Tečaj XI. \Jiiš JfMiiosi nas Prevzviseni knez in nkof r Suhorji in MMragainsu. Nikoli nisiin vidi! kraljeve krone, torej tudi ne morem vediti, kakošna prav de je; mislim si jo vender zunaj in znotraj vso z zlatarn prepreženo, polno lepili, dragih kamnov, ki se že od deleč vse na okrog bliskečejo, kakor siin jo včasih vidil namalano na glavi Marije, naše ljube Matere in Device, okoli in okoli polno lepih zavitih tumčkov, z demanti in drugimi dragotinami ozališano, zgorej pa kakor nekak zlat oboj, in na verhu lep križec, ves zlat in z naj drajšimi kamni ozališan. Tako si mislim krono kraljevo. I»a zlato in srebro mine in zgine, tudi demanti se spet v prah spremenili bodo. in vsiga posvetniga bo konec; posvetna čast, posvetna blišoba, nečiinernost sveta ho jemala. Namenjena pa nam je krona večna, lepši kot si jo le misliti zamoremo, namenjena, pripravljena je nam krona, ki jo je sam vsigamogočni bog, on Stvarnik vsih stvari, slehernimu zmed nas od vekomaj sem namenil. Pa to krono več-niga veselja doseči si inora slehern sam prizadevati, in kolikor bolj se bo trudil, toliko lepši, toliko veličastneji bo. In to krono večniga zveličanja doseči, česar lepote nobeno pero popisati, česar veljave noben jezik dopovedati ni v stanu, to krono neizmirniga veselja si zagotoviti, so naj perve, naj imenitniši želje našiga Mi liga. Prevzvi-šeniga kneza in škofa; pa ne le to krono sami sebi si zagotoviti, temuč k sprejemi taiste nam vsim pripomoči, to je noč in dan Njihova naj veči — edina skerb: in ravno s to očetovsko skerbjo za vse sebi izročene ovčiee so si sami sebi toliko bolj zagotovili to krono nebeško. Skoz štiri in trideset let in še več so Njih Milost svoji škofii neizrečeno veliko dobriga storili. Ni treba praviti neštevilnih očitnih dobrot Njihovih, tudi molčim od dobrot. ktere so na tihim storili. Kakor pa de bi krona zasluženja. vsa že olepšana z žlahtnimi kamni dobrih del. hotla imeti še prav drag in lep križec na verhu, so si tudi tega Njih Milost zda* postavili. Ta zlati križec pa ste dve prav posebni dobri deli na Dolenskim Njih škofije, namreč, novi fari Suhor in Dragatuš. Te dve fari, kteri so Njih Milost, naš Prevzvišeni knez in škof sami napravili, in jih peto in šesto nedeljo po binkoštih tega leta posvetili, ste zares zlati križec na Njih svitli kroni večniga veselja. Zakaj le ljubezen do svojih sebi izročenih vernih, le ljubezen sama, kakor so vis. čast. gosp. pridigar, naš dekan, v pridigi pri ti slovesnosti omenili, le ta je Njih Milost naklonila, de se toliko dela. pa tudi toliko stroškov niso ustrašili. Bog sam Jim je že to misel dal, Bog sam Jih je podpiral, pa tudi Bog sam Jim je že na zemlji zato veselje dodelil, kakor-šniga svet ne more dati. Na obrazu Njih Milosti se je vidilo, kako ginjeniga serca so bili, ko so ogledovali novi veličastni hiši Božji, svoji duhovni nevesti, sveto opravljeni. — in to je lepota in veselje Njihoviga truda. Sami so rekli, kako jih je dolga pot k nam in težavno delo posvečevanja I Asi 15. skerbelo, ker — visoko v letih so že — pa veseli, zares veseli so bili. ko so vse tako lepo napravljeno dobili, pa še več, ko so toliko hvaležnih sere vidi I i, ki niso le samo v novih farah, temuč so tudi od deleč sem hitele, v idili svojiga škofa že v častitljivi starosti, viditi svojiga naj \e-čiga dobrotnika, in ko so solze vesele, serčne hvaležnosti po licih velike množice tekle, takrat je bilo Njihovo sercc vse ginjeno, polno nebeškiga veselja, kakoršniga svet ne more dati. Bog sam Jim je to veselje povikšal še s tem, de je bilo skoz iu skoz prav prijetno vreme; de ni bilo prevroče, je po uoči večkrat rahel dež pomočil; ob časi posvečevanja in ob delitvi sv. birme in (udi na poti pa je bilo vedro. I.epih cerkvenih opravil in šeg pri posvečevanju cerkva ne bom popisoval, ker lo je bila lau>ka „Danica~ /e vse povedala; tudi ne bom našteval vsih 4."> cerkva, ktere so Njih Milost, naš knez iu škof, že posvetili; leto moram v misel vzeti, kako se mi je nekako milo veselo, pa veličastno zdelo, ko so Njih Milost svetinje v altar zazidovali, iu so Jim pri tem delu pomagali (drugod mislim večidel tu zidarski mojster pomaga) visokočastiti poprejšnji metliški dekan, sedanji fajmošter v Sent-Rupertu, gosp. Vincenci Vovk, ki so bili za mojstra pri zdelovanji teh dveh novih farsi, pa tudi lokalije Kadovicc. ktero so tudi naš Mili knez in škof pred dvema letama napravili. Kakor so že visokočastiti pridigar v Draga tušu omenili, de so novi farmani za tolike dobrote naj pervo dolžni Bogu čast in hvalo, potem Njih Milosti, svojim« knezu in škofu, pa tudi vis. čast. poprejšnjimu dekanu; tako so tudi Mili knez in škof sami pri zares lepo narejeni napituici sebi dano zasluzeno hvalo delili z gosp. inojstram, rekoč, de bi ne bili sami mogli tega vcliciga iu težavniga dela zgotoviti, če bi Jim ne bili vis. čast. gospod dekan pomagali. Povsod so bili z nepopisljivim veseljem veličastno sprejeti. Ze v Suhorji so Jim bili napravili slovesin obok. Proti Dragatušu so bili postavljeni trije; edeu prcc v C e r-nomlju, drugi na verhu, kjer se Dragatuš zagleda, in tretji, naj lepši, v Dragatušu. Nisiin Jih vidil še nikoli tako veselih, kot ko so po dokončanim težavnim delu vsi zadovoljni iz Draga tuša nazaj k nam prišli, in so tu prenočili. Večkrat so sami zrekli popolnama zadovoljnost z novima cerkvama, ki ste zares lepi. Od nas so se Njih Milost v poncdcljik po šesti nedelji podali proti Novimu mestu in so še tam popoldan zakrament sv. birme delili učcncam in uekterim drugim. Visokočastiti gospod novomeški prošt, ki so tudi v Suhorji pridigo-vali, in visokočastiti gospod Vincenci Vovk sta Njih Milost po celi dolgi poti sprcmljevala in sta Jih še drugi dan do Trebna spremila. Omenim le še nekoliko znotranjc naprave novih cerkva. V Suhorji so altarji že dodelani, v Dragatušu Katolišk cerkven list. V Ljubljani 22. maliga serpana 1858. bodo kmal. l.e|»o jih bo naredil podobar idriški, Tavčar, ki š«- posebno pred drugimi mojstri to hvalo zasluži, de sam pridno dela. in če sc mu kaj pokaže ali opomni, dc bi tako ali tako lepši bilo. ne zameri, kakor marsikteri drugi, /med njegovih malarij. ktere tudi sam dela. moram omeniti sv. Alojzja v Suhorji. Tu seje Tavčar prav inojstersko ska/.al. Z lahko vestjo se vsim priporoči. Vseto.se ve de. kakor tudi inašne oprave, zvonove in vse potrebno so Njih Milost prevzvišeni knez in škof pre-skerbeli. I/, serea pae vsaki privoši Njihovi Milosti sveto veselje, ki so ga tu pri na> občutili. Bog uslisi sveto molitev. ki iz tavžent in tavžent pobožnih ust proti nebu puhti v zahvalo za nep»pi«ljive dobrote, ktere so naš Prevzvišeni kne/. in škof »kazali tem krajem: in ko bodo Njihove ko-šice že prekopane, bodo še vnukov vnuki vedili pripovedovati dobrote sedanjiga nasiga Milostiviga kneza in škofa; pa tudi mende saj ne bodo pozabili in bodo vedno za Njih večno plačilo neheškiga Očeta prosili. Bog nam jih še dolgo dolgo obrani, de bi še tu veselo vidili že veliko sadu svojih dobrih drl. potem pa .lini dodeli večuiga veselja krono, na kteri st bole ko svitel križec zasluženja večno lesketali novi faii .Subor" in .Jlragatus-. Z Bogatil! I'< I Semič-em v god ss. Ilermagora in Fortuuata. .). V. Of/ are t Iga Miriš a pri Beti reki, r itezeti Mikov r sretinji Afriki. I)ne to. sušca Prečastiti kn^ioškof, >lilo*tljivi f»o*pu7. Z raznimi reči,i i je bila natlačena. Nekoliko popred smo prejeli ravno od tod puško z ver sort semeni, iu nekaj denarja. Misijonski štacijon sv. Križa pri Beli reki posname iz tega, kako goreče se lavantinska škofija spominja afrikanskiga misijona, in de ona niktlar ne pozabi na štacijona pri sv. Križu, in njega vteinelitclja, častitiga gospoda Mozgana. Častiti gospod Mozgan bi se bil gotovo Vaši milosti, prečastiti knezoškof, kakor tudi vsim ljubim dobrotnikam sam zahvalil ali z živo besedo ali po pismu, iu bi bil. to gotovo vem, razveselil ne samo Vas. prečastiti knezoškof, ampak ves St.