IJet 30
VrodniŠtvo: n« Travuiku »Ltl7.1. iiadalr (ono ■krili ludi le^raapoAiljenjoilsU) Prej tnnaio aa ia plaAdo vaakori-na ouiaiiifa ludi v iioaiovenakoin laalku.
Plača ao ia vaako naliaii(i vralo B kr.] če ao omanllo aamn enkrat ualiinn, <Vi dvakrat, B kr., £a trikal, 10 kr. a. v. — Povrh tega Io vaak krat 30 kr. aa iUmpelj.
posebno za primorsko-dožolne, pa tudi sploh slovensko zadevo.
LIST
Izbuja ysak petek.
Naročnina a pflitnino vred rnaša »a oalo leto t gold., aa pol let« I gold.
Naročilna jiiarta in reklamacij« naj ae potiljajO vradniilvu
Poaamm hali ae prodajajo » Gorici pri bukvarji g. Sobarji na Travniku po 4 aolde.
DOPISI
Iz Vriovlii« 8. julija—Xy. — Kor vem, b1. „Dom.", da veliko potuješ po ipavBki dolini, prosim te, ozri so enkrat na Kaninje in Vrtovino I Kak razloček med nekdaj iu zdaj, kar so občinsko pašnike (komunale) razdelili; to vam je zdiy nov svet!! Poglej na desno: tisto lopo polje, ki ga vidiš—po njem so nali predniki šo pasli: pust pašnik jo bil. Vrednost polja in vinogradov, kakor so zdaj, coni so lahko na 35000 goldinarjov. Na lovi strani vidiš Čavna sivo glavo. Tudi tt so je marsikaj spremenilo in po obdelovanji pušč v vir blagostanja spreobrnilo. — Pa no lo v telesnih zadevah setb naprodujo, tudi šolo imamo, ognjiščo duševne omike. Ni davno, kar smo si šolski vinograd (vrt?) napravili, kteri nam bo s časom gotovo bogato obresti donašal.
Iz Vrtov In« (na Ipavskem) 16. julija. — J. V.— Še nikoli gotovo ne ni došla črtica „ Domovini " iz naših krajev. Ker pa vidim, da se, kar si bodi, če je le kaj važnega, va-njo aprojomlje, prosim, da bi si. vredništvo tudi te moje vrstice blagovoljno sprejelo.	-
Mislili amo, da naš rojak, noutradljivi delavec v vinogradu Gospodovem, misijonar v daljni Ameriki
• • ZABAVNIK.
Iz Goric« do volžanakega kopališča.
(Dalje t» konec.)
Ta Vas šteje 135 hiš in Bega nje začetek najbržev rimske čase. V pismih je prvi krat omenjena 1. 1015; omenja jo namreč oglejski Patriarh Janez IV. Starejša pisma je ogenj pokončal. Tudi pozneje v novc-jih časih je ogenj v malo letih vas čez polovico vpe-pelil in danas jo skoraj vsa na novo sozidana, da jo je posebno od tukaj veselje gledati. Imč te vasi so žo mnogovrstno razlagali, pa bo no vo še. kdo jo pravo zadel. Noktori jej pravijo Ovije, zavolj obilnih pašnikov, še ajdovskih pastirjev; drugi jej pravijo— Uče in domači se imenujejo Učancc, — ker so bili čividadski duhovni tukaj začeli sveto vero ačiti •) in tudi tam v „ Černem gojzda," kjer je med sadnim drovjem zdaj pokopališče, cerkov sv. Danjelu sezidali, ki jo naj starša na Tominskem; spet drugi pravijo toj vasi Volčje zavolj volkov, ki so v starih časih tukaj v „ Volčji jami" brlogarili. Od tega imena no morda Nomci skovali
č. g. Janez Štibjel *) Žc davno v hladni zemlji poči va, ker ccli dve leti in dva incsca ni bilo no duha ne sluha od njega; nobenega lista nismo prejeli. Pa, hvala Ilogu, to dni jo došlo razveselivno p:smo: Prav zdrav io šo: vzrok in zadržek, da ni mogel oseinlctnico (? kake? Vr.) v sredi svojih starišev, bratov in scBter doma obhajati, so opravila in težavna dola, ki sijih je zadel.— Piše namreč takole: „Lanskolcto sem začel zidati. Uku-
fiil sem na eni Btrani ccrkve prostor sveta za 7000 do arjov; zidati sem začel tti veliko hišo, ktera bo 138 čevljev, dolga in 56 Čevljev široka in ho stala 4).000 dolarjev.— Tudi dve cerkvi som začel, lani iz.no.va zidali, ono v Manšoslru, drugo pav Trojhill-u: vsaka bo stala kakih 20.000 dolarjev.— Vso začeto tlelo prizadene, prodno bo dovršeno, 80.000 dolarjov stroškov; od začetka pa nisem ko 100 dolarjev v rokah imel.— Posvečeno hote eorkev v ManŠCBtru sy. Jožefu, y Trojhillu pra. imenu Jezna. Na ta imena in na varbinjo sedanje mojo cerkvo, D. Marijo, opiram pri zidanji svojo |npa-njo in do zdaj no zastonj; pomoč mi očividuo dohaja.''
