EVROPSKI 1 . UETVOSTVO « S KII ■ ggHta _ mmzm&z * r wWi T i •;f / riv.jj Ear ■ M. «f/ 4 ladinska knji LUC MENAŠE EVROPSKI UMETNOSTNO ZGODOVINSKI LEKSIKON BIBLIOGRAFSKI, BIOGRAFSKI, IKONOGRAFSKI, KRONOLOŠKI, REALNI, TERMINOLOŠKI IN TOPOGRAFSKI PRIROČNIK LIKOVNE UMETNOSTI ZAHODA V 9000 GESLIH mladinska knjiga LJUBLJANA 1971 ; 235000 ADOLF MENAŠE ( 1889 — 1946 ) & FERČEK KOMAC ( 1905 — 1942 ) IN MEMORIAM IM, ■UM (9 MS V leksikon sodijo dejstva , datumi, citati, napotki, ne pa po okusu narekovane sodbe, domneve, osebni pogledi ... Max J. Friedlander Za razloček z obsežnimi enciklopedijami je avtor ta leksikon zasnoval kot prak¬ tično pomagalo, ki naj ne koristi samo strokovnjakom, ampak tudi širšemu občinstvu, šolnikom, študentom, itn. Da bi vsakdo v knjigi hitro našel, kar išče, so gesla kratka, sežeta in med seboj povezana s kazalkami. Za strokovnjaka in vsakogar, ki si želi nadrobnejših podatkov in napotkov za nadaljnji študij, pa je vendar malone povsod podan tudi ustrezen kritičen izbor literature, posebej še pri piscih izbor iz njihovih umetnostnozgodovinskih bibliografij, tako da bo umetnostnozgodovinski leksikon lahko služil tudi kot bibliografski repertorij in vodnik. Upoštevana je evropska umetnost od starih Grkov do sodobne svetovne umet¬ nosti. Poudariti pa je treba dvoje: po eni strani, daje v geslih, ki so posvečena antiki in vzhodni Evropi, najti le temeljne podatke, in po drugi strani, da so pri upoštevanju domačih umetnikov, krajev, spomenikov in piscev nujno odločala širša, manj zahtevna merila. Seveda pa tudi s tem obolom domačiji nimamo pred seboj »leksikona slovenske likovne umetnosti« (ki je še neizpolnjena naloga naših umetnostnih zgodovinarjev), ampak »samo« prvi slovenski leksikon likovne umetnosti sploh. Avtor je skušal storiti vse, da izkoristi razpoložljivi prostor. Da bi ga bolje izrabil, je uporabljal sistem kratic, hkrati pa so ravno zato posebno poudarjeni umetnostni zgodovinarji in njihove bibliografije. Pri vsakem »z literaturo opremljenem« geslu je bilo namreč tako mogoče ponovno navajanje naslovov nadomestiti s kazalkami k ustreznim piscem (letnice v oklepajih in po potrebi beseda iz naslova pa pomagajo najti dela tudi takrat, kadar zveza z geslom ne bi bila sama po sebi razvidna). Bilo bi naivno, če bfpKčakovali, da bo Evropski umetnostnozgodovinski leksikon kakorkoli zadovoljil vse potrebe. Za vsakogar bo v njem »preveč« in »premalo«. Mnogim bosta odveč bibliografija in literatura, drugim pa ju spet ne bo dovolj. Po¬ dobno bi se dalo razpravljati o prostoru, ki je odmerjen posameznim umetnikom, pojavom, itd., čeprav je pri tako zelo zgoščeni snovi očitno, da število vrstic nikakor ne more veljati za merilo resnične pomembnosti, ampak je kratko malo odvisno od podatkov, ki jih ni bilo umestno izpustiti, in od povezav z drugimi gesli. Gotovo je pri pripravljanju takega priročnika najbolj odgovorno in hkrati zamudno ravno preverjanje najrazličnejših podatkov, ki so se z razvojem umetnostne zgodovine, njenih pomožnih ved in ne nazadnje same umetnosti silovito nakopičili, ki se nenehno množe, vejičijo in povezujejo, ob tem pa so — kot vsak strokovnjak ve vsaj za svoje področje — celo tam, kjer bi morda najmanj pričakovali, velikokrat še negotovi, na- pačni ali nekritično prepisani, zastareli, nejasni ali kako drugače pomanjkljivi, dosti¬ krat pa jih še sploh pogrešamo. Ex parte enim cognoscimus ... Seveda tudi najtočnejši podatki dobe pravi smisel šele tedaj, ko bralcu pred oči prikličejo resničnost in se v njegovih mislih, predstavah in spoznanju povežejo v večje celote. V tem smislu — kot pobuda za neposredno spoznavanje umetnin in napotilo za nadaljnji študij strokovne literature — naj bi ta knjiga tudi predvsem koristila. Avtor se je vseskozi zavedal, da celo največji in najboljši strokovni leksikon ne more biti cilj znanosti, ampak samo eno izmed njenih orodij. Toda tudi z zavestjo o taki neogibni omejenosti njegovih prizadevanj se mu je zdelo, da so ga s svojimi umetni¬ nami, izročili in knjigami obdarjali živi ljudje iz daljnih in bližnjih časov in krajev, prav tako bogatenje pa seveda privošči tudi drugim in še posebno vsakomur, ki bo njegovo delo uporabljal: da bi razmeroma majhna knjiga pomagala ljudem odkrivati in spoznavati neki veliki svet (ali da bi se ga ob njej vsaj spominjali, če so ga bili sami bolje spoznali). V Ljubljani, 1. septembra 1969 L. M. KRATICE I. Splošne kratice VIII Kratice f fotografski posnetek f.; F. folium [lat.], list (v rokopisu) fak. fakulteta faks. faksimilirana izdaja filoz. filozofski fin. finski Ham. flamski florent. florentinski fr. francoski f. r; F. r folio recto [lat.], na sprednji strani lista (kratica r vselej za zaporedno številko lista) furl. furlanski f. v; F. v folio verso [lat.], na hrbtni strani lista (kratica v vselej za zaporedno številko lista) G grafična dela gal. galerija gall. galleria [it.] Gali. Gallery [angl.]; Galleria [it.] gen. zap. generacijsko zaporedje geometr. geometrijski Ges. Gesellschaft [nem.] gimn. gimnazija; gimnazijski gl. glavni graf. grafičen grš. grški habil. habilitacija; habilitiran Hdb. Handbuch [nem.] hebr. hebrejski helen. helenističen Hist. History [angl.]; Histoire [fr.] hol. holandski hrv. hrvatski ib. ibidem [lat.], prav tam (v istem kraju, istem delu, isti reviji) it. italijanski izb. izboljšan izb. izd. izboljšana izdaja izd. izdaja (če je spredaj zaporedna šte¬ vilka ali ustrezen pridevnik); izda- (ja)l, izdajatelj (v oklepaju in pred naslovom publikacije); izdan izr. izreden izrael. izraelski izv. izvedenka; izvedba JA Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti (Zagreb) — tudi kra¬ tica JAZU\ jap. japonski JAZU Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti (Zagreb) jedk. jedkanica Jp Jakopičev paviljon (Ljubljana) jugosl. jugoslovanski jugovzh. jugovzhod(en) jugozah. jugozahod(en) juž. južen kamn. kamnit(en) kard. kardinal kat.; Kat. katalog, Katalog [tudi nem.] katedr. katedrala katol. (rimsko)katoliški kat. razst. katalog razstave kit. kitajski klas. klasičen knj. knjiga; knjižen knj. oc. knjižna ocena kom. komentar; komentiral, z opomba¬ mi opremil; komentiran kom. izd. komentirana izdaja konč. končan konserv. konservatorski Kratice IX X Kratice Kratice XI zah. zahod(en) zal. založba zaokr. zaokroženo zas. zaseben zb. slavnostni zbornik — primerjaj kratico zbornik(i) zbor.; Zbor. zbornik, Zbornik zbornik(i) predstavljenemu znanstveniku po¬ svečen zbornik (nem. Festschrift) s celim naslovom navajamo samo v okviru njegovega gesla (v od¬ stavku z literaturo); kadar citiramo posamezne umetnostnozgodovinske prispevke v njem (v bibliografijah drugih avtorjev), ga zaznamujemo s slavljenčevim imenom in letnico izdaje, npr. zb. Kazarova, 1950; G. Swarzenskega zb., 1952; Ste¬ letov zb., 1959 zbrani spisi zgodovinski Zagreb zgodovina znanstven zunanji; zunanjščina zvezek židovski žgana glina župnijska cerkev zbr. sp. zg- Zgb zgod. znanstv. zun. zv. ž. žg. glina žup. c. II. Kratice za navajano slovstvo a) splošne kratice ADB = Allgemeine deutsche Biographie (Leipzig 1875—1912) Aeschlimann = Erardo Aeschlimam: Dictionnaire des miniaturistes: du moyen age et de la renais- sance dans les differentes contrčes de 1’Europe (Milan: Ulrico Hoepli 1940; 2., revidirana in razširjena izdaja 1949, kot avtor naveden tudi Paolo D’Ancona, čigar ime je bilo prej zaradi rasističnih zakonov izpuščeno) AS = Avtoportret na Slovenskem (Ljubljana 1958 [razstavni katalog, Moderna galerija], uvod, biografski in bibliografski podatki Luc Menaše, seznam del Ljerka Mcnaše) ASK = Album Slovenskih književnikov (Ljubljana s. a. [uredil Janko Šlebinger ]) Aurenhammer = Hans Aurenhammer: Lexikon der christlichen Ikonographie (Wien: Verlag Briider Hollinek [izhaja v snopičih od 1959 dalje]) avtobiogr. = avtobiografski spisi (osebnosti, ki je predstavljena z geslom) AWWW = The Author’s and Writer’s Who’s Who (4. izdaja, London 1960) AŽS = Amerikanskaja Živopis i Skulptura: Amerikanskaja Nacionalnaja Vystavka v Moskve (1959 [razstavni katalog]) Bardenhevver = Otto Bardenhewer: Patrologie (2., revidirana izdaja, Freiburg im Breisgau 1901) Bayerns = Bayerns Kirche im Mittelalter: Handschriften und Urkunden (Miinchen 1960 [razstavni katalog]) XII Kratice Berenson Ox = Bernhard Berenson: Italian Pictures of the Renaissance: A List of the Principal Artists and Their Works with an Index of Places (Oxford: Clarendon Press 1932) Bernsdorf = Wilhelm Bernsdorf (izd.): Internationales Soziologen-Lexikon (Stuttgart 1959) Bible in Art = The Bible in Art: Miniatures, Paintings, Drawings and Sculptures Inspired by the Old Testament (New York: Phaidon 1956, uvod Marcel Brion, komentarji Heidi Heimann) BihaljiS = Oto Bihalji-Merin: Jugoslovenska skulptura dvadesetog veka (Beograd 1955, »Jugo¬ slavija« 10) BJb = Biographisches Jahrbuch und Deutscher Nekrolog (Berlin) Bland = A History of Book Illustration: The Illuminated Manuscript and the Printed Book by David Bland (London: Faber and Faber 1958 [levidirana amer. izdaja 1969]) BMK = Nada Prašelj & Bogomil Gerlanc: Bibliografija založbe Mladinska knjiga 1945—1965 (Ljubljana: Mladinska knjiga 1967) BNB = Biographie Nationale de Belgique (Bruxelles) Bolaffi 66 = Catalogo Bolaffi d’arte moderna 1966: La vita artistica italiana nelle stagioni 1963—1964 e 1964—1965. Direzione di Luigi Carluccio, a cura di Sandra Furlotti Reberschak (Giulio Bolaffi Editore Torino) Borsook = Eve Borsook: The Mural Painters of Tuscany: from Cimabue to Andrea del Sarto (Lon¬ don: Phaidon 1960) Bruyne I—III = Edgar de Bruyne: Etudes d’esthetique medievale, I: De Boece a Jean Scot Erigčne, II: L’epoque romane, & III: Le XIII e siecle (Brugge: »De Tempel« 1946, »Rijksuniversiteit te Gent: Werken uitgeven door de faculteit van de vvijsbegeerte en letteren« 97—99) BSE = Boljšaja sovetskaja enciklopedija (Moskva) Biichmann — Biichmann: Geflugelte Worte (nova izdaja, Miinchen-Ziirich: Droemer Knaur 1959) Cankar I—III = Izidor Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, I—III (Ljubljana: Slovenska Matica 1927—1951 [2. izdaja 1. knjige 1930]) CevcS = Emilijan Cevc: Srednjeveška plastika na Slovenskem: od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja (Ljubljana: Slovenska matica 1963) Cevc SU = Emilijan Cevc: Slovenska umetnost (Ljubljana: Prešernova družba 1966) Champeaux-Sterckx = Gerard de Champeaux & dom Sebastien Sterckx O. S. B.: Introduction au monde des symboles (Zodiaque 1966, »introductions a la nuit des temps« 3) Chatelet & Thuillier = Albert Chatelet & Jean Thuillier: La Peinture frangaise: De Fouquet a Poussin (Geneve: Skira 1963, »Peinture-Couleur-Histoire«) Chi e = Chi e ?: dizionario biografico degli italiani d’oggi (settima edizione, Roma 1961) Cirlot = A Dictionary of Symbols by J. E. Cirlot (Translated from the Spanish by Jack Sage, Fore- word by Herbert Read, New York: Philosophical Library 1962) CooperF = Great Family Collections. Edited and with an Introduction by Douglas Cooper (London: Weidenfeld & Nicolson 1965) CooperP = Great Private Collections. Edited by Douglas Cooper (London: Weidenfeld & Nicolson 1963) Czy wiesz = Czy wiesz kto to jest? (Warszawa 1938) DAC = Dictionnaire des artistes contemporains: 50 artistes, peintres, sculpteurs, graveurs, prč- sentes par 22 critiques en 1964 (Pariš 1964, »Galerie des Arts« 2) Debidour = V.-H. Debidour: Le Bestiaire sculpte en France (založba Arthaud 1961, »Grandes etudes d’art et d’archeologie« 2) Degener = Hermann A. L. Degener (izd.): Who’s Who in Germany: Wer ist’s? (Leipzig-New York — e. g. 7. izdaja, 1914) Delteil I—XXXI = Loys Delteil: Le peintre-graveur illustre (XIX e et XX e siecles), I—XXXI (Pariš 1906—1930) Deutsche K. 19./20. = Staatliche Museen zu Berlin: Deutsche Kunst, 19./20. Jahrhundert (2 zvezka, Berlin 1966 [razstavni katalog, vzh. Berlin, Altes Museum — Nationalgalerie]) Diet biogr fr = Dictionnaire biographique fran?ais contemporain, Deuxieme Edition: 1954—1955 (Pariš) Diet peint it = dictionnaire de la peinture italienne (Pariš: Hazan 1964) Diet peint mod = Dictionnaire de la peinture moderne (Pariš: Hazan 1954) Kratice XIII Dimier I—II = Louis Dimier (izd.): Les peintres fran?ais du XVIII' siecle: Histoire des vies et catalogues des oeuvres, I—II (Paris-Bruxelles 1928—1930) Diringer Book = David Diringer: The Illuminated Book: its history and production (London. Faber and Faber 1958; revidirana izdaja 1967) DNB = The Dictionary of National Biography (Oxford University Press) Drevet = Marguerite L. Drevet: Bibliographie de la litterature fran ? aise: 1940—1949 (Geneve-Lille 1954) DULC I—V = Dizionario Universale della Letteratura contemporanea, I—V (Milano: Mondadori 1959—1963) EAA = Enciclopedia delTarte antica, classica e orientale (Roma) Edouard-Joseph = Edouard-Joseph [s sodelavci]: Dictionnaire biographique des artistes contem- porains: 1910—1930 (Pariš) EF = Enciclopedia filosofica (Venezia-Roma) El = Enciclopedia Italiana di scienze, lettere ed arti (Roma) EJ = Enciklopedija Jugoslavije (Zagreb) EJca = Encyclopaedia Judaica (Berlin) ELU = Enciklopedija Likovnih Umjetnosti (Zagreb) Eschapasse = Maurice Eschcipasse: L’Architecture benedictine en Europe (Pariš: Editions des Deux- Mondes 1963, »Architectures« 1) EUA = Enciclopedia Universale delPArte (Venezia-Roma) Europa II = Europa, II: The European Who’s Who (London s. a. [1930-a leta]) Europe Goth. = L’Europe Gothique: XII'—XIV' siecles (Pariš 1968 [katalog razstave, Louvre, Pavillon de Flore — Douzieme Exposition du Conseil de 1’Europe]) EWA = Encyclopedia of World Art (New York etc.) Exp. Pr. Fr. = Exposition des Primitifs Frangais au Palais du Louvre (Pavillon de Marsan) et a la Bibliotheque Nationale (Pariš 1904 [razstavni katalog]) Ež. Inst. = Ežegodnik Instituta istorii iskusstva (Moskva) Ferguson = Signs & Symbols in Christian Art by George Ferguson (New York 1954) Fierens Diet. = Dictionnaire des Peintres par Pierre Bautier, Rene Cazier , Robert L. Delevoy, Charles De Maeyer , Paul Fierens , Edith Greindl. Preface par Paul Fierens (Bruxelles s. a. [1950]) Friedlander = Max J. Friedldnder: Die altniederlandische Malerei, I—XIV (Berlin, potem Leiden, 1924—1937; nova, angleška izdaja od 1967 dalje) Fumagalli = Giuseppe Fumagalli: Chi l’ha detto? (8., revidirana in razširjena izdaja, Milano: Ulrico Hoepli 1934; ponatis 1951) GBG = Das GroBe Buch der Graphik: Meistervverke aus 24 beruhmten Kabinetten. Herausgegeben von Hermann Boekhoff und Fritz Winzer (Braunschvveig: Georg Westermann Verlag 1968) GBM = Das GroBe Buch der Malerei: Meistervverke aus 30 beruhmten Galerien. Herausgegeben von Bert Bilzer, Hermann Boekhoff und Fritz fVinzer (Braunschvveig: Georg V/estermann Verlag 1960) Giedion-Welcker = Carola Giedion-Welcker: Contemporary Sculpture: An Evolution in Volume and Space (revidirana izdaja, New York 1960) Gilbert-Kuhn = Katharine Everett Gilbert & Helmut Kuhn: A History of Esthetics (razširjena izdaja, Bloomington: Indiana University Press 1953; slov. prevod [Vital Klabns]: Zgodovina estetike, Ljubljana: DZS 1967) Glassman = Leo M. Glassman (izd.): Biographical Encyclopaedia of American Jews (New York 1953) Grant = Michael Grant: Miti starih Grkov in Rimljanov (Ljubljana: DZS 1968; angl. izvirnik: Myths of the Greeks and Romans) Grimal = Pierre Grirnal: Dictionnaire de la mythologie grecque et romaine (Pariš: Presses Univer- sitaires de France 1951) Hall Por = H. van Hall: Portretten van nederlandsc beeldende kunstenaars: Repertorium (Am¬ sterdam: Svvets en Zeitlinger 1963) Hatje = Gerd Halje (izd.): Knaurs Lexikon der modernen Architektur (Miinchen-Zurich: Droe- mersche Verlagsanstalt Th. Knaur Nachf. 1963) XIV Kratice HdG I—X = Comelis Hofstede de Groot (s sodelavci): Beschreibendes und kritisches Verzeichnis der Werke der hervorragendsten hollandischen Maler des XVII. Jahrhunderts, I—X (EBlingen- Stuttgart-Paris: Paul Neff Verlag 1907—1928) HPM I—III = Histoire de la peinture moderne, I—III (Geneve: Skira 1949—1950, »Peinture- Couleur-Histoire«). Hunger = Herbert Hunger: Lexikon der griechischen und romischen Mythologie: mit Hinweisen auf das Fortvvirken antiker Stoffe und Motive in der bildenden Kunst, Literatur und Musik des Abendlandes bis zur Gegenvvart. 4., erweiterte und erganzte Auflage (Wien: Briider Hol- linek 1955) Ideale classico = L’ideale classico del Seicento in Italia e la pittura di paesaggio: Catalogo. Testi critici di Francesco Arcangeli, Gian Carlo Cavalli, Andrea Emiliani, Michael Kitson, Denis Mahon, Amalia Mezzetli, Carlo Volpe. Prefazione di Germain Bazin. Saggio introduttivo di Cesare G nudi. II edizione riveduta e corretta (Bologna: Edizioni Alfa 1962 [razstavni ka¬ talog, Bologna, Palazzo dell’Archiginnasio], »Citta di Bologna: Biennali d’arte antica«) IRII—II = Istorija russkogo iskusstva, I—II (Moskva: »lskusstvo« 1957—1960) 1WW = The International Who’s Who: 1963—64 (27. izd., London 1963); The International Who’s Who: 1964—65 (28. izd., London 1964) Jadran = Jadran: Vodič i atlas (Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod 1965) Jedding = Hermann Jedding: Keysers Fiihrer durch Museen und Sammlungen: Bundesrepublik und Westberlin (Heidelberg-Miinchen: Keysersche Verlagsbuchhandlung 1961) JKh = O. Bihalji-Merin & Zoran Kržišnik: Profile VI: Jugoslavvische Kunst heute (1966 [razstavni katalog, Bochum, Stadtische Galerie]) JL I—IV/2 = Jiidisches Lexikon: Ein Enzyklopadisches Handbuch des jtidischen VVissens in vier Biinden (4 deli v 5 knjigah, Berlin) Jordan = R. Furneaux Jordan: The World of Great Architecture: From the Grceks to the Nine- teenth Century (New York 1961) Karl der GroBe = Karl der GroBe: Werk und Wirkung (Aachen 1965 [razstavni katalog — »Zehnte Ausstellung unter den Auspizien des Europarates«]) Keller = Hiltgart L. Keller: Reclams Lexikon der Heiligen und der biblischen Gestalten: Legende und Darstellung in der bildenden Kunst (Stuttgart: Philipp Reclam Jun. 1968) KHE = Kratkaja hudožestvennaja enciklopedija: lskusstvo stran i narodov mira (Moskva: »So- vetskaja enciklopedija«) Kidrič PA = France Kidrič: Prešernov album 1949 (Ljubljana: DZS 1950) Kindler = Kindlers Malerei Lexikon (Ziirich: Kindler Verlag) KKK = VVolfgang Braunfels & Hermann Schnitzler (izd.): Karolingische Kunst (3. izdaja, Diissel- dorf 1966 = Wolfgang Braunfels [izd.]: Karl der GroBe: Lebensvverk und Nachleben, 3) Ko je ko = Ko je ko u Jugoslaviji: Biografski podaci o jugoslovenskim savremenicima (Beograd: »Sedma sila« 1957) Koepf = Hans Koepf: La Sculpture en Europe: de l’Antiquite classique a l’Art abstrait (Pariš: Hachette 1964 [original: Stuttgart: Schuler Verlagsgesellschaft]) Kulundžič = Zvonimir Kulundžič: Zgodovina knjige (Ljubljana: DZS 1967 [razširjena izdaja hrv. izvirnika iz 1959, prevedel Franček Šafar ]) Kunisch = Handbuch der deutschen Gegenwartsliteratur: unter Mitwirkung von Hans Hennecke herausgegeben von Hermann Kunisch (Miinchen 1965) Kunitz(1942) = Stanley J. Kunitz and Howard Haycraft (izd.): Twentieth Century Authors: A Biographical Dictionary of Modern Literature (New York 1942) Kunitz (1955) = Stanley J. Kunitz: Twentieth Century Authors, First Supplement: A Biographical Dictionary of Modern Literature (New York 1955) Kii = Kurschners Deutscher Gelehrten-Kalender Landolt = Die deutsche Malerei: Das Spatmittelalter (1350—1500). Text von Hanspeter Landolt (Genf: Skira 1968, »Malerei-Farbe-Geschichte«) LaranE = L’Estampe par Jean Laran avec la collaboration de Jean Adhimar et Jean Prinet. Preface de Jean Vallery-Radot (2 knjigi, Pariš: Presses Universitaires de France 1959) Kratice XV LCI = Lexikon der christlichen Ikonographie (Freiburg im Breisgau etc.: Herder) Lj Gr = razstavni katalogi ljubljanskega grafičnega bienala (Ljubljana: Moderna galerija), v na¬ slovih: I[—IX] mednarodna grafična razstava (Ljubljana 1955 [1957; 1959; 1961; 1963; 1965; 1967; 1969; 1971]) Lodovici = S. Lodovici [= Satnek Ludovici ]: Storici, teorici e critici delle arti figurative: 1800—1940 (Roma 1942, »Enciclopedia biografica e bibliografica ,Italiana‘«) Louis XIV Lille = Au temps du Roi Soleil: Les peintres de Louis XIV (1660—1715), (Lille 1968 [katalog razstave v Palais des Beaux-Arts v okviru proslave »Tricentenaire du rattachement de Lille a la France«]) LS I—II = Leto svetnikov, I—II (Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov 1968—1970 [iziti mo¬ rata še dve knjigi]) van Mander I—II = Carel van Mander: Het leven der Doorluchtige Nederlandsche en Hoogh- duytsche Schilders / Das Leben der niederlandischen und deutschen Maler. Textabdruck nach der Ausgabe von 1617. Uebersetzung und Anmerkungen von Hanns Floerke (2 knjigi, Miinchen-Leipzig 1906) Marie Icon I—II = Raimond van Marie: Iconographie de l’Art profane au Moyen-Age et a la Renaissance: et la decoration des demeures, I—II (La Haye: Nijhoff 1931—1932) van Marie I—XIX = Raimond van Marie: The Development of the Italian Schools of Painting, I—XIX (The Hague: Nijhoff 1923—1938) MASI—II = France Stele: Monumenta artis slovenicae, I—II (Ljubljana: Akademska založba 1935—1938) Meiss-Berry = French Painting in the Time of Jean de Berry: The Late Fourteenth Century and the Patronage of the Duke by Millard Meiss (2 knjigi, London: Phaidon 1967) Michel Hist = Histoire de l’Art: depuis les premiers temps chretiens jusqu’a nos jours. Publiee sous la direction de Andre Michel (Pariš 1905—1929) Migne PG = Patrologiae cursus completus accurante J.-P. Migne, Ser. III: Patrologia Graeca (165 knjig, Pariš 1857—1886) Migne PL = Patrologiae cursus completus accurante J.-P. Migne, Ser. I—II: Patrologia Latina (221 knjig, Pariš 1844—1864) Mille Santi = Mille Santi nelPartc. Raccolti da Elisa Ricci. Prefazione di Corrado Ricci (Milano: Ulrico Hoepli 1931) Min Jug = Minijatura u Jugoslaviji (Zagreb 1964 [razstavni katalog, Muzej za umjetnost i obrt]) Min med Br = Miniatures Mčdievales: de la librairie de Bourgogne au Cabinet des manuscrits de la Bibliotheque Royale de Belgique. Commentaires par L. M. J. Delaisse. Avant-propos de H. Liebaers et F. Masai (Geneve 1959) MJ Hdb. = Monumenta Judaica: 2000 Jahre Geschichte und Kultur der Juden am Rhein: Hand- buch (3., izboljšana izdaja, Koln 1964) MJ Kat. = Monumenta Judaica: 2000 Jahre Geschichte und Kultur der Juden am Rhein: Katalog (3., izboljšana izdaja, Koln 1964) MSE = Malaja sovetskaja enciklopedija (Moskva) MSU 65 = Muzej savremene umetnosti (Beograd 1965 [uredil Miodrag B. Protič s sodelavci]) MSU k 65 = Muzej savremene umetnosti Beograd: Katalog izloženih dela (Beograd 1965) Nadreal Soc = 1929—1950: nadrealizam, socijalna umetnost (Beograd 1969 [razstavni katalog, Muzej savremene umetnosti]) NCAB = The National Cyclopaedia of American Biography NDB = Neue deutsche Biographie (Berlin) NG I = Umetnost srednjega veka na Slovenskem (Ljubljana 1956, uvod & katalog Emilijan Cevc, »Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije v Ljubljani« 1) NG II = Umetnost baroka na Slovenskem (Ljubljana 1957, uvod France Stele, katalog Melita Stele-Možina, »Vodnik po umetnostnih zbirkah Narodne galerije v Ljubljani« 2) N.OstB = Neue Osterreichische Biographie: 1815—1918, Erste Abteilung, Biographien (Wien) OBL = Čsterreichisches Biographisches Lexikon: 1815—1950 (Graz-Koln) OG = Osterreicher der Gegenvvart (Wien 1951) OKT = Osterreichische Kunsttopographie (Wien) XVI Kratice Oris = Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: Kulturnozgodovinski poskus. Spisal France Stele (Ljubljana: Nova založba 1924; 2. izdaja, Mladinska knjiga 1966) Ott = Ottuv slovntk naučny nove doby (Praha) Panofsky Neth = Ervvin Panofsky: Early Netherlandish Painting: Its Origins and Character (2 knjigi, Cambridge [Mass.]: Harvard University Press 1953) Panofsky Ren = Ervvin Panofsky: Renaissance and Renascences in Western Art (Stockholm 1960, »The Gottesman Lectures, Uppsala University« 7) Panofsky Stud = Ervvin Panofsky: Studies in Iconology: Humanistic Themes in the Art of the Renaissance (New York: Oxford University Press 1939; 2. izdaja, Nevv York, Evanston & London 1962, »Harper Torchbooks: The Academy Library«) Panofsky Tomb = Ervvin Panofsky: Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspects from Ancient Egypt to Bernini (Nevv York: Harry N. Abrams 1964) Pauly-Wissowa = Pauly’s Real-Encyclopadie der classischen Altertumsvvissenschaft. Neue Bearbei- tung begonnen von Georg IVissowa [poznejši uredniki Wilhelm Kroll, Karl Mittelhans in Konrat Ziegler], (Stuttgart 1894—..) Pevsner = Nikolaus Pevsner: Oris evropske arhitekture (Ljubljana 1966 [angl. izvirnik, prevod: Helena Menaše]) Piglerl—11 = A. Pigler: Barockthemen: Eine Ausvvahl von Verzeichnissen zur Ikonographie des 17. und 18. Jahrhunderts, I—II (Budapest: Verlag der Ungarischen Akademie der Wissen- schaften 1956) Pola vijeka = Pola vijeka jugoslavenskog slikarstva: 1900—1950 (Zagreb 1953 [ilustrirani katalog razstave v Moderni galeriji JAZU]) PU = Presses Universitaires de France (univerzitetna založba v Parizu) RAC = Reallexikon fur Antike und Christentum: Sachvvorterbuch zur Auseinandersetzung des Christentums mit der antiken Welt (Stuttgart: Anton Hiersemann) Ranke-Graves = Robert von Ranke-Graves: Griechische Mythologie: Quellen und Deutung, I—II (Reinbek bei Hamburg 1963, »Rovvohlts deutsche Enzyklopadie« 114/115) Rbk = Reallexikon zur byzantinischen Kunst (Stuttgart: Anton Hiersemann) RDK = Otto Schmitt (utemeljitelj in prvi izdajatelj): Reallexikon zur deutschen Kunstgeschichte (Stuttgart, najprej J. B. Metzlersche Verlagsbuchhandlung, nato Alfred Druckenmiiller) ReadP = Herbert Read: A concise history of Modern Painting (London 1959; slov. prev. [Helena Menaše ]: Zgodovina modernega slikarstva: od Cezanna do Picassa, Ljubljana: DZS 1969) ReadS = Herbert Read: A concise history of Modern Sculpture (London 1964; nemška izdaja: Geschichte der modernen Plastik, Munchen-Zurich 1966) Reau I—III/3 = Louis Reau: Iconographie de Part chretien, I—III (6 knjig, Pariš: Presses Univer¬ sitaires de France 1955—1959) Reclam A I—II — Reclams Kunstfuhrer Osterreich, I: Wien, Nieder- und Oberosterreich, Burgen- land (Stu 1961; n. izd. 1963), II: Salzburg, Tirol, Vorarlberg, Karnten, Steiermark (Stu 1962) Reclam F IV = Reclams Kunstfuhrer Frankreich, IV: Provence, Cote d’Azur, Dauphinč, Rhone- Tal (Stu 1967) Reclam NI—V = Reclams Kunstfuhrer Deutschland, I: Bayern (3., rev. & razš. izd., Stu 1959); II: Baden-Wurttemberg, Pfalz, Saarland (2. izd., Stu 1958; n. izd. 1960), III: Rheinlande und Westfalen (Stu 1959); IV: Hessen (Stu 1966; 3., rev. izd. 1967); V: Niedersachsen, Hanse- stadte, Schlesvvig-Holstein (Stu 1966; 3., rev. izd. 1967) Reclam Š = Reclams Kunstfuhrer Schvveiz und Liechtenstein (Stu 1966) RčpM = Repertoire des medievistes europčens (Poitiers 1960, Supplement aux »Cahiers de civili- sation medievale«) Resistenza = Ventesimo Anniversario della Resistenza: Arte e resistenza in Europa (Bologna 1965 [razstavni katalog, Bologna, museo Civico, & Torino, Galleria Civica d’Arte Moderna]) Riccoboni = Alberto Riccoboni: Roma nelParte: La scultura nelfevo moderno dal Quattrocento ad oggi (Roma 1942) RJA = Jevvish Art: An Illustrated History. Edited by Cecil Roth (Nevv York-Toronto-London: McGravv Hill 1961) XVII Kratice Romantic Art in Britain = Romantic Art in Britain: Paintings and Dravvings 1760—1860 (1968 [ka¬ talog razstave v Philadelphii in Detroitu], katalog: Frederic Cummings & Allen Staley ; eseji: Robert Rosertblum, Frederic Cummings, Allen Staley ) Roscher = Wilhelm Heinrich Roscher: Ausfiihrliches Lexikon der griechischen und romischen My- thologie (6 knjig in supplementum v 5 knjigah, Leipzig 1884—1927) Saturn and Melancholy = Saturn and Melancholy: Studies in the History of Natural Philosophy, Religion, and Art by Raymond Klibansky, Emin Panofsky, and Fritz Saxl (New York: Basic Books [cop. Thomas Nelson & Sons] 1964) SBL = Slovenski biografski leksikon (Ljubljana) SchlosserL = Julius Schlosser-Magnino: La letteratura artistica: Manuale delle fonti della storia delParte moderna, Traduzione di Filippo Rossi. Terza edizione italiana aggiornata da Otto Kurz (Firenze: »La Nuova Italia«; Wien: Anton Schroll 1964) Schmidt = Ph. Schmidt: Die Illustration der Lutherbibel, 1522—1700: Ein Stiick abendlandischer Kultur- und Kirchengeschichte (Basel: Friedrich Reinhardt 1962) Seizieme Dessins = Le Seizieme Siecle Europeen: Dessins du Louvre (1965 [razstavni katalog, okt.- dec. 1965]) Seizieme Peintures = Le Seizieme Siecle Europeen: Peintures et Dessins dans les Collections Publi- ques Frangaises (2., revidirana in razširjena izdaja, 1965 [razstavni katalog, Petit Palais, okt. 1965—jan. 1966]) SeuphorS = Michel Seuphor: The Sculpture of this Century, Second Printing (New York 1961) Sf S = Srednjeveške freske na Slovenskem (Ljubljana 1959 [razstavni katalog, Narodna galerija], uvod France Stele, katalog France Zupan ) SlovS = Slovensko slikarstvo. Spremna študija: Špelca Čopič. Biografski in bibliografski podatki: Melita Stele-Možina (Ljubljana: Cankarjeva založba 1966) Sodnik = Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Napisala dr. Alma Sodnikova (Ljubljana 1928, »Publikacije 'Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani’«) Spemann = Spemanns goldenes Buch der Kunst (Berlin & Stuttgart 1901 [= Felix Becker & E. Hanel, Bildende Kiinstler der Gegenvvart]) SRJ = Suvremeni pisci Jugoslavije (Zagreb: Stvarnost 1966) SSS = Svetozar Radojčič: Staro srpsko slikarstvo (Beograd: Nolit 1966, »Biblioteka Sinteze«) Stange I—IX = Alfred Stange: Deutsche Malerei der Gotik, I—XI (Munchen-Berlin: Deutscher Kunstverlag 1934—1961) Steinberg = S. H. Steinberg: Five Hundred Years of Printing (2., revidirana izdaja, Harmondsworth [Middlesex]: Penguin Books 1961) Stele = France Stele: Slikarstvo v Sloveniji: od 12. do srede 16. stoletja (Ljubljana: Slovenska ma¬ tica 1969) SteleK = France Stele: Politični okraj Kamnik: Umetnostno topografski opis (Ljubljana 1929 [izhajalo od 1922 dalje]) SteleP = Francč Stele: Umetnost v Primorju (Ljubljana: Slovenska Matica 1960) SteleS = Fr. Stele: Slovenski slikarji (Ljubljana: Slovenski knjižni zavod 1949) Sterling = Charles Sterling: Stili Life Painting: from Antiquity to the Present Time (Pariš: Pierre Tisnč 1959) Sternfeld-Tiedemann = Wilhelm Sternfeld & Eva Tiedemann: Deutsche Exil-Literatur 1933—1945: Eine Bio-Bibliographie (Heidelberg-Darmstadt 1962) SteskaS = Slovenska umetnost, I. del: Slikarstvo. Spisal Viktor Steska (Prevalje: Družba sv. Mo¬ horja 1927, »Mohorjeva knjižnica« 16) SwarzenskiR = Monuments of Romanesque Art: The Art of Church Treasures in North-Western Europe by Hanns Swarzenski (London: Faber and Faber 1954: 2. izdaja 1967) ŠijanecS = Dr. Fran Šijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost (Maribor: Obzorja 1961, »Li¬ kovna obzorja« 1) SumiL = Nace Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura (Ljubljana: Slovenska Matica 1961) ThB I -XXXVII = Ulrich Thieme in Felix Becker (utemeljitelja in prva izdajatelja): Allgemeines Lexikon der bildenden Kiinstler von der Antike bis zur Gegenwart, 1—XXXVII (Leipzig: E. A. Seemann [najprej Karl W. Hiersemann] 1907—1950) 2 — Leksikon XVIII Kratice Thuillier & Chatelet = Jacques Thuillier in Albert Chatelet: La Peinture frangaise: De Le Nain a Fragonard (Geneve: Skira 1964, »Peinture-Couleur-Histoire«) Treča decenija = Treča decenija: Konstruktivno slikarstvo (Beograd 1967 [razstavni katalog, Muzej savremene umetnosti]) UBJ = Umetničko blago Jugoslavije (Beograd: »Jugoslavija« 1969, priredil in uvod napisal Oto Bihalji-Merin [izšlo 1970, istega leta 1970 tudi slov. izdaja pri DZS z naslovom: Umet¬ nostni zakladi Jugoslavije]) UJE 1—10 = Universal Jewish Encyclopedia (New York 1939—1943) ULj I—II = Univerza v Ljubljani: Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev (Ljubljana 1957 in 1969) UP = University Press [založba] Vaccaro = Gennaro Vaccaro (izd.): Panorama biografico degli Italiani d’oggi, 1—II (Roma 1956) Vasari-Milanesi I—IX = Le vite de’ piu eccelenti Pittori, Scultori ed Architettori scritte da Giorgio Vasari pittore aretino con nuove annotazioni e commenti di Gaetano Milanesi, Tomo I—IX (Firenze: Šansoni 1878—1881 & 1885 [ponatis 1906]) Vem ar det = Vem ar det: Svensk biografisk handbok 1963 (Stockholm) Venturi = A [dol fo] Venturi: Storia dell’arte italiana, I—XI (25 knjig, Milano 1901—1940) Vollmer = Hans Vollmer (izd.): Allgemeines Lexikon der bildenden Kiinstler des XX. Jahrhunderts, I—VI (Leipzig 1953—1962) Vorlander = Karl Vorlander: Zgodovina filozofije, I (Ljubljana: Slovenska matica 1968, prev. Primož Simoniti po izdaji iz 1949 [II. del z letnico 1970 je izšel maja 1971]) VrišerB = Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem (Maribor 1963) VWM = Verlorene Werke der Malerei: In Deutschland in der Zeit von 1939 bis 1945 zerstorte und verschollene Gemalde aus Museen und Gallerien. Bearbeitet von Marianne Bernhard, bera- tende Mitarbeit Kurt Martin, herausgegeben von Klaus P. Rogner (Berlin 1965) WB = World Biography, Fifth Edition (Bethpage, N. Y., 1954) Wer ist vver (1958; 1962) = Wer ist wer? Das deutsche Who’s Who, XIU. [XIV.] Ausgabe von Degeners Wer ist’s (Berlin-Griinevvald 1958 [1962]) »Wer ist vver« = »Wer ist wer?«: Lexikon osterreichischer Zeitgenossen (Wien 1937) Wie is dat = Wie is dat ? Biografische gegevens van Nederlanders ... (’s Gravenhage 1956) Wielka = Wielka encyklopedia povvszechna PWN (Warszawa) Wininger = S. Wininger: GroBe Jiidische National-Biographie mit nahezu 13.000 Lebensbeschrei- bungen namhafter jiidischer Manner und Frauen aller Zeiten und Lander: Ein Nachschlag- buch fiir das jiidische Volk und dessen Freunde, I—VII (Cemauti [1925—1936]) Winkler Prins = VVinkler Prins encyclopaedie (Amsterdam-Brussel) Wulf = Joseph Wulf: Die Bildenden Kunste im Dritten Reich (Gutersloh 1963) Wurzbach = Constant VVurzbach: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (60 knjig, Wien 1856—1891) WW = Who’s Who 1964 (London-New York 1964) WWA = Who’s Who in Art (L—12. izdaja, Eastbourne 1927—1964) WWAA = Who’s Who in American Art (New York 1959 [1962]) WWAm = Who’s Who in America: Vol. 33 (1964—1965) WWAu = Who’s Who in Austria (1964) WWB = Who’s Who in Belgium: And Grand Duchy of Luxemburg (2. izdaja, Brussels 1962) WWF = Who's Who in France: 1963-64 (6. izdaja, Pariš 1963) WWG = Who’s Who in Germany (2. izdaja, Munchen 1960) WWS = Who’s Who in Switzerland (Geneva 1962/63) WWSp = Who’s Who in Spain (L izdaja, Barcelona 1963) WWW = Who Was Who (London) WWWA = Who Was Who in America (Chicago) WWWJ = Who’s Who in World Jewry (New York 1955) Kratice ZadnikarR = Marijan Zadnikar: Romanska arhitektura na Slovenskem (Ljubljana 1959) ZadnikarZ = Marijan Zadnikar: Znamenja na Slovenskem (Ljubljana 1964); 2. izd. 1970) ZMG = Zbirka Moderne galerije: Vodnik (Ljubljana 1964) ZSS = Zgodovina slovenskega slovstva (Ljubljana: Slovenska matica) b) pri samostojnih publikacijah za kraj izdaje (in nekatere založbe) XX Kratice Phi Philadelphia (Penn.) Po Potsdam Poz Poznan Pra Praha Pri Princeton — vselej Princeton Uni- versity Press R Roma R (C. d. V.) Roma, Citta del Vaticano Rti Reutlingen Rtt Rotterdam Sa Sarajevo Sk [založba] Skiia Stock Stockholm Str StraBburg [pri nem. knjigah] Stu Stuttgart Sy Sydney Szb Salzburg Opomba : Kraj izdaje vselej navajamo tako, kakor je zaznamovan v knjigi, torej npr. tudi nemška imena slovenskih krajev, če so v knjigi tako navedena. c) pri naslovih periodičnega tiska, knjižnih zbirk, itd. AA = Art in America (Springfield [Mass.]) AAM = Arte Antiča e Moderna (Firenze) AAnz = Archaologischer Anzeiger (Berlin) AAS = Artibus Asiae (Ascona) AB = Art Bulletin (New York) Abh. = Abhandlungen [nem.] »Abh. Hdl« = Abhandlungen der Heidelberger Akademie der Wissenschaften: Phil.-Hist. Klasse »Abh. Lpz« = Abhandlungen der philologisch-historischen Klasse der K. Sachsischen Gesellschaft der Wissenschaften (do konca 1. svet. vojne) resp. der sachsischen Akademie der Wissenschajten (po 1. svet. vojni) »Abh. Mainz« = Akademie der Wissenschaften und der Literatur in Mainz: Abhandlungen der Geistes- und Sozialvvissenschaftlichen Klasse »Abh. Mn« = Abhandlungen der Bayerischen Akademie der Wissenschaften: Phil.-Hist. Abteilung (Munchen) Abt. = Abteilung [nem.] »A. c.« = Les artistes celebres (knjižna zbirka založbe Librairie de 1’art v Parizu) Acr = Acropoli (Milano) AHA = Acta Historiae Artium Academiae Scientiarum Hungaricae (Budapest) AIC = The Art Institute of Chicago [v vseh povezavah] »A-I-H« = Art, Tdčes, Histoire (knjižna zbirka založbe Skira) »AKug« = Archiv fiir Kulturgeschichte (Koln) Allen Mem Art Mus B = Allen Memorial Art Museum: Bulletin AM = Mitteilungen des Deutschen Archaologischen Instituts: Athenische Abteilung AMK = Alte und moderne Kunst (Wien) AMR = Annuaire des Musees Royaux des Beaux-Arts de Belgique (Bruxelles) AN = Art News (New York) ANK = Alte und neue Kunst: Wiener kunstvvissenschaftliche Blatter (Wien) Anz GN = Anzeiger des Germanischen Nationalmuseums (Nurnberg) AQ = The Art Quarterly (Detroit) Kratice XXI Arch Esp Arte = Archivo Espanol de Arte (Madrid) ArchR = The Architectural Review (London) ArhV = Arheološki vestnik (Ljubljana) »ArS« = Ars Sloveniae (knjižna zbirka založbe Mladinska knjiga v Ljubljani: 11: baročno kiparstvo [tekst S. Vrišer 1967]; 2: gotsko kiparstvo [E. Cevc 1968 — z letnico 1967], 3. baročn tektura [N. Sumi 1969]; 4: gotska arhitektura [I. Komelj 1969]; 5: romanska umetnos [ . Zadnikar 1970]) Ars Isl = Ars Islamica (University of Michigan, Ann Arbor) Art et Dec = Art et Decoiation (Pariš) Arte = L’Arte (Roma-Torino) Arte esp = Arte espanol (Madrid) Arte Lom = Arte Lombarda (Venezia) Arte Ven = Arte Veneta (Venezia) ASI = Archivo Storico Italiano (Firenze) »A-S-T« = Arts, styles et techniques (knjižna zbirka založbe Larousse v Parizu) B = Bulletin [angl.; fr.; itd.] — tudi kratica Buli. BAam = Bulletin de l’Art ancien et moderne (Pariš) »B. A. R.« = Biblioteca d’Arte Rizzoli (knjižna zbirka založbe Rizzoli v Milanu) BArte = Bollettino d’arte (Roma) B CMA = The Bulletin of the Cleveland Museum of Art (Cleveland [Ohio]) Beitr. = Beitrage [nem.] Belv = Belvedere (Wien) Ber. = Berichte [nem.] — tudi v sestavljenkah, e. g. Forschungsber. BHR (»BHR«) = Bibliotheque d’Humanisme et Renaissance (Pariš, pozneje Geneve) »B. i. e.« = Biblioteka izabranih eseja (knjižna zbirka založbe Mladost v Zagrebu) Biul = Biuletyn Historii Sztuki (Warszawa) »BK« = Beriihmte Kunststatten (knjižna zbirka založbe Seemann v Leipzigu) »BKA« = Bibliothek fur Kunst- und Antiquitatensammler (knjižna zbirka založbe Schmidt v Berlinu) Blm = Berliner Museen (Berlin) BM = The Burlington Magazine (London) BMF = Bulletin des Musees de France (Pariš) BMR = Bulletin des Musčes Royaux des Beaux-Arts (Bruxe Boli. = Bollettino [it.] n .. Rnnks v New Yorku in Princeton »Boli. Ser.« = Bollingen Series (knjižna zbirka zalozbe Panth University Press) Bost B = Boston Museum of Fine Arts: Bulletin Brit J Aesth = The British Journal of Aesthetics (London) Buli. = Bulletin [angl.; fr.; itd.] — tudi kratica B rtand Buli. Gand = Bulletin de la Societe d’Histoire et d’Archeologie Buli. mon. = Bulletin monumental (Pariš) F Buli. SAF = Bulletin de la Socičtž Nationale des Antiquaires de Buli. SHAF = Bulletin de la Socičtč d’Histoire de l'Art Francais By = Byzantion (Liege) , . ByZ = Byzantinische Zeitschrift (Leipzig, pozneje Munchen) »CA« = Classici deli’Arte (knjižna zbirka založbe Rizzoli v Milanu) CAF = Congres Archeologique de France (Pariš) CahA = Cahiers Archeologiques (Pariš) Cah Art = Cahiers d’Art (Pariš) CahM = Cahiers de Civilisation Mčdižvale (Poitiers) Car = Carinthia (Klagenfurt) Carn = Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko (Ljubljana) CB = Current Biography CeZ = Celjski zbornik (Celje) Cie = Der Cicerone (Leipzig) XXII Kratice CMA B = The Bulletin of the Cleveland Museum of Art (Cleveland, Ohio) Coli Art J = College Art Journal (New York) Com = Commentari (Roma) Conn = The Connoisseur (London) Cor rav biz = Corsi di cultura sulParte ravennate e bizantina CrArte = Critica d’Arte (Firenze) ČZN = Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) »DBB« = Die Blauen Biicher (knjižna zbirka založbe Karl Robert Langevviesche) Dd = Dedalo (Milano-Roma) DKD = Deutsche Kunst und Denkmalpflege (Munchen-Berlin) DOp = Dumbarton Oaks Papers (Cambridge, Massachusetts) »DOs« = Dumbarton Oaks Studies DS = Dom in svet (Ljubljana) DVLG = Deutsche Vierteljahrsschrift fur Literaturvvissenschaft und Geistesgeschichte Emp = Emporium (Bergamo) Erg.-Bd. = Erganzungsband [nem.], dodatna knjiga Erg.-H. = Erganzungsheft [nem.], dodatni zvezek Et. = Etnolog: Glasnik kr. etnografskega muzeja v Ljubljani f. = fiir [nem.] »For Col« = Forma e Colore: I Grandi Cicli delPArte (zbirka zvezkov založbe Sadea/Sansoni v Florenci) Forsch. = Forschungen [nem.] »G. A.« = Les Grands Artistes: leur vie — leur oeuvre (knjižna zbirka, ki jo je izdajala založba Henri Laurens v Parizu) »GAI« = I Grandi Artisti Italiani (knjižna zbirka, ki jo je izdajala založba Istituto Italiano d’Arti Grafiche v Bergamu) GBA = Gazette des Beaux-Arts (Pariš [New York]) GeB = Gentsche bijdragen tot de kunstgeschiedenis (Antvverpen) Ges. = Gesellschaft [nem.] Gesch. = Geschichte [nem.] »GG« = Graphische Gesellschaft (knjižna zbirka založbe Cassirer v Berlinu) Gl SND = Glasnik Skopskog naučnog društva (Skoplje) GMS = Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo (Ljubljana) »Grands siecles« = Les Grands siecles de la peinture (knjižna zbirka založbe Skira v Ženevi) GrK = Die Graphischen Kunste (Wien [do 1933] in Baden bei Wien) GV = Geografski vestnik: Časopis za geografijo in sorodne vede (Ljubljana) »HA« = Handbuch der Archaologie im Rahmen des Handbuchs der Altertumswissenschaft (izd. VValter Otto, Munchen 1939—1953) »HdKw« = Handbuch der Kunstwissenschaft (Berlin-Neubabelsberg [potem Wildpark-Potsdam]) Hdschr. = Handschriften [nem.] Hist. = Historv [angl.]; Histoire [franc.] HR = Hrvatska revija (Zagreb) HZ = Historijski zbornik (Zagreb) H. Ztschr. = Historische Zeitschrift »ICPF« = Inventaire des Collections Publiques Frangaises (knjižna zbirka, ki jo izdaja direkcija francoskih muzejev — Pariš: Editions des Musees Nationaux) IKU = Izvestje Društva za krščansko umetnost v Ljubljani llustr Ilustracija (Ljubljana) IM K Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko (Ljubljana) Kratice XXIII Inf HA = L’Information d’Histoire de l’Art (Pariš) Int. St. = International Studio (Nevv York) IS = Ilustrirani Slovenec (Ljubljana) »ItFF« = Italienische Forschungen des Kunsthistorischen Instituts in Florenz (Berlin) »ltinerari« = Itinerari dei Musei e Monumenti d’Italia (Roma) J = Jutro (Ljubljana) J. = Journal [angl.; fr.] J Aesth = The Journal of Aesthetics and Art Criticism (Cleveland) Jaarb. Antw = Jaarboek [van het] Koninklijk Museum voor Schone Kunsten [te] Antwerpen Jb. = Jahrbuch [nem.] JbAC = Jahrbuch fiir Antike und Christentum (Miinster) Jb. AKw = Jahrbuch fiir Asthetik und allgemeine Kunstwissenschaft Jb. Blm = Jahrbuch der Berliner Museen Jb. OBG = Jahrbuch der Osterreichischen Byzantinischen Gesellschaft (Graz-Koln) JCC = Jahrbuch der K. K. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung von Baudenkmale (Wien) — z leti razne spremembe v naslovu, zlasti Kunstgeschichtliches Jahrbuch der K. K. Zentralkommission fiir Denkmalpflege (Band I-XI, 1907-1917) in Jahrbuch des Kunsthisto- rischen Instituts der Zentralkommission fiir Denkmalpflege (Band XII—XIV, 1918 1922). Nadaljevanje predstavlja [IViener] Jahrbuch fiir Kunstgeschichte (Band I [XV] .., 1923 ..), za katerega uporabljamo ustrezni kratici Jb. f. Kg. in WJb. Jdl = Jahrbuch des deutschen archaologischen Instituts (Berlin) JFlo = Jahresberichte des Kunsthistorischen Instituts, Florenz JIČ = Jugoslovenski istoriski časopis (Beograd) JkPK = Jahrbuch der Koniglich PrcuBischen Kunstsammlungen (Berlin) JPK = Jahrbuch der PreuBischen Kunstsammlungen (Berlin) JSAH = Journal of the Society of Architectural Historians (Charlottesville, Virginia) JSaK = Jahrbuch der Kunsthistorischen Sammlungen des Allerhochsten Kaiserhauses (Wien) Jsla (»Jsla«) = Jugoslavija (Ljubljana [po L svetovni vojni]); Jugoslavija (Beograd [po 2. svetovni vojni!]), tudi kot knjižna zbirka (»Jsla«) JSW = Jahrbuch der Kunsthistorischen Sammlungen in Wien J Walt = The Journal of the Walters Art Gallery (Baltimore) JWI = Journal of the Warburg Institute (London) JWCI = Journal of the Warburg and Courtauld Institutes (London) JžP = Južni pregled (Skoplje) K. = Kunst [nem.], v sestavljenkah, ki jih ne navajamo posebej, okrajšava Kst, npr. Kstbiicher za Kunstbiicher KAar = Kunsthistorisk aarskrift (Kobenhavn) KAnz = Kunstgeschichtliche Anzeigen (1904—1913 ali od 1955 dalje) Kchr = Kunstchronik (Nurnberg) KCHR = Kunstchronik und Kunstmarkt (Leipzig) Kg. = Kunstgeschichte [nem.] »KK« = Klassiker der Kunst in Gesamtausgaben (knjižna zbirka) »KM« = Kiinstler-Monographien (knjižna zbirka) KrB = Kritische Berichte zur Kunstgeschichtlichen Literatur (Leipzig) Kron = Kronika slovenskih mest (Ljubljana 1934—1941); Kronika: Časopis za krajevno zgodovino (Ljubljana od 1953 dalje) Ktids = Konsthistorisk tidskrift (Stockholm) Kw. = Kunstvvissenschaft [nem.] KvvF = Kunstvvissenschaftliche Forschungen LAZU = Letopis Akademije znanosti in umetnosti (Ljubljana) LD = Ljubljanski dnevnik (Ljubljana) LdP = Ljudska pravica (Ljubljana) »Le Gout« = Le Gout de notre temps (knjižna zbirka založbe Skira) XXIV Kratice LMS = Letopis Matice slovenske (Ljubljana) LRazgl = Loški razgledi (Škofja Loka) LSAZU = Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Ljubljana) M = Mladika (Celje) »M« = Musei del Mondo (knjižna zbirka založbe Mondadori v Milanu, od 1967 dalje: 1 Parigi: Louvre [1967]; 2: Londra: British Museum [1967]; 3: Roma: Musei Vaticani [1967]; 4: Wash- ington: National Gallery [1968]; 5: Madrid: Prado; 6: Tokyo: Museo Nazionale; 7. Firenze: Uffizi [1968]; 8: Vienna: Kunsthistorisches Museum; etc. — v programu 24 knjig; slov. izd.: »Muzeji sveta«, Ljubljana: Mladinska knjiga 1971 [3 knj.]) »MAB« = Monographies de Part belge (knjižna zbirka, ki jo je belgijska vlada zastonj pošiljala naokrog) Mag = Magazine [angl.] Mag Art = Magazine of Art (New York) »Maitres« = Les Maitres (knjižna zbirka založbe Braun & C le v Parizu) MarJb = Marburger Jahrbuch fiir Kunstvvissenschaft (Marburg) Mbk = Maandblad voor beeldende kunsten (Amsterdam) MCC = Mittheilungen der K. K. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung von Bau- denkmale (Wien) — z leti razne spremembe v naslovu »MdC« = I Maestri del Colore (zbirka zvezkov založbe Fratelli Fabbii Editori v Milanu) MDr = Old Master Dravvings (London) — tudi kratica OMD »MdS« = I Maestri della Scultura (zbirka zvezkov založbe Fratelli Fabbri Editori v Milanu) Mel = Melanges d’archeologie et d’histoire (Paris-Roma) Mem = Memorial [angl.] Met Mus B = The Metropolitan Museum of Art: Bulletin (Nevv York) MfKw = Monatshefte fur Kunstvvissenschaft (Leipzig) MHK = Mitteilungen des historischen Vereins fiir Krain (Laibach) MIOG = Mitteilungen des Osterreichischen Instituts fur Geschichtsforschung (Wien) Mitt. = Mitteilungen [nem.] MittF = Mitteilungen des Kunsthistorischen Instituts in Florenz MJb = Miinchner Jahrbuch der bildenden Kunst (Munchen) »Mlb« = Mala likovna biblioteka (knjižna zbirka založbe Naprijed v Zagrebu) MMA B — The Museum of Modern Art Bulletin (Nevv York) M MK = Mitteilungen des Museal-Vereins fiir Krain (Laibach) »MMM« = The Metropolitan Museum of Art Miniatures (knjižna zbirka, Nevv York) MMSt = Metropolitan Museum Studies (Nevv York) Mngr. = Monographien [nem.], tudi v sestavljenkah (-mngr.); Monografije [srb.] Mus B = Museum Bulletin [angl.] N. S. = Nevv Series [angl.]; Neue Serie [nem.]; ipd. NF = Neue Folge [nem.] NHJ = Neue Heidelberger Jahrbiicher Nk = Nederlands kunsthistorisch jaarboek (’s Gravenhage) NO = Nova obzorja (Maribor) Nouv. Ene. = Nouvelle Encyclopedie illustree de Part frangais (knjižna zbirka, ki jo je izdajala za¬ ložba Guy Le Prat v Parizu) NRazgl = Naši razgledi (Ljubljana) NRo = Nederlandsch Historisch Instituut te Rome: Mededeelingen NS = Novi svet (Ljubljana) ObULj = Objave univerze v Ljubljani (Ljubljana) Obz = Obzornik (Ljubljana) OH = Oud-Holland (Amsterdam) »OKT« = Osterreichische Kunsttopographie (Wien) OMD = Old Master Dravvings (London) — tudi kratica MDr OZD = Osterreichische Zeitschrift fiir Denkmalpflege (Wien 1947—1951) OZKD = Čsterreichische Zeitschrift fiir Kunst und Denkmalpflege (Wien) Kratice XXV »Pal.« = Paletserie (knjižna zbirka založbe H. J. Becht v Amsterdamu) Pam. archeol. = Pamatky archeologicke (Praha) Panth = Pantheon (Munchen) Par = Paragone (Firenze) »P-C-H« = Peinture, Couleur, Histoire (knjižna zbirka založbe Skira) »PKG« = Propylaen Kunstgeschichte (Berlin: Propylaen Verlag 1966—) PKIF = Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor (Beograd) PMA B = Philadelphia Museum of Art Bulletin (Philadelphia) »Portfolio« = The Library of Great Painters: Portfolio Edition (zbirka map založbe Harry N, Abrams, New York) PpDa = Priloži povijesti umjetnosti u Dalmaciji ( p it) .. bj ka ki ; 0 izdaja Princeton »PriM« = Princeton Monographs in Art and Archaeology (knj.zna zbirka, jo University Press) -„ tl — an ciens Pavs-Bas meridionaux »Prim. Ham. 1« = Les Primitifs flamands, I : Corpus de la peinture des anciens rays au quinzieme siecle Renertoire des peintures flamandes des quinzieme et »Prim. flam. II« = Les Primitifs flamands, II. Keperroire ucs v seizieme siecles Proč. = Proceedings [angl.] Proč. Br. Ac. = Proceedings of the British Acadcmy Prop = Proporzioni (Firenze) Pstl = Peristil (Zagreb) Publ. = Publications [angl.; fr.]; Publikationen [nem.] Pubbl. = Pubblicazioni [it.] , Frpderick A Praeger, Nevv York) »PWA« = Praeger World of Art Series (knjižna zbirka zalozbe Freder.ck A. rraeg Qdr = Quadrum (Bruxelles) K.mcttechnik des Mittelalters und der »Ouellenschr.« = Quellenschriften fur Kunstgeschichte und Kunsttechn.K ae Renaissance (knjižna zbirka virov, Wien) Kunsttechnik des Mittelalters und »Guellenschr. NF« = Quellenschriften fur Kunstgeschichte und Kunsttecnn.K der Neuzeit, Neue Folge (knjižna zbirka virov, Wien) RA = Revue Archeo1ogique (Pariš) RAam = Revue de Part ancien et moderne (Pariš) RACr = Rivista di archaeologia cristiana (Roma) RArte = Rivista d’Arte (Firenze) RArts = Revue des Arts (Pariš) razr.; Razr. = razred . RAZU = Razprave Akademije znanosti in umetnosti (Ljubljana) y Hamburgu) »RDE« = Rovvohlts deutsche Enzyklopadie (knjižna zbirka zalozbe RepKw = Repertorium fiir Kunstwissenschaft (Berlin itd.) rev. = revija Rev. = Review [angl.]; Revue [fr.] . Rev Belge = Revue Belge d’Archčologie et d’Histoire de 1 Art ( nver , Munchen) »RF« = Romische Forschungen der Bibliotheca Hertziana (Leipzig in p J RJb = Romisches^Jahrbuch fur Kunstgeschichte: Veroffentlichung der Bibliotheca Hertziana (Max Planck-Institut) in Rom (Wien) RLou = La Revue du Louvre et des Musees de France (Pariš) Ahteilune (Munchen RM = Mitteilungen des Deutschen Archaologischen Instituts: Romische 1930—1944, Heidelberg od 1953/54 dalje) RPARA = Rendiconti della Pontificia Accademia Romana di Archeologia Radovi od- RPU = Radovi Seminara za povijest umjetnosti Filozofskog fakulteta (Zagr sjeka za povijest umjetnosti (Zagreb 1960—) /p rP ihureI RQ = Romische Ouartalschrift fur christliche Altertumskunde und Kirchengesc RSAA = Revue Suisse d’Art et d’Archčologie in druž- RSAZU = Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Razred za zg bene vede (Ljubljana) XXVI Kratice Sb. = Sitzungsberichte [nem.] SbBl = Sitzungsberichte der PreuBischen Akademie der Wissenschaften (Berlin) SbHdl = Sitzungsberichte der Heidelberger Akademie der Wissenschaften: Philosophisch-Histori- sche Klasse (Heidelberg) SbLpz = Sitzungsberichte der. K. Sachsischen Gesellschaft der Wissenschaften: Philologisch- historische Klasse (Leipzig) SbMn = Sitzungsberichte der Bayerischen Akademie der Wissenschaften zu Miinchen (Miinchen) SbW = Sitzungsberichte der osterreichischen Akademie der Wissenschaften in Wien: Phil.-hist. Klasse (Wien) Schr. = Schriften [nem.] Sd = Sodobnost: Neodvisna slovenska revija (Ljubljana 1933—1941); Sodobnost (Ljubljana od 1963 dalje [prejšnja Naša sodobnost]) »SdK« = Studien zur deutschen Kunstgeschichte (knjižna zbirka založbe Heitz v Strasbourgu) SE = Slovenski etnograf (Ljubljana) Settimane alto medioevo = Settimane di studio del Centro italiano di studi sulTalto medioevo (Spoleto) SGE = Soobščenia Gosudarstvennogo Ermitaža (Leningrad) SHP = Starohrvatska prosvjeta SIK = Slovenski izseljenski koledar (Ljubljana) Smlg(n) = Sammlung(en) [nem.] SN = Slovenski narod (Ljubljana) SPFFBU = Sbornik piacl filosoficke fakulty brnenske university: Rada umenovčdna (Brno) SPor = Slovenski poročevalec (Ljubljana) Star = Starinar (Beograd) Stud. = Studies [angl.]; Studien [nem.] »StudBW« = Studien der Bibliothek VVarburg (Leipzig-Berlin) Stud Gen = Studium Generale (Berlin) »StudWI« = Studies of the Warburg Institute (London) T. C. I. = Touring Club Italiano TODL = Trudy otdela drevnerusskoj literatury (Moskva-Leningrad) Tr. = Transactions [angl.] TiiAK = Tubinger Forschungen zur Archaologie und Kunstgeschichte (Reutlingen 1924—39) TiiK = Tubinger Forschungen zur Kunstgeschichte (Tiibingen 1952—) u. = und [nem.] »UF« = L’Univers des Formes (knjižna zbirka založbe Gallimard v Parizu): 7: A. Chastel: Renais- sance meridionale: Italie 1460—1500 (1965); 8: id.: Le grand atelier dTtalie: 1460—1500 (1965); 9: A. Grabar: Le premier art chretien (1966); 10: id.: L’age d’or de Justinien (1966); 12: J. Hubert, J. Porcher & W. F. Volbach: L’Europe des Invasions (1967); 13: iid.: L’empire carolingien (1968) Um = Umetnost (Ljubljana) Um (Bgd) = Umetnost (Beograd) UmP = Umetnički pregled (Beograd) »US« 1—18 = Umetnost v slikah (knjižna zbirka Državne založbe Slovenije v Ljubljani 1968—71, prevodi Helene Menaše ): 1: Prazgodovina Evrope (1969); 2: Stari Egipt (1969); 3. Kreta in Helada (1969); 4: Atene in Rim (1970); 5: Bizanc in njegov svet (1970); 6: Rojstvo Evrope (1970); 7: Visoki srednji vek (1968); 8: Pozni srednji vek (1968); 9: Rojstvo novega veka (1969); 10: Barok in rokoko (1969); 11: Devetnajsto stoletje (1971); 12: Naša doba (1970); 13: Ljudstva Starega vzhoda (1970); 14: Indijski prostor (1970); 15: Daljni vzhod (1968); 16: Stara Amerika (1968); 17: Islamski svet (1971); 18: Afrika in Oceanija (1968). Verh. = Verhandlungen [nem.] Vero. = Veroffentlichungen [nem.] Verz. = Verzeichnis [nem.] VjAHD = Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku (Split) Kratice XXVII VjHAD = Vjesnik Hrvatskog arheološkog društva (Zagreb) VorBW = Vortrage der Bibliothek Warburg VS = Varstvo spomenikov (Ljubljana) W-RJb = Wallraf-Richartz-Jahrbuch (Koln) »WerkM« = Werkmonographien zur bildenden Kunst in Reclams Universal-Bibliothek (Stuttgart) WJb = Wiener Jahrbuch fur Kunstgeschichte (Wien) ZAKw = Zeitschrift fur Asthetik und allgemeine Kunstwissenschaft Zchg(n) = Zeichnung(en) [nem.] — tudi v sestavljenkah, ki jih ne navajamo posebej, npr. okrajšano Meisterzchgn namesto Meisterzeichnungen ZC = Zgodovinski časopis (Ljubljana) ZDVKw = Zeitschrift des Deutschen Vereins fiir Kunstwissenschaft (Berlin) — tudi kratica ZjKw ZfbK = Zeitschrift fiir bildende Kunst (Leipzig) ZfKg = Zeitschrift fiir Kunstgeschichte (Munchen-Berlin) ZfKw = Zeitschrift (des deutchen Veieins) fiir Kunstwissenschaft (Berlin) »ZKA« = Zur Kunstgeschichte des Auslandes (knjižna zbirka založbe Heitz v Strasbourgu) ZMS = Zbornik Matice slovenske (Ljubljana) ZSAKg = Zeitschrift fiir schvveizerische Archaologie und Kunstgeschichte (Basel) Ztg. = Zeitung [nem.] — tudi v sestavljenkah, npr. Literaturztg. Ztschr. = Zeitschrift [nem.] zuz = Zbornik za umetnostno zgodovino (Ljubljana) ZUZ nv = Zbornik za umetnostno zgodovino: Nova vrsta (Ljubljana) ZZSK = Zbornik zaštite spomenika kulture (Beograd) Opomba : Vse naslove knjig in razprav navajamo v izvirniku (naslovi v cirilici so transkribirani po običajnih pravilih). Naslovi knjižnih zbirk in serij so vselej v »navadnem« narekovaju, naslovi knjig in razprav (vselej v neokrajšani obliki) so tiskani v ležečem ali kurzivnem tisku (razprave, ki niso izšle kot samostojne publikacije, pa so še posebej zaznamovane s ,polovičnim narekovajem ). č) pri objavljenih kongresnih referatih 1) umetnostnozgodovinski kongresi 14. kongr. = XIV' Congres International d’Histoire de 1’Art, Suisse, 1936: Actes du Congres (Bale 1938) 17. kongr. = Actes du XVII' Congres International d’Histoire de l’Art, Amsterdam 1952 (La Haye 1955) 18. kongr. = »Venezia e 1’Europa«: Atti del XVIII Congresso Internazionale di Storia dell’Arte, Venezia 1955 (Venezia 1956) 19. kongr. = Relations artistiques entre la France et les autres pays depuis le haut moyen age jusqu’a la fin du XIX' siecle: Actes du XIX' Congres international d’histoire de l’art, Pariš 1958 (Pariš 1959) 20. kongr. = Studies in Western Art, Acts of the Tvventieth International Congress of the History of Art [New York City September 7—12, 1961], 1 (Romanesque and Gothic Art), II (The Renaissance and Mannerism), III (Latin American Art and the Baroque Period in Europe), IV (Problems of the 19th and 20th Centuries), (Princeton 1963) L kongr. = Stil und Oberlieferung in der Kunst des Abendlandes, Akten des 21. Internationalen Kongresscs fur Kunstgeschichte in Bonn 1964, I (Epochen europiiischer Kunst), 11 (Michel¬ angelo), Til (Theorien und Problemfe), (Berlin: Mann 1967) 7. zg. srednjev. kongr. = Akten des VIL Internationalen Kongresses fiir Friihmittelalterforschung, Wien 1958 (Graz-Koln 1962) 8. zg. srednjev. kongr. = Atti delPottavo Congresso di Studi sulPArte delfalto Medioevo I—II (Milano 1962) XXVIII Kratice 2) bizantološki kongresi 5. biz. kongr. I—II = Atti del V Congresso Internazionale di Studi Bizantini, I—II (Roma 1940) 8. biz. kongr. = Atti deli’VIII Congresso Internazionale di Studi Bizantini, Palermo 1951 (Roma 1953) 10. biz. kongr. = Actes du X e Congres international d’etudes byzantines, 1955 (Istamboul 1957) 11. biz. kongr. = Berichte zum XI. Internationalen Byzantinisten-KongreB (Munchen 1958) 11. biz. kongr. = Akten des XI. Internationalen Byzantinisten-KongreB, Munchen 1958 (Munchen 1960) 12. biz. kongr. I—III = Actes du XII e Congres international d’etudes byzantines, Ochride 1961, I—III (Beograd 1963—1964) 3) razni sestanki Man-Bar-Roc = Manierismo, Barocco, Rococo: Concetti e termi, Convegno internazionale, Roma 1960 (Roma 1962) 5 rinascimento = Atti del V convegno internazionale di studi sul rinascimento (Firenze 1958) 1 umanistici = Atti del Primo Congresso Internazionale di Studi Umanistici, 1950 (Milano 1951) 2 umanistici = Atti del Secondo Congresso Internazionale di Studi Umanistici, 1952 (Roma 1953) 3 umanistici = Retorica e Barocco: Atti del III Congresso Internazionale di Studi Umanistici, 1954 (Roma 1955) 4 umanistici = Umanesimo e Simbolismo: Atti del IV Convegno Internazionale di Studi Umani¬ stici, Venezia 1958 (Padova 1959) 5 umanistici = Umanesimo e Esoterismo: Atti del V Convegno Internazionale di Studi Umanistici, Padova 1960 III. Kratice za pomembnejše in večkrat navajane umetnostne zbirke (pri citiranju umetnin in katalogov) Aachen = Stadtisches Suermondt-Museum (Aachen) Accad. = Gallerie delPAccademia (Venezia) AIC = The Art Institute of Chicago (Chicago, Illinois) Albertina = Graphische Sammlung Albertina (Wien) Alte Pin. = Alte Pinakothek (Munchen) Antwerpen = Koninklijk Museum voor Schone Kunsten (Antvverpen) Ashmolean = The Ashmolean Museum (Oxford) Barberini = Galleria Nazionale, Palazzo Barberini (Roma) Bargello = Museo Nazionale del Bargello (Firenze) Basel = Offentliche Kunstsammlung (Basel) Beljanski = Spomen-zbirka Pavla Beljanskog (Novi Sad) Bergamo = Galleria delPAccademia Carrara (Bergamo) Besangon = Musee des Beaux-Arts (Besangon) Bibl. Nat. = Bibliotheque Nationale (Pariš) Bibl. Vat. = Biblioteca Vaticana (Roma, Citta del Vaticano) Birmingham = Barber Institute of Fine Arts (Birmingham) Bologna = Pinacoteca Nazionale (Bologna) Borghese = Galleria Borghese (Roma) Boston FA = Museum of Fine Arts (Boston, Massachusetts) Boston ISG = The Isabella Stewart Gardner Museum (Boston, Massachusetts) Braunschtveig = Herzog Anton Ulrich-Museum (Braunschvveig) Bremen = Kunsthalle (Bremen) Brera = Pinacoteca di Brera (Milano) Br. Mus. = British Museum (London) Brooklyn = The Brooklyn Museum (New York, New York) Kratice XXIX Brugge = Stedelijk Museum voor Schone Kunsten (Brugge) Bruxelles = Musees Royaux des Beaux-Arts de Belgique (Bruxelles) Buckingham = Buckingham Palače (London) Budapest = Orszagos Szepmuveszeti Muzeum (Budapest) Buffalo = Albright-Knox Gallery (Buffalo, New York) Bukarešta = Muzeul de Arta al Republicii Populare Romine (Bucure$ti) Capodimonte = Museo e Gallerie Nazionali di Capodimonte (Napoli) Chantilly = Musee Conde (Chantilly) . Cloisters = The Metropolitan Museum of Art: The Cloisters (New or , ew or CMA = The Cleveland Museum of Art (Cleveland, Ohio) Cognacq-Jay = Musee Cognacq-Jay (Pariš) Courtauld = The Courtauld Institute of Art (London) Dahlem = Museum Dahlem (Berlin [West]) . Detroit = The Detroit Institute of Arts (Detroit, Michigan) Doria = Galleria Doria-Pamphilj (Roma) Dresden = Gemiildegalerie (Dresden) Dublin = National Gallery of Ireland (Dublin) Edinburgh = National Gallery of Scotland (Edinburgh) Eremitaža = Gosudarstvennyj Ermitaž (Leningrad) Escorial = Real monasterio, El Escorial pri Madridu Essen = Folkvvang Museum (Essen) Ferdinandeum = Tiroler Landesmuseum Ferdiniandeum (Innsbruck) Fitzvvilliam = The Fitzvvilliam Museum (Cambrdge, Great Bntam) . v Fogg = The Fogg Art Museum, Harvard University (Cambridge, Massachusetts) Frick = The Frick Collection (New York, New York) Gal. SU = Galerija suvremene umjetnosti (Zagreb) Gali. Naz. Mod. = Galleria Nazionale d’Arte Moderna (Roma) Guggenheim = The Solomon R. Guggenheim Museum ( ew or , Haarlem = Frans Halsmuseum (Haarlem) Hamburg = Kunsthalle (Hamburg) Hannover = Niedersachsisches Landesmuseum (Hannover) Hartford = Wadsworth Atheneum (Hartford, Connecticut) Indianapolis = John Herron Art Institute (Indianapolis, Indiana) Jacquemart-Andre = Musee Jacquemart-Andre (Pariš) Kansas City = William Rockhill Nelson Gallery of Art and Mary Atkins Museum of Fine Arts (Kansas City, Missouri) Karlsruhe = Staatliche Kunsthalle (Karlsruhe) Kassel = Staatliche Gemiildegalerie (Kassel) Kcnvvood = The Iveagh Bequest (Kenvvood House, veliki London) Kobcnhavn = Statens Museum for Kunst (Kobenhavn) Ksthist. Mus. = Kunsthistorisches Museum (Wien) Laren = zapuščina V. W. van Gogha Lateran = nekdanji Museo Lateranense (prenesen v Vatikan) , . , Legion of Honor = California Palače of the Legion of Honor (San Francisco Califo J Lehman = The Lehman Collection (Nevv Yo,k New York - lastnik zbirke, k. je ohranjena kot celota, je zdaj The Metropolitan Museum of Art) Leiden = Stedelijk Museum »De Lakenhal« (Leiden) Leipzig = Museum der bildenden Kunste (Leipzig) Lille = Palais des Beaux-Arts (Lille) XXX Kratice Los Angeles = Los Angeles County Museum of Art (Los Angeles, California) Louvre = Musee National du Louvre (Pariš) Lyon = Musee des Beaux-Arts (Lyon) MAM = Musee National d’Art Moderne (Pariš) Mannheim = Stadtische Galerie (Mannheim) Mauritshuis = Mauritshuis (Den Haag) Merion = The Bames Foundation (Merion, Pennsylvania) MG = Moderna galerija (Ljubljana) Minneapolis = The Minneapolis Institute of Arts (Minneapolis, Minnesota) MM = The Metropolitan Museum of Art (New York, New York) M MA = The Museum of Modem Art (New York, Nevv York) Montpellier = Musee Fabre (Montpellier) Morgan Libr. = The Pierpont Morgan Library (Nevv York, Nevv York) MSU = Muzej savremene umetnosti (Beograd) Nantes = Musee des Beaux-Arts (Nantes) Napolt = Museo Nazionale (Napoli) Nat. Gali. = National Gallery (London) Nationalgal. = Nationalgalerie (Berlin [West]) Neue Pin. = Neue Pinakothek & Neue Staatsgalerie (Miinchen) NG = Narodna galerija (Ljubljana) Northampton = Smith College Museum of Art (Northampton, Massachusetts) Nurnberg = Germanisches Nationalmuseum (Niirnberg) Ny Carlsberg = Ny Carlsberg Glyptotek (Kobenhavn) Oberlin = Peter Dudley Allen Memorial Museum of Art, Oberlin College (Oberlin, Ohio) O. Reinhart = Stiftung Oskar Reinhart (Winterthur) Ornans = Musee Courbet (Ornans) Oslo = Nasjonalgalleriet (Oslo) Ost. Bar. = Die Osterreichische Galerie im Belvedere in Wien: Osterreichisches Barockmuseum im Unteren Belvedere Ost. Mitt. = Die Osterreichische Galerie im Belvedere in Wien: Museum mittelalterlichcr oster- reichischer Kunst in der Orangerie des Unteren Belvederes Ost. XIX.—XX. = Die Osterreichische Galerie im Belvedere in Wien: Osterreichische Galerie des XIX. und XX. Jahrhunderts im Oberen Belvedere Ottavva = National Gallery of Canada (Ottavva) Otterlo = Rijskmuseum Krdller-Miiller (Otterlo) Pariš, Ecole BA = Musee de 1’Ecolc Nationale Superieure des Beaux-Arts (Pariš) Peggy Guggenheim = La Collezione Peggy Guggenheim (Venezia) Pet. Pal. = Musee des Beaux-Arts de la Ville de Pariš, Petit Palais (Pariš) Phillips = The Phillips Collection (Washington, D. C.) Pin. Vat. = Pinacoteca Vaticana (Roma, Citta del Vaticano) Pitti = Galleria Palatina, Palazzo Pitti (Firenze) PMA = The Philadelphia Museum of Art (Philadelphia, Pennsylvania) PMA Johnson = John G. Johnson Collection, The Philadelphia Museum of Art (Philadelphia, Pennsylvania) Poldi Pezzoli = Museo Poldi Pezzoli (Milano) Prado = Museo del Prado (Madrid) Praha = Narodni galerie (Praha) Providence = Museum of Art, Rhode Island School of Design (Providence, Rhode Island) Puškin = Muzej imena A. S. Puškina (Moskva) Raleigh = North Carolina Museum of Art (Raleigh, North Carolina) Rijksmus. = Rijksmuseum (Amsterdam) Rotterdam = Museum Boymans-van Beuningen (Rotterdam) Rouen = Musee des Beaux-Arts (Rouen) Kratice XXXI Salzburg = Residenzgalerie (Salzburg) San Marino = Henry E. Huntington Library and Art Gallery (San Marino, Califomia) Sao Paulo = Museu de Arte Moderna (Sao Paulo) Sarasota = John and Mable Ringling Museum of Art (Sarasota, Florida) Springfield = Museum of Fine Arts (Springfield, Massachusetts) Stadel = Stadelsches Kunstinstitut (Frankfurt am Main) Stedelijk = Stedelijk Museum (Amsterdam) St. Louis = The City Art Museum (St. Louis, Missouri) Stockholm = Nationalmuseum (Stockholm) Stuttgart = Staatsgalerie (Stuttgart) Tate = Tate Gallery (London) Thyssen = Baron H. H. Thyssen, Villa Favorita (Lugano-Castagnola) Tretjakovska = Gosudarstvennaja Tretjakovskaja gallereja (Moskva) Uffizi = Galleria degli Uffizi (Firenze) Utrecht = Centraal Museum (Utrecht) V. & A. = Victoria and Albert Museum — South Kensington Museum (London) Vaduz = Fiirst Liechtensteinische Gemaldegalerie (Vaduz) Vat. = Musei Vaticani (Roma, Citta del Vaticano) Wallace = Wallace Collection (London) Wallraf = Wallraf-Richartz-Museum (Koln) Walters = Walters Art Gallery (Baltimore, Maryland) Warszawa = Muzeum Narodowe (Warszawa) Washington = National Gallery of Art (Washington, D. C.) Whitney = Whitney Museum of American Art (New York, New York) Wien Ak. = Gemaldegalerie der Akademie der bildenden Kunste (Wien) Williamstown = Sterling and Francine Clark Art Institute (Williamstown, Massachusetts) Windsor = Windsor Castle (Berkshire, Great Britain) Yale = Yale University Art Gallery (New Haven, Connecticut) Zgb Str = Strossmayerova galerija starih majstora Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti (Zagreb) Ziirich = Kunsthaus (Ziirich) Opozorilo Puščica (->) pomeni kazalko »glej« ali »primerjaj« (z ležečim ali kurzivnim tiskom zaznamovane besede za njo predstavljajo geslo, pod katerim je treba iskati natančnejše podatke). Zvezdica (*) opozarja na *posebno pomembne umetnine, spomenike in razprave. Vijuga (~) pred imenom spomenika nadomešča v verzalkah polkrepko natisnjeno IME KRAJA, v katerem je obravnavni spomenik. Križec (+) za razpravo opozarja na njen poznejši ponatis (prim. pon. izb. ali zbr. sp.). V bibliografijah (odstavki, ki se začenjajo s kratico B) so vsi naslovi del v kurzivnem tisku, naslovi razprav, člankov in drugih prispevkov, ki niso samostojno izšli, pa so vrh tega v polovičnem narekovaju (torej Izidorja Cankarja Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi in Franceta Steleta , Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji ‘). Pri merah slik je povsod najprej navedena višina; kadar je delo predstavljeno s 3 merami, pomeni prva višino, druga širino in tretja globino. Biblijski in evangeljski citati in kratice svetopisemskih knjig se ravnajo po zadnji slovenski izdaji (Sveto pismo, 4 knjige, Maribor 1959—1961), latinski citati pa ustrezajo zadnji izdaji vulgate (Biblia Sacra: vulgatae editionis Sixti V Pontificis Maximi iussu recognita et Clementis VIII auctoritate edita, Romae 1957). Podobno so tudi pri ikonografskih terminih navedene najbolj utrjene oblike v raznih jezikih, ne pa dobesedni prevodi. A AACHEN (rim. Aquae, pozn. Urbs Aquensis, fr. Aix-la-Chapelle), mesto v Porenju (ZR Nem¬ čija), najpomembnejša prestolnica Karla Vel.; od Otona I. do Ferdinanda I. (936—1531) tu kronali nem. ces. in kralje. L: Reclam NIII (1959); EWA VI (1962, stp274—75 — L!); GroBe Kunst aus tausend Jahren: Kirchen- schatze aus dem Bistum Aachen (Dii 1968 [rk = Aachener Kstblatter, 36. knj.]). ~ stolnica (Dom ali Miinster St. Maria u. Salvator). V njej dobro ohranjena centralno ob¬ likovana *palatinska kapela Karla Vel. (o. 792 do 805), delo Odona iz Metza: notr. oktogon, obdan z obhodom in emporami, zun. 16-ero- kotnik. Med opremo *zlati antependij ces. Hen¬ rika II. (»Pola d'Oro«, o. 1020), »zlati« *ambon ces. Henrika II. (o. 1020), kronski lestenec s 16 stolpiči (aachenski zlatar Wibert 1165/70, cf. s. v. kronski lestenec) in kot Karlova skrinja (nem. Karlsschrein) znani, 1215 dkč. relikviarij Kaila Vel. (ob daljših stranicah 16 nem. vladarjev, na čelni strani Karel Vel. med papežem Leonom III. in nadškofom Turpinom). Pomembna bron. oprema (o. 795—805), bron. ograje na vseh 8 straneh balustrade, od nekd. 5 bron. vrat pa ohranjena 3 manjša vrata in velika -> Volčja vrata v gl. vhodu v kapelo. — Pod obokom hodnika, ki je povezoval c. in palačo, zaklad¬ nica (die Schatzkammer ali der Domschatz), v njej mdr. —> Lotarjev križ (o. 1000), karolinški -> Aachenski evangeliar in —> Evangeliar Otona II. ali III. (o. 983), doprsni relikviarij Karla Vel. (o. 1350), Aachenski olt. (cf. s. v. Mojster Aachen¬ skega olt.), itd. L: cf. W. Boeckelmann (1957), W. Braunfels (1968), M. Mušič (I 1965), H. Schnitzler (1950; 1964), W. Schiine (1961). ~ mestna hiša (Rathaus), dkč. 1370. V t. i. ces. dvorani (Kaiserssaal) freske, od katerih je 4 naslikal Afred -* Rethel sam (1847—51, med 2. svet. vojno unič. Oton III. v grobnici Karla Vel.), 4 pa njegov učenec Josef Kehren (2 unič.). ~ konjeniški spom. ces. Friderika III. (Hein- richsallee), delo Huga Ledererja (1911). — Stadtisches Suermondt-Museum (Wilhelm- strajie), nastal 1877, jedro z. z darom Bertholda Suermondta (1882, o. 100 slik). Pomembna z. lesene plastike (XII.—XVIII. st.), niz. slike (XVI.—XVIII. st.). S: mdr. Joos van Cleve (Madona s češnjami [Die Kirschenmadonna ], o. 1525), Josephus de Bray ( Tihožitje: hvalnica sla¬ niku [na tiskani strani: 't Loft van den Pekel- haringh ], les, d. 1657), etc. L: I. M. Schmitz: Katalog der Gemaldesammlung des Suermondt-Museums zu Aachen (Aa 1932); H. Feldbusch: Aachen, Suermondt-Museum: Skulpturen- sammlung (Rheinische Kunststatten) (NeuB 1955); VWM (1965). — Cf. E. G. Grimme (1963). Aachen, Hans von (1552—1615), nem. slikar, manierist. R. v Kolnu, delal v Italiji, Kolnu, Munchnu, Augsburgu in Pragi, kjer je bil kot dvorni slikar ces. Rudolfa II. (od 1592) in Ma¬ tije (od 1612) značilen predstavnik tamk. med- nar. kult. kroga (od 1596 oženjen s hčerko kom¬ ponista Orlanda di Lasso); tam u. Nanj vplival zlasti B. Spranger; med njegovimi učenci Josef Heintz. S: nabožne, žanrske in mit. podobe, npr. Jupiter, Antiopa in Amor (baker, Ksthist. Mus.), alegorije, npr. Resnica zmaguje pod var¬ stvom Pravičnosti (d. 1598, Alte Pin.), portreti, npr. Giambologna (atr., 1587/88, Douai, Mus. de la Chartreuse), Ces. Matija (po 1612, Praha, Obrazarna Pražskeho hradu). L: van Mander II; EWA VI (1962, stp 179 — L!); R. Linnenkamp (Kindler 1,1964, s. v. — L!); Seizieme Dessins (1965); Seizieme Peintures (1965, p. 298-99). — Cf. R. A. Peltzer (1912; 1928). Aachenski evangeliar, karolinški iluminiran rkp. iz —> skupine Dunajskega evangeliarja (cf. s. v. Schola Palatina), verj. od zač. sodil k opre¬ mi dvorne kapele Karla Vel. v Aachnu (280 listov 30,5 X 24 cm, zač. IX. st., Aachen, stol- nična zakladnica [ Domschatzkammer ali Schatz¬ kammer des Miinsters ]). Med miniaturami ka¬ nonske table, skupna podoba * Štirje evangelisti (f. 14v) in naslovna str. Matejevega evangelija, EVANGELIVM SECVNDVM MATTHEVM (f. 19v). — Skupaj upodobljeni evangelisti zazna¬ mujejo -> štiri nebesne strani. 3 — Leksikon 3 Aalto — abies 4 L: Karl der GrolBe (1965, kat. št. 421). — Cf. W. Braunfels (1968), W. Koehler (1960), F. Miitherich (1966), C. Nordenfalk (1938). Aalto, (Hugo) Alvar (Henrik), (1899—_), fin. arh., sprva funkcionalist, potem eden izmed odličnih predstavnikov »organske arhitekture«, izviren oblikovalec lesenega in opečnega stav¬ barstva, v čigar delu razločujemo t. i. »1. belo«, »rdeče« in »2. belo« obdobje. A (stanovanjske, industrijske in cerkv. stavbe, tudi urbanistični načrti): e. g. knjižnica (Viipuri, 1927—35), sa¬ natorij (Paimio, 1929—33) s pohištvom vred (prvič uporabljen upognjen les!), fin. paviljona na svet. razstavah v Parizu 1937 in New Yorku 1939, kult. dom. (Helsinki, 1955—58), opera (Essen), itn. L: Mario Labo (EWA I, 1959, s. v. — L!); Fre- derick Gutheim: Alvar Aalto (NY 1960); Goran Schildt & Leonardo Mosso: Alvar Aalto (Jyvaskyla 1962); Hatje (1963). Aaltonen, Waino Valdemar (1894—1966), fin. kipar (in slikar). Portreti (npr. Jean Sibelius ) in portretne sohe (npr. Nurmi), številni javni spo¬ meniki na Finskem. L: WWA (1962). abacus (lat.) -+abak Abagar -*■ Abgarjeva slika in legenda abak (iz grš. abaks, lat. abacus, fr. Pabaque, nem. die Deckplatte), pravokotna plošča, vrhnji del —> kapitela, na katerem počiva breme, ki ga slednji nosi. L: RDK I (1937, s. v. Abakus). Abaron, vzdevek Matatijevega sina Eleazarja (-> Eleazar Abaron prebode slona), brata Jude Makabejca. Abbate, Niccolo deli’ (o. 1512—1571), it. sli¬ kar, manierist (mdr. nanj vplivala D. Dossi in Parmigianino). R. v Modeni, 1547—51 v Bo¬ logni, 1551/52 sledil Primaticciu v Francijo ter ob njem pomagal oblikovati -^-fontainebleaujsko šolo. S: mdr. freske v Modeni (1546, Pal. del Municipio), Bologni ( Koncert, 1547/50, Biblio- teca dell’Universita) in gradu v Fontainebleauju (Salle de Bal), med atr. deli pa npr. Mlatili (Fontainebleau, Mus.) in Aristaios in Evridika (Nat. Gali.). — Pavlovo spreobrnjenje (Ksthist. Mus.) zdaj pripisovano —> Parmigianinu. L: Venturi IX/6 (1933); EWA VIII (stp 424 — L!); Jacques Thuillier, Niccolo... (Diet peint it, 1964); Niccolo delFAbbate (1969 [rk, Bologna]). — Cf. S. Beguin (1960; 1961; 1962), A. Blunt (1953), H. Bodmer (1934; 1943; 1950), W. Bombe (1931), A. Ghidiglia Quintavalle (1952), F. IViirtenberger (1940; 1962). ABBEVILLE, mestece pri izlivu reke Somme (Picardie, Francija). Staro jedro unič. 1940. V muz. mdr. zastopana Largilliere in Nattier. — V bližini nekdanja — Centula ali poznejši -> Saint-Riquier. L: EWA V (1961, stp 555 — L!). ~ Saint-Wulfran, nekd. kapiteljska c., zač. na zah. strani 1488 (pročelje v slogu -*flam- boyant), hudo poškodovana med 2. svet. vojno. abbozzo (it.), »osnutek«, v slikarstvu risba v gl. potezah kot predloga za sliko, v kiparstvu glinasti model ipd. Abdenago -> Azarija Abdija (lat. Abdias, angl. Obadiah, nem. Oba- dja in Abdias), med bibl. preroki (-> dvanajst malih prerokov) avtor najkrajšega preroškega spisa (abr. Abd, lat. Prophetia Abdiae, abr. Ab). Up: npr. miniaturi v -> Rabulovem evangeliarju (f. 5 V [levo], 586) in -> Admontski Bibliji (o. 1140), Nikolaj iz Verduna (relief iz o. 1190 na — > relikviariju Treh kraljev v katedr. v Kolnu). L: Rčau II/l (1956, p. 380); Jutta Seibert (LCI I, 1968, stp 4-5 — L!); Keller (1968, p. 400). Abel —>• Kajn in Abel Aberg, Nils (1888—1957), Šved. raziskovalec predzg. in zgodnjesrednjev. umetn., pos. v dobi preseljevanja narodov. B: Die Franken und Westgoten in der Vdlkerwan- derungszeit (U 1922); Die Go ten und Langobarden in Italien (U 1923); Den nor diska folkvandringstidens kronologi (Stock 1924); The Anglo-Saxons in England (U 1926); Nordische Ornamentik (1930); Vorgeschicht- liche Kulturkreise in Europa (2 knj., Kopenhagen 1936); The Occident and the Orient in the Art of the Seventh Century, I: The British Isles (Stock 1943), II: Lombard Italy (ib. 1945), & lil: The Merovingian Empire (ib. 1947); Den historiska relationen mellan folkvandringstid och vendeltid (ib. 1953). L: zbornik : Kulturhistoriska Studier: Tillagnade Nils Aberg 24. 7. 1938 (Stock 1938). Abgarjeva slika in legenda: Abgar ( Abagar, Avgar), knez ali škof v Edesi, naj bi bil od Kri¬ stusa prejel njegovo podobo na tkanini, ki ni bila naslikana od človeške roke (-> aheiropoietos). Up: npr. St S v c. v Matejču (-»• Matejče). L: Reau II/2 (1957, p. 18). — Cf. L. Brehier (1922), K. Kunstle (1928, p. 590-91), V. R. Petkovič (1932). Abiam ali Abija, bibl. oseba (3 Kralj 15; 2 Kron 13), 2. kralj v kraljestvu Juda (913—11 pred), se vojskoval z -+Jeroboamom\ njegov sin kralj -> Asa. Up: -> dvanajst biblijskih junakov. abies (lat.) —> jelka 5 Abigaila — Abraham daruje Izaka 6 Abigaila. Cf. s. v. David in Abigaila. Abija, kralj (913—11 pred) —> Abiam Abilgaard, Nicolai Abraham (1743—1809), dan. (norv.) slikar, romantično navdihnjen klasicist, v marsičem soroden Sergelu in FuBliju. S: npr. Ranjeni Filoktet (1774—75, Kobenhavn), motivi po Terencovem Dekletu iz Androsa (1801—04, ib.), Apulejevem Zlatem oslu (1808—09, ib.), itd. Up: Juel (1772, -^Hillerod). L: L. 0stby (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Abimelek, bibl. tiran (Sodn 9), pomoril 70 svojih bratov, Jerobaalovih sinov, in tri leta vladal nad Izraelom. Up: -> dvanajst biblijskih tiranov, miniaturi v —> Maciejovvskega kodeksu iz o. 1250 (f. 13v: Abimelek pomori svoje brate ; f. 14r: Oproda mora ubiti ranjenega Abimeleka). Abimelek, filistejski kralj, cf. infra. Abimelek opazuje Izaka z Rebeko, bibl. ik. m. (1 Mojz 26, 8): filistejski kralj je pogledal skozi okno in videl, »da se je Izak poigraval z ženo Rebeko«, o kateri je bil Filistejcem trdil, da je njegova sestra. Up: miniatura v -*■ Dunajski Ge¬ nezi (zač. VI. st.), Rafaelova delavnica ( freska, Rafaelove loggie [18. prizor], 1517/19), raz¬ lično dat. Rembrandtova risba, po kateri je na¬ stala t. i. Židovska nevesta. L: Rčau II/l (1956, p. 142). Abinadab —> Aminadab Abisaga, bibl. oseba (3 Kralj 1, 1—15), ena izmed Davidovih žena (cf. infra). Ko jo je po Davidovi smrti hotel za ženo — > Adonija, ga je dal Salomon usmrtiti. V kršč. umetn. podoba Maiije, e. g. na olt. Nuestra Sehora de Guada- lupe (1653 — o na ogledalu) v samostanu Des- calzas Reales v Madridu. L: cf. H. E. Wethey (& A. S. Wethey 1966, p. 28). Abisaga in David, bibl. ik. m. (3 Kralj 1, 1—4): ko se stari kralj David ni več mogel ogreti pod odejami, ga je grela lepa devica, Sunamljanka Abisaga. Ker je kralj »ni spoznal«, je v srednjev. kršč. umetn. podoba »Marijinega deviškega za¬ kona z Jožefom « resp. Vnebovzetja in Marijinega kronanja. Up: npr. lesor. v Wolf Kopflovi Bi¬ bliji (Str 1532), Adriaen van der Werff (d. 1696, Eremitaža). L: Rčau II/l (1956, p. 277 & 297); Schmidt IL (1962, repr. 120). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 903). Abisaj, bibl. oseba (1 Kralj 26 [cf. s. v. Davi¬ dova velikodušnost ]; 2 Kralj 21, 17, & 23,18—19), Davidov nečak in junak, Isajev in Sarvijin sin, Joabov brat. Up: cf. s. v. Trije junaki prineso Davidu vode. Ablutio (lat.) —> Umivanje nog Abnerjeva smrt, bibl. ik. m. (2 Kralj 3, 27): Joab ga zabode v trebuh. Up: Nikolaj iz Ver¬ duna (emajl, 8. prizor v vrsti -> sub lege na -> Verdunskem olt., 1181, Klosterneuburg). abocirati (od it. abbozzare), zasnovati, začr¬ tati, napraviti osnutek (cf. s. v. abbozzo). Abrabanel, Isaac (1436/37—1508), ž. učenjak in mistik, komentator Biblije, svetovalec port. kralja -^-Alfonza V., pozn. na šp. in neapelj¬ skem dvoru in v beneški službi. Up: kot ekseget Izaije, cf. s. v. Gon^alves. L: cf. Ch. Sterling (& J. Rosenwald 1968 — L!). Abraham, bibl. očak, potomec Šema, sin Ta- reja, brat Nahorja iz Arana, stric Lota, oče Izmaela in Izaka, po Bibliji (1 Mojz 17, 5) se do 99. leta imenoval Abram in u. 175 let star. Up: cf. infra & s. v. Abra(ha)m in Lot-, Abra(ha)m in Melkizedek; Abra(ha)mu bog napove potom¬ stvo', Agara se vrne k Abrahamu. L: K. Moller (RDK I, 1937, stp 82—102); Th. Klauser (RAC I, 1950, s. v.); Reau II 1 (1956, p. 125 ss); Aurenhammer; Klaus 1 Vessel (RbK I, 1966, s. v. — L!); Elisabeth Lucchesi Palli (LCI I, 1968, stp 20—35 — L!). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Abraham, Ernst -»■ 1 Volgemut (lit.) Abraham, Pol, s pr. im. Hippolyte-Pierre Abraham (1891—_), fr. arh. in zgodovinar arhitekture. B: Viollet-le-Duc et le rationnalisme medieval (P 1934); ,Nouvelle explication de Varchitecture religieuse gothique‘ (GBA, 1934). Abraham daruje Izaka (lat. Oblatio Isaac, it. Sacrificio di Isaac, nem. Abrahams Opfer ali Isaaks Opferung, srb.-hrv. Žrtva Abra[ha]mova), dramatičen bibl. ik. m. (1 Mojz 22, 1—8), v kršč. tipologiji podoba boga očeta, ki žrtvuje Kristusa za odrešenje človeštva (podoba Kri¬ stusa ni samo Izak, ampak tudi oven, ki ga je Abraham nato žrtvoval namesto Izaka). Up: St S iz sinagoge v —> Dura-Europos (245/63), re¬ lief na -*■ sarkofagu Junija Bassa (IV. st.), mo¬ zaik v c. S. Vitale v Raveni (des. od prizora »Abraham sprejme 3 angele« v luneti, 2. četrt. VI. st.), talni mozaik v sinagogi v — Alfa (VI. st.), enkavstična StS v c. v samostanu sv. Katarine na Sinaju (VI./VII. st.), bron. relief na vratih c. S. Ženo v Veroni (XII. st.), Nikolaj Abra(ha)m in Lot se ločita — Abra(ha)mu napove bog številno potomstvo 8 7 iz Verduna {emajl, 1181, Klosterneuburg, -> Ver- dunski olt.), StS-i v Sopočanih (zgoraj na zah. steni, o. 1265) in Arilju (1296), Cimabuejeva delavnica ( StS , Assisi, S. Fiancesco, zgornja c., des. stena ladje), StS v Gračanici (1321/22), Bertram iz Mindena (4. spodnji prizor na prvič odprtem —>• Grabomkem olt., dkč. 1379), Lorenzo Ghiberti in Brunelleschi (reliefa za —> natečaj za druga vrata, 1401/02), StS v c. sv. Trojice v Manasiji (1407/18), Lor. Ghiberti (v ozadju 4. reliefa na -» Vratih paradiža), Benozzo Goz- zoli ( freska, 1467/84, Piša, Camposanto), Andrea del Sarto (o. 1526, Dresden), Tizian (o. 1543/44, Benetke, Sta Maria della Salute), Caravaggio (Uffizi), Rembrandt (d. 1635, Eremitaža), G. B. Tiepolo ( freska, o. 1725/26, Videm, Pal. Arci- vescovile, Gali.), Robba (Križevci), itd. L: Alison Moore Smith, The Iconography of the Sacrifice of Isaac in Early Christian Art (American J. of ArchaeoIogy, 1922); RDK I (1937, stp 84—88); Rčau II/l (1956, p. 134—37); Klaus Wessel (RbK I, 1966, stp 11—18 & 22 — L!); Hans-Jurgen Geischer, Heidnische Parallelen zum friihchristlichen Bild des Isaak-Opfers (JbAC, 1967). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 282 ss — L!). Abra(ha)m in Lot se ločita (it. Separazione tra Abramo e Lot) zaradi prepirov med njunimi pastirji, bibl. ik. m. (1 Mojz 13); prvi ostane v Kanaanu, drugi odrine proti Sodomi. Up: mozaik v ladji c. Sta Maria Maggiore v Rimu (ob Abrahamu — ikonografsko napačno — Izak, 432/40). L; Reau II/l (1956, p. 128). Abra(ha)m in Melkizedek (lat. Melchisedech, rex Salem, offert victori Abrahae panem et vinum), bibl. ik. m. (1 Mojz 14, 18—24); po Abramovi (= Abrahamovi) zmagi nad Kodor- lahomorjem in kralji, ki so bili z njim, je salem- ski kralj in v. duhovnik Melkizedek prinesel Abramu kruha in vina in ga blagoslovil. V kršč., pos. katol. ikonografiji in tipologiji je ta prizor podoba -*• evharistije, ki jo je Kristus uvedel pri -> Zadnji večerji. Up: mozaik v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (V. st.), miniatura v —*■ Du¬ najski Genezi (zač. VI. st.), mozaika v c. St’Apol- linare in Classe in S. Vitale v Raveni (oba VI. st.), sohi v katedr. v -> Reimsu (notr.: zah. stena, po 1251), StS v kripti katedr. v Anagniju (o. 1255), miniatura v —> Psalterju sv. Ludovika (1253/70 — Melkizedek s hostijo), K. Witz (na -*■ Heilspiegelaltar, o. 1435, Basel), D. Bouts {na.-*oltarju Zadnje večerje, 1464/67, Leuven, Petrova c.), Rafaelova delavnica (freska, -> Ra¬ faelove loggie [13. prizor], 1517/19). L: Karl Moller (RDK I, 1937, stp 88—89); Pi- gler I (1956, p. 30—33); Reau II/l (1956, p. 128—29). — Cf. Th. Ehrenstein (1923), K. Kunstle (1928, p. 283), W. Molsdorf{ 1920), etc. Abraham odpravi Agaro in Izmaela (lat. Ex- pellitur Agar cum filio, angl. The Repudiation of Hagar, nem. Vertreibung der Hagar), bibl. ik. m. (1 Mojz 21, 14). Up: npr. Lucas van Leyden {bakr., d. 1510), Teuflov lesar, v vvittenberški Bibliji iz 1572 'm-*Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 13 — skupaj z ik. m. Izak odstavljen), P. Lastman (les, d. 1612, Hamburg), A. van der Werff (les, Dresden). L: Reau II/l (1956, p. 133—34); EWA II (1960, t. 294); Schmidt IL (1962, repr. 202). Abrahamovo naročje (lat. Sinus Abrahae, it. /7 seno di Abramo, nem. Abrahams Schoj}), kršč. ik. m., največkrat v okviru —► Poslednje sodbe, povzet po evang. priliki (Lk 16, 22-23), ki se opira na ž. izročilo. Up: npr. relief ob zdajšnjem juž. portalu c. St.-Pierre v -* Moissacu (o. 1120/25) in na reliefu Poslednje sodbe v tim- panu c. Sainte-Foy \-*Conquesu (o. 1130/40), spodaj levo na mozaiku Poslednje sodbe v katedr. v Torcellu (XII.), kip iz o. 1230/37 v stolnici v Bambergu (prvotno na zun. na t. i. Knežjem portalu), itd. L: MAS I (1935, p. 22); RDK I (1937, stp 96 ss); Reau II/l (1956, p. 138) & II/2 (1957, p. 750—51). Abraham sprejme tri angele (resp. može), ki mu napovedo rojstvo sina, medtem ko Sara ne¬ jeverno posluša »za vhodom v šotor« (1 Mojz 18, 1—10). Up: mozaika v Rimu (432/40, Sta Maria Maggiore, ladja) in Raveni (2. četrt. VI. st., S. Vitale), Nikolaj iz Verduna {emajl, 1181, Klo- stemeuburg, —> Verdunski olt.), relief na bron. vratih c. S. Ženo v Veroni (XII. st.), Rafaelova delavnica {freska,^- Rafaelove loggie [15. pri¬ zor], 1517/19), itn. L: Pigler I (1956, p. 34—38); Rčau II/l (1956, p. 131—32). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Abra(ha)mu napove bog številno potomstvo (nem. Verheijšung der Nachkommenschaft u. Zahlen der Sterne), bibl. ik. m. (1 Mojz 15, 5): Povedel ga je pod milo nebo in mu rekel: »Ozri se v nebo in preštej zvezde, če jih moreš pre¬ šteti'.«... Up: v akvarelni kopiji iz XVII. st. (Bibl. Nat.) ohranjena miniatura -> Cottonove Geneze, miniatura v —> Dunajski Genezi (zač. VI. st.), bron. relief na -* vratih cerkve S. Ženo v Veroni (des. krilo: 3. vrsta — 1. relief, konec XII. st.), Rafaelova delavnica {freska,^*-Rafa¬ elove loggie [14. prizor], 1517/19). L: Reau II/l (1956, p. 129—30). 9 Abramič, Mihovil — abstraktna umetnost 10 Abramič, Mihovil (1884—1962), hrv. klas. arheolog. R. v Pulju (Pula), prom. na Dunaju z dis. Darstellung der grofien Lichtgottheiten bei deri Griechen und Romern, 1913—19 direktor arheol. muz. v Ogleju, od 1920 dalje namestnik direktorja (-> Bulič) in potem direktor arheol. muz. v Splitu (do 1950), tam u. (še 77). B: Poetovio (W 1925; slov. izd. [priredil Anton Sovre]: Poetovio: Vodnik po muzeju in stavbnih ostan¬ kih rimskega mesta , Ptuj 1925); ,L'art byzantin en Dalmatie ‘ (Uspenskega zb. II, 1932); ,Novi votivni relijefi okonjenih božanstava iz Dalmacije ‘ (Hoffiller- jev zb., 1940). L: Ferdo Šižič (Ljetopis JA, 1932); Zdenko Šenoa (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). — Zbornik: Antidoton Michaeli Abramič Septuagenario oblatum a collegis et amicis, I (A Spalatti 1954—1957 [= 1957] — B!). Abrams, Harry N(athan), (1904—_), amer. (ž.) um. založnik (po njem imen. zal.) in zbiralec v New Yorku; r. v Londonu. L: CB (1958); WWAm (1964—65). Abruzzi e Molise, deželi srednje Italije. Med kraji z um. spomeniki npr. -> A tri. Absalom, bibl. oseba, sin Davida in Maahe. Up; — Absalomova smrt. L: Robert L. Wyss (LCII, 1968, s. v. — L!). Absalom da usmrtiti Aranona (nem. Absalom lafSt Amnon erdolchen), ker je bil zlorabil svojo polsestro resp. Absalomovo sestro (-»■ Amnon posili Tamaro ). Up; npr. Mattia Preti (Capodi- monte). L: Pigler I (1956, p. 155—56); Reau II/l (1956, p. 278). Absalomova smrt, bibl. ik. m. (2 Kralj 18, 9—15); na mezgu bežečega upornega Davido¬ vega sina, ki se je z lasmi zapletel v hrastovo vejevje in obvisel na njem, je Joab prebodel s tremi sulicami, čeprav je bil David zapovedal, naj z mladeničem milo ravnajo. Up: npr. relief na kapitelu v c. Ste Madeleine v Vezelayu (1. pol. XII. st.), miniatura v —> Bellevillskem brevirju (o. 1325). L: Pigler I (1956, p. 157); Rčau n/l (1956, p. 279—80); Robert L. Wyss (LCI I, 1968, stp 35). *Absint (L’ Absinthe), Degasova slika (o, pl, 92 X 68 cm, 1876, Louvre), za katero sta umet¬ niku pozirala igralka Ellen Andree in bohemski slikar in grafik Marcellin Desboutin. absolutno slikarstvo — > abstraktna umetnost Abstinentia (lat.), Vzdržnost (nem. die Enthalt- samkeit), personifikacija ene izmed —> kreposti ; njeno nasprotje je —> Gula (cf. s. v. Boj kreposti in pregreh). Up: npr. na mozaiku iz o. 1200/35 v centr. kupoli Markove c. v Benetkah (z majhno posodo in hlebčkoma). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Abstraktion und Einfiihlung (Mn: Piper 1908), znamenita, 1906 napisana disertacija Wilhelma -> Worringerja , s katero je mdr. spodbudno vplival tudi na —► Kandinskega. abstraktna umetnost (fr. Part abstrait), kot mnoga druga poimenovanja slogov in smeri pre¬ cej ohlapna oznaka: bolj ali manj dosledno z njo zaznamujemo vsako slikarstvo (ali kipar¬ stvo), ki ne upodablja, tj. ne poskuša obnavljati iz stvarnega sveta znanih in določljivih predme¬ tov in stvari, ampak samo oblikuje ter s tem ustvarja novo, samost., »čisto« lik. resničnost. V nasprotju s stavbarstvom, ki oblikuje prostor, in ornamentom, ki krasi (se svojemu bistvu ustrezno ponavlja in neomejeno nadaljuje), je abstraktna umetnina bolj ali manj enkratna, samost., v sebi zaključena stvaritev. Težnje po ustreznejšem poimenovanju (tudi če imamo opravka samo z barvami in oblikami ter njiho¬ vimi sestavi, ne moremo govoriti o abstraktno¬ sti!) so narekovale tudi izraze nefigurativna, ne¬ predmetna umetn. (angl. non-objective art, nem. gegenstandslose Kunst) pa absolutno in kon¬ kretno slikarstvo (-> Doesburg). Na splošno ločujemo v slikarstvu dve smeri. Gl. začetnik abstraktne umetn., —> Kandinsky, je hkrati pos. začetnik negeometrijskega slikarstva (zamisel že 1908, prvi abstraktni akvarel 1910, oljna slika pa 1911; spodbudno vplival nanj zlasti —> Wor- ringer s svojo knj. —> Abstraktion und Einfiihlung, supra), geometrijsko abstraktno slikarstvo pa se je najstrože in najbolj pretehtano izoblikovalo s skupino — >De Stijl in pos. -> Mondrianom. Poleg Kandinskega in drugih pionirjev (-»- Čiur- lionis, -+Kupka, A. G. -> Do ve) pomembni v zgodnjem obd. -> Delaunay (mdr. vplival na M. -> Russella, S. -> Macdonalda VVrighta in -> Pi- cabio), v sočasni Rusiji rejonizem (-> Lar ionov in -*■ Gončarova), -> konstruktivizem (-> Tatlin , pozn. še Ant. —> Pevsner in njegov brat -> Gabo), —> nonobjektivizem (—> Rodčenko) in — suprema- tizern (utemeljitelj -> Malevič, pozn. še El— >Lis- sitzky), med predstavniki —> dadaizma pa -> Arp. Med obema vojnama abstraktna umetn. počasi utrjevala svoje pozicije, za nacistične okupacije vsepovsod izginila s povi-šja, po osvoboditvi 1944-45 pa se izredno razvila, doživela pravo zmagoslavje v Parizu, ki so mu najmočneje sle¬ dile ZDA z New Yorkom na čelu. Med pred¬ stavniki novejše dobe (cf. -> abstraktni ekspre- 11 abstraktni ekspresionizem — Academie Royale de Peinture et de Sculpture 12 sionizem, —> kaligrafski slog, -» tašizem, —>■ opor/, itn.) v Parizu po gen. zap. —> Bissiere, -> faM/- rier, Hans —> Hartung, —> Bazaine, —> Poliakoff, -> Vasarely, -> Vieira da Silva, -> Manessier, —At lan, —> Wols, de -» Stael, —> Soulages, —> Mathieu, Agam, itd., v Angliji Ben -> Nichol- son, v ZDA —>• Tobey, Ad. —>■ Gottlieb, —> Rothko, —> Kline, —rPollock, -> Mothenvell, Sum ^-Fran¬ cis, itd., v Nemčiji Otto —»■ Freundlich, —> Baumei- ster, —> Nay, v Italiji —> Magnelli, Lucio -> Fonta¬ na, -> Capogrossi, —> Santomaso, —> Bnrri, —> Ve¬ do va, itd., na Danskem Asger -+Jorn, na Ho¬ landskem ->• Appel in —> Corneille, v Belgiji -> Servranckx, v Jugoslaviji med Slovenci Stane — Kregar, —> Bernik in —> Jemec, med Hrvati sprva v skupini —> Exat 51 povezani -*■ Rašica, Vlado -^-Kristl, —>■ Pičel j in —> Srnec, —> Murtič, itd. — Med pisci poleg nekaterih umetnikov (Kandinsky, Malevič, Doesburg) zlasti -^Seuphor in za zg. razlago -+Barr, med Jugoslovani ne¬ kateri hrv. kritiki z R. Putarjem na čelu. L: Julien Alvard & R. V. Gindertael (izd.): Temoi- gnages pour l’Art abstrait (P 1952); ReadP (1959); Kay Bearman & Nello Ponente, Nonobjective Art (EWA X, 1965 — L!). — Cf. A. H. Barr, Jr. (1936), M. Brion (1956), W. Haftmann (1965; 4. izd. 1965), Th. B. Hess (1951), W. Liitzeler (1958), N. Ponente (*1960), M. Seuphor (vse, zlasti *1957). abstraktni ekspresionizem (angl. the abs trač t expressionism), oznaka tistega slikarstva v ZDA po 2. svet. vojni, ki je skušalo povezati poseb¬ nosti abstr. in ekspresionističnega slikarstva. Med vsemi umetniki, ki so jih imenovali »abstr. ekspresioniste«, velja ta termin najbolj za Wille- ma —> De Kooninga. L: cf. H. H. Ar našo n (1961; 1968 ali 1969, p. 487 ss), W. Haftmann (4. izd. 1965). Abii Mašar — > Albumasar ABU SIMBEL, v Egiptu 270 km juž. od Asu- ana med 1. in 2. Nilovim kataraktom: skalnata templja iz dobe Ramzesa II. Ob vhodu v večji Amonov tempelj 4 orjaške, iz žive skale izklesane 20 m vis. sohe Ramzesa II., na pročelju manj¬ šega, boginji -> H a tor posv. templja pa poleg njegovega lika še kipa žene in otroka. Pred dvigom Nilove gladine po dograditvi asuanskega jeza so v v. mednar. reševalni akciji celoto pre¬ nesli na abusimbelski hrib. Abundantia (lat.), Izobilje (fr. VAbondance, nem. dtr Uberflufi), z rim. cesarskih novcev znana, v renesančni in pozn. umetn. porabljana personifikacija. Njen atribut je —► cornu copiae. Academia operosorum, ust. 1693, skupina lj. domoljubnih izobražencev, ki so se v umetn. zgledovali po Italiji, odprli risarsko šolo itd. (med njimi na tem področju najbolj aktiven Janez Gregor Dolničar). Letnica ustanovitve, ki je hkrati smrtna letnica severno usmerjenega -> Valvasorja, velja za mejnik med zgodnjim in zrelim barokom na Slovenskem. L: Oris (1924; 1966); Cevc SU (1966). Academie Carriere, zas. ak., ki jo je o. 1898 odprl Eugene —► Carriere v rue de Rennes v Pa¬ rizu. V kratkem času njenega obstanka so jo mdr. obiskovali —> Matisse, -> Derain, —► Puy in -> Laprade. L: Diet peint mod (1954, s. v.). Academie Colarossi, zas. ak. v Parizu. Mdr. jo je konec XIX. st. obiskovala P. ->■ Modersohn- Becker, 1927 pa N. —> Pirnat. Academie de France a Rome, 1666 ust. fr. ak. v Rimu (v villa Medici), po svojih učencih, do¬ bitnikih t. i. rim. nagrade (— >Prix de Rome) v neposredni zvezi z oficialno pariško Žcole Nat. superieure des B.-A. (prej Academie Royale de Peinture et de Sculpture). L: cf. H. Lapauze (1924). Academie Julian, zas., 1860 ust. pariška ak., ki je takrat, ko so na njej učili -^Lefebvre, -> Bouguereau, —Ferrier itd., pomenila neke vrste poluradno pripravo za vstop na drž. -> Žcole Nationale superieure des Beaux-Arts. Najmikav¬ nejša leta je doživljala o. 1888 (takrat rue du Dragon 31), ko so se na njej zbrali pozn. — > Nabi (-> Bonnard, -> Vuillard, —> Denis, Paul Ranson, —> Vallotton, itd.). Pozn. tu tudi -> Matisse, —>• La Fresnaye, — > Derain, F. —> Leger in M. -> Duchamp. Izmed nem. slikarjev na njej štud. Loviš — > Corinth (1884—87) in N o Ide (1899). L: Diet peint mod (1954, s. v.). Academie Ranson, zas. ak. v Parizu, ki sta jo 1908 ust. Paul Ranson in njegova žena. Sprva središče skupine -> Nabi, katere člani so učili na njej. Med njenimi pozn. učitelji (med 2. svet. vojno zaprta) e. g. Kisling, Maillol, Gromaire, Manessier in Gruber. L: Diet peint mod (1954, s. v.). Academie Royale de Peinture et de Sculpture, fr. ak., ust. 1648 v Parizu za Ludovika XIV. na predlog Charlesa —> Lebruna, pomembna za raz¬ voj oficialnega okusa v Franciji vse do 2. pol. XIX. st.; 1795 preimenovana v Žcole Nationale superieure des B.-A. Njeni učenci, ki so prejeli t. i. rim. nagrado (-> Prix de Rome), so se izpo¬ polnjevali na Academie de France v Rimu. 13 Academie Suisse — Ackerman, James S(loss) 14 L: Georg Friedrich Koch: Die Kunstausstellung: Ihre Geschichte von den Anfangen bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts (BI 1967 — L!); Albert Boime: The Academy & French Painting in the Nineteenth Century (L: Ph 1971). — Cf. N. Pevsner (1940). Academie Suisse, zas. ak. v Parizu, ki jo je v času Ludovika Filipa ust. dosluženi model Suisse. Na njej Stud. akt mdr. -*■ Bonington, —> Delacroix in 1842 —> Courbet. Obiskovali so jo tudi pozn. impresionisti, C. Pissarro je tu 1859 spoznal Moneta in 1861 Cezanna. L: Diet peint mod (1954, s. v.). Accademia degli Incamminati, delavnica in šola »napotenih« (imen. tudi Acc. dei Desiderosi, tj. »željnih«), ki so jo imeli v Bologni slikarji iz družine —> Carracci. Accademia del Disegno, ust. v Florenci pod zaščito v. vojvode Cosima I. 1563 kot prva prava ak. Med njenimi ust. in vodilnimi oseb¬ nostmi —> Vasari, Fed. —> Zuccari in Vinc. —> Borghini. O njenem ustroju in pouku, ki ga je nudila (Zuccarijev program iz 1575/78) malo vemo, vsekakor pa so bili njeni člani povsem osvobojeni cehovskih vezi (slikarji so bili prej v Ar te dei Medici e Speziali, kipaiji pa v Arte dei Fabbricanti). L: EWA VIII (1963, stp 151—52); Georg Friedrich Koch: Die Kunstausstellung (BI 1967 — L!). Accademia di Belle Arti di Venezia, um. ak. v Benetkah, ust. 1750 in zdaj znana predvsem po z. slik, ki je nastala v njenem okviru (cf. s. v. Benetke, odd. muzeji). L: cf. E. Bassi (1950). Accademia di San Luca v Rimu, ust. 1588 pod zaščito kard. Federiga Borromea na pobudo Fed. -^-Zuccarija, organizirana po podobnih na¬ čelih kot star. florent. -h- Accademia del Disegno (supra), vendar z močneje poudarjeno pedagoško dejavnostjo. Acca Larentia, sprva staroitalska boginja, v pozn. mitologiji mdr. tudi rednica dvojčkov Romula in Rema, ki ju je bil našel njen mož, pastir Faustulus. Up: verj. Jacopo Della Quercia (relief ene izmed obeh žena z otrokoma na nje¬ govi Fonte Gaia v Sieni, 1409/19). L: Grimal (1951, s. v.); Hunger (1955, s. v.). accedam ad vos in iudicio et ero testis velox maleficis et aduiteris, bibl. citat (Mal 3, 5: Pri¬ bližam se vam za sodbo in hitro bom pričeval zoper čarovnike in prešuštnike). Cf. s. v. Apostol¬ ska vera (Malahija ob Filipu). accinctus praeliabitur ante eum et ipse accin- getur retrorsum, bibl. citat iz —► Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 19: bojne čete pritiskajo nanj, a on jih pritiska na pete). Cf. s. v. Apostolska vera (Gad ob Filipu). Acedia (lat.), Lenoba (grš. Akedia, angl. the Sloth, fr. la Paresse), ik. m. (-> sedem poglavit¬ nih grehov), mdr. tudi ena izmed -^-Pregreh v okviru ik. m. —»• Lestev kreposti. Zaznamujeta jo mdr. -»• osel in noj, ki skriva glavo v pesku, personifikacija lenobe pa si kot pozn. predsta¬ vitve melanholije (-> Melencolia I) podpira glavo. L: Rčau I (1955, p. 189). — Cf. A. Katzenellen- bogen (1939 [1964]), E. Panofsky (Diirer 1943 [1948 & 1955, p. 162]). Achen, Hans ( Johann) von -+Aachen, Hans von Achenbach, Andreas (1815—1910), nem. slikar, krajinar, r. v Kasslu, u. (94) v Diisseldorfu. S: npr. Vihar na morju (1836, Neue Pin.). L: E. Hanfstaengl (NDB I, 1953, s. v.); M. Atere (Kindler I, 1966, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!). Achenbach, Ostvald (1827—1905), nem. slikar, krajinar, r. v Diisseldorfu, brat prejšnjega. S: npr. Angelski grad v Rimu (d. 1883, Hamburg). L: E. Hanfstaengl (NDB I, 1953, s. v.); M. Alere (Kindler 1,1966, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!). acheuleen, srednja kult. stopnja paleolita, imen. po najdišču Saint-Acheul pri Amiensu. Achiam, Israel (1916—....), izrael. kipar. R. v Bet-Ganu v Galileji (Izrael), v rezistenci proti Angležem, zaprt in interniran, od 1947 dalje v Parizu; se udeležil simp.-> Forma viva (1963). L: SeuphorS (1961). Acis -> A kis Ackerman, Gerald M. (1928 —....), amer. um. zgodovinar. Prom. 1964 na Princeton Univ. z dis. The Structure of Lomazzo's Treatise on Painting. Uči na Stanford Univ. v Kaliforniji. Cf. s. v. Gerome. B: ,Lomazzo's Treatise on Painting' (AB, 1967). Ackerman, James S(loss), (1919—_), amer. (ž.) um. zgodovinar, r. v San Franciscu. B: ,The Certosa of Pavia and the Renaissance in Milan' (Marsyas, 1947/49); ,Ars sine scientia nihil est: Gothic Theory of Architecture at the Cathedral of Milan' (AB, 1949); .The Belvedere as a Classical Villa' (JWCI, 1951); The Cortile del Belvedere (C. d. V. 1954); The Architecture of Michelangelo, I — II (L 1961, »Stud. in Architecture« 4/5); .Sources of the Renaissance Villa' (20. kongr. II, 1963); Palladio (Harm 1966); Palladio's Villas (NY 1967). 15 Ackerman, Phyllis — Adama van Scheltema, Frederik 16 Ackerman, Phyllis (Mrs. Arthur Upham Pope), (1893—_), amer. um. zgodovinarka. B: Tapestry, the Mirror of Civilization (NY: Ox UP 1933); ,The »Hunt of the Unicorn«-Tapestries‘ (BM, 1935); (& A. U. Pope izd.) A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present (7 knj., NY 1938—1939); ,Five baroc/ue Don Quixote tapestries ‘ (AQ, 1947). Der Ackermann aus Bohmen, »Orač s Češkega«, dramatski dialog (avtor Johannes von Saaz, me¬ stni pisar v Zatcu [= nem. Saaz], 1400), v ka¬ terem nastopata Tožnik in Smrt, ki mu je bila ugrabila ženo. Up: npr. lesor. ilustracije bam- berške Pfisterjeve izd. iz o. 1461 (faks.: Johannes von Saaz: Der ackermann und der tod, Lpz 1919, uv Alois Bern); Tožnik pred Smrtjo (f. Iv), Smrt in naj višji stanovi (f. 4 v), Smrt s koso (= Zmagoslavje smrti, f. lOr), Smrti svet (f. 18r) in Božja sodba (f. 22 v). L: cf. S. Cosacchi (s. v. Kozaky, 1965, p. 806 ss & tabla XX). Acqua, Cesare (Cesar) deli’ —> Dell' Acqua, Cesare (v Belgiji Cesar) Acrimonia (lat.), Bistroumnost —> Veliki zma¬ goslavni voz cesarja Maksimilijana I. Acta Historiae Artium Academiae Scientiarum Hungaricae, madž. umzg. strokovno glasilo, ki izhaja v Budimpešti od 1954 dalje s prispevki v nem., angl., fr., rus. in it. jeziku. Acta Sanctorum quotquot loto urbe coluntur, tudi za svetniško ikonografijo pomembna mo¬ numentalna z. po koledarskih dnevih urejenih svetniških življenjepisov, ki jo je 1643 zač. V Antvverpnu izdajati niz. jezuit Jean Bolland (Johannes Bollandus); njegovi nasledniki, bolan- disti (Soc. des Bollandistes), ki jo še zdaj nada¬ ljujejo v Bruslju, poleg tega izd. rev. Analecta Bollandiana (ib. od 1882 dalje). action painting, amer. smer abstr. slikarstva (-> abstraktna umetn.), ki se izraža s samo sli¬ karjevo neposredno dejavnostjo in dobesedno z njegovim gibanjem; v nasprotju s tradicional¬ nimi načini slikanja dela umetnik brez kakršne koli poprejšnje zamisli na platnu, ki je največ¬ krat orjaških mer (zato na tleh in velikokrat samo na pol odvito), brez čopiča, s kapljanjem (angl. droping) in polivanjem običajnih industrij¬ skih barv. Prvi pionir tega načina je bil—*-/W- lock, za njim Franz Kline in nešteti drugi. Actus Apostolorum (lat., abr. A c), Apostolska dela (abr. Apd, nem. Apostelgeschichte, abr. Apg), v kršč. Svetem pismu 5. zg. knj. Nove zaveze, uvrščena med evangelije in liste. Opisuje pred¬ vsem delo apostola —> Petra (v 1. delu) in -> Pavla iz Tarza (v 2. delu). Med ikonogr. motivi tudi —> Binkošti. Adalbert Praški -*■ Vojteh Adalpertus —> Codex A ur e us iz St. Emmerama Adam, Albrecht (1786—1862), nem. slikar, utemeljitelj družine slikarjev, ki so se odlikovali zlasti kot animalisti; r. v Nordlingenu, u. v Miinchnu. S: bitke in konji, konjeniški portreti, npr. v Miinchnu Bitka pri Borodinu (o. 1838, Residenzmus.), Feldmaršal Radetzky na konju (1848, Neue Pin.) in Bitka pri Custozzi (1851, ib.). L: G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Adam, Ernst (1927— ), nem. um. zgodovi¬ nar. R. v Freiburgu i. Br., na tamk. univ. prom. z dis. o zvoniku freiburške katedr., bil asist, pri K. Bauchu in zdaj predava zgod. arhitekture. B: Baukunst des Mittelalters, I—II (FrM 1963, »Ullstein Kg.« 10); Das Freiburger Miinster (Stu 1968, »GroBe Bauten Europas« 1). Adam, Henri-Georges (1904—....), fr. kipar in grafik; r. v Parizu v zlatarski družini, se ukvarja s kiparstvom šele od 1940. L: Lj GrB (1957); SeuphorS (1961). Adam, Robert (1728—1792), škotski arh., 1754—57 proučeval ant. in pozn. arhitekturo v Rimu, 1757 pa Dioklecijanovo palačo v Splitu. Z bratom Jamesom (1730—1794) načrti za pohištvo. A: npr. Syon House in Kenwood House v Londonu. Po njem imen. t. i. Adam style kot nekaka vzporednica fr. -> Louis-Seize na poti v —»■ neoklasicizem. B: *Ruins of the Palače of the Emperor Dioclelian at Spalato in Dalmatia (L 1764 — bakr. ilustracije delo Francoza Ch. L. Clerisseauja [1722—1820]). L: Marcus Whiffen (EWA I, 1959, stp 31—32 — L!); Pevsner (1966); Damie Stillman: The Decorative Work of Robert Adam (L ali NY 1966); id. , Robert Adam and Piranesi (R. Wittkowerjev zb. I, 1967). — Cf. E. Kaufmanu (1955). Adama van Scheltema, Frederik (1884—1968), nem. (hol.) um. zgodovinar, r. v Amsterdamu. Živel kot zasebnik v Miinchnu, znan zlasti po svoji interpretaciji o razvojnem ciklu severnoevr. ornamenta v neolitski in bron. dobi. B: Ueber die Entwicklung der Abcndmahlsdarstel- lung von der byzantinischen Mosaikkunst bis zur uie- derlandischen Malerei des 17. Jahrliunderts (Lpz 1912); Die Altnordische Kunst: Grundprobleme vor- historischer Kunstentwicklung (BI 1924); Der Oseberg- fund (Lpz 1929; 2. izd. ib. 1938); Die Kunst unserer Vorzeit (Lpz 1936 [cf. 1950]); Die geistige Wieder- 17 Adam in Eva — Adams, Robert 18 holung: Der Weg des Einzelnen und seiner Ahnen (Lpz 1937; rev. izd. Bern 1954); Die deutsche Volks- kunst und ihre Beziehungen zur germanischen Vorzeit (Lpz 1938); Die gehtige M it te (1947); Die Kunst des Abendlandes , I: Die Kunst der Vorzeit (Stu 1950), II: Die Kunst des Mittelalters (ib. 1953), III: Die Kunst der Renaissance (ib. 1957), IV: Die Kunst des Barock (ib. 1958), & V: Die Kunst der Moderne (ib. 1960). Adam in Eva, bibl. ik. m. prvih dveh ljudi, »prvih staršev« (v hebr. jeziku Adam pomeni človeka, Eva pa življenje); za srednjev. umetnike je poleg -*■ Poslednje sodbe pomenil eno izmed redkih priložnosti za upodabljanje golega člo¬ veškega telesa. V kršč. ikonografiji nastopata tudi v prizoru -> Kristusa v predpeklu, Adam sam pos. v simboličnem nasprotju s Kristusom (»stari« in »novi« Adam) kot okostnjak — naj¬ večkrat predstavljen samo z lobanjo — pod križem na-> Kalvariji,Eva pa kot nasprotje Marije. Up (cf. infra & s. v. Delo prvih staršev, Izgon iz raja, Ustvarjenje Adama in Ustvarjenje Eve): posebno slavni prizori iz njunega življenja v —> Florenci (—► Sta Maria del Carmine, Capp. Brancacci) in na Michelangelovem stropu Sikstinske kapele, sicer pa mdr. sohi na Ada¬ movem portalu ( Adamspforte ) katedr. v-> Bam¬ bergu, na —> Gentskem olt., Antonio Rizzo (mar¬ mor, o. 1485, Benetke, Doževa palača), -> Lipec, Riemenschneider (peščenec, 1491/93, Wiirzburg, Mainfrankisches Mus.), itn. L: A. Breymann: Adam und Eva in der Kunst des christlichen Altertums (Wolfenbiittel 1893); Josef Kirchner: Die Darstellung des ersten Menschenpaares in der bildenden Kunst von der altesten Zeit bis auf unsere Tage (Stu 1903); Fernand de Mely, Nos pre- miers parents dans l’art: Adam, Eve, Lilith (Hulin de Loojev zb., 1931); Leonie Reygers, Adam und Eva (RDK I, 1937); Osvvald Erich, Adam — Christus (ib.); Rčau II/l (1956, p. 71 ss); Herbert L. Kessler, »Hic Homo Formatur« (AB, jun. 1971). — Cf. S. Esche {-*■ Braunfels-Esche, 1956), K. Kiinstle (1928), H. Schade (»1968 — L!). Adam in Eva objokujeta Abelovo smrt, kršč. ik. m., ki je nastal kot dodatek bibl. ikonogra¬ fiji, in sicer po vzoru -» Objokovanja mrtvega Kristusa. Up: zlasti od XVI. st. dalje, e. g. Lucas van Leyden (bakr., d. 1529), A. Tiarini (Pitti). L: Pigler I (1956, p. 19—20 —L!); Reau II/1 (1956, P. 98). Adam in Eva pri drevesu spoznanja (»Izvirni greh«) bibl. ik. m. (1 Mojz 3, 1—7). Up: npr. relief na —> sarkofagu Junija Bassa (IV. st.), mi¬ niatura v -> Dunajski Genezi (zač. VI. st.), relief na — Bernvvardovih vratih v Hildesheimu (1008/ 15), mojster Wiligelmo ( relief na pročelju stolnice v Modeni), Bertram iz Mindena (- ->Grabowski olt., dkč. 1379), Masolino ( freska, Florenca, Sta Maria del Carmine, Capp. Brancacci, leva stena), Jacopo Della Quercia (relief na portalu c. S. Petronio v Bologni, 1427/37), Hugo van der Goes (o. 1467/68, Ksthist. Mus.), Diirer (bakr., infra), Palma Vecchio (Braunschweig), Michelangelo (freska na —>■ stropu Sikstinske kap.), Rafaelova delavnica {freska, -> Rafaelove loggie [6. prizor], 1517/19), Tizian (Prado [Ru¬ bensova kopija 1628/29 ib.]), Rubens & Jan Bruegel star. (les, o. 1620, Mauritshuis), Rem¬ brandt {jedk.), itn. L: Bible in Art (1956); Reau n/l (1956, p. 83—86). — Cf. (tudi s. v. Adam in Eva) H. Schmerber (1905). *Adam in Eva pri drevesu spoznanja, znamenit Durerjev bakr., sign. in dat. ALBERT DVRER NORICVS FACIEBAT AD [Durerjev mono- gram, hkrati Anno Domini] 1504, predstavlja DUrerjev lepotni kanon človeškega telesa pred njegovim 2. obiskom Italije, po ikonografski strani razpet v nasprotjih Adam-Eva, jerebika- figovec, papiga-kača, miš-mačka, in povezan s kršč. interpretacijo ant. nauka o štirih tem¬ peramentih, ki naj bi bili v človeku pred »izvir¬ nim grehom« idealno združeni. Tu jih ponazar¬ jajo živali v ospredju, ki so hkrati podoba -> sedmih poglavitnih grehov: »melanholični« los za lakomnost in nevoščljivost (resp. obup), »ko¬ lerična« mačka za napuh in jezo, »flegmatični« vol za požrešnost in lenobo, »sangvinični« kunec za nečistost. L: cf. E. Panofsky (Diirer 1948 [1955, p. 84—85]). Adam in Set, na ž. in kršč. legende o Adamu oprt ik. m. (nem. das Urvaterbild ): očaka sedita med stebroma, na katera dečka pišeta besedi geometria in astronomia (Adam je ukazal svojim sinovom, da zapišejo božje znanje, ki jim ga je bil posredoval, na kamn. in opečnat steber, da se bo ohranilo tudi ob potopu in požaru). Up: npr. miniaturi v kolnski —> Chronica Regia (konec XII. st., f. 3 v) in njenem rkp. v bruseljski Bibl. Royale (pred 1238). L: MJ Hdb. (1964, p. 743, repr. 24); MJ Kat. (1964, št. A 15) Adam koplje -> Delo prvih staršev Adam poimenuje živali (it. Adamo impone i nomi agli animali), razmeroma redek bibl. ik. m. (1 Mojz 2, 19—20). Up: npr. StS v c. S. Pietro pri Ferentillu (3. bibl. prizor, XII. st.). L: Bible in Art (1956); Rčau II/l (1956, p. 81). Adams, Robert (1917—_), angl. abstr. kipar, 1949—60 učil na londonski Central School of Arts and Crafts. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). 19 Adhemar, Helene — ADMONT 20 Adhemar, Helene, fr. um. zgodovinarka. Ku¬ stos asist, v Louvru, žena naslednjega. B: (& R. Huyghe & G. Bazin) Courbet: L’Atelier du peintre, allegorie reelle, 1855 (P 1944); Watteau: sa v/e -— son oeuvre (P 1950); Portraits franfais: XIV* — XV‘—XVN siecles, Musee du Louvre (P 1950, »Bibl. Aldine des Arts« 14); (& Ch. Sterling) Musee National du Louvre: Peintures, Ecole Franfaise, XIX e siecle, I—IV (P 1958—1961). Adhemar, Jean (1908— ), fr. um. zgodo¬ vinar, konservator graf. odd. ( Cabinet des Es- tampes) pariške Bibl. Nat.; gl. urednik Gazette des Beaux-Arts. B: Influences antiques dans Part du moyen-age franfais: Recherches sur les sources d’inspiration (L 1939, »StudWI« 7); Goya (P 1941); Vestampe fran¬ faise: La lithographie franfaise du XIX e sidcle (P 1944); Goya (P 1947); Les Caprices de Goya (P 1948); ,Representation of the Marriage of Mary Stuart ‘ (BM, 1948); VEstampe satirique et burlesque en France: 1500—1800 (P 1950 [rk, Bibl. Nat.]); (& Francis Jourdain) Toulouse-Lautrec (P 1952, »Coli. Prome- thee«); Toulouse-Lautrec: »£//«« (Monte-Carlo 1952); Honore Daumier (P 1954); French Drawing of the 16th Century (L-NY 1955); ,Les journaux amusants et leurs premiers peintres cubistes' (L’Oeil, 1955); La Gravure originale au XVIIN sišcle (P: Somogy 1963); La Gravure originale au XX* siecle (ib.); Toulouse-Lautrec: Lithographies (P 1965); Imagerie populaire franfaise (P 1968). L: WWA (1962; 1964). *Adin evangeliar ali Adi n rkp. (nem. Evange- liar der »Ada« ali Ada-Handschrift), pomemben iluminiran rkp. (nekdaj v samostanu sv. Maksi- mina v Trierju), ki naj bi — po pozn. dodani pesmi (f. 172r) — nastal po naročilu neke »Ada Ancilla Dei«, katero je lokalno izročilo istovetilo s sestro Karla Vel. (172 listov 36,6 X 24,5 cm, o. 800, Trier, Stadtbibl., Cod. 22). Med minia¬ turami e. g. inicialna str. Matejevega evangelija, Liber generationis (f. 16r), predvsem pa podobe evangelistov {Matej, f. 15v; Marko, f. 59v; Luka, f. 85v; Janez, f. 127v), ki se zde delo dveh umetnikov ter predstavljajo kakovostni vrh in predzadnji člen (pred —> Evangeliarjem iz Lor- scha) celotne —> dvorne šole Karla Vel., kot danes po —> Koehlerju imenujemo skupino sorodnih rkp., nekdaj ravno po Adinem evangeliarju ime¬ novano Adina skupina (nem. Ada-Gruppe). L: K. Menzel, P. Corssem, H. Janitschek, A. Schniitgen, F. Hettner & K. Lamprecht: Die Trierer Ada-Handschrift (Lpz 1889); Karl d. GroBe (1965, št. 416 — L!); »PKG« 5 (1969). — Cf. W. Braunfels (1968), W. Koehler (1958), F. Mutherich (1966). Adler, Dankmar (1844—1900), amer. (ž.) arh., eden izmed predstavnikov t. i. —> chicaške arhi¬ tekturne šole. R. v Eisenachu v Nemčiji, 1854 z očetom v Detroit, 1871 biro z Edvvardom Burlingom, 1879 se osamosvojil, se kmalu nato povezal z L. — > Sullivanom, ki je bil najprej risar pri njem, nato pa od 1881 do 1895 njegov partner. A (z L. Sullivanom, ki je skrbel za zun. obliko): Auditorium Building (1886—89, Chi¬ cago), * Wainwright Building (1890—91, Saint Louis [Missouri] — prvič uporabljena »ne- botičniška konstrukcija«), *Guaranty Building (1894—95, Buffalo [N. Y.]). L: Hatje (1963). — Cf. C. W. Condit (1964), L. Mumford (Roots 1952 [1956]). Adler, Friedrich (1827—1908), nem. arheolog, zgodovinar stavbarstva in arhitekt, z E. Cur- tiusom vodil izkopavanja v Olimpiji, r. in u. v Berlinu. B: Andreas Schliiter: Leben und IVerke, Vortrag... (BI 1862); Mittelalterliche Backstein-Bauwerke des preufiischen Staates, I: Die Mark Brandenburg (BI 1862—63 [100 tabel]); (& Ernst Curtius) Olympia (5 knj., BI 1890—1897); Das Mausoleum zu Halikar- nass (BI 1900). Adler, Irene (von), (1879—?), avstr. um. zgo¬ dovinarka, prom. 1926 na Dunaju. B: ,Die Clouet: Versuch einer Stilkritik’ (JSW, 1929, dis.). Adler, Jankel (1895—1949), nem.-angl. (ž.) slikat. R. na (takrat rus.) Poljskem, 1931 zač. hkrati s Kleejem učiti na ak. v Diisseldorfu, 1933 emigriral v Pariz, od 1940 v Angliji. S: npr. Mož s konjem (d. [19]29, Dusseldorf, Adolf Fischer), Rabina (1942, MMA), Hommage Na- chumu Gabu (1946, London, Peter Adams). L: H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Anna Klapheck: Jankel Adler (Recklinghausen 1966, »Mngr. zur rheinisch-tvestfalischen K. der Gegemvart« 32). — Cf. S. H. Hayter (1948). Adler, Salomon (1630—po 1691), slikar iz Gdanska, akt. v 2. pol. XVII. st. v Milanu. S: Avtp. nasmejanega slikarja (Brera; Uffizi). L: »PKG« 9 (1970,1.196, p. 203—04 [VVolfgang J. Miiller] — L!). — Cf. W. Dr ost (1943). L. Menaše (Avtp. 1962, repr.). Admetos (grš. Admetos), grš. mit. oseba, eden izmed —► argonavtov, kralj v Tesaliji in soprog Alkestide. Apolon, ki je bil nekoč služil pri njem, je dosegel, da mu ne bo treba umreti, če se bo nekdo namesto njega prostovoljno žrtvo¬ val. To je storila plemenita —»■ Alkestis, Herakles pa mu jo je privedel nazaj iz podzemlja (Up: npr. relief na kamn. skrinji pod Vindonijevim spom. v Šempetru). L: R. Engelmanu (Roscher 1,1884—90,stp 68—69); Grant (1968). ADMONT na avstr. Štajerskem. Benediktin¬ ska opatija (ust. 1074) je imela s Salzburgom 21 Admontska Biblija — Aertscn, Pieter 22 povezano iluminatorsko šolo; 1865 delno zgo¬ rela, rest. Slavna baročna biblioteka (sez. 1774, freskantski okras B. Altomonteja) hrani o. 85 000 knj., med njimi 90 inkunabul in 1100 rkp. L: A. Krause: Die Stiftsbibliothek in Admont (Admont 1948). — Cf. R. Kohlbach (1953). Admontska Biblija (nem. Admonter Riesenbi- bel ), pomemben salzburški iluminiran rkp. (2 knj., pergament, 56 X 41 cm, o. 1140), prej v samostanski knjižnici v Admontu (Cod. I), zdaj v Osterr. Nationalbibliothek na Dunaju (Cod. Ser. n. 2701). Med posebno znanimi miniatu¬ rami v bolj bogato okrašeni I. knj. (262 listov) npr. Jakobovo potovanje v Egipt (f. 27v), Čašče¬ nje zlatega teleta (f. 43 v), Ruta ob Boozovih nogah (f. 107v), Zasmehovanje Joba (f. 255 v). L: Ausstellung Romanische Kunst in Osterreich (3., izb., razš. izd., Krems an der Donau 1964, p. 72—73 — L!). Adonibezeku odsekajo palce, bibl. ik. m. (Sodn 1, 6). Up: npr. lesor. po Teuflovi risbi v —> Dal¬ matinovi Bibliji (1584, I, f. 132v). L: Pigler 1(1956, p. 109). Adonija, bibl. oseba, Davidov 4. sin (s Hagito, 2 Kralj 3, 4), ki je po njegovi smrti hotel zavla¬ dati namesto Salomona in dobiti za ženo -> A bi¬ sago (3 Kralj 1—2). Adonis (grš. Adonis), mit. oseba, lepotec, Afro¬ ditin (Venerin) ljubimec, v marsičem podoben frigijskemu Atisu. Na željo Artemide (Diane) ali pa ljubosumnega Aresa (Marsa) ga je na lovu smrtno ranil merjasec. Neutolažljiva Afro¬ dita je preprosila Persefono (Prozerpino), da je smel vsako leto 6 mesecev prebiti na zemlji. Up: cf. infra & s. v. Venera in Adonis. L: Roscher I (1884—90, stp 69—77); Grimal (1951, s. v.); Hunger (1955, s. v.); Wahib Atallah: Adonis dans la litterature et l’art grecs (P 1966). Adonis najde Venero, ik. m. po Ovidu (Met. X, 525 ss): Venera, ki jo je njen sin, Eros (Amor), ponevedoma ranil s puščico, se na mah zaljubi v lepotca (—>- Adonis). Up: npr. Ann. Carracci (pred 1595, Ksthist. Mus.), t Adonisovo rojstvo iz mirinega drevesa (v kate¬ rega je bila spremenjena njegova mati Myrrha, bežeča pred svojim očetom, ki ga je bila zape¬ ljala v incest), mit. ik. m., znan po Ovidu (Met. X, 503—14: At male conceptus sub robore cre- verat infans ...). Up: npr. Bernardino Luini (Brera — v ozadju slike Venera in Addnis), A. Elsheimer (baker, o. 1600, Stadel). L: Pigler n (1956, p. 10—11); »US« 10 (1969, p. 23). Adrijan ->■ Hadrijan Adspicient ad me quem confixerunt, bibl. pre¬ roški citat (Zah 10, 12: Ozirali se bodo nanj, ki ' je bil preboden ). Cf. s. v. Apostolska vera (Za- harija ob Janezu). ADŽANTA (angl. Ajanta). StS-e v samostan¬ skih in tempeljskih votlinah (II. st. pred—VII. st., imen. po bližnjem mestecu ob severozah. meji ind. pokrajine Hajderabad) kažejo prizore iz Budovega življenja in sodobnosti, živali, rast¬ line, itn., in predstavljajo enega izmed vrhov stare ind. umetn. L: Ghulam Yazdani: Ajanta (4 knj., Hyderabad- Ox 1930—1955); id. , Ajanta (EWA I, 1959 — L!); Madanjeet Singh: India: Paintings from Ajanta Caves (NY-Milan: UNESCO 1954). aedicula -> edikula Aegidius (lat.) Tilen Aegidius, Petrus, s pr. im. Pieter Gillis (1486 do 1533), niz. humanist, antvverpenski mestni tajnik, prijatelj -> Erazma Rotterdamskega, Tho¬ masa Mora in Q. Massysa. Up: Q. Massys (1517, naročil Erazem skupaj s svojim portretom za darilo Moru). Aegina (grš. Aigina), nimfa, hči rečnega boga A šopa in Metope. Up: -»■ Ugrabljenje Aegine. Aelst, Pieter Cocke van —> Coecke van Aelst Aelst, VVillem van (o. 1625/26—ne pred 1683), hol. slikar tihožitij, 1645—56 v Franciji in Italiji (tam. imen. Guillielmo d'Olanda). L: G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v.). Aeneis —> Eneida Aequitas (lat.), Nepristranost —► Veliki zmago¬ slavni voz cesarja Maksimilijana I. aer (lat .)-*■ zrak (r* štirje elementi) aeromantica (lat.), prerokovanje po zračnih pojavih. Up: personifikacija, npr. na »roži« ka- tedr. v —»• Lausannu. aeropittura —► futurizem Aertsen, Pieter, imen. Lange Pier (o. 1508/09 do 1575), hol. slikar, pomemben za razvoj žanra in s svojimi »mesarijami« pravi utemeljitelj —> tihožitja kot samost, zvrsti. R. v Amsterdamu, 1535—55 v Antvverpnu, 1542 se tam oženil s Kathelijne Beuckelaer (njen nečak, ->j Beucke- laer, Joachim, njegov učenec in posnemovalec), od 1555 dalje v Amsterdamu, tam u. S: triptih s Križanjem (1546, Antwerpen), Mesarija (d. 23 Aethelwoldov benedikcional — Afrodita iz Kirene 24 1551, Uppsala, univ.), Kristus pri Mariji in Marti (d. 1553, Rotterdam), Ples med jajci (d. 1557, Rijksmus.), Kuharica (d. 1559, Bruxelles). L: Friedlander XIII (1936); Margaretta M. Salin- ger (EWA I, 1959, s. v.); H. Gerson (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. L. Baldass (1955), R. Genaille (1954), H. Gerson (1950), J. Sievers (1908). *Aethelwoldov benedikcional, pomemben ilu- miniran rkp., imen. po Aethelwoldu, ki je bil od 963 dalje škof v Winchestru (Winchester 975/80, Br. Mus., Add. Ms. 49598 [prej Chats- worth]). Med celostr. miniaturami npr. Ozna¬ njenje (f. 5 v), Krst v Jordanu (f. 25) in Marijina smrt (f. 102v). Kot pisec imen. Godeman, pozn. opat v Thorneyu (o. 984—1012), ki je kodeks verj. tudi iluminiral. L: Diringer Book (1958); »US« 6 (p. 229—30). — Cf. C. Nordenfalk (1957), M. Rickert (1954), etc. Afra (lat. Afra meretrix [peccatrix ]), kršč. svetnica (7. VIII.), ki je bila najprej vlačuga v Augsburgu; sežgana na grmadi. Up: npr. Chr. Amberger (na krilnem olt., 1554, Augs¬ burg, stolnica St. Maria). L: Reau III/l (1158, p. 25—26); Keller (1968). — Cf. J. Braun (1943). Afrika kot ik. m. —> deli zemlje afriška umetnost. Iz predzg. dobe še vedno zelo negotovo dat., v skale vrezane risbe in StS-e z živalskimi in lovskimi prizori (široko področje Sahare). Najstar. kultura iz razdobja pred kolonializmom imen. po vasi Nok (na ozemlju zdajšnje Nigerije, pokrajina Zaria); glave kipov v skoraj naravni velikosti iz žg. gline (med 500 pred in 200). Pomembno naj¬ dišče tudi Zimbabv/e (juž. Rodezija); lončevina iz. o. 330 in ostanki zidovja, po preiskavi najde¬ nega lesa dat. v čas 471/711. Najpomembnejši spomeniki z ozemlja Nigerije: izdelki iz žg. gline in brona, nastali v mestu in nekd. državi ->Ife (verj. XIV./XV. st.), in bržkone od njih spočetka odvisna bron. plastika nekd. kralje¬ stva— Benin (pribl. XVI.—XVII. st.), ki jo do¬ polnjujejo tudi slonokoščeni izdelki. Iz zadnjih 2 st. povsem prevladuje lesena plastika in rez¬ ljani okras raznih praktičnih izdelkov, umetn., ki je spodbudno vplivala na evr. -> kubizem. Raziskovanje afriške umetn. se je začelo šele proti koncu XIX. st., in sicer v okviru etnolo¬ gije; um. zgod. ga je prevzela šele po 1. svet. vojni. — Posebno bogate z. v Evropi: Br. Mus. v Londonu, Mus. Royal du Congo Belge v Ter- vuerenu, Ethnografisch Mus. v Antvverpnu, Mus. de Vhomme v Parizu, Mus. f. Volkerkunde v Berlinu in Hamburgu, Nationalmuseet v Koben- havnu, Mus. Pigorini v Rimu. — O drugih, z evr. umetn. povezanih um. kulturah cf. s. v. koptska umetn. in rimska umetnost v sev. Afriki, ravno tako pos. —► egiptovska umetnost. L: Carl Kjersmeier: Centres de style de la sculp- ture negre africaine (4 knj., P-Copenhague 1935 do 1938); id: Afričan Negro Sculptures (Copenhagen 1947); L. Underwood: Masks of West Africa (L 1948); id.: Bronzes of West Africa (L 1949); id.: Figures in Wood of West Africa (L 1951); Ladislas Segy: Afričan Sculpture Speaks (NY 1952; 2. izd. NY 1954); Margaret Troviell: Classical Afričan Sculpture (L 1954); J. F. Gliick: Die Kunst der Naturvolker Afrikas (Hans Weigert [izd.]: Kleine Kunstgeschichte der Vorzeit und der Naturvolker, Stu 1956); D. Paulme: Les sculptures de l’Afrique Noire (P 1956); E. Elisofon & William Pag g: The Sculpture of Africa (NY 1958); L. Kochnitzky: Negro Art in Belgian Ccngo (4. izd., NY 1958); EWA I (1959 — VVilliam Fagg, Afričan Cultures), II (1960 — ,Bantu Cultures 1 ), m (1960 — ,Congo 1 ), VII (1963 — .Guineian Cul¬ tures 1 ), X (1965 — .Nilotic Cultures 1 & .Nigeria 1 ), XI (1966 — ,Paleo-African Cultures 1 ), XII (1966 — .Rhodesia, Zambia, and Malawi‘), XIII (1967 — ,South Africa 1 & .Sudanese Cultures 1 , kot povsod L!); H. Himmelheber: Negerkunst und Negerkun- stler (Brsch 1960 — L!); K. Schlosser: Bantu-Kiin- stler in Sud-Africa (Kiel 1960); Margaret Tronell: Afričan Design (L 1960); ead. & Hans Nevermann: Afričan and Oceanic Art (NY 1968, »Panorama of World Art«; slov. prev. [Helena Menaše]: Afrika in Oceanija, Lj 1968, »Umetn. v slikah«); Tibor Bodrogi: Art in Africa (NY 1968). — Cf. A. Bas- ler (1929), H. A. Bernatzik (1947 etc.), H. Breuil (1930; 1934; 1955—1960; 1955; 1957; 1960); C. Einstein (1915; 1922), L. Frobenius (1898; 1923; 1933), H. Kiihn (1930 [1935]), F. von Luschan (1919), Th. Munro (& P. Guillaume 1926), W. Schmalenbach (1953), J. J. Sweeney (1935; 1952), E. von Sydow (1921; 1923; 1926; 1930; 1954), P. S. Wingert (1950; 1954). Afro, s pr. im. Afro Basaldella (1912—_), it. abstr. slikar. R. v Vidmu, živi v Rimu. L: cf. L. Venturi (1954). Afrodita (grš. Afrodite), grš. boginja čutne ljubezni in lepote (rim. Venera), hči —*■ Zeusa in Dione, žena —*■ Hefaista (rim. Vulkan), ki ga je mdr. varala z -> Aresom (rim. Mars). Njen sin s slednjim jeEros (rim. Amor). Po -> Pa- risovi sodbi je Parisu pomagala dobiti Heleno, v trojanski vojni bila na strani Trojancev. Up (infra & s. v. Miloška Venera, Rokeby Venus, Speča Venera, Urbinska Venera, Venerino roj¬ stvo, Venus frigida, Venus Victrix, itd.): slavni akti, v katerih so jo predstavili npr. -> Cranach star., —> Giorgione, —> Tizian, —► Tintoretto, -> Paolo Veronese, —*■ Rubens, —> Canova, itd. L: Roscher I (1884—90, stp 390—419); Hunger (1955, p. 36—38); Grant (1968). *Afrodita iz Kirene, helen. akt (Rim, Mus. delle Terme: Šale Nuove). L: EWA VII (1963, t. 369). 25 Afrodita Knidska — AGRA 26 ♦Afrodita Knidska, slavna marm. soha, imen. po otoku, na katerem je bila (—> Knidos ), znana po različno ohranjenih rim. kopijah (viš. 2,04 m, Vat.: Mus. Pio-Clementino) in pozn. rekon¬ strukcijah. Z njo je (o. 350 pred) -> Praks it el prvič v plastiki upodobil Afrodito golo. Po Pliniju star. (Nat. hist. XXXVI) je prekašala ne samo druga Praksitelova dela, temveč sploh vse kipe na svetu, tako da so mnogi samo zaradi nje potovali na Knidos. L: EWA III (1960, t. 374), XI (1966, t. 238); »PKG« 1 (1967, t. 107 — L!); »US« 3 (1969, p. 185 & 188). — Cf. W. Helbig (I 1899, p. 206—07), Th. Kraus (*1957). Agam, s pr. im. Jacob Gipstein (1928—_), izrael. slikar v Parizu (1. osebna razst. 1953), tvorec reliefov-slik s premakljivimi sestavinami. L: SeuphorS (1961); Frank Popper (Studio, jul. 1966). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969 — L!). Agamemnon, brat Menelaja (njunega očeta je ubil -»■ Aigistos), mikenski kralj, poročil -> Kli- taim(n)estro (potem ko je njenega prvega moža, Aigistovega brata, ubil), imel z njo -^-Ifigenijo (ki jo je moral na Tauridi Artemidi žrtvovati), Elektro in —> Oresta. Ko se je po končani tro¬ janski vojni (v kateri je Grkom poveljeval) vrnil domov, sta ga Klitaimestra in Aigistos v kopeli umorila. Up: npr. P.-N. Guerin ( Klitaimestra , d. 1817, Louvre). L: Roscher I (1884—90, stp 90—97); Hunger (1955, s. v.). Agara, bibl. oseba, Sarina egipt. dekla, ki je Abrahamu (takrat še Abramu) rodila sina Iz- maela, očeta Izmaelcev in s tem prednika pozn. Arabcev (1 Mojz 16). Cf. infra & s. v. Abraham odpravi Agaro in Izmaela. L: RDK I (1937, stp 92—93). — Cf. H. van de fVaal (1947). Agara in Izmael v bersabejski puščavi (lat. Agar in deserto), bibl. ik. m. (1 Mojz 21, 17-18). Up: Pietro da Cortona (1637/42, Sarasota), G. B. Tiepolo ( freska , o. 1725/26, Videm, Pal. Arcivescovile, Gali., strop). Agara se vrne k Abrahamu (in Sari), bibl. ik. m. (1 Mojz 16). Up: Pietro da Cortona (1637/42, Ksthist. Mus.). Agata (lat. Agatha Catanensis), kršč. svetnica, devica mučenica (5. II.). Atributi: klešče, odre¬ zane prsi na krožniku, itd. Up: npr. Sebastiano del Piombo ( Mučeništvo , d. 1520, Pitti). L: Pigler I (1956, p. 405 ss); Rcau HT/1 (1958, p. 27—32 — L!); Aurenhammer (1. snopič, 1959, p. 66—69 — L!); Keller (1968, p. 22); LS I (1968). Agaue (grš. Agaue), mit. oseba, Pentejeva mati, cf. s. v. Menade preganjajo Penteja. Agej (lat. Aggeus ali Haggoeus, it. Aggeo), bibl. prerok (—> dvanajst malih prerokov), »vršil svojo preroško službo« v 2. letu vlade perz. kralja Dareja I. (522—486 pred). Up: miniaturi v -» Robidovem evangeliarju (f. 7 v [levo], 586) in —> Admontski bibliji (o. 1140). L: Reau II/l (1956, p. 380—81). AGEN, mestece v juž. Franciji (dep. Lot-et- Garonne). V Mestnem muz. (Mus. Municipal) galsko-rim. ostanki, predvsem pa med slikami Goyev A vtp. (1783\ L: EWA V (1961, stp 594). Aglauros, ena izmed treh Kekiopsovih hčera. Cf. s. v. Merkur se zaljubi v Herse in Najdenje Erihtona. Agneza -> Neža Agnus Dei — > jagnje agora (grš.), odprt prostor za zbiranje, trg v starem grš. mestu, kakor rim. forum običajno obdan s stebrišči in središče vsega javnega živ¬ ljenja. Atensko agora dokončno odkrila odprava univ. v Princetonu (njena objava The Athenian Agora od 1953 dalje). L: H. A. Thompson: The Athenian Agora (2. izd., Athens 1962). — Cf. W. Dorpfeld (1937—1939), K. Schefold (1967). agorafobija (nem. die Platzangst), psihopato- loška bojazen pred v. odprtim prostorom, ki se ga bolnik ne upa prekoračiti. Agostino di Duccio (1418—verj. 1481), it. flo- rent. kipar in arh., 1447—56 je pod vodstvom Mattea de' Pasti in s sodelavci okrasil notr. c. S. Francesco (/7 Tempio Malatestiano) v Rimi¬ niju s številnimi, tudi ikonografsko mikavnimi reliefi, 1457—61 oblikoval in z reliefi (npr. Čudež sv. Bernardina) okrasil pročelje Oratorio di S. Bernardino v Perugii, 1463/64 pa je v Florenci zasekal marm. blok, iz katerega je pozn. -> Mi¬ chelangelo izklesal svojega slavnega Davida. L (cf. s. v. San Francesco [-* Rimini]): G. Vrbini (ThB I, 1907, s. v.); Venturi VI (1908); Andy Poin- rner: Die Werke des florentinischen Bildhauers Ago¬ stino d’Antonio di Duccio (Str 1909, »ZKA« 68); Eleanor Barton (EWA I, 1959, s. v.). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), Ch. Seymour, Jr. (Harm 1966 - L!). AGRA, mesto v Indiji (država Uttar Pradeš), od 1558 dalje prestolnica v. mogulov. Med šte¬ vilnimi arhit. spom. je najslavnejši mavzolej 27 AGRIGENTO — Ahil med Likomedovimi hčerami 28 Tadž Mahal (2 km zunaj mesta), ki ga je šah Džehan sezidal svoji ženi (1. pol. XVII. st.). L: EWA VII (1963, stp 904—05 — L!); R. A. Jairazbhoy, The Taj Mahal in the Context of East and West: a Study in the Comparative Method (JWCI, 1961). AGRIGENTO (grš. Akragas, lat. Agrigentum, it. ime do 1927 Girgenti), ant. grš. mesto v juž. delu Sicilije. Zlasti iz dobe, ko je mesto slovelo po svojem sijaju (V. st. pred), ostanki templjev, ki sodijo med najlepše primere dorskega stav¬ barstva (—>■ dorski red). L: Jordan (1961); EWA VIII (1963, stp 738—39 — L!). — Cf. R. Koldewey (& O. Puchstein 1899). Agripina star. pristane v Brundiziju z Germa- nikovim pepelom, ik. m. po Tacitu ( Annales III). Up: npr. B. West (papir na pl, d. 1766, PMA). L: Pigler II (1956, p. 339); Romantic Art in Bri- tain (1968, kat. št. 49). Agrippa von Nettesheim, Heinrich Cornelius, s pr. im. Heinrich Cornelius (1486—1535), nem. humanist, astrolog in alkemist, r. v Kolnu (rim. Colonia Agrippina, odtod ime, ki si ga je vzel), u. (48) v Grenoblu. S svojim mladostnim, na —> Ficina naslonjenim delom De Occulta Philo- sophia (rkp. 1509/10, razš. tiskana izd. 1531) vplival na Durerja in njegov duhovni svet, kot ga najbolje ponazarja slavna —>• Melencolia I. L: cf. E. Panofsky (1943 [1955]). Agucchi, Giambattista (1570—1632), it. knji¬ ževnik in um. ljubitelj, monsignor v Bologni in Rimu, mdr. tajnik papeža Gregorija XV. in »des. roka« kard. Ludovica Ludovisija, prijatelj Domenichina. Up: Domenichino (o. 1621/23[?], York, City of York Art Gali.). L: SchlosserL (1964 — L!); Ideale classico (1962, p. 111—13). — Cf. D. Mahon (»1947, p. 111—54 & passim). Ahab, bibl. oseba (3 Kralj 16, 29 ss), Amrijev sin in kralj nad Izraelom. Njegova smrt (cf. infra) je kot kazen za -> Voluptas predstavljena v -*■ Glossarium Salo mo n is (f. 3 v) iz 1165. Cf. s. v. Jezabelina smrt. L: Nicolete Gray (LCI I, 1968, stp 39 — L!). Ahabova smrt, bibl. ik. m. (3 Kralj 22, 34—37): Neki mož pa je na slepo srečo napel lok in pogodil Izraelovega kralja med pasom in oklepom. Up: lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (I, f. 201 v). Ahabovi sinovi —»• Glave Ahabovih sinov Ahan, bibl. oseba, cf. s. v. Kamndnje Ahana. ahat (angl. the agate, fr. l'agate), poldrag ka¬ men iz skupine kalcedonov. L: EWA IX (1964, t. 88). Ahazova daritev, bibl. ik. m. (4 Kralj 16,12-13). Up: lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (I, f. 213). aheiropoietos (grš.), »ne narejen od človeških rok«, ime čudežne in »resnične« podobe boga, v krščanstvu zlasti —*■ Kristusa (—»- Abgarjeva sli¬ ka in legenda, -> Veronikin prt) pa tudi Marije in drugih svetih oseb. L: C. Schneider (RAC I, 1950, stp 68—71); Rdau 11/2 (1957, p. 17—23 & 26—27 — L!); K. Wessel (RbK I, 1966, stp 22—27 — L!). Aheloos, največja grš. reka, v grš. mitologiji rečni bog, sin Okeana in Tetide, se znal spre¬ meniti v zmaja ali bika; snubač Dejanejre, za katero se je bojeval s Heraklom (—> Herakles in Aheloos). Up: npr. reliefa (inv. št. 121 & 177) v lapidariju Mestnega muz. v Celju. L: Roscher I (1884—90, stp 6—9 — L!); Hunger (1955, p. 1—2). ahemenidsko obdobje stare perz. umetn. (-► Iran), imen. po ahemenidski dinastiji (558 pred do 331 pred), tj. od Kira (Kirosa) do Dareja III. resp. zač. maked. oblasti. L: cf. E. Porada (1942), R. Ghirshman (1964). Aheron -»■ štiri reke podzemlja Ahija in Jeroboamova žena ali Prerokba pre¬ roka Ahije (lat. Ahiae prophetae vaticinium), bibl. ik. m. (3 Kralj 14). Up: npr. Frans van Mieris star. (d. 1671, Lille, Mus. des B.-A.). Ahija raztrga svoj plašč na 12 kosov, bibl. ik. m. (3 Kralj 11, 30-31). Up: npr. lesor. v -> Dal¬ matinovi Bibliji (1584, I, f. 192). Ahil(es), (grš. Ahileus, lat. Achilleus), sin —► Peleja in Tetide, največji grš. junak v boju za Trojo (—»- Iliada ); Parisova puščica, ki jo je vodil Apolon, ga je zadela na edino ranljivo mesto, v peto. Up (cf. infra, s. v. Hiron & Smrt Ahila): npr. Eksekias ( amfora, o. 530/25 pred), Slevogt (cikel 15 lito., 1908). L: Roscher I (1884—90, stp 11—66); Hunger (1955, p. 2—5); Grant (1968). Ahil med Likomedovimi hčerami na otoku Ski- ros, kamor ga je bila, v deklico preoblečenega, skrila mati Tetis, da bi ga obvarovala pred trojansko vojno in smrtjo, ki mu je bila v njej namenjena. Ik. m. po Hyginu (Fab. 96) in Gesta Romanorum (156. pogl.): Odisčj in Diomčd spo¬ znata preoblečenega junaka, ko le-ta zgrabi za 29 Ahil vleče Hektorjevo truplo — Ainalov, Dmitrij Vlasjevič 30 orožje. Up: npr. van Dyck (Prado), N. Poussin (Boston FA in Richmond [Va.], Mus. of Fine Arts), P. Batoni (Uffizi), itd. L: Pigler II (1956, p. 263—66). — Cf. A. Blunt (1966, p. 88—89). Ahil vleče Hektorjevo truplo pred Trojo v grš. taborišče (nem. Hektors Schleifung), ik. m. po Iliadi (XXII, 395—515). Up: npr. relief iz koroškega marmorja, vzidan v zun. Gospe Svete (o. 100), Marij Pregelj (1950). L: Pigler II (1956, p. 266—67). — Cf. Th. Kraus (1967, repr. 201). Ahimelek, bibl. oseba (1 Kralj 21 & 22), du¬ hovnik, ki je Davidu dal posvečenega kruha in Goljatov meč (cf. infra); Edomec Doeg je zato po Savlovem ukazu pobil njega in 74 drugih duhovnikov ter se maščeval tudi nad njihovim mestom Nobe (—»- Doeg pobija duhovnike ). Up: na manjšem od obeh romanskih kelihov (o. 1160: da kruha in meč ) in na pateni večjega (o. 1170) v polj. opatijski c. Trzemesznia. L: SvvarzenskiR (1954, repr. 433 & 436). — Cf. W. Molsdorf (1920 [1926]). Ahimelek da Davidu položne hlebe in Goljatov meč (angl. Achimelech gives David the Showbread and the Sword of Goliath, nem. Ahimelech gibt David von den Schaubroten), bibl. ik. m. (1 Kralj 21, 7—10). Up (cf. s. v. Ahimelek ): npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 162). L: cf. W. Molsdorf (1920, št. 276, 555). Ahitofel se obesi, bibl. ik. m. (2 Kralj 17, 23): Eliamov oče in ded ->Betsabeje, ki se je bil pridružil —> Absalomu, napravi samomor, ker slednji ni poslušal njegovega sveta in bo zato njegov upor propadel. Up: npr. lesor. v Wolf Kopflovi Bibliji (Str 1532). L: Schmidt IL (1962, repr. 119). Ahlers-Hestermann, Friedrich (1883——), nem. slikar in pisec o umetn. R. v Hamburgu, štud. tam (Arthur Siebelist) in v Parizu (Matisse). B: Stilvende: Aufbruch der Jugend um 1900 (BI 1941; n. izd. 1956); Anselm Feuerbach: Das Gast- mahl des Platon (BI 1946); avtobiogr.: Pause vor dem dritten Akt (BI 1949). L: WWA (1962); C. O. Ennem (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965). Aias (grš. A las, lat. Aiax), homerski junak, sin salaminskega kralja Telamona, vodja Sala- mincev v boju za Trojo, v katerem je bil za Ahilom najmočnejši grš. junak (njegov ščit »po¬ doben je stolpu«). Pozn. je zblaznel, ko pa je spoznal, kaj je bil storil med blaznostjo, se je usmrtil z mečem (ik. m. po Ovidu, Met. XIII, 382—98). Up: npr. — >Eksekias (na amfori v vatikanskem Mus. Gregoriano Etrusco), Canova (soha, Benetke, Pal. Treves), Marij Pregelj (Zeu- sova odposlanca prekineta Aiasov boj s Hektor¬ jem, ilustracija -> Iliade). L: C. Fleischer (Roscher 1,1884—90, stp 115—33); Hunger (1955, p. 13—14); Pigler II (1956, p. 12). AICA (Association Internationale des Critigues d'Art), mednar. združenje um. (tj. lik.) kritikov. Dozdajšnji predsedniki: Paul-> Fierens (1949 do 57), James Johnson -» Sweeney (1957—63), Giulio Carlo — >Argan (1963—66), Jacques —> Lassaigne (1966—69), Rene Berger (od 1969). Aichel, Johann —> Santin-Aichel, Johann Aigina -> Aegina Aigistos. Po tragični tradiciji ga je v incestu spočel Tiestes s svojo hčerjo Pelopeio; izpostav¬ ljen in s kozjim mlekom hranjen (odtod ime); v -> Agamemnonovi odsotnosti njegovo ženo -> Klitaim(n)estro zapeljal, ga z njo po vrnitvi umo¬ ril in v Mikenah vladal, dokler se ni vrnil —>• Orč- stes in obeh ubil. Up: — Klitaim(ri)estra. L: Roscher I (1884—90, stp 151—53). AIGUES-MORTES (rim. Aquae Mortuae), mestece v juž. Franciji (Languedoc, nekdaj ob morju), ki ga je kot utrjeno taborišče za svoje križarske vojske ust. -^-Ludovik IX. Sveti (za njega sez. Tour de Constance, ki dominira nad utrdbami); še vedno ohranjeno * obzidje zač. 1272 in dkč. za Filipa Lepega. L: EWA V (1961, stp 603 — L!). Ainalov, Dmitrij Vlasjevič (1862—1939), rus. um. zgodovinar, pomemben raziskovalec biz. in stare rus. umetn., kakor Strzygowski (samo da brez njegovih pozn. zablod) in pribl, sočasno z njim opozoril na vzh. korenine zgodnje kršč. umetn. R. v juž. Rusiji, štud. na univ. v Odesi pri -+Kondakovu, 1895 priv. docent na univ. v Kazanu, od 1903 dalje prof. na univ. v St. Petersburgu resp. pozn. Leningradu; med nje¬ govimi učenci tudi V. N. —> Lazarev. B: ,Kievskii Sofiiski Sobor' (Zapiski Imper. Russk. Arkheol. Obščestva, 1890); ,Mozaiki IV i V vekov ‘ (Žurnal Minist. Narodnogo Prosveščeniia, 1895 [tudi samost, izd. st. Petersburg 1895]); *,Ellinističeskie o s no vy vir.antiiskogo iskusstva ‘ (Zapiski Imper. Rus- skogo Arkheol. Obščestva: Trudy Otdeleniia arkheol. drevne-klassičeskoi, vizantiiskoi i zapadno-evropei- skoi, 1900/01; angl., razš. izd.: *The Hellenistic Ori- gins of Byzantine Art, New Brunswick [N. J.], 1961, izd. Cyril Mango); ,Etiudy po istorii iskusstva Voz- roždeniia' (Zapiski klass. Otdeleniia Imper. Russk. Arkheol. Obščestva, 1908); Vizantiiskaia živopis XIV 31 AIX-EN-PRO VENCE — Akatist(os) 32 stoletiia (Petrograd 1917); ,Vinciana' (Ross. Akad. Istorii Mater. Kultury: Izvestiia, 1927); Geschichte der russischen Monumentalkunst der vormoskoviti- schen Zeit (Bl-Lpz 1932); Geschichte der russischen Monumentalkunst zur Zeit des GroJifiirstentums Moskau (ib. 1933). AIX-EN-PROVENCE (rim. Aquae Sextiae), mesto v juž. Franciji ( Provence ); v XV. st. je kralj Rene d’Anjou (1442—80), »le bon roi Rene«, imel tu sijajen dvor. L: EWA V (1961, stp 608—09 — L!); Reclam FIV (1967). ~ katedrala Saint-Sauveur, v njej znameniti triptih z Gorečim grmom (1475/76), delo Nicolasa —► Fromenta. Romanski križni hodnik (XII. st.). ~ Sainte Marie-Madeleine hrani srednjo tablo zdaj razdeljenega triptiha ( Oznanjenje , o. 1443/ 45), po kateri imenujemo -*■ Mojstra Oznanjenja iz Aixa. ~ Musee Granet, ust. 1771, imen. po gl. do¬ natorju, slikarju Granetu (dar 1849). S: mdr. Rembrandt ( Avtp. — Rembrandtovo avtorstvo je dvomljivo), Rigaud, ( Gaspard de Gueidan z dudami , 1735), Largilliere, Fragonard, Ingres ( Portret slikarja Granet a i n Jupiter in Te tis, 1811). R: Cezanne {Avtp., oglje). AJACCIO, gl. mesto Korzike. V Musee Fesch mdr. zastopan Botticelli {Madona z otrokom in angelom, temp, les, o. 1466). Ajanta —*■ Adžanta Ajvazovskij, Ivan Konstantinovič (1817—1900), rus. slikar romantično občutenih marin (več kot 6000 slik), r. v družini arm. rodu. L: A. Ryszkiewicz (Kindler I, 1964, s. v. — L!). akademija, najvišja ustanova za znanost in umetn. v neki deželi (npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti) ali pa učna ustanova na stopnji vis. šole (npr. ak. za glasbo, igralsko umetn., pos. za lik. umetn. v Lj Akademija za likovno umetn.). Ime baje nastalo po gaju (posv. pred Atenami heroju Akademu), v bližini kate¬ rega je učil Platon in njegovi nasledniki. Po tej t. i. Platonovi ak. imen. tudi najrazličnejše učene, zlasti filološko-lit. družbe v renesansi v Italiji in drugod (dobesedno Accademia Platonica v Florenci XV. st., cf. s. v. Ficino). Najstar. zvezo z nekim lik. umetnikom vsaj z imenom izpričuje konec XV. st. Academia Leonardi Vinci (v lit. tudi Accademia Vinciana), vendar ni dokazov, da je šlo za pedagoško ustanovo. Težnja umet¬ nikov, da se osvobode srednjev. cehovskih vezi, je naposled vodila do najstar. pravih umetniških ak. v dobi pozne renesanse (Vasarijeva —>■ Acca¬ demia del Disegno, ust. 1563, in pozn. v Rimu -> Accademia di San Luca, ust. 1588). Po po¬ sebno vplivni pariški —j- Academie Royale de Peinture et de Sculpture (ust. 1648) so dobili pomembne ak. še npr. Berlin (1697), Dunaj (1705), Sankt Petersburg (tj. Leningrad 1724), Benetke (1750) in London (po več zas. podjetjih Royal Academy 1768). Ak. lik. umetnosti v Bgd (ime od 1937) se je razvila iz nekd. Umet- ničko-zanatske škole (še prej Umetrtička škola), Ak. lik. umjetnosti v Zgb (prej Umjetnička ak. in še prej Ak. za umjetnost i umjetni obrt) iz 1907 ust. Više škole za umjetnost i umjetni obrt. — Slov. umetniki so se v XIX. st. in na zač. XX. st. šolali v glavnem na dunajski in miinchenski ak., po 1. svet. vojni pa v Pragi (npr. Jakac, brata —> Kralj, —> Maleš) in Zgb (t. i. -> Neod¬ visni, -*■ Stupica). L: EWA VIII (1963, s. v. Institutes and Associations — L!). — Cf. N. Pevsner (»1940). Akademija upodabljajočih umetnosti, po pri¬ pravah, ki so jih zač. že nekateri umetniki par¬ tizani (-> narodnoosvobodilni boj), ust. 27. X. 1945 v Lj (1. rektor Jakac). Nastanjena naj¬ prej v poslopju t. i. Poljanske gimnazije v Lj, od 1959 dalje pa v pozn. dop. stavbi nekd. os¬ novne šole na Vrtači {Erjavčeva 3, cf. s. v. Ljub¬ ljana, zadnji odd.). Od 1963 dalje uradno ime: Akademija za likovno umetnost. L: Razstava absolventov ljubljanske akademije (Lj 1959 [rk, MG], uv Božidar Jakac)-, Lik. rev. (I, št. 2,15. XII. 1961, P- X). Akademija za likovno umetnost v Lj —>■ Akade¬ mija upodabljajočih umetnosti akant (grš. akantos, lat. acanthus, fr. l'acanthe, nem. tudi die Barenklau, slov. tudi bršč, dežen, medvedove tace), predvsem v deželah ob Sredo¬ zemskem morju razš. rastlina. Prestilizirane ob¬ like njenih globoko nazobčanih listov krasile zlasti kapitele od korintskega kapitela (najprej o. 400 pred) do romanike; nov razvoj akanto- vega okrasa pa v renesansi in baroku. L: F. Kempter: Akanthus: Die Entstehung eines Ornamentmotivs (Str 1934); Felicitas Rothe: Das deutsche Akanthusomament des 17. Jahrhunderts (BI 1938); Roar Hauglid: »Akanthus (3 knj.,0 1950 [oc. F. von Stumm-Rothe, Kchr, 1954]). Akaron ->• Skrinja zaveze v Akaronu Akatist(os), srb. Akatist Bogorodičin, himna Mariji, ki jo v pravoslavni c. stoje pojejo v soboto 5. postni teden. Sest. je iz 24 stihov, od katerih se vsak začenja z eno črko grš. abecede. Ilustra- 33 Akedia — akvarel 34 cije akatista npr. v — > Miinchenskeni psalterju (konec XIV. st.). L: A. Chalzinikolau (RbK I, 1966, stp 94—96 — L!); SSS (1966). Akedia (grš.) -> Acedia Akis (A c is), grš. mit. pastir, ljubimec —»• Gala- teje (—> Akis in Galateja), ki ga je ljubosumni kiklop Polifem ubil, ko je bil skalo treščil za njim. Galateja ga je oživila s tem, da ga je spre¬ menila v rečnega boga. L: Roscher I (1884—90, s. v.); Hunger (1955, s. v. Polyphemos). Akis in Galateja, mit. ik. m. po Ovidu (Met. XIII, 751 ss): za ljubimcema na gori orjaški kik¬ lop Polifem (cf. s. v. Polifem vrže skalo). Up: e. g. Claude Lorrain (Dresden). L: Lothar Freund (RDK I, 1937, stp 124—26); Pigler II (1956, p. 9—10). akropola (grš. akropolis iz akros, zgornji, in polis, mesto), »zgornje mesto« ali grad, tj. vzvi¬ šeni in utrjeni del starega grš. mesta s templji in zakladnico. Najslavnejša je akropola v —> Atenah. akroterij (grš. akroteriori), okras na vrhu in vogalih ant. tempeljskega čela pa tudi na ant. nagrobnih reliefih. L: cf. C. Praschniker (1929). akt (iz lat. actus, dejanje): v lik. umetn. sprva drža golega človeškega —> modela in po slednjem izvršena risba, študija (fr. Petude de nu, nem. die Aktstudie), pozn. vsaka upodobitev golega človeškega telesa (angl. the nude, fr. le nu, hol. het naakt, nem. der Akt). Po antiki, ki je vprav častila lepo telo, je bil v kršč. srednjem veku vsak zadeven študij zaradi verskih predsodkov nemogoč, čeprav tudi v srednjev. umetn. pozna¬ mo akte (-> Adam in Eva, —r Poslednja sodba, itd.). Proučevanje akta po naravi je spet omo¬ gočil šele humanistični svetovni nazor renesanse, ko so zavestno gojili —> antično izročilo, se zgle¬ dovali po ant. vzorih ter čedalje bolj intenzivno študirali -> anatomijo. Priložnost za upodablja¬ nje golih teles so nudili motivi iz ant. mitologije (med osebami npr. -> Apolon, —>- Perzej, —> Ve¬ nera, itd.), razne personifikacije (npr. -*■ Veritas) in alegorije pa tudi že omenjeni kršč. motivi, o katerih so zdaj bolj kot kdaj prej zajemali ustre¬ zne snovi tudi iz Biblije (-> Betsabeja, -*■Putifar- jeva žena, —*■ Suzana, itd.) in svetniških življenje¬ pisov (—>- Boštjan, -> Marija Magdalena), stare ikonogr. tipe pa ustrezno spreminjali ( David kot akti). Z organiziranjem -> akademij je študij akta postal do danes veljavni temelj slehernega akademijskega pouka, v kiparstvu osrednja na¬ loga sploh, kljub temu pa se je akt v evr. umetn. z redkimi izjemami še vse do XIX. st. uveljavljal samo z raznimi mit., alegoričnimi in svetopisem¬ skimi naslovi ali pa s pravico t. i. -> herojske golote. V XIX.—XX. st. je bila z izjemo neka¬ terih večjih kompozicij in posameznih umetnikov (npr. H. von -> Marees) večina del posv. -> žen¬ skemu aktu, številni pa so bili tudi moški akti in mdr. celo -> avtoportretni akti. Pionirji v raz¬ voju evr. akta so bili na Jugu, ki je na tem področju vselej vodil, zlasti Masaccio, Dona¬ tello, Ant. del Pollaiuolo, Signorelli, Leonardo da Vinci in Michelangelo (v Florenci predvsem moško telo, v Benetkah žensko!), na Severu pa Jan van Eyck (-> Gentski olt.), Diirer in Jan Gossaert. L: Josepha Weitzmann-Fied!er: Die Aktdarstellung in der Malerei vom Ausgang der Antike bis zum Ende des romanischen Stils (Str 1934, »SdK« 298); I. R. Relouge: Masterpieces of Figure Painting (NY s. a. [1959?], »A Studio Book«);,Human Figure' (EWA VII, 1963). — Cf. (tudi s. v. ženski akt): J. Cassou (1953), K. Clark (*1956 [1959]), W. R. Deusch (1943), W. Hausenstein (1913 [1916]), J. Lange (1899; 1903), M. Levy (1961). Akteon -*■ Diana in Akteon Akurgal, Ekrem, turški arheolog, prof. na univ. v Ankari. B: Griechische Reliefs des VI. Jahrhunderts aus Lykien (BI 1942); Phrygische Kunst (Ankara 1955); Die Kunst Anatoliens von Homer bis Alexander (BI 1961); (& R. Ettinghausen & C. Mango) Treasures oj Turkey (Geneva-NV: Sk 1966). akvamanile > aquamanile akvarel (angl. the water-co!o[u]r, fr. Vaquarelle, it. l'acquarello iz lat. besede aqua, voda), z vod¬ nimi, tj. akvarelnimi barvami izvršena slika. Akvarel so poznali že v starem Egiptu (II. st. pred), na starem Daljnem vzh. Kitajci (od III. st. pred) in Japonci (od XIII. st.), v Evropi pa so ga uporabljali za krašenje IR in pozn., v XV. st., za koloriranje lesorezov. V novem veku imajo za njegov razvoj največje zasluge Angleži od XVIII. st. dalje, sicer pa so bili med njego¬ vimi mojstri npr. —> Diirer, -> Turner, -»■ Cč- zanne in Klee. L (-> slikarske tehnike ): Herbert Minton Cundall: A History of British Water-colour Painting (L 1908); Leonard Richmond & L. Littlejohns: The Technique of Water-colour Painting (L 1926; NY 1944); ELU 1 (1959 [= 1960], s. v. — F. Šijanec, Slovenija); EWA XIII (1967, stp 1016—17). — Cf. L. Brieger (1923), W. Hugeishofer (1947). 4 — Leksikon 35 akvatinta — Albergati, Niccolo 36 akvatinta (angl. the aquatint, fr. V aquatinte), graf. tehnika, posebna vrsta -> jedkanice, katere lik. učinek spominja na risbo s tušem (zato tudi nem. ime die Tuschatzung ali die Tuschmanier). Običajno so jo kombinirali z drugimi tehnikami, katerih črtno risbo dopolnjuje s svojimi tonski¬ mi, tj. svetlo temnimi odtenki (npr. Goya v ciklih Los caprichos in Los desastres de la guerra z jedk.); med prvimi, ki so jo sploh uporabljali, je bil J.-B. -»Le Prince (1768). L: EWA IV (1961, stp 755—56). akvedukt (lat. aquaeductus), vodovod, v stari rim. državi pomembne arhitekturne stvaritve, katerih nadzemsko konstrukcijo in za ohranitev vodnega pritiska potrebno višino je omogočila tehnika obokavanja. Med vodovodi, ki so oskr¬ bovali mesto Rim, npr. Aqua Appia (z Albanskih gričev 312 pred — najstar.!), Anio Vet us (272 do 270 pred), Aqua Marcia (144—140 pred — prvi nadzemski!), Aqua Tepula (125 pred), Aqua lulia in Aqua Virgo (sez. Agrippa), Aqua Alsie- tina (sez. Avgust 2 pred), Aqua Claudia (35—49) in Anio Novus (oba zač. Kaligula in dkč. Klavdij). Najpomembnejši ostanki v Rimu (Aqua Claudia, nekdaj 69 km dolg, od tega 15 km nad zemljo, in Aqua Marcia), Franciji (—> Pont du Gard), Španiji (npr. Segovia, 1. četrt. II. st.), Carigradu in sev. Afriki, v Jugoslaviji zlasti pri Skopju, ostanki tudi v Sloveniji (za -->Poetovio in —» Ne- viodunum). Med sodobniki pisal o akveduktih -> Frontinus, mdr. pa tudi P linij ml. in Vitruvij. L: E. B. Van Deman: The Building of the Roman Aquaeducts (Wash 1934); T. Ashby: Aqueducts of Ancient Rom (Ox 1935); M. Biernacka-Lubanska: Starožytne akwedukty rzymskie (Wa 1959); Srebren- ka Gvozdanovič (ELU 1, 1959 [1960], s. v. — L!). — Cf. Th. Kraus (1967), B. Saria (1940), itd. Akvila -> Johanne s Akvila alabaster, vrsta mehkega naravnega kamna (žlahtna sadra), običajno belo rumenkaste ali rožnate barve (najboljši alabaster bel in na pol prosojen). V antiki porabljan za posode, svetilke in stensko oblogo v evr. kiparstvu od srede XIV. st., najprej zlasti v Angliji (nagrobniška plastika). L: cf. W. Paatz (1956). Alacritas (lat.), Živahnost —» Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Alamagna, Giovanni d’ (u. 1450), beneški sli¬ kar, v Benetkah dkm. od 1443. Poznamo samo dela, ki jih je naslikal skupaj s svakom Ant. —» Vivarinijem; z njim, Mantegno in N. Pizzolom je poslikaval kapelo Ovetari (—» Padova, Eremi- tani), vendar je pred koncem dela u. L: G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Alazard, Jean (1887—1961), fr. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Alžiru in zadnji fr. di¬ rektor nekd. tamk. Mus. Nat. des B.-A. d’Alger. B: Or San Michele: sanctuaire des corporations florentines (P 1919); Essai sur Vevolution du portrait peint d Florence: de Botticelli d Bronzino (P 1924, dis.: 2. [nespremenjena] izd. z naslovom Le Portrait Florentin: de Botticelli d Bronzino, P 1938); Perugin (P 1927, »G. A.«); VOrient et la peinture franpaise au XIX e siecle: d'Eugene Delacroix d Auguste Renoir (P 1930); Edmond Ceria (P 1933); Giotto (P 1937, »G. A.«); Catalogue du Musee National des Beaux- Arts d’Alger, I — II (P 1936—1938); Pier.o della Eran- cesca (P 1948); Christian Caillard (P 1948); ,L'art et la pensee d'Amedee de La Patelliere * (GBA, 1948); L’art italien (4 knj., P 1949—1960); ,Manet et Cou- ture ‘ (GBA, 1949); Ingres et Vingrisme (P 1950); Amedee de La Patelliere (G 1953); La Venise de la Renaissance (P 1956). L: G[eorges] W[ildensteiri\, La Chronique des Arts (GBA, maj/jun. 1961, nekr.). alba (iz lat. albus, bel), bela rim. spodnja tu¬ nika, postala del kršč. liturgične obleke (lunica talaris manicata): do pet segajoča bela srajca z rokavi. L: cf. J. Braun (1912 [1924]). Albani, Francesco (1578—1660), it. bolonjski slikar, r. in u. (82) v Bologni, imen. od sodob¬ nikov Anacreonte della pittura. Učil se je pri Denysu Calvaertu (o. 1540 — 1619) in pozn. pri —> Carraccijih. S: predvsem mit. podobe z mič¬ nimi putti in ženskimi akti, npr. z ant. bogovi za¬ znamovani Štirje elementi (4 tondi, vsak s preme¬ rom 180 cm, 1626/28, Torino, Gali. Sabauda). L: Ideale classico (1962 — L!); G. C. Cavalli (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »MdC« 266. — Cf. R. Wittkower (1958). Albani-Psalter -» Psalter iz St. Albans Abbey Alban Verulamski (lat. Albanus, nem. Alban von England), t. i. protomartyr Anglorum, ob¬ glavljen o. 303/04 v Verulamu, kršč. svetnik (22. VI.). Na mestu njegovega mučeništva v VIII. st. ust. slavna Saint-Albans Abbey (~+Saint Albans). Up: npr. miniatura v —» Psalter ju iz St. Albans Abbey (o. 1125). L: Rčau III/l (1958, p. 43^44 — L!); Keller (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 49). Albergati, Niccolo (1375—1443), it. cerkv. do¬ stojanstvenik in diplomat, bolonjski škof in od 1426 kard. (di Santa Croce). Po Weale-Brock- wellovi razlagi naj bi ga kazal Jana van Eycka Portret star. moža v Ksthist. Mus. (cf. lit., 1912), po novejših razlagah (cf. 1968) pa naj bi ga Jan van Eyck upodobil v Arrasu 1435 ( Hieronim v svoji študijski sobi, hrastovina, 20,5 X 13,3 cm, Detroit). Ta slika, 1492 dkm. v inventarju Lo- 37 Albers, Josef — ALBI, katedrala Ste-Cecile 38 renza Veličastnega, je očitno že 1480 vplivala na Ghirlandajevo fresko sv. Hieronima v florent. c. Ognissanti. L: Panofsky Neth (1953); Roberto fVeiss, Jan van Eyck’s »Albergati Portrait’« (BM, 1955); Flanders in the Fifteenth Century (1960 [rk, Detroit], št. 5); J. Bruyn, Twee kardinalsportretten in het werk van Jan van Eyck (J. G. van Gelderjev zb., 1963); Edwin C. Hall, Cardinal Albergati, St. Jerome and the Detroit Van Eyck (AQ, 1968). — Cf. I. Bergstrom (1957), W. H. J. IVeale (& M. W. Brockwell 1912). Albers, Josef (1888—_), nem.-amer. abstr. slikar, 1923—33 učil V -» Bauhausu, 1933 emi- griral v ZDA. B: The Interaction of Color (NH 1962). L: Max Bill (Werk, 1958); Josef Albers (A 1961 [rk, Stedelijk]); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. M. Seuphor (1957). Albert (1559—1621), avstr, nadvojvoda, sin ces. Maksimilijana II., od 1595 dalje niz. na¬ mestnik, od 1598 dalje oženjen z —> Izabelo Klaro Evgenijo. Up: npr. Rubens (-> lldefonzov olt.). Alberti, Leone Battista (1404—1472), it. arh. in um. teoretik pa slikar, glasbenik, itd., univer¬ zalen humanist, gotovo najbolj vsestranska oseb¬ nost it. renesanse pred Leonardom da Vinci; r. v patricijski florent. družini. Od njegove mnogo- strane dejavnosti poznamo danes predvsem nje¬ govo stavbarsko delo (na tem področju je bil mnogo bolj načrtovalec kot pa izvajalec) in pa lit. zapuščino. A: v Florenci za trgovca Giovan- nija Rucellai *Pal. Rucellai (1446/51) in pročelje c. Sta Maria Novella (1456/70 — naslon na t. i. -»- protorenesanso v florent. stavbarstvu), v Ri¬ miniju c. S. Francesco (» Tempio Malatestiano «, zač. o. 1446), v Mantovi pa c. S. Sebastiano (načrt 1460, tloris grš. križa) in *St.Andrea (načrt 1470), ki napoveduje skoraj sto let pozn. c. II Gesti v Rimu. — Njegovo teoretično delo je posv. vsem 3 um. strokam: stavbarstvo razlagajo na Vitruva oprti De re aedificatoria libri X (tisk 1485), slikarstvo najprej latinsko {De pictura) in nato, 1436, v it. jeziku spisani traktat Della pittura (tisk 1540), ki nudi najstar. znani pouk perspektivičnega risanja, kiparstvo pa naposled obravnava razprava De statua. B: Kleinere Kunsttheoretische Schriften: im Ori- ginaltext herausgegeben, iibersetzt, erlautert ... von Hubert Janitschek (W 1877, »Quellenschr.« 11; n. izd. ib. 1888); Varchitettura (Mi 1966, izd. G. Or¬ landi & P. Portoghesi, »Trattati di architettura« 1). L: E. Panofsky, Das perspektivische Verfahren L. B. Albertis (Kchr, 1915); Cankar III/l (1936); Bruno Zevi, Eugenio Battisti, Eugenio Garin & Luigi Malič (EWA I, 1959, s. v. — L!); Alessandro Parronchi, II »punctum dolens« della »costruzione legittima« (Par, 1962); id.: Studi su la dolce prospettiva (Mi 1964 [cf. oc. Harold E. Dickson, AB, 1967]); Schlos- serL (1964 — L!); Pevsner (1966); Decio Gioseffi (EWA XI, 1966, stp 204—06). — Cf. K. Badt (1958), A. Blunt (1940 [1962]). Albertina —> Dunaj (muzeji) Albertinelli, Mariotto (1474—1515), it. florent. slikar, učenec Cosima Rossellija in Piera di Cosimo, 1494—1500 imel delavnico skupaj s fra Bartolomeom. S: npr. Izgon iz raja (Zgb Str), prenosni triptih z Madono med Katarino in Bar¬ baro (d. 1500, Poldi Pezzoli), * Obiskovanje (d. 1503, Uffizi), Oznanjenje (d. 1510, Florenca, Gali. delPAcc.). L: Vasari-Milanesi IV (1880 [1906]); Venturi IX/1 (1925); Berenson Ox (1932); L. Marcucci (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Eleanor M. Tuf Is, Albertinellis Rediscovered at Yale (Coli Art J, 1968). — Cf. B. Berenson (1963), S. J. Freedberg (1961 — L!); V. Zlamalik (1967). *Albertinska omarica (nem. der Albertinische Kasten ali das Albertinakastchen), pomemben umetnoobrtni in zlatarski izdelek Ann. Fontane, milanskih kamnorezcev in munchenskih ali augs- burških umetnih mizatjev iz o. 1579 (ebenovina, kamena strela, emajlirano zlato, lapis lazuli, kameje, rubini, smaragdi in biseri, viš. 62 cm, šir. 82 cm, globina 50,5 cm, Miinchen, Schatz- kammer der Residenz). Na pokrovu je Ustvar¬ jenje sveta, na stranskih reliefih iz kamene strele (Ann. Fontana) pa se vrste prizori Adam in Eva, Noetova barka, Abraham daruje Izaka, Mojzes sprejme tabli postave in David in Goljat. L: Le Triomphe du Manierisme (A 1955 [rk, Rijksmus.], št. 467 — L!; t. 97); EWA VI (1962, stp 69); »US« 9 (1969, p. 116—17 z repr.). — Cf. E. Kris (1929). Albert Veliki (u. 1280), srednjev. učenjak, imen. Doctor universalis, dominikanec, učitelj —>■ Tomaža Akvinskega in -^Tomaža iz Cantim- preja. Up: e. g. — urbinski »uomini famosi«. L: Reau III/l (1958, p. 46—47 — L!). — Cf. J. Braun (1943). ALBI {Languedoc, Francija), nekd. središče po njem imen. verske ločine albižanov, proti katerim je papež Inocenc III. pošiljal križarske vojske in ki jih je najbolj vneto preganjal »sveti« -> Do¬ minik {de Guzmari). L: EWA V (1961, stp 599). ~ katedrala Ste-Cecile, opečna stavba s trd¬ njavsko zun. (od 1282 do konca XIV. st.), na kateri se zdi baldahin portala v slogu —> flam- boyant kot »čipkasta petlja na držaju meča« (Jaures); s konca XV. st. tudi zvonik. Slog 39 ALBI, Musee Toulouse-Lautrec — Alegorija Luksurije 40 flamboyant zaznamuje tudi komo ograjo v eno- ladijski notr., ki spominja na šp. trascoro. L: cf. J. Laran (1911), E. Male (1950). ~ Musee Toulouse-Lautrec (Pal. de la Berbie, tj. v XII. st. zač. nadškofijska palača). Predvsem zelo pomembna z. Toulouse-Lautrecovih del, med oljnimi slikami npr. Avtp. (1880), Portret umetnikove matere (1887) in »Salon« v Rue des Moulins (1894). Albright, Ivan Le Lorraine (1897— ), amer. slikar (grafik in kipar) mikroskopsko natančnih (in z dolgimi naslovi opremljenih) podob razpa¬ danja in razpadanje naznanjujočih človeških likov in predmetov, vselej osmojeno črnikastih barv. S: Izdelovalec sanj (Maker of Dreams, 1928, Hartford), Fleeting Time Thou Hast Left Me Old (1929-30, MM), Avtp. (1932, Winnetka [III.], New Trier High School), Avtp. (1935, Chicago, Earle Ludgin), Slika Doriana Graya (za Alberta Lewina film The Picture of Dorian Gray, 1945), Portret Mary Block (d. 1955—57, AIC). — Up: Aaron Bohrod (1958, Detroit, z. Lavvrence A. Fleischman). L: AŽS (1959); H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Albright (NY 1965 [rk, Whitney]). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965). Albright Art Gallery —> Biifjalo Albumasar, s pr. im. Abu Mašar (805?—885), arabski učenjak, astrolog, čigar dela so poznali v Evropi po številnih lat. rkp. prevodih. Up: s samijsko šibilo na vestfalski sliki —► Salomonov prestol iz Wormel(n)a. L: Panofsky Ren (1960). Alciati, Andrea (1492—1550), it. jurist, huma¬ nist, u. (57) v Pavii. Bolj kot njegova pomembna dela s področja prava poznamo um. zgodovinatji njegovo znamenito izdajo —> emblemov , ki je izšla prvič 1531 v Augsburgu; *Emblematum liber, pozn. pa mdr. v Lyonu 1551 z letnico 1550: Emblemata ... denuo ab ipso autore reco- gnita ac, quae desiderabantur, imaginibus locu- pletata (Lugd[unij 1550). Cf.: Henry Green (izd.): Andreae Alciati Emblematum Fontes Quattuor: namely an account of the original collection made at Milan, 1522, and photo-lith fac-similes of the editions, Augsburg 1531, Pariš 1534 and Venice 1546 (Manchester — L 1870, »The Hol¬ bein Society’s Fac-similes Reprints« 4); id. (izd.): Andreae Alciati Emblematum Flumen abundans: or, Alciati’s emblems in their full stream, Being a photo-lith facsimile reprint of the Lyons edi- tion by Bonhomme 1551 (Manchester-L 1871, »The Holbein Society’s Fac-simile Reprints«). L: Panofsky Stud (1939 [1962]); Hessel Miedema, The Terme »Emblema« in Alciati (JWCI, 1966 — L!); »PKG« 8 (1970). — Cf. J. Seznec (1940 [1953]). Aldegrever, Heinrich (o. 1502—1555/61), nem. grafik, slikar in zlatar, r. v Paderbomu, akt. v Soestu. G: o. 290 bakr. (npr. Tarkvinij in Lukre- cija, d. 1539), med njimi o. 100 ornamentalnih predlog. L: Herbert Zschelletzschky: Die figiirliche Graphik Heinrich Aldegrevers (Str 1932, »SdK« 288); id.: Das graphische Werk Heinrich Aldegrevers (ib. 1933, »SdK« 292); Rolf Fritz: Heinrich Aldegrever als Maler (Dortmund 1959); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. M. Geisberg (1907; 1939), F. W. H. Hollstein (German I, 1954). ‘Aldobrandinska poroka, po svojih nekd. last¬ nikih, rim. patricijski družini Aldobrandini imen. starorim. stenska slika (3,6 m dolga, Bibl. Vat.), ki so jo 1606 odkrili na griču Eskvilinu v Rimu; nastala je o. 0/10, verj. po grš. vzoru (iz IV. st. pred), njene vsebine — v sredi sedita nevesta in —> Ajrodita na poročni postelji, ki se nanjo na¬ slanja mladenič na tleh — pa še niso zadovoljivo razložili. Očitno je samo, da stranski prizori ne sodijo k prvotni zasnovi. L: cf. L. Curtius (1950), K. Schefold (1951). Aldobrandinske lunete, 6 polkrožnih slik (Anni- bale -> Carracci s sodel., zač. XVII. st., Doria), ki so krasile kapelo v Pal. Aldobrandini al Corso v Rimu, pomembne ostvaritve —> idealne kra¬ jine: Beg v Egipt (o. 1603), Polaganje v grob, Vnebovzetje (Annibale C. & Francesco Albani), Poklon kraljev (Annibale C., Sisto Badalocchio & Giov. Lanfranco), Čaščenje pastirjev (Bada¬ locchio & Albani) in Obiskovanje (Annibale C. in Badalocchio). L: Mostra dei Carracci (Bol 1956 [rk]; 3. izd. ib. 1958 — L!); Ideale classico (1962). alegorija (iz grš. besed dl!o agoreuein, drugače govoriti), v lik. umetn. ponazoritev pojmov, predstav, dogajanja v naravi in duševnih občutij, ki jih ne moremo neposredno optično dojeti in upodobiti. Alegorija je vsebinsko določnejša kot -> simbol, snovno pa mnogo bolj zapletena, saj za svojo temeljno nalogo ponazarjanja uporablja tako —► personifikacije kot simbole, ne nazadnje pa tudi vsakovrstne upodobitve vsakdanjega, resničnega življenja. L: Marie Icon II (1932); A. Fletcher: Allegory: The Theory of a Symbolic Mode (Ithaca: Cornell UP 1964). — Cf. E. Wind (1937/38). ‘Alegorija Luksurije, Bronzinova slika (o, les, 144 X 115 cm, o. 1542/45, Nat. Gali.), po Vasa- riju »quadro di singolare bellezza«, ki ga je 41 Aleijadinho — Aleksandrova bitka 42 dobil fr. kralj Franc I. Venero s Kupidom (pri¬ spodoba -¥■ Luksurije) obdajajo levo Ljubosum¬ nost (la Gelosia) in temna Noč, ki ne pusti od¬ grniti zavese, des. pa Užitek (Piacere ) resp. Igra (Giuoco) v podobi putta z rožami in zvončki na levem gležnju, s kačastim telesom zaznamo¬ vana Hinavščina (Hippocrisia ) resp. Prevara (Fraude), ki z dozdevno des., v resnici levo roko drži sladko satovje, z dozdevno levo, v resnici des. roko pa strupeno žival, in naposled krilati Čas s peščeno uro. L: Vasari-Milanesi VII (1906); Panofsky Stud (1962, p. 86 ss. & VII). — Cf. K. Clark (Nude 1959), A. Hauser (1964). Aleijadinho, s pr. im. Antonio Francisco Lisboa (1738—1814), največji brazilski kipar in arh., »zadnji genij baroka na svetu« (Bazin), mulat (oče port. arh., mati črnska sužnja Izabela), telesno pohabljen (zato vzdevek A., tj. mali po¬ habljenec). P: npr. 6 polihr. lesenih pasijonskih skupin (1780—99) v c. Bom Jesus do Matosinhos (v —> Congonhas do Čampo) in slavnih 12 kamn. soh prerokov ob stopnicah k njej (1796—1805). L: EWA I (tabla 143) & II (1960, stp 624, 627); KHE 1 (1962, p. 264 & 271 — L!); Graciela Mann: The 12 Prophets of Aleijadinho (1967 — kot fotograf Hans Mann). — Cf. G. Bazin (*1963). Aleksander I., papež v 1. tretjini II. st., velja za 5. naslednika sv. Petra, kršč. svetnik, mučenec (3. V.). Up; npr. —> relikviarij v obliki glave pa¬ peža Aleksandra (1145, Bruselj, Musees Royaux d’Art et d’Hist.). L: Rčau ITI/1 (1958, p. 50—51); Keller (1968, p. 27); »US« 7 (1968, repr. p. 96); »PKG« 5 (1969, t. 347). — Cf. J. Braun (1943, stp 57—58). Aleksander VI., s pr. im. Roderigo Borgia (1431—1503), papež (1492—1503). Up: npr. Pinturicchio (freska, 1492/95, Vatikan, Appar- tamento Borgia, Sala dei Misteri della Fede). Aleksander VII. Chigi (1599—1667), papež (1655—67), s pr. im. Fabio Chigi, že kot kard. mecen Gianlorenza Berninija, ki je zanj od 1652 dalje obnovil družinsko kapelo in pozn. vso notr. c. Sta Maria del Popolo, pozn. pa napravil tudi načrt za njegov nagrob. (-> nagrobnik papeža Aleksandra VIL, —>papeži). Aleksander Veliki (356—323 pred), maked. kralj (od 336 pred), čigar orjaška drž. tvorba pomeni temelj — y helenistične umetn. Njegov lik (za življenja portretirala —> Apel in -+Lizip) po¬ memben v razvoju helenističnega portreta, po njegovih zg. dejanjih in legendi (—> Curtius [Qu. Curtius Ruf.], —»■ Aleksandrova vožnja po zraku) številni ikonogr. motivi (infra ali npr. Bitka pri Gavgamelih, tudi Darejeva družina in Prehod čez Granikos), velikokrat z ustreznim poklonom so¬ časnemu vladarju (npr .->Le Brun Ludoviku XIV.). — Cf. s. v. Devet junakov. L: W. Stammler, Alexander der GroBe (RDK I, 1937 —- L!); H. E. Stier, Alexander der GroBe (RAC I, 1950); Pigler II (1956); H. J. GIeixner: Das Alexander-Bild der Byzantiner (Mn 1961, dis. [Mn]); David J. A. Ross: Alexander Historiatus: A Guide to Medieval Illustrated Alexander Literature (L 1963, »Warburg Inst. Surveys« 1 [oc. J. Trumpf, ByZ, 1965]; Rossov sup., JWCI, 1967); H. J. Gleixner, Alexander der GroBe (RbK I, 1966 — L!). — Cf. M. Bieber (1964), E. Buschor (1949), H. P. VOrange (1947), itd. Aleksander Veliki in Poros, ant. zg. ik. m. po dogodku iz 326 pred (vir — Curtius) : zmagovalec je velikodušen do ranjenega premaganca. Up: npr. Ch. Le Brun (o, pl, 470 X 1264 cm, dkč. 1673, Louvre). L: Louis XIV Lille (1968, št. 2). Aleksander Veliki na smrtni postelji izroča pr¬ stan Perdiku, ik. m. iz ant. zgod. Up: npr. F. Jelovšek (freska v gradu Goričane). L: V. Steska (ZUZ, 1942, p. 75); »ArS« 3 (1969, št. 52 — levo). Aleksandra Velikega vhod v Babilon, ant. zg. ik. m. (Qu. Curtius Rufus V/l, 19—23). Up: npr. Ch. Le Brun (o, pl, 450 X 707 cm, Louvre). L: Pigler II (1956, p. 347). — Cf. P. Marcel (& Ch. Terrasse s. a., p. 62—65). ALEKSANDRIJA, egipt. pristaniško mesto, ki ga je ust. —> Aleksander Vel. (332/31 pred); pod Ptolomejci pomembno središče helen. kul¬ ture in umetn. Zlasti naj bi bilo tu središče porfirne plastike, slonokoščenih izdelkov, rkp. slikarstva, lepotičja in tekstilne obrti, čeprav se danes na splošno skladamo, da ne moremo ugo¬ toviti posebnosti t. i. aleksandrijske umetn. Slavna biblioteka (o. 700000 del) je zgorela (47 pred). Svetilnik na otoku Fdros (sez. o. 290 pred) so imeli za eno izmed -> sedem svetovnih čudes. L: RAC I (1950, stp 271—83 — L!); EWA IV (1961, stp 584—86); Martin Krause, Alexandria (RbK I, 1966 —L!). ♦Aleksandrova bitka, znamenit mozaik iz 2. pol. II. st. pred (313 X 582 cm, Neapelj, Mus. Naz.), ki so ga 1831 odkrili v Pompejih v t. i. Časa di Fauno, po Ludw. —> Curtiusu »najbolj grandiozna kompozicija neke slike, kar jih sploh je«. Mozaik, ki se bolj ali manj zvesto naslanja na grš. orig. (verj. tabelno sliko iz o. 300 pred) povezuje posebnosti iz več bitk med —► Aleksan¬ drom Velikim in Darejem. L: Bernard Andreae: Das Alexandermosaik (Bre¬ men 1959, »Opus nobile« 14); H. Marwitz (Kindler I, 43 Aleksandrova vožnja po zraku — al fresco 44 1964, p. 59—63 — L!); Bernard Andreae: Das Alexandermosaik (Stu 1967, »WerkM«), Aleksandrova vožnja po zraku (angl. Alexan- der’s Journey to the Sky ali Alexander the Great's Celestial Journey, fr. L'Ascension d'Alexandre), srednjev. ik. m. po moralizirajoči kršč. legendi, ponazarjujoč napuh (-> Superbia). Up: npr. marm. relief na pročelju Markove c. v Benetkah (XI. st.), Schaufelein ( lesor ., 1510). — Pendant predstavlja Aleksandra Vel. pot na dno morja. L: Reau I (1955, p. 168—71 — L!). — Cf. H. Ladendorf{ 1958, p. 124—25 [št. 41—44]). Aleksič, Nikola (1808—1873), srb. vojvodinski slikar ikonostasov in portretov. L: M. Kolarič (ELU 1, 1959 [1960], s. v. — L!). — Cf. M. Kašanin (& V. Petrovič (1927). Aleksič, Stevan (1876—1923), srb. slikar, vnuk Nikole Aleksiča (supra). S: npr. Avtp. s smrtjo (d. [1]922, Bgd, Nar. muz.). L: M. Kolarič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). — Cf. M. Kašanin (1942). ALENCON (Normandija, Francija), staro sre¬ dišče čipkarstva (1665 ust. manufaktura). Pozno¬ gotska c. Notre-Dame z nenavadno, bogato okrašeno vhodno lopo (flamboyant) in slikanimi okni v ladji (1530). L: EWA V (1961, stp 559). — Cf. P. Franki (1962), G. Henderson (Harm 1967). Aleotti, Gian Battista (o. 1546—1636), it. arhi¬ tekt, klasicist, mdr. sez. Teatro Farnese v Parmi (1618—19), ki je pomenil s svojimi lahko giblji¬ vimi kulisami pomemben mejnik v razvoju evr. —► scenografije. Alessi, Galeazzo (o. 1512—1578), it. arh., r. v Perugii, akt. v Milanu in zlasti v Genovi, kjer je kot najpomembnejši renesančni arh. od srede st. dalje sez. številne palače in c. Sta Maria di Carignano. Aleš, rim. patricij, u. v Rimu o. 417, kršč. svetnik, spoznavalec (17. VII. — lat. Alexius, fr. Alexis, it. Aless[i]o, rus. Aleksej ): na sam dan poroke je zapustil svojo izvoljenko (» intac - tam sponsam relinquens «), razdelil svoje premo¬ ženje med reveže ter se podal na romanje v Pa¬ lestino. Up: prizore iz njegove legende kažejo mdr. StS-e v spodnji c. S. elemente v Rimu in miniature -> Psalterja iz Saint Albansa , mrtvega ali umirajočega Aleša pa sliki iz bližine Geor- gesa de La Tour v Dublinu (Nat. Gali. of Ire- land) in Nancyju (Mus. Historique Lorrain). L: Reau III/l (1958, p. 52—54 — L!); Keller (1968, p. 28—29); Benedict Nicolson, A New »Image St. Alexis« (BM, febr. 1969). — Cf. J. Braun (1943, stp 59—60). Aleši, Andrija (u. verj. 1504), dalmatinski kipar in arh., r. v Draču v Albaniji, u. v Splitu. A & P: kot gl. delo krstilnica trogirske katedr. (1466-67) z reliefoma Hieronima v skalni votlini z živalmi in Krsta v Jordanu v luneti nad vhodom. L: cf. C. Fiskovič (& K. Prijatelj 1948), Lj. Kara- man (1952). Alexandre, Arsene, fr. pisec o umetn. v Parizu. B: A. L. Barye (P 1889, »Les artistes cčlebres«); Histoire de l'art decoratif du XVI e sičele d nos jours (P 1892); L'art du rire et de la caricature (P s. a. [1892?]); Jean Dominique Ingres: master of pure draughtmanship (L 1905); Jean-Franpois Raffaelli: Peintre, graveur et sculpteur (P 1909); Malvina Hoff¬ manu (P 1930); .Degas: Nouveaux aperpus' (L’Art et les Artistes, 1934/35). ALFELD an der Leine ( Niedersachsen , ZRN). Pionirsko delo Walterja— v-Gropiusa: poslopja tovarne Fagus-Werk (zač. 1911). L: Helmut Weber: Walter Gropius und das Fagus- werk (Mn 1961); Reclam N V (1967). Alfoldi, Andras (1895—_), madž. arheolog, pomemben raziskovalec raznih zg., arheol. in um. problemov, prof. na univ. v Baslu, član Inst. for Advanced Study v Princetonu. B: ,Die Ausgestaltung des monarchischen Zeremo- niells am romischen Kaiserhofe' (RM, 1934); ,lnsi- gnien und Tracht der romischen Kaiser ‘ (RM, 1935, p. 1—158); ,Hoc signo vietor eris: Beitrage zur Ge- schichte der Bekehrung Konstantins des Grojien' (F. J. Dolgeriev zb., 1939); The Conversion of Constan- tine and Pagan Rome (Ox 1948); .Thron und Wagen: von Salomo bis in romanische Zeit' (La nouvelle Klio, 1,1948 ),,Etudes surletresor deNagyszentmiklos,I — III' (CahA, V—VII, 1951—54); ,Die Geburt der kaiserlichen Bildsymbolik' (Museum Helveticum, 1951 [= A. von Salisov zb.]); A Conflict of Ideas in the Late Roman Empire (Ox 1952 — cf. 1968); .Zur Erklarung der konstantinischen Deckengemalde in Trier' (Historia: Ztschr. f. alte Gesch., Wsb 1955 [W. Ensslinov zb.]); .Stadtromische heidnische Amulett-Medaillen aus der Zeit um 400 nC.‘ (Th. Klauserjev zb., 1964); Studien zur Geschichte der tVeltkrise des 3. Jahrhunderts nach Christus (Drm 1967 — cf. J. Kastelic, Argo, VII/2, 1968, p. 59—60). Alfonz I. Aragonski (1396 — 1458), neapeljski kralj, kot aragonski kralj Alfonz V., u. v Neaplju. Up: cf. s. v. Neapelj (-> Castel Nuovo). Alfonz V. (1432—1481), port. kralj (1438—81). Up: cf. s. v. Gonpalves. al fresco (it.), »na sveže«, slikanje na presni, mokri omet, ki se v evr. slikarstvu uveljavi proti koncu XIV. st., tj. v Giottovem času ( buon fresco = prava —> freska). 45 Algardi, Alessandro — Allori, Alessandro 46 Algardi, Alessandro (1595—1654), it. kipar (in arhitekt), r. v Bologni, tam mdr. obiskoval ak. starega L. Carraccija, od 1625 dalje v Rimu, kjer u.; najbolj uspeval na zač. vlade Inocenca X. Pamphilija, ko je bil Algardijev v. sodobnik, G. L. Bernini, protežiranec za pontifikata Urbana VIII. Barberinija, pri novem papežu nekaj časa v nemilosti. P: nagrob. Leona XI. (1634—44, Rim, Petrova c.), Obglavljenje sv. Pavla (1641 do 47, Bologna, S. Paolo), doprsni portreti Ino¬ cenca X. (marmor, verj. 1646; bron, o. 1647/48; bron [glava] in porfir, po 1650 — vsi Doria) in njegova bron. soha (1650, Rim, Pal. dei Conser- vatori), Srečanje Leona I. Vel. in Atile (marm. relief, 1646—53, Rim, Petrova c.). L: H. Posse (ThB I, 1907, s. v., tudi JkPK, 1905!); Riccoboni (1942); Eleanor Barton: netiskana dis. Harvard Univ. (1952); ead. (EWA I, 1959, s. v.); Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]). — Cf. (tudi s. v. Ludovisi) G. Delogu (1956 — L!), I. Faldi (1958), A. Muiioz (1920), O. Pollak (1910/11), R. mttkower (1958 — L!). Alhambra -> Granada aliansni ( zvezni ) portreti kažejo upodobljeni osebi (običajno zakonca) še na ločenih tablah, vendar sta podobi tako po izrezih in obratih kot tudi po siceršnji ureditvi že ubrani v celoto. Zgledni primeri iz it. quattrocenta: najslavnejši med njimi Federico da Montefeltre in Battista Sforza (Piero della Francesca, verj. 1461/66; Uffizi), za njim pa poročna portreta Gozzadinijev (Cossa, d. 1477; Lehman Coli.) in očitno po Pierovem delu vplivana dvojica Bentivoglio (Er- cole de’ Roberti, o. 1480; VVashington). Alix, Yves (1890— ), fr. slikar in grafik, r. v Fontainebleauju. Sprva pod vplivom ku¬ bizma, sicer pa se je ukvarjal tudi s stenskim slikarstvom, scenografijo, ilustracijo in snova¬ njem tapiserij. L: Roger Allard: Yves Alix et son oeuvre (P 1944). — Cf. B. Dorival (1957 [II]). alkantarenci, »bosi observanti«, najstrožji red —► frančiškanov , imen. po —► Petru Alkantarskem. Alkestis (grš. Alkestis), grš. mit. oseba, vzor žrtvujoče se zakonske ljubezni; ena izmed Peli- jevih hčera (-»■ Pelias ), edina med njimi, ki se ni dala pregovoriti Medeji (-> Medeja prevari Pelijeve hčere). Kot Admetova žena (-*• Admetos) se je žrtvovala namesto njega, ko bi bil moral umreti. Herakles, ki ga je Admetos nato kljub žalosti gostoljubno sprejel, jo je iztrgal smrti in mu jo privedel nazaj. Up: med prizori iz znamenitega mita npr. relief na grobni skrinji za pepel v —> Šempetru ( Herakles vodi Alkestis iz podzemlja) in StS-e v t. i. novih katakombah ob Via Latina v Rimu (dvorana N, o. 320/50). L: R. Engelmana (Roscher I, 1884—90, stp 233— 35); E. M. Butler, Alkestis in Modern Dress (JWI, 1937/38); Hunger (1955, s. v. — L!); Grant (1968). Alkibiades -»■ Sokrat zaloti Alkiblada alkimija (angl. the alchemy, fr. 1’alchimie, etc.), srednjev. »kemija«, skrivna veda, ki je iskala čudežni »kamen modrih«, da bi z njim delala zlato. V ikonografiji se kaže s podobami alki¬ mistov pri delu ali pa kot podoba z alkimistični¬ mi simboli. Up: delavnice alkimistov, npr. Stra- dano (-» Studiolo di Francesco /), D. Teniers (Dresden), itd. L: J. Read: The Alchimist in Life, Literature and Art (NY 1947); Pigler II (1956, p. 509—11 — L!); G. F. Hartlaub (EWA IX, 1964, stp 386—87); J. van Lennep: Art et alchimie: Etude de 1’iconographie hermčtique et de ses influences (P-Br 1966). — Cf. G. F. Hartlaub (1937; 1959), C. G. Jung (1944 [1952]; 1955—1957). alkimistične barve tvorijo naslednje zaporedje od »najnižje« do »najvišje«: 1) rumena, 2) modra, 3) zelena, 4) črna, 5) bela, 6) rdeča, 7) zlata. V medsebojnih povezavah dvojic je »višja« barva kot »moška« (ali »nebeška«) vselej nad »žensko« (ali »zemeljsko«) barvo, tako npr. bela nad črno, rdeča nad belo in zlata nad rdečo barvo. L: Cirlot (1962, p. 53 & 57). Alkmene, grš. mit. oseba, žena Amfitriona, ki jo je Zeus v moževi odsotnosti obiskal v moževi podobi: rodila je dvojčka, — > Herakles je bil Zeusov sin, tfikles (grš. Ijikles) pa Amfitrionov. L: H. W. Stoli (Roscher I, 1884—90, stp 246—49). Allegri, Antonio, imen. il —► Correggio Alley, Ronald Edgar (1926—_), angl. um. zgodovinar, kustos asist, v londonski Tate Gali. B: Tate Gallery: Foreign Paintings, Drawings and Seulpture (L 1959); (& J. Rothenstein) Francis Bacon (L 1964). L: WWA (1962). (f/’)Allio, Donato Felice (1667—1761), avstr, (it.) arh. R. v Milanu, učitelj mu je bil Joh. Bernh. -> Fischer von Erlach, u. na Dunaju. A: c. salezijank na Dunaju ( Salesianerinnenkirche, 1717—30), po naročilu ces. Karla VI. 1730 zač. in samo delno ostvarjena Rezidenca samostana v -*■ Klosterneuburgu. L: cf. E. Hempel (Harm 1965), W. Pauker (1907). Allori, Alessandro (1535—1607), it. florent. slikar, manierist, po učitelju in varuhu Agnolu 47 Allori, Cristofano — Altdorfer, Albrecht 48 —>■ Bronzinu tudi sam imen. il Bronzino, oče na¬ slednjega. V freskah v c. SSa Annunziata v Florenci ( Dvanajstletni Jezus v templju in Očišče¬ nje templja, o. 1560, Capp. Montauto) je v asist, portretih up. več znanih sodobnikov (Michel¬ angelo, Bronzino, Pontormo, don Vinc. Borghi- ni, vojvoda Cosimo); za kap. —► Ammanatija v c. S. Giovannino degli Scolapi naslikal olt. po¬ dobo in na njej sv. Jerneja z Ammanatijevimi potezami. S: Kleopatrina pojedina in Ribiči bise¬ rov (—> Studiolo di Francesco /), Žrtvovanje Izaka (d. 1601 [že 1589 dkm. v Tribuni v Uffizijih!], Uffizi), Torquato Tasso (1590?, ib.). L: E. Schaeffer (ThB I, 1907, s. v.); Venturi IX/6 (1933 — L!); G. Toizien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. G. Briganti (Lpz 1962), D. Heikamp (1956). Allori, Cristofano (1577—1621), it. florent. slikar, sin in učenec prejšnjega. S: Judita s Ho- lojernovo glavo (po izročilu glava avtp., Judita slikarjeva ljubica Mazzafirra in služabnica njena mati, pl, 139 X 116 cm, 1616, Pitti). L: H. Koritzer: Cristofano Allori (Lpz 1928); E. Kroher (Kindler I, 1964, s. v. — L!). A list on, Washington (1779—1843), amer. ro¬ mantični slikar, predvsem krajinar. S: npr. Potop (1804, MM), Avtp. (1805, Boston FA), Elija v pustinji (1818, ib.), Pokrajina v mesečini (1819, ib.), v. nedk. Baltazarjeva gostija (1817 do 43, Detroit). L: Oliver W. Larkin (EWA I, 1959, s. v. — L!); A. Neumeyer (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. E. Ri- chardson (1948), A. TenEyck Gardner (1965 — L!). almandin, rdeč poldragi kamen, vrsta -^-gra¬ nata, imen. po mestu Alabanda v Mali Aziji, odkoder so ga dobivali v starem veku; veliko¬ krat ponarejen v steklu. V zgodnjem srednjem veku so ga vlagali v zlato mrežno osnovo ger¬ manskih fibul. Almgren, Oskar (1869—1945), Šved. prazgo- dovinar, r. v Stockholmu, prof. na univ. v Upp¬ sali, tam u. (75). B: Studien iiber nordeuropdische Fibelformen der ersten nachristlichen Jahrhunderte mit Beriicksichti- gung der provinzialromischen und siidrussischen For- men (Stock 1897, dis. [U]; 2. izd. 1923); (& Birger Neuman) Die iiltere Eisenzeit Gotlands ... (2 zv. Stock 1914—1923). Alpatov, Mihail Vladimirovič (1902—_), rus. um. zgodovinar, pisec tehtnih del s širokega področja (ikone, rus. in zahodnoevr. umetn.). Dipl. 1921 na univ. v Moskvi, tam docent (od 1925) in pozn. prof. B: ,Die Entstehung de s Mosaiks von Jakobu s Tor- riti in Santa Maria Maggiore in Rom: Ein Beitrag zur Geschichte der Gotik in Italien' (Jb. f. Kw., 1924/25); (& Oskar Wulff) Die Denkmdler der Ikonen- malerei in kunstgeschichtlicher Folge (Hellerau bei D 1925); (& N. Brunov) ,Neue Forschungen in Russ- land auf dem Gebiete der byzantinischen und russischen Kunst geschichte' (Jb. f. Kw., 1926); ,La »Trinite« dans 1'art byzantin et Vicone de Roublev' (Echos d’Orient, P 1927); .Les relief s de la Sainte Sophie de Trebizonde' (By, 1927/28); (& Nikolaj Brunov) Geschichte der altrussischen Kunst (2 knj., Au 1932); ,Das Selbstbildnis Poussins in Louvre‘+ (KwF, 1933) Italjanskoe iskusstvo epohi Dante i Džotto (Mo-Le 1939); Russian Impact on Ari (NY 1950); Vseobščaja istorija iskusstv, /— III (Mo-Le 1948—1955; nem. izd. Geschichte der Kunst, D); , Obraz Georgija-voina v iskusstve Vizantii i drevnej Rusi' (TODL, 1956); ,La Madonna di S. Sisto‘+ (Arte, 1957); Altrussische Ikonenmalerei (D 1958); ,La valeur classigue de Roublev' (Com, 1958); ,Die »Apokalypse« des Mos- kauer Kremls und das antike Erbe in der europdischen Kunst' (Jb. OBG, 1962/63); pon. izb.: Etjudy po istorii zapadnoevropejskego iskusstva (2., razš. izd., Mo 1963). L: S. Petkovič (ELU 1, 1959 [1960], s. v. — B!). Alt, Rudolf (von), (1812—1905), avstr, slikar (akvarelist), risar in grafik (jedk.), tvorec več tisoč akvarelnih vedut iz vseh krajev nekd. avstro-ogrske monarhije, pos. Dunaja in Štefa¬ nove c., imen. dunajski Canaletto. Sin in učenec Jakoba Alta (1789—1872), slikarja in litografa, štud. na dunajski ak., se ob koncu življenja pri¬ družil mladim umetnikom in postal 1. častni predsednik dunajske -*■ secesije. Veliki razst. njegovega dela na Dunaju 1902 in 1955. Pople- meniten ( Ritter ) 1892. L: K. Malkon (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. L. Hevesi (1911), J. Leisching (1902), L. Miinz (1954), A. Roessler (1921). Altaia sežge poleno, mit. ik. m., znan zlasti po Ovidu (Met. VIII, 446—513). Altaia (lat. Althaea) je tako povzročila smrt svojega sina —► Meleagra, ker je bil na kalidonskem lovu (—> Meleager in Atalanta lovita kalidonskega mer¬ jasca) ubil njena brata, svoja ujca. L: Pigler II (1956, p. 165). Altamira, skalna votlina v šp. Pirenejih (pri mestu Santillana del Mar, pokrajina Santander), znamenita po svojih 1869 odkritih StS-h iz ka¬ mene dobe (60000/10000 pred). Skupaj je v rjavi, črni in okrasti barvi predstavljenih 25 divjih konj, merjascev, bizonov in jelenov. Med pozn. odkritimi predzg. StS-mi so najslavnejše v —»■ Lascauxu (cf. s. v. predzgodovinska umetn.). L: cf. H. Breuil (& E. Cartailhac 1906; 1935), H. Kiihn (1929; 1955), itd. altare (lat.) —> oltar Altdorfer, Albrecht (o. 1480—1538), nem. sli¬ kar in grafik v Regensburgu, vodilni mojster 49 ALTEGLOFSHEIM — Amadco, Giovanni Antonio 50 »donavske šole«. S (vse les): diptih s Stigma¬ tizacijo Frančiška As. in Hieronimom spokorni¬ kom (d. 1507, Dahlem), Počitek na begu v Egipt (d. 1510, ib.), Sv. Jurij z zmajem v gozdu (per¬ gament na lesu, d. 1510, Alte Pin.), *Pasijdnski olt. (od o. 1510/12 dalje [cf. Vstajenje, 1518], Sankt Florian, Augustiner Chorherrenstift), Vsta¬ jenje (d. 1518, Ksthist. Mus.), Marijino rojstvo (o. 1520, Alte Pin.), Ženski portret (o. 1521/25, Thyssen), Suzana v kopeli (d. 1526, Dahlem), Poklon kraljev (o. 1528, Stadel), * Aleksandrova bitka (d. 1529, Alte Pin.), Lot in njegovi hčeri (d. 1537, Ksthist. Mus.). L: Gisela & Karl Noehles (EWA I, 1959, s. v. — L!); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. L. Baldass (1941), O. Benesch (1966 — L!), E. Buchner (1938; 1956), M. J. Friedldnder (1923), C. Linfert (1938), K. Oettinger (1959), E. Ruhmer (1965), H. Tietze (1923), F. mnzinger (1952; 1962; 1963). ALTEGLOFSHEIM, grad ( Schlofi) blizu Re¬ gensburga na Bavarskem: ob prezidavi 1730 sodel. mdr. Cuvilličs in C. D. Asam, slednji s freskama Endimion in Diana in Dan ( Der Tag), ki kaže v kupoli v okviru Apolonovega zmago¬ slavja tudi slikarjev avtp. v podobi lovca. ALTENBURG v Spodnji Avstriji. Benediktin¬ ski samostan (ust. 1144) se uveljavlja kot pozno¬ baročna celostna umetnina: c. St. Lambert je ob uporabi star. zidov 1730—33 prež. Josef Munggenast (stropne freske Paula Trogerja, med njimi v kupoli Videnje Janeza Ev. na Patmosu : -h>- Žena, obdana s soncem, dobi peruti, itd., Josefa Holzingerja olt. kipi iz štuka), ki je oblikoval tudi samostan kot celoto (s Trogerjevimi freska¬ mi okrašena tudi t. i. ces. stopnišče in 48 m dolga biblioteka ). L: Reclam A I (1961 [1963]). — Cf. E. Hempel (1965), H. Sedlmayr (Osterreichische 1930). Alte Pinakothek -*• Miinchen Althaea, mati Meleagra —> Altaia sežge poleno Altichiero (Altichieri), (dkm. 1369—84), sever- noit. slikar. Z njim sodel. Jacopo d'Avanzo, v katerem je večina raziskovalcev videla samo iz¬ vrševalca (čeprav je sign. Pogreb sv. Lucije v Oratorio di S. Giorgio). S (vse freske): prizori iz Jakobove legende, Pasijon s Križanjem, itd. (Padova, SfAntonio, Capp. S. Felice [prej S. Giacomo]), prizori iz Lucijine in Jurijeve legende in monumentalno * Križanje (zač. po 1377, Pa¬ dova, Oratorio di S. Giorgio), Družina Cavalli pred Madono in Eligij ozdravi konja (o. 1385/90, Verona, SFAnastasia). L: Vasari-Milanesi III; Venturi V (1907); Beren- son Ox (1932); L. Magagnato : Da Altichiero a Pi- sanello (Verona 1958); Edoardo Arslan, Altichiero and Avanzo (EWA I, 1959 — L!); M. Fossi-Todorow (Kindler I, 1964, s. v.); Gian Lorenzo Mellini: Alti¬ chiero e Jacopo Avanzi (Mi 1965, »Studi e documenti di storia dell’arte« 7); Hanno-Walter Kruft: Alti¬ chiero und Avanzo: Untersuchungen zur oberitalie- nischen Malerei des ausgehenden Trecento (Bn 1966, dis.); id. (Kchr, 1966, p. 335 ss [oc. Mellinijeve knj.]). — Cf. L. Bronstein (1932), P. Schubring (1898), E. S. Vavald (1926). Altomonte, Bartolomeo (1702—1779), avstr, nabožni slikar, sin Martina (infra). Freske in olt. podobe zlasti v Gornji Avstriji (npr. Linz, c. Maria Himmelfahrt; Sankt Florian) pa tudi v Spodnji Avstriji (Sankt Polten) in na Štajer¬ skem (Admont). L: cf. B. Heinzl (1964). Altomonte, Martino, s pr. im. Martin Hohen- berg (1657—1745), avstr, poznobaročni slikar. R. v Neaplju, v Rimu učenec G. B. Gaullija (—>■ Baciccia) in C. Marattija, od 1684 dalje dvorni slikar Jana Sobieskega v Varšavi, od 1702 na Dunaju, od 1720 laični brat v samo¬ stanu Heiligenkreuz v Spodnji Avstriji, tam u. S: freske, olt. podobe, portreti, mdr. *Apoteoza princa Evgena Savojskega (freska, d. 1716, Dunaj, Unt. Belvedere, Marmorsaal, strop), več nabož¬ nih slik tudi v Sloveniji. L: ELU 1 (1959, s. v.); M. Alčre (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. H. Aurenhammer (*1965), A. Cevc (1960, kat. št. 73—75 — L!). ALTČTTING, znana Marijina božja pot na Bavarskem. Tamk. Sveta ali Romarska kapela (Wallfahrtskapelle ) hrani mdr. srebrn votivni kip bavarskega princa Maksa Jožefa, ki ga je 1737 izdelal Guillielmus de Groff (o. 1680—1742). L: Reclam N I (1959); »US« 10 (1969, f p. 201). ~ St. Philipp und Jakob, žup. in romarska c.; v zraven prizidani zakladnici ( Schatzkammer ) hranijo mdr. znamenit zlatarski izdelek, znan z vzdevkom -> »Goldenes Rossel«. Alvarez de Sotomayor (y Zaragoza), Fernando (1875—4960), šp. slikar in pisec o lik. umetn., direktor Prada (1921—31 in od 1939 dalje). L: WWA (1962). Alzacija (fr. PAlsace, nem. Elsafi), pokrajina v vzh. Franciji. Med kraji z um. spomeniki so Colmar, Marmoutier, Murbach in Strasbourg. L: EWA V (1961, stp 645^19 — L!). — Cf. R. Kautzsch (1927; 1944). Amadeo, Giovanni Antonio (o. 1447—1522), it. kipar in arh., r. v Pavii, u. (75) v Milanu. Tako rekoč vse življenje zaposlen v-+Certosa 51 AMALFI — Ambrožič, Katarina 52 di Pavia, kjer je od 1460-ih let dalje okrasil mali križni hodnik ( Chiostro Piccolo) in s sodel. krasil pročelje (o. 1491—1501); v 1470-ih C app. Col- leoni v Bergamu z nagrob. kondotiera Bartolom- mea Colleonija in nagrob. Medee Colleoni, 1481/ 1484 pa relief Sv. Imerio deli miloščino v stolnici v Cremoni. L: F. Malaguzzi-Valeri (ThB I, 1907, s. v.); Ven- turi VI (1908); Filippo Ferro: Giovanni A. Amadeo (Mi s. a., »MdS« 26). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), F. Malaguzzi-Valeri (1904), Ch. Seymour Jr. (Harm 1966 — L!). AMALFI, mesto v Campagni v Italiji. Katedr. (Duomo) ima portal z biz. *bron. vrati (o. 1066), ulitimi v Carigradu. L: G. Imperatore: Amalfi nella natura, nella storia e nell’arte (Amalfi 1956); EWA VIII (1963, stp 694). Amalteja, v grš. mit. koza, ki je dojila Zeusa, po drugih predstavah tudi nimfa. Njen rog, na¬ polnjen z vsakovrstnim sadjem, granatnimi jabol¬ ki in grozdjem, je postal simbol izobilja ( cornu copiae). Dobil ga je najprej —> Ahelčos, Amalte- jin brat, pozn. pa Herakles. Aman (angl. in nem. Hamari), bibl. oseba (Est), dvornik kralja -> Asuerja, hotel dati pomoriti vse Žide v državi, predstavljen tudi v Dantejevih Vicah (Purgatorio XVII, 25—30). Up: cf. infra & s. v. Asuerjeva jeza, Mardohejevo zmagoslavje in Obešenje Amana. L: cf. E. mnd( 1937/38). Amanov padec, Rembrandtova edinstvena po¬ doba bibl. ik. m. (Est 6, 10), nastala očitno pod vplivom ž. legend (o, pl, 127 X 116 cm, o. 1665, Eremitaža [v kat. 1958: David i Urija]). L: I. Linnik, K voprosu sužetie kartiny Rem¬ brandta iz sobranija Ermitaža (Iskusstvo, 1956, št. 7); ead. (SGE, 1957); Madlyn Kahr, Haman or Uriah? (JWCI, 1965 — L!). — Cf. J. Bialostocki (1966, p. 131—32). Amberger, Christoph (o. 1500—1561/62), nem. slikar, pomemben predstavnik augsburške umetn. v 1. pol. XVI. st. S: Ces. Karel V. (o. 1532, Dahlem), Christoph Fugger (d. 1541, Alte Pin.), Kozmograf Sebastian Miinster ([živel 1489— 1552], 1552 [pozn. napis na hrbtni strani], Dah¬ lem), največje delo: olt. Marije z otrokom, sv. Ulrikom in Afro in drugimi svetniki (1554, Augs¬ burg, Dom St. Maria). L: E. Haasler: Der Maler Christoph Amberger von Augsburg (Konigsberg 1894); M. J. Friedlander (ThB I, 1907, s. v.); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. M. Geisberg (1930), B. S. Myers (1 1969, s. v.), H. A. Schmid (1894). Ambitio (lat.), »Častihlepnost«, ena izmed —> Pregreh v srednjev. kršč. ikonografiji. V -»• Hor- tus deliciarum jo ponazarja —> lev, ki skupaj z lisico (-> Fraus ) vleče voz —> Lakomnosti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1964, p. 61 & repr. 60). ambon, v starokršč. in tudi še pozn. cerkvah branju evangelija in listov namenjeno, povišano mesto na -> komi pregraji ali pred njo. Do am- bona so vodile stopnice navzgor ( gradus ascen- sionis) in navzdol ( gradus descensionis); v večjih c. sta bila običajno dva, sev. za branje evangelija (ambo evangelii) in juž. za branje listov ( ambo epistolae ). Pozn. v srednjem veku je ambon po¬ stal sestavni del —► lektorija, sicer pa se je iz njega razvila —> prižnica. L: cf. J. Flis (1908, p. 119—20), J. Lassus (Gtl 1968, repr. 53). AMBRAS, grad blizu Innsbrucka (Schlofl Ambras), prež. 1564—67 za nadvojvodo Ferdi¬ nanda II. (1529—1595). Grob njegove 1. (mor- ganatske) žene, Philippine Welser iz Augsburga, v t. i. Srebrni kapeli. Večji del Ferdinandove znamenite z. (Ambraser Smlg.) zdaj na Dunaju v tamk. Umzg. muz. (mdr. zlasti oklepi in druga vojna oprava, z. portretov znamenitih osebnosti, med posebnimi dragocenostmi Cellinijeva -> sol¬ nica Franca /., itd.). L: Laurin Luchner: Denkmal eines Renaissance- fursten: Versuch einer Rekonstruktion des Ambraser Museum von 1583 (W 1958), EWA II (1960, stp 178—79 — L!); Reclam A II (1962). — Cf. N. von Holst (1967, p. 106), O. von Lutterotti (1951), J. von Schlosser (1908). Ambrosi, Pietro di Giovanni (o. 1409—1460), it. sienski slikar, sodel. -> Sassette. S: npr. Ču¬ dežno rojstvo sv. Miklavža (o. 1435, Basel), Sv. Bernardin Sienski (d. 1448, Lucignano [Toskana], Mus. Civico). L: cf. B. Berenson (1968). Ambrosius Mediolanensis Ambrož Ambrožič, Katarina (1922—....), srb. um. zgodovinarka in lik. kritičarka, znanstv. sodel. Nar. muz. v Bgd, zdaj šef njegovega evr. oddelka. Dipl. 1948 v Bgd, prom. 1956 v Lj (Nadežda Petrovič i počeci moderne). Bila več let stalni lik. kritik časopisa Književne novine. B: , Priloži biografijama naših slikara' (Naučni zbor. Matice srpske, 1953 & 1954); ,Prva jugosloven- ska umetniška kolonija' (Zbor. Narodnog muzeja, 1958); ,Srpska štampa o slovenačkim umetnicima u prvo j četvrtini XX. veka' (Steletov zb., 1959); Kubi- zam (Bgd 1959). L: Lazar Trifunovič (ELU 1, 1959, s. v.). 53 Ambrož — ametist 54 Ambrož (lat. Ambrosius Mediolanensis, fr. Am¬ bro/se, hrv. Ambrozij [izv. Broz], it. Ambrogio [izv. Giotto]), kršč. svetnik (7. XII.), r. v Trierju o. 340, škof v Milanu (ki je bil od 381 dalje cesarska rezidenca), tam u.; eden izmed 4 v. cerkv. učiteljev zah. krščanstva (razglašen 1295). Med atributi otrok v zibelki in čebelji panj (ker so mu po legendi še otroku — v naslonu na ime, cf. s. v. ambrozija — čebele letale v usta in mu jih sladila in ker je njegovo izvolitev za škofa odločil dojenček, ki je vpil: Ambrož, bodi škof!); bič s tremi jermeni (različne razlage). Up: med cikli -> Vuolvinijev antependij (o. 835), sicer zlasti med 4 cerkv. učitelji, npr. M. Pacher (»Kirchenvateraltar «, o. 1483, Alte Pin.), A. Pil- gram ( relief na prižnici [1514/15] v dunajski stolnici), itd. L: Reau III/l (1958, p. 63—67 — L!); Auren- hammer (2. snopič, 1960, p. 98—103 — L!). Ameisenovva, Zofja (1897—_), polj. um. zgodovinarka, vodja graf. odd. krakovske Bi¬ blioteka Jagiellohska. Dela s področja srednjev. IR, grafike in ikonografije. B: Einblattdrucke des funfzehnten Jahrhunderts in Polen (Str 1929); Minjatury wloskie Biblioteki Ja- giellohskiej: Trecento (Kr 1929); Biblja hebrajska z XIV. wieku w Krakovvie i jej dekoracja malarska (Kr 1929); ,Eine siiddeutsche friihgotische Prachtbibel auf SchloJi Sucha ‘ (MJb, 1934); ,The Tree of Life in Jewish lconography ‘ (JWI, 1938/39); ,Animal-Headed Gods, Evangelists, Saints and Righteous Men ‘ (JWCI, 1949); R(kopisy i pierv/odruki iluminovvane Biblioteki Jagiellohskiej (Wr-Kr 1958); Kodeks Baltazara Behe- ma (Wa 1961); The problem of the icorche and three anatomical models in the Jagiellonian Library (Wr 1963, »Monografie z dziejovv nauki i techniki« 20). L: VVielka 1 (1962, s. v.). Amelung, Walther (1865—1927), nem. klas. arheolog, poznavalec grš. plastike (V. in IV. st. pred), vodil Nem. arheol. inst. v Rimu. B: (dkč. Georg Lippold) Die Sculpturen des vati- canischen Museums (8 knj., BI 1903—1956); The Mu- seums and Ruins of Rome (L 1906). ameriški umetnostni muzeji ->■ Združene države ameriški umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o lik. umetn.: e. g. J. S. Ackerman (1919), E. W. Anthony (1890—1947), H. H. Arnason (1909), V. Barker (1890), A. H. Barr, Jr. (1902), M. N. Benisovich (1891—1963), B. Berenson (1865 do 1959), F. M. Biebel (1909—1966), M. Bieber (1879), H. Bober (1915), R. Branner (1927), J. H. Breasted (1865—1935), J. H. Breasted, Jr. (1908), A. Burroughs (1897—1965), H. Cairns (1904), S. W. Cheney (1886), Clapp (1879-1970), D. R. Coffin (1918), G. R. Collins (1917), K. J. Conant (1894), W. W. S. Cook (1888—1962), J. Coolidge (1913), D. A. Covi (1920), S. McK. Crosby (1909), F. B. Deknatel (1905), G. H. Edgell (1887), A. V. Frankenstein (1906), S. J. Freedberg (1914), K. E. Gilbert (1886), R. J. Goldwater (1907), E. R. Goodenough (1893), L. Goodrich (1897), Ph. L. Goodvvin (1885), C. Greenberg (1909), F. Hartt (1914), Th. B. Hess (1920), H.-R. Hitchcock (1903), H. W. Janson (1913), P. Ke- lemen (1894), R. W. Kennedy (1896), F. Kimball (1888—1955), L. Kirstein (1907), E. Kitzinger (1912), R. A. Koch (1918), G. A. Kubler (1912), K. Kuh (1904), O. W. Larkin (1896), R. W. Lee (1898), J. Lipman (1909), H. Marceau (1896), M. Meiss (1904), J. Mellquist (1905—1963), D. Miner (1904), Ch. R. Morey (1877—1955), L. Mumford (1895), Th. Munro (1897), B. S. Myers (1908), R. Offner (1889—1965), W. Pach (1883 do 1958), E. Poroda (1912), A. K. Porter (1883 do 1958), Ch. R. Post (1881—1959), P. T. Rath- bone (1911), H. Rebay von Ehremviesen (1890 do 1967), Th. Reff (1930), J. Rewald (1912), D. C. Rich (1904), E. P. Richardson (1902), G. Richter (1882), A. C. Ritchie (1907), F. J. Roos, Jr. (1903 do 1967), J. J. Rorimer (1905—1966), G. Rosen- thal (1906), M. Ch. Ross (1904), Th. Rousseau, Jr. (1912), P. J. Sachs (1878—1965), A. Saarinen (1914), Ch. H. Sattler (1906), M. Schapiro (1904), L. E. Schmeckebier (1906), P. H. Selz (1919), Ch. Seymour, Jr. (1912), L. C. S. Sickman (1907), E. B. Smith (1888—1956), J. R. Soby (1906), M. S. Soria (1911—1961), G. Stein (1874—1946), J. J. Sweeney (1900), E. du Gue Trapier (1893), E. M. Upjohn (1903), J. fValker (1906), C. Ward (1884), H. B. fVehle (1887), P. R. Wescher (1894), P. S. fVingert (1900), C. Zigrosser (1891), I. L. Zupnick (1920). — Cf. s. v. avstrijsko-ameriški resp. nemško-ameriški um. zgodovinarji. Amerling, Friedrich (1803—1887), avstr, slikar, portretist na Dunaju, tam r. in u. (83). Se izpo¬ polnjeval v Londonu pri Th. -+Lawrenceu in v Parizu pri H. Vernetu. S: najboljše v razdobju 1830—50 (značilne za dunajski — bidermajer), npr. Umetnikova mati (karton, 1836, Ost. XIX.- XX.) in zlasti slikarjev prijatelj Rudolf Arthaber s svojimi otroki (ko gledajo portretno miniaturo umrle matere, d. 1837, ib.). L: Gunther Probszt: ‘Friedrich von Amerling: Der Altmeister der VViener Portratmalerei (Z-Lpz-W 1927); id.: Friedrich von Amerlings Tagebuch und Briefe (W 1928); K. Malkon (Kindler I, 1964, s. v.); »US« 11. — Cf. B. Grimschitz (1961). ametist (fr. Tamethyste), poldrag kamen vijo¬ ličaste barve, po -► Apokalipsi 12. temeljni ka¬ men zidovja, ki obdaja —► nebeški Jeruzalem; v srednjem veku zaradi samega svojega imena in 55 Amfion in Zetos — Amiet, Cuno 56 njegove etimološke razlage »varoval pred pija¬ nostjo«. L: Rčau I (1955, p. 136). Amfion in Zetos, »tebanska dioskura«, dvojčka, ki ju je bila Antiope rodila Zeusu. Bila sta izpo¬ stavljena, neki pastir ju je našel in redil. Zetos je postal lovec (vita activa), Amfion (vita con- templativa) pa je poznal samo svojo liro, ki mu jo je bil podaril Hermes: njegovo življenje je bilo posv. muzam. Up (cf. s. v. Farneški bik): npr. marm. relief iz rim. Pal. Spada (I. st., orig. v rim. Mus. Capitolino), H. Laurens ( Amfion , bron, 1952, Caracas, univ.). L: H. W. Stoli (Roscher I, 1884—90, stp 308—16); Hunger (1955, p. 26—27); Pigler II (1956, p. 22); Grant (1968). amfiteater (grš. amfiteatron), stavbna vrsta, ki jo je v antiki ustvarila rim. arhitektura: okrog eliptične arene, borišča (na katerem so prirejali boje med gladiatorji in z zvermi pa pravcate po¬ morske bitke, t. i. navmahije), se stopničasto dvigajo vzporedne vrste sedežev za gledalce. Ohranjeni primeri (znanih je o. 70) npr. v Italiji v Pompejih (o. 80 pred), Rimu (*Kolosej , 188 X 156 m, posv. 80) in Veroni (152 X 128 m, iz Dioklecijanove dobe), v juž. Franciji iz I. st. v Arlesu (136 X 107 m) in Nimesu (133,4 X 101,4 m), pri nas v Pulju (132,5 X 105 m, I./1I. st.). L: A. Neppi Modona: Gli edifici teatrali greci e romani: teatri, odei, anfiteatri, circhi (F 1961); »PKG« 2 (1967, t. 68—71). — Cf. J. Flis (1885, p. 30), M. Mušič (I 1965, p. 86—87). Amfitrion (grš. Amfitrion, lat. Amphytrion ), mož —*■ Alkmene. L: H. W. Stoli (Roscher 1,1884—90, stp 321—24); Hunger (1955, p. 28—29). Amfitrita (grš. Amfitrlte), grš. boginja morja, nereida (tj. hči Nereja in Doride), žena — Pozej¬ dona. Up: običajno skupaj s Pozčjdonom (Neptu¬ nom), pos. še v upodobitvah njunega zmagoslav¬ nega sprevoda s spremstvom —> tritonov. L: Hunger (1955, p. 27—28); Pigler II (1956, p. 179); »US« 4 (1970, repr. p. 217). amfora, ant. trebušast glinast vrč z 2 ročema in ozkim vratom — za vino, olje, etc. L: »US« 3 (1969, repr. p. 61—62, 73, 93, 102, 111). Amicitia (lat.), Prijateljstvo (angl. the Friend- ship, fr. V Amide, it. /’ Amicizia, nem. die Freund- schaft), personifikacija. Up: —> štirinajst Blaže¬ nosti duše (atribut: 4 golobi). AMIENS, mesto v sev. Franciji ( Picardie ), gl. mesto departmaja Somme. L: EWA V (1961, stp 555—56). ~ * katedrala Notre-Dame, zač. 1220, dkč. 1247 (kor) in po požaru 1258—69, tretja in naj¬ večja med 3 v., »klas.« katedralami fr. XIII. st. (-> Chartres, —> Reims), dolga 145 m, široka (dol¬ žina transepta) 70 m, površina 7500 m 2 . Kor, zaključen s 7 stranicami dvanajsterokotnika in vencem 7 žarkasto razporejenih kapel pomembno vplival (po njem Clermont, Narbonne, Beauvais, Koln, itd.).TZah. pročelje (1225—36) z galerijo kraljev (22 —> Kristusovih prednikov) pod veliko »rožo« izredno bogato plastično okrašeno (vse o. 1230). Na delilnem slopu srednjega portala Kristus (le *Beau Dieti) nad Davidom (kot nje¬ govo bibl. podobo). Čez celotno pritličje dvojna vrsta reliefov v četverolistnih okvirih, mdr. upo¬ dobitve mesecev in ustrezna zodiakalna znamenja pa prav tako z 12 dvojicami predstavljene kre¬ posti in pregrehe pod njimi (kot pozn. v Char- tresu v naslonu na pariško Notre-Dame): Fides- Idolatria, Spes-Desperatio, Caritas-Avaritia, Ca- stitas-Luxuria, Prudentia-Stultida, Humilitas-Su- perbia, Fortitudo-Ignavia, Padentia-lra, Mansue- tudo-Malignitas, Concordia-Discordia, Oboedien- tia-Contumatia in Perseveranda-Inconstantiai Na juž. portalu transepta nekdaj pozlačena in zato kot Vierge Doree znana Marijina soha (2. pol. XIII. st.), okrog zgornjega dela »rože« (flam- boyant) pa ik. m. —»■ kolo sreče. N o t r.: 6 travej ladje in ravno tako triladijski široki transept, 4 traveje kora, stena za njegovim triforijem pa po požaru 1258 prvič v zgod. nadomeščena s slika¬ nimi okni (1258/69). Kome klopi (1508—19) s 400 prizori iz Biblije in Marijinega življenja. Z -> labirintom izpričani 3 arhitekti v razdobju 1220—88: Robert de Luzarches (načrti verj. nje¬ govi), Thomas de Cormont in Renaud de Cormont. L: Wolfgang Medding: Die Westportale der Kathe- drale von Amiens und ihre Meister (Au 1930); Can¬ kar II/2 (1933); Pevsner (1966). — Cf. M. Aubert (1963 [1964]), H. Jantzen (1957), A. Katzenellenbogen (1939 [1964]; 1952; 1961), K. Kunstle (1928, p. 70— 72), L. Lefranfois-Pillion (1937), F. Male (1898 [1948]), W. Sauerlander (1970 — L!). ~ Musee de Picardie, sez. 1855—64 in okrašen s freskami Puvis de Chavannesa. Med slikarji zastopani npr. El Greco (Moški portret), Mathieu Prieur (Portretna skupina bratovščine Puy Notre- Dame, d. 1603), M. Q. de La Tour (Avtp., pastel, 1751), Fragonard (Perice), pos. med t. i. ->-pom- piers pa npr. J. Lefebvre (Lady Godiva), F. Tatte- grain (Les Deuillants d'£taples) in G. Roche- grosse (La Mort de Geta). Amienski psalter— >Psalter iz Corbieja Amiet, Cuno (1868—1961), švic. slikar in gra¬ fik, krajši čas član skupine die -*■ Briicke. 57 Amigoni, Jacopo — »Amori di Giove« 58 L: Adele Tatarinoff: Cuno Amiet: ein Malerleben (Bern 1958); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. G. Jedlicka (1948), C. von Mandach (1925; 1939). Amigoni, Jacopo (o. 1682—1752), it. slikar, r. v Neaplju, se kot umetnik izoblikoval v Benet¬ kah, 1729—39 v Londonu (vmes, 1736, v Parizu), od 1747 dalje v Španiji, kjer je do smrti sodel. pri opremi kraljevih rezidenc Aranjuez in Buen Retiro. S: mit. in »galantni« prizori, portreti, npr. Sigismund Streit (1739, Dahlem [posojilo]). L: N. Ivanoff (Kindler I, 1964, s. v. — L!); EWA VIII (1963, stp 462 — L!). — Cf. E. Arslan (1946/47), R. Pallucchini (1960 [1961]), H. Voss (1918). amikt (lat. amictus ali humerale ), del liturgič¬ nega oblačila, platno pravokotne oblike, ki si ga da duhovnik okrog vratu, preden obleče —> albo\ nastal iz rim. amictus ali palliolum, ki je poleti čuval zgornje oblačilo pred potom, po¬ zimi pa vrat pred prehladom. L: cf. J. Flis (1908), D. Kniewald (1937). Aminadab ( Abinadab ), bibl. oseba, Aronov tast (2 Mojz 6, 23 : Aro n se je oženil z Elizabeto, Aminadabovo hčerjo), v čigar hišo na griču so Karjat-jcarimci prenesli skrinjo zaveze. (1 Kralj 7, 1 — po vulgati in domum Abinadab in Gabaa). Aminadahova kvadriga ( Aminadabov voz), sred- njev. kršč. ik. m. (ki ga je Male razlagal kot zač. ik. m. -*■Prestol milosti), ponazorilo t. i. stare in nove zaveze, kot ga je prvi dal oblikovati —> Suger za barvno okno v Saint-Denisu (o. 1140); skrinja zaveze kot voz s tablama postave in Aronovo palico pa kolesi, ki so podoba evange¬ listov. Lit. predloga za motiv je samosvoje sestav¬ ljena iz 2 bibl. citatov, in sicer v 1. Samuelovi knj. (1 Kralj 7, 1 — cf. supra s. v. Aminadab) in Visoki pesmi (Vp 6, 12: Nenadoma, moja duša se je prestrašila pred vozovi knežjih ljudi). L: Oswald A. Erich, Aminadab (RDK I, 1937 — L!); Reau II/l (1956, p. 25); Jutta Seibert, Aminadab (LCI I, 1968, stp 111—12 — L!). — Cf. K. Kunstle (1928), E. Male (1898 [= 3. izd., 1910, p. 206] & 1922, p. 182—83). Ammanati ( Ammannati), Bartolommeo (1511 do 1592), it. kipar in arh., manierist. R. v Set- tignanu, se učil pri Bandinelliju, sodel. Jacopa Sansovina, se zgledoval po Michelangelu, od 1550 oženjen s pesnico Lauro Battisferi (u. 1589), ob koncu spokorjen moralist v smislu protire¬ formacije, u. v Florenci. Napisal tudi (pozn. iz¬ gubljen) traktat o arhitekturi z načrtom ideal¬ nega mesta. P: npr. nagrobniki jurista —>■ Benavi- desa (dkč. 1546, Padova, chiesa degli Eremitani), kar d. Antonia in Fabiana Del Monte (1550—-53, Rim, S. Pietro in Montorio [Vasarijeva arhitek¬ tura]), po zmagi v natečaju 1559 (nad Cellinijem, Giambologno in Dantijem) *Neptunov vodnjak v —> Florenci (Piazza della Signoria, zač. 1563, dkč. 1575), med posameznimi kipi personifika¬ cija Zemlje {Terra, Bargello) in michelangelovska Leda (ib.). A: v Rimu Villa di papa Giulio (Vitla Giulia, z Vignolo in Vasarijevim sodelovanjem 1551—53) in Pal. Ruspoli (1556), v Florenci pa Ponte Sta Trinita (1567—70, uničen 1944, rest. 1957) in dvoriščna stran Pal. Pit ti (1558—70). B: Lettera scritta agli Academici del Disegno Vanno 1582, con la quale mostra quanto pericolosa cosa sia alVanime dell'artifici di pittura e scultura Vesercitar Varte loro in rappresentazioni meno che oneste (F 1582; pon; cf. s. v. Barocchi [Trattati d'Arte deI Cin- quecento, III, 1962]). L: Venturi X/2 (1936); Eduard Vodoz, Studien zum architektonischen Werk des Bartolomeo Amma¬ nati (MittF, 1941); Riccoboni (1942); SchlosscrL (1964); Eleanor Barton (EWA I, 1959, s. v. — L!). — Cf. G. Delogu (1946; 1956), J. Pope-Hennessy (III 1963 — L!). Ammonij iz. Aleksandrije, kršč. cerkv. pisec, predhodnik Evzebija iz Cezareja kot sestavljalca —► kanonskih tabel. Up: -> Rabulov evangeliar (568, f. 2r). L: Bardenhewer (1901). Amnon, bibl. oseba, sin Davida (prvorojenec) in Ahinoame. Up: cf. infra & s. v. Absalom da usmrtiti Amnona. Amnon posili Tamaro, bibl. ik. m. (2 Kralj 13, 11—14); po nasvetu zvitega Jonadaba se je Amnon naredil bolnega in prosil kralja, naj mu polsestra Tamara speče nekaj kolačev, »da bi jedel iz njene roke«. Up: Aldegrever (vrsta 7 bakr.), Jan Steen (Wallraf), Nicolaes Verkolje (Eremitaža). L: Pigler I (1956, p. 154—55); Reau II/l (1956, p. 278); Nicolete Gray, Amnon und Thamar (LCI I, 1968, stp 112—13 — L!). Amor coelcstis (lat.), »Nebeška [božja] ljube¬ zen«, ena izmed -^-Kreposti v srednjev. kršč. ikonografiji. Uničeni -> Liber scivias (f. 138v & 139r) jo je npr. kazal kot ženo s palmovo vejo in cvetlicami. L: cf. A. Katzenellenbogen (1964). »Amori di Giove«, »Jupitrove ljubezni«, 4 po¬ dobe, ki jih je Correggio med 1527/28 in 1531 naslikal za Federiga II. Gonzago, sina —> Izabele d'Este, in sicer za t. i. Sala di Ovidio v Pal. del Te v Mantovi. To so Leda (1528?, Dahlem), Jupiter in Id (1530, Ksthist. Mus.) in U,grabljenje Ganimeda (1530, ib.), naposled Danaa (1531, Borghese). L: cf. E. Verheyen (1966). 59 Amor in Psihe — Ana 60 Amor in Psihe Psihe Amor zmagovalec (it. Amore vittorioso, nem. Amor als Sieger), ik. m. po Vergilovem stihu Omnia vincit Amor (Eclogae X, 69), tj. Vse pre¬ maga ljubezen. Up: npr. Parmigianino {Amor, ki rezlja lok, lipovina, 1531/34, Ksthist. Mus.), Caravaggio (1598/99, Dahlem). L: Panofsky Stud (1939 [1962]); Pigler II (1956, p. 19—20); »CA« 6 (1967, št. 41). Amos, bibl. prerok (-> dvanajst malih prero¬ kov), »bivši pastir«, kije gojil smokve (Am 7, 14). Up: npr. miniature v —»• Rabulovem evangeliarju (f. 5v [des.], 586), -> Admontski bibliji (o. 1140 — mesto spominja na Damask [Am 1, 5]: Strem Damaskove zapahe) in Bible oj' Park Abbey (kot pastir v iniciali, 1148, Br. Mus., Ms. 14790, f. 120), relief iz o. 1190 na —»■ relikviariju Treh kraljev v katedr. v Kolnu. L: Rčau 11/1 (1956, p. 381). ampula (lat. ampulla), trebušasta — steklena, glinasta ali kovinska — steklenička. Ikonografsko pomembne svinčene ampule (VI. st., morda tudi prej) hranjene predvsem v stolnični zakladnici v —>- Monzi (povprečna viš. o. 7 cm, fragmenti tudi v samostanu Bobbio ): v njih je bilo posv. olje, ki so ga bili romarji prinesli iz Jeruzalema. Po njihovih upodobitvah sklepamo na tamk. starokršč. StS-e. L: K. IVessel, Ampullen (RbK I, 1966 — L!). — Cf. A. Grabar (*1958), C. lhm (1960), C. M. Kauf¬ mana (1910). AMSTERDAM, največje mesto Nizozemske, hol. gospodarsko in kult. središče. Slikovito * staro mestno jedro (t. i. sev. Benetke) je obdano s 3 kanali ( grachten) — Herengracht, Keizers- gracht in Prinsengracht. Tri c. je zasnoval Hen- drik de Keyser: Zuiderkerk (1603—14), Wester- kerk (1620—14) z najvišjim zvonikom mesta in Noorderkerk (1620—23) s tlorisom grš. križa. L: EWA X (1965, stp 584—87 — L!). ~ Mestna hiša, od 1808 dalje Kraljevska pa¬ lača, sez. 1648—65 (arh. Jacob van Campen). Ohranjena je ikonografsko zelo mikavna stara notr. oprema s slikami, reliefi, itd. L: cf. K. Fremantle (*1959; 1961). — Rijksmuseum, najpomembnejši hol. um. muz. s posebno bogato z. slik iz »hol. zlatega Veka«, XVII. st. S: mdr. so zastopani med sta¬ rimi Nizozemci in Holandci Geertgen tot Sint Janš ( Poklon kraljev, hrastovina), Mojster Virgo inter Virgines (» Virgo inter Virgines« [Ma¬ rija z otrokom in 4 svetnicami ], hrastovina), Mojster iz Alkmaarja ( Sedem del usmiljenja, hrastovina), Lucas van Leyden, Maerten van Heemskerck (npr. Anna Codde, hrastovina, d. 1529), Dirck Jacobsz ( Skupinska podoba strelcev, hrastovina, d. 1529), Scorel ( Marija Magdalena, hrastovina), Jan van Goven, Pieter Saenredam (npr. dve Notr. Mariiine c. v Utrechtu, obe na hrastovini, d. 1637 in 1641), Rembrandt (npr. Tobija in Ana s kozico, hrastovina, d. 1626 [po¬ sojilo baronice Bentinck v Parizu]; Kamniti most, hrastovina, 1637/38; —> Nočna straža, d. 1642; fragmentarno ohranjena * Anatomija dr. Joana Deymana, d. 1656; -^-Avtoportret v podobi sv. Pavla, d. 1661; »Židovska nevesta« [Izak in Re¬ beka ], o. 1666), Potter ( Konja na polju, hrasto¬ vina, d. 1649), Vermeer (* Uličica [Straatje ], o. 1658; Dekla, ki vliva mleko, o. 1658; Dekle v modrem [Žena, ki bere pismo), o. 1662/63; Lju¬ bezensko pismo, o. 1666), Pieter de Hooch ( Po¬ deželska hišica, o. 1665), Jan Steen, Adriaen van de Velde ( Družina v pokrajini, d. 1667), itd.; med neholandskimi mojstri npr. Carlo Cri- velli ( Marija Magdalena, topolovina, o. 1475), Piero di Cosimo ( Francesco Giamberti in Giuliano da Sangallo, oba na topolovim, o. 1505 [po¬ sojilo Mauritshuisa, —> Haag]), Ph. de Cham- paigne, Liotard (npr. Pokrajina pri Ženevi z avtp., pastel, o. 1775/78), Goya ( Don Ramon Satue), idr. — Zelo pomembna graf. z. (cf. s. v. Mojster Hišne knjige). L: Catalogus der schilderijen... (A 1934); Cata- logus van de tentoongestelde schilderijen, pastels en aquarellen (A 1951); GMB (1960); Das Rijksmuseum in Amsterdam (K: DuMont Schauberg s. a., uv A. F. van Schendel, kom. B. Haak). — Cf. R. van Luttervelt (1961), H. Tietze (L: Ph 1954). ~ Stedelijk Museum (Paulus Potterstraat 13), mednarodno pomemben muz. mod. umetn. S: mdr. zastopani Manet, Monet, Ensor, Toulouse- Lautrec, Kandinsky, Mondrian, Klee, Kirchner, Picasso in Beckmann, posebno dobro pa van Gogh (iz zapuščine njegovega nečaka 170 slik, med njimi več avtp.), Malevič in Chagall. L: Cf. W. Sandberg (& H. L. C. Jaffe 1961). Ana (hebr. Hanan, grš. Annas), evang. oseba, včliki duhoven (6—15), tast —> Kajfe. Up: cf. s. v. Kristus pred Ano. Ana (lat. Anna), kršč. svetnica (26. VII., na vzh. 25. VII.), po t. i. -^-apokrifnih evangelijih (Protevangelij Jakoba ml. in Evangelij nepravega Mateja) Marijina mati. Po legendi se trikrat omo¬ žila (lat. Trinubium) in imela 3 hčere: z -+Joahi- mom —r Marijo, z Joahimovim bratom Kleofom Marijo Kleofo in s Salomejem Marijo Salomo. Up: predvsem v ciklih —>Marijinega življenja, 61 Ana Samotretja — »anatomija« 62 v ik. m. — > Ana Samotretja (infra), -> Sveto so¬ rodstvo, itd. L: Beda Kleinschmidt: Die heilige Anna: ihre Ver- ehrung in Geschichte, Kunst und Volkstum (Dii 1930; Reau III/l (1958, p. 90—96 — L!); Aurenhammer (2. snopič, 1960, p. 139—46 — L!). Ana Samotretja (lat. Anna mettercia, fr. Sainte Anne trinitaire, hrv. Sv. Ana samotreča, nem. Die heilige Anna selbdritt), kršč. ik. m., izpeljan iz ik. m. — > Sveto sorodstvo, najbolj razš. v XV.—XVI. st., znan od XIV. st., na -*■ triden¬ tinskem koncilu prepovedan: Ana, zrela žena, drži pred seboj Marijo, deklico, in Jezusa. Up: npr. Masaccio (Uffizi), kip iz lipovega lesa iz Radgone (4. četrt. XV. st., NG), samosvoja rešitev Leonarda da Vinci. L: Reau II/2 (1957, p. 146—49); Aurenhammer (2. snopič, 1960, p. 146—49 — L!). *Ana Samotretja, slavna slika Leonarda da Vinci (o, les, 168 X 112 cm, o. 1508, Louvre). L: Cankar III/l (1936). — Cf. (tudi s. v. Leonardo da Vinci ) K. Clark (1960), Ch. de Tolnay (1956), H. Wolfflin (1899), itd. ANAGNI ( Lazio, Italija). V kripti pod roman¬ sko, v XIII. st. dkč. katedr. StS-e iz o. 1255: pomembna ikonogr. celota sega od predstave o —*■ štirih elementih, h kateri sodita tudi Galenus in Hipdkrates, do raznih svetniških prizorov, Po¬ slednje sodbe s 24 apokaliptičnimi starešinami in bibl. motivov (npr. Abrahamovo in Melkizedekovo darovanje, Skrinja zaveze v Azotu in v Akaronu, Samuel spravi Izraelce z bogom in Elija v ognje¬ nem vozu). Pomembno kozmatsko delo pred¬ stavljata s šesterokrako zvezdo okrašeni * ško¬ fovski stol (sgn. VASALETO DE ROMA ME FECIT) in velikonočni svečnik, oba iz 1263. — V zakladnici katedr. (ji Tesoro) zlatarski izdelki in paramenti iz XII.—XIII. st., ki jih je daroval v Anagniju rojeni papež Bonifacij VIII. L: EWA VIII (1963, stp 670 — L!); Luisa Mor- tari: II Tesoro della Cattedrale di Anagni (R 1963); L. Pressouyre, Le cosmos platonicien de la cathčdrale d’Anagni (Mčl, 1966). — Cf. O. Demus (1968 — L!), A. Grabar (G: Sk 1958), G. M. A. Hanfmann (II 1951, p. 115, št. 3 — L!), P. Toesca (1927 — L!). anagram (iz grš.), z zamenjanimi črkami ustvar¬ jena nova beseda, e. g. AVIDA DOLLARS iz SALVADOR DALI (- +Breton). Anaisthcsia (grš.), Brezčutnost (lat. Stupar, angl. the Insensibility, nem. der Stumpfsinn), per¬ sonifikacija, ki se kot ena izmed -> Pregreh po¬ javlja v ik. m. —>■ Lestvica kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). anamorfoza, za normalen pogled spačena upo¬ dobitev nekega predmeta, ki pa je vendar per- spektivično pravilno izvedena, tako da uzremo predmet z določenega očišča v njegovi pravi podobi. Najstar. znane primere poznamo pri Leonardu da Vinci ( Codex Atlanticus), najbolj znana anamorfoza je »spačena« mrtvaška loba¬ nja na sliki Poslanika Hansa Holbeina ml. iz 1533 (Nat. Gali.), najodličnejši primer anamor- fičnega portreta pa Portret angl. kralja Edvarda VI., delo neznanega umetnika iz 1546 (London, Nat. Portrait Gali., št. 1299). L: cf. J. Baltrušaitis (1955). Ananija, bibl. oseba (Dan 1, 6—7), mladenič iz Judovega rodu, ki mu je v babilonski sužnosti »knez dvornikov« dal ime Sidrah ; pozn. tako kot —*■Misael in ->Azarija (cf. Dan 2, 49; 3, 8—30) zvezan vržen v ognjeno peč (-> Trije mladeniči v ognjeni peči). Ananija, kristjan —>■ Kazen Ananije in Safire anargiros (grš.), »ki ne sprejema denarja« (na¬ sprotje jilargiros). Cf. s. v. Filargiria in Kozma in Damjan (it. / san ti medici anargiri). Anastasis (grš.) -^-Kristus v predpeklu Anastazij (hrv. Staš), kršč. svetnik (7. IX.), mučenec, u. v Saloni 308, patron Splita. Atribut: kamen na vrvi okrog vratu. Up: npr. Juraj Dalmatinac ( kip ležečega svetnika na njegovem olt. v splitski katedr., 1448). L: Rčau III/l (1958, p. 71—72). Anastazija (hrv. Stašija), kršč. svetnica, mu- čenka (25. XII.), zavetnica —>Zadra. Po eni iz¬ med legend naj bi jo bil spreobrnil sv. -*■Krizo- gon (Krševan). L: Reau III/l (1958, p. 72—73). anatole (grš.) —> štiri nebesne strani anatomija, v prvotnem pomenu raztelesenje organizmov in zato pozn. veda o oblikah in ustroju človeškega ali živalskega telesa in nje¬ govih organov. Prva raztelesenja v XIV. st. na univ. v Bologni in pozn. na zdravniški šoli v Padovi. V novejši evr. umetn. sta se zač. siste¬ matičen študij anatomije in vzporedno z njim anatomsko pravilno oblikovanje človeškega te¬ lesa v it. renesansi; med pionirji na tem področju predvsem Ant. del Pollaiuolo, Signorelli, Leo¬ nardo da Vinci in Michelangelo. L: Kurt Karl Eberlein, Anatomie (RDK I, 1937); .Human Figure* (EWA VII, 1963 — L!). »anatomija«, posebna vrsta hol. skupinskega portreta XVII. st.: znan zdravnik docira ob 63 Anatomija dr. Tulpa — Andrea del Castagno 64 truplu svojim bolj ali manj številnim poslušalcem (kolegom ali prijateljem, ne učencem!). Znane primere so ostvarili Aert Pietersz (1603, Rijks- mus.), Michiel in Pieter van Miereveld (1617, Delft, bolnica), Th. de Keyser (1619, Rijksmus.), Rembrandt (*1632 in * 1656, cf. infra) in Johan van Neck (1683). L: EWA VII (1963, stp 662—64 & 665 — L!). — Cf. A. Riegl (1902 [1931]). * Anatomija dr. Tulpa (hol. De anatomische les van professor Nicolaes Tulp), Rembrandtov prvi skupinski portret, ki je nastal po prvem pomemb¬ nem naročilu na zač. njegovega amsterdamskega obd. (o, pl, 162,5 X 216,5 cm, sign. & d. 1632, Mauritshuis). Piramidalna kompozicija združuje 7 meščanov, bolj ali manj vneto spremljajočih predavanje uglednega anatoma in dekana amster¬ damske kirurške gilde, Nicolaesa Pietersza Tulpa (1593-—1674), ki jim na truplu pred njimi na¬ zorno razlaga podlahtno mišičje (samo dva med njimi sta predstojnika kirurške gilde, ostali so očitno Tulpovi prijatelji!). Na des. je kot po¬ menljiv atribut odprt debel foliant — ne Andreas Vesalius : De humani corporis fabrica , kot so prej razlagali, ampak Adrianus Spigelius: Anatomia (izšla v Benetkah 1627). L: cf. W. S. Heckscher (*1958 — oc. C. E. Kellett, BM, 1959, p. 150 ss), H. Jantzen (1926), J. Rosenberg (& S. Slive 1966 — v nasprotju s Heckscherjem), H. Schrade (1939). Anch’io sono pittore (Tudi jaz sem slikar) je baje vzkliknil —► Correggio pred Rafaelovo po¬ dobo Sv. Cecilije. ANCONA ( Marche , Italija), mesto ob Jadran¬ skem morju. Številne um. in druge zveze z Dal¬ macijo. Tu mdr. delal -*-Juraj Dalmatinac (it. Giorgio da Sebenico): pročelje Loggie dei Mer- canti s kipom Caritas, portala c. S. Francesco delle Scale (1459) in c. St’Agostino. ~ Trajanov slavolok s 4 korintskimi stebri, verj. delo Apollodora iz Damaska. L: M. Natalucci: Ancona attraverso i secoli (3 knj., Cittii di Castello 1960); EWA VIII (1963, stp 616—17). Ancona, Paolo d’ -> D'Ancona, Paolo Anderle, Jifi (1936—_), češ. slikar in grafik. Premija na 8. graf. bienalu v Lj 1969. L: Lj Gr (1967; 1969; *1971). ANDERNACH ob Renu (ZRN): žup. c. Un- sere Liebe Frau je odličen spom. porenske ro- manike z zač. XIII. st. L: Cankar II/l (1931, p. 95 & repr. 50 p. 99); Reciam N III (1959); EWA VI (1962, stp — L!). Andrae, (Ernst) VValter (1875—1956], nem. ar¬ heolog, izkopaval v Prednji Aziji. B: Der Anu-Adad-Tempel in Assur (Lpz 1909); Die Kunst Vorderasiens (BI 1925; 3. izd. 1942); Das Gotteshaus und die Urfor men des Bauens im Alt en Orient (BI 1930); Die ionische Siiule: Bauform oder Symbol ? (BI 1933); Babylon\ die versunkene iVelt- stadt und ihr Ausgraber Robert Koldewey (BI 1952); Lebenserinnerungen eines Ausgrdbers (BI 1961, izd. Kurt Bittel & Ernst Heinrich). L: zbornik: Koldewey Gesellschaft, Vereinigung fiir baugeschichtliche Forschung: Von ihrer Griin- dern, ihrer Geschichte und ihren Zielen, Festschrift zum 80. Geburtstag von... (Karlsruhe 1955). Andrea da Firenze, s pr. im. Andrea di Bonaiuto (Andrea Buonaiuti), (akt. 1343—1377), it. florent. slikar. Dkm. samo freske s prizori iz legende sv. Ranierija (1377, juž. stena Camposanta v Piši), kot gl. delo pa so mu soglasno atr. freske (o. 1366/68) v Cappellone degli Spagnoli (Florenca, Sta Maria Novella), in sicer na levi, tj. zah. steni *Apoteoza Tomaža Akvinskega, na des., tj. vzh. steni Via veritatis ali UOrdine Domeni- cano, na olt., tj. sev. steni Pot na Kalvarijo, Kri¬ žanje in Kristus v predpeklu, na vhodni, tj. juž. steni 6 prizorov iz legende Petra Mučenika, na oboku naposled Vstajenje, Vnebohod, Binkošti in Navicella. L: Vasari-Milanesi I; Venturi V (1907); van Marie III (1924); Berenson Ox (1932); Borsook (1960); Andre Linzeler (Diet peint it, 1964, s. v.); U. Baldini (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. F. Antal (1947), B. Berenson (1963 [I]), G. Francastel (1956 [1959]), C. Gnudi (Sk 1954), M. Meiss (1951), E. S. Vavald (1959), itn. Andrea del Castagno, s pr. im. Andrea di Bar- tolo di Bargilla (o. 1421/23—1457), it. florent. slikar, zaradi podob upornikov, ki so jih obesili po bitki pri Anghiariju, dobil porogljiv vzdevek Andreino degV impiccati. S: freske v c. S. Zaccaria v Benetkah (Bog oče s svetniki, 1442) pa v Flo¬ renci v refektoriju nekd. samostana SfApollonia (* Zadnja večerja pa Križanje, Snemanje s križa in Vstajenje, vse o. 1445/50), v vili Carducci v Legnaii (* Devet slavnih mož in žena, zdaj ib.), c. SSa Annunziata (Sv. Julijan in Sv. Trojica s Hieronimom, Marijo Kleofo in Marijo Magdaleno, 1454/55) in stolnici ( Niccold da Tolentino, 1456), mdr. tudi David (na usnjenem ščitu, Washington). L: Venturi VII/1 (1911); van Marie X (1928); Berenson Ox (1932); George M. Richter: Andrea del Castagno (Chi 1943); Marita Horster, Castagnos Fresken in Venedig und seine Werke der vierziger Jahre in Florenz (W-RJb, 1953); ead. , Castagnos Florentiner Fresken 1450—1457 (ib., 1955); A. M. Fontana: Andrea del Castagno (F 1957); Mario Salmi (EWA I, 1959, s. v. — L!); L. Berti, Castagno (Kindler I, 1964); Andrč Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.). — Cf. B. Berenson (1963), W. R. Deusch (1934), 65 Andrea del Sarto — Andrej Slaboumni 66 H. von Einem (1962), F. Russoli (1957), M. Salmi (1936 [1938]; 1961), G. Sinibaldi (1933). Andrea del Sarto (1486—1531), it. florent. sli¬ kar, poleg fra -*-Bartolommea gl. predstavnik slikarstva vis. renesanse v Florenci (tam r. in u.). Učitelj mu je bil —>Piero di Cosimo, učenca -> Pontormo in -> Rosso Fiorentino, vplivali so nanj Leonardo, fra Bartolommeo in Michelan¬ gelo, posamezne motive pa je prevzel tudi iz Diirerjeve grafike; zlasti v pozn. delih pomemben kolorist, odličen risar. Sin krojača (it. /7 sarto), konec 1508 član -> A rte dei Medici e Speziali, po Vasariju delil delavnico s -*> Franciabigiom, od maja 1518 do zač. 1519 na povabilo fr. kralja v Franciji. Po Vasariju vemo tudi, kako docela je bil vdan svoji lepi ženi ( Lucrezia del Fede). S: 5 prizorov iz legende bi. Filippa Benizzija, npr. Kaznovanje zasmehovalcev (1509/10), Prihod treh kraljev (1511) in * Marijino rojstvo (d. 1514 — vse freske, Florenca, SSa Annunziata, atrij), prizori iz legende Janeza Krst. (enobarvne freske, o. 1512—26, Florenca, Chiostro dello Scalzo), npr. Obglavljenje Janeza Krst. (1517), *Madonna detle Arpie (d. 1517, Uffizi), Car it as (d. 1518, Louvte), Madona z otrokom, Elizabeto, Katarino in malim Janezom Krst. za fr. kralja (1519, Eremitaža), iz vrste prizorov iz življenja egipt. Jožefa za Pier Francesca Borgherinija dve sliki Jožefovih zgodb (1515/20, Pitti), Zadnja večerja (freska, zač. 1519, Florenca, Cenacolo di S. Salvi, Refettorio), Moški portret {[»Portret ki¬ parja« — v rokah knj. ali kamn. klada?], o. 1524), Madonna detla Scala (o. 1525, Prado), Objokovanje (o. 1525, Ksthist. Mus. [po kat. 1965 iz 1519/20]), mali Avtp. in kot pendant Lucrezia del Fede (o. 1525, AIC), * Madonna del Sacco (vzdevek po vreči, na katero se naslanja Jožef, freska, d. 1525, Florenca, SSa Annunziata, Chiostro dei Morti, luneta), * Vnebovzetje (z avtp. potezami v bradati glavi ob levem robu, o. 1525, Pitti, št. 191), Abraham daruje Izaka (o. 1526, Dresden), Sveta družina Borgherini (o. 1527, MM), Štirje svetniki (olt. fragmenti, d. 1528, Uffizi), Oznanjenje (predela v Berlinu 1945 uni¬ čene olt. slike, 1528, Pitti), Avtp. (opeka, 1528 ali pozn., Uffizi). L: Vasari-Milanesi V (1880); G. H. Guinness: Andrea del Sarto (L 1899, »Great Masters in Painting and Sculpture«); Venturi IX/1 (1925); Ingeborg Fraenckel: Andrea del Sarto: Gemalde und Zeich- nungen (Str 1935); Alfred Reumont: Andrea del Sarto (Lpz 1935). — Cf. J. Alazard (1924), L. Beche- rucci (1955), B. Berenson (1963), L. Biagi (1920), M. Dvorak (II 1928), S. J. Freedberg (1961; * 1963; 1966), F. Knapp (1907 [1928]), G. Rouchčs (1939), E. Schaeffer (1906), J. Shearman (1960; 1962; »1965), G. Sinibaldi (1925), H. IVagner (»1950; 1959 — L!). Andrea del Verrocchio -*■ Verrocchio Andrea Pisano, s pr. im. Andrea da Pontedera (verj. 1290/95—1348/49), it. kipar, oče-*-Nina Pisana. P: bron. — >južna vrata florent. baptiste- rija (voščeni model dkč. 1330, ulita v bron do 1336), 21 * reliefov na zvoniku florent. stolnice, ki ga je nadaljeval po Giottovi smrti. L: Venturi IV (1906); J. Lanyi, Pisano, Andrea (ThB XXVn, 1933 — L!); Cankar II/2 (1933, p. 284—86); Ilaria Toesca: Andrea e Nino Pisani (F 1950, »Coli. di ,Proporzioni‘«); J. Pope-Hennessy, Andrea da Pontedera (EWA I, 1959 — L!). — Cf. L. Becherucci (1965), G. Delogu (1956), J. Pope- Hennessy (I 1955), P. Toesca (Trecento 1951), M. Wundram (1959). Andreis, Pavao (o. 1610—1686), pisec šele 1908 tiskane zgod. mesta Trogira: Storia della cit ta di Trau (Split 1908, izd. Marko Perojevič). Andrej (angl. Andrew, fr. Andrč, it. Andrea, nem. Andreas ), apostol, kršč. svetnik (30. XI.), po evangelijih brat Simona (sv. Petra), po Jane¬ zovem (1, 40—42) prvi Kristusov apostol, zato in ker naj bi po legendi širil vero med Skiti, Grki itd., čaščen v nasprotju s Petrom (pred¬ stavnikom rim. cerkve) zlasti med vzhodnoevr. kristjani; patron Rusije, Grčije, mdr. tudi Man¬ tove. Atributi: t. i. Andrejev križ v obliki črke X {crux decussata), dkm. od X., zlasti pa od XV. st. dalje; riba resp. mreža z ribami. Up (cf. s. v. Andrejeva legenda in Poklicanje Petra in Andreja ): npr. miniatura v -^-Psalterju vojvode berryjskega, Bart. Vivarini (na poliptihu družine Morosini, 1464, Accad.), Fr. Duquesnoy ( *marm. soha, 1629—40, Rim, Petrova c.). L: Ferguson (1954); Reau III/l (1958, p. 76 ss); EWA XII (1966, stp 660); Keller (1968, p. 35—36). — Cf. J. Braun (1943, stp 68—71), K. Kiinstle (1926, p. 58—62). Andrejeva legenda, kršč. ikonogr. tema. Up: slikar furlanske smeri v 1. pol. XV. st. {freske, ohranjenih 6 prizorov, Gosteče, podr. c. sv. Andreja), Domenichino in M. Preti {freske, Rim, SfAndrea della Valle). L: Rčau III/l (1958, p. 81). Andrejev relikviarij -*■ Egbertova skrinjica Andrej iz Ottinga, po signaturi Andre maller von Otting znani slikar fresk s 27 pasijonskimi prizori v slovenjegraški c. sv. Duha (1450-a leta). L :^MAS_L(1935); Stele (1969). Andrej Slaboumni (Jr. Andre le Fou de Byzance ali Andre Tlnnocent, nem. Andreas der Schwar- mer, rus. Andrej Jurodivij), vzhodnokršč. svetnik (u. o. 936), na čigar videnje v Blahernski c. v 5 — Leksikon 67 Andriessen, Mari Silvester — fra Angelico 68 Carigradu se opira biz. ik. m. —>■ Marije zavetnice s pajčolanom. L: Reau II/2 (1957, p. 73—74), III/l (1958, p. 84—85). — Cf. K. Onasch (1961, p. 344—45). Andriessen, Mari Silvester (1897—_), hol. kipar, znan predvsem po spomenikih, postav¬ ljenih po zadnji svet. vojni v raznih hol. mestih (Enschede, A’dam, Rotterdam, Haarlem). L: SeuphorS (1961). Andromaha (grš. Andromahe), žena trojanskega junaka Hektorja-, po padcu Troje so Grki nju¬ nega sinčka Astianaksa s stolpa vrgli, njo pa je za sužnjo dobil Ahilov sin —> Neoptdlemos (Pi- ros). Up: npr. J.-L. David (ob Hektorjevem truplu, 1783, Pariz, Ecole des B.-A.), P-N. Guerin (in Piro s, d. 1810, Louvre), G. Rochegrosse (1883, Rouen, Mus.). L: Roscher I (1884—90, stp 344—45); Hunger (1955, p. 30—31). Andromeda (grš. Andromeda), mit. oseba, hči kralja Kefeja in Kasiopeje, ki sta jo obljubila za ženo Kefejevemu bratu Fineju. Ker se je bila Kasiopeja hvalila, da je lepša od -> Nereid, je na njihovo željo -> Pozejdon poslal poplavo in morsko pošast. Da bi se ju rešili, so Andromedo izpostavili na morskem obrežju, priklenjeno na skalo (—»• Perzej osvobodi Andromedo). Up: npr. miniatura v —> Aratovem rokopisu v Leidenu (f. 30v, 1. pol. IX. st.), Rembrandt (les, o. 1631, Mauritshuis). L: Roscher I (1884—90, stp 345-A7). anemona, vetrnica (nem. die Windrose), med cvetlicami poleg vrtnice najbolj priljubljeni sim¬ bol —»• minljivosti (—> Vanitas ); po Ovidu (Met X, 735—39) zrasla iz krvi smrtno ranjenega -*■ Adonisa (po drugi verziji iz Adonisove krvi vrtnica, anemona pa iz Venerinih solza). ANET (lle-de-France, Francija), nekdaj ob¬ sežen (v XIX. st. v veliki meri porušen) grad, ki ga je arh. Phil. Delorme sez. za —> Diane de Poitiers, metreso kralja Henrika II. Posebno znanje *vhodni portal (o. 1552) z bron. skupino jelena med psoma na vrhu pa Cellinijevim relie¬ fom v luneti (orig. v Louvru, tam tudi znana, prej Goujonu atr. Diana z grajskega vodnjaka). L: EWA IV (1961, t. 163—65), V (1961, stp 554 — L!), XII (1966, repr. stp 135, t. 101). ANGARANO pri Bassanu ( Veneto, Italija). V žup. c. SSa Trinita J. Bassanova slika Prestola milosti iz 1540-ih let. angel (grš. aggelos [sel], lat. angelus, fr. Pange, it. Pangelo, nem. der Engel), ž. in kršč. ik. m., ki izvira iz starih vzh. verstev, pos. perz. maz- deizma: angeli so božji spremljevalci in sli po vzoru dvorjanov in slov starega perz. kraljestva. Po srednjev. kršč. predstavah, kot jih je utrdil zlasti -> Dionysius Areopagita (De coelesti Hier- archia), so angeli hierarhično razdeljeni v —> de¬ vet angelskih korov. Cf. putto. L: Georg Stuhlfauth: Die Engel in der altchrist- lichen Kunst (Fr 1897); Lothar Schreyer: Bildnis der Engel (Fr 1939); H. Jursch: Ich sah den Engel mir erscheinen ...: Die Gestalt des Engels in Bibel und Kunst (BI 1952); Reau II/l (1956); LCII (1968, stp 626—42 — L!). — Cf. K. Kiinstle (1928), H. Men- delsohn (1907), W. Molsdorf (1926). angel Vstajenja ali angel na grobu, kršč. ik. m. v okviru prizora —*■ Tri Marije ob grobu (Mr 16, 5): ...in zagledale mladeniča, sedečega na desni in ogrnjenega z belim oblačilom. Up: posebno slaven primer na freski v Mileševi (o. 1235). Angela Merici (1474—1540), ustanoviteljica reda sv. Uršule (-*■ uršulinke), katol. svetnica (31. V.), kanonizirana šele 1807. L: Mille santi (1931); Rčau III/l (1958 — L!). angela za mizo —>Lot sprejme angela Angelica in Medoro, ik. m. po Ariostovem -*■ Orlando jurioso (XIX, 36, & XXIII, 102—03): zaljubljenca vrezujeta svoji imeni v drevesno skorjo in kamne. Up: npr. J. Blanchard (MM). L: Pigler II (1956, p. 444—45). fra Angelico, pravzaprav fra Giovanni da Fiesole, s svetnim imenom Guido di Pietro (po očetu) ali Guido da Mugello (po rojstnem kraju), (vetj. 1387—1455), it. florent. slikar, ki velja za enega izmed največjih kršč. religioznih slikarjev; dominikanec v samostanih S. Domenico (Fie¬ sole) in nato S. Marco (Florenca); tam ohra¬ njenih še zdaj največ njegovih del. Z naivno poetičnostjo svojega slikarstva, v katerem pre¬ vladujejo rdeča, modra in zlata barva, je nada¬ ljeval —> internacionalni gotski slog (nanj vpli¬ val —> Lorenzo Monaco), po drugi strani pa se že s pridom okoriščal z realističnimi pridobitva¬ mi florent. zgodnje renesanse (perspektiva, mo¬ deliranje, —»■ Masacciov vpliv). 1447 zač. posli¬ kavo Capp. di S. Brizio v Orvietu (dkč. šele Luca -> Signorelli, ki ga je zato tam upodobil ob sebi). U. v Rimu, nagrob. v tamk. c. Sta Maria sopra Minerva. S: npr. Marijino kronanje (na predeli prizori iz življenja sv. Dominika, les, 1430/35, Louvre), freske v refektoriju in celicah nekd. samostana S. Marco v Florenci (verj. 1438/39—1446/47), tam, v Alte Pin. in Washing- tonu hranjene slike predele z nekd. v. olt. v samostanu S. Marco (npr. Križanje Kozme in 69 Angelini, Luigi — angleški kiparji XX. stoletja 70 Damjana in Polaganje v grob, Alte Pin., Pogreb Kozme, Damjana in njunih bratov, S. Marco, vse o. 1438/40), * Snemanje s križa (les, o. 1440, S. Marco), prizori iz legende sv. Štefana in sv. Lovrenca (freske, 1448—50, Vatikan, Capp. Nic- colina). Eno izmed njegovih orig. del v Zgb Str: tabla s Stigmatizacijo Frančiška As. in smrtjo Petra Mučenika. L: I. B. Supino (ThB I, 1907, s. v. — L!); Alois Wurm: Meister- und Schlilerarbeit in Fra-Angelicos Werk (Str 1907, »ZKA« 53); van Marie X (1928); Berenson Ox (1932); Cankar 1II/1 (1936); Giovanni Urbani (EWA I, 1959, s. v. — L!); L. Vertova (Kind- ler I, 1964, s. v. — L!); »CA« 38 (1970). — Cf. G. C. Argan (1955), L. Berti (1962), R. L. Douglas (1902), W. Hausenstein (1923), 1. Pope-Hennessy (1952), W. Rothes (1902), M. Solmi (1958), F. Schottmiiller (1911 [1926]), V. Zlamalik (1967). Angelini, Luigi (1884— ), it. um. zgodovinar. B: / Baschenis (Berg 1943; 2. izd. 1946); Le opere in Venezia di Mauro Coducci (Mi 1945). Angeli Radovani, Kosta (1916— ), hrv. kipar (in grafik). R. v Londonu, dipl. 1938 na ak. Brera v Milanu, se izpopolnjeval v Zgb pri Kršiniču in v graf. specialki (Križman), živi v Zgb. P: ženski akti, portreti. L: Bi halj iS (1955); Lj Gr (1957 [kot Radovani}-, 1959; 1965- 67); Fedora Paškvan (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); SeuphorS (1961, s. v. Radovani)', Koeta Angeli Radovani (Lj 1965 [rk, MaGal], uv Marij Pregelj)-, Kosta Angeli Radovani (Bgd 1967 [rk, Salon MSU], uv Miodrag B. Protič — L!); M. Tršar (Delo, 3. II. 1968); Kosta Angeli Radovani (Dubrovnik 1969 [rk, Umjetnička gal.], uv Igor Zidič). Angelis d’Ossat, G. —> De Angelis d’Ossat Angelski pozdrav (fr. La Salution ange!ique, it. La salutazione angelica, nem. Der englische Grufi), evang. ik. m. (—>- Oznanjenje). ‘Angelski slop (angl. the Angels' Column, fr. le Pilier des Anges, nem. der Engelspfeiler), v resnici slop Poslednje sodbe (nem. der Gerichts- pfeiler), pomembna stvaritev stavbne plastike iz o. 1225/30 v juž. delu transepta katedr. v-> Strasbourgu: osmerostrani slop dopolnjujejo v 3. nadstr. sohe 4 evangelistov, 4 angelov s pozav¬ nami, Kristusa sodnika in 3 angelov z -> arrna Christi. ANGERS, nekd. gl. mesto grofije Anjou (Fran¬ cija). Gotska katedr. Saint-Maurice (XII.—XIII. st.). — Musee des Tapisseries d'Angers (—> Apo¬ kalipsa v Angersu). L: EWA V (1961, stp 570 — L!). ~ Musee des Beaux-Arts (v t. i. le Logis Bar- rault, po enem izmed županov imen. stavbi s konca XV. st.). V posebnem, že 1839 odprtem Mus. David d'Angers več kot 1000 del tega umet¬ nika in plastika iz njegove z. (npr. Pajou in Houdon), sicer pa med slikarji zastopani Wat- teau, Pater, de Troy in Jongkind in med kiparji Falconet. Pomembna z. medalj. ANGHIARI, kraj v Toskani blizu Arezza (tu je bila 1440 bitka, ki jo je imel upodobiti Leo¬ nardo da Vinci, cf. s. v. Bitka pri Anghiariju). V proštiji (it. la prepositura) hranijo mdr. G. A. Soglianija Zadnjo večerjo (1531) in Puligovo Snemanje s križa (1520). V c. SFAgostino triptih Mattea di Giovanni. ANGKOR, v ruševinah ohranjena, v XX. st. sredi pragozda odkrita prestolnica nekd. khmer- ske države (—>• Kambodža, —► khmerska umetn.) s pomembno tempeljsko arhitekturo, ki je kot celota podoba neba. L: M. Glaize: Les monuments du groupe d’Angkor (2. izd., Saigon 1948); B. Ph. Groslier: Angkor: hommes et pierres (P 1956). — Cf. H. Parmentier (1960), Ph. Štern (1927). angleška umetnost: z evr. vidika je v srednjem veku najpomembnejše stavbarstvo, v slikarstvu zlasti pomembni srednjev. IR, sicer pa nepre¬ trgan razvoj resnično angl. slikarstva šele od -> Hogartha dalje; v XX. st. tudi razcvet kipar¬ stva. Z ikonogr. vidika posebno tehtni prispevki krajini (-»■ Constable, —> Turner), upodobitvam živali (e. g . Stubbs), portretu (t. i. conversation piece) in karikaturi; z vidika tehnik znamenita tradicija na področju —>■ akvarela. L: obče: *The-r Oxford History of English Art (11 zv. od 1949 dalje, ur. T. S. R. Boase): ,Great Britain, Art of‘ (EWA VI, 1962, stp 808—35 — L!); Robert Th. Stoli & Jean Roubier: Britannia Roma- nica: Die hohe Kunst der romanischen Epoche in England, Schottland und Irland (W: Schroll 1966). Cf. T. S. R. Boase (1953), P. Brieger (1957), J. Evans (1949), D. Frey (1943), N. Pevsner (1956), F. Saxl (& R. Wittkower 1948), D. Talbot Rice (1952), M. Whinney (& O. Millar 1957). — Arhitektura: D. Yarwood: The Architecture of England (L 1963); Alec Clifton-Taylor: The Cathedrals of England (L 1967, »The World of Art Libr.«; pon. 1969). Cf. J. Summerson (1954), G. Webb (1956). — Kiparstvo: cf. F. So*/(1954), L. Stone0955), M. Whinney 0964). — Slikarstvo: Aurelien Digeon: The English School of Painting (L s. a., »Pictura«). Cf. C. H. C. Baker (& W. G. Constable 1930; 1933), T. Borenius (& E. W. Tristram 1927), W. Gaunt (1964 — L!), M. Rickert (1954), E. K. Waterhouse (1953), etc. angleški kiparji XX stoletja: po gen. zap. mdr. zlasti Jacob Epstein (1880—1959), Henri Gaudier- Brzeska (1891—1915), Henry * Moore (1898), Barbara Heptvorth (1903), Victor Pasmore (1908), Reg Buder (1913), Lynn Chadwick (1914), Ken- 71 angleški slikarji in tuji slikarji v Angliji — ANGOULEME 72 neth Armitage (1916), Hubert Dalwood (1924), VVilliam Turnbull (1922), Eduardo Paolozzi (1924), John Hoskin (1927), etc. angleški slikarji in tuji slikarji v Angliji od Holbeina ml. dalje po gen. zap.: Hans * Holbein ml. (1497/98—1543), Hans Eworth (akt. v Angliji o. 1550—74), Nicholas Hilliard (o. 1547—1619), Isaac Oliver (o. 1562—1617), Paul van Somer (1567—1621), Daniel Mytens (o. 1590—1642), Anton van *Dyck (1599—1641), Robert Walker (1600—1659), Samuel Cooper (1609—1672), VVilliam Dobson (1610—1646), sir Peter * Le ly (1618—1680), Joseph Michael tVright (1625 do 1700), John Riley (1646—1691), sir Godfrey *Kneller (1646—1723), Michael Dahi (1656 do 1743), Sebastiano Ricci (1660—1734), Jonathan Richardson (1665—1745), sir James Thornhill (1675/76—1734), Joseph Highmore (1692—1780), VVilliam *Hogarth (1697—1764), Thomas Hudson (1701—1779), Francis Hayman (1708—1776), Arthur Devis (1711—1787), Allan Ramsay (1713 do 1784), Richard Wilson (1714—1782), sir Joshua *Reynolds (1723—1792), George Stubbs (1724—1806), Francis Cotes (1725—1770), Tho¬ mas *Gainsborough (1727—1788), George Rom- ney (1734—1802), Johann Zoffany (1733—1810), Joseph Wright of Derbie (1734—1797), Henry Fuseli resp. Johann Heinrich Fiifili (1741—1825), sir Henry Raeburn (1756—1823), Thomas Row- landson (1756—1827), VVilliam Blake (1757 do 1827), James Gillray (1757—1815), John Hoppner (1758—1810), John Opie (1761—1807), George Morland (1763—1804), John Crome (1768 do 1821), sir Thomas Lavvrence (1769—1830), Joseph Mallord VVilliam *Turner (1775—1851), John *Constable (1776—1837), Benjamin Robert Haydon (1786—1846), VVilliam Etty (1787 do 1849), sir Edwin Landseer (1802—1873), Samuel Polmer (1805—1881), VVilliam Dyce (1806 do 1864), George Frederick VVatts (1817—1904), VVilliam Powell Frith (1819—1909), Ford Madox Brown (1821—1893), VVilliam Holman Hunt (1827—1910), Dante Gabriel Rossetti (1828 do 1882), sir John Everett Millais (1829—1896), James Abbott McNeill *Whistler (1834—1903), John Singer Sargent (1856—1925), VValter Ri¬ chard Sickert (1860—1942), Philip VVilson Steer (1860—1942), Lucien Pissarro (1863—1944), Aubrey Beardsley (1872—1898), sir VVilliam Rothenstein (1872—1945), Augustus Edvvin John (1878—1961), sir Matthevv Smith (1879—1959), Percy Wyndham Lewis (1882—1957), Duncan Grant (1885—....), L. S. Lowry (1887—....), Paul Nash (1889—1946), Mark Gertler (1891 do 1939), sir Stanley Spencer (1891—1959), Ben Nicholson (1894— ), Jankel Adler (1895 do 1949), Christopher fVood (1901—1930), John Piper (1903—_), Graham Sutherland (1903— _), Victor Pasmore (1908— ), Francis *Ba- con (1910—_), Peter Blake (1931— ) itn. L: cf. E. Auerbach (1954), M. H. Grant (1926; 1952), G. F. Hartlaub (1948), J. Meier-Graefe (1908), G. Reynolds (1953), A. C. Ritchie (1942; 1956), J. Rothenstein (1952—1956). angleški umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o lik. umetn.: C. H. C. Baker (1880—1959), R. B. Beckett (1891), C. Bell (1881—1964), A. Bertram (1897), A. Blunt (1907), T. S. R. Boase (1898), Th. Bodkin (1887—1961), T. Borenius (1885—1948), M. VV. Brockv/ell (1869—1958), H. Carter (1873—1939), M. Chamot (1899), K. Clark (1903), VV. G. Constable (1887), VV. M. Conway (1856—1937), D. Cooper (1911), T. Cox (1905), J. A. Crowe (1825—1896), L. Cust (1859 do 1929), O. M. Dalton (1866—1945), M. Da- vies (1908), D. Diringer (1900), C. Dodgson (1867—1948), R. L. Douglas (1864—1951), R. Edwards (1894), A. J. Evans (1851—1941), J. Evans (1893), D. L. A. Farr (1929), B. F. Flet- cher (1866—1953), R. E. Fry (1866—1934), VV. Gaunt (1900), C. Gould (1918), B. Gray (1904), G. Grigson (1905), Arnold Hauser (1892), Ph. Hendy (1900), A. M. Hind (1880—1957), R. Hinks (1903—1963), J. P. Hodin (1905), Ch. J. Holmes (1868—1936), K. M. Kenyon (1906), J. Laver (1899), A. H. Layard (1817—1894), D. Lewis (1922), N. MacLaren (1909), E. G. Millar (1887), T. Mu!laly (1927), E. Newton (1893 — 1965), B. Nicolson (1914), J. Pope-Hennes- sy (1913), A. E. Popham (1889-1970), Ph. M. R. Pouncey (1910), H. Read (1893— 1968), G. Rey- nolds (1914), J. ' Rothenstein (1901), J. Ruskin (1819—1900), J. Shearman (1931), S. Sitwell (1897), A. Smart (1922), J. Summerson (1904), D. Sutton (1917), P. C. Swann (1921), D. Talbot Rice (1903), E. VV. Tristram (1882—1952), H. Wa!pole (\1\1 —1797), J. B. Ward-Perkins (1912), E. K. Waterhouse (1905), N. H. J. Westlake (1833—1921), A. Whittick (1898), R. H. Wilenski (1887), G. C. Williamson (1858—1942). — Cf. s. v. avstrijsko-angleški resp. nemško-angleški um. zgodovinarji. ANGOULEME ( Angoumois , Francija). Ka- tedr. St.-Pierre (sez. o. 1105—28, rest. v XIX. st. Viollet-le-Duc in arh. Paul Abadie ml.) je odličen primer akvitanskih c. s kupolami: tloris lat. križ brez stranskih ladij in kornega obhoda, pač pa z žarkasto razporejenimi kapelami. Na kiparsko bogato okrašenem zah. pročelju (2. četrt. XII. st.) Majestas Domini med razgibanimi angeli, itd. 73 Anguissola, Sofonisba — Antal, Friderick 74 L: Cankar II/l (1931, p. 33—35, 53—54, 77, 88); Pevsner (1966); EWA XV: Index (1968, p. 22). — Cf. K. J. Conant (1959), M. Hauttmann (1929). Anguissola, Sofonisba (o. 1527—po 1623), it. slikarka, r. v Cremoni (najstar. in najbolj nadar¬ jena med 7 sestrami slikarkami). Učitelja sta ji bila Bernardino Čampi in Bernardino Gatti, imen. il Sojaro. Do o. 1560 v Italiji, nato na madridskem dvoru, na Siciliji in v Genovi, o. 1585 skoraj povsem oslepela. S: zlasti portreti, več lastnih podob. L: Venturi IX/6 (1933); A. Ottino Delta Chiesa (Kindler 1, 1964, s. v. — L!). — Cf. H. Cook (1915). Angulo Iiiiguez, Diego (1901—_), šp. um. zgodovinar, ord. na univ. v Madridu. B: ,La arquitectura mudejar sevillana ... (Boletin de la Sociedad Espaiiola de Excursiones [M], 1932 —33); La escultura en Andalucia (3 knj., Sevilla 1927—1936); (& sodel.) Historia del arle hispano- americano, I — III (Bar-Buenos Aires 1945—1950— 1956); Pedro Berruguete en Paredes de Nava (Bar 1946); Velazquez: como compuso s us principales cuadros (Sevilla 1947); ,Las hilanderas ‘ (Arch Esp Arte, 1948); Pedro de Campafia (Sevilla 1951); Pin- tura del Renacimiento (M 1955, »Ars Hispaniae« 12). L: WWA (1962; 1964). Anhiz (lat. Anchlses), mit. kralj iz Dardana pri Troji, ki je — čeprav smrtnik — z Venero imel sina -> Eneja. Up: motiv »Venera in Anhiz«, npr. Ann. Carracci ( freska , 1597/1604, Rim, Pal. Farnese, Gali. Farnese), Sergel (erotična risba, o. 1769, Stockholm); cf. s. v. Enej nese očeta Anhiza iz goreče Troje. L: Hunger (1953, p. 30). — Cf. H. Hawley (1964, kat. št. 126). Anian Aleksandrijski (lat. Anianus sutor), kršč. svetnik (25. IV.), krpač, ki mu je sv. —v Marko roko pozdravil, ko se je bil s šilom zbodel; za sv. Markom je postal škof v Aleksandriji. Up: Marko pozdravi Anianovo roko, npr. Paolo Ve- neziano (na pokrovu -+Pala d'Oro, 1345, Be¬ netke, Markova c.), Cima da Conegliano (verj. o. 1399, Dahlem). L: Rdau III/l (1958, p. 90), III/2 (1958, p. 872). — Cf. B. Berenson (Ph 1953, repr. 8 & 455). animalisti, upodabljavci živali. Med bolj ali manj specializiranimi evr. slikarji in kiparji na tem področju npr. Giov. Ben. Castiglione, Potter, Stubbs, Barye in Sintenis, sicer pa med v. mojstri, ki so tudi tu pomembno prispevali, zlasti Pisa- nello, Diirer, Rubens in Delacroix. Anisimov, Aleksandr Ivanovič (1877—?), rus. um. zgodovinar. B: (& P. Muratov) Novgorodskaja ikona Sv. Fjo- dora S trati lata (Mo 1918); O ur Lady of Vladimir (Prague 1928); ,Domongolskij period drevnerusskoj živopisi (Voprosy restavracij, II, 1928); ,La peinture russe du XIV e siecle' (GBA, 1930); ,Les fresques de Pskov' (Cah Art, 1930). Ankvvicz von Kleehoven, Hans ( Johann), (1883 do 1962), avstr. um. zgodovinar in kritik (IViener Zeitung), prom. 1906 na Dunaju, direktor biblio¬ teke v Osterreichisches Mus. f. K. u. Industrie (1925—45) in na Ak. der bildenden Kunste (1945 do 49), za nacizma upokojen. B: ,Bernhard Strigel in fVien' (K. u. Ksthandvverk, 1916); Bildnisse und Selbstbildnisse osterreichischer Kunstler seit 100 Jaliren (W 1924); ,Cranachs Bild¬ nisse des Dr. Cuspinian und seiner Frau' (JPK, 1927); Der Briefv/echsel Johann Cuspinians (Mn 1933); ,Das Totenbildnis des Kaiser Maximilians I.' (WJb, 1937); ,Zu Griinewalds Altersportrdt' (ib.); (izd.) Hodler und Wien (Z 1950); Der Wiener Humanist Johannes Cu¬ spinian (Graz-K 1959). L: WWA (1962); W. Mrazek (AMK, 1962, nekr.). Annales archeologiques, fr. letopis (1844—72 in 1881), posv. srednjev. in biz. umetn., zlasti še njuni ikonografiji. Ustanovila sta ga -» Didron in -> Cahi er. Anonimo Magliabechiano (ali Anonimo Gad- diano), neznan (o. 1537/42 akt.) avtor delno ohranjenega umzg. vira, ki ga kot rkp. hrani Biblioteca Magliabechiano (prej v Biblioteca Gaddi). Najprej sta ga delno objavila G. Mila- nesi (ASI, 1872 — življenjepis Leonarda da Vinci) in C. von Fabriczy (ib., 1891), pozn. pa v celoti Karl ->Frey (BI 1892). Neznani pisec je uporabljal 2 ista vira kot njegov sodobnik Vasari, in sicer Ghibertijevo delo in t. i. Libro di Antonio Billi. L: SchlosserL (1964). — Cf. W. Kallab (1908). Antal, Frederick ( Friedrich ), (1889—1954), angl. (madž.) um. zgodovinar. R. v Budimpešti, prom. 1914 na Dunaju pri M. Dvoraku, posvečal posebno pozornost družbenim razmeram, iz katerih raste lik. umetn. B: ,Gedanken zur Entwicklung der Trecento- und Quattrocento-Malerei in Siena und Florenz' (Jb. f. Kw., 1924/25); ,Studien zur Gotik im Quattrocento: Einige italienische Bilder des Kaiser-Friedrich-Mu- seums, Berlin‘ (JPK, 1925); ,Zum Problem des nieder- landischen Manierismus' (KrB, 1928 [cf. prev. 1966]); ,Reflections on Classicism and Romanticism' (BM, 1935 & 1941); *Florentine Painting and its Social Background (L 1947; tudi nem. [BI 1958] & it. prev.); ,Observations on Girolamo da Carpi ‘ (AB, 1948); ,Remarks on the Method of Art History‘ (BM, 1949); ,Mr. Oidham and his Guests by Highmore‘+ (ib.); ,Around Salviati‘+ (BM, 1951); ,The Mora! Purpose of HogartKs Art ‘ (JWCI, 1952); Fuseli Studies (L 1956 [oc. G. Schiff, ZfKg, 1960]); Hogarth and his Plače in European Art (L 1962); pon. izb.: Classi¬ cism and Romanticism: with other studies in art hi- story (L 1966). 75 Antej — antifašistična umetnost 76 Antej ( Anteus, grš. Antaios), grš. mit. oseba, sin Pozejdona in Gaie, libijski velikan, ki je vselej, kadar se je dotaknil zemlje, svoje matere, dobil novih moči. Herakles ga je dvignil in v zraku zadavil. Up: cf. s. v. Herakles davi Anteja. L: Hunger (1955, p. 32). Antelami, Benedetto (o. 1150—o. 1230), it. kipar in arhitekt, najpomembnejši mojster sever- noit. romanske plastike. P: marm. relief-> Sne¬ manja s križa (d. 1178, Parma, des. del transepta katedr., prej del njene kome pregraje), kiparski okras baptisterija v Parmi, in sicer sev. ali Ma¬ rijin portal (1196—1200), zah. ali Odrešenikov portal (1200—04) s Poslednjo sodbo (prvo v it. romanski plastiki) in juž. portal (1204—08); med atr. deli sohi Ezekijela in Davida na zah. pročelju katedr. v Fidenzi (nekd. Borgo S. Donnino). — A: baptisterij v Parmi (zač. 1196, 1216 delo pre¬ kinjeno). — Cf. s. v. Parma (-> baptisterij). L: Goffredo Rosali (EWA I, 1959, s. v. — L!); Francesco Negri Arnoldi: Benedetto Antelami (Mi s. a., »MdS« 74). — Cf. G. de Francovich (*1952 — L!), R. IVagner-Rieger (1956). antependij (lat. antependium, it. paliotto ), oblo¬ ga olt. prednje strani (»ki visi spredaj«, tj. z menze na sprednji strani oltarja) ali vseh strani, po snovi iz blaga ali — kot olt. obloga — iz lesa, kovine, itd. Med znamenitimi primeri npr. —> Vuolvinijev antependij (o. 835, Milano, St’Am- brogio), —>■ Baselski antependij (o. 1020, Pariz, Mus. Cluny), itn. L: Joseph Braun & Georg Stuhlfauth , Altarantepen- dium (RDK I, 1937 — L!); ELU 1 (1959, s. v.). — Cf. J. Braun (II 1924 — L!), J. Flis (1908, p. 201—04), E. von Sydow (1912). Anteros in Eros, grš. mit. ik. m.: Eros in njegov brat, brez katerega Eros ne bi mogel rasti (»lju¬ bezen sama ne živi, se ne more razvijati«); pozn. tudi prispodoba krepostne in grešne ljubezni. L: Panofsky Stud. — Cf. G. de Tervarent (I, 1958, stp 19—22 —Ll; 1965). Anthony, Edgar Waterman (1890—1947), amer. arh. in um. zgodovinar. B: A History of Mosaics (Bo 1935); Romanesque Frescoes (Pri 1951). L: Marsyas (1948, nekr.). /'Antico, s pr. im. Pier Jacopo Alari Bonacolsi (o. 1460—1528), it. kipar, mojster male plastike. R. v Mantovi, tam z izjemo bivanja v Rimu (1495/1500) tudi zvečine delal. P (vse bron): npr. Apčlon (po —> Apolonu Belvederskem, model 1497/98, Benetke, Ca’d’Oro), Venus felix (Kst- hist. Mus.), Amor (Bargello, z. Carrand), Merkur (Ksthist. Mus.), Venera (ib.), Pan (ib.), Herakles in Antej (ib.), 3 tondi z reliefi Mladi Herakles ubija kače, Herakles ubija hidro in Herakles z erimantskim merjascem (V. & A.), doprsji Bakhos (Ksthist. Mus.) in Kleopatra (Boston FA). L: ThB I (1907, p. 555—56); »MdS« 61 (uv Detlef Heikamp). — Cf. H. J. Hermann (1909/10), Ch. Sey- mour (Harm 1966). antično izročilo v lik. umetn. se kaže tako v nadaljevanju posameznih oblik in oblikovnih obrazcev grš. in rim. antike (npr. —> konjeniški spomenik in —>■ sarkofag, —> stebrni redi, itd.) kot na širokem področju —► ikonografije, tj. od —> akta pa do -> mitologije, -> personifikacij, -> ale¬ gorij, —> simbolov ipd. Celotna problematika je zgoščena zlasti v nekaterih obd. (-> karolinška umetn., —► renesansa, tudi trinajsto st.), z vidika posnemanja antike pa jo spoznavamo v kla¬ sicizmu (pos. —> neoklasicizem). Med raziskovalci ant. izročila najpomembnejši (po gen. zap.) -> Warburg, -> Deonna, —► Saxl, Ervvin -> Panofskv, —> Wind, —> Heckscher, -> Chastel, itd. Med po¬ sameznimi ik. m. s posebno bogatim izročilom npr.: —► Deček, ki si izdira trn, —r Laokoontova skupina, —> Tri gracije, ipd., sicer pa tudi —> se¬ dem planetov, —► štirje temperamenti, itn. L: Marie Icon II (1932); Hunger (1955); Pigler II (1956); ,Antique Revival* (EWA I, 1959 — L!); *Pa- nofsky Ren (1960); Saturn and Melancholy (1964); Grant (1968). — Cf. H. Ladendorf (* 1958 — L!), M. Manitius (1911—31; 1935), D. Miner (1939), E. Pa- nofsky (& F. Saxl MMSt, 1933), B. Rowland, Jr. (1963), A. von Salis (1947), F. Saxl (1957), H. Schnitzler (1948), H. Semper (1906), J. Seznec (*1940 [1953]), A. Springer (1867 [2. izd. 1886 — ,Nachleben der Antike im Mittelalter']), K. Weitzmann (1951), pos. JfVCI in sploh publikacije-»• IVarburgovega instituta, za književnost pa zlasti Ernst Robert Curtius: Europaische Literatur und lateinisches Mittelalter (5. izd., Bern-Mn 1965). antifašistična umetnost, upodabljajoča umetn., ki je s svojo motiviko neposredno kljubovala fašizmu in nacizmu za njune vlade v Italiji, Nemčiji in drugod, ju razgaljala in obtoževala, pos. še med šp. državljansko vojno (—»- Guernica, Andrejevič-Kun) in 2. svet. vojno (—»■ partizanska grafika). Tehtna lik. dela so nastala tako v sli¬ karstvu (Picasso, Kokoschka, itd.) kot v kipar¬ stvu (npr. Lipchitz) in še zlasti v grafiki in risbi (-> karikatura). Na vsem tem področju, ki je samo po sebi ožje zaznamovan del novejše — > so¬ cialno kritične umetn. (s katero ga pri vseh na¬ rodih vežejo številne osebnosti, npr. Kollvvitz, Masereel, Grosz, Shahn, K. Hegedušič, N. Pir¬ nat), so se na splošno uveljavili umetniki, ki jih poznamo tudi po njihovi politični pripadnosti levici (mdr. Rivera, Siqueiros, Guttuso, itd.). L: Resistenza (1965 — L!). 77 antifonar(ij) — Anton Puščavnik pri Pavlu Puščavniku 78 antifonar(ij), lat. liber antiphonarius, knj. s kratkimi liturgičnimi napevi ( antifonami). *Antifonar iz Petrovega samostana v Salzburgu, najlepši salzburški iluminirani rkp. XII. st. (per¬ gament, 423 listov 42,3 X 31 cm, o. 1160, Dunaj, Osterreichische Nationalbibl., Cod. Ser. n. 2700). Med 50 risbami pred zelenim in modrim ozadjem npr. Križanje sv. Andreja (p. 394) in Jakobova lestev (p. 395). L: Karl Lind: Ein Antiphonarium mit Bilder- schmuck... (W 1870); ‘Antiphonar von St. Peter Salzburg: Cod. Vind. Ser. n. 2700 (faks.). — Cf. G. Swarzenski (1908—1913 — L!), H. Tietze (1905). Antinoj (grš. Antinoos, lat. Antinous), lepotec, ljubljenec ces. —► Hadrijana, ki ga je dal po smrti (130 utonil v Nilu) častiti kot boga. Up: npr. relief v rim. Villa Albani, marm. sohe v podobi Apolona (Tripolis, Arheol. muz.), Baklta (Vat.), Silvana (Rim, Banca romana), itd. L: EWA IU (1960, t. 386); *Chr. W. Clairmont: Die Bildnisse des Antinous: Ein Beitrag zur Portrat- plastik unter Kaiser Hadrian (Rom 1966, »Bibl. Helvetica Romana« 6); »PKG« 2 (1967, t. 210—11, 264); »US« 4 (1970). Antioh Epifan -*• Konec Antioha Epifana Antioh in Stratonika, ik. m. iz ant. zgod. (Plu¬ tarh XLIII, 38; Val. Max. V, 7): zdravnik Era- sistratos ugotovi, zakaj je sin sirskega kralja bolan: Antioh (pozn. Antioh III. Včl., 223—187 pred) je zaljubljen v svojo mačeho. Oče mu jo nato da za ženo. Up: npr. G. de Lairesse (hra- stovina, Rijksmus.), J -L. David (1774, Pariz, Ecole des B.-A.), H. F. Fiiger (o. 1790, Stutt¬ gart), Ingres (1840, Chantilly; 1866, Montpel¬ lier), itd. L: Pigler II (1956, p. 348—51). — Cf. W. Stechow (1945; 1962; 1964). ANTIOHIJA (grš. Antioheia, zdaj Antakya v Turčiji), več kot 8 st. eno izmed najpomembnej¬ ših kult. središč Sredozemlja. Ust. jo je kot središče sirskega kraljestva Seleukos I. Nikator (300 pred) ter ji dal ime po svojem očetu Antiohu; pozn. pod Rimljani (od 64 pred) središče rim. province Sirije, sedež patriarha, v obd. 250—525 tu več kot 30 cerkv. koncilov; od 637/38 pod Arabci. Pri izkopavanjih 1932—39 (vodila jih je Princeton Univ.) odkrili odlične talne mozaike iz I.—VI. st. (zdaj v muzejih v Antakyi, Louvru in ZDA). L: Antioch-on-the Orontes: The Excavations (5 knj., Pri 1934—1952); J. Kollvvitz (RAC I, 1950, stp 461—69 — L!); Glanville Downey: A History of Antioch in Syria: from Seleucos to the Arab Conquest (Pri 1961); id.: Ancient Antiochia (ib. 1963); id. (RbK I, 1966, stp 178—209 — L!); EWA XIV (1967, stp 377—78). — Cf. Th. Kraus (1967), D. Levi («1947), Ch. R. Morey (1938). Antipater pred Cezarjem, ktšč. ik. m. f^-Spe- culum Humanae Salvationis ): oče Heroda Včl. dokazuje svojo zvestobo, podoba Kristusa pri- prošnjika pred Bogom očetom. Up: npr. K. Witz ( Heilspiegelaltar , o. 1435, Basel). L: Cankar III/2 (1951); Ingrid 1 Veber (LCI1, 1968, stp 123 — L!). — Cf. E. Panofsky (»Imago Pietatis« 1927). Antokolski, Mark Matvejevič (1843—1902), rus. (ž.) kipar, realist. P: portreti, spomeniki, itd., npr. Ivan Grozni (1870—71), Peter Vil. (1872), Spinoza (marmor, 1882, Eremitaža), Me- fistofeles (1883), Kronist Nestor (1890). L: L. Varšavskij: Antokoljskij Mark Matvejevič (Mo-Le 1944). — Cf. V. Mole (Lj 1957 [= 1958])! K. Sclmarz (1961). Anton Padovanski (lat. Antonius Patavinus), (1195—1231), kršč. svetnik (13. VI.), kanoniziran 1232, po Frančišku Asiškem najpopularnejši frančiškanski svetnik. Atributi in čudeži v nje¬ govi legendi zvečine prevzeti od drugih svetnikov. Up: Donatello (bron, 1448, Padova, II Santo), C. Tura (Louvre), Zurbaran (Sao Paulo), itn. L: Ferguson (1954); Rčau III/l (1958, p. 115—22 — L!); LS II (1970). — Cf. K. Kunstle (1926). Anton Puščavnik (fr. Antoine Abbe, it. Antonio Ahate, nem. Antonius Abt [ali Einsiedler ali der Eremit ali der Grofic]), kršč. svetnik (17. I.) in po legendi poleg -*■ Pavla Puščavnika najstar. puščavnik v —► Tebaidi; u. naj bi 356 star 105 let. Populariziran mdr. po -> Zlati legendi, po njem imen. —> antoniti in -> red sv. Antona. Atributi: križ v obliki črke T ( Antonov ali egipt. križ), zvonček (nem. Antoniusglockhen) in prašiček (nem. das Schweinchen). Up (cf. infra in s. v. Skušnjave sv. Antona ): e. g. Grunevvald (na —*■ Isenheimskem olt., sedeči Anton s potezami Guida Guersija v redovni obleki antonitov). L: Ferguson (1954); Rčau III/l (1958, p. 100—115 — L!). — Cf. J. Braun (1943), K. Kunstle (1926). Anton Puščavnik pri Pavlu Puščavniku, kršč. ik. m. po -> Zlati legendi: krokar, ki je Pavlu nosil kruh, prileti tokrat z dvojnim obrokom. Up: e. g. baselski mojster iz 1445 (jelovina, d. 1445, Basel), Pinturicchio ( freska , Vatikan, Ap- partamento Borgia, Sala dei Santi), Durer (lesor.), Griinewald (na drugič odprtem —► Isenheimskem olt., levo), Velazquez (Prado). L: Pigler I (1956, p. 417—18); Rčau III/l (1958, p. 112—13) & III/3 (1959, p. 1053). 79 Antonello da Messina — ANTVVERPEN, Koninklijk Museum 80 Antonello da Messina (o. 1430—1479), it. sli¬ kar, akt. na Siciliji, v Neaplju, Benetkah (1475 do 76) in Milanu. Vpliv niz. slikarstva se kaže v uporabi oljnih barv, toplem koloritu, občutku za snovnost in pos. tudi v ureditvi njegovih do¬ prsnih portretov s ponavljajočim se tričetrtin¬ skim profilom proti levi in pogledom nazaj na des. v gledalca. Z vsem tem je vplival mdr. na Giov. Bellinija in prek njega na velik del bene¬ škega slikarstva. S: npr. Salvator Mundi (les, d. 1465, Nat. Gali.), Ecce Homo (les, o. 1470, MM), Sv. Hieronim v svoji delovni sobi (les, o. 1474, Nat. Gali.), Oznanjenje (o. 1474, Siracusa, Mus. Naz. di Pal. Bellomo), Križanje (d. 1475, Antvverpen), v 3 delih ohranjena Pala di San Cassiano (les, 1475/76, Ksthist. Mus.), Marija Oznanjenja (Vergine Annunziata, les, o. 1475, Palermo, Gali. Naz.) in Sv. Boštjan (les, o. 1476, Dresden), ob tem pa značilni moški portreti v opisani predstavitvi (npr. o. 1470, PMA Johnson & MM; o. 1473, Nat. Gali.; d. 1474, Dahlem; 1474/75, Borghese; t. i. Condottiere, d. 1475, Louvre; d. 1476, Torino, Mus. Civico; d. 1478 [zadnja št. negotova], Dahlem) — z izjemo »Con- dottiera«, ki je bil prenesen na pl, vsi na lesu. L: Venturi VII/4 (1915); Berenson Ox (1932); van Marie XV (1934); G. Vigni: Tutta la pittura di Anto¬ nello da Messina (Mi 1952 [pozn. izd. 1957 & 1962], »B. A. R.«); Gabriele Mandel: Antonello da Messina (Mi 1956); Leonardo Sciascia & Gabriele Mandel: L’opera completa di Antonello da Messina (Mi 1967, »CA« 10 — L!). — Cf. S. Bottari (1930 [1939; 1953]; tudi EUA I, 1958, s. v. — L!), R. Causa (1964), J. Lauts (1940 [1944]). Antonino Florentinski (it. Antonino da Firenze), (1389—1459), dominikanski prior, od 1446 dalje florent. nadškof, 1523 razglašen za svetnika. Up: Lotto (1542, Benetke, Ss. Giovanni e Paolo). L: Rčau III/l (1958). antoniti (fr. Antonins ali Antonites ali Ordre de Saint-Antoine, hrv. antonijevci, nem. tudi Ho- spitaliter), v XI. st. v Franciji ust. in po -> Anto¬ nu Puščavniku imen. cerkv. red, pozn. avguštinski kanoniki (fr. chanoines augustiniens, nem. regu- lierte Chorherren von St. Augustiri), npr. v Isen- heimu, kjer je za njihovega preceptorja Guida Guersija (u. 1516) Griinevvald naslikal slavni -> lsenheimski oltar. L: Hans \Ventzel, Antoniter (RDK I, 1937 — L!;) Reau III/l (1958, p. 102—03). ANTWERPEN (fr. Anvers), flam. mesto in največje pristanišče v Belgiji, v XV. st. začelo izpodrivati Brugge in doživelo v XVI. st. svoj prvi razcvet. Tu so v XVI. st. delali mdr. Q. Massys, Patinir, Aertsen, Cornelis in Frans Flo- ris de Vriendt in Hans Vredeman de Vries, v XVII. st. pa poleg Rubensa npr. Snyders, Jor- daens in van Dyck. L; EWA II (1960, stp 424—26 — L!). — Cf. M. J. Friedlander (JkPK, 1915), B. S. Myers (1 1969, s. v. Antwerp). — Augustijnenkerk. S slikami mdr. zastopana van Dyck (Sv. Avguštin) in Jordaens ( Mučeni - štvo sv. Apolonije, 1628). ~ katedrala Onze Lieve Vrowe-Kerk (fr. Notre- Dame), sprva žup. c., največja gotska c. v Belgiji, zač. na vzh. strani 1352 po zgledu katedr. v Amiensu. Kor je triladijski s kornim obhodom in žarkasto razporejenimi kapelami, sicer pa je notr. sedemladijska; celota dkč. 1518. Med umet¬ ninami, ki jih hrani, npr. Rubensova triptiha, * triptih s Postavljanjem križa (1610—11) in *trip- tih s Snemanjem s križa (1611—14), Artusa Quellina nagrob. nadškofa Capella (Ambrosius Capello, zač. 1676), itd. ~ Koninklijk Museum voor Schoone Kunsten ( Leopold de Waelplaats). Pomembna z. slik, zlasti starih Nizozemcev in Flamcev. Mdr. za¬ stopani med Nizozemci J. van Eyck (*5v. Barbara, les, risba, d. 1437; * Marija pri vodnjaku, les, d. 1439), Rogier van der Weyden ( triptih Sedmih zakramentov, o. 1445; Philippe de Croy, les, o. 1459), Memling (npr. Portret moža z Ne¬ ronovim novcem, les), Frankfurtski mojster (npr. Praznik lokostrelcev (z avtp.], les, d. 1493), Q. Massys ( triptih s Polaganjem v grob in mučeni- štvoma obeh Janezov na straneh, dkč. 1511; Peter Gillis, les), J. Comelisz van Oostsanen, J. Gos- saert, M. van Reymerswaele, B. van Orley (npr. Sedem Marijinih žalosti, les, o. 1516), P. Aertsen, F. Floris de Vriendt (Sv. Luka slikar, les. d. 1556), M. de Vos (Luka slika Madona, les, d. 1602), J. Beuckelaer (npr. Vrnitev izgubljenega sina, les. d. 1563); med Italijani Antonello da Messina (*Križanje, les, d. 1475) in Tizian (Ja- copo Pesaro, ki ga papež Aleksander VI. pri¬ poroča sv. Petru, o. 1506?); med Francozi Fouquet (*Madona z otrokom, tj. des. del t. i. Melunskega diptiha)', med Flamci Rubens (npr. Madona s papigo, les; *Venus frigida, les, d. 1614; Le-yCoup de lance, dkč. 1620), C. de Vos (Abraham Grapheus, les, d. 1620), J. Jor¬ daens (npr. Najdenje Erihtdna, d. 1617; Družinski koncert 7 napisom Soo d'oude songen / Soo pepen de jonge, d. 1638; Pegaz, 1665), A. van Dyck (npr. Cornelis de Wael na konju, 1622/27) in D. Teniers; med Holandci Rembrandt (Pridigar Fleazar Swalmius, d. 1637); pos. iz XIX.—XX. st. F. Navez (npr. Avtp., 1854), J. N. Robert- 81 ANTVVERPEN, Museum Mayer van den Bergh — Apokalipsa 82 Fleury (npr. Tizianovo truplo, 1862; Avtp., 1862), G. Wappers, A. Wiertz, N. de Keyser, H. Leys, J. F. Portaels (npr. Avtp.), J. Israels (npr. Avtp.), A. Stevens, C. Meunier, F. Rops, J. Smits, G. Breitner, F. Khnopff (npr. Avtp.), J. Ensor, H. van de Velde, G. de Smet, H. Evenepoel, I. Opsomer, R. Wouters, C. Permeke, itn. — P: mdr. zastopani C. Meunier, Rodin, Bour- delle, G. Minne, R. Wouteis in Zadkine. L: E. Buschmann-van Rijswijck: Musee Royal des Beaux-Arts, Anvers: Catalogue, II: Maitres modernes (Anv 1950). — Cf. A. J. J. Delen (1948) in pos. Jaarb. Antw. ~ Museum Mayer van den Bergh. Med slikami del -> Štirikrilnika iz Champmola (o. 1400), in sicer Rojstvo in Vstajenje s Krištofom na hrbtni strani. Anzelewsky, Fedja, kustos v zahodnoberlin- skem Graf. kabinetu ( Kupferstichkabinett ). Oskr¬ bela mdr. 7. izd. Friedr. Lippmannovega priroč¬ nika Der Kupferstich (BI 1963). B: Miniaturen aus der Toggenburg-Chronik aus dem Jahre 1411 (Ba-Ba 1960); ,Der Meister der Liibecker Bibel von 1494' (ZfKg, 1964); , Peter Hemmel und der Meister der Gewandstudien' (ZfKw, 1964); ,Ein unbekannter Entwurf Hans Burgkmairs jur das Reiter- denkmal Kaiser Maximilians' (P. Metzov zb., 1965). Anzelm Canterbur.vjski (1033/34—1109), teo¬ log, imen. oče sholastike, benediktinec, opat v Becu od 1078 dalje, nato od 1093 do smrti nad¬ škof v Canterburyju, kršč. svetnik (21. IV. — lat. Anselmus Cantuariensis, abbas Beccensis). Njegove podobe so znane šele od konca sred¬ njega veka dalje, toliko bolj pa je s svojimi spisi vplival na ikonografijo srednjev. portalov (cf. e. g. s. v. štirinajst Blaženosti duše). L: Rčau III/l (1958, p. 99 — L!); Keller (1968); Vorlander I (1968). — Cf. K. Kiinstle (1926), E. Male (3. izd. XIII e siecle 1910, p. 447—50). Aod in Eglon (nem. Eglons Tod durch Ehud), bibl. ik. m. (Sodn 3, 20—21). Up: npr. lesor. v —► Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 134). Apel(es), (grš. Apelleš), (2. pol. IV. st. pred), grš. slikar, veljal za največjega ant. slikarja. Učil se je v Efezu ter se izpopolnjeval pri Pamfilu, najpomembnejšem predstavniku t. i. sikionske šole. Ant. pisci sporočajo številne podatke in anekdote o njem in njegovih slikah (npr. številne podobe Aleksandra Vel., čigar dvorni slikar je bil, in slika Afrodite Anadiomene), od katerih pa se ni nobena ohranila. Med izreki —> manum de tabula , -> nulla dies sine linea , -> ne sutor supra crepidam. Cf. s. v. Obrekovanje (Botticellijeva slika iz o. 1495). L: W. Lepik-Kopaczynska: Apelles, der beriihm- teste Maler der Antike (BI 1962); »PKG« 1 (1967); EWA XV: Index (1968, p. 25); etc. Apel slika Kampaspe resp. Pankaste, ik. m. iz ant. zgod., npr. po -*-Pliniju star. (Nat. hist. XXXV, 10). Up: npr. F. Morandini, imen. il Poppi (-> Studiolo di Francesco 1: leva stena), G. B. Tiepolo (o. 1725/26, Montreal, Mus. of Fine Arts). L: Pigler II (1956, p. 351—53). aper in vinea Domini (lat.), »Merjasec v Gospo¬ dovem vinogradu«. Cf. s. v. merjasec. Apianus, Petrus, s pr. im. Peter Bienewitz (1495—1552), nem. geograf, kartograf, astronom in astrolog, od 1524 dalje prof. za matematiko v Ingolstadtu. Njegove knj. pomembne tudi za ikonografijo. B: Inscriptiones sacrosanctae vetustatis (Ingolstadt 1534); Astronomicum Caesareum (1540; faks. Mn 1967). L: cf. E. Panofsky (Jb. f. Kg., 1921/22), J. Seznec (The Survival 1953), itd. apis (lat.) -*■ čebela Apistia (grš.), Nevera (angl. the Unbeliej, nem. der Unglaube), personifikacija, ena izmed -> Pre¬ greh v okviru ik. m. —>■ Lestev kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1964). Apokalipsa ali Razodetje sv. Janeza, zadnja knj. kršč. sv. pisma, tj. t. i. — >nove zaveze; govori o paruziji, Kristusovem drugem prihodu na svet, in dogodkih, ki jo napovedujejo. Po kršč. izročilu naj bi jo napisal —>Janez Evange¬ list na otoku Patmosu proti koncu Domicijanove vlade. Up: cf. infra in s. v. Bamberška apoka¬ lipsa, mdr. tudi vrsta 24 bakr. Francoza Jeana Duveta iz 1545 — 1556 (izd. 1561). L: M. R. James: The Apocalypse in Art (L 1931); Reau II/2 (1957, p. 663—726 — L!); EWA IV (1961, stp 823—24 & 832 — L!); The Trinity College Apo- calypse, I—II (L: Eugrammia Press 1967, uv Peter H. Brieger, faks. [oc. Jesse Poesch, AB, 1968]); Rudolf Chadraba (LCI I, 1968, stp 124-42 — L!). — Cf. L. Delisle (& P. Meyer 1901), W. Neujl (1931; 1932; 1937). * Apokalipsa, Durerjev 1. lesor. cikel, izšel 1498 v nem. in lat. izd. kot prva knj., ki jo je zasnoval in samostojno izdal neki umetnik (1511 lat. pon. z novim naslovnim listom, Janez na Patmosu); novost tudi po ureditvi, ki ob samost, graf. vrsti (v kateri je vsebina zgoščena in dra¬ matizirana) daje tudi celotno besedilo (na hrbtnih straneh listov). Skupaj 15 lesor.: 1. Mučeništvo Janeza Ev.; 2. Videnje 7 zlatih svečnikov; 3. Janez pred Bogom in 24 starešinami; 4. * Štirje apoka- 83 Apokalipsa v Angersu — Apolonija 84 liptični jezdeci', 5. Odprtje petega in šestega pe¬ čata', 6. Štirje angeli pridržujejo vetrove zemlje', 7. Izvoljeni čast e Jagnje', 8. Angeli s 7 trombami; 9. Štirje angeli pomore tretjino človeštva (Der Engelkampf); 10. Janez požira knjigo; 11. Apo¬ kaliptična žena, obdana s soncem, in zmaj s 7 glavami; 12. Mihael in njegovi angeli se vojsku¬ jejo zoper zmaja; 13. Zver z rogovoma, podobnima jagnječjim; 14. Babilonska hotnica; 15. Angel s ključem brezna. — Celota, ki si je ne moremo misliti brez vpliva Mantegnove grafike, je izredno veliko vplivala, mdr. tudi v slikarstvu. L: K. Stejskal, Novy vyklad Diirerovy Apokalypsy (Umeni, 1966). — Cf. R. Chadraba (1964), W. Neufi (1932; 1951); *E. Panofsky (Diirer 1948 [1955]). *Apokalipsa v Angersu, znamenita vrsta tapi¬ serij z motivi iz —► Apokalipse (prvotno o. 90 prizorov v skupni dolžini o. 144 m, zdaj 69 pri¬ zorov v dolžini 108 m, 7 kosov, Angers, Mus. des Tapisseries), ki jih je o. 1375/80 stkal Nicolas Bataille za —> Ludovika vojvodo anžuvinskega. L: Andre Lejard: Les Tapisseries de l’Apocalypse de la Cathedrale d’Angers (P 1942); Panofsky Neth (1953 — L!); EWA VI (1962, t. 387); Rene Planche- nault: L’Apocalypse d’Angers (P 1966); »US« 8 (1968, repr. p. 158). — Cf. G. Ring (L: Ph 1949, kat. št. 5). Apokaliptična žena (nem. Apokalyptisches Weib), ik. m. po Apokalipsi (Raz 12, 1—18). Cf. s. v. Brezmadežna & Mulier amida sole. L: Jutta Fonrobert (LCII, 1968, stp 145—50 — L!). apokaliptični simboli 4 evangelistov —> simboli evangelistov apokrifni evangeliji, po kršč. doktrini nepristni evangeliji v nasprotju s t. i. pristnimi evange¬ liji, kot lit. predloga za neštete ikonogr. motive pa skoraj ravno tako pomembni. Najpomemb¬ nejši so Protevangelij Jakoba ml. (Protevange- lium Jacobi), Evangelij nepravega Mateja (»Psev- do-Matej«), Zgodba o Jožefu tesarju (Historia Josephi fabri lignarii), arabski Evangelij o detin- stvu (Evangelium Infantiae arabicum) in Niko- demov evangelij (Evangelium Nicodemi). L: Reau I (1955, p. 34—35 & 41); Die apokryphen Schriften zum Neuen Testament (prev. & kom. Wil- helm Michaelis, 2. izd., Bremen 1958); Neutestament- liche Apokryphen in deutscher Obersetzung (begriin- det von Edgar Hennecke, 3. izd. [Wilhelm Schnee- melcher ], 2 knj., TU 1959—1964). *Apoksiomenos, »Strgalec« (nem. der Schaber), slaven Lizipov bron. kip mladega atleta, ki si s strgalom čisti roke, ohranjen v eni sami rim. kopiji (marm. soha, viš. 2,05 m, Vat.: Mus. Pio- Clementino); po Pliniju star. (Nat. hist. XXXIV) je —>Lizip z njim uvedel v grš. kiparstvo nov sistem telesnih razmerij — z manjšo glavo pa »bolj vitkim in suhim telesom« ( corpora graci- liora siccioraque). L: EWA III (1960, t. 382), IX (1964, t. 220); »US« 3 (1969, p. 216—17). — Cf. W. Helbig (I 1899, p. 18—20). Apollinaire, Guillaume, s pr. im. Guillaume de Kostrowitzky (1880—1918), fr. (polj.) pesnik in lik. kritik, se zavzemal za fauviste in kubiste in mdr. uvedel termin — > surrealizem. Up: npr. M. Laurencin (1908), »carinik« Rousseau (La Muse inspirant le poete, 1909, Basel). B (lik. umetn.): Les Peintres cubistes (P 1913). Apollodor(os) iz Damaska (II. st.), grš. arh. ces. Trajana, za Hadrijana pregnan in usmrčen. A: most čez Donavo pri Železnih vratih (Up: relief na Trajanovem stebru), Trajanov forum v Rimu s Trajanovim stebrom, verj. tudi Trajanov slavolok v -> Anconi. L: cf. E. Loewy (1924). Apollonio, Umbro (1911 —_), it. lik. kritik in pisec o umetn., direktor zg. arhiva beneškega bienala. B: Pit tura italiana moderna: Idea per ima storia (V 1950, »Coli. di varia critica« 4); ,Amedeo Modi- gliani 1884—1920‘ (Cah Art, 1950); » Die Brucke « e la cultura deli'Espressionismo (V 1952); Marino Ma¬ rini (Mi 1953); Delacroix (Mi 1956); Pietro Consagra (R 1957); Fauves et Cubistes (P 1960). Apolon (grš. Apollon ), grš. bog, sin Zeusa in -> Leto (Latone), dvojček —> Artemide; bog svet¬ lobe, modrosti in umetn., istoveten z bogom sonca in kot tak eno izmed planetnih božanstev (-usedem planetov); v trojanski vojni na strani Trojancev. Up (cf. infra & s. v. Parnas)', e. g. Taddeo di Bartolo ( freska, 1414, Siena, Pal. Pubblico, Anticappella). L: D. Detschew (RAC I, 1950, stp 524—29 — L!); R. Pfeiffer, The Image of the Delian Apollo and Apolline Ethics (JWCI, 1952); Hunger (1955); Grant (1968). — Cf. J. Seznec (1940 [1953]). *Apolon Belvederski, slaven ant. kip (marmor, viš. 224 cm, Vat., Mus. Pio-Clementino), veljal nekdaj za vzoren primer grš. plastike; v resnici rim. kopija po grš. orig. iz IV. st. pred (o. 350/ 320 pred, atr. —*■ Leoharu) ali I. st. pred. L: »PKG« 1 (1967, t. 116 — L!). Apolonij iz Tralesa —> Farneški bik Apolonija (lat. Apollonia), kršč. svetnica (9. II.), devica mučenka, priprošnjica zoper zobobol. Atribut: klešče z zobom (ker so ji vse zobe izbili iz čeljusti resp. po pozn. legendi drugega za 85 Apolon in Dafne — Apostolska vera 86 drugim izpulili). Up: npr. Jean Fouquet (mi¬ niatura v Horariju Etienna Chevalierja — mu- čeništvo), Piero della Francesca (les, o. 1460, Washington). L: Mille Santi (1931); Ferguson (1954); Reau III/l (1958, p. 128—30 — L!); W. Bulk: St. Apollonia, Patronin der Zahnkranken: Ihr Kult und Bild im Wandel der Zeit (Blf-Mti 1967, dent. dis. [Mii]); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 101—02), K. Kiinstle (1926). Apolon in Dafne, mit. ik. m., npr. po Ovidu (Met. I, 452—567); oče, rečni bog, reši nimfo Dafne na njeno prošnjo ( Qua nimium placui, mutando perde figurami) pred Apolonom s tem, da jo spremeni v lovorovo drevo. Up: npr. na znani koptski tkanini, imen. Sabinin šal (V./VI. st., Pariz, Mus. Guimet), A. del Pollaiuolo (Nat. Gali.), Gianlorenzo Bernini ( *marm. skupina, 1622—24, Borghese), C. Maratti (o. 1680, Bru- xelles), C. Cignani (o. 1680, Parma, Pal. del Giardino), G. B. Tiepolo (zlasti o. 1743/44, Louvre, in o. 1758/60, Washington), itd., pos. tudi ikonografsko drugače zasnovana nedk. Poussinova slika (1665, Louvre). L: Hunger (1955, p. 82—83); Pigler II (1956, p. 27—29); EWA III (1960, t. 458), XII (1966, t. 464); Otto Nussbaum (Th. Klauserjev zb., 1964, p. 262); »CA« 16 (1968, št. 64), 25 (1968, št. 156,213 A & 253); »MdC« 266 (repr. 6 in črno-bela 7); »PKG« 9 (1970, t. 92, 207). — Cf. H. Kauffmann (»1970 — L!), H. Ladendorf (2. izd. 1958), W. Stechow (»1932). *Apolon iz Veia, etr. mojstrovina (žgana glina, viš. 175 cm, o. 500 pred, Rim, Mus. Naz. di Villa Giulia), bolj razgibana in »živa« kot so¬ časna grš. dela, prvotno del kompozicije vrh strešnega slemena Apolonovega templja v Veiu (—> Veio, lat. Veii), ki je kazala, kako ob navzoč¬ nosti bogov Apolon in Herakles tekmujeta za sveto košuto. L: »PKG« 1 (1967, t. 411 — L!). Apolon odira Marsija (fr. Apollon ecorchant Marsyas, it. Apollo scortica Marsia , nem. Apollo schindet Marsyas), mit. ik. m., npr. po Ovidu (Met. VI, 382—400), v okviru baročne ikono¬ grafije raznovrstnih krutosti tako rekoč mit. pendant -> Mučeništvu sv. Jerneja. Up: npr. Annibale Carracci ( freska , grisaille, Rim, Pal. Farnese, Gali. Farnese), Jusepe de Ribera (d. 1637, Bruxelles; druga varianta Neapelj, Mus. di S. Martino), itd. — Cf. s. v. Marsias. L: Pigler II (1956, p. 30—34); »MdC« 49 (t. IX). ♦Apolon Sauroktonos, »A., ki ubija kuščarja«, Praksitelova plastika, ki jo omenja Plinij star. (Nat. hist. XXXIV, 70), ohranjena v rim. kopijah (marmor, Vat.; marmor, Louvre; bron, Rim, Mus. di Villa Albani). L: EWA III (1960, t. 374), XI (1966, t. 237); »US« 3 (1969, p. 186). — Cf. W. Helbig (I 1899, p. 116; II 1899, p. 21). apostoli iz grš. apostolos, poslanec (angl. the Apostles, fr. les Apotres, nem. die Apostel ali die zwdlf Jiinger), po evangelijih (Mt; Mr; Lk; Jan) in drugi lit. (Apd itd.) ožji učenci -> Kri¬ stusa, ki jih je pooblastil, da širijo njegov nauk in sploh nadaljujejo njegovo delo. Up: cf. s. v. dvanajst apostolov. Apostolska dela A ctus Apostolorum apostolska prvaka —»■ prvaka apostolov Apostolska vera (lat. Čredo, nem. Das aposto- lische Glaubensbekenntniš), v 12 členih formuli¬ rana kršč. veroizpoved, ki naj bi jo bili po legendi govorili apostoli na binkoštni dan, ko jih je bil napolnil sv. Duh. Čredo kot ik. m. predstavlja 12 apostolov z napisnimi trakovi, na katerih je brati ustrezne dele Vere ; v razširjeni obliki motiva so apostolom pridruženi preroki z izbranimi deli svojih prerokb, eventualno tudi očaki, Jakobovi sinovi, z odlomki -> Jakobovega preroškega blagoslova: ob Petru (Čredo in pa- trem omnipotentem creatorem coeli et terrae) Mojzes (1 Mojz 1: In principio creavit Deus coelum et terrani) ali Jeremija (Jer 51, 15: Qui fecit terram in fortitudine sua, praeparavit orbem in sapientia sua et prudentia sua extendit coelos) in Ruben (1 Mojz 49, 2: Tu fortitudo mea), ob Andreju (Et in Jesum Christum, filium eius unicum, dominum nostrum) David (Ps 2, 7: Do¬ mina s dixit ad me: Filius meus es tu) in Simeon (1 Mojz 49, 5: Vaša iniquitatis bellantia), ob Jakobu star. (Qui conceptus est de špiritu sancto, natus ex Maria virgine) Izaija (Iz 7, 14: Ecce virgo concipiet et pariet filium) in Levi (1 Mojz 49, 6: In consilium eorum non veniat anima mea), ob Janezu (Passus sub Pontio Pi- lato, crucifixus, mortuus et sepultus) Habakuk (Hab 3, 4: Cornua in manibus eius, ibi abscondita est fortitudo eius) ali Zaharija (Zah 12, 10: Ad- spicient ad me quem confixerunt) in Zabulon (1 Mojz 49, 13: In littore maris habitabit), ob Tomažu (Descendit ad inferna, tertia die resur- rexit a mortuis) Jona (Jona 4, 2: Scio [enim], quia tu Deus clemens et misericors es) ali Ozej (Oz 13, 14 : De mami mor tis liber abo eos, de mor te redimam eos: ero mor s tua, o mor s, morsus tuus ero, inferne) in Isahar (1 Mojz 49, 14: Asinus for tis accubans inter ter mino s), ob Jakobu ml. (Ascendit ad coelos, sedet ad dexteram patris omnipotentis) Amos (Am 9, 6: Qui aedificat in coelo ascensionem suam) in Dan (1 Mojz 49, 16: ludicabit populum suum sicut et alia tribus in 87 Apoteoza Tomaža Akvinskega — aquamanile 88 Israel), ob Filipu (Inde venturus e st judicare vivos et mortuos) Joel (Joel 3, 2: Congregabo omnes gentes et deducam eas in vallem Josaphat) ali Malahija (Mal 3, 5: Accedam ad vos in iudicio et ero testis velox maleficis) in Gad (1 Mojz 49, 19: Accinctus praeliabitur ante eum et ipse accin- getur retrorsum), ob Jerneju ( Čredo in spiritum sanctum) Salomon (Modr 1, 7: Špirit us Domini replevit orbem terrarum) ali Joel (Joel 2, 28: Effundam spiritum meum super omnem čarnem) in Juda (1 Mojz 49, 10: No n auferetur sceptrum de Iuda et dux de femore eius), ob Mateju (Sandam ecclesiam catholicam, communionem sanctorum) Sofonija (Sof 3, 9: Reddam populiš labium electum, ut invocent omnes in nomine Do¬ mini et serviant ei umero uno) in Jožef (1 Mojz 49, 22: Filius accrescens [Ioseph, filius accrescens] et decorus adspectu), ob Simonu Tadeju (Re- missionem peccatorum) Jeremija (Jer 29, 12: Et invocabitis me et ibitis et o rabi tis me, et ego exaudiam vos) ali Mihej (Mih 7, 19: Deponet iniquitates nostras et proiciet in profundum maris omnia peccata nostra) in Neftali (1 Mojz 49, 21: Cervus emissus et dans eloquia pulchritudinis), ob Judi Tadeju ( Carnis resurrectionem) Ezekijel (Ezek 37, 12: Educam vos de sepulcris vestris) in Aser (1 Mojz 49, 20: Pinguis panis eius, et prae- bebit delicias regibus), ob Matiji (Et vitam aeter- nam) naposled Danijel (Dan 12, 2: Evigilabunt alii in vitam aeternam, et alii in opprobrium) in Benjamin (1 Mojz 49, 27: Lupus rapax, mane comedet praedam). — Up: med primeri iz XIV. st. ikonografsko posebno bogato izvedena vrsta, ki jo je uvedel ->Pucelle (delno ohranjena v ko¬ ledarskem delu -» Bellevillskega brevirja) in ki so jo pozn. veliko posnemali (mdr. — > Mali ho- rarij vojvode berryjskega in -» Veliki horarij voj¬ vode berryjskega). L: Panofsky Neth (1953); Pigler I (1956, p. 497); Meiss Berry (1967); Keller (1968, p. 50—51); H. W. van Os, Čredo (LCI I, 1968, stp 461—64 — L!). — Cf. (tudi-> Ermeneia, izd. 1855, p. 296—99) e. g. K. Kunstle (1928, p. 181—84), E. Male (fin 1908), W. Molsdorf (1920, p. 99—102). *Apoteoza Tomaža Akvinskega, ikonografsko izredno bogata freska (atr. Andrea da Firenze, o. 1366/68, Florenca, Sta Maria Novella, Cap- pellone degli Spagnoli, leva, tj. zah. stena): nad sv. Tomažem —> sedem kreposti (zgoraj v sredi -> tri teološke kreposti, od leve na des. —> Fides, —> Caritas, -> Špes, ob straneh -» štiri kardinalne kreposti, od leve —> Temperantia, —> Prudentia, -> Iustitia, —>■ Fortitudo ); ob vznožju trije krivo¬ verci, —> Sabellius, —> Averroes in -> Arius; levo Job, David, Pavel, Marko in Janez Ev., des. Matej, Luka, Mojzes, Izaija in Salomon. Spodaj levo -usedem teoloških ved: na sedežih personi¬ fikacije, ob njihovem vznožju predstavniki, na čelih naslonjal —¥■ sedem darov sv. duha, od leve na des. Civilno pravo (Justinijan) in Kanonsko pravo (Inocenc IV.?) — skupaj scientia moralis; Fizika (Hipokrat) — Scientia naturalis ; naposled -> štiri razlage sv. pisma ( Sacra Scriptura) : zgo¬ dovinska ( sensus litteralis — Hieronim), dogma¬ tična ( sensus allegoricus — Dionizij Areopagit), etična ( sensus tropologicus — Janez Zlatoust) in teološka ( sensus anagogicus — Avguštin). Spodaj des. septem artes liberales, na sedežih prav tako personifikacije in ob njihovem vznožju pred¬ stavniki, na čelih naslonjal pa -> sedem planetov: od leve na des. najprej -> quadrivium ( scientia mathematicališ), in sicer Aritmetika (Pitagora; Jupiter), Geometrija (Evklid; Mars), Astrono¬ mija (Ptolomej [s krono zaradi zamenjave s kra¬ ljem!]; Saturn) in Muzika (Tubalkajn; Sol); na skrajni des. —> trivium ( scientia rationalis), in sicer Dialektika (Aristotel; Merkur), Retorika (Cice- ro; Venera) in Gramatika (Priscian; Luna). L: Borsook (1960). — Cf. F. Antal (1947), K. Kunstle (1928, p. 172), M. Meiss (1951), J. von Schlosser (1896). apotropejski (iz grš.), »ki brani pred nesrečo«, v ant. lik. umetn. npr. lik -> pava, pozn. npr. —> kužne slike ali —> kužno znamenje. Appel, Karel (1921—_), hol. abstr. slikar. R. v A’damu, se 1949 pridružil skupini —> COBRA. L: WWA (1962); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.). Appia, Adolphe (1862—1928), švic. scenograf, pomemben reformator scenografske umetn. B: La mise en sečne du drame wagnerien (P 1895); Die Musik und die Inszenierung (Mn 1899). april (lat. Aprilis, fr. Avril, hrv. travanj, slov. tudi mali traven) kot ik. m. (— > upodobitve mese¬ cev): zaznamujeta ga oven in bik (-> zodiakalna znamenja). Up: npr. miniatura v —>Sijajnem ho- rariju vojvode berryjskega (f. 4v — spredaj za¬ roka, v ozadju grad Dourdan). L: cf. J. Sauer (1902 [1924]). Apuleius (o. 124—180), rim. pisec za vlade ces. Marka Avrelija. Njegov satirični roman Meta¬ morfoze, znan s pozn. imenom Zlati osel, vsebuje mdr. za pozn. evr. ikonografijo spodbudno zgodbo o -> Psihe. aquamanile, posoda za umivanje rok (točno: za zlivanje vode na roke) pred jedjo in po njej, uporabljana mdr. tudi v kršč. bogoslužju za umi¬ vanje mašnikovih rok med mašo. Iz evr. sred¬ njega veka ohranjeni številni primeri od XII. st. 89 Aquila — Arcimboldi, Giuseppe 90 dalje, izdelki iz brona in medi v obliki navadnih in fantastičnih živali, moža z zmajem itd. Ob posebno pogostih levih kot odličen primer (po ik. m. — > Samson raztrga leva) bron. Samson z levom (Lotaringija ali zgornje Porenje, 2. četrt. XIII. st., Boston FA). L: SvvarzenskiR (1954 [1967]); EWA IX (1964, stp 300). — Cf. O. von Falke (& E. Meyer 1935). Aquila —> Johanne s Aquila aquilegia (lat.) —> orlica Aquileia -> Oglej Aragon, Louis (1897— ), fr. pesnik in pisa¬ telj, eden izmed utemeljiteljev surrealističnega gi¬ banja, šp. borec, komunist. B (lik. umetn.): L'Exemple de Courbet (P 1952; nem. izd. Das Beispiel Courbet, D 1956); Entretiens sur le Musee de Dresde (P 1957, z J. Cocteaujem). Ara Pacis Augustae -> Rim (antični spomeniki) aratsko gorovje —> Noetova ladja obstane Aratea, skupno ime za rokopise mit.-astro¬ nomske pesnitve, ki jo je zložil -^-Aratos. Med IR, ki so pomembni za nadaljevanje mit. ikono¬ grafije v evr. srednjem veku, je najodličnejši -»• Aratov rkp. v Leidenu. L: EWA X (1965, stp 464, t. 248). Aratos iz Kilikije (o. 315—o. 245 pred), grš. pesnik, ki je mdr. zložil v 732 heksametrih mit,- astronomsko pesnitev Faindmena. Med IR nje¬ nega lat. prev. (cf. s. v. Aratea), ki so ga oskrbeli Cicero, Caesar Germanicus in v IV. st. Avienus, je umetnostno najpomembnejši -> Aratov rkp. v Leidenu (infra). L: Georg Friedrich Thiele: Antike Himmelsbilder: Mit Forschungen zu Hipparchos, Aratos und seinen Fortsetzern, und Beitrage zur Kunstgcschichte des Sternhimmels (BI 1898); EWA II (1960, stp 57—58). *Aratov rokopis v Leidenu (-> Aratea, 95 listov 22,5 X 20 cm, 1. pol. IX. st., Leiden, Rijksuni- versiteit, Bibliotheek, Voss. lat. qto. 79), ilumi- niran rkp. Med 35 miniaturami nebesnih zna¬ menj npr. Dvojčka (f. 16v), Andromeda (f. 30v), Perzej, Plejade ali Gostosevci, Kefej, itd. L (cf. s. v. Aratos, supra): SvvarzenskiR (1954, t. 68, repr. 156); Panofsky Ren (1960 — L!). — Cf. W. Braunfels ( 1968), F. Saxl (& H. Meier 1953; 1957), J. Seznec (1940 [1953]). arbor vitae (lat.), »drevo življenja« (angl. tree of life, fr. arbre de v/e, it. albero ali legno detla vita, nem. der Lebensbaum, das Baumkreuz), kršč. ik. m., kot seje — v nadaljevanju mit. izročila Ba¬ biloncev in Asircev — razvil ob teoloških speku¬ lacijah srednjev. sholastikov; drevo življenja je istovetno s Kristovim križem resp. —> Križanim, je kot tako simbol odrešenja in zato velikokrat soočeno z —> drevesom spoznanja (s slednjim po¬ vezano tudi po -> Križevi legendi), ki je bilo po¬ vzročilo pogubo. Up: v lunetah nad srednjev. cerkv. portali, v slikarstvu cf. e. g. s. v. Bonaven¬ tura (»Iignum vitae«). L: Uno Holmberg: Der Baum des Lebens (Hel- singfors 1922); Herbert Koch: Sonderformen des Heiland-Kreuzes (Str 1934, »SdK« 303); R. Bauer- reis: Arbor Vitae: Der »Lebensbaum« und seine Ver- vvendung in Liturgie, Kunst und Brauchtum des Abendlandes (Mn 1938); Reau II/2 (1957, p. 483); CevcS (1963, p. 84—85, repr. p. 83); R. L. Fiiglister: Das lebende Kreuz: Ikonographisch-ikonologische Untersuchung der Herkunft und Entvvicklung einer spatmittelalterlichen Bildidee und ihre Vervvurzelung im Wort (Einsiedeln 1964, dis. [Freiburg/Schvveiz], oc. R. Haussherr, Rheinische Vierteljahrblatter, 1964). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 472). arca (it.), skrinja, rakev (krsta). *Arca di San Pietro Martire, marm. nagrob. Petra Mučenika v Capp. Portinari v c. St’Eu- storgio v Milanu, delo Giovannija di Balduccio (1335—39), kateremu so pos. atr. Marija med svetnikoma v tabernaklju, angeli na pokrovu rakve in 8 kreposti, ki kot kariatide nosijo celoto (spredaj od leve na des. Justitia, Temperantia, Fortitudo in Prudentia). L: »MdS« 86 (t. IX & XVII). Arcangeli, Francesco, it. um. zgodovinar, živi v Bologni. B: Tarsie (2. izd., R 1943, »Quaderni d’Arte« 3); Le Storie di Giotto: La Vita della Vergine (Mi 1953); ,Nature morte di Giuseppe Maria Crespi' (Par, 1962); II Bastianino (Mi: Silvana 1963); La Chiesa di San Martino in San Domenico in Cesena e i suoi dipinti (Bol 1964); ,Una Madonna di Tommaso da Modena’ (Par, 1965). Arca Noe (lat.) —> Noetova ladja archetypische Bilder (nem.), »prvobitne podo¬ be«, termin, ki ga je uvedel C. G. —»■ Jung. Arcimboldi, Giuseppe, tudi Arcimboldo (verj. 1527—1593), it. slikar, manierist. Njegova po¬ sebnost so bili — prav v skladu z okusom ta¬ kratnih zbiralcev — iz sadja, cvetlic, sočivja in drugih rastlin pa najrazličnejših predmetov sest. človeški liki in krajine, predvsem doprsne perso¬ nifikacije 4 letnih časov in 4 elementov. Verj. r. v Milanu, 1562 poklican na praški dvor, delal za cesarje Ferdinanda I., Maksimilijana II. in —> Rudolfa II. (slednji ga je 1580 poplemenitil, 1591 pa je postal Conte Palatino kot pred njim izmed slikarjev samo Tizian); 1587 se vrnil v 91 arcosolium — Argan, Giulio Carlo 92 Milano, tam u. S: npr. Poletje (d. 1563) in Zima (d. 1563), Ogenj (d. 1566) in Voda (kot prejšnje lipov les, Ksthist. Mus.). L: E. Kroher (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »US« 9 (1969). — Cf. B. Geiger (1954), Am. Hauser (1964), G. Nicodemi (1934), J. von Schlosser (1908), F. Wiirten- berger (1962). arcosolium (lat.), grob s polkrožno nišo v -> katakombah, običajno okrašen s slikarijami. areopagitski spisi, (imen. po -> Dioniziju Areo- pagitu, ki je veljal za njihovega avtorja, v resnici delo t. i. nepravega Dionizija Areopagita, sirskega meniha iz časa o. 500): 1. O božjih imenih ; 2. O nebeški hierarhiji (prev. 860 -> Eriugena, kom. pa 1137 Hugo Svetoviktorski ); 3. O cerkv. hierar¬ hijii; 4. O mistični hierarhiji. Spisi so pomembni za nadaljevanje neoplatonizma med srednjev. mistiki in sholastiki, s tem pa so raznovrstno vplivali tudi na srednjev. kršč. ikonografijo. L: Vorlander I (1968, p. 214, 213 — L!). Ares, grš. bog vojne (v rim. mitologiji mu ustreza Mars), sin Zeusa in Here, v trojanski vojni na strani Trojancev. L: Grimal (1951); Hunger (1955). Aretino, Pietro (1492—1556), it. književnik in pamfletist, eden izmed najbolj nadarjenih, las- civnih in hudobnih literatov XVI. st., razvpit zaradi svojih pisem; Tizianov prijatelj, znan tudi po svoji »kritiki« (1545) Michelangelove —> Po¬ slednje sodbe. Znan je »nagrobni napis«, ki so mu ga posvetili in ki se v italijanščini glasi: Questo e Pietro Aretino, poeta Tosco, Che d'ogni un disse male, eccetto che di Dio, Scusandosi con dir »non lo conosco« (»Tu počiva Pietro Aretino, poet toskanski, kije vse obrekoval z izjemo Boga, opravičujoč se, da ga ne pozna«). O ilustracijah njegovih Sonet ti lussuriosi cf. s. v. Raimondi. Up: npr. L. Leoni ( medalja, 1537), Tizian (1545, Pitti; po 1548, Frick). B: pisma: Lettere sull'arte {3 kuj., Mi 1957—1960, izd. Ettore Camesasca, kom. Fidenzio Pertile). L: Jean Adhemar, Aretino: Artistic Adviser to Francis I (JWCI, 1954); SchlosserL (1964 — L!). — Cf. S. Ortolani (1922; 1923), R. Pallucchini (1943), E. Panofsky (Problems 1969), K. Vossler (1900), G. VVeise (1957), R. [& M.] Wittkower (1963). AREZZO, mesto v srednji Italiji {Toskana), nekd. etr. mesto, pozn. rim. Arretium, rojstni kraj Petrarke, Aretina in Vasarija. V starem delu ohranjen srednjev. videz. L: A. Del Vita: Guida di Arezzo (Arezzo 1956); EWA VIII (1963, stp 616—17 — L!). ~ katedrala ( Duomo). V njej freska Marije Magdalene (Piero della Francesca o. 1460). ~ Pieve di Santa Maria, romanska c. (XII./ XIII. st.) s pročeljem iz zgodnjega XIII. st. (lombardsko vplivan portal 1216—21) in po¬ membno apsido. Na v. olt. poliptih P. Loren- zettija iz 1320—21 {Marija z otrokom s svetniki. Oznanjenjem in Vnebovzetjem). Zraven Campa- nile (dkč. 1330) s 40 romanskimi biforami, zaradi njih imen. delle cento buche (»s 100 luknjami«). — San Domenico. Na v. olt. slikano razpelo (avtor Cimabue). L: cf. B. Berenson (1963, repr. 1—3). ~ San Francesco, enoladijska frančiškanska c. V koru ( Capp. Bacci) *freske Piera della Fran¬ cesca iz o. 1452—59 s prizori iz —> Križeve legen¬ de, med njimi na des. steni zgoraj v luneti Adamova smrt, v sredi Kraljica iz Sabe časti les in Srečanje Salomona in kraljice iz Sabe, spodaj Konstantinova zmaga nad Maksencijem, na levi steni pa v sredi Najdenje križev in Spoznanje pravega križa, spodaj Heraklijeva zmaga in Hos- roe obglavljen in zgoraj v luneti Heraklij prinaša križ nazaj v Jeruzalem. Znameniti nočni prizor Konstantinov sen na slavoločni steni des. spodaj. L: »CA« 9 (1967, št. 15); Laurie [M.] Schneider, The Iconography of Piero della Francesca’s Frescoes Illustrating the Legend of the True Cross in the Church of San Francesco in Arezzo (AQ, 1969, dis. [NY: Columbia 1967] — L!). Argan, Giulio Carlo (1909— ), it. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik. R. v Torinu, prof. za mod. umetn. na univ. v Rimu; predsednik AICA 1963—66. B: Andrea Palladio e la critica neoclassica (R 1930); Antonio Sant'Elia (R 1930); Sebastiano Serlio (R 1933); L'architettura protocristiana, preromanica e romanica (F 1936); L'architettura italiana del 200 e del 300 (F 1937); Storia delVarte italiana (N 1938); Arturo Toši (F 1942); Henry Moore (T 1948); I Valter Gropius e la Bauhaus (T 1951, »Collana storica di architettura« 2); Borromini (Mi 1952, »Bibl. moderna Mondadori« 306; n. izd. 1955); Umberto Boccioni (R 1953, sodel. Maurizio Calvesi); Scultura di Picasso (V 1953); Brunelleschi (Mi 1955); Studi e note (R 1955); Fra Angelico (G: Sk 1955, »Le Gout« 10); Pier Luigi Nervi (Mi 1955, »Architetti del movimento moderno« 11); (& J. Lassaigne) Le Quinzieme siecle: De Van Eyck d Botticelli (G-P-NY: Sk 1956, »Grands siecles«); Varchitettura barocca in ltalia (Mi 1957); Botticelli (G-P-NY: Sk 1957, »Le Gout« 19); Marcel Breuer: disegno industriale e architettura (Mi 1957); [Arturo ] Martini (A 1957); ,Consagra‘ (La Connais- sance [Br], 1958); Ignazio Gardella (Mi 1959); 1 rnaestri della pittura italiana (Mi 1959, s sodel.); Fautrier (Mi 1960, »Maestri d’oggi«); VEurope des capitales: 1600—1700 (G: Sk 1964, »A-I-H«); Sat- vezza e caduta nelVarte moderna (Mi 1964); ,La tomba di Giulio II.' (P. Portoghesi & B. Zevi [izd.]: Michel¬ angelo architetto, T 1964); ,Materia e furore' (Mi¬ chelangelo scultore, Mi 1964). L: Lodovici (1942); Vaccaro I (1956); DULC I (1959); Chi e (1961); WWA (1962). 93 d’Argenville, Antoine Joseph Dezallier — arhitekti 94 d’Argenville, Antoine Joseph Dezallier (1680 do 1765), fr. življenjepisec umetnikov. B: A brege de la vie de s plus fameux peintres: avec leurs portraits graves en taille-douce ... (3 knj., P 1745—1752; n., rev. & razš. izd. v 4 knj. P 1762; nem. prev. [J. J. Volkmann] v 4 knj. Lpz 1767—1768). d’ArgenviIle, Antoine Nicolas Dezallier (u. 1794), fr. življenjepisec umetnikov. B: Voyage pittoresque de Pariš (P 1749); Vies des fameux Archilecles depuis la Renaissance des Arts (2 knj. [2. knj. ima naslov Vies des fameux sculp- teurs ...], P 1787). Argo, ladja, imen. po svojem tvorcu Argosu, ki jo je pod Ateninim vodstvom izdelal ob vznožju gore Pelion, »prva v. ladja, s katero so si Grki upali na odprto morje«. Z njo so njeni mornarji, —> argonavti, odšli z —> Jazonom iskat -> zlato runo v Kolhido. Argo: Informativno glasilo za arheologijo, zgo¬ dovino umetnosti in muzeologijo, bilten (po pro¬ gramu 4-krat letno), ki ga od 1962 dalje izdaja Nar. muz. v Lj (gl. ur. do 1968 Jože-» Kastelic). Vsebino predstavljajo strok. knj. ocene, biblio¬ grafski podatki in informacije. argonavti, po ladji ->Argo imen. grš. junaki, ki so se z Jazonom na njej odpravili iskat zlato runo. Med njimi so bili malone vsi znani grš. junaki, za rod star. od junakov —> trojanske vojne: -> Admetos, -> Herakles, obe dvojici dvoj¬ čkov, -»■ Kastor in Polideukes (Poluks ) pa — >Lin- keus in Idas, —► Meleager, —> Orfej, —> Pete j, Tezej idr. Po prepričanju lj. humanistov XVIII. st. so ob vrnitvi pluli po Savi in Ljubljanici ter nato svojo ladjo čez Kras nosili proti morju. Up: npr. metopa s sikionske zakladnice v Delfih ( Kastor, Polideukes, Idas in Linkeus ukradejo go¬ vedo iz hlevov kralja Bebrikov, o. 560 pred, Delfi, muz.), cikel 24 bakr. (J. A. Koch po risbah A. J. Carstensa): Les Argonautes selon Pindare, Orphee et Apollonius de Rhodes en vingt-quatre planches, inventees et dessinees par Asmus Jacques Carstens et gravees par Joseph Koch d Rome an MDCCXC1X. L: Hunger (1955, p. 45—48); Pigler II (1956, p. 39); ELU 1 (1959 [1960], p. 30—31). — Cf. R. Zeitler (1954, p. 129—43). Argos (lat. Argus), mit. oseba (npr. Ovid, Met. I, 622—724): stooki čuvaj, čigar polovica oči je vselej bedela, imen. zato tudi Panoptes (»ki vse vidi«). Po ukazu ljubosumne Here je moral pred Zeusom varovati v kravo spremenjeno 16, Zeus pa je poslal Hermesa, da gaje zamotil in uspaval ter spečemu glavo odsekal. Hera je nato z njego¬ vimi očmi okrasila rep svojega —>■ pava. Up: -> Juno okrasi rep, —> Merkur uspava Argusa. L: Pigler II (1956, p. 129—30 & 166—67). arhangeli —> nadangeli arheologija, »starinoslovje« (nem. die Alter- tumskunde), stroka, ki odkriva (največkrat do¬ besedno — z izkopavanjem), preučuje in razlaga materialno kult. minulih civilizacij. Začetnik mod., znanstv. arheologije je — > Winckelmann. Razločujemo prazg., klas. in srednjev. arheolo¬ gijo, arheologijo starega Bližnjega vzh., Indije, Kitajske, stare Amerike, pos. tudi starokršč. in staroslovansko arheologijo itd. L: Friedrich von Oppeln-Bronikowski: Archaolo- gische Entdeckungen in 20. Jahrhundert (BI 1931); F. Behn: Ausgrabungen und Ausgraber (2. izd., Stu 1961, »Urban-Bucher« 15); John Bradford: Ancient Landscapes: Studies in Field Archaeology (L 1957); EWA I (1959, st p 561—78 — L!); Mirko Šeper (ELU 1, 1959 [= 1960], s. v. — L!); Grahame Clark: Archaeology and Society: Reconstructing the Pre- historic Past (L 1960, »Univ. Paperbacks« 1); M. IVheeler: Moderne Archaologie: Methoden und Tech- nik der Ausgrabung (Reinbek 1960, »RDE« 111/ 12); Johannes A. H. Potratz: Einfuhrung in die Archaologie (Stu 1962, »Kroners Taschenausgabe« 344); H. Kayser: Kleine Geschichte der Archaologie (Gtl 1963, »Biicherei Bildung u. VVissen«); Bernhard Jacobi: Verweht und ausgegraben: Archaologische Forschungen der letzten fiinfzig Jahre (Lpz 1963; slov. prev. [Jože Kovačič]: Stare kulture: Arheološka odkritja zadnjih petdeset let , Mrb 1969, »Svet v knj.« 69); G. Th. Schwarz: Archaologen an der Arbeit: Neue Wege zur Erforschung der Antike (Mn-Bern 1965); I. Scolar: Archaologie aus der Luft (Du 1965, »Schriften des Rheinischen Landesmuseums Bonn« 1). — Cf. C. W. Cerom (1949), W. Deonna (1912), H. Koepf (1967), J. Korošec (1950), A. Michaelis (1906 [1908]), F. StelU (Kosov zb., 1953, p. 805), L. fVooley (1930 [1961]), etc., tudi AAnz, AM, CAF, CahA, Jdl (& priloga Archaologische Bibliographie), RA, RACr, RM in RQ, pos. v Sloveniji ArhV, Argo (cf. s. v.) in z. Situla: Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani. Arhipenko ( Archipenko ), Aleksandr ( Alexander ), (1887—1964), rus. kipar, eden izmed pionirjev mod. umetn. R. v Kijevu, od 1906 v Moskvi, od 1908 v Parizu; po preselitvi v ZDA (1923) zgubil nekd. avantgardistični pomen. P: npr. Boksarski dvoboj (zg. glina, 1913, Peggy Guggenheim), med »realističnimi« deli Portret dirigenta Furtvvanglerja (bron, 1927, Darmstadt, Hessisches Landesmus.). L: E. IViese: Alexander Archipenko (Lpz 1923, »Junge K.« 40); WWAA (1959); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Elda Fezzi: Aleksandr Archipenko (Mi s. a., »MdS« 44). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), H. Hildebrandt (1923), etc. arhitekti. Najpomembnejši, najvplivnejši, ki jih kot osebnosti poznamo od XV. st. dalje, so 95 arhitektura — Ariosto, Ludovico 96 Brunelleschi, Michelangelo, Palladio, Bernini, Borromini in Le Corbusier. arhitektura (lat. architectura, angl. the archi- tecture, fr. I'architecture, it. Varchitettura, nem. die Baukunst [ Architektur ]), stavbarstvo, ena izmed 3 v. um. strok (-» umetnostne stroke), med katerimi je najbolj odvisna od smotra (funkcije), tehnike, materiala in okolja ter je zato med njimi tudi najbolj neposredno družbeno priče¬ valna. Za razloček od ravno tako tridimenzional¬ nega kiparstva je njena gl. naloga oblikovanje prostora, v ožjem pomenu zaprtega (stavbe), v širšem pomenu tudi odprtega prostora (—>■ javni spomeniki, -> urbanizem). Posebno mesto zavze¬ ma t. i. —>■ inženirska arhitektura {hale, mosto¬ vi). Arhitekturne spom. spoznavamo, presojamo in doživljamo s sočasnim gledanjem in gibanjem po njih in okrog njih, sicer pa ločeno obravna¬ vamo načrt (projekt) in izvedbo (realizacijo), pri tej slednji pa poleg lege (lokacije) in orientacije spet pos. sam oblikovani prostor, ki ga najbolje ponazarja -> tloris (npr. —> centralni prostor, —> longitudinalni prostor), in lupino, pos. zunanj¬ ščino (npr. -> pročelje) in notranjščino, -> višin¬ ski naris, -> vzdolžni prerez in naposled posa¬ mezne arhitekturne člene. Po gradivu ločujemo kamnito, leseno, - 5 - opečno, železobetonsko arhi¬ tekturo itn., po namenu pa npr. cerkveno (npr. -ogrski tempelj ali sinagoga), družbeno repre¬ zentativno (npr. -> mestne hiše), industrijsko, stanovanjsko (npr. kmečko stavbarstvo, palače) in utrdbeno arhitekturo (npr. -> gradovi). L (cf. s. v. urbanizem itd.): obče, uvodi: cf. F. Stele (1941; Uvod 1959, p. 51—54), B. Zevi (1948 [*1956, slov. 1959]; *EWA 1959 — L!). — Leksika, slovarji, terminologija: Wasmuths Lexikon der Baukunst, I—V (BI 1929—1937); Bohuslav Syrovy: Architektura: Naučny slovnik (Pra 1961); John Fle¬ ming, Hugh Honour & Nikolaus Pevsner: The Pen- guin Dictionary of Architecture (Harm 1966). Cf. J. Flis (1885), H. Koepf(* 1968). — Zg. pregledi: Jor¬ dan (1961); World Architecture (NY: McGraw-Hill 1963; jugosl. izd.: Svetska arhitektura: Ilustrovana istorija, Bgd: Gradevinska knj. 1967); Henry A. Milton: Key Monuments of the History of Architec¬ ture (Englewood Clifs — NY 1964); *Pevsner (1966). Cf. A. Choisy{* n. izd., P 1954), B. F. Fletcher (17. izd., L 1963), H. Liitzeler (1938 [1953]) — Srednji vek: *G. Dehio & G. von Bezold: Die kirchliche Baukunst des Abendlandes (2 knj. & 5 map tabel, Stu 1887— 1901). Cf. (tudi s. v. bizantinska umetn.; gotika; oton- ska umetn. ; romanika; itd.): A. K. Porter (2. izd. 1912). — Novejša doba: Jiirgen Joedicke: Ge- schichte der modernen Architektur: Synthese aus Form, Funktion und Konstruktion (2. izd., Stu 1960); Hatje (1963). Cf. L. Benevolo (3. izd. 1966; 1969), S. Giedion (1941 [n. izd. 1962]), H.-R. Hitchcock (1958), B. Zevi (vse, pos. 1950 [*2. izd. 1955]). arhitrav, v ant. arhitekturi in po njej vplivanem stavbarstvu vodoravna greda nad stebri (npr. med stebri in bazilikalno steno c. Sta Maria Maggiore v Rimu). arhivolta, lok nad stebroma ali slopoma ali bolj točno: čelna stran takega loka. Ariadna (grš. Ariadne), mit. oseba, hči kret¬ skega kralja —> Minosa in —► Pasifae, sestra -> Faidre, s klopčičem volnene niti (Ariadnina nit) rešila -> Tezeja, da se je rešil iz blodnjaka, ki pa jo je na Naksosu zapustil (cf. infra, Ariadna na Naksosu); Dičnisos jo je našel, za ženo vzel in poveličal (—»• Bakhos in Ariadna). L: H. W. Stoli, Ariadne (Roscher I, 1884—90, stp 540—46); Hunger (1955, p. 48—50); Grant (1968). Ariadna na Naksosu, mit. ik. m.: medtem ko je — > Ariadna spala na morskem obrežju (—> Speča Ariadna), jo je — Tezej zapustil. Up: npr. Wert- miiller (1783, Stockholm), Watts (1863, Liver¬ pool, Walker Art Gali.). Arias, Paolo Enrico (1907— ), it. klas. ar¬ heolog, prof. za klas. arheologijo in zgod. grš. in rim. umetn. na univ. v Catanii. B: Mirone (F 1940); Phidias (F 1944); Skopaš (R 1952, »Quademi e guide di archeologia« 1); (& N. Alfieri) Spina: Die neuentdeckte Etruskerstadt und die griechischen Vasen ihrer Grdber (Mn 1958, po¬ snetki Max Hirmer); Tausendjahre griechische iVasen- kunst (Mn 1960, fotografski posnetki Max Hirmer); Policleto (F 1964). Arijanski baptisterij ->■ Ravena ARILJE, v srednjem veku Moravice, vasica v Srbiji, imen. po c. sv. Ahileja iz Larise (srb. Arhilij), katere StS-e predstavljajo najobsežnejši tovrstni spom. poznega XIII. st. v Srbiji (d. 1296); med njimi številni portreti; npr. Kralja Milutin in Dragutin in kraljica Katarina (Kate- lina), Marijino rojstvo, Jesejeva korenika, itd. L: Milan Kašanin (ELU 1, 1959 [1960], s. v. — L!); SSS (1966, p. 72—73, t. 42—43); »PKG« 3 (1968). — Cf. S. Petkovič (1965), S. Radojčič (1969). Arion (o. 600 pred), grš. pesnik in pevec z otoka Lesbosa. Po Herodotu (I, 24) so ga mor¬ narji hoteli na morju oropati in ubiti; skočil je z ladje v morje, tam pa ga je na hrbet vzel delfin in odpeljal do obrežja. Up: npr. Mantegna (na¬ slikana reliefa Arion in mornarji in Arion na delfinu, -> Mantova, Pal. Ducale, Camera degli Sposi, strop), pozn. zlasti ik. m. Arion na delfinu z liro (ali drugim glasbilom) v rokah. L: RDK I (1937, stp 1025 ss); Pigler II (1956, p. 39-40). — Cf. H. Voss (BI 1924, repr. p. 266). Ariosto, Ludovico (1474—1533), it. pesnik, »ferrarski Homer«. Njegov orjaški ep, —> Orlan- 97 Aristaios — Arma Christi 98 do furioso, predloga za številne ikonogr. motive (npr. -> Ruggiero osvobodi Angelico)', v njem je imenoval svoja prijatelja Dossa in Battisto —► Dossija. Aristaios, grš. mit. oseba, sin Apolona in nimfe Kirene, oče Akteona, na obrežju nadlegoval Orfejevo ženo Evridiko, ki jo je nato na begu pičila kača. Up: atr. Niccoloju dell’Abbate (Aristaios in Evridika, Nat. Gali.). L: Grimal (1952, p. 51); Hunger (1955, p. 51); Grant (1968). Aristotel(es), (384—322 pred), grš. filozof, učitelj Aleksandra Vel., mdr. prvi poudaril zvezo med -» melanholijo pa posebno nadarjenostjo v umetn. in znanosti. V srednjev. Up zastopa (med predstavniki t. i. — > septem artes liberales) običajno dialektiko. Up: v XIX. st. npr. Dela- croix (1838/47 v Pal. Bourbon, —> Pariz). — Moralizatorske težnje izraža ik. m. Aristotel in Filis: največji modrec postane zaradi čutne strasti suženj ženske, ki jezdi na njem kot na konju. Up: npr. Mojster Hišne knj. ( bakr .), Baldung, imen. Grien ( lesor., 1513), Urs Graf (risba, 1521). L: Marie Icon II (1932); Wolfgang Stammler (RDK I, 1937, s. v. — L!); Saturn and Melancholy (1964); Alfred A. Strnad (LCI I, 1968, s. v. — L!). — Obče: Vorlander I (1968 — L!). ♦Aristotel ob Homerjevem doprsju, podoba, ki jo je Rembrandt naslikal za Antonia Ruffa v Messini (d. 1653, MM); postala obče znana zaradi cene, ki jo je direktor —>■ Rorimer plačal zanjo 15. nov. 1961 na dražbi pri Parke-Bernet v New Yorku (2.300000 amer. dolarjev). Aritmetika, personifikacija (—»■ septem artes liberales in pos. -> quadrivium). Njena zg. pred¬ stavnika sta večinoma -> Pitdgora(s) in -+Boe- thius, včasih tudi Abraham. L: Marie Icon II (1932, repr. 252, 264—65, 269). — Cf. W. Molsdorf( 1920, št. 1014). arkada, lok vrh stebrov ali slopov. Največkrat uporabljamo izraz v množini: arkade, tj. zapo¬ redje lokov nad stebri ali slopi. Zato tudi govo¬ rimo npr. o arkadnih dvoriščih, arkadnih hod¬ nikih, arkadnih lopah ipd. Arkadija, pokrajina v osrednji Grčiji, s katero se od antike dalje vežejo predstave o t. i. »zlati dobi« in neskaljeni sreči preprostega življenja. L: A. O. Lovejoy & G. Boas: Primitivism and Related Ideas in Antiquity (Balt 1935). — Cf. E. Panofsky (Meaning 1955). Arkadijski pastirji — > Et in Arcadia ego arkosolij —> arcosolium arktos (grš.) -> štiri nebesne strani ARLES (Provansa, Francija), mesto s po¬ membnimi rim. in romanskimi spom., na sečišču srednjev. romarskih poti v Rim in Santiago de Compostela. Mdr. ostanki rim. gledališča iz Avgustove dobe in v XIX. st. rest. amfiteatra iz flavijske ali antoninske dobe. Slavno staro po¬ kopališče les Alyscamps s številnimi rim. in staro- kršč. sarkofagi sta mdr. upodobila Gauguin in van -> Gogh (slednjega delo tu 1888—89). L: EWA V (1961, stp 609—10 —L!); Reclam FIV (1967). ~ katedrala St.-Trophime, na star. ostankih znova sez. 1152—80 (bazilika s šilastim banja¬ stim obokom), pozn. stranske kapele in iz 1454 do 65 kor. Kot samost, plastično telo obliko¬ vani, na rim. slavolok spominjajoči *portal z reliefi svetnikov in v timpanu Kristusa med sim¬ boli evangelistov. Križni hodnik (konec XII. st.) z reliefi svetnikov na pilastrih (npr. sv. Trofim in sv. Štefan). L: Cankar II/l (1931); »US« 7 (1968, p. 44-45); »PKG« 5 (1969, t. 176, 247 & 290—91 — L!). ~ Musee Lapidaire d’Art Chretien: pomembna z. kamn. plastike od *starokršč. sarkofagov (pred¬ vsem iz IV. st.) do gotike. L: Cankar 1/2 (1928); Panofsky Tomb (1964). ~ Musee Lapidaire Paien v nekd. c. Ste-Anne: bogata z. galsko-rim. spomenikov (sarkofagi, sohe, mozaiki, itd.). Arma Christi (lat.), predmeti, s katerimi je bil Kristus mučen, ki spominjajo na njegov ->■ pa¬ sijon in hkrati predstavljajo njegov »grb« pa »orožje proti grehu« (angl. the Arms of Christ, fr. les Instruments de la Passion, nem. die Pas- sionswerkzeuge ali die Leidensvverkzeuge ali die Leidensinstrumente). Spočetka so upodabljali manjše število predmetov: trnovo krono, steber in šibe -> Bičanja, križ, 3 žeblje, Stefatonovo gobo na trstu in Longinovo sulico, s katero je bil preboden. V XV. st. se jim pridružijo (v bolj ali manj neposredni zvezi s samim trpljenjem) mdr. tudi Veronikin prt, petelin —»■ Petrove zata¬ jitve, 30 srebrnikov, lestev in kladivo, trst -> Za¬ smehovanja, glava, ki pljuva, in roka, ki klofuta, suknja brez šiva in kocke, klešče, grob, itn. Up: mdr. na podobah -> Maše papeža Gregorija, npr. na burg. sliki iz o. 1515 (les, Hartford). L: Pigler I (1956, p. 507—09); Reau H/2 (1957, p. 508—09); LCI I (1968, stp 183—87 — L!); Stele (1969, e. g. p. 72). — Cf. R. Berliner (*1955), M. Meiss (L: Ph 1968, repr. 44), G. Schiller (II 1968, p. 198—210, repr. 654 ss), M. Zadnikar (1968, p. 30). 6 — I.eksikon 99 Armenbibel — Aron 100 Armenbibel (nem.) Biblici pauperum Armida, lepa čarovnica v Tassovem epu La Gerusalemme liberata. Up: cf. s. v. Rinaldo in Armida. Armitage, Kenneth (1916—angl. kipar, r. v Leedsu ( Yorkshire ). P (bron): pomembna dela od 1951 dalje, npr. Sprehajalci (1951), Se¬ deča skupina, ki posluša glasbo (1952), itd. — 1. nagr. za vojni spom. v Krefeldu. L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); WWA (1962); Kenneth Armitage (Lj 1962 [rk. MaGal]); ReadS (1964 [1966]). Arnason, H(jorvardur) Harvard (1909—....), amer. um. zgodovinar in muzealec. R. v Winni- pegu v Kanadi, od 1961 dalje podpredsednik um. uprave The Solomon R. Guggenheim Foun¬ dation v New Yorku. B: Abstract Expressionists and Imaginists (NY 1961 [rk, Guggenheim]); Modem Sculpture: from the Joseph H. Hirshorn Collection (NY 1962); Con- rad Marca-Relli (NY 1963); (& P. E. Guerrero) Calder: A Comprehensive Survey of the Sculpture (Pri 1966 ali L 1967); *A History of Modem Art: Painting-Sculpture-Architecture (NY: Harry N. Ab- rams 1968 ali L: Thames and Hudson 1969); Jacques Lipchitz: 50 Years of Maquettes (NY 1969). L: WWAA (1959); WWAm (1964—65). Amheim, Rudolf (1904— ), nem.-amer. um. psiholog. R. v Berlinu, stud. in prom. na tamk. univ. ( Psychologisches Inst.), za nacizma emi- griral v ZDA, od 1943 prof. za psihologijo umetn. na Sarah Lawrence College v Bronxvillu (N. Y.). B: , Artistic symbols: Freudian and othermse ‘ (J Aesth, 1953); Art and Visual Perception (Berkeley: Univ. of California Press 1954; nem. izd. Kunst und Sehen: Eine Psychologie des schdpferischen Auges, BI 1965); Picasso's Guernica: The Genesis of a Pain- ting (Berkeley: Univ. of Calif. Press 1962); Toward a Psychology of Art: Collected Essays (ib. 1966). L: WWAA (1959). Arnolfini in njegova žena, slavna slika Jana van ->Eycka (hrastov les, posl. povr. 81,8 X 59,7 cm, sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gali.), hkrati dvojni por¬ tret Giovannija Arnolfinija, trgovca iz Lucce, in v Parizu r. Jeanne Cenami, podoba notr. in dokument poroke, na katero kaže poleg samega podpisa slikarja priče tudi bogata prikrita sim¬ bolika: ena sama prižgana sveča sezuto obu¬ valo, soha sv. —> Margarete (zavetnice pri poro¬ dih), dvojna prisega, tj. z dvignjenim podlaktom (fides levata ) in s sklenjenima rokama (fides ma- nualis), pes kot staro znamenje zakonske zve¬ stobe, itd. Okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev in slikarja še eno ptičo, v 10 malih tondih prizori iz pasijona, in sicer (v nasprotni smeri urnih kazalcev): Oljska gora, Kristusa primejo, Kristus pred Pilatom, Bičanje, Kristus nese križ, Križanje, Snemanje s križa, Po¬ laganje v grob, Kristus v predpeklu, Vstajenje. Svečnik je odličen primer —>dinanderije. L: Cankar I1I/2 (1951); *Panofsky Neth (1953). — Cf. Th. Bodkin (1927 [1945]), M. W. Brockwell (1952), Iz. Cankar (Uvod 1926), M. Davies (1945 [1955]; *1954 — L!), L. Dimier (l932 [1934]), L. Hautecoeur (1945), G. J. Kern (1904), E. Panofsky (*1934), itd. Arnolfo di Cambio (o. 1245—verj. 1302), it. kipar in arh., dkm. kot pomočnik -» Nicole Pi¬ sana pri prižnici katedr. v Sieni (1266—68). A: zač. florent. katedr. Sta Maria del Fiore (1296) in po izročilu tudi tamk. frančiškansko c. Sta Croce (zač. 1295). P: npr. nagrob. kard. Guillau- ma de Braye (u. 1282, Orvieto, S. Domenico), sign., čeprav gotovo s sodel. izvršena marm. ciborija v rim. c. S. Paolo fuori le mura (dkč. 1285) in Sta Cecilia in Trastevere (dkč. 1293), za florent. katedr. pa kipa sedeče Marije z otrokom in Sv. Reparate (oba 1302, Florenca, Mus. delPOpera del Duomo). L: Venturi IV (1906); K. Frey (ThB II, 1908, s. v.); Panofsky Tomb (1964); — Cf. G. Delogu (1956), C. Gnudi (1948), H. Keller (1934—35), V. Mariani (1943), J. Pope-Hennessy (I 1955), M. Salmi (1959 — L!), J. White (1966), F. Wickhoff{ 1889). Amulf Karantanski (u. 899), nezakonski sin Karlmana in vnuk Ludovika II. Nemškega, vla¬ dal v Panoniji in Karantaniji, postal 887 vzhodno- frankovski kralj, 896 kronan v Rimu za ces. Po njem imen. -> Arnulfov prenosni olt. (infra). L: cf. W. Braunfels (1968). *Arnulfov prenosni oltar, karolinški zlatarski izdelek (zlato, dragi kamni, emajl in plošča iz zelenega serpentina, na kateri je stal kelih, o. 870, Miinchen, Residenz, Schatzkammer), ki ga je -> Amulf Karantanski (supra) daroval samo¬ stanu St. Emmeramm v Regensburgu. L: cf. J. Beckmth (NY 1964 — L!). Aron, bibl. oseba, Mojzesov brat in v. duho¬ ven, v kršč. umetn. zato podoba Kristusa in papeža. Atribut mu je cvetoča palica (4 Mojz 17, 23: Aronova palica za Levijev rod: pognala je brstje in nastavila cvetje in dozorita mandeljne) kot znamenje njegove duhovniške službe (iz nje nastala v krščanstvu škofovska in opatovska palica), obleka pa je predstavljena po Sirahovem opisu (Sir 45, 6 ss). Up: npr. soha na Zlatih vratih v Freibergu (o. 1230/40), Nicolas Cordier (marm. soha, Rim, Sta Maria Maggiore, Capp. Paolina). L: Reau II/l (1956, p. 213—16); Heide Dienst, Aaron (LCI I, 1968). — Cf. W. Molsdorf (1920). 101 Aron in Mojzes pred faraonom — artes liberales 102 Aron in Mojzes pred faraonom, bibl. ik. m. (2 Mojz 7, 10—13): Aronova palica se je spre¬ menila v kačo, tako so storili s svojimi palicami tudi egipt. čarodeji, toda Aronova kača je nji¬ hove kače požrla. Up: npr. relief na-> lesenih vratih c. Sta Sabina v Rimu (1. pol. V. st.), t. i. »Chretien« ( Družina de Dinteville pred Francem I. v bibl. preobleki, les, d. 1537, MM), lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 37v). L: Pigler I (1956, p. 95—96); Reau II/l (1956, p. 188—89). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Arp, Jean (Hans), (1887—1966), kipar, slikar, grafik in pesnik, eden izmed pionirjev mod. umetn. R. v Strasbourgu, 1904 prvič v Parizu, 1916—21 dadaist, 1926 se naselil v Meudonu blizu Pariza, živel tam in v Baslu (za okupacije se mu je v Švici ponesrečila žena Sophie Taeuber), u. (78) v Baslu. L: Diet peint mod (1954); George Heard Hamilton (EWA I, 1959, s. v.); ReadP (1959 [1969]); SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964); H. ReaJ(Kind- ler I, 1964, p. 133—35 — L!); Giuseppe Marchiori: Jean Arp (Mi s. a., »MdS« 63). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), C. Giedion-tVelcker (1957), etc. Arpino, Cavaliere d’ —> Cavaliere d'Arpino cFArschot-Schoonhoven, Philippe Paul Alexis Guillaume, comte (1908— ), belg. um. zgodo¬ vinar, živi v Bruslju. B: Le Portrait aux XVII e et XVIF sičele (Br 1945, »L’Art en Belgique«); ,Tableaux peu connus conserves enBrabant ‘ (Rev Belge, 1946). Arslan, Edoardo, poprej tudi Yetwart ali Wart, (1899 — 1968), it. (arm.) um. zgodovinar, prof. na univ. v Pavii. B: I Bassano (Bol 1931); ,Di Alessandro e diPietro Longhi' (Emp, 1934); ,Inediti di Federico Bencovich ‘ (ib.); ,Per la definizione delParte di Francesco, Giann- antonio e Niccolo Guardi' (Emp, 1944); II concetto di luminismo e la pit tura veneta barocca (Mi 1946); ,Dipinti di Jacopo Amigoni ‘ (Belle Arti, I, 1946/47); ,Appunti su Domenico Brusasorci e la sua cerchia' (Emp, 1947); ,Affreschi del Tanzio a Milano (Phoe- bus, 1948); / Bassano (2 knj., Mi 1960); ,Bassano' (EWA II, 1960); Le pit ture del Duomo di Milano (Mi 1960); Giuseppe Antonio Petrini (Lugano 1960); ,Studi belliniani ‘ (BArte, 1962); ,Contributi al Ben¬ covich e al Bazzani ‘ (Com, 1962); ,Cronistoria del Greco »madonnero «‘ (ib., 1964). L: Lodovici (1942); DULC I (1959); Chi e (1961). — Zbornik: Arte in Europa: Scritti di storia delParte in onore di Edoardo Arslan (2 knj., Mi 1966). Ars poetica, eno izmed Horacovih Pisem, tj. Epistula ad Pisones, znana s tem vzdevkom že od antike dalje (fr. PArt poetique, hrv. Pjesničko umiječe, nem. Die Dichtkunst, slov. Pismo o pe¬ sništvu, dobesedno Pesniška umetn.), pomembno vplivala tudi na estetiko lik. umetn. Med zna¬ nimi stihi e. g. —> Aut prodesse volunt ... (Ars poetica, 333 ),^-Omne tulit punctum ... (343), -> Ut pictura poesis ... (361), etc. L: cf. R. W. Lee (Ut pictura 1940 [1967]). Ars simia naturae —> opica The Art Bulletin, vodilna amer. umzg. rev., četrtletnik, ki ga kot svoje glasilo izdaja The College Art Association of America od 1913 dalje. Umzg. razprave zajemajo vsa obd. in področja lik. umetn.; daljše podpisane knj. ocene. Zdajšnji gl. ur. je Donald -» Posner. Arte Antiča e Moderna, it. umzg. rev. (zal. Šansoni v Florenci), ki sta jo urejala Luciano -> Laurenzi in Stefano —> Bottari, izdajali pa Istituti di Archeologia e di Storia deli'Arte deli'Univ. di Bologna e dei Musei del Comune di Bologna. Potem ko sta drug za drugim umrla oba urednika, je rev. nehala izhajati. Arte (dei Mercanti) di Calimala, mogočni ceh trgovcev s suknom v Florenci, katerega grad¬ bena komisija je nadzorovala c. S. Miniato al Monte in Baptisterij, 1401 razpisala znani — na¬ tečaj za druga vrata Baptisterija in pri zmagovalcu Ghibertiju pozn. naročila tudi soho Janeza Krst. (1412/15) za Orsanmichele. Arte della Lana, mogočni volnarski ceh v -> Florenci. Njegova gradbena komisija (gli opirai) je nadzirala zidanje stolnice in njenega zvonika in mdr. o. 1425 naročila soho svojega patrona Štefana za Orsanmichele pri Ghibertiju. arte di levare —> kiparstvo arte di porre -> kiparstvo Artemida (grš. Artemis), grš. deviška boginja lova, hči Zeusa in -> Leto (Latone), dvojčica -> Apolona, zavetnica mladosti in devištva. V rim. mitologiji ji ustreza Diana. Up (-*■ Diana, —> Diana in Akteon, itd., Endimion, —> Smrt Niobid): npr. Artemida krmi laboda (vazna sli¬ karija, atiški lekitos, o. 490 pred, Eremitaža). L: Grimal (1951, p. 52—53 — L!); Hunger (1955, p. 52—55 — L!); Grant (1968); »US« 3 (1969, repr. p. 75, 123 & 189). artes liberales (lat.), »svobodne umetn.«, tj. tista znanja in spretnosti, s katerimi so se v ant. dobi ukvarjali svobodni ljudje za razloček od suženjskih opravil. Srednjemu veku je predstavo o njih posredoval -> Martianus Capella (tudi —*■ septem artes liberales). 103 Arte Veneta — Aseneta 104 Arte Veneta, umzg. zbor., posv. beneški umetn., izhaja od 1947 dalje (v vsaki knj. tudi bibliogra¬ fija beneške umetn.). Art-Idees-Histoire, knj. z. zal. S k ir a v Ženevi (nem. izd. Kunst-Ideen-Gesch., angl. izd. Art- Ideas-Hist.), skupno 14 knj. V posameznih obd. so soočeni lik. umetn., sočasna miselnost in družba. Avtorji: Pierre Amandry, Jean Marcade, Ernest Will, Cesare ->Brandi, Georges Duby gotika, —> visoko srednjeveška umetn.), Andre —> Chastel, G. C. -*■ Argan, Jean Starobinski (-> osemnajsto st.), Eugenie de Keyser (-> roman¬ tika), Nello — >Ponente in R. L. Delevoy. Artistic Japan, ilustr. mesečnik za umetn. in industrijsko oblikovanje v fr., nem. in angl. jeziku (36 št., 1888—91). Izd. jo je Samuel Bing, poleg njega so sodel. Edm. de -> Goncourt, Louis —> Gonse in Roger — > Marx. Art Studies: medieval, Renaissance and modem, amer. umzg. zbor., ki so ga izd. um. zgodovinarji na univ. v Princetonu in Harvardu (8 knj., 1923—31). Arturjeva legenda, keltska legenda o kralju Arturju in vitezih okrogle mize (fr. Chevaliers de la table ronde), ki jo je v fr. lit. prvi uvedel Chretien (Chrestien) de Troyes (o. 1135—o. 1195) z romanom Erec et Enide. Cf. s. v. Devet junakov. L: Roger Sherman Loomis & Laura Hibbard Loo- mis: Arthurian Legends in Medieval Art (L-NY 1938); Janez Stanonik, Rex Arturus iz katedrale v Otrantu (SE, 1962). Aru, Carlo (1881—_), it. um. zgodovinar. B: ,Colantonio ovvero il »Maestro della Annuncia- zione di Aix«‘ (Dd, 1931); La Galerie Sabauda de Turin (Anv 1952, »Prim. Flam. I« 2). Aruit tamquam testa guttur rneum, bibl. citat iz psalmov (Ps 21 [22], 16: Moje grlo se je posu¬ šilo kakor črepinja); njegov zač. (AR VIT TAM- Q VAM T) beremo na napisnem traku, ki ga drži David des. zgoraj ob prizoru Snemanja s križa (točno Objokovanja v 1331 dodani navpični vrsti) na — > Verdunskem olt. Arundelov psalter, iluminiran rkp. (VVinchester o. 1060, Br. Mus., Ms. Arundel 60). Med mi¬ niaturami npr. dvakrat Križanje (f. 12v & f. 52v). L: cf. M. Rickert (1954). Arundelov psalter, tako imen. tudi — 1 >- Psalter Roberta de Lisle (Br. Mus., Ms. Arundel 83). Arvidsson, Greta A. (1906—_), Šved. arheo¬ loginja, prof. na univ. v Stockholmu. B: Vendelstile: Email und Glas (Uppsala 1942). Asa ali Aza, bibl. oseba, judovski kralj. Up: ->Asa odpravi podobe malikov in -^-Kristusovi predniki. Asam, Cosmas Damian (1686—1739), nem. slikar in arh., kot njegov brat Egid Quirin (in¬ fra), s katerim se je 1711—13 mudil v Rimu in pozn. ustvaril več pravih »skupnostnih« umetnin, tehten predstavnik južnonem. baroka in začetnik bavarskega rokokoja. S: iluzionistične freske, zlasti v samostanskih c. v -> VVeingartnu (1717 do 19) in -^-Weltenburgu (1718—21), na gradu —> Schleifiheim (1721), v c. St. Jakob v Inns¬ brucku (1722—23), v samostanih Maria-Einsie- deln v Švici (1724—26), Kladrov pri Plznu (1726) in Brevnov pri Pragi (slavnostna dvorana 1727), na gradu Alteglofsheim blizu Regensburga (1730, avtp.), v c. St. Emmeram v Regensburgu (1731 do 33), St. Maria Viktoria v Ingolstadtu (1736) in kot »Asamkirche« znani c. Janeza Nepomuka v Miinchnu (1733—39). L: Erika Hanfstaengl: Cosmas Damian Asam (Mn 1939); ead. (& W. Hege): Die Briider Cosmas Damian und Egid Quirin Asam (Mn 1955 — L!); S. Lane Faison, Jr., Asam, The Brothers (EWA I, 1959); G. Wockel (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. A. Feulner (1929), E. Hempel (1965), H. Tintelnot (1951). Asam, Egid Quirin (1692—1750), nem. kipar in kot njegov star. brat C. D. Asam (supra) tudi arh., ust. in 1746 dkč. c. Janeza Nepomuka v Miinchnu. P: npr. v. olt. v (po njegovem načrtu sez.) samostanski c. v —> Rohm z * Marijinim vnebovzetjem (1718/22), Sv. Jurij na v. olt. samo¬ stanske c. v —> Weltenburgu, itd. L: cf. s. v. Asam, Cosmas Damian (supra). Asa odpravi podobe malikov in da kip Ašere sežgati v Cedronski dolini, bibl. ik. m. (3 Kralj 15, 12—13). Up: npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 195). Ascendit Deus in iubilo, bibl. citat, znan stih iz psalmov (Ps 46 [47], 6: Bog se dviga med rado¬ stnimi vzkliki). Prvo besedo ( ASCENDIT) je brati na napisnem traku, ki ga drži kralj David levo zgoraj ob prizoru ->• Vnebohoda na -> Ver¬ dunskem oltarju. ASCHAFFENBURG na Frankovskem (uprav¬ no Bavarska, ZRN). Renesančni grad Johannis- burg ( Schlofi Sankt Johannisburg) je 1605—14 sez. Georg Ridinger. L: Reclam N I (1959); Jedding (1961); EWA VI (1962, stp 240 — L!). Aseneta, bibl. oseba (1 Mojz 41, 50), hči Puti- farja, duhovnika v Onu, žena egipt. Jožefa, kate- 105 asfalt — Asturija 106 remu je rodila Efraima in Manaseja. Up: npr. Rembrandt (-»■ Jakobov blagoslov, Kassel). L: cf. W. Slechow (1943). asfalt (lat. bitumen, fr. le bitume, it. asfalto, nem. das Erdpech), zemeljska smola. Slike, za katere so v XIX. st. uporabljali asfaltne barve, so močno potemnele. L: Richard Baumanu, Erdpech (RDK V, zv. 57/58, 1965 — L!). Ashburnham, Bertram Earl of (1797—1878), angl. bibliofil, kupil mdr. knjige od Guglielma Librija, ki jih je bil ta zmaknil iz raznih javnih knjižnic, med njimi -^-Pentatevh iz Toursa (po njem imen. tudi Ashburnhamov pentatevh), ki ga je po lordovi smrti dobila pariška Iiibl. Nat. Ashburnhamov pentatevh —> Pentatevh iz Toursa Ashmole, Elias (1617—1692), angl. (ž.) starino- slovec in astrolog. Iz njegove z., ki jo je bil za¬ pustil univ. v —> Oxfordu, je nastal 1. evr. javni muz., Ashmolean Mus. Njegovi spomini izd. 1717, n. izd. 1927. asinus fortis accubans inter terminos, bibl. citat iz -> Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 14: koščen osel, ki leži med ograjami). Cf. s. v. Apostolska vera (Isahar ob Tomažu). Asinus Palmarum (lat.) — > Kristus na osliču Askanij (grš. Askanios, lat. Ascanius resp. Iulus), sin -> Eneja, s katerim je zbežal iz Troje; v Italiji ust. mesto Alba Longa. Up: -» Enej nese očeta Anhiza iz goreče Troje. Asklepios (grš. Asklepids, lat. Aesculapiuš), bog zdravstva. Atribut: — Eskulapova palica. L: Hunger (1955, p. 55—56). Asopida (grš. Asopiš), vzdevek za hčer Asopa, npr. za -> A egi no ( Aigino ). Asor, eden izmed -> Kristusovih prednikov. Up: npr. freska v -»■ Mariji Gradec pri Laškem (1526). L: Stele (1969, repr. 202). Aspasmos (grš.), »Objemanje« -> Obiskovanje ASSISI ( Umbrija, Italija), rim. Assisium, me¬ stece, ki je postalo slavno kot rojstni kraj »asi¬ škega ubožca«, —> Frančiška Asiškega. L: EWA VIII (1963, stp 647—49). — Cf. G. Bo- vini (1957). ~ San Francesco, pomembna gotska c., sez. kmalu po smrti Frančiška As., zač. 1228, posv. 1253. Višja zgornja c. (chiesa superiore) je enoladijski prostor s transeptom in poligonalno apsido: znamenite *St£-e so delo Cimabueja in njegovih učencev, Giotta (zgoraj: Izak blagoslovi Jakoba, Ezav prosi Jakoba za blagoslov, Jožefovo čašo najdejo v Benjaminovi vreči, Objokovanje, Binkošti in Vnebohod kot umetnikova najstar. znana dela iz o. 1285/90; spodaj: prizori iz živ¬ ljenja Frančiška As., 1296/99). Spodnja_ cl (chiesa inferiore ) je nižja, podobnega tlorisa, samo da ima še stranske kap., narteks in kripto: znamenite *StS-e so delo P. Lorenzettija (npr. Snemanje s križa), Simoneja Martinija ( prizori iz Martinove legende) in drugih. L: Beda Kleinschmidt: Die Basilika San Francesco in Assisi (3 knj., BI 1915, 1926 & 1928); »Itesori« 19 (F 1967). Assumptio corporis S. Mariae -> Vnebovzetje *Assunta. Pod tem it. imenom ( 1’Assunta ) za -> Vnebovzetje je znana predvsem najslavnejša Tizianova olt. slika (o, les, 690 X 360 cm, sgn. TICIANVS, 1516—18, Benetke, Sta Maria Glo- riosa dei Frari), »the first really monumental achievement of the Venetian High Renaissance« (Wethey), podoba, ki je ovekovečena tudi v slov. leposlovju (Iz. Cankarja S poti, npr. v izd. 1960 p. 81—86): »... Spodaj gruča apostolov, vsa ne¬ mirno razgibana, se poganja v hrepenenju kvišku in je vendar trda masa, privezana k tlom. Iz nje se je dvignila Madona, telo še, toda rešena grude, hrepenenje jo nese v svobodni črti navzgor. Nad njo, v zgornjem delu slike, se začenja breztelesnost, vizija večnosti ; kori angelov so le lahen dih, obrisi se izgubljajo v luči neizmernosti...«. L: Vasari-Milanesi VII (p. 436); »CA« 32(1969,kat. št. 82). — Cf. E. Panofsky (Problems 1969), H. E. Wethey (I 1969, p. 12, kat. št. 14 — L!). Assunto, Rosario (1915-— ), it. zgodovinar estetike in lik. kritik, prof. na fil. fak. univ. v Urbinu. B: ,Presenza e rappresentazione' (L. Venturijev zb. II., 1956); La critica d'arte nel pensiero medioevale (Mi 1961, »La cultura« 27); ,// trattato »del sublime« dello pseudo-Longino nella cultura artistka del Sette- cento inglese' (21. kongr. III, 1967). L: Chi e (1961). astronomsko komputistični učbenik, edini pro¬ fani iluminirani rkp. iz —*■ skupine Dunajskega evangeliarja (76 listov 30 X 23,8 cm, Madrid, Bibl. Nacional, Cod. 3307). L: Karl der GroBe (1965, kat. št. 479). — Cf. W. Koehler (1960), F. Miitherich (1966). Asturija, pokrajina v sev. Španiji. Posebno pomembni um. spom. iz IX. in X. st., med kraji —> Oviedo z bližnjimi cerkvami. 107 Asuer — ATENE, Tempelj Olimpijskega Zeusa 108 L: EWA XIII (1967, stp 247^19 — L!); Antonio Bonet Correa: The Arts and Architecture of the Chur- ches of Asturia (1968). Asuer (hebr. Ahašveroš), bibl. ime (oblika po vulgati) perz. kralja Kserksa I. (485—465 pred). Cf. infra & s. v. Estera pred Asuerjem. Asuerjeva jeza nad Amanom (angl. The Wrath of Ahasuerus, hol. De woede \an Ahasverus ), bibl. ik. m. (Est 7, 7). Up: npr. Jan Steen (pozno delo, Birmingham). L: Reau II/l (1956, p. 340); Pigler I (1956, p. 202 —03 & repr. p. 202). Asver -> Asuer Ašdod, ime nekd. in sodobnega kraja v Izraelu, po vulgati Azot; cf. s. v. Kuga v Azotu in Skrinja zaveze v Azotu. Atalanta in Hipomenes, mit. ik. m., znan po Ovidu (Met. X, 560—707): ko je Hipomenes vrgel na tla še zadnje izmed 3 zlatih jabolk, ki mu jih je bila dala Venera, je mogel premagati v teku hitronogo lovko ter jo dobiti za ženo (Up: npr. G. Reni, o. 1625, Capodimonte). Po¬ zneje sta Atalanta in H. skupaj spala v Kibelinem svetišču, pa ju je Kibela za kazen spremenila v levjo vprego svojega voza. L: Pigler II (1956, p. 124—26); Grant (1968). Atalidi, vladarji pergamenske države. Um. raz¬ cvet pod kralji te dinastije, in sicer od Atala I. (241—197 pred) do Atala II. (o. 160/59—138), zlasti še za Eumena II. (197—o. 160/59), ko je nastal tudi -*-Pergamski olt. Atalija, bibl. oseba, judovska kraljica, Ohozi- jeva mati, ki je sklenila uničiti ves kraljevi zarod Judove hiše. Up: cf. s. v. Joas kralj, Atalija umorjena. Atanazij (lat. Athanasius Alexandrinus), kršč. svetnik (2. V.), eden izmed -> štirih v. cerkv. učiteljev vzh. krščanstva. R. v Aleksandriji o. 296, tam škof (od 328 dalje) in u. (372/73). Up: npr. fra Angelico (freska [1447/49] v kapeli Niko¬ laja V. v Vatikanu v Rimu). L: Rčau III/l (1958, p. 145-46); LS II (1970). — Cf. J. Braun (1943, stp 107). Atena ali Palas Atena (tudi samo P čil as ali Palada), grš. deviška boginja, ki se je rodila tako, da je oborožena skočila iz Zeusove glave — kot misel (njeno mater [—> Metis ] je bil nam¬ reč Zeus požrl), boginja modrosti (pokroviteljica filozofov, pesnikov in govornikov) in vojne (v nasprotju z -> Are so m s preudarkom vodene pravične vojne), zavetnica Atike in pos. Aten (deviški Ateni posv. -> Partenon je bil njihovo središče). Na glavi ima čelado, njen ščit je -> egida, njena atributa sta sova in kača (v rim. mitologiji ji ustreza —>■Minerva). Up: cf. e. g. s. v. Fidias. L: W. Kraus, Athena (RAC I, 1950, stp 870—81 — L!); Grimal (1951, p. 57—58 — L!); Hunger (1955, p. 59—63); Grant (1968); EWA XV: Index (1968, p. 36 — cf. Athenap, »US« 3 (1969). — Cf. J. Seznec (1940 [1953]). Atena in Marsias -> Miron ATENE (grš. Atenai), gl. mesto Grčije, za evr. kulturo najpomembnejše evr. mesto pred Rimom, središče Atike in v. kult. in um. žarišče starega sveta. Um. vrh za Periklovega vodstva (455—429 pred) — te »Periklove Atene« pozn. veljale za nedosegljiv vzor številnim um. sredi¬ ščem od Florence do Miinchna v XIX. st. L: EWA VI (1962, stp 885—95 — L!), XV: Index (1968, p. 36—37 — cf. Athens); »US« 3 (1969). ~ * Akropola (cf. s. v. akrdpola) s svetovno znanimi v. spomeniki klas. antike. *Partenon, 67 m dolg tempelj Atene, ki sta ga sez. (447 do 438/32 pred) Iktinos in Kalikrates, s plastiko pa okrasil —> Fidias (—>■ Elgin Marbles ): eden izmed najznamenitejših spom. sploh in še zlasti kot v. primer -+dorskega reda na njegovi klas. razvojni stopnji. — *Propileje, slavnostna vhodna »vrata« na akropolo, ki jih je sez. Mnesikles (437—431 pred). — *Erehteion, neštetokrat po¬ sneman tempelj v jonskem slogu (—»■ jonski red, sez. 421—406 pred), v katerem mesto stebrov zavzemajo mlade žene (grš. korai), t. i. kariatide. — *Tempelj Atene Nike ali Nike Apteros, v jon¬ skem slogu (427—424 pred) sez. amfiprostilos (spredaj in zadaj po 4 stebri), ki je načrt zanje napravil Kalikrates; bil je razrušen, vendar rest. z orig. deli stavbe. — Na juž. pobočju Dionisovo gledališče (o. 420 pred, prež. za vlade Rimljanov). L: Jordan (1961); »PKG« 1 (1967, t. 278—87 — L!); »US« 3 (1969, repr. p. 128, 150, 156, 166, 169). — Cf. M. Mušič (I 1965, p. 35 ss). ~ Tempelj Atene in Hefaista ( Hefaisteion ), t. i. »Tešeion« (450—440 pred) ob zah. robu atenske —> agora. L: »PKG« 1 (1967, t. 274—75 — L!); »US« 3 (1969, repr. p. 157). ~ Tempelj Olimpijskega Zeusa v korintskem stilu. Zač. o. 530 pred (moral bi postati orjaški jonski dipteros), na starih temeljih nadaljevan za Antioha IV. Sirskega (174 pred), dkč. šele pod Hadrijanovo vlado (117—38): od tega 2. največ- 109 Atenska šola — Atropos 110 jega grš. templja ohranjenih 15 stebrov z arhi- travom (prvotno 104 stebri). L '.Jordan (1961). * Atenska šola (it. Scuola d’Atene), Rafaelova freska (spodaj šir. 7,7 m, 1509—10) v Stanza della Segnatura, ena izmed zglednih in najod¬ ličnejših stvaritev vis. renesanse. V bramantejev- ski stavbi, pravem templju filozofije, ki ga mdr. zaznamujeta sohi Apolona in Atene v nišah, so zbrani filozofi: v sredini vrh stopnic Platon (poteze Leonarda da Vinci) z dvignjenim prstom (na njegovi knj. napis TIMEO ) in Aristotel (na njegovi knj. je brati ETICA), na stopnicah — povezujoč figure ozadja in ospredja — Didgenes, spredaj Heraklit (Michelangelo), ki si melanho¬ lično podpira glavo, des. z Bramantejevimi po¬ tezami zaznamovani Evklid, na skrajni des. sam Rafael in ob njem Sodoma. L: Cankar III/l (1936, repr. 55, p. 128 & 130); »CA« 4 (1966, t. XX—XXV, kat. št. 85). — Cf. A. Chastel (1959 [it. izd. 1964, p. 492—95] — L!), A. Springer (1883), etc. Atis ( Attis, Atys ali Attin), frigijski bog, ljubi¬ mec Velike matere Kibele, ki ga je ljubila zaradi njegove lepote; po verj. star. verziji ga je kakor Adonisa na lovu ubil merjasec. Po Ovidu (Fasti IV, 223) se je v obupu skopil, ko je bila ljubo¬ sumna Kibela usmrtila nimfo Sagaritis. L: Roscher I (1884—90, stp 715—27); Hunger (1955, p. 65—66). Atlan, Jean-Michel (1913—1960), fr. (berber¬ sko ž.) slikar, samouk (s črnimi arabeskami za¬ znamovane abstr. slike). R. v Constantinu v Al¬ žiriji, bil telesni stražar Trockega, zač. slikati o. 1941, med okupacijo v rezistenci, llustr. Kafko (Description d’un combat, 1946). L: Andre Verdet: Atlan (P 1956, »Mus. de Poche«); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.); Aime Patri (DAC, 1964 — L!). — Cf. B. Dorival (1957 [n]; 1962), M. Ragon (1962). ATLANTA ( Georgia, ZDA [Southeast]). V njeni um. z., Atlanta Art Association Galleries (1280, Peachtree St., N. E.) zastopani med sli¬ karji npr. Giov. Bellini ( Marija z otrokom), Ann. Carracci (po R. Longhiju P. Orrente, Križanje), G. B. Gaulli ( Abraham daruje Izaka) in G. B. Tiepolo (replika Kleopatre za Pal. Barbaro). »atlantske biblije«, tako imen. zaradi svoje veli¬ kosti, znane zlasti od poznega XI. do zgodnjega XIII. st.: iz XII. st. npr. biblija iz Ogleja, ilumi- nirana v srednji Italiji (Čedad, Mus. Archeolo- gico Naz., Codici Sacri 2) in v Bibl. Vat. biblija iz katedr. v Todiju (Vat. lat. 10405), biblija iz Sta Cecilia in Trastevere (Cod. Barb. lat. 587) in biblija iz Sta Maria ad Martires (Vat. lat. 12958). Mednje sodi tudi *Katalonska biblija iz Farfe (X./XI. st., Bibl. Vat., Vat. lat. 5729). L: Diringer Book (1958, p. 170—71 & 298). Atlas, grš. mit. oseba, sin titana Japeta in okeanide Klimene, Prometejev in Epimetejev brat, oče hesperid (-> zlata jabolka na vrtu hespe- rid), nosil za kazen, ker se je bil uprl bogovom, nebo na ramenih. L: E. Tieche, Atlas als Personifikation der Welt- achse (Museum Helveticum, 1945); Hunger (1955, s. v.); Grant (1968). Atreus (grš. Atreus), grš. mit. oseba, mikenski kralj, sin -> Pelop(s)a in Hipodameie, oče —> Agamemnona in -» Menelaja. Z bratom Tiestom je umoril Pelop(s)ovega najljubšega sina, njunega polbrata, njega pa je ubil nečak Aigistos. ATRI, nekd. Hatria Pičena, mestece v srednji Italiji ( Abruzzi e Molise). V stolnici Sta Maria Assunta freske Andree Delitia iz zadnje tretjine XV. st.: na oboku kora npr. skupaj evangelisti, v. cerkv. učitelji in kreposti, tako Matej, Hiero¬ nim, Caritas in lustitia', Janez Ev., Avguštin, Fides in Špes ; Luka, Ambrož, Prudentia in Oboedientia; Marko, Gregorij Vel., Fortitudo in Temperantia. L: EWA VIII (1963, stp 689). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 666—70). atribut je v lik. umetn. predmet (žival ali tudi oseba), po katerem spoznamo upodobljeno osebo ali personifikacijo. Med občimi atributi, po ka¬ terih spoznamo predstavnike stanov, poklicev ipd., so npr. palmova veja (mučenci) ali kraljevska krona (kralji), med posebnimi atributi pa npr. blisk (Zeus), goreča hiša (Florjan), helebarda (Matija) ali križ v obliki črke X (Andrej). - i - Hjj L: R. Pfleiderer: Die Attribute der Heiligen: Ein alphabetisches Nachschlagebuch zum Verstandnis kirchlicher Kunstwerke (2. izd., Ulm 1920); Reau III/3 (1959, p. 1499—1527). — Cf. J. Braun (1943), G. de Tervarent (1958—1959 & 1964). atrij (lat. atrium), nepokriti osrednji prostor staroitalske in rim. hiše, pozn. štirikotno obzi¬ dano dvorišče (z vodnjakom, —> kantaros) na zah. strani starokršč. bazilike. Pri nas. npr. ohranjen atrij iz VI. st. v —> Poreču ( Basilica Euphrasiana). L: Cankar 1/3 (1929, p. 244—45). Atropos (grš. Neizogibna, »Neodvrnljiva«), tretja med parkami, neizprosna žena, ki člo¬ veku prereže nit življenja. 111 Attems — Auge 112 Attems, grofovska družina na avstr, in slov. Štajerskem, zaslužna za um. zveze z Gradcem, v 1. pol. XVIII. st. v njeni posesti mdr. gradovi —> Štatenberg (od 1671 dalje) in Podčetrtek (od 1686), -> Brežice (od 1694), -*■ Slovenska Bistrica (od 1717) in —>■ Dornava (od 1736). L: MAS II (1938, p. 26); »ArS« 3 (1969). — Cf. F. Šijanec (1957), N. Šumi (ZUZ, 1959, p. 499). Attems, Ernst Amadeus, Graf von, lj. škof (1743—57), dal zidati novo c. v —► Gornjem gradu (zač. 1752) in obnoviti dvorec v -> Goričanah. Attems, Ignaz Maria, Graf von (u. 1732), mdr. posestnik gradov v —>• Brežicah (od 1694 dalje) in -> Slovenski Bistrici (od 1717), ki ju je dal poslikati. Zidal Palais Attems v —> Gradcu (1702 do o. 1716) in t. i. novi grad v Gostingu pri Gradcu (baje 1724—28). Za njega mdr. delala F. K. Remb (katerega je podpiral pri šolanju v Italiji) in F. I. Flurer. »Atys-Amorino«, Donatellov bron. kip dečka s, krili na ramenih in nogah, mako /im okrasom na pasu in prijazno kačo ob nogah (viš. 104 cm, o. 1440, Bargello), v resnici — kot je bleščeče razložil Panofsky — Čas kot deček, ki v igri meče kocke, motiv po Heraklitovem tekstu, kot ga je posredoval Hipolit s svojim Refutatio om- nium haeresium (IX, 9, 3). L: *Panofsky Ren (1960, p. 169, repr. 131—131 a). — Cf. H. W. Janson (1957, p. 143—47 — L!). Atz, Karl (1832—1913), avstr, pisec o umetn., katol. duhovnik in konservator v Terlanu (zdaj Italija) na juž. Tirolskem. B (izbor): Die Christliche Kunst in IVort und Bild: oder praktisches Handbuch zur Erforschung und Er- haltung der Kunstdenkmale, mit mancherlei Finger- zeigen bei Restaurierungen und neuen Werken (3., rev. izd., Regensburg 1899); ,Der Thron Salomons in dlte- ster Form' (Ztschr. f. christliche K., 1908); Kunst- geschichte von Tirol und Vorarlberg (2. izd., In 1909 [1. izd. 1885]). L: OBL I (1957). Aubert, Marcel (1884—1962), fr. um. zgodo¬ vinar, ugleden poznavalec fr. srednjev. umetn., član Inst. de France in prof. na Šcole des Charles, desetletja predsednik Soc. archeologique de Fran¬ ce, predsednik —> C IH A. B: La Cathedrale Notre-Dame de Pariš: Notice historique et archeologique (P 1909); Senlis (P 1912); La Sculpture franfaise du moyen-age et de la renais- sance (P-Br 1926, »Bibl. d’Hist. de l’Art«); La Bour- gogne: La Sculpture (3 knj., P-Br 1927—1930); Notre- Dame de Pariš: Architecture et sculpture (P 1928); La Sculpture franfaise au debut de l'epoque gothique: 1140—1225 (F-P 1929; nem. izd. Die gotische Plastik Frankreichs ..., F-Mn 1929); L'A rt franfais d l’e'poque romane: architecture et sculpture (4 knj., P 1929— 1951); La cathedrale de Metz (P 1931); (izd.) Nou- velle histoire universelle de Vart (2 knj., P 1931—1932); French Cathedral Windows of the \2th and 13 th Cen- tury (NY 1939); (& J. Verrier) L'Architecture fran¬ faise des origines d la fin de l'epoque romane (P 1941, »L’Architecture frangaise des origines au XIX= siecle« 1); (& id.) L' Architecture franfaise d l'epoque gothique (P 1943, ista z. 2); L'Architecture cistercienne en France (2 knj., P 1943; 2. izd. P 1947); La Sculpture franfaise au moyen-age (P 1946); L« cathedrale Notre- Dame de Pariš: notice historique et archeologique (n. izd., P 1950); (& Michele Beaulieu) Musee National du Louvre: Description raisonnee des sculptures du moyen-age, de !a renaissance et des temps modernes I (P 1950); La cathedrale de Chartres (P 1952, »Belles pages, belles couleurs«; n. izd. 1957); Cathedrales et tresors gothiques de France (Grenoble 1958; angl. izd. L 1959); (uv) L'Art monumental roman en France (2., rev. izd., P 1961 — gl. avtorja Marcel Pobe & Joseph Gantner; jugosl. izd.: Gallia romanica, Bgd 1964) ; Hochgotik (Ba-Ba 1963, »K. der Welt«; fr. izd.: Le Gothique d son apogee, P 1964, »L’Art dans le monde«); (& Simone Goubert) Cathedrales, Colle- giales, Prieures et Abbatiales romanes de France (P 1965) . L: RčpM (1960); Luc Menaše (Lik. rev., št. 7/8, 31. X. 1963). Auch cin Totentanz (nem.), »Tudi mrtvaški ples«, lesor. vrsta 6 listov, ki jih je narisal Alfred — Rethel, vrezali pa F. Berger (Smrt vstaja iz groba), J. Jungtovv (Smrt jezdi skozi mesto), O. Schmidt (Smrt pred krčmo), G. R. Steinbrecher (Smrt kot ljudski govornik), A. Zscheckel (Smrt na barikadi) in A. Gaber (Smrt kot zmagovalec). Celota je izšla maja 1849. L: Theodor Heuss: Alfred Rethel: Auch ein Toten¬ tanz (Stu 1957); »US« 11 (1971). Audatia (lat.), Drznost -> Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Audi, filia, et vide et inclina aurem tuam, eden izmed t. i. preroških stihov iz psalmov (Ps 44 [45], 11: Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho) ; njegov zač. (A VDIF) je brati na napisnem traku, ki ga drži David levo zgoraj nad prizorom Oznanjenja na -> Verdunskem oltarju. Auerbach, Erna, nem.-angl. um. zgodovinarka, r. v Frankfurtu a. M. (tam prom.), za nacizma emigrirala v Anglijo. B: ,More light on Nicholas Hilliard' (BM, 1949); ,Art treasures from Municlt: notes on some northern mannerist portraits' (ib.); Tudor Artists: A Study of Painters in the Royal Service and of Portraiture of Illuminated Documents from the Accession of Henry Vlil to the Death of Elizabeth I (L 1954); Nicholas Hilliard (L 1961). L: WWA (1964); Stcrnfcld-Tiedemann (1962). Auge, mit. Atenina duhovnica, ki je Heraklu rodila Telefa. Up: —*■ Herakles in Auge. 113 AUGSBURG — Augusto di Prima Porta 114 AUGSBURG (rim. Augusta Vindelicorum), mesto na bavarskem Švabskem, središče pozno- srednjev., renesančne in baročne umetn. Tu mdr. bili akt. Holbein star., Burgkmair in Amberger, pozn. npr. Petel, pos. središče umetne obrti (zlatarstvo!), med naročniki najpomembnejši —> Fuggerji. L: Augsburger Renaissance (Au 1955 [rk]); Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 240—42 — L!); Augsburger Barock (Au 1968 [rk] — L!). — Cf. N. Lieb (1952—1958). cerkve ~ Sankt Anna, nekd. c. karmeličanskega sa¬ mostana, zdaj evang. žup. c.: na njeni zah. strani kot neke vrste zah. kor znana *kapela Fuggerjev (nem. die Fuggerkapelle), ki je eden izmed najzgodnjejših spom. nem. renesanse (ust. 1509, posv. 1518; cf. s. v. Daucher, Adolf). L: cf. Ph. M. Halm (1920), J. John (1969, t. 1). ~ Sankt Ulrich und Afra, nekd. c. benediktin¬ skega samostana, zdaj katol. žup. c. Med bogato opremo *labli s prizori iz Ulrikove legende (o. 1453/55), po katerih je dobil ime —> Mojster Ulrikove legende. ~ stolnica (nem. Dom Sankt Maria): roman¬ ska kripta in v glavnem še iz istega časa tudi ladja, zah. kor sez. 1331—39, vzh. kor zač. 1356 in posv. 1431. Juž. portal ima znamenita bron. *vrata iz o. 1020 (-> vrata stolnice v Augsburgu). Notr. oprema: kamn. škofovski sedež na dveh levih (zgodnje XII. st.) v zah. koru, iz o. 1130 najstar. ohranjena * slikana okna na Nemškem: Mojzes, David, Ozej, Danijel in Jona ; bron. *nagrobna plošča škofa Wolfharta von Roth (u. 1302); 4 olt. table Weingartenskega olt. (H. Hol¬ bein star. 1493: Marijina pot v tempelj, Joahi- mova daritev, Predstavitev v templju [Obrezova¬ nje ?] in Marijino rojstvo). palače ~ Mestna hiša ( Rathaus), 1615—20 sez. Elias Holl, ena izmed najpomembnejših palač iz te dobe na Nemškem, pred njo -> Augustusbrunnen (cf. odd. vodnjaki). ~ Orožarna ( Zeughaus ), pod vodstvom Eliasa Holla sez. 1602—07. Nad portalom bron. skupina Mihael nad satanom (Hans Reichle, ulito 1603 do 1606) po vzoru star. skupine Huberta Ger- harta na Mihaelovi c. v Munchnu. ~ Schaezler-Palais (Maximilianstrafte 46), naj¬ lepša baročna profana stavba v Augsburgu, za bankirja von Lieberta 1565—67 sez. po načrtu Karla A. von Lespillieza (z miinchenskega dvo¬ ra). Cf. odd. muzeji. vodnjaki ~ Augustusbrunnen (pred Mestno hišo [Rat¬ haus]), delo Huberta Gerharda (1589—94) s sobo ces. Avgusta in personifikacijami 4 rek (Lech, Wertach, Brunnenbach in Singold). ~ *Herkulesbrunnen (pred Schaezler-Palais), delo Adriaena de Vriesa (1596—1602), na vrhu Herakles usmrti lernajsko hidro, okrog najade, putti in reliefi z zg. motivi. ~ Merkurbrunnen (pri hiši tkalskega ceha [VVeberzunfthaus D, delo Adriaena de Vriesa (1596 do 1599). muzeji ~ Staatsgalerie (vhod skozi Schaezler-Palais, Maximilianstrafie 46), zbirka nameščena v nekd. Katharinenkirche, pod upravo Bayerische Staats- gemaldesammlungen. S slikami rim. cerkva, ki so jih bile naročile dominikanke bogatega augs- burškega samostana sv. Katarine, zastopana H. Holbein star. (Basilica di Sta Maria Maggiore, 1499; Basilica di S. Paolo [z avtp. in portretoma sinov], 1503/04) in H. Burgkmair star. (Basilica di S. Pietro, 1501; Basilica di S. Giovanni in Laterano, 1502; Basilica di Sta Croce, 1504), sicer pa npr. Jorg Breu star. (Sv. Lucija', Pekel). ~ Stadtische Kunstsammlungen, med njimi npr. z. slik v Schaezler-Palais (Maximilianstrafte 46), v njej mdr. zastopan H. Holbein star. (Schwazova votivna slika, o. 1508). Augustinčič, Antun (1900—....), hrv. kipar, realist, prof. na ak. v Zgb, redni član JAZU. P: številni javni spom., npr. v Batini v vzh. Ba¬ ranji (post. 1947), celopost. spom. maršala Tita (bron, 1948, Kumrovec), Spom. miru (bron. jezdec, 1952—54, New York, ob sedežu ZN [United Nations Headquarterš\ ob 45. cesti), itd., med portretnimi doprsji npr. Maša Pijade (bron). L: B. Ivekovič: Antun Augustinčič (Zgb 1954); Ko je ko (1957); S. Batušič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). *Augusto di Prima Porta, obče razš. it. ime najslavnejše upodobitve -^-Avgusta, nekdaj po- lihr. marm. kip (204 cm, Vat., Mus. Chiara- monti), ki so ga 1863 našli sev. od Rima na via Flaminia ob Prima Porta. Vladar stoji in nosi nad kratko tuniko dragocen, z bogatim reliefom okrašen oklep in poveljniški plašč; gole noge kažejo, da je bil heroiziran, torej gre verj. za kopijo po njegovi smrti (14), medtem ko je bil star. orig. (20/17 pred) ulit v kovino. L: »PKG« 2(1967, t. 288); »US«4 (1970, f p. 197). — Cf. H. Kdhler (1959). 115 Augustodunum — AUXERRE, katedrala Saint-Etienne 116 Augustodunum —> Autun Augustodurum -+Bayeux Augustomagus —*■ Senlis Augustonemetum —> Clermont-Ferrand Aurenhammer, Gertrude, avstr. um. zgodovi¬ narka, prom. 1952 na univ. na Dunaju pri K. M. Svvobodi. B: Die Handzeichnung des 17. Jahrhunderts in Osterreich (W 1958, »Stud. zur osterr. Kg.«). Aurenhammer, Hans, avstr. um. zgodovinar in muzealec, poznavalec kršč. ikonografije, ku¬ stos in direktor Osterreichische Gal. na Dunaju. B: Maria: die Darstellung der Madonrn in der bildenden Kunst (W 1954); Die Mariengnadenbilder Wiens und Niederosterreichs in der Barockzeit: Der Wandel ihrer Ikonographie und ihrer Verehrung (W 1956, »Verd. des Oesterreichischen Museums f. Volks- kunde« 8); Johann Bernhard Fischer \on Erlach (W 1957); Anton Dominik Fernkorn (W 1959); *Lexikon der christlichen Ikonographie (W: Hollinek 1959 —67 [izhaja v snopičih; I. knj.: Alpha u. Omega — Christus u. die 24 Altesten ]); (& Klaus Demus) Die Osterreichische Galerie im Belvedere in fVien (W 1962 [vd.]); Martino Altomonte (W-Mn 1965). Aureus asinus, pozn. ime Apulejevih Meta¬ morfoz (-> Apuleius), ki so s svojo zgodbo o Amorju in Psihe (- >Psihe ) nudile lit. predlogo za številne upodobitve v novejši evr. umetn., zlasti od Rafaela dalje. Aurhaym, Heinrich, avstr, iluminator, prej znan z zasilnim imenom Iluminator nadvojvode Ernesta Železnega (nem. Illuminator Erzherzog Ernst des Eisernen). Mdr. iluminiral kranjski rkp. Liber moralium papeža Gregorija Vel. (1410, Lj, Ško¬ fijski arhiv). L: MAS I (1935); ThB XXXVII (1950, p. 163 — L!); Floridus Rohrig: Miniaturen zum Evangelium von Heinrich Aurhaym (Handschrift Nr. 4 der Klo- sterneuburger Stiftsbibliothek) (Klosterneuburg 1961, »Klosterneuburger Schatze« 1); Min Jug (1964, št. 62 — L!); Stele (1969). Aurora, rim. boginja svitanja ali jutranje zarje, Zora (grš. £os), hči titana Hiperiona in titanke Teie, sestra Helia (-> Helios ) in Selene. Up: npr. Michelangelova personifikacija (marm. kip na nagrob. Lorenza, vojvode urbinskega, -» Me- dičejska kapela ), G. Reni (stropna freska, 1613, Rim, Pal. Pallavicini-Rospigliosi, Casino Palla- vicini), Guercino (stropna freska, 1621/23, Rim, Casino della Villa Ludovisi). L: Grimal (1951, p. 140-41); Hunger (1955, p. 104—05). — Cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 77 [XIII] & 78—79), R. Wittkower (1958, repr. 22, 24). Aut prodesse volunt, aut delectare poetae, tudi ob lik. umetnikih velikokrat citiran stih iz Ho- racovega Pisma o pesništvu (->4« poetica ), v prevodu Antona Sovreta: Pevci bi radi bili ali pridovni ali zabavni... AUTUN, nekd. rim. Augustodunum (imel mdr. gledališče za 30000 ljudi), mestece v Burgundiji (Francija) blizu Lyona. Pomembni arhit. ostanki iz rim. dobe vplivali tudi na oblikovanje roman¬ ske stolnice. L: EWA V (1961, stp 626 — L!). ~ katedrala Saint-Lazare, triladijska roman¬ ska c. s prečno ladjo, zač. 1120, posv. 1132. Znameniti gl. portal z reliefom *Poslednje sodbe v timpanu (o. 1130/35), ki ga je vrh vratne pre¬ klade signiral -> Gislebertus ( GISLEBERTVS HOC FECIT). Notr.: v prerezu že šilasto obli¬ kovana banja, *steni razčlenjeni s kaneliranimi pilastri, ki nosijo oproge, in galerijama slepih, polkrožno zaključenih niš (napoved triforijske galerije). Kapiteli s figuralnimi reliefi (o. 1120/30), npr. Slepi Lameh s puščico usmrti Kajna, Ozna¬ njenje, Poklon treh kraljev, Iškarijotova smrt, Padec čarodeja Simona, Truplo sv. Vincencija iz Valencie varujeta orla. L: EWA XII (1966, t. 240—41); »US« 7 (1968, p. 38). — Cf. M. Hauttmann (1929, repr. p. 372, 498, 500, 503), W. Sauerlander (1966). ~ Bibliotheque Municipale. V njej mdr. -> Gundohinov evangeliar (Ms. 3). — Musee Rolin. Med kamn. plastiko iz ka- tedr. (supra) npr. del vratne preklade sev. por¬ tala z znamenitim reliefom skrivajoče se —*■ Eve (o. 1120/30), kapiteli z reliefi (o. 1120/30), npr. Sen treh kraljev in Beg v Egipt, soha sv. Marte (1170/89), itd. Med slikami Mojstra iz Moulinsa Rojstvo s kard. Rolinom. L: EWA V (1961, t. 376); »US« 7 (1968, p. 37). Auvergne, pokrajina v srednji Franciji. Med kraji s pomembnimi um. spomeniki predvsem — > Clermont-Ferrand in —> Issoire. L: Cankar II/l (1931, p. 88); P. Babne: Eglises romanes d’Auvergne (Clermont-Ferrand 1955); Ber¬ nard Craplet: Auvergne romane (2. izd., 1958, »la nuit des temps« 2); EWA V (1961, stp 581—83). AUXERRE, mestece v Burgundiji, 170 km jugovzh. od Pariza. L: EWA V (1961, stp 626—27 — L!). ~ katedrala Saint-Etienne, gotska stavba, zač. 1215. Na oboku kripte ikonografsko izredna StS iz srede ali časa po sredi XII. st.: Kristus na belem konju med 4 angeli na konjih. 117 AUXERRE, Saint-Germain — Avguštin, Cene 118 L: »US« 7 (1968). — Cf. O. Demus (*1968 — L!), P.-H. Michel (1961), W. Sauerlander (1970). ~ Saint-Germain, stara opatijska c. V karo¬ linški kripti najstar. ohranjene SlS-e na fr. ozem¬ lju (iz srede IX. st.): prizori iz legende sv. Štefana, in sicer Sv. Štefan pred v. duhovnikom pa -> Šte¬ fana zgrabijo in Kamnanje sv. Štefana. L: »UF« 13 (1968); »PKG« 5 (1969, t. 33a — L!); »US« 6 (1970). Avanzo, Jacopo d’ —> Altichiero Avaritia (lat.), Lakomnost (fr. l'Avarice, nem. der Geiz), ik. m. (-> sedem poglavitnih grehov), personifikacija, ki jo mdr. ponazarja tudi -> stisnjena pest. avba (nem. die Haube), žensko pokrivalo. Od konca XV. st. zaznamuje med svetnicami —> Eli¬ zabeto Ogrsko, upodobljeno kot matrono (cf. s. v. Marija Snežna nad Avčami). L: cf. J. Braun (1943, stp 208). AVČE nad Kanalom. Žup. c. sv. Martina: ohranjen samo kor poznogotske stavbe s freska¬ mi, ki predstavljajo slogovno varianto t. i. suško- prileške skupine. L: M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); Stele (1969). Aved, Jacques-Andre-Joseph (1702—1766), fr. slikar, portretist. R. verj. v Douaiju, u. (64) v Parizu. S: npr. Gospa Crozat (1741, Montpel¬ lier), SaidPacha (d. 1742, Versailles, Mus. Nat.), Viljem IV. Oranijski (d. 1751, Mauritshuis), itd. L: R. Guilly (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. G. Wildenstein (1922). *Avemarija (fr. L' Angelus), nekdaj zelo pri¬ ljubljena slika J.-F. Milleta (o, pl, 55,5 X 66 cm, 1858—-59, Louvre); kmečka dvojica zvečer na polju pri molitvi, ko zvoni avemarijo. Avemarija (slov. Zdravamarija) je katol. molitev (povzeta po evangeliju, Lk 1, 28 & Lk 1, 42), h kateri po¬ ziva zvonjenje trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer. Avercamp, Hendrick (1585—1634), hol. slikar, krajinar, posebno znan po zimskih prizorih s številnimi drsalci in drugimi statisti, motivi, ki jih je uvedel v hol. slikarstvo XVII. st. R. v A’damu, u. (49) v Kampenu; ker je bil od rojstva gluh, imen. de Stomme van Kampen (mutec iz K.). L: E. W. Moes (ThB II, 1908, s. v.); C. J. IVelcker: Hendrick Avercamp (Zvvolle 1933); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v.); »US« 10 (1969). — Cf. W. Bernt (I 1948), J. Rosenberg (& S. Slive 1966), W. Stechow (OH, 1960; 1966). Avery Architectural Library v New Yorku: cf. s. v. umetnostnozgodovinska bibliografija. Avgar —>■ Abgarjeva slika in legenda Avgljev hlev, mit. ik. m.: neizmerno množino gnoja, ki se je nabrala v hlevu kralja Avgije v Elidi, je Herakles moral izkidati v enem dnevu: s prekopom je napeljal v hlev reki Alfejos in Pelejos (cf. dvanajst Heraklovih junaških dejanj [5. dejanje]). avgust (lat. Augustus [po -> Avgustu, prej Sextilis], fr. Aout, hrv. kolovoz, slov. tudi veliki srpan), kot ik. m. (—»- upodobitve mesecev ): za¬ znamujeta ga lev in zlasti devica (-»- zodiakalna znamenja), med značilnimi opravili pa predvsem žetev (Messes meto — cf. s. v. mnemotehnični stihi). Up: npr. miniatura v -> Sijajnem horariju vojvode berryjskega (f. 8v — v ozadju grad d’Etampes), freska v Pal. Schifanoia v Ferrari (mdr. Cererino zmagoslavje). L: cf. B. Berenson (1968: I, p. 131), W. Molsdorf (1920, št. 1035), J. Sauer (1902 [1924]). Avgust (63 pred—14), utemeljitelj rim. cesar¬ stva; orig. Augustus (Vzvišeni), vzdevek, ki ga je od rim. senata dobil (27 pred) C. lulius Caesar Octavianus, zmagovalec nad Antonijem (31 pred), utemeljitelj dinastije Julijcev (do 68). Up: e. g. —>■ Augusto di Prima Porta & Tiburtinska šibila. Avguštin, s celim imenom Avrelij Avguštin (lat. Aurelius Augustinus), (354—430), začetnik sred- njev. filozofije zgod., pisec Confessiones (Izpo¬ vedi) in —► De civitate Dei (O božji državi), eden izmed t. i. cerkv. očetov (-> štirje veliki cerkv. učitelji), r. v sev. Afriki, 387 v Milanu prestopil v krščanstvo, v Hipponu v sev. Afriki (Hippo Regius v Numidiji) postal 391 prezbiter in 395 škof; kršč. svetnik (28. VIII.). Atributi: z eno ali 3 puščicami prebodeno srce, od XV. st. dalje tudi otrok, ki zajema vodo (->• Avguštin z deč¬ kom). Up: npr. slika med -turbinskimi »uomini famosi « (Louvre), Ary Scheffer (z materjo Mo¬ niko, 1855, Louvre), itd. — Cf. s. v. Vita Sancti Augustini. L: Ferguson (1954); Rčau III/l (1958, p. 149—57 — L!); Pierre Courcelle: Les Confessions de Saint Augustin dans la tradition litteraire (P 1963, sodel. Jeanne Courcelle-Ladmirant ); Jeanne & Pierre Cour¬ celle, Scenes anciennes de 1’iconographie Augustinien- ne (Rev. des etudes Augustiniennes [P], 1964); Ud.: Iconographie de Saint Augustin: Les cycles du 14e siecle (P 1965). — Cf. J. Braun (1943), J. Seznec (1940 [1953]). Avguštin, Cene (1923— ), slov. um. zgodo¬ vinar in muzealec. R. v Radovljici, dipl. na univ. 119 Avguštin Canterburyjski — Avstrija 120 v Lj, direktor Gorenjskega muz. v Kranju in organizator tamk. um. življenja, prom. 1971. B (cf. s. v. Kranj): ,Kproblematiki meščanske sta¬ novanjske arhitekture v 16. in 17. stoletju na Gorenj¬ skem' (ZUZ, 1965 [izšlo 1966]). Avguštin Canterburyjski, (lat. Augustinus Can- tuariensis), kršč. svetnik, benediktinec, ki ga je papež Gregorij Vel. 597 poslal misijonarit v Anglijo; po njem imen. —*■Avguštinov evangeliar. L: Reau III/l (1958, p. 157). avguštinci (angl. Augustine Hermits ali Austin Friars, fr. Augustins Ermites, it. Eremitani Ago- stini, nem. Augustiner Eremiten), kršč. resp. katol. cerkv. red, ki mu je mdr. pripadal tudi Martin Luther. Posebne vrste v njem predstavljajo pre- monstratenci, Scalzi, trinitarci, serviti, itd. Za avguštinske kanonike cf. s. v. antoniti. Avguštinov evangeliar, iluminiran rkp. (Rim konec VI. st., Cambridge, Corpus Christi Col- lege, cod. 286), ki ga je baje papež Gregor Vel. (590—604) dal na pot v Anglijo -> Avguštinu Canterburyjskemu. Od dveh iluminiranih strani na zač. Lukovega evangelija kaže ena (f. 129v) Luko med 12 prizori iz Kristusovega življenja — okras, ki je očitno v Vlil. st. vplival na nastanek t. i. — > canterburyjske miniatorske šole. L: Diringer Book (1958, p. 72); »UF« 12 (1967f repr. 146—47). ■— Cf. C. Nordenfalk (Sk: 1957). Avguštin z dečkom ob morski obali, ik. m. iz svetnikove legende: deček, ki mu je svetnik dejal, da se zaman trudi, ko s školjko »prazni« morje, je odvrnil, da se tudi Avguštin zaman trudi, ko skuša razumeti skrivnost sv. trojice. Up: npr. Pierino del Vaga ( grisaille freska pod — > Disputo v —*■ Stanza della Segnatura), Rubens (1639, Praha), V. Metzinger (Lj, uršulinska c., 2. des. stranski olt.). L: Rčau III/l (1958, p. 154). AVIGNON ( Comtat Venaissin na robu Pro¬ vanse, Francija), mesto, ki je bilo 1309—77 pa¬ peška prestolnica. Cf. s. v. Simone Martini. L: EWA V (1961, stp 613—15 — L!); Reclam F IV (1967). ~ Papeška palača, Palais des Papes, poleg —> Marienburga najpomembnejša utrjena arhitek¬ tura XIV. st. Po StS-ah znamenit Tottr de la Garde-Robe: lovski in ribiški prizori v gozdni pokrajini, dečki pri kopanju in trganju sadja. L: »US« 8 (1968, p. 38—39). ~ Musee Lapidaire: ant. in srednjev. plastika iz Avignona in njegove okolice. Musee Calvet ( Hotel de Villeneuve-Marti- gnari). S: mdr. zastopani J.-L. David (Smrt Josepha Baraja, 1794), Chasseriau ( Speča nimfa) in Soutine ( Idiot ). ♦Avignonska pieta, točno Pie ta iz Villeneuve- les-Avignon, eno izmed najslavnejših del fr. sli¬ karstva (les, 162 X 218 cm, o. 1460 [vsekakor 1450/70], Louvre [do 1905 Villeneuve-les-Avi¬ gnon, Mus. de PHospice]): poleg Marije z mrtvim Jezusom levo Janez Krst., des. Magdalena in levo spredaj donator, za katerim je pred zlatim ozadjem videti kupolasto cerkev. L: Cankar III/2 (1951); EWA V (1961, t. 383); G. Bazin & R. Guilly (Kindler I, 1964, p. 164—67 — L!). — Cf. G. Ring (1949), Ch. Sterling (ps. Ch. Jacgues 1941; 1959 [izšlo 1961]), etc. Avrelij Avguštin —»• A vguštin avreola (iz lat. besede aureus, tj. zlat, resp. njene pomanjševalnice attreolus, pozlačen, lju¬ bek), v lik. umetn. sij ali žar, ki v nasprotju z nimbom obdaja vso postavo. Kršč. umetn. je z avreolo odlikovala samo tri božje osebe (—> Bog oče, —> Kristus, —>■ Sveti Duh) in -*■ Marijo. Po¬ sebna oblika avreole je —*■ mandorla. L: Ferguson (1954). Avsec, Franc (1863—1943), slov. um. konser¬ vator, dkč. bogoslovje, nazadnje župnik v Lescah na Gorenjskem. Bil je častni konservator dunaj¬ ske Centralne komisije (1904—13) in pozn. za¬ upnik Spomeniškega urada v Lj; posnel tlorise nekaj sto cerkva, zlasti v lj. škofiji. B: , Pogled na cerkvene umetnine naše škofije in primeren nasvet' (Drugo IKU, 1898); ,Stara kartuzi¬ janska cerkev v Pleterjah' (Četrto IKU, 1907); , Zvo¬ nik Naše Ljube Gospe v Lescah' (ZUZ, 1924). L: SBL (I, 1. zv., 1925, s. v.); Fr. Stelč (ZUZ, 1951, nekr.); M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). Avstrija (orig. Osterreich). Med umetnostno pomembnimi kraji so zlasti: Admont, Alten- burg, Ambras, Bregenz, Dunaj (Wien), Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt), Gradec (Graz), Hallstatt, Heiligenkreuz, Innsbruck, Kefermarkt, Klosterneuburg, Krems, Kremsmunster, Lam- bach, Lienz, Lilienfeld, Linz, Mariazell, Melk, Mondsee, Petronell, Salzburg, Sankt Florian, Sankt Polten, Sankt Wolfgang am Abersee, Schongrabern, Seckau, Seitenstetten, Spittal, Steyr, StraBengel in Zwettl, pos. na Koroškem Beljak (nem. Villach), Breže (Friesach), Celovec (Klagenfurt), Gospa Sveta (Maria Saal), Krka (Gurk), Magdalenska gora (Magdalenenberg), Millstatt, Osoje (Ossiach), Št. Pavel v Labotski dolini (St. Paul in Lavanttal), Št. Vid ob Glini 121 avstrijska Štajerska — avstrijski slikarji (in grafiki) 122 (St. Veit a. d. Glan), Vetrinj (Viktring) in Zgornja Bela (Obervellach). L (cf. s. v. avstrijska umetn.): Georg Dehio: Hand- buch der deutschen Kunstdenkmaler; II. Abt.: Osterreich, I—II (W-B1 1933, izd. Dagobert Frey & Karl Ginhart s sodel.); Osterreich: und die Bayerischen Alpen (1968, »Michelin Grtine Reisefuhrer«), avstrijska Štajerska. Od 1920 je Štajerska (nem. Steiermarkj ena izmed 9 avtonomnih dežel re¬ publike -> Avstrije (supra). Med kraji s pomemb¬ nimi um. spomeniki poleg gl. mesta Graza (-> Gradec ) npr. -> Admont, Bruck ati der Mur (Kom - messerhaus, sez. 1499—1505), — > Mariazell, —*■ Sankt Lambrecht, Seckau, itd. L: Josef Andr. Janisch: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark (Graz 1885); Eberhard Hempel & E. Andorfer (izd.): Steiermark (3. izd., W 1956, »Dehio-Hdb.: Die Kstdenkmaler Osterreichs«); EWA II (1960, stp 174—78); H. Ebner: Steiermarks Burgen und Schlosser (3 knj., W 1963—1967). — Cf. K. Garzarolli-Thurnlackh (1941), R. Kohlbach (1953; 1957; 1961), J. IVastler (vse, zlasti 1883), etc. avstrijska umetnost je na splošno dosegala najvišjo ravan v t. i. poznih um. obdobjih, tj. v poznem srednjem veku, poznem baroku in fin de sieclu. Med posebno pomembnimi um. spom. e. g.: v predromanski dobi-> Tasilov kelih, med IR — > Cuthbertov evangeliar in —> Codex millenarius ; v romaniki ->Krka, —► MiUstatt, —s* Schongrabern in Šent Pavel v Labot¬ ski dolini, pos. v slikarstvu —> Lambach, Nonn- berg v —► Salzburgu in Krka, med IR —> Evan¬ geliar iz Sv. Petra in —> Admontska biblija, v umetni obrti -> Verdunski olt.; v gotiki katedr. sv. Štefana na Dunaju, Leechkirche v -» Gradcu in -> Maria Strafiengel v njegovi bližini, tabelne slike-*- Verdunskega olt., Laib in Michael -> Pacher; v razmeroma skromno uveljavljeni re¬ nesansi e. g. grad Porcia (-> Spit tal); v baroku dunajska Karlskirche in Belvedere, palače na Dunaju, v Salzburgu, Gradcu, itn., samostani -> Melk, -> Kremsmiinster in —► Sankt Florian ; v XIX,—XX. st. dunajski bidermajer pa prav tako na Dunaju Ringstraflenstil in secesija. L (-»• avstrijska Štajerska, -> Gornja Avstrija, -> Koroška, -*■ Spodnja Avstrija, -> Tirolska ): obče: OKT (od 1907 dalje); F. Sijanec, Austrija (ELU 1, 1959 [= 1960]); Hedwig Kenner & Renate fVagner- Rieger, Austria (EWA II, 1960 -— L!); Reclam A I—II (1961[1963]—1962); KHE 1 (1960, s. v.); Edzard Baumanu: Crossroads of European Art: A concise history of art and architecture in Austria (Szb 1964); Stefan Kruckenhauser : Heritage of Beauty: Archi¬ tecture and sculpture in Austria (L-In 1965, uv E. H. Gombrich ); Alois Schmiebauer: VVerke und Statten vveltlicher Kunst in Osterreich (In-W-Mn 1965). Cf. O. Benesch (1950), K. Ginhart (I—VI 1936—1943), W. Hofmanu (II 1960), E. Schaffran (1948).(Kipar¬ stvo: K. Bardachzi: Wunderwelt osterreichischer Plastik (Mn 1954). Srednji vek: arhitektura: cf. H. Riehl (1924); kiparstvo: cf. F. Kieslinger (1926); slikarstvo: cf. W. Frodl (& D. Talbol Rice, 1964), F. Ottmann (1926), o stenskem slikarstvu tudi kat.: Mittelalterliche Wandmalerei in Osterreich: Oiigi- nale, Kopien, Dokumentation (W 1970 [razst. v Zgornjem Belvederu]). IR: cf. F. Unterkircher (1953); slikana okna: cf. E. Frodi-Kraft (1962). Romanika: Romanische Kunst in Osterreich (Krems an der Donau 1964 [rk]). Cf. P. von Baldass (idr. 1962). Gotika/: Gotik in Osterreich (Krems an der Donau 1967 [rk] — L!). Cf. P. von Baldass (idr. 1961). Arhi¬ tektura: cf. W. E. Buchovviecki (1952), R. K. Donin (1935); kiparstvo: F. Kieslinger (1923), K. Oettinger (1942); slikarstvo: Stange X—XI (1960—1961). Cf. K. Oettinger (1936; 1942; 1952), O. Pdcht (1929), W. Suida (1926); slikana okna: cf. F. Kieslinger (1928). Barok: cf. D. Frey (1951), B. Grimschitz (idr. 1960 [1965]). Arhitektura: M. Riesenhuber: Die kirchliche Barockkunst in Osterreich (Linz 1924). Cf. H. Riehl (1930), H. Sedlmayr (1930); kiparstvo: cf. E. Tietze-Conrat (1920); slikarstvo: cf. K. Garza- rolli-Thurnlackh (1949), W. Mrazek (1947); risba: cf. K. Garzarolli-Thurnlackh (1928). XIX.—XX. st.: cf. G. Feuerstein (1965), W. Mrazek (1963; 1964; 1965). Slikarstvo: cf. Gerh. Schmidt (1956). avstrijski arhitekti po gen. zap. od baroka dalje: J. B. Fischer von Erlach (1656—1723), J. Prandtauer (1660—1726), J. L. von Hilde- brand{i) (1668—1745), N. Pacassi (1716—1790), P. von Nobile (1774—1854), L. von Forster (1797—1863), P. Sprenger (1798—1854), E. van der Nuli (1812—1868) in A. von Siccardsburg (1813—1868), Th. von Hansen (1813—1891), H. von Ferstel (1828—1883), K. Hasenauer (1833—1894), O. Wagner (1841—1918), F. Fell- ner (1847—1916), J. M. Olbrich (1867—1908), A. Loos (1870—1933), J. Hoffmanu (1870—1956). avstrijski kiparji po gen. zaporedju: Hans von Judenburg (XV. st.), J. Kaschauer (XV. st.), A. Pilgram (1460/65—o. 1515), M. Guggettbichler (1649—1723), G. R. Donner (1693—1741), F. X. Messerschmidt (1736—1783), F. A. Zauner (1746 — 1822), A. D. von Fernkorn (1813 — 1878), F. Wotruba (1907), R. Hoflehner (1916). avstrijski slikarji (in grafiki) (prim. s. v. av¬ strijska umetnost). XV. st.: *Konrad Laib akt. sredi st.), *Michael Pacher (u. 1498), Rue- land Frueauf star. (u. 1507), Mojster iz Grofl- gmaina (akt. o. 1480 — 1500), Mare Reichlich (o. 1460—o. 1520). XVI. st.: Urban Gortscha- cher (akt. o. 1511 — 30), Rueland Frueauf ml. (o. 1470—1545). XVIII. st.: Johann Michael Rottmayr (1654 — 1730), Daniel G ran (1694 do 1757), Martin von Meytens (1695 — 1770), Paul Troger (1698 — 1762), Bartholomaus Altomonte (1707 — 1774), Martin Johann Schmidt, imen. der Kremser-Schmidt (1718 — 1801), Franz Anton Maulbertsch (1724—1796), Johann Baptist von 123 avstrijski umetnostni zgodovinarji — avtoportret 124 Lampi star. (1751—1830), Friedrich Heinrich Fiiger (1751—1818), Joseph Grassi (1757—1838). XIX. st.: Joseph Anton Koch (1768—1839), Peter Krafft (1780—1856), Moritz Michael Daf- finger (1790—1849), Johann Nepomuk Ender (1793—1854), ‘Ferdinand Georg Waldmiiller (1793—1865), Josef Kriehuber (1800—1876), Anton Einsle (1801—1871), Friedrich von Amer- ling (1803—1887), Moritz von Schwind (1804 do 1871), Josef Danhauser (1805—1845), Franz Eybl (1806—1880), Friedrich Gauermann (1807 do 1862), Eduard Jakob von Steinle (1810—1886), Rudolf von Alt (1812—1895), Karl Rahl (1813 do 1865), Hans Canon (1829—1885), Anton Romako (1834—1889), Leopold Horovitz (1838 do 1917), *Hans Makart (1840—1884), Heinrich von Angeli (1840—1925). XX. st.: ‘Gustav Klimt (1862—1918), Albin Egger-Lienz (1868 do 1926), John Quincy Adams (1874—1933), Oskar Laske (1874—1951), Alfred Kubin (1877—1959), Richard Gerstl (1883—1908), ‘Oskar Kokoschka (1886), Franz Wiegele (1887—1945), Albert Pariš von Giitersloh (1887), Egon Schiele (1890—1918), Herbert Boeckl (1894), Hundertwasser (1928). avstrijski umetnostni zgodovinarji, arheologi in drugi pisci o lik. umetn.: H. Ankwicz von Kleehoven (1883—1962), K. Atz (1832—1913), L. von Bal- dass (1887—1963), W. Beetz (1882), O. Benesch (1896—1964), W. E. Buchov/iecki (1908), E. H. Buschbeck (1889—1963), E. Chmelarz (1847 do 1900), O. Demus (1902), E. Diez (1878—1961), R. K. Donin (1881—1963), M. Dvorak (1874 do 1921), F. Dv/orschak (1889), H. Egger (1873 do 1949), R. Egger (1882), R. Eigenberger (1887), M. Eisler (1881—1937), R. Eitelberger von Edel- berg (1817—1885), M. Ermers (1881—1950), H. Fillitz (1924), B. Fleischmann (1906—1948), H. Folnesics (1886—1922), Th. Frimmel (1853 do 1928), W. Frodl (1908), E. Frodl-Kraft (1916), J. Garber (1883—1933), E. von Garger (1892 do 1948), K. Garzarolli-Thurnlackh (1894—1964), Geymiiller (1839—1909), K. Ginhart (1888 — 1971), F. Gliick (1899), G. Gliick (1871-1952), A. Gnirs (1873—1938), H. Gollob (1895), B. Grimschitz (1892—1964), S. Hartwagner (1916), P. Hauser (1868—1914), H. J. Hermann (1869 do 1953), L. Hevesi (1843—1920), W. Hofmann (1928), A. lig (1847—1897), W. Jenny (1896), W. Kallab (1875—1906), F. Kieslinger (1891 do 1955), H. Klapsia (1907), G. Kunstler (1902), J. Lampe (1897), J. Leisching (1865—1933), H. Leporini (1887—1963), A. von Loehr (1882 do 1965), E. Loewy (1857—1938), O. Lutterotti (1909), J. A. Lux (1871—1947), A. Mačku (1901), J. Meder (1857—1934), O. Menghin (1888), R. Milesi (1914), L. Miinz (1889—1957), F. No- votny (1903), V. Oberhammer (1901), F. Ottmann (1875—1962), O. Pdcht (1902), W. Pauker (1867 do 1950), E. Pirchan (1884—1957), L. Planiscig (1887—1952), A. Riegl (1858—1905), W. R. Sas- Zaloziecky (1896—1959), E. Schaffran (1883 do 1962), I. Schlosser (1893), J. von Schlosser (1866 do 1938), W. Schmid (1875—1951), H. Sit te (1879—1951), G. Sobotka (1886—1918), A. Stix (1882—1957), J. Strzygowski (1862—1941), E. Swoboda (1896—1964), K. M. Swoboda (1889), M. Thausing (1838—1884), B. Thomas (1910), O. Trapp (1899), E. Trenkler (1902), R. Wagner- Rieger (1921), J. Weingartner (1885—1957), A. Weixlgartner (1872—1961), F. Wickhoff (1853 do 1909), J. Zykan (1901). — Cf. avstrijsko- ameriški (resp. avstrijsko-angleški resp. avstrijsko- nemški) umetnostni zgodovinarji. L: »Wer ist wer« (1937); WWAu (1964). — Cf. J. von Schlosser (In 1934), N. OstB, OBL, OG, itd. avstrijsko-ameriški umetnostni zgodovinarji: Emil Kaufmann (1891—1953), Ernst Kris (1900 do 1957), Gerhart B. Ladner (1905), Richard Offner (1889—1965), Heinrich Schvvarz (1894), Wilhelm Suida (1877—1959), Hans Tietze (1880 do 1954), Erika Tietze-Conrat (1883—1958). avstrijsko-angleški umetnostni zgodovinarji: Lili Frohlich-Bum (1885), Robert Eisler (1882 do 1949), Ludvvig Goldscheider (1896), Ernst Hans Gombrich (1909), Betty Kurt h (1878—1948), Otto Kurz (1908), Johannes Wilde (1891-1970). avstrijsko-nemški umetnostni zgodovinarji in pisci o lik. umetn.: Dagobert Frey (1883—1962), Anton Kisa (1857—1907), Karl Oettinger (1906), Hans Sedlmayr (1896), Franz Servaes (1862 do 1947), itd. avtoportret (angl. the self-portrait, češ. vlastni podobizna, fr. Vautoportrait [ali portrait de l'ar- tiste par lui-meme], hol. zelfportret, it. Vautori- tratto, nem. das Selbstbildnis, polj. portret wlasny), -*■portret , v katerem je umetnik predstavil same¬ ga sebe, lastna podoba. Prvi z imenom določeni avtp. že v stari egipt. umetn. (cf. Goldscheider, lit., infra), v evr. srednjem veku pa na —> Volvi- nijevem antependiju. V okviru mod., na podob¬ nosti temelječega evr. portreta najzgodnejši pri¬ mer pri -> Taddeu di Bartolo (1401), v pribl, istem času (1402) tudi prvi nesporni dokument o nastajanju avtoportretov s pomočjo ogledala (-> Livre des femmes nobles et renommees.) Naj¬ pomembnejši tvorec lastnih podob je bil Rem¬ brandt, sicer pa so bili tehtni in plodoviti v tej zvrsti še zlasti Diirer, Goya, Courbet, Cezanne, 125 Avtoportret — Ažbe, Anton 126 M. Liebermann, Gauguin, van Gogh, Corinth, Munch, Beckmann, Kokoschka, itd., med Slo¬ venci G. Stupica. Posebno pozornost zasluži tudi vprašanje t. i. -> nenamernih avtoportretov. L: Fritz Ried: Das Selbstbildnis (BI s. a. [1931]); Umelci o sobe: Vystava autoportretu (Pra 1941 [rk, Alšova sin Umelecke besedy]); »Meet the Artist« (San Francisco 1943 [rk, M. H. de Young Memorial M Mus.]); Oog in oog: nederlandse zelfportretten van Vincent van Gogh tot heden (1957 [rk, Kampen]); AS (1958); Hall Por (1963); Manuel Gasser: Self Portraits: From the Fifteenth Century to the Present Day (L 1964); Kako su se sami naslikali: Autopor- treti sarajevskih slikara (Sa 1963 [rk, Muz. grada Sarajeva]). — Cf. E. Benkard (1927), K. G. Boon (s. a.), L. Bruhns (1936), L. Goldscheider (*1936), M. Masciotta (1955), Luc Menaše (*1962 — L!), V. Vo- lavka (1940/41), M. tVallis (1948; 1949; 1950; 1960; ♦1964 — L!). Avtoportret leidenskega slikarja Davida Bail- lyja (1584-1657), tabla (90 x 122cm, d. 1651, 1967 na um. trgu v Londonu), ki ponazarja —> Vanitas: —> milni mehurčki, —> dim (—> stenj), —► lobanja, zlatnina, zvrnjen kozarec, vrtnice, peščena ura, itd., pa mladenič, ki kaže lastno podobo iz pozn. let. L: Hall Por (1963); BM (jun. 1967, t. XX [L!]). *Avtoportret s Saskio na kolenih, Rembrand¬ tova »edina vesela« lastna podoba (o, pl, 161 X 131 cm, o. 1635/36, Dresden), navezujoča na ik. m. -> Izgubljeni sin. L: cf. I. Bergstrom (1966). *Avtoportret s sedmimi prsti ( Autoportrait aux sept doigts), Chagallova slika iz 1913 (o, pl, 128 X 107 cm, Stedelijk). L: »US« 12 (1970, p. 187). ‘Avtoportret v podobi sv. Pavla, Rembrandtova lastna podoba (o, pl, 91 X 77 cm, sign. & d. 1661, Rijksmus. [prej z. Mevrouvv J. G. de Bruyn-van der Leeuw, Muri]), ki je očitno na¬ stala v vrsti drugih podob apostolov in evange¬ listov iz tistega časa — po likovni obdelavi in izrazu vse presegajoča. L: Hubert Schrade, Biblical Subjects (EWA II, 1960, stp 514). — Cf. R. van Luttervelt (1961). avtoportreti jetnikov. Mdr. so se tako upodo¬ bili J.-L. David (jul. 1794 v Hotel des Fermes v Parizu, Louvre), Courbet (1871 v ječi Sainte- Pelagie, Ornans, Mus. Courbet), van Gogh (sept. 1889 v zavetišču Saint-Remyju, New York, John Hay Whitney, & Louvre), E. Schiele (1912 dat. risbi [sv. & akvarel, Albertina] z napisoma Den Kiinstler hemmen ist ein Verbrechen, es heifit keimendes Leben mor deni in Ich vverde Jiir die Kunst und meine Geliebten gerne ausharren ), Marij Pregelj (1942 v it. taborišču vojnih ujetnikov v Sulmoni, Lj, Zlata Pregelj), N. Pirnat (risbe v it. koncentracijskem taborišču v Gonarsu 1942-43). avtoportretni akti. Goli so se mdr. upodobili Diirer, Gerstl, Schiele, kot polakti V. E. Janssen, Modersohn-Becker, Corinth, Omersa. L: cf. H. Schwarz (1967). Ayrton, Michael (1921—_), angl. slikar, kipar, scenograf, knjižni ilustrator in pisec o umetn.; r. v Londonu. B: British Drawings (L 1946); Hogarths Dravvings (L 1948); GiovanniPisano: sculptor (L 1969, uv Henry Moore). L: James Laver (uv): Paintings by Michael Ayrton (L 1948); WWA (1962). Aza, judovski kralj, cf. s. v. Asa Azarija, bibl. oseba (Dan 1, 6—7), mladenič iz Judovega rodu, ki mu je »knez dvornikov« v babilonski sužnosti dal ime Abdenago; pozn. tako kot —> Ananija in -> Misael (cf. Dan 2, 49; 3, 8—30) vržen v ognjeno peč (-> Trije mladeniči v ognjeni peči). Azot, po vulgati ime za kraj —> Ašdod, nekako na sredi med današnjim Tel Avivom in Gazo. Cf. s. v. Kuga v Azotu in Skrinja zaveze v Azotu. Ažbe, Anton (1862—1905), slov. slikar, slaven po zas. šoli v Miinchnu, ki jo je na Jakopičevo in Veselovo pobudo odprl 1891 in v kateri so štud. slov. impresionisti (Grohar, Jakopič, Jama, Sternen), izmed drugih Jugoslovanov npr. Na- dežda Petrovič in J. Račič, med Čehi L. Kuba, od Rusov V. Kandinsky in A. Jawlensky (1896 do 1900 njegov sodel. I. E. Grabar). R. v Dolen- čicah pri vasi Javorje nad Poljanami, se učil pri Janezu —»■ Wolfu, štud. na ak. na Dunaju (1882 do 84) in v Miinchnu (1884—91), v Miinchnu znan tudi kot bohemska osebnost (vzdevek »Pro- fessor Namlich«), S: Avtp. (1889, NG [prej Ga¬ brijel Erzin, Lj]), Zamorka (1895, NG), Pevska vaja (Lj, Mestni muz.), V haremu (NP). Up: 1. E. Grabar (risba), Richard Graef, Olaf Gul- bransson, E. Štern, W. Stubenrauch, Eduard Thony, Beta Vukanovič in Miljutin Zarnik (vsi karikature), Tone Logonder ( spom., 1971). L: SN (7. 8. 1905) ThB II (1908, s. v. Azbe); F. Mesesnel, E. Pacovsky, R. Jakopič, I. Prijatelj, M. Sternen (ZUZ IV, 1924, št. 1); SteskaS (1927); SteleS (1949); Nina N. Moleva & Elij M. Beljutin: Škola Antona Ašbe: K voprosu o putjah razvitija hudo- žestvennoj pedagogiki na rubeže XIX—XX vekov (Mo 1958); AS (1958 — L!); K. Dobida (ELU 1, 1959 (izšlo 1960], s. v.); Anton Ažbe in njegova šola (Lj 1962 [rk-zbor.; oc. Luc Menaše, Lik. rev., št. 4/5, 1962] — L!); Delo (1. VIL 1971). — Cf. Iz. Cankar (Slovensko 1951), I. E. Grabar (1937). 127 BAALBEK — Bacciarelli, Marcello 128 B BAALBEK, pozn. helen. Heliopolis in rim. Colonia Iulia Augusta Felix Heliopolis (v zdajš¬ njem Libanonu): ohranjene razvaline templjev, predvsem šest 20 m vis. monolitnih stebrov nekd. Jupitrovega templja, periptera, ki je bil največji tempelj rim. cesarstva (48 X 88 m, 54 stebrov, sez. od srede I. do srede III. st.), zraven bolje ohranjen manjši peripteros, t. i. Bakhov tempelj s 13 m vis. vzh. portalom (II. st.), naposled kot Venerin tempelj znani okrogli tempelj, tolos (II./III. st.). L: EVVA IX (1964, stp 179—80 — L!); »PKG« 2 (1967, t. 25—27); Roland Goos: Vsa čuda sveta (Lj 1969). — Cf. Th. Wiegand (1921—1925). Baard, H(enricus) P(etrus), (1906— ), hol. um. zgodovinar, kustos Frans Halsmuseum v Haarlemu, o katerem je tudi objavljal. B: Hals’ Schuttersmaaltijd van 1616 (Leiden 1948); Frans Hals: The Civic Guard Portrait Groups (A-Br- NY 1950 [orig. izd. 1949]); G uide to the Frans Hals¬ museum, Haarlem (1949); Frans Hals et les portraits collectifs de Haarlem: 1528—1737 (2. izd., Haarlem 1953); (& Seymour Slive) Frans Hals (ib. 1962 [rk]). L: WWA (1962; 1964). Babelon, Jean (1889—■_), fr. um. zgodovinar, gl. konservator Cabinet des Medailles pariške Bibliotheque Nationale. B: Germain Pilon: Biographie & catalogue critique, L’Oeuvre complete de V artiste (P 1927, »L’Art fran- pais«); La medaille et les medailleurs (P 1927); Pi- sanello (P 1931); Mosaiques chretiennes (P 1942); ,Relations entre les peintres de portraits et les me¬ dailleurs ‘ (Rev. numismatique, 1942); Peintres d'Es- pagne (P s. a. [1946]); Orfevrierie franfaise (P 1947, »A-S-T«); La medaille en France (P 1948, »A-S-T«); Titien (P 1950, »Maitres de 1’art«); Le Portrait dans l'antiquite d'apres les monnaies (P 1950); (& J. Jacq- mot) Histoire de Pariš d'apres les medailles de la Renaissance au XX C siecle (P 1951). Babenberg, slov. Babenberžani, plemiška dru¬ žina iz Bamberga. Njeni člani so kot mejni grofje in pozn. kot vojvode vladali v Avstriji od 976 do 1246. — Cf. s. v. Leopold IH. L: cf. M. Kos (1955). Babič, Ljubo (1890—....), hrv. slikar in pisec o umetn. Učil seje pri Crnčiču v Zgb (1908—10) in 1910 — 13 na ak. v Miinchnu (risanje A. Jank, slikanje Stuck); 1913—14 v Parizu, odtlej v Zgb. S: portreti (številni avtoportreti), akti, krajine, tihožitja; pomembna scenografska in pedagoška dejavnost (od 1916 učil na pozn. ak. v Zgb). B: Umjetnost kod Hrvata u XIX. stolječu (Zgb 1934); Umjetnost kod Hrvata (Zgb 1943); Majstori preporoda (Zgb 1943); Zlatni viek španjolske umjet- nosti (Zgb 1944); Oblici umieia (Zgb 1944); Daumier (Zgb 1951); Francusko slikarstvo XIX. stolječa (Od Davida do Matissa) (Zgb 1953); Izmedu dva svijeta (Zgb 1955). L; Ko je ko (1957); S. Batušič (ELU 1, 1959 [= 1960], s. v. — L!). Babilonski stolp, bibl. ik. m. (1 Mojz 11, 3—9), velikokrat tudi dokumentarno mikavna up. so¬ časnega zidarskega dela, zlasti v dobi, ko so še zidali zadnje gotske katedrale. Up.: mozaik v narteksu c. S. Marco v Benetkah (o. 1220), Ho- rarij vojvode Bedfordskega (f. 17v., 1423), ne¬ znani »naslednik Huberta van Eycka« (1. pol. XV. st., Mauritshuis), Benozzo Gozzoli (freska, Piša, Čampo Santo), Breviarium Grimani (f. 206, o. 1500), P. Bruegel star. (*d. 1563; Ksthist. Mus.), lesor. v —► Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 7v), itn. L: Rolf Fritz, Die Darstellungen des Turmbaus zu Babel in der bildenden Kunst (Mitt. der Deutschen Orientges., BI 1932); RDK I (1937, stp 1315 ss); Pigler I (1956, p. 26—29); Reau 11/1 (1956, p. 120—23 — L!); Keller (1968, s. v. Babel); Albrecht Mann, Babylonischer Turm (LCI I, 1968, stp 236—38 — L!). — Cf. M. Bonicatti (1969), Th. Ehrenstein (1923; 1936), R. Kultzen (1968), A. Parrot (1949). Baburcn, Dirck (Theodoor) van (o. 1590—1624), hol. slikar, eden izmed t. i. -> utrechtskih cara- vaggistov. Kot njegov učitelj 1611 dkm. Paulus Moreelse, 1611—22 v Rimu, 1623—24 v Utre¬ chtu. S: npr. Polaganje v grob (Rim, S. Pietro in Montorio). L: Centraal Museum — Utrecht: Catalogus der schilderijen (1952, p. 5—6 — L!); Leonard J. Slatkes: Dirck van Baburen (Utr 1965). Bac(c)hiacca, s pr. im. Francesco Ubertini (1494—1557), it. florent. slikar, nadaljeval v Florenci izročilo malih slik za notr. opremo. S: npr. prizori iz življenja egipt. Jožefa za po¬ ročno sobo Piera Francesca Borgherinija (les, 1515/20, Nat. Gali. [2 sliki] in Borghese [6 slik]), Pobiranje mane (o. 1540, Washington), Marija Magdalena (o. 1540/45, Pitti). L: Venturi IX/1 (1925); R. Salvini, Ubertini, Francesco (ThB XXXIII, 1939); L. Marcucci (Kind- ler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1963), S. J. Freedberg (1961 — L!), M. Tinti (1925). Bacchus (lat.), cf. s. v. Bdkhos & Didnisos Bacciarelli, Marcello (1731—1818), it. slikar, akt. v Dresdenu, na Dunaju in v Varšavi, kjer se je dokončno naselil 1766 in postal dvorni slikar in um. svetovalec kralja Stanislava Avgu- 129 Baciccio — Bahr, Hermann 130 sta Poniatovvskega. S: npr. Kralj Stanislav Avgust s peščeno uro (Warszawa). L: A. Ryszkiewicz (Kindler 1, 1964, s. v. — L!). — Cf. S. Lorentz (Palladio, 1956). Baciccio —> Gaulli, Giovanni Battista Backhuvzen, Ludolf, (1631—1708), hol. slikar marin (-> marina). S: ohranjenih več kot 500 (npr. Rijksmus., Louvre, Ksthist. Mus., Pitti). — G: jedkanice. L: HdG VII (1918); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Backoffen, Hans (u. 1519), nem. kipar, poleg Hansa Leinbergerja gl. predstavnik »poznogot¬ skega baroka« v nem. plastiki. P: npr. *nagrob. nadškofa Uriela von Gemmingen (u. 1514) V katedr. v Mainzu. L: Paul Kautzsch: Der Mainzer Bildhauer Hans Backoffen und seine Schule (Lpz 1911, dis. [pri Ad. Goldschmidtu, Halle]); G. Braune-Plathner: Hans Backoffen (1934, dis. [Halle]); Panofsky Tomb (1964, p. 68, repr. 278—79); »PKG« 8 (1970). — Cf. A. Feulner (16. Jahr. 1926) G. von der O sten (Harm 1969). Bacon, Francis (1909— ), angl. slikar, r. v Dublinu, eden izmed velikih sodobnih upodab¬ ljajočih umetnikov. S: zvečine mučna videnja ljudi in živali, v tem smislu tudi preobrazbe star. slik, tako po Velazquezovem Inocencu X (1951) in pozn. po van Goghu. L; A. Bowness (Kindler I, 1964, s. v.); Ronald Alley: *Catalogue raisonne and documentation (L 1964, uv J. Rothenstein — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmaim (4. izd. 1965; 1965), B. S. Myers (I 1969, s. v.), etc. Badt, Kurt (1890—_), nem. um. zgodovinar. R. v Berlinu, prom. 1913 v Freiburgu, za na¬ cizma emigriral v Anglijo (1939—52 v Londonu); od 1952 dalje živi v Oberlingenu ob Bodenskem jezeru. B: Andrea Solario, sein Leben und seine tVerke: Ein Beitrag zur Kunstgeschichte der Lombardei (Lpz 1914); Delacroix Dranings (Ox 1946); John Con- stable's Clouds (L 1950); Delacroix: Zeiclinungen (Ba-Ba 1951); Die Kunst Cezannes (Mn 1956); ,Drei plastische Arbeiten von Leone Battista Alberti ‘ (Mit F, 1958); Vier Stddte: Geist und Gestah (BI 1959); , Raphael's »Incendio del Borgo«' (JWCI, XXII, 1959); Wolkenbilder und Wolkengedichte der Romantik (BI 1960); Modeli und Maler von Jan Vermeer: Probleme der lnterpretation, Eine Streitschrift gegen Hans Sedl- mayr (K 1961, »DuMont Dokumente«); ,Domenichi- nos »Caccia di Diana« in der Galleria Borghese ‘ (MJb, 1962); Raumpliantasien und Raumillusionen: (Vesen der Plastik (K 1963); Eug.ne Delacroix: Werke und Ideale (K 1965, »DuMont Dokumente«); ,Delacroix' Gedanken iiber Leidenschaft und Vernunft (la v/e et la raison) in den Kiinsten ‘ (W. Friedlaenderjev zb., BI 1965); p 6 n. izb.: Kunsttheorelische Versuche: Ausgewahhe Aufsatze (K 1968, izd. L. Dittmann); ,Je n’ai rien niglige' (W. Grossov zb., 1968); Die Kunst des Nicolas Poussin (2 knj., K 1968). L: zbornik: Festschrift Kurt Badt zum 70. Ge- burtstag: Beitrage aus Kunst- und Geistesgeschichte (BI 1961). BAD WILDUNGEN ali Nieder-lVildungen na Vestfalskem (ZRN). V evang. mestni c. St. Maria, Elisabeth u. Nikolaus je slavni —> IVildunški oltar —>Konrada iz Soesta. L: Reclam N IV (3., rev. izd., 1967). Baegert, Derick (o. 1440—1515), nem. slikar. S: npr. Sveto sorodstvo (preneseno z lesa na pl, o. 1490, Antwerpen), Luka slika Marijo (les, o. 1490, Miinster i. W., Landesmus. f. K. u. Kul- turgesch.), Priseganje (les, 1493/94, Wesel, Nic- derheinisches Mus.). L: Robert Nissen: Der Maler Derick Baegert und sein Kreis (Mii 1937 [rk, Landesmus.]); id., Der Stand der Derick-Baegert-Forschung (W-RJb, 1938); Stange VI (1954); E. Kroher (Kindler I, 1964, s. v. -L!). Baehr, George (1666—1738), nem. arh. A: protestantska, med 2. svet. vojno razrušena *Frauenkirche v Dresdenu (1726—38). L: W. Mollering: George Baehr, ein protestanti- scher Kirchenbaumeister des Barock (1933, dis. [D]); W. Lange: Der gerichtete Zentralbau George Baehrs (1940, dis. [BI]). Baglione, Giovanni (1571—1644), it. življenje- pisec umetnikov (in slikar). V vodniku po rim. cerkvah se omejuje na 9 cerkva, ki so jih romarji najbolj častili (med njimi S. Pietro, S. Paolo fuori le mura, S. Giovanni in Laterano, Sta Croce in Gerusalemme, S. Lorenzo fuori le mura in Sta Maria Maggiore), njegovo gl., o. 200 življenje¬ pisov obsegajoče delo pa naj bi nadaljevalo Va- sarijeve Vite. Ustrezno predstavi o Rimu kot um. prestolnici v 2. pol. XVI. in L pol. XVII. st. so mdr. obravnavani Vasari, Vignola, Amma- nati, Clovio, Santi di Tito, Ag. & Ann. Carracci, F. Zuccari, Barocci, Caravaggio, Saraceni in Valentin, Cavalier d’Arpino, Dom. Feti, P. Ber- nini, Giovanni di San Giovanni, Tempesta, Pirro Ligorio, Domenichino, Francesco Bassano in Palma ml., od tujcev pa Rubens, EIsheimer, Paul Bril, Goltzius in Sadeler. B: Le nove chiese di Roma: nelle quali si contengono le Historie, Pitture, Sculture ed Architetture di esse (R 1639); *Le vite de' pittori, scultori et architetti dal Pontificato di Gregorio XIII del 1572 in fino a’ tempi diPapa Urbano Ottavo nel 1642 (R 1642). L: SchlosserL (1964 —L!). Bahr, Hermann (1863—1933), avstr, pisatelj in kritik, r. v Linzu, živel na Dunaju in od 1922 dalje v Miinchnu. Pisal tudi o lik. umetn. 7 — Leksikon 131 Bajič, Miloš — Balaamov blagoslov 132 B (lik. umetn.): Rede iiber Klimi (W 1901); Ge geti Klimt: Historisches, Philosophie, Medizin, Goldfische, Fries (W 1903); Expressionismus (Mn 1916); Gustav Klimt: 50 Handzeichnungen (W s. a.). Bajič, Miloš (1915—_), srb. slikar, se ukvarja tudi z uporabno umetn. Dkč. ak. v Bgd. L: Ko je ko (1957); K. Ambrožič (ELU 1, 1959 [1960], s. v. — L!). Baker, C(harles) H(enry) Collins (1880—1959), angl. um. zgodovinar, »samouk«. Prispevki o angl. umetnikih v ThB. B: Lely & the Stuart por t ra it painters: a study of English portraiture before & after Van Dyck (2 knj., L 1912); Crome (L 1921); Lely and Kneller (L 1922, »Br. Art Series«); Dutch painting of the seventeentli cent ury (L 1926); Catalogue of the Pictures at Hamp- ton Court (Glasgow 1929); (& W. G. Constable) English painting of the sixteenlh and seventeenth cen- turies (F-NY 1930; nem. izd.: Die Malerei des sech- zehnten und des siebzehnten Jahrhunderts in England, F-Bl 1930); (& M. R. James) British Painting (L 1933); Catalogue of British Paintings in the Henry E. Hun- tington Library and Art Gallery (San Marino [Calif.] 1936, uv Sir Charles Holmes); Catalogue of the prin¬ cipal Pictures in the Royal Collection at Windsor Castle (L 1937); ,Greatness of Turner' (GBA, 1948). L: Ellis K. Waterhouse (BM, 1959, nekr.). Bakhid —>■ Jonatan in Simon Makabejec v boju z Bakhidom. Bakhos ali Bdkhus (lat. Bacchus), rim. bog vina, v vsem enak grš. —> Dionisu. Bakhos in Ariadna, mit. ik. m., npr. po Ovidu (Met. VIII, 176—182); Bakhos (-> Dionisos) najde na Naksosu —► Ariadno, ki jo je bil -> Te¬ zej zapustil: vzame jo za ženo in poveliča. Up (Bakhos skače z voza, v katerega sta vprežena panterja ali tigra, ali pa Ariadno dviga nanj; Ariadnina krona, ki jo je bil Bakhos vrgel visoko v zrak, se spremeni v ognjene zvezde, ki kot ozvezdje svetijo na nebu); npr. Tizian (* 1522/23, Nat. Gali. — Bakhos skače z voza, na nebu ozvezdje), Tintoretto (*1578, Benetke, Doževa palača, Anticollegio — Venera polaga Ariadni na glavo krono zvezd), Ann. Carracci (*freska , 1597/1604, Rim, Pal. Farnese, Gali. Farnese — sprevod), Makart ( Ariadnino zmago¬ slavje, zastor za Komische Oper na Dunaju, 1873, Ost. XIX,—XX.). L: Pigler II (1956, p. 44--48); Grant (1968). — Cf. E. Panofsky (Problems 1969 — L!), G. de Ter- varent (1 1958, s. v. Char traine par des tigres). Bakič, Vojin (1915—_), hrv. kipar, pionir jugosl. kiparske avantgarde po 2. svet. vojni. R. v Bjelovarju, štud. v Zgb na ak. 1934—38, potem še v Kršiničevi specialki; 1956 zgorela njegova delavnica v Zgb. P: Goran Kovačič (1946), spom. ustreljenih v Bjelovarju (1947); osnutek za spom. Marxu in Engelsu v Bgd (1950 do 1953), Avtp. (1952), spom. Jov. Jovanoviču- Zmaju (1953), abstr. plastika iz medi itn. — Zlata plaketa na III. trienalu v Bgd 1967. L: BihaljiS (1955); Ko je ko (1957); Jakov Brata- nič (ELU 1, 1959, s. v.); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); Bakič (Lj 1961 [rk, MaGal]); Vojin Bakič (Bgd 1965 [rk, Salon Mod. gal.], uv V. Horvat- Pintarič); JKh (1966); Ješa Denegri, Skulptura Vo- jina Bakiča (Um [Bgd], št. 20, 1969); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. M. Prelog (1958). bakrorez (angl. the line engraving, fr. la gra¬ vure en cuivre, it. Tincisione in rame, nem. der Kupferstich), graf. tehnika (t. i. globoki tisk), druga najstar. po -^-lesorezu (zač. o. 1440,—>• Mojster igralnih kart). Med v. mojstri bakroreza npr. —> Mojster E. S., —> Schongauer, -> Diirer, pos. v Italiji — > Mantegna, Ant. del -> Pollaiuolo, —> Raimondi, itd., pozn. -5- Goltzius in Ruben¬ sovi rezci. L: cf. A. M. Hind (1909—1910; 1911; 1914 [1927]; 1938—1942; 1952—1955), T. Križman (1952), F. Lippmann (1893 [1926]). Bakst, Lev Nikolajevič, s pr. im. Lev Samoj- lovič Rosenberg (1866—1924), rus. (ž.) slikar in scenograf, soust. združenja in rev. Mir iskusstva. Inscenacije in osnutki kostumov za S. Djagileva (1909—14, cf. s. v. ruski balet), mdr. inscenacije Debussyja (npr. L'Apres-Midi d'un Faune), D’An- nunzia in Honnegerja. Ilustr. Gogolja. S: por¬ treti (npr. Ida Rubinstein). — Up: npr. A. Mo- digliani (1917, Washington). L: An Exhibition of paintings, dravvings, costume designs: The work of Lčon Bakst (St. Louis 1914 [rk], uv Martin Birnbaum)', A. Levinson: The Story of L. Bakst’s Life (NY-L 1923); Edouard-Joseph I (1930, s. v.); RJA (1961). — Cf. R. Cogniat (1930), C. Einstein (1927). Balaam in njegova oslica (fr. Balaam et son annesse arretes par un ange, nem. Bileam priigelt seine Eselin), bibl. ik. m. (4 Mojz 22, 22—30). Up: npr. bron. relief na des. krilu —> vrat cerkve S. Ženo v Veroni (5. vrsta — 1. relief, konec XII. st.), miniatura v —> Psalterju sv. Ludovika iz 1253/70 (f. 39v), zadnji medaljon na frontispicu —> Schockenove Biblije (o. 1300), Teuflov lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 92v), Rem¬ brandt (d. 1626, Cognacq-Jay). L: Kurt Rathe, Bileam (RDK II, stp 740—44 — L!); Pigler I (1956, p. 107—08); Rčau II/l (1956, p. 217); Schmidt IL (1962); J. J. Timmers, Balaam (LCI I, 1968, stp 239 — L!); Keller (1968, p. 73—74). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Balaamov blagoslov, bibl. ik. m. (4 Mojz 23— 24). Prerok Balaam, ki bi moral na zahtevo 133 Balak pride nasproti Balaamu — Baldinucci, Filippo 134 moabskega kralja Balaka (cf. infra) prekleti Izra¬ elce, jih je trikrat blagoslovil. Zaradi preroko¬ vanja Zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se dviga iz Izraela (4 Mojz 24, 17: Orietur stella ex Jacob...) so imeli —►tri kralje za njegove po¬ tomce in je z njimi v srednjev. tipologiji večkrat soočen. L (cf. supra): Reau II/l (1956, p. 218). — Cf. E. Kirschbaum (1954), G. Schiller (1966). Balak pride nasproti Balaamu, bibl. ik. m. (4 Mojz 22, 36—38 — cf. supra). Up: npr. mi¬ niatura v t. i. —> Toggenburški Bibliji (1411). Baldass, Ludwig von (1887—1963), avstr. um. zgodovinar, pomemben poznavalec zlasti niz. slikarstva. R. na Dunaju, štud. na univ. v Gradcu, Halleju, Miinchnu in na Dunaju, tam 1911 prom. in odtlej kustos slikarske gal. v Umzg. muz., nazadnje, do 1949, njen direktor. B: ,Die Bildnisse Kaiser Maximilians L' (JSaK, 1913); ,Die Chronologie der Gemalde des Hieronymus Bosch' (JkPK, 1917); ,M. van Cleve' (JCC, 1917); ,Die niederlandische Landschaftsmalerei von Patinier bis Bruegel' (JSW, 1918); Die Wiener Gobelinsamm- lung (W 1920); Geerlgen van Haarlem (W 1921, »K. in Holland« 5/6); ,Die Bildnisse des Donaustils' (Sta- del-Jb., 1922); Die Gemalde des Lukas van Leyden (W 1923); Der Kiinstlerkreis Kaiser Maximilians (W 1923); ,Sittenbild und Stilleben im Rahmen des nieder- Idndischen Romanismus' (JSW, 1923—1925); Joos van Cleve , der Meister des Todes Mariči (W 1925); ,Betrachtungen zum Werke des Hieronymus Bosch' (JSW, 1926); ,Drei deutsche Bildhauerzeichnungen: Ein Beitrag zum Studium der Vischer-Werkstatt' (J. Schlosserjev zb., 1927); ,Die Niederlcinder des 15. und 16. Jahrhunderts auf der Ausstellung fldmischer Kunst in London 1927' (Belv, 1927); , Niederlandische Tapisserieentv/iirfe des Romanismus' (JSW, 1928); ,Ambergers Bildnisse des Christopli Baumgartner' (Panth, 1928); , Neue Bildnisse und Bildniszeichnungen von Joos van Cleve' (ZfbK, 1928/29); ,Ein unbekanntes Hauptwerk des Cariani: Studie iiber den Entwicklungs- gang des Kiinstlers' (JSW, 1929); ,Die Wiener Tafel- malerei von 1410 — 1460' (Cie, 1929); ,Studien zur Augsburger Portrdtmalerei des 16. Jahrhunderts, I—IIP (Panth, 1929—1930 & 1932); , Bildnisse des nieder- landischen Romanismus' (Stadel-Jb., 1930); ,Drei Jahrhunderte fldmischer Malerei' (Panth, 1930); ,Mei¬ ster des Grazer Dombildes' (JSW, 1930); (& E. H. Buschbeck) ,Geschichte der Wiener Gemaldegalerie 1911 — 1931' (ib., 1931); .Die Entwicklung des Dirk Bouts: Eine stilgeschichtliclie Untersuchung' (ib., 1932); ,Gotik und Renaissance im Werk des Quinten Metsys' (ib., 1933); ,Das Ende des weichen Stiles in der osterreichischen Tafelmalerei' (Panth, 1934); .Der PViener Schnitzaltar‘ (JSW, 1935); ,Ein Kreuzigungs- altar von Hieronymus Bosch' (ib.); ,The Portraicture of Master Michiel' (BM, 1935); .Gerard David als Landschaftsmaler' (JSW, 1936); ,Laux Furtenagels Bildnis des Ehepaares Burgkmair' (Panth, 1936); .Die Bildnisse des Lucas van Leyden' (ib., 1937); ,Die niederlandischen Maler des spatgotischen Stiles' (JSW, 1937); , Albrecht Altdorfers kiinstlerische Herkunft und IVirkung' (ib., 1938); ,Zur Entwicklungsgeschichte des Hieronymus Bosch' (AMR, 1938); ,Die Bildnisse des Jacopo dei Barbari' (Panth, 1938); ,Dirk Bouts, seine IVerkstatt und Schule' (ib., 1940); ,Zur Bildnis- kunst der Diirerschule' (ib.); Albrecht Altdorfer (W 1941); Hans Memling (W 1942, »Smlg. Schroll«); Hieronymus Bosch (W 1943; 2. izd. W 1959); ,Die Entvvicklung des Bernart van Orley' (JSW, 1944); Conrad Laib und die beiden Rueland Frueauf (W 1946, »Smlg. Schroll«); ,The Ghent Altarpiece of Hubert and Jan van Eyck' (AQ, 1950); Jan van Eyck (L-NY: Ph 1952); ,An unknovvn portrait of Saskia as a con- tribution to the pietorial autobiography of Rembrandt' (Conn, 1952); ,Zu den Gemalden der ersten Periode des Leonardo da Vinci' (ZfKw, 1953); ,Zu Giorgiones »Drei Philosophen«' (JSW, 1953); ,Die Tat des Gior- giorie' (ib., 1955); ,Les tableaux champetres des Bas- sano et la peinture realiste des Pays-Bas au XVD siecle' (GBA, 1955); .Die Tafelbilder Jan van Scorels in Obervellach' (ČZKD, 1955); , Tizian im Banne Giorgiones' (A. Weixlgartnerjev zb., 1957); ,Some notes on the development of Van Dyck’s portrait style' (GBA, 1957); ,Two Biblical Histories by Cornelis de Wael' (AQ, 1957); .Zum Werke des Peter Pourbus' (BMR, 1960); ,Zur Erforschung des »Giorgionismo« bei den Generationsgenossen Tizians' (JSW, 1961); (& Giinther Heinz) Giorgione (W-Mn 1964). L; OG (1951); Ch. de Tolnay (BM, 1964, nekr.). *Baldassare Castiglione, znamenit Rafaelov portret grofa -> Castiglioneja (o, pl, 82 X 67 cm, o. 1515, Louvre), sprva na lesu, slika spodaj skrajšana. Na dražbi v A’damu (kjer ga je kupil Alfonso Lopez) si gaje 1639 skiciral Rembrandt (risba v Albertini, po njem avtp. jedk. iz 1639 in avtp. iz 1640 v Nat. Gali.), še pred tem pa ga je kopiral Rubens. L: E. Maurice Bloch, Rembrandt and the Lopez Collection (GBA, 1946); K. E. Maison: Themes and Variations (L 1960); Max Imdahl, Ralfaels Castigli- onebildnis im Louvre: Zur Frage seiner urspriing- lichen Bildgestalt (Panth, 1962). — Cf. J. Rosenberg (Rembrandt, 2. izd. 1964, p. 42 & 347 [op. 2a]). Baldinucci, Filippo (o. 1624—1696), it. florent. pisec o umetn., eden izmed pomembnih -> živ- Ijenjepiscev umetnikov po Vasariju; um. sveto¬ valec kard. Leopolda de’ Medici. V svojem gl., kronološko urejenem delu (Notizie ..., cf. infra) vpošteval tudi severnoevr. umetnike do Rem¬ brandta; avtor slovarčka um. terminov in te¬ meljnega življenjepisa G. L. Berninija, ki ga je spisal po naročilu Šved. kraljice Kristine. B: * Notizie de' professori del disegno da Cimabve in qva, per le qvali si dimostra come, e per chi le belTarti di pittura, scultura e architettura lasciata la rozzezza delte maniere greca, e gotlica si siano in questi secoli ridotte alVantica loro perfezione: Opera di Filippo Baldinucci Fiorentino distinta in secoli, e decannali (6 knj., F 1681—1728); Vocabolario toscano delfarte del disegno nel qvale si esplicano propri ter¬ mini e voci, non solo della Pittvra, Scvltvra & Archi- tettvra', ma ancora di altre ar ti... (F 1681); * Vita del Cavaliere Gio. Lorenzo Bernino, scultore, architetto e pittore (F 1682 [pozn. izd. cf. s. v. Riegl, Alois, & Samek Ludovici])', Cominciamento e progresso delfarte 135 Baldovinetti, Aless(i)o — Balthus 136 di intagliare in rame, cole vite di molti de’ piti eccellenti maestri delta stessa professione (F 1686). L: SchlosserL (1964). — Cf. G. Sobotka (1913). Baldovinetti, Aless(i)o (o. 1425—1499), it. flo- rent. slikar, učenec Domenica Veneziana, tanko¬ čuten eklektik. S: npr. Ženski profilni portret (atr., les, verj. o. 1465, Nat. Gali.) in Oznanjenje (les, Uffizi), freske v Florenci v kap. port. kard. v c. S. Miniato al Monte in v koru c. Sta Trinita (1471: Noe, Mojzes, Abraham in David na oboku, Abraham daruje Izaka in Mojzes sprejema tabli postave v lunetah; fragment z avtp., Bergamo). L: Berenson Ox (1932); Ruth W. Kennedy: Alesso Baldovinetti (NH: Yale UP 1938); L. Berti (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1963). Baldung, Hans, imen. Grien (1484/85—1545), nem. slikar in risar za lesor., delal in u. v Stras¬ bourgu. Eden izmed najbolj izvirnih nem. so¬ dobnikov Diirerja (pri katerem se je verj. učil), pomemben kolorist s smislom za fantastično občutje in — npr. v likih čarovnic — poudarjeno erotiko. S: Maša sv. Gregorija (o. 1511, CMA), v. ( Marijin ) olt. v katedr. v Freiburgu (1512—16), Grof Ludwig von Ldwenstein (d. 1513, Dahlem), Objokovanje (o. 1515, ib.), Mejni grof Krištof I. Bodenski (d. 1515, Alte Pin.), Smrt in dekle (1517, Basel), Čarovnici (1523, Stadel), alego¬ rični podobi ( Človeštvo v stanju nedolžnosti in Človeštvo v stanju sramotef?], o. 1540, Prado) Sedem starostnih dob žene (1544, Leipzig). — G: Aristotel in Filis (lesor., d. 1513), itd. — R: v nem. slikarstvu te dobe največji opus poleg Diirerja in Holbeinov. L: Carl Koch: Die Zeichnungen Hans Baldung Griens (BI 1941); Hans Baldung Grien (1959 [rk, Karlsruhe]); M. M. Salinger (EWA II, 1960, s. v.); C. M. Oldenbourg: Die Buchholzschnitte des Hans Baldung Grien: ein bibliographisches Verzeichnis ihrer Venvendungen (Ba-Ba 1962, »SdK« 335); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. O. Benesch (1966), H. Curjel (1922), M. Escherich (1916), O. Fischer (1939 [1943]), G. F. Hartlaub (1961), K. Martin (1950), G. von der Osten (1965; Hann 1969 — L!), M. Rosenberg (1889), G. von Terey (1894; 1894—96). *Balkon, slavna Manetova slika (o, pl, 165 X 123 cm, 1868/69, Louvre: Jeu de Paume), za katero je umetnik vsaj delno prejel pobudo v Goyevem slikarstvu ( Maje na balkonu ) in ki je sama še dolgo vplivala (prim. med Slovenci M. Sedeja Na balkonu, 1939). Levo sedi Berthe —> Morisot, des. stoji Jenny ali Fanny Claus (pozn. poročila Manetovega prijatelja, slikarja Prinsa), zadaj slikar Antoine Guillemet, deček v temnem ozadju pa je Leon Koella-LeenhofT, sin Mane- tove žene, ki so ga dosledno predstavljali kot njenega bratca. L: »CA« 14 (1967, t. XXV—XXVI, kat. št. 121). — Cf. (tudi s. v. Manet) G. Bazin (1958), P. Cour- thion (1970). Baltazarjeva gostija (lat. Balthazar aspicit ma- num scribentem contra candelabrum, fr. Le Festin de Balthazar, it. II convito di Baldassare, nem. Das Gastmahl Belsazars), bibl. ik. m. (Dan 5, 5—6 & 25—28): babilonski »kralj« Baltazar, Nabuhodonozorjev pravnuk, ki se je bil gostil s svojimi ženami in priležnicami in dal v vinje¬ nosti prinesti posode iz jeruzalemskega templja, da so pili iz njih, je opazil dlan roke, ki je pisala nasproti svečniku na pobeljeni steni (—> Mane, tekel, fareš). Up: npr. J. Tintoretto (les, 1545/48, Ksthist. Mus.), Teuflov lesor. (d. 1558) v *Dal- matinovi Bibliji (1584, II, f. 98v), Rembrandt (d. 163. [zadnja št. je nečitljiva], Nat. Gali. — cf. lit.: Haussherrj, M. Preti (Capodimonte). L: Gunnel fVentzel, Belsazar (RDK II, 1948, stp 225—29); Pigler I (1956, p. 213—16); Reau II/l (1956, p. 408—09). — Cf. R. Haussherr (1963). Balthus, s pr. im. Baltusz (ali Balthasar) Klos- sowski de Rola (1908—_), fr. slikar, mojster ezoteričnega realizma (poglavitna tčma so mu z erotično tesnobo obarvane podobe osamljenih doraščajočih otrok, zlasti deklic). R. v umet¬ niški družini polj. rodu (oče Erich K.), živel v Parizu, imel prvo samost, razst. 1934, se umaknil v pravo »odlično osamljenost« na svoj grad (Chateau Chassy pri Autunu). Prijatelj -> Malraux ga je 1961 imenoval za direktorja —> Academie de France v Rimu. S: Ulica (La Rue, 1929, New York, z. Mrs. Marcel Duchamp), Ulica (La Rue, d. 1933, New Canaan [Conn.], J. T. Soby), Portret vikontese de Noailles (1936, Pariš, Vicomtesse de Noailles), Andre Derain (1936, M M A), Otroka (Les Enfants, 1937, Cannes, Pablo Picasso), Tihožitje (1937, Hart¬ ford), Gora (La Montagne, 1937, New York, gal. Pierre Matisse), Joan Mird in njegova hči Dolores (1937/38, M MA), Sen (Le Reve, 1938, Los Angeles, The Rev. James L. McLane), kra¬ jina Larchant (1939, Pariz, z. A. M. Cassandre), Dnevna soba (d. 1941—1943, Miinchen, Walter Bareiss), Le Salon (1942, New York, z. John Hay Whitney), La Toilette de Georgette (1948— 49, Los Angeles, The Rev. James L. McLane), Le Passage du Commerce Saint-Andre (1952—54, Meudon [Francija], z. Claude Hersent), Akt z mačko (o. 1954, Melbourne [Avstralija], Nat. Gali. of Victoria). L: A. Mohler (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Gačtan Picon: Balthus (P 1966 [rk, Mus. des Arts Decora- tifs]). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), B. Dorival (1957 [II]), G. H. Hamilton (1967), J. T. Soby (1956). 137 BALTIMORE — BAMBERG, Staatsbibliothek 138 BALTIMORE (Maryland, ZDA [Middle At¬ lantic]). Med arhitekti XX. st. sta zastopana Albert -»-Kahn in Ludvvig -» Mies van der Rohe. L: EWA XIV (1967, stp 622—23). ~ Baltimore Museum of Art ( Wyman Park). V okviru manj pomembne »univerzalne« z. je odlično predstavljena novejša evr. umetn. ( Cone Coli.). S: mdr. so zastopani Camille Pissarro, Degas ( Avtp., o, papir na pl), Cezanne, Paul Gauguin, van Gogh ( Čevlji , 1887), itd., posebno dobro zlasti Matisse (npr. Modri akt [Nu bleu], 1907; Sedeča odaliska [L'Odalisgue assise], 1928) in mladi Picasso. — P: mdr. Degas, Renoir, Matisse, Zorach, Lipchitz ( Gertrude Stein, bron. glava, 1921). L: A Picture Book: 200 Objects in the Baltimore Museum of Art (Balt 1955); Cone Collection: A Handbook with a Catalogue Of Paintings and Sculp- ture (ib. 1955). ~ The Walters Art Gallery. S: mdr. del —> Štirikrilnika iz Champmola (o. 1400), in sicer Oznanjenje s Krstom v Jordanu na hrbtni strani in Križani z Marijo in Janezom Ev., Hugo van der Goes ( Portret donatorja z Janezom Krst., izrezan iz večje slike), različnim mojstrom atr. idealna mestna veduta (les, 2. pol. XV. st. — cf. s. v. vedute idealnega mesta), Paolo Veronese (Lucia da Porto Thiene s hčerko Porzio, o. 1556 [pendant, Giuseppe da Ponto s sinom, v florent. z. Contini Bonacossi]), Ingres ( Odaliska s sužnjo, 1842), itd. Pomembna z. zahodnoevr. in biz. IR, mdr. npr. Menelogij ces. Mihaela IV. (1034 —41). — Med zakladi tega muz. tudi marm. rim. sarkofag z Bakhovim zmagoslavjem (o. 180/200), ahatna »Rubensova vaza« (o. 400), vizigotski orlovski fibuli iz Estramadure v Špa¬ niji (VI. st.), srebrn liturgični pribor iz VI. st. (22 kosov, mdr. 2 keliha in 2 svečnika, najdišče Hama v Siriji), 131 kosov gotske slonokoščene plastike in bogata z. sevrskega porcelana (284 kosov), med predmeti z Daljnega vzh. tudi po¬ sebno lepa vaza v barvi breskovega cveta iz obd. K’ang Hsi, sicer pa med kiparji zastopani npr. Pietro Francavilla ( Apolon nad pitonom, mar¬ mor, d. 1591), Clodion in Barye ( Lov na tigra, bron, d. 1836). L: The Walters Art Gallery: A Selection of Me- morable Objects (Balt 1964). — Cf. zlasti The Journal of the Walters Art Gallery. Baltrušaitis, Jurgis (1903— ), litovsko-fr. um. zgodovinar, raziskoval vplive ind. in arab. lik. sveta v evr. srednjev. umetn. Pred 2. svet. vojno prof. za um. zgod. na univ. v Kovnu , (Litva), od 1947 dalje v Parizu, predaval mdr. na Yale Univ. (New Haven). B: La stylistique ornementale dans la sculpture ro¬ mane (P 1931); Art sumerien, art roman (P 1934); Le moyen-age fantastique: Antiquites et exotismes dans Tart gothique (P 1955); Anamorphoses ou per- spectives curieuses (P 1955, »Coli. Jeu savant« 2). L: cf. U. Kultermann (1966). BAMBERG, mesto na Gornjem Frankovskem (upravno Bavarska, ZRN) z dobro ohranjenim starim jedrom in svetovno znanimi spom. V bamberški Rezidenci 1968 odprta Staatsgalerie (filiala —s- Bayerische Staatsgemdldesammlungen) ima več kot 100 razstavljenih slik starih nem. mojstrov, mdr. dela L. Cranacha star. in Hansa Baldunga Griena Vesoljni potop. L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 242-^3 — L!); Arnold Mardersteig (Panth, 1968, p. 410 [»Aus der Arbeit der Museen«]). — Cf. H. Keller (1950 [3. izd. 1962]). ~ stolnica (Dom St. Peter u. St. Georg), v zdajšnji obliki sez. v prvih decenijih XIII. st. (posv. 1237): v bistvu še romanska bazilika z 2 koroma in zah. prečno ladjo, sicer pa s svojo stavbno plastiko pravi muz. nem. srednjev. ki¬ parstva. Na vzh. strani t. i. * Adamov portal (die Adamspforte) iz o. 1215/20 s sohami iz o. 1230/35: od leve na des. na levi strani sv. Štefan, Kunigunda in ces. Henrik II., na des. strani pa sv. Peter, Adam in Eva. Na sev. strani t. i. * Knežji portal (das Fiirstenportal, 1230/40): v timpanu Poslednja sodba, na podbojih preroki z apostoli na ramenih (sohi ob straneh, Ecclesia in Sina¬ goga, zdaj v notr.). Notr): iz obd. klas. bam- berške plastike (o. 1220737) v vzh. koru (sv. Jurija) na korni pregraji znameniti *reliefi (6 dvojic apostolov na juž. in 6 dvojic prerokov na sev. strani) kot delo gl. star. mojstra, kot delo gl. ml. mojstra pa *Ecclesia in Sinagoga, Abra¬ ham (ik. m. Abrahamovo naročje) in Angel s po¬ zavno s Knežjega portala, skupina *Obiskovanja (Marija in Elizabeta) in t. i. *Bamberški jezdec na imenitni konzoli z listno masko. Iz pozn. časa *nagrob. škofa Friedricha von Hohenlohe ob 3. slopu srednje ladje (u. 1352), *nagrob. ces. Hen¬ rika II. in Kunigunde (Riemenschneider, polihr. apnenec, 1499—1513) in * Marijin olt. (V. Stoli, les, o. 4,5 X 3 m, 1520-23, d. 1523). L: Cankar 11/1 (1931, repr. 38); »US« 7 (1968, p. 123), 8 (1968, p. 56—60, 98 [zgoraj!], 108, 227); »MdS« 89 (t. VIII—IX). — Cf. E. Panofsky (Mn 1924), W. Pinder (1927 [1938]; I 1935), W. Voge (1899 & 1910), etc. ~ Staatsbibliothek hrani izredno dragocene IR, npr. —> De institutione arithmetica iz 832/43 (Ms. class. 5) in t. i. -*■ Evangeliar v Bambergu iz srede XI. st. (Ms. bibl. 94), kot svoj največji 139 Bamberška apokalipsa — Bandini, Giovanni 140 zaklad pa slavno -> Bamberško apokalipso (Ms. bibl. 140 — cf. infra). L: Bayems (1960). ‘Bamberška apokalipsa, eden izmed najslav¬ nejših IR -fotonske umetn., narejen za ces. Otona III., Bambergu pa sta ga darovala ces. Henrik II. in Kunigunda (pergament, 106 listov 29,5 X 20,4 cm, o. 1000, Bamberg, Staatsbiblio- thek, A. II. 42): 50 ilustracij —> Apokalipse (od tega 30 celostr., npr. Nebeški Jeruzalem, f. 55r), na dveh sosednjih str. Peter in Pavel kronata Otona III., ki se mu klanjajo 4 personifikacije njegovih dežel (f. 59v) in zraven ikonografsko posebno mikavna miniatura Štirih zmagoslavnih kreposti z njihovimi bibl. predstavniki: Oboedi- entia-Abraham, Castitas-Mojzes, Poenitentia-Da- vid in Patientia-Job (f. 60r), naposled 5 evang. prizorov. L: *A. Fauser (izd.): Die Bamberger Apokalypse: Die Miniaturen der Apokalypse und des Evangelistars in der Staatsbibliothek Bamberg, 59 Farbtafeln (Wsb 1958); Bayerns (1960, št. 225); EWA IV (1961, t. 467). — Cf. H. Jantzen (1947 [1949]), A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), H. fVdlfflin (1918 [1921]), etc. Bamberški evangeliar -> Evangeliar v Bam¬ bergu (sreda XI. st.) ‘Bamberški jezdec, znamenita plastika (pešče¬ nec, viš. o. 230 cm, o. 1230/37) ob levem slopu pi;ed Jurijevim korom stolnice v—»- Bambergu (supra). V naravni velikosti predstavljenega jezdeca s krono na glavi in pod baldahinom so um. zgodovinarji razlagali kot ostanek skupine Treh kraljev (W. Voge in drugi za njim), kot cesarja Konstantina (O. Hartig, J. Traeger), Štefana Ogrskega (svaka ces. Henrika II. — poimenovanje od XVIII. st. dalje), ces. Henrika II., kralja Konrada III. (ki je v c. pokopan), Filipa Švabskega (ki je bil v Bambergu umorjen) in njegovega očeta Friderika I. Barbarosso, kot sv. Jurija (ker je bil ob des. slopu sv. Martin), itn., predvsem pa kot idealno upodobitev štau- fovskega viteza in vladarja (če niso v njej spoznali — kakor npr. J. Jahn v svojem slovarju — kar »utelešene nem. ljudskosti v njeni najlepši in najplemenitejši obliki«). Formalno je jezdečev lik vsekakor soroden kipu stoječega kralja v Reimsu. L: Hans Timotheus Kroeber: Der Bamberger Reiter (Dii 1936); O. Hartig: Der Bamberger Reiter und sein Geheimnis (Bamberg 1939); ThB XXXVII (1950, p. 147—48 — L!); H. Steuerwald: Das Ratsel um den Bamberger Reiter (BI 1953); »US« 8 (1968, f p. 60 & 98 [zgoraj!]); Jorg Traeger, Der Bamberger Reiter in neuer Sicht (ZfKg, 1970). — Cf. W. Boeck (1960), G. Duby (Sk 1966, p. 212—13), H. von Einem (1965), H. Jantzen (1964), E. Panofsky (Mn 1924), W. R. Valentiner (1956), W. Voge (pon. izb. 1958), H. VVeigert (1942), itd. Bambino Vispo -> Mojster živahnega otroka bambocciata, vrsta žanra, imen. tako po vzdev¬ ku, ki gaje v Rimu dobil njen utemeljitelj, Pieter van Laer iz Haarlema (o. 1592—1642), zaradi svoje zun. imen. il Bamboccio. Podobne žanrske prizore iz življenja preprostih ljudi so slikali tudi bamboccianti Jan Miel (1599—1663), Michel¬ angelo Cerc/uozzi (1602 — 1660), Johannes Lingel- bach (1622—1674) in Michael Sweerts (1624 — 1664). L: cf. G. Briganti (2-krat 1950; 1954; 1960 — L!). Banaja (tudi Benaja ) iz Kabseela, bibl. oseba (2 Kralj 23, 20—23; 1 Kron 11, 22—25), Jojadov sin, eden izmed Davidovih junakov. Up: s. v. Trije junaki prineso Davidu vode. Bandinelli, Baccio ( Bartolommeo ), (1493— 1560), it. kipar (in slikar), častihlepni in nevošč¬ ljivi Michelangelov tekmec, r. in u. v Florenci. Učitelj mu je bil F. Rustici, učenca pa Amma- nati in Bandini (cf. infra). P: v merjenju z Michelangelovim -► Davidom nastala skupina Herakles in Cacus (d. 1533, post. 1534, Florenca, pred Pal. Vecchio), nagrobnika papežev Leona X. (papežev kip Raffaello da Montelupo) in Klemena VII. (papežev kip Nanni di Baccio Bigio, kot prejšnji 1536—41, Rim, Sta Maria sopra Minerva), spom. Giovannija delte Bande N ere (1540, Florenca, Piazza S. Lorenzo), Bak- hos (1547, Pitti), reliefi na korni pregraji (o. 1547 za stolnico v Florenci, zdaj tamk. Mus. deli’ Opera del Duomo), lastni nagrobnik s Pietd (1554—63, Florenca, SSa Annunziata). L: Vasari-Milanesi V.; O. Fischel, Bandinelli, Bartolommeo (ThB II, 1908 — L!); Venturi X/2 (1936); Panofsky Stud (1964); Maria Grazia Ciardi Dupre, II modello originale della »Deposizione« de Bandinelli per Carlo V (Middeldorfov zb., 1968); »PKG« 8 (1970, t. 203, p. 258—59 — L!). — Cf. Ph. Hendy (1931), L. Planiscig (Piccoli bronzi 1930), W. R. Valentiner (1955). Bandinelli, R. Bianchi —>Bianchi Bandinelli, R. Bandini, Giovanni, imen. Giovanni delPOpera (1540—1599), it. kipar, učenec Bandinellija (cf. supra), čigar relief za florent. stolnico je tudi dkč. P: mdr. personifikacija Arhitektura na-* Michelangelovem nagrobniku (dkč. 1572, Flo¬ renca, Sta Croce), Francesco Maria I della Ro- vere, urbinski vojvoda, soha s podstavkom (dkč. 1587, od 1624 Benetke, dvorišče Doževe palače, Arco Foscari, dvoriščna stran), spomen. v. vojv. Ferdinanda I. (zač. 1595, soha d. 1599, post. 1607, Livorno [4 sužnji delo P. Tacce]). 141 Bandmann, Giinter — Barbara 142 L: Vasari-Milanesi VII; Venturi X/2 (1936 — L!). — Cf. U. Middeldorf( 1929). Bandmann, Giinter (1917—_), nem. um. zgodovinar. R. v Duisburgu, prom. 1942 v Kolnu, učil na univ. v Bonnu, zdaj prof. in direktor umzg. inst. na univ. v Tiibingenu; se ukvarja z ikonogr. vprašanji, pos. z ikonologijo arhitekture. B: Die Bauformen des Mittelalters (Bn 1949); ,Das Kunstwerk als Geschichtsquelle‘ (DVLG, 1950); ,/ko- nologie der Architektur ‘ (Jb. AKw, 1950); Mittelalter- liche Architektur als Bedeutungstrager (BI 1951); ,Ein Fassadenproblem des 12. Jahrhunderts und seine Stel- lung in der christlichen Ikonographie ‘ (Das Miinster, 1952); ,Das Problem der Gegenstandlichkeit in der modernen Kunst ‘ (Stud Gen, 1952); Die Werdener Abteikirche (1256—1275); Studie zum Ausgang der staufischen Baukunst am Niederrhein (Bn 1953, dis.); ,Zur Bedeutung der romanischen Apsis‘ (W-RJb, 1953); Pariš (Bn 1955, »Athenaum-Kstfuhrer«); ,Zur Deu- tung des Mainzer Kopfes mit der Binde ‘ (ZfKvv, 1956); ,Doppelkapelle, Doppelkirche ‘ (RDK IV, 1958); Jkonologie des Ornaments und der Dekoration' (Jb. AKw, IV, 1958/59 [ob E. Forssmanovi knj. iz 1956]); Melancholie und Musik: Ikonographische Studien (K- Opladen 1960); .Das Exotische in der europaischen Kunst ‘ (Liitzelerjev zb., 1962); , Friih- und hochmittel- alterliche Altaranwendung als Darstellung ‘ (Das erste Jahrtausend, 1962). L: Kii (1961). Bandrolle (nem.) —> napisni trak Bange, Ernst Friedrich (u. 1945), nem. um. zgodovinar, poznavalec nem. male plastike v dobi renesanse in baroka. B: Die italienischen Bronzen der Renaissance und des Barock, II: Reiiefs und Plaketten (3. izd., Bl-Lpz 1922, »Konigliche Museen zu Berlin: Beschreibung der Bildvverke der christlichen Epochen« 2); Eine bayerische Malerschule des XI. und XII. Jahrhunderts (Mn 1923); Peter Flotner (Lpz 1926, »Meister der Graphik« 14); Die Kleinplastik der deutschen Renais¬ sance in Holz und S tein (F-Mn 1928); Die Bildv/erke in Holz, Stein und Ton: Kleinplastik (BI 1930, »Die Bildvverke des Deutschen Museums« 4); ,Die Hand- zeichnungen Peter Fiotners' (JPK, 1936); Die Deut¬ schen Bronzestatuetten des 16. Jahrhunderts (BI 1949). BANGKOK (orig. Krung Thep), od 2. pol. XVIII. st. prestolnica Siama (zdajšnje Tajske) ob reki Menam. V jedru zdajšnjega dvamilijon- skega mesta je o. 400 budističnih templjev, naj¬ lepših na Tajskem. L: EWA XIV (1967, stp 41—42 — L!); Roland Gobck: Vsa čuda sveta (Lj 1969). — Cf. B.-Ph. Gros- lier (1960). Bankir z ženo (Q. Massys) —> Posojevalec BANZ, nekd. benediktinski samostan na Gor¬ njem Frankovskem (upravno Bavarska, ZRN), pokrajinsko mikavno ležeč nasproti romarske c. —> Vierzehnheiligen na drugi strani reke Main. Mogočni samostanski kompleks je v glavnem oblikoval Johann Leonhard Dientzenhofer, opa¬ tijsko c. pa Johann Wolfgang Dientzenhofer (od 1710 dalje, večidel sez. 1713, posv. 1719). L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 243). — Cf. E. Hempel (Harm 1965). Baouit, fr. oblika krajevnega imena ^ Ban it. baptisterij ali krstilnica (angl. the baptistery, fr. le baptistere, it. il battistero, nem. tudi die Taufkirche), kršč. kultna stavba, namenjena krščevanju s potapljanjem (lat. per immersionem) — za razloček s pozn. krstilniki (namenjenimi krščevanju z oblivanjem, lat. per aspersionem). Srednjev. baptisteriji (centr. stavbe, večidel osme- rokotnega tlorisa) so stali blizu škofijskih cerkva (velikokrat na njihovi zah. strani, tako npr. baptisterija v Florenci in Piši), ker so spočetka smeli po pravilu krščevati samo škofje. Med pomembnimi um. spom. zlasti baptisterija v —> Raveni (ortodoksni in arijancev), baptisteriji v Florenci, Piši, Parmi (arh. —»■ Antelami). L: F. W. Deichmann, Baptisterium (RAC I, 1950, stp 1157—67 — L!); Etienne Coche de la Ferte & Guglielmo Matthiae, Battistero (EAA II, 1959); A. Khatchatrian: Les Baptisteres paleochrčtiens: Plans, notices et bibliographie (P 1962); Charles Delvoye, Baptisterium (RbK I, 1966, stp 460—96 — L!). — Cf. J. Flis (1908, p. 122—23). Barabas, Miklos (1810 — 1898), madž. slikar, portretist, od 1840 dalje v Budimpešti. L: K. Lyka (ThB II, 1908, s. v.); A. Ryszkiewicz (Kindler 1, 1964, s. v. — L!). Barb, Alphons A. (1901—_), avstr.-angl. arheolog in zgodovinar religij. R. na Dunaju, vodil Burgenlandisches Landesmus. v Eisenstadtu (1926—38) in bil konservator avstr. Buitdesdenk- malamt (1931—38), od 1949 dalje bibliotekar Warburgovega inst. v Londonu. B: ,Der Heilige und die Schlangen ‘ (Mitt. der An- thropologischen Ges. Wien, 1952); ,Diva Matrix: A Faked Gnostic lntaglio in the Possession of P. P. Ru¬ bens and the Iconology of a Symbol' (JWCI, 1953); ,Mensa Sacra: The Round Table and the Holy Grail ‘ (ib., 1956); , Krippe, Tisch und Grab: Ein Versuch zur Formsymbolik von Altar und Patene ‘ (Th. Klauserjev zb., 1964); ,Three Elusive Amuletts ‘ (JWCI, 1964); ,Antaura: The Mermaid and the DeviVs Grandmother' (JWCI, 1966). L: KU (1966). Barbantini, Nino (1884—_), it. pisec o umetn. B: Segantini (V 1945). Barbara (fr. Barbe, rus. Varvara), kršč. svet¬ nica, devica in mučenka (4. XII.), tako kot drugi dve posebno popularni svetnici (-^-Ka¬ tarina in -> Margareta) tudi med —^ štirinaj- 143 Barbari, Jacopo de’ — BARI 144 stimi priprošnjiki. Atributi: predvsem stolp (v katerega naj bi jo bil oče zaprl, da bi jo ob¬ varoval pred kršč. vero), poleg tega pavje pero, kelih s hostijo in top. Up: npr. kip iz Velike Nedelje (o. 1410/20, Ptuj, muz.), Jan van Eyck (risba, d. 1437, Antwerpen), -^Mojster Barbari¬ nega olt. (d. 1447, Warszawa), M. Albertinelli (na prenosnem triptihu, d. 1500, Poldi Pezzoli [z očetom pod nogami]), H. Holbein star. (levo krilo Boštjanovega olt., d. 1515, Alte Pin.), Palma Vecchio (o. 1522/23, Benetke, Sta Maria Formosa), Jan Cornelisz van Oostsanen (des. krilo triptiha, Dahlem), Germain Pilon (marm. soha s portretnimi potezami Katarine Medičej- ske, Kansas City). L: Rčau II1/1 (1958, p. 169—76 — L!). — Cf. K. Kunstle (1926, p. 112—15), L. Reau (1952). Barbari, Jacopo de’ (o. 1440/50—pred 1516), slikar in grafik, čigar življenje zanesljivo pozna¬ mo samo po ohranjenih delih. Izoblikoval se je v beneškem um. območju, sicer pa dosti delal na Nemškem (tam imen. Jakob Walch) in mdr. vplival na samega Durerja. S: *Tihožitje (les, d. 1504, Alte Pin. — najstar. ohranjeno samost, tihožitje sploh!), Vojvoda Henrik Mecklenburški (les, d. 1507, Mauritshuis), itd. — G (umetniško znamenje kaducej ): Pogled na Benetke (iz 6 listov sest. lesor., d. 1500). L: E. Brauer: Jacopo de’ Barbaris graphische Kunst (Hmb 1933, dis.); P. Zampetti (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. L. von Baldass (1938), A. M. Friend Jr. (1943), A. de Hevesy (1925; 1928), L. Justi (1898), L. Servolini (1944). Barberinijevski diptih -> Diptih Barberini *Barberinijevski favn, slavna marm. skulptura spečega satira (viš. 2,15 m, orig. [iz III. st. pred] ali njegova pozn. kopija — skalo rest. G. L. Bernini, telo pa 1799 Pasetti, Miinchen, Glypto- thek). Iz skale je prvotno tekla voda. L: EWA VII (1963, t. 169); »PKG« 1 (1967, t. 126—27 — L!); »US« 3 (1969, p. 242^13). Barbieri, Filippo, it. dominikanec, avtor 1481 izd. knjižice Discordantiae nonnullae inter sanc- tum Hieronymum et Augustinum, ki za tem na¬ slovom skriva različne tekste, mdr. traktat o sibilah in prerokih, od katerega dalje pozna evr. ikonografija -> dvanajst šibil. Barbieri, G. F. Guercino BARBIZON, vas pri Fontainebleauju v Fran¬ ciji, znana po umetniški koloniji XIX. st., ki so jo sestavljali — predvsem za razvoj krajine pred impresionizmom pomembni — slikarji Theodore -> Rousseau, -*■ Dupre, —> Diaz de la Peha, -> Daubigny, itd. Z njimi sta bila povezana tudi -> Corot in J.-F. —> Millet. — Zaradi skupnega dela slov. impresionistov v letih pred 1. svet. vojno so —> Škofji Loki in njeni okolici vzdeli ime »slov. Barbizon«. L: Robert L. Herbert: Barbizon Revisited: Essay and Catalogue (NY 1962). — Cf. B. S. Myers (I 1969, p. 236—37 [tekst Lorenz Eitner]). BARCELONA, gl. mesto Katalonije v Španiji s slavnim svobodomiselnim in revolucionarnim izročilom: ostanki rim. obzidja in gotsko obzidje iz XIII.—XIV. st., gotska katedr. (SantaEulalia). L: EWA XIII (1967, stp 273—77 — L!). ~ Časa Batllo, sez. 1905—07 (arh. ->■ Gaudi). ~ Časa Mila (na vogalu Paseo de Gracia in Paseo de Provenza), imen. la pedrera (»kamno¬ lom«), sez. 1905—10 (arh. Antonio -> Gaudi). ~ Palacio Guell, sez. 1885—89 (arh. Antonio — Gaudi). Zdaj tu Mus. del Teatro. ~ *Templo de la Sagrada Familia, orjaška, nedk. c. (zač. 1884), največje delo Antonia -> G audija. ~ Museo de Arte de Cataluna. Izredno po¬ membna z. romanske plastike in stenskega sli¬ karstva (najbogatejši muz. romanske umetn. na svetu!), gotskih olt. in kipov. S: mdr. zastopani El Greco (npr. Sv. Peter in Pavel), Ribera, Velazquez in Zurbaran (npr. Brezmadežna z du¬ hovniškima donatorjema, d. 1632). ~ Museo de Arte Moderno (Palacio de la Ciudadela, Parque de la Ciudadela) : z. šp. (zlasti katalonske) in tuje umetn. XIX.—XX. st. S: mdr. zastopani Fragonard (Abbe de Saint-Non v šp. noši, 1769), M. Fortuny (Odaliska, 1861; Zbiralec bakrorezov, 1866; Dan obiskov v žup¬ nišču, 1870), Sorolla, Zuloaga in Picasso. ~ Museo Picasso. Med umetnikovimi deli npr. Mati z bolnim otrokom (pastel, karton, 1903) in Benedetta Canals (1905). L: »CA« 22 (1968, kat. št. 71, 100, 108, 130, 211). Bargellini, Piero, it. pisec o renesančni umetn. B: II Ghirlandaio del bel mondo fiorentino (F 1945); La fiaba pittorica di Benozzo Gozzoli (F 1946); Ka¬ mor osa vicenda dei Lippi (R 1951); II Natale nella storia, nella legenda e nelVarte (F 1959); I Della Robbia (Mi 1965); Scoperta di Palazzo Vecchio (196ij). BARI, gl. mesto Apulije, ob Jadranu, bila pod Bizancem, Normani, itd., vkrcevališče za* križarske vojske, cvetelo pod -> Hohenstaufi. L: EAA I (1958, s. v.); EWA VIII (1963, stp 714—15 —L!). 145 BARI, katedrala — Barnes, Albert C(oombs) 146 ~ katedrala, romanska stavba XII. st. V nje¬ nem arhivu 2 zvitka »exultet«, eden od njiju posebno odličen primer XI. st. z znano perso¬ nifikacijo Zemlje, in prav tako bogato iluminiran rkp. Benedictio ignis et fontis (XI. st.). ~ ‘San Nicola, najpomembnejša romanska c. Apulije, zač. 1087, celota posv. 1197. Kripta (dkč. 1089), nad v. olt. ciborij (XII. st.), za njim škofovski sedež na 3 možeh (post. škof Elia 1098). Med slikami Madona s 4 svetniki (Bart. Vivarini 1476). L: EWA XII (1966, tabla 223 & 261); Franco Schettini: La Basilica di San Nicola di Bari (Bari 1967 — L! [oc. Georg Morsch, ZfKg, 1968]); »PKG« 5 (1969, t. 241 — L!). — Cf. R. Krautheimer (1934). Barilli-Pavlovič, Milena -> Pavlovič-Barilli Barisanus da Trani, Barisanus iz Tranija, it. kipar (akt. o. 1175/1200), tvorec bron. vrat v katedralah v -* Traniju (o. 1175), —* Ravellu manierizmu, delno pa že napoveduje barok. S; npr. Francesco Maria II Della Rovere (1572, Uffizi), Madonna del Popolo (d. 1579, ib.), Mučeništvo sv. Vitala (d. 1583, Brera), Obrezovanje (1590, Louvre), Avtp. (1590/95, Uffizi), Enej beži iz goreče Troje (d. 1598, Borghese), Zadnja večerja (o. 1600, Rim, Sta Maria sopra Minerva), Zadnja večerja (o. 1600, Urbino, stolnica), Federico Della Ro¬ vere kot dojenček v zibelki (1605, Pitti). — G: npr. Oznanjenje (jedk., d. 1581). — Tudi pasteli in pomemben risarski opus. L: W. Friedlaender (ThB II, 1908, s. v.); Rudolf H. Krommes: Studien zu Federigo Barocci (Lpz 1912); Venturi IX/7 (1934); H. Olsen: Federigo Barocci (Stock 1955; 2. izd.: Federico Barocci, Kbh 1962); LaranE (1959); Arthur McComb (EWA II, 1960, stp 254); Rolf Linnenkamp, Zvvei unbekannte Selbst- bildnisse von Federigo Barocci (Panth, 1961); A. Forlani (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. A. Schmarsow (1909; 1909—1913). barok, zadnji vel., vse um. stroke zaznamujoči zg. slog evr. umetn. (po -*• romaniki, —> gotiki in —>■ renesansi ) od o. 1600 do srede XVIII. st. (cf. s. v. rokoko in neoklasicizem). Značilni zanj so reprezentativnost, patos in silovitost, predvsem pa »napete«, »prekipevajoče« oblike, ki se med seboj slikovito prepletajo, prehajajo druga v drugo in navsezadnje ne zabrisujejo samo meja med stavbarstvom, kipaistvom in slikarstvom, ampak tudi meje med lik. umetn. in naravo, tako da vidimo jedro baroka v »skupnostni« umetnini (nem. das Gesamtkunstwerk), kot jo najpopolneje predstavljajo baročni teater, ba¬ ročna katol. maša in baročni grad z okolico in reprezentativnim življenjem v njem. S kulturno- zg. in družbenega vidika izraža barok katol. protireformacijo in po drugi strani uveljavljenje knežjega absolutizma v dobi odkrivanja novih delov zemlje in novih pogledov na vesolje. Naj¬ močneje se je uveljavil v Italiji z nesporno vo¬ dilnim Rimom (G. L. Bernini), na Flandrskem (Rubens), v juž. Nemčiji, Avstriji in na Češkem, v Španiji in na Portugalskem, prodrl je tudi v Ameriko (Mehika), se povsod obarval s pokra¬ jinskimi posebnostmi ter hkrati prodrl globoko v ljudsko umetn., ki je z njim mnogokje (npr. v alpskih krajih in pos. na Slovenskem) doži¬ vela svoj zadnji razcvet. Ime barok nastalo iz port. besede barocco za biser nepravilne oblike in sprva v negativnem pomenu zaznamovalo vse zavito, preobloženo in čudno, kot strok, termin pa se šele polagoma uveljavilo v 2. pol. XIX. st. V prenesenem pomenu uporabljamo oznako barok zdaj tudi za pozna slikovita obd. drugih zg. slogov, govorimo npr. o helenističnem in poznogotskem baroku. — V baročnem obdobju so se seveda razvijale tudi težnje in smeri, ki jih ne moremo imenovati baročnih, ampak klasici¬ stične (fr. in angl. stavbarstvo, Poussin, itd.) in realistične (večji del hol. slikarstva XVII. st., t. i. slikarji resničnosti v sočasni Franciji, itn.). — Med Jugoslovani bogat razvoj baročne umet¬ nosti pri Slovencih in Hrvatih, pri Srbih pa mi¬ kavno soočenje baroka in biz. izročila v vojvo¬ dinski umetnosti. L: obče: 3 umanistici (1955); Die Kunstformen des Barockzeitalters (Bern 1956); Victor L. Tapii: Baroque et Classicisme (P 1957; angl. izd. The Age of Grandeur, L 1960); ,Baroque Art‘ (EWA II, 1960 — L!); Andreas Angyal: Slawische Barockwelt (Lpz 1961); Victor L. Tapie: Le Baroque (P 1961); Man- Bar-Roc (1962). — Cf. G. C. Argan (1964), G. Bazin (1964), J. Bialostocki (1958 [1962; *D 1966 — L!]), W. Hausenstein (1919 [1956]), J. Jahn (1961), H. Lutzeler (1933), J. R. Martin (1955), A. Riegl (»1908 [2. izd. 1923]), A. Schmarsow (II 1897), J. Tintelnot (1966 — L!), J. Weingartner (1925), W. fVeisbach (»1921; »1924 [1929]; 1928), H. Wdlfflin (»1888 [1926]). Ikonografija: Pigler I—II (1956). — Cf. W. Mrazek(1947; 1953; 1957; 1964). Stavbarstvo: Baukunst des Barock in Europa (FrM 1965, »Mo- numente des Abendlandes«; fr. izd. Le Barogue, P 1965; »L'Architecture en Europe«). — Cf. A. E. Brinckmann (1915), P. Franki (1914), W. Ha- ger (1968). — Plastika: cf. A. E. Brinckmann (1917—20 [1925]; 1923—1925), G. Sobotka (1927). Slikarstvo: cf. N. Pevsner (1928). Italija: cf. V. Golzio (1950 [1955]), R. Wittkower (1958), pos. za slikarstvo E. Waterhouse (1962). Nemčija: Ekhart Berckenhagen: Barock in Deutschland: Residenzen (BI 1966 [rk]). — Cf. G. Biermann (1914). Avstrija : cf. B. Grimschitz (& R. Feuchtmiiller & W. Mrazek 1960 [1965], pos. za stavbarstvo R. 1 Vagner-Rieger (1964 — L!). Slovenija: Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk, NG], uv F. Stele, prispevki A. Cevc, S. Vrišer, N. Šumi, M. Železnik, J. Mal, D. Zelinkova, pos. za stavbarstvo N. Šumi, za kiparstvo S. Vrišer in M. Stele-Možina, za slikarstvo A. Cevc. Baroni, Costantino (1905—_), it. um. zgo¬ dovinar, raziskovalec lombardijske umetn. 149 Barozzi, Giacomo — barva 150 B: Documenli per la storia deli'architettura a Mi¬ lano nel rinascimento e nel barocco, I: Edifici sacri (F 1940); L'architettura da Bramante al Ricchino (Mi 1941); Bramante (Berg 1944, »GAI«); Scultura gotica lombarda (Mi 1944); , Lombard art in Ziirich ‘ (BM, 1949); (& G. A. Dell’Acqua) Tesori d'arte in Lom- bardia (Mi 1951); Tutta lapittura del Caravaggio (Mi 1951, »B. A. R.« 2); (& S. Samek Ludovici) La pittura lombarda del Quattrocento (Me-F 1952); Tutta la pittura del Leonardo (Mi 1952, »B. A. R.«; n. izd. 1958). L: Lodovici (1942). Barozzi, Giacomo -> Vignola Barr, Alfred H(amilton), Jr. (1902—_), amer. um. zgodovinar, kritik in za razvoj mod. umetn. v ZDA zelo zaslužen muzealec, direktor new- yorškega Mus. of Mod. Art (1929—43), od 1947 dalje direktor njegovih zbirk. B (vse izd. Mus. of Mod. Art); Cezanne , Gauguin, Seurat, van Gogh (NY 1929); German Painting and Sculpture (NY 1931); Cubism and Abstract Art (NY 1936); (izd.) Vincent van Gogh (3. izd., NY 1936); fVhat Is Modern Painting ? (NY 1943; n., rev. izd. 1956); Picasso: Fifty Years of His Art (NY 1946); Fantastic Art, Dada, Surrealism (3. izd., NY 1947 [1. izd. kot razst. kat. 1936]); (izd.) Painting and Sculpture in the Museum of Modern Art (NY 1948); 20th Century Italian Art (NY 1949, z J. T. Sobyjem); Matisse: His Art and His Public (NY 1951); Masters of Modern Art (NY 1954). L: WWAA (1959). Bartholomausaltar Jernejev oltar Bartol, Vladimir (1903—1967), slov. književnik. R. v Trstu, prom. 1925 na Fil. fak. v Lj. V trža¬ ških Razgledih in Primorskem dnevniku je po¬ ročal tudi o lik. razstavah. L: Ko je ko (1957); SPJ (1966); Jože Snoj (Delo, 13. IX. 1967, nekr.). — Cf. B. Pečar (1970). Bartolo di Fredi (o. 1330—1410), it. sienski slikar, prvič dkm. 1353 skupaj z Andreo Vanni- jem. S: npr. freske v San Gimignanu v c. St. Agostino (prizori iz Marijinega življenja, 1363) in Collegiati (bibl. prizori v sev. ladji, d. 1367), med olt. tablami pa npr. Marija zavetnica s plaščem (d. 1364, Pienza, Mus. della Cattedrale) in Poklon kraljev (Siena, Pin. Naz.). L: U. Baldini (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Paul- Henri Michel (Diet peint it, 1964). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 404—13), J. White (1966). Bartolomeo Veneto (dkm. 1502—30), severnoit. slikar, odličen portretist. S (vse les): npr. Moški portret pred modrim ozadjem (o. 1512/15, CMA), Moški portret (Washington), Moški portret z de- vizo PROBASTI ET COGNOVISTI na medaljo¬ nu (o. 1520, Barberini), Igralka na lutnjo (d. 1520, Brera), Ludovico Martinengo (d. 1530, Nat. Gali.), kot poseben primer popularni »Portret kurtizane « (»Lucrezia Borgia«, Stadel). Moški portreti tudi v MM, Brnu in Budimpešti. L: Venturi VII/4 (1915); Berenson Ox (1932); A. Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.); P. Zampetti (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. A. de Hevesy (1931; 1939), R. Marini (1951), A. L. Mayer (1928), E. Michalski (1927/28), G. Swarzenski (1922), A. Venturi (1899). fra Bartolom(m)eo, s pr. im. Baccio della Porta (1475—1517), it. florent. slikar. Učenec Cosima Rossellija, imel skupaj delavnico z Albertinelli- jem, ki mu je pomagal pri mnogih slikah, Savo¬ narolov pristaš (» piagnone «), stopil v domini¬ kanski red in za nekaj časa celo prenehal slikati. S: npr. Videnje .vv. Bernarda (1504/07, Florenca, Gali. delPAcc.), Noli me tangere (o. 1506, Lou- vre), Madona s sv. Štefanom in Janezom Krst. (d. 1509, Lucca, katedr.), Salvator mundi (d. 1516, Pitti), Objokovanje (o. 1516/17 [z Bugiar- dinijem]), mdr. tudi Portret Savonarole (v pro¬ filu, les, Florenca, Mus. di S. Marco). L: Vasari-Milanesi IV (1880 [1906]); Venturi IX/1 (1925); Berenson Ox (1932); S. J. Freedberg (EWA II, 1960, s. v. — L!); L. Marcucci (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1963), H. von der Gabe- lentz (1922), S. J. Freedberg (1961 — L!), F. Knapp (1903), E. S. Vavald (1948). Bartsch, Adam ( Ritter von), (1757—1821), avstr, risar, grafik in pisec o umetn., r. in u. (64) na Dunaju, kjer je bil kustos graf. z. dvorne bibl.; znan predvsem po svojem največjem delu, vrsti graf. katalogov posameznih umetnikov, ki pomenijo temeljno delo za zgod. grafike. B: *Le Peintre-graveur, I—XXI (W: Degen 1803— 1821; pon. Lpz: Barth 1854—1876, pozn. Wu 1920). barva (grš. hroma, lat. color, angl. the colour [amer. color], fr. la couleur, hol. k le ur, hrv. boja, it. il colore, nem. die Farbe, rus. cvet), fizikalna lastnost svetlobe, v lik. umetn. eno izmed lik. sredstev oblikovanja in izražanja, bolj ali manj primarno v slikarstvu, bolj ali manj sekundarno v stavbarstvu in kiparstvu. Na splošno razloču¬ jemo pri barvah jakost, čistost, nasičenost, svet¬ lost in ton; v okviru t. i morfoloških slogov »samovoljne« barve v -> ploskovitem slogu, pred¬ metne ali lokalne barve v plastičnem slogu in »optično razkrojene« v —> slikovitem slogu. V zg. razvoju so imele barve malone v vseh dobah tudi simboličen pomen (-> alkimistične barve, katol. liturgične barve [bela, rdeča, zelena, vijo¬ ličasta in črna], itd.) in bile temu ustrezno po¬ vezane s planeti (- sedem planetov: Sonce vselej rumena barva, Luna bela, Mars rdeča, Saturn črna), elementi (—► štirje elementi: zrak rdeča, ogenj rumena, zemlja črna, voda bela), cerkv. prazniki, itn. 151 Barye, Antoine-Louis — BASEL, Offentliche Kunstsammlung 152 L: Hyacinthe de Charency: Symbolisme romain des couleurs (Caen 1876); Curd Junghann: Die Farbe in der bildenden Kunst (BI 1894); Ernst Berger: Handbuch der Farbenlehre (2. izd., Lpz 1909); Victor Goldschmidt: Farben in der Kunst (1 knj. teksta & 3 knj. tabel, Hdl 1919, »Heidelberger kst- geschichtliche Abh.« 4); G. Ovio: La scienza dei colori: Visione dei colori (Mi 1927); J. Heinrich Schmidt, Zur Farbenlehre Goethes (ZfKg, 1932); David Katz: The World of Colour (L 1935); F. Haeberlein, Grundzuge einer nachantiken Farbeniko- nographie (RJb, 1939); Faber Birren: The Story of Color: from Ancient Mysticism to Modern Science (Westport [Conn.] 1941); Gottfried Haupt: Die Far- bensymbolik in der sakralen Kunst des abendlandi- schen Mittelalters (Lpz 1941); R. Rood: Color and Light in Painting (NY 1941); M. Liischer: Psycho- logie der Farben (Bern 1949); R. E. von Haersolte: Magie und Symbolik der Farbe: Von der Mystik zum Farbentest (BI 1952); Walter Hess: Das Pro¬ blem der Farbe in den Selbstzeugnissen moderner Maler (Mn 1953;) Reau I (1955, p. 72—73); Miro¬ slav Adlešič: Svet svetlobe in barv (Lj 1957); Faber Birren: Color, Form and Space (NY 1961); id.: Color Psychology and Color Therapy (New Hyde [N. Y.] 1961); id.: Color: A Survey in Words and Pictures (ib. 1963); id.: Color for Interiors (NY 1963); id.: *History of Color in Painting: With New Principles of Color Expression (NY 1965); *A. Her¬ mann, Farbe (RAC, 51. zv., 1967 — L!); *K. IVessel, Farbensymbolik (RbK, 12. zv., 1969 — L!); LCI II (1970, stp 7—14 — L!). — Cf. J. Albers (1962), M. E. Chevreul (1839), W. Hofmann (II 1960), J. Itten (1961), H. Jantzen (1951: ,t)ber Prinzipien der Farbengebung in der Malerei 1 , 1913), W. Ostv/ald (1918; 1918—1919 [1931]), J. J. Tikkanen (1933). Barye, Antoine-Louis (1795 — 1875), fr. roman¬ tični kipar (in slikar), pomemben animalist, r. in u. (79) v Parizu. P: zlasti jaguarji, tigri in levi, velikokrat nad plenom (dobra z. v Louvru), mdr. pa tudi kip Napoleona na konju za spom. v Ajacciu (1865). S; predvsem akvareli, prav tako z živalsko motiviko. L: Barye (P 1956 [rk, Louvre]); Charles O. Zie- seniss (EWA II, 1960, s. v. — L!); G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966, t. 338 & 346a — L!); »MdS« 98 (t. VIII—IX), 108 (barvni f 11). — Cf. A. Alexandre (1889), Ch. Saunier (1925 [1926]). Baschcnis, Evaristo (1607[1617?]—1677), it. slikar, duhovnik, mojster tihožitij z glasbili, r. in u. v Bergamu. L: L. Salerno (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Pierre du Colombier (Diet peint it, 1964). — Cf. L. Ange¬ lini (1943 [1946]). BASEL (fr. Bale), mesto v severozah. Švici ob gornjem Renu, hkrati blizu fr. in nem. meje; 1431—49 sedež cerkv. koncila, v XV. in XVI. st. eno izmed pomembnih središč humanizma in renesančne umetn. (tu bili akt. mdr. -*■ Witz, —*■Erazem Rotterdamski in —> Holbein ml.) L: Reclam Š (1966); EWA XIII (1967, stp 777—78 & 781 — L!). ~ stolnica (nem. das Miinster), po požaru 1185 sez. do 1225. Na sev. pročelju transepta znameniti stari romanski *portal sv. Gala (nem. die Galluspforte, 1170/1200), ki združuje provan¬ salske in lombardijske posebnosti. V timpanu Kristus med Petrom in Pavlom pa donatorji, na vratni prekladi prilika o pametnih in nespametnih devicah. V nišah slopov, ki obdajata portal, zgoraj Janez Krst. in Janez Ev., pod njima pa -> šest del usmiljenja, na vsaki strani po tri. S tro¬ bečima angeloma vrh slopov in obema skupinama iz grobov vstajajočih zgoraj v kotih portalne stene je ponazorjena Poslednja sodba. L: »US« 7 (1968, repr. p. 106). — Cf. H. Rein¬ hardt (1926; 1939). — Offentliche Kunstsammlung (St. Albangra- ben 16). Zadnja direktorja Georg Schmidt (1939 —61) in Franz Meyer (od 1961). S: mdr. zasto¬ pani Konrad Witz (table Angel Oznanjenja, Eklezija, Sinagoga, Sv. Jernej, Antipater pred Cezarjem, Estera pred Asuerjem, Abram in Mel- kizedek, Abisaj pred Davidom in Sobokaj in Be¬ na j a [cf. s. v. Trije junaki prineso Davidu vode], ki so nekdaj sestavljale t. i. * Heilspiegelaltar [cf. s. v. Speculum Humanae Salvationis ], o. 1435; Sv. Krištof', Srečanje pri Zlatih vratih), Schon- gauer ( Marija z otrokom v sobi), Hans Fries (6 tabel z Marijinega olt., 1512, in 3 table z Janezom Krst. in Janezom Ev., 1514), Holbein star. (npr. Marijina smrt, o. 1501), N. M. Deutsch (npr. Parisova sodba), Baldung, imen. Grien (npr. Smrt in dekle, 1517, in Smrt in žena), Hans Holbein ml. (npr. Bonifacius Amerbach, d. 1519; Mrtvi Kristus v grobu, 1521; Erazem Rotterdam¬ ski, 1523; Magdalena Offenburg kot Lais Corin- thiaca, d. 1526; * Umetnikova družina, d. 152[8 ali 9]); Erazem Rotterdamski, tondo, o. 1532), Tobias Stimmer, Hans Boclc star. (npr. Alego¬ rija dneva in noči, obe 1586), Rembrandt, (*David izroča Savlu Goljatovo glavo, d. 1527), Rigaud, Liotard, Emanuel Handmann (npr. Ma¬ tematik Leonhard Euler, pastel, 1753), Anton Graff, FiiBli, Delacroix, Bocklin, H. von Ma- rees, Hans Thoma, »carinik« Rousseau (La Muse inspirant le poete, 1909), Gauguin (npr. Ta ma- tete, 1892, in Zadnji avtp., 1903), van Gogh (npr. Mile Gachet pri klavirju, 1890), Hodler, Segan- tini, Corinth, Munch, Klee, Picasso, Kokoschka (Nevihta [Die Windsbraut ], 1914), Chagall, itd. — R: mdr. zastopani Urs Graf, Baldung, imen. Grien (Avtp., o. 1505), Holbein ml., itd. L: Offentliche Kunstsammlung Basel: Katalog 1946; Das GroBe Buch der Malerei (Brsch: Wester- mann 1960); Offentliche Kunstsammlung ,Kunst- museum Basel, Katalog, I: Die Kunst bis 1800, Samtliche ausgestellten VVerke (1966). 