna dolžnost je, da dosledno spoštujemo in uresničujemo družbeno sprejeta merila kadrovske politike. Zavzemati se moramo za uveljavljanje načela rotacije in zamenljivosti kadrov, za uveljavljanje novih ljudi iz materialne proizvodnje, pri tem pa še posebej mladih in sposobnih kadrov. Premalo smo v preteklem obdobju storili za razreševanje življenjskih interesov mladih. Mla-dinci-člani ZK morajo biti bolj aktivni v mladinski organizaciji. Še vedno je med komunisti pri- I VOJKO KROPIVŠEK, roj. 1951, član ZK od leta 1968, sedanji izvršni sekretar Občinskega komiteja ZK, je predlagan za sekretarja občinskega komiteja. šotna miselnost, da je dovolj, če prisostvujejo sestanku osnovne organizacije, ob tem pa se ne zavedajo, da je njihova dolžnost delovati v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih organih, predvsem pa v frontni SZDL. Po 13. seji CK ZKJ smo razkrili pomanjkljivosti pri našem delu, vendar pa bistvenih premikov še nismo zabeležili. Če smo očistili naše vrste, s tem še nismo izboljšali dela. Le z delom, ne pa s parolami bomo vrnili ugled Zvezi komunistov. Tedaj se bo tudi povečala pripravljenost za vstopanje novih članov predvsem iz vrst mladih. Razmere v združenem delu so vsak dan težje. O tem pričajo tudi rezultati. Veliko je bilo narejenega za odpravo notranjih slabosti. Na pobudo komunistov so bile opravljene mnoge akcije, ki so že in še dajejo rezultate, vendar pa zunanji vplivi te dosežke v veliki meri izničijo. »Te in še nekatere ugotovitve med drugim povzemamo iz poročila, ki so ga na programsko volilnih sejah obravnavali komunisti v osnovnih organizacijah, te pa se v teh dneh zaključujejo. jk VIKTOR FURMAN, roj. 1956, član ZK od leta 1975, predmetni učitelj na osnovni šoli Vlado Bagat Braslovče, je predlagan za izvršnega sekretarja Občinskega komiteja. Zahvala aktivistom in krvodajalcem __________——s Občinska organizacija Rdečega križa Žalec se iskreno zahvaljuje vsem svojim članom, aktivistom, mladim članom na osnovnih šolah, delovnim ljudem in organizacijam ter skupnostim pa tudi vsem občanom za ustvarjalno prostovoljno delo in izkazanó solidarnost ter pomoč pri uresničevanju humanih, solidarnostnih in družbeno koristnih aktivnosti v letu 1985. Zahvala gre še posebej 1869 krvodajalcem, ki so v preteklem letu darovali kri v trinajstih krvodajalskih akcijah. Z njihovo pomočjo je bilo zbranih 679.860 mililitrov krvi, ki je rešila prenekate-ro človeško življenje. V upanju, da se bodo v enaki meri udeleževali akcij Rdečega križa vsi dosedanji udeleženci, želi občinska organizacija vsem srečno, zdravo, predvsem pa mirno novo leto, v katerega smo zakorakali. Letos bo Občinska organizacija RK skupaj z Zdravstvenim centrom Celje — oddelek za transfuzijo krvi — pripravila v naši občini deset krvodajalskih akcij. Prva bo že ta mesec in sicer 29. januarja v Petrovčah, v prostorih osnovne šole. Naslednja bo 18. aprila v Šempetru, sledile pa bodo še akcije na Vranskem 14. maja, v Grižah >11. junija, v Preboldu 2. julija, v Libojah 8. oktobra, na Vranskem 15. oktobra, v Petrovčah 19. novembra, v Šempetru 26. novembra in v Preboldu 10, decembra. Z Zavodom SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani pa načrtujejo po dve krvodajalski akciji na Polzeli, in sicer v marcu in septembru, ter v Žalcu junija in decembra. O kraju in času akcij pa bo občinski odbor RK krvodajalce sproti obveščal. ^Po poteh Štirinajste ^ SAMI ODGOVORNI ZA SVOJO USODO ZA PREDSEDNIKA IZVOLJEN IVAN VODLAN, ZA SEKRETARJA KAREL SEIBERT Pretekli teden so se na skupščini sestali delegati Občinskega sveta Zveze sindikatov, na njej pa so obravnavali poročilo o delu v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, oceno občnih zborov osnovnih organizacij in konferenc ter sprejeli programske usmeritve. Po končani skupščini se je na prvi seji sestal novoizvoljeni občinski svet in med drugim izvolil za novega predsednika Ivana Vodlana, Karla Seiberta pa ponovno za sekretarja. »Po štirih letih skupnega dela moramo na skupščini občinske organizacije oceniti, kako smo uresničevali svojo družbeno vlogo, v razpravi moramo spregovoriti o pripravah na kongresa ZSS in ZSJ ter izoblikovati smernice za naše daljnje delo. Zavedamo se, da bomo večji razvoj dosegali le z boljšim delom in z zavestjo, da smo sami odgovorni za svojo usodo. Predvsem je pomembno, k»ko se bomo lotevali problemov. Še pomembneje pa je, koliko se bomo izkazali in potrdili pri uresničevanju sprejetih nalog kot mo- bilizator celotnega članstva. Ne kaže se pretirano hvaliti z doseženim, še manj pa sejati malodušje, lahko pa smo samozavestni ob rezultatih,« je uvodoma poudaril v svojem referatu Karel Seibert. »Gospodarska situacija nas obvezuje, da deloma mnoge težave, ki smo jih zahvaljujoč visoki stopnji razredne zavesti večine delavcev v glavnem uspešno premagovali. Zavedali smo se, da smo v sistemu samoupravljanja sami odgovorni za lastno usodo, ki jo moramo krojiti predvsem v svojih delovnih sredinah. V tem je velika prednost samoupravljanja, ki ga moramo še dograjevati na osnovi izkušenj in novih spoznanj. V preteklem obdobju smo si prizadevali za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, uveljavljanje načela dobrega gospodarjenja, odločanja o pogojih in rezultatih dela ter s tem zagotavljali boljšo socialno varnost delavcev. Prizadevali‘smo si za sprejemanje in uresničevanje stališč, ki so odraz skupnih interesov,« je v nadaljevanju dejal Karel Seibert, nato pa tudi kritično ocenil slabosti v delu sindikalnih organizacij. V razpravi so delegati med drugim opozorili na težaven položaj kmetijstva in proizvodnje hrane, pri čemer je Srečko Čater dejal, da delavci v živinorejski proizvodnji kljub težkim pogojem nikdar ne pomišljajo na prekinitev dela in na izsiljevanje osebnih dohodkov, kot to po njegovem neopravičeno počno velenjski rudarji, saj se predvsem zavedajo odgovornosti pri proizvodnji hrane. Beseda je tekla tudi o položaju in aktivnosti delavcev pri zasebnih obrtnikih, povezanih v osnovno organizacijo sindikata. Kritično je med drugim bil ocenjen tudi odnos do inventivne in inovacijske dejavnosti, v njej se namreč srečujejo s precejšnjimi težavami. Nazadnje so se za prizadevno delo dosedanjim članom občinskega sveta zahvalili in izrekli priznanje