Iz Črnlč — 16 julija. — Vsak človek ima sadje rad, naj je sirovo, auho ali kuhano. S sadjem jc tedaj dobra kupčija. Slišal sem žo večkrat od takih Iju-
•) G. Janea Stibjel jo iel 1. 1830 v Ameriko ▼ P.UiburSko iko-fijoj bil je poslednji čaa duh. pomočnik Iu r Gorici na Placuti. Vr.
•) Ta je ftKovo boaa.
imč Woltechach, Lahi pa Volzana *). — Tukajšna šola, daairavno šo zdaj alaoo oskrbljena, mora precej Btara biti, ker žo priletni ljudje od kraja berejo, pa so tudi branja željni. Zatoraj so letos tukaj „Bralno družbo" ustanovili, dobro spoznavni, da brez branja gre človek dušno in materijalno rakovo pot. Prebivalci so dobri; le škoda, da nočejo posnemati južnih sosedov v sadjo-in vinoroji ter izgovarjajo svojo nemarnost rekoč, da so jim vso pokrade, čo kiy požlahnijo, ker nočejo vBi h kratu začeti. Za trto pravijo da jc svet premrzel, tedaj nesposoben. Da to ni rea, kažo noka ograjo vrlo-ga J. Vclikonjo (Lariša), ki tam v uni strmini vrh Meja na severo - zapadu vasi leži. Njena lega pod visokim hribom ni kaj ugodna. Po zimi ima malo ali celo nič sobica. Zemlja jo prej slaba, ko dobra; s trudom io kamnjo in trnjo iztrobljcno; in vendar si boš mislil, da si v Brdih (goridkili) ali na Ita/utu za goriAkiin gradom, kedar scin stopiA. '1 ukaj najdcA trto vseh sort, žlahtne hruAko in jablane, figo, čreAnjo, breskvo, kostanj ina ron itd. itd. OoBpodar sam pravi, da so mu obilno spla-čuje ves trud, dasiravno mu tudi kaj pokradojo. Sosc djo ga vidijo in občudujojo, al posnemati ga nobeden
•) Gotovo je da so mora akbnjati: VolČe, Volč, v Volčali itd. nrmikn oblika WoltecbocA, ktera je, narejena po alov. lokalu.
cjij JUori s sadjem kupKuiojo, da, no čez 100-290, i« premožnejši So 300 gl. skupili. Sndjornjon pa nima lo lopega dobička samo od sadja, ki ga po mani aH več na leto pridela, ampak tudi les mu vrže lop dobiček. Posebbn, znamenit dobiček jo na daljo tu, do, kjerjp obilo lepili sadnfli Vrtov in sadili; sajditfgtt dmj*, 00 tudi ihclortja dobro ponaša. Ž ali Bog, JnullanaAaji jrri nas kmotjo čbtdorojo in njo korirfj po vrednoti UU |K)-znajo. — Da je sadjoreja pri nal fia Mite nizki HUgfijl, • tega je naj bolj krivo to, da mši koMtiški gospolarji vso premalo izarjeni in poduČoni v sadjoroji; da malo vojo, kako sadna drovesa gleštati in zdrava obraniti. Za tega voljo so nadjamo, da so bo vondar kmečka mladiaa marljivejfio učila, posebno zdaj, ko smo si Čitalnico osnovali. V čitalnici imamo zato pripravno in podučne liukve o sadjoraji, Starejega1Novičk*, jo laik o. napraviti, da bi so umne sadjorejo naučil, za to so mora kmečki fant v inladoBti vsega tega privaditi in naučiti, ako si bočc s?dnoga drevja zarediti. za stare zobe. £e pa krnski mladoneČ vidi, do so je cop prijel, in da j»e vrlo pobila, jo tega tako veriol, da drevč-sce sam ^ posebno skrbjo redi, in yarujo; moti tonj iia no misli iia.poBtopanjo in njega škodljvo nasledke; dobi veselje in ljubezen do dela in postane dolavon, pO-Bton"in voston človek. —
Pri nas pa ni samo topotrčbno, da bi so le sadno drevje saullo, ampak velika potroba jč tudi takih dreves, katira. nam daj/^jo listje za gnoj; niMe (kolce) .za k trtam ; drvi, katire jmoramo tako drago plačevati, od 8 dO 9 gl. scionj (klaitcr). SHno potreftmo je, da sadimo drevljo zavefljo listja za giioj, k^jti v goriški Panovfcc nam no bo več jnogočo po Ustje, hoditi, ker Bstja grabiti ne pustijo in so začpli bor Baditi, ki nič listja ne da. Tedaj sila in potrebuje, da tako začnemo, ako si nočemo za svojo potrebo doma listja, rakci, irf drvi pridobiti— Zatorej mladenčl, pe posnemajte/ p^ebno pri sadjoroji ne, vaBlb starih očetov, kterim jq bilo nekdaj, v njih mladosti zelo malo mSr za Badno drevje; da bo le imeli tri črešnjeve, tri češpovc, in Štiri figovo drevesa, pa jim je bilo zadosti; mar več prizadevajte si na vbo moč, spomnite se sedanje potrebe iu delajte no pameti, ktera vam Bvetnje več .;za sadje skrbeti, ve to storite, bodo vam gotovo enkrat vaši mlajši, ako boste še pri življenji, livaležni za to, po smrti pa ostanete jim v blagem spominu. Valentin Kosdvel,
kmet.