153 Baselski antependij — Bassin, Aleksander 154 ‘Baselski antependij, t. i. Zlati antependij, ki ga je bil ces. Henrik II. daroval katedr. v Baslu (z zlatom prevlečen les, biseri in dragi kamni, 1002/19, Pariz, Mus. de Cluny), eden izmed naj¬ pomembnejših srednjev. antependijev sploh. Od leve na des. z napisi zaznamovani sv. Benedikt, arhangel Mihael, Kristus (ob nogah Henrik II. in Kunigunda), Gabrijel in Rafael. L: SwarzenskiR (1954 [1967]); EWA VI (1962, t. 263); Koepf (1964); »PKG« 5 (1969, t. 113, p. 156 & 166 — L!); »US« 6 (1970, p. 170—71). — Cf. J. Beckmlh (NY 1964), M. Hauttmann (1929, t. 339), W. Sauerlander (Die Skulptur 1963). Baskin, Leonard (1922—_), amer. (ž.) kipar, grafik in risar (zlasti risbe in lesor. velikih mer s pretresljivimi človeškimi liki, ki oznanjajo grozo pred uničenjem). R. v New Brunswicku (N. J.) kot rabinov sin, štud. v New Yorku, New Havenu, Parizu in Florenci; sodel. z Ben ->Shah- nom. G: npr. Mož miru (Man of Peace, lesor., nadnar. velikost, 1952), Prestrašeni deček in nje¬ gov pes (Frightened Boy and his Dog, črno-bel in rdeč lesor., 1954), Hidrogenski človek (Hydro- gen Man, lesor., 1954), Smrt lavreata (Death of the Laureate, gravura v les, 1957). — P: Portret umetnikove žene Esther (bron, 1956), Man with Dead Bird (les, 1956, M MA), Homage to Gustav Mahler (bron. relief, 1958), Lazarus (bron, 1960), Hefaistos (Hephaestus, bron, 1963, Whitney), itd. — Ilustr. -^-Božansko komedijo: cf. Dante's »The Divine Comedy« translated by Thomas G. Bergin, illustrated with 120 washed line drawings by Leonard Baskin (3 knj., 1969 — tisk Baski- nove tiskarne, tj. Gehenna Press v Northamptonu (Massachusetts). L: Lj Gr (1955; 1957; 1961). — Cf. W. S. Lieber- man (1955), B. S. Myers (I 1969, s. v.), S. Rodman (1957; 1960), J. P. Sachs (1954). Basler, Adolphe (1876—1951), fr. (ž.) pisec o umetn. R. v Galiciji (Tarnovv), u. v Parizu. Sodel. v rev. La Plume, Revue Blanche, Mercure de France, itn. B: Henri Matisse (Lpz 1924, »Junge K.« 6); La Peinture: religion nouvelle (1926); Despiau (NY 1927, »Les Albums d’art Druet« 9); La Sculpture moderne en France (P 1928); (& Ernest Brummer) L'Art pre- colombien (P 1928); VArt chez les peuples primitifs (P 1929); Andre Derain (P 1929, »Les Albums d’art Druet« 21); (& Charles Kunstlcr) La Peinture inde- pendante en France (1929; angl. izd. v 2 knj.: Modem French Painting: The Post-Impressionists frotn Monet to Bonnard, NY 1931, in Modem French Painting: The Modernists from Matisse to De Segonzac, NY 1931); Suzanne Valadon (P 1929, »Les Artistes nou- veaux«); Maurice Utrillo (P 1929, ista z.); Robert Lotiron (P 1930, ista z.); Modigliani (P 1931, ista z.); Derain (P 1931, ista z.); Henri Rousseau, le douanier (P s. a., »Les Albums d’art Druet« 24). Bassano, Francesco (1549—1592 sam.), it., sli¬ kar, z očetom Jacopom (infra) pomemben za osamosvojitev žanra v it. slikarstvu (bibl. in druge podobe podolžnih oblik). L: cf. (tudi s. v. Bassano, Jacopo) L. von Baldass (1955 [id., Some Remarks on Francesco Bassano and His Historical Function, AQ, 1949]). Bassano, Jacopo, s pr. im. Jacopo da Ponte (verj. 1510/18—1592), it. slikar, najpomembnejši član po njenem domačem kraju -> Bassano del Grappa imen. slikarske družine, izmed njegovih 7 sinov so bili 4 slikarji, med njimi Francesco (supra) in Leandro (infra). S (vpliv Parmigianina, Lotta in Tiziana): npr. Beg v Egipt (o. 1536, Bassano, Mus. Civico), Bogatin in ubogi Lazar (o. 1550, CMA), Janez Krst. (1557, Bassano, Mus. Civico), Križanje (1561—63, Treviso, Mus. Civico), Čaščenje pastirjev (1568, Bassano, Mus. Civico), Čaščenje pastirjev (1592, Benetke, S. Giorgio Maggiore). L: Ludvvig Zottmann: Zur Kunst der Bassani (Str 1908, »ZKA« 57); Berenson Ox (1932); P. Zampetti (Kindler I, 1964, s. v. — L!).'— Cf. E. Arslan (1931; ‘1960 [tudi EWA n — L!), P. Zampetti (1958). Bassano, Leandro (1557—1622), it. slikar, sin Jacopa, pomemben predvsem kot portretist. L: cf. s. v. Bassano, Jacopo. BASSENHEIM pri Koblenzu (Porenje, ZRN): v katol. žup. c. znameniti *Bassenheimski jezdec, tj. relief sv. Martina na konju, ki deli plašč z ubožcem (siv peščenec, 113 X 114 cm, o. 1240), delo -> Naumburškega mojstra, ki ga je prvi ob¬ javil Hermann —>■ Schnitzler (cf. lit.). L: ThB XXXVII (1950, p. 241); Reclam N III (1959); EWA VI (1962, t. 360); Koepf (1964). — Cf. H. Schnitzler (*1935), H. IVeigert (1942), etc. Bassi, Elena, it. um. zgodovinarka (predvsem beneška arhitektura in kiparstvo in pos. Canova). B: Canova (Bergamo 1943, »GAI«); L’Accademia diBelle Arti di Venezia nel suo bicentenario 1750—1950 (V 1950 [rk, Accad.]); La Gipsoteca di Possagno (V 1957); II Museo Civico di Bassano: I disegni di An¬ tonio Canova (V 1959, »Cataloghi di raccolte d’artc« 4); A. Canova: I quaderni di viaggio (1779 — 1780) (V-R 1959, »Civilta veneziana: Fonti e testi« 2); (& E. R. Trincanato) 11 Palazzo Ducate nella storia e nell' arte (Mi 1960); ,Michelangelo Grigoletti' (Non- cello [Pordenone], II, 1960); ,Appunti per la storia del Palazzo Ducale di Venezia ‘ (CrArte, 1962). Bassin, Aleksander (1938—....), slov lik. kri¬ tik, tajnik ALU v Lj, po materi vnuk -> IVindi- scherja. Prispevki v slov. in drugih časnikih in revijah: LD, Večer, Telegram, NRazgI, Perspek¬ tive, Sd, Sinteza, Izraz (Sa), Um (Bgd), Život umjetnosti (Zgb), Obala (Koper) in Asterisco 155 Bastien-Lepage, Jules — Bauch, Kurt 156 (Trst), uvodi v katalogih razstav. Z M. —> Tršar¬ jem v alternaciji predstavljal v Delu slov. in druge lik. umetnike pod zaglavjem »V okviru tedna« resp. »Naši sodobni slikarji in kiparji« (1968 —69, Bassin 46 predstavitev). B: (uv) Revolucija in umetnost: Izbor slovenske partizanske grafike in risbe (Nova Gorica 1966, »Knjižnica NOV in POS: Lik. z.«); Lojze Spacal (Mrb 1967, »Lik. obzorja« 8);, Slikarstvo Vena Pilona ‘ (Sd, 1967);, Loboda in Trstenjak ‘ (ib.); etc. Bastien-Lepage, Jules (1848—1884), fr. slikar, realist. S; portreti, npr. Sarah Bernhardt, zlasti pa žanrski prizori iz kmečkega življenja, med njimi njegova najbolj znana slika, Počitek pri košnji (Les foins, 1877, Louvre — kopiral Jožef —> Petkovšek !). L: Andre Theuriet: Jules Bastien-Lepage: 1’homme et Partiste (P 1885); »PKG« 11 (1966, t. 207). — Cf. L. de Fourcaud (1885), B. S. Myers (I 1969, s. v.), Ch. Sterling (& H. Adhemar I 1958). Baškirceva, Marja Konstantinovna, fr. Marie Bashkirtseff (1860 — 1884), rus. slikarka v Parizu (sentimentalne žanrske slike), znana predvsem po svojih dnevniških zapiskih (fr. izdaje 1885, 1915 & 1925, slov. prev. [Katarina Špur]: Dnevnik, Lj 1938) in pismih ( Lettres , 1891). L: ELU 1 (1959 [= 1960], s. v. — L!). — Cf. L. Benedite (... ttrangeres 1924). BATH, mesto v juž. Angliji ( Somersetshire ), ki sta ga urbanistično oblikovala predvsem John Wood star. (The Circus, zač. 1754, dkč. o. 1770) in njegov sin John Wood ml. ( The Royal Cres- cent, o. 1767—0. 1775). L: EWA VI (1962, stp 789-91 — L!); Pevsner (1966); »US« 10 (1969, p. 86-87). Batič, Stojan (1925—_), slov. kipar. R. v Trbovljah, med NOB delal 2 leti v rudniku, nato partizan, štud. v Lj na AUU (B. Kalin, Smerdu) in specialki. P: akti, harlekini, cikel Rudarji (1958—59), številni javni spom., npr. v Dolnjem Logatcu (1958), Lj, Mrb, Portorožu itn. Opremil ladje Trbovlje, Bela krajina in brazilsko Anna Nery. — Izd. graf. mapo Minatori (Udine 1961, uv Domenico Cadoresi). — Prešernova nagr. (1960), nagr. vstaje slov. naroda (1966). L: BihaljiS (1955); Stojan Batič, Boris Kobe (Lj 1955 [rk, Jp], uv Z. Kržišnik)', Batič, Spacal (Lj 1957 [rk, Jp], uv id.)', Ko je ko (1957); AS (1958 — L!); Stojan Batič: Plastika in risbe iz cikla »Rudarji« (Lj 1959 [rk, Jp], uv Z. Kržišnik)', Emilijan Cevc, Batičev rudarski ciklus (NSd, 1960); ŠijanecS (1961); Batič (Lj 1962 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik)', ZMG (1964); MSU (k) 65; Delo (22. 7. 1966); Nedeljski dnevnik (28. VI. 1970). — Cf. Z. Kržišnik (1967), Ljerka Menaše (1959), B. Pečar (1970). Batoni, Pompeo (Girolamo), (1708—1787), it. slikar, virtuozen eklektik na prehodu v^-neo- klasicizem. R. v Lucci, najprej zlatar, od 1728 dalje v Rimu (tam poleg A. R. -> Mengša naj¬ slavnejši umetnik), tam u. S: Zmagoslavje Benetk (razcvet umetn., ki se je začel za doža Leonarda Loredana, za beneškega poslanika v Rimu 1737, Raleigh), Alegorija umetnosti s 5 personifikaci¬ jami (d. 1740, Stadel), Hiron in Ahil (d. 1746, Uffizi), Antioh in S trat onika (d. 1746, Puerto Rico, Fondacion Luis E. Ferre), Enej zapušča Didono (d. 1747, London, z. Brinsley Ford), Tetis tolaži Ahila (d. 1747, ib.), Magdalena spo- kornica (o. 1750, prej Dresden, zgorelo 1945), Padec čarodeja Simona (1760—61, Rim, Sta Maria degli Angeli), Thomas, 1. baron Dundas (d. 1764, Aske Hall, Yorkshire, Marquess of Zetland) in pred skoraj enakim ozadjem z -> Apolonom Belvederskim, —>• Ladkoonto vo skupino in Spečo Ariadno tudi Maršal Ciril Grigorjevič Razumovski (1766, Dunaj, z. Razumovvski), Ces. Jožef II. in njegov brat Leopold, v. vojvoda toskan¬ ski, v Rimu (d. 1769, Ksthist. Mus.), Vrnitev izgubljenega sina (d. 1773, ib.), Papež Pij VI. (1775, Rim, Mus. di Roma), Agara in Izmael v bersabejski puščavi (1776, Barberini), Charles Cecil Rhodes v Rimu (1778, Prado), -> Srce Je¬ zusovo (Sacro Cuore, za port. kraljico o. 1780, Rim, II Gesu). L: Ernst Emmerling: Pompeo Batoni: sein Leben und Werk (Drm 1932, dis.); John Steegman, Some English Portraits by Pompeo Batoni (BM, 1946); R. Chyurlia, Pompeo Batoni o del classicismo settecen- tesco (Emp, 1953); Anthony M. Clark, Some Early Subject Pictures by P. G. Batoni (BM, 1959); L. Vertova (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Isa Belli Bar- sali: Mostra di Pompeo Batoni (Lucca 1967 [cf. F. Heinemann, Kchr, 1967, p. 346—53]). — Cf. H. Hawley (1964), H. Voss (BI 1924). BATUJE, vas ob cesti Ajdovščina—Gorica. Tu našli plošči s —> pleteninasto ornamentiko. L: M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); CevcS (1963). — Cf. E. Cevc (*ArhV I, 1952). Batušič, Slavko (1902—_), hrv. um. zgodo¬ vinar (prom. 1927 v Zgb) in književnik. B: Umjetnost u slici: Pregled povijesti umjetnosti (Zgb 1957; 2. izd. ib. 1961); Pregled povijesti umjet¬ nosti: Razvoj graditeljstva, kiparstva i slikarstva od na j st arij ih vremena do danas s tumačem st ranih naziva i pojmova (ib. 1959). L: ELU 1 (1959 [1960], s. v.). Bauch, Kurt (1897— ), nem. um. zgodo¬ vinar, ord. na univ. v Freiburgu i. Br. od 1933 dalje. Štud. na univ. v Rostocku, Berlinu, Miin- chnu, na Dunaju in v Freiburgu (tam prom. 1923, cf. lit., 1926). 157 Bauchant, Andre — Bauhaus 158 B: ,Zur Kenntnis von Rembrandts Friihv/erken' (JPK, 1924); ,Rembrandts Claudius Civilis ‘ (OH, 1925); Jacob Adriaensz Backer: Em Rembrandtschiiler aus Friesland (BI 1926, »Grotesche Smlg. von Mngr. zur Kg.« 5; dis.); Die Kunst des jungen Rembrandt (Hdl 1933, »Heidelberger kstgeschichtliche Abh.« 14); Freiburg im Breisgau (Fr 1937); Ober die Herkunft der Gotik (Fr 1939, »Freiburger \Vissenschaftliche Ges.« 27); , Rembrandt und Lievens ‘ (W-RJb, 1939); ,Klassik, Klassizitat, Klassizismus‘+ (Das Werk des Kunstlers, 1939/40); Der Magdalenenaltar des Lucas Moser zu Tiefenbronn (Bremen-Bl 1940); Martin Schongauer und die deutschen Kupferstecher des 15. Jahrhunderts (Fr 1941, »Forsch. zur Gesch. der K. am Oberrhein« 5); Das Eiserne Kreuz 1813/1939 (BI 1941); Strafiburg (BI 1941); Frans Hals: Ein Vortrag (K 1943); ,Ein (Verk Robert CampinsT (Panth, 1944); ,Die Kunstgeschichte und die heutige Philosophie: Martin Heideggers Einflufi auf die IVissenschaften ‘ (Heideggerjev zb., 1949); Der lsenheimer Altar (KiT s. a. [1951]); Abendldndische Kunst (Dii 1952; n. izd. 1954); Freiburg im Breisgau (Mn-Bl 1953); ,Die ge- schichtliche Bedeutung von Giottos FriihstiT (MittF, 1953); ,Zur Ikonographie von Caravaggios Friihwer- ken ‘ (H. Kauffmannov zb., 1956); Rembrandt van Rijn: Die Nachtvvache, 1642 (Stu 1957, »WerkM«); ,Bildnisse von Martin Schongauer ‘ (Noackov zb., 1958); Der friihe Rembrandt und seine Zeit: Studien zur geschichtlichen Bedeutung seines Friihstils (BI 1960); ,lmago ‘ (Beitr. zur Philosophie u. Wissen- schaft: Wilhelm Szilasi zum 70. Geburtstag, Mn 1960);, Kunst als Form ‘ (Jb. AKw, 1962); ,Ein Selbst- bildnis des friihen Rembrandts ‘ (W-RJb, 1962); , Rem¬ brandts »Christus am Kreuz«' (Panth, 1962); ,Bildnisse des Jan van Eyck' (Jahreshefte der Heidelberger Ak. der Wissenschaften 1961—62, Hdl 1963); ,Zu Tizian als Zeichner ‘ (W. Friedlaenderjev zb., 1965); * Rem¬ brandt: Gemalde (BI 1966); Das Brandenburger Tor (K 1966); Studien zur Kunst geschichte (BI 1967); ,Zum IVerk des Jan Lievens ‘ (Panth, 1967). L: WWA (1962; 1964). — Zbornik: Festschrift Kurt Bauch; Kunstgeschichtliche Beitrage zum 25. November 1957 (Mn-Bl 1957 — B!). Bauchant, Andre (1873—1958), fr. naivni sli¬ kar, po poklicu vrtnar, zač. slikati 46 let star. S: zg. podobe (na zač.), krajine, cvetlice, ptiči in bibl. prizori. L: Maximilien Gauthier: Andre Bauchant (P 1943); Diet peint mod (1954); Vollmer V (1961); H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Dorival (1957 [II]), W. Uhde (1947 [1949]). Baudelaire, Charles (1821—1867), fr. pesnik, pomemben tudi kot lik. kritik, mdr. podpiral Daumierja in Courbeta. Amaterski risar (2 avtp., karikature). Up: Courbet (1848/50, Montpel¬ lier; * Slikarjev atelje , d. [18]55, Louvre), Fantin- Latour ( *Hommage a Delacroix, d. 1864, ib.), itd. — Njegove Fleurs du mal mdr. ilustr. Rodin, fi. Bernard in Leonor Fini. B: .De Tessence du rire et generalement du comique dans les arts plastiques‘+ (1855); pon. izd.: Curiosites esthetiques (P 1868; n. izd. [Jacques Crepet] z naslo¬ vom Quelques-uns de mes contemporains: Curiosites esthetiques, P 1923: v njej Le Salon de 1845', Le Salon de 1846; Le Musee classique du bazar Bonne-Nouvelles; Exposition universelle 1855; Le Salon de 1859; De Tessence du rire; Quelques artistes caricaturistes fran- fais; Quelques caricaturistes etrangers; n. izd. [Jean Adhemar] Lausanne 1956); Vart romaniique (P 1868: vsebuje Voeuvre et la Vie d’Eugene Delacroix; Pein- tures murales dEugene Delacroix: Le Peintre de la vie moderne [C. Guys]). L: A. Ferrari: L’esthetique de Baudelaire (P 1933); G. Macchia: Baudelaire critico (F 1939); M. Gilman: Baudelaire, the Critic (NY 1943); M. Turnell: Baude¬ laire (L 1953); M. A. Ruff: Baudelaire: 1’homme et 1’oeuvre (P 1955); Lucie jlorner: Baudelaire, critique de Delacroix (G 1956); G. May: Diderot et Baude¬ laire, critiques d’art (G 1957); Wolfgang Drost, L’In- spiration plastique chez Baudelaire (GBA, 1957); id ., Baudelaire und der belgische Barock (H. Schradejev zb., 1960). — Cf. J. Adhemar (1958), N. Barbantini (1956), R. Jullian (1956), J. Leymarie (1969). Baudissin, Klaus, Graf von (1891—_), nem. um. zgodovinar, prom. 1922, nacist, esesovec, za nacizma od 1934 dalje direktor essenskega Folkwang-Mus. B: Georg August (Vallis, Maler aus Schottland 1768—1847 (Hdl 1924); ,Ossian in der bildenden Kunst ‘ (Westermanns Monatshefte, 1924); ,Auf der Suche nach dem Sinngehalt: Herkules am Scheide- wege als Bildthema' (JPK, 1936). L: Wulf (1963). Bauer, Hermann (1929— ), nem. um. zgo¬ dovinar, Sedlmayrjev učenec, uči na univ. v Miinchnu ( Kunsthistorisches Seminar der Univ. Miinchen). B: ,Zum ikonographischen Stil der siiddeutschen Rokokokirche ‘ (MJb, 1961); ,Der Inhalt der Fresken von Birnau ‘ (Das Munster, 1961); Rocaille: Zur Her¬ kunft und zum (Vesen eines Ornament-Motivs (BI 1962, »Neue Munchner Beitr. zur Kg.« 4, dis. [Mn 1955]); Der Himmel im Rokoko: Das Fresko im deutschen Kirchenraum des 18. Jahrhunderts (Regensburg 1965, »Welt des Glaubens in der K.« 5); Kunst und Utopie: Studien iiber das Kunst- und Staatsdenken in der Re- naissance (BI 1965 [habil. Mn 1964]). L: Kii (1966). Baugin, fr. slikar tihožitij v XVII. st., morda istoveten s slikarjem Lubinom Bauginom (o. 1610/12 — 1663). S: npr. Tihožitje: 5 čutov (les, Louvre). L: II Seicento Europeo (R 1956 [rk, Pal. delle Esposizioni 1956—57], št. S — L!); G. Bazin & R. Guilly (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. A. Blunt (1953), M. Fare (1962), Ch. Sterling 1934 [rk]; (1952 [rk]; 1952 [1959]). Bauhaus, za razvoj mod. arhitekture, industrij¬ skega oblikovanja in funkcionalizma sploh te¬ meljno pomembna lik. šola, ki jo je z združitvijo dveh star. šol v Weimarju (cf. s. v. Velde, Henry van de) 1919 ust. —> Gropius ( Staatliches Bau¬ haus VVeimar). Po preselitvi v Dessau 1925 (ime: 159 Bauhiitte — Bavarska 160 Bauhaus Dessau: Hochschule f. Gestaltung) jo je najprej vodil še Gropius, nato 1928—30 Hannes Meyer (1889—1954), odtlej pa Mie s vari der Rohe (1932 umik v Berlin, tam pa so Bauhaus 1933 nacisti dokončno razpustili). Na Bauhausu so poleg omenjenih učili tudi —> Feininger, Marcks, -> Itten, —*■ Schlemmer, —> Klee, —> Kandinsky, —> Moholy-Nagy, -> Hilbersheimer in -> Albers, iz njegovih delavnic je izšel tudi Marcel -> Breuer. L: Arnold fVhittick (Hatje, 1963, s. v.). — Cf. H. M. fVingler (*2. izd. 1968 — L!). die Bauhiitte (nem.) —> stavbarnica BAUIT, koptski samostan v srednjem Egiptu, ust. v IV. st., razrušen o. 1160. Pomembne StS-e z izjemo snetih (zdaj —> Kairo, Koptski muz.) verj. uničene. Odtod mdr. ikoni Škofa Abrahama (temp, Vl./VII. st., Berlin, Staatliche Museen) in Kristusa in opata Menasa (temp, 57 X 57 cm, VI. /VII. st., Louvre). L: J. Cledat: Le monastere et la necropole de Ba- ouit (Le Caire 1904, 1906 & 1916); KHE 1 (1962, p. 688). — Cf. A. Grabar (L’age d’or 1966, repr. 189, 192-3 [StS], 199 & 204 [ikoni]). Baum, Julius (1882—1959), nem. um. zgodo¬ vinar, medievalist. R. v Wiesbadnu, bil ord. na univ. v Stuttgartu. Tudi prispevki v ThB. B: Die Bauiverke des Elias Holl (Str 1908, »SdK« 93); Romanische Kunst in Frankreich (Stu 1910, »Bauformen-Bibl.« 3; 2., angl. izd. Romanesque ar- chitecture in France, L 1928); Die Ulmer Plastik um 1500 (Stu 1911); Ulmer Kunst... (Stu-Lpz 1911); Forschungen iiber die Hauptwerke des Baumeisters Heinrich Schickhardt... (Str 1916, »SdK« 185); Deutsche Bildv/erke des 10. bis 18. Jahrhunderts (Stu- B1 1917, »Kataloge der Kgl. Altertiimersmlg. in Stuttgart« 3); Baukunst und dekorative Plastik der Friihrenaissance in Italien (Stu 1920, »Bauformen- Bibl.« 2); Gotische Bildwerke Schwabens (Au-Stu 1921); Altschv/dbische Kunst (Au 1923); Kloster Blau- beuren (Au 1926); Die Malerei und Plastik des Mittel- alters, II: Deutschland, Frankreich und Britannien (Wi/Po [1920—) 1930, »HdKw«); Romantische Ma¬ lerei Oberschwabens (Ulm 1932, »Ulmer Schriften zur Kg.« 8); La sculpture figurale en Europe a l'epoque merovingienne (P 1937); Martin Schongauer (W 1948, »Smlg. Schroll«); Zwdlf deutsche Dome des Mittel- alters (Z-Fr 1955; 2. izd. 1962). L: zbornik: Neue Beitrage zur Archaologie und Kunstgeschichte Schvvabens: Julius Baum zum 70. Geburtstag ... gewidmet (Stu 1952 — B!). Baumeister, Willi (1889—1955), nem. abstr. slikar, r. in u. (66) v Stuttgartu. L: O. Bihalji-Merin (izd.): W. Baumeister: Das Unbekannte in der Kunst (K 1960); W. F. Arntz (Kindler I, 1964, s. v. — L!); ReadP (1959 [1969]). — Cf. W. Grohmann (1952). Baumgart, Fritz (Erwin), (1902—_), nem. um. zgodovinar. R. v Berlinu, tam prom. pri A. Goldschmidtu, do 1934 v Bibl. Hertziana v Rimu, 1934—38 priv. docent v Bonnu, učil 1938—49 na univ. v Jeni in od 1949 dalje na Technische Univ. Berlin-Charlottenburg. B: (& B. Biagetti) Die Fresken des Michelangelo, L. Sabbatini und F. Zuccari in der Cappella Paolina im Vatican (C. d. V. 1934, »Monumenti vaticani di archeologia e d’arte« 3); ,Biagio Betti und Albrecht Dur er: Zur Raumvorstellung in der Malerei des ro- misch-bolognesischen Manierismus in der 2. Hdlfte des 16. Jahrhunderts ‘ (ZfKg, 1934 [tudi v rkp. W. Friedlaenderjevem zb., 1933]); , Eine Entwurfzeich- nung Michelangelos zur Cappella Paolina ‘ (A. Gold- schmidtov zb., 1935); ,Die Jugendzeichnungen Michel¬ angelos bis 1506 ‘ (MarJb, 1937); ,Die Fresken Giottos in der Arenakapelle zu Padua' (ZfKg, 1937); ,E. T. A. Hoffmanu Kiinstlernovellen: Gedanken um Kunst und Kiinstler der Romantik ‘ (W. Waetzoldtov zb., 1941); ,Zusammenhdnge der niederlandischen mit der italienischen Malerei in der zweiten Hdlfte des 16. Jahrhunderts ‘ (ib., 1944 [R. Hamannov zb.]); ,Die Anfange Caravaggios * (ZfKw, 1952); ,Die Caravaggio- Forschung seit 1943 ‘ (ZfKg, 1954); Geschichte der abendlandischen Malerei: von den Anfdngen bis zur Gegenwart (Stu 1954); Caravaggio: Kunst und Wirk- lichkeit (BI 1955); Geschichte der abendlandischen Plastik: von den Anfdngen bis zur Gegenwart (K 1957; razš. & rev. izd. K 1966, »Das moderne Sachbuch« 52); Geschichte der abendlandischen Baukunst: von den Anfdngen bis zur Gegemvart (K 1960); Renaissance und Kunst des Manierismus (K 1963, »DuMont Do¬ kumente, I: Kg., Deutung, Dokumente«); Stilge- schichte der Architektur (K 1969, »Das moderne Sachbuch« 81). Baur, John I(reland) H(owe), (1900—_), amer. muzealec, lik. kritik in pisec o umetn. ( Whitney Mus. of American Art). B: Catalogue of The M. and M. Karolik Collection of American Paintings: 1815—1861 (Bo 1949); Re- volution and Tradition in Modern American Art (C [Mass.] 1951, »The Libr. of Congress Series in Ame¬ rican Civilization«); American Painting in the Nine- teenth Century: Main Trends and Movements (NY 1953); Loren Maclver, I. Rice Pereira (NY 1953 [rk, Whitney]); George Grosz (NY 1954); The New De- cade: 35 American Painters and Sculptors (NY 1955); Charles Burchfield (NY 1956); (izd.) New Art in America: Fifty Painters of the 20th Century (NY 1957); Bradley Walker Tomlin (NY 1957); Nature and Abstraction (NY 1958). L: WWAA (1959). Bavarska (nem. Bayern, ZRN) obsega zdaj upravno poleg starega jedra dežele (Altbayern) tudi Frankovsko in Švabsko. Med kraji s po¬ membnimi um. spom. -*■ Benediktbeuern, -> Et- tal, —> Freising, —> Ingolstadt, -> Landshut, —> Miinchen, -> Passau, -> Priifening, —> Regens¬ burg, —> Rohr, —> Rott am Inn, -> Schleifiheim, —> Straubing, -> Weltenburg, -> Weyarn in —> fVies, pos. na Frankovskem (-> Frankovsko) —v Aschaffenburg, -> Bamberg, —> Bayreuth, Ebrach in zlasti -> Niirnberg, -> Pom- 161 Bawit — bazilika 162 mersfelden, —> Rothenburg ob der Tauber, —> Vierzehnheiligen in —> Wiirzburg, na Švabskem ( Bayerisch Schwaben) pa —> Augsburg, -> Kemp- ten in —> Ottobeuren. L: Reclam NI (1959); Gusta vBarthel: Der Kunst- fiihrer (Gtl 1961, p. 11 ss); Bibliographie der Kunst in Bayern, I—III (Wsb 1961— [v načrtu 4 knj.]); EWA VI (1962, stp 236—53); Werner Mayer: Dome und Kirchen in Bayern (FrM 1963); R. Schindler: GroBe Bayerische Kunstgeschichte (2 knj., Mn 1963). — Cf. A. Feulner (1923), A. Grisebach (1946), H. Karlinger (& J. M. Ritz 1928—1931), N. Lieb (1953), Th. Miiller (1950), H. Schnell (1936), itd. Bawit, angl. oblika krajevnega imena —> Danit. BaxandaII, Michael, angl. um. zgodovinar, uči na -> Warburgovem inst. londonske univ. B; (& E. H. Gombrich) ,Beroaldus on Franeta' (JWCI, 1962); ,A Dialogue on Art from the Court of Leonello d'Este ‘ (ib., 1963); .Bartholomaeus Facius on Painling: A 15th-Century Manuscript of the »De viris illustribus«' (ib., 1964); ,G tiari no, Pisanello and Ma- nuel Chrysoloras' (ib., 1965); ,A Masterpiece by Hu¬ bert Gerhard' (Victoria and Albert Mus. Buli., 1965). Bayerische Staatsgemaldesamnilungen (Bavar¬ ske drž. zbirke slik) obsegajo v Munchnu Alte Pinakothek, Neue Pinakothek in Neue Staatsgal., Schack-Gal., Gemdldegal. Schleifiheim (na gradu SchleiGheim pri Munchnu) in Doernerjev inst. (Doerner-Inst.: Laboratorium f. Konservierung u. naturwissenschaftliche Untersuchung von Kunst- werken), poleg tega pa še 7 podružničnih gal., in sicer v Augsburgu, Aschaffenburgu, Bayreuthu, Burghausnu, Ottobeurenu, Passauu in (od 1968 dalje) Bambergu. Bayersdorfer, Adolf (1842—1901), nem. um. zgodovinar in muzealec, konservator gal. v SchleiBheimu (od 1880) in Stare pinakoteke v Munchnu (od 1884 dalje). Poznavalec it. slikar¬ stva (nasprotnik Lermolieffa [cf. s. v. Morelli, Giovanni]), zagovornik Courbeta in Leiblovega kroga, znan tudi s spisom o Madonah v Darm¬ stadtu in Dresdenu, V katerem je še enkrat pre¬ pričljivo dokazal, daje delo Holbeina ml. darm- stadtska Madona (—>• Madona z družino župana Meyerja). S Franzom von Reberjem izd. Klassi- scher Bilderschatz (od 1889 dalje) in Klassischer Skulpturenschatz (1897—1900). B: Der Holbein-Streit: Geschichtliche Skizzen der Madonnenfrage und kritische Begriindungen der auf dem Holbein-Congress in Dresden abgegebenen Er- klarungen (BI 1872); Leben und Schriften (Mn 1902, izd. Hans Mackowski, G. Pauli in W. Weigand). L: Woldemar von Seidlitz (RepKw, 1901, nekr.); Hermann Uhde-Bernays (NDB 1, 1953, s. v.). Bayet, Charles (1849—1918), fr. arheolog in zgodovinar grš. in biz. umetn. B: Recherches pour servir d Vhistoire de la peinture et de la sculpture chretiennes en Orient avant la que- relle des Iconoclastes (P 1879); V Art byzantin (P 1904). BAYEUX v Normandiji, nekd. rim. Augusto- durum. Romanska katedr. s pozn., križnorebra- stim obokom. V Musee de la Reine Mathilde kot največji zaklad t. i. preproga iz Bayeuxa (zadnja tretjina XI. st.). L: EWA V (1961, stp 560 — L!). — Cf. J. Vallery- Radot (s. a.). Bayeu (y Subias), Francisco (1734—1795), šp. slikar, s čigar sestro seje oženil Goya; r. v Za¬ ragozi, u. v Madridu, kjer je bil od 1788 dalje dvorni slikar. Up: Goya (1786, Valencia, Mus.; postumno 1795, Prado). BAYREUTH na Frankovskem (upravno Ba¬ varska, ZRN), mesto, ki je znano po uprizo¬ ritvah R. Wagnerjevih oper (t. i. Bayreuther Fest- spiele). Staro *Opero je sez. Joseph Saint-Pierre, njeno notr. opremo (1744—48) pa je oskrbel Carlo — > Galli Bibiena. L: Reclam N I (1959); Jedding (1961); EWA VI (1962, stp 243 — L!); »US« 10 (1969, p. 209). Bazaine, Jean (1904—....), fr. slikar. Mdr. prispeval načrte za 3 slikana okna v c. v Assyju in za mozaik v c. v Audincourtu. B: Notes sur la peinture d'Aujourd'hui (P 1948; 2. izd., P 1953). L: WWA (1962); Herbert Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Dorival (1957 [II]). bazilika, v umzg. terminologiji vzdolžna stavba z notr. (pravokotno dvorano), po dolgem razde¬ ljeno s stebri v 3 ali več (5, 7 in celo 9) ladij, od katerih je srednja višja od ostalih, tako da svet¬ loba prihaja skozi okna njenih povišanih sten. Za pozn. razvoj evr. kultnega stavbarstva te¬ meljno pomembna starokršč. bazilika se je na vzh. končavala v —*■ apsidi, na zah. strani je imela štirikotno, obzidano, s pokritimi hodniki obdano dvorišče (--> atrij ), med njim in samo baziliko pa je bila eventualno še t. i. vhodna lopa (predprostorje, —> narteks). V dolgotrajnem dis- putu o izvoru starokršč. bazilike so po eni strani poudarjali rim. profano baziliko (prvi L. B. —>■ Alberti), po drugi strani avtohtonost starokršč. stavb, sicer pa jih mdr. izvajali tudi iz nagrobnih stavb (-> Dyggve), videli v njih podobo —> nebe¬ škega Jeruzalema (cf. Kitschelt, infra), pos. prečno ladjo razlagali z izročilom rim. ces. sve¬ čanosti (R. Egger), itn. L: Cankar 1/3 (1929); Lothar Kitschelt: Die friih- christliche Basilika als Darstellung des himmlischen Jerusalem (Mn 1938, »Miinchener Beitr. zur Kg.« 3); 8 — Leksikon 163 Bazille, Frederic — »Beatus« iz opatije Saint-Sever 164 E. Langlotz & F. W. Deichmann, Basilika (RAC I, 1950 — L!); ,Die Urspriinge der christlichen Basi¬ lika: Bericht iiber die vom Zentralinstitut fiir Kunst- geschichte in Miinchen veranstaltete \Vissenschaft- liche Tagung' (Kchr, 1951); G. Matthiae: Le chiese di Roma dal IV al X secolo (R 1962); Charles Del- voye, Basilika (RbK I, 1966 — L!); Pevsner (1966). -— Cf. R. Egger (1916), A. Grabar (Le premier 1966), Th. Klauser (1942), P. Lavedan (II 1950, p. 50—52 — L!) itd. Bazille, Frederic (1841—1870 padel), fr. slikar, enakovreden sopotnik —> francoskih impresioni¬ stov na zač. njihove poti, ki mu je smrt preprečila nadaljnji razvoj. R. v Montpellierju (družini nasproti je živel -> Bruyas), stud. medicino, od 1862 dalje v Parizu, se tam 1864 dokončno od¬ ločil za slikarstvo (ker je bil od doma bogat, je lahko pomagal prijatelju Monetu), ubit v fr.- pruski vojni. S: » Improvizirani lazareta: Monet v postelji (d. 1865, Nimes, z. Pinchinat), Portret Aug. Renoirja (prej Alger, Mus. des B.-A.), Umetnikova družina na terasi pri Montpellierju (Reunion de famille, z avtp., d. 1867, Louvre), Poletni prizor: kopalci (d. 1869, Fogg), Umet¬ nikov atelje: rue de la Condamine (d. 1870, Louvre), Toaleta (La Toilette, d. 1870, Mont¬ pellier). — Up: npr. Renoir (d. 1867, Louvre), Fantin-Latour ( Atelje v Batignolles, 1870, ib.). L: G. Poulain: Bazille et ses amis (P 1932); F. Daulte: Frederic Bazille et son temps (G 1952); G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966, t. 230). — Cf. (tudi s. v. francoski impresionisti) J. Rewald (1946 [1961]). Bazin, Germain (1901—_), fr. um. zgodo¬ vinar, nekd. direktor (conservateur-en-chef) louvr- ske slikarske zbirke. B: Saint Dominique (P 1937, »L’Art et les saints«); Renoir (P-Londres 1939); UŽcole Franco-Flamande: XIV et XV sičcles (G: Sk 1941, »Les Tresors de la peinture frangaise« II/2); UŽcole parisienne (ib. 1942, ista z. 1/5); UŽcole provenfale: XIV et XV sičcles (ib. 1944, ista z. 1/3); L'epoque impressionniste (P 1947); Les Grands maitres hollandais (P 1950, »Mer- veilles de Part«); Gorot (P 1942, »Coli. Promethee«; 2. izd. P 1951); Histoire de 1’Art de la prehistoire a nos jours (P 1953; razš. angl. izd. A Concise History of Art, I—II, L 1962); L’Architecture religieuse ba- roque au Bresil (2 knj., P 1956—1958); Tresors de la Peinture au Louvre (P s. a., »Tresors des Grands Musees«; angl. izd. The Louvre, NY 1958); Tresors de Vimpressionnisme au Louvre (P 1958, ista z.; angl. izd. French Impressionists in the Louvre, NY 1958; jugosl. izd. [prev. K. Ambrožič] Impresionizem, Bgd 1966); The Loom of Art (L 1962 [fr. orig.]; jugosl. izd.: Žermen Bazen: Vrhunska dela svetske umetnosti, Bgd 1962); L'Aleijadinho et la sculpture baroque au Bresil (P 1963); Baroque and Rococo Art (NY 1964 [fr. orig.], »PIJ'A«; jugosl. izd. Barok i rokoko, Bgd 1966); Le temps des musees (P 1967); The History of IVorld Sculpture (Greenwich [Conn.] 1968). L: Drevet (1954); WWF (1963—64). Bazzi, Giovanni Antonio -> Sodoma Beardsley, Aubrey (Vincent), (1872—1898), angl. risar in ilustrator, s svojimi precioznimi, morbidnimi in erotičnimi stvaritvami kljub razno¬ terim vplivom (grš. vazno slikarstvo, jap. lesor. in ob koncu fr. rokoko) in rani smrti — u. 25 let star za jetiko — pomemben predstavnik de¬ kadence v —>findesieclovski umetn. R: ilustr. Th. Maloryja Morte d'Arthur (2 knj., 1893—94), 0. VVilda Salome (1894), četrtletnik The Yellow Book (1894—95), 8 številk mesečnika The Savoy (1896), Aristofanovo Lysistrata (1896), Dowso- novega Pierrot of the Minute (1896), Alexandra Popa The Rape of the Lock (1896), R. Wagnerjev Rheingold (1896), Th. Gautierjevo Mademoiselle de Maupin (1897), Ben Jonsona Volpone: or the Foxe (1897) in lastno prozo Venus and Tann- hauser (zas. tisk 1907, »očiščena« izd. skupaj z drugimi spisi: Under the Hill, 1903). — Up: npr. J.-Č. Blanche (1895, London, Nat. Portrait Gali.). ■ . L: The early work of Aubrey Beardsley (L 1899, uv H. C. Marillier\ n. izd. L 1920 in NY 1967); Franz Blei, Aubrey Beardsley (Pan, 1899); The later work of Aubrey Beardsley (L 1901; n. izd. L 1930 in NY 1967); Rudolf Klein: Aubrey Beardsley (BI s. a., »Die K.« 5; 2. izd. 1904); Haldane Macfall: Aubrey Beardsley: The Man and His Work (L 1928); A. E. Gallatin: Aubrey Beardsley: Catalogue of Dravvings and Bibliography (NY 1945); John A. Cere (EWA II, 1960, s. v. — L!); A. Bowness & L. Govving (Kindler 1, 1964, s. v.); Brian Reade: Beardsley (L 1967). Beat(us) iz Liebane (u. verj. 798), opat samo¬ stana Liebana v Asturiji, kršč. svetnik (19. II.), 776 napisal v srednjem veku zelo razširjen ko¬ mentar Apokalipse, po katerem naj bi se člo¬ veška zgod. končala z letom 800. Med IR te razlage so likovno posebno mikavni tisti mo- zarabski rkp., ki jih hranijo Morgan Libr., kapi¬ teljska biblioteka v Geroni, Bibl. Nat. in Br. Mus. (cf. infra s. v. »Beatus«). L: Reau II/2 (1957, p. 671—72); EWA X (1965, stp 370—71 — L!); LS I (1968). — Cf. H. Hollander (1969, p. 173—74 & 179), W. NeuJ) (1931), C. Norden- falk (G: Sk 1957). *»Beatus« iz opatije Saint-Sever, pomemben iluminiran rkp. razlage —> Beata iz Liebane (su- pra), tako rekoč pofrancozena varianta mozarab- skih vzorov, ki je nastala v jugozah. Franciji v samostanu Saint-Sever, ko je bil tam opat Gre- gorius (!028—72). Med miniaturami kodeksa (pergament, 36,5 x 28 cm, sreda XI. st., Bibl. Nat., Ms. lat. 8878) npr. f. 116 (Odprtje šestega pečata: zvezde padajo na zemljo — Raz 6, 12 — 17), f. 121v/122r (Videnje Maiestas Domini in 24 starešin — Raz 4), f. 145 (Kobilice — Raz 9, 3 — 165 »Beatus« iz 1. pol..X. st.«— BEAUVAIS, Saint-Etienne 166 12) in Jezdeci na konjih, ki bruhajo ogenj, dim in žveplo in imajo kačam podobne repe (f. 148v — Raz 9, 17-19). L: E. A. van Moe: L'apocalypse de Saint-Sever (P 1942); EWA XII (1966, barvna t. 207); »PKG« 5 (1969, t. XX — L!). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aesch- limann 1969, t. 46—47), C. Nordenfalk (G: Sk 1957; ib. 1958, t. p. 132), J. Porcher (1959). »Beatus« iz 1. pol. X. st., najstar. ohranjeni rkp. Beatove razlage Apokalipse (38,l»x 28,1 cm, o. 926, Morgan Libr., Ms. 644). Med mi¬ niaturami npr. f. 87r ( Videnje jagnjeta in 4 živih bitij — Raz 4, 6—7), f. 115v ( Angeli pridržujejo 4 vetrove, angel od sončnega vzhoda in 144 000 zaznamovanih — Raz 7) in f. 222v ( Nebeški Jeru¬ zalem — Raz 21). L: Champeaux-Sterckx (1966). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 48). »Beatus« iz samostana Santo Domingo de Silos, mozarabski ilurhiniran rkp. Beatove razlage (37,5 X 24,1 cm, o. 1109, Br. Mus., Ms. Add. 11695). Med miniaturami npr. f. 172r ( Sedem angelov s sedmerimi čašami božjega srda pod od¬ prtim svetiščem — Raz 15, 7). L: cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 50). *»Beatus« v Geroni, pomemben mozarabski iluminiran rkp. (pergament, 286 listov 40 X 26,8 cm, o. 975, Gerona, kapiteljska knjižnica kate¬ drale), ki je nastal v samostanu San Salvador v Tavari. Med miniaturami npr. Evangelist Luka (f. 5v), Pekel (f. 17r), Ženska na zveri: Babilonska hotnica (f. 64r), Janez govori cerkvi v Efezu (f. 70v), Janez govori cerkvi v Sardah (f. 89v), Dve božji priči (f. 164r), Nebesa (f. 258v/259r). L: *Sancti Beati a Liebana in Apocalypsin Codex Gerundensis (Olten 1962, faks.); »PKG« 5 (1969, t. XVIII — L!); »US« 6 (1970, repr. p. 246/47). Beatus vir qui non sequitur consilium impiorum (ali qui non abiit in consilio ...), zač. 1. psalma (Ps 1,1: Blagor človeku, ki se ne ravna po nasvetu brezbožnih), V srednjev. IR velikokrat zaznamo¬ van z bogato okrašeno inicialo B, npr. v —> Da- gulfovem psalterju (f. 25r ),^~ Psalterju sv. Eliza¬ bete, itd. L: »US« 6 (1970, repr. p. 99); Howard Helsinger, Images on the »Beatus« Page... (AB, jun. 1971). Beatus vir qui timet Dominum, zač. 111. (112.) psalma ( Blagor mu, kdor se boji Gospoda). Beaudin, Andre (1895— ), fr. slikar in kipar, po slogu eden izmed naslednikov kubizma. R. v kmečki družini, nanj vplival zlasti Juan G ris. Prva samost, razst. 1.923 (uv v kat. Max Jacob). L: Diet peint mod (1954); H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Dorival (II 1957). BEAULIEU-SUR-DORDOGNE v fr. pokra¬ jini Limousin. Nekd. benediktinska c. Saint- Pierre (samostan od 1072 dalje povezan s Clu- nyjem), romanska stavba s pomembnim juž. portalom: v timpanu (o. 1130/40) * Poslednja sodba (Kristus z iztegnjenima rokama kot ro¬ manski Kristus na križu, angeli z -*■ Arma Chri- sti, med njimi nesomerno vkomponirani križ, rozete pod vplivom timpana v —>■ Moissacu), na delilnem slopu 3 preroki v vlogi atlantov. L: EWA V (1961, stp 586 — L!); »US« 7 (1968, p. 64—65); »PKG« 5 (1969, t. 280a, p. 235). BEAUNE (Burgundija, Francija). Hotel-Dieu, bolnica, ki jo je 1443 ust. kancler Rolin. V njej Rogierja van der Weyden * oltar Poslednje sodbe (1445/51). L: EWA V (1961, stp 627); »US« 8 (1968, repr. p. 139 & 176). — Cf. P. Hirschfeld (1968). Beauneveu, Andre (o. 1330—1401/02), niz.-fr. kipar, iluminator itd. iz Valenciennesa, delal za fr. kralja Karla V., nato za Louisa de Male in naposled za Jeana, vojvodo berryjskega. P: v opatijski c. v Saint-Denisu po naročilu Karla V. iz 1364 nagrobne sohe Karla V. (lastnoročno), slednjega očeta Janeza II. Dobrega in starega očeta Filipa VI. (obe z delavnico). IR: atr. uvodne miniature prerokov in apostolov v -» Psal¬ terju vojvode berryjskega (o. 1380/85, Bibl. Nat., Ms. fr. 13091). L: Panofsky Neth (1953); Marcel Aubert (EWA II, 1960, s. v. — L!); Panofsky Tomb (1964); Meiss- Berry (1967). — Cf. H. Bober (1953), G. Troescher (1940). BEAUVAIS, mesto v severozah. Franciji (//e- de-France), znano tudi po svojih tapiserijah (1664 je Colbert ust. Manufacture Royale de Tapisserie). L: EWA V (1961, stp 547 — L!). ~ *katedrala Saint-Pierre, eden izmed v. spo¬ menikov fr. gotike, naj bi postala najvišja in naj¬ večja fr. katedr. V letih 1247—72 so sez. kor z dotlej nevidenim razmerjem šir. in viš. 1 : 3,4 (Chartres še npr. 1 :2,6), ki pa se mu je čez 12 let, 1284, udrl obok, da so ga morali znova zgraditi. Delo na c. ustavljeno 1578: dkč. samo kor z obhodom in žarkasto razporejenimi kape¬ lami pa transept (ladje niso sezidali nikdar). L: Cankar II/2 (1933, p. 225). ~ Saint-Etienne, romanska lacjja in transept, kor pa v poznogotskem flamboyant slogu. Mdr. *slikano okno z motivom Jesejeve korenike (En- grand Le Prince 1525). 167 Beazley, John D(avidson) — Beckmann, Max 168 Beazley, Sir John D(avidson), (1885 — 1970), angl. klas. arheolog, avtor temeljnih del o grš. vaznem slikarstvu. R. v Glasgovvu, bil od 1925 dalje prof. na univ. v Oxfordu. B: The Lewes House Collection of Ancient Gems (Ox 1920); Attic Red-Figur e Vase Painlers (Ox 1925; razš. izd. Ox 1942; n. izd. Ox 1963); Attic Black- Figure (L 1928); (& Paul Jacobsthal ed.) Bilder grie- chischer Vasen (13 knj., 390 tabel, BI 1930—1939); (& Bernard Ashmole) Greek Sculpture and Painting to the End of the Hellenistic Period (Cambridge UP 1932; n. izd. 1966); Etruscan Vase-Painting (Ox 1947); The Development of Attic Black-Figure (Berkeley: Univ. of Califomia Press 1951); Attic Black-Figure Vase Painlers (Ox 1956). L: WWA (1962). BEBENHAUSEN pri Tiibingenu ( VViirttem- berg, ZRN): nekd. cistercijanski samostan. L: Reclam N II (1958 [1960]); EWA VI (1962, stp 254 — L!). — Cf. H.-P. Eydoux (1950). Beccafumi, Domenico (1486—1551), it. sienski slikar; od 1519 dalje risal kartone za marm. intarzije na tlaku sienske stolnice ( Abraham da¬ ruje Izaka in drugi bibl. prizori). S (vse les): npr. Stigmatizacija Katarine Sienske (o. 1515, Siena, Pin. Naz.), Sv. družina (tondo, o. 1520, Uffizi), Kristus v predpeklu (1530/35, Siena, Pin. Naz.), 6 slik v katedr. v Piši, in sicer Mojzes razbije tabli postave (1537), Kore, Datan in Abiron (1537/38) in 4 podobe evangelistov (1538), na¬ posled posebno znano Marijino rojstvo (verj. 1543, Siena, Pin. Naz.). L: Vasari-Milanesi V; Berenson Ox (1932); Jacob Judey: Domenico Beccafumi (Fr 1932, dis.); Venturi IX/5 (1932); M. Gibellino-Krascennikova: II Becca¬ fumi (Siena 1933); Donato Sanminiatelli (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Seizieme Dessins (1965); Donato Sanminiatelli: ‘Beccafumi (Mi 1967). — Cf. L. Becherucci (1944 [1949]), B. Berenson (1968), G. Briganti (1961). Becherucci, Luisa (1904— ), it. um. zgodo¬ vinarka, direktorica Gali. degli Uffizi v Florenci. Številni prispevki o manierizmu itd. B: La scultura italiana del Cinquecento (F 1934); Uarchitettura italiana del Cinquecento (F 1936); Di- segni del Pontormo (Berg 1943, »Disegnatori ed inci- sori italiani« 1); Manieristi toscani (ib. 1944, »GAI«; 2. izd. 1949); Bronzino (F 1949; 2. izd. 1952); Andrea del Sarto (Mi 1955, »I grandi maestri del disegno«); ,Per un ritratto del Bronzino' (M. Marangonijev zb., 1957); ,Mannerism' (EWA IX, 1964); Andrea Pisano nel Campanile di Giotto (F 1965, »For Col« 19); ,La bottega pisana di Andrea da Pontedera' (MittF, 1965). L: Lodovici (1942). Becič, Vladimir (1886—1954), hrv. slikar, r. v Slavonskem Brodu, u. (še 67) v Zgb. Štud. v Miinchnu z Račičem in Kraljevičem (z O. Her¬ manom četverica t. i. hrv. impresionistov), pozn. eden izmed uglednih pedagogov zagrebške ak., član JAZU, itd. L: Pola vijeka (1953); Slavko Batušič (ELU 1,1959 [izšlo 1960], s. v. — L!). — Cf. Lj. Babič (Umjetnost 1943), A. Čelebonovič (1965), M. Peič (1966). Becker, Erich (1883—_), nem. kršč. arheo¬ log, pastor. B: Das Quellwunder des Moses in der altchristli- chen Kunst (Str 1909, »ZKA« 72); Malta sotterranea: Studien zur altchristlichen und jiidischen Sepulkral- kunst (ib. 1913, »ZKA« 101); , Protest gegen den Kaiserkult und Verherrlichung des Sieges am Pons Milvius in der christlichen Kunst der konstantinischen Zeit' (A. de Waalov zb., 1913); ,Einzug Jesu in Jeru- salem' (Buličev zb., 1924). L: Kii (1931). Becker, Felix (1864—1928), nem. um. zgodo¬ vinar, z U. Thiemejem utemeljitelj po obeh imen. velikega -> Thieme-Beckerjevega leksikona. B: Schriftquellen zur Geschichte altniederlandischen Malerei: nach den Hauptmeistern chronologisch ge- ordnet (Lpz 1897). L: Kil (1931, Die Toteri). Beckett, R(onald) B(rymer), (1891—....), angl. um. zgodovinar. V njegovi z. slik mdr. zastopani Lely, Richard Wilson in Constable. B: ,Famous Hogarths in America' (AA, 1948); ,Portraits of Hogarth's family' (Conn, 1948); ,Ho- garlh's early painting: 1727-9' (BM, 1948); Hogarth (L 1949, »English Master Painters«); , Hogarth and Rembrandt' (BM, 1949); Lely (L 1951, »English Ma¬ ster Painters«); John Constable and the Fishers (L 1952); (izd.) John Constable's Correspondence (L 1962). L: WWA (1962). Beckmann, Max (1884—1950), nem. slikar in grafik, zadnji v. mojster monumentalne figuralne kompozicije v nem. slikarstvu XX. st. (običajno bogata simbolika in neutajljiva erotika). R. v Leipzigu, pred nacisti 1937 emigriral v A’dam, od 1947 dalje v New Yorku, tam u. (66). S: Noč (Die Nacht, 1918, Miinchen, Giinther Franke), Odisej in Kalipso (1943, Hamburg), 9 triptihov (vsi pl), med njimi Odhod (1932—33, MMA), Slepe miši (1945, Minneapolis) in Argonavti (1950, New York, Mathilde Beckmann), več deset avtp. (npr. 5 polcilindrom, d. [19]23, Miin- chen, R. Piper; v smokingu, d. [19]27, Cambridge [Mass.], Busch-Reisinger Mus.; v hotelu, d. [19]32, zas. z.; z ženo [Dvojni portret ], d. 1941, Stedelijk; v črnem, d. [19]44, Neue Pin.). — G: lito., jedk. & lesor. B: On My Painting (NY 1941); Tagebiicher 1940— 1950 (Mn 1955, zbrala Mathilde Q. Beckmann, izd. Erhard Gt^el); Sichtbares und Unsichtbares (Stu 1965, izd. Peter Beckmann, uv Peter Selz). 169 Beckwith, John — Begaš, Carl Joseph 170 L: Hans Kaiser: Max Beckmann (BI 1913, »Kiinst- Ier unserer Zeit« 1); Max Beckmann (St. Louis 1948 [rk, St. Louis] — L!); C. Amyx, Max Beck¬ mann: The iconography of the triptychs (Kenyon Rev., 1951); Stephan Lackner: Max Beckmann: 1884—1950 (BI 1962); H. Rearf (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Stephan Lackner: Ich erinnere mich gut an Beckmann (Mainz 1967); Charles S. Kessler, »Blind- man's Buff«: A triptych by Max Beckmann (GBA, 1968 [id.: razprava o triptihih, C [Mass.]); Max Beckmann (Mn 1968 [rk: MAM, Hans der K. v Miinchnu in Pal. des B.-A. v Bruslju] — B!; L!). — Cf. O. Bihalji-Merin (1938 [ps. Peter Thoene ]; Savremena nemačka 1955), L.-G. Buchheim (1954; 1959), B. S. Myers (The German 1957 — L!), B. Reifenberg (& W. Hausenstein 1949), W. Schmied (1969), P. Selz (1965). Beckwith, John, angl. um. zgodovinar in mu¬ zealec, medievalist, Deputy Keeper v londonskem Victoria & Albert Mus. B: Caskets from Cordoba (L 1960); The Art of Constantinople: An Introduction to Byzantine Art, 330—1453 (L: Ph 1961); The Veroli Casket (L 1962); Coptic Sculpture: 300 — 1300 (L 1963); ,Late-antique andEarly Christian Art: Minor arts' (EWAIX, 1964); Early Medieval Art (NY 1964, »PWA«; tudi nem. izd.); ,Byzantine Influence on Carolingian Art ‘ (21. kongr. I, 1967); *Early Christian and Byzantine Art (Harm 1970, »The Pelican Hist. of Art«), Beda Venerabilis (o. 673—735), anglosaški menih in učenjak, znan z vzdevkom »Častiti«. Njegov spis De natura rerum, ki je zajemal iz dela —> Izidorja Seviljskega pa tudi Plinija ter sam pomenil enega izmed virov za Alkuina, je pomemben za nadaljevanje ant. izročila v sred- njev. kulturi. Pomotoma so mu pripisovali tudi delo —> Viljema iz Conchesa. *Bedfordov horarij, razkošno iluminiran rkp., nastal za Johna Lancastra, vojvodo bedfordskega (u. 1435), brata angl. kralja Henrika V., regenta v Franciji (1423—35), verj. za njegove poroke (1423) z Ano, hčerjo Janeza Neustrašenega. Med miniaturami rkp. ( Horae ad usum parisiensum, 36,3 X 18,5 cm, Br. Mus., Add. Ms. 18850) po¬ doba vojvode pred njegovim patronom in ob strani mdr. mučeništva Andreja, Simona Zelota in Janeza Ev. (f. 256v) in podoba vojvodinje pred Ano Samo- tretjo (f. 257v) — ob strani Joahim, Kleofas, Sa¬ lo mej, Alf e j in Zebedej. L: Diringer Book (1958); Eleanor P. Spencer, The Master of the Duke of Bedford: The Bedford Hours (BM, 1965 — L!). Beenken, Hermann (1896—1952), nem. um. zgodovinar, prof. na univ. v Leipzigu. B: Romanische Skulptur in Deutschland (Lpz 1924); ,Diirers Kunsturteil und die Struktur des Renaissance- Individualismus' (W61ff!inov zb., 1924); ,Remarks on Two Silver Point Drawings of Eyckian Stvle ‘ (OMD, 1932/33); ,The Client- Vqn Eyck Re-Exammated' (BM, 1933); ,Zur Entstehungsgeschichte des Center Altars: Hubert und Jan van Eyck ‘ (W-RJb, 1933/34); ,Bei- trage zu Jorg Breu und Hans Diirer ‘ (JPK, 1935); ,Zu Diirers ltalienreise im Jahre 1505‘ (ZDVKvv, 1936); ,The Annunciation of Petrus Christus in the Metropo¬ litan Museum and the Problem of Hubert van Eyck' (AB, 1937); ,Bildnisschbpfungen Hubert van Eycks' (Panth, 1937); ,Die Mittelstellung der mittelalterlichen Kunst zmschen Antike und Renaissance ‘ (A. K. Por- terjev zb., 1939); ,Rogier van der Weyden und Jan van Eyck' (Panth, 1940); Hubert und Jan van Eyck (Mn 1941); ,Jan van Eyck und die Landscha/t' (Panth, 1941); Das neunzehnte Jahrhundert in der deutschen Kunst (Mn 1944); Rogier van der Weyden (Mn 1951); ,Zur Entstehungsgeschichte der Felsgrottenmadonna in der londoner National Gallery' (Jantzenov zb., 1951); Schopferische Bauideen der deutschen Roman¬ tik (Mainz 1952). Beer, Elen J, (1926—....), švic. um. zgodovi¬ narka, prof. na univ. v Bernu, se ukvarja s srednjev. umetn., pos. z IR in slikanimi okni. B: Die Rose der Kathedrale v on Lcusanne: und der kosmologische Bilderkreis des Mittelalters (Bern 1952, »Berner Schriften zur K.«); (umzg. kom.) Evangeli¬ st ar St. Peter perg. 7 der Badischen Landesbibliothek Karlsruhe (Ba 1961); Gotische Buchmalerei: Litera¬ tur ... (ZfKg, 1962, 1964, 1965, 1967 & 1968); Initial und Miniatur (Ba 1965 [rk, Karlsruhe, Badische Lan- desbibl.]); ,Der »Rlieinauer Psalter«: ein fVerk des Zackenstils in Bayern vor der Mitte des 13. Jahr- hunderts' (Usenerjev zb., 1967). Beets, Nicolaas (1878—1963), hol. um. zgodo¬ vinar (niz. slikarstvo XV,—XVI. st.). B: Lucas de Leyde (Br-P 1913, »Coli. des Grands Artistes des Pays-Bas«); ,Zu Albrecht Diirer' (ZfbK, 1913); ,Lucas van Leyden' (Niederlandische Malerei in XV. und XVI. Jahrhundert, A-Lpz 1941); ,De Kristal-kijkers' (M. J. Friedlanderjev zb., 1942); ,De dans om het gouden kalf: Een hervonden triptiek van Lucas van Leyden' (OH, 1952); Lucas van Leyden (A s. a., »Pal.«). L: J. Q. van Regteren Altena, In memoriam Mr. N. Beets (OH, 1963). Beetz, Wilhelm (1882—_), avstr. um. zgodo¬ vinar na Dunaju. B: ,Zur Geschichte der Portratsammlung der Na- tionalbibliothek in fVien' (Festschrift der National- bibliothek in Wien, W 1926); Die Hermesvilla in Lainz (W-Lpz 1929); Die Portratsammlung der Natio- nalbibliothek in ihrer Entvvicklung (Graz 1935). Begaš, Carl Joseph (= Karl star.), (1794— 1854), nem. slikar. Štud. pri J.-A. Grosu v Pa¬ rizu, v Italiji 1822—24 vplivali napj -* nazarenci in Thorvaldsen; med njegovimi sinovi umetniki tudi Reinhold (infra). S: Avtp. s prijateljem J. P. Weyerjem (o. 1813, Wallraf), Sestri Hufeland (o. 1820, Schweinfurt, z. Georg Schafer), Dru¬ žina Begaš (z avtp., d. 1821, Wallraf), med zna¬ nimi sodobniki, ki jih je portretiral, Gottfried Schadow, Jacob Grimm, Giacomo Meyerbeer, Peter Cornelius, Alexander Humboldt, idr. 171 Begaš, Reinhold — Behrens, Peter 172 L: Deutsche K. 19./20. (1966 — L!); Klassizismus und Romantik in Deutschland (1966 [rk, Niirnberg]). — Cf. K. Glaser (1929; 1932). Begaš, Reinhold (1831—1911), nem. kipar, r. in u. v Berlinu, sin prejšnjega. Štud. v Rimu 1856—59, delal v Weimarju in Berlinu, kjer je vodil delavnico akademije. P: spomeniki, šte¬ vilni portreti, npr. Adolph Menze/ (marmor, 1877, vzh. Berlin, Staatliche Museen; medalja, 1895, Bremen). L: Deutsche K. 19./20. (1966 — L!). — Cf. A. G. Meyer (1897). Beguin, Sylvie, fr. um. zgodovinarka, konser¬ vatorka v Mus. du Louvre. Prispevki tudi v Revne du Louvre. B: L'Leo le de Fontainebleau: Le manierisme a la cour de France (P 1960, »Žcoles de la peinture«); ,Dessins inedits de la periode italienne de Niccolo deli' Abbate' (R. Longhijev zb., 1961); .Le » Mailre de Flore« de Vecole de Fontainebleau‘ (Art de France, I, 1961); , Niccolo delt'Abbate en France' (ib., II, 1962); ,Toussaint Dubreul, premier peintre de Henri IV' (ib. IV, 1964). BEGUNJE na Gorenjskem (5 km severovzh. od Radovljice). Grad (Katzenstein ) v tej obliki v glavnem iz XVI. in XVII. st. (pred 2. svet. vojno ženska kaznilnica, med okupacijo zlo¬ glasni nacistični zapori): štukaturno okrašeno stopnišče. — Grobišče talcev (arh. E. Ravnikar 1953) in bron. spotn. talca (B. Kalin). — Žup. c. v zdajšnji obliki od prezidave 1740. L: M. Zadnikar (ELU-1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); Šumi (1961); Špelca Čopič (Sinteza, št. 7, okt. 1967, p. 18, tudi repr. p. 32). — Cf. J. Lavtižar (1897), N. Šumi (Arhitektura sedemnajstega 1969). Beg v Egipt (lat. Fuga in Aegyptum, angl. The Flight into Egypt, fr. La Fuite en Egypte , it. La fuga in Egitto, nem. Die Flucht nach Aegypten), evang. ik. m. (Mt 2, 13—15); Jožef vodi osla, ki nosi Marijo z otrokom; praviloma nočni pri¬ zor. Up (—> Čudež žitnega polja , -> Padec malikov , Počitek na begu): npr. Giotto v Capp. del- 1’Arena (freska), Broederlam (Dijon, Mus.), Els- heimer (baker, d. [na hrbtni strani] 1609, Alte Pin.), Rembrandt (les, d. 1627, Tours, Mus. des B.-A.). L: Reau II/2 (1957, p. 273 ss); LCIII (1970). Beham, Barthel (o. 1502—1540), nem. slikar (pomemben portretist) in bakrorezec, kot njegov star. brat (infra) eden izmed nurnberških —► Kleinmeister\ 1525 pregnan iz Niirnberga zaradi svobodomiselnih verskih in socialnih pogledov na svet, kmalu potem dvorni slikar v Miinchnu, u. v Italiji na potovanju. S: Mož s kredo (d. 1529) in kot pendant Žena s papigo (oba Ksthist. Mus.), Palatinski grof Ottheinrich (d. 1535, Alte Pin. — cf. s. v. Ottheinrich). L: T. Muchall-Viebrook (NDB H, 1955, s. v.); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. M. Geisberg (Bilder-Kat. 1930 — L!), H. Janitschek (1893), A. L. Mayer (1933), G. Pauli (1911), A. Rosenberg (1875). Beham, Hans Sebald (o. 1500—1550), nem. grafik (bakr., lesor.), risar, iluminator in slikar, star. brat prejšnjega, kot slednji in Pencz 1525 pregnan iz Niirnberga, vendar tudi še pozn. tam dkm. G: mdr. lesor. vrsta — > deset bibl. očakov pred potopom (Die zehen alten Ertzveter). L: cf. M. Geisberg (Bilder-Kat. 1930 — L!), F. W. H. Hollstein (German III 1955), G. Pauli (1901; 1911), A. Rosenberg (1875), E. Waldmann (1911). Behar, Marko (1914—_), bolg. risar. Kot antifašist upodabljal preganjanje Židov med 2. svet. vojno, boj in lakoto. L: Resistenza (1965). behemot, ena izmed hebr. —>praživali. Up (cf. s. v. Boj Leviatana in Behemota ): npr. v podobi vola na miniaturi v —> Hebrejski bibliji v Brit. muz. (Add. Ms. 11639, f. 5!9r). L: cf. J. Gutmanu (1967/68). Behling, Lottlisa, nem. um. zgodovinarka, prej v vzh. Nemčiji, zdaj prof. za um. zgod. na Ludwig-Maximilians-Univ. v Miinchnu, se ukvarja z ikonografijo rastlin. Prom. 1937 v Berlinu. B: Gestalt und Geschichte des Mafiwerks (Halle/S. 1944, »Die Gestalt« 16); ,Die Freiberger Tulpenkan- zel , ein Gewachs der Spatgotik' (Die K. u. das schone Heim, 1954); ,Die Freiberger Tulpenkanzel, eine Blu- me der Spatgotik: Ein Beitrag zum gegenstiindlichen Ornament der Spatgotik' (Wissenschaftliche Ztschr. der Friedrich-Schiller-Univ. Jena: Gesellschafts- u. sprachwisscnschaftliche Reihe, 1953/54); .Die klugen und tbrichten Jungfrauen zu Magdeburg' (ZfKw, 1954); Die Handzeichnungen des Mathis Gothart Nithart ge- nannt Griinewald (Weimar 1955); Die Pflanze in der mittelalterlichen Tafelmalerei (ib. 1957; 2., rev. izd. K-Graz 1967); ,Ecclesia als Arbor bona: Zum Sinn- gehalt einiger Pflanzendarstellungen des 12. und friihen 13. Jalirhunderts' (ZfKw, 1959); ,Ergdnzungen zu Form und Symbolik von Verkiindigung und Goldtempel des Isenheimer Altars' (ib., 1962); Die Pflanzemvelt der mittelalterlichen Kathedralen (K-Graz 1964); , Rembrandts sog. »Dr. Faustus«: Johann Baptista Portas Magia naturalis und Jacob Bbhme' (OH, 1964); ,Betrachtungen zu einigen Diirer-Pflanzen' (Panth, 1965); , Das italienische Pflanzenbild um 1400: Zum Wesen des pflanzlichen Dekors auf dem Epiphanias- bilddes Gentile da Fabriano in den Uffizien' (ib., 1966); , Neue Forschungen zu Griinevvalds Stuppacher Maria' (ibi., 1968); , Entdeckungen des Wiener Schottenstift- meisters auf dem Gebiete der Natur' (ib., 1969); Matthias Griinesvald (KiT 1969). Behrens, Peter (1868—1940), nem. arh., grafik in industrijski oblikovalec. R. v Hamburgu, r* 173 Behzad — belgijski likovni umetniki 174 1899—1903 v umetniški koloniji v Darmstadtu, 1903—07 direktor umetnoobrtne šole v Diissel- dorfu, od 1907 dalje pa arh. in umetniški sveto¬ valec industrijske družbe AEG ( Allgemeine Elektrizitatsges.), u. (71) v Berlinu. A: *tvornica turbin AEG (1909, Berlin-Moabit) kot prva po¬ membna industrijska stavba. — G: Poljub (barvni lesor., 1898). L: H.-R. Hitchcock (EWA n, 1960, s. v.); Hatje (1963); »US« 12 (1970, p. 38). — Cf. H. Hofstdtter (1968 —L!). Behzad (r. verj. 1450/60, akt. o. 1480—1535/36), najslavnejši perz. iluminator. L: P. C. Swann (Kindler I, 1964, p. 345—47 — L!). — Cf. B. Gray (1947; 1961), R. Pinder-iVilson (1958; 1960 —Ll). Beissel, Stephan, nem. um. zgodovinar, jezuit, dkč. E. F. A. Muenzenbergerjevo delo Zur Kennt- nis und IViirdigung der Mittelalterlichen Altare Deutschlands: Ein Beitrag zur Geschichte der vaterlčndischen Kunst (3 knj., FrM 1885—1905). B: Die Bilder der Handschrift des Kaisers Otto im Miinster zu Aachen (Aachen 1886); Des heil. Bern- ward Evangelienbuch im Dome zu Hildesheim (Hil- desheim 1891; 3. izd. 1894); (izd.) Vaticanische Mi¬ niaturen : Quellen zur Geschichte der Buchmaierei (Fr 1893); Der heilige Bernward von Hildesheim als Kiin- stler und Fiirderer der deutschen Kunst (Hildesheim 1895); Bilder aus der Geschichte der altchristlichen Kunst und Liturgie in Italien (Fr 1899); Dos Leben Jesu Christi von Jan Joest: geschildert auf den Fliigeln des Hochaltars zu Kalkar (Gladbach 1899); Das Evan¬ gelienbuch Heinrichs III. aus dem Dome zu Goslar in der Bibliothek zu Upsala (Dii 1900); Aus der Samm- lung Boisseree (Mn-Gladbach 1901); Fra Angelico da Fiesole: Sein Leben und seine VVerke (2. izd., Fr 1905); , Die flamischen Altare aus dem letzten Viertel des XV. Jahrhunderts und aus der ersten H alf te des XVI. Jahrhunderts' (E. F. A. Muenzenberger: Zur Kenntnis und VVurdigung..., II, FrM 1905); Ge¬ schichte der Evangelienbiicher in der ersten Halfte des Mittelalters (Fr 1906 [do XII. st.]); Entstehung der Perikopen des romischen Mefibuches (Fr 1907); Geschichte der Verehrung Marias in Deutschland wahrend des Mittelalters (Fr 1909); Gefalschte Kunst- werke (Fr 1909); Geschichte der Verehrung Marias im 16. und 17. Jahrhundert: Ein Beitrag zur Religions- tvissenschaft und Kunst geschichte (Fr 1910); IVall- fahrten zu Unserer Lieben Frau in Legende und Ge¬ schichte (Fr 1913). Bek, Božo (1926—....), hrv. um. zgodovinar in lik. kritik, vodi kot direktor Galerije grada Zagreba. bela in rdeča barva, ki jo v mistični lit. pred¬ stavljata lilija in vrtnica (prim. tudi Biblijo, npr. Vp 5, 10: Moj ljubi je bel in rdeč), zaznamujeta v alkimiji strnitev nasprotij (lat. coincidentia oppositorum), pos. zvezo sonca in lune (coniunctio solis et lunae), hkrati sublimirano antitezo črne in bele barve. »Nižja« bela barva je nujno »žen¬ ska«, »višja« rdeča pa moška (cf. s. v. alkimi¬ stične barve). L: Cirlot (1962, p. 57). BELEC, vas v hrv. Zagorju. Žttp. c. sv. Marije Snježne predstavlja s svojo notr. opremo enega izmed najpomembnejših baročnih spom. na Hrvatskem in dober primer t. i. celostne umet¬ nine: freske Ivana —> Rangerja (1739—42), v. olt. iz 1743, dva stranska olt. iz o. 1746, ki že vodita v rokoko, itd. L: Andela Horvat (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); UBJ (1969, repr. 382—83). — Cf. V. Molč (Lj 1965). Belerofon (grš. Bellerof6n[tes], lat. Bellerophon), mit. korintski junak, Sizifov vnuk, ki je na Pe¬ gazu jezdeč premagal -> Himero. Up: npr. Bele¬ rofon poji Pegaza in Belerofontov boj s Himero (mdr. tudi Bertolda di Giovanni bron. kipec, Ksthist. Mus.). L: Roscher I (1884—90, stp 757—74); Pigler II (1956, p. 68—70). Belerofontov padec (nem. Belleroplions Sturz), mit. ik. m.: —> Belerofonta (cf. supra), ki je hotel na -> Pegazu zleteti na Olimp, je slednji po Zeu- sovi volji odvrgel, da je padel na zemljo in od¬ tlej slep blodil okrog. L: Roscher I (1884—90, stp 772—73). Belgija, 1830 ust. kraljevina s Ham. in valon¬ skim prebivalstvom, razdeljena v 9 provinc: flam. Antwerpen z Antwerpnom in Mechelnom, Zah. Flandrija z Bruggejem, Vzh. Flandrija z Gentom in Limburg, nacionalno mešani Brabant, valonski Hainaut s Tournaijem, Liege z Liegeom in Stavelotom, Luxembourg in Namur z Dinan- tom (-> dinanderija) in Namurjem (—► mozanska umetn.). L: varii auctores, Belgium (EWA II, 1960 — Ll); Acht eeuvven schilderkunst: Schatten uit de belgische musea (Brussel: Arcade 1969). — Cf. J. Lavalleye (1947). belgijski likovni umetniki (XIX.—XX. st.): P. Delvaux (1897), J. Ensor (1860—1949), H. Evenepoel (1872 — 1899), L. Gallait (1810 — 1887), V. Horta (1861 -1947), F. Khnopff (1858 - 1921), E. Laermans (1864 — 1940), H. Leys (1815 — 1869), R. Magritte (1898 — 1967), F. Masereel (1889), C. Meunier (1831-1905), F.-J. Navez (1787- 1869), I. Opsomer (1878 — 1967), C. Permeke (1886-1952), F. Rops (1833-1898), Th. van Rysselberghe (1862 — 1926), V. Servranckx (1897 do 1965), G. de Smet (1877-1943), J. Smits (1856-1928), A. Stevens (1823-1906), E. Tytgat (1879-1957), H. van de Velde (1863-1957), G. 1 Vappers (1803 — 1874), A. fViertz (1806 — 175 belgijski umetnostni zgodovinarji — Bellevillski brevir 176 1865), G. van de Woestyne (1881—1947), R. fVouters (1882—1916), etc. L: Fierens Diet. (1950). — Cf. »MAB« (Anv: De Sikkel — več kot 100 knj.). belgijski umetnostni zgodovinarji, lik. kritiki in drugi, za um. zgod. pomembni pisci: Ph. d'Arschot (1908), S. Bergmans (1892), P. Coremans (1908— 1965), F. Cumont (1868-1947), R. L. Delevoy (1914), Joseph Destree (1853—1931), Jules Des¬ tree (1863—1936), L. Dumont-lVilden (1875—?), J. J. A. I. van der Elst (1896), I. Errera (u. 1929), P. Fierens (1895—1957), H. Fierens-Gevaert (1870—1926), L. Haesaerts (1899—1962), P. Haesaerts (1901), G. Hulin de Loo (1862—1946), H. S. Hymans (1836—1912), J. Lafontaine- Dosogne (1928), P. Lambotte (1862—1940), E. Langui (1903), J. Lavalleye (1900), C. Lemonnier (1844—1913), G. Marlier (1898—1968), O. Maus (1856—1919), J. Muls (1882—1961), Leo van Puyvelde (1882—1965), M. Rooses (1839—1914), Ch. Terlinden (1878—?), etc. L: Camille Haniet: Les Ecrivains Belges Contem- porains de langue frangaise: 1800—1946,1—II (Liege 1946); WWB (1962). Belizar (točno Belisar), (505—565), vojsko¬ vodja ces. Justinijana I., nazadnje v nemilosti. Up; cf. s. v. Slepi Belizar berači. BELJAK (rim. Santicum, nem. Villach), mesto na Koroškem (Avstrija), nekdaj gospodarsko in um. središče. Tu delal mdr. —> Friderik Bel jaški. L: EWA II (1960, stp 170 — L!); 900 Jahre Villach: Neue Beitrage zur Stadtgeschichte (Villach 1960). — Cf. W. Frodl (1955). Bell, Clive (1881—1964), angl. lik. kritik in pisec o lik. umetn. B: Landmarks in Nineteenth Century Painting (NY 1927); Enjoying Pictures: Meditations in the National Gallery and elsewhere (L 1934); Art (L 1949 [1. izd. 1913]). Bella, Stefano della (1610—1664), it. grafik (jedk.), v Franciji imen. Etienne de la Belle. Se zgledoval po Callotu in pozn. po Holandcih, akt. v Florenci (tam r. &u.), Rimu, Parizu (1639—49) in A’damu. G: več kot 1000 listov, med najodličnejšimi za Richelieuja Obleganje Arrasa, Obleganje La Rochelle in Pont Neuj. L: Hermann Nasse: Stefano della Bella: Ein Maler- Radierer des Spatbarocks (Str 1913, »ZKA« 104); R.-A. Weigert\ Stefano della Bella et trois de ses editcurs parisiens (Etudes d’art, 1950). — Cf. A. Blunt (1954), E. Knab (1968 — L!). Bellange, Jacques de, lotarinški grafik (jedk.), akt. na zač. XVII. st., u. 1638. G: npr. Ozna¬ njenje in Pretepajoča se berača (1614). L: LaranE (1959 — L!). — Cf. K. Oberhuber (1967 — L!). Belle, Alexis-Simon (1674—1734), fr. slikar, portretist, oče naslednjega. L: cf. L. Dumont-lVilden (1909). Belle, Clement(-Louis-Marie), (1722—1806), fr. slikar, od 1755 dalje direktor manufakture go¬ belinov. S: mdr. kot predloga za (nikdar izvrše¬ ne) gobeline v prvih revolucijskih letih dkč. Alegorija Francije (Pariz, Le Mobilier Nat.) in Alegorija Revolucije (Louvre). L: Pierre Rosenberg, Une commande d Clčment Belle retrouvee (1788—1794) (RLou, 1965). La Belle Allemande (»Lepa Nemka«), vzdevek polihr. lesenega kipa Marije Magdalene, ki je atr. Gregorju -+Erhartu (viš. 174 cm [noge in levi komolec rest.], o. 1510/25, Louvre). L: Koepf (1964); »US« 8 (1968, f p. 201). — Cf. J. Jahn (1969, t. 101), G. von der O sten (Harm 1969, p. 34), W. Pinder (II 1929 v »HdKw«, p. 415—16). La Belle Dame Sans Merci, znana balada Johna Keatsa (1820) in kot njena ilustracija enako imen. slika Arthurja Hughesa (o, pl, 152,5 X 122 cm, 1863, Melbourne, Nat. Gali. of Victoria). L: Robin Gibson (BM, jul. 1970, p. 452 & 453, repr. 36). Bellegambe, Jean (o. 1470—o. 1534), fr.-niz. slikar v Douaiju, imen. »Le maitre des couleurs«. S: npr. poliptih iz Anchina (1508/13, Douai, Mus. de la Chartreuse), triptih z Mistično kopeljo v Kristusovi krvi (o. 1510?, Lille, Palais de B.-A.), triptih s Čaščenjem otroka (d. 1528, Arras, katedr. Saint-Vaast). L: Friedlander XII (1935); R. Guilly (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Seizieme Peintures (1965 — L!). La Belle Jardiniere, (»Lepa vrtnarica«), vzde¬ vek slavne Rafaelove slike Marije z otrokom in malim Janezom Krst. (o, les [zgoraj zaokr.], d. 1507, Louvre). L: »CA« 4 (1966, št. 69); »M« 1 (1967). *Bellevillski brevir (fr. Breviaire de Belleville), najslavnejši izmed IR, ki so jih okrasili v delav¬ nici Jeana ->Pucella (2 knj., pergament 23 X 16 cm, o. 1&3/26, Bibl. Nat., Ms. lat. 10483—84); po njegovem vzoru mdr. nastal -> Brevir Karla V. Med znanimi stranmi v 1. knj. f. 6v ( Decem¬ berj, 12r (zgoraj David in Goljat, spodaj Isku¬ rijo t se obesi in kot nasprotje Špes) in 24v (zgoraj Savel hoče Davida s sulico pribosti k steni, spodaj pa v sredi zakrament Rešnjega telesa, levo od njega Kajn ubije Abela kot primer trdosrčnosti 177 Belling, Rudolf — Bellona 178 in des. dajanje miloščine kot primer Caritas), v 2. knj. pa npr. f. 2r {Januar). L: Panofsky Neth (1953); Diringer Book (1958). — Cf. J. Dupont (1954 — prepozno dat.!), J. Porcher (P 1959). Belling, Rudolf (1886— ), nem. kipar, moj¬ ster ekspresionistične in pozn. (pod Arhipen- kovim vplivom) konstruktivistične plastike. Za nacizma emigriral iz Nemčije, se mudil 1935 v ZDA, od 1937 pa v Carigradu, kjer je postal prof. na ak. in pozn. na tehn. univ.; od 1966 v Kraillingu pri Munchnu. L: SeuphorS (1961); K. F. Ertel, Rudolf Belling 80 Jahre (Kstvverk, 1966). — Cf. C. Einstein (1928), P. O. Rave (1932). Bellini, Gentile (1429—1507), it. beneški slikar, star. sin Jacopa Bellinija (infra); 1479 ga je beneška republika poslala na sultanovo željo kot portretista v Carigrad, tam se je mudil vse leto 1480. S: npr. Lorenzo Ciustiniani (d. 1465, Accad.), Sultan Mohamed II. (1480, Nat. Gali.), vedute napovedujoče podobe iz legende pravega križa, zlasti *Procesija na Markovem trgu v Be¬ netkah (d. 1496, Accad.) in *Čudež pravega križa pri mostiču S. Lorenzo (d. 1500, ib.), Pri¬ diga sv. Marka (dkč. Giovanni Bellini, Brera). L: G. Gronau (ThB III, 1909, s. v.); Berenson Ox (1932); Cankar III/l (1936); L. Vertova (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. B. Berenson (L; Ph 1957), G. Gronau (1909). Bellini, Giovanni, kratko imen. Giambellino (o. 1430—1516), it. slikar, najslavnejši umetnik dru¬ žine Bellini, osrednja osebnost beneškega slikar¬ stva ob koncu XV. st. Učitelj mu je bil oče Jacopo (infra), učenci Giorgione, Tizian in Pal¬ ma Star. Sprva nanj vplival svak Mantegna, pozn. tudi Antonello da Messina za postanka v Benetkah 1475/76, zlasti s svojo oljno tehniko: pri Giambellinu zato prehod od trde risarske modelacije k mehkejšim obrisom in toplemu, zlatorumenemu koloritu, ki bo od njegovih 1480-ih let dalje zaznamoval vodilno beneško slikarstvo (Giorgiona, Tizian, itn.). S: e. g. po- liptih Vincenca Ferrerskega (levo Krištof, des. Boštjan, o. 1465, Benetke, Ss. Giovanni e Paolo), Oljska gora (les, Nat. Gali), Blagoslavljajoči Kristus trpin (les, Louvre), Pietet (les, o. 1470, Brera), Sv. Nikolaj in Sv. Peter (les, Zgb Str), Joerg Fugger (les, d. 1474, Florenca, z. Contini- Bonacossi), Spremenjenje na gori (les, o. 1480/85, Capodimonte), Zamaknjeni Frančišek As. (les, 1480, Frick), Madonna degli Alberetti (les, 1487, Accad.), Sacra Conversazione iz c. Giobbe (Pala di S. Giobbe, les, 1487?, Accad.), Marijin triptih z Nikolajem in Petrom (levo) in Benediktom in Markom (d. 1488, Benetke, Sta Maria Gloriosa de’ Frari), Alegorija duš v vicah (les, o. 1490, Uffizi), Dož Leonardo Loredan (les, o. 1501/05, Nat. Gali.), 4 alegorične podobe {Stanovitnost, Nestanovitnost, Razumnost in Obre¬ kovanje, les, Accad.), Pleta pred pokrajino (les, ib.), najslavnejša izmed njegovih Sacra Conver¬ sazione (t. i. *Pala di S. Zaccaria, pl na lesu, d. 1505, Benetke, S. Zaccaria), * Slavje bogov (pl, d. 1514, dkč. Tizian, Washington), Mlada žena pri toaleti (topolovina, d. 1515, Ksthist. Mus.). L: Stefano Bottari (EWA II, 1960, s. v. — L!); G. Robertson, The Earlier Work of Giovanni Bellini (JWCI, 1960); Fritz Heinemann: Giovanni Bellini e i Belliniani (2 knj., V 1962); L. Vertova (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Giles Robertson: Giovanni Bellini (Ox 1969); L'opera completa di Giovanni Bellini (Mi 1969, uv Renato Ghiotto, kat. Terisio Pignatti, »CA« 28 — L!). — Cf. L. Dussler (1949), C. Gamba (1937), G. Gronau (1928; 1930), Ph. Hendy (& L. Goldscheider 1945), M. Meiss (1964), V. Moschini (1943), R. Pallucchini (1949; 1959). Bellini, Jacopo (o. 1400—o. 1470/71), it. be¬ neški slikar, učenec -> Gentileja da Fabriano, prvi tudi zunaj Benetk upoštevani beneški moj¬ ster, kot oče Gentileja (supra) in Giovannija (supra) na zač. v. razvoja beneškega renesanč¬ nega slikarstva. Najbolje ga danes predstavljajo risbe: osnutki mit., bibl. in evang. prizorov pa motivov iz svetniških legend, študije živali in noš, prizori iz vsakdanjega življenja, pogledi na kanale in mostove, kopije ant. medalj, napisov, itd. S: Marija z blagoslavljajočim otrokom (pl na lesu, d. 1448, Brera), Marija z blagoslavlja¬ jočim otrokom (pl [prej les], d. 1448, Lovere, Gali. delPAcc. Tadini), Marija z otrokom in kerubi (les, o. 1450, Accad.). L: Victor Goloubevr. Les Dessins de Jacopo Bellini au Louvre et au British Museum, I—II (Br 1908— 1912); Georg Gronau (ThB III, 1909, s. v.); Stefano Bottari (EWA II, 1960, stp 444-A7 & 456—57 — L!); L. Vertova (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 59—70), L. Planiscig (1928), itd. Bellmer, Hans (1902—_), nem. surrealističen pisatelj in grafik v Parizu, tvorec znane ženske lutke (1937), erotično zaznamovane kot vsa nje¬ gova dela. L: Hans Bellmer (Hn 1967 [rk, Kestner-Ges.], kat. Wieland Schmied); Hans Bellmer: Oeuvre grave (1969, uv A. P. de Mandiargues). j), Bellona, rim. boginja vojne. V nasprotju i d. x Minervo (Ateno) nima egi de, pač pa je njer S. atribut bakla ali včasih bakla in bič. Up: npr Correggio {freska iz 1518/19 v Camera di S Paolo v Parmi). 179 Bellori, Giovanni Pietro — Benedictus Dominus Deus Israel 180 L: Grimal (1951); Hunger (1955, s. v.). — Cf. E. Panofsky (L 1961). Bellori, Giovanni Pietro (o. 1615 — 1696), it. življenjepisec umetnikov in najtehtnejši teoretik v XVII. st., ki je prvi povsem nedvoumno raz¬ glasil grš. antiko za vrh um. razvoja. Bil je pa¬ peški »antikvar« pa prijatelj N. Poussina in F. Duquesnoya. V njegovih življenjepisih so po¬ membni podatki o Carraccijih, Caravaggiu, Domenichinu, idr. B: *Le vite de' pit tori, scvltori et architetti moderni (R 1672; pozn. razš. izdaji R 1728 [z življenjepisom L. Giordana] in Piša 1821 [z vključeno biografijo Marattija]); *Descrizione detle immagini dipinte da Raffaello da Vrbino nelle camere del Palazzo Aposto- lico Vaticano (R 1695); Vita del Maratta (R 1732). L: SchlosserL (1964 — L!). — Cf. S. Bottari (1935), U. Kultermann (1966), E. Panofsky (Idea 1924 [it. prev. 1952]), R. Wittkower (1958 [1965]). Bellotto, Bernardo (1720—1780), it. beneški slikar in grafik (37 jedk.), učenec svojega ujca Antonia Canala, kot slednji imen. -> Canaletto in ravno tako eden izmed v. mojstrov beneške vedute XVIII. st. R. v Benetkah, pozn. kot dvorni slikar akt. v Dresdenu in Varšavi, tam u. (60). S: npr. Pogled na Sta Maria deda Salute in Riva de ’ Schiavoni (1745, Alte Pin.) Dresden s Frauenkirche na levi (d. 1747, Raleigh), Dresden s Hofkirche na des. (d. 1748, ib.), Pirita s trdnjavo Sonnenschein (1752, AIC), 13 dunajskih vedut (vse 1759/60, Ksthist. Mus.), npr. Pogled na Dunaj iz Belvedera in Der Universitatsplatz. L: Michael Levey (EWA II, 1960, s. v.); Bernardo Bellotto genannt Canaletto in Dresden und Warschau (D 1963 [rk]); N. Ivanoff (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. M. tVallis (1954). Belsazar — > Baltazarjeva gostija Beltrami, Luca (1854—-1933), it. arhitekt, kon¬ servator in pisec o umetn.; r. v Milanu, u. v Rimu. A: Pin. Vat. v Rimu (sez. 1932). B: Bramante poeta (Mi 1884); 11 Pantheon (Mi 1898; n. izd. 1929); Leonardo da Vinci e la Sala delte Asse (Mi 1902); Disegni di Leonardo e detla sua scuola alta Biblioteca Ambrosiana (Mi 1904); II Ce- nacolo di Leonardo (Mi 1908); Litini (Mi 1909); Documenti e Memorie riguardanti la vita e le opere di Leonardo da Vinci (Mi 1919); ,11 volto di Leonardo da Vinci ‘ (Emp, 1919); II Libro d'Oro Borromeo alta Biblioteca Ambrosiana, miniato da Cristoforo Preda (Mi 1926); La destra mano di Leonardo da Vinci (Mi s. a.). *Belvederski torzo, znamenita ant. plastika (marmor, I. st. pred. Vat.; Mus. Pio-Clemen- tino), ki je nenavadno bogato vplivala na delo renesančnih umetnikov (Michelangelo, Rafael, itd.); edini znameniti ant. torzo, ki ga v rene¬ sansi niso dopolnili. Na njem sgn. Apollonios, sin Nestorja iz Aten — ne da bi bili zato kaj bolje poučeni o času nastanka. — Cf. s. v. Perrier, Franfois. L: EWA VII (1963, t. 367); »M« 3 (1967). — Cf. W. Helbig (I 1899, p. 70—73). H. Ladendorf (2. izd. 1958, p. 31—32, 181 [L!], repr. 69—90), G. M. A. Richter (A Handbook 1960). BELVOIR CASTLE ( Leicestershire, Anglija); Coli. Duke of Rutland. S: mdr. zastopan N. Poussin (5 slik iz njegove 1. vrste sedmih zakra¬ mentov (1636—42), in sicer Birma, Rešnje telo, Maziljenje, Mašniško posvečenje in Zakon [slika Krst Washington, Pokora pa uničena]). L: EWA VI (1962, stp 778 — L!). Benac, Alojz (1914—_), arheolog (prazgod.), direktor Deželnega muz. v Sarajevu, član Ak. znanosti in umetn. BiH. Prom. 1952 na Ij. univ. B: Prehistorijsko naselje Nebo i problem butmirske kulture (Lj 1952, dis.). Benadadovi služabniki pred Ahabom, bibl. ik. m. (3 Kralj 20, 32). Up: npr. lesor. v -> Dalma¬ tinovi Bibliji (1584, I, f. 199 — zadaj eden izmed preroških učencev z možem, ki ga na njegov ukaz udari, in mož, ki ga ni hotel udariti ter ga je zato ubil lev, cf. 3 Kralj 20, 36—37). Benaja —> Banaja Benavides, Marco Mantoa (u. 1582), it. jurist, učil na univ. v Padovi. Up :->Ammanati (na nagrob.). Bencovich, Federico —> Benkovič, Federiko Benedctto da Maiano (1442—1497), it. florent. kipar in arh., r. v Maianu, u. v Florenci. A: načrt za Pal. Strozzi v Florenci (zač. 1489, dkč. Cronaca). P: med deli v marmorju, ki prevla¬ dujejo, npr. prižnica z reliefi iz legende Frančiška As. (1472/76, Florenca, Sta Croce) in doprsje Pietra Mellinija (Bargello), ki jo je naročil; po 1475 ciborij v. olt. c. S. Domenico v Sieni, Giottovo doprsje (1490, Florenca, katedr., cf. s. v. IUe ego sum ...), doprsje Filippa Strozzija (o. 1491, Louvre) in njegov nagrob. (Florenca, Sta Maria Novella, Capp. di Filippo Strozzi il Vec- chio). L: Venturi VIII/1 (1923). — Cf. L. Dussler (1924), Ch. Sevmour Jr. (Harm 1966 — L!). Benedictus Dominus Deus Israel, slov. Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, evang. hvalnica (Lk 1, 68, cf. s. v. canticum), imen. canticum Zachariae, del jutr(a)njih hvalnic (— >laudes). V Zaharijevi hvalnici tudi znani izraz Oriens ex alto (Vzha- 181 benedikcional — Benesch, Otto 182 jajoči z višave); njen zač. večkrat beremo na straneh odprte knj., ki je atribut sv. —> Zaharije. benedikcional (fr. le Benedictionnaire, it. il be- nedizionario, nem. das Benedictionale), kršč. litur¬ gična knj., priročnik z obrazci škofovskih bla¬ goslovov ( benedikcij ), kot se je v Galiji razvil iz star. —> sakramentarijev. IR: cf. infra. Benedikcional Roberta iz Jumiegesa (Roberta Canterburyjskega), s 3 odličnimi miniaturami okrašen rkp. —> Roberta iz Jumiegesa (Winche- ster 990/1037 [?], Rouen, Bibl. Municipale, Ms. Y. 7) — e. g. Marijina smrt (f. 54v). L: Cankar II/l (1931, p. 152). — Cf. M. Rickert (1954). Benedikcional sv. Aethelwolda — *■ Aethelwoldov benedikcional BENEDIKTBEUERN na Gornjem Bavarskem (ZRN) je bil eden izmed najstar. benediktinskih samostanov na Nemškem. Ob sekularizaciji 1803 so v njegovi bogati knjižnici (zdaj v Bayerische Staatsbibl. v Munchnu) našli mdr. t. i. -> Car- mina Bur a na. L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 243). benediktinci, lat. Or do sancti Bene dieti (abr. OSB), najstar. med —> meniškimi redovi , imen. po Benediktu iz Nursije (infra), ki ga je ust. 529 v Montecassinu. Dolga, sprva črna, pozn. bela prepasana tunika. L: P. Adalbert Schippers, Benediktiner (RDK II, stp 236—66 — L!); Milan Prelog (ELU 1, 1959 [= 1960), s. v. — L!). benediktinska arhitektura. Samostanske c. —*■ benediktincev predstavljajo večino pomembnih spom. karolinške, otonske in romanske arhitek¬ ture, pozn. pa zlasti nekaj odličnih stavbnih spom. XVIII. st. na Nemškem. Cf. e. g. Admont; Beaulieu-sur-Dordogne; Benetke (S. Giorgio Mag- giore); Caen (obe »opatiji«); Cluny; Conques; Corvey; Durham; Einsiedeln; Ely; Fulda; Glouce¬ ster; Hildesheim (St. Michael ); Jumieges; Lorsch; Maria Laach; Melk; Moissac; Mont-Saint- Michel; Neresheim; Ottobeuren; Regensburg (St. Emmeram); Reichenau; Ripoll; Saint Albans; Saint-Benoit-sur-Loire; Saint-Denis; Saint-Michel- de-Cuxa; Saint-Savin-sur-Gar tempe; Sankt Gal¬ len; Sant'Angelo in Formis; Tournus (St.-Phili- bert); Verona (S. Ženo); Vezelay; Weltenburg; Westminster; VViblingen ; Zwiefalten; etc. L: Eschapasse (1963). Benedikt iz Nursije (o. 480—547), »oče zah. meništva«, kršč. svetnik (21. III.; lat. Benedictus Cassinensis, fr. Benoit de Nursie, it. Benedetto da Norcia), ust. samostana Monte Cassino. Up (v črni meniški halji, pri cistercijanih, kamaldulih in olivetancih v beli): npr. Spinello Aretino (freske , 1387, Florenca, S. Miniato al Monte, mdr. blagoslovi kupo vina, s katerim so ga hoteli zastrupiti menihi v Vicovaru; spregleda zvijačo vzhodnogotskega kralja Totile). L: Reau III/l (1958, p. 196—203); E. Dubler: Das Bild des hi. Benedikt bis zum Ausgang des Mittelalters (Mn 1967, dis. [Z]; LS I (1968 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 123—26). Benedite, Leonce (1859—1925), fr. (ž.) um. zgodovinar in muzealec, konservativni direktor nekd. Luksemburškega muz. v Parizu. B: Les sculpteurs franfais contemporains (P s. a. [1901]); Voeuvre de James Mac Neitl Whistler (2 knj., P 1905); Varl au IZ siecle: 1800—1900 (P 1905); The Drawings of Jean Franfois Millet (L ali Phi 1906); Voeuvre de Fantin-Latour (P 1906); (& J. Laran & Ph. Gaston Dreyfuss) Courbet (P 1911); Notre art, nos maitres: Puvis de Chavannes, Gustave Moreau et Bur ne-J one s (P 1922); Le Muse e du Luxembourg (Musee annexe du Jeu de Paume, aux Tuileries): Peintures ... des ecoles etrangeres (P 1924, »Musees et Collections de France«); Le Musee du Luxem- bourg: Les Peintures, Ecole jranfaise (2 izd., P 1924, ista z.); Joseph de Nittis (P 1926); Theodore Chasse- riau: sa vie et son oeuvre (2 knj., P 1932). L: Winineer 1 (1925); UJE 2 (1940). — Cf. J.-P. Crespelle (1966). Benesch, Heinrich, avstr, zbiralec (med prvimi tudi -> Schieleja), oče naslednjega. Up: Schiele ( Dvojni portret: H. in Otto Benesch, d. 1913, Linz, Wolfgang Guilitt Mus.). B: Mein Weg mit Egon Schiele (NY 1965, uv Eva Benesch). Benesch, Otto (1896—1964), avstr. um. zgo¬ dovinar in kritik. Učenec in občudovalec M. Dvofaka, prom. 1921 na Dunaju, asist, v tamk. Umzg. muz. (1920), asist. (1923) in kustos v Albertini (do 1938), za nacizma emigriral (1940— 46 v ZDA), direktor Albertine (1947—62) in izr. univ. prof. na Dunaju. B: ,Maulbertsch: zu de n Quellen seines malerischen Stils' (Stadel-Jb., 1924); ,Seicentostudien' (JSW, 1926 [J. v. Schlosserjev zb.]); ,Rembrandts Vermdchtnis' (Belv, 1926); Die Zeichnungen der niederlandischen Sc h u le n des XV. & XVI. Jahrhunderts (W 1928, »Be- schreibender Kat. der Handzchgn. in der graphischen Smlg. Albertina zu Wien« 3); ,Die Fiirsterzbischof- liche Gemaldegalerie in Kremsier' (Panth, 1928); ,Jan Vermeyen als BHdnismaler ‘ (MJb, 1929); ,Der Mei- ster des Krainburger Altars' (WJb, 1930 [Mojster Kranjskega o 11.]); ,Zu den beiden Hans Holbein ‘ (ZfbK, 1930/31); ,Beitrage zur oberschwabischen Bild- nismalerei' (JPK, 1933); , Das Kremsierer Diirer- Bildnis ‘ (Panth, 1934); Rembrandt: Werk und For- schun (W g 1935); Osterreichische Handzeichnungen des XV. und XVI. Jahrhunderts (Fr 1936, »Die Mei- 183 beneški bienale — BENETKE 184 sterzchg.« 5); ,Die Tafelmalerei des er sten Drittels des 16. Jahrhunderts in Osterreich' (Die bildende K. in Osterreich: Gotische Zeit, Baden bei W 1938); Der Maler Albrecht Altdorfer (W 1939); Artistic and Intellectual Trends from Rubens to Daumier as shovm in Book Illustration (C[Mass.] 1943); The art of the Renaissance in northern Europe: its relation to the contemporary spiritual and intellectual movements (CfMass.] 1945; n. izd. 1947; rev. & razš. izd. L 1965); Rembrandt: Selected drawings (2 knj., L: Ox UP, & Ph 1947); Venetian drawings of the eighteenth century in America (NY 1947, »Bittner art monographs«); , Altdorfer, Huber and Italian Art' (BM, 1947); ,Rem- brandt’s Artistic Heritage' (GBA, 1948); , Rembrandt and the Gothic Tradition' (Focillonov zb., 1949); Kleine Geschichte der Kunst in Osterreich (W 1950); Egon Schiele als Zeichner (W 1951); ,Marginalien zur Tiepolo-Ausstellung in Venedig' (ANK, 1952); ,Eine Zeichnung des Schalldeckels der Pitgramkanzel aus dem 16. Jahrhundert' (ib., 1953); ,Beitrdge zum Werk des Rubens' (ib., 1954); *The Drawings of Rembrandt: A critical and chronological catalogue, 1—V1 (L: Ph 1954—1957); ,Some unknown early works by Tinto¬ retto' (Arte Ven, 1956); Rembrandt (G: Sk 1957, »Le Gout« 22); (& E. M. Auer) Die Historia Friderici et Maximiliani (BI 1957); ,Die grof en flamischen Maler als Zeichner' (Weixlgartnerjev zb., 1957); ,Titian and Tintoretto: Study in comparative criticism' (Arte Ven, 1958 [izšlo 1959]); , Herbert Bockl' (Steletov zb., 1959); ,77;e Orient as a Source of Inspiration of the Graphic Arts of the Renaissance' (F. Winklerjev zb., 1959); .Karl Maria Swobodas Stellung in der Wiener kunsthistorischen Schule' (K. M. Swobodov zb., 1959); ,The Rise of Landscape in the Austrian School of Painting at the Beginning of the Sixteenth Century' (Ktids, 1959); ,Maximilien, empereur gothique et renaissant' (L’Oeil, št. 58, okt. 1959); Edvard Munch (K: Ph 1960); Rembrandt as a draughtsman: An essay (L: Ph 1960); Meisterzeichnungen der Albertina (Szb 1964); ,Neue Beitrdge zum tVerk des Rubens' (W. Friedlaenderjev zb., 1965); La Peinture alleman- de: De Diirer d Holbein (G: Sk 1966, »P-C-H«); pon. izb.: Collected IVritings, I: Essays on Rembrandt, & II (L: Ph 1970—1971, ur. Eva Benesch). L: ELU 1 (1959 [1960], s. v.); Otto Benesch: Verzeichnis seiner Schriften, Zusammengestellt von Eva Benesch (Bern 1961); WWA (1962); Ch. de Tolnay (BM, 1965, nekr.); I. Q. van Regteren Altena (Kchr, 1965, nekr.); Fr. Stele (ZUZ, 1970, nekr.). beneški bienale, pomembna, nekaj časa celo nesporno vodilna mednar. razst. sodobne umetn. (Esposizione Biennale Internazionale d'Arte Ve¬ ne zia), od 30. apr. 1895 dalje odprta vsako drugo poletje v Benetkah ob Canale dei Giardini, od 1910 dalje v letih s parnimi letnicami (zaradi vojn presledka v letih 1916 — 18 in 1944—46). Prve nagrade ( Premio della Presidenza del Consiglio dei Ministeri per un pittore [resp. scultore resp. incisore ]) so mdr. prejeli 1948 —> Braque, -> Moo¬ re in —> Chagall, 1950 -> Matisse, —> Zadki ne in -> Masereel, 1952 -> Dufy, -> Calder in Nolde, 1954 -> Ernst, -> Ar p in — M ir6, 1956 — Villon, —> Chadwick in Shiko Munakata, 1958 Osvaldo Licini in Umberto Mastroianni, 1960 -> Fautrier in Hans -> Hartung; etc. V 1960-ih letih prire¬ ditev v naraščajoči krizi, na zadnjem, 35. bienalu 1970, uradnih nagrad niso podelili. L: ELU 1 (1959 [= 1960], p. 373); Achille Perilli (EWA V, 1961, stp 293); Lawrence Alloway: The Venice Biennale, 1895—1968: From Salon to Gold- fish Bowl (Greemvich [Conn.] & NY 1968); razstavni katalogi od 1895 dalje. beneški slikarji: v XV. st. najpomembnejša družina -^-Bellini, oče Jacopo pa sinova Gentile in Giovanni (Giambellino ), s katerim se začenja v. razvoj beneškega kolorizma; poleg njih člani družine —> Vivarini, Carlo -> Crivelli, Vittore -> Carpaccio. XVI. st. predstavljajo po Giovanniju Belliniju oba njegova v. nadaljevalca, -> Gior- gione in -> Tizian, za njima zlasti Jacopo —> Bassatto, Jacopo —> Tintoretto in—> Paolo Vero- nese, ob njih pa še -> Palma Vecchio, Lorenzo —>■ ->Lotto, Pariš Bordone, itd. V 1. pol. XVII. st. so najpomembnejši gostje Bernardo -> Strozzi, Domenico -+Fetti in Johannes —>Liss. XVIII. st.: Sebastiano Ricci, Luca Carlevaris, Rosalba —*■ Carriera, Marco Ricci, -> Benkovič (Benco- vich), -> Piazzetta, Giambattista Pittoni, Gio¬ vanni Battista -> Tiepolo, Antonio —> Canaletto, Pietro -*-Longhi, Francesco — > Guardi, Bernardo —> Bellotto in Alessandro —> Longhi. L: F. M. Godfrey: Early Venetian Painters: 1415 do 1495 (L: Ph 1954); Carlo Donzelli: I pittori veneti del Settecento (F: Šansoni 1957). — Cf. B. Berenson (1916; *1—II L: Ph 1957), G. Fiocco (1929), M. Levey (1959), R. Pallucchini (I—II 1944), M. Val- secchi (1954), med periodičnimi izd. pa Arte Veneta. — Risba: cf. D. von Hadeln (1925; 1926; 1926), H. Tietze (& E. Tietze-Conrat 1944). BENETKE (it. Venezia), poleg Rima in Flo¬ rence za razvoj it. in evr. umetn. najpomemb¬ nejše mesto v Italiji, edinstveno zaradi lege na lagunah, na 107 otočkih, ki jih povezuje o. 380 mostov in deli 176 kanalov, pa kot posrednik med zah. in vzh., sev. in juž. Evropo (mdr. dolgo časa odločilen vpliv na um. razvoj v slov. Primorju in Dalmaciji). Samost, republika do 1797, do 1866 pod Avstrijo. Za um. razcvet v mestu mnogo bolj zaslužne ustanove kot pa zasebniki, poleg vodstva republike (doz in ob njem iz vel. in malega sveta sest. Maggior Con¬ siglio) številne in raznovrstne scuole, bratovščine, med njimi zlasti 6 včl., in cerkv. redovi, npr. dominikanci (Ss. Giovanni e Paolo v sestiere di Castello ), frančiškani (Sta Maria Gloriosa dei Frari v sestiere di S. Polo), benediktinci (na otoku S. Giorgio), itn. — Cf. s. v. Murano in Torcello. L: H. Decker: Venedig: Antlitz und Kunst der Stadt (W 1952); 18. kongr. (1956); A. Kronig: Ve¬ nezia (Bn 1957); EWA VIII (1963, stp 575—81 — L!); Pierre du Colombier, Venise (Diet peint it, 1964); H. Honour: Venedig (Mn 1966, »Prestel Landschafts- 185 BENETKE, campi, calli & fondamente — BENETKE, Markova cerkev 186 fuhrer«); E. Horsl: Venedig: Die Stadt im Meer, Ein Reisefiihrer (Olten-Fr 1967); Eugenio Pucci: Tutta Venezia: in 140 fotografie a colori (F 1969, »Italia artistica«); Terisio Pignatti: Venezia (No 1970, »I documentari« 29). — Cf. J. Lassaigne (1956), G. Lorenzetti (1927 [1955]; 1950), P. Molmenti (1903; 1927—1929), M. Muraro (1953; & A. Grabar 1963), G. Perocco (1964), J. Puškin (1879). trgi, ulice, kanali — campi, calli & fondamente. »Trg« (it. la piazza) je v Benetkah samo Markov trg (infra), ki ga dopolnjuje Piazzetta. S tema izjemama so vsi beneški trgi i campi (/7 campo, sredi njega velikokrat orjaškemu kapitelu podoben kamn. vodnjak) resp. i campielli (manjši trg il campiello) resp. le corti (la corte z izhodom na eno samo ulico). Ulice so le calli (la calle), vzdolž kanalov pa se razprostirajo le fondamente. ~ Canal Grande, Vel. kanal, edinstvena gl. arterija Benetk, dolg 3800 m, šir. od 30 do 70 m. Med palačami in cerkvami ob njem so posebno pomembni (v smeri od kolodvora Sta Lucia proti Markovemu trgu) : des. S. Simeone Piccolo (XVIII. st.), levo c. gli Scalzi (Longhena, pro¬ čelje G. Sardi), des. Fondaco dei Turchi (v jedru XIII. st., rest.), levo Pal. Vendramin Calergi (Coducci, dkč. 1509), des. S. Stae (Dom. Rossi) in Pal. Pesaro (Longhena), levo Ca' d'Oro (1421—40) in Ca' da Mosto (XIII. st.), pred Ponte di Rial to (Antonio Da Ponte 1592) levo * Fondaco dei Tedeschi (prež. Scarpagnino) in des. Pal. dei Camerlenghi (1525—28), pozn. levo Pal. Grimani (Sanmicheli), Pal. Corner Spinelli (Co¬ ducci) in Pal. Contarini delle Figure (atr. Scar- pagninu), des. Pal. Balbi (A. Vittoria) in gotski Pal. Foscari, levo Pal. Grassi (Massari), des. Ca' Rezzonico (Longhena), za Ponte dell'Acca- demia levo Pal. Corner ali Ca' Grande (Sanso- vino), des. Pal. Dario (Pietro Lombardo dkč. 1487) in Sta Maria delta Salute (Longhena), levo pa poznogotski Pal. Contarini Fasan ali »Časa di Desdemona«. — Vel. kanal deli mesto V dva dela s po 3 okraji, sev. so sestiere di Castello, sestiere di S. Marco in sestiere di Cannareggio, juž. pa sestiere di Sta Croce, sestiere di S. Polo in sestiere di Dorsoduro (k njemu sodi tudi otok la Giudecca). ~ *Markov trg (piazza di S. Marco), dolg 175,7 m, širok 82 resp. 57 m, edinstveno mestno središče: na vzh. pročelje-> Markove c. (infra), sev. Torre deli' Orologio (arh. Mauro Coducci 1496—99) in Procuratie Vecchie, zah. Ala Napo- leonica (Gius. Soli 1807), juž. Procuratie Nuove (Scamozzi 1584) in Piazzetta. L: cf. T. Pignatti (1956). ~ Piazzetta, »trgec« med Doževo palačo in Libreria Vecchia di S. Marco (dolg 97 m, šir. 41—48 m), s katerim se Markov trg odpira proti morju. Od obeh stebrov (XII. st.) nosi zah. soho sv. Teodorja, vzh. pa bron. leva (VI. st.). cerkve L: Herbert Dellwing: Studien zur Baukunst der Bettelorden im Veneto (Mn-Bl 1970 — L!). chiesa degli Scalzi ali Sta Maria di Nazareth (Lista di Spagna pri železniški postaji), sez. 1660—89 po načrtu Bald. Longhene (bogato baročno pročelje je oblikoval Giuseppe Sardi). Notr.: znamenito Tiepolovo stropno fresko * Prenos nazareške hišice (1743/44) je uničila avstr, bomba 28. X. 1915 (namesto nje Ettora Tita La Divina Maternita di Maria proclamata dal Concilio di Efeso iz 1932), manjši star. Tie- polovi freski pa je videti v 2. des. kapeli (Poveli¬ čanje sv. Tereze iz o. 1724/25) in 1. levi kapeli (monokromna Oljska gora iz o. 1732/33). L: »CA« 25 (1968, kat. št. 34, 79, 151). ~ chiesa dei Gesuati —>• Santa Maria dei Ge- suati (infra) ~ chiesa dei Gesuiti — >■ Santa Maria Assunta ~ Madonna delTOrto (Campo dei Mori, blizu fondamenta della Misericordia), gotska stavba (XIV. st.). S: Tintoretto (*Marijina pot v tem¬ pelj, o. 1552/54 [prvotno okras orgelskih kril], Čaščenje zlatega teleta, Poslednja sodba, itd.). ~ *Markova cerkev, basilica di S. Marco (piazza S. Marco), najuglednejša c. Benetk, s svojim povezovanjem zahodnoevr. in biz. se¬ stavin ponazarjujoča njihovo zgod. in evr. po¬ men, kot celota eden izmed najodličnejših um. spom. sploh. Prva c. posv. 832, zdajšnja (3. po vrsti) sez. od (verj.) 1063 dalje in posv. 1094: centr. stavba s tlorisom v obliki grš. križa (po vzoru Justinijanove c. sv. Apostolov v Carigradu) s 5. v. kupolami in narteksom, ki obdaja zah. krak ter je sam pokrit z 8 manjšimi, zunaj ne¬ vidnimi kupolami (juž. krilo narteksa zavzemata baptisterij in Capp. Zen). Zun.: na pročelju *4 konji (pozlačen bron, rim. delo I. st., iz Cari¬ grada [kamor so bržčas prispeli za Konstantina] prepeljani 1204, 1797—1815 pa v Parizu); od starih mozaikov ohranjen samo mozaik nad skrajnim levim vhodom, tj. porta di St'Alipio (Markove relikvije prineso v c., 1260/70 — z naj- star. podobo Markove c.), sicer pa marm. okras fasade dkč. šele v XV. st.; na juž. strani pri porta della Carta (cf. Doževa palača, infra) *tetrarhi (ali »Konstantinovi sinovi« ali popu- 187 BENETKE, Markova cerkev — BENETKE, Santa Maria dei Gesuati 188 larno 4 mori, porfirna skupina 4 objemajočih se vojščakov, o. 300), zah. od njih pilastra iz Akona (na ozemlju zdajšnjega Izraela, sirijsko delo V./VI. st.); na sev. strani ob piazzetta dei Leoncini marm. relief —»■ Aleksandrova vožnja po zraku (XI. st.). Notr.: slavni * mozaiki (z biz. značajem iz XII.—XIV. st.) skupno pokrivajo 4250 m 2 . Ti v narteksu, ki so nastajali malone vse XIII. st., pomenijo z ikonogr. vidika uv: ob des. vhodu iz narteksa v zah. krak ( porta di 5. elemente) kažejo v 1. kupoli (o. 1216/20) 24 prizorov ustvarjenja do Dela prvih staršev (z an¬ geli zaznamovani dnevi kot v —> Cottonovi Bi¬ bliji' !), na pripadajočih 3 lunetah zgodba Kajna in Abela v 5 prizorih in na 2 lokih Noetova zgodba in Babilonski stolp; 2. v kupoli ob levem vhodu iz narteksa v c. ( porta di S. Pietro) Abra¬ hamova zgodba v 29 prizorih (o. 1230, nad porta di S. Pietro v luneti Abraham sprejme 3 angele ); mozaiki v 3. kupoli (o. 1240: 12 prizorov), močno rest. 4. kupoli (1260/70) in 5. kupoli (1260/70: 11 prizorov) kažejo zgodbo egipt. Jožefa, v zadnji, 6. kupoli pa 7 prizorov z Mojzesom (1280/90: v luneti Prepelice in Voda iz skale). V sami c. so najstar. mozaiki v srednji apsidi (med okni Peter, Marko, Mohor [Hermagoras ] in Nikolaj, 1. pol. XII. st.), iz zadnje četrt. XII. st. npr. v sev. kupoli ( prizori iz življenja Janeza Ev.), zah. kupoli ( Binkošti: -> etimasia, okrog 12 apostolov in naposled zastopniki 16 ljudstev resp. dežel) in na loku med centr. in juž. kupolo (4 prizori iz Kristusovega življenja: Skušanje, Slovesni vhod v Jeruzalem, Umivanje nog, Zadnja večerja), iz o. 1200/35 v centr. kupoli ( Vnebohod ) okrog Kristusa 4 angeli, v krogu okrog njega Marija med arhangeloma pa 12 z drevesi ločenih apo¬ stolov in v zun. krogu 16 Kreposti (z napisi hkrati zaznamovanih kot Blaženosti)-, kronana Caritas kot Mater virtutum, Špes, Fides z žezlom, Justitia s tehtnico, levo pod Marijo Fortitudo, ki zmaguje leva, des. pod Marijo Temperantia s posodama, nato Prudentia s kačama, Humi- litas, Benignitas, Compunctio, Abstinentia, Mi- sericordia, Patientia, Castitas, Modestia in Con- stantia; v pendentivih 4 evangelisti, spodaj na robu pilastrov pod njimi pa antelamijevski kipi angelov. V vzh. kupoli ( cupola deli'Emanuele) pozn. rest. mozaiki XII. st.: mladega blagoslav¬ ljajočega Kristusa obdajajo Marija in 13 bibl. prerokov, med njimi David, Salomon in Izaija, na pendentivih pa simboli 4 evangelistov. Iz XIII. st. še Križanje na loku med centr. in zah. kupolo in Najdenje Markovih relikvij na steni juž. transepta (2. pol. XIII. st.), iz srede XIV. st. pa npr. Krst v Jordanu v baptisteriju. — Iz časa o. 1000 biz. relief Deesis na juž. steni juž. ladje, v kapeli S. Zen biz. relief Marije z otrokom (»Aniketos«, verj. XIII. st.). Koma pregraja z marm. sohami Marije, sv. Marka in 12 apostolov (Jacobello in Pier Paolo dalle Masegne, d. 1394). Ciborij v. olt. na 4 alabastrnih. stebrih z reliefi evang. (delno apokrifnih) prizorov (verj. vsi in ne samo 2 iz XII. st.), za v. olt. —>■ Pata d'oro (»cloisonne« emajl itd., biz. in beneško delo). — V stavbi tudi zakladnica, Tesoro di S. Marco (mdr. dragoceni relikviariji), in Mus. di S. Marco. — Na trgu pred c. 3 bron. podstavki za zastave (A.-Leopardi, d. 1505). — Campanile, vis. 99 m, 1903—12 sez. posnetek starega zvonika, ki se je zrušil 1902. L: Cankar Il/l (1931, p. 98—99, 102); P. Angelo M. Caccin o. p.: San Marco: La Basilica d’oro (2., rev. & razš. izd., V 1964); Diego Valeri & Giovanni Mariacher: La Basilica di San Marco (F 1966, »I Tesori« 3). — Cf. S. Bettini (1944; 1946; 1952; 1954; 1968 — L!), O. Demus (1935; *1960 — L!), A. Grabar (Sk 1953) V. Lazarev (I—II 1947—1948, t. 241—45), tudi H. Buchthal (1971). ~ /7 Redentore (Giudecca, fondamenta S. Gia- como), sez. 1576—92 po Palladiovem načrtu. L: cf. R. Wittkower (1949 [T 1964]). ~ San Francesco della Vigna (blizu fonda- mente Nuove in Ss. Giovanni e Paolo) po San- sovinovem načrtu (1534) s Palladiovim proče¬ ljem (1562). ~ San Giorgio Maggiore ( Isola di S. Giorgio Maggiore nasproti Piazzette in Riva degli Schia- voni), sez. 1566 — 1610 po Palladiovem načrtu (dkč. V. Scamozzi). V njem 3 znamenite pozne slike J. Tintoretta. L: EWA XII (1966, t. 49); »CA« 36 (1970, kat. št. 92). ~ San Moisč ( Calle XXII Maržo) z bogato baročno Jasado (A. Tremignon 1668); gotski campanile (XIV. st.). ~ San Salvatore (blizu Rialta pri Mercerii): Tizianovo Oznanjenje (malo pred 1566) in na- grob. doža Veniera (Jacopa Sansovina sohi Caritas in Fides, o. 1561). L: »MdS« 37 (t. XV). — Santa Maria Assunta ali chiesa dei Gesuiti ( Čampo dei Gesuiti blizu fondamente Nuove), sez. križarji v XIII. st., prež. 1715—29 Domenico -> Rossi (pročelje G. B. Fattoretto). Tizianova olt. podoba Mučeništvo sv. Lovrenca (dkč. o. 1557). L: cf. B. Berenson (Ph 1957, repr. 1002). ~ Santa Maria dei Gesuati ali del Rosario (Zattere ai Gesuati), stavba eliptičnega tlorisa 189 BENETKE, Santa Maria dei Miracoli — BENETKE, Ca’ Rezzonico 190 (G. Massari 1726—43). Stropne * freske G. B. Tiepola (1739—43), med avtorji' olt. slik poleg njega (o. 1740, 1. des. olt.) še Piazzetta (3. des. olt.) in S. Ricci (1. levi olt.). L: »CA« 25 (1968, št. 122 & 130). ~ Santa Maria dei Miracoli (med Canal Grande in Ss. Giovanni e Paolo), sez. 1481—89 po načrtu Pietra —> Lombarda. Polkrožno zaklju¬ čeno marm. *pročelje, ki ustreza banjasto obo¬ kani notr., razčlenjeno s sistemom plitvih pila¬ strov, arhitravov in arhivolt pa okrašeno s .stili¬ ziranimi grš. križi, pravokotnimi in okroglimi ploščami porfirja in serpentina. L: »US« 9 (1969, p. 58 z repr.). ~ *Santa Maria della Salute ( Canal Grande), votivna c. Benetk za rešitev pred kugo, najod¬ ličnejša beneška baročna stavba (B. Longhena 1631—81), oktogon z mogočno kupolo, v pod¬ nožju obdano z v. volutami in kipi, ki po kanalu vozečemu se gledalcu zbujajo vtis, da se vsa stavba vrti okrog svoje osi — opera vergine non piu vista curiosa e bella, fatta in forma di rotonda macchina, kot je sam Longhena predstavil svoj načrt. Notr.: v v. zakristiji pomembne Tizia- nove slike, na olt. Sv. Marko na prestolu s Kozmo in Damjanom, Rokom in Boštjanom (po kugi 1510), na stropu pa kot tri »daritve« Kajn ubije Abela, Abraham daruje Izaka in David moli po zmagi nad Goljatom (vse 1542/44 za c. Sto Spi- rito v Isoli); tudi Svatba v Kani J. Tintoretta itd. — Up: slikarji od A. Canaletta in Guardija do Sickerta in Kokoschke. L: Madlyn Kahr, Titian’ Old Testament Cycle (JWCI, 1966). — Cf. R. Wittkower (1957; 1958). ~ *Sta Maria Gloriosa dei Frari ( Čampo dei Frari), triladijska gotska frančiškanska c. v obliki lat. križa (1338—1443). S: Tizianova *Assunta (1516—18) in *Pala Pesaro (1519—26), B. Viva- rinijev poliptih Madone z otrokom in 4 svetniki (d. 1482) in Giov. Bellinija triptih *Madona z otrokom, angeloma in 4 svetniki (d. 1488, Sagre- stia). — P: nagrob. kondotiera Pavla Savellija (u. 1405) z leseno plastiko jezdeca. L: A. Sartori: S. Maria Gloriosa dei Frari (2. izd., Pa 1956); Panofsky Tomb (1964, p. 84, repr. 388). — *Santi Giovanni e Paolo ali »S. Zanipolo« (Čampo dei Ss. Giov. e Paolo), triladijska gotska dominikanska c. v obliki lat. križa (zač. 1246, posv. 1430). Notr.: v des. ladji na zah. steni nagrob. doza Pietra Moceniga (u. 1476, P. Lom¬ bardo s sinovoma, dkč. 1481), na 2. olt. Poliptih Vincenca Ferrerskega (Giov. Bellini o. 1465); v des. delu transepta pa 1. olt. Antonino Florent. deli miloščino (Lotto 1542), v 2. des. kapeli a!tare dehCrocifisso z razpelom (Franc. Cavrioli 1684) pa bron. sohama Marije in Janeza Ev. (A. Vittoiia 1584/85), levo v koru nagrob. doza Andree Vendramina (Tullio Lombardo 1492—95, prej v chiesa dei Servi); v levi ladji na 2. olt. kopija po Tizianovi slavni sliki *Smrt Petra Muč. iz 1528/30 (tu zgorela 1867), na 1. olt. pa Sv. Hieronim spokornik (Alessandro Vittoria delal na njem 1576). L: Panofsky Tomb (1964, repr. 368); »US« 8 (1968, f p. 59). — Cf. F. Zava Boccazzi (1965). ~ Santi Simeone e Giuda ali S. Simeone Pic- colo (nasproti železniške postaje) je 1718—38 sez. arh. Giovanni Antonio -*■ Scalfarotto. — San Zaccaria (blizu Markovega trga in Riva degli Schiavoni), sez. 1458 — 1515. Značilno beneško pročelje, ki ga je vredno primerjati s fasado c. Sta Maria dei Miracoli (supra), je ob¬ likoval Mauro Coducci. Notr.: v C app. di S. Tarasio freska Bog oče s svetniki iz 1442 (Andrea del Castagno, sodel. Francesco da Faenza), predvsem pa znamenita * Pata di S. Zaccaria (d. 1505), Giovannija Bellinija najodličnejša uresničitev motiva —> Sacra Conversazione. L: EWA I (1959' t. 234), II (1960, t. 260); Henry A. Millon: Key Monuments of the History of Archi- tecture (Englewood Cliffs [N. J.] & NY 1964, f p. 322). palače itd. Ca’ d’Oro, najbolj slikovita palača ob V. ka¬ nalu v Benetkah (sez. 1427—36) z znamenitim nesomernim pročeljem, odličen primer beneškega gotico fiorito. L: »US« 8 (1968, repr. p. 85). ~ Ca’ da Mosto (Canal Grande, med Ca' d’Oro in Fondaco dei Tedeschi), primer beneške roman¬ ske (t. i. beneško-biz.) stavbe iz XIII. st., pozn. povišane za 2 nadstr. ~ Ca’ Pesaro (Canal Grande, med Fondaco dei Turchi pa Pal. dei Camerlenghi in Ponte di Rialto), načrt B. Longhena (cf. Ca' Rezzonico, infra), zač. po 1659 in verj. pred 1663, 1679 dkč. piano nobile (pomembno, v pritličju z ru- stiko in vhodnima lokoma zaznamovano *gl. pročelje)-, stavbo dkč. šele 1710 Antonio Gaspari, ki je oblikoval tudi stransko pročelje na rio Due Torri. — Tu Gali. d'Arte Moderna (cf. infra) in Mus. d’Arte Orientale. L: cf. R. Wittkower (1958, p. 361 op. 55 — L!). ~ Ca’ Rezzonico (Canal Grande, med Rio Foscari in Accademia di Belle Arti), načrt B. 191 BENETKE, Doževa palača — BENETKE, Scuola Grande di San Marco 192 Longhena (cf. Ca’ Pesaro, supra), zač. 1667, zgornje nadstr. sez. G. Massari 1752—56. Notr. alegorični stropni freski Giambattiste Tiepola (1758). — Tu Mus. del Settecento Veneziano. L: EWA VIII (1963, t. 226 v sredi levo). — *Doževa palača, Pal. Ducale. Obdajajo jo na sev. — Markova c. (cf. supra), poleg katere je najpomembnejši stavbni spom. v Benetkah, na zah. Piazzetta in na jugu Malo, na vzh. pa jo Ponte dei Sospiri (vzporeden s Potite della Paglia) veže z Ječami ( Prigioni) ob zač. Piva degli Schiavoni. Edinstvena gotska *zun.: ogrom¬ na, zaradi vzorčasto sest. opeke vendar lahna zidna gmota počiva na dvojnem stebrišču, nižjem v pritličju (36 stebrov) in višjem v 1. nadstr. (72 stebrov); pročelje proti Molu sez. 1309—1404 (1404 balkon , P. P. Dalle Massegne), po njega vzoru tudi pročelje proti Piazzetti (1424—42, balkon šele 1536). * Kapiteli kažejo kreposti, planete, mesece, * vogalni reliefi (istrski apnenec) pri Porta della Carta (cf. infra) na severozah. vogalu Salomonovo sodbo (1424/32?, florent. ki¬ par), med Piazzetto in Molom na jugozah. strani Izvirni greh (zač. XV. st.) in zgoraj Mihaela, poleg Ponte della Paglia na jugovzh. vogalu pa Noetovo pijanost (zač. XV. st.) in zgoraj Rafaela s Tobijo. Skozi * Porta della Carta (1438—42, Giov. in Bart. Bon, zgoraj poosebitev Pravič¬ nosti, v nišah spodaj Zmernost in Moč, više Razumnost in Ljubezen) vhod na * dvorišče: načrt pročelij zasnoval Ant. Rizzo (zač. 1484, proti laguni dkč. 1546—50, drugod pozn., pročelje z uro 1603—14), po njegovem načrtu tudi Scala dei Giganti (1484—1521), pozn. tako imen. po marm. kipih Neptuna in Marsa (1554/67, J. San- sovino). Arco Foscari (o. 1450—70), na njegovi juž. strani France sco Maria I della Ro vere (dkč. 1587 [tu od 1624], G. Bandini), proti Scala dei Giganti pa bron. kopiji Adama in Eve (Ant. Rizzo, orig. marm. kipa zdaj v Appartamento del Doge v Doževi palači (cf. infra). Notr. Iz Loggia Foscara v 2. nadstr. vodijo *Zlate stop¬ nice, Scala d’Oro (1555—59, bogati štukaturni okras A. Vittoria, slike Battista Franco). V Sala delle Quattro Porte slika Benetke, kraljica morja (G. B. Tiepolo). *Sala deli'Anticollegio, rest. po požaru 1574 (A. Palladio), v njej smiselno po¬ vezane Tintorettove slike iz o. 1578 ( Vulkanova kovačnica, Gracije z Merkurjem, *Bakhos in Ariadna, Minerva ščiti Mir in Izobilje in odganja Marsa), Ugrabljenje Europe (Paolo Veronese) in Jakobov odhod v obljubljeno deželo (J. Bassano). *Sala del Collegio, na bogatem, izrezljanem, po¬ zlačenem stropu (1577) slike Paola Veroneseja: v srednjem ovalu Alegorija Vere, v pravokotnih okvirih Mars in Neptun in Benetke s Pravičnostjo in Mirom ob vznožju, personifikacije tudi v 8 večjih obrobnih poljih: po vrsti Zvestoba, Izo¬ bilje, Budnost, Dialektika (Obrti), Skromnost, Fortuna, Preprostost in Pohlevnost. V 1. nadstr. v Appartamento del Doge marm. kipa Adama in *Eve (o. 1485, Ant. Rizzo) in Triptih puščav- nikov (o. 1500, H. Bosch) z Antonom, Egidijem in Hieronimom, v Sala Grimani visi Lev sv. Marka (d. 1516, V. Carpaccio). *Sala del Mag- gior Consiglio, 54 m dolga, na vzh. steni »naj¬ večja slika na svetu«, * Raj (Paradiso, 7 X 22 m, 1588—90, J. Tintoretto), sredi stropa v ovalu * Zmagoslavje Benetk (1584, Paolo Veronese). Sala dello Scrutinio: med zg. podobami * Bitka za Zadar 1346: Benečani premagajo Madžare (1584/87, J. Tintoretto s pomočniki). L: Luigi Serra: II Palazzo Ducale di Venezia (R 1935, »Itinerari« 23); Elena Bassi & E. Trincanato: II Palazzo Ducale nella storia e nelfarte di Venezia (Mi 1960); Egle Trincanato: Palazzo Ducale, Venezia (No 1969, »I documentari« 23). — Cf. G. Fogolari (1949), T. Pignatti (1964), A. Schmarsow (1895). — Loggetta del Campanile ( piazza S. Marco). Jacopo —> Sansovino jo je sez. 1537—40 in mdr. okrasil s 4 bron. kipi (1540/45): od leve proti des. Palas Atena, Apolon, Merkur in Pax. — Bron. ograjo s personifikacijama Felicita in Re- pubblica je oblikoval Antonio —> Gai (d. 1734). L: Venturi XI/3 (1940); »MdS« 37 (t. VI—VII). — Cf. G. Delogu (1956, p. 306—07), M. Mušič (II 1966, p. 173), J. Pope-Hennessy (III 1963 — L!). ~ Palazzo Corner ali Ca' Grande, zdaj Pre- fettura (Canal Grande), zač. 1533 (arh. Jacopo Sansovino). L: »US« 9 (1969, f p. 118). ~ Palazzo Corner Spinelli (Canal Grande pri pontile St’Angelo, med Pal. Grassi in Pal. Gri¬ mani) sez. Mauro —> Coducci (2. pol. XV. st.). ~ Palazzo Grimani (Canal Grande, med Pal. Corner Spinelli in Ponte di Rialto), načrt —> San- micheli, dkč. Guglielmo dei Grigi. Razmeroma strogo in monumentalno pročelje (o. 1557). ~ Palazzo Labia (Čampo S. Geremia) krasijo znamenite * freske Giambattiste Tiepola iz 1747— 1750. L: »CA« 25 (1968, kat. št. 187). ~ Scuola Grande di San Marco (zdaj Ospedale Civile): na odličnem, nesomernem, slikovitem, in vendar ubranem marm. *pročelju, ki zazna¬ muje prostor med c. Ss. Giovanni e Paolo in rio dei Mendicanti, je delalo več beneških umetnikov, med njimi 1488—90 Pietro in Tullio Lombardo 193 BENETKE, Scuola Grande di San Giovanni — BENETKE, Gallerie delPAccademia 194 (slednji verj. s pomočjo geometr. perspektive oblikovane iluzionistične reliefe v pritličju), za njima pa Mauro Coducci (loki, ki zaključujejo pročelje, kot očiten spomin na pročelje c. S. Zaccaria). — Up: npr. A. Canaletto (npr. 1725, Dresden). ~ Scuola Grande di San Giovanni Evangelista (blizu c. I Frari ): stopnišče je o. 1498 oblikoval Mauro Coducci. L: cf. L. Angelini (1945), M. Levey (Harm 1967). ~ Scuola Grande di San Rocco (pri c. Sta Maria Gloriosa dei Frari), slavna po slikah Ja- copa-> Tintoretta, ki mu je uspelo, da je ob natečaju 1564 prevzel celotno naročilo: do 1587 je okrasil stavbo z več kot 50 lastnoročnimi slikami na platnu. Starejše so v 1. nadstr., tako v Sala deli’Albergo na stropu Poveličanje sv. Roka (podoba, ki jo je mojster predložil ob natečaju 1564), znamenito, celo steno pokriva¬ joče *Križanje ali bolj točno, Postavljanje križa (d. 1565), pa * Kristus pred Pilatom in Pot na Kalvarijo (oboje 1566/67), v veliki Sala Supe- riore v tipološki povezavi stare in nove zaveze na stropu bibl. prizori, npr. Adam in Eva, Voda iz skale, Bronasta kača, Jakobova lestev, Abraham daruje Izaka, Mana, Elizej pomnoži kruh, Elijo hrani angel in Židovska velika noč (vse 1575/81), na stenah pa Rojstvo, Krst v Jordanu, Vstajenje, Oljska gora, Zadnja večerja, Pomnožitev kruha in rib, Obujenje Lazarja in Vnebohod (vse 1576/ 81); v pritlični Sala Terrena naposled *Ozna- njenje, Poklon kraljev, *Beg v Egipt, Pokol ne¬ dolžnih otrok, *Marija Magdalena in *Marija Egiptovska (vse 1583/87). L: E. Hiittinger: Die Bilderzyklen Tintorettos in der Scuola di San Rocco zu Venedig (Z 1962, dis.). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 1297—99, 1321—25 & 1327—30), L. Coletti (1944), R. Palluc- chini (1937), etc. javni spomeniki ~ *Colleoni ( Čampo dei Ss. Giovanni e Paolo), po Donatellovem Gatamelati (-> Padova) naj¬ slavnejši konjeniški spom. (—> Verrocchio 1479— 88), s katerim je ovekovečen beneški condottiere Bartolommeo Colleoni (cf. Bergamo). Po Ver- rocchiovi smrti kip ulil v bron Alessandro Leo¬ pardi, ki je naredil tudi marm. podstavek. Spom. odkrit 1496 (viš. bron. plastike 395 cm). L: Cankar III/l (1936); »US« 9 (1969, p. 60); »MdS« 24 (t. XVI). — Cf. Chr. A. Isermeyer (1963), G. Passavant (L: Ph 1969, t. 62—68, kat. št. 17 — L!), Ch. Seymour (Harm 1966, p. 176, 178, 246—47 [op. 15], t. 117). ~ Carlo Goldoni ( Čampo S. Bartolommeo), kipar A. Dal Zotto (1883), avtor Tartinijevega spom. v Piranu. • L: »MdS« 82 (t. IX). ~ Monumento a Vittorio Emanuele II. (Riva degli Schiavoni), konjeniški spom. iz 1887. muzeji — Civico Museo Correr (vhod v t. i. Ala Napoleonica na — Markovem trgu, cf. supra) je posv. zgod. Benetk do konca republike. S: mdr. zastopana Antonello da Messina ( Kristus trpin s tremi angeli, les, o. 1475) in Carpaccio ( Bene - čanki [»Le cortigiane «], les, o. 1490). P: mdr. zastopana A. Vittoria ( Tommaso Rangone, žg. glina) in A. Canova ( Dedal in Ikar, marmor, 1778). L: »CA« 10 (1967, št. 53), 13 (1967, zlasti št. 3 & 12); »MdS« 40 (t. XIV). — Cf. T. Pignatti (1958; 1960). ~ Collezione Peggy Guggenheim (v nedk. Pal. Venier dei Leoni iz XVIII. st. ob V. kanalu med Pont e deli'Accademia in Pal. Dario, tj. nasproti Pal. Cočner), zelo pomembna z. mod. umetn. od o. 1910 dalje s posebno odlično zastopano sur¬ realistično in sploh fantastično motiviko. S: mdr. dobro predstavljeni Picasso, Arp, De Chi- rico, Max Ernst (cf. s. v. Guggenheim, Peggy), A. Masson, Y. Tanguy, V. Brauner in J. Pollock. P: mdr. Brancusi, A. Pevsner, Calder, H. Moore in A. Giacometti. L: Nicolas Calas & Elena C a la s: The Peggy Gug¬ genheim Collection of Modern Art (NY: Abrams 1967). ~ Gallerie delPAccademia, najbogatejša z. beneškega slikarstva na svetu, na tem mestu (tj. ob V. kanalu nasproti c. S. Vitale) zasnovana za Napoleona, in sicer s prezidavo nekd. Scuola, c. in samostana Sta Maria del la Car it a; ločena od ak. 1882. Vodili so gal. —► Cantalamessa, (1895—1906), -+Fogolari (1906—41) in ->Mo- schini (od 1941 dalje). S: mdr. zastopani Paolo Veneziano (poliptih z Marijinim kronanjem), Ant. Vivarini & Giovanni d’Alemagna (triptih z Marijo in 4. v. cerkv. učitelji, d. 1446), Piero della Francesca ( Hieronim z donatorjem, les), Gent. Bellini {*Procesija na Markovem trgu, d. 1496; Čudež pravega križa pri mostu S. Lorenzo, d. 1500), Giov. Bellini (npr. Madonna degli Alberetti, d. 1487; Pata di S. Giobbe, les, 1487?), Mantegna (Sv. Jurij, les), V. Carpaccio (9 slik iz legende sv. -> Uršule, npr. Uršulin sen, d. 1495), Giorgione (* Nevihta), Lotto, Tizian (npr. * Marijina pot v tempelj, o. 1534/38 [na mestu, 9 — Leksikon 195 BENETKE, Galleria Internazionale d’Arte Moderna — Benkard, Ernst A. 196 za katerega je bila narejena!]; *Pieta, zač. 1573, dkč. Palma Giovane), Tintoretto (npr. * Čudež sv. Marka [Marko reši sužnja], 1548, in Krist¬ jani odnesejo Markovo truplo, 1562/66), Paolo Veronese ( *Gostija v Levijevi hiši, d. 1573), D. Fetti, R. Carriera, Piazzetta ( Vedeževalka [L’In- dovina ], 1740), G. B. Tiepolo ( Prenos sv. hišice iz Nazareta v Loreto, osnutek za 1915 uničeno stropno slikarijo c. Scalzi v Benetkah), Cana- letto, P. Longhi, F. Guardi, itd. L: S. Moschini Marconi: Gallerie dell’Accademia di Venezia: Opere d’arte dei secoli XIV e XV (R 1955, »Cataloghi dei musei e gallerie dTtalia«), Opere d’arte del secolo XVI (R 1962, ista z.). — Cf. G. Fogolari (1938), F. Valcanover (1956; 1960). ~ Galleria Internazionale d’Arte Moderna (Pal. Pesaro, cf. supra). En del z. posv. it., zlasti beneški umetn. XIX.—XX. st., diugi del pa, ki je nastal z nakupi z beneškega bienala, mod. umetn. sploh. Mdr. zastopani Klimt, Zuloaga, Bonnard, Kandinsky, Nolde, Chagall, Rouault, Dufy, H. Moore, Tobey, itd. BENEVENTO, nekd. Maleventum ali Malu- entum in pozn. Beneventum, mesto v juž. Italiji (Campania). V 2. svet. vojni malone povsem razrušena stolnica rest. do 1959; ohranjena zna¬ menita romanska *bron. vrata (—v vrata stolnice v Beneventu). L: EWA VIII (1963, stp 649—95 — L!). ~Trajanov slavolok, bogato okrašen z reliefi, ki kažejo prizore iz Trajanovega življenja (post. 114-117). L: EWA IX (1964, t. 161 v sredini), X (1965, t. 154); F. J. Hassel: Der Trajansbogen in Benevent (Mainz 1966); »PKG« 2 (1967, t. 208). — Cf. H. von Heintze (1969). Benevolo, Leonardo, it. um. zgodovinar v Rimu (zgod. arhitekture). B: Storia dell'architettura moderna (2 knj., 3. izd. 1966; nem. izd.: Geschichte der Architektur des 19. und 20. Jahrhunderts, 1 — II, Mn 1964); Storia del- l'architettura del Rinascimento (2 knj., 1969). Benezit, Emmanuel (1854—1920), fr. um. leksikograf, avtor edinega velikega biografskega leksikona lik. umetnikov v fr. jeziku (slikarji, kiparji, grafiki; brez lit.; navedene cene umetnin na dražbah), ki je doživel več izd. Zadnja izd.: E. Benezit: Dictionnaire critique et documentaire des Peintres, Sculpteurs, Dessinateurs et Graveurs de tous les temps et de tous les pays, I—Vlil (P 1948—1955). Benignitas (lat.), Dobrodušnost ali Dobrosrč¬ nost, personificirana krepost. V boju s pregreha¬ mi (—> Psihomahija) ji je nasprotnik Invidia. Up: npr. na znameniti miniaturi v —> Bibliji iz Flo- reffa, ki kaže eksegezo Jobove knj. (f. 3v) ali pa na mozaiku iz 1200/35 v centr. kupoli Markove c. v Benetkah (ena izmed 16 kreposti). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Benin, nekd. kraljestvo v zah. Afriki (na ozem¬ lju Nigerije), znano predvsem po pomembni bron. plastiki (pribl. XVI,—XVII. st.), ki pred¬ stavlja enega izmed nespornih vrhov vse — > afri¬ ške umetnosti. L: Leon Vnderwood: Bronzes of West Africa (L 1949; n. izd. L 1967); R. E. Bradbury: The Benin kingdom and the Edo-speaking peoples of South- vvestem Nigeria (L 1957); »US« 18 (1968). — Cf. B. S. Myers (I 1969, s. v. [tekst John C. Galloway]), F. von Luschan (1919). Bening, Simon (1483/84—1561), niz. ilumina- tor in slikar portretnih miniatur, sin Sandersa (supra), poslednji v. mojster flam. rkp. minia¬ ture. Med IR so njemu resp. njegovi delavnici atr. npr. del miniatur v -> Grimanijevem brevirju, znani -> Hortulus Animae na Dunaju in Hen- nessyjev horarij v Bruslju (Bibl. Royale, Ms. II. 158). M: Avtp. (d. 1558, V. & A.; Lehman). L: Diringer Book (1958). — Cf. I. Bergstrom 1956), P. R. Wescher (1946; 1959), R. H. Wilenski (1960 — L!), F. Winkler (1925; I, Panth, 1942). Benisovich, Michel N(icholas), (1891—1963), amer. (rus.) um. zgodovinar. R. v Odesi kot sin kirurga, tam dkč. pravne študije, od 1920 v Milanu, nato štud. na Ecole du Louvre v Parizu; 1941 emigriral na Portugalsko, 1943 v ZDA; u. v New Yorku. B: , Belgian Painters of the XVllIth Century in the Metropolitan Museum of Art' (AA, 1947); ,Liotard et sa collection de tableaux' (Genava, 1951); ,Quel- c/ues secrets de Liotard' (ib., 1953); ,Une autobio- graphie du peintre Louis Boilly‘ (Tietzejev zb., 1958); ,La famille de J.-E. Liotard pendant les dernieres annees de sa vie (1782 — 1789)' (Genava, 1961). L: WWAA (1959); Richard P. tVunder (AQ, 1964, nekr. — B!). Benizzi, Filippo —>• Filip Benicij Benkard, Ernst A. (1883—1946), nem. um. zgodovinar. B: Die venezianische Friihzeit des Sebastiano del Piombo (FrM 1907); ,Ein Por trčit Raphaels von der Hand des Sebastiano del Piombo' (MfKw, 1908); ,Die Sammlung de Ridder: Bemerkungen zur Kunst der Hollander des 17. Jahrhunderts' (K. u. Kiinstler, 1912); Das literarische Portrdt des Giovanni Cimabue (Mn 1917); Das ewige Antlitz: Eine Sammlung von Toten- masken mit einem Geleitwort von Georg Kolbe (BI 1927); Das Selbstbildnis: Vom 15. bis zum Beginn des 18. Jahrhunderts (BI 1927); Caravaggio-Studien (Bl-Wilmersdorf 1928); Michelangelos Madonna an der Treppe (BI 1933). 197 Benkovič, Federiko — BEOGRAD, Muzej savremene umetnosti 198 Benkovič ( Bencovich ), Federiko ( Federico ), (o. 1677—1753), beneški (hrv.) poznobaročni slikar, se učil v Benetkah in Bologni (pri Carlu Cigna- niju), v Benetkah sodel. Rosalbe —> Carriere, slikal za Schonborne ter se nazadnje iz Wiirz- burga pred G. B. Tiepolom umaknil v Gorico k Attemsom, tam u. S: npr. Abraham daruje Izaka (pred 1730, Zgb Str). L: Duško Kečkemet & Lela Bocarič (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v. — L!); W. Mole, Bencovich (Kind- ler I, 1964 — L!). — Cf. R. Pallucchini (1932), K. Prijatelj (1952; 1956), V. Zlamalik (1967 — L!). Bcnndorf, Otto (1838—1907), avstr. klas. ar¬ heolog, izkopaval v Efezu, na Samotraki in v Likiji, prof. na univ. v Ziirichu (1869), Miinchnu (1871), Pragi (1872) in na Dunaju (od 1877). B: Die antiken Bildwerke des lateranischen Mu- seums (Lpz 1867); Griechische und sizilianische Va- senbilder (BI 1869—1883); Die Metopen von Selinunt (BI 1873); Samothrake (W 1880); (& G. Niemann) Reisen in Lykien und Karien (W 1884); (& F. von Luschan) Reisen im sudwestlichen Kleinasien (2 knj., W 1884—1889); ,Das Heroon von Gjdlbaschi-Trysa ‘ (JSaK, 1889 [sup.], 1890 & 1891); Forschungen in Epbesos (W 1906 [cf. s. v. Žfez]). L: zbornik: Festschrift fiir Otto Benndorf zu seinem 60. Geburtstage (W 1898). Benning —> Bening BENNINGHAUSEN na Vestfalskem (ZRN). Žup. c. (nekd. samostanska c.) hrani *razpelo iz o. 1070/80 (hrastovina z ostanki stare polihro- macije, telo dolgo 167 cm, razpon rok 138 cm), ki je nastalo v nasledstvu znanega -> Geronovega križa v kolnski stolnici. L: Reclam N III (1959); »US« 7 (1968, repr. p. 138). — Cf. G. Schiller (II 1968, repr. 459). Benois, Alexandre, rus. Aleksandr Nikolajevič Benua (1870 — 1960), rus. slikar, scenograf in um. zgodovinar. R. v Sankt Petersburgu (zdajšnjem Leningradu), član skupine Mir iskusstva, sceno¬ graf baletov S. Djagileva, u. v Parizu. B: Russkaja škola živopisi (Sankt Petersburg 1904; fr. izd. L'icole Russe de Peinture, 1907; angl. izd. The Russian School of painting, L 1916); Reminis- cences of the Russian Ballet (L 1941). L; ELU 1 (1959 [= 1960], s. v.). — Cf. V. Mole (Lj 1957, p. 272—73), B. S. Myers (I 1969, p. 299), M. Rheims (W 1965, repr. 194). Benozzo Gozzoli -> Gozzoli, Benozzo Bentivoglio, Giovanni II. (1439?—1508), »tiran« v Bologni. Up: npr. L. Costa (1488, Bologna, S. Giacomo Maggiore). Bcnz, Richard (1884 — 19661, nem. lit. in kult. zgodovinar v Heidelbergu, član tamk. Ak. der Wissenschaften. B (za lik. umetn.): (izd. uv) Jacobus de Voragine: Legenda Aurea (2 knj., Jena 1917—1921); (& Arthur von Schneider) Die Kunst der deutschen Romantik (Mn 1939); ,Goethes Glaube an die klassische Kunst ‘ (Goethe-Kalender, 1941); ,Wandel des Bildes der Antike im 18. JahrhunderP (Antike u. Abendland, I, 1945); Lebenswelt der Romantik: Dokumente roman- tischen Denkens und Seins (Mn 1948); IVandel des Bildes der Antike in Deutschland: Ein geistesgeschicht- licher Vberblick (Mn 1949); Die Zeit der deutschen Klassik (Stu 1953). L: zbornik: Gegenvvart im Geiste: Festschrift fiir Richard Benz (Stu 1954 — B!). Beocija, dežela sredi stare Grčije. V mikenski dobi sta bili njeni gl. mesti Tebe in Orhomene. BEOGRAD, gl. mesto Jugoslavije in pos. re¬ publike Srbije, ob izlivu Save v Donavo na mestu nekd. rim. Singidunuma; 1521—1867 pod Turki (1688, 1717—39 in 1789 pod avstr, oblastjo). L: ELU 1 (1959 [izšlo 1960], p. 331-40 — L!); EWA XIV (1967, stp 923—24 — L!). — Muzej savremene umetnosti, v zdajšnji stavbi ob Donavi (sez. 1960—65 arh. Ivan Antič in arh. Ivanka Raspopovič) od 1965, upravnik od 1959 Miodrag B ,-+Protič. Celota predstavlja najbogatejšo z. mod. umetn. jugosl. narodov. V posebno bogati slikarski z. mdr. zastopani Grohar (Na paši, 1904 [last Nar. muz. v Bgd]), Jakopič, Vidovič, N. Petrovič (npr. Pogreb v Sičevu), Tratnik ( Zlatolaska , 1936), Becič, Bijelič (npr. Bosanska pokrajina, 1935), O. Herman (npr. Dekle z mačko, 1928), Lj. Babič (npr. Pomladna pokrajina, 1933), M. Pijade, Zora Petrovič, V. Gecan ( V krčmi, d. 1922), I. Job ( Bakanal, 1932—33), F. Kralj ( V gozdu, 1936), S. Šumanovič (npr. Pijana ladja, 1927), G. A. Kos (npr. Hiša na Korčuli, d. [19]36), M. Milu- novič, Konjovič, Tabakovič, Plančič, T. Kralj (Kmečka svatba, 1926), K. Hegedušič (npr. Mrtve vode, d. 1956), M. Čelebonovič, M. Detoni, S. Kregar (npr. Melanholija nekega večera, 1937), P. Lubarda (npr. Sredozemlje, mešana tehnika, d. 1952; Konji, mešana tehnika, d. 1953), F. Šimunovič, Pavlovič-Barili, M. Sedej, M. Pre¬ gelj ( Avtp., 1953; Stara barka, d. [19]54; Tabo¬ rišče, d. [19]54; Avtp., temp, 1961; Vsakdanji kruh, mešana tehnika, d. [19]62; Diptih I in II, oba mešana tehnika in d. [19]67), G. Stupica (Žena v rdečem I, 1951; Avtp. s klobučkom I, 1951/52; Portret dr. L. Menašeja II, 1956; Ate¬ lje I, 1958; Avtp. s pismom, temp, 1959; Atelje II, temp & kolaž, 1961; Avtp. s preslikano ne¬ vesto, temp & kolaž, 1964), Gliha, Generalič, M. Stančič, M. Šuštaršič (Rdeči interier, d. [19]60), Petlevski, J. Bernik, itd. L: MSU 65 (1965); MSU k 65 (1965). 199 BEOGRAD, Narodni muzej — Berenson, Bernard 200 ~ Narodni muzej ( Trg Republike in Vase Ča- rapiča [= Vasiita ul.]), ust. sredi XIX. st. (prvi bibliotekar in »čuvar« nastavljen 1856), v sedanji stavbi (nekd. Drž. investiona banka) odprt od 1952 in po novi adaptaciji notr. 1965. Direktorji po zadnji vojni: Veljko Petrovič', Lazar Trifu¬ novič', Miodrag Kolarič. Pomembne prazg. in ar- heol. z. in z. srednjev. umetn. S: mdr. zastopani A. Teodorovič, P. Durkovič, K. Danil, J. Isajlovič ml., N. Aleksič, J. Popovič, U. Kneževič, K. Iva¬ novič, D. Avramovič, P. Simič, N. Radonič, D. Jakšič, S. Todorovič, M. Tenkovič, D. Krstič, U. Predič (npr. Veseli bratci, d. 1887; Hercegovski begunci, d. 1889), Leon Koen, P. Jovanovič (npr. Sabljanje', Nevesto krasijo, 1886; Kronanje carja Dušana', Mihajlo Pupin), M. Murat, N. Petrovič, S. Aleksič (npr. Avtp. s smrtjo, d. [1]922), K. Miličevič (npr. Avtp.), B. Popovič (npr. Avtp., 1910/12), J. Bijelič, P. Dobrovič, M. Pijade (npr. Avtp. z jap. lutkama, d. 1915), V. Pomorišac (npr. Avtp., d. 1932), Zora Petrovič, S. Šuma- novič, M. Milunovič (npr. Tihožitje z violino, 1931), I. Tabakovič, M. Čelebonovič (npr. Sku¬ pina [Grupa], d. [19]32), N. Gvozdenovič, Andre- jevič-Kun, P. Lubarda, P. Milosavljevič (npr. Cluny, 1938), M. Pavlovič-Barilli ( Kompozicija, 1933), itn.; med tujimi npr. Waldmuller, C. Pissarro, Cl. Monet, Renoir, Gauguin. P: za¬ stopani npr. P. Ubavkič ( Glava žene s pajčola¬ nom, maimor), I. Meštrovič (npr. Spomin, mar¬ mor, 1908), T. Rosandič, F. Kršinič idr. IR: npr. * Miroslavov evangelij (Evandelje kneza Mi¬ roslava, o. 1180). L: Narodni muzej Beograd (Bgd 1952 [vd.]); Dejan Medakovič (ELU 1, 1959 [= 1960], p. 336—37). Beothy, Etienne (1897— ), abstr. kipar, r. v Hevesu na Madžarskem, štud. arhitekturo, živi od 1925 dalje v Parizu. L: SeuphorS (1961). — Cf. M. Seuphor (1949; [1959]; 1956). berač (nem. der Bettler), mdr. atribut -^-Eli¬ zabete Ogrske in -y Janeza Nepomuka. BERAM, vas v srednji Istri (Hrvatska) blizu Pazina. Bližnjo Marijino c. (cf. s. v. Škriline) je 1474 poslikal Vincenc iz Kastva. L: Branko Fučič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). Berber, Mersad (1940—....), bosanski grafik, se ukvarja tudi s tapiserijo. R. v Bosanskem Petrovcu, štud. v Lj na ALU in pos. v Debenja¬ kovi graf. specialki, zdaj prof. na šoli za upo¬ rabno umetn. v Sarajevu. L: Lj Graf (1961; 1965—71); A. Bassin (Delo, 12. VII. 1969, p. 17). Bercken, Erich von der (1885—1942), nem. um. zgodovinar, Hauptkonservator v miinchenski Sta¬ ri pinakoteki. B: Tintoretto I—II (Mn 1923, z Aug. L. Majer¬ jem); Die Malerei der Friih- und Hochrenaissance in Oberitalien (Wildpark-Potsdam 1927, »HdKw«, so- del. Aug. L. Mayer); Die Gemalde des Jacopo Tinto¬ retto (Mn 1942). Berckheyde, Gerrit Adriaensz (1638—1698), hol. slikar, r. in u. v Haarlemu, ob bratu Jobu (infra) in Janu van der ->Heyden eden izmed najpomembnejših hol. vedutistov. S (motivi iz Haarlema, Amsterdama in Haaga, tudi iz Kolna in Heidelberga): Notr. Grofe Kerk v Haarlemu (d. 1673, Nat. Gali.), Veliki trg v Haarlemu (d. 1696, Haarlem, posojilo; ože zajet isti motiv, Bruxelles). L: E. W. Moes (ThB III, 1909, s. v.); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. W. Bernt (I 1948), H. Jantzen (1910), R. van Luttervvelt (1960). Berckhejde, Job ( Hiob ) Adriaensz (1630— 1693), hol. slikar, i. in u. v Haarlemu, barvno bolj tankočuten in motivno raznovrstnejši slikar od brata (supra). S: Obisk v ateljeju (z avtp., d. 1659, Eremitaža), Notr. G role Kerk v Haarlemu (d. 1665, Dresden), De O ude Gracht v Haarlemu (d. 1666, Mauritshuis), Dvorišče stare amster¬ damske borze (kip Merkurja na levi pomeni datum ante quem non 1670, Rotterdam). L: E. W. Moes (ThB III, 1909, s. v.); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. L. Goldscheider (1936, repr. 249—50). Berend-Corinth, Charlotte (1888—_), nem. (ž.) slikarka, učenka in od 1903 dalje žena Lovisa Corintha, 1933 emigriiala iz Berlina, odtlej v New Yorku. Up: L. Corinth (npr. d. 1912, vzh. Berlin, Staatliche Museen). B: Mein Leben mit Loviš Corinth (Hmb-Bergedorf 1948); *Die Gemalde von Loviš Corinth (Mn 1958). Berenson, Bernard ( Bernhard), (1865—1959), amer.-it. (ž.) um. zgodovinar in esejist, najbolj upoštevani poznavalec it. slikarstva XIV.—XVI. st., ki si je s svojimi ekspertizami (zlasti za-> Duveena) ustvaril bogato strok, biblioteko in um. z. v Villa Tatti v Settignanu pri Florenci (prim. knj. La Raccolta Berenson, Mi: Arti Grafiche Riccordi 1962 [2. izd. 1964], uv Nicky Mariano, predg. in kat. Franco Russoli). Znamenit po svoji metodi (-> Morelli-Berenso- nova metoda) in atribucijah (npr. t. i. Amico di Sandro, ki ga je uvedel v strok, lit., pozn. pa njegov opus spet »vrnil« Botticelliju in Filippinu Lippiju); mdr. na novo odkril Carla Crivellija in 201 BERGAMO — Bergant, Fortunat 202 Sassetto. R. v Litvi, kot otrok z družino v ZDA (Boston), stud. na Harvardski univ., (ki je postala tudi njegov dedič), se 1887 podal v Evropo in se ob koncu st. za stalno naselil v Toskani. 1955 častni florent. meščan. Pisal v angleščini (odličen stilist), vsa dela v številnih izd. in prev. B: *The Venetian Painters of the Renaissance+ (NY-L 1894; hrv. prev.); *Lorenzo Lollo: an essay in constructive art criticism (NY-L 1895; n. izd. Lo- renzo Lollo: Complete Edition, L: Ph 1956); *The Florentine Painters of the Renaissance+ (NY 1896); *The Central Italian Painters of the Renaissance+ (NY 1897); *The Study and Criticism of Italian Art (3 knj., L 1901, 1902 & 1916); *The Drawings of the Florentine Painters (2 knj., L 1903; razš. izd., 3 knj., Ch 1938; it. izd. I disegni dei pittori fiorentini, Mi 1961), *North Italian Painters of the Renaissance+ (NY 1907); Sienese Painter of the Franciscan Legend (NY 1910; it. izd. Sassetta: un pittore senese della leggenda francescana, F 1946); Venetian Painting in America: the fifteenth century (NY 1916); Essays in the Study of Sienese Painting (NY 1918); Three Essays in Method (Ox 1927); pon.: *The Italian Painters of the Renaissance (Ox 1930 [eseji iz 1894, 1896, 1897 in 1907]; n. ilustr. izd. NY: Ph 1952; hrv. prev. Sa 1959); Studies in Medieval Painting (NH etc. 1930); *Italian Pictures of the Renaissance: a list of the principal artist s and their works (Ox 1932 [popr., razš. seznami, prvič objavljeni na koncu ese¬ jev 1894, 1896—97 in 1907]; popr. it. izd.: *Pitture italiane del Rinascimento: Catalogo dei principali artisti e delle loro opere con un indice dei luoghi, Mi 1936; n. ilustr. izd. cf. 1957, 1963 & 1968!); Metodo e attribuzioni (F 1947); Aesthetics and History in the Visual Arts (NY 1948; it. prev. Estetica, etica e storia nelle arti della rappresentazione visiva , F 1948); Sketch for a Self-Portrait (L 1949); Alberto Sani: an artist out of /tis time (F 1950); Piero della Fran- cesca: o Dell'ar te non eloquente (F 1950; angl. orig.: Piero della Francesca: or The Ineloc/uent in Art , L 1954); Del Caravaggio: delle sue incongruenze e delta sua farna (F 1951; angl. orig.: Caravaggio: his incon- gruity and his farne, L 1953); Vedere e sapere (F 1951; angl. orig.: Seeing and knowing, NY 1953); L'Arca di Costantino: o della decadenza della forma (F 1952; angl. orig.: The Arch of Constantine: or The decline of form, L 1954); Rumour and Reflection: 1941—1944 (L 1952); Sicily Revisited (NY 1955; it. prev. Viaggio in Sicilia, Mi 1955); Italian Pictures of the Renais¬ sance ...: Venetian School, 1—11 (L: Ph 1957); Va- lutazioni: 1945—1956 (Mi 1957; angl. orig. Essays in appreciation, L 1958); One year's reading for fun: 1942 (NY 1960); The Passionate Sightseer: from the diaries, 1947 to 1956 (L 1960); The Bernard Berenson Treasury: a selection from the works, unpublished writings, letters, diaries, and journals of the most celebrated humanist and art historian of our times, 1887—1958 (NY 1962, izd. Hanna Kiel); Italian Pictures of the Renaissance...: Florentine School, I—II (L: Ph 1963); Italian Pictures of the Renais¬ sance ...: Central Italian and North Italian Schools, I—III (ib. 1968). L: UJE 2 (1940); WB (1954); ,For Bernard Be¬ renson at 90‘ (AN, 1955 [med avtorji odlomkov Hanna Kiel, Mary Logan Berenson, Ugo Ojetti itd.]); DULC I (1959); Luc Menaše (Lik. rev., 1963, št. 7/8, p. XI); Nicky Mariano: The Berenson Archive: An Inventory of Correspondence (C[Mass.] 1965); ead. : Forty Years with Berenson (L 1966). — Cf. S. N. Behrman (1952), A. B. Saarinen (1958), itd. BERGAMO, mesto v sev. Italiji (Lombardia). V t. i. zgornjem mestu (Bergamo Alta, nadmorska viš. 366 m) številni pomembni in situ ohranjeni spomeniki, npr. med piazza Vecchia in piazza del Duomo v letih 1182—98 sez. Pal. della Ra- gione. Spodnje mesto (Bergamo Bassa, viš. 247 m) je bilo urbanistično oblikovano v XX. st. L: EWA VIII (1963, stp 543—44 — L!). ~ Santa Maria Maggiore (piazza del Duomo), romanska stavba (zač. 1137) s pozn. preobliko¬ vano notr. Portala transepta so napravili — > cam- pionesi v XIV. st. — Zraven *Capp. Colleoni, ki jo je 1470—76 sez. G. A.^-Amadeo (njegova tudi nagrobnika), 1732—33 pa % freskami okrasil G. B. Tiepolo. L: EWA III (1960, t. 21), XII (1966, t. 9); »CA« 25 (1968, kat. št. 81); »MdS« 26 (t. IV—V), 86 (repr. 3—4). — Cf. Ch. Seymour (Harm 1966), J. \Vhite (ib. 1966). — Galleria delPAccademia Carrara. Pomemb¬ na z. slik: v njej mdr. zastopani Pisanello (* Por¬ tret Lionella d'Este, les), Mantegna (Marija z otrokom, temp, o. 1470), Botticelli (cf. s. v.: Ciuliano de' Medici) in Lotto (*Mistična zaroka sv. Katarine), posebno dobro G. B. Moroni (npr. celopost. Gian Girolamo Grumelli, d. 1560), iz pozn. obd. npr. V. Ghislandi, F. Guardi, itd. L: Angela Ottino Della Chiesa: Accademia Car¬ rara (Berg 1955). Bergant, Fortunat (1721—1769), slov. slikar, najizvirnejši mojster baročnega slikarstva na Slovenskem. R. v Mekinjah pri Kamniku, u. (47) v Lj. Spočetka nanj vplivala F. Jelovšek in V. -> Metzinger, sicer pa zlasti beneško sli¬ karstvo z G. B. Tiepolom in Piazzetto. Sam vplival na -+Cebeja in —> Potočnika. S: npr. Ptičar in Prestar (d. 1761, kot prejšnji prej N. Hudovernik, Lj), ki sta znani kot najstar. slov. žanrski sliki, Sv. Ana z Marijo (d. 1761, Rečica pri Bledu, podr. c.), Baron Jožef Anton Codelli (oval, d. 1762, NG), Baronica Gašperini (o. 1762, NG), 5 slik na Križni gori pri Ložu iz 1763, in sicer Kristus na križu (na hrbtni strani d. 1763), Oljska gora, Bičanje, Sv. Vid in Trije kralji. Sv. Jurij (d. 1763, Mozirje, žup. c.), Sv. Miklavž (d. 1764, Žalec, žup. c.), Kostanjeviški opat Leo¬ pold Busset (o. 1765, NG), Sv. Peter in Pavel (banderska slika, d. 1765, žup. c. sv. Petra nad Mrb), Frančišek As. (Nazarje, frančiškanski sa¬ mostan), Janez Nepomuk (Vesela gora pri Šent¬ rupertu, podr. c.), Volf Danijel Erberg (NG), Marija Ana Erberg (NG), Terezija Erberg (NG), 203 Berger, Klaus — BERLIN, Interbau 204 Sv. Volbenk ozdravlja bolnika (d. 1766, NG), Anton Padovanski (Cerkno, žup. c.), Križev pot (d. 1766 na XIV. postaji, Stična, samostanska c.), Rožnovenska Marija s sv. Dominikom (Čem- šenik, žup. c.), BI. Bernard Korleonski (1768, NG). L: SteskaS (1927); MAS II (1938); SteleS (1949); AS (1958 — L!); A. Cevc (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); SlovS (1966); Cevc SU (1966). — Cf. A. Cevc (1951), M. Marolt (1938; 1941/42; 1944), F. Stelč (1957). Berger, Klaus (1901— ), amer. um. zgodo¬ vinar. R. v Berlinu, 1927—33 vodil um. odd. tamk. ljudske univ., pred nacisti emigriral naj¬ prej v Francijo, učil na raznih amer. univ., na¬ zadnje prof. na Univ. of Kansas v Lavvrenceu. B: ,Courbet in his Century' (GBA, 1943); Geri- cault: Drawings and Watercolors (NY 1946); , David and the Development of Gericault's Art' (The Begin- nings of Modern Art) (GBA, 1946); French Master Drawings of the Nineteenth Century (NY 1950); Ge¬ ricault und sein Werk (W 1952, »Smlg. Schroll«; fr. izd. P 1953); ,Poussin's Style and the XIX Century‘ (GBA, 1955); , Ingrism and pre-Raphaelitism' (19. kongr., 1959); ,Gericault' (EWA VI, 1962); Odilon Redon: Phantasie und Farbe (K 1964). L: WWAA (1959). Berger, Rene, švic. um. zgodovinar in lik. kritik, direktor Mus. cantonal des B.-A. v Lau- sannu, predsednik -> AICA od 1969 dalje. Berghe, Frits van den (1883—1939), belg. slikar, ekspresionist in surrealist, r. in u. v Gentu. Mdr. risal za socialistični časnik Vooruit v Gentu in ilustriral knjige (H. H. Ewers, Villon, itd.). L: Fierens, Dictionnaire (1950 — L!); Resistenza (1965). Bergmans, Simone (1892—_), belg. um. zgo¬ dovinarka, prom. na univ. v Gentu. B: La Peinture Ancienne: Ses myste res, ses secrets (Br 1952); ,Le Probleme Jan Van Hemessen, mono- grammiste de Brunstvick' (Rev Belge, 1955). L: WWB (1962). Bergstrom, Ingvar, Šved. um. zgodovinar, prom. na univ. v Goteborgu, tam tudi docent. Raziskovalec zgodovine -> tihožitja (v nasprotju s Ch. Sterlingom trdi, da se je evr. tihožitje no¬ vejše dobe začelo v sev. Evropi). B: Studier i holldnskt stillebenmaleri under 1600- talet (Gtb 1947, dis. [cf. angl. izd. 1956]); ,Konst och naturvetenskap' (Paletten [Gtb], 1948); , Disguised Symbolism in » Madonna « Pictures and Stili Life' (BM, 1955); *Dutch Stili Life Painting: in the Seven- teenth Century (L 1956 [cf. 1947]); Revival of Antic/ue Illusionistic Painting in Renaissance Art (Gtb 1957); , Medicina, Fons et Scrimium: A study in Van Eyckean symbolism and its influence in Italian Art' (Ktids, 1957); Den symboliska nejlikan (Malmo 1958); ,On Religious Symbols in European Portraiture of the XVth and XVIth Centuries' (5 umanistici, 1960); , Rem¬ brandt's Double-Portrait of himself and Saskia at the Dresden Gallery' (Nkj, 1966). beril (fr. le beryl), mineral, po —*■ Apokalipsi 8. temeljni kamen zidovja, ki obdaja —>- nebeški Jeruzalem. Berlage, Hendrik Petrus (1856 — 1934), hol. arh., akt. v A’damu (npr. tamk. Borza, sez. 1898-1903). BERLIN, nekd. pruska in 1871—1918 nem. prestolnica, gl. mesto tudi za vveimarske repu¬ blike (1919—33) in pod nacisti (1933—45), po 2. svet. vojni razdeljen v zah. in vzh. Berlin, od 1961 dalje tudi z zidom na vzh. strani. L: EWA VI (1962, stp 235 — L!); S. Badstilbner- Groger: Bibliographie zur Kunstgeschichte von Ber¬ lin und Potsdam (BI 1968, »Schriften zur Kg.« 13). — Cf. H. Reuther (1968). vzhodni Berlin ~ Altes Museum (Museumsinsel), sez. 1824— 28 (arh. Karl Friedrich —► Schinkel), tako imen., potem ko je bil sez. Neues Mus. (arh. Friedr. Aug. Stiiler 1843—55). L: »PKG« 11 (1966, t. 366). ~ Brandenburška vrata, nem. das Branden- burger Tor, klasicističen slavolok (post. 1788—91, arh. Carl Gustav Langhans) z bron. kvadrigo na vrhu (—*■ Schadow 1789—94). ~ Neue Wache, sez. 1816—18 K. F. —> Schin¬ kel); 1931 arh. Tessenow priredil za grob ne¬ znanega vojaka. ~ Opernhaus, sez. 1741—43 (—► Knobelsdorff), rest. 1951—55. ~ Schauspielhaus, sez. 1818—21 Karl Fried¬ rich -> Schinkel, prva pomembnejša gledališka stavba XIX. st. ~ Zeughaus (Unter den Linden 2), zač. Johann Arnold Nerig 1695, nadaljeval Andreas Schliiter 1698—99, dkč. Jean de Bodt 1706. Schluterjev je tudi plastični okras, predvsem 21 mask umira¬ jočih vojščakov (1698—1700). Zdaj tu Mus. f. deutsche Gesch. zahodni Berlin ~ Interbau ( Hansa Viertel), za mednar. razst. stavbarstva (»Interbau«) 1957 sez. stalni stano¬ vanjski kompleks o. 40 objektov (od enodru¬ žinskih hiš do blokov) za o. 3000 ljudi: ob nem. arhitektih so sodelovali -> Aalto, -> Le Corbu- sier, —*■ Gropius, —*■ Jacobsen, —*■ Niemeyer, -> Vago in Hugh Stubbins ( Kongresna dvorana). L; cf. G. E. K. Smith (1961). 205 BERLIN, Unite d’Habitation — BERLIN, Museum Dahlem 206 ~ Unite d’Habitation ( Reichssportfeld ), »Sta¬ novanjska skupnost«, po -> Marseillu in —► Nan¬ tesu tretji primer Le Corbusierjevih unites, sez. za rast. 1957, vendar zaradi svoje obsežnosti 6 km od četrti Hansa (—> Interbau, supra). ~ Staatliche Museen sestavljajo Agyptische Abt., Antikenabt., Islamische Abt., Ostasiatische Kstabt., Indische Kstabt., Skulpturenabt. mit Friihchristlich-Byzantinischer Smlg., Gemdldegal. (zdaj Mus. Dahlem, cf. infra), Nationalgal. (cf. infra, od jeseni 1968 dalje kot Neue Nationalgal. v poslopju po načrtu L. Mies van der Roheja, Potsdamer Strafte & Kemperplatz), Kupferstich- kabinett (infra), Kstgewerbemus., Kstbibl. (infra), Mus. f. Vor- u. Friihgesch., Mus. f. Volkerkunde, Mus. f. Deutsche Volkskunde in Gipsformerei. Za novi kompleks muzejskih stavb natečaj 1965 in 1966, od 1967 pa skupni načrt arh. Rolfa Gutbroda (prostor med Tiergartenstrafle, Stauf- fenbergstrafie, Sigismundstrafie in Matthaikirch- strafte). L: PreuBischer Kulturbesitz (BI 1967 [rk, Diissel- dorf, Stadtische Ksthalle] — L!). ~ Kunstbibliothek ( Berlin-Charlottenburg 2, Jebenstrafie 2). Poleg umzg. biblioteke v ožjem pomenu znamenita Lipperheidesche Kostiimbi- bliothek (o. 12000 knj. in 40000 graf. listov za zgod. noše, mode in uniform), z. risb z o. 11000 osnutki stavb, notr. opreme in umetne obrti (mdr. Balth. Neumann, Borromini, Juvarra, Piranesi, J. M. Olbrich), o. 230000 fotografij, o. 25000 diapozitivov. L: Die Kunstbibliothek: Eine Einfiihrung fiir ihre Benutzer (BI 1954; n. izd. 1959 itd.); ‘Katalog der Lipperheideschen Kostiimbibliothek (2 knj., 2. izd., BI 1963). ~ Kupferstichkabinett, zdaj začasno v Mus. Dahlem (infra), sicer pa 1831—40 v Altes Mus. (arh. Schinkel), 1840—48 v zdaj razrušenem Schlofi Monbijou , od 1848 do 2. svet. vojne pa v Neues Mus. (arh. Stiiler). Spočetka skromno kolekcijo so obogatile zlasti zbirke von Nagler (1835), Pacetti (1843), Suermondt (1874), Diirer- jeve risbe dunajskega trgovca Posonyi-Hulot (1877), zbirke vojvode Hamiltona (1882, mdr. 88 Botticellijevih ilustracij Divina Commedia, zdaj 2 tretjini v vzhodnoberlinskem Kupferstich¬ kabinett), A. von Beckerath (1902) in Felix Boix (1906, Goyeva grafika). Direktorji Friedrich —*■ Lippmann (1876 — 1903), Max J .-y Friedlander (1908—30), Elfried —v Rock (1930—33) in Fried¬ rich —► \VinkIer (1933—57). Posebno dobro za¬ stopani Nemci XV.—XVI. st., Botticelli, P. Bruegel star. (risbe), Baroccio (risbe), Rembrandt (o. 150 risb) in Goya. (grafika). L: Hans Mohle: Das Berliner Kupferstichkabinett (BI 1963). ~ Museum Dahlem (Arnimallee 23, Dahlem). Pomembna z. slik je ostanek in hkrati najboljši del slikarske gal. nekd. Kaiser-Friedrich-Mus. Od starega češ. slikarstva *Madona iz Kladska (Die Glatzer Madonna, o. 1350), med starimi Nizozemci zastopani Robert Campin (e. g. Portret debelega moža), Jan van Eyck (npr. Kristus na križu med Marijo in Janezom Ev.), D. Bouts (Jezus v hiši Simona farizeja), P. Chri- stus (Ženski portret), Rogier van der Weyden (e. g. *»Miraflores« olt. in *Bladelinov [ali Mid- delburški] olt.), Hugo van der Goes (Čaščenje pastirjev), Geertgen tot Sint Janš (f Janez Krst. v pokrajini), Memling, Mojster Marijine smrti, itd.; med Nemci Hans Multscher (*olt. z gradu Wurzach, d. 1437), K. Witz (npr. Kraljica iz Sabe pred Salomonom s t. i. *Heilspiegelaltar, o. 1435), Schongauer (Rojstvo), Diirer (npr. Madona z liščkom, d. 1506; *Hieronymus Holzschuher, d. 1526; *Jacob Muffel, d. 1526), Cranach star. (Portret žene Johanna Reufia [pendant portreta v Niirnbergu]; Počitek na begu v Egipt, d. 1504; Kar d. Albrecht Brandenburški kot Hieronim v pokrajini, d. 1527; Apolon in Diana, d. 1530; Lukrecija, d. 1533), A. Altdorfer (diptih s Fran¬ čiškom As. in Hieronimom, d. 1507; Počitek na begu v Egipt, d. 1510), Holbein ml. (Georg Gisze, d. 1532; Hermann Hillebrandt Wedigh, d. 1533), med Italijani Filippo Lippi (Marija časti otroka iz kap. v Pal. Medici-Riccardi v Florenci), Mantegna (Kard. Lodovico Mezzarota), Giov. Bellini, Botticelli (npr. Sv. Boštjan, 1473/74), Piero di Cosimo (Venera, Mars in Kupido, o. 1498), Rafael (e. g. Madonna Solly in Madonna Terranuova), Tizian (Hčerka Roberta Strozzija, d. 1542; Avtp.), Bronzino (Ugolino Martelli, o. 1535), Ann. Carracci, Caravaggio (Amor zmagovalec, 1602), Tiepolo, Ant. Canaletto, Fr. Guardi; med Francozi Fouquet (Etienne Che- valier s sv. Štefanom [leva tabla t. i. Melunskega diptiha]), Poussin (npr. Pokrajina s sv. Matejem) in Watteau (L'Amour au Thčatre Franfais, L' Arno ur au Theatre Italien, pozn. varianta » Vkrcanja za otok Kitero« in *Gersaintov izvesek ); med Holandci Frans Hals (Dojilja z otrokom, o. 1620, Haarlemska čarovnica Malle Babbe, o. 1635/40), Lastman (Filip krsti dvornika etiop¬ ske kraljice, d. 1608; Suzana s starcema, d. 1614), Rembrandt (npr. Menonitski pridigar Anslo z ženo, d. 1641; Portret rabina, d. 1645; Suzana s starcema, d. 1647; Mož z zlato čelado, o. 1650; Putifarjeva žena obtožuje Jožefa, d. 1655; Hend- rickje na oknu, o. 1656/57; Mojzes s tablama, d. 1659), J. van Ruisdael, Vermeer (Gospod in 207 BERLIN, Nationalgalerie 208 dama, ki pije vino, o. 1658/60; » Dekle z biserno ogrlico« ali »Vanitas«, o. 1662/63); med Flamci Rubens (Sv. Boštjan, o. 1614; Perzej osvobodi Andromedo, o. 1620; Andromeda', itd.), van Dyck, Teniers ml., itn. Med avtorji slik iz nekd. Kaiser-Friedrich- Mus., ki so zgorele v t. i. Flakturm Friedrichs- hain (protiletalski obrambni stolp F.), so bili Andrea del Sarto ( Madona z otrokom in 8 svet¬ niki, d. 1528), Giov. Bellini, Bellotto, Alonso Cano (Sv. Neža), Caravaggio (Doprsje mlade žene', * Matej z angelom, 1602; atr.: Kristus na Oljski gori), V. Carpaccio, Cranach star., Do- menichino (Vincenzo Scamozzi), van Dyck, D. Feti, Goya (Portret meniha), Jordaens, Ch. Lebrun (*Kdlnski bankir Everhard Jabach z dru¬ žino, o. 1660), A. Medulič resp. A. Schiavone (Prilika o krivičnem oskrbniku', Prilika o delavcih v vinogradu), Melozzo da Forli (atr.: Dialektika in Astronomija iz vrste Septem artes liberales), Pesne (Bakrorezec Friedrich Georg Schmidt z ženo, d. 1748), Piero di Cosimo (Čaščenje otroka), Reynolds (Avtp.), Ludger tom Ring ml. (Poje¬ dina v Kani, d. 1562), Rubens (Marijino kronanje', Savlovo spreobrnjenje', Satira presenetita Diano z nimfama v kopeli', Magdalena spo kor niča; Ve¬ nera in Adonis; Diana na lovu na jelene; Neptun in Amfitrita; Bakanal; O bujenje Lazarja; Trije jezdeci), Signorelli (*»Panov dvor«), Teniers ml., Tizian (Beneški admiral Giovanni Moro, d. 1538), C. Tura (Madona z otrokom in 4 svetniki), Bart. Vivarini (Sv. Jurij z zmajem, d. 1485), Zurbaran (Sv. Bonaventura opozarja Tomaža Akvinskega na križanega kot vir vsega znanja). L: Staatl. Museen zu Berlin: Beschreibendes Ver- zeichnis der Gemalde im Kaiser-Friedrich-Museum und Deutschen Museum (9. izd., BI 1931); Staatliche Museen Berlin: Verzeichnis der ausgestellten Gemal¬ de des 13. bis 18. Jahrhunderts im Museum Dahlem (BI 1961); VWM (1965 — L!). — Cf. H. Posse (1911 [1913]), H. Tietze (Die groBen 1954). ~ Nationalgalerie (1 Berlin 30, Potsdamer Strafie 50). Ust. 1861, direktorji Max Jordan (1876—96), Tschudi (1896—1909), L. Justi (1906 —33), Alois Schardt (1933), Eberhard Hanf- staengl (1933-37), P. O. Rove (1937-45). Z razdelitvijo po 2. svet. vojni pomemben del v vzh. Berlinu. V zah. Nemčiji hranjene slike vrnjene v Berlin 1957 in od 1959 dalje razstav¬ ljene v gradu Charlottenburg, od 1968 dalje celota združena s 1945 ust. in od 1954 dalje odprto Gal. des 20. Jahrhunderts, in sicer v novi stavbi (arh. Mies van der Rohe); direktorja Leopold Reidemeister (1957—66) in W. Haft- mann (od 1967 dalje). S: med Nemci zastopani Joh. Heinr. Tischbein star. (Avtp., d. na hrbtni strani 1781; Mladi G. E. Lessing, 1765); A. Graff (npr. Avtp., d. 1804; Avtp. s senčnikom za oči, d. 1813), Joh. Frdr. Aug. Tischbein ml. (Avtp., les, 1775), W. von Kobell (Jezdeci ob Tegernseeju, d. 1832), J. A. Koch, C. D. Fried¬ rich (Moža ob morju, 1817; Gospa ob oknu, 1822; Samotno drevo, 1823; Lunin vzhod nad morjem, 1823; Mož in žena opazujeta luno, o. 1824; Hrast v snegu, 1829), J. B. Lampi (Antonio Canova, o. 1805), E. Th. A. Hoffmann (Avtp., les), F. L. Catel (npr. Schinkel v Neaplju, 1824), G. Schick (Heinrike Dannecker, d. 1802), G. F. Kersting (npr. C. D. Friedrich v svoji delav¬ nici, d. 1819), K. F. Schinkel (Gotska katedrala ob vodi [1813/14], Ahlbornova kopija iz 1823); Albr. Adam, W. von Schadow (Avtp., les, o. 1815), F. Overbeck (Franz Pforr, o. 1810/12), C. Begaš (Avtp., o. 1820; Avtp., 1838), J. Schnorr von Carolsfeld (Gospa Bianca von Quandt, les, o. 1820), F. Kriiger (Princ Avgust Pruski, kmalu po 1817; Jezdni izlet princa Viljema in slikarja, d. [18]36), K. Blechen (Avtp., 1823; Soteska pri Amalfiju, 1831), L. Richter (Jezerce v Riesen- gebirge, d. 1839), M. von Schvvind (Slovo o jutranjem svitu, o. 1845; Pepelka, 1852), F. Was- mann (npr. Avtp., les, 1846), K. Spitzvveg (npr. Ubogi pesnik, d. 1839), Menzel (npr. Soba z balkonom, d. [18]45; Koncert s flavto, d. 1852; Theatre de Gymnase, d. 1856), Bocklin (Avtp. z ženo, 1863 ali 1864; Avtp. s Smrtjo goslačem, d. 1872; Kipenje morja, 1879), A. Feuerbach (Mirjam, 1862; Riccordo di Tivoli, 1867; Gospa Henriette Feuerbach, d. [18]78), L. Knaus (npr. Gust. Frdr. Waagen, d. 1855), R. Begaš (Arnold Bocklin, 1865), F. von Lenbach (npr. M. von Schwind in Gottfr. Semper, d. 1871), H. von Marees (Veslači, 1873; Avtp. z rumenim klobu¬ kom, o. 1874), W. Leibl (Divji lovci, o. 1882/86), M. Liebermann (npr. Wilh. von Bode, 1904; Avtp., d. 1925; Pruski ministrski predsednik Otto Braun, 1932), F. von Uhde, L. Corinth (Slikar Leistikow, d. 1900; VValchensee z macesnom, d. 1921; Trojanski konj, d. 1924), M. Slevogt (Za¬ ložnik Bruno Cassirer, les, d. [19]11), F. von Stuck (Greh, o. 1894; Avtp., les, 1905), K. Hofer (Črne sobe, d. [19]43), P. Klee, E. L. Kirchner (Avtp. z dekletom, 1914), M. Pechstein (Avtp. s pozn. 1. ženo, 1910), E. Heckel, M. Beckmann (npr. Družina igralca Heinricha Georgeja, d. [19]35), L. Meidner (npr. Avtp., d. 1915), K. Schmidt-Rottluff (npr. Avtp. z monoklom, d. 1910; Avtp., 1920; Avtp., 1950), A. Mačke (Franz Marc, lepenka, d. 1910), K. Schwitters, W. Jaeckel (Avtp., d. [19]13), Dix (Giinther Franke, P. F. Schmidt in Karl Nierendorf o. 1923; Alfred Flechtheim, les, 1926), G. Grosz (npr. Stebri 209 Berliner, Rudolf (Paul) — Bernard, Emile 210 družbe, d. [19]26), E. W. Nay {Avtp., lepenka, 1921), itd.; med drugimi baron Gerard {Avtp., o. 1805/10 [posojilo]), J. Constable {Admiralova hiša v Hampsteadu, 1821 ali 1822), F. G. Wald- muller, Corot, Daumier {Don Kihot in Sančo Pansa, o. 1860), G. Courbet {Val, 1870), E. Manet (npr. V zimskem vrtu, d. 1879), C. Monet (npr. St. Germain-l'Auxerrois, d. [18]66), Renoir {Poleti, 1868), van Gogh {Moulin de la Galette, 1886), E. Munch (npr. Grof Harry Kessler, d. 1906), R. Delaunay {Hervvarth Walden, 1923), O. Kokoschka {Adolf Loos, d. 1909; Jacques de Menasce, 1911), S. Dali {Gospa Isabel Styler- Tas ali Melancolia, d. 1945), F. Bacon {Isabel Rawsthorne na ulici v Sohu, 1967), itd. — P: mdr. zastopani A. Renoir, A. Maillol, K. Koll- witz {Avtp., bron, 1936), Barlach, G. Kolbe {Walter Leistikovv, bron, o. 1908; Ferruccio Busoni, bron, 1925), R. Scheibe (medalje: J. J. Winckelmann, 1939; Gerhard Marek s, d. 1945; Avtp., 1946; Eduard Plietzsch, d. 1946; Max Pechstein, d. 1946; Renče Sintenis, d. 1948; Karl Hofer, d. 1948; Avtp., d. 1948; Georg Kolbe, d. 1949; Karl Schmidt-Rottluff d. 1949; Gerhard Marcks, d. 1951; itd.); W. Lehmbruck, E. de Fiori, E. Scharf {Heinrich Tessenow, po¬ srebren bron, 1929), H. Arp, R. Sintenis, E. Roeder ( Hans Purrmann, bron, 1950/51; Erich Heckel, bron, 1951/52), A. Giacometti, M. Ma¬ rini {L. Mies van der Rohe, bron, 1967), B. Heiliger (npr. Karl Hofer, cement, 1951), itd. Med avtorji slik, ki so uničene ali pogrešane od 1945 (ali že iz nacističnega razdobja), so Blechen, Bocklin {Triton in nereida, d. 1875, itd.), L. Corinth, Courbet, Delacroix {Medeja, d. 1859), A. Feuerbach, C. D. Friedrich (npr. Sa¬ mostansko pokopališče v snegu), Klinger, Ko¬ koschka, F. Kriiger, Leibl {»Dachauerinnen«; Lovec [Anton Freiherr von Perfall]), Lenbach (npr. Reinhold Begaš, d. 1902; Anselm Feuer¬ bach, pastel), Reinhold Lepsius (npr. Carl Justi), H. von Marees, Menzel (npr. » Konig Friedrichs II. Tafelrunde in Sanssouci 1750, d. 1850), K. F. Schinkel, M. V. Schvvind {Vojvodinja Orlean¬ ska in Schwind), A. D. Therbusch {Avtp. II, d. 1771), Waldmiiller. L: Verzeichnis der Gemalde und Bildwerke der Nationalgalerie Berlin in der Orangerie des Schlosses Charlottenburg 1961 (BI); VWM (1965); Staatliche Museen PreuBischer Kulturbesitz: Nationalgalerie, Verzeichnis der vereinigten Kunstsammlungen Na¬ tionalgalerie (PreuBischer Kulturbesitz) Galerie des 20. Jahrhunderts (Land Berlin) (BI 1968). — Cf. L. Grote (II s. a.), L. Justi (1926), P. O. Rave (1945), K. Scheffler (1912). Berliner, Rudolf (Paul), (1886—1967), nem,- amer. (ž.) um. zgodovinar. Prom. 1910 na Du¬ naju in bil pozn. gl. konservator miinchenskega Bayerisches Nationalmus.; pred nacisti 1939 emi- griral v ZDA. B: ,Zur Datierung der Miniaturen des Cod. Par. gr. 139' (Weida in Thiiringen 1911); *Ornamentale Vor- lage-Bldtter des 15. bis 18. Jahrhunderts (3 knj., Lpz 1925—1926); Die Bildv/erke in Elfenbein, Knochen, Hirsch- & Steinbockhorn (Mn-Au 1926, »Kataloge des Bayerischen Nationalmuseums« 13); ,Zur Sinnes- deutung der Aehrenmadonna ‘ (Die Christliche K., 1929/30); (& Philipp M. Halm) Das Hallesche Heil- tum (BI 1931); ,The Freedom of mediaeval art‘ (GBA, 1945); ,Arma Christi' (MJb, 1955); Die tVeihnachts- krippe (Mn 1955). L: Th. Miiller & R. Ettinghausen: Rudolf Berliner Bibliographie: Zum 14. April 1966 (Mn 1966); Theodor Miiller (Kchr, okt. 1967, nekr.). Berlinghieri, Berlinghiero (u. o. 1242), it. slikar, r. v Milanu, dkm. 1228 in 1242 (kot mrtev) v Lucci. Slikarja sta bila tudi njegova sinova Bo¬ naventura (infra) in Barone (brez znanih del). S: Slikano razpelo (sgn., o. 1220, Lucca, Pin. Civica), Madona (o. 1230/40, New York, prej z. Štraus). L: L. Marcucci (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1968), E. B. Garrison (1949). Berlinghieri, Bonaventura (r. o. 1210), it. slikar, sin prejšnjega, dkm. v Lucci 1228—74. S: Fran¬ čišek As. s prizori iz njegovega življenja (sgn., d. 1235, Pescia, S. Francesco). L: L. Marcucci (Kindler 1,1964, s. v.). Bermejo, Bartolome, s pr. im. Bartolome de Cardenas (pred 1450—po 1498), šp. slikar iz Cordobe. S (niz. vplivi): e. g. 5v. Mihael v boju z zmajem (les, angl. zas. z.), Sv. Dominik iz Silosa na prestolu s 7 krepostmi (les, 1474—77, sodel. Martin Bernar, Prado), Sv. Engracija (les, o. 1477/80, Boston ISG), *Pieta kanonika Luisa Desplaja (les, d. 1490, Barcelona, katedr., Sala Capitular). L: J. Vaquero (Kindler I, 1964, s. v. — L!); EWA XIII (1967, stp 314 [L!] & repr. 135). Bernard, Emile (1868—1941), fr. slikar, ob Gauguinu — v sporu z njim se je do konca imel za utemeljitelja smeri —> cloisonnisme — eden izmed predstavnikov t. i.^-pontavenske šole. Po težki krizi je 1893 za 10 let zapustil Francijo, bil na Bližnjem vzhodu in živel predvsem v Kairu. Prijatelj van Gogha, ki mu je 1893 pri¬ redil 1. posmrtno razst. v Parizu; 1904 prejel znamenito Cezannovo pismo s trditvijo o krogli, stožcu in valju. S: Tihožitje z loncem in jabolki (1887, MAM), Avtp. s posvetilom van Goghu (d. 1888, Stedelijk), Avtp. — videnje (1891, ne¬ znano kje), Avtp. (1892, Beaumont-sur-Oise, 211 Bernardin Sienski — Bemini, Giovanni Lorenzo 212 Henry Bardot) — Ilustr. Baudelaira ( Fleurs du mal), Odisejo, Ronsarda in F. Villona. — Načrti za stenske preproge, pohištvo, itd. B: (kom.) Lellres de Vincent Van Cogh d Emile Bernard (P 1911); Souvenirs inedits sur V artiste Paul Gauguin et ses compagnons (Lorient 1941). L (tudi s. v. pontavenska šola): Edouard-Joseph I (1930, s. v.); Vollmer I (1953, s. v.); P. Mornand: Emile Bernard et ses amis (G 1957); H. Read (Kind- ler I, 1964, s. v.). — Cf. H. Dorra (1955), G. H. Hamilton (1967 — L!), H. H. Hofstdtter (1957/58), P. Jamot (1912), F. Jourdain (1893), J. /fena« (1956), R. Zeitler (1966 — L!). Bernardin Sienski (u. 1444), frančiškanski pri¬ digar, ust. kongregacijo frančiškanskih obser- vantov ( Osservanti ), kršč. svetnik (20. V.; lat. Bernardinus Senensis, it. Bernardino da Siena, nem. Bernhardin von Siena). Atribut: največkrat Kristusov monogram (—>///5), obdan s plameni. Up: npr. Pietro di Giovanni Ambrosi (d. 1444, Siena, Osservanza; po 1444, Siena, Pin., št. 203; d. 1448, Lucignano, Mus. Civico), Vecchietta (d. 1445, Siena, Pin.), Sano di Pietro ( StS , 1451, Siena, Pal. Pubblico; d. 1463, Siena, Pin.), K. Laib (des. na delavniški strani krilnega olt. v Ptuju), El Greco (1603, Toledo, Mus. del Greco — s 3 mitrami ob nogah, ker je trikrat odklonil škofovski sedež). L: Eva Tea: San Bernardino e 1’arte (Arte cristiana, 1950) ; Ferguson (1954); Reau III/l (1958, p. 219—21 — L!); Keller (1968, p. 71—72); LS II (1970). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 352, 572, 978, 1302, 1555), G. Kaftal (1952), K. Kunstle (1926), F. Stele (Laibov olt. 1950). Bernard iz Clairvauxa (o. 1090—1153), fr. reformator cistercijanskega reda, 111? vstopil v samostan v Citeauxu, 1115 ust. samostan v Clairvauxu in bil do smrti njegov opat; s svojim asketskim razmerjem do umetn. nasprotnik—>• Sugerja , propagiral Marijin kult (zato cisterci¬ janske c. posv. Mariji, Notre-Dame); kršč. svet¬ nik ( Bernardus Claravallensis, 20. VIII.). Up (cf. Marija da mleka iz svojih prsi): npr. fra Angelico ( freska , Florenca, S. Marco, Sala del Capitolo). L: Cankar II/l (1931); Reau III/l (1958, p. 207 ss — L!); Lexikon f. Theologie u. Kirche II (1958, stp 239—42). — Cf. J. Braun (1943), P. Hirschfeld (1968), K. Kunstle (1926). Bernatzik, Hugo Adolf (1897 — 1953), avstr, etnolog, univ. prof. v Gradcu in na Dunaju. B: e. g. Die Athioper des Westens: Forschungsrei.se in portugiesische Guinea (2 knj., W 1933); (izd.) Afrika (2 knj., In 1947); Im Reich der Bidjogo (W 1951) . Berneker, Franc (1874—1932), slov. kipar, sopotnik slov. impresionistov, s katerimi je raz¬ stavljal kot član —> Save. R. blizu Slovenj Gradca, se učil v delavnicah v Celju in Innsbrucku, na umetnoobrtni šoli v Gradcu in od 1897 dalje na dunajski ak. (E. Hellmer); do 1915 na Du¬ naju, po 1. svet. vojni se naselil v Lj. P: npr. Oton Župančič (glava, bron [15 odlitkov], 1905, npr. NG), spom. Primoža Trubarja v Lj (1908). L: SBL (1, zv., 1925); K. Dobida (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); ŠijanecS (1961); Cevc SU (1966). Bernhart, Max (1883—1952), nem. um. zgo¬ dovinar, direktor Staatliche Miinzsammlung v Munchnu. B: Medaillen und Plaketten (BI. 1911, »BKA« 1); ,Zur Technik der Gufimedaille ‘ (Habichov zb., 1928). Bcrnheimer, Lehmann (1841—1918), nem. (ž.) um. trgovec, utemeljitelj znane miinchenske um. trgovine in antikvariata. Up.; Franz Lenbach (o. 1902/03, Miinchen, Stadtische Lenbach- Galerie). Bernheimer, Richard (1907—1958), nem.-amer. um. zgodovinar, r. v Munchnu. B: Romanische Tierplastik und die Urspriinge ihrer Motive (Mn 1931); 1 Vild Men in the Middle Ages: A Study in Art, Sentiment and Demonology (C[Mass.] 1952); ,The Martyrdom of Isaiah ‘ (AB, 1952); The Nature of Representation: A Phenomenological In- quiry (NY: NY UP 1961, izd. H. W. Janson [oc. J. Bialostocki, Kchr, 1966]). L: WWAA (1959). Bernik, Janez (1933—_), slov. slikar, grafik (in kipar), najpomembnejši predstavnik abstr. umetn. v Sloveniji v 1960-ih letih. R. v Lj, štud. na AUU in specialki, se izpopolnjeval pri John- nyju Friedlaenderju v Parizu. Številne nagr. doma in v tujini, mdr. v. premija na 8. mednar. graf. razst. v Lj 1969. Od 1970 dalje docent na ALU. Ukvarjal se je tudi s knj. opremo, prispe¬ val osnutke za poštne znamke, blaga, itd. L: Lj Gr (1957—1971); ŠijanecS (1961); ZMG (1964); Janez Bernik (Bgd 1965 [Salon Mod. gal.], uv Z. Kržišnik — L!); Janez Bernik (Lj 1969 [rk, MaGal], uv id. — L!); IV beogradski trijenale jugo- slovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. A. Čelebonovič (1965), Z. Kržišnik (1966), B. Pečar (1970), M. Tršar (pon. 1970). Bernik, Stane (1938 —_), slov. um. zgodo¬ vinar, dipl. v Lj (1964), gl. urednik —► Sinteze. B: Koper-Izola-Piran: organizem slovenskih obmor¬ skih mest (Lj 1968); Kočevje: urbanistično-arhitekturni oris (Lj 1969). Bernini, Giovanni Lorenzo ( Gianlorenzo ), (1598 —1680), it. kipar in arhitekt (in slikar), v. pred¬ stavnik vis. rim. baroka, najpomembnejši in najvplivnejši evr. kipar po Michelangelu. R. 7. XII. v Neaplju, o. 1605 se z očetom Pietrom 213 Bernini, Pietro — Bernvvard 214 (cf. infra) preselil v Rim, ki ga je zapustil samo enkrat, 1665, ko ga je v Pariz povabil Ludovik XIV. (Berninijevih načrtov za Louvre, pos. za njegovo vzh. pročelje, iz raznih razlogov niso sprejeli). Že po besedah Berninijevega življenje- pisca F. Baldinuccija, je bilo »splošno znano, da je bil prvi, ki je stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo tako povezal, da skupaj ustvarjajo lepo celoto«. P (če ni pos. omenjeno, marmor): Koza Amalteja z Zeusom in malini satirom (o. 1615, Borghese), Sv. Lovrenc na ražnju (o. 1617, Florenca, z. Contini-Bonacossi), Sv. Boštjan (o. 1617/18, Thyssen), Doprsje papeža Pavla V. (1618, Borghese), Anima Beata in Anima Dan- nata (o. 1619, Rim, Pal. di Spagna), Enej z Anhizom in Askanijem (1618—19, Borghese), *Ugrabljenje Proserpine (1621—22, ib.), *David (1623, ib.), *Apolon in Dafne (1622—24, ib.), Sv. Bibiana (1624—26, Rim, Sta Bibiana, v. olt.), *Longinus (1629—38, Rim, Petrova c., niša sev.-vzh. pilastra pod kupolo), * Baldahin (delno pozlačen bron, 1624—33, ib.), *nagrob. papeža Urbana VIII. (1628—47, ib.), Kard. Scipione Borghese (doprsje, 1632, Borghese), vodnjak na Piazza Barberini v Rimu ( Fontana del Tritone, travertin, verj. dkč. 1637), Costanza Bonarelli (doprsje, o. 1635), Pasce oves meas (1633—46, relief nad gl. vhodom v Petrovo c. v Rimu), olt. z * zamaknjeno sv. Terezijo (1645—52, Rim, Sta Maria della Vittoria, Capp. Cornaro), *Resnica (1646—52, Borghese), * Vodnjak štirih rek na Piazza Navona v Rimu (travertin in marm. personifikacije, 1648—51), Vojvoda Francesco I. d'Este (doprsje, 1650—51, Modena, Mus. Esten- se), Danijel (1655—57, Rim, Sta Maria del Po- polo, Capp. Chigi), Habakuk (1655—61, ib.), Marija Magdalena (1661—63, Siena, katedr., Capp. Chigi), Sv. Hieronim (1661—63, ib.), *Cathedra Petri (marmor, pozlačen bron in štuk, 1657—66, Rim, Petrova c.), Ludovik XIV. (doprsje, 1665, Versailles), Slon z obeliskom (1666—67, Rim, Piazza Sta Maria sopra Mi-, nerva), Angel z napisom INRI in Angel s trnovo krono (1667—69, Rim, SfAndrea delle Fratte), Angel z napisom INRI (1669—71, Rim, Angelski most), Konstantin na konju (1654—70, Rim, Vatikan, Scala Regia), Gabriele Fonseca (1668/ 75, Rim, S. Lorenzo in Lucina), Blažena Lodo- vica Albertom (1671—74, Rim, S. Francesco a Ripa, Capp. Altieri), *nagrob. papeža Aleksandra VIL (marmor, Smrt iz pozlačenega brona, 1671—78, Rim, Petrova c.). — A: v Rimu Sta Bibiana (1624—26), po C. Madernu zač. Pal. Barberini (dkč. 1629—33, sodel. Borromini), Pal. Montecitorio (zač. 1650), SfAndrea al Quirinale (1658—70), *trg sv. Petra s kolona- dami (zač. 1656), * Scala Regia v Vatikanu (1663—66) in Pal. Chigi-Odescalchi (zač. 1664), v Ariccii pa Sta Maria delTAssunzione (1662—64). — Med pričevanji o Gianlorenzu Berniniju za¬ služita posebno pozornost Chanteloujev dnevnik (cf. s. v. Freart ) in pa biografija, ki jo je napisal umetnikov sin Domenico Bernini: Vita del Ca- valiere Gio. Lorenzo Bernini (R 1713). L: Riccoboni (1942); Valentino Martinelli & Paolo Portoghesi (EWA II, 1960, s. v. — L!); L. Salerno (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Panofsky Tomb (1964); Pevsner (1966); Rudolf Kuhn: Die Entstehung des Berninischen Heiligenbildes (BI 1967, dis. [Mn 1966]); Maurizio & Marcello Fagiolo DelVArco: Bernini: una introduzione al gran teatro barocco (R 1967); »MdS« 21, 22 & 87; »PKG«9 (1970); Alvar Gonzalez- Palacios, Bernini as a Furniture Designer (BM, nov. 1970). — Cf. F. Baldinucci (* 1682 [e. g. 1948]), A. Blunt (1958), M. von Boe/m (1912 [1927]), A. E. Brinckmann (1917/20 [»HdKw«]), G. Delogu (1932 [1933]; 1956), F. Dworschak (1934), H. von Einem (1955), H. G. Ewers (1948), I. Faldi (1958), D. Frey (1938), L. Grassi (1945), H. Kauffmann (1955; 1965; 1970), I. Lavin (1968), V. Martinelli (1950); 1953; 1956), A. Muhoz (1911; 1916; 1917; 1921 [1928]; 1925), E. Panofsky (1919; Mors 1965), J. Pope-Hennessy (HI 1963), A. Riegl (1912), G. So- botka (1913; 1927), H. Voss (1910), R. \Vittkower (»1931; 1955 [*1966]; 1958 [*1965]; 1961). Bernini, Pietro (1562 — 1629), it. kipar, oče Gianlorenza Berninija (supra), r. v Sestu pri Florenci, 1584—1605 v Neaplju, potem v Rimu, tam u. (67). P: npr. Janez Krst. (marmor, 1616, Rim, SfAndrea della Valle). L: Venturi X/3 (1937). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), R. Wittkower (1958 [1965]). Bernoulli, Johann Jakob (1831—1913), švic. arheolog, zaslužen za registriranje in identifici¬ ranje ant. portretov; r. in u. (82) v Baslu, tam tudi učil. B: Romische Ikonographie, I—III (4 knj., Stu 1882—1894); Griechische Ikonographie mit Ausschlufi Alexanders und der Diadochen (2 knj., Mn 1901); Die erhaltenen Darstellungen Alexanders des GroJJen (Mn 1905). Bernt, VValther (1900—_), nem. um. zgodo¬ vinar, živi v Munchnu. B: Die niederldndischen Maler des 17. Jahrhunderts, I — III (Mn 1948; 2., rev. izd. 1960); Die niederldndi¬ schen Zeichner des 17. Jahrhunderts, I — II (Mn 1957— 1958); Die niederldndischen Maler des 17. Jahrhun¬ derts, IV ( Erg.-Bd .) (Mn 1962). L: Ku (1961). Berimard (o. 960—1022), učitelj ces. Otona III. in svetovalec njegove matere Theophano, nato škof v Hildesheimu (993—1022), tam ust. benediktinsko opatijo sv. Mihaela (c. začeli zidati 1010); kršč. svetnik (26. X. — Bernvvardus Hildesiensis ali Hildeshemensis). Po poročilih 215 Bernwardova vrata v Hildesheimu — Bertini, Aldo 216 njegovega življenjepisca Thangmarja sam izučen številnih obrti, po njem imen. Bernwardova umetn.: —> Bernwardova vrata (infra), za katera je gotovo dobil pobudo v Rimu 1000/01 (blizu Otonove palače na Aventinu c. Sta Sabina s svojimi vrati!), — ^Kristusov steber (1015/22), razpelo, svečnika (ki ju Thangmar pos. omenja kot njegovo osebno delo), itd. L: Francis J. Tschan: St. Bernvvard of Hildesheim (Notre Dame [Ind.] 1942, »The Univ. of Notre Dame: Publ. in Mediaeval Stud.« 6); Rudolf fVesen- berg: Bernwardinische Plastik: Zur Ottonischen Kunst unter Bischof Bernvvard von Hildesheim (BI 1955); Reau III/l (1958, p. 222 — L!); Keller (1968, p. 72—73). — Cf. S. Beissel (1895), J. Braun (1943), P. Hirschfeld (1968), K.-A. Wirth (1959 — L!). *Bernwardova vrata v Hildesheimu (bron, vsako krilo — ulito kot celota — 470 X 112 cm) so nastala po naročilu škofa Bernvvarda (supra) 1008/15 za tamk. samostansko c. sv. Mihaela (po napisu na njih tam post. 1015), Bernvvardov naslednik pa jih je dal prenesti v tamk. stolnico. Na levem krilu od zgoraj navzdol: Ustvarjenje prvih staršev (Adama in Evo je težko razloče¬ vati), Bog privede Evo k Adamu, Izvirni greh (jabolko od kače do Adama 4-krat!), Bog očita prvim staršem njun greh (Adam se izgovarja na Evo, Eva na kačo), Izgon iz raja. Delo prvih staršev (Adam koplje, Eva doji), Abel in Kajn darujeta (Abelov dar na spoštljivo prekritih rokah!) in Kajn ubije Abela, na des. krilu pa od spodaj navzgor: Oznanjenje, Rojstvo (Saloma kaže Mariji posušeno roko), Poklon kraljev (Marija nasproti Eve na enakem mestu levega krila kot »nova Eva« !), Predstavitev v templju, Kristus pred Herodom (ki mu prišepetava hudič), Križanje (tipološko nasproti Izvirnega greha !), Žene pri grobu z angelom Vstajenja in Noli me tangere (Kristus oblikovan kot v nekaterih pri¬ zorih Vnebohoda). L: Cankar II/l (1931); »PKG« 5 (1969, t. 114— 15); »US« 6 (1970, p. 211—12). — Cf. A. Goldschmidt (Mrbu 1926), H. Jantzen (1947 [1959]), itd. Bernvvardov steber -> Kristusov steber Berrettini, Pietro -> Pietro da Cortona Berruguete, Alonso (1485/89—1561), šp. kipar, slikar in arh., sin slikarja Pedra B. (infra). P: številni olt., mdr. tudi del reliefov na kornih klopeh katedr. v Toledu (1539/48: npr. personi¬ fikacija Sinagoga). L: Ars Hispaniae XII (1954), XIII (1958); George R. Collins (EWA II, 1960, s. v. — L!); »MdS« 12 (uv Fiorella Sricchia Santoro); »US« 9 (1969). Berruguete, Pedro (1450/55—1503/04), šp. slikar, oče Alonsa (supra), delal na urbinskem dvoru (1475—82, dkm. kot Pietro Spagnolo 1477) in od 1483 dalje spet v Španiji. S (— tur¬ binski »uomini famosi «): mdr. table z 2. olt. v dominikanskem samostanu Santo Tomas v Avili (vse o. 1500, Prado), med njimi iz Domi¬ nikove legende Inkvizicijsko sodišče pod vod¬ stvom sv. Dominika in Sv. Dominik in Albiždni (Preskušnja knjig z ognjem) pa iz legende Petra Mučenika Pridiga Petra Mučenika. V umetni¬ kovem rojstnem kraju -> P ar e de s de Nava nje¬ gova tudi predela z izrael. kralji na olt. c. sv. Evlalije. L: Cankar III/2 (1951); Juste de Gand, Berruguete et la cour d'Urbino (Br 1957 [rk, Gent]); J. Vaquero (Kindler I, 1964, s. v. — L!); EWA XIII (1967, stp 314 — L!). — Cf. G. Hulin de Loo (1942), J. Lassaigne (Des fresques 1952); J. Lavalleye (1933). Berry, duc de -*■ Jean, vojvoda berryjski Bertaux, Črnile (1870—1917), fr. um. zgodo¬ vinar, konservator pariškega Mus. Jacquemart- Andre. Prispevki v A. Michelovi Hist. de l’Art, v GB A, J. des savants, itd. B: Castel del Mont e et les architects franfais de 1'empereur Frederic II (P 1897); ,Le mausolie de Vempereur Henri VII d Piše ‘ (Melanges Paul Fabre: Etudes d'hist. du moyen-age, P 1902); *L'art dans VItalie mčridionale, I: De la fin de 1'empire romain a la conquete de Charles d'Anjou (P 1904); Donatello (P 1910, »Les maitres d'art«); Etudes d'histoire et d'art (P 1911). L: zbornik: Melanges Bertaux: Recueil de travaux dčdič d la memoire d’£mile Bertaux (P 1924). Bertholdov misal —> Misal opata Bertholda Berti, Luciano, it. um. zgodovinar in mu¬ zealec, direktor Mus. Naz. v Florenci. B: (& L. Marcucci & U. Baldini) Mostra del Pon- tormo e delprimo manierismo fiorentino (F 1956 [rk]); II Museo detla basilica a S. Giovanni Valdarno: Ca- talogo (F 1959); ,Disegni del Cigoli ‘ (Panth, 1960); ,Masaccio a S. Giovenale di Cascia ‘ (Acr, 1962); .Miniature deli’Angelico (e altro)‘ (ib.); ,Un fogtio miniato deli’Angelico' (BArte, 1962); Masaccio (Mi 1964, »Arte e pensiero« 6; angl. izd. 1967); Pontormo: Disegni (F 1965); Pontormo (F 1966, »I piu eccellenti« 1); // Principe dello Studiolo: Francesco I dei Medici e la fine del rinascimento fiorentino (F 1967). Bertini, Aldo (1903—_), it. um. zgodovinar, direktor Istituto di Storia deli’Arte Medioevale e Moderna na univ. V Torinu, nato na univ. v Rimu. B: ,L’arte del Verrocchio ‘ (Arte, 1935); Michel¬ angelo fino alla Sistina (T 1942); .Fontainebleau e la maniera italiana ‘ (Emp, 1952); Botticelli (Mi 1954 [risbe]); I Disegni italiani detla Biblioteca Reale di Torino (R 1958); ,La giovinezza di Bernardino Luini ‘ (CrArte, 1962); ,La facciata e la Sagrestia nuova di S. Lorenzo ‘ (Michelangelo architetto, T 1964); , Ver¬ rocchio’ (EWA XIV, 1967). 217 Bertoldo di Giovanni — Betlehem 218 Bertoldo di Giovanni (pribl. 1420—1491), it. florent. kipar, ki ga poznamo predvsem kot tvorca male plastike in medaljerja. Sodil je v krog Lorenza Veličastnega in nadzoroval sled¬ njega kiparsko z. na vrtu pri samostanu sv. Marka v Florenci. Tam je verj. nudil tudi prve praktične napotke v kiparstvu mlademu -^-Mi¬ chelangelu (seveda pa ne na neki »šoli« ali celo »akademiji«). P: npr. Belčrofon kroti Pegaza (bron [ulil Adriano Fiorentino], viš. 32,5 cm, 1480/85, Ksthist. Mus.). L: cf. A. Chastel (Studi Vasariani, 1952; 1959 [1964]), G. Delogu (1956), L. Planiscig (1930), J. Pope-Hennessy (II 1958 — L!). Bertram, Anthony (1897—_), angl. pisec o umetn., štud. v Oxfordu. B: The Life of Sir Peter Paul Rubens (L 1928); Design (Harm 1938); A Century of British Painting (L 1951); Paul Nash: The Portrait of an Artist (L 1955). L: WWA (1962; 1964). Bertram iz Mindena (nem. Meister Bertram von M.), (verj. o. 1335/40—1414/15), najtehtnejši severnonem. slikar tiste dobe. R. v Vestfaliji, akt. v Hamburgu 1367—1414, tam u.; očitno nanj vplivalo sočasno češ. slikarstvo (->Teo- derik Praški). S: *Grabowski olt. (dkč. 1379, Hamburg), Pasijonski olt. (morda 1394, Hanno¬ ver, Landesmus.). L: F. A. Martens: Meister Bertram: Herkunft, Werk und Wirken (BI 1936); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!); J. K. von Schroeder, Meister Ber¬ tram: Herkunft — Familie — Verwandschaft (West- falen, 1965). — Cf. A. Dorner (1937), A. Lichtwark (1905). Beruete y Moret, Aureliano de, šp. um. zgo¬ dovinar. B: The School of Madrid (L-NY 1911); El Greco: pintor de retratos (Toledo 1914); Goya (3 knj., M 1916—1918); Catalogo de la Exposici6n de Retratos de Mujeres Espaholas poor Artistas espaholes ante- riores a 1850 (M 1918); Hisioria de !a pintura espa- hola del siglo XIX (M 1926). BERZČ-LA-VILLE ( Bourgogne, Francija), sa¬ mostanska c. 12 km od -+Clunyja (z imenom Chateau des Moines znan priorat). Bizantinsko vplivane *StS-e iz vrste »pred temnim ozadjem«, poleg tistih v -> Saint-Savinu najpomembnejše romanske StS-e v Franciji, ki nas vsaj delno seznanjajo s kakovostjo clunyjskega slikarstva (morda nastale o. 1105 za tamk. opata Huguesa [»sv. — Hugona«], ki se je tu 1103—09 veliko mudil, vsekakor pa v 1. tretjini XII. st.): Kristus v mandorli med apostoli (na njegovi desnici Pavel in še 5 apostolov, na levici Peter in 5 apostolov) v naslonu na starokršč. ik. m. — Traditio legis, med prizori iz svetniških legend pa Mučeništvo sv. Lovrenca (ali sv. Vincencija) in Mučeništvo sv. Blaža. L: Paul Deschamps (EWA XII, 1966, stp 423); »US« 7 (1968, p. 48—49). — Cf. O. Demus (»1968 — L!), A. Grabar (Sk 1958, F. Mercier (1931), P.-H. Michel (1961 — L!). Beschlagwerk (nem.) -> okovje Beškov, Ilija (1901—1958), bolg. grafik in ka¬ rikaturist, antifašist, eden izmed najboljših risar¬ jev v bolg. umetn. XX. st. L: KHE 1 (1962, p. 246); Resistenza (1965). Bešlič, Ana (1912—....), srb. kiparka. R. v Bajmoku, po končani ak. v Bgd delala 1950—55 v Rosandičevi delavnici; sodel. na simp. Forma viva v Portorožu 1961. L: Ko je ko (1957); Katarina Ambrožič (ELU 1, 1959 [1960], s. v. — L!); SeuphorS (1961); IV beo- gradski bienale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). BET ALFA, v angl. transkripciji Beth Alpha (Izrael): 1928 odkrita sinagoga je bila sez. v VI. st., verj. za vlade ces. Justina I. (518—27). Ohranjeni talni *mozaik kaže v preprostem pa živem slogu bibl. ik. m. -» Abraham daruje Izaka, sicer pa okrog sončnega voza v krogu razvrščena in z napisi imen. —> zodiakalna znamenja, ki jih dopolnjujejo personificirani —> štirje letni časi, in med simboličnimi motivi ->sedmeroramni svečnik. L: RJA (1961), EWA VIII (1963, stp 366 — L!); »UF« 10 (1966). — Cf. M. Schapiro (& Avi-Yonah 1960), E. L. Sukenik (1932), etc. Betel (hebr. Hiša božja). Cf. s. v. Jakobova lestev in Jakob postavi kamen v Betelu in izlije nanj olja. Betesda -> Ozdravljenje v kopališču Betesda BETLEHEM (hebr. bet lehem, »hiša kruha«), mesto v Palestini (1950—67 v Jordaniji), s starim bibl. imenom Efrata, tj. Rodovitnost (na poti tja u. Rahela, cf. 1 Mojz 35, 19); mesto, pri katerem je Ruta paberkovala na Boozovi njivi (Rut 2); rojstno mesto njenega potomca Davida (1 Kralj 16, 4) in po evangelijih (Lk 2, 11) tudi Kristusa. L: ELU 1 (1959 [1960], s. v.); EWA VIII (1963, stp 938 — L!). ~ cerkev Kristusovega rojstva, ki jo je dala sezidati Konstantinova mati Helena (330), prež. v VI. st. pod Justinijanom, rest. 1671 & 1842: petladijska bazilika s kripto, mozaiki (1169). Betlehem kot ik. m.: na starokršč. apsidnih mozaikih in tudi še pozn. ponazarja na levi 219 BETNAVA pri Mariboru — Bialostocki, Jan 220 strani (tj. des. od Kristusa) iz poganstva spre¬ obrnjene kristjane (—> Ecclesia ex gentibus) v nasprotju z Jeruzalemom (-»• Ecclesia ex cir- cumcisione); kot Davidovo mesto (cf. supra) je zaznamovan na — > Portinarijevem olt. L: Panofsky Neth (1953, p. 333—34 & op. 4 p. 500). — Cf. W. Molsdorf (1920, p. 93, št. 917). BETNAVA pri Mariboru, poznobaročen pa- viljonski dvorec iz 1780-ih let (prej renesančen grad), od 1863 dalje bil v lasti mrb. škofov. L: »ArS« 3 (1969, t. 71). — Cf. N. Šumi (Arhi¬ tektura šestnajstega 1966, p. 99). Betsabeja, bibl. oseba (cf. infra). Ker ji je njen sin, kralj Salomon, dal postaviti prestol na svoji des. strani (3 Kralj 2, 15), je v kršč. tipologiji podoba Marije (e. g. na olt. Nuestra Seiiora de Guadalupe, d. 1653, Madrid, Descalzas Reales), pos. Vnebovzetja in Marijinega kronanja. L: cf. W. Molsdorf (1920 [1926]), H. E. Wethey (& A. S. Wethey 1966, p. 29 — L!). Betsabeja v kopeli (angl. Bathsheba in the Bath, fr. Le Bain de Bethsabee, it. Betsabea al bagno, nem. Bathseba im Bade), bibl. ik. m. (2 Kralj 11, 2—4): s strehe kraljeve palače je David videl ženo, ki se je kopala; bila je Elia- mova hči Betsabeja, žena Hetejca Urije. Pisma, ki gaje B. prejela od Davida (cf. e. g. Rembrandt 1654), Biblija ne omenja. Up: npr. miniatura v rkp. Sacra Parallela Janeza Damaščana (IX. st., Bibl. Nat. — prvič akt!), pozn. npi. Mem- ling (les, Stuttgart), lesor. v —> Liibeški Bibliji (1494), Franciabigio (1523, Dresden), Cianach star. (d. 1526, Dahlem), P. Bordone (Wallraf), C. Cornelisz van Haarlem (d. 1594, Rijksmus.), Rubens (o. 1635, Dresden — v podobi Helene Fourment), Rembrandt (d. 1643, MM; *d. 1654, cf. infra). L: Kurt Freise, Bathseba-Bilder von Rembrandt und Lastman (MfKw, 1909); Fritz Haeberlein (RDK I, 1937, stp 1512—20); Pigler I (1956, p. 147—52); Reau II/l (1956, p. 273—75); Schmidt IL (1962); Elisabeth Kunoth-Leifels: Ober die Darstellungen der »Bathseba im Bade«: Studien zur Geschichte des Bildthemas 4. bis 17. Jahrhunderts (Essen 1962, dis. [Bn] — oc. Adelheid Heimann , BM, 1967, p. 254); ead. (LCI I, 1968, stp 253—57 — L!); EWA XV: Index (1968, p. 53). — Cf. A. Ehrenstein (1923). ♦Betsabeja v kopeli, ob vsej naturalistični ob¬ novi nepolepšanega telesa Rembrandtov najbolj poduhovljeni ženski akt (o, pl, 142 X 142 cm, sgn. & d. 1654, Louvre). Model je bila Hend- rickje Stoffels, ki je umetniku tistega leta rodila hčerko. L: »CA« 33 (1969, kat. št. 317, t. XLI). — Cf. K. Clark (The Nude 1956 [1959]), Luc Menaše (1960, p. 77—78), itd. Bettini, Sergio (1905—_), it. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Padovi in direktor njenega umzg. inst. ( Istituto di Storia deli'Ar te). B: L'arte di Jacopo Bassano (Bol 1933); Pit tura delle origini cristiane (No 1942; nem. izd. Friihchrist- liche Malerei, W 1942); Mosaici antichi di S. Marco a Venezia (Berg 1944); La scultura bizantina (2 knj., F 1944); L'architettura di San Marco: origine e signi- ficato (Pa 1946); ,Di San Marco, e di altre cose' (Arte Ven, 1952); ,/ mosaici delVatrio di San Marco e il loro seguito ‘ (ib., 1954); , Mosaici e pitture murali a Costantinopoli' (Corsi rav biz, 1965); Mosaici di San Marco (Mi 1968, »I grandi decoratori« 5). Beuckelaer, Joachim, tudi Bueckelaer (o. 1533—1573/74), niz. slikar, učenec in posnemo¬ valec Pietra -» Aertsena (Pietrova žena je bila njegova teta), kot slednji slikal po naslovih nabožne podobe, v katerih pa sta poglavitna snov upodobitve žanr in tihožitje. Pomemben primer je Zaklani prašič (les, d. 1563, Wallraf). L: Hall Por (1963); »PKG« 8 (1970, t. XXIII — L!). — Cf. H. Vey (Harm 1969), R. H. IVilenski (1960 — L!). Beuningen, Daniel G. van (1877—1955), hol. industrijalec in um. zbiralec. Njegova izredno pomembna z. starega evr. slikarstva je po nje¬ govi smrti postala sestavni del rotterdamskega Museum Boymans (-> Rotterdam) in dopolnila tudi slednjega ime. L: Wink!er Prins (sup. 1960, Necrologie). bezgov grm (nem. der Holunderstrauch). Up: cf. s. v. LeopoldJll. (Frueaufa ml. tabla s Ču¬ dežnim najdenjem pajčolana, les, 1505, Kloster- neuburg). L: Kindler II (1965, repr. p. 491). Bezold, Gustav von (1848—1934), nem. um. zgodovinar (in arhitekt). Od 1887 dalje učil na TeH v Miinchnu, direktor Germanisches Natio- nalmus. v Nurnbergu (1892—1920), z B. Riehlom od 1892 dalje izd. Kunstdenkmale Bayerns. B: (& G. Dehio) * Die kirchliche Baukunst des Abendlandes: Historisch und systematisch dargestellt (2 knj. besedila in 8 map [601 tabla], Stu 1884—1901); ,Die Entstehung und Ausbildung der gothischen Bau¬ kunst in Frankreich ‘ (Ztschr. f. Bauvvesen, 1891); Die Baukunst der Renaissance in Deutschland, Holland, Belgien und Danemark (1900); (& G. Dehio izd.) Die Denkmdler der deutschen Bildhauerkunst (4 knj., BI od 1905 dalje). L: zbornik: Festschrift fiir Gustav v. Bezold zu seinem 70. Geburtstag (Nii 1918). bežeči apostoli -> Kristusa primejo Bialostocki, Jan (1921— ), polj. um. zgo¬ dovinar in muzealec, raziskuje ikonogr. proble- 221 Bianchi Bandinelli, Ranuccio — Biblia pauperum 222 me in zgod. um. teorije (v smeri —> Warburgo- vega inst. in pos. E. Panofskyja) pa slikarstvo od renesanse dalje. R. v Saratovu, asist, (od 1945), kustos (od 1955) in vodja odd. evr. sli¬ karstva (od 1962) v varšavskem Muzeum Naro- dowe , hkrati 1945—50 asist., 1958—62 docent in od 1962 dalje prof. na tamk. univerzi. B: ,Manieryzm i poczatki realizmu w pejzaiu nider- landzkim' (Biul, 1950); (uv) Nicolas Poussin i teoria klasycyzma (Wr 1953); ,Nieznane auloportrety Joosa van Cleve' (Biul, 1954); (& Michal Walicki) Malar- stwo europejskie w zbiorach polskich: 1300—1800 (Kr 1955; nem. izd. Europdische Malerei in polni- schen Sammlungen, ib. 1957); Caravaggio (Wa 1955); ,New observations on Joos van Cleve‘ (OH, 1955); Bruegel: Pejzažysta (Poz 1956); Albrecht Diirer: jako pisarz i teoretyk sztuki (Wa 1956); ,La »Melancolie Paysanne« d’Albrecht Diirer' (GBA, 1957); ,Ikono- graphische Forschungen zu Rembrandts fVerk‘+ (MJb, 1957); ,Gdanskie dzielo Joosa van Cleve' (Studia Pomorskie, 1957); ,Les Bčtes et les humains de Roe- lant Savery‘ (BMR, 1958); , Barok: Styl-Epoka- Postawa‘+ (Biul, 1958; fr. prev. ,Le Baroque: Style, epoque, attitude', Inf HA, 1962); pon. izb.: Pieč wiekdw myšli o sztuce (Wa 1959); ,»Opus Quinque Dierum«: Diirer's »Christ among the Doctors« and Its Sources' (JWCI, 1959); Malarstv/o niderlandzkie w zbiorach polskich: 1450—1550 (Wa 1960 [rk, Muzeum Narodowe]); ,Carattere' (EUA in, 1960, stp* 114—19 [,Characterization‘, EWA III, 1960, stp. 369—75]); Teoria i tworczoSč (Poz 1961); , Diirer, Albrecht' (EWA IV, 1961); ,Das Modusproblem in der bildenden Kiinsten: Zur Vorgeschichte und zum Nachleben des »Modusbriefes« von Nicolas Poussin '+ (ZfKg, 1961); ,Iconografia e Iconologia' (EUA VII, 1962 [,Iconography and Iconology‘, EWA VII, 1963]); ,The Renaissance Concept of Nature and Antiquity' (20. kongr. II, 1963); (izd.) The National Museum in Warsaw (Warsaw 19*3); ,The Power of Beaty: A Utopian ldea of Leone Battista Alberti' (Heydenreichov zb., 1964); ,Gros et Niemcevvicz' (GBA, 1964 [tudi Biul, 1959]); ,The Descent from the Cross in Works by Peter Paul Rubens and His Studio' (AB, 1964 [,»Zdjecie z krzyža « tv twdrczosči P. P. Rubens i jego pracotvni', zb. M. Walickega, 1966]); ,Vyznam dejin umeni jako humanisticke vtdy' (Umeni, 1964); ,Požny gotyk: rozv/dj pojccia i ter¬ minu' (Požny gotyk, Wa 1965 — cf. 1966); ,Manie- rismus zwischen Triumph und Dammerung'+ (Michel¬ angelo heute, BI 1965); Les Musees de Pologne: Gdansk, Krakov/, (Varszava (Br 1966, »Prim. flam. I« 9); pon. izb.: Stil und Ikonographie: Studien zur Kunstv/issenschaft (D 1966, »Fundus-Biicher« 18); ,Puer sufflans ignes' (E. Arslanov zb., 1966); ,Late gothic: disagreements about the concept' (J. of the Brit. Archaeological Association, 1966 — cf. 1965); ,Rembrandts »Terminus «‘ (W-RJb, 1966); ,Terribilita' (21. kongr. III, 1967); ,The Sea-Thiasos in Renaissance Sepulchral Art' (F. Bluntov zb., 1967); ,Memlinc et Angelo Tani: le portrait du Musee des Offices No 1102' (J. Duvergerjev zb., 1968); ,Two Types of In¬ ternational Mannerism: Italian and Northern' (Umeni, 1970); etc. (cf. tudi AB, jun. 1971). Bianchi Bandinelli (Paparoni), Ranuccio, it. klas. arheolog, prof. za arheologijo in zgod. grš. in rim. umetn. na Univ. degli Studi di Roma (Scuola di Perfezionamento in Storia Antiča, Facolta di Lettere e Filosofia). Ur. EAA. B: Policleto (F 1938); Le pit ture delle tombe arca- iche (R 1939); Storicita delTarte classica (F 1942; 2. izd. F 1950); ,An »Antique Reworking of an Antique Head' (JWCI, 1946); ,Continuitd ellenistica nella pittura di eta medio- e tardo-romana' (RIASA, 1953); Hellenistic-Byzantine Miniatures of the Iliad (Olten 1955); Organicitd e astrazione (Mi 1956); Archeologia e cultura (Mi 1961); Leptis Magna (R 1963). *Bibbia istoriata padovana, pomemben it. ilu- miniran rkp. tipa— >Bible historiee (infra), ki je nastal v Padovi konec XIV. st., zdaj razdeljen med Italijo (pergament, skupno 45 listov 33,9/ 34,4 X 24,5 cm, Rovigo, Bibl. delPAcc. dei Con- cordi, Ms. 212) in V. Britanijo (pergament, 86 listov 33 X 23,5 cm, Br. Mus. Libr., Ms. Add. 15277). Celoto, ki obsega pentatevh, Jozuetovo knj. in Rutino knj. (zač. in konec, Geneza in Rutina knj., sta v Rovigu in slabše ohranjena), krasi 870 razmeroma preprostih, vendar učinko¬ vitih ilustracij (zvečine po 4 na eni strani). L: Gianfrancesco Folena & Gian Lorenzo Medini: *Bibbia istoriata padovana della fine del Trecento: Pentateuco — Giosue — Ruth (V 1962 — L!). — Cf. P. Schubring (1898). Bibiena -> Galli Bibiena Bible historiee (fr.) ali Bibbia istoriata (it.), poznosrednjev. tip IR z okr. bibl. besedilom in številnimi ilustracijami, kot jih npr. kuže-*Bib¬ bia istoriata padovana (supra). Tekst je povsem podrejen miniaturam, slednje pa — pri točnem razločevanju terminov B. historiee in B. mora¬ lisee — v nasprotju z — >Bible moralisee (infra) dobesedno ilustrirajo bibl. zgodbe (zato pridev¬ nik historiee). Bible moralisee, tip srednjev. IR, ki je nastal v XIII. st. za fr. kraljevsko družino, verj. v Parizu za Ludovika IX. Vsakikrat je na dveh sosednjih listih (hrbtni strani sta vselej prazni) po 8 meda¬ ljonov v 2 vrstah, in sicer tako, da bibl. prizoru sledi ustrezna ilustracija alegorične ali tropološke ali anagogične razlage sv. pisma (cf. s. v. štiri razlage sv. pisma). Prvotna B. moralisee obsega tako več kot 5000 prizorov v medaljonih. L: Comte Alexandre de Laborde: La Bible mo¬ ralisee illustree: conservee a Oxford, Pariš et Lon- dres (5 knj., P 1921—1928). — Cf. R. Haussherr (1964: ZfKg, 1968; LCI 1968 — L!). Biblia pauperum (nem. die Armenbibel), »Sveto pismo ubogih«, urnzg. termin (različno razlagan in tudi v strok. lit. nedosledno porabljanj, s ka¬ terim zdaj zaznamujemo srednjev. tipološki spis, ki je verj. nastal v 1. pol. XIII. st. Up vselej kažejo ob enem evang. prizoru po 2 bibl. prizora 223 Biblia sollemnis Ecclesiae Cathedralis Zagrabiensis — Biblija iz Barv St. Edmundsa 224 in 4 preroke, npr. Zasmehovanje pijanega Noeta in Dečki zasmehujejo Elizeja ob Kronanju s trnjem, Abraham daruje Izaka in Bron. kača ob Križanju, Ustvarjenje Eve in Voda iz skale ob prizoru Kristusu prebodejo stran. Najstar. znani ilustr. rkp. je iz samostana St. Florian (Dunaj, Nationalbibl., Cod. Vindob. 1198). L: H. Zimmermann (RDK I, 1937, stp 1072—84 — L!); Gerh. Schmidt & Alfred fVeckwerth (LCI I, 1968, s. v. — L!). — Cf. H. Cornell, (*1925), H. von der Gabelentz (1912), Th. H. Musper (1961), Gerh. Schmidt (*1959; 1962), W. L. Schreiber (1903). Biblia sollemnis Ecclesiae Cathedralis Zagra¬ biensis, bogato iluminiran rkp. kodeks iz 1. pol. XIV. st. (Zgb, Metropolitana, ms. MR 159) z odličnimi miniaturami, inicialami in drolerijami, ki pričajo o vplivu delavnice Jeana ~>Pucella (pergament, 36,9 X 24,6 cm). L: Slavko Šarič, Iluminacija svečane biblije za- grebačke stolne crkve iz XIV. st. Mr-159 (Zbornik zagrebačke nadbiskupije u spomen 850. godišnjice osnutka, I, Zgb 1944); Min Jug (1964, kat. št. 42). Biblia Veteris Testamenti, bogato iluminiran rkp. kodeks iz XIV. st. (Zgb, Metropolitana, ms. MR 156), verj. iz Avignona, z inicialami in drolerijami (ptiči, opice ipd.), ki kažejo bo¬ lonjske in fr. posebnosti (perg., 43,4 x 32,2 cm). L: Min Jug (1964, kat. št. 41). Biblija (iz grš. ta biblia, »knjige«, lat. Biblia, angl. the Bible, fr. la Bible, it. la Bibbia, nem. die Bibel), »knjiga knjig«, ž. in pozn. tudi kršč. »sveto pismo«, najpomembnejša lit. predloga ž. in pos. —> krščanske ikonografije. Po ž. delitvi jo sestavljajo Tora (—> pentatevh), Nebiim (preroške knj.) in Ketubim (zg. spisi), po kršč. kodifikaciji pa t. i. -> zgodovinske knjige, — > poučne knjige in pre - roške knj. (-> Izaija, -> Jeremija z Baruhom, —> Ezekljelf—>■ Danijel, —> dvanajst malih prerokov) in seve nova za veza (Lex nova). Najstar. ohra¬ njeni rkp. (iz II./I. st. pred) znani kot t. i. mrtvo- morski rkp., najdeni v letih 1947—52 pri kraju Qumran blizu sev. obrežja Mrtvega morja: 7 zvitkov (najdenih 1947, edini bolj ali manj dobro ohranjeni, cf. s. v. Sukenik in Yadin) zdaj v Jeruzalemu (—>■ Muzejski kompleks, Sve¬ tišče knj., hebr. Hehal Hasefer). — Ilustracije: poleg neštetih IR (cf. supra, s. v. Biblia, & infra), ilustracij v širšem pomenu, tj. ustreznih upodo¬ bitev v monumentalnem okrasu cerkv. in drugih notranjščin (e. g. nekd. StS-e v stari -> Petrovi baziliki, prav tako v Rimu nekd. StS-e v Pavlovi baziliki in mozaiki v Sta Maria Maggiore; -> Sikstinska kap. in pos. -> strop Sikstinske kap. ; -> Rafaelove loggie) pa bibl. ciklov v delu L. Ghibertija (-> Vrata paradiža), J. Tintoretta (—> Benetke: —> Scuola di S. Rocco), N. Pous- sina, Rembrandta, Chagalla idr., so med po¬ membnimi knj. izdajami npr. t. i. Kolnska Biblija in Liibeška Biblija, H. S. Behama Biblische Hi- storien (1533), Biblija tiskarja Wolfganga Kopfla, 1. celotna izd. Lutrove Biblije (VVittenberg 1534, tisk Hans Lufft), Froschauerjeva Biblija (Z 1538) z lesorezi po risbah H. Holbeina ml. (samost, izd. kot Historiarum Veteris Testamenti Icones, Lyon 1538), t. i. Švedska Biblija (1541), pri Slo¬ vencih -> Dalmatinova Biblija (1584), Crispina de Passe La Bible (1612), Merianova Biblija (Str 1630, pozn. izdaje Fr), t. i. Cambridge Bible (1660) in Londonska Biblija (1663), Sebastiena Leclerca Histoire sacree en Tableaux (1669), J. B. Klau- berja Historiae biblicae veteris et novi Testamenti (1748), Doiejeva La Sainte Bible selo n la Vul- gate (Tours 1866), itd. L: Frohmeyer & I. Benziger: Bilderatlas zur Bibel- kunde (Stu 1905); August Wiinsche: Die Bilder- sprache des Alten Testaments (Lpz 1906); Albert Schramm & Willy Gerber: Luther und die Bibel (ib. 1923); Hildegard Zimmermann: Beitrage zur Bibel- illustration des 16. Jahrhunderts (Str 1924, »SdK« 226); H. Grefimann (izd.): Altorientalische Texte und Bilder zum Alten Testament, I—II (2., rev. & razš. izd., BI 1926—1927); Louise Haskell: The Bible in Art (NY 1930); Clifton Harby: The Bible in Art (NY 1936); Jacob Leveen: The Hebrew Bible in Art (L-Ox 1944); RDK II (1948, s. v. Bibel ); Adolf Heller: Zweihundert biblische Symbole: An- hand von 3000 Bibelstellen erlautert (Stu 1950); Rčau I (1955, p. 30—31 & 36—40 — L!) & II/l (1956); Bible in Art (1956); Pigler I (1956); James Strachan: Early Bible Illustration (L 1957); Bland (1958); Ernst Ludwig Ehrlich: Die Kultsymbolik im Alten Testament und im nachbiblischen Judentum (Stu 1959 = Symbolik der Religionen [izd. Ferdinand Herrmann], 3); EWA II (1960, s. v. Biblical Subjects); Synagoga (Fr 1961 [rk, Historisches Mus.] — cf. Die Bibel im Spiegel der Archaologie); Luc. H. Grollenberg O. P.: Grand Atlas de la Bible (P-Br 1962); Schmidt IL (1962 — L!); EWA XI (1966, stp 939—40 —- L! [o Rembrandtu in Bibliji]); pos. rev. Ztschr. f. alttestamentliche tVissenschaft (BI, do 1967 vsega 79 knj.) in knj. z. Beihefte zur Ztschr. f. alttestamentliche Wissenschaft (ib.). —- Cf. Th. Ehrenstein (»1923; 1936), J. Garber (1918), F. Lands- berger (1946), R. Muther (1883), W. Neti Ji (1922), W. S. Sparrow (1906). Biblija grofa Viviana ->Prva biblija Karla Plešastega (Bibl. Nat., Ms. lat. 1) Biblija Henryja de Blois -> Winchestrska bi¬ blija (3. četrt. XII. st.) Biblija iz Bury St. Edmundsa (angl. The Bury Bible), delno ohranjeni romanski iluminiran rkp. (verj. o. 1135, Cambridge, Corpus Christi College Libr., Ms. 2), nastal za opata Anselma (1121—48). Med celostr. miniaturami: f. 70r: zgoraj Mojzes in Aron na prestolih, spodaj Mojzes 225 226 Biblija iz Farfe — Bicorporates in Aron štejeta Izraelce ; f. 94r: zgoraj Mojzes in Aron razlagata postavo Izraelcem, spodaj Moj¬ zes razlaga postavo o nečistih živalih ; f 147v: Elkana da deleže Ani in Feneni, spodaj Ana moli pred Helijem in Rojstvo Samuela', f. 245v: Jere¬ mija kaže napad na Jeruzalem', f. 281 v: Ezeki- jelovo videnje', f. 344v: zgoraj Jobovi otroci in Jobova molitev, spodaj Job na smetišču in njegova žena. L: Diringer Book (1958, p. 251); C. M. Kauff- mann, The Bury Bible (JWCI, 1966); W. F. Volbach, Hugo (Kindler III, 1966, p. 352—53 — L!). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 62—63). Biblija iz Farfe —> Katalonska biblija iz Farfe "‘Biblija iz Floreffa (angl. The Floreffe Bible), tj. iz premonstratenske opatije pri Namurju, v. rkp. v 2 knj., ki ga je iluminiral neki niz. mi- niaturist (Liege o. 1150/60, Br. Mus., Add. Mss. 17737—38). Ikonografsko posebno pomembne miniature v 2. knj. (Ms. 17738) kažejo eksegezo Jobove knj. (f. 3v), Rojstvo (spodaj Matej, žena z enorožcem in — verj. — Izaija, f. 168), na zač. evangelija po Luki Križanje nad darovanjem rdeče telice (f. 187r z besedo QUONIAM — cf. s. v. rufa vitula) in Kristusa kot orla na uvodni miniaturi evangelija po Janezu (f. 199 z bese¬ dama IN PRINCIPIO). L: RDK II (repr. stp 490); SvvarzenskiR (1954, repr. 384 & 389 — L!); Diringer Book (1958, p. 434); Gretel Chapman: The Bible of Floreffe (dis. [1964, Univ. of Chicago]); LCI I (1968, repr. stp 71); »PKG« 5 (1969, t. 404 — L!). — Cf. A. Heimann (1968, p. 98), A. Katzenellenbogen (1939 [1964, p. 37—38 & repr. 39]), W. Neufi (1912), G. Schiller (I 1966, p. 82, repr. 172 & 417). »Biblija iz Holkham Halla« —> Holkham Bible Biblija iz Moutier-Grandvala (angl. The Mou- tier-Grandval Bible), karolinški iluminiran rkp. (51 X 35,7 cm, Tours 834/43, Br. Mus. Libr., Add. Ms. 10546), katerega miniature razodevajo vpliv poznoant. predlog. Med njimi npr. prizori iz Geneze od ustvarjenja Adama in Eve do dela prvih staršev (f. 5v) pa Mojzes sprejme tabli po¬ stave in spodaj Mojzes razlaga postavo Izraelcem (dvojna miniatura skupaj 40,5 X 29 cm, f. 25v — levo spodaj Jozue odgrinja zaveso). L: Panofsky Ren (1960, p. 48 — L!; repr. 94); »M« 2 (1967, repr. p. 142); »Die Bibel von Moutier- Grandval Brit. Mus. Cod. add. 10 546 (Bern 1969, faks.); »PKG« 5 (1969, t. 31 — L!). — Cf. J. Beck- with (NY 1964), C. Nordenfalk (G: Sk 1957), H. Sc h rade (1958). Biblija iz Saint-Martiala v Limogesu, romanski iluminiran rkp. (konec XI. st., Bibl. Nat., Ms. lat. 8). Med miniaturami npr .-+Juda naslednik Jozueta (f. 91 r). "Biblija iz Souvignyja, rkp. z najpomembnej¬ šimi ilustracijami Biblije, kar se jih je ohranilo iz fr. romanike (o. 1170/80, Moulins, Bibl. Mu- nicipale, Ms. 1). Med iluminiranimi stranmi npr. f. 4v (7 prizorov ustvarjenja in Izvirni greh), 93r ( prizori iz Davidovega življenja) in f. 288v (4 prizori iz Tobijeve knj.: Odhod, Mladi Tobija ujame ribo, Zaroka mladega Tobije, Mladi Tobija pozdravi slepega očeta). L: »PKG« 5 (1969, t. 393 — L!). — H. G. Franz (1969), J. Porcher (1959, p. 38—39, repr. 42). Biblija Jeana Papeleuja, fr. iluminiran rkp. (1317) v pariški Bibliothegue d'Arsenal (Ms. 5059). Med miniaturami npr. Ruta najde milost v Boazovih očeh (f. 120v) in Suzana in starca (f. 204v — Suzana v drži ant. obvodne nimfe). Biblija Karla Plešastega v Rimu -> Velika bi¬ blija v S. Paolo fuori le mura Biblija Klemena VII., sevemoit. iluminiran rkp. iz srede XIV. st. (36 X 24 cm, Br. Mus., Ms. 47672). Med miniaturami npr. Binkošti (f. 448r) in Merjenje nebeškega Jeruzalema (f. 473v). L: cf. P. Kidson (1968, repr. 188—89). Biblija patricija Leona, biz. iluminiran rkp. (pergament, 565 listov 41 X 27 cm, 1. pol. X. st., Bibl. Vat., Cod. Reg. gr. 1). Med miniatu¬ rami, ki kažejo naslon na star. vzore, so npr. Leo patricij poklanja knj. Mariji (f. 2v), Mojzes na gori Sinaj (f. 155v — s personifikacijo Sinajske puščave), David maziljen za kralja (f. 263) in prizori iz Juditine knj. z Judito, ki obglavlja Ho- loferna (f. 383). L: »PKG« 3 (1968, t. 56). — Cf. D. Talbot Rice (1959, t. 94—95 — L!). Biblija vojvode Alba, po prejšnjem lastniku imen. šp. iluminiran rkp., dkč. 1432 (Madrid, Bibl. Nac., Ms. E. R. 8). Med 334 miniaturami, ki so delo Več rok, npr. notr. jeruzalemskega templja (f. 63v). L: Diringer Book (1958, p. 227); EWA VI (1962, stp 615). — Cf. C.-O. Nordstrom (*1967 — L! [oc. J. Gutmanu »1969 — L!]). Bibliothek der Kunstgeschichte, knjižna z. zal. Seemann v Leipzigu, ki jo je ur. Hans Tietze in kije zajemala iz evr. in drugih umetn. 1921—23 je izšlo najmanj 55 zv. (viš. 11 cm), med avtorji npr. G. F. Hartlaub (1923), E. Paiwfsky (1921), H. IVolfflin (1921) itd. Bicorporates (lat.), fantastične, bajeslovne ži¬ vali s telesi, sest. iz dveh različnih bitij, npr. —> grif -*■ sfinga in —> sirena. 10 — Leksikon 227 bič — Biermann, (Karl Wilhelm) Georg 228 L: Wilhelm Slomann: Bicorporates: Studies in Revivals and Migrations of Art Motifs (2 knj., Co- penhagen 1967). bič (lat. flagellum, angl. the scourge ali the whip, fr. le fouet, nem. die Geifiel ali die Peitsche), atribut Kristusa v prizoru Jezus očisti tem¬ pelj, -> Gramatike in nekaterih svetnikov. L: Ferguson (1954); Reau III/3 (1959, p. 1514); Cirlot (1962, p. 352—53); Keller (1968, p. 527). Bičanje (lat. Christus flagris caesus, angl. The Scourging of Christ, fr. La Flagellation, it. La flagellazione, nem. Die Geijlelung Christi), evang. ik. m. (e. g. Mt 27, 26). Up: v srednjev. umetn. ob vis. vitkem stebru (vzor steber v Jeruzalemu), pozn. ob nizkem balustru (po vzoru v c. Sta Prassede v Rimu), npr. Duccio (na Maesta, 1308/11), Lor. Ghiberti (-> severna vrata florent. baptisterija), frater Francke (1424, Hamburg), Hans Witten (les, Karl-Marx-Stadt, Schlofikir- che), Sebastiano del Piombo (1518, Rim, S. Pietro in Montorio), itd. — Cf. s. v. Lameh. L: Reau II/2 (1957, p. 451 ss). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 434—35), M. Schapiro (1956). bidermajer (nem. das Biedermeier), slogovna oznaka umetnosti na Nemškem, v Avstriji in sploh srednji Evropi v t. i. predmarčnem obd., tj. 1815—48, veljavna predvsem za nošo, notr. opremo, pohištvo in sploh umetno obrt, delno pa tudi za upodabljajočo umetn. Ime je nastalo s kombinacijo iz Biedermann in Bummelmaier, tj. imen dveh nem. filistrskih tipov, ki jih je v listu Fliegende Blatter ustvaril Viktor von Schef- fel; prvič ga najdemo v L. Eichrodtovih v istem listu objavljenih pesmih Biedermaiers Liederlust. V okrasju prevladujejo cvetlični vzorci, razme¬ roma preprosto pohištvo je iz svetlega lesa, ob slikah pa še najlaže govorimo o bidermajerju, kadar je pred nami tih in prikupno omejen, dobrodušen in filistrski meščanski svet, zlasti podobe notr., portreti in z nedolžnim humorjem oživljeni žanrski prizori (e. g. —>■ Ker st ing, —> tValdmiiller, — Amerling, -> Schwind, —> Spitz- weg, pri nas -> Tominc, —*■Langus in —> Stroj). L: Ferdinand Luthmer: Biirgerliche Mobel aus dem ersten Drittel des 19. Jahrhunderts ... (FrM 1904; Neue Folge ib. 1908); Ann Tizia Leitich: Wiener Biedermeier (5. izd., W 1944); ELU 1 (1959 [izšlo 1960], s. v. — L!); E. Scheyer: Biedermeier in der Literatur und Kunstgeschichte (Wii 1960); R. Feuchtmiiller & W. Mrazek: Biedermeier in Oster- reich (W 1963); G. Hermann: Das Biedermeier im Spiegel seiner Zeit (2. izd., Oldenburg 1965); Giinter Bohmer: Die Welt des Biedermeier (Mn 1967, »GroBe Kulturepochen: in Texten, Bildern u. Zeugnissen«). — Cf. M. von Boehn (1911 [1922]), Luc Menaše (Mrb 1962, p. 134—36), P. F. Schmidt) 1922 [1923]), Karl Simon (1935). Biebel, Franklin M(atthews), (1909—1966), amer. um. zgodovinar in muzealec, 1951—64 direktor Frick Coli. v New Yorku (kot Clappov naslednik). B: ,The Mosaics of Gerasa ‘ (Gerasa: City of the Decapolis, NH 1938); ,Fragonard and Madame du Barry: Progress of Love'' (GB A, 1960). L: WWAA (1959); WWA (1962; 1964); Art J ((XXVI/2, Winter 1966/67, nekr.). Bieber, Margarete (1879—....), amer. arheo¬ loginja, poznavalka helen. umetn. B: ,Die Medaillons am Konstantinbogen' (RM, 1911); Laocoon: The Influence of the Group s inče It s Rediscovery (NY: Columbia UP 1942; n. izd., Detroit: Wayne State UP 1967); The Sculpture of the Hellenistic Age (NY 1955; razš. izd. 1961); A History of the Greek and Roman Theater (Pri 1961). Alexander the Great in Greek and Roman Art (Ch 1964 [oc. R. V. Nicholls, J. of Hellenic Stud., 1966]). bienale, vsako drugo leto odprta razst. (ali drugačna prireditev, ki se ponavlja vsako drugo leto), npr. —> beneški bienale ali mednar. graf. razst. v Lj (od 1955 dalje). Bier, Justus (1899— ), nem.-amer. um. zgo¬ dovinar, r. v Niimbergu, delal tam in v Hanno¬ vru, od 1937 dalje na univ. v Louisvillu (ord. od 1946 dalje). B: Tilmann Riemenschneider: Die friihen Werke (Wu 1925); Tilmann Riemenschneider: Die reifen fVerke (Au 1930); Tilmann Riemenschneider: Ein Gedenkbuch (6. izd., W 1948); , Riemenschneider'š use of graphic sources ‘ (GBA, okt. 1957); ,Riemen¬ schneider's Helpers in Need‘ (Met Mus B, 1963). L: WWAA (1959). Bierbaum, Otto Julius (1865—1910), nem. pesnik, z Juliusom -> Meier-Graefejem ust. in ur. rev. -> Pan. B (lik. umetn.): Franz Stuck (Mn 1893); Stuck (Blf-Lpz 1899, »KM« 42; 4. izd. 1924). Biermann, (Karl Wilhelm) Georg (1880—1949), nem. pisec o umetn., ur. Monatshefte f. Kunst- wissenschaft, utemeljil in ur. rev. Der —> Cice- rone. B: Verona (Lpz 1904, »BK« 29); Heinrich von Ziigel (Blf-Lpz 1910, »KM«); Loviš Corinth (ib. 1913, »KM« 107; 2. izd. 1922); Deutsches Barock und Rokoko: Herausgegeben im Anschlufi an die Jahr- hundert-Ausstellung deutscher Kunst 1650 — 1800, Darmstadt 1914, I — II (Lpz 1914); , Johann Georg Ziesenis: Ein deutscher Hofmaler des 18. Jahrhun¬ derts' ‘ (Velhagen & Klasings Monatshefte, 1915); (& A. Brinckmann) Die Miniaturensammlung Seiner K. H. des Grofiherzogs Ernst Ludwig von Hessen und bei Rhein (Lpz 1917); Heinrich Campendonk (Lpz 1921, »Junge K.« 17); Der Zeichner Loviš Corinth (D 1924); ,Loviš Corinth ‘ (Cie, 1925); ,Feuerbachs Bildnis der Giacinta N er d (ib.); ,Ein Doppelbildnis 229 bifora — Bing, Gertrud(e) 230 der M ”>e Labille-Guiard ‘ (ib., 1927); Oskar Kokoschka (Lpz-Bl 1929, »Junge K.« 52). L: Degener (1914); KU (1950, Totenliste). bifora, okno, s kamn. stebričem razdeljeno na 2 dela, od katerih je vsak zgoraj zaključen s po¬ sebnim lokom (v romaniki, gotiki, biz. umetn. in renesansi). Bihalji-Merin, Oto (1904— ), jugosl. knji¬ ževnik in lik. kritik. R. v Zemunu, stud. slikar¬ stvo v Bgd in Berlinu, deloval tam (član KP od 1924), v Parizu, Londonu in Švici, šp. borec, med 2. svet. vojno v vojnem ujetništvu (skupaj z M. Pregljem). Živi v Bgd, kjer je mdr. ur. rev. J sla in bil umetniški direktor zal. J sla. Herder- jeva nagr. za 1964. B (lik. umetn.): Modem German Art (Harm 1938, s ps. Peter Thoene, uv Herbert Read); Misli i boje: Eseji o literaturi i likovnoj umetnosti (Bgd 1950); Savremena nemačka umetnost (Bgd 1955 [dop. izd. knj. iz 1938]); Jugoslovenska skulptura dvadesetog veka (Bgd 1955 [= Jsla, 10. zv.]); Susreti sa mojim vremenom (ib. 1957); Freske i ikone Srbije i Make¬ donije (ib. 1958; več prev.); Das naive Bild der Welt (K. 1959; it. izd. Mi 1960; fr. izd. P 1960; angl. izd. L 1961 in NY 1961); Ivan Generalič: Jugo- slawische Pastorale, Landschaften und Stilleben (Ba- Ba 1961, »Der silberne Quell« 51); Bogosav Živkovič (Bgd 1962); Prodori moderne umetnosti (Bgd 1962; nem. izd. K 1963); (& Alojz Benac) Stečci (Bgd 1962; več tujih izd., e. g. Steine der Bogomilen, W-Mn 1964); Umetnost naivnih u Jugoslaviji (Bgd 1964; angl. izd.: Primitive Painters and Sculptors of Yugoslavia, NY 1964; nem. izd. Mn 1964); Gradi¬ telji moderne misli: u literaturi i umetnosti (Bgd 1965); Adventure of Modem Art: Similarities and Diffe- rences in Art Images — Primitive, Ancient and Mo¬ dem (NY 1968); Maske sveta (Bgd-Lj 1971). L: WWWJ (1955); Ko je ko (1957); Miodrag Kolarič (ELU 1, 1959 [= 1960], s. v. — B!); Stern- feld-Tiedemann (1962); SPJ (1966). — Cf. U. Kulter- mann (1966 — f). Bihzad ->Behzad Bijelič, Jovan (1886—1964), srb. slikar. R. v bosanski vasi Kolunič, stud. slikarstvo v Sara¬ jevu, Krakovu, Parizu in Pragi, od 1918 dalje v Bgd, tam u. (77). Med njegovimi učenci D. Popovič, P. Vasic, A. Čelebonovič, P. Milosav¬ ljevič in M. B. Protič; od 1963 član SAN. S: akti, portreti, tihožitja, itd. — najboljše proti koncu 1920-ih let, npr. Milan Dedinac (1926, Bgd, Radmila Bunuševac), Branimir Čosič (1927, Bgd, Nar. muz.), Dekle s knjigo (1929, Beljanski), Kopalka (1929, ib.), Sedeči akt (1929, Bgd, Nar. muz.), Akt s knjigo (o. 1932, MSU). L: Pola vijeka (1953); Ko je ko (1957); M. B. Protič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); MSU (k) 65; Treča decenija (1967); »Jovan Bijelič (Bgd 1968 [rk, MSU], uv Miodrag B. Protič — L! [Smail Tihičj). — Cf. A. Čelebonovič (1965), M. Kašanin (1953), D. Popovič (1957). bik (lat. taurus, angl. the buli, fr. le taureau, it. il toro, nem. der Stier), v ikonografiji na splošno znamenje surove sile in moškosti (funk¬ cija oplojevanja in ustvarjanja pa tudi žrtvova¬ nja), poleg tega 2. znamenje —> živalskega kroga (21. IV.—20. V.), nad katerim po astroloških razlagah vlada planet Venera, samo pa pos. gospoduje nad grlom in govorom. V kršč. iko¬ nografiji atribut sv. Silvestra (ki je oživil divjega bika). Up: mdr. V. Bakič (1950), P. Potter (d. 1647), D. Tršar. — Cf. s. v. dvanajst Heraklovih junaških dejanj', Farneški bik', Goya (prim. Tauro- maquia in Los toros de Burdeos ); mitrej', Pasifae; Ugrabljenje Europe ; etc. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 99); Cirlot (1962, s. v. Buli in Taurus). — Cf. E. R. Goodenaugh (VH 1958), J. W. Valvasor (1682 [1969, p. 150—51 & 166—67]). bik na Kreti —>dvanajst Heraklovih .... Bileam —>Balaam in njegova oslica, —> Bala- mov blagoslov Bilek, František (1872—1941), češ. kipar in grafik, religiozno usmerjen ekspresionist. L: cf. F. Mesesnel (1924+ [1953]). Bilibin, Ivan Jakovljevič (1876—1942), rus. slikar, grafik in scenograf, emigriral iz SZ in se vrnil v 1930-ih letih, u. med obleganjem Lenin¬ grada. L: cf. H. Hofstdtter (1968 — L!). Bill, Max (1908— ), švic. arh. in industrij¬ ski oblikovalec, abstr. kipar in slikar, pisec o umetn., ki si je prizadeval za sintezo lik. umetn. pod vodstvom arhitekture. Ust. je Hochschule f. Gestaltung v Ulmu (stavba sez. po njegovem načrtu 1953—54) in bil kratek čas njen rektor. R. v Winterthuru, od 1930 v Zurichu. B: 15 Variations sur un meme Theme (P 1938); X = X (Z 1942); ,Sophie Taeuber-Arp 1, (Werk, 1943); Wiederaufbau (Erlenbach-Z 1945); Robert Maillart (Z 1948); Modern Stviss Architecture (Ba 1950); Wassily Kandinsky (Ba 1950); Form (Ba 1952); Mies van der Rohe (Mi 1955); Die gute Form (Wint 1957). L: Tomas Maldonado: Max Bill (Buenos Aires 1955); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964). Bing, Gertrud(e), (1892—1964), nem.-angl. um. zgodovinarka, sodelavka A. Warburga in F. Saxla, za nacizma emigrirala v Anglijo, nazadnje kot direktor in Prof. of the Hist. of the Classical Tradition (1955—59) samostojno vodila ~> War- burgov inst. v Londonu. Izd. A. VVarburgove Gesammelte Schriften (2 knj., Lpz-Bl 1932). B: ,Nugae circa Veritatem * (JWI, 1937); ,The Apo- calypse Block-Books and Their Manuscrit Models * 231 Binkošti — Bischoff, Bernhard 232 (JWCI, 1942); ,Fritz Saxl (189)—!948)‘ (Fritz Saxl, 1890—1948: A Volume of Memorial Essays from his friends in England, L itd. 1957); ,Aby M. War- burg‘ (JWCI, 1965). L: Carl Georg Heise (Kchr, 1964, nekr.). Binkošti (lat. Adventus Spiritus Sandi, angl. The Descent of the Holy Ghost, fr. La Pentecote, nem. Die Ausgiefiung des Heiligen Geistes), kršč. ik. m. (Apd 2, 1 ss). Up: npr. miniatura v -*■ Ro¬ bidovem evangeliarju (586), Nikolaj iz Verduna (emajl, 15. prizor v vrsti —> suh gratia na -*■ Ver- dunskem olt., 1181, Klosterneuburg), miniatura v —>■ Mi salu opata Bertholda (zač. XIII. st.), itd. L: Stephan Seeliger, Das Pfingstbild mit Christus (Das Mtinster, 1956); Reau n/2 (1957, p. 591—96); Stephan Seeliger: Pfingsten (Dii 1958, »Lukasbiiche- rei zur christlichen Ikonographie« 10). biografski filmi o likovnih umetnikih. Med bolj ali manj ponesrečenimi romaniziranimi filmski¬ mi biografijami so se zvrstili angl. film o Rem¬ brandtu (1936, v gl. vlogi Charles Laughton, rež. Alexander Korda), it. filma o Salvatorju Rosi (Udavventura di S. R., 1939, gl. vloga Gino Cervi) in Caravaggiu (1941, gl. vloga Amedeo Nazzari), nem. film o Rembrandtu (1942, naci¬ stični režiser Hans Steinhoff), amer. filma o Toulouse-Lautrecu (Moulin Rouge, 1952, gl. vloga Jose Ferrer, rež. John Huston) in van Goghu (Lust for Life, 1956, gl. vloga Kirk Douglas, v vlogi Gauguina pa Anthony Quinn, rež. Vin¬ cente Minnelli), fr. film o Modiglianiju (Mont- parnasse 19, gl. vloga Gerard Philippe), itd. biografski leksikoni umetnikov. Poleg velikih občih del, znanih z imeni —>■Benezit (ne zajema arhitektov), -> Nagler, —> Singer in zlasti seveda —> Thieme-Becker, obstajajo številni leksikoni, ki so ože opredeljeni po narodnostih, deželah, do¬ bah, um. strokah in še podrobneje, npr. za Ju¬ goslovane (-> Kukuljevič Sakcinski), za Švico (Carl Brun: Schvveizerisches Kunstler Lexikon, 4 knj., Frauenfeld 1905—1917) ali Štajersko (—> Wastler), za XX. st. (abr. Vollmer), za sli¬ karje (abr. Kindler), za belg. slikarje (abr. Fie- rens Diet.), za niz. slikarje (—>■ Wurzbach, Alfred von), itd. Nov obči leksikon v podobno velikem obsegu, kot ga je dosegel Thieme-Becker, pri¬ pravlja zal. Penguin Books. Med manjšimi po¬ ljudnimi biografskimi slovarji npr.: Peter & Linda Murray: A Dictionary of Art and Artists (Harm 1959, »Penguin Reference Books« R14 [brez ar¬ hitektov]); Robert Darmstaedter: Kunstlerlexi- kon (Bern-Mn 1961); etc. L: cf. Vollmerjev zb. (1957 — prispevek o Jugo¬ slovanih je napisal France Stele). Birchler, Linus (1893—1967), švic. um. zgodo¬ vinar, zaslužen za spomen. varstvo, od 1934 dalje ord. za um. zgod. in arheologijo na TeH v Zii- richu. B: Einsiedeln und sein Architekt Binder Caspar Moosbrugger (Au 1924); L'Art baroc/ue en Suisse (G 1949). biret, trdo pokrivalo brez krajcev, mdr. štiri¬ kotno trirogo (prej tudi štirirogo) obredno po¬ krivalo katol. duhovnikov; lahko tudi z okrasno glavico v sredini. Biret navadnih duhovnikov je črn. Rogelj naj bi po evangeliju pomenil rog zveličanja (Lk 1, 69), lat. cornu salutis. L: Ferguson (1954). — Cf. J. Ffe(1908). Birkmeyer, Karl M., amer. um. zgodovinar, uči na Univ. of California v Los Angelesu. B: ,The Arch Motif in Netherlandish Pa in t ing of the Fifteenth Century, I—IP (AB, 1961); ,The Pietd from San Remigio ‘ (GBA, 1962); , Notes on the two earliest paintings by Rogier van der Weyden' (AB, 1962). Birnbaum, Vojtech (1877 — 1934), češ. um. zgo¬ dovinar. R. na Dunaju, štud. na tarok. univ. pri Wickhoffu in Rieglu, 1919 postal docent na praški Karlovi univ., u. (57) v Pragi. Ukvarjal se je predvsem s starokršč. in romansko umetn. L: cf. J. Filip (II 1969, p. 1698). Birolla, Gvidon (1881—1963), slov. slikar in ilustrator, soust. kluba Vesna (1903). R. v Trstu, štud. na Dunaju na Graphische Versuchsanstalt in ak. (Chr. Griepenkerl), 1910—37 živel v Za¬ gorju (vodil apnenico), potem pa v Lj (1917—39 ni slikal). Ilustr. Fr. Milčinskega (Pravljice, Lj 1911), Gregorčiča, Finžgarja, itd. — Up: npr. Sv. Peruzzi (bron, 1904, NG). L: AS (1958 — L!); Luc Menaše (Lik. rev., št. 7/8, 1963, p. VI — L!). Bischoff, Bernhard, nem. um. zgodovinar v Miinchnu, poznavalec srednjev. rkp. slikarstva. B: (& J. Hoffmann) Libri Sandi Kyliani: Die Wiirz- burger Schreibschule und ihre Dombibliothek im Vlil. und IX. Jahrhundert (Wii 1952, »Quellen u. Forsch. zur Gesch. des Bistums u. Hochstifts Wurzburg« 6); ,Die Ueberlieferung des Theophilus-Rugerus nach den dltesten Handschriften' (MJb, 1952/53); Leben und Leiden des hi. Emmeram (Mn 1953); ,Die Kblner Nonnenhandschriften und das Skriptorium von Chelles ‘ (Karolingische u. Ottonische K., Wsb 1957); Die siidostdeutschen Schreibschulen und Bibliotheken der Karolingerzeit, I: Die bayerischen Diozesen (2. izd., Wsb 1960);, Panorama der Handschrifteniiberlieferung aus der Zeit Karls des Grofe n' (Karl der GroBe, II, Dii 1965); ,Die kiinstlerische Bedeutung von Lorsch im Spiegel seiner Handschriften' (Die Reichsabtei Lorsch: Festschrift zum Gedenken an ihre Stiftung 764, Hdl 1965). 233 biserna matica — BITNJE v Bohinju 234 biserna matica ali biserovina (lat. unionum concha, angl. the mother-of-pearl, fr. la nacre, hrv. sedef, it. la madreperla, nem. die Perhnutter, šp. nacar), v mavričnih barvah lesketajoča se notr. plast mnogih vrst školjk, porabljana za intarzije in raznovrstne umetnoobrtne izdelke. Med odličnimi primeri npr. okras apside bazi¬ like v Poreču (VI. st.). L: EWA VIII (1963, t. 81, 90), IX (1964, t. 165). Bissier, Julius (1893—1965), nem. abstr. slikar, r. v Freiburgu i. B., 1929—33 učil na tamk. univ. (1934 mu je na njej zgorel ves opus), u. v Asconi. L: cf. W. Schmalenbach (1960; 1963). Bissiere, Roger (1888 — 1964), fr. abstr. slikar, 1924—37 učil na —>Academie Ranson v Parizu, malone oslepel in med 2. svet. vojno samo kmetoval na svojem posestvu, po ozdravljenju pa spet uspešno slikal. L: H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. M. Seuphor (Dictionnaire 1957). BISTRA pri Vrhniki. Nekd. kartuzijanski sa¬ mostan (ust. 1260, razpuščen 1782, c. porušena 1808) iz več stavbnih obd. (zdaj tu Tehn. muz.). Baročna kapela sv. Jožefa s štukaturnim okra¬ som in Cebejevimi freskami. Obrambni stolp z Marijino fresko (XVI. st.). — Znameniti rkp. -» De civitate Dei hrani Nar. in univ. knjižnica v Lj. L: M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); Marko Marin , Kartuzija Bistra in njen stavbno zgo¬ dovinski problem (ZUZ nv VIII, 1970, diplomska naloga). — Cf. M. Marolt (1929). Bistroumnost —> Veliki zmagoslavni voz Bitenc, Tone (1920-....), slov. arh. R. v Šentvidu pri Lj, Plečnikov učenec (dipl. 1947) in asist. (1949-57), zdaj predavatelj in habil. docent na odd. za arhitekturo (FAGG). A: razne adaptacije, spomeniki NOB, cerkv. oprema pa oprema nabožnih in drugih knjig. L: ULj I—II (1957; 1969); ŠijanecS (1961); Mar¬ jan Mušič (ELU 4, 1966, p. 667). *Bitka pri Anghiariju (it. La battaglia di Anghi- ari ), znamenit karton Leonarda da Vinci, ki je nastal 1504/06 kot predloga za stensko slikarijo v dvorani v. sveta (Sala del Gran Consiglio ali Salone dei Cinquecento) v Pal. della Signoria v Florenci (uničen, samo po kopijah znan orig. je meril o. 420 X 520 cm). Karton, ki je kazal bitko Florentincev proti vojski milanskega vojvode, 29. VI. 1440, je kot Michelangelova Bitka pri Cascini (infra) renesančnim umetnikom pomenil »šolo sveta«. Osrednji prizor boja za zastavo je mdr. kopiral tudi Rubens (risba v Louvru). L: O. Cederlof, Leonardos »Kampen om stan- daret«: En ikonografisk undersokning (Ktids, 1959); »CA« 12 (1967, kat. št. 33). — Cf. C. Gould (1954), C. A. lsermeyer (1964 — L!), K. F. Suter (1929; 1930; 1937), H. Wolfflin (1899). *Bitka pri Cascini (it. La battaglia di Cascina ), znamenit Michelangelov karton (o. 420 X 720 cm), ki je kazal v Arnu se kopajoče florent. vojake (ko jih je v boju proti Piši 29. VIL 1364 presenetil alarm, a so pozn. vendar zmagali). Karton je nastal po naročilu iz 1504 in v tekmo¬ vanju z Leonardom da Vinci (cf. supra: Bitka pri Anghiariju) kot predloga za stensko slikarijo v dvorani v. sveta v Pal. della Signoria v Flo¬ renci. Tudi ta StS ni bila izvedena, od kartona pa se je ohranila samo kopija ( grisaille , les, 77 X 133 cm, Holkham Hall, Norfolk). Mladi Michelangelo si je izvedbo naročila zamislil tako, da je lahko pokazal svoje najboljše sposobnosti: oblikovanje moškega akta, v katerem edinem se je takrat lahko pomeril tudi s slavnim star. tek¬ mecem. L: »CA« 1 (1967, kat. št. 9). — Cf. F. Baumgart (1937), L. Dussler (1959), C. Gould (1966), H. W. Grohn (1963), C. A. lsermeyer (1964 — L!), W. Koehler (1907). Bitka pri Gabaonu -»Jozuetova zmaga nad A mo rejci Bitka pri Salamini (450 pred): Grki premagali perz. ladjevje. Up: Wilh. von Kaulbach (1862— 64, Stuttgart). Bitka pri Taillebourgu, Delacroixova slika (Versailles, Gal. des batailles), »najlepša Bitka največjega slikarja bitk«, ki je z njo oživil zmago Ludovika IX. Svetega nad Angleži 1242. Bitka z Amalečani, bibl. ik. m. (2 Mojz 17, 8—13); Jozue vodi Izraelce proti Amaleku v Rafidimu ob vznožju Horeba; Mojzes z Aronom in Hurom vrh hriba. Dokler Mojzes drži roke kvišku, zmaguje Izrael, zato mu jih Aron in Hur podpirata do sončnega zahoda. Up: mozaik v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (V. st.), miniatura v —> Psalterju Ludovika Svetega (1253/70, Bibl. Nat.), N. Poussin (1624/25, Eremitaža). L: Rčau II/2 (1956, p. 202—03); Pigler I (1956, p. 101). BITNJE v Bohinju: podr. c. ( Marijina c.) iz XVII. st. (na portalu vklesana letnica 1673) z »zlatim« v. olt. in lesenim kipom sedeče Marije (mehki slog o. 1415/20, v baroku predelan). L: Oris (1924, p. 55; 1966, p. 65); M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); CevcS (1963, p. 188). — Cf. N. Šumi (Arhitektura sedemnajstega 1969). 235 bitumen — Blake, VVilliam 236 bitumen -¥■ asfalt bizantinistika, znanost, ki raziskuje biz. kul¬ turo in zgodovino. Njen utemeljitelj je bil Karl —> Krumbacher. bizantinska umetnost, kršč. srednjev. umetn. vzh. Evrope s središčem v -* Carigradu (grš. Bizantion), ki ji je dal ime: v nadaljevanju-> starokršč. in poznohelen. umetn. prvi vzpon za Justinijana 1. (527—65), za njim najpomembnejša vlada cesarja Heraklija I. (610—41); po ikono- klazmu (726—843) nov razcvet za -> makedonske dinastije (867—1057), pos. za Konstantina VII. Porfirogeneta (913—59), sicer pa sta vladi -»> Komnenov (1057 resp. 1081—1204) sledila -sla¬ tinsko cesarstvo (1204—61) in zadnji razmah pod —►Paleologi (1261—1453). Po zavzetju Cari¬ grada po Turkih (1453) nadaljevanje na območju vzh. krščanstva. V stavbarstvu pomembne centr. stavbe s kupolami (v -> Carigradu npr. Hagia Sofia, v—»■ Efezu c. Janeza Ev.), v slikarstvu mozaiki, StS-e, ikona in IR (med posebno pomembnimi —> Homilije Gregorija Nazianškega, —Pariški psalter, itd.), sicer pa je biz. Vzhod najbolj vplival na zah. Evropo z raznovrstnimi umetnoobrtnimi izdelki (e. g. —> Harbavillski trip¬ tih, skrinjica iz Verolija ) in ikonogr. obrazci (e. g. —> Blaherniotisa, -*■ Deesis, -> etimasia, —> Galaktotrofusa , —► Glikofilusa, —> Hodigitria, —> Kristus v predpeklu [Anastasis], -> Marijina smrt [ Koimesis ], —► Platitera, —*■ Trenos). L: zg. ozadje: cf. G. Ostrogorski (1963 [1961]); poljuden oris kulture: Philip Sherrard in re¬ dakcija Time-Lifovih knjig: Bizanc (slov. prev. [Ma¬ rijan Tavčar] Lj 1970, »Svet in čas: O kulturah«). Umetnost, obče: P. A. Michelis: An Aesthetic Approach to Byzantine Art (L 1955); Mila Rajkovič, Bizant (ELU 1, 1959 [1960] — pomanjkljivo & na¬ pake); ,Byzantine Art‘ (EWA II, 1960 — L!); Art byzantin: Art europeen (Athenes 1964 [rk, Pal. du Zappeion] — 9. razst. pod pokroviteljstvom Evr. sveta; tudi angl. izd.); RbK (I. knj. 1966, po na¬ črtu še 3 knj.); *»PKG« 3 (1968 — L!); »US« 5 (L!). — Cf. D. V. Ainalov (1900/01 [*1961]), J. Beck- with (1961), O. M. Dalton (1911 [pon. 1961]), Ch. Dieh! (*1925—1926; 1928), H. G lučk (1923), F. Gra¬ bar (*L’age d’or 1966), VV. Hofmanu (II 1960), P. Lemerle (1943), C. R. Morey (1953), D. Talbot Rice (1935 [1962]; 1957; »1959; 1963), VV. R. Sas-Zalo- ziecky (1963), Ph. Schweinfurth (1943 [1954]), G. A. Sotiriou (1942), O. IVulff (1914 & 1936), pos. tudi rev. ByZ, Byzantinoslavica, Jb. OBG, itd.; za referate na bizantoloških kongresih prim. v tej knj. p. XXVIII. — Arhitektura: John Arnott Hamilton: Byzan- tine Architecture and Decoration (L 1956, uv D. Talbot Rice [1. izd. 1933]); VV. MacDonald: Early Christian and Byzantine Architecture (NY 1962). — Cf. A. Choisy (1882), J. Ebersolt (1913; 1934), R. Krautheimer {* 1965), J. Strzygowski{\9\%). Plastika: cf. L. Brihier (1912; 1913), J. Kollmtz (1941), Sli¬ karstvo: cf. D. Ainalov (1917), Ch. Diehl (1933), A. Grabar (1953; & M. Chatzidakis 1965), V. Lazarev (*1947—1948), P. Muratov (1928), pos. za ikone N. P. Kondakov (»1928—1933), O. IVulff (& M. Alpatov 1925). Rkp. slikarstvo: cf. N. P. Konda¬ kov (1886—1891), P. tVeitzmann (»1935; »1947; »1951). Emajl: cf. N. P. Kondakov (1892). Bizovičar, Milan (1927—_), slov. slikar in ilustrator v Ljubljani. L: Stane Mikuž (Lik. rev., št. 3, 10. X. 1962, p. 87); BMK (1967). — Cf. B. Pečar (1970). bjelokosni (hrv.), slonokoščeni. bjelokost (hrv.), slonova kost, slonovina. Blagosrčnost —> Veliki zmagoslavni voz Blagovesti kod kladenca (srb.) -*■ Oznanjenje Blaherniotisa, po čaščeni Marijini podobi v blahernski c. v Carigradu imen. biz. ikonogr. tip Marije brez otroka v podobi orante (molilke) z dvignjenima rokama. Če ima v mavrici pred seboj otroka, se imenuje Platitera. L: Reau II/2 (1957, p. 72). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 627), F. Stele (Slov. Marije 1940, p. 14). Blake, Peter, amer. arh. in pisec o arhitekturi v New Yorku, managing director rev. Archi- tectural Forum. Predaval na raznih amer. univ. B: Marcel Breuer: Architect and Designer (NY 1949); (izd.) Marcel Breuer: Sun and Shadow, The Philosophy of an Architect (NY 1956); Die Meister- architekten: Le Corbusier, Mies van der Rohe, Frank Lloyd IVright (Mn 1963 [orig. izd.: Master Buil- ders :...); Mies van der Rohe: Architecture and Štrucl ure (Harm 1963); God's Own Junkyard: The planned deterioration of America's landscape (NY- Ch-San Francisco 1963). Blake, VVilliam (1757—1827), angl. slikar in risar, pesnik in vizionarni mistik, izdajal svoje pesmi v knjigah z vgraviranim besedilom in ilu¬ stracijami, ki jih je ročno obarval, poleg tega ilustr. Jobovo knjigo in Dantejevo Božansko ko¬ medijo. Med akvareliranimi perorisbami, ki so nastale kot predloga ilustracij, npr. Satan udari Joba z nevarnim ulje som (1825/26, Tate), po Dan¬ teju (1824/27) pa Vrtinec zaljubljencev (Birming¬ ham, City Art Gali.) in Simonistični papež (Tate). L: Geoffrey L. Keynes: A Bibliography of VVilliam Blake (NY 1921); id. : Blake’s Studies (L 1949); A. S. Roe: Blake’s Illustrations to the Divine Comedy (Pri 1953); Geoffrey L. Keynes: Blake’s Illustrations to the Bible (L 1957); id. (ed.): The Complete VVrit- ings of VVilliam Blake (L-NY 1957); Martin R. F. Budin: A Catalogue of the VVorks of VVilliam Blake in the Tate Gallery (L 1957); id. (EWA II, 1960, s. v. — L!); L. Gowing (Kindler I, 1964, s. v. — L!); G. E. Bentley, Jr. & M. K. Nurmi: A Blake Bibliography: Annotated Lists of VVorks, Studies and Blakeana (Minneapolis 1964); Samuel F. Damon: A Blake Dictionary: The Ideas and Symbols of 237 Blanc, (Auguste-Alexandre-) Charles — Blauer Reiter 238 VVilliam Blake (Providence: Brown UP 1965); G. E. Bentley: William Blake: Tiriel (NY: Oxford UP 1967); Lothar Honnighausen, Aspekte des Blake- Verstandnisses in der Asthetik des neunzehnten Jahr- hunderts (ZfKg, 1970). — Cf. A. Blunt (1959). Blanc, (Auguste-Alexandre-) Charles (1813 — 1882), fr. pisec o umetn. in bakrorezec, brat po¬ litika Louisa Blanca (1811—82). R. v Castresu, ust. 1859 rev. —> Gazette des Beaux-Arts, direk¬ tor Ac. des B.-A., od 1878 dalje prof. za estetiko na College de France, član Inst. de France. B: Voeuvre de Rembrandt1—III (P 1853— 1858; n. izd. 1880 [grafika]); Les peintres des fetes galantes: Watteau-Lancret-Pater-Boucher (P 1854); Voeuvre complet de Rembrandt (2 knj., P 1859—1861); (izd.) Histoire des peintres de toutes les ecoles, I—XIV (P 1861—1876 [izhajalo v snopičih od 1849 dalje]); Crammaire des arts du dessin (P 1867; 6. izd. 1881); Ingres: Sa vie et ses ouvrages (P 1870); Voyage de la Haute-Egypte (P 1876); Lei artistes de mon temps (P 1876); Les beaux-arts a Vexposition universelle de 1878 (P 1878); Grammaire des arts decoratifs (P 1881); Histoire de la Renaissance artistique en Italie (2 knj., P 1889); Une famille d'artistes, les trois Ver¬ ne!: Joseph, Carle, Horace (P 1898). L: L. Fiaux: Charles Blanc (P 1882). Blanchard, Jacques (1600—1638), fr. slikar v Parizu, 1624—26 v Rimu in potem do 1628 v Benetkah. S: npr. Kleopatrina smrt (1630/31, Chatsworth), Angelica in Medoro (o. 1631/33, MM), Binkošti (1634, Pariz, Notre-Dame). L: Germain Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Blanchard, Maria (1881—1932), šp.-fr. slikarka (oče Španec, mati hči Francoza in Poljakinje). R. v Santanderju, od rojstva grbava, 1908—13 in od 1919 dalje v Parizu. Slikala (pod vplivom kubistov) prizore iz vsakdanjega življenja. L: Diet peint mod (1954); Frangois Mathey (uv): Six femmes peintres (P s. a., »Les Maitres de la Peinture«), — Cf. B. Dorival (1957 [I]). Blanche, Jacques-Emile (1861—1942), fr. sli¬ kar, književnik in pisec o umetn. V stikih s šte¬ vilnimi znamenitimi in mondenimi osebnostmi svojega časa, med katerimi je mnoge portretiral, zlasti književnike (M. Barres, 1891; Th. Hardy; M. Maeterlinck-, M. Proust; P. Valery; A. Gide; F. Jammes; P. Claudel; J. Joyce — naj večja z. v Mus. des B.-A. v Rouenu) pa tudi lik. umet¬ nike (A. Beardsley, 1895, London, Nat. Portrait Gali.; Ch. Conder, d. 1904, Tate; Ch. Shannon in Ch. Ricketts, d. 1904, ib.; A. Rodin), glasbe¬ nike (C. Debussy; I. Stravinsky, d. [19]15, MAM) in plesalce (V. Nižinski; Ida Rubinstein). B (lik. umetn.): Essais et portraits (P 1912); Ca- hiers d’un artiste (P 1915—1919); Propos d'un peintre: De David d Degas (3 knj., P 1919—1928); Quatre- vingts ans de peinture libre: I8G0—1885 (P 1921); Manet (P 1924); Les arts plastiques: La III e Repu- blique, de 1870 d nos jours (P 1931); Les tresors de la peinture franfaise (P 1934); Souvenirs sur fValter Sickert (P 1943). L: Špemann (1901, št. 1128); Edouard-Joseph I (1930, s. v.); L. Coperchot, J.-E. Blanche, peintre et ecrivain (Rev. Universelle, 1943); F. de Herain, J.-E. Blanche, ecrivain d’art (Rev. des Deux Mondes, 1943); DULC I (1959). — Cf. B. Berenson (Piero 1950), F. Fels (1950). Blanka Kastilska, fr. Blanche de Castille (1188—1252), žena fr. kralja Ludovika VIII. in mati Ludovika IX. Svetega, 2-krat vladala kot fr. regentinja. Cf. s. v. Chartres (katedr.: okna na sev. pročelju transepta) & Psalter Blanke Kastilske. Blasius Sebastenus —► Blaž BLAUBEUREN ( Baden-fViirttemberg ), nekd. benediktinski samostan, sez. v poznem XV. st. po enotnem načrtu. V nekd. samostanski c. znameniti *v. olt.: zaprt kaže prizore iz pasijona, prvič odprt prizore iz legende Janeza Krst. — slike atr. B. Zeitblomu in B. Striglu, drugič odprt pa rezbarsko delo Michaela in Gregorja Erharta (1493—94). Kome klopi (1493) in tri- sedežnik delo J. Syrlina ml. (doprsja na klopeh delno obnovljena). L: K. Bauer: Kloster Blaubeuren (Mn 1935); Reclams NII (1958, p. 40—45). — Cf. J. Baum (1926), W. Boeck (1950). Blauer Reiter ali Der Blaue Reiter, pomembna umetniška skupina, imen. po sliki Vasilija —> Kandinskega iz 1. 1903. Slednji je bil 1909 med ustanovitelji skupine Neue Kiinstlervereinigung, katere člani so bili poleg njega še Adolf -+Erbs- loh, —> Jawlensky, A. Kanoldt, -> Kubin pa Gabri¬ ele —> Miinter in Marianne von IVerefkin. Prvo razst. so imeli od dec. 1909 do jan. 1910 v miin- chenski gal. -> Thannhauser. Pozn., jan. 1911, je postal član skupine tudi Franz -> Marc. Zaradi nesoglasij so dec. 1911 Kandinsky, Kubin, Marc in Munterjeva izstopili iz Neue Kiinstlervereini¬ gung ter še istega meseca razstavili pri Thann- hauserju kot skupina Der Blaue Reiter (poleg imen. štirih mdr. tudi A. Mačke, -> Campendonk, -> Burljuk in — ravno tako z lik. deli — kompo¬ nist Arnold Schonberg). 1912 se je pridružil Paul -> Klee, zač. 1. svet. vojne pa je pomenil neogi¬ ben konec skupine: Kandinsky je moral zapu¬ stiti Nemčijo, Mačke in Marc sta bila vpoklicana v vojsko, prvi je padel že sept. 1914, Marc pa marca 1916 pri Verdunu. L: Knaurs Lexikon modemer Kunst (Mn-Z 1957, s. v.); W. Kandinsky & F. Marc: Der Blaue Reiter (1. izd. Mn 1912; n. izd. [Klaus Lankheit] Mn 1965, »Piper Paperbacks«), — Cf. H. H. Arnason (1968 239 Blaž — Bloemaert, Abraham 240 ali 1969), L.-G. Buchheim (1959), L. Grote (1949), W. Haftmann (4. izd. 1965), B. S. Myers (Expressio- nism 1957), etc. Blaž (lat. Blasius Sebastenus, fr. Blaise de Se- baste, hrv. Vlaho, it. Biagio [Blasio ], rus. Vlas, šp. Blasco [ Velasco]), kršč. svetnik (3. II.), škof v Armeniji, u. 316. Up (škof, kot atribut sveča ali sveči, prekrižani v obliki Andrejevega križa, tudi prašičja glava in mikalnik, cf. s. v. Štirinajst priprošnjikov ): npr. A. Lackner (lesen kip, 1518, Ksthist. Mus.). L: Reau m/l (1958, p. 227—33 — L!). Blažiček, Oldrich J., češ. um. zgodovinar, raziskovalec baročne umetn. na Češkem. B: Ferdinand Maxmiiidn Brokof (Pra 1957); So- charstvi baroku v Čechach: Plastika 17. a 18. veku (ib. 1958); Barockkunst in Bohmen (Prag 1967). Blebetavost —> Polilogia BLED, znamenito letovišče, nekd. posest briksenških škofov (od XI. st. dalje, cf. s. v. Briksen). Blejski grad nad jezerom dkm. od 1011 dalje; iluzionistično poslikana kapela in od 1956 dalje muzejska z. (v upravi Nar. muz. v Lj). — Na Pristavi za gradom 1948—51 izko- pavano staroslovansko grobišče (najdbe v Nar. muz. v Lj, cf. J. Kastelic, infra, lit.). — Nova neogotska žup. c. (namesto stare, ki je imela ostanke fresk iz o. 1440) sez. 1904 po načrtu Friedr. von —► Schmidta: freske in Križev pot Slavka -^-Pengova (1932). — V c. na otoku od 1952 do zač. arheol. raziskavanj 1962 muz. cerkv. umetn. (v upravi Nar. muz. v Lj). L: M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); NG I (1956, št. 77—78); Vinko Šribar (VS, 1966). — Cf. J. Kastelic (1950—1960), I. Komelj (VS, 1966, p. 70), J. Mantuani (1906). ♦BLENHEIM PALAČE blizu Oxforda (Ox- fordshire, V. Britanija), najpomembnejše arhit. delo —> Vanbrugha (1605—24), ki ga je naročila kraljica Ana za Johna Churchilla, vojvodo Marl- borougha, v priznanje vojaških uspehov, ki jih je bil dosegel na Bavarskem v šp. nasledstveni vojni proti Francozom. V palači poleg slik po¬ membno staro pohištvo in tapiserije. L: EWA VI (1962, stp 786 [L!], t. 436 levo zgo¬ raj); Pevsner (1966). — Cf. R. F. Jordan (1969). Bloc, Andre (1896—1966), fr. arh. in urbanist, abstr. slikar in kipar in pisec o umetn., ust. revije Architecture d'aujourd'hui (1930), Art d'aujourd' hui (1949) in Aujourd'hui (1955); r. v Alžirju, u. v New Delhiju v Indiji. B: Tčmoignagepour la sculpture abstraite (P 1956); prim. tudi Lik. rev. (št. 4/5, 31. XII. 1962, p. 117—20). L: Giedion-Welcker (1960 — L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964). Bloch, Peter, nem. um. zgodovinar (medieva- list) in muzealec, v službi v Schniitgen-Mus. v Kolnu, 1967 nasledil P. Metza kot direktor ki¬ parskega odd. berlinskih muzejev. — Prom. na univ. v Baslu (cf. lit. 1956). B; Das Hornbacher Sakramentar und seine Stellung innerhalb der friihen Reichenauer Buchmalerei (Ba 1956); Kolner Madonnen: Die Muttergottes in der Kolner Bildnerei des Mittelalters (Monchengladbach 1961); ,Siebenarmige Leuchter in christlichen Kirchen' (W-RJb, 1961); ,Zur Deutung des sogenannten Ko- blenzer Retabels im Cluny-Museum‘ (Das Miinster, 1961); ,Zum Dedikationsbild im Lob des Kreuzes des Hrabanus Maurus' (V. H. Elbern [izd.]: Das erste Jahrtausend, I, Dii 1962); ,Nachwirkungen des Alten Bundes in der christlichen Kunst' (MJ Hdb, 1963; 3., izb. izd. 1964); (& E. Kubach) Fridi- undHochromanik (Ba-Ba 1964, »K. der Welt: Kulturen des Abend- landes«); ,Eine Dialogdarstellung des 12. Jahrhun- derts' (Trautscholdtov zb., 1965); ,Das Apsismosaik von Germigny-des-Pres: Karl und der Alte Bund' (KKK, 1966); (& H. Schnitzler) Die ottonische Kolner Malerschule, I — II (Dii 1967—1970). Bloch, Vitale (1900—....), hol. (rus. ž.) um. zgodovinar in lik. kritik. R. v Bialystoku, štud. na univ. v Moskvi, živi v Haagu. Ur. Maandblad voor beeldende kunsten. B: ,Zur Malerei des Paulus Bor' (OH, 1928); ,Musik im Hause Rembrandts' (OH, 1937); ,Haar- lemer Klassizisten' (OH, 1940); ,Tercentenary of An- toine and Louis Le Nain' (BM, 1948); Georges de La Tour (A 1950; it. izd. Mi 1953); Tutta la pittura di Vermeer di Delfi (Mi 1954, »B. A. R.« 14); ,A Re- turn to Russia' (Apollo [L], 1964); ,Michael Sweerts und Italien' (Jb. der Staatlichen Kstsmlgn. in Baden- Wiirttemberg, II, 1965); Michael Sweerts ('s-Graven- hage 1968); ,Pictures mthin Pictures' (BM, avg. 1969). L; WWA (1962; 1964). das Blockbuch, poznosrednjev. knj. lesorezov; ilustracija in spremno besedilo sta skupaj od¬ tisnjena, običajno samo na eno stran lista. Bloemaert, Abraham (1564—1651), hol. slikar, akt. v A’damu in zlasti Utrechtu (utemeljitelj tamk. slikarstva, med njegovimi učenci —> Ter- brugghen in G. van -> Honthorst), tam u. S: bibl., evang., mit. in žanrski prizori in portreti, npr. Judita pokaže ljudstvu Holofernovo glavo (hrastov les, d. 1593, Ksthist. Mus. [varianta: Stadel]), Čaščenje pastirjev (1612, Louvre), Kristus v Emavsu (les, d. 1622, Bruxelles), Poklon kraljev (d. 1624, Utrecht), Teagenes in Hariklea (d. 1626, ib.), Pastirica (1628, Karlsruhe), Križanje (1629, Haarlem,' Bisschoppelijk Mus.), Svatba Peleja in Tetide (d. 1638, Mauritshuis), Leto spremeni likijske kmete v žabe (d. 1646, Utrecht). L: C. Miiller, Abraham Bloemaert als Landschafts- maler (OH, 1927); Gustav Delbanco: Der Maler 241 BLOIS — Blunt, Anthony 242 Abraham Bloemaert (Str 1928, »SdK« 253); H. Gerson (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. W. Bernt (I 1948), H. Gerson (I 1950). BLOIS, mestece z znamenitim gradom v do¬ lini reke Loire (Francija). Kraljevski *grad zdru¬ žuje srednjev. in pozn. sestavine, predvsem krilo Ludovika XII. (1498 — 1503), krilo Franca I. (1515—24) z znamenitim odprtim *stopniščnim stolpom, ki je odličen spom. fr. renesanse, in naposled * orleansko krilo (arh. Frangois —> Man- sart 1635-38). L: Cankar III/2 (1951); EWA V (1961, stp 574— 75 — L!); »US« 9 (1969, f p. 133), 10 (1969, f p. 62). — Cf. A. Blunt (1953). Blondeel, Lancelot (1496/98 — 1561), niz. slikar, arh. in grafik, 1519 postal mojster v Bruggeju. S: npr. Luka slika Madono (1545, Brugge). L: Pierre Bautier: Lancelot Blondeel (Br 1910); Felix IVitting: Lancelot Blondeel (Str 1917, »ZKA« 119). — Cf. L. van Puyvelde (P 1962). Blondel, Frangois de (o. 1618 — 1686), fr. arh. in teoretik arhitekture. A; npr. Porte Saint-Denis v Parizu, post. 1672 v proslavo zmag Ludovika XIV. na Nemškem. Bloom, Hyman, s pr. im. Hajman Metamed (1913—....) amer. (ž.) slikar, ekspresionist, r. v Letonski, kot otrok najprej v Washingtonu, od¬ tlej v Bostonu (Mass.). S: npr. Sinagoga (o. 1940, M MA). L: Vollmer 1 (1953, s. v.); AŽS (1959); Herbert Read (Kindler 1,1964, s. v. — L!). Blum, Andre (1881—1963), fr. (ž.) um. zgodo¬ vinar, konservator v louvrskem muzeju, strokov¬ njak za grafiko. B: Mantegna (P 1910); ,L'Estampe satirique et la Caricature en France au XVIII e siecle' (GBA, 1910); Les Origines de la caricature (P 1916); La Caricature revolutionnaire (P 1916); LEstampe sati- rique en France pendant les Guerres de Religion (P 1917); Madame Vigee Lebrun (P 1920); Hogarth (P 1922); Histoire generale de Vart (P 1921—1924; angl. izd. L 1924); Claude Gelle dit Le Lorrain (P 1923) ; Abraham Bosse et la Societe franfaise au XVIleme siecle (P 1924); UOeuvre grave d'Abraham Bosse (P 1924); Le Livre d gravures en France (P 1924) ; Histoire du Costume (P 1925); Les Origines de la gravure en France (P 1927; angl. izd. NY 1930); Les Origines du Livre d gravures (P 1928); Les Mode s aux XVIIeme et XVIII 6mc siecles (P 1928); La Gra¬ vure en Angleterre au XVIIP me siecle (P 1930); La Miniature en France aux XV ime et XV Eme siecles (P 1930); Les Modes au XIXrme siecle (P 1932); Les Origines du papier (P 1932); Les Origines du papier, de 1'imprimerie et de la gravure (P 1935; angl. izd. NY 1934 in 1940); Un Musee de la Gravure (P 1936); Rembrandt: Les Dessins du Louvre (P 1939); Le Costume en France (Lausanne 1944); Tresors de Vart florentin (ib. 1944); Le Mobilier francais (ib. 1945); Vermeer et Thore-Burger (G 1945); Pariš reste Pariš G (1946); Le Louvre (G 1946); La Route du papier (Grenoble 1946); Les Maitres du Quattrocento (Lausanne 1949); Rubens (P 1949); Les Nielles du Quattrocento (P 1950); Le Costume en France des Valois d Louis XIII (A 1951); Les Dibuts de Vim- primerie (P 1952); Le Graphisme de Leonard de Vinci (P 1952); Gutenberg est-il inventeur de Vimprimerie ? (P 1953); Les plus anciens papiers d'Europe (P 1953); UOeuvre grave de Leonard de Vinci (P 1953); L’Art de VEnluminure (P 1953); UHellenisme apres la con- quete turque (P 1953); UOrigine des impressions sur tissus (P 1954); Fabrication et commerce du papier d Vepoque de Gutenberg (P 1955); Estampes chinoises d'avant Van Mil (P 1955); UInfluence byzantine sur Vimagerie du Moyen Age (P 1955); Les Peintures primitives de VApocalypse (P 1956); Les Primitifs de la gravure sur bois (P 1956); Les Incunables sur bois et sur metal du Musee du Louvre (P 1957). L: UJE 2 (1940); WWA (1962). Blume, Peter (1906—....), amer. slikar, r. v Rusiji. S (vse po številnih nadrobnih osnutkih): npr. Večno mesto (lesonit, 1934—37, MMA), Skala (1945—48, AIC). L: Vollmer 1 (1953, s. v.); AŽS (1959); Herbert Read (Kindler I, 1964, s. v.). Bliimner, Hugo (1844—1919), nem. arheolog. R. v Berlinu, prof. v Konigsbergu in Ziirichu, tam u. (74). B (cf. s. v. Pausanias): Technologie und Termino- logie der Generbe und Kunste bei Griechen und Ro- mern (2 knj., Lpz 1875—1887; 2. izd. I. knj. Lpz-Bl 1912). Blunt, Sir Anthony (1907—_), angl. um. zgodovinar, »nadzornik kraljičinih slik« (Sitrve- yor of the Queen's Pictureš), prof. na londonski univ. in direktor njenega Courtauld Inst. of Art. B: ,The Hypnerotomachia Poliphili in the 17 th Century France' (JWI, I, 1937); ,Poussin's Notes on Painting' (ib. 1937); ,Poussin's Et in Arcadia ego' (AB, 1938); ,El Greco's »Dream of Philip II«: An Allegory of the Holy League' (JWCI, 1939/40); Artistic Theory in Italy: 1450—1600 (Ox 1940; 2. izd. ib. 1962); Francois Mansart and the Origins of French Classical Architecture (L 1941, »Stud- WI« 14); The French Dravtings in the Collection of His Majesty the King at Windsor Castle (Ox-L: Ph 1945); ,Poussin Studies I—XIV' (BM, 1947—48, 1950—51, 1958—62 & 1964); ,Mannerism in Archi¬ tecture' (Royal Inst. of Br. Architects: J., 1949); (& Margaret Whinney) The Nation’s Pictureš: A Guide to the Chief Picture Galleries of England, Scot- land and Wales (L 1950); Art and Architecture in France: 1500—1700 (L etc. 1953, »The Pelican Hist. of Art«); The Drawings of Giovanni Benedetto Ca- stiglione and Stefano delta Bella ...at Windsor Castle (L: Ph 1954); (& E. Croft-Murray) Venetian Draw- ings of the XVIIth and XVIIIth centuries ...at Windsor Castle (ib. 1958); Philibert de VOrme (L 1958); ,The Palazzo Barberini: the Contributions of Moderno, Bernini and Pietro da Cortona' (JWCI, 1958); The Art of fVilliarn Blake (L: Ox UP 1959); (& H. Lester Cooke) The Roman Dramngs of the XVIIth and XVIIIth centuries ... at Windsor Castle (L: Ph 1960); 243 Boardman, John — Boccioni, Umberto 244 ,Poussin and his Roman Patrons' (W. Friedlaenderjev zb., BI 1965); Poussin (L 1965, »The Masters«); The Paintings of Nicolas Poussin: A Critical Catalogue (L: Ph 1966); Nicolas Poussin, I—II (ib. 1967); Sicilian Barogue (L 1968). L: WWA (1962; 1964). — Zbornik: Studies in Renaissance and Baroque art presented to Anthony Blunt on his 60th birthday (L-NY: Ph 1967). Boardman, John, angl. klas. arheolog. Izko¬ paval v Smirni, na Kreti in Hiosu, učil v Ox- fordu in na Columbia Univ. v New Yorku. B: Island Gems (L 1963); The Greeks Overseas (Harm 1964); Greek Art (NY 1964, »PWA«); (& J. Dorig & W. Fuchs) Die griechische Kunst (Mn 1966, foto Max Hirmer; angl. izd. Greek Art and Archi- tecture, 1967); Pre-classical: From Crete to Archaic Greece, I—II (L 1967, »Style and Civilization«), Boase, T(homas) S(herrer) R(oss), (1898—_), angl. um. zgodovinar, prof. za um. zgod. na londonski univ. in direktor njenega Courtauld Inst. of Art (1937—47), sour. JWCI, ur. The -*■ Oxford Hist. of Art. B: ,The Arts in the Latin Kingdom of Jerusalem, (JWCI, 1938/39); English Art: 1100—1216 (Ox 1953, »The Oxford Hist. of English Art«); ,Macklin and Bowyer' (JWCI, 1963); ,Biblical lllustration in Nine- teenth-Century English Art' (ib., 1966); Castles and Churches of the Crusading Kingdom (NY: Ox UP 1967). L: WWA (1962); WW (1963). bober (lat. castor, angl. the beaver, fr. le castor, nem. der Biber) : v zvezi z njegovim imenom (lat. castus, »nravstveno čist, nedolžen«) nastala pri¬ povedka (-> Physiologus) o zvitem bobru, ki se sam skopi, da se reši pred lovci, ki ga preganjajo zaradi zdravilne bobrove masti (o kateri so me¬ nili, da je v njegovih genitalijah); zato simbol Nedolžnosti. L: Reau I (1955, p. 101). — Cf. J. Strzygowski (1899). Bober, Harry (1915—_), amer. um. zgodo¬ vinar, učil na Harvard Univ., Smith College, Queens College, City College of New York in od 1954 na New York Univ. (Assoc. Prof. na Inst. of Fine Arts), od 1965 dalje predstojnik novo ust. katedre za humanistične vede. B: ,77;e Apocalypse manuscript of the Bibliotheque Royale de Belgique' (Rev Belge, 1940); ,The Zodiacal Miniature of the Tre s Riches Heures of the Duke of Berry: Its Sources and Meaning' (JWCI, 1948); ,Andre Beauneveu and Mehun-sur- Yevre' (Speculum, 1953); ,Dark Age Science: the light beyond the sun' (AN, 1956); The Coronation Book of Charles IV and Jeanne d'Evreux (NY 1958); ,An illustrated medieval schoolbook of Bede’s »De natura rerum«' (J Walt, 1956/57 [izšlo 1958]); ,In Principio: Creation before Time' (Panofskyjev zb., 1961); The St. Blasien Psalter (NY 1963, »Rare Book Monographs« 3). L: Coli Art J (XXV/2, Winter 1965/66, p. 194, f). *Boccace de Philippe le Hardi (fr.), »Boccaccio Filipa Drznega«, pomemben iluminiran rkp. fr. prevoda Boccacciovega dela De Claris mulieribus. Rkp., ki ga je bil Jacques Rapande 1403 podaril burg. vojvodi (zdaj Bibl. Nat., Ms. fr. 12420), krasi 107 miniatur, med njimi v vsakem pogledu mikavne sličice umetnic, ki nas hkrati seznanjajo s sočasnim videzom umetniških delavnic: Marcia slika avtp. (f. 101 v), Thamar slika Madono (f. 86r), Irene barva Marijin kip (f. 92v). L: Exposition des Primitifs Frangais... (P 1904 [rk], št. 98); Panofsky Neth (1953); Meiss-Berry (1967, p. 4—5, repr. 287, 290, 292). — Cf. J. Dupont (1954, barvni repr. p. 159). *Boccace du Duc de Berry, pomemben ilumi¬ niran rkp. (pergament, 161 listov 38,5 X 26,5 cm), ki ga kakor prejšnjega krasi 107 miniatur, med njimi Thamar (f. 86r), Irene, ki tu slika diptih z Volto Santo (f. 92r), in Marcia (f. lOOv). Rkp., ki ga je bil 1404 Jean de la Barre podaril vojvodi berryjskemu, hrani zdaj prav tako Bibl. Nat. (Ms. fr. 598). L: Panofsky Neth (1953); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 125 — L!); Meiss-Berry (1967, p. 4—5, repr. 289, 291, 294). Boccacciova Theseide, fr. rkp. Boccacciovega epa Teseida, ki ga je o. 1470 z nekim manj po¬ membnim sodel. iluminiral t. i. -> Renejev moj¬ ster (Dunaj, Osterreichische Nationalbibl., Cod. 2617). Pesnitev pripoveduje o nesrečni ljubezni dveh knezov do Emilije, sestre tebanskega kralja Tezeja. Med miniaturami e. g. Emilie na vrtu. L: cf. E. Chmelarz (1893), G. Ring (1949, kat. št. 103 — L!). Boccioni, Umberto (1882—1916 ponesr. na bojišču), it. slikar in — z izjemo Ballovih po¬ skusov — edini kipar med -+futuristi) ; 1910 Balla, Carra, Russolo, Severini in on objavili Manifesto futurističnih slikarjev, 11. aprila 1912 zasnoval svoj Manifeste technique de la sculpture futuriste. S: Avtp. pred predmestjem v divizioni- stični tehniki (1908, Brera), Mesto se dviga (La citta che šale, 1910, Guggenheim). P: La Madre ali Anti-Grazioso (bron, 1912, Gali. Naz. d’Arte Mod.), Razvoj steklenice v prostoru (bron, 1912, MMA in Milano, zas. z.), Edinstvene oblike na¬ daljevanja v prostoru ( Forme uniche delta conti- nuita nello spazio, bron, 1913, MMA in Milano, zas. z.). L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); H. 7W(Kindler I, 1964, s. v. — L!); Giuseppe Marchiori: Umberto Boccioni (Mi s. a., »MdS« 23); L’opera completa di Umberto Boccioni (Mi 1969, uv Aldo Palazzeschi, kat. Gianfranco Bruno, »CA« 34 — L!). — Cf. (tudi s. v. futurizem) G. C. Argon (1953), R. Carrieri (1950). 245 Bock, Elfried — Bode, Wilhelm 246 Bock, Elfried (1875—1933), nem. um. zgodo¬ vinar, poznavalec grafike. R. v Braunschweigu, bil direktor Graf. kabineta v Berlinu, tam u. B: Florentinische und venezianische Bilderrahmen aus der Zeit der Gothik und Renaissance (Mn 1902); ,Die Bildnisse des Lucas \an Leyden' (MfKw, 1910); (& M. J. Friedlander) Handzeichnungen deutscher Meister des 15. und 16. Jahrhunderts (BI 1921); Die deutschen Meister: Beschreibendes Verzeichnis samt- licher Zeichnungen (2 knj., BI 1921, »Die Zeichnungen alter Meister im Kupferstichkabinett«); Die deutsche Graphik (Mn 1922); Adolph Menzel: Verzeichnis seines graphischen Werkes mit 437 Abbildungen (BI 1923); Holzschnitte des Meisters D. S. (BI 1924); Die Zeichnungen in der Universitdtsbibliothek Erlan- gen (2 knj., FrM 1929); Geschichte der graphischen Kunst: von ihren Anfangen bis zur Gegenwart (BI 1930, »Propylaen-Kg.: Erg.-Bd.«); (& Jacob Rosen- berg) Die niederlandischen Meister: Beschreibendes Verzeichnis samtlicher Zeichnungen (2 knj., BI 1930, »Die Zeichnungen alter Meister...«). Bock von VViilfingen, Ordenberg (1914——), nem. um. zgodovinar. B: Die Verklarung Christi von Raffael (BI 1946); ,Zwei Bilder aus Rubens' italienischer Zeit‘ (K. [Mn], 1948); ,Tizians »Dame«' (Festgabe fiir S. Kgl. Hoheit Kronprinz Rupprecht von Bayern, Mn-Pasing 1953); Raffael: Die Verklarung Christi (Stu 1956, »Werk- M« 9); Tiziano Vecellio: Dame (ib. 1958, ista z.); Giotto: Die Fresken der Arena-Kapelle (Mn 1962). Bocklin, Arnold (1827—1901), švic.-nem. sli¬ kar, za življenja s svojimi »simboličnimi« mit. podobami izredno popularen v srednji Evropi; živel in delal v Weimarju, Baslu, Munchnu in Ziirichu, predvsem pa v Italiji, tam u. (San Do- menico, Fiesole pri Florenci). S: npr. Pan v ločju (1856, O. Reinhart), Angelika Bocklin (1863, Nationalgal.), Pot v Emavs (1868, Basel), Avtp. s smrtjo, ki igra na gosli (d. 1872, Nationalgal.), Triton in nereida (1873, Munchen, Schack-Gal.), posebno priljubljeni Otok mrtvih (Toteninsel, 1880, Basel, več pozn. variant), Odisej in Kalipso (les, 1883, ib.), Igra valov (Spiel der Wellen, 1883, Neue Pin.). L: Guido Schoenberger (EWA II, 1960, s. v. — L!); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. O. Fischer (1940), L. Justi (1925; 1927), M. Lehrs (1897), J. Meier-Graefe (1905), F. von Oslini (1904 [1923]), A. von Salis (1935), H. A. Schmid (1922), Georg Schmidt (1951), H. Thode (1905), R. Zeitler (1966 — L!). Bode, Wilhelm (von), (1845—1929), nem. um. zgodovinar in muzealec, eden izmed najugled¬ nejših piscev in —s- poznavalcev svojega rodu (pos. it. renesančne plastike in hol. slikarstva XVII. st.). Stud. v Berlinu in na Dunaju, od 1906 gl. direktor berlinskih muzejev, ki jih je temeljito preuredil. — Up: npr. Rudolf Henneberg (IV. von Bode na lovu, d. 1868, zah. Berlin, zas. last), Adolf von Hildebrand (srebrna plaketa, 1897, Nationalgal.), Max Liebermann (risba z ogljem, 1919, Hamburg). B: ,Frans Hals und seine Schule: Ein Beitrag zu einer kritischen Behandlung der hollandischen Ma- lerei' (Zahn’s Jb. f. Kw., Lpz 1871); Studien zur Geschichte der hollandischen Malerei (Brsch 1881); ,Bernhard Strigel, der sog. Meister der Sammlung Hirscher' (JkPK, 1881 [cf. Scheibler, ib.]); Geschichte der deutschen Plastik (BI 1885, »Gesch. der deutschen K.« 2); Die Gemiilde- Sammlung des Herrn J oh. Wes- selhoeft in Hamburg (W 1886); Italienische Bildhauer der Renaissance: Studien zur Geschichte der italieni- schen Plastik und Malerei (BI 1887); Die Grofiherzog- liche G ernalde Galerie zu Oldenburg (W 1888); Die Grofiherzogliche Gemalde-Galerie zu Schwerin (W 1891); Denkmdler der Renaissance-Sculptur Toscanas in historischer Anordnung, I—XI (12 knj. [557 f v 11 knj.], Mn 1892—1905); Die italienische Plastik (2. izd., BI 1893, »Handbiicher der Kon. Museen zu Berlin«; 4. izd. 1905); (sodel. C. Hofstede de Groot) Rembrandt: Beschreibendes Verzeichnis seiner Ce¬ rn tilde, mit den [595] heliographischen Nachbildungen, 1—VIII (P 1895—1905; angl. izd. 1897—1906); Die Sammlung Oscar Hainauer (BI 1897); ,Domenico Venezianos Profilbildnis' (JkPK, 1897); Die Gemdlde- sammlung des Herrn Rudolf Kann in Pariš (2 knj., P 1900); Kunst und Kunstgewerbe am Ende des 19. Jahrhunderts (BI 1901); Florentiner Bildhauer der Renaissance (BI 1902; 4., razš. izd. BI 1921; angl. izd. Florentine sculptors of the Renaissance, 2., rev. izd. NY 1928); Vorderasiatische Kniipfteppiche aus dlterer Zeit (Lpz 1902, »Mngr. des Kstgewerbes« 1; 2., rev. izd. Lpz 1914); Die italienischen Hausmobel der Renaissance (Lpz 1902, ista z.); ,LeonardosBildnis der Ginevra dei Bend' (ZfbK, 1903); Die italienischen Bronzen (BI 1904, »Konigliche Museen zu Berlin: Beschreibung der Bildvverke der christlichen Epo- chen« 2); Die italienischen Bronzestatuetten der Re¬ naissance, I—III (BI 1906; 2., rev. izd. 1907; 3. izd. 1922; 4. izd. Bronzestatuetten, Biisten und Gebrauchs- gegenstande, Bl-Lpz 1930, »Bildvverke des Kaiser- Friedrich-Museums, II: Die italienischen Bildvverke der Renaissance und des Barock« 1; angl. izd. The Italian bronze statuettes of the Renaissance, 3 knj., L 1908—1912); Rembrandt und seine Zeitgenossen: Charakterbilder der gro fen Meister der hollandischen und vlamischen Malerschulen im XVII. Jahrhundert (Lpz 1906; pozn. izd. kot Die Meister der hollandi¬ schen und vlamischen Malerschulen, 6. izd. Eduard Plietzsch, 1952; 9. izd. 1958; angl. izd. Great masters of Dutch and Flemish painting, L-NY 1909); Cata- logue de la collection Rodolphe Kann (4 knj., P 1907); Handzeichnungen altholldndischer Genremaler (BI 1907); Die Sammlung Oscar Huldschinsky (FrM 1909); Die Anfdnge der Majolikakunst in Toskana (BI 1911); ,Gian Bologna und seine Tatigkeit als Bildner von Kleinbronzen' (K. u. Kiinstler, 1911); Die Gemaldegalerie ...de Ridder ... (BI 1913); Die Gemdldesammlung Marcus Koppel in Berlin (BI 1914); (izd.) Frans Hals: Sein Leben und seine IVerke (2 knj., BI 1914 — tekst J. Binder); Die IVerke der Familie della Robbia (BI 1914, »Bards Biicher der K.« 2); Adam Elsheimer: der romische Maler deutscher Na- tion (Mn 1920); Studien iiber Leonardo da Vinci (BI 1921); Sandro Botticelli (BI 1921, »Die fuhrenden Meister«); Die Kunst der Friihrenaissance in Italien (BI 1923, »Propylaen.Kg.« 8); Adriaen Brouvver: sein Leben und seine IVerke (BI 1924); Bertoldo und Lo- 247 BODEŠČE — Boeckler, Albert 248 renzo dei Medici: Die Kunstpolitik des Lorenzo il Magnifico im Spiegel der IVerke seines Lieblings- kiinstlers Bertoldo di Giovanni (Fr 1925); Botticelli: Des Meisters IVerke in 155 Abbildungen (Stu-Bl-Lpz 1926, »KK« 30). L: I. Beth: Verzeichnis der Schriften von Wilhelm von Bode (BI 1915); K. Koetschau, Wilhelm von Bode (ZfbK, 1929/30). — Cf. U. Kultermann (1966). — Avtobiogr.: 50 Jahre Museumsarbeit (Blf 1922); Mein Leben, I—II (BI 1930). BODEŠČE pri Bledu (med Bledom in Radov¬ ljico). Podr. c. sv. Lenarta (zaselek Na pečeh) je s freskami bogato okrašena gotska stavba. T. i. furlanska delavnica je konec XIV. st. na¬ slikala na pročelju Krištofa in prizor Sv. Lenart osvobaja jetnika. Delo t. i. suško-prileške delav¬ nice iz srede XV. st. so StS-e v prezbiteriju (na oboku Kristus s simboli evangelistov in angeli, na stenah apostoli, na notr. strani slavoloka Dvanajstletni Jezus med učitelji, na ladijski strani Oznanjenje) in na pročelju Sv. Florijan pa Jurij z zmajem in Kristus trpin pred ozadjem z orodji vsakdanjih opravil (—> Sveta Nedelja). Z letnico 1524 pa je na sev. zun. ladje dat. prizor Jakob star. rešuje na smrt obsojenega mladeniča in isti slikar je naslikal tudi pasijonske prizore v ladji. L: MAS I (1935); I. Komelj (VS, VIII, 1962 [izšlo 1963], p. 92); Oris (1966); EWA XIV (1967, stp 899); Stele (1969, repr. 51, 93—95, 130). — Cf. I. Komelj (VS, X, 1966, p. 56). Bodkin, Thomas (1887—1961), angl. pisec o umetn. in muzealec, direktor Nat. Gali. of Ire- Lmd v Dublinu (1925—37) in nato birmingham¬ skega Barber Inst. of Fine Arts. B; The Approach to Painting (1927; n. izd. L 1945; srb. prev. Bgd 1952); ,The IVilton Diptych in the National Gallery' (L s. a., »The Gali. Books« 16). L: WWA (1960). Bodmer, Heinrich (1885—1950), švic.-nem. um. zgodovinar, r. v Zurich-Riesbachu, u. (65) v Ženevi. Bil direktor nem. Umzg. inst. v Florenci. Tudi prispevki v ThB. B: ,Die skulpierten romanischen Kanzeln in der Toskana' (Belv, 1928); Leonardo da Vinci: Des Mei¬ sters Gemalde und Zeichnungen in 360 Abbildungen (Stu-Bl 1931, »KK« 37); ,Ein unbekanntes IVerk des Franciabigio' (Belv, 1933); , Bartolomeo Passarotti' (II Comune di Bologna, 1934); ,L'attivitd artistka di Niccold delTAbbate' (ib.); ,Studien iiber die bolo- gneser Malerei des XVIII. Jahrhunderts' (MittF, 1937); ,Die Kunst des Bartolomeo Passarotti' (Belv, 1938/39); Lodovico Carracci (Burg b. M. 1939, »Beitr. zur Kg.« 6); Feuerbach (Lpz 1942); Correggio und die Malerei der Emilia (W 1942; it. izd. II Correg¬ gio e gli Emiliani, No 1943); Disegni di Leonardo (2. izd., F 1943); ,Die Bildnisse des Niccold delTAb¬ bate' (Panth, 1943); .Die Landschaften des Niccold delTAbbate' (ZfKg, 1951). L: Ku (1954, Die Toteri). Bodoni, Giambattista (1740—1813), it. tiskar, eden izmed najpomembnejših v XVIII. st. Delal v vatikanski tiskarni, potem pa do konca vodil Stamperia Palatina parmskih vojvod. Znan po svojih tiskih grš. in rim. klasikov (mdr. npr. Vergilova dela v 200 izvodih 1793 in Fenelonov Telemague, 1812); po njem imen. vrsta antikve. B: Manuale tipografico (2 knj., Parma 1788; 2. izd. 1818). L: G. Giani (izd.): Bibliografia Bodoniana: Ca- talogo delle autentiche edizioni Bodoniane (Mi 1948); Steinberg (1961); EWA VI (1962, stp 678, 681—82). Boeck, Wilhelm (1908—_), nem. um. zgo¬ dovinar, prof. na univ. v Tiibingenu ( Ksthisto- risches Inst.). B: ,Ein Profilbildnis von Alesso Baldovinetti' (Panth, 1932); ,Zwei Bildnisse vom Meister der Berliner Ver- lobung' (ib., 1933); ,Uccello-Studien' (ZfKg, 1933); Paolo Uccello: Der Florentiner Meister und sein IVerk (BI 1939); ,Der junge Perugino' (Panth, 1940); Mantegna: Der Meister der oberitalienischen Friih- renaissance (Burg bei Magdeburg 1942); Der Hoch- altar in Blaubeuren (Mn 1950); ,Rechts und links in Rembrandts Druckgraphik' (W-RJb, 1953); (& J. Sabartes) Pablo Picasso (Stu 1955); (& U. Boeck) Der Bamberger Meister (Tu 1960); Rembrandt (Stu 1962, »Urban-Bucherei« 66). Boeckelmann, VValter (1902—1958), nem. um. zgodovinar, deloval v Diesdnu in po 2. svet. vojni v Wiirzburgu. B: Die Grundbegriffe der Kunstbetrachtung bei Wolfflin und Dvorak (D 1938); Baltliasar Permoser: Studien zu seiner Friihzeit von 1651—1700 (Traustein 1951); ,Der IViderspruch im St. Galler Klosterplan' (ZSAKg, 1956); ,Von den Urspriingeit der Aachener Pfalzkapelle' (W-RJb, 1957). L: Ku (1954). Boeckhorst, Jan (1605—1668), flam. slikar, Jordaensov učenec in Rubensov pomočnik. S: npr. Merkur se zaljubi v Herse, Ksthist. Mus.). L: cf. G. Gliick (I 1933). Boeckl, Herbert (1894 — 1966), avstr, slikar (samouk). R. v Celovcu, od 1935 dalje prof. na dunajski ak. S: krajine, figuralne kompozicije in portreti, mdr. tudi freska v gosposvetski c. ( Kristus na Genezareškem jezeru, 1928). L: WWA (1962); Herbert Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. O. Benesch (1959). Boeckler, Albert (1892—1957), nem. um. zgo- dovinai, Staatsbibliothekar v Miinchnu. B: Das Stuttgarter Passionale (Au 1923); Die Regensburger-Priifeninger Buchmalerei des 12. und 13. Jahrhunderts (Mn 1924, »Miniaturen aus Hdschr. der Bayerischen Staatsbibl.« 8); ,Die Reichenauer Buchmalerei' (Die Kultur der Abtei Reichenau: Erin- nerungsschrift zur 1200sten Wiederkehr des Griin- 249 Boehn, Max von — Bog oče 250 dungsjahres des Inselklosters, II, Mn 1925); ,Bei- trage zu romanischen Kblner Buchmalerei ‘ (Degerin- gov zb., 1926); ,Corveyer Buchmalerei unter Einvir- kung Wibalds von Stablo ‘ (Westfalische Stud., Lpz 1928) ; Abendlandische Miniaturen bis zum Ausgang der romanischen Zeit (Bl-Lpz 1930, »Tabulae ad usum scholarum« 10); Die Bronzetiir von Verona (Mrbu 1931); Das goldene Evangelienbuch Heinrichs III. (BI 1934); Der Codex Wittekindeus (Lpz 1938); Deutsche Buchmalerei vorgotischer Zeit (KiT 1942, »DBB«; 2. izd. 1952); ,Elfenbeinreliefs der ottonischen Renaissance ‘ (Phoebus, 1948/49); ,Bildvorlagen der Reichenau ‘ (ZfKg, 1949); , Kolner ottonische Buch¬ malerei ‘ (Beitr. zur K. des Mittelalters, BI 1950); (& A. A. Schmid) ,Die Buchmalerei ‘ (Hdb. der Bi- bliothekswissenschaft I, Stu 1950); ,Die Evangelisten- bilder der Ada-Cruppe‘ (MJb, 1952/53); Die Bronze- tiiren des Bonannus von Piša und des Barisanus von Trani (BI 1953); ,Zur bohmischen Buchkunst des 12. Jahrhunderts' (Ktids, 1953); ,Das Erhardbild im Uta- Codex‘ (zb. Da Costa Greene, 1954); , Ottonische Kunst in Deutschland'’ (Settimane di Studio del Centro Italiano di studi sulP Alto Medioevo, II, Spoleto 1955); Formgeschichtliche Studien zur Adagruppe (Abh. Mn, 1956); Deutsche Buchmalerei der Gotik (KiT 1959); ,Ikono graphische Studien zu den VVun- derszenen in der ottonischen Malerei der Reichenau ‘ (Abh. Mn, 1961). Boehn, Max (Albert Hubert Ulrich) von (1860— 1932), nem. um. in kult. zgodovinar. R. v Pots¬ damu, živel in u. (72) v Berlinu. Priredil n. izd. » Hirths Kulturgeschichtliches Bilderbuch« (1925). B: Die Mode: Menschen und Moden ... (8 knj., Mn 1907—1925; 2. izd. 8. knj. 1923—1925; tudi angl. izd.); Giorgione und Palma Vecchio (Blf-Lpz 1908, »KM« 94); Toledo (Lpz 1910, »Statten der Kultur« 24); Guido Reni (Blf-Lpz 1910, »KM« 100); Biedermeier: Deutschland von 1815 — 1847 (BI 1911; 3. izd. 1922); Lorenzo Bernini (Blf-Lpz 1912; »KM« 105; 2. izd. 1927); Vom Kaiserreich zur Republik: Eine franzosische Kulturgeschichte des I9 ,en Jahrhun¬ derts (BI 1917); Miniaturen und Silhouetten: Ein Kapitel aus Kulturgeschichte und Kunst (Mn 1917; 4. izd. Mn 1925; angl. izd. Miniatures and Silhouettes, L-Trt-NY 1928); Carl Spitzweg (Blf-Lpz 1920, »KM« 110); Rokoko: Frankreich im XVIII. Jahrhundert (BI 1921); Das Biihnenkostum in Altertum, Mittel- alter und Neuzeit (BI 1921); Deutschland im 18. Jahr¬ hundert: Das Heil. Rom. Reich Deutscher Nation (2 knj., BI 1921—1923); England im 18. Jahrhundert (BI 1922); Daniel Chodomecki: 25 bisher unverof- fentlichte Handzeichnungen zu dem Moralischen Ele- mentarbuche von Christian Gotthelf Salzmann (FrM 1922); Daniel Chodov/iecki: 25 unveroffentlichte Hand¬ zeichnungen zu dem Elementarv/erk von Johann Bern- hard Basedovv (FrM 1922); Spanien: Geschichte, Kul¬ tur, Kunst (BI 1924); Das Empire: Die Zeit, das Leben, der Stil (BI 1925); Puppen und Puppenspiele, I—II (Mn 1929) . L: Degener (1914). Boethius, s celim imenom Anicius Manlius Torquatus Severinus (o. 480—524 usmrčen), državnik vzhodnogotskega kralja Teodorika in filozof, avtor v srednjem veku zelo razš. spisa De consolatione phUosophiae. K©t pisec De insti- tutionc arithmetica upodabljan tudi kot zg. pred¬ stavnik —> Aritmetike (—>■septem artes liberales). Up: npr. -> urbinski »uomini famosi« (Urbino, Gali. Naz. delle Marche). L: Bruyne I (1946); Herbert Rudolph (RDK II, 1948 [20. zv.], s. v. — L!); Pierre Courcelle: La Con- solation de Philosophie dans la tradition litteraire (P 1967, sodel. Jeanne Courcelle-Ladmirant [tudi za ikonografijo!]). — Cf. J. Sauer (1902 [1924]). Boethius, (Carl) Axel (1889—....), Šved. ar¬ heolog, brat naslednje, prof. na univ. v Gote- borgu, učil tudi na raznih amer. univerzah. B: Roman Architecture from its Classicistic to its Late Imperial P ha se (Gtb 1941); Roman and Greek Town Architecture (ib. 1948); The Golden House of Nero: Some Aspects of Roman Architecture (Ann Arbor [Mich.] 1960). L: cf. J. Filip (I 1966, s. V.). — Zbornik: Fest- skrift tillagnad Axel Boethius den 18. 7. 1949 . v Svensk-Italienska Foreningen ... (Gtb 1949 — B!). Boethius, Gerda (Axelina Johanna), (1890— _), Šved. um. zgodovinarka, r. v Uppsali. B: Broderna van Eyck (Stock 1946); Zorn: Swedish Painter and fVorld Traveller (NY 1959). L: Svenska man och kvinnor 1 (Stock 1942). Bogatin in ubogi Lazar (angl. Dives and La- zarus', fr. Le Mauvais Riche et le Pauvre Lazare; it. II ricco Epulone e il povero Lazzaro ; nem. Der reiche Prasser und der arme Lazarus), evang. ik. m. (Lk 16, 19—31). Up: npr. Bogatin se gosti — mdr. J. Bassano (CMA), Bonifazio de’ Pitati (Accad.), D. Fetti (Washington), Steen (Stias- bourg, Mus. des B -A.). L (tudi za ostale motive): Pigler I (1956, p. 369— 70); Reau II/2 (1957, p. 348—52). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Bogdan -> Matija Boggs, Jean Sutherland, amer. um. zgodovi¬ narka, prof. za um. zgod. na Washington Univ. v St. Louisu (Missouri). B: , Edgar Degas and the Bellellis ‘ (AB, 1955); Degas Portraits (Berkeley: Univ. of Calif. Press 1962); , Degas: The Painter in New Orleans ‘ (Edgar Degas: His Family and Friends in New Orleans, New Orle¬ ans 1965 [rk]). Bog oče (lat. Deus Pater resp. Dominus, angl. God the Father, fr. Dieu le Pere, it. il Padre Eterno, nem. der Gottvater ali Gott Vater), po kršč. veri ena izmed t. i. treh božjih oseb (Sveta -> Trojica ), v kršč. ikonografiji predstavljan s t. i. Božjo roko (lat. Dextera Domini) in kot Staroletni, tj. kot veličasten belolas starec (npr. Michelangelo, -> strop Sikstinske kapele), v srednjem veku tudi kot Nebeški papež ali Nebeški cesar. 251 Bog očita Adamu in Evi njun greh — Boj kreposti in pregreh 252 L: Adolf Kriicke, t)ber einige angebliche Darstel- lungen Gott-Vaters im friihen Mittelalter (MarJb, X, 1937, p. 5—36); Reau 11/1 (1956, p. 4—9 & 29 — L!); Karl Heinz Bernhardt: Gott und Bild: Ein Bei- trag zur Begriindung und Deutung des Bildverbots im alten Testament (BI 1956); Irmgard Correll: Gottvater: Untersuchungen iiber seine bildliche Dar- stellungen bis zum Tridentinum (1958, dis. [Hdl]); Adolf Kriicke, Der Protestantismus und die bildliche Darstellung Gottes (ZfKw, XIII, 1959, p. 59—90); Fernanda de’ Maffei (EWA IV, 1961, stp 407—11 & 419 — L!). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 233—35). Bog očita Adamu in Evi njun greh, bibl. ik. m. (1 Mojz 3, 8—19). Up; npr. relief na -> Bern- vvardovih vratih v Hildesheimu (1008/15), mojster Wiligelmo ( relief na pročelju stolnice v Modeni), Beltram iz Mindena (10. prizor na prvič odpr¬ tem —>Grabowskem olt., dkč. 1379). L; Reau II/l (1956, p. 87). BOGOJINA, vas v Prekmurju (10 km jugo- vzh. od Murske Sobote); Plečnikova žup. c. (1923—27). Bogorodica Ljeviška srbska in makedonska bogovi: cf. s. v. Bog oče (supra); grški bogovi', Kristus; mitologija; Mitra; rimski bogovi; Sveti Duh; Trojica; etc. Bog vzame Henoha v nebo (lat. Deus Henochum adsumit, angl. Assumption of Enoch, fr. L'En- levement d’Enoch, nem. Enochs Himmelfahrt ali Die Entriickung Henochs), bibl. ik. m. (1 Mojz 5, 24). Up: npr. Nikolaj iz Verduna {emajl, 14. prizor v vrsti -+ante legem na —»■ Verdunskem olt., 1181, Klosteineuburg), Scarsellino (Rim, Gali. Pallavicini). L: Reau n/l (1956, p. 102); Keller (1968, p. 247— 48). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1982). Bogyay, Thomas {Tarnaš) von (1909—_), madž. um. zgodovinar, živi v zah. Nemčiji. B: , Isten baranya‘ (Regnum Egyhaztorteneti Ev- kdnyv, 1940/41); ,Donatorska slika iz l. 1383 v Tur¬ nišču, II: Koga kažejo podobe donatorjev na turniški slikiT (ZUZ, 1951); ,Izkopavanja v Zalavaru in nji¬ hova zgodovinska razlaga * (ib., 1952); ,Zum Problem der Flechtvverksteine ‘ (Karolingische u. ottonische K., Wsb 1957); ,Der Lowe mit dem Kreuz: Das Tympanon von Domanjšovci ( Domonkosfa ) und ver- vvandte Denkmdler' (ZUZ, 1959 [Steletov zb.]); Bayern und die Kunst Ungarns (Mn-Z 1964); ,Studien zu Jean-Antoine Houdons Werk in Deutschland ‘ (ZfKg, 1964); ,Die Barockforschung in Ungarn nach dem Zvveiten Weltkrieg ‘ (Siidostdeutsches Archiv, 1964). Bog zapre od zunaj vrata Noetove ladje, bibl. ik. m. (1 Mojz 7, 16: Potem je Gospod za njim zaprl, po vulgati: et inclusit eum Dominus deforiš). Up: npr. miniatura v Bibliji iz Padove s konca XIV. st. (-> Bibbia istoriata padovana, Rovigo, f. 5r). Bohmische Kappe (nem.) —*■ »češka kapa « Bohrod, Aaron (1907—....), amer. (ž.) slikar, realist, r. v Chicagu, tam živi. S: tudi trompe Voeil, e. g. Ivan Albright »Through a Glass Darkly « (1958, Detroit, Fleischman Coli.) in Avtp. »The Art of Painting« (1958, ib.). B: A Decade of Stili Life (Madison: Univ. of Wisconsin Press 1966). BoiIly, Louis-Leopold (1761—1845), fr. slikar in grafik (lito.), s svojimi portreti pa mikavnimi in prav tako dokumentarnimi žanrskimi sličica¬ mi pravi kulturnozg. kronist Pariza od ancien regime-a do julijske revolucije; r. v sev. Franciji (La Basse), u. (83) v Parizu. S: npr. Maximilien de Robespierre (o. 1790, Lille), Igralec Chenard kot sanskilot (1792, Pariz, Mus. Camavalet), Optika {L'Optique, o. 1796, zas. z.), Isabeyeva delavnica {Reunion d’artistes dans Patelier d'Isa- bey, Salon 1798, Louvre — mdr. upodobljeni komponist Mehu/, portretista Isabey in Gerard, arhitekta Percier in Fontaine, igralec Talma in sam Boilly), Prihod poštnega voza {UArrivee d'une diligence..., les, d. 1803, ib.), Prost vstop v Theatre Ambigu (d. 1819, ib.). L: LaranE (1959); G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. M. N. Benisovich (1938), L. Dumont- Wilden (1909), Ch. Sterling (& H. Adhčmar I 1958). Boj Jonatana in Simona Makabejca -> Jonatan in Simon Makabejec ... Boj kentavrov in Lapitov na svatbi Peiritoa in Hipodameie, ik. m., npr. po Ovidu (Met. XII, 210—231): na svatbo Tezejevega prijatelja po¬ vabljene -> kentavre prevzame vino, da pozabijo na vsa pravila dostojnosti. Najprej se kentaver Eurition loti neveste, nato pa se tudi drugi ken¬ tavri hočejo polastiti lapitskih žena. V divjem boju, ki se vname in v katerem se poleg ženina posebno odlikujeta Tezej in Nestor, so naposled premagani. Up: npr. na zah. čelu Zeusovega templja v Olimpiji (1. pol. V. st. pred, Olimpija, Arheol. muz.;, Michelangelo (marm. relief, o. 1490/92, Florenca, Časa Buonarroti). L: Hunger (1955, p. 184—85 — L!); Pigler II (1956, p. 142—44); »US« 3 (1969, p. 134). Boj kreposti in pregreh (nem. Kampf der Tu- genden und Laster), srednjev. ik. m. boja med personificiranimi Krepostmi (-»■ kreposti ) in-> Pregrehami (cf. s. v. Psychomachia & Prudentius), ki ga poznamo zlasti s figuralno okrašenih ka¬ pitelov (e. g. —► Clermont-Ferrand), po miniatu¬ rah v IR (tudi -+Hortus deliciarum) in naposled 253 Boj med Leviatanom in Behemotom — BOLOGNA, San Domenico 254 po v. stavbni plastiki (e. g. — > Strasbourg ). V zg. razvoju doseže srednjev. tema vrh s Krepostmi, zmagovalkami nad pritlikavimi Pregrehami C Strasbourg ), živi pa tudi še v renesansi in mdr. odmeva v številnih upodobitvah vladarjev, »kre¬ postnih« zmagovalcev nad raznimi sovražniki (cf. s. v. Leoni, Leone), in v podobno zasnovanih alegorijah. L: Marie Icon II (1932). — Cf. A. Katzenellenbogen (1939 t* 1964]). Boj med Leviatanom in Behemotom, ž. ik. m. po rabinskem mesijanskem izročilu (-»■ praži- vali): Behemot bo s svojimi rogovi podrl Levia- tana ter ga raztrgal, in Leviatan bo s svojimi plavutmi podrl Behemota ter ga prebodel. Up: npr. miniaturi v —*■ Hebrejskem himnariju iz Avstrije (f. 2v) in pozn. Leipziškem mahzorju (II f. 181 v). L: cf. J. Gutmanu (1967/68). Boj med ovnom in kozlom (lat. Daniel vidit pugnam inter arietem et hircum), bibl. ik. m. (Dan 8). Up: npr. Rembrandt (o. 1650, Dahlem). Boj za hlače (nem. Kampf um die Mannerhose), ik. m. poljudne in ljudske umetn., znan od XV. do XIX. st., mdr. tudi z naših -> panjskih končnic. L: Ernst Guldan, Eifersucht (RDK IV, 44. zv., 1956). Boj z Amazonkami, mit. ik. m.: —> Amazonke so iz maščevanja, ker jim je bil —> Tezej ugrabil kraljico —> Hipolito, napadle Atene. Up: npr. Rubens (Alte Pin.), L. Giordano (Capodimonte). L: RDK I (s. v. Amazonenschlacht); Pigler II (1956, p. 282). Bol, Ferdinand (1616—1680) hol. slikar. R. v Dordrechtu, o. 1635—0. 1640 Rembrandtov učenec, u. v A’damu. S: npr. Portret star. gospe (d. 1642, Dahlem — najstar. dat. delo), Portret mladega moža pri oknu (o. 1645, Stadel), Jakobov sen (o. 1645, Dresden), Predstojniki zavetišča za gobave (d. 1649, Rijksmus.), Deški portret (1656, Rotterdam), Admiral Michiel Adriaensz de Ruyter (d. 1667, Mauiitshuis). L: E. W. Moes (ThB IV, 1910, s. v.); Hall Por (1963, p. 30—33); H. Gerson (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. W. Bernt (I 1948), A. Bredius (1923), H. Schneider (1926). Boldini, Giovanni (1842—1931), it. slikar v Parizu, salonski portretist z virtuozno, »impre¬ sionistično« potezo čopiča, r. v Ferrari, u. (88) v Parizu. S: npr. Giuseppe Verdi (pastel, d. 1886, Gali. Naz. Mod.), Avtp. (d. 1892, Uffizi), Adolph Menzel (1895, Berlin/Ost, Nationalgal.), Grof Robert de Montesquiou (d. 1897, MAM), Um. zbiralec Rodolphe Kahn (d. 1902, New York, z. Wildenstein), Avtp. 69-letnega umetnika (d. 1911, Ferrara, Mus. Boldini), številni akti pretegujočih se lepotic. — Up: npr. V. Gemito (bron. doprsje, 1877/78, Ferrara, Mus. Boldini). L: Boldini (P 1963 [rk, Jacquemart-Andre]); G. Colacicchi (Kindler I, 1964, s. v. — L!); L’opera completa di Boldini (Mi 1970, uv Carlo L. Ragghi- anti, kat. Ettore Camesasca, »CA« 37 — L!). — Cf. G. Delogu (1947). Bolfenk ali Volbenk (nem. Wolfgang), kršč. svetnik (31. X.). Bil je škof v Regensburgu (972—75) in uvedel v tamk. samostan St. Em- meram clunyjsko reformo. Up: npr. kip na rezljanem olt. v -^-Kefermarktu (1490/98); pri¬ zore iz njegove legende mdr. upodobil Michael -+Pacher (Alte Pin.). L: Ignaz Zibermayr: Die St. Wolfgangslegende in ihrem Entstehen und EinfluB auf die osterreichische Kunst (Linz 1924); Reau m/3 (1959, p. 1348—50 — L!); Keller (1968, p. 514—15). — Cf. J. Braun (1943, stp 756—60), K. Kiinstle (1926). Boljka, Janez (1931— ), slov. kipar in gra¬ fik. R. v Subotici, štud. na ALU in pos. v ki¬ parski specialki pri Putrihu in graf. specialki pri Debenjaku. K: varjeno železo, npr. Requiem (1962), razni motivi iz Ribnice (krošnjarji). 1. nagr. za grafiko na sredozemskem bienalu v Aleksandriji 1963/64. L: ŠijanecS (1961, p. 376 [repr.] & 380); Jelisava Čopič (Lik. rev., št. 3, 1962); Boljka (Lj 1963 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik ); ZMG (1964, št. 209—12 [P] & 289—91 [G]); IV beogradski trijenale jugoslo- venske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. Luc Menaše (Rodna gruda 1963). BOLOGNA, mesto v sev. Italiji ( Emilia ), znano po svojih stolpih in zvonikih, dobri kuhinji {Bo¬ logna la grassa) in najstar. evr. univ. ( Bologna la dotta). L: G. Rossi: Bologna: nella storia, nelfarte e nel costume (3 knj., Bol 1924—1927); A. Raule: Archi- tettura bolognese (ib. 1952); U. Beseghi: Palazzi di Bologna (ib. 1956; 2. izd. 1957); id.: Introduzione alle chiese di Bologna (2. izd., ib. 1957); F. Bizzarri: Torri, palazzi, porte di Bologna (ib. 1959); G. Tibal- ducci: Bologna (T 1960); EWA VIII (1963, stp 599—602 — L!). — Cf. s. v. Malvasia. ~ San Domenico ( piazza S. Domenico), zač. 1221 dominikanci. Notr.: tri ladje. V des. ladji v 6. kap. {Capp. di S. Domenico) znamenita * Ar ca di S. Domenico, nagrob. sv. Dominika (u. 1221), zač. Nicola Pisano s pomočniki, na¬ daljeval po njem imen. Niccolo deli’ Arca 1469— 73, dkč. Michelangelo 1494 (desnega angela, sv. Petronija in sv. Prokula); v kap. des. od kora 255 BOLOGNA, San Francesco — Boltraffio, Giovanni Antonio 256 Zaroka sv. Katarine z Janezom Krst., Petrom, Pavlom in Boštjanom (Filippino Lippi, d. 1501). L: Arca di S. Domenico: cf. S. Bottari (1964), C. Gnudi (1948), M. Wundram (1958). ~ San Francesco, ena izmed najstar. gotskih cerkva v Italiji (sez. 1236—63). Zun.: pri it. gotskih stavbah redko videni oporniki med ma¬ limi apsidami, ki rastejo iz kornega obhoda. Triladijska notr. z oktogonalnimi slopi. L: EWA VI (1962, t. 232 des. spodaj). — Cf. P. Franki (1962). ~ San Giacomo Maggiore ( piazza Rossini). Des. kot 6. kapela je C app. Bentivoglio: v njej Giovanni II. Bentivoglio in njegova družina pred Madono na prestolu (Lorenzo Costa d. 1488), na olt. Madona s 4 svetniki in angeloma (Francia 1499), na levi steni pa freski Zmagoslavje Slave in Zmagoslavje Smrti (Costa 1490). — Oratorio di Sta Cecilia so z 10 freskami ( prizori iz legende sv. Cecilije in Valerijana) okrasili Francia, Costa, Amico Aspertini idr. (1504—06). L: cf. B. Berenson (L: Ph 1968, repr. 1604-07, 1626, 1628-29)' — San Paolo (v/a Tagliapietre). Za v. olt. marm. skupina Obglavljenje sv. Pavla (-> Algardi 1641—47). ~ San Petronio ( piazza Maggiore), največja c. v mestu, poznogotska stavba (zač. 1390 Antonio di Vincenzo). Na pročelju je v. srednji portal kiparsko okrasil Jacopo —> Della Quercia (1424 —38), predvsem s slavnimi reliefnimi *prizori iz Geneze', na enem izmed stranskih portalov marm. relief Properzie de’ -> Rossi ( Jožef in Putifarjeva žena, o. 1528). V gotski notr., ki delno spominja na vzor florent. stolnice, je mdr. Par- migianinov Sv. Rok z donatorjem (les, 1527/28). L: cf. P. Franki (1962), J. White (1966). ~ Santa Maria della Vita (v/a Clavature), v notr. plastična skupina Objokovanje mrtvega Kristusa (znana kot » Pieta «, Niccolo deli’Arca, dkč. 1463). ~ Palazzo Poggi, zdaj VUniversita in Acc. delle Scienze ( piazza del Teatro 33): za kard. Giovannija Poggija (1494—1556) ga je s prizori iz Odiseje 1554—56 poslikal Pelegrino — Tibaldi. L: Antoine Schnapper, Les salles d’Ulysse au Pa¬ lazzo Poggi (L’Oeil, št. 133, jan. 1966). — Cf. G. Briganti (1945). ~ nagrobnik Rolandina de' Passageri ( piazza S. Domenico), u. 1300, z likom umrlega {en gisant) in reliefom s »šolskim prizorom«. L: Panofsky Tomb (1964, p. 70, repr. 282 & 287). — Neptunov vodnjak ( Fontana del Nettuno na piazza del Nettuno) je delo -> Giovannija da Bo¬ logna iz 1563—67. L: cf. J. Pope-Hennessy (III 1963). ~ Pinacoteca Nazionale (v/a Belle Arti). Mdr. zastopani Rafael (*Sv. Cecilija s 4 drugimi svet¬ niki, 1514), Perugino (Madona v gloriji s svet¬ niki), Francia (npr. Madonna Felicini, tj. Marija na prestolu med svetniki in Bartolomeo Felicini kot donator, 1494; Oznanjenje z Janezom Ev., Frančiškom As., Bernardinom in Jurijem, 1500), L. Carracci (Madonna Bargellini), Ag. Carracci (.Zadnje obhajilo sv. Hieronima, o. 1591/93; Vnebovzetje, o. 1591/93) in Ann. Carracci ( Ma¬ dona z Janezom Ev. in Katarino, 1593), G. Reni (npr. Samson z oslovsko čeljustjo, o. 1611; * Pokol nedolžnih otrok, o. 1611), Domenichino (Smrt Petra Mučenika, o. 1618/20), itd. L: »Itinerari« 2 (R 1931); Andrea Emiliani: La Pinacoteca Nazionale di Bologna (Bol 1967). Bologna, Ferdinando, it. um. zgodovinar v Neaplju (Soprintendenza alle Gallerie). B: ,Per una revisione dei problemi della sc ul tura meridionale dal IX al XIII secolo' (Sculture lignee nella Campania, N 1950); (& R. Causa) Fontaine- bleau e la maniera italiana (F 1952 [rk]); ,A propo- sito dei Ribera del Museo di Bruxelles' (BMR, 1952); (& G. Doria) Mostra del ritratto storico napolelano (N 1954); Opere d'arte nel Salernitano dal XII al XVIII secolo (N 1955); ,11 Carlo V del Parmigianino' (Par, 1956); Francesco Solimena (N 1958); ,Une oeuvre de jeunesse de Pierre Mignard et le probleme de sa formation' (RArts, 1958); ,Un’altra » Resur- rezione« giovanile di Raffaello' (Suidov zb., 1959); ,Cio che resta di un capolavoro giovanile di Duccio' (Par, 1960); , Operiš causa, non fervor devotionis: Spunti di critica d’arte medievale‘ (ib., 1961); ,Ag- giunte a Francesco Solimena' (Napoli nobilissima, 1962/63); Early Italian Painting: Romanesque and Early Medieval Art (Lpz 1964, »Italian Painting«); Simone Martini (Mi 1966); / pittori alta corte an- gioina di Napoti 1266 — 1414: E un riesame deli'ar te nelFeta fridericiana (R 1969, »Saggi e studi di storia delfarte« 2); Novi ta su Giotto: Giotto al tempo della cappella Peruzzi (T: Einaudi 1969, »Saggi« 438); ,Poverta e umi!tč: II »S. Ludovico« di Simone Martini' (Studi storici, 1969). bolonjska šola: predvsem učenci Carraccijev, tj. -*■ Domenichino, -> Reni, —> Guercino, -> Al- bani, itd. Boltraffio, Giovanni Antonio (1467—1516), it. slikar v Milanu, učenec -> Leonarda da Vinci. S: npr. Marija z otrokom (les, Nat. Gali.), Madona družine Casio (po Vasariju bila d. 1500, Louvre). L: Berenson Ox (1932); A. Ottino Della Chiesa (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1968), W. Suida (1929). 257 BOLZANO — Bonicatti, Maurizio 258 BOLZANO, nem. Božen, gl. mesto Gornjega Poadižja ( Alto Adige, Italija). V bližini več gra¬ dov, med njimi grad Runlcelstein (cf. infra). L: EWA VIII (1963, stp 563 — L!). — Cf. N. Rasmo (1957), J. fVeingartner (1953). ~ Runkelstein, grad (nem. Schlofi R., it. Castel Roncolo), znan predvsem po StS-h (o. 1400), ki kažejo najobsežnejši kompleks sred- njev. profane motivike. Na zun. lesenega po¬ mola letne stavbe (das Vintlerische Sommerhaus ) npr. naj bogatejša vrsta triad: v nadnar. velikosti po 3 poganski, bibl. in kršč. junaki ( Hektor, Aleksander Vel., Cezar ; Jozue, David, Juda Ma¬ kabejec', Artur, Karel Vel., Gottfried Bouillonski), 3 najboljši vitezi ( Parzival, Gawein, Iwein), 3 najplemenitejše ljubavne dvojice ( vojvoda Viljem Avstrijski in Aglei, Tristan in Isolde, Viljem Or¬ leanski in Atnelei), 3 najboljši meči ( Dietrich von Bern in njegov Sachs, Siegfried in njegov Balmung, Dietleib von Steier in njegov IVelsung), 3 najmočnejši velikani ( Waltram, kralj Ortnit, Schranman), 3 najdivjejše orjakinje (Rici Nagel- ringen, Vodelgard [?], Rachin ), 3 najboljši pri¬ tlikavci (kralj Goldemar na konjičku, kralj Bi- bunc na jelenu, kralj Alberich na košuti). — Zraven Tristanova soba (Tristanzimmer) s sten¬ skimi slikarijami, ki ponazarjajo Gottfrieda von StraBburg ep Tristan und Isolde. L: cf. O. R. von Lutterotti (1954), N. Rasmo (1964 [izšlo 1967]). Bombe, Walter (1873 — ?), nem. um. zgodo¬ vinar. R. v Berlinu, delal v nem. Umzg. inst. v Florenci (1904—12), učil na univ. v Miinstru in Bonnu (em. 1919). B: ,Justus van Gent in Vrbino: Das Studio und die Bibliothek des Herzogs Federigo da Montefeltre' (MittF, 1909); Benedetto Buonfigli (BI 1904); Ge- schichte der Peruginer Malerei: bis zu Perugino u. Pinturicchio... (BI 1912, »ItFF« 5); , Die Kunst am Hofe Federigos von Vrbino ‘ (MfKw, 1912); Perugino : Des Meisters Gemdlde in 249 Abbildungen (Stu-Bl 1914, »KK« 25); Perugia (Lpz 1914, »BK« 64); ,Vasaris Atelier in Florenz ‘ (Belv, 1928); Vrkunden zur Geschichte der Peruginer Malerei im 16. Jahr- hundert aus dem Rossi-Bombe-Archiv im Kunsthisto- rischen Institut zu Florenz (Lpz 1929); Jntorno alla »Comunione degli Apostoli « di Giusto di Gand in Vr¬ bino' (Rassegna Marchigiana, 1929/30); ,La Biblio- teca di Federigo da Montefeltro' (ib., 1930); ,Gli affreschi delVEneide di Niccolb deli'Abbate nel Palazzo di Scandiano‘ (BArte, 1931). L: Kii (1926). Bombois, Camille (1883—_), fr. naivni sli¬ kar, bil pokrajinski prvak v rokoborbi, nastopal v potujočem cirkusu, o. 1922 začel razstavljati na ulici. S: e. g. Most s pericami (Basel, Dr. Franz Meyer). L: H. Bodmer-Bing: Camille Bombois (P 1951); Diet peint mod (1954). — Cf. B. Dorival (II 1957), W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965), W. Vhde (1947 [1949]). Bonacolsi, Pier Jacopo Alari -> Antico Bonan(n)us iz Piše, it. kipar. P: -> Porta di S. Ranieri stolnice v Piši iz o. 1180 (1180 je dkč. njena velika vrata, ki pa se niso ohranila) in bron. -» velika vrata monrealske stolnice (d. 1186). L: Valentino Martinelli: Bonanno Pisano (Mi s. a., »MdS« 16); »PKG« 5 (1969, t. 307). — Cf. A. Boeckler (1953), G. Delogu (1956 — L!). *Bonaparte pri kužnih bolnikih v Jafi (fr. Bo- naparte visite les pestiferes de Jaffa, le 11 marš 1799), slavna, v jedru romantična Grosova slika (o, pl, 532 X 720 cm, d. 1804, Louvre). V liku Napoleona, ki se »neustrašno« dotika bolnikov, je slikar oživil staro predstavo o vladarju čudo¬ delniku (»kralju taumaturgu«, kot je prvi opo¬ zoril W. Friedlaender, cf. lit.). L: cf. W. Friedlaender) JVVCI, 1940/41, p. 139—42). Bonaventura (1221—1274), it. sholastični pisec, imen. Doctor seraphicus, 1256 imen. za kardinala in generala frančiškanskega reda, ki mu je postal »drugi ustanovitelj«; svetnik (14. VIL). Up: kot avtor spisa o »lignum vitae« (križ kot »les živ¬ ljenja«) npr. na T. Gaddijevi freski ob vznožju takega »drevesa življenja« (nad Križanim —> pe¬ likan krmi svoje mladiče, križ ima 6 dvojic vej, spremenjenih v napisne trakove s stihi o gl. do¬ godkih Kristusovega življenja, ob koncih vej medaljoni z 12 doprsji prerokov, ki drže manjše zvitke, in še 2 preroka na vrhu). — Cikli: Her- rera star. in Zurbaran za Sevillo, od slednjega prej 5 slik (ena uničena v Berlinu 1945, cf. Mus. Dahlem), preostale 4 v Louvru (2), Dresdenu in Pal. Bianco v Genovi. — Cf. s. v. nepravi Bona¬ ventura. L: Reau III/l (1958, p. 234—36). Le Bon Bock ( Dober kozarec piva), Manetov portret litografa Bellota v kavarni Guerbois v Parizu (o, pl, 94 X 83 cm, 1873, PMA [prej Carroll S. Tyson Coli., Chestnut Hill, Penn.]), nastal pod vplivom Halsovega slikarstva (o mo¬ žaku na sliki so dejali, da pije haarlemsko pivo) in z uspehom razstavljen na pariškem Salonu leta 1873. L: »CA« 14 (1967, kat. št. 165). — Cf. (tudi s. v. Manet) J. Canaday (1959). Bonicatti, Maurizio, it. um. zgodovinar. Pri¬ spevki tudi v rev. Commentari. 11 — Leksikon 259 Bonifacij VIII. — Bonvicino, Alessandro 260 B: Studi di storia dell'arte sulla tarda antichita e sulValto medioevo (R 1963); Aspetti deli'Vmanesimo nella pittura veneta dal 1455 al 1515 (R 1964); ,Note sul vedutismo veneziano: sulla cultura artistica di Francesco Guardi e di Domenico Tiepolo' (Arte Ven, 1964); Studi sulTVmanesimo: Secoli XIV — XVI (F 1969, »II pensiero storico« 56). Bonifacij VIII., s pr. im. Benedetto Gaetani, rim. papež (1294—1303), uvedel jubilejna leta. Up: Giotto (fragment freske, 1300, zdaj Rim, S. Giovanni in Laterano, Arnolfo di Cambio (kip do pasu in -> nagrobnik papeža Bonifacija Vlil., oba Rim, Grotte Vaticane). L: cf. H. Keller (1939). Bonington, Richard Parkes (1802 — 1828), angl. slikar, akt. večidel v Franciji, r. v Arnoldu pri Nottinghamu, u. (25) v Londonu za pljučno jetiko. S: predvsem krajine (spočetka akvareli), od 1825 dalje tudi intimno občuteni zg. prizori, npr. Francoski kralj Franc I. in Marguerite de Navarre (1827, Wallace). L: M. W. Brockwell (ThB IV, 1910, s. v.); A. Dubuisson & C. E. Hughes: Richard Parkes Bo¬ nington: his life and work (L 1924); Atherton Curtis: Catalogue de 1’oeuvre lithographie et grave de R. P. Bonington (P 1939); Andrevv Shirley: Bonington (L 1940, »English Master Painters«); Jonathan Mayne (EWA II, 1960, s. v.); A. Bowness & L. Gotving (Kindler I, 1964, s. v.); »PKG« 11 (1966, t. XVI & 93); »MdC« 271 (barvni repr. 6 & 9). — Cf. B. S. Myers (I 1969, s. v. [tekst Lorenz Eitner]). Bonino da Campione —> catnpionesi Bonitas (lat.), personifikacija kreposti. Up: npr. na -*■ Velikem zmagoslavnem vozu. L: Herbert Rudolph (RDK II, 1947, s. v.). — Cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). BONN, gl. mesto ZRN (Porenje). Pozno¬ romanska katedr. ( Bonner Miinster) St. Cassius u. Florentius (XII./XIII. st.). L: Fried Miihlberg: Bonn (Mn-Bl 1951, »Deutsche Lande, deutsche K.«); Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 275—76 —Ll). — Rheinisches Landesmuseum ( Colmantstrafie 16). Pomembna z. prazg., rim. provincialne in srednjev. umetn.: mdr. npr. nagrobnika iz Gon- dorfa in Niederdollendorfa (VII./VIII. st.) in nagrob. opata Gilberta (u. 1152) iz —>Maria Laach, znamenita -> Pieta Rottgen, itd. S: zasto¬ pani predvsem porenski, niz. in hol. slikarji, mdr. npr. ikonografsko mikavni —> krilni oltar¬ ček iz nekdanje cerkve St. Maria ad Gradus v Kolnu (o. 1430). L: Jedding (1961 — L!); Aus rheinischer Kunst und Kultur: Auswahlkatalog ... (Dii 1963); Panofsky Tomb (1964, repr. 185—88, 192). — Stadtische Kunstsammlungen ( Rathausgasse 7). S: mdr. zastopan npr. Gerhard von Kiigelgen (Avtp. z bratom Karlom). L: cf. L. Grote (II s. a.). Bonnard, Pierre (1867—1947), fr. slikar, naj¬ pomembnejši kolorist iz nasledstva impresio¬ nizma. R. blizu Pariza (Fontenay-aux-Roses), jeseni 1888 v Pont Avenu, 1889/90 se v Parizu pridružil skupini -> Nabis (po Denisu je bil Nabi tres japonard ), 1894 spoznal svojo življenjsko tovarišico (Marthe, poroka 1925, u. 1942), o. 1905 z Vuillardom prevzel impresionizmu bližnjo tehniko (z njo sta upodabljala motive, zaradi katerih to njuno slikarstvo zaznamujemo s ter¬ minom -> intimizem), 1925 kupil vilo v Le Can- netu pri Cannesu, tam u. S: Ambroise Vollard (o. 1906, Ziirich), Loža (Gaston in Josse Berti¬ hem in njuni ženi, 1908, Pariz, z. Bernheim- Jeune), Ženski akt proti luči (Nu d contre-jour, 1908, Bruxelles), Gospa pri mizi z zajtrkom (o. 1910, Ziirich), Ženski akt pred ogledalom (1919, Saint-Tropez, Mus. de 1’Annonciade), Brata Bernheim de Villers v sobi (1920, MAM), Pri toaleti (120 X 80 cm, 1922, ib.), Slikar Signac s prijatelji na svoji jadrnici (Le Bateau de Signac, 1924/25, Ziirich), Le Cabinet de toilette (1932, Chicago, Samuel A. Marx). Avtp. (1938, New York, Wildenstein Gali.), Avtp. (1945, New York, Donald S. Stralem). G (lito.): 1900 za Vollarda ilustr. Verlaina ( Parallelement ). — Lepaki: prvi primer France-Champagne (1892). L: Edouard-Joseph I (1920, s. v.); HPM I (1949); H. Rumpel: Bonnard (Bern 1952); Vollmer I (1953); Diet peint mod (1954); Pierre Bonnard (Ba 1955 [rk]); John Rewald (EWA II, 1960, s. v. — L!); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.); Annette Vaillant: Bonnard (L 1966); Norbert Lynton, Bonnard: the act of re-creation (Studio, 1966); Arts-Loisirs (št. 69, [P] 1967). — Cf. G. Jedlicka (1947), F. Jourdain (1946), T. Natanson (1951), J. Rewald (1948). Bontemps, Pierre (verj. o. 1505/10—1568), fr. kipar, od 1536 dalje Primaticciov sodel. v Fon- tainebleauju, pozn. delal v Parizu. P: kiparski okras nagrob. kralja Franca L (zač. 1547, Saint- Denis, opatijska c.), *spom. za srce Franca I. (1550, ib. — reliefi na žari kažejo Geometrijo, Kiparstvo, Slikarstvo in Stavbarstvo, na pod¬ stavku pa Astronomijo, Instrumentalno glasbo, Vokalno glasbo in Poezijo), kip sedečega Char¬ lesa de Maigny (1557, Louvre) z njegovega na¬ grob. v pariški Peglise des Celestins. L: M. Beaulieu, Nouvelies attributions a Pierre Bontemps (RArts, 1953); Panofsky Tomb (1964, p. 79 & 88, repr. 352 & 409—12). — Cf. A. Blunt (1953), P. S. IVingert (1939). Bonvicino, Alessandro -»■ Moretto da Brescia 261 Book of Durrow — BORDEAUX 262 *Book of Durrow ali Codex Durmachensis (»Knjiga iz Durrowa«, tj. iz samostana, ki ga je bil ust. sv. Kolumban), pomemben iluminiran rkp. (pergament, 24,7 X 16 cm, Dublin, Trinity College Libr., Ms. 57 [A IV, 5]), najstar. med 3 posebno uglednimi anglosaško-irskimi evan- geliarji (infra: —► Book of Kells, —> Book of Lin- disfarne), po splošni sodbi nastal v 2. pol. VII. st. Z umzg. vidika zaslužijo pozornost tako okrasne strani (e. g. f. 192v na zač. Janezovega evangelija), ki jih zaznamuje starodavni motiv keltske spirale, kakor tudi ploskovito preobliko¬ vani simboli evangelistov (e. g. f. 21v: človek za Mateja), ki ne kažejo kanonskega zaporedja, ampak za dobo pred vulgato značilen vrstni red ( človek, orel, vol, lev). L: Diringer Book (1958, p. 140); *Evangeliorum quattuor Codex Durmachensis: Book of Durrovv (faks., 2 knj., Olten-Fr: Urs Graf Verlag 1960, izd. Arthur Aston Luče, Otto Simes, Peter Meyer & Curt Bieler); »UF« 12 (1967, repr. 170); »PKG« 5 (1969, t. 7 — L!); »US« 6 (repr. p. 50). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 12), H. Holiander (1969, repr. 4), C. Nordenfalk (Sk 1957). J. J. Sweeney (1965). 12 (1967); »US« 6 (1970, repr. p. 51). — Cf. C. Nordenfalk (Sk 1957), J. J. Sweeney (1965). *Book of Kells (»Knjiga iz Kellsa«) ali Codex Cenannensis, najslavnejši med irskimi IR, »sup- preme masterpiece of the Celtic illuniinator«, lat. evangeliar (pergament, 339 listov 33 X 24 cm, o. 800, Dublin, Trinity College Libr., Ms. 58 (A. I. 6]). Med celostr. miniaturami ali posebno bogato okrašenimi stranmi npr. Marija z otro¬ kom (f. 7v), Breves causae secimdum Matthaeum (f. 8r), simboli 4 evangelistov (f. 27v), Matej (f. 28v), zač. Matejevega evangelija z Liber genera- tionis (f. 29r), Kristus ali Marko (f. 32v), stran z 8-krožnim križem (f. 33r), posebno znamenita iniciala *hi-ro IXPl) za Christi autem generatio (f. 34r), simboli 4 evangelistov (f. 129v), zač. Mat - kovega evangelija z lnitium evangelii (f. 130r), Skušanje Kristusa ali točno Satan tretjič skuša Jezusa ( Kristus vrh templja, f. 202v), Vstajenje (f. 285r), simboli 4 evangelistov (f. 290v), Janez Ev. (f. 291 v) in zač. Janezovega evangelija z In principio erat verbum (f. 292r). L: Edvvard Sullivan: The Book of Kells (L 1914; n. izd. L 1952); Cankar 1/1 (2. izd. 1930); *Evange- liorum quattuor Codex Cenannensis: The Book of Kells (faks., 3 knj., Bern: Urs Graf Verlag 1950— 1951, izd. Ernest Henry Alton & Peter Meyer)\ »UF« 12 (1967); »US« 6 (1970, repr. p. 51). — Cf. C. Nordenfalk (Sk 1957), J. J. Sweeney (1965). *Book of Lindisfarne ali Lindisfarne Gospels (tudi Cod. Lindisfarnensis ali Gospels of S. Cuth- bert), znamenit anglosaški iluminiran rkp. (258 listov 34 X 24,5 crft, o. 700, Br. Mus., Cotton. Nero D. IV). Med pomembnimi celostr. minia¬ turami podobe evangelistov (e. g. f. 25v: Matej) in 5 bogato okrašenih, s križem zaznamovanih kvadratov (e. g. f. 2v). L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930); Diringer Book (1958, p. 142—43); *Evangeliorum quattuor Lindisfarnen¬ sis Musei Britannici Codex Cottonianus Nero D IV (faks., 2 knj., Olten-Lausanne: Urs Graf Verlag 1956—1960, izd. Thomas Dovvning Kendrick, T. J. Brown, R. L. S. Bruce-Mitford, H. Roosen-Runge, A. E. A. Werner, A. S. C. Ross & E. G. Stanley)', EWA I (1959, t. 280 & 282 des. zgoraj); »UF« 12 (1967, repr. 171 & 173); »PKG« 5 (1969, t. III — L!); »US« 6 (repr. p. 52). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 9), H. HolUinder (1969, repr. 19), E. G. Millar (1923), C. Nordenfalk (Sk 1957). Boon, K(arel) G(erard), hol. um. zgodovinar, direktor graf. z. v amsterdamskem Rijksmus. (Rijksprentenkabinet). B: Gerard David (A 1938, »Pal.«); ,Overzicht van de Litteratuur betreffende Nederlandsche Kunst ver- schenen in Nederland van 1942 — 1946' (OH, 1946); ,De erfenis van Aelbert van Ouvvater' (Nkj, 1947); ,Naar aanleiding van tekeningen van Hugo van der Goes en zijn school' (ib., 1950/51); ,Scorel en de antieke kunst' (OH, 1954); (& F. Baudouin) Dieric Bouts (Br 1957 [kat. razst. 1957—58, Bruxelles, Pa- lais des B.-A., & Delft, Mus. Prinsenhof]); The complete etchings of Rembrandt (L-NY 1963; nem. izd.: Rembrandt: Das graphische Werk, W 1963); Geertgen tot Sint Janš (A 1967); Het zelfportret in de nederlandsche en vlaamsche schilderkunst (A s. a., »Het ondervverp in de nederlandsche en vlaamsche schilderkunst«). Borchgrave d’Altena, comte Joseph de, belg. um. zgodovinar. B: Sculptures conservees au pays mosan (Verviers 1926); Les retables brabanfons (Br 1942); La passion du Christ dans la sculpture en Belgique (Br 1946); Les retables brabanfons conserves en Suede (Br 1948). Borčič, Bogdan (1926——), slov. slikar in grafik. R. v Lj, tu 1950 dkč. AUU, 1958/59 delal pri Johnnyju Friedlaenderju v Parizu, od 1970 dalje docent na ALU. L: AS (1958 — L!); Lj Gr (1959—71); ŠijanecS (1961; M. Stele (ELU 4, 1966, s. v. p. 667); A. Bassin (Delo, 8. VI. 1968, p. 17). — Cf. M. Tršar (pon. 1970). BORDEAUX, mesto v jugozah. Franciji (Guyenne), 370-508 gl. mesto Akvitanije, 732 požgano od Arabcev in 857 porušeno od Nor¬ manov, cvetelo pod angl. oblastjo 1154 — 1453, pomembno um. središče v XVIII. st., ko je bila mdr. oblikovana tudi Plače Royale (zdajšnja Plače de la Bourse) s konjeniškim spom. Ludovika XV. (po vzoru Mark Avrelovega spom. v Rimu oblikovana mojstrovina J.-B. Lemoyna, post. 1743, razrušen med revolucijo). L: EWA V (1961, stp 595—96 — L!). 263 BORDEAUX, Grand Theatre — Borromini, Francesco 264 ~ Grand Theatre je 1772 — 80 sez. arh. Victor Louis (1731—1800). S klasicistično kolonado in reprezentativnim stopniščem v notr. zaznamo¬ vana stavba je vplivala tudi še na gledališko arhi¬ tekturo XIX. st. ~ Musee des Beaux-Arts. V precej bogati z. fr. slikarstva XVIII.—XIX. st. mdr. zastopana J.-F. de Troy ( Un Abbe des Feuillants) in Dela- croix (La Grece a Missolonghi, 1827), med ki¬ parji npr. J.-B. Lemoyne ml. ( Montesquieu , marm. doprsje, d. 1767). *Bordojska mlekarica, znamenita Goyeva po¬ zna slika (o, pl, 75 X 67 cm, 1826/28, Prado), ki se odlikuje s tako rekoč impresionistično po¬ tezo čopiča. L: cf. F. J. Sdnchez Canton (1959, p. 270—71). Bordone, Pariš (1500—1571), it. beneški slikar, r. v Trevisu, u. v Benetkah; po Vasariju se učil pri Tizianu, s katerim pa sta se sprla. S: npr. Ribič izroča doiu prstan sr. Marka (o. 1535, Accad.). L: Venturi IX/3 (1928); Berenson Ox (1932); G. Canova, I viaggi di Pariš Bordone (Arte Ven, 1961); ead.: Pariš Bordone (V 1964); P. Zampetti (Kindler I, 1964, s. v.— L!). Boreas (grš. in lat.), severni veter, odtod tudi hrv. in slov. izraz bora in burja. V ikonografiji se pojavlja samostojno v podobi krepkega starca in v povezavi z naukom o -^-štirih tempera¬ mentih in -^-štirih elementih. Up: Rubens (Bo¬ reas ugrabi Oreithyio, o. 1615, Wien Ak.). L: Hunger (1955, s. v. Winde ); EJ Borenius, Tancred (1885—1948), angl. um. zgodovinar. Številni prispevki v BM, Panth, Apollo, etc. B: A Catalogue of the Paintings at Doughty House Richmond & elsewhere in the Collection of Sir Frede- rick Cook, 1 (L 1903); (& E. W. Tristram) Englische Malerei des Mittelalters (F-Mn 1927; angl. orig.: English Medieval Painting, NY 1929); Florentine frescoes (L 1930); The Harewood Collection of Pictures (Ox 1936); ,Das IVilton Diptychon ‘ (Panth, 1936); Rembrandt: Selected Paintings (L: Ph 1942; 3. izd. 1952). L: nekrologa: AN (1948); BM (1948). Borghese, Scipione, s pr. im. Scipio Caffarelli (u. 1633 star 57), it. kard. (» Cardinal Nepote«, njegov ujec je bil —> Pavel V., cf. s. v. nepotizem), bogati, mogočni in uživaški pokrovitelj mladega G. L. Berninija in drugih umetnikov, utemeljitelj slavne družinske z. (s stavbo in okolico vred Mus. e Gali. Borghese,-^- Rim [muzeji]). Up: G. L. Bernini (marm. doprsji [zaradi razpoke na 1. doprsju umetnik hitro napravil še kopijo] iz 1632, Borghese). L: cf. R. Wittkower (Gian Lorenzo 1955; 1958). Borghini, Vincenzo (1515—1581), florent. filo¬ log in zgodovinar, prior, Vasarijev prijatelj, njegov in drugih floient. umetnikov (npr. Bron- zina) svetovalec v ikonogr. zadevah. B: A. Lorenzoni (izd.): Carteggio artistko inedito di d. Vinc. Borghini (F 1912). Borgo S. Donnino -> Fidenza ‘Borilec (angl. The Boxer, fr. Le Pugiliste, it. 11 Pugilatore, nem. D er Faustkampfer), v Rimu 1884 najdena bron. helen. plastika (viš. 128 cm, o. 50 pred [sedež mod.], Rim, Mus. delle Terme): naturalističen kip sedečega, počivajočega atleta, ki so mu nešteti boji zmaličili obraz in telo. L: S. Mikuž (Delo, 14. II. 1960, p. 6); EWA VII (1963, t. 366); Koepf (1964); »PKG« 1 (1967, t. 144 — L!). — Cf. J. Boardman (NY 1964, repr. 203), W. Helbig (II 2. izd. 1899). Borinski, Karl (1861—1921), nem. lit. zgodo¬ vinar in estetik, r. v Katovvicah v Šleziji, u.(60) v Miinchnu. B: Die Rdtsel Michelangelos (Mn 1908); Die Antike in Poetik umi Kunsttheorie (2 knj., Lpz 1914— 1924, 2. knj. izd. R. Nevvald). BORJANA pri Kobaridu. V pokopališki c. freske Giana Paola -> Thannerja. Borodajkewycz, Taras von, avstr. univ. prof. na Dunaju, znan antisemit. B: ,Aus der Friihzeit der Wiener Schule der Kunst- geschichte: Rudolf Eitelberger und Leo Thun ‘ (H. Sedlmayrjev zb., 1962). Los borrachos -> Pivci Borromini, Francesco (1599—1667 sam.), it. arhitekt, revolucionaren tvorec skrajno slikovite, iz samih vboklih in izboklih prostorskih delov zraščene arhitekture, ki so jo za njim nadaljevali zlasti -*■ Guarini in severnoevr. arhitekti (Balt. —»■ Neumann ); r. ob Luganskem jezeru (Bissone), s pr. im. Francesco Castelli, priimek Borromini privzel šele 28 let star. A (vse v Rimu): pročelje za Oratorio dei Filippini (1637—40), cerkvica *S. Carlo alle Quattro Fontane (1638—41, pro¬ čelje 1665—67), univ. c. *St ’ Ivo del la Sapienza (1642—50), prezidava bazilike S. Giovanni in Laterano (1646—49), zlasti pročelje c. St' Agnese in Agone (pri kateri je 1653—55 nadomestil oba Rainaldija), Collegio di Propaganda Fide (načrt 1647, 1662 — 64 zlasti pročelje v ozki via di Pro¬ paganda in C app. dei Re Magi ), stolp in kupola c. SFAndrea delte Fratte (1653—65), itd. — Bor- 265 Bosch, Hieronymus — Bossert, Helmuth Theodor 266 rominijev postumno izdani Opus Architectonicum iz let 1720/25 je v 1960-ih letih znova izdal Paolo Portoghesi (R: Edizione delPElefante). L: Kurt Cassirer, Zu Borrominis Umbau der Lateransbasilika (JPK, 1921); Paolo Portoghesi (EWA II, 1960, s. v. — L!); id.: Borromini nella cultura europea (R 1964, »Officina« 1); Pevsner (1966); P. Bianconi: Francesco Borromini: Vita, opere, fortuna (Bellinzona 1967); H. Thelen: Francesco Borromini, Die Handzeichnungen, Abt. I: Zeitraum 1620/32 (Graz 1967 — v načrtu 4 knj.); Paolo Portoghesi: Francesco Borromini: Architettura come linguaggio (Mi-R 1967); id., L’»Opus architectonicum« del Bor¬ romini (R. Wittkowerjev zb. I, 1967); id., An un- known portrait of Borromini (BM, 1967, p. 709—10); P. Marconi: La Roma del Borromini (R 1968, »Pro¬ fili romani« 1). — Cf. G. C. Argan (1952), G. Baglione (1642), F. BaM/m/cc/(Notizie ...),G. P. Bellori (1672), H. Egger (1903), E. Hempel (1924), A. Muhoz (1921), M. Mušič (II 1966), G. P. Passeri (1772), H. Sedl- mayr( 1930 [1939]), R. Wittkower (1958 [1965]). Bosch, Hieronymus, s pr. im. Jeroen Antho- niszoon (verj. o. 1450—1516), niz. slikar, živel (verj. tudi r.) in u. v ’s Hertogenboschu v Bra- bantu, po katerem se je na nekaterih delih pod¬ pisal Jheronimus Bosch (vzdevek van Aeken, ki ga je imel že ded, kaže na prihod prednikov iz Aachna); dkm. od 1480 dalje v svojem mestu, kjer je očitno užival precejšen družbeni ugled. Njegove zvečine alegorično zamišljene religiozne in žanrske podobe, ki pričajo o moralistu in satiriku, izvirno povezujejo realistične nadrob¬ nosti in groteskne domišljijske stvore ter tako napovedujejo poznejše fantastično slikarstvo, pos. v Ham. umetn., hkrati pa nekatere med njimi (npr. Kristus nosi križ v Gentu) s svojim svetom spačenih obrazov tako kot Leonardove študije fiziognomij, ki so morda vplivale nanje, antici- pirajo tudi pozn karikaturo. Boschovi motivi so v marsičem še nepojasnjeni, nedvomne so zveze z ljudsko umetn. pa popularno grafiko, knj. ilustracijo ipd.; mdr. so domnevali umetni¬ kovo poznavanje ž. legend (prek začasno »spre¬ obrnjenega« Jacoba van Almangien, cf. L. Brand Philip, B), gotovo pa so neutemeljene razlage o »heretični« vsebini in zvezah s sekto adamitov (cf. W. Fraenger). S (hipotetična časovna raz¬ vrstitev): Zdravljenje blaznosti (Prado), Sedem naglavnih grehov (tondo obdan s 4 manjšimi tondi, v katerih so predstavljene -> štiri poslednje reči, vse v pravokotnem okviru, Escorial), Po¬ jedina v Kani (Rotterdam), F.cce Hotno (z na¬ pisom Salva nos Christus redemptor, Stadel), Slepar ali Šarlatan (Saint-Germain-en-Laye, Mus. Municipal), Ladja norcev (nastala verj. po izidu S. Brantovega Dos Narrenschiff, tj. po 1494, in pred Hvalnico norosti Erazma Rotter¬ damskega iz 1501, Louvre), triptih s Senenim vozom (levo Zemeljski raj, des. Pekel, o. 1490, Prado), triptih s Poslednjo sodbo (morda samo zvesta sočasna kopija, Wien Ak.), triptih s Skušnjavami sv. Antona (Lizbona, Museu Na¬ tional de Arte Antiga), Triptih puščavnikov (Be¬ netke, Doževa palača, Appartamento del Doge), ki kaže z zaporedjem od leve na des. — Anton, Egidij, Hieronim — 3 stopnje mističnega vzpona duha, triptih z * Vrtom naslad (o. 1500, Prado), triptih s Poklonom kraljev (ib.), Kristus nosi križ (Gent, Muzeum voor Schone Kunsten), Skušnjave sv. Antona (Prado), Janez Krst. v pustinji (Madrid, Mus. Lazaro) in t. i. Izgubljeni sin (Rotterdam). L: Friedlander V (1927); Dirk Bax: Ontcijfering van Jeroen Bosch (’s Gravenhage 1949); Cankar III/2 (1951); Panofsky Neth (1953); Lotte Brand Philip, The Prado Epiphany by Jerome Bosch (AB, 1953); Jacques Combe: ‘Jerome Bosch (P 1957 — L!); L. Brand Philip, The Peddler (Nkj, 1958); Jacques Combe (EWA II, 1960, s. v. — L!); Dirk Bax, Bezwaren tegen L. Brand Philips interpretatie van Jeroen Bosch' marskramer, goochelar, keisnijder en voor- grond van hooiwagenpaneel (Nkj, 1962); P. J. Meer- tens, Volkskundige elementen in het werk van Je¬ roen Bosch (Volkskunde, 1962); S. J. Cudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v.); l/opera completa di Bosch (Mi 1967, uv Dino Buzzati, kat. Mia Cinotti, »CA« 2); Patrik Reutersward: Hieronymus Bosch (U 1970). — Cf. L. v. Baldass (1926; 1935; 1938; 1943 [1959]), J. Baltrušaitis (1955), Ch. D. Cuttler (1957; 1957; 1968), R. L. Delevoy (1958; 1960), G. Dorfles (1953), W. Fraenger (1947; 1950; 1951), M. J. Friedlander (1941), G. F. Hartlaub (1957), C. Linfert (1959), A. Pigler (1950), L. van Puyvelde (1962), Ch. de Tolnay (1937 [1965]). Boschetto, Antonio, it. um. zgodovinar; pri¬ spevki k zgod. it. renesančnega slikarstva. B: Giovan Gerolamo Savoldo (Mi 1963, »Antichi pittori italiani«), Bosio, Antonio (1575—1629), prvi raziskovalec rim. katakomb (1593), čigar delo je šele postum¬ no izšlo. B: Roma sotterranea, nella quale si trat ta de ’ sacri cimiterii di Roma ... (R 1632; n. izd. 1650); Sculture e pitture sagre, estratte dai cimiterii di Roma (3 knj., R 1737—1754, G. G. Bottari ed.). L: A. Valeri: Cenni biografici di Antonio Bosio con documenti inediti (R 1900); SchlosserL (1964). Bosschaert, Ambrosius, star. (1573—1621), hol. (flam.) slikar, emigriral iz Antvverpna, delal zve¬ čine v Middelburgu. S: cvetlična tihožitja {šopki), ki jih hranijo npr. Ksthist. Mus. (d. 1609), K 0 - benhavn (d. 1617 in d. 1618), Rijksmus. (d. 1619), prof. Einar Perman v Stockholmu (d. 1619), Stockholm (d. 1620) in Mauritshuis, vse na lesu ali bakru. L: cf. I. Bergstrom (1956). Bossert, Helmuth Theodor (1889—1961), nem. um. zgodovinar in arheolog, orientalist. Prom. 267 Bossi, Giuseppe — BOSTON, Museum of Fine Arts 268 v Freiburgu pri Vogeju, prof. na univ. v Cari¬ gradu, tam u. Izd. temeljni priročnik za zgod. umetne obrti. B: Der ehemalige Hochaltar in Unserer Lieben Frauen Pfarrkirche zu Sterzing in Tirol (In 1914, dis.); Ein alldeutscher Tolentanz (BI 1919, »VVasmuths Kst- hefte« 2); Altkreta: Kunst und Kunstgevverbe im agaischen Kulturkreise (BI 1921; 3. angl. izd. The Art of Ancient Crete, L 1937); Das Ornamentwerk (BI 1924; angl. izd. Ornament in Applied Art, NY 1924); Volkskunst in Europa (BI 1926; angl. izd. Peasant Art in Europe, L 1927); An Encyclopaedia of Colour Decoration: from the earliest times to the middle of the XIXth century (NY 1928); *(s sodel.) Geschichte des Kunstgewerbes aller Zeiten und Volker, I — VI (BI 1928—1935). L: Kil (1931). Bossi, Giuseppe (1777—1815), it. slikar, neo- klasicist, zaslužen za izoblikovanje pinakoteke Brere v Milanu, 1807—09 kopiral Leonardovo —> Zadnjo večerjo. S: npr. Avtp. (Biera). B: Del Cenacolo diLeonardo da Vinci: Libriquattro (Mi 1810). BOSTON ( Massachusetts , ZDA [New Eng- land ]), mesto, ki so ga 1630 naselili puritanci (zvečine iz angl. Bostona). Ohranjene stavbe iz XVII,—XIX. st. L: EWA XIV (1967, stp 599). ~ Isabella Stewart Gardner Museum ( Fenway Court, 280, The Fenway), nekd. z. I. S. —> Gard¬ ner, javnosti odprta 1925, leto po njeni smrti. S: posebno dobro so zastopani stari Italijani, npr. Simone Martini (pentaptih s Pavlom, Lu¬ cijo, Marijo z otrokom, Katarino in Janezom Krst.), 3 stari florent. portreti (vsi na lesu), in sicer Masacciu atr. Profilni portret mladeniča v rdečem turbanu (41 X 30 cm), Uccellu atr. Žen¬ ski profilni portret (44 X 32 cm) in P. Pollaiuolu atr. Ženski profilni portret (47 X 30 cm [prej z. Hainauer]), sicer pa Giovanni di Paolo ( Dva¬ najstletni Jezus med učitelji, temp, preneseno na pl in nov les), Piero della Francesca ( Herakles, fragment freske), Pesellinovi tabli (prvotno cas- sone) z ilustracijami Petrarkove nedk. pesnitve 1 Trionfi iz o. 1352—74 (v stopnjevanem zapo¬ redju zmagoslavni vozovi Ljubezni, Čistosti in Smrti pa Slave, Časa in Večnosti), C. Crivelli (Jurij z zmajem, temp, les), Botticelli (npr. -*■ Madonna delFEucaristia, temp, les, 1471/72), Tizian (* U grabljenje Europe, 1559/62), Rafael (Tommaso Inghirami, les, 1512/14 — inačica v Gali. Palatina v Pal. Pitti), Bacchiacca ( Portret žene s šopkom, les), Jacopino del Conte ( Celo- post. portret Baccia Bandinellija, les [prej veljal za Bandinellijev avtp.]), F. Guardi (Riva degli Schiavoni), A. Longhi (Alessandro Contarini, d. 1766), A. Mancini; med Španci B. Bermejo (Sv. Engracia, les, o. 1477), Zurbaran (Celopost. portret doktorja prava)', med Holandci Rem¬ brandt (Avtp., les, d. 1629; Dvojni portret za¬ koncev, d. 1633; Vihar na Galilejskem jezeru, d. 1633; Pokrajina z obeliskom, les, d. 1638), Ver- meer ( Koncert, o. 1568/60); iz novejše dobe Manet (Madame Auguste Manet, umetnikova mati, 1863), Degas (Madame Gaujelin, d. 1867), Whistler (Harmonija v modrem in srebrnem: Trouville [Courbet na morski obali pri Trou- villu], 1865), Sargent (npr. El Jaleo, d. 1882; Isabella Stevvart Gardner, d. 1888), Zorn, Ma- tisse, itd. — Izmed kiparjev zastopan Cellini (Doprsje Binda Altovitija). L: B. Berenson, Les peintures italiennes de Ncw York et de Boston (GBA, 1896). — Cf. Ph. Hendy (•1931). ~ Museum of Fine Arts (Huntington Avenue), eden izmed 7 v. amer. muz. (-sedem velikih amer. muz.), najpomembnejši v Novi Angliji, z eno najbolj bogatih z. azijske in egipt. umetn. in največjo z. grš. vaz v ZDA. S: mdr. tudi celotna poslikana apsida iz Santa Maria de Mur v Kataloniji (Kristus med simboli evangelistov, spodaj 12 apostolov, XII. st.) in niz. triptih z Mučeništvom sv. Hipolita (zadnja četrt. XV. st.), sicer pa med zastopanimi slikarji Rogier van der Weyden (*Luka riše Marijo [najboljša inačica, verj. orig.], o. 1435/40), Lucas van Leyden (Voda iz skale, 1527), Rosso Fiorentino (Mrtvi Kristus med angeli), El Greco (Fray Hortensio Felix de Paravicino, 1609), Poussin (Ahil na Skirosu, 1640/50), Velazquez (Luis de Gongora, 1622; Baltazar Carlos in njegov pritlikavec, 1631), Rem¬ brandt (Portreta zakoncev Edison, oba d. 1634), Watteau, Canaletto (II Bacino di San Marco, o. 1735/40), Chardin, Turner, Constable, Dau- mier (Mož na vrvi), Jean-Fran?ois Millet (Avtp., o. 1844), Courbet, Manet, Degas (Vojvoda in vojvodinja Morbilli, 1867; Kočija na dirkah [Paul Valpincon s svojo družino'], 1870/72), Cezanne (Madame Cezanne, 1877; Avtp. [Cezanne d la barbiche], 1898/1900), Monet (Rite de la Bavolle, Honfleur, o. 1865; Cap Martin pri Men tonu, d. 1884; Rouenska katedr.: jutro, 1894), Renoir (Le Bal d Bougival, d. [ 18]83), Cassatt (V operi, 1879), Carriere (Paul Verlaine, 1890), van Gogh (Poštar Roulin, 1888), Gauguin (*Odkod priha- jamo-kaj smo-kam gremo, 1897), itd. L: Catalogue of Paintings and Dravvings: Museum of Fine Arts (Bo 1894); Illustrated Handbook (Bo 1956; Bo 1964); Walter Muir kVhitehill: Museum of Fine Arts, Boston: a Centennial History (2 knj., C[Mass.] 1969). 269 Boštjan — Botticelli, Sandro 270 Boštjan (lat. Sebastianus, angl. & nem. Seba- stian, fr. Sebastien), kišč. svetnik (20. I.), po legendi centurion Dioklecijanove telesne straže, zaradi zvestobe veri služil za tarčo lokostrelcem, da je bil — ves od puščic preboden — videti kot jež (ut quasi ericius videretur). Pobožna vdova Irena ga je negovala in mu rešila življenje, na¬ zadnje pa so ga v ciikusu pobili in truplo vrgli v Cloaca maxima. Priprošnjik zoper kugo (tudi —> Štirinajst priprošnjikov). Up: star in bradat — e. g. mozaik v rim. c. S. Pietro in Vincoli (verj. po kugi 680), B. Gozzoli ( freska , d. 1464, San Gimignano, St’Agostino); mlad, gol, pre¬ boden s puščicami — e. g. A. Rossellino (marm. soha, 1457, Empoli, Collegiata), Mantegna (1459?, Ksthist. Mus.; 1470-a leta, Louvre; o. 1490?, Benetke, Ca’ d’Oro), Botticelli (les, 1473/ 74, Dahlem), Ant. del Pollaiuolo (Mučeništvo, 1475, Nat. Gali.), Antonello da Messina (o. 1476, Dresden), C. Tura (1484?, Dahlem), Hol¬ bein star. ( Boštjanov olt., 1516, Alte Pin.), Tizian (d. 1522, Brescia, Ss. Nazzaro e Celso), G. Reni (Pin. Capitolina), Cebej (Sv. Rok in Boštjan, d. 1763, Cerknica, podr. c. sv. Roka), Labisse (Les Matins d'Ipanema, 1951, London, z. Dr. S. L. Simpson), G. Moreau (študija, Pariz, Mus. Gustave Moreau). L: Ferguson (1954); Reau 1X1/3 (1959, p. 1190 ss — L!); Jane Davidson Reid, Rilke’s Sebastian and the Painters (Coli Art J, 1967); Keller (1968, p. 449—50); LS I (1968). — Cf. B. Berenson (e. g. 1963, repr. 894, 923, 1074, 1098, 1116, 1184), J. Braun (1943, stp 642—49), D. von Hadeln (1908), K. KUnstle (1926, p. 524—28). *Sv. Boštjan, slika Andree —> Mantegne (topo- lovina, 68 X 30 cm, 1459?, Ksthist. Mus.), sign. na slopu levo z grš. čtkami TO ERGON TOU ANDREOU (delo Andieja). V oblaku je videti lik jezdeca. L: cf. H. W. Janson (1961), P. Kristeller (1901 [1902]), E. Tietze-Conrat (1955), itd. Bott, Gerhard (1927—....), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec, prom. 1950 v Frankfurtu, delal v Niirnbergu, rim. Bibl. Hertziana in Frank¬ furtu, od 1960 dalje pa v Darmstadtu. B: Giovanni-Battista Tiepolo: Fresko im Treppen- haiis der Wiirzburger Residenz (Stu 1963, »WerkM« 92); ,Zur Ikonographie des Treppenfreskos von Gio- vanni Battista Tiepolo in der \Viirzburger Residenz' (Anz GN, 1965); ,Schmerzensmann und Schmerzens- mutter nach Lucas van Leyden' (P. Metzov zb., 1965); Die Gemaldegalerie des Hessischen Landesmuseums in Darmstadt (Hanau 1968, »Meistenverke deutscher Museen«); (izd.) Da s Museum der Zukunft (K 1970). Bottari, Stefano (1907—1967), it. um. zgodo¬ vina!, univ. prof.,-najprej v Catanii, od 1957 pa v Bologni. Z Lucianom —> Laurenzijem ust. in ur. Ar te Antiča e Moderna. B: II Duomo di Messina (Me 1929); Artisti sici- liani (Me 1930; n. izd. 1939); Antonello da Messina: 1430—1479 (Me 1930; n. izd. 1939; n. izd. Anto¬ nello, Me 1953); La critica figurativa e Vestetica mo¬ derna (Bari 1935); 1 miti della critica figurativa (Me 1936); Storia deli'ar te, I — II (Mi-Me 1940); II lin- guaggio figurativo (Mi-Me 1940); Lineamenti storici delVarte italiana (Catania 1944); (& V. Brancati) M. M. Lazzaro (ib. 1945); L'architettura delta Contea (ib. 1948); Monumenti svevi di Sicilia (Pal 1950); Storia deli'art e italiana (3 knj., Mi-Me 1943—1947; n. izd. 1954—1957); La pittura del Quattrocento in Sicilia (Me-F 1954); La cultura figurativa in Sicilia (Me-F 1954); ,Correggio' (EWA III, 1960); Correggio (Mi 1961); ,Raffaello alla Farnesina e la prima »ma- niera « italiana' (Studi urbinati, 1962); ,Natura mor ta' (EUA IX, 1963); Varca di S. Domenico in Bologna (Bol 1964, »L’arte in Emilia« 1); ,La Mostra della Natura Morta Italiana' (L’Oeii, 1964); Saggi su Nicola Pisano (Bol 1969). L: DULC I (1959); Chi e (1961); Carlo Volpe (AAM, 1966 [izšlo 1967], nekr.). Botticelli, Sandro, s pr. im. Alessandro di Ma¬ riam Filipepi (1445—1510), it. slikar, eden izmed v. umetnikov it. in pos. florent. quattrocenta, v katerem predstavlja t. i. 3. rod. R. (kot stro- jarjev sin) in u. v Florenci, kjer je bil z izjemo dela v —»■ Sikstinski kapeli vse življenje in kjer je postal tako rekoč dvorni slikar —> Medičejcev in najboljši lik. predstavnik humanističnega kro¬ ga Lorenza Veličastnega (—> florentinski neopla- tonizem). Učenec Filippa Lippija in učitelj Fi- lippina Lippija, eden izmed najbolj sugestivnih risarjev vseh časov. Njegovo poduhovljeno in s čedalje globljo melanholijo zaznamovano umetn. (po padcu Medičejcev in za strahovlade -> Sa¬ vonarole se bridkost samo še stopnjuje) so znova »odkrili« v viktorijanski Angliji, zlasti —> prera- faeliti in Ruskin, ki je prvi ob njej spregovoril o »pure play of line«. S (najbolje zastopan v Uffizijih, z izjemo fresk vse temp): Madona z otrokom in angelom (les, o. 1466, Ajaccio, Mus. Fesch), Madona z otrokom in angeloma (les, 1468/69, Capodimonte), kot 1. dkm. delo Moč (Fortitudo, les, 1470, Uffizi), Judita se vrača iz Holofernovega taborišča in z njo v diptih pove¬ zano Odkritje Holofernovega trupla (1470/72, ib.), Madona evharistije (les, 1471/72, Boston ISG), Sv. Boštjan (les, 1473/74, Dahlem), Portret moža z medaljo (Avtp.l, les, 1470/75, Uffizi), Poklon kraljev (tondo, pred 1475, Nat. Gali.), *Poklon kraljev (les, o. 1475, Uffizi), *Pomlad(Primavera, les, o. 1478, ib.), Giuliano de' Medici (o. 1478: 4 variante [vse les], profil na levo, Milano, z. Crespi [prej Thyssen, morda pendant portreta Lorenza Veličastnega, ki je bil v z. Lazzaroni v Parizu], in profil na des., Dahlem [replika 271 Bou.chardon, Edme — Bouguereau, \ViIliam (-Adolphe) 272 Bergamo] in Washington [z grlico]), Sv. Avgu¬ štin (freska, 1480, Florenca, c. Ognissanti), *tri freske v Sikstinski kapeli (1481/82), in sicer Mojzes v Egiptu in madianski deželi in Kore, Datan in Abiron na bibl. strani pa Mozaična daritev (v ozadju Skušanje Kristusa) na evang. strani. Poklon kraljev (les, verj. 1481/82, Wa- shington [prej Eremitaža]), sneti freski iz vile Lemmi v nekd. predmestju Florence (o. 1483, Louvre — prej razlagani kot alegoiiji svatbe Albizzi-Tornabuoni 1486), Minerva in kentaver (pl, 0.1482, Uffizi), * Venerino rojstvo (pl, o. 1482/85, ib.), Mars in Venera (les, o. 1483, Nat. Gali.), Madona z otrokom (Madonna del libro, les, o. 1483, Poldi Pezzoli), * Madonna del »M a- gnificat« (tondo, les, o. 1483/85, Uffizi), Madona z Janezom Krst. in Janezom Ev. (Madonna Bardi, les, 1485, Dahlem), Madona z granatnim jabol¬ kom (Madonna della melagrana, tondo, les, o. 1487, ib.), Madona s 6 svetniki (La Pala di S. Barnaba, les, o. 1488, Uffizi), Oznanjenje (les, naroč. 1488, 1489/90, ib.), Obhajilo sv. Hiero¬ nima (les, o. 1495, MM), *Obrekovanje (les, o. 1495, Uffizi), Prizori iz legende sv. Zenobija (4 table, 1495/1500, Dresden [I], MM [11—111] & Nat. Gali. [rV]), Objokovanje (les, o. 1495, Alte Pin.), Oljska gora (les, o. 1499, Granada, Ca- pilla de los Reyes), * Rojstvo (pl, 1501 [d. 1500 po florent. štetju], Nat. Gali.). — R: 94 ilustracij Dantejeve Božanske komedije (perorisbe, berlin¬ ski Kupferstichkabinett [vzh. in zah. Berlin], in Bibl. Vat.). — Med atr. deli tudi -*■ '»Zapu¬ ščena«. L: Venturi VII/1 (1911); Hans Timoteus Kroeber: Die Einzelportrats des Sandro Botticelli (Lpz 1911); A. E. Oppe: Sandro Botticelli (L 1911); van Marie XII (1931); Berenson Ox (1932); Stephan Spender: Botticelli (L 1945, »The Faber Gali.«); Yvonne Batard: Les Dessins de Sandro Botticelli pour la »Divine Comedie« (P 1952, »Coli. Jeu savant« 2); L. Donati: II Botticelli e le prime illustrazioni della Divina Commedia (F 1962); L. Berti (Kindler I, 1964, s. v.); L’opera completa del Botticelli (Mi 1967, uv Cacjo Bo, kom. itd. Gabriele Mandel, »Classici dclTArte« 5 — L!)L^— ‘Cf. J. Alazard (1924), G. C. Argan (1957), B. Berenson (1963), A. Bertini (1954), S. Bettini (1942), W. Bode (1921; 1926), A. Chastel (Renaissance 1965; Atelier 1965), Ch. Diehl (1906), C. Gamba (1936), E. H. Gombrich (1945), F. Hani (1953), H. P. Horne (1908), F. Lippmann (1887), J. Mesnil (1938), E. Pucci (1955), R. Salvini (1958; 1960 — L!), E. Schaeffer( 1921), A. Schmarsow ( 1923), I. B. Supino (1900), F. Vlmann (1893), A. Venturi (1921), L. Venturi (1937 [1949]), L. Vertova (1948), F. fVickhoff (1906), H. fVbljflin (1899), Y. Yashiro (1925—1929 —L!), itd. Bouchardon, Edme (1698—1762), fr. kipar, ki seje dolgo mudil v Rimu in čigar delo že v dobi Ludovika XV. napoveduje neoklasicizem. P: poleg portretnih doprsij in cerkv. plastike zlasti vodnjak v rue de Grenelle v Parizu (Fontaine de Grenelle, 1740) in pa pozn. razrušeni konjeniški spom. Ludovika XV. s 4 kardinalnimi krepostmi, ki ga je na enako imen. trgu (pozn. Plače de la Concorde) post. Pigalle in ki je ostal znan tudi po epigramu Les Vertus sont d pied, Le Vice est d cheval (Kreposti so na tleh, greh pa na konju). L: Alphonse Roserot: Edme Bouchardon (P 1910, »Les grands sculpteurs fran^ais du XVIII C siecle«), — Cf. W. Heil (1959), L. Menaše (Avtp. 1962 — L!), L. Reau (Le Rayonnement 1946, p. 90 ss, 198 & 244 — L!), E. M. Vetter (1962). Bouche-Leclercq, Auguste (1842—1923), fr. zgodovinar, eden izmed pionirjev v raziskovanju ant. astrologije. B (za ikonografijo); VAstrologie grecque (P 1899; pon. Br 1963, »Culture et Civilisation«). Boucher, Franfois (1703—1770), fr. slikar in grafik (jedk.), mnogostran dekorater, najznačil¬ nejši predstavnik fr. rokokojskega slikarstva in pos. dobe Mme. de Pompadour, ki mu je bila gl. pokroviteljica. R. in u. (66) v Parizu, 1765 postal peintre du roi in direktor Ac. Royale. S: prikupno ubrani (velikokrat kot del notr. opreme zasnovani), z neskrbno erotiko zazna¬ movani akti, mit. in žanrski prizori itd., npr. Rinaldo in Armida (morceau de recept ion 1734, Louvre), Zajtrk (Le Dejeuner, d. 1739, ib.), Di¬ anin počitek po kopeli (d. 1742, ib.), Modistka (La Marchande de Modes, d. 1746, Stockholm), Venera z golobom (d. 1751, MM), Počivajoče golo dekle (d. 1752, Alte Pin.), Mme. de Pom¬ padour (d. 1759, Wallace). — Ilustr. Moliera. L: Louis Reau (EWA II, 1960, s. v. — L!); R. Guilly (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »MdC« 100; »US« 10 (1969). — Cf. P. de Nolhac (1907; 1922). Boucher, Fran^ois, fr. kult. zgodovinar, direk¬ tor pariškega Centre de Documentation du Co- stume in častni konservator Mus. Carnavalet. L: Histoire du Costume: en occident de l’antiquite a nos jours (P 1965). *Boucicautov horarij, iluminiran rkp. s 45 v. miniaturami, nastal za Marechala de Boucicauta in njegovo ženo (1410/1415, Jacquemart-Andre, Ms. 2). Po njem imen. Mojster Boucicautovega horarija, ki so ga nekateri istovetili z niz. mi- niaturistom Jacquesom Coene. L: Diringer Book (1958, p. 401—02). — Cf. M. Meiss (*1968). Boudaille, Georges, fr. lik. kritik v Parizu (Les Lettres Franpaises), napisal mdr. monogra¬ fijo o Gustavu Courbetu (cf. s. v.: it. izd. 1969). Bouguereau, William (-Adolphe), (1825—1905), fr. (angl.-fr.) salonski slikar (-> pompiers ), ki ga 273 Boulogne, Jean de — Bouts, Dirk 274 je občudoval celo »carinik« Rousseau. R. in u. v La Rochelle (mnogo njegovih slik v tamk. Mus. des B.-A.), učil na Ac. Julian (mdr. tudi L. Corintha) in na Eco le des B.-A. v Parizu. S: nabožne in žanrske podobe, alegorije in portreti, predvsem pa pocukrani akti, mdr. Zahvala (d. 1867, PMA), Sestrici (d. 1871, MM), Kupidova mladost (d. 1877, Louvre), itd. L: Edouard-Joseph I (1930, s. v.). — Cf. J. Ca- naday (1959), J.-P. Crespelle (1966). Boulogne, Jean de —> Giovanni da Bologna Bourbonnais, fr. pokrajina, v kateri so se me¬ šali um. vplivi obeh sosednjih pokrajin, Burgun¬ dije in Auvergna. Med kraji s pomembnimi um. spomeniki sta Moulins in —> Souvigny. Bourdelle, Emile-Antoine (1861—1929), fr. ki¬ par (& slikar), »umetnik, ki je po malo monu¬ mentalnem kiparstvu XrX. st. plastiki spet po¬ vrnil monumentalnost«; Rodinov učenec in več let sodel., s svojim patosom vplival tudi na Meštroviča. V Parizu mu je na Montparnassu posv. Musee Bourdelle. P: Beethovnova glava v 21 različicah, e. g. Beethoven: grand masque tragique (1901), posebno znani Herakles loko¬ strelec (1909), reliefi na Theatre des Champs- Elysees (1912), celopost. avtp. (1925), javni spo¬ meniki generalu Alvearju (1923, Buenos Aires), Mickievviczu (Pariz) in ubitim rudarjem (Mont- ceaux-les-Mines), med portretnimi doprsji npr. Anatole France (1921) in Auguste Perret (1923). B: La Sculpture et Rodin (P 1937; hrv. izd. Kipar¬ stvo i Rodin, Zgb 1946, »Biografije« 2); Ecrits sur l'art et sur la vie (P 1955). L: Spemann (1901); Edouard-Joseph I (1930, s. v.); Gaston Varenne: Bourdelle par lui-meme: sa pensee et son art (P 1937); Paul Lorenz: Bourdelle: sculp- tures et dessins (P 1947); Giedion-Welcker (1960 — L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964); I. Jianu: Bour¬ delle (NY 1966). — Cf. A. Fontainas (1930), G. H. Hamilton (1967 — L!). Bourek, Zlatko (1929—....), hrv. grafik (in kipar). R. v Slavonski Požegi, dipl. na Ak. pri- mijenjene umjetnosti v Zgb (odd. za kiparstvo); se ukvarja s scenografijo. L: Lj Gr (1959; 1961); SeuphorS (1961); ELU 4 (1966, p. 668). BOURG-EN-BRESSE ( Franche-Comte ), ne¬ kdaj ena izmed rezidenc savojskih vojvod, v Franciji od 1601, zdaj povezan z bližnjim krajem -> Brou. ~ Mtosee de l’Ain (v nekd. samostanu v —► Brouju, ki ima edini v Franciji 3 križne hodnike). Med slikarji zastopana npr. J. Jouvenet ( Estera pred Asuerjem, d. 1673 — prva njegova ohra¬ njena slika) in Largilliere. BOURGES, nekd. Avaricum, mesto v Fran¬ ciji, ki je kot prestolnica vojvodine Berry bilo pomembno um. središče. L: EWA V (1961, stp 577—78 — L!), XV: Index (1968, p. 74). ~ *katedrala Saint-Etienne (zač. o. 1195, dkč. v XIV./XV. st.), ena izmed pomembnih fr. got¬ skih katedr. s številnimi posebnostmi: 5 ladij (v višini stopnjevane od stranskih proti glavni) brez transepta in dvojni korni obhod. Zah. pro¬ čelje s 5 portali, v timpanu srednjega *Poslednja sodba (o. 1270/80). Arkade v gl. ladji na o. 17 m visokih slopih. Pomembna *slikana okna (XIII. st. in pozn.), na oknu iz XV. st. npr. angela z grbom vojvode berryjskega. L: »US« 8 (1968, repr. p. 34 & 153); »MdS« 88 (t. XII—XV). — Cf. P. Franki (Harm 1962). ~ *Hotel Jacques Coeur, odličen spom. po¬ znogotske profane arhitekture, sez. 1443—51 na ostankih galsko-rim. zidu. Znani motiv *služab- nikov, ki se skozi okno ozirajo za svojim gospo¬ darjem. Boussingault, Jean-Louis (1883—1943), fr. sli¬ kar. Najpomembnejša dela iz obd. 1930—40: akti, cvetlice, portreti, zlasti pa tihožitja. L: Claude Roger-Marx (Diet peint mod, 1954, s. v.). — Cf. B. Dorival (1957 [II]), A. Dunoyer de Segonzac (1944). Bouts, Aelbrecht (u. 1549), niz. slikar, mlajši sin naslednjega, brat Dirka -^-Boutsa ml. Bouts, Dirk (Dierick, Thierry), (1410/20 — 1475) niz. slikar, r. v Haarlemu, od 1457 dkm. v Leuve- nu, kjer je 1468 postal mestni slikar in kjer je u. Zveze s slikarstvom Alberta van Ouvvaterja, vpliv Rogierja van der Weydena; potegnjena telesa, resni obrazi, številni asistenčni portreti. S: Moški portret (d. 1462, Nat. Gali. — edino dat. delo), triptih z Mučeništvom sr. Erazma, levo Hieronim, desno Bernard (pred 1466, Leuven, Petrova c.), * oltar Zadnje večerje (1464—67, ib.), Pravičnost cesarja Otona III.: preskušnja z ognjem (les, 324 X 182 cm, o. 1470/73, Bruxelles — manj kvalitetno drugo »sodno« tablo, po motivu prvo, Obglavljenje grofa [ib.], je umetnik očitno samo zač.), triptih z Mučeništvom sv. Hipolita (les, o. 1467/68, Brugge, Sint-Salvatorskerk). Med atr. deli: ->»Brabantski biser « (Alte Pin.). — Cf. Obed pri farizeju Simonu. L: Arnold Goffin: Thičry Bouts (Br 1907); Fried- lander III (1925); Panofsky Neth (1953); Dieric Bouts (1957 [rk 1957—58, Br: Palais des B.-A., & 275 Bouts, Dirk ml. — Brabant 276 Delft: Mus. Prinsenhof] — L!); Flanders in the Fifteenth Century (Detroit 1960 [rk]); H. Gerson (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. L. Baldass (1932; 1940), L. van Puyvelde (Le siecle 1953), W. Schone (1938), H. B. Wehle (& M. Salinger 1947), E. H. \Vilenski (1960). Bouts, Dirk ml. (o. 1448—1490), niz. slikar, sin prejšnjega. BOVEC. Podr. c. Marije Device v Polju: mdr. na slavoloku Prestol milosti -*■ Jerneja iz Loke. L: SteleP (1960, repr. 38); Stele (1969). Bovini, Giuseppe (1915— ), it. um. zgodo¬ vinar in konservator, raziskovalec ravenskih spom. (mdr. številni prispevki v Felix Ravenna). B: I sarcofagi paleocristiani (C. d. V. 1949); II cosidetto mausoleo di Galla Placidia (R 1950); I mo- numenti antichi di Ravenna (Mi 1952); Assisi (Mi 1957); Ravenna: I suoi mosaici e i suoi monumenti (F 1957); Principale bibliografia su Ravenna romana, paleocristiana e paleobizantina (Ravenna 1958); II mausoleo di Teodorico (ib. 1959); ,// complesso delte basiliche paleocristiane di Parenzo' (Cor rav biz, 1960); Sant'Apollinare Nuovo (Mi 1961); ,Significato dei mosaici biblici del presbiterio di S. Vitale di Ravenna’’ (Cor rav biz, 1962); ,/ mosaici romani dell'epoca di Sisto III(432 — 440)‘ (ib., 1963); Ravenna: ville d’art (Ravenna 1969). L: Lodovici (1942). Božen -> Bolzano Boznanska, Olga (1865—1940 ali pozn.), polj. slikarka. R. v Krakovu, štud. v Munchnu, živela od 1898 dalje v Parizu in ohranila svoj konec XIX. st. izoblikovani svet intimnih portretov in tihožitij z impresionistično zabrisano slikarsko potezo. L: Helena Blumowna: Olga Boznanska, 1865— 1940: Materialy do monografij (Wa 1949); Vollmer V (1961, p. 332); A. Ryszkiewicz (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Božanska komedija (orig. La Divina Com- media), v. pesnitev —► Danteja Alighierija, ki v njej omenja tudi -> Cimabueja in Giotta. Mdr. so jo ilustr. -> Botticelli, —> Blake, —*■ Dore, Dali, Rauschenberg in —>Baskin, po njej so nastala dela J. H. FiiBlija, A. J. Carstensa, J. A. Kocha ( StS-e v Villa Massimo v Rimu), Ingresa (Paolo Malatesta in Francesca da Rimini), Philippa Veita (Empirej, stropna freska, 1818—24, Rim, Villa Massimo), Delacroixa (Dante in Vergil v peklu, d. 1822), Rodina (-*■ Vrata pekla), itd. — Cf. s. v. Ugolino. L: August Riiegg: Die Jenseitsvorstellungen vor Dante und die ubrigen Iiterarischen Voraussetzungen der »Divina Commedia« (2 knj., Einsiedeln 1945); E. Cevc, Slike (Dante Alighieri: Pekel, prev. Alojz Gradnik, Lj 1959, »Kondor« 26); *Peter Brieger, Millard Meiss & Charles S. Singleton: Illuminated Manuscripts of the Divine Comedy (2 knj., Pri 1969, »Boli. Ser« 81 — L!); Wolfgang Hartmann: Die Wiederentdeckung Dantes in der deutschen Kunst: J. H. FuBli, A. J. Carstens, J. A. Koch (Bn 1969, dis. [Bn]). — Cf. M. Bonicatti (1969), M. Gosebruch (1961), K. Kiinstle (1928, p. 171 & 173, risba p. 174), P. Schubring (1931), L. Volkmann (1897; 1898). Božena -> Natalija Božič, Janez Gregor (u. 1724), slov. kipar v Laškem. P: mdr. Barbarin olt. v Dobju pri Pla¬ nini in Prestol milosti iz c. na Svetini nad Laškim (Mrb, Pokrajinski muz.). L: VrišerB (1963); Cevc SU (1966); Baročno ki¬ parstvo na slovenskem Štajerskem (Mrb 1967 [rk]); »ArS« 1 (1967, t. 28—29 & 31). Božidar -> Teodor Božidarevič, Nikola (u. 1517), slikar v Dubrov¬ niku in najpomembnejši predstavnik t. i. du¬ brovniške slikarske šole XV. — XVI. st. S (vse Dubrovnik): * triptih z Madono na luninem krajcu (levo Blaž [Vlaho] z *modelom Dubrovnika in Pavel, des. Tomaž Akv. in Avguštin, zač. XVI. st., dominikanska c.), Oznanjenje (sign. NICOLO RAGUSEO PINSE, 1513, ib.), olt. slika družine Dordič (Marija z otrokom, levo Julijan in Jakob star., des. Dominik in Matej, zgoraj na čelu Ob¬ jokovanje, dominikanski samostan), *poIiptih v c. na Dančah (v sredi Marija z otrokom, levo Gre¬ gorij Vel., des. Martin deli plašč z beračem [zna¬ meniti odsev obraza na mečevem rezilu], 1517). L: M. Kašanin (UmP, 1937/38); Ana Deanovič (EJ 2, 1956, s. v.); Ljubo Babič 1, 1959 [1960], s. v. — L!). — Cf. V. Durič (1963), T. Molč (Lj 1965), K. Prijatelj (1968). »božja hišica«, cf. s. v. kustodija & tabernakelj Božja sodba na Karmelu, bibl. ik. m. (3 Kralj 18): ogenj je padel na olt., ki gaje Elija napravil iz 12 kamnov »po številu rodov sinov Jakoba«, 450 Baalovih prerokov in 400 prerokov Ašere, ki so zaman poskakovali in besneli okrog svo¬ jega olt., pa je Elija popeljal k potoku Kisonu ter jih tam pobil. Up: npr. StS v sinagogi v-> Dura-Europos (245/63), Beccafumi (na tlaku ka- tedr. v Sieni). L: Reau II/l (1956, p. 354—55). Božja trojica (Sveta trojica) Trojica božjast. Up: cf. s. v. Valentin. Božji mož -> Smrt božjega moža (bibl. ik. m.) Brabant, ena izmed 9 provinc zdajšnje Belgije. Med kraji z um. spomeniki sta najpomembnejša Bruselj in poleg njega Leuven (Louvain). 277 »Brabantski biser« — Brancusi, Constantin 278 L: EWA II (1960, stp 427—32); Philippe Robert- Jones, Schilderijen in de musea van Brussel en Bra- bant (Acht eeuwen schilderkunst, Brussel 1969). *»Brabantski biser« (nem. Die Perle von Bra- bant), vzdevek staroniz. triptiha (hrastovina, srednja tabla 62,6 X 62,6 cm, vsako krilo 62,6 X 27,5 cm, Alte Pin.), ki je atr. zdaj Dirku Boutsu (o. 1467/68) zdaj spet enemu izmed njegovih sinov. Odprt oltarček, ki je »in a sense, more Boutsian than Bouts himself« (Panofsky), kaže na srednji tabli Poklon kraljev (z Jožefom v vlogi »družinskega zakladnika«), na levem krilu Janeza Krst. v pokrajini, des. pa je Sv. Krištof, ki nese Jezuščka čez reko (grisaille na hrbtni strani: na levem krilu Sv. Katarina, na des. krilu Sv. Bar¬ bara). L: Friedlander III (1925); ThB XXXVII (1950, p. 269); Panofsky Netfr- (1953, p. 319 & 493 [L!], repr. 433—34); Horst Gerson (Kindler I, 1964, p. 505 & 506, barvna repr. p. 503—04). — Cf. L. von Baldass (1932), W. Schone (1938), etc. brachiarium (lat.), relikviar v obliki roke (naj¬ večkrat podlaket), ki hrani roko ali dele roke nekega svetnika: npr. relikviarij sv. Boštjana iz o. 1470/80 (Aachen, proštijska in žup. c. St. Adal- bert) ali relikviarij iz o. 1175 (CM A). L: ELU 1 (1959 [= 1960], p. 481). — Cf. e. g. SwarzenskiR (1954, repr. 496—98) & Aachener Kst- blatter (XXXVI, 1968, kat. št. 39, repr. 60a). Bračkova, Maria, tudi M. Britschkoff (1899 — —), bolg. arheologinja, prom. v Berlinu (1927). B: ,Afrodite nella conchiglia‘ (BArte, 1929/30 — kot avtorica Britschkoff); ,Die Muschel in der antiken Kunst ‘ (Izvestija na B’lgarskija Arheologičeskaja In¬ stitut [Buli, de 1’Inst. Archeologique Bulgare], 1938 — naslov po povzetku). L: cf. J. Filip (I 1966, s. v.). bralni pult ali bralnik (angl. the lectern, fr. le lutrin, nem. das Lesepult). *bralni pult iz samostana Alpirsbach (poslikana lipovina, o. 1150 ,^-Freudenstadt, mestna c.): iz enega kosa lesa izrezljana celota predstavlja štiri evangeliste, ki nosijo bralni pult, na straneh ustrezno zaznamovan z njihovimi atributi. V malo manj kot naravni velikosti izrezljani evan¬ gelisti hkrati zaznamujejo štiri strani neba. L: H. Gombert, Das Freudenstadter Lesepult (Das Munster, III, 1950); Koepf (1964, t. 42); »US« 7 (1968, repr. p. 108—09). Bramante, Donato (1444—1514), it. arh. (in slikar), pomemben v razvoju centralne stavbe v evr. cerkv. arhitekturi. R. blizu Urbina (Monte Asdrualdo, zdaj Fermigniano), pozn. delal v Milanu, po padcu vojvode -> Lodovica il Moro 1499 pa v Rimu, kjer je mdr. podpiral -^-Ra¬ faela. A: mdr. v Milanu prezidava c. Sta Maria presso S. Satiro (zač. 1479, predvsem dvonadstr., znotraj osmerokotna in zunaj okrogla zakristija), dominikanska c. Sta Maria delte Grazie (zač. 1492, izvedel načrt in spodnji del centr. kora, notr. -do tamburja kupole in t. i. malo zakristijo), v Rimu pa slavni *tempietto di S. Pietro in Mon- torio (1502), križni hodnik pri c. Sta Maria della Pace, od 1503 dalje prezidaval vatikansko palačo (oblikoval zlasti Cortile di S. Damaso in pozn. prež. Cortile del Belvedere), predvsem pa zač. *Petrovo c. kot njen prvi arh. (centr. načrt, h kateremu se je pozn. povrnil ter ga poenostavil ->■ Michelangelo). Up: Rafael (v podobi Evklida: s šestilom des. spredaj na freski —> Atenske šole). L: Theobald Hofmanu: Die Entstehungsgeschichte des St. Peter in Rom (Kassel 1929); Berenson Ox (1932); Cankar III/l (1936); Venturi XI/1 (1938); Pasquale Rotondi, Nuovi contributi al Bramante pittore (Arte Lom, IV, 1959); Renato Bonelli: Da Bramante a Michelangelo: Profilo delLarchitettura del Cinquecento (V 1960); Pevsner (1966); Arnaldo Bruschi: Bramante architetto (Bari 1969, uv Leonardo Benevolo); »PKG« 8 (1970). — Cf. J. S. Ackerman (1954), C. Baroni (1941; 1944 — L!), L. Beltrami (1884 [tudi pozn.!]), O. H. Foerster (*1956; 1960 — L!), D. Frey (1915), H. von Geymiiller (1875—1880), O. Kerber (1947), F. Malaguzzi-Valeri (La corte II, 1915), M. Mušič (TI 1966), W. Suida (1953), F. Wo!ff Metternich (2-krat 1963). Brancacci, Felice di Michele, bogat florent. trgovec s svilo, mdr. 1422—23 vodil florent. poslanstvo k egipt. sultanu, dal nato Masacciu in Masolinu poslikati še danes po njem imen. kapelo v florent. c. Sta Maria del Caimine; 1434 moral v izgnanstvo. L: EWA IX (1964, stp 514). — Cf. M. I Vacker- nagel (Der Lebensraum 1938). Brancusi, Constantin (1876—1957), rom.-fr. (rom.) kipar, prvi pionir abstr. plastike. R. v Romuniji, od 1904 dalje v Parizu, tam u. (81). P: številna dela se ponavljajo v novih variantah in različnih materialih, mdr. npr. Poljub (kamen [apnenec], 1908, PMA, Arensberg Coli.), Dre¬ majoča muza (npr. marmor, 1909/10, MAM), La Maiastra, rom. pravljični ptič (npr. marmor na marm. podstavku, 1912, PMA, Arensberg Coli.), Mademoiselle Pogany (npr. bron, 1913, MAM in MMA), La Maiastra (bron, 1915, Peggy Guggenheim), Novorojenec (marmor, 1915, PMA, Arensberg Coli.), Ptič v prostoru (npr. poliran bron, 1919, MMA), Začetek sveta (mar¬ mor, 1924, Sevres, z. Roche), Torzo mladega moža (npr. polirana medenina, 1924, Hirshhorn Coli.), Petelin (les, 1924, MMA), v parku , v mestecu Tirgu Jiu v Romuniji (v Karpatih blizu njegovega rojstnega kraja) Vrata zaročencev 279 Brandi, Cesare — Braun, Joseph 280 (kamen, 1937), Nedokončani stolp (jeklo, 1937), itd., Kralj kraljev (les, 1956, Guggenheim). — Znani so tudi njegovi aforizmi, npr. Les choses ne sont pas difficiles d Jaire, ce qui est difficile, Lest de nous mettre en etat de les jaire (kratko po naše: Delati ni težko, težko se je samo spraviti k delti), ali: Creer comme un dieu, commander come un roi, travailler comme un esclave (Ust¬ varjati kot bog, ukazovati kot kralj, delati kot suženj). L: Giedion-VVelcker (1960); Henry R. Hope (EWA II, 1960, s. v.); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Sidney Geist: Brancusi (NY 1968); Mario De Mi- cheli: Constantin Brancusi (Mi s. a., »MdS« 46); Athena T. Spear: Brancusi's Birds (NY: Nevv York UP 1969, »Monographs on Archaeology and the Fine Arts...« 21). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), A. H. Ban (1936), C. Giedion-tVelcker (Ba- Stu 1958 — L!), D. Lewis J. J. Sweeney (1955), C. Zervos (1957). Brandi, Cesare (1906— ), it. um. zgodo¬ vinar, direktor rim. Istituto Centrale del Restauro. R. v Sieni, urejal revijo L'Immagine (1947—51). B: Rutilio Manetti: 1571—1637 (Siena 1931); La Regia Pinacoteca di Siena (R 1933); Mostra detla pittura riminese del Trecento (Rimini 1935); Morandi (F 1942; n. izd. 1953); Giovanni di Paolo (F 1947); Carmine o delta pittura (F 1947); Quattrocentisti senesi (Mi 1949); Duccio (F 1951); La fine delTavan- guardia e Varte d'oggi (Mi 1952); Viaggio nella Greda antica (F 1954); 11 tempio Malatestiano (T 1956); Arcadio o detla scultura: Eliante o delVarchitettura (T 1956); C e ho o detla poesia (T 1957); Pietro Loren- zetti (Mi 1957); Citta del deserto (Mi 1958); Cana- letto (Mi 1960); ,11 trattamento delle lacune e la Gestah psychologie' (20. kongr. IV, 1963); Giacomo Manzit: Das Portal zu St. Peter (St. Gallen 1964); Giacomo Manzit: Studi per ta porta di S. Pietro (Mi 1964). L: DULCI (1959, s. v.). Branner, Robert (1927— ), amer. um. zgo¬ dovinar, r. v New Yorku, prom. 1953 na Yale Univ., bil Assoc. Prof. na Columbia Univ. v New Yorku (1954—57 učil na Kansas Univ.), od 1970 pa je prof. na John Hopkins Univ. (Baltimore). Proučuje fr. srednjev. arhitekturo; ur. knj. z. »Norton Critical Studies in Art History«. B: .The Art of the Scriptorium at Luxeuil' (Specu- lum, 1954); Burgundian Gothic Architecture (L 1960, »Stud. in Architecture« 3); ,Pariš and the Origins oj Rayonnant Gothic Architecture' (AB, 1962); ,Gothic Architecture 1160—1180 and Its Romanesque Sources' (20. kongr. I, 1963); La Cathedrale de Bourges et sa plače dans Varchitecture gothique (Bourges-P 1962); ,Westminster Abbey and the French Čourt Style' (JSAH, 1964); St. Louis and the Court Style in Gothic Architecture (L 1965, »Stud. in Architecture« 7); .The Transept of Cambrai Cathedral' (E. Gallov zb., 1965); The Painted Medallions in the Sainte Chapelle in Pariš (Phi 1968, »Tr. of the American Philosophical Soc.: »NS« 58, 2); (izd., uv) Chartres Cathedral (NY 1969, »Norton Critical Stud. in Art Hist.«; angl. izd. L: Thames and Hudson 1969). Braque, Georges (1882—1963), fi. slikar (gra¬ fik, kipat, scenograf in ilustrator), eden izmed predstavnikov -+fauvizma in nato poleg Picassa utemeljitelj kubizma, v nasprotju z dinamičnim Špancem slikar umirjene skladnosti (med Slo¬ venci se je po njem v pozn. dobi zgledoval zlasti G. A. Kos). Bil je prvi, ki so mu že za življenja priredili razstavo v Louvru. R. v Argenteuilu ob Seini, u. (81) v Parizu. S: npr. Hiše v L'Esta- quu (1908, Bern, Kstmus.: Rupf-Stiftung), Vio¬ lina in paleta (pozimi 1909/10, Guggenheim — znani, iluzionistično naslikani žebelj), Portugalec (Le Portugais, 1911, Basel — prvič po šabloni naslikane tiskane črke in številke), sept. 1912 prvi kolaž, Dekle s kitaro (1913, MAM), Glasbene oblike (1918, PMA), pozn. npr. Duet (Le Duo, MAM), Biljardna miza (1945, ib.) in okras Salle Henri II v Louvru (1953). — P; prvo kiparsko delo, Stoječa žena, je iz 1920. — Scenografija za balete Diagileva (1923), v gra¬ fiki predvsem lito. L: Diet peint mod (1954); ReadP (1959 [1969]); Jean Leymarie (EWA II, 1960, s. v. — L!); SeuphorS (1961); WWA (1962); Luc Menaše (Lik. rev., št. 7/8, 31. X. 1963); H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. (tudi s. v. kubizem), W. Hajtmann (4. izd. 1965; 1965), G. H. Hamilton (1967 — L!), H. R. Hope (1949). Braun, Edmund Wilhelm (1870—?), nem. um. zgodovinar in muzealec, deloval mdr. v Opavi (nem. Troppau) in niirnberškem Germanisches Nationalmns., z Wilh. -> Sttido sour. rev. Belve- dere (letniki I—VII). B: Das Kaiser Franz Josef-Museum fiir Kunst und Gewerbe in Troppau (Schlesisches Landesmuseum) und seine Sammlungen: 1883—1908 (Troppau 1908); ,Fiigers Portrat des Prinzen Friedrich Wilhelm von Hohenlohe-Kirchberg' (K. u. Ksthandvverk, 1911); ,Neues iiber Peter Flotner' (RepKw, 1913); ,Die Handzeichnungen des jungen Peter Vischer' (MfKvv, 1915); Die deutschen Renaissanceplaketten der Samm- lung Alfred IValcher, Ritter von Molthain in Wien (W 1918); Die Silberkammer eines Reichsfiirsten (Das Lobkowitz'sche Inventar): Werke deutscher Gold- schmiedekunst der Spdtgotik und Renaissance (Lpz 1923); ,Ein unbekanntes Portrat von Hans Mielich' (ZfbK, 1925/26); .Der Bronzebrunnen des Erzbiscliof Kles in Trient von Peter Flotner' (MJb, 1952); ,Der Kleopatrabrunnen des Berliner Museums: seine Niirn- berger Herkunft und sein Besteller' (E. Meyerjev zb., 1959); mdr. tudi leksikalni prispevki, npr. v RDK III (1954) gesla Butienmann, Callotfiguren, Caritas romana, Castrum doloris, Cebestafel, Ceyx und Aicyone, Circe, Cloelia, Curius Dentatus, M. Curtius, Custodia, Cyrus, Damokks, Decius Mus., Dido. L: Ku(1954).— Zbornik: Sbornfk k šedesdtym narozeninam E. W. Brauna / Festschrift zum 60. Geburtstag von E. W. Braun (Au 1931 — B!). Braun, Joseph, S. J. (1857—1947), nem. um. zgodovinar, jezuit, pomemben raziskovalec kršč. 281 Braun, Matvaš Bernard — BRAUNSCHWEIG, Braunschvveiški lev 282 ikonografije, liturgičnih predmetov itd. Bil je prof. na jezuitskem kolegiju v Valkenburgu na Holandskem. B: Die liturgische Gewandung im Occident und Orient nach Ursprung und Entwicklung, Verwendung und Symbolik (Fr 1907); Die belgischen Jesuiten- kirchen (Fr 1907); Die Kirchenbauten der deutschen Jesuiten (2 knj., Fr 1908—1910); Handbuch der Pa- ramentik (Fr 1912; 2., izb. izd. Die liturgischen Pa- ramente in Gegenvart und Vergangenheit: Ein Hand¬ buch, Fr 1924); Spaniens alte Jesuitenkirclten /Fr 1913); I paramenti sacri (T 1914); Meistervverke der deutschen Goldschmiedekunst der vorgotischen Zeit (2 knj., Mn 1922—1923); Der christliche Altar in seiner geschichtlichen Entwicklung, I — 11 (Fr 1924); Lilurgisches Handlexikon (2., razš. izd., Regensburg 1924); Das christliche Altargerdt in seinem Sinn und in seiner Entvvicklung (Mn 1932); Die Reli- quidre des christlichen Kultes und ihre Entwicklung (Fr 1940); Tracht und Attribute der Heiligen in der deutschen Kunst (Stu 1943); ,Buchsreliquiar' (RDK III, 1954); ,Biichsenreliquiar ‘ (ib.); ,Biisser, Biisserin' (ib.); ,Biistenreliquiar' (ib.), etc. Braun, Matyaš Bernard ( Matthias Bernhard), (1684 —1738), češ. (avstr.) baročni kipar, r. v Muhlauu pri Čtzu na sev. Tirolskem, u. v Pragi. P: mdr. vrsta soh Kreposti in Grehov v parku kopališča Kuks na Češkem, ikonografsko zvečine povzeta po M.-> Engelbrechtu. L: cf. E. Bachmann (1964), E. Hempel (Harm 1965), E. Poche (1965), V. V. Štech (1929). Braune, Heinz (u. 1957), nem. um. zgodovinar in muzealec, mdr. kot Tschudijev naslednik di¬ rektor miinchenske Alte Pia., pozn. vodil Staats- gal. v Stuttgartu. B: ,Ein Beitrag zu Diirers Portrdt des Oswalt Krel ‘ (MJb, 1907); ,Zur Datierung von Diirers Paumgdrtner- Altar ‘ (RepKw, 1909). Brauner, Victor (1903—1966), fr. (ž.) slikar (in kipar) v Parizu, surrealist, r. v Romuniji. Znano je, da je upodobil številne človeške like s poškodovanim očesom in da mu je pozneje slikar -> Dominguez na neki zabavi po nesreči iztaknil oko. L: ReadP (1959 [1969]); ReadS (1964). — Cf. P. Guggenheim (1960), W. Haftmann (4. izd. 1965), W. S. Rubin (1969). Braunfels, VVolfgang (1911——), nem. um. zgodovinar. R. v Miinchnu, prom. pri A. Stan- geju v Bonnu, ord. za um. zgod. na TeH v Aachnu, nato direktor umzg. seminarja na miinchenski univ. Ur. z. Lukas-Biicherei zur christlichen Ikonographie (Dii: L. Schvvann od 1949 dalje, do 1967 11 zv.) in 4 knj. dela Karl der Grofie (Dir). B: Franfois de Cuvillies d. A. (Wu 1938, dis.); ,Giottos Campanile ‘ (Das Munster, 1947/48); Per- seus und Medusa von Benvenuto Cellini (BI 1948, »Der Kstbrief«); ,Zur Gestaltikonographie der Kanzeln des Nicola und Giovanni Pisano' (Das Munster, 1948/49); Verkiindigung (Dii 1949, »Lukas-Biicherei zur christ¬ lichen Ikonographie« 1); ,Nimbus und Goldgrund: Zur Entwicklung des Heiligenscheins' (Das Miinster, 1950); Auferstehung (Dii 1951, »Lukas-Biicherei...« 3); Mittelalterliche Stadtbaukunst in Toskana (BI 1953, habil.); Die Heilige Draifaltigkeit (Dii 1954, »Lukas-Biicherei...« 6); Meistenverke europaischer Malerei: Eine ideale Gemaldegalerie von Giotto bis zum Expressionismus (BI 1955); ,Tizians Augsburger Kaiserbildnisse' (H. Kauffmannov zb., 1956); Meister- vverke europaischer Plastik: von der Antike bis zur Gegenwart (Z 1958); Der Dom von Florenz (Olten 1964); (izd.) Knaurs Weltgeschichte, 1—II (Mn 1964, v 2 knj. sam ,Die K. des hohen u. des spaten Mittel- alters' in ,Die moderne Weltkst‘); ,Die »Inventio« des Kunstlers: Reflexionen iiber den EinfluJS des neuen Scltaffensideals auf die Werkstatt Raffaels und Gior- giones' (Heydenreichov zb., 1964); ,Ein Tizian nach Cranach' (Einemov zb., 1965); Die fVelt der Karo- linger und ihre Kunst (Mn 1968); Abendlandische Klosterbaukunst (K 1969, »DuMont« Dokumente«). Braunfels-Esche, Sigrid, nem. um. zgodovi¬ narka, žena VVolfganga Braunfelsa (supra). B: Adam und Eva: Siindenfall und Erlosung (Dii 1956, »Lukas-Biicherei...« 8 [kot avtor Sigrid Fsche]): Das anatomische Werk Leonardo da Vincis (Stu 1961). BRAUNSCH\VEIG, mesto na Spodnjem Sa¬ škem, cvetelo pod welfskimi vojvodi, zlasti pod Henrikom Levom (1142—95). L: P. J. Meier & K. Steinhacker: Die Bau- und Kunstdenkmaler der Stadt Braunschvveig (2. izd., Brsch 1926); O. Stelzer: Braunschvveig (Bl-Mn 1952, »Deutsche Lande, deutsche K.«; 2. izd. 1965); EWA VI (1962, stp 284—85 — L!); Bert Bilzer & G. Spies: Das Stadtische Museum Braunschvveig (Hmb 1968, »Kulturgeschichtliche Museen in Deutschland« 6). — katedrala (nem. Dom Sankt Blasius), nekd. kapiteljska c., triladijska slopna bazilika (tloris lat. križ) s kripto in zvonikoma, sez. pod Hen¬ rikom Levom 1173—95. V njej mdr. znani-*- Imerwardov križ (2. pol. XII. st.), —*• sedmero- ramni svečnik (1170/80), posebno znani *nagrob. vojvode Henrika Leva in Matilde (o. 1230/40) in najstar. znani primer t. i. Christus im Elend (hrastovina, konec XIV. st.), tj. Kristusa, ki čaka, da ga bodo pribili na križ. L; MJ Hdb. (1964); »US« 7 (1968, repr. p. 139). — Cf. O. Demus (1968), G. Schiller (II 1968, repr. 311). ~ Braunschvveiški lev (pred gradom Dank- warderode, nekd. rezidenco Henrika Leva), prvi »javni spom.«, ki ga je 1166 dal postaviti Henrik Lev kot simbolično znamenje svoje oblasti in grbovno žival Welfov. Formalni vzor bron. kipa je bil gotovo neki ->aquamanile v obliki leva. L: cf. G. Zarnecki (1970, repr. 108). 283 BRAUNSCHVVEIG, Herzog-Anton-Ulrich-Museum — BREGENZ 284 ~ Staatliches Herzog- Anton- Ulrich-Museum (Museumsstrafie 1). S (poudarek na baroku, nem., hol. in flam. mojstrih): mdr. zastopani Giorgione ( Avtp. v podobi Davida), Palma Vec- chio, Tintoretto, Paolo Veronese, Rubens, van Dyck ( Lukas van Uffel), Rembiandt (* Družinski portret, o. 1668), A. van Ostade (Oznanjenje pastirjem, 1640), Steen, Vermeer ( Dekle s ko¬ zarcem vina, o. 1658/60), Rigaud in Kupecky. L: A. Fink: Geschichte des Herzog-Anton-Ulrich- Museums in Braunschvveig (Brsch 1954); Jedding (1961). Bray, Jan de (o. 1627 — 1697), hol. slikar, r. in u. v Haarlemu. S: npr. Pojedina Antonija in Kleopatre (1669, dve inačici, ena zdaj Manchester [New Hampshire], Currier Art Gali.), Predstoj¬ niki haarlemskega slikarskega ceha (z avtp., d. 1675, Rijksmus.), itd. L: E. W. Moes (ThB IV, 1910, s. v. — L!); J. W. von Moltke, Jan de Bray (MarJb, XI/XII, 1938/39); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v. — L!); AQ (Spring 1970, p. 85 & repr. p. 88). — Cf. W. Bernt (1948), L. Goldscheider (Funfhundert 1936), A. Pigler (AHA, 1955, p. 178 ss). Brayer, Yves (1907— ), fr. slikar (krajine, figuralne kompozicije, itd.), r. v Versaillesu. L: cf. B. Dorival (1957 [II]). BRDO pri Predosljah pri Kranju: večkrat obnovljen grad pravokotnega tlorisa z vogalnimi stolpi in parkom. L: Ilustr III (1931, št. 11, p. 371—72). — Cf. N. Šumi (Arhit. šestnajstega 1966, p. 28, 32 & 174 [op. 38]), J. V. Valvasor (1679 [faks. 1970], t. 39: Egg [vrezal A. Trost]). Breasted, James Henry (1865—1935), amer. egiptolog, prof. na univ. v Chicagu, vodil izko¬ pavanja v Luksorju, mdr. zaslužen za utrditev kronologije egipt. zgodovine. B (lik. umetn.): Oriental Forerunners of Byzantine Painting: First Century fVall Painting from the Fort- ress of Dura on the Middle Euphrates (Chi: Univ. of Chi Press 1924, uv Franz Cumont). BREDA, mesto v hol. pokrajini Sev. Brabant ( Noordbrabant ). Gotska Grote Kerk sez. o. 1400—1540, njen nad mestom gospodujoči zvonik (vis. 97,7 m) zač. o. 1468. V c. mdr. *nagrob. Engelberta II. Nassauskega (u. 1504) iz o. 1530 (kipar Jehan Mone?): na črnem marm. podstavku umrli z ženo kot gisants in 4 ant. junaki (Cezar, Attilius, Regulus, Hanibal in Filip Makedonski) z nagrobno ploščo na ra¬ menih, na kateri je vojskovodjin prazni oklep (alabastrna plastika). L: EWA X (1965, stp 581 & 608 — L!); »US« 9 (1969, p. 197 z repr.). Bredius, Abraham (1855—1946), hol. um. zgo¬ dovinar in muzealec, poznavalec hol. slikarstva XVII. st. R. v A’damu, 1889—1909 direktor Mauritshuisa v Haagu, u. v Monacu. Pomembne slike (Rembrandt, Steen, Goyen, Chardin) da¬ roval Mauritshuisu, sicer pa njegovo z. hrani posebni Bredius Mus. v Haagu. Prispevki o hol. slikarjih v ThB, številni članki v rev. Oud- Holland. B: ,De schilders Pieter en Harmen Steenwijck' (OH, 1890); ,De schilder Johannes van de Cappelle' (OH, 1892); Het Stedelijk Museum te Haarlem (Haar¬ lem 1902); Kiinstler-Inventare: Urkunden zur Ge¬ schichte der hollandischen Kunst des XVIten, XVlIten und XVlllten Jahrhunderts (7 knj., Haag 1915—1922, »Quellenstudien zur hollandischen Kg.« 5—7, 10— 14); ,Self-portraits by Ferdinand Bob (BM, 1923); Jan Steen (A 1923); ,Rembrandt, Bol oder BackeP (M. J. Friedlanderjev zb., 1927); Rembrandt: Ge- malde, 630 Abbildungen (W: Ph 1935; angl. izd.: Rembrandt Paintings, L 1935; 2. izd. 1937; 3., rev. izd. [Horst Gerson] L 1969). L: W. Martin (Mbk, 1946, nekr.); A. Glavimans (Winkler Prins 5 [1949], s. v.). — Zbornik: Feest- bundel dr Abraham Bredius aangeboden den 18 April 1915 (A 1915 —BI). Breenbergh, Bartholomeus (o. 1599—1659), hol. slikar (italianizirane krajine) in bakrorezec, r. v Deventerju, u. v A’damu. Doma je bil učenec Abr. —► BIoemarta, v Rimu se je učil pri —> Brila. L: Hall Por (1963). BREG pri Preddvoru (8 km severovzh. od Kranja). Podr. c. sv. Lenarta z rebrasto oboka¬ nim prezbiterijem in lesenim kasetiranim stro¬ pom. V prezbiteriju edini v Sloveniji in situ ohranjeni gotski * slikani okni (zač. XV. st.): v levem oknu zgoraj Kristus na križu iz okle¬ ščenih vej med Marijo in Janezom Ev., spodaj jv. Neža in Barbara, v des. oknu pa zgoraj Ana Samotretja in spodaj Katarina Aleksandrijska in Doroteja. Med freskami (v celoti odkrite in rest. 1956—59), delom t. i. furlanske delavnice iz o. 1400, pomembna zlasti 2 prizora na zun. strani slavoloka, *Sv. Jurij v boju z zmajem in des. Sv. Lenart osvobaja jetnika (oboje kopiral V. Makuc 1958); pod slednjim Miklavž obdaruje 3 deklice. L: M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], p. 492); Stele (1969, repr. 2, 13, 62, 116, 250, 257). — Cf. I. Komelj (VS X, 1966, p. 56). BREGENZ, deželno gl. mesto Vorarlberga (Avstrija) ob Bodenskem jezeru. Vorarlberger Landesmus. hrani mdr. več slik Angelike -+Kauff- mann (David in Natan, Ganimed napaja Jupitro¬ vega orla, Vojvoda IVellington, Amor in Psihe in Smrt Alkestis). L: EWA 11(1960, stp 181 — L!). 285 Brehier, Emile — BRESCIA 286 Brehier, Emile (1876—1952), fr. filozof, brat Louisa (cf. infra). B (izbor): Les idees philosophiques et religieuses de Philon d’Alexandrie (3. izd., P 1950). Brehier, Louis (1868—1951), fr. bizantolog. Dipl. (zgod.) na Sorboni, prof. na univ. v Cler- mont-Ferrandu (1903 — 38). B: Etudes sur Vhistoire de la sculpture byzantine (P 1911); Histoire de la sculpture byzantine (P 1912); Nouvelles recherches sur Vhistoire de la sculpture byzantine (P 1913); Vart chretien: Sort developpement iconographique des origines d nos jours (P 1918; 2., rev. izd. P 1928); La cathedrale de Reims (P 1920); ,L' architecture serbe au moyen-dge < ' (Moyen-age, P 1921) ; ,Icones non faites de main dšhomme’ (RA, 1922) ; ,Srpske crkve i romanska umetnost ‘ (Star, 1922); ,Srpska i romunska umetnost u srednjem veku’ (ib., 1923); L’Art byzantin (P 1924, »Les Patries de l’Art«); VArt en France: des invasions barbares d l'epoque romane (P 1930); ,La renovation artistique sous les Paleologues et le mouvement des idees’’ (Ch. Diehlov zb. II, 1930); ,Les Icones dans Vhistoire de Vart: Byzance et la Russie ‘ (Uspenskega zb. II, 1932); La sculpture et les arts mineurs byzantins (P 1936); Le Monde Byzantin (3 knj., P 1947, 1949 & 1950). L: Gojko Subotič (ELU 1, 1959, s. v. — B!). BREISACH (Baden, ZRN). V katedr. sv. Šte¬ fana ( Miinster St. Stephan) 1931 odkrite freske Martina —> Schongauerja iz 1489—91 ( Poslednja sodba na notr. strani zah. stene in zah. delu juž. stene) in rezljani v. olt. z Marijinim kronanjem (zgornjerenski Mojster H. L. 1523—26). L: Reclam II (1958 [1960]). Breitenbach, Edgar, nem.-amer. um. zgodo¬ vinar, vodi Graf. odd. v Kongresni knjižnici v Washingtonu ( Prints and Photographs Divisiori). B: Speculum Humanae Salvationis: Eine typenge- schichtliche Untersuchung (Str 1930, »SdK« 272). BREMEN, svobodno hanzeatsko mesto sredi Spodnje Saške (ZRN). Ohranjen je trg, ki pred¬ stavlja staro mestno središče ( Marktplatz ), na njem romansko zgodnjegotska stolnica ( Dom St. Petri ) in Mestna hiša (Rathaus , infra), slednji nasproti tudi znana kamn. soha Roland z zač. XV. st. (večkrat rest., s podstavkom in balda¬ hinom vis. 9,6 m). L: EWA VI (1962, stp 287 — L!); E. Lutze (& alii): Bremen (2. izd., Mn 1965, »Deutsche Lande, deutsche K.«); Reclam N V (1967). ~ Rathaus, kot gotska opečna stavba 1405 — 10 sez. Mestna hiša, prež. predvsem 1609 — 14, ko je bila oblikovana tudi bogato okrašena arkadna pritlična topa. L: cf. J. Jahn (1969, t. 18 & 39), E. Waldmann (1908; 1931). ~ Kunsthalle (Am Wall 207). Z. ust. 1849, poslopje sez. 1899—1902, med nekd. direktorji E. -> Waldmann. S: mdr. zastopani J. van He- messen ( Judita [kot akt], les), J.-L. Laneuville (Barrere de Vieuzac v konventu 4. I. 1792, 1792), Delacroix (e. g. Valentinova smrt, 1847), C. Pissarro ( Mlada kmetica počiva na travniku, d. 1882), Manet (Zacharie Astruc, 1863), Cezanne, Monet ( Camille, d. 1866), M. Liebermann (Pa- pageienallee, 1902), van Gogh ( Makovo polje, 1888), L. Corinth ( Ernst Gronvold, 1923), Tou- louse-Lautrec ( Dekle v ateljeju, 1888). Med avtorji slik, ki jih ni več najti od zadnje svet. vojne, so Joos van Craesbeck ( Avtp., d. 1647), Daumier, Diirer ( Janez Krst.-, Salvator mundi ), Goya, van Goyen, Guardi, Leibl, H. von Marees (Avtp.), itd. L: Katalog der Gemalde und Bildhauervverke in der Kunsthalle zu Bremen (1925); Meistervverke der Kunsthalle Bremen (1959); Jedding (1961); VWM (1965). — Cf. L. Grote (II s. a.), E. I Valdmann (1919). Brendel, Otto J. (1901—....), nem.-amer. um. zgodovinar (ant. umetn.). R. v pastorski dru¬ žini, prom. v Heidelbergu, docent na univ. v Erlangenu (1932), nato v nem. arheol. inst. v Rimu (1932—36), emigriral v ZDA, zdaj ord. na Columbia Univ. v New Yorku. B: Ikonographie des Kaiser s Augustus (Nii 1931, dis.); ,Der schlangenwiirgende Herakliscos' (Jdl, 1932); ,Symbolik der KugeV (Mitt. des deutschen archaologischen Instituts, Rom 1936); ,Die Friedens- gottin: Numen und Allegorie ‘ (L. Curtiusov zb., 1937); ,Origin and meaning of the mandorla ‘ (GBA, 1944); ,The Interpretation of the Holkham Venus ‘ (AB, 1946); ,Borrowings from Ancient Art in Titian' (AB, 1955); ,A Kneeling Persian: Migration of a Motif ‘ (R. Witt- kovverjev zb., 1967). Brenk, Beat, švic. um. zgodovinar (medieva- list). Prispevki tudi v LCI. B: Die romanische fVandmalerei in der Schweiz (Ba 1963, »Basler Stud. zur Kg.: NF« 5); ,Die An- jiinge der byzantinischen fVeltgerichtsdarstellung' (ByZ, 1964); Tradition und Neuerung in der christlichen Kunst des 1. Jahrtausends: Studien zur Geschichte des IVeltgerichtsbildes (W 1966, »Wiener Byzantinische Stud.« 3 [oc. E. Lucchesi Palli, RQ, 1967; Th. Klau- ser, JbAC, 1967]). Brera -> Milano ( muzeji) BRESCIA, mesto v sev. Italiji (Lombardia), stara rim. Brixia, 1496—1797 pod Benetkami, pozn. pod Avstrijo (1849 upor, zato mesto imen. la leonessa). Stara srednjev. mestna hiša, imen. il Broletto. V cerkvah ohranjene slike brescianske šole (Moretto in Romanino). L: E. Schmid: Verona, Brescia (Frauenfeld 1961)- EWA VIII (1963, stp 544—45 — L!), XV: Index (1968, p. 77). 287 BRESCIA, San Giovanni Evangelista — Brevir Filipa Dobrega 288 ~ San Giovanni Evangelista, sez. v XV. st. V Capp. del Sacramento ali del Corpus Christi freske Romanina (1521, mdr. nočni prizor Matej z angelom), sicer pa s slikami zastopani Francia, Moretto in Romanino ( Marijina zaroka). ~ Santi Nazzaro e Celso: in situ Tizianov * Averoldijev poliptih (1520—22, d. 1522). ~ Museo Civico Cristiano (v nekd. c. Sta Giulia) hrani mdr. znano *lipsanoteko (-> lipsa- noteka v Brescii), slonokoščene diptihe, itd. — Pinacoteca Civica Tosio Martinengo. Mdr. zastopani Rafael, Moretto, Sofonisba Anguissola (Portret dominikanskega meniha, d. 1556), G. B. Moroni (npr. Portret neznanega pesnika, d. 1560), itd. breskov cvet (angl. the peachbloom, nem. die Pfirsichbliite): po njem imen. kit. porcelan take barve iz obd. K’ang Hsi (1662—1772), ki so ga v XVIII. st. posebno cenili (npr. vaza v Balti¬ moru, Walters). Bressanone -> Briksen brest (lat. ulmus, angl. the elm, fr. Vorme, nem. die Vime ali die Riister). Brestovina (nem. das Riisterholz) ima lepe grče. L: Ferguson (1954). Breton, Andre (1896—1966), fr. pesnik in gl. teoretik —> surrealizma (teorija simultanega avto¬ matizma pod vplivom S. Freuda), izd. 1924 prvi in 1930 drugi surrealistični manifest. Duhovit polemik, znan tudi njegov —> anagram Dalije- vega imena. B: Manifeste du Surrealisme (P 1924); Le Surrea- lisme et la peinture (P 1928; n. izd. NY 1945; n., rev. & popr. izd. P 1965; nem. izd. Der Surrealismus umi die Malerei, BI 1967, »Propylaen Mngr. zur K.«); Second manifeste (P 1930); G ene se et Perspectives du Surrealisme (P 1941). L: Diet peint mod (1954, s. v.). Brett, Gerard, kanadski um. zgodovinar, ku¬ stos za evr. umetn. v Royal Ontario Mus. v To¬ rontu (Univ. of Toronto). B: ,The Mosaic of the G real Palače in Constan- tinople' (JWCI, 1942); ,The seven wonders■ of the world in the Renaissance' (AQ, 1949); ,The Brooklyn Textiles and the Great Palače Mosaic' (Coptic Stu- dies in Honour of Walter Evving Crum, Bo 1950); ,The Automata in the Byzantine Throne of Solomon' (Speculum, 1954). Breuer, Marcel (Lajos), (1902—_), nem.- amer. (ž.) arh. in oblikovalec, r. na Madžarskem (Pecs), 1920—28 v -> Bauhausu, najprej kot študent in nato kot mojster. A; mdr. trgovska hiša De Bijenkorj v Rotterdamu (1953). L: George R. Collins (EWA II, 1960, s. v.). — Cf. G. C. Argan (1957), P. Blake (1949; 1956), H. M. Wingler (1968). Breuil, Henri (Edouard Prosper), (1877—1961), fr. raziskovalec prazg. slikarstva v Franciji, Špa¬ niji, Afriki in Aziji, zaslužen mdr. za njegovo kronologijo. Katol. duhovnik, prof. na univ. v Freiburgu v Švici in pozn. na College de France, član Inst. de France. B: (& E. Cartailhac) Les peintures et gravures mu- rales des cavernes pyreneennes (L’Anthropologie, 1905); ,L’age des cavernes et roches ornees de France et d’Espagne' (RA, 1912); (& H. Obermaier & H. Alcalde del Rio) La Pasiega a Puente- Viesgo (Monaco 1913); ,L'Afrique prehistorique et Tart rupestre en Afrique' (Cah Art, 1930); Les peintures rupestres schematiques de la Peninsule Iberique (4 knj., Lagny 1932—1935); , Peintures rupestres prehistoriques du Harar (Abyssinie)‘ (L'Anthropologie, 1934); (& H. Obermaier) The Cave of Altamira at Santillana del Mar (M 1935); (& R. Lantier) Les hommes de la pierre ancienne (P 1951; 2. izd. 1959); Quatre cent siicles d'art parietal (Montignac [Dordogne] 1952; angl. izd. Four Hundred Centuries of Cave Art, ib. 1952); The White Lady of the Brandberg (L 1955); The Rock Paintings of Southern Africa (4 knj., L 1955—1960); Philipp Cave (L 1957); (& H. Begouen) Les Cavernes du Volp (P 1958); Anibib and Oman- dumba and Other Erongo Sites (L 1960). brevir (lat. breviarium iz brevis, kratek), pri rim. ant. piscih kratek seznam, izvleček ali pre¬ gled, v kršč. liturgiji sprva ime različnih pri¬ ročnikov, od XIII. st. dalje pa kot Breviarium secundum consuetudinem Romanae Curiae knj. dnevnih molitev (—»■ officium), ki jih morajo kršč. resp. katol. duhovniki brati vsak dan (prej so jih vsebovali -> antifonarij pa pos. himndrij, homiliarij in kolektarij, -> lekcionar, —> pasijondrij in ->psalter). V zdajšnji obliki bolj ali manj do¬ ločen od 1568, tj. od papeža Pija V. dalje. IR; npr. —>■ Brevir Filipa Lepega (o. 1295, cf. infra), -> Bellevillski brevir (o. 1323/26, ib.), Brevir Ma¬ tije Korvina (Attavante z učenci o. 1487—po 1492, Bibl. Vat.), —► Grimanijev brevir (1490/ 1510, Benetke, Bibl. Marciana). Brevir Filipa Dobrega (Le Breviaire de Philippe le Bon), iluminiian rkp. v 2 knj. (Bruxelies, Bibl. Royale), okrašen o. 1455/60. Prvi dve mi¬ niaturi v 1., tj. zimskem delu (528 listov 29,6 X 21,3 cm, ms. 9511), *Jesejeva korenika (f. 15) in Rojstvo, sta delo pomembnega neznanega umetnika (prej atr. Jeanu Le Tavernierju), vse druge miniature v tem in 2. delu (527 listov 29 X 20 cm, ms. 9026), npr. Trojica v podobi Prestola milosti, pa so delo Guillauma Vre- lanta. 289 Brevir Filipa Lepega — BREŽICE, Grad 290 L: L. M. J. Delaisse: Miniatures medievales (G 1959, repr. 26); Le Siecle d’or de la miniature fla- mande: Le Mtcenat de Philippe le Bon (Br 1959 [rk, Pal. de des B.-A.], št. 224—25 — L!). *Brevir Filipa Lepega (fr. Le Breviaire de Phi¬ lippe le Bel), iluminiran rkp., ki je nastal za fr. kralja Filipa IV. Lepega (1285 — 1314), in sicer skoraj gotovo kot delo mojstra Honoreja v Pa¬ rizu (20,5 x 13,5 cm, o. 1295, Bibl. Nat., Ms. lat. 1023). Zelo znana miniatura (f. 7v) kaže zgoraj prizor —> David maziljen za kralja, spodaj pa v kontinuiranem načinu Davidov boj z Golja¬ tom (levo Savel, v sredini David zadene Goljata, des. David odseka Goljatu glavo). L: Cankar II/2 (1933, p. 294 & 296, repr. p. 295); Panofsky Neth (1953); EWA X (1965, t. 75 des. zgoraj). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 88), E. G. Millar (1959), J. Porcher (1959). Brevir Karla V., tesno po vzorcu —*■ Bellevill- skega brevirja za fr. kralja Karla V. iluminiran rkp. (o. 1370, Bibl. Nat., Ms. lat. 1052), Med znanimi stranmi npr. f. 232: zgoraj Absalomova smrt, spodaj zakrament mašniškega posvečenja med kraljem, ki zgublja krono, in darom razum¬ nosti (-> sedem darov sv. duha). L: Panofsky Neth (1953); Meiss-Berry (1967). breza (lat. betula, angl. the birch, nem. die Birke), drevo z belim lubjem. Mehek, gost, pro¬ žen in trd les. Brezčutnost -> Anaisthesia Brezmadežna ali Brezmadežno spočetje (lat. Immaculata Conceptio, šp. la Immaculada Con- cepcion ali la Purisima), kršč. ikonogr. tip—> Marije. Lit. predloga v Visoki pesmi (4, 7: Vsa si lepa, prijateljica moja, in madeža ni na tebi), ki v opisovanju neveste Sulamite daje predlogo tudi za drugo podobo Brezmadežne (—»■ Hort us Conclusus), in v Apokalipsi (Raz 12, 1: In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd). Up: neznani beneški slikar s konca XIV. st. (Nat. Gali., št. 4250), C. Crivelli (d. 1492, ib.), Sittow (Washington), Girolamo dai Libri (Nat. Gali.), Francia (1511, Lucca, S. Frediano), pozn. zlasti Španci, Juan de Juanes, Montanez (soha, Toledo, katedr.), Zurbaran in pos. Murillo (*1678, Prado), na Slovenskem npr. V. Metzin¬ ger in F. Bergant. L: Montgomery Carmichael: Francia’s Master- piece: An Essay on the beginnings of Immaculate Conception in Art (L 1909); Rčau II/2 (1957 — L!); Jean Fournee, Immaculata Conceptio (LCI II, 1970 — L!). — Cf. M. Dpvies (1951), K. Kunstle (1928), M. Levi D'Ancona (1957). BREZE na Koroškem, nem. Friesach (Avstri¬ ja), mestece, ki je nastalo na strateško pomemb¬ nem kraju med dolino Mure in Celovcem (tj. ob trgovski cesti Dunaj—Benetke), v XII. st. že obzidano. Razvaline gradu Petersberg; v domini¬ kanski c. (posv. 1217 — najstar. v srednji Evropi) mdr. * vejnati križ, salzburško delo z zač. XIV. st. (—> vejnati križ in zlasti ->viličasti kriz)-, v c. nem. viteškega reda (Deutschordenskirche St. Blasius) 1946 odkrite slabše ohranjene romanske StS-e (1. pol. XII. st.), v mestni žup. c. ( P/arr- kirche St. Barthlmd) *slikano okno z ik. m. -> Pametne in nespametne device iz o. 1280 (prej v dominikanski c., rest. 1898, takrat spremenjena kompozicija); na Gl. trgu (Hauptplatz) Neptunov vodnjak iz 2. pol. XVI. st. (z gradu Tanzenberg, v Brežah od 1802), v Mestnem muz. ( Stadtmus .) mdr. StS Sv. Roman {škof) iz sredine XII. st., ki so jo 1960 sneli v nekd. Gebhardskapelle na gradu Petersberg. L: EWA II (1960, stp 169 — L!); Mittelalterliche Wandmalerei in Osterreich (W 1970 [rk]). — Cf. O. Demus (1968, t. 231—32), W. Fr odi (1942; 1950; 1955), M. Kos (1955), etc. BREŽICE, mestece ob levem bregu Save, od konca XII. do konca XV. st. upravno in gospo¬ darsko središče salzburške posesti v Posavju. Mestni grb: trije grički na črni osnovi, pod njimi s 3 modrimi valovnicami na beli osnovi ponazorjena voda. L: Stanko Škaler: Brežice (Lj 1968, »Kult. in naravni spom. Slovenije« 15; 2., razš. izd. 1971). ~ Grad, sez. 1529—1560-a leta in pozn. do 1590, lep primer utrjenega renesančnega gradu na ravnini, najprej last Gallensteinov, nato Fran¬ kopanov, naposled Attemsov. *Slavnostna dvo¬ rana, največja poslikana baročna svetna notr. na Slovenskem, s freskami okrašena o. 1700 (verj. Franc Karel —> Remb), v tlorisu 35 X 10 m, vis. 8 m. Na eni izmed sten mdr. slikarjev avtp. s paleto in slikarsko palico, na grlu mit. prizori (po vrsti Zmagoslavje Neptuna in Amfitrite s Tritonom in Sirenami, Polifem pred svojo votlino, Piramus in Tisbe, Ugrabljenje F.urope, na ožji steni Vulkanova kovačnica, nato Bakhovo zmago¬ slavje, driade, Mars in na ožji steni Apolon in Aurora z golobjo vprego), na stropu personifi¬ kacije Pravičnost, Bogastvo, Darežljivost in Mo¬ drost, Kronos, personifikacije Slikarstvo, Medi¬ cina, Filozofija, Geografija, Astronomija, Kipar¬ stvo (mdr. Deček, ki si izdira trn iz noge), Poezija, Muzika in Arhitektura. — Flurerjeve *freske v grajski kapeli in na stropu nad stopniščem (Ve¬ nera, Gracije in hore, Psihe, Herakles, Merkur, Zeuš). — Od 1949 v 2. nadstr. Posavski muz. 12 — Leksikon 291 Bridget — BRIKSEN, stolnica 292 (mdr. dela nekd. direktorja, slikarja Franja —*■ Stiplovška). L: MAS II (1938, repr. 43, 46—47 & 51); »ArS« 3 (1969, t. 26 des. in 27). — Cf. F. Šijanec (1957), N. Šumi (Lj 1966). Bridget (angl.) —> Brigita Švedska Brieger, Peter H, (1898 —_), nem.-kanadski um. zgodovinar, emigriral iz nacistične Nemčije, 1933—36 v Londonu, odtlej prof. na univ. v Torontu. B: Die deutsche Geschichtsmalerei des 19. Jahr- hunderts (BI 1930, »Kstwissenschaftliche Stud.« 7); ,The Baroque equation: Illusion and reality‘ (GBA, 1945); English Art: 1216—1307 (Ox 1957, »The Oxford Hist. of English Art« 5); (& Millard Meiss & Charles S. Singleton) Illuminated Manuscripts of the Divine Comedy, I — II (Pri 1969, »Boli. Ser.« 81). L: Kii (1931); WWAA (1959). Brieger (-Vasservogel), Lothar (1879—1949), nem. (ž.) um. zgodovinar, r. v Zvvickauu, u. v Berlinu. B: Max Klinger (Lpz 1902, »Manner der Zeit« 12); Aug. Rodin (Str. 1903, »Uber K. der Neuzeit« 9); Das Kunstsammeln: Theorie und Technik (Mn 1917); Ludmg Meidner (Lpz 1919, »Junge K.« 4); Theodor Hosemann: Ein A It me is ter Berliner Malerei (M n 1920); Das Pasteli: Seine Geschichte und seine Meister (BI s. a. [1921]); Lesser Ury (1921, »Graphiker der Ge- genwart« 9); Hans Meid (1922, ista z.); Das Genre- bild: Die Entwicklung der biirgerlichen Malerei (Mn 1922); (izd.) Wilhelm Tischbein: A us meinem Leben (BI 1922); Das Aquarell: Seine Geschichte und seine Meister (Bi 1923); Diegrofien Kunstsammler (BI 1931). L: UJE 2 (1940, s. v.). Briere, Gaston (1871—1962), fr. um. zgodo¬ vinar in muzealec, bil 35 let konservator versaj¬ skega gradu. B: (& Louis Metman) Le bois (2 knj., P 1905, = Le Musee des Arts Decoratifs, Palais du Louvre, Pavillon de Marsan, I); (& Paul Vitry) Documents de sculpture francaise du moyen-age (P 1906); Le chateau de Versailles: Architecture et decoration (2 knj., P s. a. [1907—09]); (& Paul Vitry) Eglise abba- tiale de Saint-Denis et ses tombeaux (P 1908; 2. izd. P s. a.); Le pare de Versailles: Sculpture decorative (P 1911); (& Paul Vitry) Documents de sculpture franfaise: Renaissance (2 knj., P 1911—1913); Ecole franfaise (P 1924, = Mus. Nat. du Louvre, Cata- logue des peintures exposees dans les galeries, I). Briganti, Giuliano, it. um. zgodovinar v Rimu, raziskovalec it. slikarstva XVI.—XVIII. st. B: II Manierismo e Pellegrino Tibaldi (R 1945); I bamboccianti: pittori delta vita popolare nel Seicento (R 1950 [rk, Pal. Massimo alle Colonne]); ,Pieter van Laer e Michelangelo Cerquozzi' (Prop, 1950 [= P. Toescov zb.]); ,The Mahon Collection of Sei¬ cento Paintings ‘ (Conn, avg. 1953); , Michelangelo Cerquozzi: pittore dl nature morte' (Par, 1954); ,Bamboccianti ‘ (EWA II, 1960); La maniera italiana (R 1961; fr. izd. Le Manierisme italien, Lpz 1962, »La Peinture italienne«); Pietro da Cortona o della pittura barocca (F 1962); (& Karl Noehles) ,Pietro da Cortona ‘ (EWA XI, 1966); Gaspar van de Wittel e Voriginc della veduta settecentesca (R 1966); I ve¬ dut isti (Mi 1969). Brigita Švedska (o. 1302/03—1373), Šved. mi¬ stična pisateljica, ust. mešan meniški red, spisala Revelationes (npr. rim. izd. 1628), ki so podobno kot »Meditationes« —> nepravega Bonaventure tehtno vplivale na poznosrednjev. ikonografijo; kršč. svetnica (8. X., lat. Birgitta Suecica, angl. Bridget, fr. Brigitte de Suede, nem. Birgitta von Schvvederi). Up: npr. leseni kip sedeče Brigite (viš. 123 cm, zač. XV. st., Vadstena, samostan¬ ska c.), f. 42v v —> Boucicautovem horariju. L: Panofsky Neth (1953); Reau III/1 (1958, p. 246—48 — L!); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk], št. 416). — Cf. J. Braun (1943, stp 138—41), H. Cornell (1924), A. A. F. Lindblom (2-krat 1918; 1965), M. Meiss (L: Ph 1968). BRIKSEN (nem. Brixen, it. Bressanone), mesto v Gornjem Poadižju (it. Al to Adige, nem. Tiroler Etschland) v sev. Italiji. Od 993 sedež škofije: s kronskimi darovnicami v XI. st. utemeljena tudi zemljiška posest briksenških škofov na Slo¬ venskem (gorenjski kot od sotočja obeh Sav navzgor, del Bohinja in pas ob Karavankah od Hrušice do Tržiča — središče na Blejskem gradu. L: EWA VIII (1963, stp 564 — L!). — Cf. M. Kos (1933 resp. 1955). ~ stolnica, baročna stavba, sez. 1745—54. V notr. iluzionistične *stropne freske Paula -> Tro- gerja (1748—50), med kipi stoječa Marija z otrokom (Hans — >Leinberger o. 1520) — Ob stolnici malone v kvadratu sez. križni hodnik, katerega *StS-e (XIV.—XVI. st.) so pomembne tudi za naše kraje: med umetniki izpričan—> Johannes iz Brunecka (IV. in delno III. arkada), pri slikarjih tega hodnika se je verj. v prvih decenijih XV. st. učil -> Friderik Beljaški, iz pozn. skupine okrog Leonharda iz Briksna (cf. II., III., V. & XIV. arkada) pa verj. izvira slikar pazinskega prezbiterija (o. 1460/70). Poslikanih je 15 arkad (delno sta predstavljala ikonogr. vzor —> Biblia pauperum in —»• Defensorium invio- latae virginitatis beatae Mariae), in sicer (v za¬ poredju od starega vhoda v juž. trakt dalje): I: na oboku Pavel pred areopagom, Pavel pridiga pred Festom, Brodolom in Čudež s kačo (—> Pavel in gad), na gl. steni pa Janez Ev. na Patmosu (Ruprecht Potsch konec XV. st.); II: Prilika o delavcih v vinogradu, Grozd iz obljubljene dežele, Semej preklinja Davida, Amon odreže poslancem brade, Kristus nese križ in Abraham daruje Izaka, na gl. steni Apeme da Dariju zaušnico in Kro- 293 Bril, Paul — Brinckmann, Albert Erich 294 nanje s trnjem in donator, na notr. steni Mihael tehta duše, Marija in Katarina (celota Leonhard iz Briksna o. 1460); III: Polaganje v grob, Jožefa vržejo v vodnjak, Jono požre riba, Ahiorja prive¬ žejo k drevesu, Joba zasmehujejo, Eleazarjeva smrt pod slonom (—>•Eleazar Abaron) in Absalo- mova smrt, na stenah pa južno Ecce homo in Janez Krst. z donatorjem (krog Leonharda iz Briksna o. 1470) in zahodno Križanje z dona¬ torjem (Johannes iz Brunecka o. 1430); IV: na oboku po 4 angeli, evangelisti in v. cerkv. učitelji in 8 prerokov (freske gl. stene, delo —*■Johannesa iz Brunecka iz 1417, Poklon kraljev itd., snete in v muz.); V: na oboku David obglavi Goljata, Samson z levom, Riba izbljuje Jono, Vstajenje, Ruben išče Jožefa, Nevesta išče ženina, Kristus se prikaže Magdaleni, Kralj obišče Danijela v levnjaku in Kristus in nevesta Visoke pesmi, na gl. steni Žene ob grobu, Iz groba vstali Kristus se prikaže apostolom in donator Johann von Fir- mian, na notr. steni Jožef se da spoznati bratom in Kristus v predpeklu (celota Leonhard iz Brik¬ sna o. 1472); VI: Ribiči najdejo zlato tablo v morju, Jesejeva korenika, Astiagov sen, Joahimov dar zavrnjen v templju, Jefte žrtvuje svojo hčer, Semiramida s svojimi visečimi vrtovi, Angel ozna¬ ni Marijino rojstvo, Srečanje pri Zlatih vratih, na gl. steni slabo ohranjena Marijina predsta¬ vitev v templju, na notr. steni poleg svetnikov in donatorja Hortus conclusus, Fons signatus in Balaam in njegova oslica (o. 1482); VII: (—>■ De- fensorium ): na oboku Kapadoška kobila, Drevo z vodnimi pticami, Levinja z mladiči, Ptič Carista, Vestalka Tuccia, donator Konrad von Neuenburg, Noj, Pelikan, Žena z dvojčkoma, Medvedka z lizanjem oblikuje svoje mladiče. Feniks, na notr. steni Vestalka Claudia, Ptič Charadrius, na gl. steni Pieta z donatorjem, Katarino in prerokoma, Rojstvo z Boštjanom itd. (isti mojster, ki je po¬ slikal VI. arkado, Pieta pa je Leonhardova); VIII: na oboku Kršč. vitez, ki ga skuša zapeljati »Frau Welt«, Izaija in David, Adam in Eva ob drevesu spoznanja in 7 pogl. pregreh, spodaj Pekel, Oznanjenje s 7 krepostmi (uničeno), do¬ nator in sv. Barbara (1477), na steni Oljska gora, Doroteja z donatorjem, Jernej in Snemanje s križa (o. 1400); IX: na oboku Predstavitev v templju, Obrezovanje stare zaveze, Samuelovo darovanje, Oznanjenje, Jahve prekolne kačo, Gedeoncvo runo, Rojstvo, Mojzes pred gorečim grmom, Aro- nova palica, Poklon kraljev, Abner pred Savlom, Kraljica iz Sabe in vmes preroki z mesijanskimi prerokbami, na notr. steni Ahac in 10000 muče¬ nikov z donatorjem (o. 1400); X: na oboku po¬ nazorjene kreposti: Vneta Budnost in Mlačna Lenoba, Ponižni grešnik in prevzetni pravičnik, Leviatan, Radodarnost in Skopost, Delaven in len škof\ na gl. steni Kršč. junak, Oznanjenje, Pieta s svetniki, na notr. steni Boštjan, Filip, angel z Jagnjetom božjim (obočne freske verj. o. 1400, na stenah nekoliko pozn.); XI: na oboku Bogatin in ubogi Lazar, Jetnike obiskovati, gole oblačiti, popotnikom dajati streho, lačne na- sičevati, mrtve pokopavati, na gl. steni prerok ali škof, ki opominja k usmiljenosti, Avgust in šibila, na notr. steni Ciceron in Boethius; XII: na oboku krajevni patroni, na gl. steni Kristus trpin in svetniki (zač. XV. st.); XIII: freske na oboku malone povsem uničene, na gl. stenah severno Oznanjenje in Rojstvo, vzhodno pa mdr. Poklon kraljev, XV: na oboku 7 Marijinih veselj, Gedeonovo runo, Rebeka pri vodnjaku, Obisko¬ vanje, Rojstvo, Poklon kraljev s prerokom, Daro¬ vanje v templju, Goreči grm, na gl. steni Dvanajst¬ letnega Jezusa najdejo v templju in Marijino kro¬ nanje, na noti. steni Oznanjenje (delavnica Leon¬ harda iz Briksna o. 1465); XV: na oboku ohra¬ njena Naamanova kopel, Bronasto morje in Beg iz Egipta-, na gl. steni Madona s svetniki in do¬ natorjem, spodaj Danijel, Aronova palica, Avgust in šibila in Izaija, na notr. steni pa naposled Učenci na gori Tabor. L: J. 1 Valchegger: Der Kreuzgang am Dom zu Brixen (Brixen 1895); K. Wolfsgritber: Der Dom zu Brixen (Mn-Z 1955, »Kstfiihrer« 625; 6. izd. 1968); Stele (1969). — Cf. H. Dollmayr (1890), H. Semper (1905), J. \Veingartner (1912). Bril, Paul (1554—1626), flam. slikar, r. v Antwerpnu, u. v Rimu, tam vplival nanj Elsheimer, ob katerem je eden izmed utemelji¬ teljev t. i. idealne krajine XVII. st. Ena slika mu je atr. v NG. L: van Mander II (1906); Anton Mayer: Das Leben und die Werke der Briider Matthaus und Paul Brili (Lpz 1910, »Kstgeschichtliche Mngr.« 14); R. Baer: Paul Bril (Mn 1930, dis.); H. Gerson (Kind- ler I, 1964, s. v. — L!); Giorgio T. Faggin, Per Paolo Bril (Par, 1965). — Cf. R. Kultzen (1968), R. H. Wilenski (1960 — L!). Brilliant, Richard, amer. um. zgodovinar, prom. 1960 na Yale Univ. z dis. The Use of Gestures to Denote Status in Roman Sculpture and Numismatics. B: The Arch of Septimius Severus in the Roman Forum (Rome 1967, »Memoirs of the American Ac. in Rome« 29). Brinckmann, Albert Erich (1881—1958), nem. um. zgodovinar, raziskoval predvsem baročno umetn. Prom. 1905, učil na Te H v Aachnu in Karlsruheju, na univ. prav tam (ord. 1919) pa na univ. v Rostocku, Kolnu, Berlinu in Frank¬ furtu a. M. (em. 1946). Ur. ^ Handbuch der 295 Brinckmann, Justus — Brockhaus, Heinrich 296 Kunstwissenschcift in Die sechs Biicher der Kunst (1924—25). B: Baumstilisierung in der mittelalterlichen Malerei (Str 1906, »SdK« 69); Platz und Monument: als kiinstlerisches Formproblem (BI 1908; 3., rev. izd. BI 1923); ,Der optische Mafibau in Stadtebau (Was- muths Monatshefte f. Baukst., 1914); Baukunst des 17. und 18. Jahrhunderts in den romanischen Ldndern (Bl/Nb 1915, »HdKw«; tudi pozn. izd.); Barock- skulptur: Entwicklungsgeschichte der Skulptur in den romanischen und germanischen Ldndern seit Michel¬ angelo bis zum Beginn des 18. Jahrhunderts (ib. 1917—20, »HdKvv«; 2. izd. 1925; 3. izd. Po s. a.); Stadtbaukunst: Geschichtliche Querschnitte und neu- zeitliche Ziele (Bl/Nb 1920, »HdKvv«; 2. izd. 1925); Plastik und Raum als Grundformen kiinstlerischer Gestaltung (Mn 1922); Siiddeutsche Bronzebildhauer des Friihbarocks (Mn 1923); Barock-Bozzetti (4 knj., FrM 1923—1925); Schone Gdrten, Villen und Schlos¬ ser aus 5 Jahrhunderten (Mn 1925); Spdtwerke gros- ser Meister (FrM 1925); ,Barock und Rokoko in Siiddeutschland ‘ (H. Ztschr., 1927); Theatrum novum Pedemontii: Ideen, Entwiirfe und Bauten von Guarini, Juvarra, Vittone wie anderen bedeutenden Architekten des Piemontesischen Hochbarocks (Dii 1931); Von Guarino Guarini bis Balthasar Neumann: Vortrag... (BI 1932); Albrecht Diirers Landschaftsaquarelle (BI 1934, »Die silbernen Biicher«); Die Kunst des Rokoko (BI 1940, »Propylaen-Kg.« 13 [namesto-* Osborna])\ Jean Antoine Watteau (W 1943, »Smlg. Schroll«); Europaische Humanitas: Diirer bis Goya (Mn 1950); ,Portrdtdarstellungen als Symbola des Europdischen' (H. Corneliov zb., 1950); Welt der Kunst: Kiinstle- rische Anschauung, Schopfung, Wirkung (Ba-Ba 1952); Baukunst: Die kiinstlerischen fVerte im fVerk des Architekten (Tu 1956); ,Tre astri neI cielo di Pie- monte: Guarini, Juvarra, Vittone ‘ (Atti del X Con- gresso di Storia dell’Architettura: Torino 1957, R 1959). L: Wer ist wer (1958). Brincktnann, Justus (1843—1915), nem. um. zgodovinar in muzealec, ust. in vodil hamburški muz. za umetno obrt, prvi v Nemčiji kupoval jap. um. izdelke. Prispevki tudi v rev. —* Pan. Up: e. g. E. Barlach (bron. plaketa, d. 1902). B: Kunst und Handvverk in Japan, I (BI 1889); Das Hamburgische Museum fur Kunst und Gewerbe: Ein Fiihrer durch die Sammlungen, zugleich ein Handbuch der Geschichte des Kunstgewerbes (Lpz 1894). Brion, Marcel (1895—_), fr. pisec o umetn. in lik. kiitik, r. v Marseillu (delno irskega in nem. rodu), živi v Parizu. B: Giotto (P 1927, »Maitres de Part ancien«); Turner (P 1929); Pierre Puget (P 1930); Laurent le Magnifique (P 1937); Griinewald (P 1939); Michel- Angelo (P 1939); Les mains dans la peinture (P 1949); Les mosaiques de Ravenne: San Vitale (P 1952); Georges Rouault (P 1953, »Les Maitres«); Leonard de Vinci (P 1954, »Ars mundi«); Les animaux: un grand theme de l'art (P 1955; angl. izd. Animals in Art, NY 1959); Vart en Sicile (P 1955, »Trčsors de pierres«); Leonor Fini et son oeuvre (P 1955); Klee (P 1955, »Ars mundi«); Art abstrait (P 1956); (& Ar- nulf Neuvvirth) Vabstraction (P: Albin Michel 1956, »Tendances de la peinture moderne«); Meloni (Mi 1956); VOmbrie (P 1956, »Les Beaux pays« 134); (uv [fr. orig.]) The Bible in Art: Miniatures, Paint- ings, Draivings and Sculptures Inspired by the Old Testament (NY: Ph 1956, opombe Heidi Heimann); La Peinture moderne: de Vimpressionnisme a Vart abstrait (Stu 1957); La Provence (P 1958, »Les Beaux pays« 120); Chagall (P 1959; angl. izd. L 1961); La Peinture allemande (P 1959, »Pictura«; angl. izd. German Painting, NY 1959); Diirer: Vhomme et son oeuvre (P: Somogy 1960, »Les plus grands«); L'Art romantique (P 1960; tudi nem. & angl. izd.); Art fantastique (P 1961); Braque (NY 1961 [fr. orig.]); Art of the Romantic Era: Romanticism, Classicism, Realism (L 1966, »The World of Art Libr.«); Sigis- mondKolos-Vary (Neuchatel 1967). L: Drevet (1954); WWF (1963—64). Brion-Guerry, Liliane, fr. um. zgodovinarka in lik. kritičarka, žena Marcela (supra). B: Jean Pelerin Viator: Sa plače dans Vhistoire de la perspective (P 1962, »Les classiques de l’hu- manisme«). British Museum —* London (odd. muzeji) Bri\en —> Briksen Briz.io, Anna Maria (1902— ), it. um. zgo¬ dovinarka, stud. pri L. Venturiju, učila najprej na univ. v Torinu, potem ord. na univ. v Milanu. Ur. L'Arte (1930—38). B: (izd.) Baudi di Vesme: Manoscritti riguardanti l'arte in Piemont e nella seconda metd det sec. XVI (T 1928); ,11 Greco a Venezia ‘ (Arte, 1932); Vercelli (R 1935); Ottocento, Novecento (T 1939, »Storia universale delPArte« 6; 2. izd. T 1945); La pittura in Piemonte dalVeta romanica al Cinquecento (T-Mi 1942); Corso di storia deli'arte (T 1949); (izd.) Scritti scelti di Leonardo da Vinci (T 1952); L'architettura barocca in Piemonte (T 1953); ,// tratatto della pittura di Leonardo ‘ (L. Venturijev zb. I, 1956); ,Lorenzo Lot to e i primi avvii del Manierismo in Roma ‘ (18. kongr., 1956); Pinacoteca di Varallo Sesia (Varallo 1960); ,La pittura di Paolo Veronese in rapporto con Vopera del Sanmicheli e del Palladio' (Boli. del Centro internaz. di studi d’architettura Andrea Palladio, 1960); ,La Santa Cecilia di Raffaello * (Arte Lom, 1965); ,Raphael' (EWA XI, 1966). L: DULC I (1959, s. v.); Chi č (1961). Brižinj —* Freising Brockhaus, Heinrich (1858—1941), nem. um. zgodovinar, r. in u. v Leipzigu, izr. prof. na tamk. univ., 1897—1912 direktor umzg. inst. v Florenci ( Kunsthistorisches Inst. in Florenz). B: (uv, prev.) Pomponius Gauricus: De sculptura (Lpz 1886); Die Kunst in den Athos-Klostern (ib. 1891; 2. izd. 1924); Arnold Bocklin (1901); Forschun- gen iiber Florentiner Kunstwerke (Lpz 1902); Michel¬ angelo und die Medici-Kapelle (ib. 1909); Deutsche stddtische Kunst und ilir Sinn (ib. 1916); ,Ein edles Geduldspiel: »Die Leitung der Welt oder die Himmels- leiter«, die sogenannten Tarochi Mantegnas vom Jahre 1459—60' (Supinov zb., 1933). 297 Brockwell, Maurice — Bronzino 298 L: P. von Gebhardt: Geschichte der Familie Brock- haus aus Unna in Westfalen (Lpz 1928). Brockvvell, Maurice W(alter), (1869—1958), angl. um. zgodovinar, W. H. J. Wealov sodel. pri knj. o van Eyckih ( The Van Eycks and Their Art, L-NY-Trt 1912), o katerih je na stara leta objavljal precej nevzdržne hipoteze. Bil je kon¬ servator Cook Coli. v Richmondu, pozneje v londonski Nat. Gali. B: ,A Document Concerning Memling' (Conn, 1939); ,Adoration of the Lamb: fresh evidence of John van Eyck's authorship ‘ (ib., 1945); .The Ghent Altarpiece: The Inscription Obliterated ‘ (ib., 1948); ,A New van Eyck ‘ (ib., 1949); The Pseudo-Arnolfini Portrait: A Čase of Mistaken Identity (L 1952); ,»Hubert van Eyck«: The »Hubertist« Bubble Finally Deflated ‘ (Conn, 1952). Broederlam, Melchior, niz. slikaj, »največji med vsemi predvaneyckovskimi tabelnimi slikarji, ko¬ likor se nam je ohranilo njihovo delo« (Panofsky), dkm. med 1381 in 1409 v Iepru. S: odlično ohra¬ njeni olt. krili za kartuzijo v Champmolu (vsaka 162 x 130 cm nepravilne oblike, dkč. 1399, Di- jon, Mus. des B.-A., cf. s. v. Champmolski olt.), in sicer na prvi Oznanjenje in Obiskovanje, na drugi pa Predstavitev v templju in Beg v Egipt (v ozadju Padec malikov). L: Panofsky Neth (1953); H. Gerson (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. G. Ring (1949), Ch. Sterling (ps. Charles Jacques 1941), R. H. Wilenski (1960). Bronasta kača (lat. Serpens aeneus, angl. The Brazen Serpent, fr. Le Serpent d'airain, it. II serpente di bronzo, nem. Die eherne Schlange), bibl. ik. m. (4 Mojz 21, 6—9); apotropejsko zna¬ menje, ki ga je postavil Mojzes, v srednjev. tipo¬ logiji podoba -^-Kristusa na križu in drugih pri¬ zorov v zvezi s Križanjem. Up: npr. bron. relief na —► vratih cerkve S. Ženo v Veroni (des. krilo: 4. vrsta — 3. relief, konec XII. st.), Michelangelo ( freska na —> stropu Sikstinske kapele), Tinto¬ retto {-^-Benetke: Scuola di S. Rocco), Robba (Križevci). — Cf. s. v. Ezekija razbije ... L: Maurice Vernes, Le Serpent d’airain fabrique par Moise et les serpents guerisseurs d’Esculape (RA, 1918); SvvarzenskiR (1954 — cf. Index of Iconogr. s. v. Moses and the Brazen Serpent)’, Pigler 1 0956, p. 104—07); Reau II/l (1956, p. 208—10); Uršula Diehl (RDK IV, 1958, stp 817—37); ead. [U. Graepler-D.] (LCII, 1968, stp 583—86 — L!). — Cf. Th. Ehrenstein (1923), W. Molsdorf (1920, št. 373, 398, 435). bronasta vrata. Med odličnimi primeri so—v Bernwardova vrata v Hildeshcimu (1008/15 za tamk. c. sv. Mihaela), -> vrata stolnice v Augs¬ burgu (o. 1020), —> vrata cerkve S. Ženo v Veroni (konec XI./zač. XII. st. in konec XII. st.), vrata katedr. v Troii (1119), katedr. v Gnieznu (1. pol. XII. st. [o. 1127]) in c. jv. Sofije v Novgorodu (v Magdeburgu 1152—54), vrata stolnic v Tra- niju (o. 1175), Ravellu (d. 1179) in Monrealu (o. 1186), ki jih je izdelal —>Barisanus da Trani, -> Porta di S. Ranieri v Piši (Bonannus o. 1180) in vrata katedr. v Monrealu (id. 1186), -> vrata stolnice v Beneventu (1171/1221), vrata florent. baptisterija (južna Andrea Pisano 1330—36, se- verna L. Ghilberti 1402 —24, vzhodna id. 1425 — 52 — cf. s. v. Vrata paradiža), Filaretejeva vrata Petrove bazilike v Rimu (1433—45) in vrata v t. i. Novo, tj. sev. zakristijo florent. stolnice (Luca Della Robbia 1446/74, vsekakor 1464 — 69), iz novejše dobe pa npr. Rodinova Vrata pekla (1880—1917), juž. vrata kolnske katedr. (E. Ma- tare 1948—55) in Porta delta Morte Petrove c. v Rimu (G. Manzu dkč. 1964). L: Hermann Leisinger: Romanische Bronzen: Kirchentiiren im mittelalterlichen Europa (Z 1956; angl. izd. Romanesque Bronzes: Church Portals in Mediaeval Europe, L-NY 1956). — Cf. A. Gold- schmidt (Mrbu 1926). Bronasto morje (lat. Mare aeneum super boves, angl. The Brazen Sea, fr. La Mer d'airain, hrv. Brončano more, it. II mare di bronzo, nem. D as eherne Meer), bibl. ik. m., bron. umivalnik v Salomonovem templju (3 Kralj 7, 23—26), na¬ rejen po mozaični postavi (2 Mojz 30, 17—21): nosilo gaje 12 volov (podoba darovanja 12 Izra¬ elovih rodov, v kršč. srednjev. umetn. podoba 12 apostolov \ smislu Ruperta iz Deutza: Boves duodecim mare portantes figura fuerint aposto- lorum): »trije so gledali proti severu, trije proti zahodu, trije proti jugu in trije pioti vzhodu«. Po njegovem vzoru npr. Rainierja de Huya bron. krstilnik (1107/18, Liege, Saint-Barthele- my). Up: e. g. Nikolaj iz Verduna {emajl, 5. pri¬ zor v vrsti —> suh lege na —> Verdunskem olt., 1181, Klosterneuburg), lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 187v). L: Reau II/l (1956, p. 293); Peter Bloch, Ehemes Meer (LCI I, 1968 — L!). Bronstein, Leo (Leo), amer. (ž.) um. zgodo¬ vinar, prom. v Parizu, prof. na Brandeis Univ. (Waltham [Mass.], ZDA). B: Lutte et reconciliation: Essai sur la manifesta- tion du reel dans Part (P 1926); Ahichiero: L'Artiste et son oeuvre (P 1932; dis.); El Greco ( Domenicos Theotocopoulos) (NY 1950, »The Library of Great Painters); Fragments of Life, Methaphysics, and Art (NY 1953). Bronzino, s pi. im. Agnolo (Agniolo, Angelo) di Cosimo di Mariano (1503—1572), it. slikar, pomemben predstavnik florent. -> manierizma in pos. internacionalnega dvornega portreta 299 Brosses, Charles de — Briicke 300 XVI. st. Učitelja sta mu bila Raffaelino del Garbo in predvsem Pontormo, katerega je v svojih zgodnjih delih močno posnemal. Od o. 1540 dalje dvorni slikar v Florenci. S (cerkv. podobe, tudi StS, in alegorije, najtehtnejši pa portreti): Guidobaldo della Rovere (o. 1532, Pitti), Ugolino Martelli (o. 1535, Dahlem), Por¬ tret mladega moža (o. 1535/37, MM), Lucrezia Panciatichi in Bartolommeo Panciatichi (oba o. 1540, Uffizi), * Alegorija Luksurije (o. 1542/45, Nat. Gali.), *Eleonora Toledska s sinom Gio an- nijem (o. 1545, Uffizi), Stefano Colonna (d. 1546, Barberini), Giamiettino Doria (1546/47, Doria), Kristus v predpeklu (1552, Florenca, Mus. deli’ Opera di Sta Croce), freske v Florenci v -> Pal. Vecchio v C app. di Eleonora da Toledo (1541— 45) in v c. S. l.orenzo na levi steni: Mučeništvo sv. Lovrenca (1565—69). L: Vasari-Milanesi VII (1906); Hanns Schulze: Die Werke Angelo Bronzinos (Str 1911, »ZKA« 81); Arthur K. McComb: Angolo Bronzino: His Life and Works (C[Mass.] 1928); Berenson Ox; Venturi IX/6 (1933); Mostra del Pontormo e del primo manierismo toscano (F 1956 [rk]); Andrea Emiliani: II Bronzino (Busto Arsizio 1960); Sidney J. Freedberg (EWA II, 1960, s. v.); P. Barocchi (Kindler I, 1964, s. v.); Kurt W. Forster, Probleme um Pontormos Portratmalerei (II), (Panth, 1965); Anna Matteoli, La ritrattistica del Bronzino nel »Limbo« (Com, 1969 — L!). — Cf. J. Alazard (1924), L. Becherucci (1944; 1949; 1957), B. Berenson (1963), F. Goldschmidt (1911), A. Hauser (1964), J. Pope-Hennessy (1966), E. Schaeffer (1911), C. H. Smyth (1949), H. Kom (I, 1920), F. Wiirtenberger (1962). Brosses, Charles de -»■ De Brosses, Charles BROU ( Franche-Comte , Francija), zdaj z bližnjim —»■ Bourg-en-Bresse povezan kraj (tu tudi s. v. navajani muzej). V c., ki je z opremo vred iz XVI. st., nagrob. * Margarete Avstrijske, njenega 3. moža Filiberta Savojskega in tašče po slednjem, Margarete Burbonske: liki umrlih delo Conrada — > Meita (zač. 1526), bogati okras še v slogu —► flamboyant. L: EWA V (1961, stp 635 — L!); Panofsky Tomb (1964, p. 75, 78—79, repr. 326 & 341—45). Brouvrer, Adriaen (1605/06—1638), flam. slikar. R. v Oudenaardu, se učil pri F. Halsu v Haar¬ lemu, u. po kratkem nemirnem življenju v Ant- vverpnu. S (najboljša z. v Alte Pin.): po merah majhni, po neposredni občutenosti snovi, po hkrati svobodno in tonsko ubranih barvah pa zelo pomembni žanrski prizori »z dna« (večidel s kmeti, ki se nacejajo in rujejo po zanikrnih krčmah); tudi krajine. Njegov učenec in posne¬ movalec je bil Joos van Craebeeck, sicer pa se je po njegovih žanrskih podobah zgledoval tudi David Teniers. L: E. Holme: Adriaen Brouvver (Lpz 1960); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. W. von Bode (1924), W. Drost (1928), G. Knuttel (1962), F. Schmidt-Degener (1908). Brown, Ford Madox (1821—1893), angl. slikar. R. v Calaisu, 1837—39 učenec G. Wappersa v Antwerpnu, 1840—44 v Parizu, nato v Londonu (prijatelj -> prerafaelitov, ki so vplivali nanj), tam u. S: npr. Delo (1852—65, Manchester, City Art Gali.). L: F. M. Hueffer: Ford Madox Brovvn (L 1896); N. Peacock (ThB V, 1911, s. v.); A. Bowness (Kind¬ ler I, 1964, s. v. — L!). Brožik, Vaclav, V nem. lit. Wenzel von B. (1851—1901), češ. slikar (portreti in zg. podobe, ki predstavljajo vrh češ. hist. slikarstva XIX. st.), u. (50) v Parizu, kjer je večidel živel (tam mu je nekaj časa pomagal tudi Jurij Šubic); od 1893 dalje prof. na praški ak. S: npr. Poslanstvo češ. kralja Ladislava prosi Karla VIL za roko njegove hčere (v. platno Les Ambassadeurs tchec/ues de- mandent d Charles Vil la main de sa fille pour le roi de Boheme Ladislas na pariškem Salonu 1878 — v znamenju »tradicionalnega francosko- češ. prijateljstva«) ali Obsodba Jana Husa na konstanškem koncilu (Hus pred koncilem). L: Spemann (1901); Oliva-Madl: Vaclav Brožik (Pra 1903). — Cf. L. Reau (1928, p. 264). brstni kapitel (angl. crocket Capital, fr. chapi- teau d crochets, it. capitello a ganci [ad uncini], nem. das Knospenkapitell), značilna zgodnjegot- ska oblika čašastega->■ kapitela, pri nas npr. znana od—>■ Špitaliča prek—> Kostanjevice (sa¬ mostanska in žup. c.) do nekd. minoritske c. v Ptuju v 1270-ih letih. bršljan (lat. Hedera Felix L., angl. the ivy, fr. le lierre, nem. der Ejeu), simbol smrti in nesmrt¬ nosti, zvestobe in večnega življenja, v tihožitjih vrste -> Vanitas npr. eden izmed simbolov vsta¬ jenja k večnemu življenju. L: Ferguson (1954). — Cf. L. Behling (K-Graz 1964), W. Deonna (1952). die Brucke, »Most«, za razvoj nem. ekspresio¬ nističnega slikarstva in grafike temeljno pomemb¬ na umetniška skupina, ki so jo 1905 v Dresdenu ob vodilnem in najstar. —> Kirchnerju ustanovili še -> Heckel, — > Schmidt-Rottluff in Fritz Bleyl. Skupini so se 1906 pridružili -> Nolde, Amiet, —> Pechstein in Gallen-Kallela, naposled, 1910, tudi Otto -> Mueller. Die Brucke, ki jo je že 1907 zapustil Nolde in 1909 Bleyl (Pechsteina so 1912 izključili), je 1913 dokončno razpadla. L: ReadP (1959 [1963]); Painters of the Brucke (L 1964 [rk, Tate]). — Cf. U. Apollonio (1952), L.- 301 Bruckmann — BRUGGE 302 G. Buchheim (*1956; 1959), W. Haftmann (4. izd. 1965), G. H. Hamilton (Harm 1967), B. S. Myers (The German Expressionists 1957 [n. izd. 1963]). F. Bruckmann, nem. zal. ( Miinchen ), ust. 1858 v Frankfurtu a. M. Med njenimi izd. revije Die Kunst, Das schone Heim in Pantheon, zbirka Bruckmanns deutsche Kunstgeschichte (prim. O. Fischer, Feulner- Th. Miiller, F. Roh), barvne re¬ produkcije, itd. Bruegel, Jan, star. (1568—1625), flam. slikar, ml. sin Pietra Bruegla star. (infra), zaradi svojih mehko sijočih barv. imen. tudi » žametni« in zaradi cvetličnih tihožitij tudi » cvetlični« Bruegel. R. v Bruslju, dvorni slikar namestniške dvojice nadvojvode Alberta in Izabele Klare Evgenije, Rubensov mladostni prijatelj, u. v Antvverpnu. S: krajine z živalmi, štafažnimi figurami ipd., cvetlična tihožitja (npr. Ksthist. Mus.) in cvetne kite na slikah drugih slikarjev, mdr. Latona in likijski kmetje (ki se bodo v naslednjem trenutku spremenili v žabe, les, d. 1601, Stadel), Pokrajina s pristaniščem in Scipionovo vzdržnostjo (baker, d- 1609, Alte Pin.), vrsta Pet čutov (vse les, Prado), in sicer Vid (d. 1617), Sluh, Vonj, Okus (d. 1618) in Tip. — Up: A. van Dyck ( jedk ., 1626/45). L: H. Gerson (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Ger- trude Winkelmann-Rhein: Blumen-Brueghel (K 1968, »DuMonts Neue Kstreihe« 2 — L!). — Cf. H. Gerson (1960), R. H. Wilenski (1960 — L!). Bruegel, Pieter, ml. (1564—1637/38), flam. slikar, star. sin Pietra Bruegla star. (infra), imen. Peklenski Bruegel (angl. Hell Brueghel, nem. Hollenbruegel), ker je naslikal številne fanta¬ stične prizore s peklom, čarovnicami in požari. S: npr. Zimska pokrajina (hrastovina, d. 1601 [tako bral še Waagen], Ksthist. Mus.). L: cf. R. H. fVilenski (1960 — L!). Bruegel (Brueghel), Pieter, star., zaradi svojih motivov imen. » kmečki« Bruegel (o. 1525/30— 1569), niz. slikar, najpomembnejši predstavnik niz. umetn. v XVI. st. Na zač. 1550-ih let poto¬ val čez Lyon na jug, bil v juž. Italiji, na Siciliji in v Rimu, 1554 se verj. prek Švice vračal domov, 1555 nazaj v Antwerpnu, od 1563 v Bruslju, tam u. Prijatelj humanistov, spočetka vplivan po —*■Boschu, bolj kot kateri koli izmed njegovih sodobnikov neodvisen od it. vzorov, sicer pa v lik. pogledu nekatere manieristične posebnosti (»okr.« perspektiva); pozn. mdr. vplival na K. Hegedušiča in skupino »Zemlja« pa številne druge »socialne« slikarje. S (največja z. v Kst¬ hist. Mus.): Pokrajina s Kristusom, ki se prikaže apostolom (d. 1553. zas. z.), Prilika o sejalcu in semenu ([Mt 13, 3—-23], d. [1J557, VVashington), Flamski pregovori (d. 1559, Dahlem), Boj med pustom in postom (d. 1559, Ksthist. Mus.), Otro¬ ške igre (d. 1560, ib.), Zmagoslavje smrti (o. 1562, Prado), Opici (d. 1562, Dahlem), Padec upornih angelov (d. 1562, Bruxelles), Savlov samomor (d. 1562, Ksthist. Mus.), fantastična Dulle Griet (d. 156[2?], Antvverpen, Mus. Mayer van den Bergh), * Babilonski stolp (d. 1563, Ksthist. Mus.), Beg v Egipt (d. 1563, London, z. Seilern), Marijina smrt (grisaille, verj. o. 1564, Banbury, Upton House, Nat. Trust), * Pot na Kalvarijo (z avtp., d. 1564, Ksthist. Mus.), Poklon kraljev (d. 1564, Nat. Gali.), Kristus in prešuštnica (grisaille, d. 1565, London, z. Seilern), 5 slik iz vrste 6 ali 12 podob mesecev, in sicer * Vrnitev lovcev (»Januar«, d. 1565, Ksthist. Mus.), Temačni dan (»Februar«, d. 1565, ib.), Spravljanje sena (»Julij«, Praha), Žetev (»Avgust«, d. 1565, MM) in Vrnitev črede (»Oktober« ali »November«, d. 1565, Kst¬ hist. Mus.), Pridiga Janeza Krst. (d. 1566, Buda- pest), Kmečki ples (d. 1566, Detroit), Ljudsko štetje v Betlehemu (d. 1566, Bruxelles), Pokol ne¬ dolžnih otrok (o. 1567, Ksthist. Mus.), * Kmečka svatba (o. 1567, ib.), * Kmečki ples (o. 1567, ib.), Savlovo spreobrnjenje (d. 1567, ib.), Indija Koromandija (d. 1567, Alte Pin.), Poklon kraljev v snegu (d. 1567, O. Reinhart), Pokrajina s pu- ščavnikom (d. 1568, London, z. Seilern), Kmet in ptičji tat (d. 1568, Ksthist. Mus.), Pokrajina s srako na vislicah (d. 1568, Darmstadt), Berači (d. 1568, Louvre), * Slepci (d. 1568, Capodimonte) in Mizantrop (pl, temp, d. 1568, ib.). R: mdr. 7 risb za bakr. vrsto Naglavni grehi (d. 1557) in 7 risb za bakr. vrsto Čednosti (d. 1558). L: van Mander II; Cankar III/2 (1951); Fried- liinder XIV (1937); M. Auner, Pieter Bruegel: Um- risse eines Lebensbildes (JSW, 1956); J. Grauls: Volkstaal en volksleven en het werk van Pieter Bruegel (Antw-A 1957); Horst Gerson (Kindler I, 1964, s. v.); L'opera completa di Bruegel (Mi 1967, uv Giovanni Arpino, kat. Piero Bianconi, »CA« 7 — L!). — Cf. L. von Baldass (1918), J. Bialostocki (1956), M. Bonicatti (1969 — L!), M. Brion (1936), L. Bruhns (1941), R. L. Delevoy (1959 — L!), V. Denis (1952), M. Dvorak (1922), P. Fierens (1949), W. Fraenger (1923), M. J. Friedlander (1921), R. Genaille (1953), G. Gliick (1932), F. Grossmanu (*1955; 1959; 1960 •— L!), W. Hausenstein (1910), G. Jedlicka (1938 [1947]), J. Lavalleye (1966), F. Lugi (1927), Ed. Michel (1931 — L!; 1953 — L!), L. Miinz (*1961), F. Novotny (1948), L. van Puyvelde (1962), A. L. Romdahl (1905; 1947; 1949), W. Stechow (1955), C. G. Stridbeck (1953; 1954; 1956), Ch. de Tolnay (1925; 1934; 1935; 1952: 1956), H. Vey (Harm 1969 — L!), M. VValicki (1955), F. 1 Vurtenberger (1957), K. Zoege von Manteuffel (1934). BRUGGE (fr. Bruges), gl. mesto zah. Flan¬ drije (Belgija), nekdaj eno izmed najpomemb- 303 BRUGGE, Onze-Lieve-Vromvekerk — Brunn Heinrich (von) 304 nejših trgovskih in um. središč v Evropi. Najbolj je cvetelo v XV. st., ko so tu živeli burg. vojvode, v XVI. st. pa gaje povsem zasenčil Antvverpen. Ohranilo je svoj stari videz — Bruges la morte, kot pravimo po Georgesu Rodenbachu. L: EWA II (1960, stp 432—33 — L!); KHE 1 (1962, p. 206—07); Luc Devliegher: De huizen te Brugge (2 knj., Tielt-Den Haag 1968, »Kunstpatri- monium van West-Vlaanderen«); A. Janssens de Bisthoven, Schilderijen in de musea van Brugge en de provincie West-Vlaanderen (Acht eeuwen schilder- kunst, Brussel 1969). — Cf. P. Clemen (I 1923), H. Hynians (1900). ~ Onze-Lieve-Vrouvvekerk: v njej mdr. zasto¬ pani s slikami Gerard David ( Spremenjenje na gori, les, o. 1520), A. Isenbrant ( Marija sedmih žalosti, les) in Lancelot Blondeel ( Marija z evan¬ gelistom Luko in sv. Eligijem). ~ Sint-Salvatorskerk, katedr. V njej mdr. za¬ stopana neznan niz. slikar iz 1. pol. XV. st. {Kri¬ žani med 4 angeli z arma Christi, spodaj klečeča Marija in donator ) in D. Bouts {triptih z Muče- ništvom sv. Hipolita, o. 1467/68). ~ ‘Suknarska hiša, v kamnu sez. v 2. pol. XIII. st., povečana v XV. in XVI. st., s 85 m vis. utrjenim stolpom, ki nazorno priča o nekd. moči mesta. ~ Hans Meinlingmuseum {Sint Janshospitaal). Pomembna z. Memlingovih del; triptih z Mi¬ stično zaroko sv. Katarine (1479), Floreinsov triptih (1479), Reinsov triptih (1480?), Ženski portret (» Sibylla Sambetha«, les, d. 1480), * dip¬ tih Martina van Nieuvvenhove (d. 1487), * Uršulina skrinjica (relikviarij, 1489). ~ Stedelijk Museum voor Schone Kunsten ni velik, hrani pa izredno pomembna slikarska dela. Mdr. so zastopani Jan van Eyck {*Madona ka¬ nonika van der Paele, les, d. 1436; *Margareta van Eyck, slikarjeva žena, les, d. 1439), Hugo van der Goes (* Marijina smrt, les), Memling {Moreelov triptih, 1484; tabli z Oznanjenjem). L: A. Janssens van Bisthoven & R. A. Parmentier: Le Musee Communal de Bruges (Anv 1951, »Prim. flam. I« 1). Brugghen, H. ter Terbrugghen BROHL (jugozah. od Kolna); grad Augustus- burg z znamenitim ‘stopniščem (ki ga je 1743 — 48 oblikoval Balth. -» Neumann) je najpomemb¬ nejša baročna stavba v Porenju; po poškodbah 1944 in 1945 rest. do 1959. L: Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 276 — L!). — Cf. E. Hempel (Harm 1965). Bruhns, Leo(pold Paul), (1884—1957), nem. um. zgodovinar, r. na Estonskem, prof. na univ. v Leipzigu, direktor Bibl. Hertziana v Rimu. B: Grabplastik des ehem. Bistums Wiirzburg wah- rend der Jahre 148 J —1540 (Lpz 1912); Die deutsche Seele der rheinischen Gotik (Fr 1924); Die Meister- werke (8 knj., 1927—1934; 2., rev. izd., 6 knj., K 1954—1955); Deutsche Kunstier in Selbstdarstellungen (KiT-Lpz 1936, »DBB«); ,Das Motiv der evvigen Anbetung in der rdmischen Grabplastik des 16., 17. und 18. Jahrhunderts ‘ (RJb, 1940); Die Kunst der Stadt Rom: Ihre Geschichte von den friihesten An- fdngen bis in die Zeit der Romantik (2 knj. teksta in 1 knj. repr., W 1951); ,Der Center Altar der Briider van Eyck' (Universitas, 1958); ,Pieter Bruegel — Klassiker der europdischen Malerei' (ib.). L: zbornik: Miscellanea Bibliothecae Hertzianae zu Ehren von Leo Bruhns t (Mn 1961, »RF« 16). Brumen, Jože (1930—_), slov. arh., r. v Mrb, dkč. tudi študij kiparstva, kultiviran ob¬ likovalec graf. opreme, zdaj docent na ALU. BRUNECK (it. Brunico), mestece na juž. Ti¬ rolskem v sev. Italiji {Pustertal, it. Val Pusteria, Alto Adige, nem. Tiroler Etschland). Grad zač. sredi XIII. st. Odtod doma -+Johannes iz Brun- ecka; 1469—96 tu dkm. Michael —> Pacher. L: cf. A. lig (1882). Brunelieschi, Filippo (1377—-1446), it. florent. arh., najprej zlatar in kipar; v. mojster florent. zgodnje renesanse (ob kiparju —»• Donatellu in slikarju —*■ Masacciu), prvi, ki se je zavestno zgledoval po stari rim. arhitekturi (sicer pa se pri cerkv. stavbah spet približal starokršč. ba¬ ziliki in v mnogočem nadaljeval motive toskan¬ ske -> protorenesanse), pionir še pos. na pod¬ ročju —> perspektive. A (vse v Florenci): *Najde- nišnica {Ospedale degli Innocenti, sez. 1419—30), * kupola florent. stolnice (1420—36), * stara zakri¬ stija c. S. Lorenzo (1421—28), *S. Lorenzo (s prekinitvami 1421—60), *kapela Pazzi pri c. Sta Croce (o. 1430—36), centralno zasnovana nedk. *Sta Maria degli Angeli (pritličje sez. 1434—37) in *S. Spirito (načrt 1436, sez. po umetnikovi smrti), med atr. deli tudi star. osrednji del *Pal. Pitti. — P: bronasti relief * Abraham daruje Izaka (Bargello, cf. s. v. natečaj za druga vrata) in Kristus na križu (poslikan les, o. 1410/15, Flo¬ renca, Sta Maria Novella). L: W. Limburger (ThB V, 1911, s. v. — L!); A. Cantoni: Brunelieschi (Mi 1933); Cankar III/l (1936); EWA II (1960, stp 651—70 — Ll); Pevsner (1966). — Cf. G. C. Argan (1955), C. von Fabriczy (1892; 1907), H. Folnesics (1915), L. H. Heydenreich (1931), E. Panofsky (VorBW 1924/25, Lpz 1927), P. Sanpao- lesi (1962), Ch. Seymour (Harm 1966 — Ll), itd. Brunn, Heinrich (von), (1822—1894), nem. ar¬ heolog, začetnik umzg. stilnokritične metode v 305 306 Brunneck — BRUSELJ, Bibliotheque Royale de Belgique arheologiji; od 1856'sekretar Arheol. inst. v Rimu, od 1865 prof. za arheologijo v Munchnu in konservator tamk. arheol. zbirk. B: Geschichte der griechischen Kiinstler (2 knj., 1853—1859; 2. izd. 1888—1889); Beschreibung der Glyptothek Konig Ludwig's I zu Miinchen (3. izd., Mn 1873; 5. izd. 1887); *Denkmdler griechischer und romischer Sculptur ... (Mn 1888— [nadaljevala P. Arndt & G. Lippold]); *Griechische und romische Portrats (Mn 1891— [nadaljevala ista dva]); Grie- chische Kunstgeschichte (2 knj., Mn 1893—1897); Kleine Schriften (3 knj., izd. H. Brunn & H. Bulle 1898—1906 —B!). L: Walther Amelung, Heinrich von Brunn (ADB, knj. 55, 1910). Brunneck ( Pustertal ) -*■Bruneck Bruno (o. 1030—1101), ustanovitelj reda->- kartuzijancev, 1623 kanonizirani kršč. svetnik (6. X., lat. Bruno Coloniensis, Carthusianorum institutor). Up: npr. Houdonov *kip (marmor, 1768, Rim, Sta Maria degli Angeli), prizori iz njegovega življenja, npr. Zurbaran in Eustache Lesueur (22 tabel, 1645—48, Louvre), na Slo¬ venskem mdr. F. K. Reissov kamn. kip iz 1687 (Mrb, Pokrajinski muz.). L: Reau Ill/l (1958, p. 249—52 — L!); »ArS« 1 (1967, t. 20). — Cf. J. Braun (1943). »Bruno in iver v očesu« (angl. The Mote and the Beam ; fr. La Paille et le po utre; nem. D as Gleichnis vom Balken im Auge), evang. ik. m. (Mt 7, 3—5; Lk 6, 41—42): Kaj pa gledaš iver v očesu svojega brata, bruna pa v svojem očesu ne čutiš ?... Up: D. Fetti (Rim, z. A. Busiri Vici; York, City of York Art Gali.). L: Pigler I (1956, p. 355—56); Reau II/2 (1957, p. 340—41). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Brunsvvick, angl. ime za —> Braunschiveig Brunšinid, Josip (1858—1929), hrv. arheolog, r. v Vinkovcih, u. v Zgb. Štud. na univ. na Dunaju, od 1893 kustos in od 1896 direktor Arheol. muz. v Zgb, od 1896 izr. prof. in pozn. pa do 1924 ord. za klas. arheologijo na univ. v Zgb; 1902—10 direktor Strossmayerjeve gal.; vodil številna izkopavanja, objavljal zvečine v VjHAD, ki mu je bil ur. 1895—1919. L: Ivan Bach (ELU 1, 1959 [1960], s. v. — B!). — Zbornik: Serta Brunsmidiana: Commentationes oblatae Josepho Brunšmid septuagenario a discipulis et amicis a. d. IV. id. febr. 1928 (Zgb 1928.) Brusač, Goyeva slika, kot Žena, ki nosi vodo iz o. 1810 (obe o, pl, 68 X 50 cm, Budapest). BRUSELJ (fr. Bruxelles, flam. Brussel), gl. mesto Brabanta in„ od 1830 dalje prestolnica Belgije. Najbolj znanje t. i. Vel. trg, Grand'Plače s poznogotsko Mestno hišo (Hotel de Vil le, zač. 1402) in slikovitimi cehovskimi hišami s konca XVII. st., sez. po bombardiranju in požaru 1695, sicer pa zaslužijo pozornost findesieclovske stav¬ be, ki so jih sezidali -► Horta, van de — > Velde in —> Hoffmanu (cf. infra). L: EWA II (1960, st p 427—29 — L!); L. Verniers: Un millenaire d'histoire de Bruxelles: Depuis les origines jusqu'en 1830 (Br 1965). — Cf. H. Hymans (1926). ~ Bloemenvverf, hiša v predmestju Uccle pri Bruslju, ki si jo je 1895—96 sez. Henry van de Velde (enotnost arhitekture in notr. opreme). ~ Galeries Saint-Hubert, pokrita trgovska ulica, ki jo je 1846—47 oblikoval arh. Jean Pierre Cluysenaar (1811 — 1880). L: »PKG« 11 (1966, t. 432). ~ Hotel Solvay ( Avenue Louise 224), sez. 1895 — 1900 (arh. Victor Horta). ~ Maison du Peuple, za delavsko stranko 1896—99 sez. arh. Victor Horta. ~ Maison Tassel (Rue Paul Emile Janson 6), eno izmed pionirskih del findesieclovske arhi¬ tekture, posebno pomembna notr. z znanim *stopniščem (sez. 1892—93 arh. Victor Horta). ~ Palais de Justice, sez. 1866—83 (arh. Joseph Poelaert), največja stavba, kar so jih sezidali v Evropi v XIX. st. in značilen spom. historičnih slogov tiste dobe. L: »PKG« 11 (1966, t. 404—05). ~ *Palais Stoclet (A venue de Tervueren), od¬ ličen primer in z vso svojo ohranjeno notr. opremo prava celostna umetnina —> findesieclov¬ ske umetn. Sez. 1905—11 Josef —► Hoffmanu, v jedilnici mozaiki Gustava -»■ Klimta (1909—11 po načrtih iz 1905—09). L: Arthur Graf Strachwitz, Ein Wiener Haus in Brussel (AMK, 1962 [zv. 60/61]); Eduard F. Sekler (Wittkowerjev zb. I, 1967); »US« 12 (1970). ~ Bibliotheque Royale de Belgique. V njenem rkp. odd. ( Cabinet des Manuscripts) so mdr. hranjeni: Psalter iz Peterborougha ( Psautier de Peterborough, ms. 9961-2; 161 listov 30 X 19,5; vzh. Anglija, verj. 1299), *Prelepi horarij vojvode Berryjskega (»Les Tres Belles Heures du Duc de Berry« ali »Les Tres Belles Heures de Bruxelles«, ms. 11060-61; 276 str. 27,5 X 18,5; fr. šola, o. 1390/95 [mdr. zlasti p. 10 — *Jean de Berry na kolenih z Janezom Krst., Andrejem in Janezom Ev. — in p. 11: Madona z otrokom na prestolu]), Chroniques de Hainaut, I (ms. 9242; 449 listov 307 BRUSELJ, Musees Royaux d’Art et d’Histoire — Bruyn, Barthel 308 42,3 X 28,8; Mons, 1448 [npr. F 1: *Simon No- ckart poklanja rkp. Filipu Dobremu ]) in II (ms. 9243; 297 listov 44 X 31,2; iluminiran v Brug- geju, 1455/68), Brevir Filipa Dobrega {Breviaire de Philippe le Bon, ms. 9511; 528 listov 29,6 X 21,3; Flandrija, o. 1455/60), Jean Mansel: La Fleur des Histoires (ms. 9231; 357 listov 43,5 X 30; sev. Francija, 1455/60), David Aubert: Chroniques et Conc/uetes de Charlemagne, I (ms. 9066; 453 listov 42,2 X 29,5; juž. Nizozemska, 1458/60), Pontifical de la cathedrale de Sens (ms. 9215; 161 listov 35 X 25; Francija, o. 1400, nekaj pomembnih miniatur dodanih v juž. Ni¬ zozemski o. 1460), Misal kralja Matjaža ( Missel de Matthias Corvin, ms. 9008; 431 listov 40 X 28; Florenca, 1485/87), Heures dites de Hennessy (ms. II 158; 190 listov 11,5 X 8,5; Brugge, o. 1540) L: Miniatures medievales de la Librairie de Bour- gogne au Cabinet des Manuscrits de la Bibliotheque Royale de Belgique (G 1959, kom. L. M. J. Delaisse, predg. H. Liebaers & F. Masai ). — Cf. L. Reau (Melun 1946). ~ Musees Royaux d’Art et d’Histoire. Mdr. tu tudi —> relikviarij v obliki glave papeža Alek¬ sandra (1145) in ->prenosni oltarček iz Stavelota (1160/70). L: »PKG« 5 (1969, t. XXXIX & 347). ~ Musees Royaux des Beaux-Arts de Belgique ( Plače Royale). Pomembna z. slik, zlasti starih Nizozemcev in Flamcev. Mdr. zastopani med Nizozemci Rogier van der Weyden (npr. Anton, v. bastard burg., les, in Laurent Froimont, les), P. Christus ( Objokovanje, les), D. Bouts (t. i. »sodni« tabli Pravičnosti Otona III., in sicer lastnoročna Preskušnja z ognjem in po mojstru samo začeto Obglavljenje grofa, oboje les), Memling, Bosch, G. David, Q. Massys (triptih bratovščine sv. Ane s Svetim sorodstvom, d. 1509), J. Mostaert, Gossaert (npr. Venera z Amorjem, les, d. 1521), Orley, Jan van Hemessen {Izgubljeni sin, les, d. 1536), P. Aertsen (npr. Kuharica, les, d. 1559; Kristus pri Marti in Ma¬ riji, les, d. 1559), J. Massys, F. Floris {triptih Poslednje sodbe, d. 1566), P. Bruegel star. {Padec upornih angelov, les, d. 1562; Ljudsko štetje v Betlehemu, les, d. 1566), J. Beuckelaer (npr. Kristus pri Marti in Mariji, les, d. 1565); med Francozi Mojster Oznanjenja iz Aixa (* Jere¬ mija, des. krilo olt. iz o. 1443/45); med Flamci Otto van Vaen, »žametni« Bruegel ( Tihožitje, les, d. 1618), Rubens, Snyders, C. de Vos (Avtp. z družino, d. 1621), Jordaens, van Dyck, Brouvver, Teniers, Fyt, Siberechts; med Nemci npr. Cra- nach star. (npr. Dr. J. Scheyring, les, d. 1629); med Holandci Hals (npr. Willem van Hey- thuysen na stolu, o. 1637), Rembrandt, Bol, Steen, Metsu, Maes, itd. V posebnem Musče d’Art Moderne mdr. zastopani J.-L. David {* Umorjeni Marat, 1793), Gauguin, Ensor, Rys- selberghe, Bonnard, Wouters, Permeke (npr. Zaročenca, d. 1923), Foujita {Avtp., d. 1921), Kokoschka {Ernst Reinhold ali Igralec v transu, o. 1908), P. Delvaux, Magritte (npr. Kraljestvo svetlobe, d. 1954), S. Dali ( Skušnjave sv. Antona, d. 1946), F. Bacon, itd. L: Musees Royaux des Beaux-Arts de Belgique: Catalogue de la peinture ancienne (Br 1949, uv Paul Fierens); GBM (1960, p. 69—84); Acht eeuwen schilderkunst (Brussel 1969). — Cf. H. Tietze (1954), posebno Se glasilo BMR. Brusin, Giovanni (Battista), (1883—_), it. kršč. arheolog, raziskovalec in popularizator oglejskih spomenikov. B: ,Epigrafe sepolcrale paleocristiana di Aquileia' (Štrena Aquileiese, 1931); (Sli scavi di Acptileia (Udine 1934); Nuovi monumenti sepolcrali di Aquileia (V 1941); ,// pošto delValtare in chiese paleocristiane del Venelo e del Norico' (R. Eggerjev zb. I, 1952); (& P. L. Zovatto) Monumenti paleocristiani di Aquileia e di Grado (Udine 1957); ,La piti antica »Domus Eccle- siae« di Aquileia e i suoi annessi' (Memorie storiche forogiulesi, 1958/59): Aquileia e Grado: Guida breve (6. izd., Pa 1964). L: zbornik: Studi Aquileiesi offerti il 7 ottobre 1953 a Giovanni Brusin nel suo 70. compleanno (Aquileia 1953 — BI). brušenje kose (nem. Schleifen der Sense), žanrski ik. m., opravilo, ki je značilno za mesec -*-junij. *Brutu prineso liktorji trupli njegovih sinov {Les licteurs rapportent a Brutus les corps de ses fils), J.-L. Davidova že po zač. revolucije 1789 v Salonu razstavljena podoba (o, pl, 325 X 423 cm, d. 1789; manjša varianta — tudi d. 1789 — Hartford), katere motiv je bil aktualno priostren proti monarhiji in pos. kralju. Lucius Iunius Brutus je bil rim. državnik, pod čigar vodstvom so strmoglavili zadnjega rim. kralja (Tarquinius Superbus). Ko sta se z drugimi mladimi patriciji tudi Brutova sinova zarotila proti novoust. re¬ publiki (509 pred), ju je kot konzul dal usmrtiti. L (tudi s. v. David, J.-L.): ,A Painting by David' (Buli. of Wadsworth Atheneum, 1934); »US« 11 (1971, repr. p. 15. Bruyas, J. L. Alfred, um. zbiralec in Cour- betov mecen v Montpellierju. Up: npr. Courbet {Bonjour Monsieur Courbet, Montpellier). Bruyn, Barthel (Bartholomduš), star. (1493— 1555), nem. slikar, dkm. v Kolnu od 1515 dalje, pomemben predstavnik tamk. slikarstva v 1. pol. 309 buba — Buddensieg, Tilmann 310 XVI. st., zlasti kot portretist. S: npr. Arnold von Brauweiler (d. 1535, Wallraf), Podoba do pasu gole žene (Ntirnberg). L: H. May: Barthel Bruyn (K 1955 [rk, Wallraf]); E. Kroher (Kindler I, 1964, s. v.), Hildegard West- hoff-Krummacher: Barthel Bruyn d. A. als Bildnis- maler (Mn-BI 1965, dis. [Bn]). — Cf. E. Firmenich- Richartz (1891). buba (angl. the chrysalis, fr. la chrysalide, it. la crisalide, nem. die Puppe) v kršč. simboliki ponazarja »navidezno smrt«, tj. konec človeko¬ vega pozemskega življenja, ki mu sledi vstajenje (cf. s. v. gosenica & metulj). Buberl, Paul (u. 1942), avstr. um. zgodovinar, poznavalec rkp. slikarstva; stud. na Dunaju pri Wickhoffu. B: , Vber einige fVerke der Salzburger Buchmalerei des 11. Jahrhunderts' (JCC, 1907); Die illustrierten Handschriften in Steiermark, 1: Die Stiftsbibliotheken zu Admont & Vorau (Lpz 1911, »Beschreibendes Verz. illuminierten Hdchr. in Oesterreich« 4/1); Politischer Bezirk Zvvettl (ohne Stift Zwettl ) (W 1911, »OKT« 8); Politischer Bezirk Salzburg, 1—III (W 1913—1916, »OKT« 10—11); Die Miniaturhand- schriften der Nationalbibliothek in Athen (W 1917); Politischer Bezirk Hallein (W 1927, »OKT« 20); ,Die antiken Grundlagen der Miniaturen des IViener Dio- skur ide škode x' (Jdl, 1936); ,Der IViener Dioskurides und die Wiener Genesis ‘ (»Beschreibendes Verz. der illuminierten Hdschr. in Oesterreich« 8/4, W 1937); ,Das Problem der IViener Genesis ‘ (JSW, 1937). Buchheim, Lothar-Gunther, nem. pisec o mod. umetn. (vse knj. v zal. Buchheim v Feldafingu na Bavarskem. B: Max Beckmann: Holzschnitte, Radierungen, Lithographien (1954); Die Kiinstlergemeinschaft Brucke (1956); Max Beckmann (1959); Graphik des deutschen Expressionismus (1959); Der Blaue Reiter und die Neue Kiinstlervereinigung (1959). Buchner, Ernst (1892—1962), nem. um. zgo¬ dovinar. Štud. pri Wolfflinu, prom. po 1. svet. vojni s tezo Jan Pollack: Stadtmaler in Miinchen. Vodil kolnski VVallraf-Richartz Mus. (1928—32), generalni direktor Baverische Staatsgemalde- smlgn. (1932—45 in 1953—57). Proučeval star. nem. slikarstvo. B: ,Die IVerke Friedrich Herlins ‘ (MJb, 1923); ,Der junge Schaufelein als Maler und Zeichner' (M. J. Friedlanderjev zb., 1927); ,Studien zur mittelrhei- nischen Malerei und Graphik der Spatgotik und Re- naissance' (MJb, 1927); ,Die Augsburger Tafelmalerei der Spatgotik ‘ (Beitr. zur Gesch. der deutschen K., H: Augsburger K. der Spatgotik und der Renaissance, 1928); ,Zum Werk Hans Holbeins d. A.' (ib.); ,Der iiltere Breu als Maler ‘ (ib.); ,LeonhardBeck als Maler und Zeichner ‘ (ib.); ,Hans Kulmbach als Bildnismaler' (Panth, 1928); Albrecht Altdorfer und sein Kreis (Mn 1938 [rk]); ,Veit Stoji als Maler ‘ (W-RJb, 1952); Das deutsche Bildnis der Spatgotik und der friihen Diirerzeit (BI 1953); Die Alexanderschlacht (Stu 1956, »WerkM« 1); Die Alte Pinakothek Miinchen: Meister- werke der europdischen Malerei (Mn 1957); Deutsche Malerei der Diirerzeit (Mn 1959); Malerei der deu¬ tschen Spatgotik (Mn 1960). Buchotviecki, Walter Ernst (1908—_), avstr. um. zgodovinar. B: Die gotischen Kirchen Osterreichs (W 1952); ,Die IViener Dombauhiitte zwischen 1380 und 1430: Der Hochturm von St.Stephan in fVien' (AMK, 1956); (& L. Baldass & R. Feuchtmuller & W. Mrazek) Gotik in Osterreich (W-Hn-Bern 1961); ,Die stadte- bauliche Entvvicklung Roms vom 15. Jh. bis zur Gegen- wart' (Jb. des Vereins f. Gesch. der Stadt Wien, 1961/62); (& L. Baldass & W. Mrazek) Romanische Kunst in Osterreich (W 1962); Handbuch der Kirchen Roms, I (W 1967). Buchthal, Hugo (1909—_), nem.-angl. um. zgodovinar. R. v Berlinu, štud. na univ. v Ber¬ linu, Heidelbergu, Parizu in Hamburgu (prom. 1933), emigriral v Anglijo (v Londonu od 1934), prof. za biz. umetn. na londonski univ. (War- burgov inst.) od 1960 dalje. B: The Miniatures of the Pariš Psalter: A Study in Middle Byzantine Painting (L 1938, »StudWI« 2); (& Otto Kurz) A Hand List of llluminated Oriental Christian Manuscripts (L 1942, ista z. 12); The [Ve¬ stern Aspects of Gandhara Sculpture (L 1945); Mi¬ niature Painting in the Latin Kingdom of Jerusalem (Ox 1957); ,Hector's Tomb ‘ (Panofskyjev zb., 1961); ,Some Sicilian Miniatures oj' the 13th Century ‘ (H. Schnitzlerjev zb., 1965); ,Early 14th Century Illumi- nations from Palermo ‘ (DOp, 1966); Historia Troiana: Studies in the History of Mediaeval Secular Tradition (L-Leiden 1971, »StudWI« 32). L: WW (1963). BUCKEBURG v sev. Nemčiji ( Niedersachsen, ZRN) je bil umetnostno pomemben v času, ko je v njem imel rezidenco grof in pozn. knez Ernst von Schaumburg (1601—22). Protestant¬ ska mestna c. (sez. 1611—0. 1615) s slikovitim *pročeljem in bron. krstilnikom Adriaena de Vriesa (dkč. 1615). V gradu kapela in t. i. Zlata dvorana (v njej znana *vrata bogov), ki so ju razkošno z rezbarijami okrasili bratje Wolff kapelo 1601—04, dvorano pa o. 1605—08). L: Reclam N V (1966 [1967]); »US« 9 (1969, f p. 240—41); »PKG« 8 (1970 — L!). bučni grm —► Jona pod bučnim grmom Buddensieg, Tilmann, nem. um. zgodovinar, 1965 habil. na filoz. fak. Freie Univ. Berlin z delom Studien zum Nachleben antiker Architek- tur und Skulptur in Rom: Legenden, Beschreibun- gen und Bildzeugnisse des Mittelalters und der Renaissance (strojepis). B: ,Die Konstantinsbasilika in einer Zeichnung Francescos di Giorgio und der Marmorkolofi Konstan- tins des Grofe n' (MJb, 1962); ,Die Ziege Amalthea von Riccio und Falconetto ‘ (Jb. Blm, V, 1963); ,Gre- 311 BUDIMPEŠTA — Bukovac, Vlaho 312 gory the Great, the Destroyer of Pagan Gods: The History of Medieval Legend Concerning the Decline of Ancient Art and Literature' (JWCI, XXVIII, 1965); ,Beitrage zur ottonischen Kunst in Niedersachsen' (H. Schnitzlerjev zb., 1965); ,Zur ottonischen Buchma- lerei und Elfenbeinskulptur in Sachsen' (K. H. Use- nerjev zb., 1967); ,Raffaels Grab' (H. Kauffmannov zb., 1968); ,Zum Statuenprogramm im Kapitolsplan Pauls III.' (ZfKg, 1969 — cf. Kchr, dec. 1968, p. 380—82). BUDIMPEŠTA (orig. Budapest), gl. mesto Madžarske, nastalo z združitvijo Bude na des. in Peste na levi strani Donave. Od 1526 Pesta, 1541—1686 tudi Budim pod tur. oblastjo. L: ELU 1 (1959 [= 1960], s. v.); EWA VII (1963, stp 756—60 — L!); M. Pap (izd.): Budapest: Ein Reisefiihrer durch die ungarische Hauptstadt (2. izd., Bu 1965). ~ Parlament (Pest, ob Donavi), sez. v neo¬ gotskem slogu 1884—1904 arh. Imre -> Steindl. — Magyar Nemzeti Galeria, Madž. Nar. gal.: med slikarji, ki so pomembni tudi v evr. okviru, sta zastopana -> Munkdcsy in Szinyei Mer se. ~ Magyar Nemzeti Miizeum, Madž. Nar. muz., ust. 1802. Pomembna arheol. z., mdr. »drugi«, 1889 odkriti zaklad iz — Szildgyi-Somlydja. L: cf. J. Hampel (1885). ~ Orszagos Szepmiiveszeti Muzeum, Muz. lik. umetn.: zelo pomembna z. evr. slikarstva, mdr. zastopani Rafael (Madonna Esterhazv, les, 1508?), P. Bruegel star. (Pridiga Janeza Krst.), El Greco, Goya, Ed. Manet, Cl. Monet, itd. L: Marianne Haraszti-Takacs (GBM, 1960). — Cf. A. Pigler (1954 [*1967]), G. von Terey (1916). Budinich (od 1921 Budinis), Cornelio (1873— 1942), avstr.-it. (hrv.) arhitekt in pisec o arhi¬ tekturi. Štud. v Budimpešti in Gradcu. B: Un quadro di Luciano Dellaurana (Trieste 1902); IlPalazzo Ducate d’Urbino (ib. 1904); ,Die St. Jakobs- kirche in Illyrisch-Castelnuovo (Castelnuovo del Carso) und vertvandte Baulen' (JCC, 1910); ,Spitzbogige Bau- werke in Istrien und den angrenzenden Gebieten' (JCC, 1916 [Beiblatt]); Dal Carnaro al Friuli: Architetture caratteristiche (Trieste 1928); Gli artisti italiani in Ungheria (R 1936). L: Branko Fučič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). BUFFALO (New York, ZDA [Middle Atlan¬ tic ]). — Cf. s. v. Sullivan, Louis. ~ The Albright-Knox Art Gallery (1285 Elm- wood Avenue), za popularizacijo mod. in najno¬ vejše umetn. zaslužen muz. Nova stavba po na¬ črtu tvrdke -*■ SOM. S: mdr. zastopani Rubens (Gregorij Nacijan, skica, o. 1620), Gainsborough (Miss Evans, o. 1786), J.-L. David ( Pierre Des- maisons, 1782), Gericault (Portret črnca, 1822/23), Courbet, Monticelli, Pissarro, Renoir, Gauguin ( Rumeni Kristus, d. [18]89), Vuillard, Klee (IV- Geweihtes Kind, gvaš, 1935), Leger, Picasso (La Toilette, 1906), Braque, Modigliani, Soutine, itd. P (v ZDA poleg newyorškega MMA naj¬ boljša z.): mdr. Maillol, Despiau, Duchamp- Villon, Brancusi, Lehmbiuck, Lipchitz, Moore, Noguchi, G. Segal (Cinema, mavec in pleksi- glas, 1963), itd. L: Andrew C. Ritchie (izd.): Catalogue of the Paintings and Sculpture in the Permanent Collection: The Buffalo Fine Arts Academy, Albright Art Gal- lery (1949); id. (izd.): Catalogue of Contemporary Paintings and Sculpture... (1949); Benjamin Town- send, Albright-Knox-Buffalo: Work in Progress (AN, 1967). — Cf. S. L. Faison (1964). Buffet, Bernard (1928—_), fr. slikar, grafik in ilustiator, slaven, odkar je 1948 prejel pariško Prix de la Critique. Žalosten, brezupen svet (kakršnega je slikal že Francis —*■ Gruber) v ma¬ lone enobarvnih upodobitvah s trdo, točno, vse zaznamujočo risbo in vselej enakimi, koščenimi človeškimi liki. S (več ciklov)-. Pasijon, krajine, akti, Vojna, Cirkus, Jeanne d'Are, New York, številni avtoportreti, itd. Ilustriral Lautrča- monta (Les Chants de Maladoror; 1952), Jeana Giona (La Recherche de la Purete), itd. L: Pierre Descargues: Bernard Buffet (P 1952). — Cf. B. Dorival (1957 [II]), M. Georges-Michel (1957). Buffon, Georges Louis Leclerc, comte de (1707 —1788), fr. prirodoslovec, pisec —► Histoire na- turelle. Up: cf. s. v. Pajou. Biihrle, Emil-Georg (1890—1956), nem.-švic. industrijalec in um. zbiralec, natur, v Švici 1936. Njegova pomembna z. je v Ziirichu. L: cf. P. Cabanne (1961 [1963]). bukev (lat. fagus, angl. the beech, fr. le hetre, it. il faggio, nem. die Bache), listnato drevo. Bu¬ kovina (nem. das Buchenholz) je rdečkasta in trdna, na prostem rada razpoka in preperi. Bukovac, Vlaho, do 1877 priimek Faggioni (1855—1922), hrv. (it.-hrv.) slikar. R. v Cavtatu, 1873—74 v Juž. Ameriki, štud. v Parizu pri->- Cabanelu (cf. s. v. pompiers), ki si ga je vzel za zgled; od 1903 dalje v Pragi (od 1905 prof. na ak.), tam u. S: npr. La Grande Iza (1882, Be- ljanski), Avtp. (1882, Sarajevo, Umjetnička gal.), J. J. Strossmayer (1893, Zgb, JA), Dubravka (1894), Gunduličev san (1895, Zgb, Mod. gal. JA), Hrvatski preporod (1895, Zgb, zastor Hrv. nar. gledališča), Ivan Meštrovič (1908, Split, Gal. Meštrovič), Ive Vojnovič ( 1918). B: Moj život (Zgb 1918). 313 Bulič, Frane — Burgkmair, Hans 314 L: Mirjana Veža (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); ‘Vera Kružič-Uchytil: Vlaho Bukovac: Život i djelo (Zgb 1968, »Naši umjetnici« 4 — L! [dis. 1964]). — Cf. Lj. Babič (1934), M. Peič (1968). Bulič, don Frane (1846 — 1934), hrv. starino- slovec, katol. duhovnik, dolgoletni direktor Ar- heol. muz. v Splitu in konservator, častni član JA v Zgb, itd. Up: cf. s. v. Peruzzi, Svetoslav. L: Mirjana Veža (ELU 1, 1959 [= 1960], s. v. — B! & L!). — Cf. J. Filip (I 1966, s. v. [Z. Vinski]). — Zbornik: Štrena Buliciana (Zgb-Split 1924). bulla (lat.), mehur. Cf. s. v. Homo bulla & milni mehurčki (simbol minljivosti). Bulliot, Gabriel (1817—1902), fr. industrialec in arheolog (stara Galija). Bulovec-Mrak, Karla (1895—1957), slov. ki¬ parka in risarka. R. na Bledu, štud. na ak. na Dunaju, v Munchnu in Pragi, tam 1922 dipl.; omožila dramatika Ivana Mraka (r. 1906). Z risbami v. mer (oglje) vplivala na tovrstno delo Jakoba —»■ Savinška. L: Ivo Sever (izd. & gl. pisec): Samorodnost: Ilu- strovana revija za življenje, umetnost in kritiko (Lj 1930) ; AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); F. Stelč, Mrak-Bulovec (ELU 3, 1964). Bum, Lili -> Frohlich-Bum, Lili Burchard, Ludwig (1886—1960), nem.-angl. um. zgodovinar, poznavalec flam. slikarstva. Prom. 1912 v Halleju pri Ad. Goldschmidtu, za nacizma emigriral iz Nemčije, od 1935 dalje v Londonu. Po njem imen. v. izd. Rubensovega dela, Corpus Rubenianum (cf. s. v. Rubens, P. P.: lit.), ki vključuje tudi njegove študije in zbrano gradivo. B: *Die holldndischen Radierer vor Rembrandt (Halle a. d. Saale 1912; 2., razš. izd. BI 1917, dis.); ,Zwei Papstbildnisse Tizians' (JPK, 1925); ,»Sotle Cleef«. etait-il portraitiste V (Hulin de Loojev zb., 1931) ; ,Die Altarbilder von Rubens fiir II Ges t in Rom' (W. Friedlaenderjev zb., 1933, rkp.); Rubens (L 1950 [rk, Wildenstein Gali.]); ,Rubens' » Daughters of Cecrops «‘ (Allen Mem Art Mus B, 1953/54). L: Kii (1931). Burckhardt, Jacob (1818—1897), švic. kult. zgodovinar in um. zgodovinar, s svojim poudar¬ janjem it. renesanse vplival na velik del sočasne in še tudi pozn. nem. um. zgod. R. v Baslu, tam 1844 habil. in (po poučevanju v Ziirichu) prof. na univ. (1858—93), tam tudi u. (79). B: Die Kunstwerke der belgischen Stadte (Dii 1842); Die Zeit Constantins des Grojien (Ba 1853); * Der Cicerone: Etne Anleitung zum Genufi der Kunstwerke Italiens (3 knj., Ba 1855; med pozn. izdajami npr. Stu 1964, »Kroners Taschenausgabe« 134); * Die Cultur der Renaissance in Italien (Ba 1860; med pozn. izdajami e. g. Grofe Illustrierte Phaidon-Ausgabe, W s. a.; slov. prev. [Bogomil Fatur]: Renesančna kul¬ tura v Italiji, Lj: DZS 1956, »Kultura in zgod.«); Geschichte der Renaissance in Italien, I: Geschichte der neueren Baukunst (2. izd., Stu 1878 [1. izd. 1867]; 5. izd. [Heinrich Holtzinger] Elllingen a. N. 1912); Beitriige zur Kunstgeschichte von Italien: Das Altar- bild, Das Portrat in der Malerei, Die Sammler (Ba 1898); Errinnerungen aus Rubens (Ba 1898; med pozn. izd. e. g. W: Ph 1938); Griechische Kulturgeschichte (4 knj., Ba 1898—1902); Vortrdge 1844—1887 (3. izd., Ba 1919, izd. Emil Duerr); zbr. sp.: Gesamt- ausgabe, I — XIV (Stu-Bl-Lpz 1930—1933; tudi 1956 —1957). L: W. Kaegi: Jacob Burckhardt (3 knj., Ba 1947— 1956); EWA VII (1963, stp 548—49 — L!). — Cf. J. Gantner (1944; 1949), U. Kultermann (1966 — L!), W. IVaetzoldt (II 1924; 1940). — Pisma: Briefe an einen Architekten: 1870—1889 (Mn 1913, izd. Hans Trog); Briefvvechsel mit Heinrich von Geymuller (Mn 1914, izd. Carl Neumann). Burda, Arthur (1861—1926), avstr. um. zgo¬ dovinar, vodja biblioteke v dunajskem Umzg. muz. Z M. Dvorakom izd. Aloisa Riegla Die Entstehung der Barockkunst in Rom (W 1908), z O. Pollakom pa istega prev. in kom. izd. Bal- dinuccijeve Vita des Gio. Lorenzo Bernini (W 1912). Burger, Fritz (1877 — 1916 padel pred Verdu¬ nom), nem. um. zgodovinar (in slikar), prof. na univ. v Munchnu, utemeljil in zač. —> Handbuch der Kunstwissenschaft. B: Geschichte des florentinischen Grabmals: von den iiltesten Zeiten bis Michelangelo (Str 1904); Studien zu Michelangelo (ib. 1907, »ZKA« 49); Francesco Laurana: Eine Studie zur italienischen Quattrocentoskulptur (ib. 1907, »ZKA« 50); , Das Konfessionstabernakel Sixtus' IV und sein Meister, (JkPK, 1907); , Donatello und die Antike' (RepKvv, 1907); Die Villen des Andrea Palladio: Ein Beitrag zur Entwicklungsgeschichte der Renaissance-Archi- tektur (Lpz 1909); ,Vitruv und die Renaissance' (RepKw, 1909); Cezanne und Hodler: Einfuhrung in die Probleme der Malerei der Gegenwart (2 knj., Mn 1913); (& Hermann Schmitz & Ignaz Beth) Die deutsche Malerei vom Ausgehenden Mittelalter bis zum Ende der Renaissance, I—III (Bl/Nb 1913— 1917—1919, »HdKvv [Burger sam avtor I.—II. knj.]); Einfuhrung in die moderne Kunst: Die Kunst des 18. und 20. Jahrhunderts (ib. 1917, »HdKw«), Burger, Willy, nem. um. zgodovinar. B: Roger van der Weyden (Lpz 1923); Die Malerei in den Niederlanden: 1401—1550 (Mn 1925); Alt- deutsche Holzplastik (BI 1926, »BKA« 29); Abend- Idndische Schmelzarbeiten (BI 1930, »BKA« 33). Burgkmair, Hans, star. (1473—1531), nem. slikar in risar za lesor., vodilni umetnik tistega časa v Augsburgu, tam r. in u. Učil se je v oče¬ tovi delavnici (oče Toman Burgkmair je bil slikar) in pri Martinu —► Schongauerju. S: v naj¬ boljših delih tudi pomemben kolorist, npr. v 315 BURGOS — Burne-Jones, Edward vrsti »rim. bazilik« za Katarinin samostan v Augsburgu (cf. H. Holbein star.) Basilica di S. Pietro (les, 1501, Augsburg, Staatsgal.), Basilica di S. Giovanni in Laterano (les, 1502, ib.) in Ba¬ silica di Sta Croce (les, 1504, ib.), Sebastian Brant (lipovina, 1508, Karlsruhe), * triptih Janeza Ev. (srednja tabla Janez Ev. na Patmosu, na levem krilu Sv. Erazem, des. pa Sv. Martin, d. 1518, Alte Pin.), triptih s Križanjem (razbojnika na krilih, na levem tudi sv. Lazar, na des. pa sv. Marta, d. 1519, ib.), Estera pred Asuerjem (les, d. 1528, ib.). — Po njegovih risbah graf. dela za ces. Maksimilijana I., mdr. tudi lesor. vrste Devet junakov (3 listi) in Devet junakinj (3 listi), Sedem kreposti in Sedem pogl. grehov, Sedem planetov. L: H. A. Schmid (ThB V, 1911, s. v. — L!); Karl Feuchtmayr: Das Malerwerk Hans Burgkmairs von Augsburg: Kritisches Verzeichnis der Gemalde des Meisters (Mn-Au 1931); Arthur Burkhard: Hans Burgkmair d. A. (BI 1932, »Meister der Graphik« 15); id.: Hans Burgkmair d. A. (Lpz 1934, »Deutsche Meister« 13); Cankar III/2 (1951); P. Strieder (NDB III, 1957, p. 47 ss); Margaretta M. Salinger (EWA II, 1960, s. v.); Alte Pinakothek Munchen: Katalog II (Mn 1963 — L!); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Tilman Falk: Hans Burgkmair: Studien zu Leben und Werk des Augsburger Malers (Mn 1968, »Bruckmanns Beitr. zur Kw.« 3). — Cf. O. Benesch (Sk 1966), E. Buchner (1953), M. Geisberg (Bilder- Kat. 1930 — L!), G. von der Os;e«(Harm 1969 — L!). BURGOS, nekd. gl. mesto Stare Kastilije (Španija). Najodličnejši arhit. spom. je *kate- drala Santa Maria, 108 m dolga in 56 m šir. stavba, zač. 1221/22: triladijska notr. s transep- tom, povišanim korom, kornim obhodom in žarkasto razporejenimi kapelami. Zvonika na zah. pročelju je 1442—58 dkč. Hans iz Kolna (šp. Juan de Colonia), ki je 1466—68 sez. tudi mogočni, 50 m vis. križiščni stolp. Med portali s pomembnim kiparskim okrasom sta na juž. pročelju transepta Puerta del Sarmental s po¬ sebno odličnim timpanom (o. 1240) in na sev. pročelju transepta Puerta de !a Coronerla (o. 1240/45). Med pozn. prizidki sta bogato okrašena Capilla del Cone tablo, ki jo je 1482—94 sez. Hansov sin Simon (šp. Simon de Colonia), in t. i. Zlate stopnice ( Escalera Dorada), ki jih je 1519—23 oblikoval Diego de Siloe. — V bližini mesta kartuzija Miraflores, ki jo je 1454 zač. zidati Hans iz Kolna, dkč. pa 1488 njegov sin Simon. V samostanski c. nagrob. Juana II. in njegove žene Izabele Port., ki gaje izdelal Diegov oče, Gil de Siloe 1486—93, in nagrob. infanta Alfonsa (isti kipar). L: A. Salva: Historia de la ciudad de Burgos (2 knj., Burgos 1914—1915); Cankar II/2 (1933, p. 231, & 253, f p. 233); T. Lopez Mata: La catedral de Bur- 316 gos (Burgos 1950; n. izd. ib. 1966); EWA VI (1962, t. 306 & 354) & XIII (1967, stp 251—53 — L!; t. 124 spodaj des.); »US« 8 (1968, p. 89—90); Marco Dezzi Bardeschi: La Cattedrale di Burgos (F s. a., »For Col« 41); »MdS« 99 (t. I, III & XIV); »PKG« 8 (1970, t. 263). — Cf. F. B. Deknatel (1935), P. Franki (1962), H. E. Wethey (1936), etc. Burgundija (fr. la Bourgogne), ena izmed spo¬ meniško najbogatejših fr. pokrajin, pomembna posebno V dobi romanike (številne opatije, —> Cluny, —y cistercijani) in poznem srednjem veku pod burgundskimi vojvodi (infra). Med kraji s pomembnimi um. spom. so Autun, Auxerre, Avallon, Beaune, Cluny, Dijon, Fontenay, Macon, Paray-le-Monial, Perrecy-les-Forges, Pontigny, Sens, Tournus in Vezelay. L: Bourgogne romane (3. izd., 1958, »la nuit des temps« 1); EWA V (1961, stp 625—32 — L!); KHE 1 (1962). — Cf. R. Branner (1960), Ch. Oursel (vse, posebno 1928 & 1953 — L!), G. Troescher (1932; 1940; 1966). burgundski dvorni slikarji: Jean de Beaumetz (do 1397), Jean -> Malouel (do 1415), Henri —► Bellechose. burgundski vojvode: —»■ Filip Drzni (1363— 1404) in Janez Neustrašni (1404—19), -> Filip Dobri (1419—67) in Karel Drzni (1467—77). Ker se je hči Karla Drznega, Marija Burgundska, omožila z nadvojvodo Maksimilijanom, pozn. nem. ces. -» Maksimilijanom /., so Burgundijo dobili Habsburžani. L: cf. O. Cartellieri (1926 [1929]). The Burlington Magazine, pomemben angl. umzg. mesečnik, izhaja v Londonu od 1903 dalje in obravnava umetn. vseh obdobij in oze¬ melj, zlasti pa Evropo. Redne strok. knj. ocene. Burljuk ( Burliuk ), David Davidovič (1882— 1967), rus.-amer. (ž.) slikar in pesnik, eden iz¬ med ustanoviteljev skupine -*-Blauer Reiter; emigriral v ZDA po oktobrski revoluciji. L: DULC I (1959); WWAA (1959). Burne-Jones, (Sir) Edvvard (Coley), angl. slikar (—»■ prerafaeliti), s slikami in osnutki za razne umetnoobrtne izdelke eden izmed predhodnikov —► jindesieclovske umetnosti. R. v Birminghamu, med študijem teologije v Oxfordu se sprijateljil z VVilliamom —> Morrisom, po srečanju z D. G. -> Rossettijem se odločil za slikarstvo, v Italiji nanj napravil najgloblji vtis Botticelli, u. (64) v Londonu. S: mirno, hladno in nekam brez¬ krvno oblikovani motivi iz grš. mitologije, po Chaucerju (o. 1340—1400) in Maloryju (u. 1471), mdr. npr. Pigmdlion in njegov slonokoščeni kip (4 slike, 1869—79, Birmingham, City Art Gali.), 317 Burri, Alberto — Buschbeck, Ernst H. 318 Zlate stopnice (1880, Tate), Kralj Cophetua in beraška deklica (King Cophetua and the Beggar Maid [po stari angl. baladi], 1884, ib.), itd. L: Malcolm Bell: Edward Burne-Jones (L 1892; 4. izd. L 1903; nem. izd. BI 1904, »Die K.« 3); Otto von Schleinitz: Burne-Jones (Blf-Lpz 1901, »KM« 55); Georgiana M. Burne-Jones: Memorials of Ed- ward Burne-Jones (2 knj., L 1904); T. Martin Wood: Dravvings of Sir Edward Burne-Jones (NY 1907, »Dravvings of the Great Masters«); Alfred Lys Baldry: Burne-Jones (L 1909); A. Bowness & L. Gowing (Kindler 1,1964, s. v. — L!); EWA XI (1966, t. 305—06); BM (e. g. dec. 1967, sup., t. Lil—LV). — Cf. B. S. Myers (I 1969, s. v. [tekst David M. Loshak]). Burri, Alberto (1915—_), it. abstr. slikar, po poklicu zdravnik. R. v Citta di Castello v Umbriji, živi v Rimu: S: kolaži in montaže iz blaga, lesa, pločevine, itn. L: Maurizio Calvesi, Alberto Burri (Qdr, 1959); Vollmer V (1961, p. 352); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. N. Ponente (1960), J. J. Sweeney (1955). Burroughs, Alan (1897—1965), amer. um. zgo¬ dovinar, zaslužen predvsem za rentgensko pre- iskavanje slik. B: Jan van Eyck’s Portrait of His Wife' (Hulin de Loojev zb., 1931); ,Campin and van der Weyden again' (MMSt, 1933); ,A Picture by Cornelis de Vos' (BM, 1933); Limners and Likenesses: Three Centu- ries of American Painting (C[Mass.] 1936, »Harvard- Radclilfe Fine Arts Series«); Art Criticism from a Laboratory (Bo 1938). Burton, Robert (1577—1640), angl. filozofski pisec, »v. melanholik« tistega časa, kot »Demo- krit ml.« izdal 1621 v Londonu The Anatomy of Melancholy, ki je v 3. izd. (1628) prvič bila opremljena z naslovnim bakr. Christiaana Le Blona: 4 pogl. oblike melanholije, tj. melanho¬ lični zaljubljenec, hipohonder, blaznež in prazno- vernež, avtor kot Demokrit ml., njegov ant. »prednik« —*■ Demokrit Abderit, oba vzroka me¬ lanholije ( zelotypia & solitudo) in zdravilni rast¬ lini proti njej (bor[r]ago & helleborus). Značilen je tudi njegov nagrob. v Oxfordu (Christ Church Cathedral) z napisom: Paucis notus, paucioribus ignotus, hic iacet Democritus lunior, Cui vitam dedit et mortem Melancholia ... L: Saturn and Melancholy (1964 — L!); J. R. Simon: Robert Burton (1577—1640) et 1’Anatomie de la Mčlancolie (P 1964, »Etudcs anglaises« 19). — Cf. J. Seznec (1940 [1953]). BURY ST. EDMUNDS ( Suffolk ): angl. bene¬ diktinska opatija, ki jo je ustanovil kralj Knut 1020, da hrani relikvije kralja mučenca —> Ed- munda (1539 razpuščeni samostan je bil eden izmed največjih v Angliji in sploh Evropi). Ohra¬ njene razvaline. Med IR, ki so tu nastali, sta —>Biblija iz Bury St. Edmundsa in —> Vita et miracula Sancti Edmundi. L: Nikolaus Pevsner: The Buildings of England, XX (Harm 1961); C. M. Kauffmann (JWCI, XXIX, 1966, p. 60 — L!). Buscaroli, Rezio, it. slikar in pisec o umetn., prof. na Acc. di Belle Arti v Bologni. B: La pittura di paesaggio in Italia (Bol 1935); Melozzo da Forli (Bol 1929); Melozzo da Forli: nei documenti delle testimonianze dei contemporanei e nella bibliografia (R 1938); L'Arte di Donatello (F 1942); Melozzo e il melozzismo (Bol 1955). Busch, Harald, nem. um. zgodovinar, ur. knj. z. -> Monumente des Abendlandes. B: ,Der Halepagenaltar' (Panth, 1932); ,Bernt Notkes Gregorsmesse in der Liibecker Marienkirche‘ (ib., 1940); ,Hermen Rode' (ib., 1941); Meister des Nordens: Die altniederlandische Malerei, 1450—1550 (Hmb 1943); Germania Romanica: Die hohe Kunst der romanischen Epoche im mittleren Europa (W-Mn 1963; fr. izd.: L'Art roman du Saint Empire, P 1963). Busch, Wilhelm (1832—1908), nem. humori¬ stični risar in pesnik (in slikar). Začel objavljati risbe 1859 v časopisu Fliegende Blatter. Samost, izdaje risanih in s stihi opremljenih zgodb: Max und Moritz (1858 & 1865 [slov. izd. Cipek in Capek]); Der heilige Antonius, 1870; Die fromme Helene, 1872; Pater Filucius, 1872; Abenteuer eines Junggesellen, 1875; Herr und Frau Knopp, 1876; Fipps der Affe, 1879; Plisch und Plum, 1882; Mater Klecksel, 1883; Balduin Bdhlamm, 1883; Zu guter Letzt, 1904. L: Wilhelm Busch (Hn 1932 [cf. Dorner, A.]); Wilhelm Busch: Gesamtausgabe, I—VIII (Mn 1943 [izd. O. NoldekeJ ); F. Bolme: Wilhelm Busch: Leben- Werk-Schicksal (Z-Stu 1958); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Deutsche K. 19./20. (1966 — L!); Manfred Jaindl (Delo, 12. VIII. 1967, p. 19). — Cf. F. Novotny (1949). Buschbeck, Ernst H. (1889—1963 nesr.), avstr, um. zgodovinar in muzealec, prom. 1913, 1921— 24 se na ministrstvu ukvarjal z reorganizacijo avstr, muzejstva, od 1924 dalje kustos v gal. slik v Umzg. muz. na Dunaju (za nacizma 1938—45 v emigraciji), u. na Portugalskem. Po 2. svet. vojni mdr. organiziral znano, po Ameriki in Evropi potujočo razst. »Um. zakladi z Dunaja« (Kunstschatze aus Wien). B: Der Portico de la Gloria von Santiago de Com- postela (Bl-W 1919, dis. [Wien]); ,Zwei Portrats von fValdmuller in Belgrad' (Die bildenden Kunste, 1919); (& L. Baldass) , Geschichte der Wiener Gemaldegale- rie: 1911 bis 1931' (JSW, 1931); Fiihrer durch die Gemdldegalerie (5. izd., W 1937, »Fiihrer durch die ksthistorischen Smlgn. in Wien« 3); Primitifs Autri- chiens (Br-P 1937); Romantik in Osterreich: Malerei und Graphik (Szb 1959 [rk]). L: AMK (1963 [zv. 69], nekr.). 319 Buschor, Ernst — Cabanne, Pierre 320 Buschor, Ernst (1886—1961), nem. klas. ar¬ heolog, ord. za klas. arheologijo v Freiburgu, vodja Nem. arheol. inst. v Atenah, itd. B: Griechische Vasenmalerei (Mn 1914; 2. izd. Mn 1921); Greek Vase-Painting (L 1921); (& R. Hamann) Die Skulpturen des Zeustempels zu Olympia (Mrbu 1924); Altsamische Standbilder (BI 1934); Die Plastik der Griechen (BI 1936); Griechische Vasen (Mn 1940); Bildnisstufen (Mn 1947; 2. izd. Mn 1960); Phidias der Mensch (Mn 1948); Das hellenistische Bildnis (Mn 1949); Friihgriechische Jiinglinge (Mn 1950). Bustelli, Franz Anton (1723-—1763), obliko¬ valec porcelana (najpomembnejši na Nemškem po -¥■ Kandlerju) it. švic. rodu; r. v Locarnu, delal v Neudecku in Nymphenburgu, tam u. P (porcelan): npr. Doprsje grofa von Haimhausen (naravna velikost, 1761, Miinchen, Bayer. Na- tionalmus.) in * 16 likov iz Commedia deli'ar te iz o. 1760 (ib.: Scaramuccia & Colombina, Otta- vio & Isabella, Pantalone & Giulia, Mezzetino & Lalage, Dottore & Doma Martina, Capitano & Leda, Pierrot & Lucinda, Anselmo & Corine). L: L. Simona, Francesco Antonio Bustelli da Locarno (Anzeiger f. schvveizerische Altertumskunde, 1939); W. Nowak: Franz Anton Bustelli und Wien (dis. [Dunaj 1942]); Koepf (1964); »MdS« 17 (Mi s. a.); »US« 10 (1969, f p. 198—99 & 238). butara suhljadi (fr. le fagot), na hrbtu je atribut —> Izaka na poti k daritvi (-> Abraham daruje Izaka). Cf. s. V. Starec in smrt. Butler, Reg(inald, Cotterell), (1913—_), angl. kipar, po izobrazbi arh., svetovno znan po 1. nagr. na natečaju za spom. neznanemu poli¬ tičnemu jetniku. P: insektom podobna Deček in deklica (kovano železo, 1950/51), projekt za spom. neznanemu političnemu jetniku (bron. žica in kovinska maketa na kamn. podstavku, viš. 43,5 cm, ZDA, zas. z.). L: Giedion-VVelcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964). die Butzenscheiben (nem.), okrogle in vzbokle šipice oken v XV.—XVI. st., iz zelenkastega stekla in v svinčenih okvirih. *Buvinova vrata splitske katedr. (orehovina, 5,3 X 3,6 m, d. 1214) je izrezljal Andrija Buvina, ki je z njimi prva znana osebnost hrv. kiparstva in lik. umetn. sploh. Celota obsega 28 reliefnih polj (38 X 44 cm), ločenih s 14 cm šir. pasovi, na vsaki vratnici po 14 polj, po dve v vrsti. Zgodba Kristusovega življenja in trpljenja se zač. z levim zgornjim poljem ( Oznanjenje ), se nada¬ ljuje po dvojicah vzporednih polj po levi vrat¬ nici navzdol in des. vratnici navzgor ter se des. zgoraj končuje z Vnebohodom. L: cf. Lj. Karaman (1942; 1960), V. Moli (Lj 1965 [izšlo 1966]). Byrnes, James B. amer. um. zgodovinar in muzealec, direktor Isaac Delgado Mus. of Art v New Orleansu (Louisiana, ZDA). B: (& sodel.) Fetes de la Palette: An exliibition of European paintings and decorative arts from the mid-sixteenth through the mid-eighteenth century de- dicated to the »Delights of the Bountiful Table « (New Orleans 1962 [rk, 1962—63]); , Degas: His Paintings of New Orleanians Here and Abroad' (Edgar Degas: His Family and Friends in New Orleans, ib. 1965 [rk]). Byvanck (Bijvanck), Alexander Wil!em (1884— _), hol. um. zgodovinar, prof. za arheologijo in staro zgod. na univ. v Leidenu. B: (& G. J. Hoogevverff) La Miniature hollandaise (La Haye 1922—1926); La Miniature dans les Pays- Bas septentrionaux (P 1937); De middeleeuwsche Boekillustratie in de noordelijke Nederlanden (Antvv 1943); De konst der Oudheid, I — IV (Leiden 1947— 1960); ,Das Problem der Mosaiken von Santa Maria Maggiore ‘ (H. R. Hahnloserjev zb., 1961). L: Wieis dat (1956). — Zbornik : Viro clarissimo Alexandro Guilelmo Byvanck ... (Bussum 1954 [= Nkj, 5. knj.] — B!). Byzantinische Zeitschrift, temeljno glasilo —>■ bizantinistike. Utemeljil ga je njegov 1. ur., —> Krumbacher, 1892. Do 1943 izhajalo v Leipzigu ( B. G. Teubner Verlag), zdaj v Miinchnu (C. H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung). Cezuri v izha¬ janju 1920—22 in 1944—49. C Cabanel, Alexandre (1823—1889), fr. slikar, eden izmed najvidnejših predstavnikov salon¬ skega akademskega slikarstva za II. cesarstva. R. v Montpellierju, 1845 prejel -» Prix de Rome, od 1863 dalje prof. na pariški ak. S: npr. Rojstvo Venere (1863, Philadelphia, Penn. Ac. of the Fine Arts; d. 1875, MM), Faidra (1880, Mont¬ pellier). L: cf. J. Canaday (1959), R. Zeitler (1966). Cabanne, Pierre, fr. pisec o. lik. umetn. B: Edgar Degas (P 1957); Le Roman des grands collectionneurs (P 1961; nem. priredba: Die Geschichte grofier Sammler, Bern-Stu s. a. [1962]; angl. izd.: The Great Collectors, NY 1963); VEpopče du Cu- bisme (1963); (& alii) Henri Manguin (Neuchatel 1964). 321 Cabrol-Leclercq — Cain, Julien 322 Cabrol-Leclercq, običajna abr. za monumen¬ talni leksikon, Dictionnaire d' Archeologie chre- tienne et de liturgie des RR. dom F[ernand] Cabrol et dom i/[enri] Leclercq, ki je izhajal v Parizu (zal. Letouzey et Ane) v snopičih od 1903 do 1953 (XV delov v 30 knj.). Temeljno delo za kršč. ikonografijo in simboliko do karo¬ linške dobe (sign., ilustr. in z lit. opremljeni prispevki). Caccini, Giovanni (1556—1612), it. kipar. P: sohi Poletja in Jeseni na Ammanatijevem Ponte Sta Trinita v Florenci, soha Francesca I de' Medici v Pal. Vecchio, ib. (post. o. 1594). L: Venturi X/3 (1937 — L!). Cacus, mit. oseba, orjak, ki je Heraklit, ko se je ta z Gerionovimi govedi skozi Italijo vračal (-> dvanajst Heraklovih junaških dejanj, št. 10), del črede ukradel in jo v svojo votlino skril. Herakles ga je ubil. Up ( Herakles & Cacus): Andrea Pisano (relief, Florenca, Campanile, pri¬ tličje, vzh. stran), B. Bandinelli (marmor, dkč. & post. 1534, Florenca Piazza della Signoria, pred Pal. Vecchio). L: Hunger (1955). caduceus (lat.) —> kaducej CAEN, mesto v Normandiji, v XI. st. rezi¬ denca vojvode —> Viljema Osvajalca, v 2. svet. vojni hudo razrušen. L: EWA V (1961, stp 560). — Cf. E. Lambert (1935). — La Trinite ali Sainte Trinite, c. t. i. Ženske opatije ( Abbaye aux Dames), ki jo je ust. Ma¬ tilda, žena —> Viljema Osvajalca. Zač. o. 1062, križnorebrasti obok iz XII. st. L: Pevsner (1966). — Cf. K. J. Conant (1959). ~ Saint-Etienne, c. t. i. Moške opatije (Abbaye aux Hommes), ki jo je ust. —> Viljem Osvajalec. Zač. o. 1067/68, celota dolga 110 m, pročelje z 2 stolpoma, ki so ju v XIII. st. dopolnili z got¬ skima konicama. V 1. pol. XII. st. križnorebra- sto obokana, pozn. gotski kor iz o. 1200. L: Cankar II/2 (1933); Pevsner (1966); »US« 7 (1968, p. 76). — Cf. K. J. Conant (1959). ~ Musee des Beaux-Arts hrani mdr. Perugi- novo olt. sliko Marijina zaroka (o, les, 234 X 185 cm, zgoraj zaokr.), ki je nastala 1500/04 ter je mikavna zaradi svoje sorodnosti z mojstrovim Izročanjem ključev v Sikstinski kapeli pa pribl, sočasno Rafaelovo podobo (-> Marijina zaroka). L: »CA« 30 (1969, kat. št. 83). Caffieri, Jean-Jacques (1725—1791), fr. kipar, portretist. S: med portretnimi doprsji npr. Kom¬ ponist Rameau (žg. glina, d. 1760, Dijon, Mus. des B.-A.) in Astronom abbe Pingre (žg. glina, d. 1788, Louvre). L: cf. L. Reau (Le Rayonnement 1946). Cagli, Corrado (1910—_), it. (ž.) abstr. sli¬ kar v Rimu, 1939—46 v ZDA. L: cf. G. Marchiori (1959 — L!). Caharija —> Zaharija, ž. duhovnik Cahier, P. Charles, S. J. (1807—1882), fr. je¬ zuit, pioučeval kršč. ikonografijo, ->Didronu pomagal ustanoviti Annales archeologiques. B: (& Arthur Martin) Melanges d’archeologie, d’histoire et de litterature ... (4 knj., P 1847—1856); Caracteristiques des saints dans Part populaire (2 knj., P 1867); (& Arth. Martin) Nouveaux melanges d'ar¬ cheologie, d’histoire et de litterature sur le moyen age, 1—IV (P 1874—1877). Cahiers Archeologiques: fin de l'antiquite et moyen age (Pariš: Žditions d'Art et d'Hist.). Iz¬ hajajo letno od 1945 dalje; ur. Andr e-> Grabar. Cahiers de Civilisation Medievale: X e —XIl e Siecles, strok, glasilo, posv. umetn. in nasploh kulturi vis. srednjega veka. Izhaja od 1958 dalje 4-krat na leto (ur. Rene —► Crozet in Edmond- Rene Labande), v vsakem zv. strok, ocene in po geslih razčlenjena bibliografija literature o vis. srednjem veku. Caillebotte, Gustave (1848—1894), fr. slikar in um. zbiratelj, sopotnik in podpornik fr. im¬ presionistov. Svojo izredno z. 67 njihovih del (Pissarro, Manet, Degas, Sisley, Cezanne, Mo¬ net, Renoir) je zapustil fr. državi, ki je z obo¬ tavljanjem sprejela dobro polovico (danes jedro impresionistične z. v Louvru), v celoti samo Degasove slike. S: Plače de PEurope v dežju (d. 1877, AIC), Jadrnice pred Argenteuilom (o. 1888, Louvre), Avtp. (1889, Pariz, zas. z.). L: M. Berhaupt: Caillebotte (P 1951 [rk, Wilden- stein]); id., Gustave Caillebotte (Arts [P], 20. VIII. 1948); G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v.); »PKG« 11 (1966, t. XXXVI — L!). — Cf. G. Bazin (1958), J. Rev/ald (1946 [1961]), A. Tabarant (1921). Cain, Julien, fr. (ž.) um. zgodovinar, znamenit direktor Bibl. Nat. v Parizu (1930—64), katero je vsestransko razširil in moderniziral ter v nji priredil o. 100 pomembnih um. razstav stare in mod. grafike, IR, medalj, itn. Član Jnst. de France, od 1964 konservator Mus. Jacquemart- Andre v Parizu. Štud. na F.cole du Louvre, v 1. svet. vojni ranjen, v 2. svet. vojni v taborišču Buchenwald. 