- Andrež, še tudi celo koroško deželo. Totle to je nemogoče. Namesto njegove vesele zahvale Vam jest ponudim žalostno novico, novico tako britko. de bodo se vtrinjale v domovini njegovi iieštevilne solze. — Ljubeznjiviga našiga Mozgana ni več. Gospod ga je poklical k sebi v boljši domačijo. Oh kako je serce moje britkosti trepetalo in še zdaj tre-perc; pa kaj smem revež reči: Gospod je to storil, njegovo im; naj bo češeno. In blagor tistimu. ki je po tolikim terp-Ijenji za Božjo čast iz tega sveta se ločil! lločcm vam bolj natanko zadnje dni življenja ranjciga popisati. Zadnje dni mesca kimovca (sept.| pretečeniga leta je začel bolehati. Iz začetka se ga je lotila merzlica, berž ko nc zavolj prevelikiga tcrpljenja in prehude solnčne vročine. Naš štacijon namreč jc premalo jedila pripravljeniga imel: mesca mal. serpana (julija) i.am je pošla dura. edina naša hrana. — nas je pa 35 vsih skupaj. Živeža si poiskati je bilo treba. Oh kako težavno tlelo je to bilo! Dvakrat sva se podala v svojim čolnu, ki ni eruziga kot iz-dolhljeno drevo, iu sila tesin. k rodu Tuits-ov in Bahr-ov proti iutru. kar je tri dni hoda. Neusmiljeno je naji solnce peklo, še hujši nadlego pa so nama delali komarji ter naj nepreneliama pikali. Tode ves najin trud jc bil zastonj, nir nisva dobila, kakor žalostni odgovor: Sami nimamo kaj; kar solnce ni sežgalo, so nam ptice pozobalc. Kajni častili gospod Mozgan so pretečeno leto zraven verta veliko njivo pripravili, na to njivo smo sejali duro iu pričakovali obilne žetve. Zgodilo se je pa nam tako, kakor zamurcam. Ptice so požele. Potem ko smo vso živino, ktere nismo ncogibljivo potreba imeli, poklali, ni bilo nikjer tlrugod živeža dobiti, kot po gojzdih. Na lov sva začela hoditi. Otela sva sicer s tem misijonske ljudi, de niso lakote iu stra-deža konca vzeli, pa ljubeznjiviga gospoda Mozgana si je merzlica za svojo žertvo izbrala. Iz začetka so se hotli ozdraviti z giadam, in niso nič jedli, kakor kar je bilo za ohranitve življenja prav prav potrebno. Zdravila, kakoršne so pozneje v živali, niso nič izdale, bili so bolni oba mesca vinotoka ( oktobra) iu listopada (novembra ). Moj B^g. kako britki so bili tisti dnevi. Bolnimu ubožčiku jc bilo treba boljših jedi, in nismo mu iiueli kaj ponuditi! Konec listopada so prišle perve latlije s Hartuma, in z u j i m boljši easi za sv. Križ. Bile so te barke lastnina kupcov, tode čast komur čast gre, ti tergovci so si na vso moč prizadevali, de bi nam pomagali, posebno de bi stan bolniga gospoda Mozgana zlajšali. Neki francoski kupec, že zdavnej dobrotnik našiga štacijona. je svojo jed v pravim pomenu besede, z nami delil. Konec grudna (decembra J so prišle tudi misijonske latlije z živežem za celo leto, in tako smo bili zastran hrane brez skerbi in veseli. Gosp. Mozgan so se popolnama pozdravili, in nekterekrati že na spiehod šli, ali peš ali na konji. Bili so namenjeni, po-verniti sc v svojo ljubo domovino, de bi tamo svoje zdravje popolnama zopet bili v terdili. in potem, berž ko ne, zopet se v Afriko podali. Jest bi bil tačas njih namestnik. Vse so si že bili za daljno pot pripravili, in že omenjeni blagoser-čni francoski kupec bi jih bil na svoje stroške do Aleksan-drije seboj vzel. O kako preserčno so se veselili gospod Mozgan vernitve v svojo domačijo, kako težko so pričakovali odhoda v Kvropo! Tode človek obrača, Bog oberne. Božja previdnost jim je vse drugo pot namenila. Tisti do-broserčui francoz je prebival tri ure hoda od sv. Križa, in nas jc pogosto obiskoval. Prišel je tudi K), proscnc-a ( jan.) tega leta, in se z gospodam Mozganam dolgo časa pogovarjal, in ker sta na planini bila, so se častiti misijonar prehladili, in vrat jih je začel boleti. Iz vrata je potegnila bolezen na persi. Zdaj so častiti gospod misijonar na enkrat silo slabi bili, iu hitro od dne do dne bolj pešali. Zdravila celo nič niso pomagale. 23. proseuca sini jih pre-vidil s svetimi zakramenti, in 24. zjutraj so bili že merlič. V pričo mertviga trupla sim černo sv. mašo bral, in potem smo ga pokopali blizo našiga stanovališa, kar je bilo mogoče slovesno. Na ravno tistim mestu počivajo že prej umerli častiti gospod Pircher. Ljubej moj, počivaj v miru! Vednost in prepričba, de lavantinska škofija svojiga sina nikdar pozabila ne bo, me obilno tolažite. Sim bil tedaj sam. pa vender v dosto srečnejšim stanu, kakor so rajni gospod Mozgan cele tri leta bili, ker imel sini vsaj dva misijonska delavca iz Kvrope. Duhovniku saniimu biti v daljni Afriki je čez vse težavno. Milostljivi Bog me je te skušnje otel. 14. svečana je priplavala rZgodnja Danica" s Hartuma in pripeljala novih misijonarjev, namreč, častitiga gospoda Nikolaja Mazza duhovnike, Janeza Beltrame-ta s tremi tovarši iz Verone. Za letaš ostanejo pri sv. Križu, prihodnje leto pa bodo v naši sosejšini, morebiti pri rodu Tuits. novo misijonsko stajo vstanovili. Bog jih blagoslovi, ker Božji blagoslov je nad vse potreben pri naših zamur-cih. Kar odrašene tiče. jim za sv. vero nič ni mar. Njih bogova sta maiiiou in pa trebuh. Poslušajo pač misijonarje, tode le iz sebičnosti, češ, de kakšin tiar prejmejo. Dokler pa sv. vere ne spoznajo za nar veči dobroto in milost Božjo, jc pač malo upanja za stanovitnost misijona. Ložej jc ravnati z otroci. Trideset jih imamo. de so vedno pri nas, veliko dela in truda nam prizadenejo. Velika overa je tudi jezik; dokler de se ga kdo dobro nauči, ga že Bog k sebi pokliče. Taka se jc zgodila z gospodam Mozganam, kte-riga pozabiti nismo v stanu, taka z gospodam Leberbachcr-jem v Gondokori pred enim mescain. V treh letih so sc ta gospod bariškiga jezika popolnama navadili iu v njim pod-učevali, tode tudi njih nenadama merzlica pobere. Sino tedaj, de resnico povem, tam kakor smo v začetku bili, misijon si nič ne opomore. Vender kolikor nas je živih misijonarjev še, obupati nočemo. Obilna in neprenehana molitev v Kvropi za naš misijon. pogosti darovi, ktere Bog tirja, to za terdno upamo, bodo poslednjič vender le obilno mero Božjiga usmiljenja čez naše zamurčike razlili. l/pajmo to in v tem zaupanji delajmo in terpimo, dokler de nas Bog od tukaj zakliče. l.etas smo začeli pri sv. Križu cerkvico zidati. Z opeka in blata je storjena in po večini dodelana. Oesi-ravno je vsa ubožna, je vender naše nar veči veselje. De bi jo pač Bog napolnil s pravimi častivci svojiga veličanstva! Še enkrat se goreče zahvalim Vaši milosti, prečastiti knezoškof, in vsim dobrotnikain. Tudi za naprej naj Vaša milost in vsa lavantinska škofija ne pozabi našiga