noče.. ^olČanBki svet jo dobor, da ga ni kmalu takega; ali ravno zato se premalo obdfjnje. — To da pustimo to in poglejmo Volčansko kopališče (topUoo). Proti vzhodu ravno omenjene ograje unkraj hriba, ki nosi na vrhu podrtije nekdanje cerkve sv. Florjana, jo globoka, strma, pa kratka dolina. Po toj teče tam z vrh hribov, ki ločijo Laško od Avstrije,. potok Kdmenica proti jugn jp se na vsbo^ni strani vasi ob Kobaridski cesti v Sočo razliva. K&menioa posebno .ob dežji veliko skalo s hribov v dolino vali in jo gotovo od tod svojo ime dobila. •) Tako se kličejo tutji uno 4 ihišo tam sred bri-bf nad tem potokom. Ta voda jo mineralna (slatiaska) in zdravilna, posebno zoper trganje po uuih. To so zdravniki in bolniki že večkrat poskusili iu potrdili. **)
m) Nin ic no tdi pravilno lo lolmaiaujo!	Yr.
. *•)	*»a alatiaa voluainka Kamen io* in oiulaioja kopal
rudnpuka kopel, Ircba da aa voda kemijsko analizi. Ila ae 1* hm stroakov atori, obrnilo ao n» tuk^Jkijega gimn profesorja g, Vfsr4-/v J|,'J)nJ0 nimrc5 uin,k tukajšnjega druitva za doioloinanilvo (Vorein fUr Landeakundo) in poilja lahko vodo zemljeznanslvcni drlatni •napravi (geologbcke Heidu<mnlaU) na Dunaj. Ker bi pa moral popfedtfe :pMal|, koliko- vad« da je lrel* poafcti, to;N lulo dobro, k« bi ob cnem^udi mogel ie naprej naznaniti, koliko stopinj gorkote da voda ipu. .Tukajšnji deiclni murej ima tak studen&ii gorkomer, a kterim se C«rkoU Blodenfinie dolofitfe. Merili so pa mora voda šjutra), o poJdnp in zrečer; gorkomer naj se 20 minut v vodi drli!	Vrein.'
. (Mlad, fltifr ttareni životu). Navadno jitari ljudjp ne tazomejo namorjanja in /ahtovaujn mlajlaga rodi, •osebno v narodnom oziru ne. Nato tft izjemo!
14. toga moaocaflo jo Lohnn Luka, 80lotou starčok tukaj iz Ornič, za družhonika v našo ^čitalniep" vpi-AfttidULMn dfitm.1 osli Mtni znesek 1 gl. ŽO kr. Htar-•Sak Jo Ae j»rt /fasvi , pameti in pji dobrih fflpčpti, 'inja -Mik« wwe.lje <ik» 'IWČkaga tlela in je ravAO v ta na-iani j^Ojiilv <fc rn V,kmetijstva še bolj izuči. tirati •foqr ;n®. zna, pa knfa Jru/.oga prosi, da naj mu kaj lopoga iu koristnoga preboro, kor mu vsak rad stori.
