Z n wunisilami i/ towateta!
Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-03.
^	dne	1.	januarja	1935.
štev. I — Leto IV.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Iz leta v leto
m Par dni in pisali bomo letnico 1935 sto 1934. Kaj pa je takega, če poskoči let-ca za eno samo borno številko-ednico?
Nič
v primeru z neskončnostjo, ki izhaja iz
i	r	vi u iiuouiiv^tivotjivi i/jiiuju iu
kov in bo trajala v veke. Pa vendar zelo nogo za nas, posameznike, ki vemo, da
*	1® odrejeno le omejeno število takih šte-noč C’ pa moramo vsled tega hiteti, če čern ° umre^> 8e prodno smo rojeni, če no-mo ?• **aSt* v Pozabljenje, še predno smo se nek • uve^av^i in utisniti svoji dobi vsaj Hit °d-tisov sv°jih misli in svojega dela. Pr/t ieta> naglo minevajo življenja, ne-narrlfn° .se sPreminjajo usode posameznikov, s ,°®°y in držav. Baš zato je tako težko za Robnike, znajti se v tem drvečem filmu in Q.yzeii ono mesto, ki "nam je določeno po dt)1 u8ad*’ ki nas ie vrgla v to bedo in zme-g ’ ki je vsakemu od nas predpisala dolo-rok V^°S° in nalogo in nas bo vse vrgla v
>	Pa naj smo ga odslužili dobro ali slabo, p ^ato je nam zemljanom vsako leto tako pj^ambno, zato slavimo trenutek, ko se me-J, letnica in skušamo v šumečem veselju nim	strahu pred vsem onim nezna-
. ®> kar nam je namenila nedoumljiva uso-bodoče leto. Srečno novo leto! Od pol-zdr da^e bodo izgovarjala vsa usta ta po-n av, ga bodo vračala, bolj ali manj iskre-]: se bodo stiskale roke znancev in prijate-Kakv Za vsem iem Pa Hči skrita bojazen: Up k° bo novo leto, če ne bo boljše, naj bo vsaj slabše kot je bilo prošlo, ki ni
0	sicer dobro, pa smo ga vsaj preživeli!
. Kaj naj premišljamo mi, nacionalisti, {M vstopu v novo leto, česa se naj bojimo, seh	ko pričakujemo v novem letu? Ne za
bei marveč za celoto, za naš jugoslovanski
a.rod> za našo Jugoslavijo? Ko gledamo na-aj na let0 1934, se nam vrine nehote pri-erjava z letom 1914. Mala Srbija, ta naš nihDl ^*einonL .ie bila obkrožena od nadmoč-,	’ ukletih sovražnikov, ki so jo obsodili
z« s.*T,rt„in niso vedeli nobenega zadržka več Sv izvršitev svojih sklepov in uresničenje »	načrtov. Samo kratek sunek v srce te-
^ Piemonta in konec bo Srbije, konec bo aradjordjevičev, konec jugoslovanskih sanj, 11 so vznemirjale Hrvate in Slovence. Sledil Jve sunek, zadel je, toda ne Srbije in Jugoslo-anov. Izkrvavela je roka, ki je vodila ta suje • ^ Je ve®> mi Pa smo doživeli dan vsta-aJa in osvobojenja.
Leto 1934! Skozi leta so se pripravljali (1i,otniki pod zaščito naših zakletih sovraž-vjp°Y» da zadajo smrtni sunek naši Jugosla-p h in omogočijo uresničenje blaznih nakle-Sosi’ k~ so za tem, da zrušijo močno Ju-ido ij° *n ustvarijo na njenem mestu kon-ki ^.erat malih, šibkih, separatističnih tvorb, (jr.	boreč se med seboj, postale druga za
I93d°	^en sovražnih sosedov. Dne 9. oktobra
•ierr S° zarotniki izvršili svoj skrbno priprav-Juv SUnek> ubili so nam kralja, niso pa ubili b0 lavije in jugoslovenskega naroda. Ali in °Sta*a usoda tudi sedaj zvesta sama sebi jjj uuičila tudi sedaj vse one krvave roke, le?8<^ Pripravljale in sprožile marsejske stre-n: Ka nas je, da nam ostane usoda naklo-podna. tudi sedaj, zavedati se moramo, da upu-8 usocja sanl0 močne, ni pa naklo-,eila slabičem!
9	Kdor zasleduje pazljivo dogodke po din °bru 1934, zlasti dogodke iz zadnjih Rloh nbua dovolj dobrih živcev in dovolj lasu?- ? vere’ ta bi moral P°stati zbegan, po-Uarou se 8a moral strah za usodo našega trob in naše države. Separatistični rogovi y° gvojo zmagoslavno pesem in napove-Še J° Padec jugoslovanske Jerihe. Potrpite °včip Inesecev, tako pripovedujejo svojim nih Pa bodo padale glave nepravover-jono encev’ če ne bo dovolj par sto mili-z0p > dinarjev, jih bomo dobili še več in •hlad • °br°dila separatistična pšenica! Po-sani 1935 bo prinesla izpolnitev vseh teh gosi’ ponltadi 1935 bo padla slana na nas ju-sl0VnVa.nske nacionaliste in zamorila jugo-anske misli in jugoslovanska srca.
z0n Kako lepo se vse to čuje, oblivala bi nas dobrii!n~.krčili bi se strahu, če ne bi imeli prox, Z1ycev, če ne bi poznali prav dobro globok* m sedanjosti in če ne bi imeli one v Dr„t,Yere» ki nani Pravi> da ni povratka iatl r®**081 in v kateri nas ne more oma-v6jj ? , °kolnost, če se pojavi na kaki suhi hilad k P°.m'adanska mačica. Ko pride pode P bo veja odpadla, pa ji tudi par mačic Vem .°bnovilo njenega starega življenja. Pol n h’ tadi let° 1935 ne bo prineslo iz-iavlini	sabi- Vemo, da se	bodo po-
vice ■ j	še v bodočem letu razne trza-
gen<L8a-. ,?ač.e ui mogoče, dokler živi ona lieniakC1Ja’i	^r.pa še vedno vse	svoje živin „! i? sok(>ve iz časov izpred 1.	dec. 1918
iih mi«? nikdar sposobna preorijentirati svo-m0 n« l. “J.svoph naziranj v nove čase. Ve-tudi, da je ta generacija zapisana
Uvod v »Slovenski teden” univerzi kralja Aleksandra
Urbi et orbi je bilo objavljeno, da so naši dični akademiki na občnem zboru Akcije za postavitev univerzitetne knjižnice v Ljubljani z velikim navdušenjem sklenili, da prirede v januarju 1935 na naši univerzi slovenski teden, seveda s sodelovanjem vseh vseučiliških profesorjev, ki se bodo brez dvoma prav radi odzvali laskavemu vabilu. Predno obravnavamo vprašanje slovenskega tedna na naši univerzi, je treba pribiti sledeče: občnega zbora Akcije za postavitev univerzitetne knjižnice v Ljubljani se je udeležilo 500 do 600 akademikov, torej slaba tretjina vseh vpisanih dijakov. Od navzočnih sta bili zopet le kaki dve tretjini s ca. 400 dijaki res -pri stvari«. Med njimi so bili seveda vsi slušatelji bogoslovne fakultete! Nihče ne bo tajil, da je spravila klero-komunistična agitacija na bojišče svojega zadnjega moža in vsled tega lahko ugotovimo, da se rekrutira tabor slo-venoborcev, oziroma slovenstvujuščih na naši univerzi predvsem iz klero-komunistov in da prav gotovo ves ta tabor ne šteje več kot 500 akademikov, kar znaša komaj 28% vseh slušateljev ljubljanske univerze! S tem pa je tudi dokazano, da ostalih 72 %, oziroma 1300 slušateljev ne spada med slovenstvujušče, zlasti pa, da odklanja ogabne metode, ki se jih poslužujejo pravoverni slovenstvujušči za obrambo one lepe slovenščine, za katero niso nikdar trpeli in to v oni Jugoslaviji, za katero niso še nikdar ničesar žrtvovali in katere baš vsled tega ne znajo ceniti.
Interesantno je tudi, da se rekrutirajo slovenstvujušči na naši univerzi le iz klero-komunistov, torej iz pripadnikov črne in rdeče internacionale! Obe internacionali pobijata in negirata nacionalizem kot škodljivca na eni strani verskih, na drugi strani socialističnih, prav za prav komunističnih (ne socialnih) načrtov in zamisli. To je tudi naravno, saj stremi črna internacionala po absolutni nadvladi italijanskega Vatikana, rdeča pa po nadvladi rdeče Moskve. Hočete dokazov gospodje klero-komunisti? Ne bomo vam jih naštevali, pojdite raje med svoje brate v zasedenem ozemlju, ki so tako srečni, da smejo živeti v neposredni bližini Vatika, na, tam boste videli na lastne oči in tudi slišali na lastna ušesa dovolj dokazov. Če se pa potrudite celo preko mej v SSSR, potem bo kupa dokazov polna. Bojimo se le, da vam manjka poguma za tak način iskanja dokazov, ker zadošča vaš pogum sedaj — upamo, da ne več dolgo — le za borbo v varnih mejah vam tako nesimpatične Jugoslavije, ki je taka sovražnica Slovencev, da gradi poleg drugega tudi vojašnice v varstvo slovenskih mej, ker naši slovenoborski akademiki žal še niso dokazali, da bi znali kaj več kot pa uganjati donkihoterije za varnimi bajoneti jugoslovanskih polkov! Ne smete zameriti, klero-komunistični internacionalni akademiki jugoslovanske univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, če vam mi, jugoslovanski nacionalisti odrekamo ne le upravičenosti za slo-venoborstvo, marveč tudi sposobnost, in če bomo v bodoče prav dosledno zasledovali vaša čudna, vašemu lastnemu internaoionalizmu nezvesta pota in vas prisilili, da pokažete
svoje prave obraze: ali ste internacionalni — potem pustite nacionalne govore in geste, ker le profanirate in uničujete ono slovenstvo, za katero se baje borite — ali ste pa res nacionalni Slovenci — potem je vaše mesto le med nami, jugoslovanskimi nacionalisti! Drugega izhoda ni, o tem se boste prepričali takrat, ko boste uvideli, da ste bili kot slovenstvujušči le lutke na nitkah, ki so jih vlekle tajne roke zakulisnih špekulantov in figarjev!
Slovenski teden v Ljubljani! Logično bi bilo, da se vrši sočasno hrvatski teden na zagrebški, srbski teden na beograjski univerzi, potem pa morda še vojvodinski teden na subotiški in makedonski teden na skop-ljanski fakulteti. Pa bi bili zopet vsi srečni v oni presrečni dobi punktacij, ik so nam prinesle ne samo slovenske, marveč se posebne šenčurske, mengeške in ne vem še kakšne tedne! Naši akademiki si domišljajo o svoji inteligenci, pa nam bodo prav lahko in radi odgovorili na vprašanje: Kaj bo potem, če bo šlo tako žitje v klasje! Vsled svoje inteligence in svojega širokega obzorja se zavedajo prav gotovo dveh nepobitnih dejstev, in sicer:
1. Da je razmerje nas Slovencev napram Srbohirvatom v Jugoslaviji 1:13, da predstavljamo torej Slovenci le eno štirinajstino prebivalstva Jugoslavije, in
2. da se razvija in cvete kultura vseh, zlasti pa malih narodov Je v dobi miru in urejenih razmer!
Slovenskemu separatizmu bo odgovoril takoj srbski ali hrvatski. Nič zato, če se ta dva med seboj pobijata! Napram slovenskemu separatizmu bosta povsem enotna in verujte, mladi akademiki, da bi bil baš hrvatski separatizem proti iprokletim Kranjcem« še bolj agresiven in prezirljiv kot srbski. To se pravi izganjati hudiča z belcebubom. Se vam ne zdi tako? Pravite, da je slovenstvo v nevarnosti! To ni res, a če bi bilo, ali res mislite, da bo vaše slovenoborsko izzivanje to nevarnost odpravilo? Tako bedasti gotovo niste, gospodje klero-komunistični akademiki jugoslovanske univerze v Ljubljani, kajne, da ne? Separatizem znači oslabljenje in propast Jugoslavije, kdor ga uganja, ta je hote ali nehote sovražnik naeš države in našega naroda in tišči z vso silo'pod italijanski fašizem ali pa pod nemško prosvitljeno kulturo! Nek vaš odrasli občudovalec ej sicer pred kratkim izrekel krilate besede: >Bolje utoniti v italijanskem ali nemškem morju, kot pa poginiti v srbski mlaki.« Prepričani smo, da se naši klero-komunistični akademiki ne bodo pridružili temu naziranju. Kajti sicer jim svetujemo, da obrnejo hrbet naiš Jugoslaviji, pa gredo študirat v Italijo ali na sever, seveda brez nade na povratek in na poznejše vživa-nje belega jugoslovanskega kruha! K tej točki le še eno opozorilo: Vi slovenoborski študentje bi sploh ne imeli možnosti in prilike uganjati svojega slovenoborstva, če bi nam in vam ne bila poklonjena Jugoslavija po božji milosti in po zaslugi onih sto in sto tisoč mučenikov, ki so svojo krvjo in svojimi kostmi zgradili temelj naši in vaši svobodi!
smrti. Baš leto 1934 je proti svojemu koncu dokazalo, da gredo dogodki preko vseh ostankov starih časov in da je na pohodu mlajša, borbenejša in agilnejša generacija. Morda bodo delali napake predstavniki te mlajše, že v Jugoslaviji, vsaj pa tekom borb za Jugoslavijo dozorele generacije, toda vsakdo izmed njih se čuti Jugoslovana, vsakdo izmed njih se zaveda ogromnih žrtev, na katere je zgrajena ta naša država, vsak izmed njih se bo dal voditi v svojih delih le po spominu na te žrtve.
