LETO n.	LJUBLJANA,	SOBOTA,	30.	JULIJA	1938.	Štev.	30.
Poitnina plačana v gotovini
Posamezna Številka stane 1.— din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ŠT.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 8. DIN MESEČNO (36.— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
STAVKA
njati kadar ima podjetje dovolj izdelkov v zalogi, kadar ima malo naročil itd., ker se potem stavka lahko vleče cele tedne in mesece ne da bi od tega podjetje imelo kako škodo, potem pa j podjetje z diktiranimi pogoji jemlje iz- 1 stradane delavce.
Važna in najvažnejša pa je pri tem disciplina in vzdržnost delavstva. Z nediscipliniranim, nezavednim delavstvom naj se ne začenja niti mezdnega gibanja, še manj pa stavke. Najboljše merilo za zavednost in discipliniranost pa je število organiziranih delavcev. Delavec, ki ni toliko trden in zaveden, da bi se organiziral in skromne prispevke plačeval, tudi za kake večje podvige, mezdno gibanje in stavke zmožen ne bo.
Stavko naj se torej prične le tam, kjer je zadosti delavcev organiziranih!
Obseg stavite?
Stavka lahko zajame več podjetij ob ©nem, eno samo podjetje, ali pa samo posamezne obrate, kakor je pač značaj podjetja in produkcije.
V	samostojnih podjetjih, (ki so v kartelih) katerih proizvodi morajo iti do končne, za prodajo sposobne izdelave skozi več obratov, se lahko ustavi samo prvi obrat kjer se surovine pripravljajo za nadaljno obdelavo in obrat, kjer se izdelki izgotove in odpošiljajo. Če se ustavi prvi obrat se drugi oddelki sami ob sebi ustavijo, ker nimajo dela, če se ustavi zadnji j obrat se proizvodi zadržujejo v pod- j jetju in se ne morejo odposlati. S tem se zadržujejo naročila, del delavcev sicer dela in s svojim zaslužkom lahko
podpira ostale, končni efekt je pa približno isti, namreč, da podjetje proizvodov ne more prodati. Paziti pa se mora, da podjetja za stavkujoče delavstvo ne najde nadomestilo, zato naj se take stavke naredi le po takih delih obrata, ki zahtevajo veliko izvežba-nost in dotične vrste delavcev ni lahko dobiti.
Lahko stavkajo tudi samo posamezni obrati, posebno pri večjih podjetjih, najbolje pa je, da ob stavkah pritisne vse delavstvo enega podjetja, ter je tako uspeh sigurnejši.
Drugače pa je pri podjetjih, ki so združena v kartele. V tem primeru v kartelu organizirana podjetja. V slučaju stavke prevzemajo enostavno naročila druga podjetja. Podjetje, kjer se stavka, je s tem le malo ah nič oškodovano in mu delavstvo s stavko zlepa ne more do živega. V tem primeru je stavka večkrat potrebna v vseh podjetjih kartela ob enem, kljub temu, da je samo delavstvo enega podjetja prvotno stopilo v stavko. Delavci drugih podjetij torej stopijo v stavko iz solidarnosti.
Priprava na stavko. Za nobeno akcijo ni treba tako temeljitih priprav kot ravno za stavko. S stavko delavstvo postavi na kocko svoj obstanek, svojo bodočnost in največkrat sploh vse.
Kot smo že zgoraj omenili, naj se najprej ugotovi okoliščine podjetja in pa stanje delavstva. Pri stavki je važen zlasti prehranjevalni odbor. Ko delavec ne dela, nič ne zasluži. Tam kjer so stavke pa delavec nik-(Nadaljevanje na 2. strani spodaj.)
Veličasten dekliški tabor na Brezjah
12 tisoč deklet pozdravlja voditelja Slovencev dr. Antona Korošca.
Samostojnost strokovnih organizacij
Od prevrata sem so obstojale v Sloveniji politične struje. Začele so se porajati, ko ena skupina ni bila zadovoljna z uspehi druge struje, ali pa je iz osebnih koristi hotela doseči večjo veljavo v javnem svetu. Običajno je potem ta struja stopila v javnost s posebnim proglasom, v katerem je predvsem poudarjala in obljubljala svojo samostojnost in neodvisnost od vseh tedanjih političnih struj. Tako je bilo tudi z raznimi strokovnimi organizacijami. Vse so poudarjale neodvisnost in obljubljale le zastopanje koristi delavstva, ter si pod takimi gesli pridobivale članstvo. Dejansko pa je bila vsa javnost vedno dobro podučena, da je taka strokovna organizacija le nekaka prikrita podružnica gotove politične struje in je bila ustanovljena le zato, da tudi za svojo predstavnico pristavi lonec v korist njenega članstva in ga potem pod tako krinko (borbe za delavski stan) še nadalje zadrži v svojih političnih vodah. Z mirno vestjo lahko rečemo, da nobena delavska organizacija ni bila samostojna in ni nikoli imela čistega namena, da bi se ustanovila le za zaščito delavskega stanu, temveč je bila le predstavnica kake politične struje med delavskim slojem. Vsako poudarjanje teh delavskih organizacij je bilo torej le prikrito hinavstvo in nujno je bilo, da delo teh organizacij ni nikdar vodilo do pridobitve pravih koristi za celokupno delavstvo, ampak le za delavske pripadnike dotične politične struje. S tega stališča pa potem razumemo, da so se posamezne delavske organizacije med seboj črtile in druga drugi skušale v raznih »strokovnih borbah« ovirati njih uspešno delo. Da pa potem delavstvo od takih borb ni imelo koristi, je umevno. Uspeh je imel edino le podjetnik, ki je taka nasprotstva izrabljal in dajal danes Prednost pripadnikom ene organizacije, Jutri pa zopet drugim. Lahko se tedaj razume, da imajo v kakem podjetju večino le pripadniki ene organizacije in ne priznavajo drugih sodelavcev, ki niso njihove baže. — Poglejmo pa, kako je stopi la v javnost naša ZZD.
Ni se bilo potrebno njenim ustanoviteljem naslanjati na kako že obstoječo politično strujo. Imela je že pred seboj obstoječi program, da poseže v boj za delavske koristi v smislu večnih in nespremenljivih načel katoliške vere po navodilih njegove predstavnice katoliške Cerkve, in se ji ni bilo potrebno šele loviti za razne programe in proglase. Nasprotno —-stopila je v javnost, da bi ta načela obdržala in v smislu tega programa nadaljevala in vodila boj za slovensko katoliško delavstvo. To pa zato, ker katoliška načela glede delavskega stanu niso imela več nobenega pravega zastopnika — ampak se je pričelo na teh načelih popuščati in mešetariti z brezbožnim marksizmom. S tem se ni prenehalo, četudi so večna katoliška načela sama po sebi že zadostno jamstvo, da bo borba za delavske koristi po teh načelih imela uspeh in ni potrebno poleg teh načel — še nobenih drugih posebnih »strokovnih« navodil. Zato pa bo tudi zastopanje delavskih koristi v smislu teh katoliških načel in navodil samo zase vodilo do uspeha. V tem pa nas bodo podprli oni, ki se z nami strinjajo t. j. podprla nas bo slovenska katoliška skupnost v katere okviru se je započelo naše delo. Uveljavili bomo naš program v javnosti s podporo ostale slovenske katoliške skupnosti tako, da bo imelo korist vse slovensko delavstvo — ne pa samo nekateri izmed njegovih takozvanih voditeljev, četudi so si gmotno že utrdili položaje po raznih delavskih organizacijah. Kajti tudi v tem pogledu je potrebno čiščenje.
Komunizem je največji sovražnik človeštva. ZZD je v službi naroda!
Kaj je stavka ?
Stavka navadno predstavlja kolektivno ustanovitev dela s strani delavcev z namenom, da dosežejo to, kar niso mogli doseči na miren način v sporazumu z delodajalcem, dosežejo v borbi.
Namen stavke:
S	stavko hočejo delavci prisiliti delodajalca, da pristane na njihove zahteve ah da odstopi od svojih, za delavstvo nepovoljnih zahtev.
Stavk je lahko več vrst: stavka s katero se delavstvo bori zase, stavka iz solidarnosti in politična stavka. Nas bosta zanimali predvsem prva in druga vrsta stavke. Različni so tudi načini stavk, n. pr. gladovna stavka.
Vzroki stavke:
Do prve vrste stavke pride navadno takrat, kadar delavstvo zahteva zvišanje plač ali zboljšanje delovnih pogojev, pa podjetje na to noče pristati, ah pa takrat ko podjetje hoče znižati plače, ah drugače poslabšati položaj, pa na to ne pristanejo delavci. Stavka je torej navadno posledica mezdnega gibanja povzročenega iz ene ah druge strani.
V	stavko gredo delavci navadno prisiljeno pod težo bremen, ko si drugače pomagati ne morejo.