L. L. naj bo v zgled vsoin kmečkim Hinovouu • Odbor črniikf. Mitlnior.
V K®»ivw (v Istri) 10. julUa 1807. — Pri vsem ,4eui,ako ravnomafla|nkdai»arodiia fitalnicaobstoji šolo malo mosccov, moro bo ponašati s iim, da štq)o mej svojo člane sledefio slavno rodoljubne gospode: D.r Jerneja Legata škofa Trstjanskoga, (Jr. Jufja Dobrila-o škofa Pore-čkoga, dr. Janoza DloiwoiB-a, dr. Lovrota Toinana, ki so jo počastili blagovolivši sprojoli njihovo imenovanje za častno člane. Zahtaljnjonie so todaj Imenovanim vIbo-kim goapodom/da «o blagovoljna stopili v'našo druž-tv«, ter a tim pokazali, kako jim ^o drago nažo lepo Primorje, i kako želč, da bi s« moju nami zbadila ipra-va -čut in živa ljubezen do naroda in njegove narodso-•ti slovansko, da no bi so p tuj d«h vrivat črna mor jo v naš narod na 6kodo Avstriji. . ; i/i
' ' i '	OMor Malnidin.
1* Kobnrldl«, 22. julija. V Zvndeli itM po oanesljivem dopisu, da je lo za gotovo odločenih deset tisoč goldinarjov «a poravnavo V-olčan»keg% klanem.: Vendar enkrat I Hvala Bog<u In dobrim ijndeml
Vol 5 a ni, ki so po strašnem pogorišči zolč zel6 potrebni zaslužka, bodo vsaj imeli delo jpred*pragom; vozniki pa, kteri skozi. VolČe gori ali doli vozarijo, bodo veseli, da so jim strmi klanec odpravi, kteri jo za-rad ovinka tik,globocega prepada grozno jiovaren.
Želimo pa.ie to, naj. bi za V#lčanskia kJancom ie drugisklanoj, vsi, kar jih jo s Predčla doli do ^olktnm na vrsto prišli, itarnao ,bi seceeta, ktera Konotto j Gorico in Trstom vežo, tako poravnala, kakor »o toliko imenitni cesarski (Orarski) cesti spodobil
JMo ve^ da i ibi no bila; ta cesta ob So« kdaj prav dobra in korsstna ludi -erarekUa vozovom, kteri topove
.okabei jo izvrstna. £>a jo dcžcl» ^romantično lopa, bo vsak pritrdil, kdor jo jo spomladi ali bo letu videl-V Volčah 7. julija 1867. '
Andrej MqkaroviČ.
V potok bo stokajo majhini studenci, ki tudi v nar hujši zimi no zmrznejo. Zd&9rt>j ima .gorko vodo, da so dd
v njej kopati so skoraj od zgodnjo pomladi do pozne jeseni. Som bo se torej hodili kopat bHžnji in daljni sosedje žo od nekdaj. Vodo bo vsi hvalili. Ali v potoku ga ni primernega prostora za kopanje. Edini kraj je pod nokim majhiuim alapom, *1 močilo, dasiravno globoko, jo preozko jn i>, vročimi grpzivnimi ^kalsjai .ob-dano. Todoj io kppatyp jv nje m fttra5nq, nevarno. VJh tega jo /Jio^od..pjega nopripravon. Jz teh yzrpkpv^o Tominci—bolj kakor VolČanci-^že doIgo misljli pripravno kopališče naprtiti. Dela se pa nijeden ni hotel lotiti. Letos $0 l0|80je tpmineki gosp. dr. Gasparipi dela resnpbuo popnjel. Položil jo potrebnega denarja ip.^r-Pitomee jo zravon svoje hišo t. j. nekaj streljajev juod vas^o v malo tednih čedno, s comcntom zamazano kopališče dozidal., ^ppa hvala obema J Oba yabita..?daj yI;ndno vso bližnjo in tlftljuc sosede, naj bi se kopanja obilno vdolfižcvali- S kopališčem, ki bo jo 7. mu odprlo, bo gotovo vsak zadovoljen tudi,s postrežbo v treh čednih volčanskih gpstilnicah. Pitna voda po vil
[ia jilrogp vojsko	Vse 4fli *o v*o (fo-
jo t« 90*1* .JPPRoVftjftPKoatMlnjo dobila,
.Jtlfeo jo nftinrflij. Oa)|jjj, bjl so » VojMk* yww>njo.»ič UO «1010 čl^lno-
VS, »»i bi jo eraraki vozovi prav, nič wi> rabili, rabili bi Jo pa ,česalaW,pe41o&iki za.svojo kupčijo. In lo tudi kaj volja: bogati podfožniki, bogato
:•■ v ••	i ! v	•-rrif-.A. .
(Nekdaj, Jo bila tu #o»ta dan za dnevom polna toš-k)U vmw, — Mproveiiki hlevi (šfcalo) v Kobaridu i« v družili prieoitijib *asčh *o temu priča ko no pa bili l*flyubjw J#ab/»in,4 prelepo, cotftp čroE PontoLo poa^rc-g||,iHp njtfji klanci na oeiljki, ostali.