misijoua. »Sebe in štacijon pri sv. Križu priporočim Vaši molitvi, in Vašimu blagoslovu, in se podpišem prav ponižno Jožef l.anz. apostoljski misijonar pri sv. Križu v deželi Kikov. Mz Amerike piše misijonar v. č. gospod Lorenc Lavtižar 10. rožnika tekočiga leta do v. č. korarja in špiritvala gospoda J. Vol ca: Znano Vam je. visokočastiti gospod, ker je v školii prečast. škofa Baraga in zlasti v okrajni, kjer sim zdaj jest, zadosti prav gorečih duhovnov, de sim torej sklenil, v škofijo sv. Pavla prestopiti, kjer gospod Pire že več let misijonarijo. \aj smem tedaj Vam naznaniti, de bom to pot čez nektere dni nastopil. Moj prihodnji škof so od papeža že izvoljeni, pa ne še posvečeni, Pelamorgues, i/Francoski ga rojeni. Njih prednik Cretin so I. 1*">7 unicrli, kakor je znano. Prečast. škof Baraga so šli to zimo iz Sina rije (Saut S. Marii) v Cincinati; od konca so sc Njih Milost s pesmi na saneh peljali čez led in sneg do bolj olikane okrajne, od kodar so v navadni voz stopili. Njih Milost so zopet dvoje indijanske bukve dali na novo natisniti. molitevne in evangeljske bukve, potem so bili na okrajnskim cerkvenim zboru ( Provincial-Concil) v Cincinati , in teden pred Binkoštmi so se zopet v Saut ver-nili. 8. rožnika so prišli v Cros-Village, kamor sim šel tudi jest po slovo in škofovski blagoslov, in od kodar to pismo pišem. Njih škofja Milost so tako zdravi, kakor zmiraj; Bog jih ohrani še mnogo let v blagor škofije! Tudi jest za svojo stran moram Bogu prav posebno hvaležin biti, de me zmiraj zdraviga ohrani; še cisto nič nobenkrat nisim bil nabogljen, odkar sim tukaj. Pa tudi nisini posebniga terpljenja imel. V svojim prihodnjim misijonu pa več težav pričakujem, ako Bog hoče, de tje pridem in tam ostanem. Od tod nimam kej posebniga pisati...; je nekako taka kakor na Krajnskim: zdaj se spreoberne kak grešnik, zdaj pravični pade; nekteri so pobožni, nekteri mlačni; nektere vasi so bolji. druge slabji, — vsi katoliški Indijani pa. zunaj njih prav malo, so katoliških misel. Tudi jo je poprejšnjo jesen minister (protestanški učeuik) iz mojiga misijoua pobral, češ, zavolj bolezni svoje žene (ubogi pridigarji, ki nosijo zakonski jarem! Pis.),jez pa mislim, de je šel iz druziga vzroka; je že prav, hvala Bogu! Tudi ena protestanških šol v eni vasi mojiga poprejš-njiga misijoua, kamor sim pa do poslednje zime večkrat prišel, je zdaj popušena. Vender je mala množica Indija-nov v v e i i k i nevarnosti zastran belih; pa Bog bo nad njimi čul. Gospod Kundek, ako se ne motim, iz llervaškiga rojen, je konec lanskiga leta umeri. Bil je duhovni pastir v Jasper-u v škofii Vincennes. Neki pred 20 leti je bil prišel v Ameriko. Veliko so ga hvalili po časnikih; to me veseli. Naznanilo od K n o b 1 e he r j e v e smerti sim bral v časnikih z nar veči žalostjo: — zares, nezapopadljive so pota Božje, moram tukaj z uzaljeuo vdanostjo zaklicati. O de l>i mu Bog krepkiga naslednika poslal. Močno me veseli. de so severu-amerikansko-nemški katoliški listi od tega i/.verstniga moža. našiga ljubiga rojaka, tako govorili, kakor se mu spodobi; eden je tudi dober popis njegoviga življenja razglasil; in pozneje drugi njegovo življenje od dr. K l u ii a. Pismi g. B. iu ur. P. sim v svoje veliko veselje prejel; odgovoril bom pozneje... Tudi g. V. sim že na 2 pismi odgovor dolžan. Poslal sim rokopis: zgodovina indijanskih misijonov. ki sim ga poslovenil, v Celovec do llermagoro-viga društva. To prosim povedati, naj vedo. de sim bil mož beseda. ako se spis zgubi. MBrocesi}a o sretim liesn/im lete*h v FeMkirti -1#. Naj nektere besede zapišem od slovesnosti pri procesii o sv. Ilcsiijim telesu Prav slovesno jc bilo: pa na pol tako slovesno bi ne bilo, ako hi 00. jezuitov lic bilo v Keld-kirlt-u, ker tukajšnja fara ne more posebnih slo\e-uost napraviti. Kar bi >e bilo utegnilo k slovesnosti pogre-ali. so OO. jezuiti dopolnili. Tukaj cehovskih bander ni. teoiuč imajo samo 2 cerkveni. Tudi ni navada, de bi luri p>:ži-gali na oknih. Ponesejo pa celo mesto z zelenim per . ni od dreves in tu iu tam kako drevesce postavijo. Za« ela se je procesija ob 9. zjutraj. V pervo so šli vsi gimtia-zialci s svojim baudcram, lic v par. kakor je na Krajn-kim navada, ampak po dveh plateh, tako de je bila v sredi široka prazna pot. kodar so štatve nesli in nekteri patri (pre-fekti) -li. Navada je tukaj, de učenci statve v cloic-ki velikosti v procesii nosijo. Bile so tele podobe: V pcr\o Marija, potlej angel varit, potem sv. Jožef. s\. Alojzi in poslednjič zopet Marija. Narejene so nosila, z riidccim za-metam pregernjeue in s cvetlicami ozališaue; na nje ie postava ali statva pritcrjeiia, de terdno stoji: na \-aki plati je drog ali palica, de se lahko na ramah nosi. Okoli obeli pal'r "J plavi ped široki trakovi, ki so prav dolgi. Zraven .jih. ki so podobe nosili, so šli na vsaki strani 3 učenci; v-aki je imel v eni roki lilijo, z drugo roko jc deržal trak. Podobe so bile tako razdeljene, de je bila pervu podoba v začetku pri gimiiazialcih iu zadnja pri zadnjim koncu nas (iz penzionata J. Za banderam ginma-zialcov so šli taisti giinnazialci ki trobijo; iu za giiiinazi-alci naše bandero iu muzika. Koj za nami pa patri. Za patri je slo 12 parov ucciicov iz penzionata. napravljenih kot ministranti (A so imeli kadilnice, 2 posodi za kadilo, drugi sveče in šope). Dva ministranta sta tudi imela veliko košaro s cvet ličnim cvetjem, in sta pot potresovala pred neham ali baldakinam. Koj za temi so sli kapucini; potlej jc šel duhoven, ki je nesel škofovo palico (tukajšnji skof so le sauio posvečeni skof) iu potem so skof sv. Hcsiije telo nesli. Zraven baldakina je šlo na vsaki plati O mož, napravljenih kol Tirolski lovci s pu-ami. Za baldakinam je šla deželska gosposka in za njimi drugi ljudje. Naj lepše je bil altar ozališan pred penzionatam, kjer je bil drugi blagoslov. — Penzjonsko banderce je zopet nosil prednik ..Kongregaciona" in jc imel 2 ped i široko rudečo zidano pasivnico od desne rame doli, ki je visela do tal. in na koncu je imela zlate zobce (franže). Tudi pasivni ca ktera k temu služi, de se ložcj bandero nosi, jc bila z zlatarn vezena (štikana). Muzikanti imajo tudi vsi enako černo napravo in majhne torbice iz černiga likaniga usnja z nnicciiii tra-kam obrobljene. Na torbi jc posrebrena lira in okoli nje sreberni venci; na jermenu pa zvezda, tudi sreberna. 'ludi imajo vsi enake kape z zlatimi portami. iu na kapi zopet enako liro. Ko smo prišli od procesije nazaj na dvorišč, smo zapeli nektere pesmi. Bili so tudi na dvorišu vsi gimnazialci b svojim banderr in in z muziko. Zvečer je bila pol ure na d v oriši muzika. V Feldkirh-u 3. rožnika 1858. 