Prepuščamo nervoznost drugim in sicer onim, ki so neposredno interesirani na vsakokratnem političnem stanju, onim, katerim obetajo razne politične spremembe propast ali pa uresničenje njihovih osebnih načrtov in želja. Mi nacionalisti nimamo nobenih osebnih interesov, zato smo lahko mirni in tudi moramo biti mirni. Stvorimo ono jako fronto, ki bo privlačevala drugega za drugim vse, ki so dobri, iskreni in idealni, odbijala in pobijala pa vse one, ki jim je politika le sredstvo za dosego osebnih ciljev. Bodite prepričani, nacionalisti, da bo taka fronta našemu narodu, naši državi in našemu mlademu Kralju baš v letu 1935 zelo potrebna. Iz svojih lastnih sil, iz svojih vernih jugoslovanskih src in iz svojih jeklenih jugoslovanskih mišic moramo stvoriti oni nepremagljivi zid, ob katerega bodo zaman butali razni za trenutek z umetnimi injekcijami oživljenimi separatizmi, ob katerem se bodo
razbili poskusi, uvesti stare kompromise na račun enotnosti naroda in države, pa naj pridejo ti poskusi od znotraj ali od zunaj. Minula je doba Obrenovičev, minula je doba iz Rima, Dunaja in Budimpešte vzdrževanih separatizmov. Svobodni hočemo in moramo biti, kajti le popolna svoboda bo preprečila vsako poseganje zunanjih držav v naše notranje zadeve, le popolna svoboda bo odstranila vso ono navlako in nesnago, ki zakriva deloma še danes čisto jugoslovansko lice našega naroda.
Narodna Odbrana je nastala, ko je bila stiska naroda največja in je moral srbski del našega naroda hoditi druga pota, kot so jih mogli hodili njegovi ofieijelni predstavniki. Narodna Odbrana stoji danes oživljena in po-jačena na svojih pozicijah. Ni pozabila dobe svojega nastanka in tradicij svojih prednikov. Zato stoji mirno, jača svoje vrste in čaka. Brez hrupa in vika, brez hujskanja in demonstriranja, ker se zaveda ne le svoje misije, marveč tudi svoje odgovornosti. Kot doslej, bo morala stati tudi v bodoče izven vseh strank in strankarskih borb, kajti le pod tem pogojem, bo mogla nuditi varno zatočišče vsem iskrenim Jugoslovenom, zlasti onim, ki so ali bodo doživeli razočaranje v političnem delu. Leto 1935 najde nacionaliste enotne -in zbrane. Želimo vsem, ki so dobri in iskreni, da prežive leto 1935 tako častno kot ga hočemo in moramo preživeti mi, Odbranaši.	I.	C.
na jugoslov. I. v Ljubljani
Ali se ne spominjate več onih divnih žrtev, ki jih je žrtvovala slovenska mladina v borbi za jugoslovenstvo že od leta 1908. dalje? Ali ne veste, kdo je takrat najbolj pomagal črnožolti Avstriji pri opravljanju radijskega posla nad slovensko mladino? — Vprašajte starejše ljudi, pojdite na sodišče v Ljubljani in Kranju in čitajte kazenske spise iz tistih časov. Bili so to prav isti, ki blagoslavljajo danes vaše delo. Isti ljudje, ki so obsojali borbo slovenske mladine za očuva-nje res ogrožanega slovenstva v tuji Avstriji, prav isti ljudje blagoslavljajo borbo slovenske mladine za očuvanje le v blazni domišljiji posameznih bedakov1, ali političnih špekulantov, ogrožanega slovenstva v lastni Jugoslaviji! Servirali bi vam imena, žal jih ne smemo, so pač taki predpisi, upamo pa, da bo tudi za to prišel čas, če se ne boste spametovali prej.
Slovenski separatizem! Kot ie omenjeno; nujna njegova posledica mora biti raik-bohotenje hrvatskega in srbskega separatizma. Vprašajte Slovence, ki si že služijo svoj dostojen kruh onkraj Sotle in Kolpe, zlasti pa one, ki si tako živo žele takega kruha in jim je služba onkraj Sotle in Kolpe še edina nada, in čuli boste njihov odgovor. Tako boste govorili tudi vi, sedanji klerokomunistič-ni slovenoborci, ko boste morali s trebuhom za kruhom. Kot toliko vaših prednikov, se boste takrat tudi vi otepali na vse mogoče načine vprašanj in odgovorov glede svojega udejstvovanja za časa akademskih študij. In če ne boste mogli tajiti, boste pač rekli: >Saj ni bilo tako hudo, bili smo pač neumni in zapeljani«. Ne nam, sebi odgovorite, kje boste našli kruha, če vam bosta od vas izziva-na srbski in hrvatski separatizem zaprla pot preko Sotle in Kolpe!
Dovolj za danes! Če pa boste priredili slavnostno napovedani slovenski teden na jugoslovenski univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, evo vam par aktuelnih in zlasti za vas, bodoče »seme slovenskega naroda ; interesantnih vprašanj, ki jih izvolite obravnavati z onimi g. univerzitetnimi profesorji na univerzi Kralja Aleksandra I., ki se bodo odzvali vašemu vabilu:
1. Kdo je vodil borbo za slovensko univerzo v Ljubljani pred letom 1914?
2. Kdo se je protivil tej univerzi, češ, da zadošča za nas katoliška univerza v Solno-gradu, ker bi slovenska univerza v Ljubljani vzgajala le brezverce in liberalce?
3. Kdo je nabral največji del univerzitetnega fonda, ki je znašal 500 tisoč zl. kron?
4. Kdo in za kake svrhe se je porabil ta fond še v času pred 1. decembrom 1918? .
5. Kdo je podpiral avstrijske krvnike v letih 1908. ao 1914., da so lažje in uspešnej-|e PreKai|jali nacionauo slovensko mladino? študij tozadevnih kazenskih spisov in ugotovitev: kje so danes ti podporniki avstrijskih krvnikov: med jugoslovenskimi nacionalisti ali pa med slovenoborci?
6. Kdo je vodil in izvedel glavno borbo za ustanovitev jugoslovenske univerze v Ljubljani?
7. Kdaj in po čegavi zaslugi je bil vnesen v državni proračun prvi obrok za zgraditev univerzitetne knjižnice v Ljubljani, po čegavi krivdi je ostal obrok neporabljen?
8. Kdaj je dobila Murska Sobota popolno gimnazijo, kdaj je zgubila višje oddelke te gimnazije in kdo je zastopal takrat Slovence v beograjski vladi in na Bleiweisovi cesti v Ljubljani?
9. V koliko dneh bi Jcrila industrija naše banovine vse domače potrebe, koliko današnjih obratov bi stalo in za koliko bi se povišalo število naših brezposelnih, če bi
prenehal industrijski izvoz iz naše banovine preko Sotle in Kolpe?
v 10. Koliko marljivih, sposobnih Slovencev živi in se preživlja danes svobodno onkraj Sotle in Kolpe in kje bi jih zaposlili, če bi jih eden ali drugi separatizem prisilil, da se vrnejo v našo banovino?
11. Koliko mest je danes prostih v naši banovini za naš inteligenčni naraščaj, kam bo sel oni naraščaj, ki ne dobi že danes službo doma in jo bo dobil v bodoče še mnogo težje?
12. Kaj in koliko je doslej država investirala v našo banovino brez ozira na kasarne in pravoslavne cerkve? (Ce nimate tozadevnih podatkov pri rokah, vam jih prav radi preskrbiimo mi!)
Ta vprašanja so stavljena le za prvi hip. Ce pa boste gospodje klero-komunistični akademiki našli prave odgovore, vam to prav gotovo ne bo škodilo. Če bo pa treba, vam jih bomo še preskrbeli!
Madžarske sličice...
PRAVO LICE MADŽARSKEGA ADVOKATA
Uredništvo lista >Cumituk je dobilo te dni senzacionalno pismo od) nekega rumun-skega profeaorja gimnazije iz Erdelja. Pisec popisuje krvavo delovanj© doktorja Tibora Eckhardt na Erdeljskem 1. 1918. in karakteristično osvetljuje pravo lice današnjega predstavnika Madžarske pri Društvu narodov.
Omenjeni profesor v nekoliko besedah opisuje tragično epizodo iz oktobra 1918. leta, ki se je pripetila v nekoliko občinah župnije Tu«ia. Žalosten junak teh krvavih dogodkov je bil tedanji sreski načelnik Tibor Eckhardt. Čim so se ruimsunski vojaki avstro-ogrske ar-*inade pričeli vračati z raznih front domov, je Eckhardt oborožil madžarsko prebivalstvo inadega mesteca, čeprav so vse občine v okolici čisto romunske. Madžarskim prebivalcem je ukazal, da morajo brez milosti streljati na vsakogar, ki bi se upal priti v mesto 'a sosednjih občin. Tako so padle prve žrtve, trije mirni kmetje, ki so prišli v mesto na tng.
Kmalu nato je Tibor Eckhardt izvedel, da iso krvnika iruimiunskega naroda Gustava Ken-<te, ki je še danes tajnik v Bihoru, ubili usta-2ki Rurriuni, kar pa ni odgovarjalo resnici. -Rokhardt je takoj zahteval oboroženo pomoč •iz Turde, od koder ie prišel žandarmerijski kapetan Vincze z odredom vojakov. Po ukazu Tibora Eckhardta, današnjega predstavnika Madžairske v Ženevi, so vojaki udrli v občine Gornje in Dolenje Fileje in pobili vse Ru-<rrione, ki so jih dobili. Tako je poginilo kakih
10	ljudi, med njimi tudi majhni otroci. Potem so vojaki odšli v občinsko hišo ter so tam fHirediii velike ovacije Kendi, o katerem je Mia razširjena neresnična vest, da je ubit.
Preteklo je 16 lot. Nedolžne žrtve so že davno strohnele v zemlji, ne da bi bili krivci kaznovani.
Knvavi junak — piše profesor —, ki mu ja uspelo izginiti neopaženo v Budimpešto, ja postal znani diplomat v Maidžarski — človek, ki je s pomočjo svojih rodbinskih zvez dosegaj da mu ni bilo treba braniti v vojni svoje domovine, je dosegel tudi to, da danes brani Madžarsko, o kateri je dokazano, da je sodelovala v umoru Kralja Aleksandra Zedi-aitelja. Zeto značilno je, da danes ubijalec brani zopet uboj.
Pri koncu svojega pisma prosi romunski profesor, da se njegove informacij© uporabijo na merodajnih mestih ter da se otvori anketa, ki bo overovila njegovo trditev, da bo •vcis civiliziran svet videl visoko moralno kvalifikacijo prvega predstavnika Madžarske in
*	tem moralo same madžarske države.
KAKO ŽIVIJO MADŽARSKI KMETJE
Našim citat el jem je gotovo že znano, da na nekoliko krajih v Madžarski žive ljudje v jamah in votlinah, izkopanih v zemljo. V jamah stanujejo ljudje, v nekaterih krajih Za-donavja, toda tudi v neposredni bližini glavnega mesta, v okolici Budirna, dalje v sever-, ni Madžarski, posebno v enajstih občinah južno od Miskolca. Na Madžarskem, je zavladalo veliko razburjenje, ker je za te prilike izvedelo tudi inozemstvo. V Miskolcu :o oblasti priredile anketo, kjer so govorili o tem, kako naj bi se odstranil ta dokaz nezaslišane bede. Vso stvar je našel in objavil sreski zdravnik dr. Bierek, ki je v budimpe-štanskem listu »Nemzeti Ujsag« priobčil naslednje:
>V vasi Tibolddaroc sem naštel 817 stanovanj v votlinah. 289 od teh votlin bi bilo poti eba izprazniti, ker groze, da se bodo zrušile in ubile stanovalce. V petih občinah oko-
li	Tibolddaroca se rodi mnogo več otrok kot v dragih krajih, toda mnogo več jih tudi umre. Ti stanovalci umirajo največ od tuberkuloze.