;Ako bi to kUnco odpravili, in cesto po mestih l>olj nevarnih razširili. bi jo vozniki zopet pozdravljali, KjuMiM ^aOofiAko.po *jno hodijo ali domače pridelke v Tr»t v.wiio, Jnlapih voznjkpv bi no bilnma-Jpj ^lcaj ippfl .Torhftem Tratcuo je kapftijo dovolj, no Hwpo zu, Jpleaftipo, ,ktqrp ,fj)bjljjp menda uafti črtur.
»flljati (0» ampak tndi za domačo voz-j^Jco, k^j-i bi po jopi ceati lobodi k»p vodili, kotio-
'(izotop; So enkrat proprfnp j^jo; Porav-cesto i>b &M
-lin : Jtifi*.\ir\ ±: ,,iDomp1(ii^ •, j* V onem zadnjih ,pv)pjMi Ii/Jtoy oznanila, da.y.Komnu na-pr»vljajo Čitalnico, To. jo resnično; pravila so ie dojila f otojvia ed visokega e. kr, Nanjcstojšiva, in prvi gj»yni ,občai zbor pmo i^oJi 21. leg« meseca, da smo veWiodbor- Izvoljeni,so: Alojzi, Pollpy {e-okrajni predstojnik) za prpdspdmka, JUavosIay 1 za Uj-Andcpj Kocnp^a (kaaonik^dckan), Tomaž truden, Avgust Martiuak,. &imOu Tavčar, Franc Fabja-Di W. J»kop Marala za Odbornike, Pri toj. priložnosti ,jjp peli *iaži in kobljeglayski pevci. tako izvrstno, da amo, ae čudili, £ako »o se mogli v iakp Jfcratkpm .času fflliko po^em »^vaditi. Sjovpsno se pa Čitalnica^ kasneje odpjrp in takrat bpjo povabljeno vse jye-,ne sosWeo..2*a to, slovesnost ao Žo »aprav/jajo naši pev-■ ei pod vodstvom za slovenstvo prav vnetega učitelja g. E. Mozotič-a. .........—
Srco so nam smojfl, ko vidimo, da tako v kratkem času družtvo že 58 udov Šteje, med kterimi vpi o. kr. uradniki, železni fin i uradniki nabrožinsko postajo, veliko ' duhovnih pastirjev jn kmetijskih posestnikov. To jeviden dokaz, da ae slovenstvo čedalje bolj zaveda in napre-daje. —
Na zadnjo naj povemo braveem „Domovininim" še to, da v nedeljo 28. julija popoldne bomo imeli v Pliskovioi, eno uro od Komna, nenavadno veselico. Pred nokaj časom namreč je neki tržaški lovec naletel na lovu na eno čudovito, novo, prostorno pojco (votlino), ka-koršnih Kras mnogo Ima, jo je pregledal in našel v njej lepih kapnikov in naturnlh umetnosti. Dal jo jo eno. tnalo oanažiti in prihodnjo nedeljo jo slovesno odpremo. Pri tej priložnosti bo notri ples. godla bo trža-Ska godba. *)
domače vesti, a.) Cerkvene.
Iz Gorice. V srodo 24. t. m. jo bila v tukajšnji veliki <ierkvi slovesna mrtvaška mafa po rajncem mehikanskem cesarji Maksimilijanu; mašo in absolucijo so opravili Nj. ekso. preč. knez-nadškof osebno. Kako primorno pobožnemu sočutju naših meščanov vseh vrst jo bilo to žalostno opravilo, .pokazalo bo jo iz tega, da Jo bila ccrkov polna VfldjT, kakor o cnacih prilikah nikoli ne tako; tudi uradmki in vojaški častniki so se v
•) Ilnlk! — Puiico ti«k»ra»c» Dio>».	Vr.
m -
nenavadno ^bilnom številu vdeltžili. I'o odru in povsod okotf |H>i cerkvi so vladi gr|)i mehikjiuski in avBtrljaki.
rv Kor Bliiimo, da mislijo priti tudi iz vaai ljudje v Qorieo tisti dan, ko bo preč. g. fajmoiter Kumar pri av. Jgnaoiji pajiožov blugosiov dajal, .naznanjamo, da ta SvcČJtnOBt HO bo listo nedeljo po sv. Ignaciji (4. avgu-stA), «i»|>ak pozneje, in to zavoljo porcjjnnkulo, ki jo preblizo omenjenega dneva. Dan, kodaj da bo, nazna nimo dva tedna poprej po »Domovini".
r-r Včeraj 2f>- t. m. je imela pompKna družba za bol** duhovna (Fio Bovvegno) svoj občni zl»r.
b.) flatmUre. Zastran isUzuice Irtafko -- gorifko —korotke jc došlo te dni z X>nnaja od ministerstva deželnemu Odboru povelje, da naj pošlje brž razlalbo te zadevs tjg. Zdaj ao namreč na Dnnaji posvetovanja deicžencov. Odbor- jo wno to storil ter našima poalanoema na Dn lUfjl »aročil, da naj so pridružita tržaški deputaoiji, ki je nesla tudi enako razložbo miniaterstvu. Upajmo!