predsedniku Branku Povšetu. jk IVAN VODLAN, roj. 1932, Elan ZK od leta 1952, po poklicu kmetijskih tehnik, aktiven družbenopolitični delavec, doslej zaposlen v DSSS SOZD Hmezad, je bil izvoljen za predsednika Občinskega sveta Zveze sindikatov. KAREL SEIBERT, roj. 1951, član ZK od leta 1980. organizator dela, dosedanji sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov, je bil ponovno izvoljen za opravljanje dolžnosti. VINKO KOVAČIČ, član predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije, je na skupščini izrekel priznanje Občinskemu svetu za 'delo v preteklem štiriletnem obdobju in opozoril na naloge v pripravah na kongrese. Na Celjskem in seveda tudi v naši občini se že pripravljajo na pohod po poteh XIV. divizije, ki se bo pričel 6. februarja. Potekal bo v štirih etapah, tako kot doslej, obeta pa se nekaj sprememb. Leto naj bi se pohoda udeležilo 500 mladih, vojakov in borcev, ki na ta način ohranjajo revolucionarno tradicijo. Med pohodom načrtujejo usposabljanje mladih v vojaških veščinah, različna tekmovanja, proslave in prireditve. Večje bodo v Gračnici, na Graški gori pri Belih vodah ter na zaključku pohoda — 14. februarja — na Ljubnem, kjer bo zaključek pohoda. Mladinci naše občine se bodo udeležili pohoda v tretji etapi- T. Tavčar Zlata značka Adiju Vidmajerju Na tradicionalnem novoletnem srečanju v skupščini Slovenije je Adi Vidmajer prejel zlato značko Zveze teles-nokulturnih organizacij Jugoslavije. To visoko zvezno priznanje je prejel kot dolgoleten in uspešen atlet, saj je še kot aktiven tekmovalec kazal velik smisel za organizacijsko in strokovno delo. Nikdar mu tudi ni bilo žal časa za sodelovanje na telesnokulturnem področju v naši občini. Izkazal se je kot pronicljiv telesnokulturni delavec v Partizanu Slovenije. Njegova poglavitna prizadevanja so bila vselej usmerjena k razmahu telesne kulture v osnovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Bil je prizadeven predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev celjske regije. Pod njegovim vodstvom je planinstvo doživelo izreden razmah, ustanovljena so bila nova društva, zgrajene razne koče in opravljeno še marsikaj. Planinstvo je dobilo tisti pomen, ki mu gre kot rekreaciji delovnega človeka. V okviru Slovenije je prvi opozoril na planinstvo kot na močan dejavnik vzgoje za vseljudsko obrambo. Pridružujemo se čestitkam z željo, da bi ga še srečevali na planinskih poteh ter da nam bi tudi v bodoče pomagal pri razreševanju težav, ki se pojavljajo v tovrstnih društvih. Planinci Savinjske doline Razpis Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Žalec vabi krajevne konference SZDL in druge družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva v občini Žalec, da oblikujej® predloge za ’ podelitev Priznanj 0F slovenskega naroda Priznanja OF podeljuje organizacija SZDL posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena v razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema ter uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF podeljujejo organizacije SZDL 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Izjemno je možno dati ta priznanja posameznikom tudi ob drugi priložnosti — ob življenjskih jubilejih, upokojitvah in podobno. Letos bo-Občinska konferenca SZDL Žalec podelila skupaj deset priznanj. Predloge za srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje Občinska konferenca SZDL, naj pošljejo predlagatelji iz prvega odstavka tega razpisa najkasneje do 15. marca 1986 žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Predlog za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 15. marca 1986 predsedstvu krajevne konference SZDL v tisti krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat deluje. Žirija posebej opozarja krajevne konference SZDL, naj skladno z določili pravilnika o podeljevanju priznanj OF podeljujejo priznanja ob praznovanju obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, to je na proslavah, ki jih prirejajo ob dnevu spomina na ta zgodovinski dogodek. Predlogi morajo poleg nekaterih osnovnih podatkov vsebovati še utemeljitev, zato jih posredujte na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobite pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Žalec OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA DOLINA Razpis tekmovanja Mladi in kmetijstvo r i. K tekmovanju se lahko prijavi vsaka 00 ZSMS ali aktiv mladih zadružnikov, ki se prijavi v roku, dogovorjenem z OK ZSMS, ki je z zadružno organizacijo organizator tekmovanja. Občinsko tekmovanje bo 1. februarja v Hmeljarskem domu v Trnavi ob 19. uri. Na občinskem tekmovanju morajo tekmovati vsaj tri ekipe. Vsaka ekipa šteje tri člane. II. Literatura je predpisana, zanjo poskrbi organizator. Vsebina in predpisana literatura. 1. a) Hranilništvo in posojilništvo b) Uporaba motorne žage in razno delo v gozdu 2. a) Delovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih go- spodarstev (kmetij) b) Združevanje kmetov 3. a) J. Verbič, J. Marinšek, A. Orešnik: Krmljenje krav, Higiena pri pridobivanju mleka, prehrana in plodnost krav b) P. Leban, M. Skledar: Splošno poljedelstvo lil. Tekmovanje poteka po pravilniku, ki ga določi ta OK ZSMS in zadružna organizacija. IV. Podrobnejše informacije dobite na OK ZSMS, Ul. Ivanke Ura-njek 6, telefon 714-216, in DO Kmetijska zadruga Savinjska dolina, Žalec, telefon 714-141 (tovarišica Klančnik). Janko Kos Ubiranje denarja za ^ I posodobitev bolnišnice | V času od 12. decembra 1985 do 9. januarja 1986 so za posodobitev celjske bolnišnice prispevali sredstva: I I I I i I E Strojna Žalec — TOZD Grames Strojna Žalec — DSSS ZARJA Petrovče — TOZD Lesna ftid. KOTO Ljubljana, TOZD INDE Vransko HMEZAD Eksport-lmport Žalec Zapušek Miha, Zabukovica, NAMA — Veleblagovnica Žalec, PC Levec NAMA — TOZD Veleblagovnica Žalec Posebna delovna skupnost obrtnega združenja Žalec HMEZAD Žalec, DS Interna banka VUČER Aleksandra, Žalec, frizerstvo POGLAJNAR Martin, Kovinostrugar Žalec GOVC Vida in Stanko, Prebold ZOTEL Niko, kovaštvo in ključ. Žalec JEŽOVNIK Anton, Žalec MIRNIK Matija ŠTORMAN Martin, pleskarstvo Aria vas REKAPITULACIJA PO OBČINAH: CELJE ŽALEC VELENJE ŠMARJE . LAŠKO SLOVENSKE KONJICE MOZIRJE ŠENTJUR SEVNICA 201.327,- 41.140,- 68.941,- 130.000,- 205.324/- 3.948,- 108.072,- 130.536,- 17.000, -234.080- 7.398- 12.000, -3.000-8.420.