Po raziskovanjih dr. Herškoviča je umrlo v prvem letu starosti 90 od 152 novorojencev. Tudi zldlravnik dr. Szeleszy pripoveduje grozovite stvari iz življenja jamarjev. Nimajo vode, o kanalizaciji ni niti govora, nesnage sploh ne odstranjujejo. »Živijo v prilikah, ki so za ljudi absolutno neprimerne.« V tem kraju se goji v glavnem trta in jamarji imajo tako priliko za minimalen zaslužek. Toda večino plače dobijo v vinu, ki ga potem v svojih jamah izpijejo. Otroci dobivajo zjutraj kuhano vino, med odraslimi vlada nemorala in težke bolezni.
Omenjeni trije zdravniki apelirajo na’ zavest madžarskega naroda, da se pobriga za rešitev teh nekoliko tisoč duš. Bilo bi potrebno samo 700.000 pengov, da bi se sezidala stanovanja za jamarje, vlada pa bi jim mogla kjerkoli dodieliti 6—10 tisoč hektarov zemlje in Madžarska bi bila rešena sramote, kakršne ni v nobeni dragi evropski državi.
Dr. Bieleg piše, da bi treba na te prilike opozoriti ves civiliziran zapad in mednarodni urad dela ter tudi mednarodni Rdeči križ ter tudi druge socialne 'in humane institucije, ki naj ubogemu trpečemu jamarskemu narodu pomagajo.
Gotovo je našim čitateljem prav dobro znano, da poseduje veliko večino madižarske zemlje peščica aristokratov, ki iz svojih sebičnih interesov propagirajo revizijo mirovnih pogodb. Želeli bi namreč svoja posestva še bolj povečati, madžarski narod bi pa ostal kot doslej beraški.
Kako je torej z univerzitetno
biblioteko?
Občni zbor akcije za univerzitetno knjižnico, ki se je vršil 15. decembra na ljubljanski univerzi, je bil lepa slika razmer v krogih one naše mdadine, ki pripada katoliškim in marksističnim klubom in ved Eno zatrjuje, da je državotvorna in nacionalna, ki pa pokaže svoje pravo lice šele takrat, ko ima prijeten občutek, da vrši svoje delo neodgovorno. Ta občutek, ki ga imajo vsi ljudje slabe vesti je bil brez dvoma povod, da se ie občni zbor akcije pretvoril v politično zborovanje bubokratskega režima, ki vlada danes Ai vedno na naši univerzi. Predstavniki ofi-eiekae studijske kr.jižmiee so smatrali za edino umestno, da občni zbor zapustijo, ker kot frSmvnd uradniki niso mogli prisostvovati škandaloznim izpadom proti dlržavni upravi. To dejstvo nehate izziva vprašanje: Zakaj jim ni sledi predstavnik rektorja in profesorskega »bora, ki je prav tako državni uslužbenec ta nič več. Če smatra g. prorektor, da sme v talarju s pasivnostjo podpirati hujskarijo nekaterih neaesnih akademikov, si ga mi uso-jamo vprašati: Ali je on mogoče izjema med državnimi uradniki, ali on ne smatra kot državni uradnik, da je njegova dolžnost brezobzirno nastopiti proti blatenju največjili svetinj?
Mi se v to stvar sploh ne bi spuščali, ker se nam ne bi zdelo vredno baviti se s takimi akademiki, ki »e g roj o tako politiko. Moramo pa zavzeti v tej stvari svoje stališče zaradi tega, ker ije bila z neresničnimi in nepravilnimi vestmi vsa naša javnost, posebno pa nacionalna, gndb mistificirana. Če piše neki list o pomembni kultuni ‘manifestaciji, če priobčuje w«k dnevnik poročilo (seveda popolnoma neobjektivno) o tej profanaciji akademskih pravic, samo tako lahko imenujemo ta občni ?foor, potem bi mogli mi dati svojemu poročilu naslov: »Kako zlorablja del naših akademikov v prisotnosti rektorjevega zastopnika akademsko svobodo v politične s vrhe?« Lahko bi pa naše poročilo nosilo tudi naziv: »Kdo vse nosi naslov akademik?«
Da pokažemo pravo lice vsega početja odgovornih gospodov akademikov, borno naj-popretj imenoma navedli tiste, ki so imeli glavno besedo na tem zboru. Turnšek Vice, sin profesorja na smednjetehnčini šoli v Ljubljani. Ta gospod je vodil občni zbor in je osebno rttflgovoren za vse nesramnosti, ki so se 4u dogajale brez njegovega protesta. Časar Franc in Žnbot Ciril, člana akademskega kluba Danica, Ilija, čegar ime se j« že imenovala v javnosti, Cible Rajko, Član akademskega fctrtba Triglav, ki je moral biti iz znanih vzrokov razpuščen in sodelavec pri različnih marksističnih založbah, Tibor Škorlak, član akademskega kluba1 »Mladega Triglava, ki je prevzel
dediščino Triglava — to so glavni akterji tega akademskega zborovanja.
Vsa zadeva akademske akcije postane na ta način bolj jasna. Ne moremo si misliti, da bi bile te osebe v javnem udejstvovanju drugačne, kot so v privatnem življenju. Ko preživlja Jugoslavija težko krizo, se zberejo taki akademiki ter javno kričijo o nekakšnih krivicah. Ali naj jih smatramo za otročje ali za neresne? Če pa želijo, da spremljamo njihovo delo kot dedo resnih in zrelih ljudi, potem naj imajo toliko možatosti, da za to svojo 'dleto tudi odgovarjajo. Res zelo značilen trenutek so si izbrali za svoje hujskanje.
V	nekem državnem proračunu že pred leti je bila vnesena vsota, ki bi bila omogočila vsaj pričetek gradnje univer. biblioteke. Ker ta vsota ni bila izkoriščena, je zapadla. Samo zaradi tega, torej po brezbrižnosti ljubljanskih faktorjev je propadla tudi izvedba univ. biblioteke. Če se torej gospod Turnšek, ki se ne more nad našo državo prav nič pritoževati, saj ga medi državni uradnik, povzpne do izjave, da se ni pri nas po vojni ničesar gradilo, potem mu lahko mi kar takoj povemo: pometajte pred svojim, ljubljanskim pragom, gospodje akademiki, imeli boste menda dovolj smeti! Ne bomo omenjali replik ina to Turnškovo izjavo, bile so nedostojne zavestnega Slovenca, kot se hofo do-tični gospod imenovati.
Vse zborovanje, ki naj bi pokazalo veličastno moč slovenstva, je dokazalo frapantno nemoč samoslovenske ideje, ki je personifici-rana v osebi dr. Korošca bila nesposobna, da bi takrat, ko je bil 1929. leta na vladi, preprečila okrnitev murskosoboške gimnaziji'!. Sklicevanje gospoda Škerlaka Tiborja na slovenstvo je torej popolnoma deplasirano in gospod Skerlak bi prihodnjič napravil veliko uslugo svoji slovenski ideji, če bi se nekoliko pozanimal, kidlo je imel takrat vso moč v rokah, ko sd bile izdane odredbe, ki so okrnile naše prekmursko obmejno ozemlje tako važnega kulturnega žarišča.
Predlog gospoda Ilija, ki ga je neki časopis tako pompozno razglasil svojim radovednim čitateljem, je kaj značilen. Ne moremo predvidevati, da bi llija pri tem, ko je stav-ljal ta svoj predlog, mislil kakorkoli drugače, kot mn to vedeva njegovo čuvstvovanje, izra-asno tudi na tem občnem zboru.
Skrajni čas je, da se razčistijo zadeve na univerzi, ki nosi ime Onega, čegar glavni napori so bili namenjeni izglajovanju onih strasti, ki so jih prinesli v naše politično življenje bivši cesarsko kraljevi politiki, ki bi hoteli še dlanes igrati v Dravski banovini prvo vijoKno.
Smatramo za svojo dolžnost, da vprašamo gospoda rektorja dr. Ramovša:
»Koliko časa boste š.e dopuščali, da različni elementi, ki jih moremo smatrati za povsem nezrele, rovarijo in delujejo proti smernicam 6. januarskega manifesta?
Kakšno stališče ste zavzeli, ko ste izvedeli od g. Matije Slaviča (ki je gotovo objektivno poročal), v kakšne vode je zavozila barka občnega zbora in kako je Vaš namestnik preprečil izzivanje in blatenje države? Kaj ste sklenili napraviti, da se vendar že enkrat preprečijo slični izpadi? Ali se zavedate, da bodo sicer nacionalisti prisiljeni k samopomoči, za katero Vam moremo garantirati, da ne bo prav nič drugega kot je bila ona zagrebških?«
Da zaključimo to svoje poročilo. Doslej smo posvečali naši univerzi dosti premalo pažnje. Sddiaj pa smatramo, da je mera polna in da bo naša dolžnost vsako, še tako prikrito in zakrito akcijo nekaterih oseb javno treti-rati in pozvati na odgovornost vse one, ki bi ne rednosti mogli in morali preprečiti, pa jih ne. Ne bomo se ozirali ne na leto ne na desno. Sicer pričakujemo, da akademska akcija, ki je sedaj vodena odi g. Ravniharja, sina senatorja in bivšega čLama razpuščenega Triglava, ne pojde po starih poteh in zato upamo, da nam1 ne bo več potrebno baviti se s to grdo zadevo, če pa se bo tretiranje takih stvari v »Pohodu« izkazalo kot nezadostno, bodo pač opravile svojo dolžnost naše borbene organizacije.
Dr. Edvard Beneš:
Avtarkija
Karakteristična linija v razvoju povojnega gospodarstva na celem svetu je dejstvo, da nekatere agrarne države težijo za industrializacijo, dočim druge, ki so bile pretežno industrijske, stremijo za ekspanzijo svojega poljedelstva. Obe skupini držav vodi pri tem ideja avtarkije, ideja, ki izhaja iz vojaških potreb. Vsled tega je v mednarodni evropski politiki prišlo do mnogih važnih sprememb, ki so ponekod prevzele tudi strukturelni karakter. Te spremembe so zelo često stale pod vplavom političnih tendenc, v neugodnem smislu. Nekatere spremembe so pa bile samo posledica preorientacije mednarodne trgovinske politike.
Ideja avtarkije je osvojila teren ne samo v Evropi, temveč skoraj po vsem svetu in sistem razdelitve dela, ki se je izkazal kot tako dober, je opuščen. Vedno bolj in bolj se pri sklepanju trgovinskih pogodb omalovažuje klavzula o največjih ugodnostih. Namesto tega se za izvoz in uvoz uvajajo kontingenti, zaključujejo se mednarodni kliringi in druge omejitve trgovinskih odnošajev. Razume se, da pri tem pada obseg mednarodne trgovine in posledice tega se kažejo v znižanju življenjskega nivoja, nezaposlenosti in drugih težkih socialnih pojavih. Te žalostne izkušnje pa silijo odgovorne činitelje, da bi se ponovno vrnili k ideji mednarodne razdelitve dela in tako dosegli povečanje narodne sposobnosti, produkcije in konzuma.
Razume se, da ti problemi težijo srednjo Evropo. Toda potrebno je povdariti, da ni resnično, kar trdijo mnogi kritiki iz čisto političnih razlogov, da je samo gospodarstvo srednje Evrope na stranpoti.
Težnja za normalizacijo gospodarskih odnošajer.
Z vseh strani pridigajo potrebo normalizacijo vzajemnih mednarodnih gospodarskih odnošajev. Ta potreba ni občutena samo v srednji Evropi, temveč tudi izven te gospodarske celote, v Franciji, Italiji in Nemčiji.
Prav v okviru Male antante je dosežen pomemben napredek na poti k enotnemu postopku na poedinih poljih ekonomske politike. To sodelovanje se more razvijati seveda samo v etapah. Potrebno je, da posamezni ukrepi prodrejo v ekonomske organizme posameznih držav. Čeprav Mala antanta ne predstavlja v svojih trgovinskih odnosajih med Čehoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo 100% idealne ali cele avtarkične oblasti, je to vendar važna skupina, ki more vsekakor služiti kot baza za sodelovanje z drugimi državami srednje Evrope. Ekonomska celota s 47 milijoni prebivalcev lahko z drugimi državami vodi uspešnejša pogajanja kot bi jih mogla vsaka posamezna država za sebe. V vsakem slučaju je gospodarska Mala antanta prva etapa na poti proti cilju. Ta cilj se gla^i: obči evropski sporazum.
