KURIR NOVO MESTO 30. avg. 1979 leto Vlil. *št. 11 časopis kolektiva industrije motornih vozil Bolj zavzeto v drugem polletju! Ob polletnem obračunu našega letošnjega poslovanja kljub vsem težavam res ni treba zvoniti k preplahu, vsi v IMV pa se moramo zavestno, organizirano in enotno čvrsto spopasti z vsem, kar zavira uresničevanje naših planskih nalog. — Skrb za sprotno ustvarjanje planiranega dohodka, za uresničevanje izvoza in nadaljnji razvoj samoupravljanja v delovni organizaciji v ospredju vseh naših nalog Analize in javne razprave ob polletnem obračunu vzbujajo zaskrbljenost nad gibanji dohodkov in stro&ov poslovanja, kar ob zaostrovanju pogojev gospodarjenja, ki jih pričakujemo do konca leta, narekuje potrebo po temeljitih spremembah načina dela na marsikaterem področju. Indeksi primerjav s I. poli. 78 sicer kažejo napredek, vendar so v celoti občutno pod planom za prvo polovico tega leta, kar je razvidno iz pregleda uspehov po TOZD v spodnji tabeli. V gradivih, ki so bila pripravljena za javno razpravo v sindikalnih skupinah in na zborih delovnih ljudi, so bili pripravljeni vsi ostali podatki, zlasti tisti, ki zadevajo poslovanje posamezne temeljne organizacije. Ob tem pa je potrebno poudariti nekatere osnovne probleme, ki so bistveno vplivali na uspešnost poslovanja celotnega kolektiva, kot so; 1. neizgrajeni sistemi zunanjetrgovinskih režimov, politike cen in kreditno monetarne politike, ki nenehno višajo stroške preskrbe z možnim materialom, s čemer direktno vplivajo na porast lastnih cen proizvodov ob že sicer nizki akumulativno-stL Vedno višje zaščitne carine na tujem trgu nam onemogočajo gospodarsko zvišanje cen osnovnih izvoznih artiklov. Vpliv inflacije, na katerega smo računali, pa je letos še posebej negativno vplival na zunanjetrgovinsko menjavo. 2. Razkorak med potrebam po delavcih, ki rastejo vzpo-rednoz uresničevanjem investicijskih programov in prilivom, direktno vpliva na ekonomičnost poslovanja zlasti tistih temeljnih organizacij, kjer so investicijska vlaganja največja. 3. Zamujamo pri uresničevanju glavnih investicij v tovarni avtomobilov, zato ni bilo realnih možnosti za doseganje fizičnih planov proizvodnje osebnih vozil in prikolic. 4. Splošne razmere v gospodarstvu otežujejo povezovanje in sporazumevanje z dobavitelji in s kooperanti, zaradi česar smo imeli vrsto težav z repro-materiali in s sestavnimi deli. Rezultat tega so bili zastoji in proizvodnja nedokončanih izdelkov na zalogo ter ponovno kompletiranje ob znatno višjih stroških. 5. Gibanje prispevkov iz dohodkov TOZD in DO v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta izkazuje nenehno zvi- ševanje, tako da nekateri stroški na ravni DO presegajo indeks 300. Posebno področje predstavlja skupek problemov, katere bi lahko poimenovali „planska nedisciplina11. Gre za neizpodbito ugotovitev, da je tudi neodgo vomo obnašanje na vseh ravneh prispevalo k zmanjševanju planskih rezultatov. Očitno je, da smo zelo prezgodaj pozabili dogovore ob zaključnem računu za leto 1978, ko smo sprejeli akcijske usmeritve za obdobje 1979—80, ki naj bi bile osnova za izdelavo in uresničevanje gospodarskega načrta za leto 1979. Akcija družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ni potekala nepretrgano in je hitro opešala zlasti v najbolj problematičnih okoljih. To dokazuje, da se v temeljnih organizacijah nismo zadosti poglabljali v lastno problematiko in razreševali konkretne probleme, pač pa smo sprejemali bolj pavšalne ocene brez zaključnih ukrepov in kontrole izvajanja dogovorjenih nalog Presenetljiv je izrazit porast izplačil nadur, kar jasno priča o tem, da smo vrsto pomanjkljivosti v organizaciji dela razreševali na najbolj negospodaren način, tako da smo presegli vse družbeno opredeljene norme zvišanja osebnih dohodkov v letu 1979. Pri tem ne gre pozabiti, da imamo na primer dejansko še relativno nizke osebne dohodke in da tudi takšni, kot so, ob nedorečenem sistemu nagrajevanja niso v realni soodvisnosti od storilnosti in doseženih rezultatov dela. Zaradi vsega tega, kar smo ugotovili ob polletnem obračunu, se bomo morali dogovoriti o vrsti ukrepov za pospešeno razreševanje problemov za uresničitev realnih planskih nalog za II. polletje 1979 in zastavljanje temeljev gospodarskega načrta za naslednje leto. Od tod izvira živahna dejavnost na vseh ravneh upravljanja, samoupravljanja in družbenopolitičnega življenja. Glavni dogovori, ki so bili že opravljeni na ravni TOZD in DO, so se nanašali na ukrepe na področju uresničevanja plana proizvodnje, izpostavljene pa so bile tudi naloge na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega delovanja » TEMELJNE NALOGE NA PODROČJU URESNIČEVANJA PLANA ZA II. POLLETJE 1979 Osnovna delovna usmerjenost vseh TOZD in delavcev IMV mora v drugem polletju 1979 težiti k dosledni uresničitvi zastavljenih planov proizvodnje. V ta namen moramo: 1. na podlagi ocen o poslovanju v prvem polletju 1979 ter ocen o razpoložljivih kapacitetah se moramo takoj lotiti spremembe letošnjega plana ter oblikovati realen plan, ki bo upošteval: — daje plan proizvodnje za izvoz osnovna prednost naše celotne aktivnosti Zato moramo planu proizvodnje prikolic (Nadaljevanje na 3. str.) POSLOVNI USPEH PO TOZD V I. polletju 1979 Šifra TOZD Celotni prihodek Struk- tura Porabljena sred. Struk- tura Amortizacija Dohodek Čisti dohodek OO TA NOVO MESTO 1.638.281.916 63.67 1.358.803.295 65.72 41.424.944 279.478.620 163.953.637 05 TP NOVO MESTO 207.392.783 8.06 165.517.228 8.00 205.632 41.875.554 34.658.134 06 TP Črnomelj 74.981.119 2.92 47.847.224 2.32 1.285.010 27.133.895 22.776.817 08 TP Brežice 70.713.013 2.75 53.704.523 2.60 1.183.180 17.008.491 13.500.691 09 Podgorje Šentjernej 53.573.530 2.08 42.383.555 2.05 855.465 11.189.976 9.046.640 10 TO Mirna 127.733.851 4.97 91.849.760 4.44 988.585 35.884.091 28.954.842 11 TO Beli Manastir 40.399.591 1.57 17.384.916 