Katoli&k cerkven list.
List
V cetertik 12. prosenca 1854.
T
rčaj III.
HT o v o let o.
Srečno smo še doživeli Novo leto. Božji dar; Budimo ga le veseli. AI j p rede iz ni ]*a nikar: Se je liali. de It' ne bilo Mnogim staro se posilo.
Dolgo m- nam zdaj zazdeva, lliiro pa ko plir leti. Naglo bos se staral, reva, l'e te smeri ne pokosi: Novo leto zopet bode Staralo elo vse narode.
Novo leto je res novo. Staro vender bili zna: (■resniku bo žc gotovo, l'e grešiti ne neha: Staro IiiiiIo poželenje Pase v svoje pogubljenje.
Ne bo novo xapra\Ijivcam. — Se dolgovi starajo. Tud' ne novo /ganjepivcain -Se jim roke tresejo; \ novim letu vsi lenuhi Hojo stari potepuhi!
I.akomnikam. oderlnikam Novo lelo ne disi. Staro \>>tni tim krivicnikaiu Poželenje v sercu tli: I.e po »oiriiii bojo derli Keveže. morivci verli.
Starši nad otroci bojo I'uli manj. nad /.'vino bolj, (Gospodar družino svojo Pustil bo per svoji volj': De le delajo vsi pridno. Naj greše se ti>|jk nevidno.
(»h! otroci, terde buče. Bojo. kot v starini let", — Ze se tak' na svetu snce — Bolj. ko molil', aenuli klet', Jedli radi iu igrali. Dobriga pa malo znali.
Tud' mladost bo se norela I.e po starim, slepa vsa, \ poželenju bo gorela Za sladno»l tega »veta; Ponočnjaki pa lotili. Duše satanu lovili.
I.ispanje v novim letu. Trapa*io. pohojsljivo. lin o»lalo »»: n.i »vetu . kakor je ze v Marini b'lo: \ es za»luzek le za cape Bo.l o dale »tare trape.
O. ljubezen bo dremala.' Vlalo bo miru sledil'. Nevosljivo>t razdajala. Kazpertije »trup razlit'. To/.be. pravde, te po*a»(i Bojo imeli »e |e v časti.
Nov ga leta ne poznajo Ljubljenci lega sveta. Stare »Voje »ege iniajo. \ prasajo mar za Boga? Kakor >o. bojo irapali. Prot peklo jo naglo žgali.
Podueenje pa »varjenje Bo na »kalo padalo. Mlaeno. merzlo v»e življenje. \ era »laba ostala bo: Majhno bo pa le »levilo Jih zve»tn Bo^ii »lu/.ilo!
Novo leto rado okrta \ sim obilno dobriga. Starim se nektere leta. Mladim »ilo»i njih zelja: .Mnogotere bo goljtalo. Za »ladko»t grenkolo dalo.
N novim lelo kruli boš jedel \ polu obraza kakor v lan . Ni ga raja. bo«, /e zvedil. Ne na zemlji, moj kristjan. Solz dolina bo. je bila. B-I terpljenja dost rodila.
Malo bo b* v novim leto \ novo vidil dobriga. Stara šega »e na svetu Bo o»tala. »laba \>a. Bojo v časnim napi -dvali. I'a za dušo zad ostali.
Novo leto bo le novo. I'e. pobožni, bolj goriš. IV »e. grešnik, za gotovo K Bogu verne*, »pokoriš; l'e po verim za»lu/.eiiju Hrepenimo v tem življenju.
J. Burja.
PrcgniUniijc kntol. errkvc v lladini.
//. \ etiki škof Herman I i kori, baron Sten tje t, mestni rottja h aro t Hnrycr.