-4.500.-4.656,- 15.000,- 82.371.275.00 21.924.037.50 17.695.339.00 13.306.502.00 11.333.595.50 10.607.573.00 7.806.611,50 5.329.735,00 100.642,00 SKUPAJ do 9. 1 1986 170.475.310 I S I s s I J Kako gospodarimo z gozdovi NEKATERIM VRSTAM GOZDNEGA DREVJA JE NA SLOVENSKEM PA TUDI V SAVINJSKI DOLINI ODMERJEN LE $E KRATEK ČAS — ZAKAJ TOLIKŠNE RAZLIKE MED CENO HLODOVINE IN REZANEGA LESA? Gozd je naše narodno bogastvo, zato nam ne sme biti vseeno, kakšen odnos imamo do gozdnega drevja in kako gospodarimo z lesom. Zaradi škodljivega vpliva industrije, ki mu pravimo tudi ekološka katastrofa, tudi na Slovenskem in v Savinjski dolini hirajo jelka,- smreka, domači kostanj in druge vrste drevja, ki so bila v ponos našim gozdovom. V žalski občini imamo 14 tisoč ha ali 85 odstotkov zasebnih gozdov, dva tisoč ha pa v družbenem sektorju. V obeh sektorjih so lani dobro gospodarili. V zasebnih gozdovih je znašal lanskoletni etat oziroma posek 45 tisoč m3 lesa, od tega je bilo zajetega v prodajo 31 tisoč m3, ostali les pa so si gozdni posestniki zadržali za domeče potrebe ali v druge namene. Polovica od tega so bili listavci. Zapišimo še to, da v žalski občini gozdovi pokrivajo 48 odstotkov celotne površine. SKRB ZA OBNAVLJANJE IN POGOZDOVANJE Biološka vlaganja so v preteklem letu zajela pogozdovanje na 20 hektarjih, z negovanjem so zajeli 350 ha gozdov, precej pa je bilo tudi raznih tehničnih investicij, kot so izgradnja gozdnih prometnic, vlak itd. V minulem letu so končali izgradnjo cest, s katerimi šo povezali hribovske kmetije, cesto v Kisovec (cesta je stala 18 milijonov dinarjev) in rekonstruirali cesto na Čreto — stala je 5 milijonov dinarjev. Omenili bi še vždrževanje obstoječih prometnic in gradnjo vlak v skupnem znesku 15 milijonov dinarjev. VPLIV ŠOŠTANJA NA GOZDOVE Ni naključje, da jelka in smreka najbolj hirata na gozdnem območju Andraža in Dobriča, saj je to območje v neposredni bližini škodljivih vplivov šoštanjske elektrarne, ki spušča v zrak veliko plinov in tako nastaja kisel dež. Meo gozdnim drevjem, ki izumira, je tudi brest; kostanj pa uničuje kostanjev rak. Gozdarji napovedujejo, da čez 20 let v naših gozdovih ne bo več kostanja. Gozd pa zadnjih 10 let tudi vse bolj uničujejo ujme. Novembrski žled je v gozdovih naredil veliko škode, saj je poruval in polomil cca 10 tisoč m3 lesa in poleg tega prizadel 70 ha nasadov. Žled je-najhuje pustošil v gozdovih med Libojami in Trojanami, saj je prizadel 90 odstotkov listavcev. Velika škoda je nastala tudi v gozdovih v gozdnem predelu Dobrovelj. Da bi pospravili ves poškodovani les, bo treba na novo zgraditi 30 km vlak. DRVA POSTAJAJO VSE DRAŽJA Zaradi podražitev elektrike ih kurilnega olja, potrošniki vse bolj povprašujejo za drvmi. Čeprav v družbenih gozdovih vsako leto pripravijo precej drv za prodajo, nekaj pa primaknejo tudi zasebni lastniki, drv ni dovolj. Veliko lesa, ki bi ga lahko namenili za drva, prodajo industriji za predelavo v iverne plošče. Industrija les dobro plačuje in tako za kurjavo ostane manj drv. Eden od vzrokov, da se veliko lesa izgubi po raznih kanalih, je v preveliki razliki v ceni hlodovine in rezanega lesa. V sosednji Avstriji znaša razmerje v ceni med hlodovino in rezanim lesom 1:2,10; pri nas pa 1:4. Ker je rezan les štirikrat dražji od hlodovine, ga gozdni lastniki nekontrolirano žagajo in preprodajajo. Takšnih žag je v žalski občini 200. Čeprav gre pri takšnem razrezu veliko lesa v nič, je razlika v cenah tolikšna, da se jim to delo še kako izplača. Pomeni, da moramo doseči manjšo razliko v ceni, pa bomo na trgu imeli več lesa. Tk. L. Sigma Zabukovica Posluh za potrebe gradbeništva ŠE NAPREJ SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA SANITARNIH STEN ZA POTREBE JUGOSLOVANSKEGA GRADBENIŠTVA — LANSKOLETNO POSLOVANJE BREZ RDEČIH ŠTEVILK Sigma Zabukovica je po dyah letih uvedbe družbenega varstva v minulem letu poslovala brez izgub. To je dober znak za še boljše poslovanje Sigme v novem letu in v srednjeročnem obdobju. Sigma je poučen primer, da lahko tudi manjša organizacija združenega dela uspešno gospodari, če ima dobro organizacijo dela in izostren posluh za razmere in potrebe na tržišču. Danes lahko tudi zapišemo, da niso imeli prav tisti, ki so ob osamosvojitvi TOZD-a Vransko Sigmi napovedovali zgolj životarjenje. V Sigmi so se povsem pravilno odločili, da bodo nadaljevali s proizvodnjo sanitarnih sten, elementov za potrebe gradbeništva, saj so v ta izdelek že vložili največ tehnologije. Ne glede na zmanjšan obseg stanovanjske izgradnje so tudi v minulem letu ta izdelek uspešno plasirali jugoslovanski gradbeni industriji. Zanimivo je, da je Sigma doslej odpremila na tržišče 70.000 sanitarnih sten, od tega samo v minulem letu nad 5000, in to pri zmanjšanem številu zaposlenih. Naročil bo, kot vse kaže, dovolj tudi letos, zato računajo, da bi letno lahko na novo zaposlili oziroma povečali število delavcev za 1 do 2 odstotka. Določene rezerve pa vidijo tudi v izboljšanju tehnoloških postopkov. Martinek Goršek Danes je nesporno, da Sigma v proizvodnji sanitarnih sten na domačem tržišču nima enakovrednega tekmeca. Sicer so posamezniki začeli s proizvodnjo teh gradbenih elementov, vendar niso dosegli zaželene kvalitete, zato so proizvodnjo opustili. Zjaradi izgube pa so opustili proizvodnjo sanitarne opreme za kopalnice. V tej opremi- odpade namreč kar 90 odstotkov na material in le 1Ö odstotkov na opravljeno delo. Sigma v zadnjem času odpira svoje predstavništvo tudi v Zagrebu,- ki ima živahno investicijsko gradnjo, in si tako obetajo večjo prodajo svojih izdelkov na to tržišče. Sanitarne stene je možno hitreje vgrajevati v stanovanjske objekte, kar pomeni pri sedanji inflaciji in visokih obrestnih merah cenejšo gradnjo. Za Sigmo še velja, da se ob svoji specializirani proizvodnji ne zapira pred poslovnim sodelovanjem oziroma kooperacijskimi posli s sorodnimi delovnimi organizacijami. Tako že sodelujejo s SIP Šempeter. V programu omenjajo tudi proizvodnjo določenih kovinskih izdelkov, ki jih bodo hkrati z že ustaljenimi proizvodi ponudili tržišču. Še naprej razvijajo nove tehnološke postopke, ker vedo, da imajo tu še določene rezerve. Zanimivo je še, da so kljub visoki inflacijski stopnji uspeli zadržati obresti v istem znesku kot prejšnje leto. To jim veliko pomeni, kajti obresti jim vzamejo 20 % dohodka. Lansko leto je. znašal poprečni OD (brez decembra!) 