Rimski protokoli ne predstavljajo konkurence ekonomski Mali antanti in bi mogli biti kvečjemu njeno dopolnilo in razširjenje platforme srednje evropskega ekonomskega sodelovanja. Nemčija se drži zelo hladno na-prain rimskemu protokolu, ker jo ta v ekonomskem oziru s svojim prefericialniin si-
stemom, kot ga nudi Italija, premalo vpo-števa.
Tardieujev plan. Izglodalo je, d:a preveč navija za Malo antanto. Zato je iz politični« razlogov grupiran. Sicer pa pada v oči, da so medsebojni gospodarski odnošaji držav srednje Evrope, bodisi, da so to države Male antante, države rimskega protokola, ali pa da stojijo izven tega okrožja, sorazmerno slabi. Za popolno reorganizacijo in konsolidacijo srednje Evrope niso zadostni niti v slučaju* da bi se dosedanjim grupam na severu ali jugu pridružile nove države.
Potreba izpopolnitve na zapadu.
Dosedanje sporazume je treba izpopolniti z pogodbami, ki bi jih sklenile države zapadne Evrope, posebno s sporazumi s Francijo in Anglijo. Države zapadne Evrope morajo imeti poseben interes na ponovni zgraditvi srednje Evrope, ker srednjeevropske države ne morejo plačevati svojih dolgov za-padnoevropskim državam drugače, kot z izvozom žita. V bistvu gre torej pri tem le za interes razumne trgovine. Toda pogoj za uspeh ter ponovne zgradnje je, da organizacijsko nesložne srednjeevropske države, ki medsebojno druga drugi konkurirajo, ne nastopajo proti Franciji in Angliji vsaka po-sebe kot enakopraven partner, temveč složno. Tako organizirane srednjeevropske države bi mogle biti vsled svoje ekonomske organiziranosti Franciji in Angliji ter trgovskim velesilam enakovreden partner. Brez dvoma bi na ta način uspela ponovna izgraditev gospodarstva srednje Evrope. Ne samo ekonomska, temveč sploh, ker ne smemo pozabiti, da ekonomska Mala antanta, rimski protokoli in Tardieujev plan stremijo ne samo za eko^ nomsko ozdravitvijo in oživljenjem, temveč da lahko postanejo in da morejo postali p*?' trebni evropskemu miru.
Vloga Anglije.
Anglija se doslej še ni aktivno udejstvovala v ponovni gradnji srednje evropskega gospodarstva. Stala je ob strani in se je v' glavnem bavila s svojimi lastnimi načrti, ki so bili neobhodno potrebni za zgraditev nje' ne lastne ekonomske oblasti — britanskega imperija. Toda sedaj so glavne točke tega programa rešene in v interesu angleškega gospodarstva bi bilo, da bi Anglija naklonila svojo pozornost srednji Evropi. Na ta način bi doprinesla k zgraditvi nove ere političnega razumevanja in ekonomskega sodelovanja sveta.
(>Mancheester Guardian Commereiak).
NAROČNIKOM »POHODA«
Vsi, ki še tfolgujete naročnino, jo poravnajta po priloženi položnici najkasneje do
15.	januarja 1935! Kdor bi tega ne storil, bo brezpogojno ostal brez našega ilista.
Uprava.
Kako daleč sega slovenska beseda
M m
Zamorčkom v Afriki je čitanje slovenskih časopisov dovoljeno, našim onstran
mej d pa prepovedano.!.
'SjiV-E
NašimPohodovcem!
leto »Jt-v_^c^ je za. nami. Tri leta težkega rdela, boirb, uspehov in neuspehov. Z novim letom stopa »Pohod« četrtič v novo delo. Kot doslej, bo ostal na svoji poti, brezpogojno bo kritiziral vse slabe strani našega življenja, bičal bo naše žalostne nacionalne razmere. »Pohod« bo tudi v novem letu ostal glasnik ,želj našega malega človeka, predvsem kmeta in delavca, pri tem pa ne bo pozabil, da ga je tudi naša nacionalna inteligenca vedno vpoštevala in pravilno cenila. V novem letu bomo kot doslej prinašali dopise naših dragih somišljenikov iz vse banovine. Mogoče se bo javil tudi kak prijatelj našega ‘ista iz Amerike. Prinašali bomo tudi uvod-nike z aktuelno vsebino. Pestrost in zanimi-vo*t .na®ega glasila bodo povečali zunanjepolitični članki, ki bodo vestno beležili vsako spremembo izven države, ki bi se nanašala na naše razmere. V načrtu imamo serijo člankov o naših narodnih običajih. Vrednost »Pohoda« bodo povečali članki iz področja socialne medicine. Posebno pozornost bomo posvetili naši mladini. Ne bomo pozabili na našo mejo in še posebno se bomo zanimali za življenje naših preko meje. Kulturni obzornik bo deležen vsestranske pažnje, pazili bomo, a ne bo šel mimo nas noben važnejši pojav v naši kulturi.
Ce se bomo mi potrudili, da bomo nudili syojim čitateljem in prijateljem čimbolj zanimivo, pestro in aktuelno čtivo, je pa dolžnost naših naročnikov, da bodio tudi oni razumeli svoje obveznosti napram inašemu ustu. Ne smete pozabiti, da naš list živi res-mcno samo od naročnine. Vsota Din 40’— na leto j© tako minimalna, da jo zmore prav il. ^o. Nimate samo pravio?, da »Pohod« ci-
tate
^ naročate! Imate dolžnost, da nas vse-
stransko podpirate. Najbolje nas boste pod-” če takoj, ko prejmete to številko našega
lista, poravnate naročnino za vse leto 1935., nie samo za selbe, temveč tudi za vse one prijatelje, ki jih tako cenite, da smatrate za svojo dolžnost, nuditi jim skozi vse leto prijetno zavest, da so tudi oni čitatelji in prijatelji »Pohoda«.
V	zadnjem času ste opazili, idla je tudi »Pohod« pričel prinašati inserate! Težko smo se odločili za to, vendar nas je pa odbor akcije Narodne odbrane »Svoji k svojim« k temu koraku s svojimi utemeljenimi razlogi prisilil. Lahko ste opazili, da inserati, ki jih prinaša »Pohod« niso reklame za kakšna tuja podjetja ali podjetja, ki živijo in delajo za tuj kapital. Ne! »Pohod« sprejema oglase le od 100% domačih podjetij. Oglas v »Pohodu« je za podjetje legitimacija, da se sme imenovati res domače in, da sme uporabljati vedno in povsod geslo trgovske nacionalne zavesti »Svoji k svojim«. Vsi ste lahko spremljali na-naišo borbo, ki smo jo vodili in ki jo bomo še nadaljevali proti tujim podjetjem. Vaša dolžnost pa je, da nam v tej borbi pripomorete, predvsem tako, da pri svojih potrebah vpoštevate predvsem in samo one tvrdke, ki v »Pohodu« oglašujejo.
Kot v preteklem letu, tako bo tudi v novem letu brez dvoma mnogo kritike. Mi se upravičene kritike ne bojimo, veseli smo je in jo vedno in povsod vpoštevamo. Če Vam torej »Pohod« v čem ne bo ugajal, obrnite se na nas in mi bomo čutili moralno dolžnost, da Vaši upravečeni zahtevi in želji brezpogojno ugodimo.
Vsi »Pohodovci« smo ena družina. Druži nas enaka nacionalna zavest, druži nas naše delo. Zatorej si tudi medsebojno pomagajmo, mi vam bomo nudili kar bo le v naši moči, Vi pa našo moč podprite po svoji globoki uvidevnosti. Zavedajte se, da pomagamo »Svoji svojim«.
lan. Ni mnogo odgovarjal, hotel je biti sam. Pogledal sem po skromno opremljeni sobi, tam v kotu je visela mala kraljeva slika, okrašena s svežo brino. Sedaj sem ga razumel in molčal. Ko sem odhajal, sem zapazil na skrinji harmoniko. Vsa je bila zaprašena. Tiho in z bolestjo v srcu sem odšel.
Poznam naše fante, dnevno prihajam z njimi v dotiko kot načelnik Sokola. V teh dolgih večerin se zbirajo pri nas, kolikokrat veseli in razpoloženi, da bi peli in vriskali. Pa ne pojejo, pesem jim zamre v grlu in mnogokrat slišim: »Kral je umrl, nočemo mu motiti miru.« — Tiha in mirna je vas, — še vasovalcev ni: narod žaluje, narod se zaveda, kaj je izgubil in mu je hudo —.
Pa mesto? Pred dnevi sem bil tam, koliko sem naštel plakatov, ki vabijo na razne zabave, koliko raznih vabil za ples. Splašili so se še celo naši akade-
miki (sam sem akademiki, ki jih s ponosom imenujem diko naroda. Plešejo, se vesele, kaj vse to nekaterim mar — Dežela pa gleda vse to, gleda z dvojnimi očmi, s sovražnimi očmi, sodi v srčno mero —, misli svoje, v srcih nastaja prepad, vedno je večji, pa se bojim, da bo prišlo do lega, da bodo ideje in besede mestnih ljudi odbite za vedno z dežele. Je to res, brat urednik, prepričaš se lahko sam —.
Končam to svoje pismo. Vem, da je prostor v našem listu skopo in strogo odmerjen. Upam pa, da sem Ti napisal vse to v imenu neštetih nacionalistov, ki žive po naši deželi, ki doživljajo iz dneva v dan vse te tvari in je radi tega potrebno, da potožimo z odkrito besedo svoje težave.
Zdravo!
Kranjska gora 18. decembra 1934.
Lavtižar Jože.
Tuji zaposlenci
Čustva dežele
Dovoli, bral urednik, da se oglasim iz o katerem morda misliš, da je v naaonalnem oziru najbolj brezbrižen in zapuščen. Kot star naročnik »Pohoda< dolgo spremljam vsa njegova prizadevanja in smernice, ki imajo mnogo do-[e9Q jedra. Pripominjam pa, da >e 9lavna napaka vseh teh smernic ta, da ?? se rodile in zrastle v mestu, v ljudeh, "J kaj malo žive med narodom, ki kaj jnalo razumejo narodno notranje doživljanje. Težko, čeprav zaslužno, je tako d.e)°; navadno ostanejo vse le ideje samo skupine Črk pod debelejšimi naslovi, — Hi pa propagatorja, ki bi jih obislinil, golil in negoval v ljudstvu, da bi rodile dober sad. — Mislim tako: Zveza med mestom in deželo se čedalje bolj prekinja, nastaja nekak nepremostljiv prepad, ki tteji med kmečkim ljudstvom, že na so vraštvu, do vsega kar prihaja iz mesto jjjlo v vseh ozirih, posebno še v idejnih. Dokazov za to je dovolj, doživljam jih iz dneva v dan in mi je hudo, da se vsa dobra prizadevanja po katerih stremi Vaš pokrel in ki jih idejno širi naš »Pohod«, razblinjajo takoj, ko pridejo v do-*'ko z ljudstvom. Kje je tu vzrok, kje
krivda, ne bom navajal, more pa vsak misliti. Pa dovolj o temu.
Pri nas na deželi ljudstvo še vedno žaluje za svojim Kraljem-Mučenikom. Doživljam to žalovanje sam, pa ga ocenite i Vi.
Pozno v noč, po opravljenem delu, klone trudna družina na kolena. Je čas molitve. Vrste se očenaši, medlo odgovarja zbor. Na koncu pa dodaja gospodar s težko besedo molitev za Kralja. Takrat se vzdramijo vsa srca, goreče kipi molitev v nebo, v zadnji pozdrav njemu, ki je bil preprostemu ljudstvu pravi oče.
Poznam matere. Imajo otroke: v mladostni razbrzdanosti jim je korak vesel in hrupen. Pa jih posvarijo matere: »Tiho dečki moji, liho nada moja, Kralj je umrl, odšel je za vedno od nas.« Mladostne oči se zazro v mamico, vesele besede za-mro na ustnah, otrokom je žalostno srce, saj Kralj je umrl.
Poznam vaškega godca. Je umetnik s svojo harmoniko. Zadnjič sem ga obiskal. Temno je zrl skozi okno v meglen, deževen dan. Pa sem ga vprašal, kaj da je zadnje dni tako čuden, morda bo-
Jugoslovanska industrija je po pre-iežm večini v rokah lujega kapitala, vodena po tujih strokovnjaKih, kateri odvzemajo domačemu delavstvu kruli. Država, ki je najbolj zainteresirana na tem, da se narodne sile izkoristijo v njen prid, je z zaposlitvijo tujih delovnih moči najbolj oškodovana in lo v prvi vrsti s tem, da mora domačin neplodno uživati razne sramolne podpore in je v takem sianju samo v breme državi, ko bi v nasprolnern slučaju lahko bil koristen član celote, lu-ij nameščenec ne samo, da povečuje brezposelnost domačega delavca, je kvaren državi ludi v tem, da nosi naš denar preko naših me) in s tem slabi našo denarno vrednost. Država si je vsega tega svesla, vendar pa so bile take prilike, da je morala dopustiti vse to iz razlogov, ker nismo imeli domačega strokovnega osebja in pa, ker je naša mlada industrija bila šele v razvitku, pa smo si morali z velikimi žrtvami polagati temelje domače industrije pod vodstvom tujega kapitala.