0.84 391.400 23.014.674 18.512.265 13 TEHNOSERVIS N.m. 64.263.157 2.50 37.237.316 1.80 3.200.712 27.025.841 22.501.142 14 Tov.oken Šmarjeta 65.235.596 2.54 56.131.088 2.72 142.546 9.104.508 6.583.419 20 RI NOVO MESTO 9.454.758 0.36 1.931.391 0.09 87.888 7.523.367 6.532.355 30 COMMERCE Nm 207.316.948 8.05 184.136.069 8.91 1.636.393 23.180.879 17.638.189 40 ZIF LJUBLJANA 13.745.819 0.53 10.511.234 0.51 102.594 3.234.585 2.607.414 DO 2.573.092.081 100 2.067.437.599 100 51.504.349 505.654.481 347.265.545 plan (1/2) 3.374.815.000 2.810.488.000 62.500.000 564.327.000 382.509.000 Indeks 76 74 82 90 91 stran 2 (Nadaljevanje z 2. str.) posvetiti prvo in največjo pozornost, kar pomeni, da moramo proizvodnjo prikolic v drugem polletju povečati — Plan proizvodnje gospodarskih vozil je izrednega pomena za nadaljnje ohranjevanje deleža gospodarskih vozil v proizvodnji le-teh v Jugoslaviji Za ohranjevanje deleža in ustvarjanja ugodnega dohodkovnega učinka je potrebno plan proizvodnje dostavnih avtomobilov ohraniti v predvideni višini — Plan proizvodnje osebnih avtomobilov mora odražati realno oceno možnosti stanja v TOZD Tovarna avtomobilov. Predvsem moramo skrbeti za izpolnitev plana izvoza. — Plan proizvodnje rezervnih delov je izrednega pomena tako za ohranjevanje dobrega poslovnega odnosa na trgu, kot za ugodne dohodkovne rezultate. Zato moramo stremeti za tem, da ustvarimo ustrezen odnos tako do plana kot do proizvodnje rezervnih delov. — Plan proizvodnje servisne opreme mora predvsem upoštevati zagotavljanje vseh izdelkov, ki jih dobro prodajamo in ustvarjajo dodaten dohodek. 2. Na podlagi teh izhodišč je potrebno takoj oblikovati plane proizvodnje vseh proizvodnih programov IMV. Skupno z oblikovanjem planov pa je potrebno posebno skrb posvetiti izgrajevanju našega odnosa do sistema planiranja. V ta namen je potrebno: a) plansko ekonomski sektor usposobiti za redno pripravljanje, spremljanje in kontrolo sprejetih planov; b) upeljati dolgoročno fiksno planiranje -- proizvodnje in — potrebnega materiala, a brez nepotrebnih zalog; c) vzpostaviti sistem mesečnega usklajevanja planov; č) dopolniti in izpolniti sistem odpoklica materiala; d) izgraditi in spremeniti odnos do planov v TOZD. Vodstvo TOZD ter operativne priprave dela moramo usmeriti v izgrajevanje planskega pristopa in ne v kampanjsko reševanje posameznih problemov proizvodnje. 3. Za dosego zastavljenih planov v drugem polletju moramo takoj: — pripraviti pregled vseh materialnih planov do konca leta s posebnim pregledom materialov, ki so na zalogi; — na podlagi pregledov materialov, ki so na zalogi in fiksnih planov proizvodnje je potrebno takoj oblikovati fiksne plane potrebnega materiala za letošnje leto; Proizvodni načrt za izvoz ima vso prednost v vsej naši aktivnosti. Proizvodnjo prikolic moramo po sprejetih sklepih v drugem polletju povečati, tovarna avtomobilov pa ima pomembno nalogo za doseganje predvidenega števila osebnih in dostavnih avtomobilov. Na sliki: „katrce“ na tekoče traku. — nabava v sektorju poslovnih odnosov mora narediti pregled vseh kritičnih materialov s predlogi možnih rešitev. Krog naših kooperantov je potrebno razširiti povsod tam, kjer ocenjujemo, da bo prišlo do zastojev. 4. Za doSedno uresničevanje prioritetnega plana proizvodnje prikolic moramo takoj podvzeti določene ukrepe: a) proizvodnjo delov v TOZD Tovarna avtomobilov moramo brezpogojno povečati vse do ustvarjanja določenih zalog; b) rešitev ozkega grla v proizvodnji sklopk v TOZD Tovarna opreme Mirna je potrebno iskati v možnosti dobav sklopk pri inozemskem partnerju za potrebe proizvodnje v Belgiji; c) z boljšim sistemom planiranja in vključevanjem operativnih priprav TOZD v istem planiranja moramo doseči pravočasno dobavo materiala tako iz domačega trga kot iz izvoza; č) glede na drago proizvodnjo oken moramo pripraviti oceno ustreznosti ohranjevanja te proizvodnje v okviru IMV; d) vložiti moramo maksimalne napore v pridobivanje KV mizarjev za potrebe finalne proizvodnje prikolic; e) za usklajevanje delovanja vseh TOZD prikoličarske proizvodnje je zadolžen tov. Štefan Poredoš za koordinacijo vseh opravil pri planiranju in doseganju proizvodnje prikolic. , 5. Pri uresničevanju planov proizvodnje dostavnih vozil mo- ramo poskrbeti za odpravo vseh pomanjkljivosti in ozkih grl, ki ovirajo izvajanje teh planov. V ta namen se moramo predvsem lotiti iskanja možnosti prenosa proizvodnje posameznih delov k našim kooperantom. 6. Devizne razmere in stanje kapacitet v TOZD Tovarna avtomobilov nam narekuje, da uresničevanje planov proizvodnje osebnih avtomobilov maksimalno prilagodimo obstoječim možnostim. Podvzeti moramo vse ukrepe, da zastavljene plane proizvodnje osebnih avtomobilov uresničimo v zastavljeni vi-šini.Osnovna prednost v realizaciji plana mora biti skrb za pravočasno pripravo proizvodnje R—4 za izvoz ter začetek montaže R—4 z močnejšim motorjem 7. Izrednega pomena za doseganje našega plana dohodka je uresničitev plana proizvodnje in plasmana rezervnih delov. Vse TOZD morajo zato podvzeti vse ukrepe za redno in dosledno izvrševanje planov proizvodnje rezervnih delov. , Še posebno pozornost moramo posvetiti proizvodnji rezervnih delov za prikolice, ker z njihovim izvozom ustvarjamo tudi devizni dohodek. 