46.000 dinarjev, v oktobru pa so ga izplačali 60.000 dinarjev. To je v primerjavi z osebnimi dohodki pred dvema letoma že kar napre- dek. Delavci se zavedajo, da je dohodek predvsem odvisen od produktivnosti in dobrega gospodarjenja. Uspešnost Sigme je tudi v tem, da se hitro prilagaja tržišču. Naročila opravijo v kratkih rokih, pa čeprav takrat delajo tudi po 12 ur dnevno. Tk. L. I I I L Kolektiv Tovarne nogavic, ki šteje 1300 zaposlenih, je lani s prizadevanjem vseh dosegel letni načrt, ki je bil kljub težkim gospodarskim pogojem dokaj smel. V obeh tozdih so naredili skupaj 43 milijonov nogavic. Pomembno je, da izvoz so v lanskem letu povečali izvoz za 18 odstotkov in s kvalitetnim delom utrdili svoj položaj na tujem trgu. Na tuji trg so prodali 50 odstotkov proizvodnje, od tega je bilo izvozno gospodarstvo preveč obremenjeno. Za letošnje leto načrtujejo, da se bo proizvodnja povečala za dva odstotka, izvoz pa za šest. Nenehno skrb pa bodo tako kot lani tudi letos posvečali kakovosti svojih izdelkov. I I T. TAVČAR^J ZAKLJUČENA RAZPRAVA 0 OSNUTKU SREDNJEROČNEGA PLANA Po obsežni in dolgotrajni razpravi o osnutku srednjeročnega plana občine bodo zbori občinske skupščine strnili pripravo osnutka tega pomembnegadoku-menta, ki-izhaja iz dogovora dolgoročnega plana. Na sestankih s predstavniki krajevnih skupnostih in organizacij združenega dela so pretekli teden ponovno obravnavali pripombe, ki bodo objavljene v naslednji števi(jg Delegata. Do tedaj je še možno komiteju 2a planiranje posredovati pisne pri- pombe. Opozoriti velja, da si je možno na sedežih kajevnih skupnosti ogledati karte, ki zajemajo prostorsko urejanje, za kar bodo gotovo najbolj zainteresirani bodoči graditelji stanovanjskih in drugih objektov. jk V Andražu zopet trgovina V KS Andraž nad Polzelo so bili kar precej časa brez trgovine. To je glede na to, da sta večja kraja Polzela in Titovo Velenje precej oddaljena, zelo neprijetno za krajane. V soboto, 11. januarja, je Savinjski magazin v že obstoječem lokalu ponovno začel s prodajo. V trgovini, ki ima sicer prodajalno in priročno skladišče, so kupcem na razpolago predvsem živila in drobne gospodinjske potrebščine. Na sliki: Del trgovine v Andražu na dan otvoritve. T. TAVČAR Nova strojna oprema V INDE VRANSKO PRESEGLI LANSKE NAČRTE, POLOVICO PROIZVODNJE ^ZA TUJE TRŽIŠČE Delavci Koteks Tobusa-TOZ-D-a Inde Vransko so v lanskem letu ustvarili 150 milijard starih din prihodka, kar je precej več kot so načrtovali. V usnjarni so presegli načrt fizičnega obsega proizvodnje, kar pa ni mogoče primerjati v konfekciji zaradi strukturne spremembe proizvodnje. »Z doseženimi rezultati smo zadovoljni, če upoštevamo zaostrene pogoje gospodarjenja. Zaradi zaostrenih razmer na trgu, vpliva vezave sredstev, vedno dražjega kapitala in hitrejše rasti cen materialov v primerjavi z letom poprej v letu 1985 so rezultati slabši. Večino izvoza predstavljajo dodelavni posli, polovico proizvodnje je bilo namenjene za tržišča v Italiji, DDR, ZRN in ZDA. Pomembno pa je, da smo aktivni v zunanjetrgovinski menjavi. V začetku letošnjega leta bomo posodobili strojno opremo za konfekcijo, medtem ko kadrovske strukture nismo uspeli izboljšati, saj za naše potrebe ni razpoložljivih strokovnjakov, ki bi jih še kako potrebovali,« nam je povedal direktor TOZD Franc Štrukelj. Z novo strojno opremo — predvsem šivalnih strojev v konfekciji — bodo izboljšali kvaliteto izdelkov, povečala pa se bo tudi produktivnost. Za tuja tržišča bodo namenili več kot polovico proizvodnje, prvič pa se bodo pojavili tudi na tržišču CSSR. S 25 tisoč izdelki računajo, da bodo prihodek v primerjavi z letom 1985 podvojili. Zaradi dotrajanosti usnjarne nameravajo še v tem letu kupiti novo strojno opremo. S tem pa bodo preusmerili proizvodnjo od klasične obdelave kož na dodelavo usnja. Za ta korak so se odločili tudi zaradi ekološkega problema, ki je bil prisoten v dosedanji proizvodnji. V zadnjem času pa v Inde razmišljajo o razvijanju višjih oblik sodelovanja z italijanskimi partnerji, ki nudijo zanimiv program. Za kovinarski obrat, ki je tehnološko povsem zastarel, pa tudi iščejo ustrezno rešitev. jk Nama Žalec Preurejena in razširjena samopostrežna S 1. FEBRUARJEM BODO V PRITLIČJU ODPRLI POSLOVNO ENOTO KOMPAS IN BEOGRADSKE BANKE. Ana Praprotnik, Igor Grabner, Trezika Grobelnik, Sonja Pepelnik, Viljana Brinovec NAMA Žalec je z novim letom razširila in preuredila samopostrežnico z živili v pritličju in s tem še izboljšala izbiro blaga. S 1. februarjem pa bodo v tem prostoru odprli tudi poslovno enoto Kompasa in Beogradske banke. Pridobitev v samopostrežnici bo vsestranska; poleg večje ponudbe tudi zaradi boljšega pregleda, uvedbe vozičkov in drugih pridobitev. Športni oddelek, ki je bil prej v pritličju, so premestili v prvo nadstropje, ne da bi pri tem okrnili izbiro blaga v ostalih oddelkih. Ob tem so nabavili tudi nekaj nove opreme. Za Žalčane in za druge potrošnike je ugodno, da bodo v Nami že v kratkem lahko v Kompasovi enoti hkrati z nakupi opravili naročila v zvezi s potovanji, izleti, letnimi dopusti in druge zadeve, pa. tudi dvigovali in vlagali denar v poslovnici BB. Nama je uvedla nekatere spremembe tudi v Levcu. Tu poudarek daje diskontni prodaji. Tako bodo razširili asortiman blaga z uvedbo največjih možnih popustov, kt bodo prišli še kako prav ob večjih družinskih nakupih. Kako so nove pridobitve sprejeli potrošniki, razberemo iz ankete, ki smo jo naredili ^e dni v Namini samopostrežni trgovini v Žalcu. Ana Praprotnik, vodja veleblagovnice Nama: »Preureditev veleblagovnice je bila nujna, premajhen in nepregleden je bil zlasti oddelek samopostrežbe. Iz skladiščnih prostorov smo uredili prodajalno za čevlje, precej pa smo povečali tudi izbiro, ki doslej ni bila najboljša. Bolj urejena in pregledna sta tudi oddelek pohištva in športni oddelek. Upamo, da bodo naši kupci zadovoljni, ne samo s preurejeno trgovino, ampak tudi s ponudbo, ki bo odslej še boljša.