Omejiti bo treba zaposlitev tujca samo na najnujnejše slučaje, nepotrebne tujce pa bomo morali brez oklevanja odpustiti.
Imamo sicer zakon o zaposlitvi tujcev v naši kraljevini, ki pa je zelo pomanjkljiv in ga bo treba temeljilo popra-viti.
Inženjerska sekcija NO si je zadala nalogo sprovesti nekaj odločilnih misli v pogledu tega zakona.
Po sedanjih zakonskih predpisih bi se moral poleg vsakega tujca zaposliti tudi domačin. Te osnovne zahteve se po večini ne drže podjetja. Če pa so le primorana, da zaposlujejo poleg tujca tudi domačina, dela navadno domačin v čisto drugi, manj važni stroki tako, da tujec še vedno ostane nenadomestljiv.
Zakon bo moral biti spremenjen v toliko, da se pri vstopu v podjetje tujec
kot uslužbenec obveže, da bo v teku svojega službovanja izučil v svoji stroki domačina. Kot garancija se naj zadrži 3% njegovega zaslužka, izplačljivega šele tedaj, ko se izkaže, da je iujec res vršil svojo dolžnost.
Istolako pa se mora podjetje, ki hoče zaposliti tujca, zavezali, da bo podpiralo domačina in ga bo strokovno usposobilo bodisi doma ali pa v inozemstvu in da bo izvajalo pritisk na tujca zaposlenca, da bo ta res izučil domačina.
Razen te važne spremembe zakona o tujcih, pa bi se moralo prisiliti, da vsa naša podjetja, ki zaposlujejo tujce, za le plačujejo še poseben davek in pa, da vse tujce v dobi 5 let odpuste. V nasprolnern slučaju pa zgube svojo koncesijo.
Važna točka pa je ludi ferialna praksa naše akademske mladine. Podjetja bi bila dolžna, da sprejmejo v feri-alno prakso naš inženjerski naraščaj, bodisi, da ga honorirajo ali pa brezplačno. S takimi ukrepi bi dobil naš naraščaj v zgodnji mladosti praktičen vpogled v našo industrijo in bi ob koncu študija stopil na dan, pripravljen sprejeti tudi važnejše mesto.
Mnogo je še momentov, ki ih moramo sprovesti in inženjerska sekcija NO bo hvaležna vsakemu, ki bi imel v lem pogledu kake konkretne predloge.
Zahtevajte g n kupujte domače blago,
ker s iem podpirate domače gospodarstvo!
R- B.:
Ii bolgarskih narodnih običajev
2e v zadnji številki smo opisali bolgar-narodne običaje o božiču, ki so še vedno ®l°boko vkoreninjeni v bolgarskem prepro-i. J11, ljudstvu in ki so pristno slovanski, saj 'azejo na veliko gostoljubnost in miroljubnost slovanskega, oziroma preprostega človeka. Toda tam pod visokim Balkanom, kjer S? ,?e mogočni in pohlepni bizantinski ce-*ani trepetali pred neznatnimi peščicami bolgarskih junakov, ki so se borili za svojo pinijo in 'njeno svobodo, kjer so narodni rje':ci skozi stoletja ob spremljevanju gusel in prepevali svoje pesmi o zlati svobodi, o junaškem 'in plemenitem ljudstvu, o isecem rožnem olju in o trnjevi kroni tuj-“lva, so se ohranili še do danes marsikateri Prelepi narodni običaji, ki so bogat zaklad prodnega blaga. Med te sodijo tudi ženito-^aujski ali svatovski običaji bolgarskega na-0c*a, ki jih hočemo na tem mesiu na kratko °Pisati.
Kakor sploh pri preprostem ljudstvu, a|to tudi pri bolgarskemu preprostemu člo-p . H’ ljubezen pri ženitvi ni glavna stvar.
r* izbiranju neveste odloča povečini največ očetova ali >domakinova« beseda. Kakor povsod, tako imajo tudi tu veliko vlogo pri ženitvi sina njegovi starši, ki pri tem uresničujejo razne svoje namene tako, da dobe za s«aho ^ dobro gospodinjo, navajeno vsakega Seveda se čestokrat zgodi, da pri ženitvi določa tudi mladina sama. Bolgarski fantje ženijo navadno že mladi, v starosti okoli 8 let, dekleta pa oesto še mlajša. Toda žo-uJo in može se največ iz ljubezni, pa tudi tu j® bolj pravilo, da mora žena biti možu po-orna in zvesta, kajti narodni pregovor sam pravi: »Zena dolgokosa, plitkoumna« ali pa: Vzemi si ženo, da te bo na rokah nosila.« a se moreta fant in dekle seznaniti, je do-lj prilike o praznikih, ko se mladina zbira « °erkve; zato pravi narodna pesem tudi Pn Srbih:
»Hajde brate manastiru, da gledamo djevojaka, djevojaka i momaka!«
Priložnosti zato pa je tudi na drugih krajih, kjer plešejo »kolo«. Zaljubljen »momak« odkrije dekletu svojo ljubezen ob studencu, kjer ji napije in podari rdeče jabolko, dekle mu pa ob drugi priliki podari kito cvetja, znamenje da ga ljubi. Toda, kakor smo že omenili, ljubezen še ni dovolj. Treba je še spoznati, ali bodo s stvarjo zadovoljni njuni starši, 'ludi lepota tu ne velja nič. Saj pravi pregovor, da >lepa jabolka tudi svinje jedo.« Ko si pa mladenič izbrano dekle zagotovi, posreduje za nadaljne priprave s tem, da pošlje na dekletov dom »svata« ali »svatico«, to je odposlanca, ki prinese dekletu kakšen dar, običajno venec cvetja in nekaj srebrnikov ali zlatnikov ter se dogovori s starši o dnevu, ko pridejo njegovi snubit,^ za kar se pripravi velika gostija. To je običajno v nedeljo ali na kak drug praznik. Tedaj se snubci zbero in pripravijo darove, ki jih je momak namenil svojemu dekletu. Na dekletovem domu sedejo za »sofro«, nakar pride dekle v spremstvu kake svoje prijateljice v izbo. Snubači ji izroče darila, ki so jih prinesli, med katerimi mora biti zlasti lepa »šamija« (= naglavna ruta), dekle pa podari snubačem »rize«, t. j. obleke, ki jih je že prej na-lašie za to priliko vezla. Ko se snubači o vsem dogovore, polože darove na rame, da jih spotoma lahko občudujejo ostali ljudje. Po tem prvem sestanku, ki se imenuje »odumvanje«, obiskujejo snubci še večkrat dekletov dom, a ob vsaki priliki si izmenjujejo darila. K zadnjemu sestanku, ki se nazivlja »godež», pride tudi pop ali pa učitelj, ki je nekaka priča. Od tega dne dalje se nevesta tudi imenuje »godenica« in odslej ne sme sama na nobeno zabavo, temveč sme hoditi le v spremstvu svoje svakinje. Ženin pa poseča svojo nevesto vsak praznik in vsako nedeljo in vsakokrat ji prinese kak dar. V tednu pred poroko pošlje ženin v četrtek na nevestin dom oino-ženo in vdovele sorodnice, da si ogledajo, kakšne darove je med tem pripravila nevesta. Po končanem ogledu sedejo za mizo, nato
pa plešejo kolo in pojejo priložnostne pesmi. Ko odhajajo, jim »moma« da z zlatom vezan robec za ženina. Drugi dan v petek povabijo ženinovi starši vsa dekleta izmed sorodnikov in bližnjih sosedov na obed, ki ga imenujejo »zasevki«. Po gostiji plešejo kolo, nakar se napotijo na nevestin dom, kjer z godci pozdravijo nevesto. Tudi tu se razvije gostija in ples, nakar gredo klicat sorodnike, prijatelje in znance na svatbo. Nato se zopet vrnejo na ženinov dom, kjer sejejo skozi sedem sit brašno, v katerem je ženinov prstan. Dekleta prepevajo »zasevne« pesmi:
»Zaigralo junakovo s’rce, kako vino vo srebrena čaša, kak’ rakia vo zlata vikia ...«
Iz presejanega brašna zamesijo z medom prevlečen kolač, ki se imenuje »medenika« in ki ga razlomijo nad ženinovo glavo ter potem razdele med goste. Ženina pa namažejo z medom tudi po licu. V soboto imajo dovolj dela na ženinovem, kakor tudi na nevestinem domu. Na prvem zakoljejo vola, ki mu rogove opletejo s cvetjem, pri nevesti pa so v gosteh njene prijateljice. Ženin pošlje dečke in deklice, da neso izvoljenki poročno obleko, ta pa pošlje njemu primerno obleko. Ženinovi tovariši gredo opomnit goste, da pridejo na svatbo; ti gredo najprej k nevesti. Ponudijo vina iz čutare, ki je okrašena s cvetjem. Nevesta pije, nato pa jo zopet napolni. S to čutaro hodijo snubači od gosta do gosta, vsak gost pije iz nje in jo zopet napolni. V nedeljo že na vse zgodaj pride vaški brivec in ženina obrije, medtem pa dekleta prepevajo narodne pesmi in plešejo. Lase, ki jih brivec postriže ženinu, ujamejo dekleta na čist robec, ki ga potem zavežejo in vlože nevesti med perilo v omari. Brivca obdari ženin z obleko in denarjem. Nato se obleče v obleko, ki mu jo je nevesta poslala za poroko, si lase namazili z dišečim rožnim oljem in potem odide v izbo, kjer so gosti že vsi zbrani za zajtrk. Ko ženin vstopi, poljubi vsakomur po vrsti roko, nakar po končanem zajtrku vprežejo konje v vozove in se na njih veselo, v vrisku in petju odpravijo na nevestin dom. Tudi tam je že mnogo zbranih gostov in ka-
kor na ženinovem domu, tako tudi tu dekleta plešejo in razposajeno prepevajo.
Ko pride ženin, podari nevestinim staršem nekaj srebrnikov ali zlatnikov, zlasti pa obdaruje njeno mater, da se ji oddolži za »mleko«, s katerim je vzgajala in hranila hčerko. Nevesta pa sedi tačas v posebni izbi in drži v rokah sito z žitom ter tri goreče trske; njene tovarišice jo medtem opravljajo in pojo posebne obredne pesmi. Zunaj trkajo na vrata ženinovi tovariši, toda dekleta jih ne puste v sobo. Šele po dolgem moledovanju in razpravljanju lahko vstopijo v sobo; nevesta jih pospe z žitom iz sita, najstarejši drug pa podari nevesti par nogavic, izmed katerih je ena napolnjena z izbranim sočnim sadjem. Ona jo spravi, drug pa postavi pred njo nove čevlje. Dekleta in fantje pa medtem pojo:
»Ne deveruj, postaru deveru, malko mome, ne valka e, postaru deveru, čorabite, ne marši e, pomalu deveru, rusi kosa, sa noki mi ja, pomalu deveru, druški pleli. Ne predavaj se devojko, mori, za žalti čevli, za žalti čevli, devojko mori, za šuma veneču.«
Nato ji botra dene na glavo venec, ji ramena ogrne z belim platnenim robcem, pod levo roko pa ji polože pisano ruto. Medtem se v izbi gostje vesele v svatovskem veselju. Ženin pa gre v posebno sobo, kjer je posebna miza bogato obložena z jedili; od vsake jedi vzame nekoliko. Kmalu pride tudi nevestina mati, ki mu izroči poročni prstan in bel poročni robec, on pa ji poljubi roko. Nato pride
v izbo nevesta in sede na isto mesto, kjer je sedel ženin ter prav tako pokuša od vsakega jedila nekoliko, zlasti pa kar je ženinu ostalo od njegovega dela. Ko prideta nato ženin in nevesta skupaj iz sobe, ju drug pokrije z belim prtom in nato oblije z vinom iz čaše, v kateri je razmočenih nekaj drobtin kruha ter blagoslovi. Nevesta mu zato poljubi roko, nakar jo ženinovi tovariši vodijo za roko iz hiše, a ona se obotavlja in brani ter na noben način noče čez prag. Slednjič pa se uda in prestopi prag domače hiše, nakar dekleta pojo:
»Izniknala je čubrica
medju dva straka bosiljoku.
Ježica
TUDI PRI NAS ...
»Pohod« je imel že večkrat priliko, da se je bavii z razmerami, ki vladajo v tukajšnji občinski organizaciji K. iv., venaar zgie-ua, aa vse nase ugotovitve niso spametovale gotovin gospoaov, Ki načelujejo temu K. K.