V le j deželi so slavne toplice r lin ti c ii-Katic n**, kjer čez 5IKIO katoliških prebivavcov stanuje. Iloo jc ta kraj s peschiiimi dobrotami po-/.ctrnal. za tcjja voljo hodi tje iz cele Kvropc veliko ljudi zdravja iskat, veliko jih pa tam najde smert svoje duše. Tukaj so namreč igre za denar, ktere Francoz llena/.ct od deržave v na-
j eni i ima. Koliko ljudi je že v teh igrah ob vse pcršlo, koliko njih, kteri so tam tavžente in tavžente zakvartali, si je v obupnosti življenje vzelo! Večkrat je verli badenski katoličan baron Andla\v per zboru v mestu „Karlsruheu govoril, prosil, de bi vlada nehala to jamo razbojnikov podpirati in terpeti. Pa ni bil uslišan. — Pred kakimi 7 ali H leti sta sc bila v „Karlsruhe" dva dvor-nika, menjevavcc Haber in veliciga vojvoda častnik Sarahaga, hudo razperla, in se dolgo po časnikih sramotila in na dvoboj klicala, pa nobena vrad-nija ju ni liotla umiriti. Sarahaga je bil od nasprotnika ua zadnje ustreljen. — Badenska vlada je vse cerkveno premoženje v last vzela, kakor je nekdaj Jožef II. storil, od tod pride, de duhovni tam ravno tako kakor vradniki od nje plačo dobivajo. Iz svojiga ni ona nikoli nič za cerkvene potrebe dala. ampak le posamezne dodatke iz cerkvene matice sem ter tje dovolila: vse, kar lladen da, so komaj obresti tega, kar je ona od opatije Salem ske in sv. II laž a vzela. I>o vsih far, ktere so bile nekdaj pod patronatam odpravljenih opatij, si vlada pravico patronata perlastuje. In kakšne može je ona nar raji fajmostre volila, je
Iiriea fara sv. Avguština v Konstanzu. Tukaj je >il od nje postavljen že pred veči leti preupiti Dominik Kuenzcr. Ta nesrečnež, kteriga je llog iz tega sveta lani vzel, je svojo farno cerkev dal, de je švajcarski in badt-nski zbor za godbo v nji svoje godbe imel. Dn jc tolikokrat iz fare šel in se drugot mudil; v kalviuskiui mestu SchafThausenu je bil Kuenzcr predsednik rogovilskih sliajališ za cerkvene prenaredbe. Ko je bil liottek sv. cerkev očitno zaničevaje umeri, mu je Kuenzcr prav slovesne mertvašiiice obhajal. Veliki škof ga je svaril, pa zastonj. Veliko cerkveno svetovavstvo ga je močno čislalo in tako podpiralo, de je poprejšnji veliki škof Ignaci Demeter zdihoval: ,.\ič ne morem storiti, vlada mijc* roke in noge zvezala". Duhovnima Laiihisu in Maicrju je bilo od veliciga škofa stirkrat /ažugano, de bota od duhovnih o-pravil in katoliške cerkve odločena, ako ue bota jcnjala vladi v stiskanje cerkve služiti. Zdaj sta obedva cerkvena velika svetovavca.
Vestfalsko pomirovaujc odi. 164* spozna, dc imajo v Nemčii katoličani, Lutcrani in Kalvinci enakopravnost: še bolj poterdi to XVI. člen pogodbe nemške zveze od I. 1815. Avstria, ktera ni tem pogodbam podveržena, ne dela razločka; sej je poslednje leta več protestantov na visoke šole poklicala. Saksonska kraljeva rodovina je katoliška in sv. cerkvi zvesto vdana: ali dežela jc luteranska, in to je vzrok, de so per dvoru en pridigar. dva dvorna kaplana in en učenik za mlajši ude kraljeve rodovine katoliške vere, drugi dvor-niki pa no protestanti. Bavarsko ima svoje pro-testanško vseučilišč v Erlaugenu. pa tudi v Mona-kovim je \eč učenikov nekatoliških, kakor Licbig, preupiti Kariere in drugi. Katoliške vlade toraj ne delajo protestantam zadrege. Ali pa smejo katoličani od protestantskih vlad to reči? Odgovor da Meklenhurško in zdaj Hadensko.