•,-T-i^j. eksc, c. k. namestnik, g. baron Bach jo ,ol>j»p(|il. ucu teden laške okrajo po Goriškem. . i -5/.!;. i i-
' ;vpržam zbor.
(Zfonrmea '	Zanimiva je (lila 21. sejo
od julija. Na dooynem redu je bilo sporočilo tisto«* jodseka (komi<*ta), kteremu je bila zbornica naroČila, da uaj stan državnih loiupc preWp> z*,-stran deželnega ministerstva (t. j., df, flaj:bi gp papra-vjlfl za vse listo deželo, k^iniajp sypjo poslance v dunajskem zboru, pppolno mmisterstvo, kakoršiM> je za deželo pgersko krone y Pešta), V ta namon naj bi ae državni zhor v	a&resi na Nj. veličanstvo obr-
ni}~; Kako fo je ta nasvet pravno finančnemu odseku Priše!» j« prav ču4no- Še čadnojšo je pa to, da po^dolgi, Jim in precej'strastni debati ni bilo na »a-3^10 O čem glasovati. Ker jo namreč državni kancelar, baron Beust rekel, da bo primernejšo, da so iz?o!j de žeino minisjterstvo še Ie potem, ko bo poravnava z Ogri dognaha, in ker so tudi mnogi razno barve zbprniki, bodi si iz načelskih (principskih) ali opportunilatnib vzrokov, temu pritrjevali, jo odsekov poročevavcc svoj nasvet umaknil.— Kam pa meri nasvet zastran napravo „deželnega" ministerstva? Js'a centralizacijo. Potem ko je država že na dve poloyioi razcepljena, naj bi se zdaj vsaj slovan8ko-nemške deželo dobro povezale in pod dunajski klobuk stlačilo! To pa ni po mislih fedoralcev. Za tega del; so s Tiroljei/pnjjaci m druziidi tudi np^f Slovenci svoj glas povzdignili zoper nasvet odsekov. Kranj ski poslanec Bvetec pravi: Deželno ministoratvo napra viti bo 'čas no še takrat, kedar bo porazumek z Ogri dognan, marveč še le takrat, kedar bode tudi tirjalvam vseh avstrijskih dežel in kraljevin zadopteno, da b«do vsa ljudstva zadovoljna, in kedar bodo ujih pravice z uBtavno določopimi porofityi zavarovane. D.r Toman pravi, da kakč moro zbor od cesarja česa tirjati, kar ,ni po ustavi, (kajti ustava nc pozna deželnega, ampak samo državnoininistorstvo); „ Čislajtanija" (kol enota in celota) da jo jzmifiljona reč; v izmišljenih pravicah izmišljeno deželo pa da no morejo se vtapljati gotovo, staro-zgodovinsko pravice dežel in kraljevin avstrijskih itd")— Nič manj važna ni 22. soja, IU. julija. Nj. eksc minisler pravosodja, vil- Jfga predloži kot vladiji nasyet zastran nekih popravleov (novello) kopenske po
m) Niluvno je !>ilo o lej priliki oeko vmesno pr;2k«njo d.r Tomim e Sohindlcrjoni, ktori Jo nekako noipodolioo io .taniCjiro govoril o grliili neklerih manjlili ilelol v Avilriji, <U j« fodoraloo drelil. Toman mu otita.da je nramotivno govoril ■■) «6 naatano prepir uvoljo nnmlllli Leaed Macl>mUIilirJi" u> „«clirnlLond". Olabni nemikoni ali onnlreliet, naj Jji si poannli ix lega primerljeja nauk. da fedrralcem ao njih dUeln in pravico njihovo — ivotinjp, ktorili naj bi io cinični, psovavnl jeiiLi nikdar ne dotikali	Vr.