'Aalostin in stran in na ste ft i k ponavljanja starih grehov. Velika ino strašna hudobija je že ta. de človek le samo enkrat v greh dovoli; on svojiga Stvarnika zaničuje, inu noče pokoren biti. ne odpove dedšini večnih nebes, se odreče vdeležnosti Jezusove Kešnje kervi, da slovo sv. Duhu iz svojiga serca. in se prostovoljno v suznost pe-klenskiga sovražnika verne. Nebeški Oče, ki je poln usmiljenja. ga v njegovi hud .bii še milo kliče ino budi, de naj se k Njemu nazaj poda, ter mu ponuja odpušenje. Kadar grešnik milo vabljenje nebeškiga Očeta posluša, svojo nesrečo in hudobijo spozna, razžaljeuiga Boga potert odpu-šenja prosi, se skesano spove. in mu za naprej zvesto služiti obljubi, ga usmiljeni Oče nebeški spet prijazno sprejme, mu greh odpusti, inu milost ino gnado da. večne kazni mu prizanese, ljubezen ino prijaznost mu poverile in deležnika nebes ga po Jezusu Kristusu stori. Pa vse to le pod pogodbo. de človek ne bo več grešil, temuč cezdalje zve-stejsi Bogu služil. |»a — kdo bo veroval — potem ko je mili Bog greš-niga človeka v svojo prijaznost in ljubezen sprejel, ko mu je njegove grehe usmiljeno odpustil, in ga kot zgubljeniga sina na novo z dragim oblačilam nebeške milosti ino gnade oblektl: s - ta najdeni zgubljeni sin vnovič spunta zoper svojiga Boga. in stare grehe ponovi, zaničuje milost in ljubezen vsigamogocniga Boga. O strašna hudobija, o preklicana nchvaležnost taciga prederznika! De se bo ponavljavec starih grehov težko poboljšal, se najde drugi vzrok v grehu. — Ta je nesrečna lastnost greha, de večkrat ga človek stori, bolj se mu greh pri-lizne. bolj ga vklene, zmiraj bolj se v hudičeve spone zapleta. njegove spovedi so zaveržene, njegove obhajila so ropi Božji, on vedno vpije: Jezusova Rešnja kri naj pride čez mene in čez mojo dušo; in težko se bo poboljšal, kar se iz naslednje strašne prigodbe poterjuje. Blizo Divijona na Burgundskim je živel bogatin in žlahtnik. Ta je bil gerdi pregrehi vdan. Nekterokrat se je delal, kakor de bi se bil hotel poboljšati, pa kmalo je spet svoj stari greh ponovil. Navajeni greh ga je ob zdravje pripravil, in na smertno posteljo vergel. Neki duhoven ga gre obiskat in ga k spovedi nagovarja. Pa zastarani grešnik ne posluša. Ko duhoven žalostno odide, glej! zagleda bolnik uad posteljo na zidu z velikimi čerkami besede zapisane: I h i t c Gospoda, dokter se da najti. Bolnik misli, de ga hoče duhoven s tem strašiti, se jezi. in žuga vsim gorje, če hitro besed z zida ne zbrišejo. Pa ne duhoven, in noben živ človek ni bil tega na zid zapisal. Besede se zbrišejo. Pa glej! bolnik kmalo druge čerke na zidu zagleda in bere: Me bote iskali, in me ne bote našli! Kdo bi mislil, de to ne bo bolnika spreobernilo. Pa vse je prazno, bogatin ostane nespreobemjeniga serca, in hudo kriči, de naj hitro pisanje zbrišejo. Bolnik se obeme na drugo stran in pred sabnj zagleda zapisane besede: V svojih grehih boste umeri i! Prebere in — umerje. Cela hiša se v svojih podpornjah strese, in taki strah vse pričujoče obide, de njegova zapušena žena s hčerami in sinam vred v samostan stopijo. Vidite tukaj nesrečni konec grešnika, kteri stare grehe ponavlja; glejte, kako globoko on pade. Božja milost ga zapusti, zaverže gnado se spreoberniti. iu v svojih grehih umerje. (Mi žalost, groza in strah. Človek vstvarjen zato od Boga na svet, de bi si večno zveličanje pridobil, se pa prostovoljno v peklensko terpljcnje pokoplje za celo večnost brez konca in kraja Oh žalost! Korenec. Ali bo kej pri nas z %Mezuskovo bratovšina ali tlrnzbo sv. Detinstva? Že večkrat so se slišale vošila, de bi se tu ali tam družba sv. Detinstva napravila, ki je pravi misijon malih otročičev in stori otročiče misijonarje, česiravno nikoli ne vidijo nobene neverske zemlje in dežele. Le težko pa kdo kej začne, ker nima ravno pri roci, česar mu je k temu treba, in ne ve, kje in kako de bi dobil. To so namreč postave iu zlasti podobice bratovšine. Postave bratovšine Ježuškove in mnoge zgodbe te družbe je ,,Danica" že pred nekaj časam po prizadevanji vnetiga prijatla te družbe raz-glasovala. Zdaj pa so nam na undanji omen v „Danici" Njih milost, prečastitljivi lavantinski knez in škof tudi 1.000 podobic te bratovšine s slovenskim pisanjem poslati blagovolili, in ako bi jih primanjkovalo, so jih še več obljubili. Zamore jih tedaj dobiti, kolikor jih kdo hoče. Pisanje na podobicah je tako-le: Sveto d e t i n s t v o Jezusovo. „Na Kitajskim veliko tavžent rojeneov neverni ajdovski starši v vodo pobucajo, ali jih na cesto pomečejo, de naj bi gladu (lakote) pomerli, ali jih svinje in psi požerli. Usmiljeni misijonarji jih veliko pokupijo, slabe hitro ker-stijo, in če živijo, jih dajo zrediti iu učiti, de bodo odra-šeni sveto katoliško vero po tistih krajih oznanovali. Kako lepo je to! Temu svetimu delu pomagati, se je začelo detinstvo Jezusovo, društvo v čast Božjiga Deteta Jezusa, Marije matere in sv. Jožefa. Otroci do 12 let so poklicani druž-bani in družbane svetiga detinstva: 12 otrok naredi 1 ver-sto, 12 verst 1 oddelek, 12 oddelkov je 1 celo društvo". „Vsak moli vsak dan 1 Cešena si Marijo, in pa: «,Sv. Marija, prosi za nas in za uboge ajdovske otroke!" Vsak mesec se za ubožčike 1 kr. vbogajme da. Za male, ki še ne znajo moliti, naj starši ali kdo drugi moli. Družbani so tako rekoč botri, iu družbane botre keršenih ajdovskih otrok, torej se jim njih imena dajo". Za ude detinstva Jezusoviga se vsak mesec 2 sv. maši služite, v osmini po sv. 3 kraljih se za društvo sv. opravilo obhaja, 2. po velikonočni nedelji pa se za mertve sv. maša služi. Keršeni otroci pa v nebesih za svoje dobrotnike prosijo, in usmiljeni Jezus jim bo povernil, kar je obljubil, rekoč: ..Kar ste naj manjšimu njih storili, ste meni storili". Otrokam. ki blezo po vsih krajih radi že majhni kolnejo . bi se lahko pristavilo: Kdor v to lepo bratovšino stopi, ne sme kleti in se mora porednih drušinj varovati. Gerdi preklinjavci in pohujšljivci Božje kraljestvo doma razdirajo, kako ga bodo v tujih deželah razširjali ! Vr. Zavarovanje zoper točo. Na vprašanje: Kaj bi zamogla „Danicau svetovati v ozir letašnjiga vročiga poletja, je v 13. listu t. 1. prav dober svet zoper točo in strelo zavarovanje polja in hiš, in zavarovanje duš zoper pogubljenje, priprava za smert, ker s tem se zavaruje duša iu telo, živež in stanovanje. Naj pa še jez povem, kako zavarujem svoje njive in hišo; morebiti bo komu všeč. Že kakih deset let dajem spomladi kakimu zares rev-nimu človeku kakih trideset grešev v ta namen, de bi me Bog. od kteriga pridejo take zaslužene šibe, njih milost-Ijivo obvaroval po svoji sveti obljubi: ,,Dajte, in se bo vam dalo", in: „BIagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli"; jez se pri Bogu zavarrvam. Velikrat je že huda nevihta protila, včasi clo v bližnji okolici toča pobila; meni pak je zanesla. Samo 19. maliga serpana 1853 je bila tudi mene zadela; šla je namreč takrat po širokim. Vender pa moram spoznati, de ta vdark hude ure ni bil prehud, ker siuo že ves ječmen pod streho imeli, druga poljšina pa se je tako obrastla, de sim bil s pridelkam memo drugih zadovoljili. Tist. večer je bil Bog svojo pravično roko po širokim raztegnil, de bi prevzetne človeške otroke pokrotil, ker po besedah modrigaje oginj. toča, lakot i' smert v maše vanje vstvarjeno. In kdo sim jez, dc bi se memo druzih boljiga deial? t'e mi je pa tudi toča škodo storila, zaupanja mi pa le ui pobila, in ne neham se pri Bogu zavarovati. To zaupanje me pa tudi ni zvodiio, ker kmalo po tistim nesrečnim letu sim dobil nepričakovan dar, za kteriga sim še zdaj hvaležiu. Prid tega zavarovanja pa je, de ni treba cenovati svojiga pridelka, nič ne zanj dajati, nikogar na ogled ne klicati. Ne boji se hude ure, kdor bolj zaupa; zraven pa še ta vesel spomin, de se Bog nad mano ne serdi. ampak de vender še kaj pri njem veljam. S| omiii toče in tepenja namreč je grenak, in zato ljudje od toče vdarjeni nočejo krivi in te šibe vredni biti, temuč išejo drugot vzroka toče, ali pri copernicah, kar je neizrečeno neumno terditi, ali de zvonikar ni zvonil, ali ne o pravim času, ali premalo, ali de fajmošter ni hotel toče ustaviti, ali de je hudobni duh vse vzel: sami sebe pa ne dolže. Ker govorim ravno od zvonila ob hudi uri, naj tudi v ti zr.Jevi svoje misli razode-nem. Pri blagoslovu novih zvonov prosi Cerkev po rimskim pontifikalu(Venet. 