Na lladciiskim gospodari zdaj pod naslovam ..vladni princ- (Priiiz-Kegent) Friderik Vilhelm rojen I. 1826. Do njega in do njegove vlade je veliki skof s prošnjo se obernil, de bi njeoiu kakor viksitmi pastirju ne branili več svoje cede po zapovedih sv. cerkve vizati. Kavno to so storili tudi njemu podveržeui škofje v Botlenburgu, Liui-burgu, >lain/.u in Fuldi. Prošnja ui bila uslišana.
— Veliki škof viditi, de pravice ne doseže, opomni cerkvene svetovavee, de jih bo mogel izobčiti, ako ne jenjajo od svojiga cerkvi nasprotnica vtikanja v škofovske pravice. Spet zastonj, ti se izgovarjajo, de delajo po vikših poveljih. Veliki škof pošlje v Konstanz na Kuenzerjevo mesto fajmoštra Henslerja, kije v Konstanzu rojen in vse hvale vredin mašnik. Vlada pa naziaai, de ga bo p« policajih spodila, ako tje pride. Peršel je tje dvakrat in vselej ga je vU«U spodila, zadnjič 4. grudna pretekliga leta. Nadškof oznani, de bo on pretehtoval mladenče, kteri želijo v semeniše priti, ker ima le on pravico jih žegnati in njih vrednost za duhovski stan presoditi. Zdaj pride v Freiburg katoliško keršeni deržavni svetovavee baron Ste n-gel. de bi škofa od imenovanih sklepov pregovoril. Njegova obnaša pred 81 let starim nadškofam opomni močno na to. kako de se je I. 1809 general Badet obnašal pred Piani VII. Vlada zapove, de se ne sme noben nadškofov razglas oznaniti in spolniti, ako taistiga od nje postavljeni komisar — v Freiburgu mestni vodja Kami Burger, tudi po katoliško keršen. ne podpiše! Vsim tiskarnijam po Badnu je prepovedano, kaj natisniti, kar od nadškofa pride. Ali memo vsiga tega početja so svoji cerkvi zvesti pastirji 13. listopada izobčenje nad-svctovavcov in Burgerja v cerkvah glasno prebrali. Tako v mestu ,,Karlsruhe*4 pred očmi vladarja in ministrov kaplan H61I, v Freiburgu kaplan Kaestle itd. Vse je zdaj vlada v ječe potakniti ukazala. Več žandarjev se je branilo te, nar bolj spoštovane dušne pastirje kakor hudodelnikc v ječo vodili, druge, ki so to storili, je razdražena množica briče zmerjala. Tatove in ubijavce obišejo z vikšim pervoljenjem ljudje v ječah. Kaplana Kae-stle-ta so hotli stari nadškof v ječi obiskati,— pa jini ni bilo privoljeno. Veliki namestnik Buchegger je mogel že čez 1500 gold. kazni plačati zavoljo svoje zvestobe do škofa. Z milim glasam so nadškof ljudstvu v pastirskim listu od 11. listopada, ki je bil v Mainzu natisnjen in od tam do fajmo-štrov poslan, de so ga £(). listopada očitno brati zamogli, ljudem stiske razložili, ki jih cerkev ima, jih k pokoršini do vladarja opominjali, ker se sami le po postavnim potu zoper ministerstvo bojevati hočejo, in jim očitne molitve v pomoč stiskane cerkve opravljati ukazali. Vlada teh molitev ne hrani, ali oziianovavcc pastirskiga lista je spet v ječe po-taknila. Zdaj duhovnov sicer več v ječe ne de vaj o, ali