Kdaj in kje se stavka začne?
Navadno, bi morah še preje presoditi v katerem podjetju bomo pričeli z mezdnim gibanjem (glej članek Mezdna gibanja v 25. štev. »Slov. delavca«) in pri tem računati tudi na možnost stavke. Stavke ne kaže zače-
Pri nebeški Kraljici Slovencev se je zbralo v nedeljo 12.000 slovenskih deklet. Prišle so iz vseh slovenskih krajev, da se poklonijo svoji Materi in vzornici. Skoraj 2000 jih je bilo zbranih že v soboto. Pretresljiv prizor je bila sobotna nočna procesija, pri kateri so dekleta šla po običajni romarski poti s plamenicami, med prepevanjem pobožnih pesmi, v cerkev. Potem so prenočile v bližini cerkve, pa tudi v cerkvi, kolikor je pač bilo zanje prostora. Z radostnim nemirom so čakale jutra, ko se je zasvetil veliki dan.
Že v zgodnjem jutru je v cerkvi pričelo sveto obhajilo. Mnogo čez 5000 deklet je bilo obhajanih. In ves ta čas so neprestano prihajale nove množice:	na
kolesih, na vozovih, na avtobusih. Vroče poletno dopoldne se je razmahnilo v pestrem vrvežu in šumnosti.
Po končanem svetem opravilu so se z lepo improvizirane tribune, kjer so bili zbrani odličniki: minister dr. Korošec, gospa banova dr. Natlačenova, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, dr. Justin od narodnega odbora KA, stolni župnik in
kanonik dr. Klinar, duhovni vodja Marijinih družb, prov. frančiškanskega reda dr. Heric, predstojnik brezj. samostana dr. Hadrijan Kokalj, dr. Vilko Fajdiga, duhovni vodja dekliške akcije, in številni drugi, razvrščali s pozdravnimi govori posamezni zastopniki. Zborovanje je pozdravila prof. Slava Lipoglavškova, ki je pozdravila najprej voditelja Slovencev dr. Korošca; vsa množica je vzkipela od navdušenja. Nato je pozdravila škofa dr. Rožmana, predsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana in ostale odličnike.
Nato je predlagala vdanostne in pozdravne brzojavke Svetemu očetu, Nj. Vel. kralju Petru II., kraljici Mariji, knezu nam. Pavlu in kneginji Olgi ter lav. škofu dr. Tomažiču. Nato je na govorniški oder stopil minister g. dr. Anton Korošec, ki so ga množice sprejele z dolgotrajnimi ovacijami.
Dr. Korošec je med viharnim pozdravljanjem izjavil naslednje misli:
»Mi, ki hodimo po taborih in tudi radi hodimo, smo vajeni velikega števila navzočih. Toda danes vas je tukaj kot listja in trave in vaših robcev je gotovo vihralo nad 12.000. Veselimo se vsi, da ste se v tako velikem številu odzvale klicu svojih voditeljic in voditeljev. Poslali so vas sem na Brezje vaši skrbni očetje in vaše dobre matere. Poslali so vas zaradi tega, da tukaj vidite Kraljico nebes in zemljo, ki je obenem tudi Kraljica Slovencev. Poslali so vas, da tukaj govorite z vašo Kralji-(Nadaljevanje na 2. strani zgoraj)
(Nadaljevanje s prve strani)
co, da ji tukaj poveste vse svoje želje,
da ji predložite vse svoje prošnje.
Gotovo imate svoje osebne prošnje, svoje osebne želje. Jaz vas prosim, da jih danes izlijete v polni meri pred Kraljico, da jih usliši. Vse, kar imate na srcu, za svojo dobrobit izlijte danes pred Kraljico Slovencev. Jaz pa vas še prosim, da ne pozabite prinesti pred Marijo Pomagaj prošenj za vaše družine, za vse vasi, za vsa vaša polja, za vaše travnike, za vaše vinograde. Prosim vas tudi, da danes izlijete svoje prošnje za našo predrago Slovenijo, da jo Bog obvaruje vse nesreče in da nas vodi, da napredujemo na vseh poljih in v vseh pravcih.
Prosite jo danes tudi, da bo naša domovina edina. Mi nismo tisti, ki imamo radi razprtije in bratske boje. Naša srčna želja je, da smo vsi edini, da vsi gremo edini za istimi dobrimi cilji. Jaz vas prosim, da ne pozabite tudi na našo širšo domovino, na našo Jugoslavijo. Vi veste, da današnji čas ni brez nevarnosti, da je v zraku polno elektrike in da se zdaj zdaj lahko utrga blisk in udari grom ter vžge zemljo, ne vemo, kako na široko. Prosite, da Marija varuje našo Jugoslavijo vseh nesreč in da izprosi mnogo modrosti našemu vladarju, našemu mlademu kralju (živel kralj!), prosite jo, da vodi kraljico (živela kraljica), ki je danes zavita v globoko žalost, da dobro vzgaja in napravi kralja za modrega in močnega vladarja.
Prosite tudi za našega preljubega kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo (živel knez namestnik, živela kneginja Olga!), ki imata toliko srca za veliko našo državo Jugoslavijo in drago nam Slovenijo.
Vse to vas prosim, da danes predložite Kraljici Slovencev, in da v tem smislu izlijete svoje prošnje za dobrobit nas vseh, našega naroda, cele države in v teh mislih vas iskreno pozdravljam. Bog živi! "
Govor ministra dr. A. Korošca je ves tabor spremljal z nepopisnim navdušenjem. Ko je voditelj Slovencev svoj govor zaključil, mu je iz vseh 12.000 grl prišel v zahvalo vzklik: »Živel dr. Korošec! Živijo voditelj slovenskega naroda!« Na tisoče in na tisoče robcev je mahalo njemu v pozdrav in le redki so bili oni, ki so brez solza v očeh gledali ta veličasten pozdrav slovenskih deklet svojemu voditelju pred hramom Device Marije na Brezjah, Kraljice Slovencev.
Za g. ministrom sta govorila še g. župnik Košmerlj in učiteljica Iva Pregljeva
o	temi »Dekle v borbi za poštenje«. Končno je bila prečitana resolucija, ki je bila soglasno sprejeta. Zvečer so se dekleta začela razhajati na svoje domove, vzpodbujena z novim ognjem in z osveženim duhom za novo še smotrnejše in še požr-tvovalnejše delo v korist slovenskemu narodu.
Govor ministra dr. Kreka na taboru
v Radečah
Val taborov, ki vzbujajo, dvigajo in oblikujejo z vso večjo silo slovensko zavest, je zajel tudi tiste predele naše domovine, ki so zdaj veljali za zapuščene in manj zavedne. Velike ljudske prireditve preteklo nedeljo v Št. Jerneju, pri Sv. Petru pod Svetimi gorami in včeraj v Radečah pri Zidanem mostu dokazujejo, da se prav vsi kosi Slovenije zavedajo, da je naša skupna bodočnost samo v programu, katerega na letošnjih taborih izpoveduje ogromna večina slovenskega naroda s svojimi voditelji na čelu.
Včerajšnji tabor v Radečah pri Zidanem mostu to popolnoma potrjuje. Na njem se je zbrala ogromna množica ljudstva iz ZasaVja, mladine in starejših, ki so s pozornostjo sledili izvajanjem glavnega govornika g. ministra dr. Mihe Kreka, ki je izvajal sledeče:
»Do veličastnega mladinskega tabora v Ljubljani so naši nasprotniki hoteli iti z zaničevanjem in pomilovanjem preko nas. Nastop na ljubljanskem taboru pa je bil tako po svojem obsegu kot tudi po svoji organizaciji neizbrisno in prepričevalno dovršen. Po tem taboru omalovaževanje ni več aktualno.
Po ljubljanskem nastopu laži o naši majhnosti in nepomembnosti več ne držijo. V Ljubljani nas je videla vsa Slovenija, vsa država, videl nas je Belgrad, videla nas je tujina. Tisti, ki so nas videli, se ne dado več prepričati, da bi nas bilo malo. Ljubljanski tabor je dokazal, da je ogromno mladine v naši prosveti, ljubljanski tabor je vsakomur dopovedal, da tisti, ki reflektirajo na slovenske mlade moči, morajo računati z nami. Kdor želi graditi nacionalno bodočnost, se mora po-služiti našega mladega rodu, ki je ves v naših vrstah. Ta trditev je bila na ljubljanskem taboru dejstvo, tako očitno in neizpodbitno, da izključuje vsako ribarjenje v kalnem in vsako nizkotno intrigo. Na ljubljanskem taboru se je slovenska katoliška mladina utrdila kot najvažnejši in najbistvenejši državotvorni in nacionalni činitelj, tako da tudi v tej smeri klevete nič več ne morejo in ne bodo mogle blizu.