13 — Leksikon 323 Cairns, Huntington — CAMBRIDGE, Busch-Reisinger Museum 324 B (lik. umetn.): , Baudelaire crilique d'art‘ (Rev. des Deux Mondes, 1958); Daumier: Les gens de juslice (P 1966). L: zbornika : Hommage a Julien Cain (= GBA, jul./avg. 1966); Humanisme actif: Melanges d’art et de litterature offerts a Julien Cain (2 knj., P 1968). Cairns, Huntington (1904— ), amer. prav¬ nik in pisec o umetn., od 1943 dalje sekretar washingtonske Nat. Gali. of Art. B (lik. umetn.): (& J. Walker) Masterpieces of Painting front the National Gallery of Art (1944); The Limits of Art (1948); (& J. Walker) Great Paint- ings from the National Gallery of Art (NY 1952); (& id.) A Pageant of Painting from the National Gallery of Art (2 knj., NY 1966). L: WWA (1962; 1964). Calaraech, Andrea (u. po 1578), it. florent. kipar, manierist, 1564 zapustil Florenco in po¬ stal capomestro katedr. v Messini. Mdr. je po Ammanatijevem modelu izvedel znano nimfo z rogom izobilja na Neptunovem vodnjaku v —► Florenci (cf. odd. javni spomeniki). Calder, Alexander (1898—_), amer. kipar (in ilustrator), utemeljitelj v zraku gibljive, s stropa viseče ( mobile ) in na tleh pritrjene (sla¬ bile) plastike. R. v Philadelphii, 1926—33 in večkrat pozn. v Parizu, živi na kmetiji v ZDA (Roxbury, Conn.). Ilustr. Aisopove in La Fon- tainove basni. Doslej najpomembnejša retro¬ spektivna razst. nov. 1964 v Guggenheimovem muz. v New Yorku. L: Leon Degand , Notes sur Calder (Art d'Au- jourd’hui, 1950); WWAA (1959); AŽS (1959); Henry R. Hope (EWA III, 1960, s. v.); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964). — Cf. H. H. Arnason (& P. E. Guerrero 1967), H. Geldzahler (1970 — L!), A. C. Ritchie (1951), J.-P. Sartre (1947), J. J. Sweeney (1951). Caliari, Paolo —*■ Paolo Vero nese calidissima mulier frigidior est... —> Viljem iz Conchesa Callot, Jacqucs (1592/94—1635), fr. grafik, r. in u. v Nancyju, 1611—21 v Florenci. Zapustil več kot 2000 risb in 1428 jedk. in bakr. G (vse jedk.): npr. cikel Capricci di varie figure (50 listov, v Florenci 1617), orjaške, tehnično vir¬ tuozne panorame obleganj, in sicer Le siege de Breda (sest. iz 6 listov, 1627), Le siege de Vile de Re (1631) in Le siege de La Rochelle (1631), predvsem pa Petites Miseres de la guerre (6 listov) in posebno znane Grandes Miseres de la guerre (18 listov, 1633), med njimi npr. Obe- šenci in Napad na poštni voz. L: Arsene Houssaye: Jacques Callot: sa vie et son oeuvre (P 1892); Hermann Nasse: Jacques Callot (Lpz 1910, »Meister der Graphik« 1); Jules Lieure: *Jacques Callot (3 knj., P 1924—1927); E. de Bechtel: Jacques Callot (NY 1955); Daniel Ternois: *Jacques Callot: Catalogue complet de son oeuvre dessine (P 1962); id.: *L'Art de Jacques Callot (P 1962); »PKG« 9 (1970, t. 72 & 375 — L!). — Cf. A. Blunt (1953), E. Kttab (1968 — L!), J. A. Schmoll gen. Eisenv/erth (1966), M. Thausing (1880), L. Zaim (1923). calva (lat.) —> lobanja Camaino, Tino di —> Tino di Camaino CAMALDOLI pri Arezzu (Toskana, Italija), samostan s c. (Vasarijeva dela), po katerem se imenujejo —> kamalduli, ki jih je tu 1012 ust. -> Romuald. Cambiaso, Luca (1527—1585), it. slikar, od 1583 dalje dvorni slikar Filipa II., delal zanj zlasti v Escorialu. S: npr. Sveta družina ob sveči (Genova, Pal. Bianco). — R: lavirane risbe v kubična telesa spremenjenih človeških likov. L: A. Forlani (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Sylvie Beguin (Diet peint it, 1964, s. v.); »US« 9 (1969, p. 106 z repr.); »PKG« 8 (1970, t. 38b). — Cf. W. Suida (& B. Suida Manning *1958). Cambio, Arnolfo di —> Arnolfo di Cambio CAMBRIDGE (Cambridgeshire), znano univ. mesto v Angliji. Med številnimi pomembnimi univ. stavbami *King's College Chapel (1446—• 1515), odličen primer t. i. —► Perpendicular style. L: EWA VI (1962, stp 759—62 — L!). ~ Corpus Christi College Library. Med IR npr. -> Avguštinov evangeliar (konec VI. st., Ms. 286) in -> Biblija iz Bury St. Edmundsa (1121/48, Ms. 2). ~ Fitzvvilliam Museum, Pomembna z. ant. umetnosti (30000 grš. novcev!). S: mdr. so po¬ membno zastopani npr. Tizian (pozno delo *Tarkvinij in Lukrecija), Salv. Rosa (L'Umana Fragilita, o. 1657?) in Canaletto. L: J. W. Goodison & D. Sutton (izd.): Cambridge, Fitzwilliam Museum, Catalogue of Paintings, I: Dutch, Flemish, French, German, Spanish (L 1960); Catalogue of Paintings, II: Italian Schools (C 1967). CAMBRIDGE ( Massachusetts , ZDA [New England ]), univ. mesto pri Bostonu. ~ Busch-Reisinger Museum of Germanic Cul- ture ( Kirkland St. at Divinity Avenue) je sestavni del Harvard Univ. Med zastopanimi slikarji so npr. E. Heckel (triptih, 1913), E. Nolde, Schmidt-Rottluff, Max Beckmann ( *Avtp. v smokingu, d. 1927); med kiparji Peter Flotner, E. Barlach. 325 CAMBRIDGE, Fogg Art Museum — Campin, Robert 326 ~ Fogg Art Museum ( Harvard Univ., Quincy St. in Broadway). S slikami so zastopani Moj¬ ster Uršuline legende, N. Poussin ( Sveta družina, 1648), J.-L. David ( Emmanuel-Joseph Sieyes, 1817), Ingres ( Odaliska s sužnjem, 1839), Bazille {Poletni prizor: kopalci, d. 1896), Monet ( Gare Saint-Lazare, d. 1877), Renoir (npr. Victor Chocquet, o. 1875). Z. risb je v ZDA najpo¬ membnejša poleg newyorškega Met. Mus. in Morgan Libr.). Odlično predstavljena tudi umetn. Daljnega vzhoda. L: Fogg Art Museum: Cataloguc of Medieval and Renaissance Painting (CfMass.] 1919); A Survey of the Collections (s. 1. 1964); GBG (1968). — Cf. Bulletin of the Fogg Museum of Art. Camera degli Sposi -^-Mantova (Pal. Ducale) Camera di S. Paolo ->• Parma Camesasca, Ettore (1922— ), it. um. zgo¬ dovinar, se poprej ukvarjal s slikarstvom in no¬ vinarstvom. Izd. več umzg. virov, med njimi Dialogo di pittura di P. Pino (Mi 1954), Vita di B. Cellitti (Mi 1954), Tutti gli ser it ti del Sanzio (Mi 1956) in Lettere sulTarte di P. Aretino (2 knj., Mi 1957—1960). B: (& U. Galetti) Enciclopedia delta pittura ita- liana, /— II (Mi 1951); Tutta Vopera del Cellini (Mi 1955, »B. A. R.«; 2. izd. 1962); Tutta ta pittura di Raffaello, I—II (Mi 1956, »B. A. R.« 26—27; 2. izd. 1962); Tutta la pittura del Perugino (Mi 1959, »B. A. R.«); (& L. Coletti) La Camera degli Sposi del Man- tegna a Mantova (Mi 1959); Mantegna (F 1964, »Collana d’Arte« 8). Carnon Aznar, Jose, šp. um. zgodovinar in lik. kritik v Madridu. Tam je direktor muz. usta¬ nove »Lazaro Galdiano«, tam tudi uči na Insti¬ tuta Diego Vekizquez. B: La arquitectura plateresca (2 knj., M 1945); ,La estetica de Goya ‘ (Revista de Ideas Esteticas, 1946); Dominico Greco (2 knj., M 1950); »Los Dispa- rates « de Goya y sus dibujos preparatorios (Bar 1951); ,La estftica de Goya en los Disparates' (Revista de Ideas Estet icas, 1951); Picasso y el Cubismo (1956); Goya en los anos de la guerra de la independencia (Zaragoza 1959); Velazquez (2 knj., M 1964). Campaha, Pedro de, s pr. im. Pieter de Kem- pener (1503—o. 1580), šp. (niz.) slikar, manie- rist. R. v Bruslju, se učil v Italiji, akt. v Sevilli 1537—63. S: npr. Snemanje s križa (les, 1547, Sevilla, katedr., zakristija). L: EWA XIII (1967, t. 143); »MdC« 261. — Cf. D. Angulo Ihiguez (1951). Campbell, Malcolm, amer. um. zgodovinar, prom. 1961 na Princeton Univ. s tezo The Fre- scoes of Pietro da Cortona in the Palazzo Pitti and Related Problems; uči na Univ. of Pennsyl- vania. B: (& Myron Laskin, Jr.) ,A New Dramng for Pietro da Cortona's »Age of Bronze «‘ (BM, 1961); Mostra di disegni di Pietro Berrettini da Cortona per gli affreschi di Palazzo Pitti (F 1965 [rk: »Gabinetto disegni e stampe degli Uffizi« 21]);, Medici Patronage and the Baroque: A Reappraisal' (AB, 1966). Campendonk, Heinrich (1889 — 1957), nem. sli¬ kar in grafik (cf. s. v. Blauer Reiter). R. v Kre- feldu, 1933 emigriral iz Nemčije, u. (67) v A’da- mu. S: npr. Prisluškovanje (1920, Guggenheim). L: Mathias T. Engels: Heinrich Campendonk (Recklinghausen 1958, »Mngr. zur rheinischwest- falischen K. der Gegenwart« 8); id.: Heinrich Cam¬ pendonk, Holzschnitte; VVerkverzeichnis (Stu 1959); Paul 1 Vember: Heinrich Campendonk (Krefeld 1960); H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. G. Biermann (1917). Campigli, Massimo (1895—1971), it. slikar in grafik (lito.), r. v Florenci, živel v Parizu. Od obiska Mus. di Villa Giulia v Rimu leta 1928 stilizacija pod vplivom etr. umetn. S: olja, freske, mozaiki, zastopan mdr. tudi v lj. MG. — Ilustr. mdr. Verlaina ( Poemes saturniens). L: Edouard-Joseph I (1930); Vollmer I (1953); Lj Gr (1955—61); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. R. Carrieri (1941), P. Courthion (1938), M. Raynal (1948), M. Valsecchi (Capolavori 1959 — L!). Campin, Robert (o. 1378/79—1444), niz. slikar, delal in u. v Tournaiju (učenca Jacques Daret in Rogier van der Weyden), očitno istoveten z nezn. umetnikom, ki ga od — > Tschudija dalje zasilno imenujemo — > Mojster iz Flemalla ( Mai- tre de Flemalle). Po slogu in vplivu pravi pionir meščanskega realizma v niz. slikarstvu XV. st., malo star. od Jana van Eycka, čigar delo je v nasprotju s Campinovo kar trdo plastičnostjo videti nekoliko mehkejših oblik, bolj »slikarsko«, hkrati pa — tudi drugačnemu sestavu naročni¬ kov ustrezno — bolj aristokratsko. Kot je od¬ kril T. L. de Bruin (cf. infra, L), se je na več slikah podpisal s kriptogramom, uporabljajoč grš. in hebr. črke. S: Marijina zaroka (kripto- gram), grisaille na hrbtu Jakob star. in Sv. Klara (Prado), Madona s pletenim zaslonom (Nat. Gali.), Rojstvo (kriptogram — Dijon, Mus. des B.-A.), triptih s Polaganjem v grob, levo Donator, des. Vstajenje (London, z. Seilein), *OItar dru¬ žine Merode (kriptogram — o. 1427/28, Cloi- sters), Levi razbojnik na križu (fragment, Stadel), Marija z otrokom (ib.), Veronika s prtom in — prej hrbtna stran te slike — Sv. Trojica v gri¬ saille (ib.), Marija se prikaže sv. Petru in Avgu¬ štinu (Aix-en-Provence, Mus. Granet), diptih s ■SV. Trojico in Marijo z otrokom (Eremitaža), Portret debelega moža (Robert de Masmines[1 ] — Dahlem), levo in des. krilo Werlovega olt., 327 campionesi — Cankar, Izidor 328 levo Donator Heinrich von Werl iz Kotna (d. 1438, Prado), des. Sv. Barbara (ib.). L: Friedlander II (1924) & XIV (1937), Cankar III/l (1951), Panofsky Neth (1953 — L!), M. Salinger (EWA III, 1960, s. v. Campiri), H. Gerson (Kindler II, 1965, s. v. Flemalle), T. L. de Bruin, Le Maitre de Flemalle et sa crypto-signature (GBA, 1966). — Cf. H. Beenken (1951), A. Burroughs (1933), M. S. Frinta (1966), Th. Musper (1948), Ch. de Tolnay (1939), H. von Tschudi (1898), F. fVinkler (1913). campionesi, lombardijski klesarji, stavbarji in kiparji, imen. tako (po piscih XIX. st.) po svo¬ jem domačem kraju ( Čamp ione di Lugano), akt. v sev. Italiji v Modeni, Bergamu in drugod. Od XIII. st. dalje izginjajo razločki med njimi in t. i. comacini (cf. s. v.). Med tistimi, ki jih bolje poznamo po njihovem delu, so Anselmo di Cam- pione, ki je s svojo delavnico oblikoval lektorij z Zadnjo večerjo v katedr. v —> Modeni, pozn. pa zlasti Giovanni ( di Ugo) da Campione, ki je 1340 oblikoval baptisterij v -> Bergamu, nato pa sev. portal transepta tamk. c. Sta Maria Maggiore (1351 in pos. 1353 konjeniški tik sv. Aleksandra Bergamskega, mučenca [26. VIII.]), in naposled kot najtehtnejša osebnost med njimi Bonino da Campione, čigar delo sta nagrobnika Bernaboja Viscontija (zdaj Milano, Castello Sforzesco) in Cansignoria detla Scala v Veroni. L: Fernanda de' Maffei, Campionesi (EWA III, 1960, stp 39—45 — L!). Canaday, John (1907— ), amer. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik. Dipl. na Univ. of Texas in (iz um. zgod.) na Yale Univ.; šef odd. za vzgojo v Philadelphia Mus. of Art, nato lik. urednik New York Timesa. B: 20 th Century Painting in the Philadelphia Mu- seuin of Art (NY 1955, »MMM« MZ); Jacques Louis David (NY 1957, »MMM« XJ); Mainstreams of Modem Art (NY 1959); The Lives of the Painters (3 knj. teksta in 1 knj. ilustracij, NY 1969). Canaletto, s pr. im. Antonio Canal (1697—- 1768), it. beneški slikar, mojster vedute bene¬ škega XVIII. st., stric Bern. -» Bellotta. R. in u. (70) v Benetkah, 1746—55 v glavnem v Londonu. S: vedute, npr. Rio dei Mendicanti (1723, Mi¬ lano, coli. Matio Crespi), Ss. Giovanni e Paolo in Scuola di S. Marco (1725, Dresden), La punta delta Dogana (1726/28?, Ksthist. Mus.), * Kamno¬ sekovo dvorišče (1726/27, Nat. Gali.), Čampo S. Giacometto (1729?, Dresden), Sprejem cesar¬ skega poslanika pred Doževo palačo (1729, Mi¬ lano, coli. Aldo Crespi), Bucintoro se vrača (1729, ib.), Vhod v Canal Grande in c. Sta Maria delta Salute (1730, Houston, Mus. of Fine Arts), II Ponte del Arsenale (1730/31, Woburn Abbey, duke of Bedford), Čampo Sta Maria Formosa (1730/31, ib.), La Scuola di S. Rocco (1730/31, ib.), Pogled na Canal Grande in c. S. Simeone Piccolo (1738/39, Nat. Gali.), Capriccio s stebri¬ ščem in dvoriščem (d. 1765, Accad.). — G: cikla beneških vedut (jedk.), med listi npr. Le Porte del Dolo in La Torre di Malghera (oba o. 1741/42). L: Rud. Meyer: Die beiden Canaletto: Antonio Canale und Bernardo Bellotto, Versuch einer Mono- graphie der radierten Werke beider Meister (D 1878); Karl T. Parker: The Dravvings of Antonio Cana¬ letto... at Windsor Castle (L: Ph 1948); Francis J. B. Watson: Canaletto (L-NY 1949; 2. izd. 1954); LaranE (1959 — L!); Francis J. B. VVatson & Nicola Ivanoff (EWA III, 1960, s. v. — L!); N. Ivanoff (Kindler I, 1964, s. v. — L!); *L’opera completa del Canaletto (Mi 1968, uv Giuseppe Berto, kom. Lio- nello Puppi, »CA« 18 — L!). — Cf. C. Brandi (1960), W. G. Constable (*1962), D. von Hadeln (1929), V. Moschini (1954). canet enim tuba, et mortui resurgent incorrupti, et nos immutabimur (lat.), citat po Pavlu iz Tarza (1 Kor 15, 52: zapela bo namreč [ tromba ] in mrtvi bodo vstali neminljivi in mi bomo spre¬ menjeni); zač. je brati na napisnem traku, ki ga drži sv. Pavel levo zgoraj ob podobi Angela trobita na pozavni na —> Verdunskem olt. (Pavel morda Nikolajev avtp.). — Prim. v istem pismu iz neposredne bližine citat —»• In ictu oculi. Cankar, Ivan (1876—1918), slov. pisatelj. V svojih delih je predstavljal tudi lik. umetnike, delno po sodobnikih, tako Bernekerja ( Tujci, 1901 — mdr. ob natečaju za Prešernov spom.) in Groharja ( Sreča — slikar Jerina; Gospa Judit, 1904 — slikar Ferjan), domače »lik. kritike« pa se je dotaknil v Beli krizantemi (1910: ...da sodi med Nemci o umetnosti in umetnikih Richard Muther, med nami pa Bolčev Pepe [Srečko Ma¬ gdič, Boltetu Pepe, v sobotnem Slovencu]). Za življenja je njegova dela ilustr. Hinko —> Smrekar (cf. tudi Pisma v izd. Iz. Cankarja, Lj 1948), o njegovi lastni risarski nadarjenosti pa pričajo številni avtoportreti. B (lik. umetn.): , Slovenski umetniki na Dunaju' (Slovan, II, 1904 [pon. Zbrani spisi, VII, 1928]); ,Petkovškov obraz' (Slovan, 1914 [pon. Zbr. sp., XVIII, 1935); ,Jutranji gost' (Zbr. sp., XIX, 1936); pon. izb.: Bela krizantema: Kritični in polemični spisi (Lj 1966, ur. & kom. Boris Merhar). L: Miha Maleš (ur., uv) Ivan Cankar v risbi (Lj 194 ); Eva Ilc, Grohar v Cankarjevem delu (Jezik in slovstvo, I, 1955/56). Cankar, Izidor (1886—1958), slov. um. zgo¬ dovinar in kritik, pisatelj in diplomat, osrednja osebnost v »klasičnem« rodu slov. um. zgodo¬ vinarjev (Fr. -> Stele, V. -*■ Mole) ; bratranec prejšnjega. Končal teologijo (1909), študiral estetiko na univ. v Louvainu, um. zgod. na 329 CANOSA di Puglia — canticum 330 dunajski univ., prom. 1913 pri M. Dvoraku. Utemeljil oddelek za um. zgod. na Ij. univ. (1920 docent, 1923 izr. prof., 1930—36 ord.), 1920 ust. Umetnostno zgodovinsko društvo in 1921 ZUZ, financiral ustanovitev MG v Lj. Pustil duhovniški stan (1926), v diplomatski službi 1936—47, 1953 redni član SAZU. Najprodor¬ nejši duh in najbolj izbrušen pisec med slov. um. zgodovinarji, bleščeč predavatelj, ustvaril teore¬ tične temelje um. zgod. na Slovenskem in spisal do danes edino pomembno izvirno jugosl. zgod. zahodnoevr. umetnosti. B: , Obiski' (DS, 1910—1911; samost, razš. izd. Lj 1920; n. izd. 1959 [cf. lit., infra]); ,S poti' (DS 1913; samost, izd. Lj 1919; n. izd. 1959 [cf. lit., infra]); ,Slikar Giulio Quaglio' (DS, 1920, dis.); , Umetnost v krščanskem slovstvu drugega stoletja' (ZUZ, 1921); ,Zgodovinska razstava slovenskega sli¬ karstva' (ib., 1922); Slovenska moderna umetnost, I: Slikarstvo (Lj 1922); , Razmerje krščanstva do umet¬ nosti v Tertullianovi dobi' (ZUZ, 1923); ,Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem' (ib.); ,Tri slike ža¬ lostne matere božje' (ib., 1924); ,Potočnikove risbe' (ib.); ,Značaj starije slovenačke umetnosti' (Nova Evropa [Zgb], 1924); *Uvod v umevanje likovne umetnosti: Sistematika stila (Lj 1926, »Knjižnica Narodne galerije« 2 [prvo pomembno slov. teoretično delo s področja um. zgod.]; 2. izd. 1959); ,Realizem v starokrščanskem slikarstvu' (ZUZ, 1926); ,»Likovna umetnost « ali drugače V (ib.); *Zgo- dovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, I—III (Lj 1929—1951 [izhajala v snopičih, 1. zv. I. knj. 1927 [2. izd. 1930] — temeljno delo, nedk., seže do 1564); ,Slovensko slikarstvo v dobi realizma' (Lik. svet, Lj 1951); Gojmir Anton Kos (Lj 1951); Langu¬ sove risanke: Začetki romantičnega slikarja' (RSAZU IV/4, 1957). L: SBL I (1. zv., 1925, s. v.); ASK; Luc Menaše (Beseda, I, 1951, p. 281 ss, & ZUZ, 1955, p. 263—68 [oc. zadnjega zv. Zgodovine]); LSAZU V (1954 — B!) & X; Ko je ko (1957); DULC I (1959, s. v.); Luc Menaše, Ljubljanski likovni zapiski (NO, 1959); Bojan Štih, Spremna beseda (Izidor Cankar: S poti, Obiski, Lj 1959, »Kondor« 39); F. Stele (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); Joža Mahnič (ZSS V, 1964 — L!); VS X (1966, p. 36 — f); France Koblar, Spremna beseda (Izidor Cankar: Leposlovje — eseji — kritika, I—II (Lj 1968—1969); Lino Legiša (ZSS VI, 1969); Nace Šumi, Dediščina Izidorja Cankarja (ZUZ, 1970, p. 5—7); France Stelč (ib., p. 28—31 & 42 [op. 3 — L!]). — Cf. S. Mikuž (1969), V. Molč 0970), F. Stele (1935; 1957; 1959). CANOSA di Puglia v juž. Italiji v deželi Apu¬ lija (it. Puglia ). V katedr. je marm. škofovski stol •z 1078/89, ki ga je za škofa Urša oblikoval Romualdus (sedež nosita slona), in prižnica (rav¬ no tako iz XI. st.), ki jo je izdelal Acceptus. L: EWA VIII (1963, t. 172 levo spodaj, stp 717 " L!). — Cf. P. Toesca (II Medioevo 1927). Canova, Antonio (1757—1822), it. kipar, naj¬ pomembnejši predstavnik —► neoklasicizma v pla¬ stiki, katerega zgodnjejšo, še z rokokojsko mi¬ lino povezano stopnjo predstavlja; r. blizu Bas- sana (Possagno), u. v Benetkah. P (vse marmor): Dedal in Ikar (1778, Benetke, Mus. Correr), na- grob. papeža Klemena XIV. (1783—87, Rim, Šs. Apostoli), nagrob. papeža Klemena XIIL (1787— 92, Rim, Petrova c.), Herakles in Lihas (model, 1796, Accad.; marmor, 1815, Gali. Naz. Mod.), Perzej z glavo gorgone Meduze (1801, Vatikan), borilca ( Pugilatori ) Kreugas in Damoksenos (1802, ib), nagrob. nadvojvodinje Marije Kristine (dkč. 1805, Dunaj, Augustinerkirche), *Paolina Bor- ghese kot Venus Victrix (1805—07, Borghese), Venus Itatica (1812, Pitti), Tri gracije (model 1813; marmor 1816, Eremitaža), Marie Louise kot Concordia (1816, Parma, Gali. Naz.), Tezej in kentaver (dkč. 1819, Ksthist. Mus.). — S: npr. Avip. (Uffizi). — V rojstnem kraju Possagnu mu je posv. Mus. Canoviano ( Gipsoteca ). — Up: npr. Rudolph Suhrland (Kpbenhavn, Thorvald- sens Museum). L: Vittorio Malamani: Antonio Canova (Mi 1911); s. v. — L!); Alvar Gonzalez-Palacios: Antonio Ca¬ nova (Mi s. a., »MdS« 67); Antonio Canova Tegnin- ger (Kbh 1970 [rk, Thorvaldsens Museum] — cf. Claus Olsen, Panth, 1970, p. 150—51). — Cf. E. Bassi (»1943; »1959 [2-krat]), G. De logu (1956), I. Faldi (1954), A. Foratti (1922), H. H. Hawley (1964), E. Lavagnino (1956), A. G. Meyer (1898), M. Praz (1940 [1959]; 1957/58), R. Zeitler (*1954). Cantalamessa, Giulio, it. muzealec, vodil be¬ neške Gallerie de/PAcc. (1895—1906) in nato rim. Gali. Borghese. CANTERBURY, mesto v jugovzh. Angliji (Kent) s *katedr., ki je gl. anglikanska c. (ust. konec VI. st. -> Avguštin Canterburyjski). Ro¬ manska stolnica zgorela v letu po umoru -> To¬ maža Canterburyjskega, tj. 1174. Novo katedr. je 1175 zač. —> Viljem iz Sensa, po njegovem načrtu kor, ki gaje 1179—84 dkč. Viljem Anglež (William the Englishmari). V naslednjem stavb¬ nem obd. 1378—1520 ladja (1378—1400: zvez¬ dast obok in služniki od tal, —>perpendicular style ) in stolp nad križiščem (1494—97: »Bell Harry «). Notr.: mdr. slavna StS * Pavel in gad (konec XII. st.), nagrob. —> Črnega princa (po¬ zlačen baker, 1377—80) in nagrob. Henrika IV. in njegove žene (alabaster, 1410/20); koma pre- graja (1411 —30). L: Cankar II/2 (1933); G. H. Cook: Portrait of Canterbury Cathedral (L 1949); EWA VI (1962, stp 774—75 — L!); W. F. Volbach (Kindler I, 1964, p. 617 — L!); Pevsner (1966). — Cf. K. Escher (1929), A. Grabar (1958). canticum (lat.), »pesem«, v zahodnokršč. litur¬ giji bibl. hvalnica, slavospev. T. i. cantica maiora (evang. hvalnice), -> Magnificat anima mea, 331 Capella, Martianus — Caravaggio 332 -> Benedictus Dominus Deus Israel in -> Nune dimittis, so sestavni del jutranjih, večernih in sklepnih molitev (_—*■ laudes, —> vesperae, —> com- pletorium). Capella, Martianus -> Martianus Capella Capogrossi, Giuseppe (1900— ), it. slikar in grafik, samouk, od 1949 dalje abstr. dela. R. v Rimu, 1927—33 v Parizu. Na beneškem bienalu 1962 1. nagr. za slikarstvo, na lj. graf. bienalu 1969 častna nagr. L: Lj Gr (1967; 1969; *1971). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965). Cappella Altieri —> Rim: S. Francesco a Ripa Cappella Bardi -> Florenca: Sta Croce Cappella Bardi di Vemio — > Florenca: Sta Croce Cappella Baroncelli —> Florenca: Sta Croce Cappella Bentivoglio —»■ Bologna: S. Giacomo Maggiore Cappella Brancacci —> Florenca: Sta Maria del Carmine (-> Masaccio, -> Masolino, Filippino ->Lippi) Cappella Carafa —> Rim: Sta Maria Maggiore Cappella Castellani Florenca: Sta Croce Cappella Chigi— >Rim: Sta Maria del Popolo Cappella Contarelli -*■ Rim: S. Luigi dei Fran- cesi (—> Caravaggio) Cappella Cornaro -> Rim: Sta Maria della Vittoria (Gianlorenzo -*■ Bernini) Cappella degli Scrovegni ali Capp. deli'Arena —>■Padova (—> Giotto) Cappella del SSo Sacramento — > Rim: Sta Maria Maggiore Cappella di Filippo Strozzi il Vecchio -> Flo¬ renca: Sta Maria Novella (Filippino —> Lippi) Cappella di S. Domenico —>Bologna: S. Do- menico (—*■ Niccold delPArca) Cappella di S. Martino ali Capp. Montefiore —> Simone Martini (Assisi) Cappella di S. Zenone -> Rim: Sta Prassede Cappella Fonseca —> Rim: S. Lorenzo in Lucina Cappella Niccolina —> Rim: Palazzi Vaticani Cappella Nuova ( Madonna di S. Brizio) -> Or- vieto: katedrala (-> Signorelli) Cappella Ovetari Padova: Chiesa degli Ere- mitani (—> Mantegna) Cappella Palatina -»■ Palermo: Palazzo dei Normanni Cappella Paolina -»■ Rim: Palazzi Vaticani Cappella Paolina ( Borghese ) —> Rim: Sta Maria Maggiore Cappella Pazzi —> Florenca Cappella Peruzzi -^-Florenca: Sta Croce Cappella Portinari -> Milano: SfEustorgio Cappella Pulci-Beraldi —> Florenca: Sta Croce Cappella Rinuccini —> Florenca: Sta Croce Cappella Sassetti > Florenca: Sta Trinita Cappella Sistina -» Sikstinska kapela Cappella Spada -> Rim: S. Girolamo della Carita ( Borromini) Cappella Strozzi (di Mantova) -*■ Florenca: Sta Maria Novella (—> N ar do di C ione) CAPRAROLA ( Lazio , Italija), 18 km jugovzh. od Viterba. * Villa Farnese, v tlorisu peterokotna graščina, ki so jo začeli zidati o. 1515/20 (An¬ tonio da Sangallo ml. in Bald. Peruzzi), pozn. pa jo je po načrtu iz 1558 dkč. Vignola (zidava 1559—73). Posamezne prostore so s freskami okrasili sam Vignola (Camera Tonda), sicer pa mdr. Taddeo Zuccari (npr. Sala dei Fatti Far- nesi), Raffaellino da Reggio (Sala delle Carte geografiche), Giovanni dei Vecchi (1562, Sala degli Angeli), idr. L: EWA XV: Index (1968, p. 95); »PKG« 8 (1970). — Cf. A. Chastel (Sk 1968, repr. p. 121), M. Mušič (II 1966), J. Shearman (Harm 1967), H. Voss (II 1920), F. Wiirtenberger (1962). Los Caprichos, Goyev prvi graf. cikel (1796— 98), ki ga sestavlja 80 jedk. (ozadja so obdelana v tehniki akvatinte). L: cf. J. Lopez Rey (1953), B. Rudolf (1962), F. J. Sdnchez Canton (1949), etc. Caravaggio, s pr. im. Michelangelo Merisi (1573—1610), it. slikar. Njegova umetnost je znamenita zaradi oblikovanja svetlobe (ostra nasprotja med osvetlenimi in osenčenimi deli podobe, iz enega vira od zgoraj prihajajoča »kletna« svetloba) in revolucionarnega razkazo¬ vanja nepolepšane resničnosti (umazani pod¬ plati na olt. podobah), z njo se končuje pozna renesansa in hkrati začenja barok; znan pa je tudi po krvavih pustolovščinah, ki so zaznamo- 333 caravaggisti — CARIGRAD 334 vale njegovo življenje. R. v Caravaggiu med Milanom in Brescio, od o. 1593 v Rimu, 1605 ranil tekmeca v ljubezni, pobegnil v Genovo in se vrnil v Rim, 1606 se po uboju zatekel v enega izmed giadov družine Colonna, nato, verj. 1607, v Neaplju, 1607/08 na Malti (postal cavaliere di grazia), 1608/09 iz ječe prek Messine in Siracuse pobegnil v Neapelj, tam 1610 ranjen, okreval, dobil dovoljenje, da se — pomiloščen — vrne v Rim, toda po novih nesrečnih zapletljajih u. za malarijo v Porte d’Ercole. (Izredno vplival na sodobnike in pozn. slikarje (—>■ caravaggisti), mdr. tudi na Ribero, Zurbarana, Velazqueza, Rembrandta itd. S: Bolni Bakhos (Borghese), »Una Musiča « (MM), Zamaknjenje Frančiška As. (Hartford), Deček, ki ga je ugriznil kuščar (Flo¬ renca, z. Roberto Longhi), Deček s košarico sadja (Borghese), Bakhos (Uffizi) in Igralec na lutnjo (Eremitaža) — vse iz 1590/94, Vedeževalka (Louvre), Počitek na begu v Egipt (1594/96, Do- ria), Spreobrnjenje sv. Pavla (les, 1594/96, Rim, z. Odescalchi Balbi di Piovere), Abraham daruje Izaka (1594/96, Uffizi), Košarica s sadjem (1596, Milano, Pin. Ambrosiana), Meduzina glava (pl na lesenem ščitu, 1596/98?, Uffizi), Večerja v Emavsu (1596/98, Nat. Gali.), Amor zmago¬ valec (1598/99, Dahlem), 1598/1601 za c. S. Luigi dei Francesi v Rimu slavno —► Po klicanje •sv. Mateja (ib.), in Mučeništvo sv. Mateja (ib.), Matej z angelom v odbiti varianti (prej Berlin, Kaiser-Friedrich-Mus., unič. 1945) in sprejeti sliki (Rim, S. Luigi dei Francesi), Križanje sv. Petra in Pavlovo spreobrnjenje (oboje 1600—01, Rim, Sta Maria del Popolo), *Polaganje v grob (1602/04, Pin. Vat.), Madonna dei palafrenieri (1605, Borghese), Sv. Hieronim (1605/06, ib.), David z Goljatovo glavo (1605/06, ib; 1605/06, Ksthist. Mus.), Marijina smrt (1605/06, Louvre), Večerja v Emavsu (1606, Brera), Madona rožnega venca (1606/07, Ksthist. Mus.), Sedem del usmi¬ ljenja (1607, Neapelj, Chiesa del Pio Monte della Misericordia), Alof de Wignacourt (1608, Louvre), Obglavljenje Janeza Krst. (1608, La Valletta [Malta], stolnica S. Giovanni), Pokop sv. Lucije (1608, Siracusa, Sta Lucia), Obujenje Lazarja (1609, Messina, Mus. Naz.), Čaščenje pastirjev (1609, ib.) in Mladi Janez Krst. (1609, Borghese). L: B. Joffroy: Le dossier Caravage (P 1959); Valerio Mariani (EWA III, 1960, s. v. — L!); L. Salerno (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Henvarth Rottgen, Giuseppe Cesari, die Contarelli-Kapelle und Caravaggio (ZfKg, 1964); id., Die Stellung der Con¬ tarelli-Kapelle in Caravaggios Werk (ib., 1965); Art m Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]); *L’opera completa del Caravaggio (Mi 1967, uv Renato G ut tu so, kom. Angela Qttino Della Chiesa, »CA« 6 ~~ L!); Hervvarth Rottgen, Caravaggio-Probleme (MJb, 1969); Alfred Moir, Did Caravaggio draw? (AQ, 1969). — Cf. G. C. Argon (1956), C. Baroni (1951), F. Baumgart (1952; 1954 [L!]; 1955), E, Benkard (1928), B. Berenson (1951 [1953]), J. Bialo- stocki (1955), A. Czobor (1955), P. Della Pergola (II 1959), W. Friedlaender (1948; 1955), J. Hess (1951, 1954; 1956), R. Hinks (1953), R . Jullian (1953; 1955, 1961), R. Longhi (cf. 1943; 1951; 1952; 1957; 1960); D. Mahon (1951; 1952; 1953), M. Marangoni (1922); L. Schudt (1942), L. Venturi (1951), H. Voss (1923; 1951), H. Wagner (1958), R. Wittkower (1958 [1965]). L. Zahn (1928). caravaggisti, slikarji 1. pol. XVII. st., ki so se zgledovali po umetnosti —> Caravaggia (supra), tj. po njegovem oblikovanju svetlobe in njegovem razmerju do motivov in videza vsakdanjega sveta. Med it. caravaggisti zaslužijo pozornost zlasti Orazio —> Gentileschi, Giovanni Battista Carac- ciolo, imen. Battistello (o. 1570—1637) v Neaplju, Orazio Borgianni (1578 ali prej —1616), Carlo -> Saraceni, Bartolomeo Manfredi (o. 1580 — 1620/21), Artemisia -> Gentileschi, Giovanni Se- rodine (1600 — 1631), itd., med Holandci t. i.— > utrechtski caravaggisti (—> Terbrugghen, —> Babu- ren, — > Honthorst, idr.), med Francozi Valentin de BouI[l]ogne (1591—1634), Robert Tournier (1604—1670) in samosvoji Georges de —> La Tour; itn. Caravaggio je tehtno vplival tudi na učence —> Carraccijev (npr. na —> Renija in še celo na -> Guercina), brez pobud njegovega sli¬ karstva si ne moremo predstavljati večine v. predstavnikov šp. XVII. st. pa tudi Rubensa in Rembrandta ne. L: Arthur von Schneider: Caravaggio und die Niederlander (Mrbu 1933; 2. izd. A 1967); Caravag¬ gio and the Caravaggists (NY 1946 [rk]); Caravaggio en de Nederlanden (1952 [rk, Utr-Antw]); Nolfo di Carpegna: Caravaggio e i caravaggeschi (R 1955 [rk]); L'Age d'or espagnol: La peinture en Espagne et en France autour du Caravagisme (Bordeaux 1955 [rk]); Giuseppe Scavizzi: Caravaggio e i caravagge¬ schi (N 1963 [rk]); Alfred Moir: The Italian Follo- wers of Caravaggio (2 knj., C[Mass.] 1967 [oc. Char¬ les Dempsey, AB, sept. 1970]); Evelina Borea: Cara¬ vaggio e i caravaggeschi (Mi s. a., »MdC« 264 [cf. »MdC« 283 — L!]). — Cf. R. Longhi (e. g. 1943; & alii 1951; 1951), E. P. Richardson { 1942), etc. Carceri (dTnvenzione) — > Piranesi, Giov. Balt. cardo, ulica v rim. mestih in vojaških tabo¬ riščih v smeri sev.-jug. Gl. cardo, cardo maxi- mus, se je v središču mesta ali taborišča sekal z —>■ decumanus maximus in tako delil mesto v četrti, insulae (»otoke«), L: Aleksandar Stipčevič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); Champeaux-Sterckx (1966, p. 109—10). CARIGRAD, nekd. grš. kolonija Bizantion, kot Konstantinopolis o. 330—395 prestolnica rim. imperija in 395—1453 vzhodnorim. ali biz. ce¬ sarstva, kot Istanbul 1453—1923 tur. prestolnica. 335 CARIGRAD, Hagia Sofia — Carli, Enzo 336 L: EWA XIV (1967, stp 427—38 — L!). — Cf. J. Beckwith (1961), Ch. Diehl (1924), C. Gurlitt (1912), R. Krautheimer (Harm 1965), A. M. Schneider (1936; 1962), D. Talbot Rice (1959), etc. ~ *Hagia Sofia (grš.), Sveta modrost, sez. (potem ko je v uporu Nika 532 zgorela stara, 360 dkč. Konstantinova c., verj. petladijska ste- brna bazilika) za ces. Justinijana I. arh. Ante- mios iz Tralesa in Izidor iz Mileta, posv. 537; po zavzetju Carigrada 1453 mošeja, od 1934 dalje muz. Notr.: izredno učinkovita združitev prevladujoče centr. zasnove in vzdolžnega pro¬ stora, nad pravokotnikom 71,7 X 77 m slavna kupola na pendentivih, oprta na 4 v. loke med gl. 4 slopi in zun. opornike, tako da se zdi, »kakor da plava«; vzhodno in zahodno od nje po ena nižja polkupola. V. kupola s premerom 31 m zdaj vis. 54 m, spočetka še plitvejša; ko se je ob potresu 558 udrla, jo je ob ustreznih spre¬ membah Izidor ml. (nečak Antemijevega sodel.) zvišal za 7 m; njen zah. del se ponovno udrl 989, vzh. del pa 1346. Zidovi prvotno spodaj povsem pokriti z dragocenimi kamn. ploščami, nad njimi pa z mozaiki. Od slednjih ohranjena mozaika nad gl., tj. zah. vhodom (Ces. Leon pred Kristusom, 886/912), in nad juž. vhodom (Marija na prestolu med Konstantinom [des., z modelom mesta] in Justinijanom [levo, z mode¬ lom c.], 986/94). L: W. R. Lethaby & H. Swainson: The Church of Sancta Sophia at Constantinople (L 1894); G. A. Andreades, Die Sophienkathedrale zu Konstantinopel (KwF, 1931); E. H. Swift: Hagia Sophia (NY 1940 — L!); Cyril Mango: Materials for the Study of the Mosaics of St. Sophia at Istanbul (Wsh 1962, »DOs« 8 [oc. Hans Belting, ZfKg, 1964, p. 181—84]); »PKG« 3 (1968); »US« 5. — Cf. A. Grabar (L'age d'or 1966), C. Ihm (1960 — L!), H. Kahler (1967), R. Krautheimer (Harm 1965 — L!), M. Mušič (I 1965), W. R. Sas-Zaloziecky (1936), A. M. Schneider (1939 [1942]; 2-krat 1941), D. Talbot Rice (1959 — L!), Th. Wllittemore (1932; 1933 —1952). ~ Kahrije džamija, nekd. c. samostana Hora, s slikarskim okrasom, ki pomeni vrh umetn. pod Paleologi. Slavni *mozaiki (o. 1310/20) kažejo mdr. donatorja Teodorja Metohita pred Kristusom, prizore iz Marijinega in Jezusovega življenja (npr. Angel oznani Ani rojstvo Marije, Marijino rojstvo, Joaliim in Ana ljubkujeta Marijo, Mari¬ jini prvi koraki, Jožefov sen in Beg v Egipt, etc.). — V paraklisu bolj ali manj sočasne, enako po¬ membne *StS-e, npr. likovno izredno učinko¬ vita *Anastasis. L: »PKG« 3 (1968, t. 24, VI, 25—26, 165). — Cf. P. A. Undertvood (*1966); »US« 5 (p. 200—03). — Sveta Irena (Hagia Eirene), bazilika, zač. 532 in obnovljena po potresu 740. L: »US« 5 (f p. 116—17). — Cf. R. Krautheimer (Harm 1965). ~ Sveta Sergij in Bakhos, o. 525—36 sez., pozn. v džamijo spremenjena c.: osrednji okto- gon prekrit z vis., 16-delno bučasto kupolo. L: »PKG« 3 (1968, t. 130—31); »US« 5 (f p. 114—15). — Cf. R. Krautheimer (Harm 1965). Carista, bajesloven ptič, ki ne zgori v ognju. V naslonu na ant. lit. poroča o njem —► Albert Veliki (Albertus Magnus, De animalibus 23, 20: Caristae sunt aves ut dicunt Solinus et Jorach quae innocue flammis involant ita quod nec pennis nec corpore aduruntur ...), dominikanec Franz von Retz pa ga je vključil v svoj -> Defensorium inviolatae virginitatis beatae Mariae kot dokaz o Kristusovem deviškem rojstvu. L: Liselotte Stauch (RDK III, 1954, s. v. [cf. ib. stp 1216]); Alfred A. Strnad (LCII, 1958, s. v.). Caritas (lat.), v srednjev. kršč. ikonografiji Ljubezen, »kraljica kreposti« (lat. regina virtu- tum; cf. s. v. tri teološke kreposti), velikokrat predstavljena kot Dobrodelnost resp. Dobrotlji¬ vost (fr. la Charite, nem. die Mildtdtigkeit). Njen atribut je srce (včasih 5 plamenom), njena barva rdeča, med živalmi ji ustreza npr. — pelikan, njej nasprotna pregreha je -> /1 varitia ali —>•/«- vidia (zato včasih pod nogami Ljubezni ->■ Herod ). L: Reau I (1955, npr. p. 183, 185, 189; LCI I (1968, s. v. — L!). — Cf. A. Katzenellenbogen (1964), F. X. Kraus (II/l 1886, npr. p. 391—92 & 394), W. Molsdorf (1920), J. Sauer (1902, p. 240), itd. Caritas Romana, ant. ik. m. (Val. Max. V, 4); mlada žena — Pero — doji starca, svojega očeta, tj. Kimona, Miltiadovega sina, ki so ga Atenci obsodili na smrt od lakote. Up: npr. it. slika iz Strahlove z. v NG (XVII. st.). L: Pigler II (1956); E. R. Knauer, Caritas Romana (Jb. Blm, 1964); LCI I (1968, s. v. — L!). — Cf. W. Deonna (1954; 1956), E. Harris (1964). Carli, Enzo (1910— ), it. um. zgodovinar, Soprintendente ai Monumenti e Gallerie za po¬ krajini Siena in Grosseto, direktor Pin. Naz. v Sieni in ugleden raziskovalec it. gotske umetn. B: Tino di Camaino: scultore (F 1934); ,11 pro¬ blema di Nino Pisano ‘ (Arte, 1934); ,Segnalaziani di pittura napoletana ‘ (Arte, 1938); Sculture del Duomo di Siena (T 1941); II Pulpito di Siena (Berg 1943); Capolavori deli'arte senese (F 1946); Michelangelo (Berg 1946, »GAl«); Jacopo delta Quercia (F 1949); Sculture lignee senesi (F 1949); La scultura lignea senese (Mi-F 1951; n. izd. Mi 1954); Les tablettes peintes de la Biccherna et de la Gabella de Vancienne republique de Sienne (P 1951); Amedeo Modigliani (R 1952); I Corali del Duomo di Siena: II fiore della miniatura italiana (Mi 1953); Paolo Uccello (Mi 1954); , Vecchietta e Nerocchio' (CrArte, 1954); (& G. A. Carmichael, Montgomery — Carpeaux, Jean-Baptiste 338 337 Dell’Acqua) Profilo delVarte italiana, I—II (Berg 1954—1955); La pittura senese (Mi 1955, »La Carta del Navegar Pittoresco« 2; fr. izd. P 1955); Dipinti se nesi del contado e delta Maremma (Mi 1955); Les Primilifs siennois (P 1957; nem. izd. Die grojien Maler von Siena, W-Mn 1956); Pittura medievale pisana (Mi 1958); Pittura pisana del Trecento (Mi 1958); Emilio Greco (R 1958); (& C. Gnudi & R. Salvini) Pittura italiana, I (Mi 1959; nem. izd. Ro- manik undGotik, Mn 1962); IIPintoricchio (Mi 1960); I Lorenzetti (Mi 1960); ,Ein neuer Simone Martini ‘ (Panth, 1960); Musei senesi (No 1961); Uabbazia di Monteoliveto (Mi 1961); Pittura pisana del Trecento, 2: La seconda meta del secolo (Mi 1961); ,Problemi e restauri di Giovanni di Paolo 1 (Panth, 1961); Duccio di Buoninsegna (Mn: Prestel 1963 [nem. prev.]); .Giovanni Pisano a Siena ‘ (20. kongr. I, 1963); Michel¬ angelo e Siena (Monte dei Paschi di Siena 1964); H Reliquiario del Corporale ad Orvieto (Mi 1964); II Duomo di Orvieto (R 1965); Pienza la cittd di Pio II (Monte dei Paschi di Siena 1966); Scultura ‘taliana, 2: II gotico (Mi 1967); Donatello a Siena (R 1967). L: Lodovici (1942); Chi e (1961). Carmichael, Montgomcry — cf. s. v. Brezma¬ dežna (lit.). Carmina Burana, tako z lit. kot z umzg. vidika Pomemben iluminiran rkp. (1. tretjina XIII. st., Miinchen, Bayerische Staatsbibl., Ms. lat. 4660), tinen. po prvotnem hranišču, knjižnici gornje- bavarskega samostana -> Benediktbeuern, kjer so ga znova odkrili ob sekularizaciji v XIX. st. Med miniaturami, ki ilustrirajo z. nem. in lat. v agantskih pesmi, posebno znana Poletna po¬ krajina, »prva srednjcv. krajina«, v resnici seve kompozicija stiliziranih dreves in rastlin z ži¬ valmi (f. 64v). L: Bayerns (1960, kat. št. 44); EWA X (1965, t. 142). — cf. C. Nordenfalk (Sk 1958). Caro-Delvaillc, Henri (1876—1928), fr. (ž.) sli¬ kar, Bonnatov učenec in sam realističen portre- bst. S: npr. Moja žena in njene sestre (d. 1904, MAM). L: Edouard-Joseph I (1930, s. v.). — Cf. E. M. Namenyi (1961). Caron, Antoinc (o. 1521 —1599), fr. slikar, ma- Pierist, predstavnik t. i. druge —> Jontainebleaujske šole, r. v Beauvaisu, u. v Parizu. S: npr. Pokol za vlade triumvirov (d. 1566, Louvre), Tiburtinska šibila in Avgust (o. 1580, ib.). L: Rene Guilly (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »US« 9 (1969, repr. p. 159); »PKG« 8 (1970, t. 67 & 145). — Cf. A. Blunt (1953). Carpaccio, Vittore (o. 1460/65—1525/26), it. beneški slikar, poetičen pripovedovalec, ohranil ta značaj tudi v XVI. st., ko je čedalje bolj zao¬ stajal za vodilnim beneškim slikarstvom. S: po- Hptih s sv. Hieronimom in sv. Martinom (o. 1487?, Zadar, katedr. Sv. Anastazija), t. i. Kurtizani (les, o. 1490, Benetke, Civico Mus. Correr), 9 slik s prizori iz Uršuline legende (vse Accad.), in sicer Prihod angl. poslancev k bretonskemu kralju, Slovo angl. poslancev, Vrnitev angl. po¬ slancev, Zaročenca se poslavljata od staršev in odpravljata v Rim (največja slika cikla, 280 X 611 cm, d. 1495), Srečanje romarjev s papežem (1493?), —*■ Sen sv. Uršule (d. 1495), Prihod v Koln (d. 1490), Mučeništvo in pokop (d. 1493) in Poveli¬ čanje sv. Uršule (d. 1491, pozn. spremembe?), Čudež križeve relikvije (1494, ib.), 8 in situ, tj. v dalmatinski Scuola di S. Giorgio degli Schia- voni v Benetkah ohranjenih slik, in sicer Pokli- canje sv. Mateja (d. 1502) in Oljska gora, iz legend svetnikov, ki so jih Dalmatinci imeli za rojake (Hieronima, Trifona in Jurija), pa Hie¬ ronim z levom v samostanu, Smrt sv. Hieronima (d. 1502) in prej kot slika sv. Hieronima v nje¬ govi delovni sobi znano * Videnje sv. Avguština (1502 — Avguština s potezami kard. Bessariona obsije, medtem ko piše o Hieronimu, luč in za¬ sliši glas), Sv. Trifon izžene demona iz hčere ces. Gordiana, Sv. Jurij v boju z zmajem, Jurij ubije zmaja in Jurij krsti selenskega kralja, ikonograf¬ sko posebni sliki (o. 1510?) Razmišljanje o Kri¬ stusovem trpljenju (levo Hieronim, des. Job) in kot pendant Objokovanje (Dahlem), Portret vi¬ teza s hermelinom (in devizo MALO MORI QVAM FOEDARI, Raje umreti, kot omadeže¬ vati se, d. 1510, Thyssen), zdaj razdeljeni poliptih iz beneške c. Sta Fosca, npr. Sv. Boštjan (d. 1514, Zgb Str), Mučeništvo 10000 kristjanov (d. 1515, Accad.), Lev sv. Marka (d. 1516, Benetke, Do- ževa palača), s sodel. pa npr. Madona na pre¬ stolu s 6 svetniki (levo Zaharija, Jožef in Rok, des. Boštjan, Ludovik Toložanski in Nazarij) in 3 angeli z glasbili (d. 1516, Koper, katedr.), Madona s 6 svetniki (Ludovik Toložanski, Peter in Frančišek As., des. Anton Padovanski, Klara in Jurij) in angeloma z glasbili (d. 1518, prej Piran, c. frančiškanskega samostana), Predsta¬ vitev v templju (d. 1523) in Pokol nedolžnih otrok (obe Koper, katedr.). L: Venturi VII/4 (1915); van Marie VIII (1936); T. Pignatti (EWA III, 1960, s. v. — Ll); Luisa Vertova (Kindler I, 1964, s. v.); L’opera completa del Carpaccio (Mi 1967, »CA« 13, uv Manlio Cancogni, kom. Guido Perocco — Ll). — Cf. “B. Berenson (L: Ph 1957), G. Fiocco (1931; 1942; 1958), F. Hartt (1940), W. Hausenstein (1925), J. Lauts (1962), R. Longhi (1946), G. Ludv/ig (& P. Molmenti 1903; 1906), V. Moschini (1948), M. Mu- raro (1956), R. Pallucchini (1946; 1958; 1961), G. Perocco (1952; 1960; 1964), V. Zlamalik (1967). Carpeaux, Jean-Baptistc (1827—1875), fr. ki¬ par (grafik in slikar), romantičen realist. Učitelj 339 Carra, Carlo — CARRARA 340 mu je bil -> Rude, s -> Prix de Rome se je 1854— 59 mudil v Italiji. P: Napolitanski ribiški deček (1858, Louvre), Ugolino s sinovoma (1857—61, ib.), skupina *Ples (La Danse, 1865—69) za des. stran pročelja Garnierove Opere v Parizu, Štirje deli sveta ( Quatre parties du monde, 1867—72, Pariz, Fontaine de 1’Observatoire); kot najboljši kipar portretist tistega časa v Franciji ustvaril številna doprsja (mdr. slikar J.-L. Gerome, Ale- xandre Dumas, Gounod). L: Louise Clement-Carpeaux: La veritč sur 1’oeuvre et la vie de J.-B. Carpeaux (1827 — 1875) (2 knj., P 1934—1935); James Holderbaum (EWA III, 1960, s. v.); Anthony Radcliffe: Jean-Baptiste Carpeaux (Mi s. a., »MdS« 78). — Cf. G. C. Lecomte (1928), P. Vitry (1912). Carra, Carlo (1881—1966), it. slikar, lik. kritik in pisec o umetn., eden izmed 5 podpisnikov (& Balla, Boccioni, Russolo, Severini) 1. futuristič¬ nega manifesta 1910, z G. De Chiricom 1917 ust. —> pittura metafisica, pozn. razstavljal s sku¬ pino Novecento. S: Filippo Tommaso Marinetti (1911, Torino, zas. z.), Pogreb anarhista Gollija (1911, MMA), Metafizična muza (d. 1917, Mi¬ lano, Emilio Jesi), Samota (d. 1917, Ziirich, Carola Giedion-VVelcker). — 1922—40 lik. kri¬ tik lista L' Ambrosiano v Milanu. B: Guerrapittura (Mi 1915); Pittura metafisica (F 1919); Giotto (R 1924); Schrimpf(K 1924); Pittori romantici lombardi (R 1932); avtobiogr.: La mia vita (T 1935; 2. izd. Mi 1945). L: G. Raimondi: Carlo Carra (Bol 1918); id.: Disegni di Carlo Carržk (Mi 1942); Pietro Torriani: Carra (Mi 1942); G. Pacchioni: Carlo Carra (Mi 1945; 2. izd. 1959 — L!); G. Raimondi, La congiun- tura metafisica (Par, 1951); H. Read (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Arte figurativa (1966, nekr.); L'opera completa di Carn) dal futurismo alla metafisica e al realismo mitico: 1910—1930 (Mi 1970, uv Piero Bigongiari, kat. Massimo Carra, »CA« 44 — B! & L!). — Cf. G. A. Dell Acqua (1949), R. Longhi (1937 [1945]), A. Soffici (1928), M. Valsecchi (1959 [rk] — L!). Carracci, slikarska družina v Bologni, katere člani (cf. infra) Agostino, Annibale in Ludovico so skupaj vodili za nadalnji razvoj it. umetnosti pomembno slikarsko delavnico (—> Accademia degli Incamminati ; —*■ bolonjska šola). L: Mostra dei Carracci: Catalogo critico (Bol 1958 [rk]; *3. izd. ib. 1958 — L!), Anna Ottani: Gli affreschi dei Carracci in Palazzo Fava (Bol 1966, »L’arte in Emilia« 3). — Cf. A. Foratti (1913), D. Mahon (1947; 1956), G. Rouchčs (1913), A. Venturi (1895), H. Voss (BI 1924), R. Wittkower (1952; 1958). Carracci, Agostino (1557—1602), it. slikar, star. brat Annibala (infra), r. v Bologni, u. (44) v Parmi; 1597—99 Annibalov sodel. v Pal. Far- nese. S: npr. Obhajilo sv. Hieronima (o. 1591/93, Bologna), Kristus in prešuštnica (o. 1595/96, Brera), freske v Pal. del Giardino v Parmi. L (cf. s. v. Carracci, supra): Maurizio Calvesi (EWA HI (1960, stp 139—41); L. Vertova (Kindler I, 1964, s. v.); EWA XV: Index (1968, p. 98); Jaynie Anderson, The »Sala di Agostino Carracci« in the Palazzo del Giardino (AB, marec 1970). — Cf. Ch. Dempsey (1966). — Cf. O. Kurz (1951). Carracci, Annibale (1560—1609), it. slikar, naj¬ pomembnejši član družine -> Carracci (supra), pionir v razvoju idealne krajine in žanra v it. slikarstvu. R. v Bologni, od 1595 dalje v Rimu, tam u. (38) duševno bolan. S: npr. Mesarija (Oxford, Christ Church Libr.), Mož, ki je fižol (pil Mangia fagiuoli«, o. 1585, Rim, Gali. Co- lonna), Mistična zaroka sv. Katarine (1586, Capo- dimonte), Vnebovzetje (1587, Dresden), Venera in Adonis (1590, Ksthist. Mus.), Bakhantinja (o. 1590, Uffizi), Vnebovzetje (d. 1592, Bologna), freske v Pal. Farnese v Rimu, in sicer najprej v Camerino Farnese (1595—97, od tam tudi Herakles na razpotju, 1595/97, Capodimonte) in nato s sodel. v *Gall. Farnese (1597—1604), Vnebovzetje (1601, Rim, Sta Maria del Popolo, Capp. Cerasi), Kristus in Samarijanka ob vod¬ njaku (1602/03, Ksthist. Mus.), Pokrajina z be¬ gom v Egipt (o. 1603, Doria, cf. s. v. Aldobran- dinske lunete), mdr. tudi več avtp. (z očetom in nečakom, 1587/88, Brera; 1590/92, Uffizi; 1593, Parma, Pin. Naz.; na slikarskem stojalu, Ere- mitaža in replika v Uffizijih). L: Hugo Schmerber (ThB VI, 1912, s. v. — L!); I. B. Supino (El IX, 1931); Giancarlo Cavalli (EWA III, 1960, stp 136—39); Ideale classico (1962 — L!); L. Vertova (Kindler I, 1964, s. v.); Evelina Borea: Annibale Carracci (Mi s. a., »MdC« 49). — Cf. Ch. Dempsey (1968), K. Gerstenberg (1923), J. R. Martin (1965), D. Posner (*1971), H. Tietze (1906/07). Carracci, Ludovico (1555—1619), it. slikar, bratranec Agostina in Annibala (supra), r. in u. (64) v Bologni. S: npr. Oznanjenje (1580/85, Bologna), *Madonna Bargellini (1588, ib.), med freskami iz rim. zgod. v Pal. Magnani (zdaj Salem) v Bologni npr. Volkulja in U grabljenje Sabink (1588/92), Kananejska mati (o. 1595/96, Brera), Alegorija odrešenja (1614, Ferrara, Sta Francesca Romana). L (cf. s. v. Carracci, slikarska družina): Andrea Emiliani (EWA III, 1960, stp 134—36); L. Vertova (Kindler I, 1964, s. v. — L!); EWA XV: Index (1968, P. 99). CARRARA, mesto v srednji Italiji ( Toscana ) 7 km od Ligurskega morja, po vsem svetu znano zaradi slavnega brezmadežno belega marmorja, ki ga lomijo v njegovi okolici že od starih Rim- 341 Carriera, Rosalba — CASCINA 342 Ijanov dalje. Znano je, da si je Michelangelo osebno izbiral bloke za svoja dela. L: EWA VIII (1963, stp 634 — L!). Carriera, Rosalba (1675—1757), it. beneška slikarka, svakinja Giov. Ant. Pellegrinija. Od o. 1698 dalje slikala miniature, od 1703 pa pred¬ vsem pastelne portrete, s katerimi je žela v. uspehe tudi v Parizu (1720—21), Modeni (1723) in na Dunaju (1728—30). Zaradi očesne bolezni 1746 prenehala delati, u. duševno bolna. S: pa¬ steli, zlasti portreti (Dresden; Accad.; itd.). L: D. G. Vianelli: Diario degli anni 1720—21 scritto a Parigi da Rosalba Carriera (V 1739); Emilie von Hoerschelmann: Rosalba Carriera: die Meisterin der Pastellmalerei... (Lpz 1908); Vittorio Malamani: Rosalba Carriera (2. izd., Berg 1910, »Coli. di mo- nografie illustrate: Pittori...« 8); N. Ivanoff (Kind¬ ler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. R. Pallucchini (V 1960). Carriere, Eugčne (1849—1906), fr. slikar in litograf. Med njegovimi skoraj enobarvnimi sli¬ kami z meglasto zabrisanimi obrisi so najboljši portreti, sicer pa njihov svet zaznamujejo mate¬ rinstvo, sirote ipd. S: Louis-Henri Devillez v svoji delavnici (1887, Louvre), Paul Gauguin (1890, Grosse Pointe, Mich., Mrs. F. Murphy), Aiphon- se Daudet s hčerko (1891, ib.), Paul Verlaine (1891, ib.), Edmond de Goncourt (1892, Pariz, Ac. Goncourt), Gabriel Seailles s hčerko (1893, Pariz, zas. z.), Auguste Rodin (o. 1898, Pariz, Mus. Rodin), Arthur Fontaine s hčerko (1904, Pariz, z. Ph. Fontaine). L: Eugene Carriere et le symbolisme (P 1949 [rk, Orangerie 1949—50]); G. Bazin (Kindler I, 1964, s- v. — L!). Carrieri, Raffaele (1905—....), it. pesnik, knji¬ ževnik in pisec o umetn. B (lik. umetn.): Massimo Campigli (Mi 1941); Giorgio Di Chirico (Mi 1942, »Monografie d’Arte di ,Stile'«); Marino Marini (Mi 1948); Pittura, scultura d'avanguardia in Italia (Mi 1950); 11 futurisimo (Mi 1961, »Movimenti d’arte« 2). L: DULC I (1959). Carrucci, Jacopo, imen. il -> Po utor mo Carskoje selo ( Puškin ) —> Rastrelli Carstens, Asmus Jakob (1754—1798), nem. (dan.) slikar, začetnik —> neoklasicizma v nem. slikarstvu. R. v Šlezviku (St. Jiirgen b. Schlesvvig), od 1792 dalje v Rimu, tam u. Grš. mit. prizori, alegorije in lit. motivi (Dante, Shakespeare, Ossian) — izvedeni zvečine samo v risbah in kartonih. L: Albrecht-Friedrich Heine: Asmus Jakob Carstens und die Entvvicklung des Figurenbildes (Str 1928, »SdK« 242); A. Kamphausen: Asmus Jakob Carstens (Neumiinster i. Holstein 1941); H. Menz: Asmus Jakob Carstens (D 1955); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. C. L. Fernow (1806 [1867]), F. No\otny (1960). Cartailhac, Emile (1845 — 1921), fr. prazgo- dovinar, konservator v Toulousu, mdr. eden izmed najstar. piscev o prazg. slikarstvu. B (lik. umetn.): (& H. Breuil) Les peintures et gra- vures murales des cavernes pyreneennes‘ (L’Anthro- pologie, 1905); La caverne d'Altamira a San til lana (Monaco 1906). L: L’Anthropologie (1921, nekr.). Cartari, Vincenzo, it. humanist, doma iz Reg- gio d’Emilia, pisec za poznorenesančno in ba¬ ročno ikonografijo pomembnega in razš. dela Imagini dei Dei degli Antichi (1. izd. Benetke 1556), pozn. izd. Imagines deorum (Lyon 1581). B & L: Vincenzo Cartari: Imagini delti dei de gl'antichi, Nachdruck der Ausgabe Venedig 1647, ver- mehrt durch ein Inhaltsverzeichnis und neue Register (Graz 1963, uv VValter Koschatzky). Cartellieri, Otto (1872 — 1930), nem. zgodovi¬ nar, r. v Odesi, prof. na univ. v Heidelbergu, so- del. Monumenta Germaniae historica, u. v Baslu. B: Abt Suger von St.-Denis: 1081—1151 (BI 1898 [pon.: Vaduz: Kraus 1965], »Historische Stud.« 11); A m Hofe der Herzoge von Bur g und (Ba 1926; amer. izd.: The Court of Btirgimdy, NY 1929). Carus, Carl Gustav (1789—1869), nem. slikar in zdravnik, Goethejev prijatelj, s svojimi spisi najpomembnejši teoretik nem. romantičnega sli¬ karstva. Na njegovo je najmočneje vplival C. D. Friedrich. S: npr. Hunski grob v mesečini (1820, Bremen), Atelje v mesečini (1826, Karlsruhe), Vožnja z gondolo po Labi pri Dresdenu (1827, Dusseldorf, Kstmus.), Goethejev spom. (1832, Hamburg). B: Neun Briefe iiber Landschaftsmalerei (Lpz 1831; n. izd. [K. Gerstenberg] D 1955); Symbolik der menschlichen Gestalt (Lpz 1853); Betrachtungen und Gedanken vor ausgewahlten Bildern der Dresdener Galerie (1867). L: Marianne Prause, C. G. Carus und C. D. Fried¬ rich (J. Jahnov zb., 1957); ead.: C. G. Carus als Maler (dis. [K 1963]); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!); Marianne Prause: Carl Gustav Carus (BI 1968). CASCIA DI REGGELLO ob zgornjem Arnu (Toskana, Italija). V c. S. Giovenale hranijo triptih, ki je (d. 23. IV. 1422) najstar. znano delo —> Masaccia. CASCINA, mestece v Toskani med Pontedero in Piso: v bližini je bila 1364 bitka med florent. in pisanskimi vojaki, ki jo je imel upodobiti Michelangelo za Pal. della Signoria v Florenci (—> Bitka pri Cascini). 343 CASERTA — CASTELFRANCO VENETO 344 CASERTA, mestece sev. od Neaplja ( Čampa- nia, Italija), ki se je razvilo ob gradu. Orjaški kraljevski grad (208 X 165 m) in 120 hektarjev obsegajoči park sta bila oblikovana 1752—74 po načrtu Luigija —> Vanvitellija, ki mu je po¬ magal G. Piermarini. V tem »Versaillesu Italije« je mdr. Mus. Borbonico. L: Gino Chierici: La Reggia di Caserta (R 1937); F. De Filippis: Caserta e la sua reggia (N 1954); EWA I (1959, t. 389 zgoraj), VIII (1963, stp 696—97 [L!], t. 226 des. v sredi in 441), X (1965, t. 267 zgoraj); »US« 10 (1969). — Cf. R. Wittkower (1958). Cassianus Massiliensis (u. o. 430/35), kršč. cerkv. pisec (in svetnik), živel v Egiptu med ana- horeti, o. 410/15 ust. 2 samostana pri Massilii (pozn. Marseille). V njegovih spisih nauk o -> octo principalia vitia (osem naglavnih grehov). L: Bardenhevver (1901, p. 454—56); Reau III/l (1958, p. 260—61). Cassirer, Bruno (1872—1942), nem. (ž.) um. založnik v Berlinu, 1898 ust. tam um. zal. in 1902 revijo Kunst und Kunstler, ki je v Nemčiji popularizirala fr. impresioniste in utirala pot t. i. nem. impresionistom, Maxu Liebermannu, -> Corinthu in —>■ Slevogtu (od 1903 dalje založil vse ilustr. knj., ki jih je slednji ilustr.); 1938 emi- griral v Anglijo. Up: Max Slevogt (d. 1921, Nationalgal. v Beilinu). Cassirer, Ernst (1874—1945), nem. (ž.) filozof, s svojo interpretacijo »simboličnih vrednot« spod¬ budno vplival na znanstvenike okrog —> VVarbur- govega inst., zlasti na E. Panofskyja in izobliko¬ vanje njegove ikonološke metode. B: Die Begriffsform im mythischen Denken+ (Lpz- B1 1922, »StudBW« 1); ,Der Begriff der symbolischen Form im Aufbau der Geisteswissenschaften‘+ (Vor- BW I, 1921/22, Lpz 1923); Philosophie der symboli- schen Formen, I —///(Lpz 1923—1925—1929); Spra- che und Mythos: Ein Beitrag zum Problem der Gotter- namen (ib. 1925, »StudBW« 6); Individuum undKosmos in der Philosophie der Renaissance (ib. 1927, ista z. 10); , Das Symbolproblem und seine Bedeutung im System der Philosophie'' (ZAKw, 1927/28); Die platonische Renaissance in England und die Schule von Cambridge (Lpz 1932, »StudBW« 24); ,Zur Logik des Symbol- begriffs‘+ (Theoria [Gtb], 1938); The Myth of the State (NH 1946; nem. prev. Mythus des Staates, Z 1949); pon. izb.: tVesen und Wirkung des Symbol- begriffs (Drm 1956). L: Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); Bernsdorf (1959); Panofsky Stud (1962); Stemfeld-Tiedemann (1962). — Zbornik: PhiIosophy and History: Essays pre- sented to Ernst Cassirer (Ox 1936 — B!). Cassirer, Kurt -> Borromini (lit.) Cassirer, Paul (1871—1926), nem. (ž.) um. trgovec v Berlinu, tako kot Bruno Cassirer (supra) uvajal na Nemško fr. impresioniste in podpiral t. i. nem. impresioniste. il cassone (it.), »velika skrinja«, v it. zgodnji in vis. renesansi poročna skrinja, okrašena z rez¬ barijami in pozlato in ne nazadnje s slikarijami, ki so jih prispevali tudi številni slavni mojstri, npr. Paolo Uccello, Botticelli, Filippino Lippi, Piero di Cosimo, Andrea del Sarto in Francia- bigio. Cf. s. v. Esterina zgodba. L: cf. P. Schubring (1915 [1923]). Cassou, Jean (1897—_), fr. pisatelj, lik. kritik in pisec o umetn., direktor pariškega Musee National d’Art Moderne. B (lik. umetn.): Marcel Gromaire (P 1925); Le Greco (P 1931; n. izd. 1951); Picasso (P 1937; n. izd. 1952); Matisse (P 1939; n. izd. 1949); R. Dufy: poete artisan (P 1946; n. izd. 1951); Ingres (P 1947); Delacroix (P 1947; n. izd. 1951); Rodin (P 1949); Situation de Part moderne (P 1951; n. izd. 1954); Honore Daumier (Lausanne 1951); Le dessin franpais au XX e siecle (ib. 1951); Rembrandt (P 1952); Le nu dans la peinture (P 1953); (uv) Les impressionnistes et leur epoque (P 1954; n. izd.: Les impressionnistes et leur temps, P 1958); Manet (P 1954); Kart de l’Amerique latine (P 1956); Durchbruch zum 20. Jahr- hundert: Kunst und Kultur der Jalirhundertwende (Mn 1962, z E. Languijem in N. Pevsnerjem [prev.]). L: Drevet (1954); DULC I (1959). Castagno, Andrea del — > Andrea del Castagno CASTEL DEL MONTE, slaven lovski grad —> Friderika II. Štaufovca v Apuliji (sez. o. 1240 do 1250, takrat sredi gozdov), tako rekoč kristal¬ no čista arhitektura: oktogon z 8 osmerokotnimi stolpi na vogalih in ravno tako osmerokotnim dvoriščem, v vsakem nadstr. 8 rebrasto obokanih prostorov, v stolpih stopnice in — tisti čas v Evropi neobičajne — sanitarne naprave, poveza¬ ne s cisterno na strehi. L: C. A. fVillemsen: Castel del Monte: die Krone Apuliens (Wsb 1955, »Insel-Biicherei« 619); EWA VIII (1963, stp 714 [cf. Andria] — L!); »US« 8 (1968, p. 93). — Cf. E. Bertaux (1897), P. Hirschfeld (1968), B. Molajoli (1940). Castelfranco, Giorgio (1896—_), it. um. zgo¬ dovinar, soprintendente alle Gallerie v Rimu. B: Leonardo da Vinci (Mi 1952); La pittura di Leo¬ nardo da Vinci (Mi 1956, »Arte classica italiana« 1); ,Note su Andrea Mantegna ‘ (BArte, 1962); Donatello (Mi 1964). CASTELFRANCO VENETO, mestece v Be¬ nečiji (32 km od Padove, 24 km od Trevisa) z ohranjenim obzidjem, rojstni kraj -> Giorgioneja. Nadžupnijska c. S. Liberale (chiesa arcipretale ) hrani slavno Giorgionejevo sgn. sliko *Madona s sv. Liberalejem in Frančiškom As. (t. i. Pa/a di Castelfranco). V Časa Pellizzari so Giorgioneju 345 346 Castelroncolo — Cavaliere d’Arpino atr. slabše ohranjene freske (enobarven okrasni friz: knjige, glasbila, itd., lat. napisi). L: EWA VIII(1963, stp 568 — L!);»CA« 16 (1968, kat. št. 3 & 12, t. III—VI & XXXI—XXIX). Castelroncolo —> Bolzano: Runkelstein CASTELSEPRIO, kraj v sev. Italiji ( Lombar- dia), o. 30 km sev. od Milana. V c. Sta Maria foris portas 1944 odkrite *StS-e pričajo o moč¬ nem biz. vplivu (ali pa gre celo za delo potujočih biz. umetnikov). Um. zgodovinarji, ki so se ukvarjali z njimi (mdr. C. Cecchelli, G. de Fran- covich, A. Grabar, J. Hubert, E. Kitzinger, V. N. Lazarev, P. Lemerle, Ch. R. Morey, P. J. Nord- hagen, M. Schapiro, D. Talbot Rice, P. Toesca, K. Weitzmann), sojih zelo različno datirali: od VII. do X. st. Fragmentarno ohranjene StS-e kažejo Oznanjenje, Obiskovanje, Preskušnjo z grenko vodo, Rojstvo z oznanjenjem pastirjem, Poklon kraljev, Predstavitev v templju in Beg v Egipt. L: Gian Piero Bognetti, Gino Chierici & Alberto De Capitani d'Arzago: Santa Maria di Castelseprio (Mi-R 1948 ); EWA VIII (1963, stp 545—46 — L!); Klaus VVessel (RbK I, 1966, s. v. — L!); »UF« 12 0967), 13 (1968); »US« 6 (1970, repr. p. 239). — Cf. A. Grabar (1968), G. Schiller (I 1966, p. 41 & repr. 79), H. Schrade (1958), K. Weitzmann (1951). Castiglione, grof Baldassare (1478—1529), it. diplomat in pisec, poveljnik papeških čet in Pozn. škof v Avili, avtor znamenitega dialoga o idealnem dvorjanu, II Cortegiano (Venezia 1527). Up: e. g. Rafael (—> Baldassare Castig¬ lione), Tizian (verj. malo pred 1529, Dublin). L: F. Ertl: B. Castigliones Beziehungen und Ver- hiiltnis zu den bildenden Kiinsten (Nii 1933, dis.); V. Cian, Nel mondo di Baldassare Castiglione (Archivio storico Lombardo, 1942); SchlosserL (1964); »CA« 4 (1966, kat. št. 114, t. LIV) & 32 (1969, kat. št. 133). Castiglione, Giovanni Benedetto, imen. il Gre- chetto (o. 1610—1665), it. slikar in grafik (jedk., izumitelj monotipije !). R. domn. v Genovi, akt. v Rimu, Neaplju, Florenci, Benetkah in Man¬ tovi, tam u. Pomemben upodabljavec živali, z hjimi je polnil in zaradi njih je izbiral tudi bibl. motive (Noetova barka, potovanja očakov), ki so pri njem predvsem pastorale, razpete med nemirnim menjavanjem svetlobe in natančnim Popisovanjem živali in tihožitij. Prvi Italijan, ki se je učil ob Rembrandtovih jedk. S: npr. Ča¬ ščenje pastirjev (d. 1645, Genova, S. Luca), Sre¬ čanje Izaka in Rebeke (1640-a leta, Eremitaža). L: P. Kristeller (ThB VI, 1912, s. v., p. 164 ss); LaranE (1959); P. Zampetti (Kindler I, 1964, s. v. - L!); Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]); KHE 2 (1965, p. 323). — Cf. A. Blunt (1954), G. Delogu (1928), R. Wittkower (1958). CASTIGLIONE OLONA (Italija, Lombar¬ dija), kraj, ki je postal umetnostno pomemben za kard. Brande Castiglioneja (1350—1443) v obeh decenijih med 1420 in 1440. Masolinove freske s prizori iz Marijinega življenja v Colle- giati (1428) in iz življenja Janeza Krst. (1435) v bližnjem baptisteriju. L: EWA VIII (1963, stp 545 — L!); Eugenio Cazzani: Castiglione Olona nella storia e nelParte (Edizioni »Mazzucchelli Celluloide« 1966). Cattaneo (Cataneo), Pietro (u. 1569), it. arh., izd. idealne načrte mest, cerkva in palač z na¬ slovom I quattro primi libri d'Architettura (V 1554; pon.: Ridgewood [N. J.]: The Gregg Press). L: SchlosserL (1964). Caumont, Arcisse de (1802—1873), fr. um. zgo¬ dovinar, utemeljitelj »arheol.« znanosti v Fran¬ ciji, tj. znanstv. raziskavanja star. lik. umetn.; r. v Bayeuxu, u. (70) v Caenu. Ust. 1834 Soc. frangaise d'archeo!ogie pour la conservation des monuments nationaux, populariziral termin style roman (»romanski slog«, ki ga je bil uvedel de Gerville) in sam 1850 uvedel termin style ogival (šilastoločni slog) za gotiko. B: Essai sur Varchitecture religieuse du moyen age (P 1824; n. izd.: Abecedaire ou rudiment d'archeo- logie, P 1850). Causa, Raffaello, it. um. zgodovinar in mu¬ zealec, direktor neapeljskih Museo e Gallerie Nazionali di Capodimonte. B: Mostra dei bozzetti napoletani del '600 e del '700 (N 1947 [rk]); La Madonna nella pit tura del '600 a Napoli (N 1954 [rk]); Pit tura napo/etana da! XV al XIX secolo (Berg 1957); Antonello (Mi 1964); ,Per Tiziano: un pentimento nel »Paolo III con i nipoti «‘ (Arte Ven, 1964); (& Gino Doria) La reggia di Ca¬ podimonte (F 1966, »I tesori« 4). Cautes —> Kautes in Kautopates Cavalcaselle, Giovanni Battista (1820—1897), it. slikar, revolucionar in um. zgodovinar, po¬ memben »poznavalec«. B (vse sodel. J. A. -> Crowe): Notices of the Lives and IVorks of Early Flemish Painters (L 1857); A New History of Painting in Italy: ... from the II to the XVI Century (L 1864—1866 ; 2. izd. L. Douglas [I—IV] in T. Borenius [V—VI], 6 knj., 1903—1914); A History of Painting in N ort h Italy: ... from the Fourteentli to the Sixteenth Century (2 knj., L 1871; 2. izd. T. Borenius, 3 knj., NY 1912); Titian: His Life and Times (2 knj., L 1877—1878); Raphael: His Life and IVorks (2 knj., L 1882—1885). L: L. Salerno (EWA VII, 1963, p 549 — L!). — Cf. U. Kultermann (1966). Cavaliere d’Arpino, s pr. im. Giuseppe Cesari d'Arpino (1568—1640), it. slikar v Rimu, eklek- 347 Cavalli, Gian Carlo — Cedonij 348 tičen sodobnik -> Caravaggia in -> Carraccijev. S: freske, olt. in mit. podobe, npr. v več inačicah znana slika Perzej osvobodi Andromedo (d. 1602, Ksthist. Mus.; les, MM; itd.). L: cf. H. Voss (II 1920), H. B. W'ehle (1940). F. Wiirtenberger (1940). Cavalli, Gian Carlo, it. um. zgodovinar, di¬ rektor mestnih um. zbirk v Bologni. B: (& C. Gnudi) Guido Reni (F 1955). Cavallini, Pietro (o. 1240?—-o. 1340?), it. rim. slikar, 1308 akt. v Neaplju, u. po sinovem za¬ pisku sto let star. S: prizori iz Marijinega živ¬ ljenja, in sicer Marijino rojstvo , Oznanjenje , Roj¬ stvo, Poklon kraljev, Predstavitev v templju in Marijina smrt (mozaik, o. 1291, Rim, Sta Maria in Trastevere), ostanek Poslednje sodbe (freska, o. 1293, Rim, Sta Cecilia in Trastevere). L: Venturi V (1907); F. Hermanin (ThB VI, 1912, s. v.); van Marie I (1923); Berenson Ox (1932); E. Sindona: Pietro Cavallini (Mi 1958); E. Lavagnino (EWA DDE, 1960, s. v. — L!); L. Marcucci (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. E. Lavagnino (1953), P. Toesca (1927), J. White (1956). Cavallino, Bernardo (1616 — 1656), it. neapeljski slikar, r. in u. (za kugo) v Neaplju. S: npr. SV. Cecilija (d. 1645, Capodimonte), Poklon kraljev (o. 1650, Ksthist. Mus.), itd. L: F. Hermanin (ThB VI, 1912, s. v. — L!); B. Nicolson (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Michael J. Liebmann, A Signed Picture by Bernardo Cavallino in the Pushkin Museum, Moscovv (BM, avg. 1968). — Cf. O. Benesch (JSW, 1926), R. Causa (1957), A. De Rinaldis (1921; 1929), B. S. Myers (I 1969, s. v. [tekst Penelope C. Mayo}), A. Venturi (1921), R Wittkower (1958 [1965]). il cavallo (it.), konj ; v um. zgod. tako največ¬ krat imen. —> Leonarda da Vinci orjaški model iz žg. gline za konjeniški spom. Francesca Sforze. L: »UF« 8 (1965, p. 362). — Cf. Th. Miiller (1963). Caylus, (Anne-CIaude-Philippe de Tubieres), comte de (1692 — 1765), fr. arheolog, pisec o lik. umetn., kritik in zbiralec. L: SchlosserL (1964 — B!); EWA VII (1963, stp 543 — B! & L!); Helene Zmijewska (GBA, jul./avg. 1970, p. 79—85). — Cf. U. Kultermann (1966). Cebej (. Zebey ), Anton (1722—-po 1774), slov. slikar, eden iz četverice pomembnih osrednjeslov. baročnih slikarjev, r. v Ajdovščini, u. neznano kje. S (najmočneje nanj vplival V. Metzingei); npr. Sv. Rok in Boštjan (d. 1763, Cerknica, c. sv. Roka), Marija kraljica (d. 1765, Drtija pri Moravčah), Sv. Krištof (d. 1766, Lj, Ciril-Meto- dova c. [prej v nekd. pokopališki c. sv. Krištofa]), freske , olt. podobe (npr. Sv. Apolonija, d. 1768) in križev pot v Dobravljah pri Ajdovščini, itd. (olt. slike npr. tudi v NG: Leopold pa Florijan in Boštjan, freske v Jožefovi kapeli v Bistri pri Vrhniki, itn.). Slika Vnebovzetje (d. 1769) v v. olt. c. na Kopanju pri Grosupljem zgorela med 2. svet. vojno. L: SteskaS (1927); MAS II (1938); SteleS (1949); NG II (1957); Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk, NG]); SlovS (1966); Cevc SU (1966). Cecchelli, Carlo (1893—1960), it. um. zgodo¬ vinar, prof. za kršč. arheologijo na univ. v Rimu. Mdr. oskrbel n. izd. L. Armellinijeve knj. Le chiese di Roma dal IV al XIX (R 1941). B: ,11 tempietto longobardo di Cividale del Friuli' (Dd, 1923); Catalogo delte cose d'arte a Žara (R 1932); La cattedra di Massimiano ed altri avori ro- mano-orientali (4 knj., R 1936—1944); San Pietro (R 1937, »Iconografia dei papi«); ,Mausolei impe- riali e reali del basso imperio e delTalto medioevo' (Atti del 3. convegno naz. di storia dell'architetture 1938, R 1940); Monumenti del Friuli dal IV all'Xl secolo, I: Cividale (Mi-R 1943); Mater Christi, I—IV (R 1946—1954); It trionfo detla Croce: La Croce e i Santi Segni prima e dopo Costantino (R 1954); ,Pit- tura e scultura carolingia in Italia ‘ (Settimane di studio del Centro italiano di studi sulfalto medioevo, Spo- leto 1954); I mosaici delta basilica di Santa Maria Maggiore (T 1956); (& Giuseppe Furlani & Mario Salmi izd. & kom.) The Rabbula Gospels: Fascimile edition... (Olten-Lausanne: Urs Graf 1959, »Mo- numenta Occidentis« 1 [»The Iconography of the Laurentiana Syriac Gospels«]). L: RepM (1960); Palladio (1961 — B!). Cecchi, Emilio (1884—1966), it. esejist, pesnik in lit. kritik. B (lik. umetn.): Pietro Lorenzetti (Mi 1930); The Sienese Painters of the Trecento (L 1931); Giotto (Mi 1937, »Valori plastici«); Donatello (R 1942, »Quaderni d’arte« 2); Trecentisti senesi (Mi 1948). L: Lodovici (1942). Cecchino, varianta imena Francesco , npr. Cec- chino Salviati (cf. s. v. Salviati, Francesco). Cecilija (lat. Caecilia in Cecilia), kršč. svet¬ nica (22. XI.), rim. devica mučenica, od XV. st. dalje zavetnica glasbenikov. Po legendi je Vale- rijana, ki ga je bila morala poročiti, v poročni spalnici spreobrnila v kršč. čistost. Atribut: por- tativ. Up: npr. Rafael (1514, Bologna), Stefano Maderna {kip ležeče, Rim, Sta Cecilia in Traste¬ vere), Rubens (hrastovina, s potezami Helene Fourmmt), B. Cavallino (cf. s. v.), itd. L: P. Benati: Santa Cecilia nella legenda e nelfarte (Mi 1928); Ferguson (1954); Reau III/l (1958, p. 278—84 — L!); Keller (1968, p. 84—85). — Cf. J. Braun (1943), K. Kunstle (1926). Cedonij —> Sidon ij 349 CEFALU — Cellini, Benvenuto 350 CEFALU na Siciliji (Italija). Stolnica (Duomo San Pietro ): kor zač. 1131 (naročnik kralj Roger II.); *mozaiki v njegovi apsidi (do 1148) kažejo pod Kristusom Pantokratorjem stoječo Marijo med štirimi angeli in spodaj 12 apostolov. L: EWA II (1960, t. 456) & VIII (1963, stp 741). cela (lat. cella ), sobica, celica, v grš. templju osrednji, kipu božanstva namenjeni prostor (grš. naos). Celadon, plašljivi junak d’Urfejeve pastorale L' Astree ; po njegovi obleki imen. svetlo zelena porova barva in neprosojna, porovo zelena gla¬ zura —> seladon. Celesti, Andrea (1637—o. 1711), it. beneški slikar. S: npr. v Benetkah v Doževi palači (npr. Mojzes uniči zlato tele, Sala della Quarantia Civil Vecchia), v mestecu Desenzano del Garda (žup. c.), itd. L: A. M. Mucchi & C. Della Croce: II pittore Andrea Celesti (Mi 1954, sodel. N. Ivanoff); Branko Fučič (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.). — Cf. F. Zava Boccazzi (1965). Celestin II., papež (1143—44), doma iz—> Citta del Castello (tamk. stolnici je daroval znani antependij). CELJE, na mestu rim. ( Claudia ) Celeia, mesto ob Savinji, cvetelo za celjskih grofov (od 1341 dalje), z delno ohranjenim obzidjem, ki ga je obdajalo od XV. st. do 1755. L: Janko Orožen: Zgodovina Celja, I—III (Ce 1927—1930); M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [1960], s. v -). — Cf. J. Curk (I 1966), M. Marolt (I 1931) in Pos. CeZ. ~ Marijina cerkev ( Marijinega Vnebovzetja), do 1808 minoritska c. Nad vhodom v zakristijo v timpanu votivni relief (verj. 1370-a leta) s celj¬ skima grofoma pred Marijo. L: CevcS (1963). — Cf. J. Curk (I 1966 — L!), M. Marolt (I 1931). ~ Sv. Danijel, opatijska c., triladijska, v jedru z 8odnjegotska stavba z mnogimi nagrob. Zun.: na sev. strani npr. gotsko in renesančno obliko¬ vani nagrob. sestra meniha Neubergerja ( Anna & dgnes, d. 1516). Notr. : beneški marm. v. olt. W. 1743), med slikami V. Metzingerjeva Sv. Družina (d. 1742), prižnica graškega rezbarja Michaela Rosenbergerja (1851), epitaf Sigmunda Schrotta (u. 1571) na 2. slopu v des. stranski ladji, nagrob. plošči Andreja Hohenbarterja (u. 1503) na vzh. slavoločni steni des. kapele in škofa Hermana (u. 1421, sin celjskega grofa Hermana II.) ob vhodu v *Marijino kapelo (.Žalostne M. B.) iz 1370-ih let: v njej sočasni gotski baldahini in figuralne *konzole (motive je nudil Physiologus), na njih kipi iz 1658; na olt. Pieta (zač. XV. st.); 1968 odkrite * freske na stropu iz o. 1410/20 kažejo Prestol milosti, angele z ->Arma Christi in simbole evangelistov. L: CevcS (1963); J. Kislinger (Večer, 14. XI. 1968, p. 5—6); Ivan Stopar (VS, XII, 1969, p. 113—14 & repr. p. 115);»ArS«4(1969, t. 7—9& 12 [12: vresnici krogovičje nad levo kamn. klopjo v Marijini kapeli], tloris p. XIX, f p. LXI). — Cf. E. Cevc (1949/50; 1970), M. Marolt (I 1931 — L!), I. Stopar (»1970). ~ Stara grofija (tu Pokrajinski muz., infra), dvonadstr. poznorenesančna palača, sez. 1580/ 1600 (zah. prizidek in arkade iz o. 1630). Na lesenem stropu dvorane v 1. nadstr. znamenita slikarija (temp, pl, o. 1600), znana kot t. i. * Celjski strop: v sredini iluzionistična arhitek¬ tura s stebri in ljudmi za balustrado v pogledu di sotto in su, ob straneh -> štirje letni časi po Bassanih, 2 ant. bitki po grafiki A. Tempeste in v vogalih 4 giganti po bakr. vrsti Napadalci neba iz 1588 (—> Goltzius po slikah Cornelisa Cornelisza van Haarlem), -> Faeton, —> Tantalos, Ikar (-»■ Ikarov padec) in -> Iksion. L: cf. J. Curk (1958; ZUZ nv VII, 1965 [izšlo 1966]), F. Stele (1929 [1969]). ~ Pokrajinski muzej, prej Mestni muz. ( Stara grofija, supra), ust. 1882. Pomembna arheol. z. in pos. lapidarij. L: Lojze Bolta (Argo, III, 1964); Vera Kolšek: Celeia: Kamniti spomeniki (Lj 1967, »Kult. in na¬ ravni spom. Slovenije« 7); ead. & Lojze Bolta: Stalna arheološka zbirka (Lj 1970, ista z. 22). CELLE, mesto (od 1301) na Spodnjem Sa¬ škem. Grad ( Schlofi resp. Residenz), v star. delih iz XIV. & XV. st., najstar. ohranjene lute¬ ranske cerkv. slikarije (M. de Vos). Po 2. svet. vojni veliko zbirališče umetnin (Kunstgutlager I. Cellini, Benvenuto (1500—1571), it. zlatar, ki¬ par in pisec, r. in u. v Florenci. Dvakrat v Fran¬ ciji (1537 v Fontainebleauju, 1540—45 v Parizu v službi Franca I.), potem v Florenci delal za v. vojvodo Cosima I de’ Medici. Njegov lastni življenjepis (1558/66, rkp. v Bibl. Laur.), ki ga je prevedel tudi Goethe in je mdr. služil za predlogo Berliozovi operi, je pomemben umzg. vir. P: * solnica fr. kralja Franca I. (La saliera, zlato in emajl, 1539/43, Ksthist. Mus.), Nimfa iz Fontainebleauja (bron, 1543/44, Louvre), *Per- zej z Meduzino glavo (bron. spom., naročen 1545, dkč. 1554, Florenca, Loggia dei Lanzi), Narcis (1548, Bargello — tam tudi Osvoboditev Andromede, bron. relief s podstavka Perzejevega 351 celopostavni portret — centralna stavba 352 spom.), doprsji Cosima I de' Medici (bron, ib.) in Binda Altovitija, medalje istega, papeža Kleme¬ na VII., kar d. Pietra Bemba itd. B: avtobiogr.: *La vita di Benvenuto Cellini scritta da lui medesimo (izd. A. Cocchi, N 1728; n. izd. E. Camesasca, Mi 1954; angl. izd. J. Pope- Hennessy, NY 1949); Due trat tali uno intorno alte otto principali arti delVoreficeria, Ualtro in materia deti'ar te delta scultura; dove si veggono infiniti segreti nel lavorar le figure di mar mo, & nel gettarle di bronzo, Composta da m. Benvenuto Cellini scultore fiorentino (In Fiorenza... 1568; 2. izd. F 1731; n. izd. Mila- nesi 1857). L: Venturi X/2 (1936 — L!); Bruno Maier: Umanita e stile di Benvenuto Cellini (Mi 1952); SchlosserL (1956 — L!); Eleanor Barton (EWA III, 1960, s. v.); C. de Fede, La fuga del Cellini da Roma nel 1532 (Studi romani, 1964); Detlef Heikamp: Benvenuto Cellini (Mi s. a., »MdS« 30); »PKG« 8 (1970, t. 204—05 & XLIII — L!). — Cf. E. Camesasca (1955 [1962]), L. Cust (1912), G. Delogu (1956), H. Focillon (1910), D. Heikamp (1960), W. Heil (1967), F. Kriegbaum (1940), E. Plon (1883), J. Pope-Hen- nessy (III 1963). celopostavni portret so uvedli v evr. slikarstvu po posameznih rešitvah, kot je Carpacciov Vitez s hermelinom (d. 1510, Thyssen), zlasti Moretto, Cranach star., Moroni in Tizian, prvi skupinski portret s celopost. liki pa je naslikal Cornelis Ketel leta 1588. L: cf. Luc Menaše (Portret 1962). CELOVEC, nem. Klagenfurt, od 1518 dalje gl. mesto Koroške (zdaj zvezne dežele v Avstriji). L: EWA II (1960, stp 169). — Cf. O. Demus (1931), V. Horvat-Pintarič (1961, št. 5—6, 15, 17), V. Steska (ZUZ XIII, 1936). ~ stolnica sv. Petra in Pavla je bila sez. proti koncu XVI. st. kot protestantska c., 1604 pa so jo prevzeli jezuiti. Na v. olt. D. Grana Slovo Petra in Pavla, na olt. sv. Ignacija (Trogerjev Sv. Ignacij) in Marijinem olt. pa kipi Francesca -> Robbe. L; cf. V. Horvat-Pintarič (1961, št. 5—6), V. Steska (ZUZ xm, 1936). — Deželna hiša, nem. Landhaus, sez. v obliki podkve 1574—90. Freske J. F. —► Fromillerja iz 1739—40. L: cf. V. Horvat-Pintarič (1961, št. 17). — Knezoškofijska palača ( Fiirstbischbfliches Palais) sez. 1769—71 (Nik. -> Pacassi), v njej-> Škofijski muz. (infra). ~ »Celovški zmaj«, nem. Lindvvurmbrunnen ( Neuer Platz), mestno znamenje, dkč. 1636. ~ Škofijski muzej, nem Fiirstbischofliches Diozesanmus. (Knezoškofijska palača, supra), hrani mdr. *slikano okno s sv. Magdaleno iz Weitensfelda (o. 1170). L: EWA XIII (1967, t. 161). — Cf. W. Frodl( 1950). Celtis ( Celtes ), Konrad (1459—1508), nem. hu¬ manist. R. v Wipfeldu na Frankovskem, deloval na Nemškem, v Italiji, na Češkem, Poljskem in Madžarskem, nazadnje prof. retorike na Du¬ naju, tam u. (49). Za njegove Quatuor libri Amo- rum je nastal — verj. po njegovem osnutku — Diirerjev lesor. -> Filozofija, pozn. pa ga je mor¬ da Diirer upodobil poleg sebe na sliki Mučeni- štvo 10000 kristjanov (Ksthist. Mus.). L: Dieter Wuttke, Unbekannte Celtis-Epigramme zum Lobe Durers (ZfKg, 1967 — L!). — Cf. E. Panofsky (1942). cemprin -> limba Cenni di Pepo —> Cimabue Cennini, Cennino (di Drea), (o. 1370—o. 1440), it. toskanski slikar, učenec Agnola —> Gaddija, znan predvsem kot pisec traktata o slikarstvu (t. i. Libro delVarte), ki govori mdr. o tehniki risanja in slikanja, o barvah, čopičih, itn., ter v tem pogledu značilno zaključuje srednjev. lit. o lik. umetn., ki so jo predstavljali tehn. priroč¬ niki. Prvo krit. izd. sta oskrbela brata Carlo in Gaetano Milanesi (F 1859). L; SchlosserL (1964 — L!). — Cf. EWA XV: Index (1968, p. 104). Census Quirinii Ljudsko štetje v Betlehemu centaurus -> kentaver centralna stavba, arhitektura, katere domi¬ nantni osrednji prostor je sez. na tlorisu v obliki kroga, oktogona, kvadrata, grš. križa, itd., ostali prostori pa so koncentrično razvrščeni okrog njega. Med bolj ali manj čistimi primeri centr. arhitekture, ki se je po antiki uveljavila zlasti v biz. in karolinški umetn., v vis. srednjem Veku z baptisteriji, pozn. pa zlasti v renesansi, so: v Rimu Panteon, Sta Costanza in S. Stefano Rotondo, v Raveni t. i. mavzolej Galle Placidie, oba baptisterija, Teodorikov mavzolej in S. Vi¬ ta/e, v Konstantinoplu zlasti Hagia Sofla, v ka¬ rolinški dobi palatinska kapela v Aachnu, Sv. Donat v Zadru, St. Michael v Fuldi, v romaniki številni baptisteriji (npr. Florenca, Piša, Parma), Markova c. v Benetkah, v renesansi Brunelle- schijeva Sta Maria degli Angeli v Florenci in Giuliana da Sangallo Sta Maria delte Carceri v Pratu Bramantejeva dela, med njimi v Rimu mali Tempietto di S. Pietro in Montorio in načrt za Petrovo c., v Todiju Sta Maria delta Consola- zione, v Vicenzi Palladiova Villa rotonda, itd. — 353 centralni prostor — Cevc, Emilijan 354 Rudolf Wittkower (cf. lit., infra) je opozoril mdr. na mikavno vprašanje, koliko je grš. »vdor« v kulturo it. quattrocenta pos. pobudil tudi centr. stavbe s tlorisom v obliki grš. križa. L: Heinrich Strack: Central- und Kuppelkirchen der Renaissance in Italien (BI 1882); D. Boniver: Der Zentralraum: Studien tiber Wesen und Geschichte (Stu 1937); Wolfgang Got z: Zentralbau und Zentral- bautendenz in der gotischen Architektur (Bi 1968). — Cf. H. Geymiiller (1875—1880), R. Wittkower (1949 [* 1962 resp. 1964]), W. R. Zaloziecky (Die Sophienkirche 1936). centralni prostor —> centralna arhitektura (supra) CENTULA, benediktinski samostan blizu —> Abbevilla v sev. Franciji, pozn. imen. po svojem ustanovitelju -> Saint-Riquier. Karolinška opa¬ tijska c., ki jo je dal 790—799 sez. Angilbert, zet Karla Velikega, je imela prvi znani — > VVest- tverk. Njeno zun. kaže bakr. iz 1612 (po kroniki meniha Hariulfa iz o. 1088). L: »UF« 13 (1968); »US« 6 (1970, repr. p. 79). — Cf. W. Effmann (1912). centurion (lat. centurio), rim. stotnik na up. -> Križanja, ki se je po evangelijih (Mt 27, 54; Mr 15, 39; Lk 23, 47) ob Kristusovi smrti prestrašil (Mt), govoril, da je božji sin (Mt & Mr) ali vsaj: »ta človek je bil pravičen« (Lk). Up: npr. Robert Campin (fragment des. olt. krila, Stiidel). Ceram, C. W., s pr. im. Curt W. Marek (1915-....), nem. književnik, postal znan s po¬ ljudnim prikazom zgod. arheologije od srede XVIII. st. dalje, »bestsellerjem« Gotter, Graber und Gelehrte: Roman der Archdologie (Hmb 1949; slov. prev. [M. B.]: Pokopane kulture: Roman starinoslovja, Lj 1956, uv Jože Kastelic, »Kultura in zgod.«). Ccrber(us), (grš. Kerberos), grš. mit. ik. m.: pes stražar pri vhodu v podzemlje (v katerega spušča, iz njega pa ne), zver s 3 pošastnimi, s kačami pokritimi glavami z ostudnimi žreli, iz katerih neprestano kaplja strupena slina. He- rakles ga je ukrotil in zvezanega privlekel kralju Evristeju (cf. s. v. dvanajst Heraklovih junaških d Wnj [12]). L: Hungcr (1955, p. 187); Pigler II (1956, p. 107). Ceres ali Cerera, rim. boginja poljedelstva, hči Saturna in boginje Ops, ustreza grš. -> Demetri. L: Grimal (1951, p. 87); Hunger (1955, p. 74). CERKLJE pri Kranju (tu r. in u. Matej —> Medved). Žup. c. Marijinega Vnebovzetja: zdajš¬ nja stavba zač. 1777,"kor dozidan 1819. L: ŠumiL (1961); »ArS« 3 (1969, t. 66). 14 ~ Leksikon CERKNICA na Notranjskem. Žup. c., pozno¬ gotska triladijska stavba, sez. na zač. XVI. st., sodi med —> dvoranske cerkve. — V nekd. ka¬ peli, zdajšnji c. sv. Roka Cebejeva podoba Sv. Rok in Boštjan (d. 1763). L: M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [izšlo 1960], s. v.); »ArS« 4 (1969, tloris p. XXXIII, t. 34 — L!). CERKNO na Tolminskem. Žup. c. je sez. Gregor -*■ Maček 1714 ( pročelje predstavlja skromnejšo varianto pročelja lj. uršulinske c.). L: ŠumiL (1961); »ArS« 3 (1969, tloris p. XXV). cerkveni očetje (fr. Les Peres de VEglise, it. I quattro Padri della Chiesa, nem. Die vier Kir- chenvater), cf. s. v. Štirje veliki cerkveni učitelji. Cerroni, Pietro —s- Cavallini, Pietro cervus emissus et dans elcquia pulchritudinis, bibl. citat iz -> Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 21: Nejtali je spuščena košuta, zna govoriti v lepih besedah). Cf. s. v. Apostolska vera (Neftali ob Simonu Tadeju). Cesari, Giuseppe —>■ Cavaliere d'Arpino cesarske stolnice (nem. die Kaiserdome) so v. romanske stavbe ob Renu v -> Speyerju, -> Mainzu in —>■ Wormsu. L: cf. H. Weigert (1934). Cestninar in farizej —>Prilika o cestninarju ... Cetin, Mire (1922—_), slov. slikar. R. v Planini pri Rakeku, 1951 dkč. AUU, prvič raz¬ stavil s skupino 7 mladih v MG 1953, zdaj prof. na Šoli za oblikovanje v Lj. L: AS (1958); ŠijanecS (1961); M. Tršar (Delo, 13. XII. 1969, p. 17). Cevc, Anica, r. Hlepce (1926—_), slov. um. zgodovinarka in muzealka, dipl. 1950, kustos (od 1950) in direktor (od 1965) NG\ žena na¬ slednjega. B: ,Risbe Franca Jelovška v Layerjevi zapuščini' (ZUZ, 1951); Fortunat Bergant: 1721—1769 (Lj 1951 [rk, NG]); ,Slikar Leopold Layer' (ZUZ, 1952); Maksim Gaspari (Lj 1953 [rk, NG]); , Anton Ler- chinger' (Steletov zb., 1959); Stari tuji slikarji XV .— XIX. stoletja, I: Ljubljana (Lj 1960 [rk, NG]); ba¬ ročno slikarstvo na Slovenskem ‘ (Barok na Sloven¬ skem, Lj 1961 [rk, NG]); Stari tuji slikarji XV. — XIX. stoletja, II: Slovenska Štajerska in Prekmurje (Lj 1964 [rk, NG]). Cevc, Emilijan (1920—....), slov. um. zgodo¬ vinar, raziskoval zlasti srednjev. plastiko na Slovenskem. R. v Kamniku, dipl. 1947, prom. 1951, s Humboldtovo štipendijo Stud. v M iinchnu; znanstv. sodel. in od 1968 znanstv. svetnik SAZU. Pisal tudi o sodobni umetn. ( NSd ). 355 Cezanne, Paul 356 B: , Poznogotske freske na Križni gori pri Škofji Loki' (ZUZ, 1944); ,Celjski »Physiologus«‘ (Proteus, 1949/50); ,0 varstvu slovenske srednjeveške plastike' (VS, 1950); Umetnostnozgodovinsko pričevanje zna¬ menja v Volčah pri Tolminu' (ib.); ,Etnografski pro- Ibemi ob freski Sv. Nedelje' (SE, 1950/51); ,Kipar Janez Lipec' (Lik. svet, Lj 1951); ,Romanski Marijin kip v Velesovem' (ZUZ, 1951); ,Dvoje zgodnjesrednje- veških upodobitev na slovenskih tleh' (ArhV, 1952); ,Predromanski pletenini iz Batuj' (ib.); ,Nova umet¬ nostnozgodovinska odkritja v Ptuju' ([M.]) Kosov zb., 1953 );,Parlerjanske maske v Ptuju in okolici' (Ptujski zbor., 1953); ,Ob problemu Hansa iz Judenburga' (RSAZU, 1954); ,Mengeš v luči umetnostne zgodo¬ vine' (Mengeški zbor., I, 1954); ,Umetnostni pomen škofjeloškega okoliša' (LRazgl, 1954); , Mojster sol¬ čavske Marije' (ZUZ, 1955); ,Srednjeveške pečnice z motivom leva na Slovenskem' (Tkalčičev zb., 1955); ,»Pesnitev in resnica « Lojzeta Spacala' (NSd, 1955); ,Poznogotsko kamnoseštvo v okolici Kamnika' (Kam¬ niški zbor., 1955); ,»Sopotniški rezbar « iz sredine 16. stole!/a' (LRazgl, 1955); Začetki slovenskega impre¬ sionizma (Lj 1955 [rk]); Srednjeveška plastika na Slovenskem (Lj 1956, dis.); Umetnost srednjega veka na Slovenskem (Lj 1956, »Vd. po um. zbirkah NG v Lj« 1); ,Mojster HR' (LRazgl, 1956); ,Goriška v slovenski umetnostni preteklosti' (Goriški zbor.: 1947—-1957, Nova Gorica 1957); ,Madona iz Št. Petra v Savinjski dolini' (Pstl, 1957); ,Umetnostni diagram gorenjske preteklosti' (Gorenjska, 1957); Gotska plastika na Gorenjskem (Kranj 1958 [rk]); ,Crngrobska pletilja' (LRazgl, 1958); ,Geografski po¬ ložaj srednjeveškega kiparstva na Slovenskem' (Ste¬ letov zb., 1959); ,Vedute slovenskih krajev iz začetka XVIII. stoletja' (Kron, 1959); ,Luxuria z Visokega pod Kureščkom' (ib.); ,Slikar Štefan Dolinar' (LRaz¬ gl, 1959); ,Stavbar Andrej in slikar Jernej iz Loke v Beneški Sloveniji' (ib., 1960); ,Kranjska župna cerkev v luči stavbarniškega reda' (900 let Kranja, Kranj 1960); ,Ob razstavi srbskih in makedonskih srednje¬ veških fresk v Ljubljani' (NSd, 1960); ,Novi podatki o stavbni zgodovini in stavbarju prezbiterija in zvonika loškega zv. Jurija' (LRazgl, 1961); , Furlanija * (ELU 2, 1962); ,Feichtingerjev nagrobnik v Stari Loki' (LRazgl. 1962); * Srednjeveška plastika na Sloven¬ skem: od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja (Lj 1963); ,Odkod je doma mojster križnogorskih freski' (LRazgl, 1963); ,Koruška' (ELU 3, 1964); ,Mojster Filipove plošče in problem Jakoba Schnitzerja iz Loke' (LRazgl. 1965); ,Sv. Primož nad Kamnikom med romaniko in pozno gotiko' (VS, 1965); ,Renesančna plastika na Slovenskem' (ZUZ, 1965 [izšlo 1966]); * Slovenska umetnost (Lj 1966); (uv) Slovenačko sli¬ karstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd, Nar. muz.]); Gotsko kiparstvo (Lj 1967 [izšlo 1968], »ArS« 2); ,Slikarstvo 17. stoletja na Slovenskem' (Umetn. XVII. st. na Slovenskem, Lj 1968 [rk, NG]); , Gotika' (UBJ, 1969); ,Umetnostni delež škofjeloškega ozemlja v preteklosti' (LRazgl, 1969); *Poznogotska plastika na Slovenskem (Lj 1970 [izšlo 1971]). L: ZSS VI (1969). — Cf. B. Pečar (1970). Cezanne, Paul (1839—1906), fr. slikar, z van -> Goghom in —> Gauguinom eden izmed 3 v. pionirjev mod. umetn., gotovo umetnik, ki je najgloblje vplival na slikarstvo 1. pol. XX. st. R. v Aix-en-Provence v premožni meščanski družini, tam tudi u. (67). V mladosti v Parizu prijateljstvo z Zolajem (ki se je končalo 1886 ob izidu Zolajevega VOeuvre). Bil je samo kra¬ tek čas impresionist (predvsem pod vplivom Camilla -> Pissarroja), sicer pa je iz impresio¬ nizma, kot je sam dejal, skušal ustvariti »nekaj solidnega in trajnega«. Kubisti so se pozn. skli¬ cevali na njegovo učenje (znamenito pismo E. Bernardu apr. 1904), da je v naravi treba videti predvsem temeljne oblike, stožec, kroglo in valj (»traiter la nature par le cylindre, la sphčre et le cone...«). Razburljivi in s pastozno potezo čopiča zaznamovani dobi iskanja slede od o. 1870 dalje zrela dela, za pozn. obd. pa je zlasti značilno zagrizeno ponovno reševanje istih tem in moti¬ vov (npr. Gora Sainte-Victoire in Kvarlači). S: npr. Stric Dominic (1865/66, MM), Črnec Scipion (1866/68, Sao Paulo), Tihožitje s črno uro (o. 1869/70, Pariz, z. Stavros Niarchos [prej Edward G. Robinson]), Mož s slamnikom (Gustave Boyer, 1870/71, MM), Moderna Olympia (1872/73, Louvre), *Obešenčeva hiša v Auversu (La maison du pendu, 1873/74, ib.), Avtp. (1875/76, ib. [prej z. H.-J. Larochej), Avtp. z belo čepico (1875/77, Neue Pin.), Portret Victorja Chocqueta na stolu (1877, Columbus, Columbus Gali. of Fine Arts), Mostiček v Mennecyju (1882/85, Louvre), Mar¬ sejski zaliv (1883/85, MM), Kvartači (o. 1885/87, MM [prej z. Stephen C. Clark]), Mont Sainte- Victoire (1885/87, MM), Madame Cezanne v rastlinjaku (o. 1890, MM), Deček z rdečim telov¬ nikom (1890/95, Ziirich, z. E. G. Biihrle), *Kvar- tača (o. 1894, Louvre), Tihožitje s kupidom (o. 1895, Courtauld,) Tihožitje s čebulo in steklenico (1895/1900, Louvre), Urar (1895/1900, Guggen- heim), Joachim Gasquet (1896/97, Praha), Veliki kopalci (1898/1905, PMA), Portret A. Vollarda (1899, Pet. Pal.), Mont Sainte-Victoire (1904/06, PMA in Ziirich), Le Cabanon de Jourdan: Rume¬ na hiša (1906, Milano, z. dr. Riccardo Jucker). — Up: npr. C. Pissarro (1874, Basel, z. Robert von Hirsch), Renoir (pastel, d. 1880, New York, z. Ittleson). L: O. Grautoff (ThB VI, 1912, s. v. — L!); Erle Loran: Cčzanne’s Composition: Analysis of His Form with Diagrams and Photographs of His Mo- tifs (Berkeley-LA 1943; 3. izd. ib. 1963); J. de Beu- cken: Un portrait de Cčzanne (P 1955); H. Perru- chot: La Vie de Cčzanne (P 1956); Gertrude Berthold: Cčzanne und die alten Meister: Die Bedeutung der Zeichnungen Cčzannes nach Werken anderer Kiinst- ler (Stu 1958); ReadP (1959 [1969]); L. Venturi (EWA III, 1960, s. v. — L!); Adrien Chappuis: Die Zeichnungen von Paul Cčzanne (Kupferstichkabinett der Offentlichen Kunstsammlung Basel): Beschrei- bender Katalog (2 knj., Lausanne 1962); G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!); M. Merleau-Ponty, Cčzanne’s Doubt (Art and Literature, 1965); Adrien Chappuis: Album de Paul Cčzanne (2 knj. [tekst & faks.], P 1966); Liliane Brion-Guerry: Cčzanne et 357 Cezarjev umor — Chagall, Marc 358 l'expression de 1'espace (P 1966); L'opera completa di Cezanne (Mi 1970, uv Alfonso Gatto, kat. Sandra Orienti, »CA« 39 — L!); »US« 11—12. — Cf. (tudi s. v. francoski impresionisti ) H. H. Arnason (1968 ali 1969), K. Badt (1956), A. C. Barnes (1939), E. Bernard (1921 [1925; 1926]), F. Burger (1913), M. Denis (1912), B. Dorival (1948), E. Faure (1913; 1926), M. J. Friedlander (1922), R. Fry (1927), P. Gachet (1953), J. Gasquet (1921), C. G laser (1922), H. Graber (1942), G. H. Hamilton (Harm 1967), G. Jedlicka (1948), J. Meier-Graefe (1922; 1927), F. No- votny (1929; 1932; 1937; 1938; 1950), M. Raphael (•913), M. Raynal (1936; 1939; 1954), J. Rewald (1936 [1939]; 1937; 1948; 1951; 1959, R. M. Rilke (1952), G. Riviere (1923), Th. Rousseau, Jr. (1953), M. Schapiro (* 1952 [3. izd. 1969]), L. Venturi (*1936 — temeljni katalog!; 1943), A. Vollard (1914 [1919; 1924]), etc. Cezarjev umor, ik. m. iz ant. zgod. (44 pred). Up: npr. F. Jelovšek ( freska v gradu Goričane), v XIX. st. G. Rochegrosse (Grenoble, Mus.). L: ZUZ XVIII (1942, repr. p. 77); Pigler II (1956, P- 361); »ArS« 3 (1969, št. 52 — des.). Chadraba, Rudolf, češ. um. zgodovinar, znan¬ stveni sodel. odd. za teorijo in zgod. umetn. Češkoslovaške ak. znanosti v Pragi, raziskovalec ikonogr. in ikonoloških vprašanj. B: ,Politische Sinngehalte in Diirers Apokalypse ‘ (VVissenschaftliche Ztschr. der Humboldt-Univ. zu Berlin, 1963); ,Wer ist der starke Engel in Diirers Apokalypsc V (AMR, 1963); Diirers Apokalypse: Eine ikonologiscbe Deutung (Prag 1964); ,Zwei Wel- ten 'm Bilde: Zu den antiken Grundlagen dualistischer Eomposition' (Ars [Bratislava], 1967); ,Der Triumph- Gedanke in der bohmischen Kunst unter Karl IV. und seine Quellen ‘ (VVissenschaftliche Ztschr. der Fried- nch-Schiller-Univ. Jena, 1967); ,Tradice druheho Konstantina a recko-perska antiteze v umžni Karla lv -' (Umeni, 1968). Chadwick, Lynn (1914—....), angl. kipar. R. v Londonu, prvič razstavil 1950. L: Giedion-VVelcker (1960); SeuphorS (1961); WWA (1962; 1964); ReadS (1964). — Cf. J. P. Hodin (1961). Chagall, Marc (1887—....), rus.-fr. (ž.) slikar (grafik, ilustrator in scenograf), najpomembnejši ž- umetnik, s svojim slikarstvom (samosvoje pre¬ pesnjeni spomini na rodni Vitebsk itd.) močno vplival na surrealizem. Štud. v Sankt Peters- Burgu, 1910—14 v Parizu, 1915 poroka z Bello Rosenberg (u. 1944), 1918 komisar za lik. umetn. v Vitebsku, ust. ak., po sporu z Malevičem in¬ scenacije za ž. gledališče v Moskvi, od 1923 spet v Parizu, 1941—46 v ZDA, 1951 obisk Izraela ' n prva plastika, 1952 poroka z Vavo Brodsky. S: npr. Avtp. (d. 1908, umetnikova z.), Slikarjeva z aročenka s črnimi rokavicami {Ma fiancee au kant s noirs, d. 1909,. Basel), Sabbat (1910, Wall- raf ), Pesnik ali Half past three (1911, PMA), Posvečeno zaročenki ( Dedič d ma fiancee, d. [1]911, Bern, Kstmus.), Rusiji, oslom in drugim (d. 1911, MAM), Hommage d Apollinaire (1911, Eindhoven, Stedelijk van Abbe Mus.), Avtp. (o. 1912/14, Geneve, Charles Im Obersted), Violi¬ nist (1912/13, Stedelijk), Pogled na Pariz skozi okno (1913, Guggenheim), Avtp. s sedmimi prsti {Autoportrait aux sept doigts, 1913, Stedelijk), Praznik {Jour de fete, 1914, Dusseldorf, Kstsmlg. Nordrhein-VVestfalen), Nad Vitebskom (karton na pl, d. [1J914, Toronto, Ayala & Sa. Zacks), Avtp. pred slikarskim stojalom (d. 1914, prej z. lije Ehrenburga, Moskva), Avtp. pred hišo (d. 1914, Pariz, zas. z.), Nad Vitebskom (d. [1]915— 20, M MA), Rojstni dan (1915—23, M MA), *Dvojni portret s kozarcem vina (Double portrait au verre de vin, d. 1917, MAM), Vrata pokopa¬ lišča (1917, Basel, zas. z.), Sprehod (1918, Lenin¬ grad, Drž. rus. muz.), Zeleni violinist (1918, Guggenheim), Ljubimca na konju (Cirkuška jaha- čica, 1931, Stedelijk), Bella v zelenem (Portrait de Bella en vert, 1934/35, ib.), Padec angela {La Chute de Lange (1923—33—47, Pariz, zas. z.), Odrti vol (1947, Pariz, zas. z.), Avtp. s stensko uro {Autoportrait d la pendule, 1947, umetnikova z.), Mojzes razbije tabli postave (papir na pl, 1955—56, VVallraf). — Ilustr. Gogoljeve Mrtve duše (1924—25 118 jedk., P: Teriade 1948 v 2 knj.), La Fontainove Basni (1928—31 skupaj 100 jedk., P: Maeght 1952 v 2 knj.) in Biblijo (od po¬ tovanja v Palestino 1931 do 1936 in 1952—56 skupaj 105 jedk., P: Teriade 1956 v 2 knj.). — Inscenacija in kostumi za Stravinskega UOiseau de Feu {Ognjeni ptič, 1945) in Ravelovo Daphnis et Chloe (1958). — Slikana okna katedr. v Metzu (1959—60), v Jeruzalemu {*Dvanajst Izraelovih rodov, naroč. 1959, dkč. 1961, Hadasa-Hebr. univ., Medicinski center, Sinagoga) in New Yorku {Okno miru, 1964, United Nations Head- quarters, Palača sekretariata ZN), 1963 po Mal- rauxovem naročilu stropne slikarije v pariški Operi, 1966 StS-e v novi newyorški Metropolitan Opera (Lincoln Center), naposled triptih tapi¬ serij {Ustvarjenje, Eksodus in Vhod v Jeruzalem), stkanih 1967—68 v Franciji za izrael. parlament (Knesset) v Jeruzalemu, in pa 5 po anonimnem naročilu iz 1968 nastalih ter 1970 vstavljenih slikanih oken v Zurichu (Fraumiinster), ki kažejo mdr. motive Elija na ognjenem vozu, Jesejeva korenika in Nebeški Jeruzalem. — 1969 so v Nici odprli poseben muz. Chagallovih del, ki jih je bil umetnik 1966 daroval fr. državi. Jedro predstav¬ lja 67 upodobitev bibl. cikla (oljne slike, gvaši, akvareli in risbe); po Chagallovih osnutkih tudi slikana okna in keramika. L: A. Efross & J. Tugendhold: Die Kunst Marc Chagalls (Po 1921 [orig. rus. izd. Mo 1918]); Wi- 359 Champaigne, Philippe de — CHANTILLY, Musee Conde 360 ninger I (1925) & VI (1932); Waldemar George (Edouard-Joseph I, 1930, s. v.); UJE (s. v.); Raissa Maritain: Chagall ou 1'orage enchante (G-P 1948, »Les grands peintres par leurs amis« 4); HPM III (1950); Diet peint mod (1954); WWWJ (1955); ReadP (1959); SeuphorS (1961); WWA (1962; 1964); WWF (1963—64); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.); Charlotte Villard, Marc Chagall (New York Post, 13. IX. 1964). — Cf. A. H. Barr., Jr. (1954), O. Bihalji-Merin (Graditelji 1965, M. Brion (1959), J.- P. Crespelle (1962), B. Dorival (II 1957), M. Georges- Michel (1957), W. Haftmann (1954 [4. izd. 1965]; 1965), E. Hoffmanu (1947), J. Lassaigne (1957; 1966), F. Meyer (1951 [*2. izd. Stu 1968]; 1961 [*2. izd. K 1968 — L!]), B. S. Myers (II 1969, s. v. [tekst John C. Galloway]), E. Roditi (1960), A. Salmon (1928 [1931]), J. J. Sweeney (1946), L. Venturi (1945 [1947]; 1956). Champaigne, Philippe de, tudi Champagne (1602—1674), fr. (flam.) slikar, predvsem portre¬ tist, od 1643 dalje nazorsko pod vplivom janze- nizma; r. v Bruslju, u. v Parizu. S: npr. Čaščenje pastirjev (o. 1630, Wallace), Kard. Richelieu (1635/36, Louvre), Boginja Zmage krona Ludo- vika XIII. (1636, ib.), Trikratni portret kard. Richelieuja (o. 1642, Nat. Gali.), Pariški mestni uradniki (1648, ib.), O mer Talon (d. 1649, Wa- shington), Portret neznanca v kamnitem oken¬ skem okviru (d. 1650, Louvre), Le president de Mesmes (d. 1653, ib.), Mati Catherine Agnes Arnauld in slikarjeva hči, sestra Catherine de Sainte-Suzanne, votivna podoba (d. 1662, ib.). L: A. Mabille de Poncheville: Philippe de Cham¬ paigne (P 1938); John W. McCoubrey (EWA III, 1960, s. v.); R. Guilly (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. A. Blunt (1923), B. Dorival (1951; 1952; 1957; 1970; tudi RLou, 1971, št. 2), W. IVeisbach (1932). Champfleury, Jules-Frangois-Felix, s pr. im. Jules Husson (1821—1889), fr. književnik, Cour- betov prijatelj. Up: Courbet ( Slikarjev atelje, 1855, Louvre.) B (lik. umetn.): Histoire de la caricature moderne (P 1865); Histoire de iimagerie populaire (P 1869); Histoire de la caricature sous la reforme et la ligue: Louis XIII a Louis XVI (P 1880); Les vignettes ro- mantiques: Histoire de la littirature et de l'art 1825— 1840 (P 1883); Le musee secret de la caricature (P 1888). Champmol —v Dijon Champmolski oltar (Dijon, Mus. des B.-A.) je nastal v 1390-ih letih po naročilu burg. vojvode Filipa Drznega: rezbarije so delo Jacquesa de Baerze, poslikal pa je krili Broederlam. Chamson, Andre (1900—_), fr. pisatelj in pisec o lik. umetn., muzealec (mdr. direktor pariškega Pet. Pal.) in politik, od 1956 dalje član Ac. Francaise. B (lik. umetn.): Renoir (P 1949); Gustave Courbet (P 1955, »Le Grand Art en Livres de Poche«; angl. izd. NY 1956, »The Pocket Libr. of Great Art« 26); Yves Brayer (P 1958). L: DULC I (1959). Chantelou —> Frčart, Paul, Sieur de Chantelou le chantier (fr.) —> stavbarnica CHANTILLY ( Ile-de-France ), 41 km sev. od Pariza. V. grad ( Grand Chateau) razrušen med fr. revolucijo, znova sez. 1876—82. Mali grad (Petit Chateau) zač. 1560 po načrtu J. Bullanta, skoraj povsem ohranil prvotni videz. Konjušnice C Les Grandes Žcuries) iz o. 1735. Celotno pose¬ stvo je zadnji lastnik, Henri d’Orlčans, duc d’Au- male, podaril Inst. de France s pogojem, da ohrani staro ureditev zbirk (infra). ~ Musee Conde (v v. gradu). Več kot 600 slik, med Italijani zastopani fra Angelico, Sassetta (*Mistična zaroka Frančiška As. z olt. za c. S. Francesco v Sansepolcru, 1437/44), Pe- rugino, Piero di Cosimo ( *Simonetta Vespucci), Rafael ( Tri gracije, les, 1504/05; Madonna d'Or¬ leans, les, 1506), Reni ( Madonna delta Pace), Preti in S. Rosa, med Flamci van Dyck in D. Teniers, med Francozi Quarton ( Marija za¬ vetnica s plaščem), F. Clouet, Corneille de Lyon, N. Poussin (npr. * Pokol nedolžnih otrok, o. 1628/ 29; Bakhova mladost, o. 1629/30), Ph. de Cham¬ paigne ( Mati Angelique Arnauld), Mignard ( Mo- liere), Largilliere (npr. Mile Duclos v vlogi Ari- ane), J.-F. de Troy ( Zajtrk z ostrigami), Watteau, J.-M. Nattier (npr. Mile de Clermont ob izviru mineralne vode v Chantillyju, 1729; Vojvodinja orleanska kot Hebe, 1745), N. Lancret ( Zajtrk z gnjatjo, naroč. 1735), Subleyras ( Papež Bene¬ dikt XIV.), J.-S. Duplessis, F.-H. Drouais (Marija Antoinetta kot Hebe), Vigee-Lebrun, Boilly, Gros, Ingres, A. Scheffer ( Talleyrand ), Delaroche ( Smrt vojvode de Guise, 1834), Delacroix ( Oba Fosca- rija, 1855), Bonnat ( Henri d'Orleans, duc d'Au- male, 1890). — S plastiko zastopani Goujon, Coisevox in Barye, predvsem pa Sarrazin (mav¬ zolej Henrika Burbonskega, očeta t. i. V. Condčja, 1648/63, prej v c. St.-Paul-St. Louis). — Z. o. 1200 risb (oba Cloueta!), 6000 graf. listov, 300 IR (med njimi —> Ingeborgin psalter, slavni * Si¬ jajni horarij vojvode berryjskega in 40 ločenih miniatur iz —> Horarija Žtienna Chevalierja), emajl (Leonard Limosin), o. 4000 novcev in medalj. — Bibl. hrani 1400 rkp., 5000 graf. listov in čez 40000 knj. L: Gustave Macon: Les arts dans la maison de Condč (P 1903); id.: Les arehiteetes de Chantilly (P 1904); id.: Chantilly et le Musče Condč (P 1911; n. izd. P 1925); EWA V (1961, stp 547—48); Chateau de Chantiliy, Cent Tableaux du Musče Condč: 361 Charbonneaux, Jean — CHARTRES, katedrala Notre-Damc 362 Ecoles Frangaise et Etrangeres, Collections des prin¬ ces de Conde et du duc d'Aumale (P s. a.); CooperF (1965). — Cf. F.-A. Gruyer (1896—98). Charbonneaux, Jean (1895 — 1969), fr. klas. arheolog, inspecteur general honoraire fr. mu¬ zejev; ur. Buli. des musees de France resp. RArts. B: Terres cuites grecs (P 1936); La Sculpture archa'ique (P 1938); La Sculpture grecque classique, l~U (P 1943—1945); UArt au sičcle d'Auguste (P 1948); Les Bronzes grecs (P 1958); Die Venus von Milo (Bremen 1959, »Opus nobile« 6); La sculpture grecque et romaine au Musee du Louvre (P 1963); (& Roland Martin & Franco is Villard) Grece archaique (P 1968, »UF« 14); (& iid.) Griče classique (P 1969, »UF« 16); (& iid.) Grece hellenistique (P 1970, »UF« 18). L: Germaine Cart (RLou, 1969, nekr., f). Chardin, Jean-Baptiste-Simeon (1699—1779), fr. slikar, eden izmed v. koloristov XVIII. st., mojster v barvnih in svetlobnih vrednotah tanko ubranih tihožitij in intimno občutenih žanrskih Prizorov (»edini, ki je v tistem času slikal Pariz lak, kot je v resnici bil«); r. in u. (80) v Parizu. S: npr. Tihožitje z ražo (La Raie, 1728 [morceau de reception], Louvre), Hišica iz igralnih kart (o. 1735, Washington), Perica (o. 1737, Eremi- ta ža), Otrok z vrtavko {L'En fant au toton, d. 173. [verj. 1738], Louvre), Kuhinjska dekla (d. 1738, Washington), Dekla, ki se je vrnila s trga ( La Pourvoyeuse, d. 1739, Louvre), Milni mehurčki (°. 1745, Washington), Um. atributi (d. 1766, Minneapolis; replika, tudi d. 1766, Eremitaža), Av Kraljevskim portalom (fr. le Por¬ inil Royal, o. 1145/55) s *sohami stebri (fr. les s, atues-colonnes) na podbojih. Nad sr ednjim vhodom v timpanu *Kristus na prestolu v man- dorli med simboli evangelistov (Maiestas Domini), v arhivoltah angeli in apokaliptični starešine-, nad levim vhodom v timpanu Vnebohod, v arhi¬ voltah znamenja zodiaka in z opravili ponazor¬ jeni meseci (torej skupaj Speculum naturae); nad des. vhodom v timpanu (timpanon Včlovečenja) zgoraj Marija na prestolu, spodaj Predstavitev v templju in še niže od leve na des. Oznanjenje, Obiskovanje, *Rojstvo in Oznanjenje pastirjem (pastirček na skrajni des. strani odrezan!), v arhivoltah pa angeli, personificiranc -^-septem artes liberales in njihovi predstavniki: Dialektika in Aristotel, Retorika in Cicero, Geometrija in Evklid, Aritmetika in Boethius, Astronomija in Ptolomej, Gramatika in Donatus, naposled v notr. arhivolti ob Donatu še Muzika in Pitagora (skupaj torej v arhivoltah Speculum scientiae); tu tudi 2 od zodiakalnih znamenj (Pisces in Gemini), ki so sicer predstavljena nad levim vhodom. — Na sev. strani transepta v timpanu nad srednjim vhodom (1200/1210) Marijina smrt in Marijino vstajenje (slednje po vzoru tistega v -> Senlisu) in zgoraj Marijino kronanje, v arhivoltah angeli, patriarhi, preroki in Jesejeva korenika, na podbojih levo David (s Kristusovimi orodji mu- čeništva: sulico, trnovo krono in žeblji), Ar on (z jagnjetom, po star. razlagi »Samuel«), Mojzes (s tablama), Abraham (z Izakom) in Melkizedek (s kelihom), na delilnem slopu je Sv. Ana z malo Marijo, des. pa Izaija (z Jesejevo mladiko — cf. s. v. Egredietur virga ...), Jeremija (s križem), dobri starec Simeon (z otrokom), Janez Krst. (shujšan, v obleki iz kamelje kože, kaže s prstom Agnus Dei) in Peter (s koničasto tiaro in Arono- vim naprsnim ščitkom). Nad levim vhodom (1220/35) v timpanu Rojstvo, Oznanjenje pastir¬ jem, Poklon kraljev in Sen treh kraljev, v arhi¬ voltah angeli pa pametne in nespametne device, 4 kardinalne kreposti, 3 teološke kreposti in Hu- militas, 12 kraljic, ki ponazarjajo Marijine čed¬ nosti, Vita activa in Vita contemplativa, napo¬ sled —> štirinajst Blaženosti duše, na podbojih levo Oznanjenje in prerok Izaija, des. pa Obisko¬ vanje (Marija nad Gorečim grmom, Elizabeta nad prerokom) in prerok Danijel (nad zmajem). Nad des. vhodom (1220/35) v timpanu spodaj Salo¬ monova sodba in zgoraj Jobovo trpljenje, v arhi¬ voltah prizori iz Samsonove, Gedeonove, Juditine, Esterine in Tobijeve zgodbe, na podbojih pa levo Balaam (nad svojo oslico), kraljica iz Sabe (nad Afrikancem) in Salomon (kot »Kristus«) ter desno Sirahov sin Jezus, Judita in egipt. Jožef. — Na juž. pročelju transepta nad srednjim vho¬ dom (o. 1205/15) v timpanu Poslednja sodba, v arhivoltah vstajenje mrtvih, izvoljeni, pogubljeni 363 Chasseriau, Theodore — Chastel, Andre 364 in 9 angelskih korov, na podbojih apostoli in sredi med njimi na delilnem slopu Kristus učitelj (v levici knj. evangelijev, desnica blagoslavlja), nad levom in zmajem. Nad levim vhodom (o. 1215/20) v timpanu zgodba jv. Štefana, na pod¬ bojih na straneh pozn. dodana (o. 1230/40) *jv. Teodor (» Mavricij «) in jv. Jurij, sicer pa levo ob Teodorju papež Klemen med diakonoma Štefa¬ nom in Lovrencem, des. poleg Jurija pa jv. Dio¬ nizij med Vincencijem in Piatom. Nad des. vho¬ dom (porte des Confesseurs, o. 1220/25) v tim¬ panu Martinova in Miklavževa zgodba, v arhi- voltah in na podbojih pa razni drugi »spozna- valci«. Osrednja slopa krasijo na notr. straneh reliefi 24 apokaliptičnih starešin, na ostalih 4 straneh pa so upodobljene kreposti in pregrehe po vzoru zah. pročelja pariške Notre-Dame, tj. kreposti kot reprezentativne personifikacije, pre¬ grehe pa v podobi karakterističnih prizorov (vse o. 1240), in sicer od zgoraj navzdol na zah. strani levega slopa Fides in Idolatria, Špes in Despe- ratio, Caritas in Avaritia, na juž. strani levega slopa Castitas in Luxuria, Prudentia in Stultitia, Humilitas in Superbia, na juž. strani des. slopa Patientia in Ira, Mansuetudo in Malignitas, For- titudo in Ignavia, na vzh. strani des. slopa pa Perseverantia in Inconstantia, Oboedientia in Contumatia, Concordia in Discordia (cf. o. 1230 s. v. Amiens). — Koma ograja z reliefi iz Jezuso¬ vega in Marijinega življenja (zač. 1514, dkč. v XVIII. st.). — Med slikanimi okni še iz XII. st. 3 okna na zah. pročelju (*okno z Jesejevo koreniko po vzoru saintdeniškega na sev. strani) in t. i. * Notre-Dame de la Belle-Verriere (zdaj na juž. strani kora ob transeptu, dop. z angeli iz XIII. st.), iz XIII. st. pa posebno pomembna *okna na sev. pročelju transepta, ki jih je darovala —> Blanka Kastilska: sredi v. rože Marija z Jezusom na kolenih, v 1. krogu okrog nje 8 angelov in zgoraj 4 golobi, v 2. krogu 12 kraljev od Davida do Manaseja, V 3. krogu pa 12 malih prerokov, v suličastih oknih pod rožo od leve na des. Melkizedek (pod njim Nabuhodonosor), David (pod njim Savel), Ana z Marijo (pod njo fr. grb), Salomon (pod njim Jeroboam) in Aro n (pod njim faraon)-, vmes med njimi in rožo v alter- naciji fr. kraljevska zlata lilija na modrem ozadju in šp. grad na rdečem ozadju. — V kripti kot ostanek starega lektorija relief * Rojstva in frag¬ ment Poklona kraljev, tj. konji (oboje iz sredine XIII. st.). L: ‘Čtienne Houvet: Cathedrale de Chartres, I—V (7 knj., 635 tabel, Chartres 1924); *id. & Yves Dela- porte: Les Vitraux de la Cathedrale de Chartres: Histoire & description, I—III (4 knj., ib. 1926); Cankar II/2 (1933); Etienne Houvet: Monographie de la Cathedrale de Chartres (n. izd., Chartres 1962); Jan van der Meulen, A »Logos Creator« at Chartres and its Copy (JWCI, 1966); id., Recent Literature on the Chronology of Chartres Cathedral (AB, 1967 — L!). — Cf. M. Aubert (1952 [1957 — L!]), R. Branner (1969 — L!), A. Heimann (1968 — L!), G. Henderson (1968 — L!), H. Jantzen (1957), A. Katze- nellenbogen (1959 [n. izd. 1964]), P. Kidson (1958), W. Sauerlander (1954; 1970 — L!), O. G. von Simson (1956), W. Vbge (Die Anfange 1894). Chasseriau, Theodore (1819—1856), fr. (kreol¬ ski) slikar, Ingresov učenec, vendar tudi pod vplivom Delacroixove barvitosti. R. v Saint- Barbe de Šamana na V. Antilih (zdaj Domini¬ kanska republika), zgodaj izkazal nadarjenost, vplival — zlasti s StS-mi — na delo svojega prijatelja Puvis de Chavannesa. S: npr. Morska Venera (Venus marine, d. 1838, Louvre), Suzana v kopeli (d. 1839, ib.), Dominikanec Lacordaire (d. 1840, ib.), *Esterina toaleta (d. 1841, ib.), * Sestri (umetnikovi sestri Aliče & Adele, d. 1843, ib.), Kopalka, ki je zaspala pri izviru (akt, por¬ tret prijateljice Aliče Ozy, 1850, Avignon, Mus. Calvet), Boj arabskih poglavarjev (d. 1852, Lou¬ vre), Tepidarij (d. 1853, ib.). L: Norman Schlenoff (EWA III, 1960, s. v. — L!); G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. L. Benedite (1932), P. Jamot (o. 1929; 1933), H. Uhde-Bernays (1946), R. Zeitler (1966 — L!). Chastel, Andre (1912— ), fr. um. zgodo¬ vinar, pisec številnih del o it. umetn., pos. o renesansi in renesančnem humanizmu, v svojih prizadevanjih blizu —> Warburgovemu inst. R. v Parizu, prof. za novejšo umetn. na Sorboni; od 1970 dalje prof. za zgod. it. renesančne umetn. in kulture na College de France. B: ,Melancholia in the Sonnets of Lorenzo de' Me¬ dici' (JWCT, 1945); ,Art et religion dans ia Renais- sance italienne: Essai sur la met hode' (BHR, 1945); ,Le mythe de Saturne dans la Renaissance italienne' (Phoebus, 1946); Filippo Lippi (G-P 1948); ,La Ren- contre de Salamon et de la reine de Saba dans 1'ico- nographie medievale' (GBA, 1949); ,Le jeune homme au camee platonicien du Bargello' (Prop, 1950 [= P. Toescov zb.]); ,Deux centres artistiques: Venise et Urbin' (BHR, 1950); ,La glorification humaniste dans les monuments funeraires de la Renaissance' (1 uma- nistici, 1951); ,L'Apocalypse de 1500: la fresque de la chapelle Saint-Brice d Orvieto' (BHR, 1952 [= Me- langes Augustin Renaudet]); Leonard de Vinci par lui-meme (P 1952); ,Vasari et la legende mediceenne: Vecole du jardin de Saint-Marc' (Studi Vasariani, 1952); ,Marqueterie et perspective au XVc siecle' (RArts, 1953); Marsile Ficin et Vart (G-Lille 1954, »Travaux d’Humanisme et Renaissance« 14); ,Un episode de la symbolique urbaine au XV« sičcle: Flo¬ rence et Rome, Cites de Dieu' (Lavedanov zb., 1954); Art italien, I—U (P 1956, »A-S-T«; nem. izd.: Die Kunst Italiens, l—ll. Mn 1961); Botticelli (Mi 1958); Art et Humanisme d Florence au temps de Laurent te Magnifique: Etudes sur la Renaissance et 1'Huma¬ nisme platonicien (P: PU 1959, »Publ. de 1’Inst. d’Art et d’Archeologie de l’Univ. de Pariš« 4; 2. izd. P 365 Chatelet, Albert — Chevreul, (Michel-)Eugene 366 1960; it. izd.: Arte e umanesimo a Firenze al tempo di Lorenzo il Magnifico: Studi sul Rinascimento e ‘ulrumanesimo platonico, T 1964, »Bibl. di storia delbarte« 1); ,L'interpretation esoterique dans Vart de la Renaissance a la fin du siecle dernier' (5 umani- stici, 1960); ,// Settecento veneziano nelle ar ti' (La civiita veneziana del Settecento, F 1960); (izd.) Ni- colas Poussin, I—II (P 1960); ,Les travaux sur Leo- ttard de Vinci ‘ (BHR, 1960); Les Arts de VItalie (2 knj., P; PU 1962, »Les Neuf Muses«); (& Robert Klein) VEurope de la Renaissance: L’Age de Thuma- nisme (P 1963; angl. izd. The Age of Humanism, L 1963; nem. izd. Die Welt des Humanismus, Mn 1963); Italie 1460 — 1500: Renaissance meridionale (P 1965, *UF« 7 ); italie 1460 — 1500: Le Grand Atelier (P 1965, »UF« 8); , Giotto coetaneo di Dante' (L. H. Heydenreichov zb., 1965); ,Diane de Poitiers: L'Eros de la beaute jroide ‘ (M. Plazov zb., 1966); ,Le tableau dans le tableau ‘ (21. kongr. I, 1967); ,L'escalier de la Cour ovale d Fontainebleau' (R. Wittkowerjev zb. 1» 1967); La Crise de la Renaissance: 1520 — 1600 (G: Sk 1968, »A-I-Fl«); Le Mythe de la Renaissance: 1420—1500 (ib. 1969, »A-I-H«), L: WWA (1962); WWF (1963). — Cf. U. Kulter- mann (1966 — f). Chatelet, Albert, fr. um. zgodovinar, direktor um. muz. v Lillu; se ukvarja predvsem s slikar- »tvom XV. st. B: ,Les etapes de Venluminure des manuscrits dits de Turin et de Milan-Turin' (RArts, 1956); (& Jean Thuillier) La Peinture franfaise: De Fouquet d Poussin (G; Sk 1963, »P-C-Fl«); (& id.) La Peinture franfaise: De Le Nain d Fragonard (G: Sk 1964, »P-C-H«); .Fe retable du Parlement de Pariš ‘ (Art de France, IV, 1964); ,Sur un Jugement dernier de Dieric Bouts' (Nkj, 1965). CHATSWORTH HOUSE ( Derbyshire , An¬ glija), nekd. Earl of Devonshire Coli., zdaj v upravi Trustees of Chatsworth Settlement in do¬ stopna javnosti. S: mdr. zastopana Memling ( Triptih sira Johna Donna of Kidwelly [z avtp. na levem krilu], o. 1467) in N. Poussin (Et in Arcadia ego (1. varianta, o. 1629/30). L: N. Pevsner: The Buildings of England, VIII (Harm 1953); C. Hussey, The Treasures of Chats- ^orth (Country Life, 1954); id.: English Country Houses Open to the Public (3. izd., L 1957); EWA V I (1962, stp. 765 — L!). Chatzidakis, Manolis (1909—_), grš. um. zgodovinar in lik. kritik, direktor Muz. Benaki (od 1941) in Biz. muz. (od 1960). L: RčpM; WWA (1962; 1964). CHAUVIGNY ( Poitou , Francija). V romanski c - St.-Pierre kapiteli (polihromacija rest.), ka¬ terih figuralni reliefi — npr. Oznanjenje — so očitno delo domačega klesarja in blizu ljudski umetn. (sgn. GOFRIDVS ME FECIT, XII. st.). L: »US« 7 (1968). — Cf. R. Crozet (1958). Chavannes —> Puvis de Chavannes CHEMNITZ, zdaj Karl-Marx-Stadt (NDR). Cheney, Sheldon (Warren), (1886—_), amer. pisec o lik. umetn. (poljudni pregledi). B: A Primer of Modem Art (NY 1924; 7., rev. & razš. izd. NY 1932); The New fVorld Architecture (L 1930); Expressionism in Art (NY 1934; rev. izd. NY 1948); A IVorld History of Art (NY 1937); The Story of Modem Art (NY 1941; n. izd. NY 1945); A New IVorld History of Art (NY 1956). L: WWAA (1959). CHENONCEAUX (Val de Loire, Francija); grad na reki Cher, sez. od 1513 dalje (donjon iz XV. st.), ki ga je fr. kralj Henrik II. podaril svoji metresi Diane de Poitiers: most do obrežja je 1556—59 po njenem naročilu sez. Philibert Delorme, Katarina Medičejska pa je dala, potem ko je bila po Henrikovi smrti Diano »napotila« v grad Chaumont, nad mostom o. 1580 sezidati še 2 nadstr. (morda po načrtu Jeana Bullanta). L; EWA V (1961, stp 172 — L!); »US« 9 (1969, p. 150—51); Jean Guillaume, Chenonceaux avant la construction de la galerie: Le chateau de Thomas Bohier et sa plače dans 1'architecture de la Renais¬ sance (GBA, jan. 1969— L!). Cheret, Jules (1836—1932), fr. slikar in grafik, ustvaril o. 1200, zlasti za —> findesieclovsko umet¬ nost značilnih lepakov. L; Camille Mauclair (Edouard-Joseph I, 1930, s v.). — Cf. H. Hofstatter (1968). Che volto funebre ! »Kako mrtvaški obraz,« je baje vzkliknil G. L. Bernini, ko je kot pred¬ logo za plastični portret prejel van Dyckov tri¬ kratni portret angl. kralja Karla I. (Berninijevo doprsje iz 1636 zdaj znano samo po kopiji). *Chevaux de Marly, popularni marm. plastiki, delo Guillauma Coustouja star. iz 1740—45, vzpenjajoča se konja in njuna krotilca, ki od 1795 dalje krasita zač. Elizejskih poljan v Parizu (eden ponazarja Evropo, drugi pa Ameriko). Nju¬ no dopolnilo na nasprotni strani v. trga (cf. Plače de la Concorde s. v. Pariz) ob vhodu v Jardin des Tuileries sta »krilata konja« (les Chevaux ailes) Antoina Coisevoxa iz 1700—02, na tistem mestu od 1719 dalje: personifikacija Slave (la Renommče) resp. Merkur. L: Koepf (1964, t. 97); »MdS« 93 (t. VI). — Cf. L, Riau (Le Rayonnement 1946). Chevreul, (M ichel-)Eugene (1786—1889), fr. kemik, čigar razprava o »zakonu o simultanih kontrastih« (1. izd. 1839, 2. izd. 1889, cf. infra) je vplivala na teorijo -> Seurata in -> neoimpre- sionizma sploh. B: De la Loi du Contraste Simultane des Couleurs (P 1839; rev. angl. izd. The Principles of Harmony and Contrasts of Color, 1966, uv Faber Birren). 367 CHICAGO — chicaška arhitekturna šola 368 CHICAGO ( Illinois , ZDA [East Central}), 2. največje mesto v ZDA (za New Yorkom), po¬ membno pos. za razvoj mod. arhitekture (-> chi¬ caška arhitekturna šola; -*-Jenney; -> Mies van der Rohe; —► Sullivan, L. H.). L: John Drury: Old Chicago Houses (Ch: Univ. of Ch Press 1941); John D. Randall: A Guide to Chicago Architecture of 1872 to 1922 (Glencoe [Illinois] 1958); Arthur Siegel (izd.): Chicago’s Fa- mous Buildings (Univ. of Ch Press 1965). ~ Auditorium Building ( Michigan Avenue [100 E] & Congress St. [500 S], ravno nasproti Meštro- vičevih -> Indijancev [infra]), pročelji s pilastri nad granitnim pritličjem in prvima nadstr. Zač. 1889 D. Adler in L. H. Sullivan. v ~ Carson Pirie Scott Store ( State & Madison [SE corner]), trgovska hiša, daljše pročelje ob State Street. Zač. 1899 — 1901 L. H. Sullivan (najbolj vzh. del s 3 okenskimi osmi ob Madison St.), povečanje 1903 —04, nazadnje najbolj juž. prizidek ob State St. iz 1960—61. Illinois Institute of Technology Campus (South State, 31st to 35th), stavbni kompleks, sez. 1942—58 po načrtu L. Mies van der Rohe. ~ Lake Shore Drive Apartments (860—880 North Lake Shore), stanovanjska nebotičnika, načrt Mies van der Rohe s sodel. (1952). ~ Loop Synagogue (16 South Clark), sez. 1963 arhitekti Loebl, Schlossman & Bennett; ves poudarek na notr. (*slikano okno po načrtu Abrahama Rattnerja). ~ Manhattan Building (431 South Dearborn) po načrtu Williama L. Jenneya (1890). ~ Marina City (The River [north bank] be- tween State & Dearborn), dva 60-nadstr. cilin¬ drična nebotičnika, arhitekt Bertrand Russell s sodel. (1964); prvih 16 nadstr. garaže. ~ Marquette Building (140 South Dearborn), zač. 1895 Holabird in Roche. ~ Rookerv Building (209 South LaSalle), ar¬ hitekta Burnham in Root (1886); notr. v pritličju 1905 preoblikoval F. L. Wright. '-Indijanca (Grant Park ob Michigan A v., nasproti Congress St.), Mitrovičev spom. indi¬ janskih konjenikov (1928). ~ The Art Institute of Chicago (Michigan Avenue at Adams St.), eden izmed -> sedmih velikih amer. muzejev. S: zastopani npr. med Italijani Giovanni di Paolo, R. Ghirlandajo (Moški portret), G. B. Moroni (Ludovico Mad- ruzzo, o. 1560), G. B. Tiepolo, B. Bellotto (Po¬ gled na P ir no s trdnjavo Sonnenschein, 1752) in De Chirico, med Nizozemci Rogier van der Weyden (Jean de Gros, 1450/60), Memling (Ma¬ dona z otrokom in donator, diptih, o. 1485), Lucas van Leyden (Poklon kraljev, o. 1510) in Gossaert (Madona z otrokom, o. 1520), med Španci *Ayalov olt. (o. 1396), El Greco, Zur- baran (Kristus na križu, d. 1627; Sv. Roman, d. 1638; atr.: Tihožitje s sadjem in cvetlicami, o. 1633/44), Goya; med Holandci Rembrandt (Dekle ob na pol odprtih vratih, d. 1645) in B. Fabritius (Jakob in Benjamin, 1650/60), med Francozi Chardin (Beli prt, o. 1737), Corot, J.-L. David (Mme Buron, d. 1769), Corot, Dela- croix (npr. Lov na leve, d. 1861), Courbet (Mere Gr ego ir e, 1855), C. Pissarro (Na obrežju Marne, d. 1866), Manet (Konjske dirke v Longchampu, d. 1864; Bikoborba, 1865/66), Degas (Mladi Spartanci, 1860; Stric in nečakinja, o. 1876), Fantin-Latour (Ždouard Manet, d. 1867), Monet (Postaja Saint-Lazare, d. [18]77, Bazille (Avtp., 1865 [prej Montpellier, Andre Bazille]), Renoir (Cirkuški deklici, 1879; Alfred Sisley, o. 1875/76; Na terasi, d. [18]81), Gauguin (Marie Derrien [»Marie Henri«], d. [18]90), G. Caillebotte (Plače de TEurope v dežju, d. 1877), Seurat (*Nedeljski popoldan na otoku La Grande Jatte, 1884—86), Toulouse-Lautres (V cirkusu Fernando, 1888; *Au Moulin Rouge, 1892), »carinik« Rousseau (Slap, d. 1910), F. Leger in Balthus, med pred¬ stavniki Eco le de Pariš Modigliani (Jacques Lipchitz in njegova žena, 1916/17), Picasso (Mati in otrok, 1921), Chagall (Žid pri molitvi [»Rabin iz Vitebska«], 1914), med Nemci Beckmann (Avtp., d. [19]37), med Angleži Turner in Constable, med Američani Whistler (Umetnik v svoji delavnici [The Artist in His Studio], o. 1864) in Grant Wood (Ameriška gotika, d. 1930). L: Paintings in the Art Institute of Chicago: A Catalogue of the Picture Collection (Ch 1961); Supplement to Paintings in the Art Institute of Chicago, A Catalogue of the Picture Collection (1956 [šapirografirano]). chicaška arhitekturna šola, ime, s katerim za¬ znamujemo trgovske in druge poslovne in javne stavbe, sez. z — v tistem času povsem novotarsko — jekleno skeletno konstrukcijo v -> Chicagu (po požaru 1871) in nekaterih drugih mestih amer. srednjega Zah., in sicer v zadnjih dveh decenijih XIX. st. Med pogl. arhitekti so bili William Le Baron -+Jenney, Dankmar -> Adler in najpomembnejši Louis H. —> Sullivan. Med najodličnejšimi arhit. spomeniki so Sullivanov Wainwright Building v Saint-Louisu (1890—91), Guaranty Building v Buffalu (1894—95) in nekd. 369 CHIETI — Das christliche Denkmal 370 Schlesinger and Mayer Store, zdaj Carson Pirie Scott Store v Chicagu (Sullivanova arhitektura iz 1899 — 1904, poza. prizidki 1906 in 1960—61). Izmed evr. arhitektov se je ob chicaški šoli prvi inspiriral Adolf -+Loos, ko seje 1893—96 mudil v ZDA. L: John M. Jacobus Jr., Chicago (Hatje, 1963); M. L. Peisch: The Chicago School of Arcihtecture (NY 1965). — Cf. C. W. Condit (vse, zlasti * 1964), H.-R. Hitchcock (1958 [1963]), etc. CHIETI, ant. T(h)eate Marrucinorum, mestece v srednji Italiji ( Abruzzi e Molise). Cf. s. v. teatinci. L: EWA VIII (1963, stp 690 — L!). Chigi, Agostino (1466—1520), it. bankir in mecen v Rimu, »// piu grande mercante delta cristianitd«, za katerega je Peruzzi sez. Farnesino, Rafael pa 1515 napravil načrt za kapelo Chigi v Sta Maria del Popolo (mdr. tudi za njegov nagrob. s piramido, ki prvič tako simbolizira »gloria dei principi«), L: cf. J. Seznec (1953). Chigi, Fabio, pozn. papež —>• Aleksander VII. Chippendale, Thomas (o. 1718 — 1779), angl. mojster umetnega mizarstva, po njem imen. tudi slog pohištva. Njegova znamenita knj. predlog je trikrat izšla: The Gentleman and Cabinet Ma- ker's Director (L 1754; n. izd. 1759; 3. izd. 1762; nem. faks. [po 3. izd.]: Vorbilder fiir Kunst- und Mobeltischler im gothischen, chinesichen und Rococo-Stil, BI 1890 [200 tabel]). L: Oliver Brackett: Thomas Chippendale (L s. a. 11924]); Robert C. Smith (EWA V, 1961, stp 730); A. Coleridge: Chippendale Furniture (L 1968). — Cf. A. Feulner (1930), B. S. Myers (II 1969, s. v. [Marvin D. Schwartz]), etc. Chirico, Giorgio de -> De Chirico, Giorgio Chloe —»■ Dafnis in Kloe Chmelarz, Eduard (1847—1900), avstr. um. zgodovinar, r. na Moravskem, u. na Dunaju. B: , Das Diurnale oder Gebetbuch des Kaisers Maxi- niilian /.‘ (JSaK, 1885); ,Die Ehrenpforte des Kaisers Maximilian I.‘ (ib., 1886); ,Konig Rene der Gute und die Handschrift seines Romans Coeur d'Amours epris' (■b., 1890); ,Eine franzosische Bilderhandschrijt von Boccaccios Theseide' (ib., 1893). Chnab, Michael (u. verj. o. 1404/05), stavbenik avstr, vojvod, očitno tvorno udeležen pri zidanju dunajske stolnice (zač. njenega juž. zvonika) in c - Maria am Gestade, v Klosterneuburgu (t. i. Freisinger-Kapelle)," itd. L: R. Wagner-Rieger (1967, p. 344—45 — L!). Chodowiccki, Daniel (Nikolaus), (1726—1801), nem. grafik (jedk.), akvarelist in slikar, najteht¬ nejši predstavnik nem. grafike XVIII. st., čigar delo je odlična kulturnozg. ilustracija nem. me¬ ščanstva v dobi t. i. -> kitastega sloga (nem. der Zopfstil), povsem v tem načinu tudi Avtp. z dru¬ žino (jedk., 1771). R. v Gdansku, u. v Berlinu (74). G: 2075 jedk. malega formata, predvsem ilustracije sodobnih avtorjev: mdr. Gotthold Ephraim Lessing ( Minna von Barnhelm, 1770), Salomon GeBner (Idyllen, 1773), Goethe ( Wer- ther, 1775), Christian Fiirchtegott Gellert (Fa- beln, 1775), Klopstock, Schiller, Basedovv, La- vater ( Physiognomische Fragmente) in Laurence Sterne (v nem. prev. Empfindsame Reise). L: Wm. Engelmanu: Daniel Chodowiecki’s samt- liche Kupferstichc (Lpz 1857; sup. Robert Hirsch ib. 1906); Wolfgang von Oettingen: Daniel Chodo- wiecki: Ein Berliner Kiinstlerleben im 18. Jahrhun- dert (BI 1895); id.: Daniel Chodovvieckis Hand- zeichnungen (BI 1907); Elfried Bock (ThB VI, 1912, s. v. — L!); A. Riimann (NDB III, 1957, s. v.); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. G. Biermann (II 1914), M. von Boehn (2-krat 1922), A. Feulner (1929), J. Jahn (1954), L. von Kaemmerer (1897), J. A. Schmoll gen. Eisenv/erth (1968). Chorea Macchabaeorum (lat.) -> mrtvaški ples »Chrestien (Chretien), Felix«, neznan manie- ristični slikar, delal 1535—37 za škofa Dintevilla v Auxerru. S: triptih sv. Evgenije (d. 1535, Varzy, c. Saint-Pierre-es-liens), *Mojzes in Aron pred faraonom (les, d. 1537, MM), * Spuščanje v klet (»Kellerszene «, les, d. 1537, Stadel). L: Jacques Thuillier, L’enigme de Fe!ix Chrestien (Art de France, I, 1961); Seizieme Peintures (1965 — L!); »PKG« 8 (1970, t. 60 & 61a — L!). — Cf. Ch. Sterling (The Metropolitan 1955). Christ, Johann Friedrich (1701—1756), nem. arheolog, avtor najstar. leksikona monogrami- stov, zač. raziskavati staro nem. slikarstvo (Cra- nach star.). R. v Coburgu, univ. prof. v Leipzigu, tam u. B: Anzeige und Auslegung der Monogrammatum, einzelnen und verzogenen Anfangsbuclistaben der Nah- men, auch anderer Ziige und Žeichen... (Lpz 1747; fr. izd. Dictionnaire de monogrammes, chiffres..., P 1750); Abhandlungen iiber die Literatur und Kunst- werke, vornehmlich des Alterthums (Lpz 1776, izd. J. K. Zeune — mdr. biografija L. Cranacha star.). L: SchlosserL (1964). — Cf. U. Kultermann (1966), W. Waetzoldt (I 1921; ZAKw, 1921). Das christliche Denkmal, z. umzg. zvezkov, posvečenih posameznim cerkv. spom. (Berlin: Union Verlag), e. g. -*■ Gernrode ( Stiftskirche, 1966, št. 68) ali Halberstadt (Liebfrauenkirche, 1967, št. 69). 371 Christoffel, Ulrich — Cibulka, Josef 372 Christoffel, Ulrich (1891—_), švic. um. zgo¬ dovinar, prom. 1917 v Miinchnu, živi v Churu v Švici. B: Der schriftliche Nachlafi des Anton Raphael Mengs: Ein Beitrag zur Erkldrung des Kunstempfin- dens im spalen 18. Jahrhundert (Ba 1918, dis.); Die romantische Zeichnung ton Runge bis Schwind (Mn 1920); Englische Schabkunst (1922); Hans Holbein d. J. (Bremen 1926); Die deutsche Kunst als Form und Ausdruck (Au 1928); Altes Spanien (1938); Die Welt der grofic n Maler (Mn 1938); Klassizismus in Frankreich um 1800 (Mn 1940); ,Portrdtahnlichkeit und Portratwahrheit‘ (Die K., 1943/44); Anselm Feuerbach (Mn 1944); Von Poussin zu Ingres und Delacroix: Betrachtungen iiber die jranzosische Ma- lerei (Z 1945); Das Buch der Maler: Biographisches Handbuch der europdischen Maler (Ba-Ba 1947); Malerei und Poesie: Die symbolistische Kunst des 19. Jahrhunderts (W 1948); Das Marienbild bei Al¬ brecht Diirer (Asch 1949, »Maria in Werken der K.« 2); Hans Holbein d. J. (BI 1950); Eugene Delacroix (Mn 1951); Italienische Kunst: Die Pastorale (W 1952); Von Giotto zu Tiepolo (W 1952); , Leonardo, Correggio und die Manier' (W-RJb, 1952); Tizian (Stu 1957); Hohepunkt abendldndischer Architektur (Mn 1960). L: WWA (1962; 1964). Christus, Petrus (verj. o. 1410—1472/73), niz. slikar, verj. učenec Jana van—>■ Eycka, r. ob zdajšnji belg.-hol. meji, u. v Bruggeju, kjer je bil mojster od 1444. S (vse les); npr. Sir Edvvard Grimestorte (d. 1446, Nat. Gali. [last Earl of Verulam]), Portret kartuzijanca (d. 1446, MM), *Sv. Eligij v svoji delavnici (d. 1449, Lehman), Marija z otrokom v sobi (po Panofskyju o. 1455, Kansas City), Marija med Hieronimom in Fran¬ čiškom As. (d. 1457, Stadel), Ženski portret (pozno delo, Dahlem). L: Friedlander I (1924); Panofsky Neth (1953); Margaretta M. Salinger (EWA III, 1960, s. v.); Flanders in the Fifteenth Century (Detroit 1960 [rk]); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v.); Lola B. Gellman, The »Death of the Virgin« by Petrus Chri¬ stus (BM, marec 1970). — Cf. Ch. Sterling (1971). Christus-Johannes-Gruppe (nem.) -^-Kristus in Janez Evangelist Christus legem dat —> Traditio legis Christus patiens, Christus triumphans, oba iko- nogr. tipa diugega ob drugem kažoča zgodnja slika -> Giovannija di Paolo (Siena, Pin. Naz.). Christus super coelum (lat.), »Kristus nad ne¬ bom«, starokršč. ik. m. (Kristus na prestolu nad personifikacijo neba), na osrednjem mestu ne¬ katerih sarkofagov, kot sta npr. -> lateranski sarkofag št. 171 in —> Sarkofag Junija Bassa. Christus tangit Magdalenam, evang. ik. m., znan od konca XV. st. dalje, varianta ik. m. -*■ Noli me tangere, ki je po smislu njegovo popolno nasprotje: Kristus se z dvema prstoma dotika Magdaleninega čela. Up: e. g. J. Cornelisz van Oostsanen (hrastovina, d. 1507, Kassel). L: Reau II/2 (1957, p. 557—59). Chrysler, Walter P., Jr., amer. avtomobilski magnat in um. zbiralec. V njegovi z. slik mdr. zastopani G. Reni, N. Poussin ( Bakanal pred templjem, o. 1635), Vigee-Lebrun ( Princ Lubo- mirski kot Kupido z mirto in lovornim vencem, 1788), Renoir ( Vollard v torerovski noši, d. 1917), Cezanne (npr. Deklica s punčko, 1892/96), Ma- tisse ( La Danse, 1910), Picasso ( Ženi za barsko mizo, 1902; Mrtvašnica, 1945). L: Betty Chamberlin, The extraordinary taste of Mr. Chrysler (AN, 1956). Chytil, Karel (1857 — 1934), češ. um. zgodovi¬ nar, r. v Pragi. Najprej je kot gimn. prof. pouče¬ val zgod., pozn. je postal prof. za um. zgod. na Karlovi univ. v Pragi; utemeljitelj in prvi direk¬ tor praškega muz. za umetno obrt. B: Petr Parter a mistri gmiindšti (Pra 1886); V meni v Praze za Rudolfa II (ib. 1904); Pamdtky češkeho umeni iluminaterskeho, I (ib. 1915); Antikrist v deji- nach umeni stredovčku a husitske orazove antiteze (ib. 1918); Umčni a umžlci na dvore Rudolfa II (ib 1920); ,K datovani maleb karlštejnskych' (Ročenka kruhu pro pestovani dčjin umčni za rok 1923, Pra 1924). L: Ott 12 (1897) & sup. II/2 (1933). — Cf. J. Filip (II 1969, p. 1708). CIAM, abr. za Congres Internationaux d'Ar- chitecture Moderne, za razvoj mod. evr. arhi¬ tekture pomembno gibanje pod vodstvom —> Le Corbusierja (in S. —> G ie d iona), ust. 1928 v Švici (La Sarraz), razpuščeno v Dubrovniku 1956. Vmes so bili kongresi v Frankfurtu a. M. (1929), Bruslju (1930), Atenah (1933), Parizu (1937), Bridgevvaterju v Angliji (1947), Bergamu (1949), Hoddesdonu v Angliji (1951) in Aix-en-Provence (1953). Ernesto -> Rogers idr. so ga poskusili oživeti na sestanku v Otterloju 1959. L: John Burchard & Albert Bush-Brown: The Architecture of America (Bo-Trt 1961). — Cf. S. Giedion (1951 [1954]). Cibulka, Josef (1886 — 1968), češ. kršč. arheo¬ log in um. zgodovinar, katol. duhovnik. Učil na teološki fak. v Bratislavi in od 1921 dalje na Karlovi univ. v Pragi, 1939—45 direktor tamk. Nar. gal., 1950 kanonik in 1956 prošt, u. (81) v Pragi. B; Starok fes lanska ikonografie (Pra 1924); Vac la¬ vo va rotunda sv. Vita (ib. 1933); Velkomoravsky kostel v Modri u Velehradu a začatky kresianstvi na Moravč (ib. 1958); ,Zur Friihgeschichte der Archi- 373 Cicero — CINCINNATI, The Cincinnati Art Museum 374 lektur in Miihren ( 800 — 900)‘ (K. M. Swobodov zb., 1959); ,Rekonstrukce oltare Trebonskeho mistra na zaklade ikonografickem ‘ (Umeni, 1967). L: Viktor Kotrba (Umeni, 1968, p. 625—27 — B! [tudi f]). — Cf. J. Filip (I 1966), V. Molk (1970). Cicero, s celim imenom Marcus Tullius Cicero (106—43 pred), rim. govornik, državnik in filo¬ zof. V evr. srednjev. upodobitvah je predstavnik retorike v okviru -> septem artes liberales, tako npr. na Kraljevskem portalu katedr. v Chartresu (v arhivolti nad des. vhodom, 1145/55) ali na Apoteozi Tomaža Akvinskega (o. 1366/68), ob koncu srednjega veka pa je najodličnejši lik na kornih klopeh Jorga Syrlina v stolnici v Ulmu (1469/74). L: Leopold Ettlinger (RDK III, 1954, s. v. p. 770—76 — L!); Vorlander (1968). — Cf. W. Mols- dorf( 1920 [1926]). Der Cicerone: Eine Anleitung zum Genufi der Kunstwerke Italiens, popularen um. vodnik po Italiji, ki ga je spisal Jacob Burckhardt ter je Prvič izšel v Baslu 1855. Tri četrt, dela so nastale na potovanju, in sicer tako, da si je avtor do¬ poldne ogledoval spomenike, popoldne pa za¬ piske svojih vtisov že na čisto prepisoval. L: cf. U. Kultermann (1966, p. 177—78). Der Cicerone : Halbmonatsschrift fiir die Intere¬ sen des Kunstforschers und Sammlers, pred¬ vsem zbiralcem namenjena nem. um. rev. (Lpz: Klinkhardt & Biermann), izhajala 1909—30 (22 letnikov). Ur. Georg Biermann. il cicerone (it.), vodnik (turistov), razkazovalec znamenitosti. Običajno tako imenujemo bolj ali ntanj gostobesednega vodnika. Cicognara, conte Leopoldo (1767—1834), it. zgodovinar umetn. (v skladu s težnjami —»■ neo- klasicizma), r. v Ferrari, u. v Benetkah. Znana je tudi njegova bogata umzg. in arheol. knjiž¬ nica (ki jo je 1824 kupila Bibl. Vaticana) in njen sistematični kat., ki ga je sestavil. B: *Storia della scultura dal suo risorgimento in Italia fino al secolo di Canova ... per servire di con- linuazione alle opere di Winckelmann e di d'Agin- court fi knj., V 1813—1818; 2., rev. & dop. izd. v 7 knj., Pra 1824—1825); *Catalogo ragionato dei libri d'arte e d'antichitd posseduti dal conte Cicognara (2 knj., Piša 1821; pon. Lpz: Hiersemann 1931). L: EWA VII (1963, stp 549 — L!); SchlosserL (1964 — L!). — Cf. G. L. Luzzatto (1957). Cignani, Carlo (1628—1719), it. slikar, r. v Bologni, u. v Forliju. S: npr. Putifarjeva žena bi Jožef (osmerokotno pl, o. 1670, Karlsiuhe; enako, o. 1680, Dresden), Ahil med Likomedo- vimi hčerami (o. 1680, Kassel), stropna freska Bakhos in Ariadna (o. 1702/10, Pommersfelden, grad Weifienstein). L: S. Vitelli-Buscaroli: II pittore Carlo Cignani (Bol 1953); G. C. Cavalli (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Jaynie Anderson (AB, marec 1970). Cignaroli, Giambettino (1706—1770), it. slikar v Veroni, veljal za zadnjega v. beneškega kolo- rista. S: npr. Rahelina smrt (Accad.), mdr. tudi Avtp. (d. 1758, Ksthist. Mus.). L: SchlosserL (1964). CIHA, abr. za Comite International d’Histoire de l'Art, tj. Mednar. odbor um. zgodovine. Cimabue, s pr. im. Cetini di Pepo (dkm. 1272— 1302), it. florent. slikar, katerega delo se že izvija iz -> maniera graeca, po Danteju ( Purgatorio XI, 94—96) najpomembnejši slikar pred Giottom: Credette Cimabue nella pittura Tener lo campo, ed ora ha Giotto il grido, Si che la farna di colui e oscura. (Nekoč je menil Cimabue, da je prvi v slikarstvu, zdaj pa vzklikajo Giottu, tako da je slava onega potemnela.) S: npr. *Madonna Sta Trlnita (Uf- fizi), slikano razpelo (Florenca, Mus. di Sta Croce [težko poškodovano ob poplavi 1966]), freska Madone s 4 angeli in Frančiškom As. (Assisi, S. Francesco, spodnja c., obok nad des. delom transepta), Janez Ev. na mozaiku v apsidi katedr. v Piši (1301/02). L: Venturi V (1907); Berenson Ox (1932); Cankar 11/2 (1933); L. Marcucci (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. E. Batisti (1963), E. Benkard (1917), B. Berenson (1963), R. Salvini (1946; 1960 — L!), S. Samek Ludovici (1946), J. Strzygowski (1888), H. Thode (1885). cimelij (iz grš. keimelion, dragulj; it. ilcimelio), posebno dragocen predmet, npr. v bibliotekah naj dragocenejši rkp. V Bayerische Staatsbibl. v Miinchnu npr. tako zaznamovana -> Evangeliar Otona III. v Miinchnu (Cim. 58) in -> Perikope Henrika II. (Cim. 57). Cirnon [Kimo n] in Pero -> Caritas Romana CINCINNATI (Ohio, ZDA [East Central]). — The Cincinnati Art Museum (Eden Park). S slikami so zastopani med Evropejci Man- tegna (Estera in Mordehaj), Botticelli (Judita s Holofernovo glavo), Memling (krili s Štefanom in Krištofom), Joos van Cleve (Franc /.), Tizian (Filip II.), El Greco (Križanje s pogledom na To¬ ledo), F. Hals, Ribera, Zurbaran, Murillo, Gains- borough (Mrs. Philip Thicknesse, o. 1760), Ingres (Cherubini, d. 1841), Cezanne, itd., med Ameri¬ čani Grant Wood (»Daughters of the American Revolution « [—> Hčere revolucije ], 1932). 375 CINCINNATI, Taft Museum — CITTA Dl CASTELLO 376 ~ Taft Museum (316 Pike St.). Med slikarji so zastopani Frans Hals, Rembrandt, Goya, Turner, poleg tega emajl, npr. dva portreta Leonarda Limosirta (Duc de Guise in Thomas Cranmer, Archbiscop of Canterbury). cingulum (lat.), pas, kot del katol. liturgičnih oblačil v zdajšnji obliki zvečine bela vrvica s čopkom, s katero si duhovnik podveže albo. Ponazarja naj čistost, primerno duhovnikovi molitvi pri prepasovanju: Praecinge me Domine cingulo puritatis ... L: Ferguson (1954, s. v. Cord). — Cf. J. Flis (1908, p. 196). cingulum castitatis —> pas nedolžnosti Cipora -> Sefora cippus (lat.), steber v obliki stožca ali prizme; kamn. stožec na etr. grobu (znamenje, da je v grobu pokopan mož). L: Aleksandar Stipievič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). cipresa (lat. cyparissus ali cupressus [Cupressus sempervirens L.\, nem. die Zypresse) ponazarja mdr. v srednjev. ikonografiji krepost —> Gaudium (na t. i. arbor bona). L: cf. L. Belil ing (K-Graz 1964), Hildegard von Bingen (1855). cipresni venec (angl. the wreath of cypress, nem. der Zypressenkranz), znamenje žalovanja. Up: npr. S. Rosa (A vtp. s cipresnim vencem na glavi in lobanjo , MM). Cir —>Kiros Veliki Circe -> Kirke circumcidctur ex vobis omne misculinum, bibl. citat (1 Mojz 17, 10: Obrezan naj bo pri vas vsak moški), netočno nakazan (O MN IS MASCUL[us]) na napisnem traku, ki ga drži Mojzes levo zgoraj ob prizoru Jezusovega —*■ Obrezovanja v srednji vrsti -> Verdunskega olt. Cirici-Pellicer, Alejandro, šp. lik. kritik, direk¬ tor Muz. sodobne umetn. v Barceloni. B: Picasso antes de Picasso (Bar 1946): Miro y la imaginacidn (ib. 1949); Les Tresors de l'Espagne: De Charles Quint d Goya (G: Sk 1965, »Les Tresors du monde«; nem. izd. Spanien und seine Kunstschdtze: von Karl V. bis Goya). Ciril Jeruzalemski (313/15—386), cerkv. uči¬ telj, škof v Jeruzalemu, kršč. svetnik (18. III.). Njegovi katehezi De secundo Christi adventu naj bi ustrezalo 99 zvezd okrog križa na mozaiku apside v c. St’Apollinare in Classe v — > Raveni. L: LS I (1968). cistercijani (angl. the cistercians, fr. les cister- ciens, hrv. cisterciti, it. i cistercensi, nem. die Zisterzienser), reformirani benediktinski red, ki je nastal z odcepitvijo od —> Clunyja. Ust. ga je Robert de Molesme 1098 v Citeauxu (lat. Cister- cium) v Burgundiji, utrdil pa -> Bernard iz Clair- vauxa. cistercijanska arhitektura je bila v skladu z re¬ formnim prizadevanjem reda zlasti v XII. st. preprosta, brez kiparskega okrasa in tudi brez slikanih oken. Običajni tip samostanske c. je predstavljal baziliko s tlorisom v obliki lat. križa, z ravno zaključenim korom, ki ga sprem¬ ljajo ravno tako pravokotne, iz transepta odprte kapele. Pomembni spomeniki v matični Burgun¬ diji -> Fontenay, v Italiji npr. Chiaravalle in Fossanova, na Nemškem -^-Ebrach, Eberbach, -> Maulbronn in -> Bebenhausen, v Avstriji Hei- ligenkreuz (ust. 1135/36), Zwettl (ust. 1137) in Lilienfeld (ust. 1202) na Spodnjem Avstrijskem pa Vetrinj (ust. 1142) na Koroškem, v Sloveniji -*■ Stična in -*■ Kostanjevica na Dolenjskem. L: Hans Rose: Die Baukunst der Cisterzienser (Mn 1916); Henri-Paul Eydoux: L’architecture des eglises cisterciennes d’Allemagne (P 1952); lise Bickel: Die Bedeutung der siiddeutschen Zisterzien- serbauten fiir den Stilvvandel im 12. und 13. Jahr- hundert (Mn 1956); Frangois Bucher: Notre-Damc de Bonmont und die ersten Zisterzienserabteien der Schweiz (Bern 1957); Hanno Hahn: Die friihe Kir- chenbaukunst der Zisterzienser: Untersuchungen zur Baugeschichte von Kloster Eberbach im Rheingau und ihren europaischen Analogien im 12. Jahrhun- dert (BI 1957, »Frankfurter Forsch. zur Architektur- gesch.« 1); Lelia Fraccaro de Longlii: L'architettura delle chiese cistercensi italiane (Mi 1958, »Pubbl. della Facolta di Filosofia e Lettere delTUniv. di Pavia«); ZadnikarR (1959); Frangois Bucher, Le fonctionalisme de St. Bernard et les eglises cister¬ ciennes suisses (19. kongr., 1959); id., Cistercian Architectural Purism (Comparative Stud. in Soc. and Hist., 1960); ELU 1 (1959 [= 1960], s. v. cister¬ citi). — Cf. M. Aubert (1943 [1947]), W. Braunfels (1969 — L!), K. J. Conam (1959, p. 126—34 & 308 — L!). P. Franki (1962, p. 62 ss etc.), J. Gregorič (1951, p. 2—11), J. A. Schmollgen. Eisemverth (1959). CITTA DI CASTELLO, stari rim. Tifernum, mestece ob levem bregu Tibere v srednji Italiji (Umbria ). Stolnična zakladnica (it. il tesoro) hrani mdr. *antependij (it. il paliotto) iz pozla¬ čenega tanjenega srebra (nastal o. 1143/44 kot dar papeža Celestina II.): v sredini Kristus na prestolu med soncem, luno in zvezdami v man- dorli s simboli evangelistov, sicer pa kažejo reliefi prizore iz njegovega otroštva od Oznanjenja do Bega v Egipt, pasijonska prizora Kristusa primejo in Križanje, naposled pa 3 cerkv. patrone. L: EWA vm (1963, stp 649—50 — L!). — Cf. G. Schiller (I 1966, repr. 60). 377 Ciuha, Jože — Classici delPArte 378 Ciuha, Jože (1924— ), slov. slikar in ilustra¬ tor. R. v Trbovljah, 1950 dkč. ak. (G. A. Kos) in 1952 specialko (S. Pengov) v Lj, mnogo po¬ toval (Indonezija, Juž. Amerika, itd.). Mdr. slike na steklo in mozaik v poslopju Ljudske skupščine v Lj (1958). B: Okameneli smehljaj (Mrb 1963); Pogovori s tišino (Mrb 1967); Potovanje v deseto deželo (Lj 1966, »Cicibanova knjižnica«). L: Luc Menaše (NRazgl, 27. XII. 1958); M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); ŠijanecS (1961); BMK (1967); Marijan Tršar (Delo, 6. I. 1968 [pri- ioga]). — Cf. B. Pečar (1970), M. Tršar (pon. 1970). CIVATE blizu Coma v sev. Italiji (Lombar¬ dija). V bližnji cerkvici S. Pietro al Monte po¬ membne romanske StS-e (konec XI. st./zač. XII. st-), ki ponazarjajo Apokalipso in nebeško kra¬ ljestvo. Med njimi npr. stropna slikarija Kristusa z odprto knj. v levici (napis QUIS SITIT VE- NIAT) sredi —> nebeškega Jeruzalema, katerega 12 vrat je zaznamovanih z imeni dragih kamnov (nad Kristusom npr. safir, jaspis in ametist). L: EWA VIII (1963, stp 546 — L!) & XII (1966, stp 436—37). — Cf. O. Demus (»1968, t. I—IV & 11—15 — L!), A. Grabar (Sk 1958), H. Schrade (1963). Cividale —y Čedad Civitates orbis terrarum -> Hoefnagel, Georg Clapp, Frederick M(ortimer), (1879 — 1970), amer. um. zgodovinar in muzealec, nazadnje direktor Frick Coli. v New Yorku (1936—50). B: Les Dessins de Pontormo: Catalogue raisonnč (P 1914); Jacopo Carucci da Pontormo: His Life and tPorks (NH: Yale UP, 1916). L: WWAA (1959); Coli Art J (1970). Clark, Sir Kenneth (McKenzie), (1903—_), a ngl. um. zgodovinar. Dve leti sodel. z B. Beren- sonom v Florenci, bil kustos v Ashmolean Mus. v Oxfordu (1931—33), Surveyor of the King's Pictures v londonski Nat. Gali. (1934—45), prof. na univ. v Oxfordu (1946—51), predsednik Arts Gouncil of Great Britain (1953—60), itd.; pople- meniten (K. C. B.) 1938. Stilno izbrušen pisec. B: The Gothic Revival: An Essay on the History bf Taste (L 1928; rev. izd. 1950); A Commemorative Catalogue of the Exhibition of Italian Art held in the Galieries of the Royal Academy, Burlington House London, January-March 1930 (2 knj., L 1931); A Ca- tajogue of the Dratvings of Leonardo da Vinci in the Collection of His Majesty the King at IVindsor Čast le (~ knj., C: UP 1935); One Hundred Details in the National Gallery (L 1938); Leonardo da Vinci: an Account of His Development as an Artist (C: UP 1939; 2. izd. 1952); (izd.) "Last Lectures by Roger Fry ^39); (izd.) ,L. B. Alberti on Painting ‘ (Proč. BA, 1944); John Constable: The Hay Wain (L s. a. [1944]); Florentine Painting: Fifteenth Century (1945); Land- scape into Art (L 1949; amer. izd. Landscape Painting, NY 1950; hrv. prev.); Piero della Francesca (L: Ph 1951); Moments of Vision (1954); The Nude: A Study in Ideal Form (NY 1956, »Boli. Ser.« 35; n. izd. NY 1959); ,The Study of Art History' (Univer- sities Quarterly [L], 1956); Looking at Pictures (NY 1960); Ruskiti today (L 1964); Rembrandt and the Italian Renaissance (L 1966, »The Wrightsman Lec¬ tures« 1); A Failure of Nerve: Italian Painting 1520 — 1535 (Ox 1967, »The H. R. Bickley Memorial Lec- ture«); ,Francesco Melzi as Preserver of Leonardo da Vinci's Drawings‘ (A. Bluntov zb., 1967). L: WWA (1962; 1964). Clark, Stephen C. (u. 1960), amer. um. zbira¬ telj. Njegovo pomembno z. slik, ki je imela jedro v fr. slikarstvu XIX.—XX. st. (mdr. Degas, Ce¬ zanne, Renoir, van Gogh, Seurat — nekatere slike kupljene iz Moskve po 1. svet. vojni) sta si 1961 kot volilo razdelila newyorški Metropo¬ litan Mus. in Yale Univ. Art. Gali. v New Havenu. L: A Collector’s Taste (NY 1954 [razst. kat.; Knoedler]); Met Mus B (okt. 1961). — Cf. W. G. Constable (1964). Clasen, Karl Heinz (1893— ), nem. um. zgodovinar (srednjev. umetn. na Nemškem). B: Baukunst des Mittelalters: Die gotische Bau- kunst (Wi/Po 1930, »HdKw«); ,Bejestigungsbaukunst‘ (RDK II, 14. zv., 1938); Zehn deutsche Dome: Speyer, Mainz, Worms, Bamberg, Naumburg, Magdeburg, Koln, Freiburg, Ulm, Wien (BI 1939); Die mittelalter- liche Bildhauerkunst im Deutschordensland Preuflen (2 knj., BI 1939); ,Bergfried‘ (RDK II, 15. zv., 1939); Die Schonen Madonnen: Ihr Meister und seine Nach- folger (KiT 1951). Classici delPArte: Biblioteca Universale delle Arti Figurative, knjižna z. zal. Rizzoli v Milanu. Vsaka knj. obsega poleg uvoda in izvlečkov iz lit. 64 barv. tabel in dober informativni katalog del z ustreznimi kazali. Od leta 1966 dalje so izšli (vsak mesec 1 knj.) Michelangelo pittore (1), Bosch (2), Giotto (3), Raffaello (4), Botticelli (5), Caravaggio (6), Bruegel (7), Mantegna (8), Piero della Francesca (9), Antonello da Messina (10), Vermeer (11), Leonardo pittore (12), Carpaccio (13), Edouard Manet (14), Hogarth pittore (15), Giorgione (16), Van Eyck (17), Canaletto (18), Ingres (19), Veronese (20), fVatteau (21), Picasso blu e rosa (22), Diirer (23), Masaccio (24), Giam- battista Tiepolo (25), Velazquez (26), Memling (27), Giovanni Bellini (28), Rousseau il Doganiere (29), Perugino (30), Toulouse-Lautrec (31), Tiziano (32), Rembrandt pittore (33), Boccioni (34), II Greco (35), Tintoretto (36), Boldini (37), L'Ange¬ lico (38), Cezanne (39), Modigliani (40), Correg- gio (41), Fattori (42), Simone Martini (43), Carlo Carra (44), Degas (45), Paolo Uccello (46), Daumier (47), Guido Reni (48), Matisse (49), etc. 379 Claude Lonrain — CLERMONT-FERRAND 380 Claude Lorrain (tj. Lotarinžan), s pr. im. Claude Gellee (1600—1682), fr. slikar, poleg N. Poussina najpomembnejši fr. slikar XVII. st. in eden naj¬ odličnejših predstavnikov evr. krajinarstva. R. v fr. Lotaringiji, živel zvečine v Rimu v umetniški četrti pri piazza di Spagna, tam u. Njegove lirično ubrane krajine (štafažne figure v njih so mu sli¬ kali tudi drugi slikarji, npr. ->■ Miel) se odliku¬ jejo z oblikovanjem svetlobe in ozračja, po njih se je mdr. zgledoval —> Turner. Vodil je dnevnik svojega dela, t. i. Liber Veritatis (od 1957 Br. Mus.), ki je s 195 risbami prvovrsten dokument. S (več kot 200 ohranjenih krajin, ki so večkrat zasnovane v dvojicah, npr. Sončni vzhod in Za¬ hod) : npr. Morsko pristanišče z rim. Villa Medici (d. 1637, Uffizi), Vkrcanje sv. Uršule (d. 1641, Nat. Gali.), Merkur, Aglauros in Herse v obmor¬ ski pokrajini (d. 1643, Rim, Gali. Pallavicini), Krajina s spravo Kefala in Prokride (d. 1645, Nat. Gali.), Vkrcanje kraljice iz Sabe (d. 1648, ib.), A kis in Galateja v krajini (1657, Dresden), Po¬ krajina z Davidom v votlini Odolam ( Trije junaki prineso Davidu vode, d. 1658, Nat. Gali.), Abra¬ ham odpravi Agaro in Izmaela (Jutranja pokra¬ jina, d. 1668, Alte Pin.) in kot pendant Agara in lzmael v bersabejski puščavi (Popoldanska po¬ krajina, ib.), Krajina z Askanijem in jelenom (1682, Ashmolean), mdr. tudi cikel —^ Štirje dnevni časi v Eremitaži: Jutro ( Jakob in Rahela, d. 1666), Poldan ( Počitek na begu v Egipt, d. 1651), Večer (Tobija z angelom, 1663) in Noč (Jakobov boj z angelom, 1672). — G: 44 jedk. — R: s temi v Liber Veritatis skoraj 1000, od tega več kot pol. v Br. Mus., o. 100 pa v Teyler Mus. v Haarlemu. L: *Marcel Rothlichsberger: Claude Lorrain, The Paintings, I—II (NH: Yale UP 1961 — L!); Ideale classico (1962 — L!); G. Bazin, Lorrain (Kindler IV, 1967 — L!); »MdC« 107. — Cf. A. Blunt (1953), K. Clark (1949 [1950]), P. Courthion (1932), M. Davies (French 1946), W. Friedlaender (1921), K. Gerstenberg (1919; 1925; 1952), A. M. Hind (1925), M. Kitson (vse, zlasti 1964 — L!). Claudia. Vestalka Claudia Quinta je — kot poročajo rim. pisci — v dokaz svoje čistosti sama premaknila ladjo, ki je bila nasedla na plitvini sredi izliva Tibere. Ta čudoviti dogodek, ki ga omenja tudi sv. Avguštin (De civitate Dei X, 12), je bil ob koncu srednjega veka eden izmed »do¬ kazov« brezmadežnega rojstva Jezusovega v—> Defensorium inviolatae virginitatis beatae Mariae. Up: npr. StS v križnem hodniku v Briksnu (VII), mdr. tudi na Hansa Kelsa igralnem zna¬ menju iz 1537 (—*■ igralna deska, Ksthist. Mus.). L: Hans Martin vo nErffa (RDK III, 1954, s. v.); Piglcr II (1956, p. 294). Claus, Jiirgen (1935—_), nem. slikar in pisec o mod. lik. umetn. R. v Berlinu, ust. 1966 Carl Einstein-Preis der jungen deutschen Kunstkritik. B: Henri de Toulouse-Lautrec (Mn 1961 [rk]); »Entartete Kunst«: Bildersturm vor 25 Jahren (Mn 1962 [rk]); Theorien zeitgenbssischer Malerei (Reinbek bei Hmb 1963, »RDE« 182; it. izd. v z. »II Saggiatore«, Mi 1967); Kunst heute: Personen, Analysen, Doku¬ mente (ib. 1965, »RDE« 238/39); ,Die Kritik der Anschauung: Hinweise auf Carl Einstein ‘ (Das Kst- vverk, 1967). claustrum (lat.) -> križni hodnik Clemen, Paul (1866—-1947), nem. um. zgodo¬ vinar, utemeljitelj spomen. varstva v Porenju. V Bonnu, kjer je 1902—36 učil kot naslednik C. Justija, utemeljil umzg. institut. B: Portrdtdarstellungen Karls des Grojicn (Aachen 1890); Die Denkmalpflege in Frankreich (BI 1898); Die romanische fVandmalerei der Rheinlande (Du 1905); Die romanische Monumentalmalerei in den Rheinlanden (Du 1916); (& Cornelius Gurlitt) Die Klosterbauten der Cistercienser in Belgien (BI 1916); (s sodel.) Kunstschutz im Kriege (2 knj., Lpz 1919); (izd.) Belgische Kunstdenkmdler (2 knj., Mn 1923); ,Bartolomeo Colleoni' (Bilder und Studien aus drei Jahrtausenden: Eberhard Gothein zum 70. Ge- burtstag ..., Mn-Lpz 1923); ,Von den (Vandnialereien auf den Chorschranken des Kolner Domes ‘ (W-RJb, 1924); ,Sprachen und Uberlieferung der malerischen Gestaltung im spdten Mittelalter ‘ (K. Koetschauov zb., 1928); ,Die Geschichte der heiligen Fina von San Gimignano ‘ (P. Schubringov zb., 1929); Die gotischen Monumentalmalereien der Rheinlande (2 knj., Du 1930); Die deutsche Kunst und die Denkmalpflege (BI 1933); Der Dom zu Koln (Du 1938); ,Strawberry-Hill und Wdrlitz: Von den AnJdngen der Neugotik * (Wor- ringerjev zb., 1943); p o n. i z b. (1948, izd. H. Liitzeler). L: Heinrich Liitzeler (NDB 3, 1957, s. v.). — Zborniki; Festschrift zum 60. Geburtstag von Paul Clemen 31. 10. 1926 (Bn 1926); Paul Clemen zum 31. 10. 1936 (Du 1936); Paul Clemen: Gedenkblatt zu seinem 80. Geburtstage ... (Euskirchcn 1946). Clemenceau, Georges (1841—1929), fr. politik, imen. le Tigre, Monetov prijatelj. Up: npr. E. Manet (o. 1879, Louvre [Jeu de Paume] in New York, Thannhauser Coli.), Rodin (glava). B (lik. umetn.): Claude Monet: Les Nympheas (P 1928). Clementia (lat.), Blagosrčnost -> Veliki slav¬ nostni voz cesarja Maksimilijana 1. the clerestory (angl.) —> svetlobno nadstropje CLERMONT-FERRAND, nekd. Augustone- metum, mesto v Franciji (Auvergne), 382 km juž. od Pariza. Najpomembnejša c. je romanska *Nctre-Dame-du-Port (1. pol. XII. st., rest. arh. Mallay 1843) s triladijsko notr. in znamenitimi kapiteli, katerih reliefi mdr. kažejo boj kreposti 381 Cleve, Joos van — Clouet, Franpois 382 in pregreh (cf. s. v. Psychomachia), e. g. Largitas & Avaritia, Patientia & Ira. — Gotska katedr. L: Cankar II/l (1931); Reau I (1955, p. 177—78); EWA V (1961, stp 581); »US« 7 (1968); »MdS« 92. — Cf. K. J. Conant (1959), A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), £. Male (1922 [1947]). Cleve, Joos van ->Joos van Cleve Cleve, Marten van (1527—1581), niz. slikar v Antvverpnu (tam r., mojster 1551 in u.). Učitelj mu je bil Frans Floris, sicer pa sta nanj vplivala zlasti P. Aertsen in pozn. P. Bruegel star. S: predvsem žanrski motivi, zastopan mdr. v Umzg. muz. na Dunaju. L: Friedlander XIII (1936); G. T. Faggin, De genreschilder Marten van Cleef (OH, 1965). — Cf. L. von Baldass (1917; 1923/25). CLEVELAND (Ohio, ZDA [East Central]). ~ The Cleveland Miiseum of Art (11150 East Poulevard), eden izmed -> sedmih velikih amer. muz., pomembna splošna z. »vseh um. strok, dežel in časov«. S; mdr. zastopani neznani pa¬ riški slikar (Oznanjenje, o. 1390/1400), Campin (Janez Krst.), Aelbrecht Bouts (Oznanjenje), Geertgen tot Sint Janš (Poklon kraljev), Filip- pino Lippi (Sv. družina z Margareto in Janezom, tondo), neznani burgundski slikar (Portret ple¬ miča, o. 1480/1500), Baldung, imen. Grien (Maša •sv. Gregorija), Savoldo (Mrtvi Kristus z Jožejom 'z Arimateje, o. 1525), Lotto (Portret moža na terasi, 1525), J. Bassano (Bogatin in ubogi Lazar, °- 1550), Rubens, Hals (Ženski portret, d. 1638), Strozzi, Ribera, G. de La Tour (Petrov kes, d' 1645), Zurbaran (Sv. hišica v Nazaretu, po 1630), van Dyck, Ph. de Champaigne (Angl. „ kralj Karel II., d. 1653), Rembrandt (Ženski portret, d. 1635; »Portrait of a Young Študent«, °- 1657), Lely, Nattier (Mme Pompadour kot Piana [prej »Mme Henriette de France«], d. 1752), Avcd (Jean-Gabriel de la Por te du Theil , o. 1739/ 40), Reynolds, Gainsborough, Fragonard (Mdr- fej), J. S. Copley, B. West, Goya (Don Juan An¬ tonio Cuervo, d. 1819), J.-L. David (Kupido in Psihe, d. 1817), G. Stuart, Lawrence, Gros (Grof Jean-Antoine Chaptal, d. 1824), Turner, Courbet (Mme Boreau ali La Dame au chapeau noir, d. [18]63), Manet (Portret Berthe Morisot, o. 1869?), Degas (Vojvodinja Montejasi-Cicerale, 1868), Cč- zanne, Redon (Mile Violet te Heymann, d. 1910), Renoir (Mile Romaine Lacaux, d. 1864), Picasso (La Vie, 1903), Schmidt-RottlufT (Avtp. s klobu¬ kom, 1919), R. Lindner (Louis II, 1962). — P: Htdr. Rodin (William E. Henley, bron. glava, 1883). _ IR; npr. Horarij Ferdinanda in Izabele Španske (1492/1504). L: Catalogue of the Elisabeth Severance Prentiss CollectionBequestof Elisabeth... 1944(1944 [CMA]); Catalogue of the John L. Severance Collection: Bequest of John... 1936 (1955 [CMA]); The Cleve¬ land Museum of Art Handbook 1958; Handbook: The Cleveland Museum of Art/1966. — Cf. H. S. Francis in nasploh CMA B. clipeus (lat.), okrogel ščit, medaljon (in do¬ prsna podoba v njem). Natančnejše ime za do¬ prsje v okroglem okviru (»ščitu«) je imago cli- peata. Take imagines clipeatae poznamo od an¬ tike dalje, posebno še po številnih portretnih doprsjih na rim. in starokršč. sarkofagih. L: J. Bolten: Die Imago Clipeata: Ein Beitrag zur Portrait- und Typengeschichte (Paderborn 1937, »Stud. zur Gesch. u. Kultur des Altertums« XXI/1). Cloelia beži iz etruščanskega tabora (na konju s tovarišicami čez Tibero), kjet je bila talka kralja -*■ Porsenne, ik. m. iz legendarne rim. zgod. (Livius II, 13). Up: npr. Jacques Stella (Fontainebleau). L RDK III (1954, stp 796 ss); Pigler II (1956, p. 363—65); Thuillier & Chatelet (1964, repr. p. 64). cloisonnisme (fr [la cloison — stena, pregraja]), smer slikarstva ob koncu XIX. st., ki jo pred¬ stavljajo zlasti dela Emila Bernarda in t. i. —> potita vensk e šole (—> Gauguin, —> Serusier ): ploskve čistih barv so »ograjene« s sklenjenimi črnimi ali modrimi obrisi. Cloisonnisme s svojimi konturami spominja na svinčene vezi -> slikanih oken pa zato ta termin upravičeno uporabljamo npr. tudi ob slikarstvu -> Rouaulta. Podobno smiseln je tudi fr. termin cloisonne za eno izmed tehnik —> emajla. Clorinda —► Tancred krsti Amazonko Clorindo CIorinda osvobodi Olinda in Sofronio, ik. m. po Tassovem epu La Gerusalemme liberata (II, 32—45). L: Pigler II (1956, p. 436 & repr. p. 435). Clouet, Franfois (o. 1505/10—1572), fr. slikar, sin Jeana Cloueta (infra), kot slednji imen. Janet in dvorni portretist (za Franca I., Henrika II., Franca II. in Karla IX.); najpomembnejši fr. portretist XVI. st. S: npr. Celopost. portret Karla IX. (les, d. 1561, Ksthist. Mus.), Pierre Quthe (les, d. 1562, Louvre), Dama v kopeli (»Diane de Poitiers«, morda Marie Touchet, metresa Karla IX., les, verj. o. 1571, Washington). L (za oba Cloueta); Alphonse Germain: Les Clouet: Biographie critique (P 1907, »G. A.«); Cankar III/2 (1951); R. Guilly (Kindler I, 1964, s. v.); »US« 9 (1969); »PKG« 8 (1970 — L!). — Cf. I. Adler (1929), A. Blunt (1953), L. Dimier (1904 [1911]; I—III 1924—1926; 1942), E. Moreau-Nelaton (1908; 1908; 1909; 1910; 1924), L. Rčau (1939). 383 Clouet, Jean — Codex Amiatinus 384 Clouet, Jean, tudi Janet in Jehannet (o. 1480/ 85—1540/41), fr. slikar, dvorni portretist, oče Frangoisa Cloueta (supra). Pripisanih mu je mdr. 130 portretnih risb (črna & rd. kreda, Chan- tilly), ki uvajajo t. i. maniere a trois crayons (način s 3 svinčniki) ter s tem napovedujejo pozn. pastelno tehniko. L: Peter Mellen: Jean Clouet (L: Ph 1971). Clovio, Giulio, s pr. im. Juraj Klovič (1498— 1578), it. (hrv.) miniaturist, za življenja imen. Michelangelo miniature. R. v Dalmaciji, delal v Benetkah za kard. Marina Grimanija, se učil pri Giuliu Romanu v Mantovi, po Sacco di Roma postal redovnik, s papeževim dovoljenjem zapustil meniški stan, delal spet za kard. Grima¬ nija, od 1540 dalje do smrti pa za kard. Ales- sandra Farnese, kateremu je mdr. (v znanem pismu 16. XI. 1570) priporočil mladega El—»- Greca. IR: *Horae Beatae Mariae Virginis za kard. Alessandra Farnese (dkč. 1546, Morgan Libr., Ms. 69). — Up: npr. El Greco (Capodi- monte); spom. v Driveniku pri Crikvenici (kipar Zvonko Car, odkrit 1969). L: John W. Bradley: The life and vvorks of Giorgio Giulio Clovio, miniaturist: with notices of his con- temporaries and of the arts of book decoration in the 16th centurv (L 1891); J. A. Herbert , Clovio (ThB VII, 1912, p. 122 ss — L!); ELU 3 (1964, s. v. Klovič, Juraj — L!); »PKG« 8 (1970, t. XXIX, p. 214 —L!). CLUNY (lat. Cluniacum), izredno pomembno srednjev. cerkv. središče v Burgundiji (Francija). Samostan, ust. 910 in neposredno podrejen pa¬ pežu, postal izhodišče v. reform, ki so papeštvo pomembno okrepile. V času največjega razcveta Cluny nadzoroval o. 1500 opatij in drugih samo¬ stanov. Za posebno akt. opata Huguesa (1049— 1109) začeli zidati 3. opatijsko c. (t. i. Cluny III: 171 m dolžine, 5 ladij, 2 transepta, korni obhod z žarkasto razporejenimi kapelami), ki je bila do konca srednjega veka največja kršč. kultna stavba; ohranjen samo del enega transepta z osmerokotnim stolpom (nekd. videz še najbolje ponazarja -> Paray-le-Monial). — V Mus. du Farinier (nekd. opatijska kašča za moko) mdr. 8 kapitelov (1113/18), na vseh 4 straneh okraše¬ nih z odličnimi *reliefi, ki so nekoč v koru opa¬ tijske c. ponazarjali 8 tonov gregorijanskega petja, 4 letne čase, 4 reke paradiža, kreposti in Artes Liberales — ter z vsem tem neomajno skladnost vesolja. — V nekd. pariški rezidenci clunyjskih opatov pomemben muz. srednjev. umetn. (-> Pariz, odd. muzeji). L: EWA V (1961, stp 628 — L!); Echapasse (1963); »US« 7 (1968, repr. p. 33 & 34). — Cf. K. J. Conam (1939; 1950; 1959 — L! [p. 323]; »1968 — L! [oc. R. Branner, AB, 1971]), J. Evans (1931; 1938; 1950). CIytie se spremeni v sončnico, mit. ik. m. po Ovidu (Met IV, 256—70): nimfa, ki jo je bil Apolon zapustil, se ni mogla potolažiti; spre¬ menila se je v sončnico, ki se slej ko prej ozira za njim. Up: npr. Ch. de La Fosse (1688, Grand Trianon, Chambre du Couchant [in situ]). L: Pigler II (1956, p. 58). CMUREK, grad v Slov. golicah (des. nad Muro, 30 km severovzh. od Mrb), dkm. od 1145 dalje, v zdajšnji obliki z arkadnim dvoriščem v glavnem iz XVI. st. Na zah. strani timpanon romanskega portala s pleteninasto ornamentiko, drug romanski relief (vzidan v vhodni veži zah. trakta) pa kaže personifikacijo Jeze v zmajevem žrelu (sreda XII. st.). L: Gabriel Majcen, Kamenita izbokla podoba zmaja v zidu cmureškega gradu (ČZN n, 1 905): CevcS (1961); »ArS« 5 (1970, t. 52). — Cf. N. Sumi (Lj 1966, repr. 113), M. Zadnikar ( 1955). COBRA, na pobudo Asgerja —► J orna 1948 ust. umetniška skupina kobenhavnskih, bruselj¬ skih in amsterdamskih slikarjev (abr. CO-BR-A). Skupina, ki stajo poleg Jorna predstavljala zlasti -+Appel in Corneille, se je po 4 letih razšla. Coche de la Ferte, Ftienne, fr. arheolog, dkč. Žcole duLouvre 1946 s tezo: Les Menades: origine et formation de leur type dans Part grec. B: Les bijoux antir/ues (P 1956); L'antiquite chre- tienne au Musee du Louvre (P 1958). Cocteau, Jean (1889—1963), fr. pesnik, pisa¬ telj, dramatik, esejist, filmski ustvarjalec in risar , sodel. mnogih avantgardističnih gibanj, ena iz¬ med bleščečih osebnosti v fr. kulturi 1. pol. XX. st. Up: npr. Modigliani (1917, New York, Hcnry Pearlman) in Picasso (risba, ilustracija knj. Coc¬ teau: Le coq et l'arlequin, P 1918). B (lik. umetn.): Ode d Picasso (P 1919); Picasso (P 1923); Le Mistčr Laic (P 1932 [o De Chiricu]); Dufy (P 1949); Modigliani (P 1950, »Bibl. Aldine des Arts« 6); (& Louis Aragon) Entretiens sur le Musče de Dresde (P 1957). L: DULC I (1959, s. v.); Luc M e na še (Lik. rev., št. 7/8, 31. X. 1963, p. XII, nekr.). codex -> kodeks Codex Amiatinus, pomemben iluminiran rkp. (49,4 X 33,4 cm, zač. VIII. st. [pred 716], Flo¬ renca, Bibl. Laurenziana, Amiatinus 1), nastal na Angleškem, imen. pa po samostanu na Monte Amiato v Toskani. Posebno znana miniatura * Prerok Ezdra preureja Biblijo (f. 5a). 385 Codex Aureus Eptemacensis — Codex Laurentianus 386 L: »PKG« 5 (1969, t. 10 — L!); R. L. S. Bruce- Mitford, The art of the Codex Amiatinus (J. of the Br. Archaeological Association, 1969); »US« 6 (1970, re pr. p. 48). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 8), H. Holldnder (1969, repr. 18), C. Norden- falk (Sk 1957). Codex Aureus Eptemacensis, otonski ilumi¬ niran rkp. (Echternach o. 1035/40, Niirnberg [prej Gotha, Mus.]). Med miniaturami npr. f. 2v ( Kristus v mandorli med 4 v. preroki [Izaija, Jere¬ mija, Ezekijel, Danijel] in 4 simboli evangelistov) *n f. 75v (na tekstilni vzorec oprta okrasna stran). Znamenite platnice tega kodeksa (->• platnice Zlatega kodeksa iz Echternacha) so pribl, pol stoletja star.; po Boecklerjevi domnevi so spo¬ četka krasile —> Evangeliar iz Sainte-Chapelle. L: EWA X (1965, t. 471); »PKG« 5 (1969, t. 56 [L!] & XVI). — Cf. J. Beckwith (NY 1964, repr. 105), P Metz (1956). Codex Aureus iz St. Emmerama v Regensburgu, karolinški iluminiran rkp. (evangeliar), napisan po naročilu —► Karla Plešastega (126 listov, per¬ gament, 42 X 33 cm, o. 870, Miinchen, Baye- rische Staatsbibl., Cod. lat. 14000), razkošno okrašen, tekst z zlatimi črkami (unciala) v 2 stp. Prednji del *platnic iz zlate pločevine s filigran¬ sko vdelanimi dragulji in biseri in vtolčenimi reliefi (cf. s. v. taniti): v sredi Kristus med 4 evan¬ gelisti, zgoraj Kristus in prešuštnica in Jezus očisti tempelj, spodaj Ozdravljenje gobavca in Ozdravljenje slepega. Med miniaturami (nobenih evang. prizorov) npr. Karel Plešasti na prestolu z božjo roko nad seboj, ki ga blagoslavlja, an¬ geloma pa personifikacijama dežel in telesnima stražarjema ob strani (f. 5v), 24 apokaliptičnih starešin časti jagnje (f. 6r) in Kristus, obdan s 4 evangelisti in 4 v. preroki (f. 6v). Kralj Arnulf je rkp. daroval benediktinskemu samostanu v Re¬ gensburgu, kjer ga je menih Adalpertus o. 1000 rest. in dodal celopost. podobo naročnika (Rom- w aldus, opat v Regensburgu 975—1001) med doprsji evangelistov. L: Bayems (1960. kat. št. 92); G. Tolzien, Adalper- tus (Kindler I, 1964); Frauke Steenbock: Der kirch- liche Prachteinband im friihen Mittelalter (BI 1965 L!); »UF« 13 (1968, repr. 137—39); »PKG« 5 0969, t. X — L!); »MdC« 203 (t. VII); »US« 6 (1970, repr. p. 114—15). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), S. Beissel (1906, p. 169 & 199 ss), H. Kohl- haussen (1969, t. 20—21 — L! [platnice]), G. Leidin- ger (»faks. 1921—1925), H. Schrade (1958). Codex Aureus v Britanskem muzeju -> Harle- yev evangeliarij Codex Aureus v Stockholmu, pomemben anglo- saški iluminiran rkp., evangeliar (190 listov 39,4 ^ 31,8 cm, Canterbury o. 750/60, Stockholm, 15 — Leksikon Kungliga Biblioteket, Cod. A. 135). Med minia¬ turami -> kanonske table (f. 5r—8v), podobe evan¬ gelistov, npr. Matej (f. 9v) in Janez (f. 150v), str. Christi autem generatio kot zač. Matejevega evan¬ gelija (f. lir) itd. L: Diringer Book (1960); Karl d. Gr. (1965, kat. št. 397 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 11 — L!). — Cf. A. Boeckler (1952/53), E. H. Zimmermann (1916). Codex Barberinianus (Bibl. Vat., Cod. Barb. Lat. 4406) hrani risbe Antonia Ecclissija po starokršč. StS-h v nekd. rim. c. S. Paolo fuori le mura, ki jih je obnovil ali posnel Pietro Caval- lini. Med tako vsaj ikonografsko ohranjenimi bibl. prizori npr. —> Jožef najde brate v Dotainu, pos. iz —>Žksodusa pa Šesta nadloga: tvori, —> Sedma nadloga: toča in —> Deseta nadloga. L: cf. J. Garber (1918). *Codex Egberti ali Egbertov evangelistar, eden izmed najpomembnejših zgodnjih IR -fotonske umetn. (pergament, 27 X 21 cm, o. 980/90, Trier, Stadtbibl., Cod. 24). Med svetlobarvnimi miniaturami, ki se delno močno naslanjajo na poznoant. vzore iz o. 400 (kot je bila npr. -> Quedlinburška itala), dedikacijska podoba s Škr¬ latnim ozadjem — Meniha Keraldus in Heribertus izročata rkp. nadškofu -> Egbertu (f. 2v), podobe evangelistov, npr. Matej (f. 3), predvsem pa kot eden najobsežnejših evang. ciklov te dobe 51 pripovednih prizorov (pribl, tretjina posv. Kri¬ stusovim čudežem), mdr. Pokol nedolžnih otrok (f. 15v), Predstavitev v templju (f. 18v), Svatba v Kani (f. 20r), Kristus in stotnik (f. 22r), Mož s suho roko (f. 23r), Ozdravljenje slepega (f. 31), Kristus in prešuštnica (f. 46), Ozdravljenje slepo- rojenega (f. 50v — po Janezu, napis aquaeductus Syloe), Umivanje nog (f. 78v), Kristusa primejo (f. 79v) in Križanje (f. 84v). L: Hubert Schiel (izd.): *Codcx Egberti der Stadt- bibliothek Trier: Voll-Faksimile-Ausgabe (2 knj., Ba 1960); id., Die beiden Prunkeinbande des Codex Egberti und ihr Schicksal (Vierteljahrblatter der Trierer Ges. f. ntitzliche Forsch., 1960); Victor H. Elbern (EWA X, 1965, stp 886); »PKG« 5 (1969, t. 44 — L!); »US« 6 (1970, repr. p. 159). — Cf. J. Beckv/ith (NY 1964), A. Goldschmidt (II 1928), H. Jantzen (1947 [1959]), A. Knoepfli ( 1961 — L!), F. X. Kraus (1884), C. Nordenfalk (Sk 1957), G. Schiller (I 1966, repr. 1674 236, 265, 304, 341, 459, 471, 489, 494, 500, 518, 538, 542—43, 554), ead. (II 1968, repr. 29, 131, 169, 226,236,284, 392—93), H. Schrade (1958). Codex Eptemacensis -> Evangeliar iz Echter¬ nacha (Bibl. Nat.) Codex Gertrudianus -> Psalterium Egberti Codex Laurentianus —> Rabulov evangeliar 387 Codex Millenarius — Cogniat, Rajmond 388 Codex Millenarius ali Tisočletni kodeks (nem. der tausendjdhrige Codex), imen. tako od tisoč¬ letnice (1777) samostana -> Kremsmiinster v Gor¬ nji Avstriji, v katerega knjižnici ga hranijo kot njen največji zaklad (Cim. 1). Evangeliar iz o. 800 sodi v salzburški um. krog, krasi ga 8 celo- str. miniatur ( evangelisti in njihovi simboli). L: Willibrord Neumiiller O. S. B. & Kurt Holter: Der Codex Millenarius (Graz-W s. a. [1960?], »Forsch. zur Gesch. Oberosterreichs« 6). — Cf. W. Braunfels (1968), G. Swarzenski (1908—1913). *Codex Rossanensis, po svojem hranišču (za¬ kladnica katedr. v Rossanu v Kalabriji) imen. iluminiran rkp., evangeliar, iz o. 500. Ohranjenih 188 listov (30,7 X 26 cm) s 15 miniaturami, tj. pribl, polovica nekd. celote. Z izjemo prve vrstice vsakega evangelija, ki je zlata, je rkp. izpisan v srebrnih uncialnih črkah na škrlatnem perga¬ mentu. Miniature (z izjemo Markove na zač. rkp.): Obujenje Lazarja, Vhod v Jeruzalem, Oči¬ ščenje templja, Pametne in nespametne device, Zadnja večerja in Umivanje nog (f. 3), Obhajilo apostolov s kruhom, Obhajilo apostolov z vinom, Oljska gora, Ozdravljenje slepega, Prilika o usmi¬ ljenem Samarijanu, celostr. min. Kristus pred Pi¬ latom in spodaj Juda Iškarijot vrne 30 srebrnikov (f. 8r), » Baraba ali Jezus « (f. 8v) in na zač. nje¬ govega evangelija Marko. L: O. von Gebhardt & A. Harnack: Evangeliorum Codex graecus purpureus Rossanensis (Lpz 1880 [avtorja znova odkrila rkp. 1879!]); Diringer Book (1958, p. 90—92); VVilliam C. Loerke, The Miniatures of the Trial in the Rossano Gospels (AB, 1961). — Cf. A. Haseloff (1898), A. Muhoz (1907), D. Talbot Rice (1959), W. F. Volbach (1958). *Codex Vigilanus, slaven rkp. z zgod. in bese¬ dili šp. koncilov (Escorial, knjižnica, D. I. 2), dkč. 976 za Ramira III., kralja Leona (d. 1014 po šp. Štetju). Miniature kažejo mdr. Izvirni greh in sinodo v Toledu leta 400, posebno pomembna pa je na koncu str. z 9 portreti: zahodnogotski kralji Kindeswinth (642—53), Rekkeswinth (653— 72) in Egika (687—701), pod njimi leonski kralji Sancho I. (955—67), njegov sin Ramiro III. (967—84) in slednjega žena Urraca, v spodnji vrsti pa pisar Vigila med pomočnikom ( Sarracin socius ) in učencem ( Garsca discipulus). L: »US« 6 (1970, p. 252). — Cf. M. Hauttmann (1929, repr. p. 322), D. Talbot Rice (Mn-Z 1965, repr. p. 180& 183—84). Codex Vossianus Latinus 79 v leidenski univ. bibl. -» Aratov rokopis v Leidenu. *Codex Vyšehradensis, pomemben romanski iluminiran rkp. (108 listov 42 X 33 cm, o. 1085, Praga, Statni knihovna ČSSR — Universitni knihovna, Ms. XIV A 13). Med miniaturami npr. Štirje evangelisti (f. Iv), Kristusovi predniki na 4 straneh (f. 2r—f. 3v), Rojstvo in oznanjenje pastirjem (f. 8r), Majestas Domini (f. 9v), Krst v Jordanu (f. 15r), Zadnja večerja in spodaj Umi¬ vanje nog (f. 38v), Vstajenje mrtvih (f. 43r) in Tri Marije ob grobu (f. 43v). L: cf. J. Kvet (1964). Coecke van Aelst, Pieter (1502—1550), niz. ftam. slikar, dekorater in založnik, romanist, učitelj Pietra Bruegla star. S (vse samo atr.): več variant Zadnje večerje (npr. d. 1527, Belvoir Castle, Duke of Rutland; d. 1531, Bruxelles; d. 1550, Niirnberg), Avtp. z ženo (o. 1545, Zii- rich). — Tudi osnutki za tapiserije. L: Friedlander XII (1935); A. Corbet: Pieter Coecke van Aelst (Antw-Utr 1950); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964). — Cf. G. Marlier (*1966). Coedes, George (1886—....), fr. poznavalec -> khmerske umetn., nekd. direktor Ecole Franfaise d'Extreme Orient v Parizu. B: Bronzes Khmers (P-Br 1923); Les Collections archeologiques du Musče National de Bangkok (ib. 1928); Pour mieux comprendre Angkor (P 1947); Les Etat s hindouises dTndochine et dTndonesie (P 1948); ,Cambodia- (EWAIII, 1960 );,Khmer Art‘ (EWA VIII, 1963). Coeur, Jacques (o. 1395—1456), bogat trgovec v Bouigesu, zakladnik fr. kralja Karla VII., 1451 obtožen, uspel pobegniti. V —>Bourgesu si je dal sezidati mogočni Hotel Jacques Coeur-, prim. tudi chapelle Jacques Coeur v tamk. katedr. Coffin, David R(obbins), (1918—_), amer. um. zgodovinar. R. v New Yorku, prof. na Pr inče ton Univ., ur. AB (1959—62). B: ,Pirro Ligorio and Decoration of the Late I6th Century at Ferrara * (AB, 1955); The Villa d’Este at Tivoli (Pri 1960, »PriM« 34); ,Pirro Ligorio on the Nobility ofthe Arts ‘ (JWCI, 1964). L: WWAm (1964—65). Cogniat, Rajmond (1896—_), fr. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik, inspecteur principal des Beaux-Arts v Franciji, eden izmed ustanoviteljev in častnih predsednikov AICA. B: Dčcor de theatre (P 1930); Gauguin (P 1938, »Maitres«); Le Dessin francais au XVlile sičcle (Monaco 1943, »Documents d’art«); Soutine (P 1945); Gauguin (P 1947); (& J. Cassou, M. Florisoone idr.): De David d Picasso: Orientations de la Peinture franfaise (P 1950); La Peinture en France au Temps des Impressionnistes (P 1950; angl. izd. French Painting at the Time of the Impressionists, NY 1951); Histoire de la Peinture, I—II (P 1955); La Peinture du XVIH sičcle (P 1964, »Le livre-musee«). 389 Cohen, Walter — colonne 390 Cohen, VValter (1880— ?), nem. (ž.) um. zgo¬ dovinar in muzealec, direktor muz. v Bonnu; raziskoval staro niz. slikarstvo. B: Studien zu Quinten Metsys: ein Beitrag zur Ge- schichte der Malerei in den Niederlanden (Bn 1904); ,Die Sammlung tVesendonk' (ZfbK, 1909); ,Cleve , Joos van, d. J.' (ThB VII, 1912); ,Cornelisz, Jakob, van Amsterdam, auch Jakob van Oostsanen' (ib.); ,Cristus ( Christus), Peter I' (ThB VIII, 1913); Provin- zial-Museum in Bonn: Katalog der Gemiildegalerie, vonviegend Sammlung tVesendonck' (Bn 1914; 2., izb. izd. 1927); Hundert Jahre rheinischer Malerei (Bn 1924); ,Altniederlandische Gemalde auf Schlofi Hu- genpoel' (P. Clemenov zb., 1926); ,Jan van Scorels Einzug Christi in Jerusalem' (OH, 1927); ,Jan van Scorels Bildnis in Besangon' (K. Koetschauov zb., 1928); ,Die Madonna mit musizierenden Engeln v on Jacob Cornelisz und einige andere Gemalde des Mei- sters' (Panth, 1930); ,Carl Justi und die moderne Kunst' (Die K., 1933). Cohn, Werner (1905—1960), nem. (ž.) um. zgodovinar, živel v Florenci. B: Der Wandel der Architekturgestaltung in den Werken Hans Holbeins d. J.: Ein Beitrag zur Holbein- Chronologie (Str 1930, »SdK« 278); ,Franco Sacchetti und das ikonographische Programm der Ge»dlbemale- reien von Orsanmichele' (MittF, 1958). L: MittF (1959/60, nekr.). Cohn-Wiener, Ernst (1882—1941), nem. (ž.) um. zgodovinar. R. v Bydgoszczu, učil na Jiidi- sche Volkshochschule in Humboldt Akademie v Berlinu, 1924—25 raziskaval v SZ in Mali Aziji, za nacizma emigriral v Indijo. B: Die Entivicklungsgeschichte der Stile in der bildenden Kunst, I—II (Lpz 1910); Alt-Niirnberg und das malerische Frankenland (BI 1912); Willy Jaeckel (Lpz 1920, »Junge K.« 9); Stilkritischer Kommentar zu Ehrensteins Das Alte Testament im Bilde (W 1925); OieJudische Kunst (BI 1930). Coislin 79, signatura znanega biz. rkp. —>• Ho- milije Janeza Krizostoma v paiiški Bibl. Nat. Colasanti, Arduino (1877—1935), it. um. zgo¬ dovinar, v letih 1919—28 generalni direktor Di- rezione generale per le antichita e belle arti. B: ,Le stagioni nelVantichitd e nelParte cristiana' (Riv. dTtalia, 1901); Gentile da Fabriano (Berg 1909, »Coli. di Monografie illustrate« 5); Loreto (ib. 1910, »Italia artistica« 54); L'art byzantin en Italie (P-Mi 1913, uv Corrado Ricci; it. izd. Varte bizantina in ‘ ,a [ia, 1919); Gubbio (Berg 1925); Le fontane d'Italia (Mi 1926); Donatello (R 1932); La pittura de! XV i-ecolo nelle Marche (F 1932; nem. izd. Die Malerei des XV. Jahrhunderts in den Italienischen Marken, Bl-Florenz 1932). L: Lodovici (1942). Coletti, Luigi (1886—1961), it. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Trstu. B: Varte di Tommaso di Modena (Bol 1933); Tin¬ toretto (Berg 1940; 2. izd. 1944; 3. izd. 1951); IPrimi- tivi, l—lll (No 1941—1946—1947); Gli affreschi della basi lica di Assisi (Berg 1949); II tempietto di Cividale (R 1952); Pittura veneta del Quattrocento (No 1953); Pisanello (Mi 1953; n. izd. 1958); Lorenzo Lot to (Berg 1953); Tutta la pittura di Giorgione (Mi 1955); Cima da Conegliano (V 1959, »Saggi e studi di storia dell’arte« 2); ,Varte dal neodassicismo al romanticismo' (La civilta veneziana del Settecento, F 1960); ,Giunte a G. Gerolamo Savo Ido' (Acr, 1960/61). L: Lodovici (1942). collage -> kolaž Collection Henri Focillon, umzg. knjižna z. zal. Armand Colin v Parizu (med avtorji npr. L. Grodecki). Collezione degli Autoritratti —> Florenca (—>■ muzeji: Gali. degli Uffizi) Colligite primum zizania et alligate ea in fasci- culos ad comburendum; triticum autem congre- gate in horreum meum, evang. citat (Mt 13, 30; Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico) iz -> Prilike o dobrem semenu in ljuljki (Mt 13, 24— 30). Okr. citat je brati na napisnih trakovih obeh angelov na podobi Kristusovega drugega prihoda na —> Verdunskem oltarju. Collins, George R(oseborough), (1917—_), amer. um. zgodovinar, prof. na Columbia Univ. v New Yorku. B: Antonio Gaudi (NY 1960, »The Masters of World Architecture«); ,Gaudi y Cornet, Antonio' (EWA VI, 1962). Collon-Gevaert, S., belg. um. zgodovinarka, uči na univ. v Liegeu. B: Histoire des arts du metal en Belgique (Br 1951); (& J. Lejeune & J. Stiennon) Art roman dans ta vallee de la Meuse aux XIe et XIV siecles (Br 1962). COLMAR, mesto v Alzaciji (Francija) z dobro ohranjenim starim videzom. V M tisi e d'Unter- linden (v nekd. dominikanskem samostanu) je najbolje predstavljen Caspar —> Isenmann (table s pasijonskimi prizori, dkč. 1465), največjo zna¬ menitost pa predstavlja slavni -> Isenheimski oltar. V Martinovi c. je znana Schongauerjeva * Madona v rožni uti (les, d. 1473). L: EWA V (1961, stp 645—46 — L!). — Cf. L. Riau (1920). le colombage predalčasta zidava Colombier, Pierre du ->Du Colombier, Pierre Colonna Missal —> Misal kardinala Colonne la colonne (fr.) -> steber 391 colonne engagee — Condivi, Ascanio 392 la colonne engagee (fr.) —>služnik COLUMBUS (Ohio, ZDA [East Central]). ~ Columbus Gallery of Fine Arts (480 East Broad St.). Med zastopanimi slikarji so Sebastia- no del Piombo ( Vittoria Colonna in Ferdinando d'Avalos), van Dyck, Reynolds, Renoir, Cezanne (*Portret Victorja Chocc/ueta na stolu, 1877), Pascin (največja z. v ZDA), itd. comacini ali maestri comacini ali komaski, lom- bardijski kiparji, klesarji in stavbarji iz okolice Coma (-> Como, infra) in Comskega jezera ( Lago di Como), akt. tudi v juž. Italiji in zunaj Italije. V XII. st. znani med njimi Magistri Antelami, v sev. Italiji dejavni stavbarji. Med slednje je očitno sodil tudi Benedetto —> Antelami, najzna¬ menitejša osebnost tega imena. V obd. po njem so se jele razlike med comacini in -> campionesi zabrisavati. Comestor, Peter -> Peter Comestor the comics (angl.) -> strip / Commentarii Ghiberti, Lorenzo Commcdus Ko modus COMO, mesto ob — po njem imen. — jezeru (Lago di Como, Lombardija, Italija). Najpo¬ membnejša stavba je zgodnjeromanska 5-ladijska bazilika *Sant'Abbondio (zač. 1063, posv. 1095) v zah. delu mesta. Dolgi kor (dve kvadratni poli pred polkrožno apsido) obdajata stolpa. L: EWA VIII (1963, stp 546-^17 — L!); »US« 7 (1968, p. 201); »PKG« 5 (1969, t. 222 — L!). completorium (lat.), sklepne molitve ali »sklep- nice«, del »oficija« kršč. resp. katol. duhovnikov (cf. s. v. officium). Compostela —> Santiago de Compostela il computo digitale (fr. le comput digital), sešte¬ vanje (dokazov) s prsti, značilen gib ant. govor¬ nikov in filozofov, ki v it. renesančni umetn. zaznamuje — > Dvanajstletnega Jezusa v templju in prizor Katarina Aleksandrijska disputira s 50 filozofi. L: O. Chomentovskaja, Le comput digital: Histoire d'un geste dans 1'art de la Renaissance italienne (GBA, 1938). Conant, Kenneth J(ohn), (1894—_), amer. zgodovinar arhitekture, po študiju arhitekt, razi- skaval predvsem romansko cerkv. stavbarstvo; prof. (em.) na Harvardski univ. B: The Early Architectural History of the Cathedral of Santiago de Compostela (C[Mass.] 1926); ,The third church at Cluny‘ (A. K. Porterjev zb., 1939); A Brief Commentary on Early Medieval Church Architecture (Balt 1942); ,Observations on the vaulting problems of the period 1088 — 1211' (GBA, 1944 [Focillonov zb., izšel 1949]); Benedictine Contri- butions to Church Architecture (Latrobe [Pa.] 1949); ,Cluny I and Cluny II' (Medieval Studies presented to Rose Graham, Ox: UP 1950); Carolingian and Romanesgue Architecture: 800 to 1200 (Harm [ali Balt] 1959, »The Pelican Hist. of Art« 13); Cluny: Les eglises et la Maison du Chef d'Ordre (C[Mass.]- Macon 1968). L: WWAm (1964—65). Concordantia caritatis, obsežno tipološko delo, ki ga je verj. kmalu po 1351 sest. Ulrich, opat spodnjeavstr. cistercijanskega samostana Lilien- feld. Poznamo 24 rkp., med njimi IR v samem Lilienfeldu, amer. zas. lasti, Eichstattu, Manche¬ stru in Bibl. Nat. L: Alfred A. Schmid (RDK III, 1954, s. v. — L!); L. H. D. van Looveren (LCII, 1968, s. v. — L!). Concordia veteris et novi Testamenti (lat.), tudi Concordantia v. & n. T., »Skladnost stare in nove zaveze«, v skladu s t. i. tipologijo (naukom, da vsak evang. dogodek napoveduje po en ali več bibl. dogodkov) tudi temeljno načelo srednjev. —> krščanske ikonografije: vsak bibl. prizor ali oseba je predstavljan kot podoba (lat. typus) »globlje pomenljivega in popolnejšega« evang. prizora ali osebe (antitypus). To načelo, ki se izraža v mnogih vsebinsko in tudi čisto formalno pogojenih jukstapozicijah ( Adam — Kristus, Eva — Marija, preroki — apostoli, Bronasta kača — Kristus na križu, itd. itd.), ponazarjajo nešteti pomembni srednjev. spomeniki, slike, kipi in izdelki umetne obrti, e. g. o Sugerjevih zamislih pričujoči —> križ v opatiji Saint-Bertin, —> Verdun- ski oltar, proti koncu srednjega veka posebna tipološka dela, kot so npr. —> Biblia pauperum, —> Speculum humanae salvationis in —> Concor¬ dantia caritatis (supta), Boutsov oltar Zadnje večerje v Leuvenu, itd. L: Hans Engelhardt: Der theologische Gehalt der Biblia pauperum (Str 1927, »SdK« 243). — Cf. W. Molsdorf (1920 [1926]). Condit, Carl W., amer. zgodovinar arhitek¬ ture (-> chicaška arhitekturna šola) B: The Rise of the Skyscraper (Ch: Univ. of Chica¬ go Press 1952); American Building Art: The Nine- teenth Century (NY 1960); The Chicago School of Architecture: A History of Commercial and Public Building in the Chicago Area 1875—1925 (Ch: Univ. of Chicago Press 1964). Condivi, Ascanio (o. 1525—1574), it. slikar in kipar, Michelangelov učenec, ki se je proslavil s tem, da je še za mojstrovega življenja objavil njegov življenjepis, ob vsej avtorjevi neizobraže- 393 394 CONGONHAS DO ČAMPO — Conti, Bernardino de’ nosti delo, ki je ostalo temeljno pomembno za um. zgod. (prvi ga je izrabil —> Vasari za 2. izd. svojih Življenjepisov). B: Vita di Michelangelo Buonarroti (R 1553; 2. izd. F 1746; pozn. cf. K. Frey, 1887; it. izd. cf. P. D'An¬ cona, 1927). L: M. H. Bernath (ThB VII, 1912, s. v. — L!); SchlosserL (1964). CONGONHAS DO ČAMPO (Brazilija, drža¬ va Minas Gerais). V c. Bom Jesus do Matosinhos (1757—77) 6 polihr. lesenih pasijonskih skupin (1780—99), na stopnicah k c. pa znanih 12 kamn. soh prerokov (1796—1805), oboje slavno delo — Aleijadinha. L: EWA II (1960, stp 627). congregabo omnes gentes et ded utam eas in vallem Iosaphat, bibl. citat (Joel 3, 2 [slov. izd.: 4, 2]: bom zbral vse narode in jih bom peljal v dolino Josafat). Cf. s. v. Apostolska vera (Joel Pri Filipu). CONQUES (pokrajina Rouergue, Francija), samotna benediktinska opatija v skalnati pokra¬ jini ob eni izmed -> romarskih poti v Santiago de Compostela. Opatijska c. sv. Fides ( Sainte- F°y) dkč. o. 1130/40: za romarske c. značilen tloris s transeptom in kornim obhodom, 8-kotni križiščni stolp. Na zah. pročelju v timpanu znani relief * Poslednje sodbe (o. 1130/40): Kristus kot Majestas Domini z dvignjeno desnico proti izvo¬ ljenim (mdr. ik. m. — Abrahamovo naročje, ki je v —> Moissacu še ilustr. parabolo o —> Boga- 'inu in ubogem Lazarju) in spuščeno levico proti Pogubljenim. — V cerkv. zakladnici v več obd. nastali zlati *figuralni relikviarij sv. Fides, t. i. M« Karla Vel. (konec XI. st.), itd. L: Christophe Bernoulli: Die Skulpturen der Ab- tei Conques-en-Rouergue (Ba 1956, »Basler Stud. ZUr Kg.« 13 — L!); EWA V (1961, stp 592 — L!; t- 377); »US« 7 (1968, p. 20—23); »PKG« 5 (1969). — Cf. J. Evans (1966), H. Keller (1970 — L!). Conrad de Malines -> Meit, Conrad Conrad von Einbeck -> Konrad von Einbeck Conrad von Soest -> Konrad iz Soesta Consagra, Pietro (1920—_), it. kipar, r. na Siciliji, od 1944 dalje v Rimu, se udeležil prve Povojne razst. abstr. umetn. v Italiji v Rimu • 947. Plastika v bronu in ožganem lesu. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. U. Apollonio (1957), G. C. Argan (1958), E. Crispolti 0958). Constable, John (1776—1837), angl. slikar, e den izmed najpomembnejših evr. krajinarjev sploh, s svojim neposrednim študijem narave in upodabljanjem ozračja (študije oblakov iz 1821— 22!) pravi pionir plenerističnega slikarstva in predhodnik impresionizma; z osebno razst. v Parizu 1824 mdr. tehtno vplival na Delacroixa. R. v East Bergholtu (Suffolk) kot sin premož¬ nega mlinarja, 1811 se spoznal z arhidiakonom Johnom Fischerjem (nečakom salisburyjskega škofa), ki mu je do smrti 1832 ostal najboljši prijatelj in zaupnik (ohranjena pisma); 1829 postal član Royal Ac., u. (še 60) v Londonu. S: npr. Weymouth Bay (o. 1816, Nat. Gali.), *Seneni voz (The Hay Wain, 1821, Nat. Gali.), Pogled na katedr. v Salisburyju iz škofovega vrta (1823, V. & A.), Katedr. v Salisburyju (o. 1829, Nat. Gali.), Stonehenge (akvarel, papir, V. & A.). L: J. Sydney Key: John Constable: His Life and Work (L 1948, »Br. Painters Ser.«); Andrew Shirley: John Constable (L 1948); L. Gomng (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!); John Constable: A Selection of Paintings from the Collection of Mr. and Mrs. Paul Mellon (1969 [rk, Washington]); »MdC« 131. — Cf. K. Badt (1950; 1960), R. B. Beckett (1952; 1962), Ch. J. Holmes (1901; 1902), M. Kitson (1957), G. Reynolds (1960 — L!; 1965). Constable, W(illiam) G(eorge), (1887—_), angl.-amer. (angl.) um. zgodovinar in muzealec. R. v Derbyju, mdr. direktor Courtauld Inst. of Art v Londonu (1931—34), učil na univ. v Cam¬ bridgeu ( Slade Prof. of Fine Arts 1935—37), na¬ zadnje konservator slikarskih z. v bostonskem Mus. of Fine Arts (1938—57). B: John Flaxman: 1755—1826 (L 1927); .The dote and nationality of the Wilton diptych‘ (BM, 1929); (& C. H. C. Baker) English Painting of the Sixteenth and Seventeenth Centuries (F-NY 1930; nem. izd. Die Malerei des sechzehnten und des siebzehnten Jahr- hunderts in England, F-Bl 1930); Collections of Historical Portraits and Other Forms of !conography of Great Britain (L 1934); Art History and Con- noisseurship: Their Scope and Melhod (C: UP 1938); Richard Wilson (L 1953, »English Master Painters«); The PainteFs Workshop (L-NY: Ox UP 1954); Ca- naletto: Giovanni Antonio Canal, 1697—1768 (2 knj., Ox 1962); Art Collecting in the United States of America: An Outline of a History (L etc. 1964). L: WWAA (1959); WWA (1964). Conte, Jacopino del —>■ Jacopino del Conte Contenau, Georges (1877—_), fr. arheolog, orientalist. B: Manuel d'Archeologie Orientale: depuis les ori- gines jusqu'a Tepogue d’Alexandre (4 knj., P 1927— 1931 — 1947); La CiviUsation d’Assur et de Babylone (P 1937); Arts et styles de TAsie anterieure (P 1948). Conti, Bernardino de’ (akt. 1496 — 1522), it. slikar v Milanu, predvsem portretist (ostal zvest izročilu profilnega portreta). L: cf. W. Suida (Leonardo u. sein Kreis 1929). 395 Conti, Natale — Cooper, Douglas 396 Conti, Natale, z latiniziranim imenom Natalis Comes (o. 1520 — 1582), it. mitograf in prevajalec, r. in akt. v Milanu, znan zlasti kot avtor veliko¬ krat izd. in prevedene Mitologije (cf. bibl.). B: Mythologiae sive explicationis fabularum libri X (V 1551). L: cf. J. Seznec (1940 [1953 — L!]). Conti, Primo (1900—_), it. slikar in sceno¬ graf, r. in akt. v Florenci, 1915 — 19 med futu- risti. Številne lastne podobe. L: Pietro Torriano: Primo Conti (F 1941). Contieri, Jacopo, it. kipar iz Padove, 1720—22 v delavnici Luke -> Misleja. P: v Lj sohe 2 an¬ gelov , »črnega« kralja in »bele« kraljice naolt. Frančiška Ksaverija v šentjakobski c. (2-krat sign. Iacobs. resp. Iacobus Contierus Patavinus sculpsit), kipa Ane in Joahima na Marijinem olt. (1721—22, ib.) in verj. tudi doprsje stolnega de¬ kana Antona Dolničarja (Thalnitscherja ) v stolnici (post. tja 1721), vse marmor; druga dela v Vidmu in Moščenicah. L: »ArS« 1 (1967). — Cf. M. Stele (ZUZ, 1957), V. Steska (ib., 1925). le contrefort (fr.) -> opornik Contreras de Lozoya, Juan de, s celim imenom Juan de Contreras y Lopez de Ayala, Marques de Lozoya, de Villanueva del Castillo, Baron de Her- moro (1893— ....) šp. um. zgodovinar, prof. na univ. v Madridu, r. v Segovii. B: Historia del arte hispdnico, I—V (Bar 1931 do 1949); UEscurial et La Granja (P 1965, »Coli. Musees et Monuments«). L: WWA (1962). Contucci, Andrea --> Sansovino, Andrea Conway, Sir VVilliam Martin (1856—1937), angl. um. zgodovinar. B: The artistic development of Reynolds & Gains- borough: two essays (L 1886); ,Durer portraits' (BM, 1918); The Van Eycks and their foilowers (L 1921); Art Treasures in Soviet Russia (L 1925); Giorgione: a new study of his art as a landscape painter (L 1929); ,The IVilton diptych‘ (BM, 1929). Conze, Alexander (Christian Leopold), (1831 — 1914), nem. arheolog. R. v Hannovru, prom. 1855 v Berlinu, 1862 habil. v Gottingenu, 1863 izr. prof. v Halleju, 1869 ord. na Dunaju, 1873—75 vodil izkopavanja na Samotraki, 1877 nasledil Karla Botticherja kot direktor berlinske Anti- kensmlg., 1878—86 in 1900—12 izkopaval v Per- gamu (—► Pergamski olt.), 1887 pustil muzejsko službo in postal prvi generalni sekretar Nem¬ škega arheol. inst .; u. v Berlinu. B: Reise auf den Inseln des Thrakischen Meeres (Hn 1860); Melische Thonfiguren (Lpz 1862); ,. Antike Satyrdarstellungen und ihre Gegenbilder in der mo- dernen Kunst ‘ (ZfbK, 1868); Beitrage zur Geschichte der griechischen Plastik (2. izd., Halle 1869); Rb- mische BHdwerke einheimischen Fundorts in Oester- reich, I — II (W 1872—1877); (& sodel.) Archdologi- sche Untersuchungen auf Samolhrake, l—II (W 1875 do 1880); Die Ergebnisse der Ausgrabungcn zu Per- gamon (3 knj., BI 1880—1888); (izd.) Die attischen Grabreliefs (4 knj. in atlas repr., BI 1893 — 1922); Altertiimer von Pergamon (2 knj., BI 1912 — 1913). L: Friedrich Goethert (NDB 3, 1957, s. v.). Cook, Sir Herbert (Fredcrick), (1868—1939), angl. pisec o umetn. in um. zbiratelj. B: Giorgione (L 1900; 2. izd. L 1904); (& Robert C. Witt) Catalogue of a collection of pictures including examples of the works of the brothers Le Nain ... (L 1910 [rk, Burlington Fine Arts Club]); Catalogue of the Doughty Mouse Gallery (3 knj., 1913, 1914 & 1916); ,La »Madonne Benois « et les oeuvres de jeunesse de Leonard de Vinci' (GBA, 1914); ,More Portraits by Sophonisba Anguissola' (BM, 1915). L: WWW (1929—1940). Cook, Walter W(illiam) S(pencer), (1888— 1962), amer. um. zgodovinar, poznavalec Špan. slikarstva in kiparstva. Prom. 1924 na Harvard¬ ski univ., učil na New York Univ. in bil zelo za¬ služen za vzpon njenega Inst. of Fine Arts (njegov direktor 1932—51). B: ,Spanish paintings in the National Gallery of Art, I: El Greco to Goya' & II: ,Portraits by Goya' (GBA, 1945); ,Saint Martin altar frontal in the IValters Art Gallery' (J Walt, 1948); ,El Greco's Laocoon in the National Gallery' (Focillonov zb., 1949); (s Josejem Gudiolom Ricartom) Pintura e ima- gineria romanicas (M 1950, »Ars Hispaniae« 6); La pintura rominica en Espaha (1952); La pintura rnural romdnica en Cataluha (M 1956); La pintura romdnica sobre tabla en Cataluha (M 1960). L: WWAA (1959); WWA (1962). — Cf. E. Pa- nofsky (Meaning 1955). Coolidge, John (1913— ), amer. um. zgodo¬ vinar in muzealec, direktor Fogg Art Mus. v Cambridgeu (Mass.). B: ,Louis XIII and Rubens: The Story of the Con- stantine Tapestries' (GBA, 1966); ,Rubens and the Decoration of French Royal Galleries' (AB, 1966); ,Further Observations on Masaccio's Trinity' (ib.). Cooper, Douglas, s pr. im. Douglas Lord (1911—_), angl. pisec o umetn., r. v Londonu. B: (prev.) Letters of Van Gogh to Emile Bernard (L 1937); ,Jacques-Louis David: a bi-centenary ex- hibition' (BM, 1948); Juan Gris (G 1949); Fernand Leger et le nouvel espace (L 1949); Paul Klee (Harm 1949, »Penguin Books«); Manet (L 1949); Turner (P 1949); Catalogue of the Paintings in the Collection of the late Samuel Courtauld (L 1953); Degas Pastels (Ba-L 1952); Van Gogh Water-colours (Ba-L 1954); Toulouse- Lautrec (NY 1956); Nicolas de Stali (L 397 Copley, John Singleton — Corinth, Loviš 398 1961); (izd.) Great Private Collections (L 1963, uv Kenneth Clark); (izd., uv) Great Family Collections (L 1965); The Cubist Epoch (L: Ph 1971). L: WWA (1962; 1964). Copley, John Singleton (1737—1815), amer. slikar, najpomembnejši predstavnik amer. umetn. XVIII. st. R. v Bostonu (ali pri njem), tam delal, 1774 se podal v Evropo in se po potovanju na¬ selil v Londonu, tam u. S: portreti, bibl., mit. )n zg. vojni prizori, npr. Deček z veverico (o. 1765, Boston FA), Nathaniel Hurd (1765/66, CMA), Mrs. Thomas Boylston (1766, Fogg), Daniel Crommelin Verplanck (1771, MM), »Mrs. Seymour Fort« (o. 1772/76, Hartford), Mrs. John Winthrop (1773, Boston FA), IVatson in morski v olk (1778, ib.), Otroci angl. kralja Jurija III. (1785, Buckingham), itn. L: Barbara N. Parker & Anne B. Wheeler: John Singleton Copley: American portraits in oil, pastel and miniature (Bo 1938); James Th. Flexner: John Singleton Copley (Bo 1948); Virgil Barker (EWA III, 1960, s. v.); A. Neumeyer (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Jules David Prown: *John Singleton Copley, 1—II (C[Mass.] 1966). — Cf. A. TenEyck Gardner (1965). Coppier, Andre-Charles, fr. pisec o. lik. umetn., Poznavalec Rembrandtove grafike. Prispevki tudi v GBA. B: ,La »Joconde« est-elle portrait de »Mona Lisa«! (Les Arts, jan. 1914); Les Eaux-fortes de Rembrandt: L ensemble de Voeuvre gravč, la technique des »Cent florins «, les cuivres graves (P 1917; n. izd. 1922; n. lz d., 2 knj.: Les Eaux-fortes authentiques de Rem¬ brandt: La vie & Voeuvre du maitre ..., P 1929); Rembrandt (P 1920, »Art & Esthetique«); Les Eaux- fortes de Besnard (P 1920); ,La prise d'armes de la compagnie de Frans Banning Cocq ‘ (L'Amour de "Art, IV, 1923). Coppo di Marcovaldo, it. florent. slikar, dkm. 1260—74. S: predvsem * slikano razpelo iz o. 1255/60 (S. Gimignano, Mus. Civico) in t. i. *Madonna del Bordone iz 1261, tabla (220 X 125 Crn , Siena, Sta Maria dei Servi), s katero je očitno vplival na Guida da Siena in mladega Duccia ter tako rekoč uvedel v toskansko slikar- stvo v. Marijine podobe. L: Paul-Henri Michel (Diet peint it, 1964, s. v.); L. Marcticci (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. B. S. Myers(\\ 1969, s. v. [tekst Hellmut tVoh/] — L!), ■b White (Harm 1966). Coquiot, Gustave, fr. lik. kritik in pisec o umetn. Up: Picasso (1901, Ztirich, z. Emil Biihrle; o. 1901, MAM). B . H. de Toulouse-Lautrec (P 1913); Le vrai Rodin (P 1913); Cubistes, futuristes, passeistes: Essai sur la Jeune peinture et la jeune sculpture (2. izd., P 1914); Rodin a V hote! de Biron et d Meudon (P 1917); Paul Cezanne (P 1919); Les Independants (1884—1920) (5. izd., P s. a. [1920]); Le Fauconnier: Exposition Novembre 1923 (P 1923); Georges Seurat (P 1924); Des peintres maudits (P s. a. [1924]); Renoir (P 1925); Des gloires deboulonnees (P s. a.). Corbusier —rLe Corbusier Cordieri ( Cordier ), Nicola (Nicolas), (o. 1567—- 1612) it. (fr.) kipar, doma iz Lotaringije. P: npr. marm. kip Gregorija Vel. (dkč. 1602) iz Michel¬ angelovega bloka, Rim, S. Gregorio Magno), bron. kip fr. kralja Henrika IV. (1608, Rim, S. Giovanni in Laterano, preddverje), marm. sohe Arona, sv. Bernarda, sv. Atanazija in Davida (po 1609, Rim, Sta Maria Maggiore, Capp. Paolina). L: Sylvia Pressouyre, Les Trois Graces Borghese du Musee du Louvre: Un groupe antique restaure par Nicolas Cordier en 1609 (GBA, 1968 — L! [p. 156]). — J. Pope-Hennessy (III 1963). Coremans, Paul B. (1908—1965), belg. um. zgodovinar, prof. na univ. v Gentu, direktor Institut Royal du Patrimoine Artistique in Centre National de recherches »Primitifs flamands«. B: Van Eyck: The Adoration of the Mystic Lamb (A 1948); ,Technische lnleiding tot de Studie van de Vlaamse Primitieven ‘ (GeB, 1950); Van Eyck — L'Adoration de VAgneau: Elements nouveaux inte- ressant Vhistoire de Part (Br 1951). L: WWA (1962); VS XI (1967, nekr.). Corinth, Loviš (1858—1925), nem. slikar in grafik, z M. Liebermannom in M. Slevogtom predstavnik nem. »impresionizma«, ob koncu ekspresionist, sicer pa v jedru njegovega dela silovit, včasih kar surov naturalizem. R. v vzh. Prusiji (Tapiau), 1890—1900 v Miinchnu, odtlej v Berlinu, u. na Holandskem (Zandvoort). S (številni portreti, ženski akti, naturalistično predstavljeni bibl. prizori, v zadnjih letih zlasti avtp. in prav tako vse bolj ekspresivni pogledi na Walchensee): Avtp. z okostnjakom (d. 1896, Munchen, Stadtische Gal.), Max Liebermann (d. 1899, zas. z.), Gerhart Hauptmann (d. 1900, Mannheim), Saloma (d. 1900 [2. varianta], Leip¬ zig), Eduard Graf von Keyserling (d. 1900, Neue Pin.), Družina Rumpf (d. 1901, Nafionalgal.), Gertrude Eysoldt v IVildovi »Salomi« (d. 1903, zas. z.), Avtp. z golim modelom (d. 1903, Ztirich), Rudolf Rittner kot » Florian Geyer« (d. 1906, Wuppertal, Stadtisches Mus.), Parisova sodba (d. 1907, Dresden), Samsona ujamejo (d. 1907, Mainz, Gemiildegal.), Alfred Kerr (1907, Berlin, Schiller - Theater), Mučeništvo (1907), Til la Durieux kot šp. plesalka (1908, zas. z.), Umetnikova družina (d. 1909, Hannover, Niedersachsische Gal.), Zastavonoša (avtp., d. 1911, Poznan, Muzeum Narodowe), Pri frizerju (d. 1911, Hamburg), Apostol Pavel (1911, Mannheim), Charlotte 399 Coriolanus — comice 400 Berend-Corinth (»Frau mit Rosenhut«, d. 1912, vzh. Berlin, Staatliche Museen), Zgodovinar Eduard Meyer (d. 1911, Hamburg), Ju Hus Meier- Graefe (d. 1917, MAM), Max Halbe (d. 1917, vzh. Berlin, Staatliche Museen), Walchensee z macesnom (d. 1921, Nationalgal., Slikar Leo¬ nid O. Pasternak (d. 1923, Hamburg), Friedrich Ebert (d. 1924, Basel), Avtp. (d. 1924, MMA), Ecce Homo (d. 1925, Basel), Avtp. (zadnji avtp., d. 1925, Ziirich). G: zlasti od 1911 dalje (jedk. & lito.), mdr. tudi ilustracije. B: Legenden aus dem Kiinstlerleben (BI 1909); ,Hugo Freiherr von Habermann ‘ (K. u. Kiinstler, 1910); (& Wilhelin Hausenstein) Von Corinth und iiber Co- rinth: Ein Kiinstlerbuch (Lpz 1921); Vber deutsche Malerei (Lpz 1914); Gesammelte Schriften (BI 1920); Selbstbiographie (Lpz 1926). L: Herbert Eulenberg: Corinth, ein Maler unserer Zeit (Mn 1920); H. Miiller: Die spate Graphik von Loviš Corinth (Hmb 1960); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — B!); Deutsche K. 19./20. (1966). — Cf. Ch. Berend-Corinth (1948; * 1958), G. Biermann (1913 [1922]; 1924; 1925), R. Huyghe (1935 — L!), L. Justi (1931), A. Kuhn (1925), B. S. Myers (The German 1957 — B!). K. Schwarz (1917 [1922]). Coriolanus ( Gnaeus Marcius C.) —> Koriolan Corneille, s pr. im. Cornelius van Beverloo (1922—_), belg. abstr. slikar, bil član skupine —> COBRA, živi v Parizu. Cornelisz, Cornelis, imen. Kunst (1493—1544), niz. slikar, 2. sin Corn. -> Engebrechtsza v Lei- denu. S: e. g. Ces. Karel V. na konju (nad Krivo¬ verstvom?, les, VVorcester [Mass.], Worcester Art Mus.). L: cf. R. H. fVilenski (1960 — L!). Cornelisz van Haarlem, Cornelis (1562—1638), hol. slikar, manierist. V Haarlemu (tam r. in u.) so van Mander, Goltzius in on o. 1600 ust. ak. po it. zgledih. S: Pojedina haarlemskih strelcev (z avtp., d. 1583, Haarlem), Pokol nedolžnih otrok (d. 1590, Rijksmus.), Pokdl nedolžnih otrok (d. 1591, Haarlem), -> Haarlemski čudež (d. 1591, ib.), Adam in Eva ob drevesu spoznanja (d. 1592, Rijksmus.), Poroka Peleja in Tetide (1593, Haarlem), Betsabeja v kopeli (d. 1594, Rijksmus.), Zlata doba (1596, Berlin, SchloB Grunevvald), Juda in Tamara (d. 1598, Haarlem), Pojedina haarlemskih strelcev po streljanju na papige (d. 1599), Razuzdano življenje izgubljenega sina (d. 1604, Hartford), Venera , Bakhos in Cere s (d. 1614, Dresden), Adam in Eva ob drevesu spoznanja (d. 1620, Haarlem), Mučeništvo sv. Boštjana (d. 1621, ib.), Mars in Venera (d. 1623, Rijksmus.), Kristus blagoslavlja otroke (d. 1633, Haarlem). L: Friedrich iVedekind: Cornelis Cornelisz van Haarlem (Lpz 1911, dis. [Lpz]); Hall Por (1963); H. Gerson (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. W. Stechow (1935), H. Vey (Harm 1969), F. Zeri (1957). Cornelisz van Oostsanen, Jacob, imen. tudi Jacob Cornelisz van Amsterdam (o. 1470—1533), niz. slikar, r. v Oostzaanu, u. v A’damu. Star. slike so mu polne nadrobnosti, pozn. pa je kazal — morda je nanj vplival mlajši Jan van -»■ Scorel — večji smisel za celoto. S (vse hrastov les); e. g. Christus tangit Magdalenam (d. 1507, Kassel), Hieronimov olt. (d. 1511, Ksthist. Mus.), Čašče¬ nje pastirjev z donatorji (d. 1512, Capodimonte), Saloma z glavo Janeza Krst. (d. 1524, Rijksmus.), Savel pri vedeževalki v Endoru (d. 1526, ib.), Avtp. (d. 1533, ib.) in Avtp. z ženinim portretom (Toledo [Ohio], Mus. of Art), mdr. tudi najstar. znana žanrska slika v severnoniz. slikarstvu, Prodajalec naočnikov (Groningen, Mus. van Oud- heden). L: Friedlander XII (1935); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. G. J. Hoogev/erff (III 1939), K. Steinbart (1922; 1929; 1937). Cornelius, Peter von (1783—-1867), nem. slikar. R. v Dusseldorfu, 1811—19 v Italiji (blizu nazarencem, ne da bi se jim prav pridružil), nato v Miinchnu in od 1841 dalje v Berlinu, tam u. (83). Poskušal je obnoviti monumentalno stensko slikarstvo. S: freski iz Časa Bartholdy v Rimu s prizoroma iz zgodbe egipt. Jožefa (1816/ 17, vzh. Berlin, National Gal.), Poslednja sodba (freska, 1836/40, Miinchen, Ludvvigskirche), kar¬ toni za StS-e v grobnici pruskih kraljev (Štirje apokaliptični jezdeci, neizvedeno). — Ilustr. Goethejevega Fausta in Nibelungenlied. L: H. von Einem (NDB III, BI 1957, s. v.); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!). — Cf. H. Celler (1952), K. Koetschau (1934), A. Kuhn (1921), H. Riegel (1866). Cornelius centurio -> Stotnik Kornelij Cornell, (Johan) Henrik (1890— ), Šved. um. zgodovinar. B: The lconography of the Nativity of Christ (U 1924); Biblia pauperum (Stock 1925); Den svenska konstens historia: frdn hedenhos lili omkring 1800 ..., I—Il (Stock 1944—1946). L: Svenska man och kvinnor 2 (Stock 1944). — Zbornik: Studier tillagnade Henrik Cornell ... (Stock 1950). Cornell, Joseph (1903—_), amer. kipar (sur- realist), r. v New Yorku, samouk. Kolaži. L: SeuphorS (1961); Alexandra C. Anderson (AN, febr. 1971). — Cf. H. Geldzahler (1970 — L!). the comice (angl.) —> napušč 401 Cornua in manibus eius — Cossa, Francesco del 402 Cornua in manibus eius, ibi abscondita est forti- tudo eius, bibl. citat (Hab 3, 4: iz njegovih rok se razlivajo žarki, z njimi zastira svojo moč). Cf. s. v. Apostolska vera (Habakuk ob Janezu). cornu copiae (lat.), rog izobilja (fr. la corne de Vabondance), v grš. mitologiji rog Amalteje (cf. s. v. Herakles in Aheldos), simbol izobilja in sreče resp. atribut njunih personifikacij (—*■ Abun- dantia,^- Fortuna) pa tudi atribut personifikacij Autumnus Jesen), Concordia (Sloga), Felicitas (Plodovitost resp. Sreča), -> Occasio in Pax (Mir), Venere, -» Ceres in — > Tellus, itd. L: cf. G. de Tervarent (I 1958). cornu olei (lat.), rog za maziljenje, atribut sod¬ nika —> Samuela. Corot, Jean-Baptiste-Camille (1796—1875), fr. slikar, eden izmed v. fr. krajinarjev XIX. st. (do neke mere predhodnik impresionizma), r. in u. (78) v Parizu, v letih 1825—28 v Italiji. Svoje lirično občutene, s srebrnkastimi toni zaznamo¬ vane krajine je pozn. na veliko izdeloval s sodel., še pozn. pa sojih prav tako na veliko ponarejali. S: npr. Le Pont de Narni (1826, Louvie), Katedr. v Chartresu (1830, popravki 1872, ib.), Pogled na Florenco iz Giardina di Boboli (o. 1835/40, ib.), Spomin na Mortefontaine (1864, ib.), Pogled na Mantes (1860/65, Reims, Mus. des B.-A.), Le Pont de Mantes (o. 1868/70, Louvie), Žena 2 biserom (La Femme a la perle, Mile Berthe Goldschmidt v drži Mone Lize, o. 1868/70, ib.), Le Beffroi de Douai (d. 1871, ib.), Dama v modrem (d- 1874, ib.). L: Daniel Baud-Bovy: Corot (G 1957); Renata Cipriani (EWA III, 1960, s. v. — L!); G. Bazin (Kindler 1,1964, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!); »MdC« 103. — Cf. G. Bazin (1942 [1951]), J. Ley- niarie (1966 — L!), E. Moreau-Nelaton (1905; 1924), Ch. Sterling (&. H. Adhemar I 1958). Corpus Basilicarum Christianarum Romae -> Prautheimer, Richard Corpus of Florentine Painting Offner Corpus Palladianum —*■ Palladio, Andrea Corpus Rubenianum -> Rubens, Peter Paul Corpus Vitrearum Medii Aevi — > slikano okno Correggio, s pr. im. Antonio Allegri (o. 1489— 1534), it. slikar, r. in u. v Correggiu. Slikovito oblikovanje svetlobe in senc, diagonalne kompo¬ zicije in pos. stropni iluzionizem napovedujejo barok, sicer pa v njegovih — na površini emajlno gladkih slikah — razbiramo predvsem čutno in čustveno mehkobo kot samo še pri nekaterih učencih Leonarda da Vinci. S: Madona s sv. Frančiškom (1514/15, Dresden), Madona z otro¬ kom in malim Janezom Ev. (1515/17, Prado), Počitek na begu v Egipt (1516/17, Uffizi), * freske v Parmi v Camera di S. Paolo (1518—19), v c. S. Giovanni Evangelista (1520—23) in stolnici (1526—30), ki pomenijo najtehtnejši prispevek razvoju stropnega iluzionizma po Mantegni, Madona s sv. Boštjanom (1525, Dresden), * Ma¬ dona s sv. Hieronimom (»II Giorno « [»Dan«], 1527/28, Parma, Gali. Naz.), Čaščenje pastirjev (»Rojstvo« ali »Noč« [»La Not te«], o. 1530, Dresden), iz o. 1531/32 Leda z labodom (Dahlem), Ddnaa (Borghese), Jupiter in Id (Ksthist. Mus.) in Ugrabljenje Ganimeda (ib.), med portreti, ki so mu atr., pa npr. Mož, ki bere knjigo (Milano, Civico Mus. d’Arte Antiča). L: Venturi IX/2 (1926); Berenson Ox (1932); Silvia de Vito Battaglia: Correggio: Bibliografia (R 1934); Mostra del Correggio (Parma 1935 [rk]); Cankar III/l (1936, p. 195—206); A. Ros-Theier: Antonio da Correggio: Bildnisse (Z 1947); Jacques Thuillier (Diet peint it, 1964, s. v.); R. W. Lightbow, Corregio and Begarelli: a study in Correggio criticism (AB, 1964); L'opera completa del Correggio (Mi 1970, uv Alberto Beviiacqua, kat. A. C. Quintavalle, »Ca« 41 — L!). — Cf. E. Bodmer (1943), S. Botlari (1960; 1961), A. De Rinaldis (1949), A. Ghidiglia Quintavalle (1961; 1962; 1964), G. Gronau (1907), R. Longhi (1956; 1958), J. Meyer (1871), E. Panofsky (1961), A. E. Popham (1957), J. Strzygowski (1898), H. Thode (1898), A. Venturi (1926). Cortona, Pietro da -»• Pietro da Cortona CORVEY na Vestfalskem (ZRN), nekd. bene¬ diktinska opatija, najpomembnejši karolinški sa¬ mostan na severnonem. ozemlju, v IX.-XI. st. pomembno kult. središče. Nekd. samostanska c. ima najstar. ohranjeni —> Westwerk (zač. 873, posv. 885). L: W. Rave: Corvey (Mii 1958); EWA III (1960, t. 44-45), VI (1962, stp 278—79 — L!); Reclam N V (1967); »UF« 13 (1968, repr. 51—54, 347 & 360). — Cf. W. Effmann (1929). Cosacchi, Stephan —► Kozdky, Istvan cosmati —> kozmati Cossa, Francesco del (o. 1436—o. 1477/78), it. slikar, eden izmed 3 v. predstavnikov t. i. ferrar¬ ske šole XV. st., akt. v Ferrari in od 1470 dalje v Bologni, kjer je bil že prej delal. S: freske v Pal. Schifanoia v Ferrari (Marec, April itd.), Madona s sv. Petronijem, Janezom Ev. in dona¬ torjem Albertom de Catanei (1474, Bologna), Janez Krst. (les, Brera), itd., med atr. deli tudi Jesen (topolov les, Dahlem). L: Venturi VII/3 (1914); A. Venturi (El XII, 1931, s. v. — L!); Berenson Ox (1932); Mario Salmi (EWA 403 Cossio, Manuel Bartolome — Courbet, Gustave 404 IV, 1961, s. v. — L!); A. Ghidiglia Quintavalle (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. S. Ortolani (1941), E. Ruhmer (1959 — L!). Cossio, Manuel Bartolome (1857 — 1935), šp. um. zgodovinar in pedagog, mdr. prvi »na novo odkril« El Greca (cf. infra, 1885). B: (lik. umetn.): , Pintura espanola ‘ (Enciclopedia popular illustrada, IV, M 1885); El arte en Toledo (M 1905); El Greco (2 knj., M 1908; n. izd. Buenos Aires 1944). L: DULC I (1959). Costa, Lorenzo (o. 1460—1535), it. slikar, od 1483 v Bologni, od o. 1506 v Mantovi, kjer je delal za —> Izabelo d’Es te. S: npr. Giovanni II. Bentivoglio in njegova družina pred Madono na prestolu (1488, Bologna, S. Giacomo Maggiore, Capp. Bentivoglio). L: Berenson Ox (1932); A. Ghidiglia Quintavalle (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Costantini, Vincenzo (1887—....), it. um. zgo¬ dovinar. B: Gnido Reni (Mi-F 1928); Storia deli'ar te ita- liana (4 knj., Mi 1945—1949 [poljudno]). Cotan, fray Juan Sanchez (1561—1627), šp. slikar, s 43 leti postal kartuzijanec. S: mnogo bolj kot nabožne freske so pomembna njegova tihožitja, med njimi npr. Kutina, zelje, melona in kumara (o. 1600/03, San Diego, Calif., Fine Arts Gali.). L: J. Vaquero (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Cotton, Sir Robert Bruce (1571—1631), angl. um. zbiralec. Po njem imen. tudi —»• Cottonova Geneza (cf. infra). ^j*Cottonova Geneza, izredno pomemben ilumi- niran rkp. (verj. 2. pol. V. st.) iz knjižnice sira R. B. Cottona (cf. supra), malone uničen ob po¬ žaru 1731. Ohranjenih 21 fragmentarnih minia¬ tur (Br. Mus.) in dve kopiji miniatur (Bibl. Nat., cf. s. v. Peiresc) iz XVII. st., ki kažeta tretji dan ustvarjenja in boga, ki se oglasi Abrahamu. Očitna ikonogr. sorodnost s prizori iz Geneze v narteksu Markove c. v Benetkah (XIII. st.). L: Diringer Book (1958); »UF« 10 (1966, p. 202). — Cf. H. Buchthal (1971), J. J. Tikkanen (1889). *Le Coup de lance (fr.), »Sunek s sulico«, obče razširjeno ime Rubensove slike Kristusa na križu med razbojnikoma, ko mu Longinus prebode stran (o, les, 429 X 311 cm, dkč. 1620, Antvver- pen). Na marm. olt., ki ga je daroval Nicolaas Rockox, je bil lat. napis: Hanc Christo posuit Consul Rockoxius aram, Expressit fabulam Rube- niana manus, Seu dextram artificis, dantis seu pectora spectes, Nil genio potuit nobiliore dari. Courbet, Gustave (1819—1877), fr. slikar, naj¬ pomembnejši predstavnik —> realizma kot zg. sloga, mojstrski upodabljavec človeka (portret, ženski akt), divjadi, krajine in tihožitij. R. kot sin kmečkega posestnika v Ornansu (Franche- Comte) blizu švic. meje. V Parizu, kamor je pri¬ spel 1840, se učil slikarstva sam (s kopiranjem v Louvru) in v -> Atelier Suisse. Priredil razstavi svojih del ob svet. razst. 1855 (paviljon s 40 sli¬ kami in napisom Le Realisme. G. Courbet) in 1867 (110 slik). Antiklerikalnega in socialistič¬ nega nazora (prijateljstvo s Proudhonom), so- del. v pariški komuni, po zmagi buržoazije zaprt in obsojen na povračilo stroškov za razrušeni Vendomski steber; 1873 emigriral v Švico, tam u. Za življenja so njegovo delo (ki spočetka kaže še romantične poteze) na splošno bolj cenili v Belgiji, na Holandskem in v Nemčiji kot pa v domovini (vplival na Leibla, Trubnerja, Schucha itd., mdr. tudi na D. Krstiča); pozneje njegovo slikarstvo in osebnost zaradi političnih predsod¬ kov velikokrat pristransko ocenjevana. S (naj¬ bolje zastopan v Parizu [Louvre in Pet. Pal.] in New Yorku [MM], sicer pa številne ponaredbe in manj vredna dela iz njegove »delavnice« v zadnjih letih); Avtp. s črnim psom (Courbet au chien noir, d. 1842, Pet. Pal.), avtp.-a Mož z usnjenim pasom (VHomme d la ceinture de cuir, o. 1844, Louvre) in Ranjenec ( L'Homme blesse, o. 1844, ib.), Juliette Courbet (d. 1844, Pet. Pal.), Avtp. z ljubico (Les Amants dans la campagne, 1844/45, Lyon; ponov. Pet. Pal.), Viseča mrež¬ nica (1845, O. Reinhart), avtp. Mož s pipo (VHomme d la pipe, 1846/47, Montpellier), Al- phonse Promayet (1847, MM), Baudelaire (1848/ 50, Montpellier), Trgatev v Ornansu (1849, O. Reinhart), Popoldne v Ornansu (1849, Lille), Mož in deček, ki tolče ta kamnje (Les Casseurs de pierre, 1849, Dresden [unič. 1945]), * Pogreb v Ornansu (Un Enterrement a Ornans, 1850, Louvre), Hector Berlioz (d. [18]50, ib.), Kmetje iz Flageya se vra¬ čajo s trga (1850, Besanpon), Vaške gospodične (Les Demoiselles de village [slikarjeve sestre Zelie, Juliette in Zoe], 1851, MM), Speča predica ([Ze¬ lie Courbet] 1853, Montpellier), Lutteurs (1853, Budapest), Kopalki (Les Baigneuses, d. 1853, Montpellier), Ženi, ki vejata žito (Les Cribleuses du ble, 1854, Nantes), * Dober dan, gospod Cour¬ bet (Bonjour, Monsieur Courbet, 1854, Montpel¬ lier), Jules Champfleury (d. [18]55, Louvre), * Slikarjev atelje (L'Atelier du peintre, d. [18]55, ib.), Španka (Une Dame espagnole, d. [18]55, PMA Johnson), Mčre Gregoire (1855, AIC), * Dekleti ob Seni (Les Demoiselles des bords de la Seine, 1856, Pet. Pal.), Halali (La Curče [Avtp. na lovu], 1856, Boston FA), Amazonka (L'Arna- 405 Courboin. Franpois — Couwenbergh, Christiaen van 406 zone, o. 1856/57, MM), La Valiče d'Ornans (1858, St. Louis), Mme. de Brayer (d. 1858, MM), Max Buchon (zač. 1854, dkč. 1860, Vevey, Musee Jenisch), Monsieur Suisse (1861, MM), Mme. Boreau (d. [18]63, CM A), Vrnitev s konference (1863 [podoba pijanih župnikov, ki jo je kupil in uničil neki katoličan]), Dekle z belimi nogavi¬ cami (Femme mettant ses bas, d. 1864, Merion), Proudhon z otrokoma (d. 1853 [zač.] in 1865 [dkč.], Pet. Pal.), Obala v Normandiji (o. 1865, Northampton), Napravljanje neveste (1865/70, ib.), Jo ali La Belle Irlandaise (več variant, npr. d. [18]66, MM; Kansas City; Stockholm), Speči ženi (Le Sommeil ali Les Dormeuses , 1866, Pet. Pal), Žena s papigo (d. [18]66, MM), La Sieste (1868, Pet. Pal.), Žena v valovih (Femme d la vague, 1868, MM), Miloščina za berača, Miin- chenčanka (La Femme de Munich, 1869), Viharno morje (La Mer orageuse, d. [18]70, Louvre) ■Avtp. v ječi Sainte-Pelagie (1871, Ornans, Musee Courbet), Henri Rochefort (d. 1874, Versailles), Le Chateau de Chillon (o. 1875, več variant). — Up: Ed. Manet (1878, risba). L: E. Gross-Kost: Courbet: Souvenirs intimes (P 1880); O. Grautoff (ThB VII, 1912, s. v.); Pierre Borel: Le Roman de Gustave Courbet: d’apres une correspondance originale du peintre (P 1922); G. Boas: Courbet and the Naturalistic Movement (Balt 1938); Jules Baillods: Courbet vivant (Neuf- chatel 1940); Marcel Zahar: Courbet (G 1952)“ Gustave Courbet: 1819—1877 (1959 [rk 1959—60; PMA & Boston FA]); C. Mal teše (EWA IV, 1961, s - v. — L!); Gustave Courbet (1962 [rk, Bern]); G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Georges Boudaille: Gustave Courbet (Mi 1969, »L'artista e il suo tempo« [1. knj. v tej z.]). — Cf. L. Aragon (1952), Lj. Babič (1953), L. Bčnčdite (s sodel. 1911), K. Berger (1943), A. Chamson (1955), G. de Chirico (1925), P .Courthion (1931; 1948—50), Th. Duret 0918), F. Fosca (1940), Arnold Hauser (II Lj 1962), B. Ldzdr (1911), Ch. Leger (1929; 1934; 1948), C. Lemonnier (1878), P. Mac Orlan (1951), J. Meier- Graefe (1921 [1924]), F. Novotny (1960), M. Salinger (1955), M. Schapiro (1940/44), L. Venturi (1947), E. Waldmann (1927), pos. še Buli. de la Soc. des amis de Courbet (P-Ornans [od 1947 dalje 29 številk]) in tudi lit. pri geslih Dober dan, gospod Courbet in Slikarjev atelje. B: Lettres de Gustave Courbet d Alfred Bruyas: Publiees par Pierre Borel (G 1951). Courboin, Fran^ois, fr. um. zgodovinar, pozna- valec grafike, služboval v Bibl. Nat. B: Inventaire des dessins, photographies et gravures r elatifs d Vhistoire generale de Part, legues au departe- ment des estampes de ta Bibliothigue Nationale par d. Armand (2. knj., Lille 1895); .Portraits par Gon¬ zales Coques: au musee de Cassel (RAam, 1902); M propos de l'exposition des portraits dessines au XVle siecle d la Bib!iotheque Nationale ' (Bull.SHAF, 1907); ,Exposition de Portraits d la BibIioth:que Nationale' (Art et Dec, 1907); ,Exposition de Portraits Peints et dessines d la Bibliothčt/ue Nationale' (GBA, 1907); Vestampe franpaise: Essais, Graveurs et marchands... (Br-P 1914, »Bibl. de l’Art du XVIII e ); ,A propos du »Serment du Jeu de Paumee' (J. GuifFreyev zb., 1916); La gravure en France des origines d 1900 (P 1923); Histoire illustree de la gravure en France, I—III (6 knj., P 1923-—1929); La gravure frangaise: Essai de bibliographie (3 knj., P 1927—1928, z Mar¬ celom Rouxom). Courtauld, Samuel (1876—1947), angl. um. zbiralec. Up: npr. Benno Elkan (bron. glava, Courtauld). L: cf. P. Cabanne (1961). Courthion, Pierre (1902—_), švic.-fr. lik. kritik in pisec o umetn. B: Andrč Lhote et son oeuvre (P 1926); ,Les por¬ traits de Philippe de Champaigne' (L'Art et les Ar- tistes, 1926); La vie de Delacroix (6. izd., P 1927); Courbet (P 1931, »Art et artistes frangais«); Claude Gellče dit Le Lorrain (P 1932, ista z.); Gargallo: sculptures et dessins (P 1937); Massimo Campigli (Mi 1938); Henri Rousseau, le douanier (G: Sk 1944); Daumier, raconte par lui-meme et par ses amis (G 1945); (uv) Corot, raconte par lui-meme et par ses amis, I—II (G 1946—1947); Ingres, raconte par lui- meme et par ses amis, Pensees et ecrits du peintre (2 knj., G 1947—1948); Courbet, racontč par lui- meme et par ses amis, I—II (G 1948 — 1950); Raoul Dufy (G 1951, »Peintres et Sculpteurs d'hier et d'aujourd'hui«); Montmartre (G: Sk 1956, »Le Gout« 16); ,De la critique d’art'PL. Venturijev zb. II, 1956); Pariš d'autrefois (G: Sk 1957, »Le Gout« 20); Pariš des temps nouveaux (ib. 1957, ista z. 21); Enrico Prampolini (R 1957); La peinture flamande de Van Eyck d Bruegel (P 1958); L'art independant: pano¬ rama international de 1900 d nos jours (P 1958); Le romantisme (G: Sk 1961, »Le Gout« 36); Georges Rouault (NY 1962); ,La genese et les personnages du » Balcon « de Manet' (L'Oeil, št. 188/89, 1970). Coustou, Guillaume, star, (1677 — 1746), fr. kipar, nečak -> Coysevoxa. P: npr. —> Chevaux de Marly. Couture, Thomas (1815 — 1879), fr. slikar. R. v Senlisu, učil mdr. Maneta (kateremu je obetal, da iz njega ne bo kaj več kot Daumier njegove dobe), A. Feuerbacha in Puvis de Chavannesa, u. (63) v Villiersu. S: npr. Rimljani v dobi pro¬ padanja (Romains de la decadence, d. 1847, Lou- vt e) kot njegov edini v. uspeh. L: G. Bazin (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — Cf. J. Alazard (1949). Couwenbergh, Christiaen van (1604 — 1667), hol. slikar, r. v Delftu, u. v Kolnu. S: žanrske in historične kompozicije, portreti, mdr. npr. Po¬ silstvo črnke (d. 1632 [cf. BM, jun. 1970, sup., t. XXIII]), Pek, ki trobi na rog (d. 1650, Antvver- pen, Mus. Mayer van den Bergh). L: J. G. van Gelder, De Schilders van de oranje- zaal (Nkj, II, 1948/49); Hall Por (1963). — Cf. W. Bernt( IV 1962). 407 Covi, Dario A(lessandro) — Cranach, Lukas, star 408 Covi, Dario A(lessandro), (1920— ), amer. um. zgodovinar, prom. 1958 na New York Univ. (»The inscriplion in fifteenth century Florentine painting«, v rkp. 4 knj. [XXV & 696 str.]); prof. na Univ. of Louisville (Allen R. Hite Art Insti¬ tute) v Kentuckyju. Coypel, Antoine (1661—1722), fr. slikar, sin Noela (infra), postal že 20 let star član Ac. Royale (pripadal —>rubenistom). S: npr. Didonina smrt (1704, Montpellier), stropna freska ladje v ver¬ sajski kapeli (1709—10), itd. L: R. Guil!y (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Thuillier & Chatelet (1964); Louis XIV Lille (1968). — Cf. L. Dimier (I 1928). Coypel, Charles-Antoine (1694—1752), fr. sli¬ kar in dramatik, sin Antoina, dvorni slikar, po¬ stal 1716 rektor in 1717 direktor Ac. Royale. L: R. Guilly (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Coypel, Noel (1628 — 1707), fr. slikar, uteme¬ ljitelj ugledne družine slikarjev, prof., rektor in po Mignardovi smrti 1695 direktor Ac. Royale. L: R. GuiHy (Kindler I, 1964, s. v. — L!). Coysevox, Antoine (1640 — 1720), fr. kipar, pomemben predstavnik obd. -> Ludovika XIV. R. v Lyonu. od 1679 dalje akt. v—> Versaillesu, u. v Parizu. P: nagrob. Mazarina (1689—93, Louvre), številna doprsja, itd. L: Georges Keller-Dorian: Antoine Coysevox (2 knj., P 1920, uv Paul Vitry); Koepf (1964); »US« 10 (1969); »MdS« 93; »PKG« 9 (1970 — L!) .— Cf. A. Blunt (1953). le CRAC DES CHEVAL1ERS -+Krak des Chevaliers Craig, Edvard Gordon (1872 — 1966), angl. scenograf, teatrolog in grafik, pomemben refoi- mator scenografije. R. v Londonu, kot sceno¬ graf akt. v Berlinu, Kobenhavnu in Moskvi. B: IVoodcuts and some words (L 1924, uv Campbell Dodgson). L: J. Leeper: Edvvard Gordon Craig: Designs for the Theatre (L 1948); Slavko Batušič (ELU 1, 1959 [1960], s. v.). Cranach, Lukas, star. (1472—1553), nem. sli¬ kar in grafik, poleg Diirerja in Griinevvalda naj¬ uglednejši slikar na Nemškem v 1. pol. XVI. st., spočetka karakterističen zastopnik —> »donavske šole«; Lutrov in Melanchtonov prijatelj. R. v Kronachu na sev. Frankovskem (po katerem dobil ime), o. 1500/1503 na Dunaju, od 1505 dalje v službi saških volilnikov, od 1552 v Wei- marju, tam u. Na Saškem imel poleg obsežne delavnice tudi lekarno in trgovino s knjigami in papirjem. S (vse les, številne delavniške replike in različice): Sv. Hieronim spokornik (d. 1502, Ksthist. Mus.), sprva v diptih povezana portreta Johannes Cuspinian in njegova žena Anna, r. Putsch (O. Reinhart), Dr. Johann Stephan Reufi (d. 1503, Nurnberg) in Žena dr. Reufia (1503, Dahlem), Počitek na begu v Egipt (d. 1504, ib.), Mučeništvo sv. Katarine (d. 1506, Dresden), »Knežji olt.« (» Fiirstenaltar«, o. 1509, Dessau, Staatliche Gal.), Sveto sorodstvo (1509, Stadel), Sveto sorodstvo (z avtp., o. 1510/12, Wien Ak.), Vojvoda Henrik Pobožni (1514, Dresden) in nje¬ gova žena Elizabeta Mecklenburška (d. 1514, ib.), Nimfa izvira (d. 1518, Leipzig; številne pozn. različice, npr. Washington), Friderik Modri (Friedrich der Weise, 1519/20, Ziirich), Kard. Albrecht Brandenburški pod križem (o. 1525, Alte Pin.), Kard. Albrecht Brandenburški kot sv. Hie¬ ronim v pokrajini (d. 1527, Dahlem), Parisova sodba (d. 1527, Kobenhavn), Dr. Scheuring (d. 1529, Bruxelles), Lutrova starša Hans Luther in Margarete Luther (oba 1529, Wartburg pri Eisenachu), Martin Luter (d. 1529, Uffizi) in njegova žena Katharina von Bora (ib.), Judita s Holofernovo glavo (o. 1530, Ksthist. Mus.), Lov volilnika Friderika Modrega (d. 1529, ib.), Apolon in Diana v gozdnati pokrajini (d. 1530, Dahlem), Venera z Amorjem (o. 1530, ib.), Adam in Eva v raju (d. 1531, ib.), Venera in Kupido kot tat medu (d. 1531, Borghese — cf. s. v. Kupido tat medu), Lukrecija (d. 1532, Wien Ak.; d. 1533, Dahlem), Venera (d. 1532, Stadel), Trije saški volilniki: Friderik Modri, Janez Vztrajni, Janez Friderik Velikodušni (triptih, o. 1535, Hamburg), Križanje z Longinom (d. 1536, Washington), He- rakles in Omfale (d. 1537, Braunschvveig), Voj¬ voda Henrik Pobožni (d. 1537, prej Dresden, unič.), Jezus blagoslavlja otroke (d. 1538, Ham¬ burg), Venera z Amorjem (o. 1540, Alte Pin.), tudi L. Cranachu ml. atr. Vodnjak mladosti (d. 1546, Dahlem). — G: npr. David in Abigaila (lesor., d. 1509), Martin Luter (npr. bakr., d. 1520), z delavnico lesor. ilustracije Lutrove Bi¬ blije, itd. L: Heinrich Lilienfein: Lukas Cranach und seine Zeit (Blf-Lpz 1942); Gisela & Karl Noehtes (EWA IV, 1961, s. v. — L!); Schmidt IL (1962); Alte Pina : kothek Munchen, Katalog II: Altdeutsche Malerei (Mn 1963 — L!); E. Buchner (Kindler I, 1964, s. v. — L!); Charles W. Talbot, Jr., An Interpretation of Two Paintings by Cranach in the Artist's Late Style (Nat. Gali. of Art: Report and Stud. in the Hist. of Art 1967, Wash 1968); »US« 9 (1969); Dora Schwarz: Lukas Cranach (Mi s. a., »MdC« 82). — Cf. H. Ankwicz von Kleehoven (1927), L. Baldass (1922), O. Benesch (G: Sk 1966), E. Flechsig (1900) M. J. Friedlander (& J. Rosenberg * 1932), M- Geisberg (Bilder-Kat. 1930 — L!), C. Glaser (1921; 1922), J. John (1955), F. Lippmann (1895), G. von 409 Crates — CRNGROB 410 der O sten (1969 — L!), H. Posse (1936; 1942 [1943]), J. Rosenberg (1960), H. Voss (1907). Crates -*■Krates Čredi, Lorenzo di -> Lorenzo di Čredi CREGLINGEN ( Baden-Wiirttemberg, ZRN). V 1384 sez. Herrgottskapelle Riemenschneiderjev rezljani olt. z Vnebovzetjem (o. 1502/10). L: Reclam N II (1958 [1960]). CREMONA, mesto v sev. Italiji (dežela Lom- bardia). Mestno središče je piazza del Comune. Tam 1107—90 sez. romanska katedr. (1129—41 sez. pročelje s pritlikavskimi galerijami), 1250 — 84 sez. campanile (t. i. il Torrazzo, s svojimi 111 m višine najvišji srednjev. zvonik v Italiji) m 1167 zač. oktogonalni baptisterij. Gl. portal katedrale je 1107/17 okrasil Wiligelmu iz Modene bližnji kipar: kipi 4 v. prerokov {Izaija, Jeremija, Danijel in Ezekijel, slednji z napisom VIDI PORTAM IN DOMO DOMINI CLAVSAM). V glasbenem svetu je Cremona slavna zaradi znamenitih izdelovalcev violin, kot so bili zlasti Niccolo Amati (1596 — 1684), Antonio Stradivari (1644/48-1737) in Giuseppe Guarneri, imen. del Gesu (1698 — 1744) L: EWA VIII (1963, stp 547—48 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 304 — L!); »MdS« 101 (barvni f 10). Crepin et Crepinien de Soissons —> Krispin in ... Crespelle, J(ean)-P(aul), fr. lik. kritik in pisec o umetnosti B: Terechkovitch (G 1958); Montparnasse vivant (P 1962); Les Maitres de la Belle Žpoque (P 1966); Picasso: les femmes, les amis, 1'oeuvre (P 1967). Crespi, Giuseppe Maria (1665—1747), it. slikar ln grafik, najpomembnejši bolonjski slikar 1. pol. XVIII. st., odličen kolorist. S: v bleščečih barvah ln —»- chiaroscuru oblikovani mit. in žanrski pri¬ zori, npr. Hiron uči mladega Ahila streljanja z lokom in Enej in kumanska šibila vstopata v Ha¬ lonov čoln (obe za Evgena Savojskega o. 1700/05, Ksthist. Mus.), Trojanke oslepe Polimestorja (?, 1700/05, Bruxelles), Žena, ki si obira bolhe (baker, o. 1709, Uffizi), vrsta Sedem zakramentov (°- 1712/15, Dresden), Češka kraljica se spove - duje iv. Janezu Nepomuku (o. 1740/43, Torino, Gali. Sabauda). L: G. C. Cavalli (Kindler I, 1964, s. v. — L!). — ~f. C. Gnudi (1948), M. Marangoni (1921), H. Voss 0921), R. Wittkower (1958 — L!). Cresvvell, K(eppel) A(rchibald) C(ameron), (1879—_), angl. ..poznavalec in raziskovalec 'siamske umetn., prof. na American Univ. v Kairu. B: Early Muslim Architecture, I—II (Ox 1932— 1940); Muslim Architecture of Egypt, I—II (Ox 1952—1960); A Short Account of Early Muslim Archi¬ tecture (L 1958); A Bibliography of the Architecture, A rt s and Crafts of Islam (Cairo 1961); (& Oleg Grabar) ,Ommiad Schools ‘ (EWA X, 1965). L: zbornik: Studies in Islamic Art and Archeo- logy in Honor of Prof. K. A. C. Creswell (Cairo 1965). Crispolti, Enrico, it. um. zgodovinar in lik. kritik, prof. za sodobno umetn. na univ. v Rimu. B: ,La Scultura di Consagra!’ (Notizie [T], 1958); ,Processo elaborativo e cronologia dei »Caprichos« di Goya‘ (M. Salmijev zb. III, 1963). La Critica d’Arte, it. umzg. dvomesečnik, ki je najprej (1935—42, 1949—54) izhajal pri zal. Šansoni v Florenci, pozneje pa pri zal. Valsecchi. Prvi uredniki so bili Bianchi Bandinelli (za ant. umetn.) pa Carlo Lud. Ragghianti in Roberto Longhi (za srednjev. in novejšo umetn.). Crivelli, Carlo (o. 1430—o. 1493), it. beneški slikar, 1470 se iz Benetk umaknil v Dalmacijo (Zadar), pozn. akt. v Markah (it. Marche). Člo¬ veški liki in vse podrobnosti na njegovih slikah kot izklesane, ob vsem tem poudarjanju telesno¬ sti in ljubezni do trompe Voeila pa celota vendar izraža poznogotsko občutje in pomeni bolj za¬ ključek starega sveta kot pa zač. novega. S: Po- liptih (d. 1468, Massa Fermana, žup. c.), *Po- liptih (d. 1473, Ascoli Pičeno [Marche], katedr.), Marija Magdalena (o. 1475, Rijksmus.), »Po- liptih Demidoff« (d. 1476, Nat. Gali.), Marijin triptih (d. 1482, Brera), Oznanjenje (d. 1486, Nat. Gali.), Marijino kronanje (d. 1493, Brera). L: Gordon M. Rushforth: Carlo Crivelli (L 1900); Venturi VII/3 (1914); Franz Drey: Carlo Crivelli und seine Schule (Mn 1927); van Marie XVIII (1936); Berenson Ox (1932); La pittura nelle Marche (Ancona 1950 [rk]); Curtis Shell (EWA IV, 1961, s. v. — L!); A. Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.). — Cf. A. Chastel (Renaissance mer. 1965), P. Zampetti (1950; 1952; 1959/60; 1961; 1964). CRNGROB, romarska c. 5 km. sev. od Škofje Loke. Romansko jedro, sicer pa triladijska, sprva ravno krita, pred 1453 pa križno rebrasto obo¬ kana notr.; zvezdasto obokani dvoranski kor iz 1521—24 (Jurko Streit); 1858 sez. neogotska vhodna lopa. StS-e: na sev. steni ladje Marijin cikel (zač. XIV. st.), na pročelju pasijonski cikel iz o. 1400 (delo furlanskega slikarja, mdr. Zadnja večerja v giottovski kompoziciji), v vzh. delu sev. ladje StS-e iz 1453 (mojster Bolfgangus) z Rojstvom, Sv. Volbenkom in Ano Samotretjo, na zah. pročelju ikonografsko mikavna —> Sveta Nedelja (delavnica Janeza Ljubljanskega o. 1460), iz 1464 pa Sv. Krištof na zun. Več t. i. zlatih olt., med njimi v. olt. z Oznanjenjem (Jurij Skarnos 411 Crosby, Sumner McK(night) — Cumont, Franz (-Valery-Marie) 412 1652). V olt. sv. Helene poznogotski relief Naj¬ denja pravega križa (o. 1490). L: MAS I (1935); ZadnikarR (1959); EWA XIV (1968, stp 899—900); Stele (1969); »ArS« 4 (1969, t. 27 & 38). — Cf. E. Cevc (1970), F. Stelč (*1962 — L!), J. Veider (1936). Crosby, Sumner McK(night), (1909—_), amer. um. zgodovinar, prof. na Yale Univ. (New Haven), vodil raziskavanja v opatijski c. v Saint- Denisu pri Parizu. B: The Abbey of Saint Denis (NH 1942); ,New excavations in the abbey church of Saint-Denis' (GBA, 1944 [Focillonov zb., izšel 1949]); L'abbaye royale de Saint-Denis (P 1953); ,Abbot Suger's St.-Denis: The New Gothic' (20. kongr. I, 1963); ,Mason's mark at Saint-Denis ‘ (R. Crozetov zb., 1966); ,The Plan of the tVestern Bays of Suger's New Church at St. Denis ‘ (JSAH, 1968). L: WWAA (1959). Crowe, Sir Joseph Archer (1825—1896), angl. slikar in um. zgodovinar, prijatelj in sodel. G. B. -*■ Cavalcaselleja. Mdr. vodil um. šolo v In¬ diji in bil angl. generalni konzul v Leipzigu in Diisseldorfu. B: avtobiogr.: Reminiscences of Thirty-Five Years of My Life (1895; nem. izd.: Lebenserinnerungen eines Journalisten, Staatsmannes und Kunstforschers: 1825 — 1860, BI 1897, predg. Max Jordan). L: cf. U. Kultermann (1966). Crozat, Pierre (1665—1738), fr. bankir, mecen in um. zbiralec. Na zač. XVIII. st. je bila njegova z. najpomembnejša v Parizu; o. 400 slik, pred¬ vsem pa o. 19000 risb (103 Tizianove, o. 400 Parmigianinovih, 154 Caravaggio vi h, 125 van Dyckovih, itd.). Njegov gost v letih 1712/13— 1715/16 je bil—> Watteau, pozn. se je pri njem mudila tudi Rosalba —>■ Carriera. Njegovo z. slik je 1772 kupila Katarina Velika (iz nje npr. v Eremitaži Giorgionejeva Judita in Rembrand¬ tova Danaa, Rafaelov Sv. Jurij pa je zdaj v vvashingtonski National Gali. of Art). L: GBM (1960). — Cf. N. von Holst (1967). Crozet, Rene (1896—_), fr. zgodovinar in um. zgodovinar, medievalist, prof. na univ. v Poitiersu (Faculte des Lettres et Sciences hu- maines), sour. CahM. B: Chateau de Valenfay (P 1930); Art roman en Berry (P 1932); L'abbaye de Noirlac et Tarchitecture cistercienne en Berry (P 1932); Histoire de la Cham- pagne (P 1933); Histoire de TOrleanais (P 1936); Poitiers (P 1948); L'art roman en Poitou (P 1948); Histoire de Poitou (P: PU 1949); Villes d'entre Loi- re et Gironde (ib. 1949); Aunis et Saintonge (P 1953); Vendee et Marais poitevin (P 1953); ,Les premieres representations anlhropo-zoomorphiques des Evange- listes‘ (Etudes merovingiermes, Poitiers 1953); La vie artistique en France au XVIl e siecte ( 1598—1661) (P: PU 1954); , David et Tarchitecture neo-classique‘ (GBA, 1955); La Rocltelle (P 1956); ,Nouvelles re- marques sur les cavaliers sculptes ou peints dans les eglises romanes ‘ (CahM 1, 1958, p. 27—36); Chau- vigny et ses monuments (Poitiers 1958); L'art roman (P; PU 1962, »Les Neuf Muses«); ,Les quatre Evan- gelistes et leurs symboles, assimilations et adaptions ‘ (Les Cahiers techniques de Part, 1962). L: zbornik: Melanges offerts a Rene Crozet & 1’occasion de son 70 c anniversaire ... (Poitiers 1966). Cruikshank, George (1792—1878), angl. ilu¬ strator in karikaturist, r. in u. v Londonu. Zna¬ nih je 863 knj., ki jih je ilustr., najslavnejše pa so njegove ilustracije Charlesa Dickensa. L: Albert M. Cohn: George Cruikshank (L 1924; pon. NY 1971); Bland (1958 [2. izd. 1969]); John A. Gere (EWA IV, 1961, s. v. — L!). — Cf. B. S. Myers (H 1969, p. 187 [tekst Allan McNab] — L!). crux (lat.), križ, simbol kršč. vere, pos. Kri¬ stusovega trpljenja (—»- Križani, -> Križanje, etc.). crux commissa (lat.), t. i. Antonov ali egipt. križ (v obliki črke T). crux decussata (lat.) ali Andrejev križ, tj. križ v obliki črke X (-» Andrej). crux gemmata (lat.), z dragimi kamni okrašen križ (kot ga npr. kaže mozaik v apsidi c. St’ Apollinare in Classe pri -> Raveni). crux immissa (lat.) ali latinski križ (tj. križ z daljšo navpičnico). Cuderman, Stane (1895 — 1946 sam.), slov. slikar in grafik, r. v Kamniku, u. (51) v Kam¬ niški Bistrici. L: AS (1958 — L!); F. Stelč (ELU 1, 1959 [= 1960], s. v.); ŠijanecS (1961); LS II (1970, t. pri p. 592). Cuevas, Jose Luis (1933 —_), meh. risar samouk. R: ekspresivno preoblikovani socialni motivi, posebno uspele ilustracije Franza -> Haj¬ ke (1959). L: Philippe Soupault & H. Flores-Sanchez: La Personnalite de Cuevas: Le Peintre Jose Luis Cuc- vas (P 1955); Bland (1958 [2. izd. 1969]). — Cf. B. S. Myers (II 1969, s. v.). les culottes (fr.), hlače do kolen. Prim. tudi ge¬ slo sanskildt. Cultura Atcsina. V Bolzanu izhajajoča (od 1947) splošno kulturna, tudi lik. umetnosti Zgor¬ njega Poadižja posvečena revija. Urejajo Niccolo -> Ras mo. Cumont, Franz (-Valerv-Marie), (1868—1947), belg. arheolog, raziskovalec ant. religij in astro¬ logije, mdr. 1899—1912 muzealec v Bruslju. 413 Curiositas — Cuspinian, Johannes 414 B: Textes et monuments figures relatijs aux my- stčres de Mithra, I—1I (Br 1896—1899; n. izd. Br 1922—1923); Studia Pontica (Br 1906); La Theologie solaire du paganisme romain (P 1909); ,Le Mysticisme astral dans V ant iquiti' (Buli. de l’Ac. Royale de Belgique, 1909); Recueil des inscriptions du Pont, I (Br 1910); L'Aigle funeraire des Syriens et Vapotheose des empereurs (P 1910); Astrology and Religion among the Greeks and Romans (NY 1812); Les Mystčres de Mithra (3. izd., Br 1913); Etudes syriennes (P 1917); ,Zodiacus' (Daremberg-Saglio: Diction- na >re..., s. v.); ,Mithra ou Sarapis kosmokrator' (Comptes Rendus des seances de l’Ac. des Inscrip¬ tions et Belles-Lettres, 1919); After Life in Roman Paganism (N H 1922); Fouilles de Doura-Europos 1922 —1923 (P 1926); Les Religions orientales dans le Paganisme romain (4. izd., P 1929; nem. izd. Die arientalischen Religionen im romischen Heidentum, 3- izd., Lpz-Bl 1931); ,Adoration des Mages et Part triomphale de Rome' (Atti della Pontificia Acc. Ro¬ mana di Archeologia, III: Memorie, 1932); .Lei Noms des planetes et Vastrologie chez les Grecs' (L'Antiquitč classique, IV, 1935); Recherches sur le symbolisme funeraire des Romains (P 1942); Lux perpetua (Pl 949). L: Nicola Turchi (El XII, 1931, s. v.). — Zbornik : Hommages a Joseph Bidez et a Franz Cumont (Br 1949). Curiositas (lat.) —»• Radovednost Curk, Jože (1924—■_), slov. um. zgodovinar ln konservator. R. v Vipavi, dipl. na univ. v Lj, 1956—62 konservator v Celju, zdaj ravnatelj Pokrajinskega muz. v Ptuju. B: , Razvoj portalov v Celju' (Kron, 1956); , Razvoj celjske mestne vedute' (CeZ, 1957); , Stara grofija' (CeZ, 1958); ,Ptujski grad' (Kron, 1958); , Mariborski oiestni grad' (ib., 1959); , Olimje' (CeZ, 1959); ,Umet¬ nost ni profil Posavinja skozi stoletja' (CeZ, 1960); • Umetnostni profil Šmarsko-Rogaško-Kozjanskega skozi stoletja' (CeZ, 1961);, Razvoj mariborske mestne vedute' (Kron, 1961); , Razvoj ptujske mestne vedute' (Ptujski zbor. II, 1962); (& Iva Curk) Ptuj (Lj 1965, • uit- in naravni spomeniki Slovenije« 4); ,Delež ‘talijanskih gradbenikov na Štajerskem v 16. in 17. stoletju' (ZUZ nv VII, 1965 [izšlo 1966]); Topografsko gradivo, I — IX (Cc 1966 [I. zv.] — 1967, šapirogra- ttrano); Ozemlje slovenjebistriške občine (Lj 1968, ^ult. in naravni spomeniki Slovenije« 12); (& Iva Curk) Ptuj (Lj 1970). Curtius, s celim imenom Quintus Curtius Rtifits, s Pisal o. 50 obsežno, domišljije bogato in lite- l;tl 'no mikavno delo o Aleksandru Vel. £Histo- r, ae Alexandri Magni Macedonis), ki je bilo lit. Vlr za številne ikonogr. motive. Curtius, Ernst (1814—1896), nem. arheolog, r. v Liibecku, u. v Berlinu: pobudnik in vodja n em. izkopavanj v Olimpiji, prof. na univ. v Gottingenu (od 1856) in Bcilinu (od 1863). realizirane rekonstrukcije helenistične kulture. B (lik. umetn.): Alterthum und Gegemvart: Gesam- niehe Reden und Aufsatze (2 knj., BI 1875—1882); le Ausgrabungen zu Olympia (5 knj., BI 1877—1881); L: (& Friedrich Adler) Olympia (5 knj., BI 1890— 1897). NDB 3 (1957, s.v.). — Cf. A. Michaelis (1908). Curtius, Ernst Robert (1886 — 1956), nem. ro¬ manist in lit. zgodovinar, vnuk prejšnjega, r. v Alzaciji, u. (70) v Rimu; univ. prof. v Bonnu, Marburgu in Heidelbergu. B (tudi za um. zgod.): *Europaische Literatur und lateinisches Mittelalter (5. izd., Bem-Mn 1965 [L izd. 1948]); angl. izd. NY 1953, »Boli. Ser.« 36). L: Kunisch (1965). Curtius, Ludwig (Michael), (1874—1954), nem. klas. arheolog, r. v Augsburgu, u. v Rimu; prof. na univ. v Erlangenu (od 1913), Freiburgu i. Br. (od 1918) in Heidelbergu (od 1920), direktor Nem. arheol. inst. v Rimu (1928—37). Izkopaval v Egini, Tirinsu in Bogazkaleju. B: Kunst: Vom Altertum zur Gegenvvart, Die Kultur- zusammenhdnge in den Hauptepochen und auf den Hauptgebieten (2. izd., Lpz 1921); Das griechische Grab ■ relief (Bi 1921, »Wasmuths Ksthefte« 3); *Die antike Kunst, /—// (3. knj., Wi/Po 1923—1939, »HdKvv«); Die Wandmalerei Pompejis (Lpz 1929); Zeus und Her¬ mes (1931); ,Goethe und die Antike' (Neue Jahrbticher f. Wissenschaft u. Jugendbildung, 1932); ,Goethe und Italien' (Die Antike, 1932); ,M. Vipsanius Agrippa: Ikonographische Beitrage zum Portrat der romischen Republik und der Julisch-Claudischen Familie' (RM, 1933); ,Zum Antikenstudium Tizians' (AKug, 1938); Das antike Rom (W 1944); Deutsche und antike fVelt: Lebenserinnerungen (Stu 1950); ,Die antike Kunst in der modernen Welt' (Offener Horizont: Festschrift fur Karl Jaspers, Mn 1953); ,Wirkung in die Ferne' ([Dierick Bouts] B. Schvveitzerjev zb., 1954); Torso: Verstreute und nachgelassene Schriften (Stu 1958, izd. J. Moraš). L: Harald Keller (Kchr, 1954, nekr.); NDB 3 (1957, s. v.); Guido von Kaschnitz-Weinberg: Lud- wig Curtius: Das vvissenschaftliche Werk (Ba-Ba 1958). Cusanus, Nicolaus (1401—1464), nem. cerkv. politik in učenjak, nazadnje škof v Briksnu, u. v Todiju, 1491 izdal zemljevid srednje Evrope, znan po delih, kot so De docta ignorantia (1440), De venatione sapientiae (1450), itd. Njegov na- grob. (Andrea Bregno) v c. S. Pietro in Vincoli v Rimu. L: Saturn and Melancholy (1964); Vorlander (I 1968). — Cf. E. Hempel (1954), J. Seznec (1940 [1953]). Cuspinian, Johannes, s pr. im. Johann Spiefi- heimer (1473—1529), nem. zdravnik, historiograf, itd., 1500/01 rektor dunajske univ., na kateri je kot prof. nasledil Konrada Celtisa. Na portretu Cranacha star. (lipov les, Reinhart) s sovo v ozadju predstavljen kot melanholik pod vplivom Saturna. L: cf. E. Buchner (1953). 415 Cussa, Mihael — Czobor, Agnes 416 Cussa, Mihael, pravzaprav Kusa resp. Kusa (o. 1657—1699), slov. kamnosek, r. v zaselku pri Kusih nad Ajdovščino, imel od 1677 dalje v Lj v. kamnoseško delavnico, ki jo je pozn. prevzel —>Mislej. Številni črni marm. olt. z intarzijami iz barvnega marm., npr. olt. Treh kraljev v lj. frančiškanski c. (1690—91), olt. sv. Antona v Mekinjah (1695) in mojstrov votivni olt. v žup. c. v Lokavcu pri Ajdovščini (1699), prižnica v katedr. v Zgb (1696) in v. olt. v frančiškanski c. v Karlovcu. Se podpisoval universae Carnioliae lapicida et architectus. L: Viktor Steska (SBL I, 1. zv., 1925, s. v.); Emi¬ lijan Cevc, Kje je bil rojen kipar Mihael Cussa? (ZUZ, 1951, p. 222—24); F. Stele, Kusa (ELU 3, 1964 — L!); Cevc SU (1966); »ArS« 1 (1967, f p. xxxvrn— XXXIX). — Cf. M. Steie[-Možina) (1957, p. 33—39), V. Steska (1925). Cust, Sir Lionel (Henry), (1859 — 1929), angl. um. zgodovinar. Od 1894 dalje v graf. odd. Brit. muz., 1895—1909 direktor londonske Nat. Por- trait Gali., 1901—27 nadzornik kraljevih slikar¬ skih zbirk. B: Index of artists represented in the department of prints and drawings in the British Museum ..., /— II (L 1893—1896); The M aster »E. S.« and the »Ars Moriendi« (Ox 1898); History of the Society of Dilet- tanti (1898); Anthony Van Dyck: An Historical Study of His Life and Works (L 1900); The National Portrait Gallery, I — II (L itd. 1901—1902); A description of the sketch-book by Sir Anthony Van Dyck (L 1902); Notes on the Authentic Portraits of Mary, Queen of Scots (L 1903); The Bridgewater House Gallery (1904); The Royal Collection of Paintings at Buckingham Palače and Windsor Castle, I — II (L 1905—1906); ,Notes on Pictures in the Royal Collections' (BM, 1909—1917); Benvenuto Cellini (L 1912); ,Mona Lisa' (BM, 1915). L: L. Binyon (DNB 1922—1930, 1937); WWW (1929—1940). Cuthbertov evangeliar, iluminiran rkp, imen. po angl. menihu, ki ga je spisal in sign. v Salz¬ burgu (31 X 23,8 cm, o. 790, Dunaj, Osterreichi- sche Nationalbibl., Cod. 1224), najpomembnejši rkp. Vlil. st. iz Salzburga. Krasi ga 8 kanonskih tabel (f. 18—21), 4 podobe evangelistov (Matej, f. 17v; Marko, f. 71v; Luka, f. llOv; Janez, f. 165v) in 4 v. iniciale. L: »PKG« 5 (1969, t. 21a — L!). — Cf. W. Braun- fels (1968), G. Swarzenski (1908—1913 — L!). Cuttler, Charles D., amer. um. zgodovinar, prof. na Univ. of lowa v Iowa City. B: ,The Lisbon Temptation of St. Anthony by Jerome Bosch' (AB, 1957); ,Witchcraft in a Work by Bosch' (AQ, 1957); Northern Painting from Pu- celle to Bruegel: Fourteenth, Fifteenth, and Sixteenth Centuries (NY 1968); ,Bosch and the »Narrenschiff«: a Problem in Relationships' (AB, 1969). Cuvillies, Frangois de, star. (1695—1768), nem. (fr.) arh. in dekorater, pionir bavarskega roko¬ koja. A: v Miinchnu npr. lovski gradič Antalien- burg v nymphenburškem parku (1734—39), po zadnji vojni na drugem mestu rekonstruirani Residenztheater (1750—53), pročelje Kajetanove c. (Theatinerkirche, 1765—68). Njegovo bakr. z. predlog za notr. opremo in ornamente je dopol¬ njeno izdal sin Frangois de Cuvillies ml. kot Architecture bavaroise. L: cf. W. Braunfels (1938). Cuyp, Aelbert (1620—1691), hol. slikar v Dor- drechtu, pomemben zlasti kot krajinar (obrečni in pristaniški motivi). L: HdG II (1908); K. Lilienfeld (ThB VIII, 1913, s. v. — L!); S. J. Gudlaugsson (Kindler I, 1964, s. v. — L!), W. Steč ho w (1966). Cveti (srb.) —*■ Slovesni vhod v Jeruzalem Cvetko — > Florijan cvetlica (lat. flos, angl. the flower, fr. la fleur, it. il fiore, nem. die Blume) je po Bibliji v evr. umetn. na splošno simbol minljivosti (Iz 40, 6—8: ... Vse meso je trava, vsa njegova milina kot cvetlica na polju. Trava se posuši, cvetlica ovene...), sicer pa cf. s. v. -> anemona, —> lilija, —► nagelj, -*■ narcisa, —> orlica, —> perunika, —> vrtnica, itd. L: cf. J. Bialostocki (D 1966, p. 199). cvetna gotika -> cvetoča gotika cvetoča gotika (it. gotico fiorito, hrv. cvjetna gotika), oznaka poznogotskega stavbarstva s po¬ sebno bogatim rastlinskim okrasom, ki pribl, ustreza fr. style flamboyant XV. st. Cyrus -*■ Kiros Veliki CZf.STOCHOVVA v jugozah. Poljski, mesto (od 1377 dalje) ob reki Warti. Na Jasni gori (nem. Klarenberg) 1382 ust. pavlinski samostan. V njegovi c. v Marijini kapeli zelo čaščena »črna« Marijina podoba (delo srednjeit. mojstra iz o. 1300, cf. s. v. črne Madone), zaradi katere je Czgstochowa postala najbolj obiskovana polj. božja pot. L: EWA XI (1966, stp 409 — L!); Hermann Waidhaas: Czenstochau: Stadt, Kloster und Marien- bild (Lpz 1966). — Cf. S. Beissel (1913, zlasti p. 396). Czobor, Agnes, madž. um. zgodovinarka in muzealka (evr. baročno slikarstvo). B: ,Autoritratti del giovane Caravaggio' (AHA, 1955); ,On some late vvorks of Pier Francesco Mola' (BM, 1968); Rembrandt und sein Kreis (Bu 1969 [tudi angl. in fr. izd.]); etc. 417 418 Čargo — Čaščenje zlatega teleta C Čargo, Ivan, s partizanskim imenom Janez (1898—1958), slov. slikar in ilustrator. R. v Tol¬ minu, med 2. svet. vojno v it. koncentracijskem taborišču in od jeseni 1943 v partizanih, u. (60) v Lj. V risbi, ki si jo je izoblikoval pod vplivom L. Feiningerjevih del, dosegel vrh o. 1930 (zlasti v rev. Ilustracija, Lj). L: AS (1958 — L!); F. Stele (ELU 1, 1959 [1960], s. v.); ŠijanecS (1961); Nadreal Soc (1969 — L!). Čas, personifikacija. Njegove podobe (cf. e. g. s. v. Perrier, Franco is) so zvečine prevzele po¬ sebnosti Saturnovega videza (v enačenju: Kronos [rim. Saturn ] = grš. Iironos, lat. tempus). V ant. književnosti najdemo prvo tako enačenje pri Plutarhu. L: Marie Icon II (1932, p. 170—73); *Panofsky Stud (1939 [1962, p. 69 ss — cf. Father Time — L!]). Čas odkriva Resnico (it. Tempo scopre la Ve¬ rda, nem. Der Zeitgott Chronos enthiillt die Wahr- heit), ik. m., alegorija s personifikacijo —► Resnice (Veri/as, običajno z atributom sončne plošče). Poleg znanega ant. citata ( Veritas Fillia Tempo- r ‘š), ki mu je avtor Aulus Gellius ( Noctes Atticae, knj. XII, pogl. XI, 7) in ga je verj. prvi oživil Erazem Rotterdamski, najdemo ustrezne tekste tudi v evangelijih: Nihil enim est opertum quod non reveldbitur, et occultum, quod non scietur (Mt 10, 26; Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razo¬ delo, in tajnega, kar bi se ne zvedelo), Non est enim dliquid absconditum quod non manifestetur, nec factum est occultum, sed ut in palarn veniat (Mr 4, 22: Zakaj nič ni skrito, kar bi ne postalo očito, in nič ni postalo skrito, kakor zato, da Pride na dan), Non est enim occultum, quod non Manifestetur-, nec abscdnditum, quod non cogno- scatur et in palarn veniat (Lk 8, 17: Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo), Nihil outem opertum est, quod non reveletur, neque absconditum, quod non sciatur (Lk 12, 2: Nič pa ni skritega, kar bi se ne razodelo, in tajnega, kar bi se ne zvedelo). Up: npr. posebno slavna Berninijeva marm. plastika (več kot naravna ve¬ likost, 1646—52, Borghese), od katere je mojster dkč. samo akt * Resnice s sončno ploščo, in razne slike G. B. Tiepola ( freska, 1734, Vicenza, Vlila Loschi; o. 1743, Vicenza, Mus. Civico; ovalna freska, 1744/45, Benetke, Pal. Barbarigo; °- 1760, New York, z. Wildenstein). L: JWCI (1939/40, p. 228—40); RDC III (1954, stp / 59 ss); Pigler II (1956, p. 504—06); Panofsky Tomb (19 64, p. 95 & repr. 443); »CA« 25 (1968, kat. št. 90 A, *48, 160A, 263); Madeleine Laurain-Portemer, Le 16 — Leksikon Cardinal Mazarin et Le Bernin: a propos du »Temps qui decouvre la Verite« (GBA, okt. 1969). — Cf. G. Delogu (1956, p. 264—65), F. Saxl (*1936). Čast (lat. Honor, fr. PHonneur, it. TOnore, nem. die Ehre), personifikacija. Up: —> štirinajst Blaženosti duše (atribut: 2 mitri), -> Veliki zma¬ goslavni voz cesarja Maksimilijana I. L: cf. J. G. Hertel (pon. 1970, t. CLV). Čas ugrablja Lepoto (it. Tempo rapisce ta Bel- lezza ali La Bellezza lacerata dal Tempo, nem. Der Zeitgott Chronos raubt die Schonheit), ale¬ goričen ik. m. Up: npr. il Volterrano ( freska, Florenca, Pal. Niccolini-Bouturlin), G. B. Tiepolo (o. 1748/50, Boston FA). L: Pigler II (1956, p. 503—04); »CA« 25 (1968, kat. št. 188); »MdC« 267 (barvna t. 31); BM (jun. 1969, sup., t. XXXV). Čaščenje jagnjeta božjega —Gentski oltar Čaščenje pastirjev (angl. The Adoration of the Shepherds, fr. L'Adoration des bergers, it. L’Ado- razione dei postori, nem. Die Anbetung der Hirten ali Die Hirtenanbetung), evang. ik. m. (Lk 2, 15—20), ki ga sicer najdemo že v starokršč. umetn. kot dopolnilo —> Poklona treh kraljev (v smislu delitve med —> Ecclesia ex circumcisio- ne in Ecclesia ex gentibus predstavljajo pastirji Žide, trije modri pa pogane), kot samostojen motiv pa šele od poznega srednjega veka dalje in zlasti po tridentinskem koncilu. Up: npr. Hugo van der Goes (-> Portinarijev olt.), Gior- gioneju in Tizianu atr. Allendalovo Čaščenje pastirjev (Washington), Caravaggio (1609, Mes- sina, Mus. Naz.), itd. L: Reau II/2 (1957, p. 233—36); EWA XV: Index (1968, p. 5 — cf. Adoration of the Shepherds)-, »PKG« 9 (1970, t. 5). — Cf. K. Kunstle (1928), G. Schiller (I 1966 [1969], p. 97—99, repr. 219—24). Čaščenje treh kraljev —> Poklon treh kraljev Čaščenje zlatega teleta (lat. Israelitae colunt vitulum aureum, fr. L'Adoration du veau d'or, it. Adorazione del vitello d'oro, nem. Die Anbetung des goldenen Kalbes), bibl. ik. m. (2 Mojz 32, 6). Up (velikokrat hkrati predstavljen eden izmed naslednjih dogodkov po Bibliji, —> Mojzes raz¬ bije tabli postave ): npr. miniatura v —> Admontski bibliji (o. 1140), miniatura V —>■ Psalterju Ludovika Svetega (XIII. st.), Cosimo Rosselli ( freska, 1482, Sikstinska kap. — spredaj Mojzes), Ra¬ faelova delavnica ( freska, —> Rafaelove loggie [34. prizor], 1517/19), Beccafumi (marm. tlak katedr. 419 čebela — Čelebonovič, Marko 420 v Sieni), Poussin (o. 1635/37, Nat. Gali. — Moj¬ zes v ozadju levo). L: Pigler I (1956, p. 102—03); Reau II/l (1956, p. 205—06); Jiirgen Paul (LCI II, 1970, stp 480—82 — L!). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). čebela (lat. apis, angl. bee, fr. Vabeille, it. Pape, nem. die Biene, rus. pčela), v srednjev. umetn. simbol devištva in pos. Jezusovega rojstva iz deviške Marije; ker nabira sladki med, znamenje »sladke zgovornosti« in zato atribut sv. Ambroža in Janeza Zlatousta; znamenje marljivosti in urejenosti. V Rimu v grbu družine Barberini (cf. e. g. Urban Vlil. in rim. epigram o njem: Quam bene pavit apes, tam male pavit oves), zato npr. čebele na iluzionističnem stropu Pietra da Cor- tona v Pal. Barberini v Rimu, čebela na pod¬ stavku postumnega marm. doprsja monsinjorja Francesca Barberinija (G. L. Bernini o. 1624/25, Washington), itd. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 100); Lise- lotte Wehrhahn-Stauch (LCI I, 1968, stp 299—301 — L!). — Cf. W. Deonna (1956), G. de Tervarent (I 1958, s. v. abeilles). ČEDAD (it. Cividale), ust. v I. st. pred, po Juliju Cezarju imen. Forum lulii, pozn. postal municipium, po padcu -> Ogleja najpomembnej¬ še središče pokrajine (ki je po njem dobila ime Friuli = Furlanija)', 'pod Langobardi, ki so ga zavzeli 568, imen. Civitas Forumiuliana', 620 ga razrušili Avari, Langobardi ga znova pozidali, v Vlir. st. imen. Civitas Austriae (iz Civitas — Cividad — Cividale), takrat, za vojvode Pemma in patriarha Kaliksta (730—56) postal 737 tudi sedež oglejskega patriarhata; od 1419 pod Be¬ netkami. L: EWA VIII (1963, stp 589 — L!). — Cf. G. Fo- golari (1906), C. Mutinelli (1956; 1965). ~ Santa^Jaria in Valle, cerkvica, znana kot Tempietto longobardo. Na notr. strani vhodne, tj. zah. stene seje ohranil bogat *štukaturni okras, ki kaže mdr. šest, delno s kronami zaznamovanih svetnic (viš. o. 230 cm). Edinstveno figuralno plastiko so zelo različno datirali od VIII. st. dalje, verj. pa je nastala pred 774, tj. časom, ko je Karel Vel. dokončno podvrgel langobardsko kraljestvo. L: EWA XI (1966, t. 324 des.) & XIII (1967, t. 274); »UF« 12 (1967, repr. 273—76 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 80 — L!); »US« 6 (1970, f p. 68). — stolnica (ji Duomo), zač. Bartolomeo delle Cisterne 1457, dkč. Pietro & Tullio Lombardo 1503—32 (še pozn. Giorgio Massari & Bernar¬ dino Maccaruzzi 1767—80). Notr.: na v. olt. srebrna »Pala« po naročilu patriarha Pelegrina II. (1196—1204), po »Pala d’oro« v Markovi c. v Benetkah najpomembnejši srednjev. zlatarski izdelek v sev. Italiji, Kristus na križu (les, XIII. st.), med slikami Noli me tangere (Pordenone, 1539) in v Capp. di S. Donato Zadnja večerja (Palma il Giov., 1606). Zraven v eni dvorani nameščeni Mus. Cristiano s Kalikstovim baptiste- rijem (v njem -> Sigvaldova plošča) in enako zna¬ meniti ~> Rathisov olt. (735/45), nekdaj V c. S. Martino v Čedadu. L: cf. C. Mutinelli (1956). ~ Museo Archeologico Nazionale (piazza del Duomo 2). Sedanji direktor Carlo -> Mutinelli. Pomembna z. umetnoobrtnih izdelkov, mdr. *»Pace del Duca Orso« (o. 900?), »Pace Grimani« (Bičanje, z zlatom preoblečeni voščeni reliefni liki, Benetke L pol. XVI. st.). IR: mdr. ->Psal- terium Egberti, znan tudi kot Cod. Gertrudianus (977/993), —*■ Psalter sv. Elizabete (1200/1217). L: cf. A. Santangelo (1936, p. 95 ss). Čehov, Anton Pavlovič (1860—1904), rus. no¬ velist in dramatik (opombe o lik. opremi!). Sam mojster krajinskih opisov, prijatelj in občudo¬ valec -*-Levitana, o katerem j' tudi pos. pisal. L: IRI II (1960); RJA (1961, stp. o. / '-32 [E. M. Namenyi]). Čelebonovič, Aleksa (1917— ), srb. lik. kri¬ tik (in slikar) v Bgd. R. v Lausannu, slikarstva se učil pri —>■ Bijeliču, 1941 dipl. na pravni fak. v Bgd, med 2. svet. vojno v Italiji in Švici. Pri¬ spevki v raznih časnikih, revijah itd. (Borba, Književne novine, Književnost, itd.). B: (izbor):, Josip Tominc u novoj svetlosti' (Nova misao [Bgd], jan. 1954); Dušan Vlajič (Bgd 1959); ,Sedanje oblike nadrealizma v Beogradu' (Lik. rev., št. 7/8, 31. X. 1963); Savremeno slikarstvo u Jugosla¬ viji (Bgd 1965); ,Delo Žana Dibifea i art brut kao vidovi potpunog odvajanja umetnosti od grčko-rimske kulturne tradicije' (Um Bgd, št. 8 , 1966). L: Ko je ko (1957); Miodrag B. Protič (ELU B, 1959 [1960], s. v.). Čelebonovič, Marko (1902—_), srb. slikar. R. v Bgd, 1914—47 zvečine v Franciji, štud. po- litekonomijo v Oxfordu in dkč. pravni študij v Parizu, se učil kiparstva pri Bourdellu, slika od 1923, komandant v fr. odporniškem gibanju, 1949—52 v diplomatski službi v Parizu, potem prof. na ak. v Bgd. Zlata plaketa na trienalu 1967 v Bgd. S: npr. Interier z globusom (1930, Bgd, zas. last), Skupina (d. [19]32, Bgd, Nar. muz.), Umetnikova žena (d. [19]33, Beljanski), Interier z mavčno glavo (d. [19]37, MSU), itd. L: Pola vijeka (1953); Ko je ko (1957); Jsla (14. zv., 1957); Miodrag B. Protič (ELU 1, 1959 [izšlo 1960]. s. v.); MSU (k) 65; Marko Čelebonovič (Bgd 1966 421 Celic, Stojan — češki slikarji in grafiki 422 [rk, MSU], uv Miodrag B. Protič ); IV beogradski Vijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 t r k, MSU] — L!). — Cf. O. Bihalji-Merin (Susreti, 1957), A. Čelebonovič (1965), S. Čelič (1957); M. Kašanin (1953), M. B. Protič (Savremenici I 1956). Čelič, Stojan (1925—....), srb. slikar in grafik, r - v Bosanskem Novem, stud. na ak. v Bgd (dipl. 1953), tam tudi uči. Se ukvarja tudi s pi¬ sanjem o umetn. B: Marko Čelebonovič (Bgd 1957). L: Lj Gr (1955—71); Ko je ko (1957); Katarina Ambrožič (ELU 1, p. 719); Čelič (Lj 1963 [rk, Ma- Gal], uv Ješa Denegri ); JKh (1966); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 trk, MSU] — L!). — Cf. A. Čelebonovič (1965). čelo stavbe -> zatrep ČEMŠEN1K pri Domžalah. Žup. c. Vnebo¬ vzetja D. M.: s slikami mdr. zastopan Janez Šubic (npr. Sv. Notburga, 1876). Čepeča Afrodita (angl. Crouching Aphrodite, fr- Aphrodite accroupie), helen. ik. m. poudarjeno čutnega ženskega akta. Up: npr. Doidalsas iz Bitinije (orig. o. 240 pred, marm. rim. kopija, v iš. 108 cm, Rim, Mus. delle Terme), helen. Plastika z Rodosa (marmor, pozno II. st. pred, Bodos, Arheol. muz.). L: EWA VII (1963, t. 157—58 & 366); Koepf (1964); »US« 3 (1969, repr. p. 247). — Cf. G. M. A. Richter (A Handbook 1960, repr. 224). Čermak, Jaroslav (1831—1878), češ. slikar (portreti, žanr, zg. podobe). R. v Pragi, od 1853 dalje v Parizu, 1858—62 in 1865 potoval po Dalmaciji, Istri, Hercegovini in Črni gori, u. (46) v Parizu. S: npr. Ranjeni Črnogorec (Zgb, M «d. gal. JAZU). L: V. Černv, F. V. Mokrv & V. Ndprstek: Život a ddo Jaroslava Čermaka (I—II (Pra 1930)). Černe, Peter (1931—....), slov. kipar v Lj. T u r., dkč. AUU in 1957 specialko (B. Kalin). L: ŠijanecS (1961); Peter Černe (Lj 1964 [rk, Ma- yal], uv A. Bassiri ); F. Stele (ELU 4, 1966, p. 670); L Mesesnel (Delo, 15. II. 1968, p. 5). — Cf. M. ‘ršar (pon. 1970). Černigoj, Avgust (1898—_), slov. slikar in Srafik. R. v Trstu, po Bologni (1922) zač. študi- r ati na ak. v Munchnu (1922) in na Bauhausu y Weimarju (1923), imel v Lj na Tehn. srednji šoli 1924 »prvo konstruktivistično razst.« in nato 1925 razst. v Jp (5.—19. VI.); soust. rev. Tan k; od 1926 dalje v Trstu. Izd. graf. mapi Slovenski pesniki in pisatelji (30 lesor., 1949) in Grafika (1951). B: ,Novi realizem ‘ (Umetniški zbor. I, Lj 1943). L: Lj Gr (1955 & pozn.); AS (L!); M. Zadnikar (ELU 1, 1960, s. v.); SteleP (1960); ŠijanecS (1961); Anton Ocvirk (Sd, 1967, p. 1361, 139, 140—43, 147—48); Janez Mesesnel (Sinteza, št. 15, okt. 1969); ZUZ nv vni (1970, p. 337 — L!). češka kapa (nem. die bohmische Kappe), plitva potlačena viseča kupola, ki zaznamuje številne baročne cerkv. oboke v srednji Evropi (nem. Bohmisches Kappengevvolbe). L: ŠumiL (1961, p. 67—68,104,107, 119, 137, 152, 201); — Cf. E. Hempel (1965, p. 322 [op. 5]), H. Reuther (1955). češka umetnost je bila z evr. vidika najpo¬ membnejša za vlade ces.-> Karla IV. in njego¬ vega naslednika -> Vdelava, tj. v 2. pol. XIV. st., pozn. v času ces. —> Rudolfa II. in pa od 2. pol. XVII. st. dalje, ko je Praga postala eno izmed središč baročne umetn. Prim. med IR —> Codex Vyšehradensis (o. 1085), —> Pasijonar opatinje Kunigunde (o. 1320), —> Velislavova Biblija (o. 1340/50), Liber viaticus (1355/64), ->Evange- liar Jana iz Opave (1368), —>■ Venci jev a Biblija, za gotsko stavbarstvo in plastiko gesli Parter (Peter) in Ried (Benedikt ) in pos. za slikarstvo 2. pol. XIV. st. gesla Višibrodski mojster, mojster Theodorik in Trebohski mojster, za predstavnike baročnega stavbarstva -> Santin-Aichel, —> Dien- tzenhofer (Christoph & Kilian Ignaz), kiparstva -> Braun in slikarstva -> Kupecky, na splošno pa za um. središča poleg ^ Prage predvsem -> Karl- štejn in -> Kut na Hora. L: Dobroslav Libal: Goticka architektura v Če- chach a na Morave (Pra 1948); varii auetores, Cze- choslovakia (EWA IV, 1961 — L!); Vlasta Dvora¬ kovi, Josef Krasa, Anežka Merhautova & Karel Stejskal: Gothic Mural Painting in Bohemia and Moravia: 1300—1378 (L: Oxford UP 1964); varii auetores: *Česke umeril goticke 1350—1420 (Pra 1970). — Cf. O. J. Blažiček (1958; 1967), R. Ernst (1912), H. G. Franz (1943; 1962), A. Kutal (1938; 1962), J. Kvit (1959; 1964), A. Matejček (1931; 1938; & J. Pešina 1950), J. Neuwirth (1893), K. M. Svoboda (1964 — L!; 1969 [= 1970] — L!), Z. Wirth (1926), etc., med revijami zlasti Ume ni. češki kiparji XIX.—XX. st.: npr. J. V. Myslbek (1848—1922), F. Bilek (1872—1941), J. Štursa (1880—1925), O. Španiel (1881—1955). češki slikarji in grafiki XIX.—XX. st. po gen. zap.: J. Manes (1820—1871), J. Čermak (1831— 1878), K. Purkyne (1834—1868), V. Brožik (1851—1901), M. Aleš (1852—1913), V. Hynais (1854—1925), A. M. Mucha (1860—1939), L. Kuba (1863—1956), F. Kupka (1871—1957), J. Preisler (1872—1918), M. Švabinsky (1873— 1962), E. Filla (1882—1953), O. Kub in (Coubine 1883), V. Špdla (1885—1946), R. Kremlička (1886—1932), J. Čopek (1887—1945 v konc. 423 češki umetnostni zgodovinarji — Črnologar, Konrad 424 taborišču), J. Lada (1887—1957), A. Pelc (1895), J. Anderle (1936). češki umetnostni zgodovinarji in arheologi: mdr. Vojtech —>Birnbaum (1877 — 1934), Karel -► Chytil (1857—1934), Josef-> Cibulka (1886- 1968), Jan —► Filip (1900), Albert —> Kutal (1904), Jan ->Kvet (1896 — 1965), Antonin —>■ Matejček (1889 — 1950), Jaromir —> Neumann (1924), Jaro¬ slav —*■ Pešina (1912), Vaclav Richter (1900 — 1970), V. V. -> Štech (1885), Vojteh -f Volavka (1899), Zdenek -»■ W»//t (1878-1961), itd. češnja (lat. cerasum, angl. the cherry, fr. la cerise, it. la ciliegia, nem. die Kirsche) ponazarja v kršč. umetn. mil značaj, ki je posledica dobrih del; pos. v rokah Jezuščka pomeni veselje bla¬ ženih (e. g. Tizianova Madona s češnjami). L: Ferguson (1954). češplja (lat. prunum , angl. the pl um. fr. la prune, it. la prugna ali la prana , nem. die Pflaume, šp. la ciruela) naj bi simbolizirala zvestobo in neodvisnost. L: Ferguson (1954). Četrta božja zapoved (5 Mojz 5, 16): Spoštuj očeta in mater... Up: npr. lesor. v knjižici Seelentrost (Au: Anton Sorg 1478), H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (Str: Johann Griininger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 18 & 213, t. 29, 241). Četrta knjiga kraljev (abr.: 4 Kralj) resp. Druga knjiga kraljev po hebrejskem (lat. Liber II Re¬ gam). Med ikonogr. motivi, ki jim je predloga, npr.: Ohozija bolan (1, 1—2), Ogenj z neba pou- žije petdesetorico (1, 9—12), Elija na ognjenem vozu (2, 9—12), Vdovino olje (4, 1—7), Sunamkin odhod (4, 24), Sunamski deček (4, 35—37), Naa- man pred Izraelovim kraljem (5, 7), Naaman se umiva v Jordanu (5, 10—14), Lakota v Samariji (6, 28—29), Ljudstvo pohodi kraljevega pribočnika (7, 17), Jezabelina smrt (9, 33—37), Glave Aha- bovih sinov (10, 8—10), Joas kralj, A talija umor¬ jena (11, 9—16), Elizejev grob (13, 21), Ahazova daritev (16, 12—13), Levi žro kršilce Mojzesove postave (17, 25), Ezekija razbije bron. kačo (18, 4), Ezekija v raševini (19, 1—2), Ezekijeva bolezen in ozdravljenje (20, 1—11), Josija da Helkiju brati postavo (23), Nabuhodonozor oblega Jeruzalem (24). Up: npr. 17 lesor. v —>Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 202/220). L: Schmidt IL (1962, p. 491). Četrta nadloga: muhe (nem. Die Plage der Miickeri), bibl. ik. m. (2 Mojz 8, 20—28). Up: npr: risba po nekd. slikariji v rim. c. S. Paolo fuori le mura (-> Codex Barberianus, f. 56), lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 39 spodaj). L: cf. E. Garber (1918, repr. 18). Čiurlionis, Mykolas Konstantas (1875 — 1911), litovski slikar, sprva glasbenik (čudežni otrok), u. duševno bolan. S: abstr. »glasbene« slike, v katerih je anticipiral delo —> Kandinskega. seve v formalno mnogo skromnejših ostvaritvah. L: cf. W. Haftmann (4. izd. 1965 — L!). čižek (angl. the siskin, nem. der Zeisig) —> Madona s čižkom (Diirer). čopič (lat. penicillus, angl. the brush in the paint-brush, fr. le pinceau, hrv. & rus. kist, it. il pennello, nem. der Pinsel, šp. el pincel). Čopič, Špelca (Jelisava), (1922—_), slov. um. zgodovinarka, uči na AUU (predavatelj od 1955, izr. prof. od 1965). B: Gvidon Birolla (Lj 1952 [rk, NG]); Kare! Putrih (Lj 1961, »Slov. lik. umetniki«); , Pogovor z Marijem Pregljem ‘ (Sinteza, št. 1, 1964); ,Janez Bernik ‘ (Um [Bgd], št. 3/4, 1965); Slovensko slikarstvo (Lj: Can¬ karjeva zal. 1966); , Povojna spomeniška plastika' (Sinteza, št. 7, 1967); , Gabrijel Stupica v Moderni galeriji' (ib., št. 9, 1968); ,Gojmir Anton Kos ‘ (Sd, XVIII, 1970, št. 10). ČRETEŽ nad dolino Laknice pri Mokronogu na Dolenjskem: razvalina stolpastega romanskega gradu. L: »ArS« 5 (1970, p. XLII & LXXXVI). — Cf. I. Komelj (ZUZ, 1951, p. 48, 60—61), J. V. Valvasor (1679 [faks. 1970], t. 202: Reiittenbvrg). črn (lat. ater ali niger, angl. black, fr. noir, hrv. & srb. crn, it. nero, nem. schvvarz). Črna barva je barva žalovanja, elementa -^-Zemlja (—> štirje elementi) in —> Saturna, askeze in mrtvi- čenja čutov, itd. V okviru katol. liturgičnih barv (-> barva) je črna barva kot simbol žalosti v rabi o v. petkih in pri opravilih za mrtve. črne Madone, zvečine posebno čaščene podobe »črnih« Marij (e. g. -> Czgstochowa), so različno razlagali: da so potemnele z leti (od dima sveč itd.) ali pa da so bile črne od začetka, in sicer v naslonu na Biblijo (Vp 1, 5: Črna sem, ali lepa, po vulgati [1, 4]: Nigra sum, sed formosa). L: Marie Durand-Lefebvre: Etude sur 1'origine des Vierges noires (P 1937); E. Saillens: Nos Vierges noires (P 1945); Reau 11/2 (1957, p. 94—95); Hans- Martin Frohlich: Ein Bildnis der Schwarzen Mutter- gottes von Briinn in Aachen (Monchengladbach 1967); Keller (1968, p. 358—59). — Cf. S. Beissel (1913). Črnologar, Konrad (1860—1904), slov. umzg. topografski raziskovalec, r. v Peščeniku pri Viš- 425 čud — Daddi, Bernardo 426 nji gori, učitelj v Podgabru, Šentvidu pri Stični in Šmarju pri Lj, od 1886 dopisni član in od 1897 konservator Centralne komisije na Dunaju, n. v Šmarju na Dolenjskem. B:, Kunstgeschichtliches aus Unterkrain‘ (MMK, 1891);, Kirchliche Baudenkmale in Krain' (M CC, 1891); ,Ueber dltere Kirchenbauten in Krain' (ib., 1891, 1893 & 1897); ,Slikane cerkve' (IMK, 1893); , Cerkev in samostan v Stični' (ib., 1895). L: F. Komatar (MMK, 1904, nekr. — B!); J. Mal (SBL I, 1. zv., 1925); IS (5. IX. 1926, p. 303: repr. r 'sbe); M. Zadnikar (ELU 1, 1959 [= 1960)]. čud, temperament -> štirje temperamenti Čudežni ribolov (lat. Mira piscium captura a Ii Mirabilis piscatio ali Iesus apparet ad mare Tiberiadis, angl. The Miraculous Draught of Fishes, nem. Der vvunderbare Fischzug), evang. 'k. m. (Lk 5, 1—11 — varianta I; Jan 21, 1—8 ~ varianta II, cf. s. v. sto triinpetdeset). Up: npr. K- Witz (1444 — II), —► Rafaelovi kartoni (/), Fiihrich (d. 1848, Schvveinfurt, SchloB Obbach, z - dr. G. Schafer — /). L: Reau 11/2(1957, p. 571—72); »PKG« 11 (1966, t. 37); Ingrid Haag, Erscheinungen Christi, VIII: E. am Meer Tiberias (RDK V, 59. zv., 1966, stp 1366 ss); Keller (1968, p. 125). Čudež s sončno uro (fr. Le Recul de Vombre sur le cadran solaire), bibl. ik. m. Cf. s. v. Eze- kijeva bolezen in ozdravljenje. Čudež v Kani —> Svatba v Kani galilejski Čudež v Mari —> Mojzes osladi vodo v Mari Čudež žitnega polja (fr. Le Miracle du champ de ble, nem. Das Erntewunder itd.), kršč. ik. m., verj. fr. izvora: ker je kmet ob žitnem polju na Marijino željo zasledovalcem dejal, da je sveta družina bežala tam mimo (-->Beg v Egipt), ko je bil začel sejati, je žito čudežno zraslo, tako da so vojaki menili, da so begunci že daleč ter se zato zasledovanje ne izplača več. Up: npr. miniatura v fr. horariju {Livre d'heures, kmalu po 1420, Dunaj, Osterreichische Nationalbibl., Ms. 1855, f. 80v). L: Joseph Vendryes, Le Miracle de la Moisson en Galles (Comptes rendus de FAc. des Inscriptions, 1948); Leopold Schmidt, Die Kornfeld-Legende: Ein apokryphes Motiv in einigen Darstellungen der Flucht nach Agypten (ANK, 1955); Reau II/2 (1957, p. 277); LCI II (1970, stp 45). čuti ->pet čutov D DACHAU pri Miinchnu. Spom. žrtvam naci¬ stičnega koncentracijskega taborišča je po nate¬ čajih 1958 in 1965 izdelal Nandor —> Glid (post. 1968). Dacier, Emile (1876—1952), fr. um. zgodovi¬ nar. Bil je generalni inšpektor bibliotek in arhi¬ vov v Franciji. . B: Ca ta log ue de ven les et de livre t s de salons dlustres par Gabriel de Saint-Aubin (5 knj., P 1913— 1921); (& Albert Vuaflart) Jean de Juilienne et les graveurs de Watteau au XVllle sičcle (4 knj., P 1922— ly 29); ,Perronneau inedit, I: Cinc/uante oeuvres nouvelles de J.-B. Perronneau' (RAam, 1924); La Gravure de genre et de moeurs (P-Br 1925, »La Gravure en France au XVIII C siecle«); (& P. Ratouis ae Limay) Exposition de pastels franfais du XVIIe " du XVUle sičcle (P 1927 [rk, Gal. Charpentier]); . B°1 Neveux) Les Richesses des bibliotheques pro- v ‘nciales de France (2 knj., P 1932); La Gravure Fancaise (P j 945, »A-S-T«); L'Ari au XVlile sičcle en France: Epoijue Regence, Louis XV, 1715—1760 (p 1951, »Nouv Ene.«) Dada ali dadaizem, lit. in likovno um. smer (Prva, ki je zavestno" izrabljala igro naključij in grotesknih zamenjav), ki jo je zač. febr. 1916 v Ziiriškem Cabaret Voltaire mednar. skupnost književnikov in lik. umetnikov, med prvimi Hugo Bali (1886-1927), Tristan Tzara (1896-1963) in Richard Huelsenbeck (1892), med drugimi Hans —> Arp in Marcel —>Janco. Poleg ziiriške Dade (1916 — 19) poznana še podobna sočasna prizadevanja v New Yorku (1915—20, Marcel -> Duchamp), sicer pa raznovrstna nadaljevanja v Berlinu (1918—21, -*■Grosz ), Kolnu (1919—22, Max —>■ Ernst, Johannes Baargeld, s pr. im. Alfred Griinewald [u. 1927] in Arp), Hannovru (—► Schwitters) in naposled v Parizu (-> Breton, —> Aragon, —> Soupault ), kjer je dedič dadaizma po¬ stal —> surrealizem. L: Richard Huelsenbeck: Mit Witz, Licht und Griitze: Auf den Spuren des Dada (Wsb 1957); Hans Richter: Dada, Kunst und Antikunst des 20. Jahrhunderts (K 1964, »DuMont Dokumente«); Miklavž Prosenc: Die Dadaisten in Ztirich (Bn 1967 [dis.], »Abh. zur Kst-, Musik- u. Literaturvvissen- schaft« 42); \Villiam S. Rubin: *Dada and Surrealist Art (NY: Harry N. Abrams 1969 — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), A. H. Barr (1947), G. H. Hamilton (Harm 1967), R. Motherwell (.1951), B.S. Myers (II 1969, s. v. [tekst John C. Gal!oway ]), etc. Daddi, Bernardo (akt. o. 1312—o. 1348), it. florent. slikar, eden izmed prvih Giottovih učen- 427 Daffinger, Moritz Michael — Dali, Salvador 428 cev (še pred T. Gaddijem). S: prizori iz mučeni- štev sv. Štefana in sv. Lovrenca (freske, Florenca, Sta Croce, Capp. Pulci e Beraldi [4. levo od kora]), Madona na prestolu z 8 angeli (les, 1346/ 47, Florenca, Orsanmichele); fragment Križanja (les, Zgb Str). L: Venturi V (1907); Berenson Ox (1932); L. Mar- cucci (Kindler II, 1965, s. v. — L!). ■— Cf. B. Berenson (I 1963), R. Offner (1930; Corpus, Section ID: III, 1953, & VIII, 1958), G. Vitzthum (1903). Daffinger, Moritz Michael (1790—1849), avstr, slikar ( portretne miniature in akvareli). L: KHE 1 (1962, p. 32). — Cf. L. Griinstein (1932). Dafne -> Apolon in Dafne DAFNI, samostan v Grčiji blizu Aten. Samo¬ stanska c. Marijinega Vnebovzetja znova sez. v XI. st. na tlorisu grš. križa s kupolo. Pomembni * mozaiki (o. 1100) kažejo z izjemo Vnebohoda in Binkošti cikel -> Dvanajst praznikov (cf. I—X): v kupoli Pantokrator, pod njim 16 prerokov, V 4 pendentivih Oznanjenje (I), Rojstvo (II), Krst v Jordanu (IV) in Spremenjenje (V), v apsidi Marija in na straneh beme Mihael in Gabrijel, v sev. roglju grš. križa Slovesni vhod v Jeruzalem (VI), Obujenje Lazarja (VII), Križanje (VIII) in Marijino rojstvo, v juž. roglju križa Predstavitev v templju (III), Andstasis (IX), Neverni Tomaž in Poklon modrih, naos krasi 32 svetnikov, vhodno lopo pa v njenem sev. delu pasijonski prizori, Zadnja večerja, Umivanje nog in Iškarijotovo iz¬ dajstvo, v juž., Mariji posv. delu Oznanjenje Ani in Joahimu, Predstavitev Marije v templju in Bla¬ goslov Marije, zah. steno pa Koimesis (X). — 1211—1458 bil tu cistercijanski samostan, 1821 celoto zažgali Turki. L: EWA II (1960, t. 449—50 & 453), VI (1962, stp 897—98 — L!); Demetrios I. Pallas, Daphni (RbK I, 1966 —L!); »PKG« 3 (1968). — Cf. G. Millet (1899). Dafnis in Kloe, helen. bukolični roman o po¬ časi se prebujajoči ljubezni, ki gaje spisal Longos z otoka Lesbosa (II./III. pred). Up: npr. P. Bor¬ done (Nat. Gali.), 4 tapiserije (Jan Janš & Jean Lefebvre) za fr. regenta Filipa Orleanskega (1715/ 23), F. Gerard (1824, Louvre). L: Hunger (1953, 83—84); Pigler II (1956, p. 295— 96); BM (okt. 1965, p. Viii). Daguerre, Louis Jacques Mande (1787—1851), fr. izumitelj diorame in kot sodel. —> Niepcea pionir -»■ fotografije. L: G. Potonniee: Daguerre peintre et decorateur (P 1935). —- Cf. H. Gernsheim (& Alison Gernsheim 1955 [1956]). Dagulfov psalter, karolinški rkp. (19,2 X 12 cm, 783/95, Dunaj, Osterreichische National- bibl., Cod. 1861), ki ga je bil dal Karel Vel. spisati frankovskemu pisarju Dagulfu za darilo papežu Hadrijanu I. (772—95). Med stranmi z inicialami npr. zač. 1. psalma (—s- Beatus vir qui non abiit in consilio impiorum). Sočasne plat¬ nice krasita slonokoščena reliefa, vsak z dvema prizoroma iz Davidovega resp. Hieronimovega življenja (16,8 x 8,1 cm, Louvre). L: »UF« 13 (1968, repr. 208); »PKG« 5 (1969, t. 160 — L!); »US« 6 (1970, repr. p. 98—99). Dahi, Johan Christian Clausen (1788—1857), norv. slikar in grafik, imen. norv. Constable. R. v Bergenu, od 1818 v Dresdenu, tam od 1824 prof. na ak., tam tudi u. Prijatelj C. D. -> Fried¬ richa. L: Leif 0stby (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. R. Zeitler (1966 — L!). Dahi, Michael (1656—1743), Šved. slikar, od 1688 dalje v Londonu, tam kot portretist tekmo¬ val s Knellerjem, katerega je zaman poskušal izpodriniti iz službe kraljevega slikarja. S: Avtp. (1691, London, Nat. Portrait Gali.). Daidalos —*■ Dedal Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega - > Davčni novec (cf. evang. ik. m. II) Dale, Chester (1883—1962), amer. um. zbira¬ telj. Svojo veliko z. slik s posebno odlično zasto¬ panimi fr. impresionisti, postimpresionisti in pozn. fr. slikarji (zlasti fauvisti) je ob smrti za¬ pustil Nat. Gali. of Art v -> VVashingtonu, kjer je bil njen del že prej kot posojilo. L: Catalogue of French Paintings from the Chester Dale Collection (Wash 1942); Tvvcntieth Century French Paintings from the Chester Dale Collection (ib. 1952); ,Custodian* (New Yorker, 15. okt. 1958). — Cf. W. G. Constable (1964), J. Walker (1963). Dali, Salvador (1904— ), šp. slikar in ilu¬ strator, najbolj vidni predstavnik -^-surrealizma, med vsemi umetniki XX. st. najbolj razvpit po osebni reklami, ki si jo je ustvarjal. S (boljše v 1930-ih letih); npr. Kompozicija: Zaklinjanje Le¬ nina (d. 1931, MAM), Vztrajnost spomina (1931, MMA), Goreča žirafa (les, 1935?, Basel), Gala (portret žene, prej soproge P. Eluarda, les, 1935, MMA), Kristus Janeza od Križa (1951, Glasgov/, Art Gali. and Mus.), Križanje (1954, MM), Zadnja večerja (1955, Washington), Krištof Ko¬ lumb odkrije Ameriko (1959, New York, Gali. of Mod. Art), Bitka pri Tetuanu (1962, ib.). — Ilustr. Lautrčamonta ( Les Chants de Maldoror, Skira 1934), Cervantesa ( Don Quixotte, 1946) 429 Dalila — DAMASK 430 in Dantejevo Božansko komedijo. — Avantgardi¬ stična filma z Lulsom Bunuelom: Le Chien ana- dalou (1929) in L'Age d’or (1931). — Baletne inscenacije in kostumi. B: La Femme visible (P 1930); Hidden Faces (NY 1944); The Secret Life of Salvador Dali (NY 1942; n., razš. izd. ib. 1961); Dali on Modem Ari (NY 1957); Journal d'un ginie (P 1964). L: Robert Rosenhlum (EWA IV, 1961, s. v. — L!); Branimir Horvat (ELU 2, 1962, s. v.); Herbert Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Max Girard & Salvador Dali: Dali de Draeger (P 1968). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965), G. H. Hamilton (1967 — L!), Arnold Hauser (II Lj 1962), B. S. Myers (II 1969, s. v. [tekst Eileen A. Lord]), J. T. Soby (1941 [1946]). Dalila (angl. Delilah, nem. Delila), bibl. oseba, »ženska v dolini Sarek« (Sodn 16, 4), po—*-£v/ najbolj znani bibl. primer ženske zvijačnosti. Up: c f- s. v. Samson in Dalila. DALLAS (Texas, ZDA). V Meadows Mus. ( Southern Methodist Univ.) mdr. zastopan Mu- rillo (->- Jakobova čarovnija z olupljenimi šibami, o. 1665/70). dalmatika, dolg, do meč segajoč, srajci podo¬ ben kos obleke, ki so ga nosili že na egipt. in helen. dvoru, pozn. pa je postal kršč. liturgično oblačilo, zlasti za diakone. Kot vrhnje oblačilo diakona, ki jo nosi čez->o/6o, dalmatika na upodobitvah zaznamuje npr. sv. Štefana in Lovrenca. Kadar škof slovesno mašuje, ima pod kazalo dalmatiko in tunicelo — znamenje, da so v njem združene vse stopnje mašništva in Podeljevanja redov. Dalmatika z razprostrtimi rokavi kaže obliko križa, sicer pa jo karakteri- zirata škrlatni progi, ki vodita od sprednjega roba prek prsi, ramen in hrbta do zadnjega roba. L: Ferguson (1954). — Cf. J. Braun (Die liturgische Gevandung 1907), J. Flis (1908). Dalmatinova Biblija, s celim naslovom BIBLIA, Tv IE, VSE SVETV P1SMV, STARIGA inu No- v ‘ga Testamenta, Slovenski, tolmazhena, skusi fy RlA DALMATINA (I.—III. del v 1 knj., Wit- •emberg: durch Hans Kraffts Erben 1584; faks. Lj: Mladinska knj. v sodel. z zal. Dr. Rudolf Trofenik v Miinchnu 1968), najbolj bogato ilu- str - slov. protestantska knj.: poleg okrasnih ini- ctal in ene, večkrat ponovljene, s prizorom Pavlo- Ve ga spreobrnjenja jo krasi vsega 222 lesor. ilu¬ stracij, povzetih po vvittenberški Bibliji iz 1534 'n zlasti tamk. Bibliji iz 1572. Od skupno 216 različnih lesor. so 3 naslovni listi (gl. in dva za Posamezne dele, Od katerih se eden ponovi), 144 jih je v I. delu (1 Mojz 24 lesor.; 2 Mojz 28; 3 Mojz 3; 4 Mojz 6; 5 Mojz 2; Joz 5; Sodn 13; Rut 2; 1 Kralj 13; 2 Kralj 4; 3 Kralj 19; 4 Kralj 17; 1 Kron 3; 2 Kron 2; Neh 1, Job 1; Ps 7), 22 v preroških knj. (Iz 7; Jer 3; Ezek 2; Dan J; skupno 11 različnih za male preroke), 72 v t. i. apokrifih (Jdt 1; Tob 5; 1 Mkb 2; 2 Mkb 2; Est [II. del] 1; Dan: Suzanina zgodba 7), 35 pa v Novi zavezi (evangeliji 4; Apd 7; listi 4 in 7 ini- ciala; Raz 26). Z naj večjim številom lesor. je za¬ stopan -> Teufel. L: ZUZ (1957, p. 190—98). — Cf. F. Stele (Vloga reformacije 1951, p. 147 & 150 — L!). Dalmau, Luis (dkm. 1428—45), šp. slikar pod vplivom Jana van Eycka (1431 je po naročilu kralja Alfonza Aragonskega potoval na Nizo¬ zemsko!). S: Madona z barcelonskimi svetovalci (—► Retablo de los Cončelleres, d. 1445, Barce¬ lona, Mus. de arte de Cataluna). L: Cankar III/2 (1951); J. Vaquero (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Dalou, (Aime) Jules (1838—1902), fr. kipar, po padcu Komune od 1871 do amnestije 1879 v Angliji. P; npr. spom. Le Triomphe de la Re- publigue (zač. 1880, post. 1899, Pariz, Plače de la Nation), portreti, osnutki za spom. delu. — Up: Rodin (bron, 1883). L: Maurice Dreyfous: Dalou: sa vie et son oeuvre (P 1903); Henriette Caillaux: Aime-Jules Dalou (P 1935). — Cf. L. Benedite (1901), P. Vitry (1935), R. Zeitler (1966 — L!). Dalton, Ormonde M(addock), (1866—1945), angl. arheolog, zgodovinar biz. umetn. in mu¬ zealec, konservator v Brit. muz. v Londonu. B: Catalogue of Early Christian Antiquities and Objects from the Christian East in ... the British Museum (L 1901); Catalogue of the Ivory Carvings of the Christian Era (L 1909); Byzantine Art and Archaeo- logy (Ox 1911; pon. NY 1961); Catalogue of the Engraved Gems in the British Museum (L 1915); G uide to the Christian Antiquities in the British Museum (L 1921); The Royal Gold Cup in the British Museum (L 1924); East Christian Art: a survey of the monu- ments (Ox 1925). Dal Zotto, Antonio (1841—1918), it. kipar v Benetkah, prof. na tamk. ak. P: bron. spomeniki Tiziana (1880, Pieve di Cadore), Carla Goldonija (1883, Benetke) pa goslača in komponista Giu- seppa Tartinija (1896, Piran). L: »MdS« 82 (t. IX). — Cf. G. Delogu (1956). DAMASK, gl. mesto Sirije, za vlade kalifov Omajadov (661—770) prestolnica države, ki je segala od Španije do Indije. Kalif al-Valid (705—15) je dal c. Janeza Krst. (sez. na temeljih Hadadovega resp. Jupitrovega templja) prezidati v slavno veliko *mošejo Omajadov, ki je po šte¬ vilnih opustošenjih (zadnjič rest. po požaru 1893) 431 Damaz I. — D’Ancona, Paolo 432 ohranjena vsaj s svojo zasnovo (136 m dolga in 27 m šir. molilnica); na enem izmed njenih 3 mi¬ naretov se bo po islamski eshatologiji prikazal ob koncu sveta Jezus. — V Nacionalnem muz. znamenite *StS-e sinagoge iz -> Dura Europos. L: EWA XIII (1967, stp 848—50 — L!); Roland Gdds: Vsa čuda sveta (Lj 1969). Damaz I. (lat. Damasus), rim. papež (366—84), kršč. svetnik (11. XIL), svojemu tajniku -> Hie¬ ronimu naročil lat. prevod Biblije (—► vulgdta), Atribut; knj. z napisom vulgata. Up: npr. freski v Sikstinski kapeli (Dom. Ghirlandajo) in -> Sala di Costantino (1520/24) v Vatikanu. L: Mille Santi (1931, p. 167); Reau III/l (1958, p. 367). Damoksenos —> Kreugas in Damoksenos Danaa (grš. Danae, lat. Danae), grš. mit. oseba, lepa hči Akrizija, kralja v Argosu, in Evridike. Oče jo je dal zapreti, da se ne bi izpolnila pre¬ rokba, Zeus pa je prodrl k njej skozi streho v podobi zlatega dežja ter z njo spočel -^-Perzeja. Up: največkrat Danaa na svojem ležišču spreje¬ ma Zeusa V podobi dežujočih zlatnikov; prim. Gossaert (hrastovina, d. 1527, Alte Pin.), Cor- reggio (1531, Borghese), Tizian (1553/54, Prado), Rembrandt (cf. infra), Anne-Louis Girodet de Roucy Trioson (Mile Lange kot Danaa, oval, 1799, Minneapolis [prej New York, VVildenstein Gali.]), M. Slevogt (d. [18]95, Miinchen, Stadti- sche Gal.), G. Klimt (1907/08, Gradec, z. Hedi Bock), itd. Motiv, ki so ga v novejši umetn. vulgarizirali do naturalistične podobe kupljive ljubezni (e. g. Slevogt, supra), je v poznosred- njev. kršč. ikonografiji ponazarjal Marijino brez¬ madežno spočetje — kot eden izmed raznovrstnih »primerov«, ki polnijo —> Defensorium inviolatae virginitatis beatae Mariae. L: H. W. Stoli (Roscher 1, 1884—90, stp 946—49); Hunger (1955, p. 79—80); Piglerll (1956, p. 59—63); Kindler II (1965, repr. p. 664 & 711); Oskar Holl (LCI I, 1968, stp 468). — Cf. O. Bock von Wiilfingen (1953; 1958), L. Ettlinger (RDK III, 1954, stp 1029— 33), R. Hamann (& J. Hermand 1959, p. 36 & repr. p. 37), W. S. Heckscher (1961), E. Panofsky (Pro- blems 1969). *Danaa, Rembrandtova znamenita slika (o, pl, 185 x 203 cm, d. 1636 [1. in 3. številka zdaj nevidni], Eremitaža), ki so jo razlagali že kot podobo Lije (Briere-Misme), Venere (Weisbach), Mesaline, Sare, Rahele in Agare. Da gre vendar za Danao, je z ikonogr. analizo dokazal Ervvin Panofsky. L: J. I. Kuznetzovv, Nieuws o ver Rembrandts Da¬ nae (OH, 1967); »CA« 33 (1969, kat. št. 276). — Cf. C. Briere-Misme (1952, tudi 1953 & 1954), V. F. Levinson-Lessing (1962 — L!), E. Panofsky (1933), J. Rosenberg (& S. Slive 1966, p. 57—58). Danaide, DanajeVe hčere, mit. ik. m., npr. po Ovidu (Met. IV, 462—463: Belides ): ker jih je vseh 50 z izjemo Hipermestre umorilo svoje može, morajo v Hadu polniti preluknjane posode (»sode«) z vodo Stiksa. Up: npr. Martin Joh. Schmidt (baker, NG), Rodin (1890). L: Bernhard, Danaiden (Roscher I, 1884—90, stp 949—52) & Schultz, Beliš (ib., stp 757); Hunger (1955, p. 80—82); Pigler II (1956, p. 63 & repr. p. 64). D'Ancona, Mirella Levi, it.-amer. (ž.) um. zgo¬ dovinarka, uči na Hunter College (City Univ. of New York). B: ,La »Vergine delte Rocce« di Leonardo: Studio iconografico delte due versioni di Parigi e di Londra' (Arte Lom, 1955); The lconography oj the Immaculate Conception in the Middle Ages and the Early Renais- sance (Pri 1957); Miniatura e miniatori a Firenze dal XIV al XVI secolo: Documenti per la storia della miniatura (F 1962); ,The »Doni Maddona« by Michel¬ angelo: An iconographic Study * (AB, 1968); The Gar¬ den of the Renaissance (v programu za 1972). D’Ancona, Paolo (1878—1964), it. (ž.) um. zgodovinar, prof. na univ. v Milanu, v letih pred 1945 v emigraciji. B: ,Le rappresentazioni allegoriche delle arti liberali nel medio evo e nel Rinasciemento * (Arte, 1902); ,Gli affreschi del Castello di Manta nel Saluzzese * (ib., 1905); La Miniatura Fiorentina (secoli XI — XVI), I—II (F 1914); Donatello (F 1921); UUomo e le sue opere nellc figurazioni italiane del Medioevo (F 1923); La Miniature italienne du X e au XVIe siecle (P-Br 1925); (& Fernanda Wittgens) Antologia delta moderna critica d’arte (Mi 1926); (izd., kom., uv) La »Vita« di Benvenuto Cellini (Mi 1927); (izd., kom., uv) La » Vita di Michelangelo« di Ascanio Condivi (Mi 1927); (& I. Cattaneo & F. Wittgens) L'Arte Italiana: Testo — Atlante, I—II1 (F 1930—1932); Les Primitifs Italiens (P-Br 1935); La Stanza della Segnatura (Bcrg 1937); (& E. Aeschlimann) Dictionnaire des Minia- turistes (Mi 1938); (& M. L. Gengaro) Umanesimo e Rinascimento (T 1938, »Storia delParte classica e italiana« 3; 3. izd. T 1948); Michelangelo (Mi 1951); Modigliani, Chagall, Soutine, Pascin (Mi 1952); Leonardo (Mi 1952, »Collana .Silvana*«); Rembrandt (Mi 1952); Michelangelo: La Cappella Paolina (Mi 1952, »Collana .Silvana*«); I classici della pittura italiana del Novecento (Mi 1953); La pittura delVOtto- cento (Mi 1954); / mesi di Schifanoia a Ferrara (1954, »Monumenti d’arte italiana«); Affreschi della Farne- sina in Roma (1955, ista z.); !l Cenacolo (Mi 1955, »Collana .Silvana*«); (& Francesca Leoni) Tiepolo a Milano: Gli affreschi di Palazzo Chierici (Mi 1956, »Monumenti d'arte italiana«); Piero della Francesca (Mi 1957, »Collana .Silvana*«); Paolo Uccello (Mi 1959, ista z.); (& E. Aeschlimann) The art of illumi- nation: An anthology of manuscripts front the sixtli to the sixteenth century (L: Ph 1969). L: Lodovici (1942); Chi e (1961); Maria Luisa Gengaro (Arte Lom, 1964, nekr.). — Zbornik: Arte Lom (Anno VIII, Secondo Semestre 1963 — BI). 433 Dangolsheimska madona — Dannecker, Johann Heinrich von 434 Dangolsheimska madona, kip stoječe Marije z otrokom (polihr. orehovina, viš. 102 cm, o. 1470, Dahlem) iz Dangolsheima v Alzaciji, delo moj¬ stra, ki je delal pod vplivom Nik. —> Gerhaertsa iz Leidena in ki so mu atr. tudi druga kiparska dela ( Meister der Dangolsheimer Madonna). L: ThB XXXVII (1950, p. 74—75); Koepf (1964, t- 60); »US« 8 (1968, f p. 189). — Cf. L. FischeK. 1936; 1966), Th. Miiller (1966). Danhauser, Josef (1805—1845), avstr, slikar predmarčnega Dunaja, tam r., delal in u. (39). S: žanrski prizori, npr. Bogati požrešnik (Der reiche Prasser, 1836, Ost. XIX.—XX.), Samostanska juha (Die Klostersuppe, les, 1838, ib.) in Branje oporoke (Die Testamentseroffnung, les, 1839, ib.), portreti npr. Violinist Ignaz Schuppanzigh (prav¬ zaprav Župančič [1776—1830], ib.). L: F. Schmid (NDB m, 1957, s. v.); G. Tolzien (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. A. Roessler (1908/09; 1911). Daniele da Volterra, s pr. im. Daniele Riccia- relli (o. 1509—1566), it. slikar (in kipar), učenec Sodome, v Rimu povezan z Michelangelom. Na ukaz papeža Pija IV. je moral 1564 preslikati »nespodobne« dele aktov na Michelangelovi —>■ Poslednji sodbi v Sikstinski kapeli; zato je dobil vzdevek il Braghettone (Hlačar). S: npr. * Sne¬ manje s križa (1541, Rim, Trinita dei Monti, 2. leva kapela), David in Goljat (skril, po R. Longhiju 1546/49, Chateau de Fontainebleau), P: Portretno doprsje Michelangela (bron). L: Venturi IX/6 (1933); Seizieme Peintures (1965 — LO. — Cf. H. Voss (1920). Danielou, Jean (1905 — 1965), fr. jezuit, prof. na Inst. catholique v Parizu, raziskovalec kršč. simbolike. B: Le signe du Temple (P 1942; nem. izd. Der Tempel, FrM 1958); Sacramentum futuri: Etudes sur les origines de la typologie biblique (P 1950); The Problem of Symbolism (NY 1950); ,La colombe et la tenebre dans la mystique byzantine ancienne ‘ (Era- nos-Jb., 1954); Le symbolisme du temple de Jerusalem ehez Philon et Josephe (Le symbolisme cosmique des monuments religieux: Actes de la conference a Rome '955, Serie Orientale XIV, R 1957); Liturgie und Bibel: Die Symbolik der Sakramente bei den Kir- ehenviitern (Mn 1963; fr. orig. P 1958). Danijel, bibl. prerok, po kršč. interpretaciji eden izmed v. prerokov (—»■ štirje veliki preroki), tudi kršč. svetnik (21. VII., slov. izv. Danilo, P>ane). Atribut; levi (cf. infra), velikokrat s fri- g'jsko čepico na glavi, vselej pa mlad in golo¬ brad. Up: npr. slikano okno v katedr. v Augs¬ burgu (o. 1100), soha na —>Portico de la Gloria (1188, Santiago de Compostela), Claus Sluter (, soha na t. i. -*■ Mojzesovem vodnjaku), Michel¬ angelo ( freska na stropu Sikstinske kapele) in Bernini (marm. soha, 1655—57, Rim, Sta Maria del Popolo, Capp. Chigi), na Slovenskem npr. lesena kipa (1440-a leta) iz Sanabora pri Vipavi (Goriški muz.) in c. Sv. Danijela na Pohorju (Mrb, Pokrajinski muz.). — Po Danijelu imen. bibl. knj. je za kristjane kanonična, za Žide pa ne. Med ik. m., ki jim je predloga, —> Nebukad- nezarjevo videnje orjaka z ilnatimi nogami, —> Trije mladeniči v ognjeni peči in Nebukadnezar- jeva blaznost, —> Baltazarjeva gostija, —> Danijel v levnjaku, -*■ Danijelovo videnje 4 živali, —► Boj med ovnom in kozlom in —»■ Suzana in starca. L: Rčau II/l (1956, p. 390 ss & 419—L!) & III/l (1958, p. 369); CevcS (1963, repr. 199 & 279). Danijel v levnjaku (lat. Daniel inter leones, fr. Daniel dans la fosse aux lions), bibl. ik. m. (Dan 6, 17, & 14, 31—42), ena izmed najbolj priljub¬ ljenih prispodob »odrešitve iz stiske«, značilno ohranjena mdr. tudi v črnskih duhovnih pesmih (Didnt My Lord Deliver Daniel?). Up: StS-e v starokršč. katakombah in reliefi na starokršč. sarkofagih (npr. na -*■ Sarkofagu Junija Bassa) — običajno zaradi somernosti na vsaki strani pre¬ roka po en, dva ali trije levi (v Bibliji 7), pozn. zlasti na romanskih kapitelih. L: Gertrud Wacker: Die Ikonographie des Daniel in der Lovvengrube (Mrbu 1954); Pigler I (1956, p. 216—18); Rčau II/l (1956, p. 401—06 — L!); Pa- nofsky Tomb (1964, p. 42); LCI I (1968, stp 469— 70). — Cf. R. H. iVilenski (1960, repr. 526). Danijelovo videnje —»• Boj med ovnom in kozlom Danijelovo videnje 4 živali, bibl. ik. m. (Dan 7): 4 v. živali iz morja: prva kakor lev z orlovimi perutmi, druga kakor medved, tretja kakor'pan¬ ter s 4 ptičjimi perutmi in četrta z 10 rogovi. Up: npr. Rembrandt (jedk., 1655, -> Pedra gloriosa). L: Reau II/l (1956, p. 409). Danil, Konstantin (1798—1873), srb. slikar iko¬ nostasov in portretov. L: Miodrag Kolarič (ELU 2, 1962, s. v. — L!). — Cf. V. Molč (Lj 1965). Danloux, Henri-Pierre (1753—1809), fr. slikar, portretist. R. in u. (55) v Parizu, 1792—1801 v emigraciji v Londonu, bil od mladih let v nemi¬ losti pri svojem nekd. prijatelju J.-L. Davidu. L: P. Comu (ThB VIII, 1913, s. v.); R. Guilly (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. P. Dorbec (1907), L. Dumont-Wilden (1909), R. Portalis (1910). Dannecker, Johann Heinrich von (1758—1841), nem. švabski kipar, eden izmed najčistejših klasi- cistov na Nemškem. Se učil pri A. Pajouju v 435 Danovci v Mihovi hiši — Dar uboge vdove 436 Parizu (1783—85), v Rimu (1785—89) pod vpli¬ vom Canove, od 1890 dalje prof. na Karlsakade- mie v Stuttgartu, tam u. P: Ariadna na panterju (1803—10, marmor 1814, Frankfurt a. M., zas. last), med portretnimi doprsji Friedrich Schiller (marmor, 1794, več inačic; orjaško marm. do¬ prsje iz 1810 v Valhalli pri Regensburgu), tudi Avtp. (1797). — Up: npr. Chr. G. Schick (d. 1798, Stuttgart). L: A. Spemann: Dannecker (Stu 1909). — Cf. W. Fleischhauer (1965), Th. H. Musper (1942). Danovci v Mihovi hiši, bibl. ik. m. (Sodn 18, 15—19). Up: npr. lesar, v —> Dalmatinovi Bibliji (1584,1, f. 144v). la Danse macabre (fr.) -> mrtvaški ples danski umetnostni zgodovinarji, arheologi in drugi pisci o umetn.: Ejnar Dyggve (1887—1961), J. H. Lange (1838 — 1896), etc. Dante Alighieri (1265—1321), največji it. pe¬ snik in eden izmed v. predstavnikov srednjev. kulture, r. v Florenci, u. na dvoru grofov Polenta v Raveni. Njegovo delo (-> Božanska komedija) je mdr. eden izmed spomenikov srednjev. -> ko- zmologije, v svojem nedk. Convivio (1304—07) mdr. vzporeja -> septem artes liberales in 7 pla¬ netov. Up: npr. Andrea del Castagno ( freska, Florenca, Cenacolo di SfApoilonia), Domenico di Michelino (1465, Florenca, Sta Maria del Fiore), med -> urbinskimi » uomini famosi«, itd. L: R. T. Holbrook: Portraits of Dante from Giotto to Raffael: A critical study with a concise iconography (L 1911); B. Sumner, Michelangelo and Dante (Italian Stud., I, 1938); Panofsky Stud (1939 [1962]); Babits Mihaly: Dante elete (Bu 1945 [pos. o srednjev. sim¬ boliki]); Panofsky Ren (1960); EWA VII (1963, stp 738 — L!); SchlosserL (1964, p. 81—91 — L!); H. H. Brummer , Botticelli och Signorelli — tva Dante- illustratorer i nyplatonismens anda (Dante i Sverige, Lund 1965). — Cf. H. Janitschek (1892), J. Seznec (1940 [1953]), itd. Daphnis in Chloe Dafnis in Kloe Darembcrg, Charles-Victor (1817—1872), fr. učenjak, zgodovinar medicine in poznavalec an¬ tike, utemeljitelj slavnega Dictionnaire des anti- quites grecques et romaines d'apres les textes et monuments (P 1873—1919), ki ga je potem izd. Edmond -*■ Saglio. R. v Dijonu, u. v Mesnil-le- Roiju pri Parizu. Darežljivost -> Veliki zmagoslavni voz DARMSTADT, mesto v ZRN (Hessen), 1567 — 1806 gl. mesto deželnih grofov ( Hessen-Darm- stadt), 1806 — 1918 rezidenca v. vojvod (pomemb¬ no um. središče v času fin de siecla, cf. infra: Mathildenhohe), med 2. svet. vojno hudo raz¬ rušeno. L: EWA VI (1962, stp 264 — L!); Reclam N IV (1967). — Mathildenhohe, park iz 1830, v katerem je v. vojvoda Ernst Ludvvig 1901 ust. umetniško kolonijo, ki so jo odprli z razstavo 1901. Ernst- Ludwig-Haus (zdaj v stavbi Deutsche Ak. f Sprache u. Dichtung) je 1901 sez. dunajski arh. ->Olbrich, ki je napravil načrt tudi za 1907—08 sez. Hochzeitsturm (ob poroki v. vojvode), bazen pred 1899 post. rus. cerkvico pa je tik pred L svet. vojno s plastiko okrasil Bernhard Hoetger (1874-1949). L: cf. M. Rheims (W 1965, repr. 41-—44). ~ Hessische Landesbibliothek hrani med po¬ membnimi IR -+Geronov kodeks iz časa malo pred 969 (Ms. 1948) in —> Hit din evangeliar iz 1. četrt. XI. st. (Ms. 1640). — Hessisches Landesmuseum ( Friedensplatz 1) v poslopju, ki ga je 1892—1906 sez. Alfred -> Messel. S: mdr. *olt. iz Ortenberga (1410/20), sicer pa zastopani npr. Lochner ( Predstavitev v templju, d. 1447), Baldung, imen. Grien (Kristus kot vrtnar, 1539), P. Bruegel star. (*Pokrajina s srako na vislicah, les, d. 1568), Kupecky, A. R. Mengs, Schvvind (Jutranja ura [Morgenstunde ], 1860), Spitzweg, Bocklin (npr. Evterpa , 1872), Feuerbach (Ifigenija, 1862), Triibncr (V heidel- berškem gradu, 1873). — Pomembna z. risb, grafike, plastike in umetne obrti. L: Jedding (1961); Gerhard Bott: Die Gemalde- galerie des Hessischen Landesmuseums in Darm¬ stadt (Hanau 1968, »Meistervverke deutscher Mu- seen«). — Cf. L. Grofe (I s. a.; II s. a.). ~ SchloBmuseum v nekd. rezidenci v. vojvod hrani kot svojo največjo dragocenost znamenito *Madono z družino župana Meyerja Hansa Hol¬ beina ml. Darmstadtski mahzor, hebr. iluminiran rkp- (v Hammelburgu 1348, Darmstadt, Staatsbibl., Cod. Or. 13). Med miniaturami npr. Abraham daruje Izaka (f. 202v). L: Diringer Book (1958). Darovanje v templju -» Predstavitev v templju darovi sv. duha —> sedem darov sv. duha Dar uboge vdove (fr. L'Obole de la veuve, it. L'obolo [Pelemosina ali il quattrino] delta vedova, nem. Das Scherflein der Witwe), evang. ik. m. (Mr 12, 41—44; Lk 21, 1—4): vdova je vrgla dva novčiča v tempeljsko zakladnico. Up: npr. relief 437 Datan — David 438 na des. krilu -> diptiha v Milanu (2. pol. V. st.), mozaik na sev. steni ladje c. St’Apollinare Nuovo v Raveni (520/526), miniatura v —> Homilijah Gregorija Nazianškega (879/86, Bibl. Nat.). L: Reau II/2 (1957, p. 339—40); RDK IV (1958, stp 799 ss). — Cf. G. Schiller (1966, p. 170, repr. 423 & 434). Datan, bibl. oseba, Eliabov sin in Abironov brat iz Rubenovega rodu. Cf. s. v. Kore, Datan in Abiron. Daubigny, Charles-Frangois (1817 — 1878), fr. krajinar, pomemben predstavnik t. i. barbizonske šole (-> Barbizon), r. v Parizu, u. (61) v Auversu. L: Ewald Bender (ThB VIII, 1913, s. v. — L!); Germain Bazin (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Daucher, Adolf, tudi Dauher (1460/65—1523/ 24), nem. kipar, oče Hansa Daucherja (infra), r. v Ulmu, u. v Augsburgu, sodel. pri opremi kapele Fuggerjev v Anini c. v Augsburgu. L: Otto Wiegand: Adolf Daucher: Ein Augsburger Kunstler am Ende des XV. und zu Beginn des XVI. Jahrhunderts (Str 1903, »Sdk« 43). — Cf. Ph. M. Halm (1920). Daucher, Hans, tudi Dauher (o. 1485-—o. 1536), nem. medaljer in oblikovalec male plastike, sin Adolfa Daucherja (supra), akt. v Augsburgu in na. Dunaju. L: EWA VI (1962, stp 182 — L!). — Cf. G. Habich (1916), Ph. M. Halm (II 1927), N. Lieb (1952), G. von der O sten (Harm 1969). Daumier, Honorč (1808—1879), fr. grafik, sli¬ kar in kipar, največji mojster karikature in lito. XIX. st., likovno in tudi nazorsko eden izmed najnaprednejših fr. lik. umetnikov te dobe. R. v Marseillu, akt. v Parizu, zač. s političnimi in družbeno kritičnimi karikaturami za list La Ca- • f icature (1831—35), pozn. za Charivari (od 1832 dalje) in drugo periodiko. Kot slikar in kipar sodobnikom malo znan, toliko bolj cenjen v XX. st. U. (še 70) v Valmondoisu. G: o. 3400 'do., mdr. 4 v. listi iz 1834: Le Ventre legislatif (Zakonodajni trebuh), Ne vous y frottez pas (tudi Svoboda tiska), Enfonce Lafayette in Rue Trans- nonain, 15 Avril 1834', med cikli npr. Journee du celibataire (Samčev dan), Histoire ancienne (Stara zgodovina, 1841 — parodija antike), Les Gens de justice (Možje pravice), Locataires et Proprietaires (Najemniki in lastniki), itd. — S: npr. Republika (1848, Louvre), Drama (o. 1856/ ^0, Neue Pin.), Crispin in Scapin (o. 1858/60, Louvre), Vagon 3. razreda (o. 1862, MM), Perica (1863, Louvre), Don Kihot in Sančo Pansa (o. 1868, Neue Pin.), Zbiralec grafike (1869, Louvre). — P: npr. Ratapoil (umetnikova karikaturna poosebitev bonapartizma). L: Dclteil XX—XXIX (1925—1926; sup.: Tables pour Daumier, XXIXbis); m. Gobin: Daumier sculp- teur; 1808—1879: Avec un catalogue raisonne et illustre de 1’oeuvre sculpte (G 1952); LaranE (1959); Giedion-Welcker (1960); Corrado Maltese (EWA IV, 1961, s. v. — L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964 [1966]); G. Bazin (Kindler II, 1965, s. v.); Wolfgang Balzer: Der junge Daumier und seine Kampfge- fahrten: Politische Karikatur in Frankreich 1830 bis 1835 (D 1965); K. E. Maison: Honore Daumier: Catalogue Raisonne of the Paintings, Watercolours and Drawings, I—II (L 1967); Dano Durbe: Honore Daumier (Mi s. a., »MdS« 52). ■— Cf. J. Adhemar (1958; 1960), P. Courthion (1945), R. Escholier (1934), B. Fleischmann (1938), E. Fuchs (1917; 1920—1922; 1927; 1930), W. Hausenstein (1918), J. Laran (1929), O. W. Larkin (1967), H. Schwarz (1957) & »CA«. Davčni novec (angl. The Tribute Money, fr. Le Denier du tribut, hrv. Poreski novčič, it. Pa- gamento del tributo, nem. der Zin seroscheri). ter¬ min, s katerim ohlapno zaznamujemo dva raz¬ lična ik. m. I. motiv: Tempeljski davek (fr. Le Denier du Grand Pretre, nem. die Tempelsteuer ali Petrus findet die Miinze im Fisch), ik. m. ob Kristusovem prihodu v Kafarnaum (Mt 17, 24—27), katerega najslavnejša upodobitev je Masacciova osrednja freska v Capp. Brancacci v florent. c. Sta Maria del Carmine (255 X 598 cm, 1425/28): v sredi mogočna skupina Kristus g_ z apostoli in »carinikom « (v resnici tempeljskim služabnikom) pred hribovito jesensko pokrajino, levo zadaj sv. Peter ob Genezareškem jezeru, ko najde stater v ribinem gobcu (glede na naročni¬ kovo nedavno opravljeno misijo morda namig, naj Florenca išče srečo na morju, cf. s. v. Bran¬ cacci), des. Peter plačuje tempeljski davek zase in za svojega učitelja. Pozn. Up: npr. M. de Vos (levo krilo triptiha, 1601, Antwerpen), Jordaens (1620, Kobenhavn), M. Preti (Brera), Delacroix (1838/47, Pariz, Pal. Bourbon, Bibliotheque). — II. motiv (Mt 22, 15—22; Mr 12, 13—17; Lk 20, 20—26): znan z izrekom Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega (lat. Reddite Caesari quae Caesaris sunt et quae sunt Dei Deo, nem. Gebet dem Kaiser, was des Kaisers ist.. .), torej rim. cesarski davek (fr. Le Denier de Cesar). Up: npr. Tizian (1514, Dresden), M. de Vos (srednja tabla triptiha, 1601, Antwerpen). L: Reau II/2 (1957, p. 320—22); Keller (1968, p. 102). — Pos. za ik. m. I in Masaccia (cf. s. v.): Can¬ kar III/l (1936); EWA IX (1964, stp 515, t. 348—49); »US« 9 (1969, p. 18—19 z repr.). — Cf. H. von Finem (1967), W. Kallab (1900). — Pos. za ik. m. II: Pigler I (1956, p. 330—32). David, bibl. oseba, Isajev sin, 2. izrael. kralj, oče —> Amnona, -> Absaloma in -» Salomona, po izročilu avtor psalmov. V kršč. lik. umetn., v 439 David — David, Jacques-Louis 440 kateri velja za bibl. podobo —> Kristusa in pos. za enega izmed njegovih prednikov (- > J esejem korenika), izredno bogata ikonografija, pred¬ vsem pa 3 tipi: A: pastir(ček), zmagovalec nad Goljatom (pos. -> David premaga Goljata & —> David z Goljatovo glavo)', B: kralj harfist', C: bibl. prerok z napisnim trakom. V srednjev. umetn. tudi eden izmed 3 ž. junakov v ciklu -> Devet junakov, poleg tega razni prizori iz njegovega življenja (cf. infra, s. v. Mihola & Trije junaki prineso Davidu vode). Up: npr. miniature v raznih IR, zlasti psalterjih, relief na Puerta de las Pla- terias v Santiago de Compostela (zgodnje XII. st.), Antelami (B & C: soha na zah. pročelju katedr. v Fidenzi), Sluter (C: soha na -^-»Moj¬ zesovem vodnjaku «, 1395/1403), Michelangelo (A: infra) in Bernini (A: 1623). L: Pigler I (1956, p. 130—54 & 156—59); Reau II/l (1956, p. 254—86& 308—09 — L!); Hugo Steger: David, rex et propheta: Konig David als vorbildliche Verkorperung des Herrschers und Dichters im Mittelalter, nach Bilddarstellungen des 8. bis 12. Jahr- hunderts (Nii 1961, »Erlanger Beitr. zur Sprach- u. Kw.« 6); Klaus IVessel (RbK I, 1966, s. v. — L!). — Cf. M. Dieulafoy (1897), Th. Ehrenstein (1923), H. Kauffmann (1970), K. Kunstle (1928, p. 290—94), R. L. Wyss (1954 — L!; 1968 — L!). *David, slavna kiparska mojstrovina mladega —*■Michelangela: mojster gaje izklesal iz marm. bloka, ki ga je bil pred 4 deceniji (1463) zasekal in pustil -> Agostino di Duccio. Posebna komi¬ sija (v njej so bili mdr. Leonardo, Botticelli, Filippino Lippi, Perugino in Piero di Cosimo) mu je določila prostor pred Pal. Vecchio: orig. (viš, 434 cm, 1501—04, Accad.) je stal tam do 1873, takrat pa so ga nadomestili z marm. ko¬ pijo. V nasprotju s star. florent. Davidi (-*■ Do¬ natello, —r Verrocchio) ni Michelangelov il Gi¬ gante nič več »šibak deček, marveč dorasel mla¬ denič, krepak, junaškega trupa« (Iz. Cankar), tako rekoč utelešenje obeh renesančnih kreposti, fortezza (moč, pogum) in ira (jeza), ob tem pa simbolično nakazujoč tradicionalno razločevanje med »odprto«, nezavarovano levo stranjo in čvr¬ sto, krepko des. stranjo (cf Tolnay). L: Cankar III/l (1936, p. 145—47); Ch. de Tolnay (EWAIX, 1964, stp 876—77); »MdS« 71 (t. III). —Cf. s. v. Michelangelo. David, Gerard (o. 1460—1523), niz. slikar, po —> Memlingu zadnji pomembni predstavnik sli¬ karstva v Bruggeju, tam u. S: npr. prvotno po¬ vezani »sodni tabli« (Brugge), tj. Nepošteni sod¬ nik Sisamnes (d. 1498) in Kambisova pravičnost, med pozn. deli Marija med svetnicami (z avtp. levo zadaj, les, 1509, Rouen, Mus. des B.-A.). L: Eberhard von Bodenhausen: Gerard David und seine Schule (Mn 1905); Friedlander VI (1928); Cankar III/2 (1951); Panofsky Neth (1953); Flanders in the Fifteenth Century (1960 [rk, Detroit]); Marga- retta M. Salinger (EWA IV, 1961, s. v.); S. J. Gud- laugsson (Kindler II, 1965, s. v.). — Cf. M. Davies (1945 [1955]), R. H. mienski (1960 — L!). David, Jacques-Louis (1748—1825), fr. slikar, utemeljitelj neoklasicizma v fr. slikarstvu, r. v Parizu, u. v Bruslju. Učenec J.-M. Viena; štirikrat zapored propadel pri tekmovanju za -> Prix de Rome (1771 in 1772 2. nagr.), ki jo je prejel šele 1774; 1774—80 in 1784—85 v Rimu, v fr. revoluciji akt. kot jakobinec, po Robespier- rovem padcu zaprt 1794, pozn. Napoleonov dvorni slikar (1804 Premier Peintre de 1’Empe- reur), po slednjega dokončnem strmoglavljenju emigriral v Švico in nato v Belgijo. Pravi diktator lik. okusa (tudi za nošo in pohištvo), pomemben pedagog, med številnimi učenci Girodet de Roucy in Gros (oba od 1785), Ingres (od 1797), Navez (od 1813), itd. — S: Mme. Buron (d. 1769, AIC), Minerva se bojuje z Marsom (1771, Louvre), Senekova smrt (1773, Pet. Pal.), Antioh in Stra- tonika (1774 [Prix de Rome], Pariz, Ecole des B.-A.), Slepi Belizar berači (1780/81, Lille), Groj Stanislaw Kostka Potočki na konju (d. 1781, Warszawa), Pierre Desmaisons (d. 1782, Buffalo), Alphonse Leroy (1783, Montpellier), Andromaha ob Hektorjevem truplu (1783, Pariz, IŠcole des B.-A.), *Prisega Horacijev (d. 1784, Louvre), Sokratova smrt (d. 1787, MM), Kemik Lavoisier z ženo (1788, New York, Rockefeller Inst. for Medical Research), Pariš in Helena (d. 1788, Louvre), *Brutu prineso Viktorji trupli njegovih sinovi d. 1789, ib.), Markiza d'Orvilliers (d. 1790, ib.), Diane de la Vaupaliere, grofica de Langeron (o. 1790, Kansas City), Mme. Chalgrin (o. 1792/ 93 [nedk.], Louvre), Le Peletier de Saint-Fargeau (1793, unič.), * Umorjeni Marat (1793, Bruxelles), Smrt Josepha Baraja (1794, Avignon, Mus. Cal- vet), Vrt Luksemburške palače v Parizu (1794, Louvre — edina krajina!), Avtp. (1794 [nedk.], ib.), Avtp. (Raleigh), Mme. Seriziat z otrokom (1795, Louvre), Monsieur Seriziat (1795, ib.), General Bonaparte (1797 [nedk., sprva del večje celote], ib.), *Sabinke (d. 1799, ib.), Mme. de Verninac (1799, ib.), Bonaparte na prelazu sv. Bernarda (1800, več ponov., npr. Versailles in Ksthist. Mus.), *Mme. Recamier (1800 [nedk.], Louvre), Mme. Hamelin (o. 1800, Washington), Mme. de Servan (Springfield), Pij VIL (d. 1805, Louvre), * Napoleon krona Jožefino (d. 1805— 1807, ib.), Mme. de Caraman Chimay (d. 1807, Douai, Mus. Municipal), Armada prisega po razdelitvi orlov (Serment de Varmee apres la distribution des aigles, d. 1810 [= 1809—10], Versailles), Antoine Mongez in njegova žena (d. 441 David d’Angers — Davidova velikodušnost 442 1812 Louvre), Napoleon v svoji delovni sobi (d. 1812, VVashington), Mme. David (d. 1813, ib.), Leonidas v Termopilah (d. 1814, Louvre), Kupido in Psihe (d. 1817, CM A), Princesi Zenaide in Charlotte, hčeri Jožefa Bonaparta (Rim, Mus. Napoleonico; ponov. d. 1822, Toulon, Mus.), Mars, Venera in gracije (1824, Bruxelles). — Atr. : v>Michel Gerard in njegovi otroci« (Le Mans, Mus. de Tesse), Flavtist Franco is Devienne (1792, Bruxelles), Zelenjavarica (La Maraichere, 1795, Lyon), Tri dame iz Genta (Les Trois Dames de Gand, po 1816, Louvre). — Up: Georges Rouget (verj. o. 1815, Washington), Navez (1816). L: J.-L. Jules David: Le Peintre Louis David, 1748—1825; Souvenirs et documents inedits, I—II (P 1880—1882); H. Vollmer (ThB VIII, 1913, s. v. — L!); Richard CantineUi: Jacques-Louis David: •748—1825 (Br-P 1930); Klaus Holma: David: son čvolution et son style (P 1940); Jacques Maret: David (Monaco 1943, »Documents d’Art«); David: 1748—1825 (1948 [rk, The Arts Council of Great Britain]); J. R. Brest (EWA IV, 1961, s. v. — L!); G. Bazin (Kindler II, 1965, s. v.); Martin Kemp (npr. AB, 1969). — Cf. J. Adhemar (& J. Cassou 1953), Lj. Babič (1953), K. Berger (1946), J.-L. Blanche (1919), L Canaday (1957; 1959), F. Courboin (1916), P. Courthion (1942), P. Dorbec (1907), L. Dumont- Wilden (1909), M. Florisoone (1946; 1948), W. Fried- laender (1952), L. Hautecoeur (1912; 1929; 1954), H. H. Hawley (1964), A. Humbert (1937 [1947]), J. Ley- nmrie (1962), A. Maurois (1948 — L!), W. Pach (1955), H. Rosenau (1948), L. Rosenthal (1905), Ch. Saunier (s- a.), E. Scheyer (1941), M. Serullaz (1939), W. R. Valentiner (1929), L. Venturi (1947). David d’Angers, s pr. im. Pierre-Jean David (1788—1856), fr. kipar na prehodu med neokla- sicizmom in romantiko, izredno ploden portre- •‘st; r. v Angersu, 1811—16 kot štipendist v Rimu. P: friz na Odeonu (dkč. 1827, uničen v Požaru) in relief na čelu Pantheona (1830—37) v Parizu, spomeniki, piedvsem pa številni por¬ deti sodobnikov (doprsja in medaljoni), med njimi npr. — po abc. — Canova, Chamisso, •••-L. David, Flaxman, Gerard, J. W. von Goethe, Gr os, V. Hugo, A. von Humboldt, Ingres, Musset, Pogani ni, Rauch, Schiller, Schinkel in L. Tieck. ' c za njegovega življenja odprt Mus. David d Angers v Angersu. L: Henry Jouin: David d’Angers: sa vie,sonoeuvre, ecrits et ses contemporains (2 knj., P 1878); Marcel Valotaire: David d’Angers: etude critique (P 1932). — Cf. B. S. Myers (II 1969, s. v.), F. No- v °tny (1960), R. Zeitler (1966 — L!). David igra na harfo pred Savlom, bibl. ik. m. (• Kralj 16, 23). Up: npr. les. relief s staiih vrat c - St’Ambrogio v Milanu (379/86, Milano, Mus. St’Ambrogio), miniaturi v-*Drugi bibliji Karla Plešastega (871/77, Bibl. Nat.) in —> Psal- ,er ju kraljice Marv (I. pol. XIV. st., Br. Mus.), Lucas van Leyden (bakr., 1530), Bern. Cavallino (o. 1645, Ksthist. Mus.), Rembrandt (atr., Mauritshuis), E. Josephson (1878, Stockholm). — Cf. s. v. Savel hoče Davida s sulico ... L: Pigler I (1956, p. 132—33); Reau II/l (1956, p. 263—64). David in Abigaila, Bibl. ik. m. (1 Kralj 25) kaže srečanje med Davidom in Nabalovo ženo, ki po srednjev. tipologiji (-> Speculum Humanae Salvationis) kot vzor ženske i azumnosti in diplo¬ macije ponazarja Marijo (—> Maria Mediatrix). Up: npr. L. Cranach star. (lesor., d. 1509), G. Reni (o. 1620/30, z. Walter P. Chrysler, Jr.), F. Jelovšek ( freska v kupoli, d. 1734, Lj [Kodeljevo], kapelica Codellijeve graščine Turn). L: Pigler 1.(1956, p. 140—44); Rčau II/l (1956, p. 271—72); SlovS (1966, t. 22 pri p. 52). David in Abisaga -> A bi saga in David David in Abisaj v šotoru spečega Savla -> Da¬ vidova velikodušnost David in Semej -> Semej preklinja Davida David maziljen za kralja (lat. Samuel oleo ungit David), bibl. ik. m. (1 Kralj 16, 13): v Be¬ tlehemu je Samuel vzel rog z oljem in mazilil Davida, najmlajšega izmed Isajevih sinov, sredi njegovih bratov. Up: St S v sinagogi v —> Dura- Europos (245/63), relief na srebrnem krožniku s Cipra (1. pol. VIL st., MM), miniatura v—>- Pariškem psalterju (X. st.), Rafaelova delavnica (freska, -> Rafaelove loggie [41. prizor], 1517/19), Paolo Veronese (o. 1555/60, Ksthist. Mus.). L: Pigler I (1956, p. 130—32); Reau II/l 11956, p. 257—58). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). David med svojimi pevci (angl. David and his fellovv-musicians, fr. David avec ses quatre musi- ciens, nem. David mit seinen Sangern), bibl. ik. m., v kršč. smislu podoba Kristusa med evange¬ listi. Up: npr. miniatura v -> Prvi bibliji Karla Plešastega (843/51, Bibl. Nat., Ms. lat. 1, f. 215v): okrog Davida zgoraj Asafm Heman, spodaj Etan in Iditun, levo in des. po en stražar, v vogalih 4 kardinalne kreposti, zgoraj Prudentia in lustitia, spodaj Fortitudo in Temperantia. L: Reau II/l (1956, p. 283 m t. 20). Davidov, Dinko, srb. um. zgodovinar, kustos Gal. Matice srpske v Novem Sadu. Prom. v Lj 1966 s tezo Srpski bakroresci 18. stoleča Hristo- for Že faro v ič i Za barija Orfelin. Davidova velikodušnost, bibl. ik. m.: David je dvakrat prizanesel Savlu, v Engadijski puščavi v votlini (»v katero je vstopil Savel, da bi opravil 443 Davidova zvezda — Davies, Martin 444 svojo potrebo«) je samo odrezal konec njegovega plašča (1 Kralj 24), v Zifski puščavi pa, kjer je Savel spal v vozni zagradi, je vzel samo sulico in vrč za vodo od njegove glave (motiv David in Abisaj v šotoru [vozni zagradi] spečega Savla, 1 Kralj 26, 7—12). Up: StS v sinagogi v -> Dura Europos (245/63), miniatura v -> Psalterju kra¬ ljice Mary (1. pol. XIV. st.), Rembrandt {jedk.). L: Pigler I (1956, p. 144); Reau II/l (1956, p. 265—66). Davidova zvezda -> šesterokraka zvezda Davidovi junaki premagajo sovražnike, bibl. ik. m. (2 Kralj 21, 15—22). Up: npr. miniatura v t. i. Toggenburški Bibliji (1411, cf. s. v.). David pleše gol pred skrinjo zaveze (fr. David dansant nu devant 1'Arche; it. la Danza di David ; nem. David entblojk sich vor der Bundeslade ), bibl. ik. m. (2 Kralj 6, 14—16): skrinjo zaveze neso iz Obededomove hiše v Davidovo mesto (tj. na Sion v Jeruzalemu), s platnenim naram- nikom opasani David »na vso moč raja«, nje¬ gova žena Mihola, Savlova hči, pa ga gleda skoz okno. Up: npr. Luca Giordano (stropna freska, Madrid, Palacio Real, osnutek Ksthist. Mus. — Mihola na balkonu). L: Pigler I (1956, p. 146—47); Reau II/1/1956, p. 269). David premaga Amalečane, bibl. ik. m. (1 Kralj 30). Up: npr. miniatura v —> Maciejov/skega ko¬ deksu (f. 34v). David premaga Goljata, bibl. ik. m. (1 Kralj 17, 48—51). Up: npr. talni mozaik v kolnski c. St. Gereon (XI. st.), StS zah. stene c. Santa Maria de Tahull (preneseno na pl, XII. st., Barcelona, Mus. de Arte de Cataluna), miniaturi v -^-Brevirju Filipa Lepega iz 1295 (f. Iv) in —> Bellevillskem brevirju (Ms. lat. 10 483, f. 12r). Davidsohn, Robert (1853—1937), nem. (ž.) zgo¬ dovinar, r. v Gdansku, najpomembnejši razisko¬ valec florent. zgod. B: *Geschichte von Florenz, I—V (BI 1896—1927); ,Eine Florentiner Karikatur aus dem 14. Jahrhundert' (RepKw, 1899); ,Das Ehepaar Doni und seine von Ra¬ fael gemalte Portrats' (ib., 1900); ,Guido da Siena 1 ' (ib., 1906); ,Giovanni Pisano in Siena im Jahr 1314' (RepKvv, 1907); ,Bliite und Niedergang der Florentiner Tuch-lndustrie' (Ztschr. f. die gesamten Staats-Wissen- schaften, 1928). L: UJE 3 (1941, s. v.). Davidson, Jo (1883—1952), amer. (ž.) kipar. R. v New Yorku, od 1905 dalje v Franciji, mnogo potoval, u. v Touiaini. P: portreti o. 350 znanih osebnosti, zvečine sodobnikov, ki jih je vse por¬ tretiral ad vivum, v večjem izrezu npr. Gertrude Stein (1921), med doprsji pa Josip Broz-Tito, David Ben Gurion, Ch. Chaplin (1925), G. Cle¬ menceau (1919), J. Conrad, Čičerin, Albert Ein¬ stein, maršal Foch, (1918), A. France (1922), Gandi (1931), A. Gide (1930), Ibarruri-la Passio- naria (1938, MMA), J. Joyce (1930), F. Kimball (1949, PMA), S. Maugham (1929), A. Mellon (1927), B. Mussolini (1927), I. Paderevvski (1920), L. Pirandello, Primo de Rivera, J. D. Rockefeller (1924), F. D. Roosevelt (1933, F. D. R. Nat. Historic Site, Hyde Park, N. Y.), G. B. Shaw, Šaljapin (1922), W. Wilson (1916), /. Zangmll, A. Zukor, itd. B: Between Sittings (1951). L: Edouard-Joseph (sup. 1936, s. v.); UJE 3 (1941); Lois Harris Kuhn: The World of Jo Davidson (1958); SeuphorS (1961). David ubije leva in medveda (lat. David inter- ficit ursum et leonem), bibl. ik. m. (1 Kralj 17, 34—36). Up: npr. relief na srebrnem krožniku (610/29, Nikozija, Arheol. muz. — ubije med¬ veda), miniaturi v -^-Pariškem psalterju (X. st., Bibl. Nat., Ms. gr. 139) in -» Psalterju Vasilija II. (verj. po 1017, Benetke, Marciana), relief na kapitelu v vezelayski Ste-Madeleine (XII. st.), miniatura V -> Admontski bibliji (o. 1140, Dunaj, Nationalbibl.). L: Reau II/l (1956, p. 258—59). David z Goljatovo glavo, bibl. ik. m. (cf. s. v. David premaga Goljata). Up: odsekana glava ob nogah ali pa jo kot —> kefalofor drži v roki, mdr. Donatello {marmor, 1408/09, Bargello; marmor, 1412 ali pozn., Washington; *bron, o. 1430/40, Bargello), Andrea del Castagno (na usnjenem ščitu, Washington), Ant. del Pollai- uolo (Dahlem), Verrocchio {*bron, verj. 1470/76, Bargello), Garofalo (cf. s. v.), Caravaggio (1605/ 06, Borghese; tudi Ksthist. Mus.), neznan cara- vaggist (Borghese), G. Reni (1603/04, Louvre — drži z levico glavo na podstavku). L: Pigler I (1956, p. 136—38). David žaluje za Savlom, bibl. ik. m. (2 Kralj 1. 1—16): pred Davidom Amalečan, ki mu izroča Savlov »načelek, ki ga je imel na glavi« (krono) in zapestnico; David da usmrtiti Amalečana, ki je trdil, da je usmrtil Savla. Up: Jean Fouquet {miniatura v 1. knj. Židovskih starožitnosti, o. 1470, Bibl. Nat. — David pretrga svoja oblačila). L: Pigler I (1956, p. 146); Reau II/l (1956, p. 266). Davies, Martin (1908— ), angl. um. zgodo¬ vinar in muzealec, kustos in od 1960 direktor londonske Nat. Gali. 445 Davis-Weyer, Caci’ia — De Chirico, Giorgio 446 B: ,National Gallery Notes, I —///‘ (BM, 1937); Early Netherlandish School (L 1945, »Nat. Gali. Catalogues«; 2., rev. izd. 1955); The British School (L 1946, ista z.); French School (L 1946, ista z.; 2., re v. izd. 1957); The Virgin of the Rocks in the Na¬ tional Gallery (L 1947); The Earlier Italian Schools (L 1951, ista z.; 2. rev. izd. 1961); The National Gallery, London (Antvverp 1954, »Prim. Flam.« 3). L: WWA (1962). Davis-Weyer, Cacilia, nem. um. zgodovinarka. B: , D as Traditio-Legis-Bild und seine Nachfolge ‘ (MJb, 1961); ,Das Apsismosaik Leos III. in S. Susan- na ' Rekonstruktion und Datierung' (ZfKg, 1965); ,Die Mosaiken Leos III. und die Anfange der karolingischen Renaissance in Rom'' (ib., 1966). davkar (angl. the tax collector, fr. le receveur dfmpdts, nem. der Steuereinnehmer). Up: cf. s. v - Marinus van Reymerswaele. DAYTON {Ohio, ZDA [East Central]). ~ Davton Art Institute ( Forest and Riverview Avenues). S; mdr. zastopani Lodovico Carracci {Portret vdove), Rubens, Manfredi {Štirje letni časi, o. 1610), Terbrugghen, S. Bourdon, itn. De Angelis d’Ossat, Guglielmo (1907—_), it. Um. zgodovinar, univ. prof. v Rimu. B: Studi ravennati: Problemi di architettura paleo- cristiana (Ravenna 1962); ,Un enigma risolto: il c °mpletamento del Mauspleo teodoriciano ‘ (Felix Ra- venna, 1962); (& Carlo Pietrangeli) II Campidoglio di Michelangelo (Mi: Silvana 1965); (& id.) II Cam- pidoglio (F 1966, »I tesori« 1). L: Lodovici (1942). Debenjak, Riko (1908—_), slov. grafik in slikar. R. v Kanalu ob Soči, 1926 emigriral v Jugoslavijo, 1926—30 v železniški službi, štud. v Bgd 1930—37 {Umetniška šola & Višji ak. tečaj), '937—39 v Parizu, odtlej v Lj, od 1950 dalje uči na AUU (1950 docent, 1962 izr. in 1965 redni P' of.), kjer je po Jakcu najpomembnejši slov. graf. pedagog. G: ob virtuoznem obvladanju raznih tehnik dela v raznih slogih, npr. Kraševke (akvat., 1953), cikli Panjske končnice (barvna lito., 1951 — ^4), Nečke (barvna akvat., 1957—59), Sledi na otnetu (barvna jedk., 17 listov 1961), Magične di¬ menzije (barvna jedk., 1967 — 68), itd. — Ilustr. rudr. B. Magajno (1940), E. Cevca {Preproste stvari, 1944), A. Gradnika (1944), Robinzona (1947), Bevka (1948), Gogolja {Taras Bttlba, •948), Hugoja (1949), itn. — Mdr. 1. nagr. za tujega grafika na V. bienalu v Sao Paulu 1959, Prešernova nagr. 1960, Zlata plaketa na 3. trie¬ nalu v Bgd 1967 in naposled častna nagr. na lj. Sraf. bienalu 1971. . ® : Grafika: zvrsti sodobne umetniške grafike (Lj 1967 ); Sd XVII, št. 7, 1969, p. 783—84 [anketa]). L: S. Šantel (Um, V, 1940/41, p. 86—87); S. Mikuž (DS, 1940); id. (S, 21. IX. 1940 & 20. XII. 1941 & 17. IV. 1943 & 25. XII. 1943); id. (LdP, 14. VIII. 1949); Lj Gr (1955—69); S. Mikuž (NSd, IV, 1956, št. 9); Ko je ko (1957); S. Mikuž (TT, 21. V. 1958); AS (1958 — L!); SteleP (1960); ŠijanecS (1961); Riko Debenjak (Lj 1961 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik)', Luc Menaše (ELU 2, 1962, s. v. — L!); ZMG (1964); JKh (1966); Savremena slovenačka umetnost (1968 [rk]); Riko Debenjak: Retrospektivna razstava grafike (Lj 1969 [rk, MG], uv Z. Kržišnik — L!). — Cf. Z. Kržišnik (1955; 1962), F. Mesesnel (1953, p. 300—01), V. Mole (Esej 1959), B. Pečar (1970), M. Tršar (1968 [1970]). debir (hebr.), »Presveto« v —> Salomonovem templju. De Brosses, Charles (1709—1777), fr. pisatelj in pisec o umetn., r. v Dijonu, u. v Parizu; ljubi¬ telj žena, lik. umetn. in književnosti. B (lik. umetn.): Lettres familieres sur Ultalie (P 1931, izd. Y. Bezard). Debutades —> Izum risbe Decamerone —>■ Dekameron De casibus virorum illustrium -> Des cas des nobles hommes et femmes december (lat. December, fr. Decembre, slov. tudi gruden) kot ik. m. (—> upodobitve mesecev ): kot prvi zimski mesec predstavlja -> zimo (-> vrata augsburške stolnice), sicer pa ga zaznamu¬ jeta strelec in zlasti kozorog (-»■ zodiakalna zna¬ menja), med značilnimi opravili pa predvsem klanje prašiča {Immolo porcos — cf. s. v. mnemo- tehnični stihi). Up: npr. miniatura V — Sijajnem horariju vojvode berryjskega (f. 12v). L: Marie Icon II (1932, repr. 381). — Cf. V/. Mols- dorf{ 1920, št. 1039), J. Sauer (1902 [1924]). De Chirico, Giorgio (1888— ), it. slikar (sce¬ nograf in pisec o umetn.). R. v Grčiji, od 1905 dalje štud. v Miinchnu, 1909—11 v Italiji, 1911— 15 in 1925—40 v Parizu. Z deli iz razdobja 1910—19 eden izmed predhodnikov surrealizma in pionir mod. umetn., zač. 1917 s Carrajem »metafizično slikarstvo« (—> pittura metafisica). V 20-ih letih vrnitev k romantičnemu klasi¬ cizmu in čedalje bolj akademskemu slikarstvu (konji, krajine, avtp.-i), odrekanje zgodnjim de¬ lom (delno jih je nalašč napačno datiral) in na¬ padi na mod. umetn. S: Plače dftalie (d. 1912, Milano, z. Dr. Emilio Jesi), Nostalgija neskonč¬ nosti {čl. 1911 [= 1913/14?], MMA), Otrokovi možgani (1914, prej Pariš, z. Andre Breton), Vznemirjene muze {Le muse inquietanti, 1916, Milano, z. Gianni Mattioli), Hektor in Andro- maha {Ettore e Andromaca, d. 1917, ib.), Melan¬ holija ulice (o. 1924, Hamburg). De civitate Dei — De disciplina scholarium 448 4-47 B: Courbet (R 1925); La commedia deli'ar te mo¬ derna (z Isabello Far, R 1945); avtobiogr.: Me- morie delta mia vita (R 1945). L: 12 opere di Giorgio De Chirico (R 1921); R. Vitrac: Georges de Chirico (P 1927); Boris Ternovetz: Giorgio De Chirico (Mi 1928); G. Lo Duca: Giorgio De Chirico (Mi 1936); id. : Dipinti di Giorgio De Chirico (Mi 1945 — L!); R. Gaffe: Giorgio De Chi¬ rico: le Voyant (Br 1946); Vollmer I (1953, s. v.); J. Sloane, Giorgio de Chirico and Italy (AQ, 1958); R. Rosenblum (EWA III, 1960, s. v.); H. Read (Kindler I, 1964, s. v.). — Cf. A. Breton (1929), R. Carrieri (1942), C. Einstein (3. izd. 1931), I. Faldi (1949), H. Th. Flemming (1970), W. George (1928), W. Haftmann (3. ifd. 1963), A. Pica (1944), C. Ragghianti (1935), J. T. Soby (1941; 1955), M. Valsecchi (1949), tudi L’Oeil (jan. 1971). *De civitate Dei (Avrelij -> Avguštin), rkp. iz 1782 razpuščenega kartuzijanskega samostana v Bistri pri Vrhniki (pergament, 172 listov 53,5 X 35,7 cm, d. 1347, Lj, NUK, ms. 2). Pomemben je zlasti okras dveh uvodnih str. (f. 2v & f. 3r), ki navezuje na lik. izročilo t. i. -»■ kanonskih lokov (f. 2v); stebri na 4 živih bitjih, od katerih se po dve in dve bojujeta med seboj, lev s ken¬ tavrom in zmaj z enorožcem. Na sosednji strani (f. 3r) je pod vr. Avguštinom zverižen lik dona¬ torja, bistrskega priorja Hermana. L: Min Jug (1964, kat. št. 54). — Cf. M. Kos (& F. Stele 1931). Deckert, Hermann (Joachim), (1899—1955), nem. um. zgodovinar. Štud. pri R. Hamannu v Marburgu, W. Pinderju in Th. Hetzerju v Leip¬ zigu; v Marburgu 1927 prom., 1928 habil. in priv. docent; konservator na Spodnjem Saškem; nazadnje prof. na TeH v Hannovru. B: ,Zum Begriff des Portrdts' (MarJb, 1929); Ge- schichte der deutschen Kunst: von den Anjdngen bis zum Ende des romanischen Stils (1931, »Jedermanns Biicherei«); (& Rob. Freyhan & Kurt Steinbart) Reli- gidse Kunst aus Hessen und N as san: Kritischer Kata¬ log der Ausstellung Marburg 1928 (3 knj., Mrbu 1932). L: Hans Vogel (Kchr, 1956, nekr.). decorated style (angl., »okrašeni slog«), 2. raz¬ vojna stopnja angl. gotskega stavbarstva od o. 1250 do o. 1350 (e. g. kor in transept Westmin- strske opatije v Londonu), tj. v obdobju, ko je po N. Pevsnerju angl. arhitektura »najbolj na¬ predna, najpomembnejša in najbolj domiselna arhitektura v Evropi«. L: Henning Bock: Der Decorated Style: Unter- suchungen zur englischen Kathedralarchitektur der ersten Halfte des 14. Jahrhunderts (Hdl 1962, »Heidcl- berger Kstgeschichtliche Abh.: NF« 6); Pevsner (1966). decumanus, ulica v rim. mestih in vojaških taboriščih v smeri vzh.-zah. Gl. in najširša ulica, decumanus maximus, se je pravokotno sekala z drugo najpomembnejšo ulico, -> car do, in se v vojaških taboriščih končavala s porta praetoria (proti sovražniku) in porta decumana na nasprot¬ ni strani. L: npr. Champeaux-Sterckx (1966, p. 109). DEČANI (Metohija), srb. srednjev. samostan in c., ki ju je ust. kralj Štefan Uroš III. (zato imen. Dečanski). Cerkv. stavba — največja in najbolje ohranjena iz srb. srednjega veka — sez. 1327—35 (minoritski frater Vita [Vitus] iz Ko- tora); triladijski prezbiterij, petladijski naos, tri¬ ladijski narteks. Bogat kiparski okras (obsež¬ nejši kot v vseh srb. c. v Raški skupaj). Po ob¬ segu in ikonografsko izredno pomembne StS-e (1335/50 — več kot 1000 prizorov!) mdr. kažejo cikel vesoljnih cerkv. zborov, več portretov kot v kateri koli drugi srb. c. in ilustrirajo ves cerkv. koledar po — > menologiju. L: Milan Kašanin (ELU 2, 1962, s. v. — L!); SSS (1966); »PKG« 3 (1968, t. 221 & 249); EWA XV: Index (1968, p. 146). — Cf. V. Mole (Lj 1965), M. Mušič (I 1965), V. R. Petkovič (*1941). Deček, ki si izdira trn — > Spinario deček, ki zajema vodo (fr. Enfant essayant d'epuiser 1'eau de la mer, nem. das IVasser schopfende Kind), atribut sv. -*■ Avguština. Cf. s. v. A vguštin z dečkom na morski obali. Dedal ali Ddidalos (grš. Daidalos, lat. Daeda- lus), mit. oseba, arh. in »izumitelj« umetne obrti, ki je kralju Minosu sez. na Kreti znameniti -»■ labirint. Ko ga je kralj s sinom vred zaprl vanj, je za oba izdelal krila iz voska in peres (—► Ikarov padec). Up; npr. Canova ( Dedal in Ikar, mar¬ mor, 1778, Benetke, Mus. Correr). L: Grimal (1951, p. 118); Hunger (1955, p. 78—79). Dedalo: rassegna d'arte, it. um. revija (me¬ sečnik), izhajala od jun. 1920 do jun. 1933 (Mi- R: Bestetti e Tumminelli), vsega 13 letnikov. dedikacijska podoba, prizor izročanja ali pri¬ našanja kodeksa ali modela cerkve nadrejeni osebnosti (vladarju, Kristusu, Mariji ali svetniku). Star. primeri npr. v IR Dunajski Dioskurides (f. 6v), —> Prva biblija Karla Plešastega (f. 423v), -> Codex Egberti (f. 2v), itd. L: K. Schottenloher, Buchwidmungsbilder in Hand- schriften und Friihdrucken (Ztschr. f. Bucherfreunde, 1920); J. Prochno: Das Schreiber- und Dedikations- bild in der deutschen Buchmalerei, 1; Bis zum Ende des II. Jahrh. (Bl-Lpz 1929, »Die Entvvicklung des nienschlichcn Bildnisses« 2); P. Blodi (LCI I, 1968 , stp 491—94 — L!). — Cf. P. Bloch (1962). De disciplina scholarium, vsaj od 1247 dalje znano delo (Migne PL LXIV), ki govori o vzgoji 449 Deer, Josef — Degas, (Hilaire-Germain-) Edgar 450 učencev na podlagi izročila o temperamentih (—oštirje temperamenti ); prevoda v fr. in nem. jezik sta še utrdila njegov pomen. Za avtorja je veljal ->Boethius, Paul —> Lehmann pa je odkril njegovo pravo ime, Conradus. L: Saturn and Melancholy (1964). Deer, Josef (1905—....), madž.-švic. zgodo¬ vinar (medievalist), prom. 1953 v Bernu s tezo Der Kaiserornat Friedrichs II. B: , Die abendlandische Kaiserkrone des Hochmittel- °lters ‘ (Schweizer Beitr. zur allgemeinen Gesch., 1949); , Der Ursprung der Kaiserkrone ‘ (ib., 1950); The Dynastic Porphyry Tombs of the Norman Period in Sicily (C[Mass.] 1959, »DOs« 5); , Kaiser Otto der Grofie und die Reichskrone ‘ (7. zg. srednjev. kongr., 1962); Die Heiiige Krone Ungarns (W 1966, »Oster- reichische Ak. der Wissenschaften: Philosophisch- Historische Klasse, Denkschriften« 91). Dtesis, biz. ik. m.: Kristus med Marijo in Janezom Krst. kot priprošnjikoma. Če so ob njiju še drugi nebeščani, predvsem apostoli in nadangeli, govorimo o veliki Deesis. L; Thcmas von Bog)ay (REK III, 1954, s. v. — L!); id. (RbK I, 1966, s. v. — L!); id. (LCI I, 1968, s - v. — L!). Defensorium inviolatae virginitatis beatae Ma- r *ae, nabožen spis, ki ga je v obrambo Mariji¬ nega brezmadežnega devištva sestavil domini¬ kanec Franz von Retz (u. 1427), prof. teologije na dunajski univ. Običajne marijanske simbole (npr. —> Gedeonovo runo) dopolnjujejo primeri iz a nt. mitologije in zgod. pa celo živalskega in rastlinskega sveta, ki naj bi vsi ravno tako pri¬ šli o čudežnem prevračanju vseh naravnih za¬ konov; npr. ptič -> Car ista, vestalka -> Claudia, Danaa , itd. Up: poleg IR in ilustr. tiskov tudi StS-e, npr. v VII. arkadi križnega hodnika pri stolnici v Briksnu (—> Briksen). L: F. Zoepfl (RDK III, 1954, stp 1206—18). — Cf. W. Molsdorf (1920, p. 78—80 [1926]), E. M. Vetter (dis. 1954; 1968). »deformis formositas ac formosa deformitas« »spačena lepota pa še lepo oblikovana grdost«, znane besede, ki jih je —► Bernard iz Clairvauxa napisal o romanski stavbni plastiki v Pismu Viljemu, opatu samostana Saint-Thierry Pri Reimsu o. 1123/25 ( Apologia ad Guillelmum zaneti Theodorici abbatem). Defregger, Franz (von), (1835—1921), tirolski slikar. R. v Stronachu (Pustertal na Tirolskem), °d 1878 dalje prof. na miinchenski ak., u. (85) v Miinchnu. S: žanrski prizori iz življenja tirol¬ skih kmetov in zg. podobe iz časa osvobodilnih bojev proti Francozom (1809). 17 L: Spemann (1901); H. Hammer: Franz von De¬ fregger (In 1940); Hermann Uhde-Bernays (NDB III, 1957); G. Tolzien (Kindler II, 1965, s. v.). Degas, (Hilaire-Germain-) Edgar (1834—1917), fr. slikar (risar in kipar), najbolj s tradicijo pove¬ zani umetnik med —> francoskimi impresionisti, občudovalec Ingresa in sam odličen portretist, hkrati upodabljavec človeškega lika v njegovi trenutni razgibanosti in naključnem izrezu (zla¬ sti v pozn. obd., od o. 1873 dalje motivi plesalk, žena pri toaleti pa konjskih dirk, itd.). Kot kipar (o. 74 v vosku izvedenih, zdaj največkrat v bron ulitih študij baletk in konj) znan pred¬ vsem po Plesalki (1880—81, orig. v z. Paul Mellon, Upperville, Wa.), oblečeni v pravo ba¬ letno krilce iz gaze in opremljeni s pravimi lasmi. Sin bankirja fr. in it. rodu in kreolke, r. in u. (skoraj povsem slep) v Parizu. S: Avtp. (o. 1854/ 55, Louvre), Umetnikov brat Rene (o. 1855, Northampton), M me Edmond Morbilli (Therese De Gas, umetnikova sestra, o. 1855/56, Louvre), Avtp. (o. 1856, Balt. Mus. of Art), Achille De Gas v kadetski uniformi (1856/57, Washington), Rene-Hilaire De Gas (1857, Louvre), Avtp. z mehkim klobukom (1857/58, Williamstown), Mla¬ di Spartanci (1860, Tate), Semiramida ustanavlja mesto (1861, Louvre), Družina Bellelli v Florenci (1860/62, ib.), Vojvoda in vojvodinja Morbilli (o. 1865, Washington), Žena s krizantemami (d. 1865, MM), Manet posluša svojo ženo, ki igra na klavir (o. 1865 [fragment], Osaka, K. Wada), Portret zbiratelja (L'Amateur, d. 1866, MM), Dekle v rdečem (o. 1866, Washington), Mile Fiocre v baletu »La Source« (o. 1866/68, Brook- lyn), M me Gaujelin (d. 1867, Boston 1SG), Por¬ tret slikarja Jamesa Tissota (o. 1868, MM), Flavtist Joseph Henri Altes (o. 1868, MM), Če¬ list Pillet (o. 1868, Louvre), Orkester pariške Opere (Portret fagotista Desireja Dihauja, 1868/ 69, ib.), Mme Dihati (o. 1868, ib.), M me Camus (1869/70, Washington), Portret Hortense Val- pingon (o. 1869/71, Minneapolis), Balet Mayer- beerjeve opere »Robert le Diable« (d. 1872, MM), »La Femme d la potiche« (»Žena s kit. vazo«, d. 1872, Louvre), Mme Rene De Gas (1872/73, [New Orleans], Washington), Portreti v pisarni bombažnih trgovcev (Kontor umetnikovega strica v New Orleansu, d. 1873, Pau, Mus. des B.-A.), »Foyer de Danse « (o. 1873, MM),) Plače de la Concorde v Parizu (Vikont Lepic s hčerkama, o. 1873, prej Berlin, z. Gerstenberg), Kočija na dirkah (Paul Valpingon s svojo družino, 1873, Boston FA), Pedikira (d. 1873, Louvre), * Absint (L'Absinthe, 1876, Louvre), Stric in nečakinja (Henri in Lucie De Gas, o. 1876, AIC), Koncertna kavarna »Les Ambassadeurs« (pastel na mono- Leksikon 451 Degenhart, Bernhard — De institutione arithmetica 452 tipiji, 1876/77, Lyon), Mile Malo (o. 1877, Washington), Diego Martelli (1879, Edinburgh), Louis-Edmond Duranty (1879, Glasgovv, City Art Gali.; pastel, d. 1879, State College, Penn.), Mile Lolla v cirkusu Fernando (1879, Tate), Li- karici (o. 1884, Louvre), Toaleta (pastel, 1885/86, MM), »Le Tub« (»Kad za kopanje«, d. [18]86, Louvre). L: Delteil IX (1919); Georges Riviere (Edouard- Joseph I, 1930, s. v.); Diet peint mod (1954, s. v.); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Germain Bazin (Kindler II, 1965, s. v.); L'opera completa di Degas (Mi 1970, uv Franco Russoli, kat. Fiorella Minervino, »CA« 45 — L!). Cf. J. S. Boggs (vse), J. B. Byrnes (1965), P. Cabanne (1957), G. Coquiot (1924), F. Fosca (1921; 1927; 1953), H. Craber (1941), M. Guerin (1928; 1931), W. Hausenstein (1948), P. Jamot (1924), P. Lafond (1918—1919), P.-A. Lemoisne (1912; 1921; »1946- 1949), J. Leymarie (1947 [tudi EWA IV, 1961, s. v. — L!]), M. Liebermann (1899 [1912]), J. Meier-Graefe (1920), C. Mauclair (1937), G. Moore (1891; 1893; 1918), Th. Reff( 1964; 1965; 3-krat 1968), J. Rewald (1946; 1946 [1961]; *1957), D. C. Rich (1951), G. Rivižre (1935), D. Rouart (1945; 1946; 1948; 1964), L. Tannenbaum (1967), A. Vollard (1924 [1938]). Degenhart, Bernhard (1907—_), nem. um. zgodovinar, r. v Munchnu, konservator (od 1949) in direktor (od 1965) tamk. Staatliche Graphische Smlg. Prispeval zlasti k zgod. it. risbe. B: ,Studien iiber Lorenzo di Čredi: Credis Portrdt- darstellungen, I — II' (Panth, 1931); ,Die Schiller des Lorenzo di Čredi' (MJb, 1932); ,Zur Graphologie der Handzeichnung: Die Strichbildung als stetige Er- scheinung der italienischen Kunstkreise' (RJb, Lpz 1937); ,Unbekannte Zeichnungen Francescos di Gior- gio' (ZfKg, 1939); Antonio Pisanello (3., razš. izd., W 1942, »Smlg. Schroll«; it. izd. T 1945); Europdische Handzeichnungen aus fiinf Jahrhunderten (Z-Bl 1943); Italienische Zeichnungen des friihen 15. Jahrhunderts (Ba 1949); ,Autonome Zeichnungen bei mittelalter- lichen Kunstlern' (MJb, 1950); ,Zu Pisanellos Wandbild in S. Anastasia in Verona' (ZfKw, 1951); Italienische Zeichner der Gegenwart (BI ali Z 1956); Hans von Marees: Die Fresken in Neapel (Mn 1958); ,Domenico Veneziano als Zeichner' (F. VVinklerjev zb., 1959); (& Annegrit Schmitt) ,Gentile da Fabriano in Rom und die Anfange des Antikenstudiums' (MJb, 1960); (& ead.) ,Methoden Vasaris bei der Gesta/tung seines »Libro«' (Heydenreichov zb., 1964); (& ead.) *Corpus der italienischen Zeichnungen J300 — 1450,1: Siid- und Mittelitalien (4 knj., BI 1968). L: Kii (1954; 1961). Degering, Hermann (1866—1941), nem. razi¬ skovalec rokopisov in paleograf, direktor rkp. z. Preufiische Staatsbibl. v Berlinu. B: (& A. Boeckier) Die Quedlinburger Itala-Frag¬ mente (BI 1932). L: zbornik: Mittelalterliche Handschriften: Palaographische, kimsthistorische und bibliotheksge- schichtliche Untersuchungen, Festgabe zum 60. Ge- burtstage von Hermann Degering (Lpz 1926). Dehio, Georg (Gottfried Julius), (1850—1932), nem. um. zgodovinar, zaslužni pisec prve sinteze zgod. nem. umetn., z Bezoldom avtor temeljnega priročnika za evr. srednjev. stavbarstvo, uteme¬ ljitelj topografskega pregleda nem. um. spome¬ nikov. R. v Revalu, učil na univ. v Munchnu, Konigsbergu [zdaj Kaliningrad] in kot ord. 1892—1914 v Strasbourgu, u. v Tiibingenu (81). B; Kupferstiche des Meisters von 1464: mit einer Vorbemerkung (Mn 1881); (& G. von Bezold) *Die kirchliche Baukunst des Abendlandes (2 knj. & 5 map [601 tabel], Stu 1887—1901); *Handbuch der deut- schen Kunstdenkmdler (5 knj., BI 1905—19.12; n. izd. 1925—1928 [za pozn. izd. cf. s. v. Gali, Ernst]; Kunst- historische Aufsdtze (Mn-Bl 1914); *Geschichte der deutschen Kunst, I—III (3 knj. teksta in 3 knj. tabel, Bl-Lpz 1919—1926 [za IV. de. cf. s. v. Pauli, Gust., lit. 1934]); Das StrajBburger Munster ( Mn 1922). L: Ernst Gali (NDB 3, 1957, s. v.). Deianeira, grš. mit. oseba, hči kalidonskega kralja, Heraklova žena. Up: cf. s. v. Herakles, Deianeira in kentaver Nessos. Deichmann, Friedrich Wilhelm (1909——). nem. kršč. arheolog v Rimu (Deutsches Archdo- logisches Inst.), od 1964 dalje s H. G. Beckom in Herbertom Hungerjem sour. ByZ. B: Versuch einer Darstellung der Grundrijltypen des Kirchenbaues in fruhchristlicher und byzantinischer Zeit im Morgenlande auf kunstgeographischer Grund- lage (Halle 1937, dis.); Friihchristlichen Kirchen in Rom (Ba 1948); ,Architektur' (RAC I, 1950, stp 604—13); ,Baptisterium' (ib., stp 1157—67); Studien zur Architektur Konstantinopels im 5. und 6. Jahr- hundert nach Christus (Ba-Ba 1956); ,Dacli' (RAC IH, 1957, stp 517—36); Fruhchristliche Bauten und Mosaiken von Ravenna (Ba-Ba 1958); ,Empore' (RAC IV, 1959, stp 1255—69); ,Melchisedek' (Festgabe f- Hanna Jursch zum 60. Geburtstag, BI 1962); , Vont Tempel zur Kirche' (Th. Klauserjev zb., 1964); ,Wandsysteme' (ByZ, 1966); Repertorium der christ- lich-antiken Sarkophage, l (Wsb 1967); Ravenna: Hauptstadt des spdtantiken Abendlandes, 1: Ge- schichte und Monumente (ib. 1969). L: Kii (1966). De imitatione Christi -> Tomaž Kempčan De institutione arithmetica, srednjev. učbenik, ki ga je spisal -> Boethius. Karolinški iluminiran rkp., ki je nastal v Toursu za Karla Plešastega (pergament, 139 listov 23,2 X 17,5 cm, 832/43, Bamberg, Staatliche Bibl., Class. 5), krasita 2 miniaturi: dedikacijska podoba (Boethius izroča svoje delo rim. patriciju Symmachu, f. 2v) in mi¬ niatura umetnosti, ki sestavljajo quadrivium (z napisi in atributi zaznamovane Musiča, Arithme¬ tica, Geometria & Astrologia, f. 9v). L: Bayerns (1960, kat. št. 212); »US« 6 (1970, repr. p. 109). 453 Dejeuner sur I’herbe — Delacroix, Eugene 454 Dejeuner sur 1’herbe (Manet) —> Zajtrk na travi Dekameron (orig. il Decamerone), slavna Boc- cacciova knj. »desetih dni« resp. 10 x 10 novel. V eni izmed njih (VI, 5) nastopi tudi -> Giotto. Delo je bilo neštetokrat ilustrirano, tako npr. v fr. izd. iz 1757—61 ( Gravelot, Boucher, Cochin & Eisen) ali v 300 let pozn. it. izd. (Renzo Ve- spigniani 1961). Pri nas ga je ilustr. -> Lakovič. L: SchlosserL (1964); Bland (1969). ‘Deklica z igračami ali Otrok pri mizi z igra¬ čami I, pomembna slika G. Stupice (temp, pl, 75X 115 cm, MG [last SKP],) prvič razstav¬ ljena v Dubrovniku 1956. L: Zmago Jeraj, Gabrijel Stupica: Deklica z igrač¬ kami, Skica za stvarno razlago (Dialogi, 1967, št. 12, P. 657—59); Gabrijel Stupica (Lj 1968 [fk, MG], kat. št. 32 — L). Deknatel, Frederick B(rockway), (1905—....), amer. um. zgodovinar, r. v Chicagu, prom. na Harvardski univ. 1935, tam uči od 1932 dalje (ord. od 1946). B: ,The 13 th Century Gotliic Sculpture of the Ca- thedrals of Burgos and Leon'' (AB, 1935); Edvard Munch (Bo [Mass.] & L 1950). L: WWAm (1964—65). Delaborde, Henri vicomte (1811—1899), fr. slikar in um. zgodovinar, konservator graf. ka¬ bineta v Parizu. R. v Rennesu, u. v Parizu (88). B: Notice sur Paul Delaroche (P 1857); Etudes sur ‘ c ’s heaux-arts en France et en Italie, I—II (P 1864); Melanges sur Part contemporain (P 1866); Ingres: sa v,e > ses travaux, sa doctrine, d'apres les notes manu- scritgs et les lettres du maitre (P 1870); La gravure en Italie avant Marc-Antoine (P-Londres 1883, »Bibl. Internationale de 1’art«); Gerard Edelinck (P 1886); Marc-Antoine Raimondi: etude historique et critique, suivie d'un catalogue raisonne des oeuvres du maitre (1* 1888, »Bibl. internationale de 1’art«). Delacroiv, Eugene (1798—1863), fr. slikar in 8 r afik, nesporni mojster fr. in evr. romantičnega slikarstva, čigar orjaški opus pomeni most med slikovitim izročilom Tiziana in Rubensa pa im¬ presionističnim rodom, ki ga je upravičeno ča¬ stil. Nasprotnik -> neoklasicizma in akademizma Ingres), ostri, tudi literarno in teoretsko na¬ darjeni (dnevnik in pisma!), aristokratski in me¬ lanholični opazovalec strasti in stvari minulega ln sočasnega sveta je do konca neumorno oživ¬ ljal množične prizore, bitke in tihožitja, akte, Portrete, alegorije, živali in notranjščine, ant., rrttt., bibl. in evang. in ne nazadnje lit. motive (Tasso, Shakespeare, Goethe, W. Scott in Byrori). R- blizu Pariza (Charenton-Saint-Maurice); 1832 Potovanje po sev. Afriki, katerega motivov kar ni mogel izčrpati; u. v Parizu. S: npr. Mile. Rose: sedeči akt (1821, Louvre), Avtp.: Dela- croix kot Ravenstvood (ali Hamlet, 1821, ib.), * Dante in Vergil v peklit (d. 1822, ib.), Sirota na pokopališču (1823, ib.), *Pokdl na otoku H losu (1824, ib.), Obglavljenje doza Marina Faliera (po Byronu, 1826, Wallace), Tihožitje z jastogom (1826, Louvre), Umor lieškega škofa (po W. Scottovem Quentin Durward, o. 1827, Lyon), Grčija umira na razvalinah Misolungija (1827, Bordeaux, Mus. des B.-A.), Žena s papigo (1827, Lyon), *Sardanapalova smrt (po Byronu, 1827, dkč. 1828, Louvre), posebno slavna * Svoboda vodi ljudstvo ali 28. julij (d. 1830, ib.), Mladi tiger se igra z materjo (1830, ib.), Bitka pri Poitiersu (1830, ib.), Bitka pri Nancyju (1831, Nancy, Mus. des B.-A.), Stanovanje grofa de Mornay (1832, Louvre), *Alžirke v svojem stano¬ vanju (d. 1834, ib.), Chillonski jetnik (po Byronu, d. 1834, ib.), Kalvarija (1835, Vannes, Mus.), Bitka pri Taillebourgu ( 1837,\Versailles), Avtp. (1837/38, Louvre), Frederic Chopin (1838, ib.) in prej z njim v dvojnem portretu združena George Sand (1838, Kobcnhavn, zas. z.), Sprevod zamaknjenih dervišev v Tangerju (1838, Saint Paul [Minn.], Louis Hill Coli.), Medeja (1838, Lille), Ž. poroka v Maroku (o. 1839, Louvre), Hamlet, Horatio in grobarja (d. 1839, ib.), Tra¬ janova pravičnost (1840, Rouen, Mus. des B.-A.), * Križarji zavzamejo Carigrad 12. apr. 1204 (d. 1840, Louvre), Don Juanov brodolom (po Byronu, d. 1840, ib.), Nevesta iz Abida (po Byronu, 1843, ib.), Smrt Marka Avrelija (1844, Lyon), Ofelijina smrt (po Shakespearovem Hamletu, 1844, Lou¬ vre), Maroški sultan Abd-er-Rahman (1845, Tou¬ louse, Mus. des Augustins), Ugrabljenje Rebeke (po W. Scottovem Ivanhoe, 1846, MM; d. 1858, Louvre), Valentinova smrt (po Goethejevem Faustu, 1847, Bremen), Alfred Bruyas (1853, Montpellier), Lov na tigra (1854, Louvre), Lov na leve (1854, Bordeaux, Mus. des B.-A.), Clo- rinda reši Olinda in Sofronisbo z grmade (po Tassovem Osvobojenem Jeruzalemu, 1854/56), Oba Foscarija (1855, Chantilly), Larasova smrt (1858, Ziirich, z. Emil Georg Buhrle), Erminia pri pastirjih (po Tassu, 1859, Stockholm), Boj arabskih konj v hlevu (1860, Louvre), Diana in Akteon (1862, Sao Paulo), vmes pa StS-e v Parizu v Pal. Bourbon (Chambre des Deputes, in sicer v t. i. Salon du Roi 1833—37 in v bibl. 1838—47 — cf. s. v. Pariz: palače), v Pal. du Luxembourg (v bibl. 1845—47) in v c. St.-Sulpice (1849—61, zlasti *Jakobov boj z angelom in Izgon Heliodorja iz templja, oboje enkavstika, 1857). — G (jedk. & lito): 120 lito., med njimi ilustracije Goethejevega Fausta (19 listov 1827), 455 Delaroche, Paul (Hippolyte) — DELFI 456 Shakespearovega Hamleta (16 listov 1834—43) in Gotza von Berlichingen (7 listov 1836—43). B: Journal , I — III (P 1932, ed. Andre Joubin\ n., razš. izd. P 1959); Correspondance generale d'Eugene Delacroix, l—V (P 1935—1938, ed. id.). L (cf. s. v. romantika): Alfred Robaut: L’Oeuvre complet d’Eugene Delacroix (P 1885, kom. A. Ches- neau ); Delteil III (1906); Lucien Rudrauf: Eugene Delacroix et le probleme du romantisme artistique (P 1942); LaranE (1959 — L!); Jean A lazar d (EWA IV, 1961, s. v. — L!); Maximilien Gauthier: Delacroix (P 1963); C. Sieber-Meier: Untersuchungen zum Oeuvre litteraire von Eugene Delacroix (Bern 1963); Eugene Delacroix, 1798—1863 (Bremen 1964 [rk, Ksthalle]); G. Bazin (Kindler II, 1965, s. v. — L!); George P. Mras: Eugene Delacroix’s Theory of Art (Pri 1966, »PriM« 37); G. Busch, C. von Heusinger & H. Bock, Zu Werken Delacroix’ in der Kunsthalle Bremen (W-RJb, 1966); Robert I. Edenbaum, Dela- croix’s »Hamlet« Studies (Coli Art J, XXV/4, poletje 1967). — Cf. U. Apollonio (1956), K. Badt (1946 [1951]; 1965), J. Cassou (1947 [1951]), U. Christoffel (1951), P. Courthion (1927), R. Escholier (1924—1929; 1963), M. Florisoone (1947), R. Huyghe (*1964), P. Jamot (s. a., tj. o. 1929), R. Jullian (1953), J. Lassaigne (1950 — L!), J. Meier-Graefe (1913; 1922), E. Moreau-Nelaton (1916), M. Serullaz (1961; * 1963; 1965; 1970), J. Starzy/iski (1964), R. Zeitler (1966). Delaroche, Paul (Hippolyte), (1797—1856), fr. slikar. S: v XIX. st. in tudi še pozn. izredno pri¬ ljubljene zg. podobe »ganljivih« in »pretresljivih« dogodkov, npr. Smrt angl. kraljice Elizabete I. (1827, Louvre), Sinova angl. kralja Edvarda IV. v ječi ( Les Enfants d'Edouard , 1830, ib.), Smrt vojvode de Guise (Assassinat du duc de Guise, akvarel, 1832, VVallace, in oljna slika, 1834, Chantilly), Napoleon I. v Fontainebleauju (1845, Leipzig); portreti. Cf. s. v. življenja umetnikov. L: Henri Delaborde: Notice sur Paul Delaroche (P 1857); »PKG« 11 (1966. t. 60 — L!). — Cf. H. Heine (pon. IV 1887, p. 276—78 & 425 ss). De Laudibus Sanctae Crucis, pesnitev, ki jo je zložil -»• Hrabanus Maurus in dve posebno razkošni kopiji posv. Ludoviku Pobožnemu in papežu Gregoriju IV. IR: rkp. v Vatikanu (Bibl. Vat., Reg. 124) in rkp. na Dunaju (47 listov 40,3 X 30,7 cm, Fulda o. 840, Osterreichische Nationalbibl., Cod. 652), med miniaturami tega zadnjega npr. Hrabanus kleči pred križem (f. 3r) in Ludovik Pobožni kot »miles christianus « (f. 3v) — v obeh teh primerih se stihi nadaljujejo skozi upodobitev, pri čemer dobe še poseben pomen. L: Karl der Grofie (1965, kat. št. 497 — L!). — Cf. P. Bloch (1962), W. Braunfels (1968); »US« 6 (1970, p. 117). Delaunay, Robert (1885—1941), fr. slikar, r. v Parizu, u. (56) v Montpellierju. Povezan s ku¬ bizmom, utemeljitelj v abstr. umetn. vodeče smeri, ki jo je —> Apollinaire imenoval orfizem (že 1912 nepredmetna slika Le Disc/ue). S: npr. Eifflov stolp (1910, Guggenheim in Basel), Mesto Pariz (1910/12, MAM), vrsta slik Les Fenetres, npr. Okno v MAM (1912/13). L: Diet peint mod (1954); Robert Delaunay: Du Cubisme a 1’art abstrait, Documents inedits et Catalogue de 1’oeuvre (P 1957, uv Pierre Francastel)', H. Chipp, Orphism and Color Theory (AB, 1958); ReadP (1959 [1969]); Robert Rosenblum (EWA IV, 1961, s. v.); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965). dela usmiljenja —> Sedem del usmiljenja Delavci v vinogradu —> Prilika o delavcih v vi¬ nogradu (evang. ik. m.) Delbrueck, Richard (1875—1957), nem. klas. arheolog, univ. prof. (G i e Ben in Bonn), r. v Jeni, u. v Bonnu. B: ,Ein Portrdt Friedrichs II. von Hohenstaufen 1 (ZfbK, 1903); Hellenistische Bauten in Latium, I — II (Str 1907—1912); Antike Portrats (Bn 1912); ,Der romische Sarkophag in Melfi' (Jb. des Kaiserlich deutschen archiiologischen Instituts, 1913); Bildnisse romischer Kaiser (BI 1914); Die Consular-Diptychen und verwandte Denkmaler (BI 1929, »Stud. zur spat- antiken Kg.« 2); Antike Porphyrwerke (Bl-Lpz 1932, ista z. 6); .Der spdtantike Kaiserornat ‘ (Die Antike, VIII, 1932); Spdtantike Kaiserportrdts (BI 1933); Die Munzbildnisse von Maximinus bis Carinus (BI 1940); Probleme der Lipsanothek in Brescia (Bn 1952, »Theo- phaneia: Beitr. zur Religions- u. Kirchengesch. des Altertums« 7); ,Notes on the Wooden Doors of Santa Sabina ‘ (AB, 1952). Delen, Adrien J. J. (1883— _), belg. um. zgodovinar in muzealec, 1944—48 direktor ant- vverpenskega Koninklijk Museum voor Schoone Kunsten. B: Rik IVouters: zijn leven, zijn werk, zijn einde (Antw 1922); Musie Royal des Beaux-Arts, Anvers: Catalogue deseriptif. Maitres anciens (Anv 1948). Delevoy, Robert L(eon), (1914—....), belg. um. zgodovinar in lik. kritik, direktor Žcole nationale superieure d'Architecture et des Arts decoratifs v Bruslju. B: La Jeune Peinture Belge (Br 1945); Goya (P 1954); (& J. Lassaigne) La Peinture Jlamande: De Jerome Bosch d Rubens (G: Sk 1958, »P-C-H«); Bruegel (G: Sk 1958, »Le Gout« 29); Victor Horta (Br 1958, »MAB«); ,Le Musee d'art moderne de Rio de Janeiro' (Qdr, 1959); Bosch (G: Sk 1960, »Le Gout« 34); Lžger (ib. 1962, »Le Goflt« 38); Dimen- sions du XX e sičele: 1900—1945 (ib. 1965, »A-I-H«)- L: WWB (1962). DELFI v Fokidi so bili s svojim slavnim pre¬ ročiščem (pitijski odgovori v Apolonovem sve¬ tišču) poleg -> Olimpije najpomembnejše sredi¬ šče starega grš. sveta. Fr. arheologi so tu odko¬ pavali od 1861 dalje. Najdbe hrani poseben muz. 457 DELFI, tolos — Della Porta, Guglielmo 458 L: EWA VI (1962, stp 898—901 — L!); P. Hoyle; Delphi und sein Orakel: Wesen und Bedeutung des antiken Heiligtums (Wsb 1968); S. Meletzis & H. Pa- padakis: Delphi: Heiliger Bezirk und Museum (3. izd., Mn 1968, »GroBe Kstfiihrer« 45/46); »US« 3 (1969, repr. p. 90, 113, itd.). ~ tolos, okrogel tempelj (arh. Teodor iz Fokaje, o. 390 pred) z 20 dorskimi stebri. L: »US« 3 (1969, repr. p. 180). ~ zakladnica Aten, sez. v najstar. obliki grš. templja, tj. kot tempelj in antis (konec VI. st. pred, rest.). L: Jordan (1961); »US« 3 (1969, repr. p. 117). delfin (angl. the dolphin, fr. le dauphin, nem. der Delphin), nekdaj veljal za najmočnejšo in največjo ribo, zato velikokrat predstavlja kita v Jonovi zgodbi (- >Jona ), v naslonu nanjo pa je v kršč. umetn. podoba —> Vstajenja in tudi samega Kristusa. Cf. s. v. Arion. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 88); Liselotte Wehrhahn-Stauch (LCI I, 1968, stp 503—04 — I.!). Delisle, Leopold (Victor), (1826—1910), fr. paleograf in zgodovinar, poznavalec IR; gene¬ ralni direktor pariške Bibl. Nat. B: Inventaire des manuscrits du jonds lat in (5 knj., P 1863—1871); Le cabinet des manuscrits de la Bihlio- Atriju. L: cf. B. Berenson (1968, repr. 662—70). deli zemlje (angl. continents, fr. les parties du Honde, it. parti de! mondo, nem. die Erdteile), **• m., kot -+orbiculus ali orbis tripartitus ali kot personifikacije predstavljene tri celine, Afri- k«, Azija in Evropa resp. njihovi prebivalci, Pozneje kot 4. kontinent tudi Amerika. Tri dele zemlje ponazarjajo tudi —> trije kralji. L; James Hazen Hyde, L’iconographie des Quatre Parties du Monde dans les Tapisseries (GBA, 1924); id., The Four Parts of the World as Represented in Old Time Pageants and Ballets (Apollo, 1926& 1927); Pigler II (1956, p. 500 — 02, s. v. Die vier Weltteile ); RDK V, zv. 57/58 (1965, s. v. Erdteile)-, LCI I (1968, s. v. Erdteile). — Cf. A. Schonberger (1965). Dell, Peter, star., nem. rezbar v Wiirzburgu, Riemenschneiderjev učenec. P: vrsta lesenih kip¬ cev, ponazarjajoča 7 pogl. grehov, med 6 ohra¬ njenimi (o. 1530, Nurnberg) npr. Nečistost (viš. 27,3 cm), Požrešnost in Jeza. L: Marie Icon II (1932, repr. 84 p. 72); »US« 8 (1968, repr. p. 252). — Cf. E. F. Bange (Die Klein- plastik 1928). DelFAbbate, Niccolo -+Abbate, Niccold deli’ Della Bella, Stefano -*■ Bella, Stefana delta Dell'Acqua, Cesare (1821—1904), it. slikar, r. v Piranu, u. v Bruslju. S: portreti in zg. podobe, npr. Ces. Karel VI. obišče Trst (d. 1856, Trst, Civico Mus. Revoltella — cf. J. Gruden, Zgod. slov. naroda, repr. p. 937). Della Francesca, Piero —>Piero della Francesca Della Pergola, Paola (1907— , _), it. (ž.) um. zgodovinarka, od 1948 dalje direktorica Gali. Borghese v Rimu. B: I Carracci (R 1932); ,Quattro ritratti di Andrea Pozzo' (Studi trentini, 1932); ,11 ritratto n. 185 della Galleria Borghese' (Arte Ven, 1952); Giorgione (Mi 1955); Galleria Borghese: I Dipinti, I—11 (R 1955— 1959); ,Gli inventari Aldobrandini' (AAM, 1960); Villa Borghese (R 1962); ,Gli inventari Aldobrandini: Vinventario del 1682' (AAM, 1963); ,L’inventario Borghese del 1693' (ib., 1964—65). L: Chi e (1961). Della Porta, Giacomo (o. 1540 — 1602), it. arhitekt, r. in u. v Rimu, tam dkč. več Vigno- linih in Michelangelovih del IKapitolski trg 1564—94, z Dom. Fontano kupolo Petrove c. 1586—93). A: v Rimu Pat. Chigi (takrat Pal. Aldobrandini, zač. 1562, dkč. C. Maderno), * pro¬ čelje c. il Gesit (o. 1575—84), dvorišče Pal. della Sapienza (1579), Fontana delte Tartarughe na Piazza Mattei (1585, bron. kipi T. Landini) in pročelje c. S. Luigi dei Francesi (1589), v Frasca- tiju pa Villa Aldobrandini (1598 do 1604) s parkom in kaskadami. L: Venturi Xl/2 (1939); Peter Murray (EWA XI, 1966, stp 468—69 — L!); »PKG« 8 (1970, zlasti p. 335 — L!). Della Porta, Guglielmo (1500?—1577), it. ki¬ par in restavrator ant. plastike, r. pri Lugan- skem jezeru, u. v Rimu. P: predvsem *nagrob. papeža Pavla 111. (model dkč. 1552, celota dkč. 1576, Petrova c. v Rimu), ki s svojima personi¬ fikacijama kreposti navezuje na Michelangelove 459 Della Quercia, Jacopo — Delteil, Loys (-Henri) 460 dnevne čase v Medičejski kapeli: prvotno gola Pravičnost z liktorskim snopom in Razumnost z ogledalom (po izročilu naj bi prva kazala obraz papeževe sestre Giulie Farnese, druga pa matere Giovanelle Caetani). Soho Pravičnosti je 1595 s kovinsko draperijo »oblekel« umetnikov sin, Teodoro Della Porta. L: Panofsky Tomb (1964, p. 94, repr. 438). — Cf. G. Delogu (1956), W. Gramberg (1964). Della Ouercia, Jacopo (1371/74—1438), it. kipar, najodličnejši predstavnik sienske plastike, ki je očitno že na zač. XV. st. užival ugled tudi v Florenci (-> natečaj za druga vrata). Njegovo med gotiko in zgodnjo renesanso razpeto delo (vse marmor) je pozn. občudoval tudi Michel¬ angelo. P (najpomembnejše): *nagrob. Ilarie del Carretto (1406, Lucca, katedr.), *Fonte Gaia (1409—19) v-> Sieni, *reliefi na gl. portalu c. S. Petronio v —> Bologni (1424—38). L: Venturi VI (1908); J. Langi, Quercia Studien (Jb. f. Kw., 1930); L. Biagi: Jacopo della Quercia (F 1946); Giusta Nicco Fasola (EWA IV, 1961, s. v. — L!); Renzo Chiarelli: Jacopo della Quercia (Mi s. a., »MdS« 5). — Cf. E. Carli (1949), J. Pope-Hen- nessy (I 1955), P. Schubring (BI 1907), Ch. Seymour (Harm 1966), itd. Della Robbia, Andrea (1435—1525), it. florent. kipar, nečak, sodel. in naslednik Luke (infra). P: mdr. priljubljeni bambini, tj. otročki v plenicah na pročelju florent. Ospedale degli Innocenti (žg. glina, reliefi, zač. 1463—66). L: cf. P. Bargellini (1965), A. Mart/nami (1922), Ch. Seymour (Harm 1966). Della Robbia, Luca (1399/1400—1482), it. florent. kipar, za L. Ghibertijem in Donatellom tretji v. kipar florent. zgodnje renesanse, mojster uskladeno mirne lepote. P: Cantoria za florent. stolnico (marmor, 1431—38, Florenca, Mus. delFOpera del Duomo), več reliefov za florent. Campanile (1437—39), bron. vrata za t. i. Staro zakristijo florent. stolnice (1446/74, in situ) in nad njimi (ravno tako in situ) v timpanu relief * Vstajenje (1442/45) kot najstar. dkm. plastika iz pološčene žg. gline, ki jo je Luca uvedel v florent. kiparstvo in s katero je ime njegove družine ostalo neločljivo povezano v zgod. umetnosti. L: Venturi V (1908); I. B. Supino (THB XXVIII, 1934, p. 413—14 — L!); Anna Maria Petrioli: Luca della Robbia (Mi s. a., »MdsS« 7). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), A. Marquand (1914), L. Planiscig (1940), P. Schubring (1905 [2. izd. 1921]), Ch. Seymour (Harm 1966 —L!). Della Rovere, it. družina s plemenito torinsko in manj plemenito ligurijsko vejo, ki je smela uporabljati v grbu hrast (it. il rovere) šele potem, ko je bil izvoljen za papeža njen član, tj. -> Sikst IV. Cf. s. v. Julij II. L: cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 91). Delogu, Giuseppe, tudi De Logu (1898—_), it. um. zgodovinar. B: Giovan Battista Castiglione detto il Grechetto (Bol 1928); Pittori veneti minori deI Settecento (V 1930); Pittori minori liguri, lombardi e piemontesi del ‘600 e *700 (V 1931); La pittura i ta liana del Seicento (F 1931); La scultura italiana del Seicento e del Settecento (F 1932; n. izd. 1933); Leonardo da Vinci (Berg 1934); L'architettura italiana del Seicento e del Settecento (F 1935); Essai d’une bibliographie internationale d'histoire de Part: 1934—1935 (Berg 1936); Italienische Baukunst: Eine Anthologie vom 11. bis 19. Jahrhundert (Z 1946); Antologia della pittura italiana dal XIII al XIX secolo (2. izd., Berg 1947); Tiziano (ib. 1950); Veronese: La cena in Časa di Levi (Mi 1951); Tintoretto (Mi 1953, »I grandi maestri del disegno«; nem. izd. Z 1955); Antologia della scultura italiana: dali' XI al XIX secolo (Mi 1956); La pittura veneziana dal secolo XVI al XVIII (Berg 1958); Natura Morta Italiana (ib. 1962); ,Aggiunte alla »Natura Morta Italiana «‘ (Emp, 1629); ,An unknov/n Portrait of Monteverdi by Do- menico FetP (BM, 1967). L: Lodovici (1942); Chi e (1961, s. v. De Logu). Delo iz umetnikovih rok zasluži pohvalo, bibl. citat (Sir 9,17, v vulgati Fe//9, 24), vnem. obliki: Das Werk lobt den Meister. Delo prvih staršev, ik. m. po Bibliji (1 Mojz 3, 16—19 & 23): običajno Adam koplje, Eva pa prede in doji. Up: npr. relief na —> Bernvvardovih vratih v Hildesheimu (levo krilo, 1008/15), moj¬ ster Wiligelmo (relief, Modena, pročelje katedr.), mojster Niccolo (relief, 1138, Verona, pročelje c. S. Ženo), mozaik v 1. kupoli narteksa Mar¬ kove c. v Benetkah (o. 1216/20), Bertram iz Mindena (12. zgornji prizor na prvič odprtem-* - Grabowskem olt., dkč. 1379), Della Quercia (relief, 1424/38, Bologna, gl. portal c. S. Petro¬ nio), Janez iz Kastva (freska, 1490, Hrastovlje), Rafaelova delavnica (freska, -» Rafaelove loggie [8. prizor], 1517/19). L: Reau II/l (1956, p. 91—93); H. Schade (LCII, 1968, stp 67—68); Stele (1969, repr. 173); »MdS« 28 (t. V). — Cf. H. Holldnder (1969, repr. p. 80). Delteil, Loys (-Henri), (1869—1927), fr. grafik in poznavalec grafike. B: * Le peintre-graveur illustre (XIX c et XX e sie- cles), I—XXXI (P 1906—1930); Manuel de Pamateur d'estampes da XVIII siecle (P 1910); Manuel de Pamateur d'estampes des XIX e & XX e siecles (1801— 1924) (2 knj., P 1925); 700 reproductions d'estampes des XlX r & XXe siecles pour servir de complement au manuel de Pamateur d'estampes de L. Delteil (2 knj. P 1926). 461 Delvaux, Paul — Demus, Otto 462 Delvaux, Paul (1897—belg. slikar, sur- realist, ki ga je bistveno vzpodbudilo odkritje Magrittovega slikarstva 1936. S: z melanholično erotiko in veristično obnovo nadrobnosti zazna¬ movani ženski akti v bolj ali manj nenavadnem okolju, npr. Zora (UAurore , 1937, Peggy Guggen- heim), Speča Venera (1944, Tate). L: Claude Spaak: Paul Delvaux (Antw 1948, »MAB«); ReadP (1959 [1969]); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Paul-Aloise de Bock: Paul Delvaux (P 1967); Maurice Nadeau: Les Dessins de Paul Delvaux (P 1967). — Film L'Univers de Paul Delvaux (Henri Storck & Rene Micha 1945, kom. Paul Eluard). De manu mortis liberabo eos, de morte redimam eos, bibl. citat (Oz 13, 14: v slov. prev. Alijih bom iztrgal iz oblasti podzemlja, jih rešil iz rok smrti!). Cf. s. v. Apostolska vera (prerok Ozej °b Tomažu). Deraarateion, sirakuški srebrnik, ki ga je bila dala kovati Demarete, žena tirana Gelona I. (o. 479 pred). Avers; četverovprega z Nike in levom v skoku. Revers: glava Artemide-Aretuse med 4 delfini. L: Willy Schwabacher: Das Demarateion (Bremen 1958, »Opus nobile« 7). — Cf. K. Schefold (1967 ~L!). Demetra ali Demeter, grš. boginja zemlje in rodovitnosti, pos. poljedelstva; hči Kronosa in Rže, imela z Zettsom hčer —> Persefono. Njeni atributi so klas, mak, žerjav; v rim. mitologiji j> ustreza Ceres. Up: npr. 1812 v Knidosu naj¬ dena marm. soha (viš. 153 cm, o. 340/30 pred, Br - Mus.). L: Grimal (1951, p. 119—21); Hunger (1955, p. °4—87); EWA III (1960, t. 380); »PKG« 1 (1967, t. 11 H; Grant (1968). Demetrij (grš. Demetrios, fr. Demetrius de Sa- lonique, hrv. Dimitrije, rus. Dmitrij [izv. Mitja m Mitka], srb. Dimitrij), kršč. svetnik, patron Soluna, eden izmed v. mučencev vzh. krščanstva X.), ki naj bi ga bili po legendi 306 s sulico usmrtili v ječi. Up: npr. znani * mozaik iz 629/43 (Solun, Hagios Demetrios, slop ob vhodu v transept). L: Mille Santi (1931, p. 171); Reau III/l (1958, p ' 3 ? 2—73 — L!); SSS (1966); Keller (1968, p. 149); »PKG« 3 (i 9 68 t . II). — Cf. J. Braun (1943, stp 182—83). Les Demi-dieux, knj. z. (P: Editions du Di- manche) umetniških monografij z uvodi znanih Ptsateljev in dobrimi črno-belimi posnetki. Cf. Cassou (1947), A. Gide (1945), A. Maurois C 9 48), P. Mac Orion (1951). Demostenova portretna soha, odličen primer zgodnje helenistične plastike in njenega portret¬ nega realizma, delo kiparja Polieukta (o. 280 pred): bron. kip, ohranjen v več rim. marm. kopijah, od katerih je najbolj znana v —> Rimu v Vatikanskih muzejih in v -> Kobenhavnu (Ny Carlsberg). L: EWA VII (1963, t. 160); »PKG« 1 (1967, t. 120 —L!). Demokrit in Heraklit, ik. m.: »smejoči se in jokajoči filozof«, tj. -^-Demokrit iz Abdere (cf. infra), Democritus omnium derisor, in Heraklit iz Efeza (o. 540—o. 480 pred). Up: npr. Bra- mante (sneta freska, o. 1480/85, Brera). L: L. Moller (RDK HI, 1954, stp 1244—51 — L!); Pigler II (1956, p. 296—98); A. Blankert, Heraclitus en Democritus (Nkj, 1967). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1375), W. IVeisbach (1928). Demokrit(os) iz Abdere v Trakiji (o. 460—baje o. 360 pred), grš. filozof. Up (cf. supra & s. v. Burton, Robert ): npr. Salvator Rosa (1650/51, Kobenhavn) — tako rekoč v vlogi žalostnega Heraklita, predvsem pa v ikonogr. izročilu Dii- rerjeve —> Melencolia I in obdan z bogatim tiho¬ žitjem tipa —> Vanitas. L: Saturn and Melancholy (1964); Vorlander I (1968 — L!). — Cf. R. W. Wallace (1968). Dempsey, Charles, amer. um. zgodovinar, prom. 1963 na Princeton Univ. z dis. Poussin and the Natural Order. B: ,Poussin and Egypt ‘ (AB, 1963); ,Poussin's Ma¬ rine Venus at Philadelphia: A Re-Identification Ac- cepted ‘ (JWCI, 1965); ,The Classical Perception of Nature in Poussin's Earlier Works ‘ (ib., 1966); ,The Textual Sources of Poussin's »Marine Venus « in Phi¬ ladelphia' (ib., 1966); ,Two »Galateas« by Agostino Carracci re-identified' (ZfKg, 1966); ,Euanthes Re- divivus: Rubens's »Prometheus Bound«' (JWCI, 1967); ,»Mercurius Ver«: the Sources of Botticelli's »Prima- vera«' (ib., 1968); ,»Et nos cedamus amori«: Observa- tions on the Farnese Gallery' (AB, 1968). Demus, Otto (1902— ), avstr. um. zgodo¬ vinar in konservator, poznavalec biz. mozaikov, zlasti v Italiji. Prom. na Dunaju 1928 (učenec Strzygowskega), bil deželni konservator v Ce¬ lovcu (1929—36), asist, in drž. konservator v avstr. Bundesdenkmalamt (1936—39) in ob naci¬ stični priključitvi Avstrije emigriral v London; po vojni vodil Bundesdenkmalamt (od 1946 dalje), sicer pa ord. na dunajski univ. B: (& E. Diez) Byzantine Mosaics in Greece: Hosios Lucas and Daphni (C [Mass.] 1931); Die Kunstdenk- maler des Politischen Bezirkes Klagenfurt (Klagenfurt 1931); ,liber einige venezianische Mosaiken des 13. Jahrhunderts' (Belv, 1931); , Fin kdrntner Maler in Krain (Karntner Heimatblatter [Beljak], 20. II. 1934); Die Mosaiken v on San Marco in Venedig: 463 De natura rerum — Denon (Dominique-)Vincent 464 1100 — 1300 (Baden bei W 1935); ,Kunstgeschichtliche Wechselbeziehungen in italienisch-kdrnlnerischem Grenzgebiet wahrend der Gotik' (Beitr. zur Gesch. u. Kulturgesch. Karntens, Klagenfurt 1936); ,Der Meister von Gerlamoos' (JSW, 1937 & 1938); ,Die gotische IVandmalerei' (K. Ginhart [izd.]: Die bildende K. in Osterreich: Gotische Zeit, W 1938); Hans von Tiibingen Votivtafel (Klagenfurt-W 1947, »Meister- werke der osterreichischen Tafelmalerei«); Byzantine Mosaic Decoration: Aspects of Monumental Art in Byzanlium (L 1947 [rkp 1941 J); ,The Ciborium Mo- saics of Parenzo' (BM, 1945); Middle Byzantine Churches and their Decoration (L 1948); The Mosaics of Norman Sicily (L 1949); ,Das dl teste venezianische Gesellschaftsbild ‘ (Jb. OBG, 1951); ,Der toskanisclie Inkrustationsstil umi Venedig' (ANK, 1954); ,A Re- nascence of Early Christian Art in Thirteenth-Century Venice' (A. M. Friendov zb., 1955); ,Die Entstehung des Paldologenstils in der Malerei' (11. biz. kongr., 1958); The Church of San Marco in Venice: History, Architecture, Sculpture (Wsh 1960, »DOs« 6); , Two Palaeologian Mosaic Icons in the Dumbarton Oaks Collection‘ (DOp, 1960); , D as Paradies von San Marco‘ (Einemov zb., 1965); ,Die Rolle der byzanti- nischen Kunst in Europa' (Jb. OBG, 1965); *Romani- sche IVandmalerei (Mn 1968); ,Restorer and art histo- rian‘ (S. Lorentzov zb., 1969); ,Zu den Apsismosaiken von Sant'Apollinare in Classe‘ (Jb. OBG, 1969); ,Zu den Freskenfunden des letzten Jahrzehnts' (OZKD, 1969) ; Byzantine Art and the West (NY: NY UP 1970) . L: OG (1951); RepM (1960); WWA (1962; 1964). De natura rerum, znamenita razprava —► Izi¬ dorja Seviljskega, ki je odločilno vplivala na srednjev. predstave o zgradbi sveta. Avtor jo je 612/20 posvetil vizigotskemu kralju Sisebutu. Celota predstavlja kompilacijo kronografije, kozmografije in meteorologije s citati iz Biblije in po Vergilu. Med ilustracijami, s katerimi se ponašata 2 najstar. rkp. v pariški Bibl. Nat. (Ms. lat. 6400 G in Ms. lat. 6413), sta tudi t. i. ambro- zijanski tabli elementov (f. 122v resp. f. 5v). Po tiskani izd. De natura rerum (Au 1472) je ustrezno lesor. ilustracijo prevzel kot znamenje za svoje izdaje — > fVarburgov institut. L: cf. B. Teyssčdre (1960). Denegri, Ješa (Jerko), (1936—_), srb. um. zgodovinar in lik. kritik, kustos MSU v Bgd. B: , Slikarstvo kao dio intimnog dnevnika' (Izraz [Sa], 1963 — G. Stupica); , Pogled u sebe, pogled unatrag (o slikarstvu Marka Š štaršiča)' (ib., 1964); ,Kipar Kosta Angeli Radovani' (Um Bgd, št. 1, 1965); ,Skulptor Olga Jevrit' (ib., št. 2, 1965); ,lvan Picelj' (ib., št. 5, 1966); , Elementi za odredenje pojave nove predmetnosti u mladom beogradskom slikarstvu' (ib., št. 9, 1967); ,Aspekti i alternative posleratnih pokreta' (ib., št. 21, 1970). Denis, Maurice (1870—1943), fr. slikar in gra¬ fik, član skupine —> Nabis, pomemben teoretik. Kot pobožen katoličan z Des vali ieresom ust. delavnice cerkv. umetn. (Ateliers d'Art Sacre ), akt. tudi kot scenograf (Jarry: Ubu-roi, 1896!). S (najboljše o. 1891—96, pozn. se zgledoval zlasti po fra Angelicu); e. g. Le Soir trinitaire (1891, Louveciennes, Mme Dejean), April (d. [18]92, Otterlo), Muze (Les Muses, d. 1893, MAM), Jakobov boj z angelom (o. 1893, Lausan- ne, Paul Josefovvitz), Avtp. z ženo Marto o So¬ mraku (Le Dessert au jardin, d. 1897, Pariz, zas. z.), Družina Mellerio (d. 1897, MAM), -> Hom- mage d Cezanne (d. 1900, ib.), Sinite parvulos (d. 1900, NeuB, Clemens Sels Mus. [z avtp. in portreti družine]), Obisk pri Cezannu (1906, Aiengon, z. J. F. Denis), Jan Verkade (d. [19]06, MAM), pozn. npr. Oznanjenje (d. 1913, ib.). — Uustr. Verlaina, Gida, Danteja, de Vignyja in Claudela (-> Vollard). B: Theories: 1890—1910 (P 1912); Nouvelles Tlteo- ries: 1914—1921 (P 1922); A. Maillol (P 1925, »Coli. des Cahiers d’Aujourd’hui«); Journal intime (P 1927)! Charmes et Lefons d'Italie (P 1933); ,L'Epoque du Symbolisme' (GBA, 1934); Histoire de l'Art Religieux (P 1939); Maillol: dessins et pastels (P 1942); Serusier: sa Vie, son Oeuvre (P 1943); Journal: 1884 — 1943 (3 knj., P 1957—1959). L (tudi s. v. Nabis): Edouard-Joseph I (1930, s. v.); R. Cogniat (Diet peint mod, 1954, s. v.); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Maurice Denis (P 1970 [rk, Orangerie des Tuileries] — L!). — Cf. F. Fosca (1924), P. Jamot (1945). Denis, Valentin (1916—_), belg. um. zgodo¬ vinar, prof. za muzikologijo in zgod. slikarstva na katol. univ. v Louvainu (Leuvenu). B: De Muziekinstrumenten in de Nederlanden en m Italie naarhun afbeelding in de 13 e eeuwse kunst, lj Hun vorm ontwikkeling (Leuven 1944, »Universiteit te Leuven: Publicaties op het gebiet der geschiedcnis en der philologie« 3/20); ,Saint Job, patron des musiciens' (Rev bclge, 1952); Tutta ta pittura di Jan van Eyck (Mi 1954, »B. A. R.«); Hugo van der Goes (Br 1956); Dieric Bouts (Brussel-A 1957). Denis de Pariš —> Dionizij De Nittis, Giuseppe (1846—1884), it. slikar in grafik, r. v Barletti v Apuliji, u. v Franciji v Saint-Germain-en-Laye. Svetovljanski in pril 3 " godljiv virtuoz, sodel. na razst. -^-francoskih impresionistov 1874 (povabil ga je -> Degas). B: Notes et souvenirs (P 1895). L: E. Pičeni: Giuseppe De Nittis (R 1933). — Cf. L. Benedite (1926), G. Delogu (2. izd. 1947 — L!). »Denn das Naturell der Frauen ist so nah nut Kunst vervvandt« (svobodno ponašeno: Zakaj ženska narava je v tako bližnjem sorodstvu t umetn.«, citat iz 2. dela Goethejevega Fausta (pesem vrtnaric v 1. dejanju, 5106.—07. stih). Denon, (Dominique-)Vinccnt, baron (1747 1825), fr. diplomat, pisec o lik. umetn., muzealec in grafik, u. (78) v Parizu. Napoleon, katerega 465 Deonna, VValdemar — Dernjač, Joseph 466 je bil spremljal v Egipt, ga je 1804 imenoval za generalnega direktorja fr. muzejev. L: cf. N. von Holst (1967). Deonna, Waldemar (1880—1959), švic. arheo¬ log. Štud. na univ. v Ženevi in Parizu, prof. za arheologijo na univ. v Ženevi in direktor tamk. Mus. d'Art et d'Hist. B: Les Statues de terre cuite dans l'antiquite (P 1908); L'Archeologie, sa valeur, ses methodes (3 knj., P 1912); Essai sur la genese des monstres dans Part (P 1915); ,La Vierge de Misericorde' (Annales du Musče Guimet, 1916); ,Aphrodite a la coquille' (RA, 1917); L’Archeologie, ses principes, son utilite (G 1921); L’Archeologie, son domaine, son bul (P 1922); ,La Sirene, femme-poisson' (RA, 1928); ,Le Groupe des irois Graces nues el sa descendance' (RA, 1930); > Pieds de meubles antiques et modernes' (Genava, 1938); ,Histoire d'un etnblime: la couronne murale des villes et pays personnifies' (ib., 1940); ,L'art na- Honal de la Suisse romaine' (ib., 1941); ,Quelques Porirailistes genevois du XVIII e siecle' (ib., 1943); On miracle grec au miracle chretien, I—III (Bale 1945—1948); La sculpture suisse des origines d la fin du XVle siecle (ib. 1946, »Art suisse« 1); ,Les crucifix de la vallee de Saas (Valois): Sol et Luna, Un theme ‘eonographique‘ (Rev. d’hist. des religions, 1946 & 1947); jftudes d'archeologie et d’histoire (G 1947); ’Les lions attaches d la colonne' (Ch. Picardov zb. I, 1949); ,Eternite' (Bidezov & Cumontov zb., 1949 [s. v. Cumont] — ant. & srednjev. upodobitve sonca •n lune); ,Daniel, le maitre des fauves: d propos d'une lainpe chretienne du tnusee de Geneve' (AAs, 1949); ,Salva me de ore leonis' (Rev Belge, 1950); ,Une clef de voute de Veglise de la Madeleine d Geneve: La ehauve-souris et le lierre' (RSAA, 1952); ,Lafemme et la Srenouille' (GBA, 1952 [tudi H. Tietzejev zb.]); Le s ymbolisme de Vacrobate antique (Br 1953); ,The y r ab and the Butterfly: A Study in Animal Symbolism' (JWCI, 1954); ^a legende de Pero et de Cimon et ' ‘dlaitemenl symbolique' (Latomus, 1954); ,Laus ošini: Vane, le serpent, Veau et Vimmortalite' (Rev “ el 8e, 1956); ,L'abeille et le roi' (ib., 1956 ): ,Les nemes symboliques de la legende de Pero et de Cimon' (Latomus, 1956); ,Mercure et le scorpion‘ (ib., 1958). L: WWA (1958). — Zbornik: Hommages a w aldemar Deonna (Br 1957). °e Pisis, Filippo, s pr. im. Luigi Tibertelli (1896-—1956), it. slikar in književnik, ob fr. im¬ presionistih in Fr. Guardiju izoblikovan »impre¬ sionistični lirik«. R. v Ferrari, 1925—39 v Pa- r * zu > u. (59) v Benetkah. S: npr. Beato Labre (1942, MG). 1947) l ^ Iarino Marini (Mi 1941); Prose e articoli (ib. S. Solmi: Filippo De Pisis (Mi 1941); Filippo e Pisis (Ferrara 1951 [rk, Castello Estense]) G. Rai- noc*' Fil 'PP° De Pisis (F 1952); Diet peint mod D954, s. v.); H. Read, Pisis (Kindlcr IV, 1967). — Cf. w - George (1928),. deponet iniquitates nostras et proiciet in profun- dum maris omnia peccata nostra, bibl. citat (Mih 7, 19: pod noge si bo vrgel našo krivdo, v globo¬ čino morja vse naše grehe). Cf. s. v. Apostolska vera (Mihej ob Simonu Tadeju). Deri, Max (1878— ), nem. (ž.) um. zgodo¬ vinar in lik. kritik (Berliner Zeitung am Mittag). Prom. 1905 v Halle a. S. pri A. Goldschmidtu. B: Das Rolhverk in der deutschen Ornamentik des 16. und I . Jahrhunderts (BI. 1906; dis.); Die Malerei im XIX. Jahrhundert: Entmcklungsgeschichtliche Dar- stellung auf psychologischer Grundlage (BI 1919, 2 knj.); Naturalismus, Idealismus, Expressionismus (Lpz 1920); Das Bildvverk (BI 1924); Die Stilarten der bildenden Kunst im IVandel von zwei Jahrtausenden (BI 1932). L: JL II (1928); UJE 3 (1941). De Rinaldis, Aldo (1881—_), it. um. zgodo¬ vinar in muzealec. B: Guida illustrata del Museo Nazionale di Napoli, II: Pinacoteca (N 1911); Bernardo Cavallino (R 1921, »Bibl. d’arte illustrata«); La Regia Pinacoteca di Napoli: Catalogo (N 1928); Die siiditalienische Malerei des 17. Jahrhunderts (F-Mn 1929; angl. izd.: Neapoli- tan Painting of the Seicento, NY-F 1929); Simone Martini (R 1936); La Galleria Nazionale d'Arte antica (2. izd., R 1936, »Itinerari« 14); La R. Galleria Borghese in Roma (R, »Itinerari« 43); La Danae del Correggio (Mi 1949). L: Lodovici (1942). »Der Menschheit Wiirde ist in eure Hand ge- geben« (Dostojanstvo človeštva imate v rokah) velja umetnikom v Schillerjevi pesnitvi »Die Kiinstler« (1788) v 443. stihu. Der Nersessian, Sirarpie, amer. um. zgodovi¬ narka, poznavalka biz. rkp., profesorica v Dum- barton Oaksu. B: ,The Initial Miniatures of the Edschmiatzin Gospeh' (AB, 1933); Manuscrits armeniens illustres des XIV, XlIIe et XI Ve siecles de la Bibliotheque des Peres Mekhitliaristes de Venise (2 knj., P 1937); Armenia and the Byzantine Empire (2. izd., C [Mass.] 1947);, VVestern Iconograpltic Themes in Armenian Ma- nuseripts' (Focillonov zb., 1949); ,An ArmenianLectio- nary of the Fourteenth Century' (zb. Belle da Costa Greene, 1954); ,The lllustrations of the Metaphrastian Menologium' (Friendov zb., 1955); (uv) Miniatures armeniennes (P 1960); ,Le lit de Salomon' (G. Ostro- gorskega zb. I, 1963); Armenian Manuscripts in the Freer Gallery of Art (Wash 1963); ,La peinture armenienne au 7« siecle et les miniatures de VEvangile d'Etchmiadzin' (12. biz. kongr., 1964); AghFamar (C [Mass.] 1965); ,A Psalter and New Testament manuseript at Dumbarton Oaks' (DOp, 1965). Dernjač, Joseph (1851—1920), avstr. um. zgo¬ dovinar, prom. 1883 na Dunaju, direktor biblio¬ teke tamk. Ak. der bildenden Kunste in Harra- chove galerije. B: Zur Geschichte von Schdnbrunn (W 1885, dis.); ,Die tViener Kirchen des 16. und 17. Jahrhunderts' (JCC, 1906). 467 Deroko, Aleksandar — Deset božjih zapovedi 468 Deroko, Aleksandar (1894— ), srb. zgodo¬ vinar stavbarstva in arhitekt, stud. tudi na Eco le des Hautes Žtudes v Parizu pri G. Milletu. Pre¬ dava zgod. biz. in starega srb. stavbarstva na fak. za arhitekturo v Bgd (docent 1928, izr. prof. 1933, ord. 1948. Dopisni član SAN (1955). B: Srednjevekovni gradovi u Srbiji, Crrtoj Gori i Makedoniji (Bgd 1950); Monumentalna i dekorativna arhitektura u srednjevekovnoj Srbiji (ib. 1953). L: Ko je ko (1957); Svetozar Radojčič (ELU 2, 1962, s. v. — B!). De Rossi, Properzia -> Rossi, Properzia de' Deruet, Claude (1588—1660), fr. slikar in gra¬ fik, lotarinški dvorni slikar v Nancyju (tam je bil njegov pomočnik —> Claude Lorrain ); v for¬ malnem pogledu v mnogočem nadaljevalec po¬ znega -> manierizma. S: npr. za kard. Riche¬ lieuja cikel —> štirih elementov, tj. Ogenj, Voda, Zemlja in Zrak (pred 1641, vse Orleans, Mus. des B.-A.). L: F.-G. Pariset, Claude Deruet (GBA, 1952); R. Guilly (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. A. Blunt (Harm 1965). De Salas, Xavier —> Salas, Xavier de Descamps, Jean-Baptiste (1714—1791), fr. pi¬ sec o umetnosti, slikar in učitelj risanja, u. v Rouenu. B: La Vie des peintres flamands, allemands et hol- landais: avec des portraits (4 knj., P 1753—1764; n. izd. 5 knj., Marseille 1840—43); Voyage pittoresque de la Flandre et du Brabant (P 1769; rev. izd. A 1772; n. izd. P 1838; nem. izd. Lpz 1771). L: SchlosserL (1956, p. 478 & 489). Des cas des nobles hommes et femmes, ilumi- niran fr. rkp., prev. Boccacciovega De casibus virorum illustrium (pergament, 318 listov 42,5 X 29,8 cm, 1412/15, amer. zas. z.). Dve veliki in 50 manjših miniatur, posebno sijajni Raj (z Izgonom iz raja in starim Adamom in Evo, ki se bližata Boccacciu), med manjšimi miniatura¬ mi pa grob Antonija in Kleopatre (kot srednjev. gisants) in Brunhildina smrt. L: Medieval Art from Private Collections (NY 1968 [rk, Cloisters 1968—69] — L!). — Cf. M. Meiss (L: Ph 1968). Des cas des nobles et femmes malhereuses, rkp. Boccacciovega dela, ki ga je iluminiral Jean —► Fouquet s svojo delavnico (Miinchen, Bayerische Staatsbibliothek, Ms. fr. 6, Cod. Gali. 369). Fouquetovo lastnoročno delo je očitno samo frontispice, odlična celostr. miniatura, ki kaže *Venddmski proces proti vojvodi Jeanu d' Alengon leta 1458 (Le lit de Justice de Vendome, f. 2v), nastala 1458/60. L: Exposition des Primitifs Frangais ... (P 1904 [rk], št. 131 bis); Paul fVescher (EWA V, 1961, stp 513); Werner Pleister (izd.): Giovanni Boccaccio: Die neun Biicher vom Gliick und vom Ungliick bertihmter Manner und Frauen / De casibus virorum illustrium libri novem (Mn 1965). — Cf. J. Porcher (1959), G. Ring (L: Ph 1949, kat. št. 131 — L!). Descensus ad Inferos (lat.) —> Kristus v pred- peklu (ik. m. po Nikodemovem evangeliju) Deschamps, Paul (1888— ), fr. um. zgodo¬ vinar, medievalist, član Inst. de France, direktor pariškega Mus. des Monuments Fran$ais. B: (& Victor Mortet) Recueil de textes relatifs a Vhistoire de l'architecture et d la condition des archi- tectes en France: au moyen age, XI« — XlII e siecles ... (P 1929, »Coli. de tčxtes pour servir a Fetude et a 1’enseignement de 1’histoire« 51); Die romanische Pla¬ stik Frankreichs: Elftes und zwdlftes Jahrhundert (F-Bl 1930); Lej chateaux des Croises en Terre-Sainte, I: Le Krač des Chevaliers (2 knj., P 1934); (& M. Thibaut) La Peinture murale en France: le haut moyen age et l'epoque romane (P 1951). DESENZANO DEL GARDA, mestece ob Gardskem jezeru (Italija, Lombardija) s sred¬ njev. gradom. V žup. c. zastopan Andrea — Ce- lesti in G. B. Tiepolo (Zadnja večerja). Deseta božja zapoved (5 Mojz 5, 21): Ne želi svojega bližnjega hiše ne polja ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega! Up: npr. H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (Str: Johann Griininger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 214. t. 246). Deseta nadloga: smrt egiptovskih prvorojencev (lat. Percussio Aegypty: Primogeniti Aegyptorum mortui, it. La morte dei primogeniti, nem. Der Wiirgengel in Agypten ali Die Totung der Erst- geburt), bibl. ik. m. (2 Mojz 12, 29—30). Up: npr. risbi po nekd. slikariji v rim. c. S. Paolo fuori le mura (—> Codex Barberianus, f. 54 & 60), Nikolaj iz Verduna (emajl, 12. prizor v vrsti ant e legem na— > Verdunskem o It., 1181, Kloster- neuburg — hkrati zaznamovanje vrat s krvjo ve¬ likonočnega jagnjeta, 2 Mojz 12, 21—28), lesor. v Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 41 v). L: Reau II/l (1956, p. 191—92). — Cf. E. Garger (1918, repr. 16&22). deset biblijskih očakov pred potopom, bibl. ik. m. (1 Mojz 5): 1) Adam, 2) Set, 3) Eno s, 4) Kaj- man, 5) Malaleel, 6) Jared, 7) Henoh, 8) Matusal, 9) Lameh, 10) Noe. Up: H. S. Beham (lesor. vrsta). Deset božjih zapovedi, bibl. ik. m. (5 Mojz 5). Up: npr. lesorezi v knjižici Seelentrost (Au: An¬ ton Sorg 1478) in H. Baldunga Griena lesorezi v Auslegung der 10 Gebote (Str.: Johann Gru- 469 Deset preprog svetega šotora — DETROIT, Fleischman Collection 470 ninger 1516). Cf. s. v. PrvaDruga..., Deseta božja zapoved. L: cf. R. Muther (1884, p. 18, 213—14, t. 28—30, 238—47). Deset preprog svetega šotora, bibl. ik. m. (2 Mojz 26, 1). Up: npr. lesor. v-> Dalmatinovi Bibliji (1584 I, f. 5 lv). Desiderio da Settignano (1428/31—1464), it. florent. kipar, predstavnik srednjega rodu quat- trocenta. P: predvsem dela v marmorju, zlasti Portretna doprsja (velikokrat otroci v podobi Jezuščka ali malega Janeza Krst.) in reliefi Ma¬ done z otrokom, sicer pa *nagrob. Carla Marsup- Pinija (u. 1453, Florenca, Sta Croce) in tabernakel 2 reliefoma Oznanjenja in Imago Pietatis (Flo¬ renca, S. Lorenzo, dkč. 1461). L: Cesare de Pralo: Desiderio da Settignano e diverse opere sue (F 1980); Venturi VI (1908); F. Sehottmiiller (ThB IX, 1913, s. v. — L!); Clarence kennedy: Studies in the History and Criticism of Sculpture (Northampton [Mass.] 1929); id., Docu- menti inediti su Desiderio (RArte, 1930); Eleanor Barton (EWA IV, 1961, s. v.); Anne Markham, Desiderio da Settignano and the Workshop of Ber¬ nardo Rossellino (AB, 1963); Francesco Negri: Desiderio da Settignano (Mi s. a., »MdS« 38). — Cf. Bode (Florentiner 1902 [1921]), G. Delogu (1956 L!), G. Galassi (1949), J. Pope-Hennessy (195 8, Ch. Seymour Jr. (Harm 1966). Desiderius, montecassinski opat (1058—86). (-(■ s. v. Montecassino & Sant'Angelo in Formis. Deske za sveti šotor, bibl. ik. m. (2 Mojz 26, 15—30). Up: npr. lesor. v Dalmatinovi Bibliji d 584,1, f. 52). Despiau, Charles (1874—1946), fr. kipar, po¬ memben portretist. P: Glava Madame Derain (1922, bron, Phillips). L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). Dessoir, Max (1867—1947), nem. (ž.) filozof, Psiholog in estet. R. v Berlinu, na tamk. univ. 1892 habil. (filoz.), izr. prof. (od 1897 dalje) in °rd. (1920 — 34). Utemeljitelj t. i. obče um. vede, ust - in 1906—39 ur. Zeitschrift fiir Asthetik und °Bgemeine Kunst wissenschaj't. ■ “■ Asthetik und allgemeine Kunstwissenscltaji (2. d-, Stu 1923; hrv. prev. [Ivan Focht]: Estetika i °P c a nauka o umjetnosti, Sa 1963 [cf. Luc MenaSe, sinteza, št. 1, 1964, p. 87—88]). L: JL II (1928); Wininger 6 (1932); UJE 3 (1941); (1950 [Totenliste]); Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); DULCI (1959); NDB 3 (1957). De statua, pomemben lat. traktat o kiparstvu • B. —> Albertija. L: G. Flaccavento, Sulla data del »De statua« di e ° n Battista Alberti (Coni, 1965). De Stijl (»Slog«), hol. puristična smer mod. umetn., ki so jo zastopali slikarji, kiparji, obli¬ kovalci in arhitekti, zbrani okrog enako imen., 1917 ust. rev.: -> Doesburg, -> Mondrian, Bart van der — Leck, —*• Oud, —► Vantongerloo idr., pozn. npr. tudi — > Rietveld. Smer, ki jo je Mon¬ drian 1920 imen. neoplasticizem (hol. Nieuwe Beelding), je s svojimi čistimi in asketsko strogi¬ mi geometr. oblikami mdr. tehtno vplivala na —> Bauhaus. L: ReadP (1959 [1969]); »US« 12. — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965), H. L. C. Jaff (* 1956 [1957]), B. S. Myers (II 1969, s. v. [tekst Theodore M. Browri\), M. Seuphor (e. g. 1949 [1959]). Destree, Joseph (1853—1931), belg. um. zgo¬ dovinar. B: Tapisseries et sculptures bruxelloises a l'expo- sition d’art ancien bruxellois ... 1905 (Br 1906); ,Les portraits de Gerard David' (L’Art flamand et hollan- dais, 1913); Hugo van der Goes (Br-P 1914); fiiusto di Gand' (El XVII, 1933). Destree, Jules (1863—1936), belg. pisec o umetn. in politik. B: VOeuvre lithographique de Odilon Redon (Br 1891); ,Altered in the Nineteenth Century1: A Problem in the National Gallery, London' (Conn, 1926); Roger de la Pasture-van der Weyden (P-Br 1930, 2 knj.); ,Le Retable de Cambrai de Roger de la Past ur e' (Hulin de Loojev zb., 1931). De Tolnay, Charles -> Tolnay, Charles de DETROIT ( Michigan , ZDA [East Central]). S pomembnimi arhit. stvaritvami so zastopani v mestu mdr. -»■ Mies van der Rohe, Albert —> Kahn in —> Yamasaki. L: EWA XIV (1967, stp 647); W. Hawkins Ferry: The Buildings of Detroit (Detroit: Wayne State UP 1968). ~ The Detroit Institute of Arts (5200 Wood- ward Aventte). Med zastopanimi slikarji so stari Nizozemci, npr. Janu van Eycku in P. Christusu atr. Sv. Hieronim (dat. 1442), Joos van Cleve ( Triptih s Poklonom kraljev) in Bruegel star. ( Ženitovanjski ples); Italijani, npr. Maestro delPOsservanza, Sassetta, Verrocchio in S. Rosa, med Američani Rembrandt Peale ( Avtp.). L: Paintings in the Pernianent Collection of the Detroit Institute of Arts of the City of Detroit (Detroit 1930); Treasures from The Detroit Institute of Arts (2. izd., ib. 1963). ~ Lavvrence A. Fleischman Collection, najpo¬ membnejša zas. z. severnoamer. slikarstva. Mdr. zastopani J. S. Copley, B. West, Ch. W. Peale in drugi člani družine Peale, W. Allston, W. Homer, Th. Eakins, A. P. Ryder (tudi Avtp., o. 471 Detroy — devet 472 1880), W. Hamett, M. B. Prendergast, J. Marin, E. Hopper, Ch. Demuth, Ch. Burchfield, Al¬ bright, B. Shahn, A. Bohrod (A vtp. » The Art of Painting«, 1958) in J. Levine. L: American painting 1760—1960: A selection of 125 paintings from the collection of Mr. and Mrs. Lavvrence A. Fleischman, Detroit (1960 [rk, Mil- vvaukee Art Center]). Detroy —► Troy, Jean-Frangois de Dettloff, Szc/ešnv (nem. Felix), (1878—1961), polj. um. zgodovinar, katol. duhovnik, prom. (um. zgod.) na Dunaju, pozneje ord. na univ. v Poznanju. Leta 1911 potoval po Italiji s prija¬ teljem Iz. —► Cankarjem , kateremu je bil pred¬ loga za Fritza v romanu S poti. B: Der Entwurf von 1488 zum Sebaldusgrab: Ein Beitrag zur Geschichte der gotischen Kleinarchitektur und Plastik — insbesondere auch zur Vischer-Frage (Posen 1915); Rzeiba gniežnienska (Poz 1922); Uzrddel sztuki VVita Stosza (Wa 1935); Wit Stosz (2 knj., Wr 1961). L: Z. Šwiechowski & P. Skubiszewski (Biul, 1963, nekr. — B!). — Cf. V. Moli (1970, p. 84—87), F. Stele (Iz. Cankar: Uvod 1959, p. 234). Deuchler, Florens, um. zgodovinar, prom. 1956 v Bonnu pri H. von Einemu s tezo Die Chorfenster der Kathedrale in Laon: Ein ikono- graphischer und stilgeschichtlicher Beitrag zur Kenntnis nordfranzosischer Glasmalerei des 13. Jahrhunderts; priv. docent za ikonografijo na univ. v Zurichu in znanstv. asist. Bibl. Hertziana v Rimu, zdaj v New Yorku. B: Die Burgunderbeute: Inventar der Beutestiicke aus den Schlechten von Grandson, Murten und Nancy 1476177 (Bern 1963); Schweiz und Liechtenstein (Stu 1966, »Reclams Kstfiihrer«); ,Philipp der Gute von Burgund als Auftraggeber: Vermutungen zum Berner Tausendblumenteppich ‘ (Jb. des Bemischen Histori- schen Museums in Bern, 1965/66); Der Tausendblu¬ menteppich in Bern (Stu 1966); Der lngeborgpsalter (BI 1967); Gotik (Stu 1970, »Belser Stilgesch.« 7). Deukalion in Pira, grš. mit. ik. m., mdr. po Ovidu (Met. I, 348—415), edina človeka, ki sta se rešila ob —> Vesoljnem potopu: na ukaz —*■ Te- mide mečeta v Delfih za seboj kamne, iz katerih zrase nov človeški rod. Up: npr. Peruzzi (Jreska, 1511, Rim, Farnesina). L: Edmund W. Braun (RDK III, 1954, stp 1297— 1304 — L!); Hunger (1955, p. 88—89); Pigler II (1956, p. 64—65). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1833). De universo, na —*■ Izidorja Seviljskega in nje¬ gove -> Etymologiae oprto enciklopedično delo, ki ga je v 22 knj. sest. —> Hrabanus Maurus. IR: kopije izgubljenega karolinškega originala, pred¬ vsem slavni rkp. iz 1022/23 (265 listov s 361 miniaturami, Monte Cassino, Ms. 132), dalje rkp. v Vat. Bibl. (Ms. Palat. lat. 291). L: A. M. Amelli: Miniature sacre e profane dell’an- no 1023 illustranti 1’enciclopedia medioevale di Ra- bano Mauro (Monte Cassino 1896); Panofsky Stud (1962). — Cf. E. Panofsky (& F. Saxl 1933; 1967), F. Saxl (1957), J. Seznec (1940 [1953]). Deusch, Werner R. (1903—_), nem. um. zgodovinar. B: Das Miinster zu Basel (Au 1927); ,Zur Ent- wicklung Andrea del Castagnos' (Panth, 1934); Deutsche Malerei des sechzehnten Jahrhunderts: Die Malerei der Diirerzeit IB1 1935); Deutsche Malerei des funfzehnten Jahrhunderts: Die Malerei der Spat gotik (BI 1936); Malerei der deutschen Romantiker und ihrer Zeitgenossen (BI 1937); Deutsche Malerei des dreizehnten und vierzehnten Jahrhunderts: Die Friih- zeit der Tafelmalerei (BI 1940); Die Aktzeichnung in der europdischen Kunst (1943). Deutsch, Otto Erich (1883—1968), avstr, (ž.) glasbeni (lit. & um.) zgodovinar in kritik, pozna¬ valec F. Schuberta. R. na Dunaju, um. zgod. štud. pri Strzygowskem, 1908—09 kritik dunaj¬ ske Die Zeit, 1910—11 asist. umzg. inst., 1939— 51 v emigraciji v Angliji. B (lik. umetn.): Die historischen Bildnisse Franz Schuberts (W 1922; 2. izd. 1928). L: Muzička enciklopedija 1 (Zgb 1958, s. v.); Das Miinster (1968, št. 1, p. 70—71, nekr.). — Zbornik: 1963 (BI). DEUTSCH-GRIFFEN na Koroškem. Žup. c. Jakoba star.: freske iz o. 1435 (delavnica -> Fri¬ derika Beljaškega). Dev, Saša (1903—1967), slov. arh., r. v Luko¬ vici pri Lj, delal in u. (64) v Mrb. L: ŠijanecS (1961); M. Mušič (ELU 2, 1962, s. v.). devet (lat. novem, angl. nine, fr. neuf it. nove, nem. neun), število, ki je starim Izraelcem po¬ menilo simbol resnice (zato se v t. i. mistični adiciji ponavlja tudi v vseh svojih zmnožkih, npr. 18 = 1 + 8, 72 = 7 + 2, 7353 = 7 + 3 + 5 + 3 = 18 = 1 +8), kršč. srednji vek pa si je predstavljal 9 vrst peklenskih kazni (npr. po Si- cardu z ustrezno oporo v svetopisemskih citatih: ignis inextinguibus, Mt 25, 41; aqua intolerabiliter frigida, Job 24, 19; vermis immortalis. Iz 66, 24; tenebrae exteriores, Mt 8, 12; fetor putridus, Raz 20, 10; confusio peccatorum, Raz 20, 12; horri- bilis visio daemonum, Job 20, 25; varietas flagel- lorum. Raz 20, 12; miserabilis clamor flentiunt, Mt 24, 30) in po Dantejevem Peklu 9 peklenskih krogov, po drugi strani pa tudi —► devet angel¬ skih korov (infra). L: Cirlot (1962, p. 223). — Cf. J. Sauer (1902 [1924, p. 79—80]). 473 Deveta božja zapoved — devize na portretih 474 Deveta božja zapoved (5 Mojz 5, 21): Ne želi žene svojega bližnjega ! Up: npr. lesor. v knjižici Seelentrost (Au: Anton Sorg 1478), H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (Str: Johann Griininger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 214, t. 30, 247). Deveta nadloga: tema, bibl. ik. m. (2 Mojz 10, 21—23); »Drug ni videl drugega in tri dni se ni nihče ganil s svojega mesta; vsi Izraelovi sinovi Pa so imeli v svojih bivališčih svetlo«. Up: npr. miniatura v —> Sarajevski hagada (f. 26r zgoraj, XIV. st.), in lesor. v —»■ Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 41). devet angelskih korov (lat. novem ordines ange- lorum ) sestavljajo v srednjev. kršč. umetn. v naj¬ višjem, 1. redu serafini, kerubi in prestoli (lat. Seraphim, Cherubim, Throni), v 2. redu oblasti, kreposti in moči (lat. Dominationes , Virtutes, Po- testates) in v 3. redu kneževine, arhangeli in angeli ( Principatus, Archangeli, Angeli). Up: npr. nad srednjim vhodom na juž. pročelju katedr. v —> Chartresu, mozaiki (-> Florenca: Baptisterij, kupola). L: Rčau II/l (1956, p. 39 ss). deveteroramni svečnik —> Hanuka Devet junakov (fr. les neuf preux), ik. m., na¬ stal v Franciji XIII./XIV. st. najprej v lit. Se¬ stavljajo ga triade ž., poganskih in kršč. junakov ( Jozue , David in Juda Makabejec', Hektor, Alek¬ sander Vel. in Julij Cezar; kralj Artur, Karel Vel. in Gottfried Bouillonski ), ki jih velikokrat dopol¬ njujejo tudi junakinje (fr. preuses ): 3 iz Biblije ( Estera, Judita, Jahela), 3 poganske ( Lukrecija, Veturija, Virginija) in 3 kršč. (sV. Helena, sv. Br igita, sv. Elizabeta). Up: npr. StS-e na gradu Runkelstein iz o. 1400 (-> Bolzano) in na gradu La Manta v Piemontu (zač. XV. st.), lesor. vrsta Hansa Burgkmairja (6 listov), itd., v florent. va¬ rianti npr. —> Devet slavnih mož in žena (Andrea del Castagno sredi XV. st.). L: cf. M. Geisberg (Bilder-Kat. 1930), F. Lands- berger (1922, p. 65), R. L. Wyss (1957; 1970 — L!). devet muz (cf. s. v. muze): po pomembnosti Sl slede: -» Kal tope (epsko pesništvo, filozofija ’ n govorništvo), -+Klio (zgodovina ),->Polihi- mnia (svete pesmi), -> Euterpe (glasba), —► Ter- Psihora (ples in zborno petje), —>Erato (lirsko, zlasti ljubezensko pesništvo), —> Melpomena (tra¬ gedija), -> Talia (komedija in gledališče sploh) 'n -> Uranija (zvezdoslovje). L: Marie leon II (1932); Grimal (1951, p. 304); M ungar (1955); Pigler II (1956). — Cf. L. D. Ettlin- 8er (1967 — L!), J. Seznec (1940 [1953]). devetnajsto in dvajseto stoletje je v evr. lik. umetn. zaznamovano z razvojem od -> neokla- sicizma prek —> findesieclovske umetn. v umetn. -> dvajsetega st. (v stavbarstvu prek historič¬ nih slogov, v slikarstvu prek -> romantike, —> realizma in impresionizma). L: Charles McCurdy (izd.): Modem Art: a pictorial anthology (NY 1957). — Cf. A. M. Brizio (1939 [1945]) & H. Hildebrandt (1924), pos. za arhitekturo H.-R. Hitchcock (1958). devetnajsto stoletje predstavljajo v evr. lik. umetn. mdr.: v vodilnem slikarstvu Goya in J.-L. David, C. D. Friedrich, Turner, Constable, Ingres, Corot, Delacroix, Daumier, Courbet, —> francoski impresionisti, Cezanne, Gauguin, van Gogh in Seurat, v kiparstvu Canova, Thor- valdsen, Rude, Carpeaux in Rodin, v arhitek¬ turi G. Semper, Viollet-le-Duc (t. i. historični slogi) in -> chicaška arhitekturna šola. L: Max Schmid: Kunstgeschichte des XIX. Jahr- hunderts, I—II (Lpz 1904—1906); L. Benedite, G. Fogolari, G. Pischel-Fraschini: La pittura dell’Otto- cento, II: Le scuole straniere (2., rev. & razš. izd., Mi 1942); Hans Voss: Neunzehntes Jahrhundert (FrM 1969), »Epochen der Architektur«); Asa Briggs (izd.): The Nineteenth Century (L 1970). — Cf. L. Benedite {\90S), U. Christoffil (1948), M. Deri (1919), H. Focillon (1927), W. Hofmann (1960), R. Muther (1893—1894), F. Novotny (1960), M. Osborn (1925), M. Raynal (1951), A. M. Vogt (1971 — L!), E. Wald- mann (1921), R. Zeitler (*1966 — L!). — »Historični slogi«: ELU 2 (1962, p. 539 ss — L!); Historismus und die bildende Kunst (Mn 1965, »Stud. zur K. des 19. Jahrhunderts« 1); Michael Bringmann: Stu- dien zur neuromanischen Architektur in Deutsch- land (Hdl 1968, dis.). *Devet slavnih mož in žena, znamenita florent. varianta srednjev. ik. m. —> Devet junakov, ki jo je sredi XV. st. —► Andrea del Castagno naslikal v fresko tehniki v vili Carducci v Legnaii (zdaj Florenca, Cenacolo di SfApollonia): 3 predstav¬ niki vojaških in političnih kreposti (kondotiera *Pippo Spano in Farinata degli Uberti in bankir in državnik Niccold Acciaiuoli), 3 slavne žene ( kraljica Tomiris, Estera in kumanska šibila) in 3 pesniki in pisatelji: Dante, Petrarka in Boccac- cio, z izjemo do ledij upodobljene Estere vsi celopost. (vsak o. 245 X 165 cm). Devigne, Marguerite, belg. um. zgodovinarka. B: Constantin Meunier (Turnhout 1919, »Les Grands Belges«); ,Les oeuvres d’Ivan Mestrovitch d Anvers * (L’Etoile Belge, 23. IX. 1920); Les Van Eyck (Bs-P 1926); La sculpture mosane (P-Br 1932); ,Sluter, Claus * (ThB XXXI, 1937); .Les rapports de Claus Sluter avec le milieu franco-jlamand de Pariš ‘ (OH, 1937). Deviškost -> Virginitas devize na portretih -> gesla na portretih 475 DeWald, Ernest T. — Diderot, Denis 476 DeWald, Ernest T., amer. um. zgodovinar, po¬ znavalec srednjev. rkp. slikarstva. B: ,A St. Gali manuscript at Einsiedeln' (P. Cleme- nov zb., 1926); ,Pietro Lorenzetti ‘ (Art Studies, VII, 1929); Pietro Lorenzetti (C [Mass.] 1930); The Stuttgart Psalter, Biblia Folio 23, I Viirttembergische Landesbibliothek, Stuttgart (Pri 1930); The lllustra- tions of the Utrecht Psalter (ib. 1933); ,A fragment of a tenth-century byzantine psalter in the Vatican Library' (A. K. Porterjev zb., 1939); The Illustrations in the Manuscripts of the Septuagint (Pri 1942); ,Observations on Duccio's Maesta ‘ (Friendov zb., 1954); Italian Painting 1200—1600 (NY 1961). Dežman ( Deschman ), Karel ( Karl ), (1821— 1889), slov.-nem. (slov.) arheolog, muzealec, na¬ ravoslovec in politik, se 1861 ločil od Slovencev. R. v Idriji, od 1852 kustos lj. muz., ki mu je 1888 odprl novo stavbo (zdaj Nar. muz.). Vodil številna izkopavanja. Up: npr. V. Tilgner (marm. doprsje na podstavku, Lj, Nar. muz.), Klič (ka¬ rikatura, Pavliha, 30. VI. 1870). B: ,Ein Kunstwerk altetruskischer Metalltechnik' (MCC, 1883); Fiihrer durch das Krainische Landes- museum Rudolfinum (Laibach 1888). L: Avgust Pirjevec, SBL (1. zv., 1925, s. v. — L!); IS (29. VIII. 1926); Ilustr (1931, repr. p. 298); Franjo Buntak, ELU 2 (1962, s. v. Deschman — B!). D’Harnoncourt, Rene (1901—1968), amer. um. menežer in muzealec, 1949—68 direktor MM A. R. na Dunaju v avstr, družini fr. plemiškega rodu, u. (67), ko ga je na sprehodu v New Suffolku zadel avto. L: New York Times (14. VIII. 1968). — Cf. A. B. Saarinen (1958). Diabolus simia Dei -> opica diameter, premer (nem. der Durchmesser), tj. črta, ki deli krog v dva enaka dela. Diana, rim. boginja lova, ki ustreza grš. —> Artemidi. Up (cf. Endimion): zlasti v pozn. fon- tainebleaujski šoli (ljubica Henrika II. je bila -> Diane de Poitiers). L: Grimal (1951, p. 123—24 — L!); Hunger (1955, p. 89—90). — Cf. L. D. Ettlinger (1954). Diana in Akteon, mit. ik. m., znan mdr. po Ovidu (Met. III, 138—253); lovec Akteon je bil presenetil Diano, kopajočo se v spremstvu nimf, razkačena boginja pa ga je spremenila v jelena, ki ga je nato raztrgalo njegovih 50 psov. Up: npr. Filarete (obrobni relief na bron. vratih Petrove c. v Rimu), Parmigianino (freske iz 1530-ih let, Fontanellato, Castello Sanvitale), Tizian (1556/59, Edinburgh flast Earl of Elles- mere]; o. 1559, Harewood House), Joseph Heintz star. (baker, o. 1600, Ksthist. Mus.), Johann Rottenhammer (baker, d. 1602, Alte Pin.), Wttewael (hrastovina, d. 1607, Ksthist. Mus.), G. B. Tiepolo (o. 1720/22, Bergamo, zas. z., in Accad.; o. 1753/54, Ziirich, z. Btihrle), Krem- ser Schmidt (baker, d. 1785, NG), plastična sku¬ pina v parku Kraljevske palače v Caserti, itd. L: Paul Jacobsthal (MarJb, V, 1929, p. 1—23); RDK I (1937, stp 288 ss); Hunger (1955, p. 18—19); Pigler II (1956, p. 65—71); EWA VIII (1963, t. 441); »CA« 25 (1968, kat. št. 15, 19B, 210), 32 (1969, št. 400 & 409). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1804), P. Schubring (Cassoni 1915). Diana in Kalisto v kopeli, mit. ik. m. (Ovid, Met. II, 442 ss); boginja in nimfe v njenem spremstvu odkrijejo, da je Jupiter zapeljal Ka¬ listo. Up: npr. Rubens (Prado). L: Pigler II (1956, p. 73—76). Diane de Poitiers (1499—1566), metresa fr. kralja Henrika II. (1547—59, r. 1519), ki ji j e dal sezidati grad —>Anet. Cf. s. v. Chenonceaux. L: cf. A. Chastel (1966), H. Keller (1970). Diaz de la Pena, Narcisse-Virgile (1809 — 1876), fr. slikar žanrskih podob in krajinar (—>- Barbi- zon), r. v Bordeauxu, u. (67) v Mentonu. L: Germain Bazin (Kindler II, 1965, s. v. — L!)- Dicite filiae Sion: Ecce Rex tuus venit tibi ,mansuetus sedens super asinam et pullum filium subiugalis ‘, evang. citat (Mt 21, 5: Povejte hčeri sionski: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na osliču, žrebetu vprežne oslice) v naslonu na Izaijo (Iz 62, 11: Dicite filiae Sion: Ecce Salvator tuus venit.. ., Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj Rešenik prihaja) in Zaharijo (Zah 9, 9: Exsulta satis, filia Sion, iubila filia lerusalem: ecce Rex tuus veniet tibi iustus et salvator . Močno se raduj, hči sionska, od veselja vriskaj, hči jeruzalemska! Glej, k tebi prihaja tvoj kralj; pravičen je in zmagoslaven). Zač. citata je brati na napisnem traku, ki ga drži Kristus na podobi Slovesnega vhoda v Jeruzalem na -> Verdunskctn oltarju. Dictionnaire d’Archeo!ogie ehretienne et de h* turgie ->• Cabrol-Leclerctj Didek, Zoran (1910—_), slov. slikar in lik- pedagog, štud. na ak. v Zgb, živi v Lj. Up: Z. Kalin (mavec, 1933, Zgb, Gipsoteka). L: S. Mikuž (EJ 2,1956, s. v.); AS (1958); ŠijanecS (1961); M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.). — Cf. B. Pečar (1970, p. 96/97). Diderot, Denis (1713—1784), fr. razsvetljenec, pisatelj, filozof in lik. kritik, z d’Alembertom ur. veliko Encyclopedie. R. v Langresu (Champagne), u. (70) v Parizu. Up: npr. Louis-Michel Van Loo (1767, Louvre), Houdon (bron, Salon 1791). 477 DIDIMA — Diez, Ernst 478 B (lik. urnetn.): L’histoire et le secret de la peinture en čire (s. 1. 1755); Essais sur la peinture (P 1796); *Les Salons (15 knj., P 1798 [izd. Naigeon]; n. izd. [Jean Adhemar & Jean Seznec]: Salons, I — IV, Ox 1957—1967). L: Werner Leo: Diderot als Kunstphilosoph (Er- langen 1918, dis. [Erlangen]); EWA Vil (1963, stp 544 — L!); SchlosserL (1964 — L!). — Cf. J. Seznec (1952; 1955; 1957; 1958; 1960; 1965; 1966; 1967). DIDIMA na zah. obali Male Azije blizu Mi¬ leta.: staro (razrušeno 494 pred) Apolonovo sve¬ tišče naj bi nadomestil orjaški tempelj (jonski Peripteros z nepokrito celo, zač. o. 310 pred), ki ga pa niso nikdar povsem dokončali (zadnji Poskus dokončanja v II. st. n. št.). L: Helmut Berve & G. Graben: Griechische Tem- Pel und Heiligtumer (Mn 1961); »PKG« 1 (1967, t. 298—99 — L!). Didonina smrt: ob navzočnosti žalujočih slu¬ žabnic si kartažanska kraljica vrh grmade za¬ bode Enejev meč v srce (Eneida IV, 642—705). Up: miniatura v—»■ Vatikanskem Vergilu (f. 41), M- Raimondi ( bakr .), Reynolds (razstavljeno 1781, Buckingham, kopija v PMA). L: Pigler II (1956, p. 298—300). Dido zida Kartagino (angl. D Ido building Car- diage, fr. Dido jaisant bat ir Carthage, nem. Dido tiftt Karthago batten), ik. m. iz bajeslovne zgod.: Kartagino zidajo na ozemlju, ki ga je bila Dido °mejila z jermeni volovske kože. Up: npr. V. Janssens (Bruxelles), W. Turner (1815, Nat. Gali.). L: RDK III (1954, stp 1444 ss); Hunger (1955, p. y °); Pigler II (1956, p. 298). Didron, Adolphe-Napoleon (1806—1867), fr. u m. zgodovinar, eden izmed pionirjev v razvoju kršč. ikonografije; z jezuitom ->Cahierom ust. dnnales archeologigues. B: Iconographie chretienne: Histoire de Dieu (P 1843); (prev., uv, kom.) Manuel d'iconographie chre- iienne grecque et latine (P 1845; nem. priredba Godeh. 8chaefer, Trier 1855 [cf. s. v. Dionizij iz Furne]); Manuel cles oeuvres de bronze et d'orfevrerie du moyen (p 1859 )- Quelques jours en Allemagne (P 1859). Diehl, Charles (1859—1944), fr. bizantolog, °d 1907 dalje vodil novo katedro za biz. zgod. n a Sorboni. Po obisku Bosne in Dalmacije 18 Pisal tudi o tamk. um. spomenikih. B (lik. umetn.): L'Art byzantin dans VItalie meri- dtonaie (P 1894); Ravenna (P 1909; 3. izd., P 1928); w M. Le Tourneau & H. Saladin) Les Monuments rhretiens de Salonique (P 1918); ,L'etoffe byzantine , e Charlemagne' (Buličev zb., 1924); Manuel d art byzantin (2., rev., razš. izd., 2 knj., P 1925—1926 | ■ ' z d. 1910]); Vart chretien primitif et Vart byzantin U-Br 1928, »Bibl. d’hist. de 1’art«); La Peinture b yzantine (P 1933). L: Gojko Subotič (ELU 3, 1962, s. v.). — Zbor¬ nik: Etudes sur 1’histoire et sur Part de Byzance, Melanges Charles Diehl, I: Histoire, & II: Art (P 1930 — B!). Dienst (nem.) -> služnik Dientzenhofer, družina baročnih arhitektov, akt. na Frankovskem in Češkem. L: cf. H. G. Franz (1943). Dientzenhofer, Christoph (1655—1722), arh., ki je Guarinijeve zamisli prenesel v Srednjo Evropo. A: ladja (1703—11) in pročelje (1709— 11) Nikolajeve c. na Mali strani v Pragi, bene¬ diktinska c. v Brevnovu (1708—21). L: cf. H. G. Franz (1941), E. Hempel (1965). Dientzenhofer, Johann (1660 — 1726), nem. arh., brat Christopha D. (supra). A: nova stolnica v Fuldi (1704—12, obrnjena proti zah.!), benedik¬ tinska samostanska c. v Banzu (od 1710 dalje) in grad Weifienstein v —> Pommersfeldnu (1711 — 1718). L: »US« 10(1969, p. 164). Dientzenhofer, Kilian Ignaz (1689/90—1751), arh., sin Christopha D. (supra), vodilni mojster praškega baroka. A: npr. v Pragi Vlila Amerika (1712—20), nekd. benediktinska c. sv. Nikolaja v Starem mestu (1732—35) in kor po očetu se¬ zidane Nikolajeve c. na Mali strani (1737—52). L: Christian Norberg-Schulz: Kilian Ignaz Dient¬ zenhofer e il barocco boemo (R 1968 [oc. Vera Nahkova, Umenf, 1970, p. 419-—32]); »US« 10 (1969, p. 166—67). — Cf. K. M. Stvoboda (1964). Dieulafoy, Jane, sodel. svojega moža Marcela D. (infra), s katerim je raziskavala v —> Suzi. B: A Suše: Journal des fouilles 1884—86 (P 1888); VAcropole de Suše: d'apres les fouilles executees en 1884—86 (4 knj., P 1890—1893). Dieulafoy, Marcel A(uguste), (1844—1920), fr. arheolog, asiriolog in pisec o umetn., r. v Tou¬ lousu, u. (75) v Parizu. Z ženo Jane (supra) 1884—86 raziskoval \^-Suzi in velik del od¬ kritih spom. spravil v Louvre. B: L'Art antique de la Perše (5 knj., 1884—1889); Le roi David (P 1897); La Statuaire polyclirome en Espagne (P 1908); Geschichte der Kunst in Spanien und Portugal (Stu 1913, »Ars una, species mille«), L: cf. A. Michaelis (1906). Diez, Ernst (1878—1961), avstr. um. zgodo¬ vinar, raziskovalec azijske umetn. R. na Koro¬ škem, štud. um. zgod. na univ. v Gradcu in na Dunaju, prom. 1902 pri Jos. Strzygowskem in Wilh. Gurlittu, 1903—04 zač. z raziskavanjem v Rimu in Carigradu, služboval na Dunaju in 479 Dignitas — Dinglinger, Johann Melchior 480 v Berlinu, 1918 habil. in 1924 izr. prof. na du¬ najski univ., po gostovanju v ZDA in štud. po¬ tovanju po Aziji se 1939 vrnil na Dunaj, 1943—• 48 prof. na univ. v Carigradu, kjer je ust. umzg. inst. in pomembno deloval kot pedagog. B: ,Der Hofmaler Bartholomaus Spranger ‘ (JSaK, 1909/10); Die Kunst der islamischen Volker (Bl/Nb 1915, »HdKw«; n. izd. ib. 1917); Die Kunst Indiens (Wi/Po 1925, »HdKvv«); (& Heinrich Gluck) Die Kunst des Islam (BI 1925); (& Otto Demus) Byzantine mosaics in Greece: Hosios Lucas and Daphni (C [Mass.] 1931); A Survey of Persian Art, I—II (L-NY: Ox UP 1935—1939); A m Hofe der Sassaniden (W 1943); Iranische Kunst (W 1944); Tiirkische Kunst (1948); ,Der Baumeister Sinan und sein Werk ‘ (Atlan- tis, 1953); Kleine Kunstgeschichte der aufiereuro- pdischen Hochkulturen (Stu 1957); Indische Kunst, islamische Kunst (Z itd. 1960); Akbar: Gottsucher und Kaiser (W 1961); Die Sprache der Ruinen (W s. a. [1963]). L: Beitrage zur Kunstgeschichte Asiens: In Me- moriam Ernst Diez (Istanbul 1963). Dignitas (lat.), Veljavnost —> Veliki zmagoslav¬ ni voz cesarja Maksimilijana I. DIJON, stari rim. Dibio, nekd. prestolnica vojvodine Burgundije (Francija). Nekd. champ- molsko kartuzijo (la Chartreuse de Champmol) je 1385 ust. -¥■ Filip Drzni: ohranjen njen stari portal s *kipi Clausa -> Sluterja (na delilnem slopu Marija, ob straneh pa na Marijini des. strani Filip Drzni in za njim Janez Krst., na Marijini levici pa Filipova žena Margareta Flandrska in za njo sv. Katarina, vse 1391/97) in na dvorišču Sluterjev —►» Mojzesov vodnjak « (vznožje Kalvarije). — Gotska benediktinska c. St.-Benigne s predkarolinško kripto. L: Cankar II/2 (1933, repr. 145 & p. 270); EWA V (1961, stp 629 — L!). — Cf. W. Braunfels (1969), Th. Miiller (Harrn 1966), W. Sauerlander (1970). ~ Musee (v vojvodskem gradu in vzh. delu palače stanov). S: med starimi Nizozemci M. Broederlam (*olt. krili z Oznanjenjem in Obisko¬ vanjem pa Predstavitvijo v templju in Begom v Egipt, 1393/99), R. Campin (* Rojstvo), med Nemci Witz ( Ces. Avgust in tiburtinska šibila ), med Francozi J. Tassel ( Catherine de Montho- lon), Largilliere (President A.-B. Bouhier), J.-M. Nattier, M.-Q. de La Tour (Avtp., pastel), P.-P. Prud’hon (Georges Anthony), F. Trutat (P.-P. Hamon), E. Manet (Mery Laurent, d. 1882), A. Legros ( L'Ex-Voto). — P: —> nagrob. Filipa Drznega in —> nagrob. Janeza Neustrašnega v gotski Salle des Gardes, Jacques de Baerze (Pasijonski olt., 1391—93), Jean Dubois (nagrob. soha Jolyja de Blaisv), A. Coysevox (Ludovik XIV., marm. doprsje, 1686), J.-J. Caffieri (Jean- Philippe Rameau, doprsje), Rude ( osnutek za Marseljezo), Pompon, itd. L: Pierre Quarre: Le Musee de Dijon: Peintures, Sculptures, Objets d’art (2., rev. & razš. izd., Dijon 1966). Dike (Pravičnost) -> hore dim (angl. the smoke, fr. la fumee, it. il furno, nem. der Rattch) nam v skladu z Biblijo (->Za¬ kaj moji dnevi...) ponazarja minljivost. Zato na tihožitjih tipa -»■ Vanitas dogorevajoče sveče in kadeče se pipe. Dimier, Louis (1865—1943), fr. um. zgodo¬ vinar, pisec številnih del o fr. slikarstvu, zlasti xvi.—xvnr. st. B: Le Primatice, peintre, sculpteur et architecte des rois de France: Essai ... (P 1900); French Painting in the Sixteenth Century (L 1904; n. izd. NY 1911); Fontainebleau, I — HI (P 1909—1921); Les Danses macabres et l'idee de la mort dans Part chretien (P 1908); Portraits des Rois et Reines de France (P 1910); Les Primitifs frangais: Biographie critit/ue (P 1910, »G. A.«); ,Les portraits peints de Frarifois /er‘ (RA, 1910); Histoire de la peinture frangaise au XIX* siecle: / 789—1903 (P 1914; n. izd. (1793—1890) P 1926); La miniature flamande (P 1921); Histoire de la peinture de portrait en France au XVI e sičcle: accompagnee d'un catalogue de tous les ouvrages subsistant en ce genre ..., I—III (P-Br 1924—1926); Histoire de la peinture Jrangaise, I: Des origines au retour de Vouet, 1300—1627 (P-Br 1925) & II: Du retour de Vouet d la mort de Lebrun, 1627—1690 (ib. 1926—1927); Le Primatice (P 1928); (izd.) Les peintres frangais du X Vlile siecle: Histoire des vies el cata¬ logue des oeuvres, I — H (P-Br 1928—1930); ,Le por¬ trait meconnu de Jean vanEyck' (RAam, 1932 [cf. BM, 1934]); La peinture frangaise au XVI« siecle (Marseille 1942). Dimitz, August (1827—1886), zgodovinar, r. in u. (59) v Lj, tajnik in »duša« Historičnega društva za Kranjsko, konservator dunajske Centr. komisije za varstvo spomenikov. B (lik. umetn.): ,Zur Geschichte der Kunst und Kiinstler in Krain' (Blatter aus Krain, 1864/65); Ge¬ schichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jal’ r 1813: Mit besonderer Riicksicht auf Culturentwicklung, I—IV( Laibach 1874—1876 — izšlo v 12 snopičih). L: Josip Mal (SBL, 1. zv., 1925 — L!). Dina, bibl. oseba, Jakobova in Lijina hči (1 Mojz 30, 21). Up: cf. s. v. -> Ugrabljenje Dinc. dinanderija, mn. dinanderije (fr. la dinanderie), od zač. XV. st. uporabljano ime za medeno posodo in druge izdelke iz medi in kovanega bakra, nastalo po mestecu Dinant (zdaj v Bel¬ giji, Namur), ki je kot drugi kraji v dolini reke Meuse od XII. st. dalje slovelo po njih. L: Paul Schoenen, Dinanderie (RDK IV, 1958). Cf. R. A. Peltzer (1908; 1911). Dinglinger, Johann Melchior (1664— \lW’ nem. zlatar, delal na dvoru Avgusta Močnega ( c • 481 Diogen(es) — Dionizij iz Fume 482 v. vladarji ...: Saška), eden najpomembnejših mitologiji mu ustreza Bakhus (lat. Bacchus iz predstavnikov baročnega zlatarstva. grš. Bakhos, še prej staroitalski Liber), njegovi I p „„„ , j spremljevalci so razuzdani -^-satiri in -> sileni. Up: npr. marm. sohi v Bargellu (Michelangelo, Diogen(es), grš. filozof (413—323 pred). Naj- v Rimu 1496/97, in J. Sansovino, o. 1512). Pogostejši ikonogr. motivi: D. pri belem dnevu s prižgano laterno išče »človeka «; D. v sodu in Aleksander Vel .; Diogen vrže proč leseni kozarec, ko vidi dečka piti iz roke. Up: npr. Jusepe de Ribera {D. z laterno, d. 1637, Dresden). L: Pigler II (1956); RDK IV (1958, s. v.). Dioklecijan, s celim imenom Gaius Aurelius Valerius Diocletianus (o. 243 — 313 ali 316), rim. ces. (284-305). Za njegove vlade sez. in po njem imen. —> Dioklecijanova palača (infra) in Dio¬ klecijanove terme (cf. s. v. Rim). Up: -> tetrarhi. ♦Dioklecijanova palača, najslavnejši spom. Dalmacije, oblikovan v povezavi razkošne orja¬ ške cesarske vile in utrdbe (v jedru tloris rim. vojaškega tabora resp. urbs quadrata) za ces. —> Dioklecijana (supra) o. 295—305, pokrivajoč o. 30000 m 2 , na katerih še zdaj živi srednjev. del -> Splita: zaradi terena ne povsem pravilen, o. 180 m šir. in o. 215 m dolg pravokotnik, postav¬ ljen z juž. krajšo stranico ob morju. Med sev. vrati (t. i. Porta Aurea kot gl. vhod) in manjšimi juž. vrati ( Porta Aenea) kot gl. vzdolžna ulica eardo, med zah. ( Porta Ferrea) in vzh. ( Porta Argentea) pa decumanus. Cardo je v svojem juž. delu med križiščem in Dioklecijanovo stano¬ vanjsko palačo izoblikovan kot peristil (dolg 22 m, šir. 13,5 m, proti jugu vestibul), zah. od n Jega je Jupitrov tempelj, vzh. pa v tlorisu okto- Sonalni Dioklecijanov mavzolej (pozn. splitska katedr.). L: Mirko Šeper (ELU 2, 1962, s. v.); EWA IX D 964, stp 89—92, t. 34); Tomislav Marasovič: Pri- zemnc dvorane Dioklecijanove palače (Split 1966); na Dioklecijanova palača (Bgd 1967); »PKG« 2 < 67’ t. 99 & risba 34); Jerko Marasovič & Tomislav Marasovič: Dioklecijanova palača (Zgb 1968, »Umjet- ' spomenici Jugoslavije« — L!). — Cf. R. Adam ' '264), V. Molč (Lj 1965), itd. Diomed(es), eden izmed najslavnejših grš. ju¬ nakov pred Trojo, čigar junaštvom je posv. 5. s Pcv Iliade. Up (cf. s. v. Ahil med Likomedovimi hi erami) : e. g. Sergel {mavec, 1221, Stockholm). L: Hunger (1955, s. v.). Diomedove kobile —> dvanajst Heraklovili juna¬ ških dejanj (8) Dionisos, tudi Dioniz (grš. Dionisos), grš. bog Vna in rastlinstva", sin Kadmove hčere Semele * 'Jupiter in Semela) in Zeusa, ki ga je po njcn i smrti sam nosil v svojem telesu. V rim. 11 — Leksikon L: Hunger (1955, p. 92—96 — L!); Grant (1968); »US« 3 (1969, zlasti repr. p. 148 & 187). Dionizij (lat. Dionysius Parisiensis, fr. Denis de Pariš), kršč. svetnik, škof, mučenec (9. X.), v srednjem veku istoveten z Dionizijem Areopa- gitom (infra). Po -> Zlati legendi ga je sam Kri¬ stus obhajal v ječi (-»- Dionizijeva tabla), potem pa, ko so ga z mečem obglavili, je kot pravi -> kefalofor z odsekano glavo v rokah šel od Mont- martra do mesta, kjer so ga imeli pokopati, tj. do zdajšnjega —> Saint-Denisa. Up: npr. soha v bamberški stolnici (o. 1235). L: Rčau III/I (1958, p. 374—82 — L!); Keller (1968, p. 150—51). — Cf. J. Braun (1943, stp 184—88). Dionizij Areopagit (grš. Dionisios Areopagites, lat. Dionysius Areopagita, fr. Denis /’ Areopagite d'Athenes), mož (imen. Areopagit, ker je bil član areopaga), ki se je bil Pavlu v Atenah pri¬ družil in kršč. vero sprejel (Apd 17, 34); kršč. svetnik (9. X. — v srednjem veku istoveten z Dionizijem Pariškim, supra), veljal za avtorja t. i. -*■ areopagitskih spisov, med katerimi je npr. spis O nebeški hierarhiji prva lit. predloga za ik. m. -» devet angelskih korov. Up: npr. na —► Apo- teozi Tomaža Akvinskega (o. 1366/68) kot pred¬ stavnik dogmatične razlage sv. pisma ( sensus allegoricus). , B: Migne PG III. L: RAC V (1957); Reau III/l (1958, p. 373—74 — L!); Keller (1968, p. 151); Vorlander 1 (1968, zlasti p. 214). ♦Dionizijeva tabla, Jeanu Malouelu (ki naj bi jo bil zač.) in Henriju Bellechosu (ki jo je dkč.) atr. slika iz kartuzije v Champmolu (-> Dijon) predstavlja enega izmed posebno odličnih pri¬ merov —> internacionalnega gotskega sloga (pl [prej les], 162 X 211 cm, o. 1416, Louvre). Levo Dionizij (Pariški) sprejema zadnje obhajilo, v sredi je Kristus na križu, des. mučeništvo Dio¬ nizija in njegovega spremljevalca Elevterija. L:Nicole Reynaud, A propos du Martyre de Saint Denis (RLou, 1961); Europiiische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 4 — L!); Chatelet & Thuillier (1963); EWA V (1961, t. 382); »M« 1 (1967, repr. p. 76/77). — Cf. J. Diipont (Sk 1954, p. 146—47). Dionizij iz Furne (konec XVII. st.—zač. XVIII. st.), menih na gori Atos, s svojim učencem Kirilom s Hiosa sest. slikarski priročnik. V 1. delu govori o tehniki in materialu, v 2. in 3. delu 483 Dioskura — Direktorij 484 daje ikonogr. napotke, kako slikati posamezne prizore in svetnike, v 4. delu pa, kam sodi v cerkvi neki prizor ali cikel. Fr. izd. v Parizu 1845 (cf. s. v. Didron). B: Ermeneia tes zografikes: Das Handbuch der Malerei vom Berge Athos: aus dem handschriftlichen, neugriechischen Urtext iiberselzl, mit Anmerkungen von Didron d. A. und eigenen von Godeh. Schdfer (Trier 1855; n. izd.: Ermeneia tes zografikes: Maler- handbuch des Malermbnches Dionysios vom Berge Athos, Nach der deutschen Vbersetzung von Godehard Schdfer neu herausgegeben vom Slavischen Institut, Miinchen, unter Mitwirkimg von Elisabeth Trenkle, Mn 1960; srb. priredba in delni prevod v knj.: N. Brkič: Tehnologija slikarstva, vajarstva i ikonografija, Bgd [po rus. prev. P. Uspenskega iz 1868]). L: SchlosserL (1964). — Cf. H. Brockhaus (1891 [1924]). Dioskura (grš. Dioskuroi, lat. Dioscures), Le¬ dina sinova, dvojčka Kastor in Poluks (grš. Po- lideukes), od Eratostena dalje enačena z zodia- kalnim znamenjem dvojčkov (Gemini ). Za na¬ daljnji razvoj najvplivnejše Up: orjaške sohe Dioskurov v -> Rimu, in sicer rim. kopiji iz Hadrijanove dobe po grš. orig., za Siksta V. 1587 post. na Piazza del Quirinale (zato Kvirinal imen. tudi Monte Cavallo), in rim. Dioskura ob poti na Kapitolski trg. Cf. s. v. Ugrabljenje Leuklpovih hčera. L: Hunger (1955); Erich Hubala, Dioskuren (RDK IV, 1958 — L!). Dioskurides, Pedanios, rim. zdravnik iz Kili- ki'e, ki je v Rimu pod ces. Neronom sest. pozn. zelo razš. knj. o zdravilnih rastlinah. Njen naj¬ pomembnejši iluminirani rkp. je -> Dunajski Dioskurides. L: Herbert Hunger, Dioskurides (RbK I, 1966 -L!). ♦Diptih Barberini. znament slonokoščen iz¬ delek (pozno V. ali zgodnje VI. st., Louvre), imen. po z., v kateri je bil prej. Mnenja o času nastanka se razhajajo, ker so v jezdecu gledali ces. Zena (474—91), 1. moža -^-Ariadne, pa ces. Anastazija (491—518 — najbolj prepričljiva raz¬ laga), njenega drugega moža, ces. Justinijana I. (527—65) in celo Teoderika Vel. (493—526, cf. A. Bode, lit., infra). Iz 5 ploščic sest. krilo diptiha (ena plošča izgubljena) kaže zgoraj apo- Uničnega Kristusa v medaljonu, ki ga držita an¬ gela, v sredi ces. na konju, levo vojskovodjo, ki drži kipec Zmage (-> Victoria), spodaj pa bar¬ bare, ki prinašajo tribut (mdr. tudi slonove okle). L: August Bode, Das Reiterdiptychon des Louvre (ZfKg, 1956); EWA IX (1964, stp 143, tabla 85); RbK I (1966, stp 1072). — Cf. J. Beckwith (1961), E. Coche de la Ferte (1958), R. Delbrueck (1929), W. F. Volbach (1916 [1952]; 1958 — L!). ♦Diptih Carrand (slonovina, o. 380/400, Bar- gello). Na levi pol. Adam kot kralj živali v na¬ slonu na ik. m. Orfeja med živalmi, des. Pavel (iz Tarzci) na Malti: zgoraj učitelj, v sredi prizor s kačo, spodaj čudežno ozdravljenje. L: cf. F. van der Meer (Sc C. Mohrmann 1959, repr. 196). diptih iz Rambone, tj. samostana Arabona pri Tolentinu (slonova kost, viš. 31 cm, zač. X. st., Rim, Vatikan, Mus. Sacro). Na prizoru Križanja pod križem rim. volkulja z Romulom in Remom. L: »M« 3 (1967, repr. p. 59). diptih v Milanu (slonova kost, 2. pol. V. st., Milano, stolnična zakladnica). Levo krilo (37,5 X 28,1 cm): zgoraj angel za Mateja, Roj¬ stvo in vol za Luko, v sredi Agnus Dei v zmago¬ slavnem vencu (almandin in srebro), levo Ozna¬ njenje ob vodnjaku, Trije kralji in Krst v Jordanu, des. neugotovljiv prizor, Dvanajstletni Jezus med učitelji in Slavnostni vhod v Jeruzalem, spodaj Matej, Pokol nedolžnih otrok in Luka. Des. kri¬ lo: zgoraj lev za Marka, Poklon kraljev in orel za Janeza Ev., v sredi križ na gori paradiža, levo Ozdravljenje slepega, Ozdravljenje mrtvoud- nega in Obujenje Lazarja, des. Povišani Kristus med apostoloma (Traditio legis), Zadnja večerja in Dar uboge vdove, spodaj pa Marko, Čudež v Kani in Janez Ev. L: »US« 5 (1970, f p. 61). — Cf. G. Schiller (I 1966, repr. 53 & 423), W. F. Volbach (1958). diptih(on), iz grš. di-ptihos (dvakrat zložen), v antiki sklopna tablica za pisanje iz lesa, slo¬ nove kosti ali kovine. V pozni antiki bila po¬ sebno razširjena vrsta t. i. -> konzularnih dip¬ tihov (V.—VI. st., najstar. primer 406), ki so jih rim. konzuli razdajali prijateljem ob nastopu svoje službe. Od XIII. st. dalje poznamo diptihe v obliki dvodelnih olt. podob, od internac. »mehkega« sloga dalje tudi kot »devocionalne« diptihe s portretom na eni strani (-»■ Wiltonski diptih, —> Rogier van der Weyden, —> Memling)- L: Wolfg. F. Volbach, Diptychon: Elfenbein (RDK IV, 1958); Karl-Aug. Wirth, Diptychon: Malerei (ib.)- — Cf. R. Delbrueck (1929). Direktorij (fr. le Directoire), vlada petorice in po njej imen. obd. med -+Konventom \n->Kon¬ zulatom, tj. od 27. X. 1795 do 9. XI. 1799; P° njej v Franciji imen. tudi (mnogo daljše obd. zaznamujoči) prehodni slog med —► Louis-Seize in —> empirom, zlasti na področju noše. Tip gizdalina je t. i. l'incroyable (»neverjetni«), g'" zdalinke pa t. i. merveilleuse (»čudovita«). L: Jacques Ruppert: Le Costume, IV: Epoques Louis XVI et Directoire (P 1931); Margarete Braun- 485 Diringer, David — Dizma 486 Ronsdorf (RDK IV, 1958, s. v.). — Cf. P. Francastel (1939 [1944]). Diringer, David (1900—angl. (ž.) um. zgodovinar, poznavalec IR. R. v Tlumaczu, Stud. na univ. v Florenci (prom. 1927), učil Prav tam (prof. 1934—38) in v Cambridgeu (Anglija). B: The Alphahet (L 1948); The Hand-produced Book (L 1953); The Illuminated Book: its history and pro- duction (L 1958; *rev. izd. 1967); The Story of the Aleph-Belh (L-NY 1958 & 1960). L: WWWJ (1955); WWA (1962; 1964). Dirka (grš. Dirke) —»■ Farmski bik Discretio (lat.), razsodnost, razločevanje, ena izmed — kreposti, pos. meniških kreposti. Up; -*■ Vtin kodeks. — Pojem se je spremenil v so¬ dobni pomen (obzirnost, molčečnost) v roman¬ skih jezikih šele v baročni dobi. L: L. H. Heydenreich (RDK IV, 1958, s. v.). — Cf. A. Boeckler (1954). the disguised symbolism —> prikriti simbolizem *Diskobolos (grš.), »Metalec diska«, Mironovo najslavnejše delo, znano po marm. rim. kopijah, °d katerih je najboljša t. i. Discobolo Lancellotti, ki P (viš. 125 cm, Rim, Mus. delle Terme), ki so 8a našli 1781 v Rimu na Eskvilinu, imen. po r 'm. z. Lancellotti (med 2. svet. vojno v Miinch- nu). L (cf. s. v. M ir on) : EWA X (1965, t. 237); »PKG« 1 (1967, t. 79 — L!); »US« 3 (1969, p. 146). diskusije in nerešena vprašanja. Med najbolj trdovratno obravnavanimi problemi um. zgod. e. g. p. Lavedan, I—II, 1949—1950, sub Etat des questions), v pravih batailes des savants So npr. bili in so še reševani: sama umzg. me¬ toda in interpretacija, — >periodizacija um. ob¬ dobij in opredelitve —> zgodovinskih stilov (v no- Ve Jši dobi npr. —> manierizma in -> findesieclov- s he umetn.), ikonogr. analize nekaterih posebno slavnih del (-> Primavera, —> Nočna straža, itd.), Postanek posameznih zg. tipov in oblik (-> ba¬ zilika, -> pleteninasta ornamentika), ne nazadnje v Prašanja atribucij (pri katerih nenehno ločuje- m ° težnje po ekstenziji in redukciji posameznih umetniških opusov) in pos. še ločevanje deleža znanih in neznanih mojstrov (t. i. mojstri z za¬ silnimi imeni). Pri teh problemih je vredno opo¬ zoriti ( C f. Panofsky Neth, 1953, p. 240—42) na uhovito aplikacijo sholastične diskusije po pra- Vllu F ide tur quod, predlog, Sed contra, ugovor, m Respondeo dicendum, odgovor ... Disney, Walt(er Elias), (1901—1966), amer. ri- s ar in filmski producent, pionir risanega filma, r. v Chicagu. Tvorec popularnih stiliziranih žival¬ skih likov (1926—28 1. serija z Mickey Mouse)', dolgometražni risani filmi Sneguljčica in 7 palč¬ kov (Snow White and the Seven Dvvarjs, 1937), Ostržek (Pinocchio, 1940), Dumbo (1941), Bambi (1942), The Three Caballeros (1944), Pepelka (Cinderella), Alisa v čudežbi deželi (Aliče in the Wonderland, 1951), itn. L: ELU 3 (1962, s. v.); Delo (20. XII. 1966, p. 5); NRazgl (24. XII. 1966, p. 503). disput ali disputacija (iz lat. disputatio), učen razgovor ali prepir, razpravljanje z dokazi in ugovori. Up: —> Dvanajstletni Jezus med učitelji, —>Katarina Aleksandrijska disputira s 50 filozofi. *Disputa, slavna Rafaelova freska (šir. 7,7 m) v Stanza della Segnatura, s celim, na Vasarija oprtim tradicionalnim imenom La Disputa del Sacramento, v resnici Zmagoslavje Evharistije ali Zmagoslavje Eklezije. L: Vasari-Milanesi IV (p. 330 ss); »CA« 4 (1966, kat. št. 85, t. XVI—XIX); Kindler V (1968, repr. p. 14). — Cf. S. J. Freedberg (1961), etc. Divina Commedia —> Božanska komedija Divisio Apostolorum (lat.) —*■ Slovo apostolov divizionizem —> neoimpresionizem Dix, Otto (1891—1969), nem. slikar in grafik, po 1. svet. vojni med družbeno kritičnimi pred¬ stavniki -»• nove stvarnosti', r. kot sin železni¬ škega delavca. S: npr. Umetnikovi starši (1921, Basel), Paul Ferdinand Schmidt (1921, Oster- hofen, zas. last), Avtp. v baru (An die Schonheit, 1922, neznano kje), Giinther Franke, P. F. Schmidt in Karl Nierendorf (o. 1923, Nationalgal.), Umet¬ nikovi starši (1924, Hannover), Dr. Mayer- Hermann (1926, MMA), AlfredFlechtheim (1926, Nationalgal.), Pesnik Tlieodor Daubler (1927, Wallraf), itd. L: W. iVolfradt: Otto Dix (Lpz 1924, »Junge K.« 41); Lj Gr (1957—59); Heinz Liidecke: Otto Dix (D 1958); O. Conzelmann: Otto Dix (Hn 1959); Fritz Loffler: Otto Dix (D 1960 — L!); H. Read (Kindler II, 1965, s. v.); Deutsche K. 19/20 (1966). — Cf. P. F. Schmidti 1923), W. Schmied (1969). Dixit insipiens in cordo suo: Non est Deus, bibl. citat (Ps 13 [14], 1 ali Ps 52 [53], 2: Neumnež pravi sam pri sebi: Ni boga). Dizma (fr. in nem. Dismas, it. Disma), »dobri razbojnik« (lat. Sanctus ali Bonus Latro, angl. the Good Thief, fr. le Bon Larron, it. il Buon Ladrone, nem. der gute Schacher), kršč. svetnik (25. III.), razbojnik, ki je bil po evangeliju križan s Kristusom na njegovi des. strani (na levi 487 Dobbert, Eduard — DobrowoIski, Tadeusz 488 Gestas); njegovo ime je znano iz t. i. apokrifnih evangelijev, tj. Nikodemovega evangelija in arah. Evangelija o detinstvu. Up (—>• Križanje ): npr. Angelo Pozzo (marm. soha na 1716 post. Jože¬ fovem olt. v šentjakobski c. v Lj). L: Reau III/l (1958, p. 386—87); Keller (1968, p. 152); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 187—89), L. Kretzenbacher (1951). Dobbert, Eduard (1839—?), nem. um. zgodo¬ vinar. R. v Sankt Petersburgu [= Leningradu], docent na univ. v Munchnu in od 1874 prof. na TeH v Berlin-Charlottenburgu. B; ,Die Darslellung des Abendmahls durch die by- zantinische Kunst' (Jahrbiicher f. Kvv., Lpz 1871); Ueber den Stil Niccolo Pisano's umi dessen Ursprung (Mn 1873); Beitrdge zur Geschichte der italienischen Kunst gegen Ausgang des Mittelalters (Lpz 1878); ,Der Triumph des Todes' (RepKvv, 1881); Hand- zeichnungen von Gottfried Scbadovv (BI 1886); , Das Abendmahl Christi in der bildenden Kunst bis gegen den Schluji des 14. Jahrhunderts' (RepKw, 1890—92 & 1895); (& W. Grohmann) Katalog der Bibliothek der Koniglichen Akademie zu Berlin (BI 1893); ,Zur byzan- tinischen Frage: die Wandgemiilde in Sant’Angelo in Formis' (JkPK, 1894). Dober dan, gospod Courbet ali Srečanje (Bon - jour Monsieur Courbet ali La Rencontre), tudi z naslovom Bogastvo pozdravlja genija znana Courbetova slika, ki kaže levo slikarjevega me¬ cena Alfreda Bruyasa in za njim njegovega slugo Calasa, des. pa umetnika (pl, 129 X 149 cm, Montpellier); ikonogr. predloga ji je bila popu¬ larna graf. up. t. i. večnega Žida (juif errant). B: Linda Nochlin, Gustave Courbet's » Meeting«: A Portrait oj the Artist as a tVandering Jew (AB, 1967). Dobida, Karel (1896—1964 nesr.), slov. lik. kritik, pisec o umetn. in muzealec. R. v Kranju, na Dunaju prom. iz jusa, od 1950 dalje ravnatelj NG (1952—57 tudi MG). Številni prispevki v slov. in drugih jugosl. časnikih, revijah, itd. (J, Kritika, LdP, LMS, LZ [1921-41], M [1927 41], NRazgl, NS, Obz, SPor, Tovariš, itd.), tudi v leksikonih (SBL, ELU, itd.). B: ,Slikar Veno Pilon' (Jsla [Lj], št. 76—78, 1919); ,Narodna galerija' (LZ, 1920); Božidar Jakac (Lj 1932); Božidar Jakac: Grafika (Lj 1950); , Razstava kiparja Ivana Zajca in slikarja B. Jakca' (Lik. svet, Lj 1951); Hinko Smrekar: 1883—1942 (Lj 1952 [rk, NG]); Veno Pilon: Grafika in risba (Lj 1954 [rk.MG]); Hinko Smrekar (Lj 1957); Vodnik po Narodni galeriji (Lj 1958); Ivan Napotnik: 1888—1958 (Lj 1959 [rk, NG]); Sprehod po Narodni galeriji (Lj 1960); .Slikar Veno Pilon, slovenski Parižan' (SIK 1963, Lj 1962); .Doneski k Ažbetovemu življenjepisu' (An¬ ton Ažbe in njegova šola, Lj 1962). L: France Stele (Sinteza, 1965, nekr.); M. Juteršek (ZUZ, 1970, nekr. — B! & L!). — Cf. B. Pečar (1970). DOBJE pri Planini (15 km od Šmarja pri Jelšah). V žup. c. Dev. Marije (prej Barbarina kapela) Barbarin olt., delo Janeza Gregorja —*• Božiča iz 1710/24. L: »ArS« 1(1967, repr. p. XLVI). DOBRAVLJE pri Ajdovščini. V podr. c. sv. Petra več del Antona Cebeja: freske, olt. slike in križev pot. L; Cevc SU (1966). Dobri pastir (lat. Pastor bonus, angl. the Good Shepherd, fr. le Bon Pasteur, it. il Buon Pastore, nem. Der gute Hirt), poznoant. ik. m. (personi- ficirana Philanthropia), pozn., prav tako z ja¬ gnjetom prek ramen, tudi kršč. ik. m. Kristusa dobrega pastirja, ki je »hkrati pastir in jagnje« (pastor et agnus). Cf. s. v. Hermes krioforos & lateranski sarkofag (it. 181 & 161). L: R. Grousset, Le Bon Pasteur et les scenes pasto- rales dans la sculpture funeraire des chretiens (Mel, 1885); Heinrich Bergner: Der gute Hirt in der alt- christlichen Kunst (BI 1890); L. Clausnitzer: Die Hirtenbilder in der altchristlichen Kunst (Halle 1904, dis. [Erlangen]); Fernand Benoit, Note sur un sarcophage du Bon Pasteur decouvert a Ajaccio (Mel, 1939); Rčau II/l (1957, p. 32—34 & 35 — L!); Pa- nofsky Tomb (1964); J. Kolhvitz (LCI I, 1968, stp 358); »US« 5 (f p. 20—21,23, 26—27 & 52). — Cf. C. M. Kaufmanu (Handbuch 1905 [1922]), Th. Klauser (Studien 1 1958), K. Kunstle (1928, p. 594 — L!), etc. dobri razbojnik —>- Dizma Dobrokionski, Mihail (1886—1964), rus. uni. zgodovinar, muzealec in pedagog. Od 1919 delal v Eremitaži in mdr. v katalogih objavil njene it- risbe XV,—XVI. (1940) in XVII,—XVIII. st. (1961) in Ham. risbe XVII,—XVIII. st. (1955). L: V. Loevinson-Lessing (BM, 1965, nekr.). Dobrotljivost —> Caritas DOBROVA pri Ljubljani. Baročno c. je 1713 do 1716 sez. Gregor -► Maček (bolj ali manj ponov. njegove c. na -> Šmarni gori pri Lj). L: Anton Lesjak: Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani (Lj 1892); ŠumiL (1961); Marijan Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.). DOBROVO v Brdih: grad iz XVII. st. s pra¬ vilno oblikovanim, obzidanim dvoriščem. L: cf. N. Šumi (Arhitektura sedemnajstega 1969). Dobrowolski, Tadeusz, polj. um. zgodovinar, univ. prof. v Kiakovu ( Instytut Historii Sztuki Uniwersytetu Jagiellortskiego). B: Sztuka Krakova (Kr 1950); Sztuka na Šlgsku (Wr 1956); ,Cztery style portretu » sarntackiego « (Prače z historii sztuki, I, 1962); (& Jožef E. ^utk*®/ wicz) tVit Stwosz: Le Retable de Cracovie (P 1964). Zycie, tvvorczošč i znaezenie spoleezne artystdvr pol' skich i »’ Poišče pracujqcych w okresie poinego 489 Doccia — Dolger, Franz Joseph 490 gotyku (1440—1520) (Wr 1965); Malarstv/o polskie: 1764—1964 (Wr-Kr 1968). Doccia, porcelanska manufaktura blizu Flo¬ rence, ki jo je 1735 ust. markiz Carlo Lorenzo Ginori (zač. prodaje 1746). Med zgodnjimi iz¬ delki tudi pomanjšani posnetki slavnih kipov. L: EWA III (1960, stp 275). Doctores Ecclesiae (lat.) —> štirje veliki cerkve¬ ni učitelji Dodeigne, Eugene (1923——), fr. (belg.) ki- Par, sodel. na simp. Forma viva 1961. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). Dodgson, Campbell (1867—1948), angl. um. zgodovinar, poznavalec risbe in grafike, bil vo¬ dilna avtoriteta za staro nem. grafiko. Od 1893 dalje v graf. odd. Brit. muz. v Londonu (kustos '912—32) > ur p r i n t Collector's Quarterly (1921 d° 36), sam pisal tudi nemško. Cf. s. v. Craig. B: Grotesque Alphabet of 1464 (L 1899); Catalogue °f Early German and Flemish Woodcuts in the British Museum (2 knj.,L 1903—1911); Woodcuts of the XVth Centurv in the John Rylands Library (Manchester ! 9 *5); Albrecht Diirer (L-Bo 1926); DiireFs Drawings ‘n Colour Line and Wash: A Selection of 56 Fascimiles ‘n the Albertina Collection at Vienna (W 1928); •Foodcuts of the Fifteenth Century in the Ashmolean Museum (Ox 1929); The Etchings of James McNeill "histler (L 1932); Modem Drawings (NY 1933); "oodcuts of the XV Century in the Department of ,!l‘ n,s ai, dDrawings, British Museum (2 knj., L 1934— ,9 35); The Classics (NY 1938). L: Werk (1948, nekr.); E. Schilling (BM, 1948, nekr ); DNB 1941—1950 (1959, s. v.). Doeg pobija duhovnike, bibl. ik. m. (1 Kralj 22, |8): Edomec Doeg, nadzornik Savlovih pastir- J ev , je po Savlovem ukazu pobil 85 duhovnikov, ker so bili podpirali Davida. Up: npr. miniatura v Winchestrski bibliji (3. četrt. XII. st.). L: Hans Martin von Erffa, Doeg (RDK IV, 37. zv -. 1955); Eva Rapsilber, Doeg (LCI I, 1968). Doesburg, Theo van, s pr. im. Christian E[mil] Mlarie] Kiipper (1883-1931), hol. slikar in knji¬ ževnik, soust. in ur. rev. —> De Stijl in pogl. propagandist enako imen. skupine; r. v Utrechtu, u - (47) v Davosu v Švici. B: De Maskers af: Teekeningen en Tekst (A 1910), De schilder de Winter en zijn werk: psycho-analyti sche studie (Haarlem 1916, »Haarlemsche kunstboekjes« 4), De nieuwe beweging in de schilderkunst (Delft J 9 17); Klassiek-Barok-Modern (Antw 1920; fr. izd.. Glassique-Baroque-Moderne, Anv-P 1921); Grundbe- ttriffe der nenen gestaltenden Kunst (Mn: Bauhaus Verlag 1925). L: Giedion-Welckcr (1960); H. Read (Kindler II, ‘ 965 > s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965), L. C. Jaffe (»1956 [1957]), B. S. Myers (II 1969 s ' v - [tekst Robert Reiff]), M. Seuphor (1949 [1959]). dojenje (angl. the suckling [ali nursing ali lac- tation ], fr. Tallaitement , it. Tallattamento ali la nutrizione, nem. das Stillen). Up: npr. -> Caritas romana, —> Galaktotrofusa. L: G. Bandmann , Brust, Bruste (LCI I, 1968, stp 336—37). doksat (turško) -»• er ker DOL pri Ljubljani. Graščino je v 1750-ih letih barokiziral — > Perski, za barona Jožefa Kala- sanca Erberga pa so o. 1821 uredili park in v njem post. oba neoklasicistična paviljona (1829 & 1831) za um. kabinet resp. knjižnico in arhiv. — Žup. c. sv. Marjete: v v. olt. Kremser-Schmid- tova slika Sv. Marjeta (d. 1774). L: ŠumiL (1961, risba p. 114); Cevc SU (1966). Dolce, Lodovico (1508 — 1568), it. beneški pesnik, komediograf in učenjak. Svoj najbolj znani um. traktat je poimenoval po slovitem pamfletistu in Tizianovem prijatelju (—»• Aretino): v obliki značilnega renesančnega dialoga med predstavnikom Toskane, slikarjem Fabrinijem, in Aretinom teče beseda o odlikah Michelange¬ love, Rafaelove in Tizianove umetn., sklep pa kajpak izzveni v hvalnico Tizianu. B (lik. umetn.): *Dialogo della Pittura intitolato T Aretino (V 1557); Dialogo nel quale si ragiona della qualita, diversita e proprieta dei colori (V 1565). L: SchlosserL (1964); Mark Roskill: Dolce's »Are¬ tino« and Venetian Art Theory of the Cinquecento (NY 1968). Dolci, Carlo (1616—1686), it. florent. slikar, nadarjen portretist, sicer pa slikar Madon in Marije Magdalene, ki so med zgodnjimi primeri sladkobno devocionalnih upodobitev. S: npr. Nadvojvodinja Claudia Felicitas (1672, Ksthist. Mus.), Avtp. z avtokarikaturo (d. 1674, Uffizi). L: cf. U. Nebbia (1946), H. Schmerber (1906), R. Wittkower (1958). Dolger, Franz (1891—_), nem. bizantolog, prof. in direktor Inst. za srednjegrš. in novogrš. filologijo na univ. v Miinchnu; 1928—63 ur. Byzantinische Zeitschrift. B (za lik. umetn.): ,Justinians Engel an der Kaiser- tiir der Hagia Sophia ‘ (By, 1935); (& A. M. Schneider) Byzanz (Bern 1952). L: Željko Jiroušek (ELU 2, 1962, s. v.). — Zbor¬ nika : Festschrift Franz Dolger zum 60. Geburtstage gewidmet (Mn 1951 [Byz] — B!); Polychronion: Festschrift Franz Dolger (Hdl 1966). Dolger, Franz Joseph (1879—1940), nem. katol. teolog, prof. v Wroclawu (takrat Breslau), poznavalec starokršč. umetn. in lit. Ur Antike und Christentum (6 knj., Mii 1929—50); po 491 Dolgo življenje — Doma 492 njem imen. Franz Joseph Dolger-Inst. zur Er- forschung der Spatantike na univ. v Bonnu (ust. 1955). B: lchlhys (5 knj., Mii 1922—1928); ,Der Durchzug durch das Role Meer als Sinnbdd der christlichen Taufe' (Antike u. Christentum, 1930); ,Christus im Bilde des Skarabdus ‘ (ib.); .Teufels Grofimutter ‘ (ib., 1932); ,Das Oktogon und die Symbolik der Achtzahl ‘ (ib. 1934); ,Beitrdge zur Geschichte des Kreuzzeichens , /— IX' (JbAC, 1958—1967). L: zbornik: Pisciculi: Studien zur Religion und Kultur des Altertums: Franz Joseph Dolger zum 60. Geburtstage ... (Mii 1939 [Antike u. Christentum, Erg.-Bd. 1] — B!). Dolgo življenje (lat. Longaevitas, fr. la Longe- vite), personifikacija. Up: cf. s. v. štirinajst Bla¬ ženosti duše (atribut: orel). Dolinar, Lojze (1893 — 1970), slov. kipar. R. v Lj, stud. na ak. na Dunaju (1910—11) in v Miinchnu (1912—13), 1920—32 v Lj, potem v Bgd (1946 izr. in 1949 redni prof. na tamk. ak.), u. v Ičičih pri Opatiji. 1953 dopisni član SAZU, 1969 Prešernova nagr. P: npr. Rihard Jakopič (mavec, 1913, NG), glava Matije Gubca (bron, 1913; bron, 1918), nagrob. Janeza Ev. Kreka (kraški kamen, 1919, Lj, Žale), kiparski okras stavb v Lj na Miklošičevi c. št. 24 (kraški ka¬ men, 1925), 26—28 in 34, Mojzes (bron, 1927, NUK, nad vhodom v Gosposki ul.), Težko življenje (podpeški kamen, d. 1. VI. 28, MG), Napoleon in Ilirija na spom. na Trgu fr. revo¬ lucije v Lj (1928), Hinko Smrekar (žg. glina, 1929, MG), glasbeniki v Vegovi ul. v Lj (bron, 1931—32 z izjemo pozn. Adamiča in Foersterja), spomeniki NOB v Kraljevu (1950, post. 1959), Dakovici (1951), Prijepolju (1952—53), Opatiji, Kranju, itd. L: F. Mesesnel (SBL, 1. zv., 1925, s. v.); IS (V, 1929, p. 65, 321); Ko je ko (1957); Lojze Dolinar (Lj 1958 [rk, MG], uv & kat. Ciril Velepič); S. Mikuž (SPor, 1. & 15. VI. 1958); Luc Menaše (NRazgl, 7. VI. 1958), Š. Čopič (NSd, 1958); AS (1958 — L!); SijanecS (1961); K. Dobida (F.LU 2, 1962, s. v.); ZMG (1964); J. Mesesnel (Delo, 2. II. 1968); Mirko Juteršek, Kipar Lojze Dolinar (Snovanja [Kranj], 7. XII. 1968, p. 50—51); Peter Breščak (Delo, 11. IX. 1970, nekr.). — Cf. B. Pečar (1970). Dollmavr, Hermann (1865—1899), avstr. um. zgodovinar. Na Dunaju prom. (1888) in habil. (priv. docent), tam tudi kustos v Umzg. muz. (gal. slik). B: ,Lo stanzino da bagno del cardinale Bibbiena' (Archivio storico delfarte, 1890); ,Paul Trogers Fresken im Dom zu Brixen' (MCC, 1890); ,Die Zeich- nungen zur Dečke der Stanza d'Eliodoro' (ZfbK, 1890); ,.Raffaels Werkstatte' (JSaK, 1895); (& Franz Wick- hoff) ,Giulio Romano und das klassische Altertum' (JSaK, 1901). Dolničar (Thalnitscher von Thalberg), Aleš Žiga (1685—-1708), pisec o umetn., sin Janeza Gregorija (infra), r. v Lj, u. (23) v Neaplju. L: Melita Stelč ml. (ZUZ nv 1,1951 — L!); France Stele (ELU 2, 1962, s. v.). Dolničar ( Thalnitscher von Thalberg), Janez Gregorij (1655—1719), kronist lj. mesta in pos. pisec o lik. umetn., soust. Ak. operozov (—> Aca- demia operosorum) in njen član z imenom Pro- vidus. R. v Lj (sin lj. sodnika in župana Janeza Krst. in star. brat stolnega dekana Janeza An¬ tona Dolničarja, nečak J. J. Schonlebna, oče Aleša Žige, cf. supra), se učil doma v jezuitski šoli, štud. filozofijo v Gradcu pa pravo v Ingol- stadtu in Bologni (tam prom. 1679), po vrnitvi v Lj tajnik vicedomskega urada in nato mestni sindik. Njegovo rkp. zapuščino hrani Škofijski arhiv v Lj. Njegov naj bi bil tudi rkp. spis Curia labacensis urbis metropolis Duc. Carnioliae (prev Sergij Vilfan, cf. s. v. Ljubljana lit. o lj. —> Mestni hiši). B: *Historia cathedralis ecclesiae Labacensis (rkp. 1701, tisk 1882); Epi torne chronologica ... Urbis La¬ bacensis (rkp. 1714); Bibliotheca Labacensis puhlica Coli. Carolini Nobilium seu de Scriptoribus Carnioliae (cf. IMK, 1900); Annales urbis Labacensis ... 1660 —- 1718 (cf. ib., 1901); Antiquitates urbis Labacensis (cf. A. von Premerstein, Jahreshefte des Osterreichi- schen Archaologischen Institutes, V, W 1902 [Bei- blatt]); Cypressus Labacensis seu epitaphia et in- scriptiones (cf. P. von Radics, MHK, 1860). L: Viktor Steska, Academia operosorum (IMK, X, 1900); id., Dr. Janez Gregorij Dolničar, kranjski zgo¬ dovinar (DS, 1901); F. Stele (ELU 2, 1962, S. v.). Cf. R. Ložar (ZUZ, XIV, 1937, p. 22—23), P. Radič (LMS, 1880). dolžine cerkva, dvoran in trgov: Petrova c. v Rimu 186 m (zun. 194), stolnice v Londonu 158, Florenci 153 (160), Amiensu 145, Reimsu 139, Kohlu 136,5, Cliartresu 130 in Parizu 127, S- Petronio v Bologni 132, S. Paolo fuori le mitra 127, Hagia Sojia 110; Grande Galerie v Louvru 275, Zrcalna dvorana v Versaillesu 73, Galerie d'Apollon v Louvru 61,39; Plače de la Concorde v Parizu kvadrat s stranico 259, Markov trg v Benetkah 175,7 in Piazzetta ib. 97. ♦Doma, eno izmed v. del slov. umetn., nedk- podoba (o, pl, 121,5 X 134 cm, NG, inv. Št. 305), ki jo jePetkovšek verj. slikal 1889 P° začasni vrnitvi iz umobolnice: v kmečki hiši P° a bogkovim kotičkom sede za mizo mati, ml. bi at, sestra in — telesno med njimi, sicer pa daleč o njih, tujec celo med najbližjimi — njihov sin 1° brat, slikar. Tako kot Ivan Cankar s peresojn se je med slikarji po svoje poklonil temu de u Marij Pregelj s sliko Pieta: Petkovškova vruit eV 493 Domanig, Karl — dominikanci 494 (d. [19]65 — cf. kat. njegove razst., MG 1969, 115 & repr. 63). L: AS (1958, p. 28, št. 314 — L!); S. Mikuž (Silva Trdina: Besedna umetnost, II, Lj 1958, pri p. 113); SlovS (1966, t. 43). — Cf. Iv. Cankar (»1914 [1935]). Domanig, Karl (1851 — 1913), avstr. um. zgo¬ dovinar, numizmatik in muzealec ( Ksthist. Mus.), fcatol. tirolski domoljubni pesnik in dramatik. B (um. zgod.): Portratmedaillen des Erzhauses Oesterreich von Kaiser Friedrich III. bis Kaiser Franz D- (W 1896); Die deutsche Medaille in kunst- und kulturhistorischer Hinsicht: Nach dem Bestande des Allerhochsten Kaiserhauses (W 1907). DOMANJŠEVCI, vas v Prekmurju ob madž. roeji. Podr. c. je opečna romanska kapela (1. pol. XIII. st.). Na njeni juž. strani polkrožen portal: kapitela z zmaji in relief leva v timpanu. L: ZadnikarR (1959); CevcS (1963); VS X (1966, P. 21 — f) ; »ArS« 5 (1970). — Cf. T. Bogyay (*1959). Domenichino, s pr. im. Domenico Zampieri (1581—1641), it. slikar, po Carraccijih in poleg Guida Renija najpomembnejši predstavnik t. i. bolonjske šole in hkrati klasicizma v rim. slikar¬ stvu na zač. baročnega obdobja. R. v Bologni, krajši čas učenec Denysa Calvaerta, nato v de¬ lavnici Ludovica Carraccija^ se docela izobli¬ koval ob Annibaleju Carracciju, kateremu je Prišel 1602 pomagat pri freskah v Pal. Farnese; 1602—17 in 1624—31 v Rimu, nato v Neaplju (1634 moral pobegniti), tam u. S: Devica z eno- r °žcem (freska [sopraporta] o. 1605/08, Rim, Pal. Farnese), v tekmovanju z Renijem nastalo Bičanje sv. Andreja (freska, 1608, Rim, S. Gre- gorio Magno), Obhajilo sv. Hieronima (d. 1614, Pln - Vat.), Avtp. (o. 1615/20, Uffizi), prizori iz življenja sv. Cecilije (freske 1615—17) v c. S. kuigi de’ Francesi v Rimu, npr. Cecilija pred s °dnikom, Kumanska šibila (1617, Borghese), Diana na lovu za kard. Scipioneja Borgheseja ('617, ib.), Smrt Petra mučenika (o. 1618/20, Bologna), Papež Gregorij XV. in njegov nečak bard. Ludovisi (1621/22, Beziers, Mus. Muni- cl Pal), Monsignor Giambattista Agucchi (o. 1621/ 33 [?], York, City of York Art Gali.), Herakles ' n Aheloos (o. 1621/25, Louvre), Herakles in Cacus (o. 1621/25, ib.), 4 evangelisti v penden- Bvih in Prizori iz Andrejeve legende v koru c. Sl Andrea della Valle v Rimu (freske 1624—28), Pokrajina s pastirji (o. 1635, London, z. Denis Mahon). L: Michael Levey (EWA IV, 1961, s. v. — L!): ‘aeale classico (1962 — L!); G. C. Cavalli (Kindler II ‘ y 65, s. v _ L|) _ Cf G Bag n one (1642), G. P. VeUori (1672), H. Keller (1968), D. Mahon (1947), ' Mancini (o. 1620, izd. 1956—1957), G. B. Passeri (o. 1678), izd. 1934), J. Pope-Hennessy (1948), L. Serra (1909), H. Voss (BI 1924), R. Wittkower (1958). Domenico Veneziano (u. maja 1461 v Florenci), it. florent. slikar, dkm. od 1438 dalje; po Vasa- riju ga je umoril Andrea del Castagno (čeravno je slednji v resnici prej u., tj. 1457). S: npr. tip —>■ sacra conversazione uvajajoča *Pala di Sta Lucia {Marija z otrokom med svetniki iz c. Sta Lucia dei Magnoli, les, o. 1442/48, Uffizi), Janez Krst. v pustinji (les o. 1442/48, VVashington), Ozna¬ njenje (les, o. 1442/48, Fitzvvilliam). L: G. Gronau (ThB IX, 1913, s. v. — L!); van Marie X (1928); Berenson Ox (1932); Luciano Berti (EWAIV, 1961, s. v. — L!); id. (Kindler II, 1965, s. v.). — Cf. M. Salmi (1936 [1938]). Domine, quo vadiš ?, kršč. ik. m. po pridigi sv. Ambroža: na begu iz Rima sreča na Via Appia Peter Kristusa, ki nese svoj križ in ki mu (na vprašanje: Gospod, kam greši) odgovori, da v Rim, da se bo drugič pustil križati. Peter se nato osramočen vrne v Rim. Up: npr. Ann. Carracci (les, o. 1602, Nat. Gali.). L: Reau III/3 (1959, p. 1095—96). Dominguez, Oscar (1906—1957 sam.), šp. sli¬ kar v Parizu, surrealist. R. na Kanarskih otokih, u. v Parizu. S: npr. Le clown (1956, Pariz, z. R. A. Augustinci). — Cf. s. v. Brauner, Victor Dominik (o. 1170—1221), (lat. Dominicus, fr. Dominique, it. Domenico [izv. Mino], šp. Do¬ mingo de Guzmari), šp. ustanovitelj reda -» do¬ minikancev (Ordo Praedicatorum), kršč. svetnik (4. Vlil.), kanoniziran 1234. Njegova najbolj osebna atributa sta črno-belo lisast pes (z go¬ rečo baklo v gobcu ali brez nje) in sijoča zvezda na čelu ali nad glavo. Up: npr. P. Berreguete (olt. table iz o. 1500, Prado). L: Ferguson (1954); Reau III/l (1958, p. 391 ss — L!); Keller (1968, p. 152—54). — Cf. G. Bazin (1937), J. Braun (1943), G. Kaftal (1948). dominikanci, cerkv. red, ki ga je v Toulousu ust. šp. pridigar —>• Dominik (Guzman), potrdil pa 1216 papež Honorij III.; red pridigarskih bratov ( fratres Praedicatores, uradno ime Ordo Praedicatorum, abr. O. P.), »beraški red« samo do XV. st., vodil inkvizicijska sodišča od 1232/33 (—> Peter Mučenik)-, bela obleka pod dolgim črnim plaščem s kapuco. Med dominikanskimi c. npr. v Rimu Sta Maria sopra Minerva (ma¬ tična), v Florenci Sta Maria Novella in S. Marco, v Benetkah Ss. Giovanni e Paolo, na Portugal¬ skem pa opatija Batalha-, med dominikanskimi svetniki poleg Dominika in Petra Muč.->7b- maž Akvinski, —> Albert Vel., —Vincenc Ferrer- ski, itd., med umetniki npr. fra —> Angelico in 495 Dominik iz Silosa — Donatello 496 fra —*■ Bartolommeo. V Sloveniji 1. dominikanski samostan v-» Ptuju (o. 1230—1785), pozn. -> Novi Klošter v Savinjski dolini (1453—1782), samostani dominikank v -> Studenicah (ust. \27>l),->Velesovem (ust. 1238) in —> Maren- bergu (1251), vsi razpuščeni 1782. Up: npr. freske Andree da Firenze v Cappellone degli Spagnoli pri Sta Maria Novella v Florenci (1366/68), pos. v prispodobi belo-črni »Gospo¬ dovi psi« (lat. Domini canes) v boju s krivover¬ skimi volkovi na freski Via veritatis prav tam. L: Reau III/3 (1959, p. 1451); ELU 2 (1962, s. v., pos. Fr. Stele, Slovenija, p. 72); A. Walz, Von Domi- nikanerstammbaum (Archivum Fratrum Praedicato- rum, 1964); id., Zur dominikanischen Ikonographie (ib., 1965); Herbert Dellvting: Studien zur Baukunst der Bettelorden im Veneto (Mn-Bl 1970). Dominik iz Silosa (lat. Dominicus Abbas Si- lensis, šp. Domingo de Silos), kršč. svetnik (20. XII.), opat šp. benediktinskega samostana v XI. st. Up: B. Bermejo (les, 1474—77, sodel. Martin Bernar, Prado). L: Reau HI/1 (1958, p. 390). Dominio di se stesso (it.), »Obvladanje samega sebe« (fr. La Possession de soi, nem. Die Selbst- beherrschung), ik. m. kreposti, kot ga je formu¬ liral Cesare —*■ Ripa: personifikacija jezdi na obrzdanem levu. Up: npr. Domenichino ( freska na pendentivu c. S. Carlo ai Catinari v Rimu). L: cf. t. Male (1932, p. 391—92). Dom in svet, katol. lit. in um. rev., izhajala v Lj 1888 — 1945. Med uredniki Frančišek -+Lampe (1888-1900) in France -> Stele (1920-21 in pozn. kot sour.), najpomembnejši pa Izidor -> Cankar (1914 — 18), ki je v polemiki z Alešem Ušeničnikom časopis precej moderniziral. O lik. umetn. in um. zgod. so poleg imen. treh ured¬ nikov pisali še zlasti France -*■ Mesesnel (1923 — 24 & 1926), Rajko -*■ Ložar in Stane —*■ Mikuž (1936-43). L: R[ajko] L[ožar], Ovitek »Dom in sveta« (Ilustr, II, št. 10, 1930, p. 343—44); ZSS III—VI (1961— 1969, passim). Dominus Deus noster Dominus unus est, bibl. citat (5 Mojz 6, 4: Gospod je naš Bog, Gospod edini), v obliki Deus tuus Deus unus est zapisan na napisnem traku, ki ga drži Mojzes na prizoru Mojzes sprejme postavo na — > Verdunskem olt. Dominus dixit ad me: Filius meus es tu: ego hodie genuit te, bibl. citat (Ps 2, 7: Gospod mi je rekel: Moj sin si ti, jaz sem te danes rodil). Cf. s. v. Apostolska vera (David ob Andreju). Dominus flevit (lat.), Gospod je jokal ( nad pad¬ cem Jeruzalema), evang. ik. m. (Lk 19, 41—44). Up: npr. miniatura v ->Evangeliarju Otona III. v Miinchnu (f. 188v). L: C. M. Kaufmanu (JWCI, 1966, p. 70 & t. 29b). Dominus possedit me [in initio viarum suarum], bibl. citat (Preg 8, 22: Gospod me je imel v za¬ četku svojih potov), napis na traku, ki ga drži personificirana Modrost levo zgoraj ob prizoru Grozd iz obljubljene dežele na -> Verdunskem oltarju. Domnij (lat. Domnius, hrv. Dujo ali Dujam, it. Domnio), kršč. svetnik, mučenec (11. IV.), 1. škof v Saloni, u. pod Dioklecijanom. Up: v katedr. v Splitu, ki mu je posv., olt. Bonina da Milano (1427) in pozn. v. olt. Morlaiterja (1766 do 1767). Domopera (it.) —> stavbarnica (katedrale) Donatello, s pr. im. Donato di Niccolo di Betto Bardi (1386—1466), it. kipar, v. pionir in naj¬ pomembnejši predstavnik renesančne plastike it. in pos. florent. quattrocenta. S svojim obsežnim delom predstavlja mdr. trši nasprotni pol pribl. 