8. Dosledno uresničevanje zastavljenih planov v drugem polletju 1979 moramo v sleherni TOZD sprejeti sk rajno odgovorno in zavzeto, saj je od tega odvisno naše poslovanje v letošnjem letu in uresničitev vseh načrtov, za katere smo se dogovorili v tem srednjeročnem obdobju. Zato bo potrebno ob vseh ž e zastavljenih ukrepih za do šego plana sprejeti še dodatne ukrepe, s katerimi bomo zaostrili osebno in kolektivno odgovornost za izvrševanje sprejetih planov. Vsaka TOZD mora sprejeti konkretne dogovore, s katerimi bo zvišala delovno storilnost, povečala delovno disciplino, izboljšala naše ravnanje z materialom ter s tem prispevala k zmanjševanju vseh vrst stroškov. Vloga in odgovornost subjektivnih sil v kolektivu za uresničitev gospodarskega načrta je sicer opredeljena v naših akcijskih dokumentih, vendar bo potrebno nemudoma ukrepati v smislu dopolnjevanja programov, upoštevajoč vse okoliščine, v katerih se trenutno nahajamo. V tej zvezi so bili izoblikovani konkretni predlogi ukrepov, ki bodo podrobno obravnavani v vseh 00 ZK, sindikata in mladine v temeljnih organizacijah, torej tam, kjer ustvarjamo in kjer je naš vpliv na rezultate dela največji. Ob zaključku ni odveč povedati, da vkljub vsem težavam ne gre zvoniti k preplahu, pač pa se moramo zavestno, organizirano in poenoteno spopasti z vsem, kar zavira uresničevanje naših planSdh nalog ter vztrajno razvijati samoupravne družbenoekonomske odnose ne oziraje se na zapreke, ki se nam bodo v zapletenih razmerah gospodarjenja vedno znova pojavljale. Dobro organiziran transport je del dobrega gopodarjenja Naloga transportnega oddelka, ki je organiziran v okviru TOZD Commerce je, da organizira transportna sredstva za odpremo gotovih izdelkov in rezervnih delov: skrbeti mora za odpremo osebnih ter gospodarečih vozil in prikolic. Razen tega zaposleni v transportnem oddelku obračunavajo in nadzirajo pravilnost transportnih stro&ov in stroškov, vezanih na transport, kot so stojnine, zamudnine in pod. Transport je gotovo ena izmed bistvenih postavk v vsaki DO, saj transportni stroki dosegajo v strukturi cene proizvoda do 17 % vrednosti Prav tako je težnja vsake DO, da zmanjša stroške transporta in preide na najcenejši, vendar prav tako efekten transport, da nakladanje in razkladanje opravi v najkrajšem času. Zmanjšanje transportnih stroškov pomeni zmanjšanje stroškov poslovanja, za dosego tega pa je potrebno izoblikovati učinkovite stabilizacijske ukrepe. V skladu s tem smo v naši DO skušali čimbolj racionalno organizirati transport Trudili smo se, toda žal nismo popolnoma uspeli, ker smo pač ob odhodih gotovih izdelkov in vhodu materiala vezani na železnico in carino, ki je, kot vemo, na večih krajih. Poglejmo nekaj težav, ki povzročajo pre- glavice našim transporteijem in onemogočajo nemoten transport materiala. Na transport in z njim zdru-ž ene težave močno vpliva neugodna lega samega Novega mesta, glede na mrežo magistralnih železnic, ki so tudi slabo prepustne. Prav tako vsi dobro vemo, da magistralna cesta, ki gre mimo Novega mesta, še zdaleč več ne zadovoljuje potreb inje do skrajnosti preobremenjena. Svoj delež pri oteže-vanju transporta je prispeval tudi zakon o omejitvi cestnega prometa in o varčevanju z gorivom. Neenakomeren in neusklajen je dotok materiala, saj so dnevi, ko je ta dotok maksi- Večji dd osebnih vozil odpremljamo s transportnimi vagoni s postajališča Kandija. Za odpremo osebnih vozil na krajše razdalje uporablja transportni oddelek cestni transport. I TIcii: .((ii im rmzu NOVO MESTO .. ZA P8CT0Z flflDMOBLOV DOHOVHA POSTAJA NOVO MESTO S takšnimi tablami je opremljeno že 23 transportnih dvoetažnih vagonov, ki jih ima naša DO v zakupu za prevoz osebnih vozil. malen, nakar pridejo dnevi zatišja. Transport pesti tudi pomanjkanje nakladalnih klančin (ramp). Tudi znotraj DO je transport nezadovoljivo organiziran in ne-, uklajen. Neusklajeno je sodelovanje z nabavo, zlasti z zunanjo trgovino. Če bi bilo to delo skladnejše, bi močno olajšalo in zboljšalo potek dela. Naš interni transport ni prilagojen obsegu odpreme in prevzemanja re-promateriala. Ni zadosti viličarjev in specialnih transportnih sredstev za prenos vozil Trenutno imamo najetih 23 dvoetažnih vagonov za prevoz osebnih vozil. Sklenili smo tudi pogodbo s Cimosom in Crveno zastavo in imamo te specialne vagone za medsebojno uporabo, s čemer smo bistveno zmanjšali stroške prevoza osebnih vozil. Prav tako imamo določene ugodnosti tudi pri transportu po železnici, saj imamo sklenjeno pogodbo, po kateri imamo 50 % komercialnega popusta za prevoz praznega 2-etažnega vagona in 50 % popusta pri plačevanju stojnin in kreditiranja prevoza na 60 dni brez obresti Za zagotovitev odpreme osebnih vozil smo sklenili pogodbo s ŠPEDTRANSOM iz Maribora in še z nekaterimi, vendar velja ta transport le za kratke relacije. Za odpremo vozil in prikolic za izvoz uporabljamo izključno zasebne tuje vagone, katerih dobra stran je, da se nanje lahko naloži večje število izdlkov, s čimer zmanjšamo stroške za prepeljem izdelek. Kot vidimo se delavci, zaposleni v transportnem oddelku, srečujejo z vrsto težav, ki jim povzročajo sive lase. Vendar bo, kot sami pravijo, v bližnji prihodnosti dodobra organiziran celoten transport znotraj . DO, vozni park posodobljen ter uresničena investicijska vlaganja (izgradnja ind. tira, ranžirne postaje in carine). Njihovo delo bo nato lahko potekalo nemoteno in brez večjih težav. Rekonstrukcija lakirnice sodi k delu uresničevanja sprejetega srednjeročnega programa TOZD tovarna avtomobilov, saj je prav lakirnica predstavljala ozko grlo proizvodnje. Rekonstrukcija lakirnice Del uresničevanja sprejetega srednjeročnega programa zajema tudi rekonstrukcijo lakirnice v TOZD Tovarna avtomobilov, ki predstavlja trenutno najožje grlo v proizvodnji Zaradi tega smo se že pred leti lotili obsežnih priprav in analiz projekta, ki bi ustrezal našim načrtovanim potrebam. Dokončna zasnova lakirnice tako upošteva obstoječe naprave, sodobne tehnično-tehnoloSce izsledke na tem področju v svetu in razpoložljivi prostor v hali z dograditvijo severnega aneksa. Po definiranju posameznih linij, ki morajo zagotavljati zahtevne tehnološke parametre, smo v juniju 1979 začeli z montažo novih naprav. Pri tem moramo predvsem upoštevati, da se hkrati odvija potrebna dnevna proizvodnja s čim manjšimi motnjami izvršiti pa moramo tudi vsa rekonstrukcijska dela v načrtovanem razdobju. V ta namen je ustanovljena delovna skupina, kki usklajuje dela z glavnim dobaviteljem uvozne opreme, z