Ko so se raznim nizkotnim dušam na ta način izpodmaknile tla laži in obrekovanja, skušajo po ljubljanskem taboru zagrabiti od druge strani. Od kavarne do kavarne, od ulice do ulice prenašajo svoje kisle obraze in trosijo med poslušalce svoje siromašne fantazije. Prva, najpreprostejša in tudi najgnusnejša trditev je, da je ljubljanski tabor organizirala vlada z denarjem Vatikana in Belgrada. Vse da je bilo plačano od režima in od režimskih agentov vkup nagnano.
Ta kleveta je najgrša žalitev samozavestnih naših staršev, ki so si celo leto od ust pritrgovali, da so mogli sinu ali hčeri kupiti kroj za Ljubljano, to je žalitev naše mladine, ki je tako težko prislužene prejemke shranjevala iz istega idealizma. To je zaplotno lajanje strahopetcev na slovensko ljudstvo in njegovo zavednost. Naše ljudstvo je toliko trdno in toliko značajno, da se plačevati ne da. To ljudstvo za tuj denar in tuje ideje ne manifestira.
Ljubljanski tabor in vse naše tabore ustvarja tista nesebična in popolna požrtvovalnost naših fantov, žena in deklet. Zaplotniki naj vedo, da mi zato javno povemo njihove zakrbtne klevete, da jih sliši ves narod, ki bo ob prvi priložnosti s klevetniki obračunal. Ker ne morejo več delati proti naši mladinski organizaciji, so prenesli golido svoje brozge na politično polje, kjer hočejo skriti svojo slabost. Toda organizacija naših ljudi je danes tako živa, trdna in samozavestna, da se, hvala Bogu, njeni nasprotniki vedno varajo. Vsak naš član in vsaka članica je o javnem življenju tako poučena, da jih veter razmer ne spremeni in ga omajati ne more. Če bi bila kaka nevarnost nediscipline v naših vrstah možna, bi se ta pokazala pred tremi leti, ko so vsakega izdajalca bogato plačevali, takrat, ko je bilo res težko držati se našega starega pregovora: Mi pa ostanemo to, kar smo bili. Če takrat zob časa ni mogel naglodati naših vrst, jih tudi v novih boljših razmerah ne bo. Saj so te razmere kot nov težko pričakovani ščit, ki varuje, da se naše kulturno in socialno življenje vedno raz-
vija in da vse zdrave sile našega naroda pridejo do popolne veljave.
Mi smo pristaši dr. Korošca ne samo kot politika, mi smo njegovi sinovi in hčere, vdani niu z vso ljubeznijo. Nasprotniki naj ne računajo na našo neumnost. Smotrno delo, enoten nastop vseh Slovencev jim bo dokazal v vsakem primeru, kako smešni, majhni in nevredni so ti njihovi računi. Tem revežem, ki nočejo vedeti in slišati, kar ve in sliši ves svet, moremo samo pokazati na naše velike prereditve, na katerih so sodelovali Čelu in Poljaki in tako združeno manifestirali najlepšo vzajemnost in bratstvo slovanskih narodov. Pokažimo jim lepe in strnjene vrste Francozov in drugih narodov, ki z nami nastopajo v naši domovini in nas vabijo v svojo domovino k svojim nastopom. Tam nas sprejemajo kot zastopnike zavezniškega naroda in naša telovadba vzbuja burno priznanje naši državi. Naša organizacija je najširše vrgla mrežo po vsej Evropi. Povsod, kjer se udeležimo, done slavospevi naši mili ljubljeni domovini. Kdor pa smatra, da smo ozki radi svetovnega nazora, ki nam je temelj izobrazbe in vzgoje in sredstvo za izoblikovanje značaja, tem odgovarjamo: Naši vzori so večni in nespremenljivi. Med sinovi našega naroda imamo vzornike, največje Slovence, ki so največ storili za jugoslovansko misel. Mi svojih vzorov nismo iskali nikoli izza domačih, izza jugoslovanskih tal. Vi pa, ki drugod za vzori tavate, ste nam dokaz lastne slabosti. Mi pa bomo rastli iz našega življenja v novo stopnjo razvoja, ponosni na vse to, kar smo od naših slovenskih očetov in mater prejeli. Ti, draga mladina, ki vse te očitke prenašaš, pa si tako močna, da ti napadi niso nič drugega, kot nova vzpodbuda za še večji vzgled, krepkejšo korajžo in samozavest. Hvala ti tudi za današnji tabor v Radečah. Trajen uspeh, ki ga bo vaša manifestacija pustila v tej dolini, pa ti bodi zahvala in zadoščenje.
Naša politika je delo z Bogom za kralja, narod in domovino. Kogar pa ta politika bode v oči, naj se skrije, da ne bo kazal svoje sramote.
q;s?
»sar •
(Nadaljevanja članka »Stavka«)
dar ni imel takšne plače, da bi si mogel kaj prihraniti za slučaj stavke. Sredstev ni, delavec in družina pa morajo prav tako jesti.
Prehranjevalni odbor poskrbi za sredstva in podporo delavcem ob času stavke. Načinov za to je več. Na deželi se da kaj dobiti pri kmetih, po možnosti naj nekaj prispeva tudi organizacija in delavci drugih podjetij itd. Potom časopisja in agitacije je treba zainteresirati za stavko tudi širšo javnost, da v slučaju potrebe gmotno in moralno priskoči na pomoč.
Začetek in izvedba stavke.
Za začetek in potek stavke imamo v zadnjem času tudi važna zakonska določila, predvsem Uredbo o določanju minimalnih mezd, poravnavanju in razsodništvu. Pred to uredbo je delavstvo, če ni samo uspelo ah odnehalo, takoj stopilo v stavko, ali pa je podjetje takoj odpustilo vse delavce. To je imelo navadno za obe strani kvarne posledice, ki bi se jim morda dalo izogni-
ti, če bi bila še preje dana kaka možnost poravnave.
Ta uredba v glavnem določa glede sporov naslednje:
V	slučaju, da med delavstvom in podjetjem nastane spor, se ena izmed spornih strank obme na oblast prve stopnje (okrajno načelstvo) s prošnjo za posredovanje. Okrajno načelstvo mora nato pozvati obe sporni stranki na skupno razpravo o sporu (udeležba je za sporni stranki obvezna). Razpravo vodi zastopnik oblasti. Ako se po dveh razpravah ne doseže sporazum in se o tem sestavi zapisnik, imata šele sporni stranki pravico do nadaljnih korakov, (delavstvo do stavke, podjetje do kolektivnega odpusta. Največkrat pa se sporni stranki že na razpravah sporazumeta. Stavka mora biti predvidena že v pričetku mezdnega gibanja tako, da delavstvo v slučaju stavke nastopi takoj, ne pa da še čaka s pripravljanjem.
Stavka mora izbruhniti že takoj po drugi neuspeh poravnalni razpravi si-
cer je bolje, da se mezdnega gibanja no
začne, ker ima podjetje v slučaju odlašanja še dovolj časa, da se na stavko pripravi.
Vsaka stavka, če hočemo, da bo uspešna in da bo res uživala podporo javnosti, mora biti zakonita, ogibati se mora delavstvo ob takih prilikah napetosti in nepremišljenih dejanj in govorjenja ki mu položaj samo poslabšajo ne pa zboljšajo.
Vedno pa se mora delavstvo zavedati, da je stavka njegovo sieer zadnje, a tudi najhujše orožje, ki se ga ne sme izrabljati in uporabljati ob vsaki priliki, ker sicer izgubi na svoji moči in udarnosti, delavstvu pa lahko nakoplje težke posledice.
Poravnajte naročnino — prispevajte v tiskovni sklad! Pristopajte kot člani v konzorcij! - Delež 60 din!
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE
(34)	Od	1917—1922
(Nadaljevanje.)
Policijo so leta in leta vodili za nos s tajnimi, s kemično pripravljenim in nevidnim črnilom pisanimi spisi, oblatili so se v strgane obleke in si natikali umetne brade. Gelo knjige se je posrečilo spraviti med Leninove prijatelje. Temeljna misel brošure, ki je obdelovala temo, s skrorajšnjo revolucijo pro-letarijata priti do zmage in oblasti, je očarala mnogo mladih obubožanih intelektualcev.
Ze v devetdesetih letih so ti možje šli na delo. V mnogih stavkah tega časa je Uljanov igral važno vlogo. Njegova brošura proti denarnim globam je seveda pridobila tisoče delavcev za »Bojno Zvezo«, dasi je bilo v tej brošuri polno protislovij in pretiravanj. Lenin je bil kmalu širom znan delavski prijatelj. Policija je zato tembolj pazila nanj. Ze decembra 1895 je bil v zaporu. Tu je s tajno pisavo pridno pisal pisma, ki so na mnoge napravila globok vtis, kajti sedaj je Lenin postal delavski mučenik.