Dne b. aeeemora je pnreailo tukajšnje Sokolsko arustvo mikiavževanje za aeco, ter isto oojaviio potom posebmn plakatov. rred-zaunji uan, ko je bua ta objava ze vsem skupaj znana, pa so se spomnili gospodje okrog li. iv., da bi bilo vseKaKor douro, ce bi tudi oni pripravili slično prireditev, iako so se kar naenkrat pojavili po cen občini ogromni letaki s sie-decmi za te kroge značilnim napisom: »ludi v cerkvenem domu se vrši mikiavževanje, katerega priredi občinska organizacija Kuečega kriza.«
Ta oesedica »tudi« je vsekakor značilna za mišljenje ten ijuoi, ker dovolj nazorno kale, da je K. K. na Jezici vse drugo kot pa bi moral biti in da je njegovo delovanje predvsem usmerjeno v besni mrznji napram aoKoiu in ostanm nacionalnim organizacijam. Seveda pa to ni edina nagajivost. Dne
16.	decemura je odkrila N. O. na jezici spo-minsKo piosco biagopoKojnemu Viteškemu Kralju AieKsandru i. /.eoinitelju, zvečer pa je Sokol v isti namen pouai v soKOlskem domu igro »Hlapce«, 'luui ob tej priliki so se spomnili nasi rdečekrižarji, da je vsekakor potrebno, da tudi oni na ta dan, seveda zopet v cerkvenem domu, predvajajo »Hape-lico na Šmarni gori«, ter so to tudi razglasili potom javnih plakatov. Zal se jim ta namera ni posrečila in tako so morali svojo prireditev preložiti na poznejši čas, kar je edino pravimo. Da je bil ta datum za predvajanje igre z njihove strani gola nagajivost, priča najDOlje rezultat in predvajanje same igre, ki se je vršila teden dni pozneje, pa je v vseh dejanjih doživela popoln tiasko, kar je vsekakor znak, da bi potreboval naš K. K. se mnogo časa, da bi naštudiral to igro.
Smatramo, da je tako postopanje h. K. nepravilno in da ne odgovarja onim ciljem, katerim naj R. K. predvsem služi, ampak da je on danes na Ježici zatočišče onih krogov, ki so svoječasno v raznih katoliških društvih vodili največjo gonjo proti naprednim organizacijam. Apeliramo ponovno na banovinski K. K. in na ostale merodajne faktorje, da napravijo red tudi na Ježici, ker drugače bomo primorani, da ga napravimo sami.
Uazdeljcvanje podpor bednim družinam s strani lt. K.
Pretekle dni je tukajšnja organizacija K. K. obdarovala večje število bednih družin, da jim na ta način vsaj deloma odpomore v njihovi bedi. Do tu bi bilo vse pravilno. Mislimo pa, da občinska organizacija K. K. nima in ne more imeti onega vpogleda v siromašno stanje posameznih družin, ampak bi se moralo v takem slučaju obrniti za podatke na občino, ki je edina v možnosti, da da vse potrebne inlormacije. Toda naš R. K. je šel preko tega ter na lastno pest razdelil darila. Ne verno, na kak način je to R. K. napravil, zdi se nam pa, da je tudi v tem slučaju postopal pristransko ter se ni oziral samo na bedno stanje, temveč najbrže predvsem na politično pripadnost posameznikov.
Radi tega prosimo, da nam občinski odbor R. K. javi, katere družine je s temi darovi obdaroval in v kakšni višini. Ko bomo zvedeli vse te podatke, se bomo na to akcijo ponovno povrnili. Pribijamo pa eno, da R. K. ne sme služiti interesom poedinca in posameznih kast, temveč je on določen za to, da lajša bedo in rane celokupnega naroda tako v miru, kot tudi v vojni. Tega pa po dosedanjem delu ne moremo trditi o naši občinski organizaciji R. K.
Maribor
V MARIBORU JE MOŽ...
Te dni smo imeli tukaj občni zbor neke nacionalne patriotične organizacije. Ko so v dnevnem časopisju izšla poročila o občnem zboru, je narodno zavedna javnost ostrmela ob zasedbi vodilne funkcije po nekem gospodu ravnatelju. Komentarji krožijo po mestu, pravi nacionalisti so hudo razočarani. Znani mariborski nemški dnevnik poje slavospeve. Nima nacionalni Maribor nacionalnej-ših in za to funkcijo primernejših ljudi?
Opazovalec.
PRIMER VERSKE NESTRPNOSTI
Dne 9. t. m. je bila v Mariboru v dvorani Narodnega doma slovenska starokatol. služba božja. Tokrat je starokatoliška cerkev imela redko slavnost, namreč novo mašo. Za to priliko bi imelo peti pevsko društvo »Poštni rog«, ki je prošnji hotelo radovoljno ustreči. Ali glej, 5 minut pred določeno uro pride društveni predsednik javit, da žal ne morejo peti, ker jim je r. k. stolni župni urad zapretil z izobčenjem iz rimske cerkve, če bi peli. Društvo se je zbalo še bolj, da razpade, zato so pismo iz stol. žup. urada upoštevali. Nočemo se spuščati tozadevno v polemiko, pov-darjamo samo dva momenta: 1. odpoved tik pred mašo; 2. nedoslednost rimske (latinske) cerkve, ki prosi za sodelovanje pri petju in godbi drugoverce.
To »konjsko kopito« pa ni bilo zadosti.
V	tedniku »Nedelja« je izšel članek »Po sta-rokatoliški novi maši v Nar. domu«, kjer pisec zlonamerno priobčuje dogme in postanek sta-rokat. cerkve v neresnični luči, da bi splašil svoje vernike pred narodno od papeža ne-zavisno starokatoliško cerkvijo. Tudi tukaj sp ne spuščamo v polemiko, katera izmed obeh ■ode ep ko v katoliške cerkve: ali starokatoliška ali rimokatoliška se naj upravičnejše označi kot krivoverska. To sodbo si naj ustvari razsoden in objektiven človek sam. Pač pa opozarjamo na tozadeven članek, »Slovenska narodna cerkev« v BI. številki našega lista i? leta 1933.
Na kratko konstatiraino samo sledeče: Slov. starokatoliška, oz. hrvaška starokatoliška cerkev živi s pravoslavno cerkvijo v najlepših odnošajih; obe odklanjata rimski primat, v verskem oziru ni razlike. Loči ju le obred; starokatoliška cerkev ima zapadn} obred, vsled česar je ravno med ljudstvoiri priljubljena, od strani rimsko (latinske) katoliške cerkve pa tembolj osovražena. Tudi vlada med starokatol. in pravoslavno cerkvijo praktična interkomunija. Zato ni starokatoliška cerkev ne sekta, ne krivoverstvo, kar v rimskokatoliški cerkvi gospodje dobro vedo, — ali namen posvečuje sredstva.
PO NAŠI Z
Ne mi je bila čubrica, medju dva straka bosiljoku, tuku je bila devojka medju dva mladi deveri.«
Pred hišo se nevesta poslovi od svojih staršev, se prekriža in se z njimi poljubi, potem pa jo na vozu z volovsko vprego, odpeljejo k poroki. Vso pot se razlega pristno narodno veselje, vse prepeva, vse je v cvetju in pisanih trakovih, godci godejo, dekleta pa prepevajo posebne svatovske pesmi, ki jih v preprostem bolgarskem narodu ne manjka. Povsod koder se vozijo svatje, stoje ljudje pred svojimi domovi, prinašajo na cesto vina, posipajo nevesto z žitom in napijajo na zdravje ženina in neveste. Ko pridejo pred cerkev, vzdignejo nevesto z voza, toda ona se brani, dokler ji ženinov oče ne obljubi kakega daru. Še prej pa ji dvignejo k obrazu malega dečka, ki ga ona poljubi in obdaruje s sadjem, ki ga je dobila še na domu. Ko vstopijo v cerkev, je na oltarju' pripravljen hleb kruha, evangelij in kozarec viha, iz katerega si po poroki napijajo. Po končanih obredih se odpeljejo na ženinov dom. Ko se bližajo novemu domovanju neveste, pojo:
»A izlezi, junakova majko, ti ideet u dve rala svato
i	sna ti nositu kako jerebica.«
Ko so domu že prav blizu, prihiti svatom
nasproti ženinova mati in prinese sinovi ženi kruha, soli, vina in nekaj denarja, zato, da
bi ji teh stvari nikdar ne manjkalo. Nato sedejo vsi skupaj k svatbenemu obedu. Ob tej priliki pijejo posebno vino, skuhano s črnim poprom in medom, ki ga nazivljejo »okrop«. Od svatov pobirajo tudi darove za »krst«. Svatovsko veseljo se razvija do večera. Pri večerji pozdravljata poročenca goste, vsakega po vrsti, jim poljubujeta roke in vsakemu na-pijata z vinom. Nevesta jih obdaruje, prav tako pa oni njo. Kmalu pa zazveni pesem:
»Stani, kume, stani,
ti se moljatu mladencite,
vreme jetu da odime!«
Nato se gostje odpravijo domov in poročenca jim v slovo poljubita roke ter se zahva-
lita kumu, ki odide zadnji. Poročena odideta nato spat v izbo, starejše žene pa bede. Toda opolnoči morata poročenca vstati in do prihodnjega torka ne smeta biti skupaj. V torek navsezgodaj povabijo svate na rakijo, ki tudi sami prineso s seboj pijače in jedače. Ko prihajajo v hišo, vlije nevesta vsakemu v roke vode, da se lahko umije, za kar ji mora ta darovati kaj malega za »krst«. Zvečer gredo ženinovi sorodniki na nevestin dom, kjer v spremstvu godcev zapojejo:
»Mama si majka momina, dobro si čado hranila ...«
Za to zahvalo morajo starši hčeri zopet nekaj darovati. V sredo »izvoždatu buljkata na voda,« t. j. peljejo jo k studencu, okoli katerega mora iti trikrat in vanj sipati prosa. Nato izvleče »dever« iz studenca vedro vode, v katero vrže nekaj novcev, nakar nevesta vedro obrne z nogo. Izvlečejo ji drugo vedro vode, ki ga nese domov. Vso pot godejo godci, ona pa poljublja vsem roko. Doma je spet gostija, vsi plešejo in pod noč se razkrope vsak na svoj dom. Počasi se nova gospodinja navaja novega doma. V petek pa povabi dever ženina in nevesto na obed in po nekaterih domačih obredih ostaneta poročenca vso noč na njegovem domu.
Marsikje pa je še ohranjena »otmica«, zlasti v slučajih, ko starši z ženitvijo niso zadovoljni. Drugod pa je zopet v navadi, da mladeniči enega sela otimajo dekleta iz drugih sel. Tudi običaji, kakor smo jih zgoraj navajali niso povsod isti in se v potankostih ponekod med seboj razlikujejo. Vendar pa po svoji enotnosti ali sorodnosti kažejo svoj prvotni in neokrnjeni slovanski izvor.
Lošnik:
kunibert SLOHMANNSCHEGG
Kunibert SIShmiinnschegg je potomec čistokrvnih slovenskih staršev. Oče je bil Janez Slemenšek, rodom iz Slov. goric, slovenski kmečki fant, ki je pod Avstrijo služil vojake in tam avanziral za »cugsfirerja«. Ko je postal »feldvebel«, so se pokazali prvi
E M Lil
Gospodom iz rim. kat. stolnice oz. do-piscu v članku »Nedelje« pa naj bo povedano: V Jugoslaviji vlada hvala Bogu enakopravnost vseh priznanih cerkva, zato si bo smel danes svoboden Jugoslovan izbirati: ali z Rimom in Vatikanom k Bogu ali k Bogu brez Rima in Vatikana. Mi nikogar ne ogrožamo, a si ne bomo tudi nikoli pustili, da nam rimski in vatikanski eksponenti mečejo polena pod noge na tak način kot zaključuje zgoraj omenjeni članek v »Nedelji«. To si naj ti gospodje zapomnijo in naj ne hodijo predaleč, sicer se bomo poslužili drugih pa povsem izdatnih in legalnih sredstev; nismo namreč v »vojvodinji Sloveniji« klerikalnega kova, temveč v kraljevini Jugoslaviji. Fr. Š.