« - Igor Grabner: »V razširjeni samopostrežb, se naprej nisem povsem znašel, saj sem bil navajen dosedanje, v kateri sem vedel, kje bom kaj našel. Ker pa je sedaj trgovina bolj pregledna, predvsem pa je med stojnicami več prostora, je tudi željeno blago laže najti. Ugotavljam tudi, da je samopostrežna bolj svetla, police pa dobro založene « is ■ ‘''i F/ «P »!* TSra Ut"**1 m mmm 0 li ii m* m Želja izpolnjena Leto je za nami, zato bi lahko podali obračun dela, ki smo ga opravili na planinski postojanki Bukovica. Tukaj so se nekateri posamezniki udeleževali prostovoljnega dela pri izgradnji planinskega doma. Žal je bito le-teh vselej premalo in prav nič ni držalo geslo: od besed k dejanjem. Vse preveč je bilo tistih, ki so se delu izmaknili, pridnih rok pa je bilo vselej premalo. Kakorkoli že, zagreteži so končno uspeli, da so opravili najprej težaven izkop, pozidali temelje, zadnjo sončno jesensko nedeljo pa so napravili tudi zelo zahtevno ploščo. Vreme je bilo kot naročeno, zato se je plošča lahko tudi osušila. Po napornem in prizadevnem delu so bili planinci, ki so sodelovali v akciji, zadovoljni, saj so celo sami težko verjeli, da bodo uspeli. Tako je sedaj na Bukovici, na višini 584 metrov nad morjem, zalita prva plošča novega planinskega doma, za katero je bilo treba zvrhan koš dobre volje in odrekanj. V imenu Planinskega društva Žalec se vsem zahvaljujem za opravljeno delo in želim, da bi se nas spomladi, ko bomo nadaljevali s prostovoljnim delom, zbralo kar največ. Albin Štorman Hvaležni za pozornost Tako kot vsako leto je tudi konec lanskega leta TT Juteks pripravila srečanje s svojimi nekdanjimi sodelavci — upokojenci. Tovrstna srečanja so postala že tradicionalna, na njih pa se zbero vsi, ki jim zdravje to dopušča. Na zadnjem srečanju se jih je od dvestotih zbralo kar 120. Prišli so v tovarno, ki jim je leta pomenila drugi dom, in ki so jo še dolgo po odhodu v pokoj pogrešali in so še danes navezani na- njo. Srečanje je nekakšen dokaz, da so še vedno del kolektiva, na njem pa obujajo spomine na prva povojna leta, na uspehe in na težave, ki so jih premagovali skupaj s svojim podjetjem. Upokojencem, ki jim ob tej priložnosti pripravijo kulturni program, to snidenje veliko pomeni. Čutijo, da le niso čisto odrezani od nekdanjega kolektiva, v katerem so vtkana tudi njihova življenja in usode. Albin Štorman, katerega korak je bil leta in le‘a usmerjen v TT Juteks, se tako v imenu vseh upokojencev najiskreneje zahvaljuje za topel sprejem in izkazano pozornost. Podobno bi lahko zapisali za številne organizacije združenega dela, ki glede na finančne možnosti posvetijo kanček svojega vsakdanjega delavnika in pozornosti svojim nekdanjim sodelavcem, skupaj z njimi ocenjujejo prehojeno pot in se veselijo novih uspehov. Premiera Večera v čitavnici V Vrbju so predpraznično razpoloženje popestrili igralci AG Vrba iz Vrbja s premiersko predstavo Večer v čitavnici avtorjev Mahnič — Vilhar, Veras, v režiji Bogomirja Verasa in kostumografiji Ljerke Belak. Predstavo so uprizorili v domu krajanov v Vrbju in je bila razdeljena v dva dela. Pred predstavo so dekleta po starem ljudskem običaju v znamenje dobrodošlice ponudile domačega kruha in soli. Premiera je ob zvokih citer, dekliških pesmih in dobri igri vseh igralcev kar prehitro minila in obiskovalci so občutili, da je Večer v čitavnici kljub svoji časovni odmaknjenosti zajel v sebi tudi del njih samih, del njihovega življenja, želja in tudi težav. Branko KOBAL Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85 izdaja uprava za družbene prihodke občine ŽALEC POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1985 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1886 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1986. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1985 1 Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o uohodkih doseženih v letu 1985 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985 3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1985 4. , Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1985. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 10.000,— dinarjev; 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1985. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1985 presega 1.696.104,— dinarjev. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa p"ri upravi za družbene prihodke občine,ma katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju ne- premičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče ; / — zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine,'na katere območju so imeli v letu 1985. najdalj stalno prebivališče. Za leto 1986 1 Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1986 N ' ' 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1986 Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine na katere območju je poslovni prostor: ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno • prebivališče, če* pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imaio njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani ^ — zavezaqci iz 2. točke pri upravi za diužbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, ria katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na kateri območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivam*? zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 1.000 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj-2.000 dinarjev. (---------------------^ Pokal ostal doma V_____________________J Smučarski klub Oljka-Andraž je pripravil smučarske skoke na 50-metrski skakalnici, ki so veljali za pokal KS Andraž. Kljub pomanjkanju snega so organizatorji tekmovanje dobro pripravili in tudi izvedli. Nastopilo je 45 skakalcev iz šestih klubov, največ uspeha pa so imeli skakalci Braslovč-Andraža, ki so ekipno osvojili prvo mesto in s tem tudi pokal. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom KS Andraž in TZO Polzela. Pri pionirjih so se izkazali Velenjčani, pri mladincih je tretje mesto osvojil Kugler (B-A), pri članih pa je zmagal Tanjšek (B-A), ki je imel tudi najdaljši skok — 47,5 m. Ekipno so zmagali skakalci Braslovče-Andraž, sledita Toper Celje, Titovo Velenje itd. n Starejši pionirji so nastopili tudi na tekmi za pokal coca-cole na Ravnah in se slabo odrezali. Mogel je bil 17., Debelak 22. in Oblak 51. T. TAVČAR Na posnetku ekipa reprezentance Jugoslavije in domačinov Manchester drugi Mali nogomet postaja vse bolj priljubljena športna panoga, žalska ekipa Manchester pa se uvršča med najboljše v državi. Ob prazniku krajevne skupnosti Žalec so prizadevni člani te ekipe pripravili zanimiv turnir v telovadnici osnovnpšolskega centra Žalec, pomerile pa so se ekipe Tal- cev iz Maribora, Kleparstvo Vuko-savljevič iz Ljubljane, reprezentanca Jugoslavije in Manchester. V finalu je reprezentanca Jugoslavije premagala domačine, ekipa Talcev iz Maribora pa je osvojila tretje mesto. Srečali sta se tudi pionirski ekipi Žalca in Ljubljane, boljši pa so bili gostje in, zmagali z rezultatom 3:1. »Na turnirju eo e'nHoj/Woj0 ekip6, Z3 nas pa je bilo veliko priznanje nastop jugoslovanske reprezentance, ki se pripravlja za nastop n^ svetovnem prvenstvu. Pri organizaciji turnirja smo bili preveč osamljeni pa tudi z obiskom nismo bili najbolj zadovoljni,« nam je povedal prizadevni športni delavec Gregor Čulk. jk V začetku leta je bil v dvorani Narodnega doma v Celju izbor najboljšega športnika in športnice Celja. Med športnicami se je na drugo mesto uvrstila Mira Grobelnik, kegljačica KK Celje, sicer pa doma iz Pongraca pri Grižah. Na posnetku jo vidimo, ko prejema za osvojitev drugega mesta kristalno vazo. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. T. TAVČAR TVD PARTIZAN ŽALEC Kolesarska sekcija prodaja kombi Fiat 1600 D za osem oseb — nevozen. Informacije dobite na telefonu: 711-440. V gorah pozimi Odločilni niso datumi in koledar, pač pa resnične razmere. Če je januarja gora kopna in sije toplo sonce, bo naš izlet bolj podoben jesenskemu ali pomladnemu, paziti pa moramo zavoljo kratkega dne in zaprtih koč. Vodilo vodnika mora biti slejkoprej povečana nevarnost megle, mraza, slabega vremena, padavin. Tudi objektivne nevarnosti so večje. Spolzka, ledena, zasnežena tla. V gorah je malo ljudi, če se nam primeri nezgoda, ne moremo računati na pomoč mimoidočih tako kot poleti, ko je vedno kdo pri roki. 1. Sneg in plazovi Največja nevarnost so pozimi v gorah plazovi. Osnovna težnja vsakega vodnika naj bo, da poleg lepot smučanja nazorno predstavi tudi nevarnosti, ki jih prinaša sneg. Navajati jih je treba k študiju literature in jim zabičati, da je plaz zelo nepreračunljiva stvar, ki zori v odvisnosti od številnih okoliščin: količine snega, lege in naklona zemljišča, vremena, temperature in zlasti vetra. Privzgojiti je treba disciplino, da bodo ljudje po sneženju ostali nekaj dni doma in se tudi sicer ravnali po napotkih izvedencev. Ljudi moramo vzgojiti, da bodo spoštovali zaporo prog, svarila posameznikov in obvestil v javnih občilih. 2. Mraz in veter Istočasno učinkovanje mraza in vetra je nekaj, česar večina ljudi ne pozna, zato moramo mladini resnično dopovedati, da je nekaj povsem drugega —10° C v brezveterju, kot pri vetru 70 km na uro, ko se naše telo ohlaja, kot če bi bilo —36° C. To pomeni, da moramo biti previdni, zato naj bo v nahrbtniku vselej tudi zaščitno ogrinjalo zoper veter. 3. Se nekaj o snegu poleti Opozoriti moramo na dereze, o katerih smo že govorili, pa na puhel gnil sneg okrog skal, nad drevjem in okrog dreves. Samo previdna hoja nas reši zloma noge, saj se nam v takem svetu lahko nenadno vdre in nas sila sunka vrže naprej. Nevarno je hoditi po snežišču, ki je spodjedeno, kjer pogosto le tanka skorja pokriva kotanje z globoko vodo. Dričanje si privoščimo te, če se snežišče izteka na lepem terenu in če imamo varovalno premo, ki jo znamo tudi uporabiti. Adi Vidmajer Dobra založenost, ugoden nakup v naših trgovinah" Ferralit Žalec, V/l Cesta žalskega tabora 10 Komisija za delovna razmerja TOZD LIVARNE ponovno razpisuje prosta dela in naloge UPRAVLJALEC KONTI STROJA (5 izvajalcev) Pogoji: — poklicna šola metalurške ali kovinarske usmeritve oziroma izpolnjene obveznosti po programu srednjega usmerjenega izobraževanja, smer oblikovalec kovin (ključavničar ali elektrikar) — VI. st. zahtevnosti. — odslužen vojaški rok Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Žalec in okolice. Približni mesečni OD znaša 65.000 dinarjev. Pisne prijave sprejema kadrovska služba v 30 dneh po objavi na naslov: FERRALIT Žalec, Cesta žalskega tabora 10. kemična, grafična in papirna industrija CELJE Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija Šempeter objavlja naslednja prosta dela in naloge: — rezkalec (dva delavca) Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti — oblikovalec kovin in dvanajst mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi Kadrovsko socialni službi AERA, Čuprijska 10, Celje, v osmih dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. TOZD . turistična Agencija POSLOVALNICA ŽALEC VABI VSE LJUBITELJE BELE SMUČINE NA SKI-BOOM, ki je organiziran za ROGLO in GOLTE vsak konec tedna (sobote in nedelje) ter vsak dan v času zinskih počitnic, za KOPE pa samo za zaključene skupine. CENE SO ZELO UGODNE! LJUBITELJI CVETJA - ČLANI HORTIKULTURNIH DRUŠTEV! IZŠEL JE PREGLED STROKOVNIH POTOVANJ IN IZLETOV HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA CELJE V SODELOVANJU Z NAŠO AGENCIJO. Ponudimo vam lahko že programe za — PADOVO — FLORA MART — 22. februar, cena 5.500 din — RAVENO — osrčje mozaikov — 8. marec, cena 6.500 din — PODJUNO —22. marec, cena 1.500 din, popoldanski izlet STROKOVNA POTOVANJA: MILANO Svetovni sejem sanitarne tehnike, ogrevanja in klimatizacije — odhod 7. februarja, dva dni, cena 19.750 din. DORTMUND-INTERSCHUL — odhod 17. februar, dva dni, cena 59.000 din PRIPRAVLJAMO PROGRAME ZA NASLEDNJE SEJME: — kmetijski sejem VERONA — v marcu — mednarodni obrtni sejem MÜNCHEN — od 8. do 16. marca — mednarodna kmetijska razstava SIMA PARIZ — v marcu VABIMO VAS, DA SE OGLASITE V NAŠI POSLOVALNICI. DOBILI BOSTE VSE PROGRAME IN INFORMACIJE! VAŠA AGENCIJA: IZLETNIK ŽALEC ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka Franca Jurgeca iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma in z venci ter cvetjem I počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem HMEZAD-a, DO I Kmetijstvo, TOZD Latkova vas, DO Strojna Žalec, pevcem za j odpete žalostinke in župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 24. januarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče in stari ata Slavko Zupanc iz Zabukovice. Tih in skromen, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja, od koder ni več vrnitve. Nazaj te ne prikličejo ne solze ne bolečine naših src. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok in žalostno spoznanje, da se ne vrneš več med nas. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate svečke, prinašate cvetje in mislite nanj. Žalujoči: žena Marica, hčerka Alenka z možem in vnuk Aleš. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči ić-ijuui stare mame, babice in Marije Kolar iz Dolenje vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo kolektivu TT Prebold, pevcem, godbi na pihala, sosedom, njenim sostanovalcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravijen obred in še posebej strežnemu osebju in medicinskim sestram Doma oskrbovancev na Polzeli, ki so ji lajšali zadnje ure njenega življenja. Hčerki Milica in Ivanka, sestra Malči in brat Franje ter ostalo sorodstvo Edija Miklavca iz Pariželj 43 se iskreno zahvaljujemo govornikom, društvu upokojencev. ZB Polzela in Braslovče, gasilskemu društvu, godbi na pihala iz Liboj, duhovniku za opravljen obred, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in očeta 8 SAVINJSKI OBČAN — Januar 1986 *!! 213 jg I t \ t t t t f i t f t i i f t f It i t I f I f % f t $ $ i t t t i t t f % i » f I I I t I f t t t DA NE POZABIMO Pust nekoč in danes Pred durmhje pustni čas, zato poglejmo, kako se je ta čas praznoval nekoč pa tudi danes Na Vranskem se šemijo že od nekdaj, posebno značilnih šemskih likov pa tukaj nimajo. V glav- f nem se moški preoblačijo v ženske in obratno. Radi pripravijo ženina in nevesto s svati, da je skupina zase. Medved hodi sam, brez medvedarja "f / - < f Opozoriti velja tudi na običaj, ki ga srečamo tudi drugod po dolini. Dekletu, ki se v predpustu še ni omožilo, postavijo na f okno ali pred hišo slamnatega »tatrmana«. To je slamnat ženin. Njegovo ime pa služi tudi v druge namene. Tako v Grižah pravijo vodnjaku, ki ga pozimi »oblečejo« v slamo, da ga zaščitijo pred mrazom, »tatrmani« pa so tudi slamnate lutke, ki jih ob za- j ključku obiranja hmelja nataknejo na hmeljevko in postavijo v f hmeljišče. V Vinski gori pa dobi slamnatega dekleta fant, starej- .. ši od 20 let, ki se še ni oženil. Včasih pa postavijo pod okno lepo okrašeno klado, fant s takšno nevesto pa mora dati za pijačo. Spodnja Savinjska dolina je v spominu ohranila starosvet- 1 ne šeme. Po hribih okoli Marija Reke se zdaj šemijo sicer samo ! otroci do 14. leta. Svojčas se je šemilo vse, tudi kmečke žene. I Napravili so se v ženina in nevesto s spremstvom, v staro babo f in deda, v medveda, pridružile so se jim druge maškare (pes, lo- j vec, v zadnjem časd indijanec, kavboj). Bilo jih je deset do štiri- , najst. Spremljala sta jih godec s trakovi za klobukom in vodič, ki ’ je nosil s seboj brezovo metlo in brovški (ovčji) zvonec. V hišo * je vstopil najprej vodič, z metlo je pometal čevlje izpod klopi pri f peči na kup in povprašal domače, če smejo maškare zaplesati f za debelo repo in korenje. Maškare so nato molče zaplesale. Za i šalo so skušale gredoč z mize ukrasti kak kos mesa, potice ali krof. Po poti so maškare ukale, vpile, vodič pa je zvonil z zvon- j cem. Po domenku so se nato zbrale v kakšni hiši in zaplesale. ž Podobno je bilo v Grižah. Danes se našemijo le otroci, vča- . sih pa so se vsi od kraja. Najbolj priljubljen je bil svatovski spre- : vod z ženinom in nevesto. Ženin je imel klobuk s krivci in peteli- t njim peresom, štajerski suknjič in jahalne hlače. Nevesta ven- f ček in pajčolan pa belo obleko do tal. Svatom so se pridružili še j cigan z medvedom, berač in dimnikar. Tudi tod so se oglašale < maškare v vsako hišo. Dekletu, ki ni do pusta dočakalo ženina, \ pa so na predvečer postavili pred vrata slamnatega ženina v ] stari obleki in iz pese narejenim phallusom, namazanim s kolo- t mazom. Posebnost Šešč je bil dopoldanski berač. Pravi, že znani j berač se je našemil: suknjič je obrnil narobe, naredil si je grbo, > se namazal s sajami. S palico in košaro v roki je počasi hodil od hiše do hiše. Pokazal se je in molčal. Dobil je krofov, klobas in pijačo. Danes teh dopoldanskih beračev ni več, pač pa hodita t stara baba in ded. Baba nosi deda, obilnega nesarja. Maškare | se s harmonikarjem oglasijo pri vsaki hiši, kjer molče zaplešejo, f Ljudje tod menijo, da bo, če je veliko maškar, debela repa. Tod , so fantje dekletu, ki se ni poročilo, skrivaj privlekli veliko klado k hiši, kar je Bila sramota. Tudi v Gornji vasi so svojčas poznali dopoldanskega bera- < ča. Običaji so bili podobni kot v Šeščah. Maškare so se včasih , naložile na voz, vzele s seboj muzikanta in se odpeljale v druge vasi. V teh vaseh so na pepelnico pokapali slamnatega moža — pusta. Za Žalec so bili nekoč značilni organizirani pustni sprevodi, ' zadnji je bil leta 1972, takrat je izšla tudi zadnja Pustna goflja, še prej pa je bila izdana leta 1939. Priljubljen je bil pustov pogreb, f ko so pogrebci pred vsako gostilno zahtevali postrežbo. Ce se i je gostilničar obiral, je geometer pred gostilno začel črtati jamo, j da bi pusta v njej pokopali. Povojni asfalt je to šego preprečil, j Viri: Nike Kuret: Maske slovenskih pokrajin, Razna pričeva- ‘ nja F. Ježovnik j t '"■8k'*■8»’«■k. ■’•■k'«•L mm. vma. 'vmk mmm m /© ___________________ljubljanska banka NOV DELOVNI ČAS AGENCIJ ZA STRANKE BRASLOVČE IN VRANSKO: od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 14.00 ure petek od 8.00 da 16.00 ure POLZELA. PREBOLD. ŠEMPETER. AGENCIJA BLAGOVNICA HMEZAD: * od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure od 13.