Uljanov pa je kmalu zapustil svojo ce-
lico, policija mu ni mogla ničesar dokazati.
Opogumljen po nekaterih uspehih je opustil gospodarsko plat in v večernih tečajih svoqe prijatelje poučeval v političnih vedah. Samo padec carja, edino le delavska republika rtiare dvigniti prole-tarijat iz propasti. To temeljno načelo je polagoma, a toliko bolj sigurno zasajal v srca svojih pristašev, kar pa ga je zopet spravilo v konflikt s sodiščem.
Kdor je bil carskemu režimu napotu, je kmalu odšel na ledene sibirske poljane. Policiji so bila, po ovaduhih seveda, že davno znana Leninova početja. Ob priliki nekega stavkovnega gibanja v Petrogradu leta 1897. so voditelja »Bojne Zveze« prijeli in kmalu je bil izgnan v sibirsko vas šušenskoje ob mongolski meji. Oblast pa mu je tu dovolila popolno prostost. Njegova žena Krupskaja in tudi mati sta šli z njim. Neskončno dolge zimske večere so izgnanci porabili za branje in študiranje.
Z veseljem je Uljanov zvedel v Sibiriji, da se je 1898. vršil tajen socialistični kongres in to prvič na ruskem ozemlju. Organizacija je torej napredovala, četudi je zopet nad 500 članov odšlo v zapore.
Da bi jih policija ne mogla in smela več aretirati, so voditelji sklenili izogi-
bati se slehernega političnega udejstvovanja in delovati le še strokovno. Radi te odločitve sta bila Plehanov v Švici in Lenin v Sibiriji silno ogorčena. S pomočjo tajne korespondence sta pobijala takšne ideje. Predvsem se je treba pripravljati da se uniči carska dinastija in ustanovi republika. Zboljšanje delavskega in kmečkega položaja bi temu cilju le škodovalo.
Sibirija ni prevratnika prav nič izpre-obmila od njegovih revolucionarnih idej.
V	marcu 1900. so njega, mater in. ženo zopet prepeljali v Petrograd. Kaj naj zdaj prične? Ali more brat obešenca in politični izgnanec upati, da si bo pridobil kli-jentov v svoji advokaturi?
Kljub bridkim izkustvom se je zopet vrgel v politiko. Mojster Plehanov mu je po Veri Sasuličevi iz Ženeve poslal navodilo, naj združi delavske voditelje. Strokovno gibanje se mora takoj preosnovati v politično.
Da izvrši naročeno, je sklical v Moskvo kongres. Toda še preden je odpotoval, je bila policija že poučena o vseh njegovih načrtih. Mnogo delegatov je bilo aretiranih, kongres je bilo treba za nedoločen čas preložiti.
Kako najti tu povezanost? Shodi so bili preveč tvegani, saj so nevidne oči poli-
cije dan in noč pazile na vseh koncih in krajih. Kot temelj novi organizaciji je Lenin ustanovil časopis, ki pa se je tiskal v inozemstvu. S spretno izvedenim tihotapstvom bo mogoče list voditeljem dostavljati. Časopis se je imenoval »Iskra.« »Iz Iskre bodo kmalu švignili plameni« je stalo v podnaslovu vsake številke . Založništvo je bilo v Monakovem.
Pred odhodom je Uljanov zopet padel policiji v roke, a čeprav je pri njem našla listke s sumljivo tajno pisavo in 2000 rublji denarja, ga je že po sedmih dneh izpustila.
Štirinajst dni pozneje je bil neumorni revolucionar s ponarejenim potnim listom na potu v glavno mesto Bavarske, kjer se je pod imenom Meier nastanil pri socialističnem gostilničarju Rittmaierju.
Šest ruskih revolucijonarjev je tvorilo uredniški zbor za časopis »Iskra«. Bili so to: Jurij Plehanov, Potresov, Axelrod,. Martov, gospodična Sasuličeva in Lenin.
Plehanov je stari preizkušeni mojster ruskega komunizma. Potresov je v vsem sledil Leninu. Axelrod je svoje načrte osnavljal preveč evropsko in vse premalo rusko. Nemške socialistične liste in letake je hlastno požiral. Navdušeno je vsak dan znova prerokoval bodočo svetovno revolucijo.
ž dekusluk Stiišt
Ljubljana
Stavbinci. — V nedeljo, dne 24. t. m. se je v prostorih centrale ZZD — Čopova 1 — vršil sestanek Strokovne organizacije stavbincev ZZD v Ljubljani. Na sestanku je navzočim zastopnik centrale tov. Viš-nar razložil in pojasnil novo uredbo o brezposelnih podporah in plače po novi stavbinski kolektivni pogodbi. Nato je imel kratek govor o postanku in razvoju ter delu Delavskih organizacij. Prisotni so se pri tem seznanili in spoznali, kakšne orggfhizadijfe še ihsiarfid;1 namene in način dela teh organizacij itd. To nam bo mnogo koristilo pri organizacijskem delu, ker če hočemo dobro delati za svojo organizacijo, moramo tudi druge poznati. Vendar udeležba ni bila v sorazmerju z važnostjo sestanka in v bodoče pričakujemo od članstva več zanimanja za delo organizacije.
Čevljarski vajenci in pomočniki. —
Vsak stan je po svoje zaščiten in organiziran. Edino delavski stan je še vedno prepuščen samemu sebi na milost ali nemilost delodajalcev. Edina možnost, da se delavstvu pomaga do svojih pravic, je samopomoč, t. j., da se organizira v svojih stanovskih organizacijah in se potom njih bori za svoje pravice. Končno smo sprevideli tudi mi čevljarski vajenci in pomočniki in sklenili organizirati se v ZZD.
V torek, dne 9. avgusta bomo v Mali dvorani Delavske zbornice ob 8 uri zvečer že imeli prvi sestanek, da se na njem pogovorimo o naših križih in težavah ter Najdemo načine, kako naj si pomagamo ia izboljšamo položaj.
Vabimo vse ostale zavedne in dobro misleče vajence in pomočnike, da se sestanka sigurno udeleže. Le v slogi je moč!
Tobačni delavci. — V sredo, dne 20. julija se je ob 17. uri popoldne v Konzumni kleti na Kongresnem trgu vršil sestanek tobačnega delavstva ZZD. Udeležila sta se ga tudi kot zastopnika centrale tovariš Višnar in tov. Luzar. Sestanek je bil dobro obiskan in so vsi navzoči z zanimanjem sledili izvajanjem zastopnikov, ki sta v svojih govorih predvsem poudarjala, da mora delavstvo svoje organizacije, ki jih je ustanovilo, tudi samo vzdrževati, če si hoče pomagati. S svojo discipliniranostjo in enotnim nastopom so člani ZZD jasno pokazali, da so vredni vse podpore in pomoči.
Jesenice
Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah Razpis nedeljske zdravniške službe.
Za mesec avgust 1938 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer:
• nvgusta g. dr. ČEH Milan 14. avgusta g. dr. KERŽAN Bartol avgusta g. dr. ČEH Milan.
*8. avgusta g. dr. KERŽAN Bartol.
Celje
V torek 19. t. m. je imelo delavstvo organizirano v tukajšnji ZZD svoj redni sestanek. Bila sta naprošena dva domača govornika, in nam je g. prof. Hanželič v svojem krasnem govoru nanizal toliko misli, da smo drugi govor kar prihranili za kasnejši sestanek. Za prihodnji sestanek nam je obljubljeno podati nekaj misli o položaju delavca v Rusiji. Obeta se torej, da bo prihodnji sestanek kaj zanimiv.
Prof. Hanželič nam je slikal položaj delavstva v Jugoslaviji kakor tudi v inozemstvu pod vplivom socijalnih gibanj, ki so po svetovni vojni zajela ves svet. Poudarjal je načrtno in velikopotezno delo naše vlade na polju socijalne zakonodaje; slikal je žalosten položaj delavcev in naroda sploh v državah, kjer je prišel komunizem do vlade. Kjer je komunizem zavladal, povsod jo je polomil. Tako kaže zgodovina. Povedal pa je g. prof. h koncu tudi to, da slovenska delavska organizacija mora biti tudi pristno slovenska, če hoče biti plodonosna, mora pa biti tudi Jugoslovanska, ker le v Jugoslaviji moremo Slovenci narodno živeti. K temu nas hajlepše vzgajajo mladinska slovenska gibanja fantovskih odsekov in dekliških
krožkov.
V tajniškem poročilu je bila podana razvojna črta življenja tukajšnje ZZD za v bodoče. Podružnica tekstilnega in oblačilnega delavstva ostane kot je, poleg nje Pa se osnuje nova splošna skupina delavcev raznih strok takoj, ko dobimo potrebne odobritve.