Trbovlje
Poslovanje Omladine NO je ponoven dokaz, da trboveljski revirji niso tako črni, kot si jih mnogi predstavljajo, pa tudi ne tako rdeči kot si nekateri mislijo. Res je, da se najdejo ljudje, ki so nam nasprotnega mišljenja, toda s časom bo tudi delovanju teh ljudi zbrisana sled, kot se je to že zgodilo po drugih večjih industrijskih krajih. Ni naša naloga, da presojamo morebitno moč raznih nam neprijaznih organizacij. Želim poudariti samo to, da naj nihče ne izgublja dragocenega časa, da bi nas identificiral z raznimi društvi, s katerimi nismo mi niti najmanj v sorodu. Razgovori o naši nezavednosti iz teh ust so prav neumestni. Delo NO je koristno ne le državi, temveč predvsem tudi narodu. Slabe govorice o naših namenih so razširjene s strani raznih neodgovornih elementov ter so lažnive. Mogoče bo še kdo trdil, da se zbiramo v vrstah Omladine NO samo delavci. Ta naj ve, da smo mi tisti napredni delavci, ki se zavedamo svojih nacionalnih in socialnih dolžnosti.
Zaman se veselite svojih dejanj, ker ta ne bodo rodila sadu, kajti volja poedinih članov ONO je neomahljiva. Nadaljevali bomo delo, ki je naša sveta dolžnost in svesti smo si zmage!
V	vrste, nacionalna mladina!
Jože Draksler, starešina Omladine NO.
Beltinci
Na dopis Beltinci-Prekmurje, objavljenem v štev. 43. »Pohoda« z dne 28. Oktobra 1984, odgovarjamo bratu štiriletnemu starosti bel-tinškega Sokola sledeče:
Br. ing. Fran Mikuž je bil od 1. 1925. do 1934. član Sokolskega društva Beltinci. Vsa leta je izvrševal vse dolžnosti, ki jih nalaga sokolska organizacija svojemu članstvu, vestno in točno. Kot dober »Sokole se je zavedal1, da bi s poverjeno mu funkcijo sprejel nase dolžnosti. Ker je bil prepričan, da mu njegove stanovske dolžnosti in vsestranska zaposlenost ne dovoljujejo intenzivnega udejstvovanja drugod, se je na občnem zboru vedno odrekel določenim mu funkcijam. Vedel je, da je funkcija na papirju brezpomembna in škodljiva.
Brat starosta je v svojem poslovilnem govoru omenil med drugim, da izvršuje največ-je nacionalno delo oni, ki vestno izpolnjuje svoje stanovske kiiolžnasti. Tako tudi je. V
znaki njegovega dostojanstva, da se je odslej pisal le še Slemenschek. Kot »langerdi-nender-feldvebel« je dobil certifikat za civilno uradniško službo ter postal davčni uradnik v nemčurskem mestu, kjer sta imela glavno besedo Šullerajn, Siidmarka in nemški Volksrat. Tudi Slemenschek je prišel v krog tedaj edino mogoče in nobel nemčur-ske družbe, kjer je bil kult Votana na višku. Tekmovali so, kdo je večji Nemec in bolj rasno čist. Nič ni motilo, da je bilo 99‘9% članov te nemške družbe slov. odpadnikov. Neki nemški profesor je takoj znašel teorijo, po kateri se je dalo dokazati, da je vsako slovensko ime imelo germanski koren. Le nekaj črk več, pa je teorija tega profesorja tudi na zunaj bila povsem jasna in pribita. Na primer: Slemenschek je prav za prav nordijsko-neinško ime, bržkone kakšen stari vitez Gustav Adolfove vojske, ko se je potepala po vsej Srednji Evropi. To kaže brez dvoina začetni zlog Slo—mann — je v zvezi z nemškim Mann — mož in scheggi so baje bili posebno odlične vrste vitezi, ki so imeli to predpravico, da so samo oni smeli ob gotovih, posebno svečanih prilikah na čast Votana zaklati darilnega bika. Ergo: Slomann-schegg je najpristnejše germansko ime in je bil k. u. k. Steueramtsoffizial tudi zelo ponosen na to razkritje. Smatral je za častno dolžnost, da svoje nordijske rase ne pokvari. Zato se je poročil z lrmgard MahschietschSgg, hčerko Antona Mešička, mesarja in gostilničarja v istem mestu. Hans Slohmannschegg und lrmgard Maschietschogg empfehlen sicli... je stalo na poročni karti. Ali je vladalo v Val hali vesel je, ko je bil položen temelj novi germanski sipi. Iz tega zakona se je rodil sin edinec Kunibert SIShmftnnschegg; odgojen je bil popolnoma v duhu svojih germanskih prednikov, dovršil gimnazijo ter znal po položeni maturi samo nemški, in to v žargonu nemščurskega mesta, slovenski pa samo: prmejduš avha in mačka ftiča Iresen. Pri tej izobrazbi ga je zalotila svetovna vojna, v kateri je avansiral do lajtnanta in bil kot tak tudi sprejet po svetovni vojni v jugo-, slovansko vojsko kot rezervni poročnik. 16
delu za kmeta je br. ing. Mikuž to izvrševal v polni meri.
Bratje in sestre, ki so br. ing. Mikuža poznali kot dobrega Jugoslovana in iskrenega brata, so mu priredili skromno odhodnico v prepričanju, da jo kot pravi »Sokol« zasluži. Zakaj mu jo niso priredila druga društva; ni naša zadeva.
Pisec omenja, da se je na poslovilnem večeru rabilo preveč »titelnov«. Vprašamo pisca, kako more to trditi, saj sam vendar ni bil navzoč.
Članek v »Pohodu« je izraz osebne aniržnje in nam je zelo žal, da se je tako daleč spozabil pisec, naš brat, funcionar in celo bivši starosta.
Uprava Sokolskega društva Beltinci.
Vič
Vič, 19. decembra.
Viške nacionalne organizacije so bile z dopisom dne 1. novembra t. 1. obveščene, da se je na Viču ustanovil na pobudo najmlajše nacionalne organizacije v občini, t. j. na pobudo društva »Boj«, pripravljalni odbor za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom viške fare. Kakor je to iz dopisa razvidno, je to obvestilo povzročil članek v »Slovenskem Narodu< z dne 25. oktobra t. 1. P°d naslovom »Spomenik padlim vojakom na Viču«.
Viške nacionalne organizacije so z začudenjem vzele na znanje v tem dopisu sporočen sklep pripravljalnega odbora, da se vse v cit. članku »Slov. Naroda« navedene organizacije pismeno vprašajo, če se z navedenim člankom strinjajo in če so za ta članek že v naprej vedele. Ne glede na to neosnovano insinuacijo so se viške nacionalne organizacije pri tozadevnem razgovoru 8. novembra t. 1. soglasno izjavile in pripravljalnemu odboru sporočile sledeče: »Povsem smo pripravljeni sodelovati pri tej započeti akciji. V svrho iskrenega skupnega dela pa smatrajo viške nacionalne organizacije za potrebno, da pod-vzame pripravljalni odbor korake, ki so pri sličnih pietetnih podvzetjih običajne, predvsem, da se dosedanji pripravljalni odbor preosnuje v tem pravcu, da se iz vseh k sodelovanju vabljenih društev in organizacij sestavi definitiven delavni odbor, v katerega naj se pritegne poleg zastopnika cerkvene občine tudi predstavnik politične občine.«
Ta naša dobrohotna pripravljenost pa glasom odgovora pripravljalnega odbora z dne 1. t. m. ni našla onega pričakovanega odziva, ki bi omogočil naše iskreno sodelovanje pri tej pietetni akciji.
Viške nacionalne organizacije so bile zaradi tega dolžne, da ponovno razpravljajo ter so prišle na razgovoru 18. t. m. do sledečega zaključka: iz dopisov pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim vojakom v*" ške fare so viške nacionalne organizacije d°~ bilo vtis, da njih sodelovanje ni zaželjen°: Zaradi tega viške nacionalne organizacije P1* tej akciji v nobenem oziru ue bodo sodelovale.
Ta zaključek sporočamo viški javnosti in vsemu članstvu viških nacionalnih organizacij, ki naj si sami ustvarijo sodbo, kdo z vso doslednostjo ruši vsako še tako idealno zamišljeno skupno sodelovanje.
Viške nacionalne organizacije.
jr|yi $«imo o«l naročnine I
let po prevratu se njegovo znanje slovenskega jezika ni premaknilo na bolje. Čeravno ima Kunibert zelo dobro službo v tovarni in sliši mnogo slovenskega jezika na ulici in v uradu, mu ni bilo dano, da bi se omehčali njegovi z nordijskim ledom obdani možgani in navzeli nekaj več besednega zaklada iz jezika njegovih slovenskih prednikov. Kunibert ostane zvest tradiciji in vzgoji in se mu godi tako kakor njegovemu očetu, ki v starosti tudi ni znal več slovenski, čeravno je kot mladenič znal samo slovenski. Kunibert ostane pač Kunibert in topo živi naprej. Za njega se ni nič spremenilo in se mu god1 kot Francu Jožefu, apostolskemu veličanstvu, ki je mislil, ko je padla trdnjava Przemisl v roke Rusov, da še zmeraj traja rusko-japon-ska vojna. Če so potrebne kašne formalitete« ki jih zahtevajo te ali one oblasti, jih Kuni' bert odpravi z lojalno flegmo: »Bos bilst, m us zajn!«
In je Kunibert moral tudi na zakletvo pred kratkim, kakor vsi drugi rezervni ofi' cirji. Pa Je moral napisati to zakletvo. Pa j® bilo to preveč za Kuniberta. Pisal je prvh‘> drugič. Ko je pisal sedmič, je bil že malce nervozen. Zopet ni bilo prav. Če je pri pr vij! izdajah svoje pisane zakletve zagrešil bolj malenkosti, da je napravil eno piko preveč, ali zamenjal kljuke in delal napačen razpored pisanja, so mu začele pri osmem piša-nju manjakati cele besede. Ko je pisal pe ' najstič, je zopet pogledal narednik in u8°‘9T vil, da manjka eno podpičje — zapletljaj-kde ti bre zapetlaj? In je pisal Kuniber petnajstič ter promptno napisal in lzP*.8“i ; da če verno čuvati zapetljaj«. Ni vedel, ' je to, pač pa je izpisal celo besedo, kakor J je slišal od narednika. Kunibert je zato pi šestnajstič, toda iz čela so mu tekle ta srage, da se je vsem smilil. Roke so se g tresle, da to, kar je napisal, sploh ni buo čitljivo. Osenmajstič je poskušal	__
toda ni mogel — Padel je v omedlevic nesli so ga v špital —
Lieb Vaterland inagst ruhig sein, Kunibert ist auch dabei!
*POHOD<
Strani 5■
Razno
Ježica
Ježica, dne 28. decembra 1934.
ir k	atentat,	katerega	žrtev	je 9. ok-
ora t i postal v Marsej-u naš Viteški Kralj ^eiksander I. Z&dtnitelj, je globoko pretresel ^ jugoslovanski narod. Tudi Ježica je ob-utila bridko bol nad to težko izgubo svojega vladarja. Da se vsaj na skromen na-°®<ialži Njegovemu velikemu spominu, je 0tukajšnji pripravljalni odbor Narodne ^Gorane, da vzida na narodni šoli na dan
.	_ neučakanega rojstnega dne spo-
minsko ploščo z Njegovim nesmrtnim posve-0311 »Čuvajte mi Jugoslavijo!«.
iz	V ve^c>s^* 135 X 35 cm, izdelana
podpeškega marmorja, je delo domačega amnoseka g. Novaka. Potrebna sredstva so «t	Narodne odbrane, da so se krili
? I Oski) ki so bili v avezi z izdelavo in vzidavo Ie spominske plošče.
Dnia 16. dlecembra na predvečer Njegove-Ustnega dne se je zbrala kljub slabemu omenu popoldne ob 3. uri pred tukajšnjo ohtt ve^°S^ava množica prebivalcev naše 'da prisostvuje svečanemu odkritju pominske 'Plošče. Svečanosti je med drugim ^ostvoval tudi zastopnik komandanta ja av® ,e divizijske dblasti g. pukovnik 8to-4 novič, nadalje prosvetni referent banske prav® g. Miler Ivan, ki je obenem zastopal tvvu •s,^es^o načelstvo, nadalje so prisostvovali dru' ^°kolsko društvo Ježica, Strelska 9WUXa’ za®t(>Pnik občine, zastopniki učitel j-z^0ra yl Ježice iu Črnuč s celokupno ^ mladino, gasilski četi Ježica in Stoži-
>	krajevni šolski odbor, zastopniki Strojne 'ruge iz Savel in Ježio3, Kmetijske podlruž-_ ®®> združeni pevski zbori »Zora«, cerkveni ki zbor ter osmerka, zastopniki orožni-
ške stanice ter pošte, ter še mnogo drugih predstavnikov raznih organizacij.