domačimi dobavitelji in izvajalci del na gradbišču lakirnice ter s tekočim delom na proizvodnih linijah. Takšen poseg v obstoječe naprave zahteva predvsem obsežne priprave na montažo, ki so tudi pri nas trajale več mesecev. Zaradi tega je bflo potrebno predhodno zgraditi dostop do lakirnice po cesti ob zahodni strani hale, umakniti tedanje linije karosemice na novo lokacijo, preseliti vso končno lakiranje v eno kabino, zagotoviti vamodelo in izvršiti vrsto začasnih premikov po lakirnici. S tem je bil omogočen pričetek in nadaljnje odvijanje glavnih montažnih deL Celotna montaža lakirnice je tako deljena v več faz, ki so v osnovi naslednje: — postavitev nove reparatur-ne linje iz naprav sedanje kabine in peči pokrivnega laka I; — montaža največje kabine za pokrivni lak; — rekonstrukcija obstoječe linije pokrivnega laka II; — izgradja nove pretočne linije za temeljno lakiranje karoserij osebnih vozil; — rekonstrukcija obstoječe predlak in EC - proge; — razširitev sistema za obdelavo odpadne vode; — montaža mešalnice barv in naprav za čiščenje vode in brizgalnih kabin ter inštalacije — požarno obrambnih naprav za celotno lakirnico Uresničitev posameznih faz pomeni korak k postopnemu večanju kapacitet lakirnice. Hkrati postavljamo naprave na več mestih, kar nam omogoča, da bodo prve prestavitve zaključene že v septembru, ostale pa do konca tega leta in v prvi polovici naslednjega leta. Za zagon posameznih naprav, la so vnaprej časovno planirane, pa je odločilnega pomena, da vsi dobavitelji opreme spoštujejo dogovorene roke, prav tako pa tudi izvajalci gradbenih in inštalacijskih deL Pomemben prispevek imajo tudi vsi zaposleni v lakirnici ki opravljajo svoje dnevne delovne naloge večkrat v težjih okoliščinah, predvsem v prostorski stiski Napori vseh sodelujočih dejavnikov, ki bodo še potrebni za izvršitev zastavljenih nalog, pa nam omogočajo, da bodo nove naprave nudile še varnejše delo, večjo proizvodnjo in boljšo kvaliteto lakiranja osebnih in gospodarskih vozil v naslednjem letu. Opisani investicijski ukrepi nam bodo zagotovili kapaciteto lakiranja 110.000 vozil na leto. V uredništvu smo dobili predlog tovarišev, zaposlenih v oddelku mehan&e tehnologije, da bi v eni izmed številk Kurirja napisali nekaj o njih in njihovemu delu. Gotovo bodo delo in naloge mehanske obdelave zanimale tudi vas in prav zato smo se odločili o njih nekaj napisati. Najprej pa predstavimo oddelek. Jože Tomše, izmenovodja v oddelku linijske proizvodnje, v razgovoru s tehnologoma Ivico Radojčinom in Markom Rajkovačo. Že samo ime — MEHANSKA OBDELAVA - nam pove, da v tem oddelku poteka strojna obdelava materiala. Osnovna surovina za obdelavo so jeklo in barvne kovine. Osnovna delovna sredstva so produkcijski stroji, kot so stružnica, brusilni stroji, rezkalni in vrtalni stroji ter razni avtomati Potem so tu Anica Pakar dela v mehanski že 19 let in kot pravijo njeni sode -lavci in nadrejeni, je zelo vestna in prizadevna delavka. še stroji za linijsko proizvodnjo: stroji za izdelavo zavornih bobnov in linija strojev za izdelavo čepa s prirobnico, ki je zahteven element in ga potrebujejo pri prikolicah. Vsekakor pa je osnovna naloga oddelka izdelava več pozicij za montažo R 4 in prikolic. Teh pozicij je okrog 400, kar pove, da je oddelek v sklopu proizvodnje zelo po memben. Zahtevnost proizvodnje teh delov je zelo velika in njihova kvaliteta je v veliki meri odvisna od delavcev in od tehnične opreme. Oddelek se je v zadnjih letih močno razvil. V oddelku mehanske obdelave je po stažu med najstarej-šiirri delavci Anica Paka; ki je tu zaposlena že 19 let. Prav zao smo jo izbrali za prvega sogovornika in jo povprašali, kako je pri njih v mehanski. „Sedaj, odkar smo v novih prostorih, ki smo jih dobili lani ob dnevu JLA, je delo nekoliko olajšano, saj imamo več prostora in nas prostorska stiska ne pesti več. Predvsem je ugodno, da imamo svoje skladišče in tako z materialom ni več težav in ne zastojev. Odkar sem v mehanski, se je oddelek selil že trikrat; v tem oddelku rada delam in sem tu kar zadovoljna. Na ropot sem se že privadila, čeprav me včasih še moti, najhuje pa je s prepihom, ki ga starejši dobro čutimo. Vsi ki smo tu zaposleni bi želel, da se reši problem sanitarij, kajti sedaj imamo do stranišča dobrih 10 do 15 minut, pa tudi menza je oddaljena in tako smo okrnjeni za čas, kobi se med odmorom lahko malo odpočili Želela bi povedati tudi to, da z obveščenostjo nismozadovoljni; sestanke imamo le pred volitvami in kadar je treba dati denar!“ Čemu tako mrtvilo med mladimi? V oddelku mehanske obdelave je zaposlenih 20 % žensk, veliko je tudi mladih fantov in deklet. Zato nas je zanimalo, kako so organizirani in povezani med seboj, kako so aktivni v svojem oddelku. Pavle Zupančič ki je v mehanski že 7 let, je predsednik mladine v tem oddelka Njega smo vprašali, kako je z delovanjem mladih v mehanski ,, Povedati moram, da znotraj naše mladinske organizacije, tako na ravni DO kot pri nas v mehanski, ni pravega delovanja mladih. Spomladi je bila izvedena reorganizacija ZSMS in smo se razdelili po proizvodnjah. Prej, ko smo bili vsi skupaj, smo vsaj nekaj naredili, sedaj pa vlada med mladimi popolno mrtvilo. Pri nas v mehanski predstavljamo mladi 40% zaposlenih; izobrazbena struktura gre iz ene skrajnosti v drugo. Lahko trdim, da so mladi v našem oddelku nezainteresirani za dogajanje okrog sebe, zanima jih le višina osebnega dohodka. Na drugi strani pa mnogi doma, v svoji KS, aktivno delujejo v mladinski organizaciji Prav zaradi pasivnosti mladih in slabe organiziranosti bi želeli nekoliko več pomoči in podpore od ZK in sindikata. Morda bi s skupnimi močmi lahko premaknili to nezainteresiranost in pasivnost." Tako lahko vidimo, da je stanje v organizaciji mladine v oddelku mehanske podobno kot povsod drugod v naši DO. Prav gotovo si tega mladi ne morejo šteti v čast!" Pavle Zupančič je predsednik