5 let star. Lorenzu —> Ghibertiju, čigar kiparstvo je vsaj delno še zaznamovano z internacionalnim »mehkim« slogom. Z izjemo obiska Rima (1432 do 33), dela v Padovi itd. živel v Florenci, tam r. in u. P: David (marm. soha, 1408/09, Bargello), Janez Ev. (marmor, 1409/15, Florenca, Mus. delTOpera del Duomo), Kristus na križu (polihr. les, o. 1412 ali pozn., Florenca, Sta Croce), Sv. Marko (marmor, 1411/13, Florenca, Orsanmi- chele), nedk. David (David Martelli, marmor, 1412 [po Becheruccijevi pozn.], Washington), Sv. Jurij za Orsanmichele (marm. soha [orig. v Bargellu] in reliefa Jurij ubija zmaja in Bog oce blagoslavlja, o. 1415/17), Marzocco (peščenec, 1418/20, Bargello), Ludovik Toložanski (pozla¬ čena bron. soha, 1422/25, Bargello [narejen za Orsanmichele, v njegovem tabernaklju zdaj Verrocchiov »Neverni Tomaž«]), » Jeremija « m t. i. *Zuccone (marm. sohi za campanile stol¬ nice, 1423/35, Mus. delTOpera del Duomo), bron. kip nasprotnega papeža Janeza XXIII. na njegovem nagrob. v florent. baptisteriju (1425/ 27), * David ( bron, o. 1430/40, Bargello — 1- re ' nesančni akt!), tabernakelj z * Oznanjenjem (sivi peščenec s pozlatitvijo, o. 1428/33, Florenca, Sta Croce), balustrada prižnice v katedr. v Pratu (marmor z mozaičnimi ozadji, 1433/38), Can- toria za katedr. v Florenci (marmor z mozaično intarzijo, 1433/39, Florenca, Mus. delTOpera del Duomo), bron. vrata v Stari zakristiji c. S. Lorenzo v Florenci (na eni vratnici apostoli, na drugi mučeniki, 1437/43), —> » Atys-Amorino< ( 497 Donath, Adolph — Don Kihot 498 (bron, o. 1440, Bargello), bron. Kristus na križu (1444/47, Padova, St’Antonio — 1. znano delo v Padovi), *Gattamelata (bron. spom., 1447/53, Padova), bron. sobe in reliefi v. olt. c. St’Antonio v —>■ Padovi (1446/50), * Marija Magdalena spo- kornica (lesena soha, 1454/57, Florenca, bapti- sterij — vrh umetnikovih naturalističnih teženj!), Janez Krstnik (bron, 1457, Siena, katedr.), * Ju¬ dita in Holofern (bron. spom., o. 1456/57, Flo¬ renca, Piazza della Signoria — prva javno post. renesančna plastična skupina!). L: Venturi VI (1908); Cankar I1I/1 (1936); O. Morisani : Studi su Donatello (V 1952); Luisa Beche- rucci (EWA IV, 1961, s. v. — L!). — Cf. E. Bertaux (1910), F. Burger ( 1907), R. Buscaroli (1942), E. Carli (1967), G. Castelfranco (1964), E. Cecchi (1942), P. D'Ancona (1921), G. Delogu (1956), M. Dvorak (I 1927), L. Goldscheider (1941), L. Grassi (1958), H. W. Janson (* 1957 — L!). H. Kauffmann (1935), A. G- Meyer (1903), J. Pope-Hennessy (II 1958), F. Schottmiiller (1904), P. Schubring (1907 [1922]), M. tundram (1959; 1969), itd. (tudi »MdS« 31—32). Donath, Adolph (1876—1937), nem. (ž.) pisec 0 umetn., ur. berlinsko rev. Der Kunstwanderer (1918—33) in Jahrbuch fiir Kunstsammler (FrM 1 [1921] — IV/V [1924/25]). U. v Pragi, kamor je emigriral 1933. B: Psychologie des Kunstsammelns (BI 1911, »BKA« 9; 2., razš. izd. 1917; 4., razš. izd. z naslovom Der Kunstsammler: Psychologie ..., BI 1923); Technik des Kunstsammelns (1925); fVie die Kunstfalscher ar- beiten (Prag 1937). L: JL II (1928); UJE 3 (1941); Sternfeld-Tiede- m ann (1962). donator (lat.), darovalec (angl. the donor, fr. ^ donateur, it. /7 donatore, nem. der Donator ), naročnik (it. il committente) ali ustanovnik (grš. ktitor, nem. der Stifter). donatorski portreti (nem. die Stifterbildnisse ali die Donatorenbildnisse, srb. ktitorski portreti), Portreti donatorjev (cf. supra), ki so se veliko¬ krat dali upodobiti v c., ki so jo bili ustanovili, a *' na predmetu, ki so ga bili darovali (npr. ^kof Evfrazij na mozaiku v Poreču ali Enrico degli Scrovegni v Capp. delPArena v Padovi, ees. Henrik II. na —> Baselskem antependiju, itd.). ^ srednjem veku običajno vidimo donatorje v Pomanjšanem merilu nad spodnjim robom upo¬ dobitve, in sicer kot adorante, tj. častilce ali mo- IVc e, pozn. pa postajajo bolj in bolj enakopravni z božjimi in drugimi svetimi osebami (npr. -> Madona kanclerja Rolina). L: Sreten Petkovič (ELU 3, 1964, p. 258). — Cf. , ne Menaše (ZUZ, 1952, p. 28—30 & 67—72 [op. i48—74]). Donatus, Aelius (IV. st.), rim. slovničar. Na njegovem delu Ar s Donati grammatici urbis Ro- mae je bil oprt ves srednjev. slovnični pouk, zato tudi predstavnik gramatike v okviru -*■ septem artes liberales. Up: e. g. na Kraljevskem portalu katedr. v Chartresu (o. 1145/55). »donavska šola« (nem. die Donauschule), smer južnonem. in avstr, slikarstva (in kiparstva) v 1. tretjini XVI. st., zemljepisno zajemajoča poleg donavske doline tudi del vzhodnoalpskega ozem¬ lja s središčema Salzburgom in Innsbruckom. Slikarstvo, ki ga zastopajo Altdorfer, Wolf Hu- ber, mladi Cranach star. in Jorg Breu, je po¬ membno za razvoj —> krajine in pos. njenega povezovanja s človeškim likom ter se nasploh odlikuje z veliko slikovitostjo in samosvojo barvno tehniko; kiparstvo, ki mu je najodlič¬ nejši zastopnik Hans Leinberger, sledi slikarstvu in grafiki, najbolj neposredno v številnih reliefih iz lipovega lesa (pri večjih merah) pa hruškovine in zelenike. L: Kurt Holter: Albrecht Altdorfer und die Donau¬ schule in Oberosterreich (Linz 1947 [rk]); Anton Legner, Plastik des Donaustils (AMK, 1965); Die Kunst der Donauschule: 1490—1540 (1965 [rk, Stift St. Florian & SchloBmus. Linz]). — Cf. L. Baldass (1922), E. Buchner (1938), F. Dworschak (1963), A. Stange (1964), H. Vos s (1907). Dongen, Kees van — > Van Dongen, Kees Doni, Anton Francesco (1513?—1574), it. re¬ nesančni pisec, menih in pozn. posvetni duhov¬ nik, doma iz Florence. B: Disegno partito in piii ragionamenti (V 1549 — mdr. opis personifikacije kiparstva po Dtirerjevem bakr. *Melencolia /); I Marmi (V 1552); etc. L: Saturn and Melancholy (1964); SchlosserL (1964).— Cf. G. Bingimi). Donin, Richard Kurt (1881—1963), avstr. um. zgodovinar, učenec Strzygowskega. Izd. Geschi- chte der bildenden Kunst in Wien, I: Von der Urzeit bis zur Romanik, in II: Gotik (Wien 1944 & 1955). B: ,Der Wiener Stephansdom als reifstes VVerk bodenstdndiger Bautradition ‘ (ZDVKw, 1934); Die Bettelordenskirchen in Osterreich: Zur Entwicklungs- geschichte der osterreichischen Gotik (Baden bei W 1935); ,Die Baukunst in IVien und Niederdsterreich von etwa 1530 — 1690' (K. Ginhart [izd.]: Die bildende Kunst in Osterreich, IV, 1939); Das Biirgerhaus der Renaissance in Niederdonau (W-Lpz 1944); Der Wiener Stephansdom und seine Geschiclite (W 1946; 2. izd. 1952; 3. izd. 1956); Vincenzo Scamozzi und der Einflufi Venedigs auf die Saizburger Architektur (In 1948). L: OG (1951). Don Kihot (orig. El ingenioso hidalgo don Quixote de la Mancha), slavni Cervantesov ro¬ man, katerega 1. del je bil prvič objavljen 1605. 499 Donner, Georg Raphael — Dorival, Bernard 500 Njegov najbolj popularni ilustrator je postal Gustave -» Dore (Don Quichotte, 1863), med Slovenci pa Nikolaj -^Pirnat. Cf. s. v. Dore; Eilshemius; Johannot. Med novejšimi bibliofil¬ skimi tiski se odlikuje angl. izd. (Chelsea: The Ashendene Press) iz 1927—28: 2 knj., 225 izvo¬ dov na papirju in 10 na pergamentu. L: Bland (1958); Pigler I (1956, p. 447—48). — Cf. Ljerka Menaše (1954 & 1960), J. Seznec (1948). Donner, Georg Raphael (1693—1741), avstr, kipar, najtehtnejši predstavnik avstr, kiparstva tiste dobe, čigar delo kaže nekaj klasicističnih potez. R. v Efilingenu v Spodnji Avstriji, akt. v Salzburgu, Bratislavi 1728—38 in na Dunaju, tam u. (47). P: npr. marm. putti na balustradi in sohe v stenskih nišah na stopnišču gradu Mirabell v Salzburgu (1725—27), Parisova sodba (svinčen relief, 1732, Budapest; bron. kopija Ost. Bar.), konjeniški lik sv. Martina z beračem (svinec, o. 1735, Bratislava, katedr.), Agara in Izmael v bersabejski puščavi (marm. relief, 1739, Ost. Bar.), vodnjak avstr, rek, t. i. Providentia- Brunnen (Dunaj, Neuer Markt, zdaj kopije ki¬ pov; orig. svinčeni kipi, 1737—39 Ost. Bar. — personificirane so reke Aniža [Enns], Traun, Ybbs in March), Pieta v katedr. v Krki na Koroškem (svinec, 1740—41). L: Anton Mayer: Georg Raphael Donner (W-Lpz 1907); K. Blauensteiner: Georg Raphael Donner (W 1944; 2. izd. W 1947). — Cf. E. Hempel (1965), A. Pigler (1929), E. Tietze-Conrat (1905). Dorbec, Prosper, fr. um. zgodovinar in mu¬ zealec v Parizu {Mus. Carnavalet). B: ,Les portraits de M me Recamier' (Le Carnet, XIII, 1902); ,Le portraitiste Aved et Chardin portrai- tiste' (GBA, 1904); , David portraitiste' (ib., 1907); ,Le Portrait pendant la Revolution' (RAam, 1907); ,Evolution du portrait en France apres ta Revolution' (MfKw, 1908); ,Les premiers peintres du paysage parisien‘ (GBA, 1908); , Louis Tocque' (ib., 1909); Theodore Rousseau (P 1910, »G. A.«); ,Antoine Ve- stier' (RAam, 1911); ,Les influences de la peinture anglaise sur le portrait en France 1750—1850' (GBA, 1913); ,La peinture franfaise de 1750 d 1820: jugee par le factum, la chanson et la caricature' (ib., 1914); L'Art du paysage en France (P 1923); ,Le nouveau Musee Carnavalet' (RAam, 1925); VHistoire de Pariš au Musee Carnavalet (P 1929). Dore, Gustave (1832—1883), fr. risar, ilustra¬ tor, r. v Strasbourgu, u. (51) v Parizu. Mdr. ilustr. (lesor. po njegovih risbah) Rabelaisa {Gargantua, 1854), Balzaca {Contes drolatiques, 1855), Dantejev Pekel (1861), Cervantesovega Don Kihota (1863) in Biblijo (2 knj. 1866). L: K. Farner: Gustave Dore: Der industrialisierte Romantiker (2 knj., D 1963). — Cf. G. F. Hartlaub (1924). Doren, Alfred (1869—1934), nem. zgodovinar, poznavalec it. gospodarske zgod. R. v Frank¬ furtu a. M., prof. na univ. v Leipzigu, tam u. B: ,Das Aktenbuch fiir Ghibertis Matthdusstalue an Or S. Michele zu Florenz' (ItFF, 1906); Studien aus der Florentiner IVirtschaftsgeschichte, 1: Die Floren- tiner Wollentuchindustrie (Stu 1901), 11: Das Floren¬ tiner Zunftwesen (Stu-BI 1908); , Fortuna im Mittel- alter und in der Renaissance' (VorBW 1922/23, 1924); Italienische Wirtschaftsgeschichte, I (Jena 1934). Dorfles, Gillo (1910—_), it. lik. kritik in pisec o umetn., abstr. slikar. R. v Trstu, štud. na univ. v Rimu in Milanu, zdaj docent za este¬ tiko na univ. v Milanu. B: Discorso tecnico delle arti (Piša 1951); Barocco nell'architettura moderna (Mi 1952); Bosch (Mi 1953); L'architetlura moderna (Mi 1954 [4. izd. 1962]); Diirer (Mi 1958); Constantes tecnicas de las artes (Buenos Aires 1958); Le oscillazioni del gusto (Mi 1958; n. izd. 1967); 11 devenire delle arti (T 1959; 3. izd. 1967); Ultime tendenze delVarte d’oggi (Mi 1961); Simbolo comunicazione consumo (T 1962; 2. izd. 1967); 11 disegno industriale e la sua estetica (Bol 1963); Nuovi riti, nuovi miti (T 1965); L'estetica del mito (Mi 1967); Artificio e natura (Mi 1968); (& alii) II Kitsch: antolo- gia del cattivo gusto (Mi 1968, »Antologie e saggi« 3). L: cf. U. Kultermann (1966 — f). Doriforos (grš.), »Kopjanik«, slaven kip -*■ Polikleta (bron. orig. o. 440 pred), ki se nam je ohranil v rim. kopijah (najboljša marm. soha iz Pompejev, Napoli). Poznoant. pisci in umet¬ niki so verj. prav Dorlfora poimenovali kanon, tj. utelešen nauk o pravih razmerjih človeškega telesa, in ta sloves je kip ohranil tudi pozn. L: »US« 3 (1969). Dorival, Bernard (1914— ), fr. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik, r. v Parizu, konservator in od 1966 dalje direktor pariškega Mus. Nat. d'Art Moderne, prof. na Ecole du Louvre. Prispevki v Musees de France, Rev. des Arts, itd. B: Les Etape s de la peinture franfaise con tempo¬ ralne, I—1II (P 1943, 1944 & 1946; hrv. prev.); Franfois Desnoyer (P 1943); La Peinture franfaise (P 1946, »A-S-T«); Cezanne (P 1948; nem. izd. Hmb 1949); ,Essai d'Identification de quelques modeles de Philippe de Champaigne' (RArts, 1951); Philip N de Champaigne (P 1952 [rk, Orangerie]); La Belle Histoire de la fee Electricite (P 1953); P. Gauguin- Carnet de Tahiti (P 1954); (& Agnes Humbert) Bon- nard, Vuillard et les Nabis (P 1955 [rk]); Rouault (P 1957); Les Peintres du XX e siecles [I—II] (2 knj., P 1957; angl. izd. Twentieth Century Painters: Nabis- Fauves-Cubists, NY 1958, & Tvventieth Century Painters: From Cubism to Abstract Art, NY 1958). Philippe de Champaigne et Port-Royal (P 1957 [rk]). (izd.) Peintres Contemporains (P 1964, »La Galerie des Hommes Celebres« 13); ,Recherches sur les por¬ traits graves au XVII e et XVIII e siecle, d'aprčs Phi¬ lippe de Champaigne' (GBA, 1970). L: Drevet (1954). 501 Dormitio Virginis — Dossi, Dosso 502 Dormitio Virginis (lat.) —> Marijina smrt dormitorij (lat. dormitorium , angl. the dormi- tory, fr. le dortoir, it. il dormitorio), skupna spal¬ nica v srednjev. samostanu, običajno v njem po¬ leg cerkve največji prostor. L: Kolumban Spahr O. Cist., Dormitorium (RDK IV, 3. [39.] snopič, 1955). DORNAVA pri Ptuju, največji baročni grajski kompleks na Štajerskem. Gl. stavba (s 3-delnim portalom) v jedru star. Dvoriščna trakta (vsak s 3 paviljoni) in s plastiko okrašeni poldrug kilo¬ meter globoki park oblikovani 1739—43 za dru¬ žino Attems. Iluzionistična stropna freska gl. dvorane ( Heraklova dela , d. 1708). Tapete zdaj v ptujskem muz. L: M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.); »ArS« 3 (1969, t. 29—30). — Cf. N. Šumi (1959). Dorner, Alexander (Adalbert), (1893—1957), nem.-amer. um. zgodovinar, r. v Konigsbergu, u - v Neaplju. Prom. 1919 v Berlinu, bil direktor hannoverskega Provinzialmus. (1925—36), učil na tamk. TeH, emigriral v ZDA, direktor Mus. °f Art oj the Rliode Island School of Design (Pro- vidence, R. I.), učil na tamk. Brown Univ. (1941 do 48) in na Bennington College. B: ,Wilhelm Busch, der Maler und Zeichner ‘ (Wil- helm Busch (Hn 1932 [rk, Provinzialmus.]); Meister Bertram von Minden (BI 1937); The way beyond»art«: the work of Herbert Bayer (NY 1947). L: Der Lehrkorper der Technischen Hochschule Hannover: 1831—1956 (Hn 1956). Dornseiff, Franz (1888 — 1960), nem. klas. filolog, prof. na univ. v Berlinu, Greifsvvaldu, Erlangenu in Leipzigu. B (za um. zgod.); ,Literarische Verwendungen des Beispiels ‘ (VorBW IV, 1924—25); Das Alphabet in Mystik und Magie (2. izd., Lpz 1925); ,Die Bibliothek rrarburg in Hamburg ‘ (Minerva Ztschr., II, 1926); ' D ‘e apokalyptischen Reiter' (Ztschr. f. die Neutesta- mentliche Wissenschaft u. die Kunde der alteren Kirche, XXXVIII, 1939). Doroteja (angl. Dorothy, fr. Dorothee, slov. Utdi Rotija in Dora), kršč. svetnica (6. II.), ena 'Zmed t. i. Virgines capitales; po -> Zlati legendi naj bi se bila rodila v Cezareji v Kapadokiji in bila obglavljena 304 pod Dioklecijanom. Atri¬ but : košarica z vrtnicami (cvetlicami in sadjem), ker naj bi bila norčujočemu se sodnemu pisarju Teofilu še tik pred svojim mučeništvom poslala košek s 3 jabolki in 3 rožami (»iz nebeškega vrt a, v katerega se je odpravljala«) ter ga tako spreobrnila. Up: npr. A. Lorenzetti (na triptihu 12 samostana sv. Petronile, Siena, Pin. Naz.), delavnica Janeza iz Brunecka (freska, o. 1420, Ptujska gora, Križeva kapela, juž. stena), freska na kornem oboku žup. c. na Mirni na Dol. (3. četrt. XV. st.), H. Baldung, imen. Grien {Ob¬ glavljenje D. in Teofila, temp., lipovina, d. 1516, Praha), itd. L: Reau III/l (1958, p. 403—05); Keller (1968, p. 155—56); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 195—98), W. Frodl (1944 — cf. Ikonogr. Verzeichnis), K. Kunst le (1926, p. 187—90). Dorpfeld, Wilhelm (1853—1940), nem. arheo¬ log, arh. R. v Barmenu, bil tehn. vodja izko¬ pavanj v Olimpiji (1882—90), postal 1890 strok, sodel. Heinricha Schliemanna in po njegovi smrti sam izkopaval v Troji, poleg tega v Mikenah, Epidauru, Dodoni in na atenski Akropoli; u. (86) na grš. otoku Leukas. B: Troja 1893 (Lpz 1894); (& E. Reisch) Das grie- chische Theater (Athen 1896); Troja und Ilion (2 knj., ib. 1902); Alt-Olympia (2 knj., BI 1935); Alt-Athen und seine Agora, I — II (1937—1939). L: cf. A. Michaelis (1906). Dorra, Henri, amer. um. zgodovinar, uči na Department of Art v Santa Barbari {Univ. of California). B: ,The First Eves in Gauguin's Eden' (GBA, 1953); ,Emile Bernard and Paul Gauguin ‘ (ib., 1955); ,Gau¬ guin's unsympathetic Observers' (ib., 1970). dorsale (iz lat. dorsum, hrbet), naslonjalo za hrbet, npr. pri —> kornih klopeh. dorski slog, najstar. slog grš. stavbarstva (stva¬ ritev VII. st. pred), imen. po plemenu Dorcev, v nasprotju s pozn. —> stebrnimi redi strog in resen, izražajoč »mir, vztrajnost in moč«. Steber je v prerezu okrogel, nima baze in stoji torej neposredno na -> stilobdtu (cf s. v. krepiš). Deblo je razčlenjeno z 20 navpičnimi ostrorob- nimi žlebiči, spodaj je debelejše, pod sredino tako rekoč gibko napeto (grš. entasis, napetost) in na vrhu zaznamovano s t. i. prstani (vrezani anuli). Kapitel sestavljata —> ehimts in kvadratni ->abak. Tramovje nad kapiteli tvorijo arhitrav ali epistil, nad njim friz triglifov (nad središči stebrov in interkolumnijev, pod vsakim trigli- fom plošča, regula, s 6 kapljicami, guttae) in reliefno okrašenih metop, nad njimi pa sta geison (venčni zidec, na njegovi spodnji strani nad tri- glifi in metopami plošče s kapljicami, mutuli) in sima (žleb). Tlmpanon (čelo) nad ožjo stranjo templja obrobljata zgoraj geison brez kapljic in sima. L: cf. J. Flis (1885, p. 21—22), B. Gavela (1969, p. 90—93). Dossi, Dosso, s pr. im. Giovanni {de') Luteri ali {di) Lutero (1479 ali domn. 1489/90—o. 1542), 503 Dostal, Josip — DRAŽGOŠE 504 it. ferrarski slikar, prijatelj -> Artista, mojster koloristično mikavnih, poetičnih in ikonografsko bolj ali manj zamotanih podob, ki se jim pozna vpliv Giorgioneja (povezava človeka in krajine) in Rafaela; ml. brat Bat tista Dossi (u. 1548) je z njimsodel. S: npr. Kirke (o. 1515, Washington), Jupiter, Merkur in Virtus resp. V ir go (domn. 1529, Ksthist. Mus., prej z. Lanckoronski), Apo¬ lon (in v ozadju Dafne, o. 1530, Borghese), Kirke (o. 1530, ib.), Marijino kronanje in Štirje v. cerkv. učitelji (Dresden), Sv. Boštjan (Brera). L: Walter Curt Zwanziger: Dosso Dossi: mit be- sonderer Berucksichtigung seines kunstlerischen Ver- haltnisses zu seinem Bruder Battista (Lpz 1911); Venturi IX/3 (1928); Berenson Ox (1932); Arthur McComb (EWA IV, 1961, s. v.); P. Dreyer, Die Entvvicklung des jungen Dosso, 1—3 (Panth, 1964— 1965); Amalia Mezzetti: *I1 Dosso e Battista Ferra- resi (Mi 1965 — L!); A. Ghidiglia Quintavalle (Kind- ler II, 1965, s. v. — L!); Kunsthistorisches Museum, Wien: Katalog der Gemaldegalerie, I (W 1965, p. 44—48 — L!); J. H. tVhitfield, Leon Battista Alberti, Ariosto, and Dosso Dossi (Italian Stud., 1966); »MdC« 78 (Mi s. a.). — Cf. F. Gibbons (& L. Puppi 1965; 1965; 1966 [tudi AB]), F. Klauner (1964), R. Longhi (1934 [1956]), H. Mendelsohn (1914). Dostal, Josip (1872 — 1954), slov. um. zgodo¬ vinar (samouk), katol. duhovnik. R. v Lj, tu predaval kršč. arheologijo in um. zgod. na bo¬ goslovnem učilišču (1913 — 19) in teološki fak. (od 1921); knezoškofijski tajnik, tajnik Društva za kršč. umetn. in kustos škofijskega muz., u. (82) v Lj. Ur. IKU, sodel. v ZUZ, v rev. Čas, DS, itd. B: ,0 doneskih za topografijo in zgodovino umet¬ nosti na Kranjskem ‘ (Četrto IKU. 1907); ,Slike v Bodeščah in legenda jv. Jakoba'' (IMK, 1909); , Var¬ stvo spomenikov in naše cerkve ‘ (Peto IKU, 1913); Jz Langusove ostaline ‘ (ZUZ, 1921); ,Slike nekdaj na Kranjskem, zdaj v Liechtensteinovi galerijiV (ib., 1922). L: SBL (I, 1. zv., 1925, s. v.); IS II (31. X. 1926, f p. 367). Dou, Gerard (1613 — 1674), hol. slikar, r. in u. (61) v Leidenu, tam bil prvi učenec — takrat komaj 22 let starega — Rembrandta. S: pred¬ vsem nadrobno izdelane žanrske podobe, šte¬ vilni avtoportreti. L: HdG I (1907); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugsson (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. H. W. Grohn (1965), W. Martin (1913). le Douanier (fr.), » Cariniku, vzdevek fr. naiv¬ nega slikarja Henrija -> Rousseauja. Douglas, Robert L(angton), (1864 — 1951), angl. um. zgodovinar. B: Fr a Angelico (2. izd., L 1902); Leonardo da Vinci: H is Life and His Pictures (Ch: UP 1944); Piero di Cosimo (Ch: UP 1946). Douven, Jan Frans (1657—1727), dvorni por¬ tretist na Dunaju, v Modeni, Florenci, Koben- havnu in Dusseldorfu, r. v Roermondu, u. v Bonnu. S: npr. Avtp. pred slikarskim stojalom z dvojnim portretom volilnega kneza in njegove žene (Dtisseldorf, Kstmus.). L: Hall Por (1963, p. 85). Douvermann, Heinrich (Henrik), (o. 1480?— verj. do 1544), nem. (niz.) spodnjerenski rezbar, verj. doma iz Dinslakena, od 1517 dalje meščan v Kalkarju. P: njegovi najodličnejši deli sta vir¬ tuozno iz hrastovine izrezljana oltarja v Kalkarju in Xantenu, tj. olt. sedmih Marijinih žalosti (1518—22 in morda še pozn., Kalkar, žup. c. St. Nikolai) in Marijin olt. (o. 1535/36, Xanten, stolnica St. Viktor), oba z ik. m. Jesejeve kore¬ nike na predeli, ki tako rekoč še enkrat prevzame in zgosti ter do zadnjih možnosti razvije pozno¬ gotsko vitičje. L: C. Louis: Heinrich Douvermann (dis. [Mii 1936]); R. Hetsch: Die Altarwerke von Heinrich Douvermann: Ein Beitrag zur Geschichte der nieder- rheinischen Plastik (Wu 1937, dis. [Mn]); Franz Josef Nuji: Heinrich Douvermann: Ein spatgotischer Bildschnitzer am Niederrhein (2., dop. izd., Duisburg 1966 — L!); »US« 8 (1968, f p. 243—45); Herbst des Mittelalters (K 1970 [rk], št. 188—98). — Cf. G. von der Osten (Harm 1969 — L!). Dove, Arthur G(arfield), (1880 — 1946), amer. slikar in ilustrator, 1908 — 10 v Italiji in Franciji, o. 1910 zač. njegovega abstr. slikarstva, ki gaje prvič javno pokazal 1912 v New Yorku na razst. v gal. Alfreda Stieglitza. L: Herbert Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!). —- Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969 — L!), W. Haft- mann (4. izd. 1965), B. S. Myers(ll 1969, s. v. [tekst Jerome Viola] — L!). Dovjak, Marjan (1928—1971), slov. slikar. R- v Kozarjah pri Dobrovi, štud. v Lj na AUU (G. A. Kos) in v slikarski specialki (Stupica). L: AS (1958 — L!); Luc Menaše (NRazgl, 27. VIII. 1960); ŠijanecS (1961); Marjan Dovjak (Lj 1970 [rk, MeGal], uv M. Tršar); Evgen Jurič (Pavliha, 27. L 1971, p. 10); A. Bassin (NRazgl, 29. I. 1971, p. 40). Doževa palača Benetke (cf. palače) DRAŽGOŠE, vas na Gorenjskem (22 km se- verozah. od Škofje Loke), ki so jo Nemci požgali med 2. svet. vojno; rojstni kraj G. Stupice. Štirje »zlati« olt. iz porušene žup. c. sv. Lucije zdaj v muz, v -> Škofji Loki: v. olt. iz 1658 izdelal lj. mojster Kornelij. L: M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.); Oris (1966, P- 65). —Cf. M. Železnik (ZUZ, 1957 [repr. 51 p. 158] in 1965 [izšlo 1966, p. 189; repr. 84—85 p. 185]). 505 Dremelj, Stane — DRESDEN, Gemaldegalerie 506 Dremelj, Stane (1906—_), slov. medaljer, r. na Vrhniki, stud. na ak. v Zgb (Kršinič & Kerdič), živi v Lj. L: Kidrič PA (1950); S. Mikuž (EJ 3, 1958, s. v.); AS (1958 — L!); M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.). DRESDEN, mesto na Saškem (NDR), nekd. prestolnica saških volilnikov. Ust. v XII. st., posebno cvetel za vlade Avgusta II. Močnega (1694—1733), »atleta, požeruha in razuzdanca«, ki se je zgledoval po Ludoviku XIV. in temu primerno prezidaval Dresden in Varšavo. Med 2. svet. vojno mesto hudo razrušeno. L: Paul Schumann: Dresden (2. izd., Lpz 1922, »BK« 46); Fritz Loffler: Das alte Dresden: Geschichte seiner Bauten (D 1955 — B!; 5. izd., FrM 1966); EWA VI (1962, stp 294—96); Dresden: Die schonsten Kunstwerke aus 9 Museen (Mn 1965); W. Hentschel: Dresdner Bildhauer des 16. und 17. Jahrhunderts (Weimar 1966). — Cf. W. von Seidlitz (1920—1922). ~ Frauenkirche, centr. stavba s kupolo, ki jo je 1725—38 sez. aih. Georg Bii.hr ( kupola dkč. '243); razrušena med 2. svet. vojno. L: EWA VI (1962, t. 146 des.). — Cf. E. Hempel (Harm 1965). ~ Hofkirche, baročna katol. dvorna c., sez. 1738—55, po načrtu Gaetana Chiaverija, ki se je 1750 vrnil v Italijo. L: EWA VI (1962, t. 146 levo). — Cf. E. Hempel (Harm 1965). ~ Neues Museum ( Gemaldegalerie , cf. infra), sez. 1847—54 po načrtu Gottfrieda Semperja (P° njegovem begu sta stavbo dkč. Karl Moritz Hanel in Bernhard Kruger); z njim šele je bil Z;l PH nedk. Zwinger (cf. infra). L: »PKG« 11 (1966, t. 377). ~ Opera, sez. 1871—78 kot t. i. Neues Hof- 1 heater. Arh. Manfred Semper, sin Gottfrieda Semperja, seje oprl na zgled očetovega 1869 zgorelega gledališča (t. i. Altes Hoftheater, sez. 1837—41). ~ *Zwinger, velikopotezno zasnovano (nedk.) Prizorišče za turnirje in druge slovesnosti, sez. '211—22 po načrtih arh. Matthausa Daniela Poppelmanna (1662 — 1736). Stavbna plastika, ki Predstavlja enakovredno sestavino celote, je delo Ikilth. —> Permoserja. — Up: npr. B. Bellotto ('258, Dresden). L: Eberhard Hempel: Der Zwinger zu Dresden: rundzugc und Schicksale seiner kiinstlerischen 'jestaltung (BI 1961); Pevsner (1966); »US« 10(1969, P- 195). — cf. J. E,- Sponsel (1924). ših “ Gemaldegalerie, ena izmed najpomembnej- zbirk slik na svetu, zrasla iz 1560 ust. dres¬ denske Kunstkammer saškega volilnika Avgusta I., osamosvojena 1707 za Avgusta Močnega (1670—1733), za njegove in njegovega sina Av¬ gusta III. vlade tudi največji razmah; od 1855 dalje v Semperjevi (1945 porušeni, 1956 obnov¬ ljeni) stavbi. Prvi um. zgodovinar med direktorji Karl -» fVoermaun (1882—1910), za njim H. Posse (1910—42), po 2. svet. vojni Henner Menz. — S pomembnimi deli so zastopani: med Ita¬ lijani Antonello da Messina (Sv. Boštjan, les [na novo], o. 1476), C. Tura (Sv. Boštjan ), Man- tegna (»Sv. družina«, temp. o. 1495), Francesco del Cossa ( Oznanjenje, les), Botticelli (4 prizori iz življenja sv. Zenobija, temp, les, 1495/1500), Francesco Francia (Krst v Jordanu, d. 1509), Pinturicchio (Portret dečka, temp, les), Cima da Conegliano (Marijina pot v tempelj, les, o. 1500), Lorenzo di Čredi (Marija z otrokom in svetniko¬ ma), Giorgione (*Speča Venera, dkč. Tizian), Palma Vecchio (Počivajoča Venera, o. 1517; Jakob in Rahela), Tizian (Madona s 4 svetniki, les, 1515/18 ali prej; Davčni novec, les, o. 1516; Dama v belem, o. 1555), Rafael (*Sikstinska ma- dona, 1513/14), Andrea del Sarto (Abraham da¬ ruje Izaka, o. 1525/26), Correggio (Madona s sv. Frančiškom [in Antonom Pad. na levi pa Katarino in Janezom Krst. na des.], 1514/15; Rojstvo [»Noč«], dkč. 1530), Parmigianino (»Ma¬ dona z vrtnico«), Tintoretto, Paolo Veronese (npr. Družina Cuccina pred Marijo z otrokom, 1571), Annibale Carracci (Igralec na lutnjo Gio- vanni Gabrielle, 1593/94), Domenichino (Sv. Boštjan), Dom. Fetti (8 upodobitev parabol, npr. Vrnitev izgubljenega sina, Prilika o neusmiljenem hlapcu, Prilika o veliki večerji), Bernardo Strozzi (Dekle z violo), Carlo Dolci (Saloma), Carlo Cignani (Putifarjeva žena in Jožef, oktogon, o. 1680), Gius. M. Crespi (vrsta Sedem zakramen¬ tov, npr. Birma ali Pokora, vse 1712), Canaletto, Bellotto, Piazzetta (Mladi zastavonoša), Rosalba Carriera; med starimi Nizozemci Jan van Eyck (triptih z Marijo in otrokom [levo krilo: donator z arhangelom Mihaelom', des.: Katarina ], d. 1437), Mojster Marijine smrti, verj. Joos van Cleve (»mali« Poklon kraljev [z avtp.], o. 1513; »veliki« Poklon kraljev [z avtp.], o. 1525); med Nemci Mojster Hišne knjige (Objokovanje, les, verj. pred 1490), Diirer (triptih z Marijo in otro¬ kom [levo Anton Pušč., des. Boštjan ], 1496/97; Moški portret [t. i. Bernaert van Orley, verj. Bernhart von Resten\, les, d. 1521), Cranach star. (Katarinin olt. [levo krilo: Barbara, Uršula, Mar¬ gareta', srednja tabla: Katarinino mučeništvo', des.: Doroteja, Neža, Kunigunda], d. 1506; celo- post. portreta saškega vojvode Henrika Pobožnega in njegove žene Katarine Mecklenburške, d. [Ka- 507 DRESDEN, Gemaldegalerie Neue Meister 508 tarina] 1514; Christiane Eulenau, 1534), Baldung- Grien ( Mucius Scaevola, d. 1531), Holbein ml. (Sir Thomas Godsalve in njegov sin John, les, d. 1528; Charles de Solier, Sieur de Morette, les, 1534/35), Elsheimer (Beg v Egipt, baker; Jupiter in Merkur pri Filemonu in Baukidi, baker, o. 1607), I. I. Mengs (Avtp., o. 1715), A. R. Mengs (npr. Avtp. 16-letnega umetnika [v rdečem pla¬ šču], pastel, 1744; Umetnikov oče, I. I. Mengs), A. Graff (Avtp. 28-letnega umetnika, 1765; Avtp. 58-letnega umetnika pred slikarskim stojalom, 1795), Angelica Kauffmann (Ženski portret v po¬ dobi vestalke)-, med Flamci npr. Rubens (mdr. Betsabeja pri vodnjaku, o. 1635), Jordaens, van Dyck, Brouwer, Teniers ml.; med Holandci Willem Claesz. Heda (Jutranji prigrizek z robid- ničnim zavitkom, d. 1631), Rembrandt (Ugrab- Ijenje Ganimeda, d. 1635; *Avtp. s Saskijo na kolenih, o. 1635; Samsonova poroka, d. 1638; Avtp. v podobi lovca s ptičem, d. 1639; Manuetova daritev, d. 1641 [verj. delo J. Victorsa in Rem¬ brandt samo dkč.]; Saskija z rdečo cvetlico, les, d. 1641), Adtiaen van Ostade (Avtp. v delavnici, les, d. 1663), Dou (npr. Avtp., les, d. 1647), Jacob van Ruisdael (npr. *Židovsko pokopališče), Josephus de Bray (Tihožitje s slanikom in njegovo hvalnico, les [druga varianta v aachenskem Suer- mondt-Mus.]), Vermeer (Pri zvodnici [z domn. avtp.], d. 1656; Žena, ki bere pismo, o. 1657); med Španci El Greco (Ozdravljenje slepca, varianti iz o. 1565 in o. 1570), Jusepe de Ribera (Didgen z laterno, d. 1637), Zurbaran (Sv. Bona¬ ventura izbere papeža, 1629), Velazquez (Don Juan Mateos, o. 1632; Plemič s Santiagovim re¬ dom, o. 1645), Murillo (SV. Neža, d. 1641; Ma¬ rija z otrokom, o. 1670); med Francozi Va¬ lentin de Boulogne ( Sleparski igralec), N. Pous- sin (npr. Počivajoča Venera, o. 1630; Poklon kraljev, d. 1633), Claude Lorrain (Pokrajina s počitkom na begu v Egipt, d. 1647; A k is in Gala- teja, d. 1657), Rigaud (Friderik Avgust Saški [pozn. kralj Avgust III.], 1715), Watteau, Lio- tard (Dekle s čokolado na pladnju, pastel, 1744; Avtp., pastel), M. Q. de La Tour. — Med avtorji slik, ki so bile 1945 uničene ali pa jih od takrat pogrešajo, so (po abc.): P. G. Batoni (npr. Mag¬ dalena spokornica), R. Carriera, Courbet (*Mož in deček, ki tolčeta kamnje, 1849), Cranach star. (npr. Vojvoda Henrik Pobožni, celopost. portret, d. 1537), D. Dossi, G. Dou, Egger-Lienz ( Toten- tanz von Anno neun), C. D. Friedrich, van Goyen, Guercino, W. Kalf, M. Klinger (npr. »Die Quelle«), Leibl, Lenbach (Kipar Reinhold Begaš, d. 1893), M. Liebermann (Židovska ulica v A'damu, d. [19]05), Magnasco, H. von Marees (Dr. Konrad Fiedler), A. R. Mengs (npr. Avtp. v modrem plašču, pastel), F. Mieris star. (Avtp. pri slikanju dame), Parmigianino (Portret mlade¬ niča), P. Potter (Kravji pastir s svojo čredo, d. 1652), Puvis de Chavannes (Ribičeva družina, d. 1875), Rayski, Reni, Savery, Teniers ml., A. van der Werff, etc. L: GBM (1960); Gertrud Rudolff-Hille: Dresden: Gemaldegalerie (NY 1961); Henner Menz: Die Dresdener Gemaldegalerie (Mn-Z 1962, »Knaurs Galerien der Welt; angl. izd.: The Dresden Gal!ery, NY 1962); H. Ebert: Kriegsverluste der Dresdener Galerie: Vernichtete und vermiBte Werke (D 1963); Staatliche Kunstsammlungen Dresden: Gemalde¬ galerie Dresden, Alte Meister (8. izd., D 1963); VWM (1965); W. Balzer: Dresdner Galerie (7. izd., Lpz 1966); M. W. Alpatow: Die Dresdner Galerie: Alte Meister (D 1966). — Cf. H. Posse (1920—1921; 1929). ~ Gemaldegalerie Neue Meister (Albertinum, 2. nadstr.). Pomembna z. zlasti nem. slikarstva (in plastike) XIX,—XX. st. S: med Nemci za¬ stopani npr. J. A. Koch, F. G. von Kiigelgen (npr. Carl Ludwig Fernovv, 1806/07), C. D. Friedrich (npr. Križ v gorah, 1808; Hunski grob v snegu, 1810/20; Moža opazujeta luno, 1819/20), Kersting (Niccold Paganini, les, o. 1830), J- C. C. Dahi (npr. Pogled na Dresden v mesečini, d. 1839), Blechen, Carus, Waldmiiller, Kriiger, J- C. Baehr (Avtp., o. 1820), A. L. Richter (npr. Prevoz čez Labo pri gradu Schreckenstein, d. 1837; Svatbeni sprevod pomladi, d. 1847; Junijska pokrajina z mavrico, d. 1859), Rayski, Spitzweg, Menzel, J. Scholz, Bocklin, Feuerbach, W. Busch, Lenbach, H. von Marees (npr. Avtp. v jap. plašču, jeseni 1872), Thoma (npr. Avtp., d- 1880), Leibl, Liebermann (npr. Alfred von Berger, 1905 [L varianta Hambuig]; Avtp., 1929), F. von Uhde (Bavarski bobnarji, d. 1883; Avtp., 1898), Triibner (npr. Avtp., d. 1873), Hodler, L. Corinth (npr. Parisova sodba, d. 1907; Betsabeja, d. 1908), L. von Hofmann (npr. Pomlad, 1895), Stuck (npr. Plešoča Saloma, les), Slevogt (npr- Plesalka Marietta di Rigardo, d. 1904; Plesalka Pavlova, d. [19]09), L. von Konig (Kdthe Koll- witz, d. 1941), A. Weisgerber (Avtp., d. [19]07), C. Hofer, Kanoldt, A. Frank (Avtp. v ječi, 1934), Beckmann (Grofica S. von Hagen, d. 23. 6. [19]08), Kokoschka, Dix (npr. Avtp. kot Mars, lepenka, d. 1915; Vojna, triptih, les, mešana tehnika, 1929—32), C. Felixmiiller (Avtp. s Ši¬ bilo, d. [19]49—50), H. Grundig (npr. Tisočletna država, triptih, les, 1935—38), E. Gerlach (npr- Avtp., lepenka, mešana tehnika, d. [19]47); me ostalimi npr. Gerard (Napoleon v ornatu, 1810). Courbet, Manet, Degas, Monet, Renoir, Gau¬ guin (Tahltijki, d. [18]92), van Gogh, Ensor, Toulouse-Lautrec (Prijateljici, lepenka na ma- 509 DRESDEN, Griines Gevvolbe — Drost, Willi 510 hagoniju, d. 1895). — P: mdr. zastopani Scha- dow, Rauch, E. Rietschel (C. D. Rauch, marm. doprsje, d. 1857), Meunier, Rodin (npr. J. P. Laurens, 1882; Gustav Mahler, 1909), Klinger (npr. 1 Vilhelm Wundt, bron, d. [19]08), Bourdelle, Maillol, Barlach, Lederer ( Richard Strauss, bron, 1908), Kolbe ( Henry vati de Velde, bron, 1913), R. Scheibe (npr. Avtp., d. [19]31), H. Haller ( Marie Laurencin, umetni kamen, 1920), Lehm- bruck, E. Scharff, R. Sintenis (Avtp., stucco- lustro, 1923), M. Gimond, F. Cremer (npr. Ber- tolt Brecht, bron, 1957), G. Seitz ( Kdthe Koll- Mtz, bron. spomen. osnutek, 1957/58), W. Grzi- mek (npr. Bertolt Brecht, bron. kipec, 1958). L: Gemaldegalerie Neue Meister Dresden (2. izd., D 1966 [kat.]). ~ Griines Gewolbc, po nekd. zeleni poslikavi imen. zakladnica saških volilnikov: bogata z. zlatarskih in slonokoščenih izdelkov, orožja itd. L: J. Menzhausen: Das Griine Gewolbe (Lpz 1967; BI: Rembrandt Veri. 1968). — Cf. J. G. Th. Graesse (1872 [1879]), J. L. Sponsel (1925—1932). Dresdner, Albert (1866 — 1934), nem. (ž.) um. zgodovinar, r. v Wroclawu (takrat Breslau), 1915 Postal priv. docent, u. v Berlinu. B: Kultur- und Sittengeschichte der italienischen Geistlichkeit im 10. und 11. Jahrhundert (Breslau 1890); Der Weg der Kunst (1904; 2. izd. 1909); ,Von Giorgione zu Rokoko ‘ (PrcuBische Jahrbiicher, 1910); Die Kunstkritik: ihre Geschichte und Theorie (Mn 1 1 5 ; n. izd.: *Die Entstehung der Kunstkritik im Kusammenhang der Geschichte des europdischen Kunst- ‘ebens, Mn 1968, predg. Peter M. Bode); ,Die Ent- stehung der Kunstausstellungen ‘ (Die K. f. Alle, '916); Schwedische und norwegische Kunst seit der Penoissance (1924). L: EJca 6 (1930, s. v.). drevesa: med tistimi, ki jih omenjamo kot Predmet upodobitev, zaradi njihovega simbolič- ne ga pomena (cf. s. v. drevo, infra) ali pa kratko malo zaradi lesa, ki ga dajejo in ki so ga razno¬ vrstno uporabljali v zgod. umetnosti, npr.: —> brest, —> breza, —*■ bukev, —> cipresa, —► ebenovec, figovec, —> gaber, -> hrast, jablana (-» jabolko ), javor, — jelka, -> jelša, —> kostanj, lovorika (Posv. Apolonu, -> lovor), —► macesen, —> mirino drevo, -> negnoj, -> oreh, palma (->palmova veja), vr ba, —> zelenika. drevo (lat. arbor in lignttm, angl. the tree, fr. arbre, it. Valbero, nem. der Batini), tradicionalen s 'mbol, ki ga poznamo v različnih pomenih v ymetn. Starega vzh., v ž. in kršč. ikonografiji (cf. infra). . - Ji■ Liselotte Stauch & Walther Fohl, Baum (RDKII, L , 47 — L!); Cirlot (1962, p. 328—32); Johanna r ‘ e »iming, Baum, Baurne (LCI I, 1968— L!). Drevo brez sadu -> Smokvino drevo brez sadu Drevo spoznanja dobrega in hudega (lat. Lignum Scientiae boni et mali, fr. L’Arbre de la Science du Bien et du Mal, it. L’albero del bene e deI male, nem. Der Baum der Erkenntnis des Guten und Bosen), bibl. ik. m., drevo v raju, katerega sadeže je bog prepovedal jesti Adamu in Evi (1 Mojz 2, 16—17). Up. božje prepovedi (v raz¬ ličnih pokrajinah je drevo figovec ali oranževec ali jablana, ki je sicer znana šele po lat. prevodu): npr. Bertram iz Mindena (8. prizor na prvič odprtem -> Grabowskem olt., dkč. 1379), Johan- nes de Kastua ( freska, 1490, Hrastovlje, 7. pri¬ zor iz Geneze na oboku srednje ladje). Cf. s. v. Adam in Eva ob drevesu spoznanja in Arbor vitae, tudi —> Križeva legenda. drevo življenja —> arbor vitae *Drogonov sakramentar, pomemben karolinški iluminiran rkp. (pergament, 26,5 X 21,5 cm, v Metzu o. 850, Bibl. Nat., Ms. lat. 9428), najod¬ ličnejši med 4 ohranjenimi IR, ki so nastali za Drogona, sina Karla Vel. in nadškofa v Metzu (823—55), ki je 844 v Rimu prejel palij ( datum ante quem non, ker je z njim upodobljen na slono¬ koščenem reliefu platnic). Okras predstavljajo bogate, figuralno okrašene iniciale (z njimi je podan najdaljši cikel ilustracij Nove zaveze, kar se jih je ohranilo iz karolinške dobe), tak6 npr. Posvetitev krstne vode (f. lOv z besedama Vere dignum), seraf (f. 15r), stran s Te igitur (f. 15v), Rojstvo in Oznanjenje pastirjem (f. 24v), Janez Ev. (f. 29r), prvo znano Obrezovanje (f. 32v), Tri Marije ob grobu (f. 58r), Vnebohod (f. 7 lv), Bin¬ košti (f. 78r), posebno pa so mikavne v simbole evangelistov preoblikovane začetnice, L pri Liber generationis v angela (f. 17v) I pri Initium evan- gelii v leva na zadnjih nogah (f. 67v), Q pri Quoniam quidem v vola (f. 99v) in naposled / pri In principio v orla (f. 150v). L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930, p. 130); Diringer Book (1958); EWA II (1960, t. 284 levo zgoraj)i III (1960, barvni t. 56 des. in 62 levo [platnice]); »UF« 13 (1968); »PKG« 5 (1969, t. 35). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), W. Braunfels( 1968), W. Koehler (III 1960). drolerije —*- obrobne upodobitve Drost, Willi (1892—1964), nem. um. zgodo¬ vinar. R. v Gdansku, učil tam in v Tiibingenu, izd. z. Kunstdenkmaler der Stadt Danzig. B: Die Lehre vom Rhythmus in der heutigen Asthetik der bildenden Kunste (Lpz 1919, dis.); ,0ber IVesens- bedeutung von Landschaftsbildern, gezeigt an der hollandischen Landschaftsmalerei des 17. Jahrhundert s' (ZAKw, 1921); Barockmalerei in den germanischen Ldndern (Wi/Po 1926, »HdKw«); ,Form als Symbol' 511 Drouais, Franfois-Hubert — DUBROVNIK 512 (Dessoirjev zb., 1927); Motiviibernahme bei Jakob Jordaens umi Adrien Brouwer (Konigsberg i. Pr. 1928); Goethe als Zeichner (Po 1932; 2. izd. 1938); Adam Etsheimer und sein Kreis (Po 1933, »Die groBen deutschen Maler« 1); Danziger Malerei vom Mittel- alter bis zum Ende des Barock: Ein Beitrag zur Be- griindung der Strukturforschung in der Kunstgeschichte (Bl-Lpz 1938); Das Jiingste Gericht des Hans Memling in der Marienkirche zu Danzig (W 1941); Romanische und gotische Baukunst (Po 1943; 2. izd. 1944); ,Der Danziger Mater Salomon Adler (1630 bis nach 1691) in Italien ‘ (Worringerjev zb., 1943); Die Danziger Marienkirche (Stu 1950); (izd.) Ernst Barlacli: Leben und Werk in seinen Briefen (Mn 1952); Adam Elshei- mer ah Zeichner: Goudts Nachahmungen und Els- heimers fVeiterleben bei Rembrandt , Ein Beitrag zur Strukturforschung (Stu 1957); ,Umbruch der Spatro- mantik und des Spatbarocks' (J. Jahnov zb., 1958); ,Gouache-Bildchen von Adam Ehheimer in der tVerk- statt Rembrandts' (O. H. Forsterjev zb., 1960). L: Ku (1961). Drouais, Franpois-Hubert (1727 — 1775), fr. slikar, portretist, najslavnejši predstavnik slikar¬ ske družine, r. in u. (47) v Parizu. S: npr. Grof de Vaudreitil (d. 1758, Nat. Gali.), Edme > Bott- chardon (1758, Versailles, Mus. Nat.), Markiza d' Aiguirandes (d. 1759, CM A), Markiza de Pompadour (oval, 1763, Orleans, Mus.), Madame Dubarry kot Flora (1768, Agen, Mus. Municipal), Ludovik XV. (d. 1773, Versailles, Mus. Nat.), Marija Antoinetta kot Hebe (oval, 1773, Chan- tilly). L: Rene Guitly (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. F. Boucher (1965, repr. 716, 743), L. Dumont- (Viiden (1909), L. Reau (Le Rayonnement 1946), etc. Droysen, Johann Gustav (1808—1884), nem. zgodovinar, ki je s svojim delom Geschichte des Hellenismus (1836—43; 2., razš. izd., 6 knj., Gotha 1877—1878) uvedel termin helenizem (cf. s. v. helenistična umetn.). DRTIJA pri Moravčah. Podr. c. Device Ma¬ rije: med slikami Cebejeva Marija kraljica (d. 1765). Druga biblija Karla Plešastega, pomemben ka¬ rolinški iluminiran rkp. (444 strani 43 x 33,5 cm, 871/77, Bibl. Nat., Cod. Lat. 2). L: Diringer Book (1958, p. 167); »PKG« 5 (1969, t. 39 — L!). — Cf. C. Nordenfalk (Sk 1957), H. Omont (1911 >. Druga božja zapoved (2 Mojz 20, 7; 5 Mojz 5, 11); Ne skruni imena Gospoda , svojega Boga ! (po vulgati Non assumes nomen Domini Dei tui in vanum [2 Mojz 20, 7] in Non usttrpdbis nomen Domini Dei tui jrustra [5 Mojz 5, 11]). Up: npr. H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (Str: Johann Griiningcr 1516). L: Carmcl Konikoff: The Second Commandment and Its Interpretation in the Art of Ancient Israel (dis., 1969 [Fr.]). — Cf. R. Muther (1884, p. 213, t. 239). Druga knjiga kraljev (abr 2 Kralj; lat. Liber 11 Regum) resp. Druga Samuelova knjiga po he¬ brejskem (Liber 11 Samueli s). Med ikonogr. motivi, ki jim je predloga, npr. —> David žaluje za Savlom (1, 1 — 16), -> Abnerjeva smrt (3, 27), —> David pleše gol (6, 14 — 16 ),—> Betsabeja v kopeli (11, 2— 4), —> Amnon posili Tamaro (13, 11 —14), —>- Semej preklinja Davida (16, 13), —^ Absalomova smrt (18, 9 — 15), —> Sebino glavo vržejo pred Joaba (20, 22), —x Davidovi junaki premagajo sovražnike (21, 15—22). Up: npr. miniature v —*■ Maciejowskega kodeksu iz o. 1250 (f. 35v—46v), lesorezi v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 168-182). L: Pigler I (1956, p. 146—58); Schmidt 1L (1962). Druga Mojzesova knjiga -> Eksodus Druga nadloga: žabe, bibl. ik. m. (2 Mojz 8, 1—11). Up: npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 38v). Druga pomnožitev kruha in rib Pomnožitev kruha in rib (evang. ik. m.) Društvo za krščansko umetnost, ust. v Lj 1894, izd. kot svoje glasilo Izvestje Društva za kršč. umetn. Prva predsednika sta bila J. -^-Smrekar in za njim— >Flis, tajniki pa Steska,-+ D°~ stal in Fr. -» Stelč. L: cf. R. Ložar (ZUZ, 1937). Drznost —> Veliki zmagoslavni voz DUBLIN (irsko Baile Atha Cliath), gl. mesto republike Irske. V Nar. gal. (znani kot Nat- Gali. of lreland) so mdr. zastopani fra Angelico, Mantegna ( Judita , grisaiile — z delavnico), Ti¬ zian (Baldassare Castiglione, o. 1529, in Ecce bomo, o. 1560), Tintoretto, El Greco, Rubens, Hals, Rembrandt (Počitek na begu v Egipt , d- 1647) in Goya. V Nar. muz. (znanem kot Nat- Mus. of lreland) sta mdr. * Veliki kelih iz Ardagha (o. 720) in okrasna zaponka, znana kot *Tara- Brooch (VIII. st.). L: EWA VIII (1963, stp 321—22 — L!); »US« 6 (1970, f p. 41 & 137). ~ Trinity College Library. Med IR n P'' *Book of Durrow (2. pol. VIL st., A. IV. 5) ' n *Book of Kells (o. 800, A. L 6). DUBROVNIK, mesto ob juž. Jadranu (H f - vatska) s slavno zgod. Ohranjeno do 22 m vis. obzidje (iz XIII. st., okrepljeno in dop. v XV--" XVII. st.) s stolpom Minčeta (prež. po načrtu 513 DUBROVNIK, Gospa od Danača — Duccio di Buoninsegna 514 —> Michelozza, dkč. —>Juraj Dalmatinac) pa trdnjavama Revelin pri vzh. mestnih vratih (vrata od Ploča ) in Lovrijenac, »dubrovniškim Gibraltarjem« na 37 m vis. vzpetini na jugozah. strani (na Pilama). L: ELU 2 (1962, s. v. — L!); EWA XIV (1967, stp 906—07 — L!). — Cf. C. Fiskovič (1947; 1964). ~ Gospa od Danača, c. na Dančah: znamenito delo Božidar eviča iz 1517: *poliptih z Marijo, Gregorijem Vel. in Martinom. ~ jezuitska c., sez. 1699—1725 po načrtu Andree —> Pozza. V. stopnice pred c. iz 1738 po načrtu rim. arh. Padalacque. L: UBJ (1969, repr. 388); B. Kerber: Andrea Pozzo (B1-NY 1971). — Cf. V. Mole (Lj 1965, p. 288). ~ katedrala (na mestu o potresu 1667 poru¬ šene stare romanske katedr. s konca XII. st.) sez. po načrtu Andree BufFalinija in P. Andreot¬ tija 1671—1713: tloris v obliki lat. križa, tri¬ ladijska notr., kupola nad križiščem. ~ Sv. Spas je bil sez. o. 1520. Pročelje po v zoru katedr. v -> Šibeniku. L: UBJ (1969, repr. 355). ~ Sv. Vlaho, sez. 1706—14 po načrtu Bene¬ čana Marina Gropellija. — Pred c. t. i. Orlandov S,U P iz 1417 (spom. junaka -> Rolanda). L: UBJ (1969, repr. 386). ~ Divona ( Dogana , carinarnica) povezuje ob¬ like pozne cvetoče gotike in renesanse (sez. 1485, 1516—20 prež. in razš.). Arkadna lopa, očitno Po zgledu portika Knežje palače (infra). L: UBJ (1969, repr. 356). — Cf. V. Molč (Lj 1965, P- 269 & repr. p. 264). ~ dominikanski samostan. V c. slike N. Boži- dareviča ( *triptih z Madono na luninem krajcu z z ač. XVI. st. in Oznanjenje iz 1513) in M. Hamziča (triptih s sv. Miklavžem za družino Lu- karevič, naroč. 1512), v samostanu v kapiteljski dvorani pa Božidarevičeva olt. slika družine £>ordič. ~ frančiškanski samostan (samostan Male brače): * križni hodnik s poznoromanskimi heksa- forami (XIV. st.), najlepši romanski križni hod- n 'k v Dalmaciji, ki ga je oblikoval Miha iz Bara (Mihoje Brajkov iz Bara, na epitafu imen. MA¬ GISTER MICHA PETRARIVS DE ANTIVARl). L: UBJ (1969, repr. 273). — Cf. C. Fiskovič (1955). ~ Knežja palača, Knežev dvor, po eksploziji smodnika 1435 sez. Napolitanec -*■ Onofrio de a Gava 1435—42 (gotske oblike); po novi eks- 19 ~ Leksikon ploziji 1463 delna obnova po Michelozzovem načrtu: zelo verj. mu ustrezata renesančni portik pročelja (6 renesančnih arhivolt: 4 renesančni in 3 gotski kapiteli) in arkadni atrij. L: cf. M. Mušič (II 1966, repr. p. 67—69). ~ Veliki vodnjak (zač. 1438) v obliki šestnaj- sterokotne cisterne s kupolo in Mali vodnjak (zač. 1440), spodaj oktogonalne oblike, sta delo —> Onofria de la Cava. L: cf. V. Mole (Lj 1965, repr. p. 184 in 185). Dubuffet, Jean (1901—_), fr. slikar (in ki¬ par), najbolj samosvoj fr. umetnik po 2. svet. vojni, utemeljitelj t. i. Tart brut: vsem estetskim pravilom nasprotujoča, »naivno« predrzna in učinkovita figuralika, s peskom, mavcem in drugim gradivom obdelana površina slik. R. v Le Havru, slikar od 1942 dalje (prej veletrgovec z vinom), svoje poglede na umetn. tudi sam predstavil v publikacijah L'Art brut prefere aux arts culturels (1951) in še prej Prospectus aux amateurs de tout genre (1694). L: Georges Limbour: Tableau bon levain a vous de cuire la pate: L’art brut de Jean Dubuffet (P 1953); ReadP (1959 [1969]); SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964); L. Trucchi: Jean Dubuffet (R 1965); H. Read (Kindler n, 1965, s. v. — L!). — Cf. H. H. Arna- son (1968 ali 1969), A. Čelebonovič (1966), W. Haft- mann (4. izd. 1965; 1965), etc. Duby, Georges (1919—_), fr. zgodovinar in sociolog, univ. prof. (V Univ. d'Aix-Marseille). B: Europe des Cathedrales: 1140—1280 (G: Sk 1966, »A-I-H«; amer. izd. The Europe of the Cathe- drals, Clev 1966), Fondements d’un nouvel humanisme: 1280—1440 (G: Sk 1966, »A-I-H«; nem. izd. Die Grundlegung eirtes neuen Humanismus, Genf 1966); Adolescence de la chretiente occidentale: 980—1140 (G: Sk 1967; amer. izd. The Making of Christian West, Clev 1967). Ducati, Pericle (1860—1944), it. klas. arheolog, r. v Bologni. B: Storia delVarte etrusca (2 knj., 284 t., F 1927); Le pitture della tomba detle Leonesse e dei Vasi dipinti (R 1937); L’ar te in Roma daile origini al sec. VIII (Bol s. a. [o. 1938]); La scultura etrusca (No 1941); Die etruskische, italo-hellenistische und romische Malerei (2. izd., W 1942, »Gesch. der italienischen Malerei in Einzeldarstellungen«); Varte classica (3., rev. izd., T 1944, »Storia delfarte classica e ita- liana« 1). L: Lodovici (1942). Duccio, Agostino di —> Agostino di Duccio Duccio di Buoninsegna (u. 1319), it. sienski slikar, prvi v. predstavnik sienskega slikarstva. Njegovo delo še pripada t. i. maniera greca, vendar kaže v prihodnost z mogočnejšo kom- 515 Duchamp, Marcel — Dumont-Wilden, Louis 516 pozicijo in da že vsaj slutiti novi občutek za resničnost. S: poprej Cimabueju atr. *Madonna Rucellai (les, naroč. Compagnia dei Laudesi 1285 za c. Sta Maria Novella v Florenci), Frančiškan¬ ska madona ( Madonna dei francescani, o. 1290/ 95, Siena, Pin. Naz.) in kot najslavnejše delo *Maesta (les, 1308—11, Siena, Mus. delPOpera, del Duomo, posamezne table pa Frick, Nat. Gali. & Washington). L: van Marie II (1924); Berenson Ox (1932); Cankar H/2 (1933); Luisa Marcucci: I dipinti toscani del secolo XIII (R 1958); Giorgio Vigni (EWA IV, 1961, s. v. — L!); Paul-Henri Michel (Diet peint it, 1964, s. v.); Luisa Marcucci (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. C. Brandi (1951), E. Carli (La pittura 1955; 1963), E. Cecchi (1948), L. Coletti (II 1946), M. Davies (1951 [1961]), E. B. Garrison (1949), R. van Marie (1920), R. Oertel (1953 [1966]), P. Toesca (1951), C. H. Weigelt (1911), J. White (Harm 1966). Duchamp, Marcel (1887—1968), fr. slikar, pe¬ snik in književnik, eden izmed predstavnikov t. i. newyorškega —> dadaizma. R. v Blainvillu pri Rouenu, 1907—10 fauvist, nato pod vplivom kubizma in fauvizma, v ZDA, kjer je postal znan z razstavo Armory Show 1913, potoval 1913—15, v New Yorku, 1918 obiskal Argenti¬ no ter se 1919 vrnil v Pariz; u. (81) v Neuilly- sur-Seine. Največja z. njegovih del v PMA (Wal- ter Arensberg kupil 43 del!). S (od 1923 ni več slikal); npr. Umetnikov oče (1910, PMA), Akt, ki se spušča po stopnicah (Nu descendant un escalier, d. [19] 12, ib.), Nevesta, ki jo slečejo ženini, celo (La mariee mise d nu par ses celibat- aires, meme, steklo, 1915—23, ib.). — P: uvedel t. i. ready-made, v tem smislu 1913 v Parizu razstavil kolo in 1914 stojalo za steklenice. L: Giedion-Welcker (1960— L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Duchamp-Villon, Raymond (1876—-1918), fr. kipar, brat Marcela —> Duchampa (supra) in slikarja Jacquesa —► Villona, r. v Damvillu, u. (41) v Cannesu. P: Baudelairova glava (bron, 1911, MAM & New York, Joseph H. Hirshhorn Coli.), Konj (bron, 1914, MAM & Peggy Gug- genheim); L: Giedion-Welcker(1960 — L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Daniel Robbins, Duchamp-Villon at Knoedler's (BM, jan. 1968); »US« 12. — Cf. G. Apollinaire (1913), G. H. Hamilton (1967), E. Trier (FrM 1955). Du Colombier, Pierre, s pr. im. Poin^on de la Blanchardiere (1889—_), fr. um. zgodovinar. B; L'Art franfais dans les cours rhenanes (P 1930); Le Style Henri IV — Louis XIII (P 1941, »A-S-T«); Histoire de l’art (P 1942, »Grandes Žtudes histori- ques«); L'Art Renaissance en France (P 1945, »Nouv. Ene.«); L’Art allemand (P 1946, »A-S-T«); Jean Goujon (P 1949, »Maitres du Moyen Age et de la Renaissance« 11); Les chantiers des Cathedrales (P 1953); L'Architecture franfaise en Allemagne au XVIIH sižcle (2 knj„ P: PU 1956). Dufy, Raoul (1877—1953), fr. slikar in grafik, mnogostranski dekorater (ilustracija, scenogra¬ fija, keramika, tapiserija, predloge za tekstilne in modne izdelke itn.). R. v Le Havru, izšel iz impresionizma, bil eden izmed najvidnejših pred¬ stavnikov fauvizma ter izoblikoval zelo ose¬ ben, lahkoten in eleganten slog, s katerim se je popolno izrazil tudi v številnih krajinskih akva¬ relih. Svojemu načinu je ostal zvest tudi pri na¬ ročenih delih največjih mer (znana je bila nje¬ gova Vila [fr. La Fee] elektrike na pariški svet. razst. 1937 — 60 X 10 m). Posebno mesto gre glasbenim motivom, ki so dobili v njem odlič¬ nega interpreta s pravim »rokokojskim poslu¬ hom«. L: Diet peint mod (1954); Raoul Dufy: Paintings and Watercolours, seleeted by R. Ben Sussan, with an introduction by M. Brion (L 1959); Robert L. Herbert (EWAIV, 1961, s. v.); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »US« 12. — Cf. J. Cassou (1946 [1951]), P- Courthion (1951), J. Lassaigne (1954). Dujam ali Dujo —> Domni j Du Jardin, Karel (1622—1678), hol. slikar, delal v Haagu (1656—59) in A’damu (1659—74), potem pa v Italiji, u. v Benetkah. S; npr. Pred¬ stojniki amsterdamske predilnice (d. 1669, Rijks- mus.), Jahaška šola (1678, Dublin). L: HdG IX (1926); Hall Por (1963); S. J. Gud- laugsson (Kindler II, 1965, s. v.). Duknovič, Ivan, z it. imenom Giovanni Dal - mata, kipar iz Dalmacije, verj. r. v Trogirju, akt. v Rimu, na dvoru Matije Korvina in v Tro¬ girju. P: z Minom da Fiesole marm. nagrob- papeža Pavla II. (u. 1471, mdr. sgn. personifika¬ cija Upanje, Rim, Grotte Vaticane). L: Duško Kečkemet (ELU 2, 1962, s. v. — L!)- Cf. K. Prijatelj (1957). Diilberg, Franz (1873 — 1934), nem. um. zgo¬ dovinar (se ukvarjal predvsem s starim niz. sli¬ karstvom) in pisatelj. B: Die Leydener Malerschule, I: Gerardus Ley~ danus; II: Cornelis Engebrechtsz. (Bi 1899, dis), Friihholldnder, I — IV (Haarlem 1903—1908); Von Geiste der deutschen Malerei (BI 1922); Lucas van Leyden: 1494—1533 (Lpz 1924); NiederldndiscM Malerei der Spdtgotik und der Renaissance (Wi/“ 1929, »HdKw«); Frans Hals: ein Leben und ein " el (Stu 1930). Dumont-NVilden, Louis (1875—_), belg. P' seC o umetnosti. B: Le Portrait en France (Br 1909, »Bibl. de 1’Art du XVIII' Siecle«). 517 DUNAJ — DUNAJ, St. Stephan 518 DUNAJ, orig. Wien, nekd. rim. obmejna trdnjava Vindobona, prvič omenjan kot mesto 1137, mestne pravice od 1221, 1278—1918 rezi¬ denca Habsburžanov; univ. ust. 1365. Spome¬ niki in situ ponazarjajo pozno gotiko, barok XVIII. st., XIX. st. in pos. -> findesieclovsko umetn. Pomembno urbanistično preoblikovanje Po sredi XIX. st., ko so porušili utrdbe okrog starega mestnega središča (zdajšnja die innere Stadt resp. I. okraj) in je na njihovem mestu nastal 57 m šir. Ring (po stavbah, sez. ob njem v glavnem v obd. 1858—88, govorimo kar o t. i. RingstraJSenstil). Muzejsko bogastvo ponazarja z g- pomen mesta in obseg nekd. monarhije (šte¬ vilne najdbe, kipi in slike tudi iz naših krajev). L:OKT n, XIV, XV, XXIII; EWA II (1960, stp 152—58 — L!); Reclam A I (1961 [1963]); Alfred May: Wien in alten Ansichten: Das Werden der Wiener Vedute (Szb 1965, »Osterreich in alten An¬ sichten« 2); Ottokar Uhl: Moderne Architektur in Wien: von Otto VVagner bis heute (W 1966, »Kultur- fuhrer«); Robert Lobi & Hermann Lechner: Wien m Farben (In 1967); Wien (Drm 1968, »Kstdenk- maler in Osterreich: Ein Bildhandbuch« 4); Ge- schichte der bildenden Kunst in Wien: Plastik in Wien (W 1970, »Gesch. der Stadt Wien: Neue Reihe« VII/1). — Cf. J. Dernjač (1906 K.), Ginhart (1948), "• Grimschitz (1939; 1947; 1961), L. Hevesi (1909), w. Suida (1903—1904), H. Tietze (1909; 1911; 1924; 1925; 1928; 1931), R. Wagner-Rieger (1957; 1960/61; £f Kg, 1964, p. 250ss — L!; 1968; *1969). cerkve ~ Augustinerkirche (/, pri Augustinerstrafie 7 ): v njej Antonia —> Canove marm. nagrob. Marije Kristine, hčere ces. Marije Terezije (1798 — 1805). L: »MdS« 67 (t. VIII-IX). ~ Karlskirche, c. Karla Boromejskega ( Karls- Platz), zač. 1716 J. B. -> Fischer von Erlach, dkč. njegov sin 1737. Formalno in ikonografsko po- ntembno * pročelje: stebra po vzoru Trajanovega stebra v —> Rimu (cf. ant. sponi.) namigujeta na devizo Karla VI. constantia et fortitudine in ^rati na -> Heraklova stebra, sicer pa celota nspešno povezuje razgibano baročne in hladno klasicistične sestavine. Notr.: v kupoli Rott- mayrjeva freska Glorija Karla Boromejskega. Olt. shke: levo S. Ricci ( Vnebovzetje , o. 1734), des. P' Gf an (Sv. Elizabeta, 1736/37), v stranskih kapelah D. Gran, M. Altomonte in J. van Schuppen. „..k- (cf. s. v. Fischer von Erlach, J, B. von): Ervvin »Fr ’ ^' c Frontalperspektive der Karlskirche in der 'storischen Architektur« von J. B. Fischer von triach (ANK, 1955); Liselotte Popelka, Studien zur W'ener Karlskirche (ib.). — Cf. E. Hempel (Harm ly b5, p . 92—93, 322—23, t. 50 A). ~ Kirchc Am Hof ali Zu den neun Engels- choren (/, a m Hof). Pomembno *pročelje je 1662 oblikoval Carlo Antonio Carlone. Z altane nad pritličnim vhodom so 1806 glasniki razgla¬ sili konec t. i. Sv. Rim. cesarstva. L: cf. E. Hempel (Harm 1965, t. 30 A). ~ Maria am Gestade ali Maria Stiegen (/, Salvatorgasse): tesnemu prostoru prilagojena gotska c. z enoladijsko notr. Višji kor sez. o. 1330—69, ladjo in pročelje (sez. 1394 — 1414) pa je očitno oblikoval mojster Michael -> Chnab in za njim stolnična stavbarnica (za »mehki« slog značilen zaključek zvonika); rest. 1812—20 in pozn. L: cf. R. Wagner-Rieger (1967, št. 342 — L!). ~ Michaelerkirche (I, Michaelerplatz 1, tj. nasproti gl. vhoda na Dvor [cf. infra: Hofburg: Michaelerplatzfront ]) povezuje s svojo arhitek¬ turo in opremo dolgo zg. obd. od pozne roma- nike XIII. st. do poznega baroka. V koru štuka- turna plastika, Padec upornih angelov (Karl Georg Merville 1781), ki velja za zadnji pomembnejši spom. baročne cerkv. umetn. na Dunaju. ~ nekdanja minoritska cerkev (Minoriten- kirche, I, Minoritenplatz)\ zač. 1339: triladijska, križnorebrasto obokana dvoranska c. — Visoko na vzh. strani zvonika domn. portret stavbenika ( frater Jacobus Parisiensis [?], 2. pol. XIV. st.). L: cf. K. Gerstenberg (1966), R. Wagner-Rieger (1967, št. 347). ~ Peterskirche (/, Petersplatz): pomembna baročna stavba, zač. 1703, pozn. nadaljevana po sprem, načrtu (verj. Joh. Lukas von —> Hilde- brandt). ~ Piaristenkirche (VIII, Jodok-Fink-Platz). Po¬ zornost zasluži Maulpertschova *stropna freska iz 1752/53: v obsežnem programu povezani bibl. in evang. prizori z vrhom v Vnebovzetju in Mari¬ jinem kronanju. — St. Ruprecht (/, Ruprechtsplatz I): najstar. c. na Dunaju, v glavnem romanska stavba (gl. ladja in spodnji del zvonika verj. še iz XI. st., kor s konca XIII. st., juž. stranska ladja iz 2. četrt. XV. st.). ~ *St. Stephan ali Stephansdom, sprva žup. c., od 1479 dalje dunajska stolnica. Od nekd. romanske stavbe ostal zah. portal (t. i. Riesentor, dkč. kmalu po 1240) z delom zah. pročelja, stolpoma (t. i. Heidentiirme, dkč. v gotiki) in zah. emporo. Orjaški juž. stolp (imen. der Steffel) dkč. 1433 (vis. 136 m, v njem zvon, ki naj bi bil največji po Pekingu, Kremlju in kolnski katedr.), zidavo sev. stolpa pa so opustili, tako da je 519 DUNAJ, Votivna cerkev — DUNAJ, Kunsthistorisches Museum 520 celota nesomerna. Pultna streha. Notr.: star. »albertinski« kor sez. 1304—40, mlajša »rudol- finska « ladja (po —> Rudolfu IV.) 1359—1454. Na sev. strani znamenita *prižnica Antona -> Pilgrama (1514—15) z reliefi 4 v. cerkv. učiteljev (-»- štirje temperamenti) in spodaj kiparjevim avtp., na olt. zraven slavna * Dienstbotenmadonna (kamen, 1320/30), na sev. steni ob prečni ladji *orgelsko podnožje s Pilgramovim doprsnim avtp. kot konzolo (d. 1513), v sev. komi apsidi na- grob. Rudolfa IV. in njegove žene Katarine Češke (o. 1370/80) in Marijin olt. iz 1447 iz Dunajskega Novega mesta z devizo donatorja, ces. Friderika III. (A E I O U, tj. Austria erit in orbe ultima ), v juž. komi apsidi *nagrob. ces. Friderika III. (1469 zač. -» Gerhaerts iz Leidena, dkč. 1513), v Katarinini kapeli v pritličju v. stolpa *krstilnik (d. 1481: na vznožju 4 evangelisti, na ograji kotanje Kristus in 12 apostolov, na lesenem po¬ krovu v obliki fiale pa reliefi 7 zakramentov in zgoraj Krst v Jordanu). Portala v preddverjih obeh stranskih vhodov v c. (sev. Bischofstor, juž. Sin- gertor) krasijo sohe vojvode Albrechta III. z ženo Elizabeto Češko in oprodama grbonoscema (o. 1375), na juž. strani pa Rudolfa IV., Katarine Češke in grbonoscev pa v timpanu relief Pavlo¬ vega spreobrnjenja (o. 1380). — Sohe z v. stolpa hrani Historisches Mus. der Stadt Wien (cf. infra, odd. muzeji). L: Friedrich Wimmer & Ernst Klebel: Das Grab- mal Friedrich HI. im Wiener Stephansdom (W 1924); Cankar II/2 (1933); Stephansdom: Geschichte, Denk- maler, Wiederaufbau (W 1948 [rk]); Josef Zykan (Romanische K. in Osterreich, W 1964 [rk]); A. Kosegarten, Zur Plastik der Fiirstenportale am Ste¬ phansdom (WJb, 1965); ead., Parlerische Bildvverke am Wiener Stephansdom aus der Zeit Rudolfs des Stifters (ZfKw, 1966 [cf. dis., Fr 1960]); Marlene Zykan (Gotik in Osterreich, Krems 1967 [cf. dis., W 1967]). — Cf. K. Donin (1934; 1946 [1956]), R. Ernst (& E. Garger 1927), A. Feulner (1953), F. Kies- linger (1949), K. Oettinger (1951), H. Riehl (1926), H. Tietze (1930—31; OKT XXIII, 1931). ~ Votivna cerkev (nem. Votivkirche) ob Ringu (IX, Rooseveltplatz ), neogotska stavba, ki jo je po vzoru fr. katedral XIII. st. sez. Heinrich von Ferstel 1856—79. Post. v zahvalo, da se je po¬ nesrečil atentat 1853 na mladega ces. Franca Jožefa I. L: »PKG« 11 (1966, t. 391). palače in druga poslopja ~ ‘Belvedere (III, Rennvveg 6 resp. Prinz- Eugen-Strafie 27), mojstrovina Joh. Luk. von —> Hildebrandta, nekd. vrtna palača princa Ev¬ gena Savojskega, zdaj sedež Osterreichische Gal. (cf. infra, odd. muzeji). Celota obsega t. i. Spod¬ nji Belvedere (das Untere B., 1714—16), »pravi«, t. i. Zgornji Belvedere (das Obere B., 1721—23), v. park med njima z okrasno plastiko (1716—21, cf. s. v. sfinga) in vhodni dvorišči (t. i. častni dvorišči, nem. die Ehrenhofe) proti Rennwegu resp. Giirtlu. L: »US« 10 (1969, p. 156—157). — Cf. B. Grim- schitz (1947), E. Hempel (1965), etc. ~ Burgtheater (/, Dr.-Karl-Lueger-Ring 2). Po načrtih Gottfrieda -> Semperja 1874—88 sez. Karl Hasenauer. L: »PKG« 11 (1966, t. 403 — L!). — Finančno ministrstvo, Finanzministerium, nekd. Palača princa Evgena Savojskega (/, Hitn- melpfortgasse 4 — 8). Konec XVII. st. zač. Johann Bern h. -^-Fischer von Erlach (njegova prva po¬ membna stavba na Dunaju), v XVIII. st. pa nadaljeval in povečal Joh. Luk. von ->■ Hilde- brandt (do 1724). ~ Hofburg, orjaški kompleks dvornih palač, ki mu začetki segajo v XIII. st., v zdajšnji obliki pa so ga izoblikovali v renesansi in zlasti v ba¬ roku, delno pa še v XIX. st. (t. i. N ene Hofburg in pročelje na Michaelerplatz, tj. Michaelerplatz- front) in XX. st. Tri star. stavbe, t. i. Schvveizer Hof, 1558—65 sez. Stallburg z odličnim rene¬ sančnim trinadstr. arkadnim dvoriščem (-»- N ene Gal.) in Amalienburg so v baroku ustrezno po¬ vezali in dopolnili: Schvveizer Hof in Amalien¬ burg je povezal po ces. Leopoldu I. imen. Leopol- dinischer Trakt, ki z zun. pročeljem gleda na Heldenplatz (sez. 1660—68 resp. po požaru 1668 do 1680), 1723—26 pa je bil sez. Reichskanzlei- trakt (Jos. Em. Fischer von Erlach). Jugovzh. od t. i. Švic. dvora (Schvveizer Hof) je star. Fi¬ scher von Erlach začel, njegov sin Jos. Em. Fi¬ scher von Erlach pa 1723—35 dkč. nekd. Dvorno knjižnico (zdaj Osterreichische Nationalbibl., in¬ fra); Josephsplatz, s katerega je vhod vanjo, J e z obema stranskima kriloma 1767—73 zgledno oblikoval N. Pacassi. Notr.: poleg *v. dvorane nekd. dvorne biblioteke (stropne slikarije je 1730 dkč. D. Gran, 1769 pa rest. Maulpertsch) zasluži mdr. pozornost tudi Reichskanzleitrakt (np r - Festsaal s 3. v. slikami P. Kraffta iz 1828—33)- L: cf. B. Grimschitz (1947). ~ Kunsthistorisches Museum (/, Burgring -5) je kakor nasproti ležeči Naturhistorisches Mus. nastal ob uresničevanju velikopoteznega pro¬ jekta za t. i. Neue Hofburg (supra) po načrtih Semperja in Hasenauerja (sez. 1872—81). R aZ ' košno *stopnišče je eden najodličnejših spom. > z obd. t. i. historičnih slogov, krasita ga Canovina 521 DUNAJ, Palais Daun-Kinsky — DUNAJ, Johann StrauB ml. 522 skupina Tezej in kentaver (dkč. 1819) in Mun- kacsyjeva stropna freska. ~ Palais Daun-Kinsky (/, Freyung 4) je 1713— 16 sez. Johann Lukas von -> Hildebrandt. L: cf. B. Grimschitz (1947). ~ Palais Liechtenstein in der Rofiau (IX, Fiirstengasse 2), vrtna palača, knezov L. sez. zunaj mestnega obzidja 1689—1704 Dom. Mar- tinelli (tu do 1942 slavna z. slik, odtlej Vaduz). Nad Sala Terrena (okrasil -+Rottmayr) t. i. tnarm. dvorana (der Marmorsaal ) s stropno fre¬ sko Heraklova apoteoza (Andrea Pozzo 1704/07). — Sev. od palače na koncu parka po 1711 sez. vrtni belvedere (načrt iz 1687 Joh. Bernh. Fischer von Erlach), v XIX. st. porušen. L: Norbert Knopp: Das Garten-Belvedere: Das Belvedere Liechtenstein und die Bedeutung von Aus- blick und Prospektbau in der Gartenkunst (Mn 1966, »Kstwissenschaftliche Stud.« 36); Bernhard Kerber: Andrea Pozzo (B1-NY 1971 — L!). — Cf. B. Grim¬ schitz (1947). ~ Palais Sclmarzenberg (III, Rennweg 2), sez. 1697—1704 po načrtu J. L. von -> Hildebrandta, dkč. 1720—23 (Joh. Bernh. Fischer von Erlach) & 1728 (Jos. Em. Fischer von Erlach). L; ANK (1957, 7-/8. zv.). — Cf. B. Grimschitz (1947), E. Hempel (Harm 1965, t. 52A). ~ Palais Starhemberg, zdaj Unterrichtsministe- fhim (/, Minoritenplatz 5), je po 1661 sez. Wolf- gang Wilhelm Praemer, 1895 pa so stavbo raz¬ širili za 3 okenske osi proti zah. (šele tedaj je Portal zavzel sredino). L: »PKG« 9 (1970, t. 339 — L!). — Cf. B. Grim¬ schitz (1947), E. Hempel (Harm 1965, t. 31B). ~ Palais Trautson ( VII, Museumstrafie 7) je 1710—12 sez. J. B. —> Fischer von Erlach. L: Cf. B. Grimschitz (1947). ~ Parlament (/, Dr.-Karl-Renner-Ring J), sez. —75 Danec Theophil Hansen v neoklasici- stičnem slogu. Vodnjak boginje Atene (Athene- Brunnen) : gl. soha delo K. Kundmanna. ~ Postsparkassenamt (I, Georg-Cocli-Platz 2) Je 1904—06 sez. Otto—> Wagner. Stavba je bila Povečana 1912. , J '- Hatje (1963, f. p. 291). — Cf. M. Mušič (III ly 68, p. 95 ; 97_9g). ~ Rathaus (I, Rathausplatz ob Ringu), sez. —83 v svobodno porabljenem neogotskem s °gu s skoraj T00 m vis. stolpom (arh. Friedrich v °n Schmidt iz Kolna) po vzoru poznosrednjev. niz - tržnic. ~ Schonbrunn, grad in park. Grad sez. 1695— 1713 po 2., poenostavljenem načrtu Joh. Bernh. — Fischer von Erlacha, povišan z mezaninom za Marijo Terezijo (—> Pacaš si 1744—49), v notr. oblikovan v rokokojskem slogu do o. 1760. *Park dokončno izoblikovan 1773—75: Neptu¬ nov vodnjak s plastiko Antona Zaunerja (dkč. 1780), predvsem pa neoklasicistična Gloriette na vzpetini nasproti gradu (-> Hohenberg 1775). O pravem kultu razvalin, ki ga je gojilo XVIII. st., priča Hohenbergova »Rimska razvalina« (1778). L: O. Raschauer: Schonbrunn (W 1960). ~ Sezession (I, Friedrichstrafie 12), razstavno poslopje sez. 1897—98 po načrtu Josefa M. 01- bricha. Kovinska vrata zasnoval Gustav Klimt. ~ Staatsoper, nekd. Hofoper (I, Opernring 2), slavno poslopje nekd. Dvorne opere, ki sta ga 1861—69 sez. August von Siccardsburg in Edu- ard van der Niill kot prvo v. stavbo ob Ringu (rest. po hudih poškodbah 1945). Notr.: mdr. freske Moritza von Schwinda (1866—68). ~ Univerza (I, Dr.-Karl-Lueger-Ring 1), »no¬ vo« univ. poslopje, ki gaje 1873—83 sez. Hein- rich von Ferstel. Na arkadnem dvorišču Kasta- liabrunnen (Edmund Hellmer 1910, cf. s. v. Ka¬ stah a) in portreti zaslužnih profesorjev. ~ Zacherlova hiša, Zacherlhaus (I, Brandstdtte 6), 1903—05 sez. mojstrovina mladega Jožeta -> Plečnika. javni spomeniki ~ Beethovendenkmal (Beethovenplatz ob Loth- ringerstrafie), delo -> Zumbuscha iz 1880. Na podstavku Zvezani Prometej. ~ Dreifaltigkeitssaule ali Pestsaule (/, Graben), kužno znamenje, zaobljubljeno o kugi 1679 in kot marm. spom. 1682, posv. 1693. Izvedli so ga 1682—92 Joh. Bernh. -> Fischer von Erlach in Lodovico Ottavio Burnacini (načrt) pa kiparji Matthias Rauchmiiller, Paul Strudel, Ignaz Ben- del idr. Na simbolično trikotnem podstavku Vera, zmagovalka nad kugo (Paul Strudel), više istega kiparja klečeči ces. Leopold I. kot donator, sicer pa na oblakih 9 angelov, ki predstavljajo —>■ devet angelskih korov, in prav na vrhu sliko¬ vite celote bron. Sv. Trojica. L: G. Coudenhove: Die Wiener Pestsaule (W 1958); »PKG« 9 (1970, t. 341 — L!). — Cf. E. Hempel (Harm 1965, t. 58), E. Tietze-Conrat ( 1921). ~ Johann StrauB ml. (bron. soha pred marm. lokom z reliefi, post. 1923, Stadtpark), finde- sieclovsko delo Edmunda —> Hellmerja. 523 DUNAJ, Johann Wolfgang von Goethe — DUNAJ, Kunsthistorisches Museum 524 ~ Johann Wolfgang von Goethe (bron, 1900, Burggarten), delo Edmunda -> Hellmerja. ~ Kaiserin Maria Theresia ( Maria-Theresia- Platz med Ksthist. & Naturhistorisches Mus. ob Ringu [Burgring]) dkč. —>• Zumbusch 1887, od¬ krit 1888. Na konjih vojskovodje Dami, Laudon, Traun & Khevenhiiller. ~ konjeniški spomeniki: najpomembnejše pred¬ stavljajo Zaunerjev Joseph II. (1795 — 1807, Jo- sephsplatz) pa medsebojno se dopolnjujoča Fern- komova Prinz Eugen (1860—65, Heldenplatz pred Neue Hofburg) in *Erzherzog Karl (1853 — 60, Heldenplatz). muzeji in galerije ~ Akademie der bildenden Kiinste (/, Schiller- platz 3) v stavbi, ki jo je 1872—76 sez. Theophil Hansen. Stropne slike v avli ( Padec Titanov, Ve¬ nera, Prometej, Gaia, Uranos) je 1875—80 na¬ slikal Anselm —> Feuerbach, ki je bil takrat prof. na ak. Gemdldegalerie: majhna, toda pomembna z. slik, v njej mdr. zastopani Giovanni di Paolo (. Nikolaj Tolentinski ustavi kugo v mestu, temp, topolovina), D. Bouts ( Marijino kronanje, temp, hrastovina), Bosch ( triptih s Poslednjo sodbo, morda samo sočasna kopija), L. Cranach star. {Sveto sorodstvo [z avtp.], temp, lipovina, o. 1510/12), Tizian ( Tarkvinij in Lukrecija, o. 1570), Baldung, imen. Grien ( Počitek na begu v Egipt, temp, lipovina, o. 1512/13), Rubens (npr. Boreas ugrabi Oreithyio, hrastovina, o. 1615), Anth. van Dyck ( Mladostni avtp., hrastovina), Rachel Ruysch, Pierre Subleyras ( Umetnikova delavnica z avtp., o. 1746; Avtp.) in F. Guardi (npr. Canal Grande s c. S. Simeone Piccolo). L: Margarete Poch-Kalous: Akademie der bilden¬ den Kunste in Wien: Katalog der Gemaldegalerie (W 1961). — Cf. R. Eigenberger (1927). ~ Albertina, s celim naslovom Graphische Sammlung Albertina (I, Augustinerstrafie I), ena izmed najodličnejših zbirk risb in grafike na svetu, risbe (o. 26000) in graf. listi (več kot 600000) tako rekoč vseh pomembnih evr. umet¬ nikov od XV. st. dalje. Zg. jedro predstavljata z. risb vojvode Alberta von Sachsen-Teschen (1738—1822) in graf. z. princa -> Evgena Savoj¬ skega. Med direktorji dozdaj -> Meder, A. -*■ Stix, O. -> Benesch in -+Koschatzky. R & akva¬ reli: odlično zastopani npr. Pisanello, Leonardo da Vinci, Diirer (145 risb, npr. avtp. iz 1484, srebrni sv.), Michelangelo, Rafael, Tizian, Brue- gel, Rubens, Rembrandt, Watteau, Boucher, Fragonard, Cezanne, Kandinsky. L: Joseph Schoenbrunner: Die Albertina (W 1897); GBG (1968); 200 Jahre Albertina: Herzog Albert von Sachsen-Teschen und seine Kunstsammlung (W 1969 [rk, Albertina]). — Cf. O. Benesch (1928; 1964), J. Meder (1896—1908; 3-krat 1922; 3-krat 1923), A. Stix (1925; 1926; 1927; 1932; etc. — celotni kat.: *Beschreibender Katalog der Handzeichnungen in der graphischen Sammlung Albertina, I—VI [W 1926— 1941]). ~ Dom- und Diozesanmuseum ( Erzbischofli- ches Palais, I, Rotenturmstrafie 2). S: * Portret vojvode Rudolfa IV. Ustanovnika (les, 48 X 31 cm, o. 1365) — po portretu -> Janeza Dobrega najstar. samostojni evr. slikani portret; izmed slikarjev zastopan — > Hans von Tiibingen (Kristus trpin). L: Landolt (1968, repr. p. 29). ~ Historisches Museum der Stadt Wien (IV, Karlsplatz), pomembna kulturnozg. z., od 1949 direktor Franz Gliick. S: mdr. zastopani G. Klimt ( Pallas Athene, d. 1898), A. Schonberg (Alban Berg), E. Schiele (Avtp., les, d. 1911), H. Boeckl (npr. Avtp., d. [19]45), R. Hausner, itd. P: npr. sohe z juž. stolpa dunajske stolnice sv. Štefana: vojvoda Albrecht II., ces. Karel IV. in njegova žena Blanche Valois (peščenec, 1360/80). L: Neuerwerbungen: 1949—1959 (W 1959 [rk]). ~ Kunsthistorisches Museum v lastni stavbi ob Ringstrafie (cf. supra). Posebno pomembna z. slik (Gemaldegalerie): kot nekd. družinska posest Habsburžanov po svoje priča o moči te dinastije, ki je nekdaj z Avstrijo povezovala nem. cesarstvo (Diirer), juž. Nizozemsko (Brue- gel zastopan najbolje na svetu; Rubens) in sev. Italijo (Benečani s Tizianom na čelu) ter imela najtesnejše sorodstvene zveze z dvorom v Ma¬ dridu (po Pradu najboljša z. Velaztjuezovih por¬ tretov); z. slik so množili Habsburžani od Ma¬ ksimilijana I. in Margarete Avstr, dalje, največ zaslug zanjo pa so si stekli -> Rudolf II., Ferdi¬ nand II. (s tem, da je v oporoki 1621 razglasil družinsko posest za nedeljivo), nadvojvoda -»■ Leopold Viljem in Marija Terezija. Gal. postala javen muz. v Belvederu 1781; direktorji v XX. st.: G. Gliick (1916—31), L. von Baldass in V. Oberhammer. — Med Italijani zastopani npr. Antonello da Messina (v 3 delih ohranjena Pal a di San Cassiano, les, 1475/76), Mantegna (*Sv. Boštjan, topolov les, 1459?), Giov. Bellini (Mlada žena pri toaleti, d. 1515), Giorgione (Portret mlade žene, pl na lesu; * Trije filozofi), Tizian (npr. Madona s češnjami [Die Kirschenmadonna ], les, verj. 1516/18; Ecce Hotno, d. 1543; Saški volilnik Janez Friedrik Neustrašni, 1548/51; Fa- brizio Salvaresio, d. 1558; Jacopo de Strada, 1567/68; Nimfa in pastir, verj. po 1570), Palma 525 526 DUNAJ, Museum des 20. Jahrh. — DUNAJ, Naturhistorisches Museum Vecchio, Lotto (npr. Portret mladeniča pred belo zaveso, lipov les, o. 1508; Marija z otrokom, Katarino in Jakobom star. ; t. i. Trikratni portret zlatarja [avtp.]), Rafael ( *Madona v zelenem [Die Madonna im Griinen ], topolov les, d. 1506), D. Dossi ( Jupiter, Merkur in Virtus [resp. V ir go], domn. 1529), Correggio (iz vrste -> »Amori di Giove« 1530 naslikana * Jupiter in Id in Ugrab- Ijenje Ganimeda), Moretto (Sv. Justina z dona¬ torjem, topolov les, o. 1530), P. Bordone, Par- migianino ( *Avtp. »v konveksnem ogledalu«, to¬ polov les, 1524), Bronzino, F. Salviati, J. Tinto- retto (npr. Suzana in starca, o. 1560), Arcim- boldo, Paolo Veronese (npr. Ozdravljenje krvo¬ ločne žene, o. 1570), Moroni, Ann. Carracci, Caravaggio ( Madona rožnega venca, 1606/07), C. Reni (npr. Štirje letni časi, 1615/20), B. Strozzi, D. Fetti, F. Solimena, A. Canaletto, P- Batoni, B. Bellotto; med starimi Nizozemci n Pr. (vse hrastov les!) Jan van Eyck ( Portret star. m °ža [t. i. Kard. Albergati]; Jan de Leeuw, d. 1436), van der Goes (diptih z * Adamom in Evo ' n Objokovanjem, o. 1467/68), Geertgen tot Sint Janš (* Usoda zemeljskih ostankov Janeza Krst. [portreti!] in Objokovanje, oboje o. 1490), Gos- saert (npr. Sv. Luka slika Madono, o. 1521), Patinier ( MučeniStvo sv. Katarine in Krst v Jor- danu), p. Bruegel star. {Boj med pustom in po¬ stom, d. 1559; Otroške igre, d. 1560; Savlov sa- »lomor, d. 1562; * Babilonski stolp, d. 1563; *Pot na Kalvarijo [z avtp.], d. 1564; * Vrnitev lovcev, d - 1565; Temačni dan, d. 1565; Vrnitev črede, d. 1565; * Kmečka svatba, o. 1567; * Kmečki ples, °- 1567; Pokol nedolžnih otrok, o. 1567; Pavlovo spreobrnjenje, d. 1567); med Nemci A. Diirer ( n Pr. Mučeništvo deset tisoč kristjanov [z avtp.], P' [prej les], d. 1508; t. i. Slika vseh svetnikov [»Dos Allerheiligenbild «], z avtp., lipov les, d. .511; Marija z otrokom, ki drži odrezek hruške, ‘Pov les, d. 1512; Ces. Maksimilijan /., lipov ® s ’ d. 1519; Johann Kleberger, lipov les, d. 1526), Cranach star., A. Altdorfer, Huber, Baldung- Crien, Holbein ml. (npr. Dirck Tybis iz Duis- ° Ur ga, hrastov les, d. 1533; Jane Seymour, hra¬ stov les, o. 1536), Scisenegger (npr. Ces. Karel •> d. 1532 [predloga za Tizianov portret v radu!]); med Flamci Rubens (npr. Čudeži Frančf' obsedi oociska Ksaverija in Ignacij Loyola ozdravlja 'ence, osnutka & olt. sliki iz 1619 20 za Jezuitsko c. v Antvverpnu; *Ildefonzov olt., 163U do 32; *» Kožušček «, tj. Helena Fourment v ko-^ iuhu, hrastov les; Starostni avtp., 1638/40), or daens, van Dyckinpr. Portret mladega poveljnika v zlato okrašenem oklepu, o. 1624, V uh nje ■ Hermana Jožefa, 1629), D. Teniers ml.; med Holandci F. Hals, van Goyen, Rembrandt (npr. Portret matere [Prerokinja Ana z ž. molil¬ nim plaščem], oval, hrastov les, d. 1639; 3 avtp., vel., d. 1652, iz z. Mendelsohn, hrastov les, d. 1655, in mali, hrastov les, o. 1656/58; Titus pri branju), Steen, J. van Ruisdael, Vermeer (* Umet¬ nikov atelje, o. 1665); med Španci Velazquez ( Infantinja Marija Terezija, 1652/53; 3-krat In- fantinja Margarita Terezija [triletna v rožnati obleki, 1653; pribl, petletna v beli obleki, o. 1656; pribl, osemletna v modri obleki, 1659], lnfant Felipe Prospero, o. 1659). Slikarstvo XIX. st. kaže zdaj -^-Neue Gal. (infra). — Muz. hrani tudi bogate zbirke ant. in pozn. plastike in še posebno umetnoobrtnih izdelkov: reliefi iz —► Gjdlbašija (o. 400 pred), t. i. —► orlovska kameja (domn. 27 pred), —> Gemma Augustea z zač. na¬ šega štetja, ->■Klavdijeva kameja (o. 48/49), marm. reliefa iz Pal. Grimani (1. pol. I. st.), ki sta nekoč krasila neki vodnjak ( Ovca z jagnjetom in Levinja z mladičem), pozlačena srebrna patera iz Ogleja z Elevztnskim darovanjem (2. četrt. I. st.), t. i. Eutropios (marm. doprsje, 1. pol. V. st.), zlati zaklad, ki ga poznamo z imenom najdišča ->Nagy -Szent-Miklos, —>■ wiltenski kelih, —> Krumlovska madona, posebno bogata z. it. renesančne male plastike, v kateri so mdr. zastopani -+Bertoldo di Giovanni, —> Antico in —>• Giambologna, slavna Cellinijeva —> solnica fr. kralja Franca /., odlična z., ki predstavlja nem. renesanso (mdr. Christoph —> Weiditz in Hans Kels star. z umetelno izrez¬ ljano —> igralno desko iz 1537), slonokoščeni ko¬ njeniški kipci Matthiasa —> Steinla, itd. L: Ubersicht der kunsthistorischen Sammlungen des Allerhochsten Kaiserhauses (W 1906); R. Noll: Vom Altertum zum Mittelalter (W 1958); Katalog der Gemaldegalerie, II: Vlamen, Hollander, Deutsche, Franzosen (W 1963); Katalog der Gemaldegalerie, I: Italiener, Spanier, Franzosen, Englander (2. izd., W 1965); Katalog der Sammlung fiir Plastik und Kunst- gewerbe, I: Mittelalter (W 1964), II: Renaissance (W 1966); Meisterwerke: 280 Tafeln (W 1968). — Cf. L. von Baldass (& E. H. Buschbeck 1931), E. H. Buschbeck (1937), G. Gliick (1924), E. Kris (& F. Eichler 1927), V. Oberhammer (l —II 1960—61), H. Tietze (1954), itd. ~ Museum des 20. Jahrhunderts (III, Sclmei- zergarten) v stavbi, sez. 1960—62 (Karl Schvvan- zer). Direktor od zač. Werner —¥■ Hofmanu, od 1969 dalje pa Alfred —► Schmeller. L: Fr. SteU (Lik. rev., št. 4/5, 1962, p. 106—7). ~ Naturhistorisches Museum (/, Maria-There- sien-Platz, nasproti Umzg. muz. [-> Kunsthisto- risches Mus., supra]) hrani mdr. številne po¬ membne prazg. najdbe, npr. nadvse znano Wil- lendorfsko Venero (Venus von Willendorf, apne¬ nec, obarvan z rd. kredo, viš. 10,5 cm), predmete iz Hallstatta (npr. bron. kotel, ki ima za ročaj 527 DUNAJ, Neue Galerie — Dunajska Geneza 528 kravo s teličkom; bron. bik in slavnostna sekira z jezdecem) in Moravskega (najdišče Byči skala pri Adamovu: bron. bik), situlo iz Kuffarna na Spodnjem Avstrijskem in z drugimi najdbami iz nekd. monarhije tudi predmete iz naših krajev. L: »US« 1 (1969, f p. 19, 107—08, 110, 142, 179). — Cf. J. Filip (II 1969, p. 1629). ~ Neue Galerie (/, Hofburg: Stallburg). V majhni in hkrati izbrani z. slik XIX. st. so mdr. zastopani C. D. Friedrich, Gericault, Corot, Delacroix, Daumier, Millet (Avtp., o. 1850), Courbet (npr. Avtp. Ranjenec, varianta louvrske slike iz o. 1844), Bocklin, A. Feuerbach (mdr. 2 avtp.), Manet, Degas, Monet, Renoir, H. von Marees, Cezanne, Leibl, Liebermann, Segantini (Die Kindermorderinnen, d. 1894), Fritz von Uhde, van Gogh, Hodler, Klinger ( triptih Parisova sodba, d. 1885—87), L. Corinth, Ensor, Munch (*Paul Herrmann in Paul Contard, d. [18]97), Slevogt. Tudi manjša z. sočasne plastike. L: Katalog der Neuen Galerie in der Stallburg (W 1967, »Fiihrer durch das Ksthist. Mus.« 15 — L!). ~ Osterreichische Galerie \—>Belvederu (su- pra, cf. palače) sestavljajo Mus. mittelalterlicher osterreichischer Kunst (Orangerie des Unteren Belvedere; III, Rennweg 6a), Osterreichisches Barockmus. (Unteres Belvedere; ib.) in Oster¬ reichische Gal. des XIX. u. XX. Jahrhunderts (Oberes Belvedere; Prinz-Eugen-Strafie 27). O- srednja, najpomembnejša z. avstr, umetn. S: mdr. zastopani Hans von Tiibingen, Laib (Kri¬ žanje, d. 1449), M. Pacher, Rueland Frueauf star., M. Reichlich ( Obiskovanje ), Mojster kranj¬ skega olt. (nem. Meister des Krainburger Altars, *Kranjski olt.), Gortschacher (Ecce Homo), Ku¬ pec^, Troger, Meytens, Maulbertsch (npr. Zmaga Jakoba star.), F. H. Fiigger, J. B. von Lampi star., B. Krafft, J. A. Koch, P. Krafft, Waldmiiller, Amerling, Danhauser, R. von Alt, Pettenkofen, Romako (npr. Admiral Tegetthoff pri Visu), Makart (npr. Zmagoslavje Ariadne, 1873; Pet čutov, 1879), Klimt, Kolig, Kokoschka, Wiegele, Schiele, Boeckl, itd. — P: mdr. zasto¬ pani Hans von Judenburg, J. M. Guggenbichler, Permoser (npr. Apoteoza princa Evgena [z avtp.]), Donner (npr. t. i. Mehlmarktbrunnen), F. X. Messerschmidt, Hanak, Wotruba. L: Osterreichische Galerie / Wien: Galerie des neunzehnten Jahrhunderts im Oberen Belvedere (W 1924); Die Osterreichische Galerie im Belvedere in Wien (W 1962). ~ Osterreichische Nationalbibliothek (/, Jo- sephsplatz 1) v znamenitem arhitekturnem okviru (cf. supra, Hofburg). Med številnimi IR npr. —» Dunajska Geneza (zač. VI. st., Cod. theol. gr. 31), —> Dunajski Dioskurides (o. 500/10, Cod. med. gr. 1), -» Cuthbertov evangeliar (o. 970, Cod. 1224),-+Admontska Biblija (o. 1140, Cod. Ser. n. 2701),-» Antifonar iz Petrovega samo¬ stana v Salzburgu (o. 1160, Cod. Ser. n. 2700), —> Biblia pauperum iz samostana St. Florian (zač. XIV. st., Cod. 1198), —» Evangeliar Jana iz Opave (d. 1368, Cod. 1182),-+Vencljeva Biblija (o. 1389/92, Cod. 2759-64 ),-+Livre du Cuer d’Amour Espris (o. 1465, Cod. 2597), ->Boccac- ciova Thčseide (o. 1470, Cod. 2617), —» Horarij Karla Drznega (o. 1470/80, Cod. 1857) in pa Sta¬ tuti reda Zlatega runa (1518/19, Cod. 2606). — Bogata z. portretov znanih osebnosti (graf. listi in fotografije). L: Die Osterreichische Nationalbibliothek: Ge- schichte, Bestande, Aufgaben (3., rev. izd., W 1964, »Biblos-Schriften« 39 — L!). — Cf. W. Beetz (1926; 1935), H. J. Hermann (*I—VI v 9 knj. 1923—1933), H. Hunger (1957; 1961), E. Trenkler (1937), F. Unter- kircher (1957—1959; 1963), etc. ~ Osterreichisches Museum fiir angevvandte Kunst (/, Stubenring S), v opečni stavbi (Heinr. von Ferstel 1868—71), ust. 1864. Direktorji R- von -+Eitelberger (do 1885), J. von Falke (do 1895), itd. Pomembna z. umetne obrti, pos. orientalskih preprog. L: AMK (1965 [zv. 79]). — Weltliche und Geistliche Schatzkammer ( Hofburg: Schvveizerhof Saulenstiege). Mdr. tu hranjeni —» Dunajski evangeliar Karla Vel. (o. 800), —» krona »Sr. Rimskega cesarstva« (962 ali 962/82 in 1024/39), avstr. ces. krona (o. 700 bi¬ serov, več kot 200 diamantov, več kot 80 rubinov, za ces. Rudolfa II. 1602), krona Štefana Bocskaya (»rdeče-belo-zeleni« sestav rubinov, biserov in smaragdov, v Turčiji 1605), 416-karatni hijacint »La Bella« itd. L: Anton J. Walter: Kleinodien aus der Wiener Schatzkammer (Bern-Stu 1968, »Orbis Pictus« 39). — Cf. H. Fillitz (1954; 1964), A. Weixlgartner (1926). *Dunajska Geneza (lViener Genesis), izredno pomemben iluminiran rkp. (26 listov 31 X 25 cm, škrlatni pergament, zač. VI. st., Dunaj, Na- tionalbibl., Vindobon. Theol. Gr. 31), ki zazna¬ muje prehod iz poznoant. umetn. v srednji vek, slaven tudi po strok, lit., ki je ob njem nastala. Med miniaturami (na 24 listih na vsaki str. P° ena, tj. 48 akvarelnih miniatur, nekatere v dveh pasih, drugem nad drugim) npr. Rebeka in Elie- zer pri vodnjaku (f. 7r: s personifikacijo izvira in podobo Nahorjevega mesta; f. 7v: zgoraj P rl ' zor z nakitom [1 Mojz 24, 22], spodaj prizor v Rebekini hiši [1 Mojz 24, 32 ss]), Lotov beg i z 529 Dunajski Dioskurides — Dupre, Jules 530 Sodome (f. 9: v 2 pasih), Deborina smrt (f. 13v), Jožef sanja o soncu, luni in 11 zvezdah (f. 15r [zgo¬ raj]) in Jožefovi bratje pasejo drobnico pri Sihemu (f. 15r [spodaj]), Putifarjeva žena (f. 16v), Jako¬ bova smrt in pokop (f. 24v). L: cf. P. Buberl (1937), G. Egger (1955), H. Ger- stinger (1931), A. Grabar (L'age d'or 1966), F. Wick- hoff («1894—95 [1912]). ‘Dunajski Dioskurides, znamenit iluminiran f kp., najstar. ohranjena knj. o zdravilnih rast¬ linah (o. 500/10, Dunaj, Osterreichische Natio- nalbibl., Cod. Med. gr. 1). Med miniaturami jih 383 ilustrira tekst —>Diosktirida, 64 popis živali >n 23 popis ptičev, sicer pa zaslužijo pozornost portretni skupini slavnih zdravnikov (f. 2v & f. 3v), avtorski portret Dioskurida (f. 4v) in posebno Pomembna dedikacijska podoba (f. 6v), po kateri je kodeks tudi pribl, dat.: Juliana Anicia, hči zahodnorim. ces. (472: Flavius Anicius Olybrius) na prestolu med Razumnostjo (Fronesis ) in Veli¬ kodušnostjo (Megalopsihia ) sprejema kodeks iz r ok erota, ob nogah pa ji na biz. način (-+pro- skinesis) kleči Zahvala (-> Evharistija). L: Diringer Book (1958); W. F. Volbach, Dios- kurides-Codex (Kindler II, 1965 — L!); Herbert Hunger (RbK I, 1966, stp 1191—96 — L!); »US« 5 (repr. p. 137). — Cf. P. Buberl (1936; 1937), Th. Kraus (1967), A. von Premerstein (& K. Wessely & J. Mantuani 1906, faks.). ‘Dunajski evangeliar, znamenit iluminiran ka¬ rolinški rkp., po katerem je -> Koehler uvedel za sorodne IR termin -^-skupina Dunajskega ev angeliarja; po iziočilu ga je Oton III. 1. 1000 našel na kolenih Karla Vel., ko je bil dal odpreti njegov grob; ob njem so pri kronanjih v Aachnu prisegali nem. kralji (zato imen. Krdnungsevan- Seliar). Na škrlatnem pergamentu (o. 800, Dunaj, ^eltliche Schatzkammer der Hofburg, Cod. 7 621) mdr. kanonske table, podobe evangelistov Pred iluzionističnim krajinskim ozadjem ( Matej ^ 15r, Marko f. 76v; bradati Janez, f. 178v) in str. Incipit (f. 77r). Na zač. Lukovega evangelija na robu nepojasnjeno grš. ime Demetrius. L: Diringer Book (1958, p. 163); »PKG« 5 (1969, 18 — L!). — Cf. W. Braimfels (1968), F. Mutherich ”66), C. Nordenfalk (Sk 1957). DUNAJSKO NOVO MESTO, orig. Wiener Neustadt, mesto v Spodnji Avstriji, ust. 1192 (Leopold V. je za zidanje uporabil odkupnino, k’ jo je bil dobil za Riharda Levjesrčnega), sez. Po enotnem pravokotnem načrtu. Največji raz¬ met pod ces Friderikom III., ki je imel tu dolgo časa svoj dvor. L: EWA II (1960, stp 168 — L!); Reclam AI (1961). ~ Georgskapelle v okviru nekd. gradu (zdaj Militarakademie ): na njenem vzh. pročelju zna¬ menita *stena (1453) z grbi in soho ces. Friderika lil. (slednji še z vojvodskim klobukom kot Fri¬ derik V.). L: cf. Th. Miiller (Harm 1966, t. 89B). ~ mestna župna cerkev (Stadtpfarrkirche Ma- riae Himmelfahrt ): Thomasa Strayffa Kristus trpin iz 1478, leseni kipi apostolov na slopih gl. ladje in Oznanjenje pa atr. Lorenzu Luchsber- gerju (o. 1490/1500). L: cf. Th. Miiller (Harm 1966, t. 118 A & 130). Dunoyer de Segonzac, Andre (1884—_), fr. slikar (pomemben akvarelist) in grafik, po snovi predvsem krajinar in upodabljavec aktov. Mdr. ilustr. tudi Vergila. B: Boussingault (P 1944). L: Herbert Read (Kindler V, 1968, p. 300—01 — L!). B. Dorival (1957 [II]), P. Jamot (1941 [1. izd. P 1929]), Cl. Roger-Marx (1951). duo ligna (lat.), drvi ali dva kosa lesa, bibl. ik. m. po vulgati. Cf. s. v. Vdova v Sarepti. Duplessis, Joseph-Siffred ( Siffrede ali Siffrein), (1725—1802), fr. slikar. R. v Carpentrasu, v Rimu 1745—49 učenec —> Subleyrasa, u. v Ver¬ saillesu. S: portreti, npr. Ludovik XVI. (1775, Versailles), Christoph IVillibald Gluck ob spinetu (d. 1775, Ksthist. Mus.), Benjamin Franklin (o. 1778, Boston FA), Slikar Joseph-Marie Vien (1784, Louvre). L: J. Belleudy: J. S. Duplessis: peintre du roi (Chartres 1913); H. Stein (ThB X, 1914, s. v. — L!); G. Bazin (Kindeer II, 1965, s. v. — L!). — Cf. L. Du- mont-fVilden (1909), L. Reau (Le Rayonnement 1946). Dupont, Jacques (1908—....), fr. um. zgodo¬ vinar, inspecteur (od 1936), pozn. inspecteur ge¬ neral des Monuments historiques. Organiziral znanstv. laboratorij v Louvru. B: (uv) La Peinture flamande de Van Eyck d Bruegel (P 1935); ,Hayne de Bruxelles et la copie de Notre- Dame de Graces de Cambrai ‘ (L’Amour de Part, 1935); Les Primitifs franfais ( 1350—1500 ) (P 1937); ,A Portrait of Louis XII attributed to Jean Perreal' (BM, 1947); (& Frangois Mathey) Le Dix-Septieme Siecle: Les tendances nouvelles en Europe de Caravage d Vermeer (G-P-NY: Sk 1951, »Grands siecles«); (& Cesare Gnudi) La Peinture gothique (ib. 1954, ista z.). Dupre, Jules (1811 — 1889), fr. krajinar, eden izmed pomembnih predstavnikov t. i. barbizon- ske šole (—> Barbizori). L: Ewald Bender (ThB X, 1914, s. v. — L!); Germain Bazin (Kindler II, 1965, s. v. — L!). 531 Duquesnoy, Franfois — Diirer, Albrecht 532 Duquesnoy, Franfois, v Italiji imen. Francesco Fiammingo (1594—1643), it. (flam.) kipar, sin in učenec Hieronymusa D. (infra), od 1618 pa skoraj do smrti v Rimu, kjer je bil prijatelj N. Poussina in očitno poleg Berninija predstavljal najbolj samost, kiparsko osebnost. U. v Livornu na poti v Pariz. P: *5v. Suzana (1629—33, Rim, Sta Maria di Loreto), * Apostol Andrej (1629—40, Rim, Petrova c.). L: G. Sobotka (ThB X, 1914, s. v.); M. Fransolet: Fran?ois du Quesnoy sculpteur d’Urbain VIII (Br 1941); Riceoboni (1942); Antonia Nava Cellini: Francesco Duquesnoy (Mi s. a., »MdS« 83); »PKG« 9 (1970 —L!). — Cf. B. Lossky (1939), H. Gerson (& E. H. ter Kuile 1960), R. Wittkower (1958). Duquesnoy (Du Quesnoy), Hieronymus (Je- rome), (pred 1570—1641), flam. kipar, oče prejš¬ njega, akt. v Bruslju. P: mdr. t. i. Maneken-pis (vodnjak z golim dečkom, ki odliva, 1619 [1794 uničeno, zdaj kopija], Bruselj). L: G. Sobotka (ThB X, 1914, s. v.). DURA-EUROPOS, ant. obmejno mesto z etnično in kulturno mešanim prebivalstvom ob des., tj. zah. bregu srednjega Evfrata (zdaj Si¬ rija); ust. ga je Seleukos Nikator o. 300 pred, nato (od II. st. pred) pod Parti, 165—256 pod rim. oblastjo, pozn. zapuščeno. Po 1. svet. vojni tu raziskavah Francozi (Ac. des Inscriptions et Belles Lettres v Parizu), za njimi Američani (Yale Univ. v New Havenu). V teh »Pompejih Vzhoda« odkritih več templjev, s pomembnimi StS-mi pa svetišče palmirskih bogov (Bel, Jarhibol in Aglibol, posv. 70, *Kononova daritev), staro- kršč. kapela z zač. III. st. (npr. Adam in Eva, David in Goljat, Dobri pastir), mitrej (o. 240/56) in zlasti sinagoga, sez. 244/45, katere StS-e so najobsežnejši doslej znani spom. ž. upodablja¬ joče umetn. ter hkrati predstavljajo najstar. v. cikel bibl. prizorov (245/56, zdaj celota Damask, Nacionalni muz.). Med prizori iz sinagoge, ki jih zaznamujeta izokefalija in frontalnost ter s svojo hieratičnostjo do neke mere napovedujejo pozn. biz. umetn., npr. Abraham daruje Izaka, Jakobova lestev, Jakobov blagoslov, Jakobov pre¬ roški blagoslov, Mojzesova mladost s posebno obsežno predstavljenim ik. m. Najdenje Mojzesa, Prehod skozi Rdeče morje, Bitka pri Eben-Ezeru, Skrinja zaveze v Dagonovem templju, David ma¬ ziljen za kralja, Davidova velikodušnost, Elija in vdova v Sarepti, Božja sodba na Karmelu, Mar- dohejevo zmagoslavje in Oživljenje mrtvaških kosti, med pos. uokvirjenimi monumentalnimi posamičnimi liki nad vdolbino za -> toro pa Mojzes pred gorečim grmom (—> Goreči grm) in moški lik z odvitim zvitkom, po najbolj pre¬ pričljivi razlagi (e. g. Otto EiJJfeldt & C. H. Kraeling) —> Ezdra bere postavo. L: The Excavations at Dura-Europos ...: Final Report, I—VIII (NY od 1943 dalje); O. Eijjfeldt (RAC IV, 1959, s. v. — L!); id., Die Wandbilder der Sina¬ goge vom Dura-Europos (Forsch. u. Fortschritte, 1957); EWA VIII (1963, stp 912—13, t. 333 & 336—37), IX (1964, stp 120, t. 196), XIII (1967, stp 854—57 — L!); Klaus Wessel & Joseph Gutmann (RbK I, 1966, s. v. — L!); »US« 13 (1970). — Cf. J. H. Breasted (1924), F. Cumont (1926), E. R- Goodenough (*IX—XI, 1964), A. Grabar (Ge premier 1966), C. H. Kraeling (*1956 — L!; »1967 — L!), R. Krautheimer (1965), V. Mole (ZUZ, 1942), M. L Rostovtzeff( 1938), R. Wischnitzer (1948; 1961). Durand-Ruel, Paul (1831—1922), fr. um. trgo¬ vec, ust. 1869 rev. Revue de Part et de la curio- site, v kateri je pisal o Renoirju in Pissarroju. Gal., ki jo je ust. v New Yorku (1889 — 1950), je pomagala v ZDA popularizirati fr. impresio¬ niste. Galerie Durand-Ruel v Parizu hrani za zgod. novejše fr. umetn. pomemben arhiv in fototeko. Up: cf. s. v. Renoir (1910). Durandus (u. 1296), fr.-it. (fr.) kanonist in cerkv. dostojanstvenik, r. v Puymissonu pri Montpellierju, u. v Rimu ( nagrob. v c. Sta Maria sopra Minerva). Kaplan rojaka papeža Klemena IV. (1265), pozn. (1285) izvoljen za škofa v Mendu v juž. Franciji. Po svojem najbolj izvir¬ nem delu Speculum iudiciale imen. Spectator, sicer pa ostal najbolj znan po obsežni kompi- laciji kršč. liturgije, Rationale seu euchiridion di- vinorum officiorum, ki so ga nenehno prepisovali in pozn. tiskali (prvič 1459 v Mainzu) in ki je temeljnega pomena za razumevanje srednjev. kršč. ikonografije in pos. simbolike. L: cf. J. Sauer (1902 [1924] — L!). Duranty, Louis(-Emile)-Edmond (1833—1880), fr. pisatelj in lik. kritik, prijatelj Courbeta, Ma¬ neta in pos. Degasa. Up: Fantin-Latour (-*■ Hommage a Delacroix); Degas (1879, o [Glasgovv, City Art Gali.] in pastel [State College, Penn., ZDA]). B: La nouvelle peinture: d propos du groupe d'ar- tistes qui expose dans les galeries Durand-Ruel (P 1876 [prva impresionistom posvečena publikacija]). Diirer, Albrecht (1471—1528), nem. slikar in grafik, najpomembnejši nem. lik. umetnik, tudi kot slikar predvsem risar; r. (21. V.) in u. (6- IV.) v Nurnbergu, sin (tretji med 18 otroki) zlatarja, ki je bil r. na Madžarskem. V delavnici M. Wolgemuta od 1486 dalje, 1490—94 na po¬ tovanju (Colmar, kjer je iskal Schongauerja, Basel, StraOburg), 1494 v Nurnbergu poroka z Agnes Frey in po zač. kuge pot v Benetke, 1495 533 Diirer, Albrecht 534 po vrnitvi v Niirnberg lastna delavnica, 1505 po novem izbruhu kuge znova v Benetke, tam do jan. 1507 (zadnje pismo prijatelju Pirkheimerju z znanim vzdihom: »Hier bin ich ein Herr, da- heim ein Schmarotzer«), od 1515 dalje od ces. Maksimilijana I. letna plača 100 goldinarjev, 1520—21 predvsem zaradi tega prejemka poto¬ vanje na Nizozemsko. S: Umetnikov oče (d. 1490, Uffizi), Avtp. (d. 1493, Louvre), » Dres¬ denski olt .« (Marija z otrokom, o. 1496, krili 1503/04, Dresden), Saški volilni knez Friderik Modri (Friedrich der Weise, o. 1496, Dahlem), Portret očeta (replika, d. 1497, Nat. Gali.), *Avtp. (d. 1498, Prado), portretni diptih Hans Tucher in Felicitas Tucher (žena d. 1499, Weimar, SchloBmus., ukradeno 1945), Elsbeth Tucher (d. 1499, Kassel), triptih s portretom Oswolta Krella (d. 1499 ) Alte Pin.), -> kristomorfni *Avtp. (d. 1500, ib.), *Paumgartnerjev olt. (1502/04, ib.), Poklon treh kraljev (d. 1504, Uffizi), s potovanja 1505—07 Portret mlade žene (1505, Ksthist. Mus.), Ženski portret (»Agnes Diirer «, o. 1506, Dahlem), Rožnovenski praznik (z avtp., d. 1506, Praha), Madona s čižkom (d. 1506, Dahlem) in *Opus quinque dierum (Dvanajstletni Jezus med Pismouki, d. 1506, Thyssen), Adam in Eva (1507, Prado), Mučeništvo 10000 kristjanov (z avtp., d. 1508, Ksthist. Mus.), Hellerjev olt. (1508/09, Frankfurt, Historisches Mus.), t. i Slika vseh svetnikov (»Allerheiligenbild «, z avtp., d. 1511, Ksthist. Mus.), Michael IVolgemut (1516, Niirn- l^rg). Portret duhovnika ( Johannes Dorsch ?, d. 1516, Washington [prej Dunaj, z. Czernin]), Ana Sarnotretja (d. 1519, MM), Cesar Maksimilijan /. 1519, Ksthist. Mus.), z niz. potovanja 1520— 21 Sv. Hieronim (1521, Lizbona, Museu Nacional de Arte Antiga), Moški portret ( Bernhart von Rest en ?, d. 1521, Dresden) in Lorenz Sterck (d. !52l, Boston ISG), Mož z velikim klobukom (»Hans Imhoff«, 1524, Prado), Hieronymus Holz- schuher (d. 1526, Dahlem), Jacob Muffel (d. 1526, ib.), Johann Kleberger (d. 1526, Ksthist. Mus.) in *»Š tirje a postoli« (d. 1526, Alte Pin.). D: Izgubljeni sin (bakr., o. 1496), lesor. cikli * Apokalipsa (15 listov 1498, 16., naslovni list 1511), Veliki pasijon (1498—1510) in Marijino življenje (1501—11), Sv. Evstahij (bakr., o. 1501), Nčmesis i,-*-»Velika Sreča«, bakr., 1501/02), Rojstvo (bakr., d. 1504), »Mali konj « (bakr., d. 1505) in » Veliki konj« (bakr., d. 1505), bakr. cikel Pasijon (1507—12) in lesor. cikel Mali pa¬ sijon (1509—11), t. i. mojstrski rezi ( Meister- stiche), in sicer * Vitez, smrt in hudič (bakr., d. IM 3), * Hieronim v svoji študijski sobi (bakr., d. 1514) in *»Melencolia /« (bakr., d. 1514), med P°zn. deli portreti Albrecht von Brandeburg (»Mali kardinal«, bakr., d. 1519, in »Veliki kar¬ dinal«, bakr., d. 1523), Ulrich Varnbiihler (lesor., d. 1522), Volilni knez Friderik Modri (Friedrich der IVeise, bakr., d. 1523), Wilibald Pirkheimer (bakr., d. 1524), Erazem Rotterdamski (bakr., d. 1526), Philipp Melanchton (bakr., d. 1526). R: 3 mladostni avtp. (srebrni sv., 1484, Albertina; perorisba, 1492/93, Erlangen, Universitatsbibl.; d. 1493, Lehman), Willibald Pirckheimer (d. 1503, Berlin, Kupferstichkabinett), Portret ma¬ tere (d. 1514, ib.), Maksimilijan I. (d. 1518, Albertina), itd. Med akvareli prve samost, kra¬ jine sploh (1494). — Diirer je mdr. s 45 barvnimi perorisbami opremil Molitvenik cesarja Maksi¬ milijana I. (tisk 1513 v Augsburgu, risati prene¬ hal 1515), sodel. pri lesoreznem Slavoloku ces. Maksimilijana 1. (1515—17) in — Maksimilija¬ novem zmagoslavnem sprevodu (cf. s. v. Veliki zmagoslavni voz). B: Underweysung der Messung mit Zirckel und Rich- scheyt in Linien, Ebnen und gantzen Corporen durch Albrecht Diirer zusammen getzogen und zu N ut z allen kunstlieb habenden mit zugehorigen Figuren in Truck gebracht im Jar MDXXV; Etliche Underricht zu Befestigung der Stett, Schlofi und Flecken (Nil 1527); Hierinn sind begriffen Vier Biicher von Menschlicher Proportion durch Albrechten Diirer von Niirnberg er- funden und beshriben zu nutz allen denen, so zu diser Kunstlieb tragen MDXXVIII; mod. izd.: Diirers schriftlicher Nachlafi (Halle 1893, izd. K. Lange & K. Fuhse); Diirers schriftlicher Nachlafi, I — lil (B. 1956—1966—1969, izd. Hans Rupprich). L: Cankar II1/2 (1951); Heinz Liidecke & Susanne Heiland: Diirer und die Nachwelt: Urkunden, Briefe, Dichtungen und wissenschaftliche Betrachtungen aus 4 Jahrhunderten (BI 1955); E. Holzinger, Von Korper und Raum bei Diirer und Griinevvald (Panofskyjev zb., 1961); Ch. Altgraf zu Salm & G. Goldberg: Alt- deutsche Malerei (Alte Pinakothek) (Mn 1963); L’opera completa di Diirer (Mi 1968, uv Giorgio Zampa, kat. Angela Ottino detla Chiesa, »CA« 23 — L!); H. Lutz, Albrecht Diirer in der Geschichte der Reformation (H. Ztschr., 1968); Hanna Dornik- Eger: Albrecht Diirer und die Graphik der Refor- mationszeit (W 1969, »Schriften der Bibl. des Oster- reichischen Museums f. angevvandte K.« 2); »PKG« 8 (1970); Fedja Anzelewsky: Albrecht Diirers Ge- malde (BI: Deutscher Verlag f. Kw. 1971). — Cf. F. Baumgart (1934), H. Beenken (1924; 1936), L. Behling (1965), J. Bialostocki (1956; 1957; 1959; 1961 — L!), A. E. Brinckmann (1934; 1950), M. Brion (1960), E. Buchner (1953), C. Dodgson (1926; 1928), Ch. Ephrussi (1877; 1882), E. Flechsig (1928—31), M. J. Friedlander (1921), K. Giehlovv (npr. 1902; 1903 & 1904), K. Ginhart (1962), L. Grote (1956; 1964; 1965), E. Heidrich (1906; 1907; 1908; 1909), J. Held (1931), Th. Hetzer (1939), F. W. H. Hollstein (German VII 1962), H. Jantzen (1952), L. Justi (1903; 1904), H. L. Kehrer (1933; 1934), W. Kurth (1927 [1946]), F. Lippmann (1883—1929), J. Meder (1927; 1932), Th. Musper (1952 [1953]; 1969), G. von der Osten (Harm 1969, passim & p. 352 — L!), E. Panofsky (1915; 1921/22; 1923; 1926; 1931; *1948 [*1955 — L!]; 1962; 1963), G. Pauli (.1911 ; 1913/14; 1915; 1919; 535 Daret, Theodore — D0SSELDORF, Kunstsammlung Nordrhein-Westfalen 536 1919; 1923), H. W. Singer (1903 [1928]), A. Springer (1892), K. Steinbart (1951), W. Suida (1903), M. Thaitsing (1884), H. Tietze (1928; 1930/31; 1937—38; 1941; 1951; 1955), W. Waetzo!dt (1935 [1950]), E. A. IValdmann (1906; 1916—18; 1934), A. Warburg (1905), W. kVeisbach (1906), A. Weixlgdrtner (1927; 1928), E. fVind (1939), F. VVinkler (1928; »1936—39; 1949; 1951; 1954/55; 1957), F. 1 Vinzinger (1965; 1966), H. Wdlfflin (1905 [1943]), pos.: »1471 Albrecht Diirer 1971 (Mn 1971 [rk, Niirnberg] — L!) Duret, Theodore (1838—1927), fr. pisatelj in lik. kritik, eden izmed prvih zagovornikov im¬ presionizma. Up: Ed. Manet (1868, Pet. Pal.), Whistler ( Arrangement in Flesh Color and Black, 1883, MM), E. Vuillard (lepenka na lesu, d. 1912, Washington). B: Les peintres franfais en 1867 (P 1867); Les Peinires impressionnistes (P 1878); Histoire d'Edouard Manet et de son oeuvre (P 1902; n. izd. 1906; angl. izd.: Manet and the French /mpressionists (Phi-L 1910); Histoire de J. McN. Whistler et de son oeuvre (P 1904; n. izd. P 1914); Manet: Trente-cinq tableaux de la Collection Pellerin (P 1910); Vincent van Gogh (P 1916); Courbet (P 1918). DURHAM (Dorset, V. Britanija): znamenito romansko * katedralo so 1093—1133 sez. stav¬ beniki iz Normandije: križnorebrasto obokana kor in ladja z menjavo opor in emporami. L: EWA VI (1962, stp 766—67 — L!); Alec Clifton- Taylor: The Cathedrals of England (L 1967; pon. 1969); »US« 7 (1968; »PKG« 5 (1969, t. 187 — L!). Durič, Vojislav J. (1925— ), srb. um. zgo¬ dovinar. R. v Veliki Pisanici, prom. na univ. v Bgd, tam docent, izr. in zdaj redni prof. B: Dorde Krstič (Bgd 1957); Sopočani (ib. 1963); Resava (ib. 1963, »Kstdenkmaler in Jugoslavvien«); Dubrovačka slikarska škola (Bgd 1963, dis. [1954]). Durieux, Tilla, s pr. im. Ottilie Godefroy (1880—1971), nem. gledališka igralka, žena Paula -> Cassirerja, ki so jo mdr. upodobili slikarji Corinth, Kokoschka (o, pl, 1910, Wallraf) in Renoir in kipar Hermann Haller. Napisala avto¬ biografijo Fine Tur steht offen (1954). Durliat, Marcel Raymond (1917—_), fr. ar¬ heolog, univ. prof. B: ,Quelques sarcophages inedits' (CahA, 1957); L'Architecture espagnole (Toulouse 1966). Durrieu, Paul, comte (1855—1925), fr. um. zgodovinar, raziskovalec IR, v celoti objavil znameniti -> Torinski horarij — dve leti, preden je bil (1904) uničen. B: ,L'Origine du manuscrit celebre dit le Psautier d’Utrecht' (Melanges Julien Havet, M P 1895 [tudi sep.]); ,Manuscrits de luxe executes pour des princes et grands seigneurs franfais' (Le Manuscrit, 1895); *Heuresde Turin (P 1902; pon. 1967 [cf. s. v. Torinski horarij])’, ,Les Debuts des Van Eyck' (GBA, 1903); ,Les Tres riches Heures du duc de Berry conservees d Chantilly, au musee Conde, et te breviaire G rimani' (Bibl. de 1’Ecole des Chartes, 1903); La Peinture d VExposition des primitifs franfais (P 1904); Les Tres riches Heures de Jean de France, duc de Berry (P 1904); ,Jacques Coene, peintre de Bruges etabli d Pariš sous le regne de Charles VI' (Les Arts Anciens de Flandre, 1905); ,Le Maitre des Heures du Marechal de Bouci- caut' (RAam, 1906); ,Les »Belles heures« de Jean de France, duc de Berry' (GBA, 1906); Les Antiquites judaiques et le peintre Jean Foquet (P 1908); ,Les »trčs belles heures de Notre-Dame« du duc Jean de Berry' (RA, 1910); ,Les Heures du Marechal de Boucicaut du Musee Jacquemart-Andre' (Rev. de l’art chretien, 1913 & 1914); La Miniature flamande au temps de la cour de Bourgogne ( 1415 — 1530) (Br-P 1921); Les Trčs Belles Heures de Notre-Dame du Duc Jean de Berry (P 1922). dusing, s kovinskimi ploščicami in dragimi kamni okrašen moški pas, ki so ga nosili nizko okrog bokov (o. 1350—1450), najprej plemiči in za njimi tudi meščani. Up: npr. kipa sv. Jurija v muzeju na ptujskem gradu (o. 1380) in v miinchenskem Bayer. National mus. (o. 1400). L: Paul Post, Dusing (RDK IV, 5. [41.] snopič, 1955); CevcS (1963, p. 123). DliSSELDORF, mesto ob spodnjem Renu (ZRN), znano po slikarski ak., na kateri so se sredi XIX. st. učili nem. romantični krajinarji (t. i. diisseldorfska šola); zdaj gl. mesto zvezne dežele Nordrhein- IVestfalen. L: Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 279 — L!); Wolfgang Hiitt: Die Diisseldorfer Maler- schule: 1819—1869 (Lpz 1964). — Kunstmuseum der Stadt (4, Ehrenhof 5). S: mdr. zastopani Cima da Conegliano, Rubens ( Venera in Adonis, o. 1610; Vnebovzetje, les, o. 1620), Zurbaran ( Frančišek As.), Jan Victors ( Jožef pripoveduje svoje sanje, d. 1651), G. A- Pellegrini ( Rebeka in Eliezer pri vodnjaku), Men- zel ( Pariški delavnik, d. 1869), M. Liebermann (Avtp ., d. 1913), L. Corinth (Portret Eulenberga, pl na lesu), Nolde, Kirchner, Beckmann (Kar¬ neval: Avtp. z ženo, d. [19]25, Dix (Adolf Uzarski, d. 1923), itd. L: Kunstmuseum Diisseldorf: Eine Ausvvahl (Du 1962); Axel von Saldern: Bildvverke des Mittel- alters (Du 1966, »Bildhefte des KunstmuseufflS Diisseldorf« 1); Christian Theuerkauff: Bildvverke des Barock (Du 1966, ista z. 2); Adalbert Klein: Chinesisches Porzellan (Du 1967, ista z. 3); Irene Markomtz: Die Diisseldorfer Malerschule (Du 1967, ista z. 4); Axel von Saldern: Alte Glaser (Dii 1968, ista z. 5); Heinz Althofer: Restauriert und neu ent- deckt (Dii 1968, ista z. 6). ~ Kunstsammlung Nordrhein-Westfalen (Schlofi Jčigerhof Jacobistrafie 2). Pomembna z. slik XX. st., mdr. zastopani W. Kandinsky, E. Nolde, H. Matisse, L. Feininger, G. Rouault, 537 Dussler, Luitpold — dva goloba 538 P- Mondrian, P. Klee, A. Derain, E. L. Kirch- ner, F. Leger, C. Carra, P. Picasso (npr. Portret Fernande, 1909; Tihožitje z volovsko lobanjo, na hrbtni strani d. [19]42), G. Braque, A. Modigli- ani (npr. Max Jacob, d. 1916), M. Beckmann (Noč, d. [19] 18—19), R. Delaunay, O. Koko- schka (Avtp. z dvignjenim čopičem, o. 1913/14), A. Mačke, J. Gris, K. Schwitters, H. Arp, M. Chagall ( Praznik ali Rabin z limono, 1914), O. Schlemmer, G. De Chirico, W. Baumeister, G. Morandi, M. Tobey, M. Ernst, G. Grosz, J. Bissier, J. Miro, B. Nicholson, J. Dubuffet, A. Giacometti, E. W. Nay, M. Rothko, J. Bazaine, H. Hartung, F. Bacon, H. Vieira da Silva, F. Kline, A. Manessier, J. Pollock, N. de Stael, A. Burri, P. Soulages, S. Francis, K. R. H. Sonder- horg, A. Tapies, R. Rauschenberg, itd. L: Malerei des zvvanzigsten Jahrhunderts (K 1968 [kat. pridobitev 1962—68], uv Werner Schmalenbach). Dussler, Luitpold (1895—....), nem. um. zgo¬ dovinar, se ukvarja z it. umetn. XV.—XVI. st. R. v Miinchnu, prof. na tamk. TeH. B: Benedetto da Majano: Ein Florentiner Bildhauer des spdten Quattrocento (Mn 1924); Die Incunabeln der deutschen Lithographie: 1796—1821 (BI 1925; n. >zd. Hdl 1955); Signorelli: Des Meisters Cemdlde in 230 Abbildungen (Stu itd. 1927, »KK« 34); Gio- ranni Bellini (FrM 1935); Italienische Meisterzeich- nungen (FrM 1938; 2. izd. 1948); Sebastiano del Piombo (Ba 1942); Giovanni Bellini (W 1959, »Smlg. Schroll«); Die Zeichnungen des Michelangelo: Kriti- scher Katalog (BI 1959); ,Die Spatwerke des Micltel- a ''gelo’ (Michelangelo Buonarroti, Wii 1964); Raffael: Rritisches Verzeichnis der Gemalde, Wandbilder und Bildteppiche (Mn 1966, »Bruckmanns Beitr. zur Kw.«; r azš. & r ev. angl. izd.: *Raphael, L: Ph 1971). duševno bolni umetniki. Senekov vselej zunaj konteksta navajani izrek nullum magnum inge- nium sine mixtura dementiae fuit (ni bilo velike nadarjenosti brez kanca blaznosti) odmeva skoz Pozn. lit. do Schopenhauerja, poklicnih psiho- 'ogov in patografij XIX. st. (Cesare Lombroso, Paul Mobius) pa W. —> Lange-Eichbauma in Popularnega mnenja novejše dobe (Max Nordau: >>- • • degeneriranci niso vselej kriminalci, prosti¬ tutke, anarhisti in izraziti norci; pogosto so tudi Pisci in umetniki«), ne da bi obstal ob kakršni koli znanstv. presoji: nemogoče je dokazati, da hi bile resnične duševne bolezni med umetniki količkaj bolj pogostne kot pa med drugimi ljudmi. Med tragičnimi zg. primeri (osamljenimi m od primera do primera drugačnimi) so npr. Ann. Carracci (1560—1609), il Mastellata (1575 "J 655), A. Elsheimer (1578—1610), F. Duques- n °y (1594—1643), C. Dolci (1616—1686), F. Lem 0 yne (1688—1737), F. X. Messerschmidt (1736—1783), O. A. Kiprenski (1782—1836), Ch. Meryon (1821—1868), E. Josephson (1851—1906), A. Mancini (1852—1930) in V. van Gogh (1853— 1890), pos. med Slovenci pa Jožef Petkovšek (1861-1898). L: C. Pelman: Psychische Grenzzustande (Bn 1912); J. Portnoy, Artists tend to be neurotic persona- lities (J Aesth, 1960). — Cf. (tudi -> melanholija, -v psihoanaliza in lik. umetn.,-* samomori) W. Lange- Eichbaum (1942 [1956]), R. [& M.] Wittkower (1963). Duthuit, Georges (1891 —_), fr. pisec o lik. umetn., avtor eseja Le Musee inimaginable. Mdr. prispevki v rev. Derriere le Miroir (P: Maeght). B: La Sculpture copte (P 1931);£er Fauves (G 1949; angl. izd.: The Fauvist Painters, NY 1950); Le Feu des Signes (G: Sk 1962). Dutuit, Auguste (1812—1902), fr. um. zbiralec, zapustil mestu Parizu bogato z. medalj, graf. listov in stare keramike. Duveen, Sir Joseph (1869—1939), amer. um. trgovec, eden izmed najuspešnejših v zgod. um. trgovine. Med njegovimi eksperti je bil tudi B. —> Berenson. V Angliji poplemeniten {Baronet). B: Thirty Years of British Art (L 1930, uv Sir Martin Conway). L: Samuel Nathaniel Behrman: Duveen (NY 1952; okr. nem. izd.: Duveen und die Milliondre, Hmb 1960, »RDE« 108). Duverger, Jožef A. (1899— ), belg. um. zgo¬ dovinar, prof. na univ. v Gentu (direktor nje¬ nega Hoger Instituut voor Kunstgeschiedenis en Oudheidkunde). B: ,Jacopo de’ Barbari en Jan Gossaert by Filips van Burgondie te Souburg’ (Hulin de Loojev zb., 1931); ,Huibrecht en Jan van Eyck: Eenige nieuwe Gegevens betreffende hun Leven en hun IVerk ‘ (OH, 1932); De Brusselsche Steenbickeleren ...: met een Aanhangsel over Klaas Sluter (Gent 1933); ,ls Hubrecht van Eyck een legendarisch PersonageV (Kunst-Maandblad voor Oude en Jonge Kunst, 1933); Conrat Meijt (s. 1.1934); ,Jan van Eyck voor 1422: Nieuwe Gegevens en Hypo- thesen ‘ (Handelingen van het 3 C Congres voor AUge- meene Kunstgeschiedenis, Gent 1936); Het Graf- schrift van Hubrecht van Eyck en het Quatrain van hets Gentsche Lam Gods Retabel (Antw-Utr 1945, »Verhandelingen van de Koninklijke Vlaamsche Akademie voor Wetenschapen, Letteren en Schoone Kunsten: Klasse der Schoone Kunsten« VII/4); (& H. E. van Gelder) Kunstgeschiedenis der Nederlanden van de Middeleeuvven tot onze Tijd, I — II (Utr 1954—1955); , Brugse schilders ten tijde van Jan van Eyck‘ (Panofsky- jev zb., 1955); ,Hofschilder Lieven van Latliem {ca. 1430 — 1493)’ (Jaarb. Antw, 1969). L: WWB (1962). — Zbornik: Miscellanea Jožef Duverger: Bijdragen tot de kunstgeschiedenis der Nederlanden (2 knj., Gent 1968). dva goloba sta atribut Složnosti (cf. s. v. štiri¬ najst Blaženosti duše). 539 dvaindvajset — dvanajst biblijskih tiranov 540 dvaindvajset je črk v hebr. abecedi (-»- številčna simbolika, prim. tudi v Bibliji Ps. 118 [119]). Po Hieronimovem učenju, da je tudi 22 knj. Stare zaveze, sta tudi De civitate Dei sv. Avgu¬ ština in De rerum naturis Hrabana Maura raz¬ deljena v 22 knj. (čeprav je npr. slednjega vzor, Izidorja Seviljskega delo De natura rerum, sest. iz 20 knj.). Cf. s. v. tarok. L: cf. E. R. Curtius (1965, p. 495), F. Dornseiff (1925), itd. dvajset ječmenovih hlebov (lat. viginti panes hordeaceos), bibl. ik. m .->Elizej pomnoži kruh. dvajseto stoletje. Odlični predstavniki so zlasti: v arhitekturi F. L. Wright (1869—1959), W. Gropius (1883—1969), Le Corbusier (1887—1965) in L. Mies van der Rohe (1886—1969), v kipar¬ stvu A. Maillol (1861—1944), E. Barlach (1870 —1938), C. Brancusi (1876—1957), H. Laurens (1885—1954), A. Pevsner (1886—1962), J. Ar p (1887—1966), N. Gabo (1890), J. Lipchitz (1891), H. Moore (1898) in M. Marini (1901), v slikar¬ stvu V. Kandinsky (1866—1944), H. Matisse (1869—1954), G. Rouault (1871—1958), P.Mond- rian (1872—1944), P. Klee (1879—1940), K. Ma- levič (1878—1935), F. Leger (1880—1955), Pi¬ casso (1881), U. Boccioni (1882—1916), G. Bra- que (1882—1963), A. Modigliani (1884—1920), M. Beckmannl 1884—-1950), O. Kokoschka( 1886), M. Chagall (1889), M. Ernst (1891), H. Hartung (1904), V. Vasarely (1908) in F. Bacon (1910), med umetniki s presenetljivo pomembnimi zgod¬ njimi in nepomembnimi poznimi deli G. De Chirico in S. Dali. ; v um. zgod. H. fVdlfflin (1864—1945) in E. Panofsky (1892—1968). — Cf. s. v. abstraktna umetn.; Bauhaus', dada; De Stijl; ekspresionizem', fauvizem; futurizem', kon¬ struktivizem', kubizem', nova stvarnost', op art; pop art', surrealizem. L: Edouard-Joseph I—III & sup. (1930—1937); Vollmer I—-VI (1953—1962); .European Modem Movements' (EWA V, 1961 — L!); »US« 12. — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), R. L. Delevoy (1965), C. Einstein (1926 [1928; 1931]), R. Huyghe (*1970), itd., pos. rev. Art News, Quadrum, The Studio, etc., v Jugoslaviji Umetnost (Bgd). Arhitektura: Hatje (1963); Leonardo Benevolo: Geschichte der Archi- tektur des 19. und 20. Jahrhunderts, I—II (Mn 1964). — Cf. H. R. Hitchcock (1958 [1963]). Kiparstvo: Giedion-VVelcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); pos. za Jugoslavijo BihaljiS (1955). Sli¬ karstvo: HPM I—III (1949—1950); Diet peint mod (1954); Rer.dP (1959 [1969]); — Cf. W. Haft- mann (1954 [4. izd. 1965]; 1965), H. L. C. Jaffe (1963), N. Ponente (1960), etc. Za Jugoslavijo: Pola vijeka (1953). — Cf. A. Čelebonovič (1965). dvanajst, v ant. in kršč. ikonografiji kot zmno¬ žek števil -*■ tri in —► štiri število vesoljstva, uni¬ verzalnosti. Temu ustrezno poznamo po dva¬ najst apostolov, mesecev, ur na številčnici ure, vetrov, znamenj živalskega kroga itn. (cf. infra & s. v. številčna simbolika). L: Cirlot (1962). dvanajst apostolov (cf. s. v. apostoli). Z imeni: Simon, tj. —> Peter, in njegov brat —> Andrej, -> Jakob star. in —> Janez Ev. (Zebedejeva si¬ nova), —> Filip in -> Jernej, -> Matej (mitničar) m-*-Tomaž, Jakob ml., Simon Zelot in Juda Tadej (Alfejevi sinovi), Juda Iškarijot (izdajalec), namesto katerega so po —>■ Vnebohodu z žrebom izbrali —> Matijo. Kot apostol imen. in up. tudi -> Pavel in -> Barnaba (v vzh. umetn. namesto Matije Pavel, namesto Jude Tadeja in Jakoba ml. evangelista Marko in Luka). V srednjev. ti¬ pologiji jim ustreza —> dvanajst malih prerokov (up: apostoli na njihovih ramenih, npr. v Bam¬ bergu na t. i. » Fiirstenportal «), —> dvanajst Izra¬ elovih rodov, levi na — > Salomonovem prestolu, vrata —>■ nebeškega Jeruzalema, meseci, znamenja živalskega kroga, itn. Up:->Pasijon (npr. -*■ Umivanje nog, -^-Zadnja večerja, —> Kristusa pri¬ mejo), -> Vnebohod, -> Binkošti, -> Marijina smrt, —> Mučeništva apostolov, itd., pos. sohe na juz. pročeljih transeptov katedr. v -> Chartresu in -*■ Amiensu, na sev. pročelju transepta katedr. v Reimsu, na rezljani predeli olt. v -»■ Blaubeurenu (M. & G. Erhart 1493/94), na Sebaldovem grobu, itd., v Sloveniji npr. freske v -> Turnišču (1383), na —> Suhi (sreda XV. st.), v c. Sv. Janeza v Bohinju, itd. L: J. E. Weis-Liebersdorf: Christus- und Apostel- bilder: EinfluB der Apokryphen auf die altesten Kunsttypen... (Fr 1902); RDKI (1937, s. v. Apostel): Hilde Herrmann: Jiinger und Apostel (Fr 1941, »Der Bilderkreis« 12); F. M. Godfrey: Christ and the Apostles (L 1957); RčauIII/1 (1958,p. 130—38 — L!)j Aurenhammer (3. snopič, 1961, p. 214—22 — L!)J Klaus IVessel, Apostel (RbK I, 1966 — L!); Josef Myslivec, Apostel (LCII, 1968 — L!). dvanajst apostolov in znamenj živalskega kroga v skupni upodobitvi npr. na —> relikviariju 12 apostolov (bamberško delo X. st.). L: cf. F. Pipet (1847). dvanajst biblijskih junakov, ik. m.: 1) Jozue, 2) Gedeon, 3) Jefte, 4) Samson, 5) Jonatan, 6) Da¬ vid, 7) Abiam, 8) Asa, 9) Josafat, 10) Amasija, 11) Ezekija, 12) Juda Makabejec. Up: G. Pencz C Ehrenpforte der 12 sieghaften Helden des Al te n Testaments, lesor.). dvanajst biblijskih tiranov, ik. m.: 1) faraon, 2) Adonizedek, 3) Eglon, 4) Abimelek, 5) Goljat, 6) Savel, 7) Sesak, 8) Ahab, 9) Senaherib, 10) 541 542 dvanajst bogov — dvanajst najpomembnejših umetnostnih galerij Nabuhodonozor, 11) Holofern, 12) Antioh. Up: Erhard Schoen (Schandenpforte der 12 Tyrannen des Alten Testaments, lesor.). dvanajst bogov; tj. 12 gl. bogov grš. mitologije: P-eus, Hera, Apolon, Artemis, Ares, Atena, Afro¬ dita, Hefaist, Hermes, Pozejdon, Demetra, Hestia. Pozn. je sodil k njim tudi Dioniz. Rim. pesnik Quintus Ennius je podal njihova lat. imena v dveh stihih: luno, Vesta, Minerva, Ceres, Diana, Venus, Mars in Mercurius, Jovi(s), Neptunus, Vulcanus, Apollo. L: Hunger (1955, s. v. Zwdlfgdtter). dvanajst Heraklovih junaških del v službi kralja Evristeja, mit. ik. m. (tudi Ovid IX, 182—200): ') Herakles prinese Evristeju kožo nemejskega leva, 2) usmrti lernajsko hidro, 3) košuto Kerini- tido živo ujame, 4) erimantskega merjasca živega spravi v Mikene, 5) v enem dnevu izkida Avgijev hlev, 6) prežene simfalide (velikanske ujede v Simfalskem močvirju), 7) ukroti divjega bika na Meti in ga pripelje k Evristeju, 8) pripelje v Mi¬ kene divje kobile Iraškega kralja Diomeda, 9) Evristeju prinese orožni pas Amazonke Hipolite, 10) pripelje goveda orjaka Geriona z otoka Eri- OJ e > 11) prinese zlata jabolka z vrta hesperid, 12) peklenskega psa Cerbera zvezanega privleče Evristeju. L: F. Brommer: Herakles: Die zwolf Taten des Helden in antiker Kunst und Literatur (Mii-K 1953); Hunger (1955, p. 139—42); Pigler II (1956, p. 102—04). dvanajst Izraelovih rodov (bibl. ik. m.), imen. Po 12 Jakobovih (= Izraelovih ) sinovih in zazna¬ movanih z Jakobovim preroškim blagoslovom O Mojz 49) in Mojzesovim blagoslovom (5 Mojz 33). V srednjev. kršč. umetn. so po — > Apostolski veri soočeni z apostoli in preroki: 1) Ruben s Petrom in Mojzesom ali Jeremijo; 2) Simeon z Andrejem in Davidom; 3) Levi z Jakobom star. m Izaijo; 4) Zabulon z Janezom Ev. in Haba¬ kukom ali Zaharijo; 5) Isahar s Tomažem in Jono ali Ozejem; 6) Dan z Jakobom ml. in Amo- s °rn ali Sofonijo; 7) Gad s Filipom in Joelom a h Malahijo; 8) Juda z Jernejem in Salomonom ali Joelom ali Malahijo; 9) Jožef z Matejem in Sofonijo ali Amosom; 10) Neftali s Simonom Zelotom in Jeremijo ali Mihejem ali Danijelom, H) A ser z Judo Tadejem in Ezekijelom, 12) Be¬ njamin z Matijo in Danijelom ali Mihejem. Po razlagi Jakobovega preroškega blagoslova z vi- dika -> zodiakalnih znamenj je Ruben oven, Si- meon bik, Levi dvojčka, Zabulon rak, Juda lev, Isahar devica, Dan tehtnica, Gad škorpijon, Aser vrelec, Neftali kozorog, Jožef (i. e. Efraim & Manase) vodnar in Benjamin ribi, v drugi va¬ rianti Neftali oven, Jožef bik, Simeon in Levi skupaj dvojčka, Isahar rak, Juda lev, Dina, Ja¬ kobova hči, devica, Dan tehtnica, Benjamin škor¬ pijon, itd. Cf. s. v. sedem Lijinih otrok. Up (—> Bronasto morje, ->■ nebeški Jeruzalem, —> Salomo¬ nov prestol): npr. mozaik v c. S. Vitale v Raveni (VI. st. — skupina 12 oseb pod Mojzesom ob luneti z Abrahamovimi prizori), reliefi na kapi¬ telih služnikov c. v -> Blaubeurenu (konec XV. st. — v skladu z Apostolsko vero), Chagall (*12 slikanih oken, naroč. 1959, dkč. 1961, Jeruzalem, Hadasa-Hebr. univ., Sinagoga Medicinskega centra), morda tudi talni mozaik v -» Jafiji (verj. IV. st.). L: I. Benzinger: Hebraische Archaologie (2., rev. izd., Tu 1907, p. 250—51 — L!); Arnold & Wilhel- mine Keyserling: Das Rosenkreuz (In 1956, p. 150); Reau n/l (1956, p. 170); Reclam N II (1958, p. 42); Champeaux-Sterckx (1966, p. 124). — Cf. W. Mols- dorf (1920 [1926], p. 99—102). Dvanajstletni Jezus med učitelji (lat. Iesus se- dens in medio doctorum, fr. Jesus au milieu des docteurs, hrv. Krist medu učenjacima, nem. Der zwolfjahrige Jesus im Tempel [unter den Schrift- gelehrten 1), evang. ik. m. (Lk 2, 46—47), ki ga je mdr. populariziral zlasti arabski Evangelij o detinstvu. Up: relief na bron. vratih c. S. Ženo Maggiore v Veroni, Giotto ( freska v Capp. degli Scrovegni v Padovi), miniatura v -^-Psalterju kraljice Mary (f. 151 r), Johannes de Kastua ( freska v c. Marija na Škrilju pri Bermu, 1474), Diirer (-> »Opus quinque dierum«, d. 1506, Thys- sen), Q. Massys (Lizbona, Museu Nacional de Arte Antiga), Ribera (Ksthist. Mus.). L: Reau II/2 (1957, p. 289—91). — Cf. C. Gould (1970 — Christ teaching in the temple). Dvanajstletni Jezus s staršema zapušča tempelj (lat. Inventio pueri lesu in Templo), evang. ik. m. (Lk 2, 48—51). Up: npr. van Mander (d. 1598, Ksthist. Mus.), Rembrandt (Jedk., d. 1654), itd. L: Rčau II/2 (1957, p. 291—92). dvanajst malih prerokov, bibl. ik. m.: v kršč. sv. pismu 1) Ozej, 2) Joel, 3) Amos, 4) Abdija, 5) Jona, 6) Mihej, 7) Nahum, 8) Habakuk, 9) Sofonija, 10) Agej, 11) Zaharija, 12) Malahija. L: Rčau n/l (1956, p. 379—89 — L!). — Cf. A. Katzenellenbogen (1952). dvanajst najpomembnejših umetnostnih galerij na svetu predstavljajo Louvre (Pariz), Ufffizi (Florenca), Eremitaža (Leningrad), Metropolitan Museum of Art (New York), Kunsthistorisches Museum (Dunaj), Prado (Madrid), National Gal- lery (London), Museum Dahlem (Berlin), Rijks- 543 dvanajsto stoletje — Dvorak, Max 544 museum (Amsterdam), National Gallery of Art (Washington), Alte Pinakothek (Miinchen) in Gemdldegalerie (Dresden). L: cf. H. Tietze (Z 1954). dvanajsto stoletje je v evr. lik. umetn. obd. zrel e^-romanike, pos. v Franciji pa od srede st. že tudi zgodnje -> gotike (—>■ Kraljevski portal katedr. v Chartresu, -» Suger, itd.). L: Marie Madeleine Davy: Essai sur la symbolique romane: XII« siecle (P 1955; n. izd.: Initiation d la symbolique romane: XII e siecle, P 1964); Christopher Brooke: The Tvvelfth Century Renaissance (L 1969 — L!). — Cf. L. Lefranfois-Pillion (1931), £. Male (1922 [5. izd. 1947]). Dvanajst praznikov, biz. ik. m.: 12 v. praznikov cerkv. leta, kijih ponazarjajo prizori: Oznanjenje, Rojstvo, Predstavitev v templju, Krst v Jordanu, Spremenjenje na gori, Obujenje Lazarja, Slovesni vhod v Jeruzalem, Križanje, Anastasis, Vnebohod, Binkošti in Koimesis. Up (tudi številne variante v izboru): npr. miniaturni mozaik v obliki diptiha (vsako krilo brez pozn. okvira 27 X 8 cm, verj. zač. XIV. st., Florenca, Mus. delTOpera del Duomo), StS-e v Kraljevi c. v Studenici (1313/ 14), itd. L: SSS (1966, e. g. p. 106). — Cf. W. Sas-Zaloziecky (1963 [»Ullstein Kg.« 8], p. 61—62). D. Talbot Rice (1959, p. 336 & t. XXXVI—XXXVII). dvanajst šibil je v evr. ikonografijo uvedel Filippo —> Barbieri s svojo knjižico iz 1481 (po njem tudi nekateri ustrezni preroki); 1) per¬ zijska — Ozej, 2) libijska — Jeremija, 3) delfijska — Jeremija, 4) cimerijska — Joel, 5) eritrejska in Ezekijel, 6) samijska — David, 7) kumanska — Danijel, 8) helespontska — Jona (napačno namesto Gedeona?), 9) frigijska — Malahija, 10) evropska — Zaharija, 11) tiburtinska — Mi- hej, 12) Agrippa (namesto »egiptovska«?). Kot 3 kralji tudi šibile predstavljajo 3 kontinente: Evropo (delfijska in samijska Grčijo, cimerijska, kumanska in tiburtinska Italijo, naposled evr.), Azijo (eritrejska [po kraju v Mali Aziji ali na egejskih otokih!], helespontska, frigijska in perz.) in Afriko (libijska in morda Agrippa [= egipt.?l). L: cf. t. Male (1908 [1949]). dvanajst vetrov, ki zaznamujejo tudi vetrov- nico: 1) Eurus, 2) Solanus, 3) Notus, 4) Auster, 5) Africus, 6) Euro auster, 7) Zephyrus, 8) Stannus, 9) Ireieus, 10) Boreas, 11) Aquilo, 12) Volturnus. dvanajst volov -»■ Bronasto morje dvanajst znamenj živalskega kroga — > zodiakal- na znamenja (tudi —»• živalski krog) Dve božji priči (lat. Duo testes Dei, fr. Les deux temoins), kršč. ik. m. po Apokalipsi (Raz 11). Up: npr. miniatura v mozarabskem rkp. —>■ »Beatus « v Geroni iz o. 975 (f. 164). L: cf. C. Nordenfalk (G: Sk 1957, t. p. 171). dve kroni sta atribut Svobode (cf. s. v. štirinajst Blaženosti duše). dve mitri sta atribut Časti (cf. s. v. štirinajst Blaženosti duše). dvoglavi orel (angl. the two-headed eagle, fr- Paigle bicephale, it. Vaquila bicipite, nem. der Doppeladler), heraldično znamenje. Dvoglavega orla biz. cesarjev so si v XV. st. prisvojili rus. carji, dvoglavega orla nem. cesarstva (1400— 1806) pa je v XIX. st. podedovala avstr, resp. avstro-ogrska monarhija. Z njim so zaznamovane tudi nekatere svetniške podobe Karla Velikega. L: N. Bens, Zum Thema der Darstellung des zwei- kopfigen Adlers bei den Byzantinern (RepKw, 1912, p. 321—30); Ernst Kornemann, Zur Geschichte des Doppeladlers (ByZ, XL, 1940, p. 446—48); Cirlot (1962, p. 88—89); J. E. Kom: Adler und DoppeT adler: Ein Zeichen im Wandel der Geschichte (Ggn 1969); Elfriede Knauer (ZfKg, 1970, p. 337—38). DVOR pri Polhovem Gradcu. T. i. grofovska c., podr. c. sv. Petra, je samosvoj spom. XVI. st. Šilastoločen *gl. portal je v pravokotnem rene¬ sančnem okviru, v pravem horror vacui pokritem s preprostimi ploskimi reliefi (d. 1544, sgn. GRE' GORIVS RVCKHENSTAIN MAGISTER OPE¬ RIŠ)’, nad njim relief z grbom (d. 1548). Notr. • »triladijska« dvoranska ladja z ravnimi lesenimi kasetiranimi stropi iz 1577 (naslikani vzorci re¬ brastih obokov!) in zvezdasto obokan kor ( v njem kamn. empore s podobnim reliefnim okra¬ som kot gl. portal). V. olt. iz 1739 (delavnica polhograjskih rezbarjev Facijev), za stranskimi olt. freske s konca XVI. st. L: E. Cevc, Ruckhenstein Gregor (SBL, 9. z v -> 1960 — L!); M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.); Cevc SU (1966); Stele (1969). — Cf. E. Cevc (1970), m- Marolt (Vrhnika 1929/34), N. Šumi (Lj 1966). Dvorak, Max (1874—1921), avstr, (češ.) um- zgodovinar, tretji včliki in posebno popularni predstavnik nekdanje dunajske šole um. zgodL, utemeljitelj, t. i. »um. zgod. kot zgod. duha« ( Kunstgeschichte als Geistesgeschichte), r. in u - (46) na Češkem. Štud. v Pragi in na Dunaju, sprva zgod. (prom. 1897), VVickhoffov in Riegl° v učenec, 1898 asist., 1902 habil. (priv. docent), 1905 izr. prof., 1909—21 ord. in vodja (pozn. t- II.) umzg. instituta na dunajski univ. (cf. s. v - Strzygowski); bleščeč, vpliven pisec in pedagog (jugosl. učenci France —> Steli, Izidor —> Cankar, 545 dvoranska cerkev — Dyck, Anthonis van 546 Ljubo Karaman). Ur. KAnz (1909—13), kot konservator Centr. komisije na Dunaju (od 1905 dalje) 1906 utemeljil Osterreichische Kunst topo- graphie, ur. JCC in 1913 ust. deželne konserva¬ torske urade za Kranjsko (v Lj France Stele), Dalmacijo (v Splitu Bulič) in Istro (v Puli -*■ C nir s). 0: ,Die llluminatoren des Johann von Neumarkt' + US a K, 1901); ,Les Aliscans'+ (NVickhoflbv zb., 1903); ,Oas Rdtsel der Kunst der Briider van Eyck‘+ (JSaK, 1904 — znana uporaba Morellijeve metode); Prome- nioria liber die Reorganisation der staatlichen Denk- »lalpflege in Oesterreich (W 1910); *Katechismus der D cnkmalpflege (W 1916; 2. izd. W 1918); •,’dealismus und Naturalismus in der gotischen Skulptur und Ma- lerei‘+ (H. Ztschr., 1918; samost, izd. Mn-Bl 1918); Rembrandt: Die Nachtwache (W 1921, »Meistervverke der K. in Holland«); ,0ber Greco und den Manieris- (WJb, 1921); Pieter Bruegel der Aeltere (W J 922); ,Die Entstehung der christlichen Kunst' (JCC, * 9 24); pon. izb.: (5 knj., Mn: R. Piper,izd. Johannes ^‘Ide in Karl M. Svvoboda): *Kunstgeschichte als Geistesgeschichte: Studien zur abendlandischen Kunst- e ntwieklung (1924 — izbor najtehtnejših razpr.), tža.v Rdtsel der Kunst der Briider van Eyck: Mit einem Arthang iiber die Anjange der holldndischen Malerei (1925), Geschichte der italienischen Kunst im Zeitalter Renaissance: Akademische Vorlesungen, I—II (1927—1928), in Gesammelte Aufsatze zur Kunst- geschichte (1929). L: G. Gliick (Neues VVicner Tagblatt, 10. II. 19-1, nekr.); DULC I (1959, s. v.); Umen! (1961, st. y avtorji J. Neumann, R. Chadraba, L. Novak, _v Rotrba). — Cf W. Boeckelmann (1938), D. Frey (1921/22), U. Kultermann (1966 - L!), J. von Schlos¬ ser (1934), F. Stelč (VS, X, 1966, p. 30—37). dvoranska cerkev (nem. die Hallenkirche): v nasprotju z baziliko in za razloček s t. i. -> s, opnjevano c. je večladijska vzdolžna cerkv. stavba z enako vis. ladjami. Vrh v gotiki, ko se z njo končuje k poenostavljenju prostora težeči razvoj srednjev. cerkv. arhitekture. Pionirsko delo v tem času Heinricha Parlerja kor Križeve c ■ (Heiligkreuzkirche ) v Schwabisch-Gmiindu (zač. 1351), pozn. v tej smeri vodilni arh. —> Hans ' z R lt, 'ghausena (znan kot Stethaimer, npr. St. Martin v Landshutu, zač. 1392), sicer pa med Pomembnimi pozn. spom. npr. kor niirnberške Lorenzkirche. Pri nas so po ladji žup. c. v Kranju (po 1452) karakteristični spomeniki žup. c. v Sk °fji Loki (1479), Radovljici (ladja 1495), Šent¬ rupertu na Dolenjskem (1497) in Cerknici na Notranjskem (o. 1920), prezbiterij v Crngrobu, itd. L: Pevsner (1966, p. 128—29); Cevc SU (1966, p. i«r 38) - ~ Cf. w - Kronig (1938), F. Stele (*ZUZ, 1938 — L!) dvorišče (angl. the courtyard, češ. dvur, fr. la cour, it. H cortile, nem. der Hof, šp. patio). Med Pomembnimi um. spom. npr. Patio de los Leones v Alhambri vGranadi, arkadna dvorišča ne- 20 Leksikon katerih it. renesančnih palač, zlasti v Florenci in Rimu (npr. Pal. Farnese), louvrska Cour Carree, dvorišče Vasarijevega Pal. Vecchio (ki v manie- ristični »inverziji« nudi edini pravi pogled na stavbo), itd. S fr. terminom cour d'honneur za¬ znamujemo od 3 grajskih kril obdano »častno dvorišče« baročnega gradu v XVII.—XVIII. st. dvorna šola Karla Velikega, tako po -+Koeh- lerju imen. miniatorska delavnica (njeni izdelki prej po -> Adinem evangeliarju imen. Adi na sku¬ pina), katere prvi znani proizvod je -> Godeskal- kov evangeliar (cf. e. g. Harleyev evangeliar; Evangeliar iz Saint-Medarda v Soissonsu; Evan¬ geliar iz Lorscha', tudi -> Schola Palatina). L: Karl der GroCe (1965, p. 248 ss). — Cf. W. Koehler (1958), F. Miitherich (1966). Dvvorschak, Fritz (Friedrich), (1889—_), avstr. um. zgodovinar, prom. 1913 na Dunaju, kustos v tamk. Umzg. muz. ( Miinzkabinett ) itn. B: ,Die Renaissancemedaille in Osterreich ‘ (JSW, 1926); ,J. Fischer vonErlach als Medailleur' (ib., 1934); ,Der Medailleur Gianlorenzo Bernini' (JPK, 1934); ,Spatgotische Altare, I: Der ehemalige Hochaltar der Stiftskirche von Zwettl' (JSW, 1944); ,Kremser Kiinstler am Ausgang des Mittelalters' (Festschrift Krems und Stein, Krerns 1948); ,Die Donauschul- Malerei und Plastik' (Die Gotik in Niederosterreich, W 1963). Dyce, NVilliam (1806—1864), škotski slikar. R. v Aberdeenu, v Rimu v stiku z-+ nazarenci (njegovo slikarstvo je postalo tako rekoč zvezni člen med njimi in prerafaeliti), u. (57) v Streathamu (Sussex). S: npr. Joas izstreli puščico (1844, Hamburg), med poznejšimi, kar najbolj natančno in nadrobno izdelanimi podobami pa npr. Jakob in Rahela pri vodnjaku (1853, ib.), Mladega Tiziana prvi poskus z barvami (po anek¬ doti Carla Ridolfija, 1859, Aberdeen, Art Gali. and Industrial Mus.), Pegwell Bay v Kentu: Spomin na 5. okt. 1858 (o. 1859/60, Tate), Kri¬ stus in Samarijanka (les, o. 1860, Birmingham, City Art Gali.). L: Alan Bovvness (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966, t. 45 — L!). — Cf. M. Brion (1966). Dyck, Anthonis (Anton) van (1599—1641), flam. slikar (in grafik), najslavnejši flam. umetnik po¬ leg Rubensa. R. v Antvverpnu, zgodaj izkazal nadarjenost, 1615—16 imel že lastno delavnico in učence, 1617—20 Rubensov sodel., 1618 moj¬ ster, 1620—21 kratek prvi obisk Anglije, 1621— 27 v Italiji, 1628—32 v Antvverpnu, odtlej v Lon¬ donu (z izjemo daljšega obiska Antwerpna 1634 —35 pa potovanj na Nizozemsko in v Pariz 1640 in 1641), tam u. (42). Glavnino njegovega slikarskega dela predstavljajo izbrano aristokrat- 547 Dyggve, Ejnar — Eakins, Thomas 548 ski portreti, katerih bleščečo eleganco je v An¬ gliji samo še stopnjeval in z njo kot dvorni portretist Karla I. močno vplival na ves angl. portret XVII.—XVIII. st. (van Dyckove roke!). S: npr. Jan Vermeulen (d. 1616, Vaduz), Avip. (o. 1620/21, Alte Pin.), Nicolaes Rockox (o. 1621, Eremitaža), Sir Robert Shirley in Lady Shirley (oba v Rimu 1622, Petworth), Kar d. Guido Benti- voglio (o. 1623/24, Pitti), Portret mladega povelj¬ nika v zlato okrašenem oklepu (o. 1624, Ksthist. Mus.), Vojvodinja Doria (1625, Louvre), Paola Adorno, markiza Brignole Šale, in njen sin (o. 1625, Washington), Lucas in Cornelis de IVael (1627, Rim, Pin. Capitolina), Lucas van Uffel (o. 1627, MM), Pieter Stevens (d. 1627, Mauritshuis) in njegova žena A n na VVake (d. 1628, ib.), Po¬ čitek na begu v Egipt (1627/30, Alte Pin.), Videnje sv. Avguština (1628, Antwerpen, avguštinska c.), Videnje bi. Hermana Jožefa (1629, Ksthist. Mus.), Rinaldo in Armida (1629, Baltimore, Mus. of Art), Philippe Le Roy (d. 1630, VVallace) in por¬ tret njegove žene (d. 1631, ib.), Philip, lord Whar- ton (d. 1632, VVashington [prej Eremitaža]), Avtp. s sončnico (1633, London, Duke of West- minster), Henrietta of Lorraine (d. 1634, Ken- wood), Don Francisco de Moncada na konju (Louvre), Trije otroci angl. kralja Karla I. (To¬ rino, Gali. Sabauda), * Karel I. na lovu (o. 1635, Louvre), Eberhard Jabach (Eremitaža), Karel I. kot v. mojster reda hlačne podveze (d. 1636, Windsor), * Trikratni portret Karla I. (ib.), Pet otrok Karla I. (d. 1637, ib.), Thomas Killigrew in Thomas Carew (d. 1638, ib.), Diana Cecil, gro¬ fica oxfordska (d. 1638, Prado), Slikar in Sir Endymion Porter (podolžen oval, o. 1638, ib.), itd. — Od 1626 dalje je pripravljal t. i. Ikono¬ grafijo, z. portretov sodobnih knezov, državni¬ kov, umetnikov in zbiralcev, prispeval priprav¬ ljalne risbe in osnutke v grisaille tehniki ter sam izvedel 11 jedk. (e. g. Lucas Vosterman in Jan Bruegel ); celota postumno izd., najprej v 80 listih, nato (1645) pa v 95 listih. L: H. Rosenbaum: Der junge van Dyck (Mn 1928); M. Vandalle, Les cent portraits par Van Dyck (Rev Belge, 1933); M. Mauquoy-Hendrick: LTconographie de Van Dyck (2 knj., Br 1956); LaranE (1959 — L!); H. Gerson (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »US« 10 (1969); »PKG« 9 (1970). — Cf. L. Cust (1900; 1902), H. Gerson (Harm 1960 — L!), G. Gliick (*1931; I 1933; 1936; 1941; 1943), F. W. H. Hollstein (Dutch VI, 1952), M. Jaffe (1961 — L!; 1965; *1966), L. van Puyxelde (1950), M. Rooses (1900, E. Schaeffer (1909), H. Vey (1962), R. H. VVilenski (1960)., itd. Dyggve, Ejnar (1887 — 1961), dan. arheolog, po študiju arh. R. v Liepaji (v zdajšnji Latvijski SSR), izkopaval v Solinu, Pečuhu, Solunu, Ra¬ veni, Kalidonu, Lindosu na Rodu in na Dan¬ skem. Dopisni član JAZU (1948) in SAZU. B: Recherches a Salone, /(Copenhague 1928 [sku¬ paj z J. Br0nstedom]),//(ib. 1933 [s F. Weilbachomj); (& R. Egger) Forschungen in Salona, III (W 1939); (& F. Poulsen & K. Rhomaios) Das Heroon vott Kalydon (Kbh 1934); Ravennatum palatium sacrum (ib. 1941); Das Laphr ion: der Tempelbezirk v on Ka- lydon (ib. 1948); History of Salonitan Christianity (O 1951); ,Sepulcrum domini: Form und Einrichtung (F. Gerkejev zb., 1962). L: Ljetopis JAZU (1949 — B!); Luc Menaše (Lik. rev., št. 2, 15. XII. 1961, p. XI, nekr.); Fr. Stele (ZUZ nv VIII, nekr.). — Cf. J. Filip (I 1966, s. v.). Džamonja, Dušan (1928— ), hrv. kipar. R- v Strumici, stud. 1945—51 na ak. (Augustinčič) in Kršiničevi mojstrski delavnici (1951—53) v Zgb, od 1957 dalje abstr. konstrukcije (les, ko¬ vine in steklo v raznih kombinacijah), sodel. na simp. Forma viva (1962 v Kostanjevici). P: nP r - sponi, revolucije v moslavski vasi Podgarič (od¬ krit 9. IX. 1967). L: SeuphorS (1961); Žarko Domijan (ELU 2, 1962, s. v. — L!); Džamonja (Lj 1962 [rk, MaGalj, uv Z- Kržišnik)-, ReadS (1964); MSU (k) 65. — Cf. V. Horvat-Pintarič (1966). Džumhur, Zuko, z rojstnim imenom Zulfikar (1921 — —), srb. slikar in karikaturist. L: Ko je ko (1957); Smail Tihič (ELU 2, 1962, s. v.). — Cf. B. Pečar (1970). E Eadvrinov psalter ali Canterburyjski psalter, iluminiran rkp. (o. 1150, Cambridge, Trinity College Libr., Ms. R. 17), ki gaje angl. menih Eadvvine kopiral po zdaj izgubljeni kopiji -> Ut¬ rechtskega psalterja. Kot zadnja miniatura na koncu (f. 283v) Eadwinova lastna podoba. L: SwarzenskiR (1954, repr. 4); Diringer Book (1958); »PKG« 5 (1969, t. LVI — L!). — Cf. J. Evans (Mn-Z 1966, repr. p. 54). Eakins, Thomas (1844—1916), amer. slikar, r., živel in u. v Philadelphii. S: npr. The Gross Glinic (1875, Philadelphia, Jefferson Medical College), The Agnew Clinic (1889, Philadelphia, Univ. of Pennsylvania), Amelia van Buren (°- 1891, Phillips). L: F. Porter: Thomas Eakins (NY 1959); Lloyd Goodrich (EWA IV, 1961, s. v.); A. Neumeyer (Kindler II, 1965 — L!). — Cf. L. Goodrich (1933). 549 Earl, Ralph — Ecclesia 550 Earl, Ralph (1751—1801), amer. slikar, portre¬ tist v Connecticutu in Massachusettsu. S: npr. William Carpenter (1779, Worcester [Mass.], Art Mus. — v tej z. tudi sicer najbolje zastopan). L: W. Sawitzky: Ralph Earl (NY 1946 [rk, Whitney]); A. Neumeyer (Kindler II, 1965, s. v. — L!). ebenovec ali eben (lat. ebenus, fr. Vebenier, ne m. der Ebenholzbaum), tropsko drevo z drago¬ cenim, zelo trdim in temnim lesom (lat. ebenum, angl. the ebony, fr. Vebene, it. 1'ebano, nem. das Ebenholz, slov. ebenovina). V francoščini pomeni beseda Pebeniste umetnega mizarja (angl. the cabinet maker, nem. der Kunstschreiner ali der Eunsttischler), in sicer zlasti v XVIII. st., 1’ebeni- sterie pa umetno mizarstvo (nem. die Kunsttisch- lerei). L: npr. EWA V (1961, t. 443—44) & VIII (1963, 247 levo spodaj); »US« 9 (1969, f p. 231). EBENTHAL, graščina pri Celovcu na Koro¬ škem, v sedanji obliki iz 1. pol. XVIII. st. Notr.: enotni okras t. i. Družinske sobe (Joh. Peter Kobler, o, 1739, mdr. tudi Avtp. za iluzioni¬ stično balustrado)\ mitol. freske v gl. dvorani ( J - F. Fromiller, 1740). . L: Christiane Kuehnelt-Leddihn, Das Familien- zimmer in SchloB Ebenthal bei Klagenfurt (AMK, 1962 [zv. 62/63], p. 32—36). — Cf. W. Frodl (1955, P- 54, repr. 62). Eber, Laszlo (1871— ?), madž. um. zgodovinar, a vtor umzg. leksikona Miiveszeti Lexikon, I—II (Bu 1935). EBERBACH (Porenje [des. breg], ZRN): nekd. cistercijanska opatija je poleg -*■ Maulbronna naj bolje ohranjeni srednjev. cistercijanski samostan na Nemškem. V samostanski c. (zač. o. 11 . Posv. 1186, tloris lat. križ s pravokotnim korom, ki ga na vsaki strani spremljajo po 3 kapele) z nogrob. predstavljeni mdr. nadškof Adolf II- ' 011 Nassau (u. 1475) in — kot delo H. Backoffena '—- Wigand von Hynsperg (u. 1511) in Adam von Allensdorf (u. 1518) z ženo. L: K. H. Zimmermann: Kloster Eberbach (BI 1950); H. Hahn: Die fruhe Kirchenbaukunst der Zisterzien- ser: Untersuchungen zur Baugeschichte wn Kloster Eberbach (BI 1957) ; Reclam N III (1959, p. 167—73), EWA VI (1962, stp 264). Eberlein, Kurt Karl (1890—... ), ne ™‘ zgodovinar. Kot pravi nacist pisal (cf. BI ) Proti »nenemškemu, tujemu, tujekrvnemu ... anacionalnemu, antinacionalnemu in internacio nalnemu« v nem. umetn. B: Die deutsčhe Literargeschichte der Kunst im 18. Jahrhundert: Ein Beitrag zur Geschichte der ’fssenschaft (BI s. a., dis.); ,Georg Friedrich Kersting (K. u. Kunstler, 1919/20); .Ein unbekanntes Paganin Portrdt des G. F. Ker st ing' (ZfbK, 1919/20); Deutsche Maler der Romantik (Jena 1920); Was ist deutsch in der deutschen Kunst (BI 1933); ,Zur Geschichte des Kunstmarktes: Mittelalter, Renaissance, Barock' (Panth, 1933); Ferdinand Georg Waldmiiller: Das Werk des Malers (BI 1938). Ebersolt, Jean, fr. zgodovinar biz. umetn., avtor nekaterih temeljnih del s tega področja. B: Le grand palais de Constantinople et le livre des ceremonies (P 1910); (& A. Thiers) Les eglises de Constantinople (P 1913); Les Arts somptuaires de Byzance: Etude sur Part imperial de Constantinople (P 1923); La Miniature byzantine (P-Br 1926); Orient et Occident (2 knj., P-Br 1928—1929); Monuments d'architecture byzantine (P 1934); Constantinople: Recueil d'etudes d'archeologie et d'histoire (P 1951). EBRACH na Frankovskem (upravno Bavar¬ ska, ZRN), nekd. cistercijanski samostan, eden izmed najstar. na Nemškem, ust. 1127. Samo¬ stanska c. iz XIII. st. (triladijska bazilika, tloris lat. križ s pravokotnim korom). Samostan konec XVII. st. obnovil Joh. Leonh. Dientzenhofer (zač. 1687); nadaljevanje po B. Neumannovem načrtu iz 1716 (slednjemu atr. tudi *stopnišče po vzoru tistega v gradu Weil3enstein v Pommers- feldnu). L: Reclam N I (1959, p. 225—29). Ecce ancilla Domini —>- Humilitas Ecce homo (lat.), »Glejte, človek !«, evang. ik. m. iz pasijona (Jan 19, 6): Pilat pokaže Kristusa ljudstvu (angl. Christ presented to the People, it. Cristo mostrato al popolo); po posameznih primerih iz otonske dobe znan spet šele od XV. st. dalje. Up: npr. miniatura v Perikopah Hen¬ rika III. (Echternach 2. četrt. XI. st., Bremen, Staatsbibl., Ms. 21, f. 53v), na t. i. —> Zlati tabli iz Liineburga (les, o. 1410/20, Hannover), F. Herlin ( Epitaf Hansa Gengerja, les, d. 1468, Nordlingen, Reichsstadtmus.), freska v c. sv. Ožbolta na Jezerskem (o. 1490 [preslikana 1943]), Bosch (PMA Johnson), U. Gortschacher (d. 1508, Ost. Mitt.), Lucas van Leyden ( bakr ., d. 1510), Tizian (d. 1543, Ksthist. Mus.). L: Karl-August IVirth & Gert von der O sten (RDK IV, 6. [42.] snopič, 1956, s. v. — L!); Reau II/2 (1957, p. 459—60); Anton Legner, Ecce homo (LCI I, 1968 — L!); RLou (1968, repr. p. 180). — Cf. C. Gould (1970), E. Panofsky (1956), G. Schiller (II 1968). Ecclesia (lat.), » Cerkev «, personifikacija kršč. cerkve, v naslonu na —> Visoko pesem veliko¬ krat predstavljena kot Kristusova nevesta in ze- načena z -> Marijo. L: A. Mayer: Das Bild der Kirche: Hauptmotive der Ekklesia im Wandel der abendlandischen Kunst (Regensburg 1962, »Welt des Glaubens in der K.« 3); VVolfgang Greisenegger, Ecclesia (LCI I, 1968 — L!). 551 Ecclesia & Synagoga — EDINBURGH, National Gallery of Scotland 552 Ecclesia & Synagoga (lat.), »Cerkev in Sina¬ goga«, personifikaciji kršč. in ž. vere, ki sta od karolinške dobe dalje predstavljani v polemičnem nasprotju zmagovite kršč. c. in premaganega (sočasnega) židovstva. Up: od IX. st. dalje po¬ vezane z motivom —> Križanja, v XIII. st. tudi monumentalne sohe na zun. katedr. v -> Stras¬ bourgu (o. 1230) in -> Bambergu (o. 1235), pozn. npr. kipa v vhodni lopi v -> Freiburgu (o. 1300) in tabli K. —> IVit za {olt. človekovega odrešenja, o. 1435). Samo izjemoma se personifikaciji po¬ javljata v pomenu stare in nove zaveze (-» Con- cordia veteris et novi Testamenti). Tedaj je njuno razmerje spravljivejše, kot npr. na Sugerjevem slikanem oknu v —> Saint-Denisu (Kristus krona Eklezijo in snema Sinagogi pajčolan z oči). L: Paul Weber: Geistliches Schauspiel und kirch- liche Kunst in ihrem Verhaltnis erlautert an einer Ikonographie der Kirche und Synagoge (Stu 1894); Wilhelm Maurer: Kirche und Synagoge: Motive und Formen der Auseinandersetzung der Kirche mit dem Judentum im Laufe der Geschichte (ib. 1951); Adolf IVeis, Ekklesia und Synagoge (RDK IV, 10. [46.] snopič, 1957 — L!); W. Greisenegger, Ecclesia und Synagoge (LCI I, 1968 — L!), — Cf. P. Bloch (MJ Hdb., 1963 [1964]), K. Kunstle (1928), W. Mols- dorf{m0 [1926]). Ecclesia ex circumcisione & Ecclesia ex gentibus (lat.), » Cerkev iz obrezovanja «, tj. c. iz židovstva, in » Cerkev iz poganstva «, v nasprotju s pozn. dvojico —> Ecclesia & Synagoga (supra) enako¬ pravni personifikaciji obeh izvorov krščanstva, kot ju poznamo zlasti po mozaiku na notr. strani vhodne stene c. Sta Sabina v Rimu (podobno tudi na nekoliko star. mozaiku v apsidi c. Sta Pudenziana v Rimu). Oba izvora ponazarjata v zgodnji kršč. umetn. tudi apostol Peter in mesto Jeruzalem (c. iz židovstva) resp. Pavel iz Tarza in Betlehem (c. iz poganstva). L: EWA III (1960, t. 6 zgoraj). ECHTERNACH, samostan na ozemlju zdajš¬ njega Luksemburga, ki ga je 698 ust. -> Vili- brord. Iz njegovega skriptorija nekateri pomemb¬ ni IR, npr. —*■ Codex Aureus Epternacensis in —► Codex Aureus v Escorialu. Echternaški mojster -> Mojster Echternaškega križanja Eckermann, Johann Peter (1792—1854), od 1823 dalje Goethejev zvesti zas. tajnik in zapi¬ sovalec njegovih misli. V njegovih znamenitih Gesprache mit Goethe (najprej izšel fr. prev., 1835, nem. orig. prvič 1836, angl. prev. z do¬ končno ureditvijo celote pa 1850) se veliko go¬ vori tudi o lik. umetn. B: Pogovori z Goethejem (Lj: Cankarjeva zal. 1959, uv & prev. Josip Vidmar). Eckersberg, Christoffer VVilhelm (1783—1853), dan. slikar, stud. pri Abilgaardu in v Parizu prt J.-L. Davidu, prof. na ak. v Kobenhavnu, naj¬ boljši kot portretist. S: npr. Bertel Thorvaldsen (1814, Kobcnhavn, Kunstakademiet), Anna Ma¬ ria Magnani, Thorvaldsenova ljubica (1814, K.0- benhavn, Den Hirschsprungske Samling), Star. hčeri M. L. Nathansona (1820, Kobenhavn). L: L. 0stby (Kindler II, 1965, s. v. — L!). der Eckstcin (nem.), vogelnik —> lapis angularis Ecole de Pariš (fr.), » Pariška šola«, ime, s ka¬ terim skupaj zaznamujejo v Parizu akt. umetnike tujega rodu. Staro »klas.« Ecole de P. okrog 1 • svet. vojne in zlasti v letih po njej so predstavljali predvsem nekateri šp. in ž. umetniki (-> Picasso in —> Gris, —> Modigliani, -> Chagall, ->Lipchitz, —> Soutine, —► Pascin idr.), Holandec -*■ Van Don- gen in Japonec —► Foujita. Pozn. v 1. pol. XX. se je njihovo število močno pomnožilo. Tako, široko pojmovano »pariško šolo« so predstav¬ ljali ali še predstavljajo npr . Atlan, ->Bran- cusi, -»■ Campigli, -> Gonzalez, Antoine -s-Pevs- ner, —> Vasarely, —> Vieira da Silva, —*■ Zadkine, grafik Johnny Friedlaender (1912), idr. L: Raymond Nacenta: Ecole de Pariš (P 1960); Zdenko Šenoa (ELU 2, 1962, s. v.); tudi HPM IU (1950), Lj Gr (1955—61), itd. ecorche (fr.), model človeškega telesa »brez kože« za študij mišičevja na risarskih šolah m lik. akademijah (nem. der Muskelmann). Ečmiadzinski evangeliar, pomemben ilurnmi- ran rkp. (989), ki ga hranijo v samostanu Ere¬ van, knjižnica Matenadaran, v sovj. Armeniji- L: Diringer Book (1958, p. 93). — Cf. S. Der Nersessian (1933; 1964), J. Strzygowski (1891). edikula (lat. aedicula, hišica, majhen tempelj); okrasen arhit. element na zun. ali notr. steni stavbe: iz stebrov (ali slopov ali pilastrov sest. okvir niše, ki ga v evr. umetn. poznamo zlasti od renesanse do neoklasicizma. EDINBURGH, gl. mesto Škotske od XV. st. dalje (V. Britanija). »Novo mesto« je doživelo pomembno preobrazbo v obd. neoklasicizma. Med značilnimi spom. tega časa zlasti Thomasa Hamiltona The Royal High School (zač. 1825 v dorskem slogu). L: EWA VI (1962, stp 805—07 — L!); A. J; Youngson: The Making of Classical Edinburgu- 1750—1840 (E: Edinburgh UP 1967). ~ National Gallery of Scotland (The Mound ), ust. 1859. Zdaj direktor David Baxandall- S. mdr. zastopani Gerard David, van Dyck (Dru- 553 Edle Einfalt und stille GroBe — effundam 554 Hna Lomellini, o. 1623/27), Velazquez ^Kuhinj¬ ski prizor: Žena, ki cvre jajca, d. 1618), Vermeer (*Kristus pri Marti in Mariji, o. 1654/55), Allan Ramsay (npr. Jean Jacques Rousseau, 1766), Gainsborough, Raeburn (npr. Duhovnik Robert Walker pri drsanju, 1784), Corot (npr. Portret slikarjeve matere), Degas ( Diego Martelli, 1879), Bastien-Lepage, Gauguin (* Videnje po pridigi: Jakobov boj z angelom, 1888), itd. P: mdr. Me- štrovič {Dr. Elsie Inglis). L: Illustrations: National Gallery of Scotland (E 1952); David Baxandall (Das GroBe Buch der Malerei, Brsch: Westermann 1960). Edle Einfalt und stille GroBe (nem.), »Pleme¬ nita preprostost in tiha veličina«, znani citat iz J. J. —> Winckelmannove interpretacije stare grš. umetnosti. Edlinger, (Johann) Josef Georg (1741—1819), nem. (avstr.) slikar, predvsem portretist, r. v Gradcu, postal dvorni slikar v Miinchnu, tam u. S: npr. Družina kiparja Antona Romana Boosa (o. 1790, Miinchen, Bayerisches Nationalmus.). Edvardova otroka (fr. Les Enfants d'Edouard), nekdaj zelo znana, gledališko učinkovita zg. slika (o, pl, 181 X 215 cm, d. 1830, Louvre), v kateri jeDelaroche upodobil nesrečna sinova angl. kralja Edvarda IV., tj. mladega Edvarda V. in njegovega ml. brata Riharda v Tovverju 1483, tako rekoč »v trenutkih grozotnega pri¬ čakovanja usode«, preden ju je dal njun stric zadaviti, da je lahko postal kralj Rihard III. Edvard Spoznavalec (lat. Eduardus Confessor, angl. Edward the Confessor), kršč. svetnik (13. X.), anglosaški kralj. Up: npr. na-> IViltonskem diptihu (konec XIV. st.). L: Reau III/l (1958, p. 411—13). Edvvards, (Herbert Cecil) Ralph (1894—_), angl. um. zgodovinar. B: Early Conversation Pictures from the Middle Ages to about 1730: A study in origins (L 1954); (izd.) The Connoisseur Period Guides, I—IV (L 1956—1957, z L. G. G. Ramsayem [I: The Tudor Period, 1500 — 1603, 1956; II: The Stuart Period, 1603 — 1714, 1957; III: The Early Georgian Period, 1714 — 1760; IV: The Late Georgian Period, 1760 — L: Eberhard Hanfstaengl (NDB IV, 1959, s. v -)> G. Tolzien (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Gl. r. Landsberger (1931). Edmund (lat. Eadmundus, fr. Edmond d Estan glie), patron Anglije, svetnik mučenec (20. X ), kralj vzh. Anglov (855-90), ki so ga Danci ujeli ter po legendi ob drevo privezanega obsuli s Puščicami, da je bil videti kot sv. Boštjan. Kralj Knut je za hranjenje njegovih relikvij ustanov i v. opatijo —> Bury St. Edmunds. Up: npr. mi¬ niature v —> Vita et miracula Sandi Edmundi (Morgan Libr., Ms. 736), -> Wiltonski diptih (konec XIV. st.). L: Reau III/l (1958, p. 410—11 — LD^KLeller (1968, p. 163—64). — Cf. J. Braun (1943, stp 200—01). educarn vos de sepulcris vestris, bibl. citat (Ezek 37, 12: izpeljem [Kas] iz vaših grobov). Cf. s - v. Apostolska vera (Ezekijel ob Judi Tadeju). Edvard H. (1284—1327 umor.), angl. kralj (1307—27), ki ga je nazadnje dala njegova fr. žena Izabela odstaviti, zapreti in okrutno umo¬ riti. Njegov grob v -► Gloucestru (-> nagrobnik Edvarda II.) so začeli častiti kot grob svetnika, 2 denarjem romarjev so povečali opatijsko c. (pozn. katedr.), ki je tako postala najstar. ohra¬ njeni spom. t. i. —> perpendicular style. Edvard, tvaleški princ (1330—1376), sin Ed¬ varda III., zaradi svojega črnega oklepa imen. the Black Prince, v bitki pri Poitiersu 1356 ujel Janeza Dobrega. Up: -> nagrobnik Črnega Princa (1377/80). 1810, 1956]). L: WWA (1962; 1964). efeški zbor, 3. ekumenski cerkv. koncil v —*■ Efezu (431) je -^-Marijo razglasil za Teotokos, tj. za Mater božjo (in odstavil carigrajskega pa- trijarha Nestorija, ki je bil trdil, da je samo mati Kristusova, Hristotokos) ter s tem kar najbolj vplival na nadaljnji, z Marijinim kultom pove¬ zani razvoj kršč. ikonografije. EFEZ ali Efesos, nekd. grš. mesto na zah. obali Male Azije. Artemidi posv. tempelj ( Arte- misiori) je veljal za eno izmed 7 svet. čudes (—> sedem svetovnih čudes). V Marijini c. je bil -> efeški koncil (supra), posebno pomembna ro¬ marska c. Janeza Ev. s 6 kupolami pa je morda poleg Justinijanove c. sv. Apostolov v Carigradu vplivala na oblikovanje Markove c. v Benetkah. L: Otto Benndorf (cf. s. v.) & alii: Forschungen in Ephesos (5 knj., W 1906—1953); EWA XIV (1967, stp 388—91 — L!); »PK.G« 1 (1967); Marceli Rest le, Ephesos (RbK, 10. zv., 1968 — L!); »PKG« 3 (1968); »US« 3 (1969, p. 159, 161, 201). — Cf. R. Kraut- hpimer (Harm 1965). Effmann, VVilhelm (1847—1917), nem. um. zgodovinar, raziskovalec srednjev. stavbarstva. B: Die karolingisch-ottonischen Bauten zu Werden, I —//(Str 1899& BI 1922); Centula-Saint Riquier: Eine Untersuchung zur Geschichte der kirchlichen Baukunst in der Karolingerzeit (MU 1912); Die Kirche der Abtei Corvey (Paderborn 1929, izd. A. Fuchs). effundam spiritum meum super omnem čarnem (ali: de špiritu meo ...), bibl. citat (Joel 2, 28 [ali 555 Efrata — Egger-Lienz, Albin 556 3, 1]: Po tem bom izlil svojega Duha na vse člo¬ veštvo [meso]), katerega zač. je brati na traku, ki ga prerok Joel drži levo zgoraj ob podobi Binkošti, tj. 15. prizoru v vrsti sub gratia na-* Verdunskem olt. (napis EFFVNDAM DESP). Cf. s. v. Apostolska vera (Joel ob Jerneju). Efrata, staro bibl. ime za —* Betlehem. Efrem Sirski (lat. Ephraem Syrus, angl. Eph- raim Syrus, fr. Ephrem le Syrien, srb. Jefrem Sirski), kršč. svetnik (18. VI.), stilit. Up: zlasti v biz. umetn. (pos. Efremova smrt). L: Reau m/l (1958, p. 435—36); SSS (1966). — Cf. J. R. Martin (1951). Egbert, kancler ces. Otona II. (976—77) in nadškof v Trierju (977—83). Zanj nastala-* Codex Egberti in —* P'salterium Egberti. L: cf. J. Beckv/ith (NY 1964). *Egbertova skrinjica (nem. Egbertschrein) je hkrati prenosen oltarček in relikviarij (viš. 31 cm, Trier o. 980/90, Trier, stolnična zakladnica). S slonokoščenimi in emajlnimi ploščicami (mdr. na slednjih simboli 4 evangelistov) obloženo skrinjico nosijo 4 zlati levi, vrh nje pa je zlat posnetek noge sv. Andreja v sandalah, katerih jermeni so posuti z dragimi kamni. L: »US« 6 (1970, f p. 174). — Cf. D. Tal bot Pice (Mn-Z 1965, repr. p. 309). egejska kultura, skupno ime za sorodne kul¬ ture vzh. Sredozemlja (3.—2. tisočletje pred), tj. pred priselitvijo Grkov. Med najpomembnejšimi najdišči so Knosos, Faistos, Tilisos, Hagia Tri¬ ada, Kamares, Palaikastro itd. na Kreti (cf. s. v. kretsko-mikenska umetn.), Mikene, Tirins, Orho- menos, Vafio itd. v celinski Grčiji, Troja na maloazijski obali in naposled na otokih Egej¬ skega morja, na Kikladih (npr. Melos, Paros, Naksos, Delos, Tera), na Rodosu, Lesbosu itn. L: cf. F. Schachermeyr (1967). Egeria —* Numa Pompilius in nimfa Egeria Egger, Gerhard, avstr. um. zgodovinar in mu¬ zealec na Dunaju, direktor biblioteke v Oster- reichisches Mus. f. angemmdte Kunst in njegove koptske zbirke. B: ,Das Stilproblem der Spatantike' (ANK, 1953); ,Die Krise der romischen Bildkomposition: Bemerkun- gen zur Wiener Genesis ‘ (Mitteilungsblatt der schwei- zerischen Bibliographilen-Ges., 1955); ,Zur Analyse des spatantiken Portrdts' (JSW, 1955); ,Spatantikes Bildnis und fruhbyzantinische Ikone ‘ (Jb. DBG, XI/XII, 1962/63). Egger, Hermann (1873—1949), avstr. um. zgo¬ dovinar, prom. 1900 na Dunaju, od 1911 izr. prof. in od 1916 ord. na univ. v Gradcu. B: ,Entwiirfe Baldassare Peruzzis fiir den Einzug Karl V. in Rom ‘ (JSaK, 1902); Kritisches Verzeichnis der stadtromischen Architektur-Zeichnungen der Al¬ bertina (W 1903); ,Francesco Borrominis Umbau von S. Giovanni Laterano' (Wickhoffov zb., 1903); Codex escurialensis: Ein Skizzenbuch aus der IVerkstatt Domenico Ghirlandaios, I — 11 (W 1906 [sodel. Chri¬ stian Huelsen & Adolf Michaelisj); Architektonische Handzeichnungen alter Meister, I (W-Lpz 1910); Romische Veduten: Handzeichnungen aus dem XV .—- XVIII. Jahrhundert, I— /7/(W 1911; 2. izd. 1931—32); (& Christian Huelsen) Die romischen Skizzenbiicher von Marten van Heemskerck im Koniglichen Kupfer- stichkabinett zu Berlin (2 knj., BI 1913—1916); ,Bei- trdge zur Andrea Bregno Forschung' (J. von Schlosser¬ jev zb., 1927); Carlo Madernas Projekt fiir den Vor- platz von San Pietro in Vaticano (Lpz 1928, »RF« 6); Francesca Tornabuoni und ihre Grabstatte in S. Marta sopra Minerva (W 1934). L: Kii (1950, Totenliste). — Zbornik: Hermann Egger: Festschrift zum 60. Geburtstag am 7. 12.1933 (Graz 1933). Egger, Rudolf (1882—1969), avstr, arheolog- Štud. na univ. na Dunaju, prom. 1905 s tezo iz rim. zgod., 1912 postal sekretar Avstr, arheol- inst. na Dunaju, 1917 habil. na dunajski univ. in 1929—45 na njej ord. za rim. zgod., starino- slovje in epigrafiko. Mnogo izkopaval na Ko¬ roškem, od 1949 dalje (po smrti Camilla Prasch- nikerja) vodil izkopavanja na Magdalenski gon (Štalenski gori). B: Friihchristliche Kirchenbauten im siidlichen No- rikum (W 1916); Fiihrer durch die Antikensammlung des Landesmuseums in Klagenfurt (Klagenfurt 1921). (skr. nem. prev.) Die Reisetagebucher des Paolo Santonino: 1485—1487 (ib. 1947); Teurnia (ib. 194»; 4. izd. ib. 1955); Der hi. Hermagoras (ib. 1948); D ,e Stadt auf dem Magdalensberg — ein Grofihandelsplof 2 der Antike (ib. 1961); pon. izb.: Romische Antike undfriihes Christentum (ib. 1962—1963); Fiihrer durch die Ausgrabungen und das Museum auf dem Magdo- lensberg (ib. 1963). L: OG (1951); G. Piccottini (OZKD, 1970). — Cf. J. Filip (I 1966, s. v.). — Zbornika: Aus dem romischen und germanischen Karnten: Festschrift fiir Rudolf Egger (Klagenfurt 1942); Beitriige zur alteren europaischen Kulturgeschichte: Festschrift fiir Rudolf Egger, I—III (ib. 1952—1954). Egger-Lienz, Albin (1868—1926), avstr, tirol- slikar, pod Hodlerjevim vplivom izoblikoval monumentalen figuralni slog, ob katerem se mu je tudi kolorit spremenil v rdečkasto rjavo, samo s svetlobo in senco razčlenjeno barvitost. S: npr. *Mrtvaški ples Hoferjevih brambovcev ( Toten- tanz von Anno Neun, d. 1908, Ost. XIX.— -XX.)» Brezimni 1914 (1916, Dunaj, Heeresgeschichtli- ches Mus.). 557 558 egida — Eibner, Alexander L: H. Hammer: Albin Egger-Lienz (In-Mn-W 1930); G. Tolzien (Kindler II, 1965, s. v. — L!). egida, v grš. mitologiji Zeusov ali Atenin ščit z gorgonino (Meduzino) glavo. V prenesenem pomenu varstvo. Egidij Tilen Egina —> Aegina ( Aigina) Civilisation Egyptienne (P: Hazan 1959; nem. izd. [uv Hans Wolfgang Miiller ]: Knaurs Lexik/on der agyptischen Kultur , Mn-Z 1960); Hans Wolfgang Miiller: Agyptische Malerei (BI 1959); id., Egyptian Art (EWA IV, 1961 — L!); J. Woldering: Agypten: Die Kunst der Pharaonen (2. izd., Ba-Ba 1964, »K. der Welt« — L!); Wolfhart Westendorp: Das Alte Agyp- ten (ib. 1968, »K. im Bild«; slov. prev. [Helena Me- naše]; Stari Egipt, Lj 1969, »US« 2 — L!). — a. H. Frankfort (1948), W. S. Smith (1946 [1949]; 1958; 19601. etc. egineti, kipi, po katerih je evr. XIX. st. prvič spoznalo arhaično grš. plastiko: odkrili so ji 1811 nem. in angl. turisti na kamn. višini severo- vzh. dela otoka Egine, 1813 jih je kupil bavarski prestolonaslednik, pozn. kralj Ludovik I. (precej hudo jih je rest. -> Thorvaldsen), od 1828 dalje v miinchenski Gliptoteki. Dopolnila so jih izko¬ pavanja 1901, ki jih je vodil Ad. -*■ Furtvvangler. Nekdaj so krasili star. zah. (o. 510 pred) in ml. vzh. čelo (po 490 pred) Afajinega templja: obe sta kazali boje za Trojo z bojevnikom nevidno Ateno v sredi, na zah. čelu levo in des. od nje Po 6, na vzh. čelu pa po 5 večjih oseb. Poleg Atene je določljiv samo še Herakles (na sev. delu vzh. čela klečeči lokostrelec). L: G. Welter. Aigina (BI 1938); M. Gasser, R. Lullies & L. von Matt, Die Agineten (Du [Z], jan. 1959); Enrico Paribeni, Peloponnesian Art; Aegina (EWA XI, 1966 stp 178—79 & 181 — .L!, >t.72—73). — Cf. A. Furtwdngler (1906), K. Schefold (1967). Egipčani stiskajo Izraelce, bibl. ik. m. (2 Mojz 1.8—14). Up: npr. lesor. v-> Dalmatinovi Bi¬ bliji (I, f. 34). Egipčanska vojska uničena —► Vode zagrnejo... egiptovska tema — > Deveta nadloga: tema egiptovska umetnost, umetn. starega Egipta (zač. znanstv. obravnavanja, ko je Jean-Fran?ois Champollion 1822 uspel dešifrirati hieroglife). Razločujemo prazgod. (IV. tisočletje pred), obd. združevanja držav (o. 3000 pred), zgodnje obd. d.—2. dinastija o. 2950—o. 2670), Staro državo (3.—8. dinastija, tj. doba piramid, o. 2670 0.2135), 1. vmesno obd. (9.—11- dinastija o. 2135—o. 2040), Srednjo državo (11-—13. dina¬ stija o. 2040—o. 1650), 2. vmesno obd. (14.—17. dinastija o. 1715—0.1555), Novo državo (18.— 20. dinastija o. 1555—1070), 3. vmesno obd. (21.-24. dinastija o. 1070—o. 750), pozno obd. (o. 750—332 pred), grš. obd. (332—30 pred), r >m. obd. (30 pred—395), biz. obd. (395—641) > n islamsko obd. (od 641 dalje). L: Hedvvig Fechheimer: Kleinplastik der Agypter (BI 1921); ead.: Die Plastik der Agypter (BI. 1923); Arpag Mekhitarian: La Peinture čgyptienne (G: 1954, »Grands sičcles«); Georges Posener (sodei. Se rge Sauneron & Jean Yoyotte): Dictionnaire de la Eglon -> Aod in Eglon Ego dormio et cor meum vlgilat, bibl. citat (Vp 5, 2: Spala sem, ali moje srce je bedelo)', njegov zač. (j EGO DORMIO ET C) beremo na napis¬ nem traku, ki ga drži kralj Salomon levo zgoraj ob Polaganju v grob (dodan 1331 namesto tu bolj ustreznega Izaije z napisom -> et erit sepul- crum eius gloriosum) na —> Verdunskem olt. Ego sum via et veritas et vita (lat.), Jaz sem pot in resnica in življenje, evang. citat (Jan 14, 6). Egredietur virga de radice lesse et flos de radlce eius ascendet, citat po vulgati (Iz 11, 1: Mladika požene iz Jesejeve korenike, poganjek vzcvete iz njegove korenine), na katerega je oprt ik. m. —> Jesejeva korenika. Egzekija -> Eksekias ehinus (lat. echtnus iz grš. ehinos, morski jež), blazina, tj. spodnji del dorskega kapitela (-> dor- ski red) med deblom in —>■ abakom, nazorno po¬ jasnjujoč prehod med nosečimi in nošenimi členi. Ehrenstein, Theodor (1866— ?), avstr, (ž.) pisec o umetn., izd. doslej najobsežnejši zbirki posnet¬ kov slikarskih in graf. upodobitev bibl. motivov. B: * Das Alte Testament im Bilde: Ein lllustrations- werk mit iiber 2000 Abbildungen von altchristlichen, mittelalterlichen und neuzeitlichen Kunstwerken (W 1923); Das Alte Testament in der Graphik (W 1936); Vber die Fresken der Synagoge von Dura Europos: Eine Studie (W 1937). L: JL 11 (1928); EJca 6 (1930). Ehrlich, Georg (1897—1966), avstr.-angl. (ž.) kipar. R. na Dunaju, zač. kot grafik, za nacizma emigriral v Anglijo, u. v Luzernu. P: živalski liki, otroški portreti, med portretnimi doprsji npr. Komponist Benjamin Britten. L: WWA (1964); Kstvverk (okt./nov. 1966, p. 92). Ehud -> Aod in Eglon Eibner, Alexander (1862—1935), nem. kemik, r. in u. v Miinchnu. Spisal Entwicklung und Werkstoffe der VVandmalerei vom Al ter t um bis zur Neuzeit (Mn 1926). Eiffel, Gustave — Eirene 560 559 Eiffel, Gustave (1832—1923), fr. gradbeni in¬ ženir, mdr. zasnoval po njem imen. * Eifflov stolp (fr. la tour Eiffel ), ki so ga postavili 1887—89 za svet. razst. v Parizu (na Champ-de-Mars) ter je s svojimi 300 m višine še zdaj eden izmed naj¬ bolj popularnih spomenikov —> inženirske arhi¬ tekture. L: Maurice Besset (Hatje, 1963, s. v. — L!). Eigenberger, Robert (1887—_), avstr. um. zgodovinar (prom. pri Dvoraku) in restavrator, vodja oddelka za restavriranje na Ak. der bilden- den Kiinste na Dunaju. B: Die Gemdldegalerie der Akademie der bildenden Kiinste in Wien (2 knj., W-Lpz 1927); Peter Paul Rubens (W 1955). Eilshemius (Elshimius ), Louis (1864—1941), amer. (ž.) slikar. R. v New Jerseyu, se 13-leten s starši preselil v Dresden, štud. v Parizu in mnogo potoval. Prvi gaje 1917 »odkril« Marcel Duchamp; 1920 imel prvo osebno razst., vendar nasl. leto nehal slikati. S: predvsem naivno ro¬ mantične krajine z nimfami v zraku, mdr. tudi DonKihot (1895). L: Vollmer II (1955); EWA I (1959, stp 298 in tabla 110); H. Read (Kindler II, 1965). — Cf. E. M. Namenyi (1961). Einbeck, Conrad von —> Konrad von Einbeck Einent, Herbert von (1905—_), nem. um. zgodovinar. Učil na univ. v Gottingenu (habil. 1936), Greifswaldu (ord. 1943), Frankfurtu a. M. (1946) in Bonnu (od 1947), kjer je direktor umzg. inst.; član CIHA od 1949. B: Die Plastik der Liineburger Goldenen Tafel (Hil- desheim 1929); Carl Ludwig Fernow (1935); ,Der Torso als Thema der bildenden Kunst' (ZAKw, 1935); Caspar David Friedrich (BI s. a. [= 1938]; 3. izd. 1950); .Zur HUdesheimer Bronzetiir' (JPK, 1938); ,Bemerkungen zur Florentiner Pie ta Michelangelos' (ib., 1940); (Sc R. Pohrt) C. L. Fernovr. Romische Briefe anJoh. Pohrt, 1793—1798 (BI 1944); Goethe und Diirer (Hmb 1947); Philipp Otto Runge: Das Bildnis der Eltern (BI 1948, »Der Kstbrief« 45; 2. izd. 1957); ,Die Monunientalplastik des Mittelalters und ihr Verhaltnis zur Antike'' (Antike u. Abendland: Beitr., III, 1948); , Rembrandt: Der Segen Jakob s' (Bonner Beitr. zur Kw., 1950); (izd.) Goethes Werke, XI: Italienische Reise (Hmb 1950; številne pozn. izd.) & XII: Schriften zur Kunst, Schriften zur Literatur, Maximen und Reflexionen (ib. 1953; številne pozn. izd.); ,Michelangelos Juliusgrab im Entv/urf von 1505 und die Frage seiner urspriinglichen Bestimmung' (Jantzenov zb., 1951); ,Rembrandt und Homer' (W-RJb, 1952); ,Fragen kunstgeschichtlicher Interpre¬ ta! ion' (Stud Gen, 1952); ,Bemerkungen zur Cattedra Petri desLorenzo Bernini' (Nachr. der Ak. der Wissen- schaften in Gottingen, 1: Philol.-histor. Klasse, 1955); Der Mainzer Kopf mit der Binde (K-Opladen 1955); ,Michelangelos Jiingstes Gericht und die Bildtradition' (Kchr, 1955); Beitrage zu Goethes Kunstauffassung (1956); Michelangelo: Die Pieta im Dom zu Flore nz (Stu 1956, »WerkM«); ,Die »Menschwerdung Christi « des Isenheimer Altares' (H. Kauffmannov zb., 1956); ,Michelangelos Fresken in der Cappella Paolina' (K. Bauchov zb., 1957); Michelangelo (Stu 1959, »Urban- Biicher« 42); ,Unvollendetes und Unvollendbares im Werk Michelangelos' (Das Unvollendete als kiinstle- rische Form: Ein Symposion, Bern-Mn 1959); Hol- beins »Christus im Grabe « (Wsb 1960, »Abh. Mainz« [cf. Kchr, 1960]); Karl V. und Tizian (K-Opladen 1960); Das Abendmahl des Leonardo da Vinci (K-Opla¬ den 1961); ,Das Grabmal der Konigin Margarethe in Genua' (H. R. Hahnloserjev zb., 1961); ,Castagno ein MbrderV (LUtzelerjev zb., 1962); ,, Bemerkungen zur Bildhauerdarstellung des Nanni di Banco' (H. Sedl- mayrjev zb., 1962); Das Stiitzengeschojl der Pisaner Domkanzel: Gedanken zum Alterswerk des Giovanni Pisano (K-Opladen 1962); ,Ein unbekanntes Selbst- bildnis des Giovanni Pisano' (Kchr, 1962); ,Fragen um den Bamberger Reiter' (Th. Miillerjev zb., 1965); .Stil und Oberlieferung in der Kunst des Abendlandes' (W-RJb, 1965 — cf. 21. kongr. I, 1967); Die »Ver- klarung Christi « und die »Heilung des Besessenen « von Raffael (Wsb 1966, »Abh. Mainz« 1966/5); ,Poussins »Madonna an der Treppe«' (W-RJb, 1966); Michelangelos Kunstlertum (Bn 1966, »Bonner akade- mische Reden« 32); Masaccios »Zinsgroschen« (K- Opladen 1967); , Bemerkungen zur Sinneinheit des Genter Altars' (J. Duvergerjev zb., 1968); ,Raffaels Sixtinische Madonna' (Ktids, 1968); Die Tragodie der Karlsfresken Alfred Rethels (K-Opladen 1968); ,Das Auge, der edelste Sinn' (W-RJb, 1968); ,Diirers »Vier Apostel«' (Anz GN, 1969). L: Wer ist wer (1958). — Zbornik: Festschrift fiir Herbert von Einem zum 16. Februar 1965 (BI 1965 — B!). EINSIEDELN, mestece v Švici (kanton Schwyz), znano po benediktinski opatiji Maria- Einsiedeln. Zdajšnji baročni samostanski kom¬ pleks (štirikotni tloris, vogali poudarjeni s pa¬ viljoni, zač. 1704) in c. (kombinacija long. & centr. zasnove, 2 zvonika, sez. 1719—35) po načrtu Casparja —> Moosbruggerja, ki je tu živel kot laični brat od 1682 dalje. Cerkv. notr.: ladjo 1724 — 26 oblikovala brata Cosmas Damian (freske) in Egid Quirin -+Asam (štuk). V samo¬ stanski knjižnici stari rkp. in inkunabule. L: cf. L. Birchler (1924). Einstein, Carl (1885—1940 sam.), nem. (ž-) um. zgodovinar, lik. kritik in pisatelj, živel v Parizu, šp. borec, u. (55) pri Pauju. B: Negerplastik (Lpz 1915); Moses Kisling (ib- 1922, »Junge K.« 31); Die Kunst des 20. Jahrhunderts (BI 1926, »Propylaen-Kg.« 1; 2. izd. 1928; 3. izd; 1931); Leon Bakst (BI 1927); Georges Braque (P ah NY 1934); Afrikanische Plastik (BI s. a., »Orbis pictus« 7). L: EJca 6 (1930); Sternfeld-Tiedemann (1962). Kunisch (1965). Eirene, grš. boginja (pravzaprav personifika¬ cija) miru, Zeusova hči (- ->hore); v rim. mito¬ logiji ji ustreza Pax. Up: npr. marm. rim. soha 561 Eisen Charles(-Dominique-Joseph) — Eksekias 562 Eirene z malim Plutonom v naslonu na Kefisodo- tov bron. kip iz IV. st. pred (viŠ. 195 cm, o. 58/ 60, Louvre), verj. predstavljajoča Neronovo 1. ženo Oktavijo (42—62), J. Sansovino {Pax, bron, Benetke, Loggetta). L: Hunger (1955, p. 101—02). Cf. H. von Heintze (1969, repr. 150). Eisen, C harles(-Dominique- Joseph), (1720 1778), fr. grafik, ilustrator in slikar, znan po erotičnih motivih, r. v Valenciennesu, u. (57) v Bruslju. Mdr. ilustr. La Fontainove Basni (znana izd. des Fermiers Generaux 1762). Eisler, Colin T(obias), amer. um. zgodovinar, Assist. Prof. na New York Univ. ( Inst. of Fine /Im). Prom. z dis. The Life and Work of Jean Buvet (C[Mass.) 1957). B: Nev/ England Museums (Br 1961, »Prim. dam- 7 (< 4); ,77,e Athletes of Virtue: The Iconography of Asce- ticism' (Panofskyjev zb., 1961); .The G o Ide n Chrtst of Cortona and the Man of Sorrows in ltaly (AB, 196VJ. Eisler, Max (1881—1937), avstr, (ž.) um. zgo¬ dovinar, štud. pri J. Strzygowskem, na dunajski univ. od 1914 priv. docent in od 1919 izr. prof. B: ,J. F. Millet et J. Israels‘ (L’Art flamand & hollandais, 1911); , Modem Dutch portrait pamtmg : With special reference to the work of Josef Israels (The Studio, 1911); Die Geschiclite eines hollandt- schen Stadtbildes: Kultur und Kunst (Haag 1914 [=Haarlem]); ,Der Raum bei Jan Vermeer (JhaK, 1916); Rembrandt als Landschafter (Mn 1918); De houivmeester H. P. Berlage (W 1919, »K. in Holland« 7); Gustav Klimt (W 1920); Das biirgerliche Wien (W 1922); Alt-Delft: Kultur und Kunst (W 923); Josef Israels (L 1924); Der alte Rembrandt (W 1927), Gustav Klimt: eine Nachlese (W 1931 [bibliofilska 'zd.]); ,Anmerkungen zur Kunst Rembrandts (Strzy- govvskega zb. I, 1932). L: JL II (1928); EJca (1930); OBL I (1957). Eisler, Robert (1882—1949), avstr.-angl. (ž.) um. zgodovinar. Prom. 1905 na Dunaju, priv. docent na univ. v Munchnu, emigriral v Anglijo. B: , Mantegnas friihe Werke und die riimische An- Hke' (Monatsberichte f. K. u. Kw., 1903); Die illunu- nierten Handschriften inKarnten (Lpz 1907, »Beschrei- bendes Verz. der illuminierten Hdschr. in Oesterreich« 3); Weltenmantel und Himmelszelt: Religionsge- schichtliche Untersuchungen zur Urgeschichte des antiken IVeltbildes (2 knj., Mn 1910); ,Zum Ursprung der altchristlichen Fischer- und Fischsymbolik (Archiv f - Religionsvvissenschaft, 1913); ,Der Fiscli als Sexual- symboT (Imago, 1914); Orphisch-dionysische Myste- r iengedanken in der christlichen Antike (Lpz-Bl 19*.5 [= VorBW 1922/23, II. Teil]; pon. Hildesheim 1966); New titles for o Id pictures (L 1935); The royal art o/ astrology (L 1946); ,Luca SignorellTs School of Pan (OBA, 1948). L: EJca 6 (1930); Kii (1954, Totenliste). Eitelberger von Edelberg, Rudolf (1817—1885), avstr. um. zgodovinar, prvi ord. za um. zgod. na dunajski univ. (1847 priv. docent, 1852 prof.) in utemeljitelj t. i. dunajske šole um. zgod., prvi ur. — Quellenschriften fiir Kunstgeschichte und Kunsttechnik (1.—18. knj.), hkrati utemeljil Oster- reichisches Mus. fiir Kunst und Industrie na Du¬ naju. R. v Olomoucu, u. (68) na Dunaju. B: (& Gustav Heider & J. Hieser) Mittelalterliche Kunstdenkmale des oesterreichischen Kaiserstaates (2 knj., Stu 1858—1860); (uv, kom.) Lodovico Dolce: Aretino oder Dialog iiber Malerei (W 1871, »Quellen- schr.« 2); pon. izb.: Gesammelte kunsthistorische Schriften, I—IV (W 1879—1884); ,Das Altarbild von Johannes Scorelin Ober-Vellach in Karnthen' (RepKw, 1882 [= Zgornja Bela na Koroškem]). L: ADB. — Cf. J. von Schlosser (In 1934). Eitner, Lorenz E. A., amer. um. zgodovinar, uči na Stanford University v Kaliforniji. B: ,77,e Flabellum of Tournus' (Art Buli. Supple- ment I, 1944); ,Two Rediscovered Landscapes by Gericault and the Chronology of His Early Work' (AB, 1954); ,Gericault's »Wounded Cuirassier «‘ (BM, 1954); .Gericault at IVinterthur' (ib.); Gericault: An Album of Dravvings in the Art Institute of Chicago (Ch 1960); ,Gericault's »Dying Pariš « and the Meaning of His Romantic Classicism ‘ (MDr, 1963). *Ekkehard in Uta, najslavnejša kipa izmed 12 naumburških ustanovnikov (—> Naumburg), ne glede na odmaknjeno preteklost, v kateri sta živela (Ekkehard u. 1046), življenjsko preprič¬ ljiva in resnična v svoji telesnosti, on ponosen, možat, ona odlična gospa, ki drži gube svojega plašča, »kot da bi nosila cvetice« ( als ob sie Rosen triige). L: »US« 8 (1968). Ekleziast (tisti, ki govori v skupščini, tj. ekle- ziji), grš.-lat. ime bibl. knj. -» Pridigar cklezija -> Ecclesia Ekloge (lat. Eclogae), tj. »izbrane pesmi«, imen. tudi Bucolica, tj. »pastirske pesmi«. Njihov avtor —> Vergil govori v 4. eklogi o bližnji »zlati dobi« in rojstvu božanskega otroka, kar so v kršč. srednjem veku imeli za mesijansko pre¬ rokbo. Ilustracije v t. i .^-Rimskem Vergilu; za pozn. dobo cf. s. v. Palmer, Samuel. Eksekias (akt. o. 550—510 pred), atenski črnofiguralni vazni slikar in keramik, mojster amfore z Ahilom, ki se kocka z Aiasom (viŠ. 61 cm, o. 530/25 pred, Vatikan, Mus. Grego- riano Etrusco), itd. L: H. Manvitz, Exekias (Kindler II, 1965 — L!); »US« 3 (1969). — Cf. W. Technau (1936). 563 Eksodus — Elektra 564 Eksodus (lat. Exodus), »izhod«, 2. Mojzesova knj. (abr.: 2 Mojz ali Ex), hkrati 2. knj. —>Peri¬ ta te vha in-*Biblije sploh, zajema v 40 pogl. zgod. Izraelcev od priprav za izhod iz Egipta do dovršitve svetišča. Med ikonogr. motivi, ki jim je predloga: 1) Egipčani stiskajo Izraelce, 2) Hebrejske dečke mečejo v Nil in Mojzesa po¬ loži mati v ločje, 3) Najdenje Mojzesa, 4) Mojzes brani Jetrove hčere, 5) Mojzesova poroka s Se- foro, 6) Goreči grm (Bog pokliče Mojzesa), 7) Mojzesova palica, 8) Mojzes se vrača v Egipt, 9) Aro n in Mojzes pred faraonom, 10) Prva nad¬ loga: voda se spremeni v kri, 11) Druga nadloga: žabe, 12) Tretja nadloga: uši (komarji), 13) Če¬ trta nadloga: muhe, 14) Peta nadloga: kuga, 15) Šesta nadloga: tvori, 16) Sedma nadloga: toča, 17) Osma nadloga: kobilice, 18) Deveta nadloga: tema, 19) Velikonočno jagnje, 20) De¬ seta nadloga: smrt egipt. prvorojencev, 21) Pre¬ hod skozi Rdeče morje, 22) Vode zagrnejo egip¬ čansko vojsko', 23) Mirjam opeva uničenje egip¬ čanske vojske, 24) Prepelice, 25) Pobiranje mane, 26) Voda iz skale, 27) Bitka z Amalečani, 28) Skrinja zaveze, 29) Miza in svečnik (Menard), 30) Deset preprog svetega šotora, 31) Deske za sveti šotor, 32) Žgalni oltar, 33) Dvor okrog sve¬ tišča, 34) Veliki duhovnik v ornatu, 35) Bronasti umivalnik, 36) Mojzes sprejme tabli postave, 37) Zlato tele, 38) Mojzes razbije tabli postave, 39) Shodni šotor, 40) Mojzesovo žareče obličje, 41) Oblak nad prebivališčem. L: Dalmatin (1584, I, f. 33v—62); Pigler I (1956, p. 93—103); Reau II/l (1956, p. 180—81, 183—86, 188—207); Schmidt IL (1962). ekspresionizem, smer novejše evr. umetn. (lit., lik. umetn., film), ki je kot reakcija na realizem in naturalizem prejšnjega obd. silovito poudar¬ jala izraz (odtod njeno ime), umetnikovo osebno izpoved, temu primerno tudi silovito preobliko¬ vala in stopnjevala oblikovni svet (črta in barva kot izrazilo) ter ga s tem v precejšnji meri osvo¬ bodila opisovalne naloge. V lik. umetn. se je ekspresionizem uveljavil zlasti v slikarstyu in pos. v grafiki (ki je z njim dosegla nov vrh), delno v kiparstvu .(e. g .Barlach), drugod pa je samo odmeval s poudarjanjem ekspresivne linije ipd. (e. g. v arhitekturi E. Mendelsohnov Einsteinov stolp). Med »predniki« ekspresionizma je njegovo obd. znova odkrilo —> Griinewalda, El -> Greca idr., sicer pa sta njegova najtehtnejša resnična pionirja van —> Gogh in Edvard —> Munch. Na zač. XX. st. se je v Franciji s -> fau- vizmom pojavil barvni ekspresionizem, najdo¬ sledneje pa se je ekspresionizem uveljavil v Nem¬ čiji s skupino die -* Brucke in posameznimi člani skupine -*Blauer Reiter. Zunaj teh skupin so bili njegovi pomembni predstavniki zlasti Ko- koschka in pozn. Soutine, pos. med Slovenci pa France -* Kralj L: Rudolf Kurtz: Expressionismus und Film (BI 1926); HPM II—III (1950); ELU 2 (1962, p. 187—90 — avtorji Gustav Krklec, M. Kolarič, V. Zlamalik & F. Šijanec); Donald E. Gordon, On the Origin of the Word »Expressionism« (JWCI, 1966); Treča decenija (1967). — Cf. U. Apollonio (1952), H. Bahr (1916), L. C. Buchheim (1956; 1959), S. Cheney (1934 [1948]), G. H. Hamilton (1967), G. F. Hartlaub (1947), Ch. L. Kuhn (1957), F. Landsberger (1919 [1922]), B. S. Myers (»1957 — L! [1963]), P. H. Selz (1957), E. Ulit z (1927), C. Zigrosser (1957). Ela (bibl. oseba) - *Zambri usmrti Elo Elbern, Viktor H., nem. um. zgodovinar in muzealec (kiparski odd. berlinskih drž. muz.), raziskovalec zgodnjesrednjev. umetn., zlasti u- metne obrti. B: Der karolingische Goldaltar von Mailand (Bn 1952, »Bonner Beitr. zur Kw.« 2); ,Die Dreifaltig- keitsminiatur im Book of Durrow ‘ (W-RJb, 1955); Der Miinsterschatz von Essen (Monchengladbach 1959); ,Neue Studien zum Goldaltar von S. Ambrogio (Cristliche Kstblatter, 1961); (izd.) Das erste J a ^ r ' tausend: Kunst und Kultur im werdenden Abendland an Rhein und Ruhr, I—II (3 knj. [2 knj. teksta, 1 knj. tabel], 2. izd., Dii 1962—1964); ,Die bildende Kunst der Karolingerzeit zwischen Rhein und Elbe ‘ (op. cit., 1962); Der eucharistische Kelch im friihen Mittelalter (BI 1964 [tudi ZfKw, 1963]); ,Vber die Illustration des Mefkanons im friihen Mittelalter ‘ (H. Schnitz¬ lerjev zb., 1965); ,Eitte Gruppe insularer Kelche des friihen Mittelalters' (Festschrift f. Peter Metz, BI 1965); ,Liturgisches Gerat in edlen Materialien zur Zeit Karls des Grof en ‘ (KKK, 1966); , Vier karolin¬ gische Elfenbeinkasten ‘ (ZfKw, 1966); ,Species crucis — forma quadrata mundi: Die Kreuzigungsdarstellung am frdnkischen Kasten von IVerden' (Westfalen, 1966), (& Hans Reuther) Der Hildesheimer Domschatz (Hil- desheim 1969). Eleazar, bibl. pismouk in mučenec, ki je »rajši izvolil slavno smrt ko sramotno življenje ter prostovoljno šel k natezalnici« (2 Mkb 6,18—31)- Up: St S (skupaj z »makabejsko« materjo in nje¬ nimi sinovi, VII. st., Rim, Sta Maria Anticjua). L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930, p. 120). Eleazar Abaron prebode slona (nem. Eleasar totet den Elefanten), bibl. ik. m. (1 Mkb 6, 43-— 46). Up: npr. miniatura v Bible moralisee (sreda XIII. st., Br. Mus., Ms. Harley 1528, f. 7). L: Karl-August Wirth (RDK IV, 10. [46.] snopič, 1957 — L!); LCII (1968, stp 598). Elektra, iz slavnih ant. in mod. dramskih ob¬ delav znana mit. oseba, hči Agamemnona m -*Klitaim(n)estre; brata —* Oresta je pregovo¬ rila, da je njuno mater in —> Aigista ubil ter tako maščeval očeta. 566 565 elementi — Elija na ognjenem vozu L: Grimal (1951, p. 136); Hunger (1955, s. v.); Grant (1968). elementi —> štirje elementi Eliakim, eden izmed -> Kristusovih prednikov. Up: —Marija Gradec pri Laškem ( freska , 1526). L: Stele (1969, repr. 203). Eleousa —> Glikofilusa Elevterij (lat. Leutherius, fr. Eleuthere de Pa¬ riš), kršč. svetnik, mučenec (9. X.), diakon -> Dionizija (Pariškega), s katerim so ga obglavili. Up: Dionizijeva tabla (o. 1416). L: Riau III/l (1958, p. 414). Elgar, Frank, fr. pisec o umetn. in lik. kritik v Parizu ( Carrefour ). B: (& Robert Maillard) Picasso (P-L 1955; nem. izd. Mn 1956); Picasso: epoque cubiste (P 1957). Elgin Marbles, ant. kiparska dela, predvsem reliefi s Partenona (—> Atene: —> Akropola), ki jih je Škot lord Thomas Bruce Elgin (1766— 1841), brit. poslanik v Carigradu (1799—1803), s tur. dovoljenjem dal prepeljati v London ter jih tam 1816 prodal Brit. muz. V resnici je zah. Evropa šele po »Elginovih marmorjih« spoznala klas. grš. umetn., ne glede na to pa so že v XIX. st. ustrezno priredili krilatico o Urbanu VIII. (-* Rim: -> Panteon)-. Quod non fecerunt Gothi, fecerunt Scoti... Ko se je Elgin 1803 vračal domov, je v Rimu prosil —> Canovo, da bi mu pridobljeno plastiko restavriral, vendar je Ca- n °va izpričal boljši okus in ponudbo razumno zavrnil. L: ELU 2 (1962, s. v. — isto M. Mušič [I 1965, p. 243]). — C f. A. Michaelis (1906 [1908]). Eliade, Mircea (1907—....), fr. (rom.) zgodo¬ vinar religij in pisatelj, r. v Bukarešti. Razisko¬ valec mitov in religiozne simbolike, uči na univ. v Chicagu, ur. z Ernstom Jiingerjem rev. Antaios (Stu). Mdr. tudi prispevki v EWA. B: ,Metallurgy, Magic and AIchemy ‘ (Zalmoxis, 1938);, Notes sur le symbolisme aquatique'' (ib., 1939); >La mandragore et les mythes de la »naissance mira- culeuse«' (ib., 1942); Le mythe de Peternel retour (P 1949; nem. izd. Der Mythos der evvigen Wieder- kehr, Dti 1953); ,Psychologie et histoire des religions ~~ 4 propos du symbolisme du » centre «‘ (Eranos-Jb., 1950); Images et Symboles: Essais sur le symbolisme n ' a K' c °-religieux (P 1952; nem. izd. Ewige Bilder und Sinnbilder , Olten 1958); Traite d'Histoire des Re- ‘igions (2. izd., P 1953; nem. izd. Die Religionen und das Heilige: Elemente der Religiongeschichte, Szb J954); ,Kosmogonische Mythen und magische Hei- ‘ungen' (Paideuma, 1956); Forgerons et alchemistes b * 956; nem - izd - Stu 1960); Das Heilige und das "rofane: Vom Wesen des Religibsen (Hmb 1957); Haissances mystiques: Essais sur quelques types d'ini- '‘ation (P 1959; nem. izd. Das Mysterium der Wieder- geburt, Z-Stu 1961); ,Got ter und Bilder ‘ (Antaios, 1961); ,Marginalien zum 1 Vesen der Maske ‘ (ib., 1962). Eliezer, Damaščan, bibl. oseba (e. g. 1 Mojz 15, 2), Abrahamov najstar. hlapec. Up: cf. s. v. Rebeka in Eliezer pri vodnjaku. Eligij ali Eloj (lat. Eligius Noviomensis, fr. Eloi de Noyon, it. Eligio, nem. Eligius [izv. Loy]), kršč. svetnik (1. XII.), patron zlatarjev, kovačev in pos. podkovnih kovačev. Up: npr. P. Christus C Eligij v svoji zlatarski delavnici, d. 1449, Leh¬ man), L. Layer ( Eligij podkovač: čudež z odse¬ kano konjevo nogo, banderska slika, d. 1813, NG). — Cf. Orsanmichele (s. v. Florenca). L: Reau III/l (1958, p. 422—27 — L!). Elija (lat. Elias Propheta, angl. Elijah, fr. Žlie, nem. Elias, srb. /lija), bibl. prerok, v vzh. kr¬ ščanstvu tudi svetnik (po popularni etimologiji istoveten s Heliom, cf. s. v. Helios), ki so mu kot na zah. Mihaelu zvečine posvečene cerkve na višinah. Up (cf. infra & s. v. Spremenjenje ): npr. StS-e s prizori iz njegovega življenja \-*■ Morači (1252). L: Reau II/l (1956, p. 347—59 — L!) & III/l (1958, p. 414); Schmidt IL (1962); SSS (1966); Klaus IVessel, Elias (RbK, 9. zv., 1967 ■— L!); Elisabeth Lucchesi Palli & Lidvvina Hoffscholte, Elias (LCI I, 1968 — L!); Keller (1968, p. 164—67); L. Bronner: The stories of Elijah and Elisha as polemics against Baal worship (Leiden 1968, »Pretoria Oriental ser.« 6). — Cf. W. Molsdorf (1920), A. Stegenšek (Deka¬ nija 1905, p. 206—07). Elija in vdova v Sarepti, bibl. ik. m. (3 Kralj 17, 8—24). Up: St S v sinagogi v —> Dura-Europos (245/63), Jan Massys (1565, Karlsruhe), itd. L: Reau II/l (1956, p. 351 ss). Elija na ognjenem vozu (lat. Elias in carro igneo sublatus, nem. Elias fdhrt auf feurigem I Vagen gen Hirnmel), bibl. ik. m. (4 Kralj 2, 9—12 — plašč, ki zdrkne z njega, dobi —>Elizej), v sred- njev. tipologiji podoba —*■ Vnebohoda, v ikono¬ grafiji —>štirih elementov pa znamenje—»-Zraka. Up: npr. StS v katakombi pod Via Latina v Rimu (cubiculum B, IV. st.), relief na sarkofagu v c. SfAmbrogio v Milanu (IV. st.), relief na —»• lesenih vratih c. Sta Sabina v Rimu (1. pol. V. st.), Nikolaj iz Verduna (14. prizor v vrsti sub lege na -> Verdunskem olt., emajl, 1181), StS v kripti pod katedr. v Anagniju (o. 1255), Giotto (ob Vnebohodu v Capp. deli’Arena v Pa¬ dovi), lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 203), Tintoretto (Benetke, Scuola di S. Rocco), G. R. Donnerjeva delavnica (svinčeni relief iz 1740/41 na prižnici katedr. v Krki na Koroškem). 567 Elija v puščavi z angelom — Elst, Joseph (Julien M. Ignace) van der 568 L: Pigler I (1956, p. 176—78); Reau II/l (1956, p. 356—58). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 532, 956). Elija v puščavi z angelom (lat. Elias sub umbra juniperi dormiens ab angelo cibatur, nem. Der Engel weckt Elias in der Wiiste), bibl. ik. m. (3 Kralj 19, 5—7); preroka, ki si je zaželel smrti in zaspal pod bodičevjem, je dvakrat zbudil angel —- in glej, ob njegovi glavi je bil podpepelnik in vrč vode — da se je najedel in »v moči tiste jedi« potoval 40 dni in 40 noči do božje gore Horeb. Up; npr. D. Bouts (na olt. Zadnje ve¬ čerje, 1464/67, Leuven, Petrova c.), Tintoretto (na stropu »Sala Superiore« v Scuola di S. Rocco v Benetkah — kot pri Boutsu v tipološki zvezi z —> evharistijo), lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 198), Ph. de Champaigne (o. 1655, Le Mans, Mus. de Tesse). L: Pigler I (1956, p. 174—76); Reau n/l (1956, p. 353—54); »PKG« 9 (1970. t. 76). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 286). Elijo hranijo krokarji, bibl. ik. m. (3 Kralj 17, 6: Corvi quoque deferebant ei panem et čarne s mane, similiter panem et carnes vesperi, et bibe- bat de torrente). Up: npr. StS v Gračanici (o. 1320), R. Savery (baker, d. 1634, Rijksmus.). L: Rčau II/l (1956, p. 351); »US« 5 (repr. p. 221). Elizabeta (angl. Elizabeth, Betty, fr. Žlisabeth de Jerusalem, it. Elisabetta, Bettina, nem. Elisa- beth, Elsbeth, Elsa, Use, Lisbeth, šp. Isabel), po evangelijih mati Janeza Krst., žena v. duhovna Zaharije. Up: cf. s. v. Obiskovanje-, Rojstvo Ja¬ neza Krst .; Sveto sorodstvo. L: Rčau III/l (1958, p. 415—17). Elizabeta Ogrska ali Turinška (1207—1231), (angl. Elizabeth oj' Hungary, češ. Alžbeta, fr. Elisabeth de Hongrie [Thuringe\, it. Elisabetta d’Ungheria, madž. Erszebet, slov. tudi Jel[k]a, Jelica, Liza, Lizika, Špela), kršč. svetnica (19. XI.), hči madž. kralja Andreja II., nečakinja oglejskega patriarha Bertolda IV., kanonizirana 1235. Zavetnica beračev in garjavcev, pomaga proti zobobolu. Up (kot princesa s krono na glavi ali frančiškanska tretjerednica, v srednji Evropi od konca XV. st. velikokrat matrona z modno —>avbo na glavi); npr. Simone Martini (freska, Assisi, S. Francesco, spodnja c., Capp. Montefiore), mojster Theodorik (o. 1359/68, Praga), Rothschildova madona (1441, Frick), polihr. leseni kip v c. —> Marije Snežne nad Avčami (o. 1515), Holbein star. ( Boštjanov olt., 1516, Alte Pin.), F. M. Strauss (d. 1732, Slovenj Gradec, Elizabetina c.). L: Ferguson (1954); Reau III/l (1958, p. 417—21); EWA XII (1966, stp 662); Keller (1968, p. 170-72). — Cf. J. Braun (1943, stp 208—18), K. Kiinstle (1926). Elizej, izrael. prerok, učenec in naslednik -> Elije, bibl. oseba (4 Kralj). Up; Elizej s soljo ozdravi vodo v Jerihi (Vasari, Uffizi). L: Pigler I (1956, p. 178—82); Reau II/l (1956, p. 359—64 — L!); Elisabeth LucchesiPalli & Lidvvina Hoffscholte, Elisaus (LCII, 1968 — L!). Elizejev grob, bibl. ik. m. (4 Kralj 13, 21); mož, ki so ga vrgli vanj pogrebci, ko so bili zagledali moabsko roparsko krdelo, ob stiku z Elizejevimi kostmi oživi in se postavi na noge. Up: npr. lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 21 lv). L: Reau II/l (1956, p. 364); Schmidt IL (1962, repr. 92 & 300). Elizej pomnoži kruh, tj. 20 ječmenovih hlebov (it. Elisea moltiplica i pani), bibl. ik. m. (4 Kralj 4, 42—44). Up: npr. J. Tintoretto v Scuola di 5. Rocco v Benetkah (1575/81, Sala Superiore, slika na stropu). Elkana da deleže Ani in Feneni (angl. Elkanah giving portions to his wives, Hannah and Penni- nah), bibl. ik. m. (1 Kralj 1, 4—5). Up: npr. miniatura v —> Bibliji iz Bury St. Edmundsa (verj. o. 1135). Elsheimer, Adam (1578—1610), nem. slikar, eden izmed utemeljiteljev t. i. idealne —> krajine. R. v Frankfurtu, prek Miinchna in Benetk pri¬ spel 1600 v Rim, kjer je ostal do smrti. Prijatelj Paula Brila in Rubensa. Caravaggiovo delo ga spodbudilo k upodabljanju nočnih prizorov, na tem področju in v oblikovanju svetlobe in sence sploh mdr. vplival tudi na P. Lastmana in s tem na mladega Rembrandta. S (vse na bakru in majhnih mer): npr. Pokrajina z Merkurjem in Argusom (o. 1608, Uffizi), Pokrajina z begom v Egipt (d. 1609, Alte Pin.). L: Ideale classico (1962); E. Holzinger (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Hans Mohle: Die Handzeichnun- gen Adam Elsheimers: Das Werk des Meisters und der Problemkreis Elsheimer-Goudt (BI 1966, »Denk- maler deutscher K.« [oc. W. Hugelshofer, ZfKg, 1968, & K. G. Boon, GBA, 1968]); Adam Elsheimer: Werk, kunstlerische Herkunft und Nachfolge (FrM 1966 [rk, Stadel]). — Cf. W. Drost (1933; 1957), M. Levey (1949), J. von Sandrart (1575), H. Weizsdcker (1923, *193fr—1952), R. [& Margot] Wittkower (1963). Elst, baron Joseph (Julien M. Ignace) van der (1896—_), belg. diplomat, pisec o umetn. in um. zbiralec, belg. ambasador v Rimu. V nje¬ govi z. starih niz. mojstrov mdr. zastopan Frank¬ furtski mojster (Avtp. z ženo, les, d. 1496). B: The Last Flowering of the Middle Ages (Garden City [N. Y.]) 1944). L: WWB (1962); WWA (1962, s. v. Van der Elst). 569 Elstir — Emeram 570 Elstir, oseba v M. Proustovem ciklu romanov A la recherche du temps perdu, ki združuje ka¬ rakteristiko Clauda —>■ Moneta in -> Helleuja. Eltenberški relikviarij (the Eltenberg Reliquary), cf. s. v. kupolasti relikviarij iz Hocheltena. Eluard, Paul, s pr. im. Eugene Grindel (1895— 1952), fr. pesnik, z Bretonom in Aragonom eden izmed utemeljiteljev surrealizma. Njegova žena Gala, s katero se je poročil 1917, je pozneje omožila slikarja Dalija. B (lik. umetn.): Jacques Villon (P 1948); Anthologie de s ecrits sur l'art, I—1I1 (P 1952—1954). L: Kunitz (1955); DULC II (1960), itd. Ema, grofica —> Krka na Koroškem emajl (angl. the enamel, fr. /V/na/7, hrv. emalj , it. lo smalto, nem. der Schmelz), posteklenina, tj. običajno s kovinskimi oksidi obarvana ste¬ klena snov, s katero pokrivajo in krase steklene in keramične izdelke, iz praktičnih razlogov tudi kovinske predmete, itd. Med kovinskimi oksidi da srebrni oksid rumeno barvo, železni rdečo / rjavo, kobaltov modro, bakrov zeleno, manganov vijoličasto/črno in cinkov belo barvo. Umet¬ nostno pomembno je emajlno slikarstvo, pri katerem razločujemo predvsem dve tehniki, pro¬ sojni celični emajl (fr. email cloisonne, nem. der Zellenschmelz — z emajlom med kovinskimi tra¬ kovi), ki je docela prevladoval v biz., karolinški >n otonski umetn., in od XII. st. dalje zvečine neprosojni »vdolbeni« jamičasti emajl na hrapavi, izdolbeni podlagi (fr. email champlevč, nem. der Grubenschmelz). Najstar. ohranjena dela iz pred- zg- dobe, npr. iz egejske kulture na Cipru, med Pozn. spomeniki npr. —> Volvinijev » paliotto « (o. 835, Milano, St’Ambrogio), —v Pala d'oro (XI. st., Benetke, Markova c .),—*■ prenosni oltarček iz Stavelota (po sredi XII. st., Bruxelles), —> He- ribertova skrinja (o. 1170, Koln-Deutz, St. Heri- bert), — kupolasti relikviarij iz Hocheltena (o. 1170/80, V. & A.), —> Verdunski olt. (1181 in po 1330, Klosterneuburg), —>»Goldenes Rossel « (o. 1403, Altotting), itd., med posameznimi umet¬ niki npr. Limosin (—> Limoges), —*■ Cellini (—> Solnica Franca /.), —> Dinglinger, —► Rouault. L: Henry Cunynghame: On the Theory and Prac- V« of Art-Enamelling upon Metals (Westminster 1899); id.: European Enamels (L 1906); SvvarzenskiR 0954 [1967]); .Enamels' (EWA IV, 1961, stp 734-^18 El); Ivan Bach & Zdenko Šenoa, Emalj (ELU 2, 1962); Isa Belli Barsali: Lo smalto in Europa (Mi 1966); Klaus VVessel, Email (RbK, 9. zv., 1967 — L!). Cf. W. Burger (1930), O. von Falke (& H. Frau- nerger 1904), F .Henry (1956), N. P. Kondakov (1892), Ch. de Linas (vse), U. Middeldorfi 1960), F. Miitherich (1932)' ^ Steingrdber (1959 — L!); G. Swarzenski emblem pozne renesanse in baroka sestavljajo v smislu pionirskega dela -> Alciatija 3 elementi: icon (ali imago ali pictura, tj. upodobitev, za katero so tako rekoč neomejene možnosti v izbiri motivov), lemma (ali inseriptio ali motto, tj. geslo, ki naj ne obsega več kot 5 besed, in sicer v latinščini) in carmen (ali subseriptio ali epi¬ gram, tj. spremna razlagajoča pesem). V tem se emblem razločuje od imprese, »življenjskega gesla«, ki ga sestavljata samo icon in motto (cf. P. Giovio, 1559). Slavno Alciatijevo delo je izšlo v številnih izd. in raznih jezikih, nešteto je bilo tistih, ki so ga posnemali, sicer pa sta med pozn. avtorji pomembna zlasti Achille Bocchi (1488 — 1562) in njegovih Symbolicarum quae- stionum de universo libri V (Bol 1555) in pa Filippo Picinelli (Mondo simbolico ..., Mi 1653; pozn. izd. Mondo simbolico ampliato, V 1670; lat. izd. Mundus symbolicus, K 1681 in 1729). V razvoju emblema (ki po Panofskyjevi » rough generaliza- tion« združuje »egipt.« hieroglif z viteško devizo) so z zg. vidika razločevali (cf. lit.: RDK) XVI. st., v katerem prevladuje heroična impresa, XVII. st. kot obd. etično-moraličnih emblemov in naposled pozno XVII. in XVIII. st. kot dobo didaktičnih »ikonologij«. Na Slovenskem je znana predvsem marijanska emblematika v žup. c. v Rušah pri Mrb. L: Friedrich von Monroy: Embleme und Emblem- biicher in den Niederlanden 1560—1630 (1942, dis. [Fr], strojepis); Rosemary Freeman: English Emblem Books (L 1948); VVilliam S. Heckscher & Karl-August Wirth, ‘Emblem, Emblembuch (RDK V, 49.—50. zv., 1959 — L!); varii auetores, Emblems and Insignia (EWA IV, 1961 — L!); Grete Lesky: Barocke Em¬ bleme in Vorau und anderen Stiften Oesterreichs (Graz s. a. [1963]); Albrecht Schone, Emblemata (DVLG, 1963); id.: Emblematik und Drama im Zeitalter des Barock (Mn 1964); Arthur Henkel & Albrecht Schone (izd.): ‘Emblemata: Handbuch zur Sinnbildkunst des 16. und 17. Jahrhunderts (Stu 1967); Lore Kaute, Emblem (LCII, 1968, stp 618—22 — L!); Grete Lesky (izd., uv): Lust- und Arzney- garten des koniglichen Propheten Davids von W. H. Freiherr v. Hochberg (Graz 1969, »Instrumentaria artium« 8); ead.: SchloB Eggenberg: Das Programm fiir den Bildschmuck (ib. 1970); France Steli, Em¬ blematika: zrcalo duhovnih razpoloženj baročnega človeka (NRazgl, 3. VI. 1970, p. 400 [ob 3 knj. Leskyjeve]). — Cf. E. R. Curtius (5. izd. 1965, p. 351), K. Giehlovv (1915), W. S. Heckscher (1947; 1962), E. Male (... apres le concile de Trente 1932 [n. izd. 1951]), E. Panofsky (1961, »StudWI« 26, p. 33), M. Praz (I—II 1939—1947 [1964]), L. Volkmann (1923 T1962]), K.-A. IVirth (1966), etc. Emeram (lat. Emmerammus Aquitanus ali Pic- taviensis ali Ratisbonensis), (u. 715), benediktin¬ ski svetnik, škof, u. v —> Regensburgu (cf. cerkve). Atribut od XII. st. dalje lestev, na kateri so ga baje mučili. Up: J. Sandrart (olt. slika, 1679, 571 empir — Enej nese očeta Anhiza iz goreče Troje 572 Regensburg, St. Emmeram), C. D. Asam (freske, 1731—33, ib.). L: Reau III/l (1958, p. 432—33); Keller (1968, p. 174). — Cf. B. Bischoffi 1953). empir (fr. le style Empire, nem. das Empire ali der Empirestil ), po t. i. prvem cesarstvu -> Napoleona 1. imen. slog umetne obrti, notr. opreme in noše v širšem okviru -> neoklasicizma. L: Paul Lafond: L'art decoratif et le mobilier sous la Republique et l'Empire (P 1899); J. Vacquier & P. Marmottan: Le style Empire: Decorations exte- rieures et interieures, mobilier, bronzes (5 knj., P 1914—1930); Ejnar Dyggve, La grandeur du style Empire et certains problemes qui s'y rattachent (19. kongr., 1959); Draginja Jurman-Karaman, Miodrag Kolarič & France Stele, Empire (ELU 2, 1962 — L!); Justus Franz Wittkopp: Die Welt des Empire: Di- rectoire, Empire, Klassizismus (Mn 1968, »GroBe Kulturepochen«). — Cf. P. Francastel (1939), L. Hautecoeur (1953). empora (angl. the gallery, fr. la tribune, nem. die Empore), pokrit nadstropen hodnik v cerkv. stavbah, predvsem nad stranskimi ladjami ba¬ zilik (v obd. romanike in zgodnje gotike) pa tudi v transeptih in nad vhodi na zah. strani cerkva (t. i. orgelska empora ali orgelski »kor«). L: Hans Martin von Erffa & Ernst Gali, Empore (RDK V, 1960). — Cf. P. O. Rave (1924). Emporium, mesečnik, posv. predvsem it. lik. umetn. in kulturi, izhaja v Bergamu ( Istituto Italiano d’Arti Grafiche) od 1895 dalje. Poljuden značaj; od 1924 dalje tudi podpisane knj. ocene. Enciclopedia delEarte antica, classica e orien- tale, temeljni sodobni leksikon ant. umetn. v 7 knj. (R: Istituto della Enciclopedia Italiana 1958—1966; I 1958, II 1959, III 1960, IV 1961, V 1963, VI 1965, VII 1966). Gl. ur. Ranuccio Bianchi Bandinelli, med jugosl. sodelavci npr. M. Garašanin, G. Novak. Enciclopedia universale delEarte, najpomemb¬ nejše kolektivno umzg. delo po -> Thieme- Beckerju, obča um. enciklopedija (I—XV, V-R: Istituto per la Collaborazione Culturale 1958 — 1967), ki zajema lik. umetn. vseh obdobij in vseh dežel sveta. Izhajala je pod pokroviteljstvom reprezentativnega mednar. znanstv. odbora (pred¬ sednik Mario— >Salmi, gl. ur. Massimo -*-Pal- lottino ), prav tako mednarodno izbrani so bili tudi številni sodelavci. Zvečine temeljito obde¬ lana gesla so posv. um. strokam in tehnikam, zg. stilnim obdobjem, umetnosti posameznih narodov, v. umetnikom, zdajšnjim državam in njihovemu um. patrimoniju, sami um. zgod., sorodnim vedam itd., ne nazadnje pa tudi v. ikonogr. področjem. — Delno prirejena in s krajšimi biografskimi gesli dop. amer. izd. je Encyclopedia of World Art (I—XV, NY: Mc- Graw-Hill 1959-1968.) Enciklopedija likovnih umjetnosti (I—IV, Zgb: Leksikografski zavod FNRJ [pozn. Jugoslaven- ski leksikografski zavod] 1959 [= 1960] —1966), obči leksikon lik. umetnosti »vseh obdobij in dežel sveta« s posebno poudarjeno umetn. in umetniki jugosl. narodov. O stvarnih napakah in zanesljivosti cf. infra, lit. L: Luc Menaše (NSd, 1960, p. 837 ss; Lik. rev., 10. X. 1962; ZUZ nv VIII, 1970). Endell, August (1871—1925), nem. arh. A: za —> findesieclovsko umetn. karakteristični (za nacistične vlade porušeni) *fotografski atelje Elvira v Munchnu (1897—98). Endimion (grš. Endimion, lat. Endymion ), mit. oseba (cf. s. v. Lukianos), lep pastir ali lovec, ki ga je spečega obiskovala in poljubljala Selene ali Luna (resp. Artemida ali Diana). Up: npr- Annibale Carracci ( Luna in Endimion, freska, Rim, Pal. Farnese), Rubens ( Diana in Endimion, skica, les, o. 1636/37, Nat. Gali.), Girodet de Roucy Trioson ( Endimionov sen, 1792, Louvre). L: Hunger (1955, p. 103—04 — L!); Pigler II (1956, p. 151—55). N Eneida (orig. Aeneis), rim. nacionalni ep, na katerem je ->■ Vergil delal (po naročilu ces. Av¬ gusta) 11 let, in sicer od 29 pa do smrti 19 pred n. št.; obsega XII knj. z 9896 heksametri. Med ikonogr. motivi, ki jim je predloga, npr. Eol izpusti na Junonin ukaz vetrove (I, 50—86), —> Venera se Eneju prikaže kot lovka (I, 314—71). —> Enej nese očeta Anhiza iz goreče Troje (H, 671—729), —>Enej in kumanska šibila vstopata v Haronov čoln (VI, 384—416), —► Venera v Vul- kanovi kovačnici (VIII, 370—85), —> Venera iz~ roča Eneju orožje (VIII. 608—6254). L: Pigler II (1956, p. 267—80). Enej (lat. Aeneas), trojanski junak, ki mu je bila mati -> Venera, oče pa -> Anhiz; njegov sin Iulus je ust. mesto Alba Longa. Up: cf. s. v. Eneida & infra. L: Hunger (1955, p. 8—10). Enej in kumanska šibila vstopata v Haronov čoln, ik. m. po —i- Eneidi (Aeneis VI, 384—416)- Up: npr. Gius. M. Crespi (Ksthist. Mus.). L: Pigler II (1956, p. 274—75). Enej nese očeta Anhiza iz goreče Troje, mit. ik- m. (Aeneis II, 671—729), ki ob Eneju običajno kaže tudi njegovega sina —> Askanija. Up: F- Enej zapušča Didono — Ensor, James 574 573 Barocci (d. 1598, Borghese), G. L. Bernini (mar¬ mor, 1618—19, ib.), idr. L: Pigler II (1956, p. 270—72). Enej zapušča Didono, ik. m. po Vergilu (Aeneis IV, 362—92). Up: npr. P. Batoni (d. 1747, Lon¬ don, z. Brinsley Ford). L: Pigler II (1956, p. 273). en face (fr.), »naravnost v obraz« ali »od spredaj« ali »nasproti«, predvsem od spredaj predstavljen resp. dosledno čelno (frontalno) Proti gledalcu obrnjen obraz, npr. pri —> portretu (angl. full face in in front, hrv. sučelice, it. di faccia ali di fronte, nem. in Vorderansicht ali von vorn ali in gerader Ansicht). Engebrechtsz, Cornelis (1468—1533), niz. sli¬ kar, r. in u. v Leidenu. S: npr. Sv. Konstantin in sv. Helena (Alte Pin.). L: Friedlander X (1932); S. J. Gudlaugsson (Kindler H> 1965, s. v. — L!). — Cf. F. Diilberg (1899), P. R. fVescher (1924/25), R. H. Wilenski (1960 — L!). Engelbrecht, Martin, nem. bakrorezec v Augs¬ burgu. Joh. Andr. Pfeffel v Augsburgu je o. 1710/15 izd. njegovo vrsto Kreposti in Grehov: XII. Ausserlesene Tugenden. In Amnuthigen Bil- dern... h ne auch XII. Abscheuliche Las ter in Ab- schrbckenden Bildern... Slednja je bila predloga M. B. Braunu za njegove sohe v ->Kuksu. L: Friedrich Schott: Der Augsburger Kupfer- stecher und Kunstverleger Martin Engelbrecht (Au 1924). Enggass, Robert (1921—....), amer. um. zgo¬ dovinar, prom. z dis. The religious paintings of Giovanni Battista Ganili. B: ,Tliree Little Knovm Paintings from Gaulli's tarly Years in Rome ‘ (GBA, 1959); The Painting of Baciccio, Giovanni Battista Gauli: 1639—1709 (The Pennsylvania State UP 1964); ,Bernardino Ludovisi, I—IIP (BM, 1968). Enlart, Camille (1862—1927), fr. arheolog in u m. zgodovinar. . ®.• Grigines franfaises de Tarchitecture gothique en talie (P 1894); Monuments religieux de Tarchitecture romane ... dans la region picarde (Amiens-P 1895); pTs got,,i 9 ue et la Renaissance en Chypre (2 knj., 1899); Manuel d'Archeologie franfaise: depuis les emps merovingiens jusqu'a la Renaissance, I: Archi- ec/ure religieuse, II: Architecture civile et militaire, i Le Costume (P 1902—1904—1916; 2. & 3., rev. > !—n, 5 knj., P 1924—1932); Rouen (P 1904, ~*. s v 'Hes d'art celčbres «); ,Origines anglaises du tyl f f!amboyant' (Buli. mon., 1906); Le Musee de culpture comparee du Trocadero (P 1911, »Les grandes mstitutions de France«); (& Camille Martin) Varl gothique en France: Tarchitecture et la decoration, II (P 19H—1925), (& id.) La Renaissance en ranče: Tarchitecture et la decoration, l — II (4 knj., P 1912?—1926); (& id.) Vart roman en Italie: Tarchi¬ tecture et la decoration, I—II (P 1912—1924); Les monuments des Croises dans le Royaume de Jerusalem (2 knj., P 1925—1928). L: Drevet (1954). ENNS na Zgornjem Avstrijskem (nekd. rim. trdnjava in mesto Lauriacum, pozn. Loriaca in Lordi). L: EWA II (1960, stp 158—59 — L!); Reclam A I (1961). Enoh, 7. bibl. očak -» Henoh enorožec (lat. unicornis, angl. the unicorn, fr. la licorne, hrv. jednorog, nem. das Einhorn), ik. m., fantastična žival s konjsko glavo, vratom in trupom, jelenjimi nogami, levjim repom in dol¬ gim rogom sredi čela. Zaradi izročila (- *Physio- logus), da ga je mogoče ujeti samo v naročju device, postal v srednjev. umetn. podoba devištva in nedolžnosti, itd. Up: npr. vrsti tapiserij La Chasse d la licorne (Cloisters) in La Dame a la licorne (1510, Cluny), Moretto (Sv. Justina, o. 1530, Ksthist. Mus.), Jean Duvet (6 bakr., o. 1550), Domenichino ( freska, Rim, Pal. Farnese). — Cf. s. v. Lov na enorožca & Zemeljski raj. L: Carl Cohn, Zur literarischen Geschichte des Einhorns, I—II (Osterprogramm der elften Real- schule zu Berlin, 1896—1897); Hellmuth Graf: Die Darstellungen der sakralen Einhorn-Jagd in der alt- deutschen Kunst (dis. 1928 [Mii]); Odeli Shepard: The Lore of the Unicorn (Bo-NY 1930); Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 89—92, 105 & 118); Liselotte fVehr- hahn-Stauch, Einhorn (RDK IV, 12. [48.] snopič, 1958 — L!); Schmidt IL (1962, p. 401—09, pos. repr. 188, 194, 218, 281 & 327); »US« 8 (1968, repr. p. 155); Liliane Chatelet-Lange, The Grotto of the Unicorn and the Garden of the Villa di Castello (AB, 1968); Andreas Vizkelety, Einhorn (LCI I, 1968 — L!); »PKG« 8 (1970, t. 141a). — Cf. P. Ackerman (1935), R. Ettinghausen (1950), J. G. T. Graesse (1850), C. G. Jung (1944 [1952]), K. Kunst le (1928, p. 123—26 — L!), G. Schiinberger (1935/36). Enos, Setov sin deset biblijskih očakov Ensor, James (1860—1949), belg. (angl.-flam.) slikar in grafik. Starši imeli trgovino s spominki; z izjemo študija na ak. v Bruslju (1877—80) ves čas živel v Ostendeju. Začetnemu obdobju tem¬ nega realističnega slikarstva (do o. 1883) sledi uveljavljenje svetlih in živo pisanih barv, s kate¬ rimi je upodobljen nenavaden, grotesken svet mask in okostnjakov. Najpomembnejša slikarska dela, zaradi katerih ga imamo za enega izmed velikih predhodnikov ekspresionizma, so nastala med letoma 1888 in 1892. S: Kristusov vhod v Bruselj (1888, Louis Franck Coli., London, kot posojilo v Antvverpnu). G: Katedrala (1886, cink.); Smrt preganja množico (1898); Mašče¬ vanje Hopa Froga (1898, jedk. & lito.). 575 entasis — Erazem 576 L: Croquez: L'Oeuvre grave de James Ensor (P 1935); Libby Tannenbaum: James Ensor (NY 1951); Diet peint mod (1954); Izložba grafike iz kolekcije Taevemier (Bruxelles) (Zgb 1960 [razst. kat., Kabinet grafike JAZU]). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), P. Fierens (1943), P. Haesaerts (1957). entasis (grš.), »napetost«, entaza, tankočutno zaznamuje stebre -> dorskega reda. Eol ali Eolus (grš. Aiolos, lat. Aeolus), bog vetrov. Eden izmed njegovih 7 sinov je -*■ Sizif. L: Hunger (1955, p. 16—17). Eol izpusti na Junonin ukaz vetrove (nem. Aeolus lafit die Winde aus ihrer Hdhle), ik. m. po Vergilu (Aeneis I, 50—86). Up: npr. Fran- cesco Albani (alegorija Zrak v vrsti —> Štirje elementi, tondo, 1626/28, Torino, Gali. Sabauda). L: Pigler II (1956, p. 268—69). Eos (grš. Eos), boginja jutranje zarje, Zora (rim. —> Aurora). Ephrussi, Charles (1849—1905), fr. (ž.) um. zbiralec, mecen in pisec o umetn. R. v Odesi, u. v Parizu. Sour. (1885—1900) in z R. Marxom ur. (1900 — 1905) —> Gazette des Beaux-Arts. B: Ueber Jacopo de’ Barbari und das Heiier'sche Altarbild von Diirer: Entgegung an M. Thausing ... (W 1877); Albert Diirer et ses Dessins (P 1882). L: JL II (1928); UJE (s. v.). Epikur(os), (341—270 pred), grš. filozof, ki je v kršč. srednjem veku veljal za razuzdanca in krivoverca. Up: npr. ob nogah kreposti -> Tem¬ peram ia kot poosebitev nezmernosti (-> In tem¬ peram ia). L: Alfred A. Strnad (LCI1, 1968, stp 654 — L!). — Cf. W. Moisdorf (1920, št. 967). — Obče: Vorlander I (1968 —L!). epilepsija. Up: cf. s. v. Valentin. Epimetej, grš. mit. oseba, titan, brat -*■ Pro¬ meteja in —>• Atlasa, mož —> Pandore. epitaf, spominska plošča umrlemu, vzidana v cerkv. steno (zun. ali znotraj) ali na slop v cerkvi. V strok, terminologiji moramo razločevati med pravim nagrob. (ki kot plošča pokriva grob ali stoji vrh groba) in epitafom, ki je od groba ločen. Motivno razločujemo med epitafi, ki ka¬ žejo umrlega ležečega in se zde kot navpično post. in vzidane nagrobne plošče (z vidika real¬ nosti so enako nesmiselni kot pol stoječi liki umrlih na nagrobnih ploščah), pa »pravimi« epi¬ tafi, ki kažejo umrlega kot živega molilca (ado- ranta) v okviru nekega prizora, največkrat kle¬ čečega pred Marijo ali Križanim, velikokrat sku¬ paj z družino (ti slednji naposled prevladajo). Na splošno poznamo epitafe od srede XIV. st. dalje, največ pa iz XVI. in XVII. st. L: Marie Lutze: Das plastische Bildepitaph in Deutschland (Lpz 1931, dis.); Elisabeth Gilmore: Die Augsburger Andachtsepitaphien in Zusammenhang mit der monumentalen Plastik (Mn 1934); Ernst Borgwardt: Die Typen des mittelalterlichen Grabmals in Deutschland (Fr 1935, dis.); Michael Meier: Das spatmittelalterliche Wanddenkmal in Deutschland und den Niederlanden: Studien zur Typengeschichte des Epitaphs (Fr 1955, dis.); Alfred \Veckwerth, Der Ursprung des Bildepitaphs: Obersicht liber die vor- liegende Literatur (ZfKg, 1957 — L! [dis. 1952, Gtg])i CevcS (1963); Panofsky Tomb (1964, zlasti p. 55 & 58). — Cf. E. Cevc (ZUZ nv VII, 1965; 1970), E. Redslob (1907), S. Vrišer (ZUZ nv VII, 1965). Epstein, Sir Jacob (1880—1959), angl. (ž.) ki¬ par, v mlajših letih kratek čas pripadal vorti- cizmu, odtlej pa realistična dela s slikovito ob¬ delano površino; slaven zlasti kot portretist. R- v New Yorku, štud. v Parizu, od 1905 v Angliji- P: med bron. doprsji znanih osebnosti Joseph Conrad (1924, PM A), Paul Robeson (1928), Albert Einstein in Chaim Weizmann (oba 1933), G. B. Shaw (1934), James Ramsay Macdonald (1934, London, Nat. Portrait Gali.), Haile Selassie (1936), Winston Churchill (1946), Pandit Nehru (1949), Thomas Stearns Eliot (o. 1953, PMA). B: avtobiogr.: Let There Be Sculpture (NY 1940; rev. & razš. izd.: Epstein: an Autobiography, NY 1955). L: B. van Dieren: Epstein (L 1920); H. IVellington. Seventy-five dravvings (L 1929); UJE (s. v.); BM (nov. 1959, p. 369); NCAB XLIV (1962); Richard Buckle (ed.): Epstein Drawings (L 1962); id.: Jacob Epstein: Sculptor (L 1963); ReadS (1964). — Cf- G. H. Hamilton (1967), B. S. Myers (II 1969, s. v. [tekst Albert Elsen]). equus albus (resp. rufus resp. niger resp. palh' dus) —*■ Štirje apokaliptični jezdeci Erato, muza liričnega, zlasti ljubezenskega pesništva (cf. s. v. devet muz). Atribut: lira. L: cf. B. Berenson (1968, repr. 1019). Erazem (lat. Erasmus, fr. Erasme de Gaete [iz y - npr. Ar ras], it. Erasmo, nem. Erasmus [izv. npr- Rasmus in Asmuš]), kršč. svetnik, mučenec (2- VI. — cf. s. v. štirinajst priprošnjikov), škof lZ Antiohije. Atributi: žeblji ali šila za nohti, vite ali vreteno s črevi — ker so mu po neki legendi, o katere nastanku se mnenja razhajajo, čreva z vitlom izvlekli iz telesa. Up: npr. Griinevvald (Sveta Erazem [s potezami kard. Albrehta Bran- denburškega] in Mavricij, lipov les, Alte Pin-1- med predstavitvami mučeništva npr. D. Bouts (triptih, Leuven, Petrova c.), N. Poussin (P‘ n ' Vat.). 577 Erazem Rotterdamski — Ermers, Max(imilian) 578 L: Pigler I (1956, p. 427); Reau III/l (1958, p. 437—40); Keller (1968, p. 180—81). — Cf. J. Braun (1943, stp 224—29), K. Kiinstle (1926, p. 211 ss). Erazem Rotterdamski (1465—1536), humanist, r. v Rotterdamu, od 1492 dalje potoval po Italiji, Nemčiji, Franciji in Angliji, od 1520 v Baslu, od 1529 v Freiburgu i. Br., u. v Baslu. Njegovo Hvalnico norosti (orig. Encomium mo- riae) je ilustriral Holbein ml., njegov Enchiridion militis Christiani je bil predloga za Durerjev bakr. Vitez, smrt in hudič. Up: cf. s. v. Diirer, Albrecht ; Holbein, Hans, ml.; Massys, Quentin. L: cf. P.. Canz (1935), W. S. Heckscher (1967), U. Marlier (1954), E. Panofsky (*1969), H. A. Schmid (1931), E. Tietze-Conrat (1922). das Erbarmdebild (nem.) Kristus trpin Erbsloh, Adolf (1881-1947), nem. slikar, r. v New Yorku, u. (65) v Irschenhausenu. Soust. *■ i. Neue Kiinstlervereinigung {-*■Blauer Reiter). Erdmann, Kurt (1901—1964), nem. um. zgo¬ dovinar, raziskovalec umetn. Bližnjega vzh., zlasti perz. umetn. in orient. preprog. R. v Ham¬ burgu, bil direktor islamskega odd. nekd. ber¬ linskih drž. muz., u. v Berlinu. B: ,Der Bogen: Eine Studie zur Geschichte der Archi- tektur' (Jb. f. Kw., 1929); Das iranische Feuerheilig- tum (Lpz 1941); Die Kunst Irans zur Zeit der Sasa- oiden (BI 1943; n. izd. 1969 — B!); ,Die universal- Seschichtliche Stellung der sasanidischen Kunst 4 (Sae- culum, I, 1950 ); Der orientalische Kniipfteppich (T '955; 3. i Z( j. -pii 1965); Die anatolische Karavansarays 13. Jahrhunderts (2 knj., BI 1961, »Istanbuler Eorsch.« 21); Europa und der Orienttepich: Kleine Kulturgeschichte (Bl-Mainz 1962). Erehteion Atene (-> Akropola) ercinitaža (fr. Vermitage), sprva puščavniška naselbina (lat. eremitorium), pozn., v baročni dobi, v umetni osamljenosti grajskih parkov po¬ stavljena stavba. Po eremitaži, ki si jo je dala sezidati Katarina Včl., dobil ime slavni muz. v Leningradu. Luisa Hager, Eremitage (RDK V, zv. 57/58, Erenburg, lija (1891—1967), sovj. (ž.) pisatelj, 1 • v Kijevu, dolgo živel v Parizu in se mdr. poznal tudi s številnimi lik. umetniki (Lčger, Modigliani, •casso, Rivera, itn.); um. zbiralec. B (za lik. umetn.): avtobiogr.: Ljudi, godine, život, l—jy (2 knj., Bgd 1962—1964). ERFURT, mesto na Turinškem (NDR), ruga ob drttgi stojita katedr. (pravzaprav djtskirche St. Marien, sez. 1154—1472, v njej ^olframov svečnik, med stavbno plastiko 21 Leksikon Pametne in nespametne device iz o. 1350) in Severikirche (sez. 1273—95). L: K. Mertens: Der Dom zu Erfurt (2 knj., BI 1955 — L!); H. Goern: Die gotischen Bildfenster im Dom zu Erfurt (D 1961); EWA VI (1962, stp 290—91 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 320). Erhart, Gregor (o. 1465—verj. 1540), nem. kipar in rezbar, sin Michaela Erharta (infra), 1494 se iz Ulma preselil v Augsburg. P: skupaj z očetom rezljani del *v. olt. v nekd. benedik¬ tinski c. v -» Blaubeurenu (1493—94), med dru¬ gimi deli, ki so mu atr., pa npr. s 3 akti pona¬ zorjena Alegorija minljivosti (polihr. les, viš. 46 cm, o. 1500, Ksthist. Mus.) in z imenom La—>■ Belle Allemande znani leseni kip Marije Magda¬ lene v Louvru. L: Gertrud Otto: Gregor Erhart (BI 1943); Koepf (1964); »US« 8 (1968, f p. 201). — Cf. Th. Miiller (Harm 1966), G. von der Osten (ib. 1969), W. Pinder (II 1929 v »HdKw«), etc. Erhart, Michael, nem. kipar in rezbar, oče Gregorja Erharta (supra), dkm. v Ulmu 1469 — 1522. P: njegovo povsem nedvomno delo je razpelo v Mihaelovi c. v Schvvabisch Hallu (1494), sicer pa mu je mdr. atr. tudi Marija zavetnica iz Ravensburga (polihr. les, o. 1480, Dahlem). L: Koepf (1964). — Cf. Th. Miiller (Harm 1966). Erihton —»■ Najdenje Erihtona erimantski merjasec, mit. ik. m.: žival, ki je pustošila okolico gore Erimantos, je Herakles z vrvjo ujel in jo živo spravil v Mikene (cf. dva¬ najst Heraklovih junaških dejanj [4]). £ris, grš. boginja prepira, sestra —► A resa, ki so jo bili pozabili povabiti na -^-Svatbo Pele ja in letide. Eriugena, Johannes, imen. tudi Johannes Scot- tus (angl. John the Scot ali John Scotus Erigena, fr. Scot Črigene), (o. 810/30—o. 877/80), sred- njev. teolog in filozof, nekaj časa vodja pariške vis. šole, po naročilu -> Karla Plešastega prev. v lat. jezik t. i. -> areopagitske spise, npr. De coelesti hierarchia (860). B: Migne PL CXXII. L: EWA XIII (1967, stp 794); Vorlander I (1968 — L!). — Cf. E. Panofsky (Abbot Suger 1946). erker -> pomol Ermagora d'Aquileia (it.) —> Mohor in Fortunat Ermeneia —> Dionizij iz Furne Ermers, Max(imilian), (1881—1950), avstr, um. zgodovinar in sociolog, r. in u. na Dunaju, za nacizma v emigraciji. 579 Erminia neguje ranjenega Tancreda — erotika v likovni umetnosti 580 B (um. zgod.): Die Architekturen Raffaels in seinen Fresken, Tafelbildern und Teppichen (Str 1909). L: OG (1951); KU (1954, Totenliste). Erminia neguje ranjenega Tancreda, ik. m. po Tassovem epu La Gerusalemme liberata (XV, 103—114). Up: e. g. Poussin (Eremitaža in Birmingham). L: Pigler II (1956, p. 454). Erminoldov mojster (nem. Meister des Erminol- dus, tudi Meister der [Regensburger] Verkiindi- gung), pomemben nem. kipar konca XIII. st., imen. po svojem gl. delu, *nagrob. opata Ermi- nolda (cf. infra) iz 1283 v samostanski c. v Prii- feningu pri Regensburgu. Njegovo delo so tudi Marija in angel Oznanjenja v katedrali v Regens¬ burgu (na slopih sečišča s prečno ladjo) in kip sedečega sv. Petra (Regensburg, Ulrichsmus.). L: ThB XXXVII (1950, p. 93—94 [L!] & 342 — L!); G. Schmidt, Beitrage zum Erminoldomeister (ZfKw, 1957); Panofsky Tomb (1964, p. 54, repr. 68). Erminoldus, prvi opat v Priifeningu pri Regens¬ burgu (1114—21), kršč. svetnik (6. I.). Up: cf. s. v. Erminoldov mojster (supra). L: cf. J. Braun (1943). Erni, Hans (1909—_), švic. slikar, risar, grafik in keramik, virtuozen dekorativen realist zaobljeno začrtanih ženskih aktov, konj, itd. G: npr. Ugrabljenje Europe (barvna lito., 1952). L: Vollmer II (1955, s. v.); Erni (Lj 1960 [rk, MaGal, avg.]); J. Beckelmann (Kindler II, 1965, s. v. -L!). Ernst, Max (1891—_), nem. slikar (in ki¬ par). R. v Briihlu pri Kolnu, v Kolnu z Arpom in Baargeldom 1919 uvedel —»■ dadaizem, od 1922 v Parizu, tam 1924 eden izmed utemelji¬ teljev surrealističnega gibanja; 1941—52 v ZDA. Mojster surrealističnega —> kolaža: iz izrezkov, zvečine iz najbolj običajnih ilustracij, XIX. st. oblikoval v jedru spremenjene motive, običajno erotične in sadistične vsebine. Izd. več takih kolažnih »romanov«, npr. La Femme 100 tetes (1929 — izgovorjava kot sans tetes). S: npr. Klobuk dela moža (kolaž, svinčnik, črnilo, akva¬ rel, 1920, M M A), Celebes (1921, London, z. Roland Penrose), Pieta ali revolucija ponoči (1923, ib.), Ljudje ne bodo ničesar vedeli o tem (1923, Tate), Žena, starec in cvet (1923/24, M MA), Otroka, ki ju ogroža slavček (2 enjants menaces par un rossignol, o, les, in lesena konstrukcija ib.), Veliki gozd (1927, Basel), Poljub (1927, Peggy Guggenheim), Nimfa Eho (1936, MM A), Nasprotni papež (manjša slika 1941 in večja 1942, obe Peggy Guggenheim), Evropa po dežju (1940 do 42, Hartford), itd. — P: Sad dolgega izkustva (polihr. relief, les in kovina, 1919), Kralj šahira s kraljico (bron, 1944, MMA [odlitek iz 1954]), Parižanka (1950). B: BeyondPainting and Other Writings by the Artist and his Friends (NY 1948, izd. Robert Mothervvell). L: Max Ernst: Gemalde und Graphik, 1920— 1950 (Briihl 1951 [rk, Briihl: Schlofi Augustburg]); Patrick 1 Valdberg, Le rire de Max Ernst (XX' siecle, 1957); SeuphorS (1961); ReadS (1964); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. (tudi s. v. surrea- lizem) W. ffaftmann (4. izd. 1965; 1965), G. H- Hamilton (1967), W. S. Rubin (1961; 1969). Ernst, Richard, avstr. um. zgodovinar, bil di¬ rektor Osterreichisches Mus. f. angewand/e K. na Dunaju. B: Beitrage zur Tafelmalerei Bohmens im XIV- und am Anfang des XV. Jahrhunderts (Prag 1912, »Forsch. zur Kg. Bohmens« 6); ,Die Krummauer Madonna der k. k. Staatsgalerie ‘ (JCC, 1917); ,Die Klosterneuburger Madonna' (Belv, 1924); (& E. Garger) Die friih- und hochgotische Plastik des Stefans- domes (Mn 1927). Ernst ist das Leben, heiter ist die Kunst (»Živ¬ ljenje je resno, umetn. pa vesela«), znan citat iz 1. dela Schillerjeve trilogije o Wallensteinu, tj. iz prologa v Wallensteins Lager (1798). ero mors tua, o mors; morsus tuus ero, inferne, bibl. citat (Oz 13, 14: vulgati ustrezno v slov. prev. Iztrgal jih bom iz oblasti podzemlja, rešil jih bom iz rok smrti). Zač. besedila ( ERO MORS TVA O) beremo na napisnem traku, ki ga drži prerok Ožel levo zgoraj ob prizoru -> Kristus v predpeklu na —> Verdunskem oltarju. Eros, grš. bog ljubezni, krilati deček, ki s puščico zadene ljudi v srce in vname v njih lju¬ bezen; sin Aresa in Afrodite resp. v rim. mitolo¬ giji Amor (ali Kupido) kot sin Marsa in Venere. Up: -> Amor zmagovalec, -> Psihe, -»• Venera z Amor jem, -> Venerina toaleta, itd. L: Hunger (1955, p. 108—10). Eros in Psihe -> Psihe erotika v likovni umetnosti. V Evropi jo je po¬ sebno opaziti v t. i. »poznih« obdobjih (-*■ hele¬ nizem, pozna gotika, —> manierizem, -> rokoko, -> findesieclovska umetn.). Priložnost za erotične prizore so nudili ant. mitologija (npr. Jupitrove in Venerine ljubezenske dogodivščine, pos. med mit. liki Danaa, Leda, Dionisos in z njim po¬ vezani falični kult), nekateri bibl. motivi (Lot s hčerama, Putifarka, Samson in Dalila, Betsa- beja, Suzana s starcema, itd.), žanr (srednjev. »kopeli«, pozn. npr. »neenake dvojice« in »vesele druščine«) in ilustracije ustreznih lit. del (np r - 581 Emin von Steinbach — ESCORIAL Aristofan, Ovid, Longus, Tisoč in ena noč, Boccaccio, Aretino, Seigneur de Brantome, La Fontaine, Giacomo Casanova, de Sade, itd.). Med evr. umetniki so ustvarili posebno značilna dela Correggio, Tizian, Giulio Romano, H. Gerhard, Rubens, Rembrandt, Boucher, Frago- nard , Rodin, Klimt, Beardsley, Picasso, Schiele m Grosz, razni predstavniki —> surrealizma (npr. Trouille, Delvaux, Magritte, Bellmer) in novejših smeri upodabljajoče umetn., med tistimi, ki so se tako rekoč specializirali na tem področju, pa v obd. XVIII.-XX. st. npr. Schall, Rops in Bayros. L: Iconographie des estampes a sujets galants et des portraits de femmes celebres par leur beautč (G. J. Gay & fils 1868); Havelock El lis: Erotic Symbolism (NY 1906); G. Vorberg: Die Erotik der Antike in Kleinkunst und Keramik (Mn 1921); Hans Liclit: Die Erotik in der griechischen Kunst (Z 1928); Leo Schi- dorowitz (izd.): Sittengeschichte der Kultumelt und ihrer Entwicklung in Einzeldarstellungen (več knj., W-Lpz o. 1930); J. Marcade & W. Zschietzschmann: Roma Amor: Studie iiber die erotische Darstellungen i? der elmskisch-romischen Kunst (Genf 1961); Pierre Crinial: L’Amour a Rome (P 1963); J. Eiir- stauer: Eros im alten Orient (Stu 1965); Lo Duca: Die Erotik in der Kunst (Mn-W-Ba 1965); ,Sex and Erotica* (EWA XII, 1966 — L!); Erotische Graphik von der Antike bis heute (Bn: H. M. Hieronimi 1966); Manfred Lurker: Bibliographie zur Symbolkunde, II (Ba-Ba 1966, p. 277 ss); Lo Duca (izd.); Das moderne Lexikon der Erotik von A-Z, I-X (Mn-W-Ba 1969 ~ Ll); Theodore Bowie & Cornelia Christensen (izd.): btudies in Erotic Art (NY-L; Basic Books 1970 — tekst Theodore Bowie, Otto J. Brendel, Paul H. Gebhard, Robert Rosenblum & Leo Steinberg). — El. H. H. Amason (1968 ali 1969, zlasti p. 628), G. -Dor// w (d K j tSch )969), E. Fuchs (1904;1909—1912; 1920—1928), O. Kurz (1951), pos. tudi z. »Btbl. Internationale d’Erotologie« (P — med avtorji A. Banacli, E. F. Dehoi, R. Benayoun, Romi, Lo Duca). Erwin von Steinbach (u. 1318), arhitekt (vzde¬ vek »von Steinbach« pozn.), ki ga je v XVIII. st. Proslavila Goethejeva študija Von deutscher Batt- kunst d. M. Envin a Steinbach (1773) in ki je do| g° veljal za arhitekta celotne katedrale v Strasbourgu ter tako predstavljal kar personi- 'kacijo pojma »gotski stavbenik«. L: Heinrich Klat z: Der Ostbau der Stiftskirche zu vvimpfen in Tal: Zum Fruhvverk des Emin von ^tembach (Mn-Bl 1967, »Kstwissenschaftliche Stud.« dis. [Gtg 1963]). — Cf. M. Mušič (1965). E- S., monogram -> Mojster E. S . Escher, Konrad (1882—....), švic. um. zgodo- vinar > pro f. v Zurichu. B: Untersuchungen zur Geschichte der fVand- und ec kemnalerei in der Schweiz: vom IX. bis zum An jang des XVI. Jahrhunderts (Str 1907, »SdK« 71); Barock "f Klassizismus: Studien zur Geschichte der Archt- R oms (j_ pz 1910); Die Miniaturen in den aster Bibliotlieken, Museen und Arcltiven ... (Ba 1917), 582 ,Die Gemalde im Dogenpalast und ihre Bedeutung fiir das Barock ‘ (RepKw, 1919); Die Malerei des 14. bis 16. Jahrhunderts in Mittel- und Unteritalien, 1—II (Bl/Nb 1922, »HdKw«); Englische Kathedralen (Z 1929). Escherich, Mela (1877— ), nem. um. zgo¬ dovinarka, mdr. izd. 4 zv. v vrsti Einblattdrucke des XV. Jahrhunderts (Str 1916—23). B; Germanische tVeltanschauung in der deutschen Kunst (BI 1906); Die Schule von Kohl (Str 1907, »SdK« 89); Ludwig Richter und seine Kunst (Stu 1907, »Deutsche K.-Hefte« 3); ,Botticellis Primavera' (RepKw, 1908); Griinewald-Bibliographie (1489-Juni 1914) (Str 1914, »SdK« 177); Konrad Witz (ib. 1916, »SdK« 183); Hans Baldung-Grien: Bibliographie, 1509—1915 (ib. 1916, »SdK« 189). Escholier, Rajmond (1882—_), fr. pisec o umetn., r. v Parizu. B: Daumier: peintre et lithograplie (P 1923, »La Vie et l’Art Romantiques«); Delacroix: Peintre, graveur, ecrivain (3 knj., P 1926—1929, ista z.); Daumier (P 1934, »Anciens et modernes«); Gros, ses amis, ses eleves (P 1936); La peinture fran(aise: XX e siecle (P 1937); La peinture franfaise: XIX? siecle (2 knj., P 1941—1943); Matisse, ce vivant (P 1956); Eugene Delacroix (P 1963). L: Drevet (1954). el ESCORIAL, s celim imenom Real Mona- sterio de San Lorenzo del Escorial, orjaški gra¬ niten stavbni kompleks (hkrati kraljevska pa¬ lača, samostan in zdaj muz.) na granitni ploščadi pogorja Sierra da Guadarrama 40 km severovzh. od Madrida: celoto v pravokotniku 207 X 161 m (tloris v obliki ražnja, »orodja« Lovrenčevega mučeništva) s 16 dvorišči je dal postaviti šp. kralj Filip II.; sez. 1563—84 (arh. Juan Bautista de Toledo, u. 1567, in za njim Juan de Herrera). S: mdr. zastopani Bosch (Kronanje s trnjem, les, o. 1510), Gerard David, Tizian (npr. Margareta in zmaj, 1552 \ Janez Krst., o. 1560; Sv. Hieronim, o. 1560; Kristus na križu, o. 1565; Mučeništvo sv. Lovrenca, 1554/67), Tintoretto, Alonso San- chez Coello (Pater Jose de Sigiienza, kronist Escoriala), el Greco (npr. Mučeništvo sv. Mavri- cija in tebanske legije, 1580/84), Ribera, Velaz- quez (Jakobu prineso Jožefovo krvavo sulcno, 1530), Claudio Coello (La Sagrada Forma, 1684), itd. — P: mdr. zastopani Cellini (marm. Kristus na križu, d. 1562), Pompeo Leoni (* nagrobnika ces. Karla V. in kralja Filipa II.), Domenico Guidi (Kristus na križu, pozlačen bron). — Bo¬ gata knjižnica s številnimi IR, tapiserije po Go- yevih kartonih, itd. L: Juan de Contreras de Lozoya: L’Escurial et la Granja (P 1965, »Musees et Monuments d’Europe«); EWA XIII (1967, stp 220—21 — L!); »CA« 2 (1967, št. 58), 26 (1969, št. 40), 32 (1969, št. 346, 415, 423, 453, 474); »US« 9 (1969, p. 124—25) Roland Goock: 583 eshatologija — r/’Este, Francesco 584 Vsa čuda sveta (Lj 1969); »MdS« 55 (t. XII—XV & XVII). eshatologija (grš.), religiozni »nauk o zadnjih rečeh«, in sicer tako v usodi posameznika kot sveta. Po raznih verah naj bi konec sveta napo¬ vedovala posebna znamenja. V kršč. religiji za¬ jema eshatologija —>• štiri poslednje reči: —> smrt, sodbo (cf. s. v. Poslednja sodba), pekel in nebesa, med smrtjo in Poslednjo sodbo pa naj bi se po¬ kazala znamenja, napovedujoča konec sveta v skladu z Razodetjem .sv. Janeza (—> Apokalipsa). L: EWA IV (1961, stp 788—832 — L!). Eskolska dolina —> Grozd iz obljubljene dežele Eskulapova palica (nem. der Schlangenstab ), atribut Eskulapa (—► Asklepios) in simbol zdrav¬ stva sploh. L (cf. s. v. Bronasta kača): J. Schouten: The Rod and Serpent of Asklepios: Symbol of Medicine (A 1967). Eskvilin —>■ Rim *El Espolio, ena izmed najslavnejših El Gre- covih slik (o, pl, 285 X 173 cm, 1577—79, To¬ ledo, katedr., zakristija), kompozicijsko in barvno nekonvencionalna rešitev ik. m. —>■ Kristusa sle¬ čejo. Iz umetnikovega pozn. opusa poznamo številne replike in variante te slike (npr. Alte Pin.: 165 X 99 cm, o. 1590/95). L: EWA VI (1962, stp 837). — Cf. K. Clark (1960), H. Soehner (1963), etc. ESSEN (sev. Porenje, ZRN, cf. s. v. J Verden an der Ruhr), zdaj mod. industrijsko mesto, se sprva razvijalo v senci nunskega samostana, ki so ga v dobi njegovega največjega kult. pomena (- -fotonska umetn.) vodile znane opatice Ma¬ tilda ( Mathilde 973—1011), Zofija (Sophia 1011 —39) in Teofanu ( Theophanu 1039—56). * Kate¬ drala ( Dom ali Miinsterkirche St. Maria) mikavno združuje 3 različna stavbna obd., med njimi t. i. -+■ Westwerk (dkč. o. 1060); tu najstar. ohranjeni kršč. *sedmeroramni svečnik (o. 1000). V zakladnici znamenita —> Essenska madona (in¬ fra), 4 procesijski križi opatic Matilde in Teofanu, npr. t. i. 1. Matildin križ iz 973/82 (viš. 44,5 cm: emajl, biseri in dragi kamni filigransko vdelani v zlato podlago; pod križem kača, na emajlni ploščici pod njo pa Matilda in njen brat Oton [Otto], vojvoda bavarski, u. 982), in platnice evangeliarja opatice Teofanu (zlato, dragi kamni, biseri in slonokoščeni relief, Koln o. 1050). L: K. Wilhelm-Kdstner: Das Miinster in Essen (2. izd., Essen 1930); SvvarzenskiR (1954); Walther Zim¬ mermann : Das Miinster zu Essen (Essen 1956, »Die Kstdenkmaler des Rheinlandes« [sup. 3]); Rcclam NIII (1959); EWA VI (1962, stp 279 — L!), X (1965, t. 468 & 470); »US« 7 (1968, repr. p. 155): Leonhard Kiippers & Paul Mikat: Das Essener Miinsterschatz (Essen 1966). ~ Museum Folkvvang ( Bismarckstrafie 64 — 66). Zdajšnja stavba sez. 1956—60. S: med Nemci zastopani C. D. Friedrich ( Gorska po¬ krajina z mavrico, o. 1809), Hodler ( Pomlad, 1901), M. Liebermann, L. Corinth, Kirchner, itd., med ostalimi npr. Manet ( Pevec Faure kot Hamlet, d. 1877), Cčzanne ( Maison de Belle- vue, 1888/92), Renoir {Lise s sončnikom, d. [18J67; Gospa Osthaus, 1913), Gauguin (npr. Jezdeci na obali, d. 1902; »Contes barbares«, d. 1902; Dekle s pahljačo, d. 1902), van Gogh (npr. Armand Roulin, 1888; Les bateaux amarres, 1888; Vrt umobolnice v Saint-Remyju, 1889), Munch, Picasso in Mondrian. L: Jedding (1961). — Cf. L. Grote (II s. a.). *Essenska madona, pomembno delo otonske umetn., najstar. obla plastika Marije z otrokom (z zlato pločevino prevlečeno jedro iz lipovine, filigran, dragi kamni in emajlne oči, viš. 74 cm, konec X. st., Essen, stolnična zakladnica). Ma¬ rija kot nova Eva podaja Jezuščku jabolko; otrok s knj. Nove zaveze. L: SwarzenskiR (1954, t. 39—40); »PKG« 5 (1969, t. XXV — L!). — Cf. P. Kidson (1968, repr. 28). Essenski evangeliar (nem. Evangeliar des Esse¬ ner Miinsterschatzes), iluminiran rkp., katerega okras kaže merovinške (t. i. ihtiomorfna in or- nitoidska ornamentika) in anglosaške sestavine (188 listov 34,5 X 23,5 cm, sev. Francija ali zah. Nemčija o. 800, Essen, Miinsterschatz). L: Karl der GroBe (1965, kat. št. 438). — Cf. B. Bischoff (Panorama 1965), H. Schnitzler (1952). Essemvein, August Ottmar von (1831—1892), nem. arh., zgodovinar stavbarstva in muzealec, 1864 postal mestni gradbeni svetnik v Krakovu, 1866 pa direktor nurnberškega Germanisches Nationalmuseum. B: Die romanische und die gotische Baukunst, 1- Die Kriegsbaukunst ( Drm-Lpz-Stu 1889), 2: Wohnbau des Mittelalters (ib. 1892); Die Helme aus der Zeit vom zv/olflen bis zum Beginne des XVI. Jahrhunderts im Germanischen Museum (Nii 1892). L: ELU 2 (1962, s. v. — B!). d’Este, Ercole I. f vojvoda modenski in ferrarski (1471—1505), o če-y Izabele d'Este. Up: n P r ' Sperandio (Ercole I. in njegova žena Eleonora Aragonska, medalja). rfEste, Francesco I. (1610—1658), vojvoda v Modeni. Up: npr. G. L. Bernini (*marm. do- 585 Estera pred Asuerjem — Et in Arcadia ego 586 Pi-sje, 1650—51, Modena, Gali., Mus. e Meda- gliere Estense), Velazquez (jeseni 1638, ib.). Estera pred Asuerjem (fr. La priere d'Esther, it. Ester innanzi ad Assuero, nem. Esther vor Ahasverus ali Esthers Fiirbitte bei A. ali Esther bittet fiir die Juden), bibl. ik. m. (Est 5, 1—3), v kršč. umetn. mdr. podoba Marijinega kronanja. Cp: npr. K. Witz ( Heilspiegelaltar , o. 1435, Basel), Burgkmair star. (d. 1528, Alte Pin.), Fr. Jelovšek ( freska v kupoli, d. 1734, Lj [Kodeljevo], kapelica Codellijeve graščine Turn). L: Pigler I (1956, p. 198—201); Reau II/l (1956, p. 339). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Esterina zgodba, ikonogr. motivi po eni izmed i- zg. bibl. knjig, Esterini knj. (abr. Est). Med lik. cikli npr. slike, s katerimi je okrasil mladi Filippino -> Lippi (1472/82) poročni skrinji, ki sta bili do XIX. st. v florent. Pal. Torrigiani: vejši dobi npr. Friedrich Theodor Vischer (1801 —1887), Gustav Theodor Fechner (1807—1887), Robert Zimmermann (1824—1898), Konrad Fie- dler (1841—1895), Johannes Immanuel Volkelt (1848-1930), Theodor Lipps (1851-1914), Max Dessoir (1867 — 1947), Lukacs Gyorgy (1885), itd. L; Sodnik (1928); Bruyne I—III (1946); Gilbert- Kuhn (1953 [1967]); EWA V (1961, s. v. Esthetics ); Kruno Krstič (ELU 2, 1962, s. v.); Rosario Assunto: Die Theorie des Schonen im Mittelalter (K 1963, »DuMont Dokumente« — L!). — Cf. R. Assunto (vse), E. Grassi (1962 — L!), F. Stele (ZC, 1953, p. 806—07), pos. strok, revije (e. g. J Aesth, Jb. AKw, ZAKw, etc.). Estienne, Charles, fr. lik. kritik in pisec o umetnosti; živi v Parizu. B: L'Art abstrait est-il un academisme (P 1950); Gauguin (G; Sk 1953, »Le Gout« 1); Van Gogh (ib. 1953, »Le Gout« 2); Le surrealisme (P 1956, »Tendan- ces de la peinture moderne«). Estera prvič pred Asuerjem (Chantilly)» Estet ra drugič pred Asuerjem. (Pariz, z. comtcsse e Vogue), Estera se odpravita k A suerjji ( a uz in —>• Mardohejevo zmagoslavje (ib.). To ce o o dopdlnjigrtTT^^Zap«^«?« z n i en0 P osebno problematiko, sliko'“TMUniorne v Florenci (Kraljica Vasti zapusti palačo) pa je zaradi s a * e kakovosti in razmerja figure z arhitekturo tre a izločiti iz te vrste. - Cf. tudi Amon, Amonov padec, Asuerjeva jeza in Obešenje Amana. L: Pigler I (1956, p. 198—203); Rčau II/l (1956, p. 335—41); Ingrid Haug & Leonie von i/ Esther (RDK V, 61. zv., 1968, stp 48—88— L.) _ Cf. Th. Ehrenstein (1923), K. Kahr (dis.), K. Kunstle (1928, p. 300—01), P. Schubring (1915). Esterin zvitek, rkp. zvitek z masoretskim be sedilom Esterine knj. (cf. supra s. v. Esterina zgodba), znan s hebr. imenom -+megila, bran o purimu in od nekdaj hranjen v raznovrstno okrašenih tokih valjaste oblike. Tudi sami per¬ gamentni zvitki so bili velikokrat okrašeni z mi niaturami. V nasprotju s Toro (-+pentatevh) so manjši in običajno pritrjeni na eno palico. L; Karl Schwarz, Megillah (JL IV, 1927, stp 43 45); Rachel Wischnitzer- Bernstein (EJca V L ’ p. 810-14); ead., Megillah (UJE 7,1942 p. 438-40), E. M. Namenyi (RJA, 1961, stp 431-40); Min Jug (1964, kat. št. 141—43); MJ Hdb. (1964, p. 733). Cf. J. Gutmann (1968—69 — L!)- estetika, »veda o lepem« (v tem smislu defini¬ cija šele od Kanta dalje), obča teorija o pogojih, bistvu in pojavnih oblikah umetniškega do živ Ijanja in ustvarjanja (»teorija estetskega doživ Ijanja«); do konca XIX. st. malone neločljivo Povezana z zgod. umetn. Poleg drugih, ki so v Plivali na sočasne estetske poglede (-* filozofi, Psihologi, itd.), med predstavniki estetike v no- ESZTERGOM (lat. Strigonium, hrv. & slov. tudi Ostrogon), mesto ob Donavi na Madžar¬ skem, po izročilu rojstni kraj sv. -> Štefana, prvega madž. kralja, stara madž. prestolnica, ki so jo 1241 razrušili Mongoli (odtlej prestol¬ nica Buda)’, tamkajšnji kanonik Evzebij 1252 ust. red -> pavlincev. — Med um. zbirkami zla¬ sti bogata muz. v nadškofijski palači in stolnična zakladnica. L; EWA VII (1963, stp 760—61 — L!); Stele (1969). et erit sepulcrum eius gloriosum, preroški citat iz Biblije (Iz 11, 10; v slov. prev. in njegovo po¬ čivališče bo veličastno), ki ga beremo na na¬ pisnem traku preroka Izaije levo zgoraj ob pri¬ zoru Objokovanja na —> Verdunskem olt. (ker so to, 10. navpično vrsto 1331 dodali, sodi v resnici k naslednjemu prizoru -> stib gratia, tj. Polaganju v grob). etimasia (iz grš. hetoimazein, »pripravljati«, lat. Vacua sedes), za Kristusa sodnika priprav¬ ljeni (prazni) prestol kot ik. m. v biz. umetn. Up: npr. na mozaiku Binkošti v zah. kupoli Markove c. v Benetkah (zadnja četrt. XII. st.). Et in Arcadia ego, Guercinova slika (1621/23, Rim, Gali. Corsini [stara atr.: Schedoni]), prva podoba s tem znamenitim napisom (s katerim Smrt sama svareče opozarja: Tudi v Arkadiji sem, tj. v pomenu: Celo sredi najbolj neskrbne sreče vladam) in motivom, ki ju je »izumil« Giulio —> Rospigliosi, pozn. papež Klemen IX. L: cf. E. Panofsky (Meaning 1955), H. Voss (1911). Et in Arcadia ego, ik. m., ki mu lahko sledimo od znamenitih upodobitev XVII. st. (cf. supra 587 Et in Arcadia ego — Ettlinger, L(eopoId) D(avid) 588 & infra) do travestij —> findesieclovske umetn. (e. g. Beardsleyeva risba v The Savoy 1896). L: Max Denzler, »Et in Arcadia ego« (RDK V, 62. zv., 1969, stp 117—31 — L!). — Cf. E. Panofsky (& G. Panofsky »1968 — L!), W. fVeisbach (1930). *Et in Arcadia ego, slavna Poussinova slika, imen. tudi Arkadijski pastirji (fr. Les bergers d'Arcadie, o, pl, 85 X 121 cm, o. 1638, Louvre): za razloček z umetnikovo star. ostvaritvijo tega motiva (o. 1630, Chatsvvorth) seje zdaj, v kla¬ sično uravnoteženi kompoziciji, pomen napisa (ki ga je tokrat treba — slovnično nepravilno — brati in prevajati: Tudi jaz sem bil [živel] v Arka¬ diji) in celote v jedru spremenil: dramatično srečanje s smrtjo (Guercino, supra, in Poussi¬ nova star. varianta) je zamenjalo otožno razmiš¬ ljanje o preteklosti. L: J. Klein, An Analysis of Poussin’s »Et in Arcadia ego« (AB, 1937); EWA I (1959, t. 307); Kindler IV (1967, repr. p. 809). — Cf. (tudi s. v. Poussin, Ni- colas) A. Blunt (1938), E. Panofsky (1936 — L!; •Meaning 1955 [rev. razprava iz 1936]). Et invoeabitis me et ibitis et orabitis me, et ego exaudiam vos (lat.), bi bi. citat (Jer 29, 12: Če me boste klicali in boste prišli molit k meni, vas uslišim). Cf. s. v. Apostolska vera. etruščanska umetnost, umetn. najpomembnej¬ šega ljudstva na Apeninskem polotoku pred vzponom Rima, Etruščanov ali Etruskov, o ka¬ terih še vedno razpravljajo, ali so na ozemlje zdajšnje srednje Italije prišli iz Male Azije ali s severa ali pa so morda bili staroselci. Etr. umetn. se je ohranila z ostanki stavbnih spom. (ki kažejo najbolj izviren značaj), bolj ali manj grško vpliVanega slikarstva in keramike pa ki¬ parstva, ki se izraža tudi s poudarjeno linearno stilizacijo. Naturalizem nagrob. plastike iz žg. gline napoveduje pozn. rim. portretno umetn. L: T. Dohrn: Die schvvarzfigurigen etruskischen Va- sen aus der zvveiten Halfte des 6. Jahrhunderts (BI 1937, dis.); id. , Zur Geschichte des italisch-etruski- schen Portrats (RM, Lil, 1937); Franz Altheim: Der Ursprung der Etrusker (Ba-Ba 1950); Raymond Bloch: L’Art et la civilisationčtrusques (P: Plon 1955, »Civilisations d’hier et d’aujourd’hui«); O. W. von Vacano: Die Etrusker: Werden und geistige Welt (Stu 1955); id.: Die Etrusker in der Welt der Antike (Reinbek 1957, »RDE«); T. Dohrn: Grundziige etru- skischer Kunst (Ba-Ba 1958, »Deutsche Beitr. zur Altertumsvvissenschaft« 8); Luisa Banti: II mondo degli Etruschi (R 1960; n. izd. R 1968; nem. prev.: Die Welt der Etrusker, 2. izd., Stu 1962, »GroBe Kulturen der Friihzeit«); M. Santangelo: Museen und Baudenkmaler etruskischer Kunst (Mn 1961, »Gale- rien u. Kstdenkmaler Europas«); A. Hus: La Sculp- ture etrusque (P 1962); Mirko Šeper, Etrurija (ELU 2, 1962 — L!); E. H. Richardson: The Etruscans: Their Art and Civilization (Chi 1964); Studi in onore di Luisa Banti (R 1965); »PKG« 1—2 (1967 — L!); Raymond Bloch: Les Etrusques (P: Nagel 1969); »US« 4..— Cf. P. Ducati (1927; 1937; 1941; 1942), G. Q. Ciglioli (1935), L. Goldscheider (1941), G. M. A. Hanfmann (1936; 1956), W. Hausenstein (1922), G. von Kaschnitz-Weinberg (1925; 1926), P. Lavedan (11949 — L!), G. A. Mansuelli (1963 [1965 — L!]), M. Pallottino (1940; 1947; G: Sk 1952; 1955; 1961), F. Poulsen (1922), W. Zschietzschmann (1964), pos. tudi rev. Studi Etruschi. ETTAL, benediktinski samostan na Bavar¬ skem, ki ga je 1330 ust. ces. Ludovik Bavarski. Samostanska (romarska) c. St. Marien ohranila v jedru svojo za obd. gotike povsem izredno centr. obliko iz 1330—70 (dvanajsterokotnik!), sicer pa na novo prež. v XVIII. st.: valovito pročelje z vogalnima stolpoma sez. Enrico Zuc- calli, stavbo dkč. Jos. Schmuzer (njegova je ku¬ pola), notr. opremo pa so oskrbeli predvsem Joh. Bapt. Zimmermann (štukaturni okras), Joh. Jak. Zeiller (kupolna freska 1746), Martin Knol- ler (stropna freska v koru 1786) in Joh. Bapt. Straub (plastika). L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 244 — L!). — Cf. H. Schnell (1950). Ettinghausen, Richard (1906—_), amer. um. zgodovinar, poznavalec islamske umetn. R- v Frankfurtu a. M., najprej služboval v berlinskih muzejih (islamski odd.), emigriral v ZDA, zdaj gl. kustos za umetn. Bližnjega vzh. v vvashing- tonski Freer Gali. of Art. B: ,Painting in the FatimidPeriod: a Reconstruction (Ars Isl, 1942); Studies in Muslim Iconography, J ’ The Unicom (1950); ,Interaction and Integration in Islamic Art' (G. E. von Grunebaum [izd.]: Unity and Variety in Muslim Civilization, Ch 1955); ,Early Realism in Islamic Art' (Studi orientalistici in onore di Giorgio Levi Della Vida, I, R 1956); (& N. S. Ipsiroglu & S. Eyuboglu) Turkey: Ancient Miniatures (UNESCO 1961); Arab Painting (G: Sk 1962; fr. izd. La Peinture Arabe, ib., »Les Trčsors de 1’Asie« 4). L: WWAA (1959). Ettlinger, L(eopold) D(avid), (1913—....), angl- (ž.) um. zgodovinar. Prom. v Halleju, emigriral iz Nemčije v Anglijo, kustos asist. (1948—51) in kustos zbirke fotografij (1951—56) 1 Varbur- govega inst., predavatelj in od 1959 dalje prof- na londonski univerzi. B: ,Gottfried Semper und die Antike: Beitriige zur Kunstanschauung des deutschen Klassizismus (1937, dis. [Halle]); ,The Duke of Wellingtori’s Funeral Car (JWCI, 1939/40); ,The Pictorial Sources of Rip a s Historia' (ib., 1950); ,A 13th Century View of Flo¬ rence' (BM, 1952); ,Pollaiuolo's Tomb of Sixtus Jr (JWCI, 1953); ,Cephalus and Procris' (RDK HF 1954); ,Ceres' (ib.); ,Danae' (ib.); ,Daphne' (ib.), , Diana' (ib.); , Diana von Ephesus' (ib.) ; ,The Art oftl ,e Renaissance in Northern Europe' (New Cambridge Modern History, I, 1957); ,Exemplum Doloris: R e ~ flections on the Laocoon Group' (Panofskyjev zb., 1961); Art History Today (L 1961); The Sistine Chapel 589 Etty, WiHiam — Evangeliar iz Centule 590 before Michelangelo: Religious Imagery and Papal Primacy (Ox 1965); ,Denkmal und Romantik: Be- merkungen zu Leo von Klenzes IValhalla ‘ (H. von Einemov zb., 1965); ,Pollaiuolo, Antonio and Piero' (EWA XI, 1966); ,Muses and Liberal Arts: Two mi- niatures from Herrad of Landsberg’s Hortus delicia- rum' (R, Wittkowerjev zb. II, 1967). L: WW (1963). Etty, William (1787—1849), angl. romantični s fikar, r. in u. (62) v Yorku. S; mit. in zg. mo¬ tivi, krajine, predvsem pa dovolj čutno občuteni in vsaj v tem pogledu v angl. slikarstvu XIX. st. pomembni ženski akti, mdr. Pandora (1824, Leeds, City Art Gali.), Akt (o. 1825, Tate), Benečanke na oknu (o. 1831, ib.), t. i. Juditina trilogija (Edinburgh), in sicer Juditina služabnica Pred šotorom (1831), v sredi Judita in Holojern (1830) in des. Judita pride iz šotora (1830), Odisej in Sirene (1837, Manchester, City Art Gali.). L: ThB XI (1915, s. v.); A. Bov/ness (Kindler U, 1965, s. v. — L!). — Cf. D. L. A. Farr (1958), W. Gaunt (& F. G. Roe 1943). Etymologiae itd. (Izidor Seviljski), v cisterc. samostanu v Heilsbronnu o. 1178 napisan in s številnimi inicialami okrašen rkp. (f. 57v: celo¬ stranska miniatura: Knjige stare in nove zaveze). Zdaj: Erlangen, Universitatsbibl., Ms. 186. Euadne, grš. mit. oseba. Vrgla se je v gorečo grmado svojega moža ( Kapaneus ), ki ga je 1 zadel blisk. Up: npr. Jaspar Isac ( bakr ., verj. po Caronu — cf. GBA, infra). L: Grimal (1951, p. 155); Hunger (1955 p. 181); GB A (maj/jun. 1969, repr. 40 p. 297). C . Vigenire (e. g. 1637). Eurition (grš. Eurition), kentaver, ki se je prvi spozabil na Peiritoovi svatbi. Cf. s. v. Boj ken¬ tavrov in Lapitov. Europa, mit. oseba, hči feničanskega kralja Agenorja. Up: cf. s. v. Ugrabljenje Europe. Europe, fr. levo usmerjeni literarni mes ust. 1923. Med posebnimi številkami je bil (1952) posvečena Leonardu da Vinci. Euterpe ali Evterpa, muza glasbe in poezije (cf. s. v. devet muz). Atribut: dvojna flavta, up. npr. La Hyre (d. 1648, MM), G. B. Tiepolo (o. 1155, Barcelona, Mus. de Arte). Eva, po Bibliji (-» Geneza) prva žena (cf. s. v. A dam in Eva in Ustvarjenje Eve), v kršč. srednjev. umetn. velikokrat predstavljena kot nasprotje Marije, »nove Eve«. Up: npr. doječa Eva na¬ sproti Marije n a -» Bernv/ardovih vratih v HU- desheimu (1008/15); Eva s kačo pod Marijo, npr. Giuliano di Simone da Lucca (akt. proti koncu XIV. st. — 3 primeri), Carlo da Camerino (atr. — les, temp, zgodnje XV. st., CMA). L: Ernst G ul Jan: Eva und Maria: Eine Antithese als Bildmotiv (Graz-K 1966 — L! [oc. Evvald M. Vet ter, Kchr, 1967, p. 66 ss, & Peter Bloch, ZfKg, 1970, p. 76 ss]). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 379—81), W. Molsdorf (1920, št. 784). *Eva, znamenit relief z vratne preklade sev. portala katedr. v-^-Autunu (kamen, 70 X 130 cm, o. 1120/30, Autun, Mus. Rolin), eden izmed najprepričljivejših ženskih aktov vis. srednjega veka in slavna podoba »ženske zvijačnosti«: Eva trga jabolko in se hkrati skriva med vejami — »kakor da bi plavala«. L: »US« 7 (1968, p. 37). Evadne —>■ Euadne evangeliar(ij) (lat. Evangeliarium, angl. Gospel Book ali Gospels, fr. Evangeliaire), kršč. cerkv. knjiga, ki združuje celotno besedilo vseh 4 evan¬ gelijev, v zgodnjesrednjev. umetn. najbolj pogo¬ sten iluminiran rkp. Med znanimi IR npr. *Co- dex Rossanensis (o. 500, Rossano, Mus. Arcive- scovile), * Avguštinov evangeliar (konec VI. st., Cambridge [Anglija], Corpus Christi College Libr., Ms. 286), *Book of Durrow (2. pol. VII. st., Dublin, Trinity College Libr., A. IV. 5), *Book of Lindisjarne (o. 700, Br. Mus. Libr., Cotton Ms. Nero D. IV), * Sanktgallenski evan¬ geliar (o. 750/60, St. Gallen, Stiftsbibl., Cod. 51), -r*- Gundohinov evangeliar (d. 754, Autun, Bibl. Municipale), —> Harleyev evangeliar (790-a leta, Br. Mus. Libr., Harley Ms. 2788), * Dunajski evangeliar (o. 800, Dunaj, Weltliche Schatzkam- mer der Hofburg), Adin evangeliar (o. 800, Trier, Stadtbibl.), *Book of Kells (o. 800, Dublin, Tri- nity College Libr., A. I. 6), *Evangeliar iz Lor- scha (o. 810, cf. supra), * Evangeliar nadškofa Ebona iz Reimsa (verj. pred 823, Epernay, Bibl. de la Ville), Codex aureus iz St. Emmerama (o. 870, Miinchen, Bayerische Staatsbibl.), *Ečmi- adzinski evangeliar (989, Erevan, Matenadaran), *»Evangeliar Otona III.« (o. 1000, Munchen, Bayerische Staatsbibl., Cod. lat. 4453), itd. L: cf. S. Beissel (1906). Evangeliar iz Centule, iluminiran rkp. —> dvor¬ ne šole Karla Vel., ki ga je bil Angilbert, laični opat Centule, daroval svojemu samostanu (škr¬ latno obarvan pergament, 35 X 24,5 cm, konec VIII. st., Abbeville, Bibl. Municipale). Med mi¬ niaturami in okrašenimi stranmi e. g. Evangelist Matej (f. 17b) in Evangelist Luka (f. 101 b) pa stran s Qttoniam Quidem (f. 102a). L: cf. W. Braunfels (1968), H. Holliinder (1969). 591 Evangeliar iz Echtemacha — Evangeiiar Otona III. v Miinchnu 592 Evangeliar iz Echtemacha (lat. Codex Epter- nacensis, angl. Echternach Gospels, fr. Evangile d’Echternach), eden izmed pomembnih anglo- saško-irskih IR, nastal v Northumbrii konec VII. ali na zač. VIII. st., v samostanu —► Echter¬ nach od njegove ustanovitve 698 dalje ali od po¬ svetitve nove c. 704 (223 listov 33,5 X 26,5 cm, Bibl. Nat., Ms. lat. 9389). Miniature simbolov evangelistov: f. 18v (*simbol sv. Mateja: imago hominis), f. 75v (*simbol sv. Marka: imago leo- nis), f. 115v & 176v. L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930, p. 105—06); Diringer Book (1958); EWA I (1959, stp 454 & t. 274); P. McGurk; Latin Gospel Books from A. D. 400 to A. D. 800 (P-Br-Anv-A 1961, »Les Publ. de Scrip- torium« 5), Karl der GroBe (1965, kat. št. 395); »UF« 12 (1967); »US« 6 (1970, repr. p. 53). — Cf. S. Beissel (1906, p. 121—22), C. Nordenfalk (Sk 1957). ♦Evangeliar iz Lorscha, pomemben iluminiran rkp., najpoznejši primer —> dvorne šole Karla Vel. (o. 810), tako kot njegove s slonokoščenima reliefoma okrašene platnice že dolgo razdeljen: I. del z evangelijema po Mateju in Marku v Romuniji (t. i. Codex Aureus, Alba Julia, Bat- thyaneum), II. del z evangelijem po Luki in Janezu pa v Rimu (124 listov 37,4 X 27,1 cm, Bibl. Vat., Pal. lat. 50), celota skupaj 476 str., v bogatem okrasnem okviru tudi vse dvokolon- sko izpisano besedilo. Med miniaturami in po¬ sebno bogato okrašenimi str. v I. delu kanonske table (p. 24) in Kristusovi predniki (p. 27: 3-krat 13 prednikov pod Abrahamom, Davidom in Je- honijo kaže na Kristusa), Maiestas Domini pred zač. Matejevega evangelija (p. 36) in str. z Liber generationis (p. 37), v II. delu pa npr. Janez Ev. (f. 67b). — Relief prednjega dela platnic (C. d. V., Mus. Sacro) kaže Kristusa zmagovalca nad levom in zmajem med arhangeloma, spodaj Tri modre pred Herodom in njihov Poklon), hrbtni del (V. & A.) pa Marijo z otrokom na prestolu med Zaharijo in Janezom Krst., spodaj Rojstvo in Oznanjenje pastirjem. L: Karl d. GroBe (1965, kat. št. 418 & 521—22 [platnice]); *faks. (1967, spremna knj.: Wolfgang Braunfels: Das Lorscher Evangeliar, Mn 1967). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), W. Braunfels (1968), W. Koehler (1958), F. Miitherich (1966), H. Schnitzler (1950), H. Schrade (1958). Evangeliar iz Sainte-Chapelle, rkp. (o. 984, Bibl. Nat., Ms\ lat. 8851), ki ga je iluminiral t. i. —> Mojster tr-ierskega »Registrom Gregorii« in ki so mu po Boecklerjevi domnevi nekoč pri¬ padale —> platnice Zlatega kodeksa iz Echter- nacha (zdaj Nurnberg). L: »PKG« 5 (1969, t. 45 — L!); »US« 6 (1970, repr. p. 162). — Cf. C. Nordenfalk (Sk 1957). Evangeliar iz Saint-Medarda v Soissonsu, v -*■ dvorni šoli Karla Vel. v Aachnu nastali izredno razkošno iluminirani rkp. (239 listov, 36,2 X 26,7 cm, zač. IX. st., Bibl. Nat., Ms. Lat. 8850), iz¬ pisan v zlatu. Med miniaturami Čaščenje jagnjeta (f. Iv), 12 kanonskih tabel (f. Ir —12v), podobe evangelistov (npr. Marko, f. 81v; Janez, f. 180v) itd., mdr. tudi —> Vodnjak življenja (f. 6v), str. z inicialo na zač. Lukovega evangelija, Quoniam q uidem (f. 124r). L: Karl d. GroBe (1965, kat. št. 417 — L!). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964), W. Koehler (1958), H. Martin (1928 — L!), C. Nordenfalk (Sk 1957). *Evangeliar Jana iz Opave, nem. Das Evan¬ geliar des Johannes von Troppau, pomemben iluminiran rkp., ki gaje spisal, poslikal in datiral 1368 -^-Jan iz Opave (pergament, 189 listov 37,5 X 25,6 cm, Dunaj, Čsterreichische Natio- nalbibl., Cod. 1182). L: Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 169). — Cf. E. Trenkler (*faks. 1948 — L!). Evangeliar kneza Miroslava -> Miroslavov evangeliar *Evangeliar nadškofa Ebona iz Reimsa, po¬ memben iluminiran karolinški rkp., ki ga je Ebo daroval samostanu Hautvillers (lat. Alturn- villare) pri Reimsu (178 listov 26 X 20,8 cm, Reims 816/35, verj. pred 823, Epernay, Bibl. de la Ville [Municipale], Ms. 1). Ekspresivne po¬ dobe evangelistov (f. 18v: Matej', f. 60v: Marko', f. 90v: Luka-, f. 135v: Janez Ev.), ki so bližje miniaturam -> Utrechtskega psalterja kot pa ilu¬ minacijam star. karolinških rkp., 12 kanonskih tabel (f. 6r—11 v) in iniciale. L: Diringer Book (1958, p. 163—64); Karl d. GroBe (1965, kat. št. 481 — L!); Kulundžič (1967, repr. 142). — Cf. J. Beckmth (NY 1964), W. Koehler (1933), C. Nordenfalk (Sk 1957), itd. Evangeliar opatice Hitde —> Hitdin evangeliar Evangeliar Otona II. ali III. v Aachnu (o. 983, Aachen, stolnična zakladnica). Med miniatura¬ mi lik —► Liutharja (f. 15v) in Oton II. ali lil • k° ( -> Hristomimetos, tj. v mandorli, obdan s simboli evangelistov in na prestolu, ki ga nosi personi¬ fikacija Zemlje, pos. med evang. prizori pa npr. Oznanjenje, Kristus pomiri vihar na morju (Kri¬ stus dvakrat!) in Neverni Tomaž. L: cf. J. Baum (1933, »HdKw«), J. Beckv/ith (NY 1964), H. Schrade (1958). ♦Evangeliar Otona III. v Miinchnu, eden izmed najdragocenejših IR — fotonske umetn. (perga¬ ment, 276 listov 33,4 X 24,2 cm, o. 1000, Miin- 593 594 Evangeliar v Bambergu — Evans, Joan chen, Bayerische Staatsbibl., Cod. lat. [Cim.] 4453 ali Cim. 58). Med miniaturami *Slavinia, Germania, Gallia in Roma se klanjajo (f. 23v) na sosednjem listu predstavljenemu *ces. Otonu III. med 4 dostojanstveniki (f. 24r), evangelisti kot navdahnjeni vidci (npr. f. 25v: Matej ; f. 139v: *Luka), Poklon kraljev (f. 29r), Dominus f levit (f. 188v), Obujenje Lazarja (f. 231v), Slovesni vhod v Jeruzalem (f. 234v), itd. Dragocene *plat- n ice z biz. slonokoščenim reliefom ( Marijina smrt, pozno X. st.), biseri, dragimi kamni, itd. L: RDK II (stp 1450—51); Bayerns (1960, kat. št. 224); EWA X (1965, t. 462); »ES« 6 (1970, repr. p. 163—65). — Cf. J. Baum (1933, »HdKvv«), J. Beck- wi ‘h (NY 1964), C. Nordenfalk (Sk 1957). Evangeliar v Bambergu, iluminiran rkp. (per¬ gament, 206 listov 24,4 X 18,9 cm, v Kolnu sredi XI. st., Bamberg, Staatliche Bibl., Cod. 94). Posebno pomembna miniatura (f. 154v) kaže s serafoma obdanega Kristusa na zemeljski obli, ki jo obrobljajo z napisi in atributi zaznamovani "Oštirje elementi: Ogenj — sonce, Zrak — luna, Voda — riba, Zemlja — otrok. L: Bayerns (1960, kat. št. 237); »PKG« 5 (1969, t. XV). — Cf. p. Bioch (& h. Schnitzler 1967). evangelistar, kršč. cerkv. knj. z odlomki iz evangelijev (knj. perikop), ki jih duhovnik bere Pri maši ob nedeljah in praznikih. IR; npr. —> Godeskalkov evangelistar (781/783, Bibl. Nat., Nouv. Acq. lat. 1203), -> Codex Egberti (o. 980/ "0, Trier, Stadtbibl., Cod. 24), —> Perikope Hen- rika II. (1002/1014, Miinchen, Bayerische Staats- bibl -> Cod. Lat. 4452), -» Ut in kodeks (1. četrt. Xl - st., ib., Cod. Lat. 13601); cf. infra. ščenje pastirjev, Poklon treh modrih (kraljev), Obrezovanje, Predstavitev v templju, Beg v Egipt L Pokol nedolžnih otrok. Dvanajstletni Jezus med učitelji (vse I)| Krst v Jordanu, Skušanje Kristusa, Poklicanje prvih apostolov, Svatba v Kani, Kristus in stotnik, Ozdravljenje Petrove tašče, Kristus po¬ miri vihar na morju, Ozdravljenje obsedenca, Ozdravljenje mrtvoudnega, Poklicanje sv. Mateja, Ozdravljenje krvotočne žene, Obujenje Jairove hčere, Obujenje mladeniča iz Naima, Mož s suho roko, Kananejska mati, Spremenjenje na gori, Kristus pri Marti in Mariji, Obujenje Lazarja, Učenca najdeta oslico z žrebetom, Slovesni vhod v Jeruzalem, Dominus flevit, Jezus očisti tempelj. Davčni novec (II)| Umivanje nog, Zadnja večerja, Oljska gora, Kristusa primejo, Petrova zatajitev, Pilat si umiva roke, Bičanje, Kronanje s trnjem, Ecce homo, Kristus nese križ, Križanje, Polaganje v grob (III) j Vstajenje, Noli me tangere. Večerja v Emavsu, Kristus se prikaže apostolom pri zaprtih durih, Neverni Tomaž, Vnebohod (IV). — Cf. s. v. Prilika o ... Evans, (Sir) Arthur John (1851—1941), angl. arheolog, 1884—1908 direktor Ashmolean Mus. v Oxfordu, od 1900 dalje izkopaval na Kreti, od 1909 prof. na univ. v Oxfordu, tam u. (90). B: Antiquarian Researches in lllyricum, I—IV (Westminster 1883—1885); Scripta Minoa (2 knj., Ox 1909—1952); The Palače of Minos (6 knj., 1921— 1935, Index 1936). L: J. L. Myres (Proč. Br. Ac„ 1941 — B!). — Cf. C. W. Cerom (1956), A. Michaelis (1906). Evans, Joan (1893—_), angl. um. zgodovi¬ narka, prom. v Oxfordu in Londonu. Evangelistar stolnice v Speyerju, iluminiran rkp. iz o. 1197 (pergament 33,3 X 25 cm, Karls¬ ruhe, Badische Landcsbibl., Bruchs. I). Med 1- celostr. miniaturami npr. f. 13r: zgoraj Sen kraljev, spodaj Trije kralji se po morju vračajo domov. L: Karl Preisendanz & Otto Homburger(\i\ )• Das Evangelistar des Speyerer Domes (Lpz 1930), 5 0 969, t. LXIV — L!). evangeljska stran (nem. die Evangelienseite) je v kršč. cerkvah sev. stran cerkve in olt., ker mašnik tu bere evangelij; tudi ženska stran, ker so od srednjega veka dalje morale žene sedeti na tej strani. evangeljski prizori kažejo Jezusovo mladost (D, javno delovanje (II), trpljenje in smrt (III ck s. v. pasijdri) in dogodke od vstajenja do ne o hoda (IV). To so zlasti (cf. s. v.); Oznanjenje, Obiskovanje, Rojstvo, Oznanjenje pastirjem, La- B: English Jewellery: from the fifth century A. D. o 1800 (L 1921); Magical Jevvelsof the Middle Ages md the Renaissance, Particulary in England (Ox 1922); Life in Mediaeval France (L 1925; rev. izd. 1957; nem. zd. Das Leben im mittelalterlichen Frankreich, K 1960); Monastic Life at Cluny: 910—1157 (L: Ox UP 1931); Pat tern: a Study of Ornament in tVestern Europe from 1180 to 1900 (2 knj., Ox 1931); The Romanesque Architecture of the Order of Cluny (C 1938); Taste and Temperament (NY 1939); Time and Chance: the story of Artur Evans and his forbears (L-NY itd. 1943); Art in Medieval France, 987 — 1498: A Study in Patronage (L-NY-Trt: Ox UP 1948; 2. izd. 1952); English Art: 1307—1461 (Ox 1949, »The Oxford Hist. of English Art« 5); ,Prototype of the Eleanor crosses' (BM, 1949); Cluniac Art of the Romanesque Period (C: UP 1950); $tyle in Ornament (L-NY: Ox UP 1950); Dress in Mediaeval France (Ox 1952); A History of JeVvellery: 1100—1870 (L 1953); John Ruskin (NY: Ox UP 1954); A History of the Society of Antiquaries (Ox L 1956); (izd.) The Lamp of Beauty: Writings on Art by John Ruskin (L 1959); Prelude and Fuge: An Autobiography (L 1964); Monastic Architecture in France from the Renaissance to the Revolution (C: UP 1964); (izd.) 595 Evenepoel, Henri — Exegit quinquemestri spatio 596 The Flowering of the Middle Ages (L 1966; nem. izd. Bliile des Mittelalters, Mn-Z 1966). L: AWWW (1960); WWA (1962; 1964). Evenepoel, Henri (1872 — 1899), belg. slikar. R. v Nici, od 1892 dalje v Parizu (1897—98 krajši čas v Alžiru), v Parizu tudi u. (27). S: npr. Avtp. v profilu (d. [18]95, Bruxelles), Henriette z v. klobukom (d. [18]99, ib.), Španec v Parizu (d. 1899, Gent, Museum voor Schone Kunsten). L: Franz Hellens: Henri Evenepoel (Anv 1947, »MAB«); Charles De Maeyer (Fierens Diet., 1950, s. v. — L!). — Cf. R. Genaille (1958), P. Haesaerts (& L. Haesaerts 1931 & 1932; 1941; 1943). Everdingen, Allaert van (1621—1675), hol. sli¬ kar in grafik (jedk.), krajinar. R. v Alkmaarju, akt. na Švedskem, nato v Haarlemu in A Marnu, tam u. (54). S Švedskega so njegovi motivi gor¬ skih hudournikov, ki jih je po njem povzel tudi Jacob van -*■ Ruisdael in ki odmevajo še v sli¬ karstvu XIX. st., mdr. tudi pri našem Antonu Karingerju. L: Hall Por (1963). — Cf. W. St echow (1966). Evers, Hans Gerhard (1900—....), nem. um. zgodovinar. Prom. 1924 v Gottingenu ( Studien zu Winckelmanns Stil), učil na univ. v Miinchnu, nato prof. za um. zgod. na TeH v Darmstadtu (ord. 1950, em. 1968). B: Staat aus dem Stein: Agyptische Plastik des Mittleren Reiches (2 knj., Mn 1929); Tod, Macht und Raum als Bereiche der Architektur (Mn 1939); Peter Paul Rubens (Mn 1942); Rubens und sein IVerk: Neue Forschung (Briissel 1943); Die Engelsbriicke in Rom (BI 1948); ,Die acht Seiten der spatgotischen Skulptur' (Gcrkejev zb., 1962); ,Historismus' (Historismus u. bildende K., Mn 1965 [»Stud. zur K. des 19. Jahr- hunderts« 1]); Vom Historismus zum Funktionalismus (Ba-Ba 1967, »K. der Welt«). Everyman, znamenita angl. moraliteta, tj. po- znosrednjev. nravstveno alegorična igra, v kateri so nastopajoče osebe personifikacije: »Slehernik«, ki ga je poklicala Smrt, spozna, da ga bodo od njegovih prijateljev (Tovarištvo, Znanje, Lepota) spremljala samo Dobra dela (mod. varianta Hoffmansthalov Jedermann). Up: med neposred¬ nimi ilustracijami npr. naslovni lesor. londonske izd. (J. Scottov tisk) iz o. 1510, med »posrednimi ilustracijami« -> mrtvaški ples. L: cf. S. Cosacchi (s. v. Kozaky, 1965). Evharistija, v prvotnem pomenu zahvala (njena personifikacija npr. na dedikacijski podobi -*■ Dunajskega Dioskurida, o. 500/10); pri starih kristjanih še zahvalna molitev po skupni večerji, pozn. pa v kršč. veri t. i. —> Reš nje telo resp. najsvetejši zakrament (-» sedem zakramentov). evigilabunt alii in vitam aeternam, et alii in oprobrium, bibl. citat (Dan 12, 2: nekateri [se bodo prebudili] za večno življenje, drugi za sra¬ moto). Cf. s. v. Apostolska vera (prerok Danijel ob apostolu Matiji). Evlalija, kršč. svetnica, po šp. -> martirologiju pravzaprav dve, t. i. Eulalia Barcinonensis (E. Barcelonska, 12. II.) in t. i. Eulalia Emeritensis (E. Meridska, 10. X.). Atribut \Andrejev križ, palmova veja, itd. Up: npr. L. Dalmau (na —> Retablo de los Concelleres, d. 1445, Barcelona, Mus. de arte de Cataluna). L: Mille santi (1931); Reau III/l (1958, p. 462—63). evropska umetnost. Zaradi temeljno različnega zg. in slogovnega razvoja lik. umetn. v vzh. in zah. Evropi od VI. pa do XVIII. st. pos. obrav¬ navamo -> bizantinsko umetn. in —*■ zahodnoevr. umetn. Temu ustrezno se deli tudi umzg. lit. Evstahij (lat. Eustachius, angl. Eustace, fr- Eustache, it. Eustachio, beneška izv. Stae, *kršč. svetnik (20. IX.), po legendi poveljnik ces. Tra¬ jana, ugledal bleščeče razpelo med rogovi jelena, ki gaje zasledoval na lovu (cf. s. v. Hubert). Up: npr. Pisanello (Nat. Gali.), Diirer (na krilu -*■ Paumgartnerjevega olt., Alte Pin.; bakr., o. 1501), Cornelis Cort (bakr., d. 1573 — po Girolamu Muzianu). L: Reau III/l (1958, p. 468—71 — L!); BM (avg- 1966, repr. 48). — Cf. J. Braun (1943, stp 240-43)- Evterpa —>■ Euterpe Evtimij Veliki, srb. Jevtimije (377—473), svet¬ nik vzh. krščanstva (20. I.), puščavnik. L: Reau III/l (1958, p. 473); SSS (1966); LS I (1968, p. 216—20). Evzebij iz Cezareje -> kanonske table Exat 51 (»eksperimentalni atelje«), avantgard¬ na lik. skupina, ki so jo 1951 v Zgb ustanovili Božidar Rašica (1912), Vjenceslav Richter (1917), Ivan Picelj (1924) in Aleksandar Srnec (1924). L: ELU IH (1964, p. 672) & IV (1966, p. 58, 93 & 301). Exegi monumentum aere perennius, »Dovršil sem spomenik, trajnejši od brona«, ponosne Ho- racove besede (Ode III, 30, 1), ki sojih tudi lik- umetniki ponavljali in variirali (cf. infra). Exegit quinquemestri spatio Albertus Durer Germanus, Diirerjev samozavestni podpis na njegovem Rožnovenskem prazniku (d. 1506, Praha), ki pa se ne ujema povsem z resnico, zakaj 597 Exekias — Eyck, Jan van 598 slika je umetnika zaposlila dlje: začel jo je 7. febr. 1506, dkč. pa med 18. avg. in 8. sept. L: cf. E. Panofsky (1943 [1948; 1955]). Exekias Eksekias ex libris (lat.), »iz knjig«, ekslibris, tj. grafično oblikovano lastniško znamenje v knjigi- iste , nalepljen na prvo notr. stran knj. platnic. Eks- librise, ki jih poznamo od poznega XV. st. dalje, so prispevali številni pomembni umetniki, m r. Albrecht DUrer, Cranach star., Holbein ml., brata Beham , Soliš, Boucher, Piranesi, Chodovnecta, itd., pos. med Slovenci npr. t. i. Vesnam ( Smrekar, M. Gaspari idr.), Jakac, Maleš, Justin, Debenjak, itn. V Lj 1967 ust. društvo ljubiteljev drobne grafike Exlibris Slovenija (razstave od 1967 v Škofji Loki dalje). L; ELU 2 (1962, s. v. — L!); EWA VI (1962, p. 711—12 & 717 — L!; t. 423 zgoraj). EXTERNSTEINE pri Hornu na Vestfalskem (ZRN), tj. v Tevtoburškem lesu ob cesti iz Pa- derborna v Detmold. Na mestu, kjer so bila že stara germanska svetišča in pozn. kršc. pu- ščavniki, na zun. steni votlinske kapele (posv. 1115) v živo peščenčevo skalo vklesano mogočno * Snemanje s križa (viš. 5,5 m, 1115/30). zgoraj Bog oče s Kristusovo dušo, ob straneh Sonce in Luna, ki si zakrivata obraz, spodaj Adam in Eva s kačo. „ L: A. Fuchs: Im Streit um die Externsteine: Ihre Bedeutung als christliche Kultstatte iBaderborn 1934); F. Focke: Beitragc zur Geschichte der x steme (Stu-Bl 1943); Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 279—80), XII (1966, stp 413); Hans Cian- ger: Die Externsteine: Mysterienstattcn der en heit (Fr 1964); »US« 7 (1968, f p- 142). — Schmitt (1951). Ey, Johanna, r. Stocken (1864—1947), nem. tim. trgovka v Dusseldorfu, znana kot Mutter Ey. Brez šolske izobrazbe, a s posluhom za mod. umetn. Med »njenimi« umetniki, ki so jo tu i velikokrat portretirali, so bili Max Ernst, Otto °ix, Otto Pankok, Gert Wollheim in Jankel Adler; 1933 njena gal. zaprta. Up:. O. Dix (1924; zas - z., Krefeld). E: Anna Klapheck (NDB 4, 1959, s. v.). Eyck, Hubert van (u. 18. XI. 1426), niz. slikar (brat Jana van Eycka, infra), čigar življenje m delo sta dkm. samo po kopiji napisa na njego vem nagrob. in znanih heksametrih na -► Gent¬ skem olt., pa'katerih ga je on zač.; morda pa 8a omenjajo še nekateri arhivski podatki iz '425—26 v Gentu (mojster Luberecht pa Ubrechts 'n Hubrechte). Kljub vsem prizadevanjem, da bi določili njegov slikarski opus in pos. delež na Gentskem olt., so vse atribucije slej ko prej hipotetične. Med rkp. miniaturami naj bi ga med sicer Janu van Eycku atr. deli »roke G« v Torinskem horariju predstavljala Virgo inter Virgines (f. 59) in v —> Milansko-torinskem hora¬ riju miniatura Najdenje pravega križa', med tabla¬ mi Tri Marije ob grobu (Rotterdam), na Gent¬ skem olt. zlasti t. i. praznično lice (z izjemo Adama in Eve), med risbami pa Poklon kraljev (Rijskmus.). L: cf. infra s. v. Eyck, Jan van. Eyck, Jan van (morda o. 1390—1441), niz. slikar, ob (očitno star.) Robertu -> Campinu in (očitno ml.) —► Rogierju van der IVevden največji pionir realizma v severnoevr. in pos. niz. slikar¬ stvu XV. st.; odlikuje ga najbolj prepričljivo in najbolj nadrobno obnavljanje najrazličnejših snovnosti (snovna iluzija blaga in kože, sleher¬ nega delca kostumov, notr. opreme itn.) in hkrati posebno bogat —> prikriti simbolizem. Morda de¬ lal že za hol. grofa Viljema IV. Bavarskega (u. 1417 — ovekovečen med Jezdeci na morskem obrežju v Torinskem horarijuT), vsekakor pa za njegovega ml. brata, Janeza Bavarskega v Haagu 1422—24; od 1425 dalje v službi burg. vojvode -*■ Filipa Dobrega, 1426, 1427 in 1428—29 na zaupnih potovanjih zanj, tretjič z odposlanstvom, ki je privedlo Filipovo nevesto, hčerko port. kralja princeso Izabelo. M (o. 1420/25?): atr. v —> Torinskem horariju zlasti Kristusa primejo (f. 24), Julijan pelje z barko Kristusa čez reko (f. 55v) in * Jezdeci na morskem obrežju (f. 59v), v —> Milansko-torinskem horariju pa Rojstvo Ja¬ neza Krst. (f. 93v), Maša zadušnica (f. 116) in tudi Hubertu (cf. supra) pripisovano Najdenje pravega križa (f. 118v). — S: Kalvarija in Posled¬ nja sodba (krili triptiha, MM), Marija v cerkvi (les, o. 1425, Dahlem), Stigmatizacija Frančiška As. (les, na Portugalskem 1428/29?, PMA John¬ son [kopija iz sredine XV. st. Torino, Gali. Sabauda]), Kristus na križu med Marijo in Jane¬ zom Ev. (pl [prej les], Dahlem), po bratu Hu¬ bertu začeti znameniti -> Gentski olt. (dkč. in d. 1432, Gent, katedr. [celota tam spet od nov. 1920 dalje, 11. aprila 1934 pa bila ukradena tabla Pravičnih sodnikov]), Portret zlatarja (les, o. 1430, Bukarešta), t. i. Kard. Nicola Albergati (les, 1431/32, Ksthist. Mus., pripravljalna risba v dresdenskem Kupferstichkabinett), t. i. Timo- teos (les, d. 10. X. 1432, Nat. Gali.), Portret moža z rdečim turbanom (avtp.?, les, d. 21. X. 1433, ib.), t. i. Madona iz Inče Halla (les, d. 1433, Melbourne, Nat. Gali. of Victoria), *Ar- nolfini in njegova žena (les, d. 1434, ib.), * M a- 599 Eydoux, Henri-Paul — Ezekijeva bolezen in ozdravljenje 600 dona kanclerja Rolina (les, o. 1435, Louvre), Oznanjenje (pl [prej les], o. 1435, Washington), Baudouin de Lannoy (les, o. 1435, Dahlem), Giovanni Arnolfini (les, o. 1435, ib.), *Madona kanonika van der Paele (les, d. 1436, Brugge), Jan de Leeuw (les, d. 1436, Ksthist. Mus.), Ma¬ dona iz Lucce (les, o. 1436, Stadel), Oznanjenje (tabli, grisaille, o. 1436, Thyssen), triptih z Madono (srednja tabla), donatorjem in sv. Mi¬ haelom (des.) in Katarino Aleksandrijsko (d. 1437, Dresden), Sv. Barbara (les, risba, d. 1437, Antvverpen), Margareta van Eyck (portret slikar¬ jeve žene, les, d. 1439, Brugge), Marija pri vodnjaku (les, d. 1439, Antvverpen), Madona med sv. Barbaro, kartuzijancem Janom Vosom in Elizabeto Ogrsko (les, dkč. P. Christus 1441/ 1443, Frick); med atr. deli tudi -> Friedsamovo Oznanjenje (MM) in -> Vodnjak življenja (Prado in Oberlin). L: Friedlander I (1924) & XIV (1937); Ludwig Scheewe: Hubert und Jan van Eyck: Ihre literarische Wurdigung bis ins 18. Jahrhundert (Haag 1933); id., Die Eyck-Literatur der beiden letzten Jahre (ZfKg, 1934); Alexandre Ziloty: La Decouverte de Jean van Eyck et 1’Evolution du Procede de la Peinture 4 1’Huile du Moyen-Age d nos jours (P 1941; 2. izd. P 1947); A. H. Cornette: De Portretten van Jan van Eyck (Antw 1947); Cankar III/2 (1951); *Panofsky Neth (1953); Otto Kurz (EWA V, 1961, s. v. — L!); H. Gerson (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Raffaello Brignetti (uv) & Giorgio T. Faggin (kat.): L’opera completa dei Van Eyck (Mi 1968, »CA« 17). — Cf. L. von Baldass (»1952 — L!), K. Bauch (1963), M. Baxandali (1964), H. Beenken (1941), W. M. Conway (1921); P. Coremans (1945; 1951; 1953), M. Davies (1945 [1955]), V. Denis (1954), P. Durrieu (1902; 1903), J. A. Duverger (1932; 1936), M. Dvorak (* 1904 [1925]), M. J. Friedlander (I 1967), L. Kaemmerer (1898), Th. Musper (1948), P. Post (npr. 1919; 1952), E. Renders (1933; 1935; 1950). A. Schmarsow (1924), W. Stechow (1966), Ch. de Tolnay (1938; 1939), K. Voli (1900), G. F. Waagen (1822), W. H. J. Weale (1908; 1912). Eydoux, Henri-Paul (1907—_), fr. pisec o lik. umetn. B: Die Zisterzienserabtei Bebenhausen (Tu 1950); L'architecture des čglises cisterciennes d’Allemagne (P 1952); A la recherche des mondes perdus: les grandes decouvertes archeologiques (P 1967, »Livres- cadeaux«), Eye, (Johann Ludolf) August von (1825—1896), nem. um. zgodovinar, kustos in bibliotekar v Dresdenu, mdr. raziskoval Diirerjevo življenje in delo. B: Das germanische Museum ([= Niirnberg] Lpz 1853); (& Jac. Falke) Kunst und Leben der Vorzeit (2 knj., Nu 1858; 3. izd. 1868); Leben und IVirken Albrecht Diirers (Nordlingen 1860); Diirer's Hand- zeichnungen in der K gl. Bibliothek zu Dresden (Nii 1871); Albrecht Diirer’s Leben und kiinstlerische Thdtigkeit... (Wandsbeck 1892). Ezav prosi Jakoba za blagoslov (it. Isacco res- pinge Esau ), bibl. ik. m. (1 Mojz 27, 30—40): Ezav se je vrnil z lova, ko je bil Izak že blago¬ slovil mlajšega sina (cf. s. v. Izak blagoslovi Jakoba). Up: npr. Giottu atr. freska v zgornji c. S. Francesco v Assisiju (o. 1285/90). L: Reau II/l (1956, p. 145—46). Ezdra bere postavo, bibl. ik. m. (Neh 8), po vsej verjetnosti predstavljen v monumentalnem liku »preroka« z razgrnjenim zvitkom iz —> Dura- Europos (245/56). L: cf. C. H. Kraeling (1956). Ezekija (fr. Žzechias, nem. Hiskia), Judov kralj v Jeruzalemu (727—700 pred), sin Ahaza in oče Manaseja (cf. s. v. Kristusovi predniki). L: Rčau II/l (1956, p. 302); Keller (1968, p. 261— 62); Hans Bardtke, Ezechias (LCI I, 1968 — L!)- — Cf. W. Molsdorf (1920 [1926] — za razne pri¬ zore!). Ezekija razbije bronasto kačo Nohestan, bibl- ik. m. (4 Kralj 18, 4). Up: npr. lesor. v Wolf Kopflovi Bibliji (Str 1532), J. Teuflov lesor. v vvittenberški Bibliji (Hans Krafft 1572) in pozn. tudi v —v Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 214v). L: Schmidt IL (1962, repr. 123, 214, 232). Ezekija v raševini, bibl. ik. m. (4 Kralj 19. 1—2). Up: npr. lesor. v-» Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 215v). Ezekijel (it. Ezechiello, srb. Jezekilj), bibl. prerok (-> štirje veliki preroki). Up (cf. infra, s. v. Oživljenje mrtvaških kosti & Videnje zaprtih vrat): e. g. Antelami (soha na pročelju katedr. v Fidenzi), Michelangelo (na -» stropu Sikstinske kap.), itn. L: Reau II/l (1956, p. 373 ss); LCI I (1968, stp 716—18 —L!). Ezekijelovo videnje štirih živih bitij (it. La vi- sione di Ezechiello, srb. Jezekiljeva vizija o tetra- morfu), bibl. ik. m. (Ezek 1, 5—21), iz katerega izvirajo tudi ustrezno videnje v Apokalipsi (c*- s. v. tetramorf) in — > simboli evangelistov. Up • npr. miniatura v —> Admontski Bibliji (o. 1140). freska v Lesnovem (-> Lesnovo, 1349), Rafaelova delavnica (verj. 1516/18, Pitti). L: Reau II/l (1956, p. 375). — Cf. W. Neufi (1912)- Ezekijeva bolezen in ozdravljenje : čudež s sonč¬ no uro, bibl. ik. m. (4 Kralj 20, 1—11; lz 38. ' 5—8). Up: npr. miniatura v Pariškem P sc j ' terju (f. 446v), lesor. v — > Dalmatinovi Biblij 1 (1584,1, f. 216v). L: Rčau II/l (1956, p. 368—69). Faber & Faber — fajumski portreti 602 601 F Faber & Faber, angl. zal., pomembna tudi zaradi svojih izdaj o lik. umetn. V celoti so ji posvečene serije »Faber Gallery «, »Faber Gallery °f Oriental Art« in »Faber Monographs oj Pot- ,er y and Porcelain«.. Fabiani, Maks (1865—1962), slov. arh. m ur¬ banist. R. v Zgornjem Kobdilju pri Štanjelu, Stud. na TeH na Dunaju, akt. na Dunaju (1892- 96 sodel. O. Wagnerja) in pozn. v Gorici, tam u. (97). A: v Lj po potresu 1895 več biŠ (Titova 2 , Miklošičeva 16 & 20), nekd. Mestni dekliški licej (Prešernova 25), šentjakobska šola in župnišče in mdr. tudi Jakopičev paviljon (1908), na Dunaju mdr. Urania (1909—10). B: Vincenza (W: Schroll 1898); Acma: L'Anima del Mondo (Gorizia 1946 — cf. infra, SteleP & Poz- TPtfrC\ L: ThB XI (1915, s. v.); SteleP ( 196 °k Š Vj? 66) . 0961); M. Mušič (ELU 2, 1962, s. v.); Om ' 0^ ‘Marco Pozzetto: Max Fabiani MChitetto ( 1966 — B! & L!); Maks Fabiani (Lj 1966 [rk, Is 1. uv M. Mušič — L!). — Cf. N. Šumi (1954). Fabjančič, Vladislav (1894—1949), slov. politik in od 1923 arhivar na magistratu v Lj. Kot arhi¬ var zaslužen s svojim rkp. delom Knjiga lju jan skih hiš in njih stanovalcev (Lj 1940—194 1 izvod v Mestnem arhivu v Lj, 1 izvod SAZU, Inštitut za zgod.), ki je temeljnega pomena za zgod. lj. arhitekture. L; SBL I (2. zv., 1926, s. v.). 1ABRIANO, mesto v srednji Italiji ( Marche). ^ škofijski palači Pin. Civica in Mus. degli Arazzi. L: EWA VIII (1963, stp 663 — L!). Fabriano, Gentile da —► Gentile da Fabriano Fabriczy, Cornelius von, nem. um. zgodovinar, se ukvarjal z it. renesančno umetn. B: Filippo Brunellesclii: Sein Leben undffj 1 '*!*^\y Helios ) resp. Apolona in okeanide Klimene. Očeta je preprosil, da mu je dovolil en dan voditi sončni voz: konji, ki so začutili nevajeno roko, so zdivjali proti zemlji, že je nastal požar, tedaj pa je Zeus (Jupiter) mladeniča z bliskom treščil z voza, da je strmo¬ glavil v reko Eridanus (Pad). Ik. m. Faeton prosi Apolona za sončni voz in Faetontov padec mdr. po Ovidu (Met. II, 19—102, & II, 314 ss). Up: npr. na -> Celjskem stropu (o. 1600 — za vzor Goltziusov bakr. [1588] iz vrste Napadalci neba po Corn. Corneliszu). L: Grimal (1951, p. 363—64); Hunger (1955, p. 282); Pigler II (1956, p. 206—09); Grant (1968). — Cf. F. Stele (Ce 1929 [1969]). Faetontove sestre spremenjene v topole (nem. Die Vervvandlung der Heliaden), mit. ik. m. po Ovidu (Met. II, 340 ss) in -> Filostratu star. Up: npr. Santi di Tito (-> Studiolo di Francesco /), Thomas de Leu po Ant. Caronu {bakr. ilustracija —»- Vigenerovega prev., izd. 1637, f. 90). L: Pigler II (1956, p. 101 & 206 ss). Faidra, tudi Fedra (angl. Phaedra, fr. Phedre, it. Fedra), mit. oseba, Minosova hči, sestra Aria- dne, 2. žena —> Tezeja. Skušala je zapeljati pa¬ storka Hipolita, ga nato, odbita, kot -> Putifarka v Bibliji svojemu možu obrekovala, po -*■ Hipo- litovi smrti pa se usmrtila. Up: npr. A. Cabanel (1880, Montpellier). L: Hunger (1955, p. 283—85). Faison, S. Lane, amer. um. zgodovinar, bil 1950—51 direktor um. zbirnega centra v Miin- chnu (za umetnine, ki so jih bili ukradli nacisti), zdaj vodi um. odd. in muz. na iVilliams College v Williamstownu (Mass.). B : Art Tours & Detours in New York State (Ran- dom House 1964). fajumski portreti —> mumijski portreti 603 Fakin, Vida — famille jaune 604 Fakin, Vida (1915—_), slov. slikarka, r. v Lj, štud. na AUU (Stupica in Pregelj), dipl. 1949, živi v Lj. L: AS (1958 — L!); Šijanec (1961). — Cf. M. Tršar (pon. 1970). faksimile (iz lat. fac simile, »naredi podobno«), natančen, s tiskom razmnožen posnetek neke predloge (lisbe, pisave, ipd.). Falconet, Etienne-Maurice (1716—1791), fr. kipar, učenec J.-B. Lemoyna ml., 1757—66 di¬ rektor sevrske manufakture, 1766—78 v Sankt Petersburgu, 1778—80 na Holandskem, zadnji decenij paralitičen. P: npr. Milon Krotonski (mavec 1745 kot morceau de recept ion, 10 let pozn. marm. izvedba, Louvre), Kopalka (mar¬ mor, 1757, ib.), v več marm. izvedbah in kot sevrska biskvitna skupina znana Pigmalion in Galateja (biskvit npr. v Louvru, marm. npr. Walters), monumentalni *konjeniški spom. Petra Vel. (bron na granitni skali, delal 1766—78, odkrit & d. 1782, napis Petro primo Catharina secunda, Leningrad — glavo carja oblikovala Falconetova učenka Marie-Anne Collot). — Up: Anne-Marie Collot (bron. doprsje, 1768, Ecole des B.-A.). L: Marin Comte de Carburi: Monument elevd a la Gloire de Pierre le Grand... (P 1777); James Holder- baum (EWA V, 1961, s. v.); Walter Vitzthum: Etienne M. Falconet (Mi s. a., »MdS« 77). — Cf. E. Hildebrandt (1908), M. Osborn (1929), L. Reau (1921; *1922; Le Rayonnement 1946). Faldi, Italo, it. um. zgodovinar, direktor rim. Gali. Doria Pamphili in soprintendente alle Galle- rie per il Lazio. B: U' primo De Ghirico (V 1949); ,11 purismo e Tommaso Minardi ‘ (Com, 1950); Galleria Borghese: Le sculture dal secolo XVI al XIX (R 1954); La scul- tura barocca in Italia (Mi 1958). Falke, Jacob (von), (1825—1897), avstr. kult. in um. zgodovinar. Na Dunaju od 1858 dalje bibliotekar kneza Liechtenstein, 1885—95 di¬ rektor Mus. f. K. u. Industrie (zdaj Osterreichi- sches Mus. f. angewandte K.); 1874 poplemeniten (Ritter), u. v Lovranu. B (lik. umetn.): Die deutsche Trachten- und Mode- welt (Lpz 1858); (& A. von Eye) Kunst und Leben der Vorzeit (2 knj., Nil 1858; 3. izd. 1868); Geschichte des modernen Geschmacks (Lpz 1866; 2. izd. 1880); Die Kunst im Hause (W 1871; 4., razš. izd. W 1882); Katalog der Fiirstlich Lichtensteinisclien Bildergallerie im Gartenpalais der Rojiau (W 1873); Z ur Kultur und Kunst (1878); Aesthetik des Kunstgev/erbes (Stu 1883); Der Garten: Seine Kunst und Kunst geschichte (Bl-Stu 1884); Die K. K. Wiener Porzellanfabrik (W 1887); Geschichte des deutschen Kunstgewerbes (BI 1888, »Gesch. der deutschen K.« 5); Aus alter und neuer Zeit: Neue Studien zu Kultur und Kunst (2. izd., BI 1895). Falke, Otto von (1862—1942), avstr.-nem. um. zgodovinar, poznavalec umetne obrti. Prom. 1887 na Dunaju, od 1920 dalje (kot Bodejev naslednik) generalni direktor berlinskih muzejev; od 1928 dalje z Augustom L. Mayerjem ur. rev. Pantheon. B: Majolika (BI 1896; 2. izd. BI 1907); (& Heinrich Frauberger) Deutsche Schmelzarbeiten des Mittelal- ters und andere Kunstwerke der kunsthistorischen Ausstellung zu Diisseldorf (FrM 1904); Der rheinische Steinzeug (2 knj., Bl-Schoneberg 1908); Illustrierte Geschichte des Kunstgev/erbes (2 knj., BI 1913); Der Mainzer Goldschmuck der Kaiser in Gisela (BI 1913); Kunstgeschichte der Seidenweberei (2 knj., BI 1913; angl. izd. Decorative silks, NY 1922); Die Majolika- sammlung Pringsheim (2 knj., 1915—1922); Deutsche Porzellanfiguren (BI 1919); Altberliner Fayencen (Bi 1923); Deutsche M obel des Mittelalters und der Renaissance (Stu 1924, = O. von Falke & H. Schmitz: Deutsche Mobel vom Mittelalter bis zum Anfang des 19. Jahrhunderts, I, »Bauformen-Bibl.«); (& M. J- Friedlander) Die Sammlung von Panmvitz (2 knj., Mn 1925—1926); Alte Goldschmiedewerke im Ziiricher Kunsthaus (Z-Lpz 1928); (& Rob. Schmidt & G- Swarzenski) Der tVelfenschatz (FrM 1930); ,Der Bronzeleuchter des Mailander Doms ‘ (Panth, 1931); (& Erich Meyer) Romanisclie Leuchter und Gefdfie (BI 1935, »Bronzegerate des Mittelalters« 1). Farna (lat.), personificiran Sloves ali Slava (angl. the Farne, fr. la Renommee resp. la Gloire , it. la Farna, nem. das Renommee resp. der Ruhm ), personifikacija s trobento; v njen zmagoslavni voz sta vprežena slona. Up: npr. Lorenzo Costa (Trionfo della Farna, freska, 1490, Bologna, S. Giacomo Maggiore, Capp. Bentivoglio). L: Marie Ifcon II (1932, p. 124—27, 129—30 & repr. 155); Pigler II (1956, p. 485—86); Saturn and Melancholy (1964, p. 344 & 345 [op. 207]). — Cf. G. de Tervarent(l 1958, stp 82—83). falus (grš. fallos, lat. phallus), starodaven sim¬ bol ustvarjalnih sil, življenjske moči ipd., v mit- ikonografiji zaznamuje — Priapa in satire', simbolično prisoten v lik. umetn. od menhirov do arhitekture F. J. Kieslerja, raznovrstno pou- darjan tudi v noši (—► frigijska čepica, t. i. ŠP- noša XVI. st.). L; Jacques-Antoine Dulaure: Des Divinites gene- ratrices ou du culte du phallus chez les anciens et modernes (P 1905; n. izd. 1924); M. L. Wagner, Phallus, Horn und Tisch (Donum Natalicum C. Jaberg, Lpz 1937); Hans Herter, Phallophory, Phal' los (Pauly-Wissowa XIX/2, 1938); Richard Payne Knight & Thomas Wright: Sexual Symbolism: F History of Phallic Worship (NY 1957); George Ryley Scott: Phallic vvorship: A history of sex and sex rites in relation to the religions (L s. a.). —- C*- F. Boucher (1965, p. 426 — cf. la braguette), R- ° e Solier (1961, p. 58—60, 196—97), O. W. von Vacano (1955). famille jaune, porcelanski izdelki iz obd. K'ang Hsi, imen. s tem fr. terminom zaradi P |C ' 605 FAMLJE pri Divači — Faure, Elie 606 vladujoče rumene barve. Tako je v istem predvsem s črno barvo zaznamovana no ir e, z rožnato famille rose in z ze eno famille verte. L: »US« 15 (1968, f p. 197, 200). FAMLJE pri Divači. V koru podr. c. sv. To¬ maža mdr. Sv. Jurij v boju z zmajem in Kamnanje sv. Štefana (slikar it. smeri o. 1420/30). L: Stele (1969, repr. 75 & 98). - Cf. I. Komel] (1966, p. 57 — L!). Fantin-Latour, (Ignace-) Henri (-Jean-Thčo- dore), (1836—1904), fr. slikar in litopaf, prija¬ telj impresionistov (sam realist), književni ov in glasbenikov, ki jih je up. tudi v skupins l P or tretih. R. v Grenoblu, 1859 v Angliji, odtlej v Parizu, 1863 razstavljal v —> Salon des ejuses, potoval samo še 1876 v Bayreuth na premiero Wagnerjeve tetralogije Der Ring des Nibelungen. S: Avtp. (d. 1858, Washington), *Hommage a Delacroix (d. 1864, Louvre), Cvetlice in sa je (d. 1865, ib.), Tihožitje (d. 1866, Washington), Edouard Manet (d. 1867, AIC), * Atelje v četrti Batignolles (Un Atelier aux Batignolles, 1 > Louvre), Ob mizi (Un coin de table, skupinski Portret književnikov, mdr. Verlaine in d- 1872, ib.), Mr. and Mrs. Edvvin Edvvards (d. 1875, Tate), Ob klavirju (Au piano, skupinski portret glasbenikov: Chabrier igra, ob njem Adolphe Jullien, Camille Benoit, Amedee Pigeon, Arthur Boisseau, Lascaux, Edmond Maitre m mladi Vincent d’Indy, 1885, Louvre), Soma (d. [18]90, Washington). — G: o. 200 litografij, zve čine glasbeni motivi. L: Adolphe Jullien: Fantin-Latour, sa vie et ses amities: Lettres inedites et souvenirs personneis (P 1906); Madame Victoria D. F ant / ®'F^, to '^ ‘ .. _ talogue de 1’oeuvre complet ( 1849 — 1904) de Latour (P 1911); J. Alazard (ThB XI, 1915, s v.), Edouard-Joseph II (1931, s. v.); R obertRosenb/um (EWA V, 1961 s. v. — L!); G. Bazin (Kindler 11, 1965, s. v.). — 'd.L. Binidite (1906), G. Kahn (1926). Faraonova hči —Najdenje Mojzesa Fare, Michel, fr. um. zgodovinar in muzealec, Sl- konservator pariškega Mus. des Arts Decoia dfs. Prom. 1952 na Sorboni. B: La Nature morte en France: Son histoire e 1 e volution du XVI[e au XX« siecle, 1—11 (G 1962, dis.). Farfa —> Katalonska biblija iz Farfe Farnesina — Rim (odd. 3) ‘Farncški bik, slavna rim. kopija (IH- st ) Lelen. orig. (pozno II. st. pred, maloazijska kt- P ar ja, brata Apolonij in Taurisk iz Tralesa), m je — odkrit 1546 v Karakalovih termah v -»■ Rimu, dolgo last družine Farnese, od 1826 v Mus. Naz. v Neaplju — od Michelangela dalje močno vplival na kiparje XVI. in XVII. st. Motiv: Zetos in Amfion privežeta na bikove rogove mačeho Dirko, ki je bila tako hotela usmrtiti njuno mater Antiopo. L: Edmund W. Braun, Dirke (RDK IV, 1958). — Cf. F. Studniczka (1903). ♦Farneški Herakles, orjaška marm. rim. kopija (viš. 3,17 m, Napoli — podpisan Glikon iz Aten) na gorjačo naslonjenega Herakla, ki nadaljuje po -+Lizipu ustvarjeni tip. Krasila je v Rimu Karakalove terme, v renesansi pa Pal. Farnese Številni pozn. posnetki (cf. e. g. —rKassel: SchloG VVilhelmshohe), zlasti v mali plastiki. L: EWA IX (1964, t. 226); XV: Index (1968, p. 183 — cf. Farnese Herakles). — Cf. H. von Heintze (1969, repr. 140). Farr, Denys L. A. (1929—_), angl. um. zgo¬ dovinar. B: fVilliam Etty (L 1958). fasces (lat., orig. ednina fascis ), z usnjenimi jermeni prevezan sveženj palic s sekiro v sredi (fasces cum securi), znamenje sodne oblasti, ki so ga v starem Rimu liktorji nosili pred konzuli itd.; v evr. srednjev. in pozn. umetn. atribut, s katerim je včasih zaznamovana ->Justitia; v XX. st. so si ga prisvojili kot svoje znamenje it. fašisti (odtod njihovo ime). Fasola, Giustina N. -> Nicco Fasola, Giusta Fattori, Giovanni (1825 — 1908), it. slikar, stva¬ ren, malone suhoparen upodabljavec vojaških in kmečkih prizorov in portretist, najbolj znan pred¬ stavnik skupine, znane z vzdevkom i macchiaioli ; r. v Livornu, u. (82) v Florenci. S: npr. Avtp. 69-letnega slikarja (d. 1894, Rim, zas. z.). L: Giovanni Colacicchi (Kindler II, 1965, s. v. — L!); L’opera completa di Fattori (Mi 1970, uv Luciano Bianciardi, kat. Bruno Bella Chiesa, »CA« 42 — L!). Faure, Elie (1873—1937), fr. um. zgodovinar in esejist, vplival mdr. na A. Malrauxa in R. Huygha. B (lik. umetn.): Velazques (P 1903, »Les Grands artistes«); Eugene Carriere: peinlre et lithographe (P 1908); Cezanne (NY 1913 [angl. prev. W. Pach]); Paul Gauguin (NY 1913 [angl. prev. id.]); Les Con- structeurs (P 1914); Histoire de Tart (P 1921—1924, 4 knj.; več izd.; angl. prev. W. Pach; hrv. izd.: Povijest umjetnosti, I—IV, Zgb 1954 ss); Henri Matisse (P 1923); Histoire de Part: Pesprit des formes (P 1927; hrv. izd.: Duh oblika, Zgb 1959); Soutine+ (P 1929, »Les Artistes nouveaux«); pon. izb.: 607 Fautrier, Jean — Felsina Pittrice 608 Ombres solides (P 1934); zbr. sp.: Oeuvres com- pletes, I—III (P 1964). L: Drevet (1954). Fautrier, Jean (1898 — 1964), fr. slikar, mojster t. i. Part informel. L: Palma Bucarelli: Jean Fautrier (Mi 1960); W. Haftmann (4. izd. 1965). fauvizem (fr. le fauvisme), smer fr. slikarstva na zač. XX. st., s poudarjanjem intenzivnih čistih barv še najbližja barvnemu ekspresionizmu in pos. nem. skupini Die -^-Brucke. Neformalno skupino t. i. fauvistov so predstavljali okrog -> Matissa zbrani, zvečine v deceniju 1870—80 rojeni slikarji, — Derain, —> Vlaminck, —> Rou- ault, —> Marquet, —> Dufy, -> Van Dongen, O. Friesz, idr. Ime les fauves (fr.), »zveri«, so do¬ bili po opazki kritika Louisa Vauxcellesa, ki naj bi bil na jesenskem Salonu 1905 ob neki tradi¬ cionalistično oblikovani bron. otroški glavi, ki je bila razstavljena med njihovimi slikami, vz¬ kliknil : » Donatello au milieu des fauves!«. L: HPM II (1950); Diet peint mod (1954); ReadP (1959 [1969]). — Cf. U. Apollonio (1960 [amer. izd.: Fauves and Cubists, NY 1959]), G. Duthait (1949), W. Haftmann (4. izd. 1965), G. H. Hamilton (1967), G. Jedlicka (1961), J. Leymarie (1959), etc. favni -> satiri Favstina ml., s celim imenom Annia Galeria Faustina (o. 125/30—175), žena rim. ces. -*■ Marka Avrela. Up: npr. v Rimu marm. soha v podobi Venere z Amorjem v naslonu na Praksi- telov kip -> Afrodite Knidske (viš. 214 cm, o. 160/65, Vat., Cortile del Belvedere) in marm. doprsje iz o. 165 (Rim, Mus. Capitolino). L: »PKG« 2 (1967, t. 312): — Cf. H. von Heintze (1969, repr. 153). Favstina star., s celim imenom Annia Galeria Faustina (104/05—141), žena rim. ces. Antonina Pija. Up: npr. celopost. marm. kipa iz Kirene (o. 138, Kirena, muz.) in v Rimu v naslonu na grš. soho s konca IV. st. pred (viš. 197 cm, o. 140, Pal. dei Conservatori). L: »PKG« 2 (1967, t. 303). — Cf. H. von Heintze (1969, repr. 154). Fayum —> mumijski portreti Fazzini, Pericle (1913—_), it. kipar. P: npr. Portret Ungarettija (1936). L: SeuphorS (1961); Koepf (1964). februar (lat. Februaritts, fr. Fevrier, hrv. veljača, it. febbraio, nem. tudi Hornung, polj. luty, slov. tudi svečan) kot ik. m. (-»■ upodobitve me¬ secev)'. zaznamujeta ga vodnar in ribi (->zodia - kalna znamenja), sicer pa je na Severu še videti gretje ob ognju, v Italiji pa že zač. dela na polju. Up: npr. miniatura v -^-Sijajnem horariju voj¬ vode berryjskega (f. 2v) z mnogimi naturalistič¬ nimi nadrobnostmi (možakar v repr. velikokrat »retuširan«, zato pri Iz. Cankarju napačen opis). L: Cankar m/2 (1951, p. 246-48); Panofsky Neth (1953). — Cf. J. Sauer (1902 [1924]). Fedotov, Pavel Andrejevič (1815—1852), rus. slikar, r. v Moskvi, u. v Peterburgu [Leningradu]. S: mikavni žanrski prizorčki, npr. (vse Tretja- kovska) Novopečeni odlikovanec ali Jutro urad¬ nika, ki je prejel prvo odlikovanje (1846), Izbirčna nevesta (1847), Majorjeva snubitev (1848), Aristo¬ kratov zajtrk (1849/51), »Encore«, še »encore « (oficir s psom v provinci, 1850/51). L: M. Alpatov (izd.): Pavel Andrejevič Fedotov (Mo 1955); IRI I (1957 — L!); A. Ryszkiewicz (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. V. Molč (Ruska 1957). Fedra -> Faidra Feibusch, Hans (1898—....), nem.-angl. slikar (zlasti stenske slikarije) in litograf. L: WWA (1962). — Cf. E. Newton (1949). Feidias —> Fidias Feininger, LyoneI (1871—1956), nem.-amer. slikar, r. in u. v New Yorku, živel z Bauhausorn 1919—33, emigriral iz Nemčije za nacizma. P°^ vplivom kubizma izoblikoval slog »kristalizi¬ ranih« mestnih vedut, marin itn., s katerim J e očitno vplival tudi na Čarga. L: Hans Hell: Lyoncl Feininger (K 1959 — L0. Bernard S. Myers (EWA V, 1961, s. v.); H. Reeut (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Felibien, Andre, Sieur des Avaux et de Javercy (1619—1695), fr. življenjepisec umetnikov, arhi¬ tekt, najvplivnejši pisec o umetn. v Franciji P re R. de Pilesom; r. v Chartresu. B: De Vorigine de la peinture et des plus excellent s peintres de l'antiquite: dialogue (P 1660); *Entretien^ sur la vie et les ouvrages des plus excellents peintre > anciens et modernes (5 knj., P 1666—1688; 2. iz • 1685—88; številni pon. do 1725; nem. izd. Hmb 171 . it. izd. V 1755). L: SchlosserL (1964). Fels, Florent (1893—....), fr. lik. kritik ' n pisec o umetn. B: Vincent Van Gogh (P 1928); Henri Matisse (P 1929); VArt vivant de 1900 d nos jours (G 1950). Felsina Pittrice Malvasia 609 Femina circumdabit virum — FERRARA, Palazzo Schifanoia 610 Femina circumdabit virum, bibl. citat (Jer 31, 22: žena bo obdajala moža), ki naj bi po razlagi Hieronima napovedoval »deviško rojstvo Me- sijevo«. Zač. ( FEMINAC) je brati na Jeremije¬ vem napisnem traku levo zgoraj ob prizoru Kristusovega Rojstva na —> Verdunskem oltarju. Feneon, Felix (1861—1944), fr. pisec o umetn. 'n lik. kritik, r. v Torinu. Ur. Rev. independante (1884^86), 1886—88 sodel. pri Vogue in od 1892 dalje pri anarhističnem listu En Dehors', 1894 kot anarhist zaprt in izpuščen, odtlej kot tajnik Thadeeja Natansona do 1902 delal za —> Revue Blanche, 1906—32 pa za um. trgovino Bernheini Jeune. Kot v. občudovalec —> Seurata m dr. iznašel termin —► neoimpresionizem. Up: s ‘gnac (1890, London, Lionel Phillips), Ryssel- berghe, Toulouse-Lautrec in F. Vallotton. B: Les Impressionnistes en 1886 (P 1886); zbr. sp.: Veuvres (3. izd., P: Gallimard 1948, uv Jean Paulhan); Oeuvresplus que completes (P: Droz 1970). L: cf. H. Hofstdtter (1965). feniks (grš. foiniks, lat. phoenix, ang. phoenix, fr. le phenix, it. H fenice, nem. er Phdnix), bajesloven ptič starih Egipčanov (pre vsem so ga častili v Heliopolisu) in S rs - rim antike (- >Physiologus ): vsakih 500 let se sam sežge, da se nato po 3 dneh ponovno ro i svojega pepela. Predstavljali so si ga v po o sive čaplje (lat. ardea cinerea), pozn. kot zlatega fazana, orla, itd. Na splošno je feniks ve J a ^ za simbol nesmrtnosti in večno se pomlajujočega življenja, v kršč. umetn. je bil simbol -> s, uje n .ia pa tudi Marijinega brezmadežnega evis va, atribut kreposti -* Častit as (npr. na njenem ščitu na juž. portalu katedr. v Chartresu iz . Pol. XIII. st.) in -> Špes (na ustrezni karti-* Mantegnovega taroka « iz o. 1460/63), v a m *ji mu ustreza rdeča barva. L: Anton de Waal (F. X. Kraus: Real-Encyk Padie, II, 1886, p. 622-24); Marie Icon tepr. 53 & 104); Maxime Leroy & Jean Hubaux Le tnythe du ph6nix dans les litteratures gre q 'atine (Liege 1939); Reau I (1955, P- 96-98-LT ^fge Sauneron (Knaurs Lexikon der agyP Kultur, Mn-Z 1960, p. 200—01); Cirlot (1962, p. 241-42). — Cf. J. Sauer (1902 [1924]). Feof an Grek h>- Teofan Grk Ferdinand I., nem. ces. (1556—64), sin F'bpa Lepega in Ivane Blazne, ml. brat ces. Kar a L: Wolfgang Hilger: Ikonographie Kaiser Ferdi- nands I. (1503—1564) (W 1969). Fernkorn, Anton Dominik (1813—1878), avstr, kipar. p-. v j edru konjeniški liki, npr. Jurij z zmajem (1853, cinkasti odlitek Zgb, Trg maršala 22 — Leksikon Tita), sponi, nadvojvode Karla (dkč. 1860) in princa Evgena Savojskega (dkč. 1865) na Dunaju pa bana Jelačiča v Zgb (1866, odstranjen 1945). L: F. Pollak: Anton Dominik Fernkorn (W 1911); B. M. Wikinger: Anton Ritter von Fernkorn (W 1936). — Cf. H. Aurenhammer (1959), F. Novotny (1960). Fernow, Carl Ludnig (1763 — 1808), nem. lik. kritik, prijatelj in življenjepisec A. J. —>■ Carstensa, pisal v Neuer Deutscher Merkur. B: Leben des Kiinstlers Asmus Jacob Carstens: ein Beitrag zur Kunstgeschichte des 18. Jahrhunderts (Lpz 1806; n. izd. [Herman Riegel]: Carstens: Leben und Werke, Hn 1867). L: cf. H. von Einem (1935; 1944). FERRARA, mesto v sev. Italiji (Emilia & Ro- magna), ki je cvetelo za vlade družine d’Este (1259-1598). - Cf. s. v. Boldini. L: EWA VIII (1963, stp 604—06 — L!). ~ katedrala S. Giorgio Martire, zač. v 1. pol. XII. st., ima romansko in gotsko zun., notr. pa je bila preoblikovana 1712—24. V. portal na zah. pročelju je s svojim kiparskim okrasom sgn. delo mojstra Nikolaja (Nicolao ali Nicolo) iz 1135. Na gotski loggii nad njim je predstavljena Po¬ slednja sodba. — Stolnični muz. ( Mus. del Duomo) hrani mdr. antelamijevske reliefe z upodobitvami mesecev in Jacopa Della Quercia kip Madonna del Melograno iz 1408 (sedeča Marija s stoječim otrokom na levem kolenu in granatnim jabolkom v desnici). L: Vittorio Felisati: Guida della Basilica Catte- drale di Ferrara (3. izd., Ferrara 1969). — Cf. G. Zarnecki (1970, repr. 113). ~ Castello Estcnse, zač. 1385, povečan 1544— 70, eden izmed najlepših it. srednjev. gradov. ~ Palazzo dei Diamanti, stavba, ki je dobila ime po fasetirani marm. zun. (o. 12600 faseti- ranih kvadrov), zač. o. 1492 za Sigismonda d’Este, dkč. 1565 za kard. Luigija d’Este. Tu P in. Naz. (mdr. zastopana Dosso Dossi in Garo- falo) in Mus. Boldini. ~ Palazzo Roverella (zač. XVI. st.): pročelje bogato okrašeno z zidci in pilastri iz žgane gline. L: cf. A. Chastel (Sk 1969, barvni f p. 84). ~ Palazzo Schifanoia (zač. proti koncu XIV. st., povečava 1458—78). Slavna *Sala dei Mesi s freskami Francesca del Cosse in drugih ferrar¬ skih slikarjev: od prvotnih 12 alegoričnih upo¬ dobitev mesecev jih je ohranjenih 7 (marec — sept.), vsaka v 3 pasovih (zgoraj božanstva, v sredi zodiakalna znamenja, spodaj pa ustrezna 611 Ferrari, Defendente — Feuerbach, Anselm (von) 612 opravila in dogodki iz življenja vojvode Borsa d’Este). Posebno pomembna sta Francesca del Cosse Marec ( Minerva in aries) in April ( Venera in taurus, med nadrobnostmi spodaj motiv ->Tri gracije) iz 1470. — Pomembna z. medalj. L: »UF« 7—8 (1965). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 731—32, 735—36 & 748), A. Chastel (Sk 1969, repr. p. 82—83), A. IVarburg (*II 1932). Ferrari, Defendente, it. slikar v Piemontu, dkm. 1500—35. S: npr. Dvanajstletni Jezus v templju (les, d. 1526, Stuttgart). L: A. Ottino Delta Chiesa (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1238, 1242— 58), A. M. Brizio (1942). Ferrari, Gaudenzio (o. 1475/80—1546), it. sli¬ kar v Piemontu in Lombardiji. S: freske s prizori iz Kristusovega življenja, zlasti pasijona, v. c Sta Maria delle Grazie v Varallu (d. 1513), Križanje v kombinaciji freske in polihr. plastike (1523, Sacro Monte nad Varallom), Križanje (1536, Torino, Gali. Sabauda). L: A. Ottino Della Chiesa (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »MdC« 133 (Mi s. a.); Luigi Malte: Incontri con Gaudenzio (T 1969). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1265—74), V. Viale (*1969). Ferrari, Giulio, it. pisec o umetn., izd. več pregledov s področja um. obrti ipd. (predvsem ilustracije). B: (vse Mi, »Coli. artistica Hoepli«): Lo stucco nelVarte italiana ... dal periodo etrusco al neoclas- sico (1901); La Scenografia (1902); II ferro nelVarte italiana:... del medio evo, del rinascimento, del periodo barocco e neo-classico (1910; 3., razš. izd. 1927); La tomba nelVarte italiana (1917); II legno nelVarte itali¬ ana:... dal periodo romanico al neo-classico... (s. a. [1917?]; 2., razš. izd.: II legno e ta mobilia nelVarte italiana, 1927). Ferrier, Gabriel (1847—1917), fr. slikar »salon¬ skih« nabožnih kompozicij in portretov. Ferstel, Heinrich von (1828—1883), avstr, arh., znan po neogotski Votivni c. ( Votivkirche, 1856 do 1879, na Dunaju, za katere načrt je bil prejel 1. nagr. na mednar. natečaju zanjo. L: cf. R. Zeitler (1966). Festum Palmarum —> Slovesni vhod v Jeruzalem Fetes galantes (fr.), »galantna praznovanja«, motivna zvrst, ki sta jo v fr. slikarstvu ustvarila —> Gillot in kot njen gl. mojster zlasti -*■ Wat- teau, popularizirala pa -*■Pater in —rLancret: druščine mladih in zalih, bolj ali manj gledališko oblečenih gospodov in dam v parkih ljubimkajo, plešejo in poslušajo glasbo. Fetti ( Feti), Domenico (o. 1589—1623), it. sli¬ kar, poleg Lissa in B. Strozzija najpomembnejši tujec v beneškem slikarstvu 1. pol. XVII. st. Pomembnejše od velikih kompozicij so žanrsko občutene slike Kristusovih parabol, ki jih je upodobil več kot kateri koli drug slikar. S: Moški portret (d. 1612, London, z. Seilern), Prilika o izgubljeni drahmi (Pitti), »Bruno in iver v očesu« (Rim, z. A. Busiri Vici), Prilika o iz¬ gubljeni ovci (Dresden), Prilika o neusmiljenem hlapcu (ib.), Prilika o veliki večerji (ib.), Vrnitev izgubljenega sina (London, z. Seilern), Bogatin in ubogi Lazar (Washington), Prilika o hudobnih vinogradnikih (prej Kaiser-Friedrich-Mus., uni¬ čeno), Prilika o dobrem semenu in ljuljki (London, z. Seilern), Prilika o zakladu na njivi (orig. prej v z. Pospisil, Benetke; kopija Capodimonte), Prilika o slepih (Dresden), Usmiljeni Samarijan (ib.), Prilika o delavcih v vinogradu (ib.), Prilika o biseru (Ksthist. Mus.; Kansas City). L: Paola Michelini, Domenico Fetti a Vcnczia (Arte Ven, 1955); Pamela Askew, The Parable Pain- tings of Domenico Fetti (AB, 1961), Michael Levey (EWA V, 1961, s. v. — L!); B. Nicolson (Kindler IL 1965 — L!). — Cf. G. De Logu (1967), R. Oldenbourg (1921), J. mide (1936), R. Wittkower (1958). Fettich, Nandor (1900—....), madž. arheolog in muzealec, nekd. direktor Madž. Nar. muz. v Budimpešti. B: Bronzeguji und Nomadenkunst (Prag 1929); ,D er zweite Schatz von Szildgyi-Somlyd' (Archeologia Hun- garica, 1932); ,Die Metallkunst der landnehmenden Ungarn' (ib., 1937); Die altungarische Kunst (Bi 1942), ,Archaeologische Studien zur Geschiclite der spat- hunnischen Metallkunst' (Archaeologia Hungarica, 1951). Feuchtmayr, Karl (1893—1961), nem. um- zgodovinar, štud. pri Wolfflinu, bil konservator in pozn. do 1945 gl. konservator Baverische Staatsgemaldesammlungen. Ur. Miinchner Jahr- buch der Bildenden Kunst. B: ,Die MalerJamilie Apt' (MJb, 1921); ,Georg Petel' (ib., 1926); ,Studien zur Augsburger Plastik der Spdtrenaissance' (Das Schwabische Mus., 1926/27); ,Apt-Studien' (Beitr. zur Gesch. der dcu- tschen K., II, Au 1928); ,Zwei Studien zur bairisclien und schvvabischen Malerei desfriihen 16. Jahrhunderts, 1: Ritter Christoph, ein Bildnis von Hans tVertingeG & 2; Martin Schaffner und Hans Holbein d. A.' (V°‘ merjev zb., 1957). L: Ernst Buchner (Kchr, 1961, nekr. — B!). Feuerbach, Anselm (von), (1829—1880), nem- slikar, sin arheologa in nečak filozofa Ludwig a Feuerbacha, r. v Speyerju, u. za srčno kapjo v Benetkah. Ob it. renesančnih vzorih izoblikova svoj akademsko hladni klasicizem, v katerem gospoduje lik njegove rim. modelke in ljubezni Nanne Risi. Prijatelj Janeza WoIfa, mdr. vpl« va * tudi na Janeza Šubica. S; npr. Nanna (1861. 613 Feuerstein, Giinther — Ficino, Marsilio 614 Stuttgart), Narina kot Mirjam z bobmco (1862, Nationalgal.), Ifigenija (1862, DaI ™ st ^ ’ „ 1871, Stuttgart), Narina kot Lucretia del), Platonova pojedina (1. varianta 18», s ruhe, 2. varianta 1873), Or/c; in Evridika : (18 )> Por/sova sodba (1870, Hamburg), Medeja \X . Neue Pin.), Umetnikova mačeha (Henriette, Hevdenreich, 1878, Nationalgal.), itd. L: J. Allgeyer: Anselm Feurbach (2 1904); Henriette Feuerbach (izd.): P'” ioo-iiv ELU von Anselm Feuerbach (Mn 1926 [1. izd. 1 > 2 (1962, s. v.); U. Christoffel (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. H. Bodmer (1942), U. OftrwW/jfeZ ( ), R. Harnann (& J. Hermand 1965), F. c 1939), F. Novotny (1960), H. Uhde-Bernays (1913, 1926; 1929), E. \Valdmann (1944). Feuerstein, Giinther, avstr, zgodovinar arhitek ture, prom. na dunajski TeH (Inst. f. g■ u - Denkmalpflege) z dis. Archetypen des Bauens. B; ,Josef Hoffmanu und die fViener IVen (Der Aufbau, 1964); (& H. Hutter, E. Koller & w Mrazek) Moderne Kunst in Osterreich (W-Hn-Bcr 1965). Feulncr, Adolf (1884—1945), nem. um. zgodo¬ vinar, specialist za nem. baročno plastiko m a varski rokoko, muzejski direktor v Frankturtu in nato v Kolnu, se udinjal nacizmu. B: Miinchener Malerei um 1800 (Mn 1920). Giinther: kurfurstlich bayrischer Hofbildhauer G'" 075) (W 1920); Miinchner Barockskulptur (Mn 192 1, Dayerisches Rokoko (Mn 1923); Katalog der Gentom Residenz-Museum und im Schlofi Nympi (Mn 1924); Peter Vischers Sebaldusgrab m Nun nberg (Mn 1924); Die deutsche Plastik des 16. Jahrhu (F-Mn 1926); Die deutsche Plastik des 17. Ja ^" derts (Florenz-Mn 1926); Kunstgeschichte des M obel sed dem Altertum (BI 1927, »Propylaen-Kg. • crg.- ®d.«); Rott am Inn (Au 1927); ,Zwei Bddmsse von Gliristoph Amberger' (Beitr. zur Gesch. der deutsch n, Au 1928); Skulptur und Malerei des 18. Jah hunderts in Deutschland (Wi/Po 1929, »HdKvv«), .Deutsche Rokokomalerei ‘ (Hausensteinov zb., Kunst und Geschichte (Lpz 1942); ,Der Meister der fehiinen Madonnen' (ZDVKw, 1943). Ignaz Guntne (Mn 1947); (& Theodor Muller [dkc.]) Geschichte der deutschen Plastik (Mn 1953, »Deutsche Kg.« 2). L: Ku (1931). fiala (angl. the pinnacle, fr. le pinacle, it. Pinndcolo, nem. die Fiate), gotski okrasni stolpic s Piramidalno oblikovanim zaključkom. Fiale krase vrh opornikov, obdajajo gotska okrasna ^ la ipd. ter tako poudarjajo vzpon in rast. Mikaven pisan vir o njih predstavlja knjižica Fon der Fialen Gerechtigkeit, ki jo je 1486 izd. v Regensburgu stavbenik Matthes Roriczer, član družine, ki je bila zaposlena predvsem v tamk. stavbarnici. L: Mathias Roriczer: Das Buchlein von der Fia- ‘ en Gerechtigkeit: Nach einem alten Drucke aus dem Jahre 1486 iibertragen ... (Trier 1845, izd. & kom. A. Reichensperger; o pozn. izd. cf. Schlosser L [1964]). — Cf. J. Flis (1885, p. 103—05, t. XVII/7 C-D & 8b). Fiammingo, Francesco -> Duquesnoy, Franpois fibula (lat.), sponka za obleko. Bogate arheol. najdbe fibul najrazličnejših oblik nudijo pregled okrasne umetn. od bron. dobe pa vse do mero- vinške in vikinške umetn. Posebno pomembne s celičnimi vložki almandina okrašene fibule Gotov v obliki orlov iz V.—VI. st. (nem. die Adlerjibeln). L: Gertrud Thiry: Die Vogelfibeln der germani- schen Vdlkertvanderungszeit (Bn 1939, »Rheinische Forsch. zur Vorgesch.« 3); EWA V (1961, t. 58—60, 62, 70, 74—75, 79—80, 83—86, 91, 93—94, 97); Mirko Šeper (ELU 2, 1962, s. v. — L!); »US« 6 (1970). — Cf. O. Almgren (1897 [1923]), F. Rade- macher (1940), B. Šali n (1935), W. F. Volbach (npr. L’Europe 1967), J. IVerner (1950; 1961), itd. Ficino, Marsilio (1433—1499), florent. filozof, prevajalec in zdravnik (sam se imen. Philosophus Platonicus, Theologus et Medicus), vplivni ko¬ mentator Platona, osrednja osebnost neoplato- nizma v it. quattrocentu, ki je zato s svojo sin¬ tezo kršč. in ant. duha (Consonantia Moses et Platoni) zelo močno vplival tudi na pojmovni svet sočasne in pozn. lik. umetn., prek -> Agrip- pe von Nettesheim npr. tudi na Diirerja. Ficinova Theologia Platonica pomeni ključno delo rene¬ sančne filozofije: človek, mikrokozmos, je urejen po istih načelih kot makrokozmos, sestavljajo ga 4 stopnje, duh ( mens ), duša ( anima ), narava (natura) in telo (corpus) ; v De vita triplici (1482— 89) je povezal Aristotelove in Platonove poglede, češ da je melanholija ( humor melancholicus) ve¬ likih ljudi samo metanomija za Platonovo božjo mania (to njegovo misel mdr. povzel tudi Fraca- storo); v De triplici vita et fine triplici, pismu Lorenzu Veličastnemu (cf. Medici), razločuje 3 vrste življenja (vita contemplativa, activa & vo- luptuosa) resp. 3 poti do sreče, ki jih lahko iz¬ bere človek — modrost ( sapientia ), moč ( poten- tia) in uživanje ( voluptas) — pri čemer je pre¬ močno poudarjanje ene izmed njih na škodo ostalih dveh napačno ali celo bogokletno. Prev. v lat. jezik poleg Platona — »najodličnejše delo na področju lat. prevajalstva sploh« (Alfred Gu- demann) — tudi številne druge grš. pisce (Her¬ mes Trismegistos, Porphyrios, Dionisios Areo- pagites, Plotin); živel v vili v Carregiju, ki mu jo je 1462 dal Cosimo star. (cf. Medici) in ki je s tem postala sedež t. i. Platonske akademije. Up: v Florenci: Dom. Ghirlandajo (asist, por¬ tret, Oznanjenje Zahariji , d. 1490, Sta Maria Novella, kor, des. stena, des. spodnji prizor, 615 Fidelitas — Fierens, Paul 616 1. oseba levo spodaj), Niccolo Fiorentino (me¬ dalja, konec XV. st., Bargello), Andrea Ferrucci (doprsje, 1521/22, Sta Maria del Fiore). B: Opera, & quae hactenus extetere, & quae in lucern nune primum prodiere omnia (2 knj., Basilea [Basel] 1576 [1. izd. ib. 1561]); Supplementum Fici- nianum (F 1937, izd. P. O. Kristeller). L: A. della Torre: Storia delTAccademia Platonica di Firenze (F 1902); *Erwin Panofsky & Fritz Saxl: Diirers »Melencolia I« (Lpz-Bl 1923); Panofsky Ren (1960); Charles Trinkaus, Humanism (EWA VII, 1963); A. Kuczyhska, Teoria pi^kna Marsilia Ficina (Estetyka, IV, 1963). — Cf. E. Cassirer (1927), A. Chastel (1954; 1959), P. O. Kristeller (1943 — L!), E. Wind (1958), R. [& M.] mttkower (1963). Fidelitas (lat.), Zvestoba, personifikacija kre¬ posti; njen atribut je pes (ki jo tudi sam pona¬ zarja). Up: npr. Francesco di Giorgio (Los An¬ geles, Norton Simon Foundation). L: cf. B. Berenson (1968, repr. 884). Fidentia (lat.), Zaupanje —y Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. FIDENZA, mestece v sev. Italiji blizu Parme (Emilia-Romagna), prej imen. Borgo S. Don- nino. Zah. pročelje katedr. s 3 portali (ki spo¬ minjajo na -> Saint-Gilles-du-Gard ) krasita v nišah ob v. portalu sohi Ezekijela in Davida, atr. —> Antelamiju ali njegovi delavnici (zgodnje XIII. st.). L: EWA I (1959, t. 295 des. & 297 des. spodaj); »US« 7 (1968, f p. 198); »MdS« 74 (t. V). — Cf. G. Zarnecki (1970, repr. 121). Fides (lat.), Vera (angl. the Faith, fr. la Foi, it. la Fede, nem. der Glaube ), personifikacija kreposti (— usedem kreposti in pos. —> tri teološke kreposti). Atributi: križ, kelih, goreče srce, pri¬ žgana sveča, tabli postave, itd., na glavi včasih tiara. Up: npr. Andrea Guardi (marm. relief na. antependiju, 1462, Siena, Sta Maria della Spina). L: Marie Icon II (1932, repr. 37, 42, 44, 45, 61, itd.); Reau I (1955, p. 189; Ernst Kreuzer (LCI II, 1970, s. v. — L!). — Cf. J. G. Hertel (pon. 1970), Ch. Seymour (Harm 1966, repr. 86B). Fidias ali Fidija, grš. Feidias (V. st. pred), grš. kipar, ki je sodobnikom in pozn. dobam veljal za največjega mojstra grš. kiparstva. Perikles mu je zaupal nadzorstvo nad stavbami na aten¬ ski akropoli, predvsem (od 447 pred) nad ki¬ parsko okrasitvijo -> Partenona. Pozn. je bil ob¬ tožen utaje zlata (ali slonovine) in u. je bržčas v Olimpiji. Njegovi najslavnejši deli, hrizelefan- tinska kipa * Atene Partenos (dkč. 438 pred) v Partenonu in *Zeusa v Zeusovem templju v Olimpiji poznamo samo po sekundarnih posnet¬ kih (rekonstrukcija — pomanjšana, 105 cm vis. marm. kopija Atene Partenos v atenskem Nar. muz.). Na prostem na akropoli je stala tudi njegova o. 7 m vis. Atena Promahos. Marm. ko¬ pija Fidiove * Ranjene Amazonke za Artemidino svetišče v Efezu (cf. s. v. Poliklet) je v muz. -*■ Hadrijanove vile. L: Giovanni Becatti: Problemi Fidiaci (Mi 1951); id., Phidias (EWA XI, 1966 — L!); »PKG« 1 (1967); »US« 3 (1969). — Cf. E. Buschor (1948), E. Langlotz (1947), itd. Fiedler, Konrad (1841—1895), nem. (nem.-ž.) filozof in pionir um. teorije, ki jo je ločil od estetike. S svojim osredotočenjem na formalno problematiko ( Gestaltung in Formung) je naj¬ prej tehtno vplival na prijatelja kiparja A. von —> Hildebranda in slednjega delo Problem der Form. Drugemu svojemu prijatelju, slikarju Hansu von —> Marees, je bil tudi nesebičen mecen. Dkč. pravo (prom. 1865), u. (54) v Miinchnu. B (lik. umetn.): Ober die Beurteilung von Werken der bildenden Kunst + (1876; 2. amer. izd.: On Judging iVorks of Visual Arts, Bcrkeley 1957); Der Ursprung der kiinstlerischen Fdhigkeit+ (Lpz 1887); Hans von Marees- (Mn 1889); zbr. sp.: Conrad Fiedlers Schriften iiber Kunst (Lpz 1896, izd. Hans Marbach; n. izd.: Konrad Fiedlers Schriften ..., 2 knj., Mn 1913—1914, izd. Hermann Konnerth); pon. izb.- Vom Wesen der Kunst: Ausvvahl aus seinen Schriften (Mn 1942, izd. H. Eckstein). L: Hermann Konnerth: Die Kunsttheorie Conrad Fiedlers: Eine Darlegung der Gesetzlichkeit der bd- denden Kunst (Mn-Lpz 1909, dis. [BI 1908]); Gilbert- Kuhn (1953 [1967]); DULC II (1960, s. v.); EWA IV (1961, stp 139), XV: Index (1968, p. 186). — cu P. Hirschfeld (1968 — L!), W. Passarge (1930). Fierens, Paul (1895—1957), belg. pis eC 0 umetn., kritik in muzealec; sin H. Fierens- Gevaerta (infra). R. v Parizu, štud. pravo (Liege), do 1934 v Parizu, tam objavljal pesmi, zlasti pa lik. in lit. kritike; odtlej v Belgiji, gl. konservator Musees Royaux des Beaux-Arts de BelgiQ ue v Bruslju in prof. na univ. v Liegeu. Eden izmed ustanoviteljev -*■ AICA in njen prvi predsednik (1949—57). B: Van Dongen (P 1927); Permeke (P 1930 ); Joseph Stevens (Br 1931); Les Le Nain (P 1933, »Art et ar- tistes francais«); Marino Marini (P 1936); Theo van Rysselberghe (Br 1937); La Peinture flamande des origines d Quentin Metsys (P 1938); L'Art en Belgi‘1' 1 du moyen age d nos jours (Br 1938; 3. izd. Br 19571. La Peinture flamande de Bruegel au XVlll e s ‘ lC „ (P 1942); Chaires et confessionaux baroques ( 1943); James Ensor (P 1943); L’Art Flamand (P 194 > »A-S-T«); Le Fantast ique dans Part flamand (Br 194 1. Van Gogh( P 1947, »Palettes«); Peter Bruegel: sa vte, son oeuvre, son temps (P 1949); (s sodel.) Dictionnad des Peintres (Br s. a. [1950], »Petits dictionnair e des lettres et des arts en Be!gique« 4). 618 617 Fierens-Gevaert, Hippolyte — Filip Benicij Fierens-Gevaert, FIippolyte (1870—1926), belg. um. zgodovinar, oče Paula Fierensa (supra). B: Jordaens: Biographie critique (P 1905, »G. A. ( <), če Renaissance septentrionale et les premiers tnal res des Flandres (Br 1905); Les primitifs flamands (4 Knj., Br 1908—1912); La peinture au Musee Ancien de Bruxelles (Br-P 1913); La peinture a Bruges: Guide historique et critique (Br-P 1922); Les Iris belles heures de Jean de France, Duc de Berry (Br-Leyae-l 1924); Histoire de la peinture flamande fes °rigmes <1 la fin du XVe sičcle, 1—J1I (Br-P 1927, 1928 & 1929 [avtor 3 knj. Paul Fierens]). Figdor, Albert (1843—1927), avstr, bankir in um. zbiratelj. Njegova z., ena izmed najpomemb¬ nejših v Avstriji, je obsegala kiparska, slikarska 'n zlasti umetnoobrtna dela od antike do XIX. st. L; OBL I (1957). figovec, figovo drevo (angl. the fig tree, fr. ,e figuier, nem. der Feigenbautn), bibl. in kršč. ‘k- m. (1 Mojz 3, 7), velikokrat -> Drevospozna- n ja, v srednjev. umetn. simbol poželenja in plod¬ nosti. chitecture, I—II (NH-L: Yale UP 1965 [2. knj. faks.], »Yale Publ. in the Hist. of Art« 16 [oc. Peter Murray, BM, avg. 1966]). L: M. Lazzaroni & A. Muhoz: Filarete (R 1908); P. Pecchai: L’Ospedale Maggiore di Milano nella storia e nelTarte (Mi 1927); Cankar III/l (1936); SchlosserL (1964). Peter Murray (EWA V, 1961, s. v. — L!l: Pevsner (1966). Filargiria (grš.), Lakomnost (lat. Avaritia, angl. the Greed, nem. der Geiz ali die Geldgier), ena izmed -^-Pregreh, ki se kot personifikacija pojavlja v ik. m. — v-Lestev kreposti ; pozn. eden izmed poglavitnih grehov (- usedem poglavitnih grehov). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Filemon in Baukis (lat. Philemon et Baucis), mit. ik. m. (npr. Ovid, Met. VIII, 620—96): Zeus in Hermes (resp. Jupiter in Merkur) kot neznana popotnika pri dobri stari dvojici, ki jima želi postreči z edino gosjo. Up: npr. Bra- mantino (o. 1500, Wallraf), Rembrandt (les, d. 1658, VVashington). bai^ Ferguson (1954); Oswald Goetz: Der Feigen- (Ri uL m c * er re l'gibsen Kunst des Abendlandes ‘ , 65 >; Gerhard Seib & Geza Jdszai (LCIII, 1970, st P 22—24 — L!). L: Hunger (1955, p. 285—86); Pigler II (1956, p. 139—40). — Cf. W. Stechov/ (1940/41). Filibert Savojski (u. 1504) -> Bron figura piramidalc (it.), »piramida na o > lj- obrazec trikotniške kompozicije, prt n upodobljene osebe tvorijo enakokrak tri o m Ta način je uvedel Leonardo da Vinci ( > 0 treh kraljev, —> Zadnja večerja), za njim pa ni daljevala zlasti —► visoka renesansa. figura serpentinata (it.), »kačasta oblika«, en izmed posebnosti kiparstva in slikarstva -*■ nierizma. Med zglednimi primeri npr. Giambo- lognova plastika —► Ugrabljenje Sabinke. Filarete, s pr. im. Antonio di Pietro Averlino ali Averulino (o. 1400—o. 1469), it. kipar, aru te kt in pisec traktata, o čigar življenju ma o vemo (1451—65 v službi Francesca Storže Milanu, po Vasariju u. 69 let star). V svojem Trattato d'architettura (nastal 1461/64) 0P 1S ** idealni mesti Sforzinda (v obliki osmero ra e ^ezde) in Zagalia, zaradi česar nam velja za Prvega renesančnega arhitekta, ki se je ukvarja z urbanističnimi problemi. P: za papeža Evgena fV. za staro Petrovo c. z reliefi okrašena bronasta vrata (1439/45, Rim, Petrova c.). A; Porta Gtova na vhodu v Castello Sforzesco (razrušena lbzi, Pozn. rekonstrukcija, Milano), načrt za Ospu a e Maggiore (zač. 1457, ib.). ^olfgangvon Oettingen (izd ): A^f e /eiZ Filarete, Tractat iiber die Baukunst nebst semen Faehern von der Zeichenkunst und den Ba “ ,e '' R Medici (W 1896, »Quellenschr. NF« 3 ); John R. Spencer (izd., U v & prev.): Filarete s Treattse on Ar Filip (lat. Philippus, angl. Philip, fr. Philippe, it. Filippo, nem. Philippus, šp. Felipe), apostol, kršč. svetnik (1. V.). Med njegovimi atributi tako —► crux immissa (tudi z 2 prečkama) kot tudi crux commissa. Up (—► Apostolska vera, -> dvanajst apostolov): npr. Nanni di Banco (marm. soha za A rte dei Calzaiuoli, Florenca, Orsan- michele ob via Orsanmichele). L: Reau III/3 (1959, p. 1068—69); Keller (1968, p. 423—24); »MdS« 64 (t. IV). — Cf. J. Braun (1943, stp 606—09). Filip, Jan (1900—_), češ. arheolog, prof. za prazg. na univ. v Pragi, direktor Arheol. insti¬ tuta Češkoslovaške ak. znanosti. B: Keltove ve stredni Evrope (Pra 1956); Keltska vilisace a jeji dedictvi (ib. 1960 ; 3. izd. ib. 1963; :m. izd.: Die keltische Zivilisation und ihr Erbe, rag 1961); (s številnimi sodel.) Enzyklopddisches landbuch zur Ur- und Friihgeschichte Europas, I—II Prag: Academia 1966—1969). L: M. Šeper (ELU 4, 1966, p. 673). — Cf. J. Filip -T IO« c „ _ RIJ Filip Benicij, orig. Filippo Benizzi (1233—1285), general reda servitov, kršč. svetnik, spoznavalec (23 VIII.), patron Florence in servitov. Up: 5 fresk s prizori iz njegove legende v križnem hodniku pri c. SSa Annunziata v Florenci (4 freske Andrea del Sarto, ena delo Cosima -> Rossellija iz 1476). L: Reau 1II/3 (1959, p. 1071—72). 619 Filip Dobri — Filov, Bogdan D(imitrov) 620 Filip Dobri (fr. Philippe III le Bori), (1396— 1467), vojvoda burgundski (1419—67) in grof flandrski, edini sin -> Janeza Neustrašnega in oče -*■ Karla Drznega, eden izmed najmogočnejših vladarjev svoje dobe, ust. — >■ red Zlatega runa. V njegovi službi bil mdr. tudi Jan van Eyck. Up: številne dedikacijske miniature v IR (cf. rk, infra). L: Le Siecle d’or de la miniature flamande: Le Mecenat de Philippe le Bon (Br 1959 [rk, Pal. des B.-A.]). Filip Drzni, fr. Philippe II le Hardi (1342— 1404), vojvoda burgundski (1363—1404), sin fr. kralja Janeza Dobrega in ml. brat fr. kralja Karla V. Po poroki z Margareto, hčerko Ludo- vika de Maele (1369), je 1384 postal tudi flandrski grof. Up: Sluter (na portalu nekd. champmolske kartuzije, 1391/97); cf. s. v. nagrobnik Filipa Drznega. Filip krsti dvornika etiopske kraljice (nem. Der Diakon Philippus tauft den Kdnvnerer der Konigin von Athiopien), ik. m. (Apd 8, 26—39). Up: npr. Lastman (d. 1608, Dahlem; d. 1620, Alte Pin.; d. 1622, Karlsruhe, itd.), Rembrandt (npr. jedk., 1641), itd. L: Pigler 1 (1956, p. 382—85). Filis ( Phyllis ) —> Aristoteles) Filistejci vrnejo skrinjo zaveze, bibl. ik. m. (1 Kralj 6,10—13): v voz so vpregli molzni kravi, filistejski knezi so šli za njim do pokrajine Bet- Sames, Betsamešani pa so ravno želi. Up: npr. StS iz sinagoge v —> Dura-Europos (245/56 — skupaj z ik. m. Skrinja zaveze v Azotu), lesor. v —*• Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 152v). Filius accrescens Joseph, filius accrescens et decorus adspectu, bibl. citat iz —> Jakobovega pre¬ roškega blagoslova (1 Mojz 49, 22: v slov. prev. Jožef je mlado rodovitno drevo, mlado rodovitno drevo ob studencu). Cf. s. v. Apostolska vera (Jožef ob Mateju). Filla, Emil (1882—1953), češ. slikar in grafik, štud. 1903—06 na ak. v Pragi, pozn. nanj vplival s svojimi kubističnimi deli Picasso. L: ELU 2 (1962, s. v. Fiala [sic]). Fillitz, Hermann (1924— ), avstr. um. zgo¬ dovinar, medievalist, 1947—65 v službi v Umzg. muz. na Dunaju, tam vodil t. i. fVeltliche u. Geistliche Schatzkammer in nazadnje tudi z. ki¬ parstva in umetne obrti, 1965—67 je bil direktor Avstr. kult. inst. v Rimu, odtlej pa je prof. na univ. v Baslu. Dopisni član Avstr. ak. znanosti, član Inst. f. Osterreichische Geschichtsforschung na Dunaju. B: ,Studien zur romischen Reichskrone‘ (JSW, 1953); Die Insignien und Kleinodien des Heiligen Romischen Reiches (W-Mn 1954, »Smlg. Schroll«): ,Zu Leonhard Kern' (JSW, LIH, 1957); ,Die Spdtphase des » langobardischen « Stiles' (ib., 1958); ,Die tViener Genesis: Resume der Diskussion' (7. zg. srednjev. kongr., 1962); ,Die fViener Gregor-Platte: Ein Beitrag^ zum lothringischen Elfenbeinrelief des 10. Jahrhunderts' (JSW, LVIII, 1962); ,Der Cappenberger Barbarossa- kopf'(Mib, 1963); Die Schatzkammer in Wien (W-Mn 1964); ,Ein Fuldaer Goldrelief der ottonischen Zeit' (H. Schnitzlerjev zb., 1965); Zwei Elfenbeinplatten aus Siiditalien (Bern 1967, »Mngr. der Abegg-Stiftung Bern« 2); ,Die Krone des Heiligen Romischen Reiches: Zur Rekonstruktion der urspriinglichen Form' (K. H. Usenerjev zb., 1967); (& sodelavci) Das Mittelalter, l (BI 1969, »PKG« 5). L: Kil (1966). filoksenija (grš.), gostoljubnost. Kot bibl. ik- m. npr. Lotova filoksenija Lot sprejme angela ) ali Abrahamova filoksenija (-> Abraham sprejme tri angele), kot mit. ik. m. -> Filemon in Bdukis. Filon Aleksandrijski —*■ Plulo Judaeus Filostrat, lat. Philostratus Lemnius (o. 160/70 244/49), grš. retor in filozof. R. na Lemnosu (imen. Lemnius resp. star. za razloček z vnukom in posnemovalcem), prek Aten prišel v Ri ,n (pripadal družbi okrog Julie Domne, žene Sep- timija Severa, po Karakalovi in njeni smrti se vrnil v Atene in tam u.), poučeval ob slikah in napisal ustrezne interpretacije (izmišljenih ah resničnih) podob. Te njegove Eikones (lat. Ima- gines) je prvi natisnil Aldus Manutius 1503 v grš. orig., Grk Moschos pa jih je o. 1510 prev. za Izabelo d’Este. Po njih npr. po naročnikovi želji Tizianovi sliki Čaščenje Venere ali Er o te s in Bakanal ali Praznik Andrijcev (obe 1518 — 19» Prado); na Imagines se oprl tudi N. Poussin. B (cf. s. v. Vigenere ): Imagines (L 1931, izd. A- Fairbanks, »Loeb Classical Libr.«). L: Panofsky Ren (1960); EWA VII (1963, stp 537 — L!). — Cf. R. Foerster (e. g. 1903; 1904; l‘ )09 ’ 1922), E. Grassi (1962 — L!), H. Ladendorf (1958 T" L!), K. Lehmann-Hartleben (1941), F. Saxl (19571. F. iVickhoff (1898; JkPK, 1902). Filov, Bogdan D(imitrov), (1883—1945), bolg- arheolog, um. zgodovinar in politik. Kot politik prispeval k zbližanju in sodelovanju z nacistično Nemčijo, po osvoboditvi obsojen kot vojni zlo¬ činec in ustreljen. B: Arheologičeski paraleli (Sofija 1910); Sofijska 10 cirkva Sv. Sofija (ib. 1913); Die altbulgarische F uns (Bern 1919; angl. izd. Early Bulgarian ar. Berne 1919; fr. izd. L'An antique en Bulgarie, Soh 1925); ,Altchristliches aus Mazedonien' (StrzygO skega zb., 1923); Staroblgarskoto izkustvo (Sofia ' ' Filozofija — findesieclovska umetnost 622 621 Icf. 1919]); ,Portretat...' (Sbornik v cest na Vasil N. Zlatarski..., ib. 1925); Les miniatures de la Chronitjue de Manassčs d la Bibliothbgue du Vatican (Cod. Vat. Slav. II) (Sofia 1927, »Codices e Vaticanis selecti quam simillime expressi« 17); ,Der Ursprung der altbulgarischen Kunst' (ByZ 1929/30 [A. Heisen¬ bergov zb.]); Staroblgarskata živopis prež XIII i XIV vek (Sofija 1930, »Blgarskata Istoričeska Biblio¬ teka« 3); ,, Staroblgarskata cirkovna arhitektura' (Spisanie na Big. Akad. na Naukite, zv. 43, ib. 1930); • Chapiteaux de marbre avec decorations de feuilles de dgne en Bulgarie' (Ch. Diehlov zb. II, 1930); .Les Palais vieux-bulgares et les palais sassanides' (Uspen- skega zb., 1930); Geschichte der altbulgarischen Kunst bis zur Eroberung des bulgarisclten Reiches durch Pie Tiirken (Bl-Lpz 1932, »GrundriB der slavischen Philologie u. Kulturgesch.« 10); Geschichte der alt- bulgarischen Kunst unter der tiirkischen Herrschaft “"d der neueren Zeit (ib. 1933, ista z. 10); Die Grab- ™gefoekropole bei Duvanlij in Siidbulgarien (Sofia ‘Filozofija, Durerjev naslovni lesor. za Kon¬ rada —> Celtisa delo Quatuor libri Amorum (1502). Personifikacija vse obvladujoče filozofije (P HI- - LOSOPHIA) je obdana z vencem, ki ga sestav¬ ljajo v 4 delih 4 različne vrste rastlin in listja, Povezane s 4 medaljoni duhovnikov in astro¬ logov, filozofov, pesnikov in govornikov in na¬ posled učenjakov: v zgornjem (EGIPCIORVM SACERDOTES ET CHALDEI) je Ptolomej, v d «. (GRECORVM PHILOSOPHI) je Platon, v spodnjem (LATINORVM POETAE ET RHE- TORES) sta Vergil in Cicero, v levem (GER- MANORVM SAPIENTES) pa Albertus Magnus Ozpisano samo Albertus — morda namigujoč na samega Durerja). V vogalih so vetrovi: des. zgo- ra J piha cvetove zah. veter Zephir (hkrati za¬ znamujoč Aer, pomlad, mladost in sangvi- nično čud), levo zgoraj vzh. veter Eurus (ob¬ enem Ignis, poletje, zrela doba in kolerična nrav), des. spodaj z dežjem karakterizirani juž. '[eter Auster (hkrati Aqua, jesen, starost in egma), levo spodaj pa naposled z ledenimi svečami opredeljeni sev. veter Bore a s (hkrati Terra, zima, pozna starost in melanholija). Y nasprotju s starim izročilom — pač dru- gačni klimi ustrezno — sta zamenjana samo Jetrova Boreas (& melanholija & Terra) in Auster (& flegma & Aqua). Vsekakor je v znamenitem, 2 ^ dvanajstletnima obd. razdeljenem zaporedju >502 i n 1514 ( Melencolia 1 ) in 1526 (» Štirje apo- stoli«) Diirer z Boreasom prvič, za zdaj še naj¬ manj osebno — predstavil svojo misel o melan¬ holiji. L: S atu rnand Melancholy (1964> p . 279& repr. 83). Lf - E. Panofsky (Diirer 1943 [1955]). filozofi, psihologi, sociologi, teologi in drugi l ),s ci, ki so pomembno vplivali na razmerje do •n pos. na razvoj estetike, lik. kritike in Ur net n . um. zgod.: Platon (428/27—348/47 pred), Ari¬ stotel (384/83—322/21 pred), Tertulijan (o. 155— o. 220), P lot in (204/05—270), Avguštin (354— 430), Boethius (o. 480—525), Cassiodorus (o. 480/ 90—o. 583), Izidor Seviljski (o. 570—636), Hra- banus Maurus (776—856), Avicenna (o. 980— 1037), Suger (o. 1081—1151), Bernard iz Clair- vauxa (o. 1090—1153), Honorij iz Autuna (o. 1090—1150), Averroes (1126—1198), Vincenc iz Beauvaisa (o. 1190—o. 1264), Tomaž Akvinski (1226—1274), John Duns Scotus (1265—1308), Marsilio Ficino (1433—1499), Erazem Rotter¬ damski (1465—1536), Baruch Spinoza (1632— 1677), Jean Jacques Rousseau (1712—1778), De¬ nis Diderot (1713—1784), Immanuel Kant (1724 —1804), Gotthold Ephraim Lessing (1729— 1881), Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770— 1831), Karl Marx (1818—1883) in Friedrich Engels (1820—1895), Walter Horatio Pater (1893—1894), Friedrich Wilhelm Nietzsche (1844 —1900), G. V. Plehanov (1856—1918), Sigmund Freud (1856—1939), Edmund Husserl (1859— 1938), Henri-Louis Bergson (1859—1941), Bene- detto Croce (1866—1952), Max Dessoir (1867— 1947), Ernst Cassirer (1874—1945), Carl Gustav Jung (1875—1961), Karl Jaspers (1883), G. Lu- kacs (1885 — 1971), Martin Heidegger (1889) in Jean Paul Sartre (1905). fin de siecle (fr., angl. turn of century, slov. dobesedno »konec stoletja«), ime dobe ob koncu XIX. in na zač. XX. st. (pribl. 1890—1914) in njene velemestne meščanske kulture. findesieclovska umetnost (druge oznake: A rt Nouveau, —>Jugendstil, —r secesija), zadnji, vsa lik. področja zaznamujoči zahodnoevr. zg. slog, ki je nastal kot reakcija na psevdohistorične stile XIX. st., kot sad utrujene meščanske kulture že spočetka kazal vse znake propadanja, hkrati pa nosil v sebi raznosnovne klice nadaljnjega raz¬ voja (v arhitekturi —> chicaška šola, Adolf -> Loos, razvoj v -^-Bauhaus; v slikarstvu nastanek —> fauvizma, —> kubizma, —>• ekspresionizma in —> abstraktne umetni). Resnično je živel samo v ve¬ lemestih (Glasgow, Pariz, Dunaj, Berlin, Miin- chen, New York, itd.) in se najmočneje izrazil v ornamentu in umetni obrti (značilna rastlinska stilizacija valovitih črt). Bolj ali manj dosledno ga predstavljajo mdr.: v stavbarstvu A. Gaudi, P. Hankar, J. Hoffmann, V. Horta, J. M. Ol- brich, H. van de Velde in O. Wagner (med Slo¬ venci trojica M. Fabiani, J. Jager in J. Plečnik), v slikarstvu Gauguin spcnt-avensko šolo, skupina —> Nabis, Toulouse-Lautrec, Munch, G. Klimt, E. Schiele (pri Slovencih vsaj do neke mere t. i. Vesnani in Tratnik), pos. v ilustra- • 623 Finees prebode Zambrija in Kozbi — Firmenich-Richartz, Eduard 624 ciji in karikaturi A. Beardsley, Th. Th. Heine, itd., v lepaku Toulouse-Lautrec in Mucha, na področju steklarskih izdelkov L. C. Tiffany. L: Dolf Sternberger, Jugendstil: Begriff und Phy- siognomik (Die Neue Rundschau, 1934); Peter Fioud: Catalogue of an Exhibition of Victorian and Edwar- dian Decorative Arts (L 1952 [rk, V. & A.]); Clay Lancaster, Oriental Contributions to Art Nouveau (AB, 1952); Um 1900: Art Nouveau und Jugendstil (Z 1952 [rk, Kstgewerbemus.]); James Grady, A biblio- graphy of the Art Nouveau (JSAH, 1955); id., Nature and the Art Nouveau (AB, 1955); Bettina H. Polak: Het Fin de Siecle in de nederlandsche schilderkunst (Den Haag 1955); Le Mouvement Symboliste (Br 1957 [rk, Palais des B.-A.]); E. Rathke: Jugendstil (Mannheim 1958); Miinchen 1869—1958: Aufbruch zur Modernen Kunst (Mn 1958 [rk, Haus der K.]); K. Dingelstedt . Jugendstil in der angewandten Kunst (Brsch 1959); Helmut Seiling (izd.): Jugendstil: Der Weg ins 20. Jahrhundert (Hdl-Mn 1959, uv Kurt Bauch); Der junge van de Velde und sein Kreis 1883—1893 (Hagen 1959 [rk, Karl-Ernst-Osthaus- Mus.]); Les Sources du XX« Siecle: Les Arts en Europe de 1884 k 1914 (P 1960 [rk, MAM 1960/61]); Jean Cassou, Emil Langui & Nikolaus Pevsner: Durchbruch zum 20. Jahrhundert: Kunst und Kultur der Jahrhundertvvende (Mn 1962 [prev.]); Euro- paischer Jugendstil: Druckgraphik, Handzeichnungen und Aquarelle, Plakate, Illustrationen und Buchkunst um 1900 aus dem Besitz der Kunsthalle Bremen (Bre¬ men 1965 [rk]); Jošt Hermand: Jugendstil: Ein Forschungsbericht 1918—1964 (Stu 1965); Mario Amaya: Art Nouveau (L 1966); Italo Cremona: Die Zeit des Jugendstils (Mn 1966); Willy Haas: Die Belle Epoque (Mn 1967, »GroBe Kulturepochen« [kult. zgod.]); Claude Fregnac: Les bijoux de la Renaissance a la Belle Epoque (P 1967, »Plaisir des images«); Ray & Lee G rover: Art Glass Nouveau: Survey of late I9t>‘ and early 20** centuries art glass (Tokyo 1967). — Cf. F. Ahlers-Hestermann (1941 [1956]; 1966), S. Dali (1933), R. L. Delevoy (1965), R. Hamann(\967), H. H. Hofstdtter{ dis.; 1963 [1969]; 1965), R. Huyghe (& J. Rudel 1970), H. R. Hope (dis.), R. Koch (1957; 1958; 1959), S. T. Madsen (*1956; 1967), L. Menaše (1962), E. Michalski (1925), N. Pevsner (1936), M. Rheims (1965), F. Schmalenbach (1934), R. Schmutzler (1962 [*1964]). Finees prebode Zambrija in Kozbi, Izraelca in Madianko, bibl. ik. m. (4 Mojz 25, 8). Up: npr. lesor. v Wolf Kopflovi Bibliji (Str 1532), J. Teufel {lesor. v Bibliji, Wittenberg: Hans Krafft 1572). L: Schmidt IL (1962, repr. 111 in 207). Fini, Leonor (1908—_), slikarka in grafičarka v Parizu, surrealistka. R. v Buenos Airesu (oče Argentinec, mati Italijanka), živela v Trstu, Mi¬ lanu, od 1933 v Parizu. Se ukvarjala tudi s sceno¬ grafijo in ilustracijo. L: cf. M. Brion (1955). Finiguerra, Maso (1426—1464), it. florent. zla¬ tar, Ghibertijev sodel. pri -> Vratih paradiža. Vasari ga je neutemeljeno razglasil za izumitelja bakroreza. L: cf. E. Moller (1959). Finis gloriae mundi (lat.), »Konec slave sveta«, naslov Valdes Lealove slike (1672, Sevilla, c. bolnice Caridad), ki s svojimi tremi mrtveci v rakvah spominja na izročila ik. m. —> Srečanje treh mrtvih in treh živih. L: cf. J. Bialostocki (D 1966). Finley, David Edvvard (1890—....), amer. um. zgodovinar in muzealec, direktor washingtonske Nat. Gali. of Art (1938—56). L: WWAA (1959); WWA (1962). Fiocco, Giuseppe (1884— ), it. um. zgodo¬ vinar, poznavalec severnoit., pos. beneškega slikarstva (tudi prispevki v ThB in El); prof. na univ. v Padovi. B: Bernardo Strozzi (R 1921); Francesco Guardi (F 1923); L'arte di Andrea Mantegna (Bol 1927), Paolo Veronese (Bol 1928); La pittura veneziana del Seicento e Settecento (Verona 1929; angl. izd. Vene- tian Painting of the Seicento and the Settecento, F-NT 1929; nem. izd. Die venezianische Malerei des sieb- zehnten und des achtzehnten Jahrhunderts, F-Mn 1929), ,Neue Portrdts von Paolo Veronese' (Panth, 1930), Carpaccio (R 1931; fr. izd. P 1931); ,Dante und Petrarca von Jacopo Bellini' (Panth, 1932); ,Portrdts aus der Emilia' (ib.); Mantegna (Mi 1937; fr. V&- P 1938, »Le Mus. de la Plčiade«); G. A. Pordenone (Udine 1939); Pittura del Settecento italiano in Por- togailo (R 1940); Giorgione (Berg 1941, »GAI«; 2. izd¬ ih. 1948); Carpaccio (Mi 1942); La Cappella Ove- taria nella Chiesa degli Eremitani (Mi 1945); ,Tvw unknovvn paintings of the Madonna by Mantegna (BM, 1949); ,Fra Bartolommeo e Raffaello' (RArte, 1954); Carpaccio (No 1958). L: Lodovici (1942); Chi e (1961). Fiorillo, Johann Dominik (1748—1821), nem- slikar in pisec o umetn., prvi ord. za um. zgod¬ na univ. v Gottingenu; r. v Hamburgu, u. v Gottingenu. B: Geschichte der zeichnenden Kunste von ihrer Wiederauflebung bis auf die neuesten Zeiten (5 knl-> Ggn 1798—1808); Kleine Schriften artistischen ln- lialts (2 knj., ib. 1803—1806); Ober einige itaiienische Gelehrten und Kiinstler, welche Mathias Corvinus, Konig von Ungarn, beschaftigte (ib. 1812); Geschichte der zeichnenden Kunste in Deutschland und vereinigten Niederlanden (4 knj., Hn 1815—1820). L: ADB. — Cf. W. Waetzoldt (I 1921). Firenze -> Florenca Firmenich-Richartz, Eduard, nem. um. zgodo¬ vinar, prispevki k zgod. umetn. v Kolnu (tud' v ThB, Ztschr. f. christl. K., itd. B: Bartholomaeus Bruyn undseine Schule (Lpz 1^*’ »Beitr. zur Kg.: NF« 14); (& Herm. Keussen) Ko nische Kiinstler in alter und neuer Zeit: Johann Jaco Merlo's neu bearbeitete und erweiterte Nachrichten--- (DU 1895); Johann von Melem' (MfKw, 1910); Die Briider Boisseree, J: Sulpiz und Melchior Boisseree a Kunstsammler (Jena 1916). 625 Firmin-Didot, Ambroise — Fitch, James Marston 626 Firmin-Didot, Ambroise (1790—1876), fr. po znavalec in zbiralec grafike, tiskarnar v Parizu. B: Essai typographique et bibliographique sur l'hisloire de la gravure sur bois (P 1863), Cntaogu raisonne des livres de la bibliothique de M. Ambroise Firmin-Didot, 1: Livres avec figures sur bo is, sole ri¬ nitis, romans de chevalerie (P 1867); Des . figurees, manuscrites et xylographiquesdu Moyen-ag (P 1870); Recueil des oeuvres choisies de Jean Cousin. Peinture, sculpture, vitraux... (P 1873), Les K ra ' eur , de portraits en France: Catalogue raisonne de ta collection des portraits de 1'ecole franfaise appari n d A. Firmin-Didot (2 knj., P 1875-1877); Les Drev i (■ Pierre, Pierre-Imbert et Claude): Catalogue raisonne de leur oeuvre, precede d’une introduction (Pio )• Firmitudo (lat.), Trdnost -> Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Fischcl, Lili (Louise), nem. (ž.) um. zgodovi¬ narka in muzealka, gl. konservatorka Staatliche Kunsthalle v Karlsruheju, tam delala 1925 3 in 1952—59, vmes v emigraciji. B: ,Nouvelles attributions au maitre de la Vierge de D angolsheim (Archives Alsaciennes, 1936); Nuotaus Gerhaert und die Bildhauer der deutschen Spatgotitc (Mn 1944 ; 2. izd. 1953); ,Vber die kiinstlerische Herkunft des Frankfurter »Paradiesgartleins« (G. Svvarzenskega zb., 1951); ,Zu Schongauers » Heiltgem Antonius «‘ (Noackov zb., 1958); ,Die BernerChorfen- s, er: Ikre kiinstlerische Herkunft' (ZfKw, '961), »Buch der Beispiele « in Chantilly‘ (BMR, 962), Bilderfolgen im friihen Buchdruck (Konstanz '963), 'Reproduzierende Graphik im 15. Jahrhundert (Ptuio- hihu« - - • • ■ "tellung des , der Staat- o^cproauzierende Graphik im 15. /aAr/umderr (l n »o biblon, 1964); ,Zur kunsthistorischen S tellung des Meisters der Dangolslieimer Madonna (Jo- lichen Kstsmlgn. in Baden-Wurttemberg, L: Ku (1966). Fischel, Oskar (1870-1939), nem. (ž.) zgodovinar, eden izmed najboljših poznava cev Rafaelove umetn., r. v Gdansku, u. v Lon onu. B: Raphaels Zeichnungen: Versucheiner Kritik Je bisher veroffentlichten Bldtter (Str 1896, L. u. • • 1898); Tizian: Des Meisters Gemalde in dungen (Stu-Lpz 1904, »KK« 3; 4. izd. M*™-* Stu-Lpz 1911; 5. izd. Stu 1929); .Portra« J« Giu/wn de’ Medici, Herzogs von Nemours (JkP , * 'Baffaels erstes Altarbild: die Kronung des • ‘dus von Tolentino' (ib., 1912); * Ra P ha * ls (f ,?V d nungen (8 knj. [nedk.], BI 1913-1941); der Apollo von Belvedere ‘ (MittF, 1912/17),^ Czartoryski Raffael' (JkPK, 1916); Bie Zeichn mge der Umbrer (BI 1917); ,Raphael und Dante '920); Dante und die Kiinstler (BI 1921), ,A a Bisegno' (P. Schubringov zb., 1929); ,Šantl, Raffaello (ThB XXIX, 1935); ,Raphael's ^xihary Cart°ons (BM, 1937); ,Rapliael’sPink SketchBook&M, 1939), Baphael, I—H (L 1948; nem. orig. BI 1962). L: EJca 6 (1930). Fischer, Otto (1886—1947), nem. um. zgodo- vinar, se ukvarjal z nem. slikarstvom. Bie altdeutsche Malerei in Salzburg »Kstgeschichtliche Mngr.« 12); Schvvdbische Malerei des 19. Jahrhunderts (Bl-Lpz 1925); Hans Baldung- Grien (Mn 1939; 2. izd. 1943); Arnold Bocklin (Burg bei Magdeburg 1940); Geschichte der deutschen Male¬ rei (Mn 1942, »Deutsche Kg.« 3; 3. izd. [& A. Feul- ner] 1956); ,Konrad Laib ‘ (Panth, 1943); Geschichte der deutschen Zeichnung und Graphik (Mn 1951, »Deutsche Kg.« 4). Fischer von Erlach, Johann Bernhard (1656— 1723), avstr, arh., poleg svojega ml. tekmeca Joh. Luk. von — Hildebrandta najpomembnejši predstavnik avstr, baročnega stavbarstva. R. v Gradcu, se učil v Italiji, u. (66) na Dunaju. A: o. 1690 prvi načrt za grad Schdnbrunn pri -> Du¬ naju, c. sv. Trojice v Salzburgu ( Dreifaltigkeits- kirche, 1694—1702), Palača princa Evgena na Dunaju ( Finanzministerium, 1695—98), Kapi¬ teljska c. v Salzburgu ( Kollegienkirche, 1696— 1707), Palais Clam-Gallas v Pragi (zač. 1707, atlanti na portalu delo M. Brauna), na Dunaju Palais Trautson (1710—12) in kot najslavnejši deli c. Karla Boromejskega (*Karlskirche, zač. 1716, dkč. sin 1737) in Dvorna biblioteka ( Ho)- bibl., zač. 1722, dkč. sin). B: Entvturf einer historischen Architektur in Ab- bildung unterschiedener beriihmten Gebaude des Alter- thums und fremder Volcker (1. izd. 1721; 2. nem. izd. 1725 [tudi 2 angl. izd.]; n. izd. [G. Kunoth\ 1956, »Bonner Beitr. zur Kw.« 5). L: Hans Sedlmayr (EWA V, 1961, s. v.); »US« 10 (1969); Eva Rehova, Činnost J. B. Fischera z Erlachu na Moravč (Umčnf, 1968). — Cf. H. Aurenhammer (1957), D. Frey (1923), E. Hempel (1965), A. Ilg (1895), H. Sedlmayr (1925; 1952; *1956). Fischer von Erlach, Joseph Emanuel (1693 — 1742), avstr, arh., sin prejšnjega. L: Thomas Zacharias: Joseph Emanuel Fischer von Erlach (W 1960). Fiskovič, Cvito (1908— ), hrv. um. zgodo¬ vinar in konservator. R. v Orebiču na Pelješcu, prom. v Zgb 1937, od 1945 direktor Konserv. zavoda za Dalmacijo v Splitu, 1948 dopisni in 1958 redni član JAZU. B: Korčulanska katedrala (Zgb 1940); Naši gradi¬ telji i kipari XV. i XVI. stolječa u Dubrovniku (Zgb 1947); (& K. Prijatelj) Albanski umjetnik Andrija Aleši u Splitu i Rabu (Split 1948); ,Umjetnički obrt u XV. i XVI. stolječu u Splitu‘ (Zbor. Marka Maruliča, Zgb 1950); (uv) Radovan (Zgb 1951); ,Romaničke kute u Splitu i Trogiru ‘ (SHP, 1952); ,0 ikonografiji Radovanova portala ‘ (PpDa, 1953); Prvi poznali dubrovački graditelji (Dubrovnik 1955); ,Firentinčev Sebastijanu Zadru' (Steletov zb., 1959 )\,Radovi Nikole Firentinca u Zadru' (Pstl, 1960); J ur a j Dalmatinac (Zgb 1963, »Umjetnički spomenici Jugoslavije«); Du¬ brovnik (Bgd 1964); Radovan (ib. 1965, ista z.). L; Ljetopis JA (1959); Lelja Dobronič (ELU 2, 1962, s. v.). Fitch, James Marston, amer. zgodovinar in kritik arhitekture, bil kot naslednik T. F. Ham- 627 FlXIN-L£S-DIJON — fleuron 628 lina prof. zgod. na School of Architecture v okviru Columbia Univ. v New Yorku. B: American Building: the Forces that Shape It (Bo 1948); Architecture and the Esthetics of Plenty (NY-L: Columbia UP, 1961). FIXIN-L£S-DFJON (Burgundija, Francija); v parku Noisot stoji Rudov spom. Napoleon se prebuja v nesmrtnost (bron, 1845—47). flabellum (lat.), velika —> pahljača, v kršč. srednjev. liturgiji (za odganjanje muh od hostije) tudi iz kovine in okrogel. Se ohranil pri neka¬ terih vzhodnokršč. obredih, na Zah. pa pri naj¬ bolj svečanih nastopih papeža, ko ga v vsem ornatu nesejo na prestolu iz Vatikanske palače v Petrovo c. Med pomembnimi primeri karo¬ linški flabellum iz Tournusa (z ant. motivi okra¬ šen slonokoščeni držaj, IX. st., Bargello). L: cf. L. E. A. Eitner (1944). Flaetner, Peter -» Flotner, Peter flagellum principum (lat.), »bič vladarjev«, vzdevek Pietra Aretina (napis na medalji L. Leonija). flamboyant (fr.), »plameneč«, zg. stilna oznaka fr. pozne gotike (le style j'lamboyant), imen. po značilnih, plamenom podobnih okrasnih oblikah. flamski slikarji XVII. stoletja. Medtem ko je sočasno —> holandsko slikarstvo doseglo vrh v Rembrandtovem opusu, je najpomembnejša o- sebnost med flam. slikarji —> Rubens: temeljni razločki med njima, med Rembrandtovo sever¬ njaško poduhovljenostjo in tišino pa Rubensovo mogočno telesnostjo in baročnim zanosom Juga, v mnogočem dele tudi umetn. hol. in flam. mojstrov nasploh. Med slednjimi so poleg Ru¬ bensa prispevali posebno značilna dela — ime¬ nujemo jih po gen. zap. — Frans Snyders, Jacob Jordaens, Anthonis van Dyck, Adriaen Brouwer, David Teniers ml., Jan Fyt in Jan Siberechts. L: cf. H. Gerson (Harm 1960 — L!), G. Gliick (I 1933), E. Heidrich (1913), J. Lassaigne (& R. L. Delevoy 1958), R. H. fVilenski (1960 — L!), etc. Flechsig, Eduard (1864—1944), nem. um. zgo¬ dovinar, muzejski inšpektor v Braunschweigu. B: Die Dekoration der modernen Biihne in Italien von de n Anjtingen bis zum Schlufi des 16. Jalirhunderts (D 1894, dis.); Tafelbilder Lucas Cranachs d. A. und seiner Werkstatt (Lpz 1900); Cranachstudien, I (ib. 1900); Sachsische Bildnerei und Malerei vom 14. Jahr- hundert biszur Reformation ... (3 knj., ib. 1909—1912); Kurzes Verzeichnis der Gemdldesammlung im Herzogi. Museum zu Braunschweig (Brsch 1910); Zeichnungen alter Meister im Landesmuseum zu Braunschvveig (3 knj., FrM 1920—1923); Albrecht Diirer: sein Leben und seine kiinstlerische Entwicklung... (2 knj., BI 1928—1931); Martin Schongauer (Str 1946). Flechtheim, Alfred (1878—1937), nem. (ž.) um. trgovec. V njegovi za razvoj mod. umetn. po¬ membni gal. v Berlinu razstavljali poleg neka¬ terih nem. umetnikov zlasti predstavniki t. i- -> Ecole de Pariš. Up.: Otto DL c (Nationalgal.), R. Belling (bron, 1929, MMA). Fleischhauer, Werner (1903—_), nem. um. zgodovinar, direktor Wiirtembergisches Landes- mus. v Stuttgartu. B: Richtlinien zur Bildnisbeschreibung (Hmb 1937, »Historische Bildkunde« 6); Das Bildnis in IViirtem- berg, 1760 — 1860: Geschichte, Kunstler und Kultur (Stu 1939); (& Julius Baum & Stina Kobell) Die schwdbische Kunst im 19. und 20. Jahrhundert (ib- 1952); .Zur Bildniskunst Danneckers' (Th. Miillerjev zb., 1965). Fleischmann, Benno (1906—1948), avstr. um. zgodovinar, r. in u. na Dunaju, tam prom. 1930 in bil pred in po nacistični priključitvi zaposlen v Albertini. B: Francisco Goya (W 1937); Honore Dauntier (W 1938); Francisco Goya: Graphik (W 1946); Gustav Klimi: Eine Nachlese (n. izd., W 1946). L: O. Benesch (Die Presse [Wien] 2. XII. 1948, nekr.); OG (1951). Fleming, John (1919—....), angl. um. zgodo¬ vinar, s Hughom -> Honourjem sour. knj- z - —> Style and Civilization (zal. Penguin Books). B: Robert Adam and His Circle in Edinburgh and Rome (1961); (& H. Honour & N. Pevsner) The Penguin Dictionary of Architecture (Harm 1966). Flemming, Hanns Theodor (1915 —....), nern ’ um. zgodovinar in lik. kritik, prom. 1955 v zah. Berlinu (Die stilistische Entvvicklung der Malerei von Dante Gabriel Rossetti). Prispevki v Das Kunstvverk itd. B: Ewald Matare (Mn 1955); Bernhard Heilig er (BI 1962); , Giorgio de Chiricos Lebensvverk in neuetn Licht: Bemerkungen zur gr o fen Retrospektive in Hannover' ( Panth, 1970). Fletcher, Sir Banister Flight (1866 — 1953), angl- zgodovinar stavbarstva, znan predvsem po svo¬ jem mnogo uporabljanem zg. kompendiju »P° primerjalni metodi« (cf. lit.). B: A History of Architecture on the Comparativf Method (L 1896; *17. izd. L-NY 1961; *i‘- lZ ° n [Adriano Alpago-Novello]: Storia deli’ architettur secondo il metodo comparativo, Mi 1967); The I~ fluence on Material in Architecture (L 1897); 7 , Romance of Architecture (L 1929); Architecture an Its Plače in a General Education (L 1930). le fleuron (fr.), križna roža (angl. the finialt hrv. krstuša ali križni cvijet, it. il fiorone, nem- 629 Fleurs du mal — FLORENCA, Ponte Santa Trinita 630 die Kreuzblume), tj. stiliziran kamn. cvet, s ka¬ terim se končuje gotska —>fiala, gotsko okrasno čelo (I Vimperg), itn. L: cf. J. Flis (1885, t. XVlII/8 & XIX/6). Les Fleurs du mal. Slavno, 1857 prvič izd. Baudelairovo z. pesmi so mdr. ilustr. Emi e—> Bernard (lesor. za Vollarda 1905), Edouard Goerg (lito. 1947), Rodin (obrobne risbe, faks. 1918), —=’• Rochegrosse in Leonor — > Fini. FLELRY, benediktinski samostan, ust. 651, Pozn., ko je postal slavna božja pot, znan z imenom -► Saint-Benoit-sur-Loire. Flexncr, James T(homas), (1908—... ), a ™ r ' um. zgod. (zgod. amer. slikarstva), r. v ew Yorku. B (cf. s. v. Copley). America s Old Masters: F ' rS * Artists of the New World (NY 1939); FirstFlovers »f Our miderness: American Painting (Bo 194/1- Flis, Janez (1841—1919), slov. um. zgodovinar, dkč. teologijo v Lj (1864), v lj. semenišču 30 let predaval zgod. cerkv. umetn., bil za prelatom Smrekarjem predsednik —> Društva za krši. umetn., nekaj časa dopisnik in konservator Cen tralne komisije, sicer pa postal stolni kanonik in nazadnje generalni vikar lj. škofije; r. v Dobu, u. v Lj. Njegova knjiga iz 1885 (cf. lit., in ra) je ob vsej zastarelosti in omejitvam pionirsko delo na področju slov. umzg. terminologije, kar zadeva stavbarstvo. B: *Stavbinski slogi: zlasti krščanski , njih razvoj m kratka zgodovina (Lj 1885); Umetnost v bogocastm službi (Lj 1908). L: Cam (1919, nekr.); V. Steska (SBL I, 2. zv., >926); IS (20. XI. 1927, f). Floerke, Hanns (1875—?), nem. um. in kult. zgodovinar. Izd. (& kom.) van Manderjev Het Schilderboek z naslovom Das Leben der nieder- landischen und deutschen Maler (I — H, Mn-Lpz 1906). B: Studien zur niederlandischen Kunst- und Kubur geschichte: Die Formen des Kunsthandels, dasAieite und die Sammler in den Niederlanden vom • ' Jahrhundert (Mn-Lpz 1905); Die Moden dei nischen Renaissance (Mn 1917). Flora, staroitalska boginja pomladi in cvetlic, Predstavljana tudi kot hotnica (lat m f eret ^ Ep: npr. na Botticellijevi Pomladi (o. Effizi), J. Massys (hrastovina, d. 1559, Ham¬ burg), itd. . E: Hunger (1955, p. 115—16). 11968, repr. p. 70—71), Ch. Dempsey C 1 968), • ■ Hetd (*1961), G. von der Osten ( Ha ' p m J 969, P ' 25 8), R. H. Wilcnski (1960, repr. 363 & 586). the Floreffc Bible — > Biblija iz Floreffa FLORENCA (lat. Florentia, it. F1RENZE), it. mesto ob reki Arno, središče —>■ Toskane, nekd. etr. in pozn. rim. naselbina. Zač. politične po¬ membnosti za grofice Matilde (1046—1115) v boju za investituro med ces. Henrikom IV. in papežem Gregorijem VII., od 1115 neodvisna mestna država, kot središče papeških pristašev gvelfov prizorišče pogostih bojev med gibelini in gvelfi, ki so se po zmagi nad gibelini delili v t. i. »bele« in papežu bolj naklonjene »črne« gvelfe (med 600 »belimi« 1302 izgnan tudi Dante). Pomemben gospodarski in hkrati um. razvoj zlasti od XIV. do XVI. st., tj. od Giotta do Michelangela; vrh dosežen za družine -*■ Medici v XV. st., tako da si zgodnje renesanse brez florent. spomenikov sploh predstavljati ne mo¬ remo. 1378 tumulto dei Ciompi, 1478 zarota Pazzijev, 1531 Alessandro de’ Medici vojvoda toskanski, 1569 Cosimo I de’ Medici v. vojvoda, 1737 izumrli Medičejci, 1859 odstavljen zadnji v. vojvoda, 1865—71 prestolnica kraljevine Ita¬ lije. S poškodbami, ki jih je mesto utrpelo v 2. svet. vojni, so se razkrili srednjev. stanovanjski stolpi ob Arnu. Huda poplava novembra 1966. L: G. Garocci: Firenze scomparsa (F 1897); id.: II centro di Firenze (F 1900); W. Limburger: Die Gebau- de von Florenz (Lpz 1910); G. Maetzke: Florentia (R 1941); G. Michelucci & L. Savioli, Firenze: sviluppo e problemi urbanistici della citta (Urbanistica, 1953 [junij]); G. C. Lensi-Orlandi-Cardini: Le ville di Firenze di 14 d’Arno (2 knj., F 1954—1955); Eugenio Pucci: Tutta Firenze: nella storia, nella pittura, nella scultura... (F 1955); Martin Hiirlimann: Florenz (Z 1960 [posnetki]); Eugenio Pucci: Firenze: Guida del turista (Mi 1961); Georg Kauffmann: Florenz (Stu 1962, »Reclams Kstfuhrer: Italien« 3); EWA VIII (1963, stp 621—31 — L!); Edoardo Bonechi: Tutta Firenze a colori (F 1969; tudi angl., fr. in nem. izd.); Dagmar von Erffa: Florenz 4. November 1966: Einer Stadt wird geholfen (Essen 1969, »Jb. 1968/1969 des Stifterverbandes f. die Deutsche Wissenschaft«). — Cf. H. Beenken (1926/27), A. Chastel (1959 [1960]), F. Hartt (1964), M. Marangoni (1930), E. Sandberg Vavala (1959), M. 1 Vackernagel (1938), itn. ~ Giardino di Boboli za Pal. Pitti, 45000 m s , oblikovali v obd. 1550—1650 Ammanati, Buon- talenti in il Tribolo. Mdr. groteskna Fontana del Bacchino (lik pritlikavca z dvora Cosima I.) in 1618 dkč. Fontana delVOceano z osrednjo Giam- bolognovo skupino Oceana in pod njim 3 staro¬ stne dobe zaznamujočih personifikacij Nila (naj- ml.), Gangesa in Evfrata (najstar.). L: cf. A. Colasanti (1926, t. 87—95). ~ *Ponte Santa Trinita, po Ammanatijevem „ načrtu 1567—70, uničen 1944, rest. 1957. Sohe 4 letnih časov, ki ga krase, so izdelali P. Fran- 631 FLORENCA, baptisterij San Giovanni — FLORENCA, Orsanmichele 632 cavilla ( Primavera ), G. Caccini ( Estate in Autun- no ) in T. Landini (Iverno). cerkve L: E. Micheletti: Chiese di Firenze (No 1959). — Cf. W. Horn (1943), W. [& E.] Paatz (* 1940—1954). ~ ‘baptisterij San Giovanni ( piazza del Duomo, zah. od stolnice), »bel S. Giovanni«, kot ga je imenoval Dante, stavba osmerokotnega tlorisa iz XI. st. (posv. 1059, prej dat. v V. st.), odli¬ čen primer t. i. toskanske -*■ protorenesanse. Do XIV. st., ko so dvignili ravan trga, nad stopni¬ cami. Zun.: na zah. strani pravokotno (do zač. XIII. st. polkrožno) zaključena apsida (»scar- sella«), nad juž. vrati (Andrea Pisano 1330—36, —> južna vrata florent. baptisterija) skupina Ob¬ glavljenje Janeza Krst. (V. Danti 1571), ob stra¬ neh pa dva poznorim. sarkofaga ; nad Vrati paradiža na vzh. strani (L. Ghiberti 1425—52) skupina Krst v Jordanu (A. Sansovino 1502, angel iz XVIII. st.); nad sev. vrati (L. Ghiberti 1402—24, -> severna vrata ...) pa Janez Krst. pridiga med levitom in farizejem (G. F. Rustici 1506—11 s pomočjo Leonarda da Vinci). Notr.: znameniti * mozaiki (od 1220 do zač. XIV. st., mdr. Coppo di Marcovaldo in Cimabue) v »scarselli« in na oboku kupole: iz srede navzven po vrsti: 1. devet angelskih korov, ob Kristusu serafina in keruba, ostali zaznamovani z napisi (na 3 straneh pod mozaiki s Kristusom, Troni in Dominationes v. mozaik Poslednje sodbe); 2. prizori ustvarjenja; 3. zgodba egipt. Jožefa; 4. Marijino in Jezusovo življenje; in 5. zgodba Janeza Krst. Marm. tlak ( opus tessellatum) z zna¬ menji živalskega kroga. P: nagrob. nasprotnega papeža Janeza XXIII. (u. 1419, Donatello [ki¬ parsko delo], Michelozzo in Pagno Portigiani 1422—27), lesena soha *Magdalene spokornice (Donatello o. 1454/57). L: Piero Sanpaolesi in Mario Bucci: Duomo e Battistero di Firenze (F 1966, »I tesori« 10). — Cf. M. Solmi (1950), K. M. Swoboda (1918; 1933). ~ ‘campanile, 82 m vis. zvonik stolnice (na njeni juž. strani, piazza del Duomo), zač. 1334 Giotto, po slednjega smiti (1337) nadaljeval Andiea Pisano in od 1350 dalje F.ancesco Ta¬ lenti, ki je delo dkč. Znameniti *reliefi, v pri¬ tličju v šesterokotnih in zgoraj v romboidnih okvirih, predstavljajo pravo srednjev. enciklope¬ dijo : z izjemo 5 reliefov na sev. strani so prizori v pritličju delo Andree Pisana, ki ga je sprva vodil še Giotto, reliefe v 1. nadstr. so izdelali razni nasledniki Andree Pisana v XIV. st. (7 zakramentov je delo Alberta Amoldija), J relie¬ fov na sev. strani pritličja pa je izgotovil šele Luca Della Robbia 1437—39 (vsi tam razen Kiparstva in Slikarstva). PRITLIČNA VRSTA. Zah.: L Ustvarjenje Adama, 2. Ustvarjenje Eve, 3. Delo prvih staršev, 4. Jabel, kralj pastirjev, 5. Tubalkajn, 6. Jubal, 7. Noetova pijanost. Jug: 1. Astronomija — Gionitus, 2. Zidarstvo, 3. Me¬ dicina, 4. Lov (na konju), 5. Tkalstvo (Arte di Calimala!), 6. Pravosodje — Phoroneus, 7. Dae- dalus. Vzh.: 1. Morjeplovstvo, 2. Herakles in Cacus, 3. Poljedelstvo (Oranje), 4. Ar s Theatrica (tekmovanje z vozovi), in na drugi strani vhod¬ nih vrat, 5. Arhitektura. Sev.: 1. Kiparstvo, 2. Slikarstvo, 3. Priscianus — Gramatika, 4. za¬ stopnika Logike in Dialektike v razgovoru, 5. Orfej, 6. Evklid in Pitagora, 7. Tubalkajn pri¬ sluškuje udaru svojih kladiv. NADSTR. Zah.: 7 planetov, in sicer 1. Sonce, 2. Luna, 3. Saturn, 4. Mars, 5. Jupiter (menih!), 6. Venera, 7. Merkur. Jug: kreposti, teološke, 1. Fides, 2. Caritas, 3. Špes, in kardinalne, 4. Prudentia, 5. Justitia, 6. Temperantia, 7. Fortitudo. Vzh.: septem artes iiberales, 1. Astronomija, 2. Muzika, 3. Geome¬ trija, 4. Gramatika, 5. Retorika, 6. Logika, 2. Aritmetika. Sev.: sedem zakramentov, 1. Krst, 2. Pokora, 3. Zakon, 4. Mašniško posvečenje, 5. Birma, 6. Rešnje telo, 7. Maziljenje. L: Venturi IV (1906); Marvin L. Trachtenberg■ ‘The Campanile of Florence Cathedral (NY: NY UP 1971 — L!). — Cf. L. Becherucci (1965 — L!)' ~ ‘Cappella Pazzi (piazza Sta Croce 16), sez. 1429—43 (nedk.) po Brunelleschijevem načrtu za družino Pazzi. Pročelje s 6 korintskim' stebri in nad njim okrasna proga medaljonov z glavicami puttov (Desiderio da Settignano). V notr. medaljoni 12 apostolov in še enkrat Sv. Andrej (Luca Della Robbia), v pendantivih pod kupolo medaljoni z liki 4 evangelistov (dvom¬ ljivo atr. Brunelleschiju). ~ (chiesa di) Ognissanti (piazza d'Ognissanti ob Arnu). V enoladijski notr. des. Marija zavet¬ nica s plaščem in družino Vespucci (freska Dom- Ghirlandaja iz o. 1473), v sredini Botticellij eV *Sv. Avguštin (freska, 1480) in nasproti Dom- Ghirlandaja -SV. Hieronim (freska, 1480). V bliž¬ njem refektoriju ( Cenacolo ) Dom. Ghirlandaja freska Zadnje večerje (1480). ~ ‘Orsanmichele: nekdaj tu vrt (it. orto) s cerkvico sv. Mihaela (S. Michele in Orto), pozn- loggia za žitni trg (v njej čaščena Marijina po¬ doba) in nad njo žitna skladišča in drugi pro¬ stori. Zdajšnja stavba sez. po požaru 1337; logg 10 so 1377/81 zazidali in dotlej napol cerkv. prostor je postal c. Zun.: že 1339 so slope prepustih vodilnim florent. cehom (it. Arti), da vsak okras' 633 FLORENCA, San Lorenzo — FLORENCA, Santa Croce 634 po enega s soho svojega patrona v niši. Naročilo 3 najuglednejših cehov zapovrstjo dobil Lor. -> Ghiberti. Ob Via de’ Calzaioli (tj. na vzh. strani) v smeri proti Piazza della Signoria u o (Giambologna, bron, 1601, prej N. Lamberujeva soha istega svetnika [zdaj Bargello]) za r e Giudici e Notai (sodniki & notarji) * Neverni Tomaž (Verrocchio, bron, naroč. o. 1465, P 0 * • 1483) za Tribunale detla Mercanzia, tj. trgovsko razsodišče (prej Donatellov Ludovik Tolozansla^ za Parte Guelfa , zdaj Mus. di Sta Croce), a * ]e . Z . Krst. (L. Ghiberti, bron, 1412/15) za ArteJ.de, Mercanti) di Calimala (trgovci s suknom). V na¬ daljevanju iste smeri ob Via dei Lam er i (tj. na juž. strani) Janez Ev. (razne atr.) za rte dei Setaiuoli e degli Orafi (svilarji & zlatarji), Madona z otrokom (razne atr., 1399) za Arte ei Medici e Speziali (zdravniki & lekarnarji), Jakob (razne atr.) za Arte dei Vaiai e Pelliciai (krznarji), * Marko (Donatello, marmor, 1411/13) za Arte dei Linaiuoli e Rigattieri (predivarji). Ob ia deli’Arte della Lana (tj. na zah. stran) v smeri proti stolnici Eligij (Nanni di Banco, o. 1411/14) za Arte dei Maniscalchi (podkovaci), *Štefan (L. Ghiberti, naroč. o. 1425, dkč. 14) za Arte della Lana (volnarji), *Matej (id., 1419/ 22) za Arte del Cambio (menjalci, tj. bankirji). Ob Via Orsanmichele (tj. na sev. strani) * Jurij (Donatello — relief spodaj kaže zgo^ njo uporabo linearne perspektive v kiparstvu! o- 1415/17, orig. soha v Bargellu, tu bron. ko¬ pija) za Arte degli Armaiuoli e Corazzai (oro- žarji), *Quattro Santi Coronati (Nanni di Banco, marmor, o. 1410/14) za Arte dei Fabbri, Leg- aaiuoli e Maestri di pietra (kovači, mizarji in kamnoseki — na reliefu spodaj kiparska delav¬ nica!), Filip (id.) za Arte dei Calzaiuoli (čevljarji, tudi Galigai ali Conciapelli, strojarji), Peter (Ciuffagni [prej atr. Donatellu]) za Arte det Beccai (mesarji resp. klavci). — Notr.: znatne niti razkošni marm. * tabernakelj (Orcagna 135 d ° 59), na hrbtni strani relief z * Marijino smrtjo (asist. avtp. des. zadaj ob robu, d. 1359) in Ent Povzetjem nad njo; spredaj obdaja tabernakcj dkm. Madono z otrokom in 8 angeli (Bernar o Daddi 1347). L: cf. P. Burgellini (1969), Ch. Seymour Jr. (1966). ~ *San Lorenzo (piazza S. Lorenzo ), 1- c - P° BruneUeschijevem načrtu, sez. v več obdobjih 1421—69. Triladijska bazilika z golim pročeljem (ki ga je pozn. nameraval oblikovati Miche - angelo), v notr. razdeljena s korintskimi stebri, k ' nosijo loke; nad srednjo ladjo raven kasetiran strop. Med slikarji zastopani fra Filippo Lippi Oznanjenje v Capp. Martelli), Rosso Fiorentino (Marijina zaroka) in Bronzino (Mučeništvo sv. Lovrenca, freska, 1565—69). — T. i. Stara za¬ kristija (Sacristia Vecchia, Brunelleschi 1421—28) je kvadratnega tlorisa s stranico 11 m, krita s kupolo v obliki polkrogle na pendentivih, na slednjih reliefni medaljoni in medičejski grbi (tu prvič v obliki t. i. testa di cavallo). Enako obli¬ kovana in obokana tudi olt. niša, ki s tem v malem ponavlja celoto. L: Cankar III/2 (1936); »US« 9 (1969, f p. 16). — Cf. Ch. Seymour (Harm 1966). ~ *San Miniato al Monte ( Monte alle Croci), samostanska c., najprej benediktink, pozn. in do danes pa olivetancev, s svojo z marmorjem inkrustirano fasado in notr. eden izmed odličnih primer t. i. toskanske — >protorenesanse, v glav¬ nem sez. 1062, * pročelje dkč. o. 1170 ( mozaik iz XIII. st., na vrhu zlati orel kot znamenje -> Arte di Calimala). Z odprtim ostrešjem krita triladijska notr., nad kripto dvignjeni kor, tlak iz 1207/08. Na sev. strani 1466 posv. kapela z —► nagrob. port. kar d. (Ant. Rossellino v 1460-ih letih), v zakristiji freske Spinella Aretina S 16 prizori iz življenja sv. Benedikta. L: Cankar n/l (1931); »US« 7 (1968); »MdS« 50. — Cf. K. J. Conam (1959). ~ *Santa Croce (piazza Sta Croce), frančiškan¬ ska triladijska gotska c. v obliki črke T, dolga 115,43 m, ladje dele osmerokotni pilastri. Zač. 1295 »ad honorem Sanctae Crucis et Beati Fran- cisci« (baje načrt Arnolfo di Cambio), upo¬ rabljana od 1320, posv. 1443, zaradi številnih nagrob. pravi panteon slavnih Florentincev in Italijanov sploh. Notr: na 1. des. pilastru relief Madonna del latte (Ant. Rossellino 1478), v des. ladji * Michelangelov nagrobnik (Vasarijev načrt 1570/71), nagrob. Vittoria Aljierija (u. 1803, Canova 1810), na pilastru prižnica s pri¬ zori iz Frančiškove legende (Benedetto da Maiano o. 1475), nagrob. um. zgodovinarja Lanzija (u. 1810, Gius. Belli), freska Janez Krst. in Frančišek Asiški (Domenico Veneziano o. 1450), * Oznanjenje (relief iz sivega peščenca s pozlatitvijo, Donatello o. 1428/33), *nagrob. Leonarda Brunija (u. 1444, Bern. Rossellino 1444/50), Capp. Castellani (StS-e: Agnolo Gad- di), Capp. Baroncelli (StS-e: Prizori iz Mariji¬ nega življenja, Taddeo Gaddi 1332—38; Mai- nardi: Madonna della Cintola, o. 1490), Capp. Medici del Noviziato (načrt Michelozzo, 1434, njegov tudi portal z medičejskim grbom v čelu), zakristija (sacrestia) s StS-mi (Spinello Aretino: Pot na Kalvarijo in Križanje, Niccolo di Pietro Gerini: Vstajenje iz groba in Vnebohod) in iz nje z ograjo iz kovanega železa (1371) oddeljena 635 FLORENCA, Santa Maria del Carmine — FLORENCA, Santa Maria del Fiore 636 C app. Rinuccini (StS-e: na oboku in stenah Giovanni da Milano, spodaj tudi t. i. Mojster kapele Rinuccini; poliptih: Giovanni del Biondo, d. 1379), des. od kora po Giottovih freskah slavni kapeli nekd. bankirskih družin, Capp. Peruzzi (des. * Prizori iz življenja Janeza Evang., levo * Prizori iz življenja Janeza Krst.) in Capp. Bardi (*Prizori iz Frančiškovega življenja , nad vhodom v kapelo ravno tako Giottova Stigmatizacija sv. Frančiška), v koru {Capp. Maggiore) StS-e s prizori iz križeve legende (Agnolo Gaddi o. 1385/ 95, na levi steni spodaj ria prizoru Perz. kralj Hosroe II. obglavljen in ces. Heraklij prinaša križ v Jeruzalem ob des. robu domn. avtp.) in na v. olt. poliptih (Giovanni del Biondo, d. 1363), 4. kapela od kora na levo, Capp. Pulci- Beraldi (StS-e: Bernardo Daddi: Mučeništvo sv. Lovrenca in Mučeništvo sv. Štefana, o. 1330), Capp. Bardi di Vernio (s StS-mi zastopana Maso di Banco — Prizori iz življenja sv. Silvestra pa¬ peža, o. 1330, in pos. Poslednja sodba z vsta¬ jenjem enega izmed članov družine Bardi — in Taddeo Gaddi ali neki njegov učenec [Polaganje v grob in preroka ob straneh]), Capp. Bardi (Donatellov Kristus na križu, polihr. les, o. 1412/ 20, znan kot »Cristo contadino « tudi po Brunelle- schijevi kritiki, ki naj bi — po Vasariju — moj¬ stru očital, da je ravnal, »kakor da bi kmeta na križ pribil«, v lit. atr. tudi Ciuffagniju), v levi ladji — Brunijevemu nagrob. nasproti — *nagrob. Carla Marsuppinija (u. 1453, Desiderio da Settignano). — Zraven v nekd. refektoriju Mus. deli'Opera di Sta Croce: v njem ostanki Orcagnovih fresk {Zmagoslavje smrti in Pekel); freska Taddea Gaddija: Bonaventurovo videnje križanja (»Lignum vitae« — cf. s. v. Bonaven¬ tura) s 4 drugimi prizori in spodaj Zadnja ve¬ čerja; Donatellova soha Sv. Ludovik Toložanski (pozlačen bron, 1422/25). — S križnega hodnika vhod tudi v -»• Cappella Pazzi (supra). L: Ferdinando Rossi: Arte italiana in Santa Croce (F 1962); Leonetto Tintori & Eve Borsook: Giotto: The Peruzzi Chapel (NY 1965): Mario Bucci: La basi- lica di Santa Croce (F s. a., »For Col« 34 — L!). — Cf. B. Berenson (1963, repr. 55—62,111—12,118—25, 128, 152, 154—58, 215, 273—76, 279—81, 286, 300—01, 343—48, 351, 381, 396), M. Meiss (1970), W. Paatz (& E. Paatz *I 1940 — L!). ~ Santa Maria del Carmine {piazza del Car¬ mine). Notr.: des. slavna *Capp. Brancacci {-*■ Brancacci) s freskami -> Masolina (1424—25, tu znak Ml), ->Masaccia (1425—28, M) in Filippina —> Lippija (verj. 1481—83, znak L). Na levi steni zgoraj *Izgon iz raja (M), *Davčni novčič (M), spodaj Peter obišče Pavla v ječi (L), Oživljenje Teofilovega sina (M, dkč. L) in Peter moli (M, verj. z avtp.); levo od olt. zgoraj Peter pridiga (Ml), spodaj Peter ozdravlja bolnike s svojo senco {M); des. od olt. zgoraj Peter krščuje (M), spodaj Peter in Janez Ev. delita miloščino (M); na des. steni zgoraj Peter ozdravlja pohabljenca (M) in *oživljenje Tabite (Ml, pomagal M), *Adam in Eva ob drevesu spoznanja (Ml), spodaj Petra obsodijo in križajo (L, z avtp.) in Angel osvobodi Petra iz ječe (L). V lunetah freske iz 1765. L: cf. M. Salmi (1949 & 1953). ~ *Santa Maria del Fiore {piazza del Duomo), stolnica (prej tu manjša katedr. Sta Reparata), skupaj z zvonikom {Campanile) in Baptisterijem (cf. supra), ki jih povezuje tudi podobna marm. inkrustacija — cerkv. središče stare Florence. Zač. 1296 Arnolfo di Cambio (načrt v glavnem ohranjen, njegov tudi zidni venec v notr., ki poudarja vodoravno razčlenitev), nadaljevali Giotto, Andrea Pisano in predvsem Francesco Talenti, ki je stavbo z izjemo kupole dkč.; 1420—34 znamenita *kupola (Brunelleschi), sez. na srednjev. način iz dveh lupin brez pomoči zidarskega ogrodja; nad že prej dozidanim osmerokotnim tamburjem se pne 8 reber, ki drže 8 kap (najbolj učinkovit pogled nanjo z jugovzh. strani, na vogalu med via delVOriuolo in via del Proconsulo); 1436 papež Evgen IV. posv. c.; 1461 laterna kupole; načrt za pročelje 1875 Emilio De Fabris (dkč. 1887 Luigi Del Moro). Stavba je 3. največja kršč. c. (po Petrovi c. v —> Rimu in katedr. sv. Pavla v —> Londonu), dolga 160,45 m, vis. (do vrha križa na laterni kupole) 114,36 m. Na sev. strani apside * Porta della Mandorla z reliefom Marijinega vnebovzetja (Nanni di Banco 1414—21). Notr.: 3 ladje, dolga 153 m, široka 38 m, transept 90 m. N a notr. strani vhodne stene sedeči škof Antonio d'Orso (u. 1321) in drugi ostanki njegovega na¬ grob., ki ga je bil oblikoval Tino di Camaino pred odhodom v Neapelj. V des. ladji od vhoda proti vzh. doprsja Brunelleschija (Andrea Caval- canti 1447), Giotta (Benedetto da Maiano 1490, znani Polizianov napis, zadnji stih: Hoc notnen longi carminis instar erit, cf. s. v. lile ego sum ■ ■ •) in Marsilia Ficina (Andrea Ferrucci 1521/22). ^ levi ladji od vhoda proti vzh. kot »Poggio Braccio- lini« znana, prej Donatellu atr. soha (verj. Ciuf- fagni), na platno preneseni freski Andree del Castagno {*Niccolč da Tolentino, 1456) in Paola Uccella ( *Giovanni Acuto, s pr. im. John Hawk- vvood, 1436), Domenica di Michelino podoba Dante, ki razlaga Florenci Božansko komedijo (1465), v 1. levi kapeli v. vzh. apside slavno Michelangelovo Snemanje s križa, znano kot t. '• *»Florentinska pieta« (z avtp. v podobi Jožem , .< ui nRFNCA, Santissima Annunziata 637 FLORENCA, Santa Maria Nove iz Arimateje ali Nikodema, 1550/55), naposlec 10 reliefi ( Marija, Janez Krst., 4 evangelisti in cerkv. očeti) okrašena bron. vrata ( Lu ca e Robbia 1446/74), ki jih je bil naročil Piero i Gottoso (—> Medici) in skozi katera se je zaroti Pazzijev 26. apr. 1478 rešil v Novo za stijo ( Sacrestia nuova ) njegov sin Lorenzo e častni — ob pomoči zvestih spremljevalcev, liziana, ki ga je potisnil skozi vrata, in a Marsilia Ficina, ki jih je nato prisebno tiščal . L: Cankar 11/2 (1933, p. 240-41, re P r ' 12 ^ ; nti Crispolti: S. Maria del Fiore alla lucc de! documen^ (F 1937); id.: II Duomo di Firenze (T l9 ' , pola: A. Doren, Zum Bau der Florcntmer Domkuppel (RepKw, 1898); Cankar 111/1 (1936, P, R. Sabatini: II tamburo della Cupola di S. ^ Fiore (F 1939); S. Zanieri: La C ,uP°la di S._Ma Fiore (F 1953). — Cf. P. Sanpaolesi (1941). »Fogg Bracciolini«; cf. M. Wundram (1959 L.). ~ *Santa Maria Novella ( piazza Sta^ Maria Novella), v. dominikanska gotska c., zac. * Pročelje (spodnji del z gotskimi nišami zac. 1350) dkč. 1470 L. B. -> Alberti (v orjaškem napisu na zgornjem arhitravu pod čelom imen. naročnik Giovanni -> Rucellai in datum MCCCCLXX). Triladijska gotska notr., v stran¬ skih ladjah po Vasarijevem načrtu post. o tarji (1565—71). V des. stranski ladji nagrob. bi. Villone dei Botti (zač. Bern. Rossellino tik pred odhodom v Rim 1451). Des. od kora Capp. di Filippo Strozzi il Vecchio s freskami Fihppma -^Lippija (na stropu očaki Adam, Noe, A ra ham & Jakob, na stenah prizori iz legend Ja» eza Ev. in Filipa, dkč. 1502); kor 1486—90 poslika Dom. Ghirlandajo s sodel. (levo * Marijino ~ n Ijenje, des. *prizori iz življenja Janeza Krst., mea njimi na des. spodnjem, Oznanjenje Zahariji, d. 1490, največ asist, portretov, mdr. npr.* c ino). Levo od kora Capp. Gondi: nad olt. s avni Kristus na križu Brnnelleschija (polihr. les, o. 1410/15). V levi stranski ladji Masacciova freska * Svete Trojice z Marijo, Janezom Ev. in donator¬ sko dvojico. V levem delu transepta po stopnicah vhod v Capp. Strozzi ( di Mantova)' freske Nar a di Cione iz o. 1357 kažejo Poslednjo sodbo, Raj in Pekel, kot ga opisuje Dante, pozornost pa zasluži tudi v orig. okviru ohranjeni Oicagnov Poliptih (d. 1357). - Levo pred c. vhod h kriznim hodnikom. Chiostro Verde je imen. po zelenkasti barvi slikarij, s katerimi ga je v 1. pol. XV. st. okrasil Paolo -> Uccello s sodel. (Uccellove freske Sr *ete in hranjene v refektoriju). Nekd. kapitcljs a dvorana se imenuje Cappellone degli Spagno i, ker je služila- kot kapela za šp. spremstvo v. voj- vodinje Eleonore Toledske, žene Cosima L : slavne * freske po soglasni sodbi veljajo za delo Andree da Firenze (o. 1366/68) in kažejo pred- 638 vsem Via veritatis, -» Apoteozo Tomaža Akvin- skega in na skupni upodobitvi Pot na Kalvarijo, Križanje in Kristus v predpeklu. L: Cankar III/l (1936); B. Zevi (EWA I, 1959, stp 189, 198—99); Borsook (1960, t. 35—38, 44^15, 85—88); EWA X 6 (1965, barvna t. 395). — Cf. B. Berenson(L: Ph 1963), M. Mušič (II 1966, p. 81), M. fVackernagel (Der Lebensraum 1938), R. Wittkower (1949 [T 1964]). ~ Santa Trhlita ( piazza S. Trinita ), 3-ladijska gotska c., pročelje pa iz 1593/94 (Bernardo Buontalenti). V 4. des. kapeli (Capp. Bartolini) olt. slika Oznanjenje (Lorenzo Monaco 1422/25); 2. kap. des. od prezb. je *Capp. Sassetti: Dom. Ghirlandaja olt. slika Čaščenje pastirjev (d. 1485) in *Prizori iz življenja Frančiška As. (1483—86, d. 1485), med njimi zgoraj ikonogr. in kulturno- zg. posebno mikavna *Potrditev redovnih pravil (Approvazione della Regola), predstavljena na piazza della Signoria z Loggia dei Lanzi v ozadju, na des. strani [na papeževi levici] od leve na des. naročnik Francesco Sassetti, Lorenzo Veličastni in Antonio Pucci, po stopnicah prihaja Poliziano, za njim 3 Lorenzovi sinovi: Giuliano, najmlajši, pozn. vojvoda nemourski, Piero, najstar., in Giovanni, srednji, pozn. papež Leon X., za njimi naposled kaplan Matteo FraTfco in pesnik Luigi Pulci; v sredini Oživljenje otroka iz dru¬ žine Spini, trg Sta Trinita s člani družine Sassetti in na skrajni des. avtp.; spodaj levo naročnikova žena Nera dei Corsi in des. še enkrat Francesco Sassetti. 2. kap. levo od prezb. nagrob. škofa Benozza Federighija (Luca della Robbia, marmor k & žg. glina, 1454—57). 2. leva kap. od vhoda: na steni Spokorni Hieronim v pustinji (Ridolfo Ghirlandajo, pozno delo). L: Capp. Sassetti: Borsook (1960, t. 80—84). — Cf. A. tVarburg ( 1901). ~ Santissima Annunziata (piazza SSa Annun¬ ziata). S stekleno streho pokriti atrij (Chiostro dei Voti) krase freske, mdr. zastopani Rosso Fiorentino (Vnebovzetje, 1515), Pontormo (Obi¬ skovanje, 1516), Franciabigio (Marijina zaroka, pred 1515) in Andrea del Sarto (* Marijino roj¬ stvo, d. 1514, in Prihod treh kraljev, 1511). Notr.: na vzh. strani rotunda po zamisli (o. 1470) L. B. Albertija. Med bogato opremo npr. ostanki fresk Andree del Castagno iz 1454/55 (Sv. Julijan in Sv. Trojica s Hieronimom, Marijo Kleofo in Marijo Magdaleno) in leseni kip Sv. Roka (Veit Stofi). — VI. križnem hodniku (Chiostro dei Morti) je mdr. pod steklom slavna freska Andree del Sarto (*Maaonna del Sacco, d. 1525). L: EWA XV: Index (1968, p. 190). — Cf. L. H. Heydenreich (1930), M. Mušič (II 1966, p. 58—61). 639 FLORENCA, Santo Spirito — FLORENCA, Palazzo Medici-Riccardi 640 ~ *Santo Spirito (piazza S. Spirito), sez. 1445—82 po Brunelleschijevem načrtu iz 1436, golo pročelje: triladijska bazilika (dolga 97 m, šir. 36, v transeptu 58 m) s 35 korintskimi stebri iz pietra serena, ki nosijo loke. Tloris lat. križa sestavlja 8 v. kvadratov (1 za kor, 3 za transept, 4 za ladjo), stranska ladja se nadaljuje okrog kora (iz nje se odpira 40 kapel ali bolje plitvih olt. niš) in bi po prvotnem načrtu obdajala tudi zah. krak (tu zdaj 3 vhodi, po Brunelleschijevem načrtu pa naj bi bili 4, iz vsake niše po eden). Med slikarji zastopani Cosimo Rosselli, Filip- pino Lippi, Lorenzo di Čredi itd., med kiparji pa Bern. Rossellino ( nagrob. N eri ja Capponija, 1458) in Andrea Sansovino ( Corbinellijev olt., marmor, 1485—90). L: Cankar III/l (1936); Pevsner (1966). — Cf. Ch. Seymour (Harm 1966). palače ~ Biblioteca Laurenziana (piazza S. Lorenzo 9, vhod iz križnega hodnika pri c. S. Lorenzo). Michelangelo jo je projektiral od 1524 dalje. Znameniti manieristični * vhodni prostor (t. i. Ričet to) po njegovem modelu iz 1557 (izvedel —>■ Ammanati pred 1560) predstavlja kot celota revolucionarno negiranje klas. tektonskih pravil: v steno »ujete« dvojice stebrov; konzole, ki ni¬ česar ne nosijo; »organsko« razgibane stopnice. — Knjižnica hrani mdr. slavni -> Rabulov evan- geliar (586). L: Pevsner (1966); »PKG« 8 (1970, t. 344 — L!). — Cf. M. Wundram (1970, repr. 37). ~ Convento di Sta Maria Maddalena dei Pazzi (v/a delta Colonna 7). V kapiteljski dvorani (sala capitolare) tridelna Peruginova freska (1493— 96); levo 5v. Bernard in Marija, v sredi Kristus na križu in Marija Magdalena, des. Janez Ev. in Benedikt. — Loggia dei Lanzi ali Loggia detla Signoria ali Loggia delVOrcagna ( piazza della Signoria ): sez. sta jo 1376/81 Benci di Cione in Simone di Francesco Talenti. Zgoraj personificirane se¬ deče Kreposti, po osnutkih Agnola Gaddija iz¬ klesane 1384—89, in sicer od des. na levo Forti- tudo (Giovanni di Francesco Fetti), Temperantia (Jacopo di Piero Guidi), Iustitia in Prudentia (obe Giovanni d’Ambrogio), na krajši strani pa 3 teo¬ loške kreposti (vse Jacopo di Piero Guidi), tj. Špes, Fides in naposled dosledno obla Caritas nad zidcem. Vhod v loggio obdajata leva (des. je grš. orig., levi kopija, ki jo je izdelal Flaminio Vacca), sicer pa so tu Cellinijev *Perzej z Medu- zino glavo (Žrtvovanje Poliksene za njim je 1865/ 66 izklesal Pio Fedi), rim. kopija —> Menelaja s Pdtroklovim truplom, Giambolognovo —> Ugrab¬ ljenje Sabinke in njegova pozn. skupina Herakles in kentaver Nessos. Izmed 6 ant. soh žena v ozadju je tretja od leve znana kot Tusnelda. L: cf. M. Wundram (1970, repr. 24). ~ Loggia del Bigallo (piazza S. Giovanni na vogalu via Calzaiuoli), sez. 1352—58 in namenje¬ na dobrodelni bratovščini Compagnia della Mi- sericordia. L: Howard Saalman: The Bigallo: The Oratory and Residence of the Compagnia del Bigallo e della Misericordia in Florence (NY: New York UP 1969, »Monographs on Archeology and the Fine Arts ...« 19). — Cf. B. S. Myers (I 1969, p. 327 & 329). — *Ospedale degli Innocenti ( piazza SSa Annunziata), florent. najdenišnica, ki jo je ust. Ar te della Seta', sez. 1421—44 po —> Brunelle¬ schijevem načrtu iz 1419. S stopnicami proti jugu dvignjeno pročelje zaznamuje stebrišče 9 arkad s korintskimi stebri (hodnik obokan z visečimi kupolami, ki jih dele na konzole — na gotski način — oprti oporni loki), med loki nad njimi popularni bambini, tj. reliefi otročkov v plenicah (Andrea -> Della Robbia, belo-modro poloŠčena žg. glina, zač. 1463—66), tesno nad loki in me¬ daljoni močan venčni zidec, ki skupaj s kane- liranimi pilastri ob straneh uokvirja celotni portik, zgoraj pa vrsta ravno zaključenih oken s trikotnimi čeli. — V Pinakoteki mdr. zasto¬ pana Dom. Ghirlandajo ( Poklon kraljev, z avtp., les, d. 1488) in s fresko in situ Bern. Poccetti (Pokol nedolžnih otrok in predstavniki najdenišni- ce s svojimi varovanci nad iluzionistično prostor poglabljajočimi stopnicami, 1610). L: Cankar III/l (1936); Pevsner (1966). — Cf. F. (Viirtenberger (1962). ~ *Palazzo degli Uffizi, po Vasarijevem na¬ črtu 1560 zač. stavba, ki predstavlja vzoren pri¬ mer manieristične arhitekture s t. i. inverzijo (ves poudarek je na dvoriščni strani), begom v prostor (perspektiva proti Arnu), ponavlja¬ njem istih stavbnih členov, zanikavanjem tekton¬ skih načel (prevotleno pritličje) in prevajanjem strogo geometrijskih oblik v na pol organske oblike. L: Pevsner (1966). — Cf. M. Wundram (1970, repr- 38). R. Ziircher (1941). ~ Palazzo Gondi (piazza S. Firenze 1), seZ ' 1490—94 (arh. Giuliano da Sangallo) za družino Gondi. Del ob via de’ Gondi v istem stilu sez. arh. Giuseppe Poggi 1874. — Arkadno dvorišče- ~ ‘Palazzo Medici-Riccardi (via Cavour li¬ po naročilu Cosima il Vecchio (1444) sez. 641 FLORENCA, Palazzo Niccolini-Bouturlin — FLORENCA, Ferdinando I de’ Medici 642 Michelozzo kot svoje najpomembnejše delo (dk' 1460). Znamenita *zun.: »najtežje« pritličje s krepko rustiko, »lažje« 1. nadstr. z ob esani manjšimi kamni in »najlažje« 2. nadstr. s po vsem gladko steno; v pritličju z arka turu ° dano * dvorišče. Notr.: v pritličju Museo Medtceo, v 1. nadstr. Capp. Medici s freskami enozza Gozzolija (* Sprevod treh kraljev, 1459/63). L: Cankar III/l (1936). ~ Palazzo Niccolini-Bouturlin ( via de Ser\i 15), sez. o. 1550. Fresko Čas ugrablja Lepoto je naslikal il -*■ Volterrano. L: »MdC« 267 (barvna t. 31). ~ Palazzo Pitti ( piazza dei Pitti)- Osrednji del s 7 okenskimi osmi sez. po Brunelleschijevem načrtu o. 1440—70 za bogatega trgovca i, Luca), dvoriščno stran 1558—70 oblikova ni manati, v XVII. st. podaljšano pročelje, ki je zdaj dolgo 205 m. Strope v 1. nadstr. mdr. po¬ slikala -> Pietro da Cortona in njegov sode . Ciro Ferri. Cf. infra (->'* Galleria Palatina ; Museo degli Argenti) L: Cankar 111 / 2 ( 1936 ); EV/AII (1960,stp 661—62). ~ *Palazzo Rucellai (v/a della Vigna Nuo\a 20); za florent. trgovca Giovannija R- po na ^ ^ L. B. Albertija sez. Bern. Rossellino (1446 Prva zas. stavba, katere pročelje je razčlenjeno s pilastri (v pritličju svobodno porabljen ors i red, v 1. nadstr. svobodno porabljen jonski re , v 2. nadstr. korintski). L: Cankar III/l (1936); Pevsner (1966). ~ Palazzo Spini-Feroni (piazza Sta Trhlita), sez. konec XIII. st. (1289), morda po načrtu Arnolfa di Cambio', rest. 1874. ~ *Palazzo Strozzi ( piazza Strozzi). za F'l>P P>ja -» Strozzija zač. 1489 po načrtu Benedetta da Maiano; stavbo nadaljeval il Cronaca (nje Sova sta mogočni strešni venec in dvorišče), e o ustavljeno 1536. ~ *Palazzo Vecchio, mogočna stavba, pravo znamenje florent. mestne oblasti, ki s piazza della Signoria pred njo predstavlja civilno sre¬ dišče nekd. Florence, sez. 1298—1314 (po Va sar >ju po načrtu ->- Arnolfa di Cambio [u. 1302]), sprva imen. Pal. del Popolo ali del Comune, P°zn. Pal. dei Priori (Priori delle Arti = pred¬ stojniki florent. cehov), še pozn. Pal. della Sig- n °ria. 1540 se sem preselil Cosimo I. de’ Medici Oz Pal. Medici [cf. supra] v nekd. Via Lar ga), na novo je notr. uredil predvsem -> Vasari. Ko se je vojvodski dvor 1599 preselil v Pal. Pitti (supra), se je stavbe prijelo ime Pal. Vecc io. 23 — Leksikon Pred njim kopija Donatellovega Marzocco (lev s florent. grbom, orig. v Bargellu, cf. odd. mu¬ zeji), bron. skupina *Judita s Holofernom (Do¬ natello 1456/57), marm. kopija Michelangelo¬ vega Davida, il Gigante (orig., zdaj v Gali. delTAc., stal tu 1504—1873) in skupina Herakles in Cacus (Bandinelli, d. 1533, post. tu 1534), naposled 2 » termina « (-»- Terminus), moški (id.) in ženski lik (Vinc. de’ Rossi), ki — delno spre¬ menjena v drevesi — morda ponazarjata dvojico —> Filemon in Baukis. Na dvorišču (po Miche- lozzovem načrtu, 1439—54, moderniziral Vasari) porfirni vodnjak (Battista del Tada) s kopijo mičnega Putta, ki stiska delfina (Verrocchio). I. nadstr. * Salone dei Cinquecento (načrt Cro¬ naca, 1494), vis. 22,4 m, sicer pa 53,7 X 18,7 m. S: razni zg. prizori, boji s Piso in Sieno itn. (Vasari & sodel.). P: Michelangelov t. i. * Zmago¬ valec ( La Vittoria, marmor, 1525/30), sohe Medi¬ čejcev, Giovanni delle Bande Nere (Bandinelli), Alessandro (id.), Leon X. (id. & Vinc. de’ Rossi), Francesco I. (Caccini) in Klemen VIL krona Karla V. (Bandinelli & Caccini), ant. plastika itn. Ikonografsko posebno mikavni -> Studiolo di Francesco I. II. nadstr. Quartiere degli Ele¬ menti, v njem *Sala degli Elementi (okras celote Vasari & Cristofano Gherardi), Sala d'Ercole (Vasari s sodel.), Sala di Giove (iid.), Sala d'Opi (Vasari & Gherardi) in Sala di Cerere (iid.). V Quartiere di Eleonora da Toledo z groteskami R. Ghirlandaja okrašena Camera verde in Cap- pela, ki jo je v celoti okrasil Bronzino: triptih s Pieta in Oznanjenjem (1553—1564), freske na stropu in stenah, tu Prehod skozi Rdeče morje (1541/42), Bronasta kača (1542), Voda iz skale in Mana (obe 1542/45). Med ostalimi prostori Sala delVUdienza po načrtu Benedetta da Maiano z rezljanim stropom (Giuliano da Maiano) in freskami s prizori iz življenja Furija Kamila (M. Furius Camillus, u. 365 pred), delom Francesca Salviatija iz 1544 (na Kamilovem trium/u med vojščaki njegov avtp.). L: Alfredo Lensi: Palazzo Vecchio (Mi-R 1929); Jiirgen Paul: Der Palazzo Vecchio in Florenz: Ur- sprung und Bedeutung seiner Form (F 1969, »Pocket Libr. of Studies in Art« 20 [cf. H. Saalman, AB, marec 1971]). — Cf. P. Bargellini (1968), G. Sinibaldi (1934). javni spomeniki in vodnjaki ~ Cosimo I de’ Medici, prvi v. vojvoda toskan¬ ski, konjeniški spom. ( piazza detla Signoria) Giambologne iz 1594. ~ Ferdinando 1 de’ Medici, v. vojvoda toskan¬ ski, konjeniški spom. {piazza della SSa Annun- ziata) Giambologne iz 1608. FLORENCA, Giovanni delle Bande Nere — FLORENCA, Galleria degli Uffizi 644 ~ Giovanni delle Bande Nere (piazza S. Lo- renzo), delo B. Bandinellija (1540, celota tu šele od 1851) — bolj kot soha uspeli reliefi. — * Judita s Holofernom ( piazza della Signoria, pred Pal. Vecchio), bron, pozno Donatellovo delo (o. 1456/57), prva samost, stoječa figuralna skupina renesanse, ponosna podoba meščanske Poštenosti ( Sanctimonia ) nad knežjo Nečistostjo (-»■ Luxuria) in Napuhom (-> Superbia) — kot je nekdaj govoril napis pod njo: Regna cadunt luxu, surgunt virtutibus urbes ... L: cf. J. Pope-Hennessy (II1958), E. ID/k/( 1937/38), Ch. Seymour (Harm 1966). ~ *Neptunov vodnjak (Fontana del Nettuno) na piazza della Signoria, delo B. Ammanatija (zač. 1563, dkč. 1575), ki je v natečaju zanj 1559 zmagal nad Cellinijem, Giambologno in Dan- tijem. Mnogo bolj kot srednja soha, marm. Neptun iz 1571 (ob njem vzklik florent. sodob¬ nika: » Ammanato, Ammanato, che bel marmo hai rovinato !«) je uspela celota, zlasti bron. kipi nimf, favnov in satirov in med njimi kot po¬ sebno odličen primer manieristične plastike nimfa z rogom izobilja, ki jo je po mojstrovem modelu ustvaril Andrea Calamech. — vodnjaka na piazza della SSa Annunziata je napravil Pietro Tacca s pomočniki (1629). muzeji ~ *Galleria degli Uffizi (Pal. degli Uffizi, piazzale degli Uffizi), najpomembnejša it. gal. slik in ena izmed najpomembnejših na svetu. Konec XVI. st. so jo ust. v. vojvode toskanski — Medičejci — iz zbirk, ki so jih bili izpopol¬ njevali razni člani družine od Cosima star. dalje. V z. slik posebno dobro predstavljeni it., zlasti florent. umetniki (Botticelli npr. najbolje na svetu); z. ant. plastike (*Medičejska Venera, I. st. pred); graf. z. (Gabinetto dei Disegni e delle Stampe) z o. 50000 risbami in o. 60000 graf. listi; zbirke medalj (80000 kosov), kamej in slonokoščenih izdelkov, portretnih miniatur in tapiserij. S: med Italijani pomembno zastopani Cimabue (*Madona z otrokom, 8 angeli in 4 pre¬ roki, o. 1285/90 za c. Sta Trinita), Duccio (*Ma- donna Rucellai [Madona z otrokom in 6 angeli], naroč. 1485 za c. Sta Maria Novella), Giotto (* Madon na d'Ognissanti [Madona z otrokom, svetniki in angeli], o. 1305/07), Bernardo Daddi (Madona z otrokom, Matejem in Nikolajem, d. 1328), Simone Martini (*Oznanjenje, d. 1333), Ambr. Lorenzetti (*Predstavitev v templju, d. 1342), Lorenzo Monaco (Marijino kronanje z 20 svetniki za v. olt. c. Sta Maria degli Angeli, d. 1413), fra Angelico (Marijino kronanje iz Sta Maria Nuova, o. 1428/35), Paolo Uccello (*Bitka pri S. Romano, 1456), Masaccio (Ana Samotretja s 5 angeli, precej rest., pred 1425), Filippo Lipp* (*Marijino kronanje, z avtp., 1441/47; Medičejski olt.: Marija z otrokom, Frančiškom, Kozmo, Damjanom in Antonom Pad., o. 1450; Marija z otrokom in angeloma), Domenico Veneziano (*Pala di Sta Lucia dei Magnoli [= Sacra con- versazione !], o. 1445), Piero della Francesca (portretni diptih *Federigo da Montefeltre in njegova žena Battista Sforza, na hrbtni strani njuna sprevoda, verj. 1465/66), Alesso Baldovi- netti (Ozna njenje. 1470), Ant. Pollaiuolo (He- rakles in Antej in Herakles in lernajska hidra, verj. 1465/70; 6 podob kreposti, in sicer Vera, Upanje, Ljubezen, Zmernost, Pravičnost in Ra¬ zumnost, vse 1469 [cf. Botticelli, infra]), Giov. Bellini (Alegorija), Mantegna (triptih s Poklonom treh kraljev, I460-a leta), Verrocchio (*Krst v Jordanu, dkč. Leonardo da Vinci), Piero Pol' laiuolo (Galeazzo Maria Sforza, 1471), Signo- relli (Sveta družina, tondo), Botticelli (Judita se vrača iz Holofernovega taborišča in Odkritje Ha¬ lo f er novega trupla, o. 1470; Moč v vrsti A. Pollaiuolovih Kreposti [cf. supra]; Portret moža z medaljo [Avtp. ?], 1470/75; * Poklon kraljev [z avtp.], (o. 1475; * Pomlad [La Primavera, o. 1478; * Madona del »Magnificat«, o. 1483; * Roj¬ stvo Venere, o. 1486; Madona z granatnim jabol¬ kom [Madonna della Melagrana ], 1487; Minerva in kentaver, o. 1488; *Apelovo Obrekovanje, o. 1495), Perugino (Madona z Janezom Krst. in Boštjanom, d. 1493; Francesco delle Opere, [na hrbtu] 1494), Dom. Ghirlandajo (Madona z otrokom, Mihaelom, Rafaelom, Zenobijem 1,1 Justom, 1475/80; Poklon kraljev, tondo, d. 1487), Francia (Evangelista Scappi), Leonardo da Vinci (* Oznanjenje, 1470/75; * Poklon treh kraljev, nedk., naroč. 1481 za c. S. Donato a Scopeto [cf. Filippino Lippi, infra]), Filippino LipP' (Madona z Janezom Krst., Viktorjem, Bernardom in Zenobijem, d. 1485; Poklon treh kraljev, 1496 [namesto nedk. Leonardove slike, cf- sU pra]), Lorenzo di Čredi (Čaščenje pastirjev), Piero di Cosimo (Perzej osvobodi Andromedo ), Raffaellino del Garbo (Madona z otrokom, ^ rl "\ čiškom As., Zenobijem in donatorsko dvojico,■ 1500), Albertinelli (Obiskovanje, d. 1503), ' chelangelo (*Sveta družina [Tondo Doni], 15 04), Franciabigio ( Madona z Janezom Krst. " Jobom, d. 1516), Rafael ( * Madona z " ščk °f ( [Madonna del Cardellino ], o. 1507; »nepotsk' portret * Papež Leon X. s kardinaloma Ciuhom de' Medici in Luigijem de' Rossi, 1518/19), Ann rea del Sarto (*Madonna delle Arpie, d. 1517; SttrJ e 645 FLORENCA, Galleria deU’Accademia — FLORENCA, Gallena Palatina 646 svetniki, 1528), Tizian (* Flora, o. 1515; *Urbin- ska Venera, o. 1538), Correggio (. Počitek na begu v Egipt, o. 1515), Rosso Fiorentino ( Mojzes brani Jetrove hčere, o. 1520), Pontormo ( Kristus v Emavsu, d. 1525), Parmigianino ( *Madonna dal collo lungo, 1534/40), Bronzino ( Bartolommeo Panciatichi in Lucrezia Panciatichi, o. 1540; Eleonora Toledska in njen sin Giovanni de Medici, °- 1545), Vasari (Lorenzo il Magnifico), J. Tinto¬ retto {J(icopo Sansovino, 1560/70), Barocci ( Ma - donna del Popolo, 1575/79; Francesco Maria II Della Rovere, vojvoda urbinski, o. 1580), Cara¬ vaggio ( Mladi Bakli; Meduza, tondo), itn. Med Nemci Diirer ( Portret očeta, d. 1490; Poklon ~ * Galleria delFAccademia (v/a Ricasoli 52) hrani nekaj najslavnejših Michelangelovih del, kot so (vse marmor) -» David (1501—04), njen največji zaklad, apostol * Matej (nedk., 1504/05 ali poleti 1506) in t. i. *Schiavi Boboli (nedk., različno dat. 1519/36); med mojstru napačno atr. deli t. i. ->Pieta Pale strina. S: mdr. zasto¬ pani Mojster sv. Magdalene (* Magdalena in 8 prizorov iz njene legende, tabla iz 2. pol. XIII. st., po kateri je neznani slikar imen.), Pacino di Buonaguida (*Kristus na križu kot »Drevo živ¬ ljenja « [-> arbor vitae]), Giovanni da Milano (Kristus trpin, les, d. 1365), Lorenzo Monaco, Lorenzo di Čredi, Ridolfo Ghirlandajo, itd. treh kraljev, d. 1504), Cranach star. ( Martin Luter, d. 1529; Saška volilnika Janez L in Fri¬ derik III., d. 1533; Martin Luter, d. 1543), Hol¬ bein ml. ( Sir Richard Southvvell, d. 1536), Georg Pencz ( Portret mladeniča, d. 1544). Med nlz -> Dam. in hol. slikarji Rogier van der Weyden (*Polaganje v grob, 1450), Hugo van der Goes i*Por,i,torijev olt., 1473—75), Memling (.Madona z otrokom in angeloma, o. 1485; Sv. Bene i t in Benedetto di Tommaso Portinari, d. 1487), Anthonis Mor (Avtp., d. 1558), Honthorst (Čaščenje pastirjev, 1621), Rembrandt (Avtp. z vratnim oklepom in zlato verigo, o. 1633 ' 3 *’ Portret starega rabina, o. 1660; A\tp., o. ’ G. Dou, van Schrieck, Jan van der (Veduta z amsterdamskim rotovžem, • ’ Rachel Ruysch idr. Med Francozi ' C ? . Fromertt (*triptih z Obujenjem Lazarja [z avtp.], ■ 1461), Rigaud (Bossuet, d. [na hrbtu] 1 )> M. Natticr (Mine Henriette de France kot ora, Mme Adelaide de France kot Diana, d. ' 74 - ) _~ - ^ zbirki avtoportretov ( Collezione [ oc colta] degli Autoritratti), ki jo je utemeljil kara Leopoldo de’ ^ Medici v XVII. st., vec kot 801 predvsem it. slik. Razstavljen samo maj en c (nekateri avtp. z drugimi slikami, cf. supra) e naslikanimi avtp. zastopani npr. Rafael, o p" 1 ml. (risba z barvnimi svinčniki, 1542,43), a- r °cci (o. 1590/95), Sandrart (o. 1640/41), ha- vator Rosa (o. 1660/65 [replika v Gali. Pa ' at ' n j^’ Dolci (d. 1674) Francesco Solimena (o. 1720/JU), Liotard (pastel, d. 1744), Reynolds (d. [na hrbtul 1775), Kiprenski (1821), Tommaso Minareti (1807), M. Liebermann (1908). L: Die Koniglichen Gemaldesammlungen m• ° renz (2 knj., BI: Photographische Ges. s. a.); Eugene Pierraccini: Catalogue de la Galerie Roya'e des . fizi i Florence (Florence 1912); R- D a ) er , F Uffizi: Problemi tecnici e di ordinamento ( ■ • 11951/52]); G. A. Mansuelli: Galleria degli Uffizt. La SP»U. - __ oTr-horucri (Das scultura.l—II (R 1958—1961); Lu*saBec/ie Q H Grolie Buch der Malerei, Brsch 1960). ’ j - ■ Giglioli (1934), D. Heikamp (1963), C ’ ^ , 054 ) P- Salvini (1955), H. Tietze (Die groBen L: »Itinerari« 52. ~ “Galleria Palatina (Pal. Pitti), nastala na tem mestu z imenom Quadreria sredi XVII. st. kot z. — Medičejcev, v. vojvod toskanskih; se odlikuje s staro ureditvijo: druga nad drugo in ob drugi obešene slike v »zlatih« okvirih tvorijo skupaj s StS (cf. Pal. Pitti, supra) izredno učinko¬ vito dekorativno celoto. Zdaj direktorica Anna Maria Francini Ciaranti (cf. L, infra). V izbrani z. slik so s pomembnimi deli zastopani med Italijani Filippo Lippi (*Tondo Bartolini [Ma¬ rija z otrokom, zadaj Marijino rojstvo], 1452), Filippino Lippi (Smrt Lukrecije), fra Bartolomeo (Objokovanje [Deposizione]), Sodoma (Sv. Bošt¬ jan, naroč. 1525), Rafael (med portreti Agnolo Doni in njegova žena Maddalena Strozzi, »La Gravida« ali »Donna gravida«, Tommaso »Fedra« lnghirami [2. inačica Boston ISG] in *Portret žene s pajčolanom [La Velata], med nabožnimi slikami *Madonna del Granduca, Madonna del Baldacchino, Madonna detla Seggiola in Ezeki- jelovo videnje), Ridolfo Ghirlandajo ( Portret »Zlatar«), Andrea del Sarto (dve sliki Jožefovih zgodb, 1515/20; Vnebovzetje [št. 191] z avtp. potezami v bradati glavi ob levem robu, o. 1525), Tizian (tudi Giorgioneju atr. *Koncert, sicer pa Kard. Ippolito de' Medici v madž. noši, o. 1530/ 33; t. i. *La Bella, o. 1536/37; »Mladi Anglež « [L'Inglese ali L'uomo degli occhi glauchi ], o. 1540/45; Pietro Aretino, o. 1545, kopija Rafae¬ lovega Julija II. [orig. v londonski Nat. Gali.]), Rosso Fiorentino ( Madona na prestolu z 10 svetniki, d. 1522), Pontormo (Poklon kraljev), Bachiacca (Marija Magdalena), Bronzino (Gui- dobaldo detla Rovere [1514—74, pozn. urbinski vojvoda Guidobaldo II.] v starosti 18 let, o. 1532), Barocci (Francesco Maria II. della Rovere, vojvoda urbinski, o. 1580; Federico Urbinski kot dojenček, 1605), Guido Reni (Mladi Bakhos, o. 1615/20; Kleopatra s kačo), Cristofano Allori (Judita s Holofernovo glavo, po izročilu Holo- 647 648 FLORENCA, Museo degli Argenti — florentinski neoplatonizem fern avtp.), Domenico Feti ( Prilika o izgubljeni drahmi), Guercino ( Madona z lastovko [Madotina della Rondinella ]), A. Gentileschi ( Judita ), Salv. Rosa ( Avtp., o. 1660/65 [cf. Uffizi ]); med Flamci Rubens (» Štirje filozofi « [z avtp.], 1612/14; Po¬ sledice vojne, 1638), Sustermans (številni portreti Medičejcev in drugih) in van Dyck (Kard. Guido Bentivoglio, o. 1623?); med Španci Murillo (Madona z otrokom). L: Anna Maria Francini Ciaranfi: Die Galerie Pitti in Florenz (Mn 1956, »Die Galerien Europas«); ead.: La Galleria Palatina (Pitti): Guida per il visitatore e Catalogo delle opere esposte (F 1956). — Cf. N. Tarchiani (1934). Settignano, Ant. del Pollaiuolo, Mino da Fiesole, Andrea del Verrocchio (npr. *David, bron. kip, 1470/76, Portret dame s šopkom, marmor [do ledij]), Andrea Della Robbia, Benedetto da Maiano, Andrea Sansovino, Michelangelo ( Bak- hos, 1496/97; Madonna Pitti, tondo, verj. 1503/ 05; Brutus, po 1539 — vse marmor), A. Sanso¬ vino, J. Sansovino, Bandinelli, Cellini, Giambo- logna, A. Vittoria, G. L. Bernini (fCostanza Bonarelli, marm. doprsje, o. 1635) in A. Algardi. — V coli. Carrand mdr. —> Diptih Carrand in —►»Mali diptih v Bargellu« (o. 1380/90). L: cf. F. Rossi (1938). ~ Museo degli Argenti (Pal. Pitti), pomembna z. zlatarskih in slonokoščenih izdelkov, gliptike, porcelana, itd. L: Cristina Piacenti Aschengreen: II Museo degli Argenti a Firenze (Mi 1967, »Gallerie e musei minori di Firenze«; n. izd. 1968 [oc. Detlef Heikamp, Kchr, jan. 1969]). ~ Museo delFOpera del Duomo, stolnični muz. (piazza del Duomo 9, tj. med via de' Servi in via delPOriuolo): ne obsežna, pač pa zelo pomembna z. florent. plastike, odprta od 1891 dalje. Mdr. zastopani Arnolfo di Cambio (Ma¬ rija z otrokom, marmor, 1302; Sv. Reparata, marmor, 1302), Nanni di Banco ( Evangelist Luka, marmor, 1408/12), Donatello (f Janez Ev., marmor, 1409/15; » Jeremija « in t. i. » Zuccone «, marm. sohi, 1423/35; Cantoria, marmor z mo¬ zaično intarzijo, 1433—39) in Luca Della Robbia (Cantoria, marmor, 1431—38). Med zlatarskimi izdelki *srebrni olt. florent. baptisterija (viš. 115 cm, šir. 263 cm, globina 53 cm, zač. 1366, nadaljevan v XV. st. — mdr. Andree del Verro- chia relief Obglavljenje Janeza Krst., 1477/80). ~ Museo Horne (Časa Horne, piazza S. Jacopo tra' Fossi 6, vhod iz via de' Benci 6). V palači, ki je atr. Giulianu da Sangallo, je z., ki jo je bil Herbert P Horne zapustil it. državi. Lepa z. pohištva, male plastike in risb, med slikami npr. D. Dossijeva Alegorija glasbe. L: cf. B. Berenson (L: Ph 1968, repr. 1751). ~ Museo Nazionale (Pal. di Bargello, cf. su- pra). Izredno bogata z. it., zlasti florent. kipar¬ stva. Mdr. zastopani L. Ghiberti in F. Brunel- leschi (njuna reliefa za —> natečaj za druga vrata Baptisterija v Florenci), Donatello (npr. David, marm. soha, 1408/09; Sv. Jurij, marm. soha, o. 1415/17; Marzocco, peščenec, 1418/20; *David, bron. kip, o. 1430/40, » Atys-Amorino «, bron. kip, o. 1440), Luca Della Robbia, Ago- stino di Duccio, Ant. Rossellino, Desiderio da ~ zbirka Contini-Bonacossi, S: mdr. zastopani Pontormo, Velazquez (Moškiportret, o. 1626/28). florentinski kiparji po gen. zap. od Orcagne do Ferd. Tacce: Orcagtta (dkm. 1343—68), Brunelleschi (1377—1446), Lorenzo Ghiberti (1378/81—1455), Nanni di Banco (u. 1421), Donatello (verj. 1386—1466), Luca Della Robbia (1399/1400—1482), Bern. Rossellino (1409— 1464), Agostino di Duccio (1418—kmalu P° 1481), Ant. Rossellino (1427—1479), Desiderio da Settignano (1428/31—1464), Ant. del Pot' laiuolo (1429/32—1498), Mino da Fiesole (1430/ 31—1484), Andrea del Verrocchio (1435—1488), Andrea Detla Robbia (1435 — 1525), Benedetto da Maiano (1442—1497), Andrea Sansovino (1460—1529), Giovanni Della Robbia (1469 — 1529), Gianfrancesco Rustici (1474—1554), Mi¬ chelangelo (1475—1564), Jacopo Sansovino (1486 do 1570), Baccio Bandinelli (1493—1560), Cellini (1500—1571), Ammanati (1511—1592), Vincenzo de’ Rossi (1525-1587), od 1553 v Florenci akt. Giambologna (1529—1608), Vinc. Danti (1530 1576), Giov. Bandini (1540—1599), Pietro Fran- cavilla (1548—1615), Taddeo Landini ( o. 1550— 1596), Giov. Caccini (1556—1612), Pietro Tacco (1577—1640), Ferdinando Tacca (\b\9 —1686). L: cf. W. Bode (1902 [1921]). florentinski neoplatonizem je predstavljala iz¬ brana skupina humanistov okrog Lorenza Veli¬ častnega (—> Medici, Lorenzo de' [il Magnifico ])> predvsem Marsilio —► Ficino, ob njem pa P°' nosno samosvoji Giovanni Pico della Mirandola (1463 — 1494) in pesnik Angelo Poliziano (1454 1494). Med lik. umetniki, ki so sprejeli in P° svoje oblikovali pobude te skupine, sta bila naj¬ pomembnejša -> Botticelli in Michelangelo. Hi L f , A ' dc] \% T ?!f e: Storia delPAccademia Platonica d. Firenze (F 1902); Panofsky Stud (1939 [1962]); Eugemo Gorm/ DUmanesimo italiano: Filoscfia e Ren M ne i K |n c ascimcn, ° (Bari 1952); Panofsky Ren (1960 — L.'); Saturn and Melancholy (1964). — 649 florentinski slikarji — Fociilon Henry(-Joseph) 650 Cf. E. Cassirer (1927), A. Chastel (zlasti 1954 m 1959 [1960; 1964 — L!]), E. H. Gombrich (1948), P. O. Kristeller (1943 — L!), E. Wmd (1958), etc. florentinski slikarji po gen. zap. od. Cimabueja do Bronzina; Cimabue (akt. od 1272), iotto 1266/67), Bernardo Daddi (akt. od 1312), Taddeo Gaddi, Orcagna (akt. od 1343), Agnolo Gaddi (akt. od 1369), Spinello Aretino (o. 1350) ’ ‘ renzo Monaco (o. 1370), Bicci di Lorenzo (13 3), Masolino (1384), fra Angelico (1387), Paolo Uccello (o. 1397), Masaccio (1401), Domenico Veneziano (o. 1400), Filippo Lippi (o. 1406), N eri di Bicci (1419), Benozzo Gozzoli (1420), Andrea del Castagno (o. 1421), Alessio Baldovi- netti (o. 1426), Antonio Pollaiuolo (1429), Ver- rocchio (1435), Cosimo Rosselli (1439), Jacopo del Sellajo (o. 1441), Botticelli (o. 1445), Botti- cini (1446), Domenico Ghirlandajo (1449), Leo¬ nardo da Vinci (1452), Filippino Lippi (1457), Lorenzo di Čredi (o. 1459), Piero di Cosimo (1462), Raffaelino del Garbo (1466), Granacci (1469), Albertinem (1474), fra Bartolommeo (1475), Bugiardini (1475), Michelangelo (1475), Franciabigio (o. 1482), Ridolfo Ghirlandajo (1483), Andrea del Sarto (1486), Domenico Pa ligo (1492), Giovanni Antonio Sogliani (149_), Rosso Fiorentino (1494), Pontormo (1494), Ba- chiacca (1494), Bronzino (1503). L: cf. B. Berenson (1963). Florijan, kršč. svetnik, mučenec (4. V. slov. tudi Cvetko), zavetnik proti požarom (nem. Feuerpatron), ustrezno legendi, po kateri naj bi bil v Dioklecijanovem času rim. legionar n a ozemlju zdajšnje Avstrije, bil čaščen zlasti n a Gornjeavstrijskem, Tirolskem, Bavarskem in m< lr. pri nas. Up: do XV. st. kot legionar, pozn. kot »gasilec« s čebričkom, iz katerega izliva vodo na gorečo hišo (mdr. StS-e na zun. hiš in kipar¬ ski okras vodnjakov), e. g. freske s prizori iz njegove legende v —> Sopotnici (zač. XV. st.), Mojster Kranjskega olt. (Pokop, AIC), i Kotelj iz Kotelj pri Slovenjem Gradcu (lipov les, o. 1520, N G), A. Altdorfer, A. Cebej (NG), itn. L: Ferguson (1954); Reau III/l ( 1958 , P- 507—09), Keller (1968, p. 199—200). — Cf. E. Cevc (1 > re Pr. 37, 87, 93, 125—26, 176), K. Kiinstle (1926). Floris (de Vricndt), Cornelis (II), (°- '514— '575), niz. kipar, arh., snovalec in risar orna ntentov, r. in u. v Antwerpnu. Na področju okrasja je ustvaril t. i. Florisov slog, ki pomen severnjaško različico in obenem stopnjevanje rim. groteske: posode s fantastičnimi cove škimi liki, zavojčevje in hrustančevje. Me nje govimi deli so antwerpenska Mestna hiša ( do 66), ki je vzoren primer flam. renesanse, leK- torij katedr. v Doorniku (Tournaiju, 1572) in nagrob. dan. kralja Kristijana IV. (alabaster, črni marmor in vložki rdečega marmorja, 1568—75, Roskilde, stolnica). Njegov najodlič¬ nejši učenec je bil Hans Vredeman de -> Vries. L: Robert Hedicke: Cornelis Floris und die Flo- risdekoration: Studien zur niederlandischen und deut- schen Kunst im XVI. Jahrhundert (2 knj., BI 1913); »US« 10 (1969, repr. p. 192 & 199). — Cf. E. H. ter Kuile (Harm 1960). Florisoone, Michel, fr. um. zgodovinar. B: Renoir (P-Londres 1938); Portraits Franfais (P 1946); Les chefs-d’oeuvre des Collections franfaises retrouves en Allemagne par la Commission de recupč- rat ion artistique et les Services allies (P 1946 [rk]); ,Sur les trače s d'un gr and porlraitiste franfais: Claude Lefebvre ‘ (Amour de l’Art, 1946); Manet (Mon 1947, »Documents d’art«) ; Delacroix (P 1947); La Peinture Franfaise: Le XVIIl e si ec le (P 1948); ,La mystique plastique du Greco et les antecedents de son style‘ (GBA, 1957). Flotner, Peter, tudi Flaetner ipd. (1490/95— 1546), nem. kipar, lesorezec, oblikovalec intarzij, plaket, itd. R. v Thurgauu v Švici, od 1522 dalje v Ntirnbergu, tam u. P; Apolonov vodnjak (bron, 1532/33, Nurnberg, Rotovž). Znan tudi njegov z erotičnimi prizori zaznamovani Holzschuherjev pokal (Nurnberg). L; J. Reimers: Peter Flotner nach seinen Hand- zeichnungen und Holzschnitten (Mn 1890); Fr. Fr. Leitschuh: Das Plakettemverk Peter Flotners: in dem Verzeichnis des Nurnberger Patriziers Paulus Behaim (Str 1904, »Flotnerstud.« 1); id. (ThB XII, 1916, s. v. — L!); Heinrich Roettinger: Peter Flettners Holz- schnitte (Str 1916, »SdK« 186). — Cf. E. F. Bange (1926; 1936), E. W. Braun (1913; 1952), E. Fuchs (Erg.-Bd. I, 1909), K. Lange (1897), G. von der O sten (Harm 1969), etc. Flurer, Franz Josef Ignaz (1688—1742), avstr, (nem.) slikar, r. v Augsburgu, od 1725 dalje dkm v Gradcu, tam u. S: v Sloveniji freske, zlasti za družino Attems, npr. v -> Slovenski Bistrici (grad & žup. c., prezbiterij), na stopnišču gradu v Brežicah, itd., med olt. slikami npr. Predaja ključev (Malečnik pri Mrb., žup. c.). L: ThB XII (1916, s. v.); Robert Meeraus, Franz Ignaz Flurer: Ein Beitrag zur Geschichte der Barock- malerei in Steiermark (RepKw, 1925); SteskaS (1927; F. Stelč (ELU 2, 1962, s. v.); Cevc SU (1966). — Cf. — A. Cevc (II 1964 — L!), F. Šijanec (1957). Fociilon, Henri(-Joseph), (1881—1943), fr. um. zgodovinar, r. v Dijonu, u. v New Yorku. Ugleden pedagog (prof. na univ. v Lyonu, v Parizu na Sorboni, na College de France in na Eco le du Louvre), mdr. na Francoskem tudi pionir v formalnem interpretiranju umetnin. B: Benvenuto Cellini: Biograpltie critique (P 1910); Giovanni Battista Piranesi: 1720—1778 (P 1918); 651 Foerster, Richard — Folnesics, Hans 652 Technique et sentiment: etudes sur Vart moderne (P 1919); Les pierres de France (P 1919); Vart boudd- hique (P 1921); ,Adam Elsheimer' (Bertauxov zb., 1924); Le Musee de Lyon: Peintures (P s. a. [o. 1924]); Hokousai (1925); La peinture au XIXe sičcle: Le re- tour d Vantique, Le romantisme (P 1927, »Manuels d’hist. de Part«; 2. izd. 1928); La Peinture aux XIX e XX e siicles: du Realisme d nos jours (P 1928); L'Art des sculpteurs romans (P 1931); (& H. Pirenne & G. Cohen) La civilisation occidentale au moyen age (P 1933); ,Les origines monumentales du portrait franfais' (Mčlanges offerts A M. Nicolas Iorga..., P 1933); *La vie des formes (P 1934; 4. izd. 1955; angl. prev. The Life of Forms in Art, 2., rev. izd., NY 1958); Rem¬ brandt (P 1936); ,Le style monumental dans Tart de Jean Fouquet‘ (GBA, 1936); Peintures romanes des egli- ses de France (P 1938); Art d'Occident: Le moyen- age roman et gothique (P 1938); Moyen age, survi- vances et reveils: Etudes d'art et d'histoire (Montreal 1943); L’An Mil (P 1952). L: Drevet (1954); Louis Grodecki: Bibliographie Henri Focillon (NH, Yale UP, 1963). — Zbornik: Mčlanges Henri Focillon (NY 1949 [GBA, 1944, izšlo 1949]). — Pisma: P. Sachs (izd.), Extracts from letters of Henri Focillon (Focillonov zb.). Foerster, Richard (1843—1922), nem. klas. filolog in arheolog, proučeval ikonogr. probleme antike in it. renesanse. Habil. 1868 (Breslau [Wroclaw]), nato učil na univ. v Rostocku in Kielu, od 1890 do smrti pa ord. za klas. arheo¬ logijo in filologijo v Breslauu. B: Der Raub und die Riickkehr der Persephone in ihrer Bedeutung fur die Mythologie, Lilteratur- und Kunstgeschiclite (Stu 1874); Farnesina-Studien: Ein Beitrag zur Frage nach dem Verhdltnis der Renaissan- ce zur Antike (Rostock 1880); ,Die Verleumdung des Apelles in der Renaissance' (JkPK, 1887 & 1894); , Laokoon-Denkmdler und -Inschriften‘ (Jb. des Ar- chaologischen Instituts, VI. knj., 1891 [= 1892)]; ,Die Hochzeit des Alexander und der Roxane in der Re¬ naissance' (JkPK, 1894); ,Amor und Psyche vor Raffael‘ (ib., 1895); ,Noch einmal Raffaels Galatea' (RepKvv, 1900); ,Studien zu Mantegna und den Bildern im Studierzimmer der Isabella Gonzaga' (JkPK, 1901); ,Die Meergotter des Mantegna' (ib., 1902); Moritz von Schwind Philostratische Gemdlde (Lpz 1903); ,Goethes Abhandlung iiber die Philostratischen Ge¬ mdlde' (Goethe-Jb., 1903); ,Philostrats Gemdlde in der Renaissance' (JkPK, 1904); ,Laokoon' (Jb. des Archaologischen Instituts, 1906);, Laocoon im Mittel- alter und in der Renaissance' (JkPK, 1906); ,Goya und Philostrat' (ZfbK, 1909); ,Die Laokoongruppe' (Neue Jahrbiicher f. das klassische Altertum, 1914); ,Tizians Himmlische Liebe und Michelangelos Bogenschutzen' (ib., 1915); ,lViederherrstellung antiker Gemdlde durch Kunst ter der Renaissance' (JPK, 1922). L: KCHR (1. IX. 1922, p. 809). Fogolari, Gino, (1875—1941), it. um. zgodo¬ vinar in muzealec, kot soprintendente 1906—41 vodil beneške Gallerie delFAcc. B: Cividale del Friuli (Berg 1906); Domenico Pelle- grini, ritrattista veneziano ( 1759 — 1840 ) (Arte, 1909) Giovanni Bellini (F 1921); ,Mostra del ritratto vene¬ ziano delTOttocento' (Emp, 1923); La pitlura del Settecento italiano (Mi 1932); Regia Galleria Giorgio Franchetti alla Cd d’Oro di Venezia (R 1936, »Iti- nerari« 56); Le RR. Gallerie delPAccademia di Ve¬ nezia (2. izd., R 1938, ista z. 40); II Palazzo Ducate (Mi 1949). L: Lodovici (1942). Fohr, Carl Philipp (1795—1818 sam.), nem. slikar, romantik, r. v Heidelbergu, se v Rimu pridružil nazarencem, tam utonil (22) v Ti¬ beri. S: npr. Slapovi pri Tivoliju (1817, Stiidcl). L: G. Tolzien (Kindler II, 1956, s. v. — L!); Jens Christian Jensen: Carl Philipp Fohr in Heidelberg und im Neckartal: Landschaften und Bildnisse (Karlsruhe 1968); Karl Philipp Fohr 1795—1818 (FrM 1968 [rk, Stadel]). Foix, Gaston de, vojvoda nemourski (1489— 1512 padel), fr. vojaški poveljnik. Up: -^-na¬ grobnik Gastona de Foix (Milano, Musei Civici del Castello Sforzesco). Fokas, vzhodnokršč. svetnik (22. IX.), v grš- cerkvi zavetnik vrtnarjev in mornarjev. Up: npr. na —> Harbavillskem triptihu (X. st.). L: Rčau III/3 (1959, p. 1075 — L!). Fokion (IV. st. pred), atenski vojskovodja in politik, usmrčen. Up: F. Kavčič ( Fokion in ženi, NG). Cf. s. v. Poussin, Nicolas ( Pokrajina s Fo- kionovim pogrebom, 1648, Louvre [verj. kopija iz XVII. st.], in Pokrajina s Foktonovo ženo, 1648, Knowsley Hall). Folchardov psalter, iluminiran rkp. (Sankt Gallen, Stifts-Bibl., Cod. 23), imen. po menihu Folchardu, najpomembnejšem kaligrafu tiste dobe, ki gaje bil spisal (855/72). Celostr. iniciala Q za —> Quid gloriaris in malitia predstavlja enega izmed vrhov zgodnjesrednjev. iniciale. L: »UF« 13 (1968, repr. 165). — Cf. A. Goldschniidt (I 1928), A. Knoepfli{\9(>\), F. Landsberger ( 1912). Folle Epoque, »nora doba« zmagovitega Pa* riža in njegovih »zgornjih deset tisoč« po 1. svet- vojni. Njen portretist je bil Kees — Van Dongen- Folnesics, Hans (1886—1922), avstr. um. zgo¬ dovinar. R. in prom. (1912) na Dunaju, nato do 1917 deželni konservator v Salzburgu, žive potem zaradi bolezni na svojem posestvu P rl Gradcu, u. (35) na Dunaju. B: ,Studien zur Entmcklungsgeschichte der Ar cin lektur und Plastik des XV. Jahrhunderts in Dahnatten (JCC, 1914, dis.); Brunelleschi: ein Beitrag zur En ^ wicklungsgeschichte der Friihrenaissance-Architektn (W 1915); (& L. Planiscig) Bau- und Kunst-Denknia des Kiistenlandes (W 1916); Die illuminierten Han schriften in Dalmatien (Lpz 1917, »Beschreibend Verz. der illuminierten Hdschr. in Oesterreich« Die illuminierten Handschriften im oesterreichische 653 Fons Vitae — FONTENAY 654 Kiistenlande, in Istrien und in der Stadt Triest (ib. 1917, ista z. 7). L: ELU 2 (1962, s. v. — z napačnimi bibliograf¬ skimi podatki). Fons Vitae —> Vodnjak življenja Fontainas, Andre (1865—1948), fr. (belg.) pesnik in pisec o umetn., r. v Bruslju, v Parizu od 1888 dalje. Z Louisom Vauxcellesom in Ga¬ brielom Moureyem izd. Histoire generale de Vart frangais de la revolution d nos jours (3 knj., P. Librairie de France 1922). B (lik. umetn.): Histoire de la peinture jrangaise au siecle (P 1906); Frans Hals (P s. a. [1909]); Courbet (P 1921); (& L. Vauxcelles & W. George) ,La peinture, la gravure, le dessin ‘ (Hist. generale [cf. supra], I, p 1922); (& L. Vauxcelles) ,La sculpture' (ib., K, P 1922); Rops (P 1925), Courbet (P 1927, »Les Albums d’Art Druet« 8); Bourdelle (P 1930). Fontaine, Andre, fr. um. zgodovinar. B: Essai sur le principe et les lois de la critique d'art (P 1903); Conferences inedites de 1’Academie Royale Peinture et de Sculpture... (P 1903); Les Doctrines ** drt en France: De Poussin a Diderot (P 1909); Les Collections de 1'Academie Royale de Peinture et de Sculpture (3. izd., P 1910). FONTAINEBLEAU, eden izmed največjih fr. gradov ( Ue-de-France , o. 60 km jugovzh. od Pa- r ' za ), povsem preoblikovan zlasti pod Francem 1 > za katerega sta tu 1528—47 delala -> Ro s so Fiorentino in —> Primaticcio. Med dvorišči Cour du Cheval Blanc ali Cour des Adieux (1529) z znanim podkvastim stopniščem. Notr.: po Rossu oblikovana *Galerie Frangois I" (1534—40) s Brirnaticciovimi štukaturami in pozn. Galerie Henri II. L: EWA V (1961, stp 551—52 — L!). — Cf. A. Pum (1953, t. 19, 22—23 , 37, 41-44), L. Ditnier U—III 1909—1921), E. (& D.) Panofsky (*1958), '-n. Terrasse (1946). fontaineblcaujska šola, smer fr. slikarstva v S L (-> manierizem). Utemeljili so jo —> Pri- maticcio, — Rosso Fiorentino, Niccolo deli —> dbbate idr., ki so bili prišli krasit Gal. Franca L v F°ntainebleauju (supra). Ob koncu XVI. st. govorimo o t. i. drugi fontainebleaujski šoli (e. ?; Antoine -> Caron). Med številnimi deli, ki J'm ne poznamo avtorjev in ki jih tako kot stva- "tve znanih moj str v zaznamuje velika formalna I lr tuoznost, npr. Diana na lovu (les, o. 1550, Louvre) ali Gabriele d'Estrees in vojvodinja de rtllars v kopeli (les, o. 1594, ib.). 1 H- Baderou: L’Ecole de Fontainebleau (G: Sk V T,k >> ' _es Iresors de la Peinture Fran?aise«); EWA stp 665); »PKG« 8 (1970); Henri Zerner: -Ir 6 .s^hool 0 f Fontainebleau (NY: Abrams 1970 p , 1- — Cf. S. Beguin (1960), H. Kauffmann (1923), • Lavedan (II 1950, p. 349 — L!). Fontana, Annibale (1540—1587), it. kipar, livar, medaljer in kamnorezec. Cf. s. v. Albertinska omarica. Fontana, Carlo (1634 — 1714), it. arh. in arhit. teoretik, akt. v Rimu. L: Ed. Coudenhove-Erthal: Carlo Fontana und die Architektur des romischen Spatbarocks (W 1930, »Romische Forsch. des Kunsthistorischen Institutes Graz«). Fontana, Domenico (1543—1607), it. arh. in urbanist (njegov nečak in učenec Carlo Maderno). R. ob Luganskem jezeru (Melide), od pribl. 1563 v Rimu, ki mu je s svojim delom za papeža Siksta V. (1585—90) v mnogočem določil na¬ daljnji razvoj: načrt cest, ki kot pravi monumen- talizirani manieristični »beg v prostor« povezu¬ jejo gl. rim. cerkve (zlasti Sta Maria Maggiore, od izvedenih nekd. Strada Felice med njo in Sta Croce in Gerusalemme) in ki jih na gl. trgih, na katere se iztekajo, zaznamujejo tja preneseni obeliski (Piazza del Popolo 1585, Piazza S. Pietro 1585—86 kot poseben uspeh, Piazza S. Giovanni in Laterano in Piazza deli'Esquilino za Sta Maria Maggiore 1587). A: v Rimu Cappella Sistina ali del Presepe v Sta Maria Maggiore (1585), stran¬ sko pročelje c. S. Giovanni in Laterano (1586), Fontana dell'Acqua Felice (1587), »v prostoi be¬ žeča« Biblioteca Vaticana (1587—90), z Giaco- mom della Poita izvedba Michelangelove kupole na Petrovi c. (1588—90), v Neaplju (tam je delal po Sikstovi smiti in tudi u.) Pal. Reale (1600—02). L: Venturi XI/2 (1939); U. Donati: Artisti ticinesi a Roma (Bellinzona 1942); Peter Murray (EWA V, 1961, s. v. — L!). — Cf. A. Munoz (1944). Fontana, Lucio (1899—1968), it. abstr. kipar, utemeljitelj t. i. spazialismo, avtor del, v kateiih je zabrisana meja med slikarstvom in kipar¬ stvom. R. v Argentini, štud. kiparstvo pri Adolfu Wildtu na ak. Brera v Milanu, 1939—46 spet v Argentini, od 1947 dalje v Italiji L: SeuphorS (1961). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), R. Carrieri (1950), W. Haftmann (4. izd. 1965). Fontana Maggiore — > Perugia Fonte Gaia -*■ Siena Fontein, Jan (1927—_), hol. zgodovinar umetn. Daljnega vzh., vodi Museum van Azia- tische Kunst v A’damu. L: ,Chinese Art ‘ (EWA HI, 1960); (& Rose Hempel) China, Korea, Japan (BI 1968, »PKG« 17). FONTENAY, cistercijanska opatija v Burgun¬ diji (Francija), ust. 1118. * Samostanska c. (zač. 1139 posv. 1147) je najstar. ohranjeni primer 655 Foppa, Vincenzo — Fortitudo 656 —> cistercijanske arhitekture: brez zvonika in kiparskega okrasa, triladijska notr., transept, ravno zaključen kor in prav tako ravno zaklju¬ čeni dvojici med seboj ločenih, koru vzporednih kapel, ki so dostopne iz transepta (ta sistem je prek — > Vetrinja vplival tudi na samostansko c. v -> Kostanjevici ob Krki). Zah. pročelje je pre- votleno s 7 okni (-> sedem zakramentov), slavo¬ lok s 5 odprtinami, vzh. korna stena pa z 2 tro¬ jicama oken. Križni hodnik. L: EWA V (1961, stp 630 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 180, p. 198). — Cf. J. Gregorič (1951, p. 7—8), M. Hauttmann (1929, repr. p. 397). Foppa, Vincenzo (1427/30—1515/16), it. slikar v Lombardiji, r. in u. v Biescii. S: npr. Kristus na križu med razbojnikoma (d. 1456, Bergamo), freske s prizori iz življenja Petra Mučenika itd. (do 1468, Milano, St’Eustorgio, Capp. Poiti- nari). L: Constance J. Ffoulkes& Rodolfo Maiocchi: Vin¬ cenzo Foppa of Brescia: founder of the Lombard school, his life and work (NY 1909); Berenson Ox (1932); A. Ottino della Chiesa (Kindler II, 1965, s. v.). Foratti, Aldo (1881—_), it. um. zgodovinar (tudi prispevki v ThB). B: ,L'arte di Giovanni Caiani' (Arte, 1910); Jacopo Palma di Vecchio (Pc 1912); I Carracci: nella teoria e nella pratica (Cittd di Castello 1913); ,Paolo Vero- nese nelle ville del Venelo' (Rassegna d'Arte, 1914); Antonio Canova: 1757—1822 (Mi 1922). FORLl, nekd. rim. Forum Livii, mesto v sev. Italiji (dežela Emilia-Romagna), pokrajinsko sre¬ dišče Romagne, rojstni kraj ->Melozza da Forli. L: EWA VIII (1963, stp 606 — L!). Forma viva, mednar. kiparski simpozij v Slo¬ veniji, ki sta ga pobudila—> Savinšek in—>-Le- nassi ter ga prirejajo od 1961 dalje. Prvima delov¬ nima mestoma, Kostanjevici na Krki (hrastovina) in Portorožu (kamen), so se pozn. pridružile še Ravne na Koroškem (železo in jeklo) in Maribor (beton). Izmed jugosl. kiparjev so se simpozijev udeležili npr. -> Angeli Radovani, -> Bešlič, — *■ Černe, —*■ Džamonja, —> Jančič, —> Kratohvil, —> Lenassi, —> Ružič, —> Tihec, itd. L: Lik. rev. (št. 2, 15. XII. 1961; št. 4/5, 31. XII. 1962); Sinteza (št. 2, jul. 1965); katalogi simpozijev; koledar podjetja Slovenijales za leto 1971. Forssman, Erik, Šved. um. zgodovinai. B: Sdule und Ornament: Studien zum Problem de s Manierismus in den nordischen Sdulenbiichern und Vorlagebldttern des 16. und 17. Jahrhunderts (Stock- K 1956, »Acta Universitatis Stockholmiensis« 1); Dorisch, Ionisch, Korinthisch: Studien iiber den Ge- brauch der Sdulenordnungen in der Architektur des XVI. — XVIII. Jahrhunderts (Stock 1961, »Stockholm Stud. in the Hist. of Art« 5); Palladios Lehrgebdude: Studien iiber den Zusammenhang von Architektur und Architekturtheorie bei Andrea Palladio (ib. 1965, ista z. 9); Jkonotogie und allgemeine Kunstgeschichte (ZAKw, 1966); ,Fensterbilder von der Romantik bis zur Moderne' (Karlingov zb., 1966). Forster, Kurt W., nem.-amer. um. zgodovinar, prof. na Yale Univ. (New Haven, Conn.). B: Monadische Welt: Zur Kunstgeschichte des europaischen Manierismus (Hmb: Schroder 1963); , Probleme um Pontormos Portrdtmalerei, I—dl (Panth, 1964, 1965 & 1967); Pontormo: Monographie mit Kritischem Katalog (Mn 1966, »Alte K. in ncuer Sicht«); , Pontormo, Michelangelo and the Valdčsian Movement' (21. kongr., 1967). Forster, Ludtvig (1797—1863), avstr, arhitekt in urbanist, r. v Bayreuthu, 1836 ust. časopis Allgemeine Bauzeitung, u. na avstr. Štajerskem (Bad Gleichenberg) A; načrt za dunajsko Ring' strafie (1859), Elizabetin most (Elisabethbriicke, 1854) in sinagoga (v »mavrskem« slogu 1853 58, Leopoldstadt) na Dunaju, itd. L: cf. R. Zeitler (1966 — L!). Forster, Otto H. (1894—....), nem. um. zgo¬ dovinar. Prom. 1921 na univ. v Miinchnu, kustos (od 1925) in direktor (1933—46 in od 1957) kolnskega Wallraj-Richartz-Mus. B: Sinn und Aufgabe der offentlichen Kunstsanun- lungen in der Gegenwart (K 1926, »Mus. u. Offent- lichkeit: Stud. aus den Kolner Kstsmlgn.« 1)1 niederidndische Bilder im Wallraf-Richartz-Museunt (K 1926, ista z. 2); Die Meisterwerke der alten KoltJ^j" Malerschule im Wallraf-Richartz-Museum (K 1927, ista z. 4); IVillielm Leibl im Wallraf-Richartz-Museurn (K 1928, ista z. 6); ,Stefan Lochners Biidform' (ZfbK 1928/29); Kolner Kunstsammler: vom Mittelalter bis zum Ende des biirgerlichen Zeitalters (K 1931); D'* Sammlung Dr. Richard von Schnitzler (Mn 1931), Stefan Lochner (FrM 1938; 3. izd. Bn 1952); Der Doni zu Koln (K 1948); Grundformen der deutschen Kunst- Entfaltung und Zerfall des abendlandischen Gottes- reiches (K 1952); Bramante (W 1956); ,Bramante, Donato' (EWA II, 1960); ,Lochner, Stefan' (ib. 1964); ,Das Salomons-Urteil des Bartholomaus Bruyn (W-RJb, 1966). L: Mouseion: Studien aus Kunst und Geschichte fur Otto H. Forster (K 1960 — B!). Forster, Richard -*■ Foerster, Richard Fortitudo (lat.), Moč (fr. la Force, it. la F° r ' tezza, nem. die Starke) ali Pogum (fr. le Courag^ nem. die Tapferkeit ali die Starkmut), personi kacija kreposti (-> sedem kreposti in pos. -> i " tl " kardinalne kreposti) Atributi: levja koža in raklov kij, zlomljen steber, ščit, oklep, itd- ^ (kot zg. predstavniki: Lucius Licinius, Leonidas- Horatius Cocles); npr. Botticelli (les, 1^7 > Uffizi). 657 Fortuna — Foujita, Tsugouharu 658 fotografi David Octavius Hill (1802 — 1870), in -*■ Nadar. Fotografija pomembno vplivala na so¬ časno slikarstvo (-> Ingres, —> Degas, —> Fantin- Latour ) in se hkrati sama zgledovala po njem, zlasti na področju portreta (povsem izpod¬ rinila silhueto in portretno miniaturo ) in tihožitja. Kot pomoček pri slikanju so jo uporabljali tudi mnogi slov. slikarji, npr. —> Kobilca, -> Jakopič, —> Jama, itd. L: P. Pollack: The Picture History of Photography (NY 1958); Mladen Grčevii (ELU 2, 1962, s. v.); Aaron Scharf, Painting, Photography, and the Image of Movement (BM, 1962); id.: Creative Photography (NY 1965); Nathan Lyons (izd.): Photographers on Photography: A Critical Anthology (Englewood Cliffs [N. J.] 1966); ,Photography' (EWA XI, 1966 — L!); Otto Stelzer: Kunst und Photography: Kontakte, Einfliisse, Wirkungen (Mn 1966). — Cf. H. Th. Bossert (1930), H. Gernsheim (večina, zlasti 1955 [& A. Gernsheim ] in 1962), Lj. Menaše (1952, p. 132 & 148, repr. 28 p. 135), B. S. Myers (IV 1969, p. 356—57 [tekst Abraham A. Davidson), J. A. Schmoll gen. Eisenwerth (1970). H. Schwarz (1931; 1949), itd. fotografske reprodukcije likovnih umetnin. V P skladu z razvojem -4- fotografije pomembne od oo°, SCa ’ ^ ran f°is, s pr. im. Georges de Traz 2. pol. XIX. st. dalje. Med najstar. trgovskimi " podjetji, ki so se ukvarjala z njimi, tvrdke Ali- nari (ust. 1854), Anderson in Brogi v Italiji, Giraudon in Bulloz v Franciji, M. A. S. v Španiji, Mansell v Angliji pa Hanfstaengl in Bruckmann _ _ na Nemškem. Najpomembnejše javne strokovne Sk ™),i,ntoretto (v z. so zdaj Rijksbureau voor Kunsthistorische Do- hdmand et Jules de Goncourt (P 1941); . ' „ . , . „ , r ., U Z e de la P eint '■ Žcole de Pariš. S: s precizno risbo zaznamovani ženski portreti in akti, po- L: Marie Icon II (1932, frontispice, repr. 18, 23, 26, 30, 33, 40, 43, 44, 58, 62, 74, 96, 101); Reau I (1955, p. 189). — Cf. J. Sauer (1902 [1924]). Fortuna (lat.), personifikacija Sreče (grš. Tihe) ■ ima velikokrat zavezane oči, njen atribut je —> kolo sreče, sicer pa običajno balansira na ki ogli (sedes Fortunae rotunda, sedes Virtutis quadrata). V renesančni umetn. stapljanje z ikonogr. tipom — Occasio. Up: npr. lesor. ilustracija v Liber de Sapiente (1510, cf. s. v. Bovillus), Correggio (eno¬ barvna jreska, 1518/19, Parma, Camera di S. Paolo — njen atribut je krmilo na krogli), Da nese Cattaneo (bron, viš. 50 cm, Bargello), Guido Reni (Pin. Vat.), T. Kuntze (1754, Warszawa), itd. Cf. s. v. »Velika Sreča « (Diirer). L: H. R. Patch: The Tradition of the Goddess Fortuna in Medieval Philosophy and Literature (Northampton 1921); id.: The Goddess Fortuna in Medieval Literature (C[Mass.] 1927); Marie Icon H (1932, repr. 172, 207—16); Hunger (1955, p. 363—65 — L!); Pigler II (1956, p. 468 & 470); Kindler III (1966, repr. p. 790); JWCI (1967, t. 47e); LCI U (1970, s. v. _ L!); »CA« 48 (1971, št. 117). — Cf. P- Bargellini (1968, repr. 308), A. Doren (*1924), L. Panofsky (»1961, »StudVVI« 26). Fosca, Frangois, s pr. im. veuigc* * *■““ (1881—....), švic. slikar in grafik (samouk), knji¬ ževnik in pisec o umetn., r. v Parizu. B: Degas (P 1921); ,Les dessins de Renoir ‘ (Art et Dčc, 1921); Renoir (P 1923; angl. izd. L 1924 ); Claude Monet (P 1927); Degas (P 1927, »Album d’art Druet«). Liotard (G 1928); Tintoretto (P 1929); Courbet (P: Sk 1CM ‘naurice Denis ‘ (Werk, 1948); Le^Dix sičcle: De (Vatteau d Tiepolo (G-P-N Y - »Grands siecles«); Degas (ib. 1953, »Le 1 ° Etjenn e La vie, les voyages et les oeuvres de Liotard (Lausanne 1956). L: ThB XXXIII (1939, s. v. Traz); Vollmer 1 (1958, s. v. Traz); WWA (1962). FOSSANOVA v srednji Italiji (dežela Laztof. benediktinsko opatijo, ust. v IX. st., so v st. prevzeli cistercijanci (ohranjena celota je na star. cistercijanski samostan v Italiji)- Samostan s ka c. Sta Maria e Sto Stefano je s pročeljem i notr. vred odličen spom. cistercijanske zgo n gotike, (zač. 1187, posv. 1208). L: EWA VI (1962, t. 331 spodaj inl l cS ,^aj) & Vlil (1963, stp 674 - L!)- - Cf- P- Franki (1962). fotografija. Izumila sta jo ->Niepce (18-6) in njegov pozn. sodel. -> Daguerre, v javnosti znan °d Daguerrove objave 1839 dalje, do o. ^ Prevladovala še fotografija na kovinskih ploscan (unikati), od takrat stekleni negativi (izumi e j fotografije na steklene plošče pozn. pozabljeni Slovenec -> Puhar). Med prvimi pomembnimi 659 Fouquet, Jean — Franc I. 660 dobe mačk in številni avtp. — Mdr. ilustr. P. Claudela, P. Lotija, Thakurja in Cocteauja. L: Paul Morand: Foujita (P 1928); Edouard-Joseph II (1931, s. v.). Fouquet, Jean (o. 1415/20—1477/81), najpo¬ membnejši fr. slikar XV. st., pozabljen do o. 1830, ko so njegovo ime spet odkrili v rkp. Ž. starožitnosti (infra). R. v Toursu, 1443/47 v Italiji (naslikal samo po poročilih znani portret papeža Evgena IV.), ki je nanj vplivala z rene¬ sančnim oblikovanjem telesnosti in prostora. S: Portret fr. kralja Karla VII. (les, o. 1444, Louvre), t. i. Melunski diptih (o. 1450), tj. Žtienne Cheva- lier s patronom sv. Štefanom (Dahlem) kot levo krilo in Madona z otrokom (Antvverpen) kot des. krilo, Guillaume Juvenal des Ursins (les, o. 1460, Louvre), IR: Horarij Etienna Chevalierja (1452/60 — zdaj 47 ločenih listov, večina [40] C'hantilly), —> Židovske starožitnosti (o. 1470). L: Cankar III/2 (1951); R. Guilly (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »MdC« 168 (Mi s. a.). — Cf. P. Durrieu (1908), M. J. Friedldnder (1896), F.-A. Gruyer (1896; 1897), P.-A. Lemoisne (s. d. [= 1925]), B. S. Myers (II 1969, s. v. [tekst Madlyn Kahr]), G. Ring (1949), Ch. Sterling (ps. Ch. Jacques 1941; & H. Adhemar 1965), P. R. Wescher (1945 [*1947]; *1961 — L!). Fourcaud, Louis de, fr. um. zgodovinar v Pa¬ rizu, prof. na Ecole des Beaux-Arts. B: Bastien-Lepage: sa vie et ses oeuvres (P 1885); Franfois Rude, sculpteur: Ses oeuvres et son temps, 1784 — 1855 (P 1904); ,La peintre dans les Pays-Bas‘ (Michel Hist III/l, 1907); ,Le Pastel et les pastellistes franfais au XVIII« siecies‘ (RAam, 1908); ,La Peinture dans lesPays-Basdepuis lessuccesseursde VanEyck...' (Michel Hist V/l, 1912). L: cf. S. Rocheblave (E. Bertauxov zb., 1924). fovizem —fauvizem fra Angelico -> Angelico Fracastoro, Girolamo (1483 — 1553), it. huma¬ nist v Veroni, zdravnik, pesnik in astronom. Za sočasno um. teorijo je pomemben njegov Nau- gerius sive De Poetica Dialogus, v poučni, v heksametrih zloženi pesmi Syphilides s. De Mor- bo Gallico (1530) pa je uvedel besedo sifilis. L: Gilbert-Kuhn (1953 [1967]). — Cf. E. Panofsky (*1961). Fraenger, Wiihelm (1890 — 1964), nem. um. zgodovinar in etnolog, znan predvsem po svojih delno nezadostno dokumentiranih razlagah Bo- schovega življenja in dela. Član Deutsche Ak. der Wissenschaften v vzh. Berlinu. B (um. zgod.): Die Bildanalysen des Roland Freart de Chambray: Der Versuch einer Rationalisierung der Kunstkritik in der franzosischen Kunstlehre des 17. Jahrhunderts (Hdl 1917); Der junge Rembrandt (ib. 1920, »Heidelberger kstgeschichtliche Abh.« 5); Die Radierungen des Hercules Seghers: Ein physiogno- mischer Versuch (Erlenbach-Z 1922); Der Bauern- Bruegel und das deutsche Sprichwort (ib. 1923, »Die komische Bibl.«); ,James Ensor: Die Kathedrale (GrK, 1926); Matthias Griinesvald in seinen Werken: Ein physiognomischer Versuch (BI 1936, »Kstbucher des Volkes« 15); (uv) Matthias Griinewald Der Isen- heimer Altar (Ba 1937); Hieronymus Bosch: Das Tausendjahrige Reich, Grundziige einer Auslegung (Coburg 1947; angl. prev. » The Millenium « of Hiero- nymus Bosch, Ch: Univ. of Ch Press 1951); Die Hochzeit zu Kana: Ein Dokument semitischer Gnosis bet Hieronymus Bosch (BI 1950, »Kstvverk u. Deutung« 6); Der Tisch der fVeisheit, bisher »Die sieben Todsiinden « genannt (Stu 1951 [Psyche: Eine Ztschr. f. Tiefen- psychologie u. Menschenkunde]); ,Hieronymus Bosch in seiner Auseinandersetzung mit dem Unbewufiten (Du: Schvveizerische Monatsschrift, 1951). L: zbornik: Zvvischen Kunstgeschichte und Volkskunde: Festschrift fur VVilhelm Fraenger (BI 1960 — B!). Fragonard, Jean-Honore (1732—1806), fr. sli¬ kar, neprekosljiv mojster slikovite, virtuozno improvizirane poteze s čopičem, po uspehu z -*■ Gugalnico oblikovalec t. i. galantnega žanra, tj. bolj ali manj frivolnih prizorov. S: npr. Koresos se žrtvuje za Kaliroe (1765, Louvre), *Gugalnica ( Les hasards heureux de l'escarpolette, 1767, Wallace), Ukradeni poljub (Baiser d la derobee, Eremitaža), za M me du Barry nastala (in zavrnje¬ na) vrsta 4 ljubezenskih prizorov (1771, Frick), in sicer Naskok (UEscalade ), Zasledovanje (La Poursuite), Ljubezenska pisma (Lettres cPamour) in Zmagoslavni ljubimec ( L'Amant couronne), med pozn. deli npr. Vodnjak ljubezni ( Fontaine d'amour, 1785, Wallace). L: E. & G. Seligman: Portraits by Fragonard. Paintings and Drawings (NY 1961); A. Ananojj- L'Oeuvre dessine de Fragonard, I—III (P 1961 1968); Thuillier & Chatelet (1964); R. Gui!ly (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. P. de Nolhac (1906), R- Portalis (1889), L. Reaii (Le Rayonnement 1946, 1956; 1961), G. IVildenstein (1960). la fraise (fr.), okrogel nabran ovratnik ah vratna nabornica (nem. die Halskrause, šp. S ran gola) v zahodnoevr. noši poznega XVI. st. in delno tudi še v XVII. st. »Mlinskemu kolesu« podobni ovratnik je v skrajnih primerih zavze tudi širino ramen. L: EWAIV (1961, stp 38). — Cf. F. Boucher (1965)- Franc I. (fr. Franco is / er ), (1494—1547), f f - kralj (1515—47), naslednik Ludovika XII- in oče Henrika II., ust. College de France, P°' membno prispeval k uveljavljenju renesanse m pos. manierizma v fr. umetn. (—> jontainebleauj- ska šola), mdr. povabil v Francijo Leonarda d a Vinci. Zanj 1543 dkč. znamenita *solnica (C e ~ lini 1539 zač. za kard. Ippolita d’Este), sez. novo 661 Francastel, Galienne — Francija 662 krilo (Vaile Francis / er ) s stopniščem gradu -> Blois (1515—24) in orjaški grad *Chambord (načrt 1519, vzh. krilo dkč. 1539, zah. krilo 1550). Up: Jean Clouet (o. 1520/25, Louvre), Francesco di Pellegrino (o. 1528, ib.), Tizian (1536/39, ib.); njegovo življenje alegorično pred¬ stavil Rosso Fiorentino (13 prizorov, freske, 1534—37, Fontainebleau, Galerie Framjois I er )- Nagrob. zač. 1547 (Philibert Delorme in Bon- tempsova plastika, Saint-Denis); spom. njego¬ vega srca (Bontemps, 1550, ib.). L: cf. A. Blunt (1953), E. & D. Panofsky (1958). Francastel, Galienne, fr. um. zgodovinarka, žena Pierra Francastela (infra). B: Histoire de la peinture italienne [I] -' Du byzantin 4 la renaissance (P 1956; angl. izd. Italian Pamtmg. From the Byzantine Masters to the Renaissance, r 1959) & [II:] L e s tyle de Florence, le Quattrocento (P 1958); ,Giorgione y Ticiano: el puhlico del artista y la comercializacion de la obra de arte (La > 1962); (& Pierre Francastel) Sur le Portrait: 50 siecles d humanisnie en peinture (P 1969). Francastel, Pierre (1900 — 1970 ), fr- ( z - U , zgodovinar in lik. kritik, prof. na Eco e c Hautes Ftucles pariške Sorbone. Blescec P 1S in predavatelj, pos. raziskoval tudi estetska i sociološka vprašanja. B: Girardon: Biographie et cam/o/,'Hc rnm/!/e (P 1928, »L’Art francais«); La sculpture de Versmttes. Essai sur les origines et Pevolution du gou J . classique (P 1930); Vimpressionnisme: les or, S' la peinture moderne de Monet d Gauguin ( ’ Monet, Sisley, Pissarro (P 1939); Le Style Empire (Du Directoire d la Restauration) (P 193 > > n. izd. 1944); Vhumanisme roman: cri '/if' c ,'T uu? y ries sur Part du XIe sičcle en France (Rod “J, J' L'liistoire de Part, instrument de la propag ... manique (P 1945); Nouveau dessin.nouvelle peintu ■ E'ecole de Pariš (P 1946); Peinture et Soc,el f l " R sance et destruction d'un espace plastique, aet naissance au cubisme (Lyon 1951); ,La Eete J guiue au Quattrocento: Expression /itteraire Usation plastique ‘ (Rev. d’Esthčtique, mosan (P 1953); Histoire de la peinture jrancaise. Peinture de chevalet du XIV e au XX e siicle, l (P-Br-A 1955); Ari et Technique: aux XIX* et J f siecles (P 1956); Esteve (P 1956); ,Un Milo poettco social del Quattrocento: La Primavera ( La rorrc. Revista General de la Universidad de Puert°R> c °- 1957); ,La fin de Pimpressionnisme: Bstlie ‘I eausalite' (20. kongr. IV, 1963); ^\ p U ‘& res 'nstititions au 18* sičele: Le pragmatisme des lum,ele (P-La Haye 1963, »Congres et colloques« 4 — san Prispeval ,L'esthetique des lumUres ‘); ,Aspects sociaux Ce 1° symetrie' (Les Temps Modernes, 196 ),, , et I homme historique' (Annales, 1964), figurathe: Element s structurels de sociologie de lat ( P 1965, »BiJjl. de la sociologie de 1 art«)> >^ r . hirtsies' (Hiresies et societes dans 1 Europe pre mdustrielle, 11‘—18' siecles (P-La Haye 1968). C/h„ Marcc ' Cornu (GBA, nov. 1970 [= sup. La r °nidue des Arts]). Francavilla, Pietro (o. 1553—1615), it. (fr.) ki¬ par, sodel. Giambologne. P: v Florenci npr. soha Pomladi na Ammanatijevem Potite Sta Trinita in kiparski okras Cappella Niccolini v Sta Croce, v Arezzu spom. Ferdinanda I de' Me¬ dici (1595, Piazza del Duomo), v Piši spom. istega (Piazza Carrara) in Cosima I de' Medici (1596, Piazza dei Cavalieri). L: Venturi X/3 (1937 — L!). Francesca, Piero della —»■ Piero della Francesca Franceschini, Baldassare Volterrano Francesco da Milano, it. zlatar, mojster reli- kviarija sv. Simeona v —> Zadru (S v. Šimuri). Franciabigio, s pr. im. Francesco di Cristofano (1482/83—1525), it. florent. slikar, najboljši kot portretist, zlasti melanholičnega tipa »bel gio- vane«. S: npi. Marijina zaroka (freska, 1513/14, Florenca, SSa Annunziata, atrij), Zadnja večerja (d. 1514, Florenca, Convento della Calza), Por¬ tret mladeniča z rokavicami (d. 1514, Uffizi), Portret viteza (d. 1514, Nat. Gali.), Avtp. (o. 1515?, New York, Hunter College), Portret mla¬ deniča ob pisalnem pultu (d. 1522, Dahlem), Betsabejina zgodba (d. 1523, Dresden). L: Vasari-Milanesi V (1880 [1906]); G. Gronau (ThB XII, 1916, s. v.); Venturi IX/1 (1925); L. Mar- cucci (Kindler II, 1965, s. v. ■— L!). — Cf. J. Alazard (1924), B. Berenson (1963), H. Bodmer (1933), S. J. Freedberg (1961 — L!). Francija (orig. France ): kraji s pomembnimi um. spomeniki in muzeji po pokrajinah s severa na jug. Flandre (Flandrija); Lille in Saint- Omer. Artois: Arras. Picardie (Pikardija): Abbčville in Amiens. Normandie (Norman¬ dija); Bayeux, Caen, Jumieges, Mont-Saint- Michel, Rouen, Saint-Martin-de-Boscherville. Ile-de-France: Anet, Beauvais, Chantilly, Chartres, Fontainebleau, Laon, Noyon, Pariz, Saint-Denis, Senlis, Soissons, Vaux-le-Vicomte, Versailles, Vincennes. Champagne: Epernay in Reims. Lorraine (Lotaringija); Metz in Nancy. Alsace (Alzacija); Colmar, Murbach, Strasbourg. Bretagne (Bretonska); Nantes, Pont-Aven, Quimper, Rennes. Val-de-Loire (dolina Loire); Amboise, Angers, Azay-le-Ri- deau, Blois, Bourges, Chambord, Chenonceaux, Germigny-des-Pres, Le Mans, Orleans, Saint- Benoit-sur-Loire. Bourgogne (Burgundija); Autun, Auxerre, Avallon, Beaune, Berze-la-Ville, Citeaux, Cluny, Dijon, Fontenay, Paray-le- Monial, Perrecy-les-Forges, Tournus, Vezelay. Franche-Comte: Besangon, Brou, Ornans. Poitou: Chauvigny, Poitiers, Saint-Savin-sur- 663 Francini Ciaranfi Anna Maria — francoski impresionisti Gartempe. Angoumois: Angouleme. Auver- gne: Clermont-Ferrand in Issoire. Limousin: Beaulieu-sur-Dordogne in Limoges. Perigord: Perigueux. Lyonnais: Lyon. Dauphinč: Grenoble. Rouergue in Quercy: Conques, Moissac, Souillac. Gascogne: Bayonne. Lan- guedoc: Aigues-Mortes, Albi, Carcassonne, Castres, Montpellier, Narbonne, Nimes, Pont- du-Gard, Saint-Gilles-du-Gard, Saint-Michel-de- Cuxa, Toulouse. Provence (Provansa): Aix-en- Provence, Arles, Avignon, Marseille, Saint-Remy, Saint-Tropez. L: EWA V (1961, stp 517—650 — L!); guide artistique de la France (P: Pierre Tisne 1964). Francini Ciaranfi, Anna Maria, it. um. zgodo¬ vinarka, direktorica Gali. Palatina v Florenci (cf. lit., ib.). Francis, Henry S(ayles), (1902— ), amer. um. zgodovinar in muzealec, konservator za slikarstvo in grafiko v Cleveland Mus. of Art (tam od 1931). B (vse v CMA B): .Paintings in the Rogers Gift' (1942); ,Bequest of John L. Severance‘ (ib.); ,A Por- trait by Goya' (1943); ,Mlle. Romaine Lacaux by Renoir' (ib.); .The Porlrait of Sarah Earle by Sir Peter Lely' (1944); , Por trait of Isabella Brant by Peter Paul Rubens' (1947); , Porlrait of a Lady in a Ruff by Frans Hals' (1948); .Rembrandt's Porlrait of a Young Študent' (1950); , Venetian Art and its Field of Influence' (1951); ,A Genoese Porlrait by Van Dyck' (1955); .»The Nativity « by Gerard David' (1958); ,Jacques Louis David: Cupid and Psyche' (1963). L: WWAA (1959); WWA (1962). Francis, Sam (1923 — ), amer. slikar, pred¬ stavnik t. i. abstr. ekspresionizma, r. v Kalifor¬ niji (San Mateo), živi v Parizu in Nevv Yorku. L: Herbert Read (Kindler II, 1965, s. v.). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965 — L!), B. S. Myers (II 1969, s. v.). Francisco de Hollanda (1517/18—1584), port. slikar, miniaturist in arh. niz. rodu, znan kot pisec o lik. umetn., r. in u. v Lizboni. Njegovo najbolj znano delo je v letih 1547/49 spisani, v pozn. prepisu in šp. kopiji ohranjeni traktat * Da Pint ur a Antiga. V njegovi II. knj. so zname¬ niti izmišljeni dialogi, v katerih poleg avtorja nastopata predvsem Michelangelo in Vittoria Colonna. Ne glede na zvestobo, s katero so ob¬ novljeni Michelangelovi pogledi na umetn., je celota prvovrsten dokument o umetniških na¬ zorih tistega časa (Francisco de Hollanda se je v Rimu res spoznal z Michelangelom in števil¬ nimi drugimi osebnostmi). V skladu z modnim razglabljanjem v smislu Horacove ut pictura poesis je v 2. dialogu Lattanziova opomba: 664 »Skoraj se zdi, da pesniki niso stremeli za čim drugim, kot da uče odlike slikarstva« (»E ndo parece que por outra cousa steveram trabalhando os poetas senao por ensinarem os primores da pintura ...«, cf. infra lit. 1899, p. 66). B: Quatro Dialogos da Pintura Antigua (Porto 1896, izd. Joaquim de Vasconcellos); Francisco de Hollanda: Vier Gesprache iiber die Malerei gefiihrt zu Rom 1538 (W 1899, prev., uv & kom. Joaquim de Vasconcellos, »Quellenschr. NF« 9). L: SchlosserL (1964 — L!). — Cf. U. Kultermann (1966), H. Tietze (*1905). Francke, frater ali mojster (o. 1380—po 1430), nem. slikar, dominikanski menih, v obd. -> < n ' ternacionalnega gotskega sloga do neke mere že pionir novega severnjaškega realizma: ob vseh težavah s perspektivično pravilnim upodablja¬ njem prostorov je opaziti silovito plastično mo¬ deliranje in naturalistično obravnavo »grdih«, (J- v srednjev. smislu hudobnih ljudi. S: 4 table *Barbarinega olt. (pred 1424, Helsinki, Kansallis- museo), table *olt. Tomaža Canterburyjskega (o- 1424, Hamburg), Kristus trpin (les, ib.). L: Bella Martens: Meister Francke (Hmb 1929), Stange III (1938); Panofsky Neth (1953); A. S tange & G. Tolzien (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Meister Francke und die Kunst um 1400: Ausstellung zur Jahrhundert-Feier der Hamburger Kunsthalle (Hmb 1969 — L!). — Cf. L. Behling (1957 [1967]), P. Hirsch- feld (1970), O. Kerber (1939), A. Lichtwark (1899), A. Stange (I 1967 — L!). francoska imena krajev z um. spomeniki: npr- Aix-la-Chapelle —> Aachen, Bale -»-Basel, Breme Bremen, Cologne ->Kdln, Copenhague -> K 0 ' benhavn, Genes —> Genova, Hanovre —► Hanno¬ ver, La Haye —> Haag (orig. 's Gravenltage)i Londres — London, Moscou — > Moskva, Munich -> Munchen, Naples —> Neapelj (orig. Napoll)< Ratisbonne -> Regensburg, Rome —> Rim (orig- Roma), Treves —> Trier, Varsovie —> Varšava (°‘ rig. IVarszatva), Venise -^-Benetke (orig. Venezia)- francoski impresionisti, utemeljitelji in hkrati najpomembnejši predstavniki —> impresionizma ■ Edouard -> Manet (1832—1883), Claude -> Mo¬ net (1840—1926), Augustc -> Renoir (1841 1919), Edgar -> Degas (1834—1917), Camille Pissarro (1830—1903) in Alfred -> Sisley (1839 1899), krajši čas tudi Paul —> Cezanne (1839—— 1906) in Vincent van ->Gogh (1853—1890), obi¬ čajno pa — poleg manj pomembnih — prištevajo k njim tudi — Toulouse-Lautreca. L: HPM I (1949); Frangois Mathey: Les Imprcs sionnistes et leur temps (P 1959; nem. izd. Die h"P r fr" sionisten, Mn-Z 1960); Lionello Venturi & _ Ponente, Impressionism (EWA VII, 1963 — L!)- "T Cf. G. Bazin (1947; 1958), J. Canaday (1959), J- Cassou (1954 [1958]), Th. Duret (1878), P. Francastei 665 francoski kiparji — francoski slikarji in grafiki 666 (1937; 1963), W. Caunt (1970), G. * J. Leymarie (*1955), C. Maucla.r 1904 l 193 ]>> Meier-Graefe (1907), F. Novotny * <1946 1*1961]), W. Uhde (1937), J. L ■Joudo^er 1948 [1955]), L. Venturi (»1939; & R- Pallucchmi 1948, 1950), E. Waldmann (1927), itd. francoski kiparji od XVI. st. dalje po gen. »P- : J. Goujon (o. 1510—1564/69), G. Pilon (o. 1538 1590), P. Puget (1620—1694), F. Girardon (1628 do 1715), A. Coysevox (1640—1720), G. Cous ‘°“ star. (1677—1746), E. Bouchardon (1698—1 / 02 ), L. -S. Adam (1700—1759), L.-F. Roubiliac (o 1700—1762), J.-B. Lemoyne ml. (1704—17/8), M. -A. Slodtz (1705—1764), J.-B. Pigalle (1714 1785), E.-M. Falconet (1716—1791), J.-J- (1725—1791), A. Pajou (1730—1809), Clodion (1738—1814), J.-A. Houdon (1741—1828), David d'Angers (1788—1856), F. Rude (1784—1855), A.-L. Barye (1795—1875), J.-B. Carpeaux (1827 —1875), A. Rodin (1840—1917), t,A. Bourdelle (1861—1929), A. Maillol (1861—1929), Ch. Despiau (1874—1946), R. Duchamp-Villon (1870 —1918), H. Laurens (1885—1954), J. Arp (1887— 1%6), G. Richier (1904-1959). francoski slikarji in grafiki po gen. zap. od XV. st. dalje: *Fouquet (o. 1415/20— o. 148 ), Froment (u. o. 1484/85), J. Bourdichon (1457/59 — 1521), J. Bellegambe (o. 1470—o. 1534), J. (u. 1540), J. Cousin star. (o. 1490/500—1560/61), F. Clouet (u. 1572), Corneille de Lyon (u. 1574), A. Caron (1521—1599), J. Cousin ml. (o. 1522— o- 1594), A. Le Nain (verj. 1588—1548), S. Vouet (1590—1649), *Callot (1592—1635), L. Le Nam (1593—1648), G. de La Tour (1593—1652), N. *Pottssin (1594—1665), C. Mellon (1598—1688), 'Claude Lorrain (1600—1682), A. Bosse (1602— 1676), Ph. de Champaigne (1602 1674), VI. e N «in (1607—1677), L. Baugin (o. 1610/12—1663), p - Mignard (1612—1695), S. Bourdon (1616— 1671), E. Le Sueur (1616-1655), Ch. »Lebrun (1619—1690), R. Nanteuil (1623/26—1678), Ch. de La Fosse (1636—1716), J. Jouvenet (1644— 17 17), F. de Troy (1645—1730), L. de Boullogne (1654—1733), N. de Largilliere (1656—1746), J. Vivien (1657—1734), H. Rigaud (1659—1743), A - Coypel (1661—1722), F. Desportes (1661 — 17 40), J.-F. de Troy (1679-1752), *Watteau (1684—1721), J.-M. Nattier (1685—1766), J.-B. Oudry (1686—1755), F. Lemoine (1688—1737 sartl ), N. Lancret (1690—1754), Ch. Coypel (1694—1752), J.-B. Pater (1695—1736), L. Toc- 9"e (1696—1772), H. Drouais (1699—1767), P. Subleyras (1699 — 1749), *Chardin (1699-1779), *Boucher (1703—1770), M. Q. de *La Tour (1704—1788), J. Vernet (1714—1789), J.-B. Perronneau (1715—1783), J.-M. Vien (1716 1809), J.-S. Duplessis (1725—1802), J.-B. Greuze (1725—1805), *Fragonard (1732—1806), H. Ro¬ bert (1733—1808), J.-L. * David (1748—1825), A. Labille-Guiard (1749—1803), E. Vigee-Lebrun (1755—1842), P.-P. Prud'hon (1758—1823), L.- L. Boilly (1761—1845), A.-L. Girodet de Roucy Trioson (1767—1824), J.-B. lsabey (1767—1855), F. Gerard (1770—1837), A.-J. Gros (1771—1835 sam.), M.-G. Bouliard (1772—1819), P.-N. Gue- rin (1774—1833), * Ingres (1780—1867), H. Ver¬ net (1789—1863), *Gericault (1791—1824), N,- T. Charlet (1792—1845), A. Scheffer (1795 — 1858), C. Corot (1796—1875), P. Delaroche (1797—1856), *Delacroix (1798—1863), A. De- veria (1800—1857), A. Raffet (1804—1860), P. Govorni (1804—1866), C. Guys (1805—1892), N. Diaz de la Pena (1807—1876), M.-G.-Ch. Gleyre (1808—1874), *Daumier (1808—1879), C. Troyon (1810—1865), E. Meissonnier (1811 — 1891), Th. Rousseau (1812—1867), J.-F. Millet (1814—1875), Th. Couture (1815—1879), Ch.-F. Daubigny (1817—1878), Th. Chasseriau (1819— 1856), *Courbet (1819—1877), J.-B. Jongkind (1819—1891), Ch. Meryon (1821—1868), A. Cabanel (1823—1889), A. Monticelli (1824— 1886), P. Puvis de Chavannes (1824—1898), J,- . L. Gerome (1824—1904), W. Bouguereau (1825 — 1905), G. Moreau (1826—1898), P. Baudry (1828-1886), J.-J. Henner (1829-1905), C. *Pissarro (1830—1903), G. Dore (1832—1883), *Manet (1832—1883), Belgijec F. Rops (1833 — 1898), *Degas (1834—1917), L. Bonnat (1834— 1922), A. de Neuville (1835—1885), Th. Fantin- Latour (1836—1904), J. Tissot (1836—1903), J. Lefebvre (1836 — 1911), Carolus-Duran (1838 — 1917), Jean-Paul Laurens (1838—1921), *Cezan- ne (1839—1906), O. Redon (1840—1916), * Monet (1840—1926), F. Bazille (1841—1870 ubit), B. Morisot (1841—1895), *Renoir (1841—1919), Italijan G. Boldini (1842—1931), H. Regnault (1843—1871 ubit), G. Clairin (1843—1920), »ca¬ rinik« Rousseau (1844—1910), L.-A. Lhermitte (1844—1925), F.-P. Connon (1845—1924), E,- B. Debat-Ponsan (1847—1913), J. Bastien-Lepage (1848—1884), G. Caillebotte (1848—1894), * Gau¬ guin (1848—1903), E. Detaille (1848—1912), Th. Ribot (1849—1891), A. Besnard (1849—1934), A. Morot (1850—1913), J.-F. Raffaeli (1850— 1924), H. Gervex (1852—1929), J.-L. Forain (1852—1931), Holandec van *Gogh (1853—1890 sam.), J. Beraud (1856—1936), G. Rochegrosse (1858—1939), *Seurat (1859—1891), Th.-A. Steinlen (1859—1923), P. Helleu (1859—1927), E.-F. Aman-Jean (1860—1935), J.-E. Blanche (1861—1942), A. de La Gandara (1862—1917), P. Serusier (1863—1927), E. Friant (1863—1932), 667 francoski umetnostni zgodovinarji 668 P. Signac (1863—1935), *Toulouse-Lautrec (1864 —1901), L. Le\y-Dhurmer (1865—1953), S. Va- ladon (1867—1938), *Bonnard (1867—1947), E. Vuillard (1868—1940), E. Bernard (1868—1941), *Matisse (1869—1954), P.-A. Laurens (1870— 1934), M. Denis (1870—1943), G. *Rouanlt (1871—1958), Jean-Pierre Laurens (1875—1932), A. Marquet (1875—1947), J. Villon (1875—1963), H. Caro-Delvaille (1876—1928), M. Vlaminck (1876—1958), Holandec K. Van Dongen (1877— 1968), E.-O. Friesz( 1879—1949), R. Dufy(\819— 1953), F. Picabia (1879—1953), P. Roy (1880— 1950), A. Derain (1880—1954), A. Gleizes (1881—1953), F. Legcr (1881—1955), Španec *Picasso (1881—....), *Braque (1882—1963), M. Utrillo (1883—1955), it. Žid A. *Modigliani (1884—1920), A. Dunoyer de Segonzac (1884— _), R. de La Fresnaye (1885—1925), R. Delau- nay (1885—1941), A. Lhote (1885—1962), Španec J. Gris (1887—1927), rus. Žid *Chagall (1887— ...), M. Duchamp (1887—1968), polj. Žid M. Kisling (1891—1954), J. Lurgat (1892-1966), M. Gromaire (1892—1971), E. Goerg (1893—1969), litvanski Žid Ch. Soutine (1894—1943), A. Mas- son (1896—_), J. Fautrier (1898—1964), J. Dubuffet (1901—....), Nemec H. Hartung (1904 -—_), Madžar V. Vasarely (1908—_), Ba/thus (1910— ), A. Manessier (1911— ), F. Gru¬ ber (1912—1948), nemški Žid J. Friedlaender (1912—....), alžirski Žid J. Atlan (1913—1960), N. de Stael (1914—1955 sam.), P. Soulages (1919—....), G. Mathieu (1921—....), B. Bufjet (1928—....). francoski umetnostni zgodovinarji, arheologi in drugi pisci o lik. umetn.: P. Abraham (1891), J. Adhemar (1908), J. Alazard (1887—1961), M. Aubert (1884—1962), J. Auboyer (1912), E. Ba- belon (1854—1924), J. Babelon (1889), A. Basler (1876—1951), G. Bazin (1901, L. Benedite (1859 —1925), F. Benoit (1892), A. BI um (1881—1963), P.-E. Bolta (1802—1870), L. Brehier (1868— 1951), H. Breuil (1877—1961), G. Briere (1871— 1962), M. Brion (1895), Ph. Burty (1830—1890), J. Cassou (1897), A. de Caumont (1802—1873), grof de Caylus (1692—1765), A. Chamson (1900), J. Charbonneaux (1895), A. Chastel (1912), A. Choisy (1841—1909), G. Coedes (1886), R. Cogniat (1896), P. du Colombier (1889), G. Contenau (1877), L. Courajod (1841—1896), E. Dacier (1876—1952), Ch.-V. Daremberg (1817— 1872), J. Dechelette (1862—1914), L. Delisle (1826—1890), P. Demargne (1903), P. Deschamps (1888), A. Didron (1806—1867), Ch. Diehl (1859—1944), L. Dimier (1865—1943), A. Doria (1890), B. Dorival (1914), G. Duby (1919), G. Duplessis (1834—1899), J. Dupont (1908), L.-E. Duranty (1833—1880), Th. Duret (1838—1927), P. Durrieu (1855—1922), R. Dussaud (1868— 1958), G. Duthuit (1891), E. Dutuit (1806—1886), F. Elgar (1899), S. Elisseeff (1885), C. Enlart (1862—1927), Ch. Ephrussi (1849—1905), R- Escholier (1882), E. Faure (1873—1937), F. Fels (1893), F. Feneon (1861—1944), L. Fino! (1864— 1935), H. Focillon (1880—1943), A. Fontainas (1865—1948), A. Foucher (1865—1952), P. Fran- castel (1900—1970), A. Frolovi (1906), G. Geffroy (1855—1926), W. George (1893—1970), M- Georges-Michel (1883), Ch. A. A. du H. de Ger- ville (1769—1853), R. Ghirshman (1895), L. Gillet (1876—1943), V. Goloubew (1879—1945), L. Gon- se (1846—1921), A. Grabar (1896), L. Grodecki (1910), B. Groslier (1926), R. Grousset (1885 1952), F.-A. Gruyer (1825—1909), P. G seli (1870 —1947), L. Hautecoeur ( 1884), L. Hourticq (1875 —1944), R. Huyghe (1906), P. Jamot (1863—1939) R. Joffroy (1915), F. Jourdain (1876—1958), R- Koechlin (1860—1931), Ch.-J. Labarte (1797— 1850), G. Lafenestre (1837—1919), E. Lambert (1888—1961), R. Lantier (1886), J. Laran (1876 • 1948), R. de La Sizeranne (1866—1932), J- Lassaigne (1910), grof de Lasteyrie du Sailla nt (1849—1921), J.-Ph. Lauer (1902), P. Lavedan (1885), G. Lecomte (1867—1958), Ch. Leger (1880—1948), M. Leiris (1901), F.-H. Lem (1902), P. Lemerle (1903), H. Lemonnier (1842—1936), J. Leymarie (1919), H. Lhote (1903), B. Lossky (1905), L. Magne (1849—1916), E. Male (1862 1954), M. Malingue (1903), A. Malraux (1901), G. -C.-Ch. Maspero (1846—1916), C. Mauclad (1872—1945), P. Merimee (1803—1870), A- Merlin (1876), R. Mesuret (1908), A. M‘ chel (1853—1925), Em. Michel (1828—1909), A- Michiels (1813—1892), G. Millet (1867—1953), O. Mirbeau (1850—1917), E. Molinier (1857— 1906), E. Moreau-Nelaton (1859—1927), E- Miintz (1845—1902), T. Natanson (1870—1950, P. de Nolhac (1859—1936), H. Omont (1857 1940), Ch. Oulmont (1883), A. Parrot (1900, P. Pelliot (1878—1945), A. Penite (1862—1947), Ch. Picard (1883—1965), J. Porcher (1892 1966), A.-C. Quatremere de Quincy (1755 1849), M. Ragon (1924), P. M. Raynal (1884 1954), L. Reau (1881—1961), S. Reinach (1858— 1932), Th. Reinach (1860—1928), R. Rey (1888), A.-F. Rio (1797—1874), Cl. Roger-Marx (1888), D. Rouart (1908), G. Rouches (1879—1958), E. Saglio (1828—1911), E. Solin (1889), G. Sallej (1889—1966), A. Salmon (1881—1969), F. E- de Saulcy (1807—1880), D. Schlamberger (1904), R. Schneider (1869—1938), J. B. L. G. SerouX d'Agincourt (1730—1814), Ch. Sterling (1901), Francovich, Geza de — Frankfort, Henri 670 669 H. Štern (1902), Ph. Štern (1895), A. Tabarant (1863—1950), H. Taine (1828—1893), Ch. Ter- rasse (1893), fL-J.-Th. Thore (1807—1869), J. Vallery-Radot (1890), J.-L. Vaudoyer (1883 1963), E. E. Viollet-le-Duc (1814—1879), P. Vitry (1872—1941), G. Wildenstein (1892—1963), Ch. Yriarte (1832—?), J. Zeiller (1878—1962). Francovich, Geza de (1902—...•)> *'• um - z ®°’ dovinar, r. v Gorici, prof. na univ. v Rimu (od 1959 ord. za srednjev. umetn.). B: ,Sebastiano Mainardi' (Cronache d arte, 1927), ,David Ghirlandaio' (Dd, 1930); Romanesque School of Wood Carvers in Central Italy (AB, >\ ,L'Origine e la diffusione del crocefisso gotico doloroso (FUb, 1938); ,Arte carolingia ed ottoniana m Lom- bardia ‘ (ib. 1942/44); Scultura medioevale in legno (R 1943); , L' arte siriaca e il suo influsso sulla p it tura neirOriente e neU'Occidente‘ (Com, 1951); Benedetto Antelami: architetto e scultore, e l'arte del suo tempo (2 knj., Mi 1952); , Problemi detla pittura e delta scultura preromanica ‘ (Settimane alto mcdioevo, 11, Spolcto 1955); ,11 ciclo pittorico detla Chiesa di S. Giovanni a Miinster-Miistair nei Crigioni' (Arte Lom, 1956); ,L'Egitto, la Siria e Costantinopoli: problemi dl metodo ‘ (Riv. dcll’Istituto naz. d’archeologia e storia delParte, 1963); 11 Palazzo di Teodorico (R 1970). Frančišek Asiški (1182—1226), it. (it.-fr.) cerkv. reformator in pesnik ( Fioretti ), ust. fran¬ čiškanski red, kršč. svetnik (4. X. — lat. Fran- eiscus Assisiensis, fr. Franfois d'Assise, nem. Franz von Assisi), s pr. im. Giovanni (vzdevek Francesco [= Francoz] naj bi mu bil dal oče, ko se je bil mladenič vrnil s potovanja po 1 ran- c 'ji). Patron živali. Atributi; lilija, lobanja, raz¬ pelo, volk, jagnje, itd. Up; lik pred kanonizacijo (StS, Sacro Spečo, Subiaco), Donatello (bron. soha, Padova, il Santo), Giov. Bellini (Frick), E1 Greco, itd., med prizori iz njegove legende ( e - 8- Giottova cikla v Assisiju in c. Sta Croce v Florenci) npr. —> Pridiga ptičem in zlasti —> Stigmatizacija Frančiška Asiškega. Mus.), J. M. Reinwaldt ( Smrt Frančiška Ks., naroč. 