Velenje
V zadnji številki z dne 23. julija je bil Priobčen dopis radi nekega gospoda ter je
V0 °b tej priliki obljubljeno, da bomo •legovo postopanje z delavci tudi še oži-8uSali' "^krnt smo samo omenili skrajno r°vo postopanje in priganjaštvo tukaj-
šnjega nadzornega organa napram rudarjem in ta gospod pri tem daleč prekaša svoje vrstnike in prednike.
Kadar se prikaže v jamo nadzorovat posamezna delovna mesta ter se ustavi na gotovi številni, mora delavec po rudarskih predpisih med tem ponehati z delom. Ta nadzorni« pa delavca radi tega prav grdo nahruli ter ga ozmerja z najogab-nejšimi in nemoralnimi priimki. Obljublja mu kazni in gre dalje. Ko se vrne, delavec upošteva prej zagroženo kazen in nadaljuje z delom. Nadzornik ga ponovno zopet ozmerja, češ, zakaj ne prekine z delom, kar se mora po predpisih storiti, posebno, če se pokaže takšen »gospod«. Delavec potem ne ve, kako naj se ravna. Ne zna mu niti prav odgovoriti, ker ga takoj nahruli, češ: »Kolikorkrat kaj rečeš, ga polomiš!« Zato delavci največkrat ob vprašanjih molče, ker nikoli prav ne odgovore.
Pripomnimo še to, da je imel ta nadzorni organ pri dosedanjem vodstvu rudnika precejšnjo zaslombo. Vsakdo se čudi, kako je mogoče, da ima akademsko izobražen človek tako surovo obnašanje in postopanje. Besede, ki jih izgovarja, niso da bi jih napisali. Ako bi on v jami imel glavno besedo, bi se radi njegovega priganjaštva lahko zgodile hude nesreče. Velenjske rudarje smatra za lenuhe! Toda tudi delavci so ljudje. On je radi delavcev tu, ne pa delavci radi njega.
Marsikateremu takemu predstojniku j smo že preskrbeli potni list. Če bo treba, I ga bomo tudi njemu, da bo drugje uve- | ljavljal — svoje priganjaške metode. Če | to ne bo zadostovalo, bomo navedli tudi kaj več!
Soteska
Na žagi Soteski vlada veliko priganjaštvo. Kadar se reže les za podjetje »Jordan«, še gre, kadar pa se reže les za druga podjetja, je pa stanje neznosno in pri tem trpijo ljudje in stroji. Čas je, da se to zadevo uredi, da ne bo prišlo do kake nesreče, kar se prav lahko zgodi pri tako pospešenem delu in je prav čudno, da se ni že kaj zgodilo.
Videm ob Savi
V nedeljo smo imeli v društveni dvorani sestanek pripravljalnega odbora. Mislili smo imeti ustanovni pbčni zbor, ker pa nam še niso odobrena pravila, smo morali istega preložiti za prihodnji teden. Sestanek je bil dobro obiskan. Kot zastopnik centrale se ga je udeležil tov. Luzar iz Ljubljane, ki je s svojim govorom nas poživil. Prestopili so v naše vrste člani socialistične URS in to s popolnim prepričanjem, saj smo se z zadovoljstvom razšli, ker vemo, da je rešitev delavskega vprašanja v strokovni organizaciji, katera stoji na katoliškem temelju.
Mestinje
V nedeljo smo se zopet zbrali na sestanku, kjer smo imeli priliko slišati zastopnika centrale, kateri nam je zarisal pot v bodočnost. Naše podjetje ima kaj čudne metode. Ne priznava predlogov, ampak trdi, da se bo držalo zakona o minimalnih mezdah v vsem. Pa danes podjetje ne ve, da ne izpolnjuje niti obrtnega zakona in, kakor se vidi, bomo morali dati to na znanje tako podjetju kakor oblasti in vsej javnosti.
Na sestanku smo se dogovorili, da bomo stavili podjetju osnutek kolektivne pogodbe. Mi že danes vemo, da bo to za podjetje olje na žerjavici, toda mi smo na vse pripravljeni, saj ne moremo živeti odvisni samo od podjetja z dneva v dan. Prepričani smo, da dokler bomo tako 100% organizirani v naši organizaciji, nam bo tudi v bodoče uspelo.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Po podpisu kolektivne pogodbe oz. dodatka k lanski pogodbi pri podjetju H. Kieffer so delavci o novi pogodbi zopet razpravljali, nekateri so kritizirali, drugi pa, ki razmerje poznajo in so tudi težave na pogajanjih upoštevali, so bili zadovoljni, ker se dobro zavedajo, da nova pogodba z ozirom na nezavednost in nediscipliniranost delavstva pomeni uspeh, in sicer velik uspeh.
Zveza združenih delavcev je o pogajanjih popolnoma objektivno poročala, do-čim so rdečkarji, ki iz vsake stvari hočejo kovati dobiček, tudi to priliko izrabili za napade in hujskarijo. Oni, ki so na pogajanjih sami bili, pa sami najbolj vedo, kako so pogajanja potekla, kakšna je bila borba, kdo se je za delavce zavzemal in kako naj se presoja uspeh.
Vse dobro misleče pametne delavce vabimo, da se enotno organizirajo v naši organizaciji, ki je za svoje člane vedno storila vse, kar je bilo v njenih močeh, člane pa pozivamo, da se organizacije drže in v redu izpolnijo svoje dolžnosti do nje.
Mislinje
Odpuščen je bil pri podjetju dr. A. Per-ger tov. tajnik Kolander Rudolf z motivacijo, da je pomanjkanje dela. Delavstvo je bilo radi tega precej razburjeno, vendar stvar najbrže ni tako huda kot se zdi. Centrala je napravila potrebne intervencije, da tov. Kolander dobi ponovno zaposlitev. Upamo, da bo podjetje intervencijo organizacije kakor vedno doslej upoštevalo in odpuščenega Kolandra — ponovno zaposlilo.
Sladki vrh
Socijalisti so svoječasno s tovarno lepenke v Sladkem vrhu sklenili kolektivno pogodbo in jo nato tudi še popravili. Ako to kolektivno pogodbo primerjamo z.;dru-gimi pogodbami, pridemo do zaključka, da ta pogodba delavcu ne nudi nobenih večjih ‘ ugodnosti razen dopustov. Kot zanimivost lahko povemo to, da je s to pogodbo priznanih in se praznuje samo 6 cerkvenih praznikov. Na ostale praznike pa se dela. Tako n. pr. zlepa ne najdeš pogodbe, ki bi dovoljevala delo na praznik sv. Rešnjega Telesa. Kaj takega zmorejo le socijalisti. Pripominjamo, da so pri pogajanjih za dodatek oz. spremembo pogodbe to storili brez vednosti ZZD in širšega delavstva. Takega zastopanja delavstva ne moremo odobravati, ker to ni delavstvu v korist, ampak samo v škodo. Sploh pa se socijalisti v Sladkem vrhu bolj pečajo s Hitlerjem in kljukastimi križi kot pa z delavskim socijalnim vprašanjem. Tudi tu bomo kmalu napravili red.
Polzela	,b
V	nedeljo, dne 31. julija 1938 priredi ZZD svoj redni mesečni sestanek v Društvenem domu na Polzeli ob 3 uri popoldne. Odbor vabi vse tovariše, da se sestanka sigurno polnoštevilno udeleže. S seboj naj pripeljejo še vse ostale tovariše, ki si še ne upajo vstopiti v organizacijo. Sestanki morajo v nas zbujati duha skupnosti, zato naj se jih redno udeležujejo vsi, ki jim je pri srcu organizacija in dobrobit delavstva. — Bog živi!
15. avg. - Dekliški dan!
V	dneh, ko slovenska mladina prisega zvestobo Kristusu-Kralju in Ma-riji-Kraljici, naj spregovori tudi Bet-nava tvojemu srcu, dekle, svojo prisrčno besedo.
Da, lani je bil prvi Dekliški dan, zato je razumljivo, da niste mogle priti vse!
Letos pa se obojestransko veselimo svidenja! —Da, 15. avgust je in ostane naš praznik!
Pridi, dobro lavantisko dekle!
Skupno uživajmo ob gledanju prizorov, ki jih bomo videli prvič v življenju, a so tako globoki, tako lepi, tako življensko resnični.
Ti sama boš spregovorila svojo plemenito besedo, ko boš na zborovanju s sestrami svojega stanu postavila smernice lepemu dekliškemu življenju!
Pridi in poglej, kako velika je moč deklištva, kako je sveta in kako delavna! — Opazila boš velik napredek od lani in spoznala, da je delo zraslo na žrtvah — tvojih in tvojih požrtvovalnih sestra!
Naš program: V nedeljo, 14. avgusta zvečer ob >/2 8. uri bo slavnostna akademija, Vrši se v razsvetljenem grajskem parku: Igra, prizori, in slično.
Nato večernice in procesija z Najsvetejšim s svečami po parku.