stave. Od sedanjo dotiČne postave so novi načrt v 4 rečoh razločuje: 1. toponjo kaznjoucov jo odpravljeno; 2. v verigo (ketno) no bodo nikogar voč devali; i).,po nekterih kaznih prido kaznjenoe ob Čast. po druzlh^no in, čo zgubi državljaasko pravice (t. j. da no moro hiti priča, da so no sme v občini volitOv vdolcžiti itd.), ne bo voljalo to, ko naj daljo za 10'lat: 4, to promonibe v postavi bi imelo zadobiti moč tisti dan, kedar so postava razglasi in veljati tudi nuza^, t j. za prctokličaa. Ta načrt je g. minister z razlogi podpiral; o svojem času prido v obeh zbornicah na dnovni red. ~ Obravnavala se jo na da^jc v tej seji kazenska postava-, sprejet jo po načelu nasvet dotičncga odbora zastran posameznega zapora i» pogojnega izpuščanja vjetnikov.— Naslednja zadeva jo bilo eporočilo odseka za verske Vt&i o prodlogu Ilerbstovem . zastran napravo naČrtov^pO-Btav zadovajočih a.) prenaredbo zakonskoga prava, bV) razmero med cerkvijo in šolo in o.) nravnavo mfctf-verskih (intorkonfossionalnih) razmer. (SporočovaV^O: Sturm). Temu nasvetu nasproti podA tiroljski poslanfdb dr. Albert Jllger ta-le nasvet: Vcraki odsok naj določi posamno členo v konkordatu (od 18 nvg. 1855), kteri potrebujejo kakega popravka in naj jih zbornici predloži, da jih ustavuo ohravnn in vi'b. vladi izroči s prošnjo, da bi ona skrbola za to, da se ta zadeva poravna po tisti poti, ktera je v konkordatu samom odkazana, t. j. naj hi so vlada z rimskim sedežom pogajala. Podpisalo jc ta JUgcr-jov naBvot tudi šo 20 arnzih poslMil-oev (med njimi Slovenci: S ve te o, To man, Černo, Pintar, grof Barbo Lipold.)	• f.Dalje o tem prihAj •
V tej seji od 20. t. m. jo bilo tudi Voljčnjč, uftb deputaoije, ktera so ima z ogersko doputacijo pogajati. Izvoljeni so: Ziemialkovski, Hppfen, Tinti, Kaiscrfud, Vidulič^ Herbst, Plener, Wintorstoin,. Brcstel; Kljui. (Zbornica gospojska jo tudi svojih 5 poslaneOv že izvolila; ti so: Kardinal Rausoher,' vit. i Pipiiz, grof Saliif, knez Sapieha, baron Hock.) — Deputiaciji dunajskih in ogerskega zbora so snidete okoli 4- ali 5. avgtattk na Dunaji; za tega voljo bo državni zbor že fa'teqen odloži za tako dolgo, dokler depntaciji svojih posvetovanj ne končate.	- i-'
OGLED PO SVETU.
Cesarico Karloto odpeljejo menda to dni iz Milra-mara v Belgijo. — Juarez so neki več ne brani izvoliti truplo Maksimiljjanovo. — Podadmiral Tegetthof je 'odrinil y Bahato 201, m. naparniku „China iz LiverpOola (na Angležkein) v tej saacri v Ameriko; en pomoJSfci častnik zodinjenih držav ga sprejme do KvcretartLrV Zdaj dohaja zmiraj več noyic o vjetništvu, pravdnih poslednjih urah Maksimilijanovih, toda popoInoma'*a-nes^jivoga je se malb. Poslanci raznih evropskih držav v Mehlku bo «1 veliko prizadeli, da bi ga bili refili, pa vse zastonj. — Ustroljona sta bila ob onem a cei*r-jem tudi dva njegova naj imenitnojša gonerala, Miraiooh in Mojia. *) — Francoska cesarica je Šla angl0Žk0.M&-ljico obiskat.— V Italiji bo žo morebiti v malo 'Meh naj zanimivejša zadeva ta, da garibaldovci na Itiwtfco tdarijo; vse jo neki žo nastavljeno- Kaj laška vlafa misli, bo nič prav no ve. Nekteri sumijo, da ona skrivši ta napad podpira, da bo imela priliko s svojimi vojaki papežovc deželo in Rim posesti, češ, da mora svetega Očeta brnniti; ona Bama pa trdi — in mnogi ji verjamejo — da misli nnpad z orožjem ubraniti m takč pokazati, da znano pogodbo 1. 1864 z Napoleonom sklonjeno spoštuje. Čudno je to, da zdaj francoski general
Ker jemo, da Dali ljudje o nesrečnim Maksimilijanu radi pripovedovati slilijo, prinese „D." Vse. kar zanimivega zve, pa da bo n-■Mljivo.da Ji ne bo treba poinaje nič preklicaraii.	Vrl
Dumont v Rimu papeževe prostovoljce (po rodu večidel Praneozo) prcgledujo, kakor da bi bili oddelek fraupo-sko armado. To v Italijanih »um zbuja, da utegnejo Francozi nazaj v Rim priti. Nemogočo to nI. — Atlan-tiiki telegraf (iz Evropo v AmorikO; napravUen leta 1866) se jc utrgal, pa se bo dal lahko popraviti.	'
Slovenska Matica") ho imela v sredo 7. avgusta tj i. tretji občni zbor.-±- Volili flo brtdO mod drugim novi odborniki, 4 ljubljanski in 6 vnaujih. 1/ždrohani (izlozani) so bili v od borovi seji 4 t. m. lile stari odborniki : Ljubljanski: Dr. E. Ji. Gosta, A. Msar, Andr. Praprotnik in J. Mnrn; vnanji: J. Grabrijau, M. Pire, dr. fit. KočOvar; Fr.Cegnar, M. Cigalo in dr. Miklošič.