1715, Radmirje), F. Rottman ( Umirajoči Frančišek Ks., marmor, 1764/65, ib.). L: Mille Santi (1931, p. 255—56); Reau III/l (1958, p. 538—40 — L!); EWA XII (1966, stp 663); »ArS« 1 (1967, t. 16); Keller (1968, p. 205—06); A. Csatkai, Beitrage zu den mitteleuropaischen Darstel- lungen des Todes des heiligen Franz Xaver im 17. und 18. Jahrhundert (AHA, XV, 1969 [o vplivu Reinvvaldtove slike v Radmirju]). — Cf. J. Braun (1943, stp 269—70), K. Kunstle (1926, p. 255—56 — L!). frančiškani (lat. Or do fratrum minorum, abr. O. F. M., angl. the grey friars, fr. les cordeliers, hrv. franjevci, it. i francescani, nem. die Franzi- skaner), cerkv. red po pravilih —► Frančiška Asi¬ škega, ust. 1209 (sprva sekta, preganjana od cerkv. oblasti), redovna pravila potrjena šele 1223. Od o. 1230 dalje frančiškani akt. tudi v Palestini, tam postali čuvarji —► božjega groba in prvi vodili romarje po jeruzalemskih postajah —>križevega pota\ zato jim je pripadalo blago¬ slavljanje vseh križevih potov (jure ordinario jih blagoslavljajo general frančiškanskega reda pa provinciali in predstojniki posameznih samo¬ stanov). Noša: sivo rjava kuta, bela vrv kot pas s 3 vozli, brez plašča in brez čevljev. — Red se je 1517 dokončno razdelil v observante (it. gli osservanti), tj. frančiškane v ožjem pomenu, in konventuale ali minorite, 1528 pa so se od obser- vantov kot rigoristična veja ločili kapucini. L: F. de Sessevalle: Histoire generale de 1’Ordre de St.-Francois (2 knj., P 1935—1937); R. M. Huber: A Documented History of the Franciscan Order (Mil- waukee 1944); K. Esser: Der Orden des hi. Fran- ziskus (Werl 1952); ELU 2 (1962, p. 324—26 — L!); K. Esser: Anfange und urspriingliche Zielsetzungen des Ordens der Minderbriider (Leiden 1966, »Studia et documenta franciscana« 4). Frančiškanska Madona -*■ Madonna dei fran- vecrnni IDuccio di Buoninsegna) . L; Beda Kleinschmidt: Sankt Franziskus von Assisi 'n Kunst und Legende (Monchen-Gla _ ’ 4- izd. 1928); Rčau Ill/l (1958, p.J 516-35 D Keller (1968). — Cf. J. Braun (19439, K. k (1926), G. B. Ladner (1965), H. Thode (1885). Frančišek Ksaverij (1506—(552), šp. ' ezu 'j’ »nadvse goreče misijonaril« v Indiji in na aj nem vzh., imen. zato Indorum ac laponum apo stolus\ 1622 razglašen za svetnika (3. X • 'at. Franciscus Xaverius, fr. Francis Xavier, «. Francesco Saverio, nem. Franz Xaver, šp. ran Cisco Javier ); z —> Ignacijem Lojolskim sta >>s ® r J dvojčka jezuitskega reda« ( Societatis lesu So le s Semini). Up; npr. P. P. Rubens ozdravlja bolnike in oživlja mrtve v Indiji, fca v. olt. jezuitske c. v Antvverpnu], Kstntsi. imangipani —»■Zgornja Bela na Koroškem Frankenstein, Alfred Victor (1906—•_), amer. . kritik in pisec o umetn. B: After the Hunt: \Villiam Harnett and other nerican Stili Life Painters: 1870—1900 (Berkeley- • • « e\sct\ Frankfort, Henri (1897—1954), hol. arheolog in um. zgodovinar, r. v Amsterdamu, u. v Lon¬ donu, kjer je bil po F. Saxlu direktor -> Warbur- :ga inst. (1948—54). : Cylinder Seals (L 1939); (& John A. Wilson & rkild Jacobsen) Before Philosophy: An Essay on zulalive Thought in the Near East (Ch 1946); ient Egyptian Religion: an Interpreta!ion (NY i); Kingsltip and the Gods (Ch 1948; fr. izd. P 671 FRANKFURT am Main — Franki, Paul 672 1951); The Birth of Civilization in the Near East (L 1951; amer. izd. Bloomington [Ind.] 1950); *The Art and Architecture of the Ancient Orient (Harm 1954 [ali Balt 1955], »The Pelican Hist. of Art« 7; 2. izd. 1958). L: Winkler Prins (sup., 1960, Necrologie). FRANKFURT am Main ( Hessen , ZRN). Med zadnjo vojno uničeno mestno jedro je do 1944 ohranilo videz bogatega poznosrednjev. meščan¬ skega središča. L: EWA VI (1962, stp 264 — L!); Reclam N IV (1967). ~ stolnica (der Kaiserdotri). Zdajšnjo gotsko stavbo so začeli zidati v XIII. st., v XIV. st. so sezidali nov kor in transept, zah. stolp zidan 1415—1513, dkč. pa šele 1867 V c. mdr. pla¬ stična skupina Križanja (Hans Backoffen po na¬ ročilu iz 1507). ~ Romer, iz 3 star. stavb od zgodnjega XV. st. dalje sez. mestna hiša (z ohranjenimi 3 pro¬ čelji, notr. preurejena v XIX. st. in rest. po zadnji vojni). T. i. cesarsko dvorano (der Kaiser- saal) so 1842—53 okrasili s portreti nem. cesarjev (slikarji E. von Steinle, K. F. Lessing, Ph. Veit, A. Rethel idr.). ~ Goethemuseum (Grofier Hirschgraben 23). S: mdr. zastopani J. G. Ziesenis ( Friderik Vel., 1769), A. R. Mengs ( Avtp .), A. Maron ( Johann Joachim VVinckelmanri), A. Graff (npr. Avtp.), Angelika Kauffmann (Avtp. v grš. noši, o. 1780), J. H. FiiBli (največja z. v Nemčiji, npr. Nočna mora, 1781), Joh. Heinr. Wilh. Tischbein (& Heinr. Jakob Tischbein: »medsebojni« Dvojni portret obeh slikarjev, 1782), G. von Kugelgen (npr. Friedrich von Schiller, 1808/09), C. G. Carus (Alegorija Goethejeve smrti, o. 1852). L: Jedding (1961). — Cf. L. Grote (II s. a.). ~ Stadelsches Kunstinstitut (Schaumainkai 63). Temelj mu je bila z., ki jo je z oporoko 1815 za¬ pustil Joh. Friedr. —> Stadel. Med direktorji naj¬ pomembnejši Georg -> Swarzenski (1906—38, emigriral), zdaj Ernst Holzinger. S: s pomemb¬ nimi deli zastopani med Nemci neznani slikar iz Porenja (*»Rajski vrtiček « [Madona v rožnem vrtu], o. 1420), Grunetvald (Sv. Lovrenc in Sv. Ciriak, oba grisaille, s Tomaževega olt. v frank¬ furtski dominikanski c.), Cranach star. (Sveto sorodstvo [Der Torgauer Altar], d. 1509), Bal- dung, imen. Grien ( Čarovnici, les, d. 1523), Elsheimer (Poveličanje križa, baker), J. H. W. Tischbein (Goethe v Campagni, 1787), na Nem¬ škem akt. Norvežan J. Chr. C. Dahi (Izbruh Vezuva, d. 1826), C. Ph. Fohr (Slapovi v Tivoliju, 1817 [kapucina na des. naslikal P. Cornelius]), K. Blechen (Park v Terniju ), O. Scholderer (Vio¬ linist ob oknu, d. [18]61), H. Thoma (Na gozdni trati [Auf der fValdwiese ], d. [18]76; Holzhausen- park v Frankfurtu, d. [18]80), W. Leibl (Neenaka dvojica, 1873), M. Liebermann, L. Corinth, E. L. Kirchner in M. Beckmann, med Nizozemci R. Campin (fragment samo po kopiji v Liver¬ poolu znanega olt.: levi razbojnik s centurionom in njegovim spremljevalcem', doječa Marija z otro¬ kom, Sv. Veronika in v grisaille naslikana Sv. Trojica z olt., po katerem je slikar dobil ime-* Mojster iz Flemalla), Rogier van der Weyden (Madonna Medici, tj. Madona s Petrom, Janezom Krst., Kozmo in Damjanom, les, 1450?), Savery (Orfej med živalmi, les, d. 1610), med Italijan' npr. Moretto (Madona s 4 v. lat. cerkv. učitelji ), Pontormo (Ženski portret, les), med Holandci F. Hals (Moški portret, les, oval, d. 1638), Rembrandt (*Oslepitev Samsona, d. 1636), Ver- meer (Geograf, d. 1669), Aert de Gelder (Avtp- v ateljeju, d. 1685), med Francozi N. Poussin (Piramus in Tisbe v pokrajini, 1651 ali malo prej), Degas (Orkester [Musiciens d Vorchestre], 1872), Monet (Zajtrk, d. 1868), Renoir (*P° prigrizku ali Zajtrk, d. 1879). — Dragocena z. o. 19000 risb in o. 65000 graf. listov. L: Catalog der Gemalde des Stadelschen Kunstin- stituts in Frankfurt am Main, I—II (FrM 1900--- 1903); Arthur Hanke: Ein Gang durch das Stadelscne Kunstinstitut in Frankfurt am Main (FrM 1915); Kur Schwarzweller (Das GroBe Buch der Malerei, Brsch 1960); Diebstahl von Gemalden (FrM s. a. [rk])> VWM (1965); Stadelsches Kunstinstitut: Verzeichnts der Gemalde aus dem Besitz des Stadelschen Kunstin- stituts und der Stadt Frankfurt (FrM 1966). ~ Stadtischc Skulpturensammlung Liebighaus (Schaumainkai 71), pomembna z. plastike (ust. 1907) od starega Egipta do baroka. Mdr. tu v Rimu 1885 najdena * Atena, rim. marm. kopij 3 Mironovega bron. originala (skupine Atena in Marsias, ki je stala na atenski akropoli), med predstavniki evr. pozne gotike pa je zastopa" npr. Nikolaus —> Gerhaerts iz Leidena (t. i. Bd r ~ bel von Ottenheim, 1463/64). L: Verzeichnis der ausgesteliten Bildwerke (FrM 1930); Bildvverke aus dem Liebighaus (ib. 1959; n. izd' 1962); Kleinplastik aus dem Liebighaus (ib. 1960)! Jedding (1961). Franki, Paul (1878—1962), nem.-amer. (Ž-) um. zgodovinar in teoretik, pomemben pozna¬ valec srednjev. arhitekture. R. v Pragi, štud. P rl Wolfflinu, ki je vplival na njegovo zgodnje delo, dipl. 1914 na univ. v Miinchnu, učil tam (1914-" 21) in na univ. v Halleju an der Saale (1921 ■34)» emigriral pred nacisti v ZDA, kjer je 1940 postal član Inst. for Advanced Study v Princetonu. 673 Frankovsko — FREIBERG 674 B: Die Glasmalerei des XV. Jahrhunderts und Schwaben (Str 1912, »SdK« 152); DieEntmck- lungsphasen der neueren Baukunst (Lpz- Meinungen iiber Herkunft und IVesen “ cr (Walter Timmling: Kg. u. Kw„ Lpz 1923), Beginn der Gotik und das allgememe Problem des beginnes ' (Wolfflinov zb., 1924); terliche und romanische Baukunst (VVi/ro - > »HdKw«); ,Die Rolle der Asthetik in der Me'hode der Geisteswissenschaften' (Dessoirjev zb., • Jer Dom in Modena' (Jb. f. Kw., 1927); Deutsche Glasmalerei (1932); Das System der Kunstnissen schaft (Brunn-Lpz 1938); Jhe Early Works f-. Erasmus Grasser ' (AQ, 1942); Jhe Earliest Je wts Portrait ' (Historia Judaica, 1943); ,A French Goth e Cathedral: Amiens ' (AA, 1947); Jhe »Crazy« V ^'s of Lincoln Cathedral ' (AB, 1953); *The Gothic. Literary Sources and Interpretations tliroug s Centuries (Pri 1960); ,Boucher's Girl on the Coucn (Panofskyjev zb., 1961); * Gothic Architecture (Harm 1962, »The Pelican Hist. of Art«); Jhe Chronologg of the Stained Glass in Chartres Cathedral (AB, iw.». L; WWWJ (1955); DULC 11 (1960); Nikolaus Pevsner (Paul Franki: Gothic Architecture, 19t>A nekr.). Frankovsko (nem. Franken), nem. dežela, v zdajšnji upravni razdelitvi Bavarska sev. od Do¬ nave. Poleg najpomembnejših um. središč, - > Bamberga, —> Niirnberga in —► Wiirzburga, so med kraji s pomembnimi um. spom. npr. Banz, Bayreuth, Erlangen, Pommersfelden, Rothenburg ob der Tauber in Vierzehnheiligen. Med slikarji m grafiki npr. Pleydenwurjf, Mojster Hišne k njige, Diirer in Grunevvald, med kiparji Veit s 'oJ3, med arhitekti člani družine Dientzenhojer ■n Balth. Neumann. L: Rcclam N 1 (1959); Gustav Bar'D« Kunstfiihrer: Bauten und Denkmaler m l republik Deutschland (Giitersloh 196 )■ _ ^ Buhi (izd.): Barock in Franken (Wu 1969). Grisebach (1946, p. 19—69). Franz, H(einrich) Gcrhard, nem.-avstr. ura. zgodovinar (predvsem zgod. arhitekture), P na univ. v Gradcu. B: Die Kirchenbauten des CMstoph Dient-enh j (Brunn 1941); Die deutsche Barockbaukunst Ma (Mn 1943); Studien zur BarockarchitekturinBo und Mahren (Brunn-Mn-W 1943); ,Die K o m Banz und die Kirchen Balthasar Heumanns m Verhdltnis zur biihmischen Barockbaukunst 1947); ,Gotik und Barock im Werk des Jo 1953)- Aichel' (WJb, 1950); Zacharias Longuelune (BI 1’ 'R‘ e P“ ssa de der Klosterkirche zu Krernsmuns e • (954); Fensterrose und ihre Vorgeschic 1 ‘slamischen Baukunst‘ (ZfKw, 1956); kirche St-Martin in Tours und der vorkaro/in? Kirehenbau in Frankreich' (Forsch. u. For schrm j '958); Bauten und Baumeister der Barock- e ... . f en Entstehung und Ausstrahlungen der bohmtscnen Barockbaukunst (Lpz 1962); BuddhistischeKunsti *»» (Lpz 1965); ,Hans Bol als Bandschaftsmaler^ ? es Ksthistorischen Institutes der tmiiens '965); Hinduistische und islamische Run 24 — Leksikon (Lpz 1967); Spatromanik und Friihgotik (Ba-Ba 1969, »K. der Welt«); Niederlandische Landschaftsmalerei im Zeitalter des Manierismus, I—JI (Graz 1969). Fraus (lat.), »Prevara«, »Zvijača«, ena izmed -> Pregreh. V —»■ Hortus deliciarum jo npr. po¬ nazarja (f. 203v) -> lisica, ki skupaj z -> levom (—> Ambitio) vleče voz Lakomnosti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1964, p. 61 & repr. 60). Freart, Paul, Siettr de Chantelou, fr. um. zbi¬ ralec in izobražen ljubitelj, mecen Nicolasa-^- Poussina. Z dnevnikom o bivanju Gianlorenza Berninija v Franciji (cf. bibl.), ki ga je vodil kot pravi »Eckermann« slavnega kiparja, nam je zapustil izredno dragocen umzg. vir. B: * Journal du voyage du cavalier Bernin en France (P 1885, izd. L. Lalanne; pozn. izd. P 1930, uv G. Charensol, »Ateliers« 2; nem. prev. Mn 1919). L: SchlosserL (1964 — L! [cf. s. v. Chantelou]). Freedberg, Sydney J(oseph), (1914—_), a- mer. (ž.) um. zgodovinar. R. v Bostonu, prom. 1940 na Harvardski univ., tam tudi uči (prof. od 1960 dalje). B: Parmigianino : His fVorks in Painting (C [Mass.] 1950); Paint ing of the High Renaissance in Rome and Florence (2 knj., ib. 1961); Andrea del Sarto (2 knj., ib. 1963); ,Observations on the Painting of the Maniera ‘ (AB, 1965);, Parmigianino' (EWA XI, 1966); ,Pontor- mo' (ib.); , Andrea andLucrezia: Two New Documents in Paint for Their Biography‘ (Museum Studies, Ch: AIC 1966). L: WWAm (1964—65). Freeden, Max H. von, nem. um. zgodovinar, direktor Mainfrankisches Mus. v Wurzburgu in prof. na tamk. univ. B: Balthasar Neumann als Stadtbaumeister (BI 1937, »Kstwissenschaftliche Stud.« 20); Balthasar Neu¬ mann (Mn-Bl 1953); Balthasar Neumann (Amorbach 1960 ; 2., razš. izd. 1963); , Neumann, Balthasar' (EWA X, 1965). FREIBERG na Saškem (DRN). Znameniti, zaradi nekd. pozlatitve kot *Goldene Pforte (Zlata vrata) znani romanski portal (o. 1230/40), ostanek star. Marijine c. ( St. Marien am Unter- markt), ki je zgorela 1484. V timpanu Poklon treh kraljev z Jožefom in Gabrijelom', v arhivoltah v 1. vrsti angeli (na temenu Bog oče), v 2. vrsti preroki, v 3. vrsti apostoli (na temenu sv. Duh), nazadnje iz grobov vstajajoči. Ob samem vhodu med podboji od leve na des. Danijel, kraljica iz Sabe, Salomon in Janez Krst., na drugi strani pa v isti smeri Janez Ev., David, Betsabeja in Aron. V zdajšnji, 1484—1501 sez. stolnici, ki je triladijska dvoranska c., je mdr. znana *tulipan- ska prižnica iz o. 1510 (Monogramist H. W. resp. verj. Hans Witten). 675 FREIBURG im Breisgau — Freundlich, Otto 676 L: R. von Mansberg: Daz hohe liet von der maget: Symbolik der mittelalterlichen Sculpturen der Gol- denen Pforte an der Marienkirche zu Freiberg i. S. (D 1888); ThB XXXVII (1950, p. 350 [Meister von Wechselburg] — L!); W. Hentschel: Die Goldene Pforte (D 1954); G. Kriiger: Die Marienkirche zu Freiberg i. S. und ihre Goldene Pforte: Beitrage zur Geschichte der Architektur und Plastik des XIII. Jahrhunderts in der Grafschaft Meissen (BI 1960, dis. [Ba 1956]). — Cf. L. Behling (1953/54 — o prižnici). FREIBURG im Breisgau, mesto na Baden- skem (ZRN); univ. ust. 1457. L: Reclam N II (1958 [1960]); EWA VI (1962, stp 256); Ingeborg Schroth: Kunst in Freiburg: Ein Miinster- und Stadtfiihrer (Fr 1961). ~ stolnica ( Miinster Unserer Lieben Frau) sez. kot žup. c., katedr. šele od 1827 dalje. O. 1200 zač. v. romanska bazilika, od srede XIII. st. dalje ladja po fr. gotskem vzoru, o. 1275 zač. zah. *sto!p (dkč. sredi XIV. st. kot »najlepši stolp kršč. sveta«), od 1354 dalje romanski kor nadomestili z v. novo gotsko arhitekturo (posv. 1513): bazilikalno oblikovan kor z vencem ka¬ pel. Vhodna lopa ( Vorhalle): na delilnem slopu soha Marije z otrokom nad Jesejem kot ikonogr. središče izredno bogatega plastičnega okrasa (o. 1290/1310), ki ga mdr. dopolnjujejo pametne device na sev. steni in nespametne device s -> septem artes liberales na juž. steni, na notr. strani zah. stene pa Luxuria s kozlovo kožo in ob njej Zapeljivec (na hrbtu prekrit s kačami in črvi). Notr.: med bogato opremo sv. grob (o. 1330), znameniti *v. olt. z Marijinim kronanjem Hansa Baldunga (1512 — 16) in v univ. kapeli krila *Oberriedovega olt. (H. Holbein ml. o. 1521). L: G. Miinzel: Der Skulpturenzyklus in der Vor¬ halle des Freiburger Miinsters (Fr 1959); »US« 8 (1968, p. 64—67). — Cf. E. Adam (1968 — L!), K. Bauch (1953), H. J ant zen (1929), G. Schiller <1 1966, repr. 39 & 283), O. Schmitt (I—II 1926). Freise, Kurt, nem. um. zgodovinar. Cf. lit. s. v. Betsabeja v kopeli & Lastman, Pieter. FREISING, mesto na Zgornjem Bavarskem ob Isari, od 739 škofijsko središče. Freisinški škofje imeli poleg koroških posestev zaokroženo posest na Gorenjskem (Selška dolina, skoraj cela Poljanska dolina, Sorško polje) z upravnim središčem na loškem gradu in na Dolenjskem posest okrog Bele cerkve, Škocjana, Strleka in Klevevža. Iz Freisinga (Brižinja) najstar. ohra¬ njeni slov. pisani teksti, t. i. brižinski (freisinški ) spomeniki iz o. 1000 v lat. kodeksu v miinchenski Staatsbibl. (Ms. lat. 6426). L: Reclam N I (1959). — Cf. M. Kos (1933 [1955]). ~ stolnica ( Dom St. Maria u. Korbinian), v jedru romanska triladijska bazilika (zač. 1160, posv. 1205), pozn. spremenjena, 1724 baročno okrašena (brata -»■ A sam). V njej E. Grasserjevo Objokovanje (peščenec, 1490—92, ob star. Kri¬ stusu iz 1440), s slikami na stranskih olt. mdr. zastopana Candid in Sandrart. V romanski kripti znana Bestiensaule. Fremantle, Katharine, um. zgodovinarka, prom. na londonski univ. (Courtauld Inst.). B: The Baroque Town Hall of Amsterdam (Utr 1959, »Utrechtse Kunsthistorische Studien«4 [oc.: C. Peeters, Buli. van de Koninklijke Nederlandse Oud- heidkundige Bond, 1961; Hans Junecke, ZfKg, 1962]); ,The me s from Ripa and Rubens in the Royal Palače oj Amsterdam' (BM, 1961); Jan Jansz. de Vos, sculptor of Haarlem' (OH, 1965). freska, stenska slikarija, točno: slikarija na presni, mokri omet (-+al fresco), v srednjev. slikarstvu pribl, od Giotta dalje. L: Ernst Berger: Beitrage zur Entwicklungsge- schichte der Maltechnik, III—V (Mn 1897—1909), James Ward: Fresco Painting, its Art and Technique (L 1909); G. Muche: Buon fresco: Briefe aus Italien liber Handvverk und Stil der echten Freskomalerei (2. izd., Tu 1950); K. 1 Vehlte: VVandmalerei: Prak- tische Einfiihrung in VVerkstoffe und Techniken (4- izd., Ravensburg 1957; n. izd. ib. 1962); K. Herberts: Die Maltechniken (Dii 1957); Ana Deanovič (ELU 4, 1966, p. 613); EWA XIII (1967, stp 1015—16); Stele (1969, p. 10). — Cf. M. Meiss (*1970 — L!), U. Procacci (»1961), R. Ziircher (1944). Freud, Sigmund (1856—1939), dunajski (ž-) zdravnik, utemeljitelj —»• psihoanalize. Prvo stvar¬ no kritiko njegove znane razprave o Leonardu da Vinci je z vidika um. zgod. podal šele M* Schapiro (cf. lit., tudi s. v. Mojzes). B (lik. umetn.): ,Eine Kindheitserinnerung d eS Leonardo da Vinci'.- (Schriften zur angevvandten Seelenkunde, VII, Lpz-W 1910; angl. izd. NY 1916). zbr. sp.: Gesammelte Werke, Vlil (L 1943 [P° n - z novimi opombami]). L: Ernest Jones: Sigmund Freud: Life and Work (L 1955). — Cf. M. Schapiro (1955/56; 1956). FREUDENSTADT, mestece na \Vurttember- škem (ZRN), ki ga je dal od konca XVI. st. dalje vviirttemberški vojvoda Friderik sezidati za protestantske begunce iz Avstrije: okrog osrednjega kvadratnega trga so ulice razvrščene kot pri Špani (1945 močno porušena celota rest.)- V mestni c. znameniti -> bralni pult iz samostana Alpirsbach (sreda XII. st.). L: Reclam N II (1958 [1960]); EWA VI (1962, stp 255—56). Freundlich, Otto (1878—1943), nem. (ž.) slikar in kipar, štud. um. zgod., od 1909 v Parizu, imel ateljč v t. i. Bateau-Lavoir; nacisti so g a prijeli v neki vasi v Pirenejih in deportirali v koncentracijsko taborišče na Poljskem, tam je a - 677 Frey, Dagobert — Friderik m. 678 L: Roger van Gindertael, Freundlich (Artd Au^ jourd’ hui, 1952); Giedion-Welcker H 960 )' (1961); ReadS (1964). — Cf. M. Seuphor (1949, 195/). Frey, Dagobert (1883—1962), avstr.-nem. um. zgodovinar, r. na Dunaju, tam prom. ’ Centralni komisiji od 1911, po Dvora on i sm vodil avstr. Bundesdenkmalamt, 1931 or ' . Wroclawu in nacistični funkcionar v o upiram Poljski (poleg H -> Sedlmayrja najbolj vidni nem. um. zgodovinar, ki se je ta ^° UI ^ ’ pozneje prof. na Te H v Stuttgartu. S • jem ur. (IViener) Jahrbuch fur Kunstgesc uc i B: ,Die mittelalterliche Baukunst (Mitt. der Zentralvereinigung der Arch'te c„ erne ine reichs, 1911); ,Der Dom von Arbe (Allgememe Bauzeitung [Wien], 1912); ,S. Giovamt Battida^n Arbe' (JCC, 1911); (& V. Mole) ,Der Bom Sebenico und sein Baumeister G io rgto O rs 1 ’ 1913); ,Der Dom in Pola' (ib. 1914); Bramantes St.-Peter-Entwurf und seine Apokryphen l ’* Neue Untersuchungen und Grabungen m . (MCC, 1915); , Renaissance-Einfliisse bei Giorgio da Sebenico' (MfKw, 1916); Michelangelo-Slu e (W 1920); ,Max Dvoraks Stellung^ m der Kunst geschichle‘ (WJb, 1921/22); Johann Bernhard tj von Erlach: Eine Studie liber seine StellunS‘J det mcklung der Wiener Palastfassade (W 1924).> Wagner' (N. OstB I, 1923); ^ I. 1937); ,Berninis Entwurfe fiir die Glockenturme von Sl. Peter in Rom ‘ (JSW, 1938); .Die EntmMung nationaler Stile in der mittelalterhchen Kunst Abendlandes ‘ (DVLG, 1938); Krakau (BI V* h Pnglisches 1 Vesen in der bildenden Kunst (»tu- < Kunstwissenschaftliche Grundfragen: Brolegomen ejner Kunstphilosophie (W 1946); .Raurn und ZeU i der Kunst der afrikanisch-eurasischen Boch ' Tersuch einer Grundlegung zu einer Vergleic Kunstwissenschaft ‘ (WJb, 1949); ,Die Bddkomposit o oei Joseph Anton Koch und iltre Beziehung zur Ote m ung ('b-, 1950); ,Zur IVesensbestimmung des osterr ? lc . sclien Barocks ‘ (Jantzenov zb., 1951); Bemerkungen zur Passionsmystik des spalen a, 'ers ‘ (J. Baumov zb., 1952 );,Giotto und die Sreča: Bildgesetzlichkeit und psychologische Deutung (W-RJb, 1952); ,Der Manierismus als europaisc Sjderscheinung ‘ (Kchr, 1952); < M iehael Pacher-St d‘en' (WJb, 1953); ,Geschiclite und Probleme de Kultur- und Kunstgeographie' (Archaologia g g Phica, Hmb 1955); .Das Zeitproblem m der Bddkunst (Stud Gen, 1955) ; ,Apokryphe Liviusbtldmsse der Ke naissance ‘ (W-RJb 1955); yOie Pieta-Ronaanini un Kembrandts bDrei Kreuze«' (H. Kauffmaanov/-, 19 56); ,Probleme einer Geschichte der Kunstw,ssen- s eha)F (DVLG, 1958); .Das Fragmentansche als das Kandelbare bei Rembrandt ‘ (Das Unvollcnde e als kunstlerische Form, Bern-Mn 1959); .Tizian und Mi chelangelo: Zum Problem des Manierismus' (O. H. Forsterjev zb., 1960); Manierismus als europaische Stilerscheinung: Studien zur Kunst des 16. und 17. Jahrhunderts (Stu 1964, izd. Gerhard Frey). L: cf. H. Tintelnot (1962 — B!). — Zborniki: Hans Tintelnot (izd.): Kunstgeschichtliche Studien (Breslau 1943 — B!); Festgabe zum 70. Geburtstag von Prof. Dr_ (1953 [= Ztschr. f. Ostforschung, leto II, 4. zv.]); WJb (XVI, 1954); Dagobert Frey, 1883—1962: Eine Erinnerungsschrift (Kiel 1962). Frey, Karl (Car/), (1857—1917), nem. um. zgodovinar, prof. v Berlinu, zaslužen in pedan¬ ten raziskovalec Michelangela in pos. Vasarija, izd. vire, mdr. zač. tudi orjaško kom. izd. Vasa- rijevih Življenjepisov, ki je obstala s 1. knj.: Le Vite ... di M. Giorgio Vasari, I (Mn 1911). B: (izd.) Ausgewahlte Biographien Vasaris zum Ge- brauch bei Vorlesungen, I: Donatello (BI 1884), II: Le Vite di Michelangelo Buonarroti e da Ascanio Con- divi (BI 1887), Ul: Ghiberti (BI 1886) & IV: Le Vite di Filippo Brunelleschi scultore e architetto fiorentino (BI 1887); Die Loggia dei Lanzi zu Florenz (BI 1885); (izd.) II libro di Antonio Billi (BI 1892); (izd.) II Codice Magliabechiano d. XVII, 17 (BI 1892); Die Dichtungen des Michelagniolo Buonarroti (BI 1897); Sammlung ausgev/ahlter Briefe an Michelagniolo Buonarroti nach den Originalen in Archivio Buonarroti (BI 1899); IVis- senschaftliche Behandlung und kiinstlerische Betrach- tung (Z 1906); Michelagniolo Buonarroti, Quellen & Forschungen zu seiner Geschichte und Kunst, I: Michel- agniolos Jugendjahre (BI 1907); Die Handzeichnungen Michelagniolo s Buonarroti (3 knj., BI 1909—1911; sup. cf. Knapp); (izd.) Giorgio Vasari: Der literarische Nachlafi (3 knj., Mn 1923—1930—1940, dkč. Her¬ mann Walther Frey). L: SchlosserL (1956, p. 336—337). Friderik I. Barbarossa ( Rdečebradec ), ces., vladal 1152—90. Up: npr. antropomorfni *re- likviarij na Cappenbergu (Aachen 1155/1160) in miniatura v rkp. —> Historia Welforum VVeingar- tensis (f. 14r). — Ohranjeni ostanki njegove pa¬ lače v Gelnhausnu. L: »US« 7 (1968, repr. p. 153, f p. 112); »PKG« 5 (1969, t. 354 & 413). — Cf. H. Fillitz (1963). Friderik II. (1194—1250), ces. iz dinastije Štaufovcev, vladal 1212—50, od sodobnikov imen. Stupor mundi et immutator mirabilis (Str¬ menje sveta in [njega] čudoviti izprcminjevalec). Za njegove vlade v juž. Italiji je tam nastala prava mala renesansa antike. Med zadnjimi stav¬ bami, ki so nastale zanj, je slavni, o. 1240—50 sez. Castel del Monte v Apuliji. L: Panofsky Ren (1960 — L!). — Cf. P. Hirschfeld (1968 — L!), E. Kantorowicz (1931 [pon. 1963]), E. Langlotz (1951), etc. Friderik III. (1415—1493), ces. (1442—93), kot avstr, vojvoda Friderik V., oče ces. —> Maksi¬ milijana /., imel dolgo časa svoj dvor v Dunaj¬ skem Novem mestu. Njegov *nagrob. v stolnici 679 Friderik Bcljaški — Friedlander, Max J(acob) 680 sv. Štefana na Dunaju je 1469 zač. Nikolaus—> Gerhaerts iz Leidena. L: Ausstellung Friedrich III. Kaiserresidenz Wiener Neustadt (W 1966 [rk]); Hanna Dornik-Eger, Fried¬ rich III. in Bildnissen und Darstellungen seiner Zeit (AMK, 1966, št. 86). Friderik Beljaški (lat. Fridericus de Villaco, nem. Friedrich von Villach ), koroški slikar, akt. v 1. pol. XV. st. (oče Janeza Ljubljanskega), 1415 dkm. kot meščan in hišni posestnik v Be¬ ljaku, tam o. 1420 ust. slikarsko delavnico, ki je bila zelo pomembna za nadaljnji razvoj stenskega slikarstva na osrednjem Slovenskem in pos. na Koroškem, saj je poleg Janeza Ljubljanskega izšel iz nje tudi nekoliko mlajši —> Tomaž Belja¬ ški. S: freske v Ernestovi kapeli v Millstattu iz 1428 (zgoraj Oljska gora z donatorico in Kristus nese križ, spodaj Križanje, Polaganje v grob in Vstajenje). L: F. Steli (ELU 2, 1962, s. v.); Stele (1969). — Cf. O. Demus (JSW, 1937 & 1938), W. Frodl (1944). Friderik Modri (nem. Friedrich III. der Weise), (1463—1525), saški volilni knez (1485—1525), Diirerjev mecen. Cf. s. v. Diirer, Albrecht. Fridolin (lat. Fridolinus), slov. tudi Miroslav, kršč. svetnik (6. III.), opat, irski benediktinski misijonar; patron krojačev. Up: med prizori iz njegove legende zlasti kot okostnjak oživljeni Ursus, ki je postal njegov atribut. L: Reau III/l (1958, p. 545-47 — L!); LS I (1968); Keller (1968, p. 206). — Cf. J. Braun (1943, stp 270—71). Friedl, Antonin (1890—_), češ. um. zgodo¬ vinar, raziskovalec češ. srednjev. slikarstva. B: ,Premyslovci a Lucemburkove' (K dejindm česko- s!ovenskym v obdobi humanismu, Pra 1932 [J. B. Novakov zb.]); Mistr karlštejnske apokalypsy (Pra 1950); Mikulaš VVurrnser: mistr krdlovskych portritu na Karlštejnž (ib. 1956); Magister Theodoricus: Das Problem seiner malerischen Form (Prag 1956); Po(atky mistra Theodorika (Pra 1963); ,Die Persbnlichkeit des Meisters von Wittingau und sein Verhiiltnis zur fran- zdsischen und italienischen Malerei' (Sbornik prači filosoficke fakulty brnčnske university, 1964); , Mistr Theodorik nebyl matematikem' (Umeni, XVII, 1969). Friedlaender, Julius (1813—1884), nem. (ž.) numizmatik, od 1854 dalje direktor berlinske numizmatične z. ( Kgl. Miinzkabinett), ki je pod njegovim vodstvom postala ena izmed najbolj pomembnih v Evropi. B: Die Miinzen Justiniansl BI 1843); Die Miinzen der Ostgoten (BI 1844); Die Miinzen der Vandalen (Lpz 1849); Das Konigliche Miinzkabinett (BI 1877); Die italienischen Schaumiinzen des fiinfzehnten Jahrhun- derts(1430 — 1530): Ein Beitrag zur Kunstgeschichte... (BI 1882). L: ADB. Friedlaender, Walter (Ferdinand), (1873—1966), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar. R. v Šleziji, štud. v Berlinu najprej indologijo (prom. 1899) in nato um. zgod., bil prof. na univ. v Freiburgu (1914—34) in po emigraciji v ZDA na Institute of Fine Arts v Nevv Yorku (1935 —42); u. v New Yorku (93). B: Das Casino Pius des Vierten (Lpz 1912); Nico las Poussin: die Entvvicklung seiner Kunst (Mn 1914, ha- bil.); Claude Lorrain (BI 1921); ,Die Enstehung des antiklassischen Stils in der italienischen Malerei um 1520'+ (RepKw, 1925 [cf. 1957]); ,Der antimanie- ristische Stil um 1590 und sein Verhiiltnis zum Ober- sinnlichen'+ (VorBW, 1928/29 [cf. 1957]); Hauptstro- mungen der franzosischen Malerei von David bis Ce¬ zanne, I: Von David bis Delacroix (Blf-Lpz 1930, »Neuphilologische Handbibl.« 8; angl. izd. David to Delacroix, C [Mass.] 1952); ,La Tintura dede Rose (Sacred and Profane Love)' (AB, 1938); The Drawings of Nicolas Poussin, I—IV (L 1939, 1949, 1953 & 1963 [III.—IV. z Anth. Bluntom]);, Napoleon as »Roi Thau- maturge «‘ (JWCI, 1940/41); , Academician and the bo- hemian: Zuccari and Caravaggio' (GBA, 1948); Cara¬ vaggio Studies (Pri 1955); Mannerism and Anti-Man- nerism in Italian Painting (NY: Columbia UP 1957 [angl. izd. nem. razprav iz 1925 & 1928/29]); Nicolas Poussin: A Nevv Approach (NY 1964, »The Libr. of Great Painters «). L: Kurt Bauch (Kchr, 1966, nekr.); D. & K. Posner, Craig Smyth, John Coolidge (Coli Art J, XXVI/3, pomlad 1967, nekr.). — Zborniki: Festschrift fiir Walter Friedlander zum 60. Geburtstag am 10. 3. 1933 [rkp.]; Essays in Honor of Walter Friedlaender (NY 1965 [= Marsyas, Sup. II]); VValter Friedlaender zum 90. Geburtstag: Eine Festgabe seiner europaischen Schiller, Freundc und Vcrehrer (BI 1965 — B!). Friedlander, Ludvvig (1824—1909), nem. (ž-) klas. filolog in arheolog, od 1858 ord. na univ. v Konigsbergu (zdaj Kaliningrad), od 1892 v Strasbourgu. B: Vber den Kunstsinn der Riimer in der Kaiserzed (Konigsbcrg 1852); Darstellungen aus der Sittenge- schichte Roms (3 knj., 1862—1871; 7. izd., 2 knj.> Lpz 1901); pon. izb.: Erinnerungen, Reden und Stu- dien (Str 1908). L: Neue Freie Presse (24.11. 1910). Friedlander, Max J(acob), (1867 — 1958), nem. (ž.) um. zgodovinar, za življenja najbolj P rl ~ znana avtoriteta na področju starega niz. m nem. slikarstva, poleg ->Berensona najugled¬ nejši umzg. »poznavalec« (nem. der Kenner) m ekspert. Bankirjev sin, prom. 1891 pri A. Sprin- gerju v Leipzigu, 1896 pod Bodejem asistent, od 1904 drugi in 1929—33 prvi direktor gal. slik nekd. Kaiser-Friedrich-Mus., hkrati od 1908 do 1930 direktor berlinskega Kupferstichkabinett- 1939 emigriral v A’dam, tam u. (91). Stvaren, dosledno na avtopsijo se opirajoč raziskovalec, obenem duhovit pisec z jedrnatim, izbrušenim slogom. — Up: npr. Georg Kolbe (bron. doprsje* 1927, zah. Berlin, Kupferstichkabinett). 681 Friedmann, Herbert — Friedsamovo Oznanjenje 682 Bi Albrecht Altdorfer: der Maler von Regensburg (Lpz 1891, dis.); ,Die Votivtafel des Estienne Chevalier von Foucquet ‘ (JkPK, 1896); ,Durers Bildnisse seines Vaters' (RepKw, 1896); Meistervverke der nieder¬ landischen Malerei des XV. und XVI. Jahrhunderts auf der Ausstellung zu Briigge 1902 (Mn 1903); Albrecht Altdorfers Landschaftsradierungen (BI 1906); ,Por- traits alter Meister in der Berliner Akademie (K. u. Kunstler, 1909); ,Ambrosius Benson als Bildnismaler ‘ (JkPK, 1910); *Von Eyck bis Brueghel: Studien zur Geschichte der niederlandischen Malerei (BI 1916; 2., razi i z d. 1921; angl. izd.: Early Netherlandish Painting: From Van Eyck to Bruegel, L: Ph 1956, izd. F.'. Crossmann); Der Holzschnitt (BI 1917, »Hand- biicher der Koniglichen Museen zu Berlin«); ,Der Meister von Frankfurt ‘ (JPK, 1917); Albrecht Diirer: oer Kupferstecher und Holzschnittzeichner (BI 1919); Ber Kunstkenner (BI 1919); Max Liebermanns graphi- sche Kunst (D 1920, »Arnolds Graphische Biicher: J- Folge« 1; 2. izd. 1924); Albrecht Diirer (Lpz 1921, »Deutsche Meister«); Pieter Bruegel (BI 1921); ‘lundzeichnungen deutscher Meister des 15. und 16. Jahrhunderts (BI 1921, z Elfriedom Bockom); Der Genter Altar der Briider van Eyck (Mn-Lpz 1921); yi c ‘ nil! Schongauer (Lpz 1922); Die Lithographie (BI 1922); Die niederlandischen Maler des 17. Jahr¬ hunderts (BI 1923, »Propylaen-Kg.« 12); Albrecht Altdorfer (BI 1923); ,Die Briisseler Tafelmalerei Segen den Ausgang des 15. Jahrhunderts * (Belgische Kstdenkmaler, I, Mn 1923); Lucas van Leyden (Lpz J?24, »Meister der Graphik« 13); *Die altnieder- andische Malerei, I—XIV{B\'. Paul Cassirer 1924—33 Ido ll.knj.], in Lei 1935—37 — cf. 1967); ,Neues 'f c , er den Meister des Bartholomaus-Altars ‘ (W-RJb, '»26/27; p r i m . tu( jj 1928); Die Zeiehnungen von ,.a‘[ lias Grunewald (BI 1927); Echt oder unecht y.. 9; angl. izd.: Genuine and Counterjeit, NY 1930); ij le Gemdlde von Lukas Cranach (BI 1932, z Jakobom (B^ergom); ^ p 0 g er van g er Weyden A vuu ucr Weyden Altarpiece' , .. ’ ,33, s Ph. Hendyjem); ,Willem Key als Por- 197T4 1 (Banth, 1934); Pieter Bruegel (Leiden nv S ' ) < ’ Le Maitre de St.-Gilles ‘ (GBA, 1937); Hiero- ynus Bosch (Den Haag 1941); ,Neues iiber Jan (0 7’r"‘ (OH > 1942 >'. * Von Kunst und Kennerschaft anoi ■ 6; n ‘ izd - FrM 1955, »Dllstein Bucher« 68; if, , lzd ' : On Art and Connoisseurship, L 1942); *E? 1 °l the V"gin by Petrus Christus ‘ (BM, 1946); ‘‘^ er die Landschaflsmalerei und andere Bild- Frr Un8 D l ® en Haag-Ox 1947; angl. izd. 1949); 'der K , ourhus der Aeltere ‘ (OH, 1947); ,Der Meister (q, , a 'darinen-Legende und Rogier van der Weijden' 194 n’ ly49 ); ,Der Meister mit dem Papagei' (Phoebus, Men,v 'Z? Geertgen tot Sint Janš ‘ (Mbk, 1949); Fried "’ 8 u ^ 9 50); Lucas van Leyden (BI 1963, izd. (Main ni^' n k* er )’ Erinnerungen und Aufzeichnungen *Earl Z \r iz zapuščine izd. R. M. Heilbrunn); Sek 1 nr-f e d ,er i a ndish painting, I — V (Leyden-Brus- k 0r „ b '7-1969, n., kom. izd. [N. Veronee-Verhaegen] Ko rpusa ,z 1924-37, se nadaljuje), j p '.“S? Elumenreich: Verzeichnis der Schriften Max Du!^ .t a , nders ( Bl 1927); JL II (1928); EJca 6 (1930); Sternf | 11960); Friedrich Winkler (NDB 5, 1961); Friedl- j Tledemann (1962); Vitale Bloch, Max J. Max 1 d c r - (BM ’ 1967 > P- 359—60); Hans Molile, kabin t. Fr ' ed 'a n der und das Berliner Kupferstich- (Blm "einern 100. Geburtstag am 5. Juni 1967 ni ki - r/ >7, — Cf. U. Kultermann (1966). — Zbor- GehnVt t tsc * 1r '^ lur Max J. Friedlander zum 60. Max t ( Lpz 1927); Geburtstagsfestschrift fiir • Friedlander (1942, hol. priv. tisk — B!); Max J. Friedlander Ter Ere van zijn negentigste Vetjaar- dag, 5 Juni MCMLVII (1957 — B! [1942—57]). Friedmann, Herbert (1900—_), amer. um. zgodovinar, po poklicu zoolog, kustos odd. za ptiče v US Natural Mus., Smithsonian Institution (Washington). Ikonogr. prispevki k simboliki ži¬ vali in rastlin. B: The Symbolic Goldfinch: its history and signi- ficance in European devotional art (NY 1946, »Boli. Ser.« 7); ,Symbolism of CrivellCs Madonna and Child enthroned with donor in the National Gallery' (GBA, 1947); ,Bacchiacca's Gathering of Manna in the Na¬ tional Gallery' (ib.); ,ThePlant Symbolism of RaphaePs Alba Madonna'' (GBA, 1949); ,The Iconography of a Madonna and Child by Giovanni Baronzio ‘ (ib.); ,Symbolic Meanings in Sassetta's »Journey of the Magi«' (GBA, 1956); ,Two Paitings by Botticelli in the Kress Collection ‘ (W. Suidov zb., 1959). Friedrich, Caspar David (1774—1840), nem. slikar, najpomembnejši lik. predstavnik nem. romantike, upodabljavec melanholično občutene neskončne in vsemogočne narave, v kateri je človek majhen, nemočen in zgubljen. S: Križ v gorah (1808, Dresden [SchloB Pillnitz]), Menih ob morju (o. 1808/09, Nationalgal.), Gorska pokrajina z mavrico (1809, Essen), Samostansko pokopališče v snegu (o. 1810, zgorelo), Zgodnji sneg (1813/14, Hamburg), Mož in žena opazujeta luno (1819, Nationalgal.), Moža opazujeta luno (1819, Dresden [SchloB Pillnitz]), Dnevni časi (Tageszeiten, 4 slike, o. 1820, Hannover), *Raz- bito »Upanje « {Die gescheiterte »Hoffnung«, 1821, Hamburg), Samotno drevo (1823, Nationalgal.), »Der Watzmann« (o. 1824, ib.), Sončni vzhod pri Neubrandenburgu (1830/35, nedk., Hamburg). — Up: npr. Kersting (d. 1819, Nationalgal.). B: Bekenntnisse (Lpz 1924, izd. K. K. Eberlein). L: P. F. Schmidt (ThB XII, 1916, s. v. — L!); W. Wolfradt: Caspar David Friedrich und die Landschaft der Romantik (BI 1924); F. Bauer: Caspar David Friedrich: Ein Maler der Romantik (Stu 1961); Guido Schoenberger (EWA V, 1961, s. v.); S. Hinz, Zur Datierung der norddeutschen Landschaften Caspar David Friedrichs (Greifsvvald-Stralsunder Jb., 1964); Irma Emmrich: Caspar David Friedrich (Weimar 1964); H. W. Grohn (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. H. von Einem (1938 [3. izd. 1950]), F. Novotny (1960), G. J. Wolf (1931). *Friedsamovo Oznanjenje, po nekd. lastniku Michaelu Friedsamu imen., Hubertu van Eycku atr. slika (temp. & o, les, 77,5 X 66,5, MM), morda tudi stara (P. Christusova) replika po njem ali Janu van Eycku. Po mikavni Panofsky- jevi razlagi (cf. lit.) des. stran od Marije pred¬ stavlja novo zavezo (gotska opornika, okno), leva pa staro zavezo (romanski opornik, opica, na Biblijo [—>■ Jahin in Booz ] navezujoča stebra iz porfirja ali jaspisa). 683 Friend, Albert Mathias, Jr. — FrodI, Walter 684 L: Panofsky Neth (1953); John L. Ward, A New Look at the »Friedsam Annunciation« (AB, 1968 [atr. Christusu]). — Cf. E. Panofsky (1935; 1938), H. B. Wehle (& M. Salinger 1947 — L!). Friend, Albert Mathias, Jr., amer. um. zgodo¬ vinar, učil na univ. v Princetonu. B: ,The Carolingian Art in the Abbey of St. Denis ‘ (Art Stud., 1923); ,Two Manuscripts of the School of St. Denis ‘ (Speculum, 1926); .The Portraits of the Evangelists in Greek and Latin Manuscripts ‘ (Art Stud., 1927 & 1929); ,The Canon Tables of the Book of Kells ‘ (A. K. Porterjev zb. II, 1939); ,Diirer and the Hercules Borghese-Piccolomini' (AB, 1943). L: zbornik: Late Classical and Medieval Studies in Honor of Albert Mathias Friend Jr. (Pri 1955, izd. Kurt IVeitzmann). Fries, Hans (o. 1460/70—o. 1520), nem. slikar, r. v Freiburgu (Breisgau), se po 1510 naselil v Bernu. S: npr. Marija da mleka iz svojih prsi sv. Bernardu (les [tabla krilnega olt.], d. 1501, Alte Pin.), Marijino kronanje (pl na jelovini [tabla s krilnega olt., d. 1512], Hamburg). L: F. F. Leitschuh (ThB XII, 1916, s. v.); A. Stange (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Frigija, v antiki pokrajina v sev. Mali Aziji, imen. po Frigijcih, ki so tja prišli (XIII. st. pred) iz Trakije. Od 546 pred pod perz. oblastjo, pozn. (339 pred) pa jo je osvojil Aleksander Vel. frigijska čepica (angl. the Phrygian Cap , fr. le bonnet phrygien, nem. die phrygische Miitze), rdeče barve in sprva vsaj delno falični simbol. Nosijo jo —► Pariš, Mitra, —>Kautes in Kauto- pates in —> trije kralji na star. upodobitvah; po¬ stala je tudi pokrivalo fr. revolucionarjev 1789 (jakobinska čepica). L: Cirlot (1962, p. 242—43). Friksos, grš. mit. oseba, sin Atamasa, kralja Teb, in Nefele, brat Hele, s katero ga je -> zlati oven rešil pred hudobno mačeho. Up: npr. relief na Loggetti na Markovem trgu v Benetkah (J. Sansovino 1537/45). L: Hunger (1953, p. 290—91). Frimmel, Theodor (1853—1928), avstr. um. zgodovinar, muzealec in raziskovalec Beethov¬ novega življenja in dela. Dkč. 1879 študij medi¬ cine, 1884—93 kustos dunajskega Ksthist. Mus., pozneje direktor Schonborn-VViesentheidove gal. v Pommersfeldnu. B: (lik. umetn.): ,Beitrdge zu einer Ikonographie des Todes' (MCC, 1884, 1885 & 1886; sep. W 1891); Die Apokalypse in den Bilderhandschriften des Mittel- aiters (W 1885); Kleine Galeriestudien, / (Bamberg 1892); (izd., prev.) Der Anonimo Moreiiiano (Marc- antonio MichieTs Notizia d'opere del disegno) (W 1888 [1896], »Que!!enschr. NF« 1); Verzeichnis der Ge- mdlde in Grafiich Schonborn-Wiesentheid'schem Be- sitze (Pommersfeiden 1894); Kleine Galeriestudien: Neue Folge, I—V (W 1894—1897); Gemalte Galerien (2. izd., BI 1896); Galeriestudien (5 snopičev, Lpz [1898—]1899); Handbuch der Gemaldekunde (2. izd., Lpz 1904; 3. izd. ib. 1920 [L izd. 1894]); Blatter fiir Gemaldekunde, I—Vil (7 knj., W [1904—] 1905 —1912); Zur Methodik und Psychologie des Gemalde- bestimmens (2. izd., Mn-Lpz 1905); Lexikon der Wiener Gemdlde-Sammlungen, I —//(Mn 1913—1914 [nedk.]); (izd.) Studien und Skizzen zur Gemaldekunde, 1—lE (2 knj., W 1915-—1919); Verzeichnis der Gemdlde in der Sammlung Matsvansky ( Wien ) (W 1922); (izd.) Neue Blatter fiir Gemaldekunde (4 zv., W 1922—23); Beethoven im zeitgendssischen Bildnis (W 1923). L: Muzička enciklopedija 1 (Zgb 1958, s. v.). Frinta, Mojmir S., amer. (češ.) um. zgodovinar, uči srednjev. slikarstvo in kiparstvo in um. tehno¬ logijo na State Univ. of New York v Albanyju. B: ,The Use of Wax for Applu/ue Relief Brocade on tVooden Statuary' (Stud. in Conservation, 1963); ,An Investigation of the Punched Decoration of Mediaeval Italian and Non-ltalian Panel Paintings' (AB, 1965); The Genius of Robert Campin (The Hague 1966 , »Stud. in Art« 1). Frizzoni, Gustavo (1840—1919), it. um. zgo¬ dovinar, učenec Giov. Morettija, r. v Berga¬ mu, u. v Milanu. B: Collezione di 40 disegni scelti dalla raccolta di Giovanni Morelli... (N-Mi-Pisa 1886); Arte italiana del Renascimento: Saggi critici (Mi 1891); La Galleria Morelli (1891); ,La pinacoteca Strossmayer‘ (Arte, 1904); Le gallerie deli'Accademia Carrara in Bergant (Berg 1907); ,Autoritratti di Girolamo Romanino (BArte, 1908); ,La Galleria Hage a Nivaagaard in Danimarca ‘ (Arte, 1910); , Intorno a Lorenzo Lotto (Rassegna d’arte, 1916). L: Lodovici (1942). Frobenius, Leo (1873—1938), nem. etnolog, univ. prof. in muzejski direktor v Frankfurtu a. M., tam ust. (zdaj po njem imen.) Forschungs- institut f. Kulturmorphologie. Vodil 12 strok- ekspedicij v notranjost Afrike. B: Die Weltanschauung der Naturvolker (WeirnaT 1898); Die Masken und Geheimbiinde Afrikas (Ha 1898, »Nova Acta: Abh. der Deutschen Ak. de^ Naturforscher« 74); Paideuma: Umrisse einer Kuljf' und Seelenlehre (Mn 1921); Das unbekannte dJ rlK (Mn 1923); Kulturgeschichte Afrikas: Prolegometw zu einer historischen Gestaltlehre (Z 1933); Ek a Ektab: Die Felsbilder Fezzans (Lpz 1937). FrodI, Walter (1908— ), avstr. um. zgodo vinar in konservator. R. v Strasbourgu, P ror ^' 1935 na Dunaju (Die gotische lVandmalerei‘ n _ Karnten von 1380 — 1450), za nacizma 1938 deželni konservator v Celovcu, 1948—52 Gradcu, 1952 — 60 vodil inst. za avstr. um. zgo • pri Bundesdenkmalamt na Dunaju, odtlej P r na tamk. TeH. 685 Frodl-Kraft, Eva — Fuchs, Eduard 686 iMeister Thomas von Villach' (Car, 1940); Die r \QA^ n ‘ Sc ^ e Wandmalerei in Karmen (Klagenfurt 4^); Diegotische Wandmalerei in Kdrnlen (ib. 1944); h u/ 05 '° n ^dlach •' Die Beweinigung Christi (2. izd., ib.-W 1947, »Meisterwerke der osterreichischen atelmalerei«); Glasmalerei in Kdrnlen: 1150—1500 1K.lagenfurt 1950 [posv. Fr. Mesesnelu]); .Zur Ma- "«*r 2. Halfte des 13. Jahrhunderts in Oesterreich ‘ 1 .; Fre yev zb., 1954 [= WJb, 1954]); Kdrntner Kunst- *°" e n (Klagenfurt-W 1955); ,Zur Erforschung der “"dmalerei des Mittelalters ‘ (Steletov zb., 1959); “ va Frodl-Kraft) Kunst in Siidlirol (Mn 1960); uz j Rice) Osterreichische Mittelalterliche "andmalerei (Mn 1964, »UNESCO-Smlg. der Weltkst.« 22). Frodl-Kraft, Eva, avstr. um. zgodovinarka ' un desdenkmalamt na Dunaju), žena prejšnjega. Fromiller, Josef Ferdinand (1693—1760), avstr, slikar na Koroškem. S; olt. podobe, portreti, žanrske slike itd., predvsem pa freske, npr. v celovškem Landhaus (v t. i. Wappensaal, tam tudi znano Ustoličenje na Gosposvetskem polju, 1740), v graščini Ebenthal pri Celovcu (mitol. prizori), v nekd. samostanu Osoje (nem. Ossiach), v gradiču v Zgornji Beli (nem. Obervellach), itd. L: F. Steli (ELU 2, 1962, s. v.). Frontinus, s celim imenom Sextius Iulius Fron- tinus, visok rim. drž. uradnik in prijatelj —> P li¬ nij a ml., bil mdr. (97) nadzornik vodovodov mesta Rima in spisal o njih razpravo De aquae- ductibus urbis Romae. B (tudi s. v. Frodl, Walter ): 'Das Margaretenfenst in Ardagger: Studien zur osterreichisch b der 1. Halfle des 13. Jahrhunderts (D- l 1954);Tiro/erBaroc/cfcirc/ien(lnl955), Die ^ lichen Glasgemalde in Wien (G raz ‘. .... , g »Corpus vitrearum medii aevi: Osterreic , > vitrail midieval: technique et esthčtid 1967); ,Die Prophetenscheiben von Lorch ( t. 1969); Die Glasmalerei: Entwicklung, Tecimik, tig art (VV-Mn 1970). Frohlich-Bum, Lili (Karoline), r. Bum r (v An¬ gliji Burne), (1885—....), avstr.-angl. (z.) n • zgodovinarka. R. na Dunaju, tam P ror n- ’ bila omožena z um. trgovcem Ottom Frb t te ton , za nacizma emigrirala v Anglijo. ^ B: ,Andrea Meldolla, genannl Sc/navone (3S • 1913/14); Parmigianino undder Manierismus (^ \^ Ingres: Sein Leben and sein Stil (W 1924; angl. ud. L 1926); ,Some Unpublished Portraits by Pan g IBM, 1925); ,Studien zur Handzeichnungen deritalie nischen Renaissance ‘ (JSW, 1928); ,Jacopo . (>b.. 1930); ,Tm’o Unknovm Portraits by Jacopo Bassano' (BM, 1932); .Some Sketches by J °P._ Bassano' (BM, 1948); ,Latest Literature on P gianino' (GBA, 1953); ,Zu Gerolamo Bedoh Maz (E. Hanfstaenglov zb., 1961); ,Jan van Eycks Mad von Ypern ‘ (Panth, 1966). L: WWA (1962; 1964). Frolovv, Anatole (1906-....), fr. arheolog, bizantinist in numizmatik. Izd. Gabriela —>• b/iu- !eta delo La Peinture du moyen age en Yougo- slavie, I—IH (p 1954—1957—1962). Froment, Nicolas (u. o. 1484/85), fr. s ''^ ar ; Iti je delal v Italiji in Avignonu in čigar e mi nedvomni deli kažeta niz. in delno tudi šp. vp iv. S: v Florenci nastali triptih z Obujenjem Lazarja (odprt o. 175 X 266 cm, d. 1461, Uffizi), tnpti z Gorečim grmom, na krilih kralj Rene d in njegova žena Jeanne de Laval (odprt 410 X c nt, 1475/76, Aix-en-Provence, katedr - r!‘.' Sauveur). Atr.; t. i. Retable des Perussis (MM). E: Cankar 111/2 (1951); EWA V (1961, stp 659 — E’); R. Guilly (Kindler II, 1965, s. v. — L.). ^ . G. Ring (1949), Ch. Sterling (1941). frontispice (fr.), frontispicium (lat.), pročelje nekega spomenika ali naslovna stran knj. ali pa — zdaj največkrat v tem pomenu — posnetek ob naslovni strani knjige. Frueauf, Rueland, ml., avstr, slikar, dkm. 1497—1545. S: npr. Križanje (les, d. 1496, Klosterneuburg, Stiftsmus.), 4 table Leopoldo¬ vega olt. ( Sprehod sv. Leopolda, Čudežno najdenje pajčolana na bezgovem grmu, Lov na merjasca, Zidanje samostanske c., 1505, ib.), Sv. Leopold (pl [prej les], 1507, ib.), Ana Samotretja (les, d. 1508, Ost. Mitt.). L: G. Ring (ThB XII, 1916, s. v. — L!); Floridus Rdhrig (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. L. von Baldass (1946), O. Benesch (Sk 1966), itd. Fry, Roger Eliot (1866—1934), angl. lik. kritik (slikar), vpliven propagator postimpresionistič- nega slikarstva v Angliji, organizator, itd. R. v Londonu, 1903 z Lionelom -> Custom ust. -> Burlington Magazine, 1905—10 kustos MM v New Yorku, 1913 ust. t. i. —► Omega IVorks- shops, u. v Londonu. B: , Post-Impressionism' (The Fortnightly Review, 1911); Vision and Design (L 1920; Harm 1937); Trans- formations: Critical and Speculative Essays on Art (L 1926); Cezanne: a Study of H is Development (L 1927); ,Seurat's »La Parade«‘ (BM, 1929); Charac- teristics of French Art (L 1932); Art-history as an Academic Study (C 1933); Reflections on British Painting (L 1934); Henry Matisse (P-NY 1935); Last Lectures (C 1939, izd. Kenneth Clark). L: H. Hannay: Roger Fry and other Essays (L 1937); Virginia IVoolf: Roger Fry: a Biography (L-NY 1940). Fuchs, Eduard (1870—1940), nem. (ž.) kulturni zgodovinar in zbiratelj, avtor temeljnih del o karikaturi in erotični motiviki. Živel v Berlinu, od 1893 prijateljstvo s Slevogtom, katerega je uvedel v Daumierjevo grafiko; 1933 emigriral, u. v Parizu. Up: Max Slevogt (o, pl, 1903, Stutt¬ gart, Staatsgal.). 687 Fuchs, Ernst — Furtwangler, (Johann) Adolf (Michael) 688 B: Die Karikatur der europdischen Volker vom Al- tertum bis zur Neuzeit (2 knj., BI 1901; 4. izd. 1921); Die Karikatur der europdischen Volker vom Jahre 1848 bis zur Gegenwart (BI 1903); Das erotische Element in der Karikatur (Der Karikatur der europdischen Volker lil. Band): Ein Beitrag zur Geschichte der offentlichen Sittlichkeit (BI 1904); Ein vormdrzliches Tanz-ldyll: Lola Montez in der Karikatur (BI 1905); Die Frau in der Karikatur (Mn 1906); lllustrierte Sittengeschichte vom Mittelalter bis zur Gegenvvart (6 knj. [I—III & Erg.-Bd. I—III], Mn 1909—1912); (& Alfred Kind) Die IVeiberherrschaft in der Geschichte der Menschheit (2 knj., Mn 1913; sup. 1914); Der Weltkrieg in der Karikatur, 1: Bis zum Vorabend des VVeltkrieges (Mn 1916); Honore Daumier: Holzschnitte, 1833 — 1870 (Mn 1917); Honore Daumier: Lithographien (3 knj., Mn 1920—1922); Geschichte der erotischen Kunst in Einzeldarstellungen, l—IIl (Mn 1920—1928); Die Juden in der Karikatur: Ein Beitrag zur Kulturgeschichte (Mn 1921); Der Mater Daumier (NY 1927; sup.: Nachtrag, Mn 1930). L: Sternfeld-Tiedemann (1962). Fuchs, Ernst (1930—_), avstr, slikar in gra¬ fik. R. na Dunaju, 1946—50 štud. na tamk. ak. pri A. P. —> Giiterslohu, potoval v Izrael in ZDA, živi v Parizu in na Dunaju. Med drugim izd. t. i. Samsonovo knj. ( Buch Simson, FrM: Gal. Sydow 1967) z 20 jedk. S; npr. Mojzes pred gorečim grmom (o & temp, les, d. [na hrbtu] 1956-57, Ost. XIX.-XX.). L; Malerei des phantastischen Realismus: Die VViener Schule (W-Hn-Bern 1964); Die Wiener Schule des phantastischen Realismus (Hn 1965 [rk, Kestner- Ges.] — L!); Ernst Fuchs: Das Graphische Werk (W-Mn 1967, uv Gustav Rene Hocke, kat. H. 1 Veis). ■ — Cf. M. Brion (Art fantastique 1961), Gerh. Schmidt (1956), R. de Solier (1961), etc. Fuchs, Johann, nem. arh. v Mrb, tam akt. od 1763 (ko je prišel iz Šlezije), dkm. še 1797. A: atr. so mu mdr. c. sv. Petra na Kronski gori pri Dravogradu (o. 1750), Marijina c. na Sladki gori (o. 1750), c. na Gori Oljki nad Savinjsko dolino (1754), Alojzijeva c. v Mrb (1767—69) in Marijina c. na Vurbergu pri Ptuju (1773), po Reutherju (cf. lit., infra) tudi stopnišče Gradu v Mrb. L: ŠumiL (1961); F. Steli (ELU 2, 1962, s. v.); Cevc SU (1966); Alenka Jaš: Mariborski arhitekt Johannes Fuchs (diplomska naloga 1968); »ArS« 3 (1969). — Cf. H. Reuther (ZfKg, 1956 — L!). Fučič, Branko (1920— ), hrv. um. zgodo¬ vinar in konservator. R. v Dubašnici na Krku, dipl. v Zgb, prom. 1965 v Lj. L: ,Majstor Ivan iz Kastva i njegova sredina* (Ste¬ letov zb., 1959); Istarske freske (Zgb 1963). L: Ivana Perčič (ELU 2, 1962, s. v. — B!). Fuga, Ferdinando (1699 — 1781), it. arh., r. v Florenci, u. v Neaplju, akt. v Rimu, Florenci in Palermu. A: v Rimu npr. Pal. della Consulta (1732—34) in prezidava Pal. Corsini (1732—36), zlasti pa pročelje staroslavne bazilike Sta Maria Maggiore (1740-a leta). L: cf. G. Delogu (1935), G. Matthiae (1951), R- fVittkower (1958 [1965]). Fiiger, Heinrich Friedrich (1751—1818), avstr, slikar, od 1774 (s presledkom 1776—83 v Italiji) na Dunaju, tam postal direktor ak. in ces. gal- slik, tam tudi u. (66). S: npr. Umirajoči Germanik (1789, Ost. XIX,—XX.), Antioh in Stratonika (o. 1790, Stuttgart), portreti, posebno portretne miniature. Ilustr. Klopstockov ep Der Messias. L: H. Tietze (ThB XII, 1916, s. v. — L!); H. W. Grohn (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. A. Stix (1925). Fuggerji, mogočni veletrgovci in bankirji v -> Augsburgu, ki so bili v XVI. st. pomembni tudi kot um. naročniki in zbiralci. L:cf. N. D>6(1952—1958). Fiihrich, Joseph (von), (1800—1876), avstr, slikar, gl. predstavnik 2. rodu -*■ nazarencev. R. na Češkem, od 1841 dalje prof. na ak. na Dunaju, tam u. S (cf. s. v. Križev pot): npr- Čudežni ribolov (d. 1848, Schvveinfurt, SchloD Obbach, z. Dr. Georg Schafer). L: »PKG« 11 (1966 — B!; L!). FULDA ( Hessen, ZRN), slavna benediktinska opatija, ki jo je 744 ust. sv. Bonifacij; tehtno kult. središče od karolinške do romanske dobe (822—42 opat -» Hrabanus Maurus, IR, zlatar¬ ski izdelki, itd.). Ohranjeni sta Petrova c. na 400 m vis. bazaltni Petrovi gori (Petersberg), seZl 779—802, in v tlorisu okrogla Mihaelova c. (St■ Michael, sez. 820—22). Novo baročno stolnico je 1704 — 12 sez. Johann Dientzenhofer. L: EWA III (1960, t. 48), VI (1962, stp 265 — L*)’ Anton Schmitt: Fiihrer durch Fulda und Umgebung (5. izd., Fulda 1962); Reclam N IV (1967); »UF« U (1968); »PKG« 5 (1969, tloris p. 181); »US« 6 ( 1970 . f p. 84). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964), D. Grofinum (1962). ~ Hessische Landesbibliothek hrani med —> Historia IVel/orum Weingartensis (Ms. D- IR ID- Furini, Francesco (1600/04—1646), it. florent. slikar, od 1633 dalje katol. duhovnik. S: preč vsem z mehkim ->sfumato zaznamovani čutm akti, npr. Hilas in nimfe (o. 1630, Pitti), Magda¬ lena spokornica (o. 1630, Ksthist. Mus.). L: Elena Toesca: Francesco Furini (R 1950), A- Forlani (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Furtwangler, (Johann) Adolf (Michael), (1853—- 1907) nem. klas. arheolog, univ. prof. in 11111 689 Fusconi, Giovanni — Gabelkreuz 690 zealec v Munchnu; r. v Freiburgu, u. v Atenah (54). Vodil izkopavanja (Olimpija, Egina, r 10 menos). Oče znanega dirigenta Wilhelma F. B: Plinius und seine Quellen liber die Mdenden Kunste + (Lpz 1877); Meistenverke der P^cmcM Plastik: Kunstgeschichtliche Untersuchungen (2 Knj., Lpz-Bl 1893; angl. prev. [izd. Eugeme Sellers] Master- pieces of Creek Sculpture, NY 1895); Interme■ Kunstgeschichtliche Studien (Lpz 1896), Die an Gemmen: Geschichte der Steinschneidekunst im klassi- schen Altertum, /-/// (Lpz-Bl 1900) , Beschreibung der Glyptothek Kbnig Ludwig I zu Miinchen (Mn 19W . (& K. Reichhold) Griechische IVasenmalerei, bene 1—111 (6 knj., Mn 1904—1932); Aegina: Das Helig- tum der Aphaia (2 knj., Mn 1906); pon. ' 7b - K J el ™ Schriften (2 knj., Mn 1912—1913); pisma: Bnefeaus dem Bonner Privatdozenteniahr 1879/80 ur, d “ er seiner Tiitigkeit an den Berliner Museen 1880—1°** (Stu 1965, izd. Adolf Greifenhagen). L: J. E. Church, Adolf Furtwangler: Artist, Archaeologist, Professor (Nevada State Univ., of Nevada Stud., 1908). — Cf. A. Michaelis (1906). Fusconi, Giovanni, arhitekt, napravil načrt za šentpetrsko c. v Lj, ki jo je potem zidal G. Maček (1730—33). L; V. Steska, Maček Gregor (SBL II, 5. zv., 1933), id. (ZUZ, 1923, p. 6). Pulili ( Fuseli ), Johann Heinrich (Henry), (1741 —1825), angl. (švic.) slikar in pesnik, »znova odkrit« v XX. st. R. v Ziirichu, akt. v Italiji ‘n od 1779 dalje v Londonu, tam 1790 član in 1804 direktor Royal Ac. S: vrste fantastičnih podob (delno ohranjenih samo v graf. posnetki ) z motivi iz Biblije, Homerja, Danteja, Shakes¬ peara, Miltona, mdr. npr. Mora (1781, Frank¬ furt/M, Goethcmus.). Up; J. T. Sergel (žg. glina, °- 1776, Stockholm). B: Remarks on the IVritings and Conduct of J. J- Rousseau (Z 1962, izd. E. C. Mason). L: W. Weisbach (ThB XII, 1916, p. 566 ss); F. Ffdermann: Johann Heinrich Fiiflli (Z-Lpz U- Ditchburn-Bosch: Johann Heinrich FiiBlis Kunst- lehre und ihre Ausvvirkung auf seine Shakespeare- n- ‘erpretation (Z 1960, dis.); Richard James (EwA V, 19 61, stp 747); A. Bownes (Kindler II, 1965, s v.)- - Cf. F. Antal (1956), P. Ganz (1947 [1949]), H. Hawley (1964), E. Hoffmann (1942), G. Schiff (1959 1963; *1965). futurizem (it. il futurismo), kratkotrajna smer it. lit. in lik. umetn. pred 1. svet. vojno, v lik. umetn. tako rekoč dinamiziran —> kubizem. It. pesniku Filippu Tommasu Marinettiju, ki je bil 20. II. 1909 v pariškem časniku Le Figuro objavil manifest futuristične poezije, so se pridružili v Milanu -> Carra, —> Boccioni in —> Russolo in 11. II. 1910 objavili Manifest futurističnih slikarjev (Manifesto dei pittori futuristi, podpisnika sta mu bila tudi G. Balla in -> Severini ), ki mu je 11. IV. 1910 sledil manifest La pit tura futurista. V svoji umetn., ki naj bi pomenila popoln pre¬ lom s preteklostjo in vsestransko izražala pri¬ hodnost (od tod ime), so futuristi v nekakšnem tekmovanju z mlado kinematografijo skušali predstavljati razgibanost v časovnem zaporedju, tj. kakor v filmski sekvenci. Ob zač. 1. svet. vojne se je skupina razšla, pozn. pa je Marinetti pod fašizmom ime futurizem precej diskreditiral. L: E. Falqui: II futurismo, II novecentismo (T 1953); Diet peint mod (1954); Maria Drudi Gambillo & Teresa Flori (izd.): Archivi del futurismo, I—II (R 1958—1962); E. Falqui: Bibliografia e iconografia del futurismo (F 1959); ReadP (1959 [1969]); Enrico Crispolti, (Cubism and) Futurism (EWA IV, 1961 — L!); J. C. Taylor: Futurism (NY 1961 [rk, MMA]); C. Bruni & M. Drudi Gambillo (izd.): After Boccioni: Futurist Paintingsand Documents from 1915 to 1919 (R 1961); D. Tschižemkij: Anfange des russischen Futurismus (Wsb 1963, »Heidelberger Slawische Texte«); Christa Baumgarth , Die Anfange der futu- ristischen Malerei (MittF, XI, 1964); ead.: Geschichte des Futurismus (Reinbek bei Hmb 1966, »RDE« 248/49); Marianne W. Martin: Futurist Art and Theory (1909—1915) (Ox 1968); ead., Futurism, Unanimism and Apollinaire (Coli Art J, XXVIII/3, Spring 1969). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), R. Carrieri (1961), C. Giedion-Welcker (1950), G. H. Hamilton (1967), G. Marchiori (1960). Fyt, Jan (1611—1661), flam. slikar, r. in u. (50) v Antwerpnu. S: o. 300 ohranjenih del, predvsem tihožitja, zlasti lovska tihožitja. L: K. Zoege von Manteuffel (ThB XII, 1916, s. v.); H. Gerson (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. G. G lučk (I 1933), E. Greindl (1956), R. Genaille (1958). Gabaa (Gibea), v Bibliji omenjano mesto v Palestini blizu Jeruzalema. Cf. s. v. Pregre la Gabai (lat. Libido virorum Gabaa). Gabelcntz, Hans von der (1872 ..■■), nem. u m. zgodovinar. B: Zur Geschichte der oberdeutschen \Lniatu ierei im XVI. Jahrhundert (Str 1899, »SdK« 15), telalterliche Kunst im italienischen Mittelalter: Ihre Beziehungen zur Kultur und Glaubenslehre (Str 1907, »ZKA« 55); (izd.) Die Biblia pauperum und Apoka- lypse der Grofiherzogl. Bibliothek zu Weimar (Str 1912); Zeichnungen alter Meister im Kupferstich- Kabinett des Groflherzoglichen Museums zu fVeimar, I —//(FrM 1912—1913 [60 tabel]); Fra Bartolommeo und die Florentiner Renaissance, I—II (Lpz 1922). Gabelkreuz (nem.) —> viličasti križ 691 gaber — Gaillard, Georges 692 gaber (lat. carpinus betulus, angl. the v/hite beech, hrv. g rab, it. il carpine, nem. die Weifi- buche ali Hagebuche ali Hainbuche ali der Horn- baum), gostovejnato drevo: gost bel les (gabro- vina), uporabljan za orodja, itd. Cf. s. v. gabro- vec. — Gabri kot slikarski motiv: e. g. —> Jakopič (npr. sliki iz 1904 in 1916). Gaber, Ante (1883—1954), slov. novinar, um. zbiralec in pisec o lik. umetn., pos. o slov. im¬ presionistih (prijatelj Sternena in F. Steleta); med 2. svet. vojno se udinjal okupatorju. Pisal v DS, SN, J, ZUZ, itd. L: SBL (2. zv., 1926, s. v.); F. Steld (ELU 2, 1962, s. v.). — Cf. F. Mesesnel (1953, p. 426, 427, 430). Gabo, Naum, s pr. im. Naum Pevsner (1890— _), rus.-amer. (ž.) kipar, brat Ant. ->Pev- snerja. R. v Briansku, stud. v Miinchnu (po¬ slušal predavanja — Wdlfflina, spoznal -+Kan- dinskega), med 1. svet. vojno v Kobenhavnu in nato v Oslu, 1917—22 v SZ, 1922—32 v Berlinu, 1932—35 v Parizu, 1935—46 v Londonu, od 1946 dalje v ZDA (Conn.). Z bratom 1920 ob¬ javil t. i. Realistični manifest (—>■ konstruktivizem) in sodel. pri opremi Diagileva baleta La Chatte (1927). Njegova gibljiva plastika anticipira delo —> Moholy-Nagya in —> Calderja. P: konstrukcije iz stekla, aluminija, jekla, nikla, celuloida in pleksiglasa, mdr. znamenita * Konstrukcija v pro¬ storu ob trgovski hiši De Bijenkorf v Rotterdamu (1954—57). L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); Henry R. Hope (EWA V, 1961, s. v. — L!); ReadS (1964); »US« 12 (1970). Gabrijel (srb. Gavrilo) ima med —> nadangeli vlogo sla, glasnika (lat. Gabriel nuntius ): Zaha- riji oznani rojstvo Janeza Krst. in Mariji Jezu¬ sovo rojstvo. Up: v prizoru -> Oznanjenja, sku¬ paj s še 3 arhangeli, tj. Mihaelom, Rafaelom in Urielom, ali samo z -*■ Mihaelom, s katerim sta v biz. umetn. stražarja cerkv. vrat (v tem pri¬ meru predstavljena kot vojščaka). L: Reau II/l (1956, p. 52); SSS (1966). — Cf. K. Kunstle (1926), W. Molsdorfl 1920 [1926]). gabrovec ali črni gaber (lat. ostrya carpinifolia, it. la carpinella, nem. die Hopfenbuche). Gabrovec, Stane (1920—■_), slov. arheolog, višji znanstv. sodel. Nar. muz. v Lj, dopisni član Nem. arheol. društva, 1969 izvoljen za izr. prof. za kovinska obd. prazgodovine na lj. univ. gad (lat. vipera, angl. the viper, fr. la vipere, nem. die Viper). Up: cf. s. v. Pavel in gad. Gaddi, Agnolo (u. 1396), florent. slikar, učenec in naslednik svojega očeta (cf. infra, Taddeo), čigar delavnico je razširil v pravo podjetje; zadnji neposredni nadaljevalec Giottovega izročila; pri njem se učil —> Cennini. S: triptihi, StS-e v Flo¬ renci v c. Sta Croce ( Prizori iz križeve legende v Capp. Maggiore, Prizori iz legend sv. Nikolaja, Janeza Krst., Antona puščavnika in Janeza Ev. v Capp. Castellani) in v stolnici v Pratu ( Prizori iz legend sv. Jakoba in sv. Margarete v Capp- Manassei, Legenda o sv. pasu v Capp. del Sacro Cingolo, 1392/96). L: O. Siren (ThB XIII, 1920, s. v.); van Marie III (1924); Berenson Ox (1932); Gertrude Coor (EWA V, 1961, s. v. — L!); Luisa Marcucci (Kindler II, 1965, s. v.). — Cf. B. Berenson (Florentine I, 1963), G. Francastel (1956), R. Salvini (1936), P. Toesca (1951)- Gaddi, Taddeo (u. najpozneje 1366), florent. slikar, Giottov najuglednejši učenec, ki je vzor¬ nikovo ustvarjalno moč nadomeščal z mikavnim, nadrobnosti bogatim pripovedovanjem; ° ce prejšnjega. S: prenosna triptiha v Berlinu (d- 1334, Dahlem) in Rimu (d. 1336, Mus. di Castel St’ Angelo), Marija z otrokom in 4 svetniki (o. 1345/50, MM), poliptih v Pistoii v c. S. Giovanni Fuorcivitas (d. 1353), Marija z otrokom na pre¬ stolu iz c. v Poggibonsiju (d. 1355, Uffizi), StS-e v Florenci v c. Sta Croce ( Prizori iz Marijinega življenja, 1332—38, Capp. Baroncelli; Lignutn vitae itd., o. 1350 [?], nekd. refektorij, zdaj Mus- delPOpera). L: van Marie III (1924); Berenson Ox (1932); Bor- sook (1960); Gertrude Coor (EWA V, 1961, s. v. —■ L!); Luisa Marcucci (Kindler II, 1965, s. v. — L.)- — Cf. B. Berenson (Florentine I, 1963), G. Fran¬ castel (1956, P. Toesca (1951). Gaetan (fr.) -> Kajetan Gai, Antonio (1686-1769), it. kipar, r. in u. (83) v Benetkah. P: npr. *bron. ograja Loggede del Campanile na Markovem trgu v Benetkah (bron, viš. 175 cm, šir. 335 cm, d. 1734, sodel- sinova Domenico in Giovanni Maria, livar In- nocente Romano): sredi kril stoječi personifika¬ ciji Felicitd in Repubblica, zgoraj sedeči poose¬ bitvi Vigilanza in Liberta z levoma ob straneh. L: cf. G. Delogu (1956, p. 306—07 — L!). Gaillard, Georges (1900—1967), fr. um. 7 -8°' dovinar (medievalist), prof. na pariški Sorboni- B: Les fresques de Saint-Savin (P 1944); ^Etudes sur lapeinture murale romane'' (Rev. Historique, 19531, ,Le Porche de la Gloire d Saint-Jacgues de E orn Pf, stelle et ses origines espagnoles ‘ (CahM, 19'“J’ ,Le chapiteau de Job aux Musees de Toulouse et Pampelune ‘ (RArts, 1960); ,Sculptures de la seconde moitie du 12e sičcle ‘ (20. kongr. I, 1965); (& alii) Rouergue roman (zal. Zodiaque 1963, »La m> des temps« 17). L: R. Crozet (Le Moyen Age, 1967, p. 607 ‘I3i nekr.). 693 Gainsborough, Thomas — GALLIANO 694 Gainsborough, Thomas (1727—1788), angl. sli kar, portretist in krajinar, eden izmed v. moj¬ strov rokokoja, po Hogarthu in Reynoldsu tretji znameniti predstavnik angl. slikarstva XVIII. st. R. v Sudburyju (Suffolk), v nasprotju z Reynold- som nikdar potoval iz Anglije, u. (61) v on donu. S (modeli velikokrat pred krajinskim ozadjem); npr. Gainsborougliov gozd (1748, at. Gali.), Robert Aiidrews in njegova žena (o. > ib.), Heneage Lloyd in njegova sestra (o. 1 » Fitzwilliam), Avtp. (1754, Houghton [Norfolk], z. Marchioness of Cholmondeley), Slikarjev hčerki z mačko (o. 1759, nedk., Nat. Gali.), Mary, grofica Hovve (o. 1765, Kenvvood), po¬ sebno znani » Modri deček « (o. 1770, San a r >no), Komponist Karl Friedrich Abel (o. 1 » ib.), Igralka Sarah Siddons (1784, Nat. Gali.), *miliarn Hallett s soprogo — jutranji sprehod 0785, ib.). L: G. Pauli (ThB XIII, 1920, s. v. — L!); Ellis K. Waterhouse (EWA V, 1961, s. v. — L!); L. Gomng (Kindler II, 1965, s. v.); Giuseppe Gatt: Gainsoo- rough (F 1968, »I diamanti delfarte«; slov. prev. [Maks Veselko] Lj 1969 [izšlo 1970], »Biseri umetno¬ st'«); »US« 10 (1969, repr. p. 189). — Cf. M. Davies (The British School 1946), E. K. Waterhouse (1958). Gal (lat. Gallus), irski misijonar, kršč. svetnik (16. X.), ust. po njem imenovani samostan San t Gallen, v katerem je u. o. 645. Atribut, mecvc (kateremu naj bi bil - kot Hieronim levu - izdrl trn iz šape). Up: npr. Tuotilo (slonokoščeni re lief, o. 900, Sankt Galllen). L: Reau III/2 (1958, p. 555—56 — L!). *Galačan in njegova žena, znana rim. marm. kopija po bron. orig. iz Pčrgama (viš. 211 cm, 0ri g. III. st. pred, Rim, Mus. delle Terme: z. Ludovisi); Galačan ubija sebe in svojo ženo (it- Galata, che si uccide insieme con la moglie). L: »PKG« 1 (1967, t. 129 — L!); »US« 3 (1969, re Pr. p. 234). Galaksija — Nastanek Mlečne ceste Galaktotrofusa, biz. ikonogr. tip doječe —► Afa- r ‘Je (lat. Maria lactans, fr. La Vierge nourrice a 'i La Vierge au lait, it. Madonna del Latte). L: P. Eich: Dia Maria lactans (dis. 1953 [F[MJ, Rčau 11/2 (1957, p. 96—97 & 127 — L!). — Cf. K.. K unstle (1928, p. 633), F. Steli (Slov. Manje 1940). Galassi, Giuseppe (1890—....), it. um. zgodo¬ vinar. ® : Roma o Bisanzio (2 knj., R 193 .°'T.I 95 v’ i^h sc ultura fiorentina del Quattrocento (Mi 1949, »Valor Plast ici«), -1 Galateja, lepa nereida, v katero je bil zaljub ijen —v Polifem (cf. s. v. A kis in Galateja). Up. npr. Jacopo de’ Barbari (Dresden), Rafael ^fre¬ ska, 1511, Rim, Villa Famesina). L: Hunger (1955, p. 297—98). — Cf. B. Berenson (Ph 1953, repr. 315). Galerie des Glaces -> Versailles Galerie Franfois 1” — > Fontainebleau Gali, Ernst (1888—1958), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec, poznavalec srednjev. stavbar¬ stva in zaslužen urednik. R. v Gdansku, prom. v Berlinu pri Ad. Goldschmidtu, u. v Miinchnu. Ur. Jb. f. Kw., ZfKg in od 1951 RDK, oskrbel novo izd. Dehiovega Handbuch der deutschen Kunstdenkmdler (4 knj., Mn-Bl 1935—1943; 2. izd. od 1950 dalje). B; Niederrheinische und normannische Architektur im Zeitalter der Friihgotik, I: Die niederrheinischen Apsidengliederungen nach normiirmischem Vorbilde (BI 1915, dis.); ,Die Marienkirche in Utrecht und Klo- sterneuburg ‘ (Jb. f. Kw., 1923); ,St. Georg in Limburg an der Lahn und die nordfranzosische Friihgotik' (Ad. Goldschmidtov zb., 1923); Die gotische Baukunst in Frankreich und Deutschland, I: Die Vorstufen in Nordfrankreich von der Mitte des elften bis gegen Ende des zwdlften Jahrhunderts (Lpz 1925, »Handbii- cher der Kg.«; 2., razš. izd. Brsch 1955); Die Marien¬ kirche in Danzig (Burg b. M. 1926, »Deutsche Bauten« 6); Karolingische und ottonische Kirchen (ib. 1930, ista z. 17); ,57. Philibert in Tournus' (ZfKg, 1952); Danzig und das Land an der IVeichsel (Mn-Bl 1953); ,Zur Frage der Westwerke' (Jb. des Rbmisch-Germa- nischen Zentralmuseums, Mainz, 1953); Rothenburg ob der Tauber (Mn-Bl 1955); Dome undKlosterkirchen am Rhein (Mn 1956); ,Der kiinstlerische Charakter der Kathedrale von Reims' (H. Kauffmannov zb., 1956). L: AB (1961, p. 256 — B!); Margarete Kiihn (NDB 6, 1964, s. v.); Gedenkschrift Ernst Gali (Mn-Bl 1965 — B!). Gallait, Louis (1810—1887), belg. slikar zg. podob in portretov, velja za utemeljitelja belg. zg. slikarstva, r. v Tournaiju, u. (77) v Schaer- beeku. S: npr. Abdikacija ces. Karla V. (1841). L: Fierens Diet (1950, s. v. — L!). Gallen-Kallela, Akseli, do 1905 Axel Gallen (1865—1931), fin. slikar, r. v Bjorneborgu, u. (65) v Stockholmu. L: Leif 0stby (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Galleria degli Uffizi —> Florenca (-> muzeji). GALLIANO v sev. Italiji (dežela Lombardia) jugovzh. od Coma. V c. S. Vincenzo so pomemb¬ ne, čeprav samo fragmentarno ohranjene StS-e iz o. 1007 (po napisu je bila c. posv. 1007), tj. iz obd. -> otonske umetnosti. L: EWA VIII (1963, stp 548 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 59); »US« 6 (1970, p. 238); »MdC« 204 695 Galli-Bibiena, Carlo — Ganz, Paul 696 (t. II—III). — Cf. O. Demus (1968 — L!), A. Grabar (G: Sk 1958, p. 39—43). Galli-Bibiena, Carlo (1725—1787), it. gleda¬ liški arhitekt in scenograf, sin Giuseppa (infra), r. na Dunaju, u. v Florenci. Mdr. napravil na¬ črta za Opero v Bayreuthu in gledališče v Zim¬ skem dvorcu v Sankt Petersburgu [Leningradu], vse že v znamenju rokokoja. Galli-Bibiena, Ferdinando (1657—1743), it. ar¬ hitekt in scenograf, najpomembnejši član za razvoj -> scenografije pomembne družine, kot scenograf akt. v Parmi, Barceloni in na Dunaju, r. in u. v Bologni. Galli-Bibiena, Giuseppe (1696—1757), it. gle¬ dališki arhitekt in scenograf, sin Ferdinanda (supra), r. v Parmi, u. v Berlinu. L (za vse tri člane): Slavko Batušič, Bibiena (ELU 1, 1959 [1960]). — Cf. A. H. Mayor (1945), C. Ricci (1915), H. Tintelnot (1939), P. Zucker (1925). Gamba, Carlo (1870—1963), it. um. zgodo¬ vinar. Mdr. tudi prispevki o it. renesančnih slikarjih v ThB in El. B: ,Nuovi autoritratti agli Uffizi' (BArte, 1908); ,Di alcuni rilratti del Puligo' (RArte, 1909); ,Alcuni ritratti di Cecchino Salviati' (Rasegna d’Arte, 1909); ,Un ritratto di Cosimo I del Pontormo‘ (RArte, 1910); ,Nuove attribuzioni di ritratti' (BArte, 1924); Raf¬ faello e i suoi veri maestri' (Bertauxov zb., 1924); ,Pedro Berruguete' (Dd, 1926/27); ,Un ritratto poco noto di Michelangelo' (RArte, 1929); Raphael (P 1932); , Filippino Lippi e Varnico di Sandro' (Supinov zb., 1933); Botticelli (Mi 1936, »Valori plastici«; fr. izd. P 1937, »Mus. de la Pleiade«); Giovanni Bellini (Mi 1937, »Valori plastici«); , Savo Ido‘ (Emp, 1939); Pittura umbra (No 1949); ,11 mio Giorgione' (Fioccov zb., 1954 [= Arte Ven]). L: Lodovici (1942). Gamber, Ortvvin, avstr. um. zgodovinar, kustos z. orožja ( VVaffensmlg. ) dunajskega Umzg. muz. B: ,Stilgeschichte des Plattenharnisches von den Anfdngen bis um 1440' (JSW, 1953); ,Stilgeschichte des Plattenharnisches von 1440 bis 1510' (ib., 1955); (& B. Thomas) ,Varte milanese deli'armatura' (Storia di Milano, XI, Mi 1958). Gamulin, Grgo (1910— ), hrv. um. zgodo¬ vinar, lik. kritik in književnik. R. v Jelši na Hvaru, v Zgb dipl. 1935 in prom. po 2. svet. vojni (1941 —45 zaprt v ustaških taboriščih), na tamk. univ. od 1947 dalje predavatelj, nato docent in od 1957 dalje ord. B: Juraj Plančii (Zgb 1953); Marin Tartaglia (ib. 1955); ,Un dipinto ignoto di Jacopo Tintoretto' (Arte Ven, 1956); Oton Postružnik (Zgb 1959); ,Jedno » Obrezanje Isusovo« od Francesca Bissola' (Steletov zb., 1959); Ignjat Job: Život i djelo (Zgb 1961); Stari majstori u Jugoslaviji, l —//(Zgb 1961—1964); Slavko Šohaj (ib. 1962); ,Tre quadri di Palma il Vecchio' (M. Salmijev zb., III, 1963); ,Qualche aggiunta alta pittura lombarda' (P. D’Anconov zb., 1963). L: Ko je ko (1957); Franjo Buntak (ELU 2, 1962, s. v. — B!); SPJ (1966). Gangl, Alojzij (1858—1935), slov. kipar. R- v Metliki, štud. v Gradcu in na ak. na Dunaju, dkč. specialko pri Zumbuschu, 1894—1905 učil na umetnoobrtni šoli v Lj, zaradi bolezni upo¬ kojen, pozn. živel v Splitu, Metliki, na Dunaju in naposled v Pragi, tam u. P: Vodnikov spom. v Lj (post. 1889), okras pročelja zdajšnje Opere v Lj (1890—92), France Prešeren (marm. doprsje, 1895, Lj, Nar. muz.) in Valvasorjev spom. v Lj (post. 1903). L: Fr. Mesesnel (SBL I, 2. zv., 1926); IS (18. VII. 1927); K. Dobida (Kron, 1936, p. 193—94); ŠijanecS (1961); ELU 2. — Cf. K. Rozman (1965, p. 196—97). Ganimed(es), grš. mit. oseba, »najlepši med smrtniki«, mladenič, v katerega se je bil Zeus zaljubil ter ga v orla spremenjen odnesel na Olimp, da je tam služil za točaja. Up; največ¬ krat —> LJgrabljenje Ganimeda, sicer pa e. g- A- R. Mengs (»ponaredba« Jupiter in Ganimed, 1758/59, Rim, Gali. Corsini), Thorvaldscn ifia- nimed krmi orla, marmor, 1816, Kobenhavn, Thorvaldsen Mus.). L: Grimal (1951, p. 163—64); Hunger (1955, P- 118); »MdC« 221 (t. III). — Cf. H. Sichtermann (1953). Gantner, Joseph (1896— ), švic. um. zgo¬ dovinar, ord. na univ. v Baslu. Izd. z. Neues Bauen in der Welt (W: zal. Schroll 1930). B: Grundformen der europdischen Stadt (W 19-8), Revision der Kunstgeschichte: Prolegomena zu eine Kunstgeschichte aus dem Geiste der Gegemvart, M' einem Anhang: Semper umi Le Corbusier (W 1932)’ Kunstgeschichte der Schweiz von den Anfdngen bis zum Beginn des 20. Jahrhunderts, I—IH (Fraucnfcl Lpz 1936—1947—1956 [III. knj. Adolf Rcinlc]): manische Plastik: Inhalt und Form in der Kunst de 11. und 12. Jahrhunderts (W 1941; 3. izd. 194 )• Konrad IVitz (W 1942, »Smlg. Schroll«); ,Jacob BurcK- hardts Urteil iiber Rembrandt und seine Konzeption e Klassischen' (Wolf(linov zb., 1944); Schonheit u Grenzen der klassischen Form: Burckhardt-Crdc mifflin (W 1949); ,Enrico Wblfflin: 1864-’«^', (CrArte, 1950/51); Rodin und Michelangelo (W 1 95 h (& M. Pobe) Romanest/ue Art in France (L 1956, ■ izd. — prim. 1962); Schicksale des Menschenbu (Bern 1958); .Erinnerungen aus Heinrich Wolffl‘» u ' Benedetto Croce' (Jb. AKw 1955—57, 1958); .Rf brandts » Falkenier« in Goteborg — ein ietztes aus dem »Abendmalil « des Leonardo' (K. M. b. bodov zb., 1959); (& M. Pobe & fotografi. Roub>w Gallia romanica (2., rev. izd., W 1962; jugosl- 1 ’ Bgd 1964); , Rembrandt und das Abendmahl Leonardo' (Gerkejev zb., 1962); Rembrandt und Verwandlung klassischer Formen (Bern-Mn 1964/. Ganz, Paul (1872—1954), švic. um. zgodo¬ vinar, ord. na univ. v Baslu. 697 Ganz, Paul Leonhard — Gamier, (Jean-Louis-) Charles 698 B: Geschichle der heraldischen Kunst in det Sch ™' z im XII. und XIII. Jahrhundert (Frauenfeld 18 ). Handzeichi utgen schvveizerischer Meister es . ' XVIII. Jahrhunderts (Ba 1904-1908 sodci. D. Burckhardt & H. A. Schmid); (izd.) Zwei Schreib biichlein des Niklaus Manuel Deutsch von Bern ( 1909); Hans Holbein d. J.: Des MeistersGemddein 252 Abbildungen (Stu-Lpz 1912, »KK« 20), Ma/eret der Friihrenaissance in der Schweiz (Z 1924), ; werke der offentlichen Kunstsammlung in ^ Fu 1924, »Meistenverke der bedeutendsten Galenentu- ropas « 10); ,Henry Vlil and His Court-PainterHans Holbein‘ (BM, 1933); ,Heinriclt Fufilis kunstleri -_ Entwicklung' (Festgabe fur Max Fluber zum ■ burtstag, Z 1934; Jhe Castle HowardPortrad of Henry Vlil' (BM 1934); ,Les portraits d Erasme Rotterdam' (RAam, 1935); Die Ha ^ e ‘^T'[ es Hans Holbein d. J.: Kritischer Katalog (BI 193'), Les dessins de Hans Holbein le tetine (9 knj., O i The Paintings of Hans Holbein: First Complete (L: Ph 1950). Ganz, Paul Leonhard (1910—... ), Svic - um. zgodovinar, direktor Kstsmlg. der Stadt Thun. B: Das Miinster zu Basel (s. a.); Das Wese" ‘j er franzosischen Kunst im spalen Mittelalter t 1500): Ein Versuch (FrM 1938); (& Th. Seeg ) Chorgestiihl in der Schweiz (Frauenfeld 1946), Konrad Witz von Rottweil (Bern-Olten 19 ), Basler Glasmaler der Spdtrenaissance und der ar zeit (Ba-Stu 1966). Garaš, Klara (1919—....), madž. um. zgodo¬ vinarka in muzealka, kustos za baročno slikar¬ stvo in zdaj direktor budimpeštanskega Szep- miiveszeti Muzeum. B: .The so-called Piombo Portrait in the Museum of Eme Arts' (AHA, 1954); ,Some Problems o) tariy Dutcli and Flemish Painting' (ib.); Franz Anton Maul- bertsch: 1724—1796 (W 1960 );,Carlo Carlone und die Deckenmalerei in Wien am Anfang des 18. Jahr¬ hundert s' (AHA, 1962); ,Allegorie und Geschichle in der venezianischen Malerei des 18. Jahrhundert s U •» 965 _ cf . 21. kongr. III, 1967); .Carlo Carlcnes Tmzer Deckengemalde' (ANK, 1965); (& ABar ' g0 ^ B .nni) Carlo lnnocenzo Carloni (Mi 1967); .The Ludo- v ‘si collection oj pictures in 1633* (BM, 1967), , Tntstehung der Galerie des Erzherzogs Leopold wu- hetm' (JSW, 1967). Garbcr, Josef (1883—1933), avstr. um. zgodo¬ vinar, prom. 1912 na Dunaju pri M. Dvoraku, deželni konservator za Tirolsko. „ B: Die karolingische St. Benediktskirclte in Mah lin 1915); Wirkungen der fruhchristlichen Cemalde- *yklen der alten Peters- und Paul-Basiliken in Rom (Bl-W 1918, »VVicner kstgeschichtliche Forsch.«), 0a * goldene Dachl (W 1922) ; Die romanischen Wana- gemdlde Tirols (W 1928). L'- VS X (1966, p. 32). Gardncr, Arthur, angl. um. zgodovinar, pozna¬ valec srednjev. kiparstva. ,. B: (& Edvvard Schroder Prior) An account ofme- dieval figure-sculpture in England: with 855 photo- graphs... (3 , q- (jp 1912); Medieval Sculpture in France (ib. 1931); A Handbook of English medieval sculpture (ib. 1935; n., rev. & razš. izd. English Medieval Sculpture, ib. 1951); An introduction to French church architecture (NY 1938). Gardner, Helen (u. 1946), amer. um. zgodo¬ vinarka, napisala zelo razširjen pregled obče zgod. umetn. B: Art Through the Ages (NY 1926; 4. izd. [Sumner McK. Crosby] NY 1959; tudi jugosl. izd.). Gardner, Isabella Stevvart (1840—1924), amer. um. zbirateljica. Njena z., ki ji jo je pomagal ustvariti Bercnson, je ohranjena kot Isabella Stevvart Gardner Mus. v Bostonu (Mass.). — Up: J. S. Sargent (1888). L: Morris Carter: Isabella Stevvart Gardner and Fenway Court (2. izd., Bo 1940). — Cf. A. B. Saari- nen (1958). Gargallo, Pablo (1881 — 1934), šp. kipar, eden izmed pionirjev kovinske plastike XX. st., v katero je uvedel tudi Picassa. P: npr. Doprsje Pabla Picassa (1913, kamen), Pikador (železo, 1928, MMA), Prerok (bron, 1933, MAM). L: Edouard-Joseph II (1931, s. v.); SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. P. Courthion (1937), B. S. Myers (II 1969, s. v.), E. Trier (1955). Garger, Ernst von (1892—1948), avstr. um. zgodovinar, prom. 1920 na Dunaju. B: Die Reliefs an den Fiirstentoren des Stefansdo- mes (W 1926); (& R. Ernst) Die friih- und hochgotische Plastik des Stefansdomes (Mn 1927); ,Spat antike Re- naissance' (JSW, 1934); ,Untersuchungen zur romi- schen Bildkomposition' (ib., 1935). L: OBL I (1957). la gargouille (fr.), »rilec« (nem. der IVasser- speier), za obd. —► gotike karakterističen odtočni žleb, v podobi bolj ali manj fantastičnih žival¬ skih ali človeških bitij oblikovan »rilec«, po ka¬ terem se odteka strešna voda. L: Lester Burbank Bridaham: Gargoyles, Chime- res and the Grotesque in French Gothic Sculpture (NY 1969). — Cf. J. Flis (1885, p. 103, t. XVII — 7 A). Gamier, (Jean-Louis-) Charles (1825—1898), fr. arh., r. in u. (72) v Parizu. A: kot gl. delo in eden izmed odličnih spom. t. i. historičnih slogov po natečaju 1861 do 1875 dkč. pariška *Opera, s svojim razkošjem (zlasti v. stopnišče in v. foyer) značilna in najimenitnejša stavba Drugega cesarstva (ki ga je bilo konec, preden je bila sez.); pozn. mdr. kazino v Monte Carlu (1878). — Up: Carpeaux (bron. doprsje, npr. Pariz, Mus. de 1’Opčra) B: A travers les arts: causeries et melanges (P 1869); Le theatre (P 1871); Le nouvel Opera de Pariš (2 knj., r 699 Garofalo — Gauguin, Paul P 1878—1881); Monographie de Vobservatoire de Nice (P 1892). L: C. Moyaux: Notice sur la vie et les oeuvres de M. Charles Garnier (P 1899); Charles Garnier et 1’Opera (P 1961 [rk, Bibl. de 1’Opčra]). — Cf. H.- R. Hitchcock (1958 [1963]), R. Zeitler (1966). Garofalo, s pr. im. Benvenuto Tisi (o. 1481 — 1559), it. slikar v Ferrari, 1531 izgubil oko, 1550 povsem oslepel; svojemu vzdevku ustrezno (garofalo kot ljudska oblika za il garofano, na¬ gelj) se včasih »podpisal« z naslikanim nageljč- kom. S: npr. David (sedeč ignudo z Goljatovo glavo ob nogah, enobarvna freska, 1517/19, Ferrara, Pal. del Seminario), iluzionistična strop¬ na freska v Pal. di Ludovico il Moro v Ferrari, Svatba v Kani (d. 1531, Eremitaža), Marija z otrokom, sv. Ano in Joahimom (d. 1533, Hampton Court), Obujenje Lazarja ( d. 1534, Ferrata, Pin.), Jupiter in 16 (les, 1540, Poznan, Muzeum Na- rodovve), mdr. tudi Avtp. kot kralj David (Lon¬ don, W. Martin). L: A. Neppi: Il Garofalo (Mi 1959); Giuseppe Mazzariol: Il Garofalo (V 1960); Michel Laclotte (Diet peint it, 1964, s. v.); A. Ghidiglia Quintavalle (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1774—87). Garrison, Edward B., um. zgodovinar, pozna¬ valec it. romanskega slikarstva. B: *Italian Romanesque Panel Painting: an illu- strated index (Florence 1949); , Simeone and Machi- lone Spoletenses ‘ (GBA, 1949); ,Toward a new History of early Lucchese painting * (AB, 1951); *Studies in the History of Mediaeval Italian Painting, I — IV (Florence 1953—1962); ,A Lucchese Passionary related to the Sarzana Crucifix' (AB, 1953). Garrucci, Raffaele (1812—1885), it. arheolog. Njegovo gl. delo je Storia delTarte cristiana nei primi otto secoli della Chiesa ... (5 knj., Prato: Guasti 1872—1881). L: ELU 2 (1962, s. v. — B!). Garzarolli-Thurnlackh, Karl (1894—1964), av¬ str. um. zgodovinar in muzealec, nazadnje di¬ rektor Osterreichische Gal. na Dunaju. B: Die barocke Handzeichnung in Osterreich (W 1928); Mittelalterliche Plastik in Steiermark (Graz 1941); Osterreichische Barockmalerei (W 1949 ) \,Hans, Mater in Judenburg, und sein Schmerzensmann vom Pfenningberg ‘ (Kstjb. der Stadt Linz, 1961). Gaspari, Maksim (1883—_), slov. (furl,- slov.), slikar in ilustrator. R. v Selščku nad Cerknico, stud. v Lj in na Dunaju, kjer je bil soust. kluba Vesna. Svoj iz secesijske ilustracije izoblikovani, poljudni in narodopisno obarvani slog je populariziral s številnimi ilustracijami, vinjetami, karikaturami, koledarskimi zaglavji, 700 diplomami ipd., ne nazadnje z razglednicami, ki jih je izdal več kot kateri koli slov. umetnik. L: AS (1958 — L!); L[uc] M [enaie], Slikar, ilu : strator... (Lik. rev., 1963 — L!); Maksim Gaspari (1970 [rk, Dolenjski muz.], uv Emilijan Cevc). — Cf. A. Cevc (1953), S. Mikuž (1963), B. Pečar (1970). Gastrimargia (grš.), Požreševanje (Požrešnost, lat. Helluatio, angl. the Gluttony, nem. die Volle- rei), personifikacija, ena izmed -> Pregreh v okviru ik. m. —► Lestev kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Gattamelata ->Padova Gaudenzio Ferrari —> Ferrari, Gaudenzio Gaudi, Antonio (1852—1926 nesr.), katalonski arh., mojster —► findesieclovske umetn. v nevsak¬ danje bujni in slikoviti obliki, ki priča o kar surrealistični domišljiji. A (v Barceloni): Palacio Guell (1885—89), posebno slavna, v neogotskem slogu začeta c. *Sagrada Farni Ha (Templo Expia- torio de la Sagrada Familia, 1884—1926), Časa Calvet (1898—1904), Park Guell (1900— 14), Časa Batllo (1905—07) in Časa Mila (1905-10)- L: Jose F. Rafols& Francisco Folguera: »Gaudi, el gran arquitecto espafiol (Bar 1928 [v katalonščim- — B!; 2. izd. [v španščini], ib. 1929 — B!); Josč FJ Rafols: »Gaudi: 1852—1926 (ib. 1952 — B!); Jua? Bergos: Gaudi: 1’home i 1’obra (ib. 1954); A. Cirici- Pellicer (Hatje, 1963); »US« II. — Cf. G. R. Collins (1960 — B!; 1962), H.-R. Hitchcock (1957; 1958 [1963]), J. J. Sweeney (1960). Gaudier-Brzeska, Henri, s pr. im. Henri Gau- dier (1891—1915 padel), fr. kipar (vzdevek Brzeska po prijateljici Poljakinji), od 1912 dalje v Londonu. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). Gaudium (lat.), »Veselje«, v srednjev. ikono¬ grafiji krepost kot nasprotje pregrehe Žalost (lat. Tristitia), s katero se bojuje npr. v ilumini- ranem rkp. —>• Psychomachia iz poznega X- st - v Bibl.Nat. Na t. i. arbor bona (-*Liber floridus) ponazarja Veselje —> cipresa. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). gaufrage (fr.), »krišpanje«, vtiskavanje vzorca, npr. okraskov na draperijah na poznosrednjev- tabelnih slikah. Gauguin, Paul (1848—1903), fr. slikar (grafih in kipar), ob Cezannu in van Goghu eden izme 3 v. pionirjev mod. umetn. ob koncu XIX- s •» s svojim delom (—>• pontavenska šola, —► cloiso n nisme, »sintetizem«) posebno značilen za f ,n desieclovsko umetn. R. v Parizu, sin liberalnega žurnalista (stara mati kreolka), ki je po drz ' Gaulli, Giovanni Battista 702 701 udaru Napoleona III. 1851 z družino emigriral v Peru (na poti u.); Paul se 1855 iz Lime vrni v Francijo, 1865—71 v mornarici, nato v ariz , 1873 se oženil z Danko Sophie Gad, posta pomočnik borznega mešetarja Bertina in spozna Schuffeneckerja, 1874 se zač. amatersko ukvar¬ jati s slikarstvom, 1876 sprejet v Salon m spo¬ znal C. Pissarroja, s slednjim 1879 in 188 t krat tudi Cezanne) v Pontoisu, 1883 (34 let star) pustil borzno službo, 1885 se žena s 5 otro vrnila na Dansko, 1886 prvič v p ° nt_A ; v< r™ (spoznal Č. Bernarda), 1887 s Ch. Lavalom delala v Panami in potem obiskala Martinique, na Bretonskem (Pont-Aven in Le Pouldu) m nato od 20. okt. do 24. dec., do znane drame van Goghov gost v Arlesu, 1889 tretjič v on Avenu in do 1890 v Le Poulduju, 1891—9 prvič na Tahitiju, 1894 še enkrat v Pont- Avenu in Le Poulduju, 1895 se dokončno preselil na Tahiti in 1901 na otok La Domenica (Marqueski otoki), u. 54 let star. S: Sena pri Pont d lena (1875, Louvre), Ženski akt (1880, Ny Cai s erg , Tihožitje s portretom Ch. Lavala (d. [1838 , York, Otto L. Spaeth), Svinjski pastir (1888, ■Nev/ York, VVildenstein), Tihožitje s tremi psički (1888, MMA), Madeleine Bernard (1888, Gre- noble, Mus. des B.-A.), * Videnje po pridigi: Jakobov boj z angelom (1888, Edinburgh), vtp. s posvetilom van Goghu (1888, Stedelijk),^ on Cogh pri slikanju sončnic (1888, ib.), Ar ležali a (L’ Arlesienne, 1888, New York, Dr. Harry a win), »Les Alyscamps « (d. [18]88, Louvre), Di u žina Schuffenecker (d. 1889, ib.), Avtp. s svetni¬ škim sijem (d. [1)889, Washington), Tihožitje s šunko (o. 1889, Phillips), »Dober dan, gospod Gauguin « (» Bonjour, Monsieur Gauguin «, d. [1)889, Praha), Kristus na vrtu Getsemani (z a vtp. potezami, d. [18]89, West Palm Beach, Norton Gali. of Art), »La belle Angele« (d. t' 8)89, Louvre), Rumeni Kristus (Le Christ jaune, d - tl8^89, Buffalo), Avtp. pred »Rumenim Kristu- s °m« (o. 1890, Pariz, zas. z.), Ženski portret: Marie Derrien (prej »Marie Henry«, d. [18] > AIC), » Nirvana « (Portret Meyerja de Haana, o. '890, Hartford), Izguba devištva (1890/91 [Pariz], z - Walter P. Chrysler, Jr.), Mož s sekiro (d. 118191, New York, Alex M. Lewyt), »la orana Maria« (»l me mi j e Marija «, d. [18]91, MM), Tahitijki (1891, Louvre), Tahitijke pri kopanju (1891/92, Lehman), »O, ti si ljubosumna « (1892, Moskva, Puškinov muz.), »Nafea Faa ipoipo« (»Kdaj se boš poročila ?«, d. [18)92, Basel), »Ta 'mtete« (»Trg«, 1892, ib.), »Vahino no te Ki<< { * ena z mangom, d. [18)92, Balt. Mus. of ArJ). y, Manao tupapau« (»Duh umrlega pazi«, d. [18J9Z, Prej New York, A. Conger Goodyear), »Hina te Fatou« (»Mesec in Zemlja«, 1893, MMA), Siesta (1893, New York, Ira Haupt); Bretonska pokrajina (Mlin, 1894, Louvre); Avtp. (»Gol¬ gota«, d. 1896, Sao Paulo), Materinstvo (1896, New York, Edwin C. Vogel), »Poemes barbares « (»Barbarske pesmi«, 1896, Fogg), »Te Arii Va- hine « (»Kraljeva žena«, 1896, Moskva, Puškinov muz.), Avtp. v profilu s posvetilom Danielu de Monfreidu (o. 1896, Pariz, Mme L. Huc de Monfreid), Razgovor na Tahitiju (1897, Edin¬ burgh, Alexander Maitland,) » Nevermore« (d. [18)97, Courtauld), *Beli konj (Le Cheval blanc, 1898, Louvre), »* Odkod prihajamo! Kdo smol Kam gremo!« (1898, Boston FA), IdoI (1898, Moskva, Muz. mod. zah. umetn.), Tahitijki (1899, MM), »Et Tor de leur corps« (»In zlato njunih teles«, d. 1901, Louvre), Tihožitje s Puvis de Chavannesovim »Upanjem« (d. 1901), Jezdeci na obali (d. 1902, Essen), »Contes barbares« (»Barbarske pripovedke«, d. 1902, ib.), Dekle s pahljačo (d. 1902, ib.), Tihožitje s paradižniki (1903, New York, B. Goulandris), Žene in beli konj (d. 1903, Boston FA), Bretonska vas v snegu (1903 [zač. 1894), Louvre), Zadnji avtp. (1903, Basel). — Up: S: E. Carriere (1890, Grosse Pointe, Mich., Mrs. F. Murphy), P. Serusier (o. 1890); R: C. Pissarro (1883 [na istem listu kot Gauguinov portret C. Pissarroja), z. Paul-Emile Pissarro), Verkade (1891, Saint-Germain-en- Laye, Dominique Denis). B (cf. Rewald 1956): (& Ch. Morice) *Noa-Noa (P: Editions La Plume s. a. [1900]; n. izd. 1924; faks. J. Meier—Graefe, BI s. a. [prvič v Rev. Blanche, od 15. okt. 1897 dalje]); Avant et Apres (faks., Lpz: Kurt Wolff 1918). L: J.-R. Helfer (Edouard-Joseph II, 1931, s. v.); Paul Gauguin (Mn 1960 [rk, Haus der K.]); Seuphors (1961); ReadS (1964); G. Razin (Kindler II, 1965, s. v.). — Cf. (tudi s. v. pontavenska šola): R. Cogniat (1936; 1938), H. Dona (1953; 1955; 1970), Ch. Estienne (1953 — L!), R. J. Goldv/ater (1957), H. Gra- ber (1938), M. Guerin (1927), L. Hautecoeur (1942), R. Huyghe (1952), B. Lazar (1908), J. Leymarie (1949; 1962 — L!), M. Malingue (1944 [1948]), C. Mal lese (1947), Ch. Morice (1919), H. Perruchot (1948), H. Read (1955), J. Rewald(m8; 1956 —L!), G. Wilden- stein (1956; »1964—1965). Gaulli, Giovanni Battista, imen. Baciccio (1639 do 1709), it. slikar, eden izmed mojstrov baroč¬ nega -> iluzionističnega stropnega slikarstva. R. v Genovi, v 1650-ih letih se pred kugo umaknil v Rim, tam ga je zelo podpiral —> Benu ni, tam tudi u. (69). S: npr. freske na pendentivih v c. SfAgnese in Agone v Rimu iz o. 1665 (Prudentia', Temperantia; Castitas ; Iustitia, Pax & Veritas), kot pogl. delo v obd. 1668—83 izvršene iluzio¬ nistične stropne slikarije v c. 11 Gesu v Rimu, predvsem *Zmagoslavje imena Jezusovega nad 703 Gaunt, Wi]liam — Gedeonovo runo 704 ladjo iz let 1674—79 v naslonu na besede Pavla iz Tarza (FIp 2, 10—11: ... da se v imenu Jezu¬ sovem pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo ...), portreti, npr. Papež Klemen IX. (1667/69, Rim, Gali. delTAcc. Naz. di S. Luca), itd. L: Luigi Salerno (Kindler I, 1964, p. 171 — L!); »PKG« 9 (1970, t. 31). — Cf. R. Enggass (1959; •1964 — L!), R. Marini (Emp, 1959), H. Voss (BI 1924), R. Wittkower (1958 [1965]). Gaunt, William (1926—_), angl. pisec o umetn., slikar in lik. kritik; živi v Londonu. B: (& F. G. Roe) Etty and the Nude (Leigh-on-Sea 1943); The Pre-Raphaelite Tragedy (L 1942); Renoir (L: Ph 1952); A Concise History of English Painting (NY 1964, »PWA«); The Impressionists (L 1970). L: WWA (1962). Gautier, Theophile (1811 — 1872), fr. pesnik in lik. kritik, Baudelairov prijatelj, sprva slikar. L: EWA Vil (1963, stp 551 — B! & L!); Made- leine Cottin, Un texte oublie et ses images inedites: »Voyage pittoresque en Algčrie« (1845) de Theophile Gautier (GBA, nov. 1970). Gauzelinovi kelih, patena in platnice evange- liarja (Nancy, stolnična zakladnica), imen. po Gauzelinu, škofu v Toulu (922—62, kršč. svetnik 7. IX.), ki jih je bil podaril po njem ust. opatiji Bouxieres-aux-Dames (tam do fr. revolucije). Kelih in patena sta dragocena zlatarska izdelka (filigranski okras, emajlni vložki in dragi kamni, 2. pol. X. st.), star. platnice (dragocene kovine, dragi kamni, emajl, 807/34) pa kažejo na osred¬ njem medaljonu križa Marijo, v 4 poljih med kraki križa pa vrezane podobe evangelistov. L: SwarzenskiR (1954, tabli 23—24); Reau III/2 (1958, p. 559); EWA III (1960, tabla 63) in VI (1962, stp 420); »US« 6 (1970, p. 223—24). — Cf. J. Flis (1908, p. 74), F. Souchal (1968, p. 24). Gavarni, Paul, s pr. im. Sulpice-Guillaume Chevalier (1804—1866), fr. litograf, ilustrator in karikaturist. R. (in u.) v Parizu, od 1830 dalje risal za La Mode, pozneje za Le Charivari, Ma- gasin pittoresque in Illustrated London News. Ilustriral mdr. tudi Balzaca ( Pariš marie), izd. albume Les Lorettes, Pariš le soir, itn. L: cf. P.-A. Lemoisne (1924). Gavela, Branko (1914—_), srb. klas. arheo¬ log. Prom. na univ. v Bgd, tam zdaj red. prof. B: Fidija (Novi Sad 1962); ,Fidija i Partenon' (Zbor. Filosofskog fakulteta, Bgd 1963); Istorija umetnosti antičke Grfke (Bgd 1969). L: Jovan Kovačevič (ELU 2, 1962, s. v. — B!). gavran krokar Gavrilo (srb.) -» Gabrijel Gazette des Beaux-Arts, najstar. izhajajoči umzg. časopis, ust. 1859. V tem st. so jo vodili kot njeni direktorji Roger -> Marx in -*Eph- russi (1900—05), Theodore -> Reinach (1905— 28), Georges — > Wildenstein (1928—63) in sled¬ njega sin Daniel Wildenstein (od 1963). Med 2. svet. vojno se je uredništvo pred nacisti umak¬ nilo v New York. L: Table Centennale de la Gazette des Beaux-Arts: Nomenclature rnethodique des articles publies depuis 1’origine (1859) jusqu’en 1959 (P 1969). Gea (grš. Gaia), poosebljena »širokoprsna« Zemlja v grš. mitologiji; nastala je iz Kaosa, po Hesiodovi Teogoniji sama iz sebe rodila zvezdnato nebo (= Uranos), gorovja in morja, z Uranom mati enookih Kiklopov in Titanov (med temi -> Okeanos in kot najmlajši —>Kr6nos), s kapljami krvi kastriranega Urana pa je spočela Gigante, erinije in nimfe. Up: npr. Anselm Feuerbach (1875, Wien Ak., stropna slika). L: Grimal (1951); Hunger (1955, p. 117—18)1 Grant (1968). Gebetbuch Kaiser Maximilians -> Molitvenik cesarja Maksimilijana I. Gedeon (nem. Gideon), bibl. oseba, izrael- sodnik (Sodn 6—8), ki ga je angel poklical (lat- Gedednis vocatio), ko je bil s palico otepal pše¬ nico v tlačilnici. Up: cf. infra. L: Reau II/l (1956, p. 230 ss); Keller (1968, P- 230); Hannelore Sachs (LCI II, 1970, s. v. — L.)- Gedeon izbere vojake (lat. Milites Gedeon seg- regat, nem. Gideon wahlt seine Krieger), bibl. ik- m. (Sodn 7, 5—7): iz vse množice izbere Gedeon samo 300 mož, tiste, ki so z roko nosili vodo v usta (qui manu ad os proiciente lambuerant aquas)- L: Rčau II/l (1956, p. 233); Schmidt IL (1962). Gedeonova zmaga nad Madianci, bibl. ik- (Sodn 7, 16—25). Up; npr. miniatura \->P sa j' terju Ludovika Svetega (XIII. st.) in N. Poussin (1625/26, Pin. Vat.). L: Reau II/l (1956, p. 233—34). Gedeonovi možje pijejo vodo, bibl. ik. m- (Sodn 7, 5—6). Up: npr. lesar, v —> Dalmatinovi Biblij 1 (1584, I, f. 136). L: Schmidt IL (1962, repr. 82 & 136). Gedeonovo runo (lat. Vellus Gedeonis, ang'- The Fleece of Gideon, nem. Das Vlies des Gideon ), bibl. ik. m. (Sodn 6, 36—40): ovčje runo, ki S a je prepojila rosa, medtem ko je bilo po vseJ zemlji suho, in ki je ostalo suho, medtem ko J e 705 Geertgen tot Sint Janš — Gelder, J(an) G(errit) van 706 bila po vsej zemlji rosa. Cf. s. v. Lov na enorožca v Zaprtem vrtu & Marijanski simboli. L: Rčau II/l (1956, p. 231—33); Schmidt IL (1962, repr. 82). Geertgen tot Sint Janš ali Geertgen van Haar¬ lem (o. 1460/65—pred 1495), niz. slikar. R. verj. v Leidenu, morda učenec -*■ Ouwaterja, stanoval pri —> johanitih v Haarlemu (zato tako imen.), tam u. (o. 28). S (vse les); Sveto sorod¬ stvo (Rijksmus.), Obujenje Lazarja (Louvre), od nekd. olt. Križanja za haarlemske johanite tabli Objokovanje in * Usoda zemeljskih ostankov Ja¬ neza Krst. (po 1484, Ksthist. Mus.), v kateri od R iegla dalje (cf. infra, lit.) vidimo zač. -> sku¬ pinskega portreta na Holandskem, * Janez Krst. v pustinji (Dahlem), kot nočni prizor oblikovano Rojstvo (Nat. Gali.) in Kristus trpin (Utrecht, Aartbisschoppelijk Museum). L: Leo Balet: Der Fruhholander Geertgen tot Sint Janš (Den Haag 1910); J. J- Hessler: Geertgen tot Sint Janš (Utr 1930); Friedlander V (1927); Cankar HI/2 (1951); Panofsky Neth (1953); J. E. Snyder, The Early Haarlem School of Painting, II: Geertgen tot Sint Janš (AB, 1960); Margarctta M. Salinger (EWA VI, 1962, s. v.); S. J. Gudlaugsson (Kindler 11, 1965 > s. v.). _ Cf. H. Gerson (I 1950), G. J. Hooge- Wer ff (II 1937), A. Riegl (1902 [1931]), W. Vogel- sang (1942). schen Kupferstecher im 15. Jahrhundert (Str 1903, »SdK« 42); Verzeichnis der Kupferstiche Israhels van Meckenem+ 1503 (Str 1905, »SdK« 58); Das dlteste gestochene deutsche Kartenspiel vom Meister der Spielkarten (Str 1905, »SdK« 66); Die miinsterischen IViedertdufer und Aldegrever: Eine ikonographische und numismatische Studie (Str 1907, »SdK« 76); Die Anfdnge des deutschen Kupferstiches und der Meister E. S. (Lpz 1909, »Meister der Graphik« 2; n. izd. ib. 1923); Das Kartenspiel der Kgl. Staats- und Alter- tiimersammlung in Stuttgart (Str 1910, »SdK« 132); Die Formschnitte des XV. Jahrhunderls im Kgl. Kupferstichkabinett zu Dresden (Str 1911, »Einblatt- drucke des XV. Jahrhunderts« 22); Das Kupfersticli- Kartenspiel der K. und K. Hofbibliothek zu (Vien: aus der Mitte des XV. Jahrhunderts (Str 1918, »SdK« 205); Kupferstiche der Friihzeit (Str 1923, »SdK« 223); Die Kupferstiche des Meisters E. S. (BI [1923—]1924 [248 tabel]); * Der Deutsche Einblatt-Holzschnitt in der ersten H dlfte des 16. Jahrhunderts (faks., 1600 tabel, 43 map, Mn 1923—1939); Bilder-Katalog zu Max Geisberg: Der Deutsche Einblatt-Holzschnitt in der ersten Halfte des XVI. Jahrhunderts (Mn 1930, izd. Hugo Schmidt [založnik]); Die deutsche Buchillu- stration in der 1. Halfte des XI. Jahrhunderts (Mn 1929—1932); Die Stadt Miinster (6 knj., Mii 1932— 1941); Meister Konrad von Soest (Dortmund 1934, »Westfalische Ksthefte« 2); , Neue Gemalde von Konrad von Soest ‘ (Panth, 1935); Geschichte der deutschen Graphik vor Diirer (BI 1939); Heinrich Aldegrever (Dortmund 1939). L: zbornik: Max Geisberg... zum 60. Geburts- tage, 9. 10. 1935 (Mii 1935 [= Westfalen: Hefte f. . j- i—; 1 _Ril _L XX Geff r0 y, Gustave (1855-1926), fr. kritik in pisec o umetn. Up: Cezanne ( B: Etudes sur A. Rodin (P 1889); '^1.'"^^^'°^ nisme' (Rev. Encyclopedique, 1893); H‘ „, j £ l lmpressionnisme (P 1894); ,L'Histoirede la »«« Leonard de Vinci ‘ (Rev. hebdomadaire, iwzj, , Reintures d'Eugene Delacroix d la BMtoth 9 ^ Chambre des Deputes' (RAam, 1907); ,He Loulouse-Lautred (GBA, 1914). Geiger, Benno (1882-1965), avstr, pisatelj m prevajalec Petrarke, pisec o lik. umetn. m z ua te lj, poznavalec Magnascovega dela. B: (& Carlo Giuseppe Ratti) ^ lessan ,i r °^Xssan- (B1 1914); Gesammelte Gedichte (Lpz 191 h , Magnasco (W 1923); ,Beitrag zu Mag™ (Panth, 1938); Antonio Carneo (Udine I940) ,L <™ "tratto del Magnasco ‘ (Le Tre Venezte, 1943), Sagg d un catalogo detle pitture di Alessandro Magnasco- Rege st i e bibliografia (V 1945); 1 disegm del Ma g ''“ (Pa 1945); Handzeichnungen alter Meister (Z 1948), Magnasco (Berg 1949); I dipinti ghiribizzosi aivw se PPe Arcimboldo (Mi 1954); Memone di un Vin ziano (F 1958). E: cf. L. Planiscig (& H. Voss 1921). Geisberg, Max (1875—1943), nem. um. zgo¬ dovinar in muzealec, direktor deželnega um. muz - v Ministru v Vestfaliji, poznavalec stare nem. grafike. B: Der Meister der Berliner Passion und .. nn Meckenem: Studien zur Geschichte der vvestfali 35 — Leksikon geison (grš.), venčni zidec grš. templja. Cf. s. v. dorski red. Geist, Johann Friedrich (1936— ), nem. arh. in pisec o arhitekturi, živi v zah. Berlinu. B: Passagen: ein Bautyp des 19. Jahrhunderts (Mn 1969, »Stud. zur K. des 19. Jahrhunderts« 5). der Geiz (nem.), skopost, kot eden izmed —► sedmih poglavitnih grehov -> Lakomnost. Gelder, H(endrik) E(nno) van (1876—1960), hol. um. zgodovinar in književnik. B (um. zgod.): Matthijs Maris (A 1939, »Pal.«); J. W. IVeissenbruch (A 1950, »Pal.«); W. C. Heda, A. van Beyeren en W. Ka!f{ A 1941, »Pal«.); Rembrandt (A 1946, »Pal.«); Jožef Israels (A 1947, »Pal.«). L: Wie is dat (1956). — Zbornik : Feestbundel ter gelegenheid van zijn zeventigsten verjaardag aange- boden aan Dr. H. E. van Gelder 16 februari 1946 (A 1946 [posebna št. rev. Oud-Holland, s 5 predsta¬ vitvami in b i bi.]). Gelder, J(an) G(crrit) van (1903—_), hol. um. zgodovinar, prof. na Rijksuniversiteit v Utrechtu (Kunsthistorisch Institut). B: ,Het zoogenaamde Portret van Dieric Bouts op >Het Werc van den Heilichen Sacramentič (OH, 1951); Een Rembrandt van 1633 ‘ (OH, 1960); ,Jan de Bis- iop’s Drawings After Antic/ue Sculpture 1 (20. kongr. 707 Geldzahler, Henry — GENOVA 708 III, 1963); ,Jan van Scorel in Frankrijk en Vlaanderen ‘ (Simiolus [A’dam], 1966/67). L: zbornik: Album discipulorum aangeboden aan Prof. Dr. J. G. van Gelder... (Utr 1963, »Orbis artium« 7 — B!). Geldzahler, Henry, amer. lik. kritik, kustos za novejše amer. slikarstvo in kiparstvo v newyor- škem MM. B: American Painting of the Tvventieth Cent ury (NY 1965); New York Painting and Sculpture: 1940 —1970 (NY 1970). Gellee, Claude —> Claude Lorrain Geller, Hans (u. 1962), nem. um. zgodovinar (samouk), u. (67) v Dresdenu. B; Die Bildnisse der deutschen Kiinstler in Rom: 1800—1830 (BI 1952, uv H. von Einem); Curiosa: Merktviirdige Zeichnungen aus dem 19. Jahrhundert (Lpz 1955). gema (lat. gemma), umetniško oblikovan drag ali poldrag kamen (npr. -> dniks). Vgravirano gemo imenujemo tudi intaglio (it.), reliefno okra¬ šeno pa kameja (it. il cammeo). Posebno raz¬ košne kameje ohranjene iz rim. dobe, npr. —*■ Gemma Augustea (Ksthist. Mus.) ali Kameja iz Sainte-Chapelle (Pariz, Cabinet des Medailles). L: cf. A. Furtwdngler (1900), E. Kris (& F. Eichler 1927; 1929), G. Lippold (1922), G. M. A. Richter (1968—1971), H. Wentzel (1941; 1943; 1950; 1953; 1954; 1956; 1958; 1962) & s. v. gliptika. Gemini (lat.) -> dvojčka Gemma Augustea, imenitna rim. kameja iz oniksa (19 X 23 cm, Ksthist. Mus.), kije nastala nekje na zač. našega štetja, verj. po 7. Zgoraj je videti zmagovalca Tiberija pred Avgustom in personifikacijo Rima (med njunima glavama kozorog kot Avgustovo zodiakalno znamenje, za Avgustom druge personifikacije), spodaj pa postavljanje zmagoslavnega znamenja ( tropaeum ) in rim. vojake z ujetimi barbari. L: EWA VI (1962, t. 39 zgoraj); »PKG« 2 (1967, t. 384b — L!). Genaille, Robert, fr. um. zgodovinar in lik. kritik v Parizu, dipl. 1933 na Ecole du Louvre, prom. 1949. B: ,La peinture de genre aux Anciens Pays-Bas au XVI« siecle' (GBA, 1952); Bruegel VAncien (P 1953); La Peinture aux Anciens Pays-Bas: De Van Eyck d Bruegel (P 1954, »Pictura«); La Peinture contempo- raine (P 1955); La Peinture hollandaise (P 1955, »Pictura«); La Peinture en Belgic/ue: De Rubens aux surrealistes (P 1958, ista z.); , Reconstruction d'un tripticpie de Bellegambe' (Buli. SHAF, 1961). Generalič, Ivan (1914—_), hrv. slikar, naj¬ pomembnejši predstavnik slavne Hlebinske šole, doma in v tujini najbolj znani jugosl. »naivni« slikar. L. 1929 se spoznal s Krstom -»■ Hegedu- šičem, ki mu je postal učitelj; 1931 prvič razsta¬ vil (v okviru umetniške skupine Zemlja)', živi v svoji rojstni vasi Hlebine. Najbolj znani sliki: Pogreb Štefa Halačka (o, pl, 1934, Zgb., Mod. gal.); Pod hruško (o, steklo, 1943, ib.). L: O. Bihalji-Merin: Ivan Generalič, Jugosla- wische Pastorale (Ba-Ba 1960, »Der Silberne Quell« 51); Ivan Generalič (Zgb 1962 [rk, Gal. primitivne umjetnosti]); Nadreal Soc (1969 — L!). Geneza, »Nastanek«, 1. Mojzesova knj. ali lat- Liber Genesis (abr.: 1 Mojz ali G n), tj. I. knj. —>■Pentatevha (hebr. tora) resp. Biblije sploh (ože pomeni Geneza samo prva 3 pogl. 1 Mojz, tj. -> Heksaemeron ali delo 6 dni ustvarjenja. Kot 1 Mojz zajema v 50 pogl. snov od ustvarjenja do smrti egipt. Jožefa. Med ikonogr. motivi, ki jim je predloga: Ločitev svetlobe od teme', Lo¬ čitev voda in zemlje in ustvarjenje rastlin', Ustvar¬ jenje sonca in Lune', Ustvarjenje rib in ptičev', Ustvarjenje živali', Ustvarjenje človeka', Ustvar¬ jenje Eve\ Adam poimenuje živali', Adam in Eva pri drevesu spoznanja', Izgon iz raja', Delo prvin staršev, Kajn in Abel', Slepi Lameh s puščico usmrti Kajna', Noe dela ladjo', Potop', Noe z dru¬ žino in živalmi zapusti ladjo', Noetova daritev P° potopu', Noetova pijanost', Babilonski stolp', Lotov beg iz Sodome', Lot in njegovi hčeri', Abraham in Melkizedek; Abrahamu bog napove potomstvo, Abraham sprejme tri angele', Abraham daruje Izaka', Rebeka in Eliezer pri vodnjaku', Abimelek opazuje Izaka z Rebeko', Izak blagoslovi Jakoba , Izak in Ezav, Jakobova lestev, Jakob in Rahela pri vodnjaku', Jakob prosi Labana za Rahelo < Jakob na poti v Kanaair, Laban išče ukradene malike', Jakobov boj z angelom', Jakob se sprav 1 z Ezavom; Ugrabljenje Dine; Deboritta smrt’ Jožef sanja o soncu, luni in 11 zvezdah', Jožefov’ 1 bratje pasejo drobnico pri Sihemu; Jožefa vržejo v vodnjak', Jožefa prodajo Izmaelcem', Jakobu prineso Jožefovo krvavo suknjo', Tamara in Juda, Putifarjeva žena\ Jožef razloži sanje velikega to čaja in velikega peka; Jožef razloži faraonove sanje; Jožefovo čašo najdejo v Benjaminovi vreči, Jožef se da spoznati; Jakobov blagoslov; bova smrt in pokop; Jožefova smrt in pokop; tu —> deset biblijskih očakov. GENOVA, mesto v sev. Italiji (gl. mesto dežele Liguria), največje it. pristanišče, v srednjem ve pomorska republika, ki ji je uspelo premaga ‘ Piso (1284). V renesansi je bil vodilni arh. ^a leazzo —>Alessi, med tujci, ki so se tu mudi 1, pa sta bila najvplivnejša Rubens in van Dy c ; V Gali. di Pal. Rosso so mdr. zastopani s slikam 709 Genovefa Pariška — Gentileschi, Orazio 710 Pisanello, Diirer ( Portret mladeniča, les, d. 1506), Paolo Veronese ( Judita s Holofernovo glavo) m van Dyck (Marchese Anton Giulio Brignole a e na konju, o. 1621/22), v Gali. di Pal. Bianco pa je mdr. tudi znameniti, fragmentarno ohranjeni -*■ nagrobnik Margarete Brabantske, delo 10 vannija Pisana. L: EWA Vm (1963, stp 593-96 - L!); C. CescM Chiese di Genova (Gva 1967). — Ci .. B .. S. y (II 1969, p. 482—83 — Ll), W. Suida (1906). Genovefa Pariška (lat. Genovefa Parisiensis, fr. Genevieve de Pariš), kršč. svetnica (3. I.)» niča Pariza. Up: npr. L. A. Richter (d. 1841, Hamburg), P.-C. Puvis de Chavannes (freske v pariškem Panteonu, med njimi zlasti Sv. Ge novefa bdi nad Parizom, d. 1898). L: Reau III/2 (1958, p. 563—68 — Ll); Keller (1968, p. 214—16); LS I (1968). — Cf. J- Braun (1943, stp 280—83). Gensel, Walther ( 1870 -?), nem. um. zgodo¬ vinar. Prispevki tudi v K. f. Alle. B: Millet und Rousseau (Blf-Lpz 1902, >>KM« 57), Petazquez: Des Meisters Gemalde in 146 Abbildungen (Stu-Lpz 1905, »KK« 6); Constantin Meumer (BU- Lpz 1905, »KM« 79); Corot und Troyon (ib. 1W0, »KM« 83). GENT (fr. Gand, angl. Ghent), gl. mesto Vzh. Flandrije ( Oost-Vlaanderen, Belgija). Pomembni srednjev. spomeniki, zlasti grad flandrskih (s Gravensteen, zač. o. 867, obnovljen o. H 1200, rest. v XIX. st.), mestni stolp (bellfort, fr. Ie beffroi, zač. 1183, sicer pa sez. 1313-21 m dkč. o. 1338) in mostna utrdba, znana z imenom (e Rabot (»Skobelj «, sez. 1489). L: EWA II (1960, stp 437-38 — Ll); Acht eeuvven schilderkunst: Schatten uit de belgiscne musea (Brussel 1969). ~ katedrala sv. Bavona (flam. Sint-Baafskathe draal, prvotno Sint-Janskerk) ima kripto iz si e XII. st., sicer pa so jo zač. zidati 1274 (zvonik dkč. šele 1533). V kapeli na des. strani je zname¬ niti Gentski oltar (cf. infra) bratov van Eyck, Poleg tega je v c. več odličnih nagrobnikov, s slikami pa so zastopani tudi Justus van en triptih s Kalvarijo, atr.), Otto van Veen (Vaemus) in Rubens. ~ Museum voor Schone Kunsten (Citadelpark). s : mdr. so zastopani Jaime Huguet (Mucemstvo sv ■ Petra, les), Justus van Gent (Zavzetje Jeruza- lef »a, les, o. 1468, atr.), H. Bosch (Sv. Hieronim s Pokornik ih Kristus nese križ, oboje les), • Savery (Pokrajina z noji, les, o. ^16), P- ■ Rubens (Bičanje, les, 1617), Frans Hals, Caspa de Craeyer (Salomonova sodba, 1622), An . v Dyck (Jupiter in Antiope), Cornelis Gysbrechts (Trompe Poeil, d. 1665), Th. Gericault (Klepto¬ man, znan kot »Nori morilec«., 1822/23), Daumier (Ljubitelja grafike), A. L. Zorn, Th. van Ryssel- berghe (skupinski portret De lezing, d. 1903), H. Evenepoel, G. van de Woestyne (npr. Kmet, 1910), Carel Willink, Francis Bacon, itd. L: G. Chabot: Le Musee des Beaux-Arts de Gand (Br 1951). Gentile da Fabriano (o. 1360/70—1427), it. slikar iz Fabriana v srednji Italiji (Marche), umetnik, o čigar slikah je baje Michelangelo dejal, da so ljubeznive kot njegovo ime (it. gen¬ tile, ljubezniv), odličen predstavnik -> internacio¬ nalnega gotskega sloga. Med njegovimi unič. deli tudi freska Pomorske bitke med beneško republiko in Otonom III. (v beneški Doževi palači v Sala del Maggior Consiglio zgorela o požaru 1577). S: poleg posebno znamenitega * Poklona treh kraljev (d. 1423, cf. s. v.) npr. Madona z otrokom na prestolu pa jv. Lovrencem in Julija- nom (les, Frick) in med več muzejev razdeljeni poliptih Quaratesi (1425, Hampton Court, Uffizi, Pin. Vat. & VVashington). L: Vasari-Milanesi III; B. C. Kreplin (ThB XIII, 1920, s. v. — L!); van Marie VIII (1927); Cankar III/l (1936); Edoardo Ar slan (EWA VI, 1962, s. v. — L!); L. Vertova (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. F. Antal (1947), B. Berenson (1968, repr. 528—33), A. Colasanti (1909 [tudi El XVI, 1932]), B. Degenhart (& Annegrit Schmitt 1960), G. Delogn (1947 — L!), H. Gollob (1927), L. Grassi (1953), B. Molajoli (1927). Gentileschi, Artemisia (1597—1652/53), it. sli¬ karka, predstavnica caravaggizma. Učitelja sta ji bila oče Orazio (infra) in Agostino Tassi, ki je bil 1612 obtožen, da jo je posilil. S (njen očitno najljubši ik. m. Judita obglavi Holoferna): npr. Judita s služabnico (Pitti), Judita obglavi Holoferna (Uffizi), Suzana in starca (verj. d. 1619, Pommersfelden, Schlofi Weil3enstein, z. Schonborn), Judita s služabnico (o. 1625, Detroit), Judita obglavi Holoferna (Capodimonte), Avtp. kot »La Pittura« (Hampton Court Palače), Estera pred Asuerjem (MM). L: Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]); R. Ward Bissel, Artemisia Gentileschi: A New Docu- mented Chronology (AB, 1968 — L!). — Cf. M. Levey (1962), R. Longhi (1916). Gentileschi, Orazio, pravzaprav Orazio Lomi (1563—verj. po 1640 [1647?]), it. slikar, prišel iz rodne Piše v Rim, delal tam, v Markah, 1621 —23 v Genovi, 1623—25 v Parizu in od 1626 dalje v Angliji. S: npr. Marija z otrokom (pred 1610, Florenca, z. Contini-Bonacossi), Judita s Holo¬ fernovo glavo (Hartford), Oznanjenje (verj. 1623, 711 Gentilini, Franco — George, Waldemar 712 Torino, Pin.), Počitek na begu v Egipt (o. 1626, 3 inačice: Ksthist. Mus., Louvre & Birmingham, City Art Gali.). L: B. Nicolson (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. R. Longhi (*1916; 1943), Ch. Sterling (1958; 1964), R. Wittkower (1958 — L!). Gentilini, Franco (1909—_), it. slikar, grafik in risar, r. v Faenzi, uči slikarstvo na ak. v Rimu. Ilustr. mdr. Franza —»■ Kafko (1953). L: Lj Gr (1957—61); Bland (1958 [2. izd. 1969]). *Gentski oltar ali Olt. s Čaščenjem mističnega jagnjeta (krilni olt., d. 1432, Gent, stolnica sv. Bavona, kap. na juž. strani), najpomembnejše delo starega niz. slikarstva, ki se z njim tako rekoč začenja, obenem edina — s slavnim na¬ pisom izpričana — skupna stvaritev bratov Hu¬ berta in Jana van —> Eycka. Razmejitev njunega dela se zdi tudi po dolgotrajnem in nenavadno zagrizenem umzg. razpravljanju nerešljivo vpra¬ šanje. Celota nam ob vsej bogati tradicionalni ikonogr. vsebini kaže tudi prva dva naturali¬ stična akta v severnoevr. slikarstvu (zlasti Adam), prva dva naravno velika donatorska portreta in nešteto drugih realističnih nadrobnosti (ljudje od obrazov do noše, arhitektura, rastlinje in ne nazadnje sam snovni videz vseh upodobljenih stvari. A) Odprti olt. (»praznično lice«), skupaj 370 X 495 cm. Spodnja vrsta, srednja ta¬ bla: Čaščenje jagnjeta božjega (135 X 236 cm): v pisani pokrajini, ki mdr. kaže južnoevr. drevje, levo od -> vodnjaka življenja najprej 12 malih prerokov, dalje na levi bibl. očaki, des. 14 apo¬ stolov (z Matijem, Pavlom in Barnabo), dalje proti des. sveti mučeniki (mdr. Štefan), levo zadaj sveti škofje in spoznavalci, des. zadaj svet¬ nice (spredaj Neža, Barbara, Katarina, Doroteja, mdr. Uršula); levo notr. krilo: Kristusovi vojščaki (napis CRISTI MILITES, 135 X 236 cm); levo zun. krilo: Pravični sodniki (napis IVSTI IVDICES, domn. avtp. Jana van Eycka — krilo 1934 ukradeno in 1944 nadomeščeno z mod. kopijo); des. notr. krilo: Sveti puščav- niki (napis HEREMITE S[AN]C[T]I, 145 X 51 cm, mdr. Anton Puščavnik); des. zun. krilo: Sveti romarji (napis PE[RE]GRINI S[AN]C[T]I, 145 X 52 cm, mdr. Krištof in Jakob star.). Zgornja vrsta, srednja tabla: v sredi Bog oče na prestolu (208,5 X 80 cm), levo Marija (165,5 X 72 cm), des. Janez Krst. (165 X 72 cm); levo notr. krilo : Pojoči angeli (160 X 69 cm); des. notr. krilo: Muzicirajoči angeli (160 X 69 cm); levo zun. krilo: Adam in zgoraj v grisaille slikariji Abelovo in Kajnovo darovanje <215 X 38 cm); des. zun. krilo: Eva z limono v desnici, zgoraj Kajn ubije Abela, grisaille (215 X 38 cm). B) Zaprti olt. (»delavniško lice«). Zgornja vrsta, zun. krili (vsako 161 X 120 cm): Oznanjenje (levo Angel z lilijo, zgoraj pre¬ rok Zaharija; des. Marija, zgoraj prerok Mihej)', notr. krili (vsako 215 X 38 cm): kot nadalje¬ vanje prostora v »Oznanjenju« notranjščina, levo, nad biforo s pogledom na mesto, eritrejska ši¬ bila; des., nad gotsko nišo (tihožitje!) pa kuman- ska šibila. Spodnja vrsta, srednji tabli (vsaka 145 X 51 cm): levo Janez Krst., des. Janez Ev. (oba grisaille); zun. tabli (vsaka 147 X 51 cm): levo donator Jodocus Vyd, des. njegova žena Izabela Borluut. — Napis (pri zaprtem olt. na lesenem okviru pod spodnjo vrsto slik) v 4 danes že težko čitljivih lat. heksametrih, s kronogramom v zadnji vrsti: ... ubertus . eyck maior quo nemo repertus incepit pondusq iohannes arte secundus . iodoci vyd preče fretus Ver s V seXta Mal Vos CoLLoCat aCta tVerl. L (cf. s. v. Eyck ): Cankar III/2 (1951); *Panofsky Neth (1953 — L!); Het Probleem Van Eyck (Maesey<* 1954); E. Schiltz, Les »Christi milites« du politid ue St.-Bavon-Gand: Notes d’iconographie Eyckicnne (BMR, 1958); E. Dlianens: Het retabcl van het Lam Gods in de Sint-Baafskathedral te Gent (Gent 1965, »Inventaris van het Kunstpatrimonium van Ostvlaan- deren« 6); S. Thalheimer: Der Genter Altar (Mn 1967), L. Brand Philip, Raum und Zcit in der Verkiindigimg des Genter Altares (W-RJb, 1967); »US« 8 (1968, repr. p. 169—72). — Cf. L. von Baldass (1950; 1952), H. Beenken (1933; 1933/34), L. Bruhns (1958), P- c °' remans (1948; 1950; 1951), A. H. Cornette (1947), J. Duverger (1945), M. Dvorak (*1904), H. von Einem (1968), J. Hoster (1964), G. Hulin de Loo (1934; 1940—42), P. Post (1919; 1952), L. van Puyvelde (1946), E. Renders (1933; 1935; 1950), S. Sulzberger (1958), Ch. de Tolnay (1938), F. Winkler (1921). Geometrija, personifikacija ene izmed ->sep- tem artes liberales (—»■ quadrivium). L: Saturn and Melancholy (1964). — Cf. J- Hertel (pon. 1970). George, VValdemar (1893-1970), fr. (ž.) lik ’ kritik (e. g. Combat) in pisec o umetn.; r. v Lodzu- Ur. revije L’Amour de Part (1919—26), Fortnes (1929—34), Art et Industrie (1946—55) in Pris** des Art s (od 1956 dalje). B: (& A. Fontainas & L. Vauxcelles) Histoire gčnč^ rale de Part franfais de la revolution a nos ) our l' . (P 1922); Seurat (P 1928, »Album d’art Druet«); line (P 1928, »Artistes juifs«); F. de Pisis (P 192 it Marcel Gromaire (P 1928); Le dessin franpais de Do a Cezanne et Pesprit de la tradition baroque (P 19* >• ,Oeuvres de vieillesse de Degas: Sur quelques cop de Degas ‘ (La Renaissance, 1936); Utrillo (Mi 19 Aristide Maillol (Greenvvich [Conn.] 1965; ne izd. BI 1964). L: UJE 10 (1943, s. v. Waldemar-George). 713 Georges-Michel, Michel — Gerionova goveda 714 Georges-Michel, Michel, s pr. in*- Georges Dreyfus (1883—....), fr. (ž.) lik. kritik in pisec o umetn.; r. v Parizu. B: Les Montparnos (P 1929 [romanizirano]; n. izd. 1957); Peintres et sculpteurs que j'ai connus. 1 1924 (NY 1942); From Renoir to Picasso: Artists in Action (Bo 1957 [z anekdot; fr. orig.]). L; Drevet (1954). V; Georgica, poučne pesmi o poljedelstvu, v ka¬ terih je -> Vergil dosegel enega izmed svojin vrhov. Ilustracije mdr. v dveh IR, t. i. -J’ Tati kanskem Vergilu in t. i. Rimskem Vergilu. Georgijev, Penčo (1900—1940), bolg. slikar in grafik, dolgo časa v Parizu. L: ELU 2 (1962, s. v.); Resistenza (1965). Gcorgius (lat.) Jurij GERASA (grš. Gerasa, arab. Jeraš), najbolje ohranjeno rim. mesto na Bližnjem vzh., vzh. o Jordana, sev. od Amana); ust. v dobi hele¬ nizma, doživelo največji razcvet pod Rimljani, Propadlo pod Arabci. Med 13 ugotovljenimi c. ostanki triladijske katedr. (o. 400) in c. sv. Teo¬ dorja (494—96). L; EWA VIII (1963, stp 940 — L!). — Cf. C. H. Kraeling (1938), R. Krautheimer (Harm 1965). Kristus na križu (kamen, 1467, Baden-Baden, staro pokopališče), *nagrob. ces. Friderika III. (zač. 1469, Dunaj, stolnica St. Stephan). L: August Richard Maier: Niclaus Gerhaert von Leiden, ein Niederlander Plastiker des 15. Jahr- hunderts: seine Werke am Oberrhein und in Oester- reich (Str 1910, »SdK« 131); Otto Wertheimer: Nicolaus Gerhaert: seine Kunst und seine Wirkung (BI 1929); Panofsky Tomb (1964); »US« 8 (1968, f p. 214); Spatgotik am Oberrhein (Karlsruhe 1970 [rk, Badisches Landesmus.], p. 73 & 90 ss — L!). — Cf. E. Cevc (1970), L. Fischel (1944 [1953]), D. Grofimann (1957), Th. Miiller (1966 — L!), W. n *“ /, osq-> r a Snhmoll een. Eisemverth (1967). Gerhard, Hubert (o. 1550—1620), nem. (hol.) kipar. R. na Holandskem (’s Hertogenbosch?), se verj. učil pri Giambologni (čigar vpliv kaže njegovo delo), postal vodilni mojster bron. pla¬ stike na Nemškem, u. v Miinchnu. P: npr. čutno prepričljiva skupina Venere in Marsa z vodnjaka v Kirchheimu (o. 1584/85, Miinchen, Bayer. Nationalmus., dvorišče), Sv. Mihael na pročelju miinchenske Michaelskirche (ulit 1588), Juno s pavom (bron, o. 1589/90, Miinchen, Nymphen- burg), Avgustov vodnjak v Augsburgu ( Augustus- brunnen, 1589—94), angel s kropilnikom (1596, Miinchen, Michaelskirche — sprva namenjen za nagrob. vojvode Viljema V.), Marija kot Patrona Bavariae na stebru na miinchenskem Marien- Gerevich, Laszlo (1911-....), madž. um. zgo¬ dovinar in arheolog, prom. 1935, direktor Ar- beob inst. Madž. ak. znanosti. B: ,A budai sobrdszat es a pragai Parler (Lykov zb., 1954); ,Prager Einflusse mtfd B hauerkunst der Ofner Burg ' (AHA, 195 >, ... curopiiische Bauhiitten und die Spiitgotik (. ’ The horseman of Aquileia (Bu 1965). Gerevich, Tibor (1882-1954), madž. um. zgo¬ dovinar. B: Magyarorszdg romankori emlekei (. Bu 1938), >> Arte antica ungherese i (Ungheria, R ’• r L: zbornika: Emlekkonyv Gerevich TiboT-Szule jesenck hatvanadik fordulojara (Bu 1 Tiberio Gerevich Sexagenario (Bu 1942). Gerhaerts, Nikolaus, iz Leidena (o. 1420/30 !473 ali malo pozn.), kipar na Nemškem m Avstrijskem, pionir poznogotskega baroka, dktn. !462 v Trierju, 1463-67 v Strasbourgu, nato Pa v Dunajskem Novem mestu. P; npr. na> ' >0 ' nadškofa Jacoba von Sierck (1462, Trier, schofliches Mus.), t. i. Biirbel von Ottenheim (1463/64, Frankfurt, Stadtische Skulpturensm g-). v °tivni relief ali epitaf nekega duhovnika, morua kanonika Conrada von Busnang (d. 1464, Stras- b °urg, katedr.), domn. avl p. (peščenec, o.l4b/> Strasbourg, Mus. de 1’Oeuvre Notre-Damc), atz (1613). L: R. A. Peltzer (ThB XIII, 1920, s. v. — L!); V A VI (1962, stp 194 — L!; t. 141); »US« 9 (1969, 242 z repr.); »PKG« 8 (1970). — Cf. A. E. Brinck- ann (Mn 1923), Th. Miiller (1953), J. von Schlosser - /1V -tnco _ j n Gericault, (Jean-Louis-Andre-) Theodore (1791 —1824), fr. slikar in litograf, za svojega kratkega življenja postal vodilna osebnost fr. romantič¬ nega slikarstva; mojstrski upodabljavec konj. R. v Rouenu, 1816—17 v Italiji, ob koncu življenja v Angliji, u. v Parizu. S: Oficir cesarske garde (Salon 1812, Louvre), Ranjeni kirasir (Sa¬ lon 1814, ib.), Tekmovanje berberskih konj (o. 1816, Rouen), Krotenje bikov (1817, Fogg), * Splav ladje Meduse (Salon 1819, Louvre), Der- by v Epsomu (1821, ib.), portreti umobolnih 1822—23, npr. Kleptoman (Ualiene cleptomane, tudi »Le fou assassin«, Gent, muz.), La folle mo- nomane du jeu (Louvre), La monomane de Venvie (Lyon), itd. G: o. 100 litografij. L: Delteil XVIII (1924); M. Miller, Gericaulfs Paintings of the Insane (JWCI, 1940/41); G. Bazin (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. F. Antal (1940— 41), K. Berger (1946; 1952; 1962 — L!), J. Leymarie 11962), F. Novotny (1960), L. Rošehthal (1905). Gerionova goveda dvanajst Heraklovih juna¬ ških dejanj (10) 715 Gerke, Friedrich — Gerome, Jean-Leon Gerke, Friedrich (1900—1966), nem. um. zgo¬ dovinar, protest, teolog, učil na univ. v Berlinu in kot gost na univ. v Budimpešti, med 2. svet. vojno vojni ujetnik v SZ, od 1946 dalje ord. za občo, starokršč. in biz. umetn. v Mainzu ( Kunst- geschichtliches Inst. der Johannes-Gutenberg- Univ. Mainz), u. (65) za srčno kapjo. Izd. od 1960 dalje z. Kleine Schriften der Ges.f bildende K. in Mainz. B: Die Anfange des Christentums im Rheiniande (2. izd., Bn 1933); ,Der Ursprung der Ldmmerallegorien in der altchristlichen Plastik' (Ztschr. f. Neutestament- liche Wissenschaft, 1934); Der Sarkophag des Iunius Bassus (BI 1936, habil.); Die Zeitbestimmung der Passionssarkophage (Bu 1940); Die christlichen Sarko- phage der vorkonstantinischen Zeit (BI 1940, »Stud. zur spatantiken Kg.« 11); Christus in der spatantiken Plastik (BI 1940 ; 3. izd. Mainz 1948); Das Heilige Antlitz: Kiipfe altchristlicher Plastik (BI 1940);, Ideen- geschichte der altesten christlichen Kunst' (Ztschr. f. Kirchengesch., 1940); Der Trierer Agricius Sarcophag (Trier 1949); Die Fresken des Franz Anton Maulbertsch in der Pfarrkirche zu Siimeg (Wsb 1950); Der Tisch- altar des Bernard Gilduin in Saint Sernin in Toulouse (Mainz 1958); ,Das Problem des »Vollendeten« und die Unmdglichkeit des '»Unvollendeten« in der byzanti- nischen Kunst' (Das Unvollendete als kiinstlerische Form: Ein Symposion, Bern-Mn 1959); Emy Roeder (Wsb 1963); Sankt Martin am Rhein (Mainz 1966, »Forsch, zur Kg. der Christlichen Archaologie« 7); ,Die Mainzer Marienauffahrt des Franz Anton Maul¬ bertsch und ihr Ort in der Geschichte seiner Assunta- Darstellungen' (W. F. Vollbachov zb., 1966; samost, izd. v z. »Kleine Schriften der Ges. f. bildende K. in Mainz« 32); Spat antike und Friihes Christentum (Ba-Ba 1967, »K. der Welt«), L: KU (1961); J. A. Schmoll gen. Eisenwerth (Kchr, 1967, nekr.); M. Mirabella Roberti (Arte Lom, 1967, nekr.); Franz Josef Kohl-Weigand (izd.): Friedrich Gerke zum Gedachtnis (Mainz 1966, »Kleine Schriften der Ges. f. bildende K. in Mainz« 33 — B!). — Zbornik: Variae Formae Veritas Una: Kunsthi- storische Schriften, Festschrift Friedrich Gerke (Ba-Ba 1962). GERLAMOOS na Koroškem blizu Spittala (Avstrija). V podr. c. sv. Jurija freske, po katerih je njihov slikar (—> Tomaž Beljaški) najprej dobil zasilno ime Mojster iz Gerlamoosa (Meister von Gerlamoos, cf. lit.: Hauser, Paul). L: F. G. Hann, Die Kirche zu Gerlamoos und ihre Wandmalereien (Car, I, 1891); Stele (1969). — Cf. O. Demus (1937), W. Frodl (1944), P. Hauser (1905). Gerlovič, Alenka (1919—_), slov. slikarka, r. v Lj, štud. na ak. v Zgb (V. Becič), tam dipl. 1941. Med vojno v partizanih, poročena z Vitom —► Globočnikom. B: (sodel. Ignac Gregorač) Likovni pouk otrok (Lj 1968). L: M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.); Nadreal Soc (1969 — L!). — Cf. B. Pečar (1970). 716 GERMIGNY-DES-PRES {Val de Loire [ Or- leanais], Francija). Od nekd. vile škofa Theo- dulfa ohranjen — kot edina karolinška stavba na fr. ozemlju — 806 posv. in 1867—76 slabo rest. *oratorij (tloris 9 kvadratov z apsidami, vzhodnjaški vplivi) z ostankom nekd. mozaikov: v gl. apsidi (o. 802/806) * angela nad skrinjo za¬ veze z dvojico malih kerubov, ki ustreza bibl. opisu (3 Kralj, 6, 19—29) L: Cankar I (1927 [1930]—1929); EWA III (1960, stp 107, t. 50—51 & 53), V (1961, stp 575 — L!)I »UF« 13 (1968); »US« 6 (1970, f p. 88). — Cf. J- Beckwith (NY 1964), K. J. Conant (1959), A. Grabar (G: Sk 1957). GERNRODE na Spodnjem Saškem ( Sachsen- Anhalt, NDR). St. Cyriakus , c. nekd. samostana benediktink (sez. do 965 in v zadnji tretjini X- st.), je pomemben spom. otonskega stavbarstva. Nekd. -> westwerk so v XII. st. nadomestili z zah. korom (takrat tudi povišana zah. stolpa)> sicer pa gl. ladjo zaznamujejo raven strop, me¬ njava opor (slop, steber, slop) in po biz. zgledu oblikovane empore. V juž. stranski ladji božji grob (verj. iz zgodnjega XII. st.) s štukaturnimi reliefi, ki mdr. kažejo prizor Noli me tangere. L: EWA XI (1966, stp 292 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 145 [L!], 149 & 316 [L!]); »US« 6 (1970, f p. 153-- 54). — Cf. H. Holldnder (1969, repr. 88, 91—92, 97). Gernsheim, Helmut (1913—_), angl. fo to ' graf in zgodovinar fotografije, r. v Miinchnu. B: Nev/ Photo Vision (L 1942); Julia Margaret Ca- meron: Her Life and Photographic tVork (L 1948), Masterpieces of Victorian Photography (L 1952), (& Alison Gernsheim [= žena]) Roger Fenton: Photo- grap her of the Crimean 1 Var (L, 1954); (& ead.) The History of Photography: from the Earliest Use oj Camera Obscura in the Eleventh Century up to 19 j 4 (L: Ox UP 1955); (& ead.) L. J. M. Daguerre: The History of the Diorama and the Daguerreotyp e ( _ 1955; amer. izd. Clev 1956); Creative Photography- Aesthetic Trends 1839—1960 (L-Bo 1962). L: WWA (1962). Gero, nadškof v Kolnu (969—76), mdr. P°' slanik Otona I. v Carigradu. Zanj nastali dve reprezentativni deli -fotonske umetn., t. >• Geronov kodeks in —► Geronov križ. Up: cf. s. v - Geronov kodeks. Gerome, Jean-Leon (1824-1904), fr. slikar (grafik in kipar), prof. na pariški Žcole des B-A- in član Inst. de France, eden izmed znanih pompiers fr. XIX. st. S: npr. Pigmdlion in Ga- latea (MM). L: Gerald M. Ackerman, The Academy Annual, 1967); id., Thomas Eakins and his Parisia Masters Gerome and Bonnat (GBA, 1969). — L ‘ J. Canaday (1959), A. Neumeyer (1970). 717 GERONA — Gerstenberg, Kurt 718 GERONA, nekd. rim. Gerunda , mesto v Kata¬ loniji (Španija). Novo, gotsko katedr. ( a vodi stopnišče 90 stopnic iz XVII. st.) zidati 1312: iz tistega časa, tj. 1. P o1 - * , S j! je na fr. način oblikovani kor s kornim o io o in žarkasto razporejenimi kapelami. Pozn. P r strana *ladja (dolga 50 m, vis. 34 m, šir. 22,8 m), ki so jo začeli 1417, predstavlja s svojim rzm razponom vrh gotskega obokavanja na . skem polotoku. Ob katedr. stari romanski >> :nl hodnik iz 2. pol. XII. st. s figuralno okrašenimi kapiteli. V kapiteljski knjižnici katedrale J e Beata iz Liebane razlaga Apokalipse, iluminiran r p. o. 975 (-»> Beatus « v Geroni), ki sodi poleg ko¬ deksa iz opatije Saint-Sever med najlepše l tega dela. L: Pevsner (1966); EWA XIII (1967, stp 277—78 — L!); »US« 7 (1968, f p. 206—07). Geronov kodeks (ali Geronov evangelist at ),t i- -*■»reichenauski šoli « atr. iluminiran rkp (- » X 22 cm, malo pred 969, Darmstadt, Landes- bibl., Ms. 1948). Naročnik — custos Gero N bil pozn. nadškof v Kolnu (969—76). Miniature se naslanjajo na karolinške vzore: evange isti m Majestas Domini so oblikovani v naslonu na Evangeliar iz Lorscha, iniciale n P r - ^ z inicialo S (f. 103) — pa kažejo vpliv sankt- gallenskega skriptorija. Samostojneje je ° slvar jena dedikacijska podoba: Gero izroča kodeks sv. Petru (f. 6v). L: Cankar n/l (1931, p. 151); RDK IIIslp 1 ^)’ EWA X (1965, stp 886, t. 464); »US« 6 0 97 °* P. 157). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), C. Norden falk (Sk 1957), H. Schrade (1958). ‘Geronov križ, razpelo z mrtvim Kristusom v kolnski stolnici (polihr. les [polihromacija re st.j, telo vis. 187 cm, sam križ in nimb nova), k> ga je bil naročil tamk. škof Gero (969— > Pomembno delo zgodnje otonske plastike, naj s tar. ohranjena upodobitev Križanega v naravni v elikosti. L: Max Imdahl: Das Gerokreuz im Kolner Dom (Stu 1964, »WerkM« 97); »PKG« 5 (1969, t. 103), »US« 6 (1970, f p. 194_95). — Cf. R- Hamann (1930J, R- Haussherr\dis. 1963), H. Keller (1951). ‘Gersaintov izvesek, poleg t. i. Vkrcanja za otok Kitero Watteajeva najslavnejša slika s cigne de Gersaint, o, pl, 162 X 307,8 cm, 1 > Dahlem), nastala za umetnikovega prijatelja, trgovca s slikami Gersainta, ki jo je po Watteau- jevi smrti prodal Jeanu de Julienne. 1 j° je dobil Friderik Veliki (v Charlottenburgu so j° razrezali na dvoje); na današnjem mestu od 19 52 dalje. Za razloček z drugimi Watteaujevimi Pajboljšimi deli je »izvesek« obsežnega formata, slikan po naravi in dokončan v presenetljivo kratkem času: po poročilu samega Gersainta v osmih jutrih, ker pozneje v dnevu umetnik zaradi šibkega zdravja že ni mogel več delati. L: cf. (tudi s. v. Watteau) K. Clark (1960). Gerson, Horst K(arl), (1907—_), hol. um. zgodovinar. R. v Berlinu, Stud. na univ. v Ber¬ linu, Gottingenu in na Dunaju, bil direktor Rijksbureau voor Kunsthistorische Documentatie v Haagu, zdaj prof. na univ. v Groningenu. Prispevki v ThB, eden izmed urednikov —> Kind- lers Malerei Lexikon, oskrbel novo, rev. izd. Brediusovega kat. Rembrandtovih slik (cf. s. v. Bredius). B: Philips Koninck: Ein Beitrag zur Erforschung der hollandischen Malerei des XVII. Jahrhunderts (BI 1936); Ausbreitung und Nachvvirkung der hollandischen Malerei des 17. Jahrhunderts (Haarlem 1942); ,Die systematische Ordnung niederlandischer Zeichnungen ‘ (M. J. Friedlanderjev zb., 1942); De nederlandsche Schilderkunst, I: Schilderkunst van Geertgen tot Frans Hals (A 1950, »De schoonheid van ons land« 8) II: Het Tijdperk van Rembrandt en Vermeer (A 1952, ista z. 9); ,Joos van C le ve' (OH, 1955); (& E. H. ter Kuile) Art and Architecture in Belgium: 1600 to 1800 (Harm 1960, »The Pelican Hist. of Art« 18); (& J. W. Goodison) Fitzwilliam Museum Cambridge, Cata- Iogue of Paintings, I: Dutch and Flemish (C 1960); Seven Letters by Rembrandt (The Hague 1961); ,Das Jahrhundert von Rubens' (Kchr, 1966); Rembrandt Paintings (NY 1968; nem. izd. 1969). L: Wie is dat (1956); WWA (1962). Gerstenberg, Kurt (1886—1969), nem. um. zgo¬ dovinar. Učil na univ. v Halleju (ord. 1937—45) in NVurzburgu (od 1949 dalje). B: Deutsche Sondergotik: Eine Untersuchung iiber das Wesen der deutschen Baukunst im spdten Mittelal- ter (Mn 1913); Claude Lorrain und die Typen der idea¬ len Landschaftsmalerei (BI 1919, habil.); Die ideale Landschaftsmalerei: Ihre Begriindung und Vollendung in Rom (Halle 1923); Claude Lorrain: Tuschzeichnun- gen aus dem Berliner Kabineti und aus dem British Museum in London (Mn 1925, »43. Druck der Marees- Ges.«); Hans Multscher (Lpz 1928); ,J.J. IVinckelmann und A. R. Mengs ‘ (27. Hallisches \Vinckelmann- programm, Halle 1929); ,Ein Frauenbildnis des Haus- buchmeisters' (RepKvv, 1931); ,Rubens im Kreise seiner romischen Gefahrten' (ZfKg, 1932); ,Die kiinstle- rischen Anfange des Anton Raphael Mengs ‘ (ib., 1933); (& P. O. Rave) Die \Vandgemdide der deutschen Ro¬ mani iker im Casino Massimo zu Rom (BI 1934); ,liber ein verschollenes Gemalde von Omvater' (ZfKg, 1936); ,Baummeisterbildnis ‘ (RDK, 13. zv., 1938 [RDK II]); Das Ulmer Miinster (2. izd., Burg 1940 [1. izd. 1926]); ,Das Biicherstilleben in der Plastik * (W. Waetzoldtov zb., 1941); Tilman Riemenschneider (2. izd., W 1943, »Smlg. Schroll« [1. izd. 1941]; 5., razš. izd. Mn 1962); Claude Lorrain: Landschaftszeich- nungen (Ba-Ba 1952); ,Die naturwissenschaftliche Richtung in der deutschen Blumenmalerei des 18. Jahr¬ hunderts' (ZfKw, 1953); (izd.) Carl Gustav Carus: Neun Briefe iiber Landschaftsmalerei... (2. izd., D 1955); Die grofien Deutschromer und der Geist der 719 Gerstinger, Hans — Ghenrdo delle Notti 720 Antike (Offenbach a. M. 1955); Diego Velazquez und seine Kunst (Mn 1957); ,Joachim von Sandrart' (Mitt. des Vereines f. Gesch. der Stadt Nurnberg, 1960); Italienische Dichtungen in Wandgemdlden deutscher Romantiker in Rom (Mn 1961); ,Zwei Bildnisse des Velasquez aus der Zeit seiner ersten Reise nach Italien' (ZfKg, 1962); ,Velazquez' Versuch in Tempera' (ib., 1965); Die deutschen Baumeisterbildnisse des Mittelalters (BI 1966). Gerstinger, Hans (1885— ), avstr. klas. filo¬ log, bibliotekar dunajske Nationalbibl. B: Die griechische Buchmalerei (2 knj., W 1926); Die IViener Genesis: Farbenlichtdruckfaksimile der griechischen Bilderbibel aus dem 6. Jahrhundert n. Chr., Cod. Vindob. Theol. Graec. 31 (2 knj., W 1931); Das Statutenbuch des Ordens vom Goldenen Vlies (2 knj., W 1935); (& Paul Buberl) Die byzantinischen Handschriften (2 knj., Lpz 1937—1938). Gertruda -+Jedrt Gerusalemme liberata —> Tasso, Torquato Gervazij in Protazij (lat. Gervasius et Protasius, it. Gervasio e Protasio [v Benetkah Trovaso\), kršč. svetnika, sinova dvojčka sv. -*■ Vitala in Valerije Milanske. Up: mozaična medaljona na spodnji strani slavoloka v c. S. Vitale v Raveni (2. četrt. VI. st.). L: Reau III/2 (1958, p. 588—90) & III/3 (1959, p. 1125—26). Gesen, egipt. dežela vzh. od Heliopolisa. Cf. med bibl. ik. m. —> Jožef se sreča z Jakobom. gesla na portretih so bila v okviru slikarstva posebno priljubljena v renesansi. Prim. dela, ki so jih mdr. naslikali Antonello da Messina ( Por¬ tret mladeniča, d. 1478, Dahlem: PROSPERANS MODESTVS ESTO INFORTVNATVS VERO PRVDENS), Lorenzo di Čredi ( Ženski portret, ib.: NOLI ME TANGERE), Perugino (Fran- cesco delle Opere, 1494, Uffizi: TIMETE DEVM), Bartolomeo Veneto ( Moški portret, o. 1520, Bar- berini: PROBASTI ET COGNOVISTI), Lotto ( Moški portret, Hampton Court: CARPENDO CARPERIS rPSE), itn. Med renesančnimi me¬ daljami, na katerih so napisi tako rekoč obvezni, npr. medalji, na katerih sta predstavljena Pico della Mirandola (PVLCHRITVDO-AMOR- VOLVPTAS) in Giovanna degli Albizzi (CA- ST1TAS-PVLCHR1TVDO-AMOR), itd. L: cf. Luc Menaše (Portret 1962), E. 1 Vind (1958). Gesta (lat. Gestas ali Gesinas), »hudobni raz¬ bojnik« (angl. the Bad Thief, fr. le Mauvais Lar- ron, nem. der bose Schdcher), v nasprotju z—>- Dizmo na up. -^-Križanja vselej na Kristusovi levi strani. Up: npr. Robert Campin (del des. olt. krila, Stadel). L: Panofsky Neth (1953, p. 168). Gesta Romanorutn (lat.), »Dejanja Rimljanov«, o. 1300 v Angliji ali na Nemškem sest. »ant.« z. zgodb in legend, ki so jo mnogo prepisovali in dopolnjevali ter je bila pomemben vir za ant. prizore, kot sta npr. Ahil med Likomedovimi hčerami (156. pogl.) ali -> Korioldn in žene (137. pogl.). Nem. prev.: Gesta Romanorum: das alte- ste Mdhrchen- und Legendenbuch des christlichen Mittelalters, zum ersten Male vollstdndig aus dem Lateinischen in’s Deutsche iibertragen ... von J- G. Th. Graesse (1. izd. 1842; 3. izd., Lpz 1905). L: cf. K.-A. IVirth (1961). Geta, s celim imenom Publius Septimius Se- verus Geta, rim. ces. (211—12). Up: cf. s. v. Rochegrosse. Getsemani, po stiskalnici za olive imen. pri" stava in oljčni vrt pod —> Oljsko goro. Geymiiller, {Baron) Heinrich von (1839—1909), avstr. um. zgodovinar, raziskoval zlasti it. arhi¬ tekturo renesanse. R. na Dunaju, po očetu (k' se do posinovljenja pisal Falkner) iz stare švic. družine, po materi pravnuk angl. (ž.) astronoma W. Herschla, stud. 1857—60 na Ecole Centrale v Parizu (dipl. stavbeni inženir) in v Berlinu na Bauakademie, 1869—94 v Parizu, u. v Baden- Badnu. Prijatelj J. Burckhardta, po vzgoji in čustvovanju kozmopolit, pisal v nem., fr., angl- in it. jeziku. B: Notizen iiber die Entwiirfe zu St. Peter in R° ,n (Karlsruhe 1868); ,Trois dessins d'architecture inedits de Raphael' (GBA, 1870); Les projets primitifs pour ‘ a Basilique de Saint-Pierre de Rome par Bramante (P-Vienne 1875—1880); Cento Disegni di Fr a G to- condo (F 1882); ,Leonardo da Vinci als Architekt (J. P. Richter: Literary works of Leonardo da Vinci, L 1883); Documents inedits sur les Thermes d'AgripP a ‘ !e Pantheon, les Thermes de Diocletien (Lausanne Rome 1883); Raffaello Sanzio studiato come architetto con Tajuto di nuovi documenti (Mi 1884); (& , r Martin von Stegmann) Die Architektur der Renats- sance in Toscana, I—XI (Mn 1885—1908; angl- izd- NY 1924); Les Du Cerceau, leur vie et leur Oeu' r (P-Londres 1887, »Bibl. internationalc de Part«);»", Passe, le Present, PAvenir de la Cathedrale de Mila' 1 (GBA, 1890); Trois Albums de Fra Giocondo (Eco , Frangaise, 1891); ,The School of Bramante' (Tr. 0 the R. Inst. of Br. Architccts, 1891); Die Baukunstde Renaissance in Frankreich (2 knj., Stu 1898—190 ' »Hdb. der Architektur« II/6); Micltel Angelo a Architekt (Mn 1904); Friedrich 1L von Hohenstaujen und die Anfdnge der Architektur der Renaissance ’ Italien (Mn 1908); Architektur und Religion (Ba 19 — B!). L: Jakob Burckhardt: Briefwechsel mit HeinricJ 1 von Geymiiller (Mn 1914 [p 1—49: Carl Neuman > Heinrich von Geymullcr; p 165—176: Eine Selbs biographie Geymiillers]). Gherardo delle Notti —> Honthorst, Gerard ran 722 721 Ghiberti, Lorenzo (di Cione) — Ghirlandajo, Ridolfo Ghiberti, Lorenzo (di Cione), (1378/81 1 ), it. florent. kipar in pisec o umetn., izučen zlatar¬ stva, slikarstva in stavbarstva, ob nekoliko mlaj šem -> Donatellu elegantnejši ravno v tem, da še ohranja lepotnost —> internacionalnega got skega sloga, čeprav je s svojim celotnim delom, tako kiparstvom (zgledovanje po antiki, študij Perspektive) kot pisanjem, pravi pionir rene¬ sančne umetn. P: predvsem po znamenitem-> natečaju za druga vrata florent. baptisterija nastala —>■ severna vrata florent. baptisterija (1404 -24) in nato še slavnejša -> Vrata paradiža (\425--b D, poleg tega po naročilu najuglednejših oren ' cehov bron. sohe za tamk. Orsanmichele ( one z Krst. za Arte di Calimala , 1412/15; Sv. A alej za Arte del Cambio, 1419/22; Sv. Štefan za Arte della Lana, naroč. o. 1425, dkč. 1429), dva ron. relikviarija, Arca dei Santi Proto, Giacinto e Nemesio (1427/28, Bargello) in Cassa di S. Za- nobi (verj. 1440/42, katedr. v Florenci), pa načrt krstilnika v sienskem baptisteriju in - njegova reliefa (Krst v Jordanu in Janez Krst. pred He¬ rodom, bron, 1417—27). — Kot pisec je s svo¬ jimi *I Commentarii (I.—II- knj., HI. knj. ne, • Pionir zgod. umetn.; v I. knj. govori o grs. m rirn. umetn., posebno pomembna pa je H. nj., ki se končuje z njegovim lastnim življenjepisom — prvo umetniško avtobiografijo sploh (>zd. J- von -> Schlosser, 1912, in O. -> Morisani, 1947). „ L; Vasari-Milanesi II (1906); Venturi VI (1908); Bemd Curt Kreplii, (ThB XIII. 1920, s. v. Cankar III/l (1936); SchlosserL (1964 — LO; »MdS 8 (uv Renzo Chiarelli). — Cf. W. Bode (1902 [1921 etc.D, G. Delogu (1956), L. Goldscheider (1949),, H. Gollob (1929), R. Krautheimer (1947; & T. Kr ™l h *\ (ner-Hess »1956 - Ll; 1962 - Ll), M. Levey - 0967), E- Panofsky (Die Perspektive 1927), L. Klani g (1940), j. Pope-Hennessy (I 1955), J. von Schlosser ( 1912; * 1941), Ch. Seymour (Harm 1966). Ghidiglia Quintavalle, Augusta, it. um. zgodo- vinarka, direktorica parmske Gali. Naz. in Ga ., Mus. - '' ' • B; e Medagliere Estense v Modeni. l977\•’^ >, a * cune opere di Giovanni da Udine' (Arte, nu ’ Galleria Estense di Modena (Gva 1952); La 1958V Si f emazione della Galleria Estense (Modena /,... ’ 'Ka cupola restaurata di S. Giovanni Evange- r e „ a Karma ‘ (BArte, 1961); Gli affreschi del Cor- reoor >n S- Giovanni (Mi 1962); ,La cupola del Cor- (Mi Giovanni a Parma' (Par 1962); II Bertoja ,Correggio ‘ (Kindlcr I, 1964); ,Parmi- 8‘anino ritrovato ‘ (P ar , 1964). Ghirlandajo, Benedetto (1458—1497), florent. s 'kar, najmlajši brat Domenica (infra). E- cf. G. de Francovich (1925/26). Ghirlandajo, David (1452-1525), florent. sli- ar ’ bnd in sodel. Domenica (infra). E- cf. G. de Francovich (1930/31). Ghirlandajo, Domenico, s pr. im. Domenico di Tommaso Bigordi (1449—1494), it. slikar, naj¬ uspešnejši freskant svojega časa v Florenci, Bal- dovinettijev učenec. Največ nanj vplival Ver- rocchio, zgledoval pa se tudi po niz. mojstrih (van der Goesov -*■ Portinarijev oltar itd.). Z obsežno delavnico (med sodel. brata David in Benedetto [supraj in svak -> Mainardi, med va¬ jenci tudi Michelangelo in Francesco Granacci) izvršil številne StS-e, na moč mikavne kot naj¬ boljši lik. dokument Florence v poznem quattro- centu (sočasna noša, arhitektura, notr. oprema in ne nazadnje asist, portreti sodobnikov v evang. in drugih prizorih). S: Madona zavetnica s pla¬ ščem z družino Vespucci in Objokovanje (freska, o. 1473, Florenca, c. Ognissanti), Videnje (Gre¬ gorij Vel. se prikaže svetnici) in Pogreb sv. Fine (freski, o. 1475, S. Gimignano, Collegiata, Cappella di Sta Fina), Oznanjenje (o. 1475, ib., prezbiterij), Sv. Hieronim (freska, d. 1480, Flo¬ renca, c. Ognissanti [prim. Boticellijevega Avgu¬ ština na nasprotni steni!]), Zadnja večerja (freska, 1480, ib., Cenacolo [slabša varianta Florenca, Mus. di S. Marco, Piccolo Refettorio]), Pokli- canje prvih apostolov (Kristus pokliče Petra in Andreja, freska, 1481 /82, —>- Sikstinska kapela), * Prizori iz življenja Frančiška Asiškega (freske, 1483—86 [d. 1486 ],->Firenze:Sta Trinita, Cappella Sassetti), Čaščenje pastirjev (les, d. 1485, ib. [olt. slika]), * Marijino življenje, Življenje Janeza Krst. itd. (freske, 1486—90, —> Florenca: —Sta Maria Novella, kor), Poklon treh kraljev (les, tondo, d. 1487, Uffizi), Poklon treh kraljev (les, d. 1488, Florenca, Spedale degli Innocenti, Pinacoteca), *Giovanna Tornabuoni (les, d. 1488, Thyssen), Ded z vnukom (les, Louvre), Francesco Sassetti s sinom (les, MM [Bache Coli.]), Obi¬ skovanje (les, d. 1491, Louvre). L: Venturi VII/I (1911); Paul Erich Kiippers: Die Tafelbilder des Domenico Ghirlandajo (Str 1916, »ZKA« 111); van Marie XIII (1931); Berenson Ox (1932); Giuseppe Marchini (EWA VI, 1962, s. v. — L!); L. Berti (Kindler II, 1965, s. v.); Artur Rosen- auer, Zum Stil der friihen Werke Domenico Ghirlan- dajos (WJb, XXII, 1969); Warman tVelliver, Altera- tions in Ghirlandaio’s S. Trinita Frescoes (AQ, 1969). — Cf. J. Lauts (1943), J. Pope-Hennessy (1966), E. Steinmann (1897), A. IVarburg (1901). Ghirlandajo, Ridolfo (1483 — 1561/62), it. flo¬ rent. slikar, sin Domenica (supra), se učil v do¬ mači delavnici, pri Granacciju in Pieru di Cosimo. S; npr. podobi s prizoroma iz legende sv. Zenobija (Florenca, Gali. delTAcc.). L: Vasari-Milanesi VI; Venturi IX/1 (1925); Be¬ renson Ox (1932); Luciano Berti (Kindler II, 1965, s. v.). — Cf. J. Alazard (1924), B. Berenson (L: Ph 1963), S. J. Freedberg (1961 — L!). 723 Ghirshman, Roman — Giehlovv, Karl 724 Ghirshman, Roman (1895—_), fr. arheolog, ugleden raziskovalec stare perz. umetn. Štud. na Sorboni in Ecole du Louvre, član Inst. de France. B: L'Iran: des origines d V islam (P 1951; angl. izd.: Iran: from Earliest Times to the Islamic Con - quest , Harm 1954); Parthes et Sassanides (P 1962, »UF« 3; angl. izd.: Parthians and Sassanians, L 1962; nem. izd.: Iran: Parther und Sassaniden, Mn 1962, »Universum der K.« 3); Perše (P 1964, »UF« 5; nem. izd.: Iran: Protoiranier, Meder, Achameniden, Mn 1964, »Universum der K.« 5). L: IWW (1964—65). Ghislandi, Giuseppe (1655 — 1743), it. slikar, portretist, kot menih fra Vit tor e Ghislandi, imen. tudi fra Galgario; r. in u. v Bergamu. L: Ludwig Burchard, Ghislandi, Fra Vittore (ThB XIII, 1920 — L!); Nicola Ivanoff (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Giacometti, Alberto (1901—1966), švic. kipar (slikar in grafik), sin naslednjega. V Parizu se učil pri Bourdellu, v 1930-ih letih surrealist (npr. Palača ob štirih zjutraj [The Palače at 4 A. M.], les, steklo, žica in vrv, 1932—33, MMA), od bivanja v bolnici (zaradi zlomljene noge 1938) kipi strašljivo dolgih, tankih človeških likov z malimi glavami; tudi portreti. Prejel 1962 v. nagr. za kiparstvo na beneškem bienalu. L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); Palma Bucarelli: Giacometti (R 1962, »Maestri del XX secolo«); Jean Genet: Alberto Giacometti: der Kiinstler in seinem Atelier (Z 1962); Henry R. Hope (EWA VI, 1962, s. v.); Jacques Pupin: Alberto Giacometti (P 1963); James Lord: A Giacometti Portrait (NY 1965); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Mario Negri: Alberto Giacometti (Mi s. a., »MdS« 57); Gerard Regnier, Alberto Giacometti (RLou, 1969). — Cf. A. H. Ban (1948), F. Meyer (1968), J.-P. Sartre (1948; 1955). Giacometti, Giovanni (1868—1933), švic. slikar, grafik in ilustrator, predvsem krajinar. Giambellino — Bellini, Giovanni Giambologna --> Giovanni da Bologna Gibbons, Felton, amer. um. zgodovinar, uči na Princeton Univ. (N. J.). B: , Giovanni Bellini and Rocco Marconi' (AB, 1962); ,New Evidence for the Birth Dates of Gentile and Giovanni Bellini' (AB, 1963); (& Lionello Puppi); ,Dipinti inediti o poco noti di Dosso e Battista Dossi: con qualche nuova ipotesi' (AAM, 1965); ,Practices in Giovanni BellinPs workshop' (Panth, 1965); ,Two Allegories by Dosso for the Court of Ferrara' (AB, 1965) ; ,An Emblematic Portrait by Dosso' (JWCI, 1966) ; ,Ferrarese Tapestries of Metamorphoses' (AB, 1966); Dosso and Battista Dossi: Court Painters at Ferrara (Pri 1968, »PriM« 39). Gibea ( Gabaa ) —> Pregreha v Gabai Gide, Andre (1869—1951), fr. pisatelj, Nobelov nagrajenec (1947). B (lik. umetn.): Poussin (P 1945). Gideon, sodnik -> Gedeon Giedion, Sigfried (1888—1968), švic. um. zgo¬ dovinar, pomemben zlasti kot kritik mod. arhi¬ tekture in organizator -> CIAM. R. v Lengnauu v Švici (Aargau), dipl. kot strojni inženir na dunajski TeH, prom. pri H. Wolfflinu v Miinch- nu, učil od 1938 dalje na Harvardski univ. (Char¬ les Eliot Nortonova stolica) in od 1946 na TeH v Ziirichu; u. (še 79) v Ziirichu. B: Spatbarocker undromantischerKlassizismus (Mn 1922, dis.); Bauen in Frankreich: Eisen, Eisenbeton (Lpz 1928); Befreites Wohnen (Z 1929, »Orell Fiissli Schaubucher« 14); The New Architecture and the Bau¬ haus (NY 1936); *Space, Time and Architecture: The grovvth of a new tradition (C [Mass.] 1941; 4., razš- izd. 1962); Mechanization Takes Command: a Contri- bution to Anonymous History (NY: Ox UP 1948), (izd.) A Decade of New Architecture (Z 1951; 2. izd- NY 1954); fValter Gropius: Work and Teaimvork (NY 1954; nem. izd. JValter Gropius: Mensch und fVerk, Stu 1954); ,Le Corhusier's church: A new era \ (AN, 1955); Architektur und Gemeinschaft: Tagebuch einer Entwicklung (Hmb 1956, »RDE« 18; angl. izd.• Architecture, You and Me: The Diary of a Develop- ment, C [Mass.] 1958); The Eternal Present, 1: The Beginnings of Art (NY 1962; nem. izd. Ewige Gegen- wart: Die Entstehung der Kunst, K-Z 1962), 2: The Beginnings of Architecture (NY 1964; nem. izd. s podnaslovom Der Beginn der Architektur, K-Z 1965), Architektur und das Phanomen des VVandels: Die dret Raumkonzeptionen in der Architektur (Tti 1969). L: Stanislaus von Moos (Jahresring 68/69, Stu 1968, nekr.). — Cf. L. Mumford (Roots 1952 [1956]). Giedion-VVelcker, Carola, švic. (nem.) um. zg°' dovinarka in lik. kritičarka, vodilna poznavalka mod. kiparstva; žena prejšnjega, živi v Ziirichu. B: J. B. Straub (Mn 1922); ,New roads in modem sculpture' (Transition, 1935); Moderne Plastik: Ele¬ mente der fVirklichkeit, Masse und Auflockerung (" 1937; angl. izd. Modern Plastic Art: Elements of R ea ' lity, Volume and Disintegration, ib.); Poetes d TEcart- Anthologie der Abseitiger (Bern 1946); ,Schwitters- or the allusions of the imagination' (Mag Art, 194»), , Vergdngliches und Zukunftiges im Futurismus' (WerK, 1950); Paul Klee (L 1952); ,Sublimierung und Vergeist i- gung der plastischen Form bei Medardo Rosso' (WerK, 1954); Plastik des XX. Jahrhunderts: Volumen uu Raumgestaltung (Stu 1955 [2. izd. Moderne Plastik])' Jean Ar p (NY 1957); Constantin Brancusi (Ba-StU 1958); *Contemporary Sculpture: An Evolution t Volume and Space (NY 1960, »Documents of Moder Art« 12 [3. izd. Moderne Plastik])’, (uv) FranfOi Stahly (1962); The Giiell Park of Gandi: A Miniature Universe (1966); .Chillida' (Qdr, 20. knj., 1966); , Alberto Giacometti auf seiner Suche nach (Vahrhei (Kstwerk, 1966). Giehlow, Karl (1863-1913), nem. um. zgodo¬ vinar, prom. 1898 na Dunaju, delal kot z aS - znanstvenik, u. v Parizu. 726 725 Gigante — Gilly, Friedrich B: .Beitrdge zur Entstehungsgeschichte des Gebet- buches Kaisers Maximilian /.‘ (JSaK, 1899, dis.), *■Poliziano und Diirer ‘ (Mitt. der Ges. f. Verviel- faltigende Kunste, 1902 [GrK, sup.]); ,Diirers Stich »Melencolia /« und der Maximilianische Humanisten- kreis' (ib., 1903 & 1904); ,Urkundenexegese zurEhren- pforte Maximilians I' (Wickhoffov zb., 1903); Kaiser Maximilians I. Gebetbuch (W 1907); ,Diirer s Ent- wurfe fiir das Triumphrelief Kaiser Maximilians I. im Louvre' (JSaK, 1910); ,Die Hieroglyphenkunde des Humanismus in der Allegorie der Renaissance , be- sonders der Ehrenpforte Kaisers Maximilian I.‘ (ib., 1915). il Gigante (it.), »Velikan«, vzdevek Michelan¬ gelovega marm. —> Davida. Giges (u. 652 pred), kralj Lidije. Njegovo zgodbo (cf. infra s. v. Giges v Kandaidovi spalnici) sta leposlovno resp. bajeslovno oblikovala He¬ rodot in Platon. practices ‘ (GBA, 1953 [tudi Tietzejev zb., 1958]); ,Alvise e compagni ‘ (L. Venturijev zb. I, 1956); ,Ancora di Jacopo de' Barbari ‘ (Com, 1957); Major Masters of the Renaissance (1963 [rk, The Rose Art Mus., Brandeis Univ., Waltham, Mass.]); ,A Miracle by Raphael ‘ (North Carolina Mus. of Art B, 1965/66); ,The Renaissance Portrait ‘ (BM, 1968 [oc. J. Pope- Hennessvieve knj. iz 1966]). Gilioli, Emile (1911 —....), fr. abstr. kipar, r. v Parizu. Ustvaril mdr. spom. deportirancem v Grenoblu (1950). *Gilles, znamenita Watteaujeva slika (o, pl, 184,5 x 149,5 cm, o. 1718/20, Louvre), hkrati pretresljivi in monumentalni beli lik harlekina, o katerega nastanku in ožjem pomenu ne vemo ničesar gotovega. L: Kunst und Geist Frankreichs im 18. Jahrhundert (W 1966 [rk, Oberes Belvedere], kat. št. 77 — L!). Giges v Kandaulovi spalnici, ik. m. iz bajeslovne zgod.; slabič Kandaules, zadnji kralj Lidije iz rodu Heraklidov, je dovolil, da se je hj e = ov ljubljenec Giges prepričal o lepoti kraljičinega telesa. Pozn. je Giges umoril kralja, oženil nje¬ govo vdovo ter sam zavladal nad Lidijo. P- upr. Jordaens (malo pred 1646, Stockholm ot parodija učinkujoča slika), Eglon Hendrik van der Neer (Dusseldorf, Stadtische Kstsmlgn.). L: Hunger (1955, s. v. Gyges); Pigjeij 1 G956, P- 300—01 — L!). — Cf. E. Plietzsch (1960, t. 344). Gilict, Louis (1876—1943), fr. um. zgodovinar, konservator muz. v Chaalisu. Mdr. prispeval za A. Michelovo Hist. de V Art, RAam, El, itd. B: Histoire artistique des ordres mendiants: Etude sur Part religieux en Europe du XIIIe au XVIIe siecles (P 1912); La peinture: XVIP et XVIIP siecles (P 1913, »Manuels d’hist. de l’Art«); La Peinture tran- faise: Moyen age et Renaissance (P-Br 1928); XVIIP siecle (P s. a. [1929] = La Peinture au Mus. du Louvre, I; Eco le Fran?aise, P: S. N. E. P. — Illu- stration); Watteau: un gr and maitre du XVIIP siecle (4. izd., P 1943). Giglioli, Giulio Quirino (1886 ——)> tt- ar ^ e0 log, univ. prof. v Rimu. B; Varte etrusca (Mi 1935). Giglioli, Odoardo Hillyer (1873 — )’ zgodovinar v Florenci. Prispevki v raznih r • 04rfe, BArte, BM, RArte ) in ThB. , B: Masaccio (F 1921); La Regia £ Vffei (R 1934, »Itinerari« 8); ,t Jn P^ lishe . d Z‘ S 8 C0 by Francesco Furini, Valerio Castello and Solimena' (BM, 1948). L: Lodovici (1942). Gihon ( Gehon ), studenec v Cedronski dolini (cf- s - v. Štiri reke paradiža), iz katerega je ote a voda v->S/7oo po Ezekijevem podzemeljskem kanalu. Gijsen, Marnix (ps.) -> Goriš, Jan Albert Gilbert, Creighton, amer. um. zgodovinar, Assoc. Prof. za renesanso na Brandeis Univ. c Partment of Fine Arts) v Walthamu (Mass_). p rom. 1955 na New York Univ. z dis. »Jne Works ofSdvoldo«. B: Milan and Savoldo ‘ (AB, 1945); “Pocrifa savoldesca' (Arte Ven, 1949); ,5 avoldos draMngs put to use: A study in Renaissance »orksmp Gillis, Pieter —> Aegidius, Petrus Gillray, James (1757—1815 sam.), angl. kari¬ katurist, grafik (jedk.) in risar. Predvsem si je neusmiljeno privoščil Napoleona, doma pa kra- ivsko družino. L: Thomas IVright & R. H. Evans: Historical & escriptive Account of the Caricatures of James illray (L 1851); Thomas IVright: The Works of Lines Gillray. the Caricaturist (L 1874); F. D. Klin- mder: Hogarth and English Caricature (L 1944; pon. 145 & 1946); LaranE (1959 — L!); Draper Hill: ashionable Contrasts: Caricatures by James Gillray . r»u 1 c\CC\ Gilly, David (1748—1808), nem. arhitekt, po¬ tomec hugenotske družine, utemeljil berlinsko Bauakademie (1793). L: Marlies Lammert: David Gilly (BI 1964). Gilly, Friedrich (1772—1800), nem. arhitekt, sin in sodel. Davida G. (supra). Učitelja sta mu bila Erdmannsdorff in Langhans, učenca pa Klenze in malo star. Schinkel, poleg katerega velja za najbolj pomembnega predstavnika nem. neoklasicizma. A: najboljša dela ostala na pa¬ pirju, med njimi načrt za monumentalni Spo¬ menik Frideriku Velikemu v Leipzigu (1796) v 727 Gimond, Marcel — Giorgione 728 obliki dorskega templja in primerno oblikovane širše okolice. L: Alste Oncken: Friedrich Gilly (BI 1935); A. Rietdorf: Gilly: Wiedergeburt der Architektur (1940). — Cf. A. Neumeyer (1938), G. Pauli (1934). Gimond, Marcel (1894 — 1961), fr. kipar, znan predvsem po portretnih doprsjih. L: SeuphorS (1961). *Ginevra de’ Benci, najuglednejši in najbolje dkm. portret (les, 38,2 X 36,7 cm [spodaj je bila slika, ki je očitno kazala tudi roke, odre¬ zana], verj. 1476/80, Washington [prej Vaduz]), ki ga je bil Leonardo da Vinci naslikal pred -> Mano Lizo, kaže doprsje mlade žene pred brinjem (it. /7 ginepro ali ginevro). Na hrbtni strani slike je na napisnem traku brati: V1RTV- TEM FORMA DECORAT (Lepota krasi kre¬ post). Anonimo Magliabecchiano (cf. s. v.) po¬ roča: Ritrasse in Firenze al naturale la Ginevra d’Amerigo Benci, la quale tanto bene fini, che non il ritratto ma la propria Ginevra pareva. L: Vasari-Milanesi IV; Carlo Carnesecchi, II ritrat¬ to leonardesco di Ginevra Benci (RArte, sept./dec. 1909); Ludvvig H. Heydenreich (EWA IX, 1964, stp 212); »CA« 12 (1967, št. 7 — L!). — Cf. J. Alazard (1924), W. von Bode (1903), W. Suida (Wien II 1904, p. 72—73; 1929), J. Walker (Nat. Gali. of Art: Report and Stud. in the Hist. of Art 1967, Wash 1968). Ginhart, Karl (1888 — 1971), avstr. um. zgodo¬ vinar. R. v Št. Vidu ob Glini (St. Veit an der Glan) na Koroškem, štud. v Innsbrucku in na Dunaju, bil asist. Strzygowskega, konservator v avstr. Bundesdenkmalamt in od 1936 dalje prof. za um. zgod. na TeH na. Dunaju. B: Das christliche Kapiteli: zvvischen Antike und Spatgotik (W 1923, »Beitr. zur vergleichenden Kst- forschung« 3, dis. [W 1919]); Bildende Kunst in Kdrnten bis 1800, I (Lpz 1926); Die Bur g Hochoster- witz in Kdrnten (W 1927); (izd.) Kunstdenkmaler Karntens, I—VIII (Klagenfurt 1929—1934); (& Bruno Grimschitz) Der Dom zu Curk (W 1930, »Arbeiten des ersten ksthistorischen Institutes der Univ. Wien: Lehrkanzel Strzygowski« 29); ,Joseph Strzygowski als Kunstforscher' (Strzygowskega zb. [II], 1932); ,Das Modestusgrab in Maria-Saal' (Strzygowskega zb. [I], 1932); ,0ber den Rhythmus in der Entvvicklung des nordischen Barockornaments' (Beitr. zur Gesch. u. Kulturgesch. Karntens: Festgabe f. Martin Wutte zum 60. Geburtstag, Klagenfurt 1936); (izd.) Die bildende Kunst in Osterreich. I — VI (Baden bei W 1936—1943); ,Die karolingischen Flechtvverksteine in Kdrnten' (Car, 1942 [tudi R. Eggerjev zb., 1942]); ,Die gesetzmdfiige Entwicklung des osterreichischen Barock¬ ornaments' (D. Freyev zb., 1943); ,Die romanische Bildnerei in fVien‘ (K. Donin [izd.]: Gesch. der bil- denden K. in Wien, I, W 1944); VViener Kunstge- schichte (W 1948); Das Stift St. Paul im Lavantal (Sankt Paul 1953; 4., razš. & rev. izd. 1962); ,Karo- lingische und friihromanische IVerksteine in Kdrnten' (Car, 1954 [R. Eggerjev zb., 1954]); Millstatt am See (Klagenfurt 1954); ,Der fiinfundzwanzigste karotin- gische Flechtvverkstein in Kdrnten' (Car, 1957); , Michael Honel und seine Beziehungen zum Štifte St . Paul i. L.' (ib., 1959); ,Albrecht Diirer war in Kdrnten (ib., 1962); ,Gotische Vesperbilder in Kdrnten' (Mus. der Stadt Villach: Jb., 1964); ,Die Datierung der Fresken in der Gurker IVestempore: Exkurs..- (Car, 1967). Ginori Doccia Giordano, Luca, imen. Luca Fa Presto (1632 1705), it. slikar, učenec Ribere, r. in u. v Neaplju, pravi virtuoz, ki je znal slikati na način raznih drugih mojstrov (Ribera, Tizian, Paolo Vero- nese, Caravaggio, Rubens, Rembrandt), ne da bi kdaj zares kopiral. S: npr. Filozof z ogledalom (v njem avtp., Eremitaža), StS-e v Pal. Medici- Riccardi v Florenci (1682/83) in osnutki zanje (London, z. Denis Mahon), Jezus očisti tempelj (1684, Oberlin), po bivanju v Španiji na dvoru kraljev Karla II. in Filipa V. (iz tega časa npr. Mars in Venera v Vulkanovi kovačnici, o. 1700, London, z. Denis Mahon) pa mdr. iluzionistična stropna freska Juditino zmagoslavje (1704, Nea¬ pelj, S. Martino, Capp. del Tesoro). L: EWA II (1960, t. 204—05); L. V er tov a (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Oreste Ferrari, Dravvings by Luca Giordano in the British Museum (BM, 1966), id., Una vita inedita di Luca Giordano (Napol 1 *»../»<1 nobilssia, 1966); id. & Giuseppe Scavizzt: »Luca "“v;, .... _ _ Giordano (2 knj., N 1966, »Collana di storia deli ar ' chitettura, ambiente urbanistica, arti figurative«), »MdC« 172; Oreste Ferrari, Trois nouveaux Gior¬ dano ... (RLou, 1969). — Cf. R. Wittkower (1958). Giorgione (1477/78—1510), it. beneški slikar, v. kolorist, med pionirji v oblikovanju ženskega akta pa pos. v povezovanju človeškega lika in krajine, eden izmed prvih tudi med umetniki, ki niso več slikali samo po naročilu. O njegovem življenju zelo malo vemo: da je bil r. v Castel- francu, da se je moral učiti pri Giov. Belliniju, da je nov. 1508 dkč. freske na zun. beneškega Fondaco dei Tedeschi in da je verj. u. za kugo. ki je sept. 1510 divjala po Benetkah. S: med njegovimi nedvomnimi deli * Judita (pl [prej lcS l’ Eremitaža), Sveta družina (Madonna Benson, les, Washington), prej Tizianu atr. Čaščenje pastirjev (Allendalovo Rojstvo, les, ib.), *Madona s sv - Liberalejem in Frančiškom As. (Pala di Castel- franco, les, Castelfranco Veneto, chiesa arcip rc ' tale di S. Liberale), Portret mlade žene (Laura, pl na lesu, Ksthist. Mus.), *Nevihta (Accad.), *Trije filozofi (Ksthist. Mus.), * Speča Venera (po Michielu krajino in zdaj skritega Amorja dkč. Tizian, Dresden), Portret mladega moža (Dahlem), Avtp. (Braunschvveig) pa — nted de ■, atr. tudi Tizianu — *Concert Champetre (Louvre) in Portret stare žene (»La Vecchia«, Accad.) 729 Gioseffi, Decio — Giovanni (da) Bologna 730 t-JSv G ' Gronau (ThB XIV, 1921, s. v. — L!); Venturi (1928); Berenson Ox (1932); Cankar III/l V- , L> Ve "‘uri (EWA VI, 1962, s. v. — L!); C. iq« '' Glor S io ne (Mi 1963); P. Zampetti (Kindler II, rt t! S ' V -L-)! Virgilio Lilli [uv] & Pietro Zampetti lfii ' ^'°P era completa di Giorgione (Mi 1968, »CA« P n , Cf ' B ' Berenson (I—II 1957), L. Coletti (1955), „ °f l,a Pergola (*1955), G. Fiocco (1941), G. F. Hartlaub (1925; 1927; 1953), L. Hourticq (1930), ‘ • ueua Pergola 1955), U. rioccu t 1 *’/*/’ ( 1030 ) Hartlaub (1925; 1927; 1953), L ' Mariani L. Justi (1908 [1926]), R. Longhi (1946), v. . (1945), U. Monneret de Villard (1904)> • ^ (1942), E. Panofsky (Problems 1969), D. P P (1937), T. Pignatti (*1971 - L!),; " L. Venturi (1913; 1953), P. Zampetti (1955J. Gioseffi, Decio, it. um. zgodovinar, kot o na tržaški univ. nasledil Roberta —> Sa unija. B: Perspectiva artificialis (Trieste ^57, >>G t j ca degli studi di Trieste: Istituto di storia de _ . g e moderna« 7); Canaletto: II quaderno de Veneziane e Vimpiego delta camera ottica ( • . ’ ista z. 9); La cupola vaticana: Unipotesi michelangio lesca (ib. 1960; ista z. 10); ^omemco Venezmno^ (Emp, 1962); Giotto architetto (Mi 1963 x Gosebruch , Kchr, 1969]); ,Optical Concepts (E 1965); ,Perspective' (EWA XI, 1966). Giotto di Bondone (1266/67—1337), it. floren slikar, eden izmed največjih evr. lik. umetni ov, v. reformator it. slikarstva, v katerem se z ni 1 ™ končuje stara maniera greca. R- v kraju o di Vespignano pri Florenci, po izročilu bi njego učitelj -> Cimabue, delal za najuglednejše naroč¬ nike tistega časa v Italiji (frančiškani, papež, Enrico Scrovegni v Padovi, bankirski družim Bardi in Peruzzi v Florenci), 1334 imen. za arn. stolnice in mestnih utrdb v Florenci, tam u. ( ^ jedru njegovega revolucionarno novega s 1 ar stva je dotlej nevideno oblikovanje prostora (spredaj odprtim zabojem in omaram podobne notranjščine), dosledno plastično oblikovanje teles in predmetov, svetlejše in bolj žive arve in ne nazadnje tudi nova čustvena razmerja me upodobljenimi osebami. Med njegovimi ucenci Taddeo -> Gaddi in Bernardo -> Daddi, resnične naslednike pa je dalo šele XV. st., zacen 1 z Masacciom. S: freske v Assisiju v zgornji c. b. Francesco iz o. 1297/99, zlasti Frančišek As. da¬ ruje plašč ubogemu plemiču, Frančišek si o reče očetovemu imetju, Sanje Inocenca 11I-, Potr itev redovnih pravil, Videnje ognjenega voza, Videnje Prestolov, Frančišek izžene hudiče iz Arezza, Pridiga ptičem. Smrt viteza iz Čelana, Prii iP a Pred Honorijem III., Frančišek se prikaže v a Pitlju v Ar le su in Stigmatizacija sv. Frančiška, fragmentarno ohranjena freska z Bonifacijem Pili. med kard. in nekim klerikom, ko blagos av v jubilejhem letu 1300 (1300, Rim, S. Giovan- n * in Laterano), posebno dobro ohranjene m slavne freske Padovi v Capp. deli Arena (jedro o. 1304/06), kot edina nedvomno lastno¬ ročna tabelna podoba —> Madonna d'Ognissanti (o. 1305/07) in naposled — časovno negotovo opredeljene — freske v florent. c. Sta Croce, verj. iz o. 1320 v Capp. Peruzzi s prizori iz legend obeh Janezov (Nadangel Gabrijel oznani Zahariji rojstvo sina, Rojstvo Janeza Krst. in Herodova gostija, Janez Ev. na Patmosu, Oživljenje Dru- siane in Janez Ev. vzet v nebo), končno iz o. 1325 (vsekakor pa pred 1329) v Capp. Bardi z izrazito reprezentativnimi prizori iz legende Frančiška As. (nad vhodom Stigmatizacija, v kapeli Frančišek se odreče očetovemu imetju, Frančišek se prikaže v Arlesu, Smrt Frančiška As., Potrditev pravil in Preskušnja z ognjem pred egipt. sultanom ). L: Vasari-Milanesi I; Venturi V (1907); van Marie III (1924); Envin Rosenthal: Giotto in der mittelal- terlichen Geistesauffassung (Au 1924); Berenson Ox (1932); Cankar II/2 (1933); Panofsky Ren (1960); L. Marcucci (Kindler II, 1965, s. v.); L’opera completa di Giotto (Mi 1966, uv Giancarlo Vigorelli, kom. Edi Baccheschi, »CA« 3 — L!); Giovanni Previtali: *Giotto e la sua bottega (Mi 1967); W. Kemp, Zum Programm von Stefaneschi-Altar und Navicella (Zf- Kg, 1967); G. Palumbo & alii: Giotto e i Giotteschi in Assisi (R 1969, »I miracoli di Assisi« 1). — Cf. Antal (1947 [1958]), F. Arcangeli (1953), K. Bauch (1953), B. Berenson (1963), F. Bologna (1969), E. Cecchi (1937), M. Dvorak (I 1927), D. Gioseffi (1963), C. Gnudi (*1958 — L!; 1962 — L!), M. Gosebruch (1962), G. F. Hartlaub (1950), W. Hausenstein (1923), Th. Hetzer (1941), C. A. Isermeyer (1937), H. Jantzen (1939; 1939/40), G. L. Luzzatto (1928), M. Meiss (1960), R. Oertel (1943/44; 1953 [1966]), E. Panofsky (1941), J. Pešina (1945), F. Rintelen (1912 [1923]), R. Salvini (1938 — L!!; 1952), H. Schrade (1964), O. Siren (1917), I. B. Supino (1920), H. Thode (1885; 1899), P. Toesca (1941; 1951), C. H. iVeigelt (1925), J. White (1957; 1966), etc Giovannetti, Matteo (Matteo di Giovanetto), (akt. okr. 1343/46), it. slikar (morda samo vodja slikarske delavnice, v kateri so delali tako Fran¬ cozi kot Italijani) v Avignonu, ki mu pripisujejo StS-e v 3. nadstr. t. i. stolpa » Garde-Robe « v tamk. papeški palači. Bil je duhovnik (prior c. S. Martino v Viterbu), v Avignonu prvič dkm. kot pictor pape leta 1346. L: Michel Laclotte: L’Ecole d’Avignon: la pein- ture en Provence aux XIVe et XVe siecles (P 1960); Enrico Castelnuovo: Un pittore italiano alla corte di Avignone: Matteo Giovannetti e la pittura in Pro- venza nel secolo XIV (1962, »Saggi« 317); R. Guiliy, Avignon, Meister des ... (Kindler 1, 1964 [z lit.]). Giovanni (da) Bologna ali Giambologna, fr. Jean de Bo(u)logne (1529—1608), it. (flam.) kipar, najpomembnejši predstavnik poznomanieristič- nega kiparstva in njegove figura serpentinata. R. v Douaiju v fr. Flandriji, od 1557 dalje go¬ tovo v Florenci, tam u. P: Neptunov vodnjak v Bologni (1563—67), Merkur (bron, več inačic 731 Giovanni da Campione — Giovio, Paolo 732 od 1564 do o. 1580, med star. Ksthist. Mus. [viš. 62,7 cm], med pozn. Bargello), Florenca nad Piso (štuk, 1565, Florenca, Gali. delFAcc.; marmor, 1570, Bargello), Samson in Filistejec (marmor, 1566—67, V. & A.), personifikacija Apeninov (Appennino , 1569/81, Pratolino, Villa Demidoff), Astronomija (pozlačen bron, viš. 38,8 cm, o. 1573, Ksthist. Mus.), Apolon za—*• Studiolo di Francesco / (bron, 1573/75), Okeanov vodnjak (Fontana di Oceano, marmor, post. 1576, Florenca, Giardino di Boboli), marm. soha Co- sima I. (1581, Florenca, Uffizi, zun.), slavno *Ugrabljenje Sabinke (marmor, odkrito 1583, Florenca, Loggia dei Lanzi), konjeniški spom. Cosima /. (bron, d. 1594 [na uzdi], Florenca, piazza della Signoria), Herakles in kentaver Nes- sos (marmor, d. 1600, Florenca, Loggia dei Lanzi), naposled konjeniški spomeniki po nje¬ govem osnutku, Ferdinanda I. (1601—08, dkč. Pietro Tacca, Florenca, piazza SSa Annunziata), šp. kralja Filipa III. (1606—16) in fr. kralja Henrika IV. za pariški Pont-Neuf (zač. 1604, post. 1614, uničen 1792). — Up: npr. Hans von Aachen (atr., o. 1587/88, Douai, Mus. de la Chartreuse), H. Goltzius (akvarelirana risba, rd. & črna kreda, 1591, Haarlem, Teylers Mus.). L: Vasari-Milanesi VII; Abel Desjardins: La Vie et 1’oeuvre de Jean Bologne (P 1883); P. Patrizi: II Giam- bologna (Mi 1905); P. de Bouchaud: Jean de Boulogne (P 1906); Venturi X/3 (1937); Elisabeth Dhanens: *Jean Boulogne — Giovanni Bologna Fiammingo (Br 1956); Hall Por (1963); EWA XV: Index (1968, p. 212); »US« 9 (1969); »PKG« 8 (1970); James Holderbaum: Giambologna (Mi s. a., »MdS« 13). — Cf. W. Bode (1911), G. Delogu (1956 — L!), W. Gramberg (1936), F. Kriegbaum (1928; 1952/53), J. Pope-Hennessy (III 1963), J. Shearman (1967), H. R. tVeihrauch (1967). Giovanni da Campione ali Giovanni di Ugo da Campione -> campionesi Giovanni Dalmata —> Duknovic, Ivan Giovanni da Milano, it. slikar, akt. & dkm. 1346—66 v Florenci in 1369 v Rimu. S: npr. Objokovanje resp. Kristus trpin (les, d. 1365, Florenca, Gali. deli’ Acc.), freske v Capp. Ranuccini v c. Sta Croce v Florenci (zač. 1365). L: W. Suida (ThB XIV, 1921, s. v. — L!); S. Beguin (Diet peint it, 1964, s. v.); L. Marcucci (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, repr. 265—78), E. Panofsky (Friedlanderjevzb., 1927), J. IVhite (1966). Giovanni da Udine, s pr. im. Giovanni Ricama- tore (1487—1564), it. slikar in štukater, Rafaelov učenec, r. v Vidmu, u. v Rimu. L: Vasari-Milanesi VI (1881); Venturi IX/2 (1926); ELU 2 (1962, s. v.). — Cf. S. J. Freedberg (1961 — L!), A. Ghidiglia ([-Quintavalle] 1927). Giovanni dellOpera > Bandi ni, Giovanni Giovanni di Paolo (o. 1400—1482), it. sienski slikar, samosvoj in domišljijsko razgiban ustvar¬ jalec, s svojo nežno poezijo nadaljujoč »mehki« -> internacionalni gotski slog in hkrati povze¬ majoč nekatere renesančne pridobitve. S: npr —► Christus patiens, Christus triumphans (Siena, Pin. Naz.), Izgon iz raja (les, o. 1445, Lehman), Janez Krst. gre v pustinjo (predelna tabla, 1454, Nat. Gali.), Nikolaj Tolentinski reši ladjo na morju (les, o. 1455, PMA Johnson), itd. L: J. Pope-Hennessy (EWA VI, 1962, s. v.); Paul' Henri Michel (Diet peint it, 1964, s. v.); L. Berti (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »US« 8 (1968, repr. P- 128). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 589—615), C- Brandi (1947), E. Carli (La pittura senese 1955). M. Meiss (Middcldorfov zb., 1968), J. Pope-Hennessy (1937; 2-krat 1947). Giovanni Pisano (o. 1245/50—po 1314), it- ki¬ par in arh., najpomembnejši kipar tiste dobe v Italiji in sploh it. gotike, sin Nicole Pisana, s katerim je sodel. pri prižnici v katedr. v Sieni (1265—68) in vodnjaku, Fontana maggiore v Perugii (dkč. 1278). P: sohe na pročelju katedr. v Sieni (1284—98, zdaj Mus. delPOpera del Duomo — npr. Mojzes, David, Mirjam in Izaija ). slonokoščena Madona v zakladnici katedr. v Piši (o. 1299?), marm. *prižnica v c. SfAndrea v Pistoii (1298 — 1301), razpelo (t. i. vejnati krit, o. 1305, Siena, Mus. delPOpera del Duomo). * prižnica v katedr. v Piši (1302—10, rest. 1926)- — A: spodnji del pročelja katedr. v Sieni. L: Venturi IV/(1905); Cankar II/2 (1933); Joj]" Pope-Hennessy (EWA VI, 1962, s. v. — L!). — ~ ‘ M. Ayrton (1969 — L!), W. Braunfels (1948/49), R. Davidsohn (1907), G. Delogu (1956 — L!), O. d« Francovich (1938), L. Justi (1903), H. Keller (193/’ 1942), M. Sauerlandt (1904), G. Swarzenski (1926). A. Venturi (1927), J. IVhite ( 1966). Giovio, Paolo, z lat. imenom Paulus J o vi as (1483—1552), it. humanist, življenjepisec in obi¬ ralec, škof v Noceri. Njegove tudi umetnike zajemajoče življenjepise, De viris illustribus (°- 1524) izd. Girolamo Tiraboschi v svoji Storm della letteratura italiana (IX, Modena 1781)- rojstnem kraju Comu (-h- Como) je zbral P°" membno z. portretov slavnih ljudi, ki jo J e 7" razdeljeno v učenjake, umetnike, državnike in vojskovodje — popisal ( Descriptio musaei, 154 ) in delno objavil: Elogia virorum doetorum ( 1546) in Elogia virorum bellica vir t ute claroru" 1 (F 1551). Za um. zgod. je — last, not least " pomemben njegov Dialogo delVimprese mil‘ ,ar ‘ et amorose (izšel v Lyonu 1559), ki nadrobno pojasnjuje, kaj je impresa (cf. s. v. emblem)- predvsem, »da ne sme biti tako skrivnostna, 733 Giraldi, Guglielmo — glasba in likovna umetnost 734 t>' jo lahko razložil samo tisti, ki pozna sibilske skrivnosti, pa tudi ne tako preprosta, da bi jo lahko razumel vsak prostak« (... ch'ella noti sta oscura, di sorte chlabbia mistero della Sibilla per interprete a volerla intendere, ne tanto chiara, eh'ogni plebeo l'intenda). Vasari-Milanesi VII (p. 682); EWA VII (1963, stp 541); SchlosserL (1964 — L!). — Cf. E. Muntz (1900), E. Panofsky (1961, »StudWI« 26, pos. motto), P- O. Rove (1959; 1961). Giraldi, Guglielmo, po očetu imen. tudi Magri ali del Magro ali dei Magri, miniaturist ferrar¬ skega dvora. IR: npr. Aulus Gellius (1448, Mi¬ lano, Bibl. Ambrosiana, Cod. Scotti), Biblija (4 knj., Ferrara, Mus. di Schifanoia,) ki sta jo Borso in Ercole d’Este naročila za Certoso di S. Cristoforo v Ferrari, Božanska komedija (o. 1480, Bibl. Vat., Ms. Urbin. lat. 365 [codici esposti št. 34]). L: Aeschlimann (1940); D. Diringer (EWA X, 1965, stp 162). _ Cf. M. Salmi (2. izd. 1956). B: Les Arts primitifs franpais (P 1939); (& Nicole Vedres) La Sculpture en France depuis Rodin (P: Ed. du Seuil 1945). L: Vollmer II (1955, s. v.); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!). Gisela-Schmuck (nem.) —> Mainški zlati nakit Giulio Romano, s pr. im. Giulio Pippi (o. 1499—1546), it. slikar in arh., Rafaelov najpo¬ membnejši učenec, sodel. in dedič, manierist, od 1524 dalje vodilni umetnik na dvoru mantov- skega vojvode. S: npr. freske v Rimu v -> Sala di Costantino (1520—24 po Rafaelovem načrtu), v Mantovi pa v Pal. del Te (1527—35 s sodel., mdr. okras Sala di Psiche in Sala dei Giganti s posebno znanim Strmoglavljenjem gigantov) in v Pal. Ducale ( prizori iz trojanske vojne, 1537— 39), nabožne podobe in alegorije, med slednjimi ikonografsko posebno mikavna Alegorija v De¬ troitu. A: v Mantovi Pal. del Te (1525—35) in lastna palača (o. 1544). R: cf. s. v. Raimondi. — 1 A ~ T 'J 7Q C 7 'J Girardon, Frangois (1628—1715), fr- k 'P‘’ vodilni predstavnik klasicističnega kipars v I Ludovikom XIV., sodel. Ch. Le Bruna, r- Troyesu, u. (87) v Parizu. P: npr. mar m. s Apolon z nimfami (1666-72, Versailles), nagro ■ W(.6-75-T7 G grabljenje Prozerpine (1677 79, . konjeniški spom. Ludovika XIV. (1683— > Vendome v Parizu, podrt med revolucijo). L: James Holderbaum (EWA VI, 196— s -^ t »US« 10 (1969); »PKG« 9 (1970). - Cf. A. Murn (1953), P. Francastel (* 1928). Girgenti -> Agrigento Girodet de Roucy Trioson, Anne-Louis (1267 '824), fr. slikar, kot J.-L. Davidov ucenec kla- sicist, po srcu pa romantik, u. (57) v ari B: npr. Endinuonov sen (v Rimu 1792, Louvre , Mile Lange ko, Ddnaa (oval, 1799, Mmneapol.s ~ iz maščevanja, ker je igralka kritizira a po tr et, v katerem jo je bil upodobil), pate ic teatralni Prizor iz potopa (Louvre) in kot njegov najbolj znano delo Pogreb Atala po C atea briandu (1808, Louvre). L: G. Bazin (Kindler II, 1965, s. v. — H ■ Hawley (1964), H. Lemonnier (1914), G. 0953; 1954; 1956; 1965), Ch. Sterling (& H. Adhe B 1959). Gischia, Leon (1903—....), fr- slikar ’ 1927_ I 3 f ni slikal, po 2. svet. vojni uspešen scenogra • v ilarovega Theatre Nat. Populaire: Shakcspearo Rihard II. (1947) in Henrik IV. (1950), Kleis Pri nz von Hamburg (1951) in Hugojev Ruy Via (1954). L: Vasari-Milanesi IV (1880); Venturi IX/2 (1926); erenson Ox (1932, p. 260—62); A. Chastel (Diet peint ,1964); P. Barocchi (Kindler II, 1965, s. v. — L!); eizieme Dessins (1965); Seizieme Peintures (1965); .obert Enggass (EWA XII, 1966, stp 557—58 — L!); 'evsner (1966); W. McAllister Johnson, Giulio !omano’s »Allegory of Immortality« Reconsidered AQ, 1969); »US« 9 (1969); »PKG« 8 (1970). — Cf. 1. Berenson (1968, repr. 1849—56), S. J. Freedberg 1961 — L! [p. 602—03]), E. [H. J.] Gombrich (1934 ž 1935), F. Hartt (1944; 1949; *1958), J. Hess (1947; 950), G. Nicco Fasola (1960), J. Sherman (1965), GJOLBAŠI, vas v Mali Aziji (Turčija), ant. ■isa ( Trysa ) ob likijski obali. Reliefi tu odkri- ga -^heroona (peščenec, o. 400 pred, Ksthist. lus.) kažejo mdr. kalidonski lov (—► Meleager : Atalanta lovita kalidonskega merjasca),^-Boj Amazonkami, -> Ugrabljenje Leukipovih hčera, bleganje nekega mesta (Troje?), itd. L: F. Eichler: Die Reliefs des Heroon von Gjol- aschi-Trysa (W 1950); »PKG« 1 (1967, t. 93). — Cf. glasba in likovna umetnost. Razmerje med njima se kaže v globljem smislu umetniškega ustvarjanja in slogovnih podobnosti, ki pove¬ zujejo različne umetn. nasploh, torej poleg glas¬ bene in lik. umetn. tudi lit. in gledališko tvor¬ nost itn., ožja problemska področja pa pomenijo glasbene stvaritve, ki so jih pobudila lik. dela, samo oblikovanje glasbil, ki predstavljajo zelo bogato vejo umetnoobrtnih izdelkov, in ne na¬ zadnje glasbena ikonografija in simbolika v lik. umetn.: od upodobitev glasbil in muziciranja sploh do portretov mitičnih in resničnih glasbe- 735 Glaser, Curt — glava Janeza Krstnika na krožniku 736 nikov, pevcev, itd. Ustrezne ožje ikonogr. teme so npr. v kršč. umetn. angeli z glasbili, -> Jubal ali -> Tubalkajn, -> Mirjam opeva David kot psalmist, —*■ Cecilija, itd., sicer pa cf. s. v. Midasova sodba', Muzika', Orfej', osem tonov gregorijanske glasbe', Pitagora', sep tem artes libe- rales; Sluh (v okviru teme ->Pet čutov)', Vanitas; etc. Med oblikovalci glasbenih motivov —> Ba- schenis, -> Watteau, -> Menzel, —> Degas, -> Fantin-Latour, —> Slevogt, Lionello Balestrieri (1872—1958), —> Dufy, itd., pri nas npr. Saša —► Šantel in —> Jakac. — Na Izidorja Cankarja sistematiko stila sta se med slov. muzikologi oprla Stanko —► Vurnik in Vilko Ukmar (r. 1905). L: Musik und Bild: Festschrift fur Max Seiffert zum 70. Geburtstag (Kassel 1938); Reinhold Hammer- stein, Die Musik am Freiburger Munster: Ein Beitrag zur musikalischen Ikonographie (Archiv f. Musik- vvissenschaft, 1952, p. 204—18); id.: Die Musik der Engel: Untersuchungen zur Musikanschauung des Mittelalters (Mn 1962); Koraljka Kos Tomašek, Likovne umjetnosti i muzika (Muzička Enciklopedija 2, Zgb 1963 — L!); ‘Emanuel Winternit: & Paul Collaer, Musical Instruments (EWA X, 1965 — L!); Primož Kuret: Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem (dis. 1965 [Lj], strojepis — cf. Kron, 1967); Koraljka Kos: Muzički instrumenti u srednjevekovnoj umjetnosti Hrvatske (dis. 1967 [Lj], strojepis); EWA XV; Index (1968, p. 391—92 — cf. mušic etc.); LCI I (1968, stp 640). — Cf. G. Bandmann (1960), V. Denis (1944), A. P. de Miri- monde (vse!), M. Sauerlandt (1922), E. fVinternitz (‘1967; ‘1967), etc., pos. za ilustracijsko gradivo Storia delta mušica: antica, moderna e contemporanea (169 zv., Mi: Fratelli Fabbri), pos. o simboliki v sami glasbi pa: Manfred Lurker: BibliographiezurSymbol- kunde, I (1964, p. 181—88) & III (1968, p. 495—97). Glaser, Curt (1879—_), nem. (ž.) um. zgo¬ dovinar, r. v Leipzigu; od 1911 direktor mod. odd. berlinskega Kupferstichkabinett, od 1929 direktor drž. um. knjižnice v Berlinu, ob zavla- danju nacizma 1933 odstavljen. B: Hans Holbein der Aeltere (Lpz 1908, »Kstge- schichtliche Mngr.« 11); Die Kunst Ostasiens: Der Umkreis ihres Denkens und Gestaltens (Lpz 1913); Zwei Jahrhunderte deutscher Malerei (Mn 1916); Edvard Munch (BI 1917); Der Holzschnitt von seinen Anfdngen im XV. Jahrhundert bis zur Gegenwart (BI 1920); Lukas Cranach (Lpz 1921, »Deutsche Meister«; n. izd. 1923); Vincent van Gogh (Lpz 1921, »Bibl. der Kg.« 9); Die Graphik der Neuzeit: vom Anfang des XIX. Jahrhundert s bis zur Gege/mart (BI 1922); Paul Cezanne (Lpz 1922, »Bibl. der Kg.« 50); Edouard Manet (Mn 1922); Die Zeichnungen des Lukas Cra¬ nach (Mn 1922); Gotische Holzschnitte (BI 1923); Hans Holbein der Jiingere: Die Zeichnungen (Ba 1924); Die altdeutsche Malerei (Mn 1924); Max Beckmann (Mn 1924); Friihe japanische Holzschnitte (1925); Ostasiatische Plastik (1925); Les peintres primitifs allemands du milieu du XIVe siecle d la Jin du XV* (P 1931). 'L: JL II (1928). Glaser, Kate, nem. um. zgodovinarka, prom. pri F. Knappu v Wiirzburgu, živi v zah. Berlinu. B: Berliner Portratisten 1820 — 50: Versuch einer Katalogisierung (BI 1929, dis.); Das Bildnis im Berliner Biedermeier (BI 1932, »Berlinische Biicher« 4, dis.); (uv) Berliner Bildnisse aus drei Jahrhunderten (1962 [rk, Munchen: Stadtische Gal.]). Glaser, Ludwig, nem.-amer. um. zgodovinar, prom. v zah. Berlinu pri E. Redslobu, zdaj v New Yorku (MMA); sin prejšnje. B: Eduard Magnus: Ein Beitrag zur Berliner Bdd- nismalerei des 19. Jahrhunderts (Bl-Grunewald 1963, dis.). GLASGOW, največje mesto na Škotskem (V. Britanija), pomembno za razvoj -> findesieclov- ske umetn. (cf. s. v. Mackintosh). L: EWA VI (1962, stp 804—05 — L!). ~ Glasgovv Art Gallery. S: mdr. zastopana Rembrandt (Avtp., les [eliptične oblike], d. 1632; Odrti vol, les, o. 1640; Aleksander Vel., d. 1655 [= 1655/61]) in £d. Manet. L: Glasgow Art Gallery, Catalogue of Dutch and Flemish, Netherlandish and German Paintings in the Glasgow Art Gallery, I—II (Glasgovv). ~ Hunterian Museum and University Art Col- lection. S: mdr. zastopana Rembrandt ( Polaga¬ nje v grob, monokromna skica, les, o. 1639) >° Chardin. glas vpijočega v puščavi —> Vox clamantis 1,1 deserto (Mr 1, 3) Glatzer Madonna (nem.) -> Madona iz K/adska glava Janeza Krstnika na krožniku (lat. capid sancti Iohannis in disco, nem. die Johattnes- schiissel), kršč. ik. m., osamosvojen iz legende Janeza Krst., od XIII. do XVIII. st. priljub¬ ljen plastičen okras temu svetniku posv. cerkva in kapel. Up; med slikami npr. Ant. Solario (d. 1508, Milano, Pin. Ambrosiana), med zlatar¬ skimi izdelki glava v žup. c. v Anrathu P rl Aachnu (tanjeno srebro, spodnjerensko delo XVI. st.), itd., pos. na Slovenskem (vse lesen 0 plastika) v NG v Lj (iz Starega trga pri Ložu. konec XIII. st.), v podr. c. sv. Janeza v Bohinju, na Otoku pri Radovljici, v Spodnji Besnici pf‘ Kranju in na Poljani pri Prevaljah (vse XV. sU- L: Panofsky Stud (1962, p. 13—14 & repr- 4 |’ GroBe Kunst aus tausend Jahren (Aachener K s blatter, 1968, kat. št. 63 & t. 82); Renate Kroos, 4« Ikonographie der Johannesschiisscl (Kchr, 1968 1 • Aachener Kstblatter, 1969]); Spatgotik am Obe rhein (Karlsruhe 1970 [rk, Badisches Landesmus-J> kat. št. 229). — Cf. B. Berenson (Ph 1957, repr- 53 ’ 1968, repr. 1617), L. Kretzenbacher (1962 — L.)> Rozman (1966 — L!). 737 Glave Ahabovih sinov pri vhodu skozi vrata — GLOUCESTER 738 Glave Ahabovih sinov pri vhodu skozi vrata, bibl. ik. m. (4 Kralj 10, 8—10). Up: npr. Teuflov lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f- *glavnik sv. Heriberta, slonokoščen karolinški izdelek (19,5 x 12,3 cm, 2. pol. IX. st., Koln, Schnutgen-Mus.). Spredaj relief Križanja (zgoraj angela, levo Longin, Marija in v medaljonu sonce, des. Stefaton, Janez. Ev. in Luna), na hrbtni strani pa dvojna akantova vitica v pomenu arbor \itae. L: EWA 111 (1960, stp 118, t. 67); »US« 6 (1970, f, P- 135 [cf. f p. 225: glavnik sv. Cauzelma\). gledališki kostum (nem. das BuhnenkoslUm). L: cf. M. von Boehn (1921), H. Tintelnot (1939, 1954 — L!). Gleizes, Albert (1881-1953), fr. slikar, ilustra¬ tor in pisec o umetn., kubist, 1912 razstavlja s skupino Section d'Or. S: npr. Florent Schmitt (d. 1915, MAMI. G: pred smrtjo 57 ilustracij (jedk.) Pascalovih Les Pensees. B: (& J. Metzinger) Du Cubisme (P 1912), La Pein ture et ses lois (P 1924); itd. , L: Edouard-Joseph II (1931, s. v.); Vollmer II (1955, s. v.); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L.). »Glejte, človek !«—>Ecce ho mo Glid, Nandor (1924—....), srb. (ž.) kipar. R. v Subotici, v Bgd dkč. 1948 šolo in 1951 ak. za uporabno umetn. P: mdr. spomeniki žrtvam taborišča Mauthausen (post. 1958), taborišča Sachsenhausen (1963), obešenim revolucionarjem v Subotici (»Balada o obešencih«) in po natečajih '958 in 1965 žrtvam koncentracijskega taborišča Dachau (post. 1968). L: Ko je ko (1957); Olga Jevrii (ELU 2, 1962, s. v 0; Lojze Jakopič (Nedeljski dnevnik, 28. IV. » P. 4—5); Aleksandei Bassin (Delo, 31. Vlil. 1968). Gl «ha, Oton (1914—....), hrv. slikar, po 2. . .- < • _ svet. vojni eden izmed najvidnejših mod. 3^8° umetnikov. R. v Črnomlju, štud. na a ' v . U933-37), živi v Zgb in Omišlju na otoku Kr ku, odkoder izvira tudi njegov znameniti tiv G romače (zaprašena polemika ob vpraša a b ga je prvi upodabljal on ali —*■ Zastopan tudi v Guggenheimovem muz. v Vorku. r Pola vijeka (1953); Ko je ko (1957); Oton Gliha: Gromaee 1960 (Zgb 1960 [rk, Gradska.gal- suvr y umjetnostij); Oton Gliha (Zgb 1964 l rk ’. ,b ;]L« b. (k) 65; JKh (1966). — Cf. A. Čelebonovic (19651, rizlntin (1958). Glikofilusa (grš. tudi Eleousa, angl- the Virg °f the Tenderness, fr. la Vierge de Tendresse uenv. die Gottesmutter der Riihrung, ms. 26 " Leksikon tuje), biz. tip nežne, intimne, materinske Marije: doprsna podoba Marije, nagibajoče glavo k Jezuščku, ki sedi na njeni desnici, pritiska svoje lice k njenemu, ji ovija levico okrog vratu in z desnico sega k njenemu obrazu. Up: npr. —> Vla- dimirska madona. L: Karl-August Wirth, Eleusa (RDK IV, 47. zv., 1957 — L!); Reau II/2 (1957, p. 73). — Cf. V. Molč (Lj 1957 [izšlo 1958], p. 285). gliptika, kamnorezbarstvo (angl. the glyptics, fr. la glyptique, it. Par te glittica, nem. die Stein- schneidekunst ali die Glyptik), tj. oblikovanje in vrezovanje poldragih kamnov. Izdelki so -+geme in kameje (cf. s. v. Kameja .. .) L: varii auctores, Gems and Glyptics (EWA VI, 1962 — L!); Marie-Louise Vollemveider: Die Stein- schneidekunst und ihre Kunstler in spatrepublikani- scher und augusteischer Zeit (Ba-Ba 1966 [oc. Erwin Bielefeld, Panth, jan./febr. 1968]). — Cf. G. Lippold (1922). Globočnik, Vito (1920—1946), slov. slikar in grafik. R. v Bistrici pri Tržiču, štud. na ak. v Zgb, med vojno v ustaškem zaporu, v internaciji v Padovi in potem v partizanih, tam izd. mapo lin. Herrenvolk (1945). — Cf. s. v. Gerlovič. L: Tone Seliškar (SPor. 11. VIII. 1945 & 6. VIII. 1946); Filip Kalan [= Kumbatovič ]: Veseli veter (Lj 1956); AS (1958 — L!); Nadreal Soc (1969 — L!). Gloria (lat.), Slava —> Veliki zmagoslavni voz Gloria in excelsis [altissimis] Deo et in terra pax hominibus bonae voluntatis, evang. citat (Lk 2, 14: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji«). Zač. je brati npr. na napisnem traku, ki ga drži angel na prizoru Kristusovega Rojstva na —s- Verdunskem oltarju. glorifikacija, poveličanje, npr. Poveličanje sv. Jerneja (Kremser Schmidt 1787, Slovenska Bi¬ strica, žup. c. sv. Jerneja). *Glossarium Salomonis, regensburški rkp. iz 1158 (v srednjem veku last benediktinskega sa¬ mostana Prufening pri Regensburgu), ki so mu bili 1165 dodani listi z ikonografsko zelo po¬ membnimi risbami, mdr. Pregrehe (f. 3v) in Kre¬ posti (4r) z zgledi iz Biblije in stare zgod., mesto Jeruzalem (4v) in Mikrokozmos (7v). Celota (pergament, 229 listov 54 X 35,5 cm) zdaj v Bayerische Staatsbibl. v Miinchnu (Cod. lat. 13002). L: Bayerns (1960, kat. št. 113). — Cf. A. Katzenel- lenbogen (1939 [1964]). GLOUCESTER ( Gloucestershire, Anglija). Ka- tedr. sv. Trojice ( Holy Trinity), v jedru normanska stavba (zač. 1089). Juž. del transepta in kor od 739 Glouces trski 1330-ih do 1370-ih let preoblikovana v —> per- pendicular style, ki mu je tako Gloucester eden izmed prvih in največjih spom. V. vzh. slikano okno iz srede XIV. st. Nagrob. kralja Edvarda II. (alabaster, zač. 1330-ih let). — Vzh. del *križnega hodnika (1350-a leta) kaže najstar. primer -^-pah¬ ljačastega oboka. L: EWA VI (1962, stp 770 — L!), XV: Index (1968, p. 217); Pevsner (1966); »US« 8 (1968, repr. p. 50). — Cf. P. Kidson (1968, repr. 161 & 196). Gloucestrski svečnik, pomemben zlatarski iz¬ delek (pozlačen bron, o. 1110, V. & A.), ki ga je opat Peter (1104—13) daroval samostanu sv. Petra v Gloucestru. L: EWA VI (1962, t. 252). Gliick, Gustav (1871—1952), avstr, (ž.) um. zgodovinar, med obema vojnama vodilni pozna¬ valec Ham. slikarstva XVI.—XVII. st. Prom. 1894 na Dunaju, asist, (od 1906) in direktor (1916—31) gal. slik v tamk. Umzg. muz.; za nacizma emigriral v ZDA, tam u. B: ,Jan Mostaert' (ZfbK, 1896); .Beitrdge zur Ge- schichte der Antwerpner Malerei im XVI. Jahrhundert' (JSaK, 1901); ,Uber eiinge BUdnisse von Jan Mos¬ taert' (Wickhoffov zb., 1903); ,Kinderbildnisse aus der Sammlung Margaretens von Čsterreich' (JSaK, 1905); Niederlandische Gemiilde aus der Sammlung des Herrn Alexander Tritsch in Wien (W 1907); Nieder- liindische Gemiilde aus der Sammlung des Herrn Leon Lilienfeldin Wien (W1907); ,Ein neugefundenes Jugend- werk Lorenzo Lottos' (JCC, 19IOj; ,Jan van Eycks Bildnis eines Mannes im Briickenthalschen Museum in Hermannstadt' (GrK, 1914); Rubens’ Ildefonso-Altar (W 1921); Rembrandts Selbstbildnis.se (W 1922, »Meisterwerke in Wien«); Gustav Klimt: 10 Hand- zeichungen (W 1922); Gemdldegalerie im Kunst- historischen Museum zu Wien: Ervrerbungen in den Jahren 1920—1923 (W 1924); ,Diirers Bildnis einer Venezianerin aus dem Jahre 1505' (JSW, 1924); , Velazquez’ Bildnis der Infantin Margareta Theresia' (ib., 1926); , Rembrandts Selbstbildnis von 1652' (ib., 1928); Die Kunst der Renaissance in Deutschland, den Niederlanden, Frankreich ctc. (BI 1928, »Propy- laen-Kg« 10); ,Ein Frauenbildnis von Moretto in der Wiener Galerie' (Panth, 1928); (& Franz M. Haber- ditzl) Die Handzeichnungen von Peter Paul Rubens (BI 1928); La collection Del Monte (Vicnne 1928); , Das Riitsel eines vlamischen Frauenbildnisses im Museum zu Stockholm' (JSW, 1929); Van Dijck: Des Meisters Gemiilde in 571 Abbildungen (Stu-Bl 1931, »KK« 13 [2. izd.]); , Ein neuaufgefundenes Gemiilde Diirers' (Panth, 1931); .BUdnisse von Juan de Elandes' (ib.); ,Einige Frauenbildnisse aus Rubens' Anfdngen' (JSW, 1932); Bruegels Gemiilde (W 1932); , Carl Justi: Personliche Erinnerungen zur hundertsten tViederkehr seines Geburtstages' (ZfKg, 1932); pon. izb.: Gesam- melte Aufsiitze, I: Rubens, van Diick und ihr Kreis, & 11: Aus drei Jahrhunderten europdischer Malerei (W 1933, izd. Ludwig Burchard in Robert Eigen- berger); ,The Henry VII in the National Portrait Gallery' (BM, 1933); ,Bildnisse aus dem Hause Habs¬ burg, l—III' (JSW, 1933 [Kaiserin Isabella], 1934 [Konigin Maria von Ungarn], 1937 [Karl K]); ,Ein svečnik — goba 740 neuaufgefundenes Gemiilde Albrecht Diirers' (Belv, 1934/35); ,Landschaftsgemdlde Peter Bruegels d. A. ^ (JSW, 1935); , Ein wenig beachtetes IVerk Raffaels^ (ib.); ,Some Portraits of Musicians by van Dyck (BM, 1936); ,Rubens as Portrait Painter' (BM, 1940); ,Portraetter af Christian II og hans hustru Isabella j (KAar, 1940); ,Reflections on van Dyck's early Death (BM, 1941); ,The Feeding of the Five Thousand in the Painting of the Netherlands' (AQ, 1942); ,Van Dyck: Painter of Children' (GBA, 1943); ,Mabuse and the development of the Flemish Renaissance' (AQ, 1945), L: JL II (1928). Gliick, Heinrich (1889—1930), avstr. um. zgo¬ dovinar, r. in u. na Dunaju. Učenec J. Strzy- govvskega. B: (& Josef Strzygowski) Die indischen Miniaturen im Schlosse Schbnbrunn, I (W 1923); Die christliche Kunst des Ostens (BI 1923, »Die K. des Ostens«_8); (& E. Diez) Die Kunst des Islams (Bil 925, »Propyla e ' 1 ' Kg.« 5); Der Ursprung des romischen und abend- landischen IViilbungsbaues (W 1933). GnadenstuhI (nem.) —> Prestol milosti Gnirs, Anton (1873—1933), avstr.-češ. konser¬ vator, arheolog in um. zgodovinar, izkopaval na Brionih, prvi deželni konservator v Slov- Primorju in Istri s sedežem v Pulju, med 1. svet- vojno v Lj in nadomeščal tudi F. Steleta, takrat¬ nega deželnega konservatorja za Kranjsko; so- del. češ. topografije. B: Pola: Fiihrer durch die antiken Baudenkmdler und Sammlungen (W 1915); Alte und neue Kirchenglocken (2 knj., W 1917 & Karlsbad-Lpz 1924); Istria prae - romana: Beitrag zur Geschichte der friihesten und vor romischen Kultur an den Kiisten der ndrdlichen Adria (Karlsbad 1925). L: F. Steli (ZUZ, XII, 1933, p. 98—99); id. (E lV 2, 1962, s. v. — B!). Gnudi, Cesare (1910—_), it. um. zgodovinar in lik. kritik, Soprintendente alte gallerie za Emi lijo in direktor Pin. Naz. v Bologni. B: Niccold deli'Ar ca (T 1942); Morandi (F 1946). Nicola, Arnolfo, Lapo (F 1948); (& F. Arcan , S v 1 i Mostra celebrativa di Giuseppe Maria Crespi (Bol- 1948 [rk]); ,Nuovi appunti sui fratelli detle Masegne- Un Capolavoro di Pier Paolo', Grandezza di Jacobe (Toescov zb., 1950); (& Jacques Dupont) La P?"'" 1 gothigue (G-P-NY: Sk 1954, »Grands siecles h (& G. C. Cavalli) Mostra di Guido Reni (B°I y .. [rk]); (& id.) Guido Reni (F 1955); ,■Grandezza Simone ‘ (Venturijev zb. I, 1956); (uv) hdostra Carracci: Catalogo critico (Bol 1956); Giotto ( 1958; angl. izd. 1960); ,Gli affreschi nella chiesa Servi a Bologna‘ (Longhijev zb., 1962); fito (EWA VI, 1962); Pittura Bolognese del '300: V‘ta‘ e da Bologna (Mi 1962; angl. izd.: Vitale da Bolog and Bolognese Painting in the Fourteenth Centu > NY: Abrams 1965). L: Chi č (1961). goba (lat. spongia, angl. the sponge, fr. l’epo"^ it. la spttgna, nem. der Schwamm ) ali trst z g° 741 gobelin - Goethe, Johann Wolfga ng von 742 je eno izmed »orodij Kristusovega trpljenja« ( P po Mateju, Mt 27, 48). Up: cf. s. v. Ama Chnsti. gobelin, stenska preproga ( cf - s - v ' imen. po barvarski družini Gobelin, k J delavnico v Parizu 1602 s P remen ' a * . m fakturo stenskih preprog. Ko jo je 1662 kupu minister Colbert za fr. državo, je dobila in* Manufacture Royale des Tapis des Go e ms Manujacture Nationale des Gobelins). Godefroid de Claire ali de Huy, mozanski tar in emajler XII. st., delal mdr. za opa bal da v Stavelotu in verj. tudi za-> Atr.: npr. srebrni relikviarij v obliki glav P peza Aleksandra (1145, Bruxelles), e maj ni pr na -> triptihu ( relikviariju) iz Stave ota s XII. st., Morgan Libr.). *Godeskalkov evangelistar, znamenit ran rkp., najstar. primer -> dvorne soc Vil- (30,5 X 21 cm, 781/83, Bibl. Nat., No • Acq. lat. 1203), ki ga je kaligraf Godeš .j izpisal in morda tudi iluminiral za Kana _ in njegovo ženo Hildegardo (u. 783) za ar Poti v Rim (781). Na zač. 6 celostr. mini , podobe evangelistov, e. g. Marko (f. l v ) “ (f- 2r), Kristus (f. 3r), pri katerem je j* . Torp (infra) poudaril sorodnost s StS v e > prvič na zah. upodobljeni -> Vodnjak žtvj/eni (f. 3v) in inicialna str. In illo tempore ( • Matejevega evangelija (Mt 1, 18 19). L: H. Svarzenski (Aeschlimann, J 940 ’^'^': descalcus)- Hjalmar Torp, Note , SU 8 1 ‘ ^ cwidale antichi delPoratorio di S. Maria in Val' e M (Atti del 2° Congresso Intern. di Studi su dioevo, Spoleto 1953); Diringcr B 00 * (l9 {* , £ ckwi ih Kulundžič (1967, repr. 141). — H958) (Early 1964), W. Braunfels (1968), W. KoMer (195 )( F - Miitherich (1966), C. Nordenfalk (Sk 195 ')■ GODEŠIČ (Godešče), vas blizu Škofje Loke. p °dr. c. sv. Miklavža s freskami; na zun. za ■ stene delno ohranjena Poslednja sodba (» ur an s ki mojster« zač. XV. st., 1911 rest. Sternen — m dr. angeli trobentači, Abrahamovo naročje m Kolo sreče), v prezbiteriju pa apostoli (Jernej iz Loke, 1 . pol. XVI. st.). L: MAS 1 (1935, p. 22); M. Zadnikar (ELIJ 2,1962, s - v.); Stele (1969). Goeler von Ravensburg, Freiherr (Karl) 1 ried ri ch (Ludvvig August), (1854-1896), nem. um. zgodovinar in muzealec, direktor zbirk na Veste Goburg, znan po svojem zelo preglednem, o n eke mere še zdaj nenadomeščenem umzg. P n " točniku. . Rubens and die Antike: Seine Beziehungen zum klassisehen Altertum und seine Darstelhmgen aus der klassisehen Mythologie und Geschichte: Eine kunstgeschichtliche Untersuchung (Jena 1882); Grund- rifi der Kunstgeschichte: Ein Hilfsbuch fiir Studierende (3. izd., BI 1912). L: BJb (1900). Goes, Hugo van der (o. 1440—1482), niz. sli¬ kar, najpomembnejši po J. van Eycku in Rogierju van der Weyden: po obsegu razmeroma majhni opus se odlikuje z vznemirljivim, za tisti čas kar nenavadnim psihičnim občutjem in številnimi ikonogr. novostmi. R. v Gentu, tam 1467 postal mojster; od 1476 dalje živel v avguštinskem sa¬ mostanu Roode Kloster blizu Bruslja, u. duševno bolan. Vplival mdr. zlasti na Geertgena tot Sint Janš. S: diptih z Adamom in Evo (levo) in Objokovanjem (desno [varianta v Eremitaži], o. 1467/68, Ksthist. Mus.), Madona z otrokom (Stadel), Poklon kraljev (srednja tabla Montfort- skega oltarja, katerega stranski krili sta se izgu¬ bili, 1470/72; Dahlem [3. kralj prvič predstavljen kot črnec; za balustrado verj. avtp.]), *Portina- rijev oltar (dkč. 1475/77; Uffizi), tabli po naro¬ čilu Sira Edvvarda Bonkila za c. Sv. Trojice v Edinburghu (verj. orgelski krili; 1478/79; Edin- burgh [posojilo iz Holyrood Palače]), med zad¬ njimi deli naposled Čaščenje pastirjev (Dahlem) in Marijina smrt (Brugge). Kot fragmenta večje celote ohranjena Portret donatorja (MM) in Donator z Janezom Krst. (Walters). Med kopi¬ jami Rojstvo z dvema ženama (Nat. Gali.); med atr. deli levo krilo z donatorjema ( Hyppolytus de Berthoz in Elizabeth van Kevermjck) na D. Boutsovem triptihu z Mučeništvom sv. Hipolita (Brugge, stolnični muz.). L: H. G. Sander, Beitrage zur Biographie Hugos van der Goes und zur Chronologie seiner Werke (RepKw, 1912); M. J. Friedldnder (ThB XIV, 1921, s. v. — L!); K. Pfister: Hugo van der Goes (Ba 1923); Friedlander IV (BI 1926); J. B. Knipping, Hugo van der Goes (Niederlandische Malerei im XV. und XVI. Jahrhundert, A-Lpz 1941); Cankar III/2 (1951); Panofsky Neth (1953); Julius Held (EWA VI, 1962, s. v.); K. Malkon (Kindler II, 1965, s. v.); Otto Pacht (WJb, 1969). — Cf. V. Denis (1956), Jules Destree (1914), M. J. Friedldnder (1916 [1921; 1956]), K. Oettinger (1938), R. Rey (1945), itd. Goethe, Johann Wolfgang von (1749—1832), v. nem. pesnik, pomemben tudi s svojim pisa¬ njem o lik. umetn., v katerem se je dotaknil številnih umzg. vprašanj od terminologije do problema stila. Konkretno je mdr. pisal o pro¬ čelju straBburške stolnice, se zavzemal za re¬ stavracijo te stavbe in za dokončanje kolnske katedr., zlasti pa se je*ukvarjal z barvno teorijo. Up: mdr. J. H. W. Tischbein ( Goethe v Campa- gni), Angelika Kauffmann, Gerhard von Kiigel- gen (1809), George Dawe (1819), Heinr. Kolbe 743 Goetz, Hermann — Gogh, Vincent (VVillem) van 744 (1822 & 1826), Johann Joseph Schmeller (1826— 27) in Joseph Karl Stieler (1828), v kiparstvu mdr. marm. doprsja , ki so jih še za življenja iz¬ gotovili Alexander Trippel (t. i. Apolonovo do¬ prsje, 1787), Schadovv (1823), Rauch in David d’Angers. B: cf. s. v. Einem (1950—1953 in pozn. izdaje). L: Rudolf Payer-Thurn: Goethe: Ein Bilderbuch, Sein Leben und Schaffen in 444 Bildern... (Lpz s. a.); Gisela Schmelz-Uellenberg: Goethe und die Be- deutung des Gegenstandes fiir die bildende Kunst (Mn 1947); E. Beutler & J. Rumpf: Bilder aus dem Frank¬ furter Goethe-Museum (FrM 1949); P. Halm (Kchr, 1951 [knj. oc.]); Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); J. Nohl: Goethe als Maler Moller in Rom (Weimar 1955); EWA XV: lndex (1968, p. 218). — Cf. J. P. Ecker- mann (Lj 1959), H. von Einem (1947; 1950—1953), U. Kultermann (1966 — L!), H. Ladendorf (2. izd. 1958 — L! [št. 769—804]), R. Zeitler (1954), itd., pos. Corpus der Goethezeichnungen (Lpz: Seemann). Goetz, Hermann (1898—_), nem. poznavalec ind. umetn., učil na univ. v Heidelbergu. B: (& Ernst Kiihnel) lndische Buchnialereien aus dem Jahangir-Album der Staatsbibliorhek zu Berlin (BI 1924, »Buchkst. des Orients« 2); ,Zur Biographie der indischen Miniaturmalerei' (Sarrejev zb., 1925); ,Rajput art: its problems' (Coomaraswamyjev zb., 1947); The Ari and Architecture of Bikaner State (Ox 1950); ,Gupta, School of' (EWA VII, 1963); ,Kashmir Art' (EWA VIII, 1963); Jndien: Fiinf Jahrtausende indischer Kunst (5. izd., Ba-Ba 1964, »K. der Welt«), L: KU (1966). Gog in Magog proti ljubljenemu mestu, ik. m. po -> Apokalipsi (Raz 20, 7—9). Up: npr. lesor. v vvittenberški Bibliji iz 1534 in pozn. v —> Dal¬ matinovi Bibliji (1584, III, f. 149v — Gog in Magog so Turki, ljubljeno mesto pa Dunaj, ki ga je mdr. spoznati po še nedk. stolpu Štefa¬ nove c.). L: Schmidt IL (1962, repr. 153). Gogh, Vincent (Willem) van (1853—1890 sam.), hol. slikar, ob Cezannu in Gauguinu eden izmed 3 v. pionirjev mod. umetn., pos. ekspresionizma. Kot lik. umetnik živel vsega 10 let, z izjemo kratkega priložnostnega šolanja (Bruselj; Haag, A. Mauve; Antvverpen, ak.) samouk; gl. delo nastalo v Franciji; za življenja prodali 1 njegovo sliko (febr. 1890: Rdeči vinogradi pri Arlesu, nov. 1888, Puškin). V XX. st. postala obče znana tako njegova tragična življenjska usoda kot sama njegova nadvse občutljiva in iskrena oseb¬ nost, ki ji je bila vzrok in ki jo nahajamo tudi v čudovito pričevalnih pismih bratu Theu (od 1872 dalje). R. 30. marca kot sin protestantskega pastorja v Zundertu pri Bredi, s 16 leti pomočnik v haaški podružnici um. trgovine Goupil, pozn. v Londonu in Parizu, 1876 odpuščen; 1877 po¬ možni učitelj in pridigar v Angliji, 1878 po mi¬ sijonarskem tečaju v Bruslju pridigar v rudarski pokrajini Borinage v Belgiji, 1880 odpuščen, zač. lik. ustvarjati; 1881 pri starših v Ettenu, 1882— 83 poldrugo leto v Haagu, po ponesrečenem pri¬ zadevanju s prostitutko Sien se zatekel v samoto v pokrajino Drenthe; dec. 1883—nov. 1885 pri starših v Nuenenu (motiv Jedci krompirja)’, nov. 1885—febr. 1886 v Antwerpnu; febr. 1886 do febr. 1888 v Parizu (vpliv impresionistov — paleta postala svetla, tehnika pointilistični P°' dobna — in jap. barvnih lesor., npr. Hiroshi- geja); febr. 1888—maj 1889 v Arlesu (ustvarjalni vrh; okt.—dec. 1888 pri njem Gauguin, van Gogh ga 24. dec. napadel in si potem odrezal des. uhelj — odtlej pa do smrti napadi umobol- nosti in vmes obdobja mrzličnega ustvarjanja); maja 1889 se umaknil v umobolnico v Saint- ✓ Remyju (mdr. svobodne kopije po Rembrandtu, Delacroixu, Daumierju, Milletu in Doreju); oc j maja 1890 po kratkem obisku Pariza v oskrbi dr. Gacheta v Auversu, 27. jul. se ustrelil, 29. jul. u. S: Jedci krompirja (1885, Stedelijk); j Mou- lin de la Galette (1886, Nationalgal.), 14. juW v Parizu (1886/88, Bern, z. Hahnloser), Čevlji (d. [18]87, Balt. Mus. of Art), » Most v dežji /« (po Hiroshigejevem lesor., 1886/88, prej Laren, V. W. van Gogh), » Pere Tanguy« (1887/88, Pariz, Mus. Rodin in z. Stavros S. Niarchos [prej Edward G. Robinson]); Most v Arlesu (1888, Wallraf), Dvižni most pri Arlesu (apr. 1888, Pariz, zas. z.), Čolni v Saintes-Maries (jun. 1888, Stedelijk), Pismonoša Rollin (avg. 1888, Boston FA), Pismonoša Rollin (avg. 1888, Otterlo), Sončnice (avg. 1888, Neue Pin., Tate in P^ [prej C. S. Tyson]), Kavarniška terasa ponoči (sept. 1888, Otterlo), * Nočna kavarna ( se P t- 1888, Yale), Rumena hiša (sept. 1888, prej Laren, V. W. van Gogh), Umetnikova soba v Arlesu (okt. 1888, prej ib.), Železniški viadukt čez cesto v Tarascon (okt. 1888, prej New York, Erich Maria Remarque), »Les Alyscamps« (nov. 1888, New York, E. C. Vogel), L' Arlesienne: M me Ginoux (nov. 1888, MM), Gauguinov stol (dee- 1888, Tate; varianta prej Laren, V. W. van Gogh), Bolnica v Arlesu (1889, O. Reinhart), »La Ber- ceuse « (Mme Rollin, jan.-mar. 1889, variante e. g. Otterlo in AIC), Pogled na Arles (1889, Neue Pin.), Vrt umobolnice v Saint-Remyju (maj 188 , O. Reinhart), Gl. paznik v Saint-Remyju ( se Pj' 1889, Soleure, z. Dubi-Muller), Olive (sept./ok*- 1889, Minneapolis), Rumeno žito in ciprese v Saint-Remyju (okt. 1889, Ziirich, z. Emil Buhrle), Moški portret (»Portret igralca «, pozimi 1889/9 , Otterlo), Sejalec (po Milletu, jan. 1890, Ne* York, Morris W. Haft), Arležanka {VArlesienne, 745 Goldene Pforte — Goldscheider, Ludwig 746 po Gauguinovi risbi, jan./febr. 1890, Ste eij )> Pivci (po Daumierju, febr. 1890, AIC), rog jetnikov (po Dorejevem lesor., febr. 189 , u škin), Veje cvetočega mandljevca (febr. 189 [za Theovega otroka], prej Laren, V. W. van og ), Cesta s cipresami (febr. 1890, Otterlo), Dobu Samaritan (po Delacroixu, maj 1890, ib.)» * tunike (maj 1890, prej Laren, V. W. van Gogh), Auverska pokrajina (jun. 1890, Moskva, uz. mod. zah. umetn.), Dr. Paul Gachet (jun. 1890, 1- varianta New York, Siegfried Kramarsky; 2. varianta Louvre), Mile Gachet pri klavirju (jun. 1890, Basel), Mile Gachet na vrtu (jun. 1890, Louvre), Cerkev v Auversu (jun. 1890, ib.), nina pri Auversu (jul. 1890, New York, Marshall Field), Mestna hiša v Auversu 14. jul. 1890 (jul. 1890, Chicago, Leigh B. Block), Žitno P° i e ^ krokarji (jul. 1890, prej Laren, V. W. van Gogh), iz slabih 5 let od Nuenena 1885 do Auversa ohranjenih 41 avtp., med njimi Avtp. s svetlini klobukom in kravato (1886/88 [Pariz], Stedelijk [last Rijksmus.]), z rumenim slamnikom (188 v [Pariz], Detroit), pred pikčastim ozadjem (1886/ klobukom in kravato (1886/88 [Pariz], ^ _.!gg [last Rijksmus.]), z rumenim slamnikom ’ Detroit), pred pikčastim ozad,em ,^ J . _riz], AIC), pred slikarskim stoja [18]88 [Pariz], Stedelijk), Slikar na ces, ‘ rascon (avg. 1888, prej Magdeburg, Friedrich-Mus., uničeno 1945), « lom Gauguinu (sept. 1888, Fogg), štu H bildnisse Vincent van Goghs (BI [vzh-1 ^ c Gerson (Kindler II, 1965. s. v. — L ) ’ . _ cf. J affe, Van Gogh (EWA XIV, 1967 — L7- ^ Ch. Estienne (1953), F. Fels (1928), P- F««« < | af/ ) e M. Hammacher (1948; 1963), L B. c 1921 ‘ J- keymarie (1951; 1968), J. Metergg«* C- Nordenfalk (1947), W. Pac/i (l93 ), ( ' 95 r 6 - L!), M. Schapiro (1950), J. Snntc^^ V7. Uhde (1936 [1941]), W. 1 Veisbach (1949 Goldene Pforte -> Freiberg na Saškem Goldene Tafel »Zlata tabla « iz Liineburga *»Goldenes Rossel« (nem., » Zlati konjiček«), pomemben fr. zlatarski izdelek (o. 1403, Altot- ting), ki ga je fr. kraljica Izabela Bavarska ( Isa- beau de Baviere ) podarila svojemu možu, fr. kralju Karlu VI., za novo leto 1404 (nasl. leto pa ga je kralj že zastavil svojemu svaku, vojvodi Ludoviku Bavarskemu). Kralj kleči pred Marijo v rožni uti, ki je najstar. znani primer ikonogr. motiva —> Madona v rožnem gaju. Marijo kronata angelca, ob njenem vznožju so od leve na des. Katarina Aleksandrijska s palmo in »oba Janez¬ ka«, tj. mali Janez Krst. z jagnjetom in mali Janez Ev. s kelihom. Za kraljem laja njegov pes, des. od njega sta klečalnik z njegovim molitve¬ nikom in oproda na kolenih z njegovim šlemom, spodaj pa drug oproda drži kraljevega konja, iz čistega zlata izdelanega in bleščeče pološčenega belca, po katerem je z biseri in dragulji posuta, za internacionalni gotski slog tako karakteri¬ stična umetnina tudi imen. L: Panofsky Neth (1953, p. 69, 73 & 388); Meiss- Berry (1967). — Cf. J. Evans (1966, barvna repr. p. 153). Goldenstein, Franc -+Kurz zum Thurn und Goldenstein Goldscheider, Ludwig (1896—_), avstr.-angl. (ž.) um. zgodovinar, direktor zal. Phaidon Press v Londonu; oskrboval zun. opremo njenih izd. in izdaj nekaterih amer. muz. R. na Dunaju, stud. na tamk. univ., za nacizma emigriral v Anglijo. B: Fiinfhundert Selbstportrats von der Antike bis zur Gegemvart ( Plastik , Malerei, Graphik ) (W: Ph 1936; angl. izd. Five Hundred Self Portraits..., L: Ox UP & Ph 1937); Art without epoch (ib. 1938; nem. orig. izd. Zeitlose Kunst: G e ge n wart snahe Kunstwerke aus fernen Zeiten , W: Ph); El Greco (NY: Ox UP & Ph 1938 [cf. 1954]); (& Th. Bodkin) The Paintings of Jan Vermeer (ib. 1940); Roman Portraits (ib. 1940); Donatello (L; Ox UP & Ph 1941; n. izd. 1944); Etruscan Sculpture (ib. 1941); Leonardo da Vinci (L: Ph 1943; 5. izd. NY: Ph 1954; nem. izd. Leonardo da Vinci: Gemalde und Zeichnungen, K: Ph 1960); (& Philip Hendy) Giovanni Bellini (L: Ph 1945); Vincent van Gogh (ib. 1947); Ghiberti (ib. 1949); Michelangelo: Drawings (ib. 1951; 2. izd. 1966); Tov/ards Modern Art (ib. 1952); Leonardo da Vinci: Landscapes and Plants (NY: Ph 1952; nem. izd. Leonardo da Vinci: Landschaften und Pflanzen, K; Ph 1952); Unknown Renaissance Portraits: Medals of Famous Men and Women of the XV & XVI Centuries (L: Ph 1952); Michelangelo: Paintings, Sculpture, Architecture (n. izd., NY: Ph 1953; nem. izd. K 1964); El Greco: Paintings, Drawings and Sculptures (3. izd., L: Ph 1954); Jan Vermeer: The Paintings', Complete Edit ion (ib. 1958); (izd.) Rembrandt: Paintings, Drawings and 747 Goldschmidt, Adolph — Gollob, Hedwig 748 Etchings (ib. 1960 ; 3. izd., ib. 1967); A Survey of Michelangelo's Models in Wax and Clay (ib. 1962). L: WWA (1962); Sternfeld-Tiedemann (1962). Goldschmidt, Adolph (1863—1944), nem. (ž.) um. zgodovinar, odličen poznavalec srednjev. umetn. (pos. še slonokoščene plastike). Kot predstavnik strogo kritične, na eksaktno opazo¬ vanje oprte in sleherni neutemeljeni spekulaciji tuje stilne analize je bil enako pomemben in vpliven raziskovalec in pedagog (pri njem mdr. Stud. E. Panofsky, prom. pa npr. M. Deri, H. Jantzen, L. Burchard, O. Homburger, E. Gali, A. Boeckler, L. Schudt, R. Wittkower, E. Meyer, U. Middeldorf, G. Gombosi, K. E. Simon, F. Baumgart, K. fVeitzmann, Dorothee VVestphal, W. Krdnig, itd.). R. v Hamburgu, prom. v Leipzigu, priv. docent (1893) in izr. prof. (1903) v Berlinu, ord. v Halleju (1904) in Berlinu (1912—29); 1939 pred nacisti emigriral v Švico, u. (še 80) v Baslu. Z O. von Falkejem 1913—14 sour. JkPK. B: Liibecker Malerei und Plastik bis 1530 (LU 1889, dis.); ,Der Utrechtpsalter 4 (RepKvv, 1892); Der Albani- Psalter: und seine Beziehung z ur symbolischen Kirchen- sculptur des XII. Jahrhunderts (BI 1895); ,Die dltesten Psalterillustrationen ‘ (RepKw, 1900); Die Kirchenthiir des Heiligen Ambrosius in Mailand: ein Denkmal friihchristlicher Skulptur (Str 1902, »ZKA« 7); Studien zur Geschichte der sachsischen Skulptur in der Vber- gangszeit (BI 1902); ,Die Freiberger Goldene Pforte ‘ (JkPK, 1902); Das Evangeliar im Rathause zu Goslar (BI 1910); *Die Elfenbeinskulpturen: aus der Zeit der karolingischen und sachsischen Kaiser, VIII. — XI. Jahrhundert (2 knj., BI; Cassirer 1914—1918 [1. knj. s P. G. Hiibnerjem in O. Homburgerjem], »Denk- maler deutscher K.«); * Die Elfenbeinskulpturen: aus der romanischen Zeit, XI. — XIII. Jahrhundert (2 knj., ib. 1923—1926, ista z.); Die Skulpturen von Freiberg und IVechselburg (BI 1924, ista z.); Die deutschen Bronzetiiren des friihen Mittelalters (Mrbu 1926); ,Friihmittelalterliche Encyclopadien ‘ (VorBW 1923/ 1926, BI 1926); Die deutsche Buchmalerei, I—II (Mn-F 1928 [/: Die karolingische Malerei ; II: Die ottonische Malerei]', angl. prev.: German Illumination ); ,Kunstgeschichte ‘ (Aus 50 Jahren deutscher VVissen- schaft: Die Entwicklung ihrer Fachgebiete in Einzel- darstellungen, BI 1930); (& K. Weitzmann) * Die by- zantinischen Elfenbeinskulpturen des X. — XIII. Jahr¬ hunderts (2 knj., BI: Cassirer 1930—1934); Die Bronze¬ tiiren von Nowgorod und Gnesen (Mrbu 1932); ,Die Bedeutung der Formenspaltung in der Kunstentwick- lung' (Interdependence, Convergence and Institu- tions: Thought and Art, C [Mass.], Harvard Tercen- tenary Publication, 1937); ,A German Psalter of the Twelfth Century IVritten in Helmarshausen' (J Wal- ters, 1938); ,English influence on medieval art of the continenf (A. K. Porterjev zb., 1939); ,Style in Dutch Painting in the Seventeenth Century' (AQ, 1939); An Early Manuscript of the Aesop Fables of Avianus and Related Manuscripts (Pri 1947). L: JL II (1928, s. v.); UJE (s. v.); Kurt Weitz- mann, Adolph Goldschmidt (Coli Art J, 1944); Otto Homburger, Adolph Goldschmidt 1863—1944 (Phoe- bus, 1946); Heinz Mode, Adolph Goldschmidt (450 Jahre Universitat Halle, Halle 1952); Hans Kauff- mann (NDB VI, 1964, s. v.). — Cf. U. Kultermann (1966, tudi f). — Zborniki: Festschrift fiir Adolph Goldschmidt: zum 60. Geburtstag am 15. Januar 1923 (Lpz 1923 — B!); Adolph Goldschmidt zu seinem siebenzigsten Geburtstag am 15. Januar 1933 dar- gebracht von allen seinen Schulern, die in den Jahren 1922 bis 1933 bei ihm gehort und promoviert haben (BI 1935 — B!); Carl Georg Heise (izd.): Goldschmidt zum Gedachtnis: 1863—1944 (Hmb 1963, s 5 pred¬ stavitvami [H. Jantzen, O. Homburger, Otto Freiherr von Taube, E. Panofsky, C. G. Heise] in B! [H. Ladendorf]). Goldschmidt, Ernst Philip (1887—1954), avstr.- angl. bibliograf. Veljal za najboljšega poznavalca gotskih in renesančnih knjižnih izdaj in vezav. V Londonu 1923 odprl antikvariat, izd. okr. 100 katalogov. B: Gothic and Renaissance bookbindings (L 1928, 2 knj.); Hieronymus Miinzer und seine Bibliothek (L 1938); Medieval texts and their first appearance in print (1948); The pr in led book of the Renaissance: three lectures on type, illustration and ornament (C 1950). L: H. F. Wijnman (Winkler Prins, sup. 1955). Goldschmidt, Fritz, nem. um. zgodovinar m muzealec v Berlinu, ur. zadnji letnik Internatio¬ nale Bibliographie der Kw. (XV, 1917/18). B: Pont or mo, Rosso und Bronzino: Ein Versuch der Raumdarstellung (Lpz 1911); Die italienischen Bron- zen der Renaissance und des Barock, I: Biisten, Sta- tuetten und Gebrauchsgegenstande (Bl-Lpz 1 »Konigliche Museen zu Berlin: Beschreibung der Bildwerke der christlichen Epochen« 2). Goldvvater, Robert J. (1907—....), amer. um. zgodovinar in muzealec, r. v New Yorku, prom- na New York Univ., direktor newyorškega Tim Mus. of Primitive Art. Ur. Magazine of Ar (1947—53). B: Primitivism in Modem Painting (NY-L 1938). ,Some Aspects of the Development of Seurat's St) L (AB, 1941); ,L'Affiche Moderne: Revival of Art after 1880 ‘ (GBA, 1942); (izd.) Artists on AH- from the XIVth to the XXth Century (NY 1945. * Marcom Trevesom; 2. izd. 1947); ,Puvis de Chov. nes: Some Reasons for a Reputation' (AB, 1“ ’ Rufino Tamayo (1947); Modem Art in Your (1949); Jacques Lipchitz (A 1954); Paul Gauguin ( 1957); ,Symbolic Form: Symbolic Content' (20. ko B IV, 1963). L: WWAA (1959). Gollob, Hedwig (1895—....), avstr. um. zg°' dovinarka, r. v Olomoucu, prom. na D un 1920. B: Systematisches beschreibendes Verzeichnts mit IViener Holzschnitten illustrierten IViener U vom Jahre 1482—1550 (Str 1925, »SdK« 232, o ^ Der IViener Holzschnitt in den Jahren vonj 4 1550: seine Bedeutung fiir die nordische Kun t (W 1926, »Artes Austriae« 5, dis.); Die Ents 749 GOLO nad Igom — Gombrich, Ernst H(ans) J(osef) 750 der germcmischen Renaissance (Str 1926, »SdK« 240); Gentiles da Fabriano und Pisanellos Fresken am Hos- pitale von Sl. Giovanni in Laterano in Rom (Str 1927, »ZKA« 124); Lorenzo G hibe r lis kiinstlerischer tVerde- kang (Str 1929, »ZKA« 126); F.Altmann: Ein Wiener Maler des XV. Jahrhunderts (Str 1929, »SdK« 269); Grundziige der kiinstlerischen Formengestallung des millelallerlichen Spiritualismus (Str 1931, »SdK« 281); ,Holbein und die Danses Macabres' (ZfKg, 1954). L: WWAu (1964), Kil (1966). GOLO nad Igom (ali pod Kureščkom). V žup. c ■ sv. Marjete lesena *prižnica (na atlantu) in *veliki oh. iz nekd. samostanske c. v Kostanje¬ vi iz 1. pol. XVIII. st. L: M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.); Oris (1966) ^vc SU (1966); »ArS« 1 (1967). golob (lat. columba , angl. the dove, fr. la colom- be - nem. die Taube), ik. m., v ant. umetn. atribut Venere (cf. s. v. voz z golobjo vprego), po motivu ‘z Geneze (1 Mojz 8, 8—11) tradicionalni simbol miru ( C f. Picasso, lito., 1949), v kršč. umetn. m dr. simbol sv. Duha (cf. e. g. Krst v Jordanu), duše nedolžnega, atribut Avguština, Benedikta, Gregorija Vel., Janeza Zlatousta, Vasilija Vel. L: Fr. Suhling: Die Taube als religioses Symbol 'm christlichen Altertum (RQ, 1930); Ferguson (1954); Rčau 1 (1955, p. 80—81, 102) & 111/3 (1959, p. 1507), Cirlot (1962). — Cf. E. Panofsky (L 1961), G. de Terv ”"—- /T * — varent (I 1958, stp 104 _ 0 6 ). Golob prinese Noetu ozelenelo oljčno vejico (nem. Die Taube iiberbringt den Olzweig), btbl. 'k- m. (1 Mojz 8, 11: Golob je prišel k njemu Proti večeru in glej, zelen oljčni list je ime ' svojem kljunu, lat. at illa venit ad eutn ad vespe- ram portans ramum olivae virentibus foliis in ore suo). Up: npr. 15. emajlna podoba v zgornji vrsti (ante legem) -> Verdunskega olt. iz 1181 ali mi¬ niatura f. 3v v Psalterju sv. Ludovika (1253/70, Bibl. Nat.). L: Reau II/l (1956, p. 110). golota v likovni umetnosti —>■ akt schen Kg.« 9); id.: Hendrick Goltzius (Lpz 1919, »Meister der Graphik« 7); id.: Verzeichnis des gra- phischen Werks von Hendrick Goltzius... (ib. 1921); M. M. Salinger (EWA VI, 1962, s. v.); Hall Por (1963); H. Gerson (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Seizieme Dessins (1965 — L!); Seizieme Peintures (1965). — Cf. F. W. H. Hollstein (Dutch VIII, 1954), E. K. J. Reznicek (1961). Golzio, Vincenzo (1896—_), it. um. zgodo¬ vinar v Rimu. B: Lorenzo Monaco (R 1931); Raffaello nei docu- menti, nelle testimonianze dei contemporanei e nella letteratura del suo secolo (C. d. V. 1936); Documenti artistki sul Seicento nell'archivio Chigi (R 1939); La Galleria e te collezioni della R. Accademia di San Luca in Roma (R 1939, »Itinerari« 69); Architettura bizan- tina e romanica (Mi 1939); Ji Seicento e il Settecento (T 1950, »Storia delFarte classica e italiana« 4; n. izd. v 2 knj. ib. 1955). Gombosi, Gyorgy (v naslovih tudi Georg, Ge- orges ali Giorgio), madž. um. zgodovinar. Prou¬ čeval it. renesančno slikarstvo, prispevki v Thieme-Beckerj u. B: Spinello Aretino: Eine stilgeschichtliche Studie iiber die florentinische Malerei des ausgehenden XIV. Jahrhunderts (Bu 1926, dis.); ,Un ritratto giovanile di Sebastiano del Plombo' (Dd, 1926); ,11 ritratto di Filippo II del Tiziano nella Galleria Corsini' (BArte, 1927/28); ,Tizians Bildnis der Victoria Farnese' (JPK, 1928); ,Les origines artistigues de Palma Vecchio' (GBA, 1932); ,A Markustemplom porticusa (IIportico delta Basi lica di S. Marco)' (Petrovicsev zb., 1934); ,Sebastiano delPiombo' (Panth, 1934); Palma Vecchio: Des Meisters Gemalde und Zeichnungen in 195 Ab- bildungen (Stu-Bl 1937, »KK« 38);, Uber venezianische Bildnisse' (Panth, 1937); Moretto da Brescia (Ba 1943, »Ars doeta« 4). Gombrich, Ernst H(ans) J(osef), (1909—_), avstr.-angl. (ž.) um. zgodovinar, avtoriteta na področju ikonologije in um. teorije. R. in prom. (1933) na Dunaju, emigriral za nacizma, prof. na univ. v Oxfordu (1951—52), nato na univ. v Londonu, kjer je hkrati direktor njenega -»■ \Varburgovega instituta. Goltzius, Hendrick (1558—1617), hol. grafik >n slikar, od 1577 dalje v Haarlemu, tam eden ' z med gl. manieristov; kot grafik pionir nove črtne tehnike pri bakr. S; od o. 1600 dalje, npr. Umirajoči Adonis (d. 1603, Rijksmus.), Adam m E 'a (les, d. 1608, Eremitaža), Suzana s starcema Bes, d. 1607, Douai, Mus. de la Chartreuse), Zei >s i n Antiopa (d. 1612, Utrecht), Venera m Adonis (d. 1614, Alte Pin.), Juno in Merkur ^' l6 15, Rotterdam). G: npr. Zastavonoša (d. 158/), Poroka Amorja in Psihe (d. 1587), »Goltziusov Pesu (d. 1597) _ vse bakr. L: Otto Hirschmann: Hendrick Goltzius al * Mater-. 1600—1617 (Haag 1916, »Quellenstud. zur hollandi B: ,Zum Werke Giulio Romanos, I — II' (JSW, 1934 & 1935); (& E. Kris) Caricature (Harm 1940); ,The Subject of Poussins Orion' (BM, 1944); ,BotticelU's Mythologies: a Study in the Neoplatonic Symbolism of His Circle' (JWCI, 1945); ,Icones Symbolicae: The Visual Image in Neo-Platonic Thought' (ib., 1948); ,lmagery and Art in the Romantic Period' (BM, 1949); The Story of Art (L-NY: Ph 1950; 10. izd. 1960); ,Renaissance Artistic Theory and the Development of Landscape Painting‘+ (H. Tietzejev zb., 1950; pon. v GBA, 1953; cf. 1966); ,The Sala dei Venti in the Palazzo del Te' (JWCI, 1950); ,Hypnerotomachiana' (ib., 1951); ,Meditations on a Hobby Horse'+ (Aspects of Form, NY-L 1951; cf. 1963); ,Kunstwissenschaft' (Das Atlantisbuch der Kunst, Z 1952); ,Psycho-Ana- lysis and the History of Art' (International J. of Psycho-Analysis, 1954); ,Conseils de Leonard sur les esguisses des tableaux'+ (Actes du Congres Leonard 751 Gonpalves, Nuno — Goodenough, Erwin R(amsdell) 752 de Vinci: Etudes d’Art, 1954; cf. 1966); ,Visual Me- taphors of Value in Art' (Symbols and Values: An Initial Study, NY 1954); ,Andre Malraux and Ihe Crisis of Expressionism' (BM, 1954); , Leonardo'š Grotesque Heads' (Leonardo: Saggi e ricerche, R1954); ,The Renaissance Concept of Artistic Pro- gress and Its Consequences'+ (17. kongr., 1955 —cf. 1966); ,Apollonio di Giovanni: A Florentine Cassone Workshop Seen through the Eyes of a Humanistic Poel'+ (JWCI, 1955 — cf. 1966); ,Raphael's »Madonna delta Sedia«'+ (L-NY: Ox UP 1956, »Charlton Lectures on art« 37 — cf. 1966); Art and Scholarship (L 1957); Art and Illusion: A Study in the Psychology ofPictorialRepresentation (L-NY: Ph 1960; nem. izd.: Kunst und Illusion: Z ur Psychologie der bildlichen Darstellung, K: Ph 1967); ,TheEarly Medici aspatrons of art'+ (E. F. Jacob [izd.]: Italian Renaissance Stud., L 1960 — cf. 1966); ,Renaissance and Golden Age‘+ (JWCI, 1961 — cf. 1966); ,The Style »alTantica«: Imitation and Assimilation' + (20. kongr. II, 1963 — cf. 1966); ,Recent Concepts of Mannerism, Intro- duction: The Historiographic Background'+ (ib. — cf. 1966); pon. izb.: Meditations on a Hobby H or se: and other essays on the theory of art (L: Ph 1963); ,An Interpretation of Mantegna's » Parnassus «‘ (JWCI, 1963); , Moment and Movement in Art' (ib., 1964); pon. izb.: Norm and Form: Studies in the art of the Renaissance (L: Ph 1966); , Vom Wert Kunstvvissen- schaft fiir die Symbolforschung' (Probleme der Kw., II, BI: De Gruyter 1966); ,From the Revival ofLetters to the Reform of the Arts: Niccolo Niccoli and Filippo Brunelleschi' (R. Wittkowerjev zb. II, 1967); ,The Earliest Description of Bosch’s Garden of Delight' (JWCI, 1967); ,The Leaven of Criticism in Renaissance Art' (C. S. Singleton [izd.]: Art, Science and Hist. in the Renaissance, Balt 1967); ,Bosch's »Garden of Earthly Delights«: a Progress Report' (JWCI, 1969); Aby Warburg: An Intellectual Biography (L 1970). L: WWA (1962); WW (1964); Giovanni Previtali (Par, 1968, p. 22—40). — Cf. U. Kultermann (1966). Gonpalves, Nuno (dkm. od 1450 dalje), port. slikar, postal 1450 dvorni slikar -> AIfonza V. Delo, ki mu je atr. z največjo verjetnostjo, slav¬ nih 6 tabel poliptiha (1471/81, Lisboa, Museu Nacional de Arte Antiga), je hkrati najodličnejša umetnina vsega port. slikarstva in eden izmed v. spom. portretne umetn. V zdaj nedvomnem zaporedju od leve na des. so na tablah tele sku¬ pine resp. prizori: 1. menihi ; 2. ribiči in mor¬ narji; 3. Sv. Vincenc z odprto knj. evangelijev (Jan 14, 28—31) zadolžuje Alfonza V., da s '»križar¬ sko«. vojsko ponese krščanstvo v Afriko ; 4. Sv. Vincenc izroča poveljstvo nad vojsko; 5. plemiči; 6. prezentacija relikvij in —s- Abrabanel z ustrez¬ nim mestom iz Biblije (simulirane hebr. črke za Iz 66, 18—19). L: Jose de Figueiredo: O pintor Nufio Gonpalves (Lisboa 1910); Reynaldo dos Santos: Os primitivos portugueses (1450—1550) (ib. 1940); id .: Nufto Gon¬ palves (L: Ph 1955); Adriano de Gusmao: Nuflo Gonpalves (Lisboa 1957); Armando Vieira Santos: Os paineis de S5o Vicente de Fora (ib. 1959); J. Vaquero (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. Ch. Sterling (& Jean Rosenwald *1968 — L!). Goncourt, Edmond Huot de (1822—1896) in Jules Huot de (1830—1870), brata, fr. pisatelja, kritika in pisca o lik. umetn., ki sta do Julesove smrti (za sifilisom) skupaj pisala in objavljala ter se ukvarjala tudi z risanjem, grafiko in akva¬ relom. Popularizirala sta fr. umetn. XVIII. st. in jap.lesorez. B (lik. umetn.): L'art du XVIIIe sičcle (3 knj., P 1859—1875; 3., rev. in razš. izd. [I.—II. knj.] P 1880—1882); Outamaro (P 1891; 3. izd. 1904); L'art japonais du XVIII« sičcle: Hokousai (P 1896). L: E. Koehler: Edmond und Jules de Goncourt: die Begrtinder des Impressionismus (Lpz 1912); Pierre Sabatier: L'esthetique des Goncourt (P 1920); P- Descaves: Mes Goncourt (P 1949); EWA VII (1963, stp 552 — L!). — Cf. F. Fosca (1941), U. Kultermann (1966). Gončarova, Natalija (Sergejevna), (1881 — 1962) rus. slikarka. R. v Tuli pri Moskvi, s svojim možem ( ->Larionov ) utemeljila -+rejonizem, se pomembno uveljavila z osnutki inscenacij, u. (81) v Parizu. L: Vollmer II (1955, p. 272); Herbert Read (Kind¬ ler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965), M. Seuphor (1949 [1959]), etc. Gonse, Louis (1846 — 1921), fr. um. zgodovinar, r. in u. (75) v Parizu. B: L'art japonais (2 knj., P 1883); L’art gothique ■ (P 1890); , Rembrandt: d'apres itn livre nouveau (GBA, 1893 [Emile Michel, 1893]); ,Un Tableatt de Velasquez au Musče de Rouen‘ (ib.); La sculpture fran(aise depuis le XIV« sičcle (P 1895). Gonzaga -> vladarji (Mantova) Gonzales, Julio (1876—-1942), šp. kipar, moj¬ ster železne plastike. R. v zlatarski družini v Barceloni, od 1900 v Parizu, tam u. (65). P ; slavna La Montserrat (kovano železo, Stedelijk [1937 v šp. paviljonu na pariški svet. razst.] i n — kot umetnikovo zadnje delo — Mala prepla¬ šena Montserrat (bron, MAM). L: Leon Degand, Julio Gonzales (Art d Au- jourd’hui, 1950); id.: Gonzales (A 1956); Giedion- VVelcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Marie N. Pradelde Grandry: Julio Gonzales (Mi s. a.. »MdS« 25). Goodenough, Erwin R(amsdell), (1893——)’ amer. zgodovinar religij, r. v Brooklynu (N. Y.)> od 1923 dalje učil na Yale Univ. v New Havenu (prof. od 1934 dalje, em. 1962). B: By Light, Light: The Mystic GospeI of Hellenistie Judaism (NH 1935); (& H. L. Goodhart) General Bibliography of Philo (NH 1938); An Introduction ta Philo Judaeus (NH 1940); ,The Crown of Victory '« Judaism' (AB, 1946); ,The evaluation of symbols re current in time, as illustrated in Judaism' (Eranos-Jb., XX, 1952); *Jewish Symbols in the Greco-Rm” an 753 Goodrich, Lloyd — Goriš, Jan Albert 754 Period, I—XIII (NY 1953—1966, »Boli. Ser.« 37 [I—III 1953, IV 1954, V—VI 1956, VII—VIII 1958, IX—XI 1964, XII 1965]). L: WWAm (1964—65). Goodrich, Lloyd (1897—....), amer. lik. kritik 'n muzealec, direktor Whitney Mus. of American Art v New Yorku. B: Thomas Eakins: His Life and fVork (NY 1933); WinsIow Homer (NY 1944); Yasuo Kuniyoshi: Retro- spective Exhibition (NY 1948 [rk, Whitney]); Max Weber: Retrospective Exhibition (NY 1949 [rk, ib.]), Edward Hopper (Harm 1949); John Sloan: 1871 1951 (NY 1952 [rk, ib.]); The Museum and the artist (NY 1958); Albert P. Ryder (NY 1959); Four American e xpressionists: Doris Caesar, Chaim Gross, Karl Knaths, Abraham Rattner (NY 1959); (& J- I- H. Baur) American Art of the Twentieth Century (L !962 [rk]); Edvvard Hopper (NY 1964, [rk, Whitney]). L: WWAA (1959); WWAm (1964—65). Goreči grm (lat. Rubus igneus incombustus, a ngl. The Burning Bush, nem. Der Brennende Busch ali Moses vor dem brennenden Dornbusch), bibl - ik. m. (2 Mojz 3, 1—6), v srednjev. kršč. umetn. običajno v tipološki povezavi (cf. s. v. Marija v gorečem grmu). Na pozn. umetn. vplival Pos. tudi motiv —* sezutega obuvala. Up; npr. relief na —> lesenih vratih c. Sta Sabina v Rimu (I- pol. V. st.), mozaik v Marijini c. Katarini¬ nega samostana na Sinaju (o. 565/66), Nikolaj iz Verduna (emajl, 15. prizor v vrsti sub lege na-* Verdunskem olt. iz 1181 (Klosterneuburg), J- Teufel (lesor. v —* Dalmatinovi Bibliji, 1584, objavljen že v Bibliji iz 1572), D. Feti (1613/14, Ksthist. Mus.). L: Dalmatin (1584, I, f. 35); Otto Gillen, Busch m, i9 5 4 _ L! v Pjgler j (1956, p. 94—95); Reau n/i ( 1956 , p . 185—86); Schmidt IL (1962, repr. .342—47); »PKG« 3 (1968, repr. 5—6); Michael Omnton Smith, Dornbusch (LCI I, 1968 — L!). — Th. Ehrenstein (1923), K. Kunstle (1928, p. 288), w - Molsdorf (1920 [1926]). 1001, od 1. pol. XIV. st. obdana z obzidjem, od 1751 sedež nadškofa, od 1918 v Italiji. L: Ranieri Mario Cossar: Storia delTartc e del- 1’artigianato in Gorizia (Pordenone 1948); EWA VIII (1963, stp 590). — Cf. A. Morassi (1925; 1942). ~ Goriški grad ( Castello ), povečan in utrjen zlasti na zač. XVI. st., star. srednjev. jedro z ohranjenimi biforami iz XII. st. L: C. Bozzi: II Castello di Gorizia (2. izd., Gorizia 1960). ~ jezuitska c. sv. Ignacija, St’ Ignazio (piazza della Vittoria), sez. 1680—1725, učinkovito sliko¬ vito pročelje. — katedrala, il Duomo, z zvonikom -^-oglej¬ skega tipa, hudo poškodovana med 1. svet. vojno (takrat uničena tudi iluzionistična stropna slika¬ rija G. Quaglia iz 1702); rest. 1927. Zakladnica s predmeti iz Ogleja. ~ Palača Attems (piazza Edmondo De Ami- cis 2), sez. N. Pacassi, na pročelju d. 1745. V njej Mus. Provinciale (cf. infra). ~ Vodnjak z Neptunom in najadami, Fontana di Nettuno (piazza della Vittoria) iz XVIII. st. po načrtu N. Pacassija. ~ Museo Provinciale v Pal. Attems (piazza Edmondo De Amicis 2). V njegovi Galleria d'Arte pomembno zastopan zlasti J. Tominc (npr. Avtp. z bratom-, Giuseppe Schtvatzina; Natale Pontoni; Adele Bozzini Birti ; G ustavo Birti ; Družinski por¬ tret; portreti avstr, cesarjev Franca /., Ferdi¬ nanda I. [oba tudi celopost.] in Franca Jožefa /.), mdr. zastopani tudi F. Kavčič (Caucig) in V. Pilon (Portret Spazzapana, d. 1923). ~ Museo di Storia (Patria) (Borgo Castello 15). L: Guido Bradaschia (Iniziativa Isontina, VIII, št. 27, marec/maj 1966). gore v likovnih upodobitvah. Med slov. ume - n >ki sta jih npr. upodabljala -+Pernhart m -* Karinger. , L; John Grand-Carteret: La montagnc a traven ■les ages, Role joud par elle: fa?on dont elks a| « v “ e £ kul.. Grenoblc & Moutiers 1903-1904) E. W Bredi: Die Alpen und ihre Maler (Lpz 1910). R. Ložar (1936), F. Zupan (vse). gorgone, pošastne sestre grš. mitologije s ka čarni namesto las (ob pogledu nanje je c ove okamencl): neumrljivi Steno in Evriala in umr Ijiva —* Meduza. L: Hunger (1955, p. 121—22). GORICA (it. Gorizia), mesto ob Soči, kjer se njena dolina razširi proti jugu. Prvič omenjana GORIČANE pri Medvodah, severozah. od Lj. Škofovski dvorec sez. sredi XVII. st., rest. 1743—51 za škofa E. A. Attemsa, v zdajšnji obliki od 1830—31, ko so za knezoškofa A. A. Wolfa stavbo mdr. znižali za eno nadstr. V eni sobi freske s prizori iz ant. zgod. (F. Jelovšek). L- ŠumiL (1961); M. Zadnikar (ELU 2,1962, s. v.); >ArS<< 3 (1969, t. 52). - Cf. V. Steska (1942). Goriš, Jan Albert, s ps. Marnix Gijsen (1899— _), belg. pesnik, pisatelj in um. zgodovinar, bil kult. ataše v New Yorku. B (um. zgod.): (& Julius Held) Rubens in America (NY 1947); Portraits by Flemish Masters in American Collections (NY 1949); Moder n Sculpture in Belgium (3. izd., NY 1957). 755 Gornja Avstrija — GOSPA SVETA 756 Gornja Avstrija ( Oberosterreich ). Med kraji s pomembnimi um. spomeniki so npr .->Enns, —*■ Hallstatt, —> Kremsmiinster, —> Lambach, —> Mondsee, —> Sankt Florian, —> Sankt Wolfgang a m Abersee in —>■ Steyr. L: EWA II (1960, stp 158—62); Reclam A I (1961 [1963]); Kunstdenkmaler in Osterreich, Ein Bild- handbuch, III: Oberosterreich ... (Mn 1967). GORNJI GRAD, od 1928 dalje mesto, prej trg. Benediktinski samostan ust. 1140, ob cesar¬ jevi ustanovitvi lj. škofije 1461 dodeljen slednji (1473 ga je papež dokončno razpustil) in njena rezidenca do 1783. Na mestu starega samostana 1500 sez. in sredi XVIII. st. barokiziran škofovski dvorec, požgan med 2. svet. vojno in pozn. delno porušen. Zdajšnja baročna c., žup. c. Mohorja in Fortunata, sez. od 1752 dalje (zidavo vodil -+Perski). V juž. zun. vzidani osrednji del nekd. Andrejevega olt. (d. 1527, dopolnjen z deli nekd. Križevega olt.), figuralni nagrobniki škofa Kri¬ štofa Rauberja (d. 1527 — cf. s. v. nagrobnik Krištofa Rauberja), vojskovodje Ivana Kacijanerja (u. 1538 — cf. s. v. nagrobnik Ivana ...) in škofa Frančiška Kacijanerja (u. 1544) pa figuralna epi¬ tafa škofov Urbana Tekstorja (u. 1558, d. 1619) in Žige Lamberga (u. 1488, d. 1625), ki ju je dal postaviti škof Tomaž Hren. Notr.: s slika¬ mi zastopani V. Metzinger ( Zamaknjenje sv. To¬ maža, d. 1756), M. J. Schmidt resp. Kremser Schmidt (6 slik: Janez Nepomuk in Apolinarij, ovala iz o. 1770; Rojstvo, d. 1773; Zadnja ve¬ čerja, d. 1773; Vstajenje, d. 1775; Vnebohod, d. 1775), P. Kuni. L: ZadnikarR (1959); ŠumiL (1961); M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.); Cevc SU (1966); »ArS« 3 (1969, t. 41—44). — Cf. E. Cevc (ZUZ nv VII, 1965 [= 1966]), 1970 — L!), J. Curk (V Ce 1967, p. 10 ss — L!), J. Gruden (Zgod. 1910—16, f p. 579, 603, 615 & 619), I. Orožen (II 1876—77), A. Stegenšek (*1905). GOROPEČ nad Ihanom, vas, 12 km jugovzh. od Lj. V c. sv. Miklavža freske iz 3. četrt. XV. st.: —> Pametne in nespametne device (na notr. strani slavoloka), Miklavževa legenda, itd. L: MAS I (1935); Stele (1969, repr. 145—47). Gorše, France (1897—_), slov. kipar, r. v Zamostecu pri Sodražici na Dolenjskem, štud. na ak. v Zgb in pos. pri Meštroviču (1920—25), 1945 emigriral v Trst in pozn. v Cleveland v ZDA. P: npr. France Bevk (bron. glava, 1931, MG) in drugi portreti (B. Magajna, Iz. Cankar, itd.), spom. dr. Ivana Prijatelja (bron, 1941, Lj, Vegova pred Nar in univ. knjižnico), Ženski akt (bel kamen, d. 1943, MG). L: ŠijanecS (1961); K. Dobida (ELU 2, 1962, s. v.); ZMG (1964). — Cf. R. Ložar (1938). gos (lat. anser, angl. the goose, fr. Toie, it. Toča, nem. die Gans), atribut sv. —> Martina. Gosebruch, Martin (1919—_), nem. um. zgodovinar, prof. za it. in mod. umetn. na univ. v Freiburgu (Breisgau). B: ,»Varieta « bei Leon Battista Alberti und der wissenschaftliche Renaissancebegriff ‘ (ZfKg, 1957); , Vom Aufragen der Figuren in Dantes Dichtung und Giottos Malerei' (K. Badtov zb., 1961); Giotto und die Entvvicklung des neuzeitlichen Kunstbevmftseins (K 1962, »DuMont Dokumente«); ,Zum » Disegno << des Michelangelo' (Michelangelo Buonarroti, Wu 1964); Das Reiterstandbild des Gattamelata (Stu 1964, »WerkM«); (& Karl Jordan) 800 Jahre Braunschwei- ger Burgldwe 1166 — 1966 (Brsch 1967); ,Zur »Ord- nung der Dinge« ...' (W. Grossov zb., 1968). L: Kii (1966). gosenica (lat. eruca, angl. the Caterpillar, fr- la chenille, it. il bruco, nem. die Raupe). V kršc. simboliki ponazarja človeka v njegovem pozem- skem življenju (tako kotbuba simbolizira konec tega žitja in —> metulj vstajenje resp. dušo). L: cf. A.-P. de Mirimonde (1970, p. 150). GOSPA SVETA (nem. Maria Saal) na Ko¬ roškem (Avstrija), 8 km sev. od Celovca. Pr v0 c. je posv. »pokrajinski« škof Modest (u. o. 763), prvi škof med Slovenci, in bil po izročilu v nje) pokopan (v zdajšnji c. predstavlja njegov »grob« rim. sarkofag). Zdajšnja romarska in žup. c - (50 m dolga, 20 m šir.) je poznogotska triladijska slopna bazilika (1. pol. XV. sti) z dvema zvoni¬ koma (juž. z romanskimi okni, v sev. zvoniku največji zvon na Koroškem iz 1687). V J uZ - steni zun. vzidani rim. kamni (II.—IV. st.) i z bližnjega Virunuma, mdr. reliefa Rim. poštni voz in Ahil vleče Hektorjevo truplo-, med pozn. spo¬ meniki t. i. Hodiški nagrob. (nem. Keutschacher Stein) z reliefom Marijinega kronanja (verj. delo Hansa Valkenauerja, rdeč salzburški marmor, o. 1510) in freska sv. Krištofa (o. 1500). Notr.. pomembne freske, npr. na sev. steni prezbiterija iz 1435 ( Pokol nedolžnih otrok, Beg v Egipb Pohod treh kraljev in Poklon treh kraljev ) in -~ 1927 odkrite — na oboku gl. ladje iz o. 149 na 83 poljih -+Jesejeva korenika z 42 — Kusto¬ sovimi predniki po evangelistu Mateju, mdr. sli¬ karjev avtp.). Med opremo » Varpjaveški oUA (iz bližnje Varpje vasi, nem. Arndorf), verj. ' z delavnice Luke Taussmanna v Beljaku (o. 1520), Jurijev olt. iz 1526 (iz Sv. Jurija pri Trnji vasi), olt. sv. Štefana iz 1711 (slika Kamnanje sv. Ste¬ fana, kipi Davida s harfo, Salomona s kotome rom [ker je zidal tempelj] pa judovskih kraljev Joasa in Josije s kladivi [ker sta tempelj obno vila]); v. olt., post. 1714 (kamn. plastika MariJ e 757 Gospod, kam greš — gotika 758 2 otrokom iz 1425); prižnica in njej nasproti na juž. strani gl. ladje Poveličanje Janeza Nepomuka, ki sta delo rezbarja Johanna Pacherja iz Št. Vida ob Glini (1714). Pri c. gotski stolpič za luč iz 1497 in oktogon (sprva krstilnica, pozn. kost¬ nica) s freskami iz 1521. — Na Gosposvetskem Polju sev. od Gospe Svete ob cesti na Dunaj 1- i- vojvodski stol (sest. iz rim. kamnov, ograjen od 1834 dalje) z 2 sedežema: vzh. sedež vojvodov, z ah. sedež pa pozn. imen. sedež goriškega grofa. . L: Martin Šašelj: Gospa Sveta: Začetek, zgodovina m znamenitosti te bo>.je poti (2. izd., Celovec 1896); EWA II (1960, stp 169), XIV (1967, t. 296); Gunther H. Neckheim: Die Dom- und Wallfahrtskirche Mana Saal (5. izd., Klagenfurt 1966); Gospa Sveta: Zgodo¬ vina in znamenitosti starodavne Marijine božje poti (Celovec: Družba sv. Mohorja 1966); Stele (1969). Cf- E. Cevc (1970), W. Frodl (1944; 1955), M. Kos (1955), A. Schnerich (1929). Gospod, kam greš -> Domine, quo vadiš »gospodar živali«, ik. m. človeka, ki ga obdaja živalska dvojica, npr. Dobri pastir ali Danijel v levnjaku. L: cf. R. Hinks (1937/38). Gossaert, Jan, imen. Mabuse (verj. 1478 1532), niz. slikar, eden izmed prvih in najbolj odličnih predstavnikov italianizirajoče smeri v niz - slikarstvu XVI. st. Sprva član slikarskega ceha v Antvverpnu, pozneje zaradi svojih zvez z burgundskim dvorom (1508/09 s spremstvom Filipa Burgundskega v Rimu) neodvisen od otcstnih cehov. Aristokratskim naročnikom u- s '■rezno so v njegovem opusu posebno dobro za¬ kopani mit. motivi in portreti. S: mali Malvagna Piptih (Palermo), Poklon kraljev (Nat. Gali.), Luk « slika Madono (o. 1514/15, Praha), Neptun "i Amfitrita (d. 1516, Berlin-Ost), diptih z Je- hanom Carondeletom (levo) in Madono z otrokom W- 1517, Louvre), Herakles in Dejanejra (d. J 517 , Birmingham), Avtp., (o. 1520, Manchester [N- H.], Currier Gali.), Luka slika Madono (o. 1521, Ksthist. Mus.), triptih s Snemanjem s križa (d. 1521, Eremitaža [srednja tabla] in Toledo, pbio [krili]), Otroci dan. kralja Kristijana II. (Hampton Court), Ddnaa (d. 1527, Alte Pin.), * vt P- (o. 1530, Nat. Gali., št. 946), Portret ban- kif ja (.Jerome Sandelin [?], 1530/32, Washington, P re j Lansdowne Coli.). . Ernst WeiJ3: Jan Gossaert gen. Mabuse: Sein e bert und seine Werke (Parchim i. M. 1912, dis.); T-.il le Segard: Jean Gossart dit Mabuse (Br-P 1923); f; r >edlander'VlII (1930) & XI (1933); Margaretta M. fvhnger (EWA VI, 1962, s. v.); S. J. Gudlaugsson UGndler II, 1965, s. v.); Helmut Borsch-Supan, Jan ossaert genannt Mabuse: Zu der Ausstellung im Mu- eum Boymans-van Beuningen, Rotterdam, und im r °eningemuseum, Brugge (Kchr, 1965). — Cf. M. Davies (1945 [1955]), J. Duverger (1931), J. G. van Gelder (1942), G. Gliick (1937; 1945), G. van der Osten (1961; Harm 1969 — L!), H. Schwarz (1953), P. R. IVescher (1965), R. H. IVilenski (1960), F. fVinkler (1921; 1962). GOSTEČE, vas, 3 km jugovzh. od Škofje Loke. Podr. c. sv. Andreja. Ohranjene predvsem StS-e z zač. XV. st. (furlanska delavnica); na sev. zun. ladje Sv. Krištof, v ladji prizori iz Andrejeve legende. Lesen, poslikan pevski kor in poslikan kasetiran lesen strop (1699) — eden izmed najlepših na Slovenskem. Odtod leseni krilni oltarček sv. Andreja (o. 1510, NG) in okrogli slikani okenski stekli s podobama sv. škofov (2. pol. XV. st., Lj, Nar. muz.). L: MAS 1(1935); M. Zadnikar (ELU 2,1962, s. v.); Stele (1969). — Cf. F. K. Kos (1941). Gostija kralja Baltazarja —> Baltazarjeva go¬ stija (bibl. ik. m.) *Gostija v Levijevi hiši (it. II convito in časa di Levi), znamenita slika (o, pl, 550 X 1278 cm, d. 1573, Accad.), ki je krasila refektorij domini¬ kanskega samostana Ss. Giovanni e Paolo v Benetkah in zaradi katere se je moral poprej njen mojster, Paolo Veronese, še zagovarjati pred inkvizicijskim sodiščem (ohranjeni zapisnik z dne 18. VIL 1573 je odličen umzg. in obče kult. dokument). Evang. ik. m. (Mr 2, 15; Lk 5, 29): z Jezusom in njegovimi učenci obeduje »mno¬ go cestninarjev in grešnikov«. L: A. Baschet, Paolo Veronese (GBA, 1867); id.: Paolo Veronese au tribunal du St.-Office a Venise (1573) (P 1880); Percy H. Osmond: Paolo Veronese (L 1927); Venturi IX/4 (1929); SchlosserL (1964, p. 428—29); »CA« 20 (1968, kat. št. 164, t. XLIV— XLVI, tudi p. 84—85); »US« 9 (1969, p. 113). —Cf. G. Delogu (1957). gotika, gotski slog, gotska umetn., zgodovinsko stilna oznaka evr. umetn. v poznem srednjem veku (izraz »gotski« v zaničljivem smislu uvedli it. renesančni pisci, po katerih je »zlati« antiki sledil »barbarski« srednji vek), drugi izmed 4 v. evr. zg. slogov (-> romanika, —> renesansa, —> ba¬ rok), ki v družbenem pogledu ustreza uveljavlje¬ nju evr. srednjev. mest in mestnega življenja. V vodilni Franciji gotika veljavna od srede XII. st. (-> Saint-Denis), v nemških in drugih srednje- evr. deželah pa od 1230-ih let dalje; razen v Italiji (kjer se njene posebnosti samo delno uve¬ ljavljajo do o. 1420) živi povsod do zgodnjega XVI. st. V cerkv. arhitekturi, ki še vedno vodi (->gotske katedrale), notr. ne predstavlja več vsote posameznih prostorskih delov, ampak se čedalje bolj uveljavlja enoten prostor, dokler ni s t.i. —> stopnjevano c. in —> dvoransko c. povsem 759 760 Gotlib, Henryk — Goujon, Jean odpravljen bazilikalni tip. Polkrožni romanski lok zamenja gotski -> šilasti lok, ki — dosledno uporabljan v obokavanju — omogoča manjši stranski pritisk oboka ter s tem tanjše zidove (pritisk sprejemajo na zun. -^-oporniki, ki pri katedralah in drugih večjih c. skupaj z -^-opor¬ nimi loki tvorijo umetelen sistem). V kiparstvu na splošno razločujemo sohe stebre XII. st., »klasično« XIII. st. (—>- Reims, —> Bamberg, —► Naumburg), sočasni mistični lit. ustrezno čust¬ veno obarvano XIV. st., tudi slikarstvo zazna¬ mujoči -*• internacionalni gotski slog (o. 1400 —o. 1430) in naposled še poznogotski barok, ki se posebno bogato kaže v nem. deželah. V okvir poznosrednjev. naturalizma sodi tudi tako rekoč hkratno rojstvo portreta (kot enkratne up. do¬ ločene enkratne osebnosti) v kiparstvu in slikar¬ stvu. IR dožive zadnji razcvet, po uveljavljenju grafike (—> lesorez, —► bakrorez) in izumu tiska sredi XV. st. pa zgube nekd. funkcijo. L: (tudi -> dvanajsto stoletje, -*■ iluminirani rokopisi, -*■ slikana okna, -> srednjeveška umetn. , ‘Cankar II/2 (1933); J. H. Harvey: The Gothic VVorld: 1100—1600 (L-NY 1950); .Gothic Art' (EWA VI, 1962 — L!); Željko Jiroušek (ELU 2, 1962, s. v. — L!); Georges Duby: L’Europe des Cathedrales: 1140—1280 (G; Sk 196, »A-I-H«; angl. izd. The Europe of the Cathedrals, 1966); id.: Fondamcnts d’un nouvel humanisme: 1280—1440 (G: Sk 196, ista z.; nem. izd. Grundlegung eines neuen Humanismus, 1966); Andrevv Martindale: Gothic Art (L 1967; amer. izd. v »PWA«); Europe Goth. (1968); »US« 8 (1968). — Cf. M. Aubert (1963 — L!), F. Deuchler (1970), M. Dvorak (*1918), P. Franki (*1960), D. Frey (1929), G. Henderson (‘1967 — L!), H. Karlinger (1926), K. Scheffler (1922), W. iVorringer (1911). Arhitektura: Thomas Graham Jackson: Gothic Architecture in France, England and Italy (2 knj., C: UP 1915); Le Gothique (P: Hachette 1965, »L’Architecture en Europe« [nem. orig.: Baukunst der Gotik in Europa, »Monumente des Abendlandes«]). — Cf. K. H. Clasen (1930), P. Franki (*1962), E. Gali (1925 [*1955]), H. Jantzen (‘1928 [1951]), E. Panofsky (‘1951 [1957]). Kipar¬ stvo: Raymond Koechlin: Les Ivoires gothiques (P 1924). — Cf. R. Jullian (1965), Th. Miiller (‘1967), W. Sauerldnder (*1970). Slikarstvo: Jose Gudiol, Genevieve Souchal & Enzo Carli: La peinture gothi- que (P 1964, »Le livre-mus.: La peinture occidentale«), — Cf. J. Dupont (& C. G nudi 1954), H. Th. Musper (1961). Ikonografija: cf. t. Male (1898 [1948]; 1908 [1949]; 1922 [1947]). Gotlib, Henryk (1890—_), polj.-angl. (ž.) slikar, r. na Poljskem (Krakovv), emigriral v Anglijo 1939. Največ del v z. Johna Novvella. B; Wedrowki malarza (Wa 1948). L: Polish Painting (L 1942); WWA (1962). gotske katedrale. V Franciji poleg »klasič¬ nih« treh (—>• Chartres, —► Reims, -> Amiens) zlasti (po abecednem redu) —>■ Albi, -*■ Angers, -> Bayeux, -> Beauvais, —> Bourges, —> Clermont- Ferrand, —> Laon, —► Limoges, —> Lyon, —>■ Le Mans, —> Nantes, —> Narbonne, —> Noyon, —>■ Pariz, Poitiers, Rouen, —»■ Senlis, —=► Sens, —> Strasbourg, —> Toulouse, Tours, v Nem¬ čiji -> Freiburg im Breisgau, —> Koln, —> Ulm, v Avstriji -> Dunaj, na Češkem -+Praga, itd. L: H. Jantzen: Kunst der Gotik, Klassische Kathe- dralen Frankreichs (Hmb 1957); George Lesser: Gothic Cathedrals and Sacred Geometry (L 1957); M. Aubert: Cathčdrales et trčsors gothiques de France (P 1958, sodel.: Simone Goubet). Gottlieb, Adolph (1903 —....), amer. (ž.) abstr. slikar, r. in akt. v New Yorku, eden izmed vodil¬ nih predstavnikov t. i. newyorške šole. L: Herbert Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!)* — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), H. Geldzahler (1970 — BI; L!), W. Haftmann (4. izd. 1965), Th. B. Hess (1951). Gottlieb, Carla, amer. um. zgodovinarka, Assoc. Prof. na Ripon College. B: ,The Brussels version of the Merode Annunciation ' (AB, 1957); ,The mystical window in paintings of the »Salvator Mundi«.' (GBA, 1960); ,The Meaning °f Buli and Horse in Guernica' (Art J., 1964/65); ,An emblematic source for Velazquez' »Surrender of Breda«' (GBA, 1966). Gottschewski, Adolf (1875—?), nem. um. zgo- dovinar, živel v Hamburgu. Z G. Gronauom oskrbel nem. izd. Vasarijevih Vite ( Die Lebens- beschreibungen der beriihmtesten Architekten, Bildhauer urni Maler, I—VII, 9 knj., Str 1904— 1927) in sam prev. in kom. knjigi III (1906) in VII/1 (1910). B: Die Fresken des Antoniazzo Romano im Sterbe- zimmer des Heil. Catarina von Sienna zu S■ Mario sopra Minerva in Rom (Str 1904, »ZKA« 22); Uber die Portrdts der Caterina Sforza und uber den Bildhauer Vincenzo Onofri (Str 1908, »ZKA« 58). L: Ku (1926). GČTTWEIG, benediktinski samostan v Spod¬ nji Avstriji, po požaru 1718 na novo pozidan, delno (do 1765) po mogočnem načrtu Joh. Luk- von —>• Hildebrandta. Nad t. i. ces. stopniščem {die Kaiserstiege ) iluzionistična stropna freska Apoteoza Karla VI. (Paul -*■ Troger 1739). L: EWA n (1960, stp 163 — L!); Rcclam AI O 961 [1963]); »US« 10 (1969). Goujon, Jean (o. 1510—1564/69), fr. kipar, tankočuten klasicist, 1562 kot hugenot emigri ra * iz Francije v Italijo. P: npr. reliefi 4 evangelist 0 v in Objokovanja z lektorija c. Saint-Germain- l’Auxerrois (1544—45, Louvre), posebno slavni reliefi % pariške fontaine des lnnocents (1548 49, ib.), reliefi na Lescotovem pročelju louvrskeg a kvadratnega dvorišča, la Cour carree (t. i- P r0 ' 762 761 Gould, Cecil (Hilton Monk) — čelje Henrika II., 1548/54), 4 kariatidev louvrski Salle des Cariatides (nekd. Grand Salle c u ieux Louvre, 1550, ravno tako in situ). L: Bates Lowry (EWA VI, j/«’ JpKG« Vltzthum: Jean Goujon (Mi s. a., »MdS rntnmhier 8 (1970). - Cf. A. Blunt (1953), P. Du Colombier (1949), P. Vitry (1908). Gould, Cecil (Hilton Monk), (1918—-. • •)> angl. um. zgodovinar, r. v Londonu, od 1946 a je kustos asist, v londonski Nat. Gali. B: ,Probable adaptation by Correggio °j iconography' (BM, 1948); -Leonardo s great bat piece: A conjectural reconstruction (Ap, u Introduction to Italian Renaissance Pamting t • 1957); The Sixteenth-century VenetianSchool (L »Nat. Gali. Catalogues«); The Sixteenth-c Trophy of conquest: The Musee Napoleon and the creation of the Louvre (L 1965); TheR° l ^ wg n ?{ prm _ zarus by Sebastiano Del Piombo (L 1967), , tions on the role of decoration in the J or ™!!° fin Veronese's art ‘ (R. Wittkowerjev zb. II, 'p' 1 ''' ’ Diirer’s Graphic and Italian Painting (GBA, w>. L: WWA (1962). Le Gout de notre temps (angl. izd. The Taste of O ur Tirne; nem. izd. Der Geschmack unserer Zeit [Okus našega časa]), knjižna z. zal. Skira (Geneve), zač. 1953. Knjižice (18 X 17 cm) z barvnimi posnetki »velikosti in kakovosti raz glednic« (Rewald), ki so jih zvečine napisali ugledni strokovnjaki, so posv. a) slikarjem, b) za razvoj slikarstva pomembnim krajem, in c) si karskim gibanjem. Med doslej predstavljenimi slikarji so fra Angelico (10), Bonnard (4~), Bosch (34), Botticelli (19), Braque (35), Brjtegel (29), Carpaccio (24), Cezanne (8), Chagall ( ), Chardin (40), Degas (5), Dufy (9), Gauguin (1), G 'otto (32), van Gogh (2), Goya (13), El Greco 05 ), Kandinsky (41), Klee (31), Leger (38), Manet 04 ), Matisse (30), Mird (39), Modigliani (23), Monet (25), Picasso (4), Piero della Francesca (6), Rembrandt (22), Renoir (7), Rouault (26), Tou- iouse-Lautrec (3) in Velazquez (33), med kraji Benetke (17), Montmartre (16), »Pariz nekdaj « (70) in » Pariz nove dobe « (21), med gibanji romantika (36), impresionizem (H—12), fauvizem (28), kubizem (27) in surrealizem (37). Med pisci G C. Argon (10, 19), G. Bataille (14), E. Battisti (3 2), O. Benesch (22), M. Brunetti idr. (17), P- Gourthion (16; 20; 21; 36), R. L. Delevoy (29; 34 i 38), Ch. Estienne (1; 2), F. Tosca (5), P. Gassier (13), p. Guinard (15), G. Habasque (27), E - Lafuente Ferrari (33), J. Lassaigne (3; 9; 17; 30, 39; 41), j Leymarie (11—12; 28, 35), (y Lucientes), Francisco (Jose de) Pignatti (24), N. Ponente (31), M. Raynal (4; 8), P. Rosenberg (40), D. Rouart (7; 25), Cl. Roy (23), A. Terrasse (42), L. Venturi (6; 18; 26) in P. VValdberg (37). Goya (y Lucientes), Francisco (Jose de), (1746 —1828), šp. slikar in grafik, eden izmed najbolj pomembnih lik. ustvarjalcev vseh časov, vse¬ binsko kot formalno samosvoje povezujoč ro¬ koko in romantiko. Od konca 1790-ih let je portretno karakteristiko velikokrat stopnjeval do grotesknega, na sploh pa stvarnost oblikoval tako z neizprosnim naturalizmom kakor v straš¬ ljivih domišljijskih videnjih. R. v Fuendetodos blizu Zaragoze, se 1775 oženil (svak Francisco ->Bayeu), 1792 zadet od kapi in odtlej gluh, 1824 emigriral v Pariz in nato v Bordeaux, tam u. (1826 še enkrat v Madridu). S: med predlo¬ gami za kraljevo manufakturo gobelinov (1775 —92) npr. Sončnik (1777), Spuščanje papirnatega zmaja (1778), Prodajalec lončenine (1778/79), Gugalnica (1787), Žene se igrajo z moiicljem in igra slepih miši (obe 1791, kot prejšnje Prado), Šp. kralj Karel III. v lovskem kostumu (1780, Madrid, Banca Exterior de Espana), Conde de Floridablanca (z avtp., d. 1783, Madrid, Banca Urquijo), Avtp. (1783, Agen, Mus. Municipal), Arh. Ventura Rodriguez (d. 1784, Stockholm), Avtp. pred slikarskim stojalom (Goya, pintando, o. 1785/87 ali pozn., Madrid, conde de Villa- gonzalo), Slikar Francisco Bayeu y Subias (1786, Valencia, Mus. San Carlos), Avtp. (1787, Ca- stres, Mus.), Don Manuel Osorio de Zuhiga (1788, MM), Vojvoda Osima z družino (1789/90, Prado), Don Sebastian Martinez (d. 1792, MM), Proce¬ sija bičarjev (1793, Madrid, Ac. de S. Fernando), Francisco Bayeu y Subias (1795, Prado), Don Bernardo de Yriarte (d. 1797, MM), Vojvodinja Alba v črni obleki (1797, New York, Hispanic Soc. of America), freske v kupoli, apsidi, lunetah in pendentivih c. San Antonio de la Florida v Madridu (1798), Poslanik Ferdinand Guillemardet (1798, Louvre), Majski ljudski praznik v dolini San Isidro (1799, Prado), Marija Luiza na konju (1799, ib.), *Družina kralja Karla IV. (1800, ib.), *Gola maja (La maja nuda) in * Oblečena maja (La maja vestida, obe verj. o. 1804, ib.), Dona Isabel Cobos de Porcel (1806, Nat. Gali.), Sehora Sabasa Garcia (Washington), Brusač in Žena, ki nosi vodo (oba o. 1810, Budapest), Velikan ali Panika (o. 1810, Prado), Maji na balkonu (1810/ 15, MM), Vojvoda IVellington na konju (1812, London, Wellington Mus.), *2. maj 1808: ma¬ dridsko ljudstvo napade francosko vojsko (1814, Prado) in slavni, pretresljivi *3. maj 1808: stre¬ ljanje upornikov (1814, ib.), Šp. kralj Ferdinand 763 Goyen, Jan van — Grabar, Andre 764 VIL (1814, ib. in Santander, Mus. Municipal), Avtp. (d. 1815, Madrid, Ac. de S. Fernando; lastnoročna [?] kopija v Pradu), Zadnje obhajilo sv. Jožefa Kalasanca (1819, Madrid, Escuelas Pias de San Anton) in Oljska gora (1819, ib.), 14 na platno prenesenih slik iz —> Quinta del sordo (1819/23, Prado), Don Tiburcio Perez, arh. (d. 1820, MM), Avtp. z zdravnikom Arrieto (1820, Minneapolis), Don Ramon Satue (1823, Rijks- mus.), * Bordojska mlekarica (1826/28, Prado), Don Juan Bautista Muguiro (d. 1827, ib.), Don Jose Pio de Molina (1828, Winterthur, Smlg. Oskar Reinhart). — G: cikli Los -> caprichos (1796—98, 80 jedk., ozadja obdelana v akvat.), posebno pretresljivi Los desastres de la guerra (1810—20, 82 listov v tehniki jedk. in akvat.), Tauromaquia (1815 —16, 33 listov, jedk. z akvat.), Disparates ali Proverbios (verj. 1819, 22 akvat.) in t. i. Los toros de Burdeos (»Bordojski biki«, 1825, 4 listi, lito.), med posameznimi listi npr. Velikan (El coloso, mezzotinto, o. 1810), Zadav¬ ljeni (El agarrotado, jedk.). — Up: V. Lopez (1826, Prado). L: Francisco Zapat er y Gomez: Coleccion de... cuadros, dibujos y aguafuertes de don Francisco Goya (M 1924); Xaviere Desparmet Fitz-Gerald: L’oeuvre peint de Goya (4 knj., P 1928—1950); Pierre Gassier: Goya (G: Sk 1955, »Le Gout« 13); G. Levi- tine, Some Emblematic Sources of Goya (JWCI, 1959); Exposicion Francisco de Goya: IV. Cente- nario de la capitalidad (M 1961 [kat.: V. de Sam- bricio]); Francisco de Goya y Lucientes: 1746—1828 (P 1961 [rk, Jacquemart-Andre 1961/62, kat.: X. Des¬ parmet Fitz-Gerald ]); Enrico Crispolti (EWA VI, 1962, s. v. — L!); Jutta Held, Francisco de Goya (ZfKg, 1964 & 1965); Tomas Harris: *Goya: En- gravings and Lithographs (2 knj., Ox 1964); Jutta Held, Francisco de Goya: Literatur von 1940—1962 (ZfKg, 1965 — L!); J. Vaquero (Kindler n, 1965, s. v. — L!). — Cf. J. Adhemar (1941; 1947; 1948), O. Benesch (1960), A. de Beruete y Moret (1916—18), J. Bialostocki (1966), J. Camon-Aznar (1946; 1951; 1951; 1959), W. W. S. Cook (1945), R. L. Delevoy (1954), B. Fleischmann (1937; 1946), J. Gudiol (1941; 1968; *1970). Th. Hetzer (1950 [1957]), F. D. Klin- gender (1940; 1948 [1954]), E. Lafuente-Ferrari (1946; 1947; 1955; 1961), J. Lopez-Rey (1945 [1947]; 1948 [3-krat]; 1950; 1953; 1956; 1958; 1959), A. Malraux (1947; 1950), A. L. Mayer (1923 [1924]), F. Nord¬ strom (1961; 1962; 1962), X. de Salas (1962; 1963), F. J. Sdnchez Canton (1928—1941; 1930; 1946; 1951), E. du Gue Trapier (1955; 1964), E. Waldmann (1942), Ch. Yriarte (1867), itd. Goyen, Jan van (1596 — 1656), hol. slikar, eden izmed v. krajinarjev hol. slikarstva XVII. st. R. v Leidenu, po učenju 1615 potoval po Franciji, 1618 postal samost, slikar v Leidenu, od 1634 dalje v Haagu, tam u. (60). S (ohranjenih več kot 1000): z nizkimi obzorji in veliko, tanko občuteno podobo neba nad njimi zaznamovane krajine, ki so z leti čedalje bolj monokromne, mdr. npr. Obrežje pri Scheveningenu (d. 1634, Eremitaža), topografsko netočni Pogled na Lei¬ den (hrastovina, d. 1643, Alte Pin.), Pogled na Dordrecht (d. 1644, Ksthist. Mus.), Pogled na Arnhem (d. 1646, Dahlem), »Haarlemsko morje « (hrastovina, d. 1656, Stadel), itd. L: HdG VIII (1923); Rolph Grosse: Die hollandi- sche Landschaftskunst: 1600—1650 (Bl-Lpz 1925); H. Volhard: Die Grundtypen der Landschaftsbilder Jan van Goyens und ihre Entvvicklung (FrM 1927); Julius Held (EWA VI, 1962, s. v.); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugsson (Kindler II, 1965, s. v. — L!); H. U. Beck: Ein Skizzenbuch von Jan van Goyen (Den Haag 1966, »Publicaties van het Rijksbureau voor Kunsthistorische Documentatie« 3); »US« 10 (1969, p. 132); »PKG« 9 (1970, t. 156). — Cf. B. S. Myers (II 1969, s. v. Goijen [tekst L. J. Slatkes]), J. Rosenberg (& S. Slive 1966 — L!), W. Stechov/ (L: Ph 1966), H. van de Waal (1941). Gozzoli, Benozzo (1420—1497), it. florent. sli¬ kar, eden izmed v. »pripovedovalcev«. R. v F*°' renči, sodel. fra Angelica, u. v Pistoji. S: npf- freske v Montefalcu (v c. S. Francesco 1450—52), Florenci (*Sprevod treh kraljev [z avtp.], 1459 63, Pal. Medici-Riccardi), San Gimignanu 0' prizorov, 1463—65, SFAgostino) in Piši (26 bibl- in evang. prizorov iz 1468—84 v Camposantu, delno uničenih ob bombardiranju 1944). L: M. fVingenroth: Die Jugendwerke des Benozzo Gozzoli (Hdl 1897); G. Gronau, Benozzo (ThB H« 1909 — L!); Venturi VII/1 (1911); Hugh Stoke* ■ Benozzo Gozzoli (L 1912); van Marie XI (1930), Cankar III/2 (1936); Piero Bargellini: La fiaba P»' torica di Benozzo Gozzoli (F 1946); Curtis Sne (EWA VI, 1962, s. v. — L!); L. Berti (Kindler B, 1965, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1963, repr- 880—902), M. Meiss (1970). Grabar, Andre (1896—_), fr. (rus.) um. zgo¬ dovinar ob Lazarevu, Talbotu Riceu in Weitz- mannu eden izmed vodilnih sodobnih pozna¬ valcev biz. umetn. R. v Kijevu, prom. na univ- v Strasbourgu in tam poučeval 15 let; prof- u a College de France in Eco le des Hautes Eta« eS v Parizu, član VInst. de France. B: La peint ur e religieuse en Bulgarie, !'■ 6> n ' et Byzance (P 1928, dis.); Recherches sur les ences orientales dans Vart balkanique (P 1928, »I ’ de la faculte des lettres de 1’Univ. de Strasbourg > VEmpereur dans l’art byzantin: Recherches sur 1 officiel de VEmpire d’Orient (P 1936); Aforryrw ^ Recherches sur le culte des reliques et Vart chre antique (2 & 1 knj., P 1943—1946); Les Peintures « VEvangeliaire de Sinope (P 1948); La peinture »Vf line (G: Sk 1953, »Grands sieclcs«); ,Tr6nes epW" paux du XIc et XII e sičcle en Italie meridian• (W-RJb, 1954); ,Byzance et Venise' (18. kongr., 19., L'lconoclasme byzantin (P 1957); (& C. Norden La peinture du Haut Moyen-Age (G: Sk 1957, »C ra ^ siecles«; angl. izd. Early Medieval Paiting: j the Fourth to the Eleventh Century); (& id.) Lapc"’^^ romane: du onzieme au treizieme sičcle (G: Sk 765 Grabar, Igor Emmanuilovič — Grabrijan, Dušan 766 ista z.); Les Ampoules de Tene Sainte: Monza- Bobbio (P 1958); (& ManoUs Chatadakis) ( • Mosaiques byzantines (P: UNESCO 19 , , in nem. izd.); ,»L« Sedia di San (CahA, 1959); ,Q«e/ est le sens de l °^ an ^. yita ir nien et de Theodora sur les mosaiques de n u m- (Felix Ravenna, 1960); ,Une pyxide en iv0,re “J?" barton Oaks ‘ (DOp, 1960) ; ,Recherchessur les s ■ juives de Part palčochretien, l-3‘ (CahA, 1960, 1962 & 1964); ,Un theme de Piconographie ^etienne. I eau dans le cage' (ib., 1960); (& Ch. [ -1 Bulgarie: Fresques medievales (P: UNES . ’ tudi angl. in nem. izd.); ,Notice sur la nt i ons lravaux de M. Emile Male ‘ (Ac. des P es et Belles-Lettres; Comptes rendus de■ 1962); ,Le portrait en iconographie pa e (Actes du colloque tenu a la Faculte..., logie paleochrčtienne et culte chrcti , bourg 1962); ,Sur les sources des l ’ ,e ' n ' \ q6 ?)- zantins des XIle et XIVe siecles (CahA, )» Sculptures byzantines de Constantinople ( ’ (& Michelangelo Muraro) Les Tresors de < ^ ■ Sk 1963); Byzance (P 1964; nem. izd. Byzanz. Du byzantinische Kunst des Mittelalters vom «• D‘s i. Jahrhundert , Ba-Ba 1964, »K. der V/elt«), izd.: Vizantija: Vizantijska "metnostsrednjfj [od Vili d0 XV veka]. Novi Sad 1969); (&_ Manohs Chatzidakis) La peinture byzantine et du hau Age (P 1965, »Le Uvre-musee«); Le prenuer ort chretien (P 1966, »L’univers des form«« 9, angl. • 77ie Beginnings of Christian Art , L 196 , n ■ • Die Kunst des friihen Christentums, Mn 1 , d'or de Justinien: De la mort de Theodose a (P 1966, ista z. 10; nem. izd. Die Kunst im Zettalter Justinians , Mn 1967); Das christliche Osteuiopa (Ba 1967, »K. der Welt«; tudi jugosl. izd. Novi Sad). L'art de la fin de l’antiquite et du moyen age t •* P 1968); Christian lconography: A Stud) o gins (Pri 1968, »Boli. Ser.« XXXV/10; brit. izd- 1969) ; ,4 propos de la dale des fresques t <■ seprio' (CahA, 1968). L: R6pM (1960). Grabar, Igor Emmanuilovič (1871 1960), rus. slikar, um. zgodovinar, muzealec, koti senator •n arhitekt. R. v Budimpešti, v Rusiji od 1880, slikarstvo štud. pri Repinu, v Munchnu (P r > Ažbetu, ki se ga spominja v svoji avtobiograhji in Parizu; bil direktor Tretjakovske gal. (19 8- 25), šef centralnega spomen. zavoda in od v °dja umzg. inst. Akad. znanosti SZ. B: (izd.) [štorija russkogo iskusstva (6 knj-. 1910—1915; 2. izd. 1940); (& S. Glagol) « Levitan; Žiznj i tvorčestvo (Mo-Le 1913), °rigines et Tevolution du type iconographujue aeia {' l frge d'Eleousa (Ch. Diehlov zb. II, 1930); avto- Moja žiznj (Mo-Le 1937); I- Bepm, ‘ II (Mo 1937); (& V. S. Kemenev, izd.) Prot i iskusstvoznanija (Mo 1951). c-, moja ziznj (Mo-Le 193/), / '. '‘/‘J^iiaznogo (Mo 1937); (& V. S. Kemenev, izd fProtivbu - iskusstva i iskusstvoznanija (Mo 1951)- L: MSE 3 (1959). Grabar, Oleg, fr.-amer. um. zgodovinar, s _ Andreja, učil na Univ. of Michigan , zdaj P za islamsko umetn. na Harvard Univ. B: ,/slamic Art and Byzantium n^lation B>erck Hill) 1 slamic Architecture and >ts Peco (Ch 1965); (& Andre Grabar) ,L'essor des arts inspires par les cours princičres d la fin du premier millenaire: princes musulmans et princes chretiens ‘ (Settimane alto medioevo, 1965). Graber, Hans (1886—1959), švic. pisec o umetn., zaradi svojih svobodnih, »piratskih« kompilacij mnogo kritiziran (R. Goldwater, J. Rewald). B: Piero della Francesca (Ba 1920); Paul Gauguin: Der Kiinstler erzahlt sein Leben (Ba 1938); Edgar Degas: Eigene Zeugnisse ■— Fremde Schilderungen — Anekdoten (Ba 1940); Edouard Manet: nach eigenen und fremden Zeugnissen (Ba 1941); Paul Cezanne: nach eigenen und fremden Zeugnissen (Ba 1942); Pissarro-Sisley-Monet: nach eigenen und fremden Zeugnissen (Ba 1943); Auguste Renoir: nach eigenen und fremden Zeugnissen (Ba 1943); Paul Gauguin: nach eigenen und fremden Zeugnissen (Ba 1946). *Grabowski olt. (nem. Grabower Altar), zna¬ menit krilni olt. s slikami mojstra Bertrama iz Mindena (hrastov les, dkč. 1379, Hamburg), sprva v. olt. Petrove c. v Hamburgu, pozn. v c. v Grabovvu v Mecklenburgu (1734—1903). Prvič odprt (krila levo 173 X 169 in 172 X 170,5 cm; des. 172 X 172 in 172 X 169 cm) kaže od leve na des. v 24 bibl. in evang. prizorih: zgoraj; 1. Ločitev svetlobe od teme (1 Mojz 1, 4); 2. Lo¬ čitev voda (1 Mojz 1, 6); 3. Ustvarjenje sonca in lune (1 Mojz 1, 14—19); 4. Ustvarjenje rastlin (1 Mojz 1, 11—12); 5. Ustvarjenje žival : (1 Mojz 1, 20—25); 6. Ustvarjenje Adama (1 Mojz 2, 7); 7. Ustvarjenje Eve (1 Mojz 2, 22); 8. Drevo spo¬ znanja (1 Mojz 2, 16—17); 9. Greh prvih staršev (1 Mojz 3, 1—6); 10. Bog očita Adamu in Evi njun greh (1 Mojz 3, 8—19); 11. Izgon iz raja (1 Mojz 3, 23—24); 12. Delo prvih staršev — Adam koplje in Eva prede; spodaj: 1. Daritev Kajna in Abela (1 Mojz 4, 3—5); 2. Kajn ubije Abela — z oslovsko čeljustjo (1 Mojz 4, 8); 3. Noe dela ladjo — angel z napisom »Fac tibi arcam de lignis levigatis« (1 Mojz 6, 14—22); 4. Abraham daruje Izaka (2 Mojz 22, 10—13); 5. Izak in Ezav (2 Mojz 27, 1—5); 6. Izak blago¬ slovi Jakoba (2 Mojz 27, 18—29); 7. Oznanjenje (Lk 1, 26—38); 8. Rojstvo (Lk 2, 7); 9. Poklon kraljev (Mt 2, 10—11); 10. Predstavitev v templju (Lk 2, 22—38); 11. Pokol nedolžnih otrok (Mt 2, 16); 12. Počitek na begu v Egipt. L: Kindler I (1964, p. 335—39). — Cf. (tudi s. v. Bertram iz Mindena) A. Rolide (1916 & 1919). Grabrijan, Dušan (1899—1952), slov. arh., r. v Ložu, u. (52) v Lj. Kot prof. Srednje tehniške šole v Sarajevu (1930—45) je začel raziskavati staro bosansko in pozn. tudi maked. arhitekturo. B: Makedonska kuča ili prelaz stare orientalne ar¬ hitekture u savremenu evropsku kutu (Lj 1955); (& Ju- raj Neidhardt) Arhitektura Bosne i put u savremeno 767 GRACARJEV TURN — GRADEC, stolnica 768 (Sa 1957, uv Le Corbusier); Kako je nastajala naša sodobna hiša (Lj 1959); Plečnik in njegova šola (Mrb 1968, ur. & kom. Nada Grabrijan, predstavitev avtorja Niko Kralj in Dušan Moškon). L: ŠijanecS (1961); M. Mušič (ELU 2, 1962, s. v. — B!; L!). GRACARJEV TURN ( Tolsti vrh) pod Gor¬ janci vzh. od Novega mesta: v jedru stolpast gotski stolp, ki so mu v 1. pol. XVI. st. dozidali ostale stavbne in utrdbene dele. V osrednjem stolpu 1938 odkrite in med zadnjo vojno uničene freske iz 1. pol. XVI. st. so kazale mit., alego¬ rične in bibl. prizore (mdr. Samsonova smrt in Samson in Dolila, Vergil v košari pa Herakles davi nemejskega leva). L: M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v. — L!); Stele (1969, p. 300); »ArS« 4 (1969, t. 70, tloris p. XXXIX). gracije (lat. Gratiae), starorim. boginje lepote in miline (v grš. mitologiji —*hdrite), spremlje¬ valke Venere in Merkurja (npr. na Botticellijevi —> Pomladi) in Apolona: Aglaja (sijaj), Evfrozina (veselost) in Tatija (razcvet). Up: npr. Rafael (les, 1504/05, Chantilly), Correggio (enobarvna freska v Camera di S. Paolo v Parmi, 1518/19), G. Pilon (marm. kariatide, spom. srca Henrika II., 1560/63, Louvre), Tintoretto (Gracije z Merkur¬ jem, 1578, Benetke, Doževa palača, Sala delTAn- ticollegio), Rubens (npr. 1638/40, Prado), Canova (model 1813, marm. soha 1816, Eremitaža), itd. L: Hungcr (1955, s. v. Chdrites); Pigler II (1956, p. 97—99); Victoria L. Goldberg, Graces, Muses, and Arts: The Urns of Henry II and Francis I (JWCI, 1966). — Cf. W. Deonna (1930), G. de Tervarent (I 1958, stp 177—80), E. Wind ( 1958). GRAČANICA pri Prištini na Kosovem polju, samostan s c. Oznanjenja (srb. Blagoveštenje), ki je zadnja za kralja Milutina sez. c., pomembna kot arhitektura in s StS-mi (vse dkč. o. 1321). Barvita, slikovita stavba s 5 kupolami in tlorisom grš. križa (zun. narteks pozn.) kaže dinamičen vzpon v višino (mdr. tudi gradacija oken: spodnja enojna, srednja bifore, zgornja tridelna). StS-e: poleg drugega rodovnik Nemanjičev, cikli Posled¬ nje sodbe, Kristusovega trpljenja (npr. Tri Marije ob grobu, Pot v Emavs in Kristus v predpeklu) in Kristusovih čudežev, bibl. prizori, itd. L: V. Durič (ELU 2,1962, s. v. — L!); SSS (1966); EWA XIV (1967, stp 925 — L!); »PKG« 3 (1968); UBJ (1969 (izšlo 1970]); »US« 5 (1970). — Cf. V. Mole (Lj 1965 — L!), Ch. Picard (1962). grad (lat. castellum, angl. the castle, fr. le chateau, it. il castello, nem. die Burg [utrjen grad, fr. le chateau-fort ] in das Schlofi, polj. zamek, šp. alcazar), v romaniki in gotiki osam¬ ljena utrjena stavba na težko pristopnem in hkrati strateško pomembnem terenu, bodi na vzpetini (nem. die Hohenburg) ali zavarovana z vodo ( vodni grad, nem. die Wasserburg) kakor npr. naš Otočec. Običajno jedro predstavlja utr¬ jeni stolp (nem. der Berchfrit = der Bergfried), druge sestavine pa so stanovanjska stavba (nem- der Palas), ki je eventualno združena s stolpom kot t. i. stanovanjski stolp (fr. le donjon), grajska kapela (samost., združena s stanovanjsko stavbo ali pa s stolpom), obzidje s hodnikom za stražarje (fr. le chemin de ronde), grajskimi vrati, zavaro¬ vanimi morda tudi z vzdižnim mostom (fr. lepotd- levis, nem. die Zugbriicke) in zun. zid. Prostor med obzidjem in zun. zidom se v nemščini ime¬ nuje der Zvvinger. Med odličnimi primeri npr- Krak des Chevaliers, Eltz, Karlštejn, Vaux-k' Vicomte, itd., pri nas e. g. Hmeljnik, Turjak, Žužemberk, cf. tudi s. v. Ptuj, Ljubljana, itn. L: Carl Schuhhardt: Die Burg im Wandel d er Weltgeschichte (Wi/Po 1931); Karl Heinz Ciasen, Burg (RDK III, 1954 — L!); Heinrich Kreaet- Burgen und Schlosser in Franken (Mn 1955); Sidn z Toy: A History of Fortification from 3000 B. C. A. D. 1700 (Melbourne-L-Trt 1955); Heinrich Kretsei- Burgen und Schlosser in Altbayern (Mn 1957); Arm Tuulse: Burgen des Abendlandes (W-Mn J’ Bodo Ebhardt: Der Wehrbau Europas in Mittelal > I (BI 1939), n (2 knj., Oldcnburg 1958—1959); ELU * (1962, p. 435-41 — L!); F. Gobelin: Les Chateau* de France (P 1962); Hermann Wascher: * cua ( -gj burgen in den Bezirken Halle und Magdeburg ( 1962); Wolfgang Miiiler- Wiener: Burgen der Kre ritter (Mn 1966); EWA XIII (1967, stp 599 —^; »ArS« 4 (1969, t. 67—75). — Cf. L Komeli (l? 3 *’ 1952; 1965 [= 1966]; 1969), O. Piper (vse, zlasti P •Burgenkunde, dopolnjeni pon. 1967 — L!), J-" gartner (1950 [1953]; 1962), etc., mdr. tudi re • Burgen und Schlosser (Marksburg, Dii, od 1960). GRADEC, nem. Graz, ob Muri ležeče gl- mesto avstr. Štajerske, pomembno zlasti pod ces. Friderikom III. pa nadvojvodoma Karlom (1564—90) in Ferdinandom. /.i;- EWA 11 (1960 < S, P 174—75 — L!); Reclam A H (1962). — Cf. R. Kohlbach (1950; 1951), W. v0 ° oemetkovvski (& Fritz Popelka 1924; 1948). ~ Leech-Kirche, c. na Leechu, enoladijsk® gotska c. nem. viteškega reda, sez. 1275 (križno rebrast obok s hruškastim profilom re ' ber). V timpanu zah. portala relief * Marije z otrokom na prestolu (o. 1280), soroden mdr. J- —>■ Krakovski madoni. L: CevcS (1963); Gotik in Osterreich (Krems 196 [rk], št. 340 & t. 74). — Cf. W. Buchowiecki (1952). Garzarolli (1941), R. Kohlbach (1950), etc. ~ mavzolej cesarja Ferdinanda II. (pri stolni 0 ') je zač. Peter de Pomis 1614. a nem. Hof- u. Domkirche zurn 769 GRADEC, Palais Attems — grafika 770 sezidati ces. Friderik. III. (katedr. od 1786 daj ) Na zun. znana * slika nadlog (da s L ‘ , " dpl °j[ ' bild), delo -> To maža Beljaškega ( • Notr.: mdr. * Križanje (d. 1457) Konrada -> Latba in plastika Veita —► Konigerja. L: Stele (1969, p. 78-80). - 0.0. Demus (Der Meister von Gcrlamoos 1937 & 1938). ~ Palais Attems (Sackslrafie 17). sez ' 0.1716 za Ignaca Marijo -> Attemsa. Stropne slike (olje) F. K. —*■ Remba. ~ Dos Landeszeughaus, Deželna °^.°^„ (Herrengasse poleg Deželne hiše), najvecja s orožarna na svetu, o. 25000 kosov orožja opreme iz obd. tridesetletne vojne, mdr. o. oklepov in 2600 čelad. ~ Steiermarkisches Landesmuseum ><.Ioanne um«, Štajerski deželni muz., združuje t. i. Museum (Raubergasse 10 — mdr. števi ne. naj iz Ptuja), Neues Museum ( Neutorgasse ) z Galerie in Skulpturensammlung, t. i- bleue ‘‘ lerie (Sackslrafie 16), Landeszeughaus (cf. supr ’ itd. V Stari gal. mdr. znamenita— Votivna ta ‘z St. Lambrechta (o. 1430), sicer pa npr. zasto¬ pani Mojster -*■ Kranjskega olt. (Šibanje sv. o rijana in Orel čuva Florijanovo truplo), e er 'vaseh, F. K. ->■ Remb in -> Flurer, v kiparski z. Pa F. J. -> Straub, -* Koniger, itd. L: Kurt Woisetschldger: Meisterwerke der Ost reichischen und deutschen Barockmalerei ..■ ■ t 1961, »Joannea« 1). — Cf. W. Suida (1923). GRADEŽ (it. Grado), mestece v Italiji (dežela Furlanija-Julijska Krajina, pokrajina Gorica) na. otoku, ki je z nasipom povezan s kopnim, ra dež je postal pomemben po razrušenju -> Og eja ter je cvetel kot sedež patriarhata, tj. od V • o x b st. Katedrala je starokršč. bazilika iz • s • s sočasnim talnim mozaikom, v njej je am on (na ograji reliefi, ki kažejo simbole evangelistov, Pnbl. X. st.) s pozn., mavrsko oblikovano kupolo. Gb katedr. je oktogonalen baptisterij (VI. st.). L: EWA VIII (1963, stp 590 — L!). — Cf. G. Hnisin (& p. L. Zovatto 1957; 1964). GRADIŠČE pri Divači: podr. c. sv. Helene s freskami iz o. 1490 (delavnica Janeza iz Kastva), k-i kažejo na sev. steni ladje Pohod treh krajev, na juž. steni pa pasijdnske prizore. L: M. Zadnikar (VS, VI, 1959, p. 73); I. Kome/./(V S, X ’ 1966, p. 53 ); F . Koka ij (VS, XI, 1967, p. 144 & re Pr. p. 145); Stele (1969, repr. 180). Gradmann, Ervvin (1908—..••), švic. um. zgo¬ dovinar, direktor graf. z. pri TeH v Zunchu. ■ 'ud. na Dunaju pri J. von Schlosserju. B: (& Anna Maria Cetto) Schweizer Malerei und Zeichnung im 17. und IS. Jahrhundert (Ba 1944); (& E. Major) Urs Graf (Ba 1947). L: WWA (1962). gradovi -*■ grad (supra) Graesse, Johann Georg Theodor (1814—1885), nem. polihistor, lit. zgodovinar in bibliograf, bibliotekar saškega kralja, direktor dresdenske porcelanske in numizmatične z., itd. Prev. -> Gesta Romanorum (1842) in izd. —*■ Zlato legendo (1846 — cf. s. v. Jacobus de Voragine). B (za um. zgod.): Beitrdge zur Literatur und Sage des Mittelalters (D 1850); Handbuch der ahen Numis- matik (Lpz 1853); Beitrdge zur Geschichte der Ge- fafibildnerei, Porzellanfabrikation, Topjer- und Glas- macherkunst bei den verschiedenen Nationen der Erde (D 1853); G uide de 1'amateur de porcelaines.. . (Dresden 1864; 18. nem. izd. [po F. Jaennickejevi predelavi]: Fiihrer fiir Sammler von Porzellan und Fayencen, Brsch 1953); G uide de Vamateur d’objets d’art et de curiosite, ou collection des monogrammes des prin¬ cipalix sculpteurs en pierre... (Dresden 1871; 2., rev. & razš. izd. ib. 1877); Beschreibender Catalog des K. Griinen Gevvolbes zu Dresden (D 1872; 4. izd. D 1879); (& F. Jaennicke) Kunstgewerbliche Alter- tiimer und Kuriositaten (6. izd., BI 1920). Graf, Urs (o. 1485—1527/28), švic. risar, gra¬ fik, zlatar in slikar, živel nekaj časa kot vojaški najemnik v Italiji. G: bakr.: krajine pa prizori z laneknehti in deklinami, mučenji in usmrtitva¬ mi ; lesor.: nabožni motivi. Ista tematika tudi v risbi. Ena sama slika: Vojska (Das vvilde Heer, papir na lipovini, temp, 26,5 X 17,5 cm, Basel). L: Hans Koegler: Beschreibendes Verzeichnis der Basler Handzeichnungen des Urs Graf (Ba 1926); id. . Hundert Tafeln aus dem Gesamtvverk des Urs Graf (1947); LaranE (1959 — L!); »PKG« 8 (1970 — L!). — Cf. E. Gradmann (& E. Major 1947). Graff, Anton (1736—1813), nem. (švic.) slikar, portretist. R. v Winterthuru, od 1766 dalje učil na ak. v Dresdenu, tam u. S: o. 1500 portretov, med mnogimi znamenitimi sodobniki npr. Johann Gottfried von Herder (1785, Halberstadt, Gleim- haus), Lessing, Schiller in Wieland, številni avtp. (npr. 1754, 1774 in d. 1797 — vsi Winterthur, Kstmus.; 1765 in 1795, Dresden; itd.). L: Erna Brand, Die Selbstbildnisse Anton Graflfs in der Dresdner Galerie (Dresdener Kstblatter, 1962); G. Tolzien (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Ekhart Berckenhagen: ‘Anton Graff: Leben und Werk (BI 1967 [oc. Erna Brand, Kchr, sept. 1968]). — Cf. F. Landsberger (1931), R. Muther (1881), E. Wa!dmann (BI 1921). grafika je v lik. umetn. skupno ime s pomočjo odtiskovanja razmnoženih risb (in torej pred¬ stavlja posebno zvrst um. stroke -> slikarstva v njegovem najširšem pomenu). S tehn. vidika razločujemo visoki tisk (->lesorez in linorez), 27 ' Leksikon 771 grafiki — granatno jabolko 772 ploski tisk (-»■ litografija) in globoki tisk (-» bakrorez, tj. tehnika neposrednega vrezo¬ vanja z roko v ploščo, in -> jedkanica z njenimi posebnimi tehnikami, kot So akvatinla, mezzo- tinto, monotipija, rezervaš, suha igla, vernis-mou). V zg. razvoju je najstar. lesorez (zač. o. 1400), za njim pa bakrorez (zač. o. 1440). L: Henri Beraldi: Les Graveurs du XIX siecle: Guide de 1’amateur d’estampes modernes, I—XII (P 1885—1892); Rene Billoux: Encyclopedie encyclo- pedique des Arts graphiques: 1440—1940 (P 1943); Luc Menaše, Odsevi in groza v evropski grafiki (NRazgl, 5. & 26. XI. 1955); *Lj Gr (1955—71); LaranE (1959 — L!); H. Platte: Farbige Graphik unserer Zeit (Stu 1960); .Engravings and Other Print Media 1 (EWA IV, 1961 — L!); ELU 2 (1962, s. v. — L!); Herman J. IVechsIer: Great Print s and Print- makers (NY: Abrams 1967); GBG (1968). — Cf. J. Adhčmar (1963), E. Bock (1930), L.-G. Buchheim (1959), R. Debenjak (1967), O. Fischer (1951), C. Glaser (1922), T. Križman (1952), Z. Kržišnik (1962), itd., sicer pa za avtorje specialiste s. v. Bartsch; Blum; Delteil; Dodgson; Geisberg; Hind; Hollstein; Kristeller, Paul; Lehrs; Servolini; Singer; Zigrosser. grafiki. Najpomembnejši, najvplivnejši: —> Schongauer, -> Diirer, -> Callot, -> Rembrandt, —*■ Piranesi, -> Goya, —► Munch. Grahovar (Grachower), Simon Tadej Volbenk (1710—1774), slov. slikar miniatur, r. v Tržiču, u. v Lj. Mdr. je naslikal večino miniatur v knj. Dizmove bratovščine (Theatrum Memoriae nobilis ac almae societatis unitorum, Lj, Drž. arhiv Slo¬ venije, Ms. 131 — poleg naslovnega lista je sku¬ paj 198 podob grbov s ponazorjenimi gesli). L: SteskaS (1927, p. 105—108); Viktor Steska (SBL I [2. zv., 1926], s. v.); F. Steli (ELU 2, 1962, s. v.); Min Jug (1964, kat. št. 65, t. 66); Polonca Vrhunc (ZUZ nv VIII, 1970, p. 107—32 — L!). graja kot personifikacija, cf. s. v. Momus gral —> legenda o jv. gralu Gramatika, »Slovnica«, ena izmed personifi¬ kacij —*■ septem artes liberales (-> trivium). Njen »atribut« so običajno otroci, ki jih poučuje. Up: npr. Ant. del Pollaiuolo (—> nagrobnik papeža Siksta IV.). — Cf. s. v. Donatus. L: nor. Marie Icon II (1932, repr. 238, 240, 247, 250 & 270). Gramberg, Werner (1896—_), nem. um. zgo¬ dovinar, prof. na univ. v Hamburgu. B: Giovanni Bologna: Eine Untersuchung iiber die Werke seiner IVanderjahre bis 1567 (BI 1936, dis.); ,Die Hamburger Bronzebiiste Paul III Farnese von Guglielmo delta Porta ‘ (E. Meyerjev zb., 1959); ,Guglielmo delta Porta, Coppe Fiammingo und Antonio Gentili da Faenza' (Jb. der Hamburger Kstsmlgn., 1960); Die Diisseldorfer Skizzenbiicher des Guglielmo delta Porta (BI 1963); ,Guglielmo delta Portas verlorene Prophe- tenstatuen fiir San Pietro in Vaticano' (W. Friedlaen- derjev zb., BI 1965). Gran, Daniel (1694—1757), avstr, slikar, moj¬ ster iluzionističnega stropnega slikarstva. S: npr. freske na Dunaju v Palais Schvvarzenberg (1724 -26) in Hofbibliothek (1726-30), v Brnu, itd. L: Hans Tietze (ThB XIV, 1921, s. v. — L!). — Cf. E. Hempel (1965), E. Knab (1953). Granacci, Francesco (1469 — 1543), it. florent. slikar, učenec Dom. Ghirlandaja in Michelan¬ gelov prijatelj, u. (74) v Florenci. S: npr. Jožef predstavi faraonu svojega očeta in brate (les, o. 1515/20, Uffizi), Prihod fr. kralja Karla VIII. v Florenco 1494 (les, o. 1515/20, Florenca, Pal- Medici-Riccardi, Mus. Mediceo). L: Vasari-Milanesi V; Venturi IX/1 (1925); Be _ renson Ox (1932); Luisa Vertova (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, repr- 1265—77), A. Condivi (1553 in pozn. izdaje), S. J- Freedberg (1961 — L!). GRANADA, mesto v Andaluziji ( Andalucio , Španija), ki je cvetelo pod mavrsko oblastjo (d° 1492). L: Karl Eugen Schmidt: Cordoba und Granada (Lpz-Bl 1902, »BK« 13); Earl E. Rosenthal: The Cathedral of Granada: A Study in the Spanish Renaissance (Pri 1961). ~ *Alhambra, arabsko »rdeči grad«, rezidenca mavrskih kraljev iz nasridskc dinastije (1241 1491), v daljšem razdobju sez. stavbni komplet okrog 2 dvorišč, Patio de los Arrayanes (Mirtin° dvorišče) in svetovno znanega Patio de los Leories (1354—91), imen. po vodnjaku z 12 levi. P°' sebno bogato je okrašen Salon de Embajadores- V Mus. Arquelogico de la Alhambra t. i. Albo" 1 ' brska vaza, najodličnejši izdelek šp.-mavrske ke¬ ramike. L: A. Gallego y Burin: La Alhambra (Granada 1963); EWA XIII (1967, stp 297—98 — L!). granatno jabolko (lat. malum punicum ali t za ' radi številnih pečka] malum granatam, angl- lfie pomegranate, fr. la grenade, it. la melagrana, nem. der Granatapfel), sadež granatovca 0 a ' Punica Granatum L., fr. le grenadier), od stari Grkov dalje simbol ljubezni in plodnosti (P e f sefona je za vselej ostala Hadova žena, ko J e jedla od granatnega jabolka, ki ji ga je bil ta ponudil), v kršč. umetn. simbol Kristusa in n j® govega žrtvovanja iz ljubezni (—> Madonna de melagrana), zaradi svoje sestave pa ponazarj a tudi enotnost raznovrstnega, tj. cerkev. Up: n P r ' na Ghibertijevih sev. (ob prizorih Kristus > ,ese križ in Križanjel) in vzh. vratih florent. bap 11 sterija. 773 Grant, Maurice Harold — Graves, Robert 774 L: Hildegard Schneider , On the . cirlot MusB, 1945/46, p. 117-20VJFerguson ^^sdorf (1962). — Cf. L. Behling (K-Graz 1964), (1920, št. 25 & 918). Grant, Maurice Harold (1872 zbiratelj (angl. krajine) in pisec o ume B: A Chronological His, ° ry J^^cent^to the , Pain Ti /{T £) A Dictionarl of Bri- S ktSSiJLS:^ 16 .H cen.ry .o jindesieclovske umetn., o v Parizu (knj. oprema , osnutki za —>hp«' 1 Pohištvo , nakit, blaga, tapete in slikana okna. L: Elie Moroy (Edouard-Joseph 11, 1931, s. v.), XIII (1967, t. 178 levo). Grassi, Anton (1755-1807), avstr, kipar na Dunaju, učenec F. X. Messerschmidta, od d.a.lje umetniški direktor dunajske porce ans manufakture. P: porcelanske in biskvitne sku- Pine (e. g. Portretist z damo), plastika v sc o brunnskem parku, portretna doprsja. Grassi, Ernesto (1902-....), h- filozof ’ r \J Milanu, od 1948 dalje prof. za filozofijo na um^ v Miinchnu. Ur. » RDK « in skupaj z NValteije Plessom »DuMont Dokumente«. B (tudi za um. zgod.): Kunst und My,hos (Hmb ' 957 , »RDE« 36); Die Tlieorie des Schonen m ^'“ke (K l%2, »DuMont Dokumente, 1- eutung, Dokumente«). Grassi, Luigi (1913—....), it- um - zgodovinar, direktor Istim,o di Storia deli'Ar te Medtoevale e Moderna na rim. univ. ( Facolta di Magistero). B: Bernini pittore (R 1945); ,Barocco e arti figura- tive' (Emp, 1945); ,Appunti sul Pontormo e i suoi disegni‘ (ib., 1946); Storia del disegno (R 1947); Genesi e paternitd delta critica d'arte (R 1951); Tutta la pittura di Gentile da Fabriano (Mi 1953, »B. A. R.«); Costruzione delta critica d'arte (R 1955); Tutta la scultura di Donatello (Mi 1958, »B. A. R.«); .Li¬ nearnem i per una storia del concetto di ritratto ‘ (R. Longhijev zb., 1962 [= AAM]); Introduzione allarte di Michelangelo (1964); ,La storiografia artistica del Seicento in Italia ‘ (II mito del classicismo nel Seicento, Me-F 1964); ,Iconologia delle chiese monastiche fem- minili dalialto medioevo ai secoli 16—17‘ (Arte Lom, 1964); ,Considerazioni e novita su Amico Aspertini e Jacopo Ripanda ‘ (AAM, 1964). gratia super gratiam mulier sancta et pudorata, bi bi. citat (Sir 26, 15a: Milina čez milino je sra¬ mežljiva žena in nič ne odtehta vzdržne duše), npr. na Sirahovem napisnem traku nad personifika¬ cijo — > Verecundia v zah. empori stolnice v Krki na Koroškem (o. 1264). Graul, Richard (1862—1944), nem. pisec o umetn. in muzealec, direktor leipziškega Kstge- werbemus. Ur. GrK(XI.—XV. letnik). B: Antoine Jean Gros (Lpz 1884); .Paul Baudry‘ (ZfbK, 1887); Beitrdge zur Geschichte der dekorativen Skulptur in den Niederlanden wdhrend der ersten Halfte des XVI. Jahrhunderts (Lpz 1889, »Beitr. zur Kg.: NF« 10); Jean F. Millet' (ZfbK, 1891); Das XVIII. Jahrhundert: Dekoration und Mobiliar (BI 1905, »Handbiicher der Kgl. Museen zu Berlin«); Ostasiatische Kunst und ihr Einflujl auf Europa (Lpz-BI 1906); (uv) Fiinfzig Zeichnungen von Rembrandt (Lpz 1906); ,Fragonard, Honore ‘ (ThB XII, 1916); Rembrandt (Lpz 1920, »Meister der Graphik« 8; 2. izd. 1923); ,Gros, Antoine Jean ‘ (ThB XV, 1922); .Latour, Maurice Quentin de * (ib. XXII, 1928); , Prudhon , Pierre Paul ‘ (ib. XXVII, 1933). Graus, Johanncs (1836 — 1921), monsinjor v Gradcu, ur. rev. Der Kirchen-Schmuck. B: ,Die Domkirche zu Marburg ‘ (Der Kirchen- Schmuck, XIV, 1883 [mrb. stolnica]); ,DiePfarrkirche zu Pettau' (ib., 1884 [ptujska proštijska c.]); .Die Pfarrkirche zu Cilli ‘ (MCC, 1887 [žup. c. v Celju]); .Mariabrunn bei Landstrass' (Der Kirchen-Schmuck, 1902 [kostanjeviški samostan]); Maria im Aehren- kleid und die Madonna zum cohazano vom Mailander Dom (Graz 1904). Grautoff, Otto (1876—_), nem. um. zgodo¬ vinar. Prispevki o fr. umetnikih tudi v ThB. B: August Rodin (Blf 1908; 2. izd. 1913); ,Die Pieta von Villeneuve bei Avignon und die Schule von Avignon im 15. Jahrhundert' (MfKw, 1913); Nicolas Poussin: sein Werk und sein Leben, I —// (Mn 1914); Kunstvernaltung in Frankreich und Deutschland (Bern 1915); Formzertriimmerung und Formaufbau in der bil- denden Kunst: Ein Versuch zur Deutung der Kunst un- serer Zeit (BI 1919); Die neue Kunst (BI 1921); Ferdi¬ nand von Rayski (BI 1923, »Grotesche Smlg. von Mngr. zur Kg.« 4). Graves, Robert, v nem. prev. svojih del Ranke- Graves (1895—_), angl. pisatelj in raziskovalec 775 Gravitas — El Greco 776 mitov, živi na Majorki. Član Royal Anthropo- logical Inst. B: The Greek Myths (2 knj., L 1955; nem. izd.: Grie- chische Mythologie: Quellen and Deutung , (I—II, Reinbek bei Hmb 1960, »RDE« 113/114 & 115/116); (& Raphacl Patai) Hebrevi Myths: The Book of Ge- nesis (1963; it. prev.: 1 miti ebraici: e critica alla Ge- nesi, Mi 1969, »I marmi« 53). Gravitas (lat.), Ostarelost. Po razdelitvi sta¬ rostnih dob, ki jo je uvedel -> Rabanus Maurus (-> šest starostnih dob), je 5. obd. človekovega življenja, ki sledi mladosti (-> iuventus) ter se konča s 70. letom. Gravitas (lat.), Resnost —> Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Gray, Basil (1904— ), angl. um. zgodovinar in muzealec, kustos v Brit. muz. v Londonu (Department of OrientaI Antiquities). B: Persian Painting from Miniatures of the XIII — XVI Centuries (L 1947); Rajput Painting (NY 1949); Japanese Screen Painting (L 1955); La Peinture per- sane (G: Sk 1961, »Les Trčsors de 1’Asie«), L: WWA (1962). G raz —> Gradec grb (angl. the coat of arms, fr. le blason, it. il blasone, nem. das IVappen), sprva družinsko, pozn. tudi mestno, cehovsko in drž. znamenje (cf. s. v. emblem). Na zač. je med križarskimi vojnami izoblikovan pravi viteški grb na ščitu, ki so ga nosili (nem. das tvirklich getragene IVappen), iz njega pa se je razvil upodobljeni grb v najrazličnejših variantah (nem. das bild- liche IVappen). Veda, ki se ukvarja z grbi, je heraldika. L: E. von Sacken: Heraldik (8. izd., Lpz 1920); B. Koerner: Handbuch der Heroldskunst (4 knj., Gorlitz 1920—1933); EWA IV (1961, stp 724—26); Mirko Seper (ELU 2, 1962, s. v. — L!). — Cf. M. Kos (1943 — za Lj), mdr. tudi F. Tancik (Kron, 1970). Grčija. Med kraji z ant. spomeniki in najdišči in biz. spomeniki posebno pomembni v srednji Grčiji v Atiki Atene, Dafni in Elevzis in otok Egina v Saronskem zalivu, v Fokidi Delfi in Hosios Lukas, v Beociji Tebe; na Peloponezu v Argolidi Argos, Epidauros, Mikene in Tirins, v Arkadiji Tegea, v Elidi Olimpija, v Korintu Korint in Sikion, v Lakoniji Mistra in Sparta; med egejskimi otoki Delos, H los. Kos, Lem- nos, Lesbos, Melos, Naksos, P aro s, Rddos in Samos; med jonskimi otoki Krf, v Make¬ doniji A ros, Filipi in Solun, pos. še otok Kreta in na njem Knosos in v Trakijskem morju otok Samo traka. L: A. Philippson: Die griechischen Landschaficn (FrM 1950); J. L. Myres: Geographical History in Greek Lands (Ox 1953); Ernst Kirsten & NVilhelm Kraiker: Griechenlandkunde: Ein Fiihrer zu klassi- schen Statten (4., rev. & razš. izd., Hdl 1962 [1. > 1954]); ,Greece‘ (EWA V[, 1962 — L!); .Grecija (KHE 1, 1962). Grčat Ages of Man: A History of the IVorld s Cultures, knj. z. zal. Time/Life Books v New Yorku (tudi drugojezične izd., slov. izd. posa¬ meznih knj. pa Lj: MK). Poljudni, v veliki meri z um. spomeniki ilustrirani kulturnozg. pregledi, vsaka knj. 192 str., od tega več kot 100 s foto¬ grafijami (o. 70 v barvah), delno samo na pol dokumentarnimi, kot so posnetki »prirejenih« motivov. Med avtorji in deli npr. Lionel Casson (Ancient Egypt, slov. prev. Emilijan Cevc, 1968 ), C. M. Bovvra (Classical Greece, slov. prev. «/., 1968), Moses Hadas (Imperial Rome), Philip Sherrard (Byzantium, slov. prev. Marijan Tavčar, 1970), Anna Fremantle (Age of Faith), John R- Hale (Renaissance, 1966), id. (Age of Explora- tion), Edith Simon (The Rcformation), Peter Gay (Age of Enlightenment), Samuel C. Burchell (The Age of Progress), med orisi zunajevr. kultur P a Basil Davidson (Afričan Kingdoms), Edvvard H- Schafer (Ancient China, 1967) in Jonathan Mor¬ ton (America, slov. prev., 1968). d Grcchetto Castiglione, Giov. Benedetto 1 1 Greco ’ s P r - *m. Domenikos Theotocopulos (15417—1614), špan (grš ) sIjRar R na Kret j, k' je takrat bila pod beneško oblastjo in kjer je hkrati še živelo izročilo biz. umetn. —• za nje¬ govo slikarsko prihodnost pomembni okoliščini; v 1560-ih letih prišel v Benetke, kjer so nanj p ;™ 1 T ' zian ’ T ' n toretto in Jacopo Bassano; 1570 v Rim (pismo Giulia Clovia kardinalu Farnese dne 16. nov. t. 1.), 1577 v Toledo, tam sc jc nastanil in u. El Grecovo slikarstvo nam o vseh osebnih posebnostih pomeni značilen zaključek —*■ manierizma (»plapolajoče« barve, nadvse potegnjene postave itd.), hkrati pa reli¬ giozni zanos, ki ga izpričuje, napoveduje tudi barok; znova ga je »odkril« šele M. B. Cossto, v širši javnosti pa ga je popularizirala razst. v Madridu 1902. Ob obsežni slikarski delavnici, ki jo je za njim vodil sin Jorge Manuel, velikokrat težko razločujemo med lastnoročnimi m delavniškimi deli, vrh tega je veliko pozn- kopij in ponaredb. S: Jezus očisti tempelj (°- !? 60 /65, VVashington), Ozdravljenje slepca (raz¬ ličici o. 1565 in o. 1570, obe Dresden), Jezus očisti tempelj ( s portreti Tiziana, Michelangela, G. Clovia in — morda Rafaela, o. 1 570 / 75 , Minneapolis), Giulio Clovia (o. 1570/75, Capo- 777 Greco, Emilio — Gregorij I. Veliki 778 dimonte), Vnebovzetje 79' 'Toledo, 0577, Prado), *El Espolto (}^ ^ katedr.), Alegorija sv. lige (o. 1 ; Se« Filipa 11. (o. 1580, Esconal), KnsO/s z donatorjema (o. 1580/85, Louvreh EscQ _ sv. Mavricija in tebanske legije ( j , . rial), Portret plemiča z roko n a ^ih(Elcabal lero de la mano al pecho, o. 1577, » * Pogreb grofa Or gaza (naroč. '5 , c - ’ Toledo, Santo Tome), Krst »’ J ‘ irda ' w ' . 4 na križu in Vstajenje iz groba (vse tri ' ’ Prado), El Espolio (o. 1590/95, AUc P,n ) J 595 / Andrej in Frančišek (Prado), Avtp. (t-1 • ,.,qq 1600, MM), Jezus očisti tempelj (o. 15 ' ^ Frick). Sv. Martin in berač (o. lmi*’ shington), Sv. Jožef z Jezuščkom (o. ' 59 ’ Toledo, Mus. parroquial de S. Vicen e), inkvizitor don Fernando Nino de ,IL '/"..(VOS 1600/1601, MM), Jezus očisti tempelj (o. 1 ’ Miiici Fogg in N,l. Gali.). Sv. Lat« k«” (o. IMS, Toledo, katedr-!, F»*W »'■ T °** (1604/14, MM), Fray Hortensto Fehx de vidno (o. 1605/09, Boston FA), Pe<‘ P e ™ p fcolipse (o. 1608/14, MM), Pogled na J‘ lle<0 ,, njegov načrt (o. 1610/14, Toledo, us - Greco), fl/nfcoff/ ([z avtp.; sodel. Jorge M» n ■ o- 1610/14, Prado) in ->Laokoon (o. 16iu/‘ Washington). L: J. F. ivillumsen: La jeunesse du Pj^vzan- Greco: Essai sur la transformation de 1 artiste bnenpeintreeuropčen(2knj., P 1927), • Q rec0 Hartman: Domenico Thcotocopuli d , eo to- (P '937); H. Vollmer (ThB XXXIII, 1939, s.vjheoto^ copuli ~ L!); N. Cossio Jimenez: El Grcco _ N ^ G his birthplace, education and family (9 X . ,, ’ uioi- Procopiou, El Grcco and Cretan Painting (BM, 1 ^ Gutnard: El Grcco (G-P-NV: Sk 1956. >£ Gout« 15); K. lpser: El Grcco; der Mater des c '/chen Weltbildes (Brsch-Bl 1960); Edoai ,j ®WA VI, 1962, s. v. Greco, El), 1. Vacuero (Kmd^er '965, s. v. Greco - L!); L’opera compWaO Greco (Mi 1969, uv Gianna Manzim, kat- 11 Pfaii. »CA« 35 - L!). - Cf. A. Blunt (1939/Wb A ' M - Brizio (1932), L. Bronstein ()950) ). C nn? r U95 ° 1978 repr.lj), M. B. Cossio (1885, D944]), M. Dvorcih (,0ber Greco und den Manieris ™ us '- c f- 1928), L. Goldscheider (1938; 195 L i! au jer (1964), H. Kehrer (1913 119181; 1939, 19W), P- Kelemen (1961), A. L. Mayer (1911 [19 16 1> ’ 195D, H. Soehner (1956 - L!), M. S .. Sorta 1 (1954), Ph- Schveinfurth (1929/30), E. du Guč Trapier ( £ ’ , • Waldmann (1941) E. K. Waterhouse (19JU), • Wethey (*1962), C. Zervos (1939). Greco, Emilio (1913——), »*• ki P ar ' R ' '\ Gatanii na Siciliji, štud. na ak. v Palermu. • n Pr- Sedeča (1951, bron 1955, Tate), bron. vrata 24 katedr. v Orvietu. L- SeuphorS (1961); Bernhard Deee/i/iar/. ncr Bddhauer Emilio Greco; Zcichnungen undPl ‘ k (Mainz 1962); ReadS (1964). - Cf. J- P- Hodm 0^»- Greenberg, Clement (1909—_), amer. (ž.) lik. kritik in slikar; živi v New Yorku. B; Joan Mird (NY 1948);,. David Smith' (AA, 1956); A rt and Culture: Critical Essays (Bo 1961); Post-Pain- terly Abstraction (1964 [rk, Los Angeles]). L: WWWJ (1955); WWAA (1959). Greene, Belle da Costa, bibliotekarka Pierpont Morgan Libr. v New Yorku. L: zbornik: Studies in Art and Literature for Belle da Costa Greene (Pri 1954). Greenough, Horatio (1805—1852), amer. kipar in estet, kot kipar konvencionalen, kot teoretik pravi predhodnik funkcionalizma v mod. arhi¬ tekturi, ki je mdr. tudi prvi izjavil, da so tisti, ki delajo stroje in ladje, često bliže jedru umetn. kot pa poklicni umetniki. P: George Washington ([kot na pol gol Rimljan], marmor, o. 1841, Washington, Smithsonian Institution). B: pon. izb. (s ps. Horace Bender); The Travels: Observations and Experiences of a Yankee Stonecutter (NY 1852); pon. izb.: Form and Function: Remarks on Art (Berkeley: Univ. of Calif. Press, 1947, izd. Harold A. Small, uv Erle Laran). L: B. & N. Newhall, Horatio Greenough: herald of functionalism (Mag Art, 1939). — Cf. J. M. Fitch (1961), L. Mumford (Roots... 1952 [1956]). Gregorič, Jože (1912—1943), slov. um. zgo¬ dovinar. R. in u. v Novem mestu, štud. na Ij. univ., kjer je bil 1937—41 knjižničar umzg. se¬ minarja. Raziskaval srednjev. stavbarstvo v Slo¬ veniji in pos. um. spomenike Novega mesta. B: , Stavbna zgodovina kapiteljske cerkve v Novem mestu' (Kron, 1937); , Najnovejša umetnostno zgodo¬ vinska odkritja v Novem mestu' (ib.); , Tintorettov Sv. Miklavž v Novem mestu' (ZUZ, 1938); , Umetnost Dolenjske ‘ (zbor. Dolenjska, 1938); , Umetnostni spo¬ meniki Novega mesta' (ib.); , Kulturna slika Novega mesta in njegovo zunanje lice' (Kron, 1939); ,Slovenska mesta in trgi, 1: Kranjska mesta in trgi' (Kron, 1940); ,Srednjeveška cerkvena arhitektura v Sloveniji do leta 1430' (ZUZ, 1951). L: F. Stelč (ZUZ, 1943, nekr.); M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.). Gregorij Čudodelnik ali Čudodelec, vzhodno- kršč. svetnik (17. XI.), škof in spoznavalec. Up: npr. na -> Harbavillskem triptihu (X. st.). L: Rčau 111/2(1958, p. 606). Gregorij I. Veliki (o. 540—604), papež (od 590), kršč. svetnik (12. IH. — lat. Gregorius Magnus, angl. Gregory the Great, fr. Gregoire te Grand, nem. Gregor der Grofie). Med njego¬ vimi deli so moralistična razlaga Jobove knj. (-*■ Moralia in Job ali Liber moralium ali Expo- sitio in [libram beati] Job), pridige ( Homiliae ) in t. i. Razgovori ( Dialogi Miraculorum, zato grš. 779 Gregorij IV. — Grigaut, Paul Le Roy 780 vzdevek Dialogos). Up (delno po Pavla Diakona Vita Gregorii, ki jo je pozn. popularizirala -> Zlata legenda ; —► Maša papeža Gregorija', —> štirje veliki cerkveni učitelji ): npr. miniatura v Trierju (-> Mojster trierskega »Registrum Gre¬ gorii« o. 983), N. Cordieri (marm. soha, dkč. 1602, Rim, S. Gregorio Magno, Capp. di Sta Barbara). L: Reau HI/2 (1958, p. 609—16); Keller (1968. p. 234—36); LS I (1968); »US« 6 (1970, repr. p. 160). — Cf. J. Braun (1943), T. Buddensieg (1965). Gregorij IV., rim. papež (827—44), Up: StS v spodnji c. S. Clemente v Rimu ( Vnebohod, s pravokotnim nimbom). Gregorij Nazianški (ml.), (328—389), eden izmed 4 v. cerkv. učiteljev vzh. krščanstva (—► štirje veliki cerkveni učitelji), postal 379 nadškof v Konstantinoplu, u. v samoti v Kapadociji; kršč. svetnik (9. V. — grš. Grigorios o Theologos, lat. Gregorius Nazianzenus, Theologus, fr. Gre¬ go ir e de Nazianze, nem. Gregor von Nazianz). Up: mdr. več miniatur v rkp. —> Homilije Gre¬ gorija Nazianškega (867/86, Bibl. Nat.). L: Rčau III/2 (1958, p. 607—08); Keller (1968, p. 237); George Galavaris: The Illustrations of the Li- turgical Homilies of Gregory Nazianzenus (Pri 1969, »Stud. in Manuscript Illuminations« 6); LS II (1970). Gregorij Niški (lat. Gregorius Nyssenus, fr. Gregoire de Nysse), cerkv. oče in mistični pisa¬ telj, kršč. svetnik (9. III.), od 371 dalje škof v mestu Nisa v Kapadociji, pisec Homilij, Vel. kateheze, Življenja rv. Makri ne, razlage o smer ih blagrov in Gospodove molitve. Star. brat Vasilija Vel. (-> štirje veliki cerkveni učitelji). L: Reau III/2 (1958, p. 608); LS I (1968). Gregorij Teolog -> Gregorij Nazianški gregorijanski koledar, imen. po reformi papeža Gregorija XIII. Gregor Nacijan -> Gregorij Nazianški Greh prvih staršev -> Adam in Eva pri drevesu spoznanja (tudi Izvirni greh) Greindl, Edith, belg. um. zgodovinarka. B: ,Les Portraits de Corneille de Vos' (AMR, 1939); ,Einige besondere IVesensziige der Bildnisse des Cornelis de Vos‘ (Panth, 1939);, Vos Cornelis de' (ThB XXXIV, 1940); , Corneille de Vos' (Br 1944); Les peintres flamands de nature morte au XVIV siecle (Br 1956). Grenka voda v Mari —>- Mojzes osladi vodo GRENOBLE (Dauphine, Francija), rojstno mesto Stendhala in Fantin-Latoura (vsakemu posv. poseben muz.). L: EWA V (1961, stp 619 — L!). ~ Musee de Peinture et de Sculpture, ust. 1798. S: mdr. zastopani G. de La Tour (Sv. Hieronim spokornik), Zurbaran ( Oznanjenje), Claude Lorrain, itd., predvsem pa novejši sli¬ karji, mdr. Bonnard, Matisse, Leger, R. Delau- nay (Hommage d Bleriot) in Soutine (Odrti vol)- L: Jean Leymarie: Le Musee de Grenoble (Gre- noble 1955). GreCmann, Hugo (1877 — 1927), nem. prote¬ stantski teolog, r. v Mollnu, u. v Chicagu. P rl ' spevki, ki tičejo tudi ikonografijo Biblije in evan¬ gelijev (cf. e. g. s. v. Krst v Jordanu, lit.). Greuze, Jean-Baptistc (1725—1805), fr. slikar hipokritsko nedolžnih lepotic in moralistično poudarjenih žanrskih prizorov, ki jih je-*-^'" derot močno hvalil; krovčev sin iz Tournusa, želel biti sprejet v Ac. Royale kot slikar histo¬ ričnih kompozicij in bil po slabo ocenjeni histo¬ rični sliki (takrat gaje grajal tudi Diderot) sprejet kot žanrski slikar, Jcar ga je hudo prizadelo; u. v Parizu. S: Razbita jajca (Les Oeufs casses, d. 1756, MM), Vaška nevesta (L' Accordee de village, 1761, Louvre), Paralitik ali Sadovi dobre vzgoje (1763, Eremitaža), Bakrorezec Wille (1763. Jacquemart-Andre), Očetovo prekletstvo vM Malediction paternelle, 1777, Louvre), Vivu nt Denon (1795, Cherbourg, Mus.), Bonaparte kot prvi konzul (1798, Versailles). L: R. Guilly (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — cf ', L ' Dumont- fVilden (1909), C. Mauclair (1906), L. R 6au (Le Rayonnement 1946). GRIES pri Bolzanu: v pokopališki c. rezljan' krilni olt. z Marijinim kronanjem (polihr. l cS ’ 1471—75), delo Michaela Pacherja. L: A. Schwabik: Michael Pachers Grieser Al' af (Mn 1933); »US« 8 (1968, f p. 218). Griet ( Greet ), flam. oblika imena —► Marjeta- grif ali grifon (angl. the griffin, fr. !e griff° n ' it. /7 grifo, nem. der Greif), bajeslovna živa. krilati lev, tj. lev z glavo in kriloma orla. starokršč. in zgodnjesrednjev. reliefih sploh 8 r ' a velikokrat obdajata -h>- Drevo življenja in podob' ne simbole, sicer pa je grif v srednjev. krš • umetn. tako podoba dobrega kot podoba zle8 a - Up: mdr. tudi v ahemenidski, ant. grš. in umetn. L: Ingeborg tVagner: Studien zur Tkonograplne d I Greifen im Mittelalter (Fr 1928); U. Jantzen: jo' chische Greifenkessel (BI 1937); Ferguson (B" Rčau I (1955, p. 116—17); Cirlot (1962). Grigaut, Paul Le Roy (1905-1969), anter. um. zgodovinar in muzealec, v ZDA od dalje. 781 Grigorije Bogoslov — grisaille 782 B: ,Madame de Pompadour and f frontispiece ‘ (AQ, 1948); .Marmontels Shep of the Alps in eighteenth century art ( •> L: WWAA (1959); WWA (1962); E. P. Richardson (AQ, 1969, nekr.). Grigorije Bogoslov ( Gregorij Teolog) r G S rij Nazianški Grigson, Geoffrey (1905——). ang '' in pisec o umetn. B: Henry Moore (Harm 1944), Visionary Years (L 1947); Kunst schatze i Museum (Mn 1957). L: WWA (1962). Grimal, Pierre, fr. klas. arheolog, prof. univ. v Bordeauxu. B: Les Jardins romains (P 1944 );/Jirno/inaire ^ mythologie grecque et romaine (r. 1Q< -cd j a Charles Picard)\ Les Villes romaines (P Civilisation romaine (P 1960; nem ' lz ' dreas ]: Rdmische Kulturgeschichte, Mn-/. ivo >■ *Grimanijev brevir, znamenit iluminiran rkp-^ rim. brevir, imen. po nekd. lastniku ar . menicu Grimaniju (832 listov, 110 v '.™ nia ^ r .’ od tega 49 celostr., in mnogo manjših, ve j. 1490/1510, Benetke, Bibl. Marciana, brez sign.). Njegove miniature (e. g- Rojstvo , f. 4 v a • raznim flam. mojstrom (mdr. Gossaertu m rardu Horenboutu), znanih 12 podob mesece (po vzoru tistih v -*■ Sijajnem horariju) a r. monu —> Beningu. L; Scato de Vries (izd.) & Sal. Breviaire Grimani de la Bibliotheque de S. MM« penise: Reproduction photographique complete (iz W, Leyde 1903-1908 [1581 repr , barvah j, 13. knj.: Giulio Caggiola: Le Brc Grimani... Recherches d’histoire et d art, ib. 1 > bjdi it. in nem j z d.); Fernand de Mely, .Le R . Grimani et les inscriptions de ses miniatur ( 1909); Diringer Book (1958, p. 450—51). Grimm, Herman (1828—1901), nem. um. m lil - zgodovinar, r. v Kasslu (sin Wilhelma in nečak Jakoba Grimma), od 1873 dalje prof. na univ. v Berlinu, tam u. Kot izvrsten, literarno nadarjen esejist je tudi zgod. umetn. obravnava v obliki izoliranih in romantično interpretiram umetniških biografij. B (lik. umetn.): Die Akademie erhdltnis der Kiinstler zum Staate (BI 1859), Wjc hetmgelos (2 knj., Hn 1860—63; Številne pozn. i s Gentskem olt. in številni drugi naslikani kipi v staroniz. slikarstvu. L: Panofsky Neth (1953); M. T. Smith, The Use of Grisailles as Lenten Observance (Marsyas, VIII, 783 Grisebach, August — Grohmann, Will 784 1957/59); Paul Philippot, Les grisailles et les »degres de realitč« de 1’image dans la peinture flamande des XV« et XVI« siecles (BMR, 1966—67); Denis Coe- ckelberghs, Les Grisailles de van Eyck (GBA, 1968). Grisebach, August (1881—1950), nem. um. zgodovinar, r. v Berlinu, u. v Heidelbergu. B: Der Garten: Eine Geschichte seiner kiinstlerischen Gestaltung (Lpz 1910); Die Baukunst im 19. und 20. Jahrhundert (Bl/Nb 1915, »HdKw« [nedk.]); Karl Friedrich Schinkel (Lpz 1924); Romische Portrdt- biisten der Gegenreformation (Lpz 1936); Die Kunst der deutschen Stdmrne und Landschaften (W 1946). L: KU (1954, Die Toten). grlica (lat. turtur, angl. the turtledove, nem. die Turteltaube), v Botticellijevem Portretu Giu- liana de' Medici (Washington) simbol žalovanja. L: cf. H. Friedman (1959), tudi Rab Hatfield (AB, 1965, p. 328 in opomba 34). GROBLJE pri Domžalah. Podr. c. sv. Mohorja in Fortunata, sez. o. 1741. Notr. je dober domač primer »celostne« baročne umetnine: ladja se mehko preliva v kor, bistvena sestavina celote pa so freske Franca —> Jelovška (1759—61, z avtp.), ki so njegovo zadnje večje delo. L: SteleK (1929); ŠumiL (1961); M. Zadnikar (ELU 2, 1962, s. v.); Cevc SU (1966); »ArS« 3 (1969, t. 40, tloris p. XLIII). — Cf. S. Mikuž (1942), V. Steska (1922), N. Šumi (1962), J. Veider (1938). Grodecki, Louis (1910—_), fr. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Strasbourgu. B: Ivoires franfais (P 1947, »A-S-T«); , Stained Glass Atelier of the Thirteenth Century: a Study of Windows in the Cathedrals of Bourges, Chartres and Poitiers' (JWCI, 1948); ,Jacques Coeur window at Bourges' (Mag Art, 1949); ,Autour de Jean Pucelle' (Mčdecine de France, 1951); ,Les peintures du chateau de Karlstein et Part franfais' (Buli. mon., 1957); ,Les verričres d'Evreux' (L’Oeil, 1957); L'Architecture ottonienne: Au seuil de Part roman (P 1958, »Coli. Henri Focillon« 4); ,La Chronologie de la cathedrale de Chartres' (Buli. mon., 1958); Le Vitrail franfais (P 1958); ,Les Vitraux de Chalons-sur-Marne et Part mosan' (19. kongr., 1959); ,Les Vitraux soissonnais du Louvre, du Musee Marmottan et des Collections americaines' (RArts, 1960); , Problimes de la peinture en Champagne pendant la seconde moitie du douziime siicle' (20. kongr. I, 1963). Grohar, Ivan (1867—1911), slov. slikar, naj- star. in poleg R. Jakopiča najpomembnejši med slovenskimi impresionisti. R. v Spodnji Sorici nad Železniki (15. VI.) kot gostačev sin, v mla¬ dosti delal kot drvar, hlapec in pastir, se učil slikarstva pri Bradaški v Kranju, o. 1888 pri N. Milanesiju v Zgb, 1892 odšel na deželno risarsko šolo v Gradec in 1895 (po neuspelem poizkusu vpisa na dunajsko ak.) v Miinchen, tam ostal najprej 2 meseca, pozn. (1896/1900) pa nekaj časa risal večerni akt v Ažbetovi šoli in kopiral v Alte Pin.; 1903 od apr. do jun. pri notarju Rahnetu na Brdu pri Lukovici (čas Pomladil), pozn. se preselil na Dunaj, 1904 se vrnil v Sorico, se naselil v Škofji Loki in zvečine živel tam do zadnjega poslabšanja bolezni, u. (43) za jetiko v bolnici v Lj. Po Iz. Cankarju razločujemo 4 obd.; 1) samouška doba do 1895; 2) doba zorenja z »idealističnim« in »žanrskim« realizmom 1895 do o. 1900 (npr. sliki Brnef, 3) čas prehoda v »impresionistični naturalizem« (ko nanj močno vplivajo slike -> Segantinija) in »poetične interpretacije« krajine 1900—1905 ; 4) zadnje obd., ko se uveljavi »lastni umetniški izraz«. S (o. 260); npr. Brna (lepenka, d. [18)98, NG; d. [18)99, Lj. Mestni muz.), Vatroslav Ho Is (d. [1)900, NG), Grabljice (1902, Mestni muz. v Lj), Pod Koprivnikom (Počitek, 1902, ib.), Devin (1902, Lj, Slov. filharmonija), *Pomlad (d. 1903, MG [last Mestni muz. v Lj]), Jez v Železnikih (1903/04, Lj, vdova dr. Jerneja Demšarja), hJa- česen (d. 1904, Lj, CK ZKS, prej Preddvor, Da¬ nica Slane), Z mojega okna (1905, MG [last NG]). * Škofja Loka v snegu ( Snežni metež v Škofji Loki, d. [19)05, MG), Kamnitnik (d. [19)05, MG [l asl NG]), * Sejalec (d. [19)07, MG; pozn. pokončna varianta, NG), Štemarski vrt (Vrt v Štemarjih, 1907, Bgd, Edvard Kardelj), Stara Loka (1907, MG [last Mestni muz. v Lj.]), Cvetoča jablana (1907, MG [isti lastnik]), * Krompir (1909, MC> [last SKP]), Snopi (1909, MG [last Mestni muz. v Lj]), Hribček (Ajda ali Holm, d. [1)910, MG [last NG]), Mož z vozom (Koruza, 1910, MG [last Danica Slane, Preddvor]), Črednik (Pastir, 1910, MG [prej last Ivana Zormana v Lj])- L: Izidor Cankar (SBL, 2. zv., 1926, s. v. — J-j); SteleS (1949); Pola vijeka (1953); AS (1958 — SijanecS (1961); K. Dobida (ELU 2,1962, s. v.); ZMO (1964); MSU (k) 65; SlovS (1966); Ljerka Menase (Reprodukcije Ricordi, Lj-Zgb 1969). — cf ; Ambrožič (Steletov zb., 1959), Ivan Cankar (npr- 1904 [1928]; 1936 — cf. tudi lit., Eva Ilc), F. sesnel (1926 [1953]), A. Podbevšek (1937), F. Stele (*1960 — L!; 1970), M. Stelč-Možina (1962). Grohmann, Will (1887—1968), nem. um. zg dovinar in lik. kritik, po 2. svet. vojni vodilo' nem. zgodovinar novejše umetn., avtor več t e ' meljnih monografij mod. lik. umetnikov, eden izmed častnih predsednikov AICA. R- v Budi- šinu (Bautzenu), štud. na univ. v Berlinu in S° r boni, prom. v Leipzigu, učil nazadnje na Kunst akademie v zah. Berlinu, tam u. (80). B: Zeichnungen von Ernst Ludwig Kirchner (D 1 9 ' »Arnolds Graphische Biicher: Zweite Folge« 6), Werk Ernst Ludwig Kirchners (Mn 1926); P au ' _ (P 1929); Kandinsky (P 1930); ,L'art non figuram Allemagne' (R. Huyghe [izd.]; Histoire de Far* e temporain, P 1935); Uhlmann (BI 1947); Paul ‘ Handzeichnungen (Wsb 1951); Willi Baumeister P 785 Grohn, Hans Werner — Gross, Werner 786 p au i Ki ee J954. 3 j z( j. Genf-Stu 1959); y° rl Schmidt-Rottluff (Stu 1956); Max Ackermann tiv ^ 9 ^> Ernst Ludvig Kirchner (ib. 1958; angl. izd. >960); Wassily Kandinsky: Leben und Werk p f‘ z( h) bieue Kunst nach 1945 (K 1958); Il ee: Handzeichnungen (K 1959); Josej Hegen- u/ 'ii ^eichnungen (BI 1959); Henry Moore (BI 1960); JT'/'' Baumeister: Leben und Werk (K 1963); Oskar zchlemmer: Zeichnungen und Graphik (Stu 1965); '■v.) Kunst unserer Zeit: Malerei und Plastik (K 1966); er Maler Paul Klee (K 1966). . 0 k* Bihalji-Merin (Sinteza, št. 8, 1967 [izšlo 7 k J • Herbert Read (BM, jul. 1968, nekr.). — (V : Kiinstler schreiben an Will Grohmann Grohn, Hans VVerner, nem. um. zgodovina , Prom. 1952 na Humboldt-Univ. v vzh. Berlmu s tezo Das Portrait des Manierismus tn der lo- skana (neobjavljeno), živi v Rimu. B: ,Die Selbstbildnisse des Anton von Maron (AMK, 1960 en zv)- Original und nachschafjenae rbtigkeinVmerkungeVn Holbein* Bildnis etnes 1 ang en Mannes von 1541 in der Gemaldegaleneaes Wiener Kunst historischen Mu seiim s Ob., •/ • j’ •Die Schule der Welt: Zn Michelangelo s Karton d Schlaclit bei Cascina' (11 Vasari, XXI, 1963 ,) ,Em 'viederentdecktes Gemalde von Gerrit Don ( • zb » 1%5); ,Bemerkungen zu zvei BildernvonGtovcmn, Cariani im Bode-Museum zu Berlin' (M^deMo fov *■. 1968); mdr. tudi prispevki v Kmdlers Maleret Lexilcon. Gromaire, Marcel (1892-1971), fr. slikaj sa- m °uk. S: npr. Vojna (La Guerre, 1925, Pet. Pa .)• L: cf. J. Cassou (1935), W. George (1928), B ( S. Myers (IH 1969, s. v. [tekst Arnold Rosm\ t-h Gronau, Georg (1868-1937), nem. (*•) U®- zgodovinar in muzealec. Direktor gal- s 1 Kasslu (1910—24), se potem preselil v San Ho- mer uco di Fiesole pri Florenci, kjer je bil žive že 1901—10. B: Tizian (BI 1900, »Geistcshelden« 36), [f‘bl (Blf/Lpz 1901, »KM« 50); Aus RaphaeIs Flore !^u Tagen (B1 1902); Corre ^‘ o: ^qa 7 M »kk« io); njalde in 196 Abbildungen (Stu-Lpz 1997, ( ' zd -) Adolf Rosenberg: Raffael: Des n ,f lde in 275 Abbildungen (Stu-Lpz 1909, »K K [4. izd.]); Die Kunstlerfamilie Bellini (Blf-Lpz 19 . >>KM« 96); ,Ein Jugendverk des Leonardo da Vinci (ZfbK, 1912); Katalog der KbniglichenGemaldegale 211 Gassel: Amtliche Ausgabe (BI 1913); ,D‘ e \°n Raffael und Leonardo der Czartoryskt SamntlM ‘n Krakau' (ZfbK, 1915); Spdtverke desGtova Belimi (Str 1928); Giovanni Bellini (Stu 193 .°’,p.^. th .2« Paolo Uccellos Scldachtenbildern (Pan , y ^7); Documenti artistici urbinati (F 1936). L: UJE 5 (1941, s. v.). Gronau, Hans Dietrich (1904 1951), nem. an 8'- (ž.) um. zgodovinar, sin Georga (supra); '935 emigriral iz nacistične Nemčije. B: Andrea Orcagna und Nardo di Cione (BI 1937); The Earliest Work of Lorenzo Monaco' (BM, 1950). L: Nikolaus Pevsner (Kchr, 1951, nekr.). Groot, Cornelis Hofstede de —> Hofstede de Groot, Cornelis Gropius, Walter (1883—1969), nem. arh., in¬ dustrijski oblikovalec in pisec o arhitekturi, po¬ sebno pa zaslužen za mod. umetn. s svojim delom za -^-Bauhaus, ki ga je 1919 ust. v Wei- marju, 1925 preselil v Dessau ter potem še vodil do 1928. Leta 1934 je iz Nemčije emigriral v London, 1937—52 pa je bil prof. na Harvardski univ. v Cambridgeu (Mass.). A: npr. tovarna Fagus v -> Alfeldu (1911, pozn. razširitve), stavb¬ ni kompleks Bauhausa v Dessauu (1925—26), itd. B: Architektur: Wege zu einer optischen Kultur (Stu 1956). L: James Marston Fitch: Walter Gropius (NY 1960, »The Masters of World Architecture«); EWA Vn (1963, s. v. — B!; L!); Hatje (1963); Pevsner (1966). — Cf. S. Giedion (1954), A. Werfel (1958 [1960] — spomini), H. M. IVingler (1968 — BI). Gros, Antoine-Jean (1771—1835 sam.), fr. slikar. Učenec J.-L. Davida, toda v jedru ro¬ mantik, tako da je po Davidovem emigriranju samo v nasprotju s svojimi nagnjenji varoval njegovo klasicistično izročilo. Za restavracije poplemeniten (baron 1824), kot slikar pa čedalje manj uspešen. Odlični (tudi konjeniški) portreti in up. -» bitk (na tem področju za Napoleono¬ vega cesarstva najtehtnejši), mnogo manj po¬ membne mit. podobe. S: Bonaparte na mostu pri Arcoli (1796, Louvre), Christine Boyer (o. 1800, ib.), —> Bonaparte pri kužnih bolnikih v Jafi (Les Pestiferes de Jaffa, 1804, ib.), Bitka pri Abu- kirju (1806, Versailles), Napoleon na bojišču pri Eylauu (1808, Louvre), Poročnik Legrand (Liett- tenant L ., o. 1810, Los Angeles), Portret Mme Rčcamier (Zgb Str). L: ELU 2 (1962, s. v. — L!); G. Bazin (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966); »US« 11 (1971). — Cf. R. Escholier (1936), H. Lemonnier (1905); R. G. Saisselin (1963 [rk]). Groslier, Bernard-Philippe (1926——), fr. o- rientalist in arheolog. B: Angkor (P 1956; nem. izd. Angkor: Eine ver- sunkene Kultur im indonesischen Dschungel, K 1957); Hinterindien: Kunst im Schmelztiegel der Rasseti (Ba-Ba 1960, »K. der Welt«). Gross, Werner (1901—_), nem. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Miinchnu. B: ,Die Hochgotik im deutschen Kirchenbau: Der Stibvandel um das Jahr 1250' (MarJb, 1933); ,Zur Mittelalterlichkeit der gotischen Katedrale' (W. Pin- derjev zb., 1938); Die abendlandische Architektur um 787 GROSSE POINTE — groteska 788 1300 (Stu s. a. [1948]); , Anton Bruckner und der Barock: Versuch einer vergleichenden Kunstbetrach- tung‘ (K. Badtov zb., 1961); ,Mitteldeutsche Chorfas- saden um 1400' (W. Schubertov zb., 1967). L: zbornik: Amid amico: Festschrift fiir Werner Gross zu seinem 65. Geburtstag am 25. 11. 1966 (Mn 1968, ur. Kurt Badt & Martin Gosebruch). GROSSE POINTE ( Michigan , ZDA [East Central]). Pomembne slike v zas. zbirkah. ~ Henry Ford II: S: mdr. zastopan Gauguin (Obala na Bretonskem, d. [18]89). —■ Mrs. F. Murphy: S: mdr. zastopan E. Car- riere (Portret Paula Gauguina, 1890). Groflmann (Groszmann), Dieter, nem. um. zgodovinar, raziskuje srednjev. plastiko in stav¬ barstvo. Stud. mdr. pri R. Hamannu v Mar- burgu. B: ,Der fVestbau der Stiftskirche zu Hersfeld' (Ro- semannov zb., 1950, rkp.); ,Die Abteikirche in Hers¬ feld: Deutschland grdfiter Karolingerbau' (Hessische Heimat, 1953); ,Das Palmetten-Ringband-Kapitell' (R. Hamannov zb., 1954, rkp.); ,Zum Standder \Vestwerk- Forschung' (W-RJb, 1957);, Vber neue Zuschreibungen an Nicolaus Gerhaert' (ZfKg, 1957); ,St. Vinzenz und Bonifatius zu Abterode: Eine verschwundene Basilika des 11. Jahrhunderts' (ib., 1959); Alsfeld (Mn-Bl 1960, »Deutsche Lande, deutsche K.«); ,Die Sc/ione Ma- donna von Krumau und Čsterreich' (ČZDK, 1960); ,Die Schone Madonna im Louvre und ihre Verwandten in Čsterreich' (AMK, 1962 [zv. 56/57]); ,Die Madonna von Grofigmain, eine friihe »Schone Madonna«' (ib., 1962 [št. 58/59]); ,Kloster Fulda und seine Bedeutung fur den friihen deutschen Kirchenbau' (Das erste Jahrtausend, I, Dii 1962); ,»Schdne Madonnen 1350 — 1450«: Ein Nachbericht' (Mitt. der Ges. f. Salzburger Landeskunde, 1966). Grossmann, Fritz, angl. um. zgodovinar in muzealec, kustos City Art Gali. v Manchestru. B: , Holbein Studies' (BM, 1951);, Holbein, Flemish Paintings and Everhard Jabach' (ib.); Bruegel: The Paintings, Complete Edit ion (L: Ph [1955]; nem. izd. Bruegel: Die Gemalde, K: Ph 1955); ,New light on Bruegel' (BM, 1959); ,Bruegel, Pieter, the Elder (EWA II, 1960); German Art 1400—1800 (Manchester 1961 [rk]); ,. Holbein' (EWA VII, 1963). Grosz, George (1893—1959), nem. slikar in risar, najpomembnejši in najbolj neizprosni ka¬ rikaturist nem. buržoazije, pos. vojske, klera in birokracije v razdobju od zač. 1. svet. vojne pa do nacizma, ko je 1933 emigriral v ZDA in je njegova umetn. polagoma zgubila nekd. ostrino. Tehten zlasti kot risar (močno vplival na N. -> Pirnata ) pa tudi z akvareli in oljnatimi slikami. R. in u. v Berlinu (kjer se v letu smrti spet na¬ selil), tam 1918 soust. dadaističnega gibanja, 1918/19 postal član KP, 1919 soust. satiričnih časopisov Die Pleite (z Wielandom Herzfelder- jem), Jedermann sein eigner Fufiball (s Franzom Jungom) in Der blutige Ernst (s Carlom -> Ein¬ steinom), 1920 z Johnom Heartfieldom (1891" 1968) insceniral za Maxa Reinhardta Shavvovo Cezar in Kleopatra. S: npr. Metropolis (lepenka, 1917, MMA), Inženir Heartfie/d (akvarel in kolaž, 1920, ib.), Max Herrmann-Neifie (1925, Mann- heim; 1927, MMA), Stebri družbe (Stiitzen der Gesellschaft, 1926, Nationalgal.), Avtp. z mode¬ lom (1928, MMA), Dr. Eduard Plietzsch (1928, Wallraf). — llustr. mdr. M. Andersena-Nexoja, Daudetovega Tartarina iz Tarascona v Klabun- dovem prev. (BI 1921) in H. Manna. B: Gott mit uns (9 lito., BI: Malik-Verlag); Die Bciu- ber (9 lito. k sentencam iz Schillerjevih Roparjev, ib- 1922) ; Abrechnung folgt! 57 politische Zeichnungen (ib- 1923) ; Ecce Homo (84 lito., ib. 1923); Der Spiefier- Spiegel: 60 Zeichnungen (n. izd., D 1923); Das neue Gesicht der herrschenden Klasse: 60 Zeichnungen (BI- Malik-Verlag 1930); Die Gezeichneten: 60 Zeich¬ nungen (ib. 1930); Vber alles die Liebe: 60 Zeichnungen und Aquarelle (BI: Bruno Cassirer 1930); Dante: The Divine Comedy: 32 draivings (NY 1944); A Little Yes and a Big No (NY 1946; nem. orig. Ein kleines Ja und ein grofies Nein, Hmb 1955). L: Herbert Bil mer: George Grosz Drawings (N V 1944); id.: George Grosz (NY 1960; nem. izd. K 196* — L!); H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — ct ' J. I. H. Baur (1954), W. Schmied (1969). Grote, Ludvvig (1893—_), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec, do nacizma galerijski direktor in konservator v pokrajini Anhalt-Dessau, 1^52 do 1962 direktor nurnberškega Germanisches Na- tionalmuseum. B: Der Blaue Reiter: Miinchen und die Kunst des 20. Jahrhunderts (Mn-Pasing 1949 [rk]); Die Mater am Bauhaus (Mn 1950 [rk, Haus der K.]); (' zd ' Oskar Kokoschka (Mn 1950 [rk]); Deutsche Kuns im zwanzigsten Jahrhundert (2. izd., Mn 1954 [1- > zd- 1953]); »Hier bin ich ein Herr«: Diirer in Venedig (Mn 1956); Hans von Maržes: Die Fresken in Neape (Stu 1958); Erinnerungen an Paul Klee (Mn 195’)> ,Vom Handwerker zum Kiinstler: Das gesellschaftu] n Ansehen Albrecht Diirers' (Festschrift f. Hans L ,e ( man..., Erlangen 1964); Europaische Malerei 1 deutschen Galerien: Meister des 20. Jahrhundert (Mn 1964); ,Durer-Studien‘ (ZfKw, 1965); Europaische Malerei in deutschen Galerien, D y Meister (Mn s. a.), II: Meister des 19. Jahrhundert (Mn s. a.). groteska, helen. in rim. ornament, ki so S a spet spoznali ob koncu XV. st., ko so bili od¬ krili razne »jame« (jama = it. !a grotta, zato njihov okras imen. grotteschi), tj. ostanke nekd- Neronove Zlate palače (Domus Aurea ) in drugih ant. stavb v Rimu. Njihov okras (s tankim vitič- jem povezani človeški in živalski liki, stilizirane cvetlice, maske, vaze in arhit. elementi) je inspi' riral že Pinturicchia (Appartamento Borgia v Vatikanu in Libreria Piccolomini v Sieni) in F 1 lippina Lippija (Capp. Strozzi v florent. c. Sta 789 grozd — Gruber, Francis 790 Maria Novella), prav posebno pa so ga popula¬ rizirali Rafaelovi učenci (—> Rafaelove loggie). . L: Friedrich Piel: Die Omamentgroteske in der Jtalienischen Renaissance: Zu ihrer kategorialcn struktur und Entstehung (BI 1962, »Neue Miinchner Beitr. zur Kg.« 3. dis. [Mn 1958]); Nicole Dacos: La Decouverte de la Domus Aurea et la Formation aes Grotesques 4 la Renaissance (L 1969, »StudWl« 31 )- — Cf. P. Toesca (1917). grozd (lat. uva, fr. la grappe, nem. die Traube ), atribut nekaterih svetnikov (cf. l'b), n P r ; sv ' Urbana, in pos. - kot simbol evharistije in Kristusove žrtve — Marije z otrokom. L: Ferguson (1954); H. Jung: Traubenmadormen und Weinheiligc (Duisburg 1964). Cf. J- (1943, stp 842 — cf. Traube ). Grozd iz obljubljene dežele (lat. Bo ir us [Cia] Terrae Promissionis, fr. La grappe de la Terre Promise) ali Grozd na drogu (lat. Bol rus in vecte nem. Die Traube auf der Stange ali Die Kund- schafter mit der Weintraube ), bibl. ik. m. (4 Mojz ! 3 , 23 : Prišli so do Eskolske doline ; tam so odre¬ zali mladiko vinske trte z enim grozdomki sta ga nosila na drogu dva moža ..■)■ V kršč. sre njcv. tipologiji je grozd predvsem simbol Kristusa "a križu in pos. t. i. Rešnje krvi, sicer pa po krsc. razlagah prvi nosač predstavlja Žide (staro za v ezo; preroke, ki so bili pred Kristusom zato Prvi mož velikokrat z ž. čepico), drugi pa. krist¬ jane (novo zavezo; apostole, ki so sledili Kri¬ stusu. Up (cf. s. v. Jozue in Kaleb): npr. Nikolaj iz Verduna (emajl, 9. prizor sub lege na -> Ver- dunskem olt., dkč. 1181, Klosterneuburg), Pous- sin (Jesen v okviru njegovih Štirih letnih čašo i, o- 1664, Louvre) in J. A. Koch (Italijanska po¬ krajina, d. 1816, Wallraf), tudi znamenje izrael. turistične agencije. L: Rčau II/l (1956, p. 210—1 D- — Cf. W. Molsdorf (1920 [s. v. Weintraube, von den Kundschaftern g tragen] resp. 1926). grška umetnost. Pri stari grš. umetn., temeljno Pomembni za razvoj evr. kulture, razločujemo obdobja geometrične umetn. (XI. — VIII. st. Pred), arhaične umetn. (VII.—VI. st. pred), k,as - umetn. (V,—IV. st. pred) in -> helenistične umetnosti V Anton Sovre: Stari Grki (Ce 1939); Bernard Ash- mole, Archaic Art (EWA I, 1959 — L!); Ernst Lang- Vl' Classic Art (ib. III, 1960 — L!); Bcrnhard ^mveitzer & Werner Fuchs, Geometric Style (ib. VI. \ L!); ,Greece‘ (ib.); ,Greek Art‘ (ib. VII, 1963, P l 173 — L!); Massimo Pallottino, Oricntalizing ^tyle (ib! x, 1965 — L!); »PKG« 1 (1967 — L!); »US« 3 ( 1969 _ L|) _ cf j n. Beazley (vse), J. 1Qio rf " ,a " ( vse )> J- Charbonneaux (& alii 1968—1969— povsod L!), L. Curtius (1938), B. Ravela L 9 ,®). R- Hamann (1949), Ch. Picard (I—IV 1935— 1963 )> G. M. A. Richter (1946; 1959; 1950; 1952; 1959; 1965), A. Rumpf (1953), W.-H. Schuchhardt (1940; 1959; 1968), etc. etc. grški bogovi, junaki in druge mit. osebe. Cf. s. v. Admetos, Afrodita, Agamemnon, Aheloos, Ahi¬ les, Aigistos, Akteon, Akis, Alkestis, Alkmene, Amfitrita, Andrdmaha, Andromeda, Anhiz, Ante- ros in Eros, Apolon, Ares, argonavti, Ariadna, Artemida, Atena, Atlas, Belerofon, Danaa, De- metra, Dionisos, Dioskura, Elektra, Epimetej, Erihton, Eris, Euadne, Eurition, Europa, Gani- medes, Gča, Hades, Hebe, Hekabe, Hefaistos, Hektor, Hera, Herakles, Hermes, Hipolita, Hiron, Ifigenia, Id, Jazon, Jokasta, Kaliope, Kefalos, Kekropsove hčere, kentaver, Krdnos, Laokoon, Leda, Leto, Linkeus, Marsias, Melea- ger, Menelaj, Midas, muze, Nausikaa, Neopto- lemos, Niobe, Odisej, Oidipus, Okeanos, Orestes, Orfej, Pan, Pandora, Pariš, Patroklos, Pelej, Persefona, Perzej, Pozejdon, Priapos, Prometej, satir, Sisifos, Tantal, Tetis, Tezej, Triton, Zeus. grški tempelj. Vzor za njegovo najstar. obliko je očitno predstavljal —> megaron. Taka monu- mentalizirana stanovanjska hiša je tempelj z an¬ tanta (lat. templum in antis): kipu božanstva namenjen zaprt prostor (grš. naos ali lat. cella) z vhodno lopo (pronaos) na prednji strani, ki jo tvorita t. i. anti (lat. antae), tj. podaljšani vzdolžni steni svetišča (med njima sta stebra). Temeljne bogatejše oblike predstavljajo prostilos (pred templjem je na njegovi vhodni strani v vsej širini vrsta stebrov) resp. amfiprostilos (stebrišče spre¬ daj in zadaj), naposled peripteros (stebrišče okrog in okrog templja) in dipteros ali dvojni peripteros (dvojno stebrišče okrog vsega templja). Podnožje stavbe (pri dorskem templju vselej v treh stop¬ nicah) je krepiš, vrhnja stopnica ali ploščad, s katere se dvigajo stebri, pa se imenuje stilobat. Okrogli tempelj je tolos. Cf. s. v. stebrni redi (—> dorski red, —*■ jonski red, —> korintski red), sicer pa med kraji s pomembnimi, bolje ali slabše ohranjenimi sponi, poleg -> Aten npr. -*■ Agri- gento, —*■ Delfi, —> Didima, —> Korint, —> Olim¬ pija, Paestum, Segesta, -*■ Selinunt in ->■ Si- racusa. L: H. Koch: Der griechisch-dorische Tempel (Stu 1951); Helmut Berve & G. Gruben: Griechische Tempel und Heiligtiimer (Mn 1961); G. Gruben: Die Tempel der Griechen (Mn 1966, »Reise u. Stu- dium«); »PKG« 1 (1967 — L! [p. 348]; pos. za rim. templje: Kurt Latte: Romische Religionsgeschichte (Mn 1960; 2. izd. 1967, »Hdb. der Altertumswissen- schaft«), — Cf. B. Gavela (1969), H. Kdhler (1964), R. Koldewey (& O. Puchstein 1899), P. O. Rave (1924), F. Stelč (Umetn. zap. Evrope 1935, p. 78 ss), etc. Gruber, Francis (1912—1948), fr. slikar, moj¬ ster tragično občutene figuralike (po kateri se je 791 Gruber, Gabrijel — Griinstein, Leo 792 najuspešneje zgledoval -> Buffet ), r. v Nancyju, u. (36) v Parizu. S: npr. Job (d. 1944, Tate). L: H. Read (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. B. Dorival (1958 [II]). Gruber, Gabrijel (1740—1805), jezuit, hidrav¬ lik, »vseznalec« in mdr. tudi arhitekt. R. na Du¬ naju, 1768 iz Judenburga prispel v Lj, tu na liceju poučeval risanje, geometrijo in hidravliko, na¬ pravil načrt za po njem imen. Gruberjev prekop, si sez. vilo pod Rožnikom in — očitno po last¬ nem načrtu — palačo ob Zvezdarski ul. (-> Ljub¬ ljana: palače), jan. 1785 skrivaj odpotoval v Ru¬ sijo, kjer je nazadnje postal generalni vikar je¬ zuitov, ki so jih bili v drugih deželah razpustili. V Lj. bil mdr. prijatelj Leopolda ~>Layerja. L: VVurzbach 5 (1859); Joža Glonar (SBL I, 2. zv., 1926 — L!); Viktor Kopatin S. J., Gabrijel Gruber S. J. in njegov prekop (Kron, 1934). gruden —> december Gruden, Josip (Valentin), (1869—1922), slov. zgodovinar, katol. duhovnik, r. in u. (53) v Lj. Njegovo priljubljeno poljudno Zgod. je pozn. nadaljeval Josip -*■ Mal. B (tudi za um. zgod.): ,Najstarejši cerkveni patroni na Slovenskem in njih pomen za kulturno zgodovino' (Voditelj v bogoslovnih vedah, 1901); Cerkvene raz¬ mere med Slovenci v 15. stoletju in ustanovitev ljub¬ ljanske škofije: Po arhivalnih virih (Lj 1908); Samo¬ stan Studenice v protestantski dobi' (ČZN, 1908); , Cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru' (IMK, 1909); ,Fratres minores med Slovenci' (Čas, 1910); Zgodovina slovenskega naroda (6 snopičev, Celovec 1910—1916 — 1. snopič v 2. izd. 1911); , Velesalo' (DS, 1915). L: S (3. & 4. X. 1922, nekr.); Karel Capuder (SBL, 2. zv., 1926 — B!); ASK; ELU 2 (1962, s. v.). Griin, Herbert (1925—1961 nesr.), slov. (ž,- slov.) književnik, esejist, dramaturg in prevajalec, pisal tudi o lik. umetn. in mdr. prvi opozoril na naivca Horvata ( ->Jaki ). Up: S. Keržič (postu- men bron. portret, odkrit 20. XII. 1969, Kranj, Prešernovo gledališče). B (tudi o lik. umetn.): ,Zapiski o mojstrovini in mojstrstvu nasploh' (NO, 1958 — ob Savinškovem spom. v Celju); Pisma iz stolpa (Mrb 1962). L: Ko je ko (1957, p. 221); Slovenska književnost: 1945—1965, II (Lj 1967). Griineisen, \VIadimir de, fr. um. zgodovinar v Italiji, medievalist. B: Le Portrait: Traditions hellenistii/ues et influen- ces orientales (Rome 1911); Sainte Marie Antique (Rome 1911); ,La Perspective: Est/uisse de son čvolu- tion des origines jusqu'd la Renaissance' (Mel, 1911); Le Portrait d'Apa Jeremie: Note a propos du soi-disant nimbe rectangulaire (P 1912); Les Caracteristiques de l'art copte (Florence 1922). Griinevvald, Matthias, v resnici Mathis Gothart z vzdevkom N(e)ithart (verj. 1470/80—1528), nem. slikar, čigar napačno ime nam je 1675 posredoval Sandrart; ob Durerju najpomemb¬ nejši nem. umetnik tistega časa, samosvoj obli¬ kovalec ekspresivnih likov in prosojnih barv, v katerem so gledali »zadnjega gotskega« ustvar¬ jalca (nem. der letzte Gotiker) in kar prednika evr. ekspresionizma XX. st. Podatki o življenju skromni, u. v Halleju. S (z izjemo Marije v Stuppachu vse les): za Hellerjev olt. A. Durerja monokromne table Sr. Lovrenca in Ciriaka (Stiidel) pa Elizabete Ogrske in Lucije (Donau- eschingen, Fiirstlich Fiirstenbergische Gemalde- gal.) iz o. 1510/12, za antonite (avguštinske ka¬ nonike) v Isenheimu znameniti *Isenheimski olt- (dkč. & d. 1515, Colmar, Mus. Unterlinden, star. rezljani del —► Hagnower), Marija z otrokom (pl na lesu, 1518/19, Stuppach pri Mergentheimu [NVUrzburgu], žup. c. Maria Himmelfahrt), t. '• Malo križanje (o. 1519/20?, Washington), * Sveta Erazem in Mavricij (o. 1521/23, Alte Pin.) in Križanje (o. 1525, Karlsruhe); domn. mladostni lastni portret (cf. L. Naumann) zdaj na splošno velja za delo neznanega augsburškega slikarja > z o. 1490 (ArC). — Paula Hindemitha opera Mathis der Maler iz 1934/35 (1. izv. 1938, prej- 1934, še simfonija) predstavlja v 7 slikah njegovo življenje, pos. nastanek Isenheimskega olt. L: Franz Bock: Die Werke des Mathias Griinevvald (Str 1904, »SdK« 54); Hans Heinrich Naumann: Das Griinevvald-Problem und das neuentdeekte Selbstbud- nis des 20-Jahrigen Mathias Nithart aus dem Jahre 1475 (Jena 1930); Lorenz Dittmann: Die Farbe bet Griinevvald (Mn 1955); Michael Meier: Griinevvald (Z-Fr 1957; angl. izd. L: Thames & Hudson 1958, uv Nikolaus Pevsner); Adolf Max Vogt: Griinevvald- Mathias Gothart Nithart, Meister gegenklassischer Malerei (Stu 1957); Helmi Gasser: Das Gevvand m der Formensprache Griinevvalds (Bern 1962, »Basler Stud. zur Kg.: NF« 3); Eugenio Battisti (EWA VI . 1963, s. v. — L!); A. Kehl: »GruncvvaId«-Forschungc (Neustadt/Aisch 1964, dis. [Erlangen-Nii]); LB 1 , Babič, Nithart (ELU 3, 1964); F. Winzinger (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »PKG« 8 (1970). — Cf- ~- Behling (1955), O. Benesch (1966 — L!), M. Eschertcn (1914 — L!), W. Fraenger (1936), M. J. Friedldnder (1927), M. Lanckoronska (1963), E. Ruhmer 1965), J. von Sandrart (1675), H. A. Schmid (1909 II), A. Wei.xlgartner (1962 — L!), A. Woltmann (1876), W. K. Ziilch (1938 [1949; 1954]). Griinstein, Leo (1876—?), avstr, (ž.) um- in lit. zgodovinar, r. v Lvovu. Prispevki tudi v ThB- B: Silhouetten aus der Goethezeit (W 1909); M- Daffinger und sein Kreis (W 1923); Die Satnrnmg Professor Dr. Emerich Ullmann (W 1925); Das AU- VViener Antlitz: Bildnisse und Menschen aus der erste Halfte des XIX. Jahrhunderts (W 1931). L: UJE 5 (1941, s. v.). 793 Gruyer, F(ran f ois)-A(natole) - Gudlaugsson, Sturla J. 794 Gruyer, F(ranpois) A(natole), (1825—1909), fr. Pisec o lik. umetn. in muzealec, po šolanju in¬ ženir, postal 1881 konservator slikarske z. v Louvru, 1886 inspeeteur des musees de province , nazadnje konservator slikarske z. Mus. Conde v Chantillyju; član Inst. de France ( Ac. des B.-A.) od 1875 dalje. B: ,Raphael et l'antiquite‘ (GBA, 1863); Rapliael el 1 antiquite (2 knj P 1864); Les Fresques de Rapliael Provenant de la Magliana (P 1873); Rapliael, petntre de portrails: Fragments d’histoire et d'iconographie sur les personnages representes dans les portraits e Rapliael (2 knj. P 1881); Voyage atitour du Salon Carre au Musee du Louvre (P 1891); ta £ew«ire a« chateau de ChantHly..., /—« 0*. 1896—1898). ■Etienne Chevalier el son patron saint Etienne par Jean Fouquel' (GBA, 1896); Chantilly : les quarante Fouquet (P 1897). Grzimck, Waldemar (1918—••••)> ” cm '!^' P j ’ od 1961 član vzhodnonem. Deutsche A *- Kunste v Berlinu. P; npr. celopost. portre Brechta (bron. kipec, 1958, Dresden). Guardi, Francesco (1712—1793), it- s ' l ' car ’ .. in u. (80) v Benetkah, eden izmed v. henesKi vedutistov XVIII. st., v nasprotju s -> c “ na tom »impresionistično« slikovit. S. Bene s 1 eert (1782, Alte Pin.), Dviganje balona U • Dahlem). L: Max Goering: Francesco Gj^^r^iniKof »Smlg. Schroll«); James B. Shaw: The (EVVA Francesco Guardi (L 1951); Vittono Mosehmi (EWA VII, 19 6 3 _ L t) ; N . ivanoff (Kindler II, 1965, ■ ■ L’-). - Cf. G. Fiocco (1923), R. Kultien (2-Vtni 1967)^ V. Moschini (1952 [2. izd. 1956 — L!]), R- Pu (1941; 1943; V 1960 [Mn 1961]). Guariento (dkm. 1338—67), it- slikar v Pado , Pomemben nadaljevalec giottovske umetn. v se Jtaliji. S; Križ (o. 1340, Bassano del Gr app , Mus. Civ. — edino sign. delo!), ostan i re v padovanski Chiesa degli Eremitani ( ar,pn kronanje-, Poslednja sodba, v grisaille ane t ustrezne starostne dobe), ostanek fres e ara (z Marijinim kronanjem, o. 1365/68, ne • Doževa palača, Sala del Maggior Consigno, Pozn. Tintorettovo sliko). c L: Vasari-Milanesi III; Bcrenson Ox 0932); Fossi (Kindler II, 1965, s. v. - L!); Franc«ca Hor^ d Arcais: Guariento (V 1965, »Profil' e Sagg ^ Arte Veneta« 3 (oc. Kchr, 1965, p. 331 ss]). B. Berenson (1968, p. 202—05, repr. 2 Sl od, Coletti (III 1947), P. Toesca (1951). Guarini, Guarino (1624—1683), it arh., teati- ne c, mojster zamotano skonstruiranih in nac vse slikovitih baročnih cerkva, ki predstavljajo neo- 8'ben zvezni člen med Borrominijevo arhitektur in- -.v.. ..ivu -r"T t „ poznonem. barokom, na katerega je vplival (Balth. -> Neumann). R- v Modem, u. v Milanu. A: v Torinu ob katedr. *Capp. del/a SSa Sindone (1667—90) in S. Lorenzo (1668—87). B; Architettura civile (T 1737). L; Pevsner (1966); *Guarino Guarini e 1'interna- zionalita del Barocco, I—II (T 1970). — Cf. A. E. Brinckmann (1931; 1932; 1959), P. Portoghesi (1955; 1963 — L!), R. lVittkower (1958 [1965]). GUASTALLA, mestece v Italiji ( Emilia ). Na Piazza Roma spom. (Leone Leoni 1556/64); Ferrante Gonzaga nad Zavistjo (bron). L: cf. J. Pope-Hennessy (III 1964). GUBBIO (lat. Iguvium resp. Eugubium), me¬ stece v Umbriji, pomembno v srednjem veku (XI.—XIII. st.), znano tudi iz legende —> Fran¬ čiška As. (-> Volk v Gubbiu), ohranilo srednjev. videz; od 1498 dalje pomembno središče polo- ščene lončevine. Med um. spomeniki zlasti stol¬ nica (Duomo, XIII. st., pročelje predelano v XVI. st.), Pal. dei Consoli (1. pol. XIV. st., v njem Mus. e Pin. Comunali) in Pal. D tičale (zač. 1479 po vzoru urbinskega) z mikavnim dvoriščem. * L: EWA Vlil (1963, stp 651 — L!). — Cf. A. Cola- santi (1925), za fajanso e. g. EVVA III (1960, stp 265, t. 150& 153). Gudiol (i Cunill), Josep G, (Jose), (1872 — 1931), šp. um. zgodovinar, prof. na univ. v Barceloni in direktor tamk. Instituta Amatller de Arte Hispanico. B; (& Salvador Sanpere y Miquel) La pintura mig- eval catalana: Els trescentistes (2 knj., Bar s. a. [1920/ 24]); La pintura migeval catalana: Els primitius (3 knj., ib. 1927—1955). Gudiol (i Ricart), Josep (Jose), šp. um. zgodo¬ vinar, kakor prejšnji univ. prof. in direktor Insti¬ tut o Amatller de Arte Hispanico v Barceloni. B: Goya (NY 1941); (& F. P. Verrie) La ciudad de Barcelona (2 knj., M 1947); (& J. Pijoan) Les pin- tures murales romaniques de Catalunya (Bar 1949); (& J. A. Gaya Nufto) Arquitectura y escultura roma- nicas (M 1948, »Ars Hispaniae« 5); (& Juan Ainaud de Lasarte) Huguet (Bar 1948); (& W. W. S. Cook) Pintura y imagineria romanicas (M 1950, »Ars Hispa¬ niae« 6); Barcelone (Bar 1952); Borrassa (ib. 1953); Pintura gdtica (M 1955, »Ars Hispaniae« 11); (& alii) Catalana (Bar 1955); Goya (K 1968, »DuMont's Bibl. groBer Maler«); *Goya, I—IV (P: VVeber 1970). Gudlaugsson, Sturla J. (1913 — 1971), hol. um. zgodovinar, r. na Danskem (Skagen), Stud. mdr. pri W. Pinderju in O. Fischelu; vicedirektor Niz. inst. za zgod. umetn. v Haagu, 1970 pa je postal direktor Mauritshuisa. B; Studien iiber die holldndische Malerei and das Theater des 17. Jahrhunderts (Wu 1938 );De Komedian- ten bij Jan Steen en zijn ti/dgenooten (’s Gravenhage 1945); Geraert ter Borch (Den Haag 1959—1960, 2 795 Guercino — Guiart des Moulins 796 knj. [naslov 2. knj.: Katalog der Gemalde Gerard Ter Borchs sowie biographisches Material]). L: WWA (1962). Guercino, s pr. im. Giovanni Antonio Barbieri (1591—1666), it. slikar, predstavnik -*■ bolonjske šole, imen. il G., ker je z des. očesom škilel. R. v Centu pri Bologni, se mdr. zgledoval po sli¬ karstvu L. Carraccija, 1621—23 v Rimu (tam njegov patron papež Gregorij XV.), u. (75) v Bologni. S: npr. Frančišek As. in Benedikt z an¬ gelom (1620, Louvre), Sv. Viljem Akvitanski (1620, Bologna), Jakobov blagoslov (1620, Lon¬ don, Denis Mahon), *Aurora (stropna freska, 1621/23, Rim, Casino della Villa Ludovisi), * Pokop sv. Petronile (1622/23, Rim, Pin. Capi- tolina), Matej, Marko, Luka in Janez Ev. (o. 1623, Dresden), od portretov ohranjena Kard. Francesco Cennini (1625, Washington) in Kard. Bernardino Spada (1631, Rim, Gali. Spada). L: H. Voss (ThB XV, 1922, s. v. — L!); Archibald G. B. Russell: Dravvings by Guercino (L 1923); Michael Levey (EWA VII, 1963, s. v. — L!); G. C. Cavalli (Kindler II, 1965, s. v. — L!); Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]); »I Maestri del Colore« 63; Catherine Valogne (Connaissance des Arts, jt. 196, jul. 1968); Nefta Barbanti Grimaldi: II Guercino (Bol 1968). — Cf. C. C. Malvasia (1678), M. Marangoni (1920; 1959), R. Wittkower (1958). Guerin, Marcel, fr. pisec o umetn., posebno o impresionistih. B: Voeuvre grave de Paul Gauguin (2 knj., P 1927); ,Remarques sur des portraits de famille peints par Degas ‘ (GBA, 1928); (& P.-A. Lemoisne) Dix-neuf portraits de Degas par lui-meme (P 1931); (& G. Wil- denstein) Voeuvre grave de Manet (P 1944). Guerin, Pierre-Narcisse (1774—1833), fr. slikar in grafik (lito.), »porcelansko gladek« klasicist; 1796 prejel->Prix de Rome, postal pozn. di¬ rektor —> Academie de France v Rimu. Mdr. sta bila njegova učenca -> Gericault in —► Delacroix (cf. Ringbom, lit., infra). S: npr. Marcus Sextus se vrne (izmišljena oseba: najde mrtvo ženo in obupano hčer, Salon 1799, Louvre), Faidra in Hipolit (ib.), Andromaha in Piros (d. 1810, ib.), Aurora in Kefalos (d. 1810), Morfej in Iris (d. 1811, Eremitaža), Enej pripoveduje Didoni o ne¬ sreči Troje (d. 1815, Louvre), Klitaimestra (d. 1817, ib.). L: Sixten Ringbom, Gučrin, Delacroix and »The Liberty« (BM, 1968). — Cf. L. Hautecoeur (1924), H. Hawley (1964), Ch. Sterling (& H. Adhemar II 1959). Guerlin, Henri, fr. pisec o umetn., sestavljavec umzg. antologij. B: La Touraine: Le Blesois — Le Vendomois (P 1911); Sainte Therese (P a. s. [1918], »L’art et les Saints«); Le Portrait: Choix de textes precedes d'une etude (P 1936, »L’Art enseigne par les Maitres«). *Guernica, Picassova najslavnejša slika (351 X 782 cm, 1937, MMA [umetnikovo posojilo]), »mojstrovina 1. pol. XX. st.« (cf. Larrea), ki jo je umetnik naslikal za paviljon Špan. republi¬ kanske vlade na svet. razst. v Parizu 1937. Naro¬ čilo za okrasitev paviljona je prejel januarja tega leta, neposredni povod za motivni svet pa je Picasso dobil, ko so Francovi zavezniki, Nemci, zbombardirali baskovsko mestece Guernico 26. apr. 1937 — v ponedeljek, tj. na semanji dan, v času, ko je bila prenapolnjena z begunci. L: J. Larrea: Guernica: Picasso (NY 1947); William Darr, Images of Eros and Thanatos in Picasso’s Guernica (Art J., 1966). — Cf. (tudi s. v. Picasso ): R. Arnheim (1962), C. Gottlieb (1964/65), etc- gugalnica (angl. the swing, fr. Tescarpolette ali la balanpoire, nem. die Schaukel) kot ik. m. npr. v znanih slikah —> Fragonarda ( Les Hazards heuereux de Vescarpolette, pl, 81 X 65 cm, Wal- lace) i n-> Renoirja (pl, 92 X 73 cm, d. [ 1 8]76; Louvre). L: cf. H. VVentzel (1964). Guggenhcim, Peggy ( Marguerite ), (1899—••■•)> amer. (ž.) um. zbirateljica, mecenka in trgovka, r. v New Yorku; nečakinja naslednjega. Imela v 30-ih letih v Londonu avantgardistično gaj- Guggenheim Jeune, živela v Parizu, 1941 emig rl ' rala v New York, vodila tam za razvoj amer- mod. umetn. zelo pomembno gal. Art of th' s Century (1942—47) in se nato s svojo z. preselila v Benetke v Pal. Venier de' Leoni ob Velikem kanalu. Prijateljica mnogih umetnikov (npr- Tanguya), mdr. omožena tudi z M. Ernstom; Pollocku pomagala k prvemu uveljavljenju. B: avtobiogr.: Out of This Century (NY 1946); Una collezionista ricorda (V 1956, uv A. H. Barr, razš. angl. orig.: Confessions of an art addict, N 1960). L: cf. A. B. Saarinen (1958). Guggenheim, Solomon R, (1861-1949), amer. (ž.) um. zbiralec, sin v ZDA obogatelega emi¬ granta iz Švice. Najprej je zbiral slike starih mojstrov, v 1920-ih letih pa je zač. s pomočjo baronice Hille von Rebay zbirati predvsem abstr- umetn.; za v. zbirko je po njegovem naročilu (1943) Frank LIoyd—> Wright zasnoval Gugg en ‘ heimov muz. v ->■ New Yorku. L: cf. P. Guggenheim (1960). Gui, fr. oblika imena -> Vid Guiart des Moulins —>• Guyart des Moulins 797 Guidi, Domenico — Gurlitt, Comelius 798 Guidi, Domenico (1625—1701), it- 'P ’ Torranu pri Carrari, u. (75) v Rimu- Kristus na križu (pozlačen bron, Escoria Guidi, Virgilio (1892——), it- shk f\ in lik. kritik. R. v Rimu, živi v Benetkah, je na akademijah v Benetkah in ° ogn , zadnji vojni je prešel v abstr. umetn. Guido, it. oblika imena —> Viid Guido da Siena, it. sienski slikar XIII- ’ čigar edino sign. delo, Madona v s ’ ens fA 1 /, Pubblico je napačno dat. z letnico smrti sv. Dominika!) in je nastalo precej pozn. L: James H. Stubblebine: Guido ‘J®J. loc. Hanno-Walter Kruft, Kchr, 1965]). White (Harm 1966). *Guidoriccio da Fogliano, slavna freska (^40 9 &8 cm, Siena, Pal. Pubblico, Sala del MapP - mondo, nasproti istega mojstra Maestd ), v a je -> Simone Martini upodobil kondotiera, 1 bil za Sieno zavzel gradova Montemassi Sassoforte. L: »CA« 43 (1970, t. XL—LV, kat. št. 23). Guillaume de Conches —> Viljem iz Conchesa Guillaume de Sens —> Viljem iz Sensa Gulbenkian, Calouste Sarkis (1869 '955), an gl. (arm.) petrolejski magnat in um. z ira ec Njegove v. zbirke zdaj odprte javnosti kot tun- dagao Calouste Gulbenkian v Lizboni. Gumpertsbibel, orjaška lat. iluminirana biblija, ki jo je dekan Guntbald pred 1195 nabavil za Gumbertuskloster v Ansbachu (pergament, 'istov 67 x 46 cm, zadnja četrt. XII. st., E r an Sen, Universitatsbibl., Ms. 1). Miniature, i s0 Ve rj. nastale v Regensburgu v naslonu na sa z turške vzore, predstavljajo najobsežnejši ci e bibl. prizorov, kar jih poznamo iz romans > 'R na nem. ozemlju. Med 51 miniaturami s n b, bl. prizori (zlasti t. i. stara zaveza) npr. Mojze¬ sovo življenje in smrt (f. 49v), Vrnitev skrinje za- v «ze (f. i 61v _ lev0 spoda j n pr. David plese gol Pred -’ ■ —-■ “*'** T”-. (f 247 v), Pred skrinjo zaveze ), Jobovo trpljenj Ju(ja Prizori iz 1. knj. Makabejcev (t. ... Makabejec med prijatelji ; Juda j u do pri ^Polonija- Bakhides premaga 1,1 bJ Nodabate jci Kaisi; des.: Jonatan izbran za vodjo, - in ubijejo Jonatanovega brata Janeza, Qbu- niegovi ljudje maščujejo Janezovo smr Jen J e Jairove hčere v 3 prizorih o - ■ do \ voga evangelija (f. 335r - od ^tkne Jezu- Jmr pred Jezusom, Krvotočnica st s °ve obleke in Obujenje Jairove hčere). L: RDK II (repr. stp 487—88); Diringer Book (1958); Bayerns (1960, kat. št. 114). Gundohinov evangeliar, iluminiran rkp. (188 listov 32 X 24,5 cm, d. 754, Autun, Bibl. Muni- cipale, Ms. 3), ki ga je v zdaj neznanem, očitno pa burgundskem samostanu Vosevium spisal in verj. tudi iluminiral menih Gundohinus. Med pre¬ prosto obarvanimi, razmeroma neokretno na poznoant. vzore oprtimi miniaturami kanonske table (f. 6v—12r), Kristus med simboli evangeli¬ stov (12v) in celostr. podobe evangelistov (186v— 188), npr. Matej (186v) in Luka (187v); številne, predvsem rumene in zelene iniciale. L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930); Panofsky Ren (1960 — L!); Karl d. GroBe (1965, kat. št. 410), »PKG« 5 (1969, t. 14). — Cf. S. Beissel (1906), A. Boeckler (Evangelistenbilder 1952/53), W. Braunfels (1968), E. H. Zimmermann (1916). Gunduličev san, najbolj znana slika V. -> Bu¬ kovca (1895, Zgb, Mod. gal. JA). Giinther, Ignaz (1725—1775), nem. kipar (rez¬ bar), s čigar delom je bavarska rokokojska pla¬ stika dosegla vrh; učenec J. B. Strauba. P (po- lihr. lipovina): npr. olt. kipi v nekd. samostanski c. v Rott am Inn, (1760—62), Henrik II. in Ku- nigunda (v. olt.), Notburga in Izidor pa Peter Damjan in Gregorij Vel. na stranskih olt., Angel varuh z otrokom (1763, Munchen, Biirgersaal), Oznanjenje in Pie ta (1764, Weyarn, samostanska c.), Bellona (o. 1772, Munchen, Bayerisches Na- tionalmus., pozna Pieta (1774, Nenningen, po¬ kopališka kapela). L: Detlef Heikamp: Ignaz Giinther (Mi s. a., »MdS« 18); »US« 10 (1969). — Cf. A. Feulner (1920; 1947), Th. Miiller (1953), A. Schonberger (1964). Gurk -> Krka na Koroškem Gurlitt, Cornelius (1850—1938), nem. zgodo¬ vinar arhitekture. R. v Nischvvitzu na Saškem, 1893—1902 prof. na Te H v Dresdenu, u. (88) v Dresdenu). B: Geschiclite des Barockstiles in Italien (Stu 1887, = J. Burckhardt & W. Liibke [izd.]: Gesch. der neueren Baukunst, 5); Geschiclite des Barockstiles, des Rococo und des Klassizismus in Belgien, Holland , Frankreich, England (ib. 1888, ista z. 6); Geschichte des Barock und des Rococo in Deutscliland (ib. 1889, ista z. 7); Im Biirgerhause : Plaudereien iiber Kunst, Kunstgeiverbe und Wohnungs-Ausstatnmg (D 1888); Dos Barock- und Rococo-Ornament Deutschlands (BI 1889); Andreas Schliiter (BI 1891); Die Baukunst Frankreichs (7 knj. [200 tabel], D s. a. [o. 1900]): Die deutsche Kunst des neunzelmten Jahrhunderts Ihre Zielen und Talen (BI 1900; 3., rev. izd. BI 1907) Historische StadtebUder (12 zv., BI 1901—1912), Kirclten (Stu 1906, »Hdb. der Architektur«); Das eng- lische Portrat im XVIII. Jahrhundert: Gainsborough- Romney-Raeburn (BI 1906, = H. von Tschudi [izd.]: 799 Giitersloh, Albert Pariš — HAARLEM, Frans Halsmuseum 800 Das Portrat, I); ,Das englische Portrat im 18. Jahrhun- dert' (K. u. Kiinstler, 1906); Die Baukunst Konstan- tinopels (BI 1907—1912); Handzeichnungen von IVatteau (BI 1909); (& G. Kowalczyk) Denkmdler der Kunst in Dalmatien (W 1910); Andrea Palladio (BI 1914); Warschauer Bauten aus der Zeit der sachsischen Konige (BI 1917); Das franzbsische Sittenbild des achtzehnten Jahrhunderts im Kupferstich (BI 1922); Langbehn, der Rembrandtdeutsche (BI 1927). L: Alfred Albini (ELU 2, 1962, s. v.). — Cf. J. Jahn (1924 — avtobiogr.), U. Kultermann (1966). Giitersloh, Albert Pariš, s pr. im. Albert Con- rad Kiehtreiber (1887 —_), avstr, pisatelj in slikar, r. na Dunaju, 1945 postal prof. na tamk. Ak. der bildenden Kiinste. L: Heimito Doberer & alii: Albert Pariš Giitersloh: Autor und Werk (Mn 1962); Herbert Eisenreich (Kunisch, 1965, s. v.); AMK (št. 92, maj/jun. 1967, p. 50 & 51). Gutmann, Joseph, amer. (ž.) um. zgodovinar, Assoc. Prof. za zgod. ž. umetn. na Hebrew Union College (Jewish Inst. of Religion) in Adjunct Prof. na univ. v Cincinnatiju. B: ,77/e » Second Commandment « and the Image in Judaisni (Hebrevv Union College Annual, 1961); ,77/e Illuminated Medieval Passover Haggadah: Investiga- tions and Research Problems' (Stud. in Bibliography and Booklore, 1965); ,77/e lllustrated Jewish Man u- script in Antiquity: The Present State of the Question (Gesta, 1966); ,When the Kingdom Comes: Messianic Themes in Medieval Jewish Art' (Coli Art J, Winter 1967/68); ,Estherrolle ‘ (RDK V, 61,—62. zv., 1968— 69, stp 88—103). Guttuso, Renato (1912— ), it. slikar, naj¬ pomembnejši predstavnik t. i. socialističnega realizma-, r. na Siciliji. L: C. Maltese (Vollmer II, 1955, s. v.); H. 8ead (Kindler II, 1965, s. v. — L!); »US« 12 (1970). — Cf. G. Marchiori (1952). Guyart (Guiart) des Moulins (o. 1250—o. 1322), flam. srednjev. učenjak, 1296 prev. Petra Come- storja Historia scholastica (v prev. Bible histo- riale, med IR npr. Bibl. Nat., Ms. fr. 159). Gwynne-Jones, Allan (1894—....), angl- slikar, grafik in pisec o lik. umetn. B: Portrait Painters: European portraits to the end of the nineteenth cen tury (L 1950). L: WWA (1962). H HAAG (orig. Den Haag ali 's Gravenhage ), prestolnica kraljevine Nizozemske. ~ Koninklijk Kabinet van Schilderijen, Mau- ritshuis (Korte Vijverberg 8), po amsterdamskem Rijksmus. in rotterdamskem Mus. Boymans-van Bettningen najpomembnejši hol. um. muz., od 1820 dalje nameščen v 1633—44 sez. Maurits- huisu. Prvi um. zgodovinar med direktorji A. Bredius (1889 — 1909), za njim W. Martin, A. B. de Vries (od 1947 dalje) in S. Gudlaugsson (1970/71). S: mdr. neznanemu severnoniz. sli¬ karju atr. Portret Lysbeth van Duvenvoorde (o. 1420), sicer pa npr. zastopani Rogier van der Weyden ( Snemanje s križa, o. 1460), Memling (Moški portret), Holbein ml. ( Elisabeth Schmid-, Robert Cheseman, d. 1533; Portret moža s soko¬ lom, d. 1542), A. Bosschaert star. ( Cvetlično tiho¬ žitje), Rembrandt (e. g. Predstavitev v templju, d. 1631; * Anatomija dr. Tulpa, d. 1632; * David pred Savlom, o. 1658 [Rembrandtovo avtorstvo negotovo]; Črnca, d. 1661; zadnji Avtp., d. 1669), B. van der Helst ( Slikar Paitlus Potter, d. 1654), G. Terborch {Avtp., o. 1670), Paulus Potter (npr. Mladi bik, d. 1647), Jan Steen, Vermeer van Delft {Diana s spremljevalkami, o. 1654; * Pogled na Delft, o. 1658; Dekle s turbanom, o. 1660), C. Troost, itd. L: Musče Royal de La Haye (Mauritshuis): Cata- logue Raisonnč des Tableaux et des Sculptures (L* Haye 1895); Cataloguc abrege des Tableaux e Sculptures: Musee Royal de Tableaux »Mauritshuis (La Haye 1955); Mauritshuis, Den Haag: Illustrier e Leitfaden (Den Haag 1957). — Cf. R. van Lutter- veh (1961). HAARLEM, mesto na Holandskem bliz u A’dama. Dobro ohranjeno staro mestno sred* šče, Veliki trg (Grote Markt) z Mestno hišo < n poznogotsko Grote Kerk. L: EWA X (1965, stp 592—93 — L!). ~ hrans Halsmuseum. Zelo pomembna z. slik- poleg temeljnih del Fransa -> Halsa (cf. s- v -)> zlasti njegovih skupinskih portretov strelcev P a Regentov in *Regentinj iz 1664, so mdr. zasto¬ pam Jan van Scorel (Portreti članov jeruzalemske bratovščine v Haarlemu, les, 1527/28), Karel van Mander ( Oznanjenje, les, d. 1593), Goltzius (npr- Merkur, d. 1611; Herakles in Cacus, d. J613). Cornelis Cornelisz van Haarlem (npr. Pojedina ■taarlemskih strelcev, z avtp., d. 1583; P°^° nedolžnih otrok, d. 1591), Pieter Saenrcdam (nP r - 801 Notr HAARLEM, Teylers Museum — Hadeln, Detlev von 802 nuir. c. sv. Bava v Haarlemu, les, 1636), Job Adriaensz Berckheyde (npr. Pogled v kaarems o Grote Kerk, d. 1668; Jožefovi bratje v Egiptu, • 1669) in Gerrit Adriaensz Berckheyde ( ro e Marki v Haarlemu, d. 1671; Ribji trg v Haarlemu, d. 1692), itd. L: Katalog der Gemalde und Zeichnungen des Frans Hals-Museums der Stadt Haarlem ( . • ’ Frans Halsmuseum der Stadt Haarlem ( 1955). ~ Teylers Museum ( Spaarne 16), najstar. hol. muz., ki ga je z oporoko ust. bogati ti S°^ c s svilo Pieter Teyler van der Hulst (u. 177 enciklopedičnim težnjam ustanovitelja ustrezno še zdaj hkrati prirodoslovni in um. muz. Pose no pomembna z. risb (med njimi it. risbe iz ne z. Kristine Švedske), pomembno zastopam npr. H. Goltzius, H. Avercamp, Rembrandt, A. van Ostade, itd., med Italijani tudi Michelange o m Rafael, med Francozi Claude Lorrain in Watteau. L: J. Qu. van Regteren Altena (GBG, 1968). Haarlemski čudež, slika Cornelisa Cornelisza (Pl, 116 x 103 cm, d. 1591, Haarlem), za pozno renesanso značilen primer »nabožne« sh ® z neutajljivo lascivno snovjo in vsebino, po ju skem izročilu so eno izmed haarlemskih nun dolžili, da je nespodobno živela in postala mati. Preiskavo so zaupali medicine veščemu menihu, je menil, da je obdolžitev utemeljena, če iz mininih prsi teče mleko. Namesto tega pa je iz n i>h prišlo sadje in vino, znamenja deviškega življenja. L: cf. F. Zeri (1957, p. 51, repr. 49). L: Reau H/l (1956, 382). — Cf. A. Chastel (G: Sk 1968, repr. p. 121), H. Kauffmann (1970). Haberditzl, Franz Martin (1882 — 1944), avstr, um. zgodovinar in muzealec, prom. 1907 na Dunaju, 1916—38 direktor tamk. Osterreichische Gal., utemeljil njen Barockmus. v Spodnjem Bel- vederu. — Up: Egon Schiele (Wien, Margarete Haberditzl). B: (& Alfred Stix) Die Einblattdrueke des XV. Jahr- hunderts in der Kupferstichsammlung der Hofbibliothek zu tVien, I—II (W 1920); Handzeichnungen und Aqua- relle der Osterreichischen Galerie (W 1922); Das Ba- rockmuseum im Unteren Belvedere (W 1923); (& B. Grimschitz & H. Schvvarz) Galerie des 19. Jahrhunderts im Oberen Belvedere (W 1924); Moderne Galerie in der Orangerie des Belvedere (W 1929). Habermann, Hugo, Freiherr von (1849—1929), nem. slikar, s Stuckom in Ziiglom eden izmed ustanoviteljev miinchenske —► secesije (1893). Njegovi učenci mdr. J. Račič, M. Kraljevič in V. Becič. S: npr. Avtp. (d. 1878, Munchen, Stadtische Gal.), Atelje (»In the Studio «, d. 1885, MM), Dama v zelenem kostumu (d. 1899, Mun¬ chen, Stadtische Gal.). L: E. Hanfstaengl (ThB XV, 1922, s. v.); R. Linnen- kamp (Kindler III, 1966, s. v.). — Cf. F. von Oslini (1912). Habich, Georg (1868—1932), nem. arheolog in um. zgodovinar, direktor drž. numizmatične z. v Miinchnu, ur. Archiv f. Medaillen- u. Plaket- tenkunde (1916—26). B: Die deutschen Medailleure des XVI. Jahrhunderts (Halle a. d. Saale 1916); Vber zwei Prometheus-Bilder angeblich von Piero di Cosimo (Mn 1920, »SbMn« 2); * " ■ •mHrninehen Renaissance (Stu-Bl -__ H- -'*> Haas, Willy (1891-....), nem. £ v Pragi, 1933 emigriral iz Berlina v 1939 v -- • v "' in umsiuiu iz DC1U11 “.; 1 1ndijo, od 1947 v zah. Nemčiji. B (tudi lik. umetn.): Die Belle Epoque (Mn 1967). L: Kunisch (1965, s. v. — L!). Habakuk, bibl. prerok (-> dvanajst malih p rokov), v kršč. ikonografiji kljub drugacn mnenju eksegetov istoveten s prerokom, je angel »prijel za teme, ga nesel za lase nJ e 8 glave in ga postavil s hitrostjo dihljaja v a nad jamo«, da je Danijelu dal hrane (Dan 33—39). Up : relief na lesenih vratih c. Sta s*- b, na v Rimu (3. des. relief od zgoraj na ae . Vr atnici, v. st.), miniatura v -* Rafentovcm ev geliarju (f. 7v [des.], 586), Donatello ( ’ ■men. /o Znccone, za Campanile, zdaj us. Hpera del Duomo v Florenci), Gl ° va " n Vecchi (freska, 1562, Caprarola, VlUa , Far . ’ Sala degli Angeli), Bernini (marm. soha, R >m, Sta Maria del Popolo, Capp. Chigi). 28 Leksikon angeblich von fiero ai __,- *Die Medaillen der italienischen Renaissance (Stu-Bl 1922); * Die deutschen Schaumiinzen des XVI. Jahr¬ hunderts, I—II & s up. (5 knj., Mn 1929—1934). L: zbornik: Georg Habich zum 60. Geburtstag (Mn 1928). Habitat —> Montreal Hadeln, Detlev Freiherr von (1878—1935), nem. um. zgodovinar, poznavalec beneškega slikar¬ stva (tudi prispevki v ThB) in pos. risbe. B: Die vvichtigsten Darstellungen des hi. Sebastian in der italienischen Malerei bis zum Ausgang des Quattrocento (Str 1908, »ZKA« 48); Zeichnungen des Giacomo Tintoretto (BI 1922); ,Some Little-Knov/n Worksby Titian ‘ (BM, 1924); Venezianische Zeichnun¬ gen des Quattrocento (BI 1925); Venezianische Zeich¬ nungen der Hochrenaissance (BI 1925); Venezianische Zeichnungen der Spdtrenaissance (BI 1926); Titian’s Dratvings (L 1927); Handzeichnungen von G. B. Tiepolo (2 knj., F-Mn 1927); The Dratvings of Antonio Canale, called Canaletto (L 1929); ,Ein Gruppenbildnis von Tizian' (Panth, 1929); ,Dogenbildnisse von Tizian' (ib., 1930); , Das Problem der Lavinia-Bildnisse' (ib., 1931); ,Tizians Bildnis des Giovanni Francesco Aqua- viva' (ib., 1934); ,Das Bentivoglio-Konzert von Lo- renzo Costa' (ib., 1934). 803 Hades ugrabi Persefono — Hager, Werner 804 Hades ugrabi Persefono -> Ugrabljenje Prozer- pine (Hades — Pluton) Hadrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (76— 138), rim. ces. (117—38), mdr. zatrl ž. upor pod vodstvom Bar Kohbe. (132—35). Za njegove vlade sez. v -> Rimu (ant. spom.) Panteon in zač. njegov mavzolej, pozn. Castel Sant'Angelo. O klasicizmu njegovega obd. pričajo tudi številni portreti njegovega ljubljenca -> Antinoja. Up: npr. soha v podobi Marsa (Rim, Mus. Capito- lino) in soha s Krete (marmor, viš. 168 cm, o. 135, Carigrad, Arheol. muz.). L: »PKG« 2 (1967, t. 209, 301 b, 308); EWA XV: Index (1968, p. 237). — Cf. H. Kdhler (1950), J. M. C. Toynbee (1934). Haesaerts, Luc (1899 — 1962), belg. lik. kritik in pisec o umetn., mdr. ur. z. Petits Dictionnaires des Lettres et des Arts en Belgique (Br: Maison Larcier). B (cf. infra s. v. Haesaerts, Paul ): Histoire du por- trait de Navez a Ensor (2. izd., Br 1943, »L’Art en Belgique«). Haesaerts, Paul (1901 — ....), belg. pi sec 0 umetn. in lik. kritik, filmski delavec, arh. m slikar. B: (& Luc Haesaerts) Flandre: Essai sur l ort flamand depuis 1880 (P 1931); (& id.) Henri Evene- poel, 1877—1899 (Br 1932); Henri Evenepoel en Al- gerie (A-Anv 1941); Les dessins d'Evenepoel 0» 1943); James Ensor (Br 1957); Histoire de la peinture moderne en Flandre (Br 1960). Hadrijan (lat. Adrianus, fr. Adrien), kršč. svet¬ nik (8. IX.), mučenec, častnik pod ces. Maksimi- janom, ki so mu noge na nakovalu razbili in nato še roko odsekali. Patron vojakov, rabljev, kovačev, poštarjev (ker se je po smrti še dvakrat ženi prikazal s sporočili) in pos. Flandrije. Atri¬ buti: nakovalo, odsekana roka, lev (verj. zaradi leva v grbu Flandrije). Up: npr. Adrien Sac- quespee (z avtp., d. 1659, Rouen). L: Reau III/l (1958, p. 23—24). — Cf. J. Braun (1943, stp 30—32). HADRIJANOVA VILA (it. Villa Adriana ), mogočen arheol. kompleks pravcatega mesteca (juž. od Tivolija, Lazio, Italija), ki si ga je bil dal 125—35 sezidati ces. —>■ Hadrijan (supra): poleg večje in manjše palače, term, dveh gleda¬ lišč, itd., posnetki stavb in številnih kipov, ki jih je bil Hadrijan spoznal na potovanjih. Od tod spravili številne marm. kopije grš. kipov v razne rim. in druge muzeje, novejše najdbe zdaj ohra¬ njene tu v Museo Villa Adriana (mdr. marm. rim. kopija Fidiove *Ranjene Amazonke, viš. brez podstavka 218 cm). L: EWA VIII (1963, stp 683 — L!); »US« 3 (1969) & 4 (1970). — Cf. H. Kiihler (1950). Haendcke, Berthold (1862—1951), švic. um. zgodovinar. Tudi prispevki o star. švic. umet¬ nikih v ThB. B: Architecture, sculpture et peinture (Berne 1892 [švic. umzg. bibliografija]); Geschichte der schvveizeri- schen Malerei im 16. Jahrhundert (Aarau 1893); ,Josef Heintz, Hofmaler Kaiser Rudolfs IV (JSaK, 1894); Die Chronologie der Landschaften Albrecht Diirers... (Str 1899, »SdK« 19); Studien zur Geschichte der spanischen Plastik (Str 1900, »ZKA« 1); Studien zur Geschichte der siichsischen Plastik der Spatre- naissance und Barock-Zeit (D 1903); ,Die Rolle der Hand im gemalten Bildnis ‘ (Westermanns Monats- hefte, 1907); , Diirers Selbstbildnisse und » konstruierte Figuren «‘ (MfKw, 1912); Entwicklungsgeschichte der Stilarten: Ein Handbuch (Blf-Lpz 1913). L: WWA (1962). Hafner, German, nem. klas. arheolog, živi v Mainzu. B: Geschichte der Griechischen Kunst (Z 1961); Bos Bildnis des Q. Ennius: Studien zur romischen kunst des 2. Jahrhundert s vor Christi (Ba-Ba 196 > »Deutsche Beitr. zur Altertumsvvissenschaft« 2U '’ Kreta und Hellas (Ba-Ba 1968, »K. im Bild«; s *°g' prev. [Helena Menaše]: Kreta in Helada, Lj [9o ’ »US« 3); Athen und Rom (ib. 1969, »K. im Bud > slov. prev. [ead.]: Atene in Rim, Lj 1970, »US« *)• Haftmann, VVerner (1912—-_), nem. um. zg°" dovinar in lik. kritik, vodi od 1967 dalje zahodn o- berlinsko Nationalgalerie. B: ,Die Bernvvardssaule zu Hildesheim' 1939); Paul Klee: IVege bildnerisclien Denkens ( 1952); Malerei im 20. Jahrhundert: Eine EntvtickhmS geschichte (Mn 1954; 4., sprem. & razš. izd. Mn 19° j’ (& Alfred Hentzen & William S. Liebermann) Art of the Tv/entieth Century (NY 1957); Emil R° (K 1958, »Bibl. groBer Maler«); Ekizzenbuch Kultur der Gegenvvart: Reden und Aufsatze (Mn 19 ’ E. W. Nay (K 1960); (uv) Emil Nolde: Vnge"*". Bilder, Aquarel!e und »VVorte am Rande « (K 1“ . ' (izd.) IVols: Aufzeichnungen (K 1963); 20. Jahrhundert: Eine Bild-Enzyklopadie (Mn 19 Hagar -»• Agara Hager, Werner (1900—....), nem. um. zg0 ^ vinar. Prom. (1927), docent (1936) in ord. 0 1950) na univ. v Mtinstru. B: Die Ehrenstatuen der Papste (Lpz 1929]b/* geschicluliche Ereignisbild: Beitrag zu einer Typ ^ des weltlichen Geschichtsbildes bis zur Aujk o (Mn 1939); Die Bauten des deutschen Barocks t 1942); Meisterbildnisse der Diirerzeit (2. izd., ” y )( , ,Ein Spiegelmotiv bei Jan van Eyck und das g° Raumsymbol' (Wackernaglov zb., 1955); Bieg . ^j« lazques: Die Vbergabe von Breda (Stu 1956, >> J' C - la lje- 12); ,Zur Raumstruktur des Manierismus in det nischen Architektur ‘ (VVackernaglov zb., . z b-. ,Guarinis Theatinerfassade in Messina ‘ (Schradej . 1960); Miinster in Westfalen (Mn 1961); ne rjev Manierismus im romischen Stadtbau ‘ (M. ” eg 805 Haggar, Reginald G(eorge) — Haller, Hermann 806 Hajski kralj —>• Truplo hajskega kralja snamejo HALBERSTADT, mestece v vzh. Nemčiji (Sachsen-Anhalt, zdaj pokrajina Magdeburg, NDR), sedež škofije od 827 dalje. L: EWA VI (1962, stp 292 — L!). ~ Liebfrauenkirche, romanska stavba s kripto. Korna pregraja s pomembnimi, polihr. štukatur- nimi * reliefi (o. 1190/1200): proti sev. delu tran- septa Kristus med 6 apostoli, proti juž. delu transepta Marija med 6 apostoli. L: »US« 7 (1968, p. 146—47). ~ stolnica. Zdajšnja gotska stavba zač. o. 1230 na zah., celota posv. 1491. Nad poznogot¬ skim lektorijem ohranjena iz stare romanske stolnice monumentalna skupina *Kristusa na križu (viš. 5,2 m) med Marijo, Janezom Ev. in keruboma (pod križem Adam, na prečnem brunu proti ladji doprsni apostoli, proti koru pa pre¬ roki — polihr. les, o. 1215/20). — Stolnični muz. ( Dommus .): med številnimi dragocenostmi _. predvsem * stenske preproge: Abrahamova pre- 1966) r—- 1 1-1)- — Ct. 1 Muiier \nami proga (dolga 10,04 m, 4 prizori iz Abrahamove '^29 v »H d K w«) C o ' u pT !? zgodbe in nadangel Mihael z zmajem, sreda XII. W. •O*-*"-** Pl “" k sl), Apostolska * preproga (dolga 8.93 m, Kns.us med Mihaelom in Gabrijelom in 12 apostoli, konec Xir. st.) in fragmentarno ohranjena Preproga Karta Velikega (Karel Vel. med 4 ant. filozofi, zač. XIII. st.). L: Hans-Joachim Mrusek: Drei deutsche Dome(D 1963 — L!); »US« 7 (1968, p. 148). — Cf. E. Meyer (1936 [1938]). zb., 1962); Barockarchitektur (Ba-Ba 1968, »K. der Welt«), Haggar, Reginald G(eorge), (1905 1 akvarelist in slikar keramike, strok. P ISC ^ B: English Pottery Figures: 1660-—1860 Rečen, Ceranuc Sculpture inGreat Bedam (& Wolf Mankowitz) The . C ™y S ? 9 The Concise English Pottery and Porcelain (NY 193 h Pnrce l a in Encyclopedia of Continental Pottery and Perce,a (L 1960). L: WWA (1962). Hagia Sofia —> Carigrad: Hagia Soha Hagnoner, Niclas ali hliklaus Hagenauer ^ Nikolaus von Hagenau, nem. kipar z smislom za naturalistično obnavljanje o r dkm. v StraBburgu 1493-1526, domn. mojster rezljanega dela slavnega —> Isenheims ega o ■ o. 1500/10 (Colmar, Mus. Unterlinden, padem- s ki plemič s petelinom in kmet s prašič om V Z. Julius Bohler v Munchnu), sicer pa s mnogočem neznana umetniška osebnost. L: I. Krummer-Schroth, Hagenauer (NDB 7, 1 Spatgotik am Oberrhein (Karlsruhe 19 l * sches Landesmus 1_L'). — Cf. Th - Md n , m '%6), G. “on di Os,en (ib. 1969) W V '929 v »HdKw«), O. Schmitt Plast.* Voge (1913; 1931). Hahn, Hanno (1922-1960 nesr.), nem. um. zgodovinar (cf. lit. s. v. cistercijanska ar nite u & Eberbach). L: Franz Graf Wolff Metternich (Kchr, 1 » itekr.). Hahnloser, Hans R. (1899—...O. švic ' um ; zgodovinar in zbiratelj. R. v Winterthuru kot s ‘ n tim. zbiratelja Arthurja H., prom. 1 Dunaju, ord. na univ. v Bernu. B: (izd., kom.) Villard de Honnecourt. fesanitausgabe des Bauhiittenbuches ms. jr. Vrišer Nationalbibliothek (W 1935; dis.)/, Ctorjenst un Izraelci zavzamejo Haj Hajdina, vas pri Ptuju (3 km jugozah. od mesta). ž up . c . sv. Martina: nekd. gotski kor (zdaj stranska kapela) ima enega izmed zv ezdastih obokov na Slovenskem (konec XI G s '-) s parlerjanskimi konzolnimi maskami. Spodnji Hajdini ohranjen in situ t. i- * l - haj ms [ ■^■mitrej (II. st- ), eden izmed najstar. v Srednji Evr °Pi, ki gaje 1898—99 odkopal W. Gurhtt. L: Iva (in Jože) Curk: Ptuj (Lj ' 965 , »Kult. >n spomeniki Slovenije« 4). — Cf. M- . n i 5 ’ p - ss), E. Cevc (Ptujski zbor., 1953), Sar ‘a (ZUZ, xn, 1933). Hall, H. van, hol. um. zgodovinar, avtor pri¬ ročnikov Repertorium voor de geschiedenis der nederlandsche schilder- en graveerkunst, I —// (VGravenhage 1936 [1. knj. izšla v 4 delih 1935 do 1936] & 1949) in Portretten van nederlandse beeldende kunstenaars (A 1963). HALLE an der Saale ( Sachsen-Anhalt, NDR), mesto ob reki Saale, nekoč središče saške ško¬ fije. Moritzkirche (c. sv. Mavricija) z znano kamn. stavbno plastiko iz let 1411—o. 1420 (njen mojster -> Konrad von Einbeck nam je zapustil tudi svoj domn. avtp.). L: EWA VI (1962, stp 292 — L!); Hans-Joachim Mrusek: Halle/Saale (Lpz 1964). die Hallenkirche (nem.) —> dvoranska cerkev Haller, Hermann (1880—1950), švic. kipar. R. v Bernu, sprva v Nemčiji stud. slikarstvo, kipar postal šele po daljšem bivanju v Rimu (zač. 1903) in Parizu (1909—15). P: dekliški akti, med portreti npr. Tilta Durieux (žg. glina, Ziirich). 807 HALLSTATT — Hamann, Richard 808 L: cf. A. Kuhn (1927), G. Scheiv/iller (1945), D. Wild (1956). HALLSTATT v Salzkammergutu (Gornja Avstrija), znamenito prazg. najdišče (v XIX. st. je malone vse najdbe dobil dunajski Naturhisto- risches Mus.). Po njem — od Šved. arheologa Hansa Hildebranda (1842—1913) dalje — imen. halštatska kultura ustreza koncu bron. dobe in zgodnji železni dobi (pribl. 1000 —400 pred). L: Zgodovina narodov Jugoslavije, I (Lj 1953, p. 28—31 & 39—40 — L!); EWA II (1960, stp 159 — L!), XV: Index (1968, p. 238); Reclam A I (1961 [1963]); ELU 2 (1962, s. v.); »US« 1 (1969, p. 156— 57 & 253, f p. 107, 110—11, 204). — Cf. J. Filip (I. 1966, p. 456—60), M. Hoernes (& O. Menghin 1925), G. Kossack (1959), K. Kromer (1959), etc. Halm, Peter (1900—1966), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec, sin naslednjega, prom. 1927 pri Wolfflinu, 1939—49 gl. konservator Alte P in., nato direktor drž. graf. zbirke v Miinchnu (do 1965). B: ,Die Landschaftszeichnungen des iVolfgang Huber ‘ (MJb, 1930); ,Das unvollendete Fresko des Filippino Lippi in Poggio a Caiano' (MittF, 1931); Altdeutsche Kupferstiche (FrM 1935); Deutsche Zeicli- nungen 1400—1900 (rk, Mn-BI-Hmb 1956); Michael Pacher: Der Kirchenvdteraltar (Stu 1957, »WerkM« 19); (& B. Degenhart & W. Wegner) Hundert Meister- zeichnungen aus der Staatlichen Graphischen Sam- ndung Miinchen (Mn 1958); Bild vom S tein: Die Entnicklung der Lithograpliie (Mn 1961 [rk]); Jians Burgkmair als Zeichner' (MJb, 1962). L; Bernhard Degenhart (Kchr, 1966 — B!). Halm, Philipp M(aria), (1866—1933), nem. um. zgodovinar. R. v Mainzu, u. v Miinchnu, tam bil direktor Bayerisches Nationalmus. B: (& Georg Lili) Die Bildvverke, 1. Abt.: Die Bild¬ vverke in Holz & Stein vom XII. Jahrh. — 1450 (Mn-Au 1924, »Kataloge des Bayerischen Nationalmuseums«); Studien zur siiddeutschen Plastik, I —/// (Au 1926— 1928 [///: Erasmus Grasser]); (& Rudolf Berliner) Das Hallesche Heiltum: Man. AschafJenb. 14 (BI 1931). L: MJb (1933, nekr.). Hals, Frans (1580/85—1666), hol. slikar, poleg mlajšega Rembrandta in Vermeerja največji pred¬ stavnik hol. umetn. XVII. st. R. na Flamskem, 1591 seje družina (ker je bila protestantske vere) iz Antvverpna umaknila v Haarlem, tam se je učil pri K. van —v Manderju. Slikarski slog se mu je razvijal od čvrste risbe in sprva živih lo¬ kalnih barv k bolj in bolj široki in sproščeni slikarski potezi, ki jo imenujemo kar impresio¬ nistično (odtod njegova priljubljenost zlasti pri impresionistih, npr. pri Manetu in M. Lieber- mannu), hkrati pa so čedalje bolj prevladovali črni, sivi in rjavi toni. Motive (portret, skupinski portret strelcev, žanrski liki) je črpal iz sočasnega meščanskega okolja in postal tako pionir od it. vzorov neodvisnega domačega slikarstva; sku¬ pinski portret je razvil do dotlej nevidene razno¬ vrstnosti. Tudi v portretih so njegovi modeli velikokrat tolikanj razgibani, da se približujejo žanrskim likom. Najpomembnejše slike hrani po njem imen. muz. (Frans Halsmuseum) v -> Haar¬ lemu. S: Pojedina strelskih oficirjev sv. Jurija (Sint Jorisdoeleri) v Haarlemu (d. 1616, Haarlem). Dojilja z otrokom (o. 1620, Dahlem), Dvojni portret zakoncev (o. 1621, Rijksmus.), Junker Rump in njegova ljubica (d. 1623, MM), * Moški portret (»The Laughing Cavalier«, d. 1624, Wal- lace). Pojedina strelskih oficirjev sv. Hadrijana C Sint Adriaansdoelen v Haarlemu (d. 1627, Haar¬ lem), Pojedina strelskih oficirjev sv. Jurija v Haar¬ lemu (d. 1627, ib.), Korporalstvo kapitana R e l' nierja Reaela in poročnika Cornelisa Michielsi■ Blaemva (»Suha kompanija«, zač. 1633/35, dkc. 1637, Pieter Codde, Rijksmus.), Pieter van der Broecke (d. 1633, Kenwood), *»Ciganka« (P- 1635, Louvre), *Haarlemska čarovnica MaH e Babbe (Hille Bobbe, o. 1635/40, Dahlem), WiUem van Heythuysen (o. 1636, Alte Pin., prej Vaduz — stoji), *fVillem van Heythuysen na stolu (°- 1637, Bruxelles), Strelski oficirji in podoficirji sv. Jurija v Haarlemu (z avtp., d. 1639, Haarlem), Regenti bolnice jv. Elizabete v Haarlemu (1641, ib.), Nicolaes Tulp (1644, A'dam, Six-Stichting)> Družinski portret (o. 1645, Thyssen), *Reg e " tl zavetišča za starce v Haarlemu (1664, Haarlem) in * Regentinje zavetišča za starce v Haarlemu (1664, ib.). L: Numa S. Trivas: The Paintings of Frans H a j* (•2. izd., L: Ph 1949); Erich Holme: Frans Hais (Lpz 1957); Scymour Slive (EWA VII, 1963, s. v. L!); Hall Por (1963); H. Gerson (Kindlcr III, 19w. *• v. — L!). — Cf. H. P. Baard (1949; 1950; 19M>’ K. Bauch (1943), W. Bode (1871; 1914 [z M. Binder jem]), F. Diilberg (1930), A. Fontainas (1909), • Gerson (1950), H. Knackfufi (1896 [1913]), W. Mariu' (1935), A. Riegl (1902), F. Schmidt-Degener ( 1924), S. Slive (»1970 — L!), W. R. Valentiner (l y/l [1923]; 1935; 1936), itd. Ilamann, Richard (1879—1961), nem. um. Z S° dovinar. R. kot sin poštnega uradnika, v Berlin 1902 prom. pri Wilh. Diltheyu in 1911 hab 1 • pri Wolfflinu, priv. docent in izr. prof. na um v - v Poznanju (1911 — 13), nato ord. na univ. v Marburgu (1913—49), tam ust. umzg. razisko¬ valni inst. in evropsko pomembno z. fotogra J - 1950 nacionalna nagr. NDR. B: Das Symbol (Grafenheinichen 1902, dis.); brandts Radierungen (BI 1906; 2. izd. 1913; 3. ' 1920); Der Impressionismus in Leben und Kunst . 1907; 2. izd. Mrbu 1923); Die Friihrenaissance italienischen Malerei (Jena 1909, »Die K. in Bude 809 Hamann-MacLean, Richard — Hamilton, Gavin 810 mi Felix Rosenfeld) Der Magdeburger Dom J?'. 19 '0); Asthetik (Lpz 1911, »Aus Natur u. yeisteswelt« 345; 2. izd. 1919); Die deutsche Malerei 'm u J ahrhundert (Lpz-Bl 1914, ista z. 448/451); ,Die ethode der Kunstgeschichte und allgemeine Kunst- "'ssenschaft' (MfKvv, 1916); Siidfranzosische Proto- enaissance und ihre Ausbreilung in Deutschland auf VJ' ^ege dureh Italien und die Schweiz (Mrbu 1922, 197^*f SC * le u. franzosische K. im Mittelalter« 1; 2. izd. pi- V H. Kohlhaussen) Der Schrein der heiligen nisabeth zu Marburg (ib. 1922); Kunst und Kultur der ?genwart (ib. 1922); Die Baugeschichte der Kloster- j fc e zu Lehnin und die nonnannische Invasion in der »rU Chen drc bitektur des 13. Jahrhunderts (ib. 1923, (o < ry ts che u. franzosische K. im Mittelalter« 2); q. trn , st Buschor) Die Skulpturen des Zeustempels zu bi? n 'P' a 1924); Die deutsche Malerei votn Rokoko p,- zu !’! Ex Pressionismus (Lpz 1925); Die Holztiir der pi„ rr ,.. lr f/ ,e zu St. Maria im Kapitol (Mrbu 1926); Die ncr iv (,b - . 1929 > = R - Hamann& K. Wilhelm-Kast- risrii xi F *' sa Bothkirchezu Marburg und ihre kiinstle- tki-i f, achfolge, II); ,Studien zur ottonischen Plastik' Cetfc ■'l b " 1930R ’ The Ctrl and the Ram' (BM, 1932); 'ur J! c,le der Kunst: von der altchristlichen Zeit bis zn ani e ", War . t (B1 1933 i l 8 - izd - Mn 1959 [nnjboU siidtr ~ ■ izvire n koncept]); ,AltchristHches in der (Dir a ". zd V sc ^ en Protorenaissance des 12. Jahrhunderts' Plm-.-bJ) ik e > 1934 >; .Das Tier in der romanischen .Mav ^ ran kreichs' (A. K. Porterjev zb. II, 1939); 1941 \. CCI ? unc * Silippino Lippi' (W. Waetzoldtov zb., 194X1- d, g ? p, ‘sche Kunst (BI 1944); Rembrandt (BI Wan i tJ echische K " nsl < Mn 1949); Tier plastik im Kunst dt ‘ r Zei,en ( BI’Mrbu 1949); Geschichte der 1952-10°” der F °rgeschichte bis zur Spatantike (Mn AbteiP; V. lzd- 1959 [dopolnjuje zgod. iz 1933]); Die fobp itlu von St.-Gilles und ihre kiinstlerische Nach- i knj ’ Bl 1955; 2. izd. 1956); (& Jošt Hermand) der c~" s (B1 1959 > »Deutsche K. u. Kultur von id) , r "nderzeit bis zum Expressionismus« 2); (& *ruh?m!?J ,ismus < BI l96 °- '»‘a z - 3); (& id.) Griin- (B| in fi i B ! 1965 > ‘Sta z. 1); (& id.) Stilkunst um 1900 15,67 . ista z. 4). 8elassen C * 1ard Damann in Mcmoriam: Mit zwci nach- Werke t)" , Auf satzen und einer Bibliographie der der ' char d Hamanns (BI 1963, »Deutsche Ak. senschaften zu Berlin, Schriftcn zur Kg.« 1). Urn n^nn-MacLean, Richard (1908— ....), nem. na i z 8°dovinar, medievalist, r. v Berlinu, prof. na Univ. v Marburgu. kische^' 6 ^ unsl ‘ m tvestfrankischen Reich: Merotvin- [Lpz barolingische Kunst, romanische Kunst alters' •dntikenstudium in der Kunst des Mittel- (ZfK w ,q r3B ’ 1949/50); ,Ein ottonisches Kruzifix‘ Zur s’,iik . * en,a ^ nu, lerei in Serbien und Makedonien ,9 63)- 7 ? zu ’ n friihen 14. Jahrhundert (3 knj.,GieBen (Gallo v ’ zb 1 < qj£. esc k ,c hte der Kathedrale von Reims' L: K ti (1954). Pfistan^^^^*’ sv °Bodno hanzeatsko mesto in 'sce v sev. Nemčiji (ZRN). Med pomemb¬ nimi stavbami Chilehaus (sez. 1920—23 arh. Fritz -> Hdger). — V Hamburgu do nacizma deloval — > Warburgov inštitut. L: EWA VI (1962, stp 288—89 — L!); Reclam N V (1967). ~ Hamburger Kunsthalle (7, Glockengiefier- wall), ust. 1850, v lastni stavbi od 1869, od 1919 tudi v novi stavbi. Direktorji: Alfred Lichtwark (1886—1914), pravi utemeljitelj z.; Gustav Pauli (1914-33), Carl Georg Heise (1945-55), Alfred Hentzen (1955—69), zdaj pa Werner Hof¬ manu. S: poleg hamburških slikarjev dobro zastopani tudi Holandci, sicer pa po gen. zap.: Mojster Bertram (*Grabowski olt., dkč. 1379), frater Francke (*olt. Tomaža Canterburyjskega), Hinrik Funhof ( Marija v klasju, o. 1480), R. Savery ( Lov na merjasca, d. 1631), Willem Claesz Heda, J. van Goyen, Saenredam (Notr. nekd. Marijine c. v Utrechtu, d 1638), Rembrandt (Simeon v templju, o. 1628; Maurits Huygens, d. 1632), B. van der Helst ( Avtp., d. 1662), A. Graff, C. D. Friedrich, Runge (npr. Hiilsen- beckovi otroci, 1805/06; Počitek na begu v Egipt, 1805/06; Umetnikovi starši, 1806; Avtp., 1809/ 10), Kersting (C. D. Friedrich v svoji delavnici), Viktor Emil Janssen (Avtp., polakt, o. 1840), Menzel, Bocklin (npr. Avtp., 1875/76), £d. Manet (Nana, 1877), Thoma (npr. Avtp., d. 1871), Leibl (*Tri žene v cerkvi d. [18]82), Max Liebermann (Žene, ki krpajo mreže, 1887—89; Freiherr Alfred von Berger, d. 1905; Richard Dehmel, 1909; Avtp., 1909/10; Gerhart Hauptmann, 1912; Peter Belt- rens, 1913; Kirurg Ferdinand Sauerbruch, 1932), Uhde, Kalckreuth (npr. Justus Brinckmann in Alfred Lichtvvark, d. 1912), L. Corinth (npr. Pri frizerju. 1911; L. O. Pasternak, d. 1923), Nolde (Triptih Marije Egipt., 1912), Slevogt (Kar! Voli, 1911; Gustav Pauli’, Francisco d'Andrade, 1912), Klee (Revolucija viadukta, 1937), E. L. Kirchner (Avtp. z modelom, 1907), Beckmann (Odisej in Kalipso, (d. [ 19]43), itd. L: Fiihrer dureh die Hamburger Kunsthalle (Hmb 1955); Katalog der alten Meister der Hamburger Kunsthalle (4. izd., ib. 1956); Eva Maria Krafft & Carl-Wolfgang Schumann: Katalog der Meister des 19. Jahrhunderts in der Hamburger Kunsthalle (ib. 1969); Helga Hofmanu & Janni Miiller-Hauck: Katalog der Meister des 20. Jahrhunderts in der Hamburger Kunsthalle (ib. 1969). Hamilton, Gavin (1723—1798), Škot. slikar, starinoslovec in um. trgovec, kot slikar eden izmed pionirjev evr. neoklasicizma, sodil h krogu A. R. Mengša in J. J. Winckelmanna v Rimu. S: med portreti »antično« predstavljeni William Hamilton of Bangour (pred 1754, Edinburgh, Scottish Nat. Portiait Gali.), mit. in ant. prizori, 811 Hamilton, George Heard — Hanfmann, George M(axim) A(nossow) 812 npr. Venera obljubi Parisu Heleno za ženo, Ugrab- Ijenje Helene in Ahilova smrt (vse tri 1782/84, Rim, Mus. di Roma), med atr. deli Canova, polkovnik Campbell in »Kupido in Psihe « (pastel, London, Mi. Hugh Farmar). L: David Irwin, Gavin Hamilton: Archaeologist, Painter, and Dealer (AB, 1962); Anita Brooker St Law- rence Gomng (Kindler III, 1966, s. v.). Hampel, Joseph ( Jozsef), (1849—1913), madž. arheolog in muzealec v Budimpešti, 1880—1913 prof. na tamk. univerzi. B: Kalanz a Magyar Nemzeti Muzeum (Bu 1885): Der Goldjiind von Nagy-Szentmiklos (Bu 1885); Alter- ihiimer der Bronzezeit in Ungarn (Bu 1887); Das mittel- alterliche Drahtemail: Ein Abschnitl ungarischer Kunstgeschichte (Bu 1888); Alterthiimer des friihen Mitteialters in Ungarn, l—Ul (Brsch 1905). Hamilton, George Heard (1910—_), amer. um. zgodovinar. R. v Pittsburghu, štud. na Yale Univ. (New Haven), tam tudi uči (prof. od 1956 dalje). B: ManeI and His Critics (NH: Yale UP 1954); The Art and Architecture of Russia (Balt 1954, »The Pe- lican Hist. of Art«); ,The Iconographic Origin of Delacroix' »Liberty Leading the People«‘ (zb. B. da Costa Greene, 1954); Painting and Sculpture in F.u- rope: 1880—1940 (Balt 1967, »The Pelican Hist. of Art« 29). Hamilton, Thomas (1784—1858), Škot. arh. A: npr. The Royal High School v Edinburghu v dorskem slogu (zač. 1825). Hamlet, slavna Shakespearova drama. Ilustr. jo je mdr -^-Delacroix (16 lito., 1834—43), pri njem tudi motivi Hamlet , Horatio in grobarja (d. 1839, Louvre), Ofelijina smrt (1844, ib.) in morda v podobi Hamleta tudi avtp. iz 1821 (ib.). Med drugimi upodabljavci tudi —> Millais (Ofe - lija, 1852, Tate) in —► Manet ( Igralec Philibert Rouviere kot Hamlet, 1865, Washington; Jean- Baptiste Faure kot Hamlet v Thomasovi istoimen¬ ski operi, 1877, Hamburg). L; cf. R. I. Edenbaum (1967 [s. v. Delacroix]). Hamlin, Talbot F. (1889— ), amer. zgodo¬ vinar arhitekture, bil prof. zgod. na Columbia Univ. ( School of Architecture ) v New Yorku in direktor njene Avery Library. B: The American Špirit in Architecture (NH: Yale UP 1926, »Pageant of America Series« 13); Greek Revival Architecture in America (NY: Ox UP 1944); Architecture Through the Ages (3., rev. izd., NY 1953). Hammacher, A(braham) M(aria VVilhelraus Jacobus), (1897—_), hol. um. zgodovinar in lik. kritik, direktor Rijksmuseum Kroller-Miiller v Otterloju in prof. na univ. v Delftu. B: John Raedecker (A 1940); Vincent van Gogh (A s. a. [1948]); Beeldhouwkunst van deze eeuw (A 1955); Marino Marini (Rtt 1955); Jact/ues Lipchitz: His Scuplture (NY 1960); ,The Changing Values of Light-Space-Form between 1876 and 1890' (20. kongr. IV, 1963); Catalogue of 272 vvorks by Vincent van Gogh belonging to the Collection of the State Mu- seum Krbller-Miiller (Otterlo 1963); Die Welt Henry van de Veldes (K 1967); Barbara Hepvvorth (L 1968); The Evolution of Modem Sculpture: Tradition and Innovation (NY: Abrams 1969). Hamzič, Mihajlo, slikar v Dubrovniku, t u dkm. 1509—1518. Oče mu je bil Nemec iz Kolna, učil pa se je pri Mantegni. S: Krst v Jordanu (1509, Dubrovnik, Knežev dvor) in triptih s sv- Miklavžem za družino Lukarevič (levo Janez Krst. in Štefan, des. Magdalena in Marko, naroč- 1512, Dubrovnik, dominikanska c.). L: Milan Kašanin (UmP, 1939); Žarko Domijan (ELU 2, 1962, s. v. — L!). — Cf. V. Durič (1963), V. Moli (Lj 1965), K. Prijatelj (1968). Handbuch der Archaologie: im Rahmen des Handbuchs der Altertumswissenschaft, knj. z. ^ knj., Mn: Beck 1939—1953), ur. Walter Otto- Med pomembnimi avtorji -> Kaschnitz- IVeinberg. -+Lippold in -> Rumpf (cf. lit. s. v.). Handbuch der Kunstvvissenschaft (abr.: Kw), pomembna knjižna z. (poudarek na bese¬ dilih), ki kot celota tvori (nedk.) splošno zg od- umetn.; izhajala v snopičih 1913-39 pri Akade- mische Verlagsgesellschaft Athenaion (najpr e J Berlin-Neubabelsberg, nato VVildpark-Potsdam); Izdajati jo je začel Fritz Burger, po njego vl - smrti 1916 jo je nadaljeval A. E. -> Brinckmann (abr.: Burger-Brinckmann). Vsega izšlo 29 del v 37 knj. Avtorji: J. Baum (I =7), E. v. d. Bercken in sodel. A. L. Mayer (1 = J), A. E. Brinckmann (3 = 3), F. Burger (2 = 4), K. H. C lasen (1 = L. Curtius (1 =2), E. Die z (2 = 2), W. DroS< (1 = /), F. Diilberg (1 = 7), K. Escher (1 = A. Feu/ner (1=7), P. Franki (1 = 7), A. Haupj (1 = 7), E. Hildebrandt (1 = J), H. Hildebrandt (1 = 7), O. Kiimmel (1 =7), N. Pevsner in Grautoff (1 = 7 [2 zv.]), W. Pinder (1 = 2 )' P ’ Schubring (1 = 7), G. Vitzthum von Eckstddt ' n W. F. Volbach (1 = 7), M. IVackernagel 0 ^ ’ A. Weese < 1 = 7), H. (ViIlich in P. ZuckerO =* 2 >' O. WidfJ (I = 3) in W. Zschietzschmann (1 ® Hanfmann, George M(axim) A(nossow), 0^1 -....), amer. klas. arheolog. R. v Sankt Pctef s ' burgu [Leningradu], štud. na univ. v Berlin u ’ Munchnu in Jeni, na Harvard Univ. in Hopkins Univ. (v ZDA od 1934, natur. John 1940); j4, naiu, • 'J . Assist. Prof. (1935—43), Assoc. Prof. (1945— in ord. (od 1956) na harvardski univ., kustos za klas. umetn. v njenem Fogg Art “ (od 1946 dalje). Hanfstaengl, Eberhard — Harisijadis, Mara 814 813 B: Altetruskische Plastik (Wu 1936); The Season "nphagu in Dumbarton Oaks, I—II (C [Mass.] > »DOs« 2); Observations on Roman Portraiture „ russe ' s 1953); Etruskische Plastik (Stu 1956, Parthen on«); Roman Art (Greenwich [Conn.] iO 64 ); Classical Sculpture (ib. 1967, »A Hist. of W «tern Sculpture«), pom njegove delavnice je soroden leseni -*■ Ožbalt (lipovina, o. 1425/30, NG) iz stare c. sv. Ožbalta na Jezerskem. L: CevcS (1963); »ArS« 2 (1967 [izšlo 1968], t. 33). — Cf. E. Cevc (1954 — L!), K. Garzarolli (1961), Th. Miiller (1966, t. 52). SSfjiiVVH™ ™ ™*W (o 1400/1405-1462), nem. službi nH 1 oi o , ‘ , ’ , J slikar, u. v Dunajskem Novem mestu. Oettinger »kih to, / 925 **• 4mk *Lr m Ž? * je identificiral z mojstrom - VoUvr, Mb reklo f ČTl J« - 7 ' S, Lantech,c. S: npr. K,is,us ,rpln M , i w° r Dom- u. Diozcsanmus.). oruclcmann, 1945—53 generalni direktor Z y v r ‘ Sche Staatsgemaldesammlungen, od 1953 „ L - Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, dalje pa vnHii „1 u i ?... , j . Ksthist. Mus.], p. 120 — 21 — L!); Stele (1969). — J Pa vodil zal. Bruckmann v Munchnu. Ur. cf K Oettinger ( 1938). rev. Kunst in Pantheon ; 1934—58 komisar nem. Paviljona na beneškem bienalu. „ B: Hans Stethaimer (Lpz 1911, »Kstgeschichtliche ^ngr.« 16) ; Meisterwerke der Neuen Pm l ako,l 'F?' Sjaatsgalerie und Schackgalerie in Miinchen 1922, »Meistervverke der bedeutendsten Gale fUropas« 2); Rembrandt Harmensz. van Rijn 1 ™ 1949). L: zbornik: Eberhard Hanfstaengl zum 75. Oeburtstag (Mn 1961). Hanuka (hebr.), »posvečenje«, ž. praznik v spomin na novo posvetitev jeruzalemskega temp¬ lja decembra 164 za Jude Makabejca (1 Mkb 4, 52—59): svetilka, ki je v rabi 8 dni tega praznika, ima osem luči in eno glavno ( šamaš ); v novejši dobi je deveteroramen svečnik podobne oblike kot -> Menora. L: RJA (1961, stp 337—40, repr. 152—53). HANNOVER gl. mesto pokrajine Nieder- sachsen (ZRN). Tu se je rodil E. Panofsky. L: EWA VI (1962, stp 285); Reclam N V (1967). ~ Niedersachsisches Landesmuseum, Spodnje saški deželni muzej ( Am Maschpark 5), ust. 1854- ^ njem Niedersdchsische Landesgalerie {mit e Stadtischen Galerie). S: mdr.-> »Zlata tabla<< iz Luneburga (o. 1410/20), F. Hodler, L. Conntn (npr. Umetnikova družina, d. 1909), itd. (19 L 54) J edding d 961 - L ’-)- ~ Cf ' G ' V ° n der Hansen, Emil, pravo ime -> Noldeja Hans iz Burghausena, nem. Hans hausen, prej napačno imen. Stethaimer a t keimer (u. 1392), nem. arh., pomemben tv dvoranskih cerkva, prvič dkm. 1389 k° t s **nik Martinove c. v Landshutu. A: c ■ v Landshutu (kor 1392—1407, ladja o dalje), špitalska c. prav tam (dkč. 140 ) in ‘ r anski kor romanske frančiškanske c. v bu rgu (zač. o. 1408). L- Peter Baldass, Hans Stetheimers wahrer Name Wj b, XIV, 1950); CevcS (1963, p. 260, *f nb rg op. 114]). - Cf. P. Franki (1962), K. Gerstenbe g i'966), E. Hanjstaengl (1911). x Hans iz Judenburga (Hans von J“ de "^\ lajerski slikar in rezbar, dkm. 138 Heumarktu in 1411—24 v Judenburgu, pre - st avnik —> internacionalnega gotskega sloga. *Harbavillski triptih, eden izmed najodličnejših slonokoščenih izdelkov X. st. (viš. 24,2 cm, sred¬ nja tabla šir. 14,2 cm, Louvre). V ureditvi, ki so jo zelo verj. narekovale sočasne litanije, so predstavljeni na srednji tabli v zgornjem delu Kristus, na njegovi des. strani Janez Krst., na levici Marija (stara oblika —> Deesis), spodaj apo¬ stoli Jakob star., Janez, Peter, Pavel in Andrej, v okrasnem robu zgoraj doprsja prerokov Jere¬ mije, Elije in Izaije , na levem krilu zgoraj oba Teodorja, spodaj Evstratij in Aretas in v meda¬ ljonih Merkurij in Tomaž, na des. krilu pa zgoraj Jurij in Evstatij, spodaj Demetrij in Pro- kopij in v medaljonih Filip in Pantelejmon (Pan- taleon). Na hrbtni strani je relief križa v rajskem vrtu, sicer pa so na zaprtem triptihu levo upo¬ dobljeni Vasilij in Gregorij Teolog, Nikolaj in Severijan in v medaljonih Fokas in Blaž, na des. strani pa Janez Zlatousti, Klemen iz Ankire, Jakob Perzijec in Gregorij Čudodelnik in v me¬ daljonih Kozina in Damjan. L: »PKG« 3 (1968, t. 96 — L!). — Cf. D. Talbot Rice (1959, t. 100—02 — L!). Hardouin-Mansart, Jules —> Mansart, Jules Hardouin Haregarius, domn. pogl. mojster miniatur v -> Prvi bibliji Karla Plešastega. Harisijadis, Mara, bibliotekarka Nar. biblio¬ teke SR Srbije v Bgd. Cf. s. v. Hrvojev tnisal. 815 harite — Hartt, Frederick 816 harite (grš. Harites), tri Zeusove hčere, staro- grš. boginje lepote in miline, ki jim v rim. mito¬ logiji ustrezajo —> gr atije. Harlevev evangeliar, kot Codex Aureus znan iluminiran rkp. iz — > dvorne šole Karla Vel. (790-a leta, Br. Mus., Harley Ms. 2788). Med iluminiranimi stranmi kanonske table, naslovna str. (f. 12v), inicialna str. Quoniam quidem (f. 109r), Janez Ev (f. 161v), inicialna str. Incipit (f. 162r). L: Diringer Book (1958, p. 171); »UF« 13 (1968). — Cf. W. Koehler (1958), F. Mutherich (1966). Harmonia (grš. Harmonid), mit. oseba, žena Kadma (—»■ Kad mo s) in mati —> Semele. Harnett, \Villiam (Michael), (1848—1892), amer. slikar tihožitij ( trompe l'oeil). L: A. Neumeyer (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. A. Frankenstein (1953 [1968]). Harris, Enriqueta, angl. um. zgodovinarka, prispevki k ikonografiji in zgod. šp. slikarstva. B: ,Mary in the Burning Bush' (JWI, 1937/38 [Sax- lov zb.]); ,Spanish Painting: front Morales to Goya in The National Gallery of Scotland' (BM, 1951); , Velazques en Roma' (Arch Esp Arte, 1958); ,La mision de Velazques en Italia' (ib., 1960); ,A » Caritas Ro¬ mana« by Murillo' (JVVCI, 1964); ,A contemporary revietv of Goya's »Caprichos «‘ (BM, 1964). HARTFORD, gl. mesto države Connecticut (ZDA [jVevv England]). L: EWA XIV (1967, stp 605). ~ Wadsworth Atheneum (25 Atheneum St//tare Norih), eden izmed redkih amer. um. muzejev, ki se ob običajnih težnjah po univerzalnosti vendar uveljavlja z neko posebno ubranostjo svojih z.: ne glede na um. stroke in obdobja namreč posebno izstopa fantastična motivika v raznih odtenkih. S; mdr. so zastopani Piero di Cosimo, Cranach star. (npr. Herodova poje¬ dina, les, d. 1531), Jan van Hemessen (Vesela druščina, les, d. 1543), Zurbaran (Sv. Serapion, d. 1628), Salv. Rosa (La Ricciardi, umetnikova ljubica, kot šibila, o. 1639/49), Juan de Valdes Leal ( Vanitas, d. 1660), Giov. Paolo Pannini (Rim. gal. slik [z. kard. Valentija Gonzage], d. 1749), J. S. Copley (»Mrs. Seymour Fort«, verj. o. 1780), Joseph VVright of Derby (Starec in smrt, o. 1774), Renoir (Monet slika v svojem vrtu v Argenteuilu, 1873), Leon Bakst ( Nižinski v L'Apres-midi d'un faune, akvarel, 1912), itd. — Pomembna z. meiBenskega porcelana. L: Handbook: Wadsworth Atheneum (Hartford [Conn.] 1958). — Cf. The IVadsworth Atheneum News Bulletin. Hartlaub, Gustav Friedrich (1884—1963), nem- um. in kult. zgodovinar, 1923—33 direktor mannheimske Stiidtische Kunsthalle, od 1946 dalje učil na univ. v Heidelbergu. Ukvarjal se je zlasti z raznimi ikonogr. vprašanji, s skrivno simboliko, fiziognomiko in drugimi mejnimi področji um. in kult. zgod. B: Matteo da Siena und seine Zeit (Str 1910, »ZKA« 78); (izd.) Die Grojiherzogliche Gemaelde- Galerie im Augusteum zu Oldenburg, II (Oldenburg 1912); Die Maler von Siena im XV. Jahrhundert (LP a 1923, »Bibl. der Kg.«); Vincent van Gogh (Lpz 1923, »Junge K.«); Gustav Dore (Lpz 1924, »Meister der Graphik« 12); Giorgiones Geheimnis: Ein kunstge- schiclitlicher Beitrag zur Mystik der Renaissance^ (Mn 1925); ,Giorgione und der Mythos der Akademien (RepKvv, 1927); ,Arcana artis: Spuren alchentt- stischer Symbolik in der Kunst des 16. Jahrhunderts (ZfKg, 1937); , Albrecht Diirers »Aberglaube « (ZDVKvv, 1940); Die Graphik des Expressionisrnus in Deutschland (Stu 1947); Die gr o fen englischen Maler der Bliitezeit: 1730—1840 (Mn 1948); Fragen an die Kunst: Studien zu Grenzproblemen (Stu 1950), .Giottos zweites Hauptvverk in Padua (Salone)' (ZfK w ’ 1950); Das Unerklarliche: Studien zum ntagischen iVeltbild (Stu 1951); Zauber des Spiegels: Geschichte und Bedeutung des Spiegels in der Kunst (Mn 1951), ,Zu den Bildmotiven des Giorgione' (ZfKvv, J953), , Das Selbstbildnerische in der Kunstgeschichte' 1955); Die Impressionisten in Frankreich (1956; ang- izd. Impressionists in France, L 1956); , Hieronym uS Bosch: Wege und Abwege der Deutung' (Das Miinster, 1957); (& Felix VVeissenfeld) Gestah und Gestaltung- Das Kunstuerk als Selbstdarstellung des Kiinstlers (Krefeld 1958); Der Stein der IVeisen: fVesen un Dildnelt der Alchemie (Mn 1959); ,Giorgione graphischen Nachbild' (Panth, 1960); Hans Baldung- Hexenbilder (Stu 1961, »WcrkM«); Der Gartenzwerg und seine Ahnen: Eine ikonographische und kultur geschichtliche Betrachtung (Hdl 1962, »Forum ima' ginum« 6); ,Magic' (EWA IX, 1964). L: Luc Menaše (Lik. rev., 1963, nekr.). Hartt, Frederick (1914—....), amer. um- zg°' dovinar. R. v Bostonu, prom. 1949, prof- na Univ. of Pennsylvania v Philadelphii in zdaj na Univ. of Virginia. B; ,Carpaccio's Meditation on the Passion' ( AB ’ 1940); ,Raphael and Giulio Romano: IVith Notes o the Raphael School' (AB, 1944); Florentine Art Unae\ Fire ( 1949); ,The Chronology of the Sala di Coslantinj 1 (GBA, 1949); ,Gonzaga Symbols in the Palazzo e Te' (JWCI, 1950); ,Lignum Vitae in Medio ^ ar ,fn The Stanza d'Eliodoro and the Sixtine Ceiling‘ < A ‘’: 1950); .The Meaning of Michelangelo's Medici Chapet (G. Swarzenskcga zb., 1951); ,Mantegna's Madonna of the Rocks' (GBA, 1952); Botticelli (NY 1 95 ^ »Portfolio«); Giulio Romano (2 knj., NH: Yale ur 1958); ,Power and the Individual in Mannerist Ar (20. kongr. II, 1963); (& G. Corti & C. Kenneth' The Chape! of the Cardinal of Portugal: 1434 ’ at San Miniato at Florence (Phi 1964); Love in roque Art (NY 1964); ,Art and Freedom in Q ualt . r °,[ cento Florence' (K. Lehmannov zb., 1964); . angelo: Gemdlde (K 1965 [angl. orig. NY 1965P* *History of Italian Renaissance Art: Painting, ScuP 817 Hartung, Hans — Hausenstein, \Vilhelm 818 ture, Architecture (NY 1969); Michelangelo: the Complete Sculpture (NY 1969). L: WWAm (1964—65); Coli Art J (Summer 1 P- 410, tudi f). Hartung, Hans (1904——)< e ^ en o boljših sodobnih abstr. slikarjev in S ra 0 ' . v Leipzigu, 1935 emigriral iz nacistične e v Fiancijo, med 2. svet. vojno v fr. vojs 1 ranjen (izgubil des. nogo), natur. ’ , , Parizu. Številne nagr. (npr. —> beneški biena c . L: Madeleine Rousseau, James Johnson Stveen ^r Ottomar Domnick: Hans Hartung (Stu (1955—71); ReadP (1959 11969]); R.;V- Hans Hartung (P 1960); WWA 0962). G. Tota" (Kindler III, 1966, s. v. — Ll). — Ct.■ • etc (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965, 19 ), Hartwagner, Siegfried (1916—- avst ^' zgodovinar in konservator, prom. 194 , o dalje direktor koroškega deželnega zavo varstvo spomenikov v Celovcu. Bi Der Dom zu Gurk (Klagenfurt-W-FrM 2 - izd. 1969). L: WWAu (1964). Haseloff, Arthur (1872—1955), nem. um. zgo¬ dovinar, poznavalec umetn. zgodnjega in srednjega veka. R. v Berlinu, od 1920 ' z thumov naslednik ord. na univ. v Kielu, 1 direktor nem. umzg. inst. v Floienci. an C1HA. V B: Eine Thiiringisch-Sachsische Majerschule des X 'll- Jahrhunder,s(Slr 1897, »SdK« 9,d,s.), (izd.) Codex purpureus Rossanensis: Die Mtma Meehischen Evangelien-Handschrif' m Rossal (Bl-Lpz 1898); (& H. V. Saucrland) Der KferErz b‘schof Egberts san Trier , Codex Gerfr«/Km<«. c ‘vidale (Trier 1901 [habil., BI]); Die Kan serl ™* graher j„ Andria: Ein Beilrag zur a P'‘!‘^ he "„ r , ns _ geschichlc unler Friedrich II. (Rom 1905), ( —. gemaelde der Elisabethkirclie in Marburg ( ’ km Honien der Hohenslaufen in llnteri M < 1930 - 1920); Die vorromanische Plastik in Italien(F- ’ uvm ' Z< 1’ Pre-Romanesque sculpture in l a T. 930); ,Begriff und Wesen der Renaissancekunst (MittF, 1931). I 7 Kieler Blatter (1943 - BI); Hans (Kchr, 1956, nekr.). — Zbornik; Arthur Hasckt *°- Geburtstage am 28. 11. 1952 (Hmb-Lubeck ! 95 2 1= Nordclbingcn: Beitr. zur Heimatforschung n Behleswig-Holstein, XX]). Hascnaucr, Karl (1833—1894), avstr, aih., 'nten. »Makart stavbarstva«, r. in u. (60) na Dunaju. A ( po temeljnih načrtih Gottfrieda -> Semperja ); na Dunaju ob Ringu Ksthist. Mus. ln ^ a,ur historisches Mus. (1872—81), Burgl leater (1874-88). Hator^ egipt. boginja veselja s kravjo glavo. s - v. Abu Sintbel. Haug, Hans (1890—1965), fr. alzaški um. zgo¬ dovinar in muzealec v Strasbourgu. B: ,L’homme d la cage du Musee de Strasbourg, oeu- vre de jeunesse de Mattliias Grunewald' (GBA, 1934); Martin Schongauer et Hans Burgkmair: Etude sur une Vierge inconnue (Strasbourg 1938); L'Hotel de ville de Strasbourg (ib. 1953); Les Musees de Strasbourg (ib. 1954); (& alii) La Cathedrale de Strasbourg (P 1957). L: zbornik; Cahiers alsaciens d’archeologie, d’art et d'histoire: Hommage a Hans Haug (Stras¬ bourg 1967). Haupt, Albrecht (1852 — 1932), nem. zgodo¬ vinar stavbarstva, r. v Biidingenu, u. (80) v Hannovru. B; Die Baukunst der Renaissance in Portugal: von den Zeiten Emmanuels des Gliicklichen bis zu dem Schlusse der spanischen Herrschaft, I — H (FrM 1890—1895); Die Baugeschichte des Heidelberger Schlosses (ib. 1902); Peter Flettner: der erste Meister des Otto-Heinriclisbaus zu Heidelberg (Lpz 1904); Die alteste Kunst, insbesondere die Baukunst der Germanen, von der Vdlkerwanderung bis zu Karl dem Grofien (ib. 1909); Baukunst der Renaissance in Frankreich und Deutschland (Bl/Nb [1918—]1923, »HdKw«); Geschichte der Renaissance in Spanien und Portugal (Stu 1927, »Gesch. der neueren Baukunst«). Hausbuchmeister - -> Mojster hišne knjige Hausenstein, Wilhelm, s pr. im. Johann Arrn- bruster (1882—1957), nem. pisec o umetn. in esejist. Do 1919 socialist in poskušal sociološko razlagati umetn., potem katolik in nasprotnik mod. umetn.; po 2. svet. vojni geneialni konzul in poslanik ZR Nemčije v Parizu. B: Der Bauern-Bruegel (Mn s. a. [1910]); Rokoko: Franzosische und deutsclie lllustratoren des XVIII. Jahrhunderts (Mn 1912; 4., razš. izd. 1924; n. rev. izd. Mn 1958); Die bildende Kunst der Gegemvart (Stu-Bl 1914); Der Nackte Mensch in der Kunst aller Zeiten und Volker (Mn 1913; 2. razš. izd.: Der Korper des Menschen in der Geschichte der Kunst, I — II [II. del naslovljen: Die Kunst und die Gesellschaft], Mn 1916); (uv) Daumier: Zeichnungen (Mn 1918); Vom Geist des Barock (Mn 1919; n. izd. z naslovom Vom Genie des Barock, Mn 1956); Biki und Gemeinschaft: Versuch einer Soziologie der Stile (1920); Kairuan: oder Eine Geschichte vom Maler Klee und von der Kunst dieses Zeitalters (1921); Max Unold (Lpz 1921, »Junge K.«); Bar bar en und Klassiker: Ein Buch von der Bildnerei exotischer Volker (Mn 1922); Tafelmalerei der deut- schen Gotik (Mn 1922, »Das Bild: Atlanten zur K.« 1); Die Bildnerei der Etrusker (Mn 1922, ista z. 2); IVas bedeutet die moderne Kunsti (1923); Giotto (BI 1923); Fr a Angelico (Mn 1923); Das Gastgeschenk: Werke und Maler in 23 Erzahlungen (Mn 1923); Das lVerk des Vit tore Carpaccio (Stu 1925); Rembrandt (Stu itd. 1926); Meister und IVerke (1930); Euro- paische Hauptstddte (1932); Das Land der Griechen (1934; n. izd. Mn 1956); Begegnungen mit Bildern (1947); Adolf von Hildebrand (Mn 1947); avtobiogr.: Lux perpetua: Summe eines Lebens aus dieser Zeit (1947); Degas (Bern 1948); Meifiet, Feder und- Palet te (1950); Liebe zu Miinchen: Aufsdtze und Tagebuch- 819 Hauser, Alois — Hautecoeur, Louis 820 blatter (Mn 1958); pon. izb.: Die Kunst in diesem Augenblick: Aufsdtze und Tagebuchblatter aus 50 Jahren (Mn 1960); Pariser Erinnerungen aus funf Jahren diplomatischen Dienstes: 1950—1955 (Mn 1961). L: L. Zaim (Kstwerk, 1957, nekr.); Kunisch (1965). — Zbornika: Die Gabe: Dichtungen und Aufsatze (Mn 1932); Festgabe fiir Wilhelm Hausenstein (Mn 1952 — B!). Hauser, Alois (1841—1896), avstr, arh., restav¬ rator in arheolog. Pod njegovim vodstvom rest. splitska stolnica (1880—85), zadrska stolnica in njen zvonik, Rnežev dvor in Sponza v Dubrov¬ niku, Sv. Tripun v Kotoru, itd. L: Franjo Buntak (ELU 2, 1962, s. v. — B! & L!). Hauser, Anton (1824—1870), avstr, arh., r. v Gradcu, sez. po načrtu Carla ->Junkerja grad -> Miramar pri Trstu (1856—60), pozn. akt. na Dunaju. L: cf. R. Zeitler (1966). Hauser, Arnold (1892—_), angl. (madž.?) um. zgodovinar in sociolog. R. v Temesvaru v Banatu na Madžarskem (zdaj Timisoara v Ro¬ muniji), stud. na Dunaju, v Parizu, Budimpešti (tam 1918 prom. z dis. o problemu estetske sistematizacije) in Berlinu, svoboden publicist na Dunaju (1924—38), kjer se ukvarjal zlasti s filmom, pred nacisti emigriial v Anglijo (natur. 1948), predaval mdr. na Brandeis Univ. v ZDA, sicer pa na univ. v Leedsu. Kot um. zgodovinar in teoretik izpričuje napreden, marksizmu bližnji pogled na svet, po lastni izjavi (cf. infra, Kunitz, lit.) pa so nanj najbolj vplivali na Dunaju M. Dvorak, v Berlinu Georg Simmel, v Parizu Henri Bergson in Gustave Lanson. B: The Social History of Art, I—II (L 1951; nem. orig.: Sozialgeschichte der Kunst und Literatur , /— II, Mn 1953; slov. izd.: Socialna zgodovina umetnosti in literature, I — II, Lj 1961—1962, prev. Helena Me- naše); , Der Begriff der Zeit in der neueren Kunst und fVissenschaft * (Merkur, 1955); Philosophie der Kunst- geschichte (Mn 1958; hrv. izd.: Filozofija povijesti umjetnosti, Zgb 1963); Der Manierismus: Die Krise der Renaissance und der Ursprung der modernen Kunst (Mn 1964). L: Kunitz (1955); Bernsdorf (1959); Boris Ziherl, O piscu in njegovem delu (A. Hauser: Socialna zgodo¬ vina..., II, Lj 1962). Hauser, Paul (1868—1914 padel), avstr. um. zgodovinar in konservator, prom. 1905 na Du¬ naju, v konservatorski službi in od 1912 dalje deželni konservator za Štajersko. B: Oberkarntnerische Malereien aus der Mitte des XV. Jahrhunderts (Klagenfurt 1905); ,Kunstgeschicht- liche Vorarbeiten zur Topographie von Kdrnten (JCC, 1906); ,Die Fresken in der Filialkirche zu Scheraunitz in Oberkrain ‘ (MCC, 1906); ,Die Filialkirche zu Muljava und der Freskomaler Hans von Laibach (MCC, 1911). L: OBL II (1959 — B!). — Cf. O. Demus (JSW, 1938, p. 112, op. 265). Haussherr, Reiner, nem. um. zgodovinar, prom- 1963 v Bonnu z dis. Der tote Christus ant Kreuz: Zur Ikonographie des Gerokreuzes. B: ,Das lmervardkreuz und der Volto-Santo-Typ (ZfKw, 1962); ,Zur Menetekel-Inschrift auj Retn- brandts Belsazarbild' (OH, 1963); , Christus- Johannes- Gruppen in der Bible Moraliste' (ZfKg, 1964); ,Tern~ plum Salontonis und Ecclesia Christi: Zu einem Bit«' vergleich der Bible moralisee" (ib., 1968); ,Bib!e morali- see' (LCI I, 1968). Haussmann, baron Georges (-Eugene), ( 1 809 1891), prefekt senskega okrožja (departement de la Seine), ki je v 17 letih svojega upravljanja (1853 — 70) urbanistično preoblikoval Pariz, ob velikopoteznem rušenju in pozidavanju zarezal skozi mesto nove bulvarje ( Sebastopol, Saint- Michel, Malesherbes, Haussmann), oblikoval trge (plače de V Opera, plače de la Republipue), parka Bois de Boulogne in Bois de Vincennes, itn. L: cf. S. Giedion (1941 [1962, p. 646—79]). Hautecoeur, Louis (1884—....), fr. um. Z S°' dovinar. Poučeval v nekd. Sankt Petersburgu (1911—13), Caenu (1919—23), na Ecole du Louvre (1919—40) in na Ecole des Beaux-Arts (1923—40) v Parizu, hkrati bil konservator Louvra (1919—28), Luksemburškega muz. 0^ —37) in MAM (1937—40). Član Institut de France in drugih akademij. B: Rome et la renaissance de TAntiguite d du XVIIIe sidcle (P 1912); L'Architecture d Saint-Petersbourg d la fin du XVIIH sidcle (P ly J’ Greuze (P 1913, »Art & Esthetique«); Vigee-Lebrun (P 1917, »G. A.«); ,Le Soleil et loj- dans les Crucifixions' (RA, 1921); XIX e sidcle (r r f^ miere partiej (P 1924 [= La Peinture au Musee Louvre, I: Ecole Fran?aise, 4. snopič]); Musee N a nal du Louvre: Catalogue des Peintures exposdes d les Galeries, II: Ecole Italienne et Ecole EspaS n (P 1926); Histoire des chdteaux du Louvre et Tuileries sous le rdgne de Louis XIV (P '927). Bourgogne, I: L'Architecture (3 knj., P-Br jre 1929), »Les Richesses d’art de la France « 1)> E' s ,, du Louvre: 1290—1928 (P 1929); (& Picrre Ladou / Musee National du Luxembourg: Catalogue peintures et sculptures (P 1931); (& G. Wiet) Most/uees du Caire (2 knj., 1932); De / 7 weWf«e (P 1938); Litterature et peinture en France (P ’, * Histoire de F Architecture classigue en Fra ’ I—VII (9 knj., P 1943—1957); Les Peintres de to familiale: evolution d’un theme (P 1945); Eau g (Mon-G 1946, »Documents d’art«); Earchitec. franpaise (P 1950); Louis XIV: Roi Soleil (P •/ el Louis David (P 1954); L'Art sous la Mvolutto VEmpire en France: 1789—1815 (P 1953, > >IS " du Ene.«); Mystique et architecture: Le Symbolis*t ' 1 1 Cercle et de la Coupole (P 1954); Histoire de l—III (P 1959); Les jardins des dieux et des ho Hauttmann, Max Heem, Jan Davidsz de 822 821 (P 1959); ,Le concile de Trente et Vart' (II Conctho dl Trento e la riforma tridentina, R 1965). L: Drevet (1954); WWA (1962). Hauttmann, Max (1888—1926), nem. um. zgodovinar, r. v Landauu (Pfalz), u. v Miinchnu. B: Der kurbayerische Hofbaumeister Joseph Effner (Str 1913, »SdK« 164); ,Durer und der Augsburger Antikenbesitz' (JPK, 1921); Geschichte der kirchlichen Baukunst in Bavern , Schwaben und Franken 155U U80 (2. izd., Mn 1923); .Der Wandel der Bildvorstel- lungen in der deutschen Dichtung und Kunst des r oma- nischen Zeitalters ‘ (Wolfflinov zb., 1924); DieKunst des friihen Mittelalters (2. izd., BI 1929, >> r®Py laen-Kg.« 6 [dkč. Hans Karlinger & Peter Halm]). Hawley, Henry H., amer. um. zgodovinar in muzealec, kustos (Associate Curator) v CM A. . L: ,A Mclntire Chair‘ (B CMA, 1963); Neo-classi- c 'sm: Style and Motif (1964 [rk, CMA]). Hebrejska biblija v Britanskem muzeju (Add. Ms. 11639), nastala v sev. Franciji v poznem XIII. st.: pergament, več kot 700 listov z 41 celostr. miniaturami, med njimi npr. Mettora z Aronom, ki doliva olja (114r), fantastični ptič bar yokhani ali z/z (517v), Leviatan (518v) in Behemot (519r), Abraham daruje Izaka (521 v). L: Diringer Book (1958, p. 225—26, repr. IV-21, a—b). — Cf. J. Gutmanu (1967/68). Hebrejske dečke mečejo v Nil, bibl. ik. m. (2 Mojz 1, 22). Up: npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 34v). Hebrejski himnarij iz Avstrije, eden izmed po¬ membnih ž. IR (v Avstriji o. 1300, New York, Jewish Theological Seminary of America Libr., Ms. 0017). Med miniaturami npr. —>Boj med Leviatanom in Behemotom (f. 2v). Hayter, Stanley-William (1901-— slikar in grafik, pisec o umetn. m P° lik. pedagog. R. v Londonu, po končan diju kemije delal v Perziji, živi v ariz ’ . 1927 ust. za razvoj mod. grafike pomembm L' Atelier 17. B: Jankel Adler (L etc. 1948). L: Vollmer II (1955, p. 396); Lj GrB (1955 H Read (Kindler III, 1966, s. v. — L.). Hazael, bibl. oseba (e. g- 4 K. ia 'i S, 7 ' '' ktalj nad Aramom, tj. Sirijo. Up. npr. Morati (1252). Hčere revolucije (Daughters °f Kevo/a • sarkastična podoba (G. Wood, 193-, '” c . ^rt Mus.) tieh »varuhinj izročila«, ki sre aj Pred posnetkom popularne podobe s avne teklosti, E. Leutzovega Washingtonovega prenoaa čez reko Delavvare — v pomenu Tempora m tantur , nos et mutamur in illis. Hebe, grš. boginja večne mladosti, eden 3 otrok Zeusa in Here, na Olimpu toči a n » dokler tega posla ni prevzel -+Gannned. 1 Herakles dopolnil svojo življenjsko uso o, prejet med bogove in se je z njim spravila tua Hera, je dobil za ženo njeno hčerko c e. slike Hebe, ko napaja Zeusovega (J^P' ro orI a, med poitreti npr. J.-M. Nattier ( oj\o orleanska kot Hebe , d. 1744, Stockholm, m u - Chantilly) i n R eyn olds (Miss Meyer kot Heo 177 2, London, Anthony de Rothschild; Mrs. Musters kot Hebe , 1782/85, Kenvvood); soh ^ e Be same: npr. Canova (Forli, P' n - ® ^ Comunali) i n Thorvaldsen (1806, Kobenh . Thorvaldsens Museum). Hunger (1953, p. 126); Pigler II (1956. p. 100 — 01 ) L: cf. J. Gutmann (1967/68). Heckel, Erich (1883 — 1970), nem. slikar in rafik. R. v Dobelnu na Saškem, 1905 soust. kupine Die -> Brucke. S: npr. Moža za mizo 1912, Hamburg). L: H. Read (Kindler III, 1966, s. v. — L!). Heckscher, William ( iVilltelm) S(ebastian), 1904—_), hol. um. zgodovinar, pomemben ■aziskovalec ikonol. problemov. Prom. v Ham- aurgu z dis. Die Romruinen: Die geistigen Vor- lussetzungen ihrer VVertung im Mittelalter und der Renaissance (1936). Učil na Univ. of Iowa , nato prof. za srednjev. umetn. in ikonografijo na Rijksuniversiteit v Utrechtu in Benjamin N. Duke Prof. na Duke Univ. v Durhamu (N. C.). B: ,Relics of Pagan Antiquity in Medieval Settings' (JWI, 1937/38); ,Bernini's Elephant and Obelisk'’ (AB, 1947); ,Aphrodite as a Nun' (The Phoenix, 1953); ,Renaissance Emblems: Observations Suggested by Some Emblem-Books in the Princeton University Library' (The Princeton Univ. Libr. Chronicle, 1954); ,The Anadyomene in the Mediaeval Tradition (Pelagia — Cleopatra — Aphrodite ): A Prelude to BotticellEs Birth ofVenus' (Nkj, 1956); ,Dornauszieher' (RDK IV, 1958); Rembrandt's Anatomy of Dr. Nicolaas Tulp: an iconological study (NY: NY UP 1958); (& K. A. Wirth); , Emblem , Emblembuch ‘ (RDK, 1959); ,»Re- corded from Dark Recollections «‘ (Panofskyjev zb., 1961); , Goethe im Banne der Sinnbilder: Ein Beitrag zurEmblematik' (Jb. der Hamburger Kstsmlgn., 1962); ,The Genesis of Iconology' (21. kongr. III, 1967); ,Re- flections on Seeing Holbein's Portrait of Erasmus at Longford Castle' (R. Wittkowerjev zb., 1967); ,The Annunciation of the Merode Altarpiece' (Duvergerjev zb., 1968). L: Monique Albert , Lijst van publicaties van Prof. Dr. W. S. Heckscher tot april 1964 (Nkj, 1964). Heem, Jan Davidsz de (o. 1606—1683/84), hol. slikar, r. v Utrechtu, u. v Antwerpnu. S: tiho- 823 Heemskerck, Ma(e)rten van — Heidrich, Ernst 824 žitja, mdr. pa tudi figuralna slika Študent (les, 1628, Ashmolean). L: Hugo Toman, Uber die Malerfamilie de Heem (RepKw, 1888); Hall Por (1963); H. W. Grohn (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. I. Bergstrom (l956), J. Rosenberg (& S. Slive 1966). Heemskerck, Ma(e)rten van (1498—1574), niz. (hol.) slikar, r. v Heemskerku med Haarlemom in Alkmaarjem, 1527 v Scorelovi delavnici v Haarlemu — očitno že kot pomočnik, pozn., od 1532 dalje, v Italiji (tudi dokumentarno pomemb¬ ne risbe stavb in kipov), nato spet v Haarlemu, tam u. S (vse les); med atr. deli Pieter Bicker in njegova žena Arina Codde (vsak na okviru d. 1529, oba Rijksmus.) pa Družinski portret (pred 1532, Kassel), Luka slika Madono (1532, Haar¬ lem), Portret slikarjevega očeta (d. 1532, MM), krilni olt. s Križanjem (1538—41, —> Linkoping), Avtp. (d. 1553, Fitzvvilliam), Momus graja dela bogov (d. 1561, vzh. Berlin, Gemaldegal.), Krst v Jordanu (d. 1563, Braunschweig), Objokovanje (d. 1566, Delft, Prinsenhof). L; van Mander II; Leon Preibisz: Martin van Heemskerck: Ein Beitrag zur Geschichte des Roma- nismus in der niederlandischen Malerei des XVI. Jahrhunderts (Halle 1910, dis. Itudi Lpz 1911]); G. J. Hoogewerff (ThB XVI, 1923, s. v.); Friedlander XIII (1936); Jan van Scorel (1955 [rk, Utrecht] — L!); Seizieme Dessins (1965); Seizieme Peintures (1965); H. W. Grohn (Kindler lil, 1966, s. v. — L!). — Cf. H. Egger (1913—1916), H. Gerson (1950), G. J. Hoogetverff (1963), Ad. Micliaelis (1891). Hefaist(os), grš. bog ognja, kovaštva in roko¬ delcev (v rim. mitologiji Vulkan), sin Zeusa in Hcre, hrom, oženjen z —> Afrodito. L: Hunger (1955. p. 133—35); Grant (1968). Hegedušič, Krsto (1901—_), hrv. slikar. R. v Petrinji, med obema vojnama policijsko pre¬ ganjan zaradi napredne usmerjenosti, 1929 soust. skupine Zemlja, o. 1930 utemeljil Hlebinsko šolo naivcev. Od 1948 član JA, od 1950 vodi mojstrsko delavnico za slikarstvo v Zgb. S (vse temp & o); npr. Bilo nas je pet v kleti (steklo, 1927, MSU), Zeleni kader (1928), Rekvizicija (1929), * Poplava (d. 1932, Zgb, Mod. gal. JA), Zadušnice (d. 1933, Rijeka, Gal. umjetnina), Justitia (1933), Romarji Matere Božje Bistriške (d. 1936, Zgb, Mod. gal. JA), Bitka pri Stubici (1947-49), Mrtve vode (d. 1956, MSU), Sami (d. 1956, ib.), Proga Brčko-Banoviči (1956), Stra¬ žarja taborišča 1942 (1957), Dvorišče (d. 1958, MSU), Liqueur Foxy (1959), Svitanje (1961), Transport logorašev I —7/(1963, Bgd, Muz. revo¬ lucije naroda Jugoslavije), Villefranche-de-Rou- ergue (d. 1964, MSU), Soho (temp, o & kolaž, 1967). — R: izd. cikel Podravski motivi (Zgb: Minerva 1933, uv M. Krleža). — Ilustr. npr. M. Krležo ( Balade Petriče Kerempuha). — Nagr.: zlata plaketa na 1. trienalu v Bgd (1961), Grand Prix v Slovenjem Gradcu (1966), itd. B: ,0 izložbi » Zemlje « u Parizu' (Književnik, 1931)- L; Pola vijcka (1953); Jsla (1957); Ko je ko (1957); Božo Bek (EJ 3, 1958, s. v.); Krsto Hegedušič (1960 frk, MaGal 1960/61]); Krsto Hegedušič (Slovenj Gradec 1961 [rk, Um. paviljon] — L!); ELU 2 (1962, s. v.); MSU (k) 65; UBJ (1969); Nadreal Soc (1969 — L!). — Cf. A. Čelebonovič (1965). HEIDELBERG ( Baden- Wiirttemberg, ZRN), romantično ob Neckarju ležeče stat o univ. mesto (univ. od 1386). L: Rcclam N II (1958 [1960]); EWA VI (1962, stp 256 — L!). ~ Grad ( Schlofi ). Stavbno najpomembnejši del heterogenega kompleksa je za palatinskega volilnega grofa resp. kneza —> Ottheinricha sez. krilo, t. i. Ottheinrichsbau (1553—62), od konca XVII. st. ruševina: bogato razčlenjeno * pročelje, ki je najodličnejši primer poznorenesančne nem- arhitekture, kaže v nišah pritličja junake ( Jozue, Samson, David, Herakleš), v 1. nadstr. personi¬ fikacije kreposti ( Fortitudo , Fides, Caritas, Špes, Justitia), v 2. nadstr. pa planete (Saturn, Mars, Venera, Merkur, Luna), ki jih na vrhu dopolnjujeta Sol in Jupiter. L: Rcclam N II (1958 [1960]). *Heidelberški Manessejcv rokopis, najpomemb¬ nejša z. nem. trubadurskih pesmi, imen. po lasi' niku iz 1. pol. XIII. st., ziiriškem svetniku Rb digerju Manesseju (o. 1320, Heidelberg, Univer- sitatsbibl., Cod. pal. ger. 848). O. 6000 stihov 140 pesnikov krasi 138 celostr. miniatur, »P° r ' tretov« ljubezenskih pesnikov od 2. pol. XII- st ' do zgodnjega XIV. st. Z barvno živim, kulturno zgodovinsko izredno mikavnim bogastvom 8 r ' bov, noš in opravil so mdr. predstavljeni Henrik VI., Heinrich von Veldecke, Gottfr |C(1 von StraBburg, VValther von der Vogelweide> Hartmann von Aue, Wolfram von Eschenbach, Tannhauser, Reinmar von Zvveter, ces. Konradih (lov s sokoli), Ulrich von Lichtenstein, Heinr* c von MeiBen, imen. Frauenlob, itd. — Faks-- Insel-Verlag (1926—1928). L: E. Jammers: Das Konigliche Liederbuch de* deutschen Minnesangs: Eine Einfuhrung in die sog ' nannte Manessische Handschrift (Hdl 1965); » u ~ ... (1968, p. 112—13 in platnice). — Cf. E. J- ” (ZfKg, 1968, p. 326—32). Heidrich, Ernst (1880—1914 padel), nem- un1, zgodovinar, učil na univ. v Baslu in StraBburgd- B: Geschichte des Diirerschen Marienbildes.■ ■ 1906, »Kstgeschichtliche Mngr.« 3); ,Zur Dotier 825 Heikamp, Detlef — Heinz, Gunther 826 von Durers Muncliener Selbstportrat' (RfpKw, 1907); Albert Durers schriftliclier Nachlafi (BI 1908 [izbo iz Lange-Fuhsejeve izd.]); Diirer und die (Lpz 1909); Die altdeutsche Malerei: 200 Nachbildun- gen mit geschichtliclier Einfiihrung und Erlauteningen (Jena 1909, »Die K. in Bildcrn«); Alt-mederlandische Malerei: 200 Nachbildungen... (ib. n - izd. 1924); Vlaemische Malerei: 200 biachbildun- gen... (ib. 1913 , ista z. 5); Beitrage zur Geschicnte und Methode der Kunstgeschichte (Ba 1917). Heikamp, Detlef, nem. um. zgodovinar, prom. v Kolnu s tezo o Alessandiu Alloriju, dc'al v Ksthistorisches Inst. v Florenci, predaval na harvardski univ. v Cambridgeu (Mass.). B: .Agnolo Bronzinos Kinderbildnisse aus dem Jahre l55 l' (MittF, 1955); ,Arazzi a soggetto P r °f an0 s “ eartoni di Alessandro Allori' (RArtc, 1956 )■ Vtcende di beder igo Zuccari ' (ib., 1957); .Rapporti fra accade- n >ici e artisti nella Toscana del ,500' (U Vasan, ), ,Nuovi documenti celliniani' (RArte, 1960 )-,,Ancorasu Eederico Zuccari' (ib.); , Durers Entwurfe jut Ge- w eihleuchter' (ZfKg, 1960); ,Zur Geschichte der Uffizien-Tribuna und der Kunstschrdnke in F orenz and Deutschland' (ib., 1963); ,Unbekannte Halbedel- ■'‘teingefiifie aus Medici-Besitz' (Panth, 1971). Heil, Walter (1890—....), amer. um. zgodo- vinat in muzealec, r. v Oppenhcimu v Nemčiji, Prom. 1922 na univ. v Miinchnu, kustos za evr. u metn. v Detroit Inst. of Art (1924—26), v San Franciscu pa direktor California Palače of the Le gion of Honor (1933-40) in M. H. de Young Mus. (od 1933, zdaj em. in gl. um. konzulent). Dratvings' (ib., 1966); ,The Capital Frieze andPilasters of the Portail RoyaI, Chartres' (ib., 1968). Heine, Heinrich (1797—1856), nem. (ž.) pesnik in pisatelj, od 1831 dalje v Parizu, tam odtlej pa do 1843 poročal tudi o lik. razst., tako npr. 1831 v Morgenblatt fiir gebildete Stande (pon. v Der Salon, 1834) in 1843 v augsburški Allge- meine Zeitung (pon. v Lutetia, 1855). B: npr. Heinrich Heine's samtliche Werke, I—IV (Lpz; Reclam 1887 [o lik. umetn. zlasti IV]). Heine, Thomas Theodor (1867—1948), nem. (ž.) slikar in ilustrator, eden izmed najpomemb¬ nejših družbeno kritičnih karikaturistov 1 . pol. XX. st. R. v Leipzigu, štud. v Dusseldorfu, od 1889 dalje prispevki za miinchensko —>Jugend, 1896 z Albertom Langenom ust. revijo Simpli- cissimus, ki ji je do 1933 bil gl. ilustrator. Pred nacisti emigriial v Prago in Brno, nato v Oslo, naposled na Švedsko; u. (80) v Stockholmu. S: npr. Oblaki, ki gredo mimo... (les, 1900, Koln, z. Alfred Otto Miiller). — Plakati, npr. za munchenski kabaret Die elf Scharfrichter. — Ilustr. Hofmannsthala, Hebbla in Th. Manna. L: Hermann Esswein: Thomas Theodor Heine (Mn-Lpz 1904, »Moderne Illustratoren« 1); Wininger 7 (1936); Thomas Theodor Heine 80 Ar (Stock 1947 [rk]); Eberhard Holscher: Der Zeichner Th. Th. Heine (Fr 1955); K. Fassmann (Kindler III, 1966, s. v. — L!). Heintz, Joseph, star. (1564—1609), poznoma- B; ^ . nierističen slikar. R. v Baslu, v Rimu mu je bil (Puyv c \ dc - y ‘'""'e'ed work by Adam Elseheimer učitelj Hans von -> Aachen, akt. v Augsburgu San Fm,,,.- Jy4y L ,A Bust by Bouchardon m : ° „ p—- (" , r«co‘(W. Suidovzb., 1959); ,A rediscovered ln od 1591 dal J e na dvoru ces - Rudolfa II. v Pragi, tam u. (45). S: npi. Ces. Rudolf II. (baker, ' •»- _ l _ '-b-, 1949); ,A ^"cZred VomiZfcoZfAtiiSclmr i*.« L; WWAA (1959); Who’s V/ho in California (LA 1964). Heiliger, Bernhard (1915 ■•••)».^Zbildende °d 1949 dalje prof. na Hochschule J■ Riinste\ zah. Berlinu. P; blizu abstraktne ^ ’ tudi ekspresivni portreti, npr. Ernst Reuter ’ bron, 1954, zah. Berlin, Burgermcister-R Stiftung). L; SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964). Heimann, Adelheid, nem.-angl. um. zgodo nar ka, emigrirala iz Nemčije za nacizma. B: ,Der Meister der »Grandes Ecurcs de Rolui se ‘"e Werksta,t' (Stadel Jb„ 1932); Jeo fe .Brug^ u fd die beiden ersten Widmungsblatter aen derjev blundenbuch des Duc de Berry' (V/. ' l lc . JfI a zb., 1933 Irkp.]); ,The Six Days of Cr ,f ,937/38 eentury manuseript' (Saxlov z •* ^1, 1937/38]) ; ,T rinitas Creator Mund L Tk? 8 /r?) ; ' Jeremic, h and his girdle (JV/ ' mbe ' anc j .' Ve, f‘h-Century Manuseript from Wj , h II ' us,rat Trojanke oslepe Polimestorja. L: Hunger (1955, p. 126—27). hekal (hebr.), pogl. prostor —> Salomonovega templja. Hekler, Anton ( Antal ), (1882—1939), madž.- nem. um. zgodovinar in arheolog, 1918—39 prof. na univ. v Budimpešti. B: Die Bildniskunst der Griechen und Romer (Stu angl. izd.: Greek and Roman Portraits, L 1912); 828 Leonardo da Vinci (Bu 1927); , Michelangelo und die Antike ‘ (WJb, 1930); Ungarische Kunst geschichte (BI 1937); Bildnisse beriihmter Griechen (BI 1940; 3. izd. [Helga von Heintze] Mainz 1962). L: Kil (1926). Heksaemeron, »Delo šestih dni«, v prvih 3 pogl. 1. Mojzesove knj. opisano ustvarjenje- Up: npr. Bertram iz Mindena (—>■ Grabowski olt.), Michelangelo (—► strop Sikstinske kapele ). L: Keller (1968, p. 450—53 — L!). Hektor, trojanski junak, Priamov sin. UP Filarete (Hektor na konju, bron. kipec, o. 1458/ 60, Madrid, Mus. Arquelogico Nacional). L: cf. H. Keutner (1964). Hektorjevo slovo od Andromahe in Astianaksa (nem. Hektors Abschied ...), ik. m. po Iliadi (VI, 394—496). Up: npr. A. Varotari (Stuttgart). L: Pigler II (1956, p. 302—03). Hekuba ■ -> Hekabe Helbig, WoIfgang (1839—1915), nem. klas. arheolog, štud. na univ. v Bonnu, po H- Brunnu sekretar Nem. arheol. inst. v Rimu. B: Wandgemalde der vom Vesuv verschiitteten Stadte Kampaniens (Lpz 1868); Untersuchungen iib er die kampanische Wandmalerei (ib 1873); Die Italik er in der Po-Ebene (ib. 1879); Fiihrer durch die offentlichen Sammlungen klassischer Altertiimer in Rom, l 1 (Rom-Lpz 1891; 2. izd. Lpz 1899; 3. izd. [W. Ame- lung, E. Rcisch, Fr. Weege] ib. 1912—1913; 4. izd- [H. Speier] Til 1963—1966); Das homerische Epos otB den Denkmdlern erldutert (2. izd., Lpz 1892); La Question Mycenienne (P 1896). L: cf. A. Michaelis (1906). Held, Julius S(amuel), (1905—...■)> net ? c amer. (ž.) um. zgodovinar, odličen poznava ec Ham. slikarstva XVII. st. R. v Nemčiji, prom- 1930 v Freiburgu, bil v službi v berlinskih nt u zejih, 1934 emigriral v ZDA, zdaj prof. na ^ ^ lumbia Univ. v New Yorku ( Barnard College 1 Graduate Faculties). B: Diirers IVirkung auf die niederlandische seiner Zeit (Haag 1931); ,Zwei Ansichten von .gj2); beim Me is ter des heiligen Agidius ‘ (JPK> 1 f a/s ,Allegorie' (RDK I, 1937); Jordaens' Portraits oj e Family ‘ (AB, 1940); ,AcheIous Banguet ‘ (AQ> j afl .Rembrandt's »Polish« Rider ‘ (AB, 1944); (» s Albert Goriš) Rubens in America (NY1947); and Virgil: A Self-Correction ‘ (AB, 1947); > ,949); and the Equestrian Astrology ‘ (Puyveldejev zb., Rubens (NY 1953, »Portfolio«); ,Artis pidonat ’ ^ tor: An Antwerp art patron and his collection * , s ’ 1957 [tudi H. Tietzejev zb.]); ,Comments on R t beginnings ‘ (Roggenov zb., 1957); ,Le Roia la (AB, 1958); Rubens: Selected Dramngs (2 ^ Ph 1959); , Rubens' design for sepulchral tnonu* (AQ, 1960); ,Flora: Goddess and Courtesan nofskyjev zb., 1961); ,Two Drawings by Philip 829 Held, Jutta — Hellmer, Edmund 830 tiers' (AQ, 1964); Rembrandt and the to°kofJ° b ^ (Northampton [Mass.] 1965, »Geheni , f>s Art« 2); Rembrandt ’s Aristotle and other Rembr Studies (Pri 1969). L: WWWJ (1955); WWAm (1964—65). Held, Jutta -> Goya (lit.) Hele, grš. mit. oseba, hči Atamasa in Nufele. »estra Friksosa; po njej imen. Helespont (c . v - zlati oven). helebarda (fr. la hallebarde), sulica s sekiro, slov. tudi robilnica ali bradača , atiibut apostola -*■ Matije. Helena (grš. Helčne), mit. oseba, »najlepša žena«, hči Zeusa in —> Lede, soproga* > ttja, ki jo je Afrodita -> Parisu obljubila risova sodba) in ki se je Parisu pustila v Trojo odvesti (-* Ugrabljenje Helene, -* Pariš m He- le na). Ko so Grki po desetih letih naposled Trojo zavzeli, ji je Menelaj, od njene lepote pre¬ vzet '™**' Vr,t -> Umirajoči Galec [Galačan]) in naposled tudi slikarije in mozaiki (-*- Pompeji ). L: Th. Fyfe: Hellenistic Architecture: An Intro- ductory Study (C 1936); German Hafner: Spathelle- nistische Bildnisplastik: Versuch einer landschaft- lichen Gliederung (BI 1954); Achille Adriani, Hellenistic Art (EWA VII, 1963 — L!); Olof Vessberg, Hellenistic-Roman Art (ib. — L!); T. B. L. Webster: Hellenistic Poetry and Art (L 1964); id.: Hellenismus (Ba-Ba 1966, »K. der Welt«); »US« 3 (1969). — Cf. J. D. Beazley (& B. Ashmole 1932), M. Bieber (1955 [1961]), E. Buschor (1949), W.-H. Schuhhardt (1960), W. Worringer (1928). Helijeva sinova -> Hudobija Helijevih sinov Helijeva smrt (nem. Elis Tod), bibl. ik. m. (1 Kralj 4, 18); Heli, ki je bil 98 let star in so mu oči potemnele, je padel vznak s stola pri vratih, si zlomil tilnik in umrl; zakaj mož je bil star in neokreten. Up: npr. lesor. v —> Dalmati¬ novi Bibliji (1584, I, f. 15 lv). —ji jc lvieneiaj, uu “J 1 ""' vzet in oslepljen, vse odpustil ter jo s ženo vzel s seboj v Šparto. L: Hunger (1955, p. 130—32). Helena, mati ces. Konstantina, kišč. sve (18. Vlil. - h. Bena, madi. Ilona, U P (cf. s. v. Križeva legenda): npr. • - brechtsz (Sv. Konstantin in sv. Helena, Al c • » Paolo Veronese (Videnje sv. Helene, o. Nat. Gali.; o. 1580, Pin. Vat.), Andrea , (orjaška marm. soha v niši enega izme ■ Pod kupolo Petrove c. v Rimu, 1629 L: Reau 111/2 (1958, p. 633—36 — El), (196 r ?. P- 244—47); »CA« 20 (1968. »• jj 5 ^plVki . Cf. J. Braun (1943, stp 321—24), R- ( 19 60, repr. 190). helenistična umetnost, ustrezno pojmu ni2e m, kot ga je uvedel -> Droysen, umetm _ °bd. grš. zgod. od smrti Aleksandra e ; Pred) do Avgusta resp. bitke pri C, J pred); v resnici lahkn »»vnrimn n helen. urnem. Predv h** * — j t ' > v resnici lahko govorimo o helen. umetn. ^ v r 'm. imperiju tja do III. st. in še dlje, Um Cr SC ne P retr goma nadaljuje izročilo grš. ? A ^ nasprotju s klas. grš. umetn. zazna- Jejo helen. umotn dSIrAvitnct nfltOS lfl n&" --- ..vicu, umetn. slikovitost, P a 0 vem o Moralizem (uveljavita se žanr in portre •)’ ^ velike urbanistične komplekse r ‘ja, -> Antiohija) in ohranili so se n utembni stavbni spom. (-* Pergamos m Pne* K ^'Parska dela, ki so v Evropi dolgo veljala za v A h grš. umetn. (-* Apolon Belvederski, berinijevski favn, -+ Farneški bik, Gale • aca «l, ki ubija sebe in svojo ženo,-* a ' 0Va skupina, -> Menelaj s Pdtroklonm truplom, Miložka Venera in Nike Samotraska v L Helinant (XII. st.), fr. pesnik, pozn. menih v cistercijanskem samostanu Froidmont (lat. He- linandus Frigidomontis), pesnik znanih Vers de la Mort (o. 1190/95), ki so mdr. vplivali tudi na nastanek -> mrtvaškega plesa. L; cf. S. Cosacchi [= Kozaky\, pos. 1965. Heliodor izgnan iz templja —r- Izgon Heliodorja Heliodoros iz Emese v Siriji (o. 300), spisal ljubezenski roman Aithiopica, katerega junaka —Teagenes in Hariklea sta bila kot ena izmed znamenitih dvojic ant. —> ljubimcev tudi ik. m. v lik. umetn. Heliopolis —>Baalbek Helios, grš. bog sonca (rim. Sol), velikokrat zenačen z Apolonom; sin titana Hiperiona in titanke Teie, vnuk Urana, brat Eos (Aurore) in Selene (Lune), se vozi prek neba od vzh. proti zah. na vozu, v katerega so vpreženi 4 ogenj puhajoči krilati konji. V pokristjanjeni Grčiji je njegovo vlogo prevzel Elija (—► Elija na ognjenem vozu). Cf. s. v. Mitra. Up: običajno s sončnim diskom ali vencem žarkov. L: Grimal (1951, p. 183—84); Hunger (1955, p. 132—33). — Cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 75). Hellmer, Edmund (1850—1919), avstr, kipar. R. in u. (68) na Dunaju, od 1879 dalje prof. na tamk. ak. P: javni spom. na Dunaju, npr. Goethejev spom. (bron, 1900, Burggarten), Ka- staliabrunnen (1910, dvorišče Univerze), finde- sieclovski spom. Johanna Straufia ml. (bron. soha pred marm. lokom, post. 1923, Stadtpark). L: Spemann (1901); OBL II (1959, s. v.). 831 Hemessen, Jan Sanders van — Henrik IV. 832 Hemessen, Jan Sanders van (Johannes de), (o. 1500—po 1563), niz. slikar, manierist v Ant- vverpnu, oče slikarke. S svojimi »razuzdanimi druščinami« (delno v evang. preobleki kot Iz¬ gubljeni sin ali Poklicanje sv. Mateja) eden izmed pionirjev žanrskega slikarstva. S: npr. Izgubljeni sin (les, d. 1536, Bruxelles), Poklicanje sv. Mateja (les, d. 1536, Alte Pin.; les, o. 1540, Ksthist. Mus.; les, malo pred 1550, ib.), Razuzdana dru¬ ščina (o. 1545/50, Karlsruhe), Izgon trgovcev iz templja (les, d. 1556, Nancy, Mus. des B.-A.). L: Felix Graefe: Jan Sanders van Hemessen und seine Identification mit dem Braunschvveiger Mono- grammisten (Lpz 1909. »Kstgeschichtliche Mngr.« 13); Friedlander XII (1935); Seizieme Peintures (1965 — L!); P. Greven (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. L. von Baldass (Sittenbild 1923—25), S. Berg- mans (1955), R. H. WHenski (1960). Hempel, Eberhard (1886—1967), nem. um. zgodovinar. Učil na univ. v Gradcu, od 1933 izr. prof. in od 1946 ord. na Te H v Dresdenu; član Sachsische Ak. der Wissenschaften. B: Francesco Borromini (W 1924); Michael Pacher (W 1931); , Ist » eine strenge Kunstwissenschaft « mo- glich ?' (ZfKg, 1934); Das Werk Michael Pacher s (W 1938, »Smlg. Schroll«; 6. izd. 1952); Geschichte der deutschen Baukunst (Mn 1949, »Deutsche Kg.«; 2. izd. 1956); Nikolaus von Cues in seinen Beziehungen zur bildenden Kunst (BI 1954, »Ber. u. Verh. der Sach- sischen Ak. der Wissenschaften zu Lpz: Phil.-hist. KI.« C/3); (& Walter Kronert) Gaetano Chiaveri: der Architekt der katholischen Hofkirche zu Dresden (D 1955); Baroque Art and Architecture in CentralEurope (Harm 1965, »The Pelican Hist. of Art«). L: Wer ist wer (1958); Kchr (1967, nekr.). Hempel, Rose (1920—_), nem. zgodovinarka umetn. Daljnega vzh. R. v Dresdenu, prom. 1944 v Berlinu, od 1959 kustos in od 1966 gl. kustos hamburškega Mus. f. K. u. Gewerbe. B: Zenga: Malerei des Zen-Buddhismus (Mn 1960); Holzschnittkunst Japans: Landschaft, M imen, Kurti- sanen (Stu 1963); (& Jan Fontein) China, Korea, Japan (BI 1968, »PKG« 17). Henderson, George (1931—_), angl. um. zgodovinar, medievalist, prom. 1959 na univ. v Cambridgeu s tezo Ms. K. 26 in the Library of St. John's College\ uči na univ. v Edinburghu. B: ,Cain's Jaw-Bone' (JWCI, 1961); Gothic (Harm 1967, »Style and Civilization«); ,Studies in English Manuscript Illumination, I—IIP (JWCI, 1967—1968); Chartres (Harm 1968, »The Architect and Soc.«); .Abel u. Kain ‘ (LCII, 1968); ,Kain' (ib. II, 1970). Hendy, Sir Philip (1900—_), angl. muzealec, kustos asist, v londonski IVallace Coli., nato do 1967 direktor Nat. Gali. (pred M. Daviesom). B: The Isabella Stewart Gardner Museum: Cata- logue of the Exhibited Paintings and Drawings (Bo 1931); (& M. J. Friedlander) ,A Roger van der Weyden Altarpiece' (BM, 1933); (& Ludwig Goldscheider) Giovanni Bellini (L: Ph 1945); Spanish Painting (L 1946); Die National-Galerie London (Mn-Z 1960, »Knaurs Galerien der Welt«); ,Taste and Science in the Presentation of Damaged Pictures ‘ (20. kongr. IV, 1963). Henoh (fr. Žnoch), bibl. oseba, 7. bibl. očak (1 Mojz 5, 18—24), Jaredov sin in Matusalov oče (—»■ deset biblijskih očakov), po -> Genezt živel 365 let, kar kaže na zvezo s solarnim mi¬ tom. Po stari hebr. tradiciji naj bi bil izumi pisavo in delitev časa v mesece in letne čase. Up: cf. s. v. Bog vzame Henoha v nebo. L: Reau II/l (1956, p. 101—02); Kulundžič (1967, p. 255); N. Gray (LCI I, 1968, stp 643—45). Henri-Quatre, po fr. kralju Henriku IV- imen. zg. slog. V stavbarstvu (tudi za dobo Ludovika XIII. značilna uporaba rdeče opeke z vogalnimi robovi in okenskimi okviri iz be lega kamna) cf. s. v. Pariz zlasti -> Plače des Vosges. Henrici, Johann Josef Karl (1737—1823), nem- poznorokokojski slikar. Da ga obvaruje voja¬ ščine, ga je oče (slikar Johann H.) poslal iz rodne Šlezije. Bil je gledališki slikar v P&P’ potoval prek Dunaja (1757), Gradca, Ljubljane, Zagreba in Trsta v Benetke (vpliv Tiepola m Guardija), naposled v Božen (Bolzano), kjer se je naselil in u. (1760 se šel še za 3 leta učit v Verono). Od 1798 dalje zaradi oči ni več slika ; S (olt. slike, freske, miniature, itd.): v SlovenU 1 Koncertni prizor I (d. 1786, Lj, Akad. za g ,as 0 in II (ib.), Ples v maskah (Mrb, Pokr. muz)- L: Alma Tirler von Lutz: Der Bozener M® 1 ® Henrici: 1737—1823 (In 1960, »Schlem-Schriue 205, dis.). — Cf. A. Cevc (1960; 1965). Henrik VII. (1457—1509), angl. kralj 1509), prvi iz dinastije Tudor. Up: cf. s. v. To rigiano. Henrik VIII. (1491-1547), angl. kralj (1509-; 47). Up: H. Holbein ml. (Thyssen). Ohranjen tudi Holbeinovi oljni portreti treh izmed 6 Hen rikovih žena (3. Jane Seymour, 4. Ana 5. Catherine Howard), sina (pozn. —> EdfO r d.) in drugih osebnosti iz kraljeve bližine. Henrik II. (1519-1559), fr. kralj (1547— sin —> Franca I., oženjen s Katarino Medičejs (cf. s. v. Diane de Poitiers). Up: npr. G. Pilonov plastika na nagrob. v Saint-Denisu. , L: »US« 9 (1969, f p. 155) — Cf. F. Boucher 0 9 repr. 464). Henrik IV. (1553-1610 umor.), fr. kralj O 58 ^ do 1610). Po njem imen. fr. zg. slog-*’^ en Henrik II. — Herakles 834 833 e Henrika II., —> Sakramentar -> Zvezdasti plašč (po sodbi ne- Bamberška apokalipsa). Up :—> ica (Adamov portal in Riemen- nagrob. ces. Henrika II. in Kuni- Qnatre. Nasledil ga je v 2. zakonu (z M ar 'J° Medičejsko) roj. Ludovik XIII. Up. nP r - •ret neznanega fr. slikarja (o. 1600, Versadles Mus. Nat.), konjeniški spom. na PM*«" Heuf( spom. po osnutku -»■ Giovannija ca dkč. -> Francavilla, post. 1614, razrušen \T9i, novi spom. post. 1818 kipar Lemot). L: Corrado Vi vanti. Henri IV: the Gallic cules (JWCl, 1967). Henrik II. (973-1024), nem. kralj O002-24) •n ces. iz saške dinastije, ustanovitelj sko J Bambergu, kakor njegova žena Kunigunca svetnik (15. Vil. - kanoniziran 1146). vo j govem naročilu nastali »Pala d oro« m ? z a ambon v stolnici v Aachnu, -* Baselski ante- Pendij, -> Perikop i Henrika II. in katerih tudi . - Bamberg: stolnica ( Adamov portal in R|C ™ C ™._ schneiderjev nagrob. ces Henrika H gunde). L: Heinrich Giinter: Kaiser Heinrich l'..^ Heilige (Kemplen-Mn 1904, »Smlg- ,,,_^9 Heiligenlebcn« 1); Reau 111/2 (1958, P- ~~ L!); Keller (1968, p. 242-44); »PKG« 5 (1969 1- 47, 50, 94, 109-10, 112-13). - Cf. I■ Braun (19 43, sip 318—20). Henrik HI., nem. cesar (1039—56), oženjen z Agnes von Poitou. Up Zlati evangehar Henrika lil. Henrik IV., ces. in nem. kralj (1046—1106), ki se j e 1077 v Canossi ponižal pred svopm nasprotnikom papežem Gregorijem V ., 8a ie v Rimu kronal za ces. nasprotni papež K 'emen IH. Up: npr. na skrinji Karla Velikega v aachenski stolnici (1200/1215). L: »PKG« 5 ( 1969 , t. 367 ). Henrik V., nem. ces. (1106—25), zadnji pr e *| slav nik -> salijske dinastije. Za njegove v a 6st. samostan v -> Priifeningu pri Regens urgu (11 °9) in končan t. i. boj za investituro (wormski konkordat 1122). Henrik VII. (1276-1313), nem. kralj (1308- „ ln ces., oče Jana Luksemburškega (Janeza eDe 8a) in ded ces. -> Karla IV., pridobil Češko Luksemburžane. Up:Tino di Camaino nagrobnik cesarja Henrika VII. iz 1313/15). Henrik Uev, nem. Heinrich der L,,u ' ( '' 2 C£S " 9 5), vojvoda saški (1142-95), naspi ^ Friderika I. Barbarosse. Cf. s. v. Braunschve *'b. katedr. & Braunschweiški lev). Henrik Sušo ' leksikon ■ Sušo, Heinrich Henry, Frangoise, um. zgodovinarka, uči na univ. v Dublinu. B: La sculpture irlandaise pendant les douze pre- miers siecles de Vere chretienne (2 knj., P 1933, »Etudes d’art et d’archdologie«); ,Emailleurs d'Occi- dent' (Prehistoire, II/1, 1933); Irish Art in the Early Christian Period (L 1940); Irish Enamels of the Dark Ages and Their Relation to the Cloisonne Techniques in Dark Age Britain (L 1956); (& G. L. Marsh-Micheli) ,A century of Irish illumination: 1070 — 1170' (Proč. of the Irish Ac., Sect. C, 1962). Hentzen, Alfred (1903— ), nem. um. zgo¬ dovinar, nazadnje direktor hamburške Kunst- halle (1955-69). B: Deutsche Bildhauer der Gegenvrart (BI 1934); (& Niels von Holst izd.) Die Grofien Deutschen im Bild (Bil 942); Meistenverke der europaischen Malerei (BI 1944); (uv) Deutsche Bildhauer der Gegemvart (Hn 1951 [rk, Kestner-Ges.]); ,sculpture' (A. C. Ritchie [izd.]: german art of the tvvcntieth century, NY 1957); Rolf Nesch: Graphik, Materialbilder, Plastik (Stu 1960; amer. izd. 1969). Hepvvorth, Barbara (1903—_), angl. abstr. kiparka, pomembna tudi kot risarka. Por. naj¬ prej s kiparjem Johnom Skeapingom, od 1930 dalje s slikarjem Benom -> Nicholsonom (trojčki 1934). P (marmor, les, bron): mdr. tudi javni spom., npr. Meridian (bron, 1960, London, Holborn, State House). L: Wi!liam Gibson (uv): Barbara Hepvvorth (L 1946); Herbert Read (uv): Barbara Hepvvorth (L 1952); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), A. M. Hamniacher (1968), J. P. Hodin (1961), D. Lewis (1955), G. Marchiori (1965), E. Trier (1955). Hera, grš. boginja, hči Kronosa in Ree, sestra in žena Zeusa, mati -> A resa, -> Hefaista, itd. V rim. mitologiji ji ustreza ->Juno, njen obi¬ čajni atribut je pav (—»- Argos, —>Juno okrasi rep svojega pava). L: Grimal (1951, p. 186—87); Hunger (1955, p. 135—37); »PKG« 1 (1967, e. g. t. 58, 75a); Grant (1968). Heraion, tempelj boginje —► H ere, zlasti njen slavni tempelj v —> Olimpiji, v katerem so našli —> Hermesa z malim Didnisom. Bil je na novo sez. (o. 600 pred) kot dorski peripteros. L: EWA I (1959, tloris stp 581 & t. 331), VI (1962, stp 924). Herakles (grš. Herakles, lat. Hercules, fr. Hercule, itd.), mit. oseba, najpriljubljenejši grš. junak, sin Zeusa in —>• Alkmene, ob koncu spre¬ jet med bogove na Olimp (-> Heraklova apo- teoza). Postal podoba —> Kreposti (cf. s. v. He¬ rakles na razpotju), fizične moči (v tem primeru tudi pendan —»■ Judite kot podobe moralne moči) 835 Herakles davi Anteja — Heraklova stebra 836 in Slave. Up (cf. infra & s. v. dvanajst Heraklovih junaških del): npr. —> Farneški Herakles (Neapelj, Mus. Naz.), Herakles lokostrelec (Bourdellova bron. plastika, 1909, npr. Bruxelles), itd. L: Hunger (1955, p. 138—48); Pigler II (1956, p. 101—24). — Cf. H. Keller (1970), Th. Reff (1966), G. de Tervarent (I 1958, stp 209—11). Herakles davi Anteja, grš. mit. ik. m. (cf. s. v. Antej). Up: e. g. Filarete (relief na robu bron. vrat Petrove c. v Rimu), A. del Pollaiuolo (slika, Uffizi, in bron. plastika, Bargello), Baldung Grien (Kassel), J. Tintoretto (Hartford). L: Pigler II (1956, p. 105—06); Uršula Hoff, The Sources of Hercules and Antaeus by Rubens (In Honour of Daryl Lindsay: Essays and Studies, Melbourne-L: Ox UP 1964). Herakles, Deianeira in kentaver Nessos, mit. ik. m. po Ovldu (Met. IX, 101 ss): Herakles s puščico smrtno rani kentavra, ki se je medtem, ko je Deianeiro nesel čez reko, hotel spozabiti nad njo. Up: npr. Mantegna (naslikani štuka- turni relief na stropu t. i. Camera degli Sposi v Pal. Ducale v Mantovi), Ant. del Pollaiuolo (Yale), Paolo Veronese (pozno delo, Ksthist. Mus.), B. Spranger (ib.). L: Pigler II (1956, p. 119—22). Herakles in Aheloos (lat. Hercules et Achelouš), mit. ik. m. (Ovid, Met. IX, 1—97), dvoboj snu¬ bačev kraljeve hčerke Deianeire: —> Aheloos se je najprej spremenil v kačo, nato pa v bika, ki ga je Herakles s tako silo vrgel na tla, da se mu je odlomil rog. Aheloos je Heraklu dal -»■ A mal¬ te j in rog v zameno za svojega. Up: npr. Dome- nichino (Pokrajina z dvobojem H. in A., o. 1621/ 25, Louvre). L: Pigler II (1956, p. 104—05). Herakles in Auge, Atenina duhovnica, ki mu je rodila Telefa. Up: relief na sklopnem ogle¬ dalu (o. 350/30 pred, Atene, Nar. muz.). L: »PKG« 1 (1967, t. 158). Herakles in Lihas -> Lihas Herakles in Čhnfale, mit. ik. m. po ant. mit. priročniku Bibliotheke iz II. st. (kot avtor cit. 180 pred r. Apollodoros iz Aten): v službi lidijske kraljice se je Herakles tako pomehkužil, da ji je kij in levjo kožo izročil ter se žensko oblečen s preslico ukvarjal. Up: npr. Cranach star. (npr. d. 1537 [les], Braunschvveig), B. Spranger (baker, pred 1590, Ksthist. Mus.), F. Lemoyne (d. 1724, Louvre). L: Hunger (1955, p. 255); Pigler II (1956, p. 111— 117); »US« 9 (1969, repr. p. 221 & 236). Herakles na razpotju (angl. Hercules at the Crossroads, it. Ercole al bivio, nem. Herkules am Scheidev/ege), mit. ik. m. po enem izmed moralističnih predavanj, s katerimi je v Atenah učil Prodikos z otoka Keosa (ohranil ga je Kse- nofon, Memorabilia II, 1): junak na razpotju, ko se mora odločiti za naslado ( hedone) ali kre¬ post (arete) ter se odloči za slednjo. Up (značilno oživljenje motiva v renesansi kot primer svobod¬ ne osebne odločitve): npr. Girolamo di Benve- nuto (poročni pladenj, Benetke, Ca' d’Oro), Ann. Carracci (Herakles med personifikacijama, 1595/ 97, Capodimonte), Rubens Infant-kard. Ferdi¬ nand kot Herakles med Venero in Minervo, osnutek za občasni slavolok, pl [prej les], 1635, Eremitaža), itd. — Med podobnimi motivi tudi Rafaelov t. i. Vitezov sen (les, 1504/05, Nat- Gali.), sliki Paola Veronese v Madridu in Ne' v Yorku (Prado in MM, obe o. 1580), Reynoldsov Garrick med Komedijo in Tragedijo (1760/61, lZ Rothschildove z., Rushbrooke), itd. L: Theodor E. Mommsen, Petrarch and the StoO of the Choice of Hercules (JWCI, 1953); Pig |er ' f (1956, p. 117—18); Vorlander (I 1968, p. 67). R ' K. von Baudissin (1936), B. Berenson (1968, repr- »5 " E. Panofsky (»1930; *1932), E. Tietze-Conrat 095"- H. Voss (BI 1924, repr. p. 415). Herakles usmrti lernajsko hidro s svojim kijem, mit. ik. m. (-> dvanajst Heraklovih junaških del)- Up: npr. Ant. del Pollaiuolo (sličica v Uffizij'^’ A. de Vries (t. i. Herkulesbrunnen, 1596 —l 602 - —► Augsburg). L: Pigler II (1956, p. 109—10). Herakles v zibelki zadavi kači, ki ju j e ^'' a poslala Hera, da bi ga uničili, mit. ik. m. npr. Filarete (relief na robu bron. vrat Petro c. v Rimu, 1439/45), Vasari (stropna f res fl ’ Florenca, Pal. Vecchio, Sala d’Ercole), J- nolds (1786/88, Eremitaža). L: Grimal (1951, p. 189); Pigler II (1956, P- l0l) ' Heraklit > Demdkrit in Heraklit Heraklova apoteoza (lat. Hercules inter deo * relatus, nem. Herkules wird zum Olymp gehoben), mit. ik. m. po Ovidu (Met. IX, 240 ^ 272), priljubljen zlasti v baročnem iluzionistič ne stropnem slikarstvu. L: Pigler II (1956, p. 123—24). Heraklova stebra: Herakles ju je postavil o Atlantskem oceanu, ko je bil šel iskat g° v ® ^ orjaka Geriona (-> dvanajst Heraklovih jun 0 del: 10. delo); odtlej sta veljala za mejnik, t 111 ^ katerega ni več moč iti dalje. Ces. -*-K are " ju je imel za svoj simbol z zmagoslavno devt 837 heraldika — Hermes psihopompos 838 Plus ultra ali Plus oultre (npr. na Ambergerjevem portretu, o. 1532, Dahlem) kot namig na svoj oblast, ki je segala še mnogo prek Gibraltarja Namig na Heraklova stebra in ces. ( ar a sta tudi stebra ikonografsko posebno mr J. B. Fischer von Erlachove Karlskirche na Du¬ naju. L: cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 108). heraldika (angl. the heraldry, nem. die H 'apper kunde), grboslovje. Cf. s. v. grb. Here de Comy, Emmanucl (1705 1763), fr. arh., r. v Nancyju, u. v Lunevillu (57). Njegov g'- stvaritev je urbanistično izredno pomembr oblikovanje središča — > Nancyja (tam m s u nčvillu tudi druga dela). Heribert, tudi Herbert in Herbard (°- 970 1Q 21), kolnski nadškof, kršč. svetnik (16. > > - lat. Heribertus Coloniensis), ust. opatijo v njem Deutzu (- +Kdln-Deutz ). Up: pnzon iz njegove legende na -> Heribertovi skrinji (intraj. L: Reau IIT/2 (1958, p. 641); LS I (1968). — Cf. J- Braun (1943, stp 325). *Heribcrtova skrinja (nem. Heribertschiein), relikviarij, dragocen romanski zlatarski iz e c (pozlačen baker, pozlačena tanjena srebrna pla¬ nika, jamičasti emajl, 68 X 153 X 42 cm, ma u P° U65, Koln-Deutz), kaže mdr. prizore iz le¬ gende sv. -» Heriberta (supra). L: SvvarzenskiR (1954, repr. 407—13 — L!). Hermafrodit (grš. Hermafroditos ), mit. oseba, s *n Hermesa in Afrodite (odtod njegovo ime), Pol mož in pol žena. Up : cf. s. v. Sdlmakis in H. L: Hungcr (1955, p. 148). Hermagoras (lat.) ->■ Mohor in Fortunat Herman, Josef (1911—••••). polj--angl- (z-) slikar. R. v Varšavi kot sin čevljarja krpac., klikal s skupino Frigijska čepica med kmeti v Karpatih, 1939 še pred vojno emignral v Bei- 8ijo, od tam 1940 v Francijo in naposled v jkoglijo. Ima atelje v Ystradgynlaisu v juž. Wa- esu 'n slika rudarje. L: cf. E. Roditi (1960). Herman, Oskar (1886-), hrv. (ž.) slikar. R. v Zgb, - ' Pti Ažbetu ...mi, vjsnar (1880—-..■). nrv ; s Zgb, odšel v Miinchen, štud. krajši ca ežbetu in potem 1904 —08 na a ., tam do 1933, ko se je pred nacisti umakn na zaj v Zgb. Med 2. svet. vojno v it. koncentra cijskem taborišču in nato v partizanih. L: Pola viieka (1953); Boris Kelemen. G s ^ar Herman (Zgb 1961, »Mlb«); Jakov Bratamc (EL 1962, s. v. — L!); IV beogradski trijenale jugoslo- venske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!>. Hermann, Alfred (1904—1967), nem. egiptolog, priv. docent in pozn. prof. za egiptologijo na univ. v Kolnu, sour. JbAC. Prispevki tudi v RAC. B: ,Der letzte Apisstier (JbAC, 1960); ,Das stein- harte Herz: Zur Geschichte einer Metapher' (ib., 1961); ,Agyptische Marginalien zur spdtantiken Ikonographie"’ (ib., 1962); ,Die Beter-Stelen von Terenuthis in Agypten: Zur Vorgeschichte der christlichen Orans- darstellungen * (ib., 1963); ,Antinous infelix: Zur Typologie des Heiligen-Unheiligen in der Spatantike ‘ (Th. Klauscrjev zb., 1964); ,Porphyra und Pyramide: Zur bedeutmgsgeschichtlichen Oberlieferung eines Baugedankens' (JbAC, 1964); ,Das er ste Bad des Heiiands und des Heiden' (ib., 1967). Hermann, Hermann Julius (1869—1953), avstr, um. zgodovinar in muzealec (Ksthist. Mus.), poznavalec IR, prom. 1895 na Dunaju. Z J. von Schlosserjem izd. novo vrsto Beschreibendes Ver- zeichnis der illuminierten Handschriften in Oester- reich ter jo večidel sam obdelal. B: ,Miniaturhandschriften aus der Bibliothek des Herzog Andrea Matteo III. Aquaviva' (JSaK, 1898); ,Pier Jacopo Alari-Bonacolsi, genannt Antico' (ib., 1909/10); Die friihmittelalterlichen Handschriften des Abendlandes (W 1923, »Beschreibendes Verz. der illuminierten Hdschr. in Osterreich« 1); Die deutschen romanischen Handschriften (W 1926, ista z. 2); Die romanischen Handschriften des Abendlandes mit Aus- nahme der deutschen Handschriften (W 1927, ista z. 3); Die italienischen Handschriften des Dugento & Trecento (3 knj., W 1928, 1929 & 1930, ista z. 4); Die Handschriften und Inkunabeln der italienischen Renaissance (3 knj., 1931, 1932 & 1933, ista z. 6). Hermes (grš. Hermes), grš. bog, sin Zeusa in Maie, nastopa kot sel bogov, zavetnik potnikov, pastirjev, trgovcev in tatov. Atributi: —> kaducej, tj. zlata, s kačama osmičasto ovita glasniška pa¬ lica, krilati čevlji in širokokrajen klobuk jpeta- sos). Up (cf. s. v. Merkur ): npr. Praksiteles (z mladim Dičnisom. marmor, IV. st., Olimpija, Arheol. muz.). L: Grimal (1951, p. 206—07); Hunger (1955); Grant (1968); »US« 3 (1969). Hermes krioforos, -> Hermes (supra), ki na ramenih nosi ovna, ant. ik. m., na katerega se opirajo nekršč. in kršč. upodobitve ^ Dobrega pastirja. L: Alph. Veyries, Les figures criophores dans 1’art grec, Part greco-romain, et Part chretien (Bibl. des Ecoles franijaiscs d’Athenes et de Rome, XXXIX, P 1884); Hunger (1955, p. 150). Hermes psihopompos, -> Hermes (supra), ki spremlja duše iz tostranstva v onstranstvo (ka¬ kor pozn. —> Mihael v krščanstvu). L: cf. C. G. Jung (Psychologie u. Alchemie 1952), K. Kerenyi (1944). 839 Hermes Trismegist — Herrera, Francisco, ml. 840 Hermes Trismegist (grš. Hermes Trismegistos), »trikrat največji Hermes«, grš. ime za egipt. boga Thota, ki se je v neoplatonizmu zenačil z grš. Hermesom. Veljal je za začetnika vseh skrivnih ved, ker so ga imeli za avtorja 18 gnostičnih kozmološko-astroloških spisov (med njimi naj¬ pomembnejši Poimandres). V teh »hermetičnih« okultnih spisih, ki so — združujoč grš., egipt. in ž. predstave — verj. nastali v poznoant. Egiptu, so mdr. gledali napoved kršč. idej (Her¬ mes T. naj bi bil Mojzesov sodobnik!). Ko so jih o. 1460 dobili v Florenco, jih je po naročilu Cosima de’ Medici zač. prevajati Marsilio —> Ficino, prev. v lat. in pozn. v it. jezik pa sta utrdila njihov pomen v renesančnem huma¬ nizmu. Up: npr. Giovanni di Stefano da Siena (z napisom Hermis Mercurius Trimegistus, Con- temporcmeus Moysi zaznamovana marm. intar¬ zija, 1488, Siena, katedr.). L: Vorlander I (1968 — L!); Miklos Boskovils (LCI II, 1970, s. v. — L!). — Cf. A. Chastel (Sk 1969, repr. p. 181), C. G. Jung (Psychologie u. Alche- mie 1952 —L!). *Hermes z malim Dionisom, znamenita marm. plastika (viš. 2,15 m, o. 330 pred?, Olimpija, Arheol. muz.), najdena 1877 na mestu, kjer je bil videl tak Praksitelov kip —> Pausanias (V, 17, 3), in zato verj. Praksitelov orig. L: Bernard Ashmole (EWA XI, 1966, stp 563 & 564 [L!], t. 239); »US« 3 (1969, p. 187). Herod Antipa, »četrtni oblastnik« (tetrarh) v Galileji, dal po evangeliju (Lk 3, 20) vreči v ječo Janeza Krst., ker mu je bil očital, da živi z ženo svojega polbrata, —► Herodiado; 39 odstavljen, u. v izgnanstvu. Up: cf. s. v. Salomin ples. Herodiada, žena Heroda Filipa, drugič po¬ ročena s —> Herodom Antipo; svojo hčer -»• Sa¬ lomo naj bi bila pregovorila, da je zahtevala glavo Janeza Krst. Herodot ali Herodotos (o. 484—425 pred), grš. zgodovinar, imen. oče zgodovine (Cicero). Po njem razni ik. m., mdr. npr. -»• Arion. Herodova gostija (angl. The Feast of Herod , fr. Le festin d'Herode, nem. Das Gastmahl des Herodes), motiv iz legende ^-Janeza Krst., naj¬ večkrat istoveten z ik. m. —> Salomin ples. Up: npr. Donatello (bron. relief (1427, Siena, Bapti- sterij, krstilnik — Herodu Antipi prineso Jane¬ zovo glavo!). L: Rčau II/l (1956, p. 452—55); EWA IV (1961, t. 242), IX (1964, t. 145), etc. Herod Veliki (o. 73—4 pred), kralj Judeje (od 37 pred), obnovil tempelj v Jeruzalemu. O t. i. —► Pokolu nedolžnih otrok, ki naj bi ga bil zauka¬ zal, ne ve zgodovina ničesar. L: A. Schalit: Konig Herodes (BI 1968); LCI II (1970, stp 247—48); Oleg Mandič: Leksikon ju¬ daizma i krščanstva (Zgb 1969, p. 196 — Herod Vel. in Herod Antipa [cf. supra] sta neskrbno združena v eno osebo!). Hero in Leander, znamenita poznoant. pesnitev (pesnik Musaios iz V./VI. st.): Leander (grŠ- Leandros) iz Ablda je vsako noč plaval čez Helespont k ljubljeni Heri v Sestos, decembra pa, ko je vihar ugasnil Herino luč, je omagal v valovih, za njim pa se je pognala v morje tudi Hero. Zlasti 2 ik. m.: Leander plava čez Heles- pont (A) in Utopljenega Leandra nosijo nereide, Hero se vrže v morje (B). Up: npr. P. P. Rubens (B: o. 1606, Ya!e), Domenicp Feti (B: topolo- vina, Ksthist. Mus.). L: Hunger (1955, p. 152—54); Pigler II (1956. p. 305—06); Grant (1968). herojska golota, Poveličanje osebnosti z upo¬ dobitvijo, ki združuje -> akt in nedvomne por¬ tretne poteze, poznamo v ant. in novejši evr. umetn. od renesanse dalje. V stari rim. urnetn. vodijo zlasti številne tak6 oblikovane sohe rim- cesarjev, značilne primere iz novejše dobe pa s0 ustvarili npr. Leone Leoni (Cm. Karel V. nad Furorjem, dkč. Pompeo Leoni, Prado [ces. v snemljivem oklepu]), J.-B. Pigalle (stari in iz¬ mozgani, a vendar heroizirani Voltaire, \TlQ~f 76, Pariz, Pal. de 1’Inst. de France) in Antonio Canova (Napoleon L, v bron ulila F. & L. Righ ettl 1809, Milano, Brera, dvorišče). Najslavnejši ne- portretni primer »herojske golote« v novejši evr. umetn. je kajpak "M ichelangelo v -> David. L: »MdS« 55 (t. VI), 67 (t. V). — Cf. H. von Heintze (1969, repr. 138—39, 141—43, 145), Keller (1970, p. 123—27), Luc Menaše (ZUZ, 19 5Z ’ p. 19 & 62 [op. 96]). heroon, nagrob. in hkrati svetišče starogrs- junaka. Med pomembnimi spom. npr. heroon v Trisi (Trysa, zdaj -* Gjdlbaši v Turčiji), kate¬ rega reliefni okrasje na Dunaju (Ksthist. Mus)- Herrad von Landsperg (u. 1195), opatinja samo stana Hohenburg ali St. Odilien v Alzaciji od 1167 dalje. Njeno delo je — »■ H ort us deliciartnn- Herrera, Francisco, star. (šp. el Vieio), ( verJ - 1576 — 1656), šp. slikar, r. domn. v Sevilli, u. v Madridu. L: Joaquin Vat/nero (Kindler III, 1966, s. v. ^-) Herrera, Francisco, ml. (šp. el Mozo), (1622 1685), šp. slikar in arh., sin prejšnjega. 841 Herrera, Juan de — Hetzer, Theodor 842 B: ,Die Kiinstlerbiographien des Gio. B. Passeri: Eine quellenkritische Untersuchung zum romischen Barock ‘ (WJb, 1928); (izd., kom.) Die Kiinstlerbio- Herrera Barnuevo, Scbastian de (1619-1671), g ' aphie 'l ??n Giovanni Battista Passeri: nach den sp. slikar ir:„o , , , ! Handschnften des Autors... (Lpz-W 1934, »RF« 11); slikar 5 ' ir r ' n ar1 '’ OC * ^62 dalje dvorni Agostino Tassi, der Lehrer des Claude Lorrain: Ein j , . P' kralja Karla TI. S; edino znano dat. Beitrag zur Geschichte der Barockmalerei in Rom (Mn 0 Je zaradi bogate marijanske ikonografije 1935);, Ort RaphaelandGiulio Romano' (GBA, 1947); Pomembni oh. Brezmadežne (.Nuestra Sehora de ’™ e ^onologg Contarelli ChapeP (BM1951); ,, | . i ,Modelle e modeili del Caravaggio (Com, 1954); .Ca¬ ravaggio, d'Arpino und Guido Reni' (ZfKw, 1956); ,Un nuovo manoscritto delle Vite di Giovanni Battista Passeri ‘ (Com, 1957); ,Contributi alta storia detla Chiesa Nuova (S. Maria in ValUcella)' (Salmijev zb. III, 1963); *Kunstgeschichtliche Studien zu Renaissance und Barock (2 knj., R 1967); ,On Some Celestial Maps and Globes of the Sixteenth Century‘ (JWCI, XXX, 1967); ,Note Manciniane' (MJb, 1968); ,Entwurf von Giovanni Guerra fiir Villa Lante in Bagnaia ‘ (RJb, 1969). Herrera, Juan de (o. 1530-1597), šp. arh., od 1567 dalje vodil zidavo Escoriala. Herrera Barnuevo, Scbastian de (1 šp. slikar, kipar in arh., od 1662 u»uv “'*'**“ slikar šp. kralja Karla II. S: cdmo znano d ^ delo je zaradi bogate marijanske i on pomembni olt. Brezmadežne (Nuestra e Guadalupe, skupno 68 oljnih slik na ° D ^ d. 1653) v -> Madridu v nunskem samosta Descalzas Reales. L: ef. H. E. Wethey (1958; & Aliče S. We,hey 1966 - L!). Herse, ena izmed ti eh Kekropsovih h če Up: cf. s. v. Merkur se zaljubi v Herse m Naj denje Erihtona. HERSFELD {Hessen, ZRN); nckd. bcnedik- tinska opatija. Pomembni karolinški bazi i 831—50) je pozn. sledila v XI. m X • s • • opatijska c., ki se je po požaru 176 or v razvalinah. L: EWA VI (1962, stp 266 — U) J 1N 1V (1967). — Cf. D. Grojimann (e. g. 1950, 1953). Hersilia, Romulova žena. Cf. s. v. Sabinke. Hertel, Johann Georg (1700/01 -1775) nem u rn. trgovec in založnik v Augsburgu. s 'n v letih 1752/61 izd. bakr. ilustracije Ikonologij ~ C. Ripe, ki poleg personifikacij kažejo tu i P merne bibl., evang. in ant. prizore. B: (izd.) Des beriihmten italienischen Caesaris Ripae allerley Kunst en und VVtssensiihafl dienliche Sinnbilder und Gedancken (Au s. a.. P ■■ Nachdruck verselien mit einer Einleitung, S zu den Tafeln und mit einem Register von lise Mn 1970). Herzfeld, Ernst Emil (1879-1948), nem.