mladine v oddelku mehanske obdelave. V svoji oceni delovanja mladih v njihovem oddelku je bB izredno kritičen, saj pravi, daje krivda za nezainteresiranost mladih za delo v njihovi organizaciji predvsem na mladih samih. Zakaj velike razlike med dvema oddelkoma? O delu v mehanski smo se pogovarjali tudi z Božidarom Djipalom, ki dela na delovnem mestu vodje tehnološke priprave proizvodnje. Povedal nam je, da mehanska obdelava pomeni obdelavo materiala z odvzemanjem delcev, odstružkov. Mehanska obdelava je razdeljena na dva oddelka: na oddelek linijske obdelave in specialnih strojev ter oddelek univerzalnih strojev. „Obstaja velika razlika v produktivnosti med tema dvema oddelkoma in sicer zato, ker je v oddelku univerzalnih strojev strojni park zastaral, tu so pogostne okvare, delno zaradi slabega vzdrževanja in dotrajanosti Zaradi tega je tudi oteženo dosegati planske naloge, ki so pred to proizvodnjo. Te težave izhajajo tudi iz sistema nagraevanja in iz načina evidentiranja dela. Vse to vpliva na sorazmerno veliko fluktuacijo in pomanjkanje ustreznih delavcev, kjer ne gre le za kvalificirane delavce, pač pa tudi za delavce, ki bi bili primerni za priučitev. Za primer naj povem, da je od 121 delavcev, ki delajo po normi, le 21 kvalificiranih. To pa ne bi bilo tako usodno, če bi razpolagali s sodobnejšimi delovnimi sredstvi V sodobni tehnologiji stremimo za tem, da je vpliv subjektivnega činitelja čim manjši, oziroma da kvaliteta izdelka ni neposredno in edino odvisna od sposobnosti delavca. Zato pa morajo biti procesi proizvodnje in delovna sredstva kvalitetna. Naša želja je, da bi v bodoče posvetili več pozornosti investicijam in da bi v doglednem času in v skladu z vedno večjimi plani proizvodnja postopoma zagotovili sodobnejša in produktivnejša proizvodna sredstva. S tem bi si zagotovili uspešnejše doseganje proizvod- Božidar Djipalo, vodja tehnologe priprave proizvodnje Oddelek univerzalnih strojev: skupina vrtalnih strojev. nih nalog, še kvalitetnejšo proizvodnjo in zmanjšali problem števila zaposlenih. Kljub temu, da smo dobili nove proizvodne prostore, pa delovno okolje še vedno ni ustrezno: oddaljenost od menze, sanitarij in garderob, vse to povzroča izgube delovnega časa, saj potrebuje delavec 15 — 20 minut, da pride do najbližjega stranišča (ta čas dosegajo tisti, ki se jim tja najbolj mudi). Že pred pričetkom obratovanja mehanske obdelave so bile izvršene meritve mikroklime; imam občutek, da so se ti pogoji poslabšali Rezultati meritev so bili sicer v mejah normalne, toda ni bilo potrebno dosti, da se to razmerje, ki je bilo takrat ugotovljeno za normalno, podre. Edino enakomeren je ropot, ki je nekje na zgornji dovoljeni meji.“ Stiska s prostori, sodobnim orodjem in še kaj V tehnološkem oddelku, katerega prostor ne ustreza, saj dela na površini 28 m 2 kar 9 tehnologov in 2 — 3 praktikant-je. Svoj prostor zahtevajo tudi 4 risalne deske, ki so zaradi prenizkega stropa v nepravilni legi. Delo tehnologov je, kot vemo, pretežno inventivno in uspešnost dela je gotovo odvisna tudi od okolja. Tovariš Djipalo nam je tudi o teh delovnih pogojih posredoval nekaj podatkov: „Kot je rečeno, potrebuje tehnolog ustrezno delovno okolje, da je lahko pri svojem delu uspešen. Prideluje potrebna skoncentriranost, kar pa v današnjih pogojih, ko smo obdani z ropotom od zunaj, žal ni mogoče. Čutimo tudi pomanjkanje inventarja in risalnega pribora. Težko pričakujemo selitev v nove delovne prostore, kjer nam bodo zagotovljeni boljši pogoji dela. Zaradi vedno večjih problemov pri doseganju zastavljenih planov delamo v oddelku nenehno na tehnologe ih izboljšavah in posodabljanju proizvodnje z obstoječimi sredstvi. Te akcije so žal nedovoljno uspešne zaradi težav, ki izhajajo iz izdelave delovnih priprav in naprav v domači orodjarni ali iz kooperacije ter iz težav zaradi neuresničenih naročil orodja in uvoza ali od domačih proizvajalcev. Vsled tega je žal marsikatera tehnološka izboljšava ostala le na papirju. V oddelku mehanskih elementov je trenutno zaposlenih 166 delavcev; od tega je 26 režijskih, 16 jih je na priučitvi, 121 jih dela po normi Tu so še vajenci. Deset delavcev dela na tehnični pripravi dela, 9 v operativni pripravi dela in 29 je vzdrževalcev. Pomen urejene družbene prehrane Ko smo bili v mehanski, smo se pogovarjali tudi s tov. Markom Rajkovačo, tehnologom in predsednikom 00 sindikata. „Naš hiter gospodarski razvoj in investicijska razširitev je pogojevala, da je naš oddelek v kletnih prostorih tovarnice stavbe. S temi prostori seveda nismo najbolj zadovoljni Prav zaradi neugodne lokacije in oddaljenosti s problemi, ki so na dnevnem redu na vsakem delovnem sestanku ali zboru delavcev. Z dograditvijo vzhodnega aneksa bomo odpravil: Marko Rajcovača, predsednic osnovne organizacije sindikata. omenjene težave in s tem izboljšali tudi počutje delavcev. . Težave imamo tudi z družbeno prehrano. Mislim, da se bo večina strinjala z menoj, če rečem, da prostori kot tudi osnovna sredstva naše kuhinje ne zadoščajo potrebam tako velikega števila delavcev. Srečujemo se tudi s stanovanjskimi problemi, saj je pri nas zaposleno mnogo mladih, za katere bi bilo nujno poskrbeti; morda bi bila ena izmed rešitev tudi izgradnja samskega doma. Kajti mlad človek se danes srečuje s kopico problemov, katere mu moramo pomagati razrešiti Pretirano plačevanje podnajemni- j ških ob ter visoki stroški prehrane v javnih lokalih kaj hitro (Nadaljevanje na 8. str.) (Nadaljevanje s 7. str.) izpraznijo žepe s povprečnimi osebnimi dohodki. Z ureditvijo omenjenih razmer bi fluktuacijo v veliki meri zmanjšali V našem oddelku smo imeli prej več KV delavcev, danes pa jih je le 21. Delavci prihajajo k nam, nekaj časa ostanejo, potem pa odidejo — to se ponavlja iz leta v leta Nehote se pojavi še eno vprašanje: ali so delavci pravilno nagrajeni po delu? Glede nagrajevanja po delu lahko rečem, da je to urejeno le za delavce, ki so vezani na normative. Vprašanje pa ni urejeno za preddelavce, nastavljalce, izmenovodje ter ostale službe. Gospodarski položaj nam narekuje, da v drugi polovici letošnjega leta bolje delamo in gospodarimo. Bilanca prvega polletja nas opozaija, da moramo združiti vse moči in nadoknaditi zamujeno. Hkrati si moramo več prizadevati pri dograjevanju samoupravnih odnosov. Tu bi v prvi vrsti želel poudariti dvig samoupravne zavesti nas vseh. Z izgradnjo tovarne in upeljavo sodobne tehnologije moramo graditi in krepiti zavest sodobnega delavca — samoupravljavca, da bo jutri znal še bolje delati, gospodariti in odločati o sadovih svojega dela.