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 11.30 V EKSPOZITURI ŽALEC ostane delovni čas nespremenjen in sicer od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.00 ure od 13.00 do 18.00 ure sobota od 7.30 do 11.30 Trgovine onkraj meje zopet oblegane Ni naključje, da so trgovine onkraj meje, še zlasti v Pliberku, zopet oblegane. Kava, sadje, riž in tehnični izdelki so najpogostejši nakupi naših ljudi, ki se tudi vse bolj poslužujejo avtobusnega prevoza, ki ga vsak teden organizira Izletnik — TOZD Turizem Celje. Kje je razlog za povečan obisk trgovin onkraj meje v Avstriji ? Omenjeno blago je predvsem cenejše, kar je razvidno tudi s posnetka, ki smo ga napravili ob koncu leta v slovenski Zadrugi Market v Pliberku, pa tudi kvaliteti ni kaj oporekati. Žnano je, da ljudje kupujejo tam, kjer je ceneje, zato se povečanemu obisku in nakupih preko meje ni kaj čuditi. Ob tem si zastavljamo vprašanje, kako je mogoče, da so omenjeni izdelki za več kot polovico cenejši kot v naših trgovinah. Izvedeli smo, da so pri nas višje cene predvsem zaradi višjega prometnega davka in posrednikov. Pavel Zadravec, vodja carinske izpostave Holmec, nam je povedal, da večina kupi toliko, kot je s predpisi dovoljeno, vmes pa se najdejo tudi takšni, ki pretiravajo in hočejo s preprodajo tudi zaslužiti. Za- radi takšnih se na meji tudi ustvarjajo kolone, kajti carinski postopki terjajo nekoliko več dela. Poleti so imeli na tem prehodu pravi kolesarski boom, s carino pa so iztržili 11,5 milijona din carine. Po prestopu meje vam ponudijo reklamne lističe z vabilom za ugoden nakup, ki marsikoga pritegnejo kljub popačeni slovenščini, podobne oblike reklamne so za naše trgovce kljub padcu kupne moči še vedno španska vas. Za rešitev težav naše trgovine smo rajši sprostili in v večini primerov povečali trgovinsko maržo. Povečan promet beležijo zadnji čas tudi v slovenski Zadrugi v Pliberku, poslovodja Stanko Čik pa nam je povedal, da naši kupci tako tudi ekonomsko podpirajo delo slovenskih društev in organizacij, saj presežek namenjajo prav njim. Zato ni odveč ponoven poziv vsem, ki se odpravljajo po nakupih preko meje, naj kupujejo v slovenskih trgovinah, ki so prav tako dobro založene pa tudi menjava je v teh trgovinah najugodnejša. ik Pustni karneval v Vrbju Po uspešni lanski pustni prireditvi so se Vrbenčani odločili, da bodo to pot priredili’velik pustni karneval. Nezadovoljni z naraščanjem cen in neustavljivo inflacijo bodo na pustni dan razglasili lastno republiko, ki naj temeljito spremeni težavne razmere. Ustanovili bodo svojo vlado, ki naj zaščiti vrbenske interese, radira davke itd. Razvili bodo syoj prapor z lastnim grbom, ki so ga poznali že predniki sedanjih Vrbén-čanov. Največja pridobitev pa bo ustanovitev vrbenske banke in uvedba lastnega konvertibilnega denarja. Vrednost le-tega bodo skrbno zaščitili, zato bodo na mejah nove republike postavili carinarnice in menjalnice, kjer bodo obiskovalci Vrbja morali obvezno zamenjati določeno vsoto svojega denarja, s čimer bo izpolnjen pogoj za vstop v novo republiko. Ob teh velikih prizadevanjih pričakujejo, da jih bodo podprli vsi okolišani, organizacije, društva in obrtniki. Karnevalski svet Državno prvenstvo v Braslovčah V nedeljo je bilo na 70 m skakalnici v Braslovčah ekipno državno prvenstvo v smučarskih skokih za starejše mladince. Nastopilo je 12 ekip, državni prvaki pa so postali mladi skakalci iz Titovega Velenja, pred Elektrotehno in Alpino Žiri. Skakalci SK Braslovče—Andraž so osvojili šesto mesto, skakali pa so Silvo Ojsteršek, Sergej Debelak, Jože Kugler in Janko Mogel. V predtekmovanju je Robert Kopač s 67 m postavil nov rekord skakalnice. Organizatorjem državnega prvenstva — prizadevnim članom SK Braslovče—Andraž tudi ietos vreme ni bilo naklonjeno, zato so morali sneg nanašati na skakalnico, upajo pa, da bodo imeli 23. februarja več sreče, ko bo na isti skakalnici pionirsko državno prvenstvo. Tudi tokrat je treba izreči priznanje organizatorjem za dobro pripravljeno skakalnico. foto: L. Korber Jk V vseh krajevnih skupnostih so konec leta pripravili prreditve za najmlajše in prihod dedka Mraza. Pri tem je treba pohvaliti društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih in pa seveda tudi osnovne šole in vrtce, ki so pripravili krajše programe. Letos je dedek Mraz obdaril kar 6500 otrok, novoletni paket pa je bil vreden 750 dinarjev. Na sliki: Obdaritev najmlajših v Braslovčah. T. T. Novoletni nagradni križanki: Rešitvi novoletnih nagradnih križank se glasita: NAMA: Miza, rubež, Krško, agar, pleme, Timok, kalup, italo, sito, Ala, oer, ekvator, prodajni center, Rn, Leo, pad, Askar, Osp, srečno novo leto vam želi, breskev, Iko, in, Reni, retar, ep, Nehru, dom, Alan, Adela, Cleo, lezbijka, koča, zarod, Al, leader, ura, Dam, veleblagovnica, JA, Žalec, ina, nos, Ta, edinica, kila, Ina, Arij, veteran, Ofelija, Šmatevž, sprega, Ast, Coe. KIL: Kombinat, oplatica, RR, ranar, mazilo, oval, TT, Ril, bora, ali baba, v novo leto, L, K, Zr, relativizem, si, prevarant, pastir, nabiralec, Sarajevo, relaks, stoja, ara, Edo, Azov, stalaktit, jamar, Vis, Anis, Iri, Orr, eliksir, DO, Ko, Martini, Hus, Oka, ne, Ogrin, pivo, Honda, mak, AD, DZ, nravi, ruina, Lanterna, epik, lasi, hipnotizer, endogamija, mm, Adi, Obo-te, tesar, aar. Med precejšnjim številom prispelih rešitev križank je žreb nagradil po tri reševalče križanke Nama. Tako bodo po pošti prejeli knjižne nagrade: Biserka Čižič, Petrovče; Tina Veligošek, Žalec, Kajuhova 8 in Cede Jani, Petrovče 86 a. Za pravilno rešitev križanke KIL Liboje pa §rejmejo knjižne nagrade: Dragica in Miran Čepin, Žalec; Milena Cink, prajčeva 7 Žalec in Franc Kegu, Levec 76, Petrovče. Nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti. Čestitamo! V hotelu Golding Rubin je predsednik Občinske skupščine Viljem Petek sprejel predstavnike verskih skupnosti, sprejema pa so se udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in upravnih organov. Tudi tokrat so ugotovili, da je sodelovanje v preteklem letu bilo v duhu dobrega sodelovanja in razumevanja. V imenu predstavnikov verskih skupnosti se je za sodelovanje zahvalil dekan Adolf Pikel. jk Smučišči v Libojah in Preboldu, ki imata vlečnico, letos prve dni januarja, še nimata dovolj snega, zato si mladi namesto smučanja poiščejo drugo vrsto zimskega športa. Tele fante smo ujeli v objektiv pri žalski šoli, ko so na nekaj centimetrih zglajenega snega igrali ho- Ninezad AGRINA po ugodnih CENAH VAM NUDIMO: O hmcxod ŽALEC Vaš nakup od vijaka do traktorja — Kosilnice BRK 1650 cena 259.000 BRK 2050 cena 219.000 — obračalnik SRO 3330 cena 219.000 SRO 4550 cena 239.000 Vaš nakup: od vijaka do traktorja zgrabljalnik VZ 280 cena 219.000 nakladalke NSP 28-24 cena T. 190.000 NSP 35-24 cena 987.000 E KO 3500 cena 979.000 Naša nova telefonska številka: (063) 713-211 VAŠ OSKRBOVALEC (ffi) Hmezad AGRINA