-a.mer. arheolog, univ. prof. v Berlinu (1918—35), P* tem v Princetonu (N. J.) v ZDA; u. v Med obema vojnama vodilni raziskova ec r n ie Azije in Irana. B'- (& alii) Die Ausgrabungen von Šamana (6 knj., BI 1923-1948). hesperide, 4 hčerke -> Atlasa, pazile na -> jabolka na vrtu hesperid, tj. na skrajnem za . zemlje, kjer jih je bila zasadila -+Gea kot svoje Poročno darilo Zeusu in Heri. Up; npr. • Marees (triptih Die Hesperiden, les, 1884/8 , Neue Pin.). L: Hunger (1955, p. 154—55). Hess, Jacob (1885-1969), nem. (ž.) um. zgo- ovinar. Prom. v Miinchnu, delal v '" 1U (1933—39 in od 1948 dalje) in Londonu (193 1948). L: Luigi Salerno (BM, jul. 1970, nekr.). Hess, Thomas B(aer), (1920—....), amer. lik. kritik v New Yorku, managing director in po smrti Alfreda Frankfurterja gl. ur. Art News. B: ,Ben Shahn paints a picture‘ (AN, 1949); ,Fei- ninger paints a picture ‘ (ib.); Abstracl Painting (NY 1951); ,Lipchitz: Space for modem sculpture '(AN, 1954) ; ,Artists/writers: an impure excursion' (AN, 1955) ; ,T/te Most Beautiful Exhibition in the World' (AN, 1970). L: WWAm (1964—65). Hessen, pokrajina v ZRN. Med kraji s po¬ membnimi um. spom. so -> Darmstadt, -> Eber- bach, -*■ Frankfurt ant Main, —> Fulda in Geln- hausen, —> Hersfeld, —> Kassel, -> Limburg an der Lahn, -> Lorsch, -> Marburg in — VViesbaden. L: EWA VI (1962, stp 263—68); Reclam N IV (1966 [3. izd. 1967]). hetimasia —etimasia Hetzer, Theodor (1890—1946), nem. um. zgo¬ dovinar. R. v Harkovu v Ukrajini, bil priv. do¬ cent (1923), izr. prof. (1929) in naposled ord. na univ. v Leipzigu. B: Die friihen Gemalde des Tizian (Ba 1920); Das Marmorpalais in Potsdam (1921); Das deutsche Ele¬ ment in der italienischen Malerei des sechzehnten Jahrhunderts (BI 1929); Gedanken um Raffaels Form (FrM 1932; 2. izd. 1957); Tizian: Geschichte seiner Farbe (FrM 1935); Diirers Bildhoheit (ib. 1939); Gutenberg und seine Kunst (1940); ,Veronese' (RJb, 1940); , Ober Diirers Randzeichnungen im Gebetbuch Kaiser Maximilians‘ (Ztschr. f. deutsche Geistes- vvissenschaft, 1940); Giotto (FrM 1941; 2. izd. 1960); Die Fresken Tiepolos in der IViirzburger Residenz (FrM 1943); Claude Lorrain (ib. 1947); Die Sixtinische Madonna (ib. 1947); , Francisco Goya und die Krise der Kunst um 1800'+ (WJb, 1950); pon. izb.; Aufsatze und Vortrdge (2 knj., Lpz 1957). L; cf. U. Kultermanit (1966 — L!). 843 Hevesi, Ludvvig — Hieronim 844 Hevesi, Ludvvig (Lajos), (1842 — 1910 sam.), madž.-avstr, (ž.) književnik, žurnalist in zlasti lik. kritik (se bojeval za -> secesijo in pos. za -> Klimta) ; r. na Madžarskem, u. na Dunaju. B: Čsterreichische Kunst im 19. Jahrhundert (2 knj., Lpz 1903); AchtJahre Secession (W 1906); pon. izb.: Altkunst — Neukunst: Wien 1894—1908 (W 1909); Rudolf Alt: Sein Leben und sein VVerk (W 1911). L: Wininger III (1928); UJE 5 (1941); OBL II (1959 — L!). Hevesy ( Hevesi ), Andre ( Andor ) de (1881 — _), fr. (madž.) um. zgodovinar, r. v Budim¬ pešti. B: La Bibliothčque du Roi Matthias Corvin (P 1923); ,»La Vierge d la fontaine«, de Jacopo de Barbari, au Musee du Louvre' (RAam, 1924); Jacopo de Barbari: le Maitre au Caducee (P-Br 1925); ,Les eleves de Lionard de Vinci: Andrea Solario' (GBA, 1930); ,Leda et le cygne: Uevolution d'un theme classit/ue de Part antique a l'art moderne' (L’Amour de l’Art, 1931); ,Um Bartolomeo Veneto' (Panth, 1931); ,Zur Pariser Pisanello-Ausstellung' (ib., 1932); ,Some Portraits of the Borgias' (BM, 1932); , Rembrandt et le Giorgione (Les sources italiennes de Vart de Rem¬ brandt)' (RAam, 1936); , Bartolomeo Veneto et les portraits de Lucrezia Borgia' (AQ, 1939); ,L’Histoire viridique de la Joconde' (GBA, 1952). Heyden, Jan van der (1637—1712), hol. slikar vedut (krajin in tihožitij). R. v Gorinchemu, po¬ toval po Holandskem, Flandrskem in Porenju, u. v A’damu. L: HdG VIII (1923); Tentoonstelling Jan van der Heyden (A 1937 [rk]); Hall Por (1963); P. Greven (Kindler IH, 1966, s. v. — L!). Heydcnreich, Ludwig H(einrich), (1903—_), nem. um. zgodovinar, pomemben poznavalec dela Leonarda da Vinci. R. v Leipzigu, Stud. na univ. v Berlinu (Ad. Goldschmidt) in Hamburgu (E. Panofsky), tam prom.; od 1947 dalje direktor miinchenskega Zentralinstitut /. Kg. B: Die Sakralbau-Studien Leonardo da Vinci's: Leonardo da Vinci als Architekt (Lpz 1929, dis.); ,Die Tribuna der SS. Annunziata in Florenz' (MittF, 1930); ,Spatwerke Brunelleschis' (JPK, 1931); ,La Sainte Anne de Leonard de Vinci' (GBA, 1933); , Pius II. als Bauherr von Pienza' (ZfKg, 1937); ,Gedanken iiber Michelozzo di Bartolomeo' (Pinderjev zb., 1938); ,Der Apokalypsenzyklus im Athosgebiet und seine Beziehungen zur deutschen Bibelillustration der Re¬ forma/ion' (ZfKg, 1939); Leonardo (BI 1943; 2., izb. & razš. izd. z naslovom * Leonardo da Vinci, 2 knj., Ba 1954; angl. izd. L-NY-Ba 1954); ,Leonardo-Biblio- graphie: 1939 — 1952' (ZfKg, 1952); ,Eine illustrierte Martianus Capella-Handschrift des Mittelalters und ihre Kopien im Zeitalter des Friihhumanismus' (H. KaufTmannov zb., 1956); Leonardo da Vinci: Das Abendmahl (Stu 1958, »WerkM« 34); ,La ripresa »cri- tica« di rappresentazioni medievali del le Sept e m Ar les Liberales nel Rinascimento' (5 rinascimento, 1958); ,Marc Aurel und Regisole' (E. Meyerjev zb., 1959); ,Die Cappella Rucellai von San Pancrazio in Florenz' (Panofskyjev zb., 1961); ,Leonardo da Vinci' (EUA VIII, 1962 [= EWA IX, 1964]); ,Kunstwerke ver- stehen: Erwin Panofsky wird siebzig' (Suddeutsche Ztg., 30. III. 1962) ,Strukturprinzipien der Florentince Friihrenaissance-Architektur: prospectiva aedificandi (20. kongr. II, 1963); ,Bemerkungen zu den Entviirfen Leonardos fiir das Grabmal Trivulzio' (Th. Miillerjev zb., 1965); ,Andre Dutertre's Kopie des Abendmahls von Leonardo da Vinci' (MJb, 1965); ,Federico da Montefeltro as a building patron: Some remarks on the Ducal Palače of Urbino' (A. Bluntov zb., 1967), ,Bemerkungen zu den zwei wiedergefmdenen Ma- nuskripten Leonardo da Vincis in Madrid' (Kchr, 1968). L: WWA (1962). — Zbornik: Studien zur To- skanischen Kunst: Festschrift fiir Ludvvig Heinricn Heydenreich zum 23. Marž 1963 (Mn 1964 — B!)- Heydt, Eduard von der (1882-1964), nem- bankir in um. zbiralec (cf. s. v. VVuppertal). hiacint (fr. la hyacinthe), drag kamen, po Apokalipsi 11. temeljni kamen zidovja, ki obdaja —> nebeški Jeruzalem. Hiacint (grš. Hiakintos, lat. Hyacinthus), g r *' lepotec, Apolonov ljubljenec. Ko sta metala disk, je ljubosumni -^-Zefir Apolonov disk P°" gnal Hiacintu v glavo, da je takoj u. Iz njegove krvi pa je po Apolonovi volji vzklila cvetica hijacinta (ik. m. po Ovidu, Met. X, 162—219)- Up: Apolon in Hiacint, npr. Marcantonio R ;u ' mondi ( bakr., d. 1506) in Domenichino ( freska , o. 1602/03, Rim, Pal. Farnese); tudi Apo^° n objokuje Hiacinta (cf. Pigler, lit., infra). L: Hunger (1955, p. 156—57); Pigler II (1956, P- 29—30). Hibbard, Hovrard (1928—_), amer. um. zg°' dovinar, uči na Columbia Univ. v New Yorku- B: ,The Early Hlstory of Sant'Andrea detla (AB, 1961); ,Palazzo Borghese studies' (BM, 19® ,Scipione Borghese Garden Palače on the Qnb (JSAH, 1964); (& I. Jaffe) ,Bernini's Barcaccia' (BM- 1964); ,77/e Date of the Aldobrandini Lunettes' O®-" Bernini (Balt 1965). Hieronim (o. 345/47—419/20), cerkv. učenjak- r. v Stridonu (na ozemlju ob črti Oglej-Emona), 382—85 v Rimu tajnik papeža Damaza I-, avtof —> vu/gdte, kršč. svetnik (30. IX.: lat. Hiero «3" mus, angl. Jerome, fr. Jerome, hrv. Jeroniw> 1 ‘ Girolamo), eden izmed štirih v. cerkv. učiteljev zah. krščanstva. Atributi: piedvsem udoniačem lev in (zgodovinsko neutemeljeni) kardina s 1 klobuk. Up: kot spokornik (it. S. Girolamo 1 P e /" lente — tu I), v svoji študijski sobi (II) ' n cerkv. učitelj (III), e. g. Jan van Eyck ( Dctr ° — II), Leonardo da Vinci (nedk., Uffizi Cima da Conegliano (o. 1495, Washington —' Lotto (d. 1506, Louvre — I), Marinus van mersvvaele (e. g. d. 1521, Prado, in d. D ’ 845 Hieronim v svoji študijski sobi — Hildebrandt, Johann Lukas von 846 Antwerpen — II), El Greco (variante v Yorku, Frick in Lehman, itd. — II )> Urchinger (NG - I), Jan. Šubic (d. 1870, Šmartno pod Šmarno goro), itd.; med npr. V. Carpaccio (Benetke, S. G.org.o de. Schiavoni), med prizori npr. Hieronim iz ura (- trn iz šape in Obhajilo sv. Hieronima. — • s ' Bosch-, Botticelli; Caravaggio; Carracci, gos m , Cranach, Lukas, star.-, Domenichino; Ghtrlandaj , Bomenico ; Laibov oltar; Pala di San Zaccarta, urbinski » uomini famosi«; etc. B: Svetega Hieronima izbrana pisma (2 knj., 1941, uv & kom. F. K. Lukman). L: Annie Strumpell, Hieronymus im (MarJb, H, 1925/26); Pigler I (1956, P-430). V, |wA 0954); Rčau 111/2 (1958, p. 740-50 — Ll), EWA XU (1966, stp 663-64). - Cf. K Kunst e 1926) M. Meiss (1963), O. Pacht (1963), A. Venturi (1 ‘Hieronim v svoji študijski sobi (H/ero/iymHS im Gehaus), slaven Durerjev bakrorez ( • v nasprotju s prvim izmed njegovih > Meiste s ‘iche, bakrorezom -> Vitez, smrt in hudič, po¬ nazarja -> vita contemplativa, v še mnogo po membnejši antitezi z istega leta nastalo -> ‘encolia 1 (ki kaže »življenje v tekmovanju z bogom«) pa je podoba »življenja v božji s uz i • sv etla, sončna in urejena izba z rejenimi živa mi (tam nered in mršavi pes zunaj v hladni lunini osvetljavi), ki ji še najbolj ustrezata nem. pri¬ devnika »gemiitlich« in »stimmungsvoll« in a lere domačnost samo še krepita perspektivicna skrajšava in nizko očišče. , L: Paul l Veber: Beitriige zu Durers Weltan- schauung; Eine Studie uber die drei Stiche... (« 19 °0, »SdK« 23); »PKG« 8 (1970, t. 127 *-•>■ - Cf. E. Panofsky (... Durer 1943 [1948 & 19551). . H, las, grš. mit. oseba, Heraklov lepi služabnik ln ljubljenec. Ko je na potu —>■ argonai to\ n a Hi osu šel po vodo, so ga pri izviru ugrabile "imfe. Up; n p r Furini (o. 1630, Pitti). L: Hungcr (1955, p. 157—58); Pigler H O 956 ’ p ' '26); Grant (1968V obravnavi umetn. (H. daje npr. plastiki, ki nastaja »z odvzemanjem«, prednost pred tisto, ki nastaja »z dodajanjem«). R. v Marburgu, učil na ak. v Munchnu (med njegovimi učenci npr. Arturo -> Martini), u. (73) v Munchnu. P: npr. Dičnisos (marm. relief, 1890, Florenca, Elisabeth Brevvster-Hildebrand [Hildebrandhaus, piazza S. Francesco di Paola 3]), Witlelsbachovski vodnjak (1893—95, Miinchen, Lenbachplatz), Konjeniški spom. princa regenta Luitpolda (bron, 1903—13, Miinchen, pri Bayerisches National- mus.), itd. B: *Das Problem der Form in der bildenden Kunst (Str 1893; 9. izd. 1914; angl. izd.: The Problem of Form in Painting and Sculpture, NY 1945); pon. izb.: Gesammelte Schriften zur Kunst (K-Opladen 1969, izd. H. Bock). L: Alexander Heilmeyer: Adolf Hildebrand (Blf-Lpz 1902, »KM« 60); id.: Adolf von Hildebrand (Mn 1922); DULC II (1960); Bernhard Sattler (izd.): Adolf von Hildebrand und seine Welt: Briefe und Erinnerungen (Mn 1962). — Cf. W. Hausenstein (1947), A. Hentzen (1957). Hildebrandt, Edmund (1872—?), nem. um. zgodovinar. B: Leben, Werke und Schriften des Bildhauers E. M. Falconet, 1716—1791 (Str 1908, »ZKA« 63); Malerei und Plastik des 18. Jahrhunderts in Frankreich (Wi/Po [1914—[1924, »HdKw«); Antoine Watteau (BI 1922); Leonardo da Vinci: Der Kiinstler und sein tVerk (BI 1927). ; Grant (1968). Hilbersheimer, Ludrvig (1885—1967), a mer. (i.) arh., urbanist in teoretik. • . ruheju, 1929—33 učil na -> Bauhausu, 19 griral v ZDA in od tega leta dalje učil na inst. 0 fT„~u~~t -- L: m ou rega iexa ut °f Technology v Chicagu. Hatje (1963, s. v.). - Cf. H. M. Wingler (1968). Hildebrand, Adolf von (1847 1921), ncm ' . Par m pisec o umetn., prijatelj Hansa v0 Mar *e* in Conrada -> Fiedlerja. Slednji je P va ' na Hildebrandovo znano teoretično delo o >>v Prašanju oblike v lik. umetn.« (1893), P me ni enega izmed korakov proti formalistični Hildebrandt, Hans (1878—1957), nem. um. zgodovinar, učil na TeH v Stuttgartu (1912—33 in 1945—49). Svoje najtehtnejše delo je prispeval za zgod. umetn. XIX,—XX. st. B: Die Architektur bei Albrecht Altdorfer (Str 1908, »SdK« 99); ,Ein Miniaturportrat Albrecht Altdorfers nach dem Leben ‘ (RepKvv, 1908); Regensburg (Lpz 1910, »BK« 52); Krieg und Kunst (Mn 1916); Wand- malerei: ihr Wesen und ihre Gesetze (Stu 1920); Alexandre Archipenko: son oeuvre (BI 1923); Die Kunst des 19. und 20. Jahrhunderts (Wi/Po 1924, »HdK\v«); Die Frau als Kiinstlerin (5. izd., BI 1928); Stuttgart (1933); Adolf Hoelzel (1952); Oskar Schlem- mer (Mn 1952); Stuttgart wie es war und ist (1952). Hildebrandt, Johann Lukas von (1668—1745), avstr, arh., tako kot njegov star. sodobnik Joh. Bernh. —► Fischer von Erlach odličen predstavnik avstr, baroka (v nasprotju s slednjim je videz njegovih stavb na splošno lažji, elegantnejši in bližji rokokoju). R. v Genovi, učenec Carla Fontane, od 1696 na Dunaju, tam u. (77). A: kot najpomembnejše delo *Belvedere na Dunaju za princa Evgena Savojskega (1714—23), poleg tega Palais Daun-Kinsky na Dunaju (1713—16), mogočni načrt za 1718 pogoreli benediktinski samostan Gdttweig v Spodnji Avstriji (delno iz¬ veden do 1765) in prezidava gradu Mirabell v Salzburgu (1721—27). 847 Hildegarda — Himera 848 L: Reclam A I (1961 [1963]); EWA XV: Index (1968, p. 247); »US« 10 (1969). — Cf. B. Grimschitz (1929; 1932; 1947; *1959), E. Hempel (1965). Hildegarda, kršč. svetnica —> Hildegard von Bingen (infra) Hildegard von Bingen (1098—1179), nem. mi¬ stična pisateljica, opatica, »prva nem. zdravnica in prirodoslovka«, ena izmed najbolj izobraženih žena tistega časa, katere spisi nam mdr. poma¬ gajo razumeti srednjev. ikonografijo —»■ rastlin ; kršč. svetnica (17. IX.). Med IR njenih del zna¬ meniti -*■ Liber scivias in Revelationes ( Liber di- vinorum operum) v Lucci (Bibl. Governativa, Ms. 1942). B: Migne PL 197 (1855); Wisse die Wege: Sci vias (Szb 1954, prev. Maura Bockeler); Heilkunde: Das Buch von dem Grund und (Vesen und der Heilung der Krankheiten, nach den Quellen iibersetzt und erlau- tert... (ib. 1957, prev. Heinrich Schipperges); Natur- kunde: Das Buch von dem inneren (Vesen der ver- schiedenen Naturen in der Schdpfung, Nach den Quel- len... (ib. 1959, prev. Peter Rietse); 1 Veit und Men- sch: Das Buch »De operatione dei«. (ib. 1965, prev. & kom. Heinrich Schipperges — L!). L: Joseph Schomer: Die Illustrationen zu den Visionen der hi. Hildegard als kiinstlerische Neu- schopfung: Das Verhaltnis der Illustrationen zueinan- der und zum Text (Bn 1937, teol. dis. [Bn]); Diringer Book (1958, p. 175 & 189); Reau III/2 (1958, p. 650—51 — L!). — Cf. L. Behling (K-Graz 1964, p. 37—43, 218 & passim), A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), H. Keller (1933), H. Liebeschutz (1930 — L!). HILDESHEIM, mesto na Spodnjem Saškem (ZRN). Nekd. poznosrednjev. videz uničen ob bombardiranju 1945. L: EWA VI (1962, stp 286 — L!), XV: Index (1968, р. 248); Reclam N V (1967). ~ * Mihaelova c. (St. Michael), nekd. bene¬ diktinska opatijska c., sez. za škofa —> Bermvarda (zač. o. 1007, celota posv. 1033): najodličnejša ohranjena cerkv. stavba -> o tonske umetn. (rest. po 2. svet. vojni do 1957), triladijska bazilika z 2 koroma, 2 transeptoma in 6 stolpi. Notr.: ravno krita, bazilikalni steni na t. i. spodnjesaški menjavi opor (nem. niedersachsischer Stiitzen- wechsel), tj. stebrih in slopih v zaporedju aabaab; večji zah. kor s kripto in obhodom, manjši vzh. kor s 3 apsidami. Vsi transepti bili zaključeni z dvojnimi, od zunaj dostopnimi emporami (s starim jedrom ohranjeni samo na severozah.), t. i. angelskimi kori (skupaj z Mihaelovim korom 9, cf. s. v. devet angelskih korov), zaradi katerih с. upravičeno imen. templum angelicum (angelsko svetišče). Iz 2. četrt. XIII. st. najpomembnejši *poslikani leseni strop, kar se nam jih je ohranilo (27,6 m dolg, 8,8 m šir., odličen primer t. i. zobčastega sloga, nem. Zackenstil) : na 8. v. osred¬ njih poljih med Adamom in Evo ob drevesu spo¬ znanja na zah. in Kristusom na vzh. Jesejeva korenika, tj. v 2. polju speči Davidov oče, iz katerega raste drevo, v 3.—6. polju 4 kralji in v 7. polju Marija, obdana s 4 kard. krepostmi ; v pravokotnih poljih notranjega okvira ob Iz- virnem grehu personifikacije 4 rek paradiža . sicer pa predvsem 12 apostolov in 12 prerokov, v medaljonih zun. okvira naposled Kristusovi predniki po Lukovem evangeliju. L: Cankar 11/1 (1931); E. J. Tschan: St. Bernard of Hildesheim (3 kry., Notre Dame [Ind.] 1942—1°'/ — L!); Hartwig Beseler & Hans Roggenkamp: 1Ž |C Michacliskirche in Hildesheim (BI 1954 — L ' - MJ Hdb (1964); Johannes Sommer: *Das Deckenbd der Michaeliskirche zu Hildesheim (Hildesheim 1966) »US« 7 (1968, p. 149); »PKG« 5 (1969. t. 150-5 )• — Cf. O. Demus (1968, t. 218—19 & XCI — H. Jantzen (1947 [1959]), G. Schiller (I 1966). — Sankt Godehard, sez. 1133—72, po poškod¬ bah 2. svet. vojne rest. 1962—64: romanska ba¬ zilika z ravnim stropom in t. i. spodnjesaško menjavo opor (cf. Mihaelova c., supra). V cerkv- zakladnici mdr. slavni -> Psalter iz St. Albans Abbey (o. 1125). L: Cankar II/l (1931, p. 93, repr. 44—45). ~ stolnica. Mdr. tu slavna Bernwardova vrata (1008/15 ), —^Kristusov steber (1015/22) ' n -»• hildesheimski krstilnik (infra). Pomembna zakladnica (Domschatz). L: cf. V. H. Elbern (& H. Reuther 1969). *hildesheimski krstilnik (bron, o. 1220, Hild eS heim, katedr.) je daroval Wilburnus, prošt v Hildesheimu (1216—20). Z reliefi bogato okra¬ šeni krstilnik nosijo štirje z napisi zaznamovani- na eni nogi klečeči moški — personifikacije štirih rek paradiža. L: SvvarzenskiR (1954, repr. 551—53); »MdS« (t. XIII & XVII). — Cf. A. Feulner (1953, P- 73 T' m & repr. 47—48), J. Sauer (1902 [1924, p. 139 —j--'’’ G. Schiller (I 1966, p. 150-51, repr. 379 & 448 ’’ HILLER0D, mestece na Danskem. V njeg° vem Nationalhistoriske Museum pa Frederiksbo (Frederiksborg Slot) mdr. zastopan Jens Jue (Nicolai Abraham Abilgaard, 1772). * bi Himen, grš. bog svatbe. Njegova starša naj bila ali Dioniz in Afrodita ali pa Apolon in en izmed muz. L: Hunger (1955, p. 158). Himera (lat. Chimaera , fr. la Chimere, nen ^ die Chimaira), ogenj bljuvajoča grš. mit. P osaS spredaj lev, v sredini koza (kozel), zadaj kac 849 Hind, Arthur Mayger — Hipokrat(es) 850 of Animals' (JWI, 1937/38); Myth and Allegory in Ancient Art (L 1939, »StudWI« 6); Michelangelo Merisi da Caravaggio (L 1953). L: BM (1964, nekr.). Hiperion (grš. Hiperion, lat. Hyperion), sin Gee ( ->Gea ) in Urana, titan, ki ga je Ap61on strmoglavil. Njegovi in titanke Teie otroci so -*■Žos (Zora, -> Aurora), -> Helios (Sonce) in -> Selena (Luna). L: Grant (1968). Hipnos in Tanatos ( Spanje in Smrt) sta v grš. mitologiji sinova Noči (grš. Niks). Zvečine sta predstavljana kot krilata mladeniča, Hipnos z makovimi glavicami (—> -mak) in majhnim rogom, Tanatos pa s povešeno plamenico. Up: npr. slavni lekitos (D 58, sredina V. st. pred) v Brit. muz., po katerem je njegov slikar tudi imen. L: I. Iljerten: Hypnos och Thanatos i dikt och konst (Stock 1951); Hunger (1955, p. 159); Herbert Manvitz (Kindler V, 1968, p. 487 & repr. p. 490); Panofsky Tomb (1964, e. g. p. 35 & 38, repr. 115). Hipodamos (1. pol. V. st. pred), grš. arh. in urbanist iz Mileta, načrtovalec mest z vzpored¬ nimi in pravokotno se križajočimi cestami. hipodrom, konjsko dirkališče. Znamenit je bil npr. hipodrom v Carigradu (v njem je bil Kon¬ stantin dal postaviti znane 4 bron. konje iz Rima, ki so jih pozn. prepeljali v Benetke ter z njimi okrasili pročelje Markove c.). hipogej, podzemski prostor, uporabljan za kult ali pokopavanje mrtvih (-> mitrej, —»• kata¬ kombe). hipokamp, bajeslovna žival v grš. in rim. mito¬ logiji, »morski konjiček«; sprednji del telesa z , vratom in glavo je konjski, zadnji del z repom uči na Col amer - um - zgodovinar, pa kaže ribo ali delfina. Up: v grš., etr. in rim. ° u,n ' a Univ- v New Yorku. umetn., v pozn. evr. umetn. npr. Sv. Mavricij na hipokdmpu (namizni podstavek, črno posli¬ kano in pozlačeno srebro, o. 1660, Luneburg, Kompagnie der Schwarzen Haupter aus Riga). L: ELU 2 (1962, s. v.); »PKG« 9 (1969, t. 395). Hipokrat(es), (o. 460—377[?] pred), najslav¬ nejši grš. zdravnik, utemeljitelj grš. medicine, učil mdr. o štirih telesnih sokovih (-> štirje tem¬ peramenti). Med aforizmi, ki so mu atr., je tudi v latinščini ohranjena misel: Vita brevis, ars longa, occasio praeceps, experimentum periculo- sum, iudicium difficile — »Življenje je kratko, umetnost dolga [tak6 da življenje ne zadošča za njeno spoznanje], ugodni trenutek bežen, izkuš¬ nja nezanesljiva [nevarna], presoja težka«. L: Saturn and Melancholy (1964 — L!); Vor- lander (1968). resp. rep s kačjo glavo. Himero je premagal - Belerojon. L: Hunger (1955, p. 68); R au 1 (1955, P- u5 >’ »PKG« 1 (1967, t. 416). Hind, Arthur Maygcr (1880 1957), angl. um zgodovinar. Kot kustos graf. odd. v But. mu v Londonu je objavil številna pomembna deia 0 grafiki in risbi. B: Catalogue of Early Italian EngravingsJ* Jj 1 Department of Prints & Drawings m the Bntis;h seum (2 knj., L 1909-1910); AndreaMan egna adth^ Italian Pre-Raphaelite Engravers (NY_ 1 > Engravers«); WiUiam Hogarth: H is OnginalEng vings and Etching (NY 1912, ista z.);Rembiran Etching: an Essay and a Catalogue (~ , n J-> ' 2- izd. cf. 1923 )■ Catalogue of DraMngs by Duuhand Elemish Artist s Preserved in the Department ofPrmU and Dratvings in the British Museum (5 knj., , 1932); IVenceslaus Hollar and His Vtews oj ... °nd iVindsor in the Seventeenth Century (L Giova,,,,/ Battista Piranesi: a Criticalbtudy ... ' 1922); The Draivings of Claude Lorrain (L- • d His, ory of Engraving & Etching: from c /ntury to the Year 1914 (3. izd., L 1927 U- A Short History of Engraving and Etching , ’ Pon. NY 1963); A Catalogue of Rembrandt'fojmted Ehronologi ca lly Arranged and Completely . £ k , n J-i L 1923 [cf. 1912]); Rembrandt (C IMass.] °*-L 1932); An lntroduction to a History of w ‘ ,h a Detailed Survey of 1 Vork Done in the Fifteenth C Jttury (2 knj., L 1935; pon. NY 1963); Early Italian Engraving: a Critical Catalogue with Complete Kep loto 0 ” of A!l the Brints Described (7 knj. L-rs 1938-1942); Engraving in England in the 1955) l,Ce '" / ' Cen,uries krL i' l nedk l ’ C UP Hind, Charles Lewis, angl. pisec o umetn. Augustus Saint-Gaudens (NY 1908); Eandscape “ainting Prom nimm ,1.- Dav 12 Kni.. l. , /k, v 1008); Landscape 15 ' Augustus Saint-Gaudens (Ni ^ knj., L p ninting from Giotto to the f’ rei V' Auhrey ~Beardsley 1923); The uncollected vvork of (L-NY 1925). kle, W — na Columbia Univ. v New Yorku. B : The Portal of the Sainls of »Mono- &tudy in Mediaeval Iconography v 13V ,The 8 f aphs on Archaeology and Fine Saint lronography of the Four Panels by ,h f p e oll the G '! es ' (JWCI, 1965); .The King and the P P Jhe Ejtgm Portal of Notre-Dame (A - Porta/ Cosmic and Terrestrial Cycles on the v h °f Notre-Dame' (AB, 1967). Hinks, Roger (Packman), (1903—'9^k Urn - zgodovinar, služil v Brit. muz. Pozn. v diplomatski službi, u. kot ataše v Parizu. p B ; Catalogue of the Greek, Etruscan and^ poman aintings and Mosaics (L 1933); Gr Study Po /trait Sculpture (L 1935); CarolingianArt. Vestern f Early Mediaeval Painting fdSeulp t he Europe (L 1935); ,»Classical and Class Cr »icism of Ancient Art' (KrB, 1937), 851 Hipokrena — History of VVcstern Sculpturc Hipokrena, izvir navdiha, studenec muz pod Helikonom v Beociji, ki je nastal pod udarom Pegazovega kopita. Hipolit (o. 175—235), rim. (grš.) duhovnik in cerkv. pisec, »prvi nasprotni papež« (za Kalista I. itd.); doma iz Male Azije, postal učenec Ireneja, nazadnje pa ga je ces. Maximinus Thrax pregnal na Sardinijo, kjer je u. Kršč. svetnik (22. VIII., fr. Hippolyte le Docteur, it. Ippolito di Roma), avtor Refutatio omnium haeresium. Up: marm. kip v lateranskem Mus. Cristiano v Rimu (glava, roke in ramena nove), ki naj bi bil po izročilu iz IV. ali celo iz III. st. L: Cankar 1/2 (1928, p. 156—57, repr. 59); Rčau III/2 (1958, p. 653). — Cf. J. Braun (1943, stp 337), A. Grabar (Le premier 1966, p. 269). Hipolita (grš. Hippolyte, rim. Hippolyte), lepa amazonska kraljica, katere orožni pas (ki ji ga je bil dal —»■ Ares) je Herakles moral prinesti Evristeju (cf. dvanajst Heraklovih junaških dejanj [9]); kot žena -> Tezeja je na atenski strani padla v Boju z Amazonkami. Hipolitova smrt, mit. ik. m. (tudi Ovid, Met. XV, 497—546): ker je bil Hipolit (grš. Hippo- lytos) zavrnil grešno ljubezen svoje mačehe—► Faidre, ga je ta očrnila Tezeju, ki je naprosil svojega očeta Pozejdona, da ga uniči; iz morja se je dvignil bik (ali nestvor), Hipolitovi konji so se splašili in mladeniča, ki je padel z voza, do smrti vlačili okrog. Up: npr. J.-B. Lemoyne star. (marmor, 1715, Louvre). L: Pigler II (1956, p. 124). Hiron (grš. Heiron), pametni kentaver, Kro- nosov sin, vzgajal mnoge junake, npr. Ahila, Tezeja, Jazona, Kastorja in Poluksa, Akteona. Up: npr. Gius. M. Crespi ( Hiron uči mladega Ahila streljanja z lokom, o. 1700, Ksthist. Mus.). L: L. von Sybel (Roscher 1,1884—90, stp 888—92); Hunger (1955, p. 76—77); Pigler n (1956, p. 262). HIRSAU, benediktinska opatija v Črnem lesu ( Baden-Wiirttemberg , ZRN), ki je v skladu s clunyjskim reformnim gibanjem uveljavljala na Nemškem strožje stavbne oblike romanskih cerkva (ravno krite notranjščine, odsotnost pro¬ čelnih stolpov in kript) z nekaterimi posebnost¬ mi (v križišču t. i. chorus maior za pevce in pred njim t. i. chorus rninor za nepevce) in posebno skrbno obdelavo kamna. Pogl. spomenika t. i. hirsauske stavbne šole ( Hirsauer Bauschule) sta c. v Alpirsbachu (po 1095) in ruševine -> Paulin- zelle (1112—32). L: Reclam N II (1958); EWA VI (1962, stp 257 — L!). 852 Hirschfeld, Peter, nem. um. zgodovinar in konservator, štud. na univ. v Hamburgu (1927 do 1932). B: Jkonographische Bemerkungen zur Angler Lowen- Plastik des 12. Jahrhunderts' (Haseloffov zb., 195- [= Nordelbingen, XX]); (& alii) Die Kunstdenkmdler des Landeskreises Rastatt (Karlsruhe 1964, »D |C Kstdenkmalcr Badens« 12/1); ,»Chancon giotti pintore de florentia«: Die Kanzone des Malers Giotto iiber die Armut ‘ (Nordelbingen, XXXIV, 1965 — cf. 21. kongr. III, 1967, p. 88—90); Mazene: Die Rolle des Aujtrag- gebers in der Kunst (Mn-Bl 1968, »Kstwissenschaft- liche Stud.« 40); ,Hat Meister Francke fiir J ean sans Peur von Burgund gearbeitetT (ZfKg, 1970). Hirshhorn, Joseph H. (1899— ), amer. (ž ) um. zbiralec. V njegovi izredno bogati z. (°- 1000 kipov, o. 3000 slik), ki bo postala Kat- Mus. of Mod. Art v Washingtonu, so posebno dobro zastopani nekateri amer. slikarji (naj' večji kolekciji Eilshemiusa [o. 200 slik] in Eakinsa), sicer pa mdr. Henry Moore (o. 50 del). Daumier (37 del), Rodin, Giacometti, itd. L: Fritz Neugass, Joseph H. Hirshhorn (Wcltk^t. 1962). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), A- »• Saarinen (1958). Hirth, Georg (1841—1916), nem. izdajatelj in založnik, mdr. obsežnih zbirk kulturnozg. * lu ' stracij, pomembnih tudi kot umzg. gradivo. P°' leg drugega je ust. rev. J agend. B: Der Formenschatz ... aus den IVerken der beste" Meister aller Zeiten und Vblker (35 knj., Mn HS 77 "^ 1911); Das deutsche Zimmer der Gothik und Renaissatf ce, des Barock-, Rococo- und Zopfstils (Mn 18801 izd. Mn-Lpz 1886); Kullurgeschichtliches BilderbjF aus drei Jahrhunderten, 1—VI (Lpz-Mn 1882—1 8W ’ n. & dop. izd. Max von Boehn:... aus vier Jahrhut 1 der ten, I—II, Mn 1923—1925); Der schdne Menscn in der Kunst aller Zeiten (1898). Hiskia —► Ezekija Histoire naturellc, slavno delo -* Buffi ,lia ’ izšlo v 44 ilustr. knj. 1749—1804, pozn. ilustra cije prispevala Picasso (31 akvat. o. 1937, ' z • Fabiani 1942) in Hans Erni (lito., 1954). L: Bland (1958). Historia sanctac crucis (lat.) —*■Križeva legoa^ a Historia scholastica —> Peter Comestor Historia Welforum VVcingartensis, Krom Welfov, iiuminiran rkp. (pergament, Weinga fte o. 1180, Fulda, Hessische Landcsbibl., Ms. F> z znano miniaturo (f. 14r), ki kaže ces. F r> e rika I. Barbarosso s sinovoma. „ L: »US« 7 (1968, repr. p. 153); »PKG« 5 t. 413 — L!). knj. Z- za J - New York Graphic Soc. (Greenwich, Cofln- A History of Western Sculpture, 853 Hiša se sesuje na Jobovc otroke Hodin, Josef Paul 854 Med prvimi izd. (1967) -> Hanfmann in Fred • Licht (Sculpture: 19th & 20th Centuries). saka knj. ima poleg besedila o. 350 repr., arvn ih tabel in bibliografijo. hizop (angl. the hyssop), rastlina z listi, ki se jih rade primejo kaplje; njene vejice so po mo¬ zaični postavi (cf. 2 Mojz 12, 22) namakali v krvi darovanih živali in z njimi škropili reči in pjj- ljudi pri očiščevalnih obredih. V naslonu na (Job 1 im Se , SUje " a J ° b0Ve ° tr0ke ’ bibL ik ' m ‘ Bibli J° ( ps 50 t 5 ']’ 9 > kršč. simbol pokore in po- ’ )• p. cf. s. v. Orley, Bernaert van. nižnosti ali krsta ali Kristusove ponižnosti. Up: npr. Botticelli ( Mozaična daritev v Sikstinski kapeli), Michelangelo ( Tondo Doni). L: Ferguson (1954). — Cf. M. L. D'Ancona (1968). HMELJNIK, med zadnjo vojno požgan grad, 8 km sev. od Novega mesta, dkm. od XIII. st. dalje, z arkadnim dvoriščem iz XVI. st. Do zadnje vojne ohranjena StS: pokrajina z gradom Hmelj- nikom in priliko o usmiljenem Samarijanu (2. pol. XVI. st.). L: IS (VII, št. 42,18. X. 1931, p. 336—37); M. Zad¬ nikar (ELU 2, 1962, s. v.); Stele (1969, p. 300—01); »ArS« 4 (1969, tloris p. L-LI, repr, repr. p. LXXVI). — Cf. I. Komelj (1951), N. Šumi (Lj 1966). Hitchcock, Henry-Russell (1903— •' ’ . • um. zgodovinar, eden izmed vodilni g narjev novejše arhitekture. R- v ° s on na raznih amer univ., od 1952 daje P • Smith College v Northamptonu (Mass.), zaaj n Univ. of Massachusetts v Amherstu. B: Modem Architecture: ^"l fl ~' C ,n3iv”f&PhiHp gration (NY 1929); J. J. P. Oud (P 193 ^ Johnson) The International Style. A Ric hardson ‘922 (NY 1932); The Architecture of ] and His Times (NY 1936; 2. izd., ’ {an d , r ., L.,„ r 196D; (& Catherine C. Bauer) Modem Archrtecture^ m England (NY 1937); Rhode ,sla p d * • ls . ,i, e (Providcnce 1939); In the Nature 0 {^ a, . g4I (NY Buildings of Frank Lloyd Wright J 8lS7 ,7..LLpoUs 1942); American Architectural Books ( ,. fre 946; 2. izd. ib. 1962); Painting tovard ArchitecM (NY 1948); The Crystal Palače (Northanipton 1 1951); (& A. Drexler) Built in U. S. A..***^ Architecture (NY 1952); Early V,c ‘° na ''A[. 1 G uide m Britain (2 knj., NH; Yale UP, & L l95 ^’ A ]954) - ‘o Boston Architecture, 1637—1954 ( M jvja ’«■«<> Johnson 4 (ArchR, 1955); G audi ( • ,^y 957); Latin American Architecture stnce 1945 ^55); Architecture: Nineteenth ond T^ e 15. ‘“ ries (Harm 1958, »The Pelican H'St. of A ’ 2 ' lz d- 1963); Rococo Architecture m Souther many(L: Ph 1968); German Rococo: The Ztmmenna Brothers (L 1968). L; WWAA (1959). Hitdin evangeliar, eden izmed pomembnih ^ "A- o tonske umetn. (pergament, 29 X 2 cna ’ ktrt. XI. st., Darmstadt, Hessische Landesbib., Ms - 1640). Za Koln značilen slog s tako reko lekočimi obrisi in dinamično uporabljenimi a va mi. Poleg dedikacijske podobe, na a °Patica Hitda izroča rkp. sv. Valbtugi ( • > 22 miniatur z evang. prizori, npr. Pr< j s ' avl \ ,e mplju (f. 23v), Krst v Jordanu (f. 75r )-' Ijenje Petrove tašče (f. 77), evangelist Marko 1 • 78 >. Mož s suho roko (f. 114), Kristus pomiri v,har ,,a morju (f. 117r — speči Kristus v co " Sva 'ba v Kani (f. 169) in evangelist Janez (1. J L ; W. F. Volbach (Kindlcr lil, ’ 966 ' P ' r ’ uud a 5 - P Ll); Pcter Bloch: » Der Darmstadter HUda^ mider und Zierseiten aus der _rf J ' 6 40 ... (B1 1%8) >>PKG<< 5 (1969, t. 53). Uk • ® eck »ith (NY 1964), P. Bhch (& H. Schnitzler 1 1961), ^■ Go [dschmidt (11 1928 — Ll), H. JF/o//a"^ < ^ ’ 196fi " C ' Nordenfalk (Sk J 9 ^ 7 )’ • repr. 233, 496), H. Schrade (1958). Hitrost -v Veliki zmagoslavni voz Hobbema, Meindert (1638—1709), hol. slikar, krajinar r. in u. (71) v A’damu. S: npr. Razva¬ lina Brederode (d. 1671, Nat. Gali.), priljubljeni Drevored v Middelharnisu (d. 1689, ib.). L: HdG IV (1911); H. Gerson (Kindler III, 1966, s. v. — L!); »US« 10 (1969). — Cf. N. MacLaren (1960), W. Stechow (1966). HOCHELTEN ob spodnjem Renu, Damen- stiftskirche s pomembno cerkv. zakladnico (zna¬ meniti *Relikviar iz Hocheltena, o. 1170/90, zdaj v V. & A.). Hodigitria ali Hodegitria, »ki kaže pot«, biz. ikonogr. tip -> Marije, imen. po evangelistu Luki pripisovani ikoni v carigrajski c., kjer so se bili zbirali hodeges, tj. vodniki romarjev: stoječa Marija (tudi v izrezu do pasu) z otrokom na levi roki (Jezušček ima v levici zvitek ali knj., z desnico pa blagoslavlja). Tip (lat. Viarum duc- trix, nem. die Wegweiserin ali IVegbereiterin ali Wegfiihrerin) je pomembno vplival na upodo¬ bitve Marije v zahodnoevr. srednjev. umetn. Up: npr. —> Imadova madona (1051/76), mozaik v apsidi stolnice v Torcellu (verj. o. 1190), itd. L: Rčau II/2 (1957, p. 72). — Cf. V. Moli (Lj 1957, p. 284—85), F. Stelč (Slov. Marije 1940). Hodin, Josef Paul (1905—....), angl. (ž.) lik. kritik in pisec o umetn. R. v Pragi, štud. na tamk. Karlovi univ. (prom.), na ak. v Dresdenu, Berlinu, Parizu in Stockholmu in na Courtauld Inst. of Art v Londonu. Prejel 1. mednar. nagr. za kritiko (beneški bienale 1954). Kritike in drugi prispevki v revijah (AB; AN; AQ; BM; Cimaise; Das Kunstvverk ; Quadrum; Sele Ar te; The Studio itd.), za EVVA itn. 855 Hodler, Ferdinand — Hoffmann, Hans 856 B: S ve n Erixson (Stock 1940); Ernst Josephson (ib. 1942); Art and Criticism (ib. 1944); J. A. Co- menius and our Time (ib. 1944); Edvard Munch (ib. 1948; nem. izd. FrM 1951); Isaac Griinevvald (Stock 1949); The Dilemma of Being Modern (L 1956; NY 1959); Henry Moore (A-Hmb 1956; L 1958); Ben Nicholson: The Meaning of His Art (L 1957); Lynn Chadnick (A-Hmb-L-NY 1961); Barbara Hepvvorth (Neuchatel-L-NY 1961); Emilio Greco (1969). L: AWWW ; WWA (1962). Hodler, Ferdinand (1853—1918), švic. slikar, r. v Bernu, u. v Ženevi. O. 1890 si je izoblikoval monumentalen, delno tudi za —> findesieclovsko umetn. značilen slog s poudarjeno somernostjo in paralelizmom posameznih členov. S: npr. Pogumna žena (1886, Basel), Noč (1890, Bern, Kstmus.), Eurhythmie (1894—95, ib.), *Umik Švicarjev po bitki pri Marignanu (1896—98, Stuttgart; freska, 1898—1900, Ziirich, Schwei- zerisches Landesmus.; freska, 1899, Bern, Kst¬ mus.), Wilhelm Tell (1903, Solothurn, Mus. der Stadt), *Odhod jenskih študentov na osvobodilno vojno 1813 (1908—09, Jena, Friedrich-Schiller- Univ.), General Ulrich Wille (1916, Bern, Kst¬ mus.), številni avtp. L: W. Ueberwasser & R. Spreng: Hodler: Kopfe und Gestalten (Z 1947); ELU 2 (1962, s. v.); Guido Schoenberger (EWA VII, 1963, s. v.); K. Farner (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. H. Ankwicz von Kleehoven (1950), F. Burger (1913), W. Hugelshofer (1952), S. TihU (1958). Hoecke, Jan van den (1611—1651), Ham. sli¬ kar, eden izmed dvornih umetnikov niz. namest¬ nika, nadvojvode ->■ Leopolda Viljema. S: na¬ božne podobe in alegorije, npr. vrsta Mesecev (v 6 slikah po dva skupaj kot predloge za tapi¬ serije, Ksthist. Mus.), zaznamovanih s personi¬ fikacijami, zodiakalnimi znamenji in ustreznimi tihožitji (cvetlice, sadeži in divjačina). L: Die Sekundargalerie des Kunsthistorischen Museums, I: Niederlandischc Meister des XVI. und XVII. Jahrhunderts (W 1968). — Cf. R. H. iVilenski (1960 — L!). Hoefnagel, Georg (Joris, Georgius), (1542— 1600), niz. flam. slikar, grafik (bakr.) in ilumi- nator, r. v Antwerpnu, u. na Dunaju. Z rojakom, kartografom Abrahamom Orteliusom je potoval po Španiji, Italiji, Nemškem in Angliji ter nato ilustr. Civilates orbis terrarum , ki jih je izd. kanonik Georg Braun s Franzem Hogenbergom v 6 knj. v Kolnu 1572. za prazg. na dunajski univ. in bil tam prof. °d 1899 dalje. B: Die Urgeschichte des Menschen (W-Pest-L_P z 1892); Urgeschichte der Menschheit (Stu 1895). Urgeschichte der bildenden Kunst in Europa: von den Anfangen bis um 500 v. Chr. (W 1898; 2. izd. W 1915, n. izd. [O. Mcnghin] 1925); Der diluviale Menschjn Europa (Brsch 1903); Natur- und Urgeschichte des Menschen (2 knj., W 1909); Kultur der Urzeit (2 knj., Lpz 1912). L: ELU 2 (1962, s. v., p. 550 — B!). — Cf. J- FiIif (I 1966, s. v., p. 491). Hofer, Carl (Karl), (1878—1955), nem. slikar in grafik (lito.), formalno blizu it. skupini Valoriplastici. S: krajine, predvsem pa »grajene« figuralne kompozicije in posamezni liki z ma¬ skam podobnimi obrazi, e. g. Črne sobe (P lf schvvarzen Zinvner, orig. iz 1928 zgorel, replika 1943, Nationalgal.), Deklice, ki kvartajo O 93 ’ Alte Pin.). Up: R. Scheibe (bron. medalja, 1948, Nationalgal.). B: Vber das Gesetzliclie in der bildenden (BI 1956, izd. K. Martin). — Avtobiogr.: AusLeb und Kunst (BI 1952); Erinnerungen eines Malers t 1953). L: ReadP (1959 [1969]); KHE 1 (1962, p. 517); Tolzien (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. C- J* halji-Merin (Savrcmena 1955), W. Haftmann (4. |Z 1965; 1965), A. Jannasch (1948), F. Roh (1958). Hoffmann, Edith, por. Yapou, angl.-izrael- &) um. zgodovinarka in lik. kritičarka. R- v ^ erTI čiji, prom. 1934 v Miinchnu, sourednik BurliM ton Mag. (1938—46), od 1953 lik. urednik Hebr- enciklopedije (Jeruzalem). Številni prispevki raznih revijah (BM; AN; The Studio ; P eU Ziircher Ztg., itd.). B: Die Darsteilung des Burger s in der ^ eu ' SC ^ 0 . Malerei des 18. Jahrhunderts (BI 1935, dis.)I koschka: Life and Work (L 1947); Chagall: " a colors (1947); Edvard Munch (BM, 1951). L: WWA (1962). Hoffmann, Ernst Theodor Amadeus, zadnje im« sam spremenil po Mozartu iz IVilhelm (1776'' 1822), nem. zgodnjeromantični pisatelj, risars 0 nadarjen, sam ilustriral svoja dela. Med Slovenc jih je —> Lakovič. L: R. Miihlher, E. T. A. Hoffmann und die bijd kiinstlerische Darsteilung des Jenseits /Ih Ksthistorischen Institutes der Univ. Graz, Cf. F. Baumgart (1941). (Jb. 1965)- L: P. Greven (Kindler III, 1966, s. v. — L!); Th. A. G. IVilberg Vignau-Schuurman: Die emble- matischen Elemente im Werke Joris Hoefnagels, I—II (Leiden 1969). Hoernes, Moritz (1852—1917), avstr, prazgo¬ dovinam r. in u. (65) na Dunaju. Ust. katedro Hoffmann, Hans (1888—1955), švic. um- Z S°' dovinar. B: Hochrenaissance, Manierismus, Friihbarock- D italienisclie Kunst des 16. Jahrhunderts (Z-Lpz 1 L: Kil (1931). 857 Hoffmann, Josef — Hogarth, \ViMam 858 Hoffmann, Josef (1870-1956), avstr, arhitekt stud. pri Ottu -*■ Wagnerju, od 1899 da je uci na Kstgewerbeschule na Dunaju. Soust. dunajs secesije in pozn. njen predsednik, s 00 manom Moserjem (1868 — 1918) je 190 us . Podjetje iViener Werkstatte. A: *Palais Stoclet ( 1 905 —11) v — > Bruslju. L: Leopold Kleiner: Josef Hoffmann 1927); Giulia Veronesi: Josef Hoffmann 1 ead. (Hatje, 1963, s. v.). Hoffmann, Konrad, nem. um. zgodovinar. Prom. 1964 v Bonnu pri Herbertu von Ememu. B: ,Die Evangelistenbilder des Miinchener Dtto Evangeliars (Cim. 4453)' (ZfKw 1966)1 F ™ fs ^° n(iT "" mittelaUerlichen Herrscherbild (Du 1968, Beitr. zur Kw.« 9); ,Sugers »anagogisches Fenster«m Denis' (W-RJb, 1968); ,Zu van Goghs Sonne "htmenbildern' (ZfKg, 1968). . V »,l.v 6 , Hoffmeistcr, Adolf (1902——)» ^‘. ., karikaturist in pisatelj v Pragi. Za naci okupacije v ZDA. L; Resistenza (1965). Hoflehner, Rudolf (1916—••••)• avstr, kip Ipa slikar in grafik), r. v Linzu, živi na L: SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964). Hofmann, Werner (1928— ■ •••)> avstr ' U ™„ z 8od. in lik. kritik. R. na Dunaju, šta <\ un ' v - tam in v Parizu, direktor 1962 o P Mus. des 20. Jahrhunderts na Dunaju, od dalje pa hamburške Kunsthalle. B (za lik. umetn.): Prosa, I (FrM 1950 [H. von Hofmannsthal: Gesammelte Werke]). L: cf. W. Hofmann (1955; 1957). Hofstatter, Hans H. (1928—_), nem. um. zgodovinar. R. v Baslu, prom. 1955 pri Kurtu Bauchu (Freiburg i. B.) z dis. Die Entstehung des »Neuen Stils« in der franzosischen Malerei um 1890, 1956—61 F. Gerkejev asist, v Mainzu, odtlej pri umzg. založniškem delu. B ;,Emile Bernard' (Das Kstvverk, 1957); Geschichte der europaischen Jugendstilmalerei: Ein Entvmrf (K 1963, »DuMont Dokumente: Kultur u. Gesch.«; 3., rev. izd. 1969); (izd. s sodel.) Geschichte der Kunst und der kunstlerischen Techniken, I—II (Mn 1965—1967); Symbolismus und die Kunst der Jahrhundertvvende: Voraussetzungen, Erscheinungsformen, Bedeutungen (K 1965, »DuMont Dokumente: Kg., Deutung, Dokumente«); ,Felix Feneon, Kritiker der Avant- Garde' (Das Kstwerk, 1965); Das spale Mittelalter (Ba-Ba 1967, »K. im Bild«; slov. izd. [prev. Helena Menaše] Pozni srednji vek, Lj 1968, »Umetn. v slikah«); (sodel. W. Javvorska & S. Hofstatter) Jugendstil: Druckkunst (Ba-Ba 1968); Gotih (Mn 1968, uv Guy Desbaratas, »Weltkulturen u. Baukst.«). Hofstede de Groot, Cornelis (1863—1930), hol. um. zgodovinar in muzealec. Prom. 1891 v Leipzigu, od 1891 dalje vicedirektor Maurits- huisa, od 1896 direktor graf. kabineta (Rijks- prentenkabinet) v Amsterdamu. Ur. Quellen- studien zur hollandischen Kunstgeschichte (15 knj., Haag 1893—1928). " •*“ ‘■auioursKe Kunst nat te. ''i" F Wisgeschichtlicher Stellung‘ (ZfKg, 1952); einem m!'3 en zur Karikatur' (Merkur, 1953); ,Zu dien Edvard Munchs' (ANK, 1954); ,Stu- I 95 c,t' annS,ahl ’ H "S° von (1874—1929), avstr. 0 lik Z P es nik in dramatik. Mdr. pisal tudi karet Umetn ' npr. o R. Mutherjevi Zgod. sli- rstv a (1893), o p. Stucku (1894), ifn. «•«•& -, B: Arnold Houbrakett in seiner Bedentung ftir die holldndische Kunstgeschichte (Haag 1891, dis.); Arnold Houbraken und seine »Groote Schouburgh «, kritisch beleuchtet (Haag 1893, »Quellenstud. zur hollandischen Kg.« 1); (gl. avtor W. von Bode) Rem¬ brandt: Bescltreibendes Verzeichnis seiner Gemalde..., I—Vlil (P 1895—1905); Teekeningen en schilderijen van Pieter Saenredam (Haarlem 1899); Die Urkunden iiber Rembrandt ( 1575 — 1721) (Haag 1906, »Quellcn- stud. zur hollandischen Kg.« 3); Rembrandt-Bijbel, I—II (A 1906—1910); Die Handzeichnungen Rem- brandts (Haarlem 1906); Jan Vermeer van Delfi en Corel Fabritius (’s Gravenhage 1907 [dkč. 1930]); (s sodel.) * Bescltreibendes & kritisclies Verzeichnis der Werke der hervorragendsten hollandischen Maler des XVII. Jahrhunderts, 1—X (Ess-Stu-P 1907—1928; angl. izd. A Catalogue Raisonne of the Works of the Most Eminent Dutch Painters of the Seventeenth Cen- tury Based on the Work of John Smith, 8 knj., L 1908—1927); Kiinstlerisclie Beziehungen zv/ischcn Hol- land und Deutscltland im XVIII. Jahrhundert (Lpz 1920); Die holldndische Kritik der jetzigen Rem- brandt-Forschung (Stu 1922); Kunstkennis: Herin- nerungen van cen kunsteritieus (Den Haag 1927). L: VVinkler Prins 10 (1951, s. v. Groot). Hogarth, William (1697—1764), angl. slikar in grafik, prvi resnično pomembni angl. slikar, eden izmed v. mojstrov družbene satire in naj¬ bolj izvirnih umetnikov XVIII. st. sploh, tehten tudi kot um. teoretik. R. in u. (66) v Londonu, 859 Hoger, Fritz — holandski slikarji in grafiki 860 najprej akt. kot grafik. S: satirične žanrske po¬ dobe, gledališki prizori, t. i. conversation piece, portreti itd., npr. Poroka Stephana Beckinghama in Mary Cox (o. 1729, MM), Družina Fountaine (o. 1730, PMA), Prizor iz Gayove Beraške opere (npr. o. 1731, Ta te), kot prvi izmed njegovih slikanih ciklov 6 slik iz Vlačugine kariere ( Har- lot’s Progress, 1731, zgorele 1755, ohranjene njihove graf. kopije), Zabava pri družini Child (o. 1731, PMA), Otroška recitacija v družini Conduit (1731/32, Dorset, z. Galway), 8 slik Razuzdance ve kariere (Rake's Progress, 1733/35, London, Soane’s Mus.), Kapitan Thomas Coram (1740, London, Foundling Hospital), * Dekle s košaro na glavi (The Shrimp Girl, osnutek, o. 1740?, Nat. Gali.), Otroci družine Graham (d. 1742, Tate), Škof Benjamin Hoadly (o. 1743, ib.), posebno znani cikel *Mariage a la mode (6 slik, 1744/45 Nat. Gali.), in sicer Pogodba. *Jutro, Pri šarlatanu, Gospejina »levee«, Njegova smrt in Njena smrt ; Avtp. s psom Trumpom (d. 1745, Tate), Igralec Garrick kot Rihard III. (1746, Liverpool, VValker Art Gali.), Calaiska vrata (O The Roast Beef of Old England\, z avtp., 1748/49, Tate), Hogarthovi služabniki (1750/55?, Tate), 4 slike cikla Volilna kampanja (1754/55, London, Soane’s Mus.), triptih Vnebohoda (1756, Bristol, City Art Gali. [last tamk. c. St. Mary Radcliffe]), Igralec Garrick in njegova žena (o 1757, Windsor), Avtp. pred slikarskim stojalom (o. 1758, Tate), Sigismonda (po Dekameronu IV/1, 1759, Tate), Dvojica pri kaminu (»Ogrožena krepost«., o. 1759, BufFalo). — G: mdr. z dobri¬ mi nasledki zaznamovani Beer Street in s slabimi posledicami predstavljeni Gin Lane (oba bakr., 1751). — Kot teoretik poudarjal pomen viju¬ gaste črte ali valovnice (the serpentine line). — Up: Roubiliac (žg. glina, o. 1732, London, Nat. Portrait Gali.). B: *The Analysis of Beauty (L 1753; n. izd., Ox 1955, uv Joseph Burke). L: Austin Dobson: William Hogarth (n. izd., L 1907); Hildegard Reiter: William Hogarth und die Literatur seiner Zeit (Breslau-Oppeln 1930); Adolf P. Oppe: The Drawings of Wi!liam Hogarth (L: Ph 1948); Hilde Kurz, Italian Models of Hogarth’s Picture Stories (JWCI, 1952); Joseph Burke (EWA VII, 1963, s. v. — L!); SchlosserL (1964); R. Paulson: Hogarth’s Graphic Works (NH-L 1965); A. Brookner & L. Gowing (Kindler III, 1966, s. v. — L!); David Kunzle, Plagiaries-by-Memory of the »Rake’s Pro¬ gress« and... (JWCI, 1966); W. B. Coley, Hogarth, Fielding, and the Dating of the »March to Finchley« (ib., 1967); L’opera completa di Hogarth pittore (Mi 1967, uv Gabriele Baldini, kat. Gabriele Mandel, »CA« 15 — L!); J. Dobai, Wi!liam Hogarth and Antoine Parent (JWCI, 1968). — Cf. F. Antal (1962), M. Ayrton (1948), R. B. Beckett (1948; *1949), M. Davies (1946 [2. izd. 1959]), F. D. Klingender (1944), G. C. Lichtenberg (1794), J. Meier-Graefe (1907), E' K. IVaterhouse (1953 [2. izd. 1962]), G. C. fVilliamson (s. a. [1931/32]), E. Wind (1938/39). Hoger, Fritz (1877—1949), nem. arh., pred¬ stavnik »ekspresionizma« in oživljene opečne arhitekture v nem. stavbarstvu po 1. svet. vojni ( *Chilehaus, sez. 1920-23 v Hamburgu). Hohenberg, (Johann) Ferdinand (Hetzendorf) von, avstr. arh. Cf. s. v. Dunaj (-»- Schdnbrunn). Hohenfurth, Meister von -> Višibrodski mojster Hohenstaufi (nem. die Hohenstaufen ali die Staufer, nem. ces. dinastija, vladala 1138—1254, tj. v dobi križarskih vojn, zrele romanike in t. *• prehodnega sloga v gotiko: Konrad III. ( 1138 "T 52), Friderik I. Barbarossa (1152-90), Henrik VI. (1190—97), Filip Švabski (1198-1208, na¬ sprotni ces. Oton IV. Braunschweiški 1190 1215), -> Friderik II. (1215—50) in Konrad IV- (1250—54). Hoja na plavž, Jurija Šubica ilustracija Ob¬ rana risba 35 X 46,5 cm, d. 1875, NG) Schiller¬ jeve balade »Der Gang nach dem Eisenhammer« (1797), za katero je dobil na Dunaju akadernij s ^° nagrado pri prof. Griepenkerlu. Gre za — tud ' kot citat znana — stiha: Der ist besorgt nit aufgehoben, der Graf wird seine Diener lobett- L: cf. F. Mesesnel (Lj 1939, p. 173—74). od holandski slikarji in grafiki po gen. za P’ .. x v\/ii o rt 558—In* 01 ,vestey* P. zač. XVII. st. dalje: H. Goltzius (1558 A. Bloemaert (1564—1651), J. A. van Kav (o. 1570—1657), F. Hals (1580/85—1666), Lastman (1583—1633), H. Avercatnp 0 3 , ^ 1634), H. Terbrugghen (1587—1629), H- Seg*^ Goy en .166?)’ (1589/90—?), E. van de Ve Ide (o. 1591- W. C. Heda (1594—po 1680/82), J. van (1596—1656), Th. de Keyser (1596/97-. P. J. Saenredam (1597—1665), P. Claesz O 59 '' 98—1661), S. van Ruysdael (1600/02— l67< A’ Aert van der Neer (1603/04—1677), Rembra n* (1606—1669), Jan Lievens (1607—1674), S. K°' ninck (1609—1656), A. van Ostade (1610— N* 4 )’ B. van der Helst (o. 1613—1670), G. Dou( 16 13 ^ 1675), C. Fabritius (1614—1654), F. Bol (1616 1680), E. Witte (o. 1617—1692), Ph. 1 Vou\ven» a ^ (1619 1668), Ph. Koninck (1619—1688), / Berchem (1620—1683), A. van Beyeren 0 6 : j f 21—1690), Aelbert Cuyp (1620—1691), - n zi—ioyu;, Acioert ^uyp (jozu—iu7J/» ^ (1622—1693), M. Sweerts (1624—1664), ”• r ter (1625—1654), J. Steen (1626—1679), j- Ruisdael (1628/29—1682), G. Metsu ( ^ r, 1667), P. de Hooch (1629—1684), J. Berckhi (1630—1693), N. Maes (1632—1693), 862 861 holandski umetnostni zgodovinarji — Holbein, Hans, ml. de Velde (1633—1707), Vermeer van -1675), F. van Mieris star. ( 16 H van de Velde (1636—1672), J- van d ® r ^ M (1637—1712), G. Berckheyde (1638 ^ Hobbema (1638-1709), Caspar ^1^ (1639 1684), G. Schalcken (1643-1706), de Gel£ (1645-1727), A. van der W^// O 659 '™; R. Ruysch (1664-1750), C J? 49) j. (1668—1723), J. van tftrfs«'« (1682 1 ' M. Quinkhard (1688 — 1772), C- J'' 0 ".' j r e // e 1750), W. Hendricksz (1744 1831), J (1755—1820), J. W. Pinneman ( 17 ( 9 1 (’ Bcfeoom (1817-1891), J. B , 1891), J. Israels (1824 — 1911), H- ’ (1831—1915), A. Mauve (1838—1888), joos) Gog/i (1853—1890), G. Breitner (185/ a7 ,J. J- Toorop (1858—1928), P- Mondrian ( 1944), J. S/U« (1881-1957), H. rkma (1882-1945), Theo van Doesbnrg (1883 j* Ch. Toorop (1891-1955), P. R v ••••), D. Ker (1902—1940), l'92t "" ’ Corneille (1922—....). L - HdG I—X (1907—1928). 7 ~ d— HI 1960—1962), A. von IFurzbac/i (190 holandski umetnostni zgodovinarji in drug' P' s 0 Uk. umetn.: H. P. Baard (1906), N- *«J S (1878-1963), V. Bloch (1900), K. G. Boon, ■ P - J- Braat (1908), A. Bredius l 1855 "' >4 Byvanck (1884), H. Frankfort (1897 * H- E. van Gelder (1876-1960), J. G. van . GeUtr (1903), H. Gerson (1907), S. Gudlaugsson(\ 913 1971), A. M. W. J. Hammacher (1897),,, Heckscher (1904) C. Hofstede de Groot (18 193 0), F. W. H. Hollstein (u. 1957), G. J -Haag* Wer ff (1884—1963), H. L. C. Jaffe ( 1915 >’ , Knuttel (1889), A. Koot (1907), E. H. ter Ku 1900), F. Lugi (1884 1970), E. van L“"‘rvelt (1916-1963), R. van Mark (18 87 - 1936 )> _ Martin (1876—1954) J Q. van Regteren Alt W ' Sar,dberg\ 1897), F. Sehmdt-Degener^ (1881-194!), J. S/x (1857-1926), F. W. S. va (1901), W. Vogelsang (1875-1954), • J^osmoer (1826-1888), A. B. de Vnes (19 J. van de (1910). E: Winkler Prins; Wie is dat (1956); ctc. holandsko slikarstvo. Medtem ko za obd. . —XVI. st. uporabljamo splošno ime »staro r " 7 "' slikarstvo« in zvečine ne razločujemo m ometniki sev. Nizozemske (pozn. Holandske) ' u l^' zoz čmske (zdajšnje Belgije), govorimo konca XVI. st. dalje ločeno o hol. in dam. sli¬ karstvu: ob politični in religiozni ločitvi se je namreč sev. Nizozemska tudi v lik. umetn. raz- loč no oddelila od juž. dela dežele, ki je ostal katol. in pod habsburško oblastjo. Ob malone eliminiranem cerkv. slikarstvu se je v kalvini- stični deželici toliko bolj razvila profana moti¬ vika, ki so jo zvečine upodabljali bolj ali manj po motivih specializirani slikarji. Še dandanašnji ločujemo neštete umetnike v »zlatem veku« hol. slikarstva (XVII. st.) predvsem po ikonogr. zvr¬ steh. Poleg »včlikih treh«, Halsa, Rembrandta in Vermeerja, od katerih je kajpak tudi po upo¬ dobljeni snovi najbolj bogat Rembrandtov opus, ločujemo krajinarje (e. g. Jan van Goyen, Salo¬ mon van Ruysdael, Jacob van Ruisdael, Mein- dert Hobbema) in med njimi pos. vedutiste (e. g. Job in Gerrit Berckheyde, Jan van der Heyden) in slikarje marin (e. g. Willem van de Velde ml.), portretiste (Barth. van der Helst), slikarje žanra (Adriaen van Ostade, Jan Steen, Gabriel Metsu, Frans van Mieris star.), arhitekture (Pieter Saen- redam), živali (Paulus Potter, Melchior de Hon- decoeter), tihožitij (Willem Heda, Pieter Claesz, Jan Davidsz de Heem), itd. — Podobno repre¬ zentativno funkcijo, kot so jo imele v drugih deželah v baroku razne »historije«, velike in velikokrat alegorično zaznamovane mit., nabož¬ ne in zg. podobe, je v hol. XVII. st. imel — > sku¬ pinski portret. L: cf. H. Gerson (1942; 1950—1952—1961), H. van Hall (1936—1949 — L!), J. Leymarie (1956 — L!), W. Martin (1935—1936 [2. izd. 1942]; 1951), Luc Menaše (1960), F. Roh (1921), J. Rosenberg (& S. Slive 1966), etc. — Krajina: Rolph Grosse: Die hollandische Landschaftskunst: 1600—1650 (Bl-Lpz 1925). — Cf. W. Stechow (»1966 — L!). Skupinski portret: cf. A. Riegl (1902 [1931]). Žanr: cf. F. fViirtenberger (1937). Podoba arhitekture: cf. H. Jantzen (1910). Tihožitje: cf. I. Bergstrom (1956). Holbein, Hans, ml. (pozimi 1497/98—1543), nem.-angl. (nem.) slikar, eden izmed najpomemb¬ nejših portretistov vseh časov. R. v Augsburgu, 1515—26 in 1528—32 v Baslu, 1526—28 in od 1532 dalje v Londonu, tam u. S: portretni diptih Jakob Meyer zum Hasen in njegova žena Doro- thea Kanttengiefier (d. 1516, Basel), Benedikt von Hertenstein (d. 1517, MM), Bonifacius Amerbach (d. 1519, Basel), Mrtvi Kristus v grobu (1521, ib.), Madona iz Solothurna (1522, Solothurn, Kstmus.), Erazem Rotterdamski (1523, Louvre), Madona z družino župana Meyerja (1526, Darm¬ stadt, Prinz Ludvvig von Hessen u. bei Rhein), Magdalena Offenburg kot Lais Corinthiaca (d. 1526, Basel), Sir Henry Guildford (ali Guldeford, d. 1527, Windsor Castle) in Lady Guildford (ali Guldeford, d. 1527, St. Louis), Sir Thomas More (1527, Frick), Nadškof William IVarham (d. 1527, Louvre), Nicholas Kratzer (1528, ib.), Sir Thomas Godsalve in njegov sin John (d. 1528, Dresden), Umetnikova družina (d. 152[8 ali 9], 863 Holbein, Hans, star. — Hollstein, F(riedrich) W(ilhelm) H(einrich) 864 Basel), Georg Gisze (d. 1532, Dahlem), Portret moškega iz družine fVedigh (d. 1532, MM), Her¬ mann Hillebrandt Wedigh (d. 1533, Dahlem), Derick Bom (1533 Windsor Castle), Dirck Tybis iz Duisburga (d. 1533, Ksthist. Mus.), Robert Cheseman (d. 1533, Mauritshuis), Sir Thomas Cromwell (replika, 1533, Frick), * Poslanika (d. 1533, Nat. Gali.), Charles de Solier, Sieur de Morette (o. 1534, Dresden), Richard Southwell (d. 1536, Uffizi), Dirck Berck iz Kalna (d. 1536, MM), Henrik Vlil. (1536, Thyssen), Jane Sey- mour (o. 1536, Ksthist. Mus.), Kristina Danska (d. 1538, Nat. Gali.), Thomas Hovvard, vojvoda norfolški (1538/39, Windsor Castle), Edvard, waleški princ (1539, Washington), Ana Cleve, 4. žena Henrika VIII. (1539/40, Louvre), Henrik Vlil. (replika?, 1539/40, Barberini), Mož s so¬ kolom (d. 1542, Mauritshuis), Edvard, vvaleški princ, star 6 let (1543, MM). M: eden izmed pionirjev na tem področju, npr. Mrs. Pemberton (V. & A.). R: o. 80 ilustracij na enem izmed izvodov Encomium moriae (Ba 1515) Erazma Rotterdamskega, risbe za lesor. cikel Mrtvaški ples (o. 1523/25, vrezal Hans Liitzelburger, izd. v Lyonu 1538 [41 lesor.], 1545 [53 lesor.] in 1562 [58 lesor.], risbe za lesor. cikel Icones historiarum Veteris Testamenti (68 lesor. v Froschauerjevi Bibliji, Z 1531; 94 lesor. izd. v Lyonu 1538), risba za lesor. »Erasmus im Gehčius« (1535). L: Henri Stein: Bibliographie des publications rela- tives au peintre Hans Holbein (1497—1543) (P 1897); Arthur B. Chamberlain: Hans Holbein the Younger (2 knj., L 1913); Hans Koegler: Hans Holbein d. J.: Die Bilder zum Gebetbuch Hortulus animae (Ba 1943); Karl T. Parker: The Drawings of Hans Hol¬ bein in the Collection of His Majesty the King at VVindsor Castle (L: Ph 1945); Cankar I1I/2 (1951); Die Malerfamilie Holbein (Ba 1960 [rk] — L!). — Cf. U. Christoffel (1926; 1950), Wern. Cohn (1930), M. Davies (1946), H. von Einem (1960), J. Gantner (IH, 1956 [= A. Reinle]), P. Ganz (1912; 1933; 1934; 1935; 1937; 1939; * 1950), F. Grossmanu (1951; 1963 — L!), H. Knackfufi (1896 [1938]), M. Levev (1959), G. Marlier (1954), W. Pinder (IV, 1951), H. Reinhardt (1938; 1954/55; 1960), H. A. Schmid (1930; 1931; 1941/42; 1945—1948), W. IVaetzoldt (1938), F. Win- zinger (1948), A. IVoltmann (1874—1876). Holbein, Hans, star. (o. 1460—1524), nem. slikar, oče prejšnjega, r. v Augsburgu, u. v Isen- heimu. S: Kaisheimski olt. (d. 1502, Alte Pin.), Pavlova bazilika (z avtp., o. 1504, Augsburg, Staatsgal.), Boštjanov olt. (levo Barbara, v sredi Boštjanovo mučeništvo, des. Elizabeta [z avtp.], 1516, Alte Pin.), Vodnjak žive vode (1519, Liz¬ bona, Museu Nacional de Arte Antiga). R: več kot 200 kosov, mdr. Avtp. (srebrni sv., Chan- tilly [= revež na Boštjanovem olt.]). L: Stange Vlil (1957); Christian Beutler& Gunther Thiem: Hans Holbein d. A.: Die spatgotische Altar- und Glasmalerei (Au 1960); Norbert Lieb & Alfred fjange: Hans Holbein der Altere (Mn-Bl 1960); rians Holbein der Altere und die Kunst der Spatgotik ' Au ' 96 , 5 r t rk , Au, Rathaus]); B. Bushart, K. F. Rein- H - ^inhardt: Hans Holbein der Altere (Au Breustedt & A. Stange (Kindler II f, 1966, p- , 68 — L!). — Cf. O. Benesch (1966), E. Buchner non 8 u> 9 r 8; I953) ’ K ' Feuc htmayr (1957), C. Glaser /.belk, Grossmana (1963 — L!), H. Reinhardt > 9 e 4/55 , ) ’ E ' Schillin g (1933; 1937 [1954]; 1958), P. Stneder( 1947; 1959; 1961), F. fVinkler (1948). Holkham Bible, angl. iluminiran rkp. iz 1. P ok Xfv - st -> imen. po prejšnjem hranišču (Holkham Hall, Ms. 666), zdaj v Brit. muz. (Add. 47682): 4_ listov z o. 200 prizori iz Biblije (f. 1— Kristusovega življenja (f. 10—38) in t. i. Posled¬ njimi rečmi (f. 39—40). Med celostr. miniatura¬ mi Ustvarjenje ptičev in živali (f. 2v). L: cf. M. Rickert (1954, p. 150, t. 134). Holl, Elias (1573—1646), nem. arh., r. in u - (74) v Augsburgu. V rtaliji je nanj vplivalo Ptilladiovo delo. A: v Augsburgu Orožarno (Zeughaus, 1602—07, nedk.) in * Mestna hiša (Rathaus, 1615—20, po razrušenju med 2. svet. vojno rest.), — Up: Lucas Kilian (bakr., d. 16197- L. R. Pfister, Die Augsburger Rathaus-Modelle des Elias Holl (MJb, 1937); A. Ingeborg, Elias Holl ('b- • Reclam N I (1959); »US« 10 (1969, f p. 146). — Cf. Baum (1908), E. Hempel (Harm 1965). Hollanda, Francisco de — > Francisco de Išol- landa Holliinder, Hans, nem. um. zgodovinar, na univ. v Tubingenu. B: , Kosmisehe Bedeutung und rdumliche Stmkno fruhmiltelalterlicher Evangelislenbilder • (Kchr, 19M>F ,Parmigianinos »Madonna del collo lungo«: Ikono- graphie und Perspektive ‘ (ib., 1968); ,Francisco Go)'« distanziertes Engagement ‘ (Slud gen, 1968); Kunst oe Jriihen Mittelalters (Stu 1969, »Belser Stilgeseh.« D ’‘ Hollar, Vaclav (1607—1677), češ. grafik (bakr ) in risar. R. v Pragi, se učil pri M. Merianu v Frankfurtu, akt. v Strasbourgu in Kdlnu, Dunaju in v Pragi, od 1637 dalje v AnglU 1 * u ‘ (69) v Londonu. Ilustr. Vergila, Homerja 1,1 Juvenala. L: Gustav Parthey: Wenzel Hollar: Beschreibend« Verzcichniss seiner Kupferstichc (BI 1853): id-: tragc und Verbesserungen... (BI 1858); F. A. >>o sky: Wenzel Hollar: Erganzungen... (Prag , eS J. Urzidil: VVcnceslaus Hollar: Der Kupferstecber Barock (W 1936); LaranE (1959). — Cf. A- Hind (1922). Hollstein, F(riedrich) W(ilhelm) H(einrich), ( u _ 1957), nem.-hol. um. zgodovinar, P ozna 'jgi 7 stare niz., nem., Ham. in hol. grafike; 1 emigriral iz Berlina na Holandsko, u. b star v Amsterdamu. Holmes, Charles J(ohn) — Homer narekuje pisarju 866 865 M ®' butch and Flemish etchings, engravings and Germ ' I4 50—1700, I — XV (A 1949—1964); l4n r ) aH j en S rav >ngs, etchings and woodcuts: ca. anH u 70 °’ I ~ VU ( A 1954—1962 [VII: Albrecht ot J " ans Diirer; VIII: Durr-Friedrich, A 1968 — , knj - lz d. K. G. Boon & R. W. Scheller]); The l [ 1956 ^ ° f LuCaS Van Leyden V494—I533) (A s. an ^ 0lmes » Sir Charles J(ohn), (1868-1936), ,g® ' S *'* c ar, grafik in pisec o umetn., muzealec, 28 direktor londonske Nat. Gali., itd. Cotetable (L 1901); Constable and His Influence La % n ?? ca P e Painting (Westminster [Anglija] 1902); g u :. c . nav °na by Titian' (BM, 1914); ,Sofonisba An¬ ji 1o Z a a !' el Philip ir (BM, 1915); O Id Masters and ] 92 }, 771 the National Gallery (3 knj., NY 1924— 19261 - ’f. orlra ‘ ,s by Rogier van der (Veyden‘ (BM, ’ >Lostuine in Fact and in Pictures' (BM, 1934). : 2 Šenoa (ELU 2, 1962, s. v.). »^-t, Wilhelm (1905—....), Šved. um. risk ° V ' nar ’ n muzealec v Stockholmu ( Histo - m « Museet ), p rom 1 939, poznavalec stare ger- na nske umetn. 'Eine Probleme der Merovvingerzeit (Stock 1939); 1953 )- r‘ eZUr kontinentalen Tierornamentik' (W-RJb, (Stoclr ZT nic Art dur ing the First Millenium A. D. y55 ); ,Europe, Barbarian' (EWA V, 1961). asirskega Dvanajst kraj 0 * 0 ^ ern ’ ^ibl. ose b a - vojskovodja hii.p?, ^ a buhodonozorja. Cf. s. v. b ,]skih Franov & Judita. von (1907— ), nem. Rigi, v muzejski službi um. zgo- v Frank- . Ho *st, Niels d°vinar. r furtu a j,' . k)j Cu ' ln Berlinu, pozn. v svobodnem po- B* n- risnius ■ ",f e utschc Bildnismalerei zur Zeit des Manie- k e steHtp„ /l ^erzeichnissen der Kiinstler und der Dar- 18. Jalni, j 1930, »SdK« 273); ,Kunstkammern des Hildnism , erts ' (RepKw, 1931). ,Die ostdeutsche ' E 'ne bUr r des 16 ' J ahrhunderts' (ZfKg, 1932); n °ssischr f ' C ’\ j C ! ,e Sammlung altdeutscher und zeitge- u - Antiani,~' sler aus dem 18. Jahrhundert‘ (Kunst- Pdlschuna ulen '.'Rundschau, 1933); ,Nachahmungen und 'nantik' rrl altdeutscher Kunst im Zeitalter der Ro- Gr 0 n e . n Rs, 1934); (& Alfred Hentzen t ?:°&n £££l! 9 ?4); (& Alfred Hentzen ed.) Die ( Rammeln"iQ 1956); ,Der Codex Millenarius im ~~ Le kslkon Rahmen der Mondseer und Salzburger Buchmalerei ‘ (& Willibrood Neumiiller O. S. B) Der Codex Mille¬ narius (Graz-K 1959, »Forsch. zur Gesch. Ober- osterreichs« 6); ,Die Handschriften und Inkuna- beln ‘ (Lambach, II, W 1959 [»OKT« 34]); ,Das alte und das neue Testament in der Buchmalerei ‘ (Settimane di Studio del Centro Italiano, Spoleto 1963); ,Buchmalerei' (Romanische K. in Osterreich, 3., izb. izd., Krems an der Donau 1964 [rk]); ,Pro¬ bleme der Kunst der Donauschule in Oberdsterreich' (AMK, 1965 [zv. 80]); ,Der Buchschmuck in Siid- deutschland und Oberitalien' (KKK, 1966). Holz, Vatroslav (1844—1914), slov. publicist, razmeroma veliko pisal o lik. umetn. (LZ, Slo¬ van, SN ). R. v Gornjih Verjanah pri Sv. Trojici v Slov. goricah, u. (69) v Lj. Up: Ivan Grohar (d. [1]900, NG). L: Ivan Grafenauer (SBL, 3. zv., 1928 — L!); F. Steli (ELU 2, 1962, s. v.). Holzinger, Jožef (1735—1797), slov. pozno¬ baročni kipar, najpomembnejši na slov. Štajer¬ skem po Jožefu —»■ Straubu, čigar delavnico je prevzel o. 1756. P: številni olt. nastavki, prižnice ipd., mdr. v Voličini v Slov. goricah, Kamnici pri Mrb (1767), mariborski stolnici (10 reliefov na hrbtiščih kornih klopi, 1771, in Križev olt., 1775), Slov. Bistrici (1787) in Ljutomeru. L: VrišerB (1963); »ArS« 1 (1967). — Cf. S. Vrišer (ZUZ, 1957). Homar Mesquida, Gaspar (1870—1953), šp. mojster umetne obrti. Načrti za slikana okna, mozaike, pohištvo, tekstilije, svetilke, ogledala in sploh notr. opremo. Intarzije: npr. Jupiter v podobi orla ugrabi Aegino (o. 1900, Munchen, z. G. P. Woeckel). Homburger, Otto (1885—1964), nem.-švic. um. zgodovinar, medievalist. R. v Karlsruheju, štud. na univ. v Miinchnu, Berlinu in Halleju (tam 1912 prom. pri A. Goldschmidtu), bil asist, kustos v Badisches Historisches Mus. (1924—30) in prof. na univ. v Marburgu (1930—35), emi- griral v Švico, od 1951 dalje prof. na univ. v Bernu. B: Die Anfdnge der Malerschule von fVinchester im X. Jahrhundert (Lpz 1912); ,Ein Denkmal ottonischer Plastik in Rom mit dem Bildnis Otto III.' (JPK, 1936); ,Die kunstgeschichtliche Stellung des Psalteriums' (ZSAKg, 1943); Der Trivulzio-Kandelaber: ein Mei- stenverk friihgotischer Plastik (Z 1949); Die illu- strierten Handschriften der Burger Bibliothek: Die vorkarolingischen und karolingisclten Handschriften (Bern 1955). L: Rep M (1960); WWA (1962); F. Wormald (BM, 1964, nekr.). Homer narekuje pisarju (nem. Homer, seine Gedichte diktierend), ant. ik. m. Up: npr. Rem¬ brandt (d. 1663, Mauritshuis). 867 Homilije, Gregorija Nazianškega — Honoris Appetentia 868 L: Pigler II (1956, p. 306—07). — Cf. K. Clark (1966), H. Voss (BI 1924, repr. p. 286). *Homilije Gregorija Nazianškega, znamenit biz. iluminiran rkp. (465 pergamentnih listov 41 X 30,5 cm, 867/86 [verj. 880/86], Bibl. Nat., Ms. gr. 510), dat. s tem, daje bil posvečen Vasi¬ liju I. (in pos., da na podobi cesarice z njenimi sinovi manjka 880 padli Aleksander). Med 46 celostr. miniaturami (vseh je o. 200) npr. Spre- menjenje na gori (f. 75v), Obujenje Lazarja in spodaj Slovesni vhod v Jeruzalem (f. 196v), zlasti pa kot ena najodličnejših biz. miniatur sploh *Oživljenje mrtvaških kosti (f. 438v — cf. s. v.). — Cf. s. v. Gregorij Nazianški. L: Diringer Book (1958); EWA II (1960, t. 480); »PKG« 3 (1968, t. XVI — L!). — Cf. J. Beckmth (NY 1964), A. Grabar (Sk 1953), D. Talbot Riee (1959, t. VII, 84 & 85; 1963 [1968]). *Homilije Janeza Krizostoma, biz. iluminiran rkp. iz o. 1080 (pergament, 323 listov 41,5 X 31,5 cm, Bibl. Nat., Cod. Coislin 79). Najpomemb¬ nejši del okrasa predstavljajo 4 uvodne miniature (na vseh ces. -> Nikeforos III. Botaneiates), med njimi npr. kot tretja Nikeforos III. med 4 dvor¬ jani in personifikacijama (f. 2r) in posebno od¬ lična četrta, Nikeforos III. med Janezom Krizo- stomom in nadangelom, cesarju pod nogami pa minuciozni lik. slikarja (f. 2v). L: Diringer Book (1958, p. 108); EWA II (1960, t. 489); »PKG« 3 (1968, t. 59b — L!). — Cf. A. Grabar (Sk 1953, repr. p. 179, p. 180), D. Talbot Rice (1959, t. 163; 1963 [1968]). *Homilije meniha Jakoba v Parizu, likovno in ikonografsko pomemben biz. iluminiran rkp. (1. pol. XII. st., Bibl. Nat., Gr. 1208). Med miniaturami npr. Vnebohod (f. 3v), ki verj. kaže c. sv. Apostolov v Carigradu (cf. Krautheimer), podoba paradiža z vrati paradiža in štirimi reka¬ mi paradiža, likovno posebno mikavna miniatura Marijinih snubcev (zgoraj skrinja zaveze pod živobarvnim progastim šotorom) in podoba boga z angeli na nebu. L: Diringer Book (1958, p. 109). — Cf. J. Beckv/ith (1961, p. 127), A. Grabar (G: Sk 1953, repr. p. 180— 83), A. Krautheimer (1965, p. 355 in naslovna repr.). *Homilije meniha Jakoba v Vatikanu, biz. iluminiran rkp. (1119/42, Bibl. Vat., Ms. Vat. gr. 1162). Med miniaturami npr. prizori iz Jako¬ bovega življenja (f. 22v: spodaj Jakobova lestev), Poklon treh kraljev (f. 64r). L: EWA II (1960, barvna t. 460). *Hommage a Cezanne ( Poklon Cezannu), De¬ nisova slika (pl, 180 X 240 cm, d. 1900, MAM), ki kaže v Vollardovi trgovini okrog Cezannovega tihožitja (na slikarskem stojalu) zbrane člane skupine ->Nabis: z leve na des. — > Redon, -*• Vuillard, kritik -> Mellerio s cilindrom, trgovec —> Vollard, sam slikar Maurice —> Denis, -> Se- rusier, Paul Ranson, -*■ Roussel, —>■ Bonnard in slikarjeva žena Marthe Denis. Sliko je 1901 kupil Andre —> Gide ter jo 1928 podaril nekd. Luksem¬ burškemu muz. v Parizu (z drugimi deli iz nje¬ govih zbirk pa jo je dobil MAM). L: Kindler II (1965, repr. p. 75). *Hommage a Delacroix ( Poklon Delacroixu), Fantin-Latourova slika (pl, 157 X 248 cm, d. 1864, Louvre), na kateri so leto po Delacroixovi smrti zbrani okrog njegovega portreta (od leve na des.): slikarji Cordier, Legros, Whistler, Manet, Bracquemond in de Balleroy, ki vsi stoje, književniki Duranty, Champfleury in Bau¬ delaire, ki sede, in sam Fantin-Latour. Hommage a Louis David —► Leg er, Fernand Homo bulla (lat.), Človek ( je milni) mehurček . napis, ki opozarja na minljivost, npr. na bakr- H. Golziusa (1594: Deček, naslonjen na lobanjo, spušča milne mehurčke) in na tihožitjih vrste Vanitas. L: cf. W. Stechow (1938). homo pacis meae, in quo speravi, qui edebat panes meos, magnificavit super me supplanta- t ione m, bibl. citat (Ps 40 [41], 10: moj prijatelj ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, je vzdigni 1 peto zoper mene). V psalmu se stih nanaša na -*■ Ahitofela, v evangeliju (Jan 13, 18: Kristu¬ sove besede: A spolniti se mora pismo: , Tisti’ ki z menoj kruh je, je vzdignil svojo peto ptob menp) pa na Iškarijota. V tem pomenu je brati zač. stiha ( HOMO PACIS MEAE I) na na¬ pisnem traku, ki ga drži kralj David levo zgoraj ob prizoru Iškarijotovega poljuba (-> Kristusa primejo) na —> Verdunskem oltarju). Hone, Nathaniel (1718—1784), angl. slikar, r- v Dublinu, u. (66) v Londonu. S: portreti, ve Glossarium Salomonis (f. 3v) iz 1165. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Honour, Hugh (1927—....), angl. um. zgodo¬ vinar. Delal v Br. Mus. in bil pomožni direktor City Art Gali. v Leedsu, zdaj z Johnom ^-Fle¬ mingom sour. z. -»■ Style and Civilization (Pen- Suin Books). B: (& J. Fleming & N. Pevsner) The Penguin Dictio- nary of Architecture (Harm 1966) ; Neo-classicism (ib. ‘968, »Style and Civilization «). Honthorst, Gcrard ( Gerrit ) van (1590—1656), hol. slikar, v Italiji zaradi svojih nočnih prizorov °b umetni razsvetljavi imen. Gherardo delle Not ti. R. i n u . (65) v Utrechtu, 1610/12—1622 v Italiji. Bil je za življenja najuspešnejši med i- utrechtskimi caravaggisti (v Italiji so bili •Bed njegovimi naročniki v. vojvoda Toskanski, kard. Scipio Borghese in zbiralec marchese Vincenzo Giustiniani, 1628 je slikal na angl. dy oru, 1635/41 pa za dan. kralja). S: npr. Kristus pred v. duhovnom (o. 1617, Nat. Gali.), Samson in Dolila (o. 1617/18, CMA), Obglav- l i e nje Janeza Krst. (1618, Rim, Sta Maria della Scala), Čaščenje otroka (1620, Uffizi), Čaščenje Pastirjev (1620/21, ib.), Vesela druščina (» Izgub- ljeni sin«, d. 1622, Alte Pin.), Krez pokaže Solonu sv °je zaklade (1624, Hamburg), Apolon in Dafne (1628, Hampton Court), Suzana s starcema H655, Borghese), mdr. tudi številni portreti. lac*' ^ Judson: *Gerrit van Honthorst (Den Haag 59); Margaretta M. Salinger (EWA VII, 1963, s. v.); Hall Por (1963); H. Gerson (Kindler IH, 1966, s. v.). P J. G. Hoogewerff (1924), N. McLaren (1960), *• Pl ‘etzsch (1960), J. Rosenberg (& S. Slive 1966), VOn Schneider (1933). Hooch, Pieter de (1629—domn. po 1684), hol. slikar, r. v Rotterdamu, u. verj. v A’damu. S: zlasti s poezijo mirne vsakdanjosti zaznamovane Podobe hol. interierjev, dvorišč, itd., npr. Dvo- r ‘šče za hišo (d. 1658, Nat. Gali.). v L- HdG I (1907); Margaretta M. Salinger (EWA ’ 1963 » s - v.); Hall Por (1963); H. Gerson (Kindler v, 1966 > s - v.). — Cf. N. MacLaren (1960), W. R. y aientiner tl929). Hoogcwerff, G(odefridus) J(oannes), (1884— 6 3 )> hol. um. zgodovinar, dolgo delal v Rimu. B. Nederlandsche schilders in Italie in de XVI' eu\v (2 knj., Utr 1912); De ontwikkeling der ltaliaan- renais sance (Zutphen 1922); (& Alexander > "J? 111 Byvanck) Noord-Nederlandsclte miniaturen in na »dschrifte n der 14e, 15e en I6e eeuvven verzameld iz čl r C ^ reve ” ( 3 knj., ’s-Gravenhage 1922—1926; fr. • La Miniature hollandaise dans les manuscrits...), 11 van Scorel: peintre de la Renaissance hollandaise vua Haye 1923); Gerrit van Honthorst (The Hague 1924; it. izd. Gherardo delle notti, R 1924); Vlaamsche kunst en italiaansche renaissance (Mecheln-A s. a. [1935]); De Noord-Nederlandsche schilderkunst, /— V (’s Gravenhage 1936—1947 [izhajalo v snopičih, IV e. g. 1941/42]); , Lambert Sustris, Schilder van Amsterdam ‘ (NRo, 1943); , Rafael en Leonardo da Vinci ‘ (NRo, 1947); ,Friezen, Franken en Saksen te Rome‘ (ib.); ,Andrea Sacchi en Carlo Maratti: archi- valische gegevens ‘ (ib.); Via Margutta: centro di vita artistka (R 1953); Het landschap van Bosch tot Rubens (Antw 1954); , Rapporti fra artisti fiamminghi e VItalia: Giovanni van Eyck e Ruggiero van der Weyden' (Rinascimento, 1960); ,Gelderse miniatuur- schilders in de eerste helft van de XVde eeuw ‘ (OH, 1961); ,L'ispirazione romana di Martino van Heem- skercld (M. Salmijev zb. III, 1963); ,Raffaello nella Villa Farnesina ‘ (NRo, 1963); Jan vanBijlert, schilder van Utrecht ‘ (OH, 1965). L: Wie ist dat (1956); A. W. Byvanck, Prof. Dr. G. J. HoogevverfT (OH, 1964, nekr.). Hope, Henry R(adford), (1905—....), amer. um. zgodovinar, prom. 1942 na harvardski univ., uči na Indiana Univ. v Bloomingtonu (od 1941 dalje); izd. College Art Journal (1945—49 in od 1953 dalje). Prispevki vEkVA. B: The Sources of Art Nouveau (1943; dis., rkp.); Georges Brac/ue (NY 1949); The Sculpture of Jacques Lipchitz (NY 1954 [rk, NMA]). L: WWAA (1959); WWAm (1964—65). Hopfer, Danici (o. 1470—1536), nem. grafik, najpomembnejši predstavnik družine grafikov v Augsburgu, po ohranjenem gradivu sodeč prvi, ki je uporabljal tehniko —> jedkanice. G (jedk.): npr. Papež Hadrijan VI. (profil na des.) in Papež Klemen VII. (profil na levo). HOPOVO, samostan v Sremu na juž. pobočju Fruške gore. Cerkev bližnjega samostana Novo Hopovo so 1608 okrasili slikarji iz sev. Grčije, ikonostas iz 1770 (večidel uničen v 2. svet. vojni) pa je bil prvo samost, delo Teodorja -> Kračuna. L: Miodrag Kolarič (ELU 2, 1962, s. v. — L!; tudi ELU 4, 1966, p. 277). — Cf. S. Petkovič (1965 - L!). Hopper, Edvard (1882 — 1967), amer. slikar, neprekosljiv upodabljavec brezupno tipizirane, brezimne in neznanske Amerike med obema vojnama. S: krajine in notranjščine z odtujenimi ljudmi in občutljivo zaznamovano svetlobo, v pravih kotih grajeni motivi s cest, iz hotelskih sob in stanovanjskih okolij, e. g. Manhattan Bridge Loop (1928, Andover [Mass.j, Phillips Ac., Addison Gali. of American Art), Hote! Room (1931, New York, z. Mrs. Nate Spingold), Soba v Brooklynu (1932, Boston FA), Nočne ptice (Nighthavvks , 1942, AIC), Second-Story Sunlight (1960, Whitney). 871 Hoppner, John — hore 872 L: Herbert Read (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. L. Goodrich (1949; & J. I. Baur 1962; 1964), B. S. Myers (III 1969, s. v. [tekst Donald Goddard] -L!). Hoppner, John (1758 — 1810), angl. slikar, pri¬ ljubljen londonski portretist. L: Anita Brookner & Lawrence Gowing (Kindler III, 1966, s. v. — L!). Horac ali Horacij, orig. Horatius, s celim imenom Quintus Horatius Flaccus (65—8 pred), rim. pesnik. S svojim t. i. Pismom o pesništvu (—> Ars poetica ) je nadvse pomembno vplival na oblikovanje evr. normativne estetike. Znani so tudi citati iz njegovih Od, e. g. —► Exegi mo- numentum ...,—> Non omnis moriar, itd. B (slov. prev.):, Pismo o pesništvu' (DS, 1928, prev. Anton Sovre; samost, knj. izd. 1934 s spremno be¬ sedo); izbor: O pesništvu (Lj 1963, prev. Anton Sovre); Pesmi (Mrb 1966, prev. Kajetan Gantar). L: Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); Vorlander (I 1968, p. 160—61 — L!). horarij (lat. Horarium, Horarium cul usum... [e. g. parisiensum\; angl. Prayer-book\ fr. Heures, Heures d Pusage de ... [e. g. Rome], Livre d'heu¬ res', nem. das Stundenbuch), laikom namenjeni molitvenik. IR: * Horarij Jeanne d'Evreux (o. 1325/28, Cloisters, cf. s. v. Pucelle), Mali horarij vojvode berryjskega (o. 1380/85, Bibl. Nat.), Pre¬ lepi horarij Naše gospe (o. 1385/90, ib.), Veliki horarij vojvode berryjskega (dkč. 1409, ib.), * Si¬ jaj ni horarij vojvode berryjskega (1413/16, Chan- tilly), *Rohanov horarij (o. 1418/25, ib.), *Bed- fordov horarij (1423/30, Br. Mus.), Veliki horarij Ane Bretonske (1508, Bibl. Nat.). ♦Horarij Etienna Chevalierja, iluminiran rkp., mojstrovina Jeana —> Fouqueta iz 1452/60. Ohra¬ njenih je 47 ločenih pergamentnih listov, in sicer 40 v Chantillyju, ostali pa v Louvru, Bibl. Nat., Br. Mus., Lehman Coli. ( Binkošti — veduta Pariza s katedr. Notre-Damel) in zas. zbirkah. L: EWA V (1961, t. 366—67); »US« 8 (1968, p. 152); Masterpieces of Fifty Centuries: The Metro¬ politan Museurn of Art (NY 1970 [rk], št. 169). — Cf. P. D’Ancona (& E. Aeschlimann 1969, št. 118), G. Ring (1949, št. 130 — L!), P. iVescher (1945), etc. ♦Horarij Karla Drznega, zelo verj. rkp. mo¬ litvenik, ki ga je bil 1466 mestni svet Bruggeja podaril Karlu Drznemu. Okras je po slednjega naročilu nadaljeval Philippe de Mazerolles, o. 1480 pa je celoto (pergament, 22,5 X 15 cm, Dunaj, Nationalbibl., Cod. 1857) dopolnil še t. i. Mojster Marije Burgundske s 4 celostr. mi¬ niaturami v razkošnih okvirih (trompe 1’oeil): *Marija Burgundska (?) pred Marijinim čašče¬ njem v gotski c. (f. 14v), Kristusa pribijejo na križ (f. 43v), Kristus nese križ (f. 94v) in Križanje (f. 99v). L: ‘Gebetbuch Karls des Kiihnen (2 knj., W 1967, tekst F. Unterkircher & A. de Schryves — faks.). —- Cf. O. Pdcht (1948 — L!), F. Winkler (1925). ♦Horarij Katarine von Cleve, niz. iluminiran rkp. (pergament, 19,2x13 cm, o. 1440), od 1880-ih let dalje razdeljen v dva dela: večji (193 listov s 15 velikimi in 48 manjšimi minia¬ turami, Alastair B. Martin) je veljal za popol¬ nega do leta 1963, ko je newyorška Pierpont Morgan Libr. kupila še manjši, tako rekoč ne¬ znani del rokopisa. L: Kees de Wit, Das Horarium der Katharina von Kleve als Quel!e fiir die Gcschichte der siidnieder- landischen Tafelmalerei und der nordniederlandischen Miniaturen (JPK, 1937); Panofsky Neth (1953); John Plummer: The Book of Hours of Catherine of Clcves (NY 1964); id.: The Hours of Catherine of Cleves (NY 1966); Friedrich Gorissen: Das Stundenbuch der Katharina von Cleve (Cleve 1967); Medieval Art from Private Collections (NY 1968 [rk, Cloisters 1968—69] — L!). — Cf. P. Pieper (1966). Horarij vojvode bedfordskega ->Bedfordov ho¬ rarij (rkp. v Br. muz.) ♦Horarij Zofije von Bylant (nem. Stundenbuch der Sophia von Bylant), z letnico 1475 dat. rkp- (pergament, 182 listov 23,2 x 16,5 cm, Wallraf) s 13 celostr. miniaturami, ki veljajo za najstar- znano ohranjeno delo -> Mojstra Jernejevega oll- Med miniaturami npr. Jesejeva korenika. L: Herbst des Mittelalters: Spatgotik in Koln und am Niederrhein (K 1970 [rk, Ksthalle Koln], kat. št. 105 — L!). Horatius Cocles brani Rim, ik. m. iz legendarne rim. zgod. (507 pred, Livius II, 10; Plutarh VI, 16; Val. Max. III, 2); sam je branil most čez Tibero (pons sublicius, »leseni most«) proti Etru- ščanom pod —>■ Porsenno, dokler ga Rimljani za njegovim hrbtom niso podrli; nato je oborožen preplaval Tibero ter se vrnil k svojim. Up: n P'' Ch. Le Brun (o. 1642/46, London, Dulwich College Gali.). L: Grimal (1951, s. v. Horace [2]); Pigler II ( l956, p. 378—79); Grant (1968). hore (grš. Horai, lat. Horae), 3 grš. boginj e letnih časov, hčerke Zeusa in Temide, ime 11, Eunomia (Red), Dike (Pravičnost) in -*■ Firenc (Mir), pri Atencih Talo (Razcvet), Aukso (R ast ' in Karpo (Plodnost). Pod vplivom lat. imena s° pozn. postale personifikacije dnevnih ur. L: Grimal (1951, p. 210); Hunger (1955, p. 15©- "T Cf. P. Bargellini (1968, repr. 407—09), G. M. «• Hanfmann (*1951). 873 Horn, Walter W. — Hotho, Heinrich Gustav 874 Horn, VValter W. (1908—amer. (nem.) um. zgodovinar, prof. na Univ. of California v Beikeleyu. R. v Nemčiji, prom. kot zadnji Pa- nofskyjev doktorand v Hamburgu, emigriral v ZDA za nacizma. Mdr. preučeval znani —> Sankt- gallenski tloris in ustvaril po njem doslej najpo- Polnejšo rekonstrukcijo celote. B: Die Fassade von St.-Gilles: Eine Untersuchung zur Frage des Antikeneinflusses in der siidfranzosischen Kunst des 12. Jahrhunderts (Hmb 1937, dis.); ,Roma- nesque Churches in Florence ‘ (AB, 1943); (& Ernest Boru) ,The »Dimensional Inconsistencies « of the PJ a, t of Saint Gali and the Problem of the Scale of the Plan'' (AB, 1966), Home, Herbert P(ercy), (1864—1916), angl. u m. zgodovinar (arhitekt, slikar in pesnik), od °’ 1905 živel v Florenci. Med angl. pisci o lik. umetn. eden izmed prvih, ki so načitno taziska- Va 'i arhive in sploh zg. vire. Svojo florent. hišo ' n z. zapustil it. državi (—> Florenca: -> Museo Horne). B: Alessandro Filipepi commonly called Sandro Botticelli: painter of Florence (L 1908). L: cf. C. Gamba (19207, F. Saxl (1957). Horovitz, Bela (1898—1955), avsti.-angl. (ž) Um - založnik, utemeljil 1923 zal. Phaidon na Ounaju in jo po nacistični priključitvi Avstrije Prenesel v London; u. v New Yorku. L: UJE (s. v.); AN (apr. 1955, p. 7). Horta, Vietor (1861—1947), belg. arh., po¬ memben predstavnik —*■findesieclovske umetn., Pionir arhitekture v železu in steklu, r. v Gentu, u - v Bruslju. A; v Bruslju 1892—93 Hotel Tassel Za prof. Tassela (rue P. E. Janson 6), Hotel Solv 0 y 1895—1900 ( avenue Louise 224), Maison u Peuple za belg. socialistično stranko z znanim avditorijem (1896—99), Van Eetveldejeva hiša '900), trgovska hiša A VInnovalion (1901), , at - d es B.-A. (1922-28) in gl. kolodvor ; Mus. es B-d. v Tournaiju, etc. & L: Robert L. Delevoy (Hatje, 1963); Franco Borsi IViu 0 0 Por 'oghesi: Vietor Horta (R 1969, uv Jean einaye); Marc Vokaer (izd.): Horta (Br 1971). . ^'°rtulus Animae, »Vrtiček duše«, iluminiran j-jP"’ nastal za —s- Margareto Avstrijsko (1510/24, fi Br>aj, Nationalbibl., Ms. 2706), atr. Simonu -* v eningu ali njegovi delavnici. Med miniaturami h širokih okvirih, ki jih poživljajo iluzionistično stkani cvetovi, metulji in ptiči, npr. Ozna- T , nje . (f ' 5 °v), Sv. Barbara (f. 614r), Elizabeta r, nška in Jakob star. Zielem ° rtUlus Animae: Cod. Bibl. Pal. Vindob. 2706, kunMi, Ulnt ' c ’ Photomechanische reproductie. . met 'storische toelichtingen door Friedrich Doern- hoeffer (4 knj., Utr 1907—1911 [1047 repr., od tega 109 barvnih]); ThB XXXVII (1950, p. 159); Diringer Book (1958, p. 431 & 452). — Cf. I. Bergstrom (1956). Hortus conclusus (lat., Zaprti vrt), kršč. ik. m., ki mu je predloga Visoka pesem (Vp 4, 12: Zaprt vrt si, moja sestra, nevesta) in ki ga obi¬ čajno najdemo v podobi -> Madone v rožnem gaju (cf. s. v. Lov na enorožca). Hortus deliciarum, rkp., ki ga je o. 1170 na¬ pisala in morda tudi iluminirala opatica Herrad von Landsperg v Alzaciji, pomemben zaradi svojega ikonogr. bogastva (636 miniatur na o. 650 str.), zgorel ob obleganju Strasbourga 1870 v tamk. knjižnici in ohranjen v kopijah. L: Otto Gillen: Ikonographische Studien zum Hor¬ tus Deliciarum der Herrad von Landsperg (BI 1931, »Kstwissenschaftliche Stud.« 9); J. Walter: Hortus Deliciarum — Herrade de Landsberg, Abbesse du Mont Sainte-Odile, 1167—1195 (Strasbourg 1952). Horvat, JožeJaki Horvat-Pintarič, Vera (1929—_), hrv. um. zgodovinarka in kritičarka. Prom. (1959) in docent na univ. v Zgb; član A1CA od 1959. B: , P it tura jugoslava d'oggi‘ (La Biennale di Ve- nezia, št. 35, 1959); Francesco Robba (Zgb 1961, dis.); ,Resničnost in domišljija v usodi slike ‘ (Lik. rev., 1962 [G. Stupica]);, Gabrijel Stupica'’ (Europa letteraria [R]. febr. 1963); ,Pionniers actuels de lapeinture yougoslave‘ (Chefs d’oeuvres de 1'art [P], št. 52, 1964); Gabrijel Stupica (Zgb 1966, »Mlb«); ,Spomeniška skulptura Dušana Džamonje’’ (Um Bgd, št. 8, 1966). Hosiasson, Philippe (1898—_), fr. abstr. sli¬ kar, r. v Odesi. L: WWA (1962). Hoster, Joseph (u. 1969), nem. um. zgodo¬ vinar, katol. duhovnik, stolni vikar in kapitular v Kolnu, direktor tamk. Erzbischofliches Did- zesan-Mus. B (um. zgod.): Der Dom zu Koln (K 1964); ,Die »Anbetung des Lammes« in Gent und das »Letzte Abendmahl« in Ldwen als Altarbilder ‘ (Weyresov zb., 1964); ,Zur Form der Stirnseite des Dreikdnigsschreins ‘ (H. Schnitzlerjev zb., 1965). L: W. Weyres (Das Miinster, XXII, 1969, nekr.). Hotho, Heinrich Gustav (1802—1873), nem. pisec o umetn., poleg -> Waagena in —>Kuglerja 3. začetnik um. zgod. v Berlinu. Štud. pravo in filozofijo, od 1832 dalje delal v berlinskih muz. in 1859/60 postal direktor graf. kabineta, sicer pa videl težišče svojega dela v predavanjih na univ. Izd. Heglove Vorlesungen iiber die Aestlte- tik (2. izd., 3 knj., BI 1842—1843). B,- Vorstudien fiir Leben und Kunst (Stu-TU 1835 — v obliki pisem); Geschichte der deutschen und nieder- 875 Houdon, Jean-Antoine — hrast 876 landischen Malerei (2 kaj., BI 1842—1843); Die Malerschule Hubsrts van Eyck nebst deutschen Vor- gangern und Zeitgenossen, I—II (BI 1855—1858); Geschichte der christlichen Malerei (Stu 1867—1872). L: cf. U. Kultermann (1966), W. Waetzoldt (II1924 [1965]). Houdon, Jean-Antoine (1741—1828), fr. kipar, najodličnejši portretist med kiparji XVIII. st. R. v Versaillesu, se učil pri —>Pigallu (še kot otrok) in pozn. pri J.-B. Lemoynu ml. in M. Slodtzu, 1761 prejel -+Prix de Rome, 1765—68 v Rimu, 1785 povabljen v Philadelphio v ZDA, u. v Parizu. P: npr. znani LŽcorche (1767), odtlej na akademijah uporabljani model človeka brez kože, Sv. Bruno (marm. soha, 1768, Rim, Sta Maria degli Angeli), Diana lovka (bron. od¬ litki, npr. Louvre, in marmor), Sedeči Voltaire (marmor, 1778, Pariz, Comedie Fran?aise), per¬ sonifikaciji Poletje in Zima {La Frileuse, zaradi »nedostojnosti« zavrnjena v Salonu 1785, obe Montpellier), George IVashington (marm. soha, 1788—92, Richmond, Va., State Capitol), pred¬ vsem pa s psihološko živo karakteristiko zazna¬ movana portretna doprsja, mdr. Diderot (žg. glina, 1771, Louvre; marmor 1775, Versailles), Komponist G lučk (mavec, 1775, prej Kaiser- Friedrich-Mus.) in Pevka Sophie Arnould (mar¬ mor, d. 1775, Louvre), Alexandre Brongniard in Louise Brongniard (oba marmor, d. 1777, Washington), George Washington (žg. glina, 1778, Mount Vernon, Ind., ZDA), Benjamin Franklin (mavec, d. 1778, Saint Louis, City Art Mus.), Voltaire (marmor, d. 1782, Versailles), Buffon (marmor, 1783, Louvre), bailli de Suffren (žg. glina 1786, Aix-en-Provence, Mus.), Grof Cagliostro (marmor, d. 1786, Washington), M me Houdon { marmor, 1787?, Louvre), Thomas Jeffer¬ son (marmor, d. 1789, Boston FA), Mme de Thelluson kot vestalka (bron, d. 1791, Detroit), Sabine Houdon, kiparjeva star. hčerka (1792/93, Louvre), Mirabeau (marmor, d. an IX [1800/01], Versailles), Robert Fulton (marmor, d. an XII. [1803/04], Detroit) in Napoleon I. (žg. glina, 1806, Dijon, Mus. des B.-A.). L: Valentino Martinelli (EWA VII, 1963, s. v. — L!) Jennifer Montagu: Jean Antoine Houdon (Mi s. a., »MiS« 53). — Cf. L Reau (1930; *1964), R. Zeitler (1954), itd. Hourticq, Louis (Leon), (1875—1944), fr. um. zgodovinar, prof. estetike in um. zgod. na Šcole Nationale des B.-A. v Parizu. B: La Peinture des origines au XVF sičcle (P 1908); Histoire generale de Vart: France (P 1911, »Ars una, species mille«); Les Tableaux du Louvre: Histoire- guide de la peinture (P 1913); .Promenades au Louvre: Hyacinthe Rigaud en famille ‘ (RAam, 1913); La Jeunesse du Titien (P 1919); ,Claude Lorrain et Jacques Callot' (Bertauxov zb., 1924); (z 12 sodel.) Encyclopedie des Beaux-Arts: Architecture-Sculpture- Peinture-Arts decoratifs (2 knj., P 1925, »Bibliotheque Omnium«); Le Musee du Louvre: Peinture-Sculpture- Objets d'art, Histoire-guide de Vart (P 1927); Le Pro- blčme de Giorgione (P 1930); Hollande (P 1932, »Ars una, species mille«); Histoire de la peinture (P: PU 1942, »Que sais-je?« 66; n. izd.). HOUSTON (Texas, ZDA [South \Vest]). L: EWA XIV (1967, stp 639). ~ Museum of Fine Arts of Houston ( Main at Montrose Boulevard). Novo krilo, t. i. Cullinan IVing, je sez. Mies van der Rohe. Med zastopa¬ nimi slikarji so Fra Angelico {Skušnjave sv. Antona), neznani ferrarski mojster {Srečanje Salomona in kraljice iz Sabe, tondo), Giovanm di Paolo, F. Hals, Goya ( Markiz Caballero [štu¬ dija za sliko, ki je v Budimpešti]), Renoir ( Tiho¬ žitje s šopkom [s kopijo Manetove skice P° Goyini sliki!], Cezanne ( Madame Cezanne), Toulouse-Lautrec {F. Wenz). L: cf. The Museum of Fine Arts, Houston: Bulletin- Houvet, Etienne -> Chartres Howe, Winifred E(va), amer. muzealka, mdr- ur. Met Mus 5(1911-41). B: A History of the Metropolitan Museum of Art, I —// (NY 1913 in 1941). L: WWAA (1959). Hrabanus Maurus (776—856), zgodnjesrednjev- učenjak, učenec Alkuina, opat v Fuldi (822 42) in nadškof v Mainzu (847—56), kot refor mator samostanskega šolstva imen. praecept° r Germaniae. Med njegovimi spisi na Izidori 0 Seviljskega in njegove Etymologiae oprto cnC ' klopedično delo —> De universo, pesnitev ->■ Laudibus Sanctae Crucis, itd. B: Migne PL (111. knj.). L: Bruyne I (1946). — Cf. E. Panofsky (1967). hrast (lat. c/uercus, angl. the oak, fr. le chene, it. la quercia ali /7 rovere, nem. die Eiche), dr z globoko v zemljo segajočo srčno korenin 0 ’ neomajnim deblom in dolgim življenjem, od nekdaj simbol moči in nepremagljivosti- stili so ga stari Grki in Rimljani, keltski du 0 niki druidi in Slovani, mdr. posv. ~r-Jupi tr _ hrast rado trešči!), v srednjev. kršč. urnetn-^ tudi simbol Marije {čudodelni hrast z g f0 .. Tudi pozn. pod vplivom -> emblemov simbo atribut stanovitnosti, trajnosti, vztrajnosti, ^ lesne ali duhovne moči ali trdnosti. V hra lipo (ali brest) po njuni želji po smrti s P^ e ^ njena —»■ Filemon in Bdukis. Hrastovina ( n 877 HRASTOVLJE — hrvatski umetnostni zgodovinarji 878 das Eichenholz, hol. eikenhout) je trden, težak >n zelo odporen les, ki odlično kljubuje vodi in vremenskim spremembam, uporabljana mdr. za Pohištvo, v rezbarstvu in kot podloga tabelnih s bk (v sev. Franciji, na Nizozemskem in v seve- rozah. Nemčiji). Kot »nem.« drevo predstavljan hrast šele od konca XVIII. st. dalje. Cf. s. v. Delta Rovere. L: Ferguson (1954); Paul Schoenen & H. M. Erffa (RDK IV, 8. [44.] zv., 1956 — L!); Cirlot (1962). — Ct. L. Behling (K-Graz 1964), W. Molsdorf (1920, št. 81 1 & tabla IV), G. de Tervarent (I 1958, stp 91). HRASTOVLJE, vas v dolini zgornje Rižane na Primorskem. Po oblikah še romanska c. sv. Trojice je obdana z obrambnim zidom iz časa krških vpadov in hrani ikonografsko zelo po¬ membne StS-e, dkč. 1490 (s pol glagolskim in P°1 lat. napisom izpričan pogl. mojster Janez ‘z Kastva — MAGISTER JOHANNES DE KASTUA): mdr. na oboku prezbiterija Prestol milosti, v ločnih poljih nad sev. in juž. apsido Oznanjenje, na banjastem oboku gl. ladje pri¬ zori ustvarjenja iz Geneze s posebno znanim pri¬ zorom Delo prvih staršev, na banjastih obokih str anskih ladij upodobitve mesecev, na sev. steni Pohod treh kraljev, na juž. steni znameniti Mrtva¬ ški ples i n Pasijon, poleg tega preroki, svetniki 'n svetnice in mdr. tudi dvoje » tihožitij« (na de- 'Inih stenah med apsidami). L: Stele (1969); »ArS« 5 (1970, t. 30—32). — Cf. Zadnikar (*1961). hrbet: s hrbtom proti gledalcu obrnjene osebe so kot prostorsko določilo znane zlasti v s i stvu Giotta in njegovih naslednikov (npr. ohiero). L: M. Koch: Die Ruckenfigur im BUd von der Antike bis zu Giotto (Recklinghausen 1965, dis. IM Ji- Hristomimetes, »predstavljavec« ali »igralec Kristusa«, v srednjev. umetn. up. vladarja po 'konogt. obrazcu Kristusovih podob, npr. v mandorli in obdanega z znamenji evangelistov, k °t je predstavljen Oton III. v -> Evangeliarju 0t ona II. ali III. v Aachnu (o. 983). cf. J. Beckvvith (NY 1964). ^ Hristos (grš.), »Maziljeni«, vzdevek -> Jezusa s. v. Kristus). hrizelefantinski, narejen iz zlata in slonovine. ’ antiki so bili taki nekateri posebno dragocint kl P* (npr. Fidiov Zeus v Zeusovem templju v Olimpiji), goli deli iz slonove kosti, oblačila in as je pa prekriti z zlatom. lev hrt dat. 'rier. vertragus, angl. the greyhound, fr. le *t. il veltro , nem. der Windhund) pona¬ zarja naglico in — npr. v Correggiovi Camera di S. Paolo v Parmi — element Zrak. L: cf. E. Panofsky (1961 [»StudWI« 26], p. 97). hrvatski kiparji XIX.—XX. st. po gen. zap.: Ivan Rendič (1849—1932), Rudolf Valdec (1872— 1929), Robert Frangeš-Mihanovič (1872—1940), Ivo Kerdič (1881—1953), Ivan Meštrovič (1883— 1962), Frano Kršinič (1897), Antun Augustinčič (1900), Grga Antunac (1906), Vanja Radauš (1906), Pavao Perič (1907), Ksenija Kantoci (1909), Ivan Lozica (1910—1943), Vojin Bakič (1915), Kosta Angeli Radovani (1916), Branko Ružič (1919), Ivan Kožarič (1921), Ivan Sabolič (1921), Stevan Luketič (1925), Dušan Džamonja (1928), Šime Vulas (1932), itd. L: BihaljiS (1955). hrvatski slikarji in grafiki od Karasa dalje po gen. zap.: Vjekoslav Karaš (1821—1858), Ferdo Quiquerez (1845—1893), Nikola Mašič (1852— 1902), Vlaho Bukovac (1855—1922), Celestin Medovič (1857—1920), Bela Čikoš Sesija (1864— 1931), Menci Clement Crnčič (1865—1930), Oton Ivekovič (1869—1939), Joso Bužan (1873—1936), Robert Auer (1873—1952), Slava Raškaj (1877— 1906), Mirko Rački (1879), Tomislav Križman (1882—1955), Josip Račič (1885—1908), Miro¬ slav Kraljevič (1885—1913), Vladimir Becič (1886—1954), Oskar Herman (1886), Joža Klja- kovič (1889), Maksimilijan Vanka (1889—1963), Ljubo Babič (1890), Jerolim Miše (1890 — 1970), Milan Steiner (1894—1918), Marino Tartaglia (1894), Ignjat Job (1895 — 1936), Milivoj Uzelac (1897), Juraj Plančič (1899-1930), Oton Postruž¬ nik (1900), Krsto Hegedušič (1901), Antun Motika (1902), Omer Mujadžič (1903), Kamilo Tompa (1903), Marijan Detoni (1905), Edo Kovačevič (1906), Slavko Šohaj (1908), Frano Šimunovič (1908), Vilim Svečnjak (1909), Oton Gliha (1914), Zlatko Priča (1916), Albert Kinert (1919), Edo Murtič (1921), Boris Dogan (1923), Ivan Picelj (1924), Josip Vaništa (1924), Ljubo Ivančič (1925), Ferdinand Kulmer (1925), Miljenko Stančič (1926), Francina Dolenec (1930), Biserka Baretič (1933), Vasilije Jordan (1934), Miroslav Šutej (1936), Nives Kavurič-Kurtovič (1938). hrvatski umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o lik. umetn. po gen. zap.: Č. M. Ivekovič (1864—1933), A. Jiroušek (1873—1948), Gj. Szabo (1875—1943), B. Horvat (1875—1955), V. Hoffiller (1877—1954), A. Schneider (1879— 1946), V. Tkalčič (1883), M. Abramič (1884— 1962), Karaman (1886-1971), Kniewald (1889), Lj. Babič (1890), A. Simič-Bulat (1899), S. Ba- 879 Hrvojev misal — hudič 880 tušič (1902), C. Fiskovič (1908), S. Gunjača (1909), I. Bach (1910), G. Gamulin (1910), A. Horvat (1911), Ž. Jiroušek (1911), T. Stahuljak (1918), A. Deanovič (1919), M. Prelog (1919), B. Fučič (1920), B. Vižintin (1921), K. Prijatelj (1922), Ž. Grum (1923), D. Kečkemet (1923), M. Peič (1923), I. Petricioli (1925), B. Bek (1926), V. Horvat-Pintarič (1929), A. Stipčevič (1930). *Hrvojev misal, iluminiran glagolski rkp. (Ca¬ rigrad, Eski-Saraj), ki ga je o. 1407 izpisal du¬ hovnik Butko po naročilu bosanskega bana in splitskega vojvode Hrvoja Vukčiča Hrvatiniča. Krasi ga 94 miniatur z bibl. prizori (npr. Jona v mestu Ninive in Danijel v levnjaku), prizori iz Kristusovega življenja, portretom Hrvoja Vuk¬ čiča Hrvatiniča in podobami mesecev (značilna opravila) pa o. 380 inicial. L: Vatroslav Jagič, Ludwig Thdlloczy & Franz fVickhoff: Missale glagoliticum Hervoiae ducis Spa- latensis (Vindobonae 1891); Mara Harisijadis (Min Jug, 1964); Kulundžič (1967, p. 373 in repr. 150). — Cf. V. Moli (Lj 1965, p. 276). Hubala, Erich (1920—_), nem. um. zgodo¬ vinar, stud. na Dunaju, v Pragi in Munchnu, tam prom. (1951) in habil. (1959), zdaj ord. na univ. v Kielu. B: ,L. B. Albertis Langhaus von Sant Andrea in Mantua' (K. Badtov zb., 1961); Barockmaler in Boh- men (Mn 1961 [rk, Wallraf etc.]); ,Entwiirfe Pietro da Cortonas fiir SS. Martina e Luca in Rom'' (ZfKg, 1962); ,Das Kunstgevverbe' (K. M. Svvoboda [izd.]: Barock in Bohmen, Mn 1964); , Michelangelo und die Florentiner Baukunst ‘ (Michelangelo Buonarroti, Wii 1964); ,Das Berliner SchloJS and Andreas Schliiter' (E. Gallov zb., 1965); ,Roma sotterranea barocca' (Das Miinster, 1965); ,Eine Anmerkung zu Michelan- gelos Grundrifi-Skizze fiir die Medici-Kapelle in Flo- renz' (Kchr, 1965); ,Henrico Zucallis Schlofibau in Schleijilieim: Planung und Baugeschichte 1700 — 1704' (MJb, 1966); Renaissance und Barock (FrM 1968, »Epochen der Architektur«); Die Kunst des 17. Jahr- hunderts (BI 1970, »PKG« 9). Huber, Wolf (o. 1485—1553), nem. slikar, po¬ leg A. Altdorferja gl. predstavnik t. i. —>■ Donav¬ ske šole. S: npr. Beg v Egipt (les, o. 1525/30, Dahlem), Kristus na Oljski gori (les, o. 1530, Alte Pin.), Kristusa primejo (les, o. 1530, ib.), Gospa Reufi (les, 1534, Thyssen), Jakob Ziegler (les, 1544/49, Ksthist. Mus.), Ottheinrich von der Pfalz (les, o. 1550, Merion). L: F. fVinzinger (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. W. Hugelshofer (1932; 1939), K. Oettinger (1957), A. Stange (1964), M. tVeinberger (1930). Hubert (lat. Hubertus Leodiensis, fr. Hubert de Liege), kršč. svetnik, škof (3. XI.). Za njegovo ikonografijo pomembna legenda iz XV. st. je mdr. prevzela motiv jelena s križem med rogovi iz legende sv. Evstahija. L: Reau III/2 (1958, p. 658—63 — L!); Keller (1968, p. 264 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 338—41), K. Kiinstle (1926, p. 311—13). Hubert, Jean (1902—....), fr. um. zgodovinar, medievalist, od 1955 dalje prof. na Ecole des Charles. B: L'Ari preroman (P 1938); L'Architecture reli- gieuse du Haut Moyen age en France: plans, notices et bibliographie (P 1952); ,Les peintures murales de Vicq et la tradition geometrigue ‘ (CahA, 1954); ,L’eglise Saint-Michel-de-Cuxa et Voccidentation des^ eglises au moyen age' (JSAH, 1962); , Marcel Auberf (Bibl. de l’Ecole des Chartes, 1963); ,Les origines de Notre-Dame de Pariš' (Rev. d’hist. de 1’eglise de France, 1964); ,L'eremitisme el 1'archeologie: Biblio¬ graphie et methode' (L’eremitismo in Occidente nei secoli 11 e 12, Mi 1965); etc. (cf. »UF« 12—13 [1967 1968]). hudič (lat. diabolus, angl. the devil, fr. !e diable, hol. de duivel, hrv. dav o, it. il diavolo, nem. der Teufel, polj. bies, rus. bes in čort, slov. tudi vrag, zlodej, peklenšček, rogat ec in parkelj), P° kršč. veri padli uporni angel (ik. m. Padec upornih angelov). Prvi uporni angel imen. satan ali Lucifer, njegovi vrstniki imen. zli duhovi ali dčmoni. V dosledno monoteistični ž. veri hudiči neznani, pozn. pod perz. vplivom satan imen. \->Jobovi knj. (-> Satan udari Joba ) in za Žide nekanonični Tobijevi knjigi (kot Asnto- dej). Med raznimi pozn. imeni npr. tudi -* Be ' hemot in -+leviatan (cf. s. v. praživali), Antikrist (tj. satan kot Kristusov nasprotnik), itd. V kršč. srednjev. in pozn. umetn. kot podobe hudiča npr. -> zmaj in -> kača (Raz 12, 7—9: veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan), rjoveči lev (1 Pet 5, 8: ...hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl), kit (0- bibl. v. riba ali leviatan), črna mačka in -*■ k°' zel (hudiči pozn. predstavljani s kozlovskimi no¬ gami in rogovi kot favni in satiri), -> krastača. lisica, -> medved, -> merjasec in miš, ne ~ topir, —> opica, tudi žaba in želva, izmed fanta stičnih živali in drugih bitij pa npr. bazilisk m -*■ gnij, —> favn ali —> satir in —> sirena. Up' c • e. g. Knez sveta (Strasbourg itn.); Kristus 1 predpeklu; Poslednja sodba-, Skušanje Kristusa, Skušnjave sv. Antona', Vitez, smrt in hudič. L: Gustav Roskoff: Geschichte des Teufels (2Jkm-’ Lpz 1869); J. E. 1 Vessely: Die Gestalten des a o und des Teufels in der darstellenden Kunst ( P 1876); Alfred Kdppen: Der Teufel und die Holle in darstellenden Kunst von den Anfangen bis z um y alter Dantes und Giottos (BI 1896); G. Bordone- II diavolo nelParte (N 1903); R. C. Thompson: * Devils and Evil Spirits of Baby!onia (L . n Maximilian Joseph Rudtvin: Der Teufel m 0 hudičeva stara mati — rPHulst, R.-A. 882 881 deutschen geistlichen Spielen des Mittelalters und der Reformationszeit (Gtg 1915); id. : TheDevil in Legend a nd Literature (Ch-L 1931); Oswald Erič h: Dic Dar- stellung des Teufels in der christlichen Kunst (BI 1931); Joseph Turmel: Histoire du diable (P 1931); Stephen Langdon. Babylonian and Hebrevv demono- '°gy (J. of the Royal Asiatic Soc., 1934); Jacques Levron: Le diable dans 1’art (P 1935); Edward Lang- ton ' Essentials of Demonology (L 1949); Enrico Castelli; II demoniaco nelParte (Mi 1952); De duivel ■n de beeldende kunst (A 1952 [rk, Stedelijk]); Reau 1 ('955, p. 107—24), II/l (1956, p. 56—64 — L!); Matthaus Ziegler: Engel und Diimon im Lichte der Hibel mit EinschluB des auBerkanonischen Schrift- tums (Z 1957); R. Villeneuve: Le diable dans Part: Essai d’iconographie comparče a propos des rapports entre Part et le satanisme (P 1957); ,Demonology‘ (EWA IV, 1961 — L!). — Cf. K. Kunst le (1928, p. 254—64 — L!), M. Praz (1930 [1948; 1963]). Hugon, škof (1053—1132), za kršč. svetnika (1. IV. — lat. Hugo Gratianopolitanus, fr. Hugues de Grenoble) razglašen 1134, pomagal sv. -> Brunu ustanoviti red -^-kartuzijancev. Up: npr. Zurbaran (Sv. Hugon v kartuzijanskem refekto- riju spremeni prepovedano perutnino v želve, o. 1633, Sevilla, Mus. Provincial de Bellas Artes). L: Mille Santi (1931, cf. s. v. Ugo); Reau III/2 (1958, p. 664—65 — L!); Keller (1968, p. 264—65); LS II (1970). — Cf. J. Braun (1943, stp 341—42). Hugon, škof (o. 1135—1200), kartuzijanec, od 1188 dalje škof v Lincolnu, kjer so za njega začeli zidati slavno katedr.; kršč. svetnik (17. IX. — lat. Hugo Lincolniensis, angl. St. Hugh of Lincoln). Atributa: Jezušček v kelihu in labod. hudičeva stara mati (angl. the de vil's grand 'nother, nem. Teufels Grofimutter), ik. m. po hebr. izročilu, iz katerega so znane 4 osebe: Lilit, Naema, Ogeret in Mahalat. L : cf. A. A. Borb (1966), F. J. Diilger (1932). Hudobija Helijevih sinov (nem. Die Siinde der s °hne Elis), bibl. ik. m. (1 Kralj 2, 12ss). Up: n Pr. lesor. v Wolf Kopflovi Bibliji (Str 1532). L: Schmidt IL (1962, repr. 116). Hudobni vinogradniki —> Prilika o hudobnih vi- "ogradnikih Hudson, Thomas (1701—1779), angl. slikar, Portretist, učitelj Reynoldsa (sam učenec J. Ri- chardsona). Hugelshofer, VValter, švic. um. zgodovinar. Ziircher Malerei bis zum Ausgang der Spat- 8m,k (M Ut. der Antiquarischen Ges Zunch, ,midnisse von Bemhard Strigel I Panth, '931); ,Ein Portrat von Wolf H “ber (ib., 1 93 ), > ^ p ortrat von Meister von St. Severin : (W-RJb, 1933/34), *® n signiertes Bildnis von Bernhard Strigel ( » •934); , Bi ldnis.se der Familie Napoleon gemalt von SrUr.i .uiumtsse aer Pamilie Napoleon gemalt chiilern des Jacgues Louis David * (ib., 1939), ,Wolj Huber als Bildnismaler' (ib.); Schvveizer Kleinmeister Z 1943); Dessins et aquarelles de maitres franfats a “ XIX« siicle... (Bale 1947); ,Die Anfdnge Hans olbeins des Jiingeren als Bildnismaler' (Phoebus, ly49 l; Ferdinand Hodler (Z 1952); , Angelica Kaufj- " lan n und Goethe in Rom' (Panth, 1962). Hugon, opat (lat. Hugo Cluniacensis, tr. Hu- gues de Cluny), opat \-+Clunyju (1049—1109), župnik papeža Gregorija Vil. (ob njem 10// v Canossi), organizator romanj v ->■ Santiago t e C°mpostela (—>■ romarske poti). Za njega zac. v. c 'unyjske bazilike (Cluny III) in morda o. 11^ tu di poslikava c. v -+ Berzč-la-Ville. Kršč. svet¬ nik (29. IV.). L- Reau III/2 (1958, p. 663—64 — L!); LS II (1970). — cf. O. Demus (1968, p. 136). L: Reau 111/2(1958, p. 665—66 — L!); Keller (1968, p. 265). — Cf. J. Braun (1943, stp 342—45). Hugues, fr. oblika imena -> Hugon Hulin de Loo, Georges (1862—1946), belg. um. zgodovinar, raziskovalec niz. slikarstva XV. st. B: Bruges 1902, Exposition de Tableaux Flamands des XIV«, XV« et XVI« Siecles: Catalogue Critique... (Gent 1902 [rk, Brugge]); ,Les Trd s Riches Heures de Jean de France, Duc de Berry, par Po! de Limbourc et ses fr ere s' (Buli. Gand, 1903); L'exposition des »primitifs franfais « au point de vue de Vinfluence des freres van Eyck sur la peinture franfaise et provenfale (Br 1904); ,La Bible de Philippe le Hardi historiee par les freres de Limbourc: Manuscrit franfais no. 166 de la Bibliotheque Nationale d Pariš' (Buli. Gand, 1908); ,An Authentic Work by Jacques Daret, Painted in 1434' (BM, 1909); Heures de Milan (Br-P 1911); ,Diptychs by Rogier van der Weyden' (BM, 1923 & 1924); Ro¬ bert Campin or Rogier van der Weyden T (BM, 1926); ,Le Portrait de Medailleur par Hans Memlinc: Jean de Candida et non Niccolo Spinelli' (M. J. Friedlan- derjev zb., 1927); ,Hans Memlinc in Rogier van der Weyden's Studio' (BM, 1928); , La Fameuse Inscription du retable de PAgneau' (RA, 1934); ,Roger van der Weyden' (BNB 27, 1938); ,Les Tableaux de justice de Rogier van der Weyden et les tapisseries de Berne' (14. kongr. II, 1938); ,Le Sujet du retable des Freres van Eyck d Gand: La Glori/ication du Sauveur' (AMR III, 1940—42); Pedro Berruguete et les Por¬ trait s d’Urbin (Br 1942); ,Traces de Hubrecht van Eyck: Empreintes contemporaines en Suisse et Alle- magne' (AMR IV, 1943-44). L: A. E. Popham (BM, 1946, nekr.). — Zbornik: Melanges Hulin de Loo (Br-P 1931). rfHulst, R.-A., belg. um. zgodovinar, prej kustos v antvverpenskem Koninklijk Mus. voor Schone Kunsten, zdaj prof. na univ. v Gentu (Hoger Instituut voor Kunstgeschiedenis). B: ,Pieter Pourbus: portretschilder van de Brugse burgeri/ uit de tv/eede helft der 16de eeuw' (GeB, 1951); ,Een portret paar van Nicolas de Neufchatel' (BMR, 1952); De tekeningen van Jakob Jordaens (Brussel 1956); (& ‘H. Vey) Antoon van Dyck: Tekeningen en oliefverschetsen (1960 [rk, Antw, Rubenshuis, & Rot¬ terdam]); Tapisseries flamandes (Br 1960); (& L. Bur- 883 Humann, Karl — Huth, Hans 884 chard) Rubens Drawings (Brussels 1963); Tekeningen van Jacob Jordaens (Antw 1966 [rk]); ,Jacob Jordaens en de Schilderskamer van de Antwerpse Academie' (Jaarb. Antw., 1967); ,Over enkelige tekeningen van Maarten de Vos' (Duvergerjtv zb., 1968). Humann, Karl (1839—1896), nem. atheolog. Od 1861 dalje železniški inženir v Mali Aziji, odkril —> Pergamski olt , pozn. vodil izkopavanja (z —► Luschanom v —> Sen(irliju). B: (& O. Puchstein) Reisen in Kleinasien and Nord- Syrien (BI 1890). L: cf. A. Michaelis (1906). Humbert, Agnes (u. 1963), fr. um. zgodovi¬ narka in lik. kritičarka; kustos za dokumenta¬ cijo v MAM v Parizu. Njena monografija o J.-L. Davidu predstavlja poskus marksistične interpretacije. B: Louis David: Peintre et conventionnel (P 1947, »Grandes figures«); Les Nabis et leur epotjue: J888 — 1900 (G 1954; nem. izd. D 1967). Humilitas (lat.), Ponižnost (nem. die Demut), Marijina čednost (—»- šest Marijinih kreposti), ki jo ponazarja personifikacija z ustreznim napi¬ som iz evang. poročila o —> Oznanjenju (Lk 1, 38: Ecce ancilla Domini, tj. Glej, dekla sem Gospo¬ dova) ali pa jo kot poosebitev opredeljuje -> Izaija z napisnim trakom (Iz 66, 2: Jaz pa gledam na tega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu in se trese pred mojo besedo). Atributi: golob, križ, lovska mreža z vrabcem. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), W. Mols- dorf (1920 [1926]). Hundertvrasser, s pr. im. Friedrich Stowasser (1928—_), avstr, (avstr.-ž.) slikar. Njegov že zdaj zelo obsežni opus pomeni samosvoje, hkrati zelo dekorativno in domišljijsko spodbudno oživljenje avstr, secesije, posebno Klimtovega in Schielejevega slikarstva. L: Pierre Restany: Hundertwasser (P 1957); Hun- dertwasser: Vollstandiger Oeuvre-Katalog mit 100 farbigen Reproduktionen, Publiziert aus AnlaB der 100. Ausstellung der Kestner-Gesellschaft seit ihrer Wiedereroffnung nach dem Kriege (Hn 1964 [rk] — L!); F. Bayl (Kindler III, 1966, s. v. — L!); »US« 12. Hunger, Herbert, avstr, bizantinist, prof. na dunajski univ. (Inst. f. Byzantinistik). B: Lexikon der griechischen und romischen Mytho- logie: mit Hinweisen auf das Fortv/irken antiker Stoffe und Motive in der bildenden Kunst, Literatur und Musik des Abendlandes bis zur Gegenwart (W 1953; 4., razš. & dop. izd. W 1955); Katalog der griechischen Hand- schriften der Osterreichischen Nationalbibliothek: Supplementum Graecum (W 1957, »Biblos-Schriften« 15); , V on Wissenschaft und Kunst der friihen Palaiolo- genzeit' (Jb. OBG, 1959); Katalog der griechischen Handschriften der Osterreichischen Nationalbibliothek, 1: Codices Historici, Codices Philosophici et Philologici (W 1961); Reich der neuen Mitte: Der christliche Geist der byzantinischen Kultur (Graz-W-K 1965). Hunt, William Holman (1827—1910), angl. slikar, učenec Royal Ac., soust . ^-prerafaeiitov, se 2 leti mudil v Palestini, da bi bile njegove na¬ božne podobe bolj »resnične«. S: npr. Rienzi (d. 1849, angl. zas. z.), Luč sveta ( The Light of the World, 1854, Oxford, Keble College), Zmago¬ slavje nedolžnih (Triumph of the Innocents [= Beg v Egipt], d. 1884, Tate). B: Pre-Raphaelitism and the Pre-Raphaelite Bro- therhood (2 knj., L 1909; 2. izd. NY 1914). L: Otto von Schleinitz: William Holman Hunt (Blf-Lpz 1907); Alfred C. Gissing: VVilliam Holman Hunt: a biography (L 1936); BM (e. g. febr. 1952, repr. 21); A. Bowness & L. Gov/ing (Kindler III> 1966, s. v. — L!). — Cf. R. Zeitler (1966 — L!). Hunter, Sam(uel), (1923—....), amer. (ž.) um- zgodovinar, kritik in muzealec. Bil lik. kritik New York Timesa, učil na raznih amer. univ., konservator za slikarstvo in kiparstvo v MMA, od 1958 dalje gl. konservator v Minneapoli s Inst. of Arts, od 1965 dalje direktor newyorškega Jevvish Mus., zdaj pa poučuje zgod. mod. umet¬ nosti na univ. v Princetonu. B: Raoul Dufy (NY 1954, »Portfolio«); Modern French Painting: 1855—1956 (NY 1956); Jackson Pol' lock (NY 1956 [rk, MMA Buli., 1956/57); DaviO Smith (NY 1957 [rk, MMA]); Modern American Pa'"' ting and Sculpture (NY 1959); ,Larry Rivers‘ (Q dr > 1965); Larry Rivers (NY: Abrams 1970). L: WWAA (1959). Hus, Herman (1896—1960), slov. arhitekt, dipl. 1927 v Lj. A: hoteli na Bledu (npr. P° r ^ hotel, 1933) in v Kranju, itd. B: ,Uršulinska cerkev ,yv. Trojice v Ljubljani‘ (Kron, 1934); , Zgodovina ljubljanskih cerkva ‘ (Jugosl. rev., 1937); ,Ureditev Marijinega trga ‘ (Um, 1937), itd- L: ŠijanecS (1961); M. Zadnikar (ELU 2, 1962. s. v.). Huth, Hans (1892—....), nem.-amer. um. zgo dovinar, r. v Halleju, prom. v Berlinu pri Ad- Goldschmidtu (1922), emigriral v ZDA, zdaj v AIC. B: Kiinstler und Werkstatt der Spatgotik (Au 1923, dis.); Abraham und David Rontgen: und ihre Ae«' 1 ’ der Mobelvverkstatt (BI 1928); Der Park von 8°' Souci (1929); ,Ein verlorener Stich des Meisters E- ■ (Ad. Goldschmidtov zb., 1935); ,Museum and Galic y (G. Swarzenskega zb., 1951); Jmpressionism oorncs ,, America ‘ (GBA, 1946); ,A MedievalPainting' (MfE’ 1948); Europaische Lackarbeiten: 1600 — 1850 . 1955); Mdbel von David Rontgen (ib. 1955); Ad ^ and the American (1957); Friderizianische M o (Drm 1958); tudi prispevki v EWA. L: WWAA (1959). 885 Huyghe, Rene — IFE 886 Huyghe, Rene (1906—_), fr. (fr.-flam.) um. zgodovinar, kritik in muzealec. Kot um. zgodo¬ vinar si je prizadeval za v. sinteze in se pos. ukvarjal s psihologijo umetn.; med 2. svet. vojno v odporniškem gibanju, po nazoru katoličan. R- v Arrasu, od 1927 dalje v službi v Louvru (gl. konservator slikarskih zbirk 1937—50), učil na £cole du Louvre, zdaj prof. na College de France in član Ac. Francaise (od 1960). Ust. rev. Qnadrige, od 1930 dalje ur. L'Amour de Part. B: (izd.) Histoire de l'art contemporain: La Peinture (P 1935; n. izd. 1949); Cezanne (P 1936; 4. izd. 1961); L es contemporains (P 1939; 2. izd. P 1949, »La »Peinture francaise«); (& Germain Bazin & Helene Adhčmar) Courbet: VAtelier du peintre (Tours 1944); Le Dessin francais au XIX* sičele (Lausanne 1948); e ' ne Siecle' (Nat. Gali. of Art: Report and Stud. 'ne Hist. of Art 1967, Wash 1968); (& Jean Rudel .„ •! *L'Art et le monde moderne, I — II (P: Larousse 10 — skupaj 2603 repr.). L: Drevet (1954); WWF (1962; 1964); WW (1964). Huysmans, Joris-Karl (1848—1907), fr. pisa- in lik. kritik, pisal mdr. o G. Moreauju in e donu (ki sta mu bila najbližja), Ropsu, De- gasu, Whistlerju, Cezannu, idr. V romanu A r ebours (1894) je v zgodbi dekadentnega des sseintesa opisal Salomo G. Moreauja in mdr. 0 ravnaval tudi Redona. Nazadnje je kot katol. konvertit vodil tako rekoč srednjev. bratovščino umetnikov v benediktinskem samostanu Liguge. B (za lik. umetn.): Certains (P 1889); La Cathe- drale (P 1898); Trois Primitifs (P 1905); Trois eglises et trois primitifs (P 1908). L: cf. K. Martin (1966). Hvalite Gospoda z nebes, po začetnem stihu 148. psalma imen. biz. ikonogr. tip: Kristus v avreoli, ki ga obdajajo svetniški kori, pod njimi pa je zemlja z raznovrstnimi živalmi. L: H. Skrobucha (LC1 I, 1968, stp 452—53 — L!). Hyginus (II. st. pred), pisec eklektičnega baje¬ slovnega dela Fabulae ali Genealogiae, v katerem je (najbrž zaradi pomanjkljivega znanja grščine) precej napak, ki pa je — nadomeščajoč star. in tudi izgubljene tekste — bilo pomembna iko¬ nogr. predloga za razne ant. prizore. Hymans, Henri Simon (1837—1912), belg. (ž.) pisec o lik. umetn. in litograf. R. v Antvverpnu, od 1875 dalje konservator novega Graf. kabi¬ neta bruseljske Bibl. Royale, 1904—09 njen gl. konservator, u. (75) v Bruslju. Mdr. prev. v fr. jezik van —> Manderjeve življenjepise. B: Belgische Kunst des 19. Jahrhunderts (Lpz 1906); Briissel (ib. 1910, »BK« 50); Antonio Moro: son oeuvre et son temps (Br 1910); pon. izb.: Oeuvres (4 knj., Br 1920 — B!); Bruges et Ypres (P 1923); Vart dans les Pays-Bas (Br 1926). L: UJE 5 (1941, s. v.). Hypnerotomachia Poliphili (grš.: Polifilov sanj¬ ski ljubezenski boj), alegorični roman, ki ga je verj. spisal dominikanec Francesco Colonna in ki je brez navedbe avtorja izšel v Benetkah 1499: znamenito, z lesorezi opremljeno izd. je tiskal Aldus Manutius (faks., L: Ph) in je vplivala kot eno izmed najpopolnejših tipografskih del. L: Anthony Blunt, The »Hypnerotomachia Poli¬ phili« in Seventeenth-Century France (JWI, 1937/38 — L!); Bland (1958); »US« 9 (1969). I Idas, grš. mit. junak; kot njegov brat -+Lin- us > s katerim sta bila dvojčka, se je udeležil Pohoda argonavtov in —► kalidonskega lova. L: Hunger (1953, p. 161). Ide a del Tempio della Pittura -> Lomazzo ieper (fr (Beli “ Ypres), mestece v zah. Flandriji '°^'gija), me d i‘ svet. vojno skoraj povsem raz¬ rušeno. Med pozn. rest. stavbami tudi znamenita *Suknarska hiša (o. 1260—1380). — V Iepru med 1391 in 1409 dkm. Melchior -^Broederlam. IFE, mesto in nekd. država v zah. Afriki na ozemlju zdajšnje Nigerije (-> afriška umetnost ), znana po izdelkih iz žgane gline in brona (verj. XIV/XV. st.). L: Bohumil Holas: The Art of Ife (Lagos 1955); EWA VII (1963, t. 107—10 & 115 — cf. EWA XV: lndex, 1968, p. 262); »US« 18 (1968, npr. p. 162—65). 887 Ifigenija — ikonografija Ifigenija (grš. Ifigeneia, lat. Iphigenia), grš. mit. oseba, hči kralja -> Agamemnona in Klita- imnestre, sestra Oresta in Elektre, znana iz mno¬ gih dram od Evripida do Racina in Goetheja in G. Hauptmanna. Up (cf. s. v. Žrtvovanje Ifigenije ): npr. reliefa na grobnici Priscianov v —> Šempetru (1. pol. II. st.) ali pa A. Feuerbach (1862, Darmstadt; 1871, Stuttgart). L: Hunger (1955, p. 167—69). Ignacij Loyola (1491—1556), šp. ustanovitelj reda jezuitov, kršč. svetnik (31. VII.; lat. Ignatius a Loyola). Up: Alonso Sanchez Coello (za pozn. ikonografijo pomembni posmrtni maski iz voska in mavca), Juan Martinez Montanes (polihr. les. soha , 1610, Sevilla, univ. kapela), Ru¬ bens ( ozdravlja obsedence, 1619/20, Ksthist. Mus.), Andrea Pozzo ( Apoteoza , iluzionistična stropna freska nad ladjo c. II Gesu v Rimu iz 1691—94), itd. L: Reau III/2 (1958, p. 672—76 — L!); Keller (1968, p. 278). — Cf. J. Braun (1943, stp 357—58). Ignorantia (lat.) —»■ Nevednost igo —> jarem igralci v vlogah — >portreti igralcev v vlogah *igralna deska iz 1537 na Dunaju (nem. das Spielbrett fiir den »langen Puff«), delo Hansa Kelsa star. ali ml. (2 plošči iz raznih vrst lesa in reliefi iz zelenikovine, kvadrat s stranico 56,1 cm, sgn. HANS KELS ZV KAVFBEIREN, Kst¬ hist. Mus.). Po natančnem in bogatem programu kaže ena zun. stran konjeniški lik ces. Karla V., ki ga obdajajo doprsni portreti Albrehta II., Friderika III., Maksimilijana I. in Filipa Lepega, v vogalih pa Cezar, Avgust, Konstantin in Trajan, druga zun. stran pa kaže konjeniški lik pozn. ces. Ferdinanda I. med Ferdinandom Kato!., Kar¬ lom Drznim, Vladislavom Poljskim in Ludovikom II. Ogrskim ter v vogalih vladarje 4 v. svet. držav ( Ninus, Kiros, Aleksander Vel., Romulus). Na notr. strani okvir z naturalističnimi rastlin¬ skimi in živalskimi motivi in 16 medaljoni z mit. prizori (npr. Jupiter in Antiope). Reliefi 32 igral¬ nih znamenj kažejo motive iz ant. mitologije (večidel po Ovidovih Metamorfozah, npr. Danaa ) in zgod. (npr. Tomiris da Kirovo glavo potopiti v kri ali vestalka Claudia), Biblije (npr. Adam in Eva, d. 1537) in srednjev. bajeslovja. Značilni poznorenesančni izdelek z vso svojo bogato iko¬ nografijo je očitno nastal za Ferdinanda I. Ravno tako je karakteristično, da ni nikdar služil svoje¬ mu namenu, ampak da je kar takoj dobil svoje mesto v zbirateljskem »kabinetu«. L: R. Jacques, Brettspiel (RDK II, 1948); RDK III 1954, repr. stp 790, 905—06, 1030). — Cf. A. Hg (1885), J. von Schlosser (Werke der Kleinplastik II 1910). igralne karte (angl. the playing cards, nem. die Spielkarten) so v Evropi dkm. od konca XIV. st. dalje in na splošno močno povezane z okultnimi predstavami in —> številčno simboliko (cf. s. v. tarok). L: EWA VI (1962, stp 10); ELU 3 (1964, p. 156). Ihm, Christa, nem. um. zgodovinarka, učenka Friedricha -* Gerkeja. B: Die Programme der christlichen Apsismalerei vom vierten Jahrhundert bis zur Mitte des achten Jahr- hunderts (Wsb 1960, »Forsch. zur Kg. u. christlichen Archaologie« [oc. Th. Klauser, Jb. f. Antike u. Christentum, 1961]). IHS, začetnice Kristusovega imena v grščini ( Iesiis Hristos Soter), po pozn. razlagi tudi lat- oblike Iesus Homo Salvator itd. ihtiš (grš.) -> riba kot simbol Kristusa Ikarov padec, mit. ik. m., npr. po Ovldu (Met. VIII, 183—235): ker se je med letom kljub oče¬ tovemu svarjenju preveč približal soncu, se je stopil vosek, s katerim so bila zlepljena krila (Rapidi vicinia solis / Mollit odoratas, pennartun vincula, ceras). Up: npr. Sebastiano del Piombo (lunetna freska, Rim, Villa Farnesina, Sala di Galatea), P. Bruegel star. (orig. o. 1568?, Bru- xelles), Carlo Saraceni (baker, Capodimonte). L: Hunger (1955; p. 78—79); Pigler II (1956. p. 127—28); Grant (1968). ikona (iz grš. eikon, slika), posv. kultna P°' doba v biz. umetn., se izoblikovala iz poznoant. slikanih portretov. L: varii auctores (ELU 2, 1962, s. v.). — Cf. V- Molč (1956), N. P. Kondakov (1928—33), K. Onascft (1961), etc. ikonografija je v mod. pomenu termina veda, ki obravnava snov um. upodobitev, in sicer v nasprotju z zahtevnejšo ->■ ikonologijo (infr a ) bolj ali manj deskriptivno. Po snovi upodobitev razločujemo ikonografije raznih religij (v Evrop 1 predvsem -> krščanska ikonografija), ki sodijo v širši okvir ikonografije literarnih ( a 1 poetičnih) motivov (tudi mitološka ikonogra* fija, —► alegorija, —► personifikacija, -> sintbo, itd.), in ikonografijo neposredno sp°' znavnih motivov, ki se bolj ali manj ujema s področjem t. i. profane ikonografije (-> kraji ,,a > —> portret, —>■ žanr, —> živali v likovnih upodobil vah, itd.). V um. zgod. opredeljujemo zg. obdobja po t. i. zg. slogih (—> stil), prav tako pa vsako zg- 889 ikonologija — Ilija 890 obd. zaznamuje tudi posebna ikonografija in nekatera med njimi (npr. -^-romantiko) prej ce¬ lostno občutimo po njihovi skupni ikonografiji kot pa po nekem skupnem morfološkem slogu. °b vseh neštetih ikonogr. in tudi ikonoloških raziskavah pa je ikonogr. zgod. lik. umetnosti še veliki desideratum prihodnosti. L: *Panofsky Stud (1939 [1962]); Marie Icon I—II (1931—1932); Pigler I—II (1956). — Cf. J. Bialostocki (1962 [1963] — L!; D 1966). ikonologija (angl. the iconology, nem. die Iko- "ologie ), v mod. pomenu znanstvena obravnava vsebine um. upodobitev ali z drugo besedo: ikonografija, ki ne opisuje samo, ampak tudi razlaga, interpretira. Njen pravi utemeljitelj je Erwin -> Panofsky, ki je tudi prvi zgledno for¬ muliral njene težnje in metodo (cf. infra, lit.). Eo zaslugi njega in drugih predstavnikov —> War- burgovega inst. je postala zlasti po 2. svet. vojni v °dilna smer umetnostnozgodovinskega raziska- van ja ter s tem končala dotedanjo nadvlado -> Morfologije. L: *Panofsky Stud (1939 [1962] — uv!!); Goran er mer en: Representation and Meaning in the Visual Ar ‘ s: A Study in the Methodology of lconography a J>d Iconology (Lund 1969, »Lund Stud. in Philoso- Phy«), — Cf j Bialostocki (196 2 ; D 1966), E. Forss- man 0966), G. de Tervarent (1965). Iksion, gt §. mit. oseba, sin lapitskega kralja, ^Prvi morilec« (ker je svojega tasta umoril). Ko se je drznil zalezovati Hero, ga je Zeus prevaral z oblakom v njeni podobi (iz te zveze so se r °dili kentavri), nato pa ga je — na nenehno ^rieče se goreče kolo privezanega — pahnil v a< *- Up; npr. na -> Celjskem stropu (o. 1600 za vzor Goltziusov bakr. iz vrste Napadalci " e a po Corn. Corneliszu). 7,v : _9 rim a 1 (1951, p. 240); Hunger (1955, p. 171— Pv,,!/ r 11 (1956, p. 128—29); Grant (1968). — Cf. ' S,el č (Ce 1929 [1969]). Edefonz ( 0 . 607—667), nadškof v Toledu, fr rsc ' letnik (23. I. — lat. Ildefonsus Toletanus, da • e ^°" se To lede). Up: npr. prizor Marija sv - Udefonzu mašni plašč (šp. Imposicion Uli casulla a Sa " Udefonso), mdr. Rubens ocfonzov olt., 1630/32, Ksthist. Mus.). ~-rf R f aU 111/2 0958, p. 676—78); LSI (1968 — L!). *• J - B >aun (1943, stp 358—59). '^onzov oltar (hrastov les, Ksthist. Mus.) je ^sitkal Rubens 1630/32 za infantinjo -> Izabelo sred 0 ..^ V8en 'j 0 < ki ga je bila naročila 1629. Na Ud r'*' tabli ( 352 x 236 cm ) Marija se prikaže kr P f ZU ' n mu izroči mašni plašč , na notr. strani (vsako 352 X 129 cm) levo nadvojvoda Albert s patronom Albertom iz Liegea, des. Izabela Klara Evgenija s sv. Elizabeto Ogrsko. L: cf. G. Gliick (1921). Ilg, Albert (1847—1897), avstr. um. zgodovi¬ nar. R. na Dunaju, tam štud. pri Eitelbergerju, prom. v Tubingenu, pozn. direktor z. orožja in umetne obrti (» Ambraser Smlg.«) v dunajskem Umzg. muz. Oskrbel kom. izdaje nekaterih um- zg. virov (Cennino Cennini, 1871; Theophylus Presbyter, 1874; Heraclius, 1888; Michel Angelo Biondo, 1888). B: Veber den kunsthistorischen Werth der Hypnero- tomachia Poliphili: Ein Beitrag zur Geschichte der Kunstliteratur in der Renaissance (W 1872, dis.); (& Wendelin Boeheim) Fiihrer durch die K. K. Am- braser-Sammlung (im unteren Belvedere) (W 1879); Zeitstimmen iiber Kunst und Kiinstler der Vergangen- heit (W 1881); (& Wendelin Boeheim) Das K. K. SchloJS Ambras in Tirol (W 1882); ,Aus Brunnecken‘ (MCC, 1882); ,Das Spielbrett von Hans Kels‘ (JSaK, 1885); (izd.) Kunstgeschichtliche Charakterbilder aus Osterreich-Ungarn (Prag itd. 1893); Zwickelbilder im Stiegenhause des K. K. Kunsthistorischen Hof-Museums zu Wien von Ernst und Gustav Klimt und Franz Matsch... (W 1893); Die Fischer von Erlach, I (W 1895); Album von Objeden aus der Sammlung Kunst- industrieller Gegenstande des Allerhochsten Kaiser- hauses: Arbeiten der Goldschmiede- und Steinschliff- technik (W 1895). Iliada, Homerjev ep. Med Slovenci ga je ilustr. Marij ->Pregelj (Homer: Iliada, Lj: DZS 1950, prev. Anton Sovre). Med znamenitimi ikonogr. motivi npr. -> Hektorjevo slovo, -> Menelaj s Patroklovim truplom in —r Ahil vleče Hektorjevo truplo. Cf. s. v. Aias. L: Pigler II (1956, e. g. p. 144, 266—67, 302—03); Grant (1968). *IIiada v Ambrosiani, najstar. ohranjeni grš. iluminiran rkp. in eden izmed najdragocenejših IR sploh (52 ločenih pergamentnih listov 17/18 X 22 cm, Milano, Biblioteca Ambrosiana, Codex F 205 P inf.), nastal v III./V. st., verj. proti koncu tega obd., in sicer po star. helen. vzorih. Celota (bržčas pribl, četrt. nekd. obsega) kaže skupno 58 miniatur. Na njih je npr. videti, kako Trojanci napadajo grš. tabor (38. miniatura, ki ilustrira zač. 12. speva) ali pa na isti strani (49.—50. mi¬ niatura) prizora Menelaj brani Patroklovo truplo in Menelaj ubije Euforba (zač. 17. speva). L: *Ilias Ambrosiana (faks., Olten-Bem: Urs Graf Verlag 1953, izd. Aristide Calderini [uv], A. Mai in A. M. Ceriani ); David Diringer (EWA X, 1965, stp 129—30); »PKG« 2 (1967, t. 366). — Cf. R. Bianclii-Bandinelli (1955), P. D'Ancona (& E. Aeschli- mann 1969, t. 3). Ilija (srb.) —>• Elija 891 lile ego sum, per quam pictura extincta revixit — ilustracija lile ego sum, per quam pictura extincta revixit (lat.), »Jaz sem tisti, po katerem je umrlo slikar¬ stvo oživelo«, zač. znanega Polizianovega napisa na spom., ki ga je dal Lorenzo Veličastni posta¬ viti —> Giottu v florent. stolnici (—>Benedetto da Majano , 1490). L: cf. »CA« 3 (1967, p. 10). Illum oportet crescere, me autem minui, napis ob desnici Janeza Krst., ki kaže na Kristusa na križu na zaprtem -»• Isenheimskem olt., besede, ki jih Janez Krst. govori tudi po evangeliju (Jan 3, 30): On mora rasti, jaz pa se manjšati. Jluminator nadvojvode Ernesta Železnega —> Aurhavm, Heinrich iluminirani rokopisi. Med posebno pomembni¬ mi v pribl, kronol. zaporedju: Iliada v Ambro- siani (III./V. st.), -*■ Vatikanski Vergil (pribl. 1. pol. IV. st.), -> Quedlinburški fragmenti itale (pribl. 2. pol. IV. st.), —> Rimski Vergil (V. st.), —> Cottonova Geneza (2. pol. V. st.), -*■ Codex Rossanensis (o. 500) in Codex Sinopensis (o. 500), —► Dunajska Geneza (zač. VI. st.), —> Du¬ najski Dioskurides (o. 500/10), —► Rabulov evan- geliar (586), -> Avguštinov evangeliar (konec VI. st.), —> Ashburnhamov pentatevh (o. 650), —> Boo k of Durrow (2. pol. VII. st.), —> Boo k of Lindis- farne (o. 700), —> Codex Epternacensis (o. 700), —> Codex Amiatinus (pred 716), —> Codex Aureus v Stockholmu (o. 750/60), znamenita merovinška rokopisa Sacramentarium Gelasianum v Bibl. Vat. (sreda VIII. st.) in pa Sacramentarium Gel- lonensis (755/87), —> Godeskalkov evangelistar (781/83), —► Cutberchtov evangeliar (o. 790), —> Harleye\ evangeliar (790-a leta), -> Book of Kells (o. 800), —»• Essenski evangeliar (o. 800), —»■ Adin evangeliar (o. 800), —> Dunajski evangeliar (o. 800), Aachenski evangeliar (zač. IX. st.) —> Evangeliar iz Saint-Medarda v Soissonsu (zač. IX. st.), —> Evangeliar iz Lorscha (o. 810) —> Salz¬ burška kronol. in astronomska rkp. (o. 818), -> Evangeliar nadškofa Ebona iz Reimsa (816/35), -> Utrechtski psalter (o. 820/50), —v Biblija iz Moutier-Grandvala (834/43 ), -^- Drogonov sakra- mentar (o. 850), -> Prva biblija Karla Plešastega v Parizu (843/51), —> Lotarjev evangeliar (849/51), —> Folchardovpsalter (o. 870), —> Codex Aureus iz St. Emmerama (o. 870), —> Biblija Karla Pleša¬ stega v Rimu (o. 870), —> Druga biblija Karla Plešastega v Parizu (871/77), —> Homilije Grego¬ rija Nazianškega (867/86), —>■ Pariški psalter (X. st.), —> Geronov kodeks (o. 969?), -> Aethelwoldov benedictionale (o. 975/80), -> Codex Egberti (o. 980/90), —► Psalterium Egberti (977/93), —*■ Me- nologij Vasilija II. (verj. o. 985), —> Ečmiadzinski 892 evangeliar (989), —>- Katalonska biblija iz Farfe (konec X. ali zač. XI. st.), —*■ Evangeliarja Otona III. v Munchnu in Aachnu (oba o. 1000), -+Bam- berška apokalipsa (o. 1000), -> Perikope Henrika II. (1002/14), —>■ Sakramentar Henrika II. (1002/ 14), —► Ut in kodeks (1. četrt. XI. st.), —> Psalter iz St. Albans Abbey (o. 1125), —> Psalter Blanke Kastilske (o. 1230), —>■ Maciejowskega kodeks (o. 1250), -*■ Psalter sv. Ludovika (1253/70), -+■ Hebrejska biblija v Br. muz. (pozno XIII. st.), ->Brevir Filipa Lepega (1295), Psalter kraljice Mary (1. pol. XIV. st.), -> Biblija Jeana de Pa- peleu ( 1317 ), —>Leipziški rnahzor (o. 1320), Pasijonar opatinje Kunigunde (o. 1320), -»■ Belle- villski brevir (o. 1325), -> Psalter Roberta de Lisle (pred 1339), Luttrello v psalter (o. 1340), -> Liber de civitate dei iz Bistre (1347), -> Dartn- stadtski rnahzor (1348), -> Velike francoske kro¬ nike (o. 1375/79), —> Tre s Belles Heures de Notre-Dame v Bibl. Nat. (o. 1385/90, pozn- miniature —> Torinski horarij in —> Milansko- torinski horarij), Hrvojev misal (o. 1407), Boucicautov horarij (1410/15), -> Sijajni horarij vojvode berryjskega (o. 1416), —> Robanov horarij (o. 1418/25 Bedfordov horarij (1423/30), ^ Biblija vojvode Alba (1422/30), -> Brevir FHiP a Dobrega (o. 1455/60), Biblija Borsa d'Este (1455/62), —> Des cas de s nobles hommes et f ern ' mes malhereuses (po 1458), —> Livre du Cue' d'Amours Espris (o. 1465), Fouquetove miniature -> Židovskih starožitnosti (o. 1470), -> Kennicot’ tova biblija (1476), kot delo t. i. Mojstra Marije Burgundske npr. Horarij Engelberta Nassauskego (o. 1477/90, Oxford, Bodleian Libr., Ms. Douce 219—20) in delno —> Horarij Karla Drznega, —*■ Rothschildov rkp. (o. 1485), -> Grimanijev bre¬ vir (1490/1510), Horarij Ferdinanda in Dabe‘ e Španske (1492/1504, CMA), -> Hortulus Animae. ilustracija (od lat. illustrare, »razsvetliti«, »razjasniti),« termin, ki — od o. 1840 dalje pomeni sleherno lik. upodobitev, ki nazorno dopolnjuje besedilo — ne glede na okolišem 0, ali gre za -> iluminirane rokopise ali tiskane knjige, za znanstv., leposlovno ali P a P°y otrokom namenjeno knjigo ali časopis- širšem pomenu so ilustracije seve vsa tista d c upodabljajoče umetn., ki se s svojim mo vom opirajo na lit. predlogo (cf. s. v. Ap° lipsa; Biblija ; Geneza ; O vid; Zlata leg en a ' pos. s. v. ikonografija) Med lit. deli, z 11301 ^ nitimi tudi po ilustracijah, ki so nastale ob nJ‘ ’ npr. Biblija, —> Božanska komedija, P* meron. Deseti brat, Žkloge, Faust, Georgica< Histoire naturelle, —► Iliada, -> La Fontanj 0 basni, Lizistrata, —> Martin Krpan, Metatnorj ilustracije slovenskih protestantskih knjig — impresionizem 894 893 Odiseja (cf. Hoja na plavž; Hypnerotomachia Poliphili; Piedra gloriosa ); med ilustratorji npr. W. Bloke, W. Busch, M. Chagall, D. Chodo- Mecki, G. Cruikshank, E. Delacroix, G. Dore, F. Eichenberg, A. Gross, T. Johannot, A. Kubin, A. Menzel, S. Palmer, P. Picasso, V. Pilon, N. Pirnat, Marij Pregelj, M. Slevogt, Jurij Šubic, I. Vavpotič, F. Vesel. L: (cf. s. v. iluminirani rokopisi itd.): W. Pliinnecke: Grundformen der Illustration (Lpz 1940, dis.); H. Simon: Five Hundred Years of Art in Illustration 1942); J. Rodenberg: Geschichte der Illustration v °n 1880 bis heute (1952, »Handbuch der Biblio- mekswiss.« 1); Bland (1958 [1969 — L!]); LaranE (I - 1959, p. 336—37 — L!); ELU 3 (1962, s. v.). " Cf. O. Benesch (1943), W. Worringer (1912 [1921]), P° s - za slov. mladinske izd. pa BMK (1967). ilustracije slovenskih protestantskih knjig so lesorezi, prevzeti iz star. nem. knjig. Po enega imajo Trubarjev Catechismus: V slouenskem Je¬ ziku (Tii 1555), Jurija Juričiča Postilla (Lj 1578) m Antona Vramca Kronika Vezda (Lj 1578), 2 lesor. ima na naslovni strani Trubarjev Cate- ohismus: In der Windischen Sprach (Tu 1551), 3 krase Passion (Lj 1576), 8 jih ima Ta kratki Wirtemberski Catechismus (Witebergae 1585), 15 Ta celi Catechismus (v Bitembergi 1584), 109 zvečine Antonius Sylvius in Virgil Soliš, 2 Hans Brosamer, 1 Jakob Lederlein — Hishna Postilla (Tu 1595), najbolj bogato opremljena 222 lesor. (mdr. Brosamer) — pa je —> Dal¬ matinova Biblija (1584), za katero je 1580 izšel v Lj še posebni poskusni list z 1 lesor. L: Breda Puc-Bijelič, Illustracije v slovenskih pro¬ testantskih knjigah (ZUZ, 1957 — L!). iluzionistično stropno slikarstvo navidez nada- Ouje resnično arhitekturo, jo kaže skupaj s člo- Ve Škimi liki v perspektivični skrajšavi pogleda >>0 d spodaj navzgor« (it. di sotto in su) in odpira Poglede v nebo. Pionirskim stvaritvam —> Man- iogne ( Camera degli Sposi v —> Mantovi v Pal. Ducale), Melozza da Forll in -> Correggia * Prizadevanja specializiranih slikarjev arhi- I ture, perspektivistov ali kvadraturistov iz Bo- ° 8nc in drugih krajev, kot so bili npr. Giovanni Alberti (1558-1601) in Agostino Tassi (o. 1580 ,° 1^44), pozn. pa Angelo Michele Colonna V b 1687) in Agostino Mitelli (1609 — 1660). r razvoja predstavlja barok z deli, ki so jih ^ Rimu ustvarili —>Lanfranco (1582—1647 ^ St'Andrea detla Valle), -> Pietro da Cortona U596-i6 69 _ y sa]on y p aL Barberini), -*■ °u///, imen. Baciccio (1639 — 1709 — v c .11 e ^) in Andrea -> Pozzo (1642-1709 - v c. p Ign azio), v XVIII. st. (ko se z Mengsovim ar nasom v v. razvoju konča baročni stropni iluzionizem) pa delo Benečana G. B. -»■ Tiepola (1696 — 1770). Na Nemškem in Avstrijskem: -> Rottmayr, J. B. -^-Zimmermann, C. D. — > Asam, —> Gran, —> Troger in — > Maulbertsch. Na Slo¬ venskem: po izjemnem spom. v —> Celju (t. i. Celjski strop v Stari grofiji) zlasti -> Quaglio in Franc Jelovšek, sicer pa še v XIX. st. Matevž -*■Langus in v XX. st. Sternenov poskus v fran¬ čiškanski c. v Lj. L: Heinrich Hammer: Die Entwicklung der baroc- ken Deckenmalerei in Tirol (Str 1912, »SdK« 159); Fernanda de' Maffei, Perspectivists (EWA XI, 1966 — L!). — Cf. W. Schone (1961), F. Stele (1929 [1969]), H. Tietze (1911/12), H. Tintelnot (1951, F. IViirtenberger (1940), etc. *Imadova madona (nem. Imadmadonna ) ali Madona škofa Imada, pomembna nem., več kot 1 m vis. lesena plastika (tip -*■ Hodigitria ) iz 1051/76, prvotno pokrita z zlato pločevino (Paderborn, Diozesanmus.). L: »PKG« 9 (1969, t. 119). — Cf. E. Panofsky (Mn 1924), F. Souchal (1968, p. 128—29). Imago Pietatis (lat.) -»■ Kristus trpin imbecillitas (lat.), slabotnost in slaboumnost. Po -> Valeriu jo ponazarja mrtva -> podgana. Imerwardov križ, orjaško razpelo s Kristusom v dolgi obleki z vzporednimi gubami (Braun- schweig, katedr. St. Blasius) iz o. 1190, sign. z napisom Imerward me fecit. L: cf. F. Souchal (1968, p. 139—41). Immolo porcos (lat.), »Koljem prašiče«, —> mnemotehnični stih za mesec —> december. impresionizem (fr. Vimpressionnisme), smer v slikarstvu 2. pol. XIX. st., ki jo najbolje pred¬ stavlja delo —>francoskih impresionistov, zlasti —> Moneta, —> Pissarroja in —> Sisleya. »Impre¬ sionističnim« posebnostim evr. slikovitega slikar¬ stva, ki so se kazale že prej (slikarska tehnika Fransa —> Halsa, trepetajoče ozračje Franc. -> Guardija, —> Delacroixov kolorizem), so se po¬ vezale in stopnjevale v načelu doslednega —► ple- nerizma, rabe bolj ali manj čistih barv (brez črne) in zavestnega študija objekta skozi spremenljivo ozračje, pri čemer je ta posrednik —- s svetlobo napolnjeno in spremenljivo ozračje — nazadnje postal pogl. predmet upodobitve (značilne vrste upodobitev istega motiva ob različnih dnevnih časih in svetlobah pri Monetu in naših impresio¬ nistih!). Na splošno pomeni impresionizem (ki vodi od upodabljanja objekta v upodabljanje trenutka in avtonomijo barve) enega izmed vrhov prvenstveno z barvo se izražajočega evr. slikar¬ stva v nasledstvu Benečanov (Giov. -> Bellini, 895 incensorium — Ingres, Jean-Augusfe-Dominique 896 —> Giorgione, —> Tizian, itn.), — > Rubensa {—> ru- benisti), —> Fragonarda, itd. Sprva žaljivo ime »impresionizem« se je utrdilo 1874, ko je na 1. skupni razst. fr. impresionističnih slikarjev visela tudi Monetova slika iz 1872, Impression: Soleil lev ant {Vtis: vzhajajoče sonce)', odtlej so ga pre¬ vzeli tudi sami impresionisti. Cf. za slov. impre¬ sioniste s. v. Grohar', Jakopič', Jama', Sternen. L: cf. R. Hamann (1907 [1923]; & J. Hermand 1960), W. Weisbach (1910—1911). incensorium (lat.) -> kadilnica in consilium eorum non veniat anima mea, bibl. citat iz—>- Jakobovega preroškega blagoslova o Simeonu in Leviju (1 Mojz 49, 6: v slov. prev.: z njunim zborom naj se ne druži moje srce). Cf. s. s. Apostolska vera (Levi ob Jakobu star.). INDIANAPOLIS {Indiana, ZDA [ East Cen¬ tra!]). John Herron Art Institute {110 E 16th St .): med zastopanimi slikarji so Hobbema, van Dyck, Turner, Benjamin West, John S. Copley itd. L: EWA XIV (1967, stp 644). indijska umetnost, v ožjem pomenu umetn. Prednje Indije, v širšem pomenu tudi umetn. Cejlona, Kašmira, Nepala, Tibeta, vzh. Turke- stana, Zadnje Indije in Indonezije. L: Otto Fischer: Die Kunst Indiens, Chinas und Japans (BI 1928, »Propylaen-Kg.« 4); Ludwig Bach- liofer: Die fruhindische Plastik (2 knj., Mn 1929); EWA VII (1963, s. v. Indici ; Indici, Farther\ Indian Art — povsod L!); Basil Gray & D. Barrett: La Peinture indienne (G: Sk 1963, »Les Tresors de 1’Asie« 5); »US« 14. — Cf. A. K. Coomaraswamy (vse [r. 1877, u. 1947]), E. Diez (1925; 1960), H. G. Franz (1965; 1967), S. Kramrisch (vse), H. R. Zimmer (vse), etc. industrijsko oblikovanje (angl. industrial design), načrtno oblikovanje hkrati estetsko in funkcio¬ nalno zadovoljivih predmetov široke potrošnje, ki jih po analizi tržišča proizvaja industrija. Pionirji industrijskega oblikovanja v XX. st. so bili Henry van de -> Velde, predstavniki ->Bau- hausa, Hermann -*■ Muthesius idr. V Londonu 1957 ust. mednar. svet. ICSID {Intern. Council of Societies of Industrial Design)', v Lj bienale industrijskega oblikovanja od 1964 dalje. L: Radoslav Putar, Industrial Design (ELU 2, 1962 — L!); Gillo Dorfles, Industrial Design (EWA VIII, 1963 — L!). — Cf. M. Bill (1952), G. Dorfles (1963), etc. Ingeborg, dan. princesa, ki jo je 1193 poročil in takoj nato zavrgel fr. kralj Filip Avgust. Zanjo morda nastal po njej imen. Ingeborgin psalter (infra). *Ingeborgin psalter (fr. Psautier dTngeburge), iluminiran rkp. (30,5 X 20,5 cm, fr. delo o. 1200/13, Chantilly, Cod. 9 [ms. 1695]), nastal morda v Parizu. Med 27 uvodnimi stranmi z mi¬ niaturami pred zlatim ozadjem npr. Jesejeva korenika (f. 14v), Trije kralji pri Herodu in spo¬ daj Poklon treh kraljev (f. 17r), Polaganje v grob in spodaj Tri Marije pri grobu (f. 28v), med drugimi miniaturami npr. Binkošti (f. 32v). L: Diringer Book (1958, p. 380). — Cf. F. Deuchler (*1967), J. Dupont (Sk 1954, repr. p. 16—17), J- Porcher (1959, p. 45, t. XLI), G. Schiller (I 1966, repr. 33; II 1968, repr. 87, 149 & 587). INGOLSTADT, mesto (od 1228) ob Donavi na Bavarskem, od 1392 dalje rezidenca wittels- bachovskih vojvod. Ohranjenih več obzidnih stolpov in dvoje vrat, Taschentor na jugu in Kreuztor (1385) na zah. L: Herman Schmidt: Ingolstadt (Au 1928); R e " clam N I (1959); EWA VI (1962, stp 245). ~ Frauenkirche ali Stadtpfarrkirche Unserer Lieben Frau, ena izmed najpomembnejših bavar¬ skih poznogotskih c. (XV.—XVI. st.) s pribl. 5 m višjo srednjo ladjo. V. olt. iz 1572 s slikami Hansa Mielicha. ~ Santa Maria de Victoria, pomembna ba¬ ročna stavba, sez. 1732—36 (C. D. ali E. Q- Asam) z v. stropno fresko C. D. Asama ( Maria als Weltenkdnigin, 1736). L: Kindler I (1964, repr. p. 139—40). — Cf. H. R- Hitchcock (Rococo Architecture 1968). Ingres, Jean-Auguste-Dominique (1780—1867), fr. slikar in risar, po J.-L. Davidu (ki mu J e 1797 postal učitelj) najtehtnejši predstavnik kla¬ sicističnega slikarstva. Prejel 1801 -*-Prix & Rome, 1806—24 in 1834—41 (kot direktor Academie de France) v Rimu, prof. na Ecok des B.-A. v Parizu (1829—51). Največji nasprot¬ nik slikovite romantike (Delacroixa) in vsakršnih novotarij; vzornik mu je bil Rafael. Pomembn' portreti (pozn. se v njih zgledoval po zgodnji fotografijah in hkrati sam vplival na njihov 0 ureditev), odlične portretne risbe (srebrni svinč¬ nik). V njegovem rojstnem kraju Montaubann mu je posv. Mus. Ingres. Njegov najugledncJ sl učenec -> Chasseriau. Po Ingresu tudi fr. oznaka za »hobby«, tj. zaposlitev v prostem času: violo’' d'Ingres. S (velikokrat pozn. popravki resp- ve *‘ časovni razmik, med osnutki in dkč. sliko): npF Ahil sprejme Agamemnonove odposlance 0° Pariz, Ecole des B.-A. — Prix de Rome), parte kot prvi konzul (1804, Liege, Mus. de s B.-A.), Avtp. (d. 1804, Chantilly; ponov., MM1> Mile. Rivičre (1805, Louvre), M me. Ma< ,e Frangoise Riviere (1805, ib.) in Monsieur Ph’ 1 bert Rivičre (1805 [d. L'AN XIII], ib.), Nap °' leon I. na prestolu (1806, Pariz, Mus. de l’Arm ee )’ 897 In hoc signo vinces — INNSBRUCK, Tiroler Landesmuscum Ferdinandeum 898 Mme. Aymon, znana kot La belle Zelie (1806, Rouen), Mme. Devau(ay (1807, Chantilly), Oidip in sfinga (d. 1808, pozn. popravki, Louvre), * Kopalka iz Valpingona (La Baigneuse de V., »K. kopalka «, d. 1808, ib.), Arh. J.-B. Desdeban (1810, nedk., Besan^on, Mus. des Arts decora- Ofs), P a p e ž pij VIL v Sikst inski kapeli (d. 1810, 'Vashington), Monsieur Marcotte d’Argenteuil (d. 1810, ib.), Jupiter in Tetis (1811, Aix-en- Provence, Mus. Granet), Monsieur Cordier (d. *8ll, Louvre), Vergil bere Avgustu Eneido (1812, Toulouse, Mus. des Augustins; osrednja sku¬ pina Avgusta, Livie in Octavie kot Tu Marcelis er ‘s, 1819, Bruxelles), V. odaliska (d. 1814, Louvre), Rafael in La Fornarina (1814, Fogg), A retino pri Tintorettu (1815), Vicomtesse de Se- »onnes, r. Marie Marcoz (1816, Nantes), Smrt Leonarda da Vinci (1819), Ruggiero osvobodi Angelico (d. 1819, Chantilly; več ponov.), Paolo M a lat es ta in Francesca da Rimini (1819, ib.; več ■načic), Kipar Lorenzo Bartolini (d. 1820, Louvre), Mme. Leblanc (d. 1823, MM), Zaobljuba Ludo- vik a XIII. (1824, Montauban, katedr.), Mme. toarcotte de Sainte-Marie (d. 1826, Louvre), Poveličanje Homerja (d. 1827, ib.), t. i. Mala kopalka (d. 1828, ib.), * Monsieur Berlin (d. 1832, 'b.), Odaliska s sužnjo (1839, Fogg; 1842, Wal- ters ), Antioh in Stratonika (1840, Chantilly; 1866, Montpellier), Komponist Cherubini (d. '842, Louvre), Grofica d’Haussonville (zač. 1842, 1845, Frick), Jeanne d'Are pri kronanju Karla VII. v Reimsu (d. 1854, Louvre), Mme. tooitessier (d. 1856, Nat. Gali.), Avtp. (d. 1858, ffizi; več ponov.), *Turška kopel {Le Bain ture , 1852, d. 1862, Louvre). L: Norman Schlenoff: Ingres: ses sources litte- faires (P i9 56) . EWA vm (1963) s . v . _ L!); Ger- J® B azin (Kindler III, 1966, s. v. — L!); »Ingres , 1967 [rk, Pet. Pal. 1967—68] — L!) Gaetan Picon : '"fes (G: Sk 1967, »Le Gout«); RLou (1967, št. i i avtorji prispevkov Michel Laclotte, Daniel Ter- ™is, Maurice Serullaz, Hans Naef, Sylvie Beguin, vjenevievc & J ean Lacambre ); L'opera completa di ngres (Mi 1968, »CA« 19, uv Emilio Radius, kat. - ?re Camesasca — L!). Siegfried Wichnumn (Kchr, flosns 68 ) - ~ Cf. J - Alazard (1950), J. Canaday . * 39 ). J. Cassou (1947), K. Clark (The Nude 1956), • l-rohlich-Bum (1924), H. Hawley (1964), H. La- ,‘Z Ze / 1901 ; 1911), J. Leymarie (1962), M. Ma- 'gue (1943), W. Pach (1939), A. C. Ritchie (1940), Ch. rllJ‘ n S (& H. Adhemar III, 1960), G. Wildenstein ' y54 H965]), R. Zeitler (1966 — L!). In hoc signo vinces (lat.) —*• Konstantin 'niciala ali inicialka: z velikostjo, barvo in ° r asom poudarjena začetna črka v rokopisih 1 Pozn. tiskanih objavah. Poznamo jo od v° Z {u° ant ' rok opisov V. st. dalje, zlasti v mero- P kih (v njih zvečine sest. iz ornitoidskih in 31 " Leksikon ihtiomorfnih elementov), karolinških, anglo- saško-irskih (velikokrat zavzema celo stran: t. i. inicialna stran) in romanskih IR. V gotiki v okviru iniciale velikokrat figuralni prizori (e. g. v —> Bellevillskem brevirju). L: A. Schardt: Das Initial: Phantasie und Buch- stabenmalerei des friihen Mittelalters (BI 1938); J. Gutbrod: Die Initiale in Handschriften des 8. bis 13. Jahrhunderts (Stu 1965). — Cf. E. J. Beer (1965). In ictu oculi (lat.), »kot bi trenil«, »v trenutku«, naslov Valdes Lealove slike (1672, Sevilla, c. bolnice Caridad), verj. povzet po Pavlovem 1. pismu Korinčanom (15, 51—52: vsi pa se bomo spremenili, hipoma, kot bi z očmi trenil, ob po¬ slednji trombi). L: »PKG« 9 (1970, t. 71 — L!). — Cf. J. Bialo- stocki (1966, p. 206 & 226, op. 88). in littore maris habitabit, bibl. citat iz -> Jako¬ bovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 13: Zabulon prebiva ob morski obali). Cf. s. v. Apo¬ stolska vera (Zabulon ob Janezu). INNSBRUCK, gl. mesto avstr. Tirolske ob reki Inn s številnimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi stavbami v starem mestnem središču. Slavolok iz 1765. L: Heinrich Hammer: Die Palaste und Burger- bauten Innsbrucks (W 1923); id.: Kunstgeschichte der Stadt Innsbruck (In 1952); EWA II (1960, stp 179—80 — L!). — Cf. E. Frodl-Kraft (1955), J. Garber (1922), O. vonLutterotti (1951), J. kVeingartner (1921). * ~ Hofkirche, sez. 1553—63. Triladijska dvo¬ ranska prostornina, v srednji ladji orjaški *na- grob. ces. Maksimilijana J. iz 1502—80, po ob¬ segu največji nem. ces. nagrob., čeprav je bil prvotni načrt samo delno uresničen: na sarko¬ fagu s 24 reliefnimi prizori iz cesarjevega življenja je kip klečečega Maksimilijana, med slopi ladje in ob vhodu v kor pa stoji 28 (v načrtu jih je bilo 40) bron. soh njegovih namišljenih in res¬ ničnih prednikov in nekaterih sorodnikov, od Arturja in Teodorika (Peter Vischer star. 1513) do obeh Maksimilijanovih soprog, Bianke Sforza in Marije Burgundske. L: Koepf (1964, t. 73); Panofsky Tomb (1964, repr. 251). — Cf. V. Oberhammer (»1935). ~ Tiroler Landesmuseum Ferdinandeum. S: mdr. zastopani Michael Pacher, Bernhard Stri¬ gel, Hans Wertinger, Hans Baldung Grien, Simon Benedikt Faistenberger, Paul Troger, Johann Georg Plazer, Martin Knoller, Johann Josef Karl Henrici, Josef Anton Koch, Franz von Drefregger in Albin Egger-Lienz. L: Tiroler Landesmuseum Ferdinandeum: Fiihrer durch die Sammlungen (Inn s. a., uv Erich Egg). 899 Inocenc X. — 16 900 Inocenc X., s pr. im. Giambattista Pamphili (1574—1655), papež od 1644 dalje; dal iz Acque Vergine napeljati vodo na Piazza Navona v Rimu, kjer je nato Bernini postavil —Vodnjak štirih rek. Up: P: doprsja Algardi (marmor verj. 1646; bron o. 1647/48; bron [glava] in porfir po 1650) in Bernini (marmor o. 1647) — vsa Doria; bron. soha Algardi (1650, Rim, Pal. dei Conservatori); S: Velazquez (*o. pl, 140 X 120 cm, 1650, verj. pomladi, Doria). L: Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]). — Cf. J. Lopez-Rey (1963), R. Wittkower (Bernini 1955, p. 210 ss.). In principio creavit Deus coelum et terram, zač. -*■ Biblije po —> vulgati (1 Mojz 1, 1: V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo). Cf. s. v. Apostol¬ ska vera (Mojzes ob Petru). In principio erat verbum (lat.), »V začetku je bila Beseda«, zač. evangelija po Janezu. I. N. R. I., skrajšani lat. napis na razpelu (-► Križani ): les us Nazarenus Rex Iudaeorum. inspiracija -> Navdihnjenje Integritas, personifikacija zaupljive Poštenosti (angl. Confident lntegrity). Up: Correggio (eno¬ barvna freska v —> Camera di S. Paolo). L: cf. E. Panofskv (1961, »StudVVI« 26). Intellegentia (lat.), Razum -> Veliki zmagoslav¬ ni voz cesarja Maksimilijana 1. Intemperantia, Nezmernost (nem. die Unmas- sigkeit), personificirana pregreha kot nasprotje kreposti -> Temperantia. Sicer nezmernost po¬ nazarja tudi —> Epikur. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). interier (iz fr. Vinterieur), notranjščina, pos. v slikarstvu in reliefih pa.-*podoba notr. internacionalni gotski slog, stilna stopnja po¬ znogotske umetn. (v mnogočem nadaljevanje sienske umetn. XIV. st., kot jo je v zah. Evropi utrdil zlasti -> Simone Martini), mednar. veljav¬ na v večjem delu zah. Evrope (Francija, Italija, Nizozmska, itd.) zlasti od o. 1400 do o. 1430. Nesporni vrh te v socialnem pogledu aristokrat¬ sko ola"vane umetn., ki jo kot tvornost drugih »poznih« obdobij (cf. s. v. findesieclovska umetn. in manierizem) zaznamujejo izbrana eleganca, tu in tam kar pravljično razkošje in tehnična virtu¬ oznost, je v fr.-burgundskem dvorskem okolju. Um. jedro predstavljajo zlatarski izdelki (e. g. -*-»Goldenes Rossel«) in nekateri IR (e. g. —*• Sijajni horarij vojvode berryjskega), podoben vtis — s cizelersko natančnostjo oblikovanih dra¬ gotin — pa zbujajo tudi tabelne slike (e. g- -* Dionizijeva tabla, -> »Mali diptih v Bargellu«, —> štirikrilnik iz Champmola, —> Wiltonski diptih, etc.). V nem. lit. in pos. ob nem. plastiki tega obd. uveden (cf. Borger, infra) in udomačen termin »mehki slog« ( weicher Stil), v okviru katerega govorimo tudi o t. i. -> lepih Madonah (npr. po¬ sebno slavna —> Krumlovska madona). L: Europaische Kunst um 1400: Achte Ausstellung unter den Auspizien des Europarates (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.]); Liana Castelfranchi Vegas, Fortuna storica del »Gotico internazionale«: a proposito delta mostra di Vienna (Par, 1962); ead.: Die interna- tionale Gotik in Italien (D 1966, »Italienische Ma- lerei«; angl. izd. L 1966). — Za termin »mehki slog«: Hans Borger: Grabdenkmaler im Maingebiet: vom Anfang des 14. Jahrhunderts bis zum Eintritt der Renaissance (Lpz 1907, »Kstgeschichtliche Mngr.« 5 — cf. p. 30). interpres sccretorum (lat.), »razlagalec skriv¬ nosti«, vzdevek (npr. po Boccacciu )-> Hermesa ali Merkurja, pokrovitelja skrivnih »znanosti«, tj. — po njem imen. — hermetičnih ved. — Cf. c. v. Pomlad (La Pr ima vera). L: cf. E. Wind (1958). intimizem (fr.: intimisme). Termin zaznamuje slike, ki v bolj ali manj dosledni impresionistični tehniki kažejo interierske prizore iz vsakdanjega življenja (za razloček s pravimi impresionistični¬ mi krajinami). Običajno govorimo o intimizmu ob Bonnardovem in Vuillardovem slikarstvu njunega zrelega obdobja. inženirska arhitektura, zgradbe od poznega XVIII. st. dalje, delo gradbenih inženirjev, pred¬ stavnikov poklica, ki sc je sčasoma ločil od nek¬ daj vsestransko izobraženih arhitektov. Med P°' membne, tudi likovno umetnostno mikavne m- ženirske stavbe, ki so tehtno vplivale na razvoj novejšega stavbarstva v smeri funkcionalizma, sodijo npr. mostovi (od mostu čez reko Severn pri Coalbrookdalu [Shropshire] 1777—79), t e ~ lezniške hale (npr. St. Pancras Station v Londonu, pokriti peron 1863—65, poslopje 1865-76), ' td - (cf. e. g. -> Eiffel). L: C. L. V. Meeks: The Railroad Station: An Architectural History (NH 1956); »PKG« H npr. t. 429—31 & 437 [mostovi]); EWA XIII (196'- t. 265); etc. 16, Herina duhovnica, ki jo je Zeus (r* 01 ' Jupiter) ljubil v podobi oblaka. Ko ju je Hera zasačila, je 16 spremenil v belo kravo. Hera s' jo je izprosila za darilo in zanjo jo je mora stražiti -> Argos. Up: npr. Correggio (JuP lter in 16, 1530, Ksthist. Mus.). L: Hungcr (1955, p. 164—65). 901 Ioannes Theologos — ISFIJA 902 Ioannes Theologos Janez Evangelist Iran, kraljevina ( Perzija) v jugozah. Aziji. V star. umetn. razločujemo predvsem —»■ aheme- nidsko obd. (558-331 pred), dobi Par tov (o. 250 pred—III. st.) in Sasanidov (III.—VII. st.), iz pozn. islamske umetn. pa so najbolj znane pre¬ proge in IR. L: Gian Roberto Scarcia, Iran (EWA VIII, 1963 L!); Roman Ghirshnian, Iranian Pre-Sassanian Art Cultures (ib. — L!); Mario Bussagli, Parthian Art (EWA XI, 1966 — L!); Umberto Scerrato, Sassanian Art (EWA XII, 1966 — L!). — Cf. R. Ghirshnian (vse), B. Gray (1947; 1961), F. Sarre (1901—1910; 1910; 1922), etc. Irena Rimska (lat. Irena, it. Irene), kršč. svet¬ nica (22. I.), pobožna vdova, ki je negovala sv. Boštjana ter so zato njene upodobitve zvečine Povezane z njegovo ikonografijo. Zaradi svojega imena (grš. ->Eirene = Mir) ima včasih kot atribut tudi oljčno vejico. Up: npr. Mojster sv. Boštjana ali Josse Lieferinxe (PMA Johnson), Georgcs de La Tour (Sv. Irena ob jv. Boštjanu, varianta z baklo Rouen, varianta z laterno Rahlem). L: Mille Santi (1931, p. 365 & repr. p. 366); Rčau “1/2 (1958, p. 684); EWA V (1961, t. 386 levo spodaj). Irenej ( u . 202), kršč. svetnik (28. VI., lat. Irenaeus Lugdunensis, fr. Irenee de Lyon, it. Ire- neo di Lione), r. v Smirni, škof v Lyonu, pisec Adversus haereses. Izumil kriptogram, magični kvadrat, v katerem so poučeni verniki lahko Vl deli skriti križ ( crux dissimulata). L: Reau 111/2 (1958, p. 685); LS II (1970). 'ris (lat. & angl.) —► perunika . ^ r ' s ali Irida, grš. mit. oseba, hči -*■ Elektre ' n sestra harpij, krilata poslanka bogov, zlasti Zeusa (Jupitra) in Herc (Junone), pozn. hkrati Poosebljena mavrica. Up: npr. P.-N. Guerin \Morfej in Iris, d. 1811, Ercmitaža). L: Hungcr (1955, s. v.); Pigler II (1956, p. 229—30, 300). IRSEE na Bavarskem (ZRN): cerkev nekd. ^enediktinskega samostana se ponaša z imenitno Prižnico v obliki ladjice (o. 1724/25). L: Reclam N I (1959); »US« 10 (1969, f p. 212). Isaias (lat.) —> Izaija risarske Atene«, umetniški in um. —► Miinchen Isceljenje uzetog (srb.) —> Ozdravljenje mrtvo- “dnega ( eva ng. ik. m.) , . i sen heimski oltar, najpomembnejše delo Mat- >asa -> Griinewalda in najbolj ekspresivna stva¬ ritev star. nem. slikarstva sploh, je nastal za cerkev -+antonito v v Isenheimu v juž. Alzaciji (tam do 1794). Star. rezljani del (v skrinji Avgu¬ štin, Anton Puščavnik in Hieronim) je delo Nic- lasa -> Hagnovverja), sicer pa kaže zaprti olt. (o. 336 X 459 cm, Colmar, Mus. d’Unterlinden) levo Antona Pušč. (232 X 75 cm), v sredi Kri¬ žanje (d. na Magdalenini posodi 1515, 269 X 307 cm), des. Boštjana (morda avtp., 232 X 76,5 cm) in na predeli Objokovanje (67 X 341 cm); na prvič odprtem olt. (celota 336 X 589 cm) levo Oznanjenje (269 X 142 cm), v sredi Angelski koncert in Rojstvo (265 X 304 cm) s številnimi marijanskimi simboli (obzidan vrt, vrtnica brez trnov, itd.), des. Vstajenje (269 X 143 cm) in na predeli spet Objokovanje', na drugič odprtem olt. ob Hagnowerjevi skrinji levo Anton Puščav¬ nik pri Pavlu Pušč. (265 X 141 cm), des. pa Skušnjave sv. Antona (265 X 139 cm). — Cf. s. v. Illum oportet crescere ... L (tudi s. v. Griinewald ): Cankar III/2 (1951); »US« 8 (1968); Georg Scheja: Der Isenheimer Altar des Matthias Griinevvald (K 1969, »DuMont’s Neue Kstreihe«). — Cf. H. von Einem (1956), W. Fraenger (1937), etc. Isenmann, Caspar (u. 1484/90), nem. alzaški slikar, dkm. od 1432 dalje. S: olt. table s pasi- jdnskimi prizori (dkč. 1465, Colmar, Mus. d’Un- terlinden). L: Stange VII (1955); Hartmut Biermann (Kindler III, 1966, s. v. — L!). Isermeyer, Christian Adolf (1908—_), nem. um. zgodovinar, r. v Goslarju, prof. na univ. v Hamburgu ( Kstgeschichtliches Sem.). B: Rahmengliederung und Bildfolge in der tVand- malerei bei Giotto und der florentiner Malerei des 14. Jahrhunderts (Wu 1937); ,Beschneidung Christi' (RDK II, 15. zv., 1939); Philipp Otto Runge (BI 1940); ,Die Capella Vasari und der Hochaltar in der Pieve von Arezzo: Zu dem letzten Blatt aus Vasaris Libro de' disegni in der Hamburger Kuttsthalle' (Heisejev zb., 1950); Verrocchio und Leopardi: Das Reiterdenkmal des Colleoni (Stu 1963, »WerkM« 93); ,Die Arbeiten Leonardo s und Michelangelos fiir den gr o fen Ratssaal in Florenz: Eine Revision der Bild- und Schriftquellen fiir ihre Rekonstruktion und Geschichte' (L. H. Hey- denreichov zb., 1964); , Neue Beitrdge zu Velazquez Literatur' (Kchr, 1965); ,Das Michelangelo-Jahr 1964 und die Forschungen zu Michelangelo als Maler und Bildhauer von 1959 bis 1965' (ZfKg, 1965 [izšlo 1966]); ,Die Villa Rotonda von Palladio: Bemerkungen zu Baubeginn undBaugeschichte' (ib., 1967). ISFIJA ( Isfaya, Husifa, Usfija) na Karmelu (Izrael). Ostanki stare sinagoge (tip triladijske bazilike, IV./V. st.). V talnem mozaiku ohranjeni še mdr. vinska trta s ptiči, 2-krat menora, 5 zna¬ kov zodiaka in glava personifikacije enega izmed letnih časov. 903 islamska umetnost — Italija 904 L: RJA (1961, stp 175); EWA Vin (1963, stp 914); V. Nedomački: Stara jevrejska umetnost u Palestini (Bgd 1964, p. 127 & 129, repr. 102). islamska umetnost: umetn. ljudstev islamske vere (zač. islamskega štetja let s hedžro, tj. Mo¬ hamedovim begom iz Meke v Medino 622), ki se je v skladu z navodili korana izoblikovala kot prvenstveno stavbna in okrasna umetn. (predvsem nobenih nabožnih upodobitev); geo¬ grafska razprostranjenost od srednjev. Španije in Egipta do Turkestana in Indije. Zač. islamske umetn. proti koncu VII. st. pod Omejadi, konec njenega srednjega veka ob koncu XV. st., ko so znani že tudi življenjepisni podatki o umetnikih. Najpomembnejša um. središča so bila -> Kor¬ do v a in -» Granada v Španiji pa —*■ Bagdad, -> Kairo in — > Damask na Bližnjem vzh. — V Jugo¬ slaviji pomembni stavbni spom. ( džamije, hama- mi itd.) zlasti v Banjaluki, Sarajevu in Skopju. L: ELU 3 (1964, p. 10—19 — L!); Ernst Grube: Welt des Islam: Architektur, Keramik, Malerei, Teppiche, Metallarbeiten, Schnitzkunst (Gtl 1968, »Schatze der Weltkst.« 7). — Cf. K. A. Creswell (vse, zlasti pa «1961 — L!!), E. Diez (1915 [1917]; 1960), R. Ettinghausen (vse), H. G lučk (1922; *& E. Diez 1925), B. Gray (1961), E. Kiihnel (vse, zlasti »1962 — L!; »1963 — L!), L. A. Mayer (1932; 1956), F. Sarre (e. g. 1906—1909; 1912; 1923), D. Talbol Rice (1965), T. Talbot Rice (1961), mdr. tudi rev. Ar s islamica. Israels, Jožef (1824—1911), hol. (ž.) slikar in grafik (jedk.), r. v Groningenu v preprostem ž. okolju, u. v A’damu. Slikal — sprva piecej romantične — »socialne« prizore (ribiči ipd.) in motive iz ž. življenja. Vplival mdr. na mla¬ dega van Gogha (cf. ik. m. Jedci krompirja) in M. Liebermanna. S: npr. Utopljeni ribič (1861, Nat. Gali.), Sin starega ljudstva (1889, A’dam Sted.), Židovska poroka (1903, Rijksmus.), Avtp. (1908, A’dam Sted.). B: Rembrandt (NY 1908). L: Philip Zilcken: Josef Israels (Berg 1910); J. Ernest Phythian: Jožef Israels (L 1912); UJE 5 (1941, s. v.); H. Gerson (Kindler III, 1965, s. v. — L!). — Cf. M. Eisler (1911; 1924), H. E. van Gelder (1947), M. Liebermann (1901 [1922]), E. M. Namenyi (1961), J. Veth (1904; 1910). ISSOIRE ( Auvergne , Francija), nekd. Isiodo- rum. Romanska c. St.-Paul (sez. o. 1130—50) z značilnim auvergnatskim zvonikom nad križi¬ ščem transepta in 65 m dolge, vzdolžne ladje (transept višji od kora). V XI. st. polihr. kapiteli z reliefnimi prizori (e. g. Zadnja večerja). Kripta iz XII. st. L: EWA V (1961, stp 581 — L!). Iškarijotova smrt, evang. ik. m. (Mt 27, 5). Up: npr. relief-* lipsanoteke v Brescii (3. četrt. IV. st.), na slonokoščenem reliefu Križanja (o. 425, Br. Mus.) in na kapitelu Magdalenine c. v Veze- layu (1. pol. XII. st.), miniatura v -*■ Bellevill- skem brevirju (o. 1325, Bibl. Nat.), freska v c. sv. Ožbalta na Jezerskem (o. 1490), itd. L: Reau II/2 (1957, p. 441—43 — L!). Italija: kraji s posebno pomembnimi um. spom. po pokrajinah. SEV. ITALIJA: v Bene¬ čiji (it. Venelo) -> Benetke (it. Venezia ),-*■ Castelfranco Venelo, —> Maser, —* Padova, -*■ Torcello, -> Verona in -> Vicenza; v Furlaniji in Julijski Benečiji ( Friuli-Venezia Giulia ) —> Čedad ( Cividale), —> Gorica, —► Gradež ( Grado ), -*■ Oglej ( Aguileia), —> Trst in —*■ Videm ( Udine ); v Tridentinski Benečiji in Poa- dižju ( Trentino-Alto Adige) -> Briksen (nem. Brixen, it. Bressanone), -> Mals (it. Malles Ve- nosta), -> Naturns (it. Naturno), —> Sterzing (it- Vipiteno) in —>■ Trident (it. Trento, nem. Trient)', v Emiliji ( Emilia-Romagna ) Bologna, Faenza, —> Ferrara, — Fidenza, —> Forli, -*■ M°- dena, -> Parma, —> Piacenza, —>■ Pomposa, Ravenna in —> Rimini', v Piemontu (Piemonte) grad —> La Manta, -> Torino in —> Varallo', v Lombardiji (Lombardia) -> Bergamo, —> Bres¬ cia,, —*■ Castelseprio, -> Castiglione Otona, Civate, -> Como, —> Cremona, -> Galliano, Mantova, —> Milano, -> Monza in —*■ Pavia', v Liguriji ( Liguria ) —> Genova. SREDNJA ITA¬ LIJA: v Toskani ( Toscana) —► Arezzo, -> Vlo- renca ( Firenze), —> Livorno, —► Lucca, —> Monte- pulciano, —> Pescia, —> Pienza, —>Pisa, —> Pistoia, -> Prato, -> San Gimignano, —> Siena in —> V°f‘ terra; v Umbriji ( Umbria ) —> Assisi, —► Gubbio, —*■ Orvieto, —> Perugia, -> Spello in — > Todi\ v Markah (Marche) —*■ Ancona, -> Loreto in Vrbino', v Laciju (Lazio) -> Anagni, -*■ Ostia, —> Fossanova, —> Rim (Roma), —> Tivoli in Viterbo. JUŽ. ITALIJA: v Kampanji (Cam- pania) -*■ Amalfi, —>■ Benevento, —> Caserta, Neapelj ( Napoli), —> Pompeji (Pompei), vello, —> Salerno, —> Sant'Angelo in Formis, Apuliji ( Puglia) -> Bari, Barletta, —> Canoso di Puglia, -> Čast el del Mont e, —> Trani', v Ka labriji (Calabria) -> Rossano. SICILIJA cilia ): -> Agrigento, —> Cefalii, —> Messina , Monreale, —► Palermo, —> Selinunt (Selinunte)- L: Die Wunder Italiens: Kirchen, Paliiste and Kunstschatze, Handbuch fiir Studierende und R sende, Mit 3245 Abbildungen und mehreren E tafeln (Florenz: G. Fattorusso 1938, »Medici-Ka ^ biicher«); Italia; Guida breve, I (4. izd. Mi: T.j 1953; pon. 1958), II (3. izd., ib. 1952; pon. 1957). “ (2. izd. 1951; pon. 1956); EWA VUI ( I963 ; 0 fii 483—756 — L!); Italia (Arnoldo Mondadori Pm, »Le guide verdi Michelin«). — Cf. J. Burckhardt ( Cicerone 1855), H. Keller (Die Kunstlandschan* Ra- v italijanska imena neitalijanskih krajev — italijanski kiparji 906 905 Italiens, n. izd. 1965). — Zbirke: »T. C. L: Attra- verso 1’Italia, Illustrazione delle regioni italiane«(12 zv -, Mi od 1930 dalje); »L’Italia artistica« (140 zv., Berg od 1906 dalje). italijanska imena neitalijanskih krajev z um. spomeniki: npr. L’Aja -*■ Haag (orig. 's Graven- hage), Amburgo -> Hamburg, Augusta —>■ Augs¬ burg, Basilea -> Basel, Capodistria -> Koper, Cattaro — Kotor, Copenhagen —► Kobenhavn, Cracovia — > Krakov (orig. Krakow), Dresda —► Dresden, Ginevra —► Ženeva (orig. Geneve), Londra -> London, Magonza -> Mainz, Monaco Miinchen, Norimberga —> Nurnberg, Parenzo Boreč, Parigi -> Pariz (orig. Pariš), Pola -► Pulj (-> Pula), Ragusa —► Dubrovnik, Spalato —> Split, Stoccarda -> Stuttgart, Varsovia -> Var¬ šava (orig. Warszawa), Vienna —► Dunaj (orig. ^ien), Žara -> Zader. italijanska renesansa, nesporno izhodišče in jedro evr. -> renesanse tako v sami lik. umetn. kot pos. v teoriji in pisanju o njej (-> umetnostni traktati, -> življenjepisci umetnikov) pa s svojimi •Pečeni in -> zbiralci (cf. s. v. vladarji). Med um. središči je v —v zgodnji renesansi vodila Florenca, Pozn. (—»■ visoka renesansa, —>pozna renesansa) Pa Rim in pos. v slikarstvu Benetke. L: »Vasari-Milanesi 1—IX (1878—1881 & '885/1906 [1906]); »Venturi VI—XI (1908—1940); Cankar IIl/i (1936); *Panofsky Ren (1960); E. F. •tacob (izd.): Italian Renaissance Studics (NY-L 1960). Cf. M. Dvorak (»1927—1928), F. Hartt (»1969), C. J. Hoogewerff (1922), F. Landsberger (1922), W. Paatz (1953 [1954]), A. Philippi (1897 [1905]), itd. Kiparstvo: cf. F. Bange (1914—1922), W. von Bode (1906), G. Nicodemi (1933), L. Planiscig (1930), . P°Pe-Hennessy (I—III 1955—1963), W. R. Valen- "ter (1950). — Slikarstvo: cf. B. Berenson (1930 1952]; »1932 [*1936]), C. Gould( 1957). — Arhitek¬ ta: J. Burckhardt (1867 [1912]), R. Wittkower <1949 [* 1962]). — Kultura : cf. J. Burckhardt (»1860), A - Chasiel (»1959 [1960]). 'talijanska umetnost : v pravem pomenu besede ahko govorimo o njej potem, ko se je nehala l , i; maniera bizantina, tj. od konca XIII. st. a |je. Od tistega časa tudi zaznamujemo sto- ^ja 't- umetn. s posebnimi it. imeni: Dugenlo £ IIr . st.), Trecento (XIV. st.), Quattrocento ^• st.), Cinquecento (XVI. st.), Seicento (XVII. st ), Settecento (XVIII. st.), Ottocento (XIX. st.) ‘ n N ovecento (XX. st.). Nepretrgan razcvet vseh Um - strok od XIV. do XVIII. st., sicer pa zelo specifičen razvoj po posameznih krajinah in središčih (cf. s. v. Italija). Xvt : * Venturi I—XI (25 knj. 1901—40 — do vštetega C.V' st.); Carlo Signorelli (izd.): Arte italiana dal Mi^oT Pakocristiano alla fine dell'Ottocento (4 knj., v. ,*9); Giuseppe Mazzariol & Terisio Pignatti: ria delParte italiana, I—III (Mi 1957—1958 [dober šolski učbenik]);,Italian Art‘ (EWA VIII, 1963 — L!); Aleksandar Stipčevič & Luc Menaše, Italija (ELU 3, 1964 — L!). — Cf. J. Alazard (4 knj. 1949—60), S. Bottari (3 knj. 1943—47 [1954—57]), A. Chastel (I—II 1956 — L!), V. Costantini (4 knj. 1945-49 [poljudno]), P. D'Ancona (& alii I—III 1930—32 [1937—47]), E. Modigliani (1946 — L!), U. Ojetti (& L. Dami 2 knj. 1925—34), M. Salmi (I—III 1941—43 [in pozn. izd.]). — Arhitektura : cf. G. Delogu (1946 — L!). — Kiparstvo : cf. G. Delogu (1956 — L!), J. Pope-Hennessy (I—III 1955—63). — Slikarstvo: van Marie I—XIX (1923—38 — do vštetega XV. st.); Diet peint it (1964). — Cf. J. A. Crowe (& G. B. —>■ Cavalcasselle, 2. izd., I—VI 1903—14), G. Delogu (2. izd. 1947 — L!), L. Venturi (I—III 1955—1963). italijanski arhitekti po gen. zap.: A mol jo di Cambio (o. 1245—verj. 1302), Giovanni Pisano (o. 1245/50—po 1314), F. Talenti (1300—1376), F. Brunelleschi (1377—1446), Michelozzo (1396 do 1472), L. B. Alberti (1404—1472), B. Rossel- lino (1409—1464), L. Laurana (o. 1420/25—1479), P. Lombardo (o. 1435/38—1515), M. Coducci (o. 1440—1504), G. da Sangallo (o. 1443—1516), Bramante (1444—1514), S. Serlio (1475—1554), Michelangelo (1475—1564), B. Peruzzi (1481 — 1536), A. da Sangallo ml. (1483—1546), M. San- micheli (o. 1484—1559), J. Sansovino (1486— 1570), Giulio Romano (o. 1499—1546), P. Ligorio (o. 1500—1583), Vignola (1507—1573), Palladio (1508—1580), G. Vasari (1511—1574), B. Am- manati (1511—1592), G. Alessi (1512—1572), Giacomo Delta Porta (o. 1540—1602), D. Fon¬ tana (1543—1607), V. Scamozzi (1552—1616), C. Moderno (1556—1629), F. Ponzio (1560— 1613), Pietro da Cortona (1596—1669), G. L. Bernini (1598—1680), B. Longhena (1598—1682), F. Borromini (1599—1667), M. Longhi ml. (1602—1660), C. Rainaldi (1611—1691), G. Gua- rini (1624—1683), F. Juvana (1678—1736), D. Rossi (1678—1742), G. Massari (1686—1766), A. Galilei (1691—1736), F. Fuga (1699—1782), L. Vanvitelli (1700—1773), G. B. Piranesi (1720—1778), G. Piermarini (1734—1808), G. Valadier (1762—1839), G. Calderini (1837— 1916), A. di SanFElia (1888—1916), P. L. Nervi (1891), G. Ponti (1891). italijanski kiparji po gen. zap.: mojster Wili- gelmo (reliefi na pročelju katedr. v Modeni), mojster Nicolao (na pročeljih katedr. v Ferrari in c. S. Ženo v Veroni), Bonan(n)us iz Piše, kot prva bolje določljiva osebnost B. Antelami (o. 1150—o. 1230), Nicola Pisano (o. 1210/25— 1278/84), Arnolfo di Cambio (o. 1245—verj. 1302), Giovanni Pisano (o. 1245/50—po 1314), L. Maitani (o. 1275—-1330), Tino di Camaino (verj. 1280/85—1337), Andrea da Pontedera ali Andrea Pisano (o. 1290/1300—o. 1350), Giovanni 907 italijanski slikarji in grafiki 908 di Balduccio (dkm. 1317—49), Pier Paolo (u. 1403) in Jacobello (u. 1408/09) Dalle Masegne, Nanni di Banco (u. 1421), J. Della Quercia (1371/ 74—1438), F. Brunelleschi (1377—1446), L. Ghiberti (1378/81—1455), Donatello (1386— 1466), Pisanello (pred 1395—1455), L. Della Robbia (1399/400—1482), Filarete (o. 1400— 1480) , B. Rossellino (1409—1464), Vecchietta (1412—1480), Agostino di Duccio (1418—verj. 1481) , Matteo de’ Pasti (o. 1420—1467/68), Bertoldo di Giovanni (o. 1420—1491), A. Bregno (1421—1506), A. Rossellino (1427—1479), Desi- derio da Settignano (1428/31—1464), Mino da Fiesole (1429—1484), A. del Pollaiuolo (o. 1430 do 1498), F. Laurana (o. 1430—1502?), A. Della Robbia (1435—1525), Niccold dell’Arca (po 1435—1494), P. Lombardo (o. 1435/38—1515), Francesco di Giorgio (1439—1501/02), Benedetto da Majano (1442—1497), G. A. Amadeo (1447— 1522), G. Mazzoni (o. 1450—1518), T. Lombardo (o. 1455—1532), PAntico (o. 1460—1528), A. Sansovino (o. 1460—1529), P. Torrigiano (1472— 1528), Michelangelo (1475—1564), J. Sansovino (1486—1570), B. Bandinelli (1493—1560), B. Celimi (1500—-1571), Gugl. Delta Porta (o. 15007—1577), L. Leoni (o. 1509—1590). B. Ammanati (1511—1592), A. Vittoria (1525— 1608), Giovanni da Bologna (1529—1608), V. Danti (1530—1576), P. Leoni (o. 1533—1608), G. Bandini (1540—1599), T. Landini (o. 1550— 1596), S. Moderno (o. 1576—1636), P. Tacca (1577—1640), F. Mochi (1580—1654), F. Du- quesnoy (1594—1643), A. Algardi (1595—1654), G. L. Bernini (1598—1680), G. Serpotta (1656— 1732), C. Rnsconi (1658—1728), A. Gai (1686— 1769), G. M. Morlaiter (1699—1780), P. Bracci (1700—1773), A. Canova (1757—1822), L. Bar- tolini (1777—1850), G. Dupre (1817—1882), A. Dal Zotto (1841—1918), E. Ferrari (1849—1929), V. Gemito (1852—1929), M. Rosso (1858—1928), A. Wildt (1868—1931), U. Boccioni (1882— 1916), A. Martini (1889—1947), M. Marini (1901), A. Mascherini (1906), A. Viani (1906), G. Manzit (1908), L. Minguzzi (1911), P. Fazzini (1913), E. Greco (1913), P. Consagra (1920). italijanski slikarji in grafiki po gen. zap.: Cimabue (o. 1240/50—1302), Duccio di Buonin- segna (o. 1255—0. 1318), Giotto (1266/67—1337), Simone Martini (1284—1344), Altichiero , Gentile da Fabriano (o. 1360—1427), fra Angelico (verj. 1387—1455), Sassetta (o. 1392—1450), Masaccio (1401—1428), fra Filippo Lippi (o. 1406—1469), Piero della Francesca (verj. 1415/20—1492), B. Gozzoli (1420—1497), Andrea del Castagno (o. 1421/23—1457), Antonello da Messina (o. 1430—- 1479), Giov. Bellini (o. 1430—1516), Mantegna (1431—1506), C. Rosselli (1439—1507), Botti- celli (1444/45—1510), L. Signorelli (1445/50— 1523), Perugino (1445/52—1523), Dom. Ghirlan- dajo (1449—1494), Leonardo da Vinci (1452— 1519) , Filippino Lippi (1457—1504), Lorenzo di Čredi (o. 1459—1537), Piero di Cosimo (1461/ 62—1521), V. Carpaccio (o. 1460/65—1525/26), fra Bartolommeo (1475—1517), Michelangelo (1475—1564), Sodoma (1477—1549), Giorgione (1477/78—1510), M. Raimondi (o. 1480—1527/ 34), L. Lotto (o. 1480—1556), B. Peruzzi (1481— 1536), Franciabigio (1482—1525), Rafael (1483— 1520) , Sebastiano del Piombo (o. 1485—1547), Andrea del Sarto (1486—1531), D. Beccafumi (1486—1551), Giovanni da Udine (1487—1564), Tizian (1477 ali bolj verj. 1480/90—1576), Cor- reggio (o. 1498—1534), Rosso Fiorentino (1494— 1540), Pontormo (1494—1557), Giulio Romano (o. 1499—1546), Parmigianino (1503—1540), Bronzino (1503—1572), F. Salviati (1510—1563), G. Vasari (1511—1574), J. Bassano (1510/18— 1592), Tintoretto (1518/19—1594), L. Cambiaso (1527—1585), Paolo Veronese (1528—1588), F. Barocci (1535—-1612), F. Bassano (1549—1592), L. Bassano (1557—1622), Ann. Carracci (1560— 1609), Caravaggio (1573—1610), G. Reni (1575— 1642), Domenichino (1581—1644), B. Strozzi (1581—1644), G. Lanfranco (1582—1647), D* Fetti (o. 1589—1623), Guercino (1591—1666), Pietro da Cortona (1596—1669), S. della Bella (1610—1664), G. B. Castiglione (1610—1665), M. Preti (1613—1699), S. Rosa (1615—1673), L. Giordano (1632—1705), A. Pozzo (1742 1709), F. Solimena (1657—1747). G. M. Crespi (1665—1747), G. A. Pellegrini (1675—1741), R. Carriera (1675—1757), G. Piazzetta (1682— 1754), G. B. Pit toni (1687—1767), G. P. Pannini (1691/92—1765), G. B. Tiepolo (1696—1770), A- Canaletto (1697—1768), P. Baloni (1708—1787), F. Guardi (1712—1793), G. B. Piranesi (1720— 1778), B. Bellotto (1720—1780), F. Hayez(\l9\— 1881), D. Morelli (1823—1901), G. Fattort (1825—1908), T. Cremona (1837—1878), G. De Nittis (1846—1884), G. Segantini (1858—1899), C. Carra (1881—1966), U. Boccioni (1882—1916), G. Severini (1883—1966). A. Modigliani (1884 1920), G. De Chirico (1888), G. Morandi (1890— 1965), O. Rosai (1895—1957), M. CampigH (1895-1971), De Pisis (1896- 1956), L. Fontana (1899), G. Capogrossi (1900), G. Santoinaso (1907), C. Cagli (1910), R. Guttuso (1912), A- Burri (1915), E. Vedova (1919). Cf. s. v. beneški (resp. florentinski resp. sienski) slikarji. L: Diet peint it (1964). — Cf. E. Camesasca (& U ‘ Galetti 1—II 1951). 909 italijanski umetnostni zgodovinarji — Izabela d’Este 910 italijanski umetnostni zgodovinarji in drugi Pisci o lik. umetn. (XIX,—XX. st.): L. Angelini 0884), U. Apollonio (1911), G. C. Argon (1909), P- E. Arias (1907), E. Ar slan (1899-1968), C. Aru (1881), N. Barbantini (1884), C. Baroni (1905), L. Bartolini (1892), A. Baudi di Vesme (1854— 1923), L. Becherucci (1904), L. Beltrami (1854 1933), A. Bertini (1903), S. Bettini (1905), C. Boito (1836—1914), S. Bot tari (1907—1967), G. Bo vini (1915), C. Brandi (1906), A. M. Brizio (1900), G. Brusin (1883— ?), P. Buccarelli (1910), M- Bussagli (1917), E. Camesasca (1922), G. Caprin (1880-?), E. Carli (1910), L. Carluccio (1911), G. B. Cavalcaselle (1820-1897), C. Cecchelli (1893-1960), E. Cecchi (1884-1966), L. Cicognara (1767-1834), A. Colasanti (1877 — •935), L. Coletti (1886-1961), M. A. Coman- ducci (1891-1939), G. Copertini (1893), V. Co- stantini (1887), P. D'Achiardi (1879-?), G. Bamerini (1884), L. Dami (1882-1926), P. D' Ancona (1878-1964), G. De Angelis de Ossat (1907), R. £,e Grada (1916), G. A. Dell'Acqua (1909), p. Delta Pergola (1909), G. Delogu (1898), A - De Rinaldis (1881), G. B. De Rossi (1822— 189 4), G. Dorfles (1910), P. Ducati (1860—1944), G. Fiocco (1884), G. Fogolari (1875—1941), A. Boratti (1881), G. de Francovich (1902), G. Friz- Zon ‘ (1840—1919), G. Galassi (1890), C. Gamba (1870—1963), M. L. Gengaro (1907), O. H. G ‘glioli (1873—?), C. Gnudi (1910), V. Golzio ( ,8 96), L. Grassi (1913), P. Graziosi (1907), F. Dernianin (1868—?), M. Labo (1884), L. Lau- r enzi (1902—1966), E. Lavagnino (1898), R. Bonghi (1890-1970), G. Lorenzetti (1885-1951), G - L. Luzzatto (1903), A. Maiuri (1886 — 1963), F. Malaguzzi Valeri (1867—1928), M. Marangoni (1876—1958), G. Marchiori (1901), V. Mariani | 1899 ), R. Marini (1892—1964), O. Marucchi (1852—1931), M. Masciotta (1905), G. Milanesi U 8 13—1 895 ), B. Molajoli (1905), P. Molmenti 83 2—1928), U. Monneret de Villard (1881— *), A. Morassi (1893), G. Morelli (1816— J 8 ^ 1 ), A. Moschetti (1865—?), V. Moschini i' 8% ). A. Munoz (1884), U. Nebbia (1882— G. Nicco Fasola (1901—1960), G. Nico- aemi (1891), U. Ojetti (1871—1946), S. Ortolani G896 )> L. Ozzola (1880), M. Pallottino (1909), • Ballucchini (1908), A. Parronclti (1914), A. n »n (1907) ’ T ‘ Bignatti (1920), M. Pittaluga tlQn ’ G ' Poggi (1880—I 961 ), U. Procacci J 9 °5); O. A. Quintavalle (1894), C. L. Ragghianti Idi A ' Rav “ (1879—1923), C. Ricci (1858— rio^’ G ' T ' R ivoira (1849-1919), F. Russoli v ' 923 ), L. Salerno (1924), M. Salmi (1889), R. , v '"' (1912), P. Sanpaolesi (1904), S. Samek Vdovici (1907), M. Sarfatti (1883-1961), L. Sena (1887-1939), A. della Seta (1879-1944), E. Somare (1889), N. Tarchiani (1878-?), M. Tinti (1885-1937), P. Toesca (1877-1962), M. Valsecchi (1913), A. Venturi (1856-1941), L. Venturi (1885 — 1961), F. Wittgens (1903 — 1957), F. Zeri (1921), B. Zevi (1918). Itten, Johannes (1888—1967), švic. abstr. sli¬ kar in lik. pedagog, učil na Dunaju, v Weimarju 1921—23 (-> Bauhaus ), Berlinu, Krefeldu in Ziirichu. B: The Art of Color (NY 1961); Mein Vorkurs am Bauhaus: Gestaltungs- und Formenlehre (Ravensburg 1963; angl. izd. Design and Form: the Basic Course at the Bauhaus). L: Vollmer II (1955, s. v.); Johannes Itten (A 1956 [rk, Stedelijk]); H. Read (Kindler III, 1966,s. v. — L!); Lucia Moholy (Coli Art J, 1968, nekr.). — Cf. M. Seuphor (1957). iudicabit populum suum, bibl. citat iz-> Jako¬ bovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 16: Dan bo sodil svoje ljudstvo). Cf. s. v. Apostolska vera (Dan ob Jakobu ml.). luno ->Juno Iuppiter -^-Jupiter lustitia -^-Justitia Iuventus (lat.), Mladost. Po razdelitvi -> sta¬ rostnih dob, ki jo je uvedel -> Hrabanus Maurus (—> šest starostnih dob), je 4. obd. človekovega življenja ( iuventus, firmissima aetatum omniurri), ki sledi mladeniški dobi (z 28. letom končana adolescentia) ter se konča s 50. letom. Ivan Dalmatinac -*■ Duknovič Ivan Dobri -> Janez Dobri Ivan iz Kastva —> Johannes de Kastua ivanovci —> johaniti Ivekovič, Ciril M(etod), (1864 — 1933), hrv. arh., akt. v Bosni in Dalmaciji. B: Die Entwicklung der mittelalterlichen Baukunst in Dalmatien (W 1910); Dalmatiens Architektur und Plastik, I—V (W 1910—1911; 2. izd., /— VIII, W 1927). »Iver in bruno v očesu« -► »Bruno in iver v očesu« (evang. prilika in ik. m.) Izabela d’Este, it. Isabella (1474—1539), po¬ membna it. renesančna pokroviteljica umetnikov, hči Ercoleja I. d’Este in Eleonore Aragonske, žena mantovskega vojvode Gian Francesca III. Njen studiolo so — strogo po njeni določitvi snovi — okrasili s slikami (danes v Louvru) Mantegna ( Parnas in Minerva izganja Pregrehe 911 Izabela Klara Evgenija — Izgon Heliodorja iz templja 912 iz gaja Čednosti), Perugino (Boj med Ljubeznijo in Čistostjo) in po Mantegnovi smrti L. Costa (Kraljestvo muz in Merkur izganja Pregrehe z Olimpa, oboje 1506/12). — Up: Leonardo da Vinci (risba, 1500, Louvre, Cabinet des Dessins). L: Francis Haskell (EWA XI, 1966, stp 124). — Cf. R. Foerster (1901), P. Hirschfeld (1968 — L!), J. Lauts (1952), J. Pope-Hennessy (1966). Izabela Klara Evgenija (1566—1633), šp. in- fantinja, hči kralja Filipa II., od 1599 dalje žena nadvojvode -> Alberta (1559—1621) in po nje¬ govi smrti niz. namestnica. Up: npr. Sanchez Coello (d. 1579, Prado), Rubens (->■ Ildefonzov oltar). L: M. De Maeyer: Albrecht en Isabella en de schil- derkunst (Brussel 1955). Izabela Portugalska (u. 1539), žena ces. Karla V. in mati kralja Filipa II. Up: npr. L. Leoni (na Tizianov portret oprta bron. soha, viš. 172 cm, Prado). L: cf. O. Cliick (JSW, 1933), E. Panofsky (Prob- lems 1969 — L!). Izaija (hebr. Ješajahu, tj. Gospod je rešitev, lat. Isaias, fr. Isaie [katol. oblika] in Esaie [prote¬ stantska], nem. Isai in Jesaja), eden izmed v. bibl. prerokov (abr. za njegovo knj. Iz), živel v Jeruzalemu za vlade Ozije, Jotama, Ahaza in Ezekije, kralj Manase pa ga je dal na dvoje prežagati z žago za les (ne z »leseno žago«, kot je nastala pomota po lat. prev.). V srednjev. ikonografiji pomemben zaradi kršč. razlage ne¬ katerih njegovih prerokb (-*■ Dicite filiae Sion, Ecce Virgo concipiet (Iz 7, 14), -*-Egredietur virga, -*■ Noli timere, populus meus habitator Sion, —> Parvulos enim nat um est nobis). Up: npr. reliefa na des. podboju juž. portala v Moissacu in na podboju v Souillacu, Sluterjeva soha na -*■ » Moj¬ zesovem vodnjaku «, Michelangelova freska (-> strop Sikstinske kapele), itd. L: Reau II/l (1956, p. 365—69 & 377 — L!); Keller (1968, p. 276—77); Hans Hollander, Isaias (LCI H, 1970). Izaija pred bolnim Ezekijo, bibl. ik. m. (Iz 38, 5: Glej, dodal bom tvojim dnem petnajst let). Up: emajlna podoba — kot izraz želje po dolgem življenju in vladanju — na.-*-Kroni »Sv. Rim. cesarstva«. (962/82). — Cf. s. v. Ezekijeva bolezen in ozdravljenje. Izak (fr. Isaac, it. Isacco, itd.), bibl. oseba, kot sin Abrahama in oče -*■Jakoba drugi med bibl. očaki. Up: cf. infra &-*■ Abimelek opazuje Izaka z Rebeko, —► Abraham daruje Izaka, —*■ Obrezovanje Izaka. L: Reau II/1 (1956); E. Fascher, Isaak und Chri- stus: Zur Frage einer Typologie in Wort und Bild (Bild und Verkiindigung: Festgabe fiir Hanna Jursch zum 60. Geburtstag, BI 1962; Jurgen Paul, Isaak (LCI II, 1970 —L!). Izak blagoslovi Jakoba (lat. Jacob per astutiam matris praeripit benedictionem Esau), bibl. ik. ni. (1 Mojz 27, 22—29): Rebeka je Jakobu oblekla oblačila Ezava in mu okoli rok in gladkega vratu ovila kožice kozličev, tako da je Izak, ki so mu bile oči potemnele, imel Jakoba za kosmatega star. sina. Up: mozaik v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40), Giottu atr. freska v zgornji c. S. Francesco v Assisiju (o. 1285/90), Bertram iz Mindena (6. spodnji ptizor na -*■ Grabowskem olt., dkč. 1379, Hamburg), L. Ghiberti (5. ali srednji levi relief na -> Vratih paradiža), G- Flinck (d. 1638, Rijksmus.), itd. L: Pigler I (1956, p. 53—55); Rčau II/l (1956. p. 144—45). Izak odstavljen, Izmael se mu posmehuje (nem- Fest der Entvvohnung Isaaks), bibl. ik. m. (1 MojZ 21, 8—9). Up: npr. Teuflov lesor. v wittenberški Bibliji iz 1572 'm-*-Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 13 — zraven nakazan že tudi naslednji prizor, tj. Abraham odpravi Agaro in Izmaela). L: Schmidt IL (1962, repr. 202). Izakov mojster, zasilno ime za slikat ja, ki naj bi bil naslikal prizora iz Izakovega življenja v zgornji c. S. Francesco v Assisiju (zdaj zvečine tar. Giottu in dat. o. 1285/90). L: ThB XXXVII (1950, s. v. Meister des Isaak, p. 169 — L!). — Cf. F. J. Mather (1932), M. Meiss (NY 1960), kritično P. Toesca (1951, p. 446—51)- Izakovo rojstvo, bibl. ik. m. (1 Mojz 21, 1—3), v srednjev. kršč. umetn. napoved —► Roj s,va Kristusa. Up: Nikolaj iz Verduna (emajl, 1*®'’ Klosterneuburg, 2. prizor iz vrste —*■ ante leg?" 1 na —> Verdunskem olt.). L: Rčau II/I (1956, p. 132). Izgon Heliodorja iz templja (it. La cacciata ‘k Eliodoro dal tempio), bibl. ik. m. (2 Mkb > 14—27): drž. upravnik Heliodor seje 176 skusa polastiti tempeljskega zaklada v Jeruzalemu, tedaj pa so se prikazali sijajno opremljen konj s strašnim jezdecem in še dva druga mladenič 0 izredne moči, sijajne lepote in v prekrasni oble tako da se je pod kopiti in udarci zgrudil na Up: po posebno slavni Rafaelovi freski v Stanza d'Eliodoro npr. še F. Solimena (f res 11 ' 1725, Neapelj, Gesu Nuovo) in Delacroix ( e " kavstika, Pariz, St.-Sulpice). L: Pigler I (1956, p. 231—33); Rčau II/l O 956 ' p. 307); »US« 9 (1969, repr. p. 75). 913 Izgon iz raja — Izročanje ključev 914 Izgon iz raja (lat. Expulsio Adami et Evae e Paradiso, angl. Expulsion of Adam and Eve, fr. Adam et Eve chasses du Paradis. it. Adamo ed Eva scacciati dal Paradiso, nem. Die Vertreibung aus dem Paradies), bibl. ik. m. (1 Mojz 3, 22—24): Prva starša izganja Bog oče ali pa angel (plamen bliskajočega se meča). Up: npr. relief na -> late¬ ranskem sarkofagu št. 135 (IV. st.), reliefa na Bern tvardo v ih vratih v Hildesheimu (1008/15) m -s- vratih cerkve S. Ženo v Veroni, miniaturi v Psalterju iz Saint Albana (o. 1125) in -^-Psal- ‘erju kraljice Mary (1. pol. XIV. st.), Bertram iz Mindena (11. prizor na prvič odprtem —*■ Gra- bonskem olt., dkč. 1379), Masaccio (freska, Flo¬ renca, Sta Maria del Carmine, Capp. Brancacci), Giovanni di Paolo (1445, Lehman), Janez iz Kastva (freska, 1490, Hrastovlje, 9. prizor iz Geneze na oboku srednje ladje), lesor. v -*■ Sche- delsche Weltchronik (1493), Michelangelo (freska, prizor iz Geneze na — > stropu Sikstinske kapele), Rafaelova delavnica (freska, —► Rafaelove loggie [7 Prizor], 1517/19), Lucas van Leyden (bakr., d - 1529), itd. L: Rčau II/l (1956, p. 89—90); Schmidt IL (1962); »US« 7 (1968, repr. p. 194), 8 (1968, repr. p. 128,142). — Cf. R. H. mienski (1960, repr. 52). Izgon trgovcev iz templja > Jezus očisti tempelj Izgubljena drahma > Prilika o izgubljeni drah¬ mi (lat. Parabola drachmae amissae) Izgubljena ovca —> Prilika o izgubljeni ovci Izgubljeni sin (angl. The Prodigal Son; fr. Le Fils Wenfant] Prodigue; it. II figluol prodigo; nem - Der verlorene Sohn), evang. ik. m. (Lk 15, 11 32). Največkrat up. prizori; Razuzdano živ¬ ljenje izgubljenega sina — npr. Jan Hemessen {L 'enfant prodigue, d. 1536, Bruxelles), Cornelis Gornelisz (d. 1604, Hartford) ali J. Liss (Uffizi 'n Wi en Alc ). i zgll t,ij en j s j„ pas e svinje - npr. Giirer (bakr.); -► Vrnitev izgubljenega sina. — I- s. v. » Poljski jezdec «. Pigkr 1 (1956, p. 360 -63 — L!); Rčau II/2 U957 > P. 333 ss). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 400 ss). Izidor (lat. Isidorus Agricola Matritensis, angl. Isidore the Labourer, fr. Isidore le Laboureur, nem - Isidor der Bauermann, šp. Isidro el Labra- ctor ), kršč. svetnik (15. V.), ki naj bi se bil rodil j Rastilijj o. 1070 in u. 1130; patron poljedelcev. Up: fipr. V. Metzinger (1732, Žale pri Kamniku). (.id R čau III/2 (1958, p. 688—89 — L!); LS II ' y?0 > 1 Pri p. 304). — Cf. J. Braun (1943, stp 388—89). Izidor Seviljski (o. 560/70—636), zgodnjesred- njev - cer kv. učenjak in pisatelj, od 594 dalje škof Sevilli ; kršč. svetnik (4. IV.). Napisal Senten- tiarum seu de summo bono libri III pa De natura rerum in Chronicon, predvsem pa orjaško, tudi za srednjev. kršč. ikonografijo temeljno po¬ membno enciklopedično delo Originum seu Etymologiarum libri XX ali kratko Etymologiae sive origines (cf. Migne PL LXXXII). Mdr. je pozn. dobi posredoval znani geometr. obrazec, ki ponazarja medsebojno odvisnost Sveta ( MUN- DUS), Časa resp. Leta (ANNUS) in Človeka (HO M O), tj. -> štirih elementov (A er, Ignis, Terra, Aqua), -> štirih letnih časov ( Ver, Aestas, Autumnus, Hiems) m-*-štirih temperamentov ali »sokov« (Sanguis, Colera, Melancolia, Humor), ki jih povezujejo lastnosti »vročega« (Aer & Ignis), »suhega« (Ignis & Terra), »mrzlega« (Terra & Aqua) in »vlažnega« (Aqua & Aer); s svojim Liber numerorum je nasploh utrdil sim¬ bolični pomen števil (—>- tri, -> štiri, cf. s. v. šte¬ vilčna simbolika) in sorazmerij. L: Miscellanea Isidoriana (R 1936); Bruyne I (1946); Rčau III/2 (1958, p. 687—88 — L!); J. Perez de Urbel: Isidor von Sevilla: Sein Leben, sein Werk und seine Zeit (K 1962 [šp. orig.: 2. izd. Bar 1945]) Saturn and Melancholy (1964); LS II (1970). — Cf. H. Bober (1956), J. Seznec (1940 [1953]). Izkušenost (lat. Experientia, fr. Experience, it. Esperienza, nem. die Erfahrung), ik. m.: od poznega srednjega veka dalje znana -*■ personi¬ fikacija (cf. s. v. Veliki zmagoslavni voz). Po paiiški (1643) in beneški (1645) izd. C. Ripe (prej še neupoštevana) jo predstavlja star. žena v zlatem oblačilu. L: Justus MiHler-Hofstede, Erfahrung (RDK V, zv. 57/58, 1965). Iz levjega žrela me reši -> Salva me ex ore leonis (bibl. ik. m.) Izmael, bibl. oseba, sin Abrahama in -» Agare, -^■lokostrelec. Up: cf. s. v. Abraham odpravi Agaro in Izmaela; Agar a in Izmael v bersabejski puščavi; Izak odstavljen, Izmael se mu posmehuje. izokefalija (iz grš. isos, isti, in kefale, glava), »enaka višina glav«, način ureditve neke kompo¬ zicije, da so vsi človeški liki enako visoki, npr. na starokršč. sarkofagih ali v biz. mozaikih. Izplačevanje dnine —»■ Prilika o delavcih v vino¬ gradu (evang. ik. m.) Izraelci zavzamejo Haj, bibl. ik. m. (Joz 8, 1—29). Up: npr. miniatura v-> Maciejowskega kodeksu iz o. 1250 (f. lOv). Izročanje ključev (lat. Traditio clavium, it. La Consegtta [Donazione] delle chiavi), evang. ik. m., povzet po očitno pozn. vstavku (Mt 16, 18—20: Ti si Peter [Skala] ..., lat. Tu es Petrus), ki naj 9)5 Izročanje ključev — Jacobsz, Dirck 916 bi dokazoval prvenstvo rim. papeštva; motiv zato posebno priljubljen v Rimu in v protirefor- macijski katol. umetn. Up: e. g. Perikope Hen¬ rika II. (f. 152r, 1002/1014), Perugino (*1482, Sikstinska kapela, infra), Rafael ( karton , V. & A.), Rubens (Wallace). L: Reau II/2 (1957, p. 313—15). ♦Izročanje ključev, Peruginovo najslavnejše delo (freska, 1482, Sikstinska kap.). V osi kom¬ pozicije ključ kot simbol papeške oblasti, v ozadju dva rim. slavoloka po vzoru -> Konstan¬ tinovega slavoloka (cf. s. v. Rim), ki obdajata s kupolo prekrito c. L: Cankar III/l (1936; »CA« 30 (1969, kat. št. 23C, t. XII/XIII—XV). — Cf. L. D. Ettlinger (1965). Izročanje postave —> Traditio legis Izum risbe, ik. m., oprt na Plinija star. (Nat. hist. XXXV, 151 ss & 285 ss): Debutades je senco svojega ljubljenega obrisala na steni in jo črno izpolnila, njen oče pa jo je izoblikoval v glini in tako sam postal utemeljitelj kiparstva. Up: Murillo (Bukarešta). L: Pigler II (1956, p. 335); Hans mile, Die Erfin- dung der Zeichenkunst (Rosemannov zb., 1960); id-, (RDK V, zv. 57/58, stp 1235 ss). — Cf. R. Rosen- blum (1957) & e. g. Kchr (1971, p. 166). Izvirni greh (angl. the Fali of Man, fr. le Peche originel, nem. der Siindenfall), bibl. ik. m. UP : cf. s. v. Adam in Eva pri drevesu spoznanja. J jabolko (lat. malum, angl. the apple, fr. la pomme, hrv. jabuka, it. il pomo, nem. der Apfel). Verj. zaradi lat. besede malum, ki hkrati pomeni zlo, predstava o jablani kot o drevesu spoznanja (-> Adam in Eva pri drevesu spoznanja) in jabolku kot prepovedanem sadežu. V simboličen spomin na ta »usodni« sadež je jabolko velikokrat videti na upodobitvah »nove Eve«, tj. Marije z otro¬ kom: e. g. Seeonska madona (polihr. les, o. 1425, Bayerisches Nationalmus.), Foppa (les, Dahlem). Posebno vlogo ima jabolko kot vla¬ darska insignija (nem. der Reichsapfel). — 3 jabolka so atribut -*■ Miklavža, tj. Nikolaja iz Barija (cf. tudi s. v. Doroteja). L: Ferguson (1954); Reau 1/1 (1955, p. 134); Cirlot (1962); »US« 8 (1968, f p. 161); Ernst Guldan: Eva und Maria (Graz-K 1966 [cf. P. Bloch, ZfKg, 1970, p. 77]); H. W. van Os, Apfel (LCI I, 1968, stp 124—25 — L!). — Cf. P. E. Schramm (1958). jabolko spora ali jabolko prepira -> Svatba Peleja in Tetide Jacob, Max (1876—1944), fr. (ž.) pisatelj (in slikar), Picassov prijatelj, znan kot prvi surrealist v lit., u. v nem. koncentracijskem taborišču v Drancyju pri Parizu. B (za lik. umetn.): Correspondence (P 1953). L: cf. I. Erenburg (1962, p. 161—63). Jacobsen, Arne (1902 — 1971), dan. arh. (nanj vplivala —>Le Corbusier in —> Mie s van der Rohe), r. v Kobenhavnu, od 1956 dalje prof. na tamk. ak. L: cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). Jacobsen, Emil, nem. um. zgodovinar, razi¬ skava! it. renesančno slikarstvo. B: ,Die Gemalde der einheimischen Schule in Bre¬ scia'' (JkPK, 1896); ,Allegoria della Primavera di Sandro Botticelli' (Archivio Storico delPArte, 1897); Sienesische Meister des Trecento in der Gemiildegalerie zu Siena (Str 1907, »ZKA« 51); Das Quattrocento in Siena: Studien in der Gemiildegalerie der Akadetnie (ib. 1908, »ZKA« 59); Sodoma und das Cinquecento in Siena: Studien in der Gemiildegalerie zu Siena, Mit einem Anhang iiber die nichtsienesischen Gemalde (ib- 1910, »ZKA« 74); Umbrische Malerei des vierzehnten , fiinfzehnten und sechszehnten Jahrhunderts: Studien in der Gemiildegalerie zu Perugia (ib. 1914, »ZKA« 107). Jacobsthal, Paul (1880—1957), nem.-angl- arheolog, poznavalec grš. vaznega slikarstva. R- v Berlinu, za nacizma emigriral v Anglijo, univ- prof. v Oxfordu, tam u. B: Der Blitz in der orientalischen und griechiselu en Kunst (BI 1906); Ornamente griechischer Vasen (Bi V U1 a y\j\j ), ksi nurncriiip 51 tcuituuiv> . - 1927); (& A. Langsdorff) Die Bronzesc/tnabelkannen (Bi 1929); (& John Davidson Beazley ed.) Bilder g rie ~ chischer Vasen (13 knj., BI 1930—1939); Die melischen Reliefs (Bl-1931); Early Celtic Art (2 knj., Ox 1944)- Greek Pins: Their Connexions with Europe and Asi (Ox 1956, »Oxford Monographs on Classical Archaeo- logy« 3). Jacobsz, Dirck (verj. malo pred 1497 — 1567), niz. (hol.) slikar, portretist, r. in u. v A’darn u - Učitelj mu je bil njegov oče, Jacob —► Corneli sz van Oostsanen. S (vse hrastovina): predvsem portretne skupine, mdr. Tridelna skupinska P°~ doba strelcev (d. 1529, Rijksmus. — z avtp-)< Portretna skupina amsterdamskih strelcev ( 1532, Eremitaža), Egbert Gerbrantsz in njeg°^ žena (d. 1541, A’dam, Stedelijk Museum k> e 917 Jacobus de Voragine — jagnje 918 Waag — obširno nakazana motivika teme->- Vanitas), itd. L: van Mander I (izd. 1906); Hall Por (1963). Cf. H. Gerson (I 1950), Luc Menaše (Mrb 1962; Lj 1962), A. Riegl (1902 [1931]), R. H. Wilenski (1960 — L!). Jacobus de Voragine (pravilno Varagine, fr. Lacques de Varazze), (o. 1230—1298/99), it. ha- giograf, dominikanec in nadškof v Genovi, katol. svetnik (13. VIL), avtor za poznosrednjev. ikonografijo temeljno pomembne Zlate legende (• Legenda Aurea — nem. prev. Richard Benz, 2 knj., j en a 1917—1921; angl. prev.: The Golden Legend of Jacobus de Voragine, 2 knj., L-NY 1941). IR; npr. prev. v alzaškem dialektu (per¬ gament, 37,6 X 26,6 cm, 178 miniatur, Stras¬ bourg 1362, Munchen, Bayerische Staatsbibl., Cod. germ. 6). B: La legende doree ([Lyon] 1483, pon. Lyon 1924); 'ne Golden Legend: A reproduction from a copy in the Manchester Free Library ([L 1483], pon. L 1878); Legenda Aurea vulgo Historia Lombardica dieta (Osnabriick 1965, izd. J. G. Graesse [1. izd. 1846; L >zd. 1890]); La Legende Doree (P 1935, izd. Theo- dore de Wyzewa). L; Reau I (1955, p. 333—34) & I1I/2 (1958, p. 705); “ayerns (1960, kat. št. 63). Jacobus Monachus iz Kokkinobafosa —► Homi- Lje meniha Jakoba Jacopino del Conte, s pr. im. Jacopo di Fran- cesco de' Calvi (o. 1510/15—1598), it. slikar, eden izmed gl. predstavnikov manierističnega slikarstva v Rimu, r. v Florenci, u. v Rimu. S: fr eske v c. S. Giovanni Decollato v Rimu (zač. 1537: Oznanjenje Zahariji, Pridiga Janeza * r st., Krst v Jordanu, d. 1541), med portreti ® acc '° Bandinelli (Boston 1SG [prej znan kot andinellijev avtp.] in znani Michelangelov por- tret (P re j Pariz, z. Chaix-d’Est-Anges). L, Venturi IX/6 (1933 — L!); F. Zeri (Kindler 111, b6 ’ s - v. — L!). — Cf. E. Panofsky (1927). Jacopo de’ Barbari --> Barbari, Jacopo de' iade ža d Jael, f r , oblika imena -+Jahela Jaffč, H(ans) L. C. (1915—....), hol. (ž.) um. godovi nar i n lik. kritik. R. v Frankfurtu, v Jamu do 1961 pomočnik direktorja Stedelijk ***■• nat o kustos Ž. muz. in prof. za zgod. 0 • umetn. na tamk. univ. A, b: De Stijl 1917—1931: The Dutch Contribution to *rt (A 1956; nem. izd. Fr 1965, »Gllstein h u . e 1 Fundamente«); Die Malerei im 20. Jahr- erl CGtl 1963, »Epochen der K.« 12 [orig. izd.: De Schilderkunst van de 23 eeuw, A'dam, »Meulenhoff Kunstgeschiedenis«]); (& P. Bratinga & D. Dooijes) History of the Dutch Poster (A 1967); (izd.) 20000 Years of World Painting (NY: Abrams 1967). L: WWA (1962). Jaffe, Michael, angl. um. zgodovinar, prof. na King's College v Cambridgeu, poznavalec Ham. slikarstva XVII. st. Številni prispevki v BM, AQ, OH, l'Oeil, itd. B: ,Dyck, Anton van ‘ (EWA IV, 1961); ,Peter Paul Rubens and the Oratorian Fathers ‘ (Prop, 1963); ,Van Dyck Portraits in the Young Museum and elsewhere' (AQ, 1965); ,Rubens, Peter Paul ‘ (EWA XII, 1966); Van Dyck‘s Antv/erp Sketch-Book, I—II (L 1966); ,The Picture of the Secretary of Titian ‘ (BM, 1966); ,Rubens and Raphael' (A. Bluntov zb., 1967); Jacques Jordaens 1953—1678 (1968 [rk, Ottavva]); ,Redis- covered Oil Sketches by Rubens, I' (BM, jul. 1969). JAFIJA ( Yafia) v Galileji blizu Nazareta (Izrael). Ostanki sinagoge in njenega talnega mozaika (verj. IV. st., odkril E. L. Sukenik 1950), ki kaže mdr. tigra, delfina, dva vola, orla in glavo Heliosa. Pri enem od volov ali bikov (v medaljonu) črke imena Efraim, kar kaže na znamenja -> dvanajstih Izraelovih rodov (ki so v tem primeru morda hkrati znaki zodiaka). L: RJA (1961, stp 213); V. Nedomački: Stara jevrejska umetnost u Palestini (Bgd 1964, p. 129 & repr. 103); Champeaux-Sterckx (1966, p. 124 [»Ysfi’a«]). Jager, John (Ivan), (1871—1960), slov.-amer. (slov.) arh., stud. na dunajski TeH, 1901 v Pe¬ kingu, od 1903 v ZDA (Saint Paul & Minnea- polis [Minn.]). L: France Mesesnel (SBL, 3. zv., 1928, s. v. — L!); Bogomil Gerlanc (Arhitekt, jul./avg. 1952); ŠijanecS (1961); M. Mušič (ELU 3, 1964, s. v. — L!). jagnje (lat. agnus, angl. the lamb, fr. I'agneau, hrv. janje, it. Vagnello, nem. das Lamin), ik. m. z raznimi simboličnimi pomeni, v kršč. umetn. oprt na ž. velikonočno jagnje, kot »jagnje božje« (lat. Agnus Del, nem. das Gotteslamm) podoba Kristusa, ki mu kot »mističnemu« jagnjetu lije kri iz rane v kelih (—> Gentski olt.). Po Apoka¬ lipsi (Raz 14, 1; In videl sem: in glej, Jagnje je stalo na gori Sion) ik. m. jagnjeta, ki stoji na vrhu griča, s katerega teko -> štiri reke paradiža kot podoba 4 evangelijev. Z napisom Ecce agnus Dei ali samo Agnus Dei je jagnje atribut Janeza Krst., sicer pa je mdr. atribut pohlevnosti (-»- Mansuetudo), -> potrpežljivosti in -> nedolžnosti, pos. npr. -> Neže (= lat. Agnesal). L: Reau I (1955, p. 79—80); Cirlot (1962, p. 168 — L!). — Cf. F. Gerke (1934), F. X. Kraus (II 1886, p. 264—67 [A. de Waal]), W. Molsdorf) 1920 [1926]), F. Saxl (1957, p. 561, G. de Tervarent (I 1958, stp 2—3). 919 Jahela in Sisara — Jakac, Božidar 920 Jahela in Sisara, bibl. ik. m. (Sodn 4, 21): Jahela, žena Kinejca Haberja, je kanaanskemu vojskovodji s kladivom zabila skozi sence klin od šotora. S tem so se izpolnile Deborine besede Baraku (Sodn 4, 9): »zakaj Gospod bo dal Sisara v roke ženi«. Up: npr. F. Jelovšek ( freska v kupoli [enobarvni prizor z napisom INFER- NALIS POTESTAS A TE CONTRITA], d. 1734, Lj [Kodeljevo], kapelica Codellijeve gra¬ ščine — Jahela kot typus Marije). L: Pigler I (1956, p. 110—12); Rčau II/l (1956, p. 327—28); Jiirgen Paul, Jael und Sisara (LCI II, 1970 — L!). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Jahin in Booz: tako sta se imenovala bron. stebra v veži -> Salomonovega templja, ki ju je ulil Hiram iz Tira (3 Kralj 7, 15—22; 2 Kron 3, 15—17). L: Benedict S. Isserlin (RJA, 1961, stp 85). Jahn, Johannes (1892—_), nem. um. zgodo¬ vinar. Stud. v Leipzigu pri Schmarsovvu in prom. 1917 {Der Stil der drei Westfenster der Kathe- drale zu Chartres), tam izr. prof. (od 1934) in ord. (od 1952); od 1945 dalje vodil tudi tamk. Mus. der bildenden Kunste. Njegovo najbolj zna¬ no delo je Um. slovar (cf. infra, 1939 in pozn.), katerega prvim izd. pa se pozna, da so izšle za nacizma. B: Kompositionsgesetze franzosischer Reliefplastik im 12. und 13. Jahrhundert (Lpz 1922); Die Skulpturen der nordfranzosischen Kathedralen (1924); (izd.) Die Kunstwissenschaft der Gegemvart in Selbstdarstellungen (Lpz 1924); Beitrage zur Kenntnis der dltesten Ein- blattdrucke (Str 1927, »SdK« 252); *Wdrterbuch der Kunst (Stu 1939; 7., rev., razš. izd. Stu 1966, sodel. Robert Heidenreich & Wilh. von Jenny, »Kroners Taschenausgabe« 165); Schmuckformen des Naum- burger Doms (Lpz 1944); Daniel Chodotviecki und die kiinstlerische Entdeckung des Berliner biirgerlichen Alltags (BI 1954); Die Friihzeit des Holzschnitt (D 1954, »Das kleine Kstheft« 3); Lukas Cranach a!s Graphiker (Lpz 1955); Correggio und die IVandlung seiner Kunst (D 1958); Rembrandt (Lpz 1958); Museum der bildenden Kunste Leipzig (ib. 1961); ,Der Barock und die deutsche Kunstvvissenschaft: Zur Geschichte seiner Erschliefiung' (Oprescujev zb., 1961); Die Erschliefiung der Bildwerke des Naumburger Meisters: Ein Beitrag zur Geschichte der Kunstwissenschaft (BI 1964, »SbLpz«); ,Dichtung und bildende Kunst: Vor- nehmlich am Beispiel Goethes ‘ (W. Kurthov zb., 1964); ,Die Stellung des Kiinstlers im Mittelalter ‘ (Traut- scholdtov zb., 1965); ,Ein Kompositionsprinzip der Natur- und lnnenraumdarstellung der Renaissance ‘ (AHA, 1967). L: zbornik: Festschrift: Johannes Jahn zum 22. November 1957 (Lpz 1958 — B!). Jahn, Otto (1813—1869), nem. klas. filolog in arheolog (in muzikolog), zaslužen za razvoj kritičnih metod v arheologiji. R. v Kielu, učil na univ. tam, v Greifswaldu (od 1842 izr. prof., od 1845 ord.), Leipzigu (1847—51, odstavljen, ker je bil član liberalnega Deutscher Verein), Bonnu (od 1855) in Berlinu (od 1867). B (lik. umetn.): Archaologische Aufsdtze (Greifs- wald 1845); Beschreibung der Vasensammlung Lud- vvigs I. von Bayern (1845); Archaologische Beitrage (Bi 1847); ,Einige Darstellungen des Parisurteils ‘ (SbLpz, 1849); Vber Darstellungen griechischer Dichter auf Vasenbildern (Lpz 1861); A us der Alterthumvvissen- schaft: Populare Aufsdtze (Bn 1868); Griechische Bilderchroniken (Bn 1873). L: A. Michaelis (ADB XIII, 1881, p. 668—86); Muzička enciklopedija 1 (Zgb 1958, s. v.). Jahrbuch der (Kdniglich) PreuBischen Kunst- sammlungen, pomembno nem. umzg. glasilo, iz¬ hajalo v Berlinu 1880—1943 (64 knj.). Ur. R- Dohme, W. Bode, H. Grimm, W. Jordan & F. Lippmann (1880—93), V. von Loga (1894—1900), id. & H. Tschudi (1900), Ferd. Laban (1901—10), tj. id. & H. IVolfflin (1902—04), Laban & M. J- Friedlander (1905), Laban & M. Lehrs (1905), W- Waetzoldt (1911—12), Hadeln, O. von Falke & Ad. Goldschmidt (1913—14), E. Kiihnel (1915), F. I Vinkler (1916—17), itd. Znanstv. razprave o umetn. raznih obdobij in dežel. Jairova hči —> Obujenje Jairove hčere JAK, mesto na zah. Madžarskem blizu Szom- bathelyja. Benediktinska opatija, ust. v XIII- st., od Turkov požgana, 1745 obnovljena. Pomembna romanska * opatijska c. zač. 1210, posv. 1256, rest. na zač. XX. st. L: EWA VII (1963, stp 746), XII (1966, stp 414). — Cf. K. J. Conant (1959). Jakac, Božidar (1899—_), slov. slikar ' n grafik, romantično ubran realist (sprva, v Prag 1 * ekspresionist), najbolj plodovit slov. lik. ume 1 ' nik, pomemben tudi kot graf. pedagog in s svojo dokumentarično dejavnostjo (fotografija, filmi- R. v Novem mestu (oče iz zaselka Jakci na Oprtljem, mati iz Slinovcev pri Kostanjevici na Dolenjskem), 1919—23 na ak. v Pragi (Jak u Obrovsky, Franz Thiele, specialka Aug. Brom seja), veliko potoval, 1925 v Parizu in TunizU 1 ’ 1929—31 v ZDA, 1936 na Norveškem, 1 943 7T v partizanih (1943 v Jajcu portretiral marša a Tita), 1945 prvi rektor AUU, 1958—59 drug 11 - v ZDA, 1961 em., 1965 huda avtomobilska ne sreča, 1966 na Brionih portretiral predsedm a Tita. Prešernova nagr. 1947, 1948 & 1949, r e n član SAZU 1949, 1963 dopisni član jazU 1 ■ SAN, 1964 častni član Acc. Fiorentina delte ^ del Disegno. S: Nor v. komponist Harald Saevefd (d. 1922, MG [last H. Saeverud]), Milena R° h _ mannova (zadaj d. 1923, MG), Novo mesto (P stel, d. 1927, MG [last Obrtniška zbornica bi ' 921 Jaki — Jakobova čarovnija z olupljenimi šibami 922 v enije]), Moj oče (d. 1940, MG [last B. Jakac]), 3 avtp., mdr. portreti V. Steska (1936). G (več kot 1000 listov): Koncert (lesor. 1921), Mati in hči (lesor. 1923), Stopnice v Pragi (lito. 1923), V gledališču (lito. 1923), Novo mesto (jedk. 1941), Poslednje zvezde (tonski lesor. 1953), triptih Danse macabre (gravura v les 1963), 30 avtp., me d portreti lik. umetnikov itn. Bromse (s. igla 1922), Iz. Cankar (s. igla 1953), Čargo (lito. 1927?), Debenjak (s. igla 1951), A. Gangl (s. igla 1927), T. Gorjup (jedk. 1943), Karanovič (rezervaš 1954), L. Kasimir (lito. 1961), Kogovšek (jedk. 19 43), G. A. Kos (s. igla 1927), F. Košar (jedk. 192 1), T. Kralj (lesor. 1922), F. Mesesnel (s. igla 19 21, jedk. 1921), Mihelič (v. jedk. 1944), S. Mikuž (v. jedk. 1946), M. Pijade (v. jedk. 1944), ^ Pilon (s. igla 1923), Fr. Stele (s. igla 1942), Stoviček (v. jedk. 1946), S. Šantel (jedk. 1943), Vurnik (lito. 1924), I. Zajec (jedk. 1943). R: 13 avtp., med portreti M. Abramič (1949), Aralica (1956), Becič (1946), Bijelič (1958), Iz. Cankar (1937), Čargo (1919—20), B. Golja (1957), Gorjup (1927), J. Gregorič (1941), Hilbert 11961), Jager (1958), Jakopič (1924, 1943), Paja Jovanovič (1946), J. Karlovšek (1937?), L. Kasi- mir (1961), M. Klemenčič (1937), Marchiori (19 57), F. Mesesnel (1920), Mihelič (1941, 1944), Mihevc (1944), Mirkovič (1920), V. Mole (1957, 196 0?, 1962), Mozundar (1956), M. Mušič (1920, 19 56), O. Pankok (1953), S. Pengov (1960), Pe- ruzzi (1932), M. Petrov (1938), V. Pilon (1919/23), Rečnik (1953), Podbevšek (1919/23), Savinšek (1956), Smrekar (1936), Soklič (1962), Eda Sta- dler (o. 1943?), Fr. Stele (1952), Tratnik (1936), Vesel (1939), A. Vodnik (1955), St. Vurnik (1924), Wi >idischer (1934), I. Zajec (1949). — Ilustr. gradnika (npr. prva izvirna slov. graf. mapa Pisma, 1923), Jarca, Iv. Zormana, Novyjevo, ešerna in razne mladinske izdaje; številni akva- re '*, ex librisi, osnutki za poštne znamke itd. d ?-(sodci. Miran Jarc) Odmevi rdeče Zemlje, I—II i 9 ^ 2 ); ,Moja srečanja z Mošo Pijadom' (LdP, 17.3. Št 7 /o ’M°Ji spomini na avnojsko pot 1943“ (Lik. rev., 1963); ,Božidar Jakac o nekaterih svojih por- tte, ‘h' (ib.). L: Fr. Stelč (ThB XVIII, 1928, s. v ), F. M y 3. zv., 1928, s. v. — L!) - , SteleS n ic 7 ,. aq (1958 950); Lj Gr (1955-71); Ko je ko (1957), A 0 9 r.Ll); SteleP (1960); K. Dobtda < EJ , 4 ’ 19 ”,’ jk SijanecS (1961); Luc Menaše, Božidar Jakac (L • št. 7/R st 7 /a - luc Menaše, Božidar Jakac (Lik. rev., [19641 J963 — L!); id.: Božidar Jakac (Lj s. a. 1964 * knjižnica« — L!); K. Dobida (ELU 3, Salon ZMG (1964); B. Jakac (Bgd 1965 [rk, nar.vi^ >Izak blagoslovi Jakoba in —> Jožef se sreča z Jakobom. L: Reau II/l (1956, p. 142 ss); Keller (1968, p. 267—70); C. M. Kauffmann (LCI II, 1970, s. v. -L!). Jakob blagoslovi svojih dvanajst sinov, bibl. ik. m. (1 Mojz 49), hkrati vir za pozn. znamenja in karakteristiko njihovih rodov (-»■ dvanajst Izraelovih rodov). Up: npr. Nikolaj iz Verduna (emajl, 13. prizor v vrsti ant e lege m na —>■ Ver- dunskem olt., Klosterneuburg). L: Reau II/l (1956, p. 170). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 200). Jakob in Rahela pri vodnjaku (angl. Jacob and Rachel at the fVell, nem. Jakob und Rahel am Brunneri), bibl. ik. m. (1 Mojz 29, 9—11). Up: npr. Claude Lorrain (Jutro, d. 1666, Eremitaža). L: Pigler I (1956, p. 59—62); EWA Vin (1963, t. 213). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Jakob ml. (lat. Jacobus Minor), eden izmed 12 —> apostolov, brat Jude Tadeja in kakor ta sin Alfeja in Marije Kleofe ter zato sorodnik (»brat«) Jezusov. Po legendi postal jeruzalemski škof, njegovo mučeništvo (vrgli so ga s prižnice in kamnali) pa je dkč. neki valjavec, zato je njegov atribut (valjavska) palica ali bet. Up: običajno z apostolom —> Filipom, sicer pa kot škof. L: Richard P. Bedford: Saint James the Less: A study in Christian iconography (L 1911); Reau III/2 (1958, p. 702-04). Jakobova čarovnija z olupljenimi šibami, bibl. ik. m. (1 Mojz 30, 37—42). Up: npr. lesor. v Lutrovi Bibliji (Wittenberg 1534), B. E. Murillo (o. 1665/70, Dallas, Meadows Mus.). 923 Jakobova lestev — Jakob star. 924 L: Reau II/l (1956, p. 149); Schmidt 1L (1962, p. 181); William B. Jordan, Murillo’s Jacob Laying the Peeled Rods before the Flocks of Laban (AN, 1968). Jakobova lestev (lat. Scala Jacobi, angl. Jacob's Ladder ali Jacob's Dream at Bethel, fr. L'Žchelle celeste ali Le Songe de Jacob, nem. Die Jakobs- leiter), bibl. ik. m. (1 Mojz 28, 12), ki so ga v srednjem veku tudi simbolično razlagali (cf. s. v. vita activa in vita contemplativa). Up: npr. StS v sinagogi v —>■ Dura Europos (sreda III. st.), —> Lipsanoteka v Brescii (o. 350/70), miniature v —*■ Ashburnhamovem pentatevhu (o. 650),— >Bi¬ bliji iz Farfe (X./XI. st.) in -> Homilijah meniha Jakoba v Vatikanu (f. 22v, 1119—42), StS v —► Krki na Koroškem, Rembrandt (Dresden), itd. L: cf. Pigler (1956, p. 56—59); Reau II/l (1956, p. 146—48). — Cf. O. Demus (1968, t. 239—40). Jakobova prikazen v Betelu —> Jakobova lestev Jakobov blagoslov Jožefovih sinov, bibl. ik. m. (1 Mojz 48): po srednjev. ikonogr. izročilu naj bi Efraim predstavljal krščanstvo, Manase pa židovstvo. Up: npr. miniatura v —► Dunajski Ge¬ nezi, slikana okna (XIII. st.) v katedr. v Char- tresu, Bourgesu, itd., StS v Sopočanih (1260-a leta, na zah. steni narteksa), Pontormo ( Jožef v Egiptu, les, 1517/18, Nat. Gali.), Rembrandt (cf. infra), A. van der Werff (o. 1720, Oberlin), itd. L: Reau II/l (1956, p. 169—70). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 199 & 388), W. Stechow (1943; 1968). *Jakobov blagoslov, Rembrandtova slika (o, pl, 174 X 209 cm, sgn. & d. 1656, Kassel): Jakob na smrtni postelji (cf. supra) polaga roko na glavo svojega vnuka, Jožefovega drugega sina Efraima; Jožef (s turbanom na glavi) nežno poskuša, da bi očetovo blagoslavljajočo desnico prestavil na temnolasega prvorojenca Manaseja, medtem ko mati obeh dečkov, Jožefova egipt. žena Aseneta, s sklenjenimi rokami opazuje do¬ gajanje. L: Use Manke, Zu Rembrandts Jakobssegen in der Kasseler Galerie (ZfKg, 1960). — Cf. H. von Einem (1950), J. Rosenberg (L: Ph 1964). Jakobov boj (lat. Lucta Jacobi cum angelo, angl. Jacob wrestling with the Angel, fr. La Lutte de Jacob contre Lange), bibl. ik. m. (1 Mojz 32, 25—29), točno Jakobov boj z bogom (zato se je odslej imenoval Izrael, tj. Bojevnik z bogom), ki ga v pozn. kršč. umetn. nadomesti angel. Up: npr. relief na —> lipsanoteki v Brescii (3. četrt. IV. st.), miniatura v — > Dunajski Genezi (zač. VI. st.), Rembrandt (o. 1659, Dahlem), Claude Lor- rain (»Noč«, 1672, Eremitaža), Delacroix (enkav- stična StS, 1857, Pariz, St.-Sulpice, Chapelle des Saints-Anges). L: Pigler I (1956, p. 64—67); Rčau II/l (1956, P- 150—52). — Cf. Th. Ehrenstein (1923), K. Kiinstle (1928). Jakobov preroški blagoslov -> Jakob blagoslovi svojih dvanajst sinov Jakob Perzijec (srb. Jakov Persijanac), vzhod- nokršč. svetnik (27. XI.). Up: npr. na Harba- villskem triptihu (X. st.). L: Reau III/2 (1958, p. 704); SSS (1966). Jakob postavi kamen v Betelu za spomenik in izlije nanj olja (angl. Jacob anoints the Stone of Bethel, fr. L’Onction de la pierre), bibl. ik. m. (1 Mojz 28, 18). Up: npr. skupaj z-> Jakobovo lestvijo na samost, miniaturi iz o. 1160 (perga¬ ment, viš. 25 cm, Dahlem, [Kupferstich-Kabi- nett, 78 A 6]) in na miniaturi v — > Velislavovi Bi¬ bliji (o. 1340, f. 29r). L: Reau II/l (1956, p. 148); »US« 7 (1968, p. 98). Jakob se spravi z Ezavom (fr. La Reconciliation de Jacob avec Žsaii, nem. Die Versohnung Esaus mit Jakob), bibl. ik. m. (1 Mojz 33, 2—4): Ezav kot vojskovodja, za Jakobom najprej dekli s svojimi otroki, Lija z otroki in nazadnje — naj¬ ljubša mu — Rahela z Jožefom. Up: npr. R u ' bens s sodel. (Alte Pin.). L: Pigler I (1956, p. 67—69); Rčau II/l (1956, P- 152—53). — Cf. L. Baldass (AQ, 1957, p. 266 « 268—69). Jakob star. (lat. Iacobus Maior, fr. Jacques I? Majeur, it. Giacomo ali Jacopo, nem. Jakobus der Altere, šp. Santiago el Major [izv. Jai» ,e ’ Diego, etc.]), apostol (-> dvanajst apostolov Apostolska vera), kršč. svetnik (25. VII.). B’* J c star. brat —► Janeza Ev., s slednjim in sv. Petrom prisostvoval -x Spremenjenju pa Kristusovemu trpljenju na -> Oljski gori. Po pozn. legendah, ki sojih populai izdala romanja na njegov domn- grob v —> Santiago de Compostela, ni samo P rl šel oznanjat krščanstva v Španijo, ampak J e še leta 834 na belem konju preganjal neverni e v bitki pri Claviju. Up: kot apostol z m^ crn (ker je bil v letih 42/44 obglavljen) ali kot romar (lat. peregrinus — zaznamuje ga romarski klobu s školjko) ali pa kot »vitez in ubijalec Mavro v (šp. Santiago Matamoros), med cikli npr- . tegna (v 2. svet. vojni uničene freske v Padovn chiesa degli Eremitani) in Jurij Šubic (strop® freske šentjakobske c. v Lj, 1886), med P° s meznimi liki npr. kip iz peščenca (zač. XV. s ' na Loretskem olt. v c. na Ptujski gori. L: Reau m/2 (1958, p. 690-702 — L!); (1968, p. 270—71). — Cf. J. Braun (1943, stp 346"* K. Kiinstle (1926, p. 316—24). Jakobu prineso Jožefovo krvavo suknjo — Jamnitzer, VVenzel 926 925 Jakobu prineso Jožefovo krvavo suknjo (it. Giacobbe riceve la tunica di Giuseppe, nem. Jakob en pfangt Josephs blutigen Rock), bibl. ik. m. (1 Mojz 37, 31—35). Up: npr. slonokoščeni relief na Maksimijanovi katedri (sreda VI. st.), nozaik v kupoli baptisterija v Florenci (XIII. st -), Jan Pynas (les, d. 1618, Eremitaža), Velaz- 9uez (1630, Escorial). L: Pigler I (1956, p. 72—74); Rčau II/l (1956, p. 162). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 210,256,428,438). Jakopič, Rihard (1869—1943), slov. slikar, osrednja, najmočnejša osebnost in najbolj izra- z iti kolorist med 4 slovenskimi impresionisti (—>• Grohar; —>• Jama', —*■ Sternen), najuglednejši slov. Umetnik svojega časa, pomemben tudi kot um. organizator; r. in u. v Lj. Štud. na ak. na Dunaju (1887—88) in v Munchnu (1889—90), v Miinch- n u — delno v —> Ažbetovi šoli — do 1900 (poleti v domovini), z Jamom o. 1900 v Stranski vasi in 1902 ob Sotli na Hrvatskem, 1903 pol leta Pri Hynaisu v Pragi, sicer pa 1902—06 največ v škofjeloški okolici; od 1906 v Lj, tu 1908—09 sez - in do 1923 tudi vodil -> Jakopičev pavi- 'Jon; 1938 član AZU. Iz. Cankar delil njegovo slikarstvo v 3 obdobja: do 1906 (»naturalistični "upresionizem«), 1906—17 (»realizem«) in od 1917 dalje (»barvni ekspresionizem«). S: po snovi krajina, notr., figuralna kompozicija, cvetlično tihožitje in portret (številne, predvsem barvno različne ponovitve istih motivov), npr. Alkoho- (1901, NG), Breze v jeseni (1902, MG [last f*G]), Žena pod gabri (1904, Lj, A. Bassin), Pri klavirju (1907, MG [last Mestni muz., Lj]), Kri- z anke ( npr 1909( MG [i ast NG]), Breze (1910, 8d, Nar. muz ), Spomini (1912, MG [last NG]), Sadovnjak ( pod Rožnikom, 1913, MG [last Re- zavod za socialno zavarovanje]), Zeleni (» Deklica s krono«, 1915, MG [last 1), Dekle med gabri (1916, MG), Portret Ju- ''e Medvedove (1919, MG [last Mirjam Ilc, Lj]), •Pina (191 9 , MG [last NG]), Tivoli (1920, MG ), ast N< 3]), Sava (1922, MG), Ljubljanski grad N ki G [last NG]), Sestrici (1924, MG [last H), Bori (1924, MG), Košnja (1926, MG [last Ve čer „a Savi (1926, MG), Slepec (1926, / , ^a.st Izvršni svet skupščine SRS]), Neznanka 2 ^33, MG), Vaza s cvetlicami (1933, SAZU). _ na oboku veže mestne hiše (»Meksike«) g te kacljevi cesti v Lj (naročilo 1927, dkč. 1928, v v n> motivi - npr. Družina - tudi v olju v c v ariantah). Pon. izb.: R. Jakopič v besedi (Lj 1947). nam', ' z ' dor Cankar, Obiski: Iz življenja in delovanja 112—_, u , metn ikov, III: Rihard Jakopič (DS, 1911, P- 16; Pon. v knj. Obiski, Lj 1920, p. 43—59; pon. v knj. Obiski — S poti, Lj 1959, »Kondor« 40; pon. v knj. Leposlovje — eseji — kritika, I, Lj 1968, p. 155—64); id. (SBL, 3. zv., 1928, s. v.); Jakopičev jubilejni zbornik (Lj 1929); F. Stele (LAZU 1943 & 1947 — L!); SteleS (1949); Pola vijeka (1953); Začetki slovenskega impresionizma (Lj; NG 1955 [rk, Jp], uv E. Cevc); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); MSU (k) 65 (1965); W. Mole (Kindler III, 1966, s. v.); SlovS (1966); Rihard Jakopič: retrospektivna razstava (Lj 1970 [rk, MG], uv Z. Kržišnik — L! [Ljerka Menaše]). — Cf. A. Čelebonovič (1965), K. Dobida (1960), J. Kozak (1939), R. Ložar (1929), V. Mole (1962 [1965]), A. Podbevšek (1941), F. Stele (1952; Lj: DZS 1970). Jakopičev paviljon, um. razstavišče, ki ga je dal po načrtu Maksa -» Fabianija 1908—09 se¬ zidati Rihard Jakopič (supra) ob vhodu v lj. Tivoli. Junija 1909 so v njem odprli prvo raz¬ stavo, zadnja razst. je bila od 20. XI. do 4. XII. 1961 (Janez Šibila), potem pa so paviljon, naj- star. lj. um. razstavišče, podrli. L: Lik. rev. (št. 3, 10. X. 1962, p. 91; št. 4/5, 31. XII. 1962, p. 148; št. 6, 15. V. 1963, f na ovitku). Jalabert, Denise, fr. um. zgodovinarka (sred- njev. plastika). B: ,Le tombeau gothique: Recherches sur les origines de ses divers elements (RAam, 1933/34); ,Les Sir e ne s' (Buli. mon., 1936); Musee National des Monuments Franfais: G uide du visiteur, La sculpture (4. izd., P 1950); La flore sculptee des monuments du moyen age en France: Recherches sur les origines de Part franfais (P 1965). Jama, Matija (1872—1947), slov. slikar, med slov. impresionisti (cf. Jakopič, Grohar, Sternen) »slikar svetlobe«, r. in u. v Lj. Po gimn. 1890 na željo staršev vpisal pravo v Zgb, 1892—94 v Hollosyjevi slikarski šoli v Munchnu, 1897 znova v Munchnu, najprej pri -» Ažbetu, 1898— 99 na ak. (Herterich). Dosti potoval in se selil, 1902 poroka s hol. slikarko Lujizo van Raders, 1907 — 10 in 1910 — 14 na Spodnjem Avstrijskem, 1910 in 1915—22 na Holandskem. S (predvsem krajine, več avtp.): Otroci pri južini, Most čez Dobro (d. [19]07, MG [last NG]), Vas pozimi (1908/10, MG [last NG]), Diirnstein I in II (obe 1911, MG [last NG]), Diirnstein III (1911, MG). L: Jos. Regali, Matija Jama (Iz Cankar: Obiski, Lj 1920); F. Mesesneli SBL, 3. zv., 1928, s.v. — L!); SteleS (1949); Začetki slovenskega impresionizma (Lj: NG 1955 [rk, Jp], uv E. Cevc); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); K. Dobida (ELU 3, 1964. s. v.); ZMG (1964); SlovS (1966). — Cf. K. Dobida (1960), F. Stele (Slovenski 1952; Lj: DZS 1970), F. Šijanec (1942), tudi s. v. Juteršek (dis.). Jamnitzer, VVenzel (1508—1585), nem. zlatar (in kipar), najodličnejši predstavnik nem. pozno¬ renesančnega zlatarstva. R. na Dunaju, od 1534 dalje vodil delavnico v Nurnbergu, tam u. P: 927 Jamot, Paul — Janez Klimak 928 kipci personifikacij 4 letnih časov, del 1557 za Maksimilijana II. naroč. »Brunnvverka« na Hrad- čanih (dkč. šele za Rudolfa II. pred 1578, po¬ zlačen bron, Ksthist. Mus.). — Med zlatarskimi izdelki kot t. i. der Merkelsche Tafelaufsatz znani namizni nastavek (pozlačeno srebro, emajl in emajlirano zlato, viš. o. 100 cm, o. 1549, Rijks- mus. — personifikacija Zemlja nosi posodo, na njenih robovih kuščarji med rastlinami in 3 pulti, na sredi pa 3 sirene nosijo vazo s cvetlicami), vrč (biserna matica, pozlačeno srebro, emajl, viš. 32,5 cm, o. 1570, Miinchen, Residenz, Schatz- kammer), itd. B: Perspectiva corporum regularum, das ist ein fleyssige fiirweysung... (Nii 1568). L: R. Bergau: Wentzel Jamitzers Entwiirfc zu PrachtgefaBen in Silber und Gold (BI 1879); M. Frankenburger (ThB XVIII, 1925, s. v. — L!); EWA VI (1962, stp 182 — L!); »US« 9 (1969, p. 232; »PKG« 5 (1970 — L!). — Cf. E. Kris (1926), Th. Miiller (1953), M. Rosenberg (*1920). Jamot, Paul (1863—1939), fr. um. zgodovinar in muzealec. Najprej se posvetil arheologiji, iz¬ kopaval v Grčiji in polemiziral s Furtvvangler- jem, od 1896 dalje v Louvru, 1939—36 gl. kon¬ servator slikarske zbirke. B: ,Le Salon d’Automne de 1906* (GBA, 1906); , Emile Bernard' (ib., 1912); ,F.mile Bernard illustrateur' (ib., 1917); ,1/n Tableau de Nicolas Poussin au Musee de Toulouse ‘ (ib., 1918); , Renoir' (ib., 1923); Degas (P 1924); ,Theodore Reinach' (GBA, 1928); XIX« sičcle (Deuxičme partie & Troisieme partie) (La Pein- ture au Musee du Louvre, I, s. a. [o. 1929]); Les Le Nain (P 1929, »G.A.«); ,Une etude pour !e »Dimanche a la Grande Jat te« de Seurat 1 (BMF, 1930); ,French Painting, II' (BM, 1932); Theodore Chasseriau (P 1933); La Peinture en France (P 1934); Corot (P 1936); Rubens (P 1936); La Peinture en Angleterre (P 1938); La Peinture en Espagne (P 1938); Sur la naissance du paysage dans Part moderne: Du paysage abstrait au paysage humaniste (P 1938); Degas (P; Sk 1939); Dunoyer de Segonzac (2. izd., P 1941); Georges de La Tour (P 1942); Maurice Denis (P 1945). Janco, Marcel, s pr. im. Marcel Iancu (1895 — ....), rom. (ž.) slikar, kipar, grafik in arh. R. v Bukarešti, štud. arhitekturo na TeH v Ziirichu, postal eden izmed vodilnih dadaistov (-► Dada ), 1921 v Parizu, se vrnil v Romunijo, tam tehtno vplival na razvoj mod. umetn., 1940/42 emigriral v Palestino, živi v Izraelu, kjer je ust. umetniško kolonijo Ein Hod. L: Giedion-Welcker (1960); Herbert Read( Kindler III, 1966, s. v. — L!). Jančič, Olga (1929—....), srb. kiparka. R. v Bitoli, končala 1950 Ak. za lik. umetnosti v Bgd in 1950—55 delala v Rosandičevem ateljeju; omožena z Ivom Frolom, živi v Bgd, se udele¬ žila simp. Forma viva 1963 (Portorož). Njeno kiparstvo organsko čutnih oblik priča o pobudah Arpove plastike. L: SeuphorS (1961); Katarina Ambrožič (ELU 3, 1964, s. v.); olga jančič (Bgd 1964 [rk, Salon Mod. galerije], uv Katarina Ambrožič — L!); ReadS (1964); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umet¬ nosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). Janez Damaščan (lat. Johannes Damascenus, fr. Jean Damascene ali de Damas), eden izmed grš. cerkv. učiteljev (o. 675—749), imen. P° svojem rojstnem mestu; kršč. svetnik ( 6 . V.)- Cf. s. v. Sacra Parallela. L; Reau III/2 (1958, p. 725—26 — L!). Janez Dobri, orig. Jean II le Bon v pomenu Pogumni (1319—1364), fr. kralj (1350—64) iz družine-> Valois, oče kralja -> Karla V., -*Je a ~ na, vojvode berryjskega, in —> Filipa Drznega. P° bitki pri Poitiersu 1356, v kateri ga je porazil t. i. Črni princ (-> Edvard, waleškiprinc), do 1360 v ujetništvu v Londonu. Njegov slavni *portret (pl na lesu [da je hrastovina, ugotovila J. Ma- rette, —> les tabelnih slik], temp, 59 X 37 cm, 1359/64, Louvre) je hkrati najstar. znani evr. portret v sodobnem pomenu te oznake in najstar. ohranjena fr. tabelna slika (slikar morda Girard d'Orleans). Kralj je predstavljen v čistem profil u na levo pred zlatim ozadjem z napisom Jeha> 1 Roy de France. — Cf. s. v. Beauneveu. L; Henri Bouchot (Exp. Pr. Fr., 1904, št. 1); L. Girard d’Orlčans (ThB XIV, 1921); Panofsky N e n (1953); R. Guilly (Kindler III, 1966, p. 449—51 — LJ- — Cf. M. Florisoone (1946), M. Kahr ( 1966 ), • Mena še (Mrb 1962), G. Ring (1949), Ch. Sterlm (ps. Ch. Jaegues 1941). Janez Evangelist (grš. Ioannes Theologos, la*- Johannes Evangelista), kršč. svetnik (27. XII)’ najmlajši med —► apostoli in evangelist, P° * e gendi Zebedejev sin in brat Jakoba star. Atr>' but; zlasti — > orel (simboli evangelistov) in strupljeni kelih (strup ponazarja krilati zmaj)- DP (cf. s. v. Apokalipsa ; dvanajst apostolov ; Kris ,u * in Janez Ev.\ Križanje', Štirje evangelisti', ZoddN večerja)', npr. Giotto ( freske, Florenca, s ‘ a Croce, Capp. Peruzzi), Jan van Eyck (gri^‘‘‘ e na -> Gentskem olt.), Q. Massys ( triptih, ’ Antvverpen), Diirer (-> » Štirje apostoli«)- L: Ferguson (1954); Rčau III/2 (1958, p- 10i o 'j'l — L!); Keller (1968, p. 282-84). — Cf. J- BraU (1943), K. KUnstle (1926), H. Martin (1927). Janez iz Brunecka ->■ Johannes iz Brunecka Janez Klimak (lat. Joannes Climacus), kr ^. svetnik (30. III.), predstojnik samostana na Sinaj (575—649), imen. po svoji knjigi Ne es Janez Krizostom — Janitschek, Hubert 930 929 lestev ( klimax, grš., lestev ), katere osrednji motiv J e Les te v kreposti. L: Reau III/2 (1958, p. 723—24 — L!); LS I (1968). Janez Krizostom (346/54—407), kršč. svetnik (27. I.) eden izmed —> štirih velikih cerkv. učite¬ ljev vzh. krščanstva, imen. Zlatousti (lat. Chryso- stomus, fr. Bouche d'Or, it. Bocca d'Oro, nem. Guldenmund), ker je veljal za najboljšega kršč. govornika; postal 397 carigrajski patriarh, od 404 dalje v izgnanstvu. Po pozn. varianti Zlate legende spokornik, ker je posilil princeso, ki se jo bila zatekla k njemu v pustinji. Up: npr. kot s Pokornik (gol se plazi po vseh štirih), mdr. Diirer ( bakr ., 1494 — spredaj prav tako gola Princesa doji otroka). „ L: Reau III/2 (1958, p. 721—22); Keller (1968, p. 281—82); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943), E. Pa- nofsky (1943 [4. izd. 1955, p. 77]). Janez Krstnik (angl. John the Baptist, fr. Jean- Baptiste, it. Giovanni Battista, nem. Johannes der Taufer, srb. Jovan Preteča [Prodrom], šp. Juan Bautista), kršč. svetnik (24. VI.), po kršč. pred¬ stavah hkrati zadnji bibl. prerok, ki tako pove¬ zuje staro in n. zavezo; sin ž. duhovnika —> Za- harije in Elizabete, Marijine sorodnice. Up: kot °trok in Jezuščkov vrstnik (it. Giovannino, npr. Leonardova Madona v votlini) in kot odrasel; atributi so mu obleka iz velblodje dlake (—> ka¬ plja koža), križ z napisnim trakom Ecce Agtius Bei ali samo jagnje, dvignjeni kazalec kot zna- utonje oznanjevalca. Med prizori iz njegove le¬ gende (e. g. j. Holzinger, 10 reliefov, 1771, Mrb, stolnica, kor) npr. Rojstvo Janeza Krst. (e. g. Uhirlandajova freska v Sta Maria Novella, Flo- tenca), Pridiga v pustinji (npr. Bruegel star., Budapest), -> Krst v Jordanu, Pridiga Herodu n Pr. Masolinova freska v Castiglione d’01ona), Salomin ples, -^-Obglavljenje Janeza Krst., aloma prinese materi Krstnikovo glavo (npr. 'ottova freska v Capp. Peruzzi, Florenca, Sta roče), -+gj ava j aneza Xrst. na krožniku in e -iganje Krstnikovih kosti (npr. Geertgen tot 'ut Janš, Ksthist. Mus.). h-J" ' B- U. Sdrakas: Johannes der Taufer in der Kunst M chrmlichen Ostens (Mn 1943); Ferguson (1954); in is ™?uberg Lavin, Giovannino Battista: A Study Ros J' a ’ ssar,ce Religious Symbolism (AB, 1955); ron U *o/? (1956 > p- 431 ss — L!); Alexandre Masse- p a ' Saint Jean-Baptiste dans Part (P 1957, »Art et *2); Mary Aronberg Lavin, Giovannino __pf ta: A Supplement (AB, 1961); LS II (1970). *• J - Braun (1943, stp 365—69). (dir 4,162 ljubljanski, lat. Johannes de Laybaco t km. 1443—1459), slikar, sin -> Friderika Be¬ škega, lj. meščan od o. 1440 dalje. Freske: 32 - Leksikon -> Visoko pod Kureščkom (d. 1443), -> Muljava (d. 1456), -*■ Kamni vrh nad Ambrusom (d. 1459). — Njegovo »šolo« predstavljajo freske v koru v —>■ Mengšu (o. 1460) in na pročelju v -*■ Crngrobu (—> Sveta Nedelja). L: MAS I (1935); AS (1958 — L!); Cevc SU (1966); SlovS (1966 — L!); Stele (1969). — Cf. O. Demus (1934; JSW, 1938), P. Hauser (1911), F. Stele (»1921, ♦1960). Janez Nepomuk (lat. Joannes Nepomucenus Pragensis, češ. Jan Nepomucky, nem. Johann von Nepomuk), generalni vikar praškega nadškofa, ki so ga nazadnje (1393) zvezanega vrgli v Vltavo, po legendi XV. st. zato, ker ni bil hotel prelomiti spovedne molčečnosti; njegove sohe ali kapelice zato velikokrat sredi mostov. Kršč. svetnik (do nedavnega 16. V.). Atribut: 5 zvezd okrog glave. Up: npr. Fr. Robba (marm. soha, 1727, Lj, zdaj Florijanova c., niša na zun.), V. Metzinger, Gius. M. Crespi ( Spoved češ. kraljice, o. 1740/43, To¬ rino, Gali. Sabauda), itd. L: Rčau IH/Z (1958, p. 728—31 — L!); Keller (1968, p. 289—90); LS II (1970, p. 390—93, t. pri p. 400). — Cf. J. Braun (1943, stp 380—82). Janez od Boga (lat. Johannes Dei ali de Deo, fr. Jean de Dieu, nem. Johannes von Gott), imen. tudi berač iz Granade (nem. der Bettler von Granada), port. pustolovec, 1540 ust. red usmi¬ ljenih bratov, kršč. svetnik (8. III.). L: Rčau m/2 (1958, p. 733—34 — L!); Keller (1968, p. 288); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 378—79). Janez od križa (lat. Johannes a Cruce, fr. Jean de la Croix, it. Giovanni della Croce, nem. Jo¬ hannes vom Kreuz, šp. Juan de la Cruz), kršč. svetnik (24. XI.), v Avili, kjer je živel (1524— 1591; cf. s. v. Terezija Avilska), ust. red refor¬ miranih bosonogih karmelitov (O. C. D.). L: Rčau III/2 (1958, p. 734—35 — L!); Keller (1968, p. 287). — Cf. J. Braun (1943). Janis, Sidney (1895—....), amer. um. trgovec, zbiralec in pisec o lik. umetn.; 1948 odprl svojo um. trgovino na 57. cesti na Manhattanu v Nevv Yorku; 1968 podaril MMA z. 103 del 54 umet¬ nikov XX. st. Up: G. Segal (z Mondrianovo »Kompozicijo« iz 1933, mavec, 1967), Marisol (mešana tehnika na lesu, 1967), A. Warhol (več¬ krat 1967). L: Fritz Neugass, Profil eines Stifters (Das Kst- werk, 1968). Janitschek, Hubert (1846—1893), nem. um. zgodovinar, r. v Opavi (nem. Troppau), učil na univ. v Pragi, Strasbourgu in Leipzigu. Izd., prev. & kom. Leon Battista Alberti: Kleinere 931 Jan iz Opave — Jantzen, Hans 932 kunsttheoretische Schriften (/. Della pittura, II. De statua, III. I cinque ordini architettonici, W 1877, »Quellenschr.« 11; n. izd. 1888); sour. in ur. Repertorium fiir Kunstwissenschaft (od 1879 dalje). B: Die Gesellschaft der Renaissance in Italien und die Kunst: 4 Vortrdge (Stu 1879); Zwei Studien zur Geschichte der karolingischen Malerei (1885); Ge- schichte der deutschen Malerei (BI 1890, »Gesch. der deutschen K.« 3); Kunstlehre Dantes und Giottos Kunst (Lpz 1892); Barthel Beham und der Meister von Mefi- kirch (Str 1893). Jan iz Opave, češ. Jan z Opavy, nem. Johann von Troppau, češ. kanonik v Brnu in župnik na Moravskem, ki je 1368 iluminiral po njem imen. —>■ Evangeliar Jana iz Opave. Jan iz Strede, lat. Johannes Noviforensis, nem. Johann von Neumarkt (o. 1310—1386), huma¬ nist, škof v Litomyšlu (1353—63) in kancler ces. Karla IV. Zanj mdr. nastal znani -> Liber viati- cus (1355/64). L: cf. M. Dvorak (1901), Gerh. Schmidt (1969). Jank, Angelo (1868 — 1940), nem. slikar in ilustrator, sodel. časopisa Die —> Jugend, r. in u. v Munchnu. L: Ljubo Babič (ELU 3, 1964, s. v.). Jannasch, Adolf (1898—_), nem. um. zgodo¬ vinar. Štud. na univ. v Heidelbergu in Berlinu pri C. Neumannu in Ad. Goldschmidtu, prom. 1923. Direktor nekd. Gal. des 20. Jahrhunderts v zah. Berlinu. B; Die niederldndischen Mater des 17. Jahrhunderts (BI 1940, »Propylaen-Kg.« 12 [»nadomestek« za M. J. Friedliinderjevo knj. iz 1923]); Carl Hofer (Po 1946 [1948]). L: WWA (1962). Janson, Dora Jane, r. Heineberg, amer. (ž.) um. zgodovinaika, žena in sodel. Horsta W. Jansona (infra, prim. njegovo bibl.). Janson, Horst W(oldemar), (1913—....), amer. um. zgodovinar. R. v St. Petersburgu [Lenin¬ grad], štud. na univ. v Hamburgu in Munchnu (1932—35) in v ZDA na Harvard Univ. (1935— 38, prom. 1942); služil v VVorcester Art Mus. (Mass.), učil na Iowa State Univ., na Washington Univ. v St. Louisu (1941—48) in od 1949 na New York Univ. (zdaj ord.). Ur. nekaj časa Art Bulletin (od 1962 dalje). B : ,A mythological portrait of the emperor Charles K‘(Worcester Art Mus. Annual, 1935/36); ,The Putto mth the Death's Head' (AB, 1937); ,A »Memento Mori « among early Italian Prints' (JWCI, 1939/40); *Apes and Ape Lore in the Middle Ages and the Re¬ naissance (L 1952, »StudWI« 20); Style and styles (NY 1953); *The Sculpture of Donatello (2 knj., Pri 1957); (& Dora Jane Janson) Key Monuments of the History of Art: A visual survey, Text edition (Engle- wood Cliffs [N. J.] & NY 1959); , Image Made by Chance' (E. Panofskyjev zb., 1961); (& D. J. Janson) History of Art: A Survey of the Major Visual Arts front the Dawn of History to the Present (NY 1962; 2., razš. izd. Englevvood Cliffs [N. J.] 1970; srb. izd. Istorija umetnosti: Pregled razvoja likovnih umetnosti odpraistorije do danas, Bgd 1965); ,Nanni di Banco's Assumption of the Virgin on the Porta della Mandorla (20. kongr. II, 1963); ,77; e Image of Man in Renaissance Art: from Donatello to Michelangelo' (The Renais¬ sance Image of Man and the World, Columbus: Ohio State UP 1966); ,Observations on Nudity in Neoclassi- cal Art' (21. kongr. I, 1967); ,Ground Plan and Ele- vation in Masaccio''s Trinity Fresco' (R. Wittkowerjev zb., 1967); ,The equestrian monument from Cangrande della Scala to Peter the Great' (Aspects of the Re- naissance: A symposium, Austin-L 1967); ,The right arm of Michelangelo's »Moses «‘ (Middeldorfov zb., 1968). L: WWA (1962). Janssen, Victor Emil (1807—1845), nem. sli¬ kar, r. in u. (38) v Hamburgu. S: npr. Dobri pastir (tondo, pl, 1835, Hamburg), Avtp. P re ^ slikarskim stojalom (kot polakt , po 1835, ib.). L: ThB XVIII (1925, s. v. — L!); G. Tolzien (Kind- ler III, 1966, s. v. — L!). Janssens, Cornelius -> Johnson Janssens, Victor (Honore), (1658—1736), flam- slikar, r. in u. (78) v Bruslju. S: npr. Dido zida Kartagino (Bruselj). L: cf. R. H. Wilenski (1960 — L!). Janša, Lovro (1749—1812), slov. slikar in risar- R. na Breznici pri Radovljici, u. (62) na Dunaju, tam je nazadnje postal prof. na ak. S: predvsem krajine, npr Krajina z razvalinami (NG). L: SteskaS (1927); V. Steska (SBL, 3. zv., 1928, s^ v. — L!); MAS II (1938); Klasicizem in romantika n* Slovenskem (Lj 1954 [rk, NG]); NG II (1957); m- Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); Slovenačko slikarst 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.] — L!). Jantzen, Hans (1881—1967), nem. um. zg 0( |u vinar. R. v Hamburgu, štud. v Berlinu pri Wb linu in v Halleju pri Ad. Goldschmidtu ( tanl 1908 prom. in 1912 habil.). Učil na univ. v Frei burgu (kot Vogejev naslednik 1919—31), F ra f furtu a. M. (kot naslednik R. Kautzscha 193 35) in Munchnu (kot Pinderjev naslednik, ctllf 1951), od 1953 v Freiburgu, tam u. B: Das niederlandisclte Architekturbild (Lpz ^ ' dis.); Niederlandisclte Malerei im 17. Jahrhundert t . 1912, »Aus Natur u. Geisteswelt« 373); ^ eU ,g25, Bildhauer des dreizehnten Jahrhunderts (Lpz j* »Deutsche Meister«); , Rembrandt, Tulp und ■ (K. u. Kunstler, 1926); ,Zu Beurteilung der goto*' Architektur als Raumkunst' (KrB, 1927); f. r z u gotischen Kircltenraum+ (Fr 1928); Das Mi‘ ns 933 januar — Jean, vojvoda berryjski 934 Preiburg (Burg bei Magdeburg 1929); Das Miinster zu Strafiburg (ib. 1933); ,Die zeitliche Abfolge der Paduaner Fresken Giottos' (JPK, 1939); Deutsche Plastik des 13. Jahrhunderts (Mn 1941); , Giotto und das gotische Stil' (Das Werk des Kunstlers, 1939/40); Ottonische Kunst (Mn 1947; n. izd. Hmb 1959, »RDE« °9); pon. izb.: Ober den gotischen Kirchenraum und andere Aufsdtze (BI 1951); Kunst der Gotik: Klassische Kathedralen Frankreichs, Chartres, Reims, Amiens Wmb 1957, »RDE« 48); ,Wert und Wertung des Kunstwerks' (Bauchov zb., 1957); Die Gotik des Abendlandes: Idee und IVandel (K. 1962, »DuMont Dokumente: Kg., Deutung, Dokumente«); ,Adolph Goldschmidt' (Ad. Goldschmidtov zb., 1962); Die Naumburger Stifterfiguren (Stu 1962, »WerkM«); ~f r Hamberger Reiter (ib. 1964, »WerkM« 95); Die ™?Sia Sophia des Kaisers Justinian in Konstantinopel (K 1967, »DuMont Dokumente: Kultur u. Gesch.«. L: H. von Einem (Kchr, 1967, nekr.). restschrift fur Hans Jantzen (BI 1951). — Zbornik: januar (fr. Janvier, hrv. siječanj, slov. tudi pro- s ‘nec), po rim bogu -+Janu imen. mesec (lat. dani mensis). Kot ik. m. ga zaznamujeta kozorog ' n v °dnar (-> zodiakalna znamenja, —> upodobitve Mesecev), sicer pa je največkrat predstavljen s Pojedino. Up: npr. miniatura v —► Sijajnem ho- r ariju vojvode berryjskega (f. Iv — pojedina s Portretom vojvode). [ 1924 )fano fsk y Neth (1953). — Cf. J. Sauer (1902 japonska umetnost. Njena obdobja: staro dobo Predstavljajo Džomon (do o. 300 pred), Jajoi (200 pred—200), Jamato ali obd. gomil (200— ^0). po uvedbi budizma Asuka (552—645), Kara (645—794) in Heian (794—1185), srednji ^ek Kamakura (1185—1333) in Muromači (1334 o 1573), novi vek pa Momojama (1573—1615), Edo 0615—1867) in obd. od 1868 dalje. Robert Treat Paine & Alexander Soper: The Art Architecture of Japan (Harm 1955, »The Pelican ™st. of Art«); Yukio Yashiro: 2000 ycars of Japanese " rt (L 1958); EWA VIII (1963, stp 801—97 — L!); ,8° Miinsterberg: Der Ferne Osten (Ba-Ba 1968; slov. p rev [Helena Menaše]: Daljni vzhod, Lj 1968, 16 _ L!) _ cf c claser (1925), B. Gray (1?S5), R. Hempel (1960; 1963; ‘1968 — L!), O. Kummel (1929),P. Sirarni (1958; 1963; 1963; 1966),etc. japonski vplivi na zah. umetn. so bili močni zlasti v 2. pol. XIX. st., najmočneje pa Jih kaze ~*’findesieclovska umetn. Posnetke jap. lesorezo , Pahljač, noše ipd. so vključevali v svoja dela n Pr —► Manet (—> Portret Emila Zolaja), van G°gh (npr Pere Tanguy), —>■ Whistler, —> a "!"‘ Latour in-r-Tissot, pomembneje pa je, da so j lesor. vplivali s svojim eliminiranjem senčenja, Ploskovitostjo in temnimi obrisi (npr. —> au suin, pos. -> Videnje po pridigi, Beardsley), 'zrezom in kompozicijo (npr —► Degas, -> au guin in člani skupine Nabis z -+ Vutllardom in še celo —> Bonnardom na čelu), s ponavljanjem enega in istega motiva (tudi po —> Hokusaia znameniti vrsti 36 pogledov na Fudžijamo pobu- jene Monetove vrste) in naposled tudi s samo svojo tehniko (npr. —► Toulouse-Lautrec in —*■ Munch). V stavbarstvu so vplivali jap. zgledi na VVrightove t. i. prerijske hiše (1887—1910). L: Enrico Crispolti (EWA V, 1961, stp 309—10); John Sandberg, The discovery of Japanese prints in the nineteenth century: before 1867 (GBA, 1968). — Cf. G. H. Hamilton (1967), E. Scheyer (1943 -L!). Jared, Malaleelov sin ->• deset biblijskih očakov jarem ali igo (lat. iugum, angl. the yoke, fr. le joug, nem. das Joch), simbol sužnosti in zakona (matrimonium) pa povezanosti in discipline sploh. Up: npr. na Steenovi Ženitni pogodbi (zač. 1650-ih let, Eremitaža). L: Cirlot (1962, p. 361). — Cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 225—26). jaspis (fr. le jaspe), poldrag kamen. Po -> Apo¬ kalipsi je iz njega zloženo zidovje, ki obdaja -> nebeški Jeruzalem, in jaspis je tudi njegov 1. temeljni kamen. javni spomeniki, Cf. s. v. konjeniški spomenik', nagrobnik', narodnoosvobodilni boj', etc. L: varii auetores, Monuments (EWA X, 1965 — L!); Sinteza (št. 7, okt. 1967). — Cf. A. E. Brinck- mann (1908 [1923]). javor (lat. acer, angl. the maple, fr. Verable, it. Vacero, nem. der Ahorn), v srednjev. kršč. ikonografiji kot ena izmed Marijinih rastlin istoveten s platano (cf. L. Behling, infra, p. 119), na katero spominja tudi lat. ime belega javora (acer pseudoplatanus L , nem. der Bergahorn) ; les slednjega je poraben za pohištvo itd. (bele javo¬ rove mize!). L: A. Salzer: Die Sinnbilder und Beivvorte Mariens in der deutschen Literatur... (Linz 1893). — Cf. L. Behling (K-Graz 1964). Jawlensky, Alexej (von), (1864—1941), nem. (rus.) slikar. Dkč. kadetsko šolo in od 1889 dalje obiskoval ak. v Sankt Petersburgu, 1896 se preselil v Munchen, tam slikal v šoli Antona Aibeta in postal bližnji prijatelj Kandinskega v letih pred 1. svet. vojno; u. (še 76) v Wies- badnu. Up: npr. Gabriele Miinter (»Poslušalec«), L: Clemens Weiler: Alexej Jawlensky (K 1959); id. (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965), E. Roditi (1960 [razgovor z G. Miinter]). Jean, vojvoda berryjski ( Jean de France, duc de Berry), (1340 — 1416), drugi sin -> Janeza Dobrega in ml. brat fr. kralja Karla V., naj- 935 Jean de Boulogne — Jefte 936 slavnejši um. zbiralec v obd. ->•internacionalnega gotskega sloga in prvi v. mecen v novejši evr. umetn. Zanj mdr. nastali -*■ Mali horarij, —>• Si¬ jajni horarij, -> Tre s Belles Heures de Notre- Dame in t. i. Veliki horarij vojvode berryjskega (Bibl. Nat.). Up: poleg miniatur v IR tudi barvna risba H. Holbeina ml. iz 1523/24 (Basel) po na- grob. v katedr. v Bourgesu. L: Panofsky Neth (1953); *Meiss-Berry (1967 — L! [tudi AB, jun. 1971]). — Cf. M. Meiss (1968). Jean de Boulogne -> Giovanni da Bologna Jean de Chelles (XIII. st), fr. arhitekt, zač. zidati transept katedrale Notre-Dame v Parizu, ki ga je dkč. -> Pierre de Montreuil. Jean d Orbais (XIII. st.), eden izmed štirih arhitektov katedrale v Reimsu, ki so bili dkm. z njenim labirintom. L: prim.: M. Mušič (1965), E. Panofsky (Jb. f. Kw., 1927). Jeanne d’Evreux -+Pucelle, Jean Jcbačin, Anton (1850—1927), slov. cerkv. sli¬ kar, r. in u. (77) v Lj. L: SteskaS (1927, p. 350—51); V. Steska (SBL, 3. zv., 1928, s. v.). jedkanica, »ujedanka« (angl. the etching, fr. gravure d l'eau-forte ali eau-forte , it. Tacqua forte, nem. die Radierung ali die Atzung), graf. tehnika (globoki tisk, cf. s. v. grafika). Na ravno in polirano bakreno ploščo (tudi cinkovo, v star. dobi tudi železno), ki je prekrita s plastjo primer¬ ne, proti kislinam odporne smolnato voščene snovi, rišejo z jekleno iglo, tako da razkrivajo kovino. Obdelano ploščo jedkajo s kislino, po potrebi tudi večkrat, pri čemer je vedno mogoče ponovno pokrivanje mest, ki so že dovolj izje¬ dena. Risba, ki je na plošči poglobljena, postane na odtisu reliefno dvignjena. Medtem ko so črte pri bakrorezu gladke in kovinsko trde, jedkanico zaznamujejo živahnejše in neenako¬ merne linije z mnogimi odtenki. Zgod. jedka¬ nice, ki se je razvila iz orožarske obrti (okraše¬ vanje pušk, mečev ipd.), se začenja v XVI. st. na Nemškem, v baročnem obd. je njen v. mojster -> Rembrandt, sicer pa je treba pos. omeniti zlasti A. van Dycka in njegovo Ikonografijo, Ribero, med Italijani Giordana, Salvatorja Roso, Piranesija, G. B. Tiepola in druge Benečane XVHI. st. (kot v hol. XVII. st. je tudi v bene¬ škem Settecentu slikovita jedk. neločljiva sprem¬ ljevalka slikovitega oljnega slikarstva!), med Francozi Callota, med Španci Goyo, v XIX. st. pa Degasa, C. Pissarroja in Ensorja. Med Slo¬ venci je ustvaril prve jedk. Lovro Janša, ne¬ pretrgan razvoj pa se je začel po 1. svet. vojni (-*• Jakac, -> Maleš, itd.). Jedlicka, Gotthard (1899—1965), švic. um. zgodovinar in lik. kritik, prof. na univ. v Zii- richu. B: Albert Diirer (P 1928, »Maitres de 1’art ancien«); Henri de Toulouse-Lautrec (BI 1929; 2., razš. izd. Erlenbach-Z 1943; angl. izd. NY 1962); ,Die Zeich- nungen Seurats' (Gal. u. Sammier [Z], 1937); Fran- zdsische Malerei: von Fouquet zu Cezanne (Z-Bl 1938: n. izd. 1950); Pieter Bruegel: Der Maler in seiner Zeit (Erlenbach-Z-Lpz 1938; 2. izd. 1947); ,Die nackte und die bekleidete Maja von Francisco Jose Goya y Lucien- tes' (Gal. u. Sammier, 1940); Spanische Malerei (Bl-Z 1941); Edouard Manet (Erlenbach-Z 1941); Begegnungen mit Kiinstlern der Gegenvtart (2., razš. izd., ib. 1945; 3. izd. 1946); Renoir (Bern 1947); Pierre Bonnard: Ein Besuch (Z 1947); Z ur schvveize- rischen Malerei der Gegenv/art (Erlenbach-Z 1947); ,Grecos »Begrabnis des Grafen Orgaz « in Santo Tome in Toledo' (Eumusia: Festgabe fiir Ernst Howald, Z 1947); Cezanne (Bern 1948); Cuno Amiet (ib. 1948); Sisley (ib. 1949); ,Grecos »El caballero de la mano oI pecho«' (Hortulus amicorum: Fritz Ernst zum sechzig- sten Geburtstag, Z 1949); ,Francisco de Goya' (Du, 1949); Pissarro (Bern 1950, »Scherz Kstbiicher«); .Paul Valery und die bildenden Kunste' (Uberlieferung und Gestaltung: Festgabe fiir Theophil Spoerri.-, Z 1950); Fuendetodos, Goyas Heimat (1951); M°~ digliani (Z 1952); ,Goyas »El Garrotillo«' (Hausen- steinov zb., 1952); Velazquez (Bern 1953; it. izd. N* 1 1954); Die Matisse Kapelle in Vence (1955); > ,f r einige Selbsthildnisse von Edvard Munch' (W-RJb, 1958); Ganymed (Z 1959); fVege zum Kunstverk- Begegnungen mit Kunst und Kiinstlern (Mn 196°> »Smlg. Piper«); Der Fauvismus (Z 1961). L: WWS (1962/63). Jedrt, Gertruda (lat. Gertrudis Nivialensis [M" vellensis ], fr. Gertrude de Nivelles, nem. Gertrud ). kršč. svetnica (17. III.); kot zg. oseba (626— -659) hči Pipina star., začetnika rodu Karolingov, opa- tica. Atribut: miši (ker varuje pred njimi in P° a ~ ganami). Up: npr. kip s konca XVII. st. (NG)- L: Rčau I1I/2 (1958, p. 586-87 — L!); LS I O 96 * — L!); Keller (1968, p. 228—29). — Cf. J- Braun (1943, stp 294—98), K. Kiinstle (1926). Jefferson, Thomas (1743—1826), amer. nik (3. predsednik ZDA 1801—09) in arhitekt, klasicist. A: npr. Kapi tol v Richmondu (Virgi nia '’ 17 85. L: Ihna T. Frary: Thomas Jefferson, Architect an Builder (Richmond 1931); Richard B. K. McLanaw (EWA VIII, 1933, s. v. — L!); ELU 3 (1964, s. v.). Cf. F. S. Kimball (1916). Jefte, bibl. oseba, izrael. sodnik (lat. iudex), junak iz Galaada, sin hotnice, ki J e P magal Amonove sinove (Sodn 11 & 12)- L: Reau II/l (1956, p. 234 ss); Keller 274); Erika Dinkler-von Schubert, Jephte (*- 1970 — L!). 937 Jeftejeva hči — JERIHO 938 Jeftejeva hči (nem. Jephte erblickt seine Toch- * er , rus. Vozraščertie Ievfaja), bibl. ik. m. (Sodn 11, 34—35): sodniku Jefteju, ki se je bil nepre¬ mišljeno zaobljubil, pride nasproti njegova hči z bobnicami in rajanjem. Up: npr. lesor. v —*■ Kobergerjevi Bibliji (1483), Teuflov lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 140), P. Mignard (Eremitaža). L: Pigler I (1956, p. 114—15); Reau II/l (1956, p. 235); Schmidt IL (1962, repr. 26—27). Jehu, bibl. oseba (e. g. 4 Kralj, 9), sin Josafata, Namsijevega sina, kralj nad Izraelom, oče Joa- haza. Up: npr. StS v —> Morači (1252). jelen (lat. cervus, angl. the stag, fr. le cerf, *t- il cervo, nem. der Hirsch), atribut Diane, raznih personifikacij itd. V kršč. umetn. prispo¬ doba katehumena ali vernika, povzeta po Bibliji CPs 41 [42], 2: Kakor jelen hrepeni po potokih v °da, tako hrepeni moja duša po tebi , o Bog). Up: zaradi somernosti sta ob rekah paradiža običajno dva jelena, npr. na mozaikih v krstilnici Giovanni in Fonte (IV. ali V. st., -> Neapelj) > n mavzoleju Galle Placidie (V. st., ->■ Ravena). ■ Jelen s križem med rogovi je atribut svetnikov lovcev - košuta. - Evstahija in -> Huberta. Cf. s. v. f]Q 7 n Ržau 1 0955); Cirlot (1962, p. 294); LCI II - /u ~ L!). — Cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 66 —69). jelka (lat. abies, angl. the f ir, nem. die Tanne) Ponazarja v srednjev. ikonografiji na -^-arbor bona krepost —v Sobrietas. Jelovšek, Franc, tudi Ilovšek, sign. lUouschegg (1700—1764), slov. slikar, eden izmed 4 v. ba¬ ročnih slikarjev osrednje Slovenije (-+■ Bergant, Cebej, Val. -s- Metzinger) in najpomembnejši freskam med njimi. R. v Mengšu kot sin orga- n 'sta iz Mrb, se mdr. učil pri Giuliu -> Quagliu, 1729 postal meščan v Lj, tu u. (63). S: predvsem reske, mdr. številni naslikani olt. nastavki in ilu¬ zionistične stropne freske, npr. v Lj v šempetrski c. U731, 1733—34 & 1744), Pri vitezu (d. 1734) in v kapelici Codellijeve graščine (d. 1734), v ku- P°li žup. c. v Lescah (d. 1736), v žup. c. v Šte- Pan i' vasi pri Lj. (d. 1744), Skaručni (1748), Pa Sladki gori (1752—53, d. 1753), gradu Gorj¬ ane (prizori iz ant. zgod.) in Grobljah (1759/61), P)ed oljnimi slikami pa npr. Sv. družina (d. 34, NG, prej šempetrska c. v Lj). StK SteskaS 0927); SteleK (1929); MAS II (1938); ni Q, S (1949 >; NG II (1957 — L!); AS (1958); Barok Moven *• 21, 35, 40. 52). — Cf. A. Cevc S. Mikuž (»1939/40, 1940 & 1942), V. Steska U922; '942), J. Veider (1940). jelša, jelševina (lat. alnus, angl. the alder, fr. l’au[l]ne, it. Fontano, nem. die Erle resp. das Erlen- holz). L: RDK V (58.-59. zv., 1965—1966, s. v. Erle, Erlenholz). Jemec, Andrej (1934—_), slov. slikar in grafik. R. v Lj, stud. pri G. Stupici na AUU (dipl. 1958). Osebne razst. od 1962 dalje. Grand Prix na graf. bienalu v Tokiu. L: Lj Gr (1963—71); A. Bassin (Sinteza, št. 3, dec. 1965, p. 48—50); IV beogradski trijenale jugo- slovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. M. Tršar (pon. 1970). Jenney, William Le Baron (1832 — 1907), amer. arh., eden izmed pionirjev t. i. —> chicaške arhi¬ tekturne šole, r. v Faihavnu (Mass.), u. v Los Angelesu. A: prvotno 10-nadstr. Home {Life) Insurance Building v Chicagu (1883—85), ki velja za prvo stavbo z jekleno skeletno konstrukcijo, v Chicagu mdr. tudi Leiter Building I (1879) in Leiler Building II (1889—91, zdaj Sears, Roebuck and Company). L: Hatje (1963, s. v.). — Cf. H.-R. Hitchcock (1958 [1963]), B. S. Myers (III 1969, s. v.). Jenny, Wilhelm A(lbert Ritter) von (1896— 1960), nem. poznavalec prazg. in stare german¬ ske umetn., dolgo let (do 1945) kustos v Mus. f. Vor- u. Friihgesch. v Berlinu, nazadnje direktor Oberosterreichisches Landesmus. v Linzu in pos. njegovega umzg. odd.; sodel. z J. Jahnom pri njegovem Wdrterbuch der Kunst. B: (& W. F. Volbach) Germanischer Schmuck des friihen Mittelalters (BI 1933); Die Kunst der Germanen im friihen Mittelalter (BI 1940); Keltische Metall- arbeiten (BI 1950). jerebica (lat. perdix, angl. the partridge, fr. la perdrix, nem. das Rebhuhn) je po Bibliji (Jer 17, 11) podoba zla: » Jerebica, ki vali, česar ni znesla, je človek, ki pridobiva bogastvo, a ne po pravici; sredi svojega življenja ga mora zapustiti in ob svojem koncu je bedak « (po vulgati: Perdix fovit quae non peperit...). V posebnih primerih lahko ponazarja tudi Marijino brezmadežno spočetje (cf. lit.: Panofsky), tako npr. na Tizia- novem Oznanjenju v Scuola di S. Rocco v Be¬ netkah. Pečena jerebica na krožniku je atribut —> Nikolaja Tolentinskega (ef. s. v. ptič na krož¬ niku). L: Ferguson (1954). — Cf. E. Panofsky (Prob- lems 1969, p. 30 [L!], repr. 33—34). JERIHO, v vulgati Jeriha, 23 km severovzh. od Jeruzalema oddaljen kraj (po 2. svet. vojni še Transjordanija, od 1950 pod Jordanijo, od 1967 pod Izraelom) s posebno pomembnimi 939 Jernej — JERUZALEM, Hebrejska univerza 940 neolitskimi najdbami (7000/6000 pred): obzidje in znamenite, z modelirano in poslikano glino obložene lobanje (»najstar. realistični portreti«). Ob koncu bron. dobe so utrjeno naselbino raz¬ rušili Izraelci (bibl. ik. m. Zavzetje Jeriha). L: EWA VIII (1963, stp 934 — L!). — Cf. K. M. Kenyon (1957; 1960). Jernej (lat. Bartholomaeus sive Nathaniel, angl. Bartholomew, fr. Barthelemy, it. Bartholomeo [izv. Baccio ]), kršč. svetnik (24. VIII., v Bizancu 11. VI.). Atributi: nož (orodje mučeništva, ker so ga odrli) in odrta koža. Up: npr. K. Witz (na »Heilsspiegelaltar«, o. 1435, Basel), Michelangelo (na Poslednji sodbi v —>■ Sikstinski kapeli [Jernej z Aretinovimi potezami, koža kot avtokarika- tuia]), Ribera ( 'Mučeništvo , variante Prado, Dresden, Alte Pin. & Ksthist. Mus.), Rembrandt (d. 1661 — v XIX. st. z imenoma »Kuhar« in »Samomorilec« znana slika!). L: Reau III/l (1958, p. 180—84); Aurenhammer (4. snopič, 1962, p. 299—306 — L!); Keller (1968, p. 62—63). — Cf. J. Braun (1943). ‘Jernejev oltar (nem. D er Bartholomausaltar ), poslikan triptih iz c. St. Columba v Kolnu (o. 1505/10, Alte Pin.), po katerem je dobil ime —> Mojster Jernejevega olt Na srednji tabli (129 X 161 cm) Sv. Jernej z donatorjem med Nežo in Cecilijo, na levem krilu (129 X 74 cm) Janez Krst. in Margareta, na des. krilu (129 X 74 cm) pa Jakob ml. in Kristina. L: Alte Pinakothck Munchen, Katalog H: Alt- deutsche Malerei (Mn 1963, p. 123—26 — L!); Kind- ler I (1964, repr. p. 213—14). Jernej iz Loke, freskant 1. pol. XVI. st. na Gorenjskem in Primorskem, zadnji predstavnik srednjev. slikarskega izročila na Slovenskem. S: npr. freske v podr. c. sv. Danijela pri Volčah (najstar. znano dat. delo, 1526, samo še v ostan¬ kih), 25 ohranjenih pasijčnskih prizorov v c. sv. Petra nad Begunjami, freske na kornem oboku podr. c. sv. Ožbalta pri Škofji Loki (1534), itd. L: Fr. Steli, Slikar Jernej iz Loke (GMS, V/VI, 1923/25); id. (SBL, 3. zv., 1928, s. v.); MAS I (1935); SteleP (1960); Stele (1969). — Cf. E. Cevc (1960), F. K. Kos (1941, p. 93—94). Jeroboam, bibl. oseba, 1. kralj Izraela (932— 911 pred) po delitvi, ki je sledila Salomonovi smrti. Up: npr. reliefa na -*■ lipsanoteki v Brescii (o. 360/70 — Darovanje zlatemu teletu in Jero- boamu se posuši roka). L: Reau II/l (1956, p. 300-01). Jeroboamu se posuši roka, bibl. ik. m. (3 Kralj 13, 4—5). Up (cf. supra): npr. lesor. v -> Dalma¬ tinovi Bibliji (1584, I, f. 193). Jerphanion, Guillaume de (1877—-1948), fr. zgodovinar biz. umetn., jezuit, raziskoval v nekd. Kapadociji v Mali Aziji. B: ,Quels sont les Douze Apotres dans Plconogra- phie Chretienne V (Recherches de Science Religieuse, 1920); Les Eglises rupestres de Cappadoce: Une nou- velle province de Part byzantin (2 knj. teksta in 3 knj. repr., P 1925—1936); La Voix des monuments, I — B (P 1930 & Rome-P 1938); ,L’attribut des diacres dans Part chretien du moyen-age en Orient'' (Eis mnemen Spyridonus Lamprou..., Atene 1935); ,Les Caracte- ristii/ues et les Attributs des Saints dans la Peinture Cappadocienne ‘ (Analecta Bollandiana, 1937). L: zbornik: Miscellanea Guillaume de Jerpha¬ nion, I (R 1947 — B!). JERUZALEM (hebr. Jerušalajim, arabsko El Quds), gl. mesto Izraela (od 1950, staro mesto z izjemo gore Sion 1948—67 v jordanskem sektorju), eno izmed najstar. nepretrgoma na¬ seljenih mest na svetu, najprej znano kot -> Sa¬ lem: o. 1000 ga zavzel kralj David (njegova in Salomonova prestolnica, nato prestolnica kralje¬ stva Juda [-> kraljevska galerija ; —> Kristusovi predniki ]), pozn. Babilonci (587 ga razrušil Na- buhodonozor, 538 ga znova poselili Židje), Rimljani (70 Titus, znova po zadušenem uporu Bar Kohbe 135), Arabci (638), križarji (1099), Saraceni pod Saladinom (1187), Mongoli (1260), Turki (1517), Angleži (1917) in Izraelci (1948 in 1967). Zgod. primerno je tudi bogastvo um- spomenikov, ki so v »svetem mestu« Židov, kristjanov (cf. s. v. nebeški Jeruzalem) in musli¬ manov z izjemo novejše dobe predvsem cerkveni, tako npr. med kršč. ustanovami katol., pravo¬ slavni in koptski samostani in cerkve. PoslopJ e parlamenta ( Knesset ) je opremljeno z mozaiki m tapiserijami po Chagallovih osnutkih. L: J. Simons: Jerusalem in the Old Testament (Leiden 1952); H. M. Z. Meyer: Portrait of Jerusalem- Contemporary Views of the HoIy City (L-Jerusale 1958); E. A. Moore: Ancient Churches of Old Jer salem (1961); EWA VIII (1963, stp 375—77 — L-b Irene Laude-Nash: 3000 Jahre Jerusalem: Eine G schichte der Stadt von den Anfangen bis zur Ero rung durch die Kreuzfahrer (Z 1964); Mirko bep (ELTJ 3, 1964, s. v.); KHF. 2 (1965, p. 16); Boudet: »Jerusalem«: Histoire de 1 ’Abraham a " n jours (P 1965, »Panoramas d'Hist.«); Teddy E° & Moshe Pearlman: Gerusalemme (Mi 1968 lP r ,. - iz angleščine]); Roland Goock: Vsa čuda sv jr t l g 1969 [prev. iz nemščine], p. 116—21). — Cf. "■ Myers (III 1969, p. 260 [W. L. Macdonald ])■ — Hebrejska univerza: Hadasa medicini center, Sinagogo (sez. 1962 arh. J. Neufeld) kra^ slavna Chagallova *slikana okna iz 1959 (-> dvanajst Izraelovih rodov). L: France Kosmač, Poslikana stekla Marca Cb galla (Lik. rev., 15. XII. 1961, p. 54—55). — Leymarie (*1962 [cf. BM, 1971, p. 105—06])- 941 JERUZALEM, Izraelski muzej — Jessen, Peter 942 ~ Izraelski muzej (na vzpetini Neve Ša'anan) združuje 5 muzejev: iz večjega števila različno velikih paviljonov (izrael. arhitekta Alfred Mans- field in Dora Gad) sestavljena Biblijsko-arheol. muz. Samuel Bronfman in Um. muz. Becalel po¬ suje nenavadno oblikovano (amer. arh. —> Kiesler in Bartos), mrtvomorskim rkp. posve¬ čeno Svetišče Knjige, dopolnjujeta pa ju vrt Plastike Billyja Roseja (načrt Isamu -> Noguchi) •n mladinski muz. Poleg ž. ritualne in ljudske umetn. (svečniki menordt [—> menord] in hanu- kiot [-> Hanuka\, ženitne pogodbe ketubot, ce¬ lotna notr. sinagoge iz Benečije [Vittorio Veneto pomembni IR, npr. Regensburški penta- ,e vh (na Bavarskem o. 1300) in t. i. Rothschildov rk P- št. 24 (Italija o. 1485), bogat graf. kabinet (z risbami zastopani mdr. Diirer, Lucas van Leyden, it. in hol. mojstri, Delacroix, Degas, Rodin, Toulouse-Lautrec, itd.), o. 25000 novcev >n medalj, keramika, steklo, itd., mdr. tudi salon 'z nekd. Hotel Samuel Bernard v Parizu (1740/45). mdr. zastopani iz novejše dobe Cezanne, Re- don (pastel), Gauguin, van Gogh, Utrillo, Ma- tisse, Picasso, Kokoschka, F. Bacon, izmed ž. umetnikov C. Pissarro, Jožef in Isaac Israels, Liebermann, Modigliani, Chagall, Soutine, Rascin, Ardon, itd. P (na vrtu): mdr. Daumier V 1 Slav), Rodin {Adam), Bourdelle {Guerrier) n *-•” ■ (Lfogf.tf e ,ichainee), izmed ž. kiparjev J. Lipchitz {Mere et Enfant). Zadkine J ' Epstein, (Poete), itc L: Lik. rev. (št. 7/8, 1963); Karl Katz, P. P. Kuhane « Magen Broshi: From the Beginning (L 1968; nem. ! z d.: Vom Anbcginn: Vier Jahrtausende Heiliges Land U/ m °dernsten Museum dtr Welt, Hmb 1968); F. J. B. w ats 0n , A French Eighteenth-Century Room for Je- msalem (BM, dec. 1969); »US« 13 (1970, f p. 221 -22, 224-25, 227 & 229). — Cf. Ch. S. Spencer Jeruzalem in Betlehem kot ik. m.: na staro- kr šč. mozaikih in tudi še pozn. ponazarjata »cerkev iz židovstva« (lat. ecclesia ex circum- cisione), tj. iz ž. vere sprejete kristjane, in »cer ev iz poganstva« {ecclesia ex gentibus). Na strani Jeruzalema je običajno sv. —> Peter kot aposto zidov, na strani Betlehema pa Pavel iz arza kot apostol poganov. Mesto Jeruzalem m Peter sta des. od Kristusa (na gledalčevi levi strani), upr. na mozaiku slavoloka v c. S. Lorenzo uori le mura v Rimu (578/90), po risbi v jeve m -kodeksu (Bibl. Vat., Cod. barb. lat. TIH) Je bil Jeruzalem na Kristusovi desnici tu i na a Psidnem mozaiku v stari Petrovi baziliki (ven dar je tu des. od Kristusa Pavel!), sicer pa je skupa j s Pavlom običajno "" /W ristusa Betlehem. na Pozn. des. strani od je v zgodnjem srednjem veku personifikacija mesta Jeruzalema (z zidno krono na glavi ali brez krone) na ne¬ katerih slonokoščenih reliefih Križanja istovetena s Sinagogo, tako npr. personifikacija z zidno krono na karolinškem reliefu (o. 870) na plat¬ nicah ->Perikop Henrika II. ali poosebitev (brez krone, pač pa z napisom HIERVSALEM) na t. i. Nikazijevem diptihu (X./XI. st.) v stolnični zakladnici v Tournaiju. L: RDK IV (10. [46.] zv., 1957, stp 1192); LCI I (1968, stp 570 & repr. stp 565—66). — Cf. W. Mols- dorf( 1920, p. 93 [št. 917] & 95 [št. 926]). Jesejeva korenika (lat. Virga de radice Jesse, fr. Varbre de Jesse, it. 1'albero di Jesse, nem. der Jessebaum ali die Jessewurzel, srb. loža Jesejeva), evang. ik. m. —> Kristusovih prednikov (Mt 1, 1—17), ki se — oprt na Izaijevo prerokovanje (Iz 11, 1: Mladika požene iz Jesejeve korenike, poganjek vzcvete iz njegove korenine, cf. s. v. Egredietur virga) — začenja z Davidovim oče- fom (Jese = Isaj): iz ležečega Jeseja raste drevo ali trta, ki nosi večje ali manjše število (največ¬ krat 12) Jezusovih »prednikov«. Up: zlasti sli¬ kana okna — pobudnik očitno -> Suger s svojim naročilom leta 1144 (o. 1840 rest. okno v Saint- Denisu bilo o. 1150/60 kopirano v katedr. v Chartresu), med drugimi star. primeri miniatura v -> Ingeborginem psalterju (o. 1200/13) in slika¬ rija na lesenem stropu v c. St. Michael v Hildes- heimu (2. četrt. XIII. st.), pozn. npr. miniatura v Brevirju Filipa Dobrega (o. 1455/60, Bruxelles, Bibl. RoyaIe, Ms. 9511, f. 15), Geertgen tot Sint Janš (Rijksmus.), Engrand Le Prince {sli¬ kano okno iz 1525 v c. St.-Žtienne v Beauvaisu) in Richard Tassel (Troyes, Mus.). L (cf. s. v. Kristusovi predniki): Reau II/2 (1957, p. 129—39, 140, 150 — L!); H. T. Kirby, The Jesse Tree motif in stained glass (Čonn, 1958); SSS (1966); »US« 8 (1968, repr. p. 66, 194, 243). — Cf. P. Bloch (MJ Hdb., 1964, repr. 5, 11—19), A. Blunt (1953, t. 146B), E. Male (XII= siecle 1922 [1947]), G. Schiller (I 1966), etc. Jesen (lat. Autumnus, angl. The Autumn, fr. L'Automne, it. L'Autunno, nem. Der Herbst), personifikacija enega izmed -> štirih letnih časov. Up: npr. W. Jamnitzer (pozlačen bron, 1557/78, Ksthist. Mus.). Jessen, Peter (1858—1926), nem. um. zgodo¬ vinar. R. v Altoni, direktor knjižnice berlinskega Kstgewerbe-Mus., u. (67) v Leobnu. B: Darstellung des Weltgerichts bis auf Michelangelo (BI 1883); Der Ornamentstich: Geschichte der Vor- lagen des Kunsthandwerks seit dem Mittelalter (BI 1920); Meister des Ornamentstichs: Eine Auswahl aus vier Jahrhunderten (4 knj. [800 t.], BI 1922—1923). 943 Jetro — Jezus očisti tempelj 944 Jetro ( Raguel ), bibl. oseba, madianski duhov¬ nik, Mojzesov tast. Up: -*■ Mojzesova poroka s Seforo. Jetrove hčere -> Mojzes brani Jetrove hčere Jevrič, Olga (1922—_), srb. kiparka v Bgd, tam r., tam dkč. glasb. ak. in ak. za lik. umet¬ nosti. P: med star. deli dober portret Borisa Kidriča, pozn. samosvoje abstr. kompozicije iz cementa in železa. L: SeuphorS (1961); Lazar Trifunovič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); olgajevrič(Zgb 1964 [rk, Gal. suvre- mene umjetnosti]); IV beogradski trijenale jugoslo- venske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] -L!). Jevtimije (srb.) -*■ Evtimij Veliki Jeza (lat. Ira, angl. the Wrath, fr. la Colere, it. Tira, nem. der Zorn), personifikacija ene izmed Pregreh (cf. s. v. sedem poglavitnih grehov). L: Marie Icon II (1932); Reau I (1955, p. 189 etc.); EWA III (1960, t. 211 zgoraj des.). — Cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), W. Molsdorf (1920 [1926]). Jezabelina smrt, bibl. ik. m. (4 Kralj 9, 33— 37); vrgli so jo skoz okno njene palače in na jezraelskem polju so psi snedli njeno meso, kot je bil napovedal prerok Elija (3 Kralj 21, 23). Up: v srednjev. umetn. tako kot smrt njenega moža —*■ Ahaba ponazorilo kazni za -> Voluptas, e. g. risba v —► Glossarium Salomonis (f. 3v). L: Reau II/l (1956, p. 301). jezdec, vržen iz sedla (fr. le cavalier desargonne) kot ik. m.: cf. s. v. Spreobrnjenje sv. Pavla in Superbia. L: MAS I (1935); M .Zadnikar (ELU 3,1964, s. v.); Stele (1969, repr. 184—85). — Cf. I. Komelj (VS, X, 1966, p. 58 & 71), F. Stelč (1921). jezuiti (hrv. isusovci, it. i Gesuiti), člani Družbe Jezusove (lat. Societas Jesu, abr. S. J. ali SJ), zadnji v. cerkv. red rimskokatol. c., ki ga je v obd. protireformacije 1534 ust Ignacij Loyola in 1540 potrdil papež —>■Pavel III. (1773—1814 je bil red razpuščen). Z vojaško hierarhijo (na čelu reda general) in disciplino, zelo skrbnim šolanjem in pazljivim upoštevanjem človeških slabosti (npr. t. i. reservatio mentalis, »notr. pri¬ držek«, pri izjavah, obljubah in prisegah) so se jezuiti uveljavili kot spovedniki, diplomati, vzgo¬ jitelji in misijonarji (-> Frančišek Ksaverij ) pa tudi kot um. naročniki. Mdr. sta zanje delala Rubens in Gianlorenzo Bernini, med njihovimi c. so npr. II Gesu in St’ Ignazio v Rimu, St. Michael v Miinchnu in šentjakobska c. v Lj, številne stavbe v Juž. Ameriki (»jezuitski slog«)- Jezuiti npr. —>Pozzo (Andrea ) in -> Gruber, pos. med um. zgodovinarji ->■ Braun (Joseph), ->Jer- phanion (Guillaume de) in —► Kirschbaum ( Engel- bert). L: Alfred Hamy: Essai sur 1’iconographie de la Compagnie de Jčsus (P 1875); id.: Galerie illustrče de la Compagnie de Jčsus (8 knj., P 1893); Walther Wei~ bel: Jesuitismus und Barockskulptur in Rom (Str 1909, »ZKA« 70); Rene Fiildp-Miller: Macht und Geheimnis der Jesuiten (2. izd. 1932; n. izd. Mn 1962), Ludwig Koch: Jesuiten-Lexikon (Paderborn 1934, pon. Lowen-Heverlee 1962); II quarto ccntenano della costituzione della Compagnia di Gesu (Mi 1941 — zlasti Engelbert Kirschbaum, La Compagnia O* Gesu e l’arte); Zdenko Šenoa (ELU 3, 1964, P- 20—21); EWA XV: Index (1968, p. 551 — cf. Society of Jesus). Jezus -> Kristus Jezdeci na morskem obrežju, tudi po realistični obnovi krajine znamenita miniatura (f. 59v) v 1904 zgorelem -> Torinskem horariju. Jezdec na belcu naj bi bil hol. grof Viljem IV. Bavarski, ki je u. 31. V. 1417 (cf. s. v. Eyck, Jan van). L: Panofsky Neth (1953, p. 234 ss [»The Prayer on the Shore«] & 452 [op. 3], t. 162); Otto Kurz (EWA V, 1961, stp 328 [»The Cavalcade by the Seashore«]); »CA« 17 (1968, p. 83, repr. p. 86 [»Ca- valieri sulla spiaggia«]); etc. Jezekilj (srb.) -> Ezekijel JEZERSKO na Gorenjskem. Podr. c. sv. Ožbalta: nad StS-mi iz srede XIV. st. (Marija zavetnica in Poslednja sodba) freske iz o. 1490 (med okupacijo Nemci prebarvali z oljno barvo, po osvoboditvi rest.): pasijonski prizori, e. g. Ecce homo, itd., tudi » tihožitje « z brisačo. »Zlat« v. olt. (konec XVII. st.). Jezus blagoslavlja otroke — Sinite parvulos Jezus med učeniki -> Dvanajstletni Jezus med učitelji (tudi —»■ »Opus quinque dierutn«) Jezus očisti tempelj (lat. Venditores a Temp 0 depulsi, fr. L’Expulsion des marchands du temp > it. La cacciata dei mercanti, nem. Die VertreibunS der Handler [Kramer ali Wechsler ] aus dem Tem pel), evang. ik. m. (Mt 21, 12—13; Mr 1 ’ 15—17; Lk 19, 45—46; Jan 2, 14-16)- UP- npr. miniatura v —> Codex Rossanertsis (o. » relief na bron. vratih c. S. Ženo v Veroni (X • XII. st.), Giotto (freska v Capp. deli’Arena —► Padovi), freska v —*■ Dečanih (XIV. st.), V berti (relief na sev. vratih Baptisterija v Fl° ren ^ [des. vratnica, srednja vrsta levo], 1404/24). Greco (o. 1560/65, Washington; o. 157 / ’ Minneapolis; o. 1595/1600, Frick; o. 1600/ ’ Fogg in Nat. Gali.), Rembrandt (jedk., 1 945 Jezus Sirah — Joel 946 L: Pigler I (1956, p. 325—30); Reau 11/2 (1957, p. 401—03). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 411). Jezus Sirah, avtor —»Sirahove knj. Up; cf. s. v. Salomon in prerok Jezus Sirah. Jezus umiva apostolom noge —» Umivanje nog Jezus v hiši Simona farizeja, evang. ik. m. (npr. Lk 7, 36—50, o razločkih med evangeliji cf. Reau, infra); »očitna grešnica«, običajno isto- vetena z Marijo Magdaleno, s solzami moči Jezusove noge, jih briše s svojimi lasmi in mazili z oljem iz alabastrne posode. Up: npr. Tiefen- bronnski oll. (d. 1431), D. Bouts (Dahlem), itd. L: Reau II/2 (1957, p. 326—28). Jezušček (lat. Jesulinus, angl. the Christ Child, fr- 1'enfant Jezus, it. il Divino Bambino in Gesu Rimbo, nem. das Christkind), običajno predstav¬ ljen skupaj z materjo —» Marijo. Cf. s. v. Rojstvo ; Čaščenje pastirjev, Poklon treh kraljev, Beg v Egipt; itd. Po značilnem tipu Jezuščka imen. n P r - ~»Mojster živahnega otroka. Cf. s. v. otrok kot motiv upodabljajoče umetnosti. V Dorothy C. Shorr: The Christ Child in de- votional images in Italy during the XIV century !NY 1954 ). Reau II/2 (1957, p. 39, 40-41); Reiner »aussherr, Jesuskind (LCI II, 1970 — L!). Joahimov dar zavrnjen v templju (angl. Expul- sion of Joachim [from the Temple], it. Gioacchino scacciato dal tempio), kršč. ik. m. po Protevan- geliju Jakoba ml. (—»apokrifni evangeliji). Up: npr. v Padovi Giotto (freska o. 1305/10, Capp. deli’Arena), v Florenci pa Taddeo Gaddi (freska 1332/38, Sta Croce, Capp. Baroncelli, leva stena, des. del zgornjega prizora), Giovanni da Milano (freska, Sta Croce, Capp. Rinuccini) in Dom. Ghirlandaio (freska, 1486/90, Sta Maria Novella, kor, leva stena, levi spodnji prizor [s slikarjevim avtp.]), pozn. freska na juž. steni v c. -> Sv. Primoža nad Kamnikom (1504), Q. Massys (hrbtna stran des. krila —»triptiha sv. Ane, 1509, Bruxelles). L: MAS I (1935, repr. 113 — Sv. Primož); Reau n/2 (1957, p. 156—57). — Cf. J. fVhite (1966, t. 91B, 120, 173 A). Joannes von Werd de Augusta -»Johannes von Werd de Augusta Joas, bibl. oseba, 12. Izraelov kralj (sin Joaha- za, oče Jeroboama). Cf. infra s. v. Joas izstreli puščico. Joas, bibl. oseba, 7. Judov kralj (oče Amasije). Up: cf. infra s. v. Joas kralj, Atalija umorjena. Jež (angl. the urchin, fr. le porc-epic, it. ilporco- s Pino, nem. der Igel) se pojavlja v grbu ->Jeze (fro); znamenje fr. kralja Ludovika XII. L: Debidour (1961). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. J j« J- Strzygowski (1899). Joab, bibl. oseba, Davidov poveljnik, ubil Ebnerja (—> Abnerjeva smrt), Absaloma (->Ab- s alomova smrt) in Amaso. Za kazen ga je kralj Salomon dal ubiti, kot mu je bil naročil oče, ktalj David. L: Hannelore Sachs (LCI II, 1970, s. v. — L!). ■ Denis (1952); Rainer Budde (LCI II, 1970 — L!). Joahim (it. Gioacchino), po —>apokrifnih o® gelijih mož sv.-»Ane in oče -» Marije, kr sc. svetnik (16. VIII.). Up: cf. infra & s. v. Srečanje P r ‘ zlatih vratih’, Sveto sorodstvo’, itd. L: Reau III/2 (1958, p. 751); Kelte: 09«, P- 279—80). — Cf. J. Braun (1943, stp 360—63). •Joahimova in Anina legenda, prizori iz 1V _ . legendarnih staršev —► Marije, med njimi Joahimov dar zavrnjen v templju m pr ‘ pastirjih, tudi Angelovo sporočilo 00 . 0‘mj/e M in-Srrf«* P" Z'f* IJ P; Giotto VCapp. delPArena v — Padovi). Slovenskem najpopolnejša vrsta v c.-» v - Ptoža nad Kamnikom. fr: Rčau II/2 (1957, p. 155 ss). Joas izstreli puščico, bibl. ik. m. (4 Kralj 13, 15 — 17): Judov kralj pri bolnem preroku -*-Eli- zeju. Up: npr. William Dyce (1844, Hamburg). Joas kralj, Atalija umorjena, bibl. ik. m. (4 Kralj 11, 9—16). Up: npr. lesor. v Dalma¬ tinovi Bibliji (1584, I. f. 210). Job (lat. Jobus, it. Gitbbe), gl. oseba Jobove knj. (Biblija, ->poučne knjige), zgled potrpežlji¬ vosti; v kršč. stednjem veku ga je mdr. popula¬ riziral papež —» Gregorij Vel. s svojim delom Expositio in librum beati Job ali Moralia in Job’, patron glasbenikov. Up: npi. relief na -» Sarko¬ fagu Junija Bassa (o. 359), freske — » Bartola di Fredi (XIV. st., San Gimignano, Collegiata), B. van Orley (triptih, d. 1521, Bruxelles). L: Rčau II/l (1956, p. 310—18 & 341 — L!). — Cf. V. Denis (1952); Rainer Budde (LCI II, 1970 — L!). das Joch (nem.) —» traveja, -> jarem Joel, bibl. prerok (—» dvanajst malih prerokov), znan po primerjavi z napadom kobilic. Up: mi¬ niaturi v —» Rabulovem evangeliarju (f. 5r [levo], 586) in -> Admontski bibliji (o. 1140 — z rojem kobilic!), Michelangelo (freska na stropu Sik- stinske kapele). L: Rčau II/l (1956, p. 382—83). 947 Joffroy, Rene — Jones, Inigo 948 Joffroy, Rene (1915—_), fr. arheolog (in filozof), kustos arheol. muz. v Chatillon-sur- Seine v Burgundiji. B: Le tresor de Vix {Čute d'Or) (P: PU 1954). johaniti ali ivanovci (angl. Order of Hospitalers ali Order of St. John, fr. les chevaliers de Saint- Jean de Jerusalem, hol. Heren van Sint Jan, nem. die Hospitaliter ali die Johanniter), najprej bra¬ tovščina bolnice sv. Janeza, ki so jo bili v XI. st. v Jeruzalemu ust. trgovci iz Amalfija za pomoč romarjem, pozn. — ko so križarji zavzeli Jeruzalem — pa viteški red sv. Janeza Krst. (bel osmerokotni križ na črnem plašču). Med njiho¬ vimi trdnjavami —> Krak de s Chevaliers. Od 1291 dalje središče reda na Cipru, 1310—1522 na Rodosu (rodoški vitezi), 1526—1798 na Malti {malteški vitezi in malteški križ). Po njihovi —*■ komendi pri Kamniku tudi imen. —*■ Komenda', 1310 ust. komenda v —> Haarlemu (-> Geertgen tot Sint Janš). L: o haarlemskih johanitih cf. Panofsky Neth (1953, p. 497, op. 6 — L!). Johannes Aquila de Rakespurga, »Janez Akvila [pravzaprav Janez Ev.] iz Radgone«, prvi z ime¬ nom znan stenski slikar na Slovenskem, tudi stavbenik in morda bolj podjetnik kot pa izvrše¬ valec. StS-e v Velemeru na Madžarskem {domn. 1378), Turnišču (njegova delavnica d. 1383 in 1389, sam 1393) in Martjancih (d. 1392). L: MAS I (1935); F. Steli, Aquila, Johannes de Rakespurga (ELU 1, 1959 [izšlo 1960]); EWA VII (1963, stp 748 — Giovanni Aquila), XIV (1967, stp 904); Stele (1969, p. 157—74). Johannes de Caulibus — > nepravi Bonaventura Johannes iz Brunecka (it. Giovanni da Brunico), slikar na juž. Tirolskem, v 2. in 3. deceniju XV. st. dkm. kot avtor fresk v križnem hodniku stolnice v -> Briksnu, v — Sterzingu in —»■ Neu- stiftu pri Briksnu. Njegova delavnica zaposlena tudi na -v Ptujski gori pri Ptuju. Jo(h)annes von Werd de Augusta je 1491 spisal in morda tudi iluminiral rkp. antifonar v 2 zv. v Škofijskem arhivu v Lj (prej v župnijskem arhivu v Kranju). L: F. Steli (SBL, 3. zv., 1928, p. 410); id. (ELU 3, 1964, s. v.); Min Jug (1964, kat. št. 63). — Cf. M. Kos (& F. Steli 1931). Johannot, Tony (1803 — 1852), fr. romantični ilustrator in slikar. Ilustr. je, zlasti z vinjetami, mdr. Moliera (1835—36), Cervantesa (Don Qui- chotte 1836—37), Lavvrencea Sterna (1841), Silvia Pellica (1843), Ariosta (Roland furieux 1844), Goetheja (1845), itd., še skupaj z bratom Alfre¬ dom (1800 — 1837), ki je bil nadarjenejši slikar od njega, pa npr. W. Scotta (1830—32). L: Bland (1958 [19691); LaranE (1959 — L!). — Cf. Champfleury (1883). Johnson, Philip C. (1906—....), amer. arhi¬ tekt in pisec o arhitekturi, sprva nanj vplival predvsem —> Mies van der Rohe. A: lastna hiša, Johnson House (1949, New Canaan, Conn.), Temple Kneses Tiferat Israel (1954—55, Port Chester, N. Y.), restavracija v Mies van der Rohejevem Seagram Building v Nevv Yorku, Theatre of the Dance v okviru tamk. Lincoln Center for the Performing Arts, itd. Jokasta, grš. mit. oseba, mati in žena -» Oidl- pa. V slov. umetn. npr. Jokastina postelja, slika Marija Preglja (mešana tehnika, pl, d. [19]66). L: Grimal (1951, p. 243); Grant (1968). Jolanda Aragonska (fr. Yolande d'Aragon), (1380 — 1442), hči aragonskega kralja Janeza •• (1387—95), žena Ludovika II., vojvode anžu- vinskega, mati -> Reneja I. Dobrega in tašča fr. kralja Karla VII. V Franciji je delal zanjo t. i. Mojster —> Robanovega horarija, ki je morda bil njen rojak. Jona (angl. Jonah, fr. Jonas, it. Giona), bibl- prerok (—»■ dvanajst malih prerokov). Up: npr- miniaturi v —► Rabulovem evangeliarju (f. 6r [des,]> 586) in —► Admontski bibliji (iniciala, o. 1140), relief iz o. 1190 na -> relikviariju Treh kraljev v katedr. v Kolnu (napisni trak: Propter me tem- pestas mittitur), Michelangelo (freska na ->stropa Sikstinske kapele). L: Reau II/l (1956, p. 410 ss); Keller (1968, P- 290—91); LCI II (1970, s. v. Jonas — L!). Jona pod bučnim (bršljanovim) grmom, b'* 3 *’ ik. m. (Jona 4, 5—8). V mod. prevodu ricinov grm, v septuaginti buča in v vulgati bršljan, temu ustrezno tudi različne upodobitve, mdr. na sarkofagih in na —> lipsanoteki v Brescii (3. č etr ’ IV. st.). L: Rčau II/l (1956, p. 418). Jonatan in Simon Makabejec v boju z Bakhi dom, bibl. ik. m. (1 Mkb 9, 43—49). Up: npr- Jean Fouquet ( miniatura v 1. knj. Židovski starožitnosti, o. 1470, Bibl. Nat., Ms. fr- ^ ’ f. 270v). Jones, Inigo (1573—1652), angl. arh., s P rV ^ kostumograf in scenograf, v stavbarstvu P 10 " po —> Palladiu vplivanega klasicizma v Ang 'U r. in u. (78) v Londonu. A: v Greenvvichu Qneen House (1616—18 & 1629—35), v Londonu Ban■ Jonge, C. H. de — Jordan, Vasilije 950 949 queting Hall v VVhitehallu (1619—22), itd. — Up: npr. A. van Dyck (o. 1635, Eremitaža). L: John A. Gotch: Inigo Jones (L 1928); Geoffrey Webb (EWA VIII, 1963, s. v. — L!); Pevsner (1966). Jonge, C. H. de, Jonkvrouwe, hol. um. zgodo¬ vinarka, do 1951 direktorica utrechtskega Cen- tr oal Museum. B: Bijdrage tot de kennis van de Noord-Nederland- sche costuum-geschiedenis in de le helft van de XVl c eeuw , j. tf et mannenC0S ( UUtn (utr 1916); De dom te utre cht (W 1920, »K. in Holland« 4); Holdndische M obel und Raumkunst von 1650—1780 (’s Graven- age 1922, uv W. Vogelsang); ,Het triptiek der familie v on Lochorst door Jan van Scorel in het Centraal Museum te Utrecht ‘ (OH, 1929); ,Portretten van Jan v un Scorel en Agatha van Schoonhoven ‘ (ib.); Paulus Jr°/f e ^ Se: P° rtre, ~ en genreschilder te Utrecht, 1571 — 8 (Assen 1938); Jan van Scorel ‘ (Niederlandische "2 a er ei im XV. u. XVI. Jahrhundert, A-Lpz 1941); 194n ^ oc ^ orst ~^ tar von dan lan Scorel ‘ (Panth, ir, ,Een familiengroep met zelfportret van erner van den Valckerp (OH, 1942); (uv) Centraal useum — Utrecht: Catalogus der schilderijen (1952); 1 Qst\ Zgn ' ^ezelaar-triptiek van Jan Scorel ‘ (OH, Jan Steen (A s. d., »Pal.«). Jonov sarkofag -h- lateranski sarkofag št. 119 jonski red, eden izmed 3 —>• stebrnih redov stare Srš. arhitekture. Steber ima v nasprotju s star. ~ y dorskim redom nogo ali bazo, bolj vitko deblo, glavo krasijo, kolikor je še vidna, pal- mete ali t. i. kimatij (listni venec z nazaj zaviha- n ' m > listi), predvsem pa je značilna široka bla- ^ lna , ki se ob straneh polžasto zavija v t. i. vo- u t>. Slaven primer so stebri Nikinega templja na at enski Akropoli. ,L- Cf . W. Andrae (1933), J. Flis (1885), han 0912), O. Puchstein (1887; 1907). F. von Joos van Cleve (dkm. od 1511 dalje, u. 1540/ flam. slikar v Antwerpnu, o. 1530 v Franciji ln 1538 v Angliji, v novejši lit. običajno isto- v eten z -> Mojstrom Marijine smrti. Joos van Gent — > Just us van Gent Jordaens, Jacob (1593—1678), flam. slikar, ob Rubensu in van Dycku in za njima osrednja osebnost flam. slikarstva XVII. st.; r. in u. (85) v Antvverpnu, od o. 1655 kalvinec. Mit., bibl. ln evang. prizori, v vseh pa zdravi, zagoreli, r ejeni in robati možje z ženami bleščeče mesnatih Udov , ljudje, ki so največkrat videti kot nekam Posurovelo Rubensovo občestvo. Številni motivi v več variantah, npr. Satir pri kmetu po Aisopovi r f^P- La Fontainovi basni (Alte Pin., Kassel, > ir Knilj piJe U638/40, Louvre; Ksthist. Mus.), °t brunda starina, si žvižga mladina« (npr. Val enciennes, Mus. des B.-A. [last: Louvre]; d. 1646, Alte Pin.), etc. S: npr. Avtp. s starši, sestrami in brati (1615, Eremitaža), Avtp. s ta¬ stovo družino (1616, Kassel), Najdenje Erihtona (d. 1617, Antvverpen; pozn. varianta Ksthist. Mus.), Mučeništvo sv. Apolonije (1628, Antvver¬ pen, Augustijnenkerk), Moški iz družine van Zurpelen in njegova žena (o. 1630, Nat. Gali.), Zmagoslavje Evharistije (o. 1630/35, Dublin), Zmagoslavje princa Frederika Hendrika (1652, Haag, Huis ten Bosch), Dvanajstletni Jezus v templju (1663, Mainz, Altertumsmus. u. Gemal- degal.). L: J. S. Held (EWA VIII, 1963, s. v.); Horst Gerson (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. H. Fierens-Ge- vaert (1905), H. Gerson (Harm 1960), J. S. Held( 1940; 1949), R. A. d 'Hulst (1956), M. Jaffe (1968 — L! [cf. Egbert Haverkamp-Begemann, Kchr, maj 1969]), L. van Puyvelde (1953), M. Rooses (1906), R. H. fVilenski (1960 — L!). Jordan (fr. le Jourdain), reka, po — > Hieronimu sest. iz Jora in Dana (zato tudi personifikacije dvoobraznega Jordana). Up. v okviru bibl. in evang. ik. m., med prvimi Prehod čez Jordan in -> Elija na ognjenem vozu, med drugimi Krst v Jordanu, povsod Jordan predstavljan tudi kot personifikacija v podobi -> rečnega boga, tako npr. med primeri »Krsta« na kupolnih mozaikih v Raveni v baptisteriju ortodoksnih (V. st.) in arijanskem baptisteriju (o. 500). L: Reau II/2 (1957, p. 298); Giinter Ristow, Zur Personifikation des Jordan in Taufdarstellungen in der friihen christlichen Kunst (Berliner Byzantinisti- sche Arbeiten, 1957); Olga Aliče Nygren (LCI II, 1970, s. v. — L!). — Cf. F. X. Kraus (II 1886, p. 70—72). Jordan, Max (1837—1895), nem. muzealec, 1870—75 direktor mestnega muz. v Leipzigu, nato pa (1876—95) berlinske Nationalgalerie. Jordan, Robert Furneaux (1905——), angl. arh. in zgodovinar arhitekture. R. v Birmingha¬ mu, 1931—40 akt. kot arh., učil na Architectural Association School (1934—63) in Univ. of London (1952—53), stalni sodel. časopisa The Observer (1951-63), itd. B: The IVorld of G real Architecture: From the Greeks to the Nineteenth Century (NY 1961); Victorian Architecture (Harm 1966); A Concise History of Western Architecture (L 1969, »The World of Art Libr.«). Jordan, Vasilije (1934—....), hrv. slikar, sur- realist. R. v Zgb, mladost preživel v Sloveniji. Obiskoval glasbeno šolo, Šolo za umetno obrt (1948—53) in Akademijo lik. umjetnosti v Zgb (1953—58). Prva samost, razst. v Zgb 1961. L: Vasilije jordan (Zgb 1961 [rk, Gal. SU]). 951 Jom, Asger — Jozue ustavi sonce pri Gabaonu 952 Jorn, Asger, s pr. im. Asger Oluf Jorgensen (1914—....), dan. abstr. slikar, evr. piedhodnik amer. -> action painting, soustanovitelj skupine -+COBRA, od 1955 dalje v Parizu. L: ReadP (1959 [1969]); H. ReaJ (Kindler m, 1966, s. v. — L!). — Cf. N. Ponente (1960). Josephson, Ernst (1851—1906), Šved. (ž.) slikar (in pesnik: Svarta rosor, 1888, in Gula rosor, 1896), občudovalec Rembrandta, ki ga je tudi kopiral ( Staalmeesters ); nazadnje duševno zbo¬ lel. S: David igra pred Savlom (1878, Stockholm), Španski kovači (2. varianta, d. 1882, Oslo), La Joie de vivre (1887, Kobenhavn). — R: ohra¬ njenih o. 2000. L: E. M. Namenyi (RJA, 1961, p. 626—27); L. 0slby (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. J. P. Hodin (1942). Josephus Flavius —> Jožef Flavij Josija da Helkiju brati postavo, bibl. ik. m. (4 Kralj 23). Up: npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (f. 218 — v. duhoven z Lutrovimi pote¬ zami, Josija kot saški volilnik). L: Jiirgen Paul, Josias (LCI II, 1970 — L!) Jourdain, Francis (1876 — 1958), fr. pisec o lik. umetnosti. B: Pierre Bonnard: ou Les vertus de la liberte (G: Sk 1946, »Les Tresors de la peinture frangaise«); Utrillo (P 1948, »Coli. Palettes«); Marquet (P 1948, »Coli. ,Plastique‘« 4); Cezanne (P 1950, »Coli. Pa¬ lettes«); (& Jean Adhemar) Toulouse-Lautrec (P 1952, »Coli. Promethee«); Felix Vallotton (G 1953). Jouvenet, Jean, »Jean III«, imen. tudi le Grand (1644—1717), fr. slikar, r. v Rouenu, najpo¬ membnejši član umetniške družine, ki je baje bila it. rodu ( Giovinetto ); od 1661 dalje v Parizu, tam u. Član -> Academie Royale, od 1707 dalje njen lektor, po smrti Ch. Lebruna predstavnik t. i. ->rubenistov. Zaradi protina nazadnje slikal z levico (sgn. Johannes Jouvenet, dextra paraly- ticus, sinistra pinxit). S: npr. Estera pred Asuer- jem, d. 1673 — njegova najstar. ohranjena slika), Faetontov odhod (Rouen, Mus. des B.-A.), Ozna¬ njenje (d. 1685, ib.), Avtp. (o. 1690?, ib.), Ludovik XIV. ozdravlja skrofulozne bolnike (d. 1690, Saint-Riquier), Izak blagoslovi Jakoba (d. 1692, Rouen, Mus. des B.-A.), Avtp. »di sotto in su« (1694?, ib. [kopija glave v lj. NG]), Snemanje s križa (1697, Louvre — naslon na Rubensa), Raymond Finot (1704, ib.), Smrt Frančiška As. (verj. 1713, Rouen, Mus. des B.-A.). L: F. N. Leroy: Histoire de Jouvenet (P-Rouen 1860); H. Vollmer (ThB XIX, 1926, s. v.); Antoine Schnapper, De Nicolas Loir d Jean Jouvenet (RLou, 1962); Thuillier & Chatelet (1964); J.-C. Lemagny (Kindler III, 1966, s. v. — L!); Louis XIV Lille (1968). Jovanovič, Paja (1859—1957), srb. slikar, naj¬ uspešnejši predstavnik akad. realizma pri Srbih, mojster folklornih in historičnih kompozicij, ki so imele v svojem času pravo nacionalno prero- diteljsko vlogo. Mnogo potoval, ob koncu živel zvečine na Dunaju. S: npr. Oblačenje neveste (1886, Bgd, Nar. muz.), Petelinji boj (1887, ib.), za svet. razst. v Parizu 1900 nastalo Kronanje carja Dušana Silnega v Skopju (ib.), itd., med portreti e. g. Mihajlo Pupin (ib.). L: M. Kolarič (ELU 2,1962, s. v.). — Cf. D. Meda- kovič (1957). Jovan Zlatousti (srb.) -> Janez Krizo stom Jozue (angl. Joshua, fr. Josue, it. Giosue), bibl. oseba, sin Nuna iz Efraimovega rodu. Sprva se imenoval O sej, ime Jozue (hebr. Jehošua) mu je dal Mojzes, po čigar smrti je postal vodi¬ telj Izraelcev. Up: cf. infra & s. v. Grozd D obljubljene dežele. L: Keller (1968, p. 293—94); Jiirgen Paul, Josue (LCI II, 1970 — L!). Jozue in Kaleb, Nunov sin (cf. s. v. Jozue) iz Efraimovega rodu in Jefonov sin iz Judovega rodu, edina resnicoljubna oglednika med možmi, ki jih je Mojzes poslal v kanaansko deželo (4 Mojz 13). Up: običajno v motivu —►Grozd '* obljubljene dežele. Jozuetova knjiga, del -> Biblije, ki poroča o Izraelcih od Mojzesa do Jozuetove smrti. Up- *Jozuetov zvitek (X. st., cf. infra), pozn. pa nP r- —> Bibbia istoriata padovana (konec XIV. st.). L: Louis Roussel: Le Livre de Josue (P 1955), Reau II/l (1956, p. 219—27 — L!). Jozuetova zmaga nad Amalečani -> Bitko Amalečani (2 Mojz 17, 8 — 13) Jozuetova zmaga nad Amorejci, bibl. ik- (Joz 10, 9 — 11). Up: npr. Nicolas Poussin (162 25, Puškin). *Jo/.uetov zvitek, biz. iluminiran rkp. (X- st- Bibl. Vat., Palat. Grec. 431), od 1902 dalje raz rezan na 15 delov, očitno posnetek aleksandru skega helenističnega originala (verj. ir V. st.. Med miniaturami, ki skupaj tvorijo naj boga ej cikel ilustracij —> Jozuetove knjige, npr. P re čez Jordan, Zavzetje Jeriha in Kamnanje Ahana- L: Diringer Book (1958). — Cf. J. Beckwith (192°)’ M. Schapiro (1949), K. Wetzmann (1948). Jozue ustavi sonce pri Gabaonu in luno v 1 . ajalonski, bibl. ik. m. (Joz 10, 12—14). Up-^ 11 ^ niatura v —► Psalterju sv. Ludovika (f. 46) kaze 953 Jožef — Jožef spozna v Mariji božjo mater 954 času svojega nastanka primerno — viteško nošo iz srede XIII. st. L: Reau II/l (1956, p. 225). Jožef, bibl. oseba, za razloček z Marijinim ženinom imen. egipt. Jožef ali očak Jožef (lat. Josephus patriarcha ); sin —rJakoba in (kakor najmlajši, Benjamin) Rahele, oče Manaseja in Efraima. Up (cf. infra): prizori iz njegove zgodbe (srb. Priča o Prekrasnom Josifu) npr. na StS-ah v Sopočanih iz XIII. L: Reau II/l (1956, p. 156—71); Uršula Nilgen, Joseph von Agypten (LCI II, 1970 — L!). — Cf. M- Schapiro (1952), R. Wischnitzer (1953). Jožef (lat. Josephus, it. Giuseppe, srb. Josif, šp. Jose in Jusepe ), kršč. svetnik, »Marijin deviški ženin« ( virgineus sponsus Virginis), zaščitnik te¬ sarjev i n umirajočih. Atribut: lilija, ozelenela Palica. Up: v poznosrednjev. umetn. v skladu s t. i. —*■ apokrifnimi evangeliji (Protevangelij Ja¬ koba ml. in Zgodba o Jožefu tesarju ) pravi žanrski in velikokrat nemalo komičen lik, npr. s čutarico na sliki Počitka na begu v Egipt (Bertram iz Mindena, —> Grabovvski olt., dkč. 1379, Ham- bur s), ko si greje noge (- >»Mali diptih v Bar- gellu«, 1380/90) ali sprejema darove kraljev (na * Brabantskem biseru, Alte Pin.), ko mu je ntleko prikipelo v kozici (Bolfgangus de ... cz, Rojstvo, 1453, Crngrob) ali ko nastopa v vlogi Prevaranega soproga (—> Jožefovi očitki ). L: Rčau III/2 (1958, p. 752—60 — L!). — Cf. K. Aunstle (1926), W. Rothes (1925). Jožefa vržejo v vodnjak (lat. Joseph in cisti mani mittitur), bibl. ik. m. (1 Mojz 37, 24), v srednjev. tipologiji napoved Polaganja v grob. Up: npr. Nikolaj iz Verduna (emajl, 11. prizor iz vrste ante legem na->- Verdunskem olt., 1181, Kloster- neuburg), lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 24v). ž. zgodovinar, r. v Jeruzalemu, mdr. užival naklonjenost Neronove žene Popeje, pozn. kot v ®dja ž. upora proti Rimljanom prišel v rim. Ujetništvo, živel v Rimu in v grš. jeziku spisal j 1 ° Vdovski vojni (grš. Peri tu judaiku polemu, at - -De bello judaico libri Vil) in -^-Židovske lar °Žitnosti (grš. Judaike archaiologia, lat. Anti- Mtatum Judaicarum libri XX ali De Antiquita- T* s btdaeorum). Kot najbolj bogato iluminiran P- Ž. starožitnosti pred XIII. st. je znan mo- nski kodeks, ki ga hrani Merton College v Xf °rdu(verj. 1150-a leta). L: Walter Cahn, An Illustrated Josephus from the Meuse Regio i in Merton College, Oxford (ZfKg, 1966). Jožefova čistost (lat. Pudicitia Josephi, angl. The Chastity of Joseph, fr. La Chastete de Joseph, it. La častita di Giuseppe, nem. Die Keuschheit Josephs, rus. Celomudrie Iosifa), bibl. ik. m. Up: cf. s. v. Putifarjeva žena in Jožef. Jožefovi bratje pasejo drobnico pri Sihemu (v Dotainu, tj. sev. od -^-Sihema), bibl. ik. m. (1 Mojz 37, 18—20): Zagledali so ga od daleč in, preden se jim je približal, naredili zvijačen naklep ... Up: miniatura v —> Dunajski Genezi (f. 15r [spodnji prizor], zač. VI. st.). Jožefovi očitki Mariji (lat. Crimina Josephi ali Suspicatio Josephi, srb. Josif čini prekore vere- nici), kršč. ik. m. »prevaranega soproga«, kot so ga v naslonu na evangelij (Mt 1, 19: Ker... je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odslo¬ viti ; lat. voluit occulte dimittere eam) razvili t. i. —> apokrifni evangeliji in cerkv. misteriji. Up: npr. relief na —>• Maksimijanovi katedri (sreda VI. st.), relief na bron. viatih katedr. v Piši (XI. st.), kapitel v c. Notre-Dame du Port v Cler- mont-Ferrandu (XII. st.), St S v Kaleniču (sreda XIV. st.), itn. — dokler ni bil v katol. umetn. motiv prepovedan na -> Tridentinskem koncilu. Prim. tudi geslo Jožef spozna v Mariji božjo mater in z imenom Jožefov dvom znano varianto motiva (LCI II, 1970, s. v. Josephszv/eifel — L!). L: Rčau II/2 (1957, p. 206—07); SSS (1966, p. 189 & 191). Jožef sanja o soncu, luni in 11 zvezdah in o tem pripoveduje staršem in bratom (lat. Somnium so- lis, lunae et undecim stellarum), bibl. ik. m. (1 Mojz 37, 9—10). Up: miniatura v—> Dunajski Genezi (f. 15r, zač. VI. st.), relief na —>■ Maksimi¬ janovi katedri v Raveni (VI. st.), mozaik v Mar¬ kovi c. v Benetkah (XI. st.), relief na katedr. v Auxerru (XIII. st.), Rafaelova delavnica ( freska , -r Rafaelove loggie [25. prizor = tudi sanje o žitnih snopih]], 1517/19), itd. L: Reau II/l (1956, p. 159—60). Jožef se sreča z Jakobom v deželi Gesen, bibl. ik. m. (1 Mojz 46, 29). Up: slonokoščeni relief na zun. -> Maksimijanove katedre (= pod naslo¬ njalom desnice, 546/556). L: cf. A. Grabar (L’age d’or, 1966, repr. 337). *Jožef spozna v Mariji božjo mater, poznosred¬ njev. kršč. ik. m. Odličen primer je tabla krilnega olt. z zahodnonem. ozemlja o. 1350 (hrastovina, tempera, zlato ozadje, 38 X 27 cin, Dahlem). 955 Jožef ukaže bratom napolniti vreče z žitom — Jugoslavija 956 Na Jožefovem napisnem traku je brati (v popr. prepisu) vere apud te est fons viti e, na Mariji¬ nem pa dominus possedit me. Druga tabla istega olt. (35,2 X 25 cm, Stadel, v kat. kot »srednje- nem. mojster«) kaže prizor Kristus krona Marijo z bibl. citati (Vp): dilectus meus ad me ioquitur pri Mariji in veni electa mea pri Kristusu. L: Europe Goth. (1968, št. 300 — L!). — Cf. G. Schiller (1966. p. 68, repr. 141). Jožef ukaže bratom napolniti vreče z žitom, bibl. ik. m. (1 Mojz 42, 25). Up: slonokoščeni relief na zun. (= pod naslonjalom desnice)—»- Maksimijanove katedre (546/56). L: cf. A. Grabar (L’age d’or 1966, repr. 336). Juan de Flandes (u. pred 16. XII. 1519), na Flandrskem rojeni, v Španiji od 1496 dalje dkm. slikar. S: npr. Portret dekleta (Ivana Blazna ?, Thyssen), 15 tablic s prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja (Madrid, Pal. Real). L: S. J. Gudlaugsson (Kindler II, 1965, s. v. — L!). — Cf. C. Justi (1887). Juan de la Cruz (šp.) -> Janez od križa Jubal, bibl. oseba, sin —> Lameha (iz vrste Kajnitov) in Ade, » pater canentium cithara et organo « (1 Mojz 4, 21: oče vseh igralcev na citre in piščali). Juda Makabejec premaga Arabce (nem. Judas besiegt die Araber), bibl. ik. m. (2 Mkb 12, 10— 12). Up: npr. M. Merian star. (bakr. v Bibliji, 1630). Juda naslednik Jozueta, bibl. ik. m. (Sodn 1, 1—2). Up: npr. miniatura v—>■ Bibliji iz Saint- Martiala v Limogesu (konec XI. st., Bibl. Nat., f. 91 r). Judicium Salomonis (lat.) -> Salomonova sodba Judita (angl., fr. & nem. Judith, it. Giuditta), bibl. junakinja ( Juditina knjiga, abr. Jdt), obi¬ čajno predstavljena kot —>■ kefalofor s Holofer- novo glavo, sicer pa njen atribut pes (zaradi zvestobe, ki jo je ohranila Manaseju tudi kot njegova vdova); v srednjev. tipologiji podoba Marije, zmagovalke nad satanom. Up: npr. Donatello ( bron , o. 1456/57, Florenca, piazza della Signoria), Botticelli (se vrača iz Holoferno- vega taborišča, del diptiha, 1470/72, Uffizi), Mantegna z delavnico (les o. 1490, Washington; grisaille, o. 1490, Dublin), Giorgione (pl [prej les], Eremitaža), Sodoma (Siena, Pin.), B. Pe¬ ruzzi (freska, 1517, Rim, Sta Maria della Pace), C. Meit (gola, alabaster, viš. 29,5 cm, o. 1515, Munchen, Bayerisches Nationalmus.), L. Cra- nach star. (npr. Ksthist. Mus. [les, o. 1530]), J- Massys (npr. d. 1543, Boston FA), C. Allori (Pitti), O. Gentileschi (Hartford), J. Liss (npr. Ksthist. Mus.), S. Vouet (ib.), A .-^-Gentileschi (npr. Detroit), F. Maffei (Faenza, Pin.), F. Je¬ lovšek (freska v kupoli, d. 1734, Lj [Kodeljevo], kapelica Codellijeve graščine Turn), G. Klimi (npr. o. 1901, Ost. XIX,—XX.). L: Panofsky Stud (1939 [1962, p. 12—14, repr. 3]); Ferguson (1954); Pigler I (1956, p. 191—96); Reau II/l (1956, p. 329—31); SIovS (1966, t. 22 pri p. 52); Keller (1968, p. 298—99); Jane Davidson Reid, The True Judith (Coli Art J, XXXVIII/4, 1969); Jutta Seibert, Judith (LCI II, 1970 — L!). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). K. Kunstle (1928, p. 302), W. Molsdorf (1920, št. 894), R. H. Wilenski (1960, repr. 295—96, 315, 582). Judita pokaže ljudstvu Holofernovo glavo, bibl. ik. m. (Jdt 13, 14—21). Up: npr. Abr. Bloemaert (hrastovina, d. 1593, Ksthist. Mus. [varianta: Stadel]), Solimena (ib.). L: Pigler II (1956, p. 196—98). Juel, Jens (1745—1802), dan. slikar, pomem¬ ben portretist. S: npr. Nicolai Abraham Abilgaard ( 1772, —>• Hillerod), J'ean-Franfois-Joseph Saly (1772, Kobenhavn), Avtp. z ženo pred slikarskim stojalom (d. 1791, ib.), Družina Ryberg (1796 97, ib.). L: I. Buhi (ThB XIX, 1926, s. v.); L. 0stby (Kindler III, 1966, s. v. — L!). Jugend, poljuden, bogato in pisano opremljen in ilustr. tednik, ki ga je (s podnaslovom Miinch- ner illustrierte IVochenschrift f. K. u. Leben) 1- ^ 1896 zač. izdajati njegov ustanovitelj Georg Hirth (ur. Fritz von —> Oslini, zal. Georg Hirths Kunst-Verlag v Miinchnu). Časopis je sicer iz¬ hajal do 1940, pomemben pa je bil samo do ; svet. vojne, ko je po svoje, tj. v smislu boja P rot ' dekadenci populariziral findesieclovsko umetm Med njegovimi lik. sodel. npr. -> Stuck, Ott° Eckmann, -> Jank, itd., predvsem pa Albert IVeisgerber. L: Fritz Schlawe: Literarische Zeitschriften (2 zV " Stu 1961—1962, »Smlg. Metzler«). Jugendstil, ob rev. Jugend (supra) nastalo nem. ime za -> findesieclovsko umetn., ki ra ^ zaradi popularnega značaja tega lista ni naj posrečeno. Jugoslavija, Med kraji s pomembnimi um spomeniki in situ in zbirkami so zlasti: B e Beograd, Dečani, Dubrovnik, Gračanica, H va ■' Kalenič, Korčula, Kotor, Lepenski vir, sija, Mileševa, Mostar, Nerezi, Nin, Novi ’ Ohrid, Peč, Poreč, Prizren, Pula, Rab, Radim 957 Juliana Anicia — Jung, Carl Gustav 958 Ravanica, Sarajevo, Skopje, Solin, Sopočani, Split, Stobi, Studenica, Šibenik, Trogir, Varaždin, Zadar, Zagreb, pos. v -> Sloveniji pa Celje, Crn¬ grob, Gornji grad, Hrastovlje, Kamnik, Koper, Kostanjevica, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Piran, Ptuj, Ptujska gora, Radovljica, Slovenj Gradec, Stična, Sveti Primož nad Kam¬ nikom, Škofja Loka, Šempeter, Turnišče, Vele- sovo, Vrzdenec in Žiče. L: Željko Jiroušek: Historijsko-umjetnički spo¬ menici Jugoslavije (Zgb 1938); varii auctores (ELU 3, 1964, s. v.); Grga Novak & Maja Miletič & [za Slove¬ nijo] Fr. Stelč, Yugoslavia (EWA XIV, 1967 — L!); lugoslovenski mozaik (Bgd s. a. [1969]); UBJ (1969 1970] — L!); L’Art en Yougoslavie (P 1971 [rk, Grand Pal.]). _ cf. M. Kašanin (1939), J. Mal (1924), v - Moli (1962 [Lj 1965]). Juliana Anicia —> Dunajski Dioskurides Julij II., Giuliano Della Rovere (1443—1513), Papež (1503—13), nečak -> Siksta IV., najslav¬ nejši pokrovitelj umetnikov med papeži, Michel¬ angelov vročekrvni sobesednik. Za njegovega Pontifikata -+Bramante zač. Petrovo c. v Rimu, Michelangelo zač. nagrob. (infra) in poslikal strop Sikstinske kap., —> Rafael pa —¥■ Stanza della Segnatura in — > Stanza d'Eliodoro. Up: npr. Melozzo da Forli (-»■ Sikst IV. imenuje Platino), Rafael (v obeh stanzah [-> Disputa; Izgon Heliodorja ; -> Maša v Bolseni] in pos. v samost. Portretu, les, 1512, Nat. Gali.). K cf. K. Oberhuber (1971), R. iVeiss (1965). * J ulije v nagrobnik, nagrobnik papeža > ", bi - ostvarjen po 1. načrtu (1505) - pred¬ stavljal Michelangelovo največje kipars o samost, stoječ mavzolej v Petrovi c. v ' z več kot 40 sohami v nadnar. velikosti, na stro pji, na ploščadi vrh pritličja Mojzes, sv. ave . ^ita activa in Vita contemplativa, prav na vr »bara«, s papeževim likom. Po papeževi smrti nadaljnje pogodbe in načrti čedalje maA)* 5 ^ nagrobnika (1513, 1516, 1526, 1532, 1542) ’ *: ga je mojster naposled s pomočniki nag o (1542—45, Rim, S. Pietro in Vincoli). Od kipo , ki so bili nastali po načrtu iz 1513 (Upotni 1 » umirajoči « suženj v Louvru) je bil v spom. razmeroma slabo usklajeni, skromni sad Prizadevanj, »la tragedia della Sepoltura << ( °n — vključen samo -*■ Mojzes. Ob njem s lev o Rahela ( Vita contemplativa) in desno Lija (Vita activa), zidec nad pritličjem podpirajo f er "», W ponazarjajo -*■ štiri temperamente (pa eve na desno flegmatični in melanholični temp rament nad Rahelo, kolerični in sangvinicni te mperament nad Lijo), plastika zgoraj pa je v ^ioti delo mojstrovih pomočnikov, na so o ležečega papeža (Pietro Boscoli) je Marija z otro¬ kom, levo od papeža Šibila, desno Prerok. L: Vasari-Milanesi VII; Cankar III/l (1936); E. Panofsky, The First Two Projects of Michelangelo^ Tomb of Julius II (AB, 1937); *Panofsky Stud (1939 [1962]); Karl August Laux: Michelangelos Juliusmo- nument: Ein Beitrag zur Phanomenologie des Genies (BI 1943); Panofsky Tomb (1964). — Cf. (tudi s. v. Michelangelo) A. Chastel (1959), H. v. Einem (1951; 1959), J. Pope-Hennessy (III 1963), Ch. de Tolnay (1951; *1954 — L!), J. IVilde (1928). Jullian, Rene, fr. um. zgodovinar, prof. na Sorboni (Inst. d'Art et d'Archeologie). B: VEveil de la sculpture en Italie (2 knj., P 1945— 1949); ,Le »Coucher d Vitalienne « de Jacob van Loo ‘ (Toescov zb., 1950); Les Sculpteurs romans de l'Italie septentrionale (P 1952); ,Delacroix et Baudelaire ‘ (GBA, 1953); ,Caravage et les peintures de la Cliapelle Contarelli' (RArts, 1953); ,Caravage d Naples * (ib. 1955); ,L'Esprit civique dans Part des Primitifs Fla- mands ‘ (Roggenov zb., 1957); ,»La Madonna del latte « attribuee d Nino Pisano ‘ (Deonnov zb., 1957); ,Cam- biaso ou Caravage' (Rev. des etudes italiennes, 1959); Caravage (Lyon 1961); La Sculpture gothique (P 1965, »Ars Europae«); Le Futurisme et la Peinture Italienne (P 1966). Jung, Carl Gustav (1875—1961), švic. psiholog in kult. filozof, izšel iz Freudove psihoanalize (ločitev 1913), sam svojo smer imenoval »anali¬ tična psihologija«. S svojo teorijo — da poleg osebnega izvenzavestnega sloja obstaja tudi ko¬ lektivno izvenzavestno, ustvarjajoče t. i. prvo¬ bitne podobe ( archetypische Bilder), ki se mdr. javljajo v mitologiji in lik. umetn. — vplival na nekatere lit. in um. zgodovinarje in kritike, arheologe, itn. B: Wandlungen und Symbole der Libido (1912; pozn. izd. W 1925); Psychologische Typen (Z 1921); Vber die Archetypen des kollektiven UnbewuJ3ten (Eranos- Jb, II, 1934 [predelano cf. 1954]); ,Traumsymbole des lndividuationsprozesses * (ib., III, 1935); ,t)ber den Archetypus' (Zentralblatt f. Psychotherapie, 1936); ,Die psychologischen Aspekte des Mutter-Archetypus' (Eranos-Jb., VI, 1938); Psychologie und Religion (Z 1940); (& K. Kerenyi )Zur Psychologie desKind-Arche- typus (A-Lpz 1940); Psychologie und Alchemie (Z 1944; 2., rev. izd. Z 1952, »Psychologische Abh.« 5); , Vom IVesen der Trdurne' (Ciba-Ztschr., 1945); Die Psychologie der Vbertragung: Erlautert anhand einer alchemistischen Bilderserie (Z 1946); Symbolik des Geistes: Studien iiber psychische Phanomenologie (Z 1948); Gestaltungen des UnbewuJJten (Z 1950); A ion: Untersuchungen zur Symbolgeschichte (Z 1951); Symbole der IVandlung: Anal'yse des Vorspiels zu einer Schizophrenie (Z 1952); V on den fVurzeln des Be- \vuJStseins: Studien iiber den Archetypus (Z 1954 [n. izd. teksta iz 1934]); Mysterium Coniunctionis: Untersuchung iiber die Trennung und Zusammen- setzung der seelischen Gegensdtze in der Alchemie (3 knj., Z 1955—1957); (& Marie-Louise von Franz, Joseph L. Henderson, Jolande Jacobi & Aniela Jaffe) Man and his Symbols (L 1964; nem. izd.: Der Mensch und seine Symbole, Olten-Fr 1968). 959 Junge Kunst — Jupiter in Semela 960 L: Jolande Jacobi: Die Psychologie von C. G. Jung (3. izd., Z 1949); ead.: Komplex, Archetypus, Symbol in der Psychologie C. G. Jungs (Z 1957); Janko Kost- napfel (NSd, 1967, p. 480). — Cf. J. Bialostocki (1966, p. 116—22), H. Frankfort (1958). — Zbornik: Studien zur analytischen Psychologie (Festschrift zum 80. Geburtstag...) (2 knj., Z 1955). načrte za -> Miramar pri Trstu, po katerih ga je sez. Anton -> Hauser. Juno ali Jundna , staroitalska boginja (po njej verj. imen. mesec junij), zenačena s -» H er o. Up: cf. infra & s. v. Kaznovanje Junone. Junge Kunst, knj. z. zal. Klinkhardt-Biermann (Lpz). Od 1919 do zač. 1930-ih let je izšlo o. 60 knjižic, posv. sodobnim umetnikom, zlasti nem. slikarjem. Mdr. so bili predstavljeni: 1 Ma \Pech- stein (Georg Biermann 1919), 4 Ludvvig Meidner (Lothar Brieger 1919), 5 Cesar Klein (Theodor Daubler 1919), 9 Willy Jaeckel (Ernst Cohn- Wiener 1920), 13 -+Klee (H. Von Wedderkop 1920), 16 Karl Schmidt-Rottluff (W. R. Valen- tiner 1920), 31 -> Ki sl ing (Carl Einstein 1922), 32 August Mačke (Walter Cohen 1922), 37 Georg Schrimpf (Oskar Maria Graf 1923), 41 — >Dix (Willi Wolfradt 1924), 44 -+Kubin (P. F. Schmidt 1924), 47 -> Feininger (Wolfradt 1924), 48-> Hofer (Benno Reifenberg 1924), 52 -> Kokoschka (Biermann 1929), 53 —> Nolde (P. F. Schmidt 1929), 56 —> Beckmann (Heinrich Simon 1930), 58 -*■ Heckel (Ludvvig Thormaelen 1931). Juni, Juan de (o. 1507—1577), šp. (fr.) kipar (slikar in arh.), pomemben predstavnik skrajno slikovitega in naturalističnega šp. kiparstva. P (vse polihr.): npr. plastična skupina Polaganje v grob (točneje Objokovanje, les, 1541—44, Valla- dolid, Museo Nacional de Escultura), v. olt. v katedr. v Valladolidu (reliefi Srečanje pri Zlatih vratih. Rojstvo in Oljska gora ) in katedr. v Burgo de Osma (1550—54, med reliefi npr. Srečanje pri Zlatih vratih). L: EWA XIII (1967, stp 322 — L!); Andreina Criseri: Juan de Juni (Mi s. a., »CdS« 72). junij (lat. lunius, fr. Juin, hrv. Upanj, slov. tudi rožnik) kot ik. m. (—► upodobitve mesecev)-, kot prvi poletni mesec predstavlja -> poletje (-»■ vrata augsburške stolnice), sicer pa ga zaznamujeta dvojčka in zlasti rak (—*■ zodiakalna znamenja), med značilnimi opravili pa brušenje kose, košnja in spravljanje sena (Mihi pratum [servit j — cf. s. v. mnemotehnični stihi), ovčja striža, itd. Up: npr. miniatura v —► Sijajnem horariju vojvode her¬ ojskega (f. 6v — košnja in grabljenje sena, v ozadju Palais de la Cit e in Sainte Chapelle v Parizu), freska v Pal. Schifanoia v Ferrari (mdr. Merkurjevo zmagoslavje). L: Panofsky Neth (1953). — Cf. B. Berenson (1968: I, p. 131), W. Molsdorf (1920, št. 1033), J. Sauer (1902 [1924]). Junker, Carl, avstr. arh. v Trstu, doma z Du¬ naja, sez. tržaški vodovod (1850—57) in napravil L: Hunger (1955, p. 173—74). ‘Juno Ludovisi, po z Ludovisi imen. glava v nadnar. velikosti (marmor, viš. 112 cm, 39/45, Rim, Mus. delle Terme), v kateri so napačno gledali Hero ter jo slavili Winckelmann, Goethe (»me ein Gesang Homers«), Herder, Schiller in W. von Humboldt. Gre za idealizirani portret Antonie ml. (u. 39 stara 75 let). L: Helga von Heintze : Juno Ludovisi (Bremen 1957). — Cf. Th. Kraus (1967, t. 296). Juno okrasi rep svojega pava z Argusovim* očmi, mit. ik. m. (Ovid, Met. I, 721—24). Up: npr. Goltzius (les, d. 1615, Rotterdam). L: Pigler II (1956, p. 130). Jupiter (lat. Iuppiter), najvišji rim. bog, ki v vsem ustreza grš. -+Zeusu; sin Saturna in Rč e - V ant. Rimu mu je bil pos. posv. Kapitol. Cf- infra (tudi -> » Amori di Giove«), pos. za portrete v podobi Jupitra pa s. v. Klavdij resp. Ludovik XV. kot Jupiter. L: Grimal (1951, p. 244—45); Hunger (1955, P- 174—75 — L!). ‘Jupiter in 16, Correggiova po obliki in vsebini mehko čutna slika (o, pl, 163,5 x 74 cm, 1530, Ksthist. Mus., cf. s. v. » Amori di Giove«), na J' uglednejša upodobitev tega mit. ik. m., ki s naslonu na Ovida (Met. I, 588 — 600) kaže, kako v oblak spremenjeni poglavar Olimpa objema lepo 16. Jelen(ova glava) v des. spodnjem vogala nam tak6 rekoč v imenu lepotice simboliz ,ra desiderio ver so iddio. L: Pigler II (1956, p. 135-36); »US« 9 (gg p. 72); »CA« 41 (1970, kat. št. 79, t. LXIII); E» rl £ R. Knauer, Zu Correggios Io und Ganymed (Z ’ 1970). — Cf. K. M. Svoboda (Brunn s. a. [1936J1- Verheven (JWCI, 1966, e. g. p. 185—86). Jupiter in Kalisto, mit. ik. m. (Ovid, Met- 1 > 401 ss): poglavar bogov je lepo nimfo zapeti 3 ' v podobi Diane. Up: npr. Rubens (1613, Kassel- L: Pigler II (1956, p. 136—37). Jupiter in Semela, mit. ik. m. po Ovidu (^ ct IH, 287—309): ljubosumna Hčra povzroči, ^ Jupitrovi bliski uničijo Sčmelo, Šestmesečni P l0 _ njune ljubezni, Bakha (Dionisa), pa bo do nje govega rojstva sam Jupiter nosil v svojem teles • 961 Jupiter kot satir pri speči Antiopi — Justi, Car) (Nicolaus Heinrich) 962 Up: npr. Virgil Soliš ( bakr .) in Gustave Moreau (1896, Pariz, Mus. Gustave Moreau). L: Pigler II (1956, p. 137—39); »US« 11 (1971, re Pr. p. 124). Jupiter kot satir pri speči Antiopi, mit. ik. m. (Ovid, Met. VI, 110—111): njuna sinova bosta Amfion in Zet. Up: npr. Tizian (Louvre), Wat- teau (ib.). L: Pigler II (1956, p. 133—34). Jupiter preda Junoni v kravo spremenjeno 16, rn 't- ik. m. (Ovid, Met. I, 610—24). L: Pigler II (1956, p. 136). Juraj Dalmatinac, lat. Georgius Mathaei Dal- maticus, it. Giorgio da Sebertico (zač. XV. st. 1475), hrv. kipar in arh. R. v Zadru, sodel. pri p orta delta Car ta v Benetkah, 1441 prišel iz Benetk v Šibenik, tam u. P & A: nadaljeval katedr. \ Šibeniku (zasnoval prečno ladjo in kupolo nad križiščem, njegova zakristija in krstilnica, sohi Petra in Pavla na stranskem por- talu in venec 74 glav na zun. apside), poleg tega 1448 naroč. kapela in olt. sv. Anastazija (Staša ) v splitski katedr. (na olt. kip ležečega svetnika z nilinskim kamnom okrog vratu, spredaj v glo¬ bokem reliefu 4 v. cerkv. učitelji in med njimi znani relief *Bičanja), dela v Anconi (npr. iz 1455/60 kip Caritas na Loggia della Mercanzia). . k: H. Folnesics, Giorgio da Scbenico (ThB XIV, ly 2l, p. 84—85); D. Kečkemet (ELU 3, 1964, s. v. (r> *-•); Giuseppe Marchini , Per Giorgio da Scbenico R-omm, 1968, p. 212—28). — Cf. C. Fiskovič (*1963), U. F rey (& v. Moli 1913), V. Moli (Lj 1965), Ch. *eymour, Jr. (Harm 1966 — L!). Jurij (lat. Georgius, angl. George, češ. Jii, r ' Georges, hol. Joris, hrv. Juraj, it. Giorgio ; 1ZV- Giorgione], nem. Georg [izv. J dr g, Jiirgen, “JI. Polj. Jerzy, srb. Dorde), kršč. svetnik (23. , •)> ki naj bi bil oficir rim. legije; patron — > reda ačne podveze, orožarjev, itn. Up: v oklepu, ®l°ječ, npr. Donatello (marm. soha na zun. Ursanmichcle v Florenci), Mantegna (Accad.) * n Mojster iz MeBkircha ( slika na jelovini, Stutt- 8ar 0; stoječ na zmaju, npr. kipi iz ptujske Pitijske c. (o. 1380, Ptuj, muz. na gradu), v 'Punchenskem Bayer. Nationalmus. (o. 1400) in z a brske gore pri Litiji (sreda XV. st., NG); na belem konju (cf. infra). j n V 9 tto von Taube: Dic Darstellung des hi. Georg no „ r er JJalienischen Kunst (Halle 1910); id., Zur Iko- (Miu ' e des bi. Georg in der italienischen Kunst Dem' 1?11); Rčau 1II/2 (1958 — L!). — Cf. O. bemu. rmrV/ RČau H*/ 2 ('958 — L!). - u. u. K.ftoc/i ^’) 1937 - L!), K. Kunstle (1926), W. F. n e j^ r 9 v boju z zmajem, kršč. ik. m., najpogost- P ri zor iz legende tega svetnika (cf. supra), 33 " Leksikon zvečine na belem konju. Up: pri nas npr. (veliko¬ krat na slavoloku nad lokom) freske na Vrzdencu (1. pol. XIV. st.), v Martjancih (Janez Aquila 1392), na Bregu pri Preddvoru (o. 1400), Selu pri Žirovnici (o. 1440) in Visokem pod Kurešč- kom (Janez Ljubljanski 1443), v Bodeščah (sreda XV. st.), Krški vasi (zadnja tretjina XV. st.) in Volči pri Poljanah (o. 1520), sicer pa rus. ikone (cf. »PKG«, infra), B. Notke ( plastika, dkč. 1489, Stockholm, Storkyrka), Rafael (Louvre & VVashington), V. Carpaccio (Benetke, S. Giorgio degli Schiavoni), H. G. Geigerfelder (slika iz ka¬ pele gradu Ortnek, d. 1641, NG), itd. L: MAS I (1935, p. 38); Reau III/2 (1958, p. 576— 77); »PKG« 3 (1968, t. 308, 318, 331, 360): Stele (1969, p. 44 & 89—90, repr. 2, 32, 36, 43, 62, 67, 93, 98, 109, 119, 171). — Cf. G. von der Osten (& H. Vey 1969, repr. 49—50). JURKLOŠTER v dolini Gračnice (jugovzh. od Celja). Od nekd., 1209 že drugič ust. kartuzi¬ janskega samostana ohranjena 1227 posv. c. (v Sloveniji edinstven gotski nadstrešni stolpič). L: M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. J. Curk (IX 1967 — L!). Jurkovič, Ivan (1893—1934), slov. kipar, r. in u. (40) v Lj. P: npr. kamn. sohi žena (personifi¬ kaciji Štednje in Dajanja ) na pročelju nekd. Poštne hranilnice v Lj (zdaj Cankarjeva c.), spom. Ivana Cankarja na Vrhniki (bron, po na¬ tečaju 1929 odkrit 10. Vin. 1930). — Up: H. Smrekar (karikatura). L: Ilustr (1929, št. 11, f p. 366); IS VI (10. Vlil. 1930, p. 250 — 2 f; 24. VIII. 1930, p. 266 — 2 f; 1. XI. 1930, p. 349 — f); ŠijanecS (1961); ČBL. Justi, Carl (Nicolaus Heinrich), (1832 — 1912), nem. um. zgodovinar, mojstrski pisec z bogatim kulturnozg. okvirom obogatenih življenjepisov. R. v Marburgu, končal 1854 evang. teologijo, 1859 prom. in habil. iz filozofije na univ. v Mar¬ burgu, ord. tam (1869) in v Kielu (1871), od 1872 dalje pa ord. za zgod. novejše umetn. na univ. v Bonnu. B: Winckelmann und seine Zeitgenossen (2 knj., 1866—1872; 2. izd. [Lpz 1898] in 3. izd. [ib. 1923] v 3 knj.); ,Jan van Scorel' (JkPK, 1881); ,Die Reiter- statue Philipps /K. in Madrid von P. Tacca'+ (ZfbK. 1883); ,Die Reiterstatue KarI Emanuel von Savoyen aus der Lbwenburg bei Kassel' (ib., 1886); ,Juan de Flandes' (JkPK, 1887); Velazguez und sein Jahr- hundert (2 knj.,Bn 1888; n. izd.,W: Ph 1933); Murillo (Lpz 1892; 2. izd. ib. 1904); ,Das Tizian-Bildnis der Kgl. Galerie Kassel' (JkPK, 1894); ,Der Fali Cleve' (ib., 1895); ,Ein Bildnis der Isabella von Osterreich von Mabuse' (ZfbK, 1895); , Do menico Theotocopuli von Kreta' (ib., 1896/97);, Laura de' Dianti' (JkPK, 1899); Michelangelo: Beitrage zur Erkldrung der I Verke und des Menschen (Lpz 1900; 2. izd. BI 1922); ,Tizian und der Hof von Vrbino' (JkPK, 1904); ,Torrigiano' (ib., 963 Justi, Ludwig — južna vrata florentinskega baptisterija 964 1907); pon. izb.: Miscellaneen aus drei Jahrhunderten spanischen Kunstlebens (2 knj., BI 1908); Michelangelo: Neue Beitrdge zur Erklarung seiner fVerke (BI 1909); Bonner Vortrdge ([iz let 1889—97] Bn 1912); Briefe aus Italien ([iz let 1867—69] Bn 1922). L: cf. W. Cohen (1933), G. Gliick (1932), U. Kul- termann (1966), W. Waetzoldt (1924). Justi, Ludvvig (1876—1957), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec, nečak prejšnjega. Bil je priv. docent v Berlinu (1901) in prof. v Halle a. S. (1903), direktor Stadlovega um. inst. v Frank¬ furtu (od 1904) in berlinske Nationalgal. (1909— 33), od 1946 dalje pa generalni direktor nekd. Drž. muzejev v vzh. Berlinu. B: ,Jacopo de' Barbari und A. Diirer * (RepKw, 1898); Konstruierte Figur en und Kopfe unter den VVerken Al¬ brecht Diirer s (Lpz 1902); , Vber Diirer s kiinstlerisches Schaffen' (RepKw, 1903); ,Ciovanni Pisano und die toskanische Skulptur en de s XIV. Jalirhunderts' (JkPK, 1903); Diirers Dresdner Altar (Lpz 1904); Ciorgione (2 knj., BI 1908; n. izd., 2 knj., BI 1926); Die italie- nisclie Malerei des XV. Jahrhunderts (BI 1910); Zeich- nungen aus dem Besitz der Nationalgalerie (BI 1919); Deutsche Zeichenkunst im XIX. Jahrhundert: Ein Fiihrer zur Sammlung der Handzeichnungen in der Nationalgalerie (BI 1919; 2. izd. 1920); Deutsche Malkunst im neunzehnten Jahrhundert (BI 1921); Zeichnungen von Hans Thoma (1922); Hans Titoma (1922); Die Landschaften von Arnold Bocklin (BI 1925); Arnold Bocklin (BI 1927 [rk, Nationalgal.]); Von Corinth bis Klee (BI 1931); Georg Kolbe (BI 1931, »Junge K.« 60); Von Runge bis Thoma: Deutsche Malkunst im 19. und 20. Jahrhundert, Ein Gang durch die National-Galerie, Berlin (BI 1932); Im Dienste der Kunst (Breslau 1936). L: zbornik: Forschungen und Berichte: Staatl. Museen zu Berlin, Bd. 1 (BI 1957 — B!). Justin, Elko (Gabrijel), (1903—1966), slov. grafik, ilustrator in um. zbiralec, r. in u. v Lj. Mdr. ilustr. Ilko Vaštetovo (Roman o Prešernu, 1937), Daudeta (Pisma iz mojega mlina, 1938) in Balzaca (Okrogle povesti, 1954). L: AS (1958 — L!); Anton Slodnjak, Ilustrator Prešerna (NRazgl, 25. II. 1967). Justitia (lat.), Pravičnost (fr. la Justice, it. la Giustizia, nem. die Gerechtigkeit), personifika¬ cija kreposti (- -usedem kreposti in pos. — >štiri kardinalne kreposti). Atributi: zlasti tehtnica in meč, tudi -> fasces. Zg. predstavniki: Furius Camillus, Pittakus & Trajan, tudi Kambises (—>■ David, Gerard) in Oton III. (—> Bouts, Dirk). L: Marie Icon II (1932, repr. 15, 27, 38, 49—50, 52, 63, 67, 72—73, 75, 114); Reau I (1955, p. 189). — Cf. W. Molsdorf( 1920, št. 969 [1926]). Justus van Gent, pravzaprav Joos van Wassen- hove, niz. slikar, akt. o. 1460/80 v Gentu in na urbinskem dvoru, v Italiji imen. Giusto da Guanto. S: nedvomno njegovo delo je samb * Obhajilo apostolov ali Ustanovitev evharistije (les, 1473/74, Urbino, Gali. Naz. delle Marche — des. je v profilu Federico da -> Montefeltro in zadaj na rokah neznane žene njegov sinček Guidobaldo, predela pa je kazala Uccellov Čudež onečaščene hostije), sicer pa mu je mdr. atr. tudi triptih s Kalvarijo (Gent, stolnica sv. Bavona) Cf. s. v. urbinski »uomini famosi«. L: Adolf de Ceuleneer: Juste de Gand (Br 1911)1 Friedlander III (1925 [n., angl. izd. 1968]) & XIV (1937); Rene Cazier (Fierens Diet., 1950, p. 237—51 — L!); Panofsky Neth (1953); Margaretta M. Sa- linger, Justus of Ghent (EWA VIII, 1963); Horst Gerson (Kindler II, 1965, p. 580—81 — L!); Marilyn Aronberg Lavin, The Altar of Corpus Domini in Urbino: Paolo Uccello, Piero della Francesca (AB, 1967); Pasquale Rotondi (Middeldorfov zb., 1968, р. 199—200). — Cf. W. Bombe (1909; MfKw, 1912; 1929/30), G. Hulin de Loo (Br 1942), J. Lava!leye (1933; 1936; 1964), L. van Puyvelde (La Pcinture flam. a Rome 1950), A. Schmarsotv (1912), R- H- Wilenski (1960 — L!), etc. Jusuf in Zulajka -> Putifarjeva žena in Jožef Juteršek, Mirko (1932— ), slov. um. zgo¬ dovinar, dipl. 1959, bibliotekar (od 1960) in asist, (od 1963 dalje) na Oddelku za um. zgod¬ na lj. univ. Številni prispevki v ELU, razprava Matija Jama (1971 ohranjena dis., rkp.). B: ,Razstavni katalogi umetnostnih razstav v Slo¬ veniji do leta 1945* (Lik. rev., 1962/63); ,Umetnostno zgodovina * (Slovenska matica: 1864—1964, Lj 1964). L: ULJ II (1969 — B!). jutranja zarja -> Aurora (Eos) Juvarra (Juvara), Filippo (1678—1736), najp°' membnejši it. arhitekt XVIII. st. R. v Mesini, od 1714 dalje kot »prvi kraljevi arhitekt« v To¬ rinu, vmes na Portugalskem, v Parizu in Lon¬ donu, 1735 prispel v Madrid, tam u. A: orjaška с. *Superga s samostanom pri Torinu (1717—31). zah. krilo Pal. Madama v Torinu (1718—20. kraljevski lovski grad *Stupinigi pri Torinu (V‘ lla Reale di S., 1729—33), chiesa del Carmine v To¬ rinu (1732—35). L: A. Telluccini: L’arte delParchitetto FdipP 0 Juvara in Piemonte (T 1926); L. Rovere, V. Viole, ■ E. Brinckmann: Filippo Juvara, I (T 1937); ‘ e Murray (EWA VIII, 1963, s. v.); Univcrsita degj. studi di Messina, Istituto di Disegno: Mostra ^ Filippo Juvarra, architetto e scenografo, Catalog cura di Vittorio Viale (Me 1966 [rk, Pal. deli’Um , sita] — L!); Wolfgang Krdnig (Kchr, 1967, p. 32 — Cf. A. E. Brinckmann (1931), R. Wittkower Juventus -> Hebe *južna vrata florentinskega baptisterija, ^ in dat. delo Andree da Pontedera (-> P‘ S< L' Andrea) : ANDREAS: UGOLINI: NINI; V*-■ 965 kabala — Kaftal, George 966 p ISIS: ME: FECIT: A: D: M: CCC: XXX. Vo¬ ščeni model dkč. 1330, celota ulita v bron do 1 336: 28 reliefov v gotskih četverolistih, od tega 20 prizorov iz legende Janeza Krst., v zadnjih 2 vrstah pa skupaj 8 personifikacij kreposti (--> se¬ dem kreposti & Humilitas). — Pozn. bron. okvir okrog vrat je napravil Vittorio Ghiberti, Loren- zov sin (1452/62). L: lise Falk: Studien zu Andrea Pisano (Hmb 1940); ead. & J. Ldnyi, The Genesis of Andrea Pisano’s Bronze Doors (AB, 1943, p. 132—53); EWA I (1959, t. 228—29). K kabala (hebr.), »izročilo« (fr. la cabale), ž. cistično iztočilo globljega spoznanja skrivnosti sv eta, ki naj bi ga bog dal Mojzesu, zapisovano ° d HI. st. dalje. Gl. delo je Žohar (»Svetloba«, ^III. st.), jedro nauka pa je 10 sefirot, tj. božjih ernanacij. Po kabalističnem svetlobnem nauku ■* e bog čista bela luč ( en-sof ), ki je ni mogoče Sledati, zato se razodeva z barvnimi emanacija- mi: modra barva ustreza Modrosti (hebr. hohna), Ze lena Uvidevnosti ( bina ), zlata Lepoti ( tiferet ), r deča Moči ( gevura ), belkasta Usmiljenju ( hesed ). ^ teh barvah npr. svečniki F. L. Wrightove sina¬ goge v Philadelphii (- > Bet h Sholotn). Kabala vplivala tudi na —> številčno simboliko. Kacijanarjev nagrobnik > nagrobnik Ivana Ka- c 'janarja (cf. s. v. Gornji grad) kača (lat. serpens, angl. the serpent , fr. le ser- Pei, t, it. il serpente, nem. die Schlange), mdr. jdribut personifikacije —► Prudentia, sicer pa v r šč. umetn. predvsem podoba hudiča. Up; cf. V ' Adam in Eva pri drevesu spoznanja; Aron in °jzes pred faraonom', Bronasta kača ; Eskula- P °' a palica; kaducej; Kleopatra; Pavel in gad. • s - v. Physiologus. fn L: W. H. Haslam: The Cross and the Serpent 1S?J 849); R « au 1 (1955, p. 111-12), 111 (1959, p. (1938/397 Cf ' A ' A ' Barb (1952) ’ R Wi,tkower Trierju (mojster Gozbertus o. 1100) in bron. kadilnica z angelom in tremi mladeniči v ognjeni peči (mozansko delo, 2. četrt. XII., st., Lille, Palais des B.-A.). L: SvvarzenskiR (1954, repr. 343-44 & 346); ELU 3 (1964, p. 130). — Cf. J. Flis (1908, p. 94—97), F. X. Kraus (II Fr 1886, s. v. Weihrauchfaji). Kadmos, mit. oseba, sin feničanskega kralja Agenorja in bi at -^-Europe, mož Harmonie in oče -> Semele. Kadmos in njegova žena Harmonia spremenjena v kači, mit. ik. m. (Ovid, Met. IV, 563—603). L: Pigler II (1956, p. 142). kaducej (lat. caduceus, grš. kerikeion), s kača¬ ma osmičasto ovita Hermesova glasniška palica, tudi simbol miru. V grafiki se je s kaducejem »podpisoval« Jacopo de’ -> Barbari. Kaemmerer, C(arl) Ludvvig J(oachim), (1862— 1938), nem. um. zgodovinar, r. v Gdansku, di¬ rektor Muz. cesarja Friderika v Poznanju, nato direktor zbirk na Veste Coburg. B: Die Landschaft in der deutschen Kunst bis zum Tode Albrecht Diirers (Lpz 1886); Daniel Cliodowiecki (Blf-Lpz 1897, »KM« 21); Hubert und Jan van Eyck (ib. 1898, »KM« 35); Memling (ib. 1899, »KM« 39); Max Liebermann (1900); Kiithe Kollwitz (D 1923); Fiihrer durch die Sammlungen der Veste Coburg. kačasta oblika -*■ figura serpentinata kače namesto las -*■gorgone, -* Meduza kadeči se stenj -> stenj kadilnica (grš. thymiaterion, lat. t[h]mibulu a 'i incensorium, angl. the censer, fr. encen« > hrv - kadionica, it. Pincensiere ali H turi o °\ n ck,s Rauchfajj), kultna posoda za zažiganje . dlla in širjenje njegovega vonja, v grs. in • e mpljih stoječa na istem kraju, v kr c. Prenosna (za hranjenje kadila služi t. i. c0 ". la.t. acerra ali navicula j). Med pomem star - primeri pozlačena bron. kadilnica s Sal - „ a prestolu v stolničm zakladni L: Degener (1914—1935). Kafka, Franz (1883 — 1924), avstr, (ž.) pisatelj. R. v Pragi, 1910 obiskal Pariz, u. v Kierlingu pri Dunaju. Njegova dela so mdr. ilustrirali -+Atlan (1946), —> Cuevas (1959) in —> Gen ti lini 953). L (za lik. umetn.): Max Brod: Franz Kafka: Eine iographie (FrM 1954 [reprodukcije njegovih risb]); land (1958 [2. izd. 1969]). — Cf. W. Hofmanu (NY 1S71 H tsulendnrf 0961:1963). Kaftal, George, angl. um. zgodovinar, prom. v Oxfordu, avtor pomembnega ikonogr. kor¬ pusa svetnikov v it. slikarstvu (od II. do zgod¬ njega XVI. st.). 967 Kahler, Heinz — Kajn in Abel 968 B: St. Dominic in Early Tuscan Painting (Ox 1948); Saint Catherine in Tuscan Painting (Ox 1949); St. Francis in Italian Painting (L 1950); *Saints in Italian Art: lconography of the Saint s in Tuscan Painting (Florence: Šansoni 1952); *Saints in Italian Art: Iconography of the Saints in Central and South Italian Schools of Painting (Florence: Šansoni 1965). Kahler, Heinz (1905— ), nem. klas. arheo¬ log, od 1960 dalje ord. na univ. v Kolnu (Ar- chaologisches Inst.). B: Die rbmischen Kapitelle des Rheingebietes (BI 1939); Der grofe Fries von Pergamon: Untersuchungen zur Kunslgeschichte und Geschichte Pergamons (BI 1948); Das griechische Metopenbild (Mn 1949); Ha- drian und seitte Vida bei Tivoli (BI 1950); Die Gebdlke des Konstantinbogens (Hdl 1953); Pom undseine Welt: Bilder zur Geschichte und Kultur (2 knj., Mn 1958— 1960); Die Augustusstatue von Primaporta (K 1959); Rom und sein Imperium (Ba-Ba 1962, »K. der Welt«; angl. izd. Rome and Her Empire, L 1963, »Art of the World«); Der griechische Tempel: tVesen und Gestalt (BI 1964); Die Hagia Sophia (BI 1967). L: Kil (1966). Kahn, Albert (1869—1942), amer. (ž.) arh., eden izmed prvih oblikovalcev železobetonskih industrijskih stavb. R. v Rhaunenu na Vestfal¬ skem, od 1881 v ZDA, 1928—32 v SZ, u. v Detroitu. L: G. Nelson: The Industrial Architecture of Albert Kahn (NY 1939); RJA (1961). — Cf. H.-R. Hitchcock (1958 [1963]). Kahn, Louis I. (1901— ), amer. (ž.) arh., r. na Estonskem, učil na Yale Univ. in Univ. of Pennsylvania. A: e. g. Yale Univ. Gali. v New Havenu (1952—54), kot najbolj znano delo pa Alfred Nev/ton Richards Medical Research Buil- ding v okviru Univ. of Pennsylvania v Philadel¬ phii (1958—60) — na splošno slikovito občutena arhitektura v nasprotju s purizmom Mies van der Roheja idr. L: RJA (1961); John M. Jacobus, Jr. (Hatje, 1963, s. v.). — Cf. D. M. Robb (& J. J. Garrison, 4. izd. 1963). Kahntveiler, Daniel-Henry (1884—_), fr. (ž.) um. trgovec in pisec o umetn., r. v Mannheimu. V Parizu 1907 ust. um. trgovino in gal., propa¬ giral kubiste (Picasso, Braque, Leger, Gris) in založil več bibliofilskih izdaj (npr. Apollinaire, Max Jacob). B: Der fVeg zum Kubismus (1920; angl. izd. The Rise of Cubism, NY 1949 — B!); Maurice de Vlaminck (Lpz 1920, »Junge K.« 11); Juan Gris: sa Vie, son Oeuvre, ses Ecrits (P 1946; angl. izd. Juan Gris: his Life and fVork , NY 1947); Les Sculptures de Picasso (P 1948; angl. izd. The Sculptures of Picasso, L 1949); ,Negro art and cubism ‘ (Horizon, 1948); Juan Gris (NY: Abrams 1969). — Cf. ,lnterview mit Kahn- veiler' (Das Kstwerk, 1965). Kahr, Madljn (Milner), amer. um. zgodovi¬ narka, prom. 1966 na New York Univ. (Inst. of Fine Arts) z dis. Iconography of Esther in Seven- teenth-century D uteh Art. B: ,A Rembrandt Problem: Haman or UriahT (JWCI, 1965); ,Titian’s Old Testament Cycle‘ (ib., 1966); ,Titian, the »Hypnerotomachia Poliphili« and Antiquity' (GBA 1966); Jean te Bon in Avignon ‘ (Par. 1966); ,Rembrandt’s Esther' (OH, 1966);, Rembrandt''s meaning' (ib., 1968). KAIRO (arab. al-Kahira), gl. mesto Egipt«* (ZAR) ob Nilu, se izoblikoval za vlade Fatimi- dov od 2. pol. X. st. dalje, po mongolskem zavzetju Bagdada (1258) postal središče arab. sveta. Znani Egiptovski muzej (ust. 1863), ki so ga izoblikovali predvsem fr. direktorji Gaston —> Maspero, P. Lacau in abbe Eticnne Drioton , se ponaša z najbogatejšimi zbirkami stare egipt- umetn. Islamski umetn. je posv. Arabski muze). L: Etienne Drioton: Le musee egyptien (Caire 1939); EWA IV (1961, stp 587—89 — L!); KHE 1 (1962, p. 690—91 — L!). — Cf. L. Hautecoeur (& G. Wiet 1932), B. S. Myers (I 1969, p. 457—58 [tekst John D. Hoag] — L!). ~ Koptski muzej hrani mdr. StS iz apside ene izmed kapel v samostanu sv. Apolona v->-S flH ' itu: zgoraj Majestas Domini, spodaj Marija 1 otrokom na prestolu med apostoli (VI./VII. st.)- L: cf. A. Grabar (L’age d’or 1966, repr. 186—87)- Kajetan (lat. Cajetanus Thienaeus, fr. Gaetan ), kršč. svetnik (7. VIII.), spoznavalec. R. 1480 v Gaeti (po njej imen.), pod —Leonom X. posta kard., 1521 ust. red teatincev, u. 1547 v Neaplju- Up: npr. N. Cordieri (marmor, Rim, Sta Maria Maggiore). L: Rčau III/2 (1958, p. 553—54); Keller (1968, P- 303—04). — Cf. J. Braun (1943, stp 399-400). Kajfa si raztrga oblačila, evang. ik. m. ( n P r ' Mt 26, 65). Up: npr. Duccio (na -*■ Maest , 1308/11). Kajman, Enosov sin —>- deset biblijskih očakov Kajn in Abel, bibl. zgodba o sinovih Adama in Eve, Abelu, pastirju drobnice, in Kajnu, P° ljedelcu, ki je Abela ubil (1 Mojz 4, 3—16)- ^P- leva spodnja reliefa (Kajnovo in Abelovo ^ ar °, vanje in Kajn ubije Abela) na — >BernwardoM vratih v Hildesheimu (1008/15), Bertram n M 1 ^ dena (1.—2. spodnji prizor [ista motiva] na P odprtem -> Grabovvskem olt., dkč. 1379), renzo Ghiberti (bron. relief na -> Vratih P ar diža, o. 1436, Florenca, baptisterij S. Giovanm« Bartolomeo Bellani (bron. relief, o. 14° f ’ Padova, St’Antonio, notr. stran korne pregraji > Johannes de Kastua (freski, 1490, Hrasto v J ’ 11.—12. prizor [Kajn ubije Abela in Bog zas i 969 Kajnova smrt — KALKAR 970 Kajna] na oboku srednje ladje), Tizian ( Kajn 11 bije Abela, o. 1543/44, Benetke, Sta Maria deila Salute), Johann Liss (npr. v z. Walter P. Chrys- ' er > Jr.), itd. L: Leonie Reygers, Abel und Kain (RDK I, 1937); ?>ble in Art (1956); Pigler I (1956, p. 15—19); Reau n /l (1956, p. 93 ss); Schmidt IL (1962). — Cf. G. Henderson (1961; 1968; 1970), M. Schapiro (1942). Kajnova smrt -> Slepi Lame h s puščico usmrti... Kakor jelen hrepeni —> Quen\ddmodum deslde- rat cervus kalcedon (fr. la calcedoine), mineral, mlečno- ahat, po —> Apokalipsi 3. temeljni kamen zidovja, ki obdaja —> nebeški Jeruzalem. KALENIČ, srb. srednjev. samostan: *c. Bogo- r °dice (Matere Božje), »klas.« spom. t. i. -> mo¬ ravske šole s pisano inkrustirano zun. (viš. enaka širi ni, tj. 18,9 m). StS-e (1407/13); npr. Svatba v Kani galilejski. L ; Vojislav Burit (ELU 3, 1964. s. v. — L!); SSS 'Ir66, t. 102—06); EWA XIV (1967, stp 925 — L!); »‘'KG« 3 (1968, t. 223—24 & 253). — Cf. V. Mole ,Lj 1965), V. R. Petkovič (1926), S. Radojčič (1964). kalidonski lov — > Meleager in Atalanta lovita... kaligrafski slog, ob pobudah kit. in jap. lepo- Pisnega izročila svobodno oblikovano abstr. s 'karstvo, kot so ga npr. predstavljali v ZDA j*Tobey, Bradley Walker Tomlin (1899 — 1953) 'p Franz —> Kline, v Evropi pa mdr. Hans —► Hartung i n -> Mathieu. Kalikstov krstilnik —*■ Sigvaldova plošča K alin, Boris (1905—....), slov. kipar, brat Zdenka (infra). R. v Solkanu, 1929 dkč. zgb. a k-, v Lj delal za kamnoseško podjetje Kunovar, '^5—70 redni prof. za kiparstvo na AUU resp. . kU, od Komiteja za znanost in kulturo FLRJ 'ffien. 1947 za mojstra lik. umetn., od 1953 član -^kJ. P; številni javni spom., npr. Talec v Jamniku (1946) in Talec v Begunjah (1951), ^nski akti, npi. Petnajstletna (bron, d. [19]46, G), in portretna doprsja, npr. Slavko Pengov (m ’ MG >« Ra J' ko Nahtigal (1939), Fran Ramovš . 940), Tito (bron, 1948, MG), Srečko Kosovel ' n Marij Kogoj (1967). — Prešernovi nagr. ^48 & 19 4 9 BjK 1 ! v (8. IX. 1929, p. 288: 6. X. 1929, f p. 320); Ši 1 J ‘ S 0955); Ko je ko (1957); StelcP (1960); 19fi? ecS ((961); ZMG (1964); M. Zadnikar (ELU 3, g 4 ’ s. v. — Lj). _ Cf- z. Kržišnik (1958). Kalin, Zdenko (1911—....), slov. kipar, brat ° r 'sa (supra). R. v Solkanu pri Gorici, Stud. ^~ -9 na Tehn. srednji šoli v Lj (A. Repič, F. Kralj) in 1930—34 na ak. v Zgb (Kršinič, Frangeš), odtlej v Lj, član skupine -> Neodvisni, uči na ALU (1948 docent, zdaj ord.). P (pred¬ vsem otroški in ženski akt, portreti); Zoran Di- dek (marmor v 3. letniku ak., bron 1936), portret Mavra (bi on, 1936), v Lj spom. Simona Gregor¬ čiča (1937) in dr. Šlajmerja (1939), portret Ma- rion (marmor, 1940, MG), Oton Župančič I (1941), Alojz Gradnik I (1941), Pastirček (1942, bron post. 1946 nad otroškim igriščem v Tivoliju v Lj, tudi MG), portret Radovan (1942, bron MG), Župančič II (1942), Gradnik II (1942), partizan (s portretnimi potezami Draga Vidmarja, bron 1945) na spom. v Murski Soboti, Boris Kidrič (1945), Ivan Zajec (žg. glina, 1945, MG), Ženski akt (bron, 1945, MG, stoji pred stavbo), 1948—55 s Putrihom in arh. Kobetom spom. žrtvam NOB pri Urhu pri Lj (8 bron. in 8 kam¬ nitih likov, odkrito 1955), posmrtno Župančič III (1949, bron v lj. Drami), 1951 zač. vrste Otroške igre, Polonca Juvanova (bron, 1955, Lj, Drama, foyer), 1955—58 s Putrihom portal na palači Ljudske skupščine SRS v Lj (24 likov v 20 poljih), 1959—60 spom. B. Kidriča na Prešer¬ novi cesti v Lj (bron, odkrit 1960), spom. na grobišču borcev in talcev v Lj. — Prešernova nagr. (1955), nagr. vstaje slov. naroda (1966). L: BihaljiS (1955); AS (1958 — L!); Luc Menaše: France Mihelič. Zdenko Kalin (Slovenj Gradec 1960 [rk]); SteleP (1960); ŠijanecS (1961); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); MSU (k) 65; Delo (22. 7. 1966). — Cf. Z. Kržišnik (1956), B. Pečar (1970), F. Šijanec (1942/43). Kaliope (grš. Kaliope, lat. Calllope), »Lepo- glaska«, najuglednejša med muzami (-> devet muz), zavetnica epskega pesništva (v nekaterih poznoant. upodobitvah je ob njej Homer), filo¬ zofije in govorništva; mati —> Orfeja. Običajna atributa: voščena tablica in pisalo. L: Marie Icon II (1932, repr. 304 & 306); Grimal (1951, p. 76). — Cf. P. Bargellini (1968, repr. 432). Kalipso, mit. oseba, Atlasova hči, nimfa, ki je rešila Odiseja ter ga 7 let zadrževala na sa¬ motnem otoku Ogigii. Up: npr. A. Bocklin (temp, mahagonijev les, 1883, Basel). L: Hermann Giintert: Kalypso (Halle 1919); Hun- ger (1955, p. 180); Grant (1968). KALIŠČE pri Kamniku. V podr. c. sv. Ahaca freske iz L pol. XVI. st. (na noti. strani slavo¬ loka Poslednja sodba) in d. 1772 (Janez Potočnik: naslikani v. olt.). L: SteleK (1929, p. 154—59). — Cf. I. Komelj (VS, 1966, p. 71, repr. p. 53). KALKAR, mesto v sev. Porenju (ZRN). Žup. c. St. Nikolai se ponaša s pomembnimi pozno- 971 Kalkmann, August — KAMNIK 972 gotskimi rezljanimi oltarji (delo t. i. kalkarske šole, ki jo predstavljata zlasti Heinrich —> Doa- vermann in Arnt van Tricht), med njimi Dou- vermannov *olt. sedmih Marijinih žalosti, v glav¬ nem iz 1518—22, ki kaže mdr. zgoraj Avgusta s Tiburtinsko šibilo, med prizori pa npr. Beg v Egipt (z ik. m. Padec malikov). L: Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 280 -L!). Kalkmann, August (1853—1905), nem. razisko¬ valec ant. umetnosti. B: Die Proportionen des Gesichts in der griechischen Kunst (BI 1893, »Berliner Winckelmannsprogramm« 53); Die Quelien der Kunstgeschichte des Plinius (BI 1898). Kallab, WoIfgang (1875—1906), avstr. um. zgodovinar, prom. 1899 na Dunaju, od konca 1901 asist, v tamk. Umzg. muz., u. (30) na posle¬ dicah padca na ledu. B: ,Die toscanische Landschaftsmalerei im XIV. und XV. Jahrhundert' (JSaK, 1900, dis.); Vasarisludien (W 1908, izd. J. von Schlosser). Kallir, Otto, ime, ki ga je po emigraciji v ZDA prevzel um. zgodovinar Otto -> Nirenstein. KAMAKURA, v letih 1192—1333 jap. prestol¬ nica (po njej imen. obd. jap. umetn. 1185— 1333), iz tistega časa tudi znani orjaški, 14 m vis. bron. kip sedečega Bude (dkč. 1252). L: EWA VIII (1963, stp 837, t. 301); Roland Gddck: Vsa čuda sveta (Lj 1969). kamalduli (fr. les camaldules, it. / camaldolesi, nem. die Kamaldulenser), reformirana vrsta —> benediktincev, ki jo je v — > Camaldoliju 1012 ust. Romuald (bela redovna obleka). Kambises ali Kambiz, perz. kralj (529—521 pred), zavzel Egipt, in tam ust. XXVII. dinastijo. Up: cf. s. v. David, Gerard. Kambodža, kraljestvo v jugovzh. Aziji med Vietnamom, Laosom in Tajsko s prestolnico Phnom Penh. Pomembni ostanki —»■ khmerske umetn. od VIL do XIII. st. z vrhom v nekd. pre¬ stolnici -> Angkor. L: KHE 2 (1965, p. 367—68 — L!). — Cf. G. Coedes (1960). »Kameja iz Sainte-Chapelle, razkošna rim. ge- ma iz Kaligulove dobe (37—41); mitološko ale¬ gorična podoba ces. Tiberija in njegove družine (Bibl. Nat., Cabinet des Medailles). »Kameja vladarske dvojice na Dunaju, odlična grš. kameja, iz ind. sardoniksa z 9 izmenoma rjavimi in belimi plastmi (spodaj in des. delno dop. s črnim emajlom, 11,5 X 11,3 cm, 1. pol. III. st. pred, Ksthist. Mus.) kaže ptolomejsko kraljevsko dvojico (Ptolomaios II. in Arsinoe?). L: »US« 3 (1969, p. 245). kamelja koža kot oblačilo je atribut Janeza Krstnika, ustrezno poročilu evangelija (Mr 1,6: Imel je pa Janez obleko iz velblodje dlake ter usnjen pas okoli ledij ...). KAMEN pri Begunjah, t. i. Lambergov grad, v jedru iz XIV. st., v 2. pol. XVIII. st. opuščen in odtlej razpadal, konservatorska dela na njem pa od 1959 dalje. L: M. Zadnikar, Begunje (ELU 1, 1959 [= 1960]); Ivan Komeij (VS VII, 1960, p. 160—63); Olga Zupan (VS XI, 1967, p. 147, & XII, 1969, p. 117—18); »ArS« 4 (1969, t. 68). Kamen, ki so ga zidarji zavrgli —> lapis angu- laris (svetopisemski ik. m.) kamena strela (angl. the rock-crystal, fr- ^ cristal de roche, nem. der Bergkristall), uporab¬ ljana za geme in dragocene umetnoobrtne izdel¬ ke (e. g. Albert inska omarica). L: EWA VI (1962, stp 66—70). Kameni vrh pri Ambrusu -> Kamni vrh nad Ambrusom Kamen v Betelu -> Jakob postavi kamen v Be¬ telu za spomenik Kam greš, Gospod ->• Domine, quo vadiš Kamnanjc Ahana (angl. The Stoning of Achan, fr. Le Chatiment d'Acan), bibl. ik. m. (J° z 24—26): Ahana zaradi tatvine kamnajo in sezgo- Up: miniatura v Jozuetovem zvitku (X. st.). L: Reau II/l (1956, p. 224). Kamnanjc sv. Štefana (it. La lapidazione di santo Stefano, nem. Steinigung des hi. Stephanush kršč. ik. m. (Apd 7, 54—60). Up: npr. relief n a katedr. Notre-Dame v Parizu (juž. pročeJ e transepta), fra Angelico (v ciklu fresk iz svctn* kove legende, Vatikan, Capp. di Niccolo >’ V. Carpaccio (1520, Stuttgart), itd., na Sloven skem npr. V. Metzinger (1754, Semič). L: Reau III/l (1958, p. 452—54). KAMNIK, mestece na Gorenjskem, 22 km s< ^' od Lj. Frančiškanski samostan ust. konec XV- Na Titovem trgu hiša s podokenskimi reheJ 1 2. pol. XV. st. (prim. SteleK, p. 100-01 & ^ 50, »ArS« 2, p. Lil). Spom. NOB iz 1962 (Drag Tršar). L: Ljudevit Stiasny: Kamnik: zemljepisni-^ 0 ^ vinski opis (Lj 1894); »SteleK (1922—29 — J-.)- Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.). — Cf. Kamniški z» (od 1955 dalje, med avtorji zlasti E. Cevc). 974 973 KAMNIK, Žale — Kandinsky, Wassily ~ Žale, mestno pokopališče s c. sv. Jožefa iz 2- pol. XVII. st. (Fr. Jelovškova freska iz 1730). ~ župna cerkev na Šutni (Matere Božje brez madeža spočete), baročna stavba, ki jo je dal sezidati in okrasiti župnik baron -> Rasp (Šu- t\f]na je ime starega juž. predmestja). Fr. Jelov¬ škova iluzionistična stropna freska v prezbiteriju (1734), več olt. slik V. Metzingerja. — Posebej stoječ zvonik. Kana v Galileji -»■ Svatba v Kani galilejski Kancij, Kancijan, Kancijanila in Prot, kršč. svetniki mučenci (31. V.), brata, sestra in njihov vzgojitelj Prot, ki jih je pod Dioklecijanom do¬ letela smrt med Oglejem in Gradežem. Up: npr. —> Kranjski olt. (Ost. Mitt.). L: Mille Santi (1931, p. 117—18); Keller (1968, p. 305); LS II (1970, p. 488—89). — Cf. J. Braun (1943, stp 402—03). L: »ArS« 1 (1957, t. 14). ~ Sadnikarjev muzej (Šutna 21), zas. z. (ust. Niko Sadnikar) etnografskega, zg. in umzg. gradiva. Med slikarji zastopan npr. M. Gaspari (Avtp., naslikan na Dunaju v Peruzzijevem ate¬ ljeju). L: is m (št. 19, 8. V. 1927, p. 150); Marijan Zadnikar, Sadnikarjev muzej v Kamniku (Kamniški zbor. n, 1956). Kamni VRH nad Ambrusom v Suhi krajini. Podr. c. sv. Petra na Stražarjevem vrhu: gotska stavba z baročnim zvonikom, kratek, rebrasto obokan kor, v ladji raven lesen strop, freske -> Janeza Ljubljanskega (d. 1459), »zlat« v. olt. sv. Petra (1660). L: MAS I (1935); F. Stele & M. Zadnikar, Kameni Vr b (ELU 2, 1964); Stele (1969, repr. 8, 107 & 112), »ArS« 4 (1969, t. 50 & p. LXVII). kamnorezbarstvo —> gliptika ^Kamnosekovo dvorišče (angl. The Stonema- s °n's Yard), ena izmed najbolj znanih Canalet- tovih vedut (o, pl, 123,8 X 162,9 cm, verj. 1726/ ^0. Nat. Gali.): kaže Čampo S. Vidal in prek V. ana ' a Sta Maria della Carita. L: cf. M. Levey (1956, p. 11—14). KANAL ob Soči. Gotska žup. c. Marijinega Vnebovzetja sez. 1431—39, barokizirana po po- žaru 1632 (s pilastri razčlenjeno pročelje s konca X VIII. st.). — Pokopališka c. sv. Ane, pozno¬ gotska stavba z zvonikom na preslico. »Arc SteleP 0960); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); ArS « 3 (1969, t. 68). Kananejska mati (angl. Christ and the ni 'e Woman, fr. La guerison de la fiUe dela ca- naneenne, it. Cristo e la Cananea, nem. Christus “nd die kanaanaische Frau), evang. ik. m. ( ’ ^1—28; Mr 7, 24-30). Up (v nasprotju z Ozdravljenjem krvoločne žene navzoč pes.)- n L - Carracci (o. 1595/96, Brera), P- Lastman *bl7, Rijksmus.), itd. L: Pigler I (1956, p. 304-06); Rčau II/2 (1957, p. iV2 ~~ 83); »MdC« 266 (repr. 1). *kandelaber Trivulzio, velik (5 m vis.) bron. stoječi svečnik v milanski katedr. (o. 1200/10), imen. po darovalcu iz 1. 1562, popularno tudi Arbore delta vergine. Na jabolku trije kralji na konjih in Marija na prestolu, na nogi pa 8 kre¬ posti in pregrehe in pos. v volutah štiri reke paradiža. Sedmeroramna oblika izhaja iz ž. sveč¬ nika —> menora, z motivom Marije pa je kande- laber povezan tudi z ikonografijo -►Jesejeve ko¬ renike. L: SvvarzenskiR (1954 [1967]). — Cf. O. von Falke (1931; 1935), O. Homburger (1949), A. Katzenellen- bogen (1939 [1964, p. 20—21]). Kandinsky, Wassily (Vasilij Kandinski), (1866— 1944), rus.-nem. (rus.) slikar, utemeljitelj (negeo- metrijskega) abstr. slikarstva, pomemben tudi kot um. teoretik. R. v Moskvi, 1871—85 v Odesi, 1886—92 stud. in dkč. pravo na univ. v Moskvi, od 1896 dalje v Miinchnu, stud. slikarstvo pri —> Ažbetu in potem pri -> Stucku na ak., živel skupaj z Gabriele Munter pa Jawlenskyjem in Marianno von Werefkin ter z njimi 1911 ust. skupino Der Blaue Reiter; 1914—21 v Rusiji, se vrnil v Nemčijo in učil na —> Bauhausu, 1933 emigriral v Francijo, u. (78) v Parizu. Najboljša dela so nastala v Miinchnu (prva abstr. slika [akvarel] konec 1910 po daljšem razvoju). Naj¬ obsežnejša z. njegovih del v Guggenheimovem muz. v New Yorku, tehtno zastopan tudi v munchenski Stddtische Gal. Up: npr. Gabriele Munter. B: *Vber das Geistige in der Kunst: insbesondere in der Malerei (Mn 1912; angl. izd.: Concerning the Spiritual in Art: and Painting in Particular, NY 1947, »Documents of Mod. Art«); *Punkt und Linie zur Flache (Mn 1926, »Bauhausbuch« 9; n. izd. Bern 1955; angl. izd.: Point and Line to Plane: Contribution to the Analysis of the Pictorial Elements, NY 1947, uv Hilla Rebay); Essays iiber Kunst und Kiinstler (Stu 1955, izd. Max Bill). L: Diet peint mod (1954); ReadP (1959 [1969]); Will Grohmann (EWA VHI, 1963, s. v. — L!); H. Read (Kindler III, 1966, s. v. — L!); »US« 12 (1970). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Grohmann (1930; 1958 [2. izd. *1961)]), J. Lassaigne (1964), E. Roditi (1960 — razgovor z G. Miinterjevo), M. Seuphor (1949), etc. 975 Kandler, Johann Joachim — kapitel 976 Kandler, Johann Joachim (o. 1706—1775), nem. kipar in oblikovalec porcelana, od 1731 dalje gl. modeler porcelanske manufakture v MeiBnu, tam u. Kot pravi pionir porcelanske plastike je s svojimi modeli zaobjel malone vse njene možnosti, posebno pa se je odlikoval kot upodabljavec živali. L: Helmuth Groger: Johann Joachim Kandler: Der Meister des Porzellans (D 1956, »Dresdener Beitr. zur Kg.« 2); »US« 10 (1969). — a. E. Hempel (1965), J. L. Sponsel (1900). kanelira -> žlebič kaneliran (fr. cannele, nem. kanneliert ali ge- riefelt), ožlebljen, tj. z žlebiči okrašen (npr. pi¬ laster, steber ali sarkofag). Dorski steber ima običajno 20, jonski pa 22—24 žlebičev. L: cf. J. Flis (1885, p. 4). K’ang Hsi (1654/55—1722), znamenit kit. ces. (1662—1722), osvojil Formozo, Mongolijo, vzh. Turkestan in Tibet. Za njegove vlade so nastala pomembna znanstv. dela in odlični porcelanski izdelki: -> famille jaune (ali no ir e ali rose ali verte ), imen. tudi po barvi —> breskovega cveta in volovski krvi (-> sang de boeuf). kanonske table (fr. canons [ali tables ] de concor- dances, nem. Kanontafeln ali Kanones[arkaden, — tafelri]), imen. tudi Evzebijeve kanonske table po cerkv. očetu Evzebiju iz Cezareje (o. 265—o. 340): na 10 tablicah je razbrati, o čem poročajo vsi 4 evangeliji, o čem samo 3 ali 2 in kaj ima vsak posebnega — vse po poglavjih in vrstah, s katerimi so evangeliji zaznamovani. Za lik. predstavitev teh tabel v IR se je izoblikoval enoten obrazec, ki je nudil priložnost za bogat okras: vrste številk, ki kažejo poglavja in vrste, so zapisane v 4 interkolumnijih med 5 stebri, ki jih povezujejo 4 polkrožni loki, vse skupaj pa še v. polkrožni lok. Najstarejši primer v -*■ Ro¬ bidovem evangeliarju (586). L: Bardenhevver (1901, p. 216 & 219). — Cf. C. Nordenfalk (1938). KANSAS CITY, mesto v državi Missouri (ZDA [IVest Central]) z bogatim muz.: William Rockhill Nelson Gallery of Art and Mary Atkins Museum of Fine Arts (4525 Oak St.). »Univer¬ zalna« um. z. s posebno dobro predstavljeno umetn. Daljnega vzh. (direktor Laurence -*■ Sickman). S: mdr. zastopani Lorenzo Monaco (Madonna delVUmilta, temp, les, o. 1408/10), Petrus Christus ( Marija z otrokom v notr., les. o. 1455), Memling, Lorenzo di Čredi, Cranach star. ( Tri gracije, les, d. 1535), Tizian ( Antoine Perrenot de Granvella, 1548), El Greco, Hals, Rembrandt ( Portret mladega moža s črno čepico, d. 1666), Liotard, Goya, Ingres, Courbet (Jo, irska lepotica, 1865), etc. — P: mdr. zastopani G. Pilon (Sv. Barbara, marm. soha), Francesco Mosca, Houdon (Benjamin Franklin, marmor, d. 1780), G. Lachaise, J. Lipchitz, idr. L: Handbook of the Collections in the William Rockhill Nelson Gallery of Art and... (Kansas City [Mo.] 1959). — Cf. Kansas City Gallery News. kantaros (grš.), ant. pivska posoda z visokima, rob presegajočima ročajema. L: »US« 3 (1969, repr. p. 14). kantaros (grš.), vodnjak sredi atrija starokršč. bazilike. Kantorowicz, Ernst H(artwig), (1895—1963), nem.-amer. zgodovinar, pomembno prispeval k zgod. srednjev. umetn. in pos. ikonografije. R- v Poznanju (takrat v Nemčiji), za nacizma emi- griral v ZDA, učil na raznih amer. univ., od 1950 dalje prof. na Inst. for Advanced Study v Princetonu (N. J.). B (v zvezi z lik. umetn.): Kaiser Friedrich der Zweite (3. izd., BI 1931); Die tViederkehr gelehrter Anachorese im Mittelalter (Stu 1937); ,The Este-Por- trait by Roger van der Weyden' (JWCI, 1939/40); ,Ivo- ries and Litanies' (ib., 1942); ,How the Pre-Hitler German Universities Were Run' (Western College Association: Addresses on the Problem of Admini¬ strative Overhead and the Harvard Report: General Education in a Free Soc., Fali Meeting, November 10, 1945, Mills Col lege, Cal.); ,The Quinity of Win- chester' (AB, 1947); ,The Carolingian King in the Bible of San Paolo fuori le Mura' (Friendov zb., 1955); ,The Baptism of Apostles' (DOp, 1955/56); The King' s two Bodies, A Study in Mediaeval Political TheologŽ (Pri 1957); ,On Transformations of Apolline Ethics (E. Langlotzov zb., 1957); ,77/e Archer in the Ruth^ell Cross' (AB, 1960); ,77/e Sovereignity of the Artist'■ A Note on Legal Maxims and Renaissance Theories of Art' (Panofskyjev zb., 1961); ,Gods in Uniform' (Proč. of the American Philosophical Soc., 1961); ,Oriens Augusti — Lever du roi' (DOp, 1963); .Constantinu) Strator: Marginalien zum Constitutum Conslantin' (Th. Klauserjev zb., 1964); Selected Studies (Locust Valley-NY 1965). L: WB (1954). kapitel (angl. the Capital, fr. le chapiteau, !t ; /7 capitello, nem. das Kapiteli), glava stebra ah pilastra, različno oblikovana v razvoju arhitek¬ ture: v antiki ustrezno -> stebrnemu redu (j* dorski red, jonski red, —► korintski red), v biz- umetn. uveden med kapitelom in zač. loka t. >• naklad (nem. der Kampfer), v romaniki mdr. kockasti kapitel, v prehodnem obd. med rorna- niko in gotiko —► brstni kapitel, v gotiki čašast' kapitel (nem. das Kelchkapitell). L: W. von Alten: Gcschichte des a.1 tchr istlichco Kapitells (Mn-Lpz s. a. [1913]); F. S7e/<»(ELU 3,19^' s. v. — L!). — Cf. K. Ginhart (1923), H. Kdhler (19391- R. Kautzsch (1936), H. fVeigert (1936; 1943). 977 Kaplan, Anatoli Lvovič — Karel VI. 978 Kaplan, Anatoli Lvovič (1902——), sovj. (ž.) grafik (lito.), tankočuten, v preteklost zasanjan pripovedovalec otožnih spominov. G: cikli Le¬ ningrad v dnevih obleganja (1943—45, tisk 1946) ' n k delom Šaloma Alejhema (Začarani krojač, 26 barvnih lito., 1954—57; Zgodbe mlekarja Levje ja, 1957—61; Stempenju, 1963—65). L: W. Dierske, G. Friedrich & W. Schmidi: 150 Jahre russische Graphik: 1813—1963 (D 1964 — L!); Werncr Schmidt: Anatoli Kaplan: Lithographien zu judischen Dichtungen und Liedern (D 1965 [rk, Kupferstichkabinett]). Karaman, Ljubo (1886-1971), hrv. um. zgodo- vinar in konservator. R. v Splitu, prom. 1920 n a Dunaju, 1919—41 konservator v Splitu za Dalmacijo, 1941—50 direktor Konserv. zavoda v Zagrebu. B: -• .Basrelief u splitskoj krstionici ‘ (VjAHD, 1924/25); (& F. Bulič) Palača čara Dioklecijana u Splitu (Zgb 1927); *Iz kolijevke hrvatske prostosti: Historijsko-umjetničke crtice o starohrvatskim spome- nicima (Zgb 1930); ,0 šibenskoj katedrali' (HR 1931); ,Notes sur Part byzantin et les Slaves catholiques de Dolmatie' (Uspenskega zb. II, 1932); Umjetnost u Dalmaciji: XV. i XVI. vijek (Zgb 1933); Portal maj- s tora Radovana u Trogiru (Zgb 1938, »Rad JAZU« .° 2 - zv - 3); Eseji i članci (Zgb 1939); Buvinove vratnice ‘drveni kor splitske katedrale (Zgb 1942, »Rad HAZU« l 75 ,’ zv - 5); t O spomenicima VII. i Vlil. stoljeia u olmaciji i o pokrštenju Hrvata' (VjHAD, 1942/43); ^iva starina: Petdeset slika iz vremena hrvatskih na¬ rodnih kraljeva (Zgb 1943); ,Starolirvatska umjetnost' ‘Časopis za hrvatsku poviest, 1944); .Dva nova djela 0 pleternoj ornamentici' (ib.); ,0 umjetnosti Srednjeg Vl Jeka u Hrvatskoj i Slavoniji' (HZ, 1948 & 1950); ’ sr ednjevjekovnoj umjetnosti Istre' (ib., 1949); regled umjetnosti u Dalmaciji: od do seljenja Hrvata “o pada M letaka (Zgb 1952); ,Dva srednjobizantska 'onika skulpture XII. stolječa iz Dalmacije' (Steletov •. 1959); O djelovanju domače sredine u umjetnosti nrvatskih kraieva (Zgb 1963). p V Bulič, Ljubo Karaman (Ljetopis JA, 1933); gadovi Ljube Karamana (Pstl, 1957 — B!); Lclja Dobronič (ELU 3, 1964, s. v. — B!). kararski marmor —► Carrara kardinalne kreposti -*■ štiri kardinalne krepos Karel I. (Charles I), (1600-1649 obglavljen), an gl. kralj (od 1625), pomemben um. mecen zbiralec. Up: van Dyck (e. g. infra & trikratni Portret , Windsor Castle, —> Che volto fiate re D- Mytens (1631, London, Nat. Portrait Ga “Karel I. na lovu, najbolj znan van Dyckov Portret angl. kralja ^ Karla L in eden zname- ®ilih portretov sploh (o, pl. 272 X 21 cm, 635, Louvre). L: cf. J. s. Held (1958). Karel V. (Charles V le Sage), D^-J^Ob fr - kralj (od 1364), najstar. sin in naslednt Janeza Dobrega, brat —r Jeana, vojvode bern¬ skega, in burg. vojvode-> Filipa Drznega. Up; npr. St S v Marijini kapeli na -> Karlštejnu, -> Parement de Narbonne, številne miniature v IR (e. g. — > Velike francoske kronike). L: La Librairie de Charles V (P 1968 [rk, Bibl. Nat.]); Claire Richter Sherman: The Portraits of Charles V of France (NY 1969 — L!). Karel IV. (1316-1378), nem. ces. (1347-78), nem. in češ. kralj (1346—78, kot češ. kralj Karel /.), sin češ. kralja Jana Luksemburškega (Janeza Slepega) in vnuk ces. -> Henrika VII., tast avstr, vojvod c-^-Rudolfa IV. Ustanovnika, r. in u. v Pragi, ki je za njegove vlade dobila univ. (1348) in postala najpomembnejše um. središče v srednji Evropi (-»■ Parler, IR, ki jih je naročil kancler ->Jan iz St rede, itd.). Up: —> Karlštejn (StS-e), —► Miihlhausen (soha na zun.), ~-rportretna doprsja,^-Praga (cf. Karlov most), —> Velike francoske kronike, -> Votivna slika Jana Očka, itn. L: Cankar II/2 (1933, p. 302—03); Alois Elsen, Der Wittingauer Meister und Kaiser Karl IV. (Panth, 1942); »US« 8 (1968, p. 113—18). — Cf. R. Chadraba (1967; 1968), H. Karlinger (1926, repr. p. 452), H. Keller (1939), Luc Menaše (Mrb 1962, p. 14), K. M. Sivoboda (1969 [= 1970]). Karel V. (1500—1558), nem. ces. (1519—56), kot šp. kralj (1516—56) Karel /., sin avstr, nad¬ vojvode in burg. vojvode Filipa Lepega in kastil- ske kraljice Ivane Blazne, pomemben pokrovitelj umetnikov. Up: med S: npr. neznan niz. slikar (triptih s sestrama Eleonoro in Izabelo, 1502, Ksthist. Mus.), neznan niz. slikar (Pet otrok Filipa Lepega, diptih, o. 1508, prej v z. Fetiš; Mme F. Franchomme, Bruselj), Strigel (1515), Parmigianino (pozimi 1529/30), Seisenegger (d. 1532), Amberger (o. 1532), Tizian (1532/33; d. 1548, Alte Pin.; *1548, Prado), C. Cornelisz, imen. Kunst (Worcester [Mass.], Worcester Art Mus.); Vasari (večkrat na freskah v Pal. Vecchio v Florenci), itd.; G: npr. Amberger (lesor.); P: npr. L. Leoni (nad Furorjem, dkč. P. Leoni 1564, Prado) in P. Leoni (nagrob. z ženo id sestrama, El Escorial, Capilla Mayor). L: Gustav G lučk, Original und Kopie (Schlosser¬ jev zb., 1927); Keizer Karl en zijn tijd (Gent 1955 [rk]; fr. izd.: Charles-Quint et son temps)\ J. Jacquot (izd.): Fetcs et Cčrčmonies au temps de Charles- Quint (P 1960); Annie Cloulas, Charles Quint et le Titien, Les premiers portraits d’apparat (Inf HA, 1964). — Cf. H. von Einem (1960), G. G lučk (JSW, 1937), H. W. Janson (1935/36), E. Panofsky (Pro- blems 1969). Karel VI. (1685 — 1740), nem. ces. in kralj (1711—40), oče cesarice Marije Terezije, r. in u. 979 Karel Boromejski — Karinger, Anton 980 na Dunaju. Up: npr. Francesco Robba (marm. doprsje, 1728, Lj, Mestni muz.). L: »ArS« 1 (1967, t. 5 — L!). Karel Boromejski (1538—1584), katol. svetnik (4. XI.; lat. Carolus Borromaeus, fr. Charles Borromee de Milan, nem. Karl Borromaus von Mailand), po volji svojega strica (papeža -> Pij a IV.) v 23. letu postal milanski nadškof in kard.; kanoniziran pod Pavlom V. Kot zavetnik pred kugo izpodrinil Boštjana in -> Roka. Atribut: spokorniška vrv okrog vratu, lobanja, itd., od portretnih potez predvsem dolg nos. Up: največ¬ krat med kužnimi bolniki 1576 v Milanu, sicer pa npr. J. M. Rottmayrjeva freska (Apoteoza, 1725/30) v kupoli dunajske Karlskirche in reliefi na stebrih pred njo (Chr. Mader idr. 1724/30). L: Pigler I (1956, p. 439-A1); Rčau III/1 (1958, p. 298—300 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 404—05), E. Male (1932 [1951]). Karel Plešasti (fr. Charles le Chauve, angl. Charles the Bald, nem. Karl der Kahle), (823— 877), kralj Francije (840—77) in ces. (875—77) iz rodovine Karolingov. Zanj mdr. nastali IR: —>Biblija Karla Plešastega, —> Codex Aureus iz St. Emmerama, —> Druga Biblija Karla Plešastega in -> Sakramentar Karla Plešastega. Karel Veliki (o. 742—814), od 768 skupaj z bratom Karlmanom in od 771 dalje sam fran¬ kovski kralj, 800 v Rimu (papež Leon III.) kro¬ nan za rim. ces., osrednja zg. osebnost v obd. ->karolinške umetn., kršč. svetnik (28. I.; lat. Carolus Magnus, fr. Charlemagne, nem. Karl der Grofie). Up: npr. konjeniški kipec iz zakladnice katedr. v Metzu (IX. st., Louvre), doprsni re- likviarij (o. 1350, Aachen, stolnična zakladnica). Mojster iz Moulinsa (olt. tabla s Srečanjem pri Zlatih vratih, Nat. Gali.), Diirer (1512, Niirn- berg), itd. L: Rčau III/l (1958, p. 292—98 — L!); Karl d. GroCe (1965); KKK (1966). — Cf. J. Braun (1943), W. Braunfels (1968), P. Clemen (1890), itd. karikatura (it. la caricatura iz caricare, naložiti, preobložiti, pretiravati), namerno smešna upo¬ dobitev osebe, situacije ali dogodka, ki s pače¬ njem ali pretiravanjem raznovistnih razmerij smeši ali sramoti. Področje karikature je malone neomejeno: od zabavnega kazanja vsakdanjega, npr. zakonskega in erotičnega življenja do kri¬ tične satire ali groteske s politično ali socialno vsebino in naposled do vsakovrstnih, umetnost¬ no nepomembnih sramotilnih podob. Karika¬ ture poznamo od antike do danes. Med prednike mod. karikature sodijo Leonardove fiziogno- mične študije, Boschova dela in številne upodo¬ bitve manieristov (npr. Arcimbolda), priložnost¬ no so ustvarili karikature mnogi evr. mojstri (npr. Tizian in Michelangelo, Klee in Picasso), sicer pa imajo za razvoj karikature v novejšem času največ zaslug Angleži od Williama Hogartha dalje in za njimi Goya in Francozi: med prvimi Th. RoMandson (1756—1827), J. Gillray (1757— 1815) in G. Cruikshank (1792—1878), med Fran¬ cozi Gavarni (1804—1866) in zlasti Daumier (1808—1879). Poleg omenjenih predstavljajo ka¬ rikaturo XIX.—XX. st. npr. R. Topffer (1799—- 1846), W. Busch (1832—1908), A. Oberldnder (1845—1923), J.-L. Forain (1852—1931), Th. Th. Heine (1867—1948), O. Gulbransson (1873— 1958), G. Grosz (1893—1959) in S. Steinberg (1914), pos. med Slovenci pa po Čehu K. Klicu (1838—1926) zlasti I. Vavpotič (1877—1943) in F. Tratnik (1881—1957), Vesnani G. Birolla (1881—1963), H. Smrekar (1883—1942) in M- Gaspari (1883), N. Pirnat (1903-1948), A. Rogelj (1929), B. Kos (1931) in B. Pečar (1931). Za uveljavljanje karikature so poleg dnevnega tiska od 1830-ih let dalje pomembni zlasti Šte¬ vilni humoristični časopisi, tako v Angliji še vedno izhajajoči Punch (ust. 1841), v Francij* Caricature (1831), Charivari (1832), itd., na Nemškem Fliegende Blat ter (1844), Kladder- datscli (1848), Lustige Blatter in zlasti SimpU' cissimus (ust. 1896), med Slovenci Levstikov Pavliha (izšlo 7 štev. na Dunaju 1870) in pozn- Osa, med obema vojnama Toti list (Mrb), P° 2. svet. vojni pa Pavliha (Lj); pri Srbih zlasti Ošišani jež in pri Hrvatih Koprive (ust. 1906). L: Lmile Bayard: La caricature et les caricaturis| eS (P 1900); Eug. Hollander: Die Karikatur und Sat*** in der Medizin: Mediko-kunsthistorische Stud* (Stu 1905); George Prest on: Social Caricature in ® XVIlIth century (L 1905); Gustave Kahn: Das We* in der Karikatur Frankreichs (Stu 1907); Fra® Conring: Das deutsche Militar in der Karikatur 0 ■ 1907); F. IVendel: Das 19. Jahrhundert in der Kar* katur (BI 1925); id.: Die Mode in der Karikatur (D 1928); A. Klima: Tier und Pflanze in der Karikatu (Hn 1930); Theodor Heuss: Zur Asthetik der Ka r katur (Aschaffenburg 1954); M. D. George: Engl* Political Caricature (2 knj., Ox 1959); ,Comic Art a Caricature* (EWA III, 1960 — L!); ELU 3 (1964,s. v- — L!); »PKG« 11 (1966 — L! [p. 379]). — C f - C' Bium (1914), Champfleury (1865; 1880; 1888), Jr; Fuchs (1901 [1921]; 1903; 1904; 1905; 1906; V* 10 ' 1921), E. H. Gombrich (& E. Kris 1940), W. IIof/” an (1956; II 1960, s. v.), F. D. Klingender (1944), etc. Karinger, Anton (1829—1870), slov. slikaj predvsem krajinar, r. in u. (40) v Lj. S: v N npr. Triglav iz Bohinja (d. 1861), Gorski P° t0 (d. 1862 — cf. s. v. Everdingen in Ruisdael), A 1 'V pred slikarskim stojalom (d. [1 ]865), Ra z(,r 1 Mlinarica iz Trente (d. 1867), Avtp. in P° rtr žene (d. 1869). 981 Karling, Sten — karolinška umetnost 982 L: Albin Arko: Anton Karinger: Ein Kunstler- leben in Krain (Laibach 1875); F. Stele (ThB XIX, 1926, s. v.); SteskaS (1927); V. Steska (SBL, 3. zv., 1928, s. v. — L!); SteleS (1949); K. Dobida (Obz, 1951, p. 463—66); AS (1958); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.); SlovS (1966); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.] — L!). — Cf. F. Mesesnel (GMS, 1939 [1953]). Karling, Sten, Šved. um. zgodovinar, univ. Prof. v Stockholmu. B: ,Bernt Notke och gravstenskonsten' (H. Cornellov z b-, 1950). L: zbornik: Konsthistoriska studier tillagnade Sten Karling (Stock 1966). Karlinger, Hans (1882—1944), nem. um. zgo¬ dovinar. B: Die hochromanisclte Wandmalerei in Regensburg: Mit einem technischen Exkurs von M. Doerner (Mn 1920); Romanische Steinplastik in Altbayern und Salzburg: 1050—1260 (Au 1924, »Denkmaler dcut- scher K.«); Die Kunst der Gotik (BI 1926, »Propy- laen-Kg.« 7); Deutsche Volkskunst (BI 1928, »Pro- Pylaen-Kg.: Erg.-Bgd.«); (& J. M. Ritz) Bayerische Kunstgeschichte (2 knj., Mn 1928—1931); Munchen und die deutsche Kunst des XIX. Jahrhunderts (Mn '933); Zalil und Maji: Zehn Aufsatze vom Ausdruck und Inhalt der gotischen IVelt (W 1944). KARLSRUHE, mesto na Badenskem (ZRN), ga je 1715 ust. mejni grof Karel Viljem. Žar kasti mestni tloris je podoba sonca: od sre¬ diščnega osmerokotnega stolpa vodi v vse smeri 32 cest. L: Emil Gutmann: Das groBherzogltche Restdenz- schloB zu Karlsruhe (Hdl 1911); Reclam N H ( 19 5» [1960]); EWA VI (1962, stp 257—58 — L.), G. Richter (izd.): Karlsruhe: das neue Antlitz eine. alten Residenzstadt und seine Umgebung (-■ ' z •> Karlsruhe 1963). ~ Badische Landcsbibliothek hrani mdr. > Evangelistar stolnice v Speyerju (o. 1197). ~ Staatliche Kunsthalle ( Hans-Thomas-Strafie 2 & 6). Direktor zdaj Jan Lciuts. S. m r. np zastopani med Nemci F. Herlin, Grunevvald {Kristus na križu med Marijo in Janezom tv., le s, o. 1523/24), Cranach star. ( Parisova sodba, fes, d. 1530), H. Burgkmair ( Sebastian Bran , fes, verj. 1508), M. Schaffner (Apostola Peter m Pavel ob Veronikinem prtu, les, d. 1 ’ ' Maler (Anton Fugger , les, o. 1525), • c ( J org Herz y d. 1545), M. Gerung C Zvezana spec Pravičnost, les, d. 1543), A. Feuerbach (np - Platonova pojedina, 1. varianta, 1869, dva uv/p. [1852 in d. 1878]), H. Thoma (Avtp. z okostnja k °m, d. 1875), itd. L: cf. J. Lauts (1957; 1958; *1966). KARLŠTEJN, s pozn. romantičnim imenom Karih tjm, grad ces. Karla IV., ki ga je 1344 zač. zidati blizu Prage —>■ Matija iz Arrasa (za njim Peter —> Parler) ; pozn. prež., zlasti 1888. V kapeli sv. Križa (kaple Utrpeni ali sv. Križe) o. 120 podob svetnikov in prerokov (mojster Theo- dorik 1357/67); v Marijini c. (kostel P. Marie) znamenite StS-e s prizori iz življenja ces. Karla IV. (o. 1356/57) in cikel Apokalipse (o. 1360); v zraven ležeči Katarinini kapeli (kaple sv. Kate- finy) StS z dvojnim portretom ces. Karla IV. in Anne von Schweidnitz in slikano okno s Križa¬ njem. L: J. Pavelka, Karlštejnske malby (Matejekov zb., 1949); T. Kubatovd, Zpodobneni Karla IV. mistrem Theodorikem na Karlštejne (Urnem, 1953); EWA IV (1961, stp 211); Vlasta Dvorakova, Karlštejnske schodištni cykly k ot&zce vzniku a slohoveho zafazeni (Umen!, 1961); ead. & Dobroslava Menclovd: Karl- štejn: Statni hrad a pam:\tky v okoli (Pra 1966 — L!). — Cf. K. Chytil (1924), A. Friedl (1950; 1956), A. Matejček (1931; 1937), J. Peiina (1955). karmeličani, cerkv. red, ki ga je ust. križar Bertold iz Kalabrije; ime po gori Karmel (nad zdajšnjo Haifo v Izraelu). karneol (fr. la cornaline), mineral, mesnati (rdeči in prosojni) ahat, po -*■ Apokalipsi 6. te¬ meljni kamen zidovja, ki obdaja — nebeški Je¬ ruzalem. Karo, Georg (1872—1963), nem. arheolog, raziskoval predvsem kretsko-mikensko umetn. R. v Benetkah, bil direktor Nem. arheol. inst. v Atenah (1905—19 in 1930—36), vmes prof. na univ. v Halleju, emigriral pred nacisti, od 1952 dalje prof. na univ. v Freiburgu, tam u. B: Die Schachtgraber von Mykenai (2 knj., Mn 1930—1933); Greek Personality in Archaic Sculpture (C [Mass.] 1948). Karolingi, vladarska dinastija, sprva vsemo¬ gočni majordomi, po odstavitvi zadnjega Mero¬ vinga (751) pa tudi formalno vladarji (do 768 Pipin mi., 768 — 814 -*■ Karel Vel., itn.). karolinška umetnost, po —>■ Karolingih imen. evr. umetn. na pozn. fr., nem. in severnoit. ozemlju od 2. pol. VIII. st. do zadnje četrt. IX. st., tj. nekako od zač. vlade Karla Vel. (768) pa do smrti Karla Plešastega (877). V njenem izhodišču in jedru okrog —> Karla Vel. zavestno oživljanje antike, in sicer tako njenih državno političnih vzorov (renovatio imperii romani) kot njene kulture (t. i. karolinška rene¬ sansa); od konca karolinške umetn. ločena raz¬ voja fr. in nem. umetn. Središča s stavbnimi spom.: -> Aachen, -*■ Centula, —>■ Corvey, -> Fulda, —s- Germigny-des-Pres, -> Lorsch, itd. ; za stavbni razvoj posebno tehten -*■ sanktgallenski tloris. StS-e: -> Mals, —»■ Miistair, -» Naturns. 983 kartuzija — Kasimir, Luigi 984 IR \Godeskalkov evangelistar (781/83), Da- gulfov psalter (783/95), -> Adi n evangeliar (o. 795),-> Evangeliar iz Centule (konec VIII. st.), —> Harleyev evangeliar (konec VIII. st.), —*■ Du¬ najski evangeliar Karla Vel. (o. 800), -> Aachenski evangeliar (zač. IX. st.) —*■ Xantenski evangeliar (zač. IX. st.), -> Evangeliar iz Saint-Medarda v Soissonsu (o. 805), -> Evangeliar iz Lorscha (o. 810), -> Psalter iz Corbieja (o. 810), —> Salz¬ burška kronološka in astronomska rkp. (o. 818), -*■Evangeliar nadškofa Ebona iz Reimsa (verj. pred 823), -> Utrechtski psalter (o. 820/50), -*■ Biblija iz Moutier-Grandvala (834/43), —► Aratov rkp. v Leidenu (1. pol. IX. st.), —> De laudibus sanctae crucis na Dunaju (o. 840), —► Prva biblija Karla Plešastega (dkč. 846), -*■ Lotarjev evange¬ liar (849/51), —> Drogonov sakramentar (o. 850/ 55), —>- Codex Aureus iz St. Emmerama (870), —> Velika biblija v S. Paolo fuori le mura (o. 870/75), —»- Druga biblija Karla Plešastega (871/ 77), —> Psalterium Aureum iz St. Gal lena (pred 883). — Pomembni slonokoščeni reliefi, zlatarski in gliptični izdelki {—*■ Tasilov kelih, —*■ Vuolvi- nijev antependij, Lot ar jev kristal, itd.), ->ple- teninasta ornamentika. L: Arnadee Boinet: La miniature carolingienne: ses origines, son developpement (P 1913 [table]); Karo- lingische und ottonische Kunst: VVerden, Wesen, Wir- kung (Wsb 1957, »Forsch. zur Kg. u. christliche Ar- chaologie« 3); Walter Otto: Die karolingische Bilder- welt (Mn 1957); Viktor H. Elbern & Hans Thiimmler, Carolingian Period (EWA III, 1960 — L!); Panofsky Ren (1960); Željko Jiroušek, Karolinška umjetnost (ELU 3, 1964 — L!); KKK (1966); Jean Hubert, Jean Porcher & W. F. Volbach: L’empire carolingien (P 1968, »L’univers des formes« — L!). — Cf. W. Braunfels (* 1968 — L!), K. J. Conam (1959), V. H. Elbern (1962), E. Gali (1930), A. Goldschmidt (& P. G. Hiibner & O. Homburger * 1914; I 1928), A. Grabar (& C. Nordenfalk 1957); R. Hinks (1935), J. Hubert (1952), W. Koehler (*I—III, 1930—1933, 1958 & 1960), R. Krautheimer (1942), H. Schrade (1958). kartuzija (fr. la chartreuse, it. la certosa, nem. die Kartause), kartuzijanski samostan. Menihi žive v majhnih ločenih hišicah, ki jih povezuje samo križni hodnik. kartuzijanci (fr. les chartreux, it. i certosini, nem. die Kartauser ), strog cerkv. red, ki ga je 1084 ustanovil sv.-*-Bruno. Po istega leta ust. samostanu La Grande Chartreuse pri Grenoblu imen. samostani (-> kartuzija, supra) so sprva imeli samo po 12 menihov in priorja; pozn. so ustanavljali tudi t. i. dvojne kartuzije s 24 me¬ nihi. Tudi za zgod. lik. umetn. pomembni samo¬ stani so bili kartuzija v Champmolu (—> Dijon), ki jo je ust. -» Filip Drzni 1385, pos. v Italiji pa Certosa di Galluzzo pri Florenci, ki jo je 1342 ust. bankir in državnik Niccolo Acciaiuoli {—*■ Devet slavnih mož), in Certosa di Pavia, ki jo je 1396 ust. Gian Galeazzo Visconti. Na Slovenskem so bile ust. kartuzije v zaporedju —*■ Žiče, -> Jurklošter, -> Bistra in -> Pleterje. L: IS V (6. X. 1929, p. 316—17); E. Baumann: Die Karthauser (MU 1930); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. W. Braunfels (1969 — L! [p. 321]), M. Zadnikar (1971). Kaschauer, Jakob, avstr, kipar (in slikar), dkm. 1429—63 na Dunaju. P: npr. lesena stoječa Ma¬ rija z otrokom in Sv. Korbinijan s 1443 posv. v. olt. stolnice v Freisingu (Munchen, Bayer. Na- tionalmus., Tegernseer Saal). L; EWA VI (1962, stp 175 — L!). — Cf. H. Kar- linger (1926, repr. p. 470), Th. Miiller (Harm 1966). Kaschnitz-VVeinberg, Guido, Freiherr von (1890 do 1958), nem. (avstr.) klas. arheolog. R. na Dunaju, prof. za klas. aiheologijo na univ. v Frankfurtu. B: , Ritratti Fittili etruschi e romani del secolo lil av. C.' (RPARA, 1925); ,Studien zur etruskischen undfriihromischen Portratkunst' (RM, 1926); ,Bemer- kungen zur Struktur der altitalischen Plastik ‘ (Studi Etruschi, 1933); Sculture del Magazzino del Museo Vaticano (2 knj., C. d. V. 1936—1937); Die mittel- meerischen Grundlagen der antiken Kunst (Fr 1944); ,Uber den Begriff des Mittelmeerischen in der vor- christlichen Kunst' (MarJb, 1944); Jtalien, Sardinien, Sizilien und Malta' (HA III, 1950); Die eura-Bildnisse Friedrichs H.' (RM, 1953/54 & 1955); Die eurasischen Grundlagen der antiken Kunst (Fr 1961); Romische Kunst, 1—4 (Hmb 1961—1963, izd. Helga von Heintze, »RDE« 134, 137, 150 & 165); pon. izb.: Ausgev/ahlte Schriften, II: Romische Bildnisse (BI 1965. izd. G. Kleiner in H. von Heintze), IH: Mittelmeeri- sche Kunst (BI 1965, izd. P. H. von Blanckenhagen in H. von Heintze). L: OG (1951); H. Sedlmayr: Riegls Erbc (Mn 1959, »Hefte des Kunsthistorischen Seminars der Univ- Munchen« — BI). kaseta (fr. le caisson, it. /7 cassettone, nem- die Kassette), arhit. okras: pravokotno ali dru¬ gače oblikovano poglobljeno polje, zlasti na stropih in obokih. Z mrežo kaset okrašene strope {kaset iran strop, nem. die Kassettendecke) P°' znamo v antiki (npr. Panteon v Rimu) in od renesanse dalje (npr. v Italiji S. Lorenzo v Flo¬ renci in Sta Maria Maggiore v Rimu, v Francij 1 Fontainebleau, itd.). Kasimir, Luigi (1881—1962), avstr, grafik’ mojster dokumentarno zanesljivih vedut (jedk- in barvna jedk.) iz Avstrije (npr. Dunaj), naših krajev (npr. Ptuj, Lj, Zgb) in drugih dežel (London, New York, etc.). R. v Ptuju, mnogo potoval, živel na Dunaju, tam tudi u. (81) na Grinzingu. L: Bruno Binder (ThB XIX, 1926, s. v.); Fr. Stek’ Slovenska mesta v grafiki Luigija Kasimirja (Kro • 985 KASSEL — Katalonska biblija iz Farfe 986 1936); A. Lorenz: Luigi Kasimir (1944; n. izd. 1949); H. Schiittler: Luigi Kasimir (W 1944); OG; F. Stele (ELU 3, 1964, s. v.). KASSEL ( Hessen, ZRN), z urbanističnega vi¬ dika, zaradi arhitekture in muzejskih z. umet¬ nostno pomembno mesto ob reki Fuldi (zlasti XVIII. st.). L: EWA VI (1962, stp 266); Reclam IV (1966). — Cf. L. Reau (Hist. de l’Exp., 1928, p. 194). ~ SchloB Wilhelmsh6he, konec o. 5 km dol¬ gega drevoreda sez. Simon-Louis du Ry (1786— 90, dkč. verj. 1803), v podaljšku aleje vrh ka¬ skade nad gradom pa še oktogonalno zasnovani PiesenschloJ} (Giov. Franc. Guerniero 1700 — 17) z orjaško bron. kopijo —*■ Farneškega Herakla na vrhu. ~ SchloB VVilhcImsthal blizu mesta, rokokoj- ska stavba po načrtu Cuvilliesa star. (zač. verj. 1^43), sez. od 1753 dalje. Portreti t. i. Schon- hcitsgalerie zvečine delo Joh. Heinr. Tischbeina St . ar ' Pohištvo in porcelan XVIII. st., med sled- ojim npr. Pet čutov (MeiBen 1745/50). L: Jcdding (1961, s. v. \Vilhelmsthal). ~ Staatliche Kunstsammlungen: Gemaldega- lerielHessisches Landesmuseum (Wilhelmshoher Plati S). Mus. Fridericianum, ust. 1779,je bil Po Brit. muzeju drugi in v sami Nemčiji prvi javnosti odprti muz. Staatliche Gemalde- eal.: posebno bogato zastopani Holandci m Flamci XVII. st., med prvimi zlasti Rembrandt 09 del, mdr. Avtp., les, o. 1628/29; Avtp. s če¬ lado, les, d. 1634; Saskija v profilu z v. bareto, fes, o. 1635; Celopost. moški portret, d. 1639; Sveta družina z zaveso, les, d. 1646; Zimska po krajina, les, d. 1646; N. Bruyningh, d. 1652; * Jakobov blagoslov, d. 1656), sicer še Hals in 11- Terbrugghen (Igralec na flavto, d. 1621), me Flamci zlasti Rubens, van Dyck, Jordaens in Fk Teniers; med Nemci npr. Diirer (Elsbet i Pucher, d. 1499), Cranach star. in Baldung. L: Hans Vogel: Katalog der Staatlichen Gemalde- galerie zu Kassel (1958); Jcdding (1961). Kastalia (grš. Kastalia), izvir na / arna *V® S f n njegova nimfa, od helenistične dobe daj zlasti za Rimljanov veljal za muzam posv. 'n simbol pesniškega navdiha. Up. m ’ . mer ( Kastaliabrunnen , 1910, na dvorišču ske univerze). F: Grimal (1951, p. 81); Hunger (1955). Kastelic, Jože (1913——)- slo £’ ar .^ e ° 1 ° 8 i (Pesnik, muzealec in kritik). R- v Šentvidu pr Stfeni, »ud. v Lj (prom. 1943: Ant. snovtueU- menti v Prešernovem delu) in R»mu, v Lj Kusto (od 1942) in ravnatelj (1945—69) Nar. muz. in od 1969 dalje izr. prof. klas. arheologije in ant. zgod. na univ. Vodil arheol. izkopavanja (Bled, Kranj, Stična, Demir-Kapija, Trebenište). Ur. rev. Argo (1962—68). Dopisni član Nem. arheol. inst. (od 1955) in Inst. za eti. in staroitalske študije v Florenci. B: Slovanska nekropola na Bledu (2 knj., Lj 1950— 1960 );,Figuralna dediščina arheoloških dob v Sloveniji' (Lik. svet, Lj 1951); Beram (Bgd 1955); Situla iz Vač (ib. 1956); ,Nov tip halštatskega diadema v Sloveniji' (Situla, 1960); Umetnost situla (Bgd 1964; angl. izd.: Situla Art: Ceremonial Bronzes of Ancient Europe, 1965); ,Nekaj problemov zgodnjesrednjeveške arheo¬ logije v Sloveniji' (ArhV, 1964/65); ,Lo stile e il con- cetto dei mosaici della basilica Eufrasiana a Parenzo' (Atti del 6 Congresso internazionale di archeologia cristiana, Ravenna 1962, C. d. V. 1965). L: Ko je ko (1957); M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v. — B!); SPJ (1966); Lino Legiša (ZSS, VI, 1969, p. 419, f p. 424); Argo (VIII, št. 1/2, 1969, p. 46—48 [poslovilni govor Staneta Gabrovca], tudi f). Kastor (lat. Castor) -> Dioskura Kastul (lat. Castulus, fr. Castule, nem. Kastu- lus), kršč. svetnik, mučenec (26. III.). Up: npr. Hans Leinberger (lesen kip na v. olt. Kastulove c. v -> Moosburgu). L: Rčau III/l (1958, p. 261—62); Keller (1968, p. 309); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 412—14). Kašanin, Milan (1895—_), srb. um. zgodo¬ vinar, muzealec in književnik. Prom. 1928 v Bgd z dis. Bela crkva karanska, bil pozn. di¬ rektor Muz. kneza Pavla in po 2. svet. vojni Gal. fresaka v Bgd. B: (& V. Petrovič) Srpska umetnost u Vojvodini (Novi Sad 1927); L'Art yougoslave (Bgd 1939); Dva veka srpskog slikarstva (Bgd 1942); Umetnost i umet¬ nici (ib. 1943). T . T~\ I AJarlntrnvir ITT I i 3. 1964. katakombe, podzemska grobišča, predvsem starih kristjanov (pa tudi Židov in pripadnikov raznih verskih ločin) v -> Rimu (cf. odd. 1), Neaplju, na Siciliji in Malti, v Španiji in sev. Afriki. Posamezni grobovi: -> arcosolium, —> lo- culus. L: H. Achelis: Die Katakomben von Neapel (BI 1936); Giuseppe Bovini, Catacombs (EWA III, 1960 — L!). — Cf. E. Becker (1913). Katalalia (grš.), Obrekovanje (angl. the Šlander, nem. iible Nachrede), personifikacija, ena izmed —► Pregreh v okviru ik. m. Lestev kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). ♦Katalonska biblija iz Farfe, iluminirana -> atlantska biblija v Bibl. Vat. (Vat. lat. 5729), imen. po samostanu Fa fi v srednji Italiji, kjer 987 Katarina Aleksandrijska — Kautfmann, Georg 988 so jo hranili, sicer pa nastala konec X. ali na zač. XI. st. v benedikl inskem samostanu Santa Maria v Ripollu v sev. Kataloniji (tam tudi vpliv njenih miniatur na znamenitem portalnem pročelju). Med miniaturami npr. prizori iz —> Eksodusa (f. Ir): Vode zagrnejo egipčansko voj¬ sko; Mirjam opeva...; Prepelice; Mana; Voda iz skale; Bitka z Amalečani. L: Diringer Book (1958). Katarina Aleksandrijska, kršč. svetnica (25. XI.), mučenica, ki naj bi bila u. 306/07. Atributi: krona, knjiga (zaradi njene učenosti), zlomljeno kolo (po mučeništvu), prstan (cf. Mistična za¬ roka sv. Katarine), meč (s katerim naj bi jo bili obglavili), palma. Up: npr. Pietro Lorenzetti (Washington), kip iz komende nem. viteškega reda v Veliki Nedelji (o. 1410/20, Ptuj, muz.), itd., med cikli npr. Masolino ( freske, 1428/31, Rim, S. Clemente, zgornja c., 1. leva kap.), med posam. prizori tudi Pokop jv. Katarine (npr. StS iz 1389 v Turnišču). L: MAS I (1935, p. 17, repr. 57—58); Ferguson (1954) Rčau III/l (1958, p. 262 ss); CevcS (1963, repr. 127). — Cf. K. Kiinstle (1926, p. 369 ss). Katarina Aleksandrijska disputira s 50 učenjaki (lat. Sapientes depugnat, fr. La Controverse avec les doeteurs d'Alexandrie, it. La disputa di S. Caterina d'Alessandria coi filosofi dinanzi alTim- peratore Massimiano, nem. Die Disputation der hi. Katharina mit den Philosophen), kršč. ik. m., ki ga v it. renesansi običajno zaznamuje svet- ničin — > computo digitale. Up: npr. Masolino (freska, 1428/31, Rim, S. Clemente, zgornja c., 1. leva kap.), Pinturicchio ( freska [s portreti Andreja Paleologa, Džema, tj. brata sultana Bajazita, in verj. tudi Lukrecije Borgia v vlogi Katarine], Rim, C. d. V., Appartamento Borgia, Sala dei Santi, ena izmed obeh v. lunet), Pro- voost (Rotterdam). L: Rčau HI/1 (1958, p. 269—70). Katarina II. Velika (1729—1796), rus. carica, utemeljila z. slik Eremitaže (ob njeni smrti jih je bilo že 3996!). L: cf. P. Cabanne (1961), N. von Holst (1967). Katarina Sienska (lat. Catharina Senensis, it. Catarina da Siena), dominikanka, kršč. svetnica (30. IV.). Up (cf. s. v. Stigmatizacija Katarine Sienske ): npr. Andrea Vanni (atr., freska, o. 1390, Siena, S. Domenico), pri nas pa Matevž Langus (NG). L: Reau III/l (1958, p. 272—76 — L!); LS II (1970). — Cf. J. Braun (1943). Katzenellenbogen, Adolf (Edmund Max), (1901 do 1964), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar, po¬ memben raziskovalec srednjev. ikonografije. R- v Frankfurtu a. M., prom. iz prava na univ. v GieBnu in iz um. zgod. v Hamburgu, emigriral za nacizma v ZDA, prof. na Vassar College in pozn. na John Hopkins Univ. v Baltimoru. B: Die Psychomachie in der Kunst des Mittelalters von den Anfangen bis zum 13. Jahrhundert (Hmb 1933, dis.); Allegories of the Virtues and Vices in Mediaeval Art: from Early Christian Times to the Thirteenth Century (L 1939, »StudWI« 10; 2. izd. NY 1964); ,The Central Tympanum at Vezelay, its encyclopaedic meaning and its relation to the First Crusade' (AB, 1944); ,Sarcophagus in S. Ambrogio and St. Ambrose' (AB, 1947); ,The Separation of the Apostles' (GBA, 1949); ,The Minor Prophets on the fVest Farade of the Cathedral at Amiens' (GBA, 1952 (tudi H. Tietzejev zb.]); The Sculptural Programs of Chartres Cathedral: Christ, Mary, Ecclesia (Balt 1959); ,Tympanum urni Archivolts on the Portal of St. Honore at Amiens (Panofskyjev zb., 1961); ,The Representation of the Seven Liberal Arts' (Twelfth-Century Europe and the Foundations of Modem Society, Madison: Univ. of Wisconsin Press 1961); ,lconographic Novelties and Transformations in the Scuipture of French Church , Fafades: ca. 1160 — 1190 ‘ (20. kongr. I, 1963). L: WWAA (1959). Kauffmann, Angelica (1741—1807), švic. sli¬ karka. R. v Churu, živela v Italiji, 1766—81 v Londonu (član Royal Ac.), od 1782 dalje v Rimu (nekaj časa v pravem središču nem. kult. življe¬ nja), tam u. (66). S: sentimentalno obarvane klasicistične kompozicije, predvsem pa portreti (cf. s. v. Bregenz), mdr. npr. J. J. Winckelmann (d. 1764, Ziirich), Kleopatra žaluje ob grobu Marka Antonija (1769, z. Marquess of Exeter), Parisova sodba (o. 1780, Puerto Rico, Ponče Mus. of Art), Avtp. (1784, Neue Pin.), Goethe (1787/88, Weimar, Goethe-Nationalmus.), P ra j ksitel daje Frine svoj kip Amorja (d. 1794. Provi- dence), Avtp. (1795, Budapest), etc. L: Wilhelm Schram: Die Malerin Angelica Kauff¬ mann: Ein Lebensbild ... (Briinn 1890); H. P ass °T. Kernen: Angelika Kauffmann (2. izd., Z 1948). Mostra del ritratto storico napoletano (N 1954 l r "’ Pal. Reale]); U. Christoffel (Kindler III, 1966, s. — L!); Eugen Thurnher: Angelika Kauffmann un die deutsche Dichtung (Bregenz 1967); Angel' Kauffmann und ihre Zeitgenossen (ib. 1968 L r * Bregenz: Vorarlberger Landesmus., & W.: Os te , . reichisches Mus. f. angevvandte K.]); C. Eelbo ■ Miss Angel: Angelika Kauffmann, Eine BiogmP’ (W 1968). — Cf. H. Hawley (1964, št. 74—75), ^ Levey (Rococo to Revolution 1966), G. C. son (& V. Manners 1924). Kauffmann, Georg (1925—_), nem. zgodovinar. R. v Kielu, prom. 1954 in ha 1 ■ 1958 v Bonnu, od 1965 dalje ord. na univ. Miinstru na Vestfalskem. 989 Kauffmann, Hans — Kautzsch, Rudolf 990 B. Poussin-Studien (BI 1960); ,Poussins letztes Werk' (ZfKg, 1961); ,Die Poussin-Literatur 1945— 19 60' (ib.); ,Beobachtungen in der Pariser Poussin- Ausstellung, Mai-Juli 1960' (Kchr, 1961); Florenz (Stu 1962, »Reclams Kstfuhrer: ltalien« 3); .Feste' (H. Lutzelerjev zb., 1962); ,»... Durch das Labyrinth der Brusi«' (H. von Einemov zb., 1965); ,Poussins »Primavera«' (W. Friedlaenderjev zb., 1965); ,Diirer- fragen' (W. Hagerjev zb., 1966); ,Das Forum von Florenz' (A. Bluntov zb., 1967 [cf. Kchr, 1966)); alii) Die Kunst des 16. Jahrhunderts (BI 1970, »PKG« 8). Kauffmann, Hans (1896—....), nem. um. zgo¬ dovinar. R. v Kielu, štud. v Berlinu (pri A. Goldschmidtu 1914—16), Kielu (pri G. Vitz- thumu 1916—18, prom. 1919) in Haagu (1920— 22); ord. na univ. v Kolnu (od 1936) in na Za hodnoberlinski Freie Universitat. B; ,Ein Selbstportrdt Rogers van der Weyden auf en Berner Trajansteppichen' (RepKw, 1916); ,Rem- randt und die Humanislen vom Muiderkring' (JPK, 1920); ,£), e Farbenkunst des Aert van der Neer (A. ^oldschmidtov zb., 1923); ,Der Manierismus in Holland und die Schule von Fontainebleau' (JPK, 1923); Albrecht Diirers rhythmische Kunst (Lpz 1924); ,Florr-‘- >morentiner Domplastik' (JPK, 1926); ,Die Wandlung des Jacob Jordaens' (M. J. Friedlanderjev zb., 1927); Donatello: Eine Einfuhrung in sein Bilden und Denken IBj 1935); , liber » rinascere «, »Rinascita« und einige dlmerkmale der Quattrocento-Baukunst' (Concordia Decennalis, Deutsche ltalienforschungen: Festschrift der Universitat Koln..., K 1941); ,£>/un K der Menasheiligtiimer in der Mareotis- 19081 /onkfurter Expedition (3 knj.. Kairo 1906 Kar ’,' al Menastempel und die HeiligtUmer von l90q, Mina in der agyptischen Mareotiskiiste (rr ’ Menasstadt und das Nationalheiligtum der altchristlichen Agypter (Lpz 1910); Graeco-agyptische Koroplastik: Terrakotten der griechisch-romischen und koptischen Epoche aus der Faijum-Oase und anderen Fundstatten (2. izd., Lpz-Kairo 1915); Handbuch der altchristlichen Epigraphik (Fr 1917); Die heilige Stadt der fViiste (1924). Kaufmann, Edgar, Jr, (1910—_), amer. arh. in pisec o industrijskem oblikovanju. R. v Pitts¬ burghu, sodel. F. L. -> Wrighta. B: VVhat is Modern Design ? (NY 1950); Taliesin Dravvings (NY 1952); IVhat is Modern Interior De¬ sign ? (NY 1953). L: cf. B. S. Myers (lil 1969, s. v.). Kaufmann, Emil (1891—1953), avstr.-amer. um. zgodovinar. R. na Dunaju, tam prom. 1920, po nacistični priključitvi Avstrije emigriral v ZDA, učil na univ. v Princetonu, New Havenu (Yale) in Cambridgeu (Harvard), u. v Los An¬ gelesu. B: ,Die Architecturtheorie der franzosischen Klassik und des Klassizismus' (RepKw, 1923/24, dis.); Die Kunst der Stadt Baden (Baden 1925); ,Architektonische Entv/iirfe aus der Zeit der franzosischen Revolution' (ZfbK, 1929, dis.); Von Ledoux bis Le Corbusier (W 1931); ,Die Stadt des Architekten Ledoux' (KwF, 1933, dis.); Three Revolutionary Architects: Boullee, Ledoux, and Lequeu (Phi 1952, »Tr. of the American Philosophical Soc.: New Series« 42/43); * Architecture in the Age of Reason: Baroque and Post-Baroque in England, ltaly and France (C [Mass.] & Ox: Ox UP 1955; fr. prev. L'Architecture au siecle des lumieres: Baroque et Post-Baroque en Angleterre, en Italie et en France , P 1963; »Coli. Hist. de Part«); ,Piranesi, Algarotti and Lodoli' (GBA, 1955). Kaulbach, Wilhelm von (1805—1874), nem. slikar alegorij, teatralno zasnovanih zg. podob in portretov. R. v Arolsenu (Hessen), u. (68) v Munchnu, kjer je živel kot pravi slikarski knez. S: npr. Bitka s Huni (1834—37, Poznan, Muzeum Narodowe), osnutki za freske v miin- chenski Neue Pin. (npr. Boj proti himeri lasu- Ijaste dobe ali Nem. umetniki v Rimu, oba 1850, Neue Pin.), Razdejanje Jeruzalema (1852—54, ib.), Bitka pri Salamini (1862—64, Stuttgart). — Ilustr. mdr. Goetheja ( Reineke Fuchs, lesor. po njegovih risbah). L: Hans Miiller: Wilhelm Kaulbach (BI 1893); G. Tolzien (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. F. von Oslini (1906). Kautes in Kautopates, baklonosca, kot perso¬ nifikaciji jutra (začetka) in večera (konca) sprem¬ ljevalca boga -»■ Mitre, s katerim sta združena v božjo trojico. Kautzsch, Paul - -> Backo f jen, Hans (lit.). Kautzsch, Rudolf (1866—1945), nem. um. zgo¬ dovinar, medievalist, učil na univ. v Frankfurtu. 991 kavalkada — Kefalos 992 B: Die Holzschnitte der Kolner Bibel von 1479... (Str 1896, »SdK« 7); Einleitende Erortungen zu einer Geschichte der deulschen Handschriftenillustration im spdtteren Miltelalter (ib. 1898, »SdK« 3); Die Holz- schnitte zum Ril ter vom Turn (Basel 1493 ) (ib. 1903, »SdK« 44); Die deutsche Illustration (Lpz 1904, »Aus Natur u. Geistesvvelt« 44); ,Der Dom zu Speier ‘ (Stadel-Jb., 1921); Die romanischen Dome am Rhein (Lpz 1922); Der Mainzer Dom und seine Denkmdler (2 knj., FrM 1925); .Die altesten deutschen Kreuz- rippengewdlbe' (P. Clemenov zb., 1926); ,Die bildende Kunst der Gegenwart und die Kunst der sinkenden Antike' (Belv, 1926); Romanische Kirchen im Elsafi (Fr 1927); Kopitellstudien: Beitrdge zu einer Ge¬ schichte des spatantiken Kapitells im Osten vom 4. bis ins 7. Jahrhundert (Bl-Lpz 1936, »Stud. zur spat¬ antiken Kg.« 9; pon.); ,Die romische Schmuckkunst in Stein vom 6. bis zum 10. Jahrhundert' (RJb, 1939); ,Die Langobardische Schmuckkunst in Oberitalien' (RJb, 1941); Der romanische Kirchenbau in Elsafi (Fr 1944). kavalkada (it. la cavalcata), krdelo jezdecev, jahanje -*■ Pohod treh kraljev, -> Jezdeci Kavčič, Franc, pravzaprav Caucig (1762— 1828), slikar, predstavnik neoklasicizma, r. v Gorici, u. (65) na Dunaju, kjer je bil prof. na ak. S: npr. Fokion in ženi (NG), Salomonova sodba (NG). R: največ v knjižnici dunajske Ak. der bildenden Kunste, nekaj pa v NG (lavirane perorisbe). L: H. Tietze, Caucig, Franz (ThB VI, 1912 — L!); V. Steska (SBL, 1. zv., 1925, p. 73); IS II (21. XI. 1926, repr. p. 391); MAS II (1938); StelesS (1949); Dario De Tuoni (Razgledi [Trst], 1949); AS (1958 — L!); SteleP (1960); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.); SlovS (1966); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.], št. 3 — L!). — Cf. F. Steli (1935). Kavčič, Maks (1909—_), slov. slikar in scenograf. R. v Slovenskih goricah, 1933—37 štud. na ak. v Zgb (Tartaglia), živi v Mrb. L: ŠijanecS (1961); Sergej Vrišer (Lik. rev., 10. X. 1962). M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.). Kavurič-Kurtovič, Nives (1938—....), hrv. sli¬ karka, dkč. ak. v Zgb 1962, potem sodel. moj¬ strske delavnice Krsta Hegedušiča. L: Ž. Domijan (ELU 4, 1966, p. 678). kazalec (angl. the forefinger, nem. der Zeige- finger) in kazanje z njim kot ik. m.; cf. J. J. Tikkanen (1913). Kazarov, Gavril (1874—1958), bolg. arheolog, utemeljitelj bolg. arheologije. L: zbornika: Serta Kazaroviana (Serdicae [= S6fija] 1950 [= Ephemeridis Instituti Archaeo- logici Bulgarici Vol. XVI]); Serta Kazaroviana: Pars altera (ib. 1955 [Ephemeridis Instituti... Vol. XIX]). — Cf. J. Filip (I 1966, s. v. Kacarov). Kazen Ananija in Safire, kršč. ik. m. (Apd 5, 1—11); Ananija in njegova žena sta apostolom zatajila del skupička in za kazen sta pred Petrom drug za drugim izdihnila. Up: relief na -*■ lipsa- noteki v Brescii (3. četrt. IV. st.), Rafael ( karton, V. & A.). L: Pigler I (1956, p. 380-81). Kazen Benjaminovcev, bibl. ik. m. (Sodn 20). Up: npr. lesor. (J. Bocksperger del., Amman inc.) v Feyerabendovi Bibliji (Fr 1564), Merianov bakr. v Bibliji (1630). Kaznovanje Junone, mit. ik. m. po —> Iliadi (XV, 18—20); Mar se ne spomniš, kakč je bild, ko visela si v zraku ? Nakel sem dvoje ti obesil na noge, roke pa povezal z zlato verigo nezlomno pa v veso te del med oblake ! (A. Sovretov prev.)- Kot celota ponazarja element -> Zrak, sicer pa v nadrobnem razčlenjevanju razlagalcev tudi ostale 3 elemente: zlata veriga Ogenj, nakit pa oba težja elementa, tj. —r Vodo in -> Zemljo- Up: npr. Correggio v enobarvni freski 1518/19 (-> Parma: Camera di S. Paolo). L: cf. E. Panofsky (1961, »StudVVI« 26 — L!). kazula (lat. casula, fr. la chasuble), mašni plaši katol. duhovnikov. Kečkemet, Duško (1923—....), hrv um. zg°' dovinar in muzealec, dipl. na univ. v Zgb (1949), kustos in zdaj direktor Muz. grada Splita. B: Emanuel Vidovič: Život i djelo (Zgb 1959)! (& Kruno Prijatelj) Počeci Ivana Meštroviča (Split 1959), Umjetnost Ivana Meštroviča (ib. 1962). L: Lelja Dobronič (ELU 3, 1964, s. v. — B!)- kefalofor (iz grš.), oseba, ki nosi (svojo a* 1 tujo) glavo, med bibl. junaki npr. —► David ? Goljatovo glavo in —► Judita, med kršč. svetnik* mučeniki (fr. les saints cephalophores) npr- Dionizij. L: Rčau II1/3 (1959, p. 1525—26). kefalometer (iz grš.), priprava za merjenj® glave. kefalopod (iz grš.), glavonožec. Kefalos, grš. mit. oseba, sin Merkurja in Hčr se ’ strasten lovec, s puščico, ki nikdar ni zgt" c ^ cilja, ponevedoma ubil Prokris. Up: Kefalos 1 Aurora (Ovid, Met. VII, 701—714), K ^ ah lJ 5< Prokris se spravita (npr. Claude Lorrain, d- ' Nat. Gali.), Smrt Prokride (Met. VII, 795-" — npr. Piero di Cosimo, Nat. Gali. — P rlZ s satirjem ob mrtvi P.?). L: Hunger (1953, p. 185—87); Pigler II O 9 * 6 ' p ‘ 52—56). — Cf. I. Lavin (1954). 993 KEFERMARKT — Kempener, Pieter de 994 KEFERMARKT (Gornja Avstrija). V žup. c. Sankt IVolfgang (1470—76) znameniti rezljani *v. olt. (1490/98): v skrinji Peter, Bolfenk in Krištof. Celota v obliki monštiance, delo še neznanega mojstra, vis. 13,5 m, šir. 6,3 m, rest. 1852—53 pod nadzorstvom Adalberta Stifterja (takrat delno spremenjena in okrnjena). L: F. Oberchristl: Dcr gotische Fliigelaltar zu Kcfermarkt (2. izd., Linz 1923); S. Kruckenhauser: , as Meisterwerk von Kefcrmarkt (Szb 1941); Re- c *ams AI (1961, p. 161—163). — Cf. A. Stifter (1853). Kehrer, Hugo (//. Ludwig), (1876—1967), nem. u m. zgodovinar. Do 1901 akt. oficir; prom. (um. z 8od.) 1903 v Heidelbergu, habil. 1909 na mun- chenski univ., tam tudi dolgo učil. B: Die »Heiligen drei Konigeu in der Legende und in der deutsclien bildenden Kunst bis Albrecht Diirer (Str 1904, »SdK« 53); Die heiligen drei Konige in literatur und Kunst, 1—11 (Lpz 1908—09); Die goti- s £. en Wandmalereien in der Kaiser-Pfalz zu Forchheim: Lin Beitrag zur Ursprungsfrage der frankischen Malerei (Mn i 912) »Abh.Mn.« XXVI/3); ,Das Kiinig Wenzel- fcsko in der Moritzkapelle zu Niirnberg ‘ (MfKw, 912); Die Kunst des Greco (Mn 1913; 3. izd. 1918); Ad-Antvverpen: Eine kunstliistorische Studie (Mn 917); Francisco de Zurbaran (Mn 1918); (izd.) Goya: rroverbios (Mn 1920); (izd.) Goya: Desastres de la \a^ rra (Mn 1921); (izd.) Goya: Tauromaquia (Mn 23); SpanisclieKunst von Greco bis Goya (Mn 1926); ’ u Diirer s Rosenkranzfestbild: Anldfilich des Uber- Sanges des Bildes in den Staatsbesitz der Tschecho- stoivaker (Panth, 1933); Diirers Selbsbildnisse und die 10 T 7 r ~Bildnisse (BI 1934); Franz von Lenbach (Mn 937); Greco als Gestah des Manierismus (Mn 1939); L ' ulsc hland in Spanien: Beziehungen, Einflufi und Ab hiingigkeit (Mn 1953). L: Wer ist wer (1958). Kekropsove hčere (grš. mit. osebe). Aglauro, »erse in Pdndrosos. Cf. s. v. Merkur se zaljubi v Herse in Najdenje Erihtona. Kekule (von Stradonitz), Reinhard 19 11), nem. arheolog, prof. na univ. v (od 1870) in Berlinu (od 1889), tam tudi direktor kiparskih z. Izkopaval v Pergamu in Miletu. L: cf. A. Michaelis (1906 [1908]). Kelemen, Pal (1894—....), amer. (madž.) um. zgodovinar in arheolog, r. v Budimpešti, Stuo. 1 univ. tam, v Munchnu in Parizu, nato proi. Norfolku (Conn.). B: Bmtlefield of the Gods: AspectsofHisi Ploration, and Travel of Mexico (193 J ), Mete American Art : A Survey of pre-Columbian A ( 1 1943; 2. izd. 1946); Baroque and Ro ‘- oc °" Y 96 n 4merica (NY 1951); El Greco Revisited (NV > L: WWAA (1959). na V kelih (grS. kaliks, lat. calix, angl. the chalice, l' le ca '‘ce, hrv. kalež, it. il culice, nem. der e °h), najpomembnejša kršč. cerkv. posoda. Po 34 ~ Leksikon uporabi ločimo mašne ( calices quotidianij, obha¬ jilne ( calices ministeriales) in krstne kelihe ( cali¬ ces baptismales), sicer pa pri kelihu razločujemo stalce ali nogo (v gotiki šesterolistne oblike), deblo z jabolkom (lat. nodus, »vozel«, v romaniki kroglaste oblike) in skledico ali kupo (lat. cuppa, v romaniki polkrogla). Med pomembnimi umet¬ noobrtnimi izdelki npr. —»■ Tasilov kelih (768/88), —► Gauzelinov kelih (2. pol. X. st.), kelih done Urraca, hčere kralja Ferdinanda I. (s poznorim. kupo iz oniksa, XI. st., Leon, S. Isidoro), t. i. —> Sugerjev kelih (o. 1140, Washington [Kress Coli.]) in —> VViltenski kelih (o. 1160/70). L: SwarzenskiR (1954, table 24, 190—91); Erika Župan, Kalež (ELU 3, 1964). — Cf. J. Braun (1932), V. H. Elbern (1964 [1963]), J. Flis (1908). Keller, Harald (1903— ), nem. um. zgodo¬ vinar. Učil na univ. v Munchnu in zdaj v Frank¬ furtu a. M. (ord. od 1948), direktor Kstgeschicht- liches Inst. na tamk. Johann-Wolfgang-Goethe- Universitat. B: Mittelrheinische Buchmalereien in Handschriften aus dem Kreis der Hiltgart von Bingen (Stu 1933); ,Der Bildhauer Arnolfo di Cambio und seine Werkstatt' (JPK, 1934—35); ,11 sepolcro di elemente IV in S. Francesco a Viterbo' (Illustrazione Vaticana, 1935); ,Die Bauplastik des Sieneser Doms' (Kstgeschichtliches Jb. der Bibliotcca Hertziana, 1937); ,Die Risse der Orvietaner Domopera und die Anfange der Bildhauer- zeichnung' (W. Pinderjev zb., 1938); ,Die Entstehung des Bildnisses am Ende des Hochmittelalters' (RJb, 1939); Giovanni Pisano (W 1942, »Smlg. Schroll«); ,Blattmaske ‘ (RDK II, 1948); ,Kunstgeschichte und Milieutheorie' (C. G. Heisejev zb., 1950); Bamberg (Mn-Bl 1950, »Deutsche Lande, deutsche K.«; 3. izd. 1962); ,Zur Entstehung der sakralen Vollskulptur in der ottonischen Zeit' (H. Jantzenov zb., 1951); ,Ur- spriinge des Geddchtnismals in der Renaissance ‘ (Kchr, 1954, p. 134—37); ,Zur Entstehung der Reliquienbiiste aus Holz ‘ (H. Kauffmannov zb., 1956); ,Bi!dhauer- zeichnungen Pisanellos' (K. Bauchov zb., 1957); Der Engelspfeiler im Strafiburger Miinster (Stu 1957, »WerkM«); Die Kunstlandschaften Italiens (Mn 1960); Die Kunstlandschaften Frankreichs (Wsb 1963, »Sb. der V/issenschaftlichen Ges. an der Johan VVoIfgang Goethe-Univ. Frankfurt/Main«); ,Zur inneren Ein- gangsvvand der Kathcdrale von Reims ‘ (Gallov zb., 1965); ,Das Stadtbild von Florenz im Zeitalter Dantes ‘ (Dante Alighieri, Wii 1966); ltalien und die Welt der hofischen Gotik (Wsb 1967, »Sb. der Wissen- schaftlichen Ges. ... Frankfurt/Main«); ,Das Jiing- lingsbildnis des Domenichino in Darmstadt' (U. Mid- deldorfov zb., 1968); Tizians Poesie fiir Konig Philipp II. von Spanien (Wsb 1969, »Sb. der Wissenschaft- lichen Ges. ... Frankfurt/Main«); Das Nachleben des antiken Bildnisses von der Karolingerzeit bis zur Gegemvart (Fr 1970 foc. Kchr, jun. 1971]). L: Wer ist wer (1958); Festschrift fiir Harald Keller (Drm 1963). The Kelmscott Press -> Morris, IVilliam Kempener, Pieter de —> Campaha, Pedro de 995 KEMPTEN — Kem, G(uido) J(oseph) 996 KEMPTEN (Bayern, ZRN). V nekd. bene¬ diktinski samostanski c. St. Lorenz hranijo vej- nati križ (polihr. les, XIV. st.). L: Reclam N I (1959); »US« 8 (1968, f. p. 106). Hochschulges., 1966); , Hubert van Eycks »Anbetung der Konige«' (W. Grossov zb., 1968); Jan van Eycks Madonna am Brumen' (Panth, 1970). L: Wer ist wer (1958). *Kennicottova biblija, znamenit, po učenjaku XVIII. st. imen. hebr. rkp. (La Coruna v sev. Španiji 1476, Oxford, Bodleian Libr., Cod. Ken- nicott 1), ki ga je iluminiral Joseph ibn Hayyim. Med marginalijami npr. lik kralja Davida s krono in žezlom. L: RJA (1961, stp 389—90); Michael Avi-Yonah (EWA VIII, 1963, stp 919). Kenodoxia (grš.), Nečimrno slavohlepje (lat. Vana Gloria, angl. the Inordinate Ambition , nem. die leere Ruhmsucht), personifikacija, ena izmed —>■ Pregreh v okviru ik. m. Lestev kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen 1939 [1964]). kentaver (grš. kentauroš), bitje iz grš. mitolo¬ gije z (običajno) moško glavo, prsmi in rokama pa konjskim trupom in nogami. V srednjev. kršč. umetn. utelešenje hudega duha ali samo okrasni motiv, pos. pa na prizorih iz življenja —► Antona Puščavnika, ker mu je po legendi kazal pot k Pavlu Puščavniku. Podobo kentavra ima tudi —> strelec (sagittarius ). Up (cf. s. v. Boj kentavrov in Lapitov; Herakles, Dejanejra in kentaver Ne- sos; Hiron): v srednjev. umetn. npr. relief na bron. vratih katedr. v Augsburgu (zač. XI. st.), reliefi na raznih kapitelih XII. st., itd. L: Paul Baur: Centaurs in Ancient Art (BI 1912); Georges Dumezil: Le Probleme des Centaures: Etude de mythologie comparee indo-europeenne (P 1929); A. Isard: Le Centaure dans la legende et dans Part (Lyon 1939, dis.); Grimal (1951, p. 84—85); Hunger (1955, p. 183—85); Rčau I (1955, p. 118—20); Cirlot (1962 p. 39). Kenyon, Kathleen M. (1906—_), angl. arheo¬ loginja, orientalistka, 1952—59 izkopavala stari Jeriho. B: Digging up Jericho: The Results of the Jericho Excavations 1952—1956 (L 1957); Excavations at Jericho (L 1960 [I. del]). Kerber, Ottmar (1902— ), nem. um. zgodo¬ vinar. Prom. (1932) in habil. (1937) v Munchnu, učil na univ. v Jeni (od 1939) in Gieflnu (od 1952 dalje). B: Rogier van der Weyden und die Anfdnge der neuzeitlichen Tafelmalerei (Kallmiinz 1936); Hubert van Eyck (FrM 1937 [o kakovosti obeh knj. prim. Panofsky: Early Neth., 1953, p 453 & 457]); ,Friihe fVerke des Meisters von Flemalle im Berliner Museum' (JPK, 1938); Meister Francke und die deutsche Kunst um 1400, 1: Der Barbara-Altar (Kallmiinz 1939); ,Fragen um Jan van Eyck' (Nachrichten der GieBener Kerenyi, Karl ( Kardly ), (1897—_), madž.- švic. (madž.) raziskovalec ant. religij (pos. grš. mitologije) z vidika t. i. Tiefenpsychologie. R. v Temesvaru, univ. prof. na Madžarskem, v Baslu (1944—47) in od 1948 dalje v Ziirichu (tu vodil raziskavanja v C. G. Jung-Inst.). B: Apollon: Studien iiber die antike Religion und Humanitat (1. izd. 1937; 2. izd. A 1941); (& C. G. Jung) Das gbttliche Kind (A-Lpz 1940); (& L. M- Lanckoronski) Der Mythos der Hellenen in Meister- •vverken der Miinzkunst (A 1941); (& C. G. Jung) Einfurung in das fVesen der Mythologie (A 1943); Hermes der Seelenfuhrer (Z 1944, »Albae vigiliae N F« 1); Niobe: Neue Studien iiber antike Religion und Humanitat (Z 1949); Labyrinth-Studien: Labyrinthos als Linienreflex einer mythologischen Idee (Z 1950); Die Mythologie der Griechen: Die Gotter- und Mensch- heitsgeschichten, 1—11 (1. izd. 1951; Z 1958; 3. izd- 1964); Umgang mit Gottlichen (Gtg 1955); Die Myste- rien von Eleusis (Z 1962); Die Religionen der Griechen und Romer (Stu 1963). L: Kunisch (1965). la kermesse, fr. izraz za proščenje (»žegnanje«)> tj. praznovanje vaškega svetnika (iz flam. besede kerkmisse, tj. cerkv. maša), pos. na Flandrskem in Holandskem tudi dobrodelna praznovanja na prostem. Ustrezne Up kažejo vselej razigrano žanrsko motiviko (um. vrh predstavlja Ruben¬ sova slika iz o. 1635/36 v Louvru), njihov naslov (angl. The Kermis, nem. die Kirmes, rus. Dert” venskij prazdnik) pa običajno prevajamo z Vaški praznik ali Proščenje ali Semenj. Kern, G(uido) J(oseph), (1878—1953), nem um. zgodovinar (slikar in grafik), kustos ber¬ linske Nationalgal., raziskaval razvoj -> perspek¬ tive v evr. slikarstvu. B: Die Grundziige der linearperspektivischen D ar stellung in der Kunst der Gebriider van Eyck und m* Schule, I: Die perspektivische Projektion (Lpz 190fh Karl Blechen: sein Leben und seine Werke (Bi 1 ,Perspektive und Bildarchitektur bei Jan van At/. (RepKw, 1912); ,Die Anfdnge der zentralperspek vischen Konstruktion in der italienischen Malerei 14. Jahrhunderts' (MittF, 1912); ,Das Dreifaltigk fresko von S. Maria Novella' (JkPK, 1913); Menzel: Zeichnungen, Pastelle und Aquarelle aus d Besitze der Nationalgalerie (BI 1921, uv Max L |C jj mann); ,Vber den Humor in der Malerei' (K. der z. [BI], 1929); Die Entdeckung des Fluchtpunkles \ 1937); ,Die Entwicklung der centralperspektivtse ^ Konstruktion in der europdischen Malerei' (Forscn- Fortschritte, 1937); Jahreszeitenmosaik der ner Bibliothek und die Skenographie bei " 1 (AAnz, 1938). L: Ku (1931; 1954, Die Toteri). 997 Kem, Leonhard — Key, Willem 998 Kem, Leonhard (1585 ali 1588—1662), nem. švabski kipar, r. v Forchtenbergu na Wiirttem- berškem, u. v Schvvabisch Hallu. Ko se je vračal •z Rima, se je 1612/13 mudil v Lj in za škofa Hrena izdelal bržčas trinadstr. v. olt. za c. v Gornjem gradu (ohranjena reliefa Poklon kraljev >n Marijino kronanje v Pokrajinskem muz. v Mariboru). , L: Gertrud Gradnjami: Die Monumentalvverke der Bildhauerfamilie Kern (Str 1917, »SdK« 198); ELU 3 (1964, s. v.); Cevc SU (1966); Umetnost XVII. što¬ rija na Slovenskem, I (Lj 1968 [rk, NG], repr. 112, P- 94 & 152 — L!); Lise Lotte Moller (Panth, 1970 — L!). _ Cf. H. Fillitz (1957), E. Hempel (1965). Kersting, Georg Friedrich (1785—1847), nem. s bkar, mojster nežno občutene podobe bidet- majerske notranjščine — v svoje delo in misli zatopljenih posameznikov sredi varčno oprem¬ ljenih, čistih in svetlih prostorov. R. v Giistrovvu, štu d. na ak. v Kobenhavnu in Dresdenu, od 1818 dalje vodil slikarski odd. porcelanske ma¬ nufakture v MeiBnu, tam u. (61). S: npr. C. D. Friedrich v svoji delavnici (1811, Hamburg; d. 1819, Nationalgal.), Vezilja pri oknu (1812, Wei- rriar > SchloBmus.), Elegantni bralec (1812, ib.), Na Predstraži (1815, Nationalgal.), Dekle, ki Plete venec (1815, ib.). L- Kurt Leonhardi (uv); Kersting: Bilder und točr nungen (BI 1940); H. W. Grohn (Kindler ni, 66 > s. v. _ L!); »PKG« 1 1 (1966 — L!). Keršič, Marjan (1920—....), slov. kipar, r. v Lj, tu tudi dkč. AUU (B. Kalin). L: ŠijanecS (1961); F. Stelč (ELU 3, 1964, s. v.). kerubi ali kerubini (lat. Cherubim ), drugi izmed angelskih korov (-> devet angelskih korov), so •Podri kot nebo in jih zaznamujejo 4 krila. , L: Otto 1 Vulff: Cherubim, Throne und Seraphim 'Altenburg 1894); Reau II/1 (1956). Keržič, Stane (1918-1969), slov. kipar. R. v Cesti ob Dobrepoljskem polju, 1944 4 Partizanih, dkč. AUU in 1951 kiparsko speci¬ alko, učil v Lj na gimn. v Mostah in 01 z oblikovanje. P: spomeniki NOB , npr. v Kočevju alii, odkrit 1953, njegova Bombašica), ottos Potreti, postumni portret Herberta Griina (bron odkrit za obletnico smrti 20. X1L 1969, ra Prešernovo gledališče). .... fc ,L: S. Mikuž, Otroška plastika Staneta er * 62 ©Por 5. vin. 1958); ŠijanecS (1961); ELU 2 ( ^ P- 5 32) & 4 (1966, p. 678); Delo (21. XII- >96 , P- P*- Mikuž, nekr.j & 12 [f]). Kes ali Kesanje —> Poenitentia Ke tel, Cornclis (1548—1616), hol. slikar, por- tr etist, od 1581 dalje v A’damu, tam u. od 1610 dalje hrom. S: Strelci kapitana Dircka Jacobsza Rosekransa in poročnika Pauvva (d. 1588, Rijksmus.) — prvi skupinski portret celo- post. strelcev! L: W. Stechow (ThB XX, 1927, s. v. — L!); Hall Por (1963); H. W. Grohn (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. A. Riegl (JSaK, 1902 [1931]), W. Stechoiv (1929/30). KETTNVIG an der Ruhr pri Essnu: v za s. z. dr. Herberta Girardeta (slike flam. in predvsem hol. umetnikov XVII. st. pa tudi nekaterih slikarjev poznega XVI. st.) mdr. zastopani Joos de Momper, Jan Bruegel star., Roelandt Savery (npr. Zemeljski raj, baker, d. 1601), Jan van Goyen, Aert van der Neer, Adriaen van Ostade, Wouwerman, Jan Baptist Weenix, Jacob van Ruisdael in Aert de Gelder. L: Eduard Plietzsch: Meistervverke der hollandi- schen Landschaftsmalerei des 17. Jahrhunderts (Essen 1961); id.: Meisterwerke der hollandischen Genre- Malerei des 17. Jahrhunderts (ib. 1962); Horst Ger- son: Meisterwerke der niederlandischen Stilleben- Malerei des 17. Jahrhunderts (ib. 1963); id.: Hollan- dische Maler des 17. Jahrhunderts in Italien (ib. 1966); id.: Meisterwerke der hollandischen Tierma- lerei des 17. Jahrhunderts (ib. 1967); id.: Meer und FluB in der hollandischen Malerei des 17. Jahrhun¬ derts (ib. 1968); id.: Meisterwerke der hollandischen Historienmalerei des 17. Jahrhunderts (ib. 1969): id.: Meistervverke der flamischen Landschaftsmalerei des 17. Jahrhunderts (ib. 1970); Sammlung Herbert Girardet: Hollandische und flamische Meister (1970 [rk, Wallraf & Rotterdam]). Keutner, Herbert, nem. um. zgodovinar, se izpopolnjeval v Florenci, od 1967 dalje ord. na TeH v Aachnu, zdaj pa direktor nem. Kunst- historisches Institut v Florenci. B: ,Vber die Entstehung und die Formen des Stand- bildes im Cinquecento ‘ (MJb, 1956); ,Der Giardino Pensile der Loggia dei Lanzi und seine Fontane ‘ (H. Kauffmannov zb., 1956); ,The Palazzo Pitti »Venus« and other ivorks by Vincenzo Danti ‘ (BM, 1958); ,Zu einigen Bildnissen des friihen Florentiner Manierismus' (MittF, 1959); ,Die Bronzevenus des Bartolommeo A m mana ti' (MJb, 1963); , Hektor zu Pferde: Fine Bron- zestatuette von Antonio Averlino FHarete' (Heyden- reichov zb., 1964); ,Pietro Francavilla in den Jahren i j C7X‘ (\Air\r\p]c\rirfnV 7.b- . 1968). Key, Adriaen Thomasz (o. 1544—1589 ali malo pozn.), niz. slikar v Antvverpnu, nečak Willema Keya (infra). S (vse les): krili triptiha z Zadnjo večerjo in portreti donatorske družine (d. 1575, Antvverpen), Ženski portret (d. 1575, Ksthist. Mus.) in moški pendant (ib.), Portret 42 let starega moža (d. 1580, Bruxelles). L: F. Winkler (ThB XX, 1927, s. v.); H. W. Grohn (Kindler III, 1966, s. v, — L!). Key, Willem (o. 1515/20—1568), niz. slikar, r. v Bredi, u. verj. v Antvverpnu, stric Adriaena 999 Keyser, Thomas de — KIJEV, katedrala sv. Sofije 1000 Th. Keya (supra). S: Suzana s starcema (les, d. 1546, Pommersfelden, grad WeiBenstein), Objo¬ kovanje (les, d. 1553, Diisseldorf, zas. z.). L: F. Winkler (ThB XX, 1927, s. v.); Friedlander XIII (1936); Hall Por (1963); H. W. Crohn (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. M. J. Friedlar.der (1934). Keyser, Thomas de (1596/97—1667), hol. sli¬ kar, portretist v A’damu, tam r. in u. S: npr. Anatomija dr. Sebastiaena Egbertsza de Vry (1619, Rijksmus.), Constantin Huygens s tajnikom (les, d. 1627, Nat. Gali.), Predstavniki zlatarskega ceha v A'dama (d. 1627, Toledo [Ohio], The Toledo Mus. of Art), Četa stotnika Allarta Cloecka in poročnika L. J. Rotgansa (d. 1632, Rijksmus.), Pieter Schout na konju (baker, d, 1660, ib.). L: Hall Por (1963); S. J. Cudiaugsson (Kindler III, 1966, s. v.). — Cf. H. Gerson (I 1950), R. Oldenbourg (1911), A. Riegl (1902 [1931]), J. Rosenberg (& S. Slive 1966), R. Saisselin (rk 1963). khmerska umetnost, umetn. Khmerov na ozemlju današnje -^Kambodi e, cvetela od VII. do XIII. st. in se ohranila s pomembnimi ostanki tempeljske arhitekture in plastike (—»■ Angkor). L: cf. G. Coedes (vse), H. Parmentier (1927; 1939; 1960), Ph. Štern (1927). Kiar, Meško, s pr. im. Bogdan Meško (1936— _), slov. slikar in grafik. R. v Murski Soboti, štud. na AUU (dipl. 1958) in slikarski specialki (G. Stupica), v grafiki pa se je izpopolnjeval na vis. šoli lik. umetn. v zah. Berlinu; od 1970 asist, na ALU. L: Lj Gr (1965—71); XXXIII« biennale di Venezia: Jugoslavija (1966 [rk]); JKh (1966); Meško Kiar (Lj 1968 [rk, MaGalj — L!); A. Bassin (NRazgl, 21. XI. 1969, p. 671); IV beogradski trijenale jugo- slovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. M. Tršar (pon. 1970). Kibcla (grš. Kibele, angl. Cybele, fr. Cybele), frigijska boginja, znana kot Velika Mati (lat. Magna Mater) ali Mati bogov, njen atribut je —»■ zidana krona, v Rimu je njeno vlogo prevzela —► Ops. Up: Paolo Veronese ( freska, o. 1560, Maser, Villa Barbaro), Giulio Quaglio ( freska, 1698, Videm, Pal. della Provincia — kakor pri Veronesu tudi tu Kibela ponazarja element Zemljo), Rodin (bron, 1904). L: Hunger (1955). — Cf. M. Davies (1951 [1961]), G. de Tervarent (I 1958, p. 138). kič (nem. der Kitsch, morda iz angl. the sketch), lažna umetn., neokusni lik. izdelki. Kičaste pro¬ dukte zaznamuje neupoštevanje gradiva, zlasti posnemanje in posnetki umetnin v neustreznem materialu, na neustreznih mestih in v neprimer¬ nem okolju, mešanje slogov, vsiljevanje erotične ali politične vsebine ipd. (v nasprotju z diletant¬ skimi deli je kič obrtno neoporečen!). V sodobni umetn. poznamo zavestno vključevanje kičastih izdelkov zlasti v okviru t. i. -> pop art. L; Gustav E. Pazaurek: Guter und schlechter Ge- schmack im Kunstgevverbe (Stu 1912); F. Karpfen: Der Kitsch: Eine Studie liber die Entartung der Kunst (Hmb 1925); Ludvvig Giesz: Phanomenologie des Kitsches: Ein Beitrag zur anthropologischen Aesthe- tik (Hdl 1960). — Cf. G. Dorfies (1968 — L!). Kidson, Peter, angl. um. zgodovinar. Prom- iz um. zgod. in zgod., uči na Univ. of East Anglia- B; (& U. Pariser) Sculpture at Chartres (L 1958; amer. izd. NY 1959); (& Peter Murray & Paul Thompson) A History oj English Architecture (Harna 1967); The Medieval World (NY 1967, »Landmarks of the World’s Art«; nem. izd.; Romanik und Gotik, Gtl 1968, »Schatze der Weltkst.« 6). Kiesler, Frederick John (1892 — 1965), amer. (ž.) arh. (kipar, načrtovalec pohištva, scenografi pisec o umetn. in mdr. tudi stric filmske igralke Hedy Lamarr). R. na Dunaju, 1910 sodel. z A- Loosom, pripadal skupini de^-Stijl, od 1926 dalje v New Yorku. A: osrednje, mrtvomorskini rkp. posv. poslopje novega muzejskega kom' pleksa v Jeruzalemu, t. i. Svetišče Knjige (črn & bel marmor, z arh. Bartosom dkč. 1965). P: Galaxy (les, 1953, New Canaan, Philip C- Johnson Coli.) B: Inside the Endless House (NY: Simon and Schuster 1966 [oc. Hovvard Conant, Coli Art L XXVII/4, 1968, p. 444]). L: Elaine De Koonig (AN, 1952); WWAA (1959)1 SeuphorS (1961). — Cf. B. S. Myers (III 1969, s. V.)- Kicslinger, Franz (1891—1955), avstr. uin- zgodovinar, prom. 1918 na Dunaju. B: Die Glasmalerei in Čsterreich (W 1920); Zff Geschichte der gotisehen Plastik in Oesterreich ( 1923, »Artes Austriae« 1); Die mittelalterliche Pl as l' in Oesterreich (W-Lpz 1926); Gotische Glasmalerei t Čsterreich bis 1450 (W s. a. [1928]); ,Die Herzogi" Katharina von Čsterreich als Madonna' (Panth, 1 , Mittelalterliche Skulpturen einer Wiener Samml un ° (W-Lpz 1937); Die Steine von St. Stefan (W 1949). kij (lat. dava, fr. la massue, nem. die KeuIČ< Heraklovo najznačilnejše orožje in atribut. KIJEV, gl. mesto Ukrajinske SSR ob DnčP rU (SZ), s svojimi spom. in situ in muzeji najP 0 membnejše um. središče Ukrajine. Orjaški sa^ mostan Pečerskaja lavra je nastajal od XI- XIX. st. L: EWA XIV (1967, stp 517—18 — Behrens: Kunst in RuBIand (K 1969). — Cf. V. (Lj 1957). ~ katedrala sv. Sofije, »mati rus. cerkva piramidasta stavbna gmota, rastoča od najn 1001 Kilian, Lucas — kiparstvo 1002 galerije prek stranskih ladij in krakov tlorisnega križa do v. kupole, ki gospoduje nad 12 manj- širni kupolami in celoto (zač. o. 1037 pod vp 1 vom carigrajske Hagie Sofie, močno prež. v XVII.—XVIII. st.). Iz srede XI. st. delno ohra¬ njeni zelo pomembni *mozaiki in *StS-e. me mozaiki predvsem v gl. kupoli Pantokrator med 4 arhangeli (samo en cirhangel orig.), pod hJ 1 ™ apostoli (orig. samo Pavel) in v pendentivi evangelisti (orig. samo Marko in delno Jane*.), v gl. apsidi pa velika Maria Orans in pod njo Obhajilo apostolov. L: »PKG« 3 (1968, t. 278, 304 & 306 -- L»US« 5 (repr. p. 231—37). — Cf. V. N. Lazarev (1960, lvoo>. Kilian, Lucas (1579—1637), nem. bakrorezec iz družine augsburških bakrorezcev, akt. od XV do XVIII. st. Prijatelj Eliasa-> Holla. G: npr. Portret Davida Vrbca (z lobanjo na mizi, bakr., d. 1615, Nar. muz. v Lj, inv. št. 3624). L: Umetnost XVII. st. na Slovenskem 1 (U 1968 Irk, NG], št. 118). — Cf. E. Hempel (Harm 1965). Kimball, (Sidney) Fiske (1888—1955), amer. Um. zgodovinar in muzealec, direktor PMA o 1955, ko je odstopil; raziskovalec fr. arhitekture 'n notr. opreme XVIII. st. Up: J. Davidson C doprsje , 1949, PMA). h: Thomas Jefferson, Architect (Bo 1916), (& George Harold Edgell) A History of Architecture t N i 1918, y>Harper's Fine Arts Series «; 2. izd. 19 )> Domestic Architecture of the American Colomes ana °f the Early Republic (NY 1922; pon. 1927); American Architecture (Indianapolis 1928); ,Mansart and Le “run in the Creation of the Grande Galene de Ver¬ sailles' (AB, 1940); .The Creation of the Style Louis (AB, 1941); ,The Creation of the Rococo (JvvCl, !940/41 [cf. 1943]); The Creation of the Ttococo (1 l' 1 .^[3); ,Ronmntic Classicism in Architecture * ( ’ !944); ,Chapelle of the chdteau of Versailles (GBA, *944 [FocilIonov zb., izšel 1947]); (izd.,& L- v cnturi) vreat Paintirgs in America: one hundred and ot masterpieces in color (NY 1948). L: A. Frankfurter (AN, 1955, nekr.); WWA (1956). Kingsley Porter Por ter, Arthur Kingsley Kinkel, (Johann) Gottfried (1815— 1882 ), ^nem. m-t . - — — —«i, rjonann) Gotttried U 813 jf°7'obei u m. zgodovinar, pesnik in politik. • Kasslu pri Bonnu, štud. teologijo, učil n ■ v Bonnu, kot revolucionar 1848 mora za P r t, 1850 emigriral v Anglijo, 1853 v ■ 1866 postal prof. za arheologijo in um. na Politehniki v Zurichu, tam u. (67). B (um zgod.): Geschichte de ' bi l de ’’f e "^!crZeit- den chrisilichen Volkern: vom Anfang ■ ^ sa m6 rechnung bis auf die Gegemvart (j rmrmstadt; Ein • del); Die Gemalde-Gallerie m g uns tgeschichte Y°, r, rag ... ( Drm 1870 ); Mosaik zur (Bi l 876); Dos Kupferstich-Cabinet des Eidg B°lytechnikums (Z 1876). L: J. Joesten: Gottfried Kinkel (K 1904); A. R. De Jonge: Gottfried Kinkel as Political and Social Thinker (NY 1926). — Cf. U. Kultermann (1966 — L!), W. Waetzoldt (II 1924 [1965]). kiparji. Najpomembnejši, najvplivnejši, ki jih poznamo kot osebnosti in z imeni, so od XII. st. dalje Antelami, Niccolo in Giovanni Pisano, Peter Parler, Claus Sluter, Donatello, Michelan¬ gelo, Bernini, Rodin in Henry Moore. kiparji XX. st. po gen. zap.: A. Bourdelle (1861—1929), *Maillol (1861—1944), A. Gaul (1869—1921), G. Vigeland (1869—1943), *Bar- lach (1870—1938), R. Duchamp-Villon (1876— 1918 ubit), J. Gonzales (1876—1942), *Brancusi (1876—1957), G. Kolbe (1877—1947), J. Epstein (1880—1959), W. Lehmbruck (1881—1919 sam.), U. Boccioni (1882—1916 nesr.), L Meštrovič (1883—1962), A. Modigliani (1884—1920), H. Laurens (1885—1954), V. Tatlin (1885—1956), R. Bellirtg (1886— ), Ant. *Pevsner (1886— 1962), E. Matare (1887—1965), J. Ar p (1887— 1966), R. Sintenis (1888—1965), A. Martini (1889—1947), A. Arhipenko (1889—1964), G. Marcks (1889—....), O. Zadkine (1890—1967), *Gabo (1890—....), *Lipchitz (1891—....), L. Moholy-Nagy{ 1895 -1946), * Moore (1898-....), A. Calder (1898—....), Alb. *Giacometti (1901— 1966), M. *Marini (1901—_), B. ffepworth (1903—....), S. Lipton (1903—....), t. Hajdu (1907—....), Th. Roszak (1907—....), F. Wo- truba (1907—....), G. Manzii (1908—....), B. Lardera (1911—....), R. Butler (1913—....), K. Armitage (1913—....), V. Bakič (1915——), P. Consagra (1920—....), N. Kricke (1922——), G. Segal (1924—....), J. Tinguely (1925—....), F. Somaini (1926——). kiparstvo (lat. sculptura, angl. the sculpture, češ. sochafstvi, fr. la sculpture, it. la scultura, nem. die Bildhauerkunst [Bildnerei; Plastik ; Skulptur ], srb. vajarstvo), plastika, skulptura, med 3 v. —> umetnostnimi strokami tista, ki naj¬ bolj ustreza tipu. Po formi ločujemo oblo in reliefno plastiko; po formatu in funkciji samostojno in arhitekturno, stoječo in visečo, malo, spomeniško in vrtno plastiko; po tehniki klesanje in rezljanje (it. arte di levare, »umetn. odvzemanja«) in modeliranje (it. arte di porre «, »umetn. nalaganja« ali »dodajanja«, pos. žganje npr. porcelan, žgana glina) in odlivanje (v mavcu, bronu, srebru, železu, kositru, svincu, itd.), v novejšem času poleg kovanja tudi var¬ jenje itn.; po materialu kamen (npr. peščenec, marmor, granit, porfir), les, bron, beton, itd.; pri upodobitvah človeka, ki je tradicionalno 1003 Kirchner, Ernst Ludwig — Kisling, Moise 1004 osrednja naloga kiparstva, pa soho, tj. celopost. Herodot, Ksenofon, Plutarh in Marcus Justinus lik, torzo, doprsje, glavo ipd. (e. g. -> Tomiris da Kirovo glavo potopiti v krvi). L: obče in tehnika: Stanley Casson: The Tech- nique of Early Greek Sculpture (Ox 1933); E. Mur- bach: Form und Material in der spatgotischen Plastik (Ba 1943); J. W. Mills: The Technique of Sculpture (L 1965); Mirko Šeper, Skulptura (ELU 4, 1966); Giulio Carlo Argan, Sculpture (EWA XII, 1966 ■— L!). Cf. A. Hildebrand (1894), F. Landsberger (1924), F. Steli (Uvod 1959, p. 54—55), V. Volavka (1958 -— L!). Zgod.: H. D. Molesworth: European Sculp¬ ture: From Romanesque to Neoclassic (NY-Wash 1965, »PWA«); Koepf (1964); z. »A History of Westem Sculpture« (New York Graphic Soc.). Cf. F. Baumgart (1957). A. Malraux (1952—54), C. R. Post (1921; & G. H. Chase o. 1924). Pomembni avtorji: —> Foči!Ion, -> tlasetoff, -> Panofsky (E.), -> Pinder, -> Sauerlander, -*■ Voge , pos. za novejšo dobo-> Giedion-Welcker in~> Hammacher. Kirchner, Ernst Ludwig (1880—1938 sam.), nem. slikar, ekspresionist, soust. skupine Die —>Briicke ; r. v AschafFenburgu, u. (58) v Da¬ vosu. S: npr. Avtp. z modelom (1909/10 [na hrbtni strani dat. 07!], Hamburg), Akt s klobu¬ kom (o. 1910, Frankfurt am Main, Stiidtische Gal.), Cesta ( Die Strafie, 1913, M MA), Pet žensk na cesti (1913, Wallraf), Avtp. z dekletom (1914, Nationalgal.), Rdeči stolp v Halleju (1915, Essen), Avtp. kot vojak (1915, Oberlin), Davos v snegu (1921, Basel), Slikarji skupine » Die Brucke « (z avtp., dat. na hrbtni strani 1925, Wallraf). Pomemben graf. opus (lesor.). L: Bernard S. Myers (EWA VIII, 1963, s. v.); G. Tolzien (Kindler III, 1966, s. v. — L!); »US« 12. — Cf. W. Grohmann (1925; 1926; *1958 [1960]), W. Haft- mann (4. izd. 1965; 1965), B. S. Myers (1957). KIRENA (grš. Kirene), gl. mesto ant. Kirenaike v sev. Afriki (zdaj Libija), ust. kot grš. kolonija (2. pol. VII. st. pred). Od tod znana -> Afrodita iz Kirene v rim. Mus. detle Terme. L: EWA I (1959, stp 81—82 — L!), XV: Index (1968, p. 139 — cf. Cyrene). — Cf. F. Studniczka (1890). Kirke ali Kirka (grš. Kirke, lat. Circe, fr. Circe), grš. mit. čarovnica (njen oče je bil —> Helios, bog sonca) na otoku Aia. Odisejeve tovariše je spre¬ menila v prašiče, —> Odisej je leto dni živel z njo (njun sin je bil Telegon). Up: npr. Dosso Dossi (o. 1515, Washington; o. 1530, Borghese). L: Grimal (1951, p. 94); E. W. Braun, Circe (RDK HI, 1954); Hunger (1955, p. 188—89 — L!); Grant (1968); LCI 1 (1968, stp 459). Kiros Veliki (lat. Cyrus, hebr. Koreš), perz. kralj (558—529 pred) iz dinastije Ahemenidov, za čigar vlade so se Židje 538 vrnili iz babilonske sužnosti. ( Ezdrova knj.). Up: prizori iz njego¬ vega življenja, ki so jim lit. predlogo posredovali L: Pigler II (1956, p. 295, 313, 330—31); EWA Vnl (1963, stp 268—70). Kirsch, Johann Peter (1861—1941), katol- cerkv. zgodovinar. R. v Luksemburgu, prof. na univ. v Freiburgu v Švici, direktor Inst. za kršč. arheologijo v Vatikanu, u. (79) v Rimu. B (za lik. umetn.): Die romischen Titelkirchen im Altertum (Paderborn 1918, »Stud. zur Gesch. u. Kultur des Altertums« 9); Der spatrbmische Fest- kalender in Altertum (Mii 1924); ,Un gruppo di cripte inedite del Cimeterio dei SS. Pietro e Marcellino (RACr, 1930); ,Die vorkonstantinischen Kultusgebiiude im Lichte der neuesten Entdeckungen im O sten'' (RQ> 1933); Le catacombe romane (R 1933). L: Alla venerata Memoria di Mons. Gio. Pietro Kirsch (C. d. V. 1941 [= RACr] — B!). Kirschbaum, Engelbert (1902 —1970), nem. kršč. arheolog, jezuit, od 1939 dalje ord. za kršč- arheologijo na Universitd Gregoriana v Rimu- Gl. ur. Lexikon der christlichen Ikonographie. B: Deutsche Nachgotik: Ein Beitrag zur Geschichte der kirchlichen Architektur von 1550—1800 (Au 1930)> ,L’angelo rosso e Vangelo turchino ‘ (RACr, XVH- 1940); ,L’influsso del concilio di Trento nelVarte ‘ (Gre- gorianum, 1945); (& L. Hertling) Die romischen R a,a ' komben und ihre Martyrer (W 1950; 2. izd. 1955> it. izd. Le catacombe romane e i loro mar tiri, R 19491; .Der Prophet Balaam und die Anbetung der (RQ, 1954); Die Graber der Apostelfursten (F**r 1957; 2. izd. 1959); Les Fouilles de Saint-Pierre de Rome (P 1957). L: W. Braunfels (LCI II, 1970, nekr.). Kirstein, Lincoln (Edvvard), (1907—_), amer lik. kiitik in pisec o umetn. Štud. na Harvardski univ., živi v New Yorku. B: Gaston Lachaise: Retrospective Exhibition 1935 [rk, MMA]); The Latin-American Collection < the Museum of Modem Art (NY 1943); (& Beaum° Nevvhall) The Pliotographs of Henri Cartier-Bress (NY 1947); The SculptureofElieNadelman (NY 19 L: WWAA (1959). Kisa, Anton (1857—1907), avstr.-nem- l,m ' zgodovinar. R. v Brnu, prom. 1880 na Dunaj u > direktor aachenskega Suermondt-Mus. B: Das Glas im Altertum (3 knj., Lpz 1908, »Hi erse ’ mann’s Handbiicher« 3). Kisling, Moise ( Moses ), (1891 —1953), fr- ^ slikar. R. v Krakovu v Galiciji kot krojačev sl ^ od 1910 v Parizu, tam postal ena izmed znan osebnosti na Montparnassu; med 1. svet. v J v tujski legiji, med 2. svet. vojno v ZDA 0“ 46); u. (62) v Ftanciji. Se uveljavil z ° se razst. 1919, postal pozn. precej moden P°^ g tist, sicer pa slikal koloristično mikavne ze 1005 kitajska motivika — Klapsia, Heinrich 1006 like in tihožitja. S: npr. Žena s polj. šalom (o. '928, MAM). — Up: A. Modigiiani (1915 in dvakrat 1916), Soutine (PMA). L: M. Dormoy (THB XX, 1927, s. v. — L!); Cha- rensol (Edouard-Joseph II, 1931, s. v.); EJca 10 (1934, s - v.); Volimer III (1956, s. v.); H. Read (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. B. Dorival (1957 [II]), C. Einstein (1922). M. Georges-Michel (1957), W. Haft- mann (4. izd. 1965). kitajska motivika v slikarstvu, porcelanski Plastiki in sploh okrasni umetn. XVIII. st. je znana s fr. imenom ehinoiseries. sočasno upodabljajočo umetn., ki kaže pedant¬ no urejeno meščansko življenje (—> Chodowiecki). Sam termin je povzet po sočasni moški frizuri (der Zopf = kita); v fr. umetn. mu ustreza —»■ Louis-Seize. V Lj ga predstavljajo Gruberjeva palača (najzgodnejši primer), Škofijska palača in juž. stavba Mestne hiše (Mestni trg 2). L: Carl Zetsche: Zopf und Empire in Mittel- und Norddeutschland (2 knj., 1909); ŠumiL (1961, p. 144—50). Kitson, Michael, angl. um. zgodovinar v Lon¬ donu ( Courtauld Inst. of Art). kitajska umetnost. V njenem od neolitika ne¬ pretrganem razvoju razločujemo naslednja, po vladavinah imen. um. obdobja: Shang-Yin (Šan- Jin 15587—1028? pred), Chou (Džou 10277— 221? pred), Han (206 pred—221), obd. 6 dinastij (220—589), Sui (589—618), Tang (Tan 618— 906), obd. 5 dinastij (907—60), Sung (Sun 960— 127 9), Juan (1280—1368), Ming (Min 1368— 1644), C h'ing (Čin 1644—1912), obd. republike (od 1912) in pos. Ljudske republike (od 1949 ^ a lje). Slikarstvo je bilo neločljivo povezano z l e Popisjem (v kitajščini ju zaznamuje ena in ista beseda), posebnost predstavlja slikarstvo s tušem na papir ali svilo, ki ga je prevzela tudi jap. umetn., z ikonogr. vidika pa je najodličnejše otesto zavzemalo krajinarstvo (vrh v obd. Sung). Na evr. umetn. (cf. s. v. kitajska motivika) je Ki¬ tajska vplivala zlasti s svojo umetno obrtjo, tj. raznovrstnimi lakastimi, slonokoščenimi, žadni- svilenimi in kajpak porcelanastimi izdelki. Med slednjimi je posebno dragocen zelenkasti in zeleni porcelan iz obd. Sung (-^- seladčn), sicer b a so najbolj priljubljene porcelanaste vaze iz easa, ko je vladal ces. K'ang Hsi (Kan Ši 1662— . obd. Ch'ing), izdelki, znani kot farnille Jaune (ali noire ali rose ali verte). Cf. s. v. breskov cv et in sang de boef. L: Oskar Miinsterberg: Chincsische ^ schichte, I—II (Ess 1910—1912); Otto H(> Chmesische Landschaftsmalerei (Mn and 'vard Hansford: A Glossary of Chincse Art ana Vrch ac ology (L 1954); Laurence (Harm der Soper: *Art and Architecture of Louis '956, »The Pelican Hist. of Art«; 2 izd- Hambis & Jan Fontein , China (EWA lj'’ '_ L!) o. Cf. J. Fontein (»1960 — L '. 1 £ i ee (\9(A), kummel (1925; 1929), B. Laufer (vse), S. t. i v ^ H. Miinsterberg (1955; 1 96 , 8 ^. A ;q?« 1956—1958), O- Siren (1925; 1929—1930; 1933; 1938. 1930— A- Soper (1959), P. Swann (1958 ; 1963). t f ta sti slog (nem. der Zopfstil, angl. the pig- an styl e ) zaznamuje o. 1760—80 prehod iz ro- a °, °' a v neoklasicizem in velja predvsem za 'tekturno okrasje, noti. opremo ipd., sicer a 2 njim velikokrat opredeljujemo tudi tisto B: .John Constable, 1810 — 1816: A Chronical Study' (JWCI, 1957); .The »Altieri Claudes« and V ir gig (BM, 1960); , The relationship betiveen Claude and Poussin in Landscape' (ZfKg, 1961); ,Claude's Books of Drawings from Nature' (BM, 1961); .The Plače of Drawings in the Art of Claude Lorrain' (20. kongr. III, 1963);, Lorrain' (EWA IX, 1964); .Claude Lorrain: two unpublished paintings and the problem of vari ant s' (A. Bluntov zb., 1967). Kitzinger, Ernst (1912— ), amer. um. zgo¬ dovinar, poznavalec biz. umetn. R. v Miinchnu, prom. na tamk. univ., za nacizma emigriral v London, od 1941 v ZDA v Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies v Washingtonu, tam prof. za biz. umetn. in arheologijo (od 1956) in Director of Studies, od 1967 dalje prvi »A. Kingsley Porter Prof« na Harvardski univ. B: Die romische Wandmalerei vom Beginn des 7. bis zur Mitte des 8. Jahrhunderts (Mn 1936, dis.); ,The Story of Joseph on a Coptic Tapestry' (SaxIov zb. [= JWI, 1937/38]); Early Medieval Art in the British Museum (L 1940); ,The Mosaics of the Capella Pala- tina in Palermo: An Essay on the Choice and Arrange- ments of Subjects' (AB, 1949); ,On the Portrait of Roger II in the Martorana in Palermo' (P. Toescov zb. [= Prop, 1950]); .Studies on Late Antigue and Early Byzantine Floor Mosaics, 1: Mosaics at Nikopolis' (DOp, 1951); .The Culi of Images in the Age before Iconoclasm' (ib., 1954); ,On Some leons of the Seventh Century' (Friendov zb., 1955); Byzantine Art in the Period betvveen Justinian and Iconoclasm (Ber. zum XI. Internationalen Byzantinisten-KongreB [IV, 1], Mn 1958); The Mosaics of Mottreale (Pal 1960; it. prev. I mosaici di Monreale, ib.); ,The Hellenistic Heritage in Byzantine Art' (DOp, 1963); .Some Re- flections on Portraiture in Byzantine Art' (G. Ostro- gorskega zb., 1963). » - n/u/ a™ noM—fiSl: (Coli Art J, XXVI/4, 1967, p. 410, tudi f). kladivo (lat. malleus, fr. le marteau, nem. der Hammer) je kot kladivo, s katerim so Kristusa pribili na križ, eno izmed »orodij njegovega mu- čeništva«. Up: cf. s. v. Arma Christi. Klagenfurt Celovec Klapsia, Heinrich (1907 — _), avstr. um. zgo¬ dovinar, prom. 1930 na Dunaju. 1007 Klara — Klee, Paul 1008 B: ,Ein Bildnis Ferdinands III. von G. Schweigger' (JSW, 1934); ,Daniel Neuberger' (ib., 1935); ,Zur Entstehungsgeschichte der Ambraser Riistkammer' (ib., 1936); ,Harnischstudien' (ib., 1937, z B. Tho¬ masom); ,Der Bertoldus-Kelch aus dem Kloster Wilten ‘ (ib., 1938); ,Dionysio Miseroni 4 (ib., 1944); ,Eine Christusbiiste von Andrea del Verrocchio' (ib). Klara (lat. Clara Assisiensis, fr. Claire d’Assisi, it. Chiara d’Assisi, nem. Klara von Assisi, slov. tudi Jasna), (1194 — 1253), s -*■ Frančiškom As. ustanoviteljica reda klarisinj (1212), 1255 raz¬ glašena za svetnico (12. VIII.). Atribut: ciborij ali monštranca. L: Mille Santi (1931); Reau III/l (1958, p. 316— 319 — L!); Keller (1968, p. 313—15 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 423—25). klarisinje, frančiškanski ženski red (cf. s. v. Klara, supra); njihov samostan v Škofji Loki ust. 1358. Klassiker der Kunst in Gesamtausgaben, nem. knjižna z. (Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart- Leipzig [& Berlin]), ki je v 1. 1904—37 (za vred¬ notenje dobe značilen izbor 33 »klasikov« v 37 knj. [38 št.]) posamezne lik. umetnike predstav¬ ljala s celotnim njihovim takrat znanim opusom (v našem času imajo podoben namen monogra¬ fije zal. —> Phaidon, v skromnejši opremi pa Biblioteca d'Arte Rizzoli in iste zal. —► Classici deli’ Arte od 1966 dalje). Predstavljeni umet¬ niki: Rafael (1), Rembrandt (2 [slike]; 8 [jedk.]; 27 [znova odkrite slike]; 31—32 [risbe]), Tizian (3), Diirer (4), Rubens (5), Velazquez (6), Michel¬ angelo (7), Schwind (9), Correggio (10), Dona¬ tello (11), Fritz von Uhde (12), vati Dyck (13), Memling (14), Titoma (15), Mantegna (16), Rethel (17) , fra Angelico (18), M. Liebermann (19), Holbein ml. (20), Watteau (21), Murillo (22), Feuerbach (23), Dou (24), Perugino (25), Triibner (26), Ha/s (28), Giotto (29), Botticelli (30), Signo- relli (34), Pieter de Hooch (35), Giov. Bellini (36), Leonardo da Vinci (37) in Palma Vecchio (38). Pisci; J. A. Beringer (26), W. Bode (30), H. Bodmer (37), W. Bombe (25), L. Dussler (34), O. Fischel (3), P. Ganz (20), W. Gensel (6), G. Gliick (13 [2. izd.]), G. Gombosi (38), G. Gronau (10; 36), F. Knapp (7; 16), W. Martin (24), A. L. Mayer (22), G. Pauli (19), J. Ponten (17), A. Rosenberg (1; 2; 5), H. Rosenhagen (12), E. Schaeffer (13), V. Scherer (4), F. Schottmiiller (18) , P. Schubring (11), H. W. Singer (8), H. Thode (15), W. Uhde-Bernays (23), W. R. Valen- tiner (2 [3. izd.]; 27; 28; 31—32; 35), K. Voli (14), C. H. I Veigelt (29), O. A. Weigmann (9), F. Winkler (4 [4. izd.]) in E. H. Zimmermann (21). Več knj. tudi v fr. izd. (P: Hachette). Klauner, Friderike (1916—_), avstr. um. zgodovinarka, kustosinja in zdaj direktorica gal. slik v Umzg. muz. na Dunaju. B: DieKirche von Stift Melk (W 1946; 2. izd. 1947); ,Venezianische Landschaftsdarstellungen von Jacopo Bellini bis Tizian ‘ (JSW, 1954); ,Zur Symbolik von Giorgiones »Drei Philosophen«' (ib., 1955); ,Ein Pla- netenbild von Dosso Dossi' (ib., 1964); ,Der » Mathema- tische Tur m« des Stiftes Krems/niinster und die Ge- mdldegalerie ‘ (OZKlJ, 1967). L: Kil (1961). Klauser, Theodor (1894— ), nem. kršč. arheolog, ord. za staro cerkv. zgod., kršč. ar¬ heologijo in lit. zgod. na univ. v Bonnu. Izd. Reallexikon f. Antike u. Christentum. B: Vom Heroon z ur Martyrerbasilika (Bn 1942); ,Studien zur Entstehungsgeschichte der christlichen Kunst, I — 6' (Jb. f. Antike u. Christentum, 1958—63). L: zbornik: Mullus: Festschrift Theodor Klauser (Mii 1964). Klavdij, s celim imenom Tiberius Claudius Nero Germanicus, ml. brat Germanika (-> Smrt Germanika), rim. ces. (41—54), oženjen z Me- salino (ki jo je dal umoriti) in potem z Agripino ml., Germanikovo hčerjo (ki ga je dala zastru¬ piti). Up: npr. bron. kip v podobi Jupitra in v naslonu na Polikletovega -> Dorifora (viš. 244 cm, post. 48 v Herkulanumu, Napoli) in marm- soha v podobi Jupitra z orlom (sreda I. st., Vat.)> mdr. tudi t. i. -> Klavdijeva kameja (oniks, o. 48/49, Ksthist. Mus., cf. infra). L: EWA XI (1966, t. 212). — Cf. H. von Heintz* (1969, rcpr. 141 & 166). *Klavdijeva kameja (oniks, viš. 12 cm, sir- 15,2 cm, verj. o. 48/49 [tj. ob Klavdijev! 4. P°' roki], Ksthist. Mus.): 4 doprsja na rogovih tz°' bitja, des. Klavdij (supra) in Agripina ml., l eV ° starši slednje, Germanik in Agripina star. L: »US« 4 (1970, f p. 210). Klee, Paul (1879—1940), švic. (nem. -svit ) slikar, eden izmed najbolj samosvojih, hkrati nežnih in duhovitih umetnikov XX. st. R- Miinchenbuchseeju pri Bernu, glasbeno in h u manistično izobražen, zač. v lik. slogu finde sieclovske umetn., učil na -*■ Bauhausu in po®J’ na ak. v Dusseldorfu (1933 odpuščen), u. ( ’ v Muraltu pri Locarnu. S: npr. Cvrčalni stroj (Die Zvvitscher-Maschine, akvarel & o, pap ,r ’ 1922, M MA), Zlata ribica (o & akvarel, paP ir na kartonu, 1925, Hamburg), Pastorala (ternP’ pl & les, 1927, M MA), Revolucija viadukta (P’ bombaž, 1937, Hamburg), La belle J ar ^‘ n ' e ^ (Ein Biedermeiergespenst , o & temp, juta, Bern, Kstmus.), Smrt in ogenj (o & klejna barva, 1940, ib.). 1009 Klein, Dorothea — Klenze, Leopold (von) 1010 B: Wege des Natursludiums im Slaall. Bauhaus Weimar 1919—23 (Mn 1923); Vber die moderne Kunst (Bern 1945); Das bildnerische Denken (Ba-Stu 1956, izd. Jurg Spiller); Tagebiicher (K 1956, izd. Felix Klee). L: Will Grohmann (EWA Vin, 1963, s. v. — L!); H. Read & R. Linnenkamp (Kindler III, 1966, s. v. — L!); »US« 12. — Cf. O. Biltalji-Merin (1938; 1965), C. Giedion-Welcker (1952), W. Grohmann (1951; 1954 [1959]; 1959; 1966), W. Haftmann (1952; 4. izd. 1965; 1965), W. Hausenstein (1921), P. Hirschfeld 0968), J. T. Soby (1945), H. M. fVingler (1968). legende v spodnji c. S. elemente v —>Rimu (ko¬ nec XI. st.). L: Rčau III/l (1958, p. 321—23 — L!); Keller (1968, p. 315—16). Klemen VII., s pr. im. Giulio de’ —> Medici (1478—1534), postumni sin 1478 umorjenega Giuliana de’ Medici, papež (1523—34). Up: npr. na njegovem nagrob. v rim. c. Sta Maria sopra Minerva (cf. s. v. papeški nagrob.). Klein, Dorothea (1903—1951), nem. (ž.) um. zgodovinarka, prom. 1931 pri Panofskyju, do nacistične vlade znanstv. sodel. berlinskih muz. (Ostasiatische Abteilung, Schlofimus.). B: Sankt-Lucas als Maler der Maria: Ikonographie der Lukas-Madonna (BI 1933, dis.); ,Materialien zur ostasiatischen Textilkunde' (Ostasiatische Ztschr., 1932); Meistenverke der fVebekunst (BI 1932 [rk]); •Andachtsbild' (RDK I, 1937). L: Robert Oertel (Kchr, 1952, nekr.). Klein, Robert, fr. um. zgodovinar. Dkč. Žcole des Hautes Etude s v Parizu 1957 pri A. Chastelu s tez ° »L'ldea del tempio della pittura« de Lo- mazzo. B: .Le »spiritus phantasticus « et le role de l imagi- nation de Ficin d Bruno‘ (Rev. de Metaphysique et de Morale, 1956); ,La forme et Vintelligible (Archivio di Filosofia, 1958); .»Les Sept Gouverneurs de VArt« se lon Lomazzo' (Arte Lom, 1959); , Pomponius Gauri- eus on Perspective' (AB, 1961); (& A. Chastel) VEu- ro Pe de la Renaissance: L' Age de l' human is me (Pl 963, nem. izd. Die Welt des Humanismus: Europa 1480— I53 0, Mn 1963); .Etudes sur la perspective d la Re- naissance' (BHR 1963)' (& Henri Zcrncr) ltalian Art 1500—1600: Sources and Documents (Englewood '“hffs [N. J.] 1966, »Sources & Documents in the Hist. m Art Series«); .Die Bibliothek von Mirandola und das ^jorgione zugeschriebene »Concert champetre«' (ZfKg, 19( *7 — postumno). Klcinmeister (nem.), »Mali mojstri«, vzdevek ne m. bakrorezcev XVI. st., ki jih poznamo Predvsem po graf. listih majhnega formata (npr. Aldegrever, brata —► Beham in kot najteht¬ nejši med njimi Albrecht -v Altdorjer). L: cf. W. Hugelshofer (1943), H. W. Singer (1908), E - Valdtnann (1911). KlOmcn (lat. Clemens Romanus. J B. Clemente), 4. papež (konec I. st '|’ rS ^. • n 'k (23. XI.), mučenec. Rim. prefekt Stsm, ki mu je bil ženo spreobrnil, ga je v c. dedoval, oslepel, svojim sužnjem ukazal, da ga 7y . ti pa so — oslepljeni kot gospodar —- n njega zvezali steber in se zaman trudili, da Premaknili. Nazadnje so Klemena u op Črnem morju, angeli pa so mu na mor * e sez. čudovit nagrob. Up: npr. prizora iz njego Klemen Aleksandrijski, lat. Tit us Flavius Cle¬ mens (o. 150?—220?), grš. cerkv. učitelj, učitelj -> Origena. L: Vorlander I (1968, p. 203—04). Klemenc, Josip (1898—1967), slov. arheolog. R. v Lj, štud. na univ. v Zgb, tam prom. 1929 (Dislokacija rim. vojske v Panoniji v I. st. po Kr.), od 1923 v arheol.-hist. odd. Nar. muz. v Zgb (1942 upokojen), izr. prof. (od 1946) in ord. za klas. arheologijo in ant. zgod. (od 1951) na univ. v Lj. Vodil razna izkopavanja, najpo¬ membnejša v —>■ Šempetru v Savinjski dolini (1952—59). Častni član Arheol. društva Jugo¬ slavije (1966). B (lik. umetn.): ,0 rimskem spomeniku boga Sedata v Celju' (Zbor. fil. fak. v Lj, 1950); .Kaj nam govore šempetrski nagrobniki ?‘ (Kron, 1954); , Zgodovina Emone' (Zgod. Ljubljane, I, Lj 1955); , Trojanska pravljica na nagrobnih spomenikih iz Šempetra ob Savinji' (Zbor. fil. fak. v Lj, 1955); , Das erste Bal- dachin attf dem romischen Zivilfriedhof im Šentpeter im Sanntale' (W. Deonnov zb., 1957); ,Celeia v antiki' (Celjski zbor. 1961, 1962); Rimske izkopanine v Šempetru (Lj 1961, »Spomen. vodniki«); .Šempeter' (ELU 4, 1966). L: ULj (1957 — BI; 1969 — B!); F. Stele (ELU 3, 1964, s. v. — B!); F. Stare (ObULj 1967/68, št. 1/2, p. 75—78); id. (Argo, VII, št. 2, 1968, p. 84); F. Steld (ZUZ nv VIII, 1970, nekr.). Klemenčič, Dore, s partizanskim imenom Maj (1911—_), slov. slikar in grafik. R. v Galiciji pri Celju, na osvobojenem ozemlju izd. mapo 10 lino.: V imenu Kristusovih ran (1944). L: AS (1958 — L!); ŠijanecL (1961); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); Nadreal Soc (1969 — B!; L!). Klenze, Leopold (von), (1784 — 1864), nem. arh., s svojimi neoklasicističnimi in neorenesanč- nimi stavbami sooblikoval središče Munchna, v katerem je delal — v tekmovanju z dobrih osem let mlajšim Friedrichom Gartnerjem — kot dvorni arh. Ludovika I. A.: Gliptoteka (1816—31) in Stara pinakoteka ( Alte Pinakothek, 1826—36) v Munchnu pa Walhalla pri Regens¬ burgu (1830—42), Eremitaža (1839—52) v Sankt Petersburgu [Leningradu], Ruhmeshalle (1843— 1011 1012 Kleopatra — Klingender, Francis D. 54) in Propileje (Propylaen, 1846—60) v Munch- nu, Befreiungshalle pri Kelheimu (1842—63). L: Osvvald Hederer: Leo von Klenze: Personlich- keit und Werk (Mn 1964). — Cf. R. Zeitler (1966). Kleopatra (69—30 pred), zadnja egipt. kraljica (51—30 pred), ki je najprej očarala Cezarja, potem Antonija, po slednjega porazu pri Akciju pa se pustila pičiti strupeni kači (-> Kleopatrina smrt, infra). Kleopatrina pojedina, pomembna slika G. B. Tiepola (pl, 249 X 346 cm, 1743—44, Melbourne, Nat. Gali. of Victoria, do 1932 Eremitaža), ki jo je umetnik januarja 1744 prodal za 300 ceki¬ nov Algarottiju za kraljevo gal. v Dresdenu. »Modello« za sliko ohranjen v pariškem muzeju Cognacq-Jay. L: Alte Meister (E. A. Seemann, Lpz 1904), št. 140. — Cf. A. Morassi (1962, p. 23). Kleopatrina smrt, zg. ik. m. po Plutarhu (XLIV, 86): bolj ali manj gola lepotica s kačo na prsih ali roki. Up: npr. G. Reni (Pitti), Guercino (1648, Genova, Pal. Rosso), G. Cagnacci (o. 1660?, Ksthist. Mus.). L: Pigler II (1956, p. 382—86). Klepetavost —>■ Polylogia klešče (angl. the pincers, fr. la tenaille ali les tenailles , it. le tanaglie, nem. die Zange), atribut sv. -> Agate in Kolomana. L: Ferguson (1954). — Cf. e. g. B. Berenson (1968, repr. 1040), J. Braun (1943). klešče z zobom, atribut sv. -> Apolonije Kletzl, Otto (1897—1945), nem. um. zgodo¬ vinar, medievalist. B: ,Studien zur bdhmischen Buchmalerei' (MarJb, 1933); ,Zur Parler-Plastik' (W-RJb, 1933/34); Titel und Namen von Baumeistern deutscher Gotik (Mn 1935); Peter Parler: Der Dombaumeister von Prag (Lpz 1940); Die deutsche Kunst in Bohmen und Mdhren (BI 1941). Klic, Karel (1838—1926), češ. ilustrator in karikaturist, ki je Franu Levstiku zastonj ilustr. Pavliho (1870). L: ZSS II (1959). Klimt, Gustav (1862—1918), avstr, slikar, eden izmed v. predstavnikov -^findesieclovske umetn., pos. še osrednja osebnost dunajskega lik. fin de siecla. Ust. 1897 dunajsko —> Secession, katere predsednik je bil do njene razcepitve 1905 (tudi plakat za njeno 1. razst. 1898, Tezej v boju z Minotaurom, zaradi cenzure v 2 različicah). R. (Baumg&rten pri Dunaju) kot sin iz Češke pri¬ seljenega graverja in zlatarja, u. na Dunaju. S (ploskovita, pravljično živobarvna dekorativnost, občutljiva in dražljiva erotika): Muzika (1895, Neue Pin.), Joseph Lewinsky (d. 1895, Ost. XIX.—XX.), Sonja Knips (1898, ib.), 3 stropne slike za avlo dunajske univ. (maja 1945 uničili esesovci na gradu Immendorf v Spodnji Avstri¬ ji), in sicer *Philosophie (dkč. 1900), *Medizin (dkč. 1901) in *Jurisprudenz (dkč. 1903), *Judita s Holofernovo glavo (o. 1901, Ost. XIX.—XX.), *Beethoven-Fries ob razst. M. Klingerjevega Beethovna 1902 (tematsko po IX. simfoniji, i. e. od »hrepenenja po sreči« [1. daljša stena] prek »sovražnih sil« [ožja stena] do »utešitve v poe¬ ziji« z angelskim korom, pojočim Schillerjevo »An die Freude «, z besedami » Freude, schoner Gotterfunken« se začenjajočo slavno melodijo), mozaični friz v Palais Stoclet v Bruslju (načrti 1905—09, mozaik 1909—11), Fritza Riedler (d. 1906, Ost. XIX,—XX.), Adele Bloch-Bauer (d. 1907, ib.), *Poljub ( Der Kufi, 1908, ib.), Tri starostne dobe (Drei Lebensalter, 1908, Gali- Naz. Mod.), Devica ( Die Jungfrau, o. 1913, Praha), Adam in Eva (1917—18, nedk., Ost. XIX, —XX.). L (cf. s. v. fiitdesičclovska umetn.)'. Das Werk Gu¬ stav Klimts (W: H. O. Miethke 1914); Das Werk von Gustav Klimt (W-Lpz 1918, uv Herman Bahr & Peter Altenberg)', N. OstB (til, 1926, s. v.); H. Tietze (Tim XX, 1927, s. v.); I. Halle: Gustav Klimt: Ein Wiener Maler des Jugendstils (Graz 1955, rkp. dis.); J. Dobai- Das Friihtverk Gustav Klimts (W 1958, rkp. dis.); *»•> Das Bildnis Margaret Stonborough-Wittgenstein von Gustav Klimt (AMK, 1960 [zv. 8]); Aliče Strobl: Gustav Klimt: Handzeichnungen und Olgemiilde (Sz® 1962); Gustav Klimt, 1862—1918: Zeichnungen 0* 1962 [rk, Albertina] — L!); Gustav Klimt: Zur 1°^ VViederkehr seines Geburtstages (W 1962 [rk, O* ■ Gal.]); Ernst Koller, Apotheose der Sinne (AMK, 196- [zv. 62/63]); Katalog VI: Gustav Klimt, Eine Nach- lese, 70 bedeutende Zeichnungen (W 1963 [rk, Chr*' stian M. Nebehay]); Wien um 1900 (W 1964 F ; Ktinstlerhaus & Historisches Mus. der Stadt WienJ)> G. Tolzien (Kindler III, 1966, s. v.); Gustav Klim' — Egon Schiele (W 1968 [rk, Albertina] — L!)- ' Cf. H. Bahr (1901; 1903), M. Eisler (1920; 193V’ B. Fleischmann (1946), G. Gliick (1922), L. Hevesi (1906), F. Novotny (& Johannes Dobai * 1967), Pirchan (1942 — L!; 1956). Kline, Franz (1910-1962), amer. slikar. O d 1950 dalje abstr. slike: na velikih platnih ostvar jene ekspresivno silovite variante t. i. grafskega sloga. L: EWA X (1965, stp 674—75). — Cf. H- "• Arnason (1968 ali 1969), H. Geldzahler (1969 W. Haftmann (4. izd. 1965), B. S. Myers (TU |yo ’ s. v. — L!). Klingender, Francis D., angl. um. zgodovinar B: ,Notes on Goya's Agony in the Garden (j® C 1940); (izd.) Hogarth andEnglish Caricature (L Klinger, Max — Knapp, Fritz 1014 1013 Art and the lndustrial Revolution (L 1947); Goya in the Democratic Tradition (L 1948; nem. prev. Goya and die demokratische Tradition Spaniens, BI 1954); >St. Francis and the Birds of the Apocalypse ‘ (JWCI, 1 r\r->\ Klinger, Max (1857—1920), nem. grafik, slikar in kipar, s svojim obsežnim delom razpet med formalnim svetom —> findesieclovske umetn. pa realističnim oblikovanjem najrazličnejše moti¬ vike. G (jedk.): cikli Rettungen ovidischer Opfer (1879), Intermezzi (1881), Dramen (1883), Vont Tode /— II (1889 in 1898—1910), Brahmsphan- tasie (1890—94) in Das Zelt (1915, s stihi Her¬ berta Eulenberga). — S: Parisova sodba (1886— 87, Ksthist. Mus. [Hofburg]), Die blaue Stunde (1890, Leipzig), Campagna ali Izvir ( Die Qnelle, 1891—92, Dresden, pogrešano od 1945). — P: Beethoven (raznobarven marmor, bron, oniks, mozaik in slonova, kost, 1886—1902, Leipzig), Portreti, npr. Friedrich Nietzsche, VVilhehn VVundt. B: Malerei urni Zeichnung (Lpz 1891; 2. izd. 1895; n - izd. 1919). L: Spemann (1901); Willy Pastor: Max Klinger, 1 —U (2. izd., BI 1919); Julius Vogel: Max Klinger nnd seine Vaterstadt Leipzig (Lpz 1924); Hildegard yeyne (izd.): Max Klinger: Gcdanken und Bilder 0925); Max Schmid: Max Klinger (5. izd. [Julius y°S el l Blf-Lpz 1926, »KM« 41); Julius Vogel (ThB xx > 1927, s. v. — L!); G. Tolzien (Kindler III, 1966, ?• v - — L!); »US« 11 (1971). — Cf. E. Plietzsch (1943), H W. Singer (1912). Klitaim(n)estra, Agamemnonova žena, ki jo J e v njegovi odsotnosti zapeljal -> Aigistos. Ko se &Agamemnon vrnil, sta ga z Aigistom nbila, njegovo smrt pa je maščeval —> Orestes. Up: npr. P.-N. Guerin ( Klitaimestra [se obotavlja ubiti Agamemnona, Aigistos pa jo poriva], d. 1817, Louvre). ključ (lat. clavis, angl. the key , fr. ac e la clef, it. la chiave, nem. der Schlussel), m ■ simbol oblasti in atribut -> Saturna. umetn. atribut sv. Petra (običajno ključa, Izročanje ključev) in Marte kot zavetn dobrega gospodinjstva. Mei ; ' F i Cr ® uson (1954); Cirlot (1962); Saturn and elan choly (1964). ključavnica (angl. the lock, fr. la sen ure, la serratura, nem. das Schlofi). L: F. Schlegel: Kulturgeschichte der furschlosse ©vusburg 1963); D. Prochnow & R , , „ R . lt jneen Schonheit von SchloB, Schlussel, Beschlag (R t he' Dusseldorf 1966). klopi, kome - kome klopi ki KLOSTERNEUBURG, mestece pri Dunaju, se je razvilo ob znamenitem samostanu (cf. s. v. Leopold III., od 1133 dalje samostan avgu- štinskih kanonikov. Stara samostanska c. (zač. 1114, posv. 1136), triladijska bazilika vezanega sistema z izstopajočim transeptom, je v glavnem ohranjena v jedru zdajšnje c., ki je nastala s pre¬ zidavami 1634—45 in 1723—30: Rottmayrjeve stropne freske, po načrtu Matthiasa -*■ Steinla pa kome klopi (1720/23) in v. olt. (1726—28). Samostan ( Rezidenco z bogato notr. opremo je po velikopotezni zamisli Karla VI. zač. 1730 Donato Felice -> Allio) hrani v nekd. kapiteljski dvorani (zdaj Leopoldkapelle) slavni —> Verdun- ski olt. — Samostanski muz. (Stiftsmus .) z gal. slik: mdr. 4 slikane table —> Verdunskega olt. iz 1331 in slike Ruelanda -» Frueaufa ml. L: Vinzenz Oskar Ludwig: Klosterneuburg: Kul¬ turgeschichte eines osterreichischen Stiftes (W 1951); EWA II (1960, stp 164 — L!); Reclam A I (1961); Klosterneuburg — Zentrum der Gotik (Kloster¬ neuburg 1961 [rk]). — Cf. W. Pauker (1922). Klosterneuburški oltar —*■ Verdttnski oltar Klovič, Juraj —> Clovio, Giulio Kmer —> khmerska umetnost Knab, Eckhart, avstr. um. zgodovinar in mu¬ zealec, kustos graf. z. Albertina na Dunaju. B: , Daniel Gran als Zeichner' (WJb, XV, 1953); Claude Lorrain und die Meister der romischen Land- schaft im 17. Jahrhundert (W 1964 [rk, Albertina], uv Walter Koschatzky); Die Kunst der Graphik, V: Jacques Callot und sein Kreis (W 1968 [rk, Albertina: 1968—69], uv Walter Koschatzky). KnackfuB, Hermann (1848 — 1915), nem. slikar in (od 1882 dalje) pisec o umetn, prof. na ak. v Kasslu. Izd. popularno knj. z. Kiinstler-Mono- graphien (od 1895) in zanjo sam obdelal nekatere najbolj slavne umetnike. B: Deutsche Kunstgeschichte (2 knj., Blf-Lpz 1888); Raffael (ib. 1895, »KM« 1); Michelangelo (3. izd., ib. 1896, »KM« 4; 12. izd. 1914); Frans Hals (ib. 1896, »KM« 12; 5. izd. 1913); Van Dyck (ib. 1896, »KM« 13); Holbein der Jiingere (ib. 1896, »KM« 17; 7., rev. izd. 1938); Rubens (4. izd., ib. 1897, »KM« 2); Diirer (5. izd., ib. 1897, »KM« 5); Tizian (ib. 1897, »KM« 29); (& M. G. Zimmermann & W. Gensel, izd.) Allgemeine Kunstgeschichte (3 knj., 1897—1903); Mu- rillo (ib. 1896, »KM« 10; 5. izd. 1901; 7. izd. 1913); Velazquez (5. izd., ib. 1905, »KM« 6; n. izd. 1940); Menzel (7. izd., ib. 1906, »KM« 7); Rembrandt (13. izd., ib. 1915, »KM« 3). L: Degener (1914). Knapp, Fritz ( Friedrich ), (1870—1938), nem. um. zgodovinar, r. v Halleju, prof. na univ. v VViirzburgu. B: Piero di Cosimo: Ein Uebergangskiinstlr - vom Florentiner Quattrocento zum Cinquecento (Halle a. S. 1899); Fr a Bartolomeo deda Porta und die Schule von 1015 Kneller — knjižne platnice 1016 San Marco (ib. 1903); Michelangelo: Des Meisters Werke in 166 Abbildungen (Stu-Lpz 1906, »KK« 7; 7. izd. s. a.); Perugino (Blf-Lpz 1907, »KM« 87; n. izd. 1926); Andrea del Sarlo (Blf-Lpz 1907, »KM« 90; 2. izd. 1928); Andrea Mantegna: Des Meisters Gemalde und Kupferstiche in 200 Abbildungen (Stu-Lpz 1910, »KK« 16; 2. izd. 1924); Katalog der Gemalde und neue- ren Skulptur en (Wii 1914);, kViirzburg und seine Samm- lungen, II: Die Gemalde der auJierdeutschen Schulen' (MJb, 1914/15); ,Hugo van der Goes' Portinari-Altar und sein Einfluji auf Leonardo da Vinci, Botticelli Filippino Lippi, Piero di Cosimo u. a.‘ (MittF, 1912/17); Michelangelo (Mn 1923); Italienische Plastik vom 15. bis 18. Jahrhundert (Mn 1923); Die kiinstlerische Kultur des Abendlandes: Eine Geschichte der Kunst und der kiinstlerischen Weltanschauungen seit dem Unter- gang der alten Welt, I—III (Bn-Lpz 1923); Leonardo da Vinci (Blf 1938, »KM« 33); Die Gemdlde der Uni- versitdt: Zur Neuordnung (Wii s. a.). Kneller ( Kniller ), Sir Godfrey ( Gottfried ), (1646 do 1743), angl. (nem.) slikar, portretist. R. verj. v Lubecku, se učil v Amsterdamu pri Rembrand¬ tovem učencu Bolu in v Italiji, od 1674 v Angliji, tam 1688 skupaj z Rileyem in po slednjega smrti 1691 sam dvorni slikar. Številne anekdote o nje¬ govi domišljavosti. S: Kitajski konvertit Shen Fu-Tsung (1687, London, Kensington Palače), Sir Isaac Newton (1689, ib.), Anthony Leigh kot »The Spanish Friar« (1689, London, Nat. Por- trait Gali. — 1. angl. portret igralca v vlogi!), Sir Christopher VVren (1711, ib.). L: C. H. C. Baker (ThB XX, 1927, s. v.); L. Gowing (Kindler III, 1966, s. v. — L!). KNIDOS, ant. grš. mesto na obrežju jugozah. Male Azije v nekd. Kariji (razcvet v IV.—II. st. pred); prvotno otok, ki pa je že od antike po¬ vezan s kopnim. Afroditino svetišče slovelo po Praksitelovi sohi (—»• Afrodita Knidska). Od tod tudi slavna soha —*■ Demetre (o. 340/30 pred, Br. Mus.). L: EWA XIV (1967, stp 386 — L!). Kniewald, Dragutin (1889— ), hrv. um. zgo¬ dovinar, katol. duhovnik, prof. teološke fak. v Zgb, poznavalec IR na Hrvatskem. B (za lik. umetn.): Liturgika (Zgb 1937); Misal čazmanskog prepošta Jurja de Topusko i zagrebačkog biskupa Šimuna Erdody ‘ (Rad JA, 1940); ,Umjetnička vriednost zagrebačkih liturgijskih kodeksa ‘ (Croatia sacra, 1943); ,Crkvena umjetnost u Hrvatskoj ‘ (ib.); ,Sitnoslikar Dubrovčanin Feliks Petančič' (Tkalčičev zb. II, 1958). L: Mirko Seper (ELU 3, 1964, s. v. — B!). »Knjiga o zaljubljenem srcu«Livre du Cuer d'Amours Espris Knjiga psalmov (abr. Ps, hebr. Tehilim, tj. knj. hvalnic). Cerkv. knj. s psalmi j e->psalter. Po bibl. izročilu so jih zložili kralj —»■ David, poleg njega pa še Asaf, Mojzes, Etan in Salomon. Knjiga sodnikov, abr. Sodu (hebr. Šofetim, lat. Liber ludicum, angl. The Book of Judges, fr. Le Livre des Juges, it. Libro dei Giudici, nem. D as Buch der Richter), sedma med —> zgodovinskimi knjigami Biblije, popisuje dela sodnikov, tj. izrael. zgod. od Jozuetove smrti do zač. izrael. kralje¬ stva. Med ikonogr. motivi, ki jim je predloga, so: Adonibezeku odsekajo palce ; Aod in Eglon; Jahela in Si šara; Gedeonovi možje pijejo; Jefte- jeva hči; Manuetova daritev; Ženska v Tamnati; Samson raztrga leva; Samsonova poroka; Samson odnese mestna vrata Gaze; Samson in Dolila; Oslepitev Samsona; Samsonova smrt; Danovci v Mihovi hiši; Pregreha v Gabai; Kazen Benjami- novcev. Up: npr. lesorezi v-»■ Dalmatinovi Bi¬ bliji (1584,1, f. 132v—147). L: Pigler I (1956, p. 109—29); Reau II/l (1956, p. 229—48 — L!). knjige kot znamenje nečimrnosti in minljivosti: v skladu z Biblijo (Prid 1, 17—18) in sočasno lit. (A. Bredero: Rodderick ende Alphonsus, pos. svarilo De vvetenschap tot hooghmoedt drijftt »Znanje zavaja v napuh«) posebno pogoste na tihožitjih vrste —> Vanitas v univ. mestu Leidenu na Holandskem v XVII. st. L: cf. I. Bergstrom (1956, p. 156). Knjige kraljev (—>- Biblija: -> zgodovinske knj-) so predloga za številne ikonogr. motive; tako npr. po 3 Kralj motivi: Salomon; Jeroboamu se posuši roka; Smrt božjega moža; A hab; Eli] 0 hranijo krokarji; Elija in vdova v Sarepti; itn- Cf. Prva [Druga resp. Četrta ] knjiga kraljev. Knjigi Makabejcev, ž. zg. spisa o bojih prot' Sircem (cf. s. v. Hanuka), devterokanonični knj- kršč. sv. pisma. Med ikonogr. motivi, ki sta jih 1 za predlogo, npr. Jonatan in Simon Makabejec v boju z Bakhibom (1 Mkb 9, 43—49), Izg° n Heliodorja iz templja (2 Mkb 3, 14—27), »Ma¬ kabejska« mati s sinovi (2 Mkb 7). L: Pigler 1 (1956, p. 231—33). knjižna ilustracija -> ilustracija knjižne platnice (angl. the book cover, fr. 1° reliure, nem. der Bucheinband). V zgodnje' 11 srednjem veku so se v naslonu na oblikovni sv poznoant. diptihov razvile razkošne, s slono koščenimi reliefi, dragimi kamni in emajl 010 okrašene platnice cerkv. kodeksov. Z vidi splošnega um. razvoja so te zgodnje knj. P 1 ' . niče od poznega VIII. pa do XIII. st. tudi naj pomembnejše. S pozn. razvojem platnic, ki 111 ' odseva tudi sočasni razvoj -> ornamenta, se u varjajo številni specialisti. Cf. (med zgodnjim 1017 knjižne zbirke — Koberger, Anton 1018 primeri krasotnih platnic) —> Dagulfov psalter, —> Evangeliar iz Lorscha, -> platnice Zlatega ko¬ deksa iz Echternacha, itd. L: Ernst Kyriss: Verzierte gotische Einbande im alten deutschen Sprachgebiet (4 knj., Stu 1951— 1958); Tammaro de Marinis: La legatura artistica in Italia nei secoli XV e XVI: Notizie ed elenchi, I—III (F 1960); R. Devauchelle: La reliure en France de ses origines a nos jours, I—III (P 1959—1961); Festschrift Ernst Kyriss: Dem Bucheinbandforscher Dr. E. Kyriss in Stuttgart-Bad Cannstatt zu seinem 80. Geburtstag am 2. Juni 1961 (Stu 1961); Lamberto Donati, Binding (EWA VI, 1962, s. v. Craphic Arts, stp 701—05 & 716—17 [L!], t. 417—21); Frauke Steenbock: Der kirchliche Prachteinband im friihen Mittelalter: Von den Anfangen bis zum Beginn der Gotik (BI 1965 [oc. Franz Unterkircher, OZKD, 1967]). — Cf. E. Ph. Goldschmidt (1928 [pon. 1967]), D. Miner (1957). knjižne zbirke. Med star. knj. zbirkami — v razponu od popularnih -> Kiinstler-Monogra- Phien (1895—1940) do strogo znanstvenih -> Studie n der Bibliothek Warburg (1922—32) — so npr. Zur Kunstgeschichte des Auslandes (1900 d° 35) in —> Klassiker der Kunst in Gesamtaus- gaben (1904—37), med še izhajajočimi npr. Die Blauen Biicher (od 1909 dalje), Prince ton Mono- gtaphs in Art and Archaeology (od 1912) in -> Studies of the Warburg institute (od 1936). Po 2- svet. vojni več z. zal. Skira, npr. Peinture- Couleur-Histoire (od 1949), Les Grands siecles de la peinture (1951—58), Le -> Gout de no tre tem Ps (od 1953) in -> Art Idees Histoire (od '964), v Jugoslaviji npr. Mala likovna biblioteka, Utajetnički spomenici Jugoslavije in z., ki jo izd. Društvo um. zgodovinarjev Hrvatske, v Nemčiji ^ Kunst der Welt, —> Kunst im Bild in pa Werk- n, °nographien zur bildenden Kunst, v Italiji —► C lassici delTArte. S tedensko izhajajočimi z. Zv ezkov vodi Italija, med njimi so npr. Forma e Colore, Tesori d'arte, -> Maestri del Colore, ~* Maestri delta Scultura in —»• Tesori d'arte cr istiana. — Cf. s. v. obča zgodovina lik. umetn. Knoepfli, Albert, švic. um. zgodovinar in kon- Ser vator, uči spomen. varstvo na TeH v Zurichu. kJ* ' p uns tgeschichtc des Bodenseeraumes, 1: Von der . ro ‘‘ngerzeit bis zur M it te des 14. Jahrhunderts (Kon- (IpHu *T.' nc * au 1961), 2 (Sigmaringcn 1969); Die Kunst- '"‘der des Kantons Thurgau, 3: Der Bezirk Bi- 0 J zeli (Ba 1962, »Kstdenkmaler der Schweiz« 48). Knuttel, Gerhardus (1889—....), hol. um. zgo- ovinar, nekd. direktor Gemeente Museum v Haagu. ] 0| .^' 'Hubert und Jan van Eyck i (Niederlandiscbe Ma- XV. und XVI. Jahrhundert, A-Lpz 1941); Godi e ,. r ! an ds Schilderkunst: Van van Eyck tot ran »Pal,\ ^ 1950); Hercules Seghers (A s. a. [1951], • v, ,De Nachtwacht en de Gysbrecht‘ (Nkj, 1955); Rembrandt: de meester en zijn werk (A 1956); Adriaen Brouwer: The Master and His IVork (The Hague 1962); Vincent van Gogh (NY 1962). Kobe, Boris (1905——), slov. arhitekt in amaterski slikar. R. v Lj, stud. pri Plečniku, dipl. 1929, od 1951 izr. in od 1962 dalje redni prof. na odd. za arhitekturo Tehn. fak. v Lj. L: ULj I—n (1957; 1969); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961). K0BENHAVN, prestolnica kraljevine Danske (angl. Copenhagen, fr. Copenhague, nem. Kopen- hagen), pomembno um. središče zlasti v razvoju neoklasicizma. L: EWA IV (1961, stp 345—48 — L!); Kopen- hagen (Mn 1967 [prev.], »Weltstadte der K.« 4). ~ Den Hirschsprungske Samling ( Stockholms- gade 20) je posv. dan. umetn. XIX. st. ~ Ny Carlsberg Glvptotek ( Dantes Plads), ust. 1888, javen muz. od 1906 dalje. Tehtna z. stare egipt., grš. in rim. umetn., fr. kiparstva od Car- peauxa dalje in fr. slikarstva XIX,—XX. st. ~ Statens Museum for Kunst. V pomembni z. slik zastopani npr. med Italijani Mantegna (Kristus trpin ali Imago pietatis, les, o. 1489) in Filippino Lippi (Srečanje pri Zlatih vratih, les, d. 1497); med Nemci Cranach star. (npr. Pa- risova sodba, les, d. 1527); med Holandci Rembrandt (Portret gospe z nageljčkom, d. 1656 [veljal prej za Flinckovo delo]); med Danci Juel (npr. Avtp. z ženo, les, d. 1791); iz XIX.