Pozdravni govor je imel predsednik pripravljalnega odbora N. O. brat Bucpolini, ki je v kratkih besedah pozdravil zastopnika naše hrabre vojske ter ostalih korporacij ter obrazložil pomen vzidave te spominske ploščo, nakar je raz isto Slan Narodne odbrane odtrgal prilepljen papir. Brat Buccolini je s primernimi besedami izročil ploščo v varstvo učiteljskemu zboru in šolski mladini Po govorni brata predsednika so združeni pevski zbori zapeli poidi vodstvom brata Grmeka pesem: »Umrl je mož!« Zastopnik Narodne odbrane ter občinskega odlbora sta nato položila ob ploščo krasne vence iz svežih nageljev, nakar je brat šolski upravitelj prevzel v imenu učiteljstva in šolske mladine to ploščo, na kateri je z zlatimi črkami vrezana nesmrtna oporoka blagopokojnega Kralja Aleksandra I.: >Čuvajte mi Jugoslavijo« ter datum Marsej 9. oktobra 1934, — Aleksander I-« v svoje varstvo.
Šolska imladina iz Ježice je zapela »Naprej zastava slave!«, nakar sta sledili dve pa-triotični deklamaciji mladega šolarčka in šolarke. Šolska Mladina iz Črnuč jc pod vOd'r-stvom svojega upravitelja lepo zapela »Mar-širala«, nakar je povzel besedo brat dr. Ce-puder, predsednik Oblastnega odbora N. 0. v Ljubljani. V daljišem govoru je objasnil prisotnim velikanski pomen in zgodovinsko vrednost tega kratkega besedila nesmrtne oporoke, ki bo šlo od ust do ust, saj je bila izgovorjena v zadnjih hipih, ki so bili še dani temu heroju na razpolago. Ni mislil na svojo ženo, ni mislil na svoje otroke, mislil pa je ta naš veliki Kralj na svojo domovino in svoj narod, ter izgovoril takrat, ko je ie odhajal na drugi svet poslednje besedle: »Čuvajte md Jugoslavijo!« Ti draga mladina, ko stopaš dan za dnem v to zgradbo, v kateri dobivaš
znanje, v kateri se učiš za bodočnost in življenje, spomni se vsakokrat in pogled na to sveto desko, katero je vzidala Narodna odbrana, ter sleherni dan ponovno obljubi, da boš zvesto čuvala Jugoslavijo. Beaede brata predsednika so na vse prisotne naredile najgloblji vtis. Marsikatero oko ni moglo vztdir-ževaiti solz. Nato so ponovno združeni pevski zbori in z njimi vsi navzoči zapeli »Bože pravde«.
Oeprav 90 slabo vreme in silni nalivi motili impozantnejšo udeležbo, vendar je tudi ta udeležba s strani naših občanov pokazala, da se dobro zavedajo izgube, ki nas je zadela s smrtjo tega največjega sina jugoslovanskega naroda.
Narodna odbrana bo tudi v bodoče kot do sedaj vedno pazila in skrbela za to, da bo naš narod v edino in v čim več jem številu hodil po onih potih in onih smernicah, katere nam je začrtal naš neumrli gospodar. Zaklinjamo se, da bomo tudi v bodoče kot do sedaj in za časa Njegovega življenja čuvali Jugoslavijo ter skrbeli in delali na to, da bo postala pod mladim vodstvom Njegovega sina Kralja Petra II. še silnejša in močnejša.
Beograd
NAŠI JAVNOSTI!
Prijatelji naše organizacije nam javljajo, da neke osebe in podjetja zbirajo oglase in prispevke za Narodno odbrano in njen tisk, ter pri tem izjavljajo, da so za to pooblaščeni.
Prispevke za Narodno odbrano zbirajo samo njeni odbori in samo v gotovih dneh, toda le z dovoljenjem pristojnih državnih oblasti in Središnega odbora Narodne odbrane (čl. 27 pravil Narodne odbrane).
Zbiranje oglasov in predplačil za tisk Narodne odbrane smejo, poleg odbora Narodne odbrane (čten 27 pravil
ni pooblaščenci, z dovoljenjem Središnega odbora Narodne odbrane, sedaj gg. Ljubomir Radovič in Radmilo Dordevič.
Vse rodoljubne meščane prosimo, da to vpoštevajo in, da vsakega, ki bi se v taki vlogi pojavil, prijavijo najbližnji državni oblasti in obveste o tem Središni odbor Narodne odbrane v Beogradu.
Ljubljana
VSEM VČLANJENIM DRUŠTVOM ZKD
V	LJUBLJANI!
Dne 6. januarja 1935 ob 9. uri dopoldne se bo vršil redni občni zbor ZKD Ljubljana v Zvezini predavalnici, Kazino, II. nadstropje.
Dnevni red občnega zbora je sledeči:
Dopoldne;
1. Nagovor predsednika.
2. Volitev verifikacijskega odbora.
3. Poročilo Zvezinih funkcionarjev in sicer tajnika in blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Volitev.
6. Slučajnosti.
Popoldne
se vrši delo v sekcijah:
a) predavateljska sekcija, ki jo vodi dr. Mihelak;
b) kino-sekcija, ki jo vodi g. Mann Franc;
c) odterska sekcija, ki jo vodi g. Špicar m Pogorelec;
č) meddruštvena sekcija, ki jo vodi gosp. dr. Bajič.
Vsako društvo oziroma organizacija, ki je redni član ZKD, ima pravico poslati na občni zbor 1 delegata, ki ima 1 glas.
Pristop k občnemu zboru in pravico glasovanja imajo vsi člani, ki so poravnali do občnega zbora članarino za leto 1934. Zato opozarjamo vsa društva, ki še niso izpolnili svojo dolžnost, da to čimpreje store.
Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"?
SrečnoJjT_plodovitoJetoj935^elM/sem^vojim_6lanom, oglaševalcem in jugoslovenskim gospodarstvenikom
________________________________Gospodarska	akcija	NO	„Svoji	k	Svojim“l
Ultcalun
žarnica
V OEKALUMENIH
Do 20% več svetlobe I HTEVAJTE JO POVSODI
Blizu 200 let na tukajšnjem trgu vodilna tvrdka
Kal vse dobite pri nas?
Damske torbice Damsko perilo Moško perilo Ovratnike Samoveznice Nahrbtnike
Pletenine
Trikotažo
Nogavice
Rokavice
Aktovke
Porcelan
Steklo
Damsko konfekcijo Damske plašče Kuhinjsko posodo Kuhinjske potrebščine Turistovske potrebščine Toaletne potrebščine Otroške igračke
Predpasnike
ČEVLJI VSEH VBST IZ LASTNE TOVARNE!
Trgovska hiša
Ant. Krisper, Ljubljana
Stritarjeva ul. 1 -3 TEL. 22-29 Mestni trg 26
CI KO PHA
Naš pravi domači izdelek!
Kupujte
moška
oblačila!
O LUP
tfubljana, Stari trg 2
V E L I K A ZALOGA
sukenj, oblek in perila Po konkurenčnih cenahl
^gotovljeno v lastni delavnici Splošno znano po okusnem kroju in trpežni izdelavi
Va8e gealo naj bo:
Podpirajmo a°mačega obrtnika!
Hu&edus
milo.
MILO
in
liHl
Union
pcathi pcahU
sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KAPITALOM in domačimi delavci in nameščenci.
Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnja.
Kupu/fe same res domače izdelhel
JAVORNIK §
MESARIJA
Izdelovalnica vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Lastna moderna hladilnica
PREKAJEVALNICA
DELIKATESE
LJUBLJANA
DOMOBRANSKA CESTA ŠTEV. 7 Telefon 81-57
W0LF0VA ULICA ŠTEV. 12 Telefon 27-03
Miroslav Matelič
Veselo in srečno novo leto želi vsem članom Narodne Odbrane in vsem jugoslovenskim nacionalistom Oblastni odbor NO v Ljubljani
Veselo in srečno novo leto želi vsem jugoslovenskim Omladincem
Banovinsko Starešinstvo ONO v Ljubljani
Veselo in srečno novo leto želita vsem dopisnikom, naročnikom in čitateljem
Uredništvo in uprava »Pohoda«
Veselo in srečno novo leto želi vsem borcem viteških sekcij
■m
Oblastno čelništvo NO v Ljubljani
Mnogo sreče in uspehov v letu 1935 žele!
Iz Ljubljane
I. Bonač
trgovina s papirjem, pisarniškimi in tehničnimi potrebščinami Selenburgova ulica 5
Bujas Martin
šibeniški vinotoč Prešernova ulica 5
Deržaj Rudolf
komisija Kolodvorska ulica 28
Motoh Bogomir
špecerija, špec. trg. kave in čaja Vodnikov trg 5
Krisper Ant.
Trgovska hiša Mestni trg 26 — Stritarjeva ul. 1—3
Možina Ivanka
modni salon Igriška ulica 3
Oblat Aleksander
trgovina vseh vrst čevljev Sv. Petra c. 18, tel. 2435
Dobeic Osvald
veletrgovina galanterije in pletenin Pred škofijo 15
T. Eger
modna trgovina Sv. Petra cesta 2
Hafner Rudolf
drogerija in trgovina z barvami in laki Celovška cesta 61
Olup Josip
obleke in perilo Stari trg 2 — Kolodvorska ul. 8
Pauschin Alojzij
zaloga stekla in porcelana Wolfova ulica 6
Hann Franc
parfumerija na drobno in debelo Sv. Petra cesta 13
Ivan Perdan nasledniki
špecerija na debelo in drobno Krekov trg 11
Hribar Dragotin
tvornica pletenin Zaloška cesta 14
Pišek Anton
trgovina s špecerijo Rimska cesta 5
Javornik Ivan
mesarija, delikatese, prekajevalnica Domobranska c. 7, Wolfova ul. 12
3157	tel.	2703
Prelog Karl
galanterija, modno blago, nogavice, volna Gosposka ul. 3, Židovska ul. 4, Stari trg 12
Jesih Jakob
mesar Florjanska ulica 42
Pristou & Bricelj
specialni artistični atelje za črkoslikarstvo Resljeva cesta 4
Kavarna »Nebotičnik« Ljubljana
Sitar & Svetek
graverski zavod Sv. Petra cesta 18
Kavarna »Viadukt« šmartinska cesta
A. & E. Skaberne
veletrgovina manufakture Mestni trg 10
Kolar Slavo
elektro-zaloga Tyrševa cesta 22
Slamič Franc
velemesarija, tvornica mesnih izdelkov in konzerv
Gosposvetska c. 6.	—	Prešernova	ul.	5.
KOLINSKA TOVARNA Ljubljana
Prodajalne
»SOKO«-obleke
Sv. Petra c. 23, Celovška c. 63
J. Kopač & Co.
svečarna Celovška cesta 32
Krečič Ana in Pavel
gostilna in trgovina Vidovdanska cesta 1
Stegnar Ivanka
modistovski salon Stritarjeva ulica 9
Škorjanc Filip
špecerija Slomškova ulica 9
	
Vlada Teokarovič & Komp. manufaktura Gradišče 4 — Erjavčeva 2	Urbanc Feliks 1 en gros manufaktura en džtail Sv. Petra cesta 1
»TESLA«-žarnice	
Pančevo — Ljubljana	Legat 1 špecerija, delikatese, zajtrkovalnica MikloSKeva cesta 28 1
M. Tičar veletrgovina s papirjem Selenburgova ul. 1, Sv. Petra c. 26	
Verlič Josip koloniale en gros en dčtail Tyrševa cesta 31	LUTZ Jngolutz družba z o. z. Ljubljana VII., tel. 32-52
Vzajemna zavarovalnica Ljubljana	
Ti»naine Ivan	
»Jadran« kemični proizvodi Ljubljana-Moste	Z Jesenic |
Iz Zagorja	Novo otvorjena trgovina z manufakturo in perilom Brejc Franc Jesenice
Lojze in Tinca Bazel strojno pletenje Zagorje ob Savi	
	Priporoča se trgovina in krojaštvo Gogala Ivan Jesenice
Mrnuh Lavoslav trgovec Toplice pri Zagorju	Modna trgovina Košir Jože TIVAR-OBLEKE Jesenice
Ivan in Pavla Drnovšek gostilna Zagorje ob Savi	
	Trgovina čevljev — lastnega izdelka Pogačnik Josip Jesenice
Fincinger Ognjeslav kovaštvo Šklendrovec pri Zagorju 1	Pekarna Poženel Stanko Jesenice
	
idvid lit j dimu mu mesar, prekajevalec in posestnik Zagorje ob Savi	Iz raznih krajev
	
Vrstovšek Ljudmila trgovina z mešanim blagom Kisovec pri Zagorju	»HUBERTUS« Coljo
	
Viktor Muller trgovec Zagorje ob Savi	Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje
Bleiweis Franc trgovina z mešanim blagom Izlake pri Zagorju	• .//.-'j'.,. Industrija platnenih izdelkov d. d. Jarše, pošta Domžale
Ureja odbor. — Odgorarja Ib iidaja «a Narodno obrambno tiskovno »adrugo, r. a. a o. a.
. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi ▼ Ljubljani.