-•'i - (Zmto. s ktero se da usnje ohraniti). Zmešajo so 21 dolov Čistoga loja in 8 doli peglč; potom se! skuha 70 dolov dožovnico in 7 dolov dobrega mijlu (žigfe), 'to se zmeša s uno prvo zmesjo, so skiiha in pohladl.
(Zlaohrfc' t. Land-u. Koretvvfrlhe)
Ktdar kisalpo vrhu spletni), In' so ta ploai\jevina zmiraj pojavlja, kisali plosnjov okus da in jo skaziti žnga, so vlilo v začetku vsakrat, kedarso kis/U iz kadi vzame, olcoli in masoloo žganja v gfifičo, ki na kleali leži. Navadno ni potroba vofi kot 4 krat toga.storiti. Pravijo, da so kisal tako no lo nrav dobro ohrani, ampak tudi jiritv prijetno virtsko slast dobil -" "" '-1
(Zlachrfl f. I»and-u. Foralv»ir(he)
• (Statistika vseli za vcjjaičino dtib+th prebivavcev v Avttnji):' Vojaško ihinistorsitvo jO, ko bo so nove vo|a-ške poataVe napravljale, preračunih vso za vbjaščmo dobro prebiVayoo avstrijanskih dežel in našlo, da' Iz mcd.vsoh'34 milijonov prebivavcev edon od sto mladenčov, ki ab ia 'vojaščin o, Odpade k prvi'1 vrsti. Od 'teh 340000 ihož je, i« mod 4 vrat mladenčov 75000^ popolnoma dobrih za vojaščino. Nasprotno pa znaša slbViio onih. ki letoB niso dobri za vojaščino, drugoč pa 6&io, 65000. Po tom takem so dobi iz qpo vrsto mladenčov 14000 za vojaščino pripravnih; na Tiroljskom in' v vojaški graniei vsako leto 9000 mož, Bkapaj tedaj 14900-
•J ••	(Pferdcfrennd)
Umrli' v Gorici:
18|7. Anton Dandel, i m., kmečki 'otrok, za boijaatjo; ifl.|7. ' Aoe Studcai, 00 L, poseilnica, za naduho; Valentin Pitruz, 57 1.,' krnel, "si je nogo zlomil; 20(7. Jolef IMandel, 90 I., krčma r, ca plučn. tuberk'.; Maria Ferario, 8 1., detnikaria h., 4« aulico; Pelikan Alojzija, 4 m., h. kuharice aezak. otr., u griio; 22(7 Ana 8chefcjuk, 20 d., n. »lotnjka otrek, za bo^]aa|Jo-
Borani kura na Dunaji 25. julija: Metai-liques 52:50; narodno posojilo 68:25; London 127:10; ailžjo srebra .124:75; oekini 6.-07 .: < • ■ • > '
Loterijske številke zadnjič vxdl»-ujeaae: Na Dunaji 17. t m: SS, »9, »6. v Trstu 20. t m: 41, 59, 49, S5.— Prihodnje vzdigavanjo: V Trstu" 31. julija, v Gradcu in na Dunaji 27. julija, t. 1.
Listnica Vredulštva. G. ^ » i Val apis prihodnjič; hvala) — Kar obetalo — lo bo prav ta „Domovini»«~ zobe,— Na V«l P. B. aamo lo-le: Primeri ae večkral, da, ko Človek ikoz kako vas ali merao kakih samotoib hii gre, pa Um kak peaiČek za qjim priteče ter laja in lajt In renči in ve-nj zaleta, hoče ga ujeati, pa H vendar so upa. Kaj ima aloriti 16 popolnik? Obrniti ae fn kozla od|a-njali? To bi bilo metida preveč imelno in |M>polnik& nevredno.— Vodile torej, da ima tudi vrodnik „D.-nin" le toliko ponoee r sehi ia da mu jo le toliko za Čast mar, de ae mu zdi, da bi ae preveč ponl-ial, ko bi ao a takimi nieprotaiki roral in s tim ..D." mazel. Ko,ki VI, JC foap.. DepriiaUe „D.-inine" po obrazu in značaji, po nagonih in cilji tako poznali, kakor vrednik, bilo bi gotovo ludi Valo geslo—%mm-čevarge.— G. A. F. naS. Za ta liat prepozno; prav hvaležni amo Vam.