kazni po 10 gold. iu še več morajo oni plačevati zavoljo svoje pokoršinc do nadškofa. Kogar sicer zavoljo goljlijc itd. k denarni kazni obsodijo, mu dajo odlog, le ti dušni pastirji morajo berž plačati. Dušni pastir, ki je sam per svoji čedi in nima kaplana, je množici bral nadškofove razglase. Hitro ga vraduik obiše z naznanilam, de mora v ječo. Farmani ga prosijo, de naj jim pusti duhov-niga očeta, sej je tudi on katoličan. Ali zgovarja se, de mora niinislcrsko povelje spolniti. ,,Kdo bo zdaj naše bolnike obhajal?" zdihujejo ljudje. Naj pa tako umerjo, jim zarenči kitasti vradnik! In vec enakih pergodcb pove ,,Volkshalle%i iz lladna. Oh kratkim, preganjanje, ktero je bil Julian 1. 361 perčel, je tem hadeuskiiu rečem močno podobno. Julian, pravi llollcr, zdanji učenik v Pragi, sc je opiral na svoje vradnike, kteri so sc zderževali učitniga preganjanja, pa pravico le za ajde govorili, kristjanam pa jo odrekli. Julian jc odvzel kristjanam šole, de bi ne bili omikovani kakor ajdje, in jim lc v ajdovskih šolah se učiti perpustil.
«le bi se tam bolj nekeršanskiga duha navzeli. Pa kakor je ob času ajdovskima preganjanja sc toliko svetih Marternikov svetilo, tako se tudi zdaj v Ba-dnu katoliški duh sosebno zbuduje. Katoliške cerkve so polne, kakor sicer nobenkrat niso bile. Bukve katoliške vere se obilno kupujejo in berejo. Ufrorer, sin protestanškiga pastorja in učenik zgodovine v Freiburgu, kteri je s svojimi bukvami od švedskima Gustava Adolfa, od francoskih Karolin-gov, akoravno še protestant, resnico vse drugač, kakor Scbiller pisal, je v Freiburški farni cerkvi sv. Martina slovesno k katoliški cerkvi sc spre-obernil.	V. Sežun.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Iz srednje Afrike ae je naznanilo, de je verlnar Hruška hudo zbolel. — Teržaški Ll&vd jo odboru Mariine družbe na Dunaju sporočil, da zavoljo pobožniga namena Mariine družbe tudi zdaj za prevožrijo misionarja Luka J er a na in njegoviga spremljevalca na parobrodu iz Alaksandrie v Terst nič plačila ne tirja. Vlačilo pa znese okoli 220 gold. — V Ljubljano so gospod Jeran tisto nedeljo pred božičem prišli in ša vsi bolehui pri Sani pclerskim fajmoštru, mnogospoštovanim gospodu Matevžu Svetličiču, hlagoserčno sprejetje dobili, llolezen je poscbuo pretekli teden tako pritiskala, de se je bilo smerti bati. Zdaj jim je, hvala Bogu! nekaj odleglo. Bog nam jih ša mnogo mnogo let ohraui!
* Pretekle dni sta v naši školii dva duhovna v Gospodu zaspala: 1. prosenca ua Sveti Gori g. Priin. Sli vn ik, oskerbnik v pokoju, v 59. letu svoje starosti, iu 6. prosenca v Loki gospod Aut. P u stotnik, fajmošter v pokoju, v (><». letu svoje starosti. Naj v miru počivata! — Namesto boluigu kaplana pri sv. Križu pri Teržiču, gosp. Klein. Jauša, pride gosp. Juri Snoj iz Krasne; njegovo mesto pa ostane izprazujeno.