Prenočišče na Betnavi.
Ponedeljek: Praznik Marijinega Vnebovzetja:
Ob l//l. uri zjutraj: Sv. maša pre-vzv. g. lav. škofa dr. I. Tomažiča s skupnim sv. obhajilom in nagovorom Prevzvišenega.
Nato slavnostno zborovanje in stanovska zborovanja deklet — pod gesli: Kristusova Ljubezen nas vodi in: Naša dekle, nalša družina, naš Bog!
Popoldne Sklepno zborovanje z geslom: Slov. katoliško dekle slovenskemu narodu.
Večernice z govorom preč. g. Ober-žana — z blagoslovom.
Zaključno zborovanje in sklepi.
Vožnja je četrtinska — v zvezi z Narodnim taborom. Biti pa morate že 14. avg. v Mariboru. Prijavite se do 2. avgusta v župnijskem uradu, oziroma pri župnijski zastopnici, da vam naro-če knjižico in znak. Oboje stane 6 din. Za to dobite: knjižico, znak, prenočišče, čaj in imate prost vstop k vsem prireditvam na Betnavi.
Betnava se pripravlja na vaš prihod — dekleta pridite vse!
DROBNE DOMAČE
Smrtna nesreča se je dogodila na državni cesti v Št. liju v Slov. goricah. Trčila sta skupaj trgovec S. Kranjc iz Pesnice in palir F. Fridi iz Poličke vasi. Prvi se je vozil z avtomobilom, drugi pa je bil na kolesu. Oba vozača sta se nenadoma srečala sredi ceste, ker jima je poprej živa meja zaprla pogled, in .tako je bilo trčenje neizbežno. Fridl si je pri padcu razbil lobanjo in polomil ude. Bil je pri priči mrtev. Pokojnik, ki je bil zelo delaven človek, zapušča ženo in šest večinoma odraslih otrok.
Nove orožniške postaje na Pohorju. Mariborska orožniška postaja je osnovala dve novi postaji na Pohorju. Prva je pri Sv. Martinu na Pohorju, druga pa pri Sv. Bolfenku. Obe imata močan stalež orožnikov, ki bodo neprestano patruljirali po Pohorju ter bodo očistili pohorske gozdove raznih nezaželenih gostov.
Velik požar je uničil gospodarsko poslopje dr. F. Trenza v Leskovcu pri Krškem. Poslopje je bilo lani deloma preurejeno, deloma na novo zgrajeno in krito z opeko. Zdaj je uničeno vse razen notranjosti konjskega hleva, ker je strop obokan, in pa zidovje, ki je že od prej in trdno zgrajeno. Zgorelo je tudi 8000 kg krme za živino ter slamoreznica. Skupno se ceni škoda na 60.000 din. Zavarovalnina znaša komaj polovico precenjene škode. Vse okoliščine jasno pričajo, da je bilo podtaknjeno..
Prometna nesreča. V Kamniku sta na cestnem križišču trčila skupaj osebni avto mehanič. podjetja iz Kamnika Kregarja Antona in lesni trgovec Lenassi, ki se je peljal na motornem kolesu. Trk je bil tako hud, da je Lenassija vrglo z motorja ter mu zdrobilo levo nogo. Motor je obležal na mestu ves razbit. Na kraju nesreče sta bila takoj navzoča tajnik okrajnega cestnega odbora g. M. Globočnik in pa službujoči stražnik mestne občine. G. Kregar je takoj naložil ponesrečenega Lenassija v svoj avto ter ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico.
Skelet so našli v betnavski gramozni jami blizu Maribora. Ko so odkopavali gramoz, se je nenadoma usula izpodkopana zgornja plast zemlje in iz peska se je izluščilo človeško okostje. Skelet je popolnoma ohranjen ter je po videzu sodeč ležal najdalj 20 let v zemlji. Zakopan je bil čisto pri vrhu, niti pol metra globoko. Verjetno, da gre za ostanke skrivnostnega zločina iz vojne ali prevratne dobe.
Iz šale resnica. V vasi Vreli blizu Bosanskega Broda so našli obešenega 13-let-nega dečka Stipo Mariča. Ne gre za samomor, temveč za nesrečno naključje. Deček se je igral, pa je privezal en konec vrvi na ograjo, na drugem je pa napravil zanjko in si jo položil okrog vratu. Kar mu je spodrsnilo, da je padel vznak. Tako se je zanjka zadrgnila in deček se je zadušil.
Na sledu za žeparjevimi dejanji. V Novem mestu je že dolgo časa zaprt 29-letni žepar Slavko Kegljevič iz Bednje pri Ivancu v Hrvatskem Zagorju. Kegljevič je eden najbolj zloglasnih žeparjev, ki je kradel skoraj po vseh sejmih v Sloveniji, tudi vlamljal in počel druge lumparije. Na opozorilo slovenskih oblasti je orožništvo v Bednji napravilo sedaj naenkrat hišno preiskavo na Kegljevičevem domu in na domu njegovega soseda in sokrivca Marka Šveca, ki je tudi zaprt v Novem mestu. Plen orožnikov je bil nepričakovan. Na obeh domovih so zaplenili vse polno lepe obleke, sukenj, suknjičev, perila in zlatnine. Oblasti domnevajo, da so skoraj vse te reči bile pokradene po Sloveniji ter poizvedujejo sedaj za lastniki. Kdor bi o tem kaj vedel ali pogrešal ta-k° blago, naj se zglasi na policiji ali na najbližji orožniški postaji.
Tri nesreče. Služkinja Angela Medic, stanujoča na Vilharjevi cesti 35 in doma iz Straže pri Novem mestu se je peljala po Dunajski cesti proti domu. Ko je hotela zaviti v Vilharjevo cesto, je pozabila ozreti se nazaj, tako da jo je podrl neki češki avtomobil, ki je vozil za njo. Medi-čeva je dobila resne poškodbe na glavi. — Pri gradnji novega poslopja je padla težka opeka na glavo 27-letnemu delavcu Francu Klemenčiču, ki je dobil pretres možganov. — V železniškem kamnolomu v Renkah je padla težka skala na 18-let-nega delavca Viktorja Kovača iz Tirne pri Št. Lampertu. Skala je zlomila Kovaču levo nogo in mu presekala členek.
Strela je udarila v Račah pri Mariboru
v	hišo posestnika Franca Predikaka. Požar, ki ga je strela povzročila, je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Škoda znaša 25.000 din.
Sestanki in zborovanja ZZD
V	SOBOTO, DNE 30. JULIJA:
PTUJ: ustanovni občni zbor ob 7. zvečer.
V	NEDELJO, DNE 31. JULIJA: POLZELA:, članski sestanek v Prosvetnem domu.
ROGAŠKA SLATINA: članski sestanek po drugi maši v običajnih prostorih.
loui&OMA MftVltti
“ irfrfwirf^lr frVfrv
Izdajanje delavskih in nameščenskih legitimacij.
Obrtni zakon predvideva v § 307, da morajo imeti trgovski pomočniki in kvalificirano delavstvo posebne poslovne knjižice, katerih obliko predpiše minister trgovine in industrije.
Na podlagi tega pooblastila je minister trgovine izdal dne 31. I. 1938 posebno navodilo, ki predvideva, katere kategorije delavstva morajo imeti knjižice in kdo jih izdaja.
Poslovno knjižico morajo imeti:
1) v trgovinah, zadružnih prodajalnah ter prodajalnah obrtnih in industrijskih podjetij: pomočniki, ki so zaposleni neposredno pri prodajanju blaga, uslužbenci, ki vrše pri detajlni prodaji blagajniške posle ter trgovski potniki. Vsi ti morajo imeti poslovne knjižice, neoziraje se, ali so se v dotičnem podjetju izučili odnosno vrše pomočniške posle, čeprav niso dovršili učne dobe ali pa sploh niso bili učenci;
2) v gostilniških obratih: pomočniki, ki so zaposleni neposredno pri postrežbi gostov, v kuhinji ali pri blagajni;
Doma '
Naši tekmovalci, ki so se udeležili mednarodnih katoliških telovadnih tekem v mestu Bloisu v Franciji, so dosegli krasne uspehe in to kljub temu, da so se tekem udeležili le v malem številu. Naši tekmovalci so v Bloisu odnesli prvo mesto v mednarodnem deseteroboju. To častno zmago nam je priboril g. Ivo Var-šek. Prvo mesto v peteroboju seniorjev je dosegel g. Jože Hvale, organizator mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani, zlato svetinjo pa je dobil Janež. Naši tekmovalci so dobili tudi vsa tri darila, edina, ki jih je dal francoski minister za telesno vzgojo in sicer dve plaketi in umetniško izdelan kip zmage. V tekmah za prvenstvo Francije, ki je bilo v dva-najsteroboju, je zmagal Anton Schlin-wein, brat zmagovalca na mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. V tekmah društev je postalo prvak Francije društvo iz Bordeauxa, ki je štelo 48 mož. Tekmovalo je skupno 6548 tekmovalcev. Med seboj so se merili telovadci iz Jugoslavije, Francije, Belgije, Arabci iz Tunisa in Italijani iz Tunisa, torej tudi zastopniki iz francoskih kolonij.