1751 str. 30H)„de bi se pri glasu zvonov zbudila v ljudeh pobožna vera, de bi zbežalo vse z a1a z o v a n j e sovražnikovo, v r i š toče, oblast nalivov, sila hudiga vremena, de se potolaži hudo germenje, in u leže moč viharjev; zbeži naj ognjena strela, tresk, sila t o č e. i n v s e poškodovanje hudiga vremena, de na prerokov o vprašanje: kaj je to, morje, de si zbežalo? nam odgovore hude z rakove moči: Pred obličjcinJa-koboviga Boga, kije spreobernil skalo v velike studence in kamnje v potoke". Naš ritval pa reče, pri hudi uri ljudi z zvonatn v cerkev poklicati in z njimi litanije vsih svetnikov za odver-njjnje kake škode in hudiga vremena moliti, kar pa po kmetih ni pripravno, ker so ljudje večidel razkropljeni, in ne dosti spodobno oblečeni za cerkev; zato jim damo znam-nje, de naj angelovo češenj e skupej, ali vsak sam za-se molijo, de bi na prošnjo presvete Device Marije hudo vreme nehalo. To zvonenje z enim zvonam je torej glas in prošnja Cerkve, ktera kakor usmiljena mati prosi svojiga ljubiga Ženina Jezusa, de bi nam, če tudi porednim otrokam, zanesel. To zvonenje je klic Cerkve do svojih otrok, de bi s serčno moiitevjo njeniga svetiga Ženina potolažili. Zato moramo tudi mi svoje prošnje s klicam svoje Matere skleniti, skesani (zgrevani) se pred nebeškim Očetam ponižati in milosti prositi: Nima torej prav, kdor pravi, de zvonenje nič ne pomaga; pa tudi ne, kdor pri zvonenji ne moli, in se pred Bogam ne pouiža; oboje sklcnirno de bomo ohranjeni. L. D. Glasi zastran Knobleherferiga spominka. (Dalje.) Iz Metlike, 12. mal. serpana. Spominek za dr Knohleherja s pristavljenimi imeni misijonarjev, ki so v Afriki umerli, je potrebin v spodbudo mladosti in v čast narodu. Prenašanje njegoviga trupla na Krajnsko pa je nepotrebno, ker ves svet je pokopališč Božje in torej ni nična tem, če je kdo tu ali tam pokopan. Kdor hoče za ranjciga moliti, zamore tudi doma in v domači cerkvi. Spominek pa vender naj bo ua očitnim kraji. u. p., na šent-jakopskiin tergu pri Marijni podobi, ali ua šolskim tergu, ali v stolni cerkvi. Pokopališe pri sv. Krištofu se premalo in večidel mlačno obiskuje, in spominek tamkej bi le iz radovednosti obiskovali in ogledovali, nar manj bi jih kej molilo pri spominku; kdor pa noče moliti, naj ua pokopališe ne gre iu v cerkev ne prihaja. J. G. Iz Mehovi »a. 7. tnal. serpana. Skorej vsa dolen-ska stran (posebno pa še živi starši ranjciga) želi. de naj bi se trohljivo truplo ranjciga č. gosp. provikarja Ign. Knohleherja v njegov domorodni kraj na Krajnsko preneslo iu spominek postavil na pokopališe šent - kocjanške cerkve, kjer je ranjki sv. kerst iu pervi otroški nauk prejel. J. O. Iz Sina rt na na Dolenskim, 12. mal. serpana. Spominek postavite, kamor hočete, de ga bote že le kani: po mojih mislih bi bil naj pripravniši v šen - klavški cerkvi. M. T. Iz Istrije. Vsi želimo, de naj bi se telo visokoza-služniga misijonarja v domačijo prepeljalo: drugo po previdnosti. V Boljuuu, 12. mal. serpana. Anton Bali. Iz Gorice. 11. mal. serpana. Zelja domovine, imeti truplo tak blaziga in slavuiga sina. kakor je bil rajni Knobleher, še po smerti njegovi v svojim krili, jc pač naravna, blaga in hvale vredna, ker živo spričuje tisto vse posebno spoštovanje, ki se ima le za take viteze keršanske ljubezni, kakoršni so misijonarji. Al če se ta želja ne da spolniti brez velicih stroškov, ki bi se veliko koristneje porabili za potrebe še živečih misijonarjev; bi bilo pač malo modro, živini pomoč prikrajševati iu jo zatratiti za odko-p o vanje *) in tak daljno prevažcvaujc mcrtvica. ki sc mora tudi v svoji domovini očem rojakov iu spoštovavcov ravno tako skriti pod zemljo, kakor jim jc bil skrit po pen im pokopu v daljni ptujini. I.ožeje, kot on pod zemljo, se vidi njegov spominek verli zemlje: in ta pogosteje opomina gle-davcc zaslug rajniga, kakor zakopana mertvaška truga. — In kje li zamore biti pristojuejc mesto za spominke misijonarjev, kakor ravno v cerkvi — v svetiši tiste zveličavne vere, ktero so oni šli oznanovat med daljne iiezuabožnc rodove, in iskat teh zgubljenih ovčic — za nebesa? Kje bi njih spoštovavci. znanci in neznanci imeli večkrat in do-stojnejo priložnost, te spominke ogledovati iu tak živo premišljevati, koliko de so se njih rojaki, znanci, morde clo tovarši in sorodniki trudili za zveličanje duš po silno daljnih in nevarnih pokrajinah? In kje bi ti spominki glcdavce bolj spodbudovali in vuemali, de naj vselej zvesti ostanejo tistim zveličavnim naukam, s kterimi so njim znani misijonarji šli tudi neznabožne divjake vabit v nebesa, kakor ravno v cerkvi? Jest za svoj del sim tedaj prepričan, de spominka ni koj kdo bolj vredin, kakor misijonar: pa tudi, de za spominke misijonarjev ni pristojnejiga kraja, kakor v cerkvi — na prav očitnim mesti. Ko bi imel jest kaj svetovati, bi svetoval za vse krajuske misijonarje po Afriki, en skupni spominek v stolni cerkvi krajnske škofije, in rajši še posebej vsacimu svojiga v cerkvi njegoviga rojstniga kraja, kakor pa prevaževati z velikimi potroški mertve trupla — le zgolj za prepokopovanje. Balantinov. Iz Gorice, 13. mal. serpana. Naše želje so, de naj bi se prečast. gosp. Knohleherja telo na Krajnsko prepeljalo in pokopalo. Pervo pravico do njega mende ima pač poštena šent-kocjanška fara, ki ga je rodila. O. M. Prislavck. Bazne misli zastran Knobleherjeviga trupla in spominka naznanujemo zato. de se razjasni iu raz-zve, kakošne želje de v ti reči prevagujejo, kar jc gotovo slcheruitnu mikavno. De se bo zastran prepcljcvanja ali samo stavljenja spominka ob svojim času na primernim kraji prosilo in drugo spodobno opravilo, je jasno in se lahko ve: misli in želje zavoljo tega pa lahko vsak razodene. Ce je kje glas posameznih ali njih več, se iz dopisov vidi, kteri se morajo vsi spoštovati, ker slehernimi! je prosto, razodeti, kar se mu nar bolji vidi kakor dobrimu kristjanu in poštenimu rodoljubu. Vr. Ogletl po Storenskim in tiopisl. Iz Ljubljane. Posveccvanje duhovnov jc visoko, sveto in veliko pomenljivo opravilo, zakaj z njim se ohrani •) Xi pokopan, ampak v rakah. 