— XX. st. Munch (Večerni razgovor, 1889; Delavci se vračajo domov, d. 1914), Nolde ( Zadnja večerja, 1909), Matisse (Avtp., 1906), Dufy (Notr. s Hin- dujko, d. 1930), Derain (Žena v srajci, 1906), Braque (Tihožitje z melono, d. 1925), Modigliani (Aliče, o. 1917). L: Copenhagen, Royal Museum of Fine Arts: Catalogue of old foreign paintings (Copenhagenl951); Lars Rostrup Beyesen (GBM, 1960). ~ Thorvaldsens Museum ( Slotsholmen ): z., ki jo je Bertel —► Thorvaldsen 1839 podaril svojemu rojstnemu mestu. Muzejsko poslopje jc 1839—48 sez. Gottlieb Bindesboll; na dvorišču je Thor- valdsenov grob. Kiparjev življenjski opus je delno predstavljen z izvirniki, delno pa z odlitki. L: »PKG« 11 (1966, t. 368a). Koberger, Anton (1445—1513), nem. tiskar, založnik in knjigotržec v Niirnbergu, Diirerjev boter. Mdr. izd. npr. -> Schedelsche (Veltchronik (lat. izd. Liber chronicarum). L: O. von H ase: Die Koberger (2. izd., Lpz 1885; pon. Nieuwkoop 1962); Steinberg (1961). — Cf. E. Panofsky (1943 [1955]). 1019 Kobilca, Ivana — KOČEVJE 1020 Kobilca, Ivana (1861—1926), slov. slikarka, pomembna predstavnica realizma v slov. slikar¬ stvu. R. v Lj, stud. na ak. v Miinchnu, živela 1891 in 1892 v Parizu, 1897—1905 v Sarajevu in 1906—14 v Berlinu, u. (še 64) v Lj. S (tudi pasteli): npr. » Kofetarica « (1888), Svetli portret sestre Fani (1889, Lj, zas. last), Poletje (1889/90, NG), » Likarice « (1891, Lj, zas. last), Pariška branjevka (1891/92, NG). L: F. Mesesnel (SBL, 3. zv., 1928, s. v.); SteleS (1949); Silva Trdina, Ivana Kobilca (ZUZ, 1952); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); SlovS (1966); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.] — L!). — Cf. Ljerka Menaše (*1952 — L!). kobilica (lat. locusta, angl. the grasshopper ali locust, fr. la sauterelle, it. la cavalletta, nem. die Heuschrecke ali das Heupferd), bibl. in kršč. ik. m. Po Bibliji (2 Mojz 10, 4—20) so bile kobi¬ lice 8. nadloga, s katero je bog po Mojzesu udaril Egipčane, sicer pa je roj kobilic atribut preroka ->Joela. Kobilica v rokah Jezuščka za¬ znamuje v kršč. ikonografiji spreobrnjenje na¬ rodov, ker naj bi ustrezni bibl. citat (Preg 30, 27: kobilice nimajo kralja, vendar gredo vse raz¬ vrščene) zaznamoval narode biez Kristusa, poleg tega pa so kobilice tudi motiv iz Apokalipse (Raz 9, 7—11), ker se pojavijo — konjem po¬ dobne, s človeškimi obrazi, levjimi zobmi, v oklepih in z repi, podobnimi škorpijonovim — po odprtju 7. pečata in trobljenju 5. angela. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 131) & II/I (1956, p. 189—90); Debidour (1961). Kobler, Johann Peter (1713—1764), slikar z Bavarskega, avtor portretov v graščini —*■ Eben- thal pri Celovcu. Koch, Ciril Metod (1867—1925), slov. arh., predstavnik secesije, r. v Kranju, u. (58) v Lj. A: npr. v Lj hiši v Tavčarjevi ul. št. 4 & 6 (po načrtih iz 1901). L: F. Mesesnel (SBL, 4. zv., 1932, s. v.); M. Zadni¬ kar (ELU 3, 1964, s.v.). — Cf. N. Šumi (1954). Koch, Ivan (o. 1650—1715), risar in slikar, novomeški sodel. -> Valvasorja, kateremu je mdr. prispeval vse ilustracije za njegov Theatrum niortis humanae tripartitum (1682), in sicer v 1. delu po Holbeinu ml., v 2.—3. delu pa po bolj ali manj samostojni zasnovi. L (tudi s. v. Valvasor ): SteskaS (1927); F. Steli (SBL, 4. zv., 1932, s. v.); id. (ELU 3, 1964, s. v.). Koch, Joseph Anton (1768—1839), nem. tirol¬ ski slikar, mojster t. i. heroične krajine, ki zdru¬ žuje klasicistične in romantične značilnosti. Z izjemo postanka na Dunaju (1812—15) je od 1795 dalje živel v Rimu, tam se je pridružil -> nazarencem, tam tudi u. S: npr. Slap (1796, Hamburg), Heroična pokrajina z mavrico (1805, Karlsruhe), Italijanska pokrajina (ik. m. -> Grozd iz obljubljene dežele, d. 1816, Wallraf), Tirolska črna vojska leta 1809 (1819, Innsbruck, Mus. Ferdinandeum), Pogled na Wetterhorn (1824, Winterthur, Stiftung O. Reinhart), Pokrajina po nevihti (o. 1830, Stuttgart). L: Wilhelm Ste in: Die Erneuerung der heroischen Landschaft nach 1800 (Str 1917, »SdK« 201); Marga¬ rete Pfister-Burkhalter: Handzeichnungen von Joseph Anton Koch (ZSAKg, 1947); Deutsche K. 19./20. (1966); H. W. Grohn (Kindler III, 1966, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966). — Cf. D. Frey (1950), W. Hart¬ manu (s. v. Božanska komedija: lit.), O. R. von Lutterotti (»1940; 1944), R. Zeitler (1954). Koch, Robert, amer. um. zgodovinar, prom- 1957 na Yale Univ. v New Havenu s tezo The Stained Glass Decades: A Study of Louis Corn- fort Tiffany (1848—1933) and the Art Nouveau in America; vodi Art Department na Connecticut College v New Londonu. B: ,New York Armories ‘ (JSAH, 1955); .The Poster Movement and »Art Nouveau «‘ (GBA, 1957); Louis Comfort Tiffany 1848—1933 (NY 1958 [rk, Mus. ot Contemporary Crafts]); ,Art Nouveau Bing' (GBA, 1959, del dis.). Koch, Robert A(lan), (1918—_), amer. um- zgodovinar, Assoc. Prof. za um. zgod. sev. rene¬ sanse na univ. v Princetonu. B: ,Two Sculpture Groups after Roger's » Descent from the Cross« in the Escorial' (J Walt 1947); ,A Pf- discovered Painting by Pet rus Christus' (Conn, 1957); ,Flower Symbolism in the Portinari Altar ‘ (AB, 1964), ,The Salamander in Van der Goes' »Garden of Eden « (JWC1, 1965); ,La Sainte-Beuve in Flemisli Landscape^ painting of the sixteenth century' (GBA, 1965); J° a ' chim Patinir (Pri 1968, »PriM« 38). L: WWAA (1959). Kocjančič, Peter (1895—_), slov. fotograf- slikar in grafik, r. v Gorici. L: ELU 4 (1966, p. 678). kockasti kapitel (angl. the block Capital ah the cushion Capital, fr. le chapiteau cubic/ue, nem- das lViirfelkapitell), — > kapitel romanske dobe v obliki kocke s porezanimi spodnjimi vogali. Kocmut, Branko (1921 —_), slov. arh., r - ' n akt. v Mrb. Številna dela v sodelovanju z bra tom Ivanom. . L: ŠijanecS (1961); Marjan Mušič (ELU 4, 19 ’ p. 233 & 678); Andrej Ujčič (Sinteza, št. 7, « ; 1967, p. 35 ss); Stane Bernik (ib., p. 41—42), ^ tija Murko, Arhitektura bratov Kocmut (ib., marec 1968). KOČEVJE (iz Hočevje, pozn. nem. ime G ot ^ schee), prvič dkm. 1363, od 1471 dalje mes kodeks — KOJSKO 1022 1021 (grb: sv. Jernej za pleteno ograjo pred trdnjavo). Žup. c. sv. Fabijana in Boštjana v neoromanskem slogu (po načrtu arh. Friedr. —> Schmidta iz 1887 sez. 1901—03). Na mestu med zadnjo vojno in po njej porušenega Kočevskega gradu (last knezov Auerspergov) post. Sponi, osvoboditve (odkrit 1953 — zasnova Z. Didek & Božo Pengov, sodel. Lojze Lavrič, S. Keršič & M. Keržič). . L: IS V (12. V. 1929, p. 145 ss); Kočevsko: Zemlje¬ pisni, zgodovinski in umetnostno-kulturni oris ko¬ čevskega c kraja (Kočevje 1956 — tf. I. Komeli). — Cf. S. Bernik (1969 — L!), M. Zadnikar (1968). kodeks (lat. codex [prvotno: deblo, hlod]), skupek lesenih tablic za pisanje (cf. diptih), po¬ vezanih z jermeni, nazadnje — in ta pomen je obveljal — rkp. v obliki knjige za razloček od starejših rokopisnih zvitkov, ki jih je zamenjal v glavnem v IV. st. L: cf. K. Weitzmann (1947). Koehler ( Kohler ), Wilhelm (Reinhold VValter), (1884—1959), nem.-amer. um. zgodovinar, vo¬ dilni poznavalec karolinškega rkp. slikarstva. na Estonskem (Reval), prom. 1907 na Dunaju Pn NVickhoffu in Dvofaku, bil izr. prof. in ord. na univ. v Jeni in hkrati direktor weimarskega Schlofimus, 1933—41 in 1943—53 pa je kot A. K Porterjev naslednik učil na Harvard Univ. (1941—43 delal v Dumbarton Oaks). ® : ,Michelangelos Schlachtenkarton: Ein Rekon- s ‘ r “ktionsversuch' (JCC, 1907, dis.); ,Die Tradition der nogruppe mul die Anfdnge des ottonischen Stiles in er Buchmalerei * (P. Clemenov zb., 1926); * Die karo- J ngischen Miniaturen, I: Die Scliule von Tours (2 knj., «1 193°—1933), II: Die Hofschule Karls des Grofien 1958), III; Die Gruppe des IViener Kronungs-Evan- kehars (BI 1960); ,Das Apsismosaik von Sta Pudenziana " Ror » als Stildokument' (Forsch. zur Kirchengesch. • zur christlichen K. [J. Fickerjev zb.], Lpz 1931); n Jhustrated Evangelistarv of the Ada School and Us M °deV (JWCI, 1952). 1Q ]v ^NVAA (1959); Frederick B. Deknatel (AQ, ly u 0 , nekr.). K °epf, Hans (1916—....), nem.-avstr. (nem.) zgodovinar stavbarstva, arh., r. v Alzaciji, od 6 1 dalje ord. na dunajski TeH. 19v>\.’^ ,e Stuttgarter Parlerplane' (J. Baumov zb., p., h ,Neuentdeckte Bauvverke des Meisters Anton d J r “ m ' (WJb, XV, 1953); Deutsche Baukunst: von [ji R, ’ m erzeit bis zur Gegemvart (Stu 1956, uv Julius (i r -^ • Die Heilbronner Kilianskirche und ihre Meister Gw ,. r0rln 1961); Meistenverke der Plastik von den j r ‘eehen bis r... V-_ — : - J ' r ' •«'« -SJr fr : izd.: la —‘ec/ien bis zur Gegenvart (Stu > • a bstrait, skulpture en Europe: de R Antiquite Romanik 1964); Schwiibische Kunstgeschu> <. _ • g a[l p, url st unc i Stddtebau (Konstanz-Stu 196-). der — - uer r' v "vonstanz-bitu 1V0Z), z: tsauKunsi G °tik ( ih 0b - 196 D- 3 ' plas,ik und Malerei der zisrnus /-. 9 ® 3 1’ 4: Renaissance, Barock und Klassi- 14., ;, K • , 19 65); Baukunst in funf Jahrtausenden • •zd., Stu-Bl-K-Mainz 1963; pon. 1967 [1. izd. 1954]); Zauber der Archdologie (Stu 1967); ,For- schungen zur Frage der Urheberschaft der Wiener Planrisse von St. Stephan' (K. Oettingerjev zb., 1967); Bildworterbuch der Architektur (Stu 1968, »Kroners Taschenausgabe« 194). Koetschau, Karl (Theodor), (1868—1949), nem. um. zgodovinar in muzealec, u. (81) v Diissel- dorfu. Ur. RepKw (1912—24), Museumskunde (BI 1905—24) in ZDVKw. B: Vom Deutschen Verein fiir Kunstwissenschaft (BI 1913); Rheinisches Steinzeug (Mn 1924); Alfred Rethels Kunst vor dem Hintergrund der Historien- malerei seiner Zeit (Dii 1929); Peter Cornelius in seiner Vollendung (Dii 1934). L: zbornik: Karl Koetschau von seinen Freunden und Verehrern zum 60. Geburtstag...: Beitrage zur Kunst-, Kultur- und Literaturgeschichte (Dii 1928 -B!). Kogovšek, Alojzij (1909—_), slov. kipar in slikar. R. v Lj, štud. na ak. v Zgb. P: v Lj spom. Rudar, v Mrb pa spom. Josipa Jurčiča. L: ŠijanecS (1961); Marijan Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.). Kohelet (hebr.) -> Pridigar Kohlbach, Rochus (1892—1964), avstr, katol. prelat in um. zgodovinar (samouk), stolni župnik in vodja Diozesan-Mus. v Gradcu. B: Der Dom zu Graz (Graz 1948); Die gotischen Kirchen von Graz (ib. 1950); Die barocken Kirchen von Graz (ib. 1951); Die Štifte Steiermarks (ib. 1953); Steirische Bildhauer: vom Romerstein bis zum Rokoko (ib. 1956); Steirische Baumeister (ib. 1961). L: Sergej Vrišer (ZUZ nv VIII, 1970, nekr.). Kohlhaussen, Heinrich (1894 — 1970), nem. um. zgodovinar, direktor Germanisches Nat.-Mus. v Nurnbergu (1937—45). B: Minnekdstchen im Mittelalter (BI 1928); Ge- schichte des deutschen Kunsthandwerkes (Mn 1955, »Deutsche Kg.« 5); Niirnberger Goldschmiedekunst des Mittelalter s und der Diirerzeit, 1240—1540 (BI 1968); Europdisches Kunsthandwerk: Vorromanik und Romanik (FrM 1969, »Monumente des Abend- landes«); Europdisches Kunsthandvverk: Gotik und Spdtgotik (ib. 1970, ista z.). Koimesis, biz. ik. m. -> Marijine smrti v do¬ besednem pomenu Marijinega sna (lat. Dormitio). KOJSKO v Brdih. V podr. c. sv. Križa nad Kojskim *krilni olt. (delno stara polihromacija, celota vis. o. 320 cm, beljaška delavnica, d. 1515): v omari Križanje, na praznični strani re¬ liefni prizori iz -^-Križeve legende (levo zgoraj: Cesarica Helena poizveduje v Jeruzalemu, pos. v ozadju mučenje Žida, ki ga spuščajo v vodnjak; des. zgoraj: po odkriti skrivnosti kopljejo-, levo spodaj: pod pravim križem oživi mrtvec; des. 1023 Kokoschka, Oskar — Kolbič, Gabrijel 1024 spodaj: Heraklij nese križ nazaj v Jeruzalem), na delavniški strani reliefi apostolov pa Jurij in Flo¬ rijan na stebričih, v predeli Pot na Golgoto, vrh omare pa iz groba vstali Kristus med Urhom in Elizabeto. — Stranska olt. iz 1698 in 1700. L: SteleP (1960); Cevc SU (1966, p. 49); »ArS« 2 (1967 [= 1968], t. 74—75, 102). — Cf. E. Cevc (1970). Kokoschka, Oskar (1886—_), avstr, slikar in grafik, eden izmed v. predstavnikov evr. -> ekspresionizma, akt. tudi kot književnik. R. v Pochlarnu ob Donavi, 1904—07 štud. na du¬ najski Kstgewerbeschule, do 1914 na Dunaju (ljubezen z vdovo Almo Mahler, cf. s. v. Werfel, Alma), 1916 ranjen na rus. bojišču, 1924—31 potovanja po Evropi, sev. Afriki in Bližnjem vzh., 1931—34 na Dunaju, 1934—38 v Pragi, 1938—53 v Angliji, odtlej v Švici (Villeneuve ob Ženevskem jezeru). Psihološko mikavni, »do zadnjih globin prenikavi« portreti (najboljši 1908—14), mdr. številnih znamenitih osebnosti, zlasti z nekd. kult. Dunaja; vizionarne panorame evr. in drugih mest med obema vojnama (Praga, Florenca, Dresden, Hamburg, Pariz, London, Jeruzalem, itd.). S: Ernst Reinhold (Igralec v transu, o. 1908, Bruxelles), Lotte Franzos (1908/ 09, Phillips), Adolf Loos (d. 1909, zah. Berlin, Nationalgal. [tudi pozn. portreti]), Hans Tietze in njegova žena Erika Tietze-Conrat (1909, M M A), Peter Altenberg (d. [19]09, New York, Mrs. F. Knize), Le Marquis de Montesquiou (1909/10, Stockholm), Vojvodinja Roban Montesquieu (1909/10, Cincinnati, Paul E. Geier), Auguste Forel (1910, Mannheim), Peter Baum (1910, VVallraf), Herwarth kValden (1910, Tate), Jacques de Menasce (1911, zah. Berlin, Nationalgal.), Oznanjenje (o. 1911, Dortmund, Mus. am Ost- wall), Akta ljubimcev (avtp. z Almo Mahler, verj. 1913, Portland, Oreg., Mrs. John W. Blod- gett Jr.), Avtp. z roko na prsih (1913, MMA), *Nevihta (Die iVindsbraut, 1914, Basel), Blodeči vitez (Der irrende Ritter, 1915, Guggenheim), Moč glasbe (1919, Eindhoven, Stedelijk van Abbe Mus.), Dresdener Neustadt (o. 1922, Wallraf), A de le Astaire (d. [19]26, Ziirich), Jeruzalem (1929, Detroit), Avtp. »degeneriranega« umetnika (1937, Port William, Emil Korner), triptiha Saga o Prometeju (pl, 1950, London, A. Seilern) in Termopile (pl, 1954, Hamburg, Univ., Philo- sophische Fak.). — G & R; več graf. ciklov (lito.), ilustracije raznih avtorjev (npr. lito. za Karla Krausa Die chinesische Mauer, 1913) in lastnih del (npr. perorisbe k drami Morder Hoffnung der Frauen, tekst verj. že 1908). B: Schriften 1907—1955 (Mn 1956, izd. H. M. Wingler); Die trdumenden Knaben und andere Dichtun- gen (Szb 1959, izd. H. M. Wingler). L: Diet peint mod (1954); B. Bultmann: Oskar Kokoschka (NY 1961); Eve Kovacs, Un chef-d’oeuvre de jeunesse cTOskar Kokoschka (Buli. du Mus. Nat. Hongrois des B.-A., št. 18, 1961); Bernard S. Myers (EWA VIII, 1963, s. v.). — Cf. L. Goldscheider (1963), J. P. Hodin (1963), E. Hoffmanu (1947), B. S. Myers (Expressionists 1957), J. S. Plaut (1948; 1948), E. Roditi (1960), P. Westheim (1918 [1925]; 1961), H. M. Wingler (1951; »1956 — L!; 1957; 1966 — L!). Kokoš s sedmimi piščeti, izreden zlatarski iz¬ delek (pozlačeno srebro, premer podstavka 46 cm, viš. 26,5 cm, o. 600?, Monza, stolnična za¬ kladnica), baje iz rakve kraljice —> Teodolinde in morda dar, ki ga je bila dobila od papeža Gre¬ gorija Velikega. L: EWA VI (1962, t. 259); »US« 6 (1970, f p. 20). — Cf. W. F. Volbach (1967 [1968]). Kolarič, Miodrag (1912— ), srb. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik. R. v Bgd, kustos Muz. grada Bgd (1941—51), šef odd. novejše jugosl. umetn. v Nar. muz. v Bgd (od 1951), zdaj P a direktor muzeja. B: (& M. Stevanovič) Pavel Durkovič kao portre¬ tista (Bgd 1953 [rk, Nar. muz.]); Srpska grafiko XVIII. vekaftb. 1953); Dimitrije Avramovič (ib. 1955), Peda Milosavljevič (Zgb 1957); Rano gradansko slika f ' stvo kod Srba (Bgd 1957); Katarina Ivanovič i MM Vukomanovič (ib. 1958); Toma Rosandič (ib. 1959), Novija jugoslovenska skulptura (ib. 1961); KlasicizaM kod Srba: 1790—1848 (ib. 1965, »Nar. muz.: Posebna izdanja« 1 — v isti z. tudi št. 2—8 iz 1966—67). L: Ko je ko (1957); ELU 3 (1964, s. v. — B!)- kolaž (fr. le collage, lepljenje, nem. das Klcbe- bild), tehnika lepljenih papirjev (fr. papiers col' les), ki sta jo 1912 v slikarstvo uvedla Picasso in —>■ Braque. Na področju kolaža (poleg pap* r J eV tudi fotografije, tkanine in najrazličnejše drug 0 gradivo) so se zlasti odlikovali Schwitters P a Max Ernst in drugi surrealisti, naposled ne šteti abstr. slikarji. Med Slovenci je s pomembni¬ mi realizacijami naslikanih in »pravih« kolažev znan zlasti Gabrijel -> Stupica. L; cf. H. Wescher (*1968). Kolbe, Georg (1877—1947), nem. kipar, na¬ prej štud. slikarstvo. V Berlinu od 1903 tam u. (70). P: npr. Plesalka (bron, 1912, b* a tionalgal.). L: SeuphorS (1961); RcadS (1964); — Cf. E. Trt* (FrM 1955). Kolbič, Gabrijel (1913—_), slov. kip ar - . v Velki v Slov. goricah, se učil na umetnoob šoli v Pragi in na ak. v Zgb. L: ŠijanccS (1961); M. Zadnikar (ELU 3, s. v.); Novejša umetnost v severovzhodni Sl°^® p). Katalog Umetnostne galerije Maribor (Mrb 1 1025 Koldewey, Robert — koledar spominskih dni 1026 Koldewey, Robert (1855—1925), nem. arheolog, v Berlinu kustos v Staatliche Museen in univ. Prof. (od 1907), izkopaval v juž. Italiji in Mezo¬ potamiji. B (izbor): (& Otto Puchstein) Die griechischen Tempe! in Unteritalien und Sizili^n (2 knj., BI 1899); Das wiedererstehende Babylon: Die bisherigen Ergeb- nisse der deutschen Ausgrabungen (Lpz 1913; 4. izd. ib. 1925). L: cf. W. Andrae (1952). koledar spominskih dni: rojstni in smrtni dnevi l'k- umetnikov, um. zgodovinarjev in nekaterih Piscev o lik. umetnosti: januar (prosinec) 1- r. Viktor Steska (1868), Louis Reau (1881), Jean Carzou (1907), Maryan (1927), Rudolf Kotnik (1931); u. Hendrik Goltzius (1558— 1617), Francesco Guardi (1712—1793) 2 - r. Christian Rauch (1777), Ernst Barlach (1870); u. Franz Defregger (1835—1921) 3. r. August Mačke (1887), Oto Bihalji-Merin (1904); u. Joseph Wedgwood (1730—1795) 4 - r. Fran?ois Rude (1784), Matija Jama (1872), Wilhelm Lehmbruck (1881), Moša Pijade (1890), Andre Masson (1896); u. Anton Stefic (1878 — 1915) 5 - r. Yves Tanguy (1900), Nicolas de Stael (1914), Boško Karanovič (1924), Jan Lebensz- tejn (1930); u. Francesco Francia (1450 — 1517) 6 - r. Miha Maleš (1903), Anton Bitenc (1920); u - Bernaert van Orley (o. 1495 — 1542), Baldassare Peruzzi (1481-1536) • r. Ivan Komelj (1923); u. Hans Thoma (1839 do 1924), Jože Plečnik (1872—1957) r. Sebastiano Conca (1680), Henry de Waro- ctuier (1881), Fritz Saxl (1890), Serge Polia- ko ff (1906); u. Giotto (1266/67-1337), Kurt Schwitters (1887-1948) u - VVilhelm Busch (1832—1908), Nikolaj Pirnat (1903—1948) • r - Heinrich Zille (1858), Antonio Morassi ( 1 890), Barbara Hepworth (1903), Vladimir Lakovič (1921), Eduardo Chillida (1924); u. j, ° thon Friesz (1879— 1949)' T ' p armigianino (1503), Elisabeth Vigee- Lebrun (1776); u. Dom. Ghirlandajo (1449— l49 4), Giovanni Boldini (1842-1931), Ivan 12 ' av P°tič (1877 — 1943) ‘ p J "A.-J. Aved (1702), Anton ŠteJic (1878), aola Della Pergola (1909), Jackson Pollock 9' 2 ); u. Luca Giordano (1632—1705), 13 °seph Anton Koch (1768 — 1839) • T - Jan van Goyen (1596), Paul Gavarni (1804), Henry Thode (1857), Wilhelm Worringer U881 ): u. Alfred Lichtwark (1852-1914) 35 ~~ Leksikon 14. r. Fantin-Latour (1836), Berthe Morisot (1841); u. J.-A.-D. Ingres (1780-1867) 15. r. F. G. Waldmiiller (1793), Giovanni Segan- tini (1858), Adolph Goldschmidt (1863); u. Juan de Herrera (o. 1530—1597), Caspar Netscher (1639 — 1684), Friedrich von Amer- ling (1803-1887), Eugene Zak (1884-1926) 16. u. Desiderio da Settignano (1428 — 1464), Arnold Bocklin (1827-1901) 17. r. Guarino Guarini (1624), Wilhelm von Diez (1839), Eugene Carriere (1849); u. M. D. Poppelmann (1662—1736), Paul Baudry (1828—1886), Fran Šijanec (1901—1964), Dorde Andrejevič-Kun (1904—1964) 18. r. Antoine Pevsner (1886), Hans Sedlmayr (1896); u. Adolf von Hildenbrand (1847— 1921) 19. r. Paul Cezanne (1839) ac/uarius (vodnar) 20. u. Jean-Fran<;ois Millet (1814—1875) 21. r. Adriaen van der Werff (1659), Moritz von Schwind (1804) 22. r. Nicolas Lancret (1690), Christian Roltlfs (1849), Frantjois Picabia (1878), Willi Bau- meister (1889), Moise Kisling (1891), Bruno Zevi (1918); u. Otto Scholderer (1834 —1903) 23. r. Edouard Manet (1832), Theodor Alt (1846), lože Plečnik (1872), Jean-Michel Atlan (1913);« u. Gustave Dore (1832—1883), Edvard Mund) (1863-1944), Oskar Wu!ff (1864—1946) 24. r. Gojmir Anton Kos (1896), Stanislav Rohr- man (1899); u. Francesco Robba (o. 1698— 1757), E.-M. Falconet (1716—1791), Alexan- der Kanoldt (1881—1939) 25. r. Otto Scholderer (1834), Drago Vidmar (1901); u. Amedeo Modigliani (1884—1920) 26. r. Giovanni Lanfranco (1582), Kees van Dongen (1877), Maksim Gaspari (1883), Zoran Kržišnik (1920), Boris Kelemen (1930); u. Thomas Theodor Heine (1867—1948) 27. r. Jean Piaubert (1900) 28. r. Karl Maria Svvoboda (1889), 29. r. Tine Kos (1894) 30. r. Bernardo BeUotto (1720), Nikolaus Pevsner (1902); u. Heinrich von Ziigel (1850—1941) 31. r. Ulrich Thieme (1865), Pio Šemeghini (1878), Dušan Džamonja (1928); u. Ernest Meisso- nier (1815—1891) februar (svečan) 1. r. Olga Jančič ( 1929); u. Piet Mondrian (1872—1944) 2. r. Fran Berneker (1874) 3. r. Fernand Leger (1881) 4. r. Jakob Savinšek (1922) 6. u. Gustav Klimt (1862—1918) 1027 koledar spominskih dni 1028 8. r. Franz Marc (1880), Riko Debenjak (1908); u. Max Dvorak (1874—1921), Max Lieber- mann (1847—1935) 9. r. Ma \ Beckmann (1881) 10. u. Honore Daumitr (1808—1789) 14. r. Claude Monet (1840) 16. r. Stojan Čelič (1925) 18. u. Michelangelo (1475—1564) pisce s (ribi) 21. r. Ivan Vavpotič (1877), France Stele (1886) 25. r. Auguste Renoir (1841), Ivan Čargo (1898), Scipione (1904) 26. r. Honore Danmier (1808) 27. r. Marino Marini (1901) 28. r. Lidija Osterc (1929) marec (sušeč) 1. r. Hans Tietze (1880), Oskar Kokoschka (1886) 2. u. Henri FociUon (1880—1943) 4. r. Jaki 6. r. Michelangelo (1475), Floris Oblak (1924) 7. r. Josip Petkovšek (1861), Josef Strzygowski (1862), Piet Mondrian (1872) 8. r. Ferdo Majer (1927) 10. r. Walter Friedlaender (1873); u. fra Angelico (verj. 1387—1455) 14. r. Ferdinand Hodler (1853); u. Anton Ka- ringer (1829—1870) 15. u. Erwin Panofsky (1892—1968) 18. u. Marij Pregelj (1913—1967) aries (oven) 21. r. Gabrijel Stupica (1913) 22. r. Anthonis van Dyck (1599), Anton Raphael Mengs (1728); u. Fritz Saxl (1890-1948) 26. u. Avguštin Stegenšek (1875 — 1920) 27. r. Ludwig Mies van der Rohe (1886), Kata¬ rina Ambrožič (1922); u. G. B. Tiepolo (1696 do 1770) 28. r. Ignjat Job (1895) 29. u. Georges Seurat (1859 — 1891) 30. r. Francisco Goya (1746), Vincent van Gogh (1853), Ervvin Panofsky (1892), E. H. J. Gombrich (1909) 31. r. Jules Pascin (1885), Dorde Andrejevič-Kun (1904); u. Fortunat Bergant (1721—1769) april (mali traven) 2. r. Max Ernst (1891) 3. r. Henry van de Ve Ide (1863) 4. r. Maurice Vlaminck (1876) 5. r. Jean-Honore Fragonard (1732) 6. u. Rafael (1483—1520), Albrecht Diirer (1471 do 1528), Franz Wickhoff (1853—1909), Ma¬ tija Jama (1872—1947) 9. r. Baudelaire (1821), Victor Vasarely (1908) 10. r. Alfred Kubin (1877), Ben Nicholson (1894); u. Fran Tratnik (1881—1957) 12. r. Constantin Meunier (1831), Rihard Jakopič (1869), Robert Delaunay (1885); u. Leopold Layer (1752—1828) 13. r. James Ensor (1860) 15. r. Leonardo da Vinci (1452), Jurij Šubic (1855) 16. u. Francisco Goya (1746—1828) 19. r. Valentin Metzinger (1699), Lojze Dolinar (1893); u. Ivan Grohar (1867—1911) 20. r. Joan Miro (1893) taurus (bik) 21. u. Rihard Jakopič (1869—1943) 22. r. Izidor Cankar (1886); u. Jožef Tominc (1790—1866), Josip Petkovšek (1861—1898) 23. r. William Turner (1775); Ive Šubic (1922) 25. u. Janez Šubic (1850—1889) 26. r. Eugene Delacroix (1798), Jože Ciuha (1924) 27. r. France Mihelič (1907), Drago Tršar (1927) 30. u. Čdouard Monet (1832—1883) maj (včliki traven) 1. r. Stane Mikuž (1913) 2. u. Leonardo da Vinci (1452—1519) 4. u. (umor) France Mesesnel (1894—1945) 5. r. Anton Cebej (1722) 6. r. Ernst Ludvvig Kirchner (1880) 7. r. Franz Wickhoff(\^ST) 8. r. Arnold Hauser (1892), Francis Bacon (1909), Vladimir Makuc (1925) 11. r. Salvador Dali (1904) 13. r. Georges Brac/ue (1882) 14. r. Nace Šumi (1924) 17. r. Josip Vaništa (1924) 18. r. Ferdo Vesel (1861), Braco Rotar (1942) gemini (dvojčka) 21. r. Albrecht Diirer (1471), »carinik« Rousseau (1844), Oton Gliha (1914) 22. r. Fritz von Ultde (1848), Maks Kavčič (1909) • u. Gojmir Anton Kos (1896—1970) 24. r. Pontormo (1494) 26. r. Rouault (1871), Maksim Sedej (1909) 30. r. Anton Ažbe (1862), Aleksandr Arhipenk o (1887); u. Peter Paul Rubens (1577—1640) 31. u. Franc Jelovšek (1700—1766) junij (rožnik) 1. r. Ivan Vurnik (1884), Vladimir Becič (1886) 3. r. Raoul Dufy (1877) 5. r. Max J. Friedlander (1867) 7. r. Paul Gauguin (1848) 8. u. (umor) 1 Vinckelmann (1717—1768) 10. r. Gustave Courbet (1819), Andre Der°" (1880), Janez Mesesnel (1931) 11. r. John Constable (1776), Fran Tratnik 0 88U ’ Zoran Didek (1910), Zdenko Kalin (1911) 1029 koledar spominskih dni 1030 12. r. Gvidon Birolla (1881) 13. r. Aby Warburg (1866) 14. r. Max Dvorak (1874), Melita Vovk (1928) 15. r. Nicolas Poussin (1593), Ivan Grohar (1867), Lojze Spacal (1907), Jože Curk (1924) 16. r. Dore Klemenčič (1911), Peter Černe (1931) 17. u. Alois Riegl (1858—1905) 19- r. Edgar Degas (1834), Jovan Bijelič (1886) 21- r. Heinrich W6lfflin (1863) 22. r. Rudolf Wittkower (1901) cancer (rak) 24. r. Boris Kalin (1905), Slavko Pengov (1908) . 25. r. NVilhelm Pinder (1878) 26. r. Bernard Berenson (1865), Vladimir Stoviček (1896), Zlatko Priča (1916) 27. u. Giorgio Vasari (1511—1574) 28. r. Peter Paul Rubens (1577), Peter Imitek (1874); u. Matej Sternen (1870—1949) 3 °. r. Lovro Janša (1749) julij (mali srpan) L f- Kruno Prijatelj (1922) 3- r. Overbeck (1789), Janez Lenassi (1927) 4 - r. Ossip Zadkine (1890), Čamp igli (1895) 6r - Fortunat Bergant (1721), Josip Tominc (1790), Marko Pernhart (1824) 7 - f- Felicien Rops (1833), Avguštin Stegenšek 0875), Marc Chagall (1887) 8 - r. Kathe Kollivitz (1867), Edo Mihevc (1911) 10 -r. Camille Pissaro (1831), Whistler (1834), Ue Chirico (1888), Bernard Buffet (1928) 2- r - Amedeo Modigliani (1884) 3 ' r. Hinko Smrekar (1883) 4- r. Gustav Klimi (1862) • f- Rembrandt (1606), Ivan Zajec (1869) 16 - r- Andrea del Sarto (1486), Joshua Reynolds (1723), Corot (1796), Božidar Jakac (1899) Z- u - Heinrich Wdlfflin (1864—1945) 20 ' r - Max Liebermann (1847), Ldszlo Moholy- N agy( I895) 21 ' r. Loviš Corinth (1858) ko (lev) 4- r. Frano Kršinič (1897), Igor Pleško (1924) ,!>• r ' George Grosz (1893) u. Ferdo Vesel (1861—1946) • u. (sam.) Vincent van Gogh (1853—1890) U r - Giorgio Vasari (1511), Frans Masereel G 889), Henry Moore (1898); u. Ivan Zajec (1869—1952) ' r - Jacques Villon (1875), Permeke (1886) av 8ust (vdliki srpan) • r - Marino Tartaglia (1903) ’ u - Anton Ažbe (1862—1905), Vito Globočnik (1920-1946) ■ r - Emil Noide (1867) 8. r. Marij Pregelj (1913) 12. u. Ivan Čargo (1898—1958) 14. r. France Pavlovec (1897); u. Lionello Venturi (1885—1961) 15. r. Ivan Meštrovič (1883), Baskin (1922) 17. r. Nande Vidmar (1899); u. A. Matejček (1889 — 1950), Jakob Savinšek (1922 — 1961) 18. r. Jože Kastelic (1913) 19. r. Vladimir Lamut (1915); u. Andrea del Castagno (za kugo 1457) 21. r. Grgo Gamulin (1910) virgo (devica) 23. r. Tone Kralj (1900); u. Karla Bulovec-Mrak (1895—1957) 24. r. Aubrey Beardsley (1872), Avgust Černigoj (1898), Graham Sutherland (1903), Ordan Petlevski (1930) 26. u. Frans Hals (1580/81—1666) 27. u. Tizian (1477/90—1576), Le Corbusier (1887-1965) 29. r. J.-A.-D. Ingres (1780) 30. r. J.-L. David (1748) 31. r. R. P ut ar (1921), M. Juteršek (1932) september (kimavec) 1. u. tVols (1913—1951) 2. u. Carel van Mander (1548—1606), Jusepe de Ribera (1591—1652), »carinik« Rousseau (1844-1910) 4. r. Adolfo Venturi (1856); u. (ustr.) Franjo Golob (1913—1941) 5. r. M.-Q. de La Tour (1704), Caspar David Friedrich (1774), Emilijan Cevc (1920); u. Pieter Bruegel star. (1525/30—1569) 6. r. Janez Bernik (1933); u. Karel Putrih 11910 -1959) 7. r. Henri Focillon (1881) 8. u. Jurij Šubic (1855 — 1890) 9. r. Matevž Langus (1792); u. Giovanni Batti- sta Piranesi (1720—1778) 12. r. Anselm Feuerbach (1829), Ben Shahn (1898) 13. u. Andrea Mantegna (1431—1506) 15. r. Karel Zelenko (1925) 16. r. Jean Arp (1887), Germaine Richier (1904) 17. r. Alenka Gerlovič (1919) 18. u. Hubert van Eyck (?—1426) 20. r. Theodore Chasseriau (1819), Matej Sternen (1870); u. Max Slevogt (1868-1932) 21. r. Julio Gonzales (1876), Hans Hartung (1904) 22. r. Veno Pilon (1896), u. Izidor Cankar (1886 do 1958) libra (tehtnica) 23. r. Julius von Schlosser (1866), Suzanne Vala- don (1867), František Kupka (1871), Paul Delvaux (1897); u. Carl Spitzweg (1808 — 1885), Veno Pilon (1896-1970) 1031 koledar spominskih dni 1032 24. u. Jacques Callot (1592—1635) 25. r. Francesco Borromini (1599), Kremser- Schmidt (1718), Mark Rothko (1903) 26. r. Antoine Coyzevox (1640), Theodore Geri- cault (1791), France Kralj (1895), France Gorše (1897), Bogdan Borčič (1926); u. Edgar Degas (1834 — 1917) 27. r. George Cruikshank (1792) 28. r. verj. Caravaggio (1573), Ludwig Richter (1803); u. Giovanni Segantini (1858—1899) 29. r. Jacopo Tintoretto (1518), Frangois Boucher (1703), Olga Jevrič (1922); u. lija Jefimovič Repin (1844—1930) 30. r. Mihael Stroj (1803), Frangois Desnoyer (1894), Marjan Pogačnik (1920) oktober (vinotok) 1. u. Frans Floris (1516—1570), Emile-Antoine Bourdelle (1861—1929), Hinko Smrekar (1883 — 1942 ustreljen) 2. r. Hans Thoma (1839) 3. u. Hans Makart (1840—1884) 4. r. Franc Jelovšek (1700), Giovanni Battista Piranesi (1720), Jean-Frangois Millet (1814), Franc Berneker (1874), Pietro Consagra (1920); u. Rembrandt (1606-1669) 5. r. Francesco Guardi (1712) 6. r. Le Corbusier (1887), Charles Lapicque (1898), Kosta Angeli Radovani (1916); u. Vera Muhina (1889—1953) 7. r. Rosalba Carriera (1675); u. Paul Bril (1554-1626), Berenson (1865-1959) 8. r. Antonio Canale, imen. Canaletto (1697), Max Slevogt (1868) 9. r. Boris Kobe (1905), Mire Cetin (1922); u. Filippo Lippi (1406/09—1469) 10. r. Antoine Watteau (1684), Alberto Giaco- metti (1901), Frano Šimunovič (1908) 11. r. Filip Maljavin (1869), Carl Hofer (1878), Emilio Greco (1913) 12. r. Nadežda Petrovič (1873); u. Carel Fabri- tius (7-1654), Carpeaux (1827-1875) 13. r. Mariotto Albertinelli (1474); u. Antonio Canova (1757—1822) 14. r. Adolphe Monticelli (1824); u. Joachim von Sandrart (1606—1688) 15. r. Johann Heinrich von Dannecker (1758), Walther Amelung (1865); u. Ivan Franke (1841-1927) 16. r. Daniel Chodowiecki (1726), Arnold Bocklin (1827), Otto Mueller (1874); u. Lucas Cra- nach star. (1472—1553) 17. u. Bernardo Bellotto (1720—1780) 19. r. Umberto Boccioni (1882) 20. u. Jacopo Delta Quercia (1374?—1438), Matevž Langus (1792—1855) 21. r. Domenichino (1581), Hokusai (1760), Karla Bulovec-Mrak (1895) 22. r. Robert Rauschenberg (1925); u. Paul Cezanne (1839 — 1906) scorpio (škorpijon) 23. r. Ferdinand von Rayski (1806), VVilhelm Leibl (1844), Jean-Louis Forain (1852), Ri¬ chard Mortensen (1910) 24. r. Jan Lievensz (1607), Eugene Fromentin (1820); u. Pierre Cecile Puvis de Chavannes (1824-1898) 25. r. Richard Parkes Bonington (1801), Joseph Archer Crowe (1825), Pablo Picasso (1881), Lajči Pandur (1913); u. William Hogarth (1697-1764) 26. r. Aert de Gelder (1645), Vasilij Vereščagin (1842), Janez Šubic (1850), France Slana (1926); u. Aby 1 Varburg (1866 — 1929) 27. r. Rudolf WHke (1873) 28. r. Wilhelm Uhde (1874), Marija Hispanska- Neumann (1917) 30. r. Angelica Kauffmann (1741), Alfred Sisley (1839), Emile-Antoine Bourdelle (1861), Pierie Bonnard (1867), Klavdij Zornik (1910) 31. r. Meindert Hobbema (1638), Marie Lauren- Cin (1885), Branko Rudolf (1904); u. fra Bartolommeo (1472 — 1517) november (listopad) 1. r. Pietro da Cortona (1596), Canova (1757) 2. r. Jean-Baptiste-Simeon Chardin (1699) 3. r. Heinrich Campendonk (1889), Andre Mal- raux (1901), Paul Rebeyrolle (1926) 4. r. Guido Reni (1575), Gerard van Honthorst (1590); u. Richard Gerstl (1883-1908 sam.) 9. r. Sergej Vrišer (1920) 10. r. William Hogarth (1697), Stane Kregar (1905) 11. r. Paul Signac (1863), fidouard Vuillardl 1868) 12. r. Auguste Rodin (1840) 13. r. Marko Šuštaršič (1927) 14. r. Karel Putrih (1910) 16. r. Franc Andrej Šega (1711), Giuseppe Fiocco (1884), Marjan Mušič (1904); u. J. L. von Hildebrandt (1668-1745), Erich Mendelsohn (1887-1953) 17. u. Auguste Rodin (1840 — 1917) 18. r. Anton Graf) (1734); u. Franc Kavčič (1762-1828) 19. u. Poussin (1593-1665), Ensor (1860-1949) 20. r. Leopold Layer (1752) 21. r. Rene Magritte (1898), Marko Čelebonovic (1902) sagittarius (strelec) 22. r. Georg Dehio (1850) 1033 kolekcionarji — Kollwitz, Kathe 1034 23. u. Bronzino (1503-1572), Claude Lorrain (1600-1682) 24. r. Toulouse-Lautrec (1864), Lynn Chadwick (1914); u. Paul Gavarni (1804-1866) 25. r. Maurice Denis (1870), France Mesesnel (1894); u. Fritz von Uhde (1848 — 1911) 26. r. Krsto Hegedušič (1901) 27. u. Jacopo Sansovino (1486 — 1570) 28. r. William Blake (1895) 29. r. Gottfried Semper (1803), Karinger (1892), Herbert Griin (1925), Andrej Jemec (1934); u. Giov. Bellini (o. 1430 — 1516) 30. u. Michael Wolgemut (1434 —1519) december (gruden) 1- r. Karl Schmidt-RottlufJ (1884); u. Alfred Rethel (1816 — 1859), Francis Gruber (1912 — 1948) 2- r. Georges Seurat (1859), Otto Dix (1891); u. Ph. O. Runge (1777-1810), Auguste Re¬ noir (1841-1919) 3- r. Franc Kavčič (1862), Nikolaj Omersa (1911) 4. r. Kandinsky (1866), Edvard Ravnikar (1907); u. Wilh. Leibl (1844—1900), Ivana Kobilca (1861-1926) 6 - u. Chardin (1699-1779), Franc Andrej Šega (1711-1787), Claude Monet (1840-1926) 2- r. Gianlorenzo Bernini (1598) 8. r. Adolph von Menzel (1815), Frančišek Smerdu (1908) 9 - r. Winckelmann (1717); u. Anth. van Dyck (1599-1641), Carl Justi (1832-1912) 10 - r. Wilh. Bode (1845), Nikolaj Pirnat (1903) ^•r. Mark Tobey (1890); u. Pinturicchio (o. 1455 — 1513) '2- r. Edvard Munch (1863), Ivan Napotnik (1888), Pierre Tal-Coat (1905), Nandor Glid 0924); u. Janez IFo//(1825—1884) ' 3 -r. Franz Lenbach (1836), Lucien Coutaud 0904), Antonio Tapies (1923); u. Donatello (1386—1466), Vasilij Kandinsky (1866—1944) • r - P.-C. Puvis de Chavannes (1824), Vojtech Hynais (1854), Miroslav Kraljevič (1885), Vojeslav Mole (1886) ' 5 - r - Fritz Erler (1868), Josef Hoffmann (1870), Eugene Zak (1884) u. Carlo M ar at ti (1625—1713) • r. Marlenka Stupica (1927) u - Herbert Griin (1925-1961) Capi ' corntls (kozorog) " T- Janez Wolf( 1825) '■ v - Stanley VVilliam Havter (1901), Marijan Zadnikar (1921); u. Jens Juel (1745-1802) • r- Feli x Vallotton (1865) • r - J--B.-J. p a t er (1695), Ante Trstenjak (1894), Aleksa Čelebonovič (1917), Ksenija Rozman (1935); u. Hyacinthe Rigaud (1659—1743), J.-L. David (1748—1825) 30. r. Eugeniusz Eibisz (1896); Henryk Glicen- stein (1870—1942) 31. r. Giovanni Boldini (1842), Henri Matisse (1869), Max Pechstein (1881), F. Šijanec (1901); u. Gustave Courbet (1819 — 1877) kolekcionarji -> zbiralci Kolhida, ant. dežela ob Črnem morju. Cf. s. v. zlati oven & zlato runo. Kollwitz, Johannes (1903—1968), nem. kršč. arheolog. R. v Magdeburgu, prom. iz (katol.) teologije, ord. na filoz.-teol. fak. v Paderbornu (1946) in od 1950 dalje na univ. v Freiburgu. Izkopaval v -> Rusafi, prispevki mdr. tudi v Gnomonu. B: Die Lipsanolhek von Brescia (BI 1933, »Stud. zur spatantiken Kg.« 7); ,Christus als Lehrer und die Ge- setziibergabe an Pet rus in der konstant inischen Kunst' (RQ, 1936); Ostromische Plastik der theodosianischen Zeit (BI 1941); ,Das Bi/d von Christus dem Konig in Kunst und Liturgie der christlichen Friihzeit' (Theo- logie u. Kirche, 1947/48); Mosaiken (Fr 1953; angl. izd. ib. 1954); Das Christusbild des 3. Jahrhunderts (MU 1953);, Christusbild' (RAC III, 1954); Die Sarko- phage Ravennas (Fr 1956); ,Rusafa' (Lexikon f. Theo- logie u. Kirche, 2. izd., IX, 1964); ,Sarkophag' (ib.); .Der Josuazyklus von S. Maria Maggiore' (RQ, 1966). L: Ku (1966). Kollwitz, Kathe, r. Schmidt (1867—1945), nem. grafičarka (jedk., lito., lesor.) in kiparka, ena izmed najpomembnejših -> žena umetnic XX. st., pomembna ne toliko zaradi formalnih odlik svojega dela kot zaradi njegove globoko obču¬ tene humane in socialne vsebine. R. v nekd. Konigsbergu v vzh. Prusiji, od poroke 1891 (z zdravnikom dr. Karlom Kollwitzom) pa do 1943, ko je bil razrušen njen atelje, v berlinski delavski četrti, u. (77) na gradu Moritzburg pri Dresdenu. G: cikli Tkalci (Die (Veber, 3 jedk. & 3 lito., 1894—98 [inspirirani po enako imen. drami Gerharta Hauptmanna iz 1892]), Kmečka vojna (Bauernkrieg , 1902—08), Vojna ( Krieg , lesor., 1923) in Tema smrti (lito., 1934—35), več kot 50 avtp. — P: Tožba (Klage , bron, 1938). L: Hans Kollwitz (izd.): Kathe Kollwitz: Tagebuch- blatter und Briefe (BI 1949; angl. izd. The Diary and Letters oj Kaethe Kolltvitz, NY 1955); August Klip- stein: Kathe Kollwitz: Verzeichnis des graphischen Werkes (Bern 1956 — L!; angl. izd. NY 1955); SeuphorS (1961); Guido Schoenberger (EWA VIII, 1963, s. v. — L!); Otto Nagel: Kathe Kolhvitz (D 1963); H. Niindel: Kathe Kolhvitz (Lpz 1964); ReadS (1964); Otto Nagel: Die Selbstbildnisse der Kathe Kollvvitz (BI 1965); Deutsche K. 19./20. (1966). — Cf. G. H. Hamilton (1967), F. Schmalen- bach (1948). 1035 KOLN — KOLN, Wallraf-Richartz-Museum 1036 KOLN, mesto ob spodnjem Renu (slov. »Kelmorajn«), za Rimljanov Colonia Claudia Ara Agrippinensium ali Colonia Agrippina, sedež škofije od IV. st. dalje, v srednjem veku največje mesto na Nemškem, od 1475 dalje freie Reichs- stadt, v 2. svet. vojni hudo razrušen. L: Paul Clemen (izd.): Die Kunstdenkmaler der Stadt Koln (6 knj., Dii 1906—1930, »Die Kstdenk- maler der Rheinprovinz« 6/7); Albert Verbeek: Kolner Kirchen: Die kirchliche Baukunst in Koln von den Anfangen bis zur Gegenvvart (K 1959); Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 276—78 — L!); H. Rode: Koln (Mn-Bl 1968, »Deutsche Lande, deutsche K.«). ~ Grofi Sankt Martin (med Starim trgom in Renom), v ruševinah ohranjena stara opatijska c. z deteljčasto oblikovanim korom (sez. v 3. četrt. XII. st., posv. 1172) in mogočnim kri- žiščnim stolpom, ki ga obdajajo 4 stolpiči (sez. 1175-1220). L: EWA XII (1966, t. 228 levo zgoraj). — Cf. H. G. Franz (1969). ~ *katedrala, Dom St. Peter, orjaška gotska stavba zač. 1248 po zgledu katedr. v ->• Amiensu (kor posv. 1322), od 1560 dalje vse delo na njej ustavljeno, dozidava 1842—80 (s tem postal Koln središče neogotike). Zun.: dolžina 144 m, zah. stolpa vis. 157 m. Petladijska notr. s tri¬ ladijskim transeptom, razmerje med šir. in viš. ladje 1 : 3,8. — Tu mdr. —> Geronov križ (969/ 76), -*■ relikviarij Treh kraljev (zač. ->■ Nikolaj iz Verduna, dkč. za Otona IV. o. 1220/30), kome klopi iz o. 1350 in Lochnerjev olt. Treh kraljev (t. i. Dombild) iz o. 1440. L: Cankar II/2 (1933); Reclam N III (1959); Pevsner (1966). — Cf. P. Clemen (1924; 1938), O. H. Forster (1948), J. Hoster (1964), H. Liitzeler (1948). ~ Sankt Aposteln ( Neumarkt ), po požaru 1192 skoraj na novo sez. romanska c. (dkč. o. 1219) z deteljčasto oblikovanim vzh. korom (po vzoru St. Maria im Kapitol, infra): v tlorisu kvadraten zah. stolp, osmerokoten križiščni stolp in stopniščna stolpiča ob vzh. apsidi. L: Cankar 11/1 (1931); EWA XII (1966, t. 227); »US« 7 (1968, f p. 111). — Cf. H. G. Franz (1969), G. Zarnecki (1970). ~ Sankt Gereon ( Christophstrafte / Gereons- driesch ), romanska c. iz XI,—XII. st., na zah. strani oktogon, sez. 1219—27 na poznoantični centr. zasnovi iz IV. st. L: Cankar n/l (1931); EWA XII (1966, t. 226 des. spodaj). — Cf. H. G. Franz (1969). ~ *Sankt Maria im Kapitol ( Marienplatz / Lichhof), na mestu ant. templja o. 1030—65 sez. triladijska slopna bazilika z mogočnim tristolp- nim zah. sklopom (cf. s. v. Westwerk) in centr., v tlorisu deteljčasto oblikovanim vzh. delom (ki je vplival na pozn. kolnske romanske c.), korni- mi obhodi in kripto pod vzh. konho, ki je poleg tiste v —► Speyerju najmogočnejša iz salijskega obd. (tu tudi najbolj zgodnji grebenasto križni obok na Nemškem). Lesena *vrata iz o. 1065 (na vsakem krilu po 13 prizorov iz Kristusovega življenja, ki segajo do Binkošti, mdr. npr. Ozna¬ njenje in Oznanjenje pastirjem), kip stoječe Marije z otrokom (kamen z ostanki polihromacije, XII- st.) in viličasti vejnati križ iz 1304. L: »US« 7 (1968, repr. p. 129, 142); »PKG« 5 (1969, t. 118 & 153 — L!). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964), K. J. Conant (1959), R. Hamann (1926). — Sankt Pantaleon (Am Waidenbach blizu Barbarossaplatz): pomemben spom. otonskega obd. je monumentalni —> Westwerk (sez. od 984 do verj. 1002, rest. 1890—92). Poslikani leseni strop in sedmerokraki svečnik sta iz 1965. L: »PKG« 5 (1969, t. 147—48 — L!); »US« 6 (1970, f p. 192—93). ~ Schniitgen-Museum ( Cacilienstrafie 29), ust. 1906; pomembna z. srednjev. cerkv. umetn., zlasti iz spodnjega Porenja, z Vestfalskega ' n s področja reke Maas (—> mozanska umetn.)- Med posebno odličnimi eksponati npr. *slono- koščeni diptih iz o. 800, izdelek t. i. dvorne šole Karla Vel. ( 4 evangelisti, Oznanjenje, Rojstvo , Križanje in Sveti ženi ob grobu), t. i. * glavnik jv. Heriberta z reliefom Križanja (2. pol. IX. st-) in znano *parlerjansko doprsje iz o. 1390. L: Das Schniitgen-Museum: Eine Auswahl (4-> razš. izd., K 1968 — L!). — Wallraf-Richartz-Museum (An der Recht- schule), ust. 1824. Zdajšnje poslopje sez. 1953 ^ 57. Pomembna z. slik. Zastopani med Neme' kolnski slikar iz 1310/40 s krilnim oltarčkom (levo Rojstvo in Poklon treh kraljev, v sredi Križanje, des. Vnebohod in spodaj Binkošti)’ Lochner ( Poslednja sodba, srednja tabla olt. > z Lovrenčeve c. v Kolnu; Marija v rožni uti, o* 1, krilo z Markom, Barbaro in Luko, vse hrastov les), Mojster Marijinega življenja (npr. Mar‘J a da mleka iz svojih prsi Bernardu iz Clairvau* 0 , hrastov les, o. 1480), Mojster Jernejevega olt-* Durer ( Piskač in bobnar, lipov les [zun. stran olt. krila], 1504), Cranach star. (npr. Sv. Mag" 0 lena, lipov les, d. 1525), Hans Burgkmair stat- ( Hans Schellenberger, d. 1505, & Barbara Sebe lenberger, d. 1507, oba lipov les), Bruyn s * ar ' (o. 50 del, mdr. Župan Arnold von Brauvvei er, hrastov les, d. 1535), Hans von Aachen ( n P r _ Obujenje Lazarja, hrastov les, d. 1589), ^ c ° r , Flegel ( Tihožitje s svečo, les, d. 1631); 016 1037 Koloman — komput 1038 Nizozemci Memling ( Rojstvo, hrastov les, o. 1470), Mojster Marijine smrti (krilni olt. z Ma¬ rijino smrtjo), Beuckelaer ( Odrti prašič, hrastov les, d. 1563); med Italijani Bramantino ( Filemon in Baukis, pergament na topolovim, o. 1500); med Španci Murillo; med Holandci Frans Hals, Terbrugghcn, Honthorst, Rembrandt (npr. Avtp. smejočega se umetnika, o. 1665 [1663/68]), Steen ( Samsona primejo)', med Flamci Rubens (npr. Juno okrasi rep svojega pava z Argusovimi °čmi, o. 1611) in Jordaens (npr. Zvezani Prometej, o- 1640/45); med Francozi Rigaud ( Everhard Jabach) in Boucher ( Počivajoča deklica, d. 1751); iz XIX.-XX. st. Karl Begaš (Avtp. z J. P. Weyerjem, o. 1813; Družina Begaš [z avtp.], d. 1 821), c. d. Friedrich, A. Feuerbach ( Nanna, '861), Renoir ( Zakonca Sisley, 1868), Leibl (o. 30 del, mdr. Mlada Parižanka [»Kokotte«], ma¬ hagonijev les, d. 1869; Avtp., mahagonijev les, h- [18]71; Stari gospod Pallenberg, d. 1887), Leibl in Speri ( Leibl in Speri na lovu, o. 1890 [figuralni del Leibl]), Steinhausen (Avtp. z ženo, !i^6)> M. Liebermann (Perilo na trati, d. [18]82; Židovska ulica v A'damu, 1905; Jahač in jahalka "a obali , 1903; Avtp., 1908), Corinth (npr. Avtp., d- 1918), Triibner (npr. Avtp. kot vojak, 1874/75), v an Gogh (Most v Arlesu, maja 1888), Munch (Štiri deklice na mostu, d. 1905), Modersohn- Becker (npr. Avtp., lepenka), Klee, Kirchner (npr. Slikarji skupine »Die Brucke«, d. [na hrbtni strani] 1925), Modigliani, Beckmann (npr. Avtp. 4 ^no čepico, 1934), Kokoschka (npr. Tilla Du- rieux, 1910; Peter Baum, 1910), Chagall, itd. 1qsq\ '^afiraLRichartz-Museum der Stadt Koln (K * y . 5y ); Kataloge deš Wallraf-Richartz-Museums l ^' katalog der niederlandischen Gemalde von l? 50 bis 1800... (K 1967), 4: Katalog ausgevvahlter andzeichnungen und Aquarelle... (K 1967); etc. Koloman (lat. Colomanus Mellicensis), kršč. SVe tnik, mučenec (13. X.), irski romar, ki so ga na Poti prek Francije, nem. dežel in Avstrije 113 Proti Dunaju kot ogleduha zgrabili, Pačili in obesili, pozn. pa v samostanu ->Melk Pokopali. Zavetnik romarjev in obešencev; za a rtbut ima vrv pa tudi druga »orodja muče- mštva«. L: Rdau m/1 (1958, p. 328—29); Keller (1968, P- 316—17). — Cf. J. Braun (1943). kolo sreče (fr. la roue de la Fortune, h*'™ ... GlUcksrad), alegorična upodobitev spm človeške usode, ki jo poznamo od • • ( e - g ■-> Hortus deliciarum). Mdr. 3° P° tu di okrogla okna katedral v Beauva.su, Tndem ln Amiensu (o. 1500) pa tudi okno c. S- ^aggiore v Veroni. Atribut Fortune. v L: Gustav Heider, Das Gliicksrad und dessen Amvendung in der christlichen Kunst (JCC, 1859); Marie Icon II (1932). kolovoz (hrv.) -» avgust Komelj, Ivan (Drago), (1923—....), slov. um. zgodovinar. R. v Novem mestu, dipl. 1949 in prom. 1966 v Lj, tam višji konservator Zavoda za spom. varstvo SRS. Raziskuje zlasti gotsko stavbarstvo na Slovenskem, pos. gradove. B (cf. Konservatorska poročila v VS): ,Ob razisko- \anju dolenjskih gradov' (VS, 1948 );,Dolenjski gradovi in spomeniško varstvo' (VS, 1950); ,Srednjeveška grajska arhitektura na Slovenskem‘ (ZUZ, 1951); , Vprašanje naših gradov' (Vs, 1952); , Umetnost na Kočevskem‘ (Kočevje: Zemljepisni, zgodovinski in umetnostno-kulturni oris..., Kočevje 1956); ,Položaj gotskega stavbarstva na Dolenjskem' (Steletov zb., 1959); ,Gotska arhitektura v Sloveniji‘ (Kron, 1959); , Cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki — nje¬ gova usoda in konservatorski posegi‘ (VS Vil, 1960); .Arhitektura kranjske župne cerkve' (900 let Kranja, Kranj 1960); ,Utrdbena arhitektura 16. stoletja v Slo¬ veniji' (ZUZ nv VII, 1965 [= 1966]); ,Dvajset let odkrivanja srednjeveških stenskih slik' (Steletov zb. [VS X], 1966); Sevniški grad in Lutrovska klet (Lj 1969, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 20); ,Gradovi na Gorenjskem' (VS XII, 1969); Gotska arhi¬ tektura (Lj 1969, »ArS« [4]); ,Slikar Anton Posti* (ZUZ nv VIII, 1970). L: Franjo Buntak (ELU 3, 1964, s. v.). komenda (angl. the commandery, fr. la com- manderie, nem. die Kommende), upravno pod¬ ročje ali redovna hiša -*■ johanitov ali —> nem¬ škega viteškega reda. KOMENDA pri Kamniku, po -> komendi -> johanitov imen. vas. Žup. c. na novo sez. 1726— 44 (Gregor -> Maček), v njej po F. Jelovškovih osnutkih v. olt. (lj. rezbar Janez Gabrič 1758) in plastični okras prižnice (Jakob Lohr 1760). — Kamn. gotsko znamenje (d. 1510). L: »SteleK (1929, p. 355—85 — L!); ŠumiL (1961); ZadnikarZ (1964); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); Cevc SU (1966). Komentar Apokalipse -> »Beatus« komična maska je atribut -> Tatije Komneni so vladali v Bizancu 1057—1204, tj. od konca -> makedonske dinastije do zač. —> la¬ tinskega cesarstva. Komodus, s celim imenom Lucius Aurelius Commodus, rim. ces. (180—93 umor.), sin Marka Avrelija. Up: npr. marm., več kot doprsni kip v podobi Herakla (Rim, Pal. dei Conservatori). L: EWA XII (1966, t. 300). komput (lat. computus), komputistika, izraču¬ navanje vsakoletnih cerkv. praznikov, spretnost, 1039 Komstedt, Rudolf — konjeniški spomenik 1040 ki jo je Alkuin zahteval od duhovnikov. Ohra¬ nili so se ustrezni IR, pravi astronomski in komputistični učbeniki, med katere sodita tudi (zlasti zaradi upodobitev mesecev in vetrov po¬ membna) —> salzburška kronološka in astronom¬ ska rokopisa na Dunaju in v Mtinchnu. Komstedt, Rudolf, nem. um. zgodovinar B: Die Entwicklung des Gewdlbebaues in den mittel- alterlichen Kirchen Westfalens (Str 1914, »SdK« 172); Vormittelalterliche Malerei: Die kiinstlerischen Pro¬ bleme der Monumental- und Buch-Malerei in der friihchrisllichen und friihbyzantinischen Epoche (Au 1929); ,Nationale C.haraktere in der romanischen Bau- kunst nordlich der Alpen ‘ (W61fflincv zb., 1935); Von Bauten und Baumeistern des frdnkischen Barocks (BI 1963, izd. iz zapuščine H. Reuther). L: zbornik: Rudolf Komstedt zum 65. Geburts- tag von Kollegen und Schulern (= Das Miinster, V, 1952, zv. 9/10). komtur ali komendnik (fr. le commandeur, it. il commendatore, nem. der Komtur), stopnja vi¬ teškega reda (in pozn. odlikovanj); upravnik—*• komende. Kondakov, Nikodim Pavlovič (1844—1925), rus. um. zgodovinar in arheolog, pionir v znanstv. raziskavanju biz. in stare rus. umetn. Od 1871 prof. na univ. v Odesi, od 1887 na univ. v Sankt Petersburgu, za oktobrske revolucije emigriral, 1920 — 22 v Bolgariji, odtlej v Pragi, tam u. Gradivo zbiral na potovanjih v Georgijo in na Kavkaz (1873, 1889), na goro Sinaj (1881), v Carigrad (1884), Sirijo in Palestino (1891), na goro Atos in v Makedonijo (1898). B: Putešestvije na Sinaj (Odesa 1882); Vizantijskija cerkvi i Pamjatniki Konstantinopola (ib. 1886); Histoire de Part byzantin: considere principalement dans les miniatures, 1 — II (P-Lcndres 1886 — 1891, »Bibl. inter- nationale de Part«); (& J. Tolstoi & S. Reinach) Antiquites de la Russie Meridionale (P 1891); Histoire et monuments des emaux byzantins (Francfort-sur- Mein 1892); Makedonija: Arheologičeskoe putešestvie (Sankt Peterburg 1909); Ikonografija Bogomateri, I — II (ib. 1914—1915); *L'icone russe, I — IV (Prague 1928—1933). L: V. Lazarev: Nikodim Pavlovič Kondakov (Mo 1925); D. Ainalov, Akademik N. P. Kondakov kak istorik iskusstva i metodolog (Seminarium Kondako- vianum, II, 1928); Sreten Petkovič (ELU 3, 1964, s. v. — B!). — Zbornik: Sbornik statej... (Praga 1926 — B!). Konec Antioha Epifana, bibl. ik. m. (2 Mkb 9): ko je sirski kralj divjal nad Jeruzalem, da se maščuje nad Židi, mu je začelo še živemu razpa¬ dati meso, »da je smrad od gnilobe mučil vso vojsko«. Up: npr. M. Merian star. (bakr. v Bibliji, 1630). L: Schmidt IL (1962, repr. 239). Koniger, Veit (1729 — 1792), avstr, kipar, r. na juž. Tirolskem (Sexten), u. (63) v Gradcu. P: v Sloveniji dela za Novo Celje (delno in situ, delno NG in Nar. muz. v Lj), Petrovče (t. i- Petrovški križi) in Šentilj v Slov. goricah. L: E. Andorfer: Veit Koniger und seine Werke (Graz 1925); NG II (1957, št. 77—79); VrišerB (1963); S. Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajer¬ skem (Mrb (1967 [rk], št. 43—46); »ArS« 1 (1967). — Cf. S. Vrišer (1961). konj (lat. equus in caballus, angl. the horse, fr. le cheval, it. il cavallo, nem. das Pferd in das Rofi). Med tvorci pomembnih samostojnih Up v evr. umetn. npr. Diirer, H. Baldung, imen. Grien, Wouwerman, Stubbs in Gericault. V ant. mitologiji simbol sonca (kot vol za luno), v rene¬ sančnih Up včasih simbol poželenja v naslonu na Biblijo (Jer 5, 8): Kakor tolsti, pohotni žrebci so, vsak rezgeče po ženi svojega bližnjega. L: Ferguson (1954). — Cf. E. Fuchs (Erg.-Bd- I 1909), G. de Tervarent (I 1958, stp 91—92). konjeniški portret v slikarstvu (fr. le portrait equestre, nem. das Reiterbildnis) so mdr. ostva- rili Uccello (1436), Andrea del Castagno (1456), Tizian (1548), Rubens (1603; 1606; 1625; 1628/ 29), van Dyck (1622/27; 1628; 1628/32; 1634), Velazquez (o. 1635; o. 1636), Rembrandt (°- 1655; 1663), Mignard (1673), Goya (1799; 1812). J.-L. David (1781; 1800), Gericault (1812), A- Adam (1848), H. Regnault (1869), W. Triibner- konjeniški spomenik. Po edinem javno ohra¬ njenem ant. primeru, slavnem Marku Avreliju v — > Rimu in raznovrstnih srednjev. plastikah J eZ ' deca sploh ( -^Bamberški jezdec, spom. v * Magdeburgu, nagrobniki družine della Scala v —► Veroni, itd.), sta ga v renesansi prva realizirala Donatello ( Gattamelata v — »• Padovi) in Verroc- chio ( Colleoni v -> Benetkah), snovala pa Ant- del Pollaiuolo (risba) in Leonardo da Vinci (dkc- model). Med njegovimi pozn. tvorci so Giovanni da Bologna, Pietro Tacca, Schluter, Falconet, Fernkorn, Bourdelle, Augustinčič, Dolinar. L: A. de Apraiz, La representacion del cabalkt® en las iglesias de los caminos de Santiago (Arch Arte, 1941); Siegfried Fliedner, Das Reiterdenk auf dem Alten Markt zu Magdeburg und se ’ n ®, ... deutung (ZfKg, 1952); Harald von Roques de M j. mont: Antike Reiterstandbilder (BI 1958); A Reinle, Der Reiter am Ziircher Grofimunster (ZS ’ 1969); Jorg Traeger: Der Reitende Papst ^ Beitrag zur Ikonographie des Papstums (Mn 1 . ’ „Munchner Ksthistorische Abh.“ 1); Ulrich M , Reitermonumente absolutistischer Fiirsten (ib-J, ’ ista z. 2). — Cf. R. Crozet (1958), H. von tm. (1965), H. W. Janson (1967), H. Keutner (19641, Male (XII e 1922, p. 247 ss), etc. 1041 KONJICE — konzulent 1042 KONJICE ali Slovenske Konjice. Žup. c. sv. Jurija: v juž. ali Rožnovenski kapeli s krono- gramom dat. freske (1749), ki mdr. kažejo -» Štiri letne čase, sicer pa med vzidanimi nagrob¬ niki plošča konjiškega župnika in dobrlaveškega prošta Valentina Fabrija iz zgodnjega XVI. st. L: M. Zadnikar (ELU 3, 1964, p. 213—14); »ArS« 4 (1969, tloris p. XXVI & repr. p. LXXVII). — Cf. E. Cevc (1970), J. Curk (IV 1967 — L!), A. Stegenšek (1909). Konjovič, Milan (1898—....), srb. slikar, zlasti nted obema vojnama eden izmed pomembnih Predstavnikov jugosl. umetn., v katero je uvedel motive iz rodne Bačke. R. v Somboru, kjer živi kot upravnik mestnega muz. Dva semestra študi¬ ral na akademiji v Pragi (pri V. Bukovcu), nato zasebno na Dunaju; 1924—32 največ v Parizu. L: milan konjovič (Bgd 1963, kat. razst. v Salonu Mod. ga].; uv Oskar Davičo; z lit.). Konrad iz Soesta (nem. Konrad von Soest, lat. Conradus de Susato), nem. slikar, odličen pred¬ stavnik —> internacionalnega gotskega sloga, vo¬ dilni predstavnik vestfalskega slikarstva na zač. XV. st., čigar delo priča o zvezah z burg.-fr. IR. ~~ S; predvsem slavni —> Wildunški olt. (d. 1403, Bad Wildungen, mestna c.), delno ohranjeni Marijin olt. (o. 1420, Dortmund, Marienkirche Rojstvo, Poklon kraljev, Marijina smrt). v k'. Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, £sthist. Mus.], št. 29—30 — L!); A. Stange, Soest, 7 °nrad von (Kindler V, 1968 — L!). — Cf. M. Geis- er g (1934), K. Steinbart (1946). Bern i ni ( Konstantin na konju, marmor, 1654/70, Rim, Vatikan, Scala Regia), itd. L: Reau III/l (1958, p. 341-44 — L!); Keller 1968, p. 318—19); Jorg Traeger, Der Bamberger Reiter in neuer Sicht (ZfKg, 1970); id. (LCIII, 1970, s. v. — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 434), R. Cha- draba (1968), E. G. Grimme (1961). Konstantin VII. Porfirogenet (grš. Konstantinos Porfirogennetos), (905—959), biz. ces. (913—59), sin Leona VI., pisatelj, vešč mdr. tudi zlatar¬ stva (cf. s. v. stauroteka), pisec široko zasnovanih zbirnih del, mdr. zg. enciklopedije z obsežnimi izpiski iz del star. avtorjev. Za njegove vlade največji razcvet biz. kulture in umetn. poJu¬ st inijanu I. in —»■ Herakliju. Up: npr. slonokoščeni relief —> Kristus krona Konstantina VII. Porfiro- geneta. — Cf. lit. s. v. Krumbacher (1897). konstruktivizem, pomembna avantgardistična smer kiparstva in slikarstva v času med 1. svet. vojno in okrog nje, ki je hotela z matematično natančnostjo oblik in izvedbe izražati novo obd. tehn. civilizacije; v zadnjih letih carske Rusije in prvih letih nove sovj. države so jo zastopali -> Tat lin pa brata Ant. Pevsner in Naum —> Gabo (slednja sta 1920 objavila konstruktivistična na¬ čela izražajoči Realistični manifest). KONTOVELJ nad Trstom. Kor Marijine cer¬ kvice je verj. poslikal Gian Paolo —► Thanner, sicer pa draperija apostolskih oblačil priča o vplivu —> Mojstra E. S. L: SteleP (1960); F. Steli (ELU 3, 1964, s. v.). kontrafor —► opornik Konrad von Einbeck, nem. stavbenik in kipau Prvič dkm. 1382 kot »mojster kamnosekov« p c - sv. Mavricija v Halleju. Njegova stavbna p a- stika, ki krasi to c. (od 1411 do o. 1 * m domn. avtp.), niti po oblikah niti po izrazu ustreza takrat veljavnemu -* internacionalnemu gotskemu slogu. L: EWA VI (1962, stp 167 & 174 — LB• 7 " 9£ A [ Gerstenberg (1966, p. 54, f p. 51), Th. Mulle ( Feulner 1953 ; Harm 1966). Konstantin, rim. ces. (306—37, sam od 312), »Prvi kršč. vladar«, premagal Maksencij - PH Milvijskem mostu v Rimu (legenda o kh , ki da se mu je prikazal na nebu me S črkami: In hoc signo vinces, »V tem zru ‘ b »š zmagal«); 313 t. i. tolerančni edikt v (krščanstvo dovoljeno); 330 prenos pr ^ s v Carigrad, grš. Bizantion, odtlej imem . tinopel (grš. Konstantinupolis). Vz ° n »«lnik (21. V.). Up (-*-««»»•• S En F ” brcch «; Sala di Costantino): npr. C. t> (šv. Konstantin in sv. Helena, Alte in., Konvent, po fr. revolucionarni skupščini ( Con- vention Nationale) imen. doba od 21. IX. 1792 do 26. X. 1795. Sledil ji je —> Direktorij. konzularni diptihi iz slonovine (—> diptih) so nastajali kot darila, ki so jih konzuli (takrat samo še častna služba) podarjali ob nastopu, svoje funkcije. S podatki o konzulih tudi točno dat.: v Rimu sklenjena vrsta diptihov od 406 do 530, v Konstantinoplu pa od 506 do 541. L: E. Capps, The Style of the Consular Diptychs (AB, 1927); EWA (VIII, 1953, stp 768, & IX, 1964, stp 142—43); Klaus I Vessel, Consulardiptycha (RbK I, 1966). — Cf. R. Delbrueck (*1929), W. F. Volbach (1916 [1952]). Konzulat {le Consulat), fr. vlada in po njej imen. obdobje med -> Direktorijem in prvim cesarstvom (-* empir), tj. od 9. XI. 1799 do 18. V. 1804. konzulent, svetovalec, zvečine predvsem častna funkcija zaslužnih star. um. zgodovinarjev pri raznih um. muzejih in galerijah (e. g. Izidor 1043 Kooning, Willem de — korala 1044 Cankar pri MG, Walter Heil pri M. H. de Young Memorial Mus. v San Franciscu ipd.). Kooning, Willem de (1904—_), amer. (hol.) slikar, pomemben predstavnik t. i. abstr. ekspre¬ sionizma. S: npr. Žena II ( 1952, MMA). L: ReadP (1959 [1969]); WWAm (1964—65); H. Read (Kindler IH, 1966, s. v. — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), H. Geldzahler (1970 — L!). Koot, Anton Willem Coenraad Leo, avtorsko ime Ton Koot (1907— ), sekretar amsterdam¬ skega Rijksmuseum. B: Rembrandt's Nachtwacht (1947; amer. izd.: Rembrandt’s Night (Vat eh: It s History and Adven- tures, NY 1950). L: Wie is dat (1956). Kootz, Samuel M. (1898— ), amer. pisec o umetn. in um. trgovec, direktor Samuel M. Kootz Gali. v New Yorku. B: M oder n American Painters (NY 1930); New Frontiers in American Painting (NY 1943). L: WWAA (1959). Kopališče Betesda —> Ozdravljenje v kopali¬ šču Betesda (evang. ik. m.) Kopanje novorojenca (fr. Le Bain du Nouveau- ne), kršč. ik. m. (v okviru starokršč., biz. ter po slednjih vplivanih upodobitev —> Rojstva), ki na¬ vezuje na podobne ant. motive, zlasti na Rojstvo Dioniza. Up: npr. StS iz IX. st. (Castelseprio), relief na timpanu -> Radovanovega portala v Trogiru (d. 1240), Nicola Pisano ( relief na —► prižnici v baptisteriju v Piši), Višibrodski mojster (o. 1350, Praha), itd. L: Reau II/2 (1957, p. 223—24). — Cf. A. Hermann (1967), P. J. Nordhagen (1961). KOPER, mesto na nekd. otoku ovalne oblike v Koprskem zalivu (s celino povezan od 1825 dalje), 118 km od Lj; kot gl. mesto beneške Istre imen. Caput Histriae (it. Capodistria). Od nekd. obzidja z 12 vrati ohranjena Porta della Muda (1516). L: E. Šemi: Capodistria: guida storica ed artistica (Capodistria 1930); SteleP (1960); M. Zadnikar & Z. Šenoa (ELU 3, 1964, s. v.). — Cf. S. Bernik (1968). ~ katedrala (it. Chiesa Concattedrale deli'As- sunta). Pritličje sez. 1428—48 v slogu beneške gotike, ki s slepimi šilastoločnimi arkadami za¬ znamuje tudi spodnji del gl. pročelja iz časa po sredi XV. st. (njegov zgornji del s konca XV. st. je renesančen). Notr.: sarkofag sv. Nazarija (bel marmor, o. 1370), s slikami zastopan V. Car- paccio ( Madona na prestolu s 6 svetniki , d. 1516; Predstavitev v templju, d. 1523; Pokol nedolžnih otrok). — Zraven krstilnica, romanska rotunda (XII. st.), na zun. razčlenjena z lizenami. L: A. A lisi: 11 duomo di Capodistria (R 1932); »CA« 13 (1967, št. 66, 75A, 75B); »ArS« 2 (1967 [= 1968], t. 12), 4 (1969, t. 26), 5 (1970, t. 33). — Cf. N. Šumi (Arhitektura šestnajstega 1966, repr. p. 15, 19—20). ~ stebriščna loža ( loggia ), sez. 1462—64 Ni¬ kolaj iz Pirana in Tomaž iz Benetk. Kopera, Feliks (1871—1952), polj. um. zgodo¬ vinar, r. in u. v Krakovu. Tam je bil priv. docent in direktor Nar. muzeja. B: Dzieje malarstwa w Poišče (3 knj., Kr 1925— 1929 — prva zgod. polj. slikarstva). L: Czy wiesz (1938); Kazimierz Buczkowski (Biul, 1952, nekr.). — Cf. V. Moli (1970, p. 327 ss). kopjanik (grš. doriforos, angl. the spear bearer, fr. le porte-lance, hrv. kopljonoša, it. il lanciere, nem. der Speertrager). Up: cf. s. v. Doriforos. kopjenosec -> kopjanik koptska umetnost, umetn. kršč. Egipta od o. III. st.'dalje (vrh v VI./VII. st., cf. s. v. Bault ), ki jo zaznamuje sožitje egipt. izročila pa heleni¬ stičnih, sirskih, starokršč. in biz. sestavin. Med spomeniki (cerkv. stavbarstvo, skulptura, ikone, IR) posebno pomembne koptske tkanine (mdr- ohranjene tudi v Nar. muz. v Lj), ki so vplivale na merovinško umetn. in njen okras. L: W. F. Volbach, Coptic Art (EWA III, ^60 — L!); ELU 3 (1964, p. 217—18); M. Cramer^ Koptische Buchmalerei: Illuminationen in Mana- skripten des christlich-koptischen Agypten vom 4. bi* 19. Jahrhundert (Recklinghausen 1964); id., iHum 1 " nationen aus koptischen und koptisch-arabischen Tetraevangelien als Typen koptischer Buchma¬ lerei (Oriens Christianus, 1964). — Cf. J- BecK' with (1963), G. Duthuit (1931), A. Grabar (L’ag e d’or 1966 — L!), R. Krautheimer (1965, p. 217—■2W* J. Strzygowski (1904), O. Wulff (1926). kor (angl. the choir, fr. le choeur, it. il cor0 ' nem. der Chor, šp. capilla mayor), v prvotnem pomenu petju zbora namenjeni in po njem imen- prostor v kršč. c. ( schola cantorum, pozn. chorid psalentium), v romaniki t. i. komi kvadrat, J’ prostor med transeptom in apsido, v običajnem pozn. pomenu pa nasploh vzh. del cerkve okrog v. olt. (kor v nasprotju s pevskim korom), 1° J e od ladje oddeljen s —> komo pregrajo, slavo kom itd. Običajnemu umzg. terminu >> ^ c0 . ustreza v Španiji capilla mayor, šp. coro P a _ v vzh. delu ladje. Cf. s. v. dvojni kor; korne a pele; komi obhod. korala (lat. coralium, angl. the coral, fr. l e J? rail, it. il corallo, nem. die Koralle), po grš. mitologije zrasla iz kapelj krvi gorgone 1045 koran — Koros 1046 Meduze, v Evropi porabljana od halštatske dobe dalje, mdr. zlasti kot amulet. Up: npr. P. Chri- stus (Sv. Eligij v svoji delavnici, d. 1449, Leh- mann), H. van der Goes ( Adam in Eva, Ksthist. Mus.), itd. L: Cirlot (1962); Antonio Daneu: L’arte trapanese del corallo (Palermo 1964 [oc. Wolfgang Krdnig, Kchr, 1967]); LCI II (1970, stp 556 — L!). — Cf. R- A. Koch (JWCI, 1965), J. von Schlosser (1908). koran, muslimansko sv. pismo, razdeljeno v 114 pogl. (sure) z verskimi nauki, ki so vplivali tudi na značaj -*■ islamske umetn. Korbinijan (lat. Corbinianus Frisingensis), kršč. svetnik (8. IX.), »apostol Bavarske«, prvi škof v Fresingu. Po legendi naj bi mu medved, ki mu je b'l raztrgal tovorno žival, nato do Rima nosil Prtljago. Up: na Bavarskem in Tirolskem in na freisinškem ozemlju na Gorenjskem, npr. freski na Križni gori nad Škofjo Loko (d. 1502): pri- Zor a z divjim in ukročenim medvedom. L: Rčau III/l (1958, p. 344-^15 — L!); Keller ' 968 )- — Cf. J. Braun (1943, stp 435—36), E. Cevc (1944 — L!), K. Kiinslle (1926, p. 388). Kore, Datan in Abiron (fr. La RebeIIion it e Chatiment de Core, Dathan et Abiron, nem. Die Auflehnung und Bestrafung der Rotte Kotah), bibl. ik. m. (4 Mojz 16); zemlja jih je požrla, ker so se uprli Mojzesu. Up: npr. mozaik v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40), Fouquct (miniatura v rkp. Antiquites Judaiques, Bibl. Nat.), Botticelli (freska v -> Sikstinski kap.), Beccafumi <'es, 1537/38, Piša, katedr.). L: Pigler 1 (1956, p. 104); Rčau II/l (1956, p. 2 14—15). korenika iz Jeseja Jesejeva korenika koretelj (nem. der Chorrock ali das srajci podobno (od -> albe krajše) ltur ®*. . oblačilo s šir. rokavi, imen. tudi su P e '' p ... Hat. superpelliceum, ker so ga bili v mrz i tosili prek kožuha); škof ga poda o .. Zur i in ga torej nosijo vsi kleriki. 2 Praksi se koretelj komaj še razločuje o L: Franc Ušeničnik: Katoliška liturgijaij jf*; 9 45 — cf. s. v. superpelicej)’, Ferguso s- v. surptice). — Cf. J. Flis (1908). korintski red, najmlajši -> stebrni r ec j^’ ® • barstva, ki pa so ga stari Grki uporabah ma j kot dorski ali -*■ jonski red. Deblo ^ e bolj vitko kot pri jonskem stilu, pre Je karakterističen čašasto oblikovan kapi c , Sa krase listi —> akdnta. q L: cf. J. Flis (1885, p. 23—24), B. Gavela (1969, p. 96 —98). Koriolan in žene, ik. m. po Liviju (II, 40), Plu¬ tarhu (XII, 34—36) in Gesta Romanorum (137. pogl.): vojskovodji, ki se je bil vrnil iz izgnan¬ stva, da bi se maščeval, pridejo nasproti rim. matrone z njegovo ženo Volumino in materjo Veturio na čelu ter prosijo za mir. Up: npr. N. Poussin (1635/39, Les Andelys, Hotel de Ville). L: Pigler II (1956, p. 365—66). korna pregraja (lat. cancelli ali sep ta ali pecto- ralia, nem. die Chorschranken), ograja, ki v cerkvi od starokršč. dobe dalje deli duhovščini namenjeni kor ali prezbiterij od vernikom na¬ menjene ladje. V pozn. srednjem veku namesto nje t. i. -> lektorij. L: cf. J. Flis (1908, p. 117—18). korne klopi (angl. stalls, fr. stalles, hrv. korska sjedala, it. stalli del coro, nem. das Chorgestiihl), v katedr., samostanskih in drugih večjih c. na obeh straneh kora (prezbiterija) razvrščene, zve¬ čine rezljane, pozn. velikokrat intarzirane klopi za člane stolničnega kapitlja ipd., v svoji temeljni obliki (z naslonjali za roke [fr. accoudoirs ] ali kar vmesnimi stenami ločeni in spredaj na t. i. misericordiae oprti sklopni sedeži, za njimi —>■ dorsale) znane od XIII. st. dalje. Odlični primeri v Evropi (npr. v katedr. v Ulmu, Syrlin star. 1469—74) in Juž. Ameriki, v Jugoslaviji mdr. v katedr. v Splitu (XIII. st.), pos. v Sloveniji v proštijski c. v Ptuju (d. 1446), pozn. npr. v mrb. stolnici (s Holzingerjevimi reliefi iz 1771). L: Hans Lehmann: Die Chorstiihle in der ehe- maligen Cistercienser-Abtei VVcttingm: Ein Beitrag zur Geschichte des Kunsthandvverkes in der Schweiz (Z 1901); Joseph Scheuber: Die mittelalterlichen Chorstiihle in der Schvveiz (Str 191C, »SdK« 128); V. C. Habicht: Die niedersachsischen mittelalterlichen Chorgestiihle (Str 1915, = V. C. Habicht: Beitr. zur niedersachsischen Kg., I); Fritz Neugass: Mittelalter- liches Chorgestiihl in Deutschland (Str 1927, »SdK« 249); Rudolf Busch: Deutsches Chorgestiihl in 6 Jahrhunderten: 5000 Chorgestiihle, 76 Tafeln (Hii- desheim-Lpz 1928); Bernard von Tieschowitz: Das Chorgestiihl des Kolner Domes (Mrbu 1930); Walter Loose: Die Chorgestiihle des Mittelalters (Hdl 1931, »Heidelberger kstgeschichtliche Abh.« 11); Martin Urban, Chorgestiihl (RDK III, 1954 — L!); ELU 3 (1964, p. 223—24); E. Fug: Der Dornbusch brennt: Gedanken vor dem Chorgestiihl im Dom zu Merse- hure fBI fvzh.] 1966). — Cf. H. Reiners (1909). koros, pl. koroi (grš.), »mladenič«, v prene¬ senem pomenu soha golega mladeniča v grš. arhaični plastiki. L: EWA I (1959, stp 590—93). — Cf. E. Buschor (1950), G. M. A. Richter (1942 [1960]). Koros (grš.), Naveličanost (Prenasičenost, Stud, lat. Satietas, angl. Satiety), personifikacija, ena 1047 Korošec, Josip — Kos, Milko • 1048 izmed -*■ Pregreh v okviru ikonogr. motiva -> Lestev kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Korošec, Josip (1909—1966), slov. arheolog. R. v Lj, prom. v Pragi 1939 z dis. Lj. barje, v muzejski službi v Sarajevu in 1945—47 v Ptuju, od 1947 izr. prof. in od 1951 dalje ord. za staro¬ slovansko in prazg. arheologijo na lj. univ., u. (56) v Lj. B: Staroslovensko grobišče v Severni Sloveniji (Ce 1947); Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu (Lj 1947); Slovansko svetišče na Ptujskem gradu (Lj 1948); Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu (Lj 1950); .Arheologija in nekatere njene naloge'' (ZČ, IV, 1950); ,Nekaj primerov zgodnje predzgodovinske plastike v Sloveniji ‘ (ArhV, I, 1950); Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu (Lj 1951); Uvod v materialno kul¬ turo Slovanov zgodnjega srednjege veka (Lj 1952); (& Paola Korošec); , Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja 1 ' (RSAZU, Lj 1953); Arheološke ostaline v Predjami (ib., 1956); Neolitska naselbina u Danilu Bitinju (2 knj., Zgb 1958—1959); .Drulovka' (Zbor. Fil. fak., Lj 1960); Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici (Lj 1963); Danilo in danilska kultura (Lj 1964). L: ULj (1957 — B!; 1969 — B!); F. Stelč (ELU 3, 1964, s. v.); E. Cevc (ZUZ nv VIII, 1970, nekr.). Koroška (nem. Karnteri), zvezna dežela v Avstriji (v Jugoslaviji samo Mežiška dolina) s slov. in nem. prebivalstvom. Med kraji z um. spomeniki (zlasti iz romanike in gotike) —>■ Be¬ ljak (nem. Villach), —rBreze (Friesach), —> Ce¬ lovec (Klagenfurt), —> Gospa Sveta (Maria Saal), Heiligenblutt, Hochosterwitz, -* Krka (Gurk), -*■ Liemberg , Magdalenska gora (Magdalensberg), -> Milistatt, -> Osoje (Ossiach), -> Otok na Vrbskem jezeru (Maria Worth), Sankt Peter in Holz, Št. Pavel v Labotski dolini (Sankt Paul in Lavanttal), Št. Vid ob Glini (Sankt Veit an der Glann), -v Vetrinj (Viktring), -> Zgornja Bela (Obervellach), -> Žvabek. L: EWA II (1960, stp 168—71); Reclam A II (1962); E. Cevc, Koruška (ELU 4, 1964); Anton Fritz & Max Ebernigg: Sakrale Kunst in Karnten (Klagen¬ furt 1967); M. Juteršek (Koroška in koroški Slovenci, Mrb 1971). — Cf. O. Demus (1931; 1936), W. Frodl (1942; 1944; 1950; 1955), K. Ginhart (*I—VIII 1929—1933; tudi 1942, 1954, 1964, etc.). Kos, Franc (1853—1924), slov. zgodovinar, oče Gojmirja Antona in Milka Kosa (oba infra), r. v Selcih pri Škofji Loki, u. (70) v Lj. Njegovo v. delo, pomembno tudi za zgod. umetn. na Slovenskem, je Gradivo za zgodovino Slovencev, I—V (Lj 1903—1906—1911—1920—1928 [V. knj. ur. Milko Kos]). L: Milko Kos (SBL, 4. zv., 1932, s. v. — B!; L!). Kos, Franc K. (1912—1966), slov. um. zgodo¬ vinar, r. v Mrb (brat Ivana Kosa, infra), dipl. in prom. na univ. v Lj, 1937—41 v službi v Etnogr. muz. v Lj, 1941—45 v NOB, po vojni v diplomatski službi. B: ,Minoritska cerkev in jugozapadni Maribor v XVIII. stoletju (Kron, 1934); Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem (ZUZ, XVII, 1941, dis.). L: Ko je ko (1957). Kos, Gojmir Anton (1896 — 1970), slov. slikar, mojster oblikovno ubranih figuralnih kompo¬ zicij, krajine, realističnega portreta in pos. tiho¬ žitja; več avtp. R. v Gorici (oče zgodovinar Franc Kos, mati furl. rodu), 1915 — 19 štud. na ak. na Dunaju, zadnji semester v Zgb (1919 dipl.), do 1945 učil risanje na raznih lj. srednjih šolah (od 1926 na Tehn. srednji šoli), 1945—61 redni prof. za slikarstvo na AUU, u. (74) v Lj. Redni član SAZU 1949. Samost, razst. 1940 (J p), 1956 (MG), 1957 (Celovec & Beljak), 1963 (MaGal) in 1966 (ib.). S (vse o); Karel Ozvald (1921). Slikarjeva mati (1921), Mož s papigo (d. 1926, MG), Dva akta (d. [19]28, MG), V gostilni (1928), Kruh in vrč (1931), Hiša na Korčuli (d. [19]36, MSU), Cvetača (d. 1938, MG), Cesta (1938), zg. slike Umestitev na Gosposvet¬ skem polju, Boj pri Krškem in Prihod Slovencev (1939), Dekle s harmoniko (1946 — Prešernova nagr. 1947), Tihožitje z dečkom (d. 1948, MG), Avtp. (d. 1949, MG — Prešernova nagr. 1950), za slikarja posebno značilne različice motiva Piknik (1922, 1924, 1943, 1944), med portreti znanih slov. osebnosti npr. Peter Graselli (1922), Metod Dolenc (1939), France Stelč s hčerko, Ferdo Kozak (1954), Josip Vidmar (1955) itn. L: K. Dobida (Kritika, 1925, p. 6 & 68—69); J° S 'P Vidmar (ib., 1926/27, p. 40); Bratko Kreft (Književnost 1934, p. 371—372); SteleS (1949); Gojmir Anton Kos (Lj 1951, uv Iz. Cankar)', Luc Menaše (NRazgl, 195’ št. 10); Bogdan Pogačnik (SPor, 6. 6. 1956); Ko je (1957); AS (1958 — L!); StcleP (1960); Šij an f c (1961); Gojmir Anton Kos (Lj 1961, uv Z. Kržišnik), Luc Menaše (EJ 5, 1962, s. v.); Kos (Lj 1963 V*-' MaGal]); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.); (1964); MSU (k) 65; Bogdan Pogačnik (Delo, 26. *• 1966); Stane Mikuž (ib., 30. V. 1970, nekr.): ^ Cevc (Borba [Zgb], 13. VI. 1970, nekr.). — Cf- £ Čopič (1970), R. Ložar (1938/39), S. Mikuž (l* w » V. Molč (1959), M. Tršar (pon. 1970). Kos, Ivan (1895—....), slov. slikar. R- v goni, štud. na ak. na Dunaju in v Pragi, P r0 ' risanja v Mrb. L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); M. Zadnik* (ELU 3, 1964, s. v.); Nadreal Soc (1969 — L!). Kos, Milko (1892—....), slov. zgodovinar, st« Franca K. (supra) in brat Gojmirja Antona (supra), r. v Gorici, dolgoletni ord. na lj- ual j’ član (od 1938) in gl. tajnik (od 1950) SA 1049 Kos, Tine — Košar, Franc 1050 ,tn -> s svojimi deli pomemben tudi za zgod. slov. umetnosti. B (tudi za umetn. zgod., izbor): Srednjeveški roko¬ pisi v Sloveniji (Lj 1931, sodel. Fr. Stele); Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije (Lj 1933; 2., dop. & rev. izd. s podnaslovom Od naselitve do Petnajstega stoletja , Lj 1955); Srednjeveški urbarji za Slovenijo, 1 —/// (Lj 1939—1948—1954); Srednjeveška Ljubljana: topografski opis mesta in okolice (Lj 1955, »Knjižnica Kronike« 1); ,0 imenih in osebah neka¬ terih umetnikov na Slovenskem v srednjem veku ‘ (Ste¬ kov zb., 1959) L : ASK; SBL (4. zv., 1932); LAZU 1938—1942 ( 943 — B!); ULj (1957 & 1969 — B!); Ko je ko (1957); Ej 5 (1962, s. v.). — Zbornik: Kosov zbornik (Lj 1953 [= ZČ, 1952/53] — B!). Kos, Tine (Valentin), (1894-....), slov. kipar. R. v Češnjicah pri Moravčah, stud. na ak. na Dunaju in v Pragi, 1922 med ustanovitelji Kluba mladih. Prešernova nagr. 1950. L: Tone Seliškar: Kipar Tine Kos (Lj 1929), F. Steli (SBL, 4. zv., 1932, p. 529); AS (1958 — L.), 5'janecS (1961); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.), ZMG (1964); Tine Kos (Lj 1967 [rk, MG], uv & kat. Ciril Velepič). Koschat/.ky, Waltcr, avstr. um. zgodovinar, nasledil O.-^Benescha kot direktor Albertine na Dunaju. Prom. 1951 v Grazu. Kosmas Indikopleustes (VI. st.), menih iz Aleksandrije, avtor zemljepisnih in nabožnih s Pisov, o Indiji poročal po drugih popotnikih (zato vzdevek neutemeljen). Cf. s. v. Krščanska topografija (lit. s. v. Krumbacher, 1897). Kossack, Georg (1923-....), nem. prazgodo- |?ar, ord. za prazgod. na univ. v Kielu (prom. v Marburgu, habil. 1955 v Munchnu). B: Siidbayern wahrend der //a/fafflMz«/ (2 R * ’ B' 1959); (& R. Hachmann & H- ztvischen Germannen und Kelten (Neumunste L: cf. J. Filip (I 1966, s. v.). kostanj, pravi (lat. castanea [satira], an sL tl ehestnut, it. /7 castagno, nem. der Kast amen a dr evo, ki daje gost, proti zračni in talni vlag Poren les (kostanjevina, nem. das Kastami, n uporabljan za pohištvo, rezbarije, itd. Kostanjevica, mesto (od 1252) ob na Dolenjskem s središčem na otoku sre (»dolenjske Benetke«). Cvetelo pod vlado k roške družine Spanheim. V novejšem ca. izmed središč kiparskega simp Forma • Razstavišče Lamutov lik. salon st , aln ° ldo zbirko Gorjupova g ul. vodi njun pobu ni Smrekar. v . L: Kostanjevica na Krki ob 700-letnid (Kostanje- v >ca 1953); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.), Une nik (27. VI. 1970, p. 1 & 5).— Cf. J. Gregorič (1940). I. Komelj (ZUZ, 1951, p. 48, 52, 82), F. Stele (Val¬ vasorjevo 1969, p. 533 ss), J. V. Valvasor (1679 [faks. 1970], t. 125: Landstrass). ~ Miklavževa (Nikolajeva) cerkev: rebrasto obokani kor je 1931 poslikal rojak Jože Gorjup. ~ župna cerkev sv. Jakoba ima stopničasto poglobljena romanska portala lombardskega tipa z brstnimi in cvetličnimi kapiteli (sreda XIII. st., odmev kamnoseške stavbarske delav¬ nice v samostanski c.): * gl. portal ima na vsaki strani po 3 stebriče, stranski (na juž. steni) pa po enega. Na zun. na juž. steni figuralni itagrob. (1616), levo od manjšega portala pa 1947 od¬ krita StS (Sv. Krištof iz o. 1360/80). L: ZadnikarR (1959); Cevc SU (1966, p. 22, 52); »ArS« 5 (1970). — Cf. J. Gregorič (1951, p. 19—20), I. Komelj (VS, 1966, p. 59), S. Vrišer (ZUZ, 1965 [1966], p. 202 in repr. 96 p. 199). ~ *nekdanji cistercijanski samostan (Sanda Maria in Fontis), po domače »Grad«, ust. 1234 (menihi prišli iz —> Vetrinja), 1786 pa razpuščen (dekret Jožefa II. okt. 1785). — V ruševinah ohranjena *cerkev najodličnejši primer t. i. pre¬ hodnega sloga 1. pol. XIII. st.: triladijska ba- zilikalna stavba s transeptom in ravno zaklju¬ čenim korom, ki ga spremljata kapeli na vzh. strani prečne ladje; šilastoločni križnorebrasti obok; odlični čašasti brstni * kapiteli; osmero- kotni zvonik (sez. 1632, se sesul 1956); na zah. strani kot kulisa pred malim dvoriščem baročno *pročelje (freska F. Jelovška) s kronogramom 1742. Zač. restavracij pred 2. svet. vojno, 1942 požar, 1944 se sesula večina obokov, ruševine čistili poleti 1946-47 študentje umzg. seminarja v Lj, sistematična restavracija od 1956 do 1970. — Nekd. samostanski kompleks ima naj¬ večje arkadno *dvorišče v Sloveniji (sreda XVII. st.): v pritličju malo potlačeni loki na zidanih slopih iz kamn. kvadrov, nad njimi pa so v 2. nadstr. za polovico ožji loki na stebričih. L: Franc Pokorn, Regesti kostanjeviškega samosta¬ na pri Krškem (ZUZ, 1930); F. Stele, Samostan v Ko¬ stanjevici (Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1947); ZadnikarR (1959); Cevc SU (1966, p. 31, 89, 114); »ArS« 3 (1969, t. 21 & f p. LX1I), 4 (1969, t. 3—4, tloris p. VI—VII), 5 (1970). — Cf. J. Gregorič (1951, p. 8—11), I. Komelj (1960 — L!), N. Šumi (Arhit. sedemnajstega, 1969, f p. 69). Kostrowitzky, Guillaume de —► Apollinaire Košar, Franc (1884—1952), slov. slikar, r. v Slaptincih pri Vidmu ob Ščavnici, štud. v Gradcu in Munchnu, 1915 invalid, živel v Mali Nedelji. L: Ilustr (1931, p. 288); Fr. Stele (SBL I, 4. zv., 1932); ELU 3 (1964). 1051 košara — Kozaky, Istvan 1052 košara (lat. športa , angl. the bašket, fr. le pa- nier, nem. der Korb). Cf. s. v. Pavlov beg iz Damaska in Vergil v košari. košnja. Up: cf. s. v. —> junij. KOŠTABONA nad Šmarjem pri Kopru v slov. Istri: iz pravilno obklesanih kvadrov sez. gotska žup. cerkev. L: M. Zadnikar (VS VII, 1960, p. 166 — podr. c. sv. Andreja); »ArS« 4 (1969, f p. LXXIII). košuta (lat. cerva, fr. la biche, nem. die Hirsch- kuh, tudi die Hinde ali die Hindin) je v ant. mito¬ logiji dojila —> Telefa, v kršč. ikonografiji pa je atribut sv. Tilna (Egidija). košuta Kerinitida, mit. ik. m.: žival z zlatimi rogovi in bronastimi nogami, ki se je pasla na nekem griču v Arkadiji; Herakles je ni mogel drugače ujeti, kakor da jo je s puščico ohromil (cf. dvanajst Heraklovih junaških dejanj [3]). L: e. g. BM (avg. 1966, repr. 10 & 13). kot (lat. angulus, angl. the angle, fr. Fangie, it. Vangolo, nem. der Winkel). kotel (angl. the kettle, fr. la chaudiere, nem. der Kessel ), atribut sv. —> Vida. Kotera, Jan (1871—1923), češ. arh., 1894/95— 1896/97 učenec O. Wagnerja na Dunaju, Plečni¬ kov prijatelj; r. v Brnu, u. (51) v Pragi. L: Slavko Batušič (ELU 3, 1964, s. v.). kotna mera ali vrstomer (angl. the builder's [ali carpenter's ] rule, fr. l’equerre [iz lat. ex in quadrare\, nem. das Winkelmafi ali der VVinkel- hakeri), tudi oglomer ali kotnik, atribut stavbe¬ nikov in personificirane Arhitekture (e. g. Ripa), Geometrije in skupaj z drugimi pripomočki geometrije tudi Melanholije (npr. bakr. mono- gramista F. B. iz 1560), pos. tudi atribut -» To¬ maža apostola. L: Rčau I1I/3 (1959, p. 1268 & 1513); Saturn and Melancholy (1964, repr. 116). — Cf. J. Braun (1943, stp 695—96, repr. 12), G. de Tervarent (I 1958, stp 159—60). Kotnik, Rudolf (1931—_), slov. slikar. R. v Admontu v Avstriji, se izučil pleskarstva, štud. v Lj na umetnoobrtni šoli in 1951—55 na AUU (G. A. Kos, Sedej); živi v Spodnjih Hočah pri Mrb. L: ŠijanecS (1961); Dušan Mevlja (Delo, 25. VT. 1969). — Cf. A. Ujčič (1967). KOTOR, mesto v Boki Kotorski pod Lovče- nom (Črna gora). Nekd. katedr. sv. Tripuna, v jedru triladijska romanska bazilika (posv. 1166), je doživela več prezidav in restavracij. Zah. pročelje zaznamujeta po potresu 1667 znova sez. zvonika (konec XVII. st.), med katerima je terasa nad obokanim vhodom. L: Pavle Mijovič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); EWA XIV (1967, stp 930—31 — L!). Kotrba, Viktor, češ. um. zgodovinar (arhitek¬ tura), arh., živi v Pragi. B :,Kaple svatovaclavska v pražske katedrale' (Umž- nl, VIII, 1960); ,Odkudpochdzeli Roritzerovi T (ib., XI, 1963); ,Cirkevni stavby Velke Moravy' (ib., XII, 1964); ,Die Anfdnge der Neugotik in den Bohmischen Ldndern' (AMK, št. 81,1965); ,P&voda život archilekia Jana Blažeje Santiniho-Aichla 1677 — 1723' (Umeni, XVI, 1968); , Baukunst und Baumeister der Spatgotik am Prager Hof' (ZfKg, 1968); ,Kdy prišel Petr Parler do Prahy' (Umčni, 1971). kouros (grš.) — >koros Kovačič, Franc (1867—1939), slov. katol. teo¬ log in zgodovinar, r. v Veržeju, u. (še 71) v Mrb. B (za um. zgod.): Trg Središče (Mrb 1910); Nadžup- nija Sv. Križa pri Rogaški Slatini (ib. 1914); Ljutomer : Zgodovina trga in sreza, Po Slekovcevih kronikah m drugih virih (ib. 1926); Slovenska Štajerska in Prek¬ murje: Zgodovinski opis (Lj 1926); ,K starejši zgodovini minoritskega samostana v Ptuju' (ČZN, XXII, 1927, p. 149—68 ), Zgodovina lavantinske škofije (Mrb 1928). L: SBL (4. zv., 1932, s. v.); F. Baš, Prelat dr. Fran Kovačič (ČZN, 1939); F. Steli (ELU 3, 1964, s. v.)- Kovačič, Viktor (1874—1924), hrv. arh., na Dunaju 1896/97—1898/99) učenec O. Wagnerja. A: v Zgb c. sv. Blaža (zač. 1912), hiša Frank (1913—14 [na vogalu Mažuraničevega trga m ul. Brače Kavuriča]), neoklasicistična Borza (zač- 1923), itd., oblikoval tudi notr. opremo. L: Mirjana Veža (ELU 3, 1964, s. v. — L!). kovine (angl. the metals, fr. les metaux ). astrologiji so ustrezale — > sedmim planetom in so jih zato astrologi priznavali samo sedem- v rastočem vrednostnem zaporedju svinec za Saturna, kositer za Jupitra, železo za Marsa, baker za Venero, živo srebro (angl. the mercurj) za Merkurja, srebro za Luno in zlato za Sonce- L: Cirlot (1962, p. 199). Kozak, Juš (1892—1964), slov. pisatelj. N-i e ' govo satirično pravljico Špiridon (Lj 1937) J e ilustr. Ferdo —> Vesel, ki je v njej delno sam upodobljen. B (lik. umetn.): , V ateljeju (Ob Jakopičevi desetletnici )‘ (LZ, 1939); ,lz spominov na Ferda v c.« (NS, 1946; pon. v 2., razš. izd. knj. Maske, Lj 1 [dotiskano 1950; , Silhueta slikarja Vesela']). Kozaky, Istvan, po 2. svet. vojni Stephan sachi, madž. um. zgodovinar, prom. 1925 v 1053 kozarec z očmi v njem — Krafft (Johann) Peter 1054 dimpešti s tezo o -> mrtvaškem plesu, ki mu je tudi pozn. ostal gl. predmet raziskavanja; 1939 habil. na univ. v Szegedinu, 1944 emigriral v Nemčijo. B: Geschichte der Totentanze (A Halaltancok Torte- ne ‘e), I: Anjdnge der Darstellungen des Verganglich- keitsproblems (Bu 1936, »Bibliotheca Humanitatis Historica« 1), II: Danse Macabre: Die Todesdidaktik *r Vortotentanzzeit (Bu 1944, ista z. 5) & III: Der Totentanz von heute (Bu 1941, ista z. 7); ,Musikinstru- ruente im Totentanz' (Musikforschung, 1955); Ma- kabertanz: Der Totentanz in Kunst, Poesie und Brauch- tUm (Meisenheim ara Glan 1965). kozarec z očmi v njem —>■ Lucija ( Sirakuška ) kozel (grš. tragos, lat. hircus in haedus, angl. ‘he he-goat, fr. le bouc, it. /7 caprone, nem. der bock), podoba pohotnosti in poželenja {-+Li¬ bido) že v ant. umetn. (-> Pan s kozjimi rogovi >n nogami, z rogovi tudi satiri in sileni), v sred- n iev. kršč. umetn. atribut -+Luxurie, po evang. Primerjavi pravičnih in pogubljenih z ovcami in kozli (Mt 25, 32—33) pa zaznamuje tudi grešnike s Ploh. Up: npr. na reliefu Luxurie na konzoli katedr. v Auxerru (2. pol. XIII. st.); 5 kozlovo kožo zaznamovana Luxuria v vhodni lopi frei- bprške stolnice (o. 1300); kot namig na trage¬ di 0 * ki jo kaže spom. (grš. tragodia iz tragos ln ode), glave kozlov na Cellinijevem Perzeju z ideduzino glavo (Florenca, Loggia dei Lanzi). L: Liselotte Stauch, Bock (RDK II, 1947 — L!); R6au I (1955, p. 87, 126 & 128); »US« 8 (1968, p. 34 ”7); L. tVehrhahn-Stauch, Bock (LCI I, 1968). Kozma in Dam(i)jan (lat. Cosmas et Dr/nm/n , ff- Come et Damien, it. Cosimo e Damiano), svetnika (27. IX.), po legendi dvojčka arabs g rodu, ki naj bi v nekem mestu v maloazijski iu- 'ikiji spreobračala v krščanstvo s tem, a zastonj zdravila ljudi (zato it. I san, ‘ ? anargiri, —*■ anargiros', Peeters, cf. 1 ■> zbadljivo pripominja da sta »kljub temu stala patrona zdravnikov), čeprav je vsaj malo manj odklanjal denar. Mdr. tu 1 P a _ brivcev in pos. -► Medičejcev, ker so bili le ' 1 Preden so postali bankirji - P ri P ad flJJJ. zdravnikov in apotekarjev (-*■ Arte dei s Peziali). Up; e. g. Rogier van der Weyde ( - 14 50?, Stadel). _ L: O. Rosenthal: Wunderheiligcn und arzthche Schutzpatrone in der bildenden , ^„ phaaiographie Paul Peeters: Le trčfonds orlcn * a ' Marie Louise bvzantine (Br 1951); Ferguson O 954 ^" m čdecins bavid-Danel: L’iconographie des ‘ D c i au ); Rčau Učrne et Damien (Lille 1956, dis., u • cg ro bucha: ®I/1 (1958. n. — T ,v Hc,nz ^ _j Un ', P- 332—38 — L!); Heinz Skrobucha: ?„ ra Phia n (Recklinghausen 1956, »Icono * 1 " — TJA Kosmas inh; Wjunij in ^KecKiingiiiiuacii -- Kosmas •- C ' eS i ae ° ricntalis <'); Anneliese (Vittmann: devnf S Ur| d Damian: Kultausbreitung und Volks- ev °bon (BI 1967). kozmati, it. klesarji in okraševalci cerkva, akt. od 2. pol. XII. pa do zgodnjega XIV. st. v Rimu in bližnjih krajih. Vzdevek cosmati so dobili po imenu Cosma, ki je bilo pogostno med njimi (vodilne družine so bile Mellini, Vassalletto in Oderisi), sicer pa so bili znani tudi kot marmo- rarii romani. Po njihovem delu (korne pregraje in amboni, svečniki, oltarji, ciboriji, katedre, mozaični tlaki itn.) imenujemo značilno vrsto marm. obloge in okrasnih mozaikov kozmatsko delo, govorimo pa tudi o karakterističnih koz- matskih »mozaičnih « vzorcih (npr. še ob okrasnih okvirih naših poznosrednjev. fresk t. i. furl. smeri). L: cf. G. Matthiae (1960 — L!). kozmologija, nauk o zakonih, ki vladajo svet in vesoljstvo, o njuni ureditvi itn. Iz antike pre¬ vzete predstave pomembno vplivale na srednjev. lik. umetn. in lit. (e. g. —> Dante Alighieri). L: EWA III (1960, s. v. Cosmology and... — L!). kozolec —> Mušič, Marjan (lit.) Kožarič, Ivan (1921—_), hrv. kipar, r. v Petrinji, živi v Zgb. L: Seuphors (1961); Radoslav Putar (ELU 3, 1964, s. v.). koženica -> pergament Kračun, Teodor (u. 1781), srb. slikar, najteht¬ nejši predstavnik srb. baročnega slikarstva, tvorec ikonostasov, ikon in nekaterih portretov. Naj¬ bolje je zastopan v Gal. Matice srpske v Novem Sadu, dobro pa tudi v Nar. muz. v Bgd. L: Lazar Mirkovič: Teodor Kračun (Nori Sad 953); Miodrag Kolarič (ELU 2, 1964, s. v. L.). z-T i/ A 4^ 1A i 1 Kraeling, Carl H. (u. 1966), amer. arheolog, raziskaval mdr. v Gerasi in Dura-Europos. Prof. na Yale Univ. in v Chicagu, tam u. B: (s sodel.) Gerasa: City of Decapolis (NH: Yale UP 1938); The Synagogue (ib. 1956, »The Excavations at Dura-Europos: Final Report« VIII/1); (s sodel.) Ptolemais City of the Libyan Pentapolis (ib. 1962); The Christian Building (Locust Valley [N. Y.] 1967, »The Fxcavations at Dura-Europos« VIII/2). Krafft, (Johann) Peter (1780—1856), avstr, slikar, se mdr. učil v Parizu pri J.-L. Davidu (1802—04), od 1828 dalje direktor ces. gal. slik v Belvederu. S: predvsem 3 rodoljubni prizori iz življenja ces. Franca I. (enkavstika, 1825—33, Dunaj, Hofburg, Reichskanzleitrakt), in sicer Vrnitev ces. po sklenitvi miru v Bratislavi, Prihod ces. na Dunaj po 1. pariškem miru 1814 in Ce¬ sarjeva prva vožnja po dolgi bolezni 1826; mdr. 1055 Kraft, Adam — krajina 1056 tudi Portret umetnikove soproge (1829/34, Ost. XIX.-XX.). L: Gedachtnisausstellung Peter Krafft: 1780—1856 (W 1956, uv Siegfried Troll). — Cf. B. Grimschitz (1928), P. Vasic (1960), R. Zeitler (1966 — L!). Kraft, Adam, tudi Krafft (verj. o. 1460—1508/ 09), nem. poznogotski kipar v Niirnbergu, dkm. od 1490 dalje. P (vse kamen): npr. Schreyerjev nagrob. z reliefnimi prizori Kristusovega trpljenja (z avtp., 1490—92, Nurnberg, St. Sebald, zun. kora), slavna *kustddija (nem. Sakramentshaus) z avtp. (1493—96, Nurnberg, St. Lorenz). L: Berthold Daun: P. Vischer und A. Krafft (Blf-Lpz 1905, »KM« 75); Dorothea Štern: Adam Kraft: Stilentvvicklung und Chronologie seiner Werke (Str 1916, »SdK« 191); Cankar I1I/2 (1951); W. Schwemmer: Adam Kraft (Nil 1958). — Cf. Th. Miiller (1967). Kragulj, D. Radovan (1934—_), grafik, r. v Prijedoru, stud. na ak. v Bgd in pozn. v Londonu. L: Lj Gr (1961, 1965—67, 1971). Kraiker, Wilhelm (1899—...,), nem. klas. ar¬ heolog, učil na univ. v Heidelbergu, Innsbrucku in Kielu. B: Die Malerei der Griechen (Stu 1958). L: Ku (1966). krajevni slog (nem. der Raumstil), pojem (cf. s. v. stil), ki ga je v um. zgod. uvedla t. i. um. geografija. Um. zgodovinarji ga dandanašnji uporabljajo zlasti tam, kjer so bili prej ob so¬ očenju s pogl. razvojno linijo in umetnostjo ve¬ likih središč prisiljeni govoriti o retardacijah (zamudništvu) in drugih neugodnih znamenjih t. i. provincialne ali periferne (obrobne) umetn. Tako pripada »slogu prostora« s horizontalnega, tj. zemljepisnega vidika podobna popravljalna funkcija, kot jo je z »vertikalnega«, historičnega vidika nekoč imel pojem t. i. um. hotenja (—> Kunstwollen). Podobno kot slednji tudi krajevni slog skoraj čudežno spreminja »nezmožnost« ali »zaostalost« v posebno obarvan izraz drugačne¬ ga okolja, v katerem se kajpak oglaša drugačen, ne pa manj pomemben genius loči (»duh kraja«). Ob vseh neogibnih pretiravanjih sta oba pojma — tako »um. hotenje« kot »stil prostora« — vendar tudi tehtno pomagala obogatiti pozna¬ vanje um. preteklosti, saj sta umzg. stroki omo¬ gočila, da bolj ali manj enakopravno obravnava tudi poprej mačehovsko zanemarjena obd. in ozemlja. Strokovno manj mikavna plat teh po- močkov se kaže, kadar preveč vneti razlagalci ob njih pozabijo na kakovostna merila, do po¬ polnega razkola z znanstv. resnico pa pride, kadar začno domn. krajevni slog tudi v civili¬ ziranem okolju istovetiti z nekim še bolj namiš¬ ljenim etničnim ali nacionalnim ali kar »rasno« določenim slogom. Takih z zg. resničnostjo ne¬ spravljivih »teorij« o nacionalni in rasni umetn., nacionalnih in rasnih »stilih« seje največ nabralo v star. nem. publicistiki, presojanje um. pretek¬ losti pa so z njimi raznovrstno kalili tudi drugod vse od XIX. st. dalje (e. g. trditve o »langobard¬ skem« ali »hrvatskem« izvoru in značaju -> ple- teninaste ornamentike). L: cf. P. Pieper (1936). krajina (angl. landscape, fr. le paysage, hrv. krajobraz, krajolik, it. il paesaggio, nem. die Landschaft). Upodobitve, v katerih je krajina pomembnejša od človeških likov, znane že iz poznoant. StS (na Eskvilinu v Rimu odkrite »Odisejeve pokrajine«); v evr. srednjem veku vse do XIV. st. samo ostanki nekd. poznoant. iluzionizma (prek biz. posredstva tudi še pn Giottu v ozadju stopničasto razčlenjene gore »nasploh«). Prvi začetki novega razvoja kot pri -> tihožitju v 2. četrt. XIV. st., na severu v IR (Jean ->Pucelle: letni časi ponazorjeni brez tradicionalnih zaposlitev), na jugu v StS-h (A- Lorenzettijeve Posledice dobre in slabe vlade v mestu in na deželi). Za nadaljnji razvoj pozn o- srednjev. »pokrajine na poti« (cf. A. Hauser, 1961, p. 249 — L!) značilni IR, kot sta e. g- Torinski horarij (miniatura Jezdecev ob obrežju) in —*■ Sijajni horarij vojvode berryjskega (začetek vedute s »portreti« vojvodovih gradov, pogledom na Pariz itn. v podobah mesecev); prvi, še p°' vsem osamljeni »portret« določene krajine J e Petrov ribolov Konrada Witza (1444, Geneve, Mus. d’Art et d’Hist.); Diirerjevi zgodnji kra¬ jinski akvareli in Leonarda da Vinci krajinske risbe še samo študijsko pomagalo; za povezavo krajine in človeka pomembna t. i.donavsko šola (Altdorfer, Huber) in beneško slikarstvo (Giorgione), v nadaljnjem razvoju na Nizozem¬ skem Patinir in P. Bruegel star., sicer pa še vse XVI. st. na splošno prevladuje iz raznih mikavni nadrobnosti sestavljena krajina. V mednar- rim. okolju z Ann. Carraccijem in njegovim na¬ slednikom Domenichinom pa Elsheimerjem 1 Paulom Brilom zač. t. i. idealne krajine (nj en vrh v XVII. st. N. Poussin in kot njegovo lirično nasprotje Claude Lorrain). Razcvet zvečin® realistične krajine na Holandskem (van G yen, J. Ruisdael) z mnogimi ožjimi zvrstmi (e- 8- zimska pokrajina, -*■ marina in mestna vedo ^ in dramatskim vzponom v Rembrandtovem J. Ruisdaelovem slikarstvu. V XVIII. st. se P° sebno uveljavita beneška veduta (Canaled®’ Guardi) in angl. krajinarstvo, v katerem R- 1057 KRAK DES CHEVALIERS — KRAKOV, Muzeum Narodotve 1058 sonu in drugim v XIX. st. sledita Turner in Prvi dosledni realist Constable, ki močno vpliva tudi na Francoze. Med temi pomembni zlasti Corot, Courbet, t. i. barbizonska šola plener), »čisti« impresionisti Monet, Pissarro 'n Sisley, ncoimpresionist Seurat in oba v. pio¬ nirja pozn. razvoja v XX. st., Cezanne (po številnih preobrazbah znani motiv Gora Sainte Victoire) in van Gogh (v njegovem ekspre¬ sionističnem nasledstvu mdr. fauvisti, Koko- schka in Soutine). Pomembni krajinarji med Sr bi D. Krstič, Nadežda Petrovič, M. Pijade, S- Šumanovič, M. Čelebonovič, P. Lubarda itn., nted Hrvati Lj. Babič, F. Šimunovič, O. Gliha, n a Slovenskem Lovro Janša, Anton Haync, M- Pernhart, A. Karinger, vsi štirje slovenski Impresionisti, F. Pavlovec, V. Pilon, G. A. Kos, S- Kregar, F. Mihelič, N. Omersa, M. Pregelj. L: Johannes Guthmann: Die Landschaftsmalerei oer toskanischcn und umbrischen Malerei von Giotto I ls Rafael (Lpz 1902); Johanna de Jongh: Het Hol- jandsehe landsehap in ontstaan en wording (’s Gravcn- , a 8® 1903; nem. prev. BI 1905); Rolph Grosse: Die iqt Hdische Landschaftskunst: 1600—1650 (Bl-Lpz ly ^5); Irene Haumann: Das oberitalienische Land- Sj-haftsbild des Settecento (Str 1927, »ZKA« 123); alter Geese: Die heroische Landschaft von Koch ois Bocklin... (Str 1930,»SdK« 271); Jirina Sokolovd: ybraz krajiny ve francouzskych miniaturach goticke pby (1250—1415) (Pra 1937); Alfred G. Roth: Die V^stirne in der Landschaftsmalerei des Abendlandes toern 1945); *Panofsky Neth (1953); Yvonne Thiery: w 1 aysage flamand au XVII« siecle (P-Br 1953); Ch. • Dawson: Roman-Campanian Mythological Land- '•pPc Painting (NH 1954); Ideale classico (1962); •Landseap® in Art > (EWA IX> 1964 _ Ll); ,Pejsaž‘ of i 3 ’ 1964 ~ L| ); A. Richard Turner: The Vision traH'• ndsca P e in Rcnaissance ltaly (Pri 1966); ,La lic It , l0n Paysagc historique et le paysage natura- _P^ans la l ire moitič du 19' sičcle’ (Inf HA, 1968). k J ' Bial °stocki (1950; 1956), R. Ruscaroli (1935), noi.c (**949), P. Dorbec (1908; 1925), W. Drost k‘>' M- Eisler (1918), M. J. F-iedldnder (1947), l,' y, er stenberg (1923), E. H. Gombrich (*1953), M. j X, r y 0926; 1952; 1957), C. L. Hind ( 1923), Ch. (isse. ? ( 19 °2), P. Jamot (1938), L. Kaemmerer ne,, G. Kiinstler (1966), A. Lhote (1939), R. Ložar jo 46) ’ H - Lutzeler (1950), F. Mesesnel (*1939), F. (193» 1948 ). R- A - Peltzer (1924), P. O. Rave n k C. Roger-Marx (1952), F. Roli (1923), M. K. % v, , 2ev 0911), G. Rouchis (1921), J. Ruskin (\897), Sorl Ch ft ld ( ,95 6; 1960), P. F. Schmidt (1922), M. Rose W. Stechow (1960; * 1966 — L!), H. (m,, ( 1926), W. Waetzoldt (1928), E. Waldma,m Zi n , ' A. \Villis (1911), K. Woermann (1876), E. J!\T Cnmnn (1893), tudi Gerd Tolzien, Landschafts- ere ' (Kindler VI, 1971 — Ll). * e KRAK des CHEVALIERS (zdaj v Siriji strat ^ E 'banona), utrjen grad -> Johani tov na Xll C ^° P° me mbni vzpetini (zač. v zgodnjem dvo’ St '’ Prez ' po 117 °’ dkč ' sredi XIIL st '^ : Z v Jnim obzidjem in 20 stolpi, romansko kapelo r °vansalskem slogu in v. dvorano iz časa 36 r , Le ksikon Ludovika Svetega, podobno pariški Sainte-Cha- pelle — od vseh gradov, kar so jih križarji sezi¬ dali na Bližnjem vzh., največji in najbolje ohra¬ njen. Zavzet ni bil nikdar, toda 1271 so ga morali vitezi zapustiti. L: EWA XIII (1967, stp 853—54). KRAKOV, orig. Krakčw, stara polj. prestol¬ nica (o. 1040—1596) ob Visli s številnimi, odlično ohranjenimi gotskimi in renesančnimi spom. Na gradu Wawelu nagrob. polj. kraljev, mdr. marm. nagrob. Kazimirja IV. (Veit StoB 1492). L; Leonard Lepszy: Krakau (Lpz 1906, »BK« 36); Alfred Lauterbach: Die Renaissance in Krakau (Mn 1911); EWA XI (1966, stp 410—12 — L!). — Cf. T. Dobrowolski (1950), D. Frey (1941), V. Mole (1970). ~ Marijina c. (žup. c. Device Marije, polj. košcidl parafialny Panny Marii), ust. v 1. četrt. XIII. st., prez. kot opečna gotska stavba v 2. pol. XIV. st. V njej znameniti rezljani *v. olt. z Ma¬ rijino smrtjo in Vnebovzetjem, mojstrovina Veita StoBa (viš. 13 m, šir. skoraj 11 m, 1477—89), StoBov Krucifiks (o. 1491), StS-e J. Matejka (1889—92). L: cf. T. Dobrowolski (& J. E. Dutkiev/icz 1964). — Muzeum Narodowe. Njegove stalne z. raz¬ stavljene na raznih krajih. Dom Fundacji Szoly- skich: Polskie malarstvvo i rzežba od vvieka XIV do XVIII (Plač Szcepanski 9). — Galerie malar- stwa i rzežby polskiej, wiek XVII—XIX ( Sukien - niče, Rynek Glowny). S slikami zastopani mdr. M. Bacciarelli, J. Grassi, K. Wojniakowski, A. Or!owski, P. Michalovvski, W. K. Stattler, H. Rodakovvski, A. Grottger, J. Matejko, J. Brandt, H. Siemiradzki, W. Pruszkovvski, J. Chelmonski, J. Malczevvski, M. Gottlieb, Anna Bilinska-Bog- danowiczowa, O. Boznanska. — Galeria malar- stwa i rzežby polskiej od konca vvieku XIX do chvvili obecnej; Rzemioslo artystyczne polskie wieku XI—XVIII (Gmach Glowny, al. 3 Maja I). S slikami zastopani mdr. J. Chelmonski, L. Wyczolkowski, J. Falat, J. Malczewski, O. Bo- znanska, S. Wyspianski, J. Mehoffer, W. Weiss, T. Makowski, Z. Pronaszko, E. Eibisz, M. Ja- rema, T. Kantor, K. Mikulski, J. Novvosielski, J. Lebenstejn; s plastiko npr. H. Glicenstein, K. Dunikowski, Z. Pronaszko, A. Šlesinska itn. — Zbiory Czartoryskich: Galeria malarstwa ob- cego\ Sztuka zdobnieza; Zbrojownia; Pamiatki pulamkie (ul. šw. Jana 17). — Dom Jana Ma- tejki: Obrazy i rysunki Matejki, jego zbiory arty- styczne i pamiatki ponim (ul. Florianska 41). L: Zofia Boczkomka & Božena Szajna-Sieroslaw- ska: Przevvodnik po Galerii malarstva i rzežby polskej w Sukiennicach (Kr 1963); Muzeum Narodovve w Krakovvie: Katalog Galerii malarstvva i rzežby pol¬ skiej wieku XX (Kr 1963, uv Helena Blum). 1059 Krakovska madona — KRANJ 1060 Krakovska madona, zgodnjegotski relief Ma¬ rije z otrokom na prestolu, okrašenem z golo¬ boma in levoma (rumenosiv peščenec, viš. 115 cm, o. 1260, Lj, krakovska kapelica), nekdaj verj. v portalnem timpanu križevniške c. v Lj. L: CevcS (1963); »ArS« 2 (1967 [= 1968] — L!). — Cf. E. Cevc (ZUZ, 1955, p. 108 ss — L!). Kralj, France (1895—1960), slov. slikar, grafik (lesor.) in kipar. R. v Zagorici pri Dobrepoljah, štud. na dunajski in praški ak. (1919—21), v Lj bil nekaj časa osrednja osebnost kratkotrajnega slov. lik. ekspresionizma, tu vodil šolo za kera¬ miko in učil na Tehn. srednji šoli. S (vse že po prehodu v novo stvarnost ): npr. Družinski portret (1924/26, MG), Večer na vasi (d. [19]27, MG), Deseti brat (d. [19]28, MG), Ljubljana v zimi (d. 1929, MG [last: Mestni muz. v Lj]), Mestni in kmečki otroci (1931, MG), Spomin na Benetke (d. 1932, MG), Kopajoče se kmetice (1933/34, MG). B: Moja pot (Lj 1933). L: Fran in Tone Kralj (Lj 1925, uv Fr. Stelč); Fr. Steli (ThB XXI, 1927, s. v.); id. (SBL I, 4. zv., 1932, s. v. — L!); SteleS (1949); Pola vijeka (1953); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); SlovS (1966); Treča decenija (1967). — Cf. A. Čelebonovič (1965), F. Mesesnel (pon. 1953). Kralj, Tone (1900—_), slov. slikar, grafik in kipar. R. v Zagorici pri Dobrepoljah, štud. na praški ak., do 1928 tesno sodel. z bratom Fran¬ cetom (supra). S: npr. Moj oče (z avtp., d. [1]929, Lj, Mestni muz.), Kmečka svatba (d. 1932, MG), » Jaz in moja žena « (d. [19]32, avtor). — P: npr. Hrepenenje (les, d. [19]22, MG), Poveličani Kri¬ stus (les, 1923, MG). L; Fran in Tone Kralj (Lj 1925, uv Fr. Steli); Fr. Steli (ThB XXI, 1927, s. v.); id. (SBL I, 4. zv., 1932, s. v. — L!); SteleS (1949); Pola vijeka (1953); Ko je ko (1957); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); SlovS (1966); Treča decenija (1967). — Cf. A. Čelebonovič (1965), F. Mesesnel (pon. 1953). Kraljevič, Miroslav (1885—1913), hrv. slikar, eden izmed t. i. hrv. impresionistov (-> Račič, —> Becič ), r. v Gospiču, u. (27) v Zgb. S: npr. Avtp. s psom (1910, Zgb, Mod. gal. JA). L: Pola vijeka (1953); Matko Peič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); MSU (k) 65. — Cf. M. Peič (Hrv. umjetnici 1968). kraljevska galerija, gal. s sohami kraljev na pročeljih fr. katedral v Parizu, Chartresu, Ami- ensu in Reimsu. L: Johann Georg Prinz von Hohenzollern: Die Konigsgalerie der franzosischen Kathedrale: Her- kunft, Bedeutung, Nachfolge (Mn 1965, dis. pri H. Sedlmayrju [Mn 1964: Die Konigsgalerie an der Kathedrale Notre-Dame von Pariš und ihre ikonogra- phische Verbreitung]); LCIII (1970, stp 546). * Kraljevski portal (fr. le Portail Royal) katedr. \ Chartresu je nastal o. 1145/55 po vzoru zah. pročelja opatijske c. v —>■ Saint-Denisu. Zname¬ nite —> sohe stebri, ki pomenijo pravi mejnik med romansko in gotsko plastiko, predstavljajo —>■ Kristusove prednike (tj. kralje iz rodu Juda) in se vključujejo v mogočni ikonogr. program, ki ga dopolnjuje kiparski okras timpanov in arhi- volt in — šele v novejšem času razrešenih (Hei- mann, cf. lit.) — kapitelov in pilastrov. L (cf. s. v. Chartres, katedr.): Cankar II/2 (1933); Marie-Claude Chadefaux, Le Portail Royal de Char¬ tres (GBA, nov. 1970). — Cf. A. Heimann (1968 L!), W. Sauerlander (1962; 1970), W. Schone (1961)- Kramrisch, Stella (1898— ), amer. um. zgo¬ dovinarka, r. v Mikulovu v nekd. Avstro-Ogrski (zdaj ČSSR), štud. pri Strzygowskem in M. Dvo¬ raku, kustos za ind. urnetn. v Philadelphii (P M A)- B: Grundziige der indischen Kunst (Hellerau 1924. angl. izd.: Principles of Indian Art); Indian Sculptu ,e (L-NY-Calcuta 1933); A Survey of Painting in n ie Deccan (L 1937); The Hindu Temple (2 knj., Univ. o Calcutta 1946); Dravida and Kerela in the Art of TrO' vancore (Ascona 1953 [= Artibus Asiae, Sup. XI])’ The Art of India (L-NY: Ph 1954); Indian Sculpti‘ fe in the Philadelphia Museum of Art (Phi 1961). L: Ku (1931); WWAA (1959). Kramskoj, Ivan Nikolajevič (1837—1887), t uS ' slikar, dosleden realist, eden izmed organiza¬ torjev skupine »peredvižnikov«. S: npr. Avtp- (1867, Tretjakovska), Majska noč (» Rusalka « a ' » Nimfe «, 1871, ib.), Kristus na razpotju (K- ’ pustinji, 1872, ib.), Lev Nikolajevič Tolstoj 0^.’ ib.), Slikar Šiškin (1873, ib.), Mark Matvejevtc Antokolski (1876, Leningrad, Drž. rus. muz-k Nekrasov v času »Poslednjih pesmi « (1877/ Tretjakovska), Saltikov Ščedrin (d. [18]79, 'b')’ Slikar Šiškin (d. 1880, Leningrad, Drž. rus. muz- > Neznanka (1883, Tretjakovska), Neutolažljive 0 lečina (1884, ib.). L: IRIII (1960 — L!); A. Ryszkiewicz (Kindler H . 1965, s. v. — L!). — Cf. V. Mole (Ruska 1957). KRANJ, mesto na Gorenjskem ob Kokre v Savo (meščani omenjani v L pol- '* st., izrecno kot mesto dkm. 1256). Staro src . : a trgovskega, obrtniškega in družabnega živijo je nekd. Glavni, zdajšnji Titov trg s srednjev- ^ renesančnimi hišami z nadstropnimi P° obokanimi vežami in arkadnimi dvorišči. ^ tudi žup. c. (infra) in mestna hiša (infra), 1^ ^ vejšega časa Trg revolucije s kipi Lojzeta narja in poslopjem Skupščine občine Kranj v 1061 KRANJ, podružnična cerkev na Pungertu — Kratohvil, Jovan 1062 Edo Ravnikar), osnovna šola dr. Franceta Pre¬ šerna (arh. Stanko Kristl 1969), itd. L: Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja (Lj 1939 — med sodel. France Steli)-, 900 let Kranja: Spomin¬ ski zbornik (Kranj 1960); Marijan Zadnikar (ELU 3, 19 64, s. v. — L!); Cene Avguštin, Stari Kranj v okviru sodobnih urbanističnih prizadevanj (Sinteza, št. 5/6, apr. 1967); Andrej Valič, Majda Žontar, Ana Bene- detič & Cene Avguštin: Kranj (Lj 1969, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 19); Cene Avguštin: Zgodovinsko urbanistični in arhitekturni razvoj Kranja (dis. [Lj 1971], strojepis). ~ podružnična cerkev na Pungertu, tj. c. sv. obijana in Boštjana (Trubarjev trg) iz 2. pol. st. s Kremser-Schmidtovo olt. sliko Pri- Prošnjiki zoper kugo (d. 1773). ~ župna cerkev sv. Kancijana. Zdajšnja gotska stavba združuje dolgi kor iz o. 1400 in pozn. ^djo, ki so jo začeli zidati 1430 in jo po 1452 obokali z zvezdastim obokom (v zah. travejo je v ključen zvonik). V timpanu gl. portala relief Oljske gore iz o. 1440 (peščenec, viš. 96 cm, šir. 135 cm). Notr.: ob star. prezbiteriju ali koru dvoranska ladja iz časa po 1452, ki je najstai. dvoranska arhitektura na Slovenskem: 4 vitki osmerokotni stebri nosijo zvezdasto oblikovan strop (osrednja zvezda poudarjena s freskami »lepih angelov«), L: CevcS (1963); Cevc SU (1966); »ArS« 2 (1967 VT 1968], t. 35), 4 (1969, tloris p. XXXI, t. 28-29 & — Cf. E. Cevc (1960), F. Steli (ZUZ, 1938). ~ mestna hiša ( Poštna ulica & Titov trg) je nastala z združitvijo stare mestne hiše iz • P° • XVI. st. in nekd. plemiškega dvorca iz 1- P° • XVII. st.: grebenast mrežni obok v vežah pri- Hičja in 1. nadstr., bogato opremljena slavnostna dvorana z lesenima portaloma (intarzirana vra a 'n stropom iz 1638. Tu tudi arheol., umzg. m kulturnozg. z. — > Gorenjskega muz. (infra). L: Cene Avguštin, Mestna hiša v Kranju (VS IX, 1965 p. 61 ss); id. , Nova ureditev mestne hiše (Sinteza, št. 5/6, apr. 1967, p. 83-84). - Cf. N. Sum 'Arhitektura sedemnajstega 1969, f P- 57, 59 ~ Gorenjski muzej (Tavčarjeva 4.), 1 , Cene Avguštin (od 1953 dalje). Tu, v župnišču (stavba iz srede XVIII- st.), • etn °gr. z. (cf. supra mestna hiša: arheol., ; 'n kulturnozg. z.). H Gorenjskemu muz. ludi Prešernov spominski muz. (infra) m t «- v gal. (ib.). ~ Prešernov spominski muzej (Prt št n jg^ °dprt od 1964 dalje v hiši, v kateri jc ilv el in 1849 u. France -> Prešeren ( • . v Pritličju galerija -> Gorenjskega muz. (P L: Hanka Štular, Prešernov spominski m Kranju (Argo, IV/VI, 1965/67). ■"Kranjski oltar, točno krili nekd. krilnega olt. v žup. c. v Kranju (vsako 173 X 104 cm, o. 1510), ki ju je 1886 prodal na Dunaj kranjski dekan (zdaj Ost. Mitt.): levo Beg sv. Kancija, Kancijana, Kancijanile in Prota, des. Mučeništvo .sv. Kancija, Kancijana, Kancijanile in Prota (na hrbtni strani levo Oljska gora, des. Vstajenje). Neznanemu slikarju, ki je po tem delu imen. Mojster Kranjskega olt. (nem. Meister des Krain- burger Altars), mdr. atr. tudi table Florijanovega olt. iz o. 1490/95 v graškem Joanneumu (Šibanje sv. Florijana in Orel čuva Florijanovo truplo) in AIC (Pokop sv. Florijana [vola vlečeta voz z njegovim truplom]). L: Gotik in Osterreich (W 1926 [rk, Ksthist. Mus.], št. 67); MAS I (1935); ThB XXXVII (1950, p. 188); L’Art du Moyen Agr en Autriche (1950 [rk, Mus. Rath], št. 130—31 — L!); AS (1958, p. 115 — L!); Rudolf Bachleitner, Krainburger Altar (Kindler III, 1966, — L!); Stele (1969). — Cf. O. Benesch (WJb, v/ti icnn n,uti VIII. 19311). O. Pdcht (1929), F. Steli (1926). Krasce, glej pravilno -> Krašce krastača (angl. the toad, fr. le crapaud, it. la botta, nem. die Krote), v kršč. srednjev. umetn. podoba hudega duha, ki izhaja iz ust (pri obse¬ dencih, iz katerih je bil izgnan hudič) ali vstopa v Iškarijotova usta v prizoru —r Zadnje večerje, ko slednji sprejme grižljaj pomočenega kruha; tudi simbol Lakomnosti (-> A varitia) in kazen za Nečistost (—> Luxuria ): krastača, ki njeni personifikaciji v peklu žre genitalije. — Cf. s. v. žaba. L: Rtau II (1955, p. 109); Peter Gerlach (LC1 II, 1970, stp 676—77 — L!). — Cf. G. de Tervarent (I 1958 [simbol smrti]). Krašce Sveti Andrej pri Krašcah krater, velika ant. posoda (iz žg. gline ali kovine) z 2 ročema in široko odprtino — za mešanje vina z vodo. L: »US« 3 (1969, repr. p. 57, 60, 64, 75, 101, 135 & 208). — Cf. G. M. A. Richter (1935). Krates, grš. filozof, kinik, Diogenov učenec, Tebanec, »ki se je prostovoljno odpovedal svo¬ jemu bogastvu in kateremu na ljubo je odlična in duhovita Hiparhia tudi sama živela beraško življenje«. Up: npr. ob personificirani Kreposti na marm. intarziji Alegorija Fortune iz 1505 po Pinturicchiovi risbi (Siena, stolnica, tlak). L: Marie Icon II (1932, repr. 213 p. 188); Vor- lander I (1968, p. 81). Kratohvil, Jovan (1924—....), srb. kipar, r. v Bgd. Sodel. na simp. Forma viva v Seči 1962. 1063 Kraus, Franz Xaver — Kremser Schmidt 1064 P: spomeniki v Majevici (1961), Zemunu (1964) in na Avali (1965). L: L. Trifunovič (ELU 3, 1964); XXXIII« biennale di Venezia: Jugoslavija (1966 [rk]). Kraus, Franz Xaver (1840—1901), nem. um. in (katol.) cerkv. zgodovinar, izd. G. B. Rossija La Roma sotterranea cristiana (Fr 1873) in z. Die Kunstdenkmaler des Grofiherzogthums Baden (Fr od 1887 dalje). R. v Trierju, prof. na univ. v StraBburgu in Freiburgu, u. v San Remu. B: Das Spottkruzifix vom Palatin (Fr 1872); Die christliche Kunst in ihren friihesten Anfdngen: Mit besonderer Beriicksichtigung der neuesten Resultate der Katakomben-Forschung (Lpz 1873); Kunst und Alterthum in Elsafi-Lolhringen: Beschreibende Sta¬ tistik..., I — IV (Str 1876—1892); Synchronistische Tabellen zur Christlichen Kunstgeschichte: Ein Hiilfs- buch fiir Studierende (Fr 1880); (izd.) Real-Encyklo- piidie der christlichen Alterthiimer, I—II (Fr 1882— 1886); Die Miniaturen des Codex Egberti (Fr 1884); Die Wandgemdlde in der St. Georgskirche zu Ober- zell auf der Reichenau (Fr 1884); ,Die Wandge- mdlde von S. Angelo in Formis ‘ (JkPK, 1893); Syn- chronistische Tabellen zur Kirchengeschichte: Ein Hiilfsbuch fiir Studierende (2. izd., Trier 1894); Ge- schichte der christlichen Kunst, I —///1—2 (3 knj., Fr 1896—1897—1908, dkč. Joseph Sauer); Die IVand- gemdlde der St. Sylvesterkapelle zu Goldbach am Bodensee (Mn 1902). L; EWA VII (1963, stp 552 — L!). Kraus, Theodor (1919—- ), nem. klas. ar¬ heolog, 1949 prom. v Miinchnu pri Ernstu -> Buschorju (Die Ranken der Ara Pacis), habil. v Heidelbergu (Studien zu Kult und Bild der He- kate), od 1961 2. direktor in od 1962 direktor Nem. arheol. inst. v Rimu. B: Die Aphrodite von Knidos (Bremen 1957, »Opus nobile« 10); (s sodelavci) Das Romische Weltreich (BI 1967, »PKG« 11). Krautheimer, Richard (1897—_), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar. R. v Fiirthu na Bavarskem, stud. na univ. v Miinchnu, Berlinu in Marburgu (tam 1928 priv. docent), 1935 emigriral v ZDA, prof. na Vassar College (1937—52) in od 1952 dalje na New York Univ. (Inst. of Fine Arts). Izd. monumentalni *Corpus Basilicarum Chri- stianarum Romae (C. d. V. od 1939 dalje, »Mo- numenti di Antichita cristiana«). B: Die Kirchen der Bettelorden in Deutschland (K 1925); Mittelalterliche Synagogen (BI 1927); ,Die Anfdnge der Kunstgeschichtsschreibung in Italien ‘ (RepKw, 1929); ,San Nicola di Bari und die apulische Architektur des 12. Jahrhunderts ‘ (WJb, 1934); ,Con- tributi per la storia ... di S. Lorenzo fuori le mura ‘ (RACr, 1934); ,Santo Stefana Rotondo a Roma e la Chiesa del Santo Sepolcro a Gerusalemme ‘ (ib., 1935); fntroduction to an »Iconography of Mediaeval Archi- tecture «‘ (JWCI, 1942); ,The Carolingian Revival of Early Christian Architecture ‘ (AB, 1942); ,Ghiberti and Master Gusmin' (AB, 1947); , Tragic and Comic Scene of the Renaissance: the Baltimore and Vrbino Panels' (GBA, 1948); (& Trude Krautheimer-Hess) *Lorenzo Ghiberti (Pri 1956, »PriM« 31); ,Mensa — coemeterium — martyrium‘ (CahA, 1960); ,The Archi¬ tecture of Sixtus III: A Fifth-Century Renaissance V (E. Panofskyjev zb., 1961); ,Ghiberti‘ (EWA VI, 1962); ,.Alberti and Vitruvius ‘ (20. kongr. II, 1963); ,Rifles- sioni sull'architettura paleocristiaruf (Atti del 6 Con- gresso internazionale di archeologia cristiana, Raven- na 1962, C. d. V. 1965); *Early Christian andByzantine Architecture (Harm [ali Balt] 1965, »The Pelican Hist. of Art« 24); ,The Constantinian Basilica' (DOp, 1967); (& alii) ,La basilica constantiniana al Laterano: Un tentativo di ricostruzione' (RACr, 1967); pon. izb.; *Studies in Early Christian, Medieval, and Renais¬ sance Art (NV-L: New York UP & Univ. of London Press 1970 resp. 1971 [brit. izd.] — razprave iz obd. 1928—64 & B! [1925—67]). L: Kii (1931; 1935); WWAm (1964—1965). — Cf. U. Kultermann (1966 — f). Krayn, Hugo (1885—1919), nem. (ž.) slikar in grafik, upodabljal predvsem delavce. L: EJca 10 (1934); UJE (s. v.). — Cf. K. Schwarz (1924). Kregar, Stane (1905—_), slov. slikar, pred 2. svet. vojno predstavnik surrealizma v slov. slikarstvu, 1952 pa pionir abstr. umetn. pri nas- R. v Zapužah pri Lj, dkč. v Lj teološko in filoz- fak., stud. 1930—35 na ak. v Pragi (Švabinsky)> 1935—45 poučeval risanje na gimn. v Šentvidu (Zavod sv. Stanislava), odtlej svoboden umetnik, 1937 soust. kluba -*■ Neodvisnih. S: npr. Romar (d. [19]36, MG [last Mestnega muz. v Lj]), A/*' lanholija nekega večera (1937, MSU), Ro mar j 1 (d. [19]39, MG), V slikarjevem ateljeju (avtp- z modeli, d. [19]50, Lj, avtor), Zid ustreljenih (d- [19]59, MG), Toreadorjeva smrt (d. [19]63, avtor¬ jeva last), itd. — Prešernova nagr. 1971. L: SteleS (1949); Ko je ko (1957); AS (1958 — L0» Stane Kregar (Lj 1960 [rk, MaGal], uv Emilijan Leve). ŠijanecS (1961); L. Menaše (ELU 3,1964, s. v.); ZM^ (1964); MSU (k) 65; SlovS (1966); Stane Kregar (Bg° 1967 [rk, Salon MSU], uv Aleksander Bassin — -L-h Savremena slovenačka umetnost (1968 [rk]); Na real Soc (1969 — L!); IV beogradski trijenale JUS°_ slovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSUJ •" L!); Delo (9. II. 1971, p. 5 [tudi Pečarjeva karika¬ tura], & 13. II. 1971, p. 17; cf. NRazgl, 12. H- p. 74). — Cf. A. Čelebonovič (1965). KREMS AN DER DONAU, mestece na Spodnjem Avstrijskem z dobro ohranjenim sta rim videzom. V žup. c. St. Veit (1616—30 s eZ - Cypriano Biasino) je strop 1787 poslikal roja Kremser Schmidt. Njegovo delo so tudi o slike v piarfstovski c. Unsere Liebe Frau. L; EWA II (1960, stp 164 — L!); Reclam A (1961 [1963]). Kremser Schmidt -> Schmidt, Martin Johann 1065 KREMSMONSTER — Kretzenbacher, Leopold 1066 KREMSMCNSTER na Gornjem Avstrijskem: benediktinska opatija, ust. 777, pomembna v ka¬ rolinški dobi, od XI. do XIV. st. in pozn. spet v baroku. V zakladnici ( die Schatzkammer) hra¬ nijo -> Tasilov kelih, v bogati samostanski knjiž¬ nici -> Codex Millenaritts, v gal. slik pa so mdr. zastopani Jan Gossaert ( Oznanjenje ), Jan Brue- gel star. ( Štirje elementi), Joachim Sandrart, Heinrich Schonfeld in Josef Sutter ( Saloma z glavo Janeza Krst.). L: EWA II (1960, stp 160 — L!); Reclam A I (1959). — Cf. H. G. Franz (1954), F. Klauner (1967). kreolskega rodu so delno bili Chasseriau, C. Pissarro (po materi), Degas (mati) in Gauguin (stara mati po očetovi strani). krepiš ali krepidoma (grš.), stopničasto pod¬ nožje grš. templja. Vrhnja stopnica resp. ploskev, na kateri stoje stebri, je stilobat. kreposti (lat. virtutes, angl. the virtues, fr. les v ertus, it. le virtii, nem. die Tugenderi). Up: —> Boj kreposti in pregreh,—>Lestvica kreposti, —rPsy- chomachia, —> štiri kardinalne kreposti, —> tri teo¬ loške kreposti. Kresilas (V. st. pred), grš. kipar, slovel kot Portretist. Med rim. marm. kopijami, ki so na- stale po njegovih orig., najbolj verj. Perikles (Vat.), morda pa tudi kapitolska Ranjena Ama¬ zonka (viš. 202 cm, Rim, Mus. Capitolino — atr. tudi -* Polikletu). . Vagn Poulsen: Die Amazone von Kresilas (Kremen 1957); »PKG« 1 (1967); »US« 3 (1969). — U - G - M. A. Richter (A Handbook 1960). . Kr ess, Samuel H. (1863—1955), amer. bogataš 'c Um ' z k' ra lec, ustanovitelj Samuel H. Kress oundation in utemeljitelj prav tako po njem 'men. um. z., ki je zdaj razdeljena med številne amer. muz. (cf s v Suida Wilhelm)\ levji delež Pripadel Nat. Gali. of Art v -»■ Washingtonu. redstavo o celoti nudi catalogue raisonne v 7 * n i- s posnetki več kot 1500 slik in kipov, več m 1300 malih bron. kipov in številnih umetno- °ortnih izdelkov (izd. zal. Phaidon v Londonu °d 1964 dalje, cf. lit., infra) j - 7 • **»•> *****^ L: Art Treasures for America: An Anth Collec- Pamtings & Sculpture in the Samuel *" James l 'on (L: Ph 1961); Carl Christian rat j ve Art Parker & Edith Appleton Standen. Metro¬ nom the Samuel H. Kress Collection at the^ Pplitan Museum of Art: The 1 ape «?. p Q rcelains, Croonic Court, Furniture, Textdes, S rata i ogu e of and Othcr Objects (ib. 1964, »Comple Tapes- ' he Samuel H. Kress Coli.«); Dav, li?" t ? on at the ries from the Samuel H. Kress C ^ Con- hiladelphia Museum of Art: The j Ru bens stantme The Great Designed by Peter P and Pietro da Cortona (ib. 1964, ista z.). — Cf. J. Pope-Hennessy (1965), F. R. Shapley (1966; 1968). Krestin, Lazar (1868 — 1938), ž. slikar, r. v Kov- nu, akt. na Dunaju. S: žanrski prizori, portreti. L: ThB XXI (1927, s. v.); OBL IV (1969). Kretschmer, Ernst (1888—1964), nem. »psiho- fiziolog«, prof. na univ. v Marburgu in Tiibin- genu, tam u. Pod vplivom -^-Lombrosa razisko¬ val fiziološko pogojenost duševnih pojavov, s tem v zvezi razločeval piknični, leptosomni in atletski tip pa cikJotimne in shizotimne značaje. Njegova znanstveno nevzdržna posploševanja so — z nekako »sodobno uporabo« znane Leonar- dove misli (»da vsak umetnik upodablja samega sebe«) — v um. zgod. poskušali aplicirati pred¬ vsem G. F. Hartlaub, W. Pinder, H. Sedlmayr (ob Borrominiju) in W. Winkler. Pri nas je bil na hitro po Kretschmerju »opredeljen« Grohar (cf. F. Stele: Ivan Grohar, 1960, p. 21—22). B: Korperbau urni Charakter (BI 1921; 19. izd. BI 1949; angl. prev.: Physique and Character, L 1936); Geniale Menschen (BI 1929; angl. prev.: The Psycho- logy of Genius, L 1931). L: cf. Luc Menaše (Lj 1963, zlasti p. 283, op. 4), R. [& M.] Wittkower (1963). kretsko-mikenska umetnost (o. 2800—o. 1100 pred). Vrh egejske kulture predstavlja umetnost na Kreti (1. pol. 2. tisočletja pred): neutrjena mesta, nagrobne stavbe in razkošne palače, z neposrednim opazovanjem narave zaznamovano vazno in stensko slikarstvo, kovinski izdelki, itd. Grš. mikensko umetn. poznamo predvsem po trdnjavskih palačah (Mikene, Tirins), zlatih ča¬ šah in maskah, gemah, itd., sicer pa vse tod najdene realistične, negeometrijske upodobitve kažejo na uvoz s Krete ali na delo kretskih umet¬ nikov. L: Nicolas Platon, Cretan-Mycenaean Art (EWA IV, 1961 — L!); »US« 3 (1969 — L!). — Cf. A. J. Evans (1921—1936), G. Karo (1930—1933), F. Matz (1928; 1956 [1965]; 1958; 1962 [1964]), F. Schacher- meyr (1964; 1967), etc., pos. tudi Corpus der minoi- schen und mykenischen Siegel (od 1964 dalje). Kretzenbacher, Leopold (1912— ), avstr. narodopisec, univ. prof. v Gradcu in Kielu, zdaj ord. za nem. in primerjalno narodopisje na univ. v Munchnu, raziskuje mdr. tudi ikonogr. vprašanja v ljudski umetn. vzh. srednje Evrope. B: ,St. Dismas, der rechte Schacher: Legenden, Kultstatten in Čsterreich ‘ (Ztschr. des historischen Vereins f. Stekrmark, 1951); ,S. Kiimmernis in Osterreich' (ib., 1953); Weihnachtskrippen in Steier- mark (W 1953); ,Die Ketten um die Leonhardskirchen im Ostalpenraume: Kulturhistorische Beitrage z ur Frage der Giirtung von Kulturobjekten in der religiosen Volkskuitur Europas' (Kultur u. Volk: Beitr. zur 1068 1057 Kreugas in Damoksenos — krilni oltarček iz St. Maria ad Gradus Volkskunde aus Osterreich, Bayern und Schweitz: Festschrift f. Gustav Gugitz..., W 1954); ,Zur Friih- geschichte der Masken in der Steiermark' (Beitr. zur Gesch. u. Volkskunde Steiermarks u. Karntens: Hans Pirchegger zum 80. Geburtstage..., Graz 1955); Die Seelenvvaage: Zur religiosen ldee vom Jenseitsgericht aufder Schicksalwaage in Hochreligion, Bildkunst und Volksglaube (Klagenfurt 1958); Santa Lucia und die Lutzelfrau: Volksglaube und Hochreligion im Span- nungsfeld Miltel- und Siidosteuropas (Mn 1958, »Siid- osteuropaische Arbeiten« 53); ,»Der gerechte Lohn«: Zur Motiv- und Bildgeschichte der Hemma-Legende von den streikenden Bauarbeitern zu Gurk und in der Weststeiermark‘ (Car, 1960); ,v>Johannishaupter « in Inneosterreich: Ein Beitrag zur Verehrung und Brauch um Johannes den Taufer' (Festschrift... Dr. Gotbert Moro [= Car, 1962, Beigabe]); ,Legende und Athos- Ikone: Zu Gegenvvartsiiberlieferung, Geschichte und Kult um die Marienikone der »Dreihandigen « im Serbenkloster Hilandar' (Siidost-Forsch., 1962); ,»Stabbrechen« im Hochzeitsritus? Zur apokryphen Erzdhlgrundlage eines Bildmotivs im Sposalizio-Thema' (Fabula, 1963); ,Der »Hollentrunk«: Zur Frage der fVeiterformung apokrypher Apokalypse-Motive in der spdtmittelalterlichen Ikonographie und in den Legen- denballaden bei Deutschen und Slawen' (Car, 1964); Teufelsbiindner und Faustgestalten im Abendlande (Kla¬ genfurt 1968, »Buchreihe des Landesmuseums f. Karnten« 23). L: Ku (1966). Kreugas in Damoksenos, ant. ik. m., ki je zanj predlogo nudil —> Pausanias: borilca K. in D. sta se domenila, da bosta izmenjala udarca, ki se jih ne bosta branila — na vrsti, da prejme udarec, je K., in oba vesta, da bo udarec smrten. Up; Canova (marm. sohi Pugilatori, 1802, Va¬ tikan). L: cf. H. H. Hawley (1964, kat. št. 152). Krez pokaže Solonu svoje zaklade, ik. m. iz ant. zgod. po Herodotu in Plutarhu; po svojem bogastvu pregovorno znani zadnji lidijski kralj (lat. Croesus, grš. Kroisos ) in modri atenski zakonodajalec. Up: npr. Gerard van Honthorst (1624, Hamburg). L: Pigler II (1956, p. 312—13). Kricke, Norbert (1922—_), nem. kipar, med 2. svet. vojno letalec. Abstr. kovinska plastika. L: Giedion-VVelcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); John Anthony Thvvaites: Kricke (Stu 1964, »K. heute« 4). Kriegbaum, Friedrich (1901—1943 padel), nem. um. zgodovinar, raziskovalec it. plastike XVI. st. B: ,Der Meister des »Centauro« am Ponte Vecchio' (JPK, 1928); ,Ein verschollenes Brunnenwerk des Bar- tolommeo Ammanati ‘ (MitFF, 1919/32); ,Der Ponte Trinita in Florenz und Michelangelo' (W. Friedlaen- derjev zb., 1933 [rkp.]); ,Zu dengraphischen Prinzipien in Diirers friihem Holzschnittwerk' (A. Goldschmidtov zb., 1935); Michelangelo Buonarroti: Die Bildvverke {BI 1940 [cf. e. g. JPK, 1942]); ,Marmi di Benvenuto Cellini ritrovati' (Arte, 1940); ,Zur Florentiner Plastik des Cinquecento' (MJb, 1952/53). L: Kii (1950, Totenliste). Kriehuber, Josef (1800—1876), avstr, slikar (o, akvarel) in litograf, zlasti kot litograf portretiral številne sodobnike iz Avstro-Ogrske (med Slo¬ venci npr. Frid. Baraga, 1854). L: ThB XXI (1927, p. 535—39); VVolfgang von IVurzbach: Josef Kriehuber (1800—1876); Der Portratlithograph der Wiener Gesellschaft, Eine Mo- nographie (W itd. 1954); Miodrag Kolarič (ELU 3, 1964, s. v.). *Krik, znamenita slika Edvarda —>■ Muncha (o, lepenka, 91 X 74 cm, 1893, Oslo; osnutek Oslo, Munch-museet), eno izmed osrednjih del njegovega razburljivega berlinskega obdobja. Dve leti pozn. je umetnik posnetek slike sam kom. v^-Revue Blanche (II, 1895, p. 528). L; cf. G. H. Hamilton (1967, p. 75 & 366, op. 72). krilati konj (fr. le cheval aile) -> Pegaz krilni oltar (nem. der Fliigelaltar), poznosred- njev. oblika olt. nastavka (-> oltar): nepremak¬ ljivi srednji del nastavka, t. i. olt. omara (nem. der Altarschrein), je levo in des. obdan s P° enim ali več krili. Omara in notr. stran olt. kril sta lahko okrašeni z rezljanimi ali pa slikanimi upodobitvami, zun. stran kril je bila vselej P°' slikana. Odprt krilni olt. se nam predstavlja s svojim t. i. prazničnim licem, zaprt pa z delavni' škim. Olt. z več dvojicami kril, ki ima ustrezno več »lic« (npr. -> Isenheimski olt.), je v nem. l |t- imen. der Wandelaltar. Cf. s. v. Gentski olt” Pacher, Michael ; Portinarijev olt.', rezljani olt •> Riemenschneider', Stoji, Veit. L: M. Hasse: Der Fliigelaltar (D 1941). ‘krilni oltarček iz nekdanje cerkve St. Man a ad Gradus v Kolini (Bonn, Rheinisches Landes mus.) je nastal o. 1430 in se ponaša z boga 10 ikonografijo. Srednja tabla 79 x 65,5 cm: Mar‘J a z otrokom na prestolu med tipološkimi podobam* 4 stopenj Kristusovega življenja ( devica z en °. rožcem = Rojstvo, pelikan — Smrt iz ljubezni. Iev[inja] z mladiči = Vstajenje, feniks = Vnebo hod) in 4 simboli Marijinega brezmadežnega devištva ( Goreči grm, cvetoča Aronova puli ca ’ Porta clausa, Gedeonovo runo) in 12 doprsni liki prerokov z ustreznimi napisi na trako (npr. des. zgoraj Izaija z —»■ Egredietur virg o radice...). Krili (vsako 79 x 28,7 cm) n na notr. strani Avguština in Hieronima, na pa Janeza Ev. in Pavla. L: ThB XXXVII (1950, p. 349 — cf. s. v. der Wasservass-Kreuzigung)\ M J Hdb. (1964, P- & repr. 45). 1C69 1070 Kri na podbojih in naddurju — Kristeller, Paul (Oskar) Kri na podbojih in naddurju, bibl. ik. m. (2 Mojz 12). Cf. s. v. Zaznamovanje vrat s krvjo... kripta (fr. la crypte, nem. die Krypta), »skrit« Prostor pod cerkv. korom, nastal v spominu na starokršč. katakombe z neštetimi grobovi svetih mučencev in zato sprva predvsem namenjen hranjenju relikvij; pozn. služil za grobnico cerkv. in svetnih veljakov. Pod velikimi romanskimi c. je kripta bolj ali manj običajna (zato dvignjen kor, med odličnimi primeri kripta c. S. Ženo v Veroni in 1174 posv. kripta s 100 stebri v Krki na Koroškem), pozn. bolj in bolj izjemna. Sam izraz crypta je v antiki in še do konca zgodnjega srednjega veka veljal za obokan prostor pod zemljo ali nad njo. L: F. Deshoulieres, Les cryptes en France (Buli. SAF, 1940); R. Wallrath, Zur Entwicklungsgeschichtc der Krypta (Jahrbucher des Kolner Geschichts- 'ereins, XXII, 1940). R ris, Ernst (1900—1957), avstr.-amer. um. zgodovinar in psihoanalitik, prom. 1922 na Du¬ naju, asist, v tamk. Umzg. muz., emigriral pred nacisti v Anglijo, pozn. v ZDA. B: ,Der Stil » Rustique«: Die Verwendung des Natur- Gbgusses bei tVenzel Jamnitzer und Bernard Palissy' USW, 1926, dis.); (& F. Eichler) Die Kameen im K “nsthistorischen Museum (W 1927); ,Die Madonna ««/ der Mondsichel im Kunsthistorischen Museum: Etn * l, j a g zur schwabischen Skulptur um 1500'' (ib., 1928); etster und Meisterwerke der Steinschneidekunst in der •talienischen Renaissance, 1—11 (W 1929); ,Gotische V? orgs-Statue' (JSW, 1930); Goldschmiedearbeiten des ‘ttelalters , der Renaissance und des Barock, 1: «rbeuen im Gold und Silber (W 1932, »Publ. aus den JS-sthistorischen Smlgn. in Wien« 5); ,Die Charakter- (x,\y,^ es Franz-Xaver Messerschmidt' (JSW, 1932); ,,, 'V- Pauker) ,Der bsterreichische Erzherzogliut in d° s terneuburg' (ib., 1933); ,G. de Grupello und der 'f"f Hof (ib., 1934); ,Zur Psvchologie der Karika- Umago, 1934); (& Otto Kurz) Die Legende vom unstler: Ein geschichtlicher Versucli (W 1934); gHaissance-Kleinkunst in Italien: Gefdjle, Gemmen, ‘nmuckstiicke und Skulpturen in Bergkristall und cini " 1 (L P Z 1^35); (& E. H. Gombrich) ,The Prin- Pies of Caricature ‘ (The Br. J. of Medical Psycho- 8V, 1938); (& id.) The Caricature (Harm 1940); l n , n ' Iz h-: Psychoanalitic Explorations in Art (NY. izd n « IOnal UP 1952 i angl. izd. L 1953; jugosl. ° s ihoanalitička istraživanja u umetnosti , Bgd ’ »Biblioteka Misao i dileme«). L: Ku (1931), Krischen, Fritz (1881—1949), nem. klas. ar- i R- v Kolnu, sodci. Th. Wieganda p:i okopavanjih v Miletu (1908—13) in pozn. R. 'k°ldeweya v Babilonu, 1924—39 ord. na Tehn. * S ‘ v Gdansku, u. (67) v Lubecku. ,4 .^.griechische Stadt: Wiederherstellungen (BI p et/ ,,' , e Stadtmauern von Pompeji und griechisclte 1941 ."^^“"kunst in Unteritalien und Sizilien (BI Joni*' Lj e ^ w under der Baukunst in Babylonien und uen (Tu 1956). Krispin in Krispinijan (lat. Crispinus et Crispi- nianus Suessionensis, fr. Crepin et Crepinien de Soissons), kršč. svetnika, mučenca (25. X.), za¬ vetnika čevljarjev in krpačev. Up: npr. triptih neznanega bruseljskega slikarja (zač. XVI. st., Warszawa in zas. z. v Parizu). L: Reau III/l (1958, p. 350—53 — L!); Keller (1968, p. 323); Primitifs flamands anonymes (Bruges 1969 [rk], kat. št. 47 [tekst Jan Bialostocki & D. de Vos]). — Cf. J. Braun (1943, stp 442—46). K. Kiinstle (1926, p. 171—73). Kristeller, Paul (1863—1931), nem. um. zgo¬ dovinar, pomemben poznavalec grafike, ur. zbir¬ ki bakr. v Bologni in Rimu. R. v Berlinu, živel kot priv. znanstvenik v Meersburgu ob Boden¬ skem jezeru, tam u. B: Die Strafiburger Biicher-Illustration im XV. und im Anjange des XVI. Jahrhunderts (Lpz 1888, »Beitr. zur Kg.: NF« 7); Die italienischen Buchdrucker- und Verlegerzeichen bis 1525 (Str 1893); ,Sulle origini delPincisione in rame in ltalia ‘ (Archivio storico delParte, 1893); Early Florentine tvoodcuts: With an annotated list of Florentine illustrated books (L 1897); Andrea Mantegna (L itd. 1901 [angl. prev.]; 2. izd. Bl-Lpz 1902); Kupferstich und Holzschnitt in vier Jahrhunderten (BI 1905; 3., rev. izd. BI 1921); (izd.) II Trionfo detla Fede: Holzschnittfolge nach Ti- zians Zeichnung (BI 1906, »GG« 1); (izd.) Bi¬ bl ia Pauperum: Unicum der Heidelberger Univer- sitdtsbibliothek (BI 1906, »GG« 2); (izd.) Decalogus, Septimania Poenalis, Symbolum Apostolicum: Drei Blockbiicher der Heidelberger Universitdtsbibliothek (BI 1907, »GG« 4); Giulio Campagnola (BI 1907, »GG« 5); (izd.) Exercitium super Pater Noster: Nach der alt e st en Ausgabe der Bibliotheque Nationale zu Pariš (BI 1908, »GG« 6); Florentinische Zierstiicke in Kupferstich aus dem XV. Jahrhundert (BI 1909); Eine Folge venezianischer Holzschnitte aus dem XV. Jahr¬ hundert im Besitze der Stadt Niirnberg (BI 1909, »GG« 9); Die Tarocchi: Zwei italienische Kupferstichfolgen aus dem XV. Jahrhundert (BI 1910, »GG«); Die Lom¬ bar dische Graphik der Renaissance: Nebst einem Ver- zeichnis von Biichern mit Holzsclinitten (BI 1913); Holzschnitte im Kdnigl. Kupferstichkabinett zu Berlin: Zweite Reihe (BI 1915, »GG« 21 [XV. st.]); Der Meister von 1515 (BI 1916, »GG« 22); (izd.) Die Apokalypse: Alteste Blockbuchausgabe in Lichtdruck- nachbildung (BI 1916); (izd.) Symbolum Apostolicum: Blockbuch-Unicum der K. Hof- und Staatsbibliothek zu Miinchen (BI 1917, »GG« 23). Kristeller, Paul O(skar), (1905—_), nem.- amer. raziskovalec renesančne filozofije in hu¬ manizma, prof. za filozofijo na Columbia Univ. v New Yorku. R. v Berlinu. B: , Florentine Platonism and lis Relations with Humanism and Scholasticism ‘ (Church Hist., VIII, 1939); The Pltilosophy of Marsilio Ficino (NY 1943); ,The Scholastic Background of Marsilio Ficino' (Tra- ditio, 1944); ,Augustine and the Early Renaissance ' (Rev. of Religion, 1944); (& J. H. Randall Jr.) The Renaissance Philosophy of Man (Ch 1948); ,The Mo¬ dem System of the Arts' (J. of the Hist. of Ideas, 1951 & 1952); The Classics and Renaissance Thought 1071 Kristina — Kristus drugič pred Pilatom 1072 (C fMass.] 1955 [published for Oberlin College]); Studies in Renaissance Thought and Lellers (Rome 1956); The Renaissance Thought: The Classic, Scho- lastic and Humanist Strains (NY 1961). Kristina (fr. Christine de Bolsene, it. Cristina di Bolsena ), kršč. svetnica, devica mučenka (24. VII.). Atributi: mlinski kamen, puščici, itd. L: Rčau I1I/1 (1958, p. 302—04 — L!); Keller (1968, p. 87—88). — Cf. J. Braun (1943, stp 163—65). Kristina Švedska (1626 — 1689), hči kralja Gustava II. Adolfa, Šved. kraljica (od 1632, sama vladala od 1644 dalje), 1654 odstopila, v Bruslju prestopila v katol. vero in odtlej živela v Rimu. Podpirala znanost in umetn. in bila sama navdušena občudovalka it. umetn.; po njenem naročilu je Filippo —> Baklinucci spisal življenjepis Gianlorenza Berninija. Up: Wolf- gang Heimbach (les, o. 1650, Braunschweig). L: Christina, Queen of Svveden: a personality of European civilization (Stock 1966 [rk, Stockholm] — razst. pod pokroviteljstvom Evr. svčta); P. Bjurstrom: Feast and theatre in Queen Christina’s Rome (ib. 1966); »PKG« 9 (1970). — Cf. N. von Holst (1967). Kristl, Stanko (1922—_), slov. arh., r. v Ljutomeru, dipl. v Lj (1954). A: npr. stanovanjski bloki Univerze na Prulah v Lj (1956—58), šola dr. Franceta Prešerna v Kranju (1969, Prešernova nagr. 1970). L: ULj (1957); Delo (8. II. 1970, p. 3). Kristl, Vlado (1923—_), hrv. slikar (geo- metr. abstrakcija) in tvorec risanih filmov (npr. Šagrenova koža in Don Kihot), karikaturist. Izd. 2 zbirki pesmi, živi v Zgb (tam prvič razstavil s skupino -*-Exat 51). L: vlado kristl (Zgb 1962 [rk, Gal. suvremene umjetnosti], uv Vj. Richter). ♦kristomorfni avtoportret Albr. Dtirerja (lipov les, 67 x 49 cm, d. 1500, Alte Pin.). Letnica 1500 in napis sicer obnovljena, vendar nespre¬ menjena: Albert us Durerus Noricus ipsum me propriis sic effingebam coloribus aetatis anno XXVIII. L: Alte Pinakothek Munchen, Katalog II: Alt- deutsche Malerei (Mn 1963 — L!). — Cf. E. Buchner (1953 — L!), H. Kehrer (1934), E. Panofsky (1943 [1948; 1955]), F. Mnzinger (1954), itd. Kristus, po kršč. veri 2. božja oseba ali Bog sin (Sveta-*- Trojica), Jezus (iz hebr. Ješua in star. oblike Jošua), sin -> Marije, imen. tudi Emanuel (Iz 7, 14), Odrešenik sveta (lat. Salvator Mundi, it. il Redentore), itd. Sprva prevladujoči apolinični tip golobradega Kristusa je pozn. iz¬ podrinil t. i. sirski tip bradatega Kristusa. Med pomembnejšimi ikonogr. tipi (cf. infra & s. v. Abgarjeva slika', Aheiropoietos; Veronikin prt) so Kristus kot —* dobri pastir, Imago Pietatis, —> Majestas Domini (ali Rex Gloriae), -> Panto- krator, itd., med simboli Agnus Dei (-> jagnje), in -»■ riba, med monogrami zlasti grš. hi-ro, tj XP, in -*■ IHS. Cf. s. v. evangeljski prizori. L: Ferguson (1954); Rčau II/2 (1957, p. 5—51 — L!); EWAIII (1960, stp 596—602& 606—07 — L!)l Branko Fučič, Krist (ELU 3, 1964 — L!); Keller (1966, p. 90—136 — L!); Klaus fVessel, Christusbild (RbK I, 1966 — L!); id., Christusmonogramm (ib.): id., Christussymbole (ib.); LCI I (1968, stp 355— 454 — L!). — Cf. F. Cerke (1940 [1946]), K. Kiinstle (1938), F. Rademacher (1964), G. Schiller (I 1966). Kristus-Adam, tipološko razmerje v kršč. sred- njev. umetn., ustrezno besedam Pavla iz Tarza (1 Kor 15, 45). Kristusa hočejo kamnati (nem. Die Juden Mol¬ le n Christus steinigen), evang. ik. m. (Jan 8, 59, & 10, 31). Up: npr. M. Pacher (tabla na olt. v Sankt Wolfgangu). L: Keller (1968, p. 102). Kristusa primejo (fr. L'Arrestation de JesUS, nem. Die Gefangennahme Christi), evang. ik. m- (npr. Mt 26, 47—56), običajno združen z Iška- rijotovim poljubom, velikokrat tudi prizora z Malhom (Peter odseka Malhu uho) in bežečimi apostoli. Up: npr. mozaik v c. SfApollinare Nuovo v Raveni (VI. st.), Giotto ( freska , P a ' dova, Capp. deli’Arena), Duccio (na —► Maesta, 1308/11), freski v rotundi na Selu v Prekmurju (o. 1400) in v Slovenjem Gradcu (Andrej > z Ottinga 1450/60), Diirer (bakr. [d. 1508] v bakr- »Malem pasijonu, lesor. v »Velikem pasijonu« [1510] in lesor. v »Malem pasijonu« [1509/11])- L: Rčau II/2 (1957, p. 431—37). — Cf. K. KUns> le (1928, p. 427—31), G. Schiller (II 1968). Kristusa slečejo (angl. The Disrobing of Chrish nem. Die Entkleidung Christi, šp. El EspoUdl’ kršč. ik. m. po apokrifnih evangelijih in Medita tiones Vitae Christi (-*■ nepravi Bonaventurah Najslavnejše slike je ustvaril El Greco (cf- -* Espolio). L: Rčau II/2 (1957, p. 471—72); RDK V (54.^' zv., 1961—62, stp 761 ss). — Cf. G. Schiller (II ’ p. 93—94). Kristus brani ovce pred volkom -> lipsano teka ad Kristus drugič pred Pilatom (lat. Christus Pilatum remissus), evang. ik. m. (npr. Lk 23, ss): za razloček s prvim pojavljenjem pred * tom je zdaj Kristus v belem (»bleščečem«) 0 Čilu. Up: npr. Duccio (na — >Maesta, 1308/ ’ J. Tintoretto (1565, Benetke, Scuola di S. R° cC ^ L: Rčau II/2 (1957, p. 449—50). — Cf. K- K unS (1928, p. 434). 1073 Kristus in Janez Evangelist — Kristusovi predniki 1074 Kristus in Janez Evangelist (nem. Christus- Johannes-Gruppe), kršč. ik. m. Jezusa in »njego¬ vega najljubšega učenca«, ki mu sloni na prsih; nastal — podobno kakor -> Pie ta ali Kristus z Marijino dušo — z osamosvojitvijo iz obsežnej¬ šega ikonogr. konteksta, tj. iz -> Zadnje večerje, in sicer že v rkp. slikarstvu XII. st. Poznamo ga predvsem v pribl. 40 primerih lesene plastike od °- 1300 do XV. st. z jedrom v juž. Nemčiji (švabsko-alemansko področje), med njimi npr. dvojice *Kristus in Janez Ev. iz neke c. pri Zvviefaltenu na Wiirttemberškem (polihr. les, o. 1300, CM A), iz samostana dominikank St. Ka- tharinenthal (polihr. orehovina, viš. 132 cm, zač. st., Antvverpen, Mus. Mayer van den Bergh) m iz Sigmaringena (polihr. in pozlačena hrasto- v ‘na, viš. 89 cm, o. 1320/30, Dahlem). L: Koepf (1964, t. 52); Reiner Haussherr (LCI I, ‘968, stp 454—56 — L!); »US« 8 (1968, f p. 104); Jožef De Coo, Eine niederlandische Jesus-Johannes- Gruppe (Panth, 1970); id.: Museum Mayer van den fergh, Cat. 2: Beelhouwkunst, Plaketten, Antiek (Am w 1970). _ cf . A . KnoepfU (1961, p. 389, «1—95 & 463, op. 917 — L!), B. Kurth (1933), W. f.'"*'' ril 1937), H. Swarzenski (1935), H. Wentzel (1947; 1954-L!; 1959; 1960). Kristus in prešuštnica (lat. Mulier in adulterio deprehensa , angl. The Woman Taken in Adultery, fr. La Femme adultere, it. Cristo e ladutera, nem. Christus und die Ehebrecherin), evang. ik. m. (Jan 8, 2—7). Up: mozaik v c. SfApolhnare Nuovo v Raveni (VI. st.), miniatura v -> Codex Egberti (o. 980/90), eden izmed 28 reliefnih pri¬ zorov iz Kristusovega življenja na bron. Bi'n »ardovem stebru (o. 1020, Hildesheim, katedrj, miniatura v Ingeborginem psalterju (o. 1200/ 13, Chantilly), pozn. mdr. Tizian (npr. 1509/12 [nedk.], Ksthist. Mus.), Tintoretto (npr. Dresden ‘n pozn. Barberini, 1546/48), P. Bruegel star. (grisaille, d. 1565, London, z. Seilern), Agostino Carracci (o. 1597, Brera), Rubens (Bruxelles), N - Poussin (d. 1653, Louvre), Rembrandt (d. 1644, Nat. Gali.). 32 4— (1956 ’ P- 309—14); Rčau II/2 (1957, p. — L') ’ Bloch, Ehebrecherin (LCI I, 1968 p ' v ' Kristus in Samari janka ob vodnjaku (it. Cristo e a Samaritana al pozzo), evang. ik. m. (Jan 4, ~T 27 )- Up: npr. relief na —>Maksimijanovi ka- e r ‘ (546/56), kapitel križnega hodnika v Mois- -- (XIT - st -)- Rembrandt (jedk., d. 1634; o, d. 55 ’ D ahlem -Jedk., d. 1658). L: Ržau H/2 (1957, p. 322—24). Kristus izroča postavo —> Traditio legis Kristus krona Konstantina VIL Porfirogeneta, biz. slonokoščen relief iz o. 944 (18,6 X 9,5 cm, Moskva, Drž. muz. upodabljajoče umetn.). L: »PKG« 3 (1968, t. 94a — L!). — Cf. D. Talbot Rice (1959, t. 96 — L!). Kristus krona Romana II. in Eudokio, biz. slo¬ nokoščeni relief iz o. 950 (24,5 X 15,5 cm, Pariz, Cabinet des Medailles). L: »PKG« 3 (1968, t. 94b — L!). — Cf. D. Talbot Rice (1959, t. 97 — L!). Kristus na getsemanskem vrtu —> Oljska gora Kristus na križu -> Križani Kristus na osliču, lesena rezljana plastika Kri¬ stusa na osliču (lat. Asinus Palmarum, fr. E Ane des Rameaux, nem. Der Palme se l\ cf. s. v. Slo¬ vesni vhod v Jeruzalem) v naravni velikosti in na kolesih, ker so jo zlasti v juž. Nemčiji, Švici in Alzaciji peljali za procesijo na velikonočno ne¬ deljo (običaj morda vplival tudi na mesijansko ikonografijo v sočasnih ž. IR, cf. J. Gutmanu, 1967/68, p. 173—75). Med ohranjenimi primeri je najbolj znan Palmesel v samostanu Wetten- hausen (H. Multscherjeva delavnica 1456). L' Eduard Wiepen: Palmsonntagsprozession und _ —* f rr/-v /inCT »■» TQQi Kristus nese križ (angl. Christus bearing the Cross, fr. Le Portement de croix, it. Cristo porta- croce, nem. Die Kreuztragung), evang. ik. m., po sinoptičnih evangelijih (Mt 27, 31 —32; Mr 15, 21; Lk 23, 26—27) s Simonom iz Cirene, po Janezu (19, 17) pa Kristus sam nese križ. Tako rekoč glede na kompozicijo — ali je v ospredju Kristus ali pa bolj sam sprevod s številnimi statisti — raje uporabljamo ali termin Kristus nese križ ali pa Pot na Kalvarijo. Up: npr. bron. relief na vratih stolnice v Beneventu (konec XII. st.), 'Giotto (freska v Capp. deli’Arena v Padovi), frater Francke (olt. Tomaža Canter- buryjskega, o. 1424, Hamburg), Multscher (1437, Dahlem), A. Kraft (relief na Schreyerjevem na- grob., Nurnberg, St. Sebald, zun.), Diirer (lesor. v V. pasijonu in Malem pasijonu), itd. L: Reau II/2 (1957, p. 463—69 — L!); Keller (1968, p. 115—16); LCI II (1970, stp 649 ss — L!). — Cf. C. Gould (1970), K. Kiinstle (1928, p. 440 ss), ~ f •II— ftx to« oo m-.. oqi_q^j Kristus ob stebru —> Bičanje Kristusovi predniki, evang. ik. m. (Mt 1, 1—17, & Lk 3, 23—28), Jezusov »rodovnik«. Srednjev. kršč. umetniki, ki so ga upodabljali, so se vselej opirali na Matejev evangelij, sicer ga pa obliko¬ vali zlasti v dveh obrazcih, kot —>• kraljevsko ga¬ lerijo Judovega rodu in kot -^Jesejevo koreniko', 1075 Kristusovo trpljenje — Kristus trpin 1076 v 1R so v ilustracijah Matejevega evangeliarja izjemoma upodobili tudi vseh 42 prednikov, mesijanskemu številu 14 ustrezno razdeljene v 3 skupine (I: Abraham, Izak, Jakob, Juda, Fares, Ezrom, Aram, Aminadab, Naason, Salmon, Booz, Obed, Jese, David; II: Salomon, Roboam, Abija, Aza, Jozafat, Joram, Ozija, Joatam, Ahaz, Ezekija, Manase, Amon, Josija, Jehonija [recte: Joakim]; III: Jehonija, Salatijel, Zorobabel, Abiud, Eliakim, Asor, Sadok, Ahim, Eliud, Ele- azar, Matan, Jakob, Jožef, Jezus). Up: Evange¬ liar iz Lorscha (IX. st., Bibl. Vat., Cod. Pal. Lat. 50 — I.—III. skupina ločene), Cod. Aureus Pul- toviensis (2. pol. XI. st., Krakow, Muz. Naro- dowe), Cod. Vyšehradensis (1085, Praga, Drž. in univ. bibl., Ms. XIV, A 13 — rodovnik na 4 tablah), Evangeliar s psalterjem iz Winchcomba (XII. st., Dublin, Trinity College, Ms. 53 — I,—II. skupina sklenjeni), Michelangelo (na -> stropu Sikst inske kapele, 1511 — 12 — predniki iz I.—III. skupine od Aminadaba do Jožefa), freske v c. -> Marija Gradec (1526). L: R. Ligtenberg, De Genealogie van Christus in de Beelderde Kunst der Middeleeuvven, voornamelijk van het Westen (Oudheidkundig Jaarboek, 1929); Arthur Watson: The Early Iconography of the Tree of Jesse (Ox 1934). — Cf. A. Heimann (1965). Kristusovo trpljenje -> pasijon Kristusov steber, imen. tudi Bernwardov steber (nem. die Bernwardsaule), je nastal za škofa —> Bernwarda kot velikonočni svečnik za c. sv. Mi¬ haela v Hildesheimu (bron, viš. celote 372 cm, širina reliefnega pasu 44 cm, 1015/22, Hildes- heim, stolnica), in sicer v naslonu na ant. vzore v —> Rimu (Trajanov steber in steber Marka Avrela). Reliefi na spiralasto zavitem traku ka¬ žejo 24 »zmagoslavnih« prizorov iz Kristusovega življenja od Krsta v Jordanu do Slovesnega vhoda v Jeruzalem, med njimi npr. Svatba v Kani, Ozdravljenje krvotočne žene, Kristus in Samari- jdnka ob vodnjaku, Kristus in prešuštnica, Smok- vino drevo brez sadu, itd. L: cf. J. Beckwith (NY 1964), H. Jantzen (1947 [1959]), G. Schiller (I 1966) & s. v. Bernward. Kristus pomiri vihar na morju (tj. na Geneza- reškem jezeru, lat. Christus imperat ventis, fr. L'Apaisement de la tempete, nem. Die Stillung des Sturms), evang. ik. m. (Mt 8, 23—27; Mr 4, 35—41; Lk 8, 22—25). Up: npr. miniature v -*■ Codex Egberti (o. 980/90), v —> Evangeliarju Otona II. ali III. v Aachnu (o. 983), in —> Hitdi- nem evangeliarju (1. četrt. XI. st., f. 117r — Kristus spi v čolnu), Giotto (pozn. povsem rest. mozaik na Petrovi c. v Rimu), Rembrandt (d. 1633, Boston ISG), Itd. L: W. Paeseler, Giottos Navicella und ihre spat- antike Quellen (RJb, 1941); Reau II/2 (1957, p. 572—73). — Cf. G. Schiller (I 1966, p. 177, repr. 492—96). Kristus pred Ano (angl. Christ brought before Annas, fr. La Comparution devant Anne, it. Cristo innanzi ad Anna), evang. ik. m. (Jan 18, 13 & 19—24). Up: npr. Duccio (na ->Maesta, 1308/ 11 — za razloček z vijoličasto oblečenim Kajfo je Ana v rdečem plašču), Diirer ( lesor. v »Malem pasijonu«, 1509/11). L: Reau II/2 (1957, p. 445—46). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 431). Kristus pred Herodom, evang. ik. m. (Lk 23, 8—11); na prestolu Herod Antipa, za razloček s Pilatom s krono na glavi. Up: npr. relief na -> Bernvvardovih vratih v Hildesheimu (1008/15), Duccio (na —> Maesta, 1308/11). L: Reau II/2 (1957, p. 449). Kristus pri Marti in Mariji, evang. ik. m. (Lk 10, 38—42). Up: npr. P. Aertsen (d. 1553, Rot¬ terdam), Vermeer (o. 1654/55, Edinburgh), itd. L: Rčau II/2, 1957, p. 328—29). Kristus se prikaže apostolom pri zaprtih durih (fr. L'Apparition aux Onze d huis clos dans le Cenacle, it. L'apparizione di Gesit agli Undici apostoli, nem. Erscheinung vor den Elfen bei ver- schlossenen Turen), evang. ik. m. (Jan 20, 19— 23): v resnici 10 apostolov, ker ni bilo več Iška- rijota, Tomaž pa tudi ni bil navzoč. Up: npr- Duccio (na Maesta, 1308/11). L: Reau H/2 (1957, p. 567). Kristus se prikaže Magdaleni -» Noli me tan- gere (cf. s. v. Kristus vrtnar) Kristus trpin (lat. Imago Pietatis ali Christus patiens, angl. the Man of Sorrows, fr. le Christ souffrant, nem. der Schmerzensmann ali das L r ' bčirmdebild), sprva biz. ikonogr. tip trpečega Kri¬ stusa, pozn. v poznosrednjev. umetn. posebno priljubljena, čustvenemu razmišljanju in pobož¬ nemu vživljanju namenjena simbolična upodo¬ bitev, ki tako rekoč povzema vsebino vsega Kristusovega trpljenja. Up: npr. mojster Francke (Leipzig & Hamburg), Multscher {kamen, °- 1429, Ulm, stolnica), Giov. Bellini, itn. L: Heinz Loffler: Ikonographie des Schmerzens- manns (dis. 1922 [BI]); Romuald Bauerreiji: Pie J csl [ (Das Schmerzensmannsbild) (Mn 1931); VViltruO Mersmann: Der Schmerzensmann (Dti 1952, »Lukas- Biicherei zur christlichen Ikonographie« 4 — L J’ R. G. Baier, Weltgericht und Schmerzensmann (J- Jahnov zb., 1957); Reau II/2 (1957, p. 42—43) Anton Legner (LCI I, 1968, stp 418—19, 421—22). »US« 8 (repr. p. 184); Stele (1969, p. 72). —• ^ ‘ 1077 Kristusu prebodejo stran — Krištof 1078 (tudi s. v. Maša papeža Gregorija in Sveta Nedelja ): G. von der Osten (1935; 1956), E. Panofsky (*»Imago Pictatis« 1927), G. Schiller (II 1968, p. 210 ss — L!). Kristusu prebodejo stran, evang. ik. m. (npr. Jan 19, 34). Up :—>Coup de lance,~>Longinas, Križanje. Kristus v predpeklu (grš. Anastasis [dobesedno Vstajenje , sicer pa v biz. ikonografiji skupno ime za Kristusa v predpeklu in Vstajenje j, lat. Descen- sus ad Inferos, fr. La Descente aux limbes, it. I'Anastasi, nem. die Hollenfahrt, srb. Silazak Hristov u ad), kršč. ik. m., ki mu je najstar. vir Biblija s psalmi (Ps 106 [107], 13—16: Vpili so b Gospodu v svojih stiskah', in rešil jih je iz njih nadlog. Izpeljal jih je iz mraka in teme, njih vezi je raztrgal. Zahvalijo naj se Gospodu za njegovo dobroto, za njegove čudeže v prid človeškim otro¬ bom, ker je bronasta vrata razbil, zdrobil železne zapahe) in prerokom Ozejem (Oz 13, 14; Ali jih bom iztrgal iz oblasti podzemlja, jih rešil iz rok smrti"!), predvsem pa opis v -> Nikodemovem evangeliju. Kristus vleče za desnico Adama, ve¬ likokrat navzoči tudi Eva, David, Salomon in drugi predstavniki obd. ante legem in suh lege. Up; npr. delno ohranjeni mozaik v Dafnih (o. 1100), Duccio (na — > Maesta, 1308/11), StS v Kahrič džamiji v Carigradu (o. 1310/20), StS v c. Bogorodice Odigitrije v Peči (1324/37), Diirer (lesor., d. 1510, v ciklu Veliki pasijon), D. Becca- fumi (1530/35, Siena, Pin. Naz.), Bronzino (1552, Florenca, Mus. delPOpera di Sta Croce). r M ar 8 arc te Bauer: Die Ikonographie der Hollen- k rt Uhristi von ihren Anfangen bis zum 16. Jahr- uundert (dis. [Gtg 1948], tipkopis); Reau 11/2 (1957, ^ — L!); Elisabetta LucchesiPalli, Anastasis (RbK 1,1966 — L!); SSS (1966); »PKG« 3 (1968,1.15, 47); »US« 8 (1968, repr. p. 187); Keller (1968, p. 21 22); E. Lucchesi Palli, Hollenfahrt Christi (LCI Ji, 1970 — L!). — Cf. C. Gould (1970 — Christ in Umbo), K. Kunstle (1928, p. 494 ss). Kristus vrtnar (lat. Apparitio Christi in specie ortulani, angl. Christ as gardener, fr. Le Christ Jardinier ali Christ d la beche, nem. Christus als artner ali Christus mit der Wurfschaufel) se od . s h dalje pojavlja v ik. m. —> Noli me tangere ' n P°zn. v njegovi varianti —> Christus tangit Magdalenam. Kristus v stiskalnici (lat. Torpular C Iti isti, fr. Le Pressoir mystique, nem. Die mystisc it ali Christus in der Keller), kršč. ik. m., opr Biblijo (Iz 63, 3: V tlačilnici sem tlačil sam, r ■ Torcular calcavi solus) in posebno na eno 1Z1T * C pridig sv. —Bonaventure ( Christus, tanguam trus in torculari compressus, per vulnera sui Poris liquorem expressit, omnium morborum dvum): Kristus trpin, s prtom okrog ledij trnovo krono, stoji v kadi stiskalnice in tlači grozdje, sam tlačen od bruna v podobi križa, tako da se s krvjo iz njegovih ran pomešani sok izteka iz kadi v kelih. Up; npr. v Hortus deliciarum, (o. 1170), sicer pa zlasti od XV. st. dalje, v Sloveniji npr. slika iz 1. pol. XVII. st. (Gorca pri Mrb, podr. c.). L: Alois Thomas: Die Darstellung Christi in der Kelter (Dii 1936, »Forsch. zur Volkskunde«); id., Christus in der Kelter (RDK III, 1954); Reau II/2 (1957, p. 421—24 & 426 — L!); A. Weckwerth (H. R. Rosemannov zb., 1960); Umetnost XVII. st. na Slovenskem (Lj 1968 [rk, NGj, št. 14, repr. 16); A. Thomas (LCI II, 1970, stp 497—504 — L!). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 489—90), W. Molsdorf( 1920, št. 209 & 952), J. Sauer (2. izd. 1924), G. Schiller (II 1968). Krištof (lat. Christophorus [ki nosi Kristusa], fr. Christophe, nem. Christoph), kršč. svetnik (25. VIL), čigar legenda se je razvila iz njegovega imena: ko je orjak nosil čez reko neznanega otroka (Jezuščka), se mu je pod njegovo težo skoraj zlomilo drevesno deblo, na katerega se je opiral, in komaj je dosegel nasprotni breg, kjer mu je prijatelj puščavnik svetil z lučjo. Zavetnik popotnih in umirajočih (->■ štirinajst priprošnjikov v sili). Ker so v srednjem veku verovali, da pogled na njegovo podobo za tisti dan obvaruje pred nenadno, tj. nesrečno smrtjo, so tudi pri nas imeli na zun. cerkva njegove orjaške slike. Up: npr. na —> Štirikrilniku iz Champmola (tabla iz o. 1400 v Mus. Mayer van den Bergh, Antwerpen), t. i. Buxheimski rv. Kri¬ štof (lesor., d. 1423), orjaška soha iz niirnberške c. St. Sebald (daroval Heinrich Schlusselberger, d. 1442, Niirnberg), na des. krilu ->-»Brabant- skega biserja« (Alte Pin.), leseni kip na v. olt. v c. v -> Kefermarktu (o. 1491/98), Mojster iz MeBkircha (na levem krilu Falkensteinskega olt., o. 1530/40, Donaueschingen, Furstlich Fiirsten- bergische Gemaldesmlgn.), itd., pri nas StS-e na zun. žup. c. v Vitanju (1. pol. XIV. st.) in žup. c. v Kostanjevici ob Krki (o. 1360/80), na c. Sveti Janez v Bohinju, v Bodeščah pri Bledu, Gostečem in Vrbi, na Visokem pod Kureščkom (Janez Ljubljanski 1443), v Troščinah pri Višnji gori (1444) in Lanišču, na Mačah (1467), na c. sv. Ožbalda na Jezerskem (o. 1490), pokopališki c. v Kozjem (o. 1520), c. sv. Filipa in Jakoba v Poljanski dolini (Jernej iz Loke o. 1525) in podr. c. na Vrzdencu (o. 1540), na Žalah v Kamniku (F. Jelovšek 1736), itd.; prizori iz le¬ gende npr. v chiesa degli Eremitani v Padovi (freske 1449/57, —> Mantegna). L: MAS I (1935, p. 38); RAC II (1953); Ferguson (1954); Rčau I1I/1 (1958, p. 304—13 L!); Cevc SU (1966, p. 52); »US« 8 (1968, p. 178,192—93, 204 & 242 1079 Križman, Tomislav — Križanje 1080 z repr.); Keller (1968, p. 88—90). — Cf. Z. Ameise- novia (1949), J. Braun (1943, stp 165—73), K. Kunstle (1926), F. Stele (Ce 1937, p. 57—59). Križman, Tomislav (1882—1955), hrv. grafik (in slikar), za razvoj grafike na Hrvatskem zaslužen pedagog (prof. na ak. v Zgb od 1922 do smrti), član JAZU, itd. R. v Orlovcu pri Karlovcu, u. (73) v Zgb. B: O grafičkim vještinama (Zgb 1952). L: Jakov Bratanič (ELU 3, 1964, s. v. — L!). Krizogon (fr. Chrysogone d'Aquilee, hrv. Kr- ševan, it. Crisogono [Grisogono ]), kršč. svetnik, mučenec (24. XI.), ki naj bi bil spreobrnil —*■ Anastazijo. L: MilleSanti(1931);RčauIII/l (1958,p. 314—15). krizolit (fr. le chrysolithe), mineral, po —> Apo¬ kalipsi 7. temeljni kamen zidovja, ki obdaja—> nebeški Jeruzalem. krizopraz (fr. la chrysoprase), poldrag kamen, po — > Apokalipsi 10. temeljni kamen zidovja, ki obdaja ->■ nebeški Jeruzalem. križ (grš. stauros, lat. crux, angl. the cross, fr. la croix, it. la croce, nem. der Kreuz, srb. krst), zaradi Kristusovega -> Križanja gl. simbol in spoznavni znak krščanstva, v kršč. lik. umetn. žito vsestransko porabljan od tlorisov cerkva pa do vsakovrstnega okrasa. Razločujemo grš. križ (lat. crux graeca) z enakimi kraki, lat. križ (crux capitata) s krajšo prečko, Antonov križ (crux patibulata ) v obliki črke T, Andrejev križ v obliki črke X, križ z dvema enakima prečkama (crux gemina), lotarinški križ s krajšo in pod njo daljšo prečko, itn., pos. tudi -*■ crux gemmata. L: Erich Dinkler, Kreuzzeichen und Kreuz (JbAC, 1962); id., Bemerkungen zum Kreuz als »trčpaion« (Th. Klauserjev zb., 1964); Radovan Matijevič, (ELU 3, 1964, s. v. — L!); Erich Dinkler, Das Kreuz als Siegeszeichen (Ztschr. f. Theologie u. Kirche, 1965); id. & E. Dinkler-von Schubert, Kreuz (LC1 U, 1970 — L!). — Cf. F. J. Dolger (»1958—1967). križana svetnica -> Kiimmernis Križani ali Kristus na križu (lat. crucifixus, fr. le Christ en croix, it. /7 crocefisso, nem. der Ge- kreuzigte ali Christ us am Kreuz), osrednji motiv —► Križanja in —> krščanske ikonografije sploh, enako pogost v kiparstvu ( razpelo ) in slikarstvu. Številni primeri zlasti od -»■ otonske dobe dalje. Do vštete romanske umetn. (ko ima včasih krono na glavi, »Christus Triumphans «) je pred¬ stavljan živ, strogo frontalno, nogi ima pribiti vsako pos., tj. z dvema žebljema, roki pa sta malone vodoravni. Pozn. je predstavljan mrtev ali umirajoč, z znaki trpljenja, nogi sta pribiti skupaj z enim žebljem, hkrati pa se skrajša ogri¬ njalo okrog ledij. Med pomembnimi ostvaritva- mi v plastiki ->Geronov križ (hrastovina, kor¬ pus vis. 187 cm, 969/976, Koln, katedr.), Ringel- heimski križ (les, viš. 162 cm, o. 1000, Ringel- heim, žup. c.), tVerdenski križ (bron, viš. 109 cm, zadnja tretjina XI. st., —> I Verden), razpelo v Benninghausnu na Vestfalskem (les, viš. 167 cm, o. 1070/80), Mindensko razpelo (bron itd., viš. korpusa 101 cm, o. 1100 ,->Minden, stolnična zakladnica), » Veliki Bog v Altenstadtu« (les, viš. 323 cm, 1. četrt. XII. st., Altendstadt, Hl.-Kreuz- Kirche), —> lmervvardov križ (cedrovina, viš. 271 cm, o. 1190, Braunschvveig, stolnica St. Blasius) in Vol to Santo v stolnici v -v Lucci (replika z zač. XIII. st. [izgubljeni orig. iz XI. st.]), itd., v gotiki npr. —> viličasti križ v kolnski c. St. Maria im Kapi tol (les, 1304) in pribl, sočasno razpelo v Brežah ( Friesach) v dominikanski c., pozn. npr. Donatello (les, Florenca, Sta Croce; bron, Padova, SfAntonio), Brunelleschi (les, Florenca, Sta Maria Novella), etc., v slikarstvu znamenita vrsta it. slikanih križev {la croce di- pinta) od XII. do zač. XIV. st., pozn. npr. po¬ dobe samotnega Kristusa na križu, ki so jih na¬ slikali Tizian (Escorial), Rubens (hrastovina, o 1615, Alte Pin.) in Rembrandt (d. 1631, Le Mas d’Agenais, žup. c.). — Cf. s. v. arbor vitae', Prestol milosti', vejnati križ ; etc. L: Gustav Schonermark: Der Kruzifixus in der bildenden Kunst (Str 1908); C. Constantini: II Croce¬ fisso nelParte (F 1911); Gustav Schonermark: Chri¬ stus am Kreuz in der bildenden Kunst der Karolinger- zeit (Lpz 1930); H. Koch: Sonderformen des Heilands- kreuzes (Str 1934, »SdK« 303); E. Syndicus: Sud- deutsche Kruzifixe der romanischen Zeit (dis. 1954 [Mn]); Hanns-Ulrich Haedeke: Rheinischc Holz- kruzifixe von ihren Anfiingen bis zur hochromanischen Zeit (dis. 1955 [K]); Rčau II/2 (1957, p. 475 ss); Hanns-Ulrich Haedeke, Das Gerokreuz im Dom zu Koln und seine Nachfolge im 11. Jahrhundert (Kolner Domblatt, 1958); Paul Thoby: Le Crucifi* des origines au Concile de Trente (Nantes 1959); Georg Himmelheber, Bildervverke des Hirsauer Kunst' kreises (ZfKg, 1961 — L!); R. L. Fuglister: Das le- bende Kreuz (Einsiedeln 1964); »ArS« 2 (1967 [=7 1968], t. 10 & 71, f p. LVI & LVIII); Peter Bloch (LCI I, 1968, stp 407—08); »US« 7 (1968, f P- 138-41); »PKG« 5 (1969, t. 121, 123, XXXI). — a ' E. Carli (1960), G. de Francovich (1938), R. Haussherr (1962; 1963), F. X. Kraus (1872), K. Kunstle (1928, p. 446 ss), B. Ldzdr (1912), W. L. Schreiber (& ' ; Heitz 1915?), G. Schiller (II 1968), E. S. Vavald (•1929), K. IVessel (1960), K,—A. IVirth (dis. 19531- Križanje (lat. Crucifixio, fr. La Crucifixio»< hrv. Raspeče, it. La crocefissione, nem. Die Kreu- zigung), kršč. ik. m., ki zvečine ne predstavlja samega dejanja križanja, ampak poleg osred¬ njega motiva Kristusa na križu (-> Križani) tu 1 Kalvarijo in razne osebe, kot so zlasti Manja 1081 Križarji zavzamejo Carigrad — Križeva legenda 1082 in Janez Ev. ali —> Longinus in —► Stephaton ob vznožju križa, sicer pa še oba razbojnika (cf. s. v. Dizma & Gesta), v star. dobi razne personi¬ fikacije (cf. Sonce; Luna; Eklezija; Sinagoga), pozn. pa bolj ali manj številen zbor ljudi na zemlji z mnogimi realističnimi nadrobnostmi. Up: * slonokoščeni relief iz o. 425 (Br. Mus. — najstar. znani primer!), relief (o. 35 X 20 cm) na les. vratih c. Sta Sabina v Rimu (432/40 ali malo pozn.), * miniatura (f. 13r) v —> Rabulovem evangeliarju (586, Florenca, Bibl. Laurenziana — prva znana upodobitev v tem obsegu in s tako dramatizirano vsebino!), *StS v c. Sta Maria Antiqua v Rimu (VIII. st.), na platni¬ cah rkp. kodeksa iz Echternacha, tj. Cod. Au- reus Epternacensis (slonovina, 983/991, Niirn- berg), miniaturi v —► Sakramentarju Henrika II. (1002/1014, Munchen, Staatsbibl., f. 15r) in-> Etinem kodeksu (1002/1025, ib., f. 3v), skupini v c. v Wechselburgu (les, 1. pol. XIII. st.) in na korni pregraji v c. v Naumburgu (kamen, o. 1250/60), reliefi na prižnicah v baptisteriju v Piši (N. Pisano 1259/60), c. S. Andrea v Pistoii (G. Pisano 1298/1301) in katedr. v Piši (id. '302/11), freske v Padovi v Capp. delTArena (Giotto), c. S. Antonio (Altichiero o. 1379, Capp. S. Felice) in Oratorio di S. Giorgio (Altichiero in Zevio 1378/84), Jan van Eyck (o. 1420/25, M M), t. i. Mojster pasijonskih tabel iz Tegern- Se eja (o. 1430/50, Alte Pin.), fra Angelico v ka¬ piteljski dvorani nekd. dominikanskega samo¬ stana v Florenci (1439/46, Mus. di S. Marco, Sala del Capitolo), Laib (d. 1449, Ost. Mitt.), Mantegna na predeli olt. iz S. Zena (1459/60, Louvre), Pleydenwurff na eni izmed tabel 1465 tUt- olt. iz Hofa (Alte Pin.), Antonello da Messi- na (npr. d. 1475, Antvverpen), Cranach star. (d. 1503, Alte Pin.), Griinevvald (-> Isenheimski olt), Tintoretto (1565, Benetke, Scuola di S. Rocco), Rubens (»le Coup de loncev., dkč. 1620, Antvver- P en ), Rembrandt (Trije križi, jedk., d. 1653), pri nas npr. StS v Selu v Prekmurju (zač. XV. st.), na Visokem na slavoloku (Janez Ljub- junski 1443), v Podzidu (o. 1460) in na Mačah (*467 po Mojstru E. S.), Križanje iz Šmarja na dolenjskem (o. 1620, NG), itn. (cf. Pasijon). L: Johannes Reil: Die friihchristlichen Darstel- der Kreuzigung Christi (Lpz 1904); MAS I et i ’ P ' re P r - 91—92); L. H. Grondiis, Le soleil \ a lune dans les sečnes de crucifixion (B. de 1’lnst. /Vcheologique Bulgare, IX, 1935); id.: L’Iconogra- byzantine de crucifič mort sur la croix (Br-Leydc 1Q 41> »Bibl. byzantina Bruxellensis« 1; 2. izd. Utr Ch • ’ R‘ T Herbert: Le Probleme de la transfixion du v-nrist dans les traditions biblique, patristique, icono- p a Phiqu C , liturgiquc ct musicalc (P 1940); Aloys rulnteier: Der Logos am Kreuz: Zur christolo- 8*schen SymboIik der alteren Kreuzigungsdarstel- lungen (Mn 1956); Rčau II/2 (1957, p. 473 ss); E. Roth: Der volkreiche Kalvarienberg in Literatur und Kunst des spaten Mittelalters (BI 1958); C. Cecchelli (EWA III, 1960, stp 601); Jacques Brehant (GBA, 1967); E. Lucchesi Palli & Geza Jaszai, Kreu¬ zigung Christi (LCIII, 1970 — L!). — Cf. C. Cecchelli (1959, p. 69, t. 15 [repr. 1—3]), L. Hautecoeur (1921), K. Kiinstle (1928, p. 446), C. R. Post (1952), G. Schiller (II 1968), K. fVessel (1966). *Križarji zavzamejo Carigrad 12. aprila 1204 (Prise de Constantinople par les Croises), slavna Delacroixova slika (o, pl, 410 X 498 cm, d. 1840, Louvre), 1838 naroč. za zg. gal. v versajskem gradu, odkoder so jo 1885 prepeljali v Louvre (tam tudi mala varianta iz Moreaujeve z., ki jo je Delacroix naslikal 1852). L: cf. K. Clark (1960). križarska gotika, ime, s katerim zaznamujemo gotsko stavbarstvo, ki je kot posledica križarskih pohodov in osvojitev nastalo na Bližnjem vzhodu. L: Wolfgang Miiller-tViener: Burgen der Kreuz- ritter im Heligen Land, auf Zypern und in der Agais (Mn-Bl 1966). Križeva legenda (lat. Historia sanctae crucis, fr. la legende de la croix) je znana zlasti po -> Zlati legendi Jacoba da Voragine: Set je, kot mu je bil bog zaukazal po nadangelu Mihaelu, zasadil mrtvemu očetu Adamu pod jezik tri semena z —> drevesa spoznanja, iz katerih so na Adamovem grobu zrasle oljkina, cedrina in ci- presina mladika. Mojzes je z njimi delal čudeže, kralj David jih je dal zasaditi v svojem vrtu, Salomon pa njihova drevesa posekati, da bi jih uporabil pri zidanju templja, toda ker za to niso bila primerna, so iz njih napravili brv čez potok. Kraljica iz Sabe, ki je obiskala Salomona, je spoznala čudežni les, prerokovala njegovo prihodnjost in po mnogih drugih naključjih so les res uporabili za Kristusov križ. Helena, mati ces. Konstantina (ki je bil v znamenju križa zmagal), je križe z Golgote odkrila v Jeruzalemu (lat. Inventio sanctae crucis, it. Vinvenzione della croce, med ik. m. mučenje zida, ki ni hotel izdati skrivnosti, in spoznanje pravega križa po njegovi čudežni moči), še pozn. ga je perz. kralj Hosroe II. ugrabil, njegov zmagovalec, ces. Heraklij pa ga je 629/30 slovesno prinesel nazaj v Jeruzalem — kot Kristus bosonog in v srajci, ker bi se mu sicer mestna vrata ne bila odprla. Up: emajlni prizori na -»■ triptihu (relikviariju) iz Stavelota (sreda XII. st.), med cikli v cerkvah frančiškanov, ki so bili čuvarji »svetega groba«, freske v c. Sta Croce v Florenci v Capp. Maggiore (Agnolo Gaddi) in v Arezzu v c. S. Francesco (Piero della Francesca), pri nas reliefi krilnega olt. v c. nad —> Kojskim. 1083 Križev pot — KRKA na Koroškem 1084 L: P. Mazzoni: La Leggenda della Croce nelFarte italiana (F 1914); Reau II/2 (1957, p. 503 ss); L. Schneider (AQ, 1969 [cf. s. v. Arezzo: S. Francesco]); H. W. van Os & Geza Jaszai, Kreuzlegende (LCIII, 1970 — L!). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 470 ss). Križev pot (lat. in it. Via Crucis ali Via dolo- rosa ali Via sacra, angl. The Way of the Cross, fr. Chemin de croix, hrv. Krizni put, nem. Der Kreuzweg ali Der Leidensweg des Herrn, šp. El Camino de la Cruz), pot, po kateri je v Jeruza¬ lemu Kristus nesel križ na Kalvarijo. V Evropi so j o ponazarjali od križarskih vojn dalje (po¬ pularizirali so jo zlasti frančiškani, ki so skrbeli za t. i. kršč. svete kraje v Palestini), sprva samo zač. in konec, pozn. zvečine s 7, od konca XVII. st. dalje pa s 14 postajami (lat. stationes, angl. The Stations of the Cross). Up: od XV. st. dalje, mdr. npr. Giov. Dom. Tiepolo (1748—49, Be¬ netke, S. Polo) in v XIX. st. J. Fiihrich (številne kopije in priredbe tudi po naših c.), pri nas npr. Herrleinove ilustracije knj. Sveti krishovi pot (Lj 1806), L. Layer, J. Wolf, idr. Običajni ik. m.: I: Jezusa na smrt obsodijo (Kristus pred Pilatom); Tl: Kristusu nalože križ; III: Jezus pade prvič pod križem ; IV: Jezus sreča mater; V: Simon iz C ir ene pomaga Jezusu nesti križ; VI: Veronika poda Jezusu potni prt; VII: Jezus pade drugič pod križem ; VIII: Jezus tolaži jeruzalemske žene; IX: Jezus pade tretjič pod križem; X: Jezusa slečejo; XI: Jezusa pribijajo na križ; XII: Kristus na križu; XIII: Marija z mrtvim sinom v naročju; XIV: Jezusa polagajo v grob. Cf. s. v. Bergant. L: SteskaS (1927, p. 88, 169, 185, 187—88, 189, 308, 310); Franc Ušeničnik: Katoliška liturgika (2. izd., Lj 1945); Ferguson (1954); Reau II/2 (1957, p. 465—69 — L!); E. Kramer: Kreuzvveg und Kalvarien- berg: Historische und baugeschichtliche Unter- suchung (Str 1957, »SdK« 313); Branko Fučič (ELU 3, 1964, p. 250); Notker Eckmann: Kleine Gcschichte des Kreuzweges: Die Motive und ihre kiinstlerische Darstcllung (Regensburg 1968, »Welt des Glaubens in der K.« 6); Franz Dambeck , Kreuzvveg (LCI II, 1970 — L!). — Cf. A. Cevc (ZUZ nv II, 1952, p. 194—95), J. Flis (1908, p. 165—67), K. Kunstle (1928), A. Stegenšek (1912). križ iz opatije Saint-Bertin —> križ v opatiji Saint-Bertin (infra) križ nadškofa Gerona —>• Geronov križ KRIŽNA GORA nad Škofjo Loko: pozno¬ gotska podr. c., ki je bila posv. sv. Urhu (šele od 1867 sv. Križu): * freske, po Steletu delo bavarskega, po Demusu pa koroškega slikarja (d. 1502), kažejo mdr. v koru po dva prizora iz legend sv. v Urha in jv. —> Korbinijana (»vrh gotskega realizma pri nas«), L: MAS I (1935); Ivan Komelj (VS. VI, 1959, p. 83—84), S. Mikuž (Delo, I, 24. VIL 1959, p. 6); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); Stele (1969, repr. 186—87). — Cf. E. Cevc (1944), O. Demus (OZKD, 1969, p. 111 & 119). križni hodnik (lat. claustrum, angl. the cloister, fr. le cloltre, hrv. klaustar, it. il chiostro, nem. der Kreuzgang), zvečine obokan, proti notr. sa¬ mostanskemu dvorišču odprt arkadni hodnik, ustrezno temu slednjemu zvečine kvadratne pa tudi pravokotne oblike. Med bogato kiparsko okrašenimi primeri romanske dobe npr. v Fran¬ ciji križna hodnika v Arlesu (St.-Trophime) in Moissacu, v Italiji pa pri katedr. v Monrealu. L: R. Rey: L’Art des cloitres romans: Etude icono- graphique (Toulon 1955). križ v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omeru je očitno bil pomanjšana replika včlikega zlatega križa, ki ga je dal opat —>• Suger postaviti na grob sv. Dionizija v opatijski c. v —> Saint- Denisu (po Sugerjevem opisu je njegovo pod¬ nožje krasilo 4 X 17, tj. skupno 68 tipoloških predpodob Križanja). Ohranjeno *podnožje saint- bertinskega križa (bron & jamičasti emajl, viš. 31 cm, šir. 22 cm, mozansko delo iz 1170/80, Saint-Omer, Mus.) sestavljajo polkrogla (ki jo nosijo 4 sedeči in pišoči evangelisti), na njej pilaster (spodaj na vogalih pilastra ustrezni atri¬ buti evangelistov) in na pilastru kapitel, na vsaki strani zaznamovan s personifikacijo enega izmed 4 elementov. Celota z 8 emajlnimi predpodobami Križanja: med Matejem in Markom na polkrogli Žrtvovanje velikonočnega jagnjeta in zaznamo¬ vanje naddurja in podbojev, na pilastru Aro n za¬ znamuje Levijev rod s črko tav, na kapitelu Ogenj s salamandrom; med Markom in Janezom Voda iz skale, Izak nese drva za žgalno daritev, Voda z ribo; med Janezom in Luko Bronasta kača, Grozd iz obljubljene dežele, Zemlja z lopato; med Luko in Matejem Jakobov blagoslov Jožefovih sinov, Vdova iz Sarepte in Zrak, ki kaže s prstom navzgor. L: SvvarzenskiR (1954, repr. 397—99 — L!); Reau I (1955, p. 209); MJ (1964); »US« 7 (1968, repr. p. 68). — Cf. G. Duby (Europe des Cathedrales 1966, repr. p- 22), E. Male (XIF 1922, p. 153—57), G. Schiller (U 1968, repr. 419—23). KRKA na Koroškem (nem. Gurk, Avstrija), katedr. Marijinega Vnebovzetja (nem. Maria Himmelfahrt), sez. o. 1140—o. 1200, triladijska *romanska slopna bazilika z zah. narteksom m nad njim emporo med zvonikoma, s prečno ladjo in znamenito, 1174 posv. * kripto (prvotno stanje najbolje kaže vzh. del stavbe z aps:dami in prečno ladjo); od 1932 dalje v oskrbi salva- torijancev. Zun.: na juž. portalu (o. 1150) y timpanu relief Kristusa z odprto knj. (na njej napis EGO SVM OSTIVM). V vhodni lop' 1085 krog — Kromer, Karl 1086 StS-e iz o. 1340: levo 32 bibl. prizorov od Ustvarjenja angelov do Elizeja, ki ga zasmehujejo dečki, des. 32 evang. prizorov od Oznanjenja do uničenih Binkošti. Gl. portal iz vhodne lope v ladjo 7-krat stopničasto poglobljen (bel marmor, o. 1190). Notr.: v. oh. s 4 v. cerkv. učitelji (Michael Honel 1626—38); Donnerjeva Pieta (svinec, 1740—41) in njegove delavnice reliefi na prižnici (svinec, 1740—41); 6 lesenih reliefov s prizori iz Hemine legende (o. 1515 — grofica Hemma, »blažena« od 1287 in svetnica [27. VI.] od 1938, tu 1043 ust. samostan benediktink, ki ga je bilo kmalu konec). V sev. ladji timpanon z reliefom Samson raztrga leva (o. 1200). Najpo¬ membnejše StS-e v 1267 posv. zah. empori iz o. 1264 (po W. Frodlu, po Ginhartu o. 1220); na oprogi, ki deli emporo v zah. in vzh. del, Jako¬ bova lestev. Na vzh. steni *Marija kot Sedeš Sapientiae (-> Salomonov prestol), nad njo 7 go¬ lobov za -usedem darov sv. duha, ob piestolu manjši personifikaciji kreposti Caritas in Cas- titas, sicer pa na vsaki strani po 3 večje Kreposti (~> šest Marijinih kreposti) in nad njimi preroki nli apostoli: levo Verecundia (& Sirah z napisom: ~*-gratia super gratiam mulier sancta et pudo- r ata), Virginitas (& Pavel) in Oboedientia (& Sa¬ muel), des. pa Solitudo (& Ozej), Prudentia (& Peter) in Humilitas (& Izaija)-, na oboku okrog križa (s 4 rekami paradiža) prizori Ustvarjenja z Adamom in Evo ( Ustvarjenje Adama, Bog pre¬ pove jesti od drevesa spoznanja, Izvirni greh, uničeni Izgon iz raja), spodaj na »pendentivih« P a 4 elementi ( Zemlja s snopom, Ogenj s soncem, 'Poda z ribo na trizobu, Zrak uničen). Na' zah. steni Spremenjenje na gori, ob straneh Sprevod ,re h kraljev in Slovesni vhod v Jeruzalem, na oboku Pa Nebeški Jeruzalem z angeli, ki vodijo planete ^Podoben koncept kaže-> Matrei). — O post- nem času pred v. olt. razobešen *postni prt iz '458 (najstar. od 9 na Koroškem ohranjenih!), k' kaže levo 50 bibl., des. pa 49 evang. prizorov. L: Rčau III/l (1958, p. 432 [Emma de Gurk]); r. Stelč, Gurk (ELU 2, 1962); P. Salvator Posch, ,o' vator ianer : Dom zu Gurk (5., izb. izd., Gurk / ,?)• — Cf. H. Busch (1963), E. Cevc (1970 — L! Kuo' s P r ' zor > iz Hemine legende]), O. Demus (1968 M, W. Frodl (1942 [StS-e]; 1955), K. Cinhart r .Q • Grimschitz * 1930; 1967), S. Hartvvagner (1963 U»69]), H. Schrade (1963), K. M. Svoboda (1965), Peider (1939). krog (lat. circulus, angl. the circle, fr. le cercle, hrv - krug, it. il circolo, nem. der Kreis), simbol Ve čnosti, podoba krogle (cf. s. v.), itd. ,, L: A. H. Allcroft: The Circle and the Cross: A ^tudy j a Continuity (2 knj., L 1927—1930); Margue- lo \^° e ffler-Delachaux: Le cercle, un symbole (G n . > »Coli. Action et pensče«); Ferguson (1954); Ur| ot (1962 — L!); Oskar Holl, Kreis (LCIII, 1970 — L!). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 16), G. de Tervarent (I 1958, stp 64—65). krogla (lat. globus ali pila, angl. the sphere, it. la sfera ali la palla, nem. die Kugel), geometr. telo, ideal centr. arhitekture, ki se mu je približal Panteon v Rimu, zlasti pa nekateri Boulleejevi in Ledouxovi načrti v času t. i. revolucijske ar¬ hitekture. — Na krogli lovi ravnotežje personi¬ fikacija sreče, sicer pa krogla pomeni kozmos. L: Wilhelm Wackernagel: Kleinere Schriften (Lpz 1872); Lars-Ivar Ringbom, Kretsen och klotet (Finsk Tidskrift, 1933); Dietrich Mahnke: Unendliche Sphare und Allmittelpunkt: Beitrage zur Genealogie der mathematischen Mystik (Halle 1937); Liselotte Moller, Die Kugel als Vanitassymbol (Jb. der Ham¬ burger Kstsmlgn., 1952); Peter Gerlach, Kugel (LCI II, 1970 — L!). — Cf. P. E. Schramm (1958), H. Sedlmayr (1939), A. M. Vogt (1969). krogovičje (angl. the tracery, fr. le remplage), stavbni ornament, ki je nastal kot sprva preprost geometr. okras gotskih šilasto zaključenih oken (s šestilom določljive, »merjene« oblike, zato za krogovičje nem. izraz das Mafiwerk), postal pozn. kot vse druge gotske oblike slikovito razgiban, sicer pa kot t. i. slepo krogovičje že zelo zgodaj krasil tudi razne druge stavbne dele, korne klopi, pohištvo nasploh itn. — Zgodnjo obliko krogovičja (t. i. negativno krogovičje) poznamo v katedr. v Chartresu in Limburgu lan der Lahti), najstar. pravo krogovičje pa v kornih kapelah katedr. v Reimsu (1211 —27). L: cf. L. Behling (1944). Krohg, Christian (1852—1925), norv. slikar in pisatelj, od 1909 dalje direktor ak. v Oslu. S: žanrski motivi iz življenja ribičev, prostitutk, itd. L: H. Grevenor (ThB XXI, 1927 — L!); L. 0stby (Kindler III, 1966, s. v. — L!). — Cf. R. Zeitler (1966 — L!). krokar (lat. corvus, angl. the raven, fr. le cor- beau, hrv. gavran, it. il corvo, nem. der Rabe), atribut raznih svetnikov (npr. -*■ Benedikt iz Nursije ali pa -> Ožbalt)', krokar s kruhom v zgodbi preroka Elije (-> Elijo hranijo krokarji) in legendi Pavla Puščavnika (-> Anton Puščavnik pri Pavlu Puščavniku). Prim. tudi ilustracije slav¬ ne Poejeve pesmi. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 127), III/3 (1959, p. 1508); Klementine Lipffert: Symbol-Fybel (4. izd., Kassel 1964, p. 40); Ferdinand Hermann, Das Tier als Schopfer (Stud gen, XX, 1967). — Cf. R. Graves (& R. Patai 1969, zlasti p. 144—45 & 161). Kromer, Karl (1924—....), avstr, arheolog, štud. in prom. (1947) na Dunaju, tam od 1958 dalje vodi prazg. odd. v Naturhistorisches Mus. B: Das Graberfeld von Hallstatt (2 knj., F 1959). L: cf. J. Filip (I 1966, s. v.). 1087 Krompir — kronološki pregled 1088 *Krompir, pomembna Groharjeva v Škofji Loki 1909 nastala slika (o, pl, 88 X 99 cm, MG, last SKP). Kronanje cesarice Jožefine -> Napoleon krona Jožefino v katedrali Notre-Dame *krona »Sv. Rimskega cesarstva«, otonski zla¬ tarski izdelek, najdragocenejši med nem. ces. insignijami in drugimi zakladi dunajske Welt- liche Schatzkammer (zlato, cloisonne emajl, dragi kamni, biseri): nastala za kronanje ces. Otona I. (962) ali 962/82, lok s križem in napisom Chuon- radus Dei Gratia Rom(anorum) Imp(erator) Au- gustus pa za ces. Konrada II. (1024—39). Osme- rokotno krono sestavlja 8 ploščic, 4 večje, od katerih je vsaka okrašena z 12 dragimi kamni po bibl. opisu Aronovega oblačila, pri katerem zaznamujejo 12 Izraelovih rodov (2 Mojz 28, 15—21), in 4 manjše z emajlnimi podobami in ustreznimi bibl. citati, od križa na levo po vrsti najprej (tj. ob des'sencu) Kristus med keruboma (Preg 8, 15: Po meni vladajo kralji, lat. P[er ] me reges regnant) in Izaija pred bolnim Ezekijo (Iz 38, 5: Glej, dodal bom tvojim dnem petnajst let), nato pa — ob levem sencu — kralj David (Ps. 98 [99], 4: Ti si kralj, ki ljubiš pravico) in kralj Salomon (Preg 3, 7: boj se gospoda in varuj se hudega) — ces. je predstavljen kot vladar in v. duhovnik (Rex et Sacerdos) ali z drugimi bese¬ dami: zaznamovani so njegova od boga dana oblast, pravičnost in modrost in želje po njego¬ vem dolgem vladanju. L: SvvarzenskiR (1954); EWA VI (1961, stp 725, t. 395), X (1965, stp 891); »US« 6 (1970, f p. 149). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964 — L!), P. Bloch (MJ Hdb., 1964, p. 770 & 780, op. 219 — L!), H. Fillitz (1953; 1954; 1967; 1969 [t. XXIV — L!]), M. Hauttmann (1929), H. Jantzen (1947 [1959], A. Weixlgdrtner (1926), o kroni sploh LCI II (1970, stp 659—61 -L!). Kronig, Wolfgang (1904—_), nem. um. zgo¬ dovinar, uči na univ. v Kolnu. B: ,Zur Friihzeit Jan Gossaerts' (ZfKg, 1934); Der italienische Einflufi in der flamischen Malerei im ersten Drittel des 16. Jahrhunderts (Wii 1936); ,HaUen- kirchen in Italien' (RJb, 1938); fieertgens Bild Jo- hannes des Taufer s' (Das Miinster, 1950); ,Zur Trans- figuration der Capella Palatina in Palermo' (ZfKg, 1956); ,La »Resurrezione« di Piero deda Francesca' (AAM, 1959); Cefalii: der sizilische Normannendom (Kassel 1963); ,Zeichnungen von Luca Cambiaso in Koln' (Arte Lom, 1964); ,Cranach und Gossaert bei Rembrandt: Rembrandt s Darstellungen von Johannes- enthauptung' (Trautscholdtov zb., 1965); The Ca- thedral of Monreale and the Norman Architecture in Sicily (2 knj., Pal 1967); Rheinische Vesperbilder (Monchengladbach 1967, »Kleine Biicher rheinischer K.«); ,Matthias Stomer's »Anbetung der Hirten « in Monreale' (Duvergerjev zb., 1968). L: Wer ist wer (1958). kronološki pregled pomembnih dogodkov iz um. in obče zgod., umetnin in vladavin: o. 2670 — 2135 pred: v Egiptu 3.—8. dinastija (Stara država) o. 2040 — 1650 pred: v Egiptu 11.—13. dina¬ stija (Srednja država) o. 1555 — 1070 pred: v Egiptu 18.—20. dina¬ stija (Nova država) o. 1000—963 pred: vlada kralj David 963—925 pred: vlada kralj Salomon 587 pred: Nebukadnezar zavzame Jeruzalem 559—529 pred: Kiros II. Veliki 443—429 pred: Periklejeve Atene 347 pred: umre Platon 336—323 pred: vlada Aleksander Veliki 44 pred: umorjen Cezar 31 pred: bitka pri Akciju 30 pred—14: vlada Avgust 7/6 pred: rojen Jezus Kristus 14 — 68: julijsko klavdijska dinastija 26 — 36: v Palestini vlada Poncij Pilat 69 — 96: flavijska dinastija 70: zavzet in razrušen Jeruzalem 79: ob izbruhu Vezuva zasuti mesti Pompeji in Herkulanum 98 — 117: Trajan: *Trajanov steber 117 — 138: Hadrijan: * Panteon v Rimu 161—180: Mark Avrelij 193 — 211: Septimij Sever 211—217: Karakala 284 — 305: Dioklecijan: * Dioklecijanova palača 312: bitka pri Milvijskem mostu 313: milanski tolerančni edikt 315: *Konstantinov slavolok 325: nicejski koncil 330: Konstantinopel prestolnica 353 — 366: papež Liberij 359: * sarkofag Junija Bassa 401—417: papež Inocenc I.: *mozaik v apsidi Sta Pudenziana v Rimu 422 — 432: papež Celestin I.: *Sta Sabina 431: koncil v Efezu 432 — 440: papež Sikst III.: *mozaiki v Sta Maria Maggiore v Rimu 476: konec zahodnorim. cesarstva 526: umre Teodorik 527 — 565: vlada Justinijan I 532 — 537: sez. *Hagia Sofia 545 — 553: Maksimijan nadškof v Raveni: *Maksimijanova katedra 547: posv. *San Vitale v Raveni 549: posv. *Sant'ApolUnare in Classe v Raveni 568: Langobardi v Italijo, Slovenci v svojo zdajšnjo domovino 579 — 590: papež Pelagij II.: obnovljena a zilika *San Lorenzo fuori le mura v Rimu 1089 kronološki pregled 1090 586: *Rabulov evangeliar 590 — 604: papež Gregorij I. Veliki konec VI. st.: * Evangeliar Avguština Canter- buryjskega 610 — 641: vlada Heraklij 622: hedžra 625: umre Teodolinda 632: umre Mohamed 636: umre Izidor Seviljski 638: muslimani pod kalifom Omarjem zavza¬ mejo Jeruzalem o. 646/53: koran 2. pol. VII. st.: *Codex Durmachensis 673 —77: Arabci oblegajo Carigrad 691: dkč. *mošeja El-Aksa v Jeruzalemu o. 700: *Codex Lindisfarnensis zač. VIII. st.: *Codex Amiatinus 726 — 843: ikonoklazem o. 737: umre langobardski vojvoda Pemmo 737: Karel Martel premaga Arabce pri Nar- bonnu; Čedad sedež oglejskega patrijarha 744 — 749: vlada langobardski kralj Rathis o. 750: *Sacramentarium Gelasianum 762 — o. 786: oglejski patrijarh Sigvald 768 — 814: vlada Karel Veliki 769: Tasilo ustanovi samostan Innichen 777: Tasilo ustanovi samostan Kremsmunster 781/783: *Godeskalkov evangelist ar 786 — 809: vlada kalif Harun al-Rašid 796: Drava meja med salzburškim in oglejskim cerkvenim ozemljem o. 800: *Adin evangeliar in * Dunajski evange¬ liar Karla Velikega, *Codex Cenanemsis o. 810: *Evangeliar iz Lorscha 817 — 824: papež Paskal I.: v Rimu cerkvi Santa Maria in Domnica in Santa Prassede 824 — 859: nadškof Angilbert v Milanu: * Vital¬ ni ni je v antependij 847 — 855: papež Leon IV.: StS Vnebohod v c. S. Clemente v Rimu 867 — 1056: makedonska dinastija 867 — 886: Vasilij I.: zanj 880—86 *Homilije Gregorija Nazianškega 886 — 912: Leon VI.: *mozaik s proskinezo Leona VI. pred Kristusom o. 900: *Tuotilova reliefa 913 — 959: Konstantin VIL Porfirogenet 969 — 976: Gero je nadškof v Kolnu: *Geronov križ v kolnski stolnici 973 — 983: vlada Oton II. 976 — 1025: vlada Vasilij II. Bulgaroktonos 977— 993: Egbert nadškof v Trierju: *Codex Lgberti in *Psalterium Egberti 983 — 1002: Oton III.: * Evangeliar Otona III. 993—1022: Bernward škof v Hildesheimu 37 1002 — 1024: vlada Henrik II.: *Perikope Hen¬ rika II., * Baselski antependij, etc. 1024 — 1125: salijska dinastija 1063: zač. zidave *katedr. v Piši, c. *Sant’Ab- bondio v Comu in verj. *Markove c. v Benetkah 1066: bitka pri Hastingsu 1080: pade Rudolf Švabski: * nagrobna plošča v Merseburgu 1080 — 1106: * križno rebrasti obok katedr. v Speyerju 1084: Robert Guiscard opustoši Rim 1088: zač. *Cluny III 1096: zač. 1. križarske vojne; posv. c. *Saint- Sernin v Toulousu o. 1100: *StS-e v c. Saint-Savin-sur-Gartempe 1107 — 1118: opat Hellinus v Liegeu: *krstilnik Renierja iz Huya 1113/1118: *kapiteli iz clunyjske opatijske c. 1122 — 1151: Suger opat v Saint-Denisu o. 1130/1135: Gislebertov timpanon z reliefom * Poslednje sodbe v Autunu 1136: ust. cistercijanski samostan v Stični 1138 — 1250: štaufovska dinastija 1140: ust. ben. samostan v Gornjem gradu 1140 — 1143: *kor opatijske c. v Saint-Denisu 1144 & 1146: prvič imen. Ljubljana o. 1145/1155: * Kraljevski portal v Chartresu 1151: umre Suger 1153: umre Bernard iz Clairvauxa 1163: zač. * katedr. Notre-Dame v Parizu 1164: *Nerezi: Sv. Pantelejmon; ust. kartuzija v Žičah na Štajerskem 1166: *lev v Braunschweigu o. 1180: *Miroslavljevo evandelje 1181: dkč. t. i. * Verdunski oltar v Klosterneu- burgu pri Dunaju 1188: dkč. *Portico de la Gloria v Santiagu de Compostela 1194: zač. *katedr. v Chartresu 1204 — 1261: latinsko cesarstvo 1211: zač. *katedr. v Reimsu 1214: *Buvinova vrata 1215: ust. dominikanski red 1220: zač. *katedr. v Amiensu in *katedr. v Salisburyju 1226: umre Frančišek Asiški 1226 — 1270: vlada Ludovik IX. Sveti 1234: ust. cistercijanski samostan v Kostanje¬ vici na Dolenjskem 1240: * Radovanov portal 1247: zač. *katedr. v Beauvaisu 1248: zač. * katedr. v Kolnu; dkč. * Saint e- Chapelle v Parizu o. 1250/1260: *naumburški ustanovniki 1259/60: Nicola Pisano dkč. * prižnico v bap- tisteriju v Piši — Leksikon 1091 kronološki pregled 1092 1260: ust. kartuzija v Bistri pri Vrhniki 1260- a leta: *Sopočani 1261 — 1453: dinastija Paleologov 1273: Rudolf Habsburški nemški kralj 1278: Rudolf premaga Otokarja II. Premysla 1284: pomorska zmaga Genove nad Piso 1294/1295: zač. c. *Sta Croce v Florenci 1296: Arnolfo di Cambio začne zidati florent. stolnico *Santa Maria del Fiore 1298: zač. * Pal. Vecchio v Florenci 1303/1313: Giotto poslika *Cappella deli'Arena 1308 — 1311: Ducciova *Maesta 1309 — 1377: »Avignonska sužnost« 1321: umre Dante o. 1325: *Bellevillski brevir 1328: *Guidoriccio da Fogliano Simoneja Mar¬ tinija v sienskem Pal. Pubblico 1333: *Oznanjenje Simoneja Martinija 1334: Giotto začne zidati *Campanile florent. stolnice 1335: Koroška in Kranjska pod Habsburžani 1337: umre Giotto 1338—39: Ambrogia Lorenzettija * Posledice dobre in slabe vlade v mestu in na deželi 1339: Simone Martini v Avignon 1340: posv. t. i. *albertinski kor dunajske stol¬ nice sv. Štefana; o. 1340 z imenom *Dienst- botenmadonna, znana Marijina soha 1344: umre Simone Martini 1347: rkp. * De Civitate Dei iz Bistre 1347 — 1349: »črna smrt« v Evropi 1347 — 1378: vlada cesar Karel IV. o. 1350: * Madona iz Kladska 1353 ali 1356: Peter Parler v Prago 1359: zač. t. i. *rudolfinska ladja dunajske stolnice sv. Štefana o. 1360/1364: * Portret fr. kralja Janeza Dobrega o. 1365: *Portret Rudolfa IV. Ustanovnika o. 1366/68: Andrea da Firenze poslika t. i. Cappellone degli Spagnoli (*Apoteoza Tomaža Akvinskega in druge freske) o. 1380: *Grabowski oltar 1389: bitka na Kosovem polju; * Ladislavova legenda v Turnišču 1392: *freske v Martjancih 1398 — 1410: sezidana *cerkev na Ptujski gori o. 1400 — o. 1430: internacionalni gotski slog 1401 — 1402: natečaj za druga vrata florent. baptisterija 1406: Jacopa Della Quercia *nagrob. Ilarie del Carretto v Lucci 1413/1416: *Sijajni horarij vojvode berryjskega 1416: umre Jean de France, duc de Berry 1417: Janeza iz Brunecka freske ( *Poklon treh kraljev itd.) v IV. arkadi križnega hodnika v Briksnu 1419: Brunelleschi začne zidati *Spedale degli Innocenti v Florenci 1423: Gentileja da Fabriano * Poklon kraljev 1424/27: Masacciove *freske v Cappella Bran- cacci v Sta Maria del Carmine v Florenci 1428: Friderika Beljaškega * freske v Millstattu o. 1430/32: Donatellov bron. * David 1432: dkč. *Gentski oltar in L. Moserjev *Tiefenbronnski oltar 1434: *Arnolfini in njegova žena 1436: * Madona kanonika van der Paele; Uccel- lov *Giovanni Acuto v florent. stolnici 1437: Multscherjev *oltar z gradu Wurzach 1438: umre zadnji gospod Ptujski: *nagrob. 1441: umre Jan van Eyck 1443: Janeza Ljubljanskega * freske na Viso¬ kem pod Kureščkom 1444: Witzov * Petrov ribolov 1445: dkč. *Retablo de los Concelleres 1445 — 1450: Donatellov *Gattamelata 1446: *korne klopi v ptujski proštijski c. 1447—1455: papež Nikolaj V. 1447 — 1449: fra Angelica *freske v kapeli Ni¬ kolaja V. v Vatikanu 1449: Laibovo *Križanje na Dunaju; rojen Lo- renzo il Magnifico 1449/1457: Mantegnove *freske v Cappella Ovetari (Chiesa degli Eremitani) 1452: rojen Leonardo da Vinci 1452/1460: * Legenda pravega križa v Arezzu 1453: Turki zavzamejo Carigrad; *jreske v Crngrobu (sgn. Bolfgangus ...) 1454/1455: Donatellova *Marija Magdalena 1456: *Niccold da Tolentino v florent. stolnici; Janeza Ljubljanskega *freske na Muljavi o. 1456/1460: Donatellova * Judita 1457: Laibovo * Križanje v Gradcu 1458 — 1464: papež Pij II. Piccolomini 1459: Janeza Ljubljanskega * freske na Kam¬ nem vrhu nad Ambrusom 1459— 1463: Benozza Gozzolija * freske v ka¬ peli v Medičejski palači v Florenci 1461 — 1462: ust. ljubljanska škofija 1464—1467: Dirka Boutsa * oltar Zadnje ve¬ čerje v Leuvenu 1466: umre Donatello 1467: *freske na Mačah 1471: rojen Albrecht Diirer 1471—1484: papež Sikst IV. Della Rovere 1472: umre Leon Battista Alberti o. 1473/1474: Mantegna slika v Mantovi: zac- iluzionističnega stropnega slikarstva 1473/1478: *Portinarijev oltar 1474: Vincenca iz Kastva * freske v c. MarU e Device na Škriljinah pri Bermu o. 1475: Verrocchiov *David 1093 kronološki pregled 1094 1475: rojen Michelangelo 1477 — 1489: StoBov *oltar Marijine smrti v Krakovu na Poljskem o. 1478: Botticellijeva * Pomlad 1478: zarota Pazzijev v Florenci: umorjen Giuliano de’ Medici 1480: verj. Botticellijev *Sv. Avguštin v c. Ognissanti v Florenci; Verrocchio prejme naro¬ čilo za Colleonija 1481: dkč. Pacherjev * oltar v Sankt Wolf- gangu; Leonardo da Vinci zapusti Florenco in se odpravi v Milano, njegov * Poklon treh kraljev ostane nedk. 1481 — 1482: Botticellijeve, Ghirlandajove, Pe- ruginove, Rossellijeve in Signorellijeve *freske v Sikstinski kapeli 1483: Leonardo da Vinci začne *Madono v votlini; rojen Rafael 1485: Ghirlandajove *freske v Cappella Sas- setti v c. Sta Trinita v Florenci 1488: umre Verrocchio 1489: Memlingova *Uršulina skrinjica 1490: Ghirlandajo s sodel. dkč. *freske v koru c. Sta Maria Novella v Florenci, Janez iz Kastva s sodel. pa freske v Hrastovljah 1491: umre Martin Schongauer 1492: odkritje Amerike; v Florenci umre Lorenzo il Magnifico 1492 — 1503: papež Aleksander VI. Borgia 1493: izide *Schedelsche VVeltchronik ; Diirer- jev *Avtp. v Louvru 1493— 1519: vlada ces. Maksimilijan I. 1494: Medičejci pregnani iz Florence, *Liibe- ška Biblija 1495: Carpacciov *Sen sv. Uršule o. 1495: Botticellijevo * Obrekovanje 1495—1497: Leonardova * Zadnja večerja 1497 — 1499: Michelangelova rimska *Pieta 1498: Savonarola obsojen in sežgan; Diirerjev lesor. cikel * Apokalipsa in *Avtp. v Pradu 1499: Medičejci pregnani iz Florence 1499 — 1504: Signorellijeve * freske v Orvietu 1500: Botticellijevo mistično *Rojstvo in Dii- re, jev kristomorfni *Avtp. 1301/1504: Michelangelov *David 1502: * freske na Križni gori 1503 — 1513: papež Julij II. Della Rovere °- 1503/1505: Leonardova *Mona Liza 1504: Diirerjev bakr. *Adam in Eva ; *freske P r * Sv. Primožu nad Kamnikom " 1305: Giambellinova *Pala di San Zaccaria, Michelangelo dobi naročilo za *Julijev nagrob. 1506: odkrita Laokoontova skupina; Bramante Za -čnc zidati *Petrovo c. v Rimu; Diirerjev *Opus 9utnque dierum; umre Mantegna 1507: Rafaelova *»Lepa vrtnarica « in *Pola- ganje v grob 1508: rojen Palladio 1508 — 1512: Michelangelov *strop Sikstinske kapele v Vatikanu 1509 — 1511: Rafaelova *Stanza detla Segna- tura v Vatikanu 1510: Altdorferjev *Sv. Jurij v gozdu; umreta Botticelli in Giorgione 1511: Diirerjeva *»Slika vseh svetnikov « 1511 — 1514: Rafaelova *Stanza di Eliodoro 1513 — 1521: papež Leon X. 1513: Diirerjev bakr. * Vitez, smrt in hudič 1514: Diirerjeva bakr. *Hieronim v svoji celici in *Melencolia I 1514 — 1517: Rafaelova *Stanza deli'Incendio 1516: umreta Giovanni Bellini in Bosch 1517: zač. reformacije: Luter nabije 95 lat. tez na vrata grajske c. v VVittenbergu 1519: umreta Leonardo da Vinci in cesar Ma¬ ksimilijan I. (do 1556 ces. Karel V.) 1520: umre Rafael 1520 — 1521: Diirerjevo niz. potovanje 1521: Wormski edikt 1523 — 1534: papež Klemen VII. 1523: umreta Perugino in Signorelli 1524 — 1525: kmečka vojna v juž. Nemčiji 1526: Diirerjevi *»Štirje apostoli << pa portreti *Hieronymus Holzschuher, *Jacob Muffel in * Jo¬ hann Kleberger; Holbeina ml. *Madona župana Meyerja; Tizian dokonča *Madono družine Pe- saro; *freske v c. Marija Gradec 1526 — 1528: Pontormovo * Polaganje v grob 1527: »Sacco di Roma«: cesarske najemniške čete zavzamejo in oplenijo Rim 1528: umreta Diirer in Griinewald 1529: Turki prvič oblegajo Dunaj; Altdorfer- jeva * Aleksandrova bitka 1533: Holbeina ml. *Poslanika 1534: ust. jezuitski red 1538: Tizianova *Urbinska Venera 1541: Michelangelo dokonča * Poslednjo sodbo 1543: Cellini dokonča *solnico; umre Hans Holbein ml. 1545: zač. tridentinskega koncila 1546: Tizianov * Pavel III. z vnukoma; umre Martin Luter 1548: Tizianov konjeniški portret * Karla V. v bitki pri Miihlbergu; Tintorettov * Čudež sv. Marka {Sv. Marko reši sužnja) 1550: 1. izd. Vasarijevih Življenjepisov (Le Vite de' piu eccellenti Architetti, Pittori et Scul- tori Italiani ...) 1553: Ascanio Condivi: Vita di Michelangelo Buonarroti 1095 kronološki pregled 1096 1556 — 1559: sezidano *Ottheinrichovo krilo v Heidelbergu 1557: Pieter Aertsen: * Jajčni ples; Lodovico Dolce: Dialogo della Pittura intitolato PAretino 1559: P. Bruegla star. * Flamski pregovori in *Boj med pustom in postom 1559/1562: Tizianovo *Ugrabljenje Europe 1560: P. Bruegla star. * O troske igre; Vasari začne zidati *Pal. degli Uffizi o. 1561: *freske v Vili Barbaro, zdaj Villa Volpi (Paolo Veronese) 1562: P. Bruegla star. * Padec upornih angelov; Vignola: Regola delli cinc/ue ordini d'architettura o. 1563: P. Bruegla star. *»Dulle Griet« 1563: konec tridentinskega koncila; P. Bruegla star. * Babilonski stolp; * Svatba v Kani (Paolo Veronese) 1564: P. Bruegla star. *Pot na Kalvarijo; Tin¬ toretto začne svoje delo za *Scuola di San Rocco ; umre Michelangelo 1565: P. Bruegla star. * Vrnitev lovcev (»Ja¬ nuar«), * Temačni dan, * Spravljanje sena, * Žetev in * Črede se vračajo 1566: P. Bruegel star. naslika *Ljudsko štetje v Betlehemu 1567: P. Bruegla star. * Spreobrnjenje sv. Pavla 1568: P. Bruegla star. * Slepci; 2. izd. Vasari- jevih Življenjepisov (Le vite de' piu eccelenti Pit- tori, Scultori e Architettori ...) 1569: umre Pieter Bruegel star. o. 1570: Tizianovo *Kronanje s trnjem 1570: Molanus: De picturis et imaginibus sacris 1570—1572: *Studiolo Francesca 1. 1570/1576: Tizianova * Pie ta 1571: umre Benvenuto Cellini 1572: »Šentjernejska noč« v Parizu 1573: * Pojedina v Levijevi hiši (Paolo Veronese — zasliševanje pred inkvizicijsko komisijo) 1576: umre Tizian 1576 — 1612: vlada ces. Rudolf II. 1577: rojen Rubens 1583/1587: Tintorettove zadnje slike v Scuola di S. Rocco: mdr. * Oznanjenje, *Beg v Egipt, *Marija Magdalena in *Marija Egiptovska 1586: El Grecov * Pogreb grofa Or gaza 1588: umre Paolo Veronese 1589 — 1610: vlada fr. kralj Henrik IV. 1592/1594: Tintorettova zadnja *Zadnja večer¬ ja (S. Giorgio Maggiore v Benetkah) 1594: umre Tintoretto 1597/1605: *freske v Galleria Farnese 1598: rojena Zurbaran in G. L. Bernini 1598 — 1601: Caravaggiove slike v c. S. Luigi dei Francesi, predvsem *Poklicanje sv. Mateja 1599: rojeni Anthonis van Dyck, Velazquez in Borromini 1600 — 1601: Caravaggiovi sliki * Križanje sv. Petra in * Spreobrnjenje jv. Pavla v c. Sta Maria del Popolo v Rimu o. 1603/04: *lunete za kapelo v Palazzo Aldo- brandini v Rimu 1604: Karel van Mander: Het Schilder-Boek 1606: rojen Rembrandt 1609: umre Annibale Carracci 1610: umre Caravaggio 1610 — 1643: fr. kralj Ludovik XIII. 1610 — 1611: Petra Paula Rubensa * triptih s Postavljanjem križa 1611 — 1614: Petra Paula Rubensa *triptih s Snemanjem s križa 1613: Guida Renija freska *Aurora 1614: Domenichinovo *Obhajilo sv. Hieroni¬ ma; umre El Greco 1615: Salomon de Brosse začne zidati * Luk¬ semburško palačo v Parizu 1618 — 1648: tridesetletna vojna 1620: Rubensov *»Coup de lance« 1622 — 1625: Rubensov * cikel Marije Medi- čejske (21 slik) 1623: Velazquez postane dvorni slikar 1624: Bernini dokonča *Apčlona in Dafne 1624 — 1642: kard. Richelieuje prvi minister v Franciji (ust. mdr. 1635 Academie fran(aise) 1625: Rembrandt postane samostojen mojster v Leidenu, njegova prva znana dat. slika: Kam- nanje jv. Štefana 1628: Velazquezovi *»Los borrachos« 1629: Velazquez prvič odpotuje v Italijo 1630: Velazquezova * Vulkanova kovačnica 1632: Rembrandtova * Anatomija dr. Tulpa 1634: Rembrandt se oženi s Saskio 1634 — 1635: Velazquezova * Predaja Brede 1635: Rembrandtovi sliki * Ugrabitev Gani- meda in * Abraham daruje Izaka 1636: Rembrandtovi sliki *Danaa in *Oslepi- tev Samsona o. 1638: Poussinova slika *Et in Arcadia ego 1638: Rubensova slika *Posledice vojne; Bor¬ romini začne zidati c. *San Carlo alle Quattro Fontane v Rimu 1639: Pietro da Cortona dokonča * stropno fresko v G ran Salone rimskega Palazzo Barberiru 1640: umre Rubens 1641: umre van Dyck 1642: Rembrandtova *»Nočna straža « o. 1642/1645: Rembrandtova grafična mojstro¬ vina *»Stogoldinarski list« 1642 — 1661: vodi fr. politiko kard. Mazarin 1643: Rembrandtova * Pokrajina s 3 drevesi 1643— 1715: fr. kralj Ludovik XIV. 1644 — 1655: papež Inocenc X. Pamphilj 1097 kronološki pregled 1098 1645 — 1652: Berninijevo * Zamaknjenje jv. Tereze, v c. Sta Maria della Vittoria 1648: ust. v Parizu Academie Royale de Pein- ture et de Sculpture 1649: obglavljen angl. kralj Karel I. 1650: Poussinov *Avtp. (Louvre); Velazquezov * Portret papeža Inocenca X. o. 1652/1653: Rembrandtov *»Dr. Faust« 1653: Rembrandtova slika * Aristotel ob Ho¬ merjevem doprsju in jedk. * Trije križi 1654: Rembrandtovi sliki *Jan Six in *Betsa- beja v kopeli 1655: Rembrandtova jedk. *Ecce Homo 1655 — 1667: papež Aleksander VII. Chigi 1656: Rembrandtovi sliki * Jakobov blagoslov m * Anatomija dr. Joana Deymana ; Velazquezove *Las meninas 1658: Rembrandtov *Avtp. (Frick Coli.) o. 1659: Velazquezov * Inf ant Filip Prosper 1660: umre Velazquez 1661: po Mazarinovi smrti Ludovik XIV. sam zavlada, Nicolas Fouquet strmoglavljen (malo Prej dkč. njegov *Vaux-le-Vicomte); Rembrand¬ tova *Zarota Batavijcev 1662: Rembrandtovi *»Staalmeesters « 1664: Halsovi * Regenti in * Regent inje zave- Ošča za starce v Haarlemu ; umre Zurbaran 1665: Rembrandtov * G erard de Lairesse\ umre Nicolas Poussin 1666: vdliki požar v Londonu; Rembrandtov Jeremias de Decker ; umre Frans Hals 1667: Borrominijev samomor 1669: Rembrandtova zadnja avtp. (Nat. Gali. & Mauritshuis), Rembrandt umre 1674 — 1679: G. B. Gaullijeva *stropna freska v ladji c. II Gesii v Rimu 1675: umre Jan Vermeer van Delft 1680: umre G. L. Bernini 1681 — 85: VVeissenkirchnerjev * okras v. dvo¬ rane v gradu Eggcnberg pri Gradcu 1683: Turki drugič in zadnjič oblegajo Dunaj; Urnr e Colbert 1684: rojen Watteau 1689 — 1725: vlada Peter Veliki 1690: umre Charles Lebrun 1691 — 1694: *stropna freska v ladji c. StTgna- z ’° v Rimu (Andrea Pozzo) 1693: umre Valvasor; ustanovljena Academia °Perosorum 1696: rojen G. B. Tiepolo 1697: rojen Hogarth 1699: rojena Valentin Metzinger in Chardin 1700: rojen Franc Jelovšek 1715: umre Ludovik XIV. 1715 — 1723: obd. Regence 1717: s t. i. * Vkrcanjem za Kitero postane Watteau član Akademije 1720: VVatteaujev *Gersaintov izvesek 1721: umre Watteau; rojen Fortunat Bergant 1722: rojen Anton Cebej 1723: umreta Christopher Wren in Joh. Bernh. Fischer von Erlach 1734 — 1739: Cuvilliesov *Amalienburg v Nym- phenburškem parku 1737 — 1739: Donnerjev *Providentia-Brunnen 1739: umre Cosmas Damian Asam 1740 — 1780: vlada Marija Terezija (od 1765 dalje sovladar pozn. Jožef II.) 1743 — 1771: sez. *Vierzehnheiligen (arh. B. Neumann) 1745: umre Johann Lucas von Hildebrandt 1746: rojen Goya 1748: rojen Jacques-Louis David 1751: Robba dokonča * Vodnjak kranjskih rek v Ljubljani 1751 — 1772: izhaja velika fr. Enciklopedija 1753: Jelovškove * freske na Sladki gori 1754—1792: fr. kralj Ludovik XVI. 1755: Winckelmann: Gedanken iiber die Nach- altmung der griechischen Werke in der Malerei und Bildhauerkunst 1757: umre Francesco Robba; rojen Canova 1759: umre Valentin Metzinger 1760: James Macpherson: »Ossian« ( Frag- ments of Ancient Poetry, Collected in the High- lands of Scotland , and Translated from the Gaelic or Erse Language) 1761: A. R. Mengsova freska * Parnas 1762 — 1796: vlada Katarina Velika 1764: Winckelmann: Geschichte der Kunst des Altertums 1766: G. E. Lessing: Laokoon oder iiber die Grenzen der Malerei und Poesie 1768: umorjen Winckelmann, umre Canaletto; rojen Thorvaldsen 1769: umre Fortunat Bergant 1770: umre G. B. Tiepolo 1774: Goethe: Die Leiden des jungen IVerther; rojen C. D. Friedrich 1776 — 1783: amer. osvobodilna vojna 1780—1790: ces. Jožef II. 1781: J.-L. Davidov * Portret grofa Potockega na konju 1782: FiiBlijeva *Nočna mora 1784: umre Diderot; rojen Fran?ois Rude 1785: J.-L. Davidova *Prisega Horacijev 1787: J.-L. Davidova *Sokratova smrt 1789: fr. revolucija; J.-L. Davidova slika *Brutu prineso liktorji trupli njegovih sinov 1791: rojen Gčricault 1792: Francija republika 1099 kronološki pregled 1100 1792—1795: Konvent 1793: Ludovik XVI. obglavljen; J.-L. Davi¬ dov * Umorjeni Mar at ; umre F. Guardi 1795—1798: Direktorij 1796: Grosov *Bonaparte na mostu pri Arcoli 1798: rojen Delacrobc 1799: Bonaparte prvi konzul; J.-L. Davidova podoba *Sabinke 1800: J.-L. Davidovi sliki *Bonaparte na pre¬ lazu sv. Bernarda in *Madame Recamier; Goyeva * Družina šp. kralja Karla IV. 1801: umre »Kremser-Schmidt« 1802: Percier in Fontaine začneta oblikovati *rue de Rivoli v Parizu 1804: Grosova slika * Bonaparte pri kužnih bolnikih v Jafi 1804 — 1814: »prvo cesarstvo« 1805 — 1807: Davidova orjaška kompozicija * Napoleon krona Jožefino v katedr. Notre-Dame 1807: Antonia Canove *Venus Victrix (Pao- lina Borghese); T. Minardijev *Avtp. 1808: Girodetov * Pogreb Atala; Grosova * Bitka pri Eylauu ; rojen Daumier 1812: J. Martinova slika *Sadak išče vodo pozabljenja 1813: J. A. Kochovi * Slapovi pri Subiacu 1814: J.-L. Davidova »času primerna« slika *Leonidas pri Termopilah 1814 — 1815: Dunajski kongres 1816: Rossinijev Seviljski brivec 1817: Fohrova *Pokrajina v Sabinskih gorah 1819: na pariškem Salonu razstavljena Geri- caultova slika * Splav ladje Meduze ; rojen Courbet 1821: zač. grš. osvobodilnih bojev proti Tur¬ kom; C. D. Friedrichova slika * Razbito »Upanje« 1822: Delacroixova slika * Dante in Vergil v peklu ; umre Antonio Canova 1823: Beethovnova IX. simfonija 1824: Blakov akvarel Dante sreča Beatrice; Delacroixov * Pokol na Hiosu; umreta Byron in Gčricault 1825: umreta J.-L. David in J. H. FiiBli 1826: C. G. Carusov * Atelje v mesečini 1827: Delacroixovi sliki *Sardanapalova smrt in *Grčija umira na ruševinah Misolungija; Ingre- sova *Apoteoza Homerja ; umreta Ludvvig van Beethoven in VVilliam Blake 1828: umro Houdon, Goya, Franc Kavčič (Caucig) in Bonington 1829: Tominčeve *»Moskonke« 1830: julijska revolucija v Parizu; Corotova *Katedr. v Chartresu; Delacroixova *Svoboda vodi ljudstvo ; Delarochova * Edvardova otroka 1830 — 1848: fr. kralj Ludovik Filip 1831: rojen Camille Pissarro 1832: Ingresov *Monsieur Bert in; umre Goe¬ the; rojen Edouard Manet 1833 — 1836: Rudova *»Marsejeza« 1834: Daumierova lito. *Rue de Transnonain; Delacroixove *Alžirke in *Chillonski jetnik; ro¬ jen Edgar Degas 1837: Amerlingov *Rudolf Arthaber s svojimi otrdki; Turnerjeva slika *Hero in Leander 1837—1901: vlada angl. kraljica Viktorija 1839: Ingresova *Odaliska s sužnjo; Turner¬ jeva * Zadnja vožnja bojne ladje Temeraire; Da- guerre objavi izum fotografije; rojen Cezanne 1840: Delacroixovi sliki * Križarji zavzamejo Carigrad 12. aprila 1204 in * Don Juanov brodo¬ lom; Ingresova slika *Antioh in Stratonika; ro¬ jena Claude Monet in Auguste Rodin 1841: A. L. Richterjeva *SV. Genovefa; rojen Auguste Renoir 1843 — 1850: Labroustova *Bibliotheque Ste- Genevieve v Parizu 1844: Turnerjeva slika *Rain, Steam and Speed o. 1845: G. C. Binghamovi *Trgovci s krznom na Missouriju 1846: Delacroixovo * Ugrabljenje Rebeke 1848: Karl Marx in Friedrich Engels objavita Manifest komunistične partije; februarska revo¬ lucija v Parizu; marčna revolucija na Dunaju; Louis Napoleon fr. prezident; rojen Gauguin 1848 — 1916: vlada cesar Franc Jožef I. 1849: A. B. Durandovi * Sorodni duši; umre France Prešeren 1850: W. H. Huntova slika *Claudio in Isa- bella; J. E. Millaisova * Tesarjeva delavnica; D- G. Rossettijeva *Ecce Ancilla Domini 1851: drž. udar Louisa Napoleona; Paxtonova * Kristalna palača na svet. razst. v Londonu; Chassžriaujeva *Kozaška deklica ob Mazepinem truplu; Fedotova * Mlada vdova 1852: ust. South Kensington Mus. v Londonu (pozn. V. & A.), prvi umetnoobrtni muz. na svetu 1852 — 1870: »drugo cesarstvo v Franciji« 1853: zač. krimske vojne; Rudov *spom. mar¬ šala Neya v Parizu; Haussmann postane pariški prefekt; rojen Vincent van Gogh 1854: odprta 1. železnica čez Alpe, tj. čez Semmering 1855: Courbetov * Slikarjev atelje; J. Burck- hardt: Der Cicerone 1856: umre Heinrich Heine 1857: izidejo Baudelairove Les Fleurs du ma 1858: VVilhelm Busch: Max und Moritz 1859: Avstrija izgubi Lombardijo 1860: umorjen Abraham Lincoln; odkrit Fern- kornov *spom. nadvojvode Karla na Dunaju; Burckhardt: Die Cultur der Renaissance in l !a ' lien; H. Grimm: Das Leben Michelangelos 1101 kronološki pregled 1102 1861: zač. severnoamer. secesijske vojne (do 1865); Charles Garnier zmaga na natečaju za pariško opero 1861/1862: Manetova *Lola de Valence 1863: Manet naslika * Zajtrk na travi (razstav¬ ljen na Salonu odbitih) in * Olimpijo-, umre Euge- ne Delacroix 1864: Cesare Lombioso: Genio e follia 1864 — 1869: L. N. Tolstoja Vojna in mir 1865: Manetova Olimpija prvič razstavljena 1866: rojena Kandinsky in Aby Warburg 1866 — 1867: Josipa Jurčiča Deseti brat izhaja v Celovcu 1867: izide Karla Marxa Kapital, I; umreta Baudelaire in Ingres; rojen Ivan Grohar 1868: Dostojevskega Idiot ; začne izhajati Slo¬ venski narod v Lj; Manetov Portret Emila Zolaja 1869: prve impresionistične slike (Monet & Renoir v La Grenouillere); rojen Rihard Jakopič 1870: francosko-pruska vojna; Schliemann začne izkopavati v Troji; Stritar začne izdajati na Dunaju Zvon; umre Dickens 1871: komuna v Parizu; zač. III. republike v Franciji; v. požar v Chicagu; skomponirana In¬ ternacionala 1872: rojena Beardsley in Matija Jama 1873: klerikalno konservativno politično gla¬ silo Slovenec začne izhajati v Lj (do 1945); Levstik izdaja Pavliho 1874: rojen Max Dvofak 1876: Rodinov akt * Bronasta doba; Degas: * Absint; Renoir: *Le Moulin de la Galette; Janez Šubic: *Sv. Martin ozdravlja bolnico; rojen Ivan Cankar 1878: rojen Oton Župančič 1879: umre Daumier 1880: Rodin začne * Vrata pekla; Janeza Šu¬ bica *portreti očeta Štefana, matere Ance in s estre Mice; Jurija Šubica freske v Schlieman- novi palači v Atenah 1881: rojena Worringer in Picasso 1882: Jurija Šubica * Vrtnar 1883: Jurija Šubica slika *Pred lovom; umreta L*orč in Edouard Manet 1884 — 1886: Seuratova slika * Nedeljski popol¬ dan na otoku La Grande Jalte 1885: van Gogh: * Jedci krompirja; Jurij Šubic: br. Ivan Tavčar; Janeza Flisa Stavbinski slogi; r °jena Račič in Kraljevič 1886: rojeni Izidor Cankar, Ljubo Karaman, ojeslav Mole in France Stele, izmed arhitektov L - Mies van der Rohe 1887: rojeni Gris, Schvvitters, Le Corbusier, ^P. Chagall in M. Duchamp 1888: van Gogh iz Pariza v Arles, Gauguinov °bisk pri njem; Ensor: * Kristusov vhod v Bru¬ selj; Gauguin: * Videnje po pridigi; van Gogh: * Nočna kavarna; Kobilca: *»Kofetarica«; Gan- glov spom. Valentina Vodnika post. pred Licejem v Lj; Heinricha Wolfflina Renaissance und Barock 1889: svet. razst. v Parizu: dkč. * Eifflov stolp; maja se van Gogh zateče v azil Saint-Paul pri Saint-Remyju; Petkovška prvič odpeljejo v umo¬ bolnico; Kobilčina kolektivna razst. v Lj; van Gogh: *Avtp. z zavezanim ušesom (2 varianti); umre Janez Šubic 1889/1890: Kobilca: * Poletje 1890: ust. Revue Blanche; Gauguin prvič od¬ potuje na Tahiti; Kobilca se iz Miinchna preseli v Pariz; Repin dokonča sliko *Zaporožci pišejo sultanu; Kobilca: *Likarice; umreta van Gogh in Jurij Šubic; rojen Fritz Saxl 1891: Oscarja Wilda The Picture of Dorian Gray; umre Seurat 1892: ust. miinchenska Secesija; Toulouse- Lautrec: *Au Moulin-Rouge (AIC); rojena Jean Lurgat in Ervvin Panofsky 1893: Munchova slika *Krik; A. Dvorakova V. simfonija (/z novega sveta) 1893/1894: Munchova slika * Madona 1894: Debussyjev L'Apres-midi d'un faune 1895: potres v Lj; v Berlinu ust. rev. Pan 1896: v Miinchnu ust. rev. Die Jugend; rojena G. A. Kos in V. Pilon 1898: Gauguinovi sliki *Beli konj in *Od kod prihajamo ? Kdo smo ? Kam gremo ?; umre Beard- sley; rojeni Ben Shahn, Calder in Moore 1899: škof Jeglič da sežgati Cankarjevo Ero¬ tiko; NVolfflinova Die klassische Kunst; rojen Božidar Jakac 1899/1900: Munchova slika *Ples življenja 1900: Picasso prvič v Parizu; umreta Wilhelm Leibl in Oscar Wilde 1901: umre Giuseppe Verdi 1902: Klinger dokonča svojega *Beethovna 1903: Groharjeva * Pomlad; umreta Gauguin in Camille Pissarro 1904: slov. impresionisti na razstavi v Mieth- kejevem salonu na Dunaju; rojen Oto Bihalji- Merin 1904 — 1905: rusko-japonska vojna 1905: fauvizem na jesenskem Salonu v Parizu; ust. skupina Die Brucke; Avguština Stegenška Dekanija gornjegrajska; umreta Ažbe in Alois Riegl; rojen Stane Kregar 1906: umre Cezanne 1907: Picasso: * Avignonske gospodične; Gro¬ harjev * Sejalec (MG); Meštrovičev kip * Velika vdova; Ivana Cankarja knj. Hlapec Jernej in njegova pravica in 1. uprizoritev Pohujšanja v dolini šentflorjanski; rojena France Mihelič in Lojze Spacal 1103 kronološki pregled 1104 1908: Brancusi: * Poljub (kamen); Meštrovi- čeva kipa *Moja mati in * Spomin ; Adolfa Loosa Ornament und Verbrechen 1908 — 1909: *AEG-turbinska tvornica (arh. P. Behrens) 1909: Groharjeva slika * Krompir-, Picassov plastični portret *Fernande Olivier; Avguština Stegenška Konjiška dekanija-, umre Wickhoff 1910: Chagall pride v Pariz; * Steinerjeva hiša na Dunaju (arh. Loos); Ivana Cankarja Hlapci kot knj.; rojen Francis Bacon 1910 — 1911: začetek abstraktnega slikarstva (Kandinsky) 1911: R. Duchamp-Villon: * Baudelaire-, umre Ivan Grohar 1912: Boccioni: * Razvoj steklenice v prostoru', Chagall: *Avtp. s sedmimi prsti 1913: Boccioni: *Edinstvene oblike nadaljeva¬ nja v prostoru-, Izidorja Cankarja S poti (DS); rojena Marij Pregelj in Gabrijel Stupica 1914: R. Duchamp-Villon: *Konj; J. Lipchitz: * Mornar s kitaro 1914 — 1918: 1. svetovna vojna 1915: Griffithov film Birth of a Nation; Hein- richa Wolfflina Kunstgeschichtliche Grundbegriffe 1916: Cabaret Voltaire v Ziirichu; De Chirico: * Nemirne muze; umreta Boccioni in Franz Marc 1917: velika oktobrska revolucija; 1. razstava dadaistov; De Chirico: * Veliki metafizik-, Ivana Cankarja Podobe iz sanj in Tavčarjevo Cvetje v jeseni ; umreta Degas in Rodin 1918: razpad avstro-ogrske monarhije; umrejo Ivan Cankar, Hodler, Klimt in Schiele 1919: v Weimarju ust. Bauhaus-, film Das Ka¬ binet des Dr. Caligari (rež. R. Wiene); Tavčar¬ jeva Visoška kronika', umorjena Rosa Luxem- burg in Karl Liebknecht, umre Auguste Renoir 1919 — 1920: V. Tatlinov * model za spom. 3. internacionali 1920: umre Amedeo Modigliani 1922: M. Ernst: *Rendez-vous prijateljev, B. Jakac: * Komponist Saeverud; film Nosferatu (rež. Murnau) 1923: Italija postane fašistična; nacistični puč v Munchnu; umorjen Walther Rathenau; V. Pilonova portreta * Marij Kogoj in *Luigi Spaz- zapan 1924: umre V. I. Lenin, Trocki odstavljen; umorjen Giacomo Mateotti; 1. surrealistični manifest; umreta Kafka in Puccini; rojen George Segal 1925: Bauhaus se iz Weimarja preseli v Dessau; 1. surrealistična razstava v Parizu; Eisensteinov film Oklepna križarka Potemkin in Chaplinov film Lov za zlatom (The Gold Rush)-, umre Loviš Corinth 1926: *spom. Rosi Luxemburg in Karlu Lieb- knechtu (arh. L. Mies van der Rohe); umreta Ivana Kobilca in Claude Monet 1927: Le Corbusier: *vili za t. i. VVeifienhof- Siedlung v Stuttgartu; prvi dolgometražni zvočni film The Jazz Singer z Al Jolsonom; Chaplinov film The Circus 1928: Gropius neha voditi Bauhaus (nasledi ga Hannes Mayer); rojen Dušan Džamonja 1929: Trocki izgnan iz SZ; svet. razst. v Bar¬ celoni (* nemški paviljon po načrtu Ludvviga Mies van der Rohe) 1929 — 1932: svet. gospodarska kriza (zač. okt. 1929 v New Yorku) 1930: *Tugendhatova hiša v Brnu (arh. L. Mies van der Rohe); umre Vladimir Majakovski (sam.); rojena Ordan Petlevski in Andy Warhol 1931: Dali: * Vztrajnost spomina', Chaplinov film Luči velemesta (City Lighls) 1932 — 1933: Beckmann: triptih *Odhod 1933: nacisti na oblasti v Nemčiji, zač. naci¬ stičnih koncentracijskih taborišč; umre Adolf Loos; rojen Janez Bernik 1935: Chaplinov film Moderni časi (Modem Times); umre Max Liebermann 1935 — 1936: italijanska imperialistična vojna z Etiopijo 1936 — 1939: španska državljanska vojna 1937: svet. razstava v Parizu: Picassova *Guer- nica v paviljonu šp. republikanske vlade 1938: nacisti zasedejo Avstrijo; miinchenski »sporazum«; »kristalna noč« v Nemčiji; it. faši¬ zem prevzame nacistično »rasno ideologijo« 1939: nenapadalni pakt med nacistično Nem¬ čijo in SZ; Nemčija napade Poljsko, zač. 2. svet. vojne; Ervvin Panofsky: Studies in lconology 1939 — 1945: 2. svetovna vojna 1940: kapitulacija Francije; v Mehiki umorjen Trocki, utemeljitelj Rdeče armade; po naključju odkrijejo slikarije v Lascauxu; Chaplinov film Veliki diktator (The Great Dictator); umreta C. Einstein (sam.) in Paul Klee 1941: nacistična Nemčija, fašistična Italija itd- napadejo Jugoslavijo; Nemčija napade SZ; P° jap. napadu na Pearl Harbour v vojni tudi ZDA; O. VVellesov film Državljan Kane (The Citizi en Kane); umreta R. Delaunay in Jawlensky 1941 — 1945: nacistična »dokončna rešitev ži¬ dovskega vprašanja«: do konca vojne pomorje¬ nih 6 milijonov Židov (v taboriščih Auschvvitz, Majdanek, idr.) 1942: ustreljen Hinko Smrekar 1943: Stalingrajska bitka; upor v varšavskem getu; Teheranska konferenca; izkrcanje na Sici¬ liji in v juž. Italiji, kapitulacija Italije; Drugo 1105 Kronos — kropilnik 1106 zasedanje AVNOJ-a v Jajcu; umreta Rihard Jakopič in Soutine 1944: izkrcanje v Normandiji; umrejo Munch, Maillol, Mondrian in Kandinsky 1945: konferenca v Jalti na Krimu; konec 2. svet. vojne; ust. Združeni narodi; umrejo Bartok, Huizinga in Wolfflin 1946: niirnberški proces; umre Ferdo Vesel 1947 — 1952: *Unite d'Habitation v Marseillu (arh. Le Corbusier) 1947 : umre Matija Jama 1948: kominformovska resolucija proti Jugo¬ slaviji; umreta Fritz Saxl in Nikolaj Pirnat 1949: umre Matej Sternen 1950: umre Max Beckmann 1950—1953: korejska vojna 1950 — 1954: Notre Dame du Haut 1953: umre Stalin; Erwin Panofsky: Early Netherlandisli Pa irit ing; umreta E. Mendelsohn *n Prokofjev 1954: umre Matisse 1955: I. mednar. graf. razst. v Lj; umreta Leger in de Stael (sam.) 1956: upor na Madžarskem 1957: umrejo Brancusi, Plečnik, H. van de Vel de in Tratnik 1958: svet. razst. v Bruslju; dkč. *Seagram Building (arh. L. Mies van der Rohe, sodel. Ph. Johnson); umreta Izidor Cankar in Rouault 1959: dkč. *Guggenheimov muz. (arh. F. L. VVright); Resnaisov film Hiroshima, mon atnour; umrejo George Grosz, Kubin in F. L. Wright 1960: umre France Kralj 1961 : proces v Jeruzalemu (tudi knj. Herberta Griina); 1. trienale lik. umetn. v Bgd; Resnaisov film Lani v Marienbadu (LAnnee derniere a Ma- fienbad); umrejo Eero Saarinen, Jakob Savinšek >n Herbert GrUn 1962: O. VVellesov film Le Proces po Kafki; 1; razst. pop-arta v New Yorku; umreta Meštro- v ie in Antoine Pevsner 1963 : zač. »umazane« vojne v Vietnamu; umor¬ jen John F. Kennedy; umre Braque 1964—1965 : svet. razst. v New Yorku 1965: umre Le Corbusier 1966: umre Jean Arp 1967: 6-dnevna izrael.-arab. vojna; svet. razst. v Montrealu (* Habitat, arh. Moshe Safdie & a lii); po Yamasakijevem načrtu začno zidati IPorld Trade Center v New Yorku; umreta Zadkine in Marij Pregelj 1968: sovj. vojska v ČSSR; *Nationalgalerie v zah. Berlinu (arh. L. Mies van der Rohe); untre Erwin Panofsky 1969: prvi človek na luni; umreta Gropius in L- Mies van der Rohe 1970: svet. razst. v Osaki na Japonskem; umrejo L. Dolinar, P. Francastel, E. Heckel, G. A. Kos, R. Longhi, R. Neutra, V. Pilon in M. Rothko (sam.) 1971: razst. L'Art en Yougoslavie de la pre- histoire d nos jours v Parizu (Grand Palais); prireditve v Nurnbergu ob 500-letnici Durerje- vega rojstva Kronos, v grš. mitologiji najmlajši med Titani, tj. najmlajši sin Urana in Gee (—»■ Gea); skopil svojega očeta (s srpom) ter se s tem polastil oblasti nad svetom. Da bi je ne zgubil, je pozn. požiral svoje otroke drugega za drugim, samo Zeusa je Kronosova sestra in žena Rea skrila, Kronosu pa namesto njega podstavila v plenice povit kamen. V rim. mitologiji je bil Kronos poistoveten s —> Saturnom. Cf. s. v. Čas. L: Grimal (1951); Hunger (1955, p. 192—94); Saturn and Melancholy (1964); Grant (1968). kronski lestenec (nem. der Kronleuchter ali die Lichtkrone), s stropa viseč svečnik, imen. tako zaradi svoje kroni podobne oblike. Umetnostno in ikonografsko so bili pomembni predvsem lestenci otonske in romanske dobe, ki so pona¬ zarjali -*■ nebeški Jeruzalem. Med najstar. pri¬ meri je bil lestenec nadškofa —> Bermvarda, med ohranjenimi spom. pa pozn. kronski lestenec v katedr. v Hildesheimu (1054/79), okrašen z 12 stolpiči (v vsakem bili prej 4 liki, skupno 24 bibl. prerokov in 24 evang. kreposti), 12 vrati (v ka¬ terih so stali apostoli ) in 72 svečami na zobčastem vencu (napis se začenja: VRBS EST SVBLIM1S ...); za njim pa okrogli lestenec v Komburgu iz o. 1130 (z 12 stolpiči) in oktogonu kapele ustrezno oblikovani kronski lestenec v aachenski stolnici iz 1165/70 (16 stolpičev z apostoli in angeli, v stolpičih za tla gravirane ploščice, ki kažejo skupaj 8 prizorov iz Kristusovega življenja in 8 blaženosti). L: Adelheid Kitt: Der friihromanische Kronleuch¬ ter und seine Symbolik (dis. [W 1944]). ■— Cf. P. Bloch (MJ Hdb., 1964), J. Sauer (1902 [1924]). kropilnik ali kropilni kamen ali kropilnica (lat. crater lustralis, angl. the holy-water stoup, fr. le benitier, it. Tacguasantiera, nem. der IVeihbruntten ali der Weihkessel), del kršč. cerkv. notr. opreme, običajno kamn. kotlica s kropilom blizu cerkv. vrat (da se verniki ob vhodu v c. pokrope, tj. poškropč z blagoslovljeno vodo). Med umetno¬ stno pomembnimi izdelki npr. kropilnik s perso¬ nifikacijami 7 kreposti v c. S. Giovanni Fuorci- vitas v Pistoii (Giovanni Pisano s sodel.): 3 teo¬ loške kreposti kot kariatide, 4 kardinalne kre¬ posti pa pod marm. kotlico. 1107 Krotkost — krščanska ikonografija 1108 L: EWA XIII (1967, t. 345). — Cf. J. Flis (1908, p. 137—39), P. Toesca (II Trecento 1951, repr. 190). Krotkost —> Veliki zmagoslavni voz *krožnik iz Parabiaga (srebro, konec IV. st., Milano, Musei Civici del Castello Sforzesco). Relief kaže svatbo Atisa in Kibele s personifika¬ cijami letnih časov, zgoraj vpregi Sonca in Lune, spodaj pa poleg morskih božanstev personifici- rano Zemljo, ki jo zaznamujejo kača, cornu co- piae in otroci (tako so predstavljeni mdr. vsi -*■ štirje elementi). L: EWA VI (1962, t. 258); LCII (1968, stp 602). krožnik s ptičem —> ptič na krožniku krpač (čevljar, ki samo popravlja, lat. sutor, angl. the cobbler, fr. le savetier, it. il ciabottiere, nem. der SchuhfHeker). Up: —> Anian. Krpan -*■ Martin Krpan krst (lat. baptisma, fr. le bapteme, it. il batte- simo, nem. die Taufe), v kršč. (katol.) liturgiji eden izmed t. i. 7 zakramentov. Up (cf. Krst v Jordanu, infra, & s. v. sedem zakramentov): npr. N. Poussin (1636/42, Washington — iz njegove prve vrste zakramentov, od kateie je 5 slik na —> Bel voir Čast le). krsta -»■ rakev krstilnica —► baptist erij krstilnik resp. krstni kamen (angl. the baptismal fant, fr. les fants baptismaux [množinski samo¬ stalnik], nem. der Taufkessel ali das Taufbecken [resp. der Taufstein ]), del. kršč. cerkv. opreme, uporabljan namesto nekd. stavbe -> baptisterija, ko se je krščevanje s potapljanjem (lat. per im- mersionem) umaknilo krščevanju s škropljenjem (per aspersionem ); v star. dobi tudi iz brona in medi, med likovno in ikonografsko posebno mi¬ kavnimi primeri pa kamn. krstilnik v Mestni c. v Freudenstadtu (o. 1100), bron. * krstilnik v c. Saint-Barthelemy v Liegeu (Rainier de Huy 1107/18 — po vzoru —► Bronastega morja), kamn. krstilnik kapiteljske c. v Freckenhorstu (1129), —*■ hildesheimski krstilnik (o. 1220), bron. krstil¬ nik v Marijini c. v Rostocku (o. 1290), itd. L: Alfred Mundt: Die Erztaufen Norddeutschlands von der Mitte des XIII. bis zur Mitte des XIV. Jahr- hunderts (Lpz 1908, »Kstwissenschaftliche Stud.« 3); G. Pudelko: Romanische Taufsteine (BI 1932); A. Ehrhard: Mittelalterliche Taufcn aus Erz und Stein (Hmb 1939); SwarzenskiR (1954); EWA IX (1964, stp 296); »US« 7 (1968, p. 97, 134—35). — Cf. J. Flis (1908), G. Schiller (I 1966, repr. 377—79 & 382), G. Zarnecki (1970, repr. 105—06 & 130). Krst v Jordanu (lat. Christus baptizatur ali lesu Christi baptismus, angl. the Baptism of Christ, fr. le Bapteme dans le Jourdain, hrv. Krštenje Krista, it. il Battesimo di Gesti, nem. die Taufe Christi), evang. ik. m. (Mt 3, 13—17; Mr 1, 9—13; Lk 3, 21—22). Razločujemo predvsem star. tip (cf. A) s potapljanjem (lat. per immersionem) in pozn. tip (cf. B) z oblivanjem (per infusionem), ki se je dokončno uveljavil v XIV. st. Up; A: npr. mo¬ zaika v kupolah baptisterija ortodoksnih (V. st.) in arijanskega baptisterija (o. 500) v Raveni, miniaturi v —> Robidovem evangeliarju (586) in —> Aethelvvoldovem benedikcionalu (975/80), Ni¬ kolaj iz Verduna (emajl, 5. prizor v vrsti sub gratia na -*■ Verdunskem olt., 1181, Klosterneu- burg), miniatura v —> Ingeborginem psa! ter ju (XIII. st.), StS v Studenici (XIII. st.), relief v timpanu juž. portala c. v Dečanih (XIV. st.), Giottova freska (Padova, Capp. deli’Aiena); B: npr. Taddeo Gaddi (Florenca, Acc.), Andrea Pisano (relief na juž. vratih Baptisterija v Flo¬ renci), Piero della Francesca (Nat. Gali.), Ver- rocchio (Uffizi, cf. infra), Lorenzo di Čredi (Flo¬ renca, S. Domenico di Fiesole), Tizian (o. 1512/ 15, Rim, Mus. Capitolino), El Greco (Prado), itd., pos. med starimi Nizozemci npr. G. David (Brugge) in J. Patinir (Ksthist. Mus.). L (cf. s. v. Jordan): Hugo Grefimann, Die Sage von der Taufe Jesu und die vorderasiatische Tauben- gottin (Archiv f. Religionsvvissenschaft, XX, 1920/21); Reau II/2 (1957, p. 295—304& 310 — L!); Giinter Ri- stow: Die Taufe Christi im Jordan: Ein Beitrag zur Ikonographie der fruhchristlichen, byzantinischcn und frankisch-karolingischen Kunst (1958, dis. [BI: Hum- boldt-Univ.], strojepis): Keller (1968, p. 96—97). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, e. g. repr. 366, 791, 943, 970), G. de Jerphanion (1930), K. Kunst le (1928, p. 375 ss), G. Schiller (I 1966 [1969], p. 137—52, repr. 346—88), J. Strzygowski (1885). *Krst v Jordanu, znamenita Verrocchiova slika (temp. in dkč. v olju, les, 177 X 151 cm, °- 1473/75, Uffizi), na kateri je mladi Leonardo da Vinci naslikal levega angela in krajinsko ozadje. L: Cankar II1/1 (1935, p. 99—100); »US« 10 (1969, p. 61). — Cf. G. Passavant (1959; 1969 — L!), Strzygowski (1895), etc. krščanska ikonografija obravnava kršč. motive in simbole-, obsega predvsem ikonografijo-*" Biblije in 4 evangelijev pa —> svetniško ikonogra¬ fijo. Ob koncu prejšnjega st. in na zač. XX. st - so v kršč. ikonografiji na splošno vodili Francozi- L: Heinrich Detzel: Christliche Ikonographie: Ein Handbuch zum Verstandniss der christlichen Xu ns (2 knj., Fr 1894—1896); Ferguson (1954); Nleau I—m (1955—1959); *Lexikon der christlichen Iko¬ nographie (cf. s. v.). — Cf. H. Aurenhammer (*1959 / 1109 Krščanska ljubezen — Kubach, Hans Erich 1110 L. Brehier (»1918), A.-N. Didron (»1843), K. Kiinstle (»1926—1928); E. Male (»1898—1932), G. Schiller (»I—II, 1966—1968, po načrtu skupno 5 knj.), itd., pos. med leksikoni tudi RAC, RbK in RDK. Krščanska ljubezen -> C ar it as »Krščanska topografija Kozme Indikopleusta, najstar. iluminirani rkp. teksta, ki ga je v VI. st. spisal in tudi ilustr. —> Kosmas Indikopleustes. Med stranmi z miniaturami tega biz. rkp. (IX. st., Bibl. Vat., Ms. Vat. gr. 699) npr. f. 43 ( podoba sveta z Bogom, goro in vodami), 63v {David, ki mu ob strani stoji mali Salomon, med svojimi kori pevcev [6x8 pevcev, žarkasto razporejenih v 6 medaljonih] in pod njim plesalki), f. 83v {Pavlovo spreobrnjenje). L: Cosimo Stornajolo (uv): Le miniature della Topografia cristiana di Cosma Indicopleuste (Mi 1908, »Codices e Vaticanis selecti phototypice expressi« 10); EWA II (1960, barvna t. 484); »US« 5 (1970, repr. p. 167). — Cf. A. Grabar (Sk 1953), D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968, repr. 75]), etc. Krševan, hrv. oblika imena ->Krizogon Kršinič, Frano (1897—_), hrv. kipar, mojster številnih ženskih aktov v marmorju, kamnu in bronu, tudi spomen. plastika. R. na Korčuli, od 1946 drž. mojster kiparstva, od 1948 član JAZU. L: Ko je ko (1957); ELU 3 (1964, s. v. — L!). — Cf. O. Bihalji-Merin (Jsla, 1955). KRŠKA VAS. V podr. c. sv. Mohorja in Fortu- n ata ohranjene freske iz zadnje tretjine XV. st.: otdr. Jurij v boju z zmajem, oba naslovna svet¬ nika in Barbara. L: Stele (1969, repr. 171). — Cf. I. Komeli (VS, 1966, p. 60 & repr. p. 64). KRTINA pri Dobu pri Domžalah. Obzidana Podr. c. sv. Lenarta: v triladijski, na vzh. ravno zaključeni dvoranski c. je videti freske iz delav¬ ec t. i. Moškega mojstra (o. 1460); na sev. steni Rojstvo in Poklon kraljev, na juž. steni pa Po¬ slednjo sodbo. L: MAS I (1935, zlasti p. 21—22, repr. 70—71 & 10 1); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); Stele (1969, repr. 153—55); »ArS« 4 (1969, t. 39). — Cf. F. Stelč (zUZ XV, 1938; Eine slovenische Variante 1965 [izšlo 1966]). Kriiger, Franz (1797—1857), nem. slikar, v Berlinu prof. na ak. in pruski dvorni slikar, za- f adi portretiranja večkrat tudi pa rus. dvoru, 'zvrsten upodabljavec konj (zato imen. Pferde- kriiger ). S: npr. Jezdni izlet princa Viljema v u, netnikovem spremstvu (d. [18]36, zah. Berlin, Nationalgal.), številni portreti in posebno znane, s Portreti znanih osebnosti in ljudskih tipov za¬ znamovane, kulturnozgodovinsko mikavne »pa¬ rade«, npr. Parada na Opernem trgu v Berlinu 1822 (1824—29, vzh. Berlin, Nationalgal. — des. spredaj mdr. Schadovv, Schinkel, Rauch in Pa- ganini) in Parada v Potsdamu (1849, ib.). L: Margarete Cohn: Franz Kriiger: sein Leben und Werk (Breslau 1909, dis.); Walter tVeidmann: Franz Kriiger (BI 1927); G. Tolzien (Kindler III, 1966, s. v. v. — L!). Cf. G. Biermann (1914), K. G laser (1932), F. Novotny (1960), M. Osborn (1910), R. Zeitler (1966). Krumauer Madonna Krumlovska madona Krumbacher, Karl (1856—1909), nem. bizanti- nist, univ. prof. v Munchnu, tu u. (53). Uteme¬ ljil -> bizantinistiko in pos. njeno glasilo, -^-By- zantinische Zeitschrift, avtor Geschichte der by- zantinischen Litteratur (2. izd., Mn 1897). »Krumlovska madona, pomemben, z lepotnim idealom —> internacionalnega »mehkega « sloga zaznamovan kip (apnenec z ostanki stare posli¬ kave, viš. 112 cm, o. 1400, Ksthist. Mus.), imen. po nekd. hranišču Krumlov na juž. Češkem. Cf. s. v. »lepe« Madone. L: Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 424 — L!); »US« 8 (1968, p. 160). KRUMPERK pri Domžalah: grad, po prezi¬ davi o. 1580 pravokotnega tlorisa. Arkadno dvorišče (toskanski red) z dvojnim številom ožjih arkad v nadstr. L: IS VI (št. 49, 7. XII. 1930, f p. 385). — Cf. N. Šumi (Arhit. šestnajstega 1966, p. 136—39). krvotočna žena —► Ozdravljenje krvoločne žene Kržišnik, Zoran (1920— ), slov. lik. kritik in v razdobju po osvoboditvi najuspešnejši um. organizator. R. v Žirovnici, v Lj. dipl. 1951 (um. zgod.), od 1947 upravnik MG, od 1952 pomoč¬ nik ravnatelja NG in MG, od 1957 dalje direktor MG; hkrati od 1955 generalni sekretar mednar. graf. bienala. Up: Drago Tršar (bron, 1964). B (številni uv v razst. kataloge): Fran Tratnik (Lj 1952); (uv) Miha Maleš: Makedonija (Lj 1953); Riko Debenjak: Grafika (Lj 1955); Zdenko Kalin (Lj 1956); Boris Kalin (Lj 1958); Savremena jugoslovenska grafika (Bgd 1962; tudi angl. izd.); Gojmir Anton Kos (Lj 1962); ,Marij Pregelj' (Lik. rev., št. 2, 1962); Janez Bernik (Mrb 1966); Stojan Batič (Lj 1967). L: M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v.); JKh (1966, tudi t). — Cf. B. Pečar (1970). ksilografija -*■ lesorez Kubach, Hans Erich (1909——), nem. um. zgodovinar v Speyerju, raziskovalec nem. ro¬ manske arhitekture. B: ,Das Triforium: Ein Beitrag zur kunstgeschicht- lichen Raumkunde Europas im Mittelalter' (ZfKg, 1111 Rubin, Alfred — Kuga v Azotu 1112 1936); ,Niederrheinische und Kolnische Kunst: Versuch einer fVesendeutung ‘ (Das Werk des Kunstlers, 1939); ,Die vorromanische und romanische Baukunst in Mittel- europa: Literaturbericht...' (ZfKg, 1951 [& A. Ver- beek: 1938—50] & 1955 (1950—54]); ,Die fruhroma- nische Kunst des Maaslandes' (ZfKvv, 1953); ,Zur Baugeschichte des Speyerer Domes' (ZfKg, 1962); (& Peter Bloch) Friih- und Hochromanik (Ba-Ba 1964, »K. der Welt«); ,Die Wandsysteme des Speverer Domes' (Gedenkschrift E. Gali, 1965); (& Viktor H. Elbern) Das friihmittelalterliche lmperium (Ba-Ba 1968, »K. der Welt«), Kubin, Alfred (1877—1959), avstr, risar in ilustrator. R. na Češkem (Litomerice, nem. Leit- meritz), 1898—1906 v Miinchnu (sodel. Sim- plizissimusa), potem na Gornjem Avstrijskem (Zwickledt), tam u. Bil povezan s skupino Der -+Blaue Reiter; od o. 1910 lastni slog: »demon¬ ski«, fantastični lit. snovi ustrezna slikovito »ne¬ urejena« in nemirna risba, strašljiva, groteskna motivika. Ilustr. Th. Manna, O. H. Schmitza, E. A. Poea, G. de Nervala, W. Hauffa, Dosto¬ jevskega, Paula Scheerbarta ( Lesabendio , 1913), O. Wilda, Barbey d’Aurevillyja, Andersena, Vol¬ taira, Kleista, G. Hauptmanna, A. Strindberga, O. M. Fontano, E. Th. A. Hoffmanna in K. Weil3a. B: Die andere Seite: Ein phantastischer Roman (Mn 1908; n. izd. 1952); Der Guckkasten (1925 [novele]); Ddmonen und Nachtgesichte (1926); Vom Schreibtisch einesZeichners (1939). — Mape: Sansara (1911), Die sieben Todsiinden (1914), Ein Totentanz (1918), IVd de Tiere (1920), Kritiker (1920), A m Rande des Lebens (1921), Traumland (1922), Masken (1924), Schemen (1943), Ein neuer Totentanz (1947), Phantasien in Bohmemvald ( 1952), Abendrot (1952). L: Herman Efiwein: Alfred Kubin (Kassel 1928); Abraham Horodisch: Alfred Kubin als Buchillustrator (A 1949); Vollmer 3 (1956) & 6 (1962); Wolfgang Schneditz: Alfred Kubin (W 1956); P. Raabe: ‘Alfred Kubin: Leben, Werk, Wirkung (Hmb 1957 — L!); Bland (1958); Abraham Horodisch: Alfred Kubin: Taschenbibliographie (A 1962); KHE 1 (1962, p. 33); Alfred Kubin (Hn 1964 [rk, Kestner-Ges.]); S. Batušič (ELU 3, 1964, s. v.); G. Tolzien (Kindler III, 1966, s. v. — L!); Wieland Schmied: ‘Der Zeichncr Alfred Kubin: Friihtverk von 1898—1906 (Szb 1967). kubizem (fr. le cubisme), smer evr. slikarstva v 1. četrt. XX. st., ki stajo utemeljila -^-Picasso \n-A-Braque, najodličneje pa predstavljala poleg njiju še -> Gris in Fernand -+Leger. Teoretično izhodišče je pomenil znani stavek v Cezannovem pismu Em. Bernardu 15. IV. 1904, da je moč vse stvari v naravi razstaviti na temeljne oblike krogle, stožca in valja: razstavljanje teles v te¬ meljne oblike je spremljalo njihovo predstavlja¬ nje z različnih zornih kotov in — vsaj spočetka — precejšnje odrekanje barvnim učinkom (pre¬ vlada sive in okraste barve). Prvemu obd., t. i. analitičnemu kubizmu (1909—12), je sledil t. i. sintetični kubizem (1912—15). L: Le Cubisme (1907—1914) (P 1953 [rk, MAM]); Christopher Gray: Cubist Aesthetic Theories (Balt 1953); Diet peint mod (1954); Pierre Descargues: Le Cubisme (P 1956); Alfred Schmeller: Kubismus (W 1956, »Zeit u. Farbe«); ReadP (1959); John Golding: Cubism: A History and an Analysis of the Movement 1907—1914 (NY 1959); Guy Habasgue: Cubisme (G: Sk 1959, »Le Gout« — L!); Jorge Romero Brest, Cubism (and Futurism) (EWA IV, 1961 — L!); Edward Fry: Der Kubismus (K 1966, »DuMont Do¬ kumente: Texte u. Perspektiven«); »US« 12 (1970). — Cf. G. Apoltinaire (*1913), A. H. Barr (1936), P. Cabanne (1963), A. Gleizes (& J. Metzinger ‘1912), W. Haftmann (4. izd. 1965), G. H. Hamilton (1967), D.-H. Kahnweiler (1920 [1949]; 1948), R. Rosenblum (* 1961), etc. Kubler, George (1912—....), amer. um. zgo¬ dovinar, r. v Los Angelesu, prof. na Yale Univ. v New Havenu (Conn.) od 1947 dalje. B: The Religious Architecture of New Mexico (Colorado Springs 1940); Mexican Architecture of the Sixteenth Centurv (2 knj., NH: Yale UP 1948); Cuzco: reconstruction of the town and restoration of its mo- numents (P: UNESCO 1952); Arguitectura de los siglos XVII y XVIII (M 1957, »Ars Hispaniae« 14); (& M. S. Soria) Art and Architectura in Spain and Portugal and their American dominions: 1500—1800 (Harm 1959, »The Pelican Hist. of Art«); The Shape of Time: Remarks on the History ofThings (NH-L: Yale UP 1962); .Three Remarks on the »Meninas«' (AB, 1966); (izd.) The Antiquity of the Art of Painting by Felix da Costa (NH-L: Yale UP 1967). L: WWAA (1959). Kuen, Franz Martin (1719—1771), nem. švab- ski slikar. S: npr. freske na stropu nekd. pre- monstratenske samostanske c. v Roggenbcrgu pri Ulmu (1756). L: G. I Voeckel (Kindler III, 1966, s. v. — L!)- kuga (fr. & it. la peste, nem. die Pest), »črna smrt«, znana že v antiki (cf. infra), čeprav o nje¬ nem takratnem značaju ne vemo dovolj; znova oživela v Aziji v zač. XIV. st. in potem ko so bili Genovežane okužili Mongoli (preden so ne¬ hali oblegati Feodosijo na Krimu), v Evropi 1347—50 pobrala četrt, ali celo več prebivalstva, tako da je njeno ime spet postalo sinonim za šibo božjo sploh (lat. pestis = tudi »nesreča«, »poguba«, angl. the plague — tudi »muka«, »nadloga«). Up: personifikacija v podobi stare, izžete in brezzobe žene na 1692 dkč. kužnem znamenju na Grabnu na Dunaju, sicer pa cf. s - v. -> kužne slike, -a- kužno znamenje, —> Peta na¬ dloga, puščice božje jeze. L: Reau ITI/3 (1959, p. 1477); Henri H. Mollaret & Jacqueline Brossollet, La peste, source m#connue d’inspiration artistique (Jaarboek 1965: KoninklU Museum voor Schoone Kunsten, Antw). Kuga v Azotu (fr. La Peste d'Asdod ali Les Philistins frappes de la peste), bibl. ik. m. (1 Kralj 1113 Kugler, Franz Theodor — Kultermann, Udo 1114 5, 6 & 9 & 12): Filistejce, ki so Izraelcem ugra¬ bili skrinjo zaveze, je bog udaril s kugo. Up: npr. N. Poussin (o. 1630/31, Louvre — slika iz •časa, ko si je dokončno izoblikoval osebni slog; slika po graf. kopiji v ptujskem Mestnem muz.). L: Reau II/l (1956, p. 251); Stari tuji slikarji, II (Lj 1964 [rk, NG], št. 104 & repr. 31). Kugler, Franz Theodor (1808—1858), nem. um. zgodovinar (pesnik itd.), eden izmed utemeljite¬ ljev um. zgod. kot samost, stroke; prof. za um. zgod. na ak. v Berlinu (1833) in univ. docent. Njegovo zg. delo Geschichte Friedrichs des Gros- sen (Lpz 1842) z risbami ilustr. —> Menzel. B: Ueber die Polychromie der griechiszhen Archi- tektur und Sculplur und ikre Grenzen (BI 1835); Hand- buch der Geschichte der Malerei: von Constantin dem Grofien bis aufdie neuere Zeit (2 knj., BI 1837; 2. izd. 1847; 3. izd. 1867); Handbuch der Kunstgeschichte (2 knj., Stu 1842; 3., rev. izd. Stu 1856—1859); Karl Friedrich Schinkel: Eine Charakteristik seiner kiinstle- rischen IVirksamkeit (BI 1842); Kleine Schriften und Studien zur Kunstgeschichte (3 knj., Stu 1853—1854); Geschichte der Baukunst (3 knj., Stu 1856—1859, nedk.). L: cf. U. Kultermann (1966 — L!), W. Waetzoldt (II 1924). Kuhn, Alfred (1885—....), nem. um. zgodo¬ vinar. R. v Mannheimu, prom. v Freiburgu pri Vogeju. B: ,Oie Illustration des Rosenromans' (JSaK, 1913/14, dis.); Peter Cornelius und die geistigen Stromungen seiner Zeit (BI 1921); Die neuere Plastik: v on Achtzehnhundert bis zur Gegenwart (2. izd., Mn 1922 [1. izd. 1921]); Loviš Corinth (BI 1925); Aristide Maillol: Landschaft, fVerke, Gesprache (Lpz 1925); Det Bildhauer Hermann Haller (Z 1927); Die polnische Kunst von 1800 bis zur Gegenvvarl (BI 1930). L: Ki) (1931). Kuhn, Charles L., amer. um. zgodovinar (nem. 'n flam. umetn.) in muzealec, konservator Busch- Feisinger Mus. of Gennanic Culture (Harvardska Un iv., Cambridge, Mass.). B: A Catalogue of German Paintings of the Middle dges and Renaissance in American Collections (C IMass.] 1936, uv Arthur Burkhardt); German Ex- Pressionism and Abstract Art: The Harvard Collections Ob. 1957); German and Netherlandish Sculpture J280 — 1800: The Harvard Collections (ib. 1966). Kuhn, Herbert (1895—....), nem. prazgodo- vtnar, poznavalec predzg. umetn. Prom. 1918 v Je ni, habil. 1923 v Kolnu, od 1929 dalje izr. prof. v Kolnu, za nacizma emigriral iz Nemčije, od 1935 dalje učil na univ. v New Yorku in Chicagu, 1^46—56 ord. na univ. v Mainzu. Od 1925 ur. /• priihistorische u. ethnographische K. B: D,e Kunst der Primitiven (Mn 1920); Die Malerei oer Eiszeit (Mn 1921; 3. izd. 1923); Kunst und Kultur cler Forzeit Europas, I: Das Palaolithikum (Bl-Lpz 1929); (& H. Obermeier) Buschmannkunst (Mn 1930; angl. izd. Bushman Art, Ox 1935); Vorgeschichtliche Kunst Deutschlands (BI 1935, »Propylaen-Kg.« Erg.-Bd.); Die germanischen Biigelfibeln der Volker- vvanderungszeit (Bn 1940); Vom Sinn der Vorge¬ schichte (Mainz 1948); Tat und Versenkung: Europa und Asien (ib. 1948); Auf den Spuren der Eiszeit men- schen (Wsb 1950); (& S. Fuchs & J. Werner) Die lango- bardischen Fibeln aus Italien (BI 1950; 3., razš. izd. 1956); Die Felsbilder Europas (Stu 1952; 2. izd. 1955; angl. izd. The Rock Pictures of Europe, NY 1957); Die Kunst Alt-Europas (Stu 1954); Das Ervvachen der Menschheit (FrM-Hmb 1954); Der Aufstieg der Menschheit (FrM-Hmb 1955); Germanische Kunst der Volkerwanderungszeit (Mn 1956); , Das Symbol in Vorzeit Europas' (Symbolon, 1961); Eiszeitkunst: Die Geschichte ihrer Erforschung (Gtg 1965). Kiihnel, Ernst (1882—1964), nem. um. zgodo¬ vinar, arheolog in muzealec, poznavalec -> islam¬ ske umetn., od 1911 dalje v islamskem odd. ber¬ linskih drž. muzejev, od 1935 dalje njegov di¬ rektor. B: Miniaturmalerei im islamischen Orient (BI 1922, »Dic K. des Ostens« 7; 2. izd. 1923); Maurische Kunst (BI 1924); Islamische Kleinkunst (BI 1925, »BKA« 25; 2. izd. Brsch 1963); Islamische Stoffe aus agyptischen Grdbern (BI 1927); Islamische Schriftkunst (BI 1942); Die Arabeske (Wsb 1947); Die Moschee (BI 1949); Cairene Rugs (Wash 1957); Die Kunst des Islam (Stu 1962, »Kroners Taschenausgabe« 326); ,Islam' (EWA VIII, 1963). Kuile, E(ngelbert) H(endrik) ter (1900—_), hol. um. zgodovinar. Štud. na univ. v Leidenu, tam prom. 1929. B: (& H. Gerson) Art and Architecture in Belgium: 1600 to 1800 (Harm 1960, »The Pclican Hist of Art«). KUKS, kopališče na Češkem. V parku stoji vrsta personifikacij Kreposti in Grehov, ki jih je o. 1719 izklesal M. B. —> Braun. L: Uršula Rohlig, Eine Stichvorlage fiir die Allego- rien der Tugenden und Laster von Matthias Bernliard Braun in Kukus (AMK, 1965 [zv. 83]). — Cf. E. Hempel (\965), G. Schifff 1963). Kukuljevič Sakcinski, Ivan (1816—1899), hrv. zgodovinar in politik, r. v Varaždinu, u. (73) v Hrv. Zagorju, ust. in ur. Arkiv za povjestnicu jugoslavensku (1851—75) in pisal prvi biografski leksikon jugosl. umetnikov, nedk. *Slovnik um- jetnikah jugoslavenskih (5 zv., Zgb 1858—1860 — od A do Strahinič)-, od 1855 dalje konservator um. spomenikov za Hrvatsko in Slavonijo. L: Zdenko Šenoa (ELU 3, 1964, s. v. — B!; L!). Kultermann, Udo (1927—....), nem. um. zgo¬ dovinar in publicist. R. v Stettinu (zdajšnjem Szczecinu), Štud. na univ. um. zgod., arheolo¬ gijo, germanistiko, um. vzgojo in muzikologijo (Greifswald in Miinster), 1953 prom. na univ. v Munchnu s tezo o kiparju Gabr. Grupellu, pozn. v raznih službah in mnogo potoval. 1115 Kultzen, Rolf — Kiinstler-Monographien 1116 B; Baukunst der Gegenwart: Dokumente des neuen Bauens (TU 1958; angl. izd.: Architecture of Today, NY 1958); Der Schliissel zur Architektur von heute (DU-W 1963); Junge deutsche Bildhauer (Mainz 1963, »Neue Plastik, Neue Architektur« 1); Neues Bauen in der IVelt (Tu 1965); Geschichte der Kunstgeschichte: Der 1 Veg einer fVissenschaft (W-Du 1966); Architek¬ tur der Gegemvart (Ba-Ba 1967, »K. der Welt: Kul¬ turen des Abendlandes«). Kultzen, Rolf, nem. um. zgodovinar, štud. na univ. v Hamburgu in se izpopolnjeval v Florenci, od 1965 dalje konservator v Munchnu (Baye- rische Staatsgemaldesmlgn.). B: ,Die Malereien Polidoros da Caravaggio im Giardino del Bufalo in Rom ‘ (MittF, 1950/60); ,Le Čase Romane con facciate graffite e dipinte ' (Kchr, 1961); Francesco Guardi in der Alten Pinakothek (Mn 1967); ,Ein neuer Guardi Jur die Alte Pinakothek ‘ (Panth, 1967); ,Die Malereien Polidoros an der Fas- sade von San Pietro in Vincoli ‘ (Middeldorfov zb., 1968);, Ein Turmbau zu Babel von Paul Bril als jiingste Leihgabe in der Alten Pinakothek'' (Panth, 1968). kumanska šibila, imen. po kraju Cuma, nekd. stari grš. koloniji v juž. Italiji blizu Neaplja. Po kršč. izročilu naj bi napovedala Kristusovo rojstvo v Betlehemu (Vaticinatur de Nativitate Christi in Bethleeni). Up: cf. s. v. Salomonov pre¬ stol iz Wormel{n)a in strop Sikstinske kapele (ena izmed Michelangelovih dveh starih šibil). Kiimmcl, Otto (1874—1952), nem. um. zgodo¬ vinar, v tistem času vodilni nem. strokovnjak na področju vzhodnoazijske umetn. Štud. arheolo¬ gijo (prom. 1901 pri Studniczki), um. zgod. itd., od 1912 direktor odd. za vzhodnoazijsko umetn. berlinskih muz. pa 1934—39 in pozn. njihov ge¬ neralni direktor; utemeljitelj in ur. (1912—44) glasila Ostasiatische Ztschr. B: Das Kunstgevverbe in Japan (BI 1911, »BKA«; 3. zd. 1922); Die Kunst Ostasiens (BI 1922); (& Ernst Grosse) Ostasiatisclies Gerdt (BI 1925); Die Kunst Chinas, Japans und Koreas (Wi/Po 1929, »HdKw«); Chittesische Kunst (1930); Meistenverke ostasiatischer Landschaftskunst (BI 1939). L: Dietrich Secke/(Kchr, 1952, nekr.); Wulf (1963). KUmniernis (lat. Wilgefortis ali Liberata), kršč. svetnica (20. VIL), virgo fortis, nastala kot na¬ sledek znanega Kristusovega kipa v -*■ Lucci (Volto Santo): po legendi zaobljubila devištvo, oče, poganski port. kralj, pa jo je hotel spraviti v zakon; na njeno prošnjo ji je bog pustil brado rasti, tedaj pa jo je razjarjeni oče dal križati. Up (vselej na križu); npr. StS iz XIV. st. (Koln, katedr., Agneskapelle). L: Reau III/3 (1959, p. 1342-45 — L!); Anton Dorrer, Die Kiimmernis als brautliches Seitenstiick zu Oswald, dem englischen Konig der altdeutschen Spielmannsdichtung, im europaischen Dreieck: Nie- derlande, Alpen und Iberien (Spanische Forsch. der Gorresges., 1962); id., St. Kiimmernis in Osterreich: Zur Verkorperung eines Menschheitsmotivs als Volks- figur (AKug, 1962). — Cf. J. Braun (1943, repr. 369), L. Kretzenbacher (1953), F. Stele (1955). Kunscht-Meyer -> Meyer, Johann Heinrich Kunst, Comelis Cornelisz. -> Cornelisz, Cor- nelis (1493 — 1544) Kunst der Welt: Ihre geschichtlichen, soziolo- gischen und religiosen Grundlagen, svet. zgod. umetn. v 50 knj. (Ba-Ba: Holle; fr. izd. L’Art dans le Monde, P: Albin Michel; angl. izd. The Art of the World Libr), razdeljenih v zunajevr. vrsto ( 1. Serie: Die aufiereuropdischeii Kulturen, ur. Werner Speiser) in evr. vrsto (2. Serie: Die Kulturen des Abendlandes, ur. J. A. Schmoll gen. Eisenwerth, 24 knj.). Izhaja od 1962 dalje, med sodel. e. g. M. Aubert (1963), A. Grabar (1964; 1967), K. Lankheit (1965), E. Poroda (1962), K. Schefold (1965). Kunsthistorisches Museum —*■ Dunaj: muzeji Kunst-Ideen-Geschichte -»■ Art-Idees-Histoire Kunst im Bild: Der neue Weg zum Verstandnis der Weltkunst, svet. zgod. umetn. s poudarkom na repr. (18 knj. od 1967 dalje, Ba-Ba: Holle), v slov. izd. — > Umetnost v slikah. Med sodel. e. g- H. H. Hofstatter in G. Souchal. Kiinstle, Karl (1859—1932), nem. um. zgodo¬ vinar, od 1896 dalje prof. teologije na katol. univ. v Freiburgu. B: Die Kunst des Klosters Reichenau im IX. und X. Jahrhundert und der neuentdeckte karolingische Gemdlde-Zyklus zu Goldbach bei Ueberlingen (F r 1906; 2. izd. 1924); Die Legende der drei Lebenden und der drei To ten und der Totentanz: Nebst einetn Exkurs iiber die Jakobslegende im Zusammenhang mit neueren Gemaldefunden aus dem badischen Oberland... (F r 1908); Ikonographie der christlichen Kunst, I: Primi- pienlehre, Hilfsmotive, Offenbarungstatsachen (F f 1928) & 2: Ikonographie der Heiligen (Fr 1926). Kiinstler, Gustav (1902—_), avstr. um. zgo¬ dovinar, direktor um. založbe Schroll. B: ,Gedanken iiber »Las Meninas « und Velazquez (K. M. Stvobodov zb., 1959); ,Wotf Huber als HoJ- maler des Bischofs von Passau' (JSW, 1962); ,Land- schaftsdarstellungen und religidses IVeltbild in der Tafelmalerei der Ubergangsepoche um 1500' (JSvv, 1966); (izd.) Romanische Kunst im Abendland (W 1968, »Epochen europaischer K.«; angl. izd.: Romanesque Art in Europe, L: Thames & Hudson 1969). Kiinstler-Monographien, popularna nem. knjiž¬ na z. poljudnih umetniških življenjepisov (Bielc- feld-Leipzig, zal. Velhagen-Klasing), v kateri je od 1895 do 1941 izšlo 122 zv., zvečine v več izd' Med predstavljenimi umetniki (izbor vsaj delno kaže na prevladujoči okus v viljemovski Nem- 1117 Kunstwollen — Kupka, František 1118 čiji) npr. Rafael (1), Rubens (2), Rembrandt (3), Michelangelo (4), D ur er (5), Veldzc/uez (6), Men¬ ze l (7), D. Teniers ml. (8), A. von Werner (9), Murillo (10), Knaus (11), H ah (12), van Dyck (13), Ludvvig Richter (14), Watteau (15), Thor- valdsen (16), Holbein ml. (17), Defregger (18), Terborch in Steen (19), Reinhold Begaš (20), G, B. Tiepolo (22), Chodowiecki (21), Botticelli (24), Ghirlandajo (25), Paolo Veronese (26), Mantegna (27), Tizian (29), Correggio (30), Leonardo da Vinci (33), Lenbach (34), Hubert in Jan van Eyck (35), Canova (36), Pinturicchio (37), Mem- ling (39), Munkacsy (40), Klinger (41), Stuck (42), Giotto (43), Liebennann (45), Tintoretto (49), Leibl (50), Philipp Veit (51), Verrocchio (52), Burne-Jones (55), Millet in Rousseau (57), A. Hildebrand (60), Fritz von Uhde (61), Donatello (65), Segantini (72), Luca della Robbia (74), P. Vischer in A. Krafft (75), Veit Stoji (81), Corot in Troyon (83), Perugino (87), Goya (89), Andrea del Sarto (90), Reynolds (91), Rodin (93), Gior- gione in Palma Vecchio (94), Cranach star. (95), družina Bellini (96), Eugen Bracht (97), Guido Beni (100), Franz Kriiger (101), Zorn (102), Ber- "ini (105), Laszlo (106), Corinth (107), Griine- w ald (108) pa po 1. svet. vojni Spitzweg (110), Baldung-Grien (113), Altdorfer (115), Slevogt (116), družina van de Velde (117), van Gogli (118), Biemenschneider (119), B. Neumann (120), M. Pacher (121); med pisci M. von Boehn, W. Gensel, O. Grautoff, G. Gronatt, L. Kaemmerer, H. Knackfufi, F. Knapp, F. H. Meifiner, A. G. Meyer, M. Osborn (91; 97; 101), F. von Oslini, M. Rilke, A. Rosenberg, P. Schubring, E. Steinmann, H. Thode, itd. das Kunstwollen (nem.), umetnostno hotenje (fr. Ia volonte d'art), pojem, ki ga je v um. zgod. uvedel Alois -> Riegl: tudi lik. delavci manj Plodnih obd. (npr. pozne antike in starokršč. dobe) niso manj »znali«, ampak so samo »dru- 8ace hoteli«, to um. hotenje pa se je uveljavljalo v nenehnem bojli s funkcijo umetnine, mate- rialom in tehniko. L: Gunter Metken (Rev. de l’Art, št. 5, 1969, p. 91 ~1). — Cf. A. Hauser (Philosophie 1958), E. Pa- "oJsky (1920 in pozn.), W. Passarge (1930), itd. kupa z očmi v njej -»Lucija ( Sirakuška) Kupecky, Jan (1667—1740), češ. slikar, naj¬ pomembnejši srednjeevr. portretist na zač. XVIII. st. Pripadal Češkim bratom, akt. v Italiji, 1709—23 na Dunaju in potem v Nurnbergu, tam u. S: številni portreti, npr. Portret miniatu- rista Karla Brunija (d. 1709, Praha), in 18 avtp., npr. pred portretom Evgena Savojskega (d. 1709, Ost. Bar. [last. Ksthist. Mus.]), pri slikanju žen¬ skega portreta (na hrbtni strani d. 1711, Praha), z ženo in sinom (o. 1718, Budapest) in avtp. do kolen (o. 1733/36, Stuttgart). L: Alexander Nyari: Der Portratmal* r Johann Ku- pezky: sein Leben und seine Werke (W 1893); Eduard A. Šafarik: Joannes Kupezky (Prag 1928); id., Kupezky, Johann (ThB XXII, 1928 — L!); Fran¬ tišek Dvordk: Jan Kupecky (Bratislava 1955, »Kniž- nica vytvameho umenia« 19); id.: Kupeckv: Der groBe Portratmaler des Barock (Prag 1956); Olga Strettiova: Das Barockportrat in Bohmen (Prag 1957); A. Ryszkiewicz (Kindler III, 1966, s. v.). — Cf. E. Hempel (1965), J. Neumann (2-krat 1965). Kupido ali Amor, rim. bog ljubezni kot v grš. mitologiji Eros (lat. beseda cupido pomeni željo, poželenje, hrepenenje, slo ipd.). Kupido in Psihe —> Psihe Kupido tat medu (angl. Cupid as a Honey Thief, nem. Amor als Honigdieb), na Teokritove Idile (XIX) oprt mit. ik. m., ki ga je upodabljal zlasti -> Cranach star., npr. na sliki v Rimu (d. 1531, Borghese). Svobodno prikrojeni stihi na sliki naj bi posredovali moralno-vzgojen pouk in opomin: DVMP VERO AL VEOLO FVRA TVR MELLA CVPIDO FVRANTI DIGITVM CVSPITE [sic] FIXIT APIS. SIC ETIAM NOBIS BREVIS ET PERITVRA VOLVPTAS QVAM PETIMVS TRISTI MIXTA DOLORE NOCET. (Takrat ko deček Kupido kradel iz panja je med, pičila z želom je v prst malega tata čebela. Tudi minljiva in bežna, z muko pomešana sla rani nas, škoduje nam, ko ji poskušamo streči.) Kuntze (Konicz), Tadeusz (1733—1793), polj. s 'ikar, r. v Šleziji, u. (59) v Rimu. S: npr. Fortuna (1254, Warszawa). k: A. Ryszkiewicz (Kindler III, 1966» s. v. — L!). .Kunze, Herbert (1895—....), nem. um. zgc Vlr >ar, direktor mestnega muz. v Erturtu. B; Das Fassadenproblem der franzosischen Friih- "°ehgotik (Str 1912). L: Ku (1931). L; Pigler II (1956, p. 237—38); EWA IV (1961, barvna t. 44). — Cf. P. Della Pergola (II 1959, p. 159—60, repr. 230), G. de Tervarent (I 1958, stp 16—17). Kupka, František (Frank ali Franco is), (1871— 1957), češ. slikar in grafik, eden izmed pionirjev —>abstraktne umetn. R. na Češkem (Opočno), od 1895 dalje v Parizu, u. (85) v Puteauxu pri Parizu. S; npr. Amorpha — Fugue en rouge et 1119 kupola — Kurz zum Thum und Goldenstein 1120 bleu ali a deux couleurs (1911—12, Praha — prva dosledno abstr. slika umetnika). L: Georges Turpin (Edouard-Joscph II, 1931, p. 284—88); Diet peint mod (1954, s. v.); H. Read (Kindler III, 1967, s. v. — L!); L. Vachlova: Frank Kupka (L 1968). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmarin (4. izd., 1965). kupola (angl. the dome, fr. la coupole, it. la cupola, nem. die Kuppel), sferična oblika oboka, ki pokriva centr. (kvadratne, okrogle, osmero- kotne itd.) prostore. Po sami konstrukciji razlo¬ čujemo star. obliko kupol n&^-trompah in ku¬ pole na pendentivih, med slednjimi t. i. prave -> pendentivne kupole in t. i .-^-viseče kupole. Med najslavnejšimi primeri so kupole rim. Pan¬ teona, carigrajske c. Hagia Sofia, florent. katedr. (-> Brunelleschi) in Petrove c. v Rimu (-> Mi¬ chelangelo, dkč. Giac. -v Delta Porta in Dom. -*■ Fontana). L: Srebrenka Gvozdanovič (ELU 3, 1964, s. v.). — Cf. E. B. Smith (*1950). "‘kupolasti relikviarij iz Hocheltena, znamenito kolnsko zlatarsko delo (pozlačen baker in bron, kipci iz mroževega zoba in jamični emajl, viš. 54,6 cm, o. 1170/80, V. & A.): relikviarij v obliki grš. c. s tlorisom grš. križa. L: Erich Steingraber (RDK V, zv. 49, 1959, stp 33 & repr. 18); EWA VI (1962, t. 261); »US« (1968, p. 154); »PKG« 5 (1969, t. 352 — L!). KURBINOVO, vas pri Prespanskem jezeru (Makedonija). Enoladijska c. sv. Jurija s pol¬ krožno apsido in StS-mi iz 1191. L: Vojislav Durič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); »PKG« 3 (1968, t. 229 b). — Cf. V. Moli (Lj 1965), A. Nikolovski (1961), D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968]). kuros —> kdros Kurth, Betty, r. Kris (1878—1948), avstr.-angl. (ž.) um. zgodovinarka, odlična poznavalka sten¬ skih preprog. R. na Dunaju, tam prom. 1911, za nacizma emigrirala v Anglijo, u. v Tunbridgeu pri Londonu. B: ,Ein Freskenzyklus im Adlerturm zu Trient' (JCC, 1911); ,Die Bliitezeit der Bilderwerkerkunst in Tournai und der Burgundische Hof' (JSaK, 1917); Gotische Bildteppiche aus Frankreich und Flandern (Mn 1923, »Sammelbande zur Gesch. der K. u. des Kstgewerbes« 8); Die deutschen Bildteppiche des Mittelalters, I—III (W 1923); ,Die Wiener Tafel- malerei in der er st en Hiilfte des 14. Jahrhunderts' (JSW, 1929); ,Zur Christus-Johannes-Gruppe' (ZfKg, 1933); ,Mediaeval Romances in Renaissance Tapestries' (JWCI, 1942); ,Masterpieces of Gothic tapestry in the Burrell collection' (Conn, 1946); ,Some hitherto un- known tapestries with the story of Jonathan Maccabeus' (ib., 1947); ,Silesian gold embroidery of the fifteenth cenlury‘ (ib., 1948); ,Tree of Jesse lapestry panel‘ (ib.). L: Phoebus (1948/49, nekr.); BM (1949, nekr.). Kurth, Willy (Wilhelm), (1881—_), nem. um. zgodovinar, prom. 1912 v Berlinu pri Ad. Goldschmidtu. B: Adolph Menzels Graphische Kunst (D 1920, »Ar- nolds Graphisches Biicher: 1. Folge« 3); Die Raum- kunst im Kupferstich des 17. & 18. Jahrhunderts (Stu 1923, »Bauformen-Bibl.« 19); Die Holzschnitte Max Liebermanns (BI 1924); Albrecht Diirer: Samtliche Holzschnitte (Mn 1927; angl. izd. The Complete Woodcuts of Albrecht Diirer, N Y 1946); Berliner Zeich- ner (BI 1941); Sanssouci: Ein Beitrag zur Kunst des deutschen Rokoko (BI 1962). L: zbornik: Festschrift Willy Kurth zum 75. Geburtstage am 21. 11. 1956 (rkp.). Kurz, Otto (1908—_), avstr.-angl. (ž.) um. zgodovinar, prom. 1932 na Dunaju pri Schlos¬ serju, emigriral pred nacisti v Anglijo, bibliotekar -*■ VVarburgovega inst. v Londonu, na katerem poučuje zg. klas. antike, zlasti glede na Bližnji vzhod. Priredil 2. in 3. it. izd. J. von Schlosser- jeve Die Kunstliteratur (1956 & 1964). B: ,Zu Vasaris Vita des Fra Filippo Lippi' (MIOG, 1933) ; (& Ernst Kris) Die Legende vom Kiinstler (W 1934) ; ,Guido Reni' (JSW, 1937); ,Giorgio Vasari’s »Libro«' (OMD, 1938); (& H. Buchthal) Hand List oj llluminated Orienta! Christian Manuscripts (L 1942, »StudWl« 12); ,A Sculpture by Guido Reni' (BM, 1942); ,»Gli Amori de' Carracci«: Four Forgotten Paintings by Agostino Carracci' (JWCJ, 1951); ,Huius Nympha Loči: a Pseudo-Classical Inscription and a Drawing by Diirer' (JWCI, 1953); Bolog- nese Dravvings of the 17th and I8th centuries in the collection of H er Majesty the Queen at fVindsor Castle' (L: Ph 1955); ,Varnishes, tinted varnishes, and patina' (BM, 1962); ,Tliree Armenian miniatures in the Fitzwilliam Museum, Cambridge' (Mčlanges Eugene Tisserant II, C. d. V. 1964). Kurz zum Thurn und Goldenstein, Franz, Ritter (1807—1870), avstr, slikar in scenograf, v mejah svojih sposobnosti pomemben za slov. kulturo (na Slovenskem običajno kratko imen. Frane Goldenstein), znan zlasti po postumnem, po spo¬ minu naslikanem portretu dr. Franceta Prešerna (o, pl, 1850, Kranj, Prešernov spominski muz., prejšnji lastniki Fran Potočnik [cf. SBL, 7. z v., 1949, p. 461—62], od 1883 Fran Levec in pozn- Anica Levec). R. na Salzburškem, v Lj 1835—67 učitelj risanja in slikanja na Mahrovi trgovski šoli, potem v Gradcu, u. (71) na obisku v Badnu pri Dunaju. S: številne krajine (zdajšnji Nar^ muz. v Lj je 1911 kupil 79 njegovih akvarelov in 6 olj), olt. podobe in freske, med slednjimi ohranjene v —► Logu pri Vipavi (1842—44). mdr. slov. nar. noše (risal na Korytkovo pobud — serija 12 noš objavljena 1844 v Carnioli, kolo- rirano pa je 1863 izd. Blaznik v Lj). L: Fr. Steli, K. v. Goldenstein in M. Langus (ZUZ. II, 1922); SteskaS (1927 — L!); V. Steska (SBL, 4. zv-. 1932, s. v. — L!); Kidrič PA (1950); M. Zadnin« 1121 Kusa — Labille-Guiard, Adelaide 1122 (ELU 3, 1964, s. v.); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.] — L!); ČBL IV (1969, s. v.). — Cf. (tudi s. v. Prešeren) V. Steska (j 907). Kusa ali Kusa -> Cussa, Mihael kustodija, shramba za hostije v kršč. c., od XII. do XVI. st. (-> tridentinski koncil) običajno v niši v sev. steni kora blizu olt., na Nemškem in drugod v XV. st. velikokrat samost., bogato okrašen gotski stolpič, »božja hišica« (nem. das Sakramentshauschcn): med ohranjenimi npr. 28 m vis. »hišica« v katedr. v Ulmu (1467—71) ali slavno delo Adama Kraffta v Niimbergu, *Sakramentshaus v c. St. Lorenz (1493—96). L: R. IVesenberg: Das gotische Sakramentshaus (1937, dis. [GieBen]); ELU 3 (1964, s. v.). — Cf. J. Flis (1908, p. 29—30). kuščar (angl. the lizard, nem. die Eidechse) —*■ Apolon Sauroktonos Kutal, Albert (1904—....), češ. um. zgodovinar, raziskovalec češ. srednjev. plastike. B: Moravski drvčna plastika prvni poloviny 14. Moleti (Brno 1939); Goticke socharstvi v Čechdch a na Moravi (Pra 1940); ,Tvdre krdsnych madon' (Sbornik prači filosofickč fakulty brnenske university, 1954); ,0 mistru krumlovske madony ‘ (Umčni, 1957); Antoniu Prochazka (Pra 1959); *Česke goticke socharstvi: 1350—1450 (ib. 1962); ,La »Belle Madone« de Budapest' (Bu\\. du Mus. HongroisdesB.-A., 1963); problemu horizontdlnich piet ‘ (Umčni, 9163); .Die Franziskaner-Madonna in Salzburg und ihre Stellung "i der mitteleuropdischen Plastik um 1400 ‘ (Kvčtov 196' 'K P r °hlemu krasnjrh Madon'’ (Umčni, L: RepM (1960); S. J. Kutalovd (Sbornik prači filo¬ sofickč fakulty brnčnskč university, 1964 — B!). J v- Kutina, zelje, melona in kumara, slavno tiho¬ ti 0 Juana Sanchcza -> Cotdna (o, pl, 1600/03, San Diego [Calif.], Fine Arts Gali.). L: cf. M. Soria (1945). KUTNA HORA (ČSSR): katedralo sv. Barbare Je zač. v 1380-ih letih zidati delavnica Petra -> Parterja, dkč. pa sta jo Benedikt —> Ried in M. Rejsek. L: EWA IV (1961, stp 211). — Cf. P. Franki (Harm 1962), V. Kotrba (1958). kužne slike in grafični listi (nem. die Pestbilder in die Pestblatter), zlasti v XV. in XVI. st. v srednji Evropi razširjene apotropejske podobe: -> kuga kot izraz božje jeze, ki jo ponazarjajo z neba padajoče puščice (—> puščice božje jeze). L: cf. W. L. Schreiber (1918). kužno znamenje (nem. die Pestsdule), post. na skupnih ali posamičnih grobovih kužnih mrličev zunaj mest in naselij pa tudi kot zahvalni (in apotropejski) spom. ob koncu kuge. Številni primeri v juž. Nemčiji, Avstriji in Šleziji, kot najodličnejši spom. steber sv. Trojice (Dreifaltig- keitssaule ali Pestsdule), ki ga je po kugi 1679 dal postaviti na Grabnu na Dunaju ces. Leo¬ pold I. (1682—92, med sodel. tudi J. B. Fischer von Erlach), po njegovem vzoru tudi kužno znamenje v Wallersteinu na Bavarskem (d. 1722 s kronogramom), sicer pa tako velikokrat na¬ pačno imen. tudi druga —> znamenja. L: A. Griinberg: Pestsaulen in Osterreich (W 1960, »Osterreich-Reihe« 122/24); ZadnikarZ (1964, p. 14—15 itd.). kvadratni shematizem -*■ vezani sistem Kvet, Jan (1896—1965), češ. um. zgodovinar, prof. za zgod. srednjev. umetn. na Karlovi univ. v Pragi, raziskovalec IR. B: ltalske vlivy na pozdne romčnskou knižni malbu v Čechuch (Pra 1927); lluminovane rukopisy kralovny Rejiky: Prispčvek k dejinam češke knižni malby ve stoleti XIV (ib. 1931); ,Der Liber viaticus des Johann vo,i Neumarkt ‘ (Pragcr Rundschau, VIII, 1938); Praha romanska (Pra 1948); (& H. Swarzenski) Czecho- slovakia: Romanesque and Gothic illuminated manu- scripts (P 1959, »UNESCO World Art Series«); Czechoslovakian Miniatures: from Romanesque and Gothic manuscripts (s. 1. 1964, »Fontana Unesco Art Books«). L: zbornik: Sbornik k sedmdesatinam Jana Kvčta (Pra 1965). L Laban išče ukradene malike (hol. Laban zoekt e door Rachel gestolen terafim), bibl. ik. m. ^ Mojz 31, 31—35): Rahela sedi na kamelinem sed, u. Up: npr. P. Lastman (1622, Boulogne- ^Ur-Mer, Mus.), J. Steen (Leiden), G. B. Tiepolo (freska, 1726/28, Videm, Pal. Arcivescovile). l49-L Pi8lcr 1 (1956 ’ p ’ 62 ~' 64)5 R<:au 11/1 (1956, P ’ 38 Labille-Guiard, Adelaide, r. Labille (1749 — 1803), fr. slikarka, portretistka, pozn. poročena s slikarjem Vincentom; r. in u. (54) v Parizu. S: npr. Pajou modelira portret svojega učitelja Lemoyna (pastel, 1783, Louvre), Avtp. z učen¬ kama, Mile Capet in Mile Rosemond (d. 1785, MM), Princesa Adčlaide (1787, Versailles, Mus.), za revolucije tudi Robespierrov portret. ~~ Leksikon 1123 labirint — Ladendorf, Heinz 1124 L: Roger Por tališ, Adelajde Labille-Guyard (GBA, 1901/02); Hans Vollmer (ThB XXII, 1928, s. v. — L!); J.-C. Lemagny (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. P. Dorbec (RAam, 1907), L. Dumont-lVilden (1909), L. Reau (Le Rayonnement 1946). labirint, blodnjak (nem. tudi der Irrgarteri), v antiki tako imen. zlasti bajeslovna palača na Kreti, ki jo je sez. Daidalos. V srednjev. umetn. znani labirinti, ki so krasili tlak katedral, npr. v Chartresu, Reimsu (uničen) in Amiensu. Z liki arhitektov opremljena labirinta v Reimsu in Amiensu sta očitno ponazarjala umetn. stavbar¬ stva sploh. L: cf. K. Kerenyi (1950), H. Ladendorf (W-RJb & AAnz, 1963), G. Lippold (1931), E. Panofsky (Jb. f. Kw., 1927). Labisse, Felix (1905— ), fr. slikar, surrea- list, r. v Douaiju. S: zlasti erotično obarvani akti s poudarjenimi ustnicami in prsmi, npr. La fille prodigue (1943, zas. z.), Matineja pesnikov (z avtp., 1944, z. Jean Baur), Model Leonarda da Vinci za Oznanjenje (1946, z. Edvvige Feuil- lere), itd. labod (lat. cycnus, angl. the swan, fr. le cygne, hrv. labud, it. il cigno, nem. der Schwan, šp. el cisne), atribut -> Apolona (po njem tudi muz —> Erato in Clio) in -> muzike (zaradi »labodjega speva«), Podoba Zeusa (Jupitra) v mitu o —► Ledi. V kršč. umetn. zaradi »labodje beline« simbol čistoče, pos. čistoče duše ( animi candor, cf. Va- leriano za Hieroglyphica... Ioannis Pierii Vale- riani, 1556) in mdr. tudi atribut škofa —> Hugona ( Hugo Lincolniensis). Ranjeni labodje bil emblem Jeana, vojvode berryjskega. L: Panofsky Neth (1953, p. 380 [op. 2 k p. 48]); Edvv. A. Armstrong, The symbolism of the swan and the goose (Folk-Lore, LV, 1944); Reau I (1955, p. 103); Anthony R. PVagner, The swan badge and the svvan knight (Archaeologia, XCII, 1959); Cirlot (1962, p. 306—07); Meiss-Berry (1967, p. 95—96). — Cf. H. Hofstdtter (Symbolismus 1965). J. Seznec (1953), G. de Tervarent (I 1958, stp 139—41). Labrouste, Henri (1801—1875), fr. arh., pionir v uvajanju konstrukcij iz litega železa, ki pa jih je še povezoval s klasicističnimi oblikami. R. v Parizu, 1838 imen. za arh. Bibliotheque Sainte- Genevieve in 1854 za arh. Bibliotheque Nationale, u. (74) v Fontainebleauju. A: v Parizu *Bibl. Ste-Genevieve (1843—50) in v. čitalnica Bibl. Nat. (1861—69), mdr. tudi Magasin Central Bibl. Nat. B: Souvenirs d'Henri Labrouste: Notes recueillies et classčes par ses enfants (Fontainebleau 1928). L: Labrouste: Architecte de la Bibliotheque Natio¬ nale de 1854 a 1875 (P 1953 [rk, Bibl. Nat.]); John M. Jacobus Jr. (EWA VIII, 1963, s. v.); Pevsner (1966); »PKG« 11 (1966, t. 435—36). — Cf. H.-R. Hitchcock (Harm 1958 [1963]), M. Mušič (III 1968). Lachaise, Gaston (1882—1935), amer. (fr.) kipar, r. v Parizu, v ZDA od 1906, u. v New Yorku; z Zorachom eden izmed pionirjev mod. amer. kiparstva. P; monumentalni ženski akti od 1912 dalje; reliefi za Rockefeller Center v New Yorku (1931 in 1935). L: SeuphorS (1961); Henry R. Hope (EWA VIII, 1963, s. v. — L!). — Cf. A. C. Ritchie (1952). LA CHARITE-SUR-LOIRE (z Burgundijo povezana pokrajina Nivernais ): romanska prio- ratska c. Sainte-Croix. V notr. mdr. relief z vratne preklade Poklon treh kraljev, spodaj me¬ androv rob (sreda XII. st.). L: EWA V (1961, stp 632); »US« 7 (1968, repr. p. 81). — Cf. M. Hauttmann (1929, repr. p. 371). Lacij (it. Lazio), dežela srednje Italije. Med kraji s pomembnimi um. spom. poleg —> Rima npr. -> Anagni, cistercijanski opatiji Casamari in Fossanova, -> Ostia in Subiaco (-> Frančišek As.), Tivoli (cf. Hadrijanova vila) in -> Viterbo. L: Consociazione Turistica Italiana [namesto T. C. L !], Attraverso 1’Italia, XI: Lazio (Mi 1943); EWA VIII (1963, stp 669—86 — L!). Lackovič, Ivan (1932— ), hrv. slikar in risar, naivec. R. v zaselku Batinska pri vasi Kalinovac v Podravini, v Zgb bil v poštni službi. L: Žarko Domijan (ELU 4, 1966, p. 679—80); Tone Gošnik (Delo, 30. VIII. 1969, p. 17). Lactantius (Lucius Caecilius Firmianus Lactan- tius), (o. 250—317), kršč. cerkv. apologet, imen. »kršč. Cicero«, r. v Afriki, napisal mdr. Divinae Institutionis ali Divinarum Institutionum libri VIL delo, katerega 1. tiskana izd. (Subiaco 1465) J e utrdilo število 10 za upodobitve -> šibil v evr. umetn. L: Bardenhewer (1901, p. 179—82). — Cf. t. Male (1908 [1949]), J. Seznec (1940 [1953]). Lactatio S. Bernardi -*■ Marija da mleka i: svojih prsi sv. Bernardu Ladendorf, Heinz (1909— ), nem. um. zgo¬ dovinar. R. v Leipzigu, od 1954 ord. na tarnk- univ. ( Ksthistorisches Inst. der Karl Marx-Univ )< od 1958 pa na univ. v Kolnu. B: Der Bildhauer und Baumeister Andreas Schtt ter _ Beitrdge zu seiner Biographie und zur Berliner Kuns geschichte seiner Zeit (BI 1935); Antikenstudiu und Antikenkopie: Vorarbeiten zu einer Darsteliang ihrer Bedeutung in der mittelalterlichen und neu f r t,, Kunst (BI 1953, »Abh. Lpz« 46/2; *2„ razš. izd. 1958); ,Kunstwissenschaft' (Universitas Litterarutn- Handbuch der Wissenschaftskunde, BI 1955); 5'«"' lung der Familie Grzimek (Leverkusen, 1960 [rklb 1125 Ladislav — Lafontaine-Dosogne, Jacqueline 1126 ,Zur Frage der kiinstlerischen Phantasie ‘ (O. H. Forsterjev zb., 1960); ,Kafka und die Kunslgeschichte ‘ (W-RJb, 1961); ,Kafka und die Kunslgeschichte IV (ib., 1963); ,Das Labyrinth in Antike und neuerer Zeit' (AAnz, 1963); ,Die Motivkunde und die Malerei des 19. Jahrhunderts' (Trautscholdtov zb., 1965). Ladislav (1041—1095), madž. kralj (1077—95), veljal za viteški vzor in nacionalnega junaka Madžarske, kršč. svetnik (27. VI. — lat. Ladi- slaus, fr. Ladislas, madž. Laszlo, polj. Wlady- slaw). Up: npr. na miniature t. i. Madž. slikane kronike oprte StS-e v —> Turnišču (v ladji stare žup.fc., vrhnji pas iz 1389) in relikviarij v obliki glave (XV. st., Gyor, katedr.). L: Reau III/2 (1958, p. 782—83); Keller (1968, p. 326); Stele (1969, p. 86—89); LS II (1970). ladja (lat. navis, angl. the ship [cerkv. ladja: the na v e], fr. le navire [cerkv. ladja: la nef ], it. la nave [cerkv. ladja: la navata], nem. das Schiff). Um. zgodovino mikajo ladje z raznovrstnih vi¬ dikov (cf. lit., infra): neposredno kot likovno pomembni umetnoobrtni ali pozn. industrijski izdelki (sami na sebi in s svojo opiemo, cf. e. g. ~±Oseberg), posredno pa kot predmet raznih upodobitev (-> marina) in s svojo simboliko. Pos. v kršč. umetn. je ladja star simbol (v njeni obliki npr. starokršč. svetilke), v kršč. cerkv. stavbi pa vernikom odločeni prostor v simbo¬ ličnem ponazarjanju Noetove barke in predvsem Petrove ladje — »kot podoba duhovne c., ki y se, katere je bila sprejela na svoj krov, varno v odi proti pristanu večnega zveličanja...«. Pe¬ trovo ladjico (iz katere naj bi bil Kristus pridigal na Genezareškem jezeru) ponazarjajo tudi ne¬ katere baročne prižnice v obliki ladje, kot jih Poznamo iz siednjeevr. umetn. XVIII. st. (naj¬ odličnejši vzor predstavlja prižnica iz 1724-—25 v nekd. samostanski c. v Iiseeju na Švabskem). L: J. Wilpert , Schiff (F. X. Kraus: Real-Encykl., tl> 1886, p. 729-—33); P. J. Gerstenberger, Die Schiffs- kanzeln Oberosterreichs (Christliche Kstbliitter [Linz], 1914); Friedrich Moll: Das Schiff in der bildenden Kunst vom Altertum bis zum Ausgang des Mittel- alters (Bn 1929); Hanna Meyer: Deutsche Barock- ^anzeln (Str 1932, »SdK« 287); Georg Stuhlfauth, Das Schiff als Symbol der altchristlichen Kunst *KACr, XIX, 1942); Kurt Goldammer, Das Schiff der Kirche; Ein antiker Symbolbegriff und seine escha- tologische und ekklesialogischc Umdeutung (Theo- •ogische Ztschr. der Univ. Basel, VI, 1950, p. 232— ■D); J. Schnier, The symbol of the ship in art, myth a od dreams (Psychoanalitic Rev., XXXVII, 1951, 3 65); Aliče Strobl, Die Naturkanzeln des 18. Jahr- nunderts (ANK, 1955); Cirlot (1962); Paul Ldchler ozd.): Die Schiffe der Volker: Traum, Geschichte, 'echnik (Fr 1963); EWA XIV (1967, s. v. Vehicles — L!). — Cf. J. Sauer (1902 [1924]). Ladner, Gerhart (Maximilian Augustine) B(er- nar d Burian), (1905—_), avstr.-amer. um. zgo¬ dovinar. R. na Dunaju, tam 1930 prom. in 1938 priv. docent, emigiiral najprej v Kanado, nato v ZDA, učil na raznih amer. univ., nazadnje v Los Angelesu. B: ,Die italienische Malerei im XI. Jahrhundert' (JSW, 1931); ,Der Bilderstreit und die Kunstlehren der byzantinischen und abendlandischen Theologie' (Ztschr. f. Kirchengesch., 1931); .Zur Portratsamm- lung des Erzherzogs Ferdinand von Tirol' (MIOG, 1934); ,/ mosaici e gli affreschi ecclesiastico-politici nelVantico palazzo Lateranense' (RACr, 1936); ,Die Bildnisse der ostlichen Papste des 7. und 8. Jahrhunderts an romischen Mosaiken und Wandgemalden' (5. Bkongr. II, 1940); I ritratti dei Papi nelVAntichita e nel Medioevo, I: Dalle origini fino alla fine delta Lotta per la Investitura (R [C. d. V.] 1941, »Monumenti di antichita cristiana« II/4); ,Tlte so-called square nimbus' (Medieval Stud. [Trt], III, 1941); .The » Por- traits« of Emperors in Southern Italian Exultet Polis' (Speculum, 1942); ,The Symbolism of the Biblical Corner Stone in the Medieval West' (Medieval Stud. [Trt], 1942); ,Die mittelalterliche Reform-Idee und ihr Verhaltnis zur Idee der Renaissance' (MIOG, 1952); .The Concept of the Intage in the Greek Fathers and the Byzantine Iconoclastic Controversy' (DOp, 1953); ,Some Recent Pubiications on the Classical Tradition in the Middle Ages and the Renaissance and on By- zantium' (Traditio, 1954); ,The Gregory of Nyssa\and St. Augustine on the Symbolism of the Cross' (A. M. Friendov zb., 1955); ,Eikon‘ (RAC IV, 1959); , Vege- tation Symbolism and the Concept of the Renaissance' (E. Panofskyjev zb., 1961); .The Gesture of Prayer in PapaI Iconography of the Thirteenth and Fourteenth Centuries' (Didascaliae: Studies in Honor of Ansclm M. Albareda, NY 1961); .Das alteste Bild des HI. Franziskus: Ein Beitrag zur mittelalterlichen Por- tratikonographie' (P. E. Schrammov zb., 1965). L: WWAm (1964—65). La Faille, J.-B. de, točno J. Baert de la Faille, hol. poznavalec in avtor temeljno pomembnega »catalogue raisonne« van Goghovega dela. B: L'Epoque franfaise de van Gogh (P 1927); *L'oeuvre de Vincent van Gogh: catalogue raisonne , 1—1V (P-Br 1928); Les Faux van Gogh (P-Br 1930); * Vincent van Gogh (P-L-NY 1939). Lafond, Paul, fr. um. zgodovinar, pisal pred¬ vsem o šp. in staroniz. slikarstvu. B: Goya (P 1901); Le Musee de Rouen (P 1905, »Les Musčes de France«); La sculpture espagnole (P 1908); Ribera et Zurbaran (P 19C9, »G. A.«); ,Charles Le Brun et le chancelier Seguier' (RAam, 1911); Roger van der Weyden (Br 1912); Hieronynms Bosch: Son art, son influence, ses disciples (Br-P 1914); Juan de Valdes Leah Essai sur sa vie et sur son oeuvre... suivi d'un catalogue et d'une bibliographie (P s. a. [1915?]); Edgar Degas (2 knj., P 1918—1919). Lafontaine-Dosogne, Jacqueline (1928—....), belg. um. zgodovinarka (biz. umetn.). Piom. 1961 na univ. v Bruslju, znanstv. sodel. belg. Inst. du Patrimoine artistique, član A c. Royale d'Archeologie v Bruslju. B: Iconographie de Venfance de la Vierge dans VEmpire byzantin et en Occident (2 knj., Br 1964— 1127 La Fontainove Basni (in Pripovedke) — Laibov oltar 1128 1965, »Ac. Royale de Belgique, Classe des B.-A.: Memoires« 11; dis.); Jconographie de la colonne A du ciborium de Sainl-Marc d Denise' (12. biz. kongr. III, 1964); (&W. F. Volbach) Byzanz und der christliche Osten (BI 1968, »PKG« 3). La Fontainove Basni (in Pripovedke). Zname¬ nite Basni (fr. Fables), ki jih je bil napisal Jean de La Fontaine (1621—1695), so mdr. ilustrirali animalist Jean-Baptiste Oudry ( *Fables choisies, 4 knj., P 1755 — 1759 [276 Oudryjevih risb iz 1729—34]), Grandville ali s pr. im. Jean-Ignace- Isidore Gerard (objavljeno 1839), v novejši dobi po Vollardovem naročilu Derain (objavljeno šele 1950) in Chagall (objavljeno 1952), Lur?at ( Vingt Fables, 1950) in Švicar Hans Fischer (lito., 1949). — Bolj ali manj erotično obarvane ilustracije La Fontainovih Pripovedk (fr. Contes) so mdr. prispevali Romeyn de Hooghe (1685), Hyacinthe Rigaud, Charles Eisen (* Contes et nouvelles en vers, 2 knj., A [P] 1762 — najbolj znamenita fr. ilustr. knj. XVIII. st., edition des Jermiers generaux), Fragonard (objavljene 1795), Frederic Schall, itd. L: Bland (1958 [1969]). La Fosse, Charles de (1636—1716), fr. slikar, 1658—63 v Italiji (v Rimu in še več v Benetkah). S: npr. Ugrabljenje Prozerpine (pred 1673 [ta¬ krat -> piece de reception ], Pariz, fieole des B.-A.), Manjina pot v tempelj (d. 1682, Tou¬ louse, Mus. des Augustins), Apolon in Tetis in Clytie se spremeni v sončnico (oboje 1688, Grand Trianon, Chambre du Couchant [in situ]), Ga- lateja (o. 1698/700, Agen, Mus.), Venera in Vulkan (Nantes, Mus. des B.-A.), Poletje ali Bakhos in Ariadna (1699, Dijon, Mus. des B,- A.), Najdenje Mojzesa (naroč. 1701, Louvre). L: ThB XXI (1928, p. 209 ss — L!); J.-C. Lemagny (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Louis XIV Lille (1968). — Cf. A. Blunt (1953). La Fresnaye, Roger de (1885—1925), fr. slikar, štud. na —> Academie Julian, na Ecole des B.-A. in na -> Academie Ranson, u. (40) za tuberku¬ lozo. S; npr. Kirasir (1910, MAM), Zakonsko življenje ( La Vie conjugale, 1913, Minneapolis), Zavzetje zraka (1913, M M A), Sedeči mož ( L'Hom- me assis, 1914, MAM), Jean-Louis G amper t (gvaš, 1920, MAM) — ob velikem samost, pomenu barv nam racionalna konstrukcija njegovih del priča o intimni povezanosti s klasicizmom. L: Edouard-Joseph II (1931, p. 66—67 — cf. Fresnaye) ; Raymond Cogniat & VValdemar George: Oeuvre complete de Roger de La Fresnaye (P 1950); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Germain Seligman: Roger de la Fresnaye (L 1969). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). Lafuente Ferrari, Enrique (1898—•_), šp. um. zgodovinar, direktor madridskega Mus. Nacional de Arte Moderno, r. v Madridu. B: Grabados y dibujos de Rembrandt (1934); Gra- bados y dibujos de Tiepolo (M 1935); Los retratos de Lope de Vega (M 1935); Velazques (L; Ph 1943; šp. izd. Bar 1944); Goya: el dos de mayo y los fusila- mientos (Bar 1946); Antecedentes, coincedencias y influencias del arte de Goya (M 1947 [rk]); Retratos de Cervantes (1948); La vida y el arte de Ignacio Zuloaga (San Sebastian 1949); Breve historia de la pintura espanola (4. izd., M 1953 [3. izd. 1946]); Les fresques de San Antonio de la Florida (G: Sk 1955); Velazquez (ib. 1960, »Le Gout» 33); Goya: Gravures et lithographies, oeuvre complete (P 1961; nem. izd. Gova: Sdmtliche Radierungen und Lithographien, W 1961). L: WWA (1962; 1964). Lahtov, Vasil (1917—_), maked. arheolog, prom. v Lj 1962 ( Problem trebeniške kulture — cf. s. v. Trebenište). L: Niko P. Toži (ELU 3, 1964, s. v. — B!). La Hyre, Laurent de (1606—1656), fr. slikar, r. in u. (50) v Parizu. S: Papež Nikolaj V. si da odpreti grobnico Frančiška As. (d. 1630, Louvre), Čaščenje pastirjev (d. 1635, Rouen, Mus. des B.-A.), Sv. Peter ozdravlja s svojo senco (1635, Pariz, Notre-Dame), Merkur izroča Bakha nim¬ fam (d. 1638, Eremitaža), Alegorija vestfalskega miru (La France regoit la Paix des mains de Id Victoire, d. 1648, Versailles), Euterpe (d. 1648, MM), Merkur se zaljubi v Herse (1649, Epinal, Mus.), Pokol nedolžnih otrok (1653, Arras, Mus. Municipal). L: Pierre Rosenberg (Kindler IV, 1967, s. v. — L!)- Laib, Konrad, nem.-avstr, slikar, prvič dkm. 1431 v Nordlingenu na Švabskem, 1448 postal salzburški meščan, pozn. se morda preselil v Gradec. S: npr. Rojstvo (Freising, Priestersemi- nar) in kot ostanek istega olt. Poklon treh kraljev (jelovina, o. 1440, CMA), tabli Križanja na Du¬ naju (d. 1449) in v graški stolnici (d. 1457), na¬ posled kot zadnje znano delo po njem imen. Laibov olt. v Ptuju (o. 1460, infra). L: Stange X (1960); Gotik in Osterreich (Krems 1967 [rk], št. 19—22 — L!); Stele (1969). — Cf. L. von Baldass (JSW, 1930; *1946), O. Fischer (1943), F. Steli (1950). ‘Laibov oltar, krilni olt. Konrada -> Laiba v Pokrajinskem muz. v-> Ptuju (temp, 296,5 X 183 cm, o. 1460, rest. M. Sternen 1930/31)- Odprti olt.: v sredi Marijina smrt, levo Sv. Hieronim, des. Sv. Marko; zaprti olt. (Laibov* delavnica); v sredi Kristus na križu med Marijo in Janezom Ev., levo Sv. Miklavž, des. Sv. Ber¬ nardin; na obakrat vidni predeli klečeča angela z Veronikinim prtom. 1129 Lairesse, Gerard de — Lameh 1130 L: MAS I (1935); Stange X (1960); Gotik in Oster- reich (Krems an der Donau 1967 [rk], št. 21); Stele (1969, p. 251 & 254—62, repr. 232—33); »MdC« 235 (t. XVI — »Ptuj [Cecoslovacchia]«!). — Cf. F. Stele (*1950 — L!). Lairesse, Gerard de (1641—1711), hol. slikar, grafik in pisec o lik. umetn., r. v Liegeu, u. v A’damu. Zaradi podedovanega sifilisa, ki mu je skazil obraz, je v 50. letu oslepel; odtlej se je ukvarjal s teorijo slikarstva. S; npr. Spreobrnje¬ nje sv. Avguština (Caen, Mus. — pripravljalna risba Liege, Mus. de 1’art wallon) in Krst sv. Avguština (Mainz, Gemaldegal. der Stadt Mainz). — Up: npr. Rembrandt (*d. 1665, Lehman). B: Grondiegginge ter Teekenkonst (A 1701); Het groot Schilderkonsl (A 1707). L: J. J. M. Timmers: Gerard de Lairesse (A 1942); Paul Fierens (Fierens Diet, 1950, p. 349—51 — L!); Hall Por (1963); SchlosserL (1964 — L!); Germaine Bornaud , Sur quelqucs tablcaux de Gčrard de Lairesse (RLou, 1965). lak (angl. the lacquer, fr. la laque [le laque — lakast izdelek], it. la lacca, nem. der Lack ), raz¬ topina raznih smol v tekočinah, kot so olje, špirit, fenol, eter, aceton, idi. Znameniti so zlasti stari kit., jap. in korejski lakasti izdelki, sicer Pa jih poznamo tudi iz Indije, Perzije in Srednje Azije. L: W. Holzhausen: Lackkunst in Europa: Ein Handbuch fiir Sammler und Liebhaber (Brsch 1959, »Bibl. f. Kunst- u. Antiquitatenfreunde« 38); varii nuctores, Lacquer (EWA VIII, 1963 — L!); S. Levy: Lacche vencziane settecentesche (2 knj., Mi 1967). ~~ Cf. W. Speiser (1965). lakomnost —>Avaritia Lakota v Samariji (nem. Die Hungersnot in s amaria), bibl. ik. m. (4 Kialj, 6 28—29). Up: W. v Bibliji Wolfa Kopfla (Str 1532). L: Schmidt IL (1962, repr. 122). Lakovič, Vladimir (1921—....), slov. slikar in ilustrator. R. v Doberdobu, se učil pri Fr. Kralju n a lj. obrtni šoli, med 2. svet. vojno v partizanih, zaporu in nem. koncentracijskem taborišču, štud. n a AUU (1945—49) in v slikarski specialki (G. Stupica); 1954—60 učil na Šoli za umetno obrt v Lj- S (realizem v tanko ubranih hladnih tonih): n Pr. Večni krog (les, 1954, MG [last Muz. ljudske revolucije v Lj]), Avtp. (les, d. 1954, MG [last ^*])> Osamljeni deček (les, MG [last SKP]), nazadnje »med B. Jakcem in Picassovim modrim obd.«, npr Sam ( me i an j t> 1967), Prošnja (mela- n,t ’ 1968), Mati I—III (vse 1968). — Ilustr. "tdr. E. Th. A. HofTmanna, Boccaccia (Deka- mer on), I. Gorana Kovačiča, Prešerna in Ler¬ montova. L: Ko je ko (1957); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); SlovS (1966); Vladimir Lakovič (Lj 1968 [rk, MaGal]. uv E. Cevc); Špelca Čopič, Slikar Vla¬ dimir Lakovič (Sinteza, št. 12, dec. 1968). La Manta —> Manta (pri Saluzzu v Piemontu) Lamb, Carl (1905 — 1968), nem. um. zgodo¬ vinar, prom. 1935 pri Pinderju z dis. o razvoju slikovite arhitekture na juž. Bavarskem v 1. pol. XVIII. st., avtor nekaterih umzg. filmov (npr. Raum im kreisenden Licht in Bustelli, ein Spiel in Porzellan). B: Die Wies (BI 1937; n. izd. Mn 1964). L: Das Munster (1968. p. 387, nekr.). LAMBACH na Gornjeavstrijskem, v samo¬ stanski c. Mariae Himmelfahrt pomembne ro¬ manske StS iz zadnje tretjine XI. st. L: Ausstellimg Romanische Kunst in Osterreich (3., izb., razš. izd., Krems an der Donau 1964, p. 94—104 — L!). — Cf. O. Demus (1968 — L!). Lambergov grad -> Kamen pri Begunjah Lambcrt, Elie (1888—1961), fr. um. zgodo¬ vinar, medievalist, mdr. raziskaval tudi islamsko umetn. v Španiji (Kordova etc.) in njen vpliv na evr. stavbarstvo. R. v Bayonnu, učil na filoz. fak. v Caenu (1926—37), pozn. na Sorboni, u. v Parizu; član Inst. de France. B: Tolčde (P 1925, »Les Villes d'art cčlebres«); L’A rt gothique en Espagne aux XIl e et XIII e siedes (P 1931); ,L’art mudejar' (GBA, 1933); Caen roman et gothique: se s abbayes et son chateau (Caen 1935); Delacroix et les femmes d'Alger (P 1937); Le Style gothique (P 1943, s ps. Črnile Berlat, »A-S-T«); L'Art en Espagne et au Portugal (P 1945, »A-S-T«); La Cathe- drale de Toulouse (Toulouse 1947); Etudes mediivales (2 knj., ib. 1956—1957); Abbayes et cathedrales du Sud-Ouest (ib. 1958); Art musulman et Art chretien dans la peninsule iberique (P-Toulouse 1958); Le Pele- rinage de Compostelle: etudes d'histoire ntedie ales (Toulouse 1959). L: RdpM (1960). Lambert iz St. Omera, kanonik pri c. St. Omer na Flandrskem, spisal Liber Floridus. L: cf. F. Sax/ (1957). Lameh, Matusalov sin in Noetov oče, bibl. očak iz vrste Setovih potomcev (—>■ deset biblij¬ skih očakov ), u. po Bibliji 777 let star (1 Mojz 5, 25—26 & 28—31). Lameh, Metusaelov (Matusaelov) sin iz vrste Kajnitov, tj. Kajnovih potomcev, bibl. oseba (1 Mojz 4, 18—24), prvi bibl. mnogoženec; ker sta ga ženi Ada (ki mu je bila rodila -^-Jabela in ->Jubala) in Sela (ki mu je bila rodila -> Ttt- balkajna) tolkli, v —> Speculum Humanae Salva- 1131 Lampe, Frančišek — Laneuville, Jean-Lcuis 1132 tionis napoveduje Bičanje Kristusa. Up (cf. s. v. Slepi Lameh s puščico usmrti Kajna): na barvnem oknu katedr. v Canterburyju (XII. st.)., freska v Chiostro Verde v Florenci (Uccellu bli- žen slikar). L: Reau II/l (1956, p. 100). Lampe, Frančišek (1859—1900), slov. katol. teolog in urednik, ust. -> Dom in svet in tudi o lik. umetn. pisal v skladu z neotomističnimi prizadevanji (-> tomizem). L: Iz. Cankar, Frančišku Lampetu (DS, 1917); Sodnik (1928); Aleš Ušeničnik (SBL, 4. zv., 1932, s. v. — L!). Lamut, Vladimir (1915—1962 sam.), slov. sli¬ kar in grafik. R. v Čatežu ob Krki, v Zgb štud. najprej um. zgod. in nato na ak. do 1941, živel kot gimn. prof. v Novem mestu. S: mdr. številni vangoghovski avtp., ki se tragično skladajo z njegovim koncem, krajinski motivi ob Krki, itd. L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.). lancknehti v lik. umetn. Cf. s. v. Graf, Urs. Lanckoronska, Karoline, Graf in (1898—_), avstr. um. zgodovinarka, prom. 1926 na Dunaju. B: ,Raffaels Loggien" (JSW, 1935). Lancret, Nicolas (1690—1743), fr. slikar t. i. -> Fetes galantes po Gillotovem in Watteaujevem vzoru, zvrsti, ki se je z njegovo smrtjo končala. R. in u. (53) v Parizu, kjer je bil med njegovimi meceni tudi —> Crozat. S: npr. Gospodična Ca- margo pleše (1729/30, VVallace), Zima ali Drsalci (1738, Louvre), itd. L: John W. McCoubrey (EWA VIII, 1963, s. v.); R. Guilly (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. Ch. Blanc (1854), L. Gillet (1929), G. Wildenstein (1924). Landini, Taddeo (o. 1550—-1596), it. kipar. P: soha Zime na Ammanatijevem Ponte Sta Trinita v Florenci, bron. kipi na Fontana delte Tartarughe v Rimu (1585, Piazza Mattei), tj. na vodnjaku, ki ga je bil zasnoval Giacomo -> Delta Porta. L; Venturi X/3 (1937 — L!); Riccoboni (1942). Landino, Cristoforo (1424—1504), it. florent. humanist, eden izmed predstavnikov floren¬ tinskega neoplatonizma, pisec Quaestiones Ca- maldulenses, oskrbel L prev. -> Plinija star. v it. jezik, komentator Vergila, Horaca in -*■ Danteja. Komentarju Danteja (L izd. F 1481) je dodal kratek pregled florent. kulture in mdr. tudi lik. umetn. (za XIV. st. se je oprl na F. Villanija). L: Panofsky Ren (1960); EWA VII (1963, stp 541); Schlosser L (1964). — Cf. O. Morisani (1953; 1959), P. Munay (1953). Landmarks of the World’s Art, kratka obča zgod. umetn. v 10 zv., zal. Paul Hamlyn v Lon¬ donu resp. McGravv-Hill v New Yorku (nem. izd.: Schatze der fVeltkunst, Gtl: Bertelsmann). Avtorji so Andreas Lommel (1: prazgod. in pri¬ mitivna ljudstva), Giovanni Garbini (2: stari Bližnji vzh.), Donald Strong (3: antika), Jean Lassus (4: staiokršč. & biz. umetn.), Jeannine Auboyer & Roger Goepper (5: Daljni vzh.), Peter Kidson (6: romanika & gotika), Ernst Grube (7: islamska umetn ), Andievv Martindale (8: renesansa), Michael Kitson (9: barok & rokoko) in Norbert Lynton (10: XIX.—XX. st.). Landsberger, Franz (1883—1964), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar, direktor ž. muz. v Berlinu, po emigraciji iz nacistične Nemčije (v ZDA od 1939) pa direktor Jewish Mus. v Cincinnatiju. B: Wilhelm Tischbein (Lpz 1908, »Biicher der K.« 3); Der St. Galler Folchart Psalter: Eine Initialstudie (St. Gallen 1912); Impressionismus und Expressio- nismus (Lpz 1919; 6. izd. ib. 1919); Die Kiinstlerischen Probleme der Renaissance (Halle a. S. 1922); Heinrich iVolfflin (BI 1924); Jacopo detla Quercia (Lpz 1924, »Bibl. der Kg.« 74); Die Kunst der Goetherzeit: Kunst und Kunstanschauung von 1750 bis 1830 (ib. 1931)1 History of Jewish Art (Cincinnati 1946); Rembrandt, the Jews and the Bible (Phi 1946 ali L 1947). L: Kil (1931; 1966, nekr.); EJca 10 (1934); UJE (s. v.); WWWJ (1955); Sternfeld-Tiedemann (1962); ELU 4 (1966, p. 680, s. v.). LANDSHUT na Bavarskem ( Niederbayern , ZRN), nastal iz trdnjave na križišču dveh trgov¬ skih poti, nekd. dolnjebavarska vojvodska pre¬ stolnica. L: Theo Herzog: Landshut: Historischer Stadt- fiihrer (Landshut 1948— L!); Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 246 — L!). ~ mestna župna cerkev sv. Martina (St. Mar¬ tin), najpomembnejše delo —> Hansa iz Burghau- sena: kor sez. 1392—1407, ladja od 1407 dalje ("■dvoranska notr., vitki osmerokotni slopi nosijo mrežast obok); 133 m visoki zvonik je naj višji, kar so jih v srednjem veku dokončali na Nem¬ škem. V v. olt. Marijina soha v nadnar. velikosti (Hans Leinberger 1518/20). Na zun. na juž. strani *avtp. Hansa iz Burghausena. L: »US« 8 (1968, repr. p. 123 & 217). — Cf. K. Ger- stenberg (1966). — špitalska cerkev sv. Duha ( Heilig-Geist- Spitalkirche), dkč. 1407 (delo -> Hansa iz Burg¬ hausena). L: cf. F. Steli (ZUZ, XV, 1938, tloris p. 35). Laneuville, Jean-Louis (1748—1820), fr. slikar, učenec J.-L. Davida, portretiral številne pred¬ stavnike fr. revolucije. S: npr. Barrere de Vieuzac 1133 Lanfranco, Giovanni — langobardska umetnost 1134 v konventu 4. I. 1792, ko zahteva glavo Ludovika XIV. (1792, Bremen). L: cf. P. Dorbec (RAam, 1907), L. Dumont- Wilden (1909), L. Grote (II s. a.). Lanfranco, Giovanni (1582—1647), it. slikal olt. podob in mojster iluzionističnega stropnega slikarstva. R. v Parmi, učenec Ag. in sodel. Ann. Carraccija (Pal. Farnese), 1633/34—46 v glavnem akt. v Neaplju, u. v Rimu, Med umetniki, ki je nanje vplival, Vouet, Preti in Maratta. S: e. g. freske v Rimu v Pal. Mattei di Giove (1615), olt. podoba —> Zamaknjenje Marjete Kortonske (1618/20, Pitti) in kupolna freska *Gloria del Paradiso v c. SFAndrea della Valle (1621—25). L: H. Voss (ThB XXII, 1928, s. v. — L!); L. Sa¬ lerno (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Mariangela Novelu : Giovanni Lanfranco (Mi s. a., »MdC« 236). — Cf. H. Kori (BI 1924), R. Wittkower (1958 [1965]). Langbehn, Julius, imen. der Rembrandtdeutsche (1851—1907), nem. nacionalist, ki je v svoji ano¬ nimno izdani knj. Rembrandt als Erzieher: von einem Deutschen (Lpz 1890; v nasl. 3 letih 42 izd.) debele tvezel o Rembrandtu, predvsem pa pridigal o dvigu nem. ljudstva in njegovem ra¬ snem očiščenju, tako da so ga nacisti imeli za enega izmed svojih prednikov. L: DULC III (1961). — Cf. C. Gurlitt (1927), U. Kultermann (1966 — L!). Lange, Julius (Henrik), (1838—1896), dan. Pisec o umetn. h: Sergel og Thorvaldsen (Kbh 1886); Billedkunst (Kbh 1889); Thorvaldsens Darstellung des Menschen (BI 1894); Nutidskunst (Kbh 1895—1914); Darstellung des Menschen in der dlteren griechischen Kunst (Str 1899); Die menschliche Gestalt in der Geschichte der Kunst von der ztveiten Bliitezeit der griechischen Kunst ° is zimi XIX. Jalirliundert (Str 1903); Studien iiber Michelangelo (Str 1910, »ZKA« 76); Studien iiber Leonardo da Vinci (Str 1911, »ZKA« 87). L: Georg Brandes: Julius Lange: Breve fra hans Cngdom (Kbh 1898); R. Bianchi Bandinelli , Charles Baudelaire o Julius Lange? (CrArte, 1937/38). Lange, Konrad (1855—1921), nem. um. zgodo- v mar (arheolog) in estetski teoretik. R. v Gdttin- §enu kot sin klas. filologa, prom. 1879 v Leipzigu, habil. v Jeni 1884, izr. prof. na univ. v Gottin- 8cnu (od 1885) in Konigsbergu (1892—94), od- t,e j na univ. v Tiibingenu. Zagovarjal estetsko (eorijo (» Illusionstheorie «), po kateri naj bi umetn. temeljila na posnemanju narave itn. Vodil tudi 8al - v Stuttgartu (1901—07). , >Zu Peruginos Jugendentwick!ung‘ (Springerjev 7?- L 1885); (& F. Fuhse izd.) Diirer: Schriftliclier th' C -!^ a ^ au f Grand der Originalhandschriften und 1 wni lse neu entdeckter alter Abscltriften (Halle °“3); Peter Fldtner\ ein Bahnbrecher der deutschen Renaissance (BI 1897); Das IVesen der Kunst: Grund- ziige einer realistischen Kunstlehre (2 knj., BI 1901; n. izd. 1907); Verzeichnis der Gemdlde-Sammlung im Kgl. Museum der bildenden Kunste zu Stuttgart (Stu 1903; 2. izd. 1907); , Das Altarwerk von Miihlhausen am Neckar ‘ (Frdr. Schneiderjev zb., 1906); Das Nackte in der Kunst: Vortrag...‘ (BI 1908). L: Julius Baum (KCHR, 1921, nekr.); Sodnik (1928). Lange, Kurt (1898—1959), nem. kult. zgodo¬ vinar in pisec o lik. umetn., začel kot slikar. B: Miinzkunst des Mittelalters (Lpz 1942); Herr- scherkopfe des Altertums im Miinzbild ihrer Zeit (Bl-Z 1943); Gbtter Griechenlands (1946). Lange-Eichbaum, Wilhelm (1875—1950), avtor faktografske kompilacije Genie, Irrsinn und Ruhm (Mn 1942; 4. izd. Mn-Ba 1956, izd. Wolfram Kurth), po kateri naj bi bili mdr. tudi tako rekoč vsi lik. umetniki duševno abnormalni. Langhans, Carl Gotthard (1732—1808), nem. arhitekt, doma iz Šlezije. A: najbolj znano delo so Brandenburška vrata (Brandenburger Tor, 1788—91), danes na meji med vzh. in zah. Ber¬ linom. L: VValter Th. Hinrichs: Carl Gotthard Langhans: ein schlesischer Baumeister, 1733—1808 (Str 1909, »SdK 116). — Cf. G. Pauli (1934). Langlotz, Ernst (1895—_), nem. klas. ar¬ heolog, prof. na univ. v Bonnu. B: Zur Zeitbestimmung der strengrotfigurigen Va¬ senmalerei und der gleichzeitigen Plastik (Lpz 1920); Friihgriechische Bildhauerschulen (Nu 1927); (& W.-H. Schuchhardt) Archaische Plastik auf der Akropolis (FrM 1940); Griechische Klassik (Bn 1946, »Bonner Universitatsschriften« 5; 4. izd. 1956); Phidiasprob- leme (FrM 1947); , Das Portrat Friedrichs II. vom Briickentor in Capua' (G. Swarzenskega zb., 1951); Antike Klassik in heutiger Sicht: Vortrag ( FrM 1-056); Die Kunst der Westgriechen in Sizilien und Unteritalien (Mn 1963, posnetki Max Hirmer). L: zbornik: Charites: Studien zur Altertums- wissenschaft (Bn 1957). langobardska umetnost: po eni strani del prazg. germanske umetn., v ožjem pomenu pa s pozno- rim. izročilom in biz. vplivi preoblikovana umetn. langobardske države v sev. Italiji, tj. od 568 (ko so se Langobardi tja preselili pod vodstvom kralja Albuina) pa do njenega konca 774. Po¬ membna dela ohranjena v zvezi s kraljico -> Teo- dolindo in kraljem Agilulfom, pod katerima je langobardska država dosegla svoj vrh, iz pozn. dobe pa iz ->■ Čedada (-> Rathisov olt., -*■ Sig- valdova plošča). Za posebnost »langobardske« umetn. so dolgo časa imeli tritračno -*■ pleteni- nasto ornamentiko. L: Harold Picton: Die longobardische Kunst in Italien, ihre Eigenschaften und ihre Quellen: Ein Ober- 1135 Langui, Emile — Laokoon 1136 blick (Au 1931); »UF« 12 (1967); »PKG« 5 (1969); »US« 6. — Cf. (tudi s. v. Pavel Diakon) N. Aberg (1923; II 1945), R. Kautzsch (1939; 1941), G. T. Rivoira (1901—1907 [1908; 1910 resp. 1933]), E Schaffran (1938; 1941), J. fVerner (& H. Kitim & S, Fuchs 1950; 1962), etc. Langui, Emile (1903—belg. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik, Directeur general des Arts, des Lettres et de VEducation populaire, r. v Bruslju. B: Gustave De Smet: sa Vie et son Oeuvre (Br 1946); Vincent van Gogh (Br 1947); Constant Peermek (Br 1948); Paul Delvaux (Venise 1949); Marino Marini (A 1954); 50 Years of Modern Art (L 1958); (& Jean Cassou & Nikolaus Pevsner) Gateway to the XXth Cent ury (L-P-NY 1961 [cf. nem. izd. s. v. Pevsner, Nikolaus]). L : WWA (1962). Langus, Matevž (1792—1855), slov. slikar, eden izmed 3 vodilnih slov. portretistov 1. pol. XIX. st. (cf. s. v. Stroy in Tominc). R. v Kamni gorici, 1824/28 v Italiji, od 1829 dalje v Lj, tu u. (63). Svoje modele v portretih velikokrat pred¬ stavil pred ustreznim krajinskim ozadjem, tako npr. Gromatzkijeve otroke pred Rakovnikom, baronico Florentino Taufferer pred Otočcem, itn. S: npr. Josip Karinger in Eleonora Karinger (1826, NG), Anton Rudež kot lovec (1833, NG), Lj. trgovec Hohn pred Lj (d. 1834, NG), freske v kupoli lj. stolnice (1843/44), v frančiškanski c. v Lj (1845—54) in v c. na Šmarni gori pri Lj (1842 v ladji in 1846—47 v kupoli, z avtp.). — R: 8 skicirk v NG. — Prešeren mu je posv. sonet z akrostihom ( Marskteri romar gre v Rim, v Kom¬ post elj e). L: SteskaS (1927); Fr. Steli (ThB XXII, 1928, s. v.) V. Steska (SBL, 4. zv., 1932, s. v. — L!); MAS II (1938); SteleS (1949); Kidrič PA (1950); AS (1958 — L!); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); SlovS (1966); Cevc SU (1966). — Cf. Iz. Cankar (1957), F. Mesesnel (1953), V. Steska (1904). LANIŠCE pri Šmarju na Dolenjskem: podr. c. sv. Uršule, gotska stavba z rebrasto obokanim prezbiterijem in prvotno ravno krito ladjo. Več plasti fresk, tako iz sredine XV. st. in iz o. 1520/30 (delno ohranjeni prizori iz Uršuline le¬ gende). L: VS V (1955, p. 151), X (1966, p. 72), XI (1967, p. 150); Stele (1969, repr. 200). Lankheit, Klaus (1913—_), nem. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik. B: Das Freundschaftsbild der Romantik (Hdl 1952, »Heidclberger kstgeschichtliche Abh.: NF« 1); ,Die Corsini-Kapelle in der Carmine-Kirche and ihre Re¬ lief s' (MittF, 1957); Das Triptychon als Pathosformel (Hdl 1959, »Abh. Hdl«); (izd.) Franz Marc: Unteil- bares Sein, Aquareile undZeichnungen (K 1959; n. izd. 1967); (izd.) Franz Marc im Urteil seiner Zeit (K 1960; 2. izd. K 1962, »DuMont Dokumente«); Flo- rentinische Barockplastik: Die Kunst am Hofe der letzten Medici, 1670—1743 (Mn 1962, »Italienische Forsch.: Dritte Folge« 2); Jacques-Louis David: Der Tod Marats (Stu 1962, »WerkM« 74); Revolution und Restauration (Ba-Ba 1965, »K. der Welt: Kulturen des Abendlandes«); ,Zur Bildtradition bei Franz Marc' (H. von Einemov zb., 1965); ,Kunstgeschichte unter dem Primat der Technik ‘ (Karlsruhe 1966, »Karlsruher akademische Reden: NF« 24); Der Tempel der Ver- nunft: Unveroffentiichte Zeichnungen von Etienne- Louis Bouilee (Ba-Stu 1968, »Gesch. u. Theorie der Architektur« 2). Lantier, Raymond, fr. prazgodovinar, član Inst. de France. B: (& H. Breuil) Les hommes de la pierre ancienne (P 1951; 2. izd. 1959). Las Lan7as —► Predaja Brede Lanzi, Luigi (1732—1810), it. um. zgodovinar, etruskolog in muzealec, konservator v Gali. degli Uffizi v Florenci, pisec prve zgod. it. slikarstva v mod. smislu, (ki ni več samo z. umetniških življenjepisov). Njegov nagrob. je v c. Sta Croce v Florenci. B: Saggio di lingua etrusche e di altre antiche d’ltalia (2 knj., R 1789); *Storia pittorica delTItalia: dal risorgimento delle beile arti fin presso al fine del XVIIIsecolo (F 1792; 2. izd. 3 knj., Bassano 1795—; 1796); De’ vasi antichi voigarmente chiamati etruschi (F 1806); Notizie della scultura degli antichi e dei vari suoi stili (2. izd., Fiesole 1824). L: SchlosserL (1964); EWA VII (1963, stp 553). Laokoon (grš. Laokoon), Apolonov duhovnik v Troji. Rojake je svaril pred lesenim konjem (Trojanski konj [cf. Pigler II, p. 331—32]), ki so ga bili Grki pustili kot »dar Ateni«; ko bi bil moral nato na obrežju darovati —> Pozejdonu , sta se iz morja pojavili veliki kači in ga ob olt- skupaj s sinovoma usmrtili. Up; cf. s. v. Lad- koontova skupina (infra). L: Grimal (1951, p. 250—51); Hunger (1955, p. 199—200). ♦Laokoon, pozna El Grecova slika (o, p'; 142 x 193 cm, o. 1610/14, VVashington), v kateri je umetnik po svoje upodobil Laokoontovo skupino (infra) pred Toledom, mestom, ki S a v. konj pred njim opredeljuje kot Trojo. Osebi na des. so imeli za Apolona in Artemido (Cossio) ali Pozejdona in Kasandro (Camon Aznar), najbolj prepričljivo pa ju je razložil Palm, P° katerem predstavljata Adama in Evo. Tako J e ant. motiv karakteristično »pokristjanjen«: k®' znovanje Apolonovega duhovnika priča o obči veljavnosti bibl. moralnih postav, kača pa- je bila prva starša zapeljala v greh, je zdaj 1137 Laokoontova skupina — Largilliere, Nicolas de 1138 orodje kazni. Sliko, ki je bila pred 2. svet. vojno v Beogradu (zdajšnjemu lastniku jo je prodal knez Pavle Karadordevič), so 1955/56 rest., od¬ stranili pozn. naslikane prte okrog ledij, hkrati pa sta se na des. pokazali glava in noga, ki ju je bil že El Greco preslikal. L: Erwin Walter Palm, El Greco’s Laokoon (Panth, 1969); »CA« 35 (1969, kat. št. 166). — Cf. J. Camon Aznar (1950), W. W. S. Cook (1949), M. B. Cossio (1908), etc. *Laokoontova skupina, slavno delo pozne -> helenistične umetn., ki so ga 1506 našli v Rimu in ga je 1536 rest. -> Montorsoli (marmor, viš. 184 cm, Vat., Belvedere); tradicionalno istove- teno s plastiko, ki naj bi jo po -> P linij u star. (Nat. Hist. XXXVI, 37) ex uno lapide izklesali Hagesandros, Polidoros in Atanadoros z Rodosa (o. 50 pred?): orjaški kači ovijata -^Laokoonta (supra) in njegova sinova, ena se je zagrizla v očeta, druga v ml. sina — siloviti patos se sklada s slikovito formo. Od odkritja naprej je skupina izredno vplivala na kiparje in slikarje (Michel¬ angelo, El Greco, itd.), hkrati pa je veljala za vzorno delo stare grš. plastike vsem pomembnim piscem o lik. umetn. do —»• IVinckelmanna, G. E. —> Lessinga in —> Goetheja. Tizianova »opičja« travestija ohranjena v Boldrinijevem lesor. L: G. R. Ansaldi, II Laocoonte del Rinascimento ed il Laocoonte deH’Antichita (Emp, 1945); Pigler II (1956, p. 314); Hellmut Sichtermann: Laokoon (Bremen 1957, »Opus nobile« 3); Achille Adriani (EWA VII, 1963, stp 342). — Cf. M. Bieber (1942 11967]), K. Clark (The Nude 1956 [1959]), L. D. Ettlinger (1961), R. Forster (1891; 1906; 1906; 1914), H. Ladendorf (2. izd. 1958 — L!), L. Laurenzi (1954/ 55), K. Schefold (1967 — L! [tekst Reinhard Lullies]). LAON, mesto v sev. Franciji ( Ile-de-France ) z eno izmed znamenitih starih gotskih katedr.: *Notre-Dame , sez. o. 1165—o. 1205 (slikovito pročelje s 16 kamn. voli na zvonikih verj. o. 1190/1200), v notr. štirinadstropna razdelitev bazilikalne stene (arkade, empore, triforij, okna). ~~ Bibl. Municipale hrani galsko-rim. mozaik Orfej med živalmi. L: H. Adenauer: Die Kathedrale von Laon (Dii 1934); EWA V (1961, stp 552 — L!); »US« 7 (1968, re Pr. p. 79. — Cf. G. Henderson (Gothic 1967). Lapauze, Henry, fr. um. zgodovinai. B: Les dessins de J. A. Ingres du Musee de Mon- taubait (P 1901); Le droit d’entree dans les musees n 1902); La Tour et son oeuvre au Musee de Saint- Quentin (2 knj., P 1905); Le Palais desFSeaux-Arts de a vi, le de Pariš: Petit Palais (P 1910); Ingres: Sa vie e ' son oeuvre ( 1780 — 1867) ... (P 1911); (uv) Exposition Dav ‘d et ses elčves (P 1913 [rk, Pal. des B.-A.]); Les Pastel s de Maurice-Quentin de La Tour du Musee Eeeuyer d Saint-Quentin (P 1919); Histoire de l’Aca- et nie de France d Rome (2 knj., P 1924). lapis angularis (lat.), vogelni kamen ali vogelnik (nem. der Eckstein), po Bibliji (Ps 117 [118], 22: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen ) in ustreznih ponovitvah v Novi zavezi (npr. Apd 4, 10—12) kršč. simbol —> Kristusa. Up: npr. Mojster iz Heiligenkreuza (na dvo¬ delnem oltarčku, o. 1410, Ksthist. Mus.). Lapiti, mit. ljudstvo v Tesaliji; po novejših raziskovanjih tam v resnici živeli, samo da so zelo zgodaj izumrli. Up: cf. s. v. Boj kentavrov in Lapitov. Laprade, Pierre (1875—1931), fr. slikar, akva- relist in grafik. S: krajine, notranjščine in tiho¬ žitja pod vplivom Bonnardovega in Vuillardo- vega intimizma. llustr. La Fontaina, Flauberta, Verlaina, Prousta in Valeryja. L: Edouard-Joseph (1931, s. v.); Diet peint mod (1954, s. v.). Laran, Jean (1876—1948), fr. um. zgodovinar, poznavalec grafike. Od 1908 dalje delal v graf. odd. pariške Bibl. Nat. — nazadnje njegov gl. konservator — in izd. njegov Inventaire du Fonds franfais apres 1800 (P od 1930 dalje). Ur. knj. z. L'Art de no tre temps (P: Librairie centrale des Beaux-Arts). B: La Cathedrale d'Albi (P 1911); Daubigny (P 1912, »L’Art de notre temps«); (& Georges Le Bas) Car- peaux (P 1912, ista z.); (& Henry Marcel) Chasseriau (P 1912, ista z.); (& Andre Michel) Puvis de Chavannes (Phi 1912, »French artists of our day«); (& Louis Hourticq & Georges Le Bas) Manet (P 1913, ista z.); Gustave Moreau (P 1913, ista z.); Franfois Cuvillies: dessinateur et arehiteete (P 1925, »Les grands orne- manistes«); Rembrandt (P 1925); Cent vingt lithogra- phies de Daumier (P 1929); (& P. Valery) Vingt estampes de Corot (P 1932), VOeuvre grave d’Eugene Bejot (P 1937); *L’Estampe, (2 knj., P: PU 1959, dkč. Jean Adhemar & Jean Prinet, uv Jean Vallery-Radot). Lardera, Berto (1911—....), it. kipar (samouk) in grafik, r. v Italiji (La Spezia), živi od 1947 dalje v Parizu. Abstr. plastika od 1942 dalje, največ v železu (iz velikih, navpičnih in vodo¬ ravnih plošč, ki se stikajo ali sekajo v pravih kotih). L: Giedion-WeIcker (1960 — L!); SeuphorS (1961); berto lardera (Zgb 1962 [rk, Gal. suvremene umjet- nosti]); ReadS (1964). — Cf. M. Brion (1956), M. Seuphor (1953). Largilliere, Nicolas de, tudi Largillierre (1656— 1746), fr. slikar, ob Rigaudu najpomembnejši fr. portretist konca XVII. st. in prvih decenijev XVIII. st., eden izmed -> rubenistov na -> Aca- demie Royale, r. in u. (89) v Parizu. S: npr. Mladenič s svojim vzgojiteljem (d. 1685, Wash- ington [prej New York, Fuller-Feder Coli.]), 1139 Larionov, Mihail Fjodorovič — Lassa«, Ibram 1140 Charles Lebrun (1686, Louvre), Pariški mestni uradniki pred sv. Genovefo (z avtp., 1696, Pariz, Saint-Etienne du Mont), Avtp. z družino (o. 1700, Louvre), Avtp. (1711, Versailles), Markiza de Gueydan kot Flora (1730, Aix-en-Provence, Mus. Granet). L: G. Pascal: Largillierre (P 1928); John McCou- brey (EWA IX, 1964, s. v.); R. Guilly (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. A. Blunt (1953), L. Dumont- Wilden (1909). Larionov, Mihail Fjodorovič (1881—1964), rus. slikar, utemeljitelj t. i .rejonizma, historično prve smeri abstr. umetn. v Rusiji. R. v Ukrajini, oženjen z Natalijo Gončarovo, od 1914 stalno v Parizu (prvič tam 1906), prispeval opremo za rus. balet v Parizu, u. (še 82) v Franciji. S: npr. Nocturno (1910, Tate), Gospodujoča rdeča barva (1911, MMA). L: D. Aranowitsch, LarionofF (ThB XIII, 1928); Serge Chauby-Rousseau, Larionovv (Edouard-Joseph II, 1931, p. 316—20); Diet peint mod (1954, s. v.); Vollmer III (1956, s. v.); Waldemar George: Michel Larionov (P 1966; nem. izd. Luzern-FrM 1968); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — C . W. Haftmann (4. izd., 1965). Larkin, Oliver W. (1896—_), amer. um. zgodovinar. B: Art and Life in America (NY 1949); Samuel F. B. Morse (1954); Daumier: Man of his Time (L 1967). L; WWAA (1959). l’art pour Part (fr.), »umetn. zaradi umetnosti« (angl. art for art's sake, nem. die Kunst fiir die Kunst), načelo »čiste umetn.«, tj. umetn., ki ne izpoveduje nikakršnih religioznih, političnih ali etičnih načel, ampak je sama sebi namen (torej v skrajnem nasprotju s pozn. formuliranim idealom t. i. angažirane umetn.). Domovina larpurlartizma je Francija XIX. st., tam so ga mdr. zastopali Thčophile Gautier, Gustave Flau¬ bert, Charles Baudelaire in brata Edmond in Jules de Goncourt, v Angliji pa sta bila med njegovimi odličnimi predstavniki Walter Pater in Oscar Wilde. Podobne težnje kot sočasna lit. je izražala tudi lik. kritika in teorija ob raznih um. smereh od vštetega impresionizma dalje. L: Louise Rosenblatt: LTdee de l’Art pour l’Art dans la litteiature anglaise pendant la periode Vic- torienne (P 1931); John Wilcox, The Beginnings of P Art pour l’Art (J Aesth, 1952); Irving Singer, The Aesthetics of Art for Art’s Sake (ib., 1953); Gilbert- Kuhn (1953 [1967, p. 442 ss]); Miodrag B. Protič (ELU 3, 1964, s. v.); Lothar Honnighausen, Aspekte des Blake-Verstandnisses in der Asthetik des neun- zehnten Jahrhunderts (ZfKg, 1970). Lasansky, Mauricio (1914—_), amer. grafik, od 1945 dalje prof. na Univ. of Iowa (Iowa City, Iowa). R: npr. cikel »The Nazi Dravvings« (30 figuralnih risb v naravni velikosti o nacističnem divjanju v 1930-ih in 1940-ih letih). L: WWAA (1959); Coli Art J (XXVII/l, Fali 1967, p. 92 & 94). LASCAUX pri Montignanu v fr. pokrajini Perigord (dep. Dordogne): svetovno znane * j um¬ ske slikarije iz mlajšega paleolitika, ki so jih po naključju odkrili 12. IX. 1940. L: F. \Vindels: Lascaux (Montignac 1949; amer. izd.: The Lascaux Cave Paintings, NY 1950); Georges Bataiile: Lascaux: ou la naissance de Part (G: Sk 1955, »Grands siecles«); Louis-Rene Nougier (EWA XI, 1966, stp 590—91, t. 258, 266-65, 267); »US« 1 (1969). — Cf. H. Breuil (1952), J. Filip (II 1969, s. v. -L!). lascivnost (opolzkost, poltenost) kot ik. m.: npr. Aldegreverjeva alegorija (napis LASCIVIA, bakr., d. 1549 in sgn. z monogramom). La Sizeranne, Robert de (1866—1932), fr. pisec o umetn. in književnik. B: L’art religieux est-il mort ? (Lyon 1890); La peinture anglaise contemporaine (P 1895; n. izd.sl908); Ruskin et la religion de beaute (P 1897; n. izd. 1901); La photographie est-elle un art ? (Pe 1899); Le ntiroir de la vie (P 1902—1909, 2 knj.); Les questions estheliques contemporaines (P 1904); Les masques et les visages d Florence et au Louvre: Portraits celebres de la Re- naissance italienne, I — IV (P 1913,1920,1924 & 1927); L'art pendant la guerre 1914 — 1918 (P 1919). L: DULC III (1961). lasje kot »obleka« : —> Magdalena in pos. Zadnje obhajilo Marije Magdalene. lasje kot znamenje moči: cf. s. v. Samson in Dalila in Skita in Nisos. L: Cirlot (1962, s. v. Hairs). Lassaigne, Jacques (1910— ), fr. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik v Parizu, 1966—69 pred¬ sednik A1CA kot naslednik G. C. Argana. B: ,Le Corbusier e Tarchitettura moderna ‘ (Domus, 1937); Eugene Delacroix (P 1950, »Maitres de la pein¬ ture«); La Peinture espagnole: Des Fresques romanes au Greco (G: Sk 1952, »P-C-H« 6); La Peinture espagnole: De Velasquez d Picasso (ib. 1952, ista z. 7)1 Lautrec (ib. 1953, »Le Gout« 3); Dufy (ib. 1954, ista z. 9); (& G. C. Argan) Le Quinzieme siecle: De Van Eyck d Botticelli (ib. 1955, »Grands siecles«); (& M' Brunetti) Venise (ib. 1956, »Le Goflt« 17); La Peinture flammande: Le Sičcle de Van Eyck (ib. 1957, »P-C-H«) > (& Robert L. Delevoy) La Peinture flamande: De Jerome Bosch d Rubens (ib. 1958, ista z.); Matisse (ib- 1959, »Le Gout« 30); Mirč (ib. 1963, ista z. 39); Kandinsky (ib. 1964, ista z. 41); Marc Chagall: The Ceiling of the Pariš Opera (NY 1966). Lassaw, Ibram (1913—_), amer. kipar, r- v Aleksandriji v Egiptu kot otrok evr. staršev, v ZDA od 1921 dalje, živi v New Yorku. 1141 Lasso, Orlando di — lateranski sarkofag št. 125 1142 L: L. Campbell, Lassaw makes a sculpture (AN, 1954); WWAA (1959); Giedion-VVelcker (1960 — L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. D. Miller <1956). Lasso, Orlando di -»■ Spokorni psalmi Lassus, Jean, fr. kršč. arheolog, prof. na Sor- boni, izkopaval v Siriji. B: Sancluaires chretiens de Syrie (P 1947); ,Les edifices du culte autour de la basilic/ue * (Atti del 6 Congresso Internazionale di archeologia cristiana, Ravenna 1962 C. d. V. 1965, »Studi di antichita cri¬ stiana« 26); ,Craticula habeat rotas' (CahA, 1966); The Early Christian and Byzantine World (L 1967, »Landmarks of the World’s Art« 4; nem. izd.: Friihchristliche und byzantinische Welt, Gtl 1968, »Schiitze der Weltkst« 4). Lasteyrie (du Saillant), Robert Charles, comte de (1849—1921), fr. um. zgodovinar in politik, prof. na Ecole des Charles v Parizu, član Ac. des lnscriptions. B: Etudes sur ta sculpture franfaise au moyen age (P 1902); L'Architecture religieuse en France d l'epoque romane: ses origines, son developpement (P 1912; 2. izd. [Marcel Aubert] 1929); L'Architecture religieuse fn France d l'epoque gothique (2 knj., P 1926—1927, izd. Marcel Aubert). Lastman, Pieter (Pietersz), (1583—1633), hol. slikar v A’damu, Rembrandtov učitelj, 1603—07 v Italiji, kjer je nanj vplival ->Elsheimer s svo¬ jim -*• chiaroscuro. S: npr. Filip krsti dvornika etiopske kraljice (d. 1608, Dahlem [d. 1620, Alte Pin.; d. 1622, Karlsruhe; itd.]), Suzana s star¬ cema (d. 1614, Dahlem), Kananejska mati (d. 1617, Rijksmus.), itd. L: Kurt Freise: Pieter Lastman, sein Leben und seine Kunst: Ein Beitrag zur Geschichte der hollan- dischen Malerei im XVII. Jahrhundert (Lpz 1911). lastovica ali lastovka (grš. helidon, lat. hirundo, an gl. the swallow, fr. Thirondelle, it. la rondine, nem. die Schwalbe) na splošno predstavlja simbol upanja. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 105); Cirlot (1962); Klementine Lipffert: Symbol-Fibel (4. izd., Kassel 1964, p. 42). LAŠKO, mesto ob levem bregu Savinje v njeni dolini med Zidanim mostom in Celjem. Žup. c. sv. Martina iz več stavbnih obd. od romanike do baroka. V stolpnem poslopju graščine mu¬ zejska z. V bližini -> Marija Gradec. — V La¬ škem bil akt. Božič, odtod doma arh. Ško¬ fijskega dvorca v Lj, Avguštin Tiffernus, tj. Avguštin iz Laškega. , L: IS III (16. X. 1927); Laško (Lj 1939): Zadni- karR (1959). — Cf. M. Zadnikar (Steletov zb., 1959). LA T£NE, arheol. najdišče v Švici blizu Neu- ehatela (1856 odkrita keltska naselbina). Po njem imen. latenska kultura, tj. ml. železna doba (od o. 500/450 pred do zač. naše ere) ali keltsko obd. pred rim. zasedbo. L: Paul Vouga: * La Tene (Lpz 1923); ELU 3 (1964, s. v. & p. 281—82 [Branko Gavela & Andelka Stip- čevič-Despotovič]). — Cf. J. Filip (II1969, p. 681—82). lateranski sarkofagi (infra) so zdaj hranjeni v Vatikanu v Rimu (cf. s. v. sarkofag). lateranski sarkofag št. 55, najden pri S. Paolo fuori le mura, imen. sarkofag dveh bratov (mar¬ mor, viš. 113 cm, dolg 213 cm, o. 330/40). Zgo¬ raj od leve na des. O bujenje Lazarja (»mumija« je izginila), Napoved Petrove zatajitve, Mojzes sprejme tabli postave, imago clipeata z moškima doprsjema, Abraham daruje Izaka, Pilat si umiva roke; spodaj mdr. (ob teže določljivih prizorih) Voda iz skale (Peter kot »novi Mojzes«), Danijel v levnjaku, Ozdravljenje slepega, Pomnožitev... L: Panofsky Tomb (1964, repr. 155); »US« 5 (1970, f p. 46—47). — Cf. G. Bo vini (1949), A. Grabar (Le premier 1966, p. 243, repr. 270—72), van der Meer (& Mohrmann 1959, repr. 170). lateranski sarkofag št. 104 (IV. st.), »dogma¬ tični« sarkofag s prizori v 2 vrstah: zgoraj od leve na des. Sveta trojica ustvari človeka, Bog zaukaže delo prvim staršem (po grehu), imago clipeata z doprsjema umrlih zakoncev, Spreme- njenje vode v vino, Pomnožitev kruha in rib, Obu- jenje Lazarja, spodaj Poklon treh kraljev, Ozdravljenje slepega, Danijel v levnjaku, Habakuk, Napoved Petrove zatajitve, Mojzes (= Peter) v stiski, Voda iz skale (Mojzes = Peter). L: cf. A. Heimann (1938/39, p. 43—44 — L!), van der Meer (& Mohrmann 1959, repr. 169). lateranski sarkofag št. 111 (konec IV. st./zač. V. st.) z bibl. prizori: Vode zagrnejo egipčansko vojsko, Prehod skozi Rdeče morje in Mirjam opeva... L: RDK (IV, 5. [41.] snopič, 1955, stp 615 — L!). — Cf. L. von Sybel (II 1909, p. 64, 118 & 191, repr. 23), tudi LCI 1 (1968, stp 555). lateranski sarkofag št. 119 (zač. IV. st.), imen. Jonov sarkofag. Zgoraj: Obujenje Lazarja, Voda iz skale, Mojzes (= Peter) v stiski in za 3. Jono¬ vim prizorom pastirski motiv; spodaj: ribiški motiv, Jono vržejo v morje, Velika riba požre Jono in ga nato vrže na kopno, (v zgornji polovici) Jona pod grmom, ribiški prizor. L: Venturi I (1901, repr. 179 p. 193); Cankar 1/2 (1928, p. 160, 162—63, repr. 61 p. 159). — Cf. A. Grabar (Le premier 1966, repr. 147—48), van der Meer (& Mohrmann 1959, repr. 167), L. von Sybel (II 1909, repr. 5), P. Toesca (1927, repr. 26). lateranski sarkofag št. 125: od leve na des.: Kristus ozdravi 2 slepca, Krvotočna žena, Ozdrav- 1143 lateranski sarkofag št. 135 — Laudate Dominum 1144 Ijenje mrtvoudnega, Slovesni vhod v Jeruzalem kot najobširneje predstavljeni prizor. L: Venturi I (1901, repr. 180 p. 194). — Cf. L. von Sybel (II 1909, repr. 32), P. Toesca (1927, repr. 34). lateranski sarkofag št. 135 {Kristusov in Petrov sarkofag, IV. st.) z bibl. in evang. prizori: od leve na des.: Izgon iz raja, Ozdravljenje slepega, Obujenje mladeniča, Napoved Petrove zatajitve, Ozdravljenje mrtvoudnega, Abraham daruje Izaka, Mojzes v stiski, Voda iz skale. L: Cankar 1/2 (1928, p. 168, repr. 64 p. 167). — Cf. G. M. A. Hanfmann (II 1951, repr. 78). lateranski sarkofag št. 161 iz Praetextatove katakombe (marmor, viš. 72 cm, konec III. st. ali IV. st.) s kršč. ali nekršč. motiviko: trikrat Dobri pastir kot soha na podstavku (srednji Dobri pastir bradat, stranska golobrada), vsa ostala ploskev preprežena z vinsko trto in raz¬ lično zaposlenimi eroti, vmes — des. zgoraj — tudi A mor in Psihe. L: Venturi I (1901, repr. 177 p. 191); Cankar 1/2 (1928, p. 173—74, repr. 67 p. 175); EWA IX (1964, t. 63 des. spodaj); »US« 5 (1970, f p. 23). — Cf. van der Meer (& Mohrmann 1959, repr. 67), L. von Sybel (II 1909, repr. 45), P. Toesca (1927, repr. 23). lateranski sarkofag št. 171 iz Domitilline kata¬ kombe (viš. 59 cm, šir. 202 cm, sreda IV. st.) z zmagoslavno interpretiranimi prizori iz pasijona: 1. niša (pod trikotnim čelom): Pot na Golgoto = Simon iz Cirene; 2. niša (pod gredo): Kro¬ nanje s trnjem — trnova krona nadomeščena z lovorovim vencem; 3. niša (pod polkrožnim lokom): Kristusov monogram XP sredi venca (ki ga drži orlov kljun) s ptičema in pod njim stra¬ žarja groba; 4. niša (pod giedo): Kristus kot učitelj pred Pilatom 4 , 5. niša (pod trikotnim če¬ lom) : Pilat si umiva roke. L: Cankar 1/2 (1928, p. 180, repr. 71 [zgoraj] p. 183); Panofsky Tomb (1964, p. 43, repr. 145); »US« 5 (1970, f p. 44). — Cf. A. Grabar (Le premier 1966, repr. 295), M. Lawrence (1932), H. Liitzeler (1959, repr. 182c), van der Meer (& Mohrmann 1959, repr. 466—67), P. Toesca (1927, repr. 29). lateranski sarkofag št. 174 (narejen verj. na zač. XVII. st. po fragmentarno ohranjenem sta- rokršč. sarkofagu iz srede IV. st.), stebrni sarko¬ fag s 7 nišami: v sredini Traditio legis (točno Dominus legem dat Petro, pod Kristusom Coelus), 1. prizor na levi Abraham daruje Izaka, na skrajni des. Pilat si umiva roke. Reliefi na straneh so bili znani zaradi upodobitev arhitekturnega o- zadja: levo Napoved Petrove zatajitve, des. Voda iz skale in zraven Ozdravljenje krvoločne fene. L: Cankar 1/2 (1928, p. 182, repr. 71 [spodaj] p. 183); Panofsky Tomb (1964, repr. 147). — Cf. F. W. Deichmann (1 1967 — L!), H. Liitzeler (1959, repr. 182b), van der Meer (& Mohrmann 1959, repr. 173, 175—76 & 530), K. Wessel (1969 — L!). lateranski sarkofag št. 181 z via Salaria, ovalne oblike (marmor, viš. 75 cm, dolg 240 cm, sreda 111. st.), najstar. sarkofag v Mus. Cristiano, ki bi bil tudi na samem zač. starokršč. sarkofagov, če bi kakorkoli določno kazal kršč. motiviko: v sredi Dobri pastir (personificirana Philanthro- pia ?), levo 3 možje »v drži filozofov«, des. 3 žene, med njimi prva, ob Dobrem pastirju, kot oranta (personificirana PietasT), levi in des. rob pa krasi po en oven. L: Venturi I (1901, repr. 176 p. 191); Panofsky Tomb (1964 p. 42, repr. 161); »US« 5 (1970, f p. 20). — Cf. G. Bovini (1949), van der Meer (&Mohrmann 1959, repr. 44), L. von Sybel (II 1909, p. 173, repr. 2). latinsko cesarstvo v Bizancu: 1204—1261, tj. od konca dinastije -> Komnenov do zač. vlade -*■ Paleologov. Latona, rim. ime za -+Leto. La Tour, Georges de (1593—1652), fr. slikar v Lotaringiji, »znova odkrit« v XX. st., samo¬ svoj caravaggist: S: zvečine nočni prizori ob rdečkasti umetni razsvetljavi in z mogočno po¬ enostavljeno modelacijo teles, npr. Sv. Hieronim (o. 1620/30, Stockholm), Novorojenec ali Rojstvo (o. 1630, Rennes, Fiancija, Mus. des B.-A.), Magdalena spokornica (o. 1630/35, Louvre), Sv. Irena ob sv. Boštjanu (o. 1634/43, Dahlem), Jožef tesar (verj. 1640/50, Louvre), Kes sv. Petra (d. 1645, CMA), Petrova zatajitev (1650, Nantes, Mus. des B.-A.), itd. L: G. Bazin (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. P. Jamot (1942), F.-G. Pariset (1948: 1964 — L!). La Tour, Maurice Qucntin de (1704—1788), fr. slikar, najodličnejši pastelist fr. XVIII. st., r. in u. (83) v Saint-Quentinu. S (pasteli): npr. Avtp. (1737, Ženeva, Mus. d’Art et d’Hist.), D'Alembert (1753, Louvre), Madame de Pompa- dour (zač. 1752, d. 1755, ib.). L: R. Guilly (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. E. Dacier (& P. Ratouis de Limay 1927), L. Dumont- IVilden (1909), L. Reau (Le Rayonnement 1946), etc. Lauda, Jan (1898—1959), češ. kipar, portre¬ tist, od 1946 dalje prof. na ak. v Pragi. L: Resistenza (1965). Laudate Dominum de terra, čete et omnia pro- funda maris, bibl. citat (Ps 148, 7: Hvalite Gospo¬ da na zemlji: velike morske živali in vse globine morja [srb.: ... velike ribe in sve bezdane]). Up- npr. St S iz 1349 v —*■ Lesnovu. L: SSS (1966, t. 83). 1145 laudes — Lauts, Jan 1146 laudes (lat.), »jutr(a)nje hvalnice «, del dnevnega »oficija« kršč. resp. katol. duhovnikov (cf. s. v. officium). Laufer, Berthold (1874—1934), amer. pozna¬ valec stare kit. umetn., zlasti keramike in žadnih izdelkov. R. v Kolnu, od 1898 dalje v ZDA, mnogo raziskaval na Daljnem vzh., predvsem na Kitajskem, u. v Chicagu. B: Chinese Pottery of the Han Dynasty (Leiden 1909); Chinese Grave Sculpture of the Han Period (NY 1911); Jade: A Study in Chinese Archaeology and Peligion (Ch 1912); The Beginnings of Porcelain in China (Ch 1917); T’ang, Sung and Yiian Paintings Belonging to Various Chinese Collections (P 1924). Laurana, Francesco da, hrv. Franjo Vranjanin (o. 1420/25—1502), it. (hrv.) kipar, medaljer in arh., r. verj. v okolici Zadra, u. verj. v Avignonu, akt. v Neaplju, na Siciliji in v Franciji. P: marm. portretna doprsja, npr. Battista Sforza, žena Federica da Montefeltro (o. 1475, Bargello) in t. i. Isabella Aragonska, žena milanskega voj¬ vode Giana Galeazza Sforze (o. 1490, Palermo, Mus. Naz.); med reliefi na slavoloku Alfonza dragonskega v Neaplju (Castelnuovo) mu je atr. relief Alfonz Aragonski in njegov dvor. L: Wilhelm Rolfs: Franz Laurana (2 kry., BI 1907) Venturi VI (1908); F. Schottmiiller (ThB XXII, 1928, s - v. — L!); Kruno Prijatelj (ELU 3, 1964, p. 287). — Cf. F. Burger (1907), G. Delogu (1956 — L!), J. Pope- Hennessy (II 1958 — L!), Ch. Seymour Jr. (Harm 1966 — L!), etc. (tudi »MdS« 47). Laurana, Luciano da, hrv. Lucijan Vranjanin (o. 1420/25—1479), it. (hrv.) arh., r. verj. v okolici Zadra, u. v Pesaru. A: od 1465 dalje zidal in odločilno oblikoval Pal. Ducate v Urbinu. L: Venturi VIII/1 (1923); Kruno Prijatelj (ELU 3, 19 64, p. 287—88 — L!). Laurencin, Marie (1885 — 1956), fr. slikarka in grafičarka, ponavljajoča se »slikarka deklic s košutjimi očmi in košut z očmi preplašenih de¬ klic« (A. Salmon). Med avtorji, ki jih je ilustr., d. Salmon & Rene Schickele, Gide, J.-R. Bloch, J- de Lacretelle, R. Crevell in L. Carroll (Aliče 1,1 VVonderland). Up: npr. »carinik« Rousseau (Muza navdihuje pesnika, 1909, Basel), H. Haller (umetni kamen, 1920, Dresden). . L ; Edouard-Joseph II (1931, s. v. — L!); S. Batušii ItLU 2, 1962, s. v.). Laurcns, Henri (1885—1954), fr. kipar, grafik 'n ilustrator, r. in u. (69) v Parizu; 1911 se s Poznal z Braquom ter se pridružil kubizmu (Postal poleg ->■ Lipchitza njegov najtehtnejši Predstavnik v kiparstvu), od o. 1930 dalje po- Vsem izoblikovan osebni slog. P: npr. Kompo- z,c ‘ja iz črne in rdeče železne pločevine (1914, Pariz, z. Mme. Maurice Raynal), Glava (kamen, 1917, Stedelijk), Mati (bron, 1935, Zurich, z. C. Giedion-Welcker), Čepeča žena (kamen, 1936, MAM), po vrsti variant od 1937 dalje Sirena (bron, 1944, ib.), Amfion (bron, 1952, Caracas, univerza). L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964 [1966]); RLou (1967, št. 3); Werner Hofmann: The Sculpture of Henri Laurens (NY: Abrams 1970). — Cf. M. Raynal (1920), A. C. Ritchie (1952), E. Trier (Modeme 1955). Laurens, Jean-Paul (1838—1921), fr. slikar. S: akademsko uglajene in učinkovito prirejene zg. kompozicije, npr. Izobčenje Roberta Pobož¬ nega (Excommunication de Robert le Pieux, d. 1875, Louvre). Laurenzi, Luciano (1902—1966), it. klas. ar¬ heolog, z -»• Bottarijem ust. in ur. AAM. B: Ritratti G reci (F 1941); ,Cronologia e fase stili¬ stka del Laocoonte ‘ (Riv. dellTstituto di archeologia e storia delFarte, 1954/55). L: Stefano Bottari (AAM, 1966 [izšlo 1967], nekr.). LAUSANNE, gl. mesto švic. kantona Vaud (nem. 1 Vaadt) ob Lemanskem jezeru, od zač. VII. st. dalje škofovski sedež. V Mus. Cantonal des B.-A. mdr. zastopani Courbet, Vallotton in Matisse. L: Reclam Š (1966); EWA XIII (1967, stp 789 — L!). — Cf. B. S. Myers (III 1969, s. v.). ~ katedrala Notre-Dame je zgodnjegotska stavba, sez. 1173—1232. Na juž. pročelju tran- septa znamenito okroglo okno, *»roža« iz o. 1240, ki si jo je narisal že—s- Villard de Honne- court. Slikana stekla njenih 105 polj (pribl. pol. rest. 1894—99) kažejo okrog Kristusa v sredini v pravem kozmološkem sistemu 4 dneve ustvar¬ jenja pred ustvarjenjem Adama in Eve, 4 letne čase in 12 mesecev, 4 elemente in 12 znamenj zodiaka, sonce in luno, aeromantiko (preroko¬ vanje iz zračnih pojavov) in piromantiko (prero¬ kovanje iz ognja), 4 reke paradiža in 8 bajnih bitij, tj. predstavnikov ljudstev, ki naj bi živela ob teh rekah, in naposled še 8 vetrov. L: cf. E. J. Beer (*1952), J. Gantner (II 1947, p. 64 ss & p. 220 ss). Lauts, Jan (1908 —....), nem. um. zgodovinar, r. v Bremenu, prom. z dis. o Antonellu da Mes- sina, 1957 nasledil Kurta -> Martina kot direktor Staatliche Kunsthalle v Karlsruheju. B: Antonello da Messina (W 1940, »Smlg. Schroll«; 3. izd. 1944); Domenico Ghirlandajo (W 1943, ista z.); Andrea Mantegna: Die Madonna della Vittoria (BI 1947, »Der Kstbrief« 38); Isabella d'Este: Fiirstin der Renaissance, 1474—1539 (Hmb 1952); Meisterwerke 1147 Lavagnino, Emilio — Latvrence, David Herbert 114? der Staatlichen Kunsthalle in Karlsruhe (Honnef s. a. [1957]); Altdeutsche Meister aus der Staatlichen Kunst¬ halle Karlsruhe (Karlsruhe 1958); ,Ein wiederge- fundenes Gemčilde von Ulrich Apt' (Panth, 1960); ,Ein unbekanntes Bildnis des Sebastiano del Piombo' (Kchr, 1960); Carpaccio: Gemčilde und Zeichnungen, Gesamt- ausgabe (K: Ph 1962); Staatl. Kunsthalle Karlsruhe: Katalog a!ter Meister bis 1800 (2 knj., Karlsruhe 1966); Claude Lorrain: Die Anbetung des goldenen Kalbes (ib. 1967, »Bildhefte der Staatl. Ksthalle Karlsruhe« 2). Lavagnino, Emilio (1898—_), it. um. zgo¬ dovinar, Soprintendente alle Gallerie del Lazio. B; La Galleria Spada in Roma (R 1933, »Itinerari« 27); Storia deli'ar te medioevale it altana: Veta paleo- cristiana e l'alto medioevo, Varte romanica, II gotico e il Trecento (T 1936, »Storia delTarte classica e ita- liana«); Pietro Cavallini (Mi 1953); Varte moderna dai neoclassici ai contemporanei (2 knj., T 1956, »Storia delParte classica e italiana» 5/1—2); (& G. R. Ansaldi) Altari barocchi in Roma (R 1959); ,Elementi decorativi di origine gotica nelParchitettura del tredicesimo secolo nelVItalia centro-meridionale' (20. kongr. I, 1963). Lavalleye, Jacques (1900—....), belg. um. zgodovinar, prof. na (katol.) univ. v Louvainu. B: ,Le Probleme M alt r e de Flemalle — Rogier van der Weyden' (Rev. Belge de Philologie et d’Hist., 1933); , Juste de Gand ou Pedro Berruguete' (Buli. de 1’Inst. Belge de Rome, 1933); Juste de Gand: Peintre de Frederic de Montefeltre (Louvain 1936); ,De Vlaam- sche schilderkunst van Memlinc tot Metsys en zijn onmiddelijke omgeving' (I. S. Leurs [izd.]: Geschiede- nis van de Vlaamsche kunst, I: Antw 1936); Le For¬ tran au XV« siecle (Br 1945, »L’Art en Belgique«); Introduction aux etudes d’archeo!ogie et d’histoire de l'art (Tournai-P 1946; 2. izd. Louvain-P 1958); (uv) Tresor artistique de Belgique (Anv 1947); Memlinc a PHopital Saint-Jean (Bruges) (Br 1953); VEcole bruxelloise de peintre au XV e siicle (Bruxelles au XVe siecle, Br 1953); Collections d'Espagne, 1—2 (Anv 1953—1958, »Prim.flam.il«); ,Notules sur deux details dans PnAdoration de VAgneau Mystique«‘ (Panofskyjev zb., 1955); .La Peinture et Venluminure des origines d la fin do XVe siecle' (P. Fierens [izd.]: L’Art en Belgique du moyen age a nos jours, 3. izd., Br 1956); .Considerations sur les Primitifs flamands conserves d la Capilla Real de Grenade' (Buli. de l’Ac. royale de Belgique: Classe des B.-A., 1959); Hugo van der Goes (Br 1962, »Notre passč«); Le Palais Ducal d'Urbin (Br 1964, »Prim. flam. I« 7); Lucas van Leyden — PieterBruegeld. A.: Dasgesamtegraphische Werk (W-Mn 1966). L: zbornik: Melangesd’Archeologieet d’Histoire de l’Art... (Louvain 1970 — B!). / Lavater, Johann Kaspar (1741—1801), švic. pisatelj, župnik v Ziirichu. V svojem gl. delu, Physiognomische Fragmente zur Befbrderung der Menschenkenntnis und Menschenliebe (4 knj., Lpz: Weidmanns Erben u. Reich 1775—1778), ki je opremljeno s 343 bakr. tablami in 488 ilustracijami med tekstom (med ilustratorji tudi -> Chodowiecki), je obrazložil svoj sistem, kako razlagati značaj iz obraznih potez; razsvetljenci in pos. G. C. —> Lichtenberg so se mu posmeho¬ vali, v mlajšem, romantiki bližnjem rodu pa je dobil številne navdušene privržence (npr. -*■ Gi- rodet). L: Charlotte Steinbrucker: Lavaters Physiogno- mische Fragmente im Verhaltnis zur bildenden Kunst (BI 1915); J. Bialostocki (EWAIII, 1960, stp 373—74). — Cf. G. Levitine (1954). Lavedan, Pierre (1885—• ), fr. um. zgodo¬ vinar, prof. na Sorboni, avtor pomembnih pri¬ ročnikov. B: *Histoire de PUrbanisme, I: Antiquite et Moyen Age (P 1926), //: Renaissance et temp s moderne s (P 1941) & III: Epoque contemporaine (P 1952); *Hi- stoire de Part, I — II (P: PU 1949—1950); ,Existe-t-il m urbanisme baroque T (Atti del X. Congresso di Storia delTArchitettura: Torino 1957, R 1959). L: zbornik: Urbanisme et Architecture: Etudes ecrites et publiees en 1’honneur de Pierre Lavedan (P 1954 — B!). Lavin, Irving, amer. um. zgodovinar, učil na Vassar College v Poughkeepsie, N. Y., in zdaj na New York Univ. B: .Cephalus and Procris: Transformations of an Ovidian Myth' (JWCI, 1954); ,The House of the Lord: Aspects of the Role of Palače Triclinia in the Architec¬ ture of Late Antiquity and the Early Middle Ages' (AB, 1962); ,The Hunting Mosaics of Antioch and Their Sources: A Study of Compositional Pr inči ples in the Development of Early Mediaeval Style' (DOp, 1963); .Michelangelo's Saint Peter's Pieta: The Virgin’s Left Hand and Otlier New Photographs' (AB, 1966); ,Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini, and a Revised Chronology of His Early Works' (AB, 1968); Bernini and the Crossing of Saint Peter's (NY: NY UP 1968, »Monographs on Archacology and the Fine Arts« 17); .On the Sources and Meaning of the Renaissance Portrait Bust' (AQ, 1970). Lavinija pri oltarju, ik. m. iz Eneide: ko je oče (Latinus, kralj Lacija) prižgal plamenico, se je zdelo, kakor da so se njegovi hčeri (pozn. Enejevi ženi) lasje vneli... Up: Mirabello Ca- valori (-> Studiolo di Francesco I). Lavrencij -> Lovrenc Lavrenčič, Avgust (1925—_), slov. slikar ii' scenograf, r. v Rogaški Slatini, 1954 dkč. AUU, živi v Celju. L: A. Bassin (Delo, 31. V. 1969). Lavtižar, Jožef (1851—1943), slov. potopisec zgodovinar in glasbenik, katol. duhovnik. B (tudi za um. zgod.): Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica (Lj 1897); Zgodovina župnij v dekaniji Kranj (Lj 1898 [dopolnitve in popravki S, 1898, št. 40]). Lavrrence, David Herbert (1855—1930), angl- pisatelj, se ukvarjal tudi z lik. umetn., zadnji pet let življenja še pos. s slikarstvom. Osebna 1149 Lawrence, Marion — Le Brun, Charles 1150 razst. njegovih slik (erotično občuteni akti, med njimi več avtp.) v Londonu 1929 povzročila škandal. L (lik. umetn.): Hubert Crehan, Lady Chatterley’s painter: The banned pictures of D. H. Lavvrence (AN, 1957). Lawrence, Marion (1901—_), amer. um. zgodovinarka, prom. 1932, uči od 1929 dalje na Columbia Univ. (Bar nar d College) v New Yorku. B: ,City-Gale Sarcophagi' (AB, 1927); ,Columnar Sarcophagi in the Latin West' (AB, 1932); The Sarco- Phags of Ravenna (NY 1945); ,Three Pagan Themes in Christian Art' (Panofskyjev zb., 1961). L: WWAA (1959); WWAm (1964—65). Lavvrence, Sir Thomas (1769—1830), angl. sli¬ kar, vodilni evr. portretist v dobi restavracije. Zgodaj pokazal nadarjenost, 1794 član Royal Ac., 1815 poplemeniten, 1818 slikal v Aachnu zbrane evr. vladarje, 1820 nasledil B. Westa kot predsednik Royal A c. Najbolje zastopan na Windsor Castle ((Vaterloo Chamber). Imel eno izmed največjih z. risb starih mojstrov. S: Sarah Moulton-Barrett: » Pinkie « (1794, San Marino), Jolm Philip Kentble kot Koriolantts (1798, London Guildhall Art Gali.), John Philip Kentble kot Hamlet (1801, Tate), Papež Pij VII. (1819, Windsor Castle), Angl. kralj Jurij IV. (1819, Pin. Vat.), Emily in Laura Anne Calmady (»The Calmady Children«, 1824, MM), Charles Wil- Ham Lambton: »The Boy in Red « (1825, Earl of Durham), Avtp. (o. 1825, New York, z. William Rosenvvald). L: D. E. IVilliams: Life and Correspondence of Sir Thomas Lawrence, Kt. (L 1831); Ronald C. S. Gower: Sir Thomas Lawrence (L 1900); Mahonri Sharp Young , Sir Thomas Lavvrence, R. A.: millionaire collector 'AN, 1955); Kenneth Garlick: Sir Thomas Lavvrence (L 1954); id. (EWA IX, 1964, s. v.). Layer, Leopold (1752—1828), slov. slikar, čigar delo prevaja barok v poljudno podobar¬ sko XIX. st. Posnemal je (po Pietra Monaca bakr. kopijah) kompozicije beneških baročnih mojstrov, npi. G. B. Tiepola, in se zgledoval po Kremser Schmidtu (-> Schmidt, Martin Johann). L: SteskaS (1927); SteleK (1929); V. Ste.ska (SBL, ! 7;* 19 32, s- v. — L!); IS (VIII, 1932, p. 52—53); V ;■!,)’ Anica Cevc (ELU 3, 1964, s. v.); Vladimir Layerjeve kopije Tiepolovih slik (Delo, V ^IH- 1969, p. 20). — Cf. A. Cevc (*1952 — L!), v - Steska (1914). Lazar -> Obujenje Lazarja Lazar, Bela (1869— ?), madž. (ž.) um. zgodo¬ vinar. •L Gauguin (P 1908); Courbet et son influence a ' e • H ero in Leander Le Brun, Charles (1619—1690), fr. slikar, 1642—46 v Rimu (tja ga je poslal njegov pro- tektor, kancler Seguier), pod -^-Ludovikom XIV. od 1661 do Colbertove smiti 1683 najmočnejša osebnost med fr. lik. umetniki (prvi med njimi že pri ustanovitvi —> Acadčmie Royale 1648), mdr. vodil krasitev versajskega gradu, od 1663 dalje direktor manufakture gobelinov; v boju med --> rubenisti in poussinisti je posredoval v korist rubenistov. S: mdr. okrasil Hotel Lambert v Parizu (o. 1650'61 prvi iluzionistični strop v Franciji: Gal. d'Hercule s Heraklovo apoteozo in Heraklovo poroko ), grad Vaux-le-Vicomte (1658—61) in Gal. d'Apollon v Louvru (od 1661 1151 leča — Leda 1152 dalje, ohranjena zlasti Noč ali Diana in Večer ali Morfej), sicer pa npr. Herakles in Diomedove kobile (o. 1640, Nottingham, Art Gali.), Muče- ništvo Janeza Ev. (o. 1641/42, Pariz, St.-Nicolas du Chardonnet), Horatius Cocles brani Rim (1642/46, London, Dutvvich College Gali.), Avtp. (1642/46, Versailles), Katonova smrt (1646, Arras, Mus. Municipal), Kolnski bankir Everhard Jabacli s svojo družino (z avtp., o. 1647, nekd. Kaiser- Friedrich-Mus., unič. 1945), Bron. kača (o. 1647, Bristol, City Art Gali.), Mučeništvo sv. Andreja (1647, Pariz, Notre-Dame), Mučeništvo sv. Šte¬ fana (1651, ib.), Meleager in Atalanta lovita ka- lidonskega merjasca in Meleagrova smrt (oboje 1658, Louvre), Kancler Seguier s spremstvom (1660, ib.), Darijevi družini pred Aleksandrom Vel. (La Tente de Darius, v Fontainebleauju 1660—61, Versailles, s katero je pridobil osebno naklonjenost Ludovika XIV.) sledeča orjaška vrsta iz življenja Aleksandra Vel. (1661—73, Louvre, po zg. zaporedju upodobljene snovi Prehod čez Granikos in Bitka pri Gavgamelih , —> Aleksander Vel. in Poros in —> Aleksandra Vel. vhod v Babilon ), Ludovik XIV. časti iz groba vsta¬ lega Kristusa (1674, Lyon), Avtp. (naroč. 1683, d. 1685, Uffizi), Mojzes brani Jetrove hčere (1686, Modena, Gali. Estense) in Mojzesova poroka s Seforo (1687, ib.), Kristus pade pod križem (1687, Louvre) in Čaščenje pastirjev (1689, ib.). L: Henry Jouin: Charles Le Brun et les arts sous Louis XIV (P 1889); Charles Le Brun, 1619—1690: Peintre et Dessinateur (Versailles 1963 [rk] — L!); Jennifer Montagu , Lebrun (EWA IX, 1964 — L!); Thuillier & Chatelet (1964); R. Guilly (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Louis XIV Lille (1968). — Cf. A. Blunt (1953), P. Marcel (1909; & Ch. Terrasse s. a.), D. Posner (1959). leča —> prižnica Leck, Bart (Anthony) van der (1876 — 1958), hol. slikar, grafik in oblikovalec, član skupine -> De Stijl, r. v Utrechtu, u. v Blaricumu pri Hilversumu. L: H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. B. S. Myers (III 1969, s. v.). Lecomte, Georges (Charles), (1867—1958), fr. pisatelj, pisal tudi o lik. umetn.; član Academie frangaise (od 1924). B: L'Art impressionniste d'apr e s la collection privee de Durand-Ruel (P 1892); Camille Pissarro (P 1922); La vie heroique et glorieuse de Carpeaux (P 1928); (uv) Chefs-d'oeuvre de Rodin (P 1946). Le Corbusier, s pr. im. Charles-Edo nar d Jean- neret (1887—1965), fr. arh. (slikar, kipar, pisec o arhitekturi in njen teoretik), najpomembnejši ustvarjalec v stavbarstvu XX. st. R. v zah. Švici (La Chaux-de-Fonds), 1908—09 delal 15 me¬ secev pri Augustu Perretu (pri Perretu spoznal možnosti železobetonske arhitekture, ki je po¬ stala njegovo gl. izrazilo); v Parizu od 1917 dalje. A: 2 stavbi za Weifienhofsiedlung v Stuttgartu (1927), Villa Savoye v Poissyju (s Pierrom Jean- neretom 1928—30), Švicarski paviljon v pariški Cite Universitaire (1929—32 z istim), univ. mesto v Rio de Janeiru (1936), paviljon »des Temps Nouveaux« na svet. razst. v Parizu 1937, Mini¬ strstvo za vzgojo v Rio de Janeiru (1937—43 z Niemeyerjem in Costo), Unite d’Habitation v Marseillu (kot 1. ostvaritev 1947—52), Nantesu (2. primer, dkč. 1955) in Berlinu (3. primer, dkč. 1957), romarska c. No tre Dame du Haut v Ron- champu (1950—54), Brazilski paviljon v pariški Cite Universitaire (z Luciom Costo, dkč. 1959), samostan La Tourette blizu Lyona (1957—60), urbanistični načrti za Buenos Aires, Stockholm, Antvverpen in prestolnico Pandžaba v Indiji, Čandigar (izvedene stavbe 1952—62), itd. B: Vers une architecture (P 1923; nem. izd. Kom- mende Baukunst, Stu-Bl-Lpz 1926; angl. izd.: Tovvards a New Architecture , L 1927); Urbanisme (P 1925); La ville radieuse (Boulogne-sur-Seine 1935); Quand les Cathedrales etaient blanches (P 1937); Destin de Pariš (P 1941); Sur les quatre routes (P 1941); La mai- son des hommes (P 1942); Entretien avec les etudiants des icoles d'architecture (P 1943); La Charte d'A thi- nes (P 1943); Les 3 etablissements humains (P 1945); Maniere de penser I'urbanisme (P 1945); Propos d'urbanisme (P 1945); United Nations Headquarters (NY 1947); Le Modulor (Boulogne-sur-Seine 1950), etc.; zbr. dela: (Le Corbusier et Pierre Jeanneret): Oeuvre complčte, I—V (Z 1930—1953), VI (NY 1957 — vsi načrti in izvedena dela od 1910 dalje — B!). L: S Papadaki (izd.): Le Corbusier: Architect, Painter, Writer (NY 1948); Jiirgen Joedicke: Ge- schichte der modernen Architektur (2. izd., Stu 1960), DULC III (1961); SeuphorS (1961); WWA (1962); Hatje (1963); Maurice Besset (EWA IX, 1964, s. v. — B!; L!); ReadS (1964); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Maurice Besset: Who Was Le Corbu¬ sier? (NY 1969 [fr. orig. v z. zal. Skira »Qui etait?<<])• Carlo Cresti: Le Corbusier (F 1969, »I Maestri de Novecento«; slov. izd. Lj: DZS 1970, »Mojstri XX. stoletja«). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). S. Giedion (1928 itd.), H.-R. Hitchcock (1958), J- Lassaigne (1937), itd. Leda, grš. mit. oseba, žena špartanskega kralja- Tindareja, ki jo je Zeus obiskal v podobi -> to' boda: rodila je dve jajci, iz enega se je izlegla prelepa -*■ Helena , iz drugega -> Dioskura. Njena hči s Tindarejem je bila —rKlitaim{n)čstra. Up- npr. številne kopije po Leonardu da Vinci m Michelangelu, Correggio (Dahlem), itd. L: A. Klinckowstrom: Leda och swanen (^ oC ,r 1924); Hunger (1955, p. 202—03 — L!); P>g‘ er (1956, p. 147—51). — Cf. A. de Hevčsy (1931). 1153 ledeni možje legenda o sv. gralu 1154 ledeni možje (fr. trois saints de glace, nem. die Eismanner), ljudsko ime 3 svetnikov (12.—14. V.): Pankracija, —> Servacija in Bonifacija (mučenca iz Tarza). ♦—•Lederer, Hugo (1871—1940), nem. kipar, akt. na področju spomcn. plastike. R. v Znojmu na Moravskem, od 1920 dalje vodil mojstrsko de¬ lavnico na ak. v Berlinu, tam u. (69). P: orjaški graniten sponi. Bismarcka v podobi srednjev. »Rolanda« (osnutek z arh. Emilom Schaudtom 1901, odkrit 1906 v Hamburgu), konjeniški spom. ces. Friderika III. v Aachnu (1911), itn. L: H. Krey: Hugo Lederer: ein Meister der Plastik (BI 1931). — Cf. P. O. Rave (1929 [1932]), H. Rosen- hagen (1912). Ledcrwasch, Johann Vincenz (r. 1755/56), avstr, slikar. S: oljne slike in freske na Štajerskem, mdr. tudi v v. olt. c. sv. Treh kraljev v Slov. goricah (-> Trije kralji v Slov. goricah). L: cf. A. Cevc (1964, p. 29—30 — L!). Ledoux, Claude-Nicolas, tudi Le Doux (1736— 1806), fr. arh., predstavnik t. i. revolucijske ar¬ hitekture. A: plemiške palače v Parizu in drugod, soline v Arc-et-Senansu ob reki Loue blizu Be- sangona (1775—80), gledališče v Besangonu (1778—84), monumentalne pariške mitnice ob vhodu v mesto (1784—87), itd., mdr. tudi načrti za kroglaste čuvajnice v maupertuiskem parku. B: L''architecture consideree sous le rapport de ‘ a rt, des moeurs et de la legislation (P 1804; faks. P 1961). L: Marcel Raval: Claude-Nicolas Ledoux: 1736— 1806 (P 1945); Wolfgang Herrmann, The Problem of Chronology in Claude-Nicolas Ledoux’s Engraved Work (AB, 1960); Johannes Langner, Ledoux’ Re- daktion der eigenen Werke fur die Veroffentlichung (ZfKg, 1960); Yvan Christ: Projects et divagations de Claude-Nicolas Ledoux, Architecte du Roi (P 1961, »Cabinet fantastique« 1); Johannes Langner, Ledoux und die »Fabriques« (ZfKg, 1963); Bates Lowry (EWA 1964, s. v.); Pevsner (1966). — Cf. E. Kaufmanu 1*933; 1952), A. M. Vogt (1971). Lee, Rcnsselaer VVright (1898——), amer. um. zgodovinar, r. v Philadelphii, prom. v Prin- cctonu, učil mdr. na Columbia Univ. (1948—54), ^ ew York Univ. (1954—55) in Princeton Univ. 0955-66). Ur. Art Bulletin (1954-55). B: ,»Ut Pictura Poesis«: the Humanistic Theory of Painting ‘ (AB, 1940; samost, izd. NY 1967, »The Norton Libr.«); ,Armida's Abandonment: A Study uum*** 0 Icon °graphy Before 1700' (Panofskyjev zb., ti, 1"’ ’Yan Dyck, Tasso und the Antique ‘ (20. kongr. n L 1963). L: WWAA (1959). Lee, Sherman E(mery), (1918—....), amer. um. zgodovinar, poznavalec umetn. Daljnega vzh., 1958 dalje direktor Cleveland Mus. of Art. Leksikon B: ,Los Urthona and Blake's illustrations to Dante'' (Coomaraswamyjev zb., 1947); Chinese Landscape Painting (Clev 1954; rev. izd. ib. 1962); (& Wen Feng) Streams and Mountains Without End (Ascona 1955); A History of Far Eastern Art (NY 1964; nem. izd. DuMonts Kunstgeschichte des Fernen Ostens, K 1966). L: WWAA (1959). Leechkirche ->■ Gradec Lefebvre, Jules(-Joseph), (1836—1912), fr. sa¬ lonski slikar (-> pompiers), 1861 prejel -> Prix de Rome za Priamovo smrt. S: ženski akti in portreti, npr. znana Resnica (La Verite, 1870, Louvre), Graziella, dekle s Caprija (d. 1878, MM), ipd. L: Edouard-Joseph II (1931, s. v.). — Cf. L. Bene- dite (2. izd. 1924), J.-P. Crespelle (1966). Lefevre-Pontalis, Eugene (1862—1923), fr. um. zgodovinar, medievalist. B: L'architecture religieuse dans Vancien diocese de Soissons au XI« et au XIIe siecle (P 1894—1896); Le chateau de Coucy (P 1910, uv Ph. Lauer, »Petites monographies des grands edifices de la France«); ,Repertoire des ar c hiteč les, mafons, charpentiers et ouvriers franfais au XI« et au XII« siecle' (Buli. mon., 1911). Lefrangois-Pillion, Louise, fr. um. zgodovinar¬ ka, se ukvarjala s fr. srednjev. umetn. B: Les sculpteurs de Reims (P 1928); Les sculpteurs franfais du 12« siicle (P 1931); La Cathčdrale d'Amiens (P 1937); L'Art do XIV« sičcle en France (P 1954). Legenda Aurea -+Jacobus de Voragine legenda o sv. gralu, srednjev. pripoved o čudo¬ delni posodi s Kristusovo krvjo, tj. o gralu, smaragdnem kelihu, ki ga je Kristus uporabljal pri Zadnji večerji in v katerega je pozn. -*• Jožef iz Arimateje prestregel njegovo kri. Hete¬ rogeno snov, ki se je povezala s t. i. romans de la table ronde, tj. -> Arturjevo legendo in njenimi »vitezi okrogle mize« (v fr. in nem. variantah Lancelot du Lac/Lancelot vom See, Gauvain/ Gav/an, Perceval/Parzival, Yvain/Iwein, etc.), sta v srednjem veku mdr. oblikovala predvsem Chrestien de Troyes (pred 1150—pred 1190) in VVolfram von Eschenbach (o. 1170 —po 1220), v XIX. st. pa jo je oživila slavna opera Richarda Wagnerja (Parsifal, 1882). Up: številne miniature v IR od XIII. do XV. st. L: Konrad Burdach: Der Gral: Forschungen iiber seinen Ursprung und seinen Zusammenhang mit der Longinuslegende (Stu 1938, »Forsch. zur Kirchen- u. Geistesgesch.« 14); Emma Jung & Marie Louise von Franz: Die Graalslegende in psychologischer Sicht (Z 1960, »Stud. aus dem C. G. Jung-Inst.«); Roger Sherman Loomis: The Grail: From Celtic Myth to Christian Symbol (NY: Columbia UP 1963); Cirlot (1962, s. v. Grail, p. 115—16); A. C. L. Brown: 1155 Leger, Charles — Lehmbruck, Wilhelm 1156 The Origin of the Grail Legend (NY 1966); Andreas Vizkelety, Gral (LCI II, 1970 — L!). — Cf. E. R. Curtius (5. izd. 1965, p. 122 — L!). Leger, Charles (1880—1948), fr. pisec o umetn. B: Courbet selon les Caricatures et les Images: Do- cuments reunis... (P 1920); Courbet (P: Nilsson 1925); Courbet (P: Les Editions Cres 1929, »Maitres d’autrefois«); Courbet: 1819—1877 (P: Les Editions Braun 1934); ,Les Chansons de Courbet' (Arts [P], 1947); Courbet et sort temps (P: Les Editions Univer- selles 1949); Claude Monet (P 1950); La Barbizonniere (P, »Petite Hist. des Grands Artistes«). L: Arts ([P] 30. IV. 1948, nekr.). Leger, Fernand (1881—1955), fr. slikar (grafik in keramik), eden izmed najizvirnejših lik. umet¬ nikov v 1. pol. XX. st. R. v Argentanu v Nor¬ mandiji, politično levo usmerjen, 1940—45 v ZDA, u. (74) v Gif-sur-Yvette (Alpes-Maritimes). Po srečanju s kubizmom pred 1. svet. vojno si je izoblikoval zelo oseben slog čistih, preprostih, samo obarvanih plastičnih oblik. Prva v. razst. v Flechtheimovi gal. v Berlinu 1928. S; npr. Vojak s pipo (d. [19]16, Bruselj, z. Philippe Dotremont), Kvartopirci (1917, Otterlo), Motor (Le moteur, d. [ 19] 18, Cagnes, z. Rene Gaffe), Tri žene ali Kosilo (Le gr and dejeuner, 1921, M MA), »La Gioconda « s ključi (1930, Biot [Alpes-Maritimes], Mus. Fernand Leger), Po¬ čitek: Hommage d Louis David (1944—1949, MAM), itd. — Dekoracije za balet, film in opero (tudi kostumi), ilustracije (mdr. 1953 za Eluar- dovo pesem Liberte), osnutki za mozaike (npr. 1946—49 za c. v Assyju v Savoji), slikana okna in tapiserije. — G: barvne lito. L: Katherine Kuh: Leger (Urbana [III.] 1953); P. Descargues: Fernand Leger (P 1955); Lj Gr (1955); ReadP (1959 [1969]); SeuphorS (1961); fernand leger (Zgb 1963 [rk, Gal. SU]); ReadS (1964); Robert L. Herbert (EWA IX, 1964, s. v.); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. (tudi s. v. kubizem) R. Delevoy (1962), W. Haftmann (1965; 4. izd. 1965), etc. Leghorn (angl.) — Livorno Lehman, Robert (1891—1969), amer. um. zbi¬ ralec v New Yorku, pomembno razširil z., ki jo je bil zač. njegov oče Philip Lehman , ter jo po smrti zapustil newyorškemu Metropolitan Mus. of Art (—> New York: zas. zbirke). Lehmann, Edgar (1909—_), nem. um. zgo¬ dovinar (predvsem zgod. stavbarstva). R. v Jeni, živi v Berlinu. B: Der friihe deutsche Kirchenbau (BI 1938); ,Zur Baugeschichte des Zisterzienserklosters Langheim im 18. Jahrhundert' (ZfKg, 1956); Die Bibliotheksraume der deutschen Kloster im Mittelalter (BI 1957, »Schrif- ten zur Kg.« 2); ,Saalraum und Basilika im friihen Mittelalter' (Gantnerjev zb., 1958); ,Von der Kirchen- familie zur Kathedrale' (Gerkejev zb., 1962); ,Baltltasar Neumann und Kloster Langheim' (ZfKg, 1962); Ein Freskenzyklus Altomontes in Linz und die »Program- me« der Barockkunst (BI 1964, »Sb. der Deutschen Ak. der VVissenschaften«). L: Ku (1966). Lehmann, Paul (1884—1964), nem. medievalist, poznavalec srednjev. lit., univ. prof. v Miinchnu. Cf. s. v. De disciplina scholarium. B (za lik. umetn.): Pseudoantike Literatur des Mit¬ telalter s (Lpz 1927, »StudBW« 13). L: zbornik: Liber Floridus: Mittellateinische Studien, Paul Lehmann zum 65. Geburtstag... (S. Ottilien 1950). Lehmann, VValter (1878—1939), nem. etnolog in amerikanist, r. in u. v Berlinu, mm direktor afriških, oceanijskih in staroameriških z. v Mus. f. Volkerkunde. B (lik. umetn.): Altmexikanische Kunstgeschichte: Ein Enhvurf in Umrissen (BI 1921, »Orbis pictus; Weltkunst-Bucherei« 8); (& Heinrich Doering) Kunst¬ geschichte des alten Peru (BI 1924; angl. izd. The Art of Old Peru, L 1924). L: Ku (1931). Lehmann-Brockhaus, Otto (1909—_), nem- um. zgodovinar, prom. na univ. v Gottingenu- B: Die Kunst des 10. Jahrhunderts im Lichte der Schriftquellen (Str-Lpz-Z 1910); Schriftquellen zur Kunstgeschichte des 11. und 12. Jahrhunderts jur Deutschland, Lothringen und Italien (2 knj., BI 1938); Lateinisclie Schriftquellen zur Kunst in England, IVales und Schottland vom Jahre 901 bis zum Jahre 1307 (5 knj., Mn 1955—1960, »Verd. des Zentralinstituts f- Kg. in Munchen« 1). Lehmann(-Hartleben), Karl (1894—1960), nem-- amer. klas. arheolog, za nacizma emigriral iz Nemčije, učil na New York Univ. B: .Bellerophon und die Reiterheilige' (RM, 1921/22), ,Die antiken Hafenanlagen des Mittelmeers' (Clio [Bel- heft], 1923); Die Trajanssaule (2 knj., Bl-Lpz 1926); (& W. Kluge) Die antiken Grofibronzen (3 knj., BI 1927); ,L'Arco di Tito' (Boli. della Commissione Archeologica Communale di Roma, 1934); Bauge- schichtliche Untersuchungen am Stadtrand von Pompeji (BI 1936); (& E. C. Olsen) Dionysiac Sarcophagi Baltimore (NY-Balt 1942); ,The Dome of Heaven' (AB» 1945); Samothrace: Excavations Conducted by die Institute of Fine Arts of New York University (N* 1958, »Boli. Ser.«). L: zbornik : Essays in Memory of Karl Lehmann (NY 1964). Lehmbruck, VVilhelm (1881—1919 sam.), nem- kipar (grafik in slikar). R. v M;id;richu P r ' Duisburgu (zdaj Duisburg-Meiderich), 1901— 0 štud. na ak. v Dusseldorfu, 1910—14 v Parizu, odtlej večidel v Berlinu, tam u. (38). P: razvoj v smeri asketsko potegnjenih, melanholično P° 1157 Lehrs, Max — Leinberger, Hans 1158 duhovljenih aktov, npr. *Kleče£a žena (Die Kniende, umetni kamen, 1911, MMA in Buffalo), Sedeči mladenič (bron, 1918, Duisburg, Lehm- bruck-Mus.). L: Giedion-Welcker (1960); August Hoff: Wilhelm Lehmbruck: Leben und Werk (BI 1961, »Die K. allcr Zeiten« 13); SeuphorS (1961); Henry R. Hope (EWA IX, 1964, s. v.); E. Petermann: Die Diuckgraphik von Wilhelm Lehmbruck (Stu 1964); Lehmbruck-Museum Duisburg, I: Wilhelm-Lehmbruck-Sammlung, Plastik, Malerei (Recklinghausen 1964); RcadS (1964). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), G. H. Hamilton (Harm 1967), E. Trier (2-krat 1955; 1958), P. West- heim (1919 [prva monografija!]). Lehrs, Max (1855—1938), nem. (ž.) um. zgo¬ dovinar, pomemben poznavalec stare grafike; direktor graf. kabinetov v Dresdenu in Berlinu. B: Der Meister mit den Bandrollen: Ein Beitrag zur Gescliichte des altesten Kupferstiches in Eeutsch- land (D 1886); Katalog der im Germanischen Museum befindlichen deut schen Kupferstiche des XV. Jahrhun- derts (Nil 1888); Wenzel von Olmiitz (D 1889); Die Spielkarten des Meisters ES 1466... (BI 1891, »Inter¬ nationale chalkographische Ges.: AuBerordentliche Publ.« 1); j) er Meister des Amsterdammer Kabinetts (BI 1894, ista z. 2); Arnold Bocklin: Ein Leitfaden zum Verstdndnis seiner Kunst (Mn 1897); Ueber einige Holzschnitte des 15. Jahrhunderts in der Stadlbiblio- thek zu Ziirich (Str 1906, »Einblattdiucke des XV. Jahrh.« 4); Holzschnitte der ersten Hdlfte des X V. Jahr¬ hunderts im Kgl. Kupferstichkabinett zu Berlin (BI 1908, ^Jpraphische Ges.« 7); *Geschichte und kritischer Katalog des deut schen, niederlandisehen und fran- 2 osischen Kupferstichs im XV. Jahrhundert (9 knj., W 1908—1934); Martin Schongauer: Nachbildungen s *[ ner Kupferstiche (BI 1914); Gesammeltes (Fr 1924); ® ,c ' altesten deutschen Spielkarten des Kon. Kupfer- s, ichkabinetts zu Dresden (D s. a.). L: VVininger 4 (s. v.); Ku (1931). Leibl, Wilhelm (1844—1900), nem. slikar, ne¬ sporni mojster miinchenskega realizma v 2. pol. st. (čeprav se v Miinchnu ob Lenbachu n > mogel uveljaviti), prijatelj Couifceta, ki je nanj vplival in ga spodbujal. S: portreti, npr. Gospa Gedon (1868/69, Neue Pin.), Kokotte (1869, ^allraf), Freiherr von Perfall kot lovec (1876, uničeno, prej Berlin, Nationalgal.), Jacob Pallen- ber S (d. 1887, VVallraf), itd., skrbno oživljeni motivi iz zgornjebavarskih vasi, npr. Neenaka dvojica (1873, Stadel), Vaški politiki (1876/77, • Reinhart), Tri žene v cerkvi (1878—81, Ham¬ burg) in Predica (d. [18]92, Leipzig). , Q J- : Julius Mayr: Wilhelm Leibl (BI 1906; 2. izd. {/.m; 4. izd. 1936); P. Lufft: Die Bildnismalerei "ilhelm Leibls (Brugg 1942, dis.); Robert Neultaus: mldnismalerei des Leibl-Kreises: Untersuchungen ? Ur Geschichte und Technik der Malerei des 19. Jahr- jjmderts (Mrbu 1953); K. Rompler: Wilhelm Leibl (D ^'); A. Langner: \Vilhelm Leibl (Lpz 1961); Deut¬ sche R. 19./20. (1966). — Cf. G. Gronau (1901), Mamam, (1965), F. Novotny (1960), E. Waldmann (1914 [1930]; 1942 [1948]), G. J. JFo//(1923). LEIDEN, mesto v jugozah. Holandski, ki je bilo za junaško obrambo med šp. obleganjem nagrajeno s prvo univ. v deželi (1575). Tu so se mdr. rodili Engebrechtsz, Lucas van Leyden, van Goyen, Rembrandt, Dou in Steen. L: EWA X (1965, stp 598—99 — L!). ~ Stedelijk Museum »De Lakenhal«. Z. hol. slikarstva XVI.—XX. st., mdr. zastopani Coin. Engebrechtsz, Lucas van Leyden, Jacob van Svvanenburgh, J. van Goyen, Harmen Steen- wyck (-»■ Vanitas), G. Dou in J. Steen (npr. Labatt išče ukradene malike). L: Stedelijk Museum »De Lakenhal« Leiden: Beschrijvende catalogus van de schildeiijcn en te- keningen (1949). Leidinger, Georg (1870—1945), nem. pozna¬ valec IR, direktor Bayerische Staatsbibliothek v Miinchnu. B: Einzel-Holzschnitte des XV. Jahrhunderts in der Kgl. Hof- und Staatsbibl. Miinchen, I —// (Str 1907— 1910); Die Einzel-Metallschnitte ( Schrotblatter ) des XV. Jahrhunderts in der Kgl. Hof- und Staatsbibliothek Miinchen (Str 1908); Die Teigdrucke des 15ten Jahr¬ hunderts (Mn 1908); Vierzig MetaUschnitte des XV. Jahrhunderts aus Miinchener Privatbesitz (Str 1908, »SdK« 95); Verzeichnis der m ichtigsten Miniaturen- Handschriften der Kgl. Hof- und Staatsbibliothek Miin¬ chen (Mn 1912); Teigdrucke in Salzburger Biblio- theken (Mn 1913); Das sogenannte Evangeliarium Kaiser Otto lil. (Mn 1913, »Miniatuien aus Hdschr. der Kgl. Hof- u. Staatsbibl. in Miinchen« 1); Fldrni- sclier Kalerder ( Cod. lat. 23638) (Mn 1913, ista z. 2); Tournierbuch Herzog Wilhelms IV. von Bayern (Mn 1913, ista z. 3); Perikopenbuch Kaiser Heinrichs II. (Mn 1914, ista z. 5); Meisterverke der Buchnalerei: aus Handschriften der Bayerischen Staatsbibliothek (Mn 1920); Der Codex Aureus der Bayerischen Staats¬ bibliothek in Miinchen (faks., 6 knj.. Mn 1921—1925); Albrecht Diirers und Lukas Cranachs Rardzeichnurgen zum Gebetbuche Kaiser MaxinHian I. in der Bayeri- schen Staatsbibliothek zu Miinchen (Mn 1922); Das Evangeliarium aus dem Don scl.atze zu Etnkerg (Mn 1922, »Miniatuien aus Hdschr. der Eayeiischen Staatsbibl. in Miinchen« 6). L: zbornik : Festschrift fiir Georg Leidinger zum 60. Geburtstag am 30. 12. 1920 (Mn 1930 — B!). Leinberger, Hans, nem. bavarski kipar, dkm. 1511—31 v Landshutu. P: npr. rezljani r. olt. v — > Moosburgu (1511/14), Albrecht IV. Habsbur¬ ški, eden izmed » pleurants « nagrob. ces. Maksi¬ milijana I. (bron, 1514/18, —> Innsbruck: Hof- kirche), stoječa Marija z otrokom (les, 1518/20, Landshut, St. Martin), sedeči Jakob star. (les, o. 1525, Miinchen, Bayerisches Nationalmus.), stoječa Marija z otrokom iz Moosburga (bron, 1520/30, Dahlcm), Sv. Jurij (les, Miinchen, Frauenkirche). L: cf. F. Baurrgart (1957), G. Lili (»1942), Th. Miiller (& A. Feulner 1953), G. von der Osten (1969). 1159 Leinfellner, Heinz — Lemoisne, Paul-Andre 1160 Leinfellner, Heinz (1911—_), avstr, kipar, r. v Steinbriicku na Štajerskem, živi na Dunaju. L: SeuphorS (1961); WWA (1962). *Leipziški mahzor, pomemben hebr. ilumini- rani rkp. (v juž. Nemčiji o. 1320, Leipzig, Uni- versitatsbibl., Ms. V 1102) v 2 knj., pergament. Med miniaturami pod besedilom npr. —*■ Boj med Leviatanom in Behemotom (II f. 181v). L: Elias Kati (izd.): Machsor Lipsiae (faks., Lpz 1964, uv Bezalel Narkiss). — Cf. J. Gutmann (1967/68) Leisching, Julius (1865—1933), avstr. um. zgo¬ dovinar. B: Das Bildnis im 18ten und I9ten Jahrhundert (W. 1906); Mobelbeschlage aus den Jahren 1770 bis 1840 (W 1907); Figurale Holzplastik (2 knj., W 1908— 1913); Schabkunst: Ihre Technik und Geschichte in ihren Hauptwerken vom XVII. bis zum XX. Jahrhundert (W 1913); Das Erzherzog Rainer-Museum jur Kunst und Gewerbe in Briinn (W 1913). L: Kii (1926; 1935, Die Toteri). lekcionar (lat. Lectionarium ali Liber lectiona- rius), kršč. liturgična knj., z. odlomkov evange¬ lijev (cf. evangelistar & evangeliar ) in listov, ki jih duhovnik bere pri maši (cf. rnisal ), urejena po zaporedju cerkv. leta. IR: e. g. lekcionar iz samostana sv. Klimenta v Ohridu (X. st., Walters, Ms. 520). lekitos, vitka ant. posoda za olje (z enim drža¬ jem in ozkim vratom), ki so ga dajali umrlim s seboj v onstranstvo. L: »US« 3 (1969, repr. p. 123, 167—68). lektorij (lat. lectorium, angl. the choir-screen ali the rood-screen, fr. le jube [po cerkv. pesmi Jube, Domine, benedicere ...], it. i/ pontile ali la tribuna, nem. der Lettner), visoka, —> ambona vključujoča delilna stena med korom in ladjo v v. srednjev. katedralah in opatijskih c. od XIII. st. dalje (namesto -okorne pregraje in podobna vzhodnokršč. ikonostasu). Pomembni primeri: nekd. lektorij katedr. v -> Chartresu je ohranjen samo s fragmenti svojega kiparskega okrasa, vzhodni lektorij katedr. v Naumburgu (edini ohranjeni romanski lektorij) in prav tam pozn. zah. lektorij z znamenitimi reliefi naumburškega mojstra, pozn. npr. lektoriji v —> Troyesu ( Sainte- Madeleine), pariški c. Saint-Žtienne-du-Mont, itn. L: J. Mag in: Les jubžs de la Renaissance (Br 1946); Erika Kirchner-Doberer: Die deutschen Lettner bis 1303 (dis. 1946 [W], strojepis); ead., Der Lettner: Seine Bedeutung und Geschichte (Mitt. der Ges. f. vergleichende Kstforschung in Wien, 1956); Z. Šenoa (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. J. Flis (1908, p. 120). Lely, Sir Peter (1618 -1680), angl. (hol.) slikar, dvorni portretist v razdobju mjd van Dyckom pa Rileyem in Knellerjem. R. na Vestfalskem, v Angliji od 1641 dalje, znan predvsem po por¬ tretih dvornih lepotic (» VVindsor Beauties«, Hampton Court), ki jih je pozn. nadaljeval Kneller. S: npr. Umetnik in njegova družina (z avtp., o. 1658, Courtauld). L: cf. C. H. C. Baker (1912), R. B. Beckett (1951). LE MANS, mesto v Franciji, 217 km zah. od Pariza, cvetelo zlasti v XII. st., ko so tu živeli Plantageneti. Delno še romanska katedr. Saint- Julien ima mogočen, z bogatim opornim siste¬ mom zaznamovan gotski kor z dvojnim kornim obhodom in žarkasto razporejenimi kapelami (sez. 1217 — 54); slikana okna iz XIII. st. V c. Notre-Dame-de-la-Couture je soha stoječe Marije z otrokom, delo Germaina Pilona (bel marmor, 1571). Musee de Tesse hrani mdr. pomembno z. slik, v njem tudi *nagrobna podoba Geoffroia Plantageneta (jamičasti emajl, 63 X 33 cm, XII. st., prej v katedr.). L: EWA V (1961, stp 569—70 — L!) & VI (1962, t. 295 spodaj); Panofsky Tomb (1964, p. 50, repr. 190). — Cf. H. Karlinger (1926, f p. 240 & 396), P. Kidson (NY 1967 [Gtl 1968, repr. 97 & 138]). Lemerle, Paul, fr. zgodovinar biz. umetn. Bil je Directeur d'Žtudes na pariški £cole des Hautes Žtudes. B: Le Style byzantin (P 1943); Philippes et la Mace- doine orientale a l'epoque chretienne et byzantine (2 knj., P 1945). Iemež (nem. die Pflugschar), atribut -> Kuni- gunde, ki stoji bosonoga na razbeljenem lemežu v dokaz svoje nedolžnosti (npr. I. Gunther, po- lihr. lipovina, 1760/62, Rott am Inn, nekd. sa¬ mostanska c., v. olt.). Le Moal, Jean (1909—...), fr. slikar (osnutki za slikana okna in scenografsko delo). Štud. na Žcole des B.-A. v Lyonu, v Parizu na Ac. des Arts decoratifs in 1934—38 na -*■ Academie Ran- son (tam je nanj močno vplival njegov učitelj Roger Bissiere). L: WWA (1962); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd., 1965). Lemoisne, Paul-Andre (1875—_), fr. um- zgodovinar. R. v Parizu, konservator graf. ka¬ bineta ( Cabinet des Estampes) pariške Bibl. Nat-', član Inst. de France. B: Notes sur Vevoiution du portrait enluminč en France du XIIh au XVIh sičele: A propos de l'exposi- tion de !a Bibliothique Nationale (P 1907); Degas (P 1912); Eugene Lami: 1800—1890 (P 1912); Voeuvre d'Eugene Lami (1800—1890); Lithographies-dessins - aquarelles-peintures, Essai d'un catalogue raisonne (P 1914); ,Les carnets de Degas au Cabinet des Estam¬ pes' (GBA, 1921); Gavarni: peintre et lithographe. 1161 Lemonnier, Camille — LENART v Slovenskih goricah 1162 1—II (P 1924, »La Vie et l’Art romantiques«); XIV«, XV«, XVle sičcles (P s. d. [1925], »La Peinture au Musče du Louvre, 1: Leo le Frangaise«); Deux copies du maitre E. S. d la bibliotheque de Lyon (Lyon 1925); Les xylographies du XIV « & du XVe siecle au Cabinet des Estampes d la Bibliotheque Nationale , /—II (P-Br 1927—1930); La peinture frangaise d l'epoque gothique (Florence 1931); Degas et son oeuvre, I—IV (P 1946— 1949). Lemonnier, Camille (1844—1913), belg. lik. kritik in pisatelj, r. in u. (69) v Bruslju. B (lik. umetn.): G. Courbet et son oeuvre (P 1878); Les peintres de la vie (P 1888); Constantin Meunier, sadpteur et peintre (P 1904); LEcole belge de peinture: 1830 — 1905 (Br 1906); Alfred Stevens et son oeuvre (Br 1906); Emile Claus (Br 1908); Felicien Rops: L'liomme et far tiste (P 1908). L: DULC III (1961). l emonnier, Henry (1842—1936), fr. um. zgo¬ dovinar. B: Gros: Biographie critique (P 1905, »G. A.«); , L'Exposition des portraits d la Bibliothžque Nationale ‘ (Buli. SHAF, 1907); L’Art franfais au temps de Louis XIV (1661 — 1690) (P 1911); Proees-verbaux de l Academie royale d'architecture, I—X (P 1911—1929 ~~ X. knj., kazalo, sest. Viennot); L'Art franfais au temps de Richelieu et de Mazarin (2. izd., P 1913); >L Atala de Chateaubriand et 1'Atala de Girodet' (GBA, 1914); ,La peinture et la gravure en France pendant la Premičre moitie du XVIIe siecle‘ (Michel Hist VI/1, 1921); ,E'art franfais dans la seconde mo it ie du X Vil*-' s ‘čele: Generalites' (ib. VI/2, 1922); ,La peinture et les ttrts du dessin dans la seconde moitie du XVlI e siecle' Ob.). L: RAam (1936, nekr.). — Zbornik: Mčlanges ofTerts a Henry Lemonnier par la Socičtč de 1’histoire de l’art franfais (P 1913 [= Archives de 1’art franfais]). • emoyne, Frangois, tudi Le Moyne in Lemoine (1688—1737 sam.), fr. slikar, učitelj Fr. — > Bou- cf tera; ob koncu trpel za preganjavico in se Us mrtil z mečem. S: Herakles in Cacus (-> piece feception 1718), Tancred izroča Clorindi orožje (1'22, Besangon, Mus. des B.-A.), Perzej osvo¬ bodi Andrdmedo (d. 1723, Wallace), Herakles in Omfale (d. 1724, Louvre), Spremenjenje (o na davčni oblogi, 1724, Pariz, St.-Thomas d’Aquin, Grande Chapelle de la Vierge, strop), Kopalka '^24, Eremitaža), Apdlon in Dafne (1725, ib., eipionova vzdržnost (1727, Nancy, Mus. des Ludovik XV. poklanja Evropi mir (pl, °yal, 1729, Versailles, Salon de la Paix), iluzio- n |stični freski Vnebovzetje (1732, Pariz, SUSul- P| ce, ovalna kupola; osnutek Louvre) in *He- r aklova apoteoza (1733—36, Versailles, Salon d Hercule; osnutek, 1733, Toulouse," Mus. des ugustins), Čas razkriva Resnico (zadnje delo, • (237, Wallace). & ^Charles Saunier (cf. L. Dimier, I 1928); Thuillier « Vhatelet (1964); J. C. Lemagny (Kindler IV, 1967 — Cf. L. Reau (Le Rayonnement 1946). Lemoyne, Jean-Baptiste, ml. (1704—1778), fr. kipar, od 1744 dalje prof. in od 1768 kot Bou- cherov naslednik direktor Ac. Royale ; učitelj Pigalla, Falconeta, Caffierija in Pajouja. P: med portretnimi doprsji npr. Noel-Nicolas Coypel (žg. glina, d. 1730, Louvre), Reaumur (žg. glina, 1751, ib.), Mile Dangeville kot Talija (marmor, o. 1760, Pariz, Comedie Frangaise), Montesquieu (marmor, d. 1767, Bordeaux, Mus. des B.-A.). L: cf. L. Reau (*1927; Le Rayonnement 1946). Lemoyne, Jean-Baptistc, star. (1679—1731), fr. kipar. P: npr. Hipolitova smrt (marmor, 1715 [piece de reception], Louvre). Le Nain, bratje Antoine (o. 1588—1648), Louis (o. 1593—1648) in Mathieu (1607—1677), fr. slikarji iz Laona, med katerimi velja od P. Ja- mota dalje (cf. infra) Louis za najpomembnejšega ter so mu zato atr. njihove najboljše slike. Delali so namreč skupaj v Antoinovi delavnici v Parizu s številnimi pomočniki in enako signirali svoja dela, tako da jim z izjemo Mathieujevih pozn. slik težko določimo osebnega tvorca. Znani so predvsem njihove podobe iz kmečkega življenja sev. Francije (žanrski motivi s portretno resnim in reprezentativnim značajem!), po novejših razi¬ skavah pa tudi nabožne slike. S: npr. Venera v Vulkanovi kovačnici (d. 1641, Reims, Mus. des B.-A.), Vrnitev s košnje (d. 1641, Louvre — atr. Louisu), Kmečko kosilo (d. 1642, ib. — atr. Louisu, datacija sporna!) in med najbolj priljub¬ ljenimi deli Kovačnica (ib. — atr. Louisu). L: H. Vollmer (ThB XXIII, 1929, s. v. — L!); Frangois-Georges Pariset (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Thuillier & Chatelet (1964); J.-C. Lemagny (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Louis Le Nain (Mi s. a., »MdC« 192). — Cf. A. Blunt (1953), Champfleury (1861; 1862), P. Fierens (1933), P. Jamot (*1929), V. N. Lazarev (1936), P. Marcel (& Ch. Terrasse: XVII" siecle, s. a.), R. Oertel (1969 — L!), Ch. Sterling (1934 [rk]), W. 1 Veisbach (1932). Lenart (lat. Leonardus Nobiliacensis, fr. Leo- nard de Noblac, it. Leonardo [Lionardo; Nardo\, nem. Leonhard), kršč. svetnik (6. XI.). Običajni atributi: knj., opatovska palica, veriga (ker mu je po legendi frankovski kralj dovolil, da osvo¬ baja jetnike, zato tudi imen. spes captivorum itd.). Up: npr. kamn. gotski kip v Novi cerkvi pri Celju (klada z verigo ob nogah), V. Metzinger (Lenart in Florjan , verj. o. 1739, Kamnik, žup. c., 1. levi stranski olt.). L: Rdau III/2 (1958, p. 799—802 — L!); Keller (1968, p. 332—33); Stele (1969, repr. 13, 51). — Cf. J. Braun (1943, stp 459—62). LENART v Slovenskih goricah: poznogotska žup. c. sv. Lenarta: obok prezbiterija z netekton- 1163 Lenassi, Janez — LENINGRAD, Eremitaža 1164 sko mrežo tankih reber na služnikih brez kapi¬ telov, v pozn. obokani ladji letnica 1531, na juž. oporniku pročelja pa 1516. Holzingerju atr. v. olt. (levo Peter, des. Pavel iz Tarza). L: VrišerB (1963); »ArS« 4 (1969, t. 61). — Cf. S. Vrišer (ZUZ nv IV, p. 112). Lenassi, Janez (1927 —_), slov. kipar, bil s—> Savinškom pobudnik mednar. kiparskega simp. — > Forma viva. L: ŠijanecS (1961); L. Menaše (ELU 3, 1964, s. v.). Lenbach, Franz von (1836—1904), nem. slikar. V Munchnu Pilotyjev učenec, 1863—68 za ba¬ rona Schacka v Italiji in Madridu kopiral stare mojstre, odtlej v Munchnu kot vodilni portretist t. i. »Griinderjahre«. Portretni obrazec z rjavka¬ stim galerijskim tonom zaznamovanih, »rem- brandtovsko« osvetljenih in »karakterno« pou¬ darjenih obrazov ob temnem, manj natančno podanem doprsju ali telesu. S; o. 4000 slik in študij, predvsem portreti, politične veličine in aristokracija (Bismarck [o. 80 slik in študij], cesar Viljem I. in Moltke, papež Leon XIII., Gladstone, itd.), znanstveniki (npr. Helmholtz, Mommsen, Virchovv), književniki (Bjornson, Heyse, R. Voss), igralci (npr. Eleonora Duše), glasbeniki (Franz Paul Lachner, Liszt, Wagner, Johann Strau(3, Joseph Joachim, Hermann Levi, Grieg), um. zbiralci ( Baron v. Schack, o. 1868/ 70) in trgovci (Lehmann Bsrnheimer, 1902/03), lik. umetniki ( Arnold Bocklin, 1861 in 1884; Gottfried Semper, o. 1874/75; Karl v. Piloty, 1876; Wilhelm Busch, 1879; August v. Petten- kofen , 1883; Adolf Oberlander, o. 1888/90; Alois Hauser, o. 1890; Gabriel v. Seidl , o. 1892; Rein- hold Begaš, o. 1893; itd.); avtp.-i, tudi žanrski liki in krajine. Največ del hrani Stadtische Len- bach-Galerie v—► Munchnu. Up.: Hans von Marees (Avtp. z Lenbachom, 1863, Neue Pin.) Franz v. Stuck (1896, risba). L: Lenbach-Ausstellung im Kgl. Kunstausstel- lungsgebaude am Konigsplatz (Mn 1905 [rk]); Stadtische Lenbach-Gilerie Miinchen, Katalog (Mn 1954 [k] — L!). — Cf. H. Kehrer (1937), A. Rosen- berg (1898 [1911]). LENINGR AD, mesto, ki ga je ust. Peter Včl., 1703—1914 imen. Sankt Peter(s)burg, 1914—42 pa Petrograd ; 1712—1918 rus. prestolnica. Te¬ meljni urbanistični načrt je ustvaril Francoz Alexandre Jean Le Blond: od 3 velikih, pred palačo Admiralitete se stekajočih avenij, je naj¬ pomembnejši Nevski prospekt, ki vodi proti nekd. samostanu Aleksandra Nevskega. L: EWA XIV (1967, sto 496—99 — L!). — Cf. L. Hautecoeur (1912), V. Mole (Lj 1957), L. Reau (1913). ~ katedrala sv. Izaka ( Issakijevskij sobor), velika eklektična stavba z razkošnim bogastvom marmorja in mozaikov, sez. 1817—57 kot zadnji v. spom. peterburškega klasicizma (arh. Francoz Auguste de Montferrand). L: cf. V. Moli (Lj 1957, p. 188 & repr. p. 189). ~ Admiraliteta, orjaška palača na urbanistično najpomembnejšem mestu Leningrada, ki jo je v zdajšnjo obliko 1806—15 prež. Adrijan Zaharov. ~ samostan Smolni ( Smolnij monastir), veli¬ kanski nedk. kompleks po načrtu Bart. Franc. -> Rastrellija sez. 1748—64. — Zimski dvorec (zdaj muzej —> Eremitaža, infra) je 1754—62 sez. Bartolomeo Francesco —> Rastrelli. ~ Eremitaža ( Gosudarstvennyj Ermitaž), poleg pariškega Louvra največji um. muz. na svetu. Nastal iz zbirk rus. carjev, samo na pol odprt od 1840 do oktobrske revolucije. Posebno po¬ membna z. slik (o. 2000 razstavljenih in o. 6000 v depojih shranjenih del). Mdr. zastopani med Italijani Leonardo da Vinci (*Madonna Benois, o. 1475/78; atr. Madonna Litta, o. 1490), Cima da Conegliano ( Oznanjenje , prej les, d. 1495), Rafael ( Madonna Connestabile, prej les, o. 1504; Marija z otrokom in golobradim Jožefom, prej les, 1505/06), Giorgione ( Madona z otrokom pred krajino, prej les; * Judita, prej les), Palma Vecchio, Tizian ( Portret mlade žene, 1530/40; Danaa, o. 1553/54; Marija Magdalena, o. 1560), J. Tintoretto, Paolo Veronese (npr. Objokovanje, 1576/82), Ann. Carracci (Avtp. na slikarskem stojalu, 1590/1600; Počitek na begu v Egipt), Caravaggio (Igralec na lutnjo, o. 1590/94), Gius. M. Crespi (Avtp., oval, o. 1700), A. Canaletto (Sprejem fr. ambasadorja v Benetkah, o. 1740); med Nemci Cranach star. (npr. Ženski portret, les, d. 1526), Ambr. Holbein (Portret 20-letnega moža, les, d. 1518), D. Scholtz (Družinski portret mongolskega trgovca, d. 1664) in A. R. Mengs (Avtp.); med Flamci Rubens, Jordaens (Avtp- z družino, o. 1615), van Dyck (Družinski portret, 1618/21; Avtp., o. 1621/22), J. van Oost (David z Goljatovo glavo, d. 1645), itd.; med posebno dobro zastopanimi Holandci Goltzius (K rsl v Jordanu, d. 1608), F. Hals, Rembrandt (npr- Saskia kot Flora, d. 1634; Abraham daruje Izaka, d. 1635; * Danaa, d. 1636; David se poslavlja z Jonatanom, d. 1642; Sveta družina z zaveso, o- 1645; Star. žena v naslonjaču, d. 1654; JeremiaS Decker, d. 1666; * Vrnitev izgubljenega sina, o. 1668), F. Bol (Portret zakoncev v podobi Tezeja in Ariadne, d. 1654), Potter, Steen, J. van Ruis- 1165 1166 Leohar(es) — Leonardo da Vinci dael, A. de Gelder (Avtp. z Rembrandtovim Sto- goldinarskim listom), itn.; med Španci Velaz- quez, Zurbaran in Murillo; med Francozi Louis Le Nain (npr. Obisk pri babici, o. 1640), N. Poussin (Bitka z Amalečani, 1625/26; Tankred in Erminija, o. 1630; Pokrajina s Polifemom, 1649; Počitek na begu v Egipt, 1655/57), Claude Lorrain (Jutro z Jakobom in Rahelo, d. 1666; Poldan s Počitkom na begu, d. 1651; Večer s Tobijem in angelom; 1663, Noč z Jakobovim bojem z angelom, 1672), Wattcau, Oudiy, Char- din (npr. Atributi umetnosti, d. 1766), F. Bou- cher, Fragonard in H. Robert; pos. iz XIX.— XX. st. npr. H. Vernet (Avtp., d. 1835), Corot, Delacroix, C. Pissarro, Degas, Sisley, Cezanne, Monet, Renoii (npr. Jeanne Samary, d. [18]77), Gauguin, van Gogh, Bonnard, Vuillard, M. De¬ nis, Matisse, Marquet, Derain, Van Dongen, P- Leger, Picasso, Lhote. L: Gosudarstvennyj Ermitaž: Otdel zapadnoevro- Pejskogo iskusstva, Katalog živopisi, I—II (Le-Mo '958); Soichi Tominaga, Tetsuzo Tanigawa & Junza- biro Nishiwaki (izd.): Hermitagc Museum (5 knj., 1967—1968). — Cf. Ch. Sterling (1957). Leohar(es), (IV. st. pred), grš. kipar, »v. ob¬ likovalec bogov«, poleg -+Llzipa najpomemb¬ nejši kipar v času Aleksandra Vel., po Pliniju star. (Nat. hist.) okrasil zah. stran mavzoleja v Halikarnasu in skupaj z Lizipom ustvaiil bron. skupino Aleksandra Vel. na lovu na leve. Verj. sta po njegovih izgubljenih bron. kipih nastali tudi obe znani rim. marm. kopiji, Apolon Belvederski in —> Ugrabljenje Ganimeda (Vat.; Gali. dei Candelabri). L: EWA III (1960, t. 383); P. E. Arias (EAA IV, P- 565—66); »PKG« 1 (1967); »US« 3 (1969). — Cf - W. Heebig (I 1899, p. 96—98, 255—56, etc.). Leon IV., papež (847—55). Up: s kvadratnim sijem ob prizoru Vnebohoda (StS v spodnji c. S. Clemente v Rimu); cf. s. v. Stanza delVlncen- dio (freska Požar v Borgu). Leon IX., papež (1049—54), r. v Alzaciji, škof v Toulu od 1026 dalje. Cf. s. v. Ottmarsheim. Leon X., s pr. im. Giovanni de' Medici (1475— 1 521), p a p e ž (1513—21), 2. sin Lorenza Veli¬ častnega, trinajstleten (1488) že kard. Up: Dom. Ghirlandajo (za ml. in star. sinom Lorenza Veličastnega na freski iz 1485 v Capp. Sassetti v florent. c. Sta Trinita), Rafael (cf. infra, na freskah v Stanza dell'Eliodoro in-* Stanza del- Blncendio), Giulio Romano (->- Sala di Costan- H no), etc. *Leon X. s kardinaloma, slaven Rafaelov »ne- Potski« portret papeža —► Leona X. (supra) in 2 kardinalov (o, les, 154X119 cm, 1517/19, Uffizi): levo je kard. Giulio de’ Medici, pozn. papež Klemen VIL, des. pa kard. Giulio de' Rossi. Datum ante quem non predstavlja letnica 1517 (ko je G. de’ Rossi postal kard.), datum post quem non pa 1519 (ko je de’ Rossi u.). L: »CA« 4 (1966, št. 145, t. LX—LXI). — Cf. L. Dussler (1966, p. 34, št. 46 — L!). Leon VL, biz. ces. (886—912) iz -> makedon¬ ske dinastije, oče -> Konstantina VII. Porfiroge- neta. Up: npr. na mozaiku nad gl., tj. zah. vho¬ dom c. Hagia Sofia v —> Carigradu. Leonard(o) -*■ Lenart Leonardo da Sarzana, it. poznorenesančni ki¬ par. P: npr. sohi papežev Nikolaja IV. in Pija V. na njunih nagrobnikih v rim. c. Sta Maria Mag- giore. Leonardo da Vinci (1452—1519), it. slikar (ki¬ par, arhitekt), raziskovalec narave, mnogostran- ski tehn. strokovnjak in izumitelj, najslavnejši uomo universale renesanse. R. 15. apr. v Vinciju blizu Empolija kot nezakonski sin florent. no¬ tarja (Ser Piero da Vinci), od 1466/69 v Verroc- chiovi delavnici, 1472 član slikarske bratovščine Compagnia di S. Luca v Florenci (vendar še ne¬ kaj časa, verj. do 1476, pri Verrocchiu); 1482 se iz Florence odpravil v Milano, kjer je bil v službi vojvode Lodovica il Moro do slednjega bega 1499, takrat zapustil Milano; 1500 febr. v Mantovi, marca v Benetkah, apr. nazaj v Florenci, 1502—03 10 mesecev v službi Cesara Borgie kot njegov gl. inženir, 1503—06 spet v Florenci; 1506 na povabilo fr. guvernerja Char¬ lesa d’Amboise v Milano, tam do 1513 (pozimi 1507—08 v Florenci), nato v Rimu (v vatikan¬ skem Belvederu), ki ga zapustil po smrti svojega rim. pokrovitelja, Giuliana, vojvode nemour- skega (cf. Medici), ter se na povabilo fr. kralja Franca I. preselil v Francijo: od 1517 dalje na gradu Cloux pri Amboisu, tam kot »Premier Peintre, Architecte et Mechanicien du Roi« 2. maja u. S (nasploh pomemben s svojim ->sfu- mato pa kot utemeljitelj trikotniške ali pirami¬ dalne kompozicije, ki jo je za njim prevzel -*■ Rafael in je postala eno izmed temeljnih kompo¬ zicijskih načel vis. renesanse): levi angel in kra¬ jinsko ozadje na Verrocchiovem Krstu v Jordanu (o. 1473/75), * Madona Benois (zač. 1478?, Ere- mitaža), Madona z nageljnom (Alte Pin.), Ozna¬ njenje (Uffizi) in malo Oznanjenje (Louvre), *Ginevra de' Benci (VVashington, prej Vaduz), za samostan S. Donato a Scopeto pri Florenci Poklon kraljev (nedk., naroč. 1481, ib.), ki prvič 1167 Leonardo da Vinci — Leoni, Leone 1168 kaže trikotniško sestavo, Sv. Hieronim (nedk., o. 1481/82, Pin. Vat.), iz 1. milanskega ob¬ dobja po lastnoročno izvedeni sliki (» La Vierge aux Rochers«, zač. 1483, Louvre) in s pomočjo Ambr. de’ Predis dkč. ponovitvi (o. 1494/97— 1511, Nat. Gali.) znana * Madona v votlini, za samostan Sta Maria delle Grazie slavna * Zadnja večerja (1495—98), portreta Dama s hermelinom (Cecilia Gallerani, Krakow, Muzeum Czartory- ski) in med atr. Glasbenik (Milano, Ambrosiana), stropna slikarija v Sala delle Asse (Milano, Castello Sforzesco), v Florenci morda že prej (o. 1499) dkč. karton (London, Nat. Gali.) in slika *Ane Samotretje (Louvre), samo po kopijah kartona znana * Bitka pri Anghiariju (1503—06) in sočasna *Mona Liza (Louvre), naposled, med nedvomno poznimi deli, Janez Krst. (ib.). P: v Milanu se 1483—93 s presledki ukvarjal z orja¬ škim konjeniškim spom. vojvode Francesca Sforze: sprva (1483—89, risba s srebrnim sv. na modri osnovi, Windsor Castle, Royal Libr.) načrt za jezdeca na vzpetem konju (rešitev, ki jo je ostva- rilo šele XVII. st., cf. Tacca, Pietro), 1490 pa se odločil za mirnega konja in 1493 dkč. pozn. uničeni glinasti model; pozimi 1507—08 v Flo¬ renci pomagal G. Rusticiju pri njegovi skupini Janeza Krst. med farizejem in levitom nad sev. vrati Baptisterija; 1511—12 načrti za konjeniški spom. condottiera Gian Giacoma Trivulzia (pero- risba, Windsor Castle, Royal Libr.). R (1. dat. primer 1473): z lik. vidika posebno pomembne pozn. evr. karikaturo napovedujoče študije fizio¬ gnomij, anatomske študije, arhitekturni in urba¬ nistični načrti. Ohranjeni rkp. v Bibl. de 1’Inst. de France v Parizu (ed. Ch. Ravaisson-Mollien, 1881—91), Bibl. Trivulziana v Milanu ( Cod. Trivulzio, ed. L. Beltrami, 1891), V. & A. (Cod. Forster, ed. Reale Commissione Vinciana, 1930 do 36), Holkham Hallu (Cod. Leicester, ed. G. Calvi, 1909), Br. Mus. (Cod. Arimdel, ed. R. Commissione Vinciana, 1923—30), Bibl. Ambro¬ siana v Milanu (Cod. Atlanticus, ed. G. Piumati, 1894—1905, G. Galbiati, 1939, G. Semenza & R. Marcolongo, 1939), torinski bibl. (kodeks o ptičjem letu), Royal Libr. v Windsor Castle (anatomski zaznamki) in ne nazadnje Bibl. Vat.: Cod. Urbinas 1270, tj. Traktat o slikarstvu (cf. infra, B), ki ga je iz raznih mojstrovih rkp. sest. Fr. Melzi. A: mdr. 1487/90 načrti za kupolo mi¬ lanske stolnice (Cod. Atlanticus, f. 266 & 310v). — Učenci in ožji sodel.: Ambrogio de’ Predis, Giovanni Antonio Boltraffio, Francesco Melzi (njegov dedič), Bernardino Litini, Giampietrino, Marco d'Oggiono, Cesare da Šesto idr. B: Trattato delta Pittura (3 knj., W 1882, ed. Hein- rich Ludvvig, »Quellenschr.« 15; sup.: id. (ed.): Dos Buch von der Malerei: Neues Material, Stu 1885); Treatise on Painting (2 knj., Pri 1956, uv Ludvvig H. Heydenreich); Traite de la Peinture (P 1960, ed. Andre Chastel). L: Attilio Schiaparelli: Leonardo ritrattista (Mi 1921); Ettore Verga: ‘Bibliografia Vinciana: 1493— 1930 (2 knj., Bol 1931); Berenson Ox (1932); Cankar HI/1 (1936); Leonardo da Vinci (No: Istituto Geo¬ grafko de Agostini 1939); Ludvvig H. Heydenreich, Leonardo-Bibliographie 1939—1952 (ZfKg, 1952); C. Pedretti, Note sulla cronologia del »Trattato della Pittura« di Leonardo (Arte, 1960); id., Saggio di una cronologia dei foglie del Codice Arundel di Leonardo da Vinci (BHR, 1960); id., Spigolature nel Codice Atlantico (ib.); K. R. Eisler: Leonardo da Vinci: Psycho-analitic notes on the enigma (L 1962); L. H. Heydenreich idr. (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Luc Menaše (ELU 3,1964, s. v. — L!); Marcel Brion (izd.): Leonard de Vinci (P 1965, »Coli. Gčnies et Realitčs«); L’opera completa di Leonardo pittore (Mi 1967, uv Mario Pomilio, kat. Angela Ottino Della Chiesa, »CA« 12); Ludvvig H. Heydenreich (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); C. D. 0'Malley (izd.): Leo¬ nardo^ Legacy: An International Symposium (Berkeley-LA: Univ. of California Press 1969). — Cf. J. Alazard (1924) C. Baroni (1958), A. Bayers- dorfer (1902), L. Beltrami (1902; 1904; 1908; 1919; s. a.), B. Berenson (III, 1916), A. Bitim (1953), W. Bode (1921), H. Bodmer (1931; 1943), G. Castelfranco (1952), A. Chastel (1960), U. Christoffel (1952), K. Clark (1935; 1939), L. Courajod (1879), G. Dehio (1914), G. Delogu (1934), R. L. Douglas (1944), S. Freud (1910), G. Frizzoni (1891), L. Goldscheider (1943 [1960]), G. Gronau (1912; 1915), A. Hekler (1927), L. H. Heydenreich (zlasti *1953), E. HUdebrandt (1927), W. Kallab (1900), F. Knapp (1938), F. Lantls- berger (1922), V. N. Lazarev (npr. 1936), H. Mackow- sky (1901), F. Malaguzzi-Valeri (II, 1915; 1922), C. Mauclair (1924), J. Meder (1919), S. Meller (1916), J. Mesnil (1922), E. Moller (1926), G. Nicodemi (1939), E. Panofsky (BI 1915; RepKvv, 1915; 1940 itd.), G. Passavant (1959/60), C. Pedretti (vse), W. Pinder (1928), L. Planiscig (1927), A. E. Popham (1946), J. P. Richter (1880; 1939), H. Riegel (1898) A. Rosenberg (1898), M. Schapiro (1955/56; 1956), W. von Seidlitz (1906; 1909 [1935]; 1910; 1916), J- Shearman (1962), O. Siten (1916), W. Suida (1929), W. R. Valentiner (1930; 1932; 1935; 1941), A. Ven- turi (1920; 1941), L. Venturi (1919; 1956), etc. Leoni, Leone (o. 1509—1590) it. kipar in me- daljer, po Vasariju r. v Arezzu, u. v Milanu; oče Pompea Leonija (infra). P: med medaljami npr. Pietro Aretino (1537, napis DIVVS P. AR- RETINVS FLAGELLVM PRINdPVM) in Michelangelo (premer 5,9 cm, 1561, Milano, Castello Sforzesco), sicer pa bron. sohi sestre in žene ces. Karla V., Marije Ogrske in Izabele Portugalske (viš. 166 resp. 172 cm, obe Prado), na staro temo Kreposti nad Pregrehami nave¬ zujoči skupini Karel V. nad Furorjem v verigah (bron, 1549—53, dkč. P. Leoni 1564, ib. — ces. v snemljivem oklepu, tako da je hkrati pred¬ stavljen v -> herojski goloti) in Ferrante Gonzagd nad Zavistjo (1556/64, Guastalla, Piazza Roma), nagrob. Gian Giacoma de' Medici (bron in mar- 1169 Leoni, Pompeo — Leporini, Heinrich 1170 mor, 1560—63, Milano, stolnica — šepavi kon- dotiere med personifikacijama Vojaške kreposti in Mini), okras umetnikove Časa degli Omenoni v Milanu (1573). L: Venturi IX/3 (1937); Fiorella Sricchia Santoro: I Leoni (Mi s. a., »MdS« 55). — Cf. U. Nebbia (1910), E. P ion (1887), J. Pope-Hennessy (III 1964 — L!). Leoni, Pompeo (o. 1533—1608), it.-šp. (it.) kipar, sin Leoneja Leonija (supra), r. v Milanu, u. v Madridu. P: npr. nagrobnika ces. Karla V. (ob njem njegova žena Izabela, za njim sestri Eleonora Francoska in Marija Ogrska) in njego¬ vega sina, šp. kralja Filipa II. (ob njem 4. žena, Ana Avstrijska, za njim 3. in 1. žena, tj. Izabela Valois in Marija Portugalska, in Don Carlos) iz 1591—98 (El Escorial, c., Capilla Mayor). L: G. B. Proške: Pompeo Leoni: Work in Marble and Alabaster in Rclation to Spanish Sculpture (NY 1956). — Cf. E. Plon (1887), J. Pope-Hennessy (III 1963 — L!). Leopold (III.), (1073—1136), avstr, mejni grof (1095—1136) iz družine Babenberžanov (- -*-Ba- benberg), oženjen z Agnezo, hčerjo ces. Henrika IV. (imela sta 18 otrok); kršč. svetnik (15. XI. ~~ razglašen 1485, od 1663 dalje avstr, deželni patron). Mdr. je ust. samostan Neuburg (-+Klo- sterneuburg), po legendi tam, kjer je bil čez leta našel na bezgovem grmu neomadeževan ženin Pajčolan. Up (vselej z vojvodskim klobukom); n Pr. Rueland Frueauf ml. ( table nekd. Leopol¬ dovega olt., 1505, Klosterneuburg, samostanski muz.; 1507, ib.). L: Riau III/2 (1958, p 803—4 — L!); Keller (1968, P. 333). — Cf. J. Braun (1943, stp 462—3), K. Kunst le ”926, p 405—6). Leopold Viljem, nadvojvoda (1614—1662), niz. namestnik (1647—56), eden izmed najpomemb¬ nejših mecenov in um. zbiralcev, pos. med Habsburžani; imel vrh tega srečo, da je lahko kupil umetnine iz dveh drugih največjih sočasnih z.: 1648 v Antvverpnu iz z. vojvode Buckingham- s kega in pozn. še iz z. angl. kralja Karla I. Svojo z -> ki jo je oskrboval in ovekovečil David -> Te- n,ers ml., je vzel s seboj na Dunaj, kjer jo je za¬ pustil bratu, ces. Ferdinandu m. (mdr. 1357 *J*k!), tako da je zdaj pomemben del dunajskega Ksthist. Mus. nostno pomembne lepake, ki učinkovito zdru¬ žujejo krajše besedilo in primerno upodobitev ali lik. sestav, poznamo v nepretrganem zapo¬ redju od -^- findesieclovske umetn. dalje. Med tehtnimi oblikovalci so bili -> Cheret in —> Gras- set, -» Mucha, tudi na tem področju posebno zaslužni -*■ Toulouse-Lautrec, —> Beardsley, itd., mdr. Nizozemca Jan Toorop in -» Thorn-Prikker in izjemoma npr. tudi Belgijec Henry van de -> Ve Ide (lepak Tropon, 1897). Med star. slov. slikarji so priložnostno oblikovali lepake M. Sternen, I. Vavpotič, S. Šantel, M. Gaspari, H. Smrekar, G. A. Kos, V. Pilon in M. Maleš. L: Uustr II (1930, št. 1, repr. p. 34), III (1931, št. 12, repr. p. 424—25); Paul tVember: Die Jugend der Plakate, 1887—1917 (Krefeld 1961); Dick Dooijes: A history of the Dutch Poster, 1890—1960 (A 1960); EWA VI (1962, stp 708 & 717 — L!); Carol Stevens Kner & Luigi Salerno (EWA XI, 1966, stp 787—90 & 794 [L!], t. 380—90); Bevis Hillier: Posters (L 1969; nem. izd. Plakate, Hmb 1969 — L!). — Cf. F.' Fels (1950), R. J. Goldwater (1942), R. Huyghe (I—H 1970), R. Koch (1942), etc. »lepe« Madone (nem. Schone Madonnen), z lepotnim idealom dobe o. 1400 zaznamovani Marijini kipi, ki predstavljajo enega izmed vrhov v plastiki -> internacionalnega gotskega sloga ; po kmalu zavrženi Feulnerjevi in Clasenovi hi¬ potezi naj bi bili delo istega mojstra. Posebno znani kipi npr. iz Toruna (o. 1390/1400),-> Krumlovska madona (o. 1400, Ksthist. Mus.), iz Wroclawa (o. 1400, Warszawa), v Salzburgu (o. 1410/15, Franziskanerkloster) in pozn. (npr. o. 1420/30, Budapest). L: Wilhelm Pinder, Zum Problem der schonen Ma¬ donnen um 1400 (JPK, 1923); F. Rademacher, Die »Schone Madonna« im Bonner Landesmuseum (Panth, 1936); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.]); CevcS (1963, p. 153—54, 156— 58); Ausstellung Schone Madonnen 1350—1450 (2. izd., Szb 1965 [rk], kat. D. Grojimann). — Cf. K. H. Clasen (1951), A. Feulner (1943), D. Grojlmann (1960; 1962; 1962; 1966), A. Kutal (1957; 1956), Th. Miiller (1966). LEPENSKI VIR, znamenito prazg. najdišče na des. bregu Donave v Železnih vratih. L: Lepenski vir: Katalog povodom izložbe novo- otkrivenog naselja u Derdapu (Bgd 1967, uv L. Tri¬ funovič, tekst D. Srejovič •— cf. Tatjana Bregant, Argo, VII, št. 2, 1968, p. 35); UBJ (1969 [= 1970]). . f Vicomte Terlinden, Erzherzog Leopold Wilhelm, |4 1662, Feldherr, Staatsmann und Protektor derr Kunste (AMK, 1962 [zv. 60/61]). (1967), J. mide (1930), R. H. 1 309 ss& repr. 721—26). — gf. K. Garaš 1 Vilenski (1960, p. lepak (angl. the poster, fr. l'affiche, nem. das Plakat), javnosti namenjen razglas večjih mer, Predvsem reklamnega značaja. Likovno umet- Leporini, Heinrich ( Arrigo ), (1887.—1963), avstr, (it.) um. zgodovinar, prom. 1912 na Du¬ naju, kustos v Albertini, pozn. njen diiektor. B: Der Kupferstichsammler: ein Hand- und Nach- schlagbuch samt Kiinstlerverzeichnis ftir den Sammler druckgraphischer Kunst (BI 1924, »BKA« 24); Die Stilentwicklung der Handzeichnung: XIV. bis XVIII. Jahrhundert (W 1925); Terborch (W-Lpz 1925, 1171 lepota — lesena vrata iz SfAmbrogia v Milanu 1172 »Handzchgn. groBcr Meister«); Fragonard (W-Lpz 1925, ista z.); Prud'hon (W-Lpz 1925, ista z.); Del Sarto (W-Lpz 1925, ista z.); Tiepolo (W-Lpz 1925, ista z.); Tizian (W-Lpz 1925, ista z.); Gainsborough (W-Lpz 1925, ista z.); Die Kunstlerzeichnung: Ein Handbuch fiir Sammler und Liebhaber (BI 1928, »BKA« 1930; 2., rev. izd. Brsch 1955). lepota (angl. the beautv, fr. la beaute, it. la bellezza, nem. die Schonheit). Up; npr. personi¬ fikacija v ik. m. -> Čas ugrablja lepoto. — Filo¬ zofski nauk o lepem je -> estetika. Cf. tudi s. v. was aber die Schonheit sei (Diirerjeva misel o pravilih, ki naj bi določevala lepoto). lepotni nalepek —*■ mouche Le Prince, Jean-Baptiste (1734—1781), fr. slikar in grafik, učenec -+Bouchera. Pet let akt. v Rusiji (1758—63), obiskal takrat tudi Sibirijo ter se potem v Parizu uveljavil z rus. motivi (ob tem so njegove russeries tako rekoč po rusko oblečeni Boucherovi modeli). Bil je tudi med prvimi (že 1768), ki so uporabljali tehniko -> akvatinte. L: Jules Hedou: Jean Leprince et son oeuvre, suivi de nombreux documents inedits (P 1879); Louis Reaux , L’exotisme russe dans 1’oeuvre de J.-B. Le Prince (GBA, 1921); LaranE (1959); J.-C. Lemagny (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. L. Reau (1924 [cf. Prince ]; Le Rayonnement 1946). LEPTIS MAGNA, tudi Lepcis Magna, ant. mesto v sev. Afriki ( Tripolitanija ), ki so ga ust. Feničani (o. 600 pred); cvetelo zlasti pod Septi- mijem Severom (takrat 70000 prebivalcev), raz¬ rušeno ob prihodu Arabcev (643/44); izkopa¬ vanja od 1920 dalje. L: EWA I (1959, stp 86—88 — L!). LE PUY-EN-VELAY (departma Haute-Loire) v vulkanski pokrajini s strmimi in slikovitimi bazaltnimi skalami. L: EWA V (1961, stp 622—23). — katedrala Notre-Dame, romanska stavba, ladja prekrita s 6 kupolami na trompah; orjaška StS; Sv. Mihael (viš. 5,5 m, 2. pol. XL st.). — Ob katedr. križni hodnik (XII. st.) s stebri iz temnega vulkanskega kamna (reliefno okrašeni kapiteli, npr. Luxuria) in t. i. Salte des Morts (nekd. kapiteljska dvorana?): StS-e kažejo Kri¬ žanje, levo ob njem Ozeja in spodaj Izaijo, des. pa -h>- Filona Aleksandrijskega (ki je v srednjem veku veljal za avtorja Knjige modrosti) in pod njim Jeremijo-, iz pozn. časa freska Artes Libe- rales (2. pol. XV. st.). L: cf. O. Demus (1968 — L!). Lerchinger, Anton (o. 1720—po 1787), baročni iluzionistični freskant na slov. Štajerskem, živel v Rogatcu. Mdr. so mu atr. tudi freske v Mari¬ jini (Rožnovenski) kapeli žup. c. v Slovenski Bistrici, na t. i. svetih stopnicah na Gradu pri Slovenjem Gradcu, va-» Sveti Rok nad Šmar¬ jem pri Jelšah pa v kapeli Frančiška Ks. in lekarni v -> Olimju. L: Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk, NG]); ELU 2 (1962, p. 617—18); F. Stele (ELU 4, 1966, p. 680); Cevc SU (1966). — Cf. A. Cevc (*1959). lemajska hidra, mit. ik. m.: velikanska vodna kača z 9 glavami, izmed katerih jih je bilo 8 smrtnih, deveta, srednja, pa nesmrtna; Herakles jo je usmrtil šele po dolgem boju (cf. dvanajst Heraklovih junaških dejanj [2]). Up: e. g. Ant. del Pollaiuolo (Uffizi), Gustave Moreau. L: Pigler II (1956, p. 109—10). LESCE, vas pri Radovljici na Gorenjskem, od 1004 dalje pod briksenškimi škofi. Nekd. romar¬ ska, sprva gotska, pozn. barokizirana in od 1787 dalje žup. c. s samostojno stoječim, utrjenim zvonikom (pogodba iz 1522, zač. 1523/24, dkč. 1664). V prezbiteriju v kupoli F. Jelovškova freska Marijino vnebovzetje (dat. s kronogramom 1736). L: Franc Avsec, Zvonik Naše Ljube Gospe v Lescah (ZUZ, IV, 1924, p. 194—97); SteskaS (1927, p. 77—78). — Cf. S. Mikuž (ZUZ XVI, 1939/40, p. 22). lesena krava -*■ Pasifae ♦lesena vrata cerkve Sta Sabina v Rimu (cipre- sov les, 1. pol. V. st.). Delo dveh ali več mojstrov, od nekdaj 28 reliefov z bibl. in evang. prizori ohranjenih 18. Od leve na des. in od zgoraj navzdol: I. vrsta: 1. Križanje-, 2. Ozdravljenje slepega {Obujenje Lazarja ?), Pomnožitev kruha in Čudež v Kani; 3. Neverni Tomaž; 4. Goreči grm; 5. Kristus pred Pilatom. II. vrsta: 1. Vsta¬ jenje ; 2. Mojzes osladi vodo v Mari, Prepelice, Mana in Voda iz skale; 3. Kristus se prikaže ženam; 4. Zmagoslavje kršč. države (Nebeški Jeruzalem T). III. vrsta: 1. Poklon treh kraljev’, 2. Vnebohod; 3. Petrova zatajitev; 4. Prehod skozi Rdeče morje, Spremenjenje palic v kače. IV. vrsta: 1. Kristus med Petrom in Pavlom', 2. Zmagoslavje Kristusa in Cerkve; 3. Habakuk; 4. Elija v ognjenem vozu; 5. Mojzes pred faraonom- L: Cankar 1/2 (1928); »US« 5 (1970, f p. 80). — Cf. R. Delbrueck (1952), A. Grabar (L’age d’or, 1966), K. Kiinstle (1928), W. F. Volbacli (1958). lesena vrata iz SfAmbrogia v Milanu (cedro¬ vina, 379/86, Milano, Mus. di St’Ambrogio)> prirejena v IX. st. (bron. okviri) in rest. ter dopolnjena v XVIII. st. Orig. ohranjena reliefa 1173 LESKOVEC pri Krškem — Leutze, Emanuel 1174 kažeta prizora iz Davidove zgodbe: David in Goljat in David igra pred Savlom. L: ELU 4 (1966, p. 313). LESKOVEC pri Krškem, rojstni kraj Janeza -> Wolfa. Primer »renesanse« na Slovenskem je *žup. c.: triladijska slopna križnorebrasto obo¬ kana dvoranska notr. (1. pol. XVI. st.) s kamn. prižnico (d. 1500). Bogat v. olt. z zač. XVIII. st. L: Cevc SU (1966). — Cf. N. Šumi (Lj 1966, tloris P- 60, repr. 40—41, 66). LESNOVO ( Makedonija , Jugoslavija): samo¬ stan s c., ki gaje dal 1341 sezidati despot Oliver; 1349 prizidan narteks, takrat nastale tudi StS-e: mdr. ilustracija 148. psalma (—> Lauddte Dčmi- num de terra.. .), med portreti car Dušan Silni in Jelena pa despot Oliver. L: Mirjana Tatič-Durič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); SSS (1966). lesorez ali ksilografija (angl. the vvoodcut, fr. la gravure sur bois ali la xilographie , hrv. drvorez, d. 1'incisione su legno ali la silografia, nem. der Holzschnitt ), najstai. graf. tehnika (t. i. vis. tisk) v evr. umetn., zač. verj. že konec XIV. st. Po¬ membna dela zlasti v XV.—XVI. st. (- >Diirer ) *n od konca XIX. st. dalje (-> Gauguin, -> Munch, n wn. ekspresionisti, -> Masereel, idr., pos. med Slovenci —> Jakac, -> Maleš, -> Mihelič, -> Spa- c al, Marij -> Pregelj, idr.). L (tudi s. v. grafika)’. H. Hiihn: Deutsche Holz- schnitte bis zum Ende des 16. Jahrhunderts (KiT 1936, »DBB«); ELU 2 (1962, p. 95—99); GBG (1968); »US« 8 (1968); Lojze Gostiša: Lesorez na Sloven¬ skem (Slovenj Gradec 1970 [rk, Um. paviljon]). — Cf- M. J. Friedlander (1917 [3. izd. 1926]), M. Geis- berg (*1923—1929; 1930), A. M. Hind (1935), P. Kristeller (zlasti 1897; 1905 [1921]), T. Križman (1952), Th. H. Musper (1964), R. Muther (1884), Schreiber (razno), L. Seivolini (razno), F. Stele 0942), tudi katalogi mednar. združenja Xilon. Lessing, Carl Friedrich (1808—1880), nem. slikar, vodil 1858—80 Gemaldegal. v Karlsruheju m bil 1863—66 hkrati direktor tamk. ak. S: krajine in zg. podobe (pos. iz Lutrovega življe- n i a ), npr. Križarji ob Jordanu (d. 1863, Karls¬ ruhe). L: cf. E. Scheyer (1965), R. Zeitler (1966 — L!). Lessing, Gotthold Ephraim (1729—1781), v. n em. dramatik in kritik. Mdr. napisal razpravo kaokoon: oder iiber die Grenzen der Mahlerey and Poesie (BI 1766), v kateri govori tudi o t. i. Plodnem trenutku (der fruchtbare Augenblick). Up: npr. Joh. Heinr. Tischbein star. (o. 1755. Nationalgal.). L: Gilbert-Kuhn (1967). Lessing, Julius (1843 — 1908), nem. um. zgo¬ dovinar in muzealec, r. v Stettinu (polj. Szczetin); njegov ded si je bil privzel priimek L., ker je občudoval G. E. Lessinga (supra). Prom. 1865 v Bonnu pri Ottu Jahnu in Antonu Springerju, postal 1. direktor berlinskega Kunstgewerbemus. (1872-1908). B: e. g. Altorientalische Teppichmuster ... (BI 1877); Holzschnitzereien des fiinfzehnten und sech- zehnten Jahrhunderts im Kunstgewerbe-Museum zu Berlin (BI 1882); Golci und Silber (BI 1892, »Hand- biicher der Koniglichen Museen zu Berlin«); Der Pommersche Kunstschrank (Bl-Lpz 1905 [z Adolfom Briiningom]). L: Peter Jessen (JkPK, 1908, nekr.); Arno Schon- berger, Julius Lessing zum Gedachtnis (Blm, 1967). les tabelnih slik: uporabljali so predvsem: na Nizozemskem in v sev. Nemčiji hrastovino (-»■ hrast), v južnonem. deželah lipovim in jelovino (-> jelka), v Italiji pa topolovim. L: J. Marette: Connaissance des primitifs par 1'etudedu bois du XII<-'au XVIesiecle (P: Picard 1961). Lestev kreposti (angl. The Ladder of Virtue), kršč. ik. m., ki ga je ob naslonu na bibl. motiv Jakobove lestve opisal -*• Janez Klimak: me¬ nihi plezajo po lestvi, medtem ko jih najrazlič¬ nejše —> Pregrehe ovirajo. Up: iluminirani rkp. iz XI. st. (Bibl. Vat., Cod. gr. 394). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), J. R. Mar¬ tin (1954), J. J. Tikkanen (1893). Leto (grš. Letd, lat. Latona), grš. mit. oseba. Starša sta ji bila Titan Koios in Foibe, z Zeusom je imela dvojčka Apolona in Artemido, ki sta ji bila vselej zvesta (-> Smrt Niobid, -* Titios). L: Hunger (1955, p. 203—04); Grant (1968). Leto spremeni likijske kmete v žabe, mit. ik. m. po Ovidu (Met. VI, 314—81). Up: npr. Abr. Bloemart (d. 1646, Utrecht). L: RepKw (1889, p. 167); Pigler II (1956, p. 144—47). der Lettner (nem.) —> lektorij Leukipos (grš. Leukippos, lat. Leucippus), ime več mit. oseb; med njimi najbolj znan kralj v Meseniji, oče Leukipid (-> Ugrabljenje Leukipo- vih hčera). L: Grimal (1951, p. 261). Leutze, Emanuel (1816—1868), amer. (nem.) slikar. R. v Nemčiji (Schvvabisch Gmiind), kot otrok s starši v Philadelphio, po študiju tam in v Nemčiji in bivanju v Italiji (1842—45) v Diissel- dorfu in od 1859 v Washingtonu (D. C.). S: npr. 1175 LEUVEN — Levijevi sinovi kaznujejo malikovalce 1176 —> fVashington se prepelje čez reko Delaware (1848/49). L: cf. W. Cohen (1924), R. Zeitler (1966 — L!). LEUVEN (fr. Louvain), mesto v Belgiji (po¬ krajina Brabant). V kapiteljski c. sv. Petra je Dirka Boutsa *oltar Zadnje večerje (1464—68). Od¬ ličen spom. brabantske pozne gotike je *mestna hiša (sez. Mathieu de Layens 1448—59). L: J. Cuvelier: La formation de la ville de Louvain (Br 1935); EWA II (1960, stp 430—31 — L!). lčv (lat. leo, angl. the lion, fr. le /ion, hrv. lav, nem. der Ldwe), »kralj živali«, 5. znamenje—> živalskega kroga (cf. s. v. zodiakalna znamenja), ik. m. z raznovrstnimi pomeni, na splošno zna¬ menje moči (-> Fortiludo) in poguma. Ker -> Physiologus poroča, da lev obudi k življenju svoje mladiče 3 dni po njihovem rojstvu, v kršč. umetn. podoba —► Vstajenja', ker po istem viru spi z odprtimi očmi, tudi podoba Kristusa sploh in pos. v biz. slikarstvu ik. m. »Bdeče oko«. Ustrezno Bibliji (Ps21,22: Iz levjega žrela me reši, lat. Salva me de ore leonis, cf. s. v. rjoveč lev) pa tudi podoba satana: v tej vlogi levi na romanskih portalih (e. g. -*■ Radovanov portal) in na zun. romanskih c. sploh (e. g. reliefi na zun. abside v -> Schongrabernu). Udomačeni lev je atribut —► Hieronima: krilati lev (cf. lev s knjigo, infra) atiibut in apokaliptični simbol -> Marka, ki — povzemajoč Izaijo (Iz 40, 3) — na zač. svojega evangelija (Mi 1,3) govori o Janezu Krst. z besedami »glas vpijočega v puščavi« (lat. vox clamantis in deserto); lev pod Marijo pred¬ stavlja Judov rod v skladu z Jakobovim prero¬ škim blagoslovom (—> Jakob blagoslovi svojih 12 sinov; —► dvanajst Izraelovih rodov). Up: mdr. —> Danijel v levnjaku, —> David ubije medveda in leva, —> Ignacij Antiohijski, —*■ nemejski lev, -> Salomonov prestol, —> Samson raztrga leva. L: A. Krappe: La Genese des mythes (P 1952); Rčau I (1955, p. 92—94, 105 & 110) & III (1959, p. 1517); Albert Boime (AQ, Spring 1971). — Cf. W. Deonna (1950), J. Strzygowski (1899). Levau, Louis, tudi Le Van (1612—1670), fr. arh., r. in u. v Parizu. A: Hotel Lambert na pa¬ riškem otoku sv. Ludovika (/7/e Saint-Louis, sez. 1639/44), grad —> Vaux-le-Vicomte (1657—61), Apolonova dvorana v Louvru, načrt za Mazarinov College des Quatre-Nations v Parizu (zdaj Pal. de 1'Inst. de France) in načrti za versajski grad. — Cf. s. v. Perrault, Claude. L: Bates Lowry (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Pevsner (1966). — Cf. A. Blunt (Harm 1953). Levey, Michael, angl. um. zgodovinar in mu¬ zealec, kustos ( Deputy Keeper) v londonski Nat. Gali., avtor specialnih del s področja renesanč¬ nega in zlasti baročnega slikarstva pa uspelih splošnih pregledov (e. g. A History of fVestern Art v z. The World of Art Libr. [L: Thames and Hudson]). B: The German School (L 1949, »Nat. Gali. Catalo- gues«); The Eighteenth Century Italian Schools (L 1956, ista z.); Painting in XVIII Century Venice (L: Ph 1959); ,Botticelli and Nineteenth-Century England ‘ (JWCI, 1960); ,The real theme of Watteau's Embar- cation to Cythera ‘ (BM, 1961, p. 180—85); A Concise History of Painting: From Giotto to Cčzanne (L 1962, »The World of Art Libr.«; slov. prev. [Helena Me- našej: Zgoščena zgodovina slikarstva od Giotta do Cezanna, Lj 1969); ,Notes on the Royal Collection, II: Artemisia Gentileschi’s »Self-Portrait« at Hampton Court' (BM, 1962); The later Italian Pictures in the Collection of her Majesty the Queen (L: Ph 1964); ,A Watteau rediscovered: »Le printemps« for Crozat' (BM, 1964); Rococo to Revolution: Major Trends in Eighteenth-Century Painting (L 1966, »The World of Art Libr.«); Early Renaissance (Harm 1967, »Style and Civilization«); Holbein's Christina of Denmark, Duchess of Milan (L 1968). Levi, Carlo (1902—_), it. pisatelj in slikar (realismo sociale), antifašist. L: DULCIH (1961). Levi, Doro, it. arheolog, delal na Inst. for Advanced Study v Princetonu (N. J.), diiektor Scuola Archeologica Italiana di Atene. B: ,The Allegories of the Months in Classical Art' (AB, 1941); Early Hellenic Pottery of Crete (Pri 1945, »PriM« 23); Antioch Mosaic Pavements (2 knj., Pri 1947). leviatan, morski nestvor, v. riba, ena izmed hebr. -> praživali, omenjan tudi v Bibliji (Ps 73 [74], 14; Ps 103 [104], 26; Job 40, 20); v kršč. umetn. podoba satana (leviatanovo žrelo = pe¬ klensko žrelo). Up (cf. s. v. Boj Leviatana in Behemota ): npr. miniatura v -*■ Hebrejski bibliji v Brit. muz. (Add. Ms. 11639, f. 518v). L: Rčau I (1955, p. 107—08). — Cf. J. Gutmann (1967/68). Levicki, Dmitrij Grigorjevič (1735—1822), rus. slikar, portretist, »Gainsborough rus. umetn.«. R. v Kijevu, 1771—88 prof. na ak. v Sankt Petersburgu [= Leningradu], tam u.; nehal de¬ lati zaradi pešanja vida. S: Diderot (1775, Ge- neve, Mus. d’Art et d’Hist.), Katarina Vel. (1783), Princesa Daškova (1784, Washington [D. C.], Mrs. Herbert A. May). L: G. V. Zidkov, D. G. Levickij (Russkoe iskusstvo. Mo 1952); N. M. Geršenzon-Čegodaeva: Dmitrij Grigorjevič Levickij (Mo 1964). Levijevi sinovi kaznujejo malikovalce zlatega teleta, bibl. ik. m. (2 Mojz 32, 28—29). Up: npr- miniatura v t. i. Toggenburški Bibliji (1411, cf. s. v.). 1177 Levine, Jack — Leymarie, Jean 1178 Levine, Jack (1915—amer. (ž.) slikar, kritičen upodabljavec značilnih predstavnikov amer. »boljše« družbe. Starši iz Litve, r. v Bo¬ stonu, živi v New Yorku. S: npr. Slavje čistega razuma ( The Feast of Pure Reason, 1937, MMA [posojilo]), Gangsterjev pogreb {Gangster's Fu- neral, 1952—53, Whitney). L: Manny Farber, Jack Levine (AN, 1955); AŽS (1959). — Cf. S. Rodman (1957), P. J. Sachs (1954). Levinson-Lessing, Vladimir F., v transkripciji tudi Loevinson in Loewinson, sovj. um. zgodo¬ vinar in muzealec, direktor odd. zahodnoevr. Umetn. v leningrajski Eremitaži. B: ,K istorii kartiny Rembrandta »David i Ionafana' (SGE, 1957); (izd., uv) Gosudarstvennyj Ermitaž: Otdel zapadnoevropejskogo iskusstva, I—II (Le-Mo 1958); (& M. I. Artamonov izd.) Obrazy z Ermitdže: Flamske a holandski malirstvi (Pra 1962; nem. izd. Meisterwerke aus der Eremitage, Prag 1962); (& Nico- las Nicouline) Le Musee de TErmitage Leningrad (Br 1965, »Prim. Flam. I« 8). Levitan, Isaak Iljič (1861—1900), rus. (ž.) sli¬ kar, najodličnejši mojster rus. krajinarstva XIX. st -> prvi, ki je v slikarstvu ovekovečil posebni m 'k rus. pokrajine; prijatelj A. P. -> Čehova. v Litvi, od 1884 dalje v skupini »peredviž- nikov«, od 1898 dalje prof. na um. šoli v Mo¬ skvi, tam u. za jetiko. S (vse Tretjakovska); y ečer na Volgi (1887—88), Nad globino (1892), Večerni zvon (1892), Vladimirka (1892), Nad večernim mirom (1894), Zlata jesen (1895), Marec (1895), Poletni večer (1900). — Up: Serov. B: avtobiogr.: Vospominanija i pisma (Mo 1950). . L: S. Glagolf & I. Grabar: Isaak Iljič Levitan: Žizn '‘vorčestvo (Mo 1913); UJE (s. v.); BSE 24 (1953); in ^ (1960 — L!); A. Ryszkiewicz (Kindler IV, 1967 , s. v.). — Cf. V. Mole (Ruska 1957). Levitine, George, amer. um. zgodovinar. Prom. na Harvardski univ. z dis. Girodet-Trioson: an konographic Study (1952); uči na Univ. of Mary- V"’d (College Park). B: , David’s »Sieyis« in the Fogg Museum and Giro- “Oc Seže Meditant la Difense du Roia' (BM, . ); ,The Influence of Lavater and Girodet's » Expres- T° n ‘les Sentiments de V Arne«' (AB, 1954); ,L’Ossian f. II ir odet et 1'ari nalite politique sous le consulat' Vt’ B A, 1956); ,Addenda to Robert Rosenblum's » The ‘‘gin of Painting: A Problem in the Iconography ° Fomantic Classicisma' (AB, 1958); ,Sorne Emble- ,a, j c Sources of Goya' (JWCI, 1959); ,The Primitifs a . 'beir Critics in the Year 1800 ‘ (Stud. in Romanti- / sm > I, 1962); .Les monstres du prince Palagonia: e j' rs fr it iques et leurs administrateurs' (GBA, 1964); 'j-Ueloues aspects peu connus de Girodet' (ib., 1965); > rernet Tied to a Mast in a Storma: The Evolution of Tl Eplsode of Art Historical Romantic Folklore' (A B, 1967). Levi žro kršilce Mojzesove postave, bibl. ik. m. (4 Kralj 17, 25). Up: npr. lesor. v ->Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 214). Levy, Mervyn (1915—....), angl. (ž.) risar, lik. pedagog in pisec o umetn. B: The Human Form in Art: The Appreciation and Practice of Figure Drawing and Painting (L 1961); The Pocket Dictionary of Art Terms (2. izd., L 1962; 3. izd. Greenwich [Conn.] 1964); (uv, kom.) Drawings of L. S. Lowry (L 1964); (uv) Gaudier-Brzeska: Drawings and Sculpture (NY 1965). L: WWA (1962). Levy-Dhurmer, Lucien (1865—1943), fr. (ž.) slikar, kot pariški fmdesieclovski portretist up. mdr. Pierra Lotija, G. Clemenceauja in Geor- gesa Rodenbacha (pastel v MAM) ter ilustr. slednjega lirični roman Bruges la morte. L: Edouard-Joseph II (1931). — Cf. E. M. Namenyi (1961), M. Rheims (1965, repr. 182). Lewis, David (1922—_), angl. pisec o umetn. in lik. kritik, arh. in abstr. slikar. B: , Moore and Hepvvorth' (Coli Art J, 1955); Con- stantin Brancusi (L 1957); Mondrian (L 1957); New Housing in Britain (L 1960). L: WWA (1962). Lewis, Wyndham (1884—1957), angl. pisatelj in slikar, utemeljitelj (malo pomembnega in vplivnega) vorticizma. Simpatiziral z nacisti. L: DULC III (1961). Lexikon der christlichen Ikonographie, zasno¬ van v 6 knj. s skupaj o. 1500 str. teksta in o. 1500 repr. Ur. Engelbert ->Kirschbaum s sodelo¬ vanjem G. Bandmanna, W. Braunfelsa, J. Koll- witza, W. Mrazeka, A. A. Schmidta in H. Schnella (dozdaj 2 knj., Fr: Herder 1968 — 1970). Leyden (mesto) -*■ Leiden Leyden, Lucas van —> Lucas van Leyden Leymarie, Jean (1924— ), fr. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik; konservator muz. v->Gre- noblu, prof. na univ. v Ženevi in Lausannu. Ureja za zal. Skira knj. z. Qui etait? (nem. izd. Wer war?). B: Les Degas du Louvre (P 1947); Manet et les im- pressionistes au Musee du Louvre (P 1948); Catalogue de VExposition Gauguin (P 1949 [rk, Orangerie]); J er ome Bosch (P 1949, »Ars mundi«); Le Nain (P 1950, »Maitres«); Gauguin (Lausanne 1950); Edouard Manet (P 1951); Van Gogh (P 1951); L'Impressionisme, I—II (G: Sk 1955); La Peinture Hollandaise (G-P-NY: Sk 1956, »P-C-H«); Le Fauvisme (G: Sk 1959); Gauguin dessins (Bale 1960); Braque (G: Sk 1961, »Le Gout« 35); , Gauguin , Paul' (EWA VI, 1962); La Peinture Franfaise: Le Dix-Neuvieme Siecle (G: Sk 1962, »P-C-H«); Marc Chagall: Glasmalereien ftir Jeru- salem (Monte Carlo 1962); (& Marcellin Castaing) 1179 lezbiška ljubezen — Lichtenberg, Reinhold 1180 Chaim Soutine (Mi 1963); ,Manet, Edouard ‘ (EWAIX, 1964); Marc Chagall: Monotypes, 1961—1965 (G 1966); Corot (G: Sk 1966, »Le Gout«); Picasso: dessins (G: Sk 1967, ista z.); Qui etait Van Gogh (ib. 1968, »Qui etait?«); Baudelaire: the Artist and His World (Clev 1969 [fr. orig. v z. »Qui etait?«]); Impressionist Dratvings from Manet to Renoir (ib. 1969). lezbiška ljubezen kot ik. m. Up: mdr. Greuze (Louvre), Rops (npr. Prijateljici, jedk.), Tou- louse-Lautrec, G. Klimt (risbe), K. A. Somov (risbe), itd. L: cf. E. Fuchs (III 1928). Lhote, Andre (1885—1962), fr. slikar, pomem¬ ben lik. pedagog in teoretik, r. v Bordeauxu, u. (76) v Parizu. L: H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. P. Courthion (1926). Lhote, Henri (1903—_), fr. etnolog, razi- skaval predzg. skalne slikarije v Sahari. B : A la decouverte des fresques du Tassili (P 1958; tudi angl. & nem. izd.); The Rock Art of the Maghreb and Sahara: The Art of the Stone Age (NY 1961). Liberalitas (lat.), Darežljivost —> Veliki zmago¬ slavni voz cesarja Maksimilijana I. Liberata (lat.) —»■ Kiimmernis *Liber de civitate dei sancti Augustini episcopi, rkp. kodeks, d. 1347 (pergament, 172 listov 53,5 X 35,7 cm, Lj, NUK, ms. 2), ki ga je po naročilu bistrskega priorja Hermana spisal in okrasil neki Nikolaj. F. 2v: zač. besedila v inter- kolumnijih štirih stebrov, ki nosijo polkrožne loke (tradicija kanonskih lokov ) in se opirajo na fantastična, med seboj bojujoča se bitja (ime ni co lavs skrito med rastlinskimi vejami pod loki). F. 3 r: bogata iniciala G ( Gloriosissimam ciuitatem dei itd.), drolerije (psi lovč zajce), »icer pa bas de page kaže v krogu sv. Avguština (Au- gustinus Hipponensis, 354—430), ki mu mnogo manjši prior Herman poklanja rkp. (spodaj na¬ pis Donus Hermanus prior hoc opus fieri iussit). L: Milko Kos & F. Stek, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani (ZUZ, 1925); F. Steli, Spomeniki starejšega portretnega slikarstva na Slovenskem (ib.); Milico Kos & F. Steli: Srednje¬ veški rokopisi v Sloveniji (Lj 1931); MAS I (1935); Min Jug (1964, kat. št. 54); Stele (1969, p. 330 & 332, repr. p. 336—37). Liber Ecclesiastes (lat .)-+Pridigar Liber Ecclesiasticus (lat.) —> Sirahova knjiga Liber Floridus, nesistematično sest. enciklope¬ dija, ki jo je 1120 spisal Lambert iz St. Omera. V zg. razvoju ji sledi -> Hortus Deliciarum. L: cf. L. Behling (K-Graz 1964), F. Saxl (1957). Liber Generationis Jesu Christi (Kristusov ro¬ dovnik), v —> vulgdti zač. evangelija po -> Mateju. Liber Judicum Knjiga sodnikov Liber scivias (abr. za Sci vias Domini, »Poznaj pota Gospodova«, nem. fVeisse die fVege ...), spis opatice Hildegarde (-> Hildegard von Bingen), ki ga je narekovala sredi XII. st. v samostanu Rupertsberg pri Bingenu. Znameniti iluminirani rkp. (235 listov z ikonografsko povsem samo¬ svojimi 35 miniaturami, prej Wiesbaden, Landes- bibl., Ms. 1) izgubljen med 2. svet. vojno; ročno kopijo (32,1 X 23,1 cm) hrani samostan Eibin- gen pri Riidersheimu. L: Diringer Book (1958, p. 175); W. F. Volbach Hildegardis-Codex (Kindler III, 1966 — L!). libertinci, v prvotnem pomenu osvobojenci, po kršč. Sv. pismu, ki govori (Apd 6, 9) o »shod¬ nici Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev«, potomci tistih Židov, ki jih je bil Pompej kot ujetnike pripeljal v Rim (63—61 pred), pa so pozn. dobili prostost ter se nekateri vrnili v Je¬ ruzalem (tu so imeli skupno sinagogo z rojaki iz Kirene in Aleksandrije, cf. s. v. Štefana zgra¬ bijo). Še pozn. so tako v verskem življenju na splošno imenovali drugače misleče, zlasti svobo¬ domiselne ljudi. *Liber viaticus -+Jana iz Strede, pomemben iluminiran rkp. (pergament, 319 listov 43,5 X 31 cm, 1355/64, Praga, knjižnica Nar. muzeja, Cod. XIII A 12), ki je nastal za znanega huma¬ nista, takrat škofa v Litomyšlu. L: Europe Goth. (1968, št. 280). — Cf. J. Kvet (1938; 1964), Gerh. Schmidt (1969 [= 1970]), etc. Libido (lat.), »Poželenje«, »Sla«, personifika¬ cija, po C. -> Ripi v podobi žene, ki drži škor¬ pijona in ima ob sebi -> kozla. libra (lat.) -> tehtnica Libreria Piccolomini —> Siena (—»■ stolnica) Lichtenberg, Georg Christoph (1742—1799), nem. satirik, pisec znanih aforizmov, nasproto¬ val -> Lavaterju in njegovi fiziognomiki. Obiskal London in komentiral Hogarthove grafike. B:, Polemik mit Lavater' (Gottingischer Almanach, 1773); Ausfuhrliche Erkldrungen der Hogarthischen Kupferstiche (Gtg 1794). L: R. D. Ldwenberg, Der Streit um die Physiogno- mik zvvischen Lavater und Lichtenberg (Ztschr. *• Menschenkunde, 1933); SchlosserL (1964). Lichtenberg, Reinhold, Freiherr von (u. 1927), nem. um. zgodovinar. 1181 Lichtenstein, Roy — LlfiGE, Saint-Barthelemy 1182 B: Das Portrdt an Grabdenkmalen: Seine Entsleliung und Entwicklung vom Alterthum bis zur italienischen Renaissance (Str 1902, »ZKA« 11). L: Ku (1928/29, Die Toteri). Lichtenstein, Roy (1923—....), amer. slikar, Popartist, r. v New Yorku. Izhaja iz stripa in klišejev, ohranjujoč njihov pikčasti raster. L: Richard Hamilton & Lawrence Alloway, Roy Lichtenstein (Studio, jan. 1968). Ličenoski, F. Lazar (1901—1964), maked. sli¬ kar. R. v vasi Galičnik, študiral v Bgd ( Umet - tička škola) in se izpopolnjeval v Parizu (1927-— 29); do 1945 v Bgd, potem prof. na Šoli za uporabno umetn. v Skopju. Realistično obliko¬ vani, s toplim koloritom zaznamovani motivi iz Makedonije: krajine, portreti, tihožitja, žanr. Lieb, Norbert (1907—_), nem. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Miinchnu ( Ksthistorisches Seminar der Univ. Miinchen). B: Miinchen: Lebensbild einer Stadtkultur (Mn 1952); Die Fugger und die Kunst (2 knj., Mn 1952— 1958); Barockkirchen ztvischen Donau und Alpen (Mn 1953 [posnetki M. Hirmer]); Augsburg Sankt Ulrich und Afra (2. izd., Mn 1955); (& F. Dieth) Die Y°rarlberger Barockbaumeister (Mn-Z 1960); (& A. Mange) Hans Holbein der Altere (Mn-Bl 1960). Liebermann, Max (1847—1935), nem. (ž.) sli¬ kar in grafik, mojster doslednega, včasih kar suho stvarnega naturalizma (v zgodnji dobi v ospredju socialna motivika), od zač. 1890-ih let dalje vodilna osebnost t. i. nem. impresionizma. R - v Betlinu, 1872 prvič na Holandskem (od 1875 dalje tja redno zahajal), 1873—78 v Parizu (1874 v Barbizonu), 1878—84 v Miinchnu, od- l* e j v Berlinu, tam u. Duhovit esejist, avtor številnih aforizmov o umetn. (e. g. Zeichnen heifit weglassen, »Risati, to pomeni izpuščati«); thed umetniki, ob katerih je dobil pobude ter 0 njih tudi pisal, F. Hals, Millet, J. Israels, P e gas in Manet. Prof., prcz.ident in do nacizma častni prezident Preufiische Ak. der Kunste. S: Skubljenje gosi (Die Ganserupferinnen, 1871/72, ®crlin/Ost, Nationalgal.), Šivalna šola v amster¬ damskem sirotišču (d. 1876, Ziirich, zas. z.), Z ( ‘ne v tovarni konzerv (Die Konservemacherinnen, ’^9, Leipzig), Dvorišče amsterdamskega ženske¬ ga sirotišča (1881, Stadel), Žene, ki krpajo mreže (Die Netzflickerinnen , 1889, Hamburg), kozami (Die Frau mit den Ziegen, d. U»J > Neue Pin.), obrežni in športni motivi, med por¬ oti npr. Župan Petersen (1891, Hamburg), Sb- karjeva sestra Anna (1899, Hannover), c Rrandes (d. 1902, Bremen), Wilhelm von io 0904, Nationalgal.), Freiherr Alfred von Ber- * er (d. 1905, Hamburg), Richard Dthmel ib.), Kirurg Ferdinand Sauerbruch (1932, ib.), številni avtp. — Ilustr. Rutino knj. (lito., BI: Propylaen-Verlag 1924) in Goetheja ( Gedichte, lito., BI: Paul Cassirer 1924). B: Gesammelte Schriften (BI 1922). L: E. Hancke: Max Liebermann: sein Leben und seine Werke (BI 1914); Julius Elias: MaxLiebermann: Eine Bibliographie (BI 1917); id.: Liebermann zu Hause (BI 1918); id.: Die Handzeichnungen Max Liebermanns (BI 1922); H. Wolf: Zeichnungen von Max Liebermann (D 1922); H. Ostwald: Das Lieber- mann-Buch (BI 1930); UJE (s. v.); RJA (1961); Ferdinand Stuttmann: Max Liebermann (Hn 1961); KHE 1 (1962, p. 509 — L!); Wulf (1963 — L!); Deutsche K. 19/20 (1966); Gerd Tolzien (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. M. J. Friedlander (1920 [1924]), W. Kurth (1924), Luc Menaše (Avto¬ portret 1962), G. Pauli (1911), K. Scheffler (1912 [1953]), G. Schiefler (1923), D. Wild(\950), R. Zeitler (1966 — L!). Liebermann, VVilliam S. (1924——), amer. um. zgodovinar in muzealec, kustos v newyor- škem MM A. B:, Picasso andtheBallet: 1917 — 45' (Dance Index, 1946); ,One classic, one newcomer: Feininger, Baskin' (AN, 1955); Matisse: 50 Years of his Graphic Art (NY 1956). L: WWAA (1959). Liebeschiitz, Hans (1893—_), nem.-angl. (ž.) kult. zgodovinar v smeri —► Warburgovega inst., za nacizma emigriral iz Nemčije v Anglijo. B: Fulgentius Metaforalis: Ein Beitrag zur Ge- schichte der antiken Mythologie im Mittelalter (Lpz- B1 1926, »StudBVV« 4); ,Kosmologische Motive in der Bildungswelt der Friihscholastik' (VorBW 1923—24, 1926); Das allegorische Weltbild der h!. Hildegard zu Bingen (Lpz 1930, »StudBW« 16); Mediaeva! Hu- manism in the Life and VVritings of John of Salisbury (L 1950, »StudWI« 17); ,Das zwdlfte Jahrhundert und die Antike' ’AKug, 1953); ,Theodulf of Orleans and the Problem of the Carolingian Renaissance' (F. Cov1r»v -7h 1QS7V L: Ku (1966). Lieferinxe, Josse, slikar, dkm. v Marseillu od 1493 dalje (u. 1505/08). Ch. Sterling je z njim identificiral —► Mojstra sr. Boštjana. L: cf. Ch. Sterling (1964 — L!). LIEGE (flam. Luik), mesto ob reki MeTfše (Ham. Maas) v zdajšnji Belgiji (pokrajina Liege), središče t. i. —> mozanske umetn. L: EWA II (1960, stp 441-42 — L!). — Cf. P. Clemen (I 1923 — cf. J. Baum, Die Liitticher Bildner- kunst im 14. Jahrhundert), J. Lavalleye (1947). ~ Saint-Barthelemy : v c. je slavni *krstilnik Rainierja iz Huya (1107 — 18). L: »US« 7 (1968, f p. 97); »PKG« 5 (1969, t. 344). 1183 LIEMBERG — likovni umetniki kot pisci o likovni umetnosti 1184 LIEMBERG na Koroškem (Avstrija). V žup. c. Jakoba star. so freske —> Janeza Ljubljanskega iz o. 1430/40. L: Stele (1969). — Cf. O. Demus (JSW, 1938). Lievens(z.), Jan (1607—1674), hol. slikar, r. v Leidenu, 1619—21 Lastmanov učenec, pozn. v Angliji, Antwerpnu in A’damu, tam u. (66). L: Hall Por (1963); H. Gerson (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. K. Bauch (1939), F. W. H. Holl- stein (Dutch XI 1955), N. MacLaren (1960), H. Schneider (1932), Kurt E. Simon (1936). lignum vitae (lat.), »les življenja«, kršč. ik. m. — cf. s. v. Bonaventura & ar bor vitae Ligorio, Pirro (o. 1510—1583), it. arh., slikar in starinoslovec (čigar tovrstno, za življenja samo v izvlečku objavljeno delo, je pomembno za poznavanje starega Rima); r. v Neaplju, u. v Ferrari. A: Villa d'Este v Tivoliju (za kard. Ippolita d’Este) in njen park z znamenitimi ka¬ skadami in vodometi (t. i. pot 100 izvirov, Viale delle Cento Fontane), v Rimu Pal. Lancellotti na Piazza Navona (poleg Pal. Braschi) in pos. v Vatikanu Casino di Pio IV (v resnici sez. za papeža Pavla IV. 1555—56); v Rimu tudi na- grob. papeža Pavla IV. (u. 1559, Sta Maria sopra Minerva, Capp. Carafa). — S; Salomin ples in Obglavljenje Janeza Krst. (freski, zadnja 1553, Rim, S. Giovanni Decollato, Oratorio). B: Libro di messer Pyrro Ligorio napoletano, delle antichita di Roma (V 1553). L: cf. D. R. Coffin (1955; 1960; 1964), E. Man- dowsky (1955; 1961; »1963). Lihačev, Nikolaj Petrovič (1862—1935), rus. um. zgodovinar in zbiralec ikon (njegova z. zdaj večidel v Rus. muz. v Leningradu), r. v Kazanu, u. v Moskvi. B: Materialji dlja istorii russkogo ikonopisanija, I—II (Sankt-Peterburg 1906); Manera pisma Andreja Rubleva (ib. 1907); Istoričeskoe značenie italo-gre- českoj ikono piši (ib. 1911). L: Sreten Petkovič (ELU 3, 1966, s. v.). Lihas, mit. oseba, Heraklov odposlanec, ki je svojemu gospodarju po Dejanejrinem naročilu prinesel oblačilo, namazano s strupenim mazilom iz rane kentavra Nesa. V bolečinah umirajoči Herakles ga je prijel za nogo in ga treščil ob skalo ob obali, »da se je razmesarjen potopil v razpenjene valove«. Up: Canova ( Herakles in Lihas, model, 1796, Accad.; marmor, 1815, Gali. Naz. Mod.). L: Hunger (1955, p. 205). Lija (Lea), bibl. oseba (1 Mojz 29—30), Laba- nova star. hči in prva žena očaka -^-Jakoba (r*-sedem Lijinih otrok), na Michelangelovem Julijevem nagrob. z njo predstavljeno Dejavno življenje (lat. Vita activa). likalka, »likarica« (fr. la repasseuse, hrv. glača- lica, it. la stiratrice, nem. die BUglerin ali die Platterin), žanrski, pozn. »socialno občuteni« ik. m. Up: npr. J. B. Reiter ( Mlada žena pri likanju perila, sgn. & d. 1846, Dunaj, zas. z.), Degas (o. 1884, Louvre), I. Kobilca (o. 1889, Lj., zas. z.), Picasso (1901, MM; 1904, Guggenhcim [z. Thannhauser]), itd. L: čsterreichische Meisterwerke aus Privatbesitz: Vom Biedermeier zum Expressionismus (Szb 1967 [rk], št. 75); »CA« 22 (1968, t. XXIII, kat. št. 13, 124—25). — Cf. W. Schmied (Hn 1969, t. 143 [Aug. Wilh. Dressler 1923]). Likomedove hčere —>■ Ahil med Likomedovirni hčerami likovni umetniki kot pisci o likovni umetnosti. Po star. dobi, v kateri so avtorji traktatov in -> življenjepisa umetnikov največkrat bili tudi sami lik. tvorci, so se še tudi v bolj specializi¬ ranem obd. XIX.—XX. st. priložnostno ali na¬ črtno ukvarjali s pisanjem o lik. umetn. med slikarji, kiparji in arhitekti: Friedrich Ahlers- Hestermann (1881), Michael Ayrton (1921), Emile Bernard (1868—1941), Max Bill (1908), Jacques- Emile Blanche (1861—1942), Andre Bloc (1896— 1966), Loviš Corinth (1858—1925), »Eugene Delacroix (1798—1863, dnevnik), Maurice Denis (1870—1943), Gillo Dorfles (1910), Fran- gois Fosca (s pr. im. Georges de Traz 1881), Nigel FoxeIl (1931), »Vincent van Gogh (1853— 1890, pisma), Henryk Gotlib (1890), Igor E. Grabar (1871—1960), Clement Greenberg (1909), Allan Gwyne-Jones (1894), Reginald Geotge Haggar (1905), »Adolf Hildebrand (1847—1921), »Vasilij Kandinsky (1866—1944), *Le Corbusier (1887—1965), Mervyn Levy (1915), Wyndham Lewis (1884—1957), »Andre Lhote (1886—1962), »Max Liebermann (1847—1935), Roland Penrose (1900), Odilon Redon (1840—1916), »Auguste Rodin (1840—1917), Alberto Sar tor is (1901), Fritz Schmid (1898), H. P. Schmoller (1916L Paul Serusier (1865—1927), Luigi Servolini (1906), Michel Seuphor (1901), Gino Severini (1883—1966), Paul Signac (1863—1935), Arden- go Soffici (1879 — 1964), etc.; med Jugoslovani Ljubo Babič (1917), Aleksa Čelebonovic (1917), Stojan Čelič (1925), Miodrag B. Protič (1922) in pos. med Slovenci Rihard Jakopič (1869— 1943), Matija Jama (1872—1947), Ivan Vavpoti c (1877—1943), Saša Šantel (1883—1945), Marjan Mušič (1904), Stane Kregar (1905), Čoro Škod far, Dore Klemenčič, Alenka Gerlovič, Marijan Tršar ... 1185 LILIENFELD — LINCOLN 1186 LILIENFELD na Spodnjeavstrijskem: cister¬ cijanska opatija , ust. 1202. V opatijski c., 82 dolgi gotski stavbi (posv. 1230) zastopana s slikami mdr Martino Altomonte (olt. slike iz 1731—33) •n Daniel Gran (Vnebovzetje iz 1746 v v. olt.). V knjižnici —► Biblia pauperum iz XIV. st. L: Reclam A I (1961); P. Norbert Mussbacher: Das Stift Lilienfeld (W 1965, »Osterreich-Reihe« 292/293). lilija (lat. lilium, angl. the lily, fr. le lis, it. il 8‘glio, nem. die Lilie), v kršč. umetn. simbol brezmadežne čistosti in zato predvsem eden iz¬ med Marijinih simbolov, mdr. tudi po Bibliji (Vp 2, 1—2: lilija v dolinah in Kakor lilija med trnjem). Med kršč. svetniki jo imajo za atribut n Pr. Anton Padovanski, Frančišek Ksaverij, Katarina Sienska, itd., med arhangeli Gabiijel. Stiliziran bel resp. zlat lilijin cvet je bil emblem fr - kraljev (fleur de lys, t. i. burbonska lilija), rdeča lilija pa je postala emblem Medičejcev in Florence. L: Anton Hagemann, Zur Deutung der Lilie (ZfKg, * 9 56); Rčau III/3 (1959, p. 1517); EWA IV (1961, t. 398, 401—03); Cirlot (1962); Keller (1968, p. 533). " Cf. W. M. F. Petrie (1929). Lili, Georg (1883—1951), nem. um. zgodovi- na r, direktor bavaiskega deželnega spomen. Orada. h: Hans Fugger (1531—1598) und die Kunst: Ein Beitrag zur Geschichte der Spdtrenaissance in Siid- deutschland... (Lpz 1908); (& Ph. M. Halm) Die Bild- 'verke des Bayerischen Nationalmuseums, I (Au 1924); Hans Leinberger: Der Bildschnitzer von Landshut (Mn 1942); Die Wies (Mn 1952). LILLE, mesto v sev. Franciji (Flandre), nekd. Prestolnica flandrskih grofov. L: Paul Parent: L’architecture civile k Lilie au H* sižcle (Lilie 1925); A. Mabille de Ponchevilte: Lillc-en-Flandre des origines d nos jours (Lilie 1951); LWA V (1961, stp 558—59 — L!). ~ Palais des Beaux-Arts (plače de la Republi¬ ke). v pomembni z. slik mdr. zastopam D. Bouts, van Dyck, Goya, J.-L. David (Slepi Be- lizar berači, 1780/81), Delacroix (Medeja), Cour- bet (Popoldne v Ornansu, 1849), itd. limba ali cemprin (lat. pinus cempra L., nem. d ‘e Zirbelkiefer), do 18 m vis. iglavec. Ltmbo- y*no so porabljali za sobno opravo in rezbarske izdelke (npr. gotski kipi). LIMBARSKA GORA pri Moravčah. Romar¬ ja podr. c. sv. Valentina (G. Maček o. 1 s sočasno opremo. S: npr. Metzingerjev Tilen (d. 1743). L: ŠumiL (1961);- »ArS« 3 (1969, t. 19—20 m tloris p. XXIX). 40 — Leksikon Limb(o)urg, Pol, Herman & Jehancquin de, bratje, znani predvsem po miniaturah, s katerimi so okrasili —>• Sijajni horarij vojvode berryjskega (cf. lit. ib.). LIMBURG AN DER LAHN (Hessen, ZRN). Stolnica sv. Jurija (Dom St. Georg) sez. na strmi skali nad reko Lahn v nepretrganem stavbnem obd., tj. 1215/20—36, združuje elemente pozne romanike in zgodnje gotike. Notr. s štirinad¬ stropno delitvijo stene po vzoru katedr. v-> Laonu. — V stolnični zakladnici znamenita biz. — > stauroteka iz o. 960. L: J. Hensler: Der Dom zu Limburg (Mn 1953); EWA VI (1962, stp 266—67 — L!); Reclam N IV (1966); »US« 7 (1968, p. 114—15). — Cf. E. Gali (1923). LIMOGES, mesto v srednji Franciji (pokra¬ jina Limousiri), staro središče zlatarstva in lon¬ čarske umetn., znano po svojem porcelanu (bo¬ gato z. hrani Musee Adrien Dubouche), posebno pa še po svojih emajlnih izdelkih: starejši izdelki v celični in pozn. jamičasti tehniki, v renesansi pa slikani emajl, področje, na katerem so sloveli člani družin Penicaud in Limosin (zbirko teh limoških izdelkov kateksohen hrani Musee Mu- nicipal). — Katedr. Saint-Etienne ima romansko kripto, sicer pa so jo zidali 1273 — 1327 (kor z obhodom in žarkasto razporejenimi kapelami), nadaljevali po končani stoletni vojni v obd. 1458—99 itn., ladjo pa dkč. šele v XIX. st. L: EWA IV (stp 741 & 743, t. 398, 406, 408, 413—16), V (1961, stp 586 — L!). Linas, Charles de, fr. um. zgodovinar, uvedel termin »mozanska« umetn. (fr. Part mosan) za umetn. v dolini reke Meuse (Ham. Maas). B: Les origines de P orfevrerie cloisonnee: Recher- ches sur les divers genres d'incrustation, la joallerie et Part des metaux prčcieux (3 knj., P 1877—1878— 1887); Emaillerie, metallurgie, toreutique, ceramigue: Les expositions retrospectives Bruxelles, Diisseldorf, Pariš en 1880 (P-Arras 1881); Vart et Pindustrie d'autrefois dans les regions de la Meuse belge: Souve- nirs de Pexposition retrospective de Liege en 1881 (P-Arras 1882); Oeuvres de Limoges conservees d Petranger et documents relatifs d P emaillerie limousine (P 1885). LINCOLN (Lincolnshire, V. Britanija): Mariji posv. *katedrala je ena izmed najlepših v An¬ gliji. Učinkovito zah. *pročelje je v jedru in s spodnjim delom zvonikov še iz romanske dobe, sicer pa stavba v glavnem pripada vis. gotiki, predvsem XIII. st.: kor zač. zidati 1192 Geoffrey de Noyers, srednja ladja dkč. 1233 (Early Eng- lishi), t. i. Angelski kor (the Angel Choir) na vzh., imen. po svojem kiparskem okrasu, je bil sez. 1187 Lindblom, Andreas Adolf Fredrik — Lipchitz, Jacques 1188 1256—80 ( Decorated Style), pročelje in zvonika pa so dozidali do 1380. Up: Vaclav Hollar (po¬ gled z juž. strani, bakr.). L: Cankar II/2 (1933); EWA VI (1962, stp 779 — L!); Pevsner (1966); Alec Clifton-Taylor: The Cathe- drals of England (L 1967); »US« 8 (1968, f p. 42). — Cf. H. Karlinger (1926, t. p. 262—64). Lindblom, Andreas Adolf Fredrik, Šved. um. zgodovinar. B: Nordtysk skulptur och mdleri i S verige fr in den senare medeltiden... (Stock 1916); La peinture gothique en Suide et Norvege: Etude s sur les relations entre VEurope occidentale et les pays scandinaves... (Stock- L 1916); (& I. Collijn) Birgittautstallningen (Stock 1918); Den heliga Birgittas bildverk i skuplur och mdleri (ib. 1918); (& Agnes Branting) Medieval em- broideries and textiles in Sweden, 1—11 (U-Stock 1932); Sveriges konsthistoria frdn forntid lili nutid..., I—III (Stock 1944—1946); Kult och kunst i Vadstena kloster (Stock 1965, »Antikvariska serien« 14). Lindenschmit, Ludvvig (1809—1893), nem. pra¬ zgodovinam vodil Romisch-Germanisches Zentral- mtts. v Mainzu. B: Die Alterthiimer unserer heidnischen Vorzeit (5 knj., Mainz 1858—1911); Handbuch der deutschen Alterthumskunde, I: Die Alterthiimer der merowin- gischen Zeit (Brsch 1880—1889). Lindisfarnski evangeliar -> Book of Lindisfarne Lindner, Richard (1901—_), amer. slikar, samosvoj predstavnik —>• poparta. R. v Ham¬ burgu, živel v Niirnbergu, 1933 emigriral pred nacisti, do 1939 v Parizu, od 1941 v ZDA, živi v New Yorku. L: S2o Paulo 9: United States of America (1967 [rk] — L!); Wieland Schmied, Richard Lindner and the human being as a toy (Studio, dec. 1968); Dore Ashton: Richard Lindner (NY: Abrams 1970). Linfert, Carl (1900— ), nem. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik. R. v Kolnu, štud. pri P. Clemenu, W. Worringerju, H. Jantzenu, H. Wolfflinu in A. E. Brinckmannu, prom. 1924 {rer. pol.) in 1927 ( phil .), asist, v Wallraf-Richartz Mus. (1928—29), kritik {Frankfurter Ztg. 1930— 43; Kurier [BI] 1946—49; Radio-Koln ); izd. izbor spisov J. Meier-Graefeja (1959). B: .Die Grundlagen der Architekturzeichnung: Mit einem Versuch iiber franzosische Architekturzeichnun- gen des 18. Jahrhunderts' (KwF, 1931); Albrecht Alt- dorfer: Die Enthiillung der Landschaft (Mainz 1938); Alt-Kolner Meister (Mn s. a. [1941]); Hieronymus Bosch (L-K: Ph 1959). L: WWA (1962). Linkeus, grš. mit. junak, »ostroviden kot ris« (po katerem je dobil ime), se kot njegov brat dvojček Idas udeležil pohoda —»• argonavtov. L: Hunger (1953, p. 208—09). LINKOPING na Švedskem. V njegovem Os- tergotlands och Linkopings Stads Museum ( Vasa- vdgen 16) mdr. zastopan M. van Heemskerck {krilni olt. s Križanjem, 575 X 405 cm, 1538—41). linteau (fr.) —v vratna preklada LINZ (lat. Lentia), deželno gl. mesto Gornje Avstrije (nem. Oberdsterreich). L: EWA II (1960, stp 160 — L!); Reclam A I (1961); J. Schmidt: Die Linzer Kirchen (W 1964, »ČKT« 36). ~ Oberosterreichisches Landesmuseum Fran- cisco-Carolinum {Museumsstrafie) hrani mdr. iz¬ kopanine iz — > Hallstatta, srednjev. plastiko in slike. Liotard, Jcan-Etienne (1702—1789), švic. sli¬ kar, pastelist, r. in u. (86) v Ženevi; akt. v Rimu, Carigradu, na Dunaju (večkrat), v Parizu, Lon¬ donu, na Nizozemskem in doma. S (vse pastel): npr. Dekle s čokolado na pladnju {Gdč. Baldauf, nem. Das Schokoladenmadchen , 1744, Dresden), Pokrajina pri Ženevi z avtp. (o. 1775/78, Rijks- mus.), več avtp. (npr. d. 1744, Uffizi). B: Traite des Principes et des Rčgles de la Peinture (G 1781; n. izd. G 1945, uv Pierte Courthion). L: J.-C. Lemagny (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. M. N. Benisovich (1951; 1953; 1961), F. Fosca (1928; 1956), Luc Menaše (Lj 1962 — L!). lipanj (hrv.) —>junij Lipchitz, Jacques (1891—_), fi.-amer. (Ž-) kipar, pionir kubistične plastike, eden izmed naj¬ pomembnejših ustvarjalcev XX. st. R. v Litvi (Druskieniki), od 1909 v Parizu, 1914 na Ma¬ jorki in v Španiji, 1916 zač. prijateljstva z Juanom Grisom, 1924—25 sez .—>Le Corbusier njegovo hišo v Boulogne-sur-Seine pri Parizu, 1941 emi¬ griral v New Yoik, jun.-dec. 1946 v Parizu, ločitev od L žene (Berthe Kitrosser, besarabska pesnica, ki jo je spoznal 1915) in vrnitev v Ne"' York; 1948 se oženil z Yullo Halberstadt; P° požaru newyorškega ateljeja (1952) si 1953 sez. novega v Hastings-cn-Hudson, kjer je bil sta¬ noval že od 1947 dalje. P: npr. Mala Italijanka, glava (1911/12) Žena in gazeli (1911—12), Žena s kačo (bron, 1913, PMA), Srečanje (svinec, 1913), Akrobat na konju (1914), Matador (1914), Mornar s kitaro (bron 1914 umetnikova last), Kitarist (kamen, 1915/16, MMA), portretne gla^ e Jeana Cocteauja (1920), Ravmonda Radigneta (bron, 1920) in Gertrude Stein (bron, 1920/21, Detroit), Pierrotov beg (bron, 1926, Ziirich). Harfist (bron, 1928), Figura (bron, 1926—3®’ MMA), La Joie de Vivre (bron, 1927—60, Whitney), Vrnitev izgubljenega sina (bron, 1930» 1189 1190 Lipec, Janez — Lippi, Filippino Mati in otrok I (bron, 1930, CMA), Pesem sa¬ moglasnikov (»Song of the Vovvels«, bron, 1931— 32, Ziirich [repliki MAM & Nelson Rockefeller, New York]), Jakobov boj z angelom (bron, 1932, umetnikova last), Bik in kondor (1932), Ugrab- Ijenje Evrope I (bron, 1938), Prometej davi jastre¬ ba I (1938), Ugrabljenje Evrope II (bron, 1941), Romar (1942), Molitev (1943), Mati in otrok II (bron, 1941—45, MMA), Notre Dame de Liesse (z znanim napisom JACOB / LIPCH1TZ JUIF Pl DELE I A LA FOI DE SES ANCŽTRES / A F A IT CETTE VIERGE PO UR / LA BO N NE ENTENTE DES I HOMMES SUR LA TERRE AFIN I QUE VESPRIT REGNE / 1941—45, bron, c. v Assvju v Savoji), Leib Jaffe (bron, 1944), Visoka pesem (»Song of Songs«, bron, 1946), Žrtvovanje (bron, 1948, Buflalo), » variacije na dleto « (1952), Prometej davi jastreba II (1944— 53), serija »A la limite du possible « (dopolnjeni objets trouvčs, bron, 1958—59), The Špirit of Entreprise (1960, PMA). Up: npr. D. Rivera 0914), Modigliani (1916/17, AIC). B: Amedeo Modigliani (NY 1952, »Libr. of Great Painters: Portfolio Edition«). L: Vincent Huidobro (Edouard-Joseph II, 1931, s. The Drawings of Jacques Lipchitz (NY 1944); Juan Larrea, An Open Letter to Jacques Lipchitz K-oll Art J, 1954); Albert El se n, The Humanism of Rodin and Lipchitz (ib., 1958); Gicdion-Welcker (1960); Irene Patai: Encounters: The Life of Jacques Lipchitz (NY 1961, predg. Andrew C. Ritchie)', SeuphorS (1961); Henry R. Hope (EWA IX, 1964, i: v -); ReadS (1964); B. van Bork: Jacques Lipchitz: The Artist at Work (NY 1966). — Cf. H. H. Arnason ( 968 ali 1969; 1969); t. Faure (1950), W. George C923; 1928), M. Georges-Michel (1942), R. Gold- mter (1954 [1958]), G. H. Hamilton (Harm 1967), A. ">• Hammacher (1960), Th. Hess (1954), H. R. Hope d j )’ M - Raynal (1947), A. C. Ritchie (1952), S. Kodman (1957), A. Salmon (1926), itd. Lipec, Janez, pravzaprav Joannes Lipez, po "■ G. —> Dolničarju (Bibliotheca Labacensis pu- j! ca iz 1715) tvorec kamn. kipov Adama in ^ ve za pročelje leta 1484 sez. lj. mestne hiše (fragmentarno ohranjeni plastiki iz peščenca r ani Mestni muz. v Lj). L- CcvcS (1963); E. Cevc (ELU 3, 1964, s. v.); »ArS« 2 (1967 [jz51o , 968] , 41) _ Cf . E. Cevc U951 — L!). Liphart, Ernst von (1847—1930), nem. slikar, najmlajši sin Karla Eduarda (infra), od 1905 al Jc konservator in pozn. direktor Eremitaže, v Leningradu. Up: Lenbach (o:- 1867/68, M unchen, Lenbach-Gal.). Liphart, Karl Eduard von (1808—1891), nem. JR- zgodovinar in zbiralec, oče prejšnjega, u. v 0ren ci, kjer je dolgo živel. Pri njem se učili W. von —>-j Bode, —*■ Bredius inStrzygowski. Up: Lenbach (npr. v podobi Jožefa na Begu v Egipt, les, o. 1868/70, Munchen, Lenbach-Gal.). L: cf. W. von Bode (I 1930). Lipman, Jean H(erzberg) (1909—_), amer. um. zgodovinarka. B: ,The Florentine Profile Portrait in the Quatro- cento ‘ (AB, 1936); ,Three Profite Portraits by the Master ofthe Castello Nativity * (AA, 1936); American Primitive Painting (L-NY-Trt, Ox UP, 1942); Ameri¬ can Folk Art in Wood, Metal and Stone (NY 1948); (& Aliče Winchester) Primitive Painters in America: 1750—1950 (N Y 1950); (& Eve Menhudyke) American Folk Decoration (1951). L: WWAA (1959). Lippi, Filippino (1457/58—1504), it. florent. slikar, r. v Pratu kot sin fra Filippa Lippija (in¬ fra) in Lucrezie Buti (ib.), ob Botticelliju, ki mu je bil učitelj in nanj najmočneje vplival, eden izmed predstavnikov t. i. 3. rodu florent. quattrocenta. S (freske, sicer pa vse na lesu; za star. dela j e^-Berenson 1899 iznašel mojstra z zasilnim imenom »Amico di Sandro«: npr. 4 slike —> Esterine zgodbe (1472/82, Chantilly; Pariz, z. de Vogue; Vaduz), freske v Capp. Brancacci v c. Sta Maria del Carmine v Florenci (1481/85 dkč. Masacciovo O bujenje Teofilovega sina, sicer pa Pavel obišče Petra v ječi, Osvobo¬ ditev Petra iz ječe, skupaj Peter in Pavel pred prefektom Agrippo in Petrovo mučeništvo), iz 2 tondov sest. Oznanjenje (1483/84, San Gimigna- no, Mus. Civico), Marija na prestolu med Jane¬ zom Krst. in Viktorjem pa Bernardom in Zeno- bijem (d. 1485, Uffizi), * Videnje jv. Bernarda (o. 1486, Florenca, c. Badia), Marija z Martinom, Katarino in donatorjema (Tanai di Nerli in žena, o. 1488, Florenca, S. Spirito), freske v Capp. Carafa v c. Sta Maria sopra Minerva v Rimu (1489/93): na stropu 4 šibile ( tiburtinska, hele- spontska, delfijska in kumanska, sodel. RafTaelino del Garbo), na. olt. steni Oznanjenje (freska kot olt. slika, kard. Caraffo priporoča Mariji Tomaž Akvinski), ob strani Tomaž Akv. in čudež govo¬ rečega križa in Zmagoslavje Tomaža Akv., kot nadomestilo za nedk. -> Poklon kraljev Leonarda da Vinci Poklon kraljev za samostan S. Donato a Scopeto (d. 1496, Uffizi), Srečanje pri Zlatih vratih (d. 1497, Kobenhavn), Mojzes izbije vodo iz skale in Čaščenje zlatega teleta (oboje o. 1500, Nat. Gali.), Alegorija muzike (Erato, o. 1500, Alte Pin.), freske v Capp. Strozzi v c. Sta Maria Novella v Florenci (dkč. 1502: na stropu bibl. očaki Adam, Noe, Abraham, in Jakob, na stenah prizori iz legend Janeza Ev. in Filipa). L: G. Gronau (ThB XXIII, 1929, s. v. — L!): Be- renson Ox (1932); Mary Pittaluga (EWA IX, 1964, s. 1191 Lippi, Filippo — lipsanoteka v Brescii 1192 v. — L!); A. Chastel (Diet peint it, 1964); L. Berti (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. R. Hamann (1941), K. B. Neilson (1938), A. Scharf (1931; 1931; 1932; 1935; '1950). Lippi, fra Filippo (o. 1406—1469), it. florent. slikar, učenec Lorenza Monaco (vplivala nanj Masaccio in fra Angelico), učitelj Botticellija. Kot sirota postal karmeličan v florent. samosta¬ nu, katerega c. je nekaj let pozn. obogatil s svo¬ jimi freskami Masaccio (Capp. Brancacci); ko je bil 1456—61 kaplan ženskega samostana Sta Margherita v Pratu, je pobegnil z lepo nuno Lucrezio Buti in imel z njo sina Filippina (supra), po očitnem posredovanju svojih patronov Me¬ dičejcev se je z njo pozn. lahko tudi oženil. S: npr. Marija z otrokom (Madonna Tarquinia, les, d. 1437, Barberini [last Mus. Naz., Tarqui- nia]), Madona s svetnikoma (Pala Barbadori, 1437/38, Louvre), Oznanjenje (Florenca, S. Lo- renzo, Capp. Martelli), *Marijino kronanje (1441/ 47 [zač. pred 1442, plačano 1447], Uffizi), t. i. —> Tondo Bartolini (les, 1452, Pitti), Rojstvo ( Ma¬ rija časti otroka) z Janezom Krst. in jv. Bernardom (les, o. 1459, Dahlem [iz Capp. Medici v Pal. Medici-Riccardi v Florenci]), freske s prizori iz življenja sv. Štefana (npr. Pogreb) in Janeza Krst. (npr. *Herodova pojedina) v katedr. v Pratu (1452/64), Marija z otrokom in angeloma (les, o. 1465, Uffizi), freske v katedr. v Spoletu (1466/69, dkč. fra Diamante). L; Vasari-Milanesi II (1906); Venturi VII/1 (1911); van Marie X (1928); G. Gronau (ThB XXIII, 1929, s. v. — L!); Berenson Ox (1932); P. Toesca (El XXI, 1934, s. v.); Cankar Ill/l (1936); Mary Pittaluga (EWA IX, 1964, s. v. — L!); A. Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.); L. Berti (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1963), A. Chastel (1948). H. Men- delsohn (1909), R. Oertel (1942), M. Pittaluga (1949 — L!), I. B. Supino (1902). Lippmann, Friedrich (1838—1903), nem. (ž.) um. zgodovinar, poznavalec grafike, direktor berlinskega Kupferstichkabinett; r. v Pragi, u. v Berlinu. B: Zeicltnungen von Albrecht Diirer in Nachbildun- gen, I—VIl (BI 1883—1929, VI,—VII. knj. izd. F. Winkier); Zeichnungen von Sandro Botticelli zu Dante’s Goettlicher Komoedie nach den Originalen im K. Kupferstichkabinett zu Berlin (2 knj., BI 1887); (& sodel.) Zeichnungen von Rembrandt Harmensz. van Rijn in Lichtdruck nachgebildet (4 knj., BI 1888—1892); Engravings and Woodcuts by O Id Mas ter s ( sec. XV — XIX) reproduced in facsimile... (5 knj., L 1889— 1900 [= 1904]); Der Kupferstich (BI 1893; 6. izd. 1926); Die sieben Planeten (BI etc. 1895); Lucas Cranach: Sammlung von Nachbildungen seiner vor- ziiglichsten Holzschnitte und seiner Stiche (BI 1895); (izd.) Original drawings by Rembrandt Harmensz. van Rijn (6 knj., L-The Hague 1900—1910, dkč. C. H. de Groot); Zeichnungen alter Meister im Kupferstich¬ kabinett der K. Museen zu Berlin (2 knj., BI 1910). L: UJE (s. v.). Lippo Vanni —► Vanni, Lippo Lippold, Georg (1885—1954), nem. arheolog. R. v Mainzu, učil na univ. v Munchnu in Erlan- genu (ord. od 1925 dalje), tam u. B: (& W. Amelung) Die Sculpturen des vaticani- schen Museums (8 knj., BI 1903—1956); Griechische Portrdtstatuen (Mn 1912); ,Das Grabmal des Pietro Strozzi in Mantua ‘ (MJb, 1919/20); Gemmen und Kameen des Altertums und der Neuzeit (Stu 1922); Kopien und Umbildungen griechischer Statuen (Mn 1923); Labyrinthos: Ein Beitrag zur Geschichte einer Vorstellung und eines Ornaments (Athen 1931); * Die griechische Plastik (Mn 1950, »HA« III/l); Antike Gemaldekopien (Mn 1951). L; Kil (1935). Lippold, Richard (1915—_), amer. kipar. R. v Milwaukeeju (Wis.), starši emigrirali iz Evrope. Prva dela iz kovinske žice 1942. P: The Sun (1953/56, MM), z arhitekturo posebno uspelo povezana medeninasta plastika v Seagram Buil- ding (—> New York). L: WWAA (1959); SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), D. Miller (1952). Lipps, Theodor (1851—1914), nem. psiholog in filozof (» Einfiihlungspsychologie «). B (lik. umetn.): Asthetische Faktoren der Raurnan- schauung (Hmb 1891); Raumdsthetik und geome- trisch-optische Tauschungen (Lpz 1897); Asthetik: Psychologie des Schonen in der Kunst, I (Grundlegung der Asthetik, Hmb 1903; n. izd. Lpz 1923) & II {Die asthetische Betrachtung und die bildende Kunst, Hmb 1906; n. izd. Lpz 1920). L: DULC III (1961). 'lipsanoteka v Brescii, starokršč. relikviarij, slonokoščena škatlica (viš. 22 cm, šir. 24 cm, dolga 32,7 cm, o. 360/70, Brescia, Mus. Civico Cristiano), do 1928 razstavljena v obliki križa, okrašena z reliefi, ki kažejo v medaljonih Kri¬ stusa in apostole, sicer pa v manjših prizorih Staro zavezo, v večjih pa Novo zavezo: med prvimi Jakobov boj in Jakobova lestev, Mojzes ubije Egipčana (z nogo v trebuh), David in Goljat , Suzanina zgodba in Danijel v levnjaku, Jono vržejo v morje in Jona pod bučnim grmom, Mučeništvo sedmih »makabejskih « bratov, med drugimi P a Ozdravljenje krvotočne žene, Kristus učitelj i n Kristus brani ovce pred volkom, Obujenje Jairove hčere, Ozdravljenje slepega in Obujenje Lazarja, Kristusa primejo, Petrova zatajitev, Kristus P re “ Kajfo in Pilat si umiva roke. Kazen Anattija ‘ n Safire. L: Cankar 1/2 (1928, p. 188—89); EWA VIII (1963, t. 240), IX (1961, stp 142, t. 84); Robert L- Mc Grath, The Martyrdom of the Maccabees on tn Brescia Casket (AB, 1965); »PKG« 2 (1967, repr- 380a). — Cf. R. Delbrueck (1952), J. KolMtz ('19331. G. Panazza (1959), W. F. Volbach (1958). 1193 Lipton, Seymour — literarna veda in umetnostna veda 1194 Lipton, Seymour (1903—_), amer. (ž.) kipar. R. v New Yorku, se ukvarja s kiparstvom od 1932 dalje (samouk). Prva dela iz kovinskih plošč 1945, o. 1950 zač. abstr. organskih oblik, ki spominjajo na živali in rastline. Živi v New Yorku na Manhattanu. L: WWAA (1959); AŽS (1959); SeuphorS (1961); Albert Elsen: Seymour Lipton (NY 1970). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), D. Miller (1956). Lise, r. Trehot (u. 1922) je bila 1865/66—1872 Renoirjeva ljubica in model, mdr. za slike Diana (d. 1867, Washington), Poletje (1868, Berlin, Nationalgal.), Kopalka (d. 1870, Sao Paulo) in Alžirka (d. 1870, Washington). L: Douglas Cooper, Renoir, Lise and the Le Coeur Family (BM, 1959). lisica (lat. vulpis, angl. the fox, fr. le renard, •t. la volpe, nem. der Fuchs) je v srednjev. umetn. podoba prevare (-*-Fraus), v naslonu na Biblijo (Vp 2, 15: lisice, vinogradov pokončevalke) pome¬ ni krivoverce in lazkolnike, itd. L: Ferguson (1954); Rčau I (1955, p. 111); K. r'arty: Reynard the Fox: A Study of the Fox in Medieval English Art (Leicester: UP 1967); LCI II C'970, stp 63 ss). — Cf. W. Molsdorf( 1920). Lisippos —>■ Llzip Lisner, Margrit, nem. um. zgodovinarka, do¬ tika za it. kiparstvo in slikarstvo na univ. v Freiburgu i. Br. . ® : i Deutsche Holzkruzifixe des 15. Jahrhunderts in (MittF, 1959/60); ,Zurn Friihnerk Donatellos ‘ • r ’ * 9 62); .Michelangelos Kruzifixus aus S. Spirito ,n Florenz' (ib., 1964); ,Zum Rahmen von Michelan- Selos Madonna Doni ‘ (Th. Mullerjev zb., 1965); ,Das vuattrocento und Michelangelo ‘ (21. kongr. II, 1967); 'jffdartken vor friihen Standbildern des Donatello' j' Bauchov zb., 1967); ,Ein Kruzifixus des Antonio .* Pollaiuolo in San Lorenzo in Florenz' (Panth, ”7); ,Ein unbekanntes Werk des Michelozzo di urtolomeo' (ib., 1968); ,Zum bildhauerischen Werk er Sangallo ‘ (ib., 1969); Holzkruzifixe in Florenz m in der Toskana (Mn 1970, »ItFF«), Liss, Johann ali Jan Lyss (o. 1597—o. 1629/30), slikar, eden izmed 3 pomembnih »tujih« slikar¬ jev, ki so delovali v Benetkah v 1. pol. XVII. st. (~+Feti, Bern. —> Strozzi). R. sev. od Lubecka, se učil na Nizozemskem, v 1620-ih letih akt. v Benetkah. S; npr. Izgubljeni sin (o. 1624, Wien ^k.)» Venerina toaleta (les, o. 1625/26, Pommers- felden, grad WeiBenstein), Kleopatrina smrt (o. 1 626/28, APe Pin.). EWA II (1960, barvna t. 196); G. fVoeckel * l '' dler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. K. Steinbart U94 °; 1946; 1958/59). d Lissandrino Magnasco • Lissitzky, El, s celim imenom Eliezer (Lazar) Markovič Lisički (1890—1941), rus. (ž.) slikar, tipograf in arh., pomemben predstavnik kon¬ struktivizma in suprematizma (-> ruska avant¬ gardna umetn.). L: Diet peint mod (1954, s. v.); Horst Richter: El Lissitzky: Sieg tiber die Sonne, Zur Kunst des Kon- struktivismus (K 1958); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Sophie Lissitzky-Kiippers: El Lissitzky, Maler, Architekt, Typograph, Photograph: Erin- nerungen, Briefe, Schriften (D 1967; angl. izd. L 1968) — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965), etc. List, Camillo (1867—1924), avstr. um. zgodo¬ vinar. Prom. na Dunaju 1894, direktor z. orožja v tamk. Umzg. muz. B: ,Zacharias Lencker' (JSaK, 1898); Tafelbilder aus dem Museum des Stiftes Klosterneuburg (W s. a.). listna maska (fr. le mascaron d feuillage, it. /7 mascherone composto di foglie, nem. die Blatt- maske), človeški obraz, ki se skrivnostno po¬ javlja sredi listnega okrasja ali pa prehaja vanj. Listne maske poznamo od rim. umetn. dalje (od I. st.), v fr. romanski plastiki, zlasti in nasploh pa v gotiki in renesansi. L: Marie Durand-Lefebvre: Art gallo-romain et sculpture romane: Recherches sur les formes (P 1937); CevcS (1963); »US« 8 (1968, p. 98 [napisa zamenjana] & 99). — Cf. E. Cevc (1953), H. Keller (1939; *1948), M. IVegner (1935, p. 43—50). listna stran (nem. die Epistelseite) je v kršč. cerkvah juž. stran cerkve in olt., ker mašnik tu bere liste ; tudi moška stran, ker so od sred¬ njega veka dalje moški sedeli na tej strani. listn(at)! kapitel (fr. le chapiteau a feuillage, it. /7 capitello a foglie, nem. das Blattkapitell) pozna evr. umetn. predvsem v obd. gotike. listopad se pri Hi vatih imenuje oktober, pri Slovencih pa -> november lišček (angl. Goldfinch, fr. le chardonneret, it. il cardellino, nem. der Stieglitz) se hrani z bod¬ ljikavimi rastlinami, ki v kršč. ikonografiji alu- dirajo na trnovo krono in s tem na pasijon, ter je tako sam postal simbol Kristusovega trpljenja: pojavlja se ob Jezuščku, nakazujoč tesno zvezo med učlovečenjem in pasijonom. Up: Rafael ( Madona z Iiščkom, Uffizi). L: cf. H. Friedmann (1946). literarna veda in umetnostna veda in njuno medsebojno razmerje. L: Jošt Hermand: Literaturvvissenschaft und Kunst- vvissenschaft: Methodische VVechselbeziehungen seit 1900 (Stu 1965). 1195 literarne predloge likovnih del — LJUBLJANA 1196 literarne predloge likovnih del — > ilustracija litografija ali kamnotisk (angl. the lithographv, fr. la lithographie, nem. der Steindruck), graf. tehnika (ploski tisk, cf. s. v. grafika), ki jo je 1796/98 v Munchnu izumil Aloys Senefelder. V XIX. st. so bili med njenimi mojstri Gericault in Delacroix, Gavarni in predvsem -> Daumier, za um. uveljavljenje barvne lito. pa si je pionirske zasluge pridobil zlasti -> Toulouse-Lautrec. L: W. IVeber: Saxa loquuntur — Steine reden: Geschichte der Lithographie, I—II (Hdl 1961—1964; angl. izd. History of Lithography, 1966). — Cf. L. Dussler (1925 [1955]). liturgične barve v katol. c. so bela kot barva luči, čistosti in duhovnega veselja, rdeča, ki izraža ljubezen in trpljenje, zelena, ki pomeni upanje, vijolična kot barva pokore in črna barva, ki ponazarja žalost in smrt. Zlata, tj. bogato z zlatimi nitmi pretkana oblačila smejo nadome¬ ščati belo, rdečo in zeleno obleko. liturgija, javni cerkv. obredi ali opravila. liturgika, veda o liturgiji: opisuje in razlaga cerkv. obrede in njihov zg. razvoj, govori o osebah, ki liturgijo predpisujejo in opravljajo, o liturgičnih prostorih in predmetih, dejanjih in časih. L: Franc Jaklič& Ivan Vrečar: Liturgika za srednje, meščanske in tem podobne šole (Lj 1935); Franc Ušeničnik: Katoliška liturgika (2., rev. & razš. izd. Lj 1945). — Cf. D. Kniewald (1937). Liuthar, menih, pisar ali naročnik -*> Evange- liarja Otona II. ali III. v Aachnu (o. 983), imen. in up. v slednjem (f. 15v) nasproti podobe ce¬ sarja, kateremu izroča kodeks. Po Liutharju prej skupina otonskih IR imen. Liuthar-Gruppe. L: cf. J. Beckwith (NY 1964), H. Schrade (1958). Livij, s celim imenom Titus Livius (59 pred— 17), rim. zgodovinar. Njegova otjaška, samo delno ohranjena Historia ab urbe condita lit. predloga za številne ikonogr. motive, npr. Naj¬ denje Romula in Rema (Liber I, 4), Ugrabljenje Sabink (I, 9), Sabinke spravijo Sabince in Rim¬ ljane (I, 13), Tarkvinij in Lukrecija resp. Lukre- cija (I, 58), Scipionova vzdržnost (XXVI, 50). LIVORNO, pristaniško mesto v srednji Italiji (Toscana ), rojstni kraj Amedea -> Modiglianija. L: EWA VIII (1963, stp 631—32 — L!). — »M mumento dei Qaattro Mari« ( piazza detla Darsena), spom. Ferdinandu L, v. vojvodi toskanskemu (odkrit 1607), soho vojvode na¬ pravil G. Bandini (zač. 1595, d. 1599), 1624 do¬ dane popularne kipe črnskih sužnjev pa Pietro Tacca. L: Cesare Venturi, II monumento livornese detto dei Quattro Mori (Liburni Civitas, VII, 1934); Ven¬ turi X/2 (1936). Livre des Femmes Nobles et Renommees -> Boccace de Philippe le Hardi, —> Boccace du Duc de Berry *Livre du Cuer d’Amours Espris, pomemben fr. iluminiran rkp. iz o. 1465 (pergament, 29 X 20,7 cm, Dunaj, Osterreichische Nationalbiblio- thek, Ms. 2597), »Knjiga o zaljubljenem srcu«, simbolov in prispodob poln poznosrednjev. »roman«, ki ga je spisal kralj Rene Anžuvinski, okrasil pa neznan fr. mojster. L: »US« 8 (1968, repr. p. 154). — Cf. O. Smital (& E. IVinkler 1926), E. Trenkler (1946). lizena (nem. die Lisene iz fr. la lisiere, rob, okrajek, itd.), navpičen, ploskovit in nerazčle- njen pas zidu (brez baze in kapitela), pogosten na zun. romanskih stavb in predvsem okrasnega pomena. Lizene, ki stene ne krepe, ampak jo samo razčlenjujejo, so v tej svoji funkciji veliko¬ krat medsebojno povezane z okrogloločnim fri¬ zom nad njimi. Lizip (grš. Lisipos), (2. pol. IV. st. pred), grš. kipar iz Sikiona, dvorni kipar —>• Aleksandra Vel., katerega je edini smel upodabljati v bronu. P: -> Apoksiomenos (bron. orig. izgubljen, rim. marm. kopija, Vat.). L: Erik Sjogvist, Lysippos (EWA IX, 1964 — LIK »PKG« 1 (1967). — Cf. M. Bieber (1955 [1961]), E. Loewy (1891), G. M. A. Richter (A Handbook 1959 [1960]). ljubimci. Med najslavnejšimi ljubezenskimi dvojicami svet. lit. in s tem tudi lik. umetn. mdr. -*■ Teagenes in Hariklea, —> Hero in Leatt- der, —>■ Angelica in Medoro, itd. LJUBLJANA, gl. mesto SRS, kult., gospo¬ darsko in politično središče Slovencev. Na mestu rimske Emone, od katere se je mdr. ohranil del juž. obzidja in na katero spominjajo stara imena mestnih delov Mirje, Gradišče in Ajdovščina- Staroslovanska najdišča iz o. X. st. Ime dkm. v nem. ( Laibach ) in slov. (Luvvigana) obliki 1144 resp. 1146. Srednjev. Lj sestavljali 3 deli, od katerih je bil vsak pos. obzidan: Stari trg s sre¬ diščem okrog Jakobove c.; pozn. Novi trg, ki so ga sestavljali križniški, ž. in plemiški del; P° vsej priliki najmlajše Mesto sev. od Starega trga v prostoru med grajskim gričem in des. bregom Ljubljanice. Celota obzidana do konca XViri- st., v pozn. razvoju mesta (ki je ob opisanem 1197 LJUBLJANA, Aškerčeva cesta — LJUBLJANA, Gosposka ul. 1198 srednjev. obsegu in zasnovi ohranilo predvsem baročni videz) pa pomembna zlasti zgraditev nekd. juž. železnice od Dunaja do Lj (1847) s podaljšanjem do Trsta (do 1857) in v. potres 1895. Med obema svet. vojnama mesto oblikoval predvsem —> Plečnik. L: Vodnik po Ljubljani: Tujsko-prometna propa¬ gandna brošura (Lj 1931); Ferdo Gestrin, Doneski zgodovini Ljubljane v srednjem veku (ZČ, 1951); Zgodovina Ljubljane, I (Lj 1955); Ljubljana: Podobe •z njene zgodovine (Lj 1962; večjezična izd. 1965); Bogo Grafenauer, Ljubljana v srednjem veku (Kron, 1963); Ferdo Gestrin, Oris zgodovine Ljubljane od XVI. do XVIII. stoletja (ib.); Anton Melik & Sergej Vilfan (EJ 5, 1962, s. v.); ELU 3 (1964, s. v.); Kse¬ nija Rozman & alii: Ljubljana (Lj 1967). — Ct. E. Cevc (Vedute 1959), M. Kos (1955; 1964), J. Mal 0957), A. Melik (1929/30), I. Robida (1910), J. Rus 0938), Fr. Stelč (1940), N. Šumi (1954; 1955; 1959; 1962), 1. Vrhovec (1885; 1886), F. Zwitter (1929/30), 'id. (cf. Kron [pred in po 2. svet. vojni], VS). 