^Ljubljanska jetnišnica iu d e 1 a v u i š u i c a je bila I. 1846 le kakor dclavuišuica v boljšauje malopridnih in nevarnih postopačev iu potepinov dodelaua, in tudi kapelica v I. 184? po muogočastitiin fajmoštru pri sv. Petru, g. M. Svetličiču, v rabo Božje službe blagoslovljenu. Po tem so bili kranjski pokorjenci iz Gradca in Praga vanjo pripeljani. — Ker so bili pa v i. 1849 tuifi jetniki z Grada vanjo predjani, je bila imenovana kapela za vse premajhna, in duhovui oskerbnik g. F. Pavlic so mogli skoz tri letu za dvojno Božjo službo skerbeti, ter so sami z veliko ljubeznijo in z velikim trudam po štirkrat ob nedeljah in praznikih pridigali in keršanski nauk imeli. Zavoljo tega je bila letaš imenovana kapela razširjena. t'oln te cerkvice je še enkrat tako dolg in čisto nov prostor pred altarjem z molitvarnicami, tudi kor pri vratih razprostorjen, in tako je bilo to svetiše 22. grudna zopet po mnogoča-stitim g. fajmoštru M. Svetličiču blagoslovljeno. Po blagoslovljenju so imenovani gospod fajmošter do pokor-jeneov v slovenskim in nemškim jeziku lep govor imeli, ter jih opomnili dobrot, ki jih v tem svetišu vživajo. pa jih tu Ji spodbadali, v svojih molitvah hvaležno sc spomniti p res vi t liga cesarja, svojih predpostavljenih iu kranjske dežele, po kterih jim toliko dobrot na duši in na telesu dohaja. Opomniti se zauiore še. de so jetniki od delavcov ali pokorjeneov, iu oboji po spolih v hiši in v kapeli ločeni. Pokorjeneov je navadno okoli 50, jetnikov okoli 210 da 220.
Iz Stare Oslice. V llobovšah so začeli lani na stroške Karola K a nie a, velikiga tergovca na Dunaju, jame kopati in so že proti koueu pretekliga poletja rudo dosegli, ki je precej bogata, 1 cent da nam-
reč 10 funtov kafra. V zahvalo za tako arečaa pri-četje so v god sv. Barbare cerkveno slovesnost v Stari Oslici napravili. Iz vsih bližnjih krajev jc veliko velika ljudi privrelo. Radarji (bilo jih jc okeJi 60) so s gospod rudniškim oskerbnikam M. Pire a m in z rudar-skita uadzoruikam prazuično napravljeni in lep« v ver steni v hišo Božjo prišli; godci in možnarji so slovesnost tega vhoda še bolj povikševali. Peto mašo in pridigo so imeli visokočastiti gospod fajmošter Kajetan II a ker. V pridigi so lepo razložili, zakaj so av. Barbaro var-hinjo rudarske jame zvolili, in potem radarjem prav priserčno prigovarjali, de naj jih svctilnica v jami opominja luči svete vere. njih delo keršanskiga apanja, veselje, ko bodo bogata rude dobivali, veliko vet-i ga veselja, ki z njim keršanska ljubezen človeka seree na-poluuje, naj bo toraj njih življenje skoz in skoz ker-sainko, ker le tadaj jih bo njih deviška varkiuia v svoj« posebno varstvo z veseljem sprejela. Opominjali so pa tudi seljake, de naj v sveti edinosti z radarji živijo in B »ga vsigamogoeniga zahvalujejo, ker je take zaklade vstvaril iu človeku razumnost dal. de jih vc poiskali. Naj toraj molijo za svitliga cesarja, kteri z modrimi postavami rudarijo podpirajo, in za vlastnika rudarije, ki jc že pervo leto ubogim prostovoljno lepih denarjev podaril; naj se spomnijo tudi svoje očetovine, ki ima toliko cadovitih znamenitost in pod zemljo nadomestuje, kar se tu ali tam na zemlji pogreša. In v sklepa so še rekli: „Radarji vsaki dan na skalo tolčejo, d« bi se jiin v dobiček odperla; tadi mi vsaki dau na sercc terkajmo. de sc nam nebesa v ne-zgubljivi dobiček odprejo. Združeni toraj Koga molimo in sv. Barbaro častimo, stara fara na zemlji in nova pod zemljo!** Med mašo so rudarji z radarskimi palicami v roki cerkvi pervi dar prinesli. V teiu je bila pesem: „Bog ohrani nam cesarja" prepevana. kar ic bilo posebno primerno, ker jo bilo veliko postavljenih volkov med rudarji. Po dokončani službi Božji je oskerbnik rudarje pred duhovskim poslopjem lepo opominjal, v cerkvi zaslišane besede v sercu ohraniti. Po majhnim okrepčanju pri gospod fajmoštru so ss poslovili rekoč: Bog daj srečo!