'r- Jezusova sv. Cerkev na zemlji iu do konca sveta ostane. Torej je pač potreba vernim moliti de bi jim Milostljivi škof vrednih služabnikov danes, v saboto in v nedeljo posvetili. ker te dni bo letaš to spodbudno cerkveno opravilo. Posvečenih ima biti naslednjih 15 častitih gospodov: Jož. B u h. iz Lučin: Fr. G o r i š e k, iz Zatičine; Luka H i t i j, iz Soderšice: Mart. Indof, z Vač; Toni. Kajdiš, iz Breznice; Mih. kotnik, Verhničan; Frid. žl. Premer-stein. Ljubljančan; Lor. Rozman, iz Sent-Jurja; Jan. Zagoda. Godovičan; Jan. Zan, iz Sent-Vida nad Ljubljano; Jan. Teran, iz Dupelj; ( iz 3. letaj Ign. Bo h m, s Čermosiiic; Peter II «»n igniann, od stare cerkve v Ko-cevji: Stef. Jaklič, z l.asic. Andr. Petek, z Ribnice. Iz Ljubljane, 22. mal. serp. Že spet je Olivieri-ev tovarš, č. g. Blaz Verri v Ljubljani; ima zdaj seboj zamursko mater, vdovo, z mladim prav Ijubezujivim sinčkam, ki bi ju rad v kakim mestu oddal, mater za deklo v kakim samostanu, sina pri kakim duhovnu v ravno tistim mestu, de bi ne bil od matere ločen. Zrocili smo mu malo nabirko v „Danici- iS gold., ali kaj je to proti tolikim stroskam! Bil je ta gospod ze dvakrat spet v Egiptu odkar je uuikrat I pred dvema mescama t pri nas bil. Vclikiga usmiljenja sta ta moža Božja vredna, ne vem, kako bi se jima pomagalo, de bi za svoie silo težavno delo kej več pomočkov dobivala? Ta sveta moža take rešujeta, kteri so v nar veči nevarnosti. Neka zamurka v Kgiptu je dolgo časa po keršansko živela, na zadnje pa ko turkinja umerla. Druga, vdova, je vsaki teden k >v. Obhajilu hodila, na zadnje se pa s lutkam zaročila. Iz Ljubljane. K začetku Marijne šmarnicnc pobožnosti v Ljubljani i glej 13. I. rZg. Dan.") posnamemo naslednje iz po.slaniga dopisa. Ta lepa pobožnost k naši ljubi Materi Božji Marii se j«- v pervo začela v knežje - škofovskim sciueuiši leta 1*51. lio-.p. Jernej Le liček, takrat bogoslovec 4. leta, zdaj duhovni pomočnik v Zirih, je bil to reč sprožil. Na piseiuno prosiijo. v kteri je bilo bistvo te pobožnosti razloženo, je bilo z \eseljem od vikših dovoljenje podeljeno, in visokočastiti gospod spiritval Juri Vole so šinarnice z gg. bo-go-lovci slovesno pričeli. Gg. hogosluvci vsih 4 let so si na iiioc prizadevali, to slovesnost povzdigniti. Napravljene -o bile radovoljne zbirke za obiluiši svečavo, ocvetličenje iii opravo altarja; slovesnisi petje se je razlegalo itd. Od tistihmal >c šmarnice v semeniški kapeli vsako leto, kolikor je moč. slovesno obhajajo. Naslednje leto so se bile začele sinariiicc ludi v Alojzjevisu. Od tistiga časa tudi nar lepši Marijne pesmi ua dau prihajajo, iu ker naši rojaki Mater Božjo prav posebno časti*, se bodo zanesljivo šmarnice kinal povsod priljubile in sploh razširile.1-*) Iz Zarc je v Ljubljano prestavljen duhoven in giiuti. uccnik Jan. V o n ban k. Z Dolcn^ki^a. S —n. O kako serčuo veselo in to-la/.ljivo je. ko človek v svojih starih letih vidi sad svojiga truda iu prizadevanja. — sad, ki ima v sebi tavžeutero »cmeii za nadaljni blagor, ki se razširja od rodti do rodu. Tako veselje so v živali nas Milostni škof in knez konec preteceniga iu v začetku tekočiga mesca, ko so na Njih stroške zidani cerkvi Sulior in Draga tuš posvečevali. Božja nezmerna dobrota pa. ki še kaplje vode brez plačila ue pusti, naj pripravi Njih Milosti še vse drugačno veselje v zmagovavni cerkvi za Njih lepe dela. ki jih še pri življenji opravljajo s tem. kar so si z modrim gospodarjenjem pri svojih primerama ne preobiluih dohodkih prihranili. — V cerkvi sv. Jožefa v S uho rji se jc 27. rožnika zjutraj ob »v pričelo lepo opravilo in je do četerti na eno terpelo; potlej se le so vis. tast. semiški dekan imeli tiho sv. mašo. pri kteri so na koru peli. ker še orgel ni. Veliko gospo- •) K i•*mu n.ij napovemo /e zetove in izdelane šmarnice v rokopisu. ki imajo Boju in Marii v čast d<« prihodnjima majnika na svillo priti, ako B»s da \ r. dov se je bilo zbralo k temu priserčno veselimu svetimu opravilu, ki so ga s svojo pobožno pričujočnostjo povzdignili. Bili so pričujoči visokočastitljivi in častiti gospodje: Iz Noviga mesta: korar in prošt Jernej Ar ko, ki so med posvečevanjein na prosti leči s prav lepo pridigo svetost in visokost tega opravila in preblago dobroto po Njih Milosti napravljene cerkve povzdignili in poslušavcam v živo k sercu gnali. Dalje 00. frančiškana Bernard Vovk in Matevž P i bern i k, ki sta svetinje nosila, in korar Fr. J e-lovšek. Iz Sent - Ruperta, dekan Vincenci Vovk; iz Stopica, Jan. Verščaj, fajmošter; iz Smihela, fajmošter Val. Sežun, pred pevec; iz Mehoviga, lokal. Jož. Orešnik; iz Radovice, Jem. Dolžan. lok.; iz Metlike, fajm. Jož. Grahek in kaplan Val. Lah; iz Seiniča, dekan Martin Skubic in Jan. Kraško v ic, kapi.; iz Dragatuša, Jan. Suler, fajm. Dalje so bili visokorodni in blagorodni de-želski gospodje: Vitez S e uc h e n s t u e 1, predsednik iz Noviga mesta; Suler, okrajni predstojnik v Metliki in J e-lačič, frankar, iu drugi. Bilo je k temu silo veliko množice verniga ljudstva in vse v naj lepšim redu. Kaj de so si Suhorjani mislili in v sercu občutili, ko so vidili Viso-kiga pastirja cerkev posvečev ati, kteri so jim jo tudi napravili, je lahko vganiti. 4. mal. serpana je bilo posvečevanje cerkve v Dragatušu, kjer je bilo mende še vse veli-častniši, ko je kraj lepši, cerkev večji, in bilo je množice še več kakor v Suhorji. Naj se sklenejo te verstice s pri-serčnini vošilam, de naj nam dobrotljivi Bog še dolgo dolgo tako dobrotniga in blagoserčniga vikšiga Pastirja ohrani! Z l)nlenski!;a. Ko so se Mil. škof posvetivši novi cerkvi v Suhorji in Dragatušu iz Semiča proti No-vimu mestu podali, sini se smel tudi jest z druziiui v. č. gospodi vred pridružiti in Jih do Trebila spremiti. Nazaj na potu proti Sent - Rupertu, kjer še nikoli nisim bil. sim marsikaj vidil, kar mislim, de bravcam „Zg. Danicea ne smem zaniolčati. Pridše na Mirno so nas ondotni gospod fajmošter peljali v farno cerkev, ktero so dozidali v gotiškin. zlogu, kakor je bila od začetka zidana. Kdo si ve, zakaj so nekdaj liotli pokončati ali saj popolnama pokvariti vse gotisko zidanje, ki ga ni lepšiga ne veličastnišiga za hiše Božje. Veliko cerkva iz 14. in 15. stoletja je po Krajnskim go-tiško zidani! . tode iiespremišljcni možje so vse gotiske le-potije zamazali. zazidali, prevlekli, in kdo vse ve, kako pokazili, kolikor se je Ic dalo. Tako jc bila farna cerkev na Mirni gotiška, nekdo pa je prav moško napravil v nji tri oboke, de ni imela uobeniga praviga zloga; se ve de altar nima nobeden goliške podobe; bila jc tudi dosti premajhna, zato sojo sedanji gosp. fajmošter podaljšali, pa prav lepo v gotiškim zlogu, tudi orgle bodo zdaj zdaj nove gotiske; okna cerkvene so popravili, stare lepotije so se ponovile, posebno lepe so nove cerkvene vrata in zunanja stran cerkve, zlasti nad kapelo; kar je bilo le mogoče, so storili. de bi cerkev pervo lepotijo nazaj dobila. Ta cerkev, vredna bolj natančniga popisu, je zdaj zares lepa in kaže. de farmam lepo podpirajo svojiga dobriga gospoda fajmoštra. Od Mirne gremo naprej proti Sent-Rupertu. Ne gremo dolgo, kar zagledamo nekaj, kar še nikoli nisim vidil. Znamnje je bilo. Veliko sini jih že vidil, pa taciga še nikoli v svojim življenji ne. Tega bi mogel priti gledat „Slo-venski Romaru; vem de nikjer ne bo taciga najde!, saj ua Krajnskim ne. Tako je lepo, de bi ga le gledal; popolnama gotiško je narejeno, čisto novo. Nekako posebno veličastno se mi zdi, in vedno ga imam pred očmi. Kdor ne verjame, kako je lepo. naj ga le gre gledat, in prepričal se bo, de resnico govorim. Kmalo pridemo v Sent - Rupert. kjer so zdaj vis. čast. gosp. poprejšnji metliški dekan za fajmoštra. Tu je spet vse novo, ali pa predelano; pa ne bom pravil, kako je duhov nišnica (farovž) in drugo poslopje vse zares lepo, poj- tlimo