“ Vabimo še druge oddelke, obrate in TOZD! Tako! To so nam povedali tovariši v mehanski. Upamo, da smo vam vsaj delno uspeli prikazati način dela v tem oddelku in težave, s katerimi se srečujejo. V uredništvu želimo, da bi tudi drugi oddelki, obrati ali pa TOZD dali pobude in izrazili željo, da tudi o njih napišemo nekaj več v našem glasilu. , Vsekakor je prav in potrebno, da se med seboj spoznamo, da vidimo, s kakšnimi težavami se srečujemo, kakšni so naši delavni uspehi, načrti in potrebe. Zato vas vabimo k sodelovanju! S predlogi se lahko obrnete na uredništvo „Kuriija“, kjer bomo vsakega predloga in sodelovanja veseli! J. Š. Tudi v mehanski obdelavi je na delu nekaj vajencev. Vajenec na naši fotografiji dela na IZVLAČILNEM stroju vzmetna držala, ki so sestavni del nihalke, vgrajene v premo prikolice. Linija za obdelavo zavornih bobnov. Kako v Pakoštanih? Letos sem se odločil letni dopust preživeti v našem kampu v Pakoštanih. Vendar pa to ni bil moj prvi dopust v tem kampu, saj sem tukaj letoval sedaj že tretjič. Kamp, s tem mislim prostor, kjer so postav- STE TUDI VI LETOVALI V NAŠEM KAMPU V PAKOŠTANIH? Želeli bi, da se čimveč delavcev, ki so letovali v Pakoštanih, oglasi in pove svoje mnenje o našem leto-vališču. Zanima nas, kaj vam je tam všeč, kaj vam ni in kakšni so vaši predlogi, kaj bi morali narediti, da bi bilo letovanje v Pakoštanih še prijetnejša Zato vabimo vse, ki ste svoj letni dopust preživeli v našem kampu, da napišete nekaj vrstic in jih pošljete v uredništvo Kurir- ljene prikolice, in plaža sta čudovita. Vendar pa tega ne bi mogel reči za urejenost kampa. Gotovo nisem edini, ki ga moti neurejeno, nečisto stranišče. Prejšnja leta je bilo obljubljeno, da se bo premaknilo to na bolje, pa se je morda le na slabše. Pogrešali smo tudi vodo. Če zjutraj nisi vstal pred šesto uro, se nisi mogel več umiti. Prav tako je pomanjkanje vode povzročilo težave pri kuhanja Nezadovoljen sem tudi s trgovino, ki je gotovo premajhna za takšen kamp in slabo založena. Potrebno in prav je, da delavcem v naši DO omogočimo letovanje, ki sicer ni ravno poceni glede na ugodnosti in razmere, vendar pa bi morali za kamp odgovorni bolj skrbeti Delavci se sprašujemo, kje je potem denar, ki ga odvajamo vsako leto za Pakoštane, s katerim bi vzdrževali kamp? Z. P. Kdaj ekonomske stanarine? Gotovo ste že seznanjeni s tem, da se uveljavljajo samoupravni družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu v naši občuti. Tudi v našem glasilu želimo objaviti nekaj izvlečkov iz tega predloga. Predsedstvo centralnega komiteja ZKS je na 8. seji obravnavalo uresničevanje sklepov VIII. kongresa ZK Slovenije in XI. kongresa ZK Jugoslavije, ki zadevajo stanovanjsko gospodarstvo in opredelilo stališča in usmeritv ki zadevajo stanovanjsko gospodarstvo in opredelilo stališča in usmeritve odnosov na tem področju. Z gradivom, ki ga dajemo v javno razpravo, želimo seznaniti vse delovne ljudi in občane v občini Novo mesto z uresničevanjem srednjeročnega načrta stanovanjskega gospodarstva v naši občini 1976 - 1980 ter nakazati pot za prehod na ekonomske stanarine. Skušati moramo uveljaviti take samoupravne družbenoekonomske odnose, da bodo delovni ljudje lahko vplivali na načrtovanje stanovanjske gradnje tako na obseg kot na kvaliteto in cene, odpravljali pretežno kreditne odnose in smotrno gospodarili z obstoječim stanovanjskim skladom. Za doseg navedenih nalog je potrebno predvsem: 1. povečati vpliv delavcev na planiranje reševanja stanovanjskih problemov. Samoupravno sprejeti plani bodo osnove za odločanje o višini združevanja sredstev za realizacijo planov. Pri planiranju izgradnje stanovanjskih sosesk je treba doseči usklajenost planiranja vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri realizaciji izgradnje soseske. 2. Vsakdo mora v skladu s svojimi možnostmi prispevati lastna sredstva za reševanje svojega stanovanjskega problema. Vsak občan, ki pridobi stanovanjsko pravico, bo moral prispevati ustrezen delež (5 % -20 % vrednosti stanovanja) na osnovi privarčevanih sredstev. Mlade družine bodo za pridobitev stanovanjske pravice prav tako prispevale lastna sredstva, vendar z mesečnim odplačevanjem. 3. Zagotoviti je treba čim bolj enakopraven položaj delavca za pridobitev pravice do uporabe družbenega stanovanja in za pridobitev lastnega stanovanja. 4. Hitreje moramo podruž-bljati področje družbeno usmerjene gradnje stanovanj. 5. Čimprej moramo v občini uveljaviti ekonomske stanarine, ki bodo temeljile na družbeno priznani ceni stanovanja in uvesti oblike družbene pomoči pri delni nadomestitvi stanarin. 