Iz K ar lovca so nam častiti O. Felician. reda sv. Frančiška in bolnišnica c. k. oskerbnik. tole pisemce poslali: „Z veseljem Vam tukaj pošljem 50 gold. v bankovcih, ktere sim tukaj s pomočjo svojih bratov tu-kajšniga samostana ino dragih tukaj prebivajočih mest-lijsuov nabral, v ta namen, de bi se zamnrčik kupil. Dc se spolnijo želje dobrotnikov, naj se rnu da ime: Kari Anton Karlovački. — Ostali tukaj pridjani denar (/J gld. 30 kraje.) naj bo za afrikanski mision-. — Lepa hvala Vam, ki ste se s pobiranjem milodarov za uesrečue zamurce trudili, pa tudi vsim dobrotnikam, ki ste tako blagoserčno pokazali svojo ljubezen do ne-srečnežev v daljni Afriki!
Iz Tersta. III—. Ako primerimo cerkve Terza-skiga mesta a obilnim številam njegovih prebivavcov, kterih so saj tri četertina katoliški kristjani, moramo pač reči: „Terst! imaš sicer vsiga obilno, nekaj sc pa v tebi vender še pogreša, namreč obilno število cerkva, v kterih bi se tvojim lačnim ovčicam kruh nebeški lomil, in v kterih bi lačni in žejni Božje besede nasiteni ino napojeni bili". Ali kaj bi koristile mnoge cerkve, ko bi veduio prazne Lile. ko bi se zidovam pridigovalo, ko bi ljudje k daritvi »vete maše ne hodili? Do zdej, hvala Bogu! sc ne godi pri nas tako. Naše po številu res majhne cerkve (nc tako vse po prostoru | so zmiram obilno obiskovane, in. če zamorem« to od delavnikov reci. bomo ravno to veliko več od nedelj in praznikov povedali smeli. Ako pogledamo le majhno cerkev svetiga Petra ua velikim plauišu, moramo reči, dc jc ob
nedeljah in praznikih gotovo več Ijadi v nji pri sveti naši. kakor kje drugod v marsikteri cerkvi, ki je morde trikrat veči. I)e ho štiri farne cerkve HOHel>no ob praznikih celi dan polne, ni treba praviti. Tako ho pobožni Teržačani tudi pretekle Hvele božične praznike v velikim številu Božje hiše obiskavali, sosebno velika množica je bila nkupej v škofijnki cerkvi, kamor jo je bil glas vikšiga dušniga pastirja, milontiviga gospoda škofa Jerneja , privabil. Milontivi g. škof ho namreč na Sveti dan pridigovali iu nebi izročeno čedo polo žnih ovčic z očetovnko ljubeznijo podučevali. Pri ti priložnosti moram tudi povedati. de je milo cerkveno petje v naših cerkvah, Hostbno v škofijski cerkvi pod vodstvam gosp. V. Hicci-ta res vse hvale vredno. Tc pra/.nike hiiio prav lepo nveto mašo hI.šali. ktero je znameniti gosp. Ilieci nam sostavil. Prav serce ginljivo je gosp. Vu-eer rOui tollirt peceata mudili** pri slavi (gl<»riij huiii prepeval. Mestna gosposka je gosp. vodju petja zauka-zala, za prihodnje velikonočne praznike petje še bolje vrediti in, ko bi bilo potrebno, tudi število pevcov in golcov pomnožiti. Havno tako nkerbiio je mestna go-Hposka t uda za cerkvene oblačila škofijske cerkve, ki ho bile v dežjU na nvetiga Kesnjiga Telesa dan nekoliko poškodovane .	