Naši vrli telovadci, ki so tako častno zastopali jugoslovanske in slovenske barve v Franciji, so se vrnili v Ljubljano v soboto, dne 23. julija, kjer jim je bil prirejen v frančiškanski dvorani slovesen sprejem.
Dr. Korošec — častni občan Radvanja.
Občinski odbor občine Radvanje pri Mariboru je soglasno izvolil gospoda ministra dr. Antona Korošca za častnega člana te občine.
Velika javna dela v primorski banovini.
Državna in hipotekarna banka je odobrila primorski banski upravi posojilo 50 milijonov din. To posojilo bo izplačano v treh obrokih in sicer letos 15 milijonov din, prihodnje leto 20 milijonov, ostanek pa leta 1940.
Proslava dr. Mačkovega godu je bila letos veliko manjša kakor prejšnja leta. L. 1936 je bilo še 20.000 ljudi v sprevodu, lansko leto 11.000, letos pa samo okrog 6.200. Združena opozicija še vedno pričakuje prihod dr. Mačka v Belgrad, ali se še vedno ne ve, kedaj bo prišel, ali če sploh pride.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je odpotoval na Jadran. Na Sušaku so mu priredili navdušen sprejem. Na konferenci gospodarstvenikov je g. predsednik vlade izjavil, da je gradnjo novega pristanišča v Martinščici in njegovo združitev s sušaško luko vlada načelno že sklenila. Gre le še za to, da se ta sklep izvede; v tej smeri živahno dela prometno ministrstvo.
Dalje je predsednik vlade izjavil, da bodo na Sušaku zgradili novo poslopje za pošto, brzojav ter poslopje za podružnico Poštne hranilnice. Sedanja sušaška telefonska centrala se spremeni v avtomatsko.
Na svojem nadaljnem potovanju je obiskal dr. Stojadinovič tudi krškega nadškofa dr. Srebrniča.
V	soboto dne 23. t. m. pa je praznoval g. predsednik vlade 50-letnico svojega rojstva. Vsi tu- in inozemski listi so se spomnili tega jubileja in naglašali, da spada dr. Stojadinovič med največje sodobne državnike Evrope, in da je Jugoslavijo doletela srečna usoda, ko je krmilo njene vlade prevzel ta mož, kateremu se je posrečilo, urediti notranje razmere v Jugoslaviji in državi priboriti važno me-
3)	v obrtnih podjetjih, delavnicah proizvajalnih obrtnih zadrug in obrtnih delavnicah industrijskih podjetij, dalje v obrtnih delavnicah, kjer se vrše dela na tvorniški način: vsi rokodelski pomočniki, ki so dovršili učno dobo v svojem obrtu in položili pomočniški izpit, dalje delavci, ki so dovršili učno dobo pri podjetju, kjer se opravljajo rokodelska dela na tvorniški način ter so položili pomočniški izpit ter osebe, ki so pred 1. IV. 1932 že imele pravico izvrševati kako obrt, pa so prenehale z izvrševanje istega.
Poslovnih knjižic pa ne dobe:
a) osebe, ki opravljajo v gornjih obratih podrejene posle (sluge, strežaji, .vratarji, snažilci, kočijaži itd.);
b) osebe, ki sicer vrše rokodelska dela, vendar se niso izučile obrti in niso položile pomočniškega izpita;
c) osebe, ki opravljajo navadna ročna dela (nekvalificirani delavci);
d) osebe, ki opravljajo v gornjih obratih pisarniške ali višje tehnične posle.
Vse te osebe, ki nimajo pravice na poslovno knjižico, pa morajo imeti delavsko legitimacijo po S 12& zakona o zaščiti delavcev.
sto v mednarodnem svetu. Ob priliki svoje 50-letnice je sprejel g. predsednik vlade številne brzojavne čestitke. Kot prva sta mu poslala prisrčne častitke čehoslo-vaški ministrski predsednik ter vodja in državni kancler Nemčije.
Sveti Oče papež Pij XI. je sprejel odposlanstvo 35 članov Katoliške akcije iz Ljubljane, ki ga je vodil ljubi j. knezo-škof dr. Gregorij Rožman. Sv. oče je člane Katoliške akcije prisrčno pozdravil in v svojem govoru poudaril, da mu je pri srcu razvoj katoliške akcije v Jugoslaviji. Izrazil je tudi upanje, da bo to, kar je doseženo v Ljubljani, lahko kmalu prišlo do izraza v vsej Jugoslaviji, v tej .tako lepi in veliki državi.
V Sarajevu je Združenje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja. Proslave se je udeležil tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je v slavnostnem govoru poudarjal važnost železničarskega stanu in utemeljeval njegovo pravico do upoštevanja pri materialnih dobrinah. Govoril je tudi o velikem pomenu železniškega prometa v državno obrambnem oziru in da je pod tem vidikom treba sprejeti marsikatero žrtev.
Za modernizacijo naših bolnišnic v Sloveniji je ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev pred nedavnim dovolilo banski upravi v Ljubljani posojilo 43 milijonov dinarjev za dobo 25 let. To posojilo bo banska uprava v celoti porabila za graditev in modernizacijo svojih bolnišnic, posojilo, ki se bo obrestovalo z
6	odstotki, pa bo odplačevala v polletnih anuitetah.
Ker je med vsemi vprašanji, ki tarejo Slovenijo, najbolj pereče vprašanje ureditve bolniških ustanov je g. ban dr. Natlačen uvidel, da je banovina dolžna, četudi z velikimi žrtvami, s svoje strani sto-roti vse, kar se le da. Socialni oddelek banske uprave je po njegovih navodilih izdelal podroben pregled in statistiko naših bolniških ustanov, iz katerega je bilo mogoče po najskromnejših cenitvah ugotoviti pretresujoče dejstvo, da manjka v Sloveniji za sodobno delovanje bolnišnic najmanj 2500 bolniških postelj.
Vsekakor pa je bilo treba začeti kljub pomanjkanju denarnih sredstev, ki se pri takih investicijah zlepa ne amortizirajo. Tehnični oddelek banske uprave je za pr-
vi	del tega velikanskega programa začel izdelovati potrebne načrte. Banska uprava pa je zaprosila lani za posojilo pri SUZORJU v Zagrebu, sklicujoč se na triletni gradbeni program, po katerem naj bi se uresničil prvi del tega načrta. Ker je sedaj posojilo dovoljeno in bo izplačano banski upravi v treh letih, bo ta del gradbenega načrta v prihodnjih treh letih tudi izpeljan.
Drugod
V Španiji so proslavili II. obletnico narodnega odpora z velikimi cerkvenimi in posvetnimi svečanostmi. General Franco se je v svojem govoru spomnil vseh hrabrih vojakov, ki so padli v Španiji v obrambi krščanske evropske kulture proti boljševizmu in dejal, da žrtve španskega naroda ne bodo zastonj, ampak pomenijo začetek novega dviga Španije, ki bo odslej korakala nasproti veliki bodočnosti.
Ob priliki praznovanja dveletnice španske osvobodilne vojne je general Franco podpisal zakon o rodbinski podpori, ki stopnjuje mezdo kmečkih in industrijskih delavcev v razmerju s številom
NAŠI NAMEŠČENCI
Bodočnost št. 6—7. Izšla je dvojna številka glasila naših katoliških nameščencev. Kot vedno prinaša tudi v .tej številki lepe in aktualne članke. Naj navedemo nekaj naslovov: Po taboru, Krščanski socializem (mnenje dr. Aleša Ušeničnika), Občni zbor TBPD (Martelanc), Pred volitvami v Pokojninski zavod, Socialno vprašanje in mi (Smersu), Pravice ob porodu, O novelizaciji obrtnega zakona, Zahteve zavarovalnega uradništva, Kam vodi pot človeštva? Socialni obraz Jugoslavije, Zavarovanje organistov, Važna razsodba i. dr.
Glasilo našega Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije zasluži vso pohvalo in mislimo, da ne bi smelo biti slovenskega nameščenca, ki ne čita tega svojega glasila. Bodočnost se naroča pri upravi v Ljubljani, Čopova ul.
1	(ZZD).
Podružnica na Jesenicah. Dne 20. 7.
1938. je bil na Jesenicah sestanek za ustanovitev podružnice našega društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Na sestanku je poročal predsednik centrale tov. Smersu Rudolf o pomenu in namenu nameščenske organizacije, o razvoju in delu Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev in je očrtal konkretne naloge centrale in podružnice v bližnji bodočnosti. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor s tov. dr. Zalokarjem na čelu. Imenovani bo dajal vsem, ki se za organizacijo zanimajo, vse potrebne informacije.