pa v cerkev, sv. Rupcrtu posvečeno. Sedanje lepote te cerkve, ki je bila konec petnajstima stoletja gotiško so-zidana, pa pozneje vsa pokvarjena, kar se je le dalo. z deveterimi altarji, pa nobenim gotiškiui, vsa natlačena, zdaj pa v nekdanjo lepoto, kar je mogoče, prenarcjena, lepote te cerkve popisati ne moreni. Prav bi bilo, de bi kdo popolnama, ua tanko popisal to cerkev, ki jc. mislim, naj lepši gotiških cerkva deleč na okoli. Visokočastiti gospod novomeški prošt in tudi domači gosp. fajmošter, ki sta po svetu veliko zalih, velicih gotiških cerkva vidila, sta enih misli, de tako lepo zidane nobene nista vidila. Ne bom je zdaj popisoval, le toliko omenim, de v ti cerkvi je še ohranjen nepokvarjen „turn slo no kost eni", kar še nikoli nisim vidil, tudi mende nisim nikoli kej od tega slišal, .le pa to na evangeljski strani veliciga altarja v podobi goriške monštrance zidan, od tal do verha morebiti kake tri sežnje visok turu. in v tem turnu, ki se mi zdi, de tri ali štiri stopnje k njemu peljajo, so imeli shranjen naj svetejši zakrament sv. Kešnjiga telesa. Gospod fajmošter so rekli, de je, berž ko ne. v celim našim cesarstvu ta edini „turn s 1 o n o k os t e n i". Zdaj ga imajo za shrambe ss. olj. Sreča posebna, de ga niso poprejšnji kazivci iz cerkve iztirali. Sedanji gospod fajmošter so cerkev v nekdanjo lepoto pre-naredili. kar je bilo mogoče; altarje, ki niso bili mende ničvredni , so ven djali, dva nova stranska kej lepa postavili, se ve, gotiško zidana. Po cerkvi so stare lepotije omili in očedili. ozaljšali iu opravili; za 15 sto so le zlata po obokih in stebrih porabili. Ko bodo še veliki altar in orgle gotiško napravili, potem, mislim, si ne more nobeden lepši cerkve mislili. Prižniea in križev pot, vse veličastno gotiško, je že novo. Tudi so mi visokočastiti gosp. fajmošter povedali, zakaj so gotiške cerkve vse nekoliko zakrivljene, in sicer na levo. To pomeni Kristusa na križi, kije umirajoč glavo nagnil. — Od te cerkve in sploh od tega kraja bi se dalo veliko lepiga pisati. ^Slovenski Romar" bi pač marsikaj lepiga tu dobil, kar sim jest le poverhno vidil. Pa za zdaj naj bo dosti od tega. J. V. Še ena beseda o inašnih plajših. Kar se tiče podobe mašnih plajšev, piše 1. znani razlagavec svetih šeg Gavanti v svojih bukvah ,,Thesaurus sacro-rum rituuin" to: „Eraut planetae totae clausae, post tem-pora Ruperti divisae sunt, olim cum Cruce etiain in parte posteriori, nune cum columnae potius specie, recentiori usu, quae ct ad passionem Domini speetat, quasi sacerdos sit inter columnam et Crucem Christi". To je: Bili so mašui plajši vsi zaperti, po časih Ruperta Deuskiga (cerkveniga pisatelja iz 11. stoletja) so bili razdeljeni; kdaj so bili s križem tudi na zadnjim koncu, zdaj so bolj s podobo stebra, po novejši rabi, ki se ozira tudi na terp-Ijenje Gospodovo, kakor de bi mašnik bil med križem in stebran«. — .Jasno je, de ob času Gavanta, ki je umeri ]. 1638,je rnašni plajš imel na eni strani, namreč spredej, križ (z blagam in portamO, na eni, namreč zadej. pa steber, poprej pa se je podoba križa kazala na oboji strani. 2. Kadar mašnik oblači plajš za sveto mašo. takrat m o 1 i: „Domine, qui dixisti, j u g u m m e u m suave est, ct oiius meum leve: fac ut istud portare sic valeam. quod conse-quar tuam gratiam. Amen". To je: Gospod, ki si rekel, moj jartn je sladak, in moje breme lahko: stori, de tistiga tako zamorem nositi, de zaslužim tvojo milost. Amen. — Jarm Kristusov je postava njegova; in sprejemo te postave lepo nazuanuje sv. Pavel s priiiko: „.lez sim po postavi odmeri postavi, de Bogu živim, s Kristusam situ na križ perbit". (Gal. 2, lil). 3. Na podobah, ki pred oči stavijo opravilo sv. maše. se sploh kažejo mašni plajši s podobo križa na herbtu; primeri kdo moiitvine bukvice po imenu rSpomin Jezuso-viga tcrpljenja". „Molitvine bukvice", ..Rožni vertec". Plajša s križem na herbtu sicer pisatelj teh besed pervikrat ni vidil še le v Cerkni. na Goriškim, temuč že davno po- prej v Sen t-.I oš tu nad Polhovim gradcam. na Krajnskim . samo de bolj stariga, ki ima križ iz rudečiga dainaška med rumenim; vcdil je tudi še pred svojim prejšnjim pismam. de si je nekdo v Ljubljani naroiil iz Dunaja nov mašui plajš s križem na herbtu. samo ne tako lepiga. 4. Kar sc tiče besede .po postavi4* v prcj-njiiii pismu, tista ni z a z ii a m no v a I a te rde postave, kakor je bilo zadosti jasno iz pristavka: rče je komu mar". Ve sc namreč, de predpisi v mašnih bukvah, ali rubrike, niso vsi enake ojstrosti, de se razločujejo r u b r i c a c p r a e-ceptivae in dircctivae; in po takim razločku se tudi ravnajo besede razlagavcov. Ce v Rimu sedanji čas sc ne kažejo plajši s križem na herbtu. je to le poterjenje, de tista podoba ni terdo zapovedana; s tem pa vi a pisano, de kdaj ondod ni bilo te podobe, ali de sc v prihodnje ne bode zopet povzela, enako, kakor sc v dosti družili rečeh. n. pr., v cerkvenim petji, zopet povračuje na staro. Drugod seje pa ohranila vender šega s križem na herbtu : za tega voljo pa. če je v Rimu zdaj drugač. moramo pa saj rimske šege se bolj poprijeti. Toliko v prijazno pojasnjen jc. Ilicingcr. Iz Ročice na Staj.. 14. mal. serpana. — Človek ne ve ne ure ue dneva, kdaj bo Gospod prišel. Zdrav in vesel se poda iz doma, pa mertviga lahko domu pripcljajo. — 1'ni teden je šel mlad gospodar z Ročice na ladii (s flosam) tjc na Hervaško. Zaslužiti si je kaj hotel, de bi ložej preživil družinico svojo. Ze je na potu v domačijo, že blizo hiše, kjer živijo njegovi ljubi. Misli v duhu. kak sc ga bodo doma razveselili žena iu otroci. Pa preden stopi na domači prag — ga doteče nenadana smert. — Pri cesti, po kteri zavije domu, lomijo kamc je. Ravno so zvertali skalo in s smcrtiiim praham luknjo nasali. Sc nekoliko počakajo in oginj podveržejo. Bežijo v zavetje. pa nemameži ne dajo nobeniga svarilniga znaminja ubogimu popotniku. On mirno naprej stopa, ncslutcč nobene, naj manj pa smertno nevarnost. — kar neprevidama skalovje za-hruje, zemlja se strese in odtergano pečevje obsuje ne-srečniga Ročičana. Na več krajih smertno zadel se zgrudi na tla. Živel je le še toliko, de se je spovedal in prejel sv. popotnico za uui bolj srečni. ne sebični svet. Nek drugi, ki je šel le kake korake za njim, jc čisto nepoškodovan, sam Bog ga jc obvaroval. Zgodilo sc j* tu, kakor Kristus prerokuje: ..dva bota na njivi, eden bo sprejet in eden bo pušen". Upamo, de je sprejet v naročje svojiga nebeskiga Očeta. Dans že zvonovi kaj milo zvonijo, ali zapušena vdova in otroci, sirote, se pa šc bolj milo solzijo! Človeku bi serce žalosti počilo, ko vidi te zapušenc stvari! Pae so prav rekli gosp. fajmošter na grobu rajniga. de dan danes med ljudmi ni več keršanske ljubezni. Vsak skerbi le za se, za svojo kožo. — za svojiga bližnjiga mu pa ni kej mar. Današnji svet je skorej za vse pozabil, kar naš Gospod zapoveduje: „Kar koli hočete, de bi vam ljudje storili. tudi vi njim storite. Lahko bi bili uni sebieniki ne sreč-niinu življenje oteli — le znamnje naj bi mu bili dali: pa so si raji težko breme na vest naložili, če imajo še kaj vesti! Prav so rekli na dalje, dc mi smole kaplje na veji. od dans do jutri, in bi zatorej mogli biti vedno pripravljeni. Saj ne vemo ne