gold. 4<> kraje, odločila. — Dan sv. .Silvestra, zadnji dan leta, je bil po navadi dan zahvale Bogu za vse v preteklim letu prejete dobrote. V turni cerkvi Matere Božje uli Jezuilarjev. ho ob štirih popoldne muogoeastiti gospod prošt Mih. Verne litanijc vsili Hvetnikov peli. Po litanijah ho milostivi gosp. škof k velikitau altarju pristopili. Na to ho čantiti gospod fajmošter imenovane cerkve ljudstvo, ki ne je bilo mnogoštevilno zbralo, ogovorili; spomnili ho ga namreč mnogih v Htariin letu od Boga sprejetih dobrot; opominjali (■»spoila vsili milost za prejele dobrote serčno zahvaliti, in podueili, kako ima v novim letu po Božji volji pobožno in Hvelu živeti. Po ogovoru jc bila zahvalna pe-Hom. Tako hiiio z zahvalo staro leto končali. Hog daj, tle bi v njerovi milosti novo začeli iu končali!
S Ptuj^kiga polja. Naš milostivi škof Otokar Maria grof Atlemn ho pri nastopu svoje škofije vsim vernim sekov-ke in Ijubeunkc škofije lepi pastirski list Hpisali, v kterim sc proti koncu tele unemavne besede berejo: ..Nekaj še Vam moram povedati, pri čemur mi Hcrce še tudi veselja kipi. to jc, dc ste ravno Vi, kterim mc Hog pastirja tla. Mi hi ni hiiio neznani, moji predragi prijatelji in bratje! l.epa dežela, ktero imenujete svojo domovino, je (udi moja domovina. Gore in bregovi, ki ho Vam mili, ho tudi meni. Solnce, ki jc Vaš» »ibelo obsijavalo, je tudi nad mojo ljubeznjivo plavalo. Pa še več. preljubi! jaz nim že precej let svojiga življenja med Vami dušni pastir bil. Kad hc tega spominjam; lepa ljubezen je vezala moje faimane z meno;; v vzajemnim serčnim zaupanju hiiio živeli. Terdno se zanašam, tle bode tudi zdaj taka; de bode zavez, ki na* bode tdinila, zavez ljubezni ino zaupanja, ino dc hc bomo ljub li, kakor apintelj Janez pravi: rNc Humo z besedami ino jezikam, temuč v d ju nji ino resnici**.
Ino tako Htopim. ljubi verni! med Vas nekaj s te-Hiiiiu seream. nekaj pa tudi z veselim zaupainem. Spremite me tako milo. kakor ljubeznjivo k Vam pridem. Spremite me tistiga, ..kteri pride k nlužbi Gospodovi** ino rv službo za Vaše du«e pri llogu", Ako mi llog podari ljubo zdravje ino več let. bom Vas »e zapore-dama v Vaših cerkvah p>hajal; želim si Vas viditi, ne namo, de bi Vas /. izvelieaiiskim p«dukaui v katoliški veri pokrepeaval, temue, de bi Vaša veta tudi mene tolažila iuo krepila.