6. Dograjevati moramo samoupravno stanovanjsko skup- nost in hišne samouprave, da bodo postale resnično mesto dogovarjanja delovnih ljudi in občanov o uresničevanju celovite stanovanjske politike. URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA NAČRTA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA OD 1976 DO 1980 V OBČINI NOVO MESTO Samoupravna stanovanjska skupnost in združeno delo je za obdobje 1976 — 1980 načrtovalo zgraditev 2085 stanovanj, in sicer: 1325 ali 63,5 % družbenih stanovanj, 760 ali 36,5 % zasebnih stanovanjskih hiš. Do konca leta 1978 smo zgradili 1194 stanovanj, s čimer smo izpolnili 57,3 % srednjeročnega plana. Pri tem pa moramo ugotoviti, da pri gradnji zasebnih stanovanjskih hiš močno presegamo planske naloge, pri granji družbenih stanovanj pa zaostajamo za planom. Srednjeročni plan smo dosegli: pri gradnji družbenih stanovanj 36,4 %, pri gradnji zasebnih stanovanjskih hiš pa 93,4%. Stanovanja, stanovanja — še dolgo jih bo manjkalo; v delovni organizaciji bomo temu pomembnemu področju namenjali iz leta v leto več sredstev. Glavni razlogi za neizpolnjevanje plana v prvih treh letih tekočega srednjeročnega obdobja so: - pomanjkanje prostorske dokumentacije in dolga pot za pridobitev vse potrebne dokumentacije za gradnjo; — nedodelan sistem dogovarjanja o družbenousmeijeni gradnji stanovanj, neusklajenost zakonov in predpisov na področju gradnje stanovanj ter druge subjektivne težave pri prehodu od klasične gradnje za trg na družbeno usmeijeno gradnjo, pri čemer je treba omeniti tudi premajhno usposobljenost stanovanjskih skupnosti in njihovih strokovnih služb za hitrejše premagovanje težav; MILAN MAVER: Sredi delovnega dne. - Kaj pa je z vami, ali nimate nikjer nobenega sestanka? - razdrobljenost stanovanjskih sredstev; - problemi pri pridobivanju stavbnih zemljišč in pomanjkanje sredstev za komunalno opremljanje teh zemljišč. V letih 1979 in 1980 smo zaustavili gradnjo 918 stanovanj, in sicer: 478 družbenih stanovanj in 440 zasebnih stanovanjskih hiš. Trenutno imamo v gradnji 274 družbenih stanovanj. V letošnjem letu bomo začeli z graditvijo še 186 družbenih stanovanj, v letu 1980 pa nadaljnjih 271 družbenih stanovanj. Načrtujemo, da bo od teh 731 stanovanj dokončanih in vseljenih v naslednjih dveh letih 478. Gradnja družbenih stanovanj je zastavljena tako, da bomo s povečanim obsegom v zadnjih dveh letih tekočega srednjeročnega obdobja vsaj delno nadoknadili primanjklaj iz prvih treh le L PREDLOG PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE V OBČINI NOVO MESTO Ekonomsko stanarino opredeljujemo kot družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki, upoštevajoč splošno raven cen ter konkretne potrebe za enostavno reprodukcijo. Tako opredeljena stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskih hiš in stanovanj in na ta način ohranja njihovo stalno realno vrednost. Ekonomska stanarina zagotavlja večjo materialno osnovo za samoupravljanje in odločanje stanovalcev pri gospodarjenju s (Nadaljevanje na 10. str.) (Nadaljevanje z 9. str.) stanovanjskimi hišami in stanovanji. Tako usmeritev nam daje tudi resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obbodje 1976 — 1980 v letu 1979. Na osnovi navedenih stališč in v skladu z ugotovljenimi razmerami moramo v občini Novo mesto doseči, da bo: ekonomska stanarina zagotavljala minimalno amortizacijo, ki ne more znašati manj kot 1 % vrednosti stanovanja. V letih 1978-1979 velja izjema, ki je dovoljena z zakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. listi SRS, št. 22/78), ko se lahko določi najnižja stopnja amortizacije (0,25 % oziroma 0,32 %). Z amortizacijo gospodarijo delovni ljudje in občani v samoupravi stanovanjski skupnosti v skladu s programom in planom skupnosti. — Ekonomska stanarina zagotavlja tudi vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v skladu s sprejetimi normativi in standardi in na osnovi programa vzdrževalnih del hiš oziroma sklada stanovanjskih hiš v občini. — Iz ekonomske stanarine se oblikujejo tudi sredstva za upravljanje, iz teh sredstev pa se financirajo predvsem opravila za delovanje samoupravnih organov in delegatskega sistema ter strokovna opravila, ki jih opravljajo strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti ali specializirane organizacije zdmženega dela. Oblikovanje in postopni prehod na ekonomske stanarine v občini temelji na enotnih izhodiščih v SR Sloveniji, upoštevajoč specifične pogoje občine. Skupna izhodišča so naslednja: — stanarina mora pokrivati najmanj amortizacijo v višini 1 % od revalorizirane vrednosti stanovanja ter vzdrževanje in upravljanje; — osnova za izračun ekonomske stanarine je revalorizirana vrednost stanovanja na dan 31. 12. 1978; — oblikovanja in postopni prehod na ekonomske stanarine se določi s samoupravnim sporazumom, tako da bodo ekonomske stanarine uveljavljene najkasneje doleta 1985; — v letih prehoda se k izračunanemu in samoupravno dogovorjenemu deležu stanarine (v odstotku ali v fiksnem znesku) priračuna tudi povečanje stanarine zaradi inflacije. Osnova za izračun tega delaje vsakokratna revalorizacija stanovanjskih hiš in stanovanj (v skladu z zakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj, Ur. list SRS, št. 22/78). Po prehodu na ekonomske stanarine predstavlja ta del stanarine sestavni del ekonomske stanarine. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN EKONOMSKIH STANARIN Ekonomska stanarina se izračuna na podlagi naslednjih izhodišč: ob proslavi 10. obletnice ustanovitve in dela delovne organizacije daje reklam gorica nova gorica PRIZNANJE lnl «r- 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 dinarjev 7.858,00 10.829.00 12.453.00 14.321.00 16.469.00 18.775.00 21.404.00 24.400.00 Gradnja novega industrijskega tira, ki bo prispeval k hitrejšemu odvozu in dovozu materiala ter k pocenitvi transporta, napreduje iz dneva v dan. Opazimo lahko velik dvig cen od leta 1978 na leto 1979. DINAMIKA PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE Na osnovi izhodišč in stališč skupščine SR Slovenije naj bi se ekonomska stanarina uveljavila do leta 1985. Pogled na „Gradisovo vasico11 v naši okolid: zdaj smo že stari znana in sosedje ... Obisk pri „naših" Gradisovcih Verjetno ste že opazili novo „naselje11 ki raste v Gotni vasi in gotovo ste se vprašali, kaj je to. To je Gradisovo naselje, naselje za delavce, zaposlene v novomeškem delovišču Gradisa. Zanimalo nas je, kako so si delava, ki gradijo objekte za ^ N DRUGI O NAS 200 