kdaj, ne kje. ne kako na* bo smert pokosila. Kolikokrat — so rekli — je bil rajni v nevarnosti na vodi in drugot. Kolikokrat se je peljal p> dereči Savini in močni Savi v daljno Slavonijo tje do meje turške. — pa zmiram je bil srečen, nič ž^liga sc mu ni zgodilo. Zdaj ga je pa na lepim . na ravnim polji zadela nesreea in pograbila nemila smert. Bog daj rajiiiiiiu večni mir iu pokoj. nam pa srečno zadnjo uro. Amen. .L M. Iz Sent- Andreja na koroškim. T. mal. serpana. V \Volfsbergu je umerla te dui žena. ktera se jc ob času misijona luteratiskimu krivoverstvu odpovedala Iz liiori<škiu;a. 17. tnal. serpana. Hvaljen bodi .Ic/us Kristus! I.juba ..Danica**! Povej ea-iiiim bravcam. de s«» 21. rožnika t. I. kaiiietiski zvonovi iu moztiarji -osebno veselje i pav* ki dolini naznanovali. Ta dan smo prav radostni našiga rojaka, vtrliga Slovenca, v. č. gosp. Janez Stib-jela iz daljne Amerike v na>o sredo sprejeli. Mnogo čč. gg. bravcov »I)aniceu ve, de so marljivi delavec Gospodov, Janez Stibjcl. pred H leti svojo milo domovino zapustivši se v še malo obdelani vinograd polnočne Amerike podali. Pa gorka zelja svojih preljubih staršev in žlahtnikov, še enkrat njih milo i.bličjc viditi. jih je prisilila, de so se za mali ca> od obširne četle odločili, in čez široko morje leseni prišli. Potem ko se bojo malo doma in okoli pri dragih pri-jatlih pomudili, se bojo nazaj v Ameriko vernili. Bo? daj de bi zdravi, ko do zdaj, se dolgo dolgo za čast lložjo in bla;r»r ljudstva zadovoljni trudili, in potlej vekomaj v nebesih počivali. J. V. tergovec. Ha z y led po kersanskim ftrelu. X a Poljskim zadene letašnje leto 400letna slavnost >v. Kazimira, kraljeviča poljskiga, kteriga brat. Vladislav Zahajlovec. je bil češki iu ogerski kralj. Xe ve se paše. ce >e bo tako slovesno obhajala kakor predlanskim slavnost sv. Iliacima. piše rlllas". — V Ciešanovu umerliga nadškofa llaraiiiecki-ga telo je bilo maziljeno in v Levov preneseno. — V bern s k i škofii je dosihmal v 36 dekanijah I3.3im» druznikov ss. Cirila in Metoda za spreobernjenje ločenih srčkov. — V Olomovcu je bil v dan sv. Janeza Kerstnika keršen profos c. kr. pes. polka k vi. Korlna Svar-cenberga. — Slo\e-ni hervaski malar Vekoslav Karaš, rojen iz Kailovta. je ."». t. m. v reki Kopi se kopajc vtoml. — K obnov Ijcvaiiju cerkve s v. Ane v Jeruzalemu je francoska \lada I Io.imio frankov privolila. — Kakor Afrika, tako je tudi n t>elba Kajču (Cavennc. Guvana). pregnance fiaiicoških budodeluikov. prava požiravka katoliških duhovnov. V 3 letih je unierlo II jezuitov, ki so po tih nezdravih krajih radovoljno v misijonu. Je pa tudi na ciiim samim tih otrocirev. sv. .luija, zmed l(»o kazuovaucov \ enim letu njih 1-0 umerlo. Jtiii darovi. Z a a f r i k a ii s k i m i s i j o n: G. A. Kr. .'» gold. — Vdova iz cerklaiiske fare 100 gold. za odkup zamuiskiga mladenca, ki naj .-e imenuje Janez Cei klanski. — Matija Kobov 2 gold. — Terezija Gcrjaii I gold. — Terezija Boltran 1 gold. Za Se m i e a n c: ti. \. Klemen ti gold. sr. Vogorori z gg. dopisorarci. G. G. v .M.: Posebno hvalo za toliko gorečo priza-devo. - lig. II. v G. iu S. v S. M.: Vse z lepo hvaležnostjo prejeli: i|Uoad caetera, sullicit h. v. — J. K.: Taki spi-i velikrat prav dobro store. — G. M. v II.: Ilvala! se bo zgodilo. — G. II. v I). iu I). >1.: ll\ala iu zahvala! — Ii. II.: Cim piije. — Ii. J. II.: llvale vredno! — G. B.: Le došti taciga rslabi»a"*: smo že zadovoljni — hvaležni. — G. V.: To je lepo! — G. M. Prav ljubo. — (i. X.: Nam bo prav \Mrezeiio; prosimo, /a dopis zdaj prepoz.: drujikrat. Mšuhovske zadeve. V ljubljanski škofii. Fara lleka je podeljena g. Jan. I.obc-tu. dosed. inozeljskimu fajin., in fara Mozelj je 7. t. m. razpisana, za ktero se prošnje do sviti, visoko-rod. kneza Korlna V i I h. Auersberga ravnajo. Gosp. .loz. Vovk. duh. pom. v Begnjah je postavljen farni namestnik pri Beli skali. Go>p. Vinc. Majer-ju. mestnimu duh. pom.. učeniku kerš. u. in začas. šolskimu vodju v Loki, je seKka fara podeljena. — Cmerla sta gg.: Lor. Mušič, farni vikari v Špitaliču 1K t. m., iu Jan. Lampret. duh. pom. v llobernicah. 11». t. m. II. I. P.! Spremembe v lavantinski škofii. Čast. gosp, Simon Rud maš, lavantinski duhovni svetovavec, c. k. šolski svetovavec in ogleda ljudskih šol v Koroški kronovini. je 30. rožnika v 03. letu svoje starosti umeri. R. L P.! Za dr. Minotoleherfev spominek. Prenesek od 1.—2. naznanila 4 cckini in 193 gold. ' kr. Iz Radolicc po v. č. dekanii poslani naslednji darovi: Gospod Simon Vovk'. dekan v Radolici .... Silvester keše. kaplan...... «, !>latevz keršmanc. lokal, v lioli. Beli . . „ Janez kovačič. fajmošter v Bistrici „ Janez Mesar. kaplan v ,, . . „ Franc Zaveršnik, lokal, v koprivniku Anton Polenta, fajmošter v Srednji vasi ., Luka Porenta. kaplan v » _ . korl Tedeschi. fajmošter v Gorjah . . „ Anton Gros. kaplan v _ „ Simon Pebarc. fajmošter v Bledu . . . Priiu. kosec, fajmošter v Lescah . . . „ Jernej lisic, fajmošter v kamnji gorici. Jernej Babnik. kaplan v r _ . „ Henrik kahl. fajmošter v kropi . . J. Poličar. lok. na Dobravi..... „ J. klapšic, fajmošter v Ovsiši .... Matija Brolih. fajmošter v Ljubnu . . .. Anton Smrckar. fajmošter v Lesah „ Andrej kopač, fajmošter v Begnjah . . „ Jožef Vovk, kaplan v r Andrej Potočnik, fajmošter v Mošnjah . Andrej Smole. Ink. na Planini .... Simon \ilfun. fajmošter v Krajn.~ki gori Janez Ankersl. kaplan v .. „ . Juri Malek. kaplan v ., . A ml rej Drcmcl. lok. v Itadecah Ani. Fiiiinaohcr. fajmošt-.-r na Dovjim Jan. PlVifcr. kaplan na Jernej Bizjak, fajmošter na Jesenicah \alenliii Plenici, lok. v koroški Beli . kašp. Soklič. fajmošter v Brcznici . . Janez Vovk. kaplan v .... - kr. I lo tod i/. Radolicc. skupaj tU gold. ti kr. Gospod Jože Jerula župnik na Berdi . . . Milia kavčič župnik v Sušnjevici . Lorcnc Rakovec. kaplan v Sušnjevici Jože Jelovšek župnik na Pazi Janez Vovk župnik v Dolenji vasi . Tone lian župnik v Boljunci . Janez Fcrjan. karat v llorutti . . . Do lod i/. I>liijanskiga. skupaj 14 gold. Metliški farmani.......... Gospod Jožef Gialiek. fajmošter v Metliki Mal. Markič. kaplan v Val. Lah. kaplan v Jernej Dolžan, fajmošter v Radovici . Do tod iz Mclliskiga, »kupaj -3 gold. 5 k*'. Nace. za nas Boga prosi....... Mat. Tavčar.......... Jožef Glubocnik ......... Dobrotnica i/. Ljubljane......... tio>pod korar Juri \ ole......... Prijatel ranjciga......... L. Susnik. kriški fajmošter na Ipavskim Janez Prcmrov v .. .... tiospod Anton Samasa. zvonar v Ljubljani N. k. iz Smartna pod Šmarno goro . Grošcl. dulioMii pastir na krasu . . Nikol. Dolinar. duhovni pastir na krasu Mat. Skala, duhovni pastir na krasu . 1'avlečič. uradni vodnik na kolodvoru v Dr P. M. S. v Gorici.......... P. F. II. v ............ P. E. O. v .. .......... Gospod J. Nova iz Staj. . ....... _ o T> — i j, v rt — - v — T . J rt — rt — ** „ — - o r> 30 „ r. 31» i * — 1 v 71 1 » G - a 30 — 30 - •) 2 _ n . 3 rt — r 2 „ — _ . 1 «» n — n . — . 2 _ — _ . 1 T> — 9 n — . 1 v — . O rt — rt . 1 — . - » 3(1 _ . 3 rt — rt . 2 n — * . 1 „ — „ 2 rt — T . 1 _ 13 rt . 5 n — r . 1 rt — - . 1 rt — r . 1 — n . 1 — _ i 1 „ — j. . 2 — rt 1 — T 1 n — — ., 50 •• 134 rt 44 _ 327 n 51 rt Odgovorni vrednik: Laka Jeran — Založnik: Jožef Blaznik-