Priserčno Vas prosim, preljubi! de me v mojim opravilu podpirate, de vsi vkup za naše in naših bratov zveličanje skerbimo. Vsaki bodi pri svojih, ktero mu je Bog izročil, tako rekoč, njihov dušni pastir, — starši pri svojih otrocih, gospodarji in gospodinje pri svojih mlajših, učitelji pri nvojih učcncih, predstojniki pri svojih podložnih—-po besedi Jezusovi: „Dajte svojo luč svetiti pred ljudmi, de vaše dobre dela vidijo in vašiga Očeta hvalijo, kteri je v nebesih*'. Posebno eno reč priporočam Vaši dobroserčnosti, namreč, tudi meni ne odtegniti svojo pripomoči za mlado nemeniše, za karolino - Avgustinise, kakor ste tudi oba moja prevre-dna spredniku v tej reči milo podpirali; kajti gotovo ni za verno vekše sreče od pobožnih, vrednih iuo za njih dušno zveličanje unetih mašnikov. Ino ravno v tem zavodu ali semenišu hc mladina rano v poboznosti ino vednosti podučuje, se posvetne zapeljivosti, kolikor naj več mogoče, obvaruje iuo v pridne mašnike otlgaja. Blagoslov, ki iz tega zavoda izvira, se pred vsim čez Vas, preljubi! razširja — ino to Vas naj spodbada, tle radi z molitvo ino malimi dari po svojih močeh k daljiiirnu napredovanju dobriga početja pripoinagatc. Kar posamezni nc zamorejo, opravijo združene moči. Vselej me bo tudi močmi veselilo, ako sc jih več pod ogled-Htvam in vodntvam duhovnih oblanti k kakimu pobožni-mu namenu združi; zategadel si tudi jako želim, dc bi v Gradcu obstoječe družtvo sv. Pavla, ktero si prizadeva oživljati iuo razprontirati katoliško vero v mišljenji ino obnašanji, ino ktero po takim zemljo rahlja, ki zasejano seme sv. evangelija loži rodi, hc zmiram dalej ino tlalej razširjalo ino jih tako prav veliko pripomaga-lo spolnovati besede kraljeviga preroka: ..Mesto Sion sc bode meti nami nozidalo iuo zidovje Jeruzalemsko sc bode pa povzdignilo11.
Zadnjič, preljubi! opominjam Vas, zvedo moliti za sveto riiunko katoliško cerkev, dc bi jo Gospod zmiram povišava! ino jej dal slavno zrnazo v nevarnih časih nad nje sovražniki, •— molite za našiga naj visjiga pastirja Pija IX., dc bi Duh Božji ž njimi bil ino jih tolažil v težavnim poklicu, kteriga jim je previdnont naložila, naj bi po tolikih nadlogah, ktere ho prestali, jim ncrcc razvesclovala vsih katoliških dežel ino kraljestev očitna vdanost in verno občinstvo; moliti tudi za našiga apostolskiga cesarja Franca Jožefa L, naj bi ga Gospod blagoslovil po obilnosti svoj h blagoslovov pri veliki nalogi, k kteri ga je poklical — avstriausko cesarstvo preroditi ino osrečevati, ino naj bi mu nkerbi ino trude težkiga vladanja oslajala ljubezen ino zvestoba vsih milionov njegovih podležnikov**. —
Iz Temen vara so je naznanilo, tle sc brat črna sv. Cirila in Metoda, zediniti razkolnike k sv. katoliški cerkvi, že dalje bolj razširja in vedno več upanja daje. dc hc bo obilno število razkolnikov v katoliško ccikev vernilo, posebno, ker bodo zedinjeni Gregi v Banatu vprihodnje nvojiga škofa v Lugošu imeli. Od kar je to znano, žele cele nonenke v naručje katoliške cerkve sprejete biti. Je pa <>79.556 razkolnikov v Banatu iu v Vojvodini.
SnncHka v S u I c b a h u je od bavarskiga kralja Ludovika 500 gold. prejela v vpeljavo ubozih šolskih pester.
Ulili darovi.
Za afrikanski mision: Iz Gorice 'i gold. — Iz Cerknice '■£ gold. I kraje. — Iz karlovca 9 gold 30 kraje. —
tl.t^iivorni \r.'.'nik: \ndrej Za m f je. — Zaloinik : Jože/Blatnik