največjih Na katerem klinu lestvice so se znašle dolenjske delovne organizacije Po zgledu beograjske „Ekonomske politike1*, ki vsako leto objavlja zanimive lestvice največjih jugoslovanskih delovnih organizacij, je v zadnji številki tudi „Gospodarski vestnik44 prinesel razvrstitev „200 največjih v Sloveniji4*. Toda razvrstil jih je drugače, ne po skupnem prihodku kot Beograjčani, marveč po lanskem doseženem dohodku, ki pa seveda djye drugačno podobo: Po taki razvrstitvi je prišlo na prvo mesto Železniško transportno podjetje Ljubljana z 2, 46 milijarde dinarjev dohodka. Zanimivo pa je, da bi bila ta delovna organizacija šele na 8. mestu, če bi jih razvrščali po celotnem prihodku, in spet na prvem, če bi odločalo le število zaposlenih. Na drugem mestu je Iskra, na tretjem REK Velenje, četrtem Železarna Jesenice, petem Gradis, šestem TAM Maribor, sedmem Železarna Ravne, osmem Gorenje Velenje, devetem Slovenija vino in desetem DES Ljubljana. Največja dolenjska delovna organizacija IM V Novo mesto zaseda 11. mesto z 864,6 milijona dinarjev dohodka v letu 1978 ter s 5.828 zaposlenimi delavci (6. mesto in 3,96 milijarde dinarjev celotnega prihodka (16. mesto). Tovarna zdravil Krka je na 13. mestu, SGP Pionir na 23-, Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj44 je 70., Novoles 88.. Lisca Sevnica 116.. Novoteks 119.. Beti Metlika 137., Labod 138., Inles Ribnica 146., Zidar Kočevje 161.. GG Kočevje 192.. Jutranjka Sevnica 194. in GG Novo mesto 197. s 153 milijoni dinarjev dohodka v lanskem letu. M I (Dolenjski list, 5. 7. 1979) IM V, organizirali in uredili življenje v svojem naselju. V naselju sta nas sprejela Vinko Ivas, gradbeni ing., Ivan Pera-nec, gradbeni tehnik ter organi zator gradnje novega naselja. Povedala sta, da so morali svoje prejšnje baze preseliti zaradi gradnje avtobusne postaje in parkirišč na novo lokacijo v Gotni vasi, na zemljišče IMV. Življenjski pogoji delavcev bodo tu ugodnejši od prejšnjih. Na selje je zgrajeno za približno 250 ljudi. Delno so se delavd že vselili, dokončno vseljeno pa bo naselje čez mesec dni V sklopu objekta imajo tu betonarno, skladišča gradbenega orodja, tu je baraka s pisarnami sektorja Novo mesto, 7 stanovanjskih barak, kjer so od štiri posteljnih do enoposteljne sobe, s kom- pletno notranjo opremo, sanitarije, kopalnica, centralna kurjava in topla voda, saj bodo imeli svojo kotlarno. Poseben objekt je zgrajen za potrebe družbene prehrane in za družabno življenje. Imajo jedilnico za 250 ljudi, kjer je razdelilni trak, hrano pa dobivajo iz Gostišča na trgu. V klubskih prostorih bodo lahko gledali televizijo, igrali šah, namizni tenis, tu pa bo tudi okrepčevalnica. Skupaj s KS Gotna vas in Regrča vas bodo v okviru delovne akdje zgradili športno igrišče za odbojko, nogomet in balinanje. Za delavce, ki gradijo v zhodni in severni aneks in avtobusno postajo ter južni plato, je zelo dobro poskrbljeno, saj so jim zagotovili zelo dobre življenjske pogoje. Delavec in dopust Meseca julij in avgust sta ščajo to ugodnost samo neka-rezervirana za dopuste vseh de- teri, del delavcev pa gre m lavcev. Mnogi izkoristijo v tem dopust v lastni režiji Velika času ves dopust, nekateri pa ga večina ostaja med dopustom prihranijo še za kasneje. doma pri delu na polju Vemo, Delovna organizacija IMV da je tudi to nujno potrebno. Novo mesto nudi vsem svojim Vendar je dopust zato, da se delavcem počitek v svojih pri- delavec telesno in duševno od-kolicah v kampu PA K OSTANE počije. Tako bo njegova storil-ob Jadranskem morju no st v tovarni in doma dosti V TOZD Šmarjeta izkori- večja. ZLATKA POGLAJEN Bre* 6evsec/ Rad bi spoznal dekle, ki sem jo videl v soboiul 21. julija na Gorjancih, na srečanju IMV-jevih delavcev. Sedela si poleg dekleta tvojih let in poleg fanta, ki je imel na majici napis JANEZ, Oblečena si bila v rjavo srajco in imaš temne lase. Spomni se fanta, ki je nesel harmoniko, najini pogledi so se večkrat srečali Ce se tudi (ti želiš spoznati z menojj dvigni moj naslov pc 1 Jfro: »GORJANCI^ " idr nolas imenu rožu sij v družil mni sd Ijice 131 ti želji njn./vi šifrjf Tnv.rli. ,l.m.l. 1.1 w»l Temnolaske! V eni izmed zadnjih številk ANTENE je bil objavljen tudi gornji oglas Fantu, ki išče dekle, ki jo je srečal na Gorjancih, bi radi pomagali, zato objavljamo v KURIRJU njegovo željo. Vabilo pevcem in ljubiteljem petja Dopustniški dnevi so več ali manj za nami in naš mešani pevski zbor bo v septembru spet začel vaditi pod vodstvom tov. Slavka Ravha Želeli bi, da se število pevcev poveča in zato bo v septembru ponovno avdicija za nove pevca Vaje se začno s 5. septembrom na OŠ Grm in bodo vsak ponedeljek in sredo. Vse, ki radi pojejo in ki so ljubitelji zborovskega petja, vabimo da se vključijo v naš pevski zbor in pridejo na avdicijo! IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industije motor-n ih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto. S kamero skozi IMV Makadamska cesta, ki vodi iz tovarne avtomobilov proti mestu, je potrebna vsakodnevnega „zalivanja"; vozniki jeklenih konjičkov uboge pešce dobro zaprašijo, če cesta ni mokra. .. (spodaj levo). Pred šesto uro zjutraj vlada pred našo prodajo takšno zatišje. Takoj po šesti uri in vse tja do druge popoldne pa je podoba na tem mestu popolnoma drugačna.(levo, na dnu) Marsikdo med vami, ki delate v TOZD Tovarna avtomobilov, se razburi, ko gre po končanem delu na avtobus in ga med potjo večkrat kakšen „uvideven" voznik dobro zapraši... Novo avtobusno postajališče pa bo kmalu urejeno in potem ne bo več takšnih neprijetnih srečanj (desno v sredini). Pošteno so odslužili, vendar takšni kot so, ne sodijo k sodobnim tovarn i&i m halam. Morda je „Odpad" na primernejši kraj zadnjega počitka teh veteranov (desno, na dnu). Gradnja aneksa zanesljivo in vztrajno napreduje in kmalu bomo bogatejši za nove, sodobnejše delovne prostore, ki jih že nestpno pričakujemo, (desno).