»Slovenski delavec« Je glasilo slovenskega katoliškega delavstva! Podprite ga!
otrok, oziroma članov družine, ki jih delavec vzdržuje. Ta zakon je samo uvod v uresničenje cele vrste globokosežnih socialnih zakonov, ki imajo namen, da dvignejo življenjsko raven kmeta in delavca. Narodna vlada bo pokazala, da bo ona izvršila socialne reforme, ki so jih imeli socialisti in komunisti vedno na ustih, niso pa niti ene same dejansko izvršili.
Angleški kralj je obiskal Pariz, kjer so mu priredili sijajen sprejem. Ves Pariz je bil v enem samem okrasju. Po vsem mestu so se vile zastave Anglije pomešane s francoskimi zastavami. Predsednik Lebrun je šel kralju nasproti in ga pozdravil. Med tem so grmeli topovi, cele eskadre letal so brnele v zraku in sipale cvetje na postajo. Nepopisen je prizor, ko sta angleška vladarja obšla polk častne straže, ki je stal pred kolodvorom in ko sta se peljala skozi boulognsko cesto, ob kateri so kot strnjena preproga stali stotisoči Parižanov, ki so kakor iz enega grla vpili svoje navdušenje in mahali z rokami v pozdrav. Ob obeh straneh špalirja je stala strnjena vrsta vojakov iz gardnih in drugih elitnih polkov. Angleški kralj, ki se je vozil s predsednikom republike, je ves čas nasmejan odzdrav-ljal in je bil globoko ganjen nad veličastjem sprejema, kot ga ni nihče pričakoval. Pozdravljalo ga je zares francosko ljudstvo, ki se je zavedalo zgodovinskega trenutka, ki ga preživlja. Kraljica je ves čas mahala z roko v pozdrav. Na vsej poti se je od obeh strani vsipalo cvetje na njen voz. Tako zmagoslavnega vhoda v Pariz še ni doživel noben človek, tudi noben vladar na svetu in v zgodovini.
Ves obisk je potekel v ozračju prijateljstva obeh velikih narodov in je najugodneje vplival na pogovore med francoskimi in angleškimi državniki radi ureditve ravnotežja in ohranitve miru v Evropi.
V	češkoslovaškem vprašanju, okrog katerega napetost ni ponehala, se ni zgodilo ničesar bistveno novega. Le od Francije in Anglije je prišlo zagotovilo, da bosta varovali neodvisnost češke države.
Na Daljnem vzhodu je prišlo do hude napetosti med Japonsko in Sovjetsko Rusijo zaradi zasedbe nekega mandžurskega grička po sovjetskih četah. Ostre protestne note so šle sem ter tja. Obe, Japonska in Sovjetska Rusija, sta začeli pošiljati čete proti mandžurski meji. Izgleda-lo je, kakor da je sedaj napočil .trenutek ko bo Sovjetska Rusija posegla v kitajsko-japonsko vojno, ker smatra, da je Japonska že precej utrujena. Videli smo prve oddaljene bliske, ki oznanjajo nevi-
?« , kratkem se bo videlo, če je treba pričakovati kaj hujšega. Vendar presojajo Japonci položaj zadnje dni bolj hladnokrvno in prevladuje v japonskem tisku prepričanje, da bosta obe uporabili vsa sredstva, da se vojni s sovjetsko Rusijo izogne.
Na kitajskem bojišču so vojne operacije radi silnega deževja nekoliko zastale, vendar delata obe stranki velike priprave za ofenzivo, v kateri se bo odločila usoda mesta Hankov in nadaljni uspeh vojnih operacij Japonske proti Južni Kitajski.
PO SVETU
Mati naše kraljice umrla
Po daljšem bolehanju je umrla v starosti 63 let romunska kraljica Marija in mati naše kraljice. Rodila se je 29. maja 1875 v Easwell Parku v Angliji in je bila najstarejša hčerka vojvode Alfreda Sachsen-Koburg-Gotha ali po svojem angleškem naslovu vojvode Edinburškega, ki je bil drugi sin angleške kraljice Viktorije. Z osemnajstim letom se je poročila na gradu Sigmaringen v Nemčiji s takratnim romunskim prestolonaslednikom in poznejšim romunskim kraljem Ferdinandom. V zakonu je imela tri kraljičine in dva kraljeviča. Najstarejša hčerka Elizabeta se je poročila z grškim kraljem Jurijem II., hčerka Marija je bila poročena z našim rajnim kraljem. Tretja hčerka Ileana je sklenila zakon z nadvojvodo Antonom Habsburškim. Prvi sin Karel je sedanji romunski kralj.
Obletnica smrti maršala Tuhačevskega. Za obletnico nasilne smrti maršala Tuhačevskega so se vršile v Rusiji razne demonstracije. V Moskvi so na Rdečem trgu neznanci na Leninov grob položili venec z napisom: »Veliki maršal, mi ne pozabimo tvojih morilcev!« Pod stenami Kremla, kjer je pokopanih več odličnikov revolucije, je bil najden šopek s trakom in napisom: »Rdeča armada se spominja Tuhačevskega.« Spodaj je bil podpis: Zveza osvoboditve Rusije.
Japonska je definitivno odpovedala prireditev olimpiade za 1. 1940. v Tokiu. Olimpiada bo zato v glavnem mestu Finske v Helsinku.
irski pilot Corrigan je odletel iz New Yorka z namenom, da pristane v Los Angelesu. Pri odletu pa je obrnil proti vzhodu, nakar se je pokvarila magnetna igla, kar je imelo za posledico, da je najprej letel proti vzhodu in preletel Atlantski ocean in srečno pristal na Irskem. Letel je v čisto zastarelem, že večkrat zakrpanem letalu, brez vseh pripomočkov in je zato njegovo dejanje športno tem pomembnejše.
15.000 delavcev je začelo stavkati v francoskem rudniku Ancinu v severni Franciji. Pred vhode v rove so postavili rudarji stražo in ne puste nikogar na delo.
Močan potres je bil v Grčiji. Najbolj močan je bil v sev. vzhodni Atiki in na otoku Evbeji. Več hiš je potres porušil. Ubitih je bilo nad 50 ljudi.
Nemška državna pošta razpolaga danes že z 21.000 poštnimi motornimi vozili. Za vzdrževanje tega voznega parka ima nemška poštna uprava 1.600 okrajnih, 50 pokrajinskih in 6 yelikih reparaturnih delavnic.
Vseh Židov na svetu je po zbranih podatkih 17 milijonov. 10 milijonov ali tri petine jih odpade na Evropo, 5 milijonov, približno ena tretjina) na Ameriko. En milijon jih živi v Aziji, 670.000 v Afriki in 30.000 v Avstraliji. V New Torku živi 2.5 milijonov Židov, t. j. 15% vseh Židov na svetu. Polovica vseh Židov živi v velemestih. V Varšavi jih je 350.000, na Dunaju 178.000 in v Berlinu 161.000.
V	Bolgariji je začelo stavkati 20.000 stavbinsikih delavcev, ker delodajalci nočejo izvajati določila kolektivne pogodbe, ki vsebuje predpise o minimalnih mezdah in 8 urnem delovniku.
Ameriški senator Julius Bertad je izvršil samomor, ko ga je hotel zaslišati državni tožilec zaradi afere, v katero je bil zapleten, ker je izdajal dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Bertard je bil član demokratske stranke in predsednik bivših židovskih bojevnikov.
Potniško letalo, ki je obratovalo na progi Varšava — Bukarešta, je padlo na zemljo blizu romunskega mesta Campolunge. Ubitih je bilo 14 oseb in sicer 10 potnikov in 4 člani posadke.
Proti koleri na Kitajskem pripravljajo v zagrebškem higijenskem zavodu pol milijona doz cepiva, ki bo služilo za borbo proti koleri na Kitajskem. Cepivo je pri zavodu naročil odbor Društva narodov za tehnično sodelovanje g Kitajsko. Cepivo pripravljajo tudi v raznih angleških in ameriških laboratorijih. Na Kitajsko nameravajo poslati 6 milij. doz tega cepiva.
Sovjetski poslanik v Varšavi je vložil oster protest pri poljski vladi zaradi postopanja s sovjetskim veleposlaništvom. Poljska policija je namreč ne daleč od veleposlaništva postavila posebne straže, ki ustavljajo slehernega, ki je imel kaj opravka na veleposlaništvu. Odvedejo ga nato na bližnjo policijsko stražnico, kjer je zaslišan in često tudi aretiran.
Širimo in agitirajmo za naše strokovne organizacije!
List izdaja za konzorcij: Preželj Francč, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskarno: Al. Trontelj, Groblje.
SONCE IN SENCE DOMA IN DRUGOD