0) trgi, ulice, mostovi ~ Aškerčeva cesta, pred 1. svet. vojno Nad¬ vojvode Evgena cesta: št. 7: nekd. Obrtna šola (zdaj Tehniška šola), sez. 1911 arh. Dvorak; Št- 12: Filozofska fak. (mdr. Odd. za um. zgod., cf - odd. 6), sez. do 1961 (arh. Stanko Rohrman). ~ Beethovnova ul.: št. 10: ->»Zbornica za tr Sovino, obrt in industrijo « (cf. odd. 3). ~ Cankarjeva cesta, med obema vojnama Aleksandrova in še prej Franca Jožefa cesta: na v °galu z Župančičevo ul. —> Opera (cf. odd. 3); šh 18: nekd. Poštna hranilnica (personifikaciji na pročelju izdelal Jurkovič); št. 20: nekd. Na¬ rodni dom (sez. 1893 arh. Skabront), v njem-> Narodna gal. (cf. odd. 5); nasproti pred vhodom v Tivoli -> Moderna gal. (cf. odd. 5). ~ Cigaletova ul. : ob -> Marxo\em trgu sece- sijski stavbi, Pogačnikova hiša (št. 1) in Čttdnova hiša (št. 2, Tavčarjeva 6) po C. M. Kochovem načrtu iz 1901; št. 10 (Trg OF 16) arh. Glanz. ~ Ciril-Metodov trg (prej Pred škofijo): -> stolnica (cf. odd. 2); Št. 4 :škofijski dvorec (odd. 3); št. 6: ena izmed kanoniških hiš, s 4 Pilastri razčlenjeno in štukom okrašeno pročelje (-*■ »nežni slog «); št. 21: - +»Bidlmon «(cf. odd. 3). ~ Cojzova cesta : 1927 jo je uredil Plečnik. Ob v hodu v festivalsko gledališče na jugozah. voga u 7* križevniškega kompleksa (cf. infra, odd. isti post. spom. Antonu Aškercu (N. Pirnat, bron), "t. 5: odd. za arhitekturo Fak. za arhitekturo it ., na nasprotni strani Cojzova piramida (P ni ). Vzdolž sev. strani ceste se je spuščalo proti Ljubljanici (čez katero v srednjem veku še ni bilo šentjakobskega mostu) mestno obzidje t. i. Novega trga in ob njem jarek (»graben«). L: cf. M. Kos (1955, p. 17, 36—37). ~ Čevljarski most, 1931—32 oblikoval Pleč¬ nik. Most (pred 1. svet. vojno Hradeckega most). Nekoč povezoval vse tri mestne dele (cf. supra), tj. Stari trg, Novi trg in Mesto ; takrat imen. Zgornji most v nasprotju s Spodnjim ali Špital¬ skim (cf. Tromostovje, infra). L: cf. M. Kos (1955, p. 13—14). ~ Čopova ul. (prej Prešernova, še prej Slo¬ nova): št. 3: poslopje Mestne hranilnice, arh. Vancaš 1902. ~ Dalmatinova ul.: št. 1: bivša Kmetska po¬ sojilnica, arh. C. M. Koch; št. 2: nebotičnik Metalka, arh. Mihevc, načrt 1962; št. 3: arh. R. Smielowsky; št. 4: palača Zveze sindikatov Jugoslavije (Republiški svet za Slovenijo)', št. 7: Deghengijeva hiša, arh. C. M. Koch, načrt 1904. ~ Dolničarjeva ul. (prej Semeniška), imen. po Janezu Gregorju—> Dolničarju: št. 4:-> Seme¬ nišče (cf. odd. 3). ~ Erjavčeva cesta: št. 1: poslopje Drame, sez. Alexander Graf 1908—10; na vogalu s-> Prešernovo cesto (št. 8) neorenesančna stavba, zdaj sedež IS; št. 23: Ak. za lik. umetn. (cf. odd. 6). — Gornji trg, piej Florijanska ul. po Flori- janski c. na njem: št. 9, 11, 13 & 15: z ozkim pročeljem in strešnimi čeli na ulico obrnjene hiše kažejo še srednjev. način zazidave: med njimi so »uličice« [vsaka hiša ima svoj lastni požarni zid], pročelja sama pa so nanizana v umikih; št. 18: šentjakobsko župnišče z ločenim stolpnim stopniščem (arh. M. Fabiani, 1908); na juž. steni Florijanske c. v niši Robbov Janez Nepomuk (1727, prej na Črnuškem mostu) z re¬ liefom svetnikovega mučeništva na podstavku, zraven poznobaročni vodnjak z izklesano glavo; št. 39: tu prej mestna vrata, imen. Pisana (ker so bila poslikana), Starotrška (ker so vodila na Stari trg), Gornja (ker so stala na zgornjem koncu mesta), Karlovška ali Bihaška (ker so vo¬ dila v ti mesti). L: cf. E. Cevc (1970, repr. 182, p. 256—58 & 317 [op. 457] — L! [relief na hiši št. 1]), M. Kos (1955, p. 8—9), N. Šumi (1958, p. 23; 1959, p. 43 & 38 [f]). — Gosposka ul.: št. 3: Barbova palača, prež. iz več manjših hiš o. 1755/56, na dvoriščni strani okrogel stopniščni stolp; št. 4: Wiesendrova hiša: z 8 pilastri razčlenjeno pročelje iz 1741, portal 1199 LJUBLJANA, Gosposvetska cesta — LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 1200 z vazama; št. 10: klasicistična zun.; št. 15: -> Auerspergova palača (cf. odd. 3). ~ Gosposvetska cesta (do konca 1. svet. vojne Marije Terezije cesta po cesarici, za katere vlade je nastala): ob njej evang. c., sez. 1861 (olt. slika Pavel Klini), na vogalu s —► Prešernovo cesto (cf, infra, št. 30) Delavski dom. ~ Gradišče, del mesta (v srednjem veku zunaj mestnega obzidja), ki so ga Slovenci — kot razna druga predslov. selišča in utrdbe — imen. po ostankih rim. Emone. L: cf. M. Kos (1955, p. 42 ss). ~ Gregorčičeva ul.: št. 9-9a-l 1-1 la-13-13a: stanovanjski blok na Ferantovem vrtu po načrtu E. Ravnikarja (dkč. 1967); št. 25: palača nekd. Gospodarskega sveta (zdaj Republiškega sekre¬ tariata za promet in gospodarstvo), arh. S. Rohr- man 1948; št. 27: nekd. Trgovski dom (zdaj Ekonomska fak.), pročelje in dvorano oblikoval arh. VI. Šubic 1927; na vogalu s -^-Prešernovo cesto (cf. infra, št. 6) nekd. Trgovska akademija. L: Ljudmila Plesničar-Gec, Novo odkriti staro¬ krščanski objekti pri osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani (Sinteza, št. 15, okt. 1969); Sinteza (št. 16, marec 1970, p. 40—45 (.Stanovanjski objekti na Ferantovem vrtu*]). ~ Kidričeva ul. (prej Gajevci) : spom. —> Ilega¬ lec (cf. odd. 4); t. i. Dukičevi bloki (Dukičev blok), arh. J. Sivec (med parkom za palačo Slavijo, Župančičevo in Puharjevo ul.); nekd. Klas. gimn. (cf. Prežihova ul.). ~ Kopitarjeva ul.: št. 2: » Kanarček «, novo poslopje Ljudske pravice, arh. Ravnikar 1960; stara tiskarna, nekd. Katol. tiskarna na vogalu s Poljanskim nasipom, sez. o. 1900. ~ Križevniška ul.: št. 2: Eghova hiša, prež. pred 1736, renesančen portal, triramno baročno stopnišče iz 1. pol. XVIII. st.; št. 5: v njej pre¬ bivali stavbeniki Donini, ki so hišo prež. v XVII. st.; št. 6 & 8: arkadni dvorišči-, št. 9: portal z grbom (d. 1658). ~ Levstikov trg (prej Šentjakobski trg): -> šentjakobska c. (cf. odd. 2) in -»■ Marijin steber (odd. 4); št. 1: nekd. Šentjakobska šola, zdaj Osnovna šola Fr. Levstika, zun. po načitu M. Fabianija iz 1900. L: cf. N. Šumi (1954, p. 33). ~ Marxov trg (prej Kralja Petra, še prej Slo¬ venski trg), urejen (1902) in v glavnem tudi ob¬ zidan (1906) po načrtu M. Fabianija, ki je verj. zamislil tudi vogalne stolpiče ob izteku ulic: do sezidanja nove palače ZSJ (-^-Dalmatinova 4) nad njim gospodovala Sodna palača (—> Tavčar¬ jeva 9), sicer pa ga enotno zaznamujejo secesijske stavbe na vzh. na —»■ Miklošičevi cesti (št. 16, 18 & 20) in na zah. na -*■ Cigaletovi ul. (št. 1 & 2), ki so jih sez. M. Fabiani, C. M. Koch in Fr. Berneker. L: cf. N. Šumi (1955, p. 24 ss, repr. 6). ~ *Mestni trg — na njem — > Vodnjak kranj¬ skih rek (cf. odd. 4) — se lijakasto oži proti Tranči (cf. Pod trančo, infra) resp. Staremu trgu: št. 1: Mestna hiša', št. 2: juž. trakt Mestne hiše, pročelje v kitastem slogu o. 1780; št. 5: Mestna gal .; št. 8: Hamannova hiša, preprosto poznobaročno pročelje, v veži 3 poznogotski portali', št. 9: Liechtenberg-Reyeva hiša, na pro¬ čelju 2 dvojici kamn. glav iz 1. pol. XVI. st., triramno stopnišče s pahljačastim obokom, ba¬ ročno arkadno dvorišče ; št. 10: — Skoberne to va hiša; št. 17: Raigersfeld-Erbergova hiša (o ba¬ ronih Raigersfeldih cf. SBL III, 9. zv., 1960), empirsko pročelje, v veži gotski portal (XV. st.), prostrano baročno stopnišče oblikoval -*■ Perski; tu 1769 u. -*■ Bergant (1760 je hišo kupil njegov pokrovitelj Volbenk Danijel Erberg); št. 18: O brezova hiša, pročelje iz 1750-ih let s pi¬ lastri in oddeljenim mezzaninom oblikoval Perski; št. 19 (v pritličju um. trgovina Antika)'- Hartlova hiša, z lizenami in »tablami« graf. raz¬ členjeno poznobaročno pročelje; št. 24: Souva- nova hiša, empirsko pročelje s polstebri, baročno stopnišče, v poznosecesijskem slogu opremljena trgovina; št. 25 (Trubarjev antikvariat); Grassel¬ li jeva hiša, 1711—86 prehodni dom kostanjevi- ških opatov (njihov kamn. grb — prej v kleti — zdaj vzidan v veži), dvorišče s sgraffiti iz 1. četrt. XVII. st. (prvi znani primer v Ij. meščanskem stavbarstvu), celoto priredil arh. B. Kobe 1965; št. 26 (-»■ Stritarjeva 1 & 3): Krisper jeva hiša. L: »ArS« 3 (1969, t. 11—12). ~ Miklošičeva cesta, nastala kot del popo¬ tresne Lj. (ime od 1903): na zač. \zxo -^-franči¬ škanska t., des. (vogal s Trubarjevo cesto) sece¬ sijska —*■ Urbančeva hiša; št. 1 (Union, 1903) m 4 (nekd. Ljudska posojilnica z nar. barvami na pročelju) secesijski stavbi arh. Vancaša; št. 8. nekd. Zadružna gospodarska banka, arh. I. Vur¬ nik, primer njegovega »nacionalnega« sloga, 1922; št. 10: trgovina Tkanina, arh. Križaj ' n Paškulin 1963; ob —► Marxovem trgu 3 secesijske stavbe, in sicer št. 16, Kleinmayr-Bambergova hiša (arh. Fabiani 1906), onstran Dalmatinove ul. št. 18, Regalijeva hiša (kipar Berneker, načrt 1906), in ob Tavčarjevi ul. št. 20, Krisper jeva hiša 1201 LJUBLJANA, Novi trg — LJUBLJANA, Stritarjeva ul. 1202 (arh. Fabiani, načrt pred 1902); št. 24: nekd. Okrožni urad, zdaj Zdravstveni dom Center, nad portalom ob straneh L. Dolinarjeva reliefa Delo in Skrb za delavca (kraški kamen, 1925); na zač. Čufarjeve (prej Čopove) ul. 1959 post. spom. ženskim demonstracijam 1943; št. 26—28: nekd. Delavska zbornica, arh. VI. Šubic, sez. 1927—28, plastični figuralni okras pročelja (spodaj črni kamen, zgoraj umetni kamen) L. Dolinar; št. 34: stanovanjska stavba nekd. Pokojninskega za¬ voda za nameščence, arh. VI. Šubic 1927, na njenem vogalu s Pražakovo ul. zgoraj bron. kip sv. Jurija (L. Dolinar); št. 30: nekd. Dom gra¬ fikov (»Grafika«), arh. VI. Šubic, dkč. 1931; nasproti št. 19 ( Trg Osvobodilne fronte 15) palača nekd. Vzajemne zavarovalnice, arh. Plečnik s Fr. Tomažičem 1930. ~ Novi trg, prej Turjaški trg, dobro ohranjena star. celota, predvsem baročnega videza: št. 2: Barbova hiša; št. 3: —> »Lontovž«; št. 4:—► Kobencljeva hiša ; št. 5: Auerspergova hiša; em- Pirsko pročelje, stebrno stopnišče z dorskimi stebri v 1. in jonskimi v višjih 2. nadstr.; št. 6: Naglasova hiša, v veži pred vhodom na stopnice »prstenast« portal po vzoru rotovškega, na sklep¬ nem kamnu glava, ki morda predstavlja stav¬ barja. L: cf. J. W. Valvasor (Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679 resp. faks. 1970, Trostov naslovni bakr.). ~ Pod trančo, kratka ulica, ki vodi — na me stu, kjer se grajski hrib najbolj približa Ljub- Ijanici — z današnjega —>• Starega trga na -> Čevljarski most. V srednjev. obzidani Lj zunaj mestnega obzidja, ob dohodu na most prekrita z v - obokom in stavbo na njem (= Tranča, tudi Oomaun, tj. komun ali občinska hiša), ki je slu- za mestne ječe. Št. 1 ( Stari trg 2): nekd. Crnonieljski dvorec (cf. Stari trg, infra). L: cf. M. Kos (1955, p. 13 & 21—22). ~ Prešernova cesta, prej Bleiweisova: št. 6: nekd. Trgovska akademija (zdaj Ekonomska srednja šola), arh. VI. Šubic 1932; št. 8: neore- nesančna palača, sez. 1899 kot sedež Deželne v^ade, zdaj stavba Izvršnega sveta (med notr. °Premo G. A. Kosove slike prizorov iz slov. z S°d .); —Kidričev spom., cf. odd. 4; št. 25: n e kd. Mestni dekliški licej, arh. M., Fabiani, dkč. 1907; št. 20: neorenesančna stavba {Nar. '”“*•)> sez. 1888 arh. Resori — cf. odd. 5: s. v. Narodni muz.; Moderna ga!., cf. Cankarjeva cesta; Narodni dom , cf. ib. ; št. 30 (vogal z Gosposvetsko ce sto): Delavski dom, arh. Vladimir Mušič. ~ Prešernov trg (prej Marijin trg, v srednjem veku prostor pred Špitalskimi vrati, imen. » pred mostom « [cf. Tromostovje, infra]): št. 1: sece¬ sijska Hauptmannova hiša ali »mali nebotičnika, arh. C. M. Koch 1904; na vzpetini (»na gorici«) kot št. A frančiškanski, prej avguštinski samostan (dkm. od 1314 dalje) in zraven frančiškanska c. (cf. odd. 2); št. 5: zdaj poslopje Centralne lekarne, sez. o. 1900, pred njim —► Prešernov spom. (cf. odd. 4). L: IS II (št. 26, 27. VI. 1926, f p. 201), m (št. 27, 3. VII. 1927, f p. 209); Kron I (1934, barvna t. pri p. 24, f p. 41). — Cf. H. Hus (1937), M. Kos (1955, p. 45 ss); N. Šumi (1954, p. 38, repr. 7). ~ Prežihova ul. (prej Tomanova): št. 1: Nar. dom (cf. Cankarjeva), vhod v upravne prostore Nar. gal. ; št. 8: nekd. Klas. gimn. (zdaj Osnovna šola Prežihovega Voranca), sez. 1899. ~ Salendrova ul,: št. 2: —>• Auerspergova pa¬ lača; št. 6: pročelje iz o. 1750. L: »ArS« 3 (1969, t. 49 [= št. 6]). ~ Stari trg, star. stavbe predvsem ob grajski strani (del hiš ob Ljubljanici podrt ali prež. po potresu 1895): št. 2 (Pod trančo 1): Črnomeljski dvorec, tj. nekd. lj. hiša črnomeljskih gospodov, na juž. delu stavbe renesančna konzolna pomola (XVI. st.), vzh. pročelje (konec XVIII. st.) z nizkim mezzaninom s triglifi, proti reki obrnjeni del sez. sredi XIX. st.; št. 3: stavba prež. 1673 iz 2 hiš, od katerih je sev. hiša — tako kot nasprotna št. 2 — sodila že pod »Mesto« (ravno zaradi prezidave je smel lastnik prebiti obzidje z več vrati!), pročelje iz o. 1673 z bogatim pod- kapnim vencem (»biserni niz«, maske na vo¬ galih), pomol (XVII. st.); tu stanoval Matija —Jama ; št. 4: »Valvasorjeva« hiša, pročelje iz 2. pol. XVIII. st.; št. 9: Erbergova hiša: prež. sredi 1750-ih let iz 2 manjših hiš, iz tega časa tudi prizidano stopnišče; 11 a: Schvveigerjeva hiša, rokokojsko pročelje (1755) z balkonom, ki ga nosi kamn. kip moža s prstom na ustih (Schweiger = molčavecl); št. 21: Ursini-Blaga- jeva hiša, baročno stopnišče z ohranjeno kovano ograjo; št. 28: arkadno dvorišče; št. 30: rene¬ sančna plastika Križanja; št. 34: -> St iški dvorec. L: cf. M. Kos (1955, p. 12—13). ~ Stritarjeva ul., po potresu 1895 razš. iz nekd. zavite in ozke Špitalske ul. (prvič omenjane 1496), imen. po Špitalu na mestu pozn. Kresije; skozi obzidje pred mostom (cf. Tromostovje, supra) so vodila Špitalska vrata. Št. 1 & 3 (= Mestni trg 26): Krisper jeva hiša, zdaj DZS; št. 9: Filipov dvorec, tako kot na drugi strani ležečo 1203 LJUBLJANA, Šubičeva ul. — LJUBLJANA, Ciril-Metodova cerkev 1204 novo Kresijo sez. v neobaročnem slogu avstr, arh. Leopold Theyer (po potresu 1895). L: Kron II (1935, f p. 43). ~ Šubičeva ul.: št. 4: palača Skupščine socia¬ listične republike Slovenije po načrtu Vinka Glanza s portalno plastiko Zdenka Kalina in Karla Putriha, v notr. mozaiki Iveta Šubica, Jožeta Ciuhe, Marija Preglja in Ivana Seljaka, freske Slavka Pengova, slike F. Miheliča in G. A. Kosa (celota dkč. 1958). ~ Tavčarjeva ul.: secesijske hiše št. 2 ( Hribar¬ jeva , arh. Fabiani, cf. Titova 28), 4 & 6 ( Vodni¬ kova in Čudnova hiša, obe arh. C. M. Koch, načrta iz 1901); št. 9: Sodnija, arh. Špindler, sez. 1898—-1902, povišal Costaperaria 1950). ~ Titova cesta, pred 2. svet. vojno Tyrševa, še prej Dunajska (njen juž. zač. Šelenburgova ul.): št. 3: » Konzorcij «; št. 10: Hotel Slon, arh. Rohr- man 1938 podaljšek ob Nazorjevi pozn.; št. 11: nekd. palača Lj. kreditne banke, sez. 1923, zdaj Nar. banka: Centrala za Slovenijo (tu do 1782 samostan klarisinj, od 1784 do podrtja 1908 pa vojaško oskrbovališče, »Verpflegsmagazin«, in vojaška bolnica št. 2); št. 15: Nebotičnik (tudi Kidričeva 1), arh. VI. Šubic 1930—33; št. 17: palača Slavija, zdaj Republiški sekretariat za notr. zadeve (arh. Ivo Medved 1935); št. 19: palača Zadružne zveze (arh. Medvešček); št. 28: Hribarjeva hiša (M. Fabiani 1905); št. 25: »Ko¬ zolec«, palača Gradisa (arh. Mihevc). — Trg francoske revolucije, prej Napoleonov trg, je oblikoval -> Plečnik. Na njem -> Ilirski steber in —> Gregorčičev spom. (cf. odd. 4), izmed stavb pa ga zaznamujejo predvsem -> Križanke (cf. odd. 2), —>■ križevniški kompleks (cf. odd. 3) in ob Gosposki ul. -> Auerspergova palača (ib.). L: IS (št. 43, 27. X. 1929, p. 337). ~ Trg revolucije, prej Kongresni trg po kon¬ gresu »Svete zveze« v Lj 1821, še prej Kapucinski trg po samostanu, na mestu sosednje Zvezde (cf. infra), ki tvori s trgom in hišami ob njiju pomembno urbanistično celoto (predvsem XIX. st.), nad katero dominira —>• Uršulinska c.: št. 1: Kazina ; št. 7: bidermajerska hiša Slovenske matice', št. 9: Slovenska filharmonija, sez. 1891 (prej na tem mestu stanovsko gledališče, sez. Lovrenc Prager 1765, pogorelo 1887); št. 11: -> Univerza (cf. odd. 3). Cf. Robba (1722). L: Kidrič PA (1950, t. 60 [cf. Kron I, 1934, p. 270] & 62, p. 290—91). ~ Tromostovje oblikoval 1931 Plečnik, ki je dodal stranska mosta za pešce. Srednji most sez. 1842 in prej imen. Frančiškanski most po bližnjem samostanu in —> frančiškanski c. (cf. odd. 2). Star. most imen. Špitalski po Špitalu na mestu stare Kresije (cf. Stritarjeva ul., supra), še prej Spodnji (tudi Stari) most v nasprotju z očitno pozn. post. Zgornjim (zdaj Čevljarskim) mostom. L: cf. M. Kos (1955, p. 14). — Trubarjeva cesta, prej Sv. Petra cesta: št. 1: —> Urbančeva hiša (cf. odd. 3). ~ Vegova ul.: ob njenem vzh. robu vodilo do severozah. vogala Univerze obzidje t. i. Novega trga (del skrit pod teraso pred Nar. in univ. knjižnico). Št. 4 nekd. Realka, sez. 1873; na nasprotni strani herme -> glasbenikov (cf. odd. 4: javni spomeniki). ~ Vodnikov trg. Za —> Vodnikovim spom. (cf. infra, odd. 4) prej Licejsko poslopje (do 1784 frančiškanski samostan, od 1788 v njem gimn. in licej, licejska biblioteka, 1831—88 tudi muz.; podrto 1898). Po vzh. robu trga nekdaj obzidje, na današnjem prehodu v -> Krekov trg (ob nekd. frančiškanski c.) mestna vrata, po bližnjem sa¬ mostanu imen. Samostanska ali Kloštrska vrata. Št. 2: ohranjen pomol; št. 5: empirska železna ograja v veži, arkadno dvorišče. L: V. S. [= V. Steska ], Licejsko poslopje v Ljub¬ ljani (IS, 29. VIII. 1926). — Cf. M. Kos (1955, P- 29—31). ~ Zmajski most v secesijskem slogu, post. 1901 kot prvi železobetonski most v Lj (takrat imen. [Cesarja Franc Jožefa ] Jubilejni most) na¬ mesto starega les. Mesarskega mostu. L: Kron II (1935, f p. 133). ~ Zvezda, park, ki so ga prvič zasadili ob lj- kongresu »Svete zveze« 1821 (poprej tu kapu¬ cinski samostan, sez. 1607/08, porušen 1817—19, in vrt), do danes ohranjen klasicistični tloris 8 trikotnikov z vmesnimi potmi, ki se križajo v obliki zvezde — s —> Trgom revolucije (supra) in stavbami okrog pomembna urbanistična celota. L: cf. I. Vrhovec (LZ, 1886). ~ Židovska steza (št. 4: po izročilu bila tu sinagoga) je skupaj s sosednjo Židovsko ulico tvorila ž. del nekd. Novega trga, omejen na vzh. z Ljubljanico, proti sev. pa z obzidjem med njo in vicedomovo hišo (na mestu zdajšnjega gl. univ. poslopja, cf. Univerza, odd. 4). (2) cerkve ~ Ciril-Metodova cerkev ( Kuzmičeva ), sez. P° Plečnikovem načrtu 1958 (namesto 1957 poru¬ šene pokopališke c. sv. Krištofa) s stolpom P° 1205 LJUBLJANA, frančiškanska cerkev — LJUBLJANA, šentjakobska cerkev 1206 zamisli p. Romana Tominca (arh. Tone Bitenc). Cebejeva olt. slika Sv. Krištof (d. 1766). ~ frančiškanska c. Marijinega vnebovzetja (Prešernov trg & Miklošičeva cesta), nekd. avgu¬ st inska c., sez. 1646—60 (verj. arhitekt iz Lom¬ bardije): s pilastri razdeljeno pročelje nad stop¬ niščem, nad ogredjem atika med vol utama, ki se konča s tiikotniškim čelom. Notr.: dvoian- ska ladja s stranskimi kapelami, banjastim obto¬ kom in dolgim, pravokotnim korom; na oboku Sternenova iluzionistična freska Vnebovzetja iz 1935 (prej Langusova iz srede XIX. st.). Cussov olt. Treh kraljev (1690/91); Robbov *v. olt. (d. 1736, verj. dkč. 1738: levo Avguštin in Filip, des. Felicita in Tomaž Vilanovski). L: Fr. Stelč, Marijino vnebovzetje pri frančiškanih v Ljubljani (Kron, 1935); Cevc SU (1966). — Cf. M. S 'elč (1957, p. 34—35). ~ kapelica Codellijeve graščine ( Kodeljevo). Freska v kupoli (Fi. Jelovšek, d. 1734) kaže štiri bibl. podobe Marije: Rebeka in Eliezer pri vod¬ njaku, David in Abigaila, Judita s Holofernovo glavo in Estera pred Asuerjem, vmes pa še štiri enobarvne manjše prizore, in sicer: Noetova da¬ ritev po potopu (napis ARCVS PVLCHER AETHERIS = mavrica), Samson premaga leva (FAVUSOUE SAMSONIS = Samsonovo ?a- tov jc), Suzana s starcema (MVL1ER FORTIS ET INVICTA = žena močna in nepremagljiva) >n Jahela in Sisara (1NFERNALIS POTESTAS A TE CONTR1TA = peklenska sila po tebi za- trta). L: SlovS (1966, t. 22 pri p. 52). — Cl. S. Mikuž 1ZUZ XVI, 1939/40, p. 19—21), V. S'eska (1923). ~ Križanke, tj. križevniška ali križniška c. (Frg francoske revolucije), proti jugu usmerjena, skoraj centr. stavba križnega tlorisa, za katero Je napravil načrt Domenico -> Rossi (1714) po naročilu Guidobalda Starhcmberga, komturja nem. viteškega reda. Osrednji prostorje z listnato kupolo prekrit kvadrat s porezanimi vogali. Up: Poljubljen motiv -> Jakopiča. L: M. Mušič (SBL, 9. zv., 1960, p. 137); ŠumiL ; 196I E Cevc SU (1966, p. 116—17); »ArS« 3 (1969, ] 0). — Cf. V. Steska (Naši stavbarji 1923, p. 6). ~ stolnica sv. Nikolaja, Šenklavž (med Ciril- Metodovim in Pogačarjevim trgom pa Dolničar- Jevo ul.), sez. 1700—08, načrt Andrea Pozzo P°lirja Pavel Jugovič, za njim Gregor —> Maček), Prvotno navidezno kupolo šele 1841 sez. Matej Medved. Zun.: na zah. pročelju vzidan par- nrjanski * Kristusov sklepnik (1380/90) iz stare stolnice, v niši ob Ciril-Metodovem trgu Pietč (sreda XV. st.). Notr.: freske, na stropu Giulio —> Quaglio 1703—06 (z avtp., d. 1704), v kupoli M. Langus (1843—44). V nišah pod kupolo kipi 4 emonskih škofov — Maksima, Flora, Kasta & Genadija — post. tja 1713 (kipar Angelo Pozzo), v niši ob Marijinem olt. doprsje stolnega dekana Antona Dolničarja, post. tja 1721 (verj. —► Contieri). Francesco -> Robba izgotovil Ma¬ rijin olt. (marm., d. 1744) v Marijini (prej Juri¬ jevi) kapeli, olt. Rešnjega telesa (marm. menza s tabernakljem in angeloma, o. 1745, nad njo M. Langusov Poklon kraljev z avtp.) in Dizmov olt. (marm. menza s tabernakljem, o. 1745, nad njo G. Quagliova slika Dizme, 1704). Kome klopi s konca XVIII. st., pomembna orgelska omara (sreda XVIII. st.), druge olt. slike naslikal M. Langus, eno ( Frančišek Ksav.) pa Henlein. — Sprva tu romanska triladijska bazilika, prvič pomembno prež. v 2. pol. XIV. st., drugič po ustanovitvi škofije 1461. L: IS (III, št. 48, 27. XI. 1927, p. 392—93); ŠumiL (1961); »ArS« 1 (1967, t. 3 & 6, f p. XXXIX—XL), 2 (1967 [= 1968], f p. LI), 3 (1969, tloris p. XX, t. 6—7 & 11); Franc Zalar: Ljubljanska baročna stolnica (diplomska naloga 1968 [Lj], strojepis). — Cf. J. G. Dolničar ( Historia Cathedralis, rkp. & 1882), M. Kos (1955) J. Veider (1947). ~ šempetrska ( šentpetrska) c., žup. c. sv. Petra, najstar. lj. župnija, zdajšnja stavba sez. 1730—33, pročelje (arh. Vurnik) 1938—40, mozaiki na njem Helena Vurnik. Notr.: freske na stropu, v kupoli in prezbiteriju (Fr. Jelovšek 1731—34), olt. slike (Metzinger), renesančni nagrobniki (2. pol. XVI. st.). L: SteskaS (1927, p. 64—67). — Cf. S. Mikuž (ZUZ XVI, 1939/40, p. 15—18). ~ šentjakobska cerkev, nekd. jezuitska c., sez. 1613—15 jezuiti (poznogotski prezbiterij iz 1513 takrat samo znotraj barokiziran), po požaru 1699 močno predeLna 1701, do potresa 1895 pročelje z 2 stolpoma, po potresu na juž. strani dozidani stolp zakril J. VVolfovo fresko Klic k poslednji sodbi s sončno uro (1868/69); vi h pro¬ čelja relief Spremenjenje na gori (Ivan Zajec). Notr. se odlikuje z marm. olt., pomembnimi za razvoj baročnega kiparstva v Lj. Za jezuitsko ikonografijo značilna *kapela Frančiška Ksave- rija (oktogon s kupolo) sez. 1666—69: pomemben štukaturen okras, olt. kipi ( angela, bela kraljica & zamorski kralj) J. Contierija iz o. 1720/21 (sgn. na podplatu kraljice in na blazini pod kraljem). V. olt. je Robbovo delo (1728—32, d. 1732). Marm. stranski olt. iz Mislejeve delavnice: 4. des. olt. ( Ignacijev ) naroč. 1714, kipa Alojzija in Stanislava', 2. des. olt. ( Jožefov) post. 1716, kipa Dizme in Barbare (Angelo Pozzo); 4. levi olt. ( Marijin) pred Frančiškovo kapelo, J. Con- 1207 LJUBLJANA, uršulinska cerkev — LJUBLJANA, »Lontovž« 1208 tierijeva kipa Joahima in Ane, Robbova plastika Sv. Trojice ; 2. levi olt. ( Angelski ) dkč. 1723, Robbova kipa Gabrijela (levo) in Rafaela (des.) in istega relief z Mihaelom v atiki; 3. levi olt. (Anin), Robba dkč. 1724, levo Magdalena, des. Katarina. Pozn. olt.: 3. des. ( Janeza Nepomuka), kipa Florijana (levo) in Roka (des.) post. šele 1764 in verj. delo F. Rotmana; »črna« olt. (1. levi & 1. des.) iz 1747. Naslikani olt. nastavek za v. olt. ( freska 1869) delo J. Wolfa (sodel. Janez Šubic); na svodu v medaljonih freske s 4 prizori iz legende Jakoba star. (Jurij Šubic 1886). L: SteskaS (1927, p. 308 & 334); »ArS« 1 (1967, t. 7—8 & 75, repr. p. XL). — Cf. F. Mesesnel (Lj 1939, p. 227—29), M. Stelč (ZUZ nv IV, 1957, repr. 3—4,11), V. Steska (*1915; Lj. baročni kiparji 1925), N. Šumi (Arhit. sedemnajstega 1969, tloris p. 14, f p. 16, 129—30), I. Vrhovec (1901). — *uršulinska (nunska) c., c. ,yv. Trojice, načrt neznan, po vsem soditi sevemoit. arhitekt, sez. 1718—26 (1726 prvič posv.) resp. do 1748. * Pro¬ čelje s palladijevskim redom orjaških tričetrtin¬ skih stebrov in borrominijevskim čelom s 3 šila- stimi nišami. Notr.: 14 m vis. marm. v. olt. (Robbovo najobsežnejše delo, 1744), levo Ana, des. Katarina, na atiki od leve na des. Caritas, Fides in Špes. Olt. slike Metzinger in M. Langus. L: ŠumiL (1961); »ArS« 3 (1969, tloris p. XXIII in t. 13—15). — Cf. H. Hus (1934), Fr. Stelč (1930). (3) hiše, palače L: cf. VI. Fabjančič (rkp.), P. von Radics (1908— 10). ~ Auerspergova palača (Gosposka ul. 15 & Salendrova 2), prež. 1642 iz vsaj 2 star. hiš na tem mestu, kot »Grofovski dvorec« (Grafenhof) do 1928 last Auerspergov s Turjaka, zdaj tu—> Mestni muz. (infra) in Slovanska knjižnica. L: Rudolf Andrejka, Poslopje Mestnega muzeja v Ljubljani, njegova zgodovina in stanovalci (Kron, II, dec. 1935). ~ Barbova hiša (Novi trg 2): pročelje (o. 1740) s pilastri, ki povezujejo 1. & 2. nadstr., štuka- turno poudarjena os. L: ŠumiL (1961); »ArS« 3 (1969, t. 51). ~ »Bidlmon« (Ciril-Metodov trg 21), po nekd. mestnem hotelu »Zum Wildenmann« (Pri divjem možu zaradi podobe Herakla na pročelju) imen. stavba, prež. 1742 iz dveh manjših hiš, iz tega časa tudi s pilastri razčlenjeno 3. nadstr. pročelja (v 3. nadstr. stanovanje B. Jakca). L: ŠumiL (1961); »ArS« 3 (1969, št. 50). — Cf. P. von Radics (I, 1908, p. 56—63). ~ Cekinov grad (Celovška cesta 23), zač. zi¬ dave 1752. Tu zdaj -> Muzej Ljudske revolucije Slovenije (infra). ~ Gruberjeva palača (Zvezdarska ul. 1), sez. 1773—82 G. Gruber, prvi primer —> kitastega sloga v Lj. Od 1842 dalje prizidana kot njen vzh. trakt ob Levstikovem trgu Virantova hiša (3 njene osi slogovno nadaljujejo Gruberjevo palačo), ime, ki ga je skupaj z njo napačno do¬ bila tudi Gruberjeva palača. Sev. od veže dvo¬ nadstropno stopnišče ovalnega tlorisa z bogatim štukaturnim okrasom, vrh njega plitva kupola (freska Herrlein), v 1. nadstr. dostop do kapele, ki jo je z oljnatimi slikami (delno grisaille) o. 1778 okrasil Kremser-Schmidt. L: Juša Serajnik-Vavken, Stavbni razvoj Gruber¬ jeve palače v Ljubljani (Kron, 1959 — L!); ŠumiL (1961); VS (1966, p. 229—30); »ArS« 3 (1969, t. 73—75). — Cf. Fr. Stele (Martin Johann 1957, p. 13—17 & 19—21). ~ Kazina, zdaj Inštitut za sociologijo in filo¬ zofijo (Trg revolucije 1; Titova cesta 2), neoklasi- cistična stavba, sez. 1835—37. Balkon na dorskih stebrih proti -> Zvezdi in dvorana (danes pre¬ delana) v 1. nadstr. L: Kidrič PA (1950, p. 303 [L!] & 315, t. 122,161). — Kobencljeva hiša (Novi trg 4): zun. obliko¬ vana v 1750-ih letih. Zdaj tu del SAZU, mdr. tudi Sekcija za um. zgod. L: ŠumiL (1961, p. 127, f p. 124—25); »ArS« 3 (1969, t. 54). — križevniški kompleks, »Križanke«, nekd. re¬ dovna hiša —> Nem. viteškega reda (komenda, »nem. hiša«, »hiša Nemcev«), Samostansko po¬ slopje sez. 1579, prež. v baroku (Viteška dvorana), nazadnje preoblikoval 1952—53 Plečnik: na ma¬ lem dvorišču lapidarij (nagrobniki in ostanki stare križevniške c., cf. Križanke, supra, odd. 2), v. dvorišče obdano z arkadami in okrašeno s sgraffiti. Še pozn. na juž. vrtu gledališče za pro¬ grame lj. festivala. — Nekdaj pri komendi vodila skozi obzidje t. i. Nemška vrata. L; cf. M. Kos (1955, p. 15—16). ~ (ljubljanski) grad, v jedru srednjev. stavba, v zdajšnji obliki v glavnem iz XVI.—XVII. st. (del pročelja verj. po potresu 1511 razčlenjen s pomoli na grednih konzolah), razgledni stolp sez. šele 1848. Kapelo sv. Jurija so po letu 1742 poslikali z grbi kranjskih deželnih glavarjev. L: France Stelč, Ljubljanski grad: slovenska akro¬ pola (M, 1932; tudi samost, izd. Ce 1932); id., Vro- blem ljubljanskega gradu (Kron, 1934, p. 106—09 & ss); Sinteza (št. 13/14, maj 1969, p. 117—24); F cr ' dinand Tancik, Grbi v kapeli sv. jurija na ljubljan¬ skem gradu (Kron, XVIII, 1970). — Cf. J. Gruden (1910—16, f p. 379 & repr. p. 381), N. Šumi (Arhi¬ tektura šestnajstega 1966, p. 40 & f p. 41). ~ »Lontovž« (Novi trg 3), baročna stavba sez. v 1750-ih letih kot hiša deželnih stanov (nem- 1209 LJUBLJANA, Mestna hiša — LJUBLJANA, Univerza 1210 das Landhaus), pozn. tu Kmetijska družba , zdaj pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti (predsedstvo). L: IS II (št. 26, 27. VI. 1926, f p. 205); Kron III (1936, p. 153); Kidrič PA (1950, t. 77 & p. 295); ŠumiL (1961, p. 127 & 139, f p. 123). ~ Mestna hiša ali rotovž ali Magistrat (Mestni trg): staro mestno hišo (po raznih virih sez. 1484, po J. G. Dolničarju stavbenik Peter Bezlaj) 1717—18 prež. Gregor —► Maček. S sgraffiti okrašeno arkadno dvorišče, na njem Narcisov vodnjak z gradu Bokalce. S: mdr. zastopani I. Kobilca (Slovenci se klanjajo Lj, dkč. 1903), I. Vavpotič in Marij Pregelj. (Dolinarjev konje¬ niški spom. kralja Petra post. 1931, odstranjen oted it. okupacijo). — Cf. s. v. Lipec. L: ‘Zgodovina ljubljanske mestne hiše; s poročilom ° delih in perspektivnim programom asanacije in re¬ konstrukcije (Lj 1958 — Sergija Vilfana tekst in prev. spisa Curia labacensis urbis metropolis Duc. Carnioliae *z 1679/80, »Knjižnica .Kronike*« 4 — L!); »ArS« 3 (1969, t. 11—12). — Cf. V. Steska (ZUZ, III, 1923, P- 2 & 5), N. Šumi (Lj 1958; Lj 1961). ~ Narodna in univerzitetna knjižnica (Turja¬ ška 1), sez. 1941 (arh. Plečnik). Na tem mestu Prej »najlepša renesančna stavba v Lj«, Knežji dvorec (Fiirstenhof), ki so si ga bili sezidali Auer¬ spergi in ki je bil porušen po potresu 1895. L: IS (3. IV. 1926); J. Plečnik & Fr. Stelč: Projekt univerzitetne biblioteke ljubljanske (Lj 1933). ~ Opera (Župančičeva ul. 1), sez. kot Deželno gledališče 1892 (arh. J. V. Hrasky in A. J. Hruby). Pročelje je kiparsko okrasil A. Gangl 1890—92. Pred poslopjem na podstavkih doprsji igralcev Ignacija Borštnika in Antona Verovška (obe kamen, 1921), ki sta delo Franceta Kralja. ~ Pri vitezu (Breg 20): baročna hiša (1. pol. X VIII. st.), imen. po doprsju vojščaka s čelado na čelnem kamnu portala. V 2. nadstr. (zdaj gostilna Pri vitezu, prej stanovanje Franc Kaplan) balkonska dvoranica: štukaturno okrašen strop s fresko Fr. Jelovška (podolžna slika Elementov, nerazločna datacija, po Radicsu [cf. lit.] d. 1734, v 4 vogalnih tondih personifikacije Letnih časov). Arkadno dvorišče s toskanskimi stebiiči. v L: VS (VII, 1960, p. 174; VIII, 1962, p. 124); »umiL (1961, f p. 129). — Cf. S. Mikuž (1939/40, p. 19 ). P. von Radics (I 1908, p. 35—42). ' Regalijcva hiša (Miklošičeva 18, vogal z Dalmatinovo), sez. po delno spremenjenem na- crtu kiparja Frana Bernekerja iz 1906. Atlanta Pod vogalnim pomolom sta delo Svetoslava Peruzzija. . cf. B. Hudales-Kori (1970 s. v. Peruzzi, Sveto- slav \ N. šumi (1955). ~ Rotovž -> Mestna hiša (supra) — Semenišče (Delničarjeva 4), zač. 1708 po načrtu Carla Martinuzzija, zidava dkč. šele 1758, notr. oprema na zač. 1770-ih let. Na juž., tj. proti Dolničarjevi ul. obrnjeni strani sprva 3 portali, ohranjen srednji, z napisom VIRTVTI & MVSIS zaznamovana »porta regia« (Mislejeva delavnica 1714), ki jo obdajata giganta (Angelo Pozzo). Notr.: pomembna knjižnica (cf. odd. 5): v. dvorana v jugozah. traktu, stropna freska (Giulio Quaglio, točno njegov sin »Rafael«, tj. Domenico Quaglio 1721—23), notr. oprema dat. 1725 (mizar Josip Wer). V t. i. Peerovem traktu (severozah. del) 1766/67 poslikal Cebej obednico (pozn. prebeljena freska delno odkrita 1958) in kapelo. L: Marijan Smolik, Kako so zidali semenišče v Ljubljani (Kron, 1959 •— L!); »ArS« 3 (1969, t. 8—9). — Cf. J. G. Dolničar (rkp. & 1882), P. von Radics (I, 1908, p. 64—69), N. Šumi (Dve »novi« 1959). ~ Skabernetova hiša (Mestni trg 10): pročelje (o. 1760) z 2 nadstr. in mezzaninom, rokokojski štukaturni okt as pod čeli, okenskimi policami in v osi; arkadno dvorišče. L: IS (3. VIL 1927, p. 222); ŠumiL (1961 [»Reyeva hiša«]); »ArS« 3 (1969, št. 72 [»Rejeva palača«]). — Stiški dvorec (Stari trg 34), nekd. »lj. hiša« stiških opatov, sez. o. 1630, z ohranjeno zunanj¬ ščino (manjka trikotno čelo nad plitvim rizali- tom, balkon pozn.) »najstar. zgodnjebaročna profana stavba« v Lj; notr. prež. L: Kidrič PA (1950, t. 129 & p. 305). — Cf. M. Kos (1955, p. 11), P. von Radics (I, 1908, p. 5—8), N. Šumi (Arhit. sedemnajstega, 1969, načrt pročelja p. 53 in f p. 54). ~ Škofijski dvorec (Ciril-Metodov trg 4), sez. 1512 Avguštin Tiffernus (od te prvotne pozidave portali, dvorana na stebrih v pritličju itd.); 1778 nova pročelja (kitasti slog) in v. dvorana v 2. nadstr. Dvorišče z dvonadstr. arkadami na 3 straneh (1695). V 1. nadstr. na hodniku kamin z zač. XVI. st., nekaj baročne in empirske oprave. L: ŠumiL (1961). — Cf. J. G. Dolničar (Historia Cathedralis, rkp. & 1882), M. Kos (1955, p. 27—8), V. Steska (1926). ~ Univerza, tj. gl. poslopje univerze z rekto¬ ratom itd., sez. 1902 (arh. Josef Hudetz [1842— 1909]) kot deželni dvorec. Na delu prostora, ki ga zavzema, stala že ob koncu XV. st. vicedo- mova hiša, tj. rezidenca vicedoma (namestnika deželnega kneza), po domače »fištamija«.. L: cf. M. Kos (1955, p. 20); Sinteza (št. 18/19). 1211 LJUBLJANA, Urbančeva hiša — LJUBLJANA, Vodnikov spomenik 1212 ~ Urbančeva hiša ( Trubarjeva 1, vogal z Miklošičevo ), findesieclovska trgovska stavba, (sez. 1903 zdaj neznan graški arh.). ~ »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo« C Beethovnova ul. 10): stopnišče, veže, portali, svetilniki, vrata, sejni dvorani in pohištvo (Pleč¬ nik s Fr. Tomažičem 1926—27). L: IS (10. VII. 1927). (4) javni spomeniki L: France Stele, Likovni spomeniki v Sloveniji do 1941 (Sinteza, št. 7, okt. 1967); Špelca Čopič, Povojna spomeniška plastika (ib.). — Cf. K. Rozman (1965), V. Steska (1928). ~ glasbeniki (pred Glasbeno matico, Vegova 5): bron. glave (od leve na des. E. Adamič, B. Ipavic, V. Lisinski, F. Gerbič [bliže vhodu], Gallus- Petelin, D. Jenko, M. Hubad [bliže vhodu], S. Mokranjac, H. Sattner & A. Foerster star.) delo L. Dolinarja, z izjemo obeh pozn. dodanih (Adamič, Foerster) vsi 1931—32, odkriti 1932, načrt celote Jože Plečnik. ~ Gregorčičev spom. {Trg fr. revolucije), načrt Plečnik, bron. doprsje Z. Kalin (1937). ~ Grobnica narodnih herojev {Trg herojev), sarkofag po načrtu arh. Mihevca, plastika B. Kalin, odkrita 1952. L: Sinteza (št. 7, okt. 1967, f p. 18). ~ Ilegalec {Kidričeva ul.), simbol antifaši¬ stične Ljubljane v času NOB, bron. plastika Smerduja (sodel. Loboda), odkrit 1952. ~ Ilirski steber {Trg fr. revolucije), spom. fr. Iliriji in nezn. fr. vojaku, s stihi V. Vodnika in O. Župančiča, načrt Plečnik, bron. glavi Ilirije in Napoleona I. delo L. Dolinarja (1928), odkrit okt. 1929. L: IS V (1930, p. 321, 331 & 337). — Kidričev spom. {Prešernova cesta), načrt 1959 B. Kobe, bron. soha Borisa Kidriča delo Z. Kalina, odkrit 1960. ~ Marijino kronanje (Trg revolucije pred nun¬ sko c.) s kopijo skupine iz 1722 (-> Robba). ~ Marijin steber (Levstikov trg), 1682 post. pred gl. pročeljem šentjakobske c., 1844 razdrt, rest. z novimi kipi drugih svetnikov 1870, rest. 1937/38 Plečnik. ~ Miklošičev spomenik ( Marxov trg ob Tav¬ čarjevi ul. nasproti Sodnije), odkrit 1908 kot spom. ces. Franca Jožefa I. (kipar Svetoslav Peruzzi), čigar lik so po 1. svet. vojni odstranili in ga 1926 zamenjali z doprsjem slavista Franca Miklošiča (delo Tineta Kosa na starem Peruzzi¬ jevem podstavku). L: I[van] 5[«6ic], Cesarjev spomenik v Ljubljani (LZ, 1904, p. 62, 157—63); IS (II, št. 43, 24. X. 1926, f p. 363); Bojana Hudales-Kori (ZUZ, 1970, p. 167— 68, 174—78, 193 & 195). ~ Navje ali »Gaj slave« slov. zaslužnih mož od Linharta, Vodnika, Levstika in Kopitarja do Eda Šlajmerja, vzh. del nekd. lj. pokopališča pri sv. Krištofu. Mdr. nagrob. Valentina Vodnika iz 1819 (neoklasicističen, od 1839 dalje s slov. napisom). L: IS (II, št. 44, 31. X. 1926, f p. 368—69); Marko Bajuk: Navje (Lj 1940); VS (e. g. II, 1949, p. 92 & f p. 93; VIII, 1962, p. 123). — Cf. V. Steska (ZUZ, 1928, p. 57—58 s f). ~ Prešernov spomenik (Prešernov trg ob Tro- mostovju), po natečaju 1899 izdelal 1900—03 Ivan —>Zajec (bron. sohi: France Prešeren s knjigo svojih Poezij, nad njim muza; spodaj reliefa, levo Ribič, des. Črtomir in Bogomila), podstavek po načrtu M. Fabianija iz 1901, od¬ krit 1905. L: ZUZ (1931, p. 103 — L!); Kidrič PA (1950, repr. p. 258); ŠijanecS (1961, p. 280, 521—22 — L!) F. Steli (Sinteza, št. 7, okt. 1967, p. 11—12 s f). — slavisti (Vegova ul., terasa pred Nar. in univ. knjižnico): od leve na des. lit. zgodovinarja dr. Ivan Prijatelj (Fr. Gorše, bron, 1941) in dr. Franci Kidrič (B. Kalin, bron) in jezikoslovca dr. Fran Ramovš (id., bron) in dr. Rajko Nahtigal (id., bron). ~ spomenik talcem ( Ulica talcev), post. 1946 (v spomin 24 talcem, ki so bili v tej ulici, takrat Ciril-Metodovi, ustreljeni 13. X. 1942), bron. plastika (Talec) delo K. Putriha. — Trubarjev spomenik (ob Prešernovi c. pred gl. vhodom v Tivoli), marm. kip Primoža Tru¬ barja za pultom (odkrit 1908), delo Frana Berne- kerja, »najlepši« spom. v Lj. po -*■ vodnjaku treh kranjskih rek. L: Oris (2. izd. 1966, p. 155); Cevc SU (1966, P- 176); F. Steli (Sinteza, št. 7, okt. 1967, p. 12 s f). ~ Valvasorjev spomenik pred Nar. muz. ( Trg herojev), delo Alojzija -> G ang la po naročilu > z 1898 (3,4 m vis. bron. kip na kamn. podstavku, post. 1903). L: LZ (1902, p. 861); I[van] Š[ubic], Valvasorjev spomenik v Ljubliani (LZ, 1904, p. 62—63); Cevc SU (1966, p. 158—59); Sinteza (št. 7, okt. 1967, f p. 10)- ~ Vodnikov spomenik ( Vodnikov trg), bron- soha Valentina Vodnika na kamn. podstavku 1213 LJUBLJANA, vodnjak treh kranjskih rek — LJUBLJANA, Narodna galerija 1214 delo kiparja Alojzija —► Gangla, post. 1888 pred nekd. Licejskim poslopjem (cf. s. v. Vodnikov trg, odd. 1). L: Josip Guštin, Ganglov »Vodnik« (LZ, 1889, p. 57—59); Sinteza (št. 7, okt. 1967, f p. 8). ~ *vodnjak treh kranjskih rek, najpomemb¬ nejše delo Francesca — > Robbe (d. 1751): pod tristranim obeliskom personifikacije v podobi sta-cev z delfini ob nogah, celota v naslonu na Berninijev slavni, pribl. 100 let star. vodnjak 4 rek na Piazza Navona v Rimu. L: cf. V. Horvat-Pintarič (1961, p. 53—54), M. Steli (1957), V. Steska (1902), A. * Vodnik (1927; 1930). ~ Žale, lj. pokopališče (imen. prej pokopa¬ lišče pri Sv. Križu) od 1906 dalje (cf. s. v. Navje, supra), imen. po 1937—40 sez. kompleksu mrli¬ ških vež med zelenjem, do katerih vodi velik stebriščen vhod (vse arh. Jože-+Plečnik). Na strnem pokopališču mdr. nagrob. Janeza Ev. Kreka (L. Dolinar, kraški kamen, 1919), nagrob. judenburškim žrtvam (zač. Sv. Peruzzi, dkč. L. Dolina'-), krilata personifikacija Vstajenje (B. Kalin), marm. nagrob. Gregorja Žerjava (B. Kalin & arh. V. Glanz, viš. 5,5 m, dkč. 1931), nagrob. A. B. Jegliča (arh. J. Plečnik), itd. — Pokopališče talcev (1955) je oblikoval arh. Niko Bežek ( plastika Zdenka Kalina in Janeza Boljke). L: Marko Bajuk: Vodnik po ljubljanskih pokopa¬ nih (2 zv., Lj 1930—1937); ZUZ (XI, 1931, p. 103—04 — L! [nagrob. G. Žerjava]); Sinteza (št. 7, okt ,- 1967, f p. 13 [nagrob. J. E. Kreka] & 19 [poko¬ pališče talcev]). (5) muzeji ~ Mastni muzej ( Gosposka 15, cf. Auersper¬ gova palača, supra), ust. 1935, zdajšnji direktor 5anez —> Mesesnel. Arheol. odd. in Kulturnozg. 0( ld. (z. pohištva, zgodnje slike Ivana -*■ Gro- Itarja, itd.). Muz. skrbi tudi za lapidarij v Kri¬ žankah in Ivana Cankarja sobo na Rožniku. L: Josip Mal, Marginalije ob ljubljanskem Mest- "em muzeju (Kron, I, 1953); Angelos Baš (Argo, I, Jy 62, p. 81—83 — cf. ib., IT, 1963, p. 137, 139); M. J uterSek (ELU 3, 1964, p. 356). — Cf. J. Mal (1939). ~ Moderna galerija ( Tomšičeva ul. 14) v stavbi P° načrtu E. -> Ravnikarja (1940), javnosti od- Pna od 1948 dalje. Ravnatelji G. A. Kos (1948— * 9) - K. Dobida (1949—57) in Kržišnik (od 1957 dalje [1947—49 upravnik, 1949—57 po¬ dočnik ravnatelja]). Temeljna z. novejše slov. umetn. od vštetega impresionizma dalje (sli- ^'ska, kiparska in graf. z.). Med slov. umetniki, sl 'karji, kiparji in grafiki, so zastopani: (po gen. za P ) -> Grohar, -> Jakopič, -*■ Sternen, —► Jama, —> Tratnik, -> Dolinar in — > Gorše, Tine — > Kos, France -> Kralj, Veno -> Pilon in G. A. -> Kos, —> Jakac in Nande —> Vidmar, Tone -» Kralj, Drago —> Vidmar, -> Maleš, Boris —*■ Kalin in Kregar, —> Mihelič, —> Debenjak in Smerdu, Maksim -> Sedej, -> Putrih, Zdenko —> Kalin in Omersa, Marij —> Pregelj in -> Stupica, -> Po¬ gačnik, —> Lakovič, -> Savinšek in Ive —> Šubic, -> Batič, -> Makuc in —► Zelenko, —> Šuštaršič in Drago -*■ Tršar, —> Tihec, —> Boljka in —> Černe, -*■ Bernik, -*■ Jemec, -> Kiar, itd. L: Luc Menaše (NRazgl, 20. IX. 1958); ZMG (1964). — Muzej Ljudske revolucije Slovenije {Celovška cesta 23, cf. Cekinov grad, supra): poleg lik. del iz časa N JB pa predvojnih in povojnih del s t. i. socialno tematiko tudi bogata z. risb slov. umet¬ nikov iz novejše dobe sploh. L: Vera Visočnik, O zbirki risb in grafik v Muzeju narodne osvoboditve (Prispevki za zgod. delavskega gibanja, I, Lj 1960). ~ Narodna galerija {Cankarjeva 20). Društvo »Nar. gal.« ust. sept. 1918, z. prvič javno raz¬ stavljena 1919 v 2. nadstr. »Kresije« {Adamič- Lundrovo nabrežje), v zdajšnjem poslopju prvič konec 1927, drugič po preureditvi 1933, tretjič po osvoboditvi. Ravnatelji doslej Iv. Zorman (do 1950), K. Dobida (1950—64), A. Cevc (od 1965). S: mdr. zastopani F. J. Gladič (npr. Dr. Mihael Dienstmann na mrtvaškem odru, 1660; Katarina Lukančič, d. 1660), J. M. Rainvvald {Avtp.), V. Metzinger (npr. Grof Leopold Lam¬ berg, d. 1746; Apoteoza Frančiška Sal .; Fran¬ čišek Sal. spoveduje, d. 1755), F. Jelovšek {Sv. družina, d. 1734), Bergant (npr. portreti članov družine Erberg; Baron Jožef Anton Codelli, d. 1762; Blaženi Bernard Corleonski', Sv. Volbenk), Cebej, Kremser Schmidt (npr. Ugrabljenje Sa- bink; Diana in Akteon, d. 1785; Danaide, d. 1785), Herrlein ( Venerino rojstvo, d. 1800), Po¬ točnik {Franc baron Smledniški, d. 1789), L. Layer, L. Janša {Gorska pokrajina), F. Kavčič {Fokion z ženama', Salomonova sodba), J. Tominc (npr. » Rodbina Moscon«, d. 1829; Slikarjev oče, 1848), M. Langus (npr. Eleonora Karingtr, d. [zadaj] 1826; Jožef Karinger, d. [zadaj] 1826; Anton Rttdež, 1833; Portret star. moža, d. 1834; Slikarjeva žena', Avtp.), M. Stroj (npr. Gertruda Martinčič, r. Eberl, d. 1830; Portret huzarja, d. 1834; Janez Svetič, d. 1838; Mož z rdečo ovrat¬ nico, d. [1]840; Luiza Pesjakova), F. Kurz von Goldenstein (npr. Škocjanska jama', Pri Janezovi c. v Bohinju, 1839); Pavel Kuni {Šempetrsko predmestje, 1847), Pernhart (Sava s Šmarno goro, d. [1]851; Klansko jezero v nevihti, d. [1]852), 1215 LJUBLJANA, Narodna in univerzitetna knjižnica -— LJUBLJANA, Zavod 1216 Karinger (Avtp., d. [1]845; Triglav iz Bohinja, d. 1861; Bohinjsko jezero, d. 1862; Gorski hudo¬ urnik, d. 1862; Avtp. pred slikarskim stojalom, d. [1]865; Razor in Mlinarica, d. 1867; Avtp. in Portret žene, d. 1869), J. Wolf, Janez Šubic (npr. Mati, 1880), Jurij Šubic (npr. Vrtnar, 1882; *Pred lovom, 1883), Petkovšek (npr. *»Doma«, o. 1889), Ažbč (npr. Avtp., 1889; Zamorka), Kobilca (npr. Poletje, 1889/90; Pariška branjevka, 0. 1892), Vesel (npr. Kmečka svatba, 1937), Žmitek (npr. Prošnja cerkvica [»Poe«], 1903), 1. Vavpotič, Ž&bota itn. P: Križani z Notranjske¬ ga (lipov les, 1. četrt. XIII. st.), Marija z otro¬ kom iz Radelj ob Dravi (lipov les, o. 1355/60), Pietč iz Zg. Tuhinja (vrbov les, o. 1400), Pietč iz Medvod (peščenec, zač. XV. st.), Ožbalt (lipov les, o. 1425/30), Marija z otrokom iz Radelj (lipov les, o. 1480), Ana Samotretja iz Radgone (lipov les, zadnja četrt. XV. st.), Andrejev krilni olt. iz Gostečega pri Škofji Loki (kipi topolov les, o. 1500), Peter kot papež iz Radovljice (lipov les, zač. XVI. st.), Florijan iz Kotelj (lipov les, 0. 1520), mdr. zastopani A. Gangl ( J. Stritar), 1. Zajec ( Preplašeni satir, 1894 [bron 1947]; Adam in Eva, 1896; Kozakove sanje, 1903), Ber- neker (O. Župančič, 1905), A. Štefic, Napotnik, A. Sever. R: mdr. zastopan F. Kavčič, M. Lan¬ gus (8 skicirk), Janez & Jurij Šubic, itd. L: IS (3. II. 1929, p. 36-37); NGI (1956), II (1957). — Cf. K. Dobida (1920; 1958; 1961), F. Mesesnel (1933), F. Stelč (1933), J. Zorman (1934). ~ Narodna in univerzitetna knjižnica, nekd. licejska knjižnica (»licejka«), 1908—41 v poslopju poljanske gimn. v Lj, v lastnem poslopju ( Turja¬ ška 1, cf. supra Narodna in univ. knjižnica, odd. 3) od 1941 dalje. Med IR, kijih hrani Rkp. odd.: ms. 2: Aurelius Augustinus: De Civitate Dei (d. 1347 — iz Bistre); ms. 3: S. Paulus: Epistolae (2. pol. XII. st. — iz Stične); ms. 4: Gregorius I: Libri moralium (4 knj., 2. pol. XII. st. — iz Stične); ms. 33: Summa de iure canonico (2. pol. XIV. st. — iz Bistre); ms. 44: Horae Johannis XXII (2. pol. XV. st. — iz Bistre); ms. 160: Koledar iz 1415. L: IS III fšt. 4, 23. I. 1927, p. 28—29); Srednje¬ veški rokopisi v Sloveniji: s sodelovanjem Fr. Stelčta opisal Milko Kos (Lj 1931, p. 1—118); Min Jug (1964, kat. št. 54—59); Jaro Dolar (Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919—1969, Lj 1969, p. 575—90). ~ Narodni muzej ( Prešernova cesta 20). Ust. 1821 kot kranjski Deželni muz. (z. v prostorih Kmetijske družbe), javnosti odprt 4. X. 1831 v pritličju nekd. Licejskega poslopja (cf. Vodnikov trg, supra, 1881 —1918 imen. Deželni muz. Rudol- finum), od 1888 dalje pa v zdajšnji stavbi (zač. zidave 1883, na stropu avle personifikacije Jurija —> Šubica [o, pl, 1885]: Umetnost in Zgodovina, v širših okvirih pa Prirodoslovje in Starinoslovje; na ograji stopnišča 8 muz Veita -+Kdnigerja iz graščine -> Novo Celje [belo poslikan les, o. 1760/70]). Ravnatelji Mantuani (1909—24), -> Mal (1924—45), Kastelic (1945—69) in->- Petru (od 1970 dalje). Pomembna arheol. z. (mdr. slavna —> Vaška situla), numizmatičen kabinet, umetnoobrtna z. (mdr. tudi koptske tkanine) in graf. z. (zlasti grafika baročnega obd., risbe Lovra Janše, bratov Janeza in Jurija Šubica, itd.). — Knjižnica z več kot 100000 knj. (razme¬ roma dobro zastopani arheologija in um. zgod.). L: IS II (15. VIII. 1926, p. 280—81); ELU 3 (1964, p. 355—56 — L!); Branko Reisp, Knjižnica Narod¬ nega muzeja, Ljubljana (Argo, III, št. 1, 1964). — Cf. J. Mal (1921; »1931; 1935). ~ Semeniška ali alumnatska knjižnica {Dolni¬ čar jeva 4), ustanovili so jo operozi, tj. člani -> Academia operosorum 1701 kot javno knjižnico (prvo v Lj !). Od 1725 dalje nameščena v posebni dvorani -> Semenišča (cf. odd. 3) in odtlej velja za škofijsko last. V njej mdr. rkp. J. G. Thal- nitscher (-»• Dolničar)-. Historia cathedralis... (6) druge ustanove ~ Akademija za likovno umetnost (Erjavčeva 23), ust. z odlokom Slov. nar. vlade 27. X. 1945 (prvi rektor Božidar Jakac, do 1963 naslov Ak. upodabljajočih umetnosti). Manjša z. del njenih profesorjev, mdr. Gabrijela Stupice Avtp- ikona (1953). L: Lik. rev. (št. 2, dec. 1961, p. X—XI). ~ Oddelek za umetnostno zgodovino ( Univerza v Lj: Filozofska fak., Aškerčeva 12). V obd. 1920—60 Seminar za um. zgod., novi naslov od 1960, predstojniki Izidor —>• Cankar (1920—36), France Stele (1938—58), Stane —► Mikuž (1958 do 1970), Nace —> Šumi (od 1970 dalje). L: cf. S. Mikuž (1969). — Sekcija za umetnostno zgodovino ( Slovenska ak. znanosti in umetnosti, Novi trg 4, cf. s. V. Kobencljeva hiša [odd. 3]). ~ Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije (Trg revolucije 18). Pred 1. svet. vojno 1913 ust. deželni konservatorat vodil 1913—14 »cksponi' rani praktikant« France -> Stele, po 1. svet- vojni vodji spomen. urada in banska spomen. referenta France Steli (1919—38 & 1944—45) in France -*■ Mesesnel (1938—44), po osvobo¬ ditvi direktorji zavoda Fran ->Šijanec (1945 " 49), Edo Turnher (1949—63), Mica Černigoj (1963—68), Marijan Kolarič (od 1968 dalje). 1217 LJUBLJANA, Zavod — Ločitev voda in zemlje in ustvarjenje rastlin 1218 L: cf. pod zaglavjem Varstvo spomenikov v ZUZ do osvoboditve, odtlej pa periodično publikacijo Varstvo spomenikov in z. »Kult. in naravni spomeniki Slovenije: Zbirka vodnikova. ~ Zavod za ureditev stare Ljubljane ( Karlov¬ ška 1), v 1962 sez. ločni stavbi nad cesto. LJUBOSTINJA, samostan v bližini Trstenika v Srbiji. V c. Uspenja Bogorodice (zač. o. 1388/89) StS-e iz o. 1395/1405: mdr. Ozdravljenje mrtvo- udnega pa donatorski portreti kneza Lazarja, kneginje Milice in njunih sinov, despota Štefana in kneza Vuka. L: V. Durič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); SSS (1966). ljubosumnost (angl. the jealousy, fr. la jalousie, it. la gelosia, nem. die Eifersucht) kot ik. m.: cf. najslavnejšo upodobitev te tčme pri Munchu (infra), sicer pa v ljudski in poljudni umetn. —> B°j za hlače ipd. L: Ernst Guldan, Eifersucht (RDK IV, 44 zv., 1956). *Ljubosumnost, slika (o, pl, 67 X 100 cm, o. J 895, Bergen, Billedgalerie, z. Rasmus Meyer) 'n grafika (lito., 1895) Edvarda -> Muncha ka¬ žeta v ospredju pisatelja St. Przybyszewskega, zadaj pa umetnika z njegovo ženo. ljubosumnost kot krščanski ikonografski motiv Jožefovi očitki Mariji Ljudmila (češ. Ludmila ), kršč. svetnica, žena ^ e š. vojvode Bofivoja in mati sv. —*■ Vaclava', 921 jo je dala snaha Drahomlra zadaviti (zato n J e n atiibut ruta okrog vratu). Up: npr. na —> Votivni sliki Jana Očka iz Vlašima (o. 1370, Praha). L: Rčau m/2 (1958, p. 839). ljudožčrstvo -> Lakota v Samariji Ljudsko štetje v Betlehemu (lgt. Census Qui- r * n ‘‘> angl. The Numbering at Bethlehem, fr. Le Becensement d Bethlčem, nem. Die Volkszahlung ln Bethlehem, srb. Up is Bogorodice i Josifa), ® Van 8- ik. m . (Lk 2, 1—5). Up: mozaik v Kahrie nžamiji v Carigradu (XIV. st.), freska v Kaleniču (1407/13), p. Bruegel star. (d. 1566, Bruxclies — 2| ntski prizor v brabantski vasi). L: Rčau II/2 (1957, p. 217); SSS (1966). Ljudstvo pohodi kraljevega pribočnika, bibl. ik. (4 Kialj 7, 17). Up: npr. Teuflov lesor. v-> D ohtia tino vi Bibliji (1584, I, f. 207). Ljuljka — v- Prilika o dobrem semenu in ljuljki . lob anj a (lat. calva, angl. the skull, fr. le crane, l }' B te schio, nem. der Schddel resp. der Toten- °PJ [mrtvaška glava]), simbol minljivosti (-> 1 leksikon Vanitas) in -> smrti, atribut raznih svetnikov (npr. Alojzij, -> Bruno, -*■ Frančišek As.), zlasti, kadar so predstavljeni kot spokorniki (-> Hiero¬ nim,-*-Magdalena). Lobanja pod Kristusovim križem zaznamuje Kalvarijo (cf. lat. calva) ali pos. Adama v smislu tipološkega razmerja-> Kristus-Adam. Med številnimi avtp. z lobanjo npr. Salv. Rosa (MM), lobanjo na hibtni strani portreta naslikal mdr. Boltraffio ( Ženski portret, morda Costanza Bentivoglio, Chatsworth), pre¬ gled portretov z lobanjami pri Piglerju (cf. lit.). L: Ferguson (1954); Pigler I (1956, p. 446—57), II (1956, p. 576—80, 583—92). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1425), J. Braun (1943, stp 826—27 & 842), R. W. fVallace (1968 — L!). Lochner, Stephan (o. 1400—1451), nem. slikar, nadaljeval občutje —> internacionalnega gotske¬ ga sloga', r. verj. v Meersburgu pri Bodenskem jezeru, 1442—51 dkm. v Kolnu, tam u. verj. za kugo. S (vse les): e. g. Madona z vijolico (verj. o. 1439, Koln, Erzbischofliches Diozesanmus.), *olt. Treh kraljev (» Kolner Dombild«, o. 1440, Koln, katedr.: v sredi Poklon kraljev, levo Sv. Uršula s spremstvom, des. Sv. Gereon s spremlje¬ valci — 2. glava od leve ob Gereonu morda avtp., na zun. strani Oznanjenje), olt. iz Lovrenčeve c. v Kolnu (verj. kmalu po 1440, v sredi Poslednja sodba, Walliaf, na notr. strani kril -> Mučeništva apostolov, Stadel, na zun. strani svetniki, Alte Pin.), Predstavitev v templju (d. 1447, Darm¬ stadt, Hessisches Landesmus.), Madona v rožnem gaju (Rosenhagmadonna, o. 1448, Wallraf). L: Cankar III/2 (1951); R. Wallrath (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. O. H. Forster (1928/29; 1938 [1952]; 1964 — L!), H. Kauffmann (1952), H. Schrade (1923), A. Stange (I Mn 1967). loculus (lat.), običajni, v steno vklesani grob pravokotne oblike v -> katakombah. Ločitev apostolov —> Slovo apostolov Ločitev svetlobe od teme (lat. Divisio lucis a tenebris, it. La separazione della luce dalle tene- bre, nem. Die Trennung von Licht und Finsternis), bibl. ik. m. (1 Mojz 1, 1—5), prvi dan stvarjenja. Up: npr. Bertram iz Mindena (1. prizor na prvič odprtem -*■ Grabovvskem olt., dkč. 1379), minia¬ tura v -> Robanovem horariju (o. 1418/25), Jo- hannes de Kastua ( freska, 1490, Hrastovlje, 1. prizor na oboku srednje ladje), Rafaelova delav¬ nica (freska,-*-Rafaelove loggie [1. prizoi], 1517/19). L: Rčau II/l (1956, p. 68—69). Ločitev voda in zemlje in ustvarjenje rastlin (it. Dio separa la terra dalle acque, nem. Die Tren¬ nung von Wasser und Land, Die Erschaffung der 1219 Lodovico il Moro — Lola de Valence 1220 Pflanzeri), bibl. ik. m. (1 Mojz 1, 9—13), tretji dan stvarjenja. Up: npr. Bertram iz Mindena (4. prizor na prvič odprtem Grabowskem o It. [= ustvarjenje rastlin], dkč. 1379), Jobannes de Kastua ( freska , 1490, Hrastovlje, 2. prizor na oboku srednje ladje), Michelangelo (freska na -> stropu Sikstinske kap.), Rafaelova delavnica (freska -» Rafaelove loggie [2. prizor], 1517/19). L: Reau II/l (1956, p. 69—70). Lodovico il Moro -> Sforza LODŽ, mesto na Poljskem. V Muzeum Naro- dowe so v gal. zastopani s slikami mdr.: M. Bacciarelli (tudi Avtp.), J. P. Norblin de la Gour- daine, A. Orlowski, P. Michatovvski (tudi Avtp.), H. Rodakowski, J. Matejko, J. Brandt, J. Chel- monski, L. Wyczolkowski (tudi Avtp., d. 1896), J. Falat, J. Malczewski, Maurycy Gottlieb, O. Boznanska, S. Wyspianski, J. MehofFer, K. R. W.tkowski (tudi Avtp., d. [1]916), E. Zak, J. Adler, E. Eibisz in Z. Menkes. L: Roman Zrebovvicz: Malarstvvo Polskie w Galerii Muzeum Sztuki w Lodzi (Wa 1957, uv Marian Minich). Loevinson-Lessing, V. F .Levinson-Lessing Loewy (Ldwy), Emanuel (1857—1938), avstr, (ž.) klas. arheolog na Dunaju, pomemben tudi kot teoretik s svojo interpretacijo razvoja grš. umetnosti. B: Inschriften griechischer Bildhauer mit Faksimiles (Lpz 1885); ,Zur Geschichte des Torso von Belvedere' (ZfbK, 1888); Lysipp und seine Stellung in der grie- chischen Plastik (Hmb 1891); ,Di alcune composizioni di Raffaello ispirate a monumenti antichi ‘ (Archivio storico delTarte, 1896); Die Natunviedergabe in der dlteren griechischen Kunst (Rom 1900); ,Typenwande- rung' (Archaologische Jahreshefte, W 1909 & 1911); Die griechische Plastik (4. izd., 2 knj., Lpz 1911— 1924); ,Stein und Erz in der statuarischen Kunst ‘ (KAnz, 1915); ,Apollodor und die Reliefs der Trajans- sdule' (Buličev zb., 1924); ,Die Anfange des Triumph- bogens ‘ (JSW, 1928); Polygnot: Ein Buch von griechi¬ scher Malerei (2 knj., W 1929). L: Wininger 4 (s. v.); UJE (s. v.); EWA XV: Index (1968, p. 330). LOG pri Vipavi: velika božjepotna c. sv. Ma¬ rije, v star. obliki triladijska notr. z emporami (dkč. 1622?), v XIX. st. stranski ladji prež. v kapele, pročelje pa je oblikoval domačin Blaško iz Lokavca o. 1870. Notr.: klasicistični v. olt. je delo Benečana Geraldona (1800), freske pa je 1842—44 izvršil Franc Goldenstein (- >Kurz zum Thurn und Goldenstein). — Cf. s. v. Pilon, Veno (slika iz 1922). L: SteskaS (1927, p. 244, 259, 260); SteleP (1960); Cevc SU (1966). -- Cf. V. Steska (1930), N. Šumi (Arhit. sedemnajstega, 1969, p. 20, tloris p. 18). Loga, Valerian von, nem. um. zgodovinar v Berlinu, 1894—1900 ur. JkPK. B: ,Die Stadteansichten. in Hartman Schedels Welt- chronik' (JkPK, 1888); ,Beitrdge zum Holzschnittv/erk Michel Wolgemuts' (ib., 1895); Francisco de Goya (BI 1903); Goya's seltene Radierungen und Lithographien (BI 1907); Goya: Tauromachie (BI s. a. [po 1907); ,Antonius Mor als Hofmaler Karls V. undPhilipps ll' (JSaK, 1907/09); Ordnung und Katalogisierung einer Kupferstichsammlung (BI 1910); Die spanische Plastik vom XV. bis XVIII. Jahrhundert (BI s. a. [o. 1910], »Gesch. der K. in ihren Meisterwerken«); ,Las Meni- nas: Ein Beitrag zur Ikonographie des Hauses Habs¬ burg' (JSaK, 1910); Velazquez: Des Meisters Gemdlde in 256 Abbildungen (3. izd. W. Genslove knj., Stu-Bl 1914, »KK« 6); ,Grecos Anfang' (JkPK, 1914); Goya: Caprichos (Mn 1922); Die Malerei in Spanien von XIV. bis XVIII. Jahrhundert (BI 1923). lok (lat. arcus, angl. the arch, fr. Vare, it. l'arco, nem. der Bogen). Razločujemo predvsem polkrožni lok (fr. Vare plein-cintre, nem. der Rundbogen) rim., romanske in renesančne umetn., gotski šilasti lok (angl. the pointed arch, fr. Vare brise ali ogive, nem. der Spitzbogen), poznogotski oslovski hrbet (nem. der Eselsriicken) ali hrbti- časti lok, ki je bolj potlačen (angl. the keel arch, nem. der Kitlbogen), angl. poznogotski tudorski lok (angl. the Tudor arch, nem. der Tudorbogen ), poznoromanski trilistni ali deteljičasti lok (fr- Vare trčfle ali trilobe, nem. der Kleeblattbogen), islamski podkvasti lok (angl. the horseshoe arch, fr. Vare en fer d cheval, nem. der Hufeisenbogen), itd. L: Richard Haupt, Der Bogen bei den nordlichen Germanen (RepKvv, 1929); Fritz Viktor Areris (Bogen, RDK II [20. zv., 1942]). — Cf. K. Erdmann (1929), J. Flis (1885, npr. p. 83—84 & 99, t. XIV & XVII). lokostrelec (lat. sagittarius, angl. the archer ali the bowman fr. le sagittaire, it. il saettante, nem. der Bogenschiitze), mdr. eno izmed —> z0 ’ diakalnih znamenj (v slovenščini s splošnim ime¬ nom -> strelec). Po ž. izročilu je bil učitelj vseh lokostrelcev -> Izmael (1 Mojz 21, 20: rastel /e. prebiva! v puščavi in postal lokostrelec). Cf. s. v - Herakles (pos. —> Herakles, Deianeira in ^ en ' taver Nessos)\ Hiron; Slepi Lameh; etc.). L: Bengt Ingmar Kilstrom (LCI I, 1968, stp 31? — L!). — Cf. E. H. Kantorowicz (1960), M. SchapdO (1963). lokulus -> loculus *Lola de Valence, Manetova slavna podoba španske plesalke (o, pl, 123 X 92 cm, 1861/62, Louvre [Jeu de Paume]). Baudelaire je sliki P°' svetil štiri nič manj znamenite stihe: Entre tant de beautes que partout on peut vod Je comprends bien, amis, que le desir balattce, 1221 Lomazzo, Giovanni Paolo — LONDON, Britanski muzej 1222 Mais on voit scintiller dans Lola de Valence Le charrne inattendu d'un bijou rose et noir. (Pač razumem, prijatelji, da poželjenje okleva med tolikimi lepotami, ki jih lahko povsod uzre¬ mo, toda v Loli iz Valencie vidimo, kako se bliska nepričakovani čar rožnatega in črnega dragulja.) L: »CA« 14 (1967, kat. št. 48). — Cf. G. Bazin (1958), £. Zola (1867 [1879 itd.]). Lomazzo, Giovanni Paolo ali Giampaolo (1538 do 1600), it. slikar in pisec o lik. umetn. R. in u. (61) v Milanu, učenec Guadenzia Ferrarija, od 33. leta dalje bolj in bolj izgubljal vid, zato od °- 1571 dalje nehal slikati in pripravljal svoje traktate. Trattato deli'ar te detla pittura, scultura e d architettura diviso in set te libri (Mi 1584) po¬ vzema tako rekoč vso teorijo it. poznega manie- rizma in mdr. zavzema načelo kačastega lika (“*■ figura serpentinata), ki ga izvaja iz Michel- angelovih teženj. Idea del Tempio della Pittura (Mi 1590) je v prepletu sholastičnih in astrolo¬ ških predstav umetelno zasnovana na povsod pričujočem čarovnem številu 7: »svetišče slikar¬ stva« nosi 7 stebrov, tj. 7 slikarjev (Michelangelo, Gaudenzio Ferrari, Polidoro da Caravaggio, Leonardo da Vinci, Rafael, Mantegna in Tizian), ki ustrezajo —> sedmini planetom in celo 7 kovi¬ nam (npr. Michelangelo Saturnu, Rafael Veneri 'n Leonardo Soncu) in 7 elementom slikarstva (proporcioniranost, gibanje, barva, svetloba, per¬ spektiva, kompozicija, forma), od katerih je npr. P f i formi spet treba razločevati: 1. forma con- templante, 2. significante, 3. visibile, 4. immagina- bile, 5. Jabricativa, 6. spiiituale, in 7. accidentale. L: SchlosserL (1964 — L!); EWA XIV (1967, stp 290—91 & 303—04). — Cf. G. M. Ackerman (1967 ~ L!), A. Blunt (1940 [1962]), R. Klein (1959; 1966), R ' W. L ee (1940 [1967]). Lombardo, Pietro, s pr. im. Pietro Solari (o. 1435/38—1515), it. kipar in arh., oče kiparjev Tullia (infra) in Antonia Lombarda (o. 1558— 1516). P; nagrob. doza Pietra Moceniga (u. 1476, s sinovoma dkč. 1481, Benetke, Ss. Giovanni e Paolo). A: načrt za beneško c. Sta Maria dei Miracoli (sez. sinova in drugi sodel. 1481—89) 'n spodnji del pročelja Scuola Grande di S. Marco (s Tulliom 1488—90). L: A. Moschetti (ThB XXIII, s. v.). — Cf. G. manacher (1955), L. Planiscig (Venezianische 1921; 3'), F. Zava Boccazzi (Mi s. a., »MdS«73). Lombardo, Tullio (o. 1455—1532), it. kipar, Sln Pietra (supra). P: npr. nagrob. doža Andree ^ e ndramina za chiesa dei Servi (1492—95, zdaj okrnjen v beneški c. Ss. Giovanni e Paolo, Adam pa v MM), Bakhos in Ariadna (marm. relief, Ksthist. Mus.), Skopuhovo srce (marm. relief, d. 1525, Padova, c. il Santo), nagrob. Guidarella Guidarellija (o. 1525, Ravena, Mus. Civico, prej v tamk. c. S. Francesco). L: A. Moschetti (ThB XXIII, 1929, s. v.). — Cf. G. Delogu (1956), G. Mariacher (1954), L. Planiscig (Venezianische 1921; 1937), Ch. Seymour, Jr. (Harm 1966), F. Zava Boccazzi (s. a., »MdS« 73). LONDON, v rim. dobi Londinium, prestolnica Vel. Britanije, zlasti s svojimi muz. in z. eno izmed največjih svet. um. središč, v XX. st. po¬ sebno pomembno tudi s svojim um. trgom (avk¬ cije pri Sotheby's itd.). Sestavljajo ga City (ozem¬ lje rim. in srednjev. mesta) kot poslovni del z bankami in drugimi poslovnimi stavbami, Westminster kot vladno središče in 27 t. i. bo- roughs, od katerih ima vsak zelo poseben ka¬ rakter, med njimi s pomembnimi um. spomeniki in z. npr. Chelsea, Greemvich, Holborn, Kensing- ton, Lambeth in St. Marylebone. L: EWA VI (1962, stp 746—58 — L!); G. S. fVhittet: London (NY 1967, »Art Centres of the World«). — Cf. N. Pevsner (The Buildings VI & XII, 1952 & 1957), J. Summerson (1945), itd. — *katedrala sv. Pavla (St. PauPs Cathedral), klasicistična stavba z mogočno kupolo nad kri¬ žiščem in mnogimi baročno razgibanimi na¬ sprotji, sez. 1675—1710 (arh. Christopher Wren). L: Pevsner (1966); »US« 10 (1969, f p. 85). — Cf. R. Furncau* Jordan (1969). ~ Westminstrska opatija (1 Vestminster Abbey), c., v kateri kronajo angl. kralje in pokopujejo slavne Angleže: kor iz 1245—58 (pomemben primer — decorated style), mdr. nagrob. Henrika III. in kraljice Eleonore (1271—73) in nagrob. Edvarda III. (u. 1377) z bakrenimi liki »žaloval- cev« v nišah, L.-F. Roubiliacova nagrob. vojvode ArgylIškega (1748) in zakoncev Nightingale (1761). Na vzh. koncu triladijska *kapela Henrika VIL (Chapel of Henry VII, 1503—o. 1512) v -> per- pendicular style s slavnim pahljačastim obokom; v njej bron. nagrob. Henrika VII. in njegove žene (Pietro Torrigiani 1512—18). L: EWA VI (1962, stp 751—52); Pevsner (1966); »US« 8 (1968, f p. 47), 9 (1969, f p. 252—53); »MdS« 105 (barvna f 5—6), 107 (barvni f 14). — Cf. R. Branner (1964). — Bank of England, sez. Sir John Soane 1788 do 1825 (pozn. precčj prež.). L: Pevsner (1966). — Cf. A. M. Vogt (1971). ~ Britanski muzej ( The British Museum, cf. odd. muzeji, infra), neoklasicistična stavba, sez. 1223 LONDON, Parlament — LONDON, Kemvood House 1224 1823—47 (arh. Robert Smirke ): pomembno * pro¬ čelje z mogočnim jonskim stebriščem. L: Pevsner (1966). — Cf. R. Fumeaux Jordan (1969). ~ ^Parlament {Houses of Parliament), raz- sežna neogotska palača, ki sojo po 1836 spre¬ jetem načrtu sezidali 1840—65 (arh. Charles Barry in kot sodel. A. W. N. Pugin). L: EWA X (1965, t. 291); Pevsner (1966); »PKG« 11 (1966, t. 381). — Cf. R. Furneaux Jordan (1969). — Royal Festival Hall {South Bank of Thames at fVaterloo Bridge Road, S. E. 1), koncertna dvorana za 3000 poslušalcev, sez. 1951 kot edino stalno poslopje za Festival of Britain (aih. Ro¬ bert H. Matthevv & J. L. Martin), znana po svoji odlični akustičnosti. L: cf. G. E. K. Smith (1961). muzeji ~ Britanski muzej, The British Museum {Bloomsbury, W. C. J), eden izmed največjih um. muz. na svetu, se razvil iz knjižnice (ust. 1753, cf. infra), v pozn. večkrat dopolnjenem lastnem poslopju (osrednjo stavbo sez. R. Smirke, cf. supra, odd. palače). Bogate zbirke egipt. in asir¬ ske umetn. (npr. Umirajoča levinja , relief iz o. 650 pred), grš. umetn. (- ->Elgin Marbles, t. i. Mausolus z mavzoleja v Halikarnasu [359/51 pred], Demetra iz Knidosa [o. 340/30 pred], itd., slavna z. grš. vaz Williama Hamiltona), islamske, srednjeazijske, ind., kit. in jap. umetn. Iz evr. prazg. in zgodnjesrednjev. umetn. npr. slavnostni keltski *ščit (bron in vložki rdečega emajla), ki so ga našli v Temzi pri londonskem predmestju Battersea, bron. ročno *ogledalo iz Desborougha, najstar. znano * Križanje (slonokoščen relief, o. 425), najdbe iz -+Sutton Hooja (VII. st.) in za Lotarja I. ali II. nastali ->Lotarjev kristal (IX. st.). Izredno bogata z. novcev in medalj, risb in graf. listov. L: E. Edvvards: Lives of the Founders of the British Museum (L 1870); EWA X (1965, stp 388—89); »M« 2 (1967 — L!; slov. prev. [Majda Ažman-Bizovičar]: Britanski muzej, Lj 1971); »US« 1 (1969, f p. 139, 211, 221—22, 224), 3 (1969 — prim. kazalo!), 6 (1970, f. p. 45^17), etc. — Cf. O. M. Dalton (1901; 1909; 1915; 1921; 1924), G. Grigson 1957). ~ British Museum Library {Bloomsbury, Great Russell Street, W. C. 1 [cf. supra; Britanski muz.]). Poleg graf. z. posebno bogat rkp. odd. {Depart¬ ment of Manuscripts). Med IR npr. *Cottonova Biblija ali Geneza (21 delno ohranjenih miniatur, V. st., Ms. Otho B. VI), *Book of Lindisfarne (o. 700, Ms. Cotton Nero D. IV), Harltyev evangeliar (790-a leta, Ms. Harley 2788), t. i. Avguštinov psalter (2. pol. VIII. st., Ms. Cotton Vespasian A. I), Biblija iz Moutier-Grandvala (834/43, Ms. Add. 10546), Privilegij New Minstra (d. 966, Ms. Cotton Vespasian A. VIII), Aethel- vvoldov benedikcional (975/80, Ms. Add. 49598), Arundelov psalter (o. 1060, Ms. Arundel 60), Biblija iz Stavelota (1093/97, Mss. Add. 28106— 07), Psalter kraljice Melissende ali Melissande (2. pol. XII. st., Ms. Egerton 1139), * Biblija iz Flo- reffa (o. 1160, Mss. Add. 17737—38), Holkham Bible (zač. XIV. st., Ms. Add. 47682), Psalter Roberta de Lisle (1. pol. XIV. st., Ms. Arundel 83), Psalter kraljice Mary (1. pol. XIV. st., Ms. Royal 2. B. VII), Luttrellov psalter (o. 1340, Ms. Add. 42130), *Bedfordov horarij (1423/30, Ms. Add. 18850), Horarij Sforza (o. 1490, MS. Add. 34294). L: Diringer Book (1958 [1967]); »M« 2 (1967; tudi slov. prev. [cf. supra: Britanski muz.]). — Cf. P- D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969), L. Reau (Melun 1946). ~ Courtauld Institute Gallcries ( Woburn Squa- re, W. C. 1), po obsegu majhna, po kakovosti zelo pomembna z. Courtauldovega inst. london¬ ske univ., odprta od 1958 dalje. Direktor Anth. ->Blunt. S: npr. med Italijani Ant. Vivarini {Rojstvo sv. Avguština, les, sreda XV. st.) in Albertinelli {Ustvarjenje Adama in Eve in Izvirni greh, les), med Nemci Cranach star. {Izvirni greh, les, d. 1526), med Španci Goya, med Angleži P. Lelly in Gainsborough, med po¬ sebno dobro zastopanimi fr. impresionisti in postimpresionisti Ed. Manet {skica za Zajtrk na travi, 98,5 X 115 cm, 1862/63; *Un Bar aux Folies Bergere, 1881 in d. 1882), Cezanne (npr. Mont Sainte-Victoire, o. 1885; Lac d'Annecy, Renoir {*La Loge, d. 1874), van Gogh (Avtp. z obvezanim ušesom, 1. varianta, v Arlesu 1889), Seurat {Le Chahut, študija, 1889), Toulouse- Lautrec {Jane Avril na vratih Moulin-Rougea na¬ tika rokavice, karton, o & pastel; Chambre se- paree, 1899). L: Anth. Blunt (Apollo, apr. 1965, & BM, marec 1967); Giinther Passavant (Kchr, okt. 1967). ~ Jevvish Museuin ( Woburn House, Upp er IVoburn Pl., W. C. 1). Direktor A. —*■ Rubens. Zbirka ž. cerkv. umetn. in teološka knjižnica (več kot 6000 knj.). — Kemvood House: The Iveagh Bec/uest {Ken- wood, Hampstead, N. IV. 3): hišo je v zdajšnjo obliko prež. Robert Adam od 1764 dalje (o njegovi umetn. najbolj nazorno priča *knjižnica, t. i. Adam Room iz 1767—68). Pohištvo iz XVIII- 1225 LONDON, National Gallery 1226 st. in majhna, toda odlična z. slik: mdr. zasto¬ pani Frans Hals, Rembrandt (*Avtp. pred svet¬ lim ozadjem, o. 1660), Aelbert Cuyp in Vermeer {Dama, ki igra na kitaro, o. 1667), Reynolds, Gainsborough in Th. Lavvrence. L: BM (jul. 1980); »The Iveagh Bequest, Kenwood: Catalogue of the Paintings (1953); EWA X (1965, t. 271); Pevsner (1966). — Cf. R. Furneaux Jordan (1969). ~ National Gallery {Trafalgar Square, W. C. 2), ust. 1824, jedro v z. Juliusa Angersteina, do 1838 v njegovi hiši na Pall Mali, odtlej v sedanji klasicistični stavbi, ki jo je 1833—38 sez. arhi¬ tekt W. Wilkins. Direktorji: Charles Lock East- lake (1855—65), VVilliam Boxall (1865—74), Frederick William Burton (1874—94), E. J. Poyn- ter , -» Holmes in -*> Hendy, zdaj pa -*■ Davies. Pomembna z. evr. slikarstva XIII.—XIX. st. Mdr. zastopani med Italijani Duccio (Spre- menjenje na gori s predele sienske Maesta, 1308/ 11), Masolino {Hieronim in Janez Krst., 1426/30), Sassetta (7 prizorov iz legende Frančiška Asi¬ škega), Pisanello {Madona z Antonom Puščavni- kom in Jurijem', Videnje sv. Evstahija), Paolo Uccello {Niccold da Tolentino v bitki pri San Romanu-, Jurij in zmaj)', Masaccio {Madona z a, igeli), Filippo Lippi {Oznanjenje iz Pal. Medici- Riccardi v Florenci), Piero della Francesca (Roj- s >vo i n Krst v Jordanu, o. 1445/50), Baldovinetti {Profitni portret dame v rumenem), Antonello da Messina {Moški portret [avtp.?]; Hieronim v sv °ji »celici«), Matteo di Giovanni {Boštjan), Cosme Tura {Madona na prestolu z angeli), Giov. Bellini (npr. Dož Leonardo Loredan, o. 1501), A. Mantegna (npr. Oljska gora, verj. o. 1450/55), C. Crivelli (npr. »The Demidoff Altarpiece«, d. '476, in Oznanjenje, d. 1486), Ant. Pollaiuolo (A iučeništvo 5 v. Boštjana, 1475), Botticelli {Mars in Venera, o. 1475; * Rojstvo, d. 1500), Leonardo da Vinci {*karton Ane Samotretje in z Ambr. de Predis dkč. ponovitev *Madone v votlini), Piero di Cosimo {»Smrt Prokride « in Boj ken¬ tavrov in lapitov), Lotto (npr. Agostino in Niccold dolla Torre, d. 1515), Rafael (npr. Vitezov sen; Madonna Ansidei, 1505/06; Katarina Aleksandrij- slca , o. 1507/08), Andrea del Sarto {Moški por¬ tret [»Portret kiparja « — v rokah knj. ali kamn. Mada ?], o. 1524), Tizian (Portret moža v modrem t »Ariosto«, avtp.j], o. 1510; Noti me tangere, o. 'M 4 ; Bakhos in Ariadna, 1523), Correggio (Ve- nera, Merkur in Amor, o. 1525), Moietto ( Celo- Post. portret plemiča, d. 1526), Bronzino (*A!e- Sorija Luksurije, o. 1542/45), J. Tintoretto (Na¬ stanek Mlečne ceste), Paolo Veronese, Caravaggio {Kristus vEmavsu, verj. o. 1598), Canaletto (npr. Kamnosekovo dvorišče v Benetkah [Čampo S. Vitale in Sta Maria della Carita], verj. 1726/30, gotovo pred 1744), Fr. Guardi (npr. Punta della Dogana s c. Sta Maria della Salute, o. 1770, in kot pendant Doževapalača in molo); med Fran¬ cozi fr. slikarju atr. *Wiltonski diptih (o. 1395), Poussin (Kefalos in Aurora, o. 1630; Bakandl pred Panovo hermo, o. 1640), Claude Lorrain (Kefalos in Prokris se spravita, d. 1645), Ph. de Champaigne (npr. Trikratni portret kard. Riche¬ lieuja, o. 1640), Watteau, Chardin, Ingres (Rug- giero reši Angelico, o. 1839; M me Moitessier, d. 1856), Corot (npr. Jezdec v gozdu [Gospod Pivot], o. 1850/55), Delacroix (Baron Schwiter, 1826/27), Courbet, C. Pissarro (Pogled na Louveciennes, o. 1870), E. Manet (Koncert v tuilerijskem parku [z avtp.], d. 1862; Eva Gonzales, d. 1870), Renoir (Dežniki [Les Parapluies], o. 1884); med starimi Nizozemci npr. Robert Campin (Madona pred zaslonom [spletenim iz vrbovih šib]), Jan van Eyck (» Tymotheos «, d. 1432; Mož z rdečim tur¬ banom [Avtp.l ], d. 1433; *Arnolfinijeva poroka, d. 1434), Rogier van der Weyden (npr. Pieta s svetnikoma in donatorjem), Dirk Bouts (npr. Moški portret, d. 1462), Memling (Janez Krst. in Lovrenc), Bosch (Kronanje s trnjem), Gossaert (npr. Poklon kraljev), P. Bruegel star. (Poklon kraljev); med Holandci Frans Hals, Terbrug- ghen, Rembrandt (npr. Avtp. za balustrado, d. 1640; Kristus in prešuštnica, d. 1644; Žena [ki brodi] v vodi, d. 1655; Star. žid z baretko, o. 1657; Friderik Rihel na konju, d. 1663; Avtp., o. 1663), G. Terborch (Potrditev mirovne pogodbe v Miinstru 15. maja 1648 [z avtp.], d. 1648), Aelbert Cuyp, C. Fabritius, Steen, Jacob van Ruisdael, P. de Hooch, Vermeer (Dama, ki stoji ob spinetu, o. 1670; Dama, ki sedi ob spine tu, po 1670), Hobbema (Drevored pri Middelharnisu, d. 1689); med Flamci Rubens (npr. »Le Cha- peau de Paille « in Jesenska pokrajina z gradom Steenom), van Dyck (Cornelius van der Geest); med Španci El Greco (Jezus očisti tempelj), Velazquez (npr. Venerina toaleta [»The Rokeby Venus«]), Murillo (npr. Avtp., o. 1665), Goya (npr. Dr. Peral, o. 1795 Dona lsabel Cobos de Por cel, 1806); med Nemci Durer (Portret očeta, replika, d. 1497), Baldung (Moški portret, d. 1514), Holbein ml. (*»Poslanika«, d. 1533; Kri¬ stina Danska , d. 1538); med Angleži Hogarth (npr. Avtp. s psom Trumpom, d. 1745), Reynolds (npr. Lord Heathfield, gibraltarski guverner, 1787), Gainsborough (npr. Jutranji sprehod [The Morning Walk], 1785), Raeburn, Th. Lavvrence (Kraljica Charlotte, verj. 1790), Turner (Dido zida Kartagino, d. 1815; »Fighting Temeraire«, 1838/39; Snežni vihar, 1842), Constable (npr. Voz za seno [The Hay-Waiti\, d. 1821). 1227 LONDON, National Portrait Gallery — LONDON, Victoria and Albert Museum 1228 L: cf. M. Davies (1945; 1946; 1946; 1951), Ph. Hendy (1960), Ch. J. Holmes (1924), M. Levey (1949; 1956), N. Maclaren (1952). — National Portrait Gallery (St. Martin's Plače, W. C. 2), ust. 1856. Direktorji (Sir) George Scharf (1857—95), Sir Lionel Henry Cust (1895 do 1909), Sir Charles John Holmes (1909 — 16), James Donald Milner (1916—27), Sir Henry Mendelssohn Hake (1927—51), David Piper. S: mdr. zastopani M. J. van Mierevelt, G. Hont- horst, R. Walker (tudi Avtp.), Lely (tudi Avtp.), Kneller (npr. Avtp., 1685; Sir Christopher Wren, 1711; med portreti t. i. »Kit Cat Club» pa Sir John Vanbrugh), M. Dahi (Avtp., 1691), Largil- liere (Princ James in njegova sestra, 1695), J. Richardson, B. Denner (G. F. Handel ), J. High- more, W. Hogarth (tudi Avtp.), F. Hayman (tudi Avtp.), P. G. Batoni, Allan Ramsay (tudi Avtp.), N. Hone (npr. Sir John Fielding, 1762; Avtp.), Reynolds (tudi Avtp., o. 1753), Th. Gainsbor- ough, J. Wright of Derbie (tudi Avtp.), Romney (tudi Avtp., 1782), Zoffany (npr. Avtp., 1761; Thomas Gainsborough), A. Kauffmann (tudi Avtp.), J. Northcote (Avtp., 1784), G. Stuart, Raeburn, Opie (tudi Avtp., 1785), Th. Lawrence, J. Constable (Avtp., akvarel), D. Wilkie (tudi Avtp.), Ary Scheffer (Charles Dickens), Bonington (Avtp., akvarel), Landseer, Winterhalter, G. F. VVatts (npr. Sir John Everett Millais, 1871; Avtp.), Rossetti (Avtp., risba 1847; Ford Madox Brovvn, risba 1852), Millais, Herkomet (npr. John Rtiskin), Sargent, S. J. Solomon (tudi Avtp., perorisba), Sickert (npr. Ph. W. Steer ; Avtp.), Steer (IV. R. Sickert), J.-E. Blanche (A. V. Beaidsle), 1895; James Joyce, 1935), W. Rothenstein, Orpen itn. P: zastopana mdr. L. F. Roubiliac (npr. IVilliam Hogarth in G. F. Handel), David d’Angers. L: Catalogue of the National Portrait Gallery: 1856—1947 (L 1949); British Historical Portraits; A Selcction from the National Portrait Gallery with Biographical Notes (C: UP 1957); David Piper: Cata¬ logue of the seventeenth-century portraits in the National Portrait Gallery: 1625—1714 (C: UP). — Cf. L. Cust (I—II 1901—1902). ~ Sir John Soane’s Museum (13 Lincoln's Inn Fields, lV. C. 2) v hiši, ki si jo je 1812 — 13 sez. arh. Sir John Soane (1752 — 1837). Ohranjena tudi stara notr. oprema, pos. knjižnica. S; med Angleži zastopani Hogarth (vrsti *Rake's Pro- gress in Election), Th. Lawrence in Turner, sicer pa tudi Watteau in Canaletto. Pomembna z. risb (zlasti arhitekturnih). L: Pevsner (1966); »CA« 15 (1967, kat. št. 72&176). ~ Society of Antiquaries. Biblioteka hrani znani -> Psalter Roberta de Lindsey (o. 1220/21). ~ Tate Gallerj’ (Millbank, S. W. J), pomemb¬ na z. angl. umetn. (tudi star.) in umetn. XIX.— XX. st. sploh. Prvi mecen pozn. muz. je bil kipar Sir Francis Chantrey, ki je 1841 svoje pre¬ moženje zapustil Royal Ac., najpomembnejši pozn. mecen (Sir) Henry Tate. Muz. prvič odprt (v isti stavbi) 1897. Prejšnji direktor Sir John Rothenstein, zdajšnji Norman R. Reki. S: med Angleži zastopani npr. W. Dobson, P. Lely, W. Hogarth (npr. Grahamovi otroci, 1742; Ca- laiska vrata, 1748), R. Wilson, J. Reynolds (npr. Doba nedolžnosti), Th. Gainsborough, Th. Law- rence, W. Blake, J. M. W. Turner (mdr. Avtp., o. 1798), J. Constable (npr. Obrežje pri Brighto- nu z mostom v ozadju, 1824/27), W. P. Frith (Na dan derbija, 1856—58), W. H. Hunt (Claudio in Isabella, d. 1850), D. G. Rossetti (Oznanjenje, 1850; Beata Beatrix, o. 1863), J. E. Millais (Jezus v hiši svojih staršev, 1850; Ophelia, 1852), VVhistler (Deklica v belem [Simfonija v belem št. 2], 1864), Sargent (Vernon Lee, 1881; portreti družine Asherja VVertheimerja, itd.), S. Spencer (Avtp., 1913), B. Nicholson, G. Suthcrland (npr. Somer- set Maugham, 1949), V. Pasmore, F. Bacon, L. Freud (Avtp., temp. & meš. tehn. 1946; Francis Bacon, baker, 1952); med drugimi npr. C. Pis- sarro (Avtp., d. 1903), Degas, Cezanne, (Skalnata pokrajina pri Aixu [Paysage rocheux], o. 1885/ 87), Renoir (Premiere sortie, 1875/76), Gauguin, van Gogh (Gauguinov stol, december 1888), E. Munch (Bolni otrok, 1906/07), Toulouse-Lautrec, H. Matisse (Andre Derain, 1905), A. Derain (Henri Matisse, 1905), Picasso, Utrillo, J. Gris, Chagall (Ležeči pesnik, karton, d. 1915), M. Ernst (Les hommes n'en sauront rien, 1923), M. Rothko, F. Gruber, B. Buffet, itd. — P: mdr. zastopani Rodin, Renoir, Maillol, J. Epstein, Picasso, I. Meštrovič, A. Pevsner, J. Lipchitz, M. Marini (Kovinska plastika št. 14, železni žeblji, 1960). L: A Guide to The Tate Gallery: An introduction to British and Modern Foreign Art (rev. & ilustr. izd., L 1959); Ronald Ailey: The foreign paintings, drawings and sculpture (L 1959, »Tate Gali. Cata- logues«), — Cf. J. Rothenstein (1962 [1963]). ~ Victoria and Albert Museum (Cromweil Rd-< S. W. 7) je predvsem ena izmed najbolj bogatih z. umetnoobrtnih izdelkov iz malone vseh obd. in dežel. Odprt 1852 kot Mus. of Manufactures, imen. pozn. Art Mus., Mus. of Ornamental Art in po preselitvi v South Kensington, kjer je Še zdaj, South Kensington Mus. Zdajšnje ime od 1899, samo umetn. pa posv. šele od 1909, ko so se od njega ločile tehnično-znanstv. z. S področja slikarstva zlasti *Rafaelovi kartoni za stenske preproge v Sikstinski kapeli (1515), z. Consta- 1229 LONDON, VVallace Collection — Longinus 1230 blovih del, portretne miniature, akvareli angl. umetnikov in v. graf. z. Med slonokoščenimi reliefi hrbtni del platnic -> Evangeliarja iz Lorscha (zač. IX. st.) in skrinjica iz Verolija (X. st.), med zlatarskimi izdelki kupolasti relikviarij iz Hocheltena (o. 1170/80) in -> Gloucestrski svečnik (o. 1110), bogata z. keramike. — Izredno bogata umzg. knjižnica ( The Nat. Art Libr.) obsega pribl. 300000 knj., brošur in časopisov. L: EWA m (1960, t. 140—42, 149—52, 155, 159, 162—63), VI (1962, t. 239-40, 252, 261, 272—75, 419, 448), IX (1964, t. 164—65, 519), XII (t. 281, 465, 468, 547—58). — Cf. J. Pope-Hennessy (*1964). ~ VVallace Collection ( Manchester Square, Hertford House). Pomembna z. slik, notr. opre¬ me, itd., zlasti dobro zastopano fr. XVIII. st. S: med Francozi npr. zastopani VVatteau, J.- M. Nattier ( Mile de Clermont v kopeli, d. 1733), F- Lemoyne ( Perzej in Andromeda, d. 1723; Čas razkriva resnico, d. 1737, zadnje delo), N. Lan- cr et, Pater, F. Boucher (npr. M me. de Pompa- d °ur, d. 1759), J.-B. Greuze, Fragonard (npr. znana * Gugalnica, 1767; Spomin', Učiteljica, o. ^83; La Fontaine d'amour, 1785), Vigče-Lebrun, H. Vernet, Delacroix ( Obglavljenje doža Marina Faliera, 1826), E. Meissonier; med Italijani Tizian ( Perzej in Andromeda ) in F. Guardi; med Holandci F. Hals ( *The Laughing Cavalier, d. 1624), Rembrandt (npr. Jan Pellicorne in njegov s ‘ n Caspar in kot pendant Susanna van Collen ‘ n njena hči Eva Susanna, oboje o. 1635/37; Av, P; o. 1640, Titus van Rijn, o. 1657), B. van der Helst ( Družinski portret, d. 1654), P. Potter, ltd -: med Flamci Rubens ( Pokrajina z mavrico) in A. van Dyck; med Angleži Reynolds (npr. Nelly 0'Brien, 1760/62), Gainsborough ( Mrs. » Perdita « Robinson, 1781/82), Th. Lavvrence in Bonington (najboljša z. njegovih del). L: VVallace Collection Catalogues: Picture and Urawings(15. izd., L 1928). zasebne zbirke ~ Count Antoine Seilern. S: mdr. zastopani Robert Campin (triptih s Polaganjem v grob, evo Donator, des. Vstajenje), P. Bruegel star. (Beg v Egipt, d. 1563; Kristus in prešuštnica, Srisaille, d. 1565; Pokrajina s puščavnikom, d. 1568), D. Fetti (Moški portret, d. 1612; Vrnitev ‘zgubljenega sina in Prilika o dobrem semenu in jnljki) in Giambatt. Tiepolo (Stigmatizacija Frančiška As.). P F: A. Seilern: Paintings and Dravvings at 56 Princes J7 a *e London SW 7, 2: Continental Schools other an Flemish and Italian (2 knj., L 1961). ~ Francis Stonor: npr. Agostina Carraccija Av, P. s portretom brata Annibala (o. 1600). L: cf. Luc Menaše (Lj 1962, p. 322, op. 509), T. Mullaiy (BM, 1951). ~ R. D. G. Winn: mdr. A. Kauffmannove znani avtp. Angelica okleva med Glasbo in Slikar¬ stvom (o. 1765 — cf. s. v. Herakles na razpotju). L: AN (jan. 1971, repr. p. 26). — Cf. Luc Menaše (Lj 1962, p. 244). Longhi, Alessandro (1733—1813), it. beneški slikar, sin Pietra Longhija (infra), poitretist. L: L. Vertova (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). Longhi, Pietro, s pr. im. Pietro Falca (1702— 1785), it. beneški slikar, mojster žanrskih sličic iz sočasnega beneškega življenja. L: Francesco Valcanover (EWA IX, 1964, s. v. — L!); L. Vertova (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. V. Moschini (1956), T. Pignatti (1968). Longhi, Roberto (1890 — 1970), it. um. zgodo¬ vinar, raziskoval zlasti severnoit. slikarstvo XIV. do XVII. st. Prof. na univ. v Florenci, ur. rev. Proporzioni. Tudi zas. z. slik. B: ,Orazio Borgianni'F (Arte, 1914); ,GentiIeschi, padre e figlia'+ ( ib., 1916); Piero delta Francesca (R 1927; 2. izd. Mi 1946); Officina ferrarese (R 1934; rev. izd. F 1956); ,Momenti delta pittura bolognese (L’Archiginnasio, 1935); Carlo Carra (Mi 1937; 2. izd. ib. 1945); ,Arte italiana e arte tedesca' (Romanita e Germanismo, F 1941); ,Ultimi studi sul Caravaggio e la sua cerchia' (Prop, 1943); Viatico per cinque secoli di pittura veneziana (F 1946); ,Giudizio sul Duecento' (Prop, 1948); (izd.) Most ra di pittura bolognese de! secolo XIV (Bol 1950 [rk]); ,La mostra del Trecento a Bologna' (Par, 1950); ,Un momento importante per ta storia delta natura mor ta' (ib.); (& sodel.) Mostra del Caravaggio e dei Caravaggeschi (Mi 1951 [rk]); ,11 Caravaggio e la sua cerchia a Mi¬ lano' (Par, 1951); ,Alcunipezzi rari nell''antologia detla critica caravaggesca' (ib.); ,11 Caravaggio e i suoi di- pinti a S. Luigi dei Francesi' (ib.); ,Antologia della critica caravaggesca' (ib.); // Caravaggio (Mi 1952); (& R. Cipriani & G. Testori) I pittori delta realtd in Lombardia (Mi 1953 [rk]); ,Dal Moroni al Ceruti' (Par, 1953); Giovanni Serodine (F 1954); ,Codazzi e Vinvenzione della veduta realistka' (Par, 1955); , Per- corso di Raffaello giovine' (ib.); II Caravaggio (Mi 1957); ,Un opera estrema de! Caravaggio' (Par, 1959); ,Un originale del Caravaggio a Rouen e ilproblema detle copie caravaggesche' (ib., 1960); pon. izb.: Scritti giovanili: 1912—1922 (F 1961); , Studi polacchi sulla pittura italiana' (ib., 1964). L: DULC. — Zbornik; Studi di storia delTarte; Raccolta di saggi dedicati a Roberto Longhi in occa- sione del suo settantesimo compleanno (F 1962 [= AAM, 1961]). Longinus (grš. Longinos), iz 2 evang. oseb združena osebnost, hkrati vojak, ki je mrtvemu Kristusu s sulico (grš. longke !) prebodel stran, da sta iz nje pritekla kri in voda, in stotnik, ki se je spreobrnil, rekoč: Resnično, ta je bil božji Sin (lat. Vere filius Dei er at iste)', kršč. svetnik 1231 longitudinalni prostor — Lorenzetti, Pietro 1232 (15. HI., v grš. koledarju 16. X.). Up (-> Coup de lance, ->Križanje ): npr. G. L. Bernini (marm. soha v niši v. slopa pod kupolo Petrove c. v Rimu, dkč. 1638 — v niši nad njo »sveta sulica«). L: Rčau II/2 (1957, p. 496—97), III/2 (1958, p. 812—15); Keller (1968, p. 335—36). longitudinalni prostor, vzdolžni prostor, ki zaznamuje t. i. longitudinalno arhitekturo (nem. der Langbau), kot je npr. v kršč. kultnem stav¬ barstvu -> bazilika. Longos (II./III. pred) ->■ Dafnis in Kloe Loos, Adolf (1870—1933), avstr, arh., r. v Brnu, u. (62) na Dunaju. V letih 1893—96 je živel v ZDA, tam je nanj globoko vplivala —> chicaška arhitekturna šola. Poz n. je svoje k funkcionalizmu težeče misli formuliral v znanem spisu Ornament und Verbrechen (1908, tudi hrv. prev.). A: npr. Steinerjeva hiša na Dunaju (1910). L: Franz Cliick: Adolf Loos (P 1931); Robert L. Delevoy (Hatje, 1963, s. v.); Marjan Mušič (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. L. Miinz (1956). Lopez-Rey, Jose (1905—_), šp.-amer. (šp.) um. zgodovinar. R. v Madridu, štud. na univ. v Madridu, Florenci in na Dunaju, prom. 1935 (Madrid). V Španiji do 1939, od 1953 dalje Assoc. Prof. na New York Univ. (Jnst. of Fine Arts). B: Antonio del Pollaiuolo y el fin del » Quattrocento« (M 1935); Realismo e impressionismo en las artes figu- ratives espanolas del siglo XIX (Bar 1937); ,Goya: Contribution to the Artist's Life and Worid around him‘ (GBA, 1945 — cf. Goya y el mundo a su alrededor , Buenos Aires 1947); ,Un faussaire de Goya au XXe sičcle 4 (GBA, 1948); ,Goya’s Still-Lifes 4 (AQ, 1948); ,Four Visions of Woman's Behavior in Goya’s Graphic Work' (GBA, 1948); Goya: On Goya's Legend and Life (NY 1950); Goya's Caprichos: Beauty , Reason & Caricature (Pri 1953); ,Hidden meanings in Goya's drawings' (AN, 1955); A Cycle of Goya’s Drawings: The Expression ofTruth and Liberty (NY ali L 1956); ,Las cdrceles de Piranesi, los prisioneros de Goya‘ (L. Venturijev zb. II, 1956); Goya and His Pupil, Maria del Rosario Weiss (P-NY 1958 [prej v GBA, 1956]); ,To the Editor of the Gazette des Beaux-Arts' (GBA, 1959 [o Goyi]); Velazquez: A Catalogue Raisonnč of His Oeuvre (L 1963; n. izd. uvoda z naslovom: Veldzquez’ Work and IVorld, L 1968). L: WWAA (1959); WWA (1962; 1964). L’Orange, Hans Peter (1903— ), norv. ar¬ heolog, r. v Oslu, tam univ. prof. za klas. arheo¬ logijo in umetn. (od 1942). Raziskuje predvsem umetn. poznega rim. cesarstva. B: Z um Al ter der Postamentreliefs des Theodosius- Obelisken in Konstantinopel (Trondheim 1932); Studien zur Geschichte des spatantiken Portrats (O-Lpz 1933); (& A. von Gerkan) Der spatantike Bildschmuck des Konstantinsbogen (2 knj., BI 1939, »Stud. zur spatan¬ tiken Kg.« 10); Apotheosis in Ancient Portraiture (O 1947); (& P. J. Nordhagen) Mosaik von der Antike bis zum Mittelalter (Mn 1960); Art Forms and Civic Life in the Late Roman Empire (Pri 1965). L: El (sup. 2/2, 1949). LORCH, nekd. rim. trdnjava in mesto Lau- riacum na strateško pomembnem mestu ob izlivu Aniže (nem. Enns ) v Donavo. Cf. s. v. Enns. Lorentz, Stanislaw (1899—....), polj. um. zgo¬ dovinar in muzealec, direktor varšavskega Mu¬ ze um Narodov/e. B: Natolin (Wa 1948); ,Architektura wieku Ošwie- cenia w šwietle przemian w žyciu gospodarczym i umyslowym ‘ (Biul, 1951); Odrodzienie w Poišče (Wa 1954); Muzea i zbiory w Poišče: 1945—1955 (Wa 1956; angl. izd. Museums and Collections in Poland: 1945—55, ib.); Relazioni artistiche fra la Polonia e VItalia nelo secolo deli'illuminismo' (Palladio, 1956). L: Czy wiesz (1938). — Cf. V. Molč (1970). Lorenzetti, Ambrogio, it. sienski slikar 1. pol- XIV. st., dkm. 1319—47. S: npr. triptih z Ma- dono, Magdalem in Dorotejo (o. 1330, Siena, Pin. Naz.), znameniti freski * Posledice dobre vlade in slabše ohranjene Posledice slabe vlade v mestu in na deželi (1338—39, Siena, Pal. Pub- blico, Sala della Pace), v razvoju perspektive pomembno * Obrezovanje (d. 1342, Uffizi), Ozna¬ njenje (d. 1344, Siena, Pin. Naz.). L: Panofsky Neth (1953); N. Rubinstein, Pol ideal Ideas in Sienese Art: The Frescoes by Ambrogio Lorenzetti and Taddeo di Bartolo in the Palazzo Pubblico (JWCI, 1958); Luisa Becherucci (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Luisa Vertova (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 90 & 92—98), E. Carli (1960), E. Cecchi (1931; 1948), J. White (1966). Lorenzetti, Giulio (1885—1951), it. um. zgo¬ dovinar in muzealec, odličen poznavalec beneške umetnosti. B : Jacopo Sansovino scultore (V 1910); Venezia e il suo estuario: Guida storico-artistica (Mi 1926; n. izd- R 1956); Itinerario sansoviano a Venezia (V 1929), Mostra detle Feste e Maschere veneziane (V 1937 [rk, Ca’ Rezzonico]); Ca’ Rezzonico (V 1936 [kat.]; 2. izd- 1940); Torcello (V 1939); La pit tura italiana del Sette- cento (No 1942; n. izd. 1948); (& M. Brunetti) Venezia nella storia e nelParte (V 1950); Mostra del Tiepolo- Catalogo (V 1951 [rk]). L: Giuseppe Fiocco (Arte Ven, 1951, nekr.); R°' dolfo Pallucchini (BM, 1952, nekr.). Lorenzetti, Pietro, it. sienski slikar, star. brat Ambrogia Lorenzettija (supra). S: npr. polipih (d. 1320, Arezzo, Pieve), Snemanje s križa id r - (freska, Assisi, spodnja c., levi del transepta), triptih z Marijinim rojstvom (d. 1342, Siena, Mus- delTOpera del Duomo). 1233 Lorenzo di Čredi — LOS ANGELES, Los Angeles County Museum of Art 1234 L: Panofsky Neth (1953); Luisa Becherucci (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Luisa Vertova (Kindler IV, 1.967, s. v. — L!). Cf. B. Berenson (1968, repr. 76—89), E. Carli (1960), E. Cecchi( 1930; 1931; 1948), J. White (1966). Lorenzo di Čredi (o. 1456/59—1537), it. florent. slikar, zlatarjev sin, v Verrocchiovi delavnici nanj vplival nekoliko star. Leonardo da Vinci. Njegova dela spoznamo mdr. po značilnem obraznem tipu, sicer pa skoroda ne pričajo o kakem razvoju. S: npr. Oznanjenje s 3 enobarv¬ nimi prizori iz Geneze ( Ustvarjenje Eve, Adam in Eva ob drevesu spoznanja in Izgon iz raja, les, proti koncu XV. st., Uffizi) in Čaščenje pastirjev (les, 1510, ib.), med portreti npr. Ženski portret z geslom NOLI ME TANG ERE (les, Dahlem) in Avtp. 32-letnega slikarja (pl [prej les], dat. na hrbtni strani 1488, Washington). L: Vasari-Milanesi IV; van Marie XIII (1931); Berenson Ox (1932); Clarence Kennedy (EWA IV, 1961, stp 71— L!); A. Chastel (Diet peint it, 1964, s - v.); G. Dalle Regoli: ‘Lorenzo di Čredi (Mi 1966, »Raccolta Pisana di Saggi e Studi« 16 — L!); Emma Miclteletti (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1963). Lorenzo il Magnifico -> Medici, Lorenzo de' Lorenzo Maitani —> Maitani, Lorenzo Lorenzo Monaco, s pr. im. Piero di Giovanni 11370/71—o. 1425), it. florent. slikar in ilumina- tor , predstavnik -*■ internacionalnega gotskega sloga, od 1391 dalje menih v kamaldulskem sa¬ mostanu Sta Maria degli Angeli v Florenci. S: n Pr. triptih z Madonno delVUmiltč (d. 1404, Em- P°li, Pin.), Madonna deli’Umil tč (d. 1405, Beren- sonova z.), olt. tabla z Marijinim kronanjem (d. 1413 [= 1414], Uffizi), Madona z otrokom (d. 1413, Washington), olt. tabla z Oznanjenjem (1422/25, Florenca, Sta Trinita, Capp. Bartolini). 1R : npr. korali št. 5 (1394), 8 (1395) in 3 (1409) v florent. Bibl. Laurenziana. L: W. Suida (ThB XXIII, 1929, s. v. — L!); Beren- s °n Ox (1932); R. Jur lemo, L’Autoritratto di Lo¬ renzo Monaco in un codice della Biblioteca arcivesco- vile di Brindisi (Arte, 1958); Rosalba Amerio (EWA {X, 1964, s. v. — L!). — Cf. F. Antal (1947 [1958]), “• B 'renson (1963), V. Golzio (1931), H. Gronau (1950), U ' ^en (1905), P. Toesca (1951). LORETO, mestece v srednji Italiji ( Marche), Juž. od Ancone, znamenita božja pot (cf. s. v. Prenos Nazareške hišice). Santuario della Santa Časa zač. 1468, med arhitekti Giuliano da ^laiano, Baccio Pontelli (apsida), Giuliano da Sangallo (1498-1500), Bramante (1509-11), Andrea Sansovino (1513-26) in Ant. da San- Sallo ml. (1531-26), pozn. tudi Luigi Vanvitclli Uvonik 1750-54). Kupola ene izmed zakristij ( Sagrestia di S. Marco) predstavlja s svojimi freskami iz o. 1480/84 (Melozzo da Forli s so¬ delavci, med njimi zlasti Palmezzano) najstar. ohranjeni spom. iluzionističnega stropnega sli¬ karstva po Mantegnovi Camera degli Sposi v Mantovi: angeli z —yArma Christi in drugimi simboli in pod njimi preroki, tj. po vrsti angel z oljkovo vejico (spodaj Zaharija), jagnjetom (Abdija), kelihom ( Ezekijel), mošnjo in vrvjo (Baruh), stebrom (Izaija), križem (Jeremija), žeblji (David) in kleščami (Amos). L: EWA VIII (1963, stp 665 [L!], t. 204 des.). — Cf. B. Berenson (1968,1, p. 268, & III, repr. 996—97), A. Colasanti (1910), M. Wundram (1970, repr. 187). Lorrain, Claude -> Claude Lorrain la Lorrain e^-Lotaringija LORSCH (Hessen, ZRN) blizu Wormsa. Od mogočne, 763 ust. karolinške benediktinske opa¬ tije ohranjena t. i. *vhodna stavba pred nekd. c., Torhalle (763/74 ali pozn.) — na pol slavnostna vrata, na pol zgodnjesrednjev. »solarium« — ki kot arhitektura pa tudi s star. StS-mi v prostoru nad odprto lopo (mdr. močno razčlenjen arhitrav na izmčnoma rdečih in modrih jonskih stebrih) razodeva zgledovanje po ant. vzorih. Vhod v prostor v nadstr. po obeh polkrožnih stopniščnih stolpih. V samostanu za Karla Vel. pomemben skriptorij (—> Evangeliar iz Lorscha); tu kot menih u. nekd. bavarski vojvoda Tasilo. L: Cankar 1/3 (1929 — »veža«); W. Selzer: Das karolingische Reichskloster Lorsch (Kassel 1955 — L!); Panofsky Ren (1960); EWA III (1960, stp 87—89 & tabla 48) & VI (1962, st. 267); »UF« 13 (1968); »US« 6 (1970, f p. 72). — Cf. K. J. Conant (1959), A. Grabar (G: Sk 1957). LOS ANGELES (California, ZDA [West Coast]). po površini največje mesto v ZDA. Mdr. stavbe F. L. VVrighta in R. Neutre. L: EWA XIV (1967, stp 659—60). ~ Los Angeles Countv Museum of Art (5905 Wiltshire Boulevard), v razkošnem stavbnem kompleksu (arh. William Pereira 1962—64), ki še zdavnaj ni izrabljen. Um. z. »vseh dob in področij«. S; mdr. zastopani Holbein ml. (Ženski portret, miniatura, d. 1541), Rembrandt (Maarten Looten, d. 1632), C. Pissarro (Plače du Theatre Francais, 1898), Degas, Cezanne, Modigliani, Picasso, Rouault in nem. ekspresionisti. L: Gothic and Renaissance Sculpture in the Col- lection of the Los Angeles County Museum: Cata- logue and guide (1951); Catalogue of Paintings, I—II (1954); Illustrated Handbook of the Los Angeles County Museum of Art (1. izd., 1965). 1235 Lossky, Boris — Lot sprejme angela 1236 Lossky, Boris (1905— ), fr. (rus.) um. zgo¬ dovinar in muzealec, konservator mestnih muz. v Toursu (in Amboisu), raziskuje predvsem fr. umetn. v razmerju z drugimi deželami. R. v St. Petersburgu [Leningradu]. B: ,L'Art frangais d la Galerie d'Etat d Prague ‘ (Rev. Francaise de Prague, 1935); ,La Ste Suzanne de Duquesnoy et les statues du 18<> sidcle ‘ (Rev. belge, 1939); ,Les ruines de Spalato: Palladio et le Neoclassi- cisme, Essai sur une migration des formes' (Lavedanov zb., 1954); ,Frattcuske tapiserije u Zagrebu' (Tkalčičev zb., 1955); ,Le peintre Charles Mellin et les Musees de Tours ‘ (Buli. SHAF, 1956); VArt franfais et VEurope aux XVII« et XVIIIe siecles (P 1958 [rk, Orangerie des Tuileries]); ,Les portraits autrichiens dam Voeuvre de Rigaud et de Tocque' (GBA, 1958); ,Peintures et sculptures frartpaises au Chateau d'Azay- le-Ferron ‘ (Buli. SHAF, 1958); (& al.) Das 17. Jahr- hundert der franzdsischen Malerei (Bern 1959 [rk]); ,Oeuvres d'art interessant la France au Tyrol‘ (Trappov zb., 1959); ,Une esquisse de Franz-Anton Maulbertsch au Musee de Tours ‘ (GBA, 1960); Tours, Musee des Beaux-Arts: Peintures du XVII e sičcle (P 1962, »Inventaire des collections publiques franfaises« 7). Lotar I, (795—855), ces., sin Ludovika Po¬ božnega in vnuk Karla Vel., brat Pipina I., Ludovika Nemškega in Karla Plešastega. Up: cf. s. v. Lotarjev evangeliar (infra). Lotar II. (o. 835—869), kralj odtlej po njem imen. Lotaringije (855—69), sin ces. Lotarja. Zanj ali pa za očeta je bil izdelan znameniti -» Lotarjev kristal (infra). Lotaringija (fr. la Lorraine, nem. Lothringen ), pokrajina v vzh. Franciji. Med kraji s pomemb¬ nimi um. spomeniki in muzeji so npr. Epinal, Metz in -*■ Nancy. L: EWA V (1961, stp 641—45 — L!): Helga D. Hof¬ manu: Die lothringische Skulptur der Spatgotik: Hauptstrbmungen und Werke (1390—1520) (Saar- brucken 1962, »Vero. des Institutes f. Landeskunde des Saarlandes« 7); N. Miiller-Dietrich: Die roma- nische Steinskulptur in Lothringen (Mn 1968, »Kst- wissenschaftliche Stud.« 41). Lotarjev evangeliar, karolinški iluminiran rkp. (Tours 849/851, 32,2 X 24,8 cm, Bibl. Nat., Ms. lat. 266). Med znanimi miniaturami f. Iv: Cesar Lotar na prestolu. L: »PKG« 5 (1969, t. IX — L!). — Cf. J. Beck- with (NY 1964), H. Martin (1928 — L!). ♦Lotarjev kristal, največji in najodličnejši ohra¬ njeni primer karolinške gliptike (kamena strela, premer 11,8 cm, Br. Mus.); z napisom LOTHA- RIVS REX FRANCORVM FIERI IVSSIT je kot naročnik zaznamovan —> Lotar I. ali pa lotarinški kralj -+Lotar II. (855 — 69). Upodob¬ ljenih je v smeri urnega kazalca 8 prizorov iz zgodbe nedolžne Suzane in preroka Danijela (zač. v sredi zgoraj, zadnji prizor v sredini), ki jih spremljajo ustrezni svetopisemski citati, tak6 npr. na zač. SVRREXERVNT SENES (Dan 13, 19: ... sta vstala oba starešina), pozn. ob Dani¬ jelovem zasliševanju prvega starca INVETE- RATE DIERVM MALO RVM (Dan 13, 52: od zlih dni zastarani grešnik) in RECTE MENTl- TVS ES (Dan 13, 59: prav, [tudi ti] si se zlagal), naposled pa ob sklepnem prizoru v sredini ET SALVATVS EST S ANG VIS INNOXlVS IN DIE ILLA (Dan 13, 62: Tako je bila tisti dan rešena nedolžna kri). Kristal obdaja pozn., tj. gotski okvir (z njim je premer 18 cm). L: EWA III (1960, t. 69); »M« 2 (1967). — Cf. W. Braunfels (1968, p. 202, 209, 388, repr. 275—76), O. M. Dalton (1915, št. 599), P. E. Schramm (& F. Mutherich 1962, št. 31), H. Wentzel (1970 — L!). ♦Lotarjev križ (nem. Lotharkreuz), odličen primer -fotonske umetnosti. Zlati, z raznobarv¬ nimi kamni okrašeni križ (viš. 50 cm, šir. 38 cm, o. 1000, noga XIV. st., Aachen, stolnična zaklad¬ nica) ima v sredi kamejo iz ind. sardoniksa s portretom ces. Avgusta (I. st.), ki jo je verj. dal vdelati ces. Oton III. L: J. Deer, Das Kaiserbild im Kreuz (Schvveizer Beitr. zur Allgemeinen Gesch., 1955); Koepf (1964); »PKG« 9 (1969, t. 108 — L!). Lot in njegovi hčeri, bibl. ik. m. (1 Mojz 19, 30—38), pravi nasprotek -*■ Suzani in staicema: v skrbi za potomstvo Lotovi hčeri očeta opija¬ nita in ga zapeljeta k dvojnemu incestu (s sta¬ rejšo dobi Moaba, z mlajšo pa Amona, ki sta tako hkrati njegova sinova in vnuka). Up (po¬ sebno številne od vštetega XV. st. dalje): npr. miniatura v —► Dunajski Genezi (zač. VI. st.), Lucas van Leyden (bakr. d. 1530), Altdorfer (d. 1537, Ksthist. Mus.), Jan Massys (d. 1563, ib.), Furini (Prado in Florenca, Villa Salviati-Turri), van der Werff (d. 1711, Eremitaža), J.-F. de Troy (d. 1721, ib.), Courbet (1840). L: Pigler I (1956, p. 38—46); Reau II/l (1956, P- 118—20). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Lotov beg iz Sodome, bibl. ik. m. (1 Mojz 19, 23—26): Lot in hčeri bežijo, njegova žena pa se ozre in postane solnat steber. Up: miniatuia v —v Dunajski Genezi (zač. VI. st.), miniatura v -*■ Psalterju Ludovika Svetega (1253/70), Rafae¬ lova delavnica (freska, -*• Rafaelove loggie [16. prizor], 1517/19), Rubens (Louvre). L: Rčau II/l (1956, p. 117—18). Lot sprejme angela (fr. La Philoxenie de Lot ), bibl. ik. m. (1 Mojz 19, 1—3). Up: npr. miniaturi v -> Psalterju Ludovika Svetega (1253/70) in -* Velislavovi Bibliji (o. 1340, f. 18v). L: Rčaun/1 (1956, p. 116). 1237 Lotto, Lorenzo — Lov na enorožca v Zaprtem vrtu 1238 Lotto, Lorenzo (o. 1480—1556), it. slikar, sa¬ mosvoj predstavnik beneškega (in bergamskega) slikarstva, na katerega so vplivali Benečani (zlasti Giov. Bellini), Rafael, Correggio, lombardijski umetniki in očitno tudi Diirer. Odličen, psiho¬ loško mikaven portretist, v cerkv. kompozicijah slogovno in kakovostno neenak. R. v Benetkah, kjer se ni mogel za stalno uveljaviti, nemirno menjal bivališča in delovna mesta (Treviso, Re- canati, Rim, lesi, Bergamo, Benetke), u. v Loretu. Od 1528 (ko je bil v Anconi) vodil natančno knjigo računov; iz »pozabe ga obudil« Berenson (cf. infra, L). S: Škof Bernardo de' Rossi (1505, Capodimonte), Hieronim v pustinji (d. 1506, Louvre), poliptili v Recanatiju (1506—08, Reca- uuti, Pin. Civica), Portret mladeniča pred belo damastno zaveso (o. 1508, Ksthist. Mus.), Pola¬ ganje v grob (1512, lesi, Pin. Comunale), Agosti- no in Niccolb della Torre (d. 1515, Nat. Gali.), Portret zlatarja (o. 1515, Malibu, ZDA, z. J. P. Getty), Suzana s starcema (1517, Florenca, z. Gontini Bonacossi), Messer Marsilio in njegova nevesta (d. 1523, Prado), prizori iz legende sv. Klare itd. (StS, 1524, Trescore pri Bergamu, Villa Suardi, Oratorio), Portret moža na terasi (d. 15[2]5, CM A), Toma Nigris (Tommaso Negri, d. 1527, Split, frančiškanski samostan pri Poljudu), Andrea Odoni (1527, Hampton Court), Antonino Florent. deli miloščino (1542, Benetke, Ss. Gio- v a.nni e Paolo), Ser Giovanni della Volta z dru¬ žino (1547, Nat. Gali.); domn. avtoportreti v Ksthist. Mus. ( Trikratni portret zlatarja), gal. Borghese (cf. Della Pergola, infra) in Dahlem (k i. Portret arhitekta). L: J. Kerr-Lawson, Portrait of Lorenzo Lotto by mmself (BM, 1905); Vasari-Milanesi; Venturi IX/4 U929); Berenson Ox (1932); Anna Banti: Lorenzo " ttQ : Regesti, note e cataloghi di Antonio Boschetto ii 1953); Anna Maria Brizio (EWA IX, 1964, s. v. — k ); Andrč Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.); M. , eidenberg: Die Bildnisse des Lorenzo Lotto (Lorrach 1964, dis. [Ba 1956]; P. Zampetti (Kindler IV, 1967, s - v - — L!). — Cf. B. Berenson (1895 [*I956]; Ve- netmn 1957), L. Coletli (1953), P. Della Pergola P 52), G. Frizzoni (1910; 1916), C. Gilbert (1968), 'Š-Longhi (1946), T. Pignatti (1953), J. Pope-Hennessy K- Prijatelj (1954), R. Saisselin (Style, Truth l963 > št. 1), p. Zampetti (1953). Lotz, Wolfgang (1912—....), nem.-amer. um. zgodovinar, prof. na New York Univ. ( Inst. of Fine Arts). B: ,Vignola-Zeichnungen' (JPK, 1938); ,Zum roblem der karolingischen Westwerke' (Kchr, 1952); ’ . Ie ov alen Kirchenrdume im Cinguecento' (RJb, 1955); ^chitecture in the Later I6th Century ‘ (Coli Art J, 58); ,Mannerism in Architecture' (20. kongr. II, ° 3 ); ,Notizen zum kirchlichen Zentralbau der e naissance' (Heydenreichov zb., 1964); ,Zu Miche- ‘ongelos Christus in S. Maria sopra Minerva' (Eine- mov zb., 1965); ,Die Spanische Treppe: Architektur als Mittel der Diplomatie' (RJb, 1969). Louis-quatorze, po vladavini fr. kralja —> La¬ dov ika XIV. imen. zg. slog fr. umetnosti od 1660-ih let pa do smrti »Sončnega« kralja, zlasti še za Lebrunove um. diktature, tj. do 1690. Kot pri drugih, po imenih fr. kraljev skovanih zg. stilnih terminih (cf. infra), tudi z izrazom Louis- e/uatorze zaznamujemo zlasti arhitekturo, notr. opremo, pohištvo in sploh umetno obrt. Louis-quinze, po vladavini fr. kralja Ludovika XV. (1715—74) imen. zg. slog fr. umetn., jedro evr. -> rokokoja, veljaven od obd. — > Regence dalje, tj. od 1720-ih let. Louis-seize, po vladavini fr. kralja Ludovika XVI. imen. zg. slog fr. umetn., obd. prehoda v —> neoklasicizem, ki se začenja že v času Louis- t/uinze ter traja do —> Direktorija Louis-treize, po vladavini fr. kralja Ludovika XIII. (1610—43) imen. zg. slog fr. umetn., ki v mnogočem nadaljuje obd. Henrika IV. ter sega do 1660-ih let. Louvain Leuven lovec in kopalke -> Diana in Akteon Lov na enorožca v Zaprtem vrtu (nem. Die Ein- hornjagd im Hortus conclusus), kršč. poznosred- njev. ik. m., kije nastal z združitvijo več različnih motivov, predvsem —> enorožca, —> Oznanjenja in raznih -> marijanskih simbolov. V Zaprtem vrtu ( Hortus conclusus) je videti devico (-> Marija) z enorožcem, zapečaten studenec (Fons signatus), Skrinjo zaveze (Ar c a Domini) in posodo z mano (—»■ urna aurea), stolpa sta slonokoščeni stolp (Turris eburnea) in Davidov stolp (-> turris Da¬ vid), katerega ščiti pomenijo tukaj Marijine kre¬ posti, vrata v obzidju so t. i. Zaprta vrata ( Porta clattsa), Vrata nebeška ( Porta coeli) resp. Zlata vrata jeruzalemska (-»- Srečanje pri Zlatih vratih), celoto dopolnjujejo —► Gedeonovo runo (Vellus Gedeonis) in -*■ Goreči grm (Rubus igneus incom- bustus), predvsem pa nadangel Gabrijel, ki je hkrati enorožca zasledujoči lovec z rogom. Psi, ki ga spremljajo, so z napisi zaznamovane kre¬ posti ; če sta dva, sta to pač Misericordia in Pax, če so trije, gre za 3 teološke kreposti, Fides, Špes in Caritas, če so 4 (kar je najbolj običajno), pa so to -> Veritas, -> Iustitia, Pax in Misericordia (cf. s. v. Misericdrdia et veritas obviaverunt šibi). Up: pri nas v c. -> Sveti Andrej pri Krašcah (konec XV. st.) in slabo fragmentarno ohranjena StS na zun. zah. steno Marijine kapele v opa¬ tijski c. v Celju (1. tretjina XVI. st.). 1239 Lov na kalidonskega merjasca — LOBECK, Sankt-Annen-Museum 1240 L: E. Wernicke, Ein Antependium der St. Gotthard- kirche zu Brandenburg (21.—25. Jahresbericht des Historischen Vereins zu Brandenburg, 1894); Andreas Vizkelety (LCI I, 1968, stp 592 & 593 — L!). — Cf. E. Cevc (1970, repr. 73, p. 88, 120—21 & 307 [op. 243—44 & 247] — L!), K. Kunstle (1928, p. 337—39 & repr. 146 p. 340), G. Schiller (I 1966 [1969], p. 63—65), I. Stopar (1971). Lov na kalidonskega merjasca (angl. The Hunt of the Calydonian Boar) —> Meleager in Atalanta lovita kalidonskega merjasca lovor (lat. laurus, angl. the lattrel, fr. le laurier, it. 1'alloro ali il lauro, nem. der Lorbeer ) pomeni zmagoslavje pa tudi večnost in čistost. Po ant. običaju lovorov venec kot zmagoslavni venec; tudi poeta laureatus (npr. Petrarka). Cf. s. v. Apolon in Dafne (lovor posv. Apolonu!). L: Ferguson (1954); Cirlot (1962). Lovrenc (lat. Laurentius, angl. Lawrence, fr. Laurent, it. Lorenzo, nem. Laurentius ali Lorenz), kršč. svetnik (10. VIII.), diakon. Atribut: raženj (cf. s. v. Mučeništvo sv. Lovrenca). Up: npr. mo¬ zaik v mavzoleju Galle Placidie (V. st.) v Raveni, Dom. Ghirlandajo (na krilu olt. iz Sta Maria Novella v Florenci, Alte Pin.), Riemenschneider- jeva delavnica (kip iz lipovine, zač. XVI. st., CM A), Griinevvald (gtisaille na olt. krilu, o. 1510/12, Stadel), itd. L: Ferguson (1954); Reau III/2 (1958, p. 787—92); Keller (1968, p. 328—29). Lovvenfeld (Ldvvenfeld ), Viktor (1903—_), avstr.-amer. (ž.) um. pedagog, r. v Linzu, prof. na Pennsylvania State Univ. B; (& Ludvvig Miinz) Die plastischen Arbeiten Blin- der (1934); The Nature of Creative Activity (L 1938; rev. izd. NY 1952); Your Child and His Art (1954); Creative and Mental Growth (3. izd., 1957); Die Kunst des Kindes (FrM 1957). L: WWAA (1959). Lowry, Bates (1923—_), amer. um. zgodo¬ vinar in muzealec. R. v Cincinnatiju (Ohio), prom. na Univ. of Chicago, prof. na Brown Univ. (1963—68), 1968—69 pa kot D’Hamoncourtov naslednik direktor MM A. B: The Visual Experience: An Introduction to Art (NY 1961); Renaissance Architecture (NY 1962). L: Coli Art J (XXVI/4, Summcr 1967, p. 408). Lowry, L(aurence) S(tephen), (1887—_), angl. »naivni« slikar. L: WWA (1962). — Cf. M. Levy (1964). Lozica, Ivo (1910—1943 ubit), hrv. kipar. R. in u. na Korčuli, štud. v Zgb (1926—33); it. fašisti so ga ustrelili kot talca. L: Nevenka Bezič (ELU 3, 1964, s. v. — L!). Lozoya, Marques de —> Contreras, Juan de Ložar, Rajko (1904— ), slov. um. zgodo¬ vinar, arheolog, etnograf in lik. kritik (DS). V Lj kustos v Nar. muz. (1928—40) in direktor Etnogr. muz. (1940—45), pred osvoboditvijo emigriral na Koroško, zdaj v ZDA. B (um. zgod.): ,Die slovvenische Malerei der Gegen- wart' (Die K. [Mn], 1929); ,Študija o Jakopiču' (DS, 1929); , Kulturni problemi slovenske umetnosti' (DS, 1931); ,Študije ob Meštroviču' (DS, 1932); ,Slovenske planine v risbi in sliki' (Planinski vestnik, 1936); Janez in Jurij Šubic (Lj 1937 [rk, NG & Jp]); ,Slovenska umetnostna zgodovina' (ZUZ XIV, 1937); Kipar France Gorše (Lj 1938); ,Slikar Jožef Petkovšek' (Um, 1938/39); , Slikar Gojmir Anton Kos' (ib.); ,Slikar Maksim Sedej' (Um, 1940/41); ,Razvoj in problemi slovenske arheološke vede' (ZUZ, 1941); , Mojstri slovenskega impresionizma' (Um VI, 1941/42). L: WWAA (1959); Franjo Buntak (ELU 3, 1964, s. v. — L!); Lino Legiša (ZSS VI, 1969 — f p. 310). Lubarda, Petar (1905—_), črnogorski slikar. R. v Ljubotinju, 1926—32 v Parizu, nato v Bgd, med 2. svet. vojno v vojnem ujetništvu, 1946—50 na Cetinju, odtlej v Bgd. Član SAN od 1961. Pomemben razvoj do monumentalne ekspresio¬ nistične abstrakcije, v kateri je pomembno od¬ mevala zlasti skalnata črnogorska pokrajina. L: Pola vijeka (1953); Jsla (14. zv., 1957); Ko je ko (1957); ,Peter Lubarda o sebi in svojem delu* (LdP, 27. IX. 1958); ReadP (1959, repr.); Lubarda (Lj 1959 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik)', Miodrag B. Protič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); IV beogradski trijenale jugoslo- venske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. A. Čelebonovii (1965), M. B. Protič (1955; 1970). LOBECK, staro hanzeatsko mesto (ZRN), svobodno 1226—1937, z ohranjenim srednjev. videzom. Najpomembnejša stavbna spom. sta *Marienkirche (opečna stavba, zač. o. 1200 kot romanska bazilika, v zdajšnjo obliko prež. P° požaru 1251, z zah. stolpoma vred dkč. 1350—■ 51: o. 80 m dolga in skoraj 40 m vis. * srednja ladja) in v dolgem stavbnem razvoju (XIII-— XVI. st.) izoblikovana *Mestna hiša ( Rathaus)■ L: EWA VI (1962, stp 287—88 — L!); Rcclam N V (1967). — Cf. H. Karlinger (1926, t. III & f p. 289). ~ Behnhaus (Konigstrajic 11): slikarstvo i n plastika XIX.— XX. st. S: mdr. so zastopani zlasti nem. romantiki, tako C. D. Friedrich, C. G. Carus in posebno F. Overbeck, iz pozn. dobe npr. M. Liebermann, L. Corinth, M. Slevogt, K. Hofer in E. L. Kirchner, izmed nenemških umetnikov pa Edvard Munch. L: Jedding (1961). ~ Sankt-Annen-Museum (v nekd. samostanu avguštink, St.-Annen-Strafie 15), ust. 1800. S- 1241 Lubicnicki, Krzvsztof — LUCCA, stolnica S. Martino 1242 mdr. so zastopani Hermen Rode {table Lukovega olt. iz 1484, -> Navdihnjenje sv. Luke), Bernt Notke {olt. krili iz o. 1483) in Hans Memling {*triptih družine Greverade, d. 1491). L: Jedding (1961). — Cf. (za Memlinga) C. G. Heise (1950). Lubienicki, Krzysztof (1659—1729), polj. sli¬ kar, kot član ločine socinjancev 1658 izgnan, se nazadnje naselil v A’damu, tam u. (70). S: npr. Alegorija vonja (1720, Kobenhavn) in Alegorija okusa (1720, ib.). L: A. Ryszkiewicz (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). Liibke, Wilhclm (1826—1893), nem. um. zgo¬ dovinar, pisec nekdaj zelo razš. priročnikov; r. v Dortmundu, učil v Berlinu, Ziirichu, na poli¬ tehniki v Stuttgartu (1866—85) in na TeH v Karlsruheju (od 1885), tam u. B: Die mittelalterliche Kunst in fVestfalen (2 knj., Lpz 1853); Vorschule zur Geschichte der Kirchenbau- kunst des Mittelalters (3. izd., Dortmund 1854; 6. 17 d. ib. 1873); Geschichte der Architektur von den altesten Zeiten bis auf die Gegenvvart (Lpz 1855; 6. izd., 2 knj., ib. 1884—1886); Grundrifi der Kunstgeschichte (Stu 1860; 4. izd., 2 knj., 1868; 15. izd., 6. knj. [1. Per¬ nice; 2.-4. Semrau; 5.-6. Haack], Ess 1920—1925); Abrifi der Geschichte der Baukunst unter Zugrundele- Kung seines grofieren Werkes{ Essen 1861); Geschichte der Plastik: von den altesten Zeiten bis auf die Gegen- •mr/ (Lp z 1863; 3. razš. & rev. izd., 2 knj., ib. 1880); vorschule zum Studium der kirchlichen Kunst des deutschen Mittelalters (5. izd., Lpz 1866); Bericht dber die kiinstlerische Abtheilung der Allgemeinen Ausstellung zu Pariš (Stu 1867); Die Baustyle des Alterthums (3. izd., Lpz 1867); Geschichte der Renais - Mnce Frankreichs (Stu 1868, »Gesch. der neueren Baukst.« 4; 2., izb. & razš. izd., Geschichte der Renais- sance in Frankreich, ib. 1885); Kunsthistorische btudien (Stu 1869); Geschichte der deutschen Renais- sance (Stu 1873; 2., izb. & razš. izd., Geschichte der Renaissance in Deutschland, 2 knj., ib. 1882); Ge¬ schichte der italienischen Malerei des 16. Jahrhunderts p knj., 1878—1879); Karl Schnaase (1879); Raffaels Feben und Werke (1882); (s sodci.) Denkmdler der Kunst zur Vbersicht ihres Entwicklungsganges von den er sten kiinstlerischen Versuchen bis zu den Stand- Pfkten der Gegemvart (npr. 6. izd., 2 knj., Lpz 1 rq—1886); Geschichte der deutschen Kunst (Stu °90; n., dop. izd., Deutsche Kunstgeschichte [Alfred L>rebenlow ed.], BI 1927); Lebenserinnerungen (1891). Lucanus, s celim imenom Marcus Annaeus L. \39 65 sam p Q N eron c> vem ukazu), rim. pisa¬ lih od čigar del seje ohranil samo v heksametrih zloženi ep o državljanski vojni med Cezarjem in ornpejem, po osrednjem opisu bitke pri Farsalu ’men. Pharsalia. IR: cf. s. v. Niccold di Giacomo d‘ Nascimbene. Lucas van Leyden, s pr. im. Lucas Hugensz. 0489/94—1533), niz. slikar in grafik (bakrorezec ln r ’ &a r za lesor.), r. v Leidenu — po van Man- derju 1494 in torej pravi čudežni otrok, tam tudi u.; Engebrechtszov učenec. S: npr. Avtp. (Braun- schvveig), Lot s hčerama (Louvre), kot spominska tabla naročeni triptih Poslednje sodbe (1526, Lei¬ den). G: med bakr. (na tem področju najpo¬ membnejši niz. umetnik 1. pol. XVI. st.) npr. Mohamed in umorjeni menih (d. 1508— najzgod¬ nejši d. list), Mlekarica (d. 1510), veliki Ecce homo (1510), Vrnitev izgubljenega sina (1510), Mardohejevo zmagoslavje (1515), Estera pred Asuerjem (d. 1518), Lameh in Kajn (d. 1524), Vergil v košari (d. 1525). — Up: npr. A. Diirer (srebrni sv., junija 1521). L: Friedlander X (1934); LaranE (1959 — L!); Hall Por (1963); Karel G. Boon (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Seizieme Dessins (1965 — L!); Seizieme Pein- tures (1965 — L!); Kindler III (1967, s. v.). — Cf. L. von Baldass (1923), N. Beets (1913; 1941; 1952 & s. a.), M. J. Friedlander (1924; 1963), F. W. H. Hollstein (Dutch X, 1955), J. Lavalleye (1966), G. von der O sten (Harm 1969) & »MdC« 167. LUCCA (v rim. dobi Luca), mesto v Toskani, cvetelo v srednjem veku (XI.—XIII. st.), od 1119 dalje svobodna komuna. L: EAA IV (1961, s. v.); EWA VIII (1963, stp 632—33 — L!). ~ San Frediano, sez. 1112—47, pročelje z mo¬ zaikom Vnebohoda (XIII. st.). Notr.: znova sest. marm. krstilnik (maestro Roberto v 2. pol. XII. st.) z reliefnimi prizori iz Mojzesovega živ¬ ljenja, v 4. kapeli na levi pa Jacopa Della Quercia marm. olt. {Madona med 4 svetniki, na predeli ustrezni reliefi, npr. Mučeništvo sv. Lovrenca, sign. Ho c opus fecit Jacobus magistri Petri de Senis in d. 1422) in nagrobni plošči družine Trenta. L: EWA IV (1961, t. 151), XII (1966, t. 257); »US« 7 (1969, f p. 188—89). — Cf. Ch. Seymour (Harm 1966). ~ San Michele in Foro, stavba zač. 1143, več¬ krat povečana. Pomembno galerijsko *pročelje iz XIII. st. (rest. v XIX. st.). L: Cankar n/l (1931, repr. 39). ~ stolnica {Duomo) S. Martino, zač. 1060 {zvonik dkč. v XIII. st.). Marm: romansko gale¬ rijsko * pročelje (dkč. 1204), na njem iz 1230-ih let reliefi s prizori iz Martinove legende in upodo¬ bitvami mesecev, znana kamn. skupina Martin na konju z revežem in v enem izmed portalnih tim- panov relief mučeništva sv. —> Regula, iz 2. pol. XIII. st. pa lunetni relief Snemanja s križa (Ni- cola Pisano). Notr.: z vzdevkom Vol to Santo znani Križani (cedrovina, replika z zač. XIII. st. [izgubljeni orig. iz XI. st.]) in slavni *nagrob. Ilarie del Carretto (J. Della Ouercia 1406). 1243 Lucian — Ludovik Toložanski 1244 L: EWA IV (1961, t. 148 & 210), VIII (1963, t. 178 & 181), X (1965, t. 326), XII (1966, t. 256). — Cf. J. fVhite (1966, p. 53). Lucian -> Lukidnos Lucija (Sirakuška), (lat. & it. Lucia, angl. Lucy), kršč. svetnica (13. XII.), mučenica, ki naj bi bila u. 304 pod Dioklecijanom. Po legendi je tudi s 4 voli niso mogli odvleči v lupanar. Zavetnica oči, ki so njen običajni atribut (običajno jih ima na krožniku ali v kozarcu), sicer pa ima na upo¬ dobitvah tudi z mečem preboden vrat. Up: npr. F. Cossa (Washington), J. Tominc (NG); pri¬ zori iz legende: npr. Altichiero (freske, Pa¬ dova, Oratoiio di S. Giorgio), F. Jelovšek ( freske, d. 1748, Skaručna). L: Mille Santi (1931, p. 394—95); Ferguson (1954); Rčau III/2 (1958, p. 833—36 — L!); EWA XII (1966, stp 664); Keller (1968, p. 336—38). — Cf. B. Berenson (Ph 1953, repr. 170, 175, 285—86, 323, 335, 363), J. Braun (1943, stp 467—70), K. Kunstle (1926). Lucretia -> Lukrecija Ludmila, orig. češ. oblika imena -> Ljudmila. Ludovik I., vojvoda anžuvinski (fr. Louis I d’Anjou), (u. 1384), 2. sin fr. kralja Janeza II. Dobrega in brat fr. kralja Karla V., grof Pro¬ vanse in formalno neapeljski kralj. Zanj je N. Bataille stkal znamenito —> Apokalipso v Angersu. Ludovik H., vojvoda anžuvinski (fr. Louis II d’Anjou), (u. 1417), grof Provanse (1384—1417) in formalno neapeljski kralj; oženjen z -* Jolando Aragonsko in oče »dobrega« kralja Reneja (-> Rene I. Dobri). Up: neznani umetnik ( Profitni portret, akvarelirana risba, 30 X 21 crr, o. 1415, Bibl. Nat., Cabinet des Estampes). L: Meiss-Berry (1967, repr. 505). — Cf. J. Dupont (1954, t. p. 156). Ludovik IX. ali Ludovik Sveti, fr. Louis IX ali Saint Louis (1214—1270), fr. kralj (1226—70), najprej pod regentstvom svoje matere Blanke Kastilske (1226—36), ki ga je 1234 oženila z Margareto Provansalsko ( Marguerite de Pro- vence). Dal je sezidati Sainte-Chapelle in zave¬ tišče za slepe les Quinze-Vingts v Parizu, prista¬ nišče Aigues-Mortes, itd. Od IR je zanj na¬ stal mdr. -> Psalter sv. Ludovika. Papež Boni¬ facij VIII. ga je 1297 razglasil za svetnika (25. VIII. — lat. Ludovicus nonus, Franeorum rex). Up: npr. relikviarij v katedr. Notre-Dame v Parizu (zač. XIV. st.), Simone Martini ( freska, Assisi, S. Francesco, Capp. Montefiore), itd. L: Louis d' Harcout & Charles Maumene: Portraits de rois de France (P 1927); Reau IIT/2 (1958, p. 815— 20 — L!); »US« 8 (f p. 100 & 111); Keller (1968, p. 340—41). — Cf. J. Braun (1943, stp 476—77). Ludovik XIV., orig. Louis XIV le Grand (1638 do 1715), fr. kralj (1643—1715), za katerega je najprej vladala njegova mati Ana Avstrijska s kard. Mazarinom (u. 1661). Po njem imen. slog dobe -> Louis-quatorze, sicer pa v njegovem času delali mdr. N. Poussin, Claude Lorrain, Ch. Lebrun, Perrault, Hardouin-Mansart, Puget, Girardon, Coysevox, itn. L: P. Volk, Darstellungen Ludwigs XIV. auf stei- gendem Pferd (W-RJb, 1966); Louis XIV Lille (1968). *Ludovik XIV., najimenitnejši portret tega kralja (cf. supra), najslavnejše delo -^Rigauda in vzoren primer njegovega portrait d'apparat (o, pl, 279 X 190 cm, sgn. & d. 1701, Louvre), nastal za madridski dvor, ki pa mu je Ludovik XIV. dal nato poslati kopijo, original pa obesiti v salle du trdne v Versaillesu. *Ludovik XIV. in njegova rodbina v mit. pre¬ obleki ( L'Olympe royal), slika Jeana —> Nocreta (o, pl, 298 X 419 cm, o. 1670, Mus. de Ver¬ sailles). Z leve na des. so upodobljeni Ludoviko- va teta Henriette de France (1605—1669, hči fr. kralja Henrika IV., žena & vdova angl. kralja Karla I.) kot Amfitrita, ml. brat Philippe II d’Orleans (1640—1701, naročnik slike) kot Point- du-Jour, slednjega hči Marie-Louise (1662— 1689, od 1679 dalje žena šp. kralja Karla II.) m žena Henriette d’Angleterre (hči angl. kralja Karla I.) kot Flora, Ludovikova mati Anne d’Autriche (1601—1666, hči šp. kralja Filipa III., žena Ludovika XIII.) z globusom kot Ki- bela, sestrične (hčere Gastona d’Orleans [1608—- 1660], brata Ludovika XIII.) kot tri gracije, sam Ludovik XIV. kot Apdlon, naposled njegova 1. žena Marie-Therese d’Autriche (hči Filipa IV.. cf. s. v. Marija Terezija) kot Juno z pavom m še ena sestrična resp. Gastonova hči, »la Grande Mademoiselle« (1627 — 1693), kot Diana. L: Eud. Soulie: Notice du Musče National de Versailles, II (1881); »US« 10 (1969, p. 65). Ludovik XV. kot Jupiter, marm. soha Nico- lasa Coustouja iz 1731 (Louvre): celopost. pol' tret kralja z atributom orla. L: Henry Ronot (RArts, 1960, p. 127 & f P- 1 28 >- Ludovik Toložanski (1274—1297), najstar. sin neapeljskega kralja Karla II. Anžuvinca, se od¬ rekel prestolu v korist brata Roberta, posta 1296 frančiškan in še isto leto škof v Toulousu, kršč. svetnik (lat. Ludovicus episcopus Tolosanus, 19. VIII.), kanoniziran 1317. Up: npr. Simone Martini (*Ludovik Toložanski krona svojega brata Roberta Anžuvinca za neapeljskega kralja, naroc- 1317, Capodimonte), Donatello (pozlačena bron- 1245 Ludovisi — Lukianos 1246 soha, Florenca, Mus. deirOpera di Sta Croce) H. Baldung ( tabla krilnega olt., o. 1520, Stadel). L: Reau III/2 (1958, p. 820—22 — L!); Keller (1968, p. 341). — Cf. J. Braun (1943). Ludovisi, patricijska družina v Rimu in po njej imen. slavna z. ant. plastike (mdr. npr. Ares Ludovisi , J uno Ludovisi & Trono Ludovisi), ki jo je utemeljil kard. Ludovico Ludovisi 1621—23, tj. za pontifikata Gregorija XV., katerega vse¬ mogočni nipote je bil. Kipe, ki jih je za kard. Ludovica »rest.« predvsem Algardi, so hra¬ nili v družinski vili ( Vi/la Ludovisi) blizu Porta Pinciana v Rimu, od 1901 pa so v Mus. delle Terme v Rimu. L: M. Neusser, Alessandro Algardi als Antiken- restaurator (Bclv, 1928). 1408/15, Florenca, Mus. dell’Opera del Duomol, Mantegna ( poliptih, verj. dkč. 1454, Brera), itd. L: Mille Santi (1931); Ferguson (1954); Reau III/2 (1958, p. 828—32 — L!); Keller (1968, p. 342— 43). — Cf. J. Braun (1943, stp 480—84), K. Kiinstle (1926). Lukacs, Gyorgy (Georg), (1885 — 1971), madž. (ž.) lit. kritik in estet, marksist, ob revoluciji 1919 komisar za prosveto. B (izbor); Essays iiber Realismus (BI 1948; 2., razš. izd.: Probleme des Realismus, BI 1955); Beitrdge zur Geschichte der Asthetik (BI 1954); Die Zerstorung der Vernunft (BI 1954); Wider de n mifiverstandenen Realismus (Hmb 1958). L: UJE (s. v.); DULC III (1961, s. v.); etc. Lukarevičev triptih —> Hamzič, Mihaj/o Ludvvig, Gustav, nem. um. zgodovinar, se ukvarjal predvsem z beneško umetn. B: Ein Blick in die romischen Katakomben: Vor- ,r age... (Bern 1876); (& Pompeo Molmenti) Vittore Carpaccio et la Confrerie de sainte Uršule (Florence 1903); (& id.) Vittore Carpaccio: La vita e le opere (Mi 1906); Archivalische Beitrdge zur Geschichte der v enezianischen Kunst (BI 1911, izd. W. Bode, G. Gronau in D. von Hadcln, »ItFF« 4). Lugt, Frits (1884 — 1970), hol. um. zgodovinar m zbiratelj, avtor dveh temeljnih priročnikov in številnih, tu samb delno naštetih katalogov r ' s b. Pomembno obogatil haaški Rijksbureau voor Kunsthistorische Documentatie in ust. Fon- dation Custodia v Parizu. R. v A’damu, u. (86) v Parizu. B: , Wandelingen met Rembrandt in Amsterdam (Brediusov zb., 1915; samost, nem. izd. Mit Rem¬ brandt in Amsterdam, BI 1920); ,Leportrait-miniature: llluslre par la collection de S. M. la Reine des Pays- " Luka upodablja Marijo) tudi Patron slikarjev in njihovih cehov. Up. npr. miniatura v —> Avguštinovem e v ang e lici v ju s onca. Vl - st. (f. 129v), Nanni di Banco (marm. soha, *Luka riše IMadono, slavna slika Rogierja van der Weyden (-> Rogier van ...), delo, ki je nanj vplivala Jana van Eycka -> Madona kanclerja Rolina. Rogierjeva slika, najstar. severnoevr. ostvaritev ik. m. —> Luka upodablja Madono (in¬ fra), je ohranjena v več inačicah (Alte Pin., Ere- mitaža, itd.), izmed katerih je orig. skoraj gotovo v ZDA (les, 137,7 X 110,8 cm [posl. povr. 135,3 X 108,8 cm], o. 1435/40, Boston FA). L: Friedlander II (1924; n., angl. izd. 1967); Pa- nofsky Neth (1953). — Cf. C. T. Eisler (Br »1961 -L!). Luka upodablja Marijo, kršč. ik. m., oprt na Zlato legendo (-> Jacobus de Voragine). Evange¬ listov lik velikokrat bolj ali manj določno kaže slikarjeve portretne poteze, celota pa vodi v pozn. ateljejsko podobo in pos. avtp. v delavnici. Up: npr. Rogier van der Weyden (supra), J. Gossaert (o. 1514/15, Praha; o. 1521, Ksthist. Mus.), M. van Heemskerck (d. 1532, Haarlem), L. Blondcel (d. 1545, Brugge), F. Floris (d. 1556), F. Paladini (1601, Palermo, S. Giorgio dei Ge- novesi), M. de Vos (d. 1602, Antvverpen). L: Reau m/2 (1958, p. 830—32). — Cf. D. Klein (»1933), R. H. mtenski (1960, repr. 48, 238, 303/04, 330, 351). Luketič, Stevan (1925—....), kipar, r. v Budvi, štud. v Zgb, tam tudi živi. L: Mirjana Veža (ELU 4,1966, p. 681); J. Mesesnel (Delo, 11. VIII. 1967). Lukianos ali Lukijan (grš. Lukianos, lat. Lu- cianus Samosatensis), (o. 120—o. 180), grš. sa¬ tirik iz Samosate v Siriji. Po njegovih Razgovorih bogov (Teon dialogoi) npr. ik. m. o spečem —v Endlmionu. L: EWA VII (1963, stp 537 — L!), XV: Index (1968, p. 331 — cf. Lucian). 1247 Lukrecija — Liitzeler, Heinrich (Maria) 1248 Lukrecija (lat. Lucretia ) resp. Lukrecijin samo¬ mor, ik. m. iz bajeslovne rim. zgod. po Ovidu (Fasti II, 831) in drugih avtorjih (Livius I, 58; Val. Max. VI, 1): lepa Rimljanka, ki jo je kralj Sextus Tarquinius onečastil (cf. s. v. Tarkvinij in Lukrecija), se zabode. Up: običajno polakt žene, ki si zabada bodalo v prsi, včasih ob njej tudi njen mož L. Tarquinius Collatinus, oče Spurius Lucretius in L. Junius Brutus, mdr. npr. Paolo Veronese (o. 1580, Ksthist. Mus.). L: Pigler II (1956, p. 386—90). — Cf. B. Berenson (Ph 1953, repr. 312), id. (1968, repr. 1041, 1538, 1547, 1613), mdr. tudi »CA« 23, 33 & 48. Lullies, Reinhard (1907—_), nem. klas. ar¬ heolog in muzealec v Kasslu. B: (s sodel.) Griechische Vasen der reifarchaischen Zeit (Mn 1953); Griechische Bildv/erke in Rom (Mn 1954); Griechische Plastik von de n Anfangen bis z um Ausgang des Hellenismus (2. izd., Mn 1960, foto Max Hirmer). L: Kii (1966). Luna, rim. boginja meseca (-> sedem planetov), istovetna z grš. Selene in kot slednja zamenja- vana z Diano. Up: cf. s. v. Endimion. L: Grimal (1951, p. 265); Hunger (1955, p. 206). Liineburška Zlata tabla »Zlata tabla « iz ... lupus rapax, mane cdmedet praedam, bibl. citat iz -»• Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 27: zgrabljiv volk ; zjutraj uživa rop). Cf. s. v. Apostolska vera (Benjamin ob Matiji). Lurcat, Jean (Andre), (1892 — 1966), fr. slikar in obnovitelj tapiserije (aubussonske stenske pre¬ proge), r. v Bruyeresu ( Vosges), u. (73) v Saint- Paul-de-Vence. B: Le Travail dans la Tapisserie du Moyen Age (G 1947). L: J. Marcenac: L’Exemple de Jean Lur?at (Z 1952); Vercors: Tapisseries de Jean Lunja t 1939— 1957 (Belvčs 1958): H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965). Luschan, Felix von (1854—1924), avstr.-nem. etnolog in antropolog. R. v Hollabrunnu v Spodnji Avstriji, najprej zdravnik na Dunaju, pozn. prof. in muzejski direktor v Berlinu, tam u. (69). Mdr. izkopaval v —> Sengirliju (najprej s —>■ Humannom, potem s -^-Koldeweyem); prvi popisal umetn. —> Benina in spravil številne naj¬ pomembnejše beninske umetnine v Berlin. B (lik. umetn.): Die Altertiimer von Benin, I—III (BI 1919). Lutrovska klet -v Sevnica Lutterotti, Otto R. von (1909—_), avstr. um. zgodovinar, univ. prof. v Innsbrucku, se ukvarja s tirolsko umetn. B: Joseph Anton Koch: 1768—1839 (BI 1940, »Denkmaler deutscher K.« [kat. del]); Joseph Anton Koch: Heroische und romantische Landschaft (In 1944); Grojie Kunst werke Tirols (In 1951); Die Wandge- malde von Schlofi Runkelstein bei Božen (1954); Das Goldene Dachl in Innsbruck (1956); ,Hans Multscher und sein Sterzinger Altar' (Jb. des Siidtiroler Kulturin- stitutes, 1961); ,Die karolingischen IVandgemalde von St. Benedikt in Mals' (ib., 1965/67); ,Die IVandge¬ malde von St. Prokulus bei Naturns' (ib.). Luttervelt, R(emmet) van (1916—1963), hol. um. zgodovinar, r. v Haarlemu, štud. na univ. v Leidenu (1936—40), prom. v Utrechtu (1943), kustos asist, v tamk. Centraal Mus. (1941—46), nato kustos zg. odd. v amsterdamskem Rijksmus. B: Masterpieces from the Great Dutch Museums (NY 1961 [prev.]). L: WWA (1962); K. G. Boon (Nkj, 1963, nekr.). Luttrellov psalter, rkp. psalter (Br. Mus. Libr., Ms. Add. 42130), iluminiran o. 1340 za Sira Geoffreya Luttrella: bogate drolerije. L: cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 96—97), L. M. C. Randall (1966), M. Rickert (1954). Liitzeler, Heinrich (Maria), (1902—_), nem- um. zgodovinar, od 1946 dalje ord. na univ. v Bonnu in direktor njenega umzg. inst.; katolik, objavil tudi zelo poljudna dela. Ur. Jb. f. Asthetik u. allgemeine Kw. (Stu) in zbirki Der Bilderkreis in Der Grojie Bilderkreis (oboje Fr: Herder). B: Formen der Kunsterkenntnis (Bn 1924); ,Die Deu- tung der Gotik bei den Romantikern' (W-RJb, 1925); ,Die spanische Kunst‘ (Handbuch der Spanienkunde, FrM 1932); .Der IVandel der Barockaufjassung (DVLG, 1933); *Grundstile der Kunst (Bl-Bn 1934); Der deutsche Kirchenbau der Gegemvart (Du 1935); Die christliclie Kunst Deutschlands (Bn 1936); Fiihrer zur Kunst (Fr 1938; 7. izd. 1956); Vont Sinn der Bau- formen: Der Weg der abendlandischen Architektur (Fr 1938; 3. izd. 1953); Die Kunst der Volker (Fr 1940, 5. izd. 1954); Der Kdlner Dom in der deutschen Gei- stesgeschichte (Bn 1948, »Akadcmische Vortrage u. Abh.« 12); Die christliche Kunst des Abendlandes («• izd., Bn 1950); ,Das Verstehen von Kunstwerken' (Cie, 1949 [Atenska šolal); Bildnorlerbuch der Kunst (“ n 1950); Bild Christi (5. izd., Fr 1951; »Der Bilderkreis« 1; 6. izd. 1952); Brdutliche Paare (4. izd., Fr 1952, > sta z. 6); ,Sinn und Formen religidser Kunst' (Saeculu* 11 ’ 1952); ,Zur Ikonologie des Pferdes in der barocken Kunst' (Lohmeyerjcv zb., 1954); Der Turni des Fret- burger Miinsters (Fr 1955); Spanien (Bn 1955, »At' 10 ' naum-Kstfuhrer«); .Bedeutung und Grenze abstraktcr Malerei' (Jb. AKw, 1955—57, Stu 1958); Weltge- schichte der Kunst (Gtl 1959, »Die GroBe Bertelsman Lexikon-Bibl.« 6). L: zbornik: Der Mensch und die Kunste: Fest* schrift fiir Heinrich Liitzeler zum 60. Geburtstag (Du 1962 — B! [Rosevvitha Hespe]). 1249 Lux, Josef August — MACHU PICCHU 1250 Lux, Josef August (1871—1947), avstr, pisatelj in esejist, katol. konvertit. B: Otto iVagner (Mn 1914). Luxuria (lat.), personifikacija ene izmed -> Pre- greh (cf. s. v. sedem poglavitnih grehov), tj. Ne¬ čistost ali Pohotnost (fr. la Luxure, nem. die Unkeuschheit, med podobnimi oznakami in po¬ osebitvami lat. Fornicatio in Libido, nem. die Wollust, itd.), v srednjev. umetn. največkrat bolj a 'i manj gola žena, ki ji kači pikata ali sesata Prsi (ik. m., ki se je očitno razvil iz personifika¬ cije Zemlja, Tellus, tako kot se je po drugi strani iz slednje razvila tudi doječa —► Caritas ). Njen najbolj običajni atribut j c-> kozel. Up: npr. relief levo spodaj v vhodni lopi opatijske c. v Moissacu, (1120/30), relief na kapitelu Magda- lenine c. v —> Vezelayu (o. 1130), konzola v tran- scptu katedr. v Auxerru (o. 1300), soha v pred¬ dverju zdajšnje katedr. v Freiburgu i. Br. (o. 1300), freska Janeza Ljubljanskega na zun. c. na Visokem (1443), itd. L: Marie Icon II (1932, repr. 84—88, 104); Reau I < 19 55, p. 128, 166—68, 189, t. 6); »US« 8 (1968, repr. P- 35, 67, 110, 252). — Cf. E. Cevc (Kron, 1959), A. k atzenellenbogen (1939 [1964]), W. Molsdorf (1920, st- 958, 977—78 in zlasti 986), etc. Luzzatto, Guido L(odovico), (1903—....), it. (D um. zgodovinar in kritik, živi v Milanu. B: L'arte di Giotto (Bol 1928); Vincent van Gogh tModena 1936); ,La fortuna del Correggio dai suoi fino alfinizio detla critica moderna'' (La Biblio- nua, 1938); ,Max Liebermann et ses sources hollan- ]a‘< es ' ^7. kongr., 1955); ,lVilhelm tVorringer' (Com, .1,37); ,Le succes des Carraches et de l'ecole bolonaise ‘ (GBA, 1961). L: WWWJ (1955). Lyka, KaroIy (1869— ?), madž. um. zgodo¬ vinar, r. v Budimpešti. Prispeval tudi v ThB. B: Magyar miiveszet 1800—1850 ([Madž. umetn.] Bu 1939); Nemzeti romantika 1850—1867 ([Nar. ro¬ mantika] Bu 1942); Festeszetiink a ket vilaghaboru kozott ([Naše slikarstvo med obema svet. vojnama] Bu 1956). L: zbornik: MUveszettorteneti tanulmanyok Lyka Karoly 85. sziiletesnapjara (Bu 1954 — B! [1944—53]). Lyna, Jean Frederic (1888—_), belg. um. zgodovinar, nekd. gl. konservator Bibliotheque Royale v Bruslju. B: ,Uit en over Handschriften, II: Portretten van VVenceslaus van Brabant ‘ (Kunst der Nederlanden, 1930/31); De Vlaamsche Miniatur van 1500 tot 1530 (Br s. a. [1933]); ,Over de Echtheid van de Grafschrift van Hubrecht van Eyck en het Quatrain van de Gentsche Altartafel' (Verzamelde Opstellen, IX, 1933); ,Les Miniatures d'un ms. du »Ci Nous Dit« et le rea- lisme Preeyckien‘ (Scriptorium, 1946/47); ,Une Oeuvre inconnue du Mattre de Marie de Bourgogne' (ib.). L: WWB (1962). LYON, po velikosti tretje mesto v Franciji (ob sotočju Rone [Rhone] in Saone), »prestol¬ nica svile«. V katedr. Saint-Jean-Baptiste, ki so jo po razrušenju znova zidali od 1165/81 dalje in dkč. v XV. st., slikana okna iz poznega XII. in iz XIII. st. Med muzeji sta posebno pomembna Mus. des B.-A. (v nekd. opatiji Saint-Pierre), v katerem so mdr. s slikami zastopani Cranach star., Gericault, Delacroix, Puvis de Chavannes, Gauguin in van Gogh, in pa Mus. des Tissus z eno izmed najbogatejših z. tkanin na svetu. L: EWA V (1961, stp 624—25 — L!). Lys, Johann -*■ Liss, Johann M Macarius (lat.) —> Makarij Macdonald-VVright, Stanton (1890—....), amer. sl 'kar hol. rodu (s pr. im. Van Vranken). V Parizu J e pred 1. svet. vojno nanj in na njegovega prija¬ telja Morgana Russella odločilno vplivalo slikar- stv ° Roberta Delaunaya. L: The Art of Stanton Macdonald-Wright: A Retrospective Exhibition (Wash 1967 [rk]).—Cf. H. drnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. ^ 65 ). macesen (lat. larix decidua Mili., angl. the forch, fr. l e melčze, it. il Idrice, nem. die Lčirche), 50 m vis. planinsko drevo, uspeva tudi v ni- zinah. Macesnovina je dober stavbni les za 42 ~ Leksikon vodne stavbe, okna in sploh vodi in dežju izpo¬ stavljene dele. Up: npr. Grohar (infra), L. Corinth (1923). ♦Macesen, simbolično pomenljiva podoba v segantinijevski tehniki (o, pl, 110 X 98 cm, d. 1904, Lj, CK ZKS, prejšnji lastnik Danica Slane v Preddvoru), ki jo je Ivan -> Grohar naslikal na Heblarjih pri Sorici. L: France Mesesnel (ZUZ, VI, 1926, p. 134); Stane Mikuž (Silva Trdina: Besedna umetn. II, Lj 1958, pri p. 145). — Cf. F. Stele (Ivan Grohar 1960, p. 23 & 24, kat. št. 194, barvna t.). d) MACHU PICCHU (Peru), v ruševinah ohra¬ njeno gorsko trdnjavsko mestece Inkov (viš. 1251 Maciejouskega kodeks — Maderna, Carlo 1252 2400 m), ki ga je 1911—12 odkril Bingham (cf. lit.) z odpravo Yale Univ. L: Hiram Bingham: Machu Picchu: A Citadel of the Incas (NH 1930); id.: Lost City of the Incas (NY 1948; n. izd. 1963); EWA I (1959, t. 147—51), XIV (1967, t. 131); »US« 16 (1968); Roland Goos: Vsa čuda sveta (Lj 1969). *Maciejowskega kodeks, bogato iluminiran rkp., prava slikanica XIII. st. (skupno 46 per¬ gamentnih listov 39 X 30,4 cm, očitno v Parizu o. 1250, kodeks s 43 listi v newyorški Pierpont Morgan Libr. [Ms 638], dva lista [f. 43 —44] v pariški Bibl. Nat., 1 list [f. 45] pa v zas. lasti v Aachnu [Dr. Peter & Irene Ludwig]). Nekd. lastnik kodeksa, polj. kard. Bernard Maciejow- ski, ga je na zač. XVII. st. podaril perz. šahu. Med 92 celostr. miniaturami z 283 bibl. prizori od zač. Geneze do vštete Davidove zgodbe (2 Kralj 20) npr. Izraelci zavzamejo Haj in Zvijača Gabaoncev (f. lOv) pa David premaga Amalečane in Savlova smrt (f. 34v). L: Diringer Book (1958 [1967]); Europe Gothi (1968, kat. št. 227); *01d Testament Miniatures; A Medieval Picture Book with 283 Paintings From The Creation to The Story of David (NY: George Braziller [ali L: Ph] s. a. [1969], uv & kom. Sydney C. Cockerell , prrdg. John Plummer — L!). — Cf. E. H. Gombrich (1966, repr. 158). Mackintosh, Charles Rennie (1868—1928), angl. arh. in oblikovalec, pomemben pionir—> findesieclovske umetn. R. v Glasgowu kot sin policijskega inšpektorja, u. (60) v Londonu. A: npr. School of Art v Glasgovvu (1898—99). L; Thomas Howarth: Charles Rennie Mackintosh and the Modern Movement (L 1952); id. (EWA IX, 1964, s. v.); D. P. Bliss: Charles Rennie Mackintosh and the Glasgovv School of Art (Glasgovv 1961); Pevsner (1966). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), N. Pevsner (1950). Mackowsky, Hans (von), (1871—1938), nem. (ž.) um. zgodovinar; r. v Berlinu, tam tudi kot muzealec. B: Verrochio (Blf-Lpz 1901, »KM« 52); Michel¬ angelo (BI 1908; 6. izd. Michelangelo , Stu 1939); Johann Gottfried Schadow (BI 1909 [rk, Konigliche Ak. der Kunste]); Christian Daniel Rauch (BI 1916); Johann Gottfried Schadow: Jugend und Aufstieg, 1764 bis 1797 (BI 1927); Schadows Graphik (BI 1936, »Forsch. zur deutschen Kg.« 19); Die Bildwerke Johann Gottfried Schadows (BI 1951). L: UJE (s. v.). MacLaren, Neil (1909—_), angl. um. zgodo¬ vinar in muzealec, delal v londonski Nat. Gali. B: The Spanish School (L 1952, »Nat. Gali. Cata- logues«); The Dutch School (L 1960, ista z.). Mac Orlan, Pierre, s pr. im. Pierre Dumarchey (1883——), fr. pisatelj. B (lik. umetn.): Lautrec, peintre de la lumičre froide (P 1934); Courbet (P 1951, »Les Demi-Dieux«). L: DULC III (1961, s. v.). MAČE nad Preddvorom. Gotska podr. c. ima lesen kasetiran strop (d. 1649) in je znana po svojih freskah iz 1. 1467 (t. i. Maski mojster): na sev. steni Sprevod treh kraljev, na slavoloku Huni napadejo Uršulo in njeno spremstvo pred Kolnom, na juž. strani zun. pa na grafiko Moj¬ stra E. S. oprti freski jv. Krištofa in Kristusa na križu med Marijo in Janezom Ev. L: MAS 1(1935); Stele (1969, repr. 149—52). —Cf. F. K. Kos (1941), F. Stele (Šišičev zb. 1929). Maček, Gregor (1682—1745), slov. arhitekt, r. in u. v Lj. Polir pri zidanju lj. stolnice (po smrti Pavla Jugovca), po načrtu G. Fusconija 1730—33 zidal tudi šentpetrsko c. v Lj. A: cerkve na Šmarni gori (1711/12), v Dobrovi pri Lj (1713—16) in Cerknem (1714), dokončna oblika lj. rotovža (1717—18), zlasti njegovo pročelje, podrta c. v Poljanah (o. 1720), cerkve na Igu pri Lj (o. 1720), Homcu pri Domžalah (1722), v Komendi pri Kam¬ niku (1726), Šmartinu pri Kranju (po 1737) in Velesovem (zač. 1732), žup. c. v Kamniku (1723—- 34) in c. na Limbarski gori (o. 1735). L: V. Steska (SBL II, 5. zv., 1933, s. v.); ŠumiL (1961); N. 5Wm'(ELU 3, 1964, s. v.); »ArS« 3 (1969). — Cf. N. Šumi (1958). mačka (lat. je les, angl. the cat, fr. le chat, > [ - il gatto, nem. die Katze) kot ik. m.: na Diirerje- vem bakr. Adam in Eva (d. 1504) ponazatja kru¬ tost in kolerični značaj, sicer pa v alegoričnih predstavitvah čutov ( ->pet čutov ) vid. Črna mačka ponazarja hudiča (npr. ko beži na enem izmed Lottovih Oznanjenj). L: Jacqueline Conan-Fal!ex: Le chat dans la littc- rature et dans Part (2. izd., 2 knj., P 1926); Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 108); Cirlot (1962). — Cf- G. de Tervarent (I 1958, stp 90). *Madame Recamier, J.-L. Davidov popularni portret (o, pl, 173 X 243 cm, 1800, Louvre), ki ga je slikar pustil nedokončanega, zlasti ker J e zvedel, da je lepotica naročila svoj portret tudi pri njegovem učencu Gerardu (cf. s. v. Reca¬ mier). Magrittova »predelava« (1950). Mader, Christoph (1697—1761), avstr, kipar, r. in u. na Dunaju. P: na Dunaju, kjer je zvečine delal, reliefi s prizori iz življenja Karla Borontej- skega na stebrih Karlskirche (s sodel. 1724/30) in sohe na pročelju Piaristenkirche (1752). Maderna (Moderno), Carlo (1556—1629), ‘ t- arh., pionirska osebnost na zač. rim. baroka, nečak Domenica Fontane. R. v Capolagu P rl 1253 Maderno, Stefano — Madona s čižkom 1254 Luganu, u. v Rimu. A: v Rimu med cerkv. stav¬ bami pročelje c. Sta Sušama (1597—1603) pa *preddverje in pročelje Petrove c. (1607—14), med palačami pa Pal. Mattei di Giove (1598— 1611) in načrti za Pal. Barberini (zač. 1628). L: Nina Caflisch: Carlo Madeino: Ein Beitiag zur Geschichte der romischen Baiockaichitektur (Mn 1934); Ligo Donati: Carlo Madeino (Lugano 1957); Peter Murray (EWA IX, 1964, s. v.). — Cf. G. Baglione (1942), A. Muhoz (1922), A. Riegl (1908), R- Wittkower (Hat m 1958). Maderno, Stefano (o. 1576-—1636), it. kipar, u - (60) v Rimu. P: popularna ležeča *Sv. Ceci¬ lija (marmor) in bron. reliefi (npr. Valerijan in Cecilija) na v. olt. v. c. Sta Cecilia in Trastevere v Rimu (vse 1600), Pax in Justitia na v. olt. v c. Sta Maria delta Pace v Rimu (marm. kipa, o. 1614), kipci iz žg. gline kot npr. Herakles po vzoru —»■ Farneškega Herakla (1617, Ashmolean), Herakles in Cacus (1621, Benetke, Ca’ d’Oro), Herakles davi Anteja (1622, ib.) in Herakles in neniejski lev (1622, ib.), Jakobov boj z angelom (marmor, Doria), itd. L: Antonia Nava Cellini: Stefano Madeino (Mi s. a -> »MdS« 60). ‘Madona Benois, mladostno delo -> Leonarda da Vinci (pl [prej les], o, 49,5 X 31,5 cm, o. 1478, Eremitaža), imen. po nekd. lastnici, rus. vdovi slikarja Leona Bcnoisa, verj. ena izmed Mari- Jmih podob, o katerih si je umetnik zapisal; bre inchominciai le due vergini Marie. L: cf. H. Cook (1914), G. Gronau (1912), L. Ven- ""•'(1912), itd. ‘Madona družine Pesaro, »Pala Pesaro«, slavna Tizianova olt. slika (pl, 478 X 268 cm, naroč. 1519, dkč. 1526, Benetke, Sta Maria dei Frari). E° njeni barok napovedujoči nesomerni kompo- Zlc 'ji so se zgledovali številni slikarji, mdr. Paolo ^eronese (npr. Mistična zaroka sv. Katarine, 1570-a leta, Accad.). L; David Rosand (AB, jun. 1971 — L!). — Cf. Gould (1957); H. E. Wcthcy (I 1969, št. 55). Madona iz Dangolsheima - > Dangolsheimska Madona (Dahlem) ‘Madona iz Kladska (v nem. lit. Glatzer Ma- °>tna), znamenito delo češ. slikarstva iz srede st. (temp, pl na topolovini, 186 x 95 cm, ah leni). Spodaj levo kleči donator Arnošt iz p ardubic , 1. praški nadškof (1344 - 64). Slednji J e sliko daroval cerkvi avguštinskega sajnostana v Rladsku (zdaj Klodzko v Šleziji na Poljskem, ne m. Glatz), ki ga je bil ust. 1350. L - Landoli (1968); Stele (1969, p. 170, 171, 172). MqP' A ' M atčjček (1938 [1939]; & J. Pešina 1950 1 y5| l), G. Schmidt (1969 [izšlo 1970]), etc. *Madona iz Santa Trinita, slavna slika (les, 385 x 223 cm, verj. o. 1280, Uffizi, prej [1810— 1919] Gali. delTAcc. v Florenci), imen. po flo- rent. c., katere v. olt. je krasila do zač. XIX. st. Mojster —> Cimabue je upodobil Marijo z otro¬ kom na prestolu, ki ga drže angeli, in spodaj štiri preroke (ikonogr. tip Madonna in -> Maesta). Ob vsej povezanosti z izročilom, ki se kaže zlasti v običajni primerjavi s pozn. Giottovo Ma¬ donna d’Ognissanti, pa vendar ne moremo pre¬ zreti umetnikovega truda, da bi ponazoril tretjo razsežnost, o dotlej neznanem smislu za resnič¬ nost pa priča mdr. tudi naivni način, kako so nimbi pritrjeni na angelske glave. L: Cankar II/2 (1933, p. 305—07); EWA III (1960, barvna t. 322 & t. 323); Kindlcr I (1964, barvna repr. p. 752). ♦Madona kanclerja Rolina, znamenita slika Jana van Eycka (o in temp, les, 66 X 62 cm. o. 1433/35, Louvre), znana tudi s fr. imenom La Vierge d'Autun. Levo kleči burgundski kancler Nicolas —> Rolin. Na kapitelih reliefi Izgon iz raja, Kajn ubije Abela in Noetova pijanost. Zna¬ menito, izredno minuciozno obdelano ozadje kaže pogled prek terase na mesto ob reki, ki so ga istovetili z Maastrichtom, Liegeom, Ženevo, Autunom, itn.; vsekakor je to ozadje vplivalo na sliko Luka slika Madono Rogierja van der Weyden. L: Cankar III/2 (1951); Panofsky Neth (1953); Emil Kieser, Zur Deutung und Datierung der Rolin- Madonna des Jan van Eyck (Stadel-Jb., 1967); »CA« 17 (1968, kat. št. 16). ♦Madona kanonika van der Paele, slavna slika Jana van Eycka (o, les, 122 X 157 cm, sign. & d. 1436, Brugge) kaže levo sv. Domicijana, Ma¬ rijo z otrokom na prestolu (na njem levo Kajn ubije Abela, des. pa Samson z levom) in des. do¬ natorja kanonika van der Paele (pred restavii- ranjem 1933—34 še več bolezenskih znakov na izredno opisanem obrazu) in za njim njegovega patrona sv. Jurija (na oklepu se zrcali minuciozni lik slikarja v rdečem turbanu). Slika je bila na¬ ročena za kanonikov nagrob. in ga je prvotno tudi tes dopolnjevala. L: Cankar III/2 (1951); A. Janssens de Bisthoven & R. A. Parmentier (Antw 1951, »Prim.Flam.I« 1 — L!); Panofsky Neth (1953); Giintcr Busch: Van Eyck: Die Madonna des Kanonikus Paele (Stu 1959, »WerkM«); Panofsky Tomb (1964, p. 58, repr. 232); A. Viaene, Het grafpaneel van Kanunnik van der Paele voltooid in 1436 door Jan van Eyck (Biekorf, 1965); »CA« 17 (1968, kat. št. 21). Madona s čižkom (nem. Madonna mit dem Zeisig), v Benetkah nastala Diirerjeva slika (o, topolov les, 91 x 76 cm, sign & d. 1506, Dah- 1255 Madona v jami — Madonna del Granduca 1256 lem). V okviru severnoevr. slikarstva predstavlja ikonogr. novost celote mali Janez Krst. L: cf. E. Panofsky (Diirer 1948 [1955, p. 113—14]). Madona v jami (Leonardo da Vinci) —> Madona v votlini (cf. infra) Madona v rožnem gaju (fr. la Vierge au Jardinet ali d la Haie de roses, it. Madonna del Roseto, nem. Maria im Rosenhag ali das Paradiesgdrtlein), kršč. ik. m., značilen zlasti za poznosiednjev,—> internacionalni gotski slog, v katerem je običajno strnjen z motivom ->■ Hortus conclusus, ki se ravno tako opira na Visoko pesem. Up (zač. v fr. umetn., jedro v nem. deželah in sev. Italiji): *»Goldenes Riissel« (o. 1403, Altotting), nezn. veronski slikar (zač. XV. st., Ferdinandeum), Stefano da Verona (Mus. di Castelvecchio), nezn. mojstei Rajskega vrtička (o. 1420, Stadel), Madona z jagodičjem (Solothurn, Mus.), Lochner (o. 1440, Wallraf), Schongauer (1473, Colmar, St. Martin), v pozn. nadaljevanju, na katerega navezuje tudi Rafaelova *Lepa vrtna¬ rica, npr. Burgkmair (1509, Nurnberg), Francia (Alte Pin.) in Luini ( Madonna del Roseto, Brera). L: Reau II/2 (1957). — Cf. H. Aurenhammer (1954), K. Kiinstle (1928, p. 641-42), K. Scheffler (1935). *Madona v votlini (it. La Vergine delle Rocce, angl. The Virgin of the Rocks, fr. La Vierge aux Rochers), slavna slika Leonarda da Vinci — Marija z otrokom, malim Janezom Krst. in an¬ gelom v skalnati jami, nastala kot srednja, zgoraj zaokrožena tabla oltarja za c. S. Francesco v Milanu (original, z lesa prenesen na pl, 199 X 122 cm, Louvre), pozn. tam nadomeščena s ko¬ pijo (Leonardo da Vinci & Ambrogio de’ Predis, les, posl. povr. 189,5 X 120 cm, o. 1494/97— 1511), ki je ostala v c. S. Francesco do 1871 in je od 1880 v Nat. Gali. v Londonu. L: Cankar II1/1 (1936); »CA« 12 (1967, kat. št. 15—16). — Cf. (tudi s. v. Leonardo da Vinci) H. Beenken (1951), M. Davies (1947; 1951 [1961] — L!). *Madona z družino župana Meyerja, znamenita slika Hansa Holbeina ml. (o, les, 1526, popravki 1528, Darmstadt, SchloB [Prinz Ludvvig von Hessen und bei Rhein]) kaže pod— >Marijo za¬ vetnico s plaščem levo naročnika, župana Jakoba Meyerja zum Hasen in oba sinova, des. pa zadaj postumno podobo Meyerjeve 1. žene, Magda¬ lene Baer, spredaj njegovo 2. ženo, Dorotheo KannengieBer, in njeno hčer Anno. Za razvoj um. zgod. v XIX. st. zelo karakteristična disku¬ sija o tem, ali predstavlja orig. darmstadska ali dresdenska slika, se je naposled, 1871, končala z mnenjem poznavalcev (mdr. Bode, Lippmann in Woeimann), da je dresdenska podoba kopija Bartholomausa Sarbrugha iz 1633/38. L: Cankar m/2 (1951, p. 393—95); Giinther Grundmann: Die Darmstadter Madonna (Drm 1959); Kindler III (1966, repr. p. 277); »CA« 50 (1971). — Cf. U. Kuhermann p. 251—62 & 455—56 — L!). Madona z liščkom —> Madonna del cardellino ♦Madonna dal collo lungo, »Madona z dolgim vratom«, Parmigianinova najslavnejša slika (o, les, 216 x 132 cm, o. 1535, gotovo pa 1534/40 [nedk.], Uffizi), s tem imenom znana šele od A. J. D. d’Argenvilla ( Abrege ..., I, 1745) dalje, z vsemi svojimi posebnostmi — telesni proporci, sestav celote, ob perspektivični skrajšavi v dve heterogeni področji razpadajoči prostor, itd. — eno izmed najbolj značilnih del —► manierizma. Ikonogr. vsebino slike zaznamujeta mdr. -> speči Jezušček in križ, ki je — pred restavracijo — od¬ seval na vazi. L (cf. s. v. Parmigianino ); F. David Martin, Na- ming Paintings (Coli Art J, 1966); Ute Davitt-Asrnus, Zur Deutung von Parmigianinos »Madonna dal collo lungo«’ (ZfKg, 1968); »US« 9 (1969.) — Cf. W. Hofmann (1966). ‘Madonna degli alberelli (ali alberetti), podoba Marije za balustrado z otrokom na njej (les, 74 X 58 cm, d. 1487, Accad.), eno izmed popu¬ larnih del Giovannija —> Bellinija. Drevesi v o- zadju imata simboličen pomen: nižje, na Man¬ jini levi strani, predstavlja Staro zavezo, višje, na njeni des. in ob otroku pa Novo zavezo. L: »CA« 28 (1969, kat. 106). — Cf. G. Delogu (2- izd. 1947, p. 86—87). ♦Madonna dei francescani, Ducciova sličica Marije z otrokom in tremi frančiškani ob nogah (temp, les, 24 X 16 cm, Siena, Pin. Naz.). Madonna del Bordone -> Coppo di Marcovaldo Madonna del cardellino, ik. m. —> Marije z otrokom in simboličnim liščkom. Najslavnejšo podobo je naslikal Rafael — po Vasariju za Lorenza Nasija v Florenci ( *Marija z otrokom in malim Janezom Krst., ki drži liščka, o, les, 107 X 77 cm, 1507, Uffizi), pozn. pa sta mu sledila tudi Giov. Batt. Tiepolo (o, pl, o. 1767/ 69, New York, z. Seligmann) in njegov sin Giov- Domenico Tiepolo (o, pl, Washington). L: za Rafaela: cf. L. Dussler (1966, št. 41 —■ L')' ♦Madonna del Granduca, slavna Rafaelova P°" doba (o, les, 84 X 55 cm, 1504/05, Pitti), imen- po toskanskem v. vojvodi Ferdinandu III,, k' -J*? je tolikanj občudoval, da jo je imel pri sebi cc o na potovanjih. Še prej jo je imel Carlo -> Dole ■ L: cf. L. Dussler (1966, št. 36 — L!). 1257 Madonna della Cintola — MADRID 1258 Madonna della Cintola —> Marija daruje svoj Pas apostolu Tomažu V ozadju je mdr. videti simbolično štorkljo in pa -* kačo. Madonna della melagrana, »Madona z granat¬ nim jabolkom«, Botticellijeva slika (tondo, les, premer 143,5 cm, o. 1487, Uffizi) Marije z otro¬ kom in šestimi angeli; ohranjen orig. okvir s florent. lilijami. Madonna della Sedia ali della Seggiola , slaven, posebno popularen Rafaelov tondo Marije z otrokom in malim Janezom Krst. (o, les, premer 7 1 cm, verj. 1514, Pitti). L: cf. E. H. Gombrich (1956 [1966]). Madonna della Vittoria, Mantegnova slika (pl, 280 x 166, dkč. 1496, Louvre), ki jo je naročil markiz Francesco Gonzaga v zahvalo za zmago nad Francozi (Fornovo 6. VII. 1495). Od leve na des. svetniki Mihael, Andrej, Longin in Jurij, star. žena naj bi bila Ana ali Elizabeta, njej nasproti kleči donator. L: cf. J. Lauts (1947). ‘Madonna delle Arpic, »Madona s harpijami«, znamenita slika Andree del Sar to (les, 207 5 X 17 8cm, d. 1517, Uffizi). L: EWA I (1959, t. 248); »US« 9 (1969, p. 72—73). ‘Madonna delTEucaristia, Botticellijeva slika (temp, les, 84 X 65 cm, 1471/72, Boston ISG), 'men. po simboličnih žitnih klasih in grozdih. Madonna del libro, »Madona s knjigo«, Botti- eehijeva slika (temp, les, 58 X 39,5 cm, o. 1483, Poldi Pezzoli). Madonna dell Umilta (lat. Beata Domina de HumiUtate, angl. Madonna of Humility, fr. la Vie rged'Humilite , nem. Muttergottes der Demut), 'k- m. »ponižne« Marije z otrokom, ki sedi na zemlji ali na blazini na zemlji. Doma je v srednji Italiji, razš. pa zlasti v it. slikarstvu XV. in stoletja. L: Reau II/2 (1957, p. 97—99). — Cf. B. Berenson (Ph 1953, repr. 19-20, 26, 37, 58, 100, 112c), id. '1968, repr. 216—17, 252, 354,421—22,480, 522—24, 353 - 684), M. Meiss (*1936). Madonna del »Magnificat«, slaven Botticelli- J , e .'Z' tonc t° (temp, les, premer 118 cm, o. 1483/85 u mzi), ‘ beri (- imen. po prvi besedi molitve, ki jo raz- e mo na zač. des. strani odprtega kodeksa - Magnificat anima mea ...). L: »CA« 5 (1967, kat. št. 86). Madi onna del Prato, Giovannija Bellinija po¬ doba Marije z otrokom pred krajinskim oza F m (P' [prej les], 67 X 86 cm, o. 1505, Nat. Gali.). L: EWA II (1960, t. 265); »CA« 28 (1969, kat. št. 179); David Čast, The Stork and the Serpent: A New Interpretation of the »Madonna of the Meadovv« by Bellini (AQ, 1969, p. 246—57 — L!). — Cf. M. Davies (1951 — L!). Madonna del sacco ->• Andrea del Sar to *Madonna (d: Časa) Alba, Rafaelov tondo (pl [prej les], premer 94,5 cm, Washington [prej Eremitaža]), nastal sočasno s freskami v -> Stanza della Segnatura, tj. o. 1510. L: »CA« 4 (1966, kat. št. 90). — Cf. H. Friedmann (1949). Madonna di Časa Pesaro -> Pala Pesaro *Madonna d Ggnissanti, edina Giottova ne¬ dvomno lastnoročna ohranjena tabelna slika (temp, les, 327 X 203 cm, o. 1305/07, Uffizi), iko¬ nografsko tip —> Maesta. Poleg najbolj znanih Giottovih odlik — dotlej nevideno oblikovanje prostora in plastičnost upodobljenih oseb — jo v primerjavi s podobnimi Ducciovimi ali Cima- buejevimi podobami zaznamujejo tudi svetle in žive barve (cinoberl), pretehtano variiranje ne¬ katerih geometr. oblik in ne nazadnje novo raz¬ merje med osebami (angeli gledajo Marijo z oti okorni). L: »CA« 3 (1967, kat. št. 109); »US« 8 (1968, p. 86—87). — Cf. Th. Hetzer (1957). Madonna Pitti -> Michelangelo ‘Madonna Rucellai, v. Ducciova olt. podoba (temp, les, 450 X 290 cm, o. 1285/86, Uffizi), veljala prej za delo Cimabueja; bila atr. tudi neznanemu Mojstru Madortne Rucellai, na ka¬ terega naj bi bila vplivala tako Cimabue kot Duccio di Buoninsegna. Madonna Santa Trinita -> Madona iz Santa Trinita (-»■ Cimabue) MADRID, mesto v pokrajini Nova Kastilija, šp. prestolnica od 1561 dalje. Trgi Putrta del Sol (sredi starega dela mesta), Plaza de Oriente (na njem konjeniški spom. Filipa IV., dkč. Pietro—> Tacca 1640), Plaza Mayor (1617—19 oblikovan trg, na njem konjeniški spom. Filipa III., delo Giambologne in Pietra Tacce), Plaza de la Ci- beles (na njem vodnjak s Kibelo in njeno levjo vprego). L: Paul Guinard: Madrid (P 1935, »Les villes d’art cčlebres«); F. Baztan: Monumentos de Madrid (M 1959); N. C. Epton: Madrid (NY 1965); EWA XIII (1967, stp 214—17 — L!). 1259 MADRID, Descalzas Reales — MADRID, M lseo (Nacional) del Prado 1260 ~ Descalzas Reales, ženski samostan. Njegov o It. Brezmadežne (Nuestra S eno ra de Guadalupe, d. 1653), delo —*■ Herrere Barnueva, je pomemben predvsem zaradi svoje izredno bogate mai ijanske ikonografije. L: cf. H. E. Wethey (& A. S. Wethey 1966). ~ Palacio de Oriente, orjaški kraljevski grad, po načrtu Filippa Juvare sez. 1738—64 G. B. Sacchetti (v tlorisu kvadrat s stranico 132 m). ~ Museo Arquelogico Nacional, bogata z. ar- heol. zakladov s šp. ozemlja od prazgodovine do islamskega in kršč. srednjega veka. Mdr. tu mozaik Dvanajst Heraklovih junaških del (iz Le- rie, o. 300) in —> Rekkesvinthova votivna krona (sreda VII. st., prej Pariz, Mus. de Cluny). ~ Museo (Nacional) del Prado (Paseo del Prado), ena izmed najodličnejših slikarskih gal. na svetu, nastal iz kraljevskih z., katerih zgod. se začenja v XV. st. Najbogatejša z. šp. mojstrov na svetu (Velazquez in Goya s skoraj vsemi nju¬ nimi najpomembnejšimi deli), poleg Špancev po¬ sebno dobro zastopani stari Nizozemci, Benečani in Flamci (zlasti Bosch, Patinir, Tizian in Ru¬ bens). Zaradi ugodnega suhega podnebja so se slike presenetljivo dobro ohranile. S pomemb¬ nimi deli so zastopani med starimi Nizozemci Mojster iz Flemalla ( Marijina zaroka, les; * Do¬ nator Heinrich IVerl z Janezom Krst., d. 1438, in *Sv. Barbara pri kaminu, les, levo in des. krilo triptiha), Rogier van der Weyden (zname¬ nito -*■ Snemanje s križa, o. 1435), vaneyckovski — > Vodnjak življenja, Memling ( triptih s Poklo¬ nom kraljev, les, o. 1470), Bosch ( Zdravljenje no¬ rosti, o. 1475/80; Sedem smrtnih grehov, o. 1475/ 80; * triptih s Senenim vozom', * triptih z Vrtom naslad', Kronanje s trnjem — vse les), Q. Massys (Ecce Homo, les, o. 1515), Bernard van Orley (Sv. družina, les, 1522), Patinir ( Počitek na begu v Egipt, les; Haronova barka ali Haron vesla prek Stiksa, les), Marinus van Reymerswaele ( Hieronim v svoji celici, les, d. 1521 [?]; Menjavec in njegova žena, d. 1539 [1538 dat. varianta v Escorialu]), Anthonis Mor ( Kraljica Mary Tudor, 1554; Slikarjeva žena Metgen, o. 1554) in P. Bruegel star. (* Zmagoslavje smrti, les, o. 1560 [?]); med Nemci Diirer ( *Avtp. 26-letnega umet¬ nika, les, d. 1498; *Adam in *Eva, les, d. 1507 [stara kopija s spremembami v Uffizijih]; * Por¬ tret moža z velikim klobukom, les, d. 1524) in Baldung, imen. Grien (»Tri gracije « in Tri sta¬ rostne dobe, oboje les); med Italijani fra An¬ gelico (Oznanjenje z Izgonom iz raja, les, 1430/35), Mantegna (Marijina smrt, les), Botticelli (trije prizori iz Nostalgiove zgodbe [8. zgodba 5. dne Dekamerona], temp, les), Giorgione ali mladi Tizian (Madona z otrokom, Antonom Pad. in Rokom), Rafael (npr. Sv. družina z jagenjčkom, les, d. 1507; * Portret kardinala, les, 1509/11 [?]), Correggio (Madona z otrokom in malim Janezom Krst., les, 1515/17; Noli me tangere, pl [prej les], o. 1525), Lotto (Messer Marsilio in njegova ne¬ vesta, d. 1523), Andrea del Sarto (npr. t. i. Ma- donna della Scala), Tizian (npr. Bakanal ali Gli Andrii, 1518—19; Čaščenje Venere ali Gli Amori, 1518—19; Federico II. Gonzaga, o. 1525; Portret Karla V. s psom, 1532/33;-> Portret Karla V. v bitki pri Miihlbergu, 1548; —> Venera z orglarjem in Kupidom, 1548; Filip II. v oklepu, 1551; *Danaa, 1553—-54 [najboljša varianta]; Avtp., o. 1570), Jacopo Tintoretto (npr. 6 bibl. podob iz o. 1555, in sicer Suzana in starca, Estera pred Asuerjem, Judita in Holofern, Salomon in kraljica iz Sabe, Putifarjeva žena in Jožef, Najdenje Moj¬ zesa), Paolo Veronese (npr. Dvanajstletni Jezus med učitelji, 1548; Venera in Adonis, 1580), Barocci (Rojstvo), Daniele Crespi (Pieta), Guer- cino (Suzana in starca), Francesco Furini (Lot in njegovi hčeri), Giov. Ben. Castiglione ( Didgen) in G. B. Tiepolo (npr. Venerino zmagoslavje ah Olimp, o. 1761/64); med Flamci Rubens ( Ma¬ rija Medičejska, 1625; Vrt ljubezni [z avtp.Jt Diana s spremljevalkami in satiri', *Pdrisova sodba, 1638/39; Tri gracije, 1638/39), van Dyck ( Kri¬ stusa primejo', Sir Endymion Porter in slikar), Jordaens (A vtp. z družino, o. 1620/23), in D- Teniers (Skušnjave sv. Antona)', med Holandci Adriaan van Cronenburch (Portret matere s hčerko, d. 1587), Rembrandt (» Artemizija «, d- 1634), Potter; med Francozi N. Poussin (npr- —>Parnas, zač. 1630-ih let), Claude Lorrain in Watteau; med Španci Fernando Gal lego (Kri¬ stus v slavi), Bartoloma Bermejo, Juan de Flandes (Obujenje Lazarja), Juan Vicente Masip (Obisko¬ vanje), Luis de Morales (Marija z otrokom )> Alonso Sanchez Coello (Infantinja Izabela Klara Evgenija, d. 1579), El Greco (Portret plemiča z roko na prsih, o. 1585; »Julidn Romero el de las Hazahas« s patronom, o. 1588; Čaščenje pastirjevi o. 1600; Vstajenje in Binkošti, oboje verj. 1610/ 14), Francisco Ribalta (Frančišku As. igra angeli o. 1620), Ribera (Demokrit, d. 1630; Mučeništvo sv. Jerneja, d. 163[0?]; Jakobov sen), Zurbaran (npr. Videnje bi. Petra Nolaska ali Petru Nolasku se prikaže križani apostol Peter, d. 1629), VelaZ' quez (npr. Celopost. portret Filipa IV., o. 1628, *Bakhos ali »Pivci« [Los borrachos), 1628—29, Vulkanova kovačnica', Villa Medici, v Rimu 163 [2 sliki]; Infant Ferdinand kot lovec, o. 163 , * Konjeniški portret Olivaresa o. 1633; Filip kot lovec, o. 1634; Infant Baltasar Carlos ria 1261 MADRID, Real Acadcmia de la Historia — Macstri del Colore 1262 rjavem poniju, 1634/35 ;Baltasar Carlos kot lovec, 1635/36; * Predaja Brede [Las lanzas], o. 1634; Dvorni norec »El Primo«, 1644; Kraljica Mariana Avstrijska, 1652/53; Filip IV., 1655/60; *Dvorne gospodične ali Spletične [Las meninas, cf. s. v. Meninas ], 1656; *Predice [Las hilanderas], verj. o. 1657/58; Infantinja Margarita Terezija v rož¬ nati obleki, 1659), Murillo (npr. * Brezmadežno spočetje, o. 1678), Goya (slike-predloge za gobe¬ line, npr. Sončnik [1777], Spuščanje zmaja [1778], Prodajalec lončevine [1778/79], Trgatev, Gugal¬ nica [1787], Žene se igrajo z možicljem [1791] in Slepe miši [1791]; Slikar Francisco Bayeu y Su- bias, 1795; General Urrutia, 1798; Kraljica Ma¬ rija Luiza na konju, 1799; Majski ljudski praznik v dolini San Isidro, 1799; * Družina Karla IV., 1800; * Oblečena »maja« [La maja vestida] in *Gola »maja« [La maja nuda ], obe o. 1804; *2. maj 1808: madridsko ljudstvo napade fr. vojsko, 1814, in *3. maj 1808: streljanje upor¬ nikov, 1814; Avtp., 1815; * štirinajst na platno prenesenih stenskih slik iz t. i. Quinta del Sordo, 1819/21; Bordojska mlekarica). — P: mdr. zna¬ menito ibersko poprsje, t. i. *Dama iz Elcheja (apnenec, viš. 56 cm, V./IV. st. pred). L: GBM (1960). — Cf. F. J. Sdnchez Cantdn (1933 [1949]; 1959), H. Tietze (1954), H. B. Wehle (1954). ~ Real Academia de la Historia: mdr. tu —> Missorium Teodozija I (388). Madsen, Stephan Tschudi, norv. um. zgodo- v ‘nar, poznavalec findesieclovske umetn.; bil Predstojnik umzg. inst. na univ. v Oslu, pouče¬ val v ZDA (Stanford Univ. v Kaliforniji). 0- , Victorian.sk dekorativ Kunst: 1837 — 190P (Nor- denfjcldske Kunstindustrimuseums Arbok 1952, * rondheim 1953, soavtor Carsten Hopstock); ,Horta: y°rk and Style of Victor Horta before 1900 ‘ (ArchR, Sources of Art Nouveau (O 1956); Munch's yall Paintings (1959); Works of Chateauneuf in London and Oslo (1967); Ar Nouveau (NY 1967, »World Univ. Libr.«). madžarski umetnostni zgodovinarji in drugi Pisci o lik. umetn.: Alfoldi Andras (1895), Eber Laszlo (1871—?), Fettich Nandor (1900), Garaš Ktara (1919), Gerevich Tibor (1882—1954), Gombosi Gyorgy (1904), Hekler Antal (1882— 94 «), Lazar Bela (1869—?), Lyka Karoly (1869—?), Meller Simon (1875—1946), Petro- v ' cs Elek (1873—1945), Pigler Andor (1899), adocsay Denes (1918), Gabriel von Terey 0 864-1927). Cf. s. v. Antal; Tolnay; etc. Maesta, it. ime za ikonogr. tip Marije z otro- Kom na prestolu med angeli in svetniki. 'Maesta, najslavnejše delo — > Duccia di Buon- 'nsegna, nastalo 1308—11 za v. olt. sienske ka- tedr.: osrednja tabla s tipom -*• Maesta (supra) kaže na hrbtni strani 26 pasijonskih prizorov. Posamezne table predele zdaj v raznih muzejih, tako Skušanje Kristusa (Frick), Oznanjenje pa Ozdravljenje slepega in Spremenjenje na gori (Nat. Gali.) in Poklicanje Petra in Andreja (VVashing- ton), v newyorški zas. z. (John D. Rockefeller Jr.) pa Kristus in Samarijanka in Obujenjj La¬ zarja. Celota (211 x 426 cm) je kazala spredaj poleg v. kompozicije (Marija z otrokom na prestolu med 20 angeli in 10 svetniki, tj. Kata¬ rino, Pavlom, Janezom Ev., Ansanom in Savi¬ nom na levi pa Nežo, Petrom, Janezom Krst., Viktorjem in Krescencijem na des., ki jih zgoraj dopolnjuje 10 apostolov) na predeli 6 prizorov iz Jezusovega otroštva in 6 prerokov, zgoraj pa 6 prizorov iz Marijinega življenja po Kristusovi smrti. Na hrbtni strani: na predeli 6 prizorov iz Kristusovega javnega delovanja, nad pasijon¬ skimi prizori pa 6 prizorov s Kristusovimi pojav- Ijenji po smrti, Vnebohodom in Binkoštmi. L: Pier Paolo Donati: La Maesta di Duccio (Mi s. a., »For Col« 42 — L! [do 1966]). — Cf. s. v. Duccio di Buoninsegna. I Maestri del Colore. Obsežna z. tedensko izhajajočih zvezkov (Mi: Fratelli Fabbri Edi- tori), vsak s 16 barvnimi iepr. Izšli: 1. Mantegna, 2. Goya, 3. Carpaccio, 4. Renoir, 5. Correggio, 6. Van Gogh, 7. Rubens, 8. Botticelli, 9. Mo- digliani, 10. Michelangelo, 11. Bruegel, 12.—13. Raffaello, 14. Gauguin, 15. Giorgione, 16. Duc¬ cio, 17. Tintoretto, 18. Toulouse-Lautrec, 19. Beato Angelico, 20. Rembrandt, 21. Longhi, 22. Diirer, 23. Antonello, 24. Parmigianino, 25. Delacroix, 26.—27. Giotto, 28. Canaletto, 29. Paolo Uccello, 30. Monet, 31. Leger, 32. Crivelli, 33. Holbein, 34. Utrilio, 35. Reni, 36. Hals, 37. Tiepolo, 38. Morandi, 39. De Pisis, 40. Bassano, 41. Manet, 42. El, Greco, 43. Kandinsky, 44. Veronese, 45. Bellini, 46. Gericault, 47. Pisa- nello, 48. Andrea del Castagno, 49. Carracci, 50. Matisse, 51. Murillo, 52. Carra, 53. Andrea del Sarto, 54. Vermeer, 55. Montagna, 56.—57. Picasso, 58. Foppa, 59. Magnasco, 60. Vene- ziano, 61. Filippo Lippi, 62. Segantini, 63. Guer- cino, 64. Palma il Vecchio, 65. Van der Weyden, 66.-67. Tiziano, 68. Perugino, 69. Velazquez, 70. Pissarro, 71. I Lorenzetti, 72. Van Eyck, 73. Lorenzo Monaco, 74. Mondrian, 75. Fattori, 76. Sassetta, 77. Sisley, 78. Dosso Dossi, 79. Giacometti, 80. Masolino, 81. Bramantino, 82. Cranach, 83. Orazio Gentileschi, 84. Conrad Witz, 85. Pollaiolo, 86. Cosme Tura, 87. Ingres, 88. Cima da Conegliano, 89. Piero della Fran- cesca, 90. Reynolds, 91. Van der Goes, 92. Crespi, 93. Bosch, 94. Pontormo, 95. Romanino, 96. 1263 Maestri del Colore — Maestri della Scultura 1264 Vlaminck, 97. Rosalba Carrieia, 98. Piazzetta, 99. Lochner, 100. Boucher, 101. Dufy, 102. Leo¬ nardo, 103. Corot, 104. Guardi, 105. Marquet, 106. Rosso Fiorentino, 107. Lorrain, 108. Gains- borough, 109. Pietro da Cortona, 110. Cossa, 111. Giovanni da Milano, 112. Rouault, 113. Cimabue, 114. Braque, 115. Lotto, 116. Savoldo, 117. Beccafumi, 118. Benozzo Gozzoli, 119. Si¬ mone Martini, 120. Sutherland, 121. Memlinc, 122. Fontanesi, 123. Griinewald, 124. Chardin, 125. Van Dyck, 126. Vallotton, 127. De Nittis, 128. Bergognone, 129. Courbet, 130. EIsheimer, 131. Constable, 132. Ercole de Roberti, 133. Gaudenzio Ferrari, 134. Bernardo Strozzi, 135. Gregorio de Ferrari, 136. Mit 6, 137. Kirchner, 138. Turner, 139. Moroni, 140. La Toui, 141. Luini, 142. Bonnard, 143. Bronzino, 144. Degas, 145. Moretto, 146. Soutine, 147. Boccioni, 148. Rousseau, 149. Altdorfer, 150. Kokoschka, 151. Vivarini, 152. Poussin, 153. Domenichino, 154.— 155. Caravaggio, 156. Ghirlandaio, 157. Vitale da Bologna, 158. Sebastiano del Piombo, 159. Gentile da Fabriano, 160. Ribera, 161. David, 162. Klimt, 163. Fragonard, 164. Quinten Met- sijs, 165. Daumier, 166. Masaccio, 167. Luca di Leida, 168. Fouquet, 169. Ensor, 170. Vuillard, 171. Valentin, 172. Luca Giordano, 173. Ceruti, 174. Watteau, 175, Klee, 176. Signorelli, 177. Juan Gris, 178. Seurat, 179. Munch, 180. Signac, 181. Zurbaran, 182. Rivera, 183. Ruisdael, 184. Whistler, 185. Petrus Christus, 186. Cezanne, 187. Hogarth, 188. Max Ernst, 189. Bacon, 190. Bellotto, 191. Michael Pacher, 192. Louis Le Nain, 193. Tommaso da Modena, 194. Gior- gio De Chirico, 195. Friedrich, 196. Siqueiros, 197. Redon, 198. Giusto de’ Menabuoi, 199. De Stael, 200. Orozco, 201. Chagall, 202.—203. Miniatuta medievale, 204. La pittura romanica nellTtalia settentrionale, 205. II Manierismo di Haarlem, 206. II Gotico intemazionale in Boe- mia, 207.—208. La pittura romanica in Francia, 209. Philippe de Champaigne, 210. La pittura romanica nellTtalia centromeridionale, 211. Spranger e i pittori rudolfini, 212. La pittura bizantina, 213. II Maestro di Moulins, 214. Ba- ciccio, 215. La pittura romanica in Spagna, 216. Matteo Giovannetti e la cultura mediterranea, 217.—218. I paesaggisti nordici italianizzanti del XVII secolo, I—II, 219. Michclino da Be- sozzo e 1’ »ouvraige de Lombardie«, 220. I se- guaci del Caravaggio nei Paesi Bassi, 221. Mengs, 222. I seguaci del Caravaggio a Napoli, 223. Wright of Derby, 224.-225. Gli affreschi gotici lombardi, I—II, 226. II Gotico intemazionale in Spagna, 227. La pittura spagnola nella secon- da meta del ’400, 228. La pittura riminese del Trecento, 229. Fra’ Galgario, 230. Butinone e Zenale, 231. Derain, 232. La pittura tardogotica veneta, 233. I paesaggisti olandesi del XVII secolo, 234. Rubljov, 235. II Gotico interna- zionale nei paesi tedeschi, 236. Lanfranco, 237. Zoffany, 238. Vrubel’, 239. La pittura tardo¬ gotica in Toscana, 240. Liotard, 241. Paolo Veneziano e il suo tempo, 242. Repin, 243.— 244. II Gotico intemazionale in Francia e nei Paesi Bassi I—II, 245. La pittura bolognese del Trecento, 246. Hubert Robert, 247. Maso di Banco, 248. La scuola di Giotto, 249. Du- champ, 250. Romney, 251. La pittura del Me- dioevo, 252. La pittura dellTtalia centrale nel- 1’Eta gotica, 253. La pittura dellTtalia setten¬ trionale nelPEta gotica, 254. II Gotico interna- zionale in Europa, 255. II Gotico intemazionale in Italia, 256. Masaccio e la pittura del ’400 in Toscana, 257. II diffondersi della visione pros- pettica, 258. La Valle Padana fra Gotico e Ri- nascimento, 259. Prospettiva italiana e micro- cosmo fiammingo, 260. Classicismo e Manie¬ rismo nellTtalia centrale, 261. Classicismo e Manierismo nei Nord, I, 262. L’Europa al- 1’aprirsi del Cinquecento, 263. Classicismo e Ma¬ nierismo nei Nord, II, 264. Caravaggio e i čara- vaggeschi, 265. La diffusione del naturalismo in Europa, 266. II Classicismo, 267. La pittura barocca, 268. La pittura del Settecento in Italia, 269. La pittura del Settecento in Francia e nel- PEuropa centrale, 270. La pittura del Settecento in Inghilterra e in Spagna, 271. Dal Romanti- cismo al Realismo, 272. Dal Realismo alPIm- pressionismo, 273. Diffusione delPImpressio- nismo e Postimpressionismo, 274. Simbolismo e Intimismo fine secolo, 275. Le avanguardie: Cubismo, Futturismo, Astrattismo, 276. Fau- vismo, Espressionismo, Realismo sociale, 277. Scuola di Parigi e personalita indipendenti, 278. Dal Surrealismo alle correnti piu recenti, 279.— 286. Indici e Repertori (Volumi I —XXVIII). / Maestri della Scultura, z. tedensko izhaja - jočih zvezkov (Mi: Fratelli Fabbri Editori), vsak s 16 barvnimi f. Izšli: I. Antonio Pollaiolo, 2. Giovanni Pisano, 3. Medardo Rosso, 4. Amolfo di Cambio, 5. Jacopo della Quercia, 6. Giacomo Manzu, 7. Luca della Robbia, 8. Lorenzo Ghi- berti, 9. Marino Marini, 10. Jean Goujon, !'• Pier Paolo e Jacobello Dalle Masegne, 12. Alonso Berruguete, 13. Giambologna, 14. Vincenzo Ge- mito, IS. Niccolo delPArca, 16. Bonanno P<* sano, 17. Francesco Antonio Bustelli, 18. Ignaz Gunther, 19. Giacomo Serpotta, 20. Tino di Camaino, 21. — 22. Gian Lorenzo Bernini, 23. Umberto Boccioni, 24. Andrea del Verrocchio, 1265 Magdalena — MAGDEBURG, katedrala 1266 25. Julio Gonzales, 26. Giovanni A. Amadeo, 27. Henry Moore, 28. Wiligelmo, 29. Auguste Rodin, 30. Benvenuto Cellini, 31. — 32. Dona¬ tello, 33. Alonso Cano, 34. Michael Pacher, 35. Antonio Rizzo, 36. Pablo Picasso, 37. Jacopo Sansovino, 38. Desiderio da Settignano, 39. Francisco Salzillo, 40. Alessandro Vittoria, 41. Henry Laurens, 42. Ossip Zadkine, 43. Fran¬ cesco Mochi, 44. Aleksandr Archipenko, 45. Agostino di Duccio, 46. Constantin Brancusi, 47. Francesco Laurana, 48. Andrea Pisano, 49. Tilmann Riemenschneider, 50. Antonio Rossel- lino, 51. Francesco di Giorgio, 52. Daumier, 53. Houdon, 54. Bourdelle, 55. I Leoni, 56. Ni- colaus di Verdun, 57. Alberto Giacometti, 58. F Riccio, 59. Antonio Bcgarelli, 60. Stefano Maderno, 61. L’Antico, 62. Mino da Fiesole, 65. Jean Arp, 6. Nanni di Banco, 65. Germaine Richier, 66. Guido Mazzoni, 67. Antonio Ca¬ fova, 68. Arturo Martini, 69. Juan Martinez Montanes, 70. — 71. Michelangelo, 72. Juan de Jtini, 73, j Lombardo, 74. Benedetto Antelami, 75. Antoine Pevsner, 76. Nicola Pisano, 77. Etienne Maurice Falconet, 78. Jean-Baptiste Carpeaux, 79. Sluter e la scultura borgognona, 50. Pierre Puget, 81. Edgar Degas, 82. La scul¬ tura italiana deli’ ’800, 83. Francesco Duquesnoy, 54. La scultura italiana del ’700, 85. Alessandro Algardi, 86. La scultura gotica nellTtalia setten- trionale, 87. I seguaci del Bernini, 88. — 89. La scultura gotica in Francia e in Germania, 90. La scultura tcdesca del ’700, 91. — 92. La scultura r omanica in Francia, I—II, 93.-94. La scultura Rance se del ’700, 95. Aristide Maillol, 96. La scultura tedesca deli’ ’800, 97. La scultura ro¬ dnica in Spagna, 98. La scultura francese della Prima meta deli’ ’800, 99. La scultura gotica in Spagna, 100. La scultura tedesca del Medio Evo, J 01. La scultura nel medioevo, 102. Gli sviluppi tRlia scultura gotica in Europa, 103. La scultura tki Rinascimento nellTtalia centrale, 104. Gli sviluppi della scultura rinascimentale, 105. La scultura del Cinquecento in Europa, 106. La scultura barocca, 107. La scultura del Settecento 'P Europa, 108. La scultura deli’ 'Ottocento in Europa, 109. — 110. La scultura del Novecento, H, 111. Indice dei nomi, 112. Bibliografia generale. Magdalena ali Marija Magdalena (lat. Magda- f^ a ' angl. Magdalen [Maud], fr. Madeleine, it. "4oddat e na, nem. Magdalena [Magda], slov. izv. ! udi Majda), kršč. svetnica (22. VII.), v kateri Je Ek. umetn. — ne glede na razlage teologov — na splošno hkrati upodabljala »očitno grešnico« v farizejevi hiši (->- Jezus v hiši Simona farizeja, cf. Lk 7, 37) pa Martino in Lazarjevo sestro Marijo (cf. e. g. Jan 12, 3). Up (tudi —> Križanje, —>Noli me tangere,—* Objokovanje, —► Polaga¬ nje v grob, —> Tri Marije ob grobu): dva tipa, v srednjem veku prevladujoči z alabastrno po¬ sodico z oljem (A) in pozn. prevladujoči tip spo- kornice z razpuščenimi lasmi in lobanjo (B), npr. znamenita tabla po njej imen .^-Mojstra sv. Magdalene iz 2. pol. XIII. st. v florent. Gali. dclPAcc., K. Witz ( Magdalena [A] in Katarina, Strasbourg, Mus.), Donatello (B: lesena soha, Florenca, baptisterij), C. Crivelli (A: les, o. 1475, Rijksmus.; A: les, Montefiore delTAsso, Sta Lucia), Riemenschneider (A: lesena plastika, Miinchen, Bayerisches Nationalmus.), Q. Massys (A: les, Antvverpen), Tizian (B: Pitti & Eremi- taža), J. Tintoretto (B: Benetke, Scuola di S. Rocco), V. Metzinger (B: 1746, Lj, Marijina c. na Rožniku), itd. — Cikli: npr. Moserjev t. i. -> Tiefenbronnski olt. L: Madeleine Deipierre, L’iconographie de sainte Marie-Madeleine dans 1’art fran?ais (Musčcs de France, 1947); Rčau III/2 (1958, p. 846—59 — L!); Keller (1968, p. 361—64); Franco i se Bardon, Le Theme de Madeleine pčnitente au XVIIIe siecle en France (JWCI, 1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 495—99). Magdalenino »vnebovzetje« (lat. Assumptio Magdalenae, fr. Les Ravissements de Madeleine, nem. Himmelfahrt der heiligen Magdalena), iz legende-> Marije Egipt, izposojeni ik. m.: med¬ tem ko se je pokorila, so jo angeli po sedem¬ krat na dan odnesli v nebo, da je slišala petje nebeških zborov. Up: npr. Riemenschneider [Magdalena z olt. v Munnerstadtu, lipov les, 1490/92, Miinchen, Bayerisches Nationalmus.), Giov. Lanfranco (o. 1605, Capodimonte), Do- menichino (o. 1620, Eremitaža), itd. L: Pigler I (1956, p. 457—58); Rčau III/2 (1958, p. 856—57); »MdC« 264 (repr. 1). — Cf. K. Kiinstle (1926, p. 431—33), H. Voss (BI 1924, repr. p. 200). MAGDEBURG {Sachsen-Anhalt, NDR). Ces. Oton I., ki je bil mesto ust., sez. tudi prvo katedr. 1921—24 gl. arhitekt Bruno -> Taut. 1631 in 1944—45 mesto močno razrušeno. L: G. Piltz: Magdeburg: Stadt am Strom (D 1955); EWA VI (1962, stp 293 — L!); KHE 1 (1962, p. 533 — L!). ~ katedrala. Zdajšnja stavba zač. 1209 (po požaru 1207) po severnofr. zgodnjegotskih vzo¬ rih, vendar ne dosledno in z mnogimi spremem¬ bami zidana; posv. 1363 (zgornji del pročelja in stolpa dkč. 1520). Tloris lat. križ, triladijska ba¬ zilika z enoladijsko prečno ladjo in kornim ob¬ hodom (pomembni rastlinski kapiteli s človeški- 1267 MAGDEBURG, konjeniški spomenik ces. Otona I. — MAIDBRONN 1268 mi in živalskimi liki) ter korno emporo nad njim (t. i. Bischofsgang iz o. 1240 kot delo arhi¬ tekta, ki mu gre sled do Burgundije). P: še iz stare stolnice nagrob. nadškofov Friedricha von IVettin (u. 1152) in fVichmanna (u. 1192), zna¬ menite -> Pametne in nespametne device (delo mlajše bamberške delavnice iz o. 1240/50) na sev. pročelju transepta ( Paradiespforte ali Braut- pforte) pa — ravno tako iz XIII. st. — soha sv. Mavricija in Kristus in Eklezija (Sponsus & Spon- sa) iz o. 1240. L: Walter Greischel: Der Magdeburger Dom (BI 1929; Walter Koch: Das mittelalterliche Domge- stiihl zu Magdeburg (D 1936, dis. [Lpz 1936]); Helga Mdbius: Der Dom zu Magdeburg (BI 1961); Siegfried Scharfe: Der Magdeburger Dom (KiT 1962); Friedrich Bellmann, Die Klugen und die Torichten Jungfrauen und der Lettner des Magde¬ burger Domes (H. Kellerjev zb., 1963); »PKG« 5 (1969, t. 319a). — Cf. K. H. Clasen (1939), R. Ha- mann (& F. Rosenfeld 1910), H.-J. Mrusek (1963 -L!). ~ konjeniški spomenik ces. Otona I. (ali II., Marktplatz), edini nem. srednjev. cesarski konje¬ niški spom. in obenem prvi javno post. (1240/50) konjeniški spom. po antiki. L: ThB XXXVII (1950, s. v. Meister des Magde¬ burger Otto-Denkmals — L!); Panofsky Ren (1960, p. 102); Koepf (1964); EWA X (1965, stp 283). — Cf. E. Panofsky (Mn 1924). Magen David (hebr.) — > šesterokraka zvezda Magnanimitas (lat.), Velikodušnost -> Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Magnasco, Alessandro, imen. /7 Lissandrino (1677—1749), it. slikar, r. in u. v Genovi. S (dat. dela od 1691 dalje); v fantastičnem, hkrati groz¬ ljivem in morbidnem svetu mučenj, bakanalov in zapeljevanj, sredi razvalin in neznanih pro¬ storov so z nemirno slikovito potezo oživljeni drobni liki menihov in žena iz ljudstva, ciganov, vojakov in komedijantov. L: Sylvie Beguin (Diet peint it, 1964, s. v.); L. Vertova (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. B. Geiger (1914; 1923; 1938; 1945; 1949). Magnelli, Alberto (1888 — 1971), it. slikar, sa¬ mouk. R. v Florenci, 1915 nastala njegova prva čisto abstr. slika, od 1931 dalje v Parizu, sredi 1930-ih let vrnitev v abstr. slikarstvo (tudi ko¬ laži); u. v Meudonu pri Parizu. L: Voli mer III (1956, p. 296); M. Mendčs: Alberto Magnelli (R 1964); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965). Magnificat anima mea Dominum, evang. hval¬ nica (Lk 1, 46: Moja duša poveličuje Gospoda), imen. tudi Marijina vis. pesem (lat. canticum Mariae ali canticum B. M. V., cf. s. v. canticum), del večernic (-> vesperae). V lik. umetn. cf. s. v. Madonna del Magnificat. Magnificentia (lat.), Veličastnost -> Veliki zma¬ goslavni voz cesarja Maksimilijana I. Magnolato, Cesco (1926—_), it. slikar in grafik. Prejel mdr. 1. nagr. za grafiko na be¬ neškem bienalu 1954 (ex-aequo s P. Manaresi- jem). Magnus, Eduard (1799—1872), nem. (ž.) slikar, portretist in od 1844 dalje prof. na ak. v Be. linu. S: npr. Avtp. (o. 1827 v Rimu, Nationalgal.), Bert el Thorvaldsen (1828 ib., Kobenhavn, Thor- valdsens Museum), Avtp. (o. 1841, Frankfurt a. M., zas. last), Adolph Menze/ (1843, Berlin/West, zas. z.), Felix Mendelssohn-Bartholdy (1845/46, Berlin/West, zas. z.). L: cf. L. Gldser (1963 — L!). Magog -* Gog in Magog ... Magritte, Rene (1898—1967), belg. slikar, surrealist. S: Na pragu svobode (Au seuil de la liberte, 1929, Btuselj, z. Urvater), Terapevt II {Le therapeute II, 1937, ib.), Perspektiva (1950, zas. z. — po Davidovi-)- Madame Recamier). L: Fierens, Dictionnaire (1950 — L!); Resistenza (1965); Herbert Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!)- — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). Mahler, Alma -> Werfel, Alma Mahon, Denis, angl. um. zgodovinar in zbi¬ ralec v Londonu, raziskuje in zbira slikarstvo XVII. st., zlasti v Italiji. B: Studies in Seicento Art and Theory (L 1947, »StudWI« 16); ,Egregius in Urbe pietor: Caravaggia Revised' (BM, 1951); ,Caravaggio's chronology again (ib.); ,Addenda to Caravaggio' (BM, 1952); ,Eclecti- cism and the Carracci: Further Reflections on the Va- lidity of a Label' (JWCI, 1953); ,Die Dokumente liber die Contarelli Kapelle und ihr Verhdltnis zur Chrono- logie Caravaggios' (ZfKw, 1953); 1 Carracci — D‘~ segni: Catalogo critico delta Mostra (Bol 1956); , Poussiniana: Afterthoughts arising front the exhibition (GBA, 1962); , Miscellanea for the cleaiting contro- versy' (BM, 1962). mahzor (množina mahzorim), hebr. molitvenik- Med pomembnimi IR npr. -> Leipziški mahzor. Maiano, Bencdetto da —*■ Benedetto da Maiarto MAIDBRONN na Spodnjem Frankovskem (ZRN): v nekd. samostanski c. cistercijank pozno delo Tilmana Riemenschneiderja, kamn. relief * Objokovanje (peščenec, 1519/23). • L: Reclam N I (1959). — Cf. Th. Miiller (& A- Feulner 1953). 1269 Maiestas Domini — MAINZ, Romisch-Germanisches Zentralmusem 1270 Maiestas Domini -> Majestas Domini Maillol, Aristide (1861—1944 nesr.), fr. kipar (najprej slikar), se odločil za kiparstvo šele v 40. letu; sprva še v znamenju fin de siecla, pozn. mojster dosledno oble plastike, najbolj »klas.« kipar 1. pol. XX. st. P (ženski akti kot »poose¬ bitve«) : npr. Sredozemlje (La Mediterranee, bron, o. 1901, MMA), Vklenjena akcija (VAction en- chainee, bron, 1905/06, MAM), L'Ile-de-France (kamen, 1920—25, ib.), Reka (La Riviere , svinec, o. 1939—43, MAM in MMA). L: Giedion-Welcker(1960 — L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Ljubo Babič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); Koepf (1964); »MdS« 95 (Mi s. a.). — Cf. M. Denis (1925; 1942), W. George (1965), A. Kuhn (1925), J. Rewald v 1939 —L!; 1943). Mainardi, Sebastiano di Bartolo, tudi kratko Bastiano (o. 1460—1513), it. slikar, učenec, sodel. in svak Domenica —> Ghirlandaja. L: B. C. K. [= Bernd Curt Kreplin ], Mainardi (ThB XXIII, 1929 — L!); van Marie XIII (1931); A. L. M. [= August L. Mayer], Italienische Bilder 'n Amerika (Panth, jul. 1932). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963), B. S. Myers (III 1969, s. v.). *mainška glava s prevezo (nem. Der Kopf mit der Binde), znamenit ostanek nekd., do 1239 d kc. za h. lektorija stolnice v Mainzu, katerega kiparski okras je atr. naumburškemu mojstru (kamen z ostanki stare polihromacije, zdaj Mainz, Dom- u. Diozesanmus, v kiižnem hod¬ niku ob katedr.). Očitno gre za glavo iz groba se dvigajočega »starega« Adama, »prvega kralja zemlje«, ki je bil kot starozavezna podoba »no- ve ga Adama«, Kristusa, pritrjen na rebrih oboka v prehodu skozi lektorij, gol, z rokama in no- Snma zaznamujoč strani zemlje in hkrati sam njeno središče, v desnici držeč tehtnico (lustitia), v levici 2 posodi (Temperantia), kot Kristus z des. nogo na zmaju (tu tudi Prudentia) in z levo na levu (tu tudi Fortitudd). Atribute in napise fragmentarno ohranjenega kipa poznamo po starih opisih, še danes pa je videti, da je bila Preveza rdeča, tj. da je bil stari Adam maziljen s krvjo Kristusa na križu nad lektorijem (šele tako odrešenega pa ga zaznamujejo tudi imen. 4 kardinalne kreposti). Celoto, ki jo je očitno narekovala križarsko vladarska mistika v obd. riderika II. Štaufovca, je najprepričljiveje raz- °žil Herbert von Einem (cf. infra). ■ W. B. Kaiser, Zum Mainzer Kopf mit der Binde V4Kw, 1960); M J Hdb. (1964); »MdS« 89 (t. X). — l ;• G- Bandmann (1956 — L!), H. Beenken (1939 — •), P. Bloch (1964), H. von Einem (1955). Mainški zlati nakit (nem. Mainzer Goldschmuck ' ali » Gisela-Schmuck «), v Mainzu 1880 najdena z. nakita, ki naj bi ga imela Gizela, žena ces. Konrada II. V Mainzu (Mittelrheinisches Lan- desmus.) je ostal najdragocenejši kos: * orlovska fibula s konca X. st. (zlato, bel, smaragdno zelen in turkizno moder emajl, 3 rubini, viš. 9,6 cm, šir. 9,2 cm). L: »PKG« 5 (1969, t. 100 — L!); »US« 6 (f p. 184 in na platnicah). — Cf. O. von Falke (Der Mainzer 1913). MAINZ (rim. Mogontiacum, fr. Mayence), mesto ob Renu (Rheinlande, ZRN). L: Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 269—71 — L!). — Prim. W. F. Volbachov zb. (1966). ~ *katedrala (Dom St. Martin u. St. Stephan ), ena izmed 3 t. i. cesarskih stolnic ob Renu (ča¬ sovno med -*■ Speyerjem in —> Wormsom), dvo- korna romanska bazilika s 6 stolpi (po 2 na vzh. in zah. strani, po en nad vzh. in zah. središčnim kvadratom), v zdajšnji obliki sez. po 2. požaru 1081 do o. 1137 (vzh. del in ladja) in v XIII. st. do posvetitve 1239 (obok srednje ladje in zah. kor); ostanke nekd. zah. lektorija hrani -> Dom- u. Diozesanmus. v križnem hodniku, infra, cf. s. v. mainška glava s prevezo). Notr.: pomembna vrsta nagrobnikov mainških nadškofov, med njimi npr. Siegfried III. von Eppstein (u. 1249 — krona 2 nasprotna kralja Friderika II.), Peter von Aspelt (u. 1320 — krona 3 kralje: Henrika VIL Luksem¬ burškega [1308—13] in Ludovika Bavarskega [1314—47] pa češ. kralja Janeza Slepega Luksem¬ burškega [1310—46]), Johann von Nassau (u. .1419), Konrad III. von Daun (u. 1434), 3 na¬ grobniki nadškofov, ki jih je oblikoval ->Back- offen, tj. Berthold von Henneberg (u. 1504), Jakob von Liebenstein (u. 1508) in *Uriel von Gemmin- gen (u. 1514 — nova oblika škofovskega epitafa!), med drugimi nagrob. pa zlasti nagrob. admini¬ stratorja Adalberta Saškega (u. 1484) in dekana Bernharda von Breydenbach (u. 1497). V eni izmed kapel na sev. strani božji grob s Polaganjem v grob s 6 kipi v naravni velikosti (o. 1495). L: Cankar II/l (1931, p. 93—94, repr. 46 p. 95); Pa- nofsky Tomb (1964, repr. 213.—17, 223, 278—79); »t IS« 7 11968. fD. 113). — Cf. K. H. Clasen (1939). ~ Dom- und Diozesanmuseum (Domstrafie 3): v njem mdr. slavna -> mainška glava s prevezo. ~ Mittelrheinisches Landesmuseum (Grofe Bleiche) hrani kot ostanek nekd. —>- Mainškega zlatega nakita (prenesenega zvečine v Berlin in med 2. svet. vojno večidel uničenega) znano *orlovsko fibulo s konca X. st. (zlato, emajl in rubini). Cf. infra; Stadtische Gemdldegal. ~ Romisch-Germanisches Zentralmuseum, ust. 1852 (Ernst-Ludmg-Platz 4): zelo poučne, več MAINZ, Stadtische Gemaldegalerie — Makarovič, Gorazd 1272. 1271 kot 36000 orig. in 37900 odlitkov in kopij ob¬ segajoče arheol. z. (prazgodovina, rim. provin¬ cialna arheologija, zgodnji srednji vek). L: K. Bdhner, D. Ellmers, K. Weidemann: Das friihe Mittelalter (Mainz 1970, »Fiihrer durch das Romisch-Germanische Zentralmus. in Mainz« 1). — Cf. z. »BUderhefte des Romisch-Germanischen Zentral- museums«. ~ Stadtische Gennildegalerie ( [Grofe Bleiche 49 — 51). S: zastopani zlasti fr., flam. in hol. slikarji (npr. Gerard de Lairesse: Krst jv. Avgu¬ ština), nazarenci (nekd. direktor -> Veit) in drugi predstavniki romantike. L: Jedding (1961); Aus Altertumsmuseum und Gemaldegalerie der Stadt Mainz: Bildband zur Wiedererdffhung (Mainz 1962). Maitani, Lorenzo (o. 1275—1330), it. arh. in kipar. R. zelo verj. v Sieni, od 1310 dalje univer- salis caput magister stolnice v —> Orvietu. Zasno¬ val je njeno *pročelje in ga s sodelavci okrasil z marm. reliefi (na pilastrih pritličja od leve na des. prizori iz Geneze, na 2. pilastru Jesejeva ko¬ renika, na 3. pilastru prizori iz Kristusovega živ¬ ljenja in trpljenja in na zadnjem Poslednja sodba), z marm. Madono pod baldahinom med 6 bron. angeli (nad gl. vhodom) in 4 bron. simboli evan¬ gelistov. Posamezni deli tega plastičnega okrasa zelo različno atr. (Maitanijevi naj bi bili pred¬ vsem prizori iz Geneze in Poslednja sodba). L: Venturi IV (1906). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), J. Pope-Hennessy (I 1955 — L!), P. Toesca (II Tre- cento 1951), J. White (1959; 1966), etc. Maiuri, Amedeo (1886—1963), it. klas. arheo¬ log in muzealec (Rodos, Neapelj), izkopaval predvsem v Pompejih in Herkulanumu; r. v Verdiju, u. v Neaplju. B: La časa del Menandro ed il suo tesoro di argen- teria (R 1932); Vultima fase edilizia di Pompei (R 1942); La villa dei Misteri (R 1947); La Peinture ro- maine (G: Sk 1953, »Grands siecles«); / Čampiflegrei (3. izd., R 1958, »Itinerari« 32); Ercolano: l nuovi scavi 1927—58, I (2 knj., R 1958); Pompei (R 1959); maj (lat. mensis Maius, fr. Mai, hrv. svibanj, slov. tudi majnik in veliki traven) kot ik. m. (->upodobitve mesecev ): zaznamujejo ga bik in zlasti dvojčka (—> zodiakalna znamenja), sicer pa ik. m. lova s sokolom in pos. mož (vitez) z rožo (cf. s. v. mnemotehnični stihi: Mihi flos servit). Up; npr. miniatura v —*• Sijajnem hora- riju vojvode berryjskega (f. 5v), freska v Pal. Schifanoia v Ferrari (mdr. Apolonovo zmago¬ slavje), itd. L: Marie Icon II (1932, repr. 378—79). — Cf. B. Berenson (1968: I, p. 131), W. Molsdorf (1920, št. 1032), J. Sauer (1902 [1924]). Majano, Benedetto da -> Benedetto da Maiano Majestas Domini ( Slava Gospodova, fr. Le Christ en majeste) ali Rex Gloriae (.Kralj slave), kršč. ik. m. po Apokalipsi (Raz 4, 2—11), oprti na— >Ezekijelovo videnje štirih živih bitij: fron¬ talno v mavričnem krogu ali mandorli na pre¬ stolu resp. mavrici sedeči Kristus med 4 simboli evangelistov, ki hkrati predstavljajo 4 postaje njegovega zemeljskega življenja, tj. po pridigi —► Ho nori ja iz Autuna: Christ us er at ho mo nas- cendo, vitulus moriendo, leo resurgendo, aquila ascendendo. Up; npr. St S v Sant’ Angelo in Formis (2. pol. XI. st.), relief v kornem obhodu c. St.-Sernin v Toulousu (konec XI. st.), reliefi v timpanih c. St.-Pierre v Moissacu, katedr. v Autunu, Chartresu ( Kraljevski portal), Arlesu. L: Robert Berger: Die Darstellung des thronenden Christus in der romanischen Kunst (Rti 1926, »Tu- binger Forsch. zur Archaologie u. Kg.« 5); Reau II/2 (1957, p. 44-45 & 50 - L!); »US« 7 (1968, repr. p. 13, 26, 44, 84, 134, 225); Stele (1969, p. 40-42). — Cf. K. Kunstle (1928), t. Male (1922 [1947]), P. van der Meer (1938), H. Schrade (1963). Majorelle, Louis (1859—1929), fr. oblikovalec findesieclovskega pohištva. L: Connaissance des Arts (št. 195, jun. 1968). mak (lat. papaver, angl. the poppy, fr. le pavot, nem. der Mohn), starodaven simbol smrti in spanja (vrtni mak z lat. imenom papaver somni- ferum L., nem. der Schlafmohnl). Up: Ghiber- tijev okvir juž. vrat florent. baptisterija (des. v višini 2./3. reliefa od zgoraj), na pasu t. i- »Atys-Amorino« (cf. s. v. Hipnos). L: Panofsky Ren (1960, p. 169). — Cf. L. Behling (K-Graz 1964). »Makabejska« mati s sinovi, bibl. ik. m. (2 Mkb 7): ona in njenih 7 sinov imen. »makabejski«, ker so umrli za vero takrat, ko so se za njo bojevali Makabejci. Up: StS (VII. st., Rim, Sta Maria Antiqua). L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930, p. 119 ss). Makarij Aleksandrijski ali Mlajši (lat. Maca- rius, fr. Macaire d'A!exandrie, it. Macario, slov. tudi Blaženko), egipt. puščavnik, ktšč. svetnik (2. I.), patron slaščičarjev. Up: npr. pri srečanju -h* treh živih in treh mrtvih, tako na freski Zma¬ goslavja smrti v Piši (Camposanto). L: Rčau III/2 (1958, p. 844—45); »PKG« 3 (1968, t. 321); LSI (1968). Makarovič, Gorazd (1936—_), slov. um- zgodovinar. R. v Mrb, 1965 prom. na univ. v Lj (mentor Stane Mikuž), kustos in zdaj znanstv. sodel. Slov. etnogr. muz. v Lj, tam 1971 priredil pozornost vzbujajočo razst. -> kiča. 1273 Makart, Hans — Maksimilijanov zmagoslavni sprevod 1274 B: Poslikane panjske končnice (Lj 1962, »Lik. zvezki« 2); , Umetnostna kvaliteta v slikah Maksima Sedeja ‘ (Sinteza, apr. [izšlo avg.] 1967); Slovensko ljudsko kiparstvo (Lj 1969 [vd., Slov. etnogr. muz.]); Slovenske panjske končnice (Lj 1970, »Čebelica« 135). Makart, Hans (1840—1884), avstr, slikar. R. v Salzburgu, v Miinchnu 1859—65 učenec —> Pilotyja, od 1869 dalje na Dunaju (v pozn. letih med njegovimi sodel. tudi Janez -> Šubic). Raz¬ košno prirejene v. kompozicije z zg. in mit. mo¬ tivi, predvsem pa s čutnimi, na Benečane in Rubensa oprtimi in hkrati lepotni tip dobe po¬ nazarjajočimi ženskimi akti (t. i. Makartstil in neobarok). S: npr. Sedem poglavitnih grehov (1867—68), Pet čutov (Die fiinf Sirne, 5 aktov 1 872—79, Ost. XIX.—XX.), Zmagoslavje Ari- ddne (zavesa za dunajsko Komische Oper, 1873, ib.), Benetke slave Katarino Cornaro (1873), Kleopatra na Nilu (1875, Stuttgart), Ces. Karla V. vhod v Antwerpen (1878, Hamburg; barvni osnu¬ tek iz o. 1875, Ost. XIX,—XX.), Clothilde Beer (o. 1878, Salzburg), Charlotte Wolter kot Mesa- lina (1878, Historisches Mus. der Stadt Wien). L: L. Bachelin: Esquisse esthčtique: Hans Makart et les cinq sens (P 1882); G. Tolzien (Kindler IV, 1967, *• v.). — Cf. E. Pirchan (1942 [1954]), R. Stiafiny (1886), H. Uhde-Bernays (1948), R. Zeitler (1966). niakedonska dinastija je vladala v Bizancu 867 do 1057 in z njo zaznamujemo »2. zlato obd. biz. kulture«. Med njenimi vladarji, pomembni- m ' tudi v zvezi z zgod. umetn., so Vasilij 1. (867—86 ),-+Leon VI. (886—912), — >Konstan- tin VII. Porfirogenet (913—59), —► Ro mano s II. (959—63) in-> Vasilij II. Bulgaroktonos (976 — 1025). niakedonska srednjeveška umetnost -> srbska in Makedonska srednjeveška umetnost Makron, grš. (rdečefiguralni) vazni slikar, akt. v Atenah (o. 500—480 pied). Med deli npr. Satir 'n menada (poslikana skleda, Miinchen, Anti- kensmlgn.). L: H. Marv/itz (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). * Maksimi janova katedra (it. Cattedra di Mas- sbniano), največji evr. slonokoščeni izdelek, zadaj Polkrožno zaključeni sedež z nasloniloma za toke ln via., zgoraj zaokroženim naslonjalom za hrbet (slonokoščeni leliefi na lesu, celota vis. 150 in šir - 60,5 cm, Ravena, Mus. delPArcivescovado). Nastala je za ravenskega škofa Maksimijana ^45— 53 ) > rnorda v sami Raveni, bolj verj. pa v Konstantinoplu ali Aleksandriji. Za slednjo bi Sovorilo lo prizorov iz zgodbe egipt. Jožefa na 2Ur >. strani pod nasloniloma za roke (npr. Jože¬ fovo krvavo suknjo pokažejo Jakobu, Jožefa vržejo v vodnjak, Bratje prodajo Jožefa trgovcem, Trgovci prodajo Jožefa Putifarju, Putijarka in Jožef in Putifarka obtožuje Jožefa, Jožef ukaže bratom na¬ polniti vreče z žitom, Jožef zaslišuje brate in Jožef se sreča z Jakobom) pa osrednje mesto, ki ga zavzema Janez Krst. med 4 evangelisti na sprednji strani pod sedežem. Na zun. naslonjala za hi bet prizori iz Kristusovega javnega delovanja (npr. Krst v Jordanu, Kristus in Samarijanka ob vod¬ njaku, Čudež v Kani in na 2 poljih Pomnožitev kruha in rib), na njegovi notr. strani pa prizoii iz Marijinega življenja do Rojstva (npr. Ozna¬ njenje, Obiskovanje, Preskušnja z grenko vodo, Jožefov sen in pot v Betlehem, Rojstvo). Pozor¬ nost zaslužijo tudi okrasni reliefi ( vitica, ki jo poživljajo levi, jeleni, pavi, itd.). L: Venturi I (1901); Cankar 1/2 (1928, p. 198 ss); »UF« 10 (1966, repr. 334—37); »PKG« 3 (1968, t. 87, p. 65 & 199 — L!); »US« 5 (1970, f p. 101). — Cf. C. Cecchelli (1936), C. M. Kaufmanu (Hdb. 1913, p. 542—43), M. Schapiro (*1952), G. Schiller (I 1956, repr. 71, 138—39, 152, 361, 453, 468, 468, 480—81), D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968]), W. F. Volbach (1958 — L!), O. Wulff (.I 1914 v »HdKw«), etc. Maksimilijan I. (1459—1519), nem. ces. (1493 do 1519), Habsburžan, sin Friderika lil. in Eleo- nore Portugalske, imen. »poslednji vitez« (der letzte Ritter) in — kot se je po belem oklepu, ki ga je nosil, v svoji avtobiografiji sam poime¬ noval — Weifikunig. Se 1477 oženil z Marijo Burgundsko (1457—82) in tako dobil Burgun¬ dijo; 2. žena Bianca Maria Sforza. Zanj delali mdr. Diirer (cf. s. v. Veliki zmagoslavni voz), Strigel itd., med kolektivnimi stvaritvami, ki jih je naročil ,nagrobnik cesarja Maksimilijana, Maksimilijanov zmagoslavni sprevod (cf. infra), —>Molitvenik cesarja Maksimilijana, itn. Up: med slikami npi. A. Diirer, A. de’ Predis, B. Strigel. L: Maximilian I.: 1459—1519 (W 1959 [rk, Oster- reichische Nationalbibl. itd.]). — Cf. H. Ankvvicz von Kleehoven (1937), L. von Baldass (1913; 1923), E. Chmelarz ( 1886), K. Giehlov/ (1899; 1903; 1904; 1907; 1910; 1915), Th. H. Musper (1927; 1955—56), A. Schestag (1883). Maksimilijanov nagrobnik -> Innsbruck Maksimilijanov zmagoslavni sprevod, vrsta le¬ sorezov, ki naj bi dopolnjevala Maksimilijanov slavolok. Po cesarjevi zamisli je načrt izdelal njegov tajnik Marx Treitz-Saurwein, polovico listov je zasnoval Burgkmair, ostale pa Leonard Beck, Altdorfer, Wolf Huber, Schiiuffelein, Springinklee in Diirer (cf. s. v. Veliki zmagoslavni voz). Delo je pretrgala Maksimilijanova smrt, izgotovljene liste pa je dal 1526 objaviti nad¬ vojvoda Ferdinand. 1275 Maksimin — MALBORK 1276 Maksimin (lat. Maximinus, fr. Maximin), ime več kršč. svetnikov, npr. 1. škofa v Aixu (19. I.), ki naj bi bil spremljal -> Magdaleno v Marseille in jo v Aixu zadnjič obhajal (->• Zadnje obhajilo Marije Magdalene). L: Reau III/2 (1958, p. 942). Maksimovič, Jovanka (1925—_), srb. um. zgodovinarka. R. v Bgd, prom. 1956 na tamk. Fil. fak., kjer tudi uči (izr. prof. od 1962). B: Kotorski ciborij iz XV veka i kamena plastika susednih oblasti (Bgd 1961); ,Ikonografija i program mozaika u Poreču' (zb. Ostrogorskega, 1964). Makuc, Vladimir (1925—_). slov. grafik. R. v Solkanu pri Gorici, Stud. na AUU (dipl. 1954) in 1956 dkč. specialko za restavratorstvo (M. Šubic) ter se izpopolnjeval pri grafiku Johnnyju Friedlanderju v Parizu. L: Lj Gr (1959—71); ŠijanecS (1961); Vladimir Makuc (Lj 1962 [rk, MaGal], uv M. Stelč-Možina): — Cf. Luc Menaše (Rodna gruda, 1963, p. 144—45). Mal, Josip (1884—_), slov. zgodovinar in muzealec, direktor Nar. muz. (1924—45) in Mestnega muz. (1950—61) v Lj, pisal tudi o lik. umetn., pos. o umetni obrti, in objavil prvi pre¬ gled umetn. pri jugosl. narodih (1924). B (lik. umetn. ipd.): ,Sloviti slikarji v Ljubljani' (DS, 1916); ,Cerkev na otoku in izsušitev blejskega jezera' (DS, 1917); ,Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem' (ZUZ, 1921); ,Ob stoletnici našega muzeja' (S, 1921, št. 234—237); Umetnostno¬ zgodovinski zapiski' (ZUZ, 1924); Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih (Lj 1924); ,.Nekatere arheološke najdbe iz prve polovice XIX. stoletja' (GMS, 1929); Vodnik po kulturnozgodovinskih zbirkah Na¬ rodnega muzeja v Ljubljani (Lj 1931 );,Božjepotni spo¬ mini in odpustki' (Etn, 1934); ,Narodni muzej v Ljub¬ ljani izza prevrata' (, JIČ, 1935); Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju (Lj 1939); ,Ljubljanske fajančne delavnice' (Tkalčičev zb., 1955); Stara Ljubljana in njeni ljudje: Kulturnozgodovinski oris (Lj 1957); ,Barok v pohištvu' (Barok na Slovenskem, Lj 1961 [rk, NG]). L: K. Capuder (SBL II, 5. zv., 1933); M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v.). Mala Azija (angl. Asia Minor, fr. l'Asie Mi- neure, nem. das Kleinasien) je bila skoraj 3 mile- nije — do 1922 — zaznamovana z grš. kulturo. V starem veku bogata in plodna dežela (mdr. tu kar tri od t. i. -usedem svetovnih čudes), zgodaj pokristjanjena (prim. potovanja Pavla iz Tarza in 7 svečnikov na zač. Apokalipse). Biz. oblasti (395—1058) so sledila pod seldžuško vlado huda opustošenja (toda tudi pomembne stavbe seld- žuške umetn.), v osmanskem cesarstvu pa je kultura bolj in bolj propadala. Pokrajine v starem veku (po abc.): Bitinija, Frigija, Galacija, Kapadokija, Kdrija, Kilikija, Lidija, Likaonija, Likija, Misija, Pafiagonija, Pamfilija in Pisidija. Med pomembnimi ant. mesti Abidos, Antiohija pisidska, Cezareja v Kapadokiji, Efez, Filadelfija v Lidiji, Gordion, Halikarnas, Kalcedon, Knidos, Kolofon, Ksantos, Laodiceja, Milet, Mira, Ni- kaja (Nicaea), Nisa, Pergam(os), Priene, Sarde (Sardis), Smirna, Tarz (Tarsus), Tiatiia (Thya- tira), itd. L: K. Bittel: Grundziige der Friih- und Vorge- schichte Kleinasiens (2. izd., Tu 1950); R. Naumann: Architektur Kleinasiens: Von ihren Anfangen bis zum Ende der hethitischen Zeit (Tu 1955); EWA I (1959 — cf. Asia Minor), VII (1963 — cf. Greek Art, Easterri), XIV (1967 — cf. Turkey)\ H. J. Miiller: Asia Minor —• Wiege Europas (1963). — Cf. A. Michaelis (1906), J. Strzygowski (1903), etc. Malaguzzi-Valeri, conte Francesco (1867—- 1928), it. um. zgodovinar, raziskoval lombar- dijsko umetn. B: Pittori lombardi de! Quattrocento (Mi 1902); Gio. Antonio Amadeo: scultore e architetto lombardo ( 1447 — 1522) (Berg 1904); 1 disegni delta R. Pinaco- teca di Brera (Mi 1906); Catalogo delta R. Pinacoteca di Brera (Mi 1908; n. izd. 1915); La corte di Lodovico i! Moro: La vita privata e Varte..., I—III (Mi 1915— 1923); Leonardo da Vinci e ta scultura (Bol 1932); Arte gaia (Bol 1926); Guido Reni (F 1929). Malahija, bibl. prerok (-> dvanajst malih pre¬ rokov). Up: npr. miniaturi v -> Robidovem evan- geliarju (f. 9r [des.j, 586) in -»■ Psalterju vojvode berryjskega (f. 21 v). L: Reau II/l (1956, p. 383). Malaleel, bibl. oseba (1 Mojz 5, 12 — 17), Kaj- manov sin —> deset biblijskih očakov mala plastika (nem. die Kleinplastik), termin, s katerim zaznamujemo v -» kiparstvu oblo pl a ' stiko malega formata iz najrazličnejših materia¬ lov, -> alabastra, kovin (npr. bron ali srebro), lesa (npr. -> zelenika), žgane gline, itn. Cf. tudi bozzetto, -*■ medalje, -> relief. L: cf. J. G. Th. Graesse (& F. Jaennicke 1920), P°s za bron. malo plastiko F. Schottmiiller (1918 [1921]) H. R. IVeihrauch (1956; *1967), itd. Malatesta, Sigismondo Pandolfo (1417 — 1468), it. kondotiere, tiran v —> Riminiju (cf. ib. San Francesco). L: Sigismondo Pandolfo Malatesta e il suo temp^; Mostra storica (V: Neri Pozza 1970 [rk, Rimini- Pal. delPArengo]). MALBORK (nem. Marienburg, Poljska), me¬ sto, ki je nastalo ob največjem gradu nem. vite¬ škega reda ob reki Nogat jugovzh. od Gdanska, ust. o. 1272, v XV. st. dkč. celoten kompleks (1309—1457 sedež v. mojstra viteškega reda). 1277 Malczevvski, Jacek — Malh 1278 V palači v. mojstra 3 obednice (refektorij tu imen. der Remter). L: EWA XI (1966, stp 405 — L!). Malczewski, Jacck (1854—1929), polj. slikar, simbolist, u. (75) v Krakovu. V realističnem, modelsko resničnost ohranjujočem slogu je slikal alegorije življenja in smrti, patriotska videnja, portrete (med predstavniki lit. npr. Adam Asnyk, Jan Kasprowicz, Wladislaw Reymont, itd.) in zlasti avtp. — sebe in druge velikokrat v triptihih in največkrat v družbi favnov ali angelov, himer in muz, katerih bohotna telesa presenetljivo zdru¬ žujejo findesieclovsko zapeljivost z nekam kmeč¬ kim zdravjem. L: T. Szyd!owski: Jacek Malczewski (Wa 1925, »Monografie Artystyczne« 5); A. Heydel: Jacck Mal¬ czevvski: Czlovviek i artysta (Kr 1933); Jacek Mal¬ czevvski (Poz 1968 [rk] — Ll). Male, Emile (1862—1954), fr. um. zgodovinar, av >or temeljnega dela o ikonografiji fr. srcdnjev. u metn. ( *L'Art religieux ..., I—IV, 1898—1932, cf- infra). Od 1906 dalje na Sorboni predaval zgod. kršč. umetn., član Ac. des Inscriptions od 1918 in Ac. Frangaise od 1927, 1925—37 direktor fr- aiheol. inst. v Rimu ( UŽcole Frangaise de Rome). ,Les arts liber aux dans la statuaire du moyen-dge‘ vRA, 1891); L'Ari religieux du XIIIc siide en France: Etude sur V iconographie du moyen age et sur ses sources d'inspiralion (P 1898; 8. izd., 1948; nem. izd. °ie kirchliche Kunst des XIII. Jalirhunderts in Frank- r l ich , Str 1907, »ZKA« 52; angl. izd. L-NY 1913, kot rhe Gothic Image, NY 1958); Quomodo Sibyllas re¬ čeni fores artifices repraesentaverint (P 1899); La Pdnture murale en France (P 1905); ,L’art symbolique o Ja fin du moyen age: Les triomphes ‘ (RAam, 1906); L Art ‘ religieux de la fin du moyen age en France: Etude jac 1'iconographie du moyen age et sur ses sources a ‘»spiration (P 1908); 4., rev. izd. 1941; 5. izd. 1949); •Le vitrail frangais au XV« et au XVI« siide ‘ (Michel Htst IV/2, 1911); L'Art allentand et l'art francais du »ioyen-dge (P 1917; 4, izd. 1923); L'Art religieux du H e siide en France: Etude sur les origines de Ticono- Rfaphie du moyen age (P 1922; 5., rev. izd. 1947); Art e J Artistes du moyen age (P 1927; 2. izd. 1928); .La Clef (Xt a ^ l ‘Rories peintes et sculptees aux /7« et I8e siicles ‘ pev. des Deux Mondes, 1927); L'Art religieux apris e Concile de Trente: Ftude sur Viconographie de la fin J! XVI« siide, du XVI« , du XVIII« siide: Italie- yance-Espagne-Flandres (P 1932; 2., rev. izd. L'Art ciigteux de la fin du.... P 1951); Rome et ses vieilles cphses (P 1942; kom . ang i. iz d. The Early Churches °l Kome, Ch 1960); L'art religieux du XII« au XVUle j e (p >945); Les Heures d'Anne de Bretagne par con Bourdichon (P 1946); Les Grande s Heures de Roban (P 1947 ). dotre-Dame de Chartres (P 1948); j' Gathedrale d'Albi (P 1950); .La Risurredion de jJ Z< i re ctans Kart (RArts, 1951); La Fin du paganisme ,J"^ e el les plus anciennes basiliques chretiennes >950); Ees saints compagnons du Christ (P 1958). e L: Drevet (1954); Bibliographie des travaux de nule Male (CahM, 1959). Maler, Hans (o. 1490—o. 1530), nem. slikar, r. v Ulmu, akt. v Schvvazu pri Innsbrucku. S: npr. Anton Fugger (les, 1525, Karlsruhe), Muče- ništvo si’. Jerneja z olt. v Schvvazu (les, o. 1530, Niirnberg). L: H. Hamnter (ThB XXIII, 1929, s. v. — L!); A. Stange (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). Maleš, Miha (1903—_), slov. slikar in gra¬ fik. R. na Jeranovem pri Kamniku, stud. v Zgb, na Dunaju, v Zgb in naposled v Pragi dkč. graf. specialko (Bromse, Thiele), odtlej pa v Lj. Sour. rev. Ilustracija, ust. in vodil rev. Umetnost. Med raznimi lastnimi izd. Rdeče lučke ali risbe o ljubezni (1929), Golnik: 15 izvirnih lesor. (1935), Sence ali knj. lesor. in lin. (1936, uv I. Zorman), Prešeren: Sonetni venec (1937, lin.), Slavni Slo¬ venci (1939), K. H. Macha: Maj (1939), Make¬ donija (Lj: DZS 1953, uv Z. Kržišnik), Prešeren: Sonetni venec (Koper 1959, barvne gravure, uv Fr. Stele), Jadranski motivi (Lj: DZS 1961, uv France Planinah E. Cevc), Stara Ljubljana (1967, gravure — nagr. mesta Lj 1968). L: IS (18. XII. 1927, p. 416—17); F. Steli (SBL, 5. zv.. 1933, s. v.); SteleS (1949); Lj Gr (1955—1961); Ko je ko (1957); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); WWA (1964); SlovS (1966); Miha Maleš (Lj 1970 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik). — Cf. R. Ložar (1940), F. Mesesnel (pon. 1953), S. Mikuž (1938/39 [1939]), V. Moli (Esej 1959), F. Steli (Lj 1942). Malcvič, Kazimir (1878—1935), rus. slikar, u- temeljitelj -*■ suprematizma in eden izmed pionir¬ jev —> abstraktne umetn. R. v Kijevu, v Moskvi nanj vplivali -> fauvizem, —> kubizem in -*• futu¬ rizem, po lastnem pričevanju zač. suprematizem 1913 (verj. šele 1915); 1927 pustil v Nemčiji 60 slik (zdaj Stedelijk), ki so najpomembnejša z. njegovih del. S: npr. Pri žetvi (1911, Stedelijk), Črni kvadrat na belem polju (baje 1913), Osem rdečih pravokotnikov (Stedelijk), najbolj asketski Beli kvadrat na belem polju (1918/19, MMA), itd. B: Die gegenstandslose VVelt: Begriindung und Er- kldrung des russischen Suprematismus (Mn: Langen 1927, »Bauhausbiicher« 11; n. izd. [W. Haftmann] z drugimi spisi: Suprematismus — Die gegenstandslose Welt, K 1962). L: ,Malewitsch‘ (Vollmer III, 1956); Kasimir Ma- levich: 1878—1935 (L 1959 [rk, Whitechapel Art Gali.], uv C. Gray)\ AN (febr. 1959, repr. p. 6 [Avtp. v renesančni noši]); Giedion-VVelcker (1960 — L!); SeuphorS (1961); C. Gray: The Great Experiment: Russian Art 1863—1922 (NY 1962); Robert L. Her¬ bert, Malevich (EWA, IX, 1964 — L!); ReadS (1964); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. W. Sandberg (& H. L. C. Jaffe 1961), M. Seuphor (1957). Malh, evang. oseba, služabnik velikega duhov¬ nika, ki mu je apostol Peter odsekal uho. Up: cf. s. v. Kristusa primejo. 1279 MALIBU — malteški viteški red 1280 MALIBU ( California, ZDA [West Coast]), z. J. Paul Getty: zlasti stara grš. in rim. plastika, fr. pohištvo in tapiserije XVIII. st. pa renesančno in drugo slikarstvo. S: mdr. zastopani Lotto C Portret zlatarja [Gian Pietro Crivelli], o. 1519), J. Tintoretto, O. Gentileschi ( Počitek na begu v Egipt, o. 1626), Rubens ( Diana na lovu), Rem¬ brandt (SV. Jernej, prej znan kot »Kuhar« ali »Samomorilec «, d. 1661), Gainsborough ( James Christie), Romney, Gauguin ( Pokrajina blizu Rouena, d. 1884), Bonnard ( Ženski akt, o. 1912). L: Burton B. Fredericksen: A Handbook of the Paintings in the J. Paul Getty Museum (Malibu 1965); Anne Marian Jones: A Handbook of the Decorative Arts in the J. Paul Getty Museum (ib. 1965); Herbert Stothart: A Handbook of the Sculpture in the J. Paul Getty Museum (ib. s. a.). — Cf. D. Cooper (1963 [tekst Gerald Messadie]). *»Mali diptih v Bargellu«, dandanes na splošno pariškemu slikarju s konca XIV. st. atr. delo (Sterling; 1380/90), odličen piimer fr. dvorske umetn. na pragu internacionalnega »mehkega« sloga (les, z rezljanim okvirom 72 X 54 cm, vsaka tabla — levo Poklon kraljev, des. Križanje — 50 X 31 cm, Bargello, coli. Carrand 2038). L: Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Kst- hist. Mus.], kat. št. 14 — L!); R. Guilly (Kindler I, 1964, p. 199—200 —L!). MALI GRAD ali Ravbarjev stolp pri Planini: ohranjen okrogel stolp z rebrastim gotskim obo¬ kom v pritličju. L: IS III (p. 413); »ArS« 4 (1969, t. 74—75). *Mali horarij vojvode berryjskega (fr. Petites heures de Jean de Berry), iluminiran rkp. (Ho- rarium ad usum parisiensum, pergament, 292 listov 21,5 X 14,5 cm, Bibl Nat., Ms. lat. 18014), ki ga je o. 1380/85 okrasilo več slikarjev, zadnja miniatura (f. 288v), delo bratov iz Limburga, pa je bila pozn. vstavljena. Med miniaturami npr. Janez Krst. v pustinji (f. 208r), Salomin ples (f. 212v) in na zač. molitve ad capiendam viam suam omenjeni prizor: Vojvoda berryjski odhaja na potovanje (f. 288v). L: Panofsky Neth (1953); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], kat. št. 103); Meiss-Berry (1967) — L!). — Cf. J. Dupont (Sk 1954, repr. p. 152), J. Porcher (1959), etc. Malingue, Maurice (1903—_), fr. um. zgo¬ dovinar. B: Ingres (Mon 1943, »Documents d’art«); Claude Monet (ib. 1943, ista z.); Gauguin: Le peintre et son oeuvre (P 1948). Mallarme, Stephane (1842—1898), fr. pesnik, simbolist, prijatelj E. Maneta in drugih lik. umet¬ nikov. Up.: E. Manet (1876, Louvre). B: ,Le jury de peinture pour 1874 et M. Manet'+ (La Renaissance litteraire et artistique, 1874 [12. aprila]); ,The Impressionists andEdouard Manet' (Art Monthly Review, 1876); zbr. sp.: Oeuvres completes (P 1945, »Bibliotheque de la Pleiade«). L (um. zgod.): Jean C. Harris, A Little-knovvn Essay on Manet by Stephane Mallarme* (AB, 1964). MALLES VENOSTA (nem. Mal s in Vintsch- gau) v sev. Italiji blizu švic. meje (Alto Adige, prov. Bolzano). Karolinška cerkvica sv. Bene¬ dikta: štukaturni okras in *StS-e na olt. steni s 3 apsidami (verj. o. 870): v levi apsidi Gregorij Vel., v sredi Kristus, des. jv. Štefan, med apsi- dama portreta, levo frankovskega zemljiškega gospoda, des. pa klerika donatorja (oba s pravo¬ kotnim nimbom). StS-e drugod slabše ohranjene. L: J. Schmidt: Malles (Bressanone 1942); EWA IH (1960, stp 106, t. 57), VIII (1963, stp 564); »US« 6 (1970, p. 95). — Cf. W. Braunfels (1968, p. 94, 366 & 374, t. IV, repr. 56), J. Garber (1915; 1928), N. Rasmo (1966). Malopridnost —> Ponerla Malraux, Andre (1901—_), fr. pisatelj, P°' litik in pisec esejev o lik. umetn. R. v Parizu, sodel. v arheol. ekspediciji v Kambodži, 1926 v kit. revoluciji, v Špan. drž. vojni na strani repub¬ like, med 2. svet. vojno v rezistenci, pod de Gaullom fr. minister za infoimacije (1945—46) in minister za kulturo (1959-1970). Z G. Sallesom resp. A. Parrotom izd. obsežno občo zgod. umetn. L'Univers des formes. B (lik. umetn.): Francisco Goya y Lucientes: Des- sins de Goya au Musee du Prado (P 1947); Psychologte de Part, I — lil (P [Le Musee imaginaire, 1947; L a Creation artistique, 1948; La Monnaie de Vabsout, 1950]; n., rev. izd.: Les Voix du silence, 1951); Sa- turne: Essai sur Goya (P 1950; n. izd. 1953); (i zc *‘' Vermeer de Delft (P 1952); Le Musee imaginaire de lo sculpture mondiale, 1 — lil (P 1952, 1954 & 1954)’ Van Gogh et les peintres d'Auvers chez le Dr. Gache (P 1952, z M. Florisoonom); La Metamorphose des dieux (P 1957). L: DULC III (1961); Delo (19. IX. 1971), itd. Mals —> Malles Venosta (supra) Maltese, Corrado (1921—_), it. um. zgod o vinar in lik. kritik, prof. na univ. v Cagli arl J u na Sardiniji. B: ,Gauguin e la pittura giapponese' (Emp, 1947); Storia delParte in Italia: 1785 — 1943 (T: G. E' naU . 1960, »Saggi« 274); Ar te in Sardegna dal 5 at 18 se c0 (R 1962); ,Sul problema »Michelangelo«' (Arte LO ’. 1965); (izd.) Francesco di Giorgio Martini: Trot di architet tura ingegneria e arte militare (2 knj., 1967, »Trattati di architettura« 3). malteški viteški red (angl. the Knights ofMalto)' ime -+johanitov po preselitvi na Malto. 1281 Malvasia, Carlo Cesare — mandorla 1282 Malvasia, conte Carlo Cesare (1616—1693), it. življenjepisec umetnikov, ki se je piedvsem trudil povečati slavo Bologne. V nasprotovanju Florenci in Rimu je tudi Durerja (ki ga je slavil za maestro di tutti) više cenil kot Rafaela (ki ga je imenoval boccolaio Urbinate). B: Felsina Pittrice: Vite de’ Pit tori Bolognesi divise in duoi torni (2 knj., Bol 1678 — dopolnilo je izd. Luigi Crespi z naslovom: Vite de' PittoriBolognesinon descritte nella Felsina Pittrice, R 1769). L: EWA VII (1963, stp 545 — L!); SchlosserL (1964 — L!). mana —»■ Pobiranje mane Manase, bibl. oseba, star. sin cgipt. Jožefa in Asenete (1 Mojz 41, 51), prednik po njem imen. izrael. rodu (1 Mojz 50, 23; 4 Mojz 1, 34—35, itd.; 5 Mojz 33, 17), ki je dal ime tudi ozemlju (4 Mojz 32, 39—41; Joz 12, 29—31, & 17, 1—2). Up: ct. s. v. Jakobov blagoslov. Manase, 12. priznani kralj iz Davidove hiše ali 10. v kraljestvu Juda (687—642), sin -> Eze- kije in oče —> Amona, po izročilu dal preroka —> Izaijo živega prežagati na dvoje (v lat. prev. z »leseno« žago [serra lignea] namesto z žago za les [serra lig ni]). Up: -> Kristusovi predniki. MANASIJA ali Resava, utrjen samostan, ki § a je ob reki Resavi ust. despot Štefan Lazarevič, v rhunski spom. t. i. —► moravske šole. Samostan- s ka c. sv. Trojice, vitka, bela marm. c. s 5 kupo¬ lami, sez. in poslikana 1407/18. StS-e so delo različnih, odličnih in slabših slikarjev, med po¬ sameznimi prizori npr. Prilika o cestninarju in farizeju pa Obhajilo apostolov (o. 1415). , l- : S. Stanojevič, L. Mirkovič & D. Boškovič: Manastir Manasija (Bgd 1928); Vojislav Durič 3 - 1964 > s. v. — L!); SSS (1966, t. 107—12); tWA XIV (1967, stp 926); »PKG« 3 (1968, t. 252). — Cf. V. Durič (1963). MANCHESTER ( Lancashire, V. Britanija), sv et. središče bombažne industrije. V mestni hiši (Town Hall) 12 slik s prizori iz zgod. mesta, k' jih je naslikal Ford Madox -* Brown. V City X rt Gali. predvsem angl. slikarstvo XVII.— XIX. st. L: EWA VI (1962, stp 777—78 — L!). ~ The John Rylands Library hrani mdr. —> Misal kardinala Colonne (1. pol. XVI. st.). L: A Descriptive Catalogue of the Latin Manu- ^ripts in the John Rylands Library at Manchester (Manchester 1921). Mancini, Antonio (1852—1930), it. slikar, r. in a. (78) v Rimu, S: žanrski prizori s ceste, portreti, Kajine in zg. motivi. 43 leksikon L: S. Kambo (El XXII, 1934, s. v.); Onofrio Marti- nelli (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. G. Delogu (2. izd. 1947 — L!). Mandach, Conrad de (von), (1870—1951), švic. um. zgodovinar. Tudi prispevki o novejših švic. umetnikih v ThB. B: ,Du classement, de la conservation et de la re- production des portraits de maitres dans les Musees d'Europe ‘ (Annales Internationales d’Hist.: Congres de Pariš 1900, 7e Section, Hist. des arts du dessin, P 1902); ,L’importance de Jacopo Bellini dans le developpement de la peinture italienne: d propos de deux tahleaux conserves d la galerie Barbcrini d Rome ‘ (H. Lemonnierov zb., 1913); ,L'art en Suisse au XVIe et XVI« sičeles‘ (Michel Hist VI/2, P 1922); ,L’art en Suisse au XVII e siecle' (ib. VII/2, 1924); Cuno Amiet (Bern 1939). mandala (v sanskrtu krog), »časovni krog«, mistični diagram v obliki kroga ali mnogokot- nika, ponazarjajoč budistično predstavo o svetu in namenjen razmišljanju o njem, hkrati kozmo- gram in psihogram. C. G. -+Jung je po njem poimenoval enega izmed svojih arhetipičnih mo¬ tivov (das Mandalmotiv). L: Giuseppe Tucci: Teoria e pratica della mandala: con particolare riguardo alla moderna psicologia del profondo (R 1949); id., Budhism (EWA II, 1960); Helmut Hoffmanu: Symbolik der tibetanischen Reli- gionen und des Schamanismus (Stu 1967, »Symbolik der Religionen« 12); »US« 15 (1968, p. 122—23). — Cf. C. G. Jung (e. g. Psychologie u. Alchemie 1952; 1964 [1968]), H. R. Zimmer (1926). Mander, Karel van (1548—1606), niz. slikar (manierist) in življenjepisec umetnikov, imen. niz. Vasari. R. na zah. Flandrskem, 1573—77 v Italiji, se pred nemiri umaknil na Holandsko, 1583—1604 v Haarlemu (tam z Goltziusom in C. Corneliszom ust. slikarsko »ak.«), nato v A’damu. S: npr. Oznanjenje (les, d. 1593, Haar¬ lem), Čaščenje pastirjev (d. 1598, ib. [posojilo]), Vaški praznik (les, d. 1600, Eremitaža). B: *Hct Schilderboek (Alkmaar 1604; n. izd. A 1618; nem. izd. [& prev. & kom. Hanns Floerke]: Das Leben der niederlandischen und deutschen Maler, I—II, Mn-Lpz 1906). L: Elisabeth Valentiner (ThB XXIII, 1929, s. v. — L!); ead.: Karel van Mander als Maler (Str 1930, »ZKA« 132); SchlosserL (1964 — L!). — Cf. H. Gerson (I 1950), J. Rosenberg (& S. Slive 1966 — L!), R H. IVilenski (1960 — L!). mandibula asini ->■ Samson pobije 1000 Fili¬ stejcev (bibl. ik. m.) mandorla (nem. tudi die Mandelglorie), po¬ sebna oblika -^-avreole, tj. sij mandeljnaste ob¬ like, ki v kršč. umetn. obdaja lik -^-Kristusa (zlasti v prizorih -> Spremenjenje na gori in —> Poslednja sodba) pa tudi —► Marije (npr. v pri¬ zoru —> Vnebovzetje). 1283 Mandowsky, Erna — Manet, Edouard 1284 L: Ferguson (1954). — Cf. e. g. »US« 5 (1970, repr. p. 162—63), 6 (1970, repr. p. 228) & 7 (1968, f p. 13, 26, 40, 134 & 243). Mandowsky, Erna, nem.-angl. um. zgodovi¬ narka, prom. v Hamburgu, emigrirala iz naci¬ stične Nemčije, učila na raznih univ., živi v Angliji. B: Untersuchungen zur Ikonologie des Cesare Ripa (1934, dis. [Hmb] — cf. 1939); ,The Origin of the Milky Way in the National Gallery ‘ (BM, 1938); ,Ri- cerche intorno ali'Iconologia di Cesare Ripa' (Biblio- filia [F], 1939 — tudi samost, izd.); ,Two Menelaus and Patroclus Replicas in Florence and Joshua Reynolds Contribution' (AB, 1946); ,The Bust of Dying Alexan- der' (BM, 1950); ,Some observations on P. Ligorio's drawings of Roman monuments...' (RPARA, 1955); ,An Unknown Dramng for CavalierVs »Antiquarum Statuarum Urbis Romae«' (GBA, 1955); ,Pirro Li- gorio's lllustrations to Aesop's Fables' (JWCI, 1961); (& C. Mitchell) Pirro Ligorio's Roman Antiquities (L 1963, »StudWI« 28). Mane, tekel, fares, skrivnostni napis, ki ga je prerok -»■ Danijel razložil kralju Baltazarju (Dan 5, 25—28): Preštel je Bog tvoje kraljestvo in mu naredil konec (Mane)-, tehtan si bil na tehtnici in prelahek najden (Tekel)-, razdeljeno bo tvoje kraljestvo in dano Medijcem in Perzijcem (Fa¬ res). Cf. s. v. Baltazarjeva gostija. L: cf. R. Haussherr (1963). Manes, Josef (1820—1871), češ. slikar in gra¬ fik, t. in u. (51) v Pragi. S: npr. Josefine (po 1855, Praha), Pokrajina ob Labi (1863, ib.), cikel 12 mesecev (12 tondov, 1865—66, Praga, Muzeum hlav. mesta Prahy). L: J. Pečirka (ThB XXIV, 1930, s. v. — L!); M. Lamač: Josef Mineš (Pra 1952); Wojslaw Mole (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. J. Neumann (1955). Manessejev rokopis -> Heidelberški Manessejev rokopis. Manessier, Alfred (1911—_), fr. abstr. slikar, katolik, mdr. načrti za cerkv. slikana okna; 1962 v. nagr. za slikarstvo na beneškem bienalu. L: J. Cayrol: Manessier (P 1955); Vollmer III (1956, s. v. — L!); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); »US« 12 (1970). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965). Manet, Edouard (1832—1883), fr. slikar, v. pionir mod. umetn., okrog katerega so se v 60-ih letih v boju s konservativnim akademizmom (od znamenitega —► Salon des Refuses 1863 dalje) zbirali —> francoski impresionisti-, sam je impre¬ sionistično tehniko in paleto prevzel v 70-ih letih, vendar dosleden impresionist nikdar ni postal. R. v Parizu v premožni meščanski dru¬ žini, 1850—56 štud. na Žcole des Beaux-Arts (Th. Couture), se zgledoval po starih Špan. mojstrih, zlasti po Velazquezu in Goyi (cf. Balkon, 1868/ 69), v zadnjem obdobju delal vse več s pastelom. Odbit na svet. razst. 1867, zato razstavil v last¬ nem paviljonu na Plače de TAlma (nasproti Courbetovega paviljona). S: Pivec pelinkovca (Le Bitveur d'absinthe, 1859, Ny Carlsberg), Ki¬ tarist (d. 1860, MM), *Lola de Valence (1861/62, Louvre), Stari muzikant (d. 1862, Washington), Koncert v tuilerijskem parku (La Musique aux Tuileries, z avtp., 1862, Tate), Mile V. [Victorine Meurend] kot tspada (d. 1862, MM) in Poulična pevka (isti model, 1862, Boston FA), * Zajtrk na travi (Le Dejeuner sur Pherbe, d. 1863, Louvre) in *Olympia (d. 1863, ib.), Boj med ladjama Kearsarge in Alabama (1864, PMA), 3 podobe bikoborb (1865/66, e. g. v AIC), *Piskač (Le Joueur de fifre, 1866, Louvre), Pogled na pariško svetovno razstavo (1867, Oslo), Ustrelitev cesarja Maksimilijana (1867, Mannheim), * Portret Emila Zolaja (1868, Louvre), Theodore Duret (1868, Pet. Pal.), * Balkon (Le Balcon, 1868/69, Louvre), Eva Gonzales (d. 1870, Nat. Gali.), » Kozarec dobrega piva«. (»Le Bon Bock«, Grafik Bellot v Cafe Guerbois, d. 1873, PMA, prej z. Carroll S. Tyson, Philadelphia), Ples v maskah v Operi (Le Bal masque a V Opera, 1873, New York, Mrs. Horace [= Doris D.] Havemeyer), Žele¬ znica (Le Rail, Gare St.-Lazare, model V. Meu¬ rend, d. 1873, Washington), Argenteuil, les Ca- notiers (1874, Tournai, Mus. des B.-A.), * V čolnu, Argenteuil (En bateau, 1874, MM), Claude Monet slika v svojem čolnu (1874, Neue Pin.)> » Umetnik « (»L'Artiste«, Portret Marcellina Des- boutina, d. 1875, Sao Paulo), Perilo (Le Linge, d. 1875), Plavolaska z golimi prsmi (La Blonde aux seins nus, o. 1875, Louvre), Stephane Mal¬ larme (1876, ib.), Avtp. (Manet a la palet te, 1879, New York, z. John L. Loeb, prej z. Jacob Gold- schmidt, ib.), George Moore (pastel, 1879, MM). Nana (Hamburg), Chez le Pere Lathuile (1879/80, Tournai, Mus. des B.-A.), Georges Clemenceau (o. 1880, Louvre), »Jesen« (»L'Automne«, Mčry Laurent, 1881, Nancy, Mus. des B.-A.) ' n »Pomlad« (»Le Printemps«, Jeanne de Marsy, 1881, Nevv York, z. Mrs. Harry Payne Bingham), *Un Bar aux Folies-Bergire (d. 1882 [naslikano 1881], Courtauld), Hiša v Rtteilu (1882, Natio- nalgal.), Dama s črnim klobukom: Portret Dunajčanke Irme Brunner (pastel, 1882, Louvre), Mme Michel-Levy (pastel & o, d. 1882, Washing' ton). — Ilustr. Mallarmeja (Apres-midi d an faune), E. A. Poea (Krokar) in J. Champfleuryja> — Up: slike Bazille (d. 1865), Degas (o. 1865), Fantin-Latour (* Hommage d Delacroix, d. 1864. Louvre; d. 1867, AIC; * Atelje v četrti Batigm’He s < 1285 Manet et manebit — manierizem 1286 1870, Louvre), Monet (1874); risba Degas (sv., o. 1865, MM). L: P. Jamot, G. Wildenstein & G. Bataille: *Manet (2 krfi., P 1932); L’opera pittorica di Edouard Manet (Mi 1967, uv Marcello Venturi, kat. Sandra Orienli [L!], »CA« 14). — Cf. (tudi s. v. francoski impresio¬ nisti) i: G. Bataille (1955), J.-Ž. Blanclie (1912; 1925), D. Cooper (1949), Th. Duret (1902 [1906]; 1910), H. Graber (1941), G. H. Hamilton (1954), G. Jedlicka 0941), J. Lepmarie (1948; 1951; 1964 — L!), S. Mallarme (1874; 1876), J. Meier-Graefe (1903), G. Moore (1888; 1998), F. Moreau-Nelaton (1926), A. Proust (1913), B. Reifenberg (1947), J. Rewald (1947), R- Rey (1932; 1938), L. Rosenthal (1925), J. Rotlien- stein (1945), G. Severini (1924), A. Tabarant (vse), O. von Tsehudi (1902), J.-L. Vaudoyer (1955), E. Waldmann (1910 [1923]), F. Zola (1867). Manet et manebit ([lat.:] Obstane in obstal bo), geslo, ki si ga je založnik Poulet-Malassis iz¬ mislil za Manetov ekslibris; tega je 1874 v baker vrezal grafik Felix Bracquemond. Manetti, Rutilio (1571—1639), it. slikar, r. in u - v Sieni, eklektik v okviru Caravaggiovega na¬ sledstva, pozn. pod Renijevim in Lanfrancovim vplivom. L: Carlo del Bravo, Su Rutilio Manetti (Panth, 1966). _ Cf. C. Brandi (1931), H. Voss (1932). manierizem, zg. slog, ki zaznamuje velik del ev r. umetn. v razdobju stilno heterogene pozne renesanse (okt . 1520/30— okr. 1600/1615) — v nasprotju s sočasno umetn., ki vztraja pri vzorih visoke tenesanse, pa tudi klasicizmom in tistimi s| ogovnimi pojavi, ki neposredno napovedujejo barok. Manierizem priča (v nasprotju s formal¬ nim in duhovnim ravnovesjem visokorenesančne u metn.) o izgubljenem ravnotežju, notranjih dvo¬ mih in razklanosti, hkrati poudarja vse akceso- nčno in se na splošno razvija v smeri čedalje Ve čje virtuoznosti in vse bolj poudarjenega in- te lektualizma. Arhitekturo zaznamuje t. i. Pluralizem (malone nepregledna vrstitev enakih st avbnih členov), beg v prostor (nem.; Raunt- flucht), ki onemogoča občutek v sebi zaključe- nc ga prostora in tako priča o izgubljenem for¬ malnem in psihičnem centru, pervertiranost ali hoteno zanikavanje temeljnih tektonskih načel, 'n'rovertiranost, ki se mdr. kaže v stavbah, ka¬ terih dvoriščna fasada je pomembnejša od pra- Vc ga pročelja, in ne nazadnje izreden razmah 0r namenta: nadaljnji razvoj groteske in pojav Zn ačilno manicrističnih okrasnih oblik, kot sta Zcn ’°jčevje s posebno varianto okovja in hrustan- Cev je. V kiparstvu gospoduje forma serpenti- nata (kačasta oblika), ki jo že sodobniki (Lo- mazzo) primerjajo obliki plamena in ki v jedru P°meni podvojeni visokorenesančni kontrapost. Z nestabilno, »prisiljeno« držo človeških likov se v kiparstvu in slikarstvu povezujejo nena¬ vadna razmerja teles (izredno majhne glave in poudarjena stegna. Tudi v sočasni literaturi udo¬ mačena melanholija se presenetljivo druži z draž¬ ljivo erotiko, o skrajnih nasprotjih, med katerimi sta razpeta doba in umetn., pa govore tudi same mere: po eni strani gigantske figure, po drugi strani mala plastika in miniaturno slikarstvo. Slikarstvo karakterizirajo poleg nekaterih ome¬ njenih posebnosti (beg v prostor; spremei\jeni proporci) tudi celotna kompozicija (ki ob prazni sredini poudarja robove, se pogosto igra z upo¬ dabljanjem »prazne in gole« arhitekture, v drugi skrajnosti pa spet velikokrat izraža pravi horror vacui) in izbrani odtenki izrazito umetnih barv (oranžne, vijoličaste itd.). Manierizem, ki se je najpopolneje razvil v internacionalnem okolju raznih evr. dvorov (v Florenci, kjer so Medičejci postali v. vojvode toskanski; v protireformacij- skem papeškem Rimu; v Fontainebleauju; v Pragi za Rudolfa II.; itd.), pomeni enega izmed vrhov v razvoju umetne obrti in pos. zlatar¬ stva, intelektualizem dobe pa se kaže tudi v iz¬ rednem razmahu um. teorije. L: K. H. Busse: Manierismus und Barockstil: Ein EntwickIungsprobIem der florentinischen Seicento- majerei (Lpz 1911); Margarete Hoerner, Manierismus (ZAKw, 1924); ead., Der Stilwandel um 1600 (ib., 1933); Walter Bachstitz: Studien zum Portrat des 16. Jahrhunderts (Wu 1934, dis.); Grete Iven: Versuch einer Deutung des Manierismus (K 1938, dis.); Gunther Rehbein: Malerei und Skulptur des deutschen Fruhmanierismus (\Vu-Aumiihle 1939); H. Lossovv, Zum Stilproblem des Manierismus in der italienischen und deutschen Malerei; Ein methodisch-systemati- scher Versuch (W. VVaetzoldtov zb., 1941); Aufgang der Neuzeit; Deutsche Kunst und Kultur von Diirers Tod bis zum DreiBigjahrigen Kriege, 1530—1650 (Nii 1952 [rk, Nurnberg]); Le Triomphe du Manič- risme europeen: de Michel-Ange au Greco (A 1955 [rk — 2. razst. pod pokroviteljstvom Evr. svčta]); Pontormo e il primo manierismo fiorentino (F 1956 [rk]); Gustav Renč Hocke: Die Welt als Labyrinth: Manier und Manie in der europaischen Kunst, Von 1520 bis 1650 und in der Gegenvvart (Hmb 1957, »RDE« 50/51); id.: Manierismus in der Literatur (ib. 1959, »RDE« 82/83); Sammlung der Familie Grzimek (1960 [rk, Stadtisches Mus. Leverkusen SchloB Morsbroich — cf. H. Ladendorf ] — L!); Man-Bar-Roc (1962); 20. kongr. II (1963); Alte Pina- kothek Munchen, Katalog I: Deutsche und nieder- landische Malerei zwischen Renaissance und Barock (2., rev. & dop. izd., Mn 1963); Jacques Bousc/uet: La peinture du maničrisme (P 1963; nem. izd.: Die Malerei des Manierismus, Mn 1963; angl. izd.: Mannerism: The Painting and Style of the Late Renaissance, NY 1964); Marianne Thalmann: Ro¬ mantik und Manierismus (Stu: Kohlhammer 1963, »Sprache u. Literatur« 7 [lit. zgod.]); Luisa Beche- rucci, Mannerism (EWA IX, 1964 — L!); Le Seizieme Sičcle Europeen (4 zv. ,P 1965 [4 rk]); M. Tafuri: L’architettura del Manierismo nel Cinquecento 1287 manipel — Mantegna, Andrea 1288 europeo R 1966, »Ofncina« 3); C. Dumoni, Le Manierisme: Etat de la question (BHR, 1966); U. Krempel, Augsburger und Munchner Emailarbeiten des Manierismus aus dem Besitz der bayerischen Herzoge Albrecht V., Wilhelm V. und Maximilian I. (MJb, 1967); »US« 9 (1969); »MdC« 261 (s. a.); »PKG« 8 (1970 — L!). — Cf. (tudi s. v. fontaine- bleaujska šola) F. Antal (1928/29), J. Baltrušaitis (1955; 1957), F. Baumgart (1934; 1944; 1963 — L!), L. Becherucci (1944 [1949]), O. Benesch (1947), A. Bertini (1952), A. Bialostocki (D 1966 — L!), A. Blunt (1940 [1962]; 1953), G. Briganti (1945; 1961 —L!), K. Chytil (1934), M. Dvorak (1921 [1924]), M. Flori- soone (1957), E. Forsmann (1956), K. W. Forster (1963), S. J. Freedberg (1950), D. Frey (1952; 1960; 1964), W. Friedlaender (1925 [1957]; 1928/29 [1957]), L. Frohlich-Bum (1921) F. Goldschmidt (1911), W. Hager (1958; 1962), F. Hartt (1963), A. Hauser (1964), H. Ho/fnann (1938), N. von Holst (1930), R. Huyghe (1961 [III]), N. Ivanoffi 1957), H. Kauffmann (1923), H. Ladendorf (1963), W. Lotz (1963), E. Michalski (1933), L. Murray (1963), G. Nicco Fasola (1947; 1956; 1963), E. Panofsky (1930 [1955]), N. Pevsner (1925 [I 1963]), P. Pieper (1956), W. Pinder (1932), J. Pope-Hennessy (1943), J. Shearman (1967), C. H. Smyth (1949; 1963), W. Sypher (1955), L. Venturi (1956), H. Voss (1920), W. IVeisbach (1919; 1928; 1934; 1941), G. IVeise (1950; 1952; & G. S. Adelmann 1954; 1957; 1962; 1964). F. Wiirtenberger (1962 — L!), F. Zsri (1957), I. L. Zupnick (1953), R. Zurcher (1947 [1955]). manipel, naročnica: okrasen trak, ki ga katol. duhovnik nosi pri maši na levi roki (zdaj ne več obvezno). Razvil naj bi se bil iz potnega prtiča (lat. sudarium ), vendar je bil verj. že spočetka okrasnega pomena. Nosijo ga vsi, ki imajo višje redove, tj. od subdiakona do škofa. Biti mora iste barve kot — kazala in v sredi imeti križ (navadno ima 3 križe, v sredini in na vsa¬ kem koncu). L; Ferguson (1954, cf. s. v. maniple). — Cf. J. Flis (1908, p. 191—92). Manitius, Max (1858—1933), nem. medievist, vodilni poznavalec srednjev. lat. literature; nje¬ gova dela temeljno pomembna tudi za študij srednjev. ->■ ikonografije , —► antičnega izročila in humanizma. R. in u. v Dresdenu. B: *Geschichte der lateinischen Literatur des Mittel- alters (3 knj., Mn 1911—1931); Handschriften antiker Autoren in mittelalterlichen Bibliothekscatalogen (Lpz 1935). Mans, Le -*-Le Mans Mansart, Franfois (1598—1666), fr. arh., eden izmed predstavnikov klasicizma v fr. XVIII. st., čeravno je od njegovega dela razmeroma malo ostalo. A: novo krilo gradu Blois (1635—40, Loire-et-Cher, dolina Loire), grad Maisons- Laffitte (1642—51, Seine-et-Oise, Ile-de-France), zdajšnji Gal. Mansart in Gal. Mazarine v okviru Bibl. Nat. v Parizu, načrt za pariško c. Val-de- Grace (zidana 1645—65, od 1646 dalje vodstvo Jacques Lemercier). L: Louis Hautecoeur (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Psvsner (1966). — Cf. A. Blunt (1941; 1953). Mansart, Jules Hardouin, imen. Hardouin- Mansart (1646—1708), fr. arh., najpomembnejši predstavnik fr. stavbarstva za vlad e->Ludovika XIV. (od 1685 dalje premier architecte du roy). Učitelj mu je bil stari stric (po svaštvu) Franco is Mansart (supia). A: v Parizu Invalidska c. ( Ddme des Invalides, 1679—1706) in od 1698 dalje ob¬ likovanje Vendomskega trga ( Plače Vendome), sicer pa predvsem preoblikovanje in povečanje Versajskega gradu (od 1678 dalje), pos. njegova Kraljevska kapela (1697—1710). — Up; J. Vivien (1690-a leta, Eremitaža). L: Louis Hautecoeur (EWA IX, 1964, s. v. — L!); Pevsner (1966). — Cf. A. Blunt (1953), A. E. Brinck- mann (1915), M. Mušič (II 1966), etc. Minsuelli, Gnido A., it. arheolog, Soprinten- dente alle Antichita v Bologni. B:,// ritratto romano nelVItalia settentrionale ‘ (RM, LXV, 1958); (& R. Scarani) VEmilia prima dei Ro¬ mani (Mi 1961); ,Arte detle Situle' (AAM, XVIII, 1962); Jtalo-Rvnnn Folk Art' (EVVA VIII, 1963); Etrurien und die Anfdnge Roms (Ba-Ba 1963 [2. izd. 1965], »K., der Welt«). Mansuetudo (lat.), Krotkost ali Pohlevnost, psr- sonifikacija kreposti kot nasprotje Trdosrčnosti ali Hudobnosti (fr. la Douceur, nem. die Sanft- mut). Njen običajni atiibut je jagnje. Up: npr. reliefa na srednjem portalu na zah. pročelju ka- tedr. Notre-Dame v Parizu (o. 1210) in na juŽ. pročelju katedr. v Chartresu (kot v Parizu v grbu jagnje). Cf. s. v. Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana /. L; Marie Aon II (1932, repr. 96 & 106). — Cf. A. Katzenellenbogsn (1939 [1964]), W. Molsdorf (1920, št. 971), G. de Tervarent (1 1958, stp 2—3). MVNTA pri Saluzzu v Piemontu (Italija): v gradu, Castello del la M ant a, ki gospoduje nad krajem, pomembne StS-e iz o. 1420, ki živo piičajo o kult. zvezah med Piemontom in Fran¬ cijo in odlično ponazarjajo -► internacionalni gotski slog. Mdr. je videti -> Vodnjak mladosti pa cikla —> de vet junakov in devet junakinj (mdr. —► Semiramida, —> Hipolita in -> Tomiris. L: T. C. I., Attraverso 1’Italia, I: Piemonte (M* 1930, repr. p. 153); EVVA VI (1962, t. 64), VIII (1963’ t. 427); »M iC« 255 (barvne repr. 19&21—22). •—Ct- C. Gnudi (G: Sk 1954, p. 158—59 & 161). Mantegna, Anirea (1431—1505), it. slikar in grafik, najpomembnejši severnoit. umetnik XV. st. pred Giov. Bellinijem. R. v Isola di Carturo 1289 Mantegna, Andrea — »Mantegnov tarok« 1290 pri Vicenzi, posinovljenec Francesca —> Squar- cioneja, največ pa je nanj vplival -> Donatello za svojega bivanja v Padovi. Pribl. 1453 poročil Niccolosio Bellini in tako postal svak Giov. Bellinija, čigar zgodnje delo močno kaže njegov vpliv. Od 1459/60 v službi družine -> Gonzaga, U- v Mantovi. Po svojem študiju ant. spomenikov kar pravi arheolog, vsekakor pa eden izmed naj¬ večjih upodabljavcev ant. prizorov (Cezarjev triumf in t. i. Scipionov triumf), mojster per¬ spektive (mdr. vplival na M. —> Pacherja), v. za¬ četnik -» iluzionističnega stropnega slikarstva (Ca- mera degli Sposi) in pionir v razvoju it. grafike (na tem področju vplival tudi na Durerja, ki je Prerisaval njegove bakr.). S: od fresk v kapeli Ovetari (-> Padova, Chiesa degli Eremitani, ce¬ lota 1449—57, razdejana ob bombardiranju 11. III. 1944) ohranjeno Vnebovzetje (stena za olt.), Mučeništvo rv. Krištofa in Odstranitev Krištofo¬ vega trupla (des. stena), uničen pa mdr. tudi prizor * Jakoba peljejo na morišče', pozn. Oljska Sora (Nat. Gali.), 1453 za c. Sta Giustina v Pa¬ dovi naročeni in verj. 1454 dkč. poliptih z evan¬ gelistom Luko (nad rij im Kristus trpin z Marijo 'n Janezom Ev., zgoraj Danijel, Hieronim, Avgu¬ štin. Boštjan, spodaj Sholastika, Benedikt, Pros- docimus in Justina, Brera), Kard. Lodovico Mez¬ eta (1458/60, Dahlem), *Sv. Boštjan (1459?, Ksthist. Mus.), triptih z Madono in svetniki (levo Peter, Pavel, Janez Ev., Ženo, des. Benedikt, Lovrenc, Gregorij Vel. in Janez Krst., 1459, Ve- rona, S. Ženo, v. olt., slike s predele v Louvru [Križanje] in Toursu, Mus. [Oljska gora in Vsta- jenje]), Sv. Jurij (1460-a leta, Accad.), triptih s Poklonom kraljev (levo Vnebohod, des. Obrezo- Va nje, 1460-a leta, Uffizi), Marijina smrt (1460-a leta?, Prado), Kard. Francesco Gonzaga (o. 1462, Capodimonte), *prizora iz življenja družine Gon- za Sa (Lodovico III. Gonzaga, njegova žena Bar¬ bara Brandenburška in njun »dvor«; t. i. Sre¬ banje Lodovica s sinom kard. Francescom) in iluzionistična stropna slikarija (1473—74, d. '474, Mantova, Pal. Ducale, Camera degli Sposi), ^ v - Boštjan (1470-a leta, Louvre), * Cezarjev triumf (9 kartonov na pl, tempera, o. 1484/92, . ampton Court, Orangery), Madona z otrokom ' n Slavami kerubinov (1485?, Brera), Madona Pred kamnolomom (Madonna delta Petriera [ali elle Cave ali deli e Grotte ], 1488/90, Uffizi), ristus trpin (Imago pietatis, Kobenhavn), »SV. Boštjan (o. 1490, Benetke, Ca’ d’Oro), * Madonna * l,a Vittoria (1496, Louvre), za Izabelo'd’Este Par nas (do 1497, Louvre) in * Minerva izganja Pregrehe iz gaja čednosti (ib., dkč. 1502), med P°zn. deli tudi t. i. Scipionov triumf (Nat. Gali.) ln Ve rj. * Mrtvi Kristus ali Objokovanje (»Cristo in scurto«, Brera), ob sodelovanju delavnice sli¬ čice bibl. prizorov (grisaille), in sicer Abraha¬ movo darovanje in David z Goljatovo glavo (Kst- hist. Mus.), Salomonova sodba (Louvre), Judita (Dublin) in Estera in Mardohej (Cincinnati, Art Mus.). — G: 7 t. i. lastnoročnih bakr., in sicer Bakanalska skupina s silenom, Bakanalska sku¬ pina z vinsko kadjo, Boj morskih bogov (2 vari¬ anti), Polaganje v grob, Od mrtvih vstali Kristus med Andrejem in Longinom in Madona z otrokom. L: Venturi VII/3 (1914); G. Fiocco (ThB XXIV, 1930, s. v. — L!); H. G. Beyen: Andrea Mantegna: en de verovering der ruimte in de schilderkunst (’s Gravenhagc 1931); J. Bium: Andrea Mantegna und die Antike (Str 1935, dis. [BI]); Cankar III/l (1936); R. Cipriani: Tutta la pittura del Mantegna (Mi 1956); Andrea Mantegna: Catalogo della mostra a cura di G. Paccagnini con la collaborazionc di A. Mezzetti e M. Figlioli (V 1961 [rk, Pal. Ducale]); Giovanni Paccagnini (EWA IX, 1964, s. v. — L!); L. Vertova (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); L’opera completa del Mantegna (Mi 1967, »CA« 8 [uv Maria Bellonci, kat. Niny Garavaglia — L!]). — Cf. A. Blum (1910), W. Boeck (1942), E. Camesasca (1964), M. Davies (1951 [1961]), G. Fiocco (1931; 1945; 1949), R. Fbrster (1901), F. Knapp (1910 [1924]), P. Kristeller (1902), M. Meiss (1957), W. Prinz (1962), H. Thode (1897), E. Tietze-Conrat (1955), Ch. Yriarte (1901). »Mantegnov tarok«, zbirka 50 bakr. igralnih kart iz o. 1460/63 (niti tarok niti Mantegnovo delo), ki so nastale nekje v sev. Italiji: po slogu so očitno delo fertarskega umetnika (bližina Francesca Cosse), nekatere posebnosti pa kažejo tudi na Benetke. Oštevilčena celota ponazarja kozmično hierarhijo od najnižje karte (1: berač) do najvišje (50: Prima causa, Počelo vseh stvari), razdeljena pa je v 5 stopenj (najvišja A, najnižja E). Razdelek E kaže človeške usode ali stanove: 1. berač, 2. služabnik, 3. obrtnik, 4. trgovec, 5. plemič ali gospod, 6. vitez, 7. dož, 8. kralj, 9. cesar, 10. papež. Naslednja stopnja D (11—20) zajema 9 muz (npr. Talija 11, Melpomene 17, Klio 19) in Apčlona. Pod C (21—30) so zbrane t. i. svo¬ bodne umetn. (- ->septem artes liberales, npr. Retorika 23, Aritmetika 25) pa še Filozofija, Astrologija in Teologija. Naslednja stopnja B na¬ kazuje zvezo med nebom in zemljo: uvod pred¬ stavljajo 3 kozmična načela, 31. genij luči Iliaco, 32. genij časa Cronico, 33. genij sveta Cosmico, nato pa se zvrsti 7 kreposti. Najvišja, nebeška stopnja, A (41—50) se dviga s 7 planeti (npr. Jupiter 46) do Kristalne sfere (angeli 8. sfere, 48), do Primum mobile (angeli 9. sfere, 49) in na¬ posled do Počela vseh stvari: Prima Causa (50). — Po H. Biockhausu (cf. lit.) naj bi si bili to igro izmislili kaid. Bessarion, Nikolaj Kuzanski in papež Pij II. Piccolomini, ki so preganjali dolg čas na koncilu v Mantovi med junijem 1459 in jan. 1460. 1291 MANTOVA — Manufacturc Royale des Tapis des Gobelins 1292 L: cf. H. Brockhaus (1933), A. M. Hind (Early Italian I, 1938), P. Kristeller (1910), J. Seznec (1940 [1953]). MANTOVA (lat. Mantua), mesto v sev. Italiji ( Lombardia ), cvetelo za vlade družine Gonzaga (1328—1707). L: Mantova: La storia (Mantova 1958) & Le arti (2 knj., ib. 1960—61); EWA VIII (1963, stp 550—51 — L!). — Cf. B. S. Myers (III 1969, s. v.). ~ San Sebastiano, tloris grš. križ, po načrtu L. B. -> Albertija iz 1460 sez. Luca Fancelli. L: Pevsner (1966). — Cf. R. Wittkower (1949 [1962 resp. 1964]). ~ *Sant’Andrea, tloris lat. križ, po načrtu L. B. -> Albertija iz 1470 sez. Luca Fancelli (1472— 94). Kupolo zasnoval ->Juvara (sez. 1732—82). Enoladijska *notr. s stranskimi kapelami pomeni izredno anticipacijo pozn. razvoja cerkv. notr. od rim. c. Il Gesu naprej. L: U. Tibaldi: La divina armonia di SanfAndrea (Verona 1955); Pevsner (1966); »US« 9 (1969, f p. 34). — Cf. E. Hubala (1961), B. S. Myers (V 1969, p. 9([tekst Spiro Kostof]), R. Wittkower (1949 [1962 resp. 1964]). ~ Časa di Giulio Romano (v/a Carl o Poma 18), prava reprezentativna poznorenesančna palača, ki si jo je umetnik — še v XV. st. to ne bi bilo mogoče — samemu sebi zasnoval o. 1514. L: Pevsner (1966). — Palazzo del Te sez. 1526—34 -> Giulio Ro¬ mano za Federiga II. Gonzago. Pod Giuliovim vodstvom nastale tudi freske v notr. (1527—35), npr. v Sala dei Cavalli, Sala di Psiche, Sala delle Medaglie, Sala di Faetonte in Sala dei Giganti (posebno znano Strmoglavljenje gigantov, po Giuliovih kartonih Rinaldo Mantovano). Tu, v Sala di Ovidio, bili sprva tudi Correggiovi -> »A mori di Giove «. L: EWA IX (1964, t. 298); Palazzo Te a Mantova (3. izd., Mi 1966, »I monumenti«); »PKG« 8 (1970). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1851, 1855—56), A. Chastel (II 1956), E. H. Gontbrich (1934; 1950), F. Hartt (1950; 1958), E. Verheyen (JWCI, 1966). ~ Palazzo Ducale: kompleks več stavb, med njimi tudi Castello di S. Giorgio in v njem zna¬ menita *Camera degli Sposi, ki jo je 1471—74 poslikal Andrea —*■ Mantegna (—> iluzionistično stropno slikarstvo). Na stenah prizori iz življenja družine Gonzaga (med njimi najstar. družinski portret v stenskem slikarstvu), na stropu pa okrog znamenitega okroglega okna v 8 večjih poljih Julij Cezar in njegovi nasledniki ( Avgust, Tiberij, Kaligula, Klavdij, Neron, Galba in Oton), na 12 pendentivih pa — ravno tako kot naslikani štukaturni reliefi — Orfej igra na liro, Orfej po¬ miri Cerbera in erinijo in Orfejeva smrt, Arion in mornarji in Arion na delfinu, Periandros in hudobni mornarji, Herakles lokostrelec in kot dopolnilo Deianeira in Nessos, Heraklov boj z nemejskim levom, hudo poškodovan prizor, verj. Herakles in hidra, naposled Herakles zadavi Anteja in Herakles ukroti Cerbera. — V palači tudi studiolo —*■ Izabele d’Este z intarziranimi knj. omarami in več muzejev, Mus. medievale e moderno (v gal. mdr. zastopan Rubens: Družina Gonzaga časti sv. Trojico, o. 1605) in Mus. di Archeclogia (v t. i. Sala di Troia freske s prizori iz trojanske vojne, delo —► Giulia Romana in njegovih sode¬ lavcev iz 1537—39). L: Giovanni Paccagnini: II palazzo ducale di Mantova (T 1969). — Cf. (tudi s. v. Mantegna) E. Verheyen (JWCI, 1966 — o nekd. videzu Gabinetto dei Cesari). Mantuani, Josip (1860—1933), slov. um. in glasbeni zgodovinar in muzealec, r. in u. (še 72) v Lj. Prom. (um. zgod. & arheologija) na Dunaju, od 1893 v službi v tamk. Dvorni knjižnici, 1909 do 24 ravnatelj Deželnega (pozn. Nar.) muz. v Lj, 1921 —24 honor. prof. (um. zgod., arheologija in epigrafika) na lj. univ. Z Antonom von Premer- steinom in Karlom Wesselyjem 1906 izd. zname¬ niti iluminirani rkp. -*■ Dunajski Dioskurides (cf. s. v. Premerstein). Ur. Carniolo in do 1924 G MS, vodil arheol. izkopavanja in mdr. ust. tudi gal. slik v lj. Nar. muz. Up: S. Šantel, Tratnik (Nar. muz. v Lj.). B (um. zgod.) Tuotilo und die Elfenbeinschnitzerei am » Evangelium longum« zu St. Gallen (Str 1900, »SdK« 24); Altdgyptische Textilien (1901); Das Riesentor zu St. Stefan in Wien (W 1903); , [Vandma- lereien der alten Pfarrkirche in Grad ( Veldes )‘ (MCC, 1906); ,0 sociologiji umetnosti 1, (Čas, 1911); domo¬ vinsko varstvo' (ib., 1914); ,Tanagrejske sobice' (DS, 1914); , Šubici' (DS, 1917); ,Paulinische Studien (Buličev zb., 1924); ,Zu den Gemalden vom Meister der weiblichen Halbfiguren' (Festschrift der National- bibliothek in Wien, W 1926). L: F. Steli (ZUZ XII, 1933, nekr.); id. (SBL, 5. zv., 1933 — B!; L!); id. (ELU 3, 1964, s. v.); id. & Drago¬ tin Cvetko (EJ 6, 1965). Manuetova daritev (angl. The Sacrifke of Nfa- noah, nem. Das Opfer Manoahs und seiner Frau), bibl. ik. m. (Sodn 13, 19—20). Up: npr. lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 141), Rem¬ brandtu atr. slika (d. 1641, Dresden — verj. J- Victors in R. samo dkč.). L: Pigler I (1956, p. 116 & 118—19); Rčau H/1 (1956, p. 238—39). Manufacture Royale des Tapis des Gobelins gobelin 1293 manum de tabula — Marcel, Pierre 1294 manum de tabula (lat.), »Roko od slike !«. Po Pliniju star. (Nat. hist. XXXV) izrek -> Apela. Manzii, Giacomo (1908—....), it. kipar in gra¬ fik, r. v Bergamu, živi v Milanu (od 1941 prof. na ak. Brera). P: mdr. variacije lika Kardinal (o. 1955), bron. vrata Petrove c. v Rimu (Porta della Morte, dkč. 1964), portreti itd. L: SeuphorS (1961); WWA (1962), ReadS (1964). — Cf. C. Brandi (1964), C. L. Ragghianti (1957), J- Rewald (1966). Mara, »Grenkoba«, ime zelenice in solnatega studenca v puščavi Sur. Cf. s. v. Mojzes osladi vodo v Mari. Marangoni, Matteo (1876—1958), it. um. zgo¬ dovinar, pomemben za formalno interpretacijo fik. umetn. v Italiji. Bil je inšpektor in direktor drž. muzejev v Florenci (1913—19), potem pa °rd. na univ. v Piši. B: La pit tur a fiorentina nel Settecento (F 1912); ralori mal noti e trascurati della pittura Italiana del Seicento in alcuni pittori di natura morta (F 1918); ‘‘ Guercino (F 1920); Capolavori della Galleria degli Vffizi (F 1920); ,Giuseppe Maria Crespi detto /o Spagnolo ‘ (Dd, 1921); La basilica di S. Lorenzo in Firenze (F 1922); II Caravaggio (F 1922; n. izd. F 1945); ta vil la del Poggio Imperiale (F 1923); I Car- l°ni (F 1925); La Galleria Pitti a Firenze (Mi 1926; n. 'zd. 1951); Arte barocca (F 1927; n. izd. F 1953); Firenze (No 1930); Saper vedere: come si guarda ‘M opera d'arte (3., rev. izd. Mi 1933; n. izd. 1956); Come si guarda un quadro (3., rev., razš. izd. F 1935; 4-,rev.,razš. izd. F 1948; n. izd. F 1957); Gli Affreschi di Giotto nella Cappella degli Scrovegni (Berg 1937; n- izd. ib. 1943); Guercino (Mi 1959, »I Grandi Maestri nel disegno«). L: DULC III (1961). — Zbornik; Studi in onore dl Matteo Marangoni (F 1957). . Marat, Jean-Paul (1743—1793 umor), fr. po¬ litik in revolucionar, ur. PAmi du peuple; urno- riIa gaje Charlotte Corday. Up: predvsem slavna Davidova slika ->• Umorjeni Marat. Maratti (Maratta), Carlo (1625—1713), it. slikar, u . (88) v Rimu. S: npr. stropna freska Zmagoslavje Usmiljenja (po 1673, Rim, Pal. Altieri), Apolon in Dafne (o. 1680, Bruxelles). ~ L: Lj Gr (1965—71); Adriana Maraž (Lj 1968 [rk, R- Wittkower (1958 — L!). Maraž(-Bemik), Adriana (1931——), slov. slikarka in grafičarka. R. v Ilirski Bistrici, Stud. na AUU (M. Sedej & Debenjak), žena Janeza Bernika, živi v Lj. M-lr- (1965-71); Adriana Maraž (Lj 1968 [rk, t^al], uv Z. Kržišnik)', M. Tršar (Delo, 24. V. 1969). MARBURG an der Lahn (Hessen, ZRN). V Sr ednjem veku pomembna romarska pot na grob -*■Elizabete Ogrske, ki se je bila sem preselila po moževi smrti 1227 (u. 1231, kanonizirana 1235). L: EWA VI (1962, stp 267 — L!); Reclam N IV (1967). ~ *Elizabetina cerkev (zač. 1235 nem. viteški red, celota posv. 1283, zvonika dkč. v 1. pol. XIV. st.), prva docela gotska c. na Nemškem in hkrati najstar. gotska dvoranska c.; v tlorisu trilistno oblikovan kor, ozki stranski ladji enako vis. kot gl. ladja. Zah, pročelje: *timpanon por¬ tala (o. 1270) je prekrit z listnim okrasom (levo vinska trta, des. vrtnice), na sredi stoji Marija z otrokom, levo in des. pa kleči po en angel s krono. Juž. krak kora (t. i. Landgrafenchor ) je bil že na zač. namenjen nagrobnikom: mdr. na- grob. deželnega grofa Henrika I. (u. 1308), umrli s sklenjenima rokama na pokrovu, na straneh pa niše in v njih t. i. pleurants. — Del slikanih oken v koru še iz 1235/49: med njimi kaže * sred¬ nje zgornje okno Eklezijo in Sinagogo, nad njima pa sta Kristus in Marija kot Sponsus et Sponsa. — V zakristiji t. i. Elizabetina skrinja (zlatarski izdelek iz 1235/49 . L: R. Hamann & Kurt fVilhelm-Kastner: Die Elisabethkirche zu Marburg und ihre kiinstlerische Nachfolge, I—II (Mrbu 1924—1929); »US« 8 (1968, f p. 96). — Cf. L. Behling (1964), A. Feulner (& Th. Miiller 1953), R. Hamann (1922), H. Karlinger (1926, t. 297—99), H. fVentzel (1951). Marc, Franz (1880—1916 ubit), nem. slikar in grafik, ekspresionist, soust. in 1911—12 član skupine der —r Blaue Reiter (cf. s. v. Kandinsky), 1912 se spoznal s kubizmom. V jedru njegovega (kubistične, fauvistične in futuristične težnje po¬ vezujočega) slikarstva je podoba živali. S: npr. Rdeči konji (1911, Essen), Rumeni konji (1912, Stuttgart), Tiger (1912, Miinchen, Stadtische Gal.), Mandril (o. 1913, Neue Pin.). L: A. J. Schardt: Franz Marc (BI 1936); Hermann Biinemann: Franz Marc: Zeichnungen, Aquarelle (Mn 1948; 3. izd. Mn 1960); Franz Marc: Unteil- bares Sein — Aquarelle und Zeichnungen (K 1959); Bernard S. Myers (EWA IX, 1964, s. v. — L!); H. Biinemann (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); »US« 12. — Cf. O. Bihalji-Merin (1938; Savremena 1955); L.-G. Buchheim (Der Blaue Reiter 1959), W. Haft- mann (4. izd. 1965; 1965), K. Lankheit (1950; 1960). Marcantonio Raimondi, Marcantonio Marcel, Pierre, fr. um. zgodovinar, prof. na Žcole des B.-A. v Parizu. Mdr. prispeval tudi za A. Michelovo Hist. de T Ar t. B: La Peinture franeai.se au debut du 18° siecle: 1690—1721 (P s. a. [1905]); Charles Le Brun (P s. a. [1909], »Les maitres d’art«); (& Ch. Terrasse) XVII° sičcle (P s. a., = La Peinture au Mus. du Louvre, I: Žcole Francaise, P: S. N. E. P.-Illustration). 1295 Marchetti, Giuseppe — Margareta Avstrijska 1296 Marchetti, Giuseppe (1902—1966), furl. um. zgodovinar in narodopisec, katol. duhovnik, raziskoval furl. umetn. B: ,Sette statue di legno nella Basilica di Aquileia' (Brusinov zb., 1953); (& Guido Nicoletti) La scultura lignea nel Friuli (Mi 1956); ,Gian Paolo Thanner, pittore e intagliatore in Friuli ‘ (Sot la nape, IX, 1957); ,Ancora pitture di Gian Paolo Thanner * (ib., X, 1958); Gemona e il suo mandamento (Udine 1959); // Friuli: Uomini e tempi (ib. 1959); ,Le chiesette votive detla Slovenia friulana ‘ (Sot la nape, XIII, 1961); ,Le chiese votive delta Carnia' (ib.); etc. L: E Cevc (ZUZ nv VIII, 1970, nekr. — B!). Marchiori, Giuseppe (1901 —....), it. lik. kri¬ tik, plodovit pisec o sodobni umetn. R. v Len- dinari, bil mdr. član žirije 1. mednar. graf. razst. v Lj 1955. Up; npr. B. Jakac (risba, 1957). B: Scipione (Mi 1939); Renato Guttuso (Mi 1952); Alberto Viani (P 1952); Scultura italiana moderna (V 1953); Santomaso (V 1954); Licini (Ivrea 1958, »Quaderni d’arte del Centro Culturale Olivetti«); ,L’arte di Corrado Cagli fino al 1953 ‘ (Steletov zb. 1959); Scultura italiana delTOttocento (Mi 1960); Licini (R 1960 —■ z 21 slikarjevimi pismi); La pittura straniera nelle coilezioni italiane (T 1960); Jugoslo¬ vanski zapiski' (Lik. rev., št. 2, 15. XII. ;961); Arp: cinquante ans d'activite (Mi 1964); Georges Rouault (Stu 1966); / cieli segreti di Osvaldo Licini: Col cata- logo generale detle opere (V 1968). Marcianus Capella -> Martianus Capella Marcks, Gerhard (1889—_), nem. kipar in grafik (lesor.). R. v Berlinu, učil v -> Bauluu.su in v Burg Giebichenstein pri Halle/Saale. L: Adolf Rieth: Gerhard Marcks (Recklinghausen 1959); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Gerhard Marcks: Skulpturen und Zeichnungen (K 1964 [rk, V/allraf]). — Cf. G. H. Hamilton (1967). Marcou(l), (lat. Marculphus Corbeniensis), kršč. svetnik (1. V.), benediktinski opat v Normandiji v Vi. st., ki naj bi zaradi svojega imena (fr. mar- quts au cou, znamenja na vratu) varoval pred -> skrofulozo. L: Reau III/2 (1958, p. 875—77). Marcus Sextus —> Guerin, Pierre-Narcisse Mardohej pred kraljevimi vrati -»■» Zapuščena « Mardohejevo zmagoslavje (lat. Mardochei Exal- tatio, fr. Le Triomphe de Mardochee, it. II trionfo di Mardocheo), bibl. ik. m. (Est 6); Aman iz Agaga v Mediji, ki je hkrati z Mardohejem (ker se mu ta edini ni klanjal) nameraval pomoriti tudi vse druge Žide v perz. kraljestvu, mora vo¬ diti Mardoheja na belem kraljevem konju po mestnem trgu ter klicati pred njim: »Tako se godi možu, ki ga želi kralj počastiti«. Up: StS v sinagogi v -*■ Dura-Europos (245/63) Paolo Veronese (1555/56 na stropu c. S. Sebastiano v Benetkah), Rembrandt (jedk. 1640). L: Reau II/l (1956, p. 340). marec (lat. mensis Martius, fr. Mars, hrv. ožu- jak, nem. Marž, slov. tudi sušeč ) kot ik. m. (-»■ upodobitve mesecev ): kot prvi pomladni me¬ sec predstavlja —► pomlad (-> vrata augsburške stolnice), sicer pa ga zaznamujeta ribi in zlasti oven (-»• zodiakalna znamenja), med značilnimi opravili pa npr. okopavanje, obrezovanje dreves in pos. vinske trte (De vite superflua demo — cf. s. v. mnemotehnični stihi), jezdni izlet, ribolov, itd. Up: npr. miniatura v -> Sijajnem horariju vojvode berryjskega (f. 3v — v ozadju grad Lu- signan), freska v Pal. Schifanoia v Ferrari (Fr. Cossa: mdr. Minervino zmagoslavje). L: cf. B. Berenson (1968: I, p. 131; II, repr. 732), Molsdorf (1920, št. 1030), J. Sauer (1902 [1924]). Marees, Hans von (1837—1887), nem. (ncm.- ž.) slikar, prijatelj A. von Hildebranda in K. Fiedlerja. R. v Elberfeldu, 1864 »odkril« Italijo in si potem izoblikoval samosvoj figuralni svet — hkrati strogo grajeno in temačno slikovito »klasiko«. S: npr. Avtp. z Lenbachom (1863, Neue Pin.), freske v biblioteki neapeljskega akva¬ rija (1873), Parisova sodba (triptih, les, 1880—81, prej Berlin, Nationalgal., od 1945 neznano kje). Hesperide (triptih, les, 1884, Neue Pin.), Sv. Jurij, Sv. Hubert in Sv. Martin (vsi trije 1885— 87, ib.). L: »PKG« 11 (1966 — L!); H. Biinemann (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. B. Degenhart (1958), K. Fiedler (1889), L. Grote (1958), W. Hausenstein (1916), J. Meier-Graefe (*I—III 1909—1910; 1925). Marek, Curt W., znan s ps. Ceram, C. W. Marenberg (Marenberk) -> Radlje ob Dravi Mare super boves duodeciin (lat.: Morje na dvanajstih volih), napis, ki na ->■ Verdunskem olt- zaznamuje 5. upodobitev -*■ suh lege. T. i. ulito morje (lat. mar e fiisile) ali -^-Bronasto morje je nosilo 12 volov, ki so hkrati zaznamovali strani neba (cf. 3 Kralj, 7 25); tres respiciebant ad atjuilonem et tres ad occidentem et tres ad meri- diem et tres ad orientem. Margareta, kršč. svetnica, cf. s. v. Marjeta Margareta Avstrijska (1480—1530), niz. na¬ mestnica od 1507 dalje, hči ccs. Maksimilijana L in Marije Burgundske, sestra Filipa Lepega; r. v Bruslju. Zanjo delali slikarji Jan Gossaert, Bernaert van Orley, Jacopo de’ Barbari in Jan Vermeyen. Up; npr. Conrad Meit (cf. s. v. Brou). L: cf. L. van Puyvelde (1962). 1297 Maigareta Burbonska — MARIBOR, Grad 1298 Margareta Burbonska -+Brou Maria-Einsiedeln -*■ Einsiedeln MARIA-LAACH, benediktinska *opatijska c. v Porenju (ZRN), eden izmed najpopolnejših spom. romanskega stavbarstva (in s tem hkrati -*■plastičnega sloga, cf. lit., Liitzeler), zač. 1093: 6 stolpov, vzh. in zah. kor in pred slednjim t. i. »paradiž« (o. 1220/30). Nagrob. opata Gilberta (u. 1152) z njegovo mozaično podobo je v bon¬ skem Rheinisches Landesmus. L: Reclam NIII (1959); EWA VI (1962, stp 271 — L!); Eschapasse (1963); »US« 7 (1968, repr. p. 102— °3). — Cf. K. J. Conant (1959), H. Liitzeler (1934). Maria Orans, ikonogr. tip —> Marije, ki moli z dvignjenima rokama. Medtem ko je najstarejše U P- v katakombah težko ločiti od -> orantinj sploh, se v biz. umetn. poleg običajnega obrazca uveljavi tudi poseben tip -> Platitera. Up: delno ohranjeni marm. relief {X 1. st., Carigrad, Arheol. muz.). M aria Saal, nem. ime za -*■ Gospo Sveto Maria-StraCengcl -> Strafiengel Maria Worth -> Otok na Vrbskem jezeru Mariacher, Giovanni, it. um. zgodovinar in muzealec, direktor beneškega Mus. Correr. ® : ,Profilo di Antonio Rizzo ‘ (Arte Ven, 1948); 'Tulih Lombardo studies' (BM, 1954); ,Pietro Lom¬ bardo in Venezia ‘ (Arte Ven, 1955); II Museo Correr di Venezia: Dipinti dal XIV al XVI secolo (V 1957, »Ca- ta loghi di Raccolte d’Arte« 1); ,Die Abenteuer eines ve netianischen Gesandten im altcn Konstantinopel'’ (Du, *°58); Antonio Rizzo (Mi s. a., »MdS« 35). Mariani, Vaierio (1899—_), it. um. zgodo¬ vinar. B: Arnolfo di Cambio (R 1943, »Quaderni d’arte« iqc G‘°rgione (R 1945); Michelangelo pittore (Mi “64); Leonardo e Michelangelo (N 1965). MARIAPFARR (Lungau v pokrajini Salzburg, Av strij a ). V žup. c. Unstre Liebe Frau ikono- Smfsko izredna StS: Marija zavetnica s plaščem s Kristusom trpinom na des. roki (o. 1360). MARIAZELL na avstr. Štajerskem: žup. c. Marijinega rojstva, znana avstr, božja pot pod Pokroviteljstvom opatije v —> Sankt Lambrechtu: v XIV. st. prež. gotska stavba, barokizirana od '644 dalje. V njej *v. olt. po načrtu Joh. Bernh. Fischer von Erlacha (1693-1704). - Za Maria¬ mi' je verj. nastala tudi znamenita —> Votivna labla iz St. Lambrechta. 0962 EWA 11 0960, stp 176 — L!); Reclam A MARIBOR, najpomembnejše mesto sev. Slo¬ venije, na obeh straneh Drave, kot trg dkm. 1209, kot mesto 1243 in 1257. Od nekd. obzidja ohranjena mdr. t. i. Sodni stolp (XIV. st.) in Vodni stolp (XVI. st.). L: R. G. Puff: Marburg in Steiermark, I—II (Graz 1847): A. Mally: Gassen-, StraBen- und Platze-Buch von Marburg (Marburg 1906); Franjo Baš: Vodnik po Mariboru (Lj 1932); Ervin Fabrici, Renesansa, barok in klasicizem v mariborskem stavbarstvu (Kron, 1934); id. [Ervvin Fabrici Edler von Siidwalden]: Die Burgen der Stadt Marburg a. Drau mit besonderer Beriicksichtigung des Treppenrisalites an der jetzigen Burg (Mn 1935, dis. [TeH, Mn]); Bogo Tepiy: Maribor: ilustrirani vodnik po mestu in okolici (Mrb 1955); Franjo Baš (ELU 3,1964, s. v.). — Cf. F. K. Kos (1934). ~ Alojzijeva cerkev (Glavni trg), sez. 1767—69 (atr. Johannu ->■ Fuchsu). L: Cevc SU (1966); »ARS« 3 (1969, t. 67). — Cf. H. Reuther (ZfKg, 1956). ~ stolnica v jedru sez. sredi XIII. st., 3 ladje razdeljene s slopi, ki nosijo na sev. strani že ši- lasto zalomljene, na juž. strani pa še polkrožne loke; pozn. »dolgi« kor (morda že o. 1380) ima na oboku kitast rebrast preplet, enega izmed najstar. pri nas, figuralne konzole in stenske baldahine iz tega časa, na podnožju slavoloka pa živalske like {lev budi svoje mladiče', koraka¬ joči lev, speči lev, medved, ki si liže šapo); rego- tizacija sredi 1880-ih let (nekd. v. olt. iz srede XVII. st. od takrat na avstr. Štajerskem, HI. Kreuz am Waasen pti Leobnu). Na hrbtiščih kornih klopi 10 reliefov (J. Holzinger 1771) s prizori iz legende Janeza Krst.: na sev. strani 1. Angelovo oznanjenje Zahariji, 2. Obiskovanje, 3. Obrezovanje Janeza Krst., 4. Pridiga Janeza Krst., 5. Krst v Jordanu; na juž. strani 6. Janeza Krst. peljejo v ječo, 7. Sporočilo Janezovih učen¬ cev, 8. Pojedina pri Herodu, 9. Obglavljenje, 10. Pokop Janeza Krst. — Spom. A. M. Slomška (F. Ks. Zajec). — Na sev. strani v Križevi kapeli (Molkova freska Najdenje sv. križa, 1775) Križev olt. (J. Holzinger 1775). L: CevcS (1963); Cevc SU (1966); »ArS« 1 (1967, t. 59, repr. p. XXXVIII, XLIII, LVI); Andreja Vo¬ lavšek (VS XII, p. 121); »ArS« 4 (1969, t. 10—11). — Cf. J. Graus (1883), J. Gregorič (1951, p. 22 & 31), F. Stelč (*1943 — L!), S. Vrišer (1957; 1963). ~ Mestna hiša {Glavni trg), renesančna stavba, s pilastri razčlenjeno pročelje, portal poudarjen z majhno loggio v nadstr. nad njim (grb na balustradi z letnico 1565), arkadno dvorišče. L: cf. N. Šumi (Lj 1966, repr. 62—63). — Grad, nekdaj obsežnejši stavbni kompleks s star. jedrom iz zadnje četrti XV. st. Juž. pro- 1299 MARIBOR, Vetrinjski dvor — Marija 1300 čelje ( Grajski trg) s plastično okrašenim trikot¬ nim čelom (1661); na zah. strani stopniščni ri- zalit (1747—50). Notr.: loretanska kapela sez. 1655 (posv. 1661); viteška dvorana z bogatim štukatinnim okrasom, na grlu alegorije 4 letnih časov, po dva konjeniška spopada in prizora z Odisejevo vrnitvijo na Itako, Mars in Jupiter, na stropu pa freska (graški slikai Josef M. Gebler ali Goebler 1763) konjeniške bitke s Turki. Dvo- ramno rokokojsko *stopnišče z bogatim plastič¬ nim okrasom (na zač. Diana in Ceres, v nišah z dvojicami puttov ponazorjeni letni časi, itd.). L: cf. S. Vrišer (1969 — L!). ~ Vetrinjski dvor, 1720-a leta, s štukatumo okrašenim pročeljem. — Cf. s. v. Vetrinj. L: »ArS« 3 (1969, t. 22). ~ Kužno znamenje z Marijinim stebrom (Glavni trg), delo Jožefa Strauba iz 1743. L: ZadnikarZ (1964 [1970]); »ArS« 1 (1967, t. 49). — Cf. S. Vrišer (ZUZ, 1957). ~ Pokrajinski muzej (Grajska ul. 2, -> Grad, supra). Direktor Sergej ->• Vrišer (od 1963). V pomembni z. baročne plastike zastopani mdr. Franc Krištof Reiss, Janez Gregor —> Božič, Jožef -> Straub (npr. Sv. Zaharija, 1750), Jožef —*■ Holzinger. L: »ArS« 1 (1967, t. 20, 31, 48, 55—57, 60, 78—80). — Cf. S. Vrišer (1969). — Umetnostna galerija ( Strossmayerjeva 6), ust. 1954. Direktor do 1971 Branko-> Rudolf, zdaj pa Maja Vetrih. L: Novejša umetnost v severovzhodni Sloveniji: Katalog Umetnostne galerije Maribor (Mrb 1970, ur. Maja Vetrih, predg. Branko Rudolf, uv Maja Vetrih, kat. Andrej Ujčič & Maja Vetrih). Mariette, Pierre-Jean (1694—1774), fr. pisec o lik. umetn., um. zbiralec, knjigarnar in grafik, nekaj časa nekak kustos Crozatove z. (-> Crozat). B: Abecedario de P. J. Mariette et autres notes ine- dites sur les arts et les artistes (6 knj., P 1851—1860, izd. Ph. de Chennevieres & A. de Montaiglon, »Ar- chives de Part frangais« 2, 4, 6, 8, 10 & 12). L: SchlosserL (1964 — L!). Marija (hebr. Mirjam), po kršč. veri Mati božja (-»■ čfeški zbor 431), deviška mati Kristu¬ sova (edino človeško bitje brez izvirnega greha, dogma o t. i. Brezmadežnem spočetju) in zato poleg slednjega največkrat upodabljana oseba v kršč. ikonografiji. Seveda zgod. njenih upodo¬ bitev tudi mikavno pričuje o sočasnem čaščenju žene in materinstva sploh in kot celota pred¬ stavlja najbolj poetični del kršč. upodabljajoče umetn. Ikonogr. tipi: za nadaljnji razvoj so bili predvsem pomembni biz. obrazci kot -*■ Blaherniotisa (ali -> Platitera), —> Galaktatrofusa, -*■ Glikofilusa (ali Eleusa), -*■ Hodigitria, etc., tudi -* Deesis in ->■ Trenos, sicer pa cf. infra & s. v. Ana Samotretja, Brezmadežna, »lepe«. Madone, Lov na enorožca v Zaprtem vrtu, Madona v rožnem gaju (rožni uti), Madonna deli'Umil ta, Maria Orans, Mistična zaroka sv. Katarine, Mulier amicta sole, Pieta, Pokrov, Sacra Conver- sazione, Salomonov prestol resp. Sedeš Sapientiae, Sponsus et Sponsa, naposled v okviru evang. in drugih zgodb Beg v Egipt, Binkošti, Čaščenje pastirjev, Koimesis, Križanje, Luka upodablja Marijo, Obiskovanje, Objokovanje, Oznanjenje, Počitek na begu, Poklon treh kraljev, Polaga¬ nje v grob, Predstavitev v templju, Rojstvo, Sveta družina, Sveto sorodstvo. Vnebovzetje, itd. — Up: -* Assunta -*■ Avignonska pieta, -*■ Dangolsheimska madona, -*■ Essenska madona, -> Imadova madona, -*■ Krakovska madona, -> Krumlovska madona, —► Lepa vrtnarica, -> Luka riše Marijo, —*■ Madona Benois, —> Madona dru¬ žine Pesaro, —> Madona iz Kladska, —► Madona kanclerja Rollina, —> Madona kanonika van der Paele, —>• Madona s čižkont, —> Madona v votlini, —»■ Madona z družino župana Meyerja, —> Madon¬ na dal collo lungo, —> Madonna dei francescani, Madonna del cardellino, —> Madonna del Gran- duca, -> Madonna della melagrana, —> Madonna della Sedia, —> Madonna della Vittoria, —*■ Ma¬ donna delle Arpie, —*■ Madonna deli'Eucaristia, —> Madonna del libro, —> Madonna del »Magni- ficat«, —► Madonna del Pr at o, —► Madonna del sacco, -> Madonna di Časa Alba, —*■ Madonna d'Ognissanti, -*■ Madonna Ruccellai, -> Mae st a, -*■ Marija zavetnica s plaščem, -*■ Medičejska madona, -*■ Pieta (Madonna della febbre), -* Pieta Rondanini, -*■ Pieta Rottgen, -*■ Sikstinska madona, —> Solčavska madona, —> Tondo Doni Tondo Bartolini, -> Velesovska madona, Vierge doree (-*■ Amiens), -> Vladimirska madona, -* Wiltonski diptih, itd., pos. še pri naslednjih umetnikih: Giov. -*■ Bellini, Carlo -> Crivelli, Carlo -»■ Dolci, El -*■ Greco, Franc -> Jelovšek, Jacques -*■ Lipchitz, Filippo -*■ Lippi, -> Mem- ling, -*■ Murillo, -* Rafael, -*■ Rogier van der Weyden, -*■ Simone Martini, -*■ Tizian, itn. — ^ srednjev. tipologiji (Concordia veteris et novi testamenti) Marijo napovedujejo Eva (Marija kot »nova« Eva) in številne druge bibl. junakinje kot npr. Abigaila (-> David in Abigaila), -» Betsabeja, Estera (->■ Estera pred Asuerjem), -> Jahela, Judita, -*■ Rebeka, itd. (cf. lit., Wethey, infra). L: Anna BrownelI Jameson: Legcnds of thc Ma¬ donna as represented in the fine arts (L 1852; 2. izd- 1857; 5. izd. 1872; popr. & razš. izd. Bo 1891), 1301 Marija Antoinetta — marijanski simboli 1302 Charles Rohault de Fleury: La Sainte Vierge: etudes archiologiques et iconographkjues... (2 knj., P 1878); Margarete Siebert: Die Madonnendarstellung in der altniederlandischen Kunst: von Jan van Eyck bis zu den Maniersten (Str 1906, »ZKA« 41); Friedrich Sauerhering: Madonnen mit kunstgeschichtlichen Beinamen: Alphabetisches Gemaldeverzeichnis mit Erlauterungen und Reproduktionsangabne (Lpz 1915); Victor Habicht: Maria (Oldenburg 1926); Maurice Vloberg: La Vierge et 1’Enfant dans 1’art frangais (2 knj., Grenoble 1933; 2. izd. 1954); Manuel Trens: Maria: Iconografia de la Virgen en el Arte espanol Vigee- Lebrun. L: Marguerite Jallut, Quelques precisions sur 1 abondante iconographie de Marie-Antoinette (R- A rts, 1955); »US« 10 (1969, p. 248—49). Marija da mleka iz svojih prsi sv. Bernardu (lat. Roctatio S. Bernardi), ik. m. iz legende ->■ Ber- na rda iz Clairvauxa. Up (na pogled nekoliko dvoumne): npr. Mojster Marijinega življenja Vne¬ bovzetje, pendant ik. m. —*■ Neverni Tomaž. Izvir J* je bil v Pratu pri Florenci, kjer so od XII. st. dalje častili Marijin pas ( Sacra Cintola). L: Rčau II/2 (1957, p. 618—19 & 621). Marija Egiptovska (lat. Maria Aegyptiaca), kjšč. svetnica, aleksandrijska grešnica, ki si je s sv °jim telesom vožnjo do Palestine plačala, se v Jeruzalemu pred Marijino podobo po 27 letih razuzdanemu življenju odpovedala, v puščavo onstran Jordana odšla in tam 60 let od 3 hlebčkov kruha živela; puščavnik Zosim jo je z levovo pomočjo pokopal. Atribut: 3 hlebčki. Dan: 2. IV. Up: npr. Tintoretto (1583/87, Benetke, Scuola di S. Rocco), Nolde ( triptih, 1912, Ham¬ burg). L: Ferguson (1954); Reau III/2 (1958, p. 884—88 — L!); LS II (1970). — Cf. K. Kiinstle (1926). MARIJA GRADEC pri Laškem. Podr. c., zač. 1505, poslikana in posv. 1526 ( StS-e prvič delno odkrite 1926, v celoti odkrite in rest. 1965—68). Mdr. so upodobljeni na sev. steni Marijina smrt. Vnebovzetje, Marijino kronanje (3 božje osebe) in Marija zavetnica s plaščem, na juž. steni Pohod treh kraljev in nad njim Križanje pa Snemanje s križa, v ostenjih oken naposled ->■ Kristusovi predniki, med katerimi so z ohranjenimi napisi zaznamovani v 1. oknu J e se, David in Jozafat, v 2. oknu Joatam (napis: ... THAN) in Manase, v 3. oknu Amon, Jo sij a, Zorobabel in Abiud, v 4. oknu Eliakim, Asor, Eliud in Eleazar. L: Fr. Stele (ZUZ, 1927, p. 176—77). — Cf. I. Stopar (1968 [izšlo 1969]). Marija Magdalena —> Magdalena Marija na Škrilju ( Škrilinah) pri Bermu-> Škriline MARIJA NA ZILJI (nem. Maria Gail) pri Beljaku na Koroškem (Avstrija). V žup. c. ob sev. steni pomemben *rezljan krilni olt. z Ma¬ rijinim kronanjem v skrinji iz o. 1505/10 (na zun. mdr. slika ->Lov na enorožca v Zaprtem vrtu). L: Karl von Spiefi, Der SchuB nach dem Vogel ... (Marksteine der Volkskst., I, BI 1937). — Cf. E. Cevc (1970). marijanski simboli (nem. Marianische Symbole), simboli -*■ Marije, zlasti v zvezi z vero o njenem t. i. Brezmadežnem spočetju (praznik je 1477 uvedel papež Sikst IV., cf. s. v. Brezmadežna). Številni simboli, znani predvsem iz litanij Matere Božje (od XII. st. dalje, v zdajšnji obliki od 1576 izd. knjižice za loretske romarje, zato tudi lavretanske litanije), so povzeti po -> Visoki pesmi: lilium inter spinas (Vp 2, 2: lilija med trnjem), -> turris David(is) ... cum propugnaculis (Vp 4, 4: Davidov stolp... z zidnimi venci), Hort us conclusus (Vp 4, 12: Zaprt vrt), fons si¬ gnal us (Vp 4, 12: zapečaten studenec), puteus aguarum viventium (Vp 4, 15: studenec žive vode), sol aurora (Vp 6, 10: ut atirora consurgens, tj. ki se dviga kakor zarja), pulchra ut luna (Vp 6, 10: lepa kakor luna), electa ut sol (Vp 6, 10: čista kakor sonce) in turris eburnea (Vp 7, 4 ali 5: slo¬ nokoščen stolp). Iz Vis. pesmi tudi besedilo na¬ pisnega tiaku Boga očeta (Vp 4, 7: Tota pulchra 1303 Marija Ogrska — Marija zavetnica s plaščem 1304 es, amica mea, et macula noti est in te, Vsa si lepa, prijateljica moja, in madeža ni na tebi), ki ga velikokrat vidimo nad Marijo, obdano s temi in drugimi simboli (e. g. Heures de la Vierge d Pusage de Rome de Thielman Kerver, P 1505). Drugi simboli: Cedrus exsaltata (Cedra), Civitas Dei (Božje mesto), Oliva speciosa (Oljka), Pellis ali Vellus Gedeonis (Gedeonovo runo, cf. Sodn 6, 37: ros in sollo vellere et siccitas in omni tena, resp. Sodn. 6, 40: siccitas in solo vellere et ros in omni terra), Plantatio rosae (Rožni grm), Porta clausa (Zaprta vrata, cf. Ezek 44, 2), Porta coeli (Vrata nebeška), Rubus igneus incombustus (-> Goreči grm), Scala Iacob (->•Jakobova lestev), Speculum sine macula (Brezmadežno ogledalo), Stella mar is (Zvezda morja tj. Zvezda vodnica), V ir ga Iesse (Jesejeva mladika resp. korenika v besedni igri virga = vir go, devica), -> urna aurea, itd. Posebno bogato simboliko razgrinja —> De- fensorium inviolatae virginitatis beatae Mariae. Up (—»■ Lov na ertorožca v Zaprtem vrtu): npr. kot pravi rebus oblikovan polihr. lesen relief z zač. XVI. st. v katedr. v Bayeuxu (cf. lit., Chastel, infra) in Tintorettovi delavnici atr. slika Brez¬ madežno spočetje (iz samih marijanskih simbolov sest. krajina, Stuttgart). L: Reau n/2 (1957, p. 79 ss); Keller (1968, p. 352— 55); »US« 8 (1968, p. 237). — Cf. A. Chastel (1969, tabla p. 56), K. Kiinstle (1928), L. Male (fin 1908, p. 214 ss), W. Molsdorf (1920, p. 74—82), G. Schiller (I 1966 [1969], p. 64—65); F. Stele (Slov. Marije 1940, p. 22—23), H. E. lVethey (& Aliče Sunderland Wethey 1966). Marija Ogrska (1505—1558), sestra ces. Karla V. in Ferdinanda I., žena Ludovika II., kralja Ogrske in Češke (1516—26), 1530—54 niz. na¬ mestnica. Up: npr. L. Leoni (bron. soha, viš. 166 cm, Prado). Marija opeva uničenje egipčanske vojske —> Mirjam MARIJA SNEŽNA nad Avčami pri Kanalu: 1515 sez. romarska c. z zvezdastorebrasto obo¬ kanim prezbiterijem. V v. olt. kipi Marije Magda¬ lene, stoječe Marije z otrokom in Elizabete Ogrske kot matrone z modno avbo na glavi (vse polihr. les, delavnica v Št. Vidu ob Glini o. 1515). L: Cevc SU (1966); »ArS« 2 (1967 [izšlo 1968], t. 72—73 & 101), 4 (1969, t. 44). Marija Terezija, fr. Marie-Therese d’Autriche (1638—1683), hči šp. kralja Filipa IV. in njegove 1. žene Izabele Francoske, od 1660 dalje žena Ludovika XIV. Up: npr. Velazquez (o. 1648, Lehman; o. 1651, MM; o. 1652, Ksthist. Mus. & Boston FA), Nocret (—v Ludovik XIV. in nje¬ gova rodbina). Marija v gorečem grmu, kršč. ik. m., v katerem je bi bi. predstava o Mojzesu na gori Horebu (2 Mojz 3) povezana z dogmo o Marijini brez- madežnosti. Up: Homilije meniha Jakoba (XII. st., Bibl. Vat., Ms. grec. 1162, f. 54v), Nicolas Froment ( triptih z Gorečim grmom, 1475/76, katedr. St.-Sauveur), Moretto (na pl prenesena freska, 1529, Brescia, Pin. Tosio e Martinengo). L: chanoine Marsaux, La Vierge au buisson ardent (Buli. de la Soc. des Antiquaires de Picardie, 1907); Michael Quinton Smith (LCII, 1968, stp 511 — L!). — Cf. E. Harris (1937/38), E. M. Vener (1957). Marija v klasju (fr. la Vierge aux epis, nem. die Ahrenmadonna ali Maria im Ahrenkleid), iko- nogr. tip Marije v obleki (po legendi naj bi jo bile sešile tovarišice v templju), okrašeni z žitni¬ mi klasi. Tip, ki mu najdemo prvo lit. oporo v Bibliji (Vp 7, 2 ali 3: venter tuus sicut acervus tritici vallatus liliis, slov.: Tvoje telo je kup pše¬ nice, z lilijami obdan), kaže Marijo pred -> Roj¬ stvom ali po njem ( virgo post partum), vsekakor pa opozarja nanj. Up: pogoste v poznosrednjev. nem. in severnoit. umetn., npr. Hinrik Funhof (o. 1480, Hamburg), pri nas v okviru prizorov iz Marijinega življenja podoba Marije v templju (freska, 1504, Sveti Primož nad Kamnikom). L: M. Perše: Maria im Ahrenkleid (dis. 1949 [Gradec], strojepis); Albert fValzer, Noch einmal zur Darsteliung der Maria im Ahrenkleid (Beitr. zur schvvabischen Kg.: Festschrift zum 60. Geburlstag von Werner Fleischhauer, Konstanz-Stu 1964); Rčau II/2 (1957, p. 91); Keller (1968, p. 358); Alois Thomas Ahrenkleidmadonna (LCI I, 1968, stp 82—85 — Ll); Stele (1969, p. 74). — Cf. R. Berliner (1929/30), J- Graus (1904), F. Steli (Slov. Marije 1940, p. 27 & repr. 4). Marija zavetnica s pajčolanom (rus. Pokrov), biz. ik. m., oprt na videnje —> Andreja Slaboum¬ nega. Za razloček z zahodnoevr. tipom -> Marije zavetnice s plaščem (infra) Marija drži nad člo¬ veštvom svoj pajčolan (ali pa ga namesto nje drže angeli). Poleg Andreja Slaboumnega je obi¬ čajno videti pod njim tudi —> Romana Sladko- pevca. L: Rčau II/2 (1957, p. 73—74); ELU 3 (1964, P- 694—95 — L!); Stele (1969, p. 80). — Cf. V. Moli (Lj 1957, p. 285), K. Onasch (1961, t. 5, p. 344-45 -Ll). Marija zavetnica s plaščem (lat. Mater Miše- ricordiae ali Mater omnium, angl. Virgin of Mercy, fr. La Vierge de Misericorde ali La Vierge au manteau, it. Madonna della Misericordia, nent. Schutzmantelmadonna), ikonogr. tip Marije >> za " ščitnice«, ki mu lahko najdemo vire in analogiJ e tudi v predkršč. antiki in ž. obredih (v kršč. ikonografiji se z zavetniškim plaščem pojavljaj® tudi Bog oče, Kristus in razni svetniki): P°“ 1305 Marijina pot v tempelj — Marijina zaroka 1306 plaščem so predstavniki redov (npr. cistercijanov in pozn. zlasti dominikancev) in stanov (tj. člo¬ veštva nasploh) pa tudi posamezniki (-»- Madoti- na della Vittoria) in posamezne družine (-> Ma¬ dona župana Meyerja). Up: npr. *relief na —► Ptujski gori (o. 1410/20), E. Quarton & P. Villatte (1452, Chantilly), Piero della Francesca (1445/55 [60?], Sansepolcro, Pin. Comunale), Dom. Ghir- landajo ( freska , 1480, Florenca, Ognissanti), fr. freska iz o. 1480 (Le Puy-en-Velay, Mus. Croza- tier), M. Erhartu atr. polihr. lesen kip (o. 1480, Dahlem), itd. — Številne podobe (pri nas npr. freska pri -> Svetem Primožu nad Kamnikom) združujejo s tem tipom motiv Marije priprošnjice (cf. s. v. puščice božje jeze). L: Vera Siissmann , Maria mit dem Schutzmantel (MarJb, 1929); MAS I (1935); Rčau II/2 (1957, p. 112—20 & 128 — L!); CevcS (1963, p. 141—43 & 367 — L!); Koepf (1964, p 68); Keller (1968, p. 356—57); Stele (1969, p. 78—80). — Cf. B. Berenson (Ph 1953, repr. 35, 101, 113; 1968, repr. 761), W. Deonna (1916), K. Kiinstle (1928, p. 635—38), P. Perdrizet (*1908). Marijina pot v tempelj (lat. Praesentatio Virgi- nis in Templo, fr. La Presentation de la Vierge au Temple ali La Vierge a Vescalier, it. La Presen- tazione della Vergine al Tempio, nem. Der Tem - Pelgang Maria)-, kršč. ik. m., ki ga je bila po dvojici -v apokrifnih evangelijev popularizirala Zlata legenda (-»■ Jacobus de Voragine): triletna Marija se sama, brez tuje pomoči, vzpenja po stopnicah (15 stopnic [quindecim gradus ] ustreza -*■ petnajstim stopniškim pesmim), vrh katerih jo Pričakuje v. duhoven Zaharija. Up: miniatura v Menologiju Vasilija II. (979/84), miniatura v Homilijah meniha Jakoba (zgodnje XII. st.), Giotto ( freska v Capp. deli’Arena v -*■ Padovi), Taddeo Gaddi (freska 1332/38, Florenca, Sta Croce, Capp. Baroncelli), Paolo di Giovanni Fei (prej atr. Bartolu di Fredi, o. 1400, Washington), Andrea di Bartolo (o. 1400, ib.), delavnica Ro- gierja van der Weyden (Escorial — cf. Fried- •iinder II, št. 83), Dom. Ghirlandajo ( freska , •486/90, Florenca, Sta Maria Novella, kor, leva stena, 2. vrsta od spodaj levo), Cima da Cone- gliano (les, o. 1500), Carpaccio (o. 1504, Brera), freska v c. Sv. Primoža nad Kamnikom (1504), Tizian (o. 1534/38, Accad.), Tintoretto (o. 1552/ M, Benetke, Sta Maria delPOrto), Barocci (1594, ^' m > Chiesa Nuova, tj. Sta Maria in Vallicella). L: Rčau II/2 (1957, p. 164—66). — Cf. K. Kiinstle U9 28, p. 327—28). Marijina smrt (grš. Koimesis, lat. Dormitio Peatae Virginis Mariae, angl. The Death [Dor- ttition] of the Virgin, fr. La Mort de la Vierge, d- La morte [dormizione] della Madonna, nem. Der Tod Mariae, srb. Uspenje Bogorodičino), ktšč. ik. m. Up: ležeča Marija (star. biz. obra¬ zec): npr. *relief v timpanu na juž. pročelju katedr. v Strasbourgu (o. 1220/30), StS-e v *So- počanih (o. 1265), c. Sv. Klimenta v Ohridu (1295), c. Sv. Nikite pri Skopju (o. 1307) in c. Sv. Spasa v Žiči (o. 1311), Duccio (na -> Maesta, 1308/11), St S v Gračanici (o. 1320), tabla -> Ver- dunskega olt. (temp, 1331, KJosterneuburg), fre¬ ska v sev. ladji žup. c. v Vuzenici (sreda XV. st.), Hugo van der Goes (Brugge), sliki —> Mojstra Marijine smrti (Wallraf in Alte Pin.) in Cara¬ vaggio (*1605/06, Louvre); klečeča Marija (poznosrednjev. zahodnoevr. obrazec): npr. fre¬ ska v c. na Muljavi (Janez Ljubljanski 1456), K. Laib (na krilnem olt. iz o. 1460, Ptuj, muz. v nekd. dominikanskem samostanu), V. StoB (na v. krilnem olt. Marijine smrti, 1477/89, Krakow, Marijina c.), freska v podr. c. v Železni Kapli na Koroškem (o. 1490), itd.; sedeča Marija: npr. Holbein star. (na Kaisheimskem olt., 1502, Alte Pin.). L: Olav Sinding: Mariae Tod und Himmelfahrt: Ein Beitrag zur Kenntnis der friihmittelalterlichen Denkmaler (Christiania 1903); MAS I (1935, p. 34); Rčau II/2 (1957, p. 604—11 — L!); Gertrud Holzherr: Die Darstellung des Marientodes im Spatmittelalter (dis., 1966 [Tu]); A. Jacobs, Het »ontslapen van der Moeder Gods« in de iconografie (Het Christelijk Oosten, XIX, 1966). — Cf. W. Frodl (1944, p. 100), K. Kiinstle (1928), F. Stelč (RSAZU, 1950, p. 276— 81), H. Swarzenski (1952), etc. Marijina zaroka (lat. Desponsatio [Sponsalitio] Beatae Virginis, fr. Le Mariage de la Vierge, nem. Die Verlobung [ Vermahlung ] Maria, srb. Zaha- rije predaje Bogorodicu Josifu), kršč. ik. m., po¬ vzet po t. i. -^-apokrifnih evangelijih in -> Zlati legendi: v. duhoven je odločil, da se bo Marija omožila s tistim izmed Davidovih potomcev, ki mu bo ozelenela palica. Čudež se zgodi z mand¬ ljevo vejo ostarelega Jožefa in razočarani mlajši snubci jezni lomijo svoje palice. Up: npr. Giotto (freska , Capp. delPArena v Padovi: mandljeva veja je spremenjena v florent. lilijo!), Vincenc iz Kastva ( freska, 1474, Marija na Škrilju pri Ber- mu), Mojster Boštjanove legende (Bruxelles), Rafael (Brera, cf. infra), B. van Orley (o. 1513, Washington), Franciabigio (freska, 1513/14, Flo¬ renca, SSa Annunziata, atrij), itd. L: Pigler I (1956, p. 237-A0); Rčau II/2 (1957, p. 171_72). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 328). ♦Marijina zaroka (Lo sposalizio della Vergine), slavna mladostna Rafaelova slika (topolov les, o, 170 x 118 cm, zg. zaokrožena, sgn. RAPHAEL VRBINAS in dat. M DIHI, Breia), ki jo je dru¬ žina Albizzini naročila za svojo kapelo v c. S. Francesco dei padri minori conventuali v Citta di 1307 Marijino kronanje — Marini, Marino 1308 Castello. Delo po kompoziciji spominja na Pe- ruginovo —s- Izročanje ključev v Sikstinski kapeli in kajpak na upodobitev istega motiva v muz. v Caenu. Cerkev v ozadju kaže sorodnost z Bramantejevim Tempiettom na dvorišču c. S. Pietro in Montorio (—»- Rim). Marijino kronanje (lat. Coronatio Mariae, angl. The Coronation of the Virgin, fr. Le Couronnement de la Vierge, it. L'lncoronazione della Vergine ali L’Incoronata, nem. Die Kronung Maria), kršč. ik. m., ki ga je znova popularizirala —> Zlata legenda, sicer pa velja za stvaritev fr. gotike XII., gotovo pa XIII. st. Up: Kristus krona Marijo: npr. relief v timpanu nad srednjimi vrati na sev. pročelju transepta katedr. v Chartresu, polihr. in pozlačena * slonokoščena plastika (28 X 25 cm, konec XIII. st., Louvre), J. Torriti ( mozaik v c. Sta Maria Maggiore v Rimu), na Poliptihu Baroncelli v c. Sta Croce, fra Angelico ( freska v samostanu S. Marco v Florenci), C. Crivelli (d. 1493, Brera), Rafael (1502/03, Pin. Vat.), itd.; Bog oče krona M.: Filippo Lippi (1441/47, Uffizi); Sv. Trojica krona M.: npr. Enguer- rand Quarton (1453, Villeneuve-les-Avignon), Fouquet ( miniatura v —> Horariju Etienna Cheva- lierja, Chantilly), Diirer (lesar. [d. 1510] v ciklu Marijinega življenja), Velazquez (Prado), itd. Več primerov na Slovenskem od obeh slikarij v Turnišču dalje (mdr. tudi -v Robba). L: Rčau n/2 (1957, p. 621—26 & 635 — L!); Frans Baudouin, De kroning van Maria door de H. Drieenheid in de vijftiende-eeuvvse schilderkunst der Nederlanden (BMR, 1959); Nicole Reynaud, Le Couronnement de la Vierge de Michel Sittow (RLou, 1967); »US« 8 (1968, repr. p. 88, 102, 218, 241); Keller (1968, p. 352), Stele (1969, p. 78, repr. 77, 175). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 1—2, 10, 21, 24, 30, 79, 110, 159, 367, 397; 1968, repr. 233, 356, 439, 529, 531, 625, 883, 1080, 1565), K. Kiinstle (1928), H. W. van Os (1970 — L!), Ch. Sterling (1939), G. Zarnecki (1950), itd. Marijino rojstvo (lat. Nativitas Beatae Mariae Virginis, angl. The Bi rt h of the Virgin, fr. La Nativite de la Vierge, it. La Nascita delta Ma- donna, nem. Die Geburt Mariens [ali der Gottes- mutter], srb. Rodenje Bogorodice), kršč. ik. m. Up (—► Marijino življenje, infra): npr. mozaik iz o. 1100 (Dafni, samostanska c.), P. Loren- zetti ( triptih, d. 1342, Siena, Mus. delTOpera del Duomo), A. Orcagna (relief, Florenca, Or- sanmichele, marm. tabernakelj,) A. Altdorfer (o. 1520, Alte Pin.). L: Rčau TI/2 (1957, p. 162—63); SSS (1966, t. 55—56); »PKG« 3 (1968, t. 18); Geza Jdszai (LCI 11, 1970, stp 120—25 — L!). Marijino slovo od apostolov (fr. Les Adieux de la Vierge aux Apotres, it. Maria si congeda dagli apostoli, nem. Der Abschied von Aposteln), kršč. ik. m.: Janez s palmovo vejo. Up: npr. Duccio (na -*■ Maesta, 1308/11). L: Reau II/2 (1957, p. 603). Marijino življenje. Med ciklusi upodobitev, oprtimi na t. i. apokrifne evangelije in Zlato legendo, npr.: freske Giotta (Capp. deli’Arena) in Taddea Gaddija (Florenca, Sta Croce, Capp. Baroncelli), Mojster Marijinega življenja (o. 1465/70), Vincenc iz Kastva (freske iz 1474, Škriline pri Bermu), Dom. Ghirlandajo (freske, Florenca, Sta Maria Novella, kor), Diirer (lesor. vrsta Marienleben, 1501—11), pri nas freske iz 1504 (—>■ Sveti Primož nad Kamnikom), itd. L: Stele (1969, p. 73 ss). — Cf. J. Lafontaine- Dosogne (*1964—1965). Marin, John (1870—1953), amer. slikar, štud. v Philadelphii in New Yorku, bil 1905—10 v Parizu in postal po vrnitvi poleg M. Weberja vodilna osebnost umetniške avantgarde, ki se je zbirala okrog Stieglitzove gal. 291. S: številni akvareli, sicer pa predvsem amer. krajine in vedute. Up: Gaston Lachaise (bron, d. 1928, Hartford). B: Letters (izd. H. J. Seligmann, NY 1931); Selected writings (NY 1949). L: MacKinley Helm: John Marin (Bo 1948). marina, ikonogr. zvrst, slika ali graf. upodo¬ bitev morja, morske obale ali pristanišča. Spe¬ cializirani slikarji marin (—> marinisti) zlasti na Holandskem v XVII. st. Pozn. so poleg drugih motivov slikali marine npr. Turner, Courbet, Monet, Cezanne, Marquet in Dufy, med Slo¬ venci npr. Sirk. L: Fred. C. IVillis: Die niederlandische Marine- malerei (Lpz 1911, dis. [pri Ad. Goldschmidtu, Halle 1910]). — Cf. L. Menaše (1960, p. 38 & 95), W. Waetzoldt (1943). Marini, Marino (1901—_), it. kipar (grafik in slikar), posebno znan po številnih različicah motivov Konj in Konj in jezdec (od 1936 dalje); več teh del je naslovil II Miracolo, ker oživljajo ik. m. Savlovega spreobrnjenja. Odličen portretist (se inspiriral pri etr. in stari rim. republikanski plastiki); tudi ženski akti (vzor stara Grčija). R. v Toskani (Pistoia), imel najprej atelje v Monzi pri Milanu (tam začel v bližnjem hlevu risati konje), od 1940 dalje prof. na ak. Brera v Milanu. P: stoječi akt Pomona (bron, 1941, Milano, z. Emilio Jesi), Arturo Toši (1942), Mas- simo Campigli (1942), Georg Schmidt (1945), Carlo Carra (1946), Konj in jezdec (1945—47, na vrtu VVrightove hiše za Edgarja Kaufmanna v Pennsylvanii; bron, 1947—49, MMA; polihr- 1309 Marini, Remigio — Marie, Raimond van 1310 les, viš. 180,5 cm, 1949/50, Ziirich, z. Krayen- biihl), Igor Strawinsky (bron, 1951, Hamburg), Curt Valentin (bron, 1953, Joseph H. Hirshhoin Coli.), Henry Moore (polihr. mavec, 1962, Mi¬ lano, umetnikova last), Marc Chagall (bron, 1962, Ziirich, z. Nelly Bar). L: Lamberto Vitali: Marino Marini (Mi 1937); Luciano Anceschi: Marino Marini (Mi 1942); Lam¬ berto Vitali: Marino Marini (F 1946); Giedion-Wel- cker (1960); Marino Marini: Graphic Art and Paint- ings (NY 1960, uv P. Bardi); SeuphorS (1961); WWA (1962; 1964); Henry R. Hope (EWA IX, 1964, s. v.); ReadS (1964); L. F. Toninelli: Le litografie di Marino Marini 1942—1965 (Mi 1966, uv Giovanni Caran- dente); »MdS« 9; Patrick (Valdberg: *Complete Works of Marino Marini (NY 1970); Alberto Bu- signani: Marino Marini (Lj-Zgb 1971). — Cf. U. Apollonio (1953), H. H. Arnason (1968 ali 1969), E. Carli (1950), R. Carrieri (1948), P. Fierens (1936), A. M. Hammacher (1955), £. Langui (1954), E. Roditi (1960), E. Trier (1954). Marini, Remigio (1892 — 1965), it. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Trstu. Mdr. pisal o To¬ mincu, prvič v La Voce libera (Trst) leta 1949 04. I„ 25. II. & 11. III.). B: La scuola di Tolmezzo (Pa 1942); Bartolomeo ^eneto e un eminente inedito (V 1951); Giuseppe To- Mnz (V 1952); Andrea Pozzo: pittore (1642 — 1709) (Trento 1959, »Collana di artisti trentini« 20); ,Cor- iona, Gaulli, Pozzo: i tre sladi delVillusionismo ba- rocco' (Emp, 1959); , Andrea Pozzo e i suoi dipinti d'altare ‘ (Arte Ven, 1959/60); ,Un raro ritratto di francesco Primaticcio' (Emp, 1960); ,Gianfrancesco Idal Zotto] da Tolmezzo e le origini della pittura friulana ‘ (Acr, 1962); , Giuseppe Tominz e quattro Mediti tominziani' (Arte, 1963). L: Emilijan Cevc (ZUZ nv VIII, 1970, nekr.). marinisti, specializirani slikarji morja (- >ma- rin a), med hol. slikarji XVII. st. zlasti H. C. Rfoom, Porcellis, de Vlieger, van de Cappelle, Bakliuyzen, Willem van de -*■ Velde ml., med P°zn. specialisti na tem področju -»- Ajvazovski. Marinus van Reymerswaele, tudi Roymerswaele (o. 1490?—1567?), niz. slikar žanrskih in na¬ božnih podob. S: predvsem 3 ik. m., ki jih vse Poznamo v številnih različicah, na Quentina Massysa navezujoči Menjavec in njegova žena ( n Pr. hrastovina, d. [15]38, Alte Pin.), Davkarja ‘ n Pr. hrastovina, Nat. Gali.) in Sv. Hieronim v svoji celici (npr. les, d. 1521 [?], Prado). Fernand de Mely, Quintcn Matsys et Marinus t ->nc ’ 1908 )i Friedliinder XII (1935); EWA V (1961, V/® 5 )- — Cf. I. Bergstrdm (L 1956), M. Davies (1945), ,1 °ogew er ff (IV 1941/42), l Vilenski (1960 — L!). Marjeta (lat. Margarita, angl. Margaret, fr. ar guerite [ Margot ], it. Margherita [Rita], nem. Margareta [Gretchen]), kršč. svetnica (20. VII.) ' z Antiohije pisidske. Njeno zgodbo je na kršč. Zahodu popularizirala Zlata legenda. Atribut: zmaj. Up: npr. Kremser Schmidt (e.g. d. 1774, Dol pri Lj, žup. c.), Janez Šubic (e.g. d. 1876, Horjul, žup. c.). L: Ferguson (1954); Reau III/2 (1958, p. 877—82); EWA XII (1966, stp 664). — Cf. K. Kunst le (1926). Marjeta Kortonska (1247—1297), it. tretjered- nica, imen. frančiškanska Magdalena, kršč. svet¬ nica (22. H., lat. Margarita Cortonensis), spokor- nica. Up: npr. G. Lanfranco (-» Zamaknjenje Marjete Kortonske, Pitti), V. Metzinger (Kamnik, žup. c.). L: Mille Santi (1931); Reau III/2 (1958, p. 883—84 — L!); Keller (1968, p. 348—49); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 493—94). Mark A vrel ali Markuš Aurelius, lat. Marcus Aurelius Antoninus (121—180), rim. ces. (161— 80), »filozof na prestolu«, stoik, pisec Samogo¬ vorov (prev. A. Sovre, Lj 1934). Njegov sin—>■ Komodus. Up: bron. * konjeniški spom. na Ka¬ pitalskem trgu (tja ga je postavil Michelangelo 1537/38), portretna glava, najdena v gledališču v —> Leptis Magna (marmor, viš. 67 cm, 160/69, Tripolis, Arheol. muz.); prizori iz njegovih bojev z Markomani, Kvadi in Sarmati na stebru Marka Avrela (176—93 po vzoru Trajanovega stebra, Rim, zdajšnja piazza Colonna). L: »PKG« 2 (1967, t. 313); Vorlander I (1968). Marko (lat. Marcus, angl. & rus. Mark, nem. Markuš [izv. Marx ], srb. Marko), evangelist (—>- štirje evangelisti), levit, ki je prevzel rim. ime, kršč. svetnik (25. IV.). Po legendi naj bi si bil odrezal palec (zato grš. vzdevek kolobo- daktilos), v Ogleju spreobrnil sv. —> Mohorja, kot škof v Aleksandriji pa mdr. pozdravil roko svojega naslednika —> Aniana. Njegovo truplo, ki so ga bili mogli kristjani med nevihto skriti (cf. Tintoretto: Kristjani odnesejo truplo sv. Marka), sta v Aleksandriji 828 ukradla beneška trgovca. Atribut resp. simbol: krilat lev (—> tetra- morf). Patron Benetk, notarjev, pisarjev, itd. Up: npr. Tizian (Sta Maria della Salute v Benetkah), med cikli s prizori iz njegove legende je najslav¬ nejše Tintorettovo delo za beneško Scuola di S. Marco; pri nas npr. fragmentarno ohranjena freska iz o. 1400 v podr. c. v -*■ Vrbi. L: Mille Santi (1931, p. 412—13 & 414); Ferguson (1954); Reau III/2 (1958, p. 868—73); Keller (1968, p. 366); LS II (1970). — Cf. J. Braun (1943, stp 502 —04), K. Kiinstle (1926), H. Martin (1926). Marko, fr. umetniško ime Marka -> Čelebo- noviča Marie, Raimond van (1887—1936), hol. um. zgodovinar, avtor pomembnega korpusa it. sli- 1311 Marlier, Georges — Marsias 1312 karstva (do konca XV. st.) in prvega mod. pri¬ ročnika profane ikonografije. R. v Haagu, stud. v Parizu na Sorboni in Žcole des Chartes, od 1918 dalje v Italiji. B: Recherches sur Viconographie de Giotto et de Duccio (Strasbourg 1920); Lapeinture romaine au mo - yen-age (ib. 1921); *The Development of the Italian Schools ofPainting , I—XIX (The Hague 1923—1938); *Iconographie de l'Art profane au Moyen-Age et a la Renaissance: et la decoration des demeures, I: La vie quotidienne (La Haye 1931), II: Allegories et symboles (ib. 1932). L: L. Menaše (ELU 3, 1964, s. v. — L!). Marlier, Georges (1898—1968), belg. um. zgo¬ dovinar, poznavalec niz. slikarstva XVI. st., r. v Antvverpnu, u. (70) v Bruslju. B: Jacob Smits (Br 1931); Anthonis Mor van Das- horst (Br 1934); ,Un portraitiste frison du XVIe siecle: Anna ou Adriaan van Cronenburch' (OH, 1934); ,La Peinture au XVle siecle' (P. Fierens [izd.]: VArt en Belgique du moyen age d nos jours Br 1939 — tudi ,L’ Architecture' in ,La Sculpture ‘); ,Le manierisme dans Part de Pierre Pourbus' (AMR, 1939); Jordaens (Anv 1941); Vingt-cinq Annees de Peinture et de Sculpture en Belgique (La Generation de l'Entre-deux guerres) (Br 1942); ,Nieuwe gegevens omtrent Anthonis Mor' (GeB, 1942); Flamische Malerei der Gegenvvart (Jena 1943; flam. izd. 1944); Jan Stobbaerts: I83S — 1914 (Br 1944); La Peinture ancienne au Musee van Maerlant (Damme 1953); Erasme et la peinture flamande de son temps (ib. 1954); Ambrosius Benson: et la peinture d Bruges au temps de Charles-Quint (ib. 1957); Le Renaissance flamande: Pierre Coeck d'A los t (Br 1966). Marolt, Marijan (1902—_), slov. um. zgo¬ dovinar (samouk), advokat, r. na Vrhniki, pred osvoboditvijo 1945 pobegnil iz Jugoslavije. V ZUZ 1921—29 objavil strok. bibl. za leta 1921— 28 [razen za del 1925, ki ga je Šijanec ], v ZUZ 1936 pa Vurnikov kat. del V. Metzingerja. B: , Jožef Petkovšek' (ZUZ, 1924); , Matej Facia in njegovi nasledniki' (ib., 1926); , Celjski nagrobniki 15. in 16. stoletja' (ib., 1928); Dekanija Vrhnika: Topografski opis (Lj 1929 [izhajalo od 1929 do 1934]); Dekanija Celje, I — II (Mrb 1931—1932); ,Fortunat Bergant v Liki' (Um [Lj], 1938/39); ,Novo odkrite Bergantove podobe' (ib., 1941/42); ,Iz monografije o Bergantu' (ZUZ, 1944). L: Mirko Juteršek (ELU 3, 1964, s. v.). Marquand, ALIan (1853—1924), amer. um. zgo¬ dovinar. B: Detla Robbias in America (Pri 1912, »PriM« 1); Luca delta Robbia (ib. 1914, »PriM« 3); Robbia he- raldry (ib. 1919, »PriM« 7); Giovanni della Robbia (ib. 1920, »PriM« 8); Andrea detla Robbia and His Atelier (2 knj., ib. 1922, »PriM« 11); The brothers of Giovanni della Robbia (ib. 1928, »PriM« 13). Marquet, Albert ( Pierre-Albert ), (1875—1947), fr. slikar, prijatelj fauvistov, r. v Bordeauxu, u. v Parizu. S: ženski akti in portreti, npr. Andri Rouveyre (celopost., d. 1904, MAM), predvsem pa tonsko tanko ubrani, tudi perspektivično ne¬ oporečni motivi iz raznih evr. pristanišč (Neapelj, Hamburg, Marseille, Honfleur, Stockholm, itd.) in iz Pariza ob Seni, zlasti Le Pont Neti/. L: Georges Besson: Marquet (P s. a. [1948?], »Mai- tres«); Marcelle Marquet: Marquet (P 1952); Diet peint mod (1954); Exposition Albert Marquet (1957 [rk, Albi, Mus. Toulouse-Lautrec]); Albert Marquet (1960 [rk, Bgd, Nar. muz.]); Luc Menaše (NSd, 1960, št. 10). — Cf. I. Erenburg (1964, p. 470—73), F. Jo ur da in (1948). Mars, rim. bog vojne (ustreza -> Aresu v grŠ. mitologiji); po njem imen. 1. mesec starorim. koledarja {marec). Up (tudi —v sedem planetov): npr. Velazquez (o. 1640, Prado). L: G. Hermansen: Studien iiber den italischen und den romischen Mars (Kopenhagen 1940, dis.); Grimal (1951, p. 277); Hunger (1955, p. 211); »CA« 26 (1969, kat. št. 81); »US« 4 (1970, repr. p. 167). — Cf. J- Seznec (1940 [1953]). MARSEILLE, nekd. Massilia, v. pristaniško in industrijsko mesto v juž. Franciji ( Provence ), v katerem se mdr. »skrivajo« tudi pomembni ostanki starokršč. arhitekture (V. st.). L: EWA V (1961, stp 611—12 — L!); Reclam F IV (1967, p. 373—416). — Unite d’Habitation ali La Cite Radieuse {boulevard Michelet), ena izmed najpomembnej¬ ših arhit. stvaiitev po 2. svet. vojni (-*-Le Cor- busier dkč. 1952), zamišljena kot prvi izmed 6 podobnih kompleksov, usmerjena sev.-jug: 337 različnih stanovanj (usmerjenih vzh.-zah.) od samskih do družinskih za družine s 5 otroki, vsega za pribl. 1600 ljudi. L: cf. G. E. K. Smith (1961). *»Marsejeza« {»La Marseillaise«), vzdevek slavne Rudove skulpture Odhod prostovoljci 1792 (1833—36, Pariz, Slavolok zmage, cf. s- v ' Rude). Marsias ali Marsij (grš. Marsias, lat. Marsyas)< silen (ali satir), ki si je drznil tekmovati z Apo¬ lonom. Našel je piščal, ki jo je bila zavrg *j Atena, se naučil igrati napjo ter se nato spus 1 v tekmovanje z Apolonom. Apolon je ^ ornl , Ijavca premagal, nato pa kruto kaznoval (-* "P Ion odira Mdrsija). Up: npr. Miron (Atena ' rt Marsias, bron. rekonstrukcija [orig. o. 450 P re zdaj Warszawa), Perugino (Apdlon in Md rs ‘^ s ’ les, o. 1495, Louvre), G. B. Tiepolo (o. 1720/ > Accad.; o. 1760, Kobenhavn), etc. L: Grimal (1951, p. 277—78); Hunger (1955, P' 212); »CA« 25 (1968, kat. št. 19D & 266), 30 ( ’ kat. št. 48); »US« 3 (1969, p. 144-45), 9 (1*° ’ repr. p. 71). 1313 Mars in Venera — Martin, Willy 1314 Mars in Venera —► Venera in Mars MARŠIČI nad Ortnekom na Dolenjskem: podr. c. sv. Urha s freskami t. i. -> Trubarjevega »krovaškega malarja« (cf. s. v. Tomaž iz Senja), ki jih je odkril Stane Mikuž (cf. lit., infra); 1965 so odkrili tudi lisico romarico v okenskem oste¬ nju (zač. XVI. st. pred 1514). Križev pot je dat. z letnico 1802. L: S. Mikuž (Domoljub [Lj], L1V, 1941, št. 48, p. H); F. Mesesnel (ZUZ, XIX, 1943, p. 81—84); Stele 0969, repr. 137, 198, 225). — Cf. I. Komelj (VS, X, '966, p. 72). Marta (lat., angl. & nem. Martha, fr. Marthe, it- Marta), kršč. svetnica, devica (29. VII.), znana iz evangelijev (zlasti Lk 10, 38—42) kot sestra Marije resp. Marije Magdalene (cf. s. v. Magda¬ lena) in Lazarja (—> Obujeitje Lazarja), in sicer kot skrbna in prizadevna gospodinja, ki je vneto Kristusu stregla (lat. Salvatoris hospita, nem. die eifrig sorgsame Schafjnerin); zato v nasprotju s svojo sestro ponazarja —► vita activa. Up: npr. P- Mochi (marm. soha, 1620, Rim, St’Andrea della Valle). 0 L: Mille Santi (1931); Reau III/2 (1958, t. 58, p. 893—96 — L!); Keller (1968, p. 367—68). — Cf. J. Braun (1943, stp 507—09), t. Male (1958). Martianus Capella (zač. V. st.), zgodnjesred- njev. učenjak v Kartagini v sev. Afiiki, avtor obsežnega dela Nuptiae Mercurii et Philologiae (ki so ga v srednjev. samostanih izmed vseh pro¬ fanih spisov najbolj vneto prepisovali): v njem So natančno predstavljene personificirane ->• artes liberales in hkrati določeno njihovo število 7 (cf. ■'' e Ptem artes liberales). 'I- razne izd., e. g. Vicenza 1499, Basel 1532 (De Philologiae et Mercurii libri II), itn. (nem. izd. E yssenhardt, Lpz 1866). , E: Reau I (1955, p. 155). — Cf. E. R. Curtius 11953]) K ' KUnstle (1928 ’ p ' 146) ’ J - SeZnCC (194 ° Martin (lat. Martinus Turonensis, hol. Maar- ,en ), ktšč. svetnik (11. XI.), rim. legionar in P°zn. škof v Toursu, patron mesta Lucca. Atri- but >: gos, pokal. Up: med cikli npr. reliefi na Pročelju stolnice v Lucci (1230-a leta), Simone Martini (StS-e, Assisi, S. Francesco, spodnja c.) m Johannes Aquila (StS-e, d. 1392, Martjanci), rnod posameznimi prizori npr. Martin na konju deli plašč z beračem — npr. Sassetta (1433, Siena, ^ Chigi Saraceni), B. Vivarini (s sodel., d. 1491, “orgamo), N. Božidarevič (na poliptihu v c. na- °ančah, 1517), El Greco (o. 1597/99, VVashing- loo) in R. Donner ( svinec, 1732, Bratislava, stol¬ nica) — a ij Martin ozdravlja bolnico (npr. Janez u hic, 1876, Šmartno pod Šmarno goro, žup. c.). * Leksikon L: Mille Santi (1931); Reau III/2 (1958, p. 900— 917 — L!); Keller (1968, p. 368—70). — Cf. J. Braun (1943), K. KUnstle (1926), H. Martin (1917). Martin, Henry (-Marie-Radegonde), (1852— 1927), fr. um. zgodovinar, poznavalec srednjev. rkp. slikarstva. Dipl. na Ecole des Charles 1876, od 1875 do 1923 bibliotekar, nato konservator in naposled upravnik Bibl. de VArsenal v Parizu. B: Catalogue des manuscrits de la Bibliotheque de 1'Arsenal (8 knj., P 1885—1899); Le Terence des Ducs (P 1907); Legende de saint Denis (P 1908); Les Pein- tres de manuscrits et la miniature en France (P 1909. »G. A.«); Saint Martin (P 1917, »L’Art et les Saint«); Les Fouquet de Chantilly: Livre d'Heures d'Žtienne Chevalier (P 1919); Saint Hubert (P 1921, »L’Art et les Saints«); La Miniature franpaise du Xllle au XVe siecle (P-Br 1923; n. izd. 1925); Saint Marc (P 1926, »L’Art et les Saints«); Saint Mathieu (P 1926, ista z.); Saint Jean l’Evangeliste (P 1927, ista z.); Saint Luc (P 1927, ista z.); Les Joyaux de Venluminure a la Bibliotheque Nationale (P-Br 1928 — B!). Martin, John Rupert (1916—....), amer. um. zgodovinar. R. v Kanadi (Hamilton, Ont.), v ZDA od 1941, prom. v Princetonu (1947), tam prof. od 1961 dalje. B: The Death of Ephraim in Byzanline and Early Italian Painting' (AB, 1951); The Illustrations of the Heavenly Ladder of John Climacus (Pri 1954, »Studies in Manuscript Illumination« 5); ,The Baroque from the Point of View of the Art Historian' (J Aesth, 1955); .The Dead Christ on the Cross in Byzantine Art' (A. M. Friendov zb., 1955); The Portrait of John Milton at Princeton and its Plače in Milton Icono- graphy (Pri 1961); The Farnese Gallery (ib. 1965, »PriM« 36); The Ceiling Paintings fot the Jesuit Church in Antwerp (L: Ph 1968, »Corpus Rubenia- num Ludvvig Burchard« 1). Martin, Kurt (1899—....), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec. R. v Ziirichu, štud. na univ. v Freiburgu (i. Br.) in Munchnu, nazadnje (od 1957 do 1964) kot generalni direktor vodil Baye- rische Staatsgemaldesammlungen. B: Skizzenbuch des Hans Baldung Grien (2 knj., Ba 1950);, Reconstruction de P Alte Pinakothek de Munich' (Museum, 1960); ,Das »Wunder der rucklaufigen Zeit«: Bemerkungen zu einer Miniatur aus der 2. Halfte des 15. Jahrhunderts ‘ (D.-H. Kahnvveilerjev zb., 1965); Grunewalds Kreuzigungsbilder in der Beschrei- bung von Joris-Karl Huysmans (Mainz 1966); , Schick - šale des Isenheimer Altars: Erinnerungen aus der Zeit von 1936 bis 1945' (Haugov zb., 1967); ,La recherche scientifique dans les musees d'art et d'histoire' (Mu¬ seum, 1968). Martin, Willy (Wilhelm), (1876—1954), hol. um. zgodovinar, raziskovalec hol. slikarstva XVII. st. B: ,0ber den Geschmack des Hollandischen Publi- kums im XVII. Jahrhundert mit Bezug auf die damalige Malerei' (MfKw, 1908); , Ausstellung Althollandischer Bilder im Pariser Privatbesitz /— 11' (ib., 1911); Alt- hollandische Malerei: Gemalde von hollandischen und 1315 Martindale, Andrew — Masaccio 1316 vlamischen Meistern, die sich in Rathdusern, kleinen Museen, Kirchen, Stiften, Senatszimmern usw. und im Primtbesitz befinden (Lpz 1911—15); Gerard Dou: Des Meisters Gemalde in 247 Abbildungen (Stu-Bl 1913, »KK« 24); Johannes Boosboom (’s Gravenhage 1917, z G. H. Maurisom); Alt-Holldndische Bilder (BI 1918, »BKA« 13); Jan van Ravesteijns »Magi- straat en Schutters« 1618 en het ontwijs daroor' (OH, 1923/24);, Rembrandt zelf op de Nachtwacht' (ih.); Jan Steen: over zijn Leven en zijn Kunst (Lei 1926); De Hollandsche Schilderkunst in de 17de eeuw, I: Frans Hals en zijn tijd (A 1935), II: Rembrandt en zijn tijd (A 1936); ,Een sleutel voor Rembrandt's »Nachtwacht«' (Puyveldejev zb., 1949); Dutch Painting of the Great Period: 1650—1697 (L-NY- Trt-Sy 1951); ,Nacht- wacht overdenkingen' (OH, 1951); Jan Steen (A 1954). Martindale, Andrew H. R., angl. um. zgodo¬ vinar, štud. na Courtauld Inst. of Art v Londonu, uči na Univ. of East Anglia, sod-1. tudi pri EWA. B: Gothic Art (L 1967, »The World of Art Libr.: Hist. of Art«). Martinclli, Valentino, it. um. zgodovinar, uči na univ. v Messini. B: ,Le Pitture del Bernini' (Com, 1950); ,Francesco Mochi a Roma' (ib., 1951); ,Francesco Mochi a Pia¬ cenza'' (ib., 1952); Bernini (Mi 1953); I ritratti di pontefici di G. L. Bernini (R 1956); ,Donatello e Mi- chelozzo a Roma' (Com, 1957); ,La »compagnia« di Donatello e Michelozzo e la » sepoltura« del Brancacci a Napoli' (ib., 1963); ,La »Iconologia« di Cesare Ripa Pertigino nella cul tura ar tis tiča europea dei se coli 17 e 18' (Annali della Facolta di lettere e filosofia, Pe¬ rugia 1963/64). Martini, Alberto (1876—1954), it. slikar, grafik in ilustrator, findesieclovski predhodnik surrea- lizma, r. pri Trevisu (Oderzo), u. (še 77) v Mi¬ lanu. V jedru njegovega dela je »satanistična« erotika z bogatim repertoarjem simbolov, mask, ipd. Ilustr. Danteja, Shakespeara, Poeja, Mallar¬ meja, J.-K. Huysmansa in Verlaina. L: Vittorio Pica: Alberto Martini (Berg 1912); Ma¬ rio Milani: Alberto Martini (Mi 1944); Giorgio Balbi: Un mago del bianco e nero (Mi 1945). — Cf. H. Hof- stdtter (Gesch. 1963 [3., rev. izd. 1969]). Martini, Arturo (1889—1947), it. kipar, po¬ membno vplival na novejše it. kiparstvo. Učil se je mdr. pri A. von -> Hildebrandu v Miinchnu, po prvi svet. vojni v skupini »Valori Plastici«, naselil pa se je v bližini Genove (Vado Ligura). P: npr. Izgubljeni sin (bron, 1925, Acqui Terme, z. Ottolenghi), Deklici občudujeta mesečino ( Chi- aro di luna, žg. glina, 1931, Antvverpen, middel- heimski muz. na prostem), Žena, ki plava pod vodo (kararski marmor, 1941, Milano, zas. z.). L: SeuphorS (1961); ReadS (1964); Guido Perocco: Arturo Martini (Mi s. a., »MdS« 68). — Cf. G. C. Argan (1957). Martin Krpan, Frana Levstika klas. slov. po¬ vest (1858). Ilustr. izd.: Hinko Smrekar (Lj 1917), Lojze Perko (Lj 1942), Marij Pregelj (Novi Sad: Matica Srpska 1949), Tone Kralj (Lj 1954). Martino da Udine — >Pellegrino da San Da¬ niele Martinuzzi, Carlo (1674—po 1720), arhitekt, r. na Furlanskem, v Lj 1698—1720. A: Seme¬ nišče v Lj (zač. 1708), načrt za novi lj. rotovž (delo dobil G. Maček). L: Fr. Steli (SBL, II, 5. zv., 1933 — L!). — Cf. V. Steska (1923, p. 6). martirologij (lat. Martyrologium), kišč. litur¬ gična knj., v kateri so zaznamovani t. i. sveti mučeniki (lat. martyres) in drugi svetniki ter njihovi prazniki v liturgičnem letu. MARTJANCI, vas pri Murski Soboti. Gotsko žup. c. sv. Martina sez. in poslikal —> Johannes Aquila. StS-e (d. 1392 v prezbiteriju): npr. * Mar¬ tin na konju deli plašč z beračem', Imago pietatis', apostoli z donatorjem župnikom Erazmom', na juz. steni pri oknu avtp. — V. olt. post. 1925 po Plečnikovem načrtu. L: MAS I (1935, repr. 41, 42, 45, 46, 49, 55, 56); M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v.); Stele (1969). — Cf. M. Zadnikar (Umetnostni 1960; 1968 — L!). Martonhely, madž. ime za vas —> Martjanci (supra) Martyrologium Romanum, od 1584 dalje urad¬ ni katol. -*■martirologij. Marucchi, Orazio (1852—1931), it. kršč. ar¬ heolog. B: Elements d'archeologie cliretienne (3 knj.. P' Rome 1899—1903); Manuale d'archeologia cristiana (R 1905; 4. it. izd. R. 1933; angl. izd. 1935); The Ro¬ man Forum and the Palatine According to the Latest Discoveries (L 1906); Le catacombe romane (R 1932). Marx, Roger, fr. lik. kritik in pisec o umetn., oče Clauda —> Roger-Marxa, kot Inspecteur ge¬ neral des B.-A. mdr. pripravil znano »stoletno« razst. fr. slikarstva 1900 (cf. bibl., infra). UP' npr. Eugene Carriere. B: La Decoration et Part industriel d PExposid° n universelle de 1889 (P 1890); ,A propos des oeuvre ceramic/ues de Paul Gauguin' (Rev. Encyclopčdiqu®’ 1891); Paul Gauguin-]- (P 1894); Les Maitres de I AJ- fiche (5 knj., P 1896—1900); Les Medailleurs franfats contemporains (P s. a. [1897?]); Exposition centenno de P Art Franfais: 1800—1900 (P 1900); Les Meda % leurs modernes d PExposition universelle de 1900 { 1901); fes pointes siches de Rodin ‘ (GBA, . Auguste Rodin ceramiste (P 1907); pon. 12 Maitres d’hier et d’aujourd’hui (P 1914). Masaccio, s pr. im. Tommaso di Giovati’ 11 (1401—1428), it. florent. slikar, v. pionir rene 1317 Mascherini, Marcello — Masolino 1318 sančnega realizma v florent. in sploh it. slikarstvu XV. st.; r. v majhnem kraju ob zgornjem Arnu (Castel S. Giovanni in Altura), u. v Rimu (verj. 26). S: triptih z Madono in angeli (v sredi), Jernejem in Blažem (levo) pa Juvenalom in An¬ tonom ([des.] d. 23. IV. 1422, Cascia di Reggello, S. Giovenale), slavne freske v Capp. Brancacci v c. Sta Maria del Carmine v Florenci (1425— 28, na levi steni zgoraj * Izgon iz raja in * Davčni novčič, spodaj *Oživljenje Teofilovega sina [dkč. Tnlippino Lippi] in Sv. Peter moli, verj. z avtp., levo od olt. spodaj Peter ozdravlja bolnike s svojo senco, des. od olt. zgoraj Sv. Peter krščuje in spodaj Peter in Janez delita miloščino, na des. steni zgoraj Peter ozdravlja pohabljenca in [v glavnem -> Masolino] oživljenje Tabite), freska *Sv. Trojice z Marijo, Janezom Ev. in donatorsko dvojico v florent. c. Sta Maria Novella, med ostalimi tabelnimi podobami pa še Ana Samo- tretja (z Masolinom, Uffizi) in Križani z Marijo, Janezom Ev. in Magdaleno (Capodimonte). L: Vasari-Milanesi 11 (1878); Venturi VII/1 (1911); Berenson Ox (1932); Cankar 1II/1 (1936; Borsook (1960); Umberto Baldini (EWA IX, 1964, s. v. — L!); L - Berti (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); L’opera completa di Masaccio (Mi 1968, uv Paolo Volponi, kat. Luciano Berti [L!], »CA« 24); R. Fremantle, Masaccio e Pantiko (CrArtc, 1969); Joseph Polzet, Masaccio and the Late Antiquc (AB, 1971); James H- Beck (ib.). — Cf. L. Berti (1962; 1964 [1967]), M- Dvorak (I 1927), O. H. GigUoli (1921), J. Mesni/ (1912; 1913; 1914; 1925/26; 1926; 1927; 1929; 1932), M. Pittalnga (1935 — L!), U. Procacci (1947; 1951 ~~ L!; 1953), U. Schlegel (1963), A. Sclwtarsow (1895—99 [1900]; 1928), K. Steinbart (1948;, itd. Mascherini, Marcello (1906—....), it. kipar (nianieristično elegantna figuralika). R. v Vidmu, °d 1910 dalje v Trstu, tam tudi prvič samostojno razstavljal (1925). Član Acc. di San Luca v Rimu (1949). j, č Marcello Mascherini (Lj 1959 [rk, MaGal], uv Z. rzišnik & Jean Bouret)\ SeuphorS (1961). Masciotta, Michelangelo (1905—_), it. lik. kritik in pisec o umetn., živi v Florenci. B: Rosai (F 1940); Disegni di Kokoschka (F 1942); f otatti nella pit tura (F 1949); Kokoschka (F 1949); ytoritratti dal XIVo al XX« secolo (Mi 1955); Dizio- ar '° di termini artistki (zal. Le Monnier 1967). L = Chi b (1961). Masegne, Jacobello in Pier Paolo dalle, it. be- p, ka kiparja, brata. Najpomembnejše delo ' er a Paola (u. verj. 1403) je marm. olt. g, ar 'jinim kronanjem v sredini v c. S. Francesco v Bologni (1388—92), Jacobella (dkm. do 409) p a Marija, sv. Marko (v vlogi in na mestu a neza Ev.) in 12 apostolov na korni pregraji Markove c. v Benetkah (marm. sohe, dkč. in dat. 1394, sgn. tudi Pier Paolo). L: Venturi IV (1906); Renato Roli: I Dalle Masegne (Mi s. a., »MdS« 11). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), C. G nudi (1950), J. Pope-Hennessy (I 1955 — L!), P. Toesca (Trecento 1951). MASER v Benečiji (Italija); * Vitla Barbaro (zdaj Volpi), pomembna kot stavba in zaradi svojega okrasa. Stavbo, ki so jo začeli zidati 1557 ali 1558, je zasnoval -+Palladio, verj. 1561 pa jo je s freskami poslikal -> Paolo Vero nese. L: »CA« 20 (1968, kat. št. 68—73, t. X—XV); »PKG« 8 (1970, t. 338 — L!). — Cf. J. S. Ackerman (1966; 1967), R. Pallucchini (1939), etc. Maserecl, Frans (1889— ), belg. grafik (le- sor.) in slikar. Izredno obsežen graf. opus, v ka¬ terem so formalni problemi puščani vnemar (oblika mu je zmerno ekspresionistična), ki pa kar se da neposredno in s toplo zavzetostjo opisuje sodobno življenje, višine in nižine vele¬ mesta, raznovrstne postaje človeškega življenja, odtenke ljubezni in smrt. Izd. številne »romane v slikah«, tj. lesor. vrste brez besedila, mdr. npr. Mon livre d’heures (1919), v slov. izd. Moja knjiga ur (Lj 1964, uv Thomas Mann 1926 [prev. Herbert Griin]). Ilustr. mdr. H. Barbussa, Ch. de Costerja, M. Maeterlincka, R. Rollanda, E. Verhaerena, F. Villona, E. Zolaja in St. Zvveiga. L: G. Ziller: Frans Masereel (D 1949); Lj Gr (1955—61); Rudolf Hagelstange: Gesang des Lcbens: Das Werk Frans Masereels (Hn 1957); Hanns-Connon von den Gabelentz: Frans Masereel (D 1961 — mdr. tudi tekst Stefana Zweiga); Herbert Read (Kindler IV, 1967, s. v.). Masip, Vicente Juan, imen. Juan de Juanes (1523?—1579), šp. slikar. S: npr. Zadnja večerja (les, Prado). L: J. Vaquero (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). Maso di Bartolommeo (1406—o. 1456), it. flo¬ rent. kipar in livar, sodel. z Donatellom in Mi- chelozzom, napravil načrt za križni hodnik do¬ minikanskega samostana v Dubrovniku. Njegov dnevnik izd. Yriarte. L: SchlosserL (1964); Duško Kečkemet (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. Ch. Yriarte (1894). Masolino, s pr. im. Tommaso di Cristofano (ali Cristoforo ) Fini (1383—o. 1440), it. florent. sli¬ kar, znan predvsem po freskah v Capp. Brancacci v Sta Maria del Carmine y Florenci; v nasprotju z Masacciom, s-katerim ga tam vselej primer¬ jamo, mnogo bolj nadaljevalec -> internacional¬ nega gotskega sloga kot pa novotar. S: npr. Madonna delVUmilta (les, d. 1423, Bremen), v Capp. Brancacci freske Adam in Eva ob drevesu 1319 Maspero, Gaston — Matej spoznanja, Peter pridiga in Oživljenje Tabite (tu mu je pomagal Masaccio), Papež Libtrij usta¬ navlja c. Sta Maria Maggiore v Rimu in Vnebo¬ vzetje (tabli triptiha za Sta Maria Maggiore, o. 1428, Capodimonte), naposled freske v bapti- steriju v —> Castiglione d'Olona ( prizori iz življe¬ nja Janeza Krst., 1435). L: Vasari-Milanesi II; Borsook (1960); Umberto Baldini (EWA IX, 1964, s. v. — L!); L. Berti (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, repr. 553—78), A. Schmarsow (1928/31), K. 1 Voermann (1 1912 [prvič objavljeno 1880]), etc. Maspero, (Sir) Gaston (Camille Charles), (1846 — 1916), fr. egiptolog, vodil izkopavanja v Egiptu in bil direktor Egipt. muz. v Kairu, prof. na College de France, itd. das MaBwerk (nem.) — > krogovičje Massys, Quentin, tudi Metsys (1465/66—1530), niz. slikar, ki se je mdr. učil tudi po risbah Leo¬ narda da Vinci. R. v Leuvenu kot kovačev sin, od 1491 dalje v Antvverpnu, tam u. S: npr. *olt. bratovščine sv. Ane (naroč. 1507, dkč. 1509, Bruxelles), *olt. Janeza Krst. in Janeza Ev. (1508/ 11, Antvverpen), * Posojevalec (menjavec) z ženo (les, d. 1514, Louvre) prej v diptih povezana Erazem Rotterdamski (pl [prej les], Barberini) in Petrus Aegidius (Longford Castle, Earl of Rad- nor) iz 1517, Moški portret (les, o. 1530, Stadel). L: Friedlander VII (1929); Cankar III/2 (1951); Panofsky Neth (1953); Hall Por (1963); Margaretta M. Salinger (EWA IX, 1964, s. v. — L!); R. Beroleit- Breustedt (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. L. von Baldass (1933), W. Cohen (1904), G. Mariier (1954), R. H. iVilenski (1960). Master of the Duke of Bcdford —> Bedfordov horarij (Br. Mus.) The Masters, z. cenenih monografij slikarjev (v vsakem zv. 17 barvnih repr.), ki jih od 8. okt. 1965 dalje tedensko izdaja zal. Knovvledge Publi- cations v Londonu. Med pisci besedil npr. A. Bhmt, L. D. Ettlinger, K. Garlick, E. Hoffmann, J. Lopez-Rey, R. Pallucchini, H. Read, K. Ro¬ berts, J. Rothenstein, R. K. Waterhouse, itd. Maša papeža Gregorija (it. La messa di San Gregorio, nem. Die Gregorsmesse), kršč. ik. m. XV.—XVI. st.: papežu Gregoriju Vel. naj bi se med mašo v c. Sta Croce in Gerusalemme v Rimu prikazal na olt. —> Kristus trpin, obdan z —>■ Arma Christi. Up: amienski slikar (o. 1440, Louvre), staroniz. slikar (slika, ki so jo imeli tako za ko¬ pijo po R. Campinu kot za orig. Rogierja van der Weyden, boljši primer do 1959 New York, Dr. Ernst Sch varz, replika Bruxelles), E. Quar- ton (1453, Villeneuve-les-Avignon), Bosch (na 1320 zun. strani triptiha s Poklonom treh kraljev, Prado), B. Notke (o. 1504, Liibeck, Marijina c., uničeno med 2. svet. vojno), Diirer ( lesor., d. 1511), Baldung, imen. Grien (CMA), itd. L: I. A. Endres, Die Darstellung der Gregorius- messe im Mittelalter (Ztschr. f. christliche K., 1917); MAS I (1935, p. 26 & op. 78 [p. 55] — L!); G. Sa- muellsson, Gregorii massa (Ktids, 1935); P. Ortmayr, Papst Gregor der GroBe und das Schmerzensmann- bild in S. Croce zu Rom (Kirschov zb., 1941); Reau III/2 (1958, p. 614—16 — L!); J. de Borchgrave d’Altena, La messe de Saint Gregoire (BMR, 1959); Alois Thomas (LCI II, 1970, stp 199—202 — L!). — Cf. H. Busch (1940), C. G. Heise (1941). *Maša v Bolseni (it. La Messa di Bolsena), Rafaelova freska v —> Stanza d'Eliodoro. Umet¬ nik je 1512 oživil čudežni dogodek, ki naj bi se bil zgodil 1263 med maševanjem nekega češ. duhovnika. Slednji je bil podvomil o resničnosti transsubstanciacije (tj. dogme o čudežnem spre- menjenju kruha in vina v Kristusovo telo in kri), tedaj pa je iz posv. hostije začela kapljati kri. Papež Urban IV. je nato 1264 ust. praznik »presv. Rešnjega Telesa« (Corpus Domini), s krvjo zaznamovani korporal pa je dobil svoje hranišče v slavni katedr. v —> Orvietu. Na freski je nasproti mašujočega češ. duhovnika videti papeža Julija II., pod njim pa znamenito skupino švic. gardistov. L: »CA« 4 (1966, kat. št. 95F, t. XL—XLIV). mašna knjiga, misal (nem. das Mefibuch). Cf. s. v. Missale Romanam. mašni plašč -> kazula Matare, Ewald (1887—1965), nem. kipar in graf. (lesor.), začel kot slikar (1907—14 se učil pri L. Corinthu), od 1918/20 dalje kipar, 1932— 33 in spet od 1945 dalje prof. na ak. v Dussel- dorfu. P: kipi živali (les), juž. vrata kolnske katedr. (bron, 1948—55) in vrata c. miru v Hi' rošimi. — Načrti za slikana okna in mozaike. L: H. Peters: Ewald Matarč: Das graphische Werk (2 knj., K 1957—1958); Giedion-V/elcker (1960 -- L!); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Anna Klapheck: Ewald Matare: Turen und Tore (Krefeld). — Cf. H. Th. Flemming (1955), E. Trier (1956 [1958]). Mateič -> Matejče Matej (lat. Matthaeus, angl. Matthevv, fr. Matt- hieu, it. Matteo, nem. Matthaus), kršč. svetnik (21. IX.), eden izmed apostolov (-> apostoli) in evangelistov (— oštirje evangelisti). Up: npr. L- Ghiberti (marm. soha, 1419/22, Orsanmichele v Florenci), Caravaggio (1602, prej Berlin, Kaiser- Friedrich-Mus., uničeno 1945; 1602, Rim, S. Luigi dei Francesi), N. Poussin (o. 1643, Dahlem). 1321 MATEJČE — Matisse, Henri 1322 itd., med prizori iz legende poleg Po klicanj a •sv. Mateja npr. Mučeništvo sv. Mateja (Cara¬ vaggio, S. Luigi dei Francesi). L: Rčau III/2 (1958, p. 927—31 — L!). — Cf. J. Braun (1943). MATEJČE (srb. Mateič ali Matejič), samo¬ stan (Makedonija, zah. od Kumanovega), c. Marijinega rojstva (crkva Rodenja Bogorodice), sez. za vlade cesarice Jelene in njenega sina Uroša 1355/60 na star. temeljih, iz istega časa tudi StS, poleg dečanskih (cf. s. v. Dečani) naj¬ obsežnejša ikonogr. celota, v lik. pogledu mnogo matij pomembne. Mdr. tudi —> Abgarjeva legenda. L: SSS (1966, p. 149—50, tabli 84 & 88 ). — Cf. V. R. Petkovič (1932). Matejček, Antonin (1889—1950), češ. um. zgo¬ dovinar. R. v Budimpešti, štud. na univ. na Dunaju pri M. Dvoraku, delal 1912—17 v tamk. Centr. komisiji; od 1917 dalje v Pragi, od 1926 docent in od 1930 ord. na Karlovi univ. h: ,Rukopisy doby romanske s miniaturami češke a v Čech ch' (Pam. archeol., 1914); Pasiondl abatyše Runhuty (Pra 1922); Dčjepis umčni, I—VI (ib. 1922 — 1936) ; ,Čechy a Avignon' (Češka včda, 1923); Velisla- vova bible a jeji misto ve vyvoji knižni ilustrace goticke (Pra 1926); .Malirstvi' (Z. Wirth [izd.]: Dčjepis v ytvarnčho umčni v Čcchach.I: StFcdovčk, Pra 1931); ■>Pheodorikovy malby v kapli sv. Križe na Karlštejnč' (Umčni, 1931); Ndrodni divadlo a jeho vjtvamlci (Pra 1934); ,Diirerova »Ružencova slavnost«' (Umčni, 934); (& J. Myslivec) .Češke Madony goticke byzant- s fych typd' (Pam. archeol., 1934/35); , Umčni doby Soticke' (Česloslovenskd vlastivčda, VIII, Pra 1935); 'Spranger&v epitaf pražskeho zlatnika Miillera' (Umčni, 1935 )\ .Zdmeckdgalerie v Opočnč' (ib., 1936); 'Bodli Čech na vzniku portretu ve 14. stoleti' (ib.); 'Petr Brandt' (ib.); Češka malha goticka: Deskovi Mulirstvi 1350—1450 (Pra 1938; nem. izd. Gotische Malerei in Bbhmen, 1939) ; Dčjiny umčni v obrysech (Pra 1946; n. izd. 1951); Mistr Trebohskj (ib. 1947); ta tišina) Czecli Gothic Painting 1350 — 1450 (Prague 1950; fr. izd. 1951); .Goticka plastika v cbrdmu sv. Vita v P raze' (Umčni, 1954). L: Ott (sup. 1 V/l, 1936); Jan V. Novdk & Arne No- ■' Prehlcdnč dčjiny literatury českč (4., rev., razš. 1 ,•> Olomouc 1936); Fr. Stelč (ZUZ nv VIII, 1970, uekr.). _ Cf y ( 1970 ). _ Zbornik : Cestami umčni; Sbornik prači k poetč šedes&tych narozenin A - Matčjčka (Pra 1949 — B!). Matejič -v Matejče Matejko, Jan (1838—1893), najpomembnejši P°U- slikar zg. slik, r. in u. (55) v Krakovu. L: Mieczyslaw Treter: Matejko (Lw6w-Wa 1939); J® 1 ) Matejko, I—II (Wa 1957); A. Ryszkiewicz (Rmdler IV, 1967, s. v. — L!). Mather, Frank Jewett (Jr,), (1868 — ?), amer. uni - zgodovinar. n ^ History of Italian Painting (NY 1923); (& Ch. • Morey & William James Henderson) The American Špirit in Art (NH: Yale UP 1927, »Pageant of Ame¬ rica« 12); The Isaac Master: A Reconstruction of the tVork of Gaddo Gaddi (Pri 1932); Modern Painting (NY 1934); .iVhett Was Titian Borni' (AB, 1938); IVestern European Painting of the Renaissance (N Y: Holt 1939; 2. izd. NY: Tudor 1948); ,The Problem of the Adoration of the Lamb' (GBA, 1946); ,A Claude Problem' (Puyveldejev zb., 1949). Mathieu, Georges (1921 —....), fr. abstr. sli¬ kar, od 1947 dalje v Parizu, mojster hitrih impro¬ vizacij (slike velikokrat imen. po srednjev. bitkah ipd.), samosvoj predstavnik t. i. kaligrafskega sloga ; zaradi svojih ekscentričnih nastopov bil imen. tudi »Dali informela«. L: Herbert Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965 — L!). Mathieu d’Arras -^-Matija iz Arrasa (infra) Mathilde, opatica (973—1011) nunskega sa¬ mostana. Cf. s. v. Essen. Mati božja Vladimirska -> Vladimirska madona Mati božja v pečinah (Leonardo da Vinci) -> Madona v votlini Mati božja župana Meyerja —► Madona z dru¬ žino župana Meyerja Matija (lat. Mathias, fr. & nem. Matthias. slov. tudi Bogdan), apostol, ki so ga izžrebali (cf. infra & s. v. dvanajst apostolov). Po legendi so ga najprej kamnali, nato pa s sekiro obglavili. Atributi; kamni, sekira, helebarda, meč, itd. Po njem imen. apokrifni Evangelij po Matiji. Up: npr. Janez Šubic (1882, Sv. Volbenk nad Logom pri Poljanah). L: Reau III/2 (1958, p. 925—26); LS I (1968); Keller (1968, p. 373). — Cf. J. Braun (1943, stp 526—28). Matija iz Arrasa, fr. Mathieu d'Arras (u. 1352), fr. arh. Ko je bil zaposlen v Avignonu, so ga poklicali na Češko, da je 1344 zač. (po takrat že zastarelem vzoru katedr. v —► Narbonnu) zidati stolnico sv. Vida na Hradčanih v Pragi. Up:—> portretna doprsja v praški katedrali. Matija izbran za apostola (lat. Mathias in sorte electus), kršč. ik. m. (Apd I, 15—26); namesto Iškarijota je bil izžreban Matija (»nasprotni kandidat« je bil Jožef Barsaba z vzdevkom Pra¬ vični). Up: —> Rabulov evangeliar (568, f. Ir). Matisse, Henri (1869—1954), fr. slikar (kipar in grafik), vodilna osebnost med -^fauvisti in eden izmed najpomembnejših fr. umetnikov L pol. XX. st., v. mojster dekorativnega, čutno vedrega slikarstva čistih barvnih ploskev, ki jih 1323 MATREI — Mauclair, Camille 1324 velikokrat dopolnjuje še arabeski podoben sestav krivulj. Najprej stud. pravo, nato pod ~>Bou- guereaujem na Academie Julian in naposled pri G. Moreauju. S: npr. Pogled na Notre-Dame pozno popoldne (1902, Buffalo), Luxe, calme et volupte (Pariz, zas. z.), Gospa s klobukom ( Ma- dame Matisse, 1905, Kobenhavn), Andr e Derain (1905, Tate), Joie de vivre (1905/06, Merion), Ciganka (La gitane, 1906, Saint-Tropez, Mus. de 1’Annociade), Avtp. (1906, Kobenhavn), Le Luxe I (1907, MAM), Le Luxe II (1907/08, Kobenhavn), Harmonija v rdečem (Rdeča soba, 1908/09, Eremitaža), Rdeči atelje (1911, MMA), Portret madame Matisse (1913, Eremitaža), Sli¬ kar in njegov mbdel (1917, MAM), Odaliska s tamburinom (d. [19J26, New York, William S. Paley), Dekorativna figura pred ornamentalnim ozadjem (1927, MAM), Rožnati ženski akt (d. [19]35, Baltimore, Mus. of Art), Glasba (1939, Buffalo), itd., 1949—51 poslikal cerkvico Saint- Paul v Venceu, nazadnje izrezoval in lepil barva¬ ste papirje. — G: lito., jedk., lesor. — llustr. mdr. Ronsarda (P 1948), Baudelaira (Les Fleurs du mal, P 1947), Mallarmeja (Lausanne 1932) in J. Joycea (Ulysses, NY 1935). L: Edouard-Joseph II (1931, s. v.); Diet peint mod (1954); SeuphorS (1961); Nello Ponente (EWA IX, 1964, s. v. — L!); *Jean Leymarie, Herbert Read & Wiiliam S. Liebermann: Henri Matisse: The Painting, The Sculpture (Berkeley 1966 — kat. del!); H. Read (Kindler IV, s. v. — L!); »CA« 49 (1971). — Cf .Barnes (1933), A. H. Ban (1951 — L!), A. Basler (1924), B. Dorival (1957 [I]), R. Escholier (1956), E. Faure (1923), F. Fels (1929), M. Georges-Michei (1957), C. Greenberg (1953), G. H. Hamilton (1967), Th. B. Hess (1970). S. Hunter (1956), J. Lassaigne (1959), J. Leymarie (1959), F. S. fVight (1966), itd. MATREI na vzh. Tirolskem (Avstrija). V podr. c. .sr. Nikolaja (sez. v XIII. st., razš. v zač. XIV. st. in gotizirani v XV. st.) znane StS-e iz 1265/70, ki v spodnjem koru kažejo zemeljski raj (mdr. Izvirni greh, Izgon iz raja in Delo prvih staršev), v zgornjem koru pa Nebeški Jeruzalem (mdr. tudi -oštirje elementi v podobi golih člo¬ veških postav in Jakobova lestev). L: EWA II (1960, stp 180 — L!); LCI I (1968, f stp 605/06). — Cf. O. Demus (1968, t. 237—40 & XC1X, p. 211—12 —L!). Matteo da Campione (u. 1396), it. kipar in stavbar, akt. mdr. v -> Monzi. Matthiae, Guglielmo, it. um. zgodovinar, po¬ znavalec srednjev. slikarstva v Rimu, uči na tamk. univ. B: Ferdinando Fuga e la sua opera romana (R 1951); ,Cosmati‘ (EWA III, 1960); Le chiese di Roma dal IV al X secolo (R 1962, »Roma cristiana« 1); Pit tura polit ica del medioevo Romano (R 1964); Pit tura Romana del Medioevo (2 knj., R 1965—1966); Mo- saici medioevali delle chiese di Roma (2 knj., R 1967); Pittura medioevale abruzzese (Mi 1969). Matusal, bibl. očak (->■ deset biblijskih očakov), sin Henoha in oče Lameha; po Bibliji (1 Mojz 5, 21 & 25—27) naj bi živel 969 let, zato izraz »me- tuzalemska starost«. Up: na slikanem oknu ka- tedr. v Canterburyju (XII. st.). L: Reau II/l (1956, p. 103). Matz, Friedrich (Ludvvig), (1890—_), nem. arheolog. R. v Lubecku, prof. na univ. v Mun- stru in Marburgu. B: Die Naturpersonifikationen in der griechischen Kunst (Gtg 1913, dis.); Die friihkretischen Siegel: Eine Untersuchung iiber das VVerden des minoischen Stiles (BI 1928); ,Der Begriff des Klassischen in der antiken Kunst ‘ (ZAKw, XXIII, 1929); Geschichte der griechi¬ schen Kunst, I: Die geometrische und friiharchaische Form (FrM 1949); Kreta, Mykene, Troja: Die minoi- sche und die homerische \Velt (Stu 1956; 5. izd. 1965); Gottererscheinung und Kultbild im minoischen Kreis (1958); Kreta und friihes Griecltenland: Prolegomena zur griechischen Kunst geschichte (Ba-Ba 1962 [2. izd. 1964], »K. der Welt«), Mau, August (1840—1909), nem. klas. arheo¬ log. Bil je gimn. prof. v Gliickstadtu, pozn. iz¬ kopaval v Pompejih (uvedel znano, v mnogočem netočno delitev pompejanskega slikarstva v 4 stile); sodel. Nem. arheol. inst. v Rimu. B: Geschichte der decorativen Wandmalerei in Pom¬ peji (BI 1882); Fiihrer durch Pompeji (2. izd., Lpz 1896; 5. izd. [VValther Barthel] ib. 1910); Pompeji in Leben und Kunst (ib. 1900; angl. izd. Pompeii: I ls life and art, NY-L 1904). Mauclair, Camille, s pr. im. Camille Faust (1872—1945), fr. (ž.) književnik in pisec o umetn. (lik. kritik Mercure de France), izšel iz simbo¬ lizma (prijatelj in častilec Mallarmeja), neuravno¬ vešen značaj, nedosleden tudi v kritiki. R. in u. v Parizu. B: L'Art en silence (P 1901); L' Impressionnisme- son histoire, son esthetique, ses maitres (P 1904; angl- prev.: The French Impressionists, L 1903); Fragonard (P 1904, »Les Grands artistes«); De IVatteau d fVhist- ler (P 1905); August e Rodin (P s. a. [1905]); Jea»‘ Baptiste Greuze (P 1906); Auguste Rodin (P 191®» prej angl. prev.: L 1909); Albert Besnard (P 1918). L'Art independant franpais sous la Troisieme Rčp 11 " blique (P 1919); Antoine Watteau (P 1920); Les Etats de la peinture franpaise de 1850 d 1920 (P 1921); j- eS Maitres de T impressionnisme: leur histoire, l Papianus mučen v III. st. pod Dioklecijanom. Up; v oklepu, cf. s. v. Papianus. L: Rčau m/2 (1958, p. 931). mavrica (angl. the rainbovv, fr. Parc-en-ciel, nem. der Regenbogen ), po Bibliji (1 Mojz 9, 13— 17) znamenje sprave in zaveze med bogom in njegovim ljudstvom, po -> Apokalipsi (Raz 4, 3) v Dp Poslednje sodbe (Kristus sedi na njej). Mribut personifikacije elementa Zrak (—► Stu- diolo di Francesco /). Med drugimi Up npr. Rafael (Madonna di Foligno, Pin. Vat.), C. D_ Friedrich (1809, Essen), A. L. Richert (d. 1859, Dresden). L: Ferguson (1954); Reau II/l (1956, p. 111—12). ■ Cf. W. Molsdorf (1920). Mavricij (lat. Mauritius Agaunensis, angl. & fr. Maurice, it. Maurizio, nem. Mauritius in Moritz, šp. Mauricio), po —► Zlati legendi poveljnik te¬ banske legije, ki naj bi jo o. 285/302 najprej dvakrat zdecimirali, nazadnje pa pobili do zad¬ njega moža; kršč. svetnik, mučenec (22. IX.), slov. tudi jv. Maver. Up: zvečine kot črnec, npr. kip v katedr. v Magdeburgu (XIII. st.), Griinevvald (Sv. Erazem in Mavricij, lipovina, Alte Pin.), El Greco (1580—82, Escorial). L: Reau III/2 (1958, p. 935—39 — L!); EWA XII (1966, stp 665); Keller (1968, p. 374); »CA« 35 (1969, kat. št. 44). — Cf. J. Braun (1943, stp 528—31). Mavrodinov, Nikola (1904—1958), bolg. um. zgodovinar in arheolog, direktor Arheol. muz. v Sofiji in od 1949 dalje prof. za um. zgod. in zgod. bolg. umetn. na tamk. umzg. inst. B: Ednokorabnata i kristovidnata cirkva po blgar- skite zemi do kraja na XIV vek (Sofija 1931); ,Le tresor protobulgare de Nagyszentmiklos' (Archaeolo- gia Hungarica, XXIX, Bu 1943); Staroblgarskata živopis (Sofija 1946); Bizantinskata arhitektura (ib. 1955); Staroblgarskoto izkustvo (ib. 1959). Mayer, August L(iebmann), (1885—1944), nem. (ž.) um. zgodovinar, pionir med raziskovalci šp. umetn. in med svet. vojnama njen najboljši poznavalec; gl. konservator Bayerische Staats- gemaldesmlng. in z O. Falkejem ur. rev. Panthe- on ; ob zavladanju nacizma emigriral v Francijo. B: ,Der Racionero Alonso Cano und die Kunst von Granada ‘ (JkPK [Beiheft], 1909 & 1910); Toledo (Lpz 1910, »BK« 51); ,Luis de Vargas ‘ (MfKw, 1910); Die Sevillaner Malerschule: Beitrage zu ihrer Geschichte (Lpz 1911); ,Juan de Ruelas ‘ (MfKvv, 1911); El Greco: Eine Einfuhrung in das Leben und (Virken des Domenico Theotocopuli, genannt El Greco (Mn 1911; 3. izd. 1916); ,Die Gemaldesammlung des Bowes-Museums zu Barnard Castle' (ZfbK, 1912); ,Der Meister des »Borro«-Bildes ‘ (MfKw, 1912); Geschichte der spa- nischen Malerei (Lpz 1913; 2. izd. 1922; 3. izd. 1928); Kleine Velazquez-Studien (Mn 1913); Murillo: Des Meisters Gemalde in 287 Abbildungen (Stu-Bl 1913, »KK« 22; 2. izd. Stu 1923); Segovia, Avila und El Eskorial (Lpz 1913, »BK« 61); ,Nuno Gonfalves ‘ (MfKw, 1913); ,Greco und Bassano: Ein Beitrag zu ihren kiinstlerischen Beziehungen' (ib., 1914); Hand- zeichnungen spanischer Meister (2 knj., NY-Lpz 1915; n. izd. Dibujos originales de maestros espafloles, 2 knj., NY 1928); Expressionistische Miniaturen des deutschen Mittelalters (Mn 1918); Alt-Spanien (Mn 1921; angl. izd. NY 1921); Gotische Portalskulpturen in Spanien (Lpz 1922); Meisterwerke der Gemalde¬ sammlung des Prado in Madrid (Mn 1922, »Meister- werke der bedeutendsten Galerien Europas« 11); Mittelalterliche Plastik in Spanien (Lpz 1922); Der spanische Nationalstil des Mittelalters (ib. 1922); Francisco de Goya (Mn 1923; angl. izd. L-Trt 1924); Jusepe de Ribera (Lo Spagnoletto ) (Lpz 1923, »Kstge- schichtliche Mngr.« 10); Anthonis van Dyck (Mn 1923); Mittelalterliche Plastik in Italien (Mn 1923); Spanische Barockplastik (Mn 1923); Diego Ve!azquez (BI 1924); ,Das romanische Kapiteli in Spanien: Ein 1327 Mayer, Leo Ary — Meder, Joseph 1328 systematischer Versuch' (Wolfflinov zb., 1924); Do¬ minko Theotocopuli El Greco: Krilisches und illu- siriertes Verzeichnis des Gesamtwerkes (Mn 1926); Gotik in Spanien (Lpz 1928); Historia de la pint ur a espahola (M 1928 [cf. 1913]; 2. šp. izd. M 1942); ,Die Gemalde der Sammlung Contesse de la Beraudiere' (Panth, 1928); ,Zur Bildniskunst des Bartolomeo Venelo' (ib.); El estilo gotico en Espana (M itd. 1929); ,Bernhard Strigel als Portratmaler' (Panth, 1929); ,Francesco Bonsignori als Bildnismaler' (ib.); ,Die Sammlung del Monte in Briissel' (ib.); La pintura ale- mana (Bar 1930); ,Zu den Bildnissen des Gentile Bellini'’ (Panth, 1930); ,Die Sammlung Lehman' (ib.); ,Die Ausstellung der Sammlung »SchloJS Rohoncz « in der Neuen Pinakothck' (ib.); ,Die Sammlung Jules Bache in New York' (ib.); El estilo romanico en Espana' (M itd. 1931); El Greco (BI 1931); ,Diirers Aller- heiligenbild' (Panth, 1931); ,Zu Giorgione-Tizian- Frage' (ib., 1932); ,Barthel Beham als Bildnismaler' (ib., 1933); ,Lukas Cranach d. A.' (ib.); ,Notes on Some Self-Portraits of Goya ‘ (BM, 1934); Velazguez: A Catalogue Raisonne of the P id ure s and Dravrings (L 1936); Velazquez (P 1940); ,New documents and attri- butions: From the Strasbourg Museum to the Palazzo Ducate' (GBA, 1945 [rkp. iz 1939]). L: VVininger 7 (1936); UJE 7 (1942). Mayer, Leo Ary (1895—pred 1961), izrael. arheolog, poznavalec islamske umetn., prof. za arheologijo na Hebr. univ. v Jeruzalemu in njen rektor 1943—45. B: Saracenic Heraldry (Ox 1932); /slamic archi- teds and their works (G 1956); VArt juif en terre d'Islam (G 1959); ,Jewish Art in the Moslem Wor!d' (RJA, 1961). Mayor, Adpheus) Hyatt (1901—....), amer. um. zgodovinar in muzealec, kustos graf. z. v MM v New Yorku. B: The Bibiena Family (NY 1945); GiovanniBattista Piranesi (NY 1952); (& sodel.) Tempi e aspetti delta scenografk (T 1954); Prints (NY 1964, »The Metro¬ politan Mus. of Art: Guide to the Collections«); , Piranesi' (EWA XI, 1966). L: WWAA (1959). Mazerollcs, Philippe de (o. 1420?—1479), fr,- niz. slikar in miniaturist, delal v Parizu in Brug- geju. S: z imenom Retable du Parlement de Pariš znani krilni olt. (1453/55, Louvre). L: Diringer Book (1958); Chatelet-Thuillier (1963); Antoine de Scryver, Philippe de Mazarolles (Art de France, IV, 1964). — Cf. A. Chatelet (ib.). maziljenje, sveto —>poslednje olje Maziljenje kamna (angl. Jacob anoints the Sto¬ ne of Bethel, fr. VOnction de la pierre ), bibl. ik. m. Cf. s. v. Jakob postavi kamen v Betelu in ... maziljenje nog —> Jezus v hiši Simona farizeja med (lat. orichalcum, angl. the brass, fr. !e laiton , hrv. mjed , it. Poltone, nem. das Messing), zlitina bakra in cinka. Med pomembnejšimi umetnoobitnimi izdelki (cf. s. v. dinanderija) so svečniki, kelihi, ipd. L: A. C. Bouquet: European Brasses (L 1967). medalja (angl. the medal, fr. la medaille, it. la medaglia, nem. die Medaille, tudi die Denkmiinze ali die Schaumiinze), reliefno okrašena okrogla kovinska ploščica (iz zlata, srebra, brona, svinca, itn.), zvečine spominskega značaja, ki ob vsej podobnosti z novcem ne služi kot plačilno sred¬ stvo. Razločujemo prednjo stran medalje ( avers ) in hrbtno stran (rever s). Razvoj evr. medalje se začenja v »jeseni srednjega veka« z medaljama, ki sta se ohranili iz z. Jeana de France, vojvode berryjskega, sicer pa so bili med pomembnimi medaljerji it. renesanse po pionirju —>■ Pisanellu zlasti Matteo de’ Pasti in Saverio Savelli v XV. st. pa Benv. Cellini, Leone Leoni in Ant. Abondio v XVI. st. Med Hrvati je bil pomemben medaljer Ivo Kerdič (1881—1953), izmed Slovencev zlasti Franc Andrej -» Šega, v novejšem času pa so bili akt. na tem področju Anton Sever (1886— 1965), Vladimir Stoviček (1896) in Stane Dre¬ melj (1906). — V nasprotju z medaljo je plaketa pravokotne oblike. L: Leonard Forrer: Biographical Dictionary of Medallists (8 knj., L 1904—1930); Franco Panvini Rosati, Coins and Medals: Medals (EWA III, 1960 —- L!); Vinko Zlamalik (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. J. Babelon (1927; 1942), G. Habich (1916; * 1929— 1934), G. H. Hill (»1930), Luc Menaše (ZUZ, 1952, p. 55 [op. 7] — L!), etc. Medeja pomladi Aisona, Jazonovega očeta, mit- ik. m. (Ovid, Met. VII, 164—294): goli Aison zleknjen poleg kotla, v katerem Medeja vari zelišča. Up: npr. Girolamo Macchietti (-*-Stu- diolo di Francesco /). L: Pigler II (1956, p. 160—61); Ranke-Graves II (1963, p. 243). Medeja prevara Pelijeve hčere, ant. ik. m- (Ovid, Met. VII, 298—350): v. čarovnica je razkosala starega ovna in ga nato pomladila ter tako piegovorila Pelijeve hčere, da so razkosale tudi svojega očeta (—> Pelieas), tokrat pa seve Medeja ni storila nič. L: Grimal (1951, p. 279); Hunger (1953, p. 213 & 214); Pigler I (1956, p. 161). Meder, Joseph (1857—1934), avstr. um. zgo¬ dovinar, poznavalec risbe (avtor temeljnega dela o njej) in grafike, direktor graf. z. Albertina na Dunaju. B: (& J. Schoenbrunner) Handzeichnungen alte r Meister aus der Albertina und andern Sammlungen (12 knj., W 1896—1908); Geschichte der Lithographk in Osterreich (1904); Das Biichlein vom Silberstijt- Ein Tradatlein jur Moler... (W 1909); * Die Dan 1329 1330 Medici, Alessandro de’ — Medici, Giovanni (d’Averardo) de’ zeichnung: ihre Techrtik und Entmcklung (W 1919; 2., izb. izd. W 1923); Handzeichnungen aus der Albertina und aus Privatbesitz (W 1922; »Handzchgn. aus der Albertina...: NF« 1); Handzeichnungen franzosischer Meister des XVI. — XVIII. Jahrhunderts (W 1922); Handzeichnungen deutscher Meister des XV. und XVI. Jairhunderts (W 1922); Handzeichnungen italienischer Meister des XV. — XVIII. Jahrhunderts (W 1923); Handzeichnungen vldmischer und hollandischer Mei¬ ster des XV. — XVII. Jahrhunderts (W 1923); Duerers Gruene Passion in der Albertina: Zum er sten Male vollstandig und mit kritischen Text herausgegeben (Mn 1923); Diirer-Katalog: Ein Handbuch iiber Al¬ brecht Diirers Stiche, Radierungen, Holzschnitte, der en Zustande, Ausgaben und IVasserzeichen (W 1932); Franfois Boucher: 53 Blatt Lichtdrucke nach Kupferstichen und Originalen aus der » Albertina « (W s. a.). Medici, Alessandro de’ (1510—1537 umor.), 1. florent. vojvoda (1531—37), nezakonski sin Lorenza, vojvode urbinskega (u. 1519), in mavr¬ ske sužnje, pravnuk Lorenza Veličastnega, pol¬ brat fr. kraljice Katarine Medičejske (1519 — 1589); umoril ga je sorodnik Lorenzino de’ Me¬ dici (1514—1547 umor.), vnuk Lorenza di Pier- francesco (u. 1503) iz ml. linije Medičejcev. Up: 11- Bandinelli (celopost. kip, Florenca, Pal. Vec¬ chio, Salone dei Cinquecento). Medici, Cosimo de’, imen. Cosimo il Vecchio (star.) in Pater Patriae (Oče domovine), (1389— 1464), florent. bankir in um. mecen, po svojem očetu Giovanniju, imen. Bicci (u. 1428), pravi utemeljitelj moči —>Medičejcev v Florenci, hkrati začetnik njihove star. linije (njegov sin Piero, lr nen. il Gottoso, njegov vnuk Lorenzo Veličastni, ujegovi pravnuki Piero, imen. il Fatuo. papež —v Leon X. in Giuliano, vojvoda nemourski). Up: Benozzo Gozzoli ( *Pohod treh kraljev, freska, ’ 45 9—63, Florenca, Pal. Medici), postumno Bot- tioelli (* Poklon treh kraljev, o. 1475, Uffizi) in p ontormo (Uffizi). Medici, Cosimo I de’ (1519—1574), 2. florent. v ojvoda (od 1537 dalje) in 1. veliki vojvoda to¬ skanski (1569—74), sin Giovannija, imen. Gio- v anni delte Bande Nere (u. 1526), iz ml. linije Medičejcev, od 1539 dalje oženjen z -+Eleo- nor ° Toledsko, hčerjo neapeljskega podkralja. Urn. mecen, naročil ~>Vasariju sezidati Pal. de 8li Uffizi, po zgledu z. Paola —► Giovia (ki jo Je dal kopirati) ust. gal. portretov slavnih mož. Bandinelli (celopost. kip, Pal. Vecchio), ronzino (Uffizi), Cellini (bron. doprsje, Bar- 8 e 'Io), Giambologna (konjeniški spom., 1594,., lorenza, piazza della Signoria), Francavilla (1596, Piša, spom. na piazza dei Cavalieri), R. Ghirlandajo. L: cf. J. Alazard (1924). Medici, Cosimo II de’ (1590—1621), 4. v. voj¬ voda toskanski (1609—21), sin in naslednik Ferdinanda I (u. 1609). Up: P. Tacca (bron. soha, Florenca, Cappelle Medicee, Cappella dei Principi). Medici, Cosimo III de’ (1642—1723), 6. v. vojvoda toskanski (1670—1723), sin in naslednik Ferdinanda II (u. 1670), oče Giangastoneja. Up: Sustermans ( Cosimo III bambino, Pitti; Cosimo III, ib.). Medici, Ferdinando I de’ (1549—1609), 3. v. vojvoda toskanski (1670—1723), sin in naslednik I (u. 1547) in brat Francesca I (u. 1587), ob čigar smrti se je odrekel kardinalstvu, da ga je lahko nasledil. Up: S. Pulzone (Kord. Ferdinando de ’ Medici, Pitti), Francavilla (spom., 1595, Arezzo, Piazza del Duomo; spom., Piša, piazza Carrara), G. Bandini (spom., zač. 1595, d. 1599, post. 1607, Livorno, piazza della Darsena), Giam¬ bologna (konjeniški spom., 1608 [dkč. P. Tacca], Florenca, piazza della SSa Annunziata), P. Tacca (bron. kip na nagrobniku, Florenca, Cappelle Medicee, Cappella dei Principi). Medici, Ferdinando II de’ (1610—1670), 5. v. vojvoda toskanski (1621—70), sin in naslednik Cosima II, oženjen z Vittorio della Rovere; za njegove vlade 1642 zač. Gali. Palatina (-> Flo¬ renca ). Medici, Franccsco I de’ (1541—1587), 2. v. vojvoda toskanski (1574—87), sin in naslednik Cosima I, v 1. zakonu od 1565 dalje poročen s hčerjo ces. Ferdinanda I., oče fr. kraljice Ma¬ rije Medičejske (1573—1642) in ded fr. kralja Ludovika XIII.; 2. žena Bianca Cappello. Up: G. Caccini (soha, post. o. 1594, Florenca, Pal. Vecchio, Salone dei Cinquecento). Medici, Gian Giacomo de’ (1495 ali 1497— 1556), it. kondotiere, conte di Lecco in marchese di Mari gnano, brat papeža -> Pija IV. in stric ->Karla Boromejskega. Up: bron. soha na na- grob. v milanski katedr. (L. Leoni dkč. 1563). Medici, Giangastone de’ (1671—1737), 7. (zad¬ nji medičejski) v. vojvoda toskanski (1723—37), s katerim je izumrla tudi mlajša linija -*■ Me¬ dičejcev. Medici, Giovanni (d’Averardo) de’, imen. Bicci (1360—1429), prvi utemeljitelj finančne moči-> Medičejcev v Florenci, oče Cosima star. (1389— 1464) in Lorenza (1394—1440), začetnikov sta¬ rejše in mlajše medičejske linije. Um. mecen, po njegovem naročilu Brunelleschi na novo sez. c. S. Lorenzo v -> Florenci, tam tudi poko- 1331 Medici, Giovanni de’ — Medici, Piero de’ 1332 pan ( Sagrestia Vecchia) v sarkofagu, ki je delo Andree Cavalcantija (1434). Medici, Giovanni de’ (1421—1463), ml. sin Cosima star. (u. 1464) in stric Lorenza Veličast¬ nega. Up: Mino da Fiesole (marm. doprsje, verj. o. 1455/60, Bargello), postumno Botticelli (^Po¬ klon treh kraljev, o. 1475, Uffizi). Medici, Giovanni de’ (1475—1521), 2. sin Lo¬ renza Veličastnega, znan kot papež Leon X. Medici, Giovanni de’, imen. Giovanni delle Bande Nere (1498 — 1526), florent. kondotiere, sin Giovannija (1467—1498), nečak Lorenza di Pierfrancesco (u. 1503) in vnuk Pierfrancesca iz ml. linije Medičejcev, oče Cosima I. Up: B. Bandinelli (spom., 1540, Florenca, piazza S. Lorenzo; celopost. kip, ib., Pal. Vecchio), G. Vasari (ib.). Medici, Giuliano de’ (1453—1478 umorjen), sin Piera (imen. il Gottoso, u. 1469), mlajši brat Lorenza Veličastnega, oče (postumno rojenega) Giulia, pozn. papeža —> Klemena VII.; umorjen v zaroti —> Pazzijev. Up: Botticelli (*Poklon kra¬ ljev, o. 1475, Uffizi; o. 1478, 4 inačice). Medici, Giuliano de’, vojvoda nemourski (1479 do 1516), 3. [najmlajši] sin Lorenza Veličastnega, oče kard. Ippolita, stric Lorenza, vojvode urbin- skega (u. 1519). Up: Dom. Ghirlandajo ^Po¬ trditev frančiškanskih redovnih pravil, freska, 1483/86, Florenca, Sta Tonita), postumno Mi¬ chelangelo (neportretni vir activus, —> Medičejska kapela). Medici, Giulio de’ (1478—1534), postumni ne¬ zakonski sin v zaroti Pazzijev umorjenega Giu- liana (u. 1478), znan kot papežKlemen VII. Medici, Ippolito de’ (1511?—1535), kardinal, nezakonski sin Giuliana, vojvode nemourskega (u. 1516) in vnuk Lorenza Veličastnega. Up: Tizian (o. 1530/33, Pitti). Medici, Leopoldo de’ (1617—1675), kardinal, sin velikega vojvode toskanskega Cosima II, utemeljitelj Collezione degli Autoritratti v Uffi- zijih. Up: G. B. Foggini (celopost. kip, Uffizi), G. B. Gaulli (Pitti). Medici, Lorenzo de’ (1394—1440), mlajši sin Giovannija d’Averatdo (u. 1429) in brat Cosima star. (1389—-1464), začetnik ml. medičejske linije. Medici, Lorenzo de’, imen. il Magnifico (Veli¬ častni), (1449—1492), florent. bankir, državnik, pesnik in um. mecen, prijatelj humanistov (-> florentinski neoplatonizem), za čigar delovanja je Florenca dosegla svoj kult. vrh in postala »Atene novega časa«. Sin Piera, imen. il Gottoso (u. 1469), in vnuk Cosima star. (u. 1464), oženjen s Clarisso Orsini, oče Piera, imen. il Fatuo, pozn. papeža -> Leona X. in Giuliana, vojvode nemour¬ skega (u. 1516), ded Lorenza, vojvode urbinskega (u. 1519). Up: Benozzo Gozzoli (idealizirani mladostni portret v freski *Pohod treh kraljev, 1459/63), Botticelli (* Poklon treh kraljev, o. 1475, Uffizi), Ghirlandajo (* Potrditev frančiškan¬ skih redovnih pravil, 1483/86, Florenca, Sta Trf- nita), postumno Vasari (Uffizi). L: Ralph Boeder, Laurent de Medicis (J. H. Plumb: Splendeurs de la Renaissance, P 1964). — Cf. A. Chastel (1945; 1959 [1960]), A. von Reumont (1874 [1883]). Medici, Lorenzo de’, vojvoda urbinski (1492—■ 1519), sin Piera, imen. il Fatuo (u. 1503), vnuk Lorenza Veličastnega, oče Alessandra (1510— 1537), 1. florent. vojvode, in fr. kraljice Ka¬ tarine Medičejske (1519—1589), prek nje ded fr. kraljev Franca II. in Henrika III. Up: po* stumno Michelangelo (neportretni melanholični vir contemplativus, »il Pensieroso«, Medičejska kapela). Medici, Lorenzo di Pierfrancesco de’ (1463— 1503), florent. um. mecen, mdr. Botticelliaj (ki je za njegovo Vil la di Castello naslikal Pomlad [La Primavera ] in Venerino rojstvo) in mladega Michelangela, vnuk Lorenza di Giovanni (1394 do 1440), začetnika ml. medičejske linije. Filo¬ zofski mentor mu je bil Marsilio -» Ficino, ki mu je napisal znano pismo Prospera in fato for- tuna, vera in virtute felicitas. L: Panofsky Ren (1960). — Cf. E. H. Gombrich (1945), M. fVackernagel (1938), E. Wind( 1958, p. 100 — L!). Medici, Pierfrancesco de’ (1431—1477), sin Lorenza (1394—1440), ml. brata Cosima star. in utemeljitelja ml. linije Medičejcev. Up: Filippi no Lippi ( Poklon kraljev, d. 1496 [po Vasariju kot stari kralj, »astrolog«], Uffizi). Medici, Piero de’, imen. il Gottoso (Protinasti). (1416—1469), star. sin Cosima star. (u. 1464) in oče Lorenza Veličastnega. Up: Benozzo Gozzoli {f Pohod treh kraljev, freska, 1459—63), Mino da Fiesole (marm. doprsje, o. 1462/63, Bargello). postumno Botticelli (*Poklon treh kraljev, °- 1475, Uffizi). Medici, Piero de’, imen. il Fatuo (Neumni). (1472— 1503 nesr.), najstar. sin Lorenza Veli¬ častnega, oče Lorenza, vojvode urbinskega (u- 1519), in ded Alessandra, 1. florent. vojvod e (umorjenega 1537). Novembra 1494, dve leti po 1333 Medičejci — Meduza 1334 očetovi smrti, so ga ob nastopu —► Savonarole Florentinci pregnali. Medičejci (orig. Medici, slov. zdravniki, zato njihova patrona ->Kuzma in Damijan), florent. bankirska in od XVI. st. dalje vojvodska družina, zaradi mnogih mecenov in zbirateljev, ki so bili med njenimi člani, pomembna za florent. in sploh it. um. razvoj, od XV. do XVII. st. Po sinovih prvega utemeljitelja njene moči, Giovan- nija, imen. Bicci (u. 1428), jo delimo v starejšo linijo (Cosimo il Vecchio, Piero il Gottoso, Lo- renzo il Magnifico, Piero il Fatuo ), ki ji pripadajo tudi papeža Leon X. in Klemen VII. in 1. florent. vojvoda Alessandro, in mlajšo linijo (Lorenzo di Giovanni, Pierfrancesco di Lorenzo, Lorenzo di Pierfrancesco), katere potomci so tudi pozn. v. vojvode toskanski (Cosimo I, Francesco I, Ferdi- nando I, Cosimo II, Ferdinando II, Cosimo III in Giangastone, po čigar smrti (1737) so Toskano dobili v posest Habsburžani. — Kot naročnike Pomembnih um. del poznamo tudi nekatere za¬ stopnike medičejske banke na Nizozemskem (npr. Arnolfini, Baroncelli, Portinari). *Medičejska kapela (Firenze, piazza Madonna degli Aldobrandini [Cappelle Medicee, Sacre- stia Nuova]), slavna Michelangelova stvaritev (1520—34), edinstvena celota arhitekture in pla¬ stike. Po prvem načrtu naj bi bil v sredini skupen grob vseh 4 Medičejcev (oba Lorenza in oba Giuliana), potem se je umetnik odločil za dvojni nagrobnik Lorenza Veličastnega in njegovega brata Giuliana ob vhodni steni, ki naj bi ga dopolnjevala z medičejskima patronoma obdana Madona, pa ločena nagrobnika Giuliana ml. ln Lorenza ml. Ostvarjena sta bila samo zadnja dva, vendar brez prvotno zamišljenih personifi¬ kacij, štirih rek podzemlja ob njunem vznožju, [n fresk v lunetah nad njima (s katerimi bi bil še bolj očiten neoplatonski koncept postopnega dviganja od najnižjih območij v gmoto uklenje- ne ga il mondo sotterraneo navzgor k najvišjim sferam); od dvojnega nagrobnika pa je Michel- an 8elo sam izgotovil kip *Marije z otrokom (Madonna Medici), medtem ko sta sohi medičej- skih patronov ob njej izklesala po njegovih osnutkih pomočnika: levo je Kozma (Giovann- angelo da Montorsoli), desno pa Damijan (Raf¬ faello da Montelupo). Steno levo od vhoda krasi *nagrobnik Lorenza de' Medici, vojvode urbin- skega, z vedno zasenčenim obrazom: »il Pense- roso«, vir contemplativus, tip saturnovskega (o budnega) človeka, ki ga zaznamujejo skopost (komolec na šatulji z dragotinami) in vrh sarko¬ faga personifikaciji Mrak (il Crepuscolo) in ■Zora (l' A uro ra) \ desno od vhoda pa je * nagrobni' Giuliana de' Medici, vojvode nemourskega: »l'Al- legro«, vir activus, tip jupitrovskega (= jovialne- ga, priljudnega) človeka, ki ga zaznamujejo da- režljivost pa vrh sarkofaga personifikaciji -> Noč (la Notte) in Dan (il Giorno), ki po Michelange¬ lovih lastnih besedah govorita: »S svojim hitrim potekanjem sva vojvodo Giuliana privedla v smrt« (»Noi abbiamo col nostro veloce corso con- dotto alla morte il duca Giuliano«). Vsekakor personifikacije tu niso porabljene v tradicionalni zvezi s —> štirimi temperamenti, ampak brez zgle¬ dov v star. ikonografiji na različne načine izra¬ žajo silno in neozdravljivo trpljenje (»convey the impression of interne and incurable pain« [Pa- nofsky Stud]). Podobno notr. napetost izraža tudi arhitektura: nadrobno razčlenjene stene iz trdega belega marmorja (iz katerega so tudi kipi) so velikopotezno ujete v mogočno mrežo okvi¬ rov, zidcev in korintskih pilastrov iz črne, meh¬ kejše pietra serena. L: Cankar III/l (1936); *Panofsky Stud (1939 [1962 — L!]); H.-W. Frey, Zur Entstehungsgeschichte des Statuenschmuckes der Medici-Kapelle in Florenz (ZfKg, 1951); Panofsky Tomb (1964); Irving Lavin (AB, 1965, p. 379 ss). — Cf. K. Borinski (1908), F. Hartt (1951), E. Panofsky (The Mouse 1964), J. Pope-Hennessy (1963), A. E. Popp (1922), H. Thode a, 1908), Ch. de Tolnay (*1948 — L!), J. Wilde (1955). *»Medičejska Madona«, podoba (les, 53 X 38 cm, Stadel), ki kaže Marijo z otrokom med sv. Petrom in Janezom Krst. pa Kozmo in Damja¬ nom. Zaradi zadnjih dveh, ki sta bila patrona Medičejcev, in florent. grba sredi spodaj, domne¬ vamo, da jo je Rogier van der Weyden naslikal po medičejskem naročilu 1. 1450, ko se je mudil v Italiji. medičejski grb je sprva kazal samo 5 rdečih krogel, po uspehih, ki jih je bil dosegel Cosimo star., pa je fr. kralj Ludovik XI. njegovemu sinu Pieru Piotinastemu dovolil, da uporablja tudi staro fr. kraljevsko znamenje, »fleur de lis« (lili- jin cvet). Meditationes Vitae Christi -> nepravi Bonaven¬ tura (Johannes de Caulibus) Medoro in Angelica -»Angelica in Medoro Meduza, mit. žensko bitje s kačami namesto las, ena izmed 3-+gorgdn. Ko ji je Perzej od¬ sekal glavo, je iz njenega trupa skočil Pegaz. Up (cf. s. v. Perzej): npr. Caravaggio (o, pl na -lesenem ščitu, 1596/98?, Uffizi), F. Khnopff (gvaš & pastel, 1890, zas. z.), Stuck in drugi findesie- clovski umetniki. L: Pigler II (1956, p. 162—63). — Cf. H. Hof- stdtter (Symbolismus 1965). 1335 medved — Meiss, Millard 1336 medved (lat. ursus, angl. the bear, fr. Vours , it. Vorso, nem. der Bar ), v srednjev. kršč. umetn. ponazarja hudiča in njegovo moč (po sv. Avgu¬ štinu ursus diabolus ), kot sladkosnedec (prim. izvor besede!) je podoba čutne poželjivosti (li¬ bido ; luxuria), sicer pa se mdr. pojavlja v zgodbi preroka -> Elizeja in raznih svetniških legendah (-> Korbinijan, tudi Lambert). Tako kot ranjen -> labod je bil tudi medved emblem Jeana de France, vojvode berryjskega. — Cf. s. v. David ubije leva in medveda. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 110—11 & 130) & III/3 (1959, p. 1520). Medved, Ivo (1902—_), slov. arhitekt, r. v Novem mestu, štud. na Dunaju. A: nekd. »Sla¬ vijo« (1935, Lj, Titova 17). L: ŠijanecS (1961). Medved, Matej (1796—1865), slov. stavbenik, znan predvsem po kupoli lj. stolnice, ki jo je sez. 1841. R. in u. (68) v Cerkljah pri Kranju. L: V. Steska (SBL, 5. zv., 1933, s. v. — L!); F. Steli (ELU 3, 1964, s. v.); Cevc SU (1966). Meer, Frederik van der, hol. kršč. arheolog, prof. na univ. v Nijmegenu. B: Maiestas Domini: Theophanies de l'Apocalypse dans l'art chretien (C. d. V. 1938, »Studi di antichita cristiana« 13); Christus’ oudste gevvaad (Utr 1949); (& Christine Mohrmann) Bilderatlas der friihchristli- chen Welt (Gtl 1959; orig. izd. Atlas van de oudchriste- lijke wereld, A; tudi angl. izd.). megaliti, »veliki kamni« (iz grš. megas, velik, in litos, kamen), termin, s katerim zaznamujemo prazg. grobove in svetišča (e. g. Stonehenge v Angliji) ter govorimo o t. i. megalitski kulturi ml. kamene dobe. Megalopsihia (grš.) -> Velikodušnost megaron, s preddverjem opremljena stara grš. hiša (pravokotnega tlorisa) z enim samim pro¬ storom, sredi katerega je bilo ognjišče. Iz me- garona izvajamo nastanek -> grškega templja. megila (hebr.), »zvitek«, mn. -> megilot megilot (hebr.), »zvitki«, skupno ime 5 bibl. knj., ki jih bero o ž. praznikih: Vp za pesah (praznik mimohoda, cf. 2 Mojz 12) o zač. pomladi, Rut za šavuot (tedenski praznik) o koncu pomladi, Prid za sukkot (-»• šotorski praznik) o zač. jeseni, Est za purim in Žal za spominski dan razdejanja Jeruzalema. Med IR sodijo številni megilot z besedilom Esterine knj. za zas. branje. mehki slog —► internacionalni gotski slog Meier-Graefe, Julius (1867—1935), nem. lik. kritik in pisec o umetn., r. v Romuniji, dolgo v Parizu, od 1932 v Švici, u. v Veveyu. Z J. Bier- baumom 1895 zač. izdajati mesečnik —>• Pan. — Up: L. Corinth (1917, MAM), L. von Konig (d. [19]35, Miinchen, zas. z.). B: Felix Vallotton (Bl-P 1898); Manet und sein Kreis (BI 1902); Der moderne Impressionismus (BI s. a. 11903/04]); *Entwicklungsgeschichte der modernen Kunst , /—///(Stu 1904; 1. razš. izd. Mn 1924; 2. razš. izd. Mn 1927); Corot und Courbet (Lpz 1905); Der Fali Bocklin und die Lehre von den Einheiten (Stu 1905); Impressionisten (Mn-Lpz 1907); Eugine Delacroix (BI 1907); \Villiam Hogarth (Mn-Lpz 1907); Die grofen Engldnder (Mn-Lpz 1908); Hans von Ma- rees: Sein Leben und sein Werk, l—III (Mn 1909— 1910); Vincent van Gogh (Mn 1910; n. izd. 1912, 1918 in 1922); ,Vber Impressionismus'' (Die K. f. AUe, 1910); Renoir (Mn 1911; n. izd. Lpz 1929); Edouard Manet (Mn 1912); Eugene Delacroix: Beitrage zu einer Analyse (Mn 1913); Degas: ein Beitrag zur Entwicklungsgeschichte der modernen Malerei (Mn 1920); Courbet (Mn 1921; n. izd. 1924); Vincent (Mn 1921,2 knj.); Cezanne und sein Kreis (Mn 1922); Eugene Delacroix (Mn 1922) Spanische Reise (BI 1923); Der Zeichner Hans von Marees (Mn 1925); Vincent van Gogh: Der Zeichner (BI 1928); Corot (BI 1930). L: L. Menaše (ELU 3, 1964, s. v.). — Cf. U. Kultermann (1966 — L!). — Zbornik: Julius Meier-Graefe: Widmungen zu seinem 60. Geburtstag am 10. 6. 1927 (Mn 1927 — B!). Meiss, Millard (1904— ), amer. um. zgodo¬ vinar, prof. na Inst. for Advanced Study v Prin- cetonu (N. J.), ugleden raziskovalec it. pozno- srednjev. pa it., fr. in niz. slikarstva XV. st., pos. ikonogr. vprašanj. B: .The Problem of Francesco TrainT (AB, 1933); ,The Madonna of Humility‘ (AB, 1936); ,Fresques italiennes, cavallinesques et autres, d Beziers' (GBA. 1937); .Italian Style in Catalonia and a Fourteenth- Century Catalan Workshop ‘ (J Walt, 1941); ,A Docu- mented Altarpiece by Piero detla Francesca' (AB, 1941); ,Light as Form and Symbol in Some Fifteenth- Century Paintings ‘ (AB, 1945); , Italian Primitives at Konopište ‘ (AB, 1946); Painting in Florence and Siena after the Black Death: The Arts, Religion and Society in the Mid-Fourteenth Century (Pri 1951; pon. z no¬ vimi hranišči NY 1964); ,Five Ferrarese Panels' (BM- 1951); ,A New Early Duccio ‘ (AB, 1951); .»Nicholas Albergati« and the Chronology of Jan van Eyck's Por- traits ‘ (BM, 1952 & 1953); .Ovurn Struthionis: Synibol and Allusion in Piero deda Francesca's Montefeltr 0 Altarpiece ‘ (Stud. in Art and Literature for Belle da Costa Greene, 1954); ,Nuovi dipinti e vecchiiproblem 1 (RArte, 1955); , The Exhibilion of French Manuscripts of the XIII—XVI Centuries at the Bibliothči/ue Natio- nale ‘ (AB, 1956); Andrea Mantegna as Illuminator: An Episode in Renaissance Art , Humanism and Diplomacy (N Y 1957);, The Čase of the Frick Flagellation ‘ (J Wa JL 1956/57 [izšlo 1958]); Giotto and Assisi (NY: NY Ur 1960); ,Toward a more comprehensive Renaissance pa- laeography' (AB, 1960); (& C. Eisler) ,A new French primitive ‘ ([Jean Malouel ?], BM, 1960);,» Highlands « in the Lovvlands: Jan van Eyck, the Master of FlemaUe, 1337 MEISSEN — Meleager izroči Atalanti merjaščevo glavo 1338 and the Franco-Italian Tradition ‘ (GBA, 1961); (& L. Tintori) The Painting of the Life of St. Francis in Assisi: with notes on the Arena Chapel (NY: NY UP 1962; pon. 1967); ,An early Lombard altarpiece ‘ (R. Longhi- jev zb., 1962); ,Masaccio and the Early Renaissance: The Circular Plan ‘ (20. kongr. II, 1963); ,French and Italian Variations on an Early Fifteenth-Century Theme: St. Jerome and His Study ‘ (GBA, 1963); Giovanni BellinPs St. Francis in the Frick Collection (Pri 1964); ,The altered Program of the Santa Maria Maggiore Altarpiece'' ([Masolino], Heydenreichov zb., •964); ,An llluminated » Inferno « and Trecento Painting In Piša ‘ (AB, 1965); *French Painting in the Time of Jean de Berry: The Late Fourteenth Century and the Patronage of the Duke (2 knj., L: Ph 1967); ,The First Fully Illustrated Decarneron (R. Wittkowerjev zb., 1967); *French Painting in the Time of Jean de Berry: The Boucicaut Master (L: Ph 1968); ,Some Remarkable Early Shadotvs in a Rare Type of Threnos' (Middel- dorfov zb., 1968); ,La M ort et T office des M ort s d Pepoque du Maitre de Boucicaut et des Limbourg ‘ (Rev. de l’Art, št. 1/2, 1968); The Great Age of Fresco: Discoveries, Recoveries, and Survivals (NY 1970). L: WWAm (1964—65). — Cf. U. Kul termam (1966 —f). MEISSEN na Saškem (NDR) z gotsko (prvot¬ no romansko) katedr. — 1710 tu ust. 1. evr. manufaktura porcelana. L: Hermann Giesau: Die MeiBener Bildvverke (Burg bei Magdeburg 1936); EWA VI (1962, stp 296); k HE 1 (1962, p. 533—34). — Cf. H.-J. Mrusek (1958). Meisson(n)ier, Juste-Aurele (1693/95—1750), fr- rokokojskj dekorater, zlatar in arh. (r. v Torinu, u. v Parizu), vplival zlasti na nem. umetn. Ob natečaju za pročelje c. St.-Sulpice v Parizu Se je moral njegov načrt umakniti Servandoni- ievemu. Meister (nem.), mojster ; pri vseh t. i. mojstrih 2 zasilnimi imeni cf. s. v. Mojster die Meisterstiche (nem., »mojstrski [bakro-] rezi«) splošno udomačeno ime treh tudi vsebin- s ko med seboj povezanih Durerjevih graf. stva- r itev (1513—14): —v Vitez, smrt in hudič, Hie- r °nim v svoji študijski sobi in —> Melencolia /. L: cf. E. Panofsky (... Durer 1943 [1948 & 1955]), • *Veber (1900). Meister von Gerlamoos — > Tomaž Beljaški Meit, Conrad (verj. o. 1480—1550/51), nem. |Par, r. v Wormsu, od 1514 dalje dvorni kipar ,z - namestnice Margarete Avstrijske v Mechelnu zato imen. tudi Conrad de Malines ); od 1534 a 'je v Antvverpnu, tam verj. tudi u. P: dela v marmorju, alabastru (e. g. gola Judita s Hofofer- n °v° glavo, viš. 29 cm, o. 1515, Munchen, Baye- r, sches Nat.-Mus.) in zeleniki (pušpan), najpo¬ membnejši marm. kipi na nagrobnikih v —> Brouju ( 1526 - 32 ). ' L: KHE 1 (1962, p. 509); Panofsky Tomb (1964). — Cf. J. Duverger (1934), G. Troescher (1927 — L!). Melanges d’archeologie et d’histoire, strok, letno glasilo Ecole franpaise de Rome, izhaja od 1881 dalje. Razprave o it. umetn. in arheologiji od prazg. obdobja do renesanse. melanholija, po starih, v antiko segajočih pred¬ stavah eden izmed -> štirih temperamentov, ki so ga od Aristotela dalje povezovali z izredno na¬ darjenostjo v umetn. in znanosti in imeli za neogibnega spremljevalca slehernega intelektu¬ alnega dela. Po grš. zdravniku Galenu (II. st. pred) melanholija kaže na prevlado črnega žolča v telesu, po Marsiliu -> Ficinu je določena po planetu -*■ Saturnu, zatorej saturnovski značaj. Izmed ->štirih elementov ji ustreza zemlja. V razvoju življenja umetnikov se kaže zlasti v XVI. st. (Michelangelo, Pontormo, itd.; ustrezni por¬ tretni tip; cf. s. v. vir melancholicus) in v obd. romantike (C. D. Friedrich), v trpko bridki ina¬ čici Angry Young Men pa jo pozna tudi XX. st. Up: —► Melencolia I. L; *Saturn and Melancholy (1964). — Cf. (tudi s. v. duševne bolezni ; Saturn', štirje temperamenti) G. Bandmann (1960), R. (& M.) lVittkower (1963). MELBOURNE (Avstralija), National Gallery of Victoria. S: mdr. zastopan G. B. Tiepolo (*Kleopatrina pojedina, 1743—44 [prej Eremi- taža]). Meleager (grš. Meleagros), grš. mit. junak, čigar materi je ena izmed rojenic (- +moire ) pre¬ rokovala, da bo živel, dokler ne bo zgorelo poleno, ki je tisti čas tlelo na ognjišču (-> Altaia sežge poleno). Up: najbolj znana rim. kopija (*marm. soha. Vat.: Mus. Pio-Clcmetino) po grš. orig. (IV. st. pred, verj. Skopaš). Cf. infra. L: Hunger (1955, p. 216—18); Pigler II (1956, p. 164—65); Branka Vikič-Belančič (ELU 3, 1964, p. 435); EWA XIII (1967, t. 44). — Cf. W. Helbig (I 1899, p. 75—77). Meleager in Atalanta lovita kalidonskega mer¬ jasca, mit. ik. m., znan po Iliadi (IX, 529—99) in Ovidu (Met. VIII, 298—425, zlasti 329 ss). Up; med star. spomeniki npr. relief iz heroona v —> Gjdlbašiju (peščenec, o. 400, Ksthist. Mus.), pozn. mdr. Rubens (o, skica, hrastovina, Los Angeles, z. Norton Simon) in njegova delavnica (o. 1620, Ksthist. Mus.), N. Poussin (Prado). L; Pigler II (1956, p. 164). — Cf. M. Jaffe (jul. 1969). Meleager izroči Atalanti merjaščevo glavo, mit. ik. m. (Ovid: Met. Vlili, 426—31). Up: npr. Rubens (Alte Pin.). L: Pigler II (1856, p. 164—65). I 1339 Meleagrova smrt — Memento mori 1340 Meleagrova smrt, mit. ik. m., npr. po Ovldu (Met. VIII, 514—47). Cf. s. v. Altaia sežge poleno. *Melencolia I, najbolj znameniti bakrorez (d. 1514) v trojici Diirerjevih Meisterstiche, je po slavni Panofsky-Saxlovi interpretaciji hkrati ob¬ jektivna predstavitev splošnega pogleda na svet in subjektivna izpoved individua: preoblikuje velika, z lik. in lit. izročilom posv. tipa —>Me¬ lanholije (z roko podprta glava, zasenčeni obraz, med atributi netopir in kot talisman proti Sa¬ turnovemu vplivu t. i. — > mensula Jovis ) kot enega izmed —► štirih temperamentov in-*-Geo¬ metrije (knjiga, črnilnik, šestilo itd.) kot ene izmed —>septem artes liberales ter ju združuje v Melancholia artificialis, tj. kot umetnikovo melanholijo; ponazarja renesančnega umetnika, ki ceni praktično znanje, toda zato tem bolj goreče hrepeni po matematični teoriji, ki se čuti »navdahnjenega« po nebeških vplivih in večnih idejah, toda zato tem bolj trpi zaradi svoje člo¬ veške šibkosti in razumske omejenosti (»žalostna nedelavnost bitja, ki se odreka tistemu, kar bi lahko doseglo, ker ne more doseči onega, po čemer hrepeni«); povzema neoplatonsko teorijo o saturnovskem geniju, kot jo je priredil —s- Ag- rippa von Nettesheim — z vsem tem pa je nekak duhovni Durerjev avtp. L: Paul IVeber: Beitrage zu Diirers Weltanschau- ung: Eine Studie iiber die drei Stiche... (Str 1900, »SdK« 23); R. W. Horst, Diirers »Melencolia I«: Ein Beitrag zum Melancholeia-Problem (Wandlungen christlicher Kunst im Mittelalter, II, 1953); Maurizio Calvesi (Storia dell’arte, št. 1/2, 1969); 1471 Albrecht Diirer 1971 (1971 [rk, Nurnberg], št. 270). — Cf. K. Giehlow (1903 & 1904), E. Panofsky (& F. Saxl *1923 [1964];... DUrer 1943 [1948]). MELK, benediktinski samostan v Spodnji Avstriji, slikovito ležeč nad Donavo, prež. od 1702 dalje po načrtih Jakoba —> Prandtauerja (celoto dkč. 1736 Prandtauerjev bratranec Munggenast). Stropne freske sta naslikala —> Rottmayr (1716—-22 na stropu in v kupoli opa¬ tijske c. sv. Petra in Pavla) 'm^-Troger (1731— 32 v t. i. marm. dvorani in biblioteki), od obeh tudi olt. slike v c. L: Okt ni; EWA III (1960, stp 165 [L!], t. 156—57); Reclam A I (1961 [1963]); Eschapasse (1963); »US« 10 (1969, repr. p. 161). — Cf. E. Hem- pel (1965), F. Klauner (1946 [1947]). Melklzedek, salemski kralj (lat. Melchisedech rex Salem, nem. M., d er Priesterkonig von Sa¬ lem), bibl. oseba (1 Mojz 14, 18—20), v kršč. ikonografiji v naslonu na ustrezno mesto v psal¬ mih (Ps 109 [110], 4: »77 si duhovnik na veke po Melkizedekovem redu«) podoba Kristusa. Up: npr. Nikolaj iz Verduna (emajl, 7. prizor v vrsti —> ant e legem na-s- Verdunskem olt., 1181, Klo- sterneuburg — njegovo darovanje kot podoba Zadnje večerje in evharistije), soha na sev. pro¬ čelju transepta katedr. v Chartresu (s kelihom ob Abrahamu, levo ob srednjem vhodu, o. 1200/ 1210). — Cf. s. v. Abra(ha)m in Melkizedek. L: Keller (1968, p. 378). Meller, Peter, um. zgodovinar v Florenci. B: ,Leonardo da Vinci's Drawings to the Divine Co- medy' (AHA, 1955); ,Nachhall eines Mantegna- Stiches bei Leonardo' (MittF, 1959/60); ,Ritratti »bucolici« di artisti del Quattrocento‘ (Emp, 1960); ,La cappella Brancacci: Problemi ritrattistici ed iconogra- fici' (Acr, 1960/61 ); ,Physiognomical Theory in Renais- sance Heroic Portraits' (20. kongr. II, 1963); ,Dra- wings by Francesco Cossa in the Uffizi' (MDr, 1965). Meller, Simon (1875—1946), madž. (ž.) um. zgodovinar, učil na univ. v Budimpešti. B: ,Die Reiterdarstellungen Leonardos und die Budapester Bronzestatuelte' (JkPK, 1916); Peter Vischer der Altere und seine fVerkstatt (Lpz 1925). L: KU (1931); UJE (s. v.). Mellerio, Andre, fr. lik. kritik, mdr. zagovarjal slikarje skupine —»■ Nabis. Up: M. Denis ( Dru¬ žina Mellerio, 1897, MAM; *Hommage d Ce¬ zanne, d. 1900, ib.). B: VOeuvre graphique complet d'Odilon Redon (P 1913); ,Odilon Redon: 1840—1916' (GBA, 1920); Odilon Redon: Peintre, Dessinateur et Graveur (P 1923); ,Trois peintres-ecrivains: Delacroix, Fromentin, Redon' (La Nouvelle Rev., 1923). Mellini, Pietro, florent. trgovec in mecen. Upi —> Benedetto da MaiaiU) (Bargello). Melozzo da Forli, s pr. im. Marco di Giuliano (1438—1494), it. slikar, imen. po Forliju v Ro- magni, eden izmed mojstrov perspektive v quat- trocentu; 1465—75 akt. v Urbinu. S: predvsem *Sikst IV. imenuje Platino za prefekta Vatikanske biblioteke (na pl prenesena freska, 1477, cf. s. v.), fragmenti freske iz c. SfApostoli (o. 1477/81, Pin. Vat. in Pal. del Quirinale) in iluzionistična stropna freska v ->Loretu. L: M. Pantucci: Melozzo da Forli (Mi 1943). Curtis Shell (EWA IX, 1964, s. v.); »UF« 7 (1965), » (1965); L. Berti (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — cf ; B. Berenson (1968, repr. 995—97), R. Buscaroli (1929, 1938; 1955), A. Schmarsow (1886; 1912). Melpomena, muza tragedije, tragičnega pesni¬ štva (cf. s. v. devet muz). Atribut: tragična maska v roki. L: cf. B. Berenson (1968, repr. 1019). Memento mori (lat.), »Spominjaj se smrti«. Cf- s. v. Vanitas. 1341 Memling, Hans — Mendelsohn, Eric(h) 1342 Memling, Hans (o. 1435/40—1494), niz. (nem.) slikar (rojstni kraj: Seligenstadt), akt. v Brug- geju, tam u. V nasprotju s čvrstim realizmom pionirjev niz. XV. st. nam njegovo vselej pri¬ kupno slikarstvo ponazarja tisto popuščanje na¬ petosti (fr. detente), ki ga je v tem času tudi sicer opaziti na Nizozemskem (cf. lit.: Panofsky). S: npr. triptih Poslednje sodbe (zaprt kaže dona¬ torja Angela Tanija in njegovo ženo Caterino, 1466/73, Gdansk, Muzeum Pomorskie — na Poti v Italijo je ladjo 1473 ugrabil morski ropar Paul Benecke), triptih z Mistično zaroko sv. Ka¬ tarine (1479, Brugge, Hans Memlingmuseum), Sedem Marijinih veselj (les, 1480, Alte Pin.), Ženski portret (z napisom SIBYLLA SAMBE- THA, les, d. 1480, Brugge, Hans Memlingmus.), Moški portret (les, d. 1487, Uffizi — des. del triptiha), *diptih z Marijo in Martinom van Nieu- tvenhove (d. 1487, Brugge, Hans Memlingmus.), *skrinjica sv. Uršule (1489, ib.), itd. Domn. avtp. n a levem krilu t. i. triptiha Donne (Nat. Gali.), Po Friedlanderju tudi na triptihu iz 1479. L: Friedlander VI (1928), XIV (1937); H. Vollmer (ThB XXIV, 1930, s. v. — L!); Cankar 1II/2 (1951); Panofsky Neth (1953); Valentin Denis (HWA IX, 1964, s. v. — L!); G. Heinz (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); L’opera completa di Memling (Mi 1969, uv Maria C°rti, kat. Giorgio T. Faggin , »CA« 28 — L!). — Cf. L; von Baldass (1942), W. Drost (1941), M. J. Fried¬ lander (1950), L. Kaemtnerer (1899), J. Lavalleye 11953), K. Voli (1909), R. H. VVilenski (1960 — L!). Memmi, Lippo, cf. s. v. Simone Martini Memnon, grš. mit. oseba, sin Titona in Eos, boginje svitanja, etiopski knez, ki seje s Trojanci bojeval proti Grkom. Ubil je Antiloha, njega P a je ubil Ahil. Up: npr. bakr. v ilustr. izd. fr. Prev. Filostratovih opisov (cf. infra, GB A). L : Hunger (1955, p. 218—19); GBA (maj/jun. * y o9, repr. 46 p. 298). Menadc preganjajo Penteja, ki jih je bil, od 'oniza zapeljan, skrivaj opazoval. Med njimi Je tudi Pentejeva mati Agaue, ki bo krvavo sinovo glavo zmagoslavno prinesla domov (mit. ni., cf. Ovid, Met, III, 715 ss). Up: GIeyre (1864, Basel). L: Hunger (1953, s. v. Pentheus). Menas (fr. Menas d'Alexaitdrie, it. Menna), tfšč. svetnik, mučenec (11. XI.), patron Koptov res P. kristjanov v Egiptu. Atribut: kameli ob Vzn ožju (ik. m. Menas inter camelo [v naslonu na ik. m. Daniel inter leones). Up: npr. relief na slonokoščeni piksidi (VI. st., Br. Mus.), koptska s ' ka (temp, VII. st., Louvre), Paolo Veronese ( 560, Benetke, S. Geminiano; Mučeništvo sv. Menasa, Prado). L: Reau III/2 (1958, p. 948—50 — L!). — Cf. C. M. Kaufmanu (1909; 1910; 1924). Menaše, Ljerka, r. Mravljak (1927—_), slov. um. zgodovinarka, dipl. 1951, kustos za slikar¬ stvo v MG v Lj od 1949; žena naslednjega. B: , Umetniški razvoj Ivane Kobilce' (ZUZ, 1952); Nikolaj Pirnat: Spominska razstava (Lj 1954 [rk, MG]); ,Ob Savinškovi razstavi' (NRazgl, 1959); ,Ob Batičevi razstavi‘ (ib.); (& Filip Kalan & Zoran Kržiš¬ nik) Nikolaj Pirnat (Lj 1960, »Slov. lik. umetniki«); ,Slikarstvo' (ZMG, 1964); Veno Pilon: Retrospektivna razstava slikarskega dela (Lj 1966 [rk, MG]); Marij Pregelj: retrospektivna razstava 1937—1967 (Lj 1969 [rk, MG], tudi tekst Z. Kržišnika). Menaše, Luc(ijan Ado), (1925—....), slov. um. zgodovinar in lik. kritik. Dipl. 1949, prom. 1955, habil. 1958, docent (1960) in izr. prof. (1966) na lj. univ. Štud. v Parizu 1952—53, Italiji 1956—57 & ZDA 1964—65. Izdal Fr. Mesesnela Umetnost in kritika (Lj 1953), ur. Lik. rev. (1961 —63). — Up: V. Pilon (sv., d. 1953, Lj, zas. last), G. Stupica (1956, Cetinje, Umetnička gal.; 1956, MSU). B: , Portret v zapadnoevropski likovni umetnosti: O portretu na splošno' (ZUZ, 1952); (& Ljerka Mena¬ še) Avtoportret na Slovenskem (Lj 1958 [rk, MG]); Gabrijel Stupica (Lj 1959, »Slov. lik. umetniki«); Ho¬ landsko slikarstvo 17. stoletja (Lj 1960, »Lik. zvezki« 1); Zahodnoevropski slikani portret (Mrb 1962, »Lik. obzorja« 2, dis.); Avtoportret v zahodnem slikarstvu (Lj 1962); ,Likovna umetnost fin de sičela' (Lik. rev., 1962); , Naši umetniki' (Rodna gruda, 1963); , Sloven¬ ska likovna umetnost' (SIK 1964, 1963). L: ULj I—II (1957 — BI; 1969 — B!); ObULj (št. 10, 1958); ELU 3 (1964, s. v.). Mendelsohn, F.ric(h), (1887—1953), nem.-amer. (ž.) arh., pomemben oblikovalec v železobetonu, jeklu in steklu (»organska arhitektura«). R. v Allensteinu v Vzh. Prusiji, 1912 dkč. študij v Miinchnu, 1921 zaradi raka izgubil oko, 1924 obiskal ZDA in 1925 večkrat SZ, 1933 cmigriral iz Nemčije, 1934—41 v Palestini, odtlej v ZDA, u. v San Franciscu. A: observatorij in astrofizi- kalni laboratorij * Einsteinov stolp v Neubabels- bergu pri Potsdamu (načrt 1919, dkč. 1924), trgovske hiše Scltocken v Stuttgartu (1926—27) in nekd. Chemnitzu (1928—29) in Petersdorff v nekd. Brcslauu (1926—27), v Berlinu kinemato¬ graf Universum na Kurfiirstendamm (1927—28) in Columbus-Haus na Potsdamerplatz (1931), hiši dr. Chaima IVeizmanna v Rehovotu pri Tel Avivu (1935-—36) in Salmana Schockena v Jeru¬ zalemu (1936), Medicinski center Hadasa-Hebr. univ. na gori Scopus v Jeruzalemu (1936—38), Maimonides Hospital v San Franciscu (1946—50), sinagogi in centra ž. občin v St. Louisu (1946— 50) in Clevelandu (1946—52) in tempelj Ema- 1343 Mendelsohn, Henriette — Menjavec z ženo 1344 nuel v Grand Rapidsu (Mich.) v ZDA, načrti za spom. 6 milijonom ž. žrtev nacizma v new- yorškem Riverside Park (1949—51). B: Amerika: Bitderbuch eines Architekten (BI 1926); Rufiland, Europa, Amerika: ein architektonischer Querschnitt (BI 1929); Erich Mendelsohn: Das Ge- samtschaffen eines Architekten (BI 1930). L: Mario Federico Roggero: II contributo di Men¬ delsohn alla evoluzione deH’architettura moderna (Mi 1952); Arnold Whittick: Erič Mendelsohn (L-NY 1956; n. izd. 1964); Wolf von Eckardt: Erič Mendel¬ sohn (NY 1960, »Masters of World Architecture«); H.-R. Hitchcock (EWA IX, 1964, s. v.). Mendelsohn, Henriette, nem. (ž.) um. zgodovi¬ narka. B: Die Engel in der bildenden Kunst: Ein Beitrag zur Kunstgeschichte der Gotik und der Renaissance (BI 1907); Fra Filippo Lippi (BI 1909); Das Werk der Dossi (Mn 1914). Menelaj (grš. Menelaos, lat. Meneldos ), grš. junak, špartanski kralj, brat -> Agamemnona, mož lepe -> Helene. V -> trojanski vojni se je odlikoval v dvoboju s -> Pari so m, ki ga je mo¬ rala rešiti Afrodita, in ko je rešil Patroklovo truplo (cf. infra). L: Hunger (1955, p. 219—20). Menelaj s Patroklovim truplom, ik. m. po Iliadi (XVII). Najslavnejšo upodobitev (pergam- ski original iz srede III. st. pred) poznamo po rim. kopijah, npr. v Loggia dei Lanzi v Florenci. Torzo druge kopije (v Rimu) je dobil ime -> »paskvilna skupina«. MENGEŠ, trg pri Kamniku, rojstni kraj Fran¬ ca -^-Jelovška. — Žup. c. nadangela Mihaela: v koru 1932 odkrite freske (delavnica -^-Janeza Ljubljanskega o. 1460); na sev. steni Poslednja sodba, nad stenskim tabernakljem evharistični Kristus. — Za t. i. Zgornjim ali Ravbarjevim gra¬ dom prvi javni spom. Jakoba —> Savinska, Talec (kamen, 1948). L: SteleK (1929); MAS I (1935); Mengeški zbornik (Mengeš 1954); M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v.) Stele (1969). Mengs, Anton Raphael (1728—1779), nem. (ž.) slikar in um. teoretik, eden izmed pionirjev evr. neoklasicizma, od 1755 prijatelj J. J. Winckel- manna. R. na Češkem kot sin slikarja lsmaela Israela (infra), ki je svojega čudežnega otroka trdo vzgajal za genija, delal 1745—46 in 1749— 54 v Dresdenu, 1761—69 in 1773—75 v Madridu, sicer pa v Rimu; tam od 1754 direktor Acc. di S. Luca, tam tudi u. S: Avtp. 16-letnega v rdečem plašču (pastel, 1744, Dresden), Pevec Domenico Annibali (d. 1750, Brera), Papež Klemen XIII. (1758, Bologna), freska *Parnas (1761, Rim, Villa Albani — zaznamuje konec baročnega stropnega iluzionizma!), J. J. Winckelmann (o. 1761, Krakovv, Muzeum Narodovve), Infantinja Marija Ludovika (1764/65, Ksthist. Mus.), Marija Luiza Parmska, takrat princesa asturska (1765, Louvre), Avtp. (o. 1773, Uffizi), itn. B: Gedanken iiber die Schonheit und iiber den Ge- schmack in der Malerey (Z 1762; n. izd. 1774); zbr. sp.: Opere, I—II (Bassano 1783, izd. Giuseppe Nice. d'Azara); Hinterlassene Werke (Halle 1786, izd. M. C. F. Prange [it. orig.]). L: Jose Nicolas de Azara: The Works of Anthony Rafael Mengs (L 1796); W. Liidecke, Mengs-Biblio- graphie (RepKw, 1917); UJE 7 (1942, s. v.); KHE 1 (1962, p. 510); D. Honisch: Anton Raphael Mengs und die Bildform des Fruhklassizismus (Reckling- hausen 1965, dis.); Hans Ost, Ein Ruhmesblatt fiir Raphael bei Maratti und Mengs (ZfKg, 1965); »MdC« 221. — Cf; U. Christoffel (1918), A. Feulner (1929), K. Gerstenberg (1929; 1933); F. J. Sdnchez Canton (1929), H. Voss(B\ 1924), W. Waetzoldt (1921). Las Meninas ( Dvorne gospodične [pravzaprav Dvorni gospodični ]), najslavnejša Velazquezova slika (o, pl, 318 X 276, 1656, Prado). Osrednja oseba je štiriletna infantinja Margarita, levo od nje kleči dona Maria Augustina Sarmiento, des. stoji dona Isabel Velasco (obe »meninas« [port.], »dekleti«, kot so ju imenovali na dvoru, in po katerih so pozneje poimenovali tudi sliko), se dalje proti des. sta dvorna pritlikavca Nicolasito Pertusato in Mari Barbola, zadaj neznani dvor¬ jan, t. i. guardadamas, in dona Marcela de Ulloa, za slikarskim stojalom umetnik sam, ob vratih Jose Nieto Velazquez (morda njegov sorodnik), v ogledalu podobi kralja Filipa IV. in njegove druge žene Marjane Avstrijske, Margaritinih staršev. V resnici (cf. lit., Clark) gre pogled od Margarite najprej k Mari Barboli in mdgočnemu buldogu, ki je zleknjen pred njo na tleh, mračen kot »saturnovski filozof«. Umetnik ima na prsih rdeč križ, znamenje Santiagovega reda, ki ga J e dobil šele 1658 in je torej bilo pozn. doslikano. L: Luc Menaše (Obz, 1956). — Cf. K. Clark (1960). J. A. Emmens (1961), G. Kiinstler (1959), G. Kubler (1966 — L!), F. J. Sdnchez Canton (1959), H. Soehner (1965), Ch. de Tolnay (1949). Meniš, Gian Carlo (1927— ), it. kršč. ar¬ heolog, katol. duhovnik, docent za kršč. arheo¬ logijo v nadškofijskem semenišču v Vidmu; r - v Buii na Furlanskem. B: La basilica paleocristiana nelle diocesi settetr trionali della metropoli d'Aquileia (C. d. V. 1958F / mosaici cristiani di Aqui!eia (Udinc 1965). Menjavec z ženo (Ouentin Massys) -> Posoj e valeč z ženo 1345 menologij — Merian, Matthaus, star. 1346 menologij ( menologion ), liturgična knj. vzh. krščanstva s seznami in življenjepisi svetnikov po njihovih spominskih dnevih in mesecih. ‘‘'Menologij Vasilija II., znamenit biz. ilumi- niran rkp., -v menologij za čas od sept. do febr. (pergament, 36 X 28 cm, Carigrad, verj. o. 986, Bibl. Vat., Cod. Vat. Gr. 1613). Med njegovimi 436 miniaturami na zlatem ozadju (več ilumi- natorjev, očitno gl. mojster Pantaleon je sign. 87 miniatur, Nestor 71, Menas 27, itd.; zaradi različnih predlog zelo različne tudi miniature istih umetnikov) npr. Kristus med apostoli (f. 1), Simeon Stilit star. (f. 2), Mučeništvo sv. Simeona, jeruzalemskega škofa (f. 46), Jona (f. 59), arhan- gel Mihael (f. 168), Mučeništvo Katarine Aleksan¬ drijske (f. 207), Beg v Egipt (f. 274), itd. L: P. Franchi de Cavalieri: II Menologio di Basilio H (T 1907, »Codices e Vaticanis selecti« 8); Diringer Boo k (1958, p. 109); ,Blahernita‘ (ELU 1, 1959 [1960]); Vladimir Mošin, Menologij, Vatikanski (ib. 3,1964); W. F. Volbach, Pantaleon (Kindler IV, 1967). ~~ Cf. J. Beckvvith (1961, p. 94—96), A. Grabar (1953), Krautheimer (1965, p. 355), V. Lazarev (I—II 1947—1948, table 69—74), K. Weitzmann (1935). Menora (hebr.), sedmeroramni svečnik, ž. ik. m - in kultni predmet, prvič opisan v Bibliji (2 Mojz 25, 31—40). Up: relief na Titovem slavo¬ loku v Rimu, na ž. nagrobnikih, itd. — Po nje¬ govem vzoru tudi bron. kršč. sedmeroramni sveč- niki vis. slednjega veka v stolnicah v Essnu (o. 1000), Braunschweigu (1170/80) in Milanu (o. 1200/10, cf. s. v. kandelaber Trivulzio), iz pozn. °bd. pa npr. kositrni svečnik v c. v Freckenhorstu n a Vestfalskem (XV. st.). L: EWAIX (1964, stp 293); MJ Kat. (1964). — Cf. ; ■ Bloch (W-RJb, 1961 — L!; MJ Hdb., 1964), J. Flis U9 °8), G. Schiller (I 1966). mensula Jovis (lat. Jupitro- va mizica), eno izmed pla¬ netnih znamenj, kot jih po¬ damo že iz arabskih virov tTC—X. st.: magični kvadrat s 16 polji in številkami v njih, katerih vsota je v vsaki vrsti 34, ima na Diirerjevi -*• Melencolia I vlogo talismana proti vplivom Saturna. Menzel, Adolph (von), (1815—1905), nem. sli- * ar ’ risar in grafik, realist, ki se je približal nialone impresionističnemu slikarstvu. R. v reslauu (zdaj Wroclaw), od 1830 dalje v Ber- 'nu, tam u. (89). V Berlinu je bil znana in Popularna osebnost: majhne postave (imen. die eine Exzellenz), do konca samec, izredno na- ^rjen risar in neverjetno delaven. Litografske e hnike se je izučil pri očetu, kot slikar je bil Leksikon samouk. S: npr. Soba z balkonom (lepenka, d. [18]45, Berlin, Nationalgal.), Umetnikova sestra (papir, d. [18]47, Neue Pin.), Friderika Velikega omizje v Sanssouciju (Tafelrunde von Sanssouci, 1850, prej Berlin, Nationalgal., unič. 1945 [skica v vzh. Berlinu, National-Gal.]), Koncert s flavto v Sanssouciju (d. 1852, Berlin, Nationalgal.), Ateljejska stena (papir na lesu, d. 1852, ib.), Le Theatre du Gymnase (d. 1856, ib.), Friderik Ve¬ liki v Lissi ali Bon soir, messieurs (d. 1858, Ham¬ burg), Ateljejska stena (d. [18]72, ib.), Valjarna železa (Das Eisenwalzwerk, d. 1875, vzh. Berlin, National-Gal.). — Po njegovih risbah mdr. o. 400 lesor. ilustracij Kuglerjeve Gesch. Friedrichs des Grofien (1842) in 600 lito. v 3 knj. izdanega dela Friedrichs des Grofien Armee in ihrer Uni- formierung (1842—1857). — Up: npr. R. Begaš {doprsje in medalja), G. Boldini, etc. L: R. IVeinhold: Menzel-Bibliographie (Lpz 1959 LU); K. Kaiser: Adolf Menzel: Der Maler (Stu 1965); W. Hun: Adolph Menzel (Lpz ali W-Mn 1965); »PKG« 11 (1966 — L!); Deutsche K. 19./20. (1966 — L!); G. Tolzien (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). Menzio, Francesco (1899—- ), it. slikar, pri¬ padal skupini —► »Sei pittori di Torino«. Zastopan v Gali. Naz. d’Arte Mod. L: Italo Faldi (El, sup. 2/2,1949). mercedariji (fr. les mercedaires ali TOrdre de Notre-Dame-de-la-Merci, šp. Orden de N. S. de la Merced), cerkv. red (bela redovna obleka z rdečim križem, ki ga je ust. —> Peter Nolasko. Potrjen 1235, od 1265 dalje tudi ženska veja. Mercier, Fernand, fr. um. zgodovinar, konser¬ vator muz. v Dijonu. B: ,Le Musče de Dijon' (L’Art et les Artistes, 1922); Les Primilifs franfais: La Peinture clunysienne en Bourgogne d VŽpoque romane, Son Histoire et sa Technique (P 1931, uv Henri Focillon); ,La valeur symbolique de Toeillet dans !a peinture du moyen-age' (RAam, 1937). Merežkovski, Dmitrij Sergejevič (1865—1941), rus. pisatelj, napisal mdr. tudi biografski roman Leonardo da Vinci (1901). L: DULC III (1961). Merian, Matthaus, star. (1593—1650), švic.- nem. grafik in založnik, tvorec številnih, zlasti dokumentarno mikavnih in izredno razširjenih izd., ki jih je po njegovi smrti nadaljeval njegov sin Matthaus Merian ml. (1621—1687). G (vse bakr.): ilustracije Biblije (258 bakr., 1627 kot album, 1. knj. izd. Str 1630, vse pozn. Fr), Topographia (30 knj., Fr 1642—88, tekst Mart. Zeiller — več kot 2000 vedut, kart in načrtov 1347 Merimee — Merkur uspava Argusa 1348 iz raznih evr. dežel), Theatrum Europaeum (19 knj., 1635—1723), itd. L: Schmidt IL (1962, p. 304 ss); Lukas Heinrich Wiithrich: Das druckgraphische Werk von Matt- haeus Merian d. Ae., I (Ba 1966); id.: Register zu Merians »Topographia Germaniae« (Kassel-Ba 1967). Merimee, Prosper (1803—1870), fr. pisatelj, avtor Šentjernejske noči (Chronique du regne de Charles IX, 1829), zgodb Colomha (1841) in Carmen (1845), itd., po poklicu najprej odvetnik, nato pa gl. nadzornik zg. spomenikov v Franciji. B (lik. umetn.): Notice sur les peintures de Veglise de Saint-Savin (P 1845). MERION ( Pennsylvania , ZDA [Middle Atlan¬ tic ]) pri Philadelphii. ~ The Bames Foundation. Bogata, javnosti do 1961 povsem nedostopna z. (slej ko prej brez kat., diapozitivov in nabavljivih fotografij), ki jo je ustvaril dr. A. C. -» Bames ter jo uokviril s posebno »vzgojno institucijo«; za njim jo vodi njegova nekd. sodelavka Violette de Mazia. V z. slik (več kot 1000 del), pomembni zlasti z deli fr. impresionistov in pozn. slikarjev (dominirajo Renoir, Cezanne, »carinik« Rousseau, Matisse, Picasso, Modigliani in Soutine), so med star. mojstri zastopani npr. Hans von Kulmbach, Wolf Huber, Veronese, El Greco, F. Hals (Por¬ tret 57-letnega moža, d. 1643), van Goyen, Chardin (!), Goya, itd., iz XIX.—XX. st. pa zlasti Corot, Daumier, Courbet (npr. Dekle z belimi nogavicami [Femme mettant ses bas], d. 1864; Žena z goloboma [Femme aux deux pi- geons ]), Pissarro, Manet (npr. Le Linge, d. 1875), Degas, Cezanne (npr. LEnfant au gilet rouge; Les Jouers de cartes; Jeune homme d la tete de mort, 1894/96; Les Baigneuses), Monet (npr. Camille pri vezenju, d. [18]75), Renoir (največja z. na svetu, mdr. Lise [do prsi], o. 1868; Le pet it dejeuner, o. 1872; Žena pri izviru, o. 1874/75; Torzo [Ženski polakt], o. 1875; La sortie du Con- sevatoire, o. 1877; Pecheuses de moules a Berne- val, d. 1879; Deček v mornarski obleki, d. [I8]83; Žena s pahljačo, d. [18]86; Le Bane dans le jardin, o. 1886; La blanchisseuse et son enfant, o. 1886; Rdeči čoln, Argenteuil, d. [18]86; La Famille de l'artiste, d. [18]96; Kopalka v potoku, d. [18]95; La toilette de la baigneuse, konec 1890-ih let; La Source, 1901 [?]; Missia, o. 1906; Promenade o. 1906; Kariatide [dve sliki], o. 1909/10; Ob čaju [»Tea Time«], d. [19]11), Redon (Jurij z zmajem), Gauguin (npr. Haere Pape, d. [18]92), van Gogh (npr. Poštar Routin), »carinik« Rous¬ seau, Seurat (npr. *Les Poseuses, 1887—88), Toulouse-Lautrec, Matisse (npr. Joie de vivre, 1905/06; kompozicija La Danse v lunetah gl. dvorane, 1933), Rouault, Vlaminck, Klee, Pi¬ casso (modro in rožnato obdobje !), Braque, Severini, Utrillo, Modigliani (npr. Beatrice, d. 1916; La Jolie Menayere), Pascin, De Chirico, Soutine, itd. — Z risbami ali akvareli mdr. zastopani Goya, Degas, Cezanne, Marquet, Klee, Picasso, Pascin, De Chirico (Dr. A. C. Bames, d. 1926), itd. — V z. plastike (dober izbor afriške plastike) zlasti Lipchitz (njegov tudi okras na pročelju). L: cf. (tudi s. v. Bames) P. Cabanne (1961 [1963]), W. George (1923), P. Guggenheim (1960). merjasec (lat. aper in verres, angl. the boar, fr. le sanglier, it. /7 maiale resp. il cinghiale [divji m.], nem. der Eber), v kršč. ikonografiji po bibl. prispodobi, psalmistovi prošnji za opustošeni vinograd (Ps. 79 [80], 14: Razruje jo merjasec iz gozda) kot aper in vinea Domini podoba hudiča. Up (cf. s. v. Meleager in Atalanta lovita in Me- leager izroči Atalanti ); npr. Pietro Tacca (t. i- il Porcellino, bron. kopija iz o. 1612 po ant. marm. kipu v Uffizijih, Florenca, Loggia del Mercato Nuovo). L: Rčau I (1955, p. 111). Merkur (lat. Mercurius), rim. bog trgovine in dobička, istoveten z grš. bogom —> Hermesom I eno izmed 7 planetnih božanstev (-> sedem pla¬ netov). Up: e. g. J. Sansovino (bron, o. 1540, Benetke, Loggetta del Campanile), Giovanni da Bologna (bron, 1564, Bargello), Adr. de Vries (in Psihe, bron, 1593; Louvre; Merkurjev vodnjak, 1596—99, Augsburg). L: Grimal (1951, p. 292); EWA X (1965, t. 249— 51); Grant (1968). — Cf. C. G. Jung (Psychologie u. Alchemie 1952), J. Seznec (1940 [1953]). Merkurij iz Kapadokije, vzhodnokršč. vojaški svetnik (25. XI.). Up: cf. s. v. Harbavillski triptih- L: Reau III/2 (1958, p. 952—53). Merkur se zaljubi v Herse (mit. ik. m.), ki g re s sestrama v Minervin tempelj (Ovid, Met. ll> 710—31), zavistno Aglauros, ki mu hoče P re ' prečiti pristop k Herse (sin Merkurja in Herse je —rKefalos) pa spremeni v kamen (Met. 732—834). Up: npr. Jan Boeckhorst (Merkur se zaljubi v Herse, Ksthist. Mus.) in Claude Lorrain (Merkur, Herse in Aglauros v pokrajini, d. 1643, Rim, Gali. Pallavicini). L: Hunger (1953, p. 183); Pigler II (1956, p. 167— 170). Merkur uspava Argusa (angl. Mercury Puttmg Argus to Sleep, nem. Merkur schlafert Argus ein), mit. ik. m. (Ovid, Met. I, 678—717): v pastirja preoblečeni Jupitrov odposlanec pri stookem 1349 Merodski oltar — Messer, Thomas M. 1350 Argusu, ki pazi na 16 v podobi krave. Up: npr. P. F. Mola (verj. po 1640, Oberlin). L: Pigler II (1956, p. 166—67). Merodski oltar -> Oltar družine Merode MERSEBURG ( Sachsen-Anhalt , NDR). V katedr. znamenita bron. *nagrobna plošča Ru¬ dolfa Švabskega (ubit 1080, 197 X 68 cm). L: F. Haesler: Der Merseburger Dom des Jahres 1015 (Halle 1932); H. Mobius: Der Dom zu Merse- burg (BI 1960, »Das christliche Denkmal« 44/45); Ernst Fug: Der Dornbusch brennt: Gedanken vor dem Chorgestiihl im Dom zu Merseburg (BI 1966). Meryon, Charles (1821—1868), fr. grafik, r. v Parizu kot sin angl. zdravnika in operne plesalke, U ' duševno bolan v Charentonu. G: 103 listi, tbed njimi slavna vrsta pariških motivov, Eaux- fortes sur Pariš (jedk., 1850—52). L: Delteil II (1907); LaranE (1959 — L!). meseci —> upodobitve mesecev mesembria (grš.) —> štiri nebesne strani Mesenija, starogrš. pokrajina (jugozah. del Peloponeza). ski spomenici‘ (Spomenica dvadesetpetogodišnjice oslobodenja Juž. Srbije 1912-—1937, Skoplje 1937); ,Stari srpski spomenici' (ib.); , Brata Šubica in češka umetnost' (ZUZ, 1937); ,Crkva Sv. Nikole u Markovoj Varoši kod Prilepa' (Gl SND, 1938); , Umetnost in revolucija' + (Sd, 1939); * Janez in Jurij Šubic (Lj 1939, »Knjižnica NG« 3); ,Rihard Jakopič'+ (UmP, 1939); ,Slovensko krajinarstvo v 19. stoletju: Zgodovinski pregled ‘+ (GMS, 1939); ,Fužinska zbirka ‘+ (Kron, 1940); Jožef Petkovšek: Slovenski slikarA (Lj 1940, »Pogledi« 4/5); , Portreti Jožefa Tominca u jugoslo- venskim zbirkama' + (UmP, 1940); , Matej Sternen'+ (ib.); pon. izb.: *Umetnost in kritika (Lj 1953 [ur. Lucijan Menaše] — B! — L!). Mesesnel, Janez (1931—...), slov. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik, sin Franceta Mesesnela (su- pra). V Lj dipl. 1957, v novinarski službi, od 1. VII. 1967 direktor Mestnega muzeja. Številne lik. kritike in poročila (zlasti o um. razstavah) v raznih časnikih in časopisih, LD (šifre ist, M in z, ps. I. Hmelak), LdP, Delo, NRazgl (šifri j. m. in M.), Tedenska tribuna (šifra J. M.), Bori (Koper) in Sinteza. B: npr. ,Osrednja osebnost našega ekspresionizma: Ob retrospektivni razstavi slik Vena Pilona v Moderni galeriji' (Delo, 17. XII. 1966); , Veno Pilon in njegov pomen za našo moderno umetnost' (Goriška srečanja, 1966, št. 4 [izšlo 1967]). Mesesnel, France (1894—1945), slov. um. zgo¬ dovinar, lik. kritik in konservator, najnapred¬ nejši predstavnik slov. um. zgod. in kiitike med obema vojnama. R. kot sin železniškega stroje¬ vodje v Cervignanu, štud. na Dunaju, v Zgb in Pr agi, tam 1922 prom. z dis. o Janezu Wolfu, 1923—27 asist, na univ. v Lj; 1930 predavatelj, 1933 docent in 1938 izr. prof. na Fil. fak. v Skopju, 1938 nasledil Steleta kot konservator Za Slovenijo, hkrati postal honorarni prof. za b 'z. umetn. »s posebnim ozirom na starokršč. nrnetn.« na univ. v Lj; tik pred osvoboditvijo s ° ga slov. belogardisti po mučenju umorili v gozdu pri Turjaku. B: ,Janez Šubic Vojtčchu Hynaisu: Korespondenca 1877—1884' (ZUZ, 1922); ,Anton Ažbe'+ (ib., 1924); praživali MESINA (orig. Messina), mesto na Siciliji ob Mesinskem prelivu, po strahovitem potresu 28. XII. 1908 in 2. svet. vojni skoraj povsem na novo sezidano. L: Maria Accascina: Profilo delfarchitettura a Messina dal 1600 al 1800 (R 1964); EWA VIII (1963, stp 745—46 — L!). Mesnil, Jacques (u. 1940), fr. um. zgodovinar (prijatelj A. Warburga), kot politik levo usmerjen anarhist (prijatelj geografa Eliseeja Reclusa), avtor razprav s področja it. renesanse, zlasti o Masacciu in Botticelliju. B (um. zgod.): L'Art au nord et au sud des Alpes d Tepogue de la Renaissance (P-Br 1911); ,Per !a storia deli a cappella Brancacci' (RArte, 1912); ,La fresque de la Trinite d Sainte Maria Novella' (RAam, 1913) ;, Masaccio e la theorie de la perspective' (RAam, 1914) ; ,La perspective lineaire chez Leonard de Vinci' (RA, 1922); ,Die Kunstlehre der Friihrenaissance im fVerke Masaccios' (VorBW, 1925/26); , Masaccio and the Antigue' (BM, 1926); Masaccio et les debuts de la Renaissance (La Haye 1927); ,Masolino ou Masaccio V (GBA, 1929); , Vues nouvelles sur Tart de Masaccio' (RAam, 1932); BotticeUi (P 1938). L: M. Nettlau: Elisče Reclus (BI 1928). — Cf. F. Šaxl (1957). Messer, Thomas M. (1920—....), amer. mu¬ zealec, direktor bostonskega Institute of Contem- porary Art (1956—60), nato kot Sweeneyev na- 1351 Messerer, Wilhelm — Meštrovič, Ivan 1352 slednik direktor newyorškega The Solomon R. Guggenheim Mus. (od 1960 dalje). L: WWAA (1959). Messerer, Wilhelm (1920— ), nem. um. zgo¬ dovinar. R. v Munchnu, stud. pri H. Jantzenu in E. Buschorju, prom. 1949 s tezo o biz. vplivih na otonsko figuraliko, asist, na Bihl. Hertziana v Rimu, 1956 habil. na munchenski univ. B: Der Bamberger Domschatz (Mn 1952); ,Zur by- zantinischen Frage in der ottonischen Kunst ‘ (ByZ, 1959); Das Relief im Mittelalter (BI 1959); , Verkiindi- gungsdarstellungen des 15. und 16. Jahrhunderts als Zeugnisse des Frdmmigkeitswandels‘ (Archiv f. Litur- gievvissenschaft, 1959); Kinder ohne Alter: Putten in der Kunst der Barockzeit (Regensburg 1962, »Welt des Glaubens in der K.« 1); ,Einige Darstellungsprinzipien der Kunst im Mittelalter ‘ (DVLG, 1962); ,Literatur- bericht: Ottonische Buchmalerei um 970—1070, im Gebiet deutscher Sprache ‘ (ZfKg, 1963); Romanische Plastik in Frankreich (K 1964, »DuMont Dokumente, I«); ,Die Zeit bei Caravaggio ‘ (Hefte des Ksthisto- rischen Seminars der Univ. Miinchen, 9/10, 1964); ,Der Stil in der karolingischen Kunst: Zum Stand der Forschung ‘ (DVLG, 1967). Messerschmidt, Franz Xaver (1736—1783), avstr, (nem.) kipar. R. v Wiesensteigu v Wiirt- tembergu (Joh. Bapt. in Ph. Jakob -> Straub sta mu bila ujca), 1769—74 na Dunaju asist, na ak., potem v Munchnu, od 1777 dalje v Brati¬ slavi, tam u. (47). P (dobra z. v Čst. Bar.): portretna doprsja, zvečine v svincu, npr. Cesa¬ rica Marija Terezija in njen mož Franc (oba 1760), Gerard van Swieten (1769), predvsem pa znane »karakterne glave« (» Charakterkopfe , od 69 v zapuščini 49 dkč., in sicer 32 v svincu, 16 v kamnu in ena v lesu), v katerih tu in tam za¬ slutimo umetnikovega bolnega duha. L: Gabriele IVeifi: Franz Xaver Messerschmidt (dis., [W 1924]); P. Grotemeyer (ThB XIX, 1930, s. v. — L!); Koepf (1964). — Cf. E. Hempel (1965), E. Kris (1932; 1952 [1970]), E. Tietze-Conrat (Osterr. Barockplastik 1920), S. Vrišer (ZUZ nv IV, 1957, p. 85), R. Wittkower (& M. Wittkower 1963). Messina -> Mesina Messina, Antonello da —*■ Antonello da Messina mestna hiša (angl. Town Hall, fr. Hotel de Vil le, it. Pal. Comu nale [ali del Comune j ali Pal. Pubblico ali Pal. del Popolo, nem. das Rathaus, polj. ratusz), običajno najbolj reprezentativno poslopje mestne vlade resp. uprave. Gotske mestne hiše npr. v Italiji v -> Volterri {Pat. dei Priori, sez. 1208—54), -> Piacenzi {Pal. Comu- nale, zač. 1281 ),-*■ Sieni {Pal. Pubblico),^-Pe¬ rugii {Pal. dei Priori) in -> Florenci {Pal. Vecchio ali della Signoria), v Belgiji v -*■ Bruggeju, -*• Bruslju in -> Leuvenu, na Nemškem v —>• Liibecku in Miinstru na Vestfalskem, na Poljskem v->- Wroclawu, renesančne na Nemškem v-»- Augsburgu, na Nizozemskem v Antvverpnu (-*■ Flor is) in na Poljskem v ->Tarnowu, baročna v -> Ljubljani, neogotska na —>Dunaju, itd. L: August Grisebach: Das deutsche Rathaus der Renaissance (BI 1907); W. Kiewert: Deutsche Rat- hauser (D 1961). Meško, Bogdan —► Ki ar, Meško Meštrovič, Ivan (1883—1962), hrv. kipar, v 1. pol. XX. st. doma in v tujini najbolj znan jugosl. lik. umetnik. R. v Vrpolju v Slavoniji, mladost preživel v Otavicah pri Drnišu v dalmatinskem Zagorju, se učil v Splitu (—> RendiČ) in na Dunaju (O. Konig, E. von Hellmei), tam ga je med prvimi populariziral Franz ->Servaes; 1907—14 v Parizu in Rimu, med 1. svet. vojno politično akt. v Jugosl. odboru, med obema vojnama v Zgb, 1942—43 v Rimu, nato v Lausannu, na¬ posled od 1947 prof. kiparstva na univ. v Syra- cusi (N. Y.) in od 1955 dalje na No tre Dame Univ. v South Bendu (Ind.) v ZDA; tam u. (78), potem ko je še prej obiskal Jugoslavijo in mdr. portretiral predsednika Tita. — Meštrovičevo kiparstvo priča o izredno nadarjenem eklektiku, ki se je po izhodišču v secesiji oplodil še z naj¬ različnejšimi zg. slogi, ob tem pa slej ko prej težil zlasti za monumentalnim ekspresionizmom in povezavo z arhitekturo. Že s svojimi deli za velikopotezno zasnovani Kosovski ali Vidovdan¬ ski hram (lesena maketa na 11. beneškem bienalu 1914) je nemalo vplival na kiparstvo jugosl. na¬ rodov, še celo med obema vojnama kot prof. na ak. v Zgb. (med njegovimi slov. učenci npr. P. Loboda, Niko —► Pirnat in Gorše). P: Ve¬ lika vdova (kamen, 1907, MSU [last Nar. muz. v Bgd]), torzo Banovič Strahinja (kamen, ib. [isti lastnik]), Moja mati (marmor, 1908, Bgd, Nar. muz.), marm. akt Spomin (1908, ib.), iz skupine Alegorija (1913) preostali Zmagovalec (post. 1924 na Kalemegdanu v Bgd.), Strossmayerjev spom- v Zgb (bron, 1926), Indijanska konjenika v Chicagu (bron, 1928), Grgur Ninski (bron, 1929, stal v peristilu Dioklecijanove palače v Splitu, podrt med it. okupacijo, zdaj pred Zlatimi vrati), Zgod. Hrvatov (kamen, 1932, Bgd, Nar. muz.), michelangelovska Pietet (z avtp., marmor, zač. v Rimu 1942, dkč. 1946, South Bend, Notre Dame Univ., Sacred Heart Church), itd. A: grobnica družine Račič v Cavtatu (1920—22), mavzolej družine Meštrovič (1927—31, Otavice — tam tudi sam pokopan), hiša ali bolje palača Ivana Meštroviča v Splitu (1931—39 — zdaj Gal. Meštrovič), grob neznanega junaka na Avali pri Bgd (1934—-38), Umjetnički paviljon v Zgh 1353 Metalec diska — Meyer, Alfred Gotthold 1354 (1934—38 — zdaj Muz. Revolucije naroda Hrvat- ske), Mešlrovičev kaštelet v Splitu (1934—41), načrt za Njegošev mavzolej na Lovčenu. B: Uspomene na političke ljude i dogadaje (Zgb 1969 [tudi slov. prev.]). L: Mestrovic: The Life of Christ, Ten panels on wood (Syracuse UP 1952); WWAA (1959); Žarko Vidovič: Meštrovič i savremeni sukob skulptora s arhitektom (Sa 1961); France Stelč, Ob smrti kiparja Ivana Meštroviča (Lik. rev.,št. 3,10. X. 1962), ELU 3 (1964, s. v. — L!). — Cf. G. H. Hamilton (1967, p. 95), B. S. Myers (IV 1969, p. 53 [tekst John C. Galloway]), L. Schmeckebier (1959), itd. Metalec diska —> Diskobdlos Metis ali Metida, grš. boginja razumnosti (njen pče je bil Okeanos, mati Teliš). Zeus jo je, ko je bila zanosila z njim, požrl, tako da je njuna hči, Atena, oborožena skočila iz njegove glave. L: Hunger (1955, p. 221—22). Metnitz pri Friesachu —> Motnica pri Brezah Metropolitan Museum of Art —> New York (odd.; muzeji) Metsu, Gabriel (1629—1667), hol. slikar žanr¬ skih prizorov z manjšim številom oseb, tanko¬ čutno obnovo notranjščin in uspešno nakazano zgodbico; r. v Leidenu, u. (38) v A’damu. S: npr. Izgubljeni sin (pl [prej les], konec 1640-ih let > Eremitaža), Bolni otrok (o. 1660, Rijksmus.), Zelenjavni trg v A'damtt (o. 1660/65, Louvre), Ljubimca pri zajtrku (les, d. 1661), Prodajalec pe¬ rutnine (les, d. 1662, Dresden), Gospodična, ki bere pismo, in služabnica (o. 1662/65, Blessington na Irskem, Sir Alfred Beit), ipd. L: HdG I (1907); Hall Por (1963); Gabriel Metsu (Leiden 1966 [rk, Leiden]); S. J. Gudlaugsson (Kindler 1’, 1967, s. v. — L!). — Cf. Iz Cankar (Uvod 1926, r epr. 2), J. Rosenberg (& S. Slive 1966 — L!). Metsys, Quentin -> Massys, Quentin metulj (lat. papilio, angl. the butterfly, fr. le Pupillon, hrv. leptir, it. la farfalla, nem. der Sehmetterling), starodaven simbol. V poznoant. m tudi še kršč. umetn. ponazarja dušo (grš. e seda psihe pomeni dušo pa tudi metulja), pos. ^ krščanstvu Kristusovo Vstajenje in vstajenje k večnemu življenju sploh. Zato je Psihe ve- 'kokrat upodobljena z metuljevimi krili, zato metulji tudi še na nekaterih simbolično zasno- Van ih tihožitjih. E ; Ferguson (1954); Hunger (1955, p. 312—13); L Oeil (dec. 1968, p. 2—11). — Cf. W. Deonna (1954), A -P. de Mirimonde (1970). Mettizalcm -> Matusal Metz, Peter, nem. um. zgodovinar in muzealec, direktor kiparskega odd. zahodnoberlinskih drž. muzejev. B: , Das Kunstgevverbe von der Karolingerzeit bis zum Beginn der Gotik ‘ (H. Th. Bossert [izd.]: Gesch. des Kstgevverbes, V, 1932); Das goldene Evangelien- buch von Echternach im Germanischen Nationalmuseum zu Niirnberg (Mn 1956); Europdische Bildvverke von der Spdtanlike bis zum Rokoko (Mn 1957 [rk]); Ottonische Buchmalerei: Evangeliar Ottos III., Perikopenbuch Heinrichs II. (Mn 1959); ,Echt oder falscli ? Eine Studie iiber Grundsdtzliches ‘ (Oettingerjev zb., 1967). L: zbornik: Festschrift fiir Peter Metz (BI 1965, izd. U. Schlegel & C. Zoege von Manteuffel). Metzinger, Valentin Janez (1699—1759), slov. (fr.) slikar. R. v Lotaringiji, dkm. v Lj od 1727 dalje, tu u. S (o. 300 znanih): npr. Sv. Florijan (d. 1738, Lj, šempetiska c.), slike na prižnici pri Sv. Primožu nad Kamnikom (1742), Celopost. portret grofa Leopolda Lamberga (d. 1746, NG [tu tudi ovalni portret]), Sv. Janez Nepomuk (d. 1749, Hruševje pri Dobrovi), Sv. Marjeta Kor- tonska (o. 1750, Kamnik, žup. c.), Frančišek Sal. spoveduje plemiča iz kapele v gradu Gori¬ čane (d. 1753, NG), Sv. Notburga (1754, Slap pri Vipavi). L: SteskaS (1927); MAS II (1938); SteleS (1949); Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk, NG]); Anica Cevc (ELU 3, 1964, s. v.); SlovS (1966); Cevc SU (1966). — Cf. M. Marolt (1933; 1936), V. Steska (1905; 1930; 1942, p. 70), S. Vurnik (1928; 1929). Mcunier, Constantin (-Emile), (1831—1905), belg. kipar in slikar, r. in u. (še 73) v Bruslju, znan predvsem po upodobitvah delavcev, zlasti iz premogovniških revirjev pokrajine Borinage, tj. zah. od Monsa. Njegove »heroično realistične« upodobitve delavcev so pozn. posnemali v okviru t. i. socialističnega realizma. P: posebno znani Razkladaš (Le debardeur, bron, 1898), Sejalec {Le semeur, bron), itd. L: L. Christophe: Constantin Meunier (Anv 1947, »MAB«); Charles De Maeyer (Fierens Diet, 1950, s. v. — L!); KHE 1 (1962, p. 216 — L!). — Cf. M. Devigne (1909), W. Gensel (1905), C. Lemonnier (1904). Meurend, Victorine, Manetov model, postala znana s slikami, za katere mu je pozirala (-»■ Zajtrk na travi, -> Olympia, —► Piskač, itd.), u. pozabljena in v revščini. L: cf. M. Georges-Michel (1957 [v poglavju o Toulouse-Lautrecu]). Meycr, Alfred Gotthold (1864—1904), nem. pisec o umetn. •B: Lombardische Denkmaler des vierzehnten Jahr- hunderts: Giovanni di Balduccio da Piša und die Campio- nesen, Ein Beitrag zur Geschichte der oberitalienischen Plastik (Stu 1893); Oberitalienische Friihrenaissance: Bauten und Bildwerke der Lombardei (BI 1897—1900, 2 knj.); Canova (Blf-Lpz 1898, »KM« 36); Reinhold 1355 Meyer, Erich — Michel, (Franfois-) Emile 1356 Begaš (Blf-Lpz 1897, »KM« 20); Tafeln zur Geschichte der Mobelformen (Lpz 1902—1911, 10 knj., dkč. Richard Graul); Donatello (Blf-Lpz 1903, »KM« 65); Eisenbauten, ihre Geschichte und Aesthetik (Ess 1907, izd. Wilhelm Freiherr von Tettau, uv Julius Lessing). Meyer, Erich (1897—1967), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec. R. v Berlinu, prom. na tamk. univ. pri Ad. Goldschmidtu (1924), bil direktor hamburškega Mus. f. K. u. Gewerbe (1947—61) u. v Hamburgu. B: (& O. von Falke) Bronzegerdte des Mittelalters, I (BI 1935, »Denkmaler deutscher K.«); Das Dom- museum Halberstadt (Halberstadt 1936; 2. izd. 1938); , Hermann Vischer und sein Solin Peter Vischer der Altere‘ (ZfKw, 1965). L: WWA (1962); Theodor Miiller (Panth, 1967, nekr.). — Zbornik; Festschrift fiir Erich Meyer zum 60. Geburtstag 29. Oktober 1957 (Hmb 1959). Meyer, Franz, švic. lik. kritik in muzealec, direktor bernske Kunsthalle. Poročen s Chagal- lovo hčerko Ido. B: Marc Chagall: Seingraphisches fVerk (Stu 1951; tudi amer. in fr. izd.); ,Primitive im zwanzigsten Jahr- hundert ‘ (Du, febr. 1952); Marc Chagall: Leben und Werk (K 1961; amer., angl. in fr. izd. 1964); Alberto Giacometti: Eine Kunst existentieller IVirklichkeit (Frauenfeld 1968). Meyer, Johann Heinrich, tudi Hans Heinr. (1760—1832), švic.-nem. slikar in pisec o lik. umetn., Goethejev prijatelj, imen. Kunscht- Meyer. R. v Zurichu, od 1807 dalje direktor risarske ak. v Weimarju, tam u. (72). Up; J. J. Schmeller (risba). B: Geschichte der bildenden Kunste bei den Griechen (3 knj., 1824—1836, dkč. Friedrich'Wilhelm Riemer); Kleine Schriften zur Kunst (Heilbronn 1886, uv P. Weizsaecker, »Deutsche Literaturdenkmale des 18. u. 19. Jahrhunderts« 28 — sestavki iz let 1794—1832). L: Otto Harnack, Goethe und Heinrich Meyer (PreuBische Jahrbucher, 1889); Goethes Briefvvechsel mit Heinrich Meyer (4 knj., Weimar 1917—1933, »Schriften der Goetheges.«). — Cf. J. P. Eckermann (Lj 1959), U. Kultermann (1966), W. 1 Vaetzoldt (I 1921). Meyer, Peter Th. A. (1894—_), švic. um. zgodovinar, r. v Munchnu, dipl. arh., prom. (phil.) 1941 v Zurichu, prof. na Eidgenossische TeH (od 1935) dalje in univ. v Zurichu (od 1944 dalje). Ur. mesečnik Das Werk. B: Moderne Architektur und Tradition (Z 1928); Schweizerische Stilkunde von der Vorzeit bis zur Ge- genvtart (Z 1942; 5. izd. 1944); Das Ornament in der Kunstgeschichte (Z 1944); Kunst in der Schv/eiz von den Anfangen bis zur Gegemvart (Z 1945); Das schwei- zerische Biirgerhaus und Bauernhaus (Ba 1946, »Schwei- zer K.« 2); Europdische Kunstgeschichte , /—II (Z 1947—1948); (uv) Byzantinische Mosaiken: Torcello, Venedig, Montreale, Palermo, Cefalu (Laupen [Bernj 1952, »Iris Biicher«), L: WWS. Meyerjeva madona — > Madona z družino župa¬ na Meyerja mezanin (iz it. il mezzanino, fr. la mezzanine, hrv. polukat , nem. das Halbgeschofi ali das ZwischengeschoJ3), polovično ali vmesno nad¬ stropje (na zun. ga običajno zaznamujejo manjša okna), znano v stavbarstvu od renesanse dalje. Michaelis, Adolf (1835—1910), nem. klas. ar¬ heolog. R. v Kielu, 1857—61 v Italiji in Grčiji, prof. na univ. v Greifswaldu (od 1862) in Strafl- burgu (od 1872 dalje), v StraBburgu tudi u. (75). B: Der Parthenon (Lpz 1871); Ancient Marbles in G real Britain (C 1882); Romische Skizzenbiicher Marten van Heemskercks und anderer nordischer Kiinstler des XVI. Jahrhunderts (BI 1891); Das Alter- thum (Lpz 1901 = Anton Springer: Handbuch der Kg., I [6. izd.]); Die archdologischen Entdeckungen des neunzehnten Jahrhunderts (Lpz 1906; 2. izd.: Ein Jahrhundert kunstarchaologischer Entdeckungen, ib. 1908). Michalski, Ernst (1901— ), nem. um. zgo¬ dovinar, r. v Berlinu. Bil je priv. docent na univ. v Munchnu (1931—33). B; .Die entivicklungsgescliichtliche Bedeutung des Jugendstils ‘ (RepWw, 1925); ,Zur Problematik des Bar- tolomeo Venelo ‘ (ZfbK, 1927/28); ,Das Problem des Manierismus in der italienischen Architektur ‘ (ZfKg, 1933). L; Kil (1935). Michel, Andre (1853—1925), fr. um. zgodo¬ vinar, znan predvsem kot izdajatelj obsežne obče zgod. umetn. B: Notes sur Part moderne (P 1896); Catalogue sommaire des sculptures du Moyen Age, de la Renais- sance et des temps modernes (P 1897, »Musee National du Louvre«; 2. izd. 1907); (izd.) *Histoire de Part depuis les premiers temps chretiens justppd nos jours, I—VIII (P 1905—1929, 17 knj. in Index d’ensemble, 1929); Franfois Boucher (P 1906); Sur la peinture franfaise au XIXe siecle (P 1928). Michel, Edouard, fr. um. zgodovinar in mu¬ zealec, poznavalec niz. in flam. slikarstva.. B: Ecole flamande (P s. a. [1925/27], »La Peinture au Mus. du Louvre, II: Čcoles čtrangeres«); Bruegel (P 1931, »Maitres d’autrefois«); VEcole Flamande du XVIe siecle au Musee du Louvre (Br 1944); Fes grands Maitres flamands au XVIe et au XVII e sižcles (P 1951); Catalogue raisonne des peintures du Moyen Age, de !a Renaissance et des temps modernes: Pein¬ tures flamandes du XVe et du XVle sižcles (P 1953, »Mus. Nat. du Louvre«). Michel, (Franfois-) Črnile (1828—1909), fr- (belg.) pisec o umetn., zlasti o hol. in flam. sli¬ karjih XVII. st. B; Gerard Terburg (Ter Borch) et sa familte (P 1887. »A. c.« 13); Rembrandt (P s. a. [1887/89?], »A. c.« 29); Jacob van Ruysdael et les paysagistes de Pecole de 1357 Michel, Paul-Henri — Michelangelo Buonarroti 1358 Harlem (P 1890, »A. c.« 37); Hobbema et les paysa- gistes de sort temps en Hollande (P 1890, »A. c.« 38); (Rev. des Dcux Mondes, 1890); Les Brueghel (P s. a., »A. c.« 40); Les Van de Velde (P 1892, (P 1892, »A. c.« 41); Rembrandt: sa Vie, son Oeuvre et sort temps (2 knj., P 1893; n. angl. izd. Rembrandt: his tvork, and his time , 2 knj., L 1903); Etudes sur 1'histoire de Vart (P 1895); Rubens: sa Vie, son Oeuvre et son temps (P 1900); Essais sur 1'histoire de l’art (P s. a. [o. 1900]); Corot (P 1905, »A. c.« 57); Les maitres dti paysage (P 1906); Paul Potter: Biographie critique (P s. a. [1906/07], »G. A.«); Noti vel les etudes sur 1'histoire de Part (P 1908). Michel, Paul-Henri, fr. um. zgodovinar, dolgo¬ letni konservator pariške Bibl. Mazarine. 13: La pensee de L. B. Alberti (P 1930); ,L'esthetique oeithmetic/ue' (Mčlanges de philologie, d’histoire et de litterature offerts a Henri Hauvette, P 1934); irestptes romanes des eglises de France (P 1949); ,La T^chomachia...' (GBA, 1952); Les frestptes de Tavam (2. izd., P 1956); La fresque romane (P 1961, »Pictura«), Michelangelo Buonarroti (1475—1564), it. ki- P ar > slikar, arh. (in pesnik), genij it. vis. in pozne renesanse, v prvi vrsti »plastično čuteč«; r. 6. ntarca v Capreseju (zdaj Caprese Michelangelo ) blizu Arezza v Toskani, u. 18. febr. v Rimu. Učenec Dom. Ghirlandaja (1488, takrat kopiral Giotta in Masaccia in Schongauerjev bakr. Skuš¬ njave jv. Antona), nato v »šoli« na vrtu Lorenza Veličastnega (cf. Medici) pri samostanu S. Marco v Florenci in naposled, do slednjega smrti, v Pal. Medici (v tem razdobju se navzel neoplatonskih Predstav iz kroga Marsilia —> Ficina) ; okt. 1494 nov. 1495 v Benetkah in nato v Bologni, jul. '496 —1501 prvič v Rimu, 1501—05 v Florenci, 1505—06 v Rimu (naročilo za Julijev nagrob., '505 že izbiral marmor v Carrari), 1506 beg v Florenco (18. apr.) zaradi spremenjenih papež.e- v ih načrtov in po spravi z Julijem II. (21. nov.) v Bologni delo na njegovem kipu za c. S. Petronio do 1507, spet v Rimu 1508—17 in 1534—64, vmes, 1517—34, pa v Florenci. P (vse marmor); v Florenci o. 1490/92 reliefa Boj kentavrov in Lapitov in Madona na stopnicah (oba Florenca, -.faumv/h« rtu ott/^/rm-url Časa Buonarroti), v Bologni (cf. s. v. [->S. Do¬ meni co]) delo na Arca di S. Dotnenico (des. angel ’*d.), v Rimu »ant.« Bakhos (1496/97, Bargello) 2a bankirja Jacopa Gallija in »rim.« *Pietd (1497—99, Rim, Petrova c.), v Florenci * David (1501—04, Florenca, Gali. delPAcc.), Madona z °"-okom (morda 1501, prodana 1506, Brugge, c - Notrc-Dame), tonda Madonna Pitti (verj. 1503/05, Bargello) in Madonna Taddei (o. 1505/ ° 6 > London, Royal Ac. of Arts) in apostol Matej (n cdk., 1504/05 ali poleti 1506, Florenca, Gali. delPAcc.) za florent. katedr., v Rimu 1505 1. na- Cr t za Julijev nagrob., po 2. načrtu 1513 Uporni snienj (Schiavo ribelle, 1513/15, Louvre) in t. i. Umirajoči suženj ( Schiavo morente, 1513/15, ib.) in *Mojzes (verj. 1515/16, Rim, S. Pietro in Vincoli), Kristus (sodel. P. Urbano, 1519/21, Rim, Sta Maria sopra Minerva), v Florenci 4 nedk. Sužnji ( Schiavi Boboli, različno dat. 1519/ 36, Florenca, Gali. delPAcc.) in 1520/34 kipi v -> Medičejski kapeli, v Rimu v obdobju Posled¬ nje sodbe (infra) doprsje Brutus (po 1539, Bar¬ gello) in 1542 — 45 s sohama Rahele in Lije dkč. -> Julijev nagrob. (Rim, S. Pietro in Vincoli), naposled zadnji 2 »Pieta«, tj. *Snemanje s križa (1550/55, florent. stolnica) in nedk. *Pieta Ron- danini (Milano, Castello Sforzesco); med mojstru prej neupravičeno atr. deli t. i. Pieta Pale- strina (Florenca, Gali. delPAcc.). — S: v Flo¬ renci 1504 v tekmovanju z -> Leonardom da Vinci nastali karton v kopeli presenečenih voja¬ kov (—>■ Bitka pri Cascini) in kot edina nedvomno njegova tabelna slika -*■ Tondo Doni (konec 1503/zač. 1504), v Rimu strop Sikst inske ka¬ pele (1508 — 12) in na njeni olt. steni Poslednja sodba (1536 — 41), naposled freski v Capp. Pao- lina, Pavlovo spreobrnjenje (1542—45) in Križanje sv. Petra (1546—50). — A: v Florenci načrti za pročelje c. S. Lorenzo (1515/18), —> Medičejska kapela ( Sagrestia Nuova, 1520/34, ur. Vasari o. 1556), Biblioteca Laurenziana (1523 — 34, dkč. 1571) z manieristično vežo in njenimi stopnicami (dkč. Ammanati 1560), v Rimu pa preureditev Kapitolskega trga (od o. 1538 dalje, Pal. dei Conservatori zač. 1563, načrt za stopnice Pal. dei Senatori), dkč. Pal. Farnese (1546--49; dkč. 3. nadstr. in strešni zidec), vodil zidavo Petrove c. (znova, v predelani obliki centr. tloris, v. leseni model * kupole 1558/61, ki so jo dkč. drugi), stopnice na vatikanskem Cortile de! Belvedere (načrt 1552, pozn. spremembe), Porta Pia (1561 do 65?) in iz tepidarija razrušenih Dioklecijano¬ vih term 1561 —66 sez. c. Sta Maria degli Angeli. L: Cankar III/l (1936); Panofsky Stud (1939); Fr. Stelč (R. Balsamo-Crivelli: Rafael Santi,& D. Merež- kovskij: Michelangelo, Lj 1943); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); *Ch. de Tolnay (EWA IX, 1964, s. v. —• L!); Michelangelo: artista, pensatore e serittore (No 1965 — L!); G. Poggi, P. Barocchi& R. Ristori (izd.): II carteggio di Michelangelo, I— II (F 1965—1966, v načrtu 6 knj.); Michelangelo heute (BI 1965 [Wis- sensch. Ztschr. der Humboldt Univ.]); H. Schmidt & H. Schadewaldt: Michelangelo und die Medizin seiner Zeit (Stu 1965); P. Barocchi (Kindler IV, 1967, s. v.); Salvatore Quasimodo (uv) & Ettore Camesasca (kat.): L’opera completa di Michelangelo pittore (Mi 1967, »CA« 1); 21. kongr. II (1967). — Cf. J. S. Ackermann (1961), P. Barocchi (1962), A. Bertini (1942), W. Bode (1902 [1921]), F. Burger (1904), E. Carli (1946), L. Dussler (1959), H. von Einem (1959), D. Frey (1920; 1960), K. Frey (1897; 1907; 1909 — 1911); H. von Geymiiller (1904), L. Goldscheider (1951 [1966]; 1953 [1956]), H. Grimm (1860—1863), F. Hartt (1965), C. A. lsermeyer (1965 [1966] — Ll), 1359 Michelangelov nagrobnik — Mieris, Frans van, star. 1360 C. Justi (1900 [1909]), H. Keller (1966), F. Knapp (1906), F. Kriegbaum (1940), H. Mackowsky (1908), A. Springer (1887), E. Steinmann (1907; 1908; 1913; & R. Wittkower »1927 — L!!; 1930 — L!), H. Thode (1903—1912; 1908), Ch. de Tolnay (1930; *I—V, 1943—1960; 1949; 1951; 1964), A. Venturi (1926), M. Weinberger (1967), J. IVilde (1928; 1933; 1952; 1954; 1955; 1957), ivdlfflin (1891), pos. za »vire« s. V. Vasari (cf. Barocchi) in Condivi. *MichelangeIov nagrobnik (Vasarijev načrt 1570/71, dkč. o. 1572) v des. ladji c. Sta Croce v —> Florenci. Vasari naslikal tudi slikarijo, ki ga dopolnjuje; 3 gl. um. stroke so tako navzoče s samim spom., hkrati pa predstavljene s sohami personifikacij (levo Kiparstvo, Valerio Cioli; Slikarstvo, Battista Lorenzi di Domenico; des. Arhitektura, Giov. Bandini) in ponazorjene z znamenjem treh prepletenih vencev levo in des. od doprsja (Batt. Lorenzi di Domenico). L: cf. F. iViirtenberger (1962, p. 188 & 190). Michelozzo (di Bartolommeo), (1396—1472), it. florent. arh., 1417—24 v delavnici L. Ghiber- tija, 1425—38 Donatellov sodel., 1462—64 v Dubrovniku: tam delno po njegovem načrtu popravili ob eksploziji 1463 porušeni Knežji dvorec. A: najslavnejše delo je *Pal. Medici (pozn. Riccardi) v Florenci, zač. 1444. P: frag¬ mentarno ohranjeni nagrob. Bartolommea Ara- gazzija (Montepulciano, katedr.). L: Vasari-Milanesi IV; Fritz Wolff: Michelozzo di Bartolommeo: Ein Beitrag zur Geschichte der Architectur und Plastik in Quattrocento (Str 1900, »ZKA« 2); Hans IVillich, Michelozzo di Bartolom¬ meo (ThB XXIV, 1930 — L!); Marco Chiarini (EWA IX, 1964, s. v.); Duško Kečkemet (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. C. Fiskovič (1947, p. 23, 30 & 91), L. H. Heydenreich (1938), V. Martinelli (1957; 1963), O. Morisani (1951), M. Mušič (II 1966), A. Parronchi (Middeldorfov zb., 1968), H. Saalman (1965; 1966; 1968), Ch. Seymour (Harm 1966). Michiels, Alfred (1813—1892), fr. (hol.) knji¬ ževnik in pisec o umetn., r. v Rimu, u. v Parizu. B (lik. umetn.): Etudes sur VAllemagne: renfermant une histoire de lapeinture allemande (2. izd., Br 1845); Histoire de la peinture flamande et hollandaise: des origines jusqu'a Rubens et ses elčves (4 knj., Br 1845— 1848; n. izd.: Histoire de la peinture flamande depuis ses debuts jusqu'en 1864, 10 knj., P 1865—1869, 1874 & 1876); Catalogue des tableaux et dessins de Rubens avec Vindication des endroits ou ils se trouvent (P 1854); Rubens et Vecole d’Anvers (P 1854; 4., rev. & razš. izd. P 1877); Voyage d'un amateur en Angleterre (4. izd. 1872); Vart flamand dans Vest et le midi de la France...: Complement de V histoire de la peinture flamande (P 1877); (& Paul Mantz & Alphonse Wauters) Les petits maitres de la peinture flamande (P 1880); Van Dyck et ses elčves (P 1881; 2. izd. P 1882). Midae aures (lat.), »Midasova ušesa« -> Mi- dasova sodba Midas aureus (lat.), »zlati Mi da« -> M klas in zlato (infra) Midas in zlato, mit. ik. m.: Midasu, frigijskemu kralju, je Bakhos uslišal nespametno prošnjo, da bi se vse, česar se bo dotaknil, spremenilo v zlato; če se ga bog ne bi bil usmilil, bi umrl od žeje in lakote (Ovid, Met. XI, 85—145). L: Pigler II (1956, p. 170). Midasova sodba ali Midasova ušesa (lat. Midae aures), mit. ik. m. (Ovid, Met. XI, 146 ss): ne da bi ga kdo povprašal po mnenju, je frigijski kralj Midas nasprotoval gorskemu bogu Tmo- lusu, ki je glasbeno tekmovanje Apolona in Pana razsodil v Apolonov prid; Apolon ga je zato kaznoval z oslovskimi ušesi. L: Pigler II (1956, p. 170—73). Middeldorf, Ulrich A(lexander), (1901—_)» nem. (nem.-ž.) um. zgodovinar, emigriral v ZDA, učil na univ. v Chicagu, po 2. svet. vojni direktor Kunsthistorisches Institut v Florenci. B: ,Giovanni Bandini detto Giovanni deli'Opera' (RArte, 1929); ,New Attributions to Giovan Francesco Rustici ‘ (BM, 1935); RaphaeVs Dravvings (NY 1945); ,A note on two pictures by Tintoretto ‘ (Focillonov zb., 1949); ,Ein Jugendwerk des Amadeo * (H. Kauffman- nov zb., 1956); ,On the origins of »email sur ronde- bossetč (GBA, 1960). L: WWAA (1959). — Zbornik: Festschrift Ulrich Middeldorf (2 knj., BI 1968, izd. Antje Kose- garten & Peter Tigler). MIDDLETOWN, mesto v ZDA ( Connecticut [New England ]). ~ Davison Art Center ( Wesleyan University) se ponaša s pomembno graf. z. (poprej zakonca George W. Davison). Miel, Jan (1599—1663), flam. slikar t. i- bambocciat, včasih slikal tudi štafažne figure v slikah —► Clauda Lorraina. R. v Antvverpnu, dkm. v Rimu od 1636 dalje, od 1658 delal za dvor v Torinu, tam u. L: G. I. H. (ThB XXIV, 1930, s. v. — L!); EWA D (1960, stp 209—10). Mieris, Frans van, star. (1635—1681), hol. slikar (žanr & portreti). R. (eden izmed zadnjih med 23 zlatarjevimi otroki) in u. (45) v Leidenu, tam učenec Gerarda -> Doua in za njim pog*- predstavnik t. i. leidenske »Feinmalerei«. S (zve* čine na hrastovim): npr. Zdravnikov obisk (d- 1657, Ksthist. Mus.), Duet (d. 1658, Schwerin, Staatliches Mus.), Gostija z ostrigami (zgoraj zaokr., d. 1659, Eremitaža), Portret umetnikove žene in Avtp. (oba oval & d. 1662, Alte Pin-)> Deček, ki spušča milne mehurčke (d. 1663, Mau- 1361 Mieris, Willem van Mihelič, France 1362 ritshuis), Jahalni škorenj (d. 1666, Alte Pin.), Vedeževalka (d. 1671, Dresden) in A hi ja in Jero- boamova žena (d. 1671, Lille, Mus. des B.-A.). L: HdG X (1928); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugs- son (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. E. Plietzsch (1960), J. Rosenberg (& S. Slive 1966). Mieris, Willem van (1662—1747), hol. slikar v Leidenu, učenec svojega očeta, Fransa star. (supra). S: npr. Antonij in Kleopatra (les, d. 1691, Wallace) Pariš in Oinone (d. 1698, ib.). Mies van der Rohe, Ludwig (1886—1969), nem.-amer. aih., pionir in najpomembnejši pred¬ stavnik strogo funkcionalne, zvečine v obliki kvadrov ostvarjene skeletne arhitekture iz jekla in stekla, poleg -> Le Corbusierja najuglednejši aih. XX. st., kratko imen. Mies. R. v Aachnu, začel kot oblikovalec pohištva pri Brunu Paulu , Postal 1930 zadnji direktor —>Bauhausa, 1938 emigriral v ZDA, akt. zlasti kot pogl. arh. Chi- ca ga, tam u. (83). A: 1919 *prvi načrt za skeletni nebotičnik (v berlinski FriedrichstraBe, nereali¬ ziran), * sponi. Karlu Liebknechtu in Resi Luxem- burg v Berlinu 1926 (uničili nacisti), *nem. pa¬ viljon na svet. razst. v Barceloni 1929, Tugend- batova hiša v Brnu (1930), stavbe chicaškega Illinois Inst. of Technology (načrti od 1939 dalje, sez. 1942—58), Like Shore Drive Apartments v Chicagu (1952), *Seagram Building v New Yorku (s Philipom Johnsonom 1956—58), povečanje houstonskega Mus. of Fine Arts (t. i. Cullinan n ’‘ n g, 1959, Houston [Tex.]), upravni center v Chicagu ( Federal Center, 3 stavbe, zač. 19641, blationalgal. v zah. Berlinu. L: Arthur Drexler : Ludwig Mies van der Rohe (NY 1960, »Masters of World Architecture« — B!; L!); Hatje (1963); Maurice Besset (EWA X, 1965, s. v. — L!); Pevsner (1966); »US« 12. — Cf. J. M. Fitch „961), H.-R. Hitchcock (Harm 1958 [1963]), H. M. w >ngler (1968 — B!). Mignard, Pierre, imen. le Romain (1612— ^695), fr. slikar, tekmec Ch. -*-Le Bruna, ki mu 8 a je po Colbertovi smrti 1683 naposled uspelo 'zpodriniti z njegovih številnih mest. S: npr. Ludovik XIV. na konju v rim. opravi (1673, To- rin °, Gali. Sabauda), Ludovik Burbonski, grof ioložanski, kot speči Amor (1682, Versailles), Kristus pade pod križem (1684, Louvre), Darijeva družina pred Aleksandrom Vel. {La Tente de Da- rius [cf. s. v. Le Brun], d. 1689, Eremitaža), Mar- biza de Seignelay z otrokoma (kot Tetis z Ahilom ln Kupidom, d. 1691, Nat. Gali.), itn., številne Prikupne Madone, ki sojih imenovali les Mignar- des {/e mignard = ljubljenček, razvajenček), med boljšimi deli Deklica, ki spušča milne mehurčke (Versailles), med posebno značilnimi pa Portret hčerke, Catherine Mignard, grofice de Feuquiere, kot Renommee [Slava] z očetovim [avto ]portretom (ib.). L: Thuillier & Chatelet (1964 — L!); Louis XIV Lille (1968). — Cf. A. Blunt (1953), P. Marcel (& Ch. Terrasse s. a.). Migne, Jacques-Paul (1800—1875), fr. učenjak, duhovnik, založnik in tiskarnar v Parizu. Izd. za študij srednjev. kršč. ikonografije temeljno pomembna dela cerkv. očetov. B: (izd.) Patrologiae cursus completus accurante J.-P. Migne, Ser. I — II: Patrologia Latina (221 knj., P 1844—1864),& Ser. III: Patrologia Graeca (165 knj., P 1857—1886^ Miha iz Bara -> Dubrovnik (-> frančiškanski samostan) Mihael (lat. Michael, fr. Michel, it. Michele), eden izmed —> nadangelov, poveljnik nebeških ali angelskih trum (lat. princeps militiae caelestis resp. angelorum ), imen. tudi Quis ut deus (ki je [videti] kakor bog), kršč. svetnik (29. IX.), pred¬ stavljan, ko se bojuje z zmajem {pugnat cum dracone), ko tehta duše pri -*■ Poslednji sodbi ali ko jih spremlja kakor ant. Hermes psihopompos (angl. ime v tem primeru The Lord of Souls). Up: npr. relief na kapitelu v -*■ Chauvignyju (1. pol. XII. st. — tehta duše), stenska preproga v stolničnem muz. v Halberstadtu (sreda XII. st. — ubija zmaja), Rogier van der Weyden na olt. s Poslednjo sodbo (1445/51, Beaune — tehta duše), Rafael (les, 1505, Louvre — ubija zmaja). L: Rčau II/l (1956, p. 44—51 & 55 — L!); Keller (1968, p. 379—81 — L!); »US« 7 (1968, p. 60, 148) & 8 (1968, p. 176). Mihej (lat. Micheas, angl. Micah, fr. Michee, it. Michea, nem. Micha), bibl. prerok (->■ dva¬ najst malih prerokov), eden izmed 4 prerokov, ki so delovali v VIII. st. pred (Amos in Ozej v sev., Izaija in on v juž. kraljestvu), avtor po njem imen. preroške knj. (abr. Mih), v kršč. ikonografiji predvsem zaradi napovedi o Betle¬ hemu (5, 1); iz tebe mi izide on, ki bo vladal v Izraelu {Ex te egredietur epu sit dominator in Israel). Up: miniatura v —»■ Rabulovem evange- liarju (f. 6r [levo], 568), Jan van Eyck na -> Gent¬ skem olt. (na delavniškem licu nad Marijo v pri¬ zoru Oznanjenja — napisni trak: Ex te egredietur). L: Rčau II/l (1956, p. 384). Mihelič, France (1907—....), slov. slikar in grafik. R. v Virmašah (starši s Primorskega), dkč. učiteljišče v Lj (1923—27) in 1931 ak. v Zgb, učil na gimn. v Kruševcu (1934—36) in Ptuju (1936—41), 1943—45 v partizanih, od 1945 do 1970 redni prof. za slikarstvo ALU; 1363 Mihelič, Milan — Miklavž 1364 član SAZU (1965). Zgodnji razvoj v naslonu na skupino Zemlja, po vojni v smeri groteskne fantastike z vrhom v 1950-ih letih (grafika). S: motivi iz okolice Ptuja, npr. Mrtvi kurent (les, temp, d. zadaj 1938, MG [last SKP]), v 2 variantah Ptujska gora (npr. 1940, MG), Parti¬ zansko taborišče (1948), Kvintet (temp, 1961, MG [last SKP]). — G: lino.: Pogreb iluzij I — II (1953 & 1955), Ples kurentov (1955), lesor.: Maske (1953), Narcis (1954), Spomin na očeta (1954), Konjenik (1954), Roka mrtve matere (1955), Dafne (1967), Dafne in gozd (1967), Dafne in kurent (1967); barvni lesor.: Mrtvi kurent (1955), Kronist (1955), Melanholija (1955), Me¬ duza (1955), Obisk (1957), Zračno potovanje (1957); jedk.: Okno noči (1959), Rastline (1959), Rastlinski planetarij (1959). — Izd. graf. mapi Naša borba (1944 z N. Pirnatom) in Krvava bratovščina (1945). — Prešernove nagr. 1948 (za slikarstvo), 1955 (za grafiko) in 1965; avnoj¬ ska nagr. 1970, itd. L: SteleS (1949); Lj Gr (1955—59; 1967; 1971); Ko je ko (1957); AS (1958 — L!); Luc Menaše, Miheličev »in vendar« (France Mihelič-Zdenko Kalin, 1960 [rk, Slovenj Gradec]); id., V zaustavlje¬ nem času, sredi ukročenih strahov (Lik. rev., št. 1, 1961); ŠijanecS (1961); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v. — L!); ZMG (1964); SlovS (1966 — L!); Ivan Sedej & Marjan Tršar (NRazgI, 27. 5. 1967); Nad- real Soc (1969 — L!); IV beogradski trijenale jugo- slovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!); Janez Zadnikar (Delo, 5. XII. 1970, p. 14); ZUZ nv VIII (1970, p. 340 [L!] & 347 [!1). — Cf. A. Čelebonovii (1965), Luc Menaše (Avtoportret 1962), V. Mole (1959), F. Steli (1963). Mihelič, Milan (1925—_), slov. arh., brat Franceta Miheliča (supra). L: Marjan Mušič (ELU 4, 1966, p. 233 & 682— 83); Stane Bernik, Miheličeva novejša arhitektura (Sinteza, št. 5/6, apr. 1967). Mihevc, Edo (1911—_), slov. arh. R. v Trstu, dkč. študij arhitekture 1936 v Lj, 1941— 45 v NOB (mdr. načelnik gl. štaba operativnih odd.), od 1946 izr. in od 25. III. 1958 redni prof. za stanovanjske in industrijske zgradbe na univ. v Lj. A: npr. blok » Kozolec « v Lj na Titovi (1950), regionalni plan za slov. obalo (1955 — 59), » Me¬ talka« v Lj (1959—62), Slov. kult. dom v Trstu (1964), itd. L: ULj I—II (1957 & 1969); Ko je ko (1957); ŠijanecS (1961); Marjan Mušič (ELU 4, 1966, p. 683). Mihoje Brajkov iz Bara -> Dubrovnik (-> fran¬ čiškanski samostan, križni hodnik) Mihola, Savlova hči in Davidova žena, bibl. oseba, cf. infra & David pleše gol pred skrinjo zaveze. Mihola spusti Davida skoz okno (lat. Michol deponit eum per fenestram ), bibl. ik. m. (1 Kralj 19, 12): potem ko je Savel poskušal Davida ubiti s sulico (—► Savel hoče Davida s sulico pribosti k steni), je poslal sle k njegovi hiši, da bi ga umo¬ rili. Motiv bega skoz okno je likovno vzor —»■ Pavlovemu begu iz Damaska (podoben tudi motiv -> Vergil v košari). Up: npr. lelief na zun. in slikano okno v kornem obhodu katedr. v Auxerru (XIII. st.). L: Reau II/l (1956, p. 264—65). Mihola položi kip v Davidovo posteljo ter tako prevari svojega očeta Savla, ki mu je stregel po življenju (angl. MichaPs Ruse for Saving David's Life), bibl. ik. m. (1 Kralj 19, 13: Tulit autem Michol statuam et posuit eam super lectum .. ■)■ Up: npr. na manjšem od obeh romanskih ke¬ lihov v polj. opatijski c. —► Trzemesznia (o. 1160), miniatura v -> Maciejowskega kodeksu iz o. 1250 (f. 3 lr). L: SvvarzenskiR (1954 [1967]). mikalnik, greben (fr. le seran, nem. die Hechel), atribut sv. -> Blaža. Miklavž, tj. Nikolaj iz Bai ija ali iz Mire (lat. Nicolaus Myrensis, angl. Nicholas of Myra, fr- Nicolas, it. Nicola ali Niccold, madž. Miklos), kršč. svetnik (6. XII.), škof, zavetnik otrok, mornarjev, čolnarjev, itd. Živel naj bi o. 270— o. 350 in mdr. na nicejskem zboru s pestjo udaril Arija v obraz. »Že kot dojenček se je o petkih vzdržal, da bi pil mleko« (pri dojilji ali materi), sicer pa je iz njegove pisane in ikonografsko bogate legende najbolj znano obdatovanje 3 revnih deklic, ki bi jih bil sicer oče vtaknil v javno hišo (zato atribut 3 mošnjičkov zlata resp. 3 zlatih kroge! na evangeliarju, pod vpil' vom obdarovanja otrok pozn. spremenjenih v 3 jabolka). Atribut so tudi 3 goli mladeniči ah otroci v kadi (ki jih je oživil, potem ko jih je bil hudobni krčmar že razsekal in nasolil). Up: npr. StS-e v —>■ Novalesi (2. tretjina XIII. st.), freska v c. na Ptujski goii (obdaruje deklice, o. 1420), F. Bergant (NG, prej Polhov Gradec), itd. L: Karl Meisen: Nikolauskult und Nikolausbrauch im Abendlande (Dii 1931, »Forsch. zur Volkskunde«)! Milic Santi (1931, p. 475); Ferguson (1954); Piglcr I (1956, p. 458—59); NG II (1957, št. 1, 36. 83, 89); Reau III/2 (1958, p. 976—88 — L!); SfS (1959, št. 18); CevcS (1963, repr. 61); V. W. Egbert, St. Nicholas: the Fasting Child (AB, 1964); SSS (1966); EWA XII (1966, stp 665); Keller (1968, P- 389—91); Stele (1969, p. 90—92). — Cf. J. Braun (1943, stp 545—51), O. Demus (1968, t. 74 & XXXVI), K. Kunst le (1926), F. R. Shapley (1966, p. 411), F- Steli (Radojčičev zb., 1969). 1365 Mikuž, Stane — MILANO, Castello Sforzesco 1366 Mikuž, Stane (1913— ....), slov. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik. R. v Šmarju pri Lj, dipl. 1936 in prom. 1940 na lj. univ., 1938—44 v Spomen. uradu v Lj, od 1951 predavatelj, 1958 izr. in 1971 redni prof. na lj. univ. V kritiki (S, DS, LdP) branil realizem in nasprotoval t. i. tujim vplivom. — Up: Jakac (v. jedk., 1946). B: Umetnostno topografski opis dekanije Šmarje (Lj 1935, strojepis); Štiri gotske table v Narodni galeriji ‘ (ZUZ, 1936 )\,Litografije Mihe Maleša ‘ (Um, 1938/39; samost, izd. Lj 1939); J lov še k Franc, baročni slikar, 1700 — 1764, 1: Franca Ilovška življenjepis ‘ (ZUZ, 1939/40, dis.; samost, izd. Lj 1941); ,Freske Franca Ilovška na Sladki gori ‘ (DS, 1940, dis.); ,Slogovni razvoj umetnosti Franceta Jelovška ‘ (DS, 1942 dis.); Spomenik narodnoosvobodilne borbe (Ce 1959); , Zgo¬ dovina umetnosti ‘ (Petdeset let slov. univ. V Lj, Lj 1969); Umetnostnozgodovinska topografija grosupelj¬ ske krajine (1970, strojepis, cf. 1935). L: ULj (1957; 1969); ObULj (št. 10, 1958); Luc Menaše (Lik. rev., 1963 — B!); Fr. Stelč (ELU 3, 1964, s. v.). Milanesi, Gaetano (1813—1895), it. bibliotekar in arhivar, zaslužen izdajatelj umzg. virov. R. v Sieni, arhivar tam in v Florenci, u. (81) v Flo¬ renci. Posebne zasluge si je pridobil s komenti¬ rano izd. Vasarijevih življenjepisov (*Le vite de' Piu eccellenti pittori, scultori ed architettori, serit- le da Giorgio Vasari pittore Aretino, con niiove onnotazioni e commenti di..., 8 knj., F 1878—81, &s up. [9. knj.] 1885; pon. 1906). 11 (um. zgod.): Documenti per la storia dell'arte senese (3 knj.,Siena 1854—1856); Nuovi documenti per 1° storia delVarte toscana dal XII al XVsecolo (F 1901). L: Lodovici (1942); SchlosserL (1964, p. 335). MILANO, lat. Mediolanum, gl. mesto Lom¬ bardije, gospodarsko najpomembnejše it. mesto *n kult. središče sev. Italije. Poseben um. razcvet za vlade družine -> Sfor za ( Lodovico il Moro), °d 1535 dalje pod šp., pozn. pa pod avstr, ob¬ istjo ( v XVIII. in XIX. st. do 1859). L: Agnes Gosche: Mailand (Lpz 1904,»BK« 27); C. onzoni: Le chiese di Milano (Mi 1930); Giacomo uscapd: I palazzi della vecchia Milano (Mi 1945); id. 1 ; Mezzanotte & G. Bascapi: Milano nelLarte e nella stor la (Mi 1948 ; n . j z d. r 1968); Eva Tea: Architettura e dccorazioni nelle chiese di Milano (Mi 1952); EWA VUI (1963, stp 551—57 — L!); G. Traversi: Archi- ettura paleocristiana milanese (Mi 1964, »Archi- ctture delle regioni d’Italia«); F. Mazzini: Milan: ts Museums and Galleries (Gloucester [Mass.] 1966). Cf. G Nicodemi (1956). ~ katedrala Sta Maria nascente ( piazza deI Dttoino), s svo ji m i 11 700 m 2 površine največji Britanski spom. in najobsežnejša gotska stavba v Italiji, zač. o. 1386 (zaradi tehničnih težav Poklicani na pomoč mdr. Heinrich [III.] Parler Iz Gmiinda 1391, Ulrich von Ensingen 1394—95 in Jean Mignot 1399). Med dragocenostmi v levem delu transepta bron *kandelaber Trivulzio (vznožje iz o. 1210 z bibl. motivi.) ~ Santa Maria delle Grazie, še na pol gotska dominikanska c. (arh. Guiniforte Solari, sez. 1465—90), ki ji je —>Bramante dodal centralno oblikovani *kor (sez. 1492—98). — Zraven v refektoriju nekd. samostana (zdaj t. i. Cenacolo Vinciano ) znamenita, večkrat rest. StS Leonarda da Vinci *Zadnja večerja (1495—97). L: EWA II (1960, t 341—42) — Cf. M. Mušič (II 1966) ~ Sant’Ambrogio, v glavnem v XI.—XII. st. sez. bazilika (juž. campanile iz IX. st., višji sev. campanile pa iz XII. st.) z * atrijem (o. 1140/50) in emporami v ladji. Pod ambonom starokršč. *sarkofag (2. pol. IV. st., prej znan kot » Stilihov sarkofaga), v koru nad olt. s pozlačenim štukom okrašen baldahin na porfirnih stebrih (različno dat, v XI./XII. st.), najodličnejši spom. pa pred¬ stavlja po naročilu nadškofa Angilberta (824— 59) nastali * Vuolvinijev antependij. Iz 7. des. ka¬ pele vhod v kapelico S. Vit tore in Ciel d'oro: z napisi AMBROS1VS, FELIX in NAVOR za¬ znamovani mozaiki s celopost. liki sv. Ambroža pa mučenikov Feliksa in Naborja (V. st.). — Mus. di St' Ambrogio hrani ostanke * lesenih vrat s konca IV. st. (reliefi s prizori iz Davidovega življenja). L: »US«7 (1968, p. 200); EWAXV: Index (1968, p. 373). — Cf. K. J. Conant (1959). — SanfEustorgio (ob corso di Porta Ticinese), poleg c. St'Ambrogio (supra) najpomembnejši srednjev. spom. v Milanu. V C app. Portinari (atr. Michelozzu s sodel., 1462—68) freske Vin- cenza -> Foppe (o. 1464—68) in ->-Arca di S. Pietro Martire (Giovanni di Balduccio). L: »UF« 8 (1965, repr. 83); »MdS« 86 (t. IX & XVII). — Cf. B. Berenson (I 1968, p. 137). ~ Časa degli Omenoni ( via Omenoni), nekdaj last Leoneja —► Leonija, ki je 1573 okrasil njeno pročelje s sužnji v vlogi kariatid. Njihova imena (od leve na des. napisi: SVEVVS, QVADVS, ADIABENVS, PARTHVS, SARMATVS, MAR- COMANVS) je očitno pobudil posnetek kapitol- skega spom. Marka Avrelija na dvorišču. L: EWA XII (1966, t. 91). — Cf. U. Nebbia (1963), J. Pope-Hennessy (III 1963). ~ Castello Sforzesco, V t. i. Sala delle Asse poslikal strop Leonardo da Vinci. L: E. Monod-Herzen, Lčonard de Vinci: Le pro¬ bleme de la Sala delle asse a Milan (Rev. d’esthetique, 1962). 1367 MILANO, Pirelli(jev) nebotičnik — MILEŠEVA 1368 ~ Pirelli(jev) nebotičnik (piazza d'Aosta), vitka 32-nadstr. železobetonska stavba tvrdke Pirelli (arhitekt Gio Ponti s sodel. [Antonio Fornaroli, Alberto Rosselli, Giuseppe Valtolina, Egidio Dell’Orto]; P. L. Nervi in Arturo Danusso kot tehn. svetovalca), dkč. 1950. L: cf. G. E. K. Smith (1961). ~ Torre Velasca (v/a Velasca pri Corso di Porta Romana), 25-nadstr. »stolp« z uradi (v spodnjih) in stanovanji (v zgornjih nadstr.), dkč. 1958 (arhitekti Belgioioso, Peiessutti in Rogers, inž. Arturo Danusso). L: cf. G. E. K. Smith (1961). ~ Biblioteca Ambrosiana {Pal. deli’ Ambro sl¬ ana): med njenimi zakladi iziedno pomembni IR, npr. slavna -> Iliada v Ambrosiani (III./V. st.), *Petrarlcov Vergil z miniaturami Simoneja Martinija, itd.; mdr. tudi Leonarda da Vinci *Codex Atlanticus. L: R. Cipriani: Codici miniati deli’Ambrosiana: Contributo a un catalogo (V 1968, »Fontes Ambro¬ siani« 40); Maria Luisa Gengaro & G. Vitla Gugliel- metti: Inventario dei codici decorati e miniti (secc. 7—13) della Biblioteca Ambrosiana (F 1968, »Storia della miniatura: Studi e documenti« 3). ~ Musei Civici del Castello Sforzesco {Castello Sforzesco, cf. supra, foro Bonaparte), tj. Civico Gabinetto Numismatico, Civico Mitseo degli Stru- menti Musicali (mdr. po ena Stradivarijeva, Ama- tijeva in Cerutijeva pa dve Guarnerijeve violine), Civica Raccolta delle Stampe »Achille Bertarelli «, slavna Biblioteca Trivulziana (o. 1500 rkp., 1000 inkunabul in o. 60000 pozn. tiskanih knj.) in predvsem Civico Museo d’Arte Antiča. Tu mdr. —>krožnik iz Parabiaga (konec IV. st.), krilo slonokoščenega diptiha z Ženami ob grobu iz o. 400 (sorodno pribl, sočasnemu slonokoščenemu reliefu v miinchenskem Bayerisches National- mus.: Tri Marije ob grobu in Vnebohod), 6 m vis. nagrob. Bernaboja Viscontija (Bonino da Campione dkč. jezdeca 1363, pozn. sarkofag očitno izgotovila delavnica) in nedk. nagrob¬ nik Gastona de Foix (kipar /7 Bambaia zač. 1515), Michelangelova znamenita —Pieta Rondanini, etc. S: mdr. zastopani Foppa (npr. Mučeništvo sv. Boštjana), Boltraffio, Lotto in Correggio {Moški portret). — Notr. preureditev (dkč. 1956, arhitekti Belgioioso, Peressutti in Rogers) je omo¬ gočila za tisti čas skrajno mod. predstavitev mu¬ zejskih z., tako da so eksponati ponekod preveč podrejeni, drugod pa spet kar premočno poudar¬ jeni in hkrati osamljeni. L: Gian Guido Belloni: II Castello Sforzesco (Mi 1966, »I tesori« 8); »MdS« 86 (t. VIII & XII), 104 (barvni f 26). — Cf. G. E. K. Smith (1961). ~ Pinacoteca di Brera (v/a Brera 28). Direk¬ torji Giuseppe Bertini (1882—981, C. Ricci (1898 do 1908), E. Modigliani (1908—47 s presledkom zaradi emigracije), A. Morassi, F. Wittgens, zdaj G. A. Dell'Acqua. S: mdr. zastopani Pierro della Francesca, Giov. Bellini, Mantegna {Mrtvi Kri¬ stus), C. Crivelli {Madona z otrokom na prestolu, levo Peter in Dominik, des. Venanzio in Peter mučenik, d. 1482; Marijino kronanje, d. 1493), V. Carpaccio, Pellegrino da San Daniele {Uršula s svetnicami, d. 1507), Rafael {*Marijina zaroka, d. 1504), Lotto, Tintoretto {*Najdenje trupla sv. Marka), G. B. Moroni, Paolo Veronese, F. Albani, Rembrandt, P. Longhi, A. Appiani, F. Hayez, itd. L: Franco Russoli (Das GroBe Buch der Malerei, Brsch 1960). — Cf. E. Modigliani (1950). — Tesoro del Duomo, zakladnica stolnice v njeni juž. zakristiji, hrani mdr. * slonokoščen diptih iz 2. pol. V. st.: levo je v sredini jagnje božje, des. pa križ na gori paradiža (oboje al- mandin v srebrnem cloisonne). L: cf. G. Schiller (I 1966, 53 & 423). ♦Milansko-torinski horarij, iluminiran rkp., ki kot celota predstavlja 2. pol. nekdaj nedk. dela -> Tre s Belles Heures de Notre-Dame Jeana de Berry, prej v z. kneza Trivulzia v Milanu in zato od prve objave (cf. G. Hulin de Loo, infra) imen. Milanski horarij {Heures de Milan), zdaj pa v toi inskem Mus. Civico (pergament, 126 listov 28,4 X 20,5 cm). Vaneyckovske miniature, ki ga krase, so po G. Hulin de Looju delo t. i- roke H (mladi Jan van Eyck?): Rojstvo Janeza Krst. (f. 93v), Maša zadušnica (f. 116) in tudi Hubertu atr. Najdenje pravega križa (f. 118). L: Panofsky Neth (1953); Meiss-Berry (1967). Cf. A. Chdtelet (1956), G. Hulin de Loo (1911), > td ' Milesi, Richard (1914— ), avstr. um. zgodo¬ vinar, r. v Celovcu, prom. v Gradcu 1946, delal v celovškem Spomen. uradu {Denkmalamt). B: Markuš Pernhart, 1824—1871: Versuch einer kunstgeschichtlichen Wertung des Kdrntner Tand- schaftsmalers (Klagenfurt-W 1950);, Mantegna und die Reliefs der Braut-Truhen Paolo Gonzagas ‘ (R. Eggcrj eV zb. III, 1954); ,Loy H er ing und das Grabmal des Abtes Ulrich Pfinzing ‘ (Car, 1959); ,Die Wandmalereien im Schloft Toscheldorf: Die Bedeutung der Fresken An- nihale Carraccis im Palazzo Farnese jur das Fromillers' (ib., 1961); Romanische und ritterliche Grabplastik Kdrntens (Klagenfurt 1963, »Buchreine des Landesmuseums f. Karnten« 14); ,Die Kunst de spdten 16. Jahrhunderts in Klagenfurt ‘ (Car, 1968). L: OG (1951). MILEŠEVA, srb. srednjev. samostan, ki g a J e ust. kralj Vladislav (1234—43). C. Kristusovega 1369 milje — Millet, Jean-Francois 1370 Vnebohoda (Vaznesenja Hristovog) je spom. t. i. -draške šole. Znamenite SlS-e (o. 1235 ali že Prej) z rumenim ozadjem v ladji in modrim ozadjem v narteksu. Med prizori v ladji, ki se očitno opirajo na zgodnjebiz. mozaike in s tem kažejo v srb. srednjev. slikarstvu edinstveno ant. izročilo, npr. motiv žena ob grobu s slavnim * angelom Vstajenja. V ladji posebno pomembna tudi portret sv. Save in eden izmed portretov kralja Vladislava, ki sta bila oba tu pokopana. L: Vojislav Burit & D. Medakovit (ELU 3, 1964, s - v.); SSS (1966, t. 10—18); EWA XIV (1967, stp 926 — L!); »PKG« 3 (1968, t. 232—34). — Cf. V. Mole (Lj 1965), S. Radojčic (1964; *1967). milje (fr. le milieu), okolje, osredje. Avtor t. i. 'niljejske teorije je bil —> Taine. Miljuš, Branko (1936—....), srb. slikar in grafik. R. v Dragotinji, v Bgd 1958 dkč. ak. (Gvozdenovič) in se izpopolnjeval v graf. spe- cialki (B. Karanovič), 1962—63 kot štipendist v Parizu, živi v Novem Bgd. L: Lj Gr (1961—71); Vladimir veličkovič i branko miljuš (Bgd 1963 [rk, Salon Mod. gal.], uv S. Čelii — L!); A. Bassin (Delo, 8. III. 1969); Branko Miljuš (Lj 1969 [rk, MaGal], uv A. Bassin — L!). Millais, (Sir) John Everett (1829—1896), angl. slikar z neoporečno natančnostjo oživljenih »hi- storij« pa portretov in žanrskih prizorov. R. v Southamptonu, 1848 soust. Pre-Raphaelite- Brotherhood (-»■ prerafaeliti), prijatelj z Ruski- n °m (1854 poročil nekd. Ruskinovo ženo, tako da je bilo prijateljstva konec), postal nazadnje Prezident Royal Ac., u. (67) v Londonu. S; npr. korenzo in lsabella (1848—49, Liverpool, Walker ^rt Gali.), Kristus v hiši svojih staršev ali Tesar¬ jeva delavnica (The Carpenter's Shop, 1849—50, Tale), Ofelija (1851, ib.), Golob se vrne v Noetovo ladjo (1851, Ashmolean), John Ruskin (1854, London, zas. z.). L: »PKG« 11 (1966, t. 174 — L!); Millais (L 1967 uk, Royal Ac. of Arts]); J. Rye (Kindler IV, 1967, ' v -L!). — Cf. J. Canaday (Mainstreams 1959). MiHar, Erič G(eorge), (1887—....), angl. um. zgodovinar, poznavalec rkp. slikarstva. B . Engiish illuminated manuscripts front the Xth 0 the Xlllth century (P 1926); Engiish illuminated Manuscripts of the XlVth and XVth centuries (P 1928). L: WW (1964). Millar, Oliver, angl. um. zgodovinar, kustos 8 •karske z. angl. kraljice (Deputy Surveyor of Me Queen's pictures). Z —> Bluntom sour. njenega ompletnega kat. slik in risb, ki ga v obliki monografij izd. zal. —> Phaidon. B: William Dobson (L 1951 [rk, Tate]); ,Dobson'-s Portrait of Inigo Jones' (BM, 1952); Jan van Eyck’s Arnolfini Group: An Addition to its history' (BM, 1953) ; , Charles I, Honthorst, and Van Dyck‘ (BM, 1954) ; (& Margaret Whinney) Engiish Art: 1625 — 1714 (Ox 1957, »The Oxford Hist. of Engiish Art«); ,Abraham van der DoorPs Catalogue of the Collections of Charles 1' (The Walpole Soc., 1958/60); ,Some pain- ters and Charles I' (BM, 1962); The Pictures in the Collection of Her Majesty the Queen: The Tudor, Stuart and Early Georgian Pictures (2 knj., L: Ph 1963); ltalian Dravvings and Paintings in the Queen's Collection (L 1965); Zoffany and his Tribuna (L 1967, »Stud. in Br. Art«). Miller, Dorothy (Canning), amer. um. zgodo¬ vinarka in muzealka, kustos v newyorškem Mus. of Mod. Art. B: Charles Sheeler (NY 1939); Romantic Painting in America (NY 1943, z J. T. Sobyjem); Fifteen Ame- ricans (NY 1952); Fourteen Americans (NY 1946); Twelve Americans (NY 1956); The New American Painting (NY 1958). L: WWAA (1959). Millet, Gabriel (1867—1953), fr. um. zgodo¬ vinar, poznavalec biz. umetn. in eden izmed prvih raziskovalcev srb. in maked. srednjev. sli¬ karstva. Prof. na Žcole des Hautes Etude s in na College de France v Parizu, član Inst. de France. Ur. Th. Uspenskega zb. (L'Art byzantin chez les Sloves, 2 knj., P 1930—32). B: Le monastčre de Daphni: Histoire, architecture, mosaiques (P 1899, »Monuments de 1’art byzantin« 1); Monuments byzantins de Mistra (P 1910, ista z. 2); Uecole grecque dans l'architecture byzantine (P 1916); * Recherches sur l'iconographie de 1'Evangile aux XI Ve, XVe et XVI° sitcles d'aprčs les monuments de Mistra, de la Macidoine et du Mont-Athos (P 1916; pon. 1960); Vancien art serbe: les eglises (P 1919); Monuments de 1'Athos, I: Les peintures (P 1927, »Monuments de Part byzantin« 5); , Etude sur les eglises de Rascie' (Th. Uspenskega zb. I, 1930); (& N. A. 11’in) ,Bibliographie de Part byzontin chez les Russes' (Th. Uspenskega zb. II, 1932); (& D. Talbot Rice) Byzantine Painting at Trebizond (L 1936); ,Sainte-Sophie avant Justinien' (Jerphanionov zb., 1947); La peinture du Moyen Age en Yougoslavie (Serbie, Macidoine et Montenegro) (2 knj., P 1954—1957). L: Gojko Subotič (ELU 3, 1964, s. v. — B!). Millet, Jean-Franfois (1814—1875), fr. slikar, ki je s svojim — barvno ne posebno mikavnim — delom poetično poveličeval kmečko življenje (ter v tem smislu vplival na J. Israelsa, van Gogha in tudi Groharja). R. kot kmečki otrok v Gruchyju pri Cheibourgu, od 1849 dalje obi¬ skoval —► Barbizon, tam u. (60). S (dobri zbirki imata zlasti Louvre in Boston FA): npr. nekdaj posebno znani kompoziciji *Paberkovalke ali Žene, ki pobirajo klase (Les Glaneuses, 1857, Louvre) in še posebno-*- Avemarija (L'Angelus, 1858—59, ib.), Pastirica (La bergere gardant ses moutons, 1863, ib.), itd. 1371 MILLSTATT — Minne, George 1372 L: Alfred Sensier: La vie et 1’oeuvre de J.-F. Millet (P 1881); L. Roger-Mil s: Le paysan dans 1’oeuvre de J.-F. Millet (P 1895); Julia Cartwright: J.-F. Millet: His Life and Letters (L 1896); Walther Gensel: Millet und Rousseau (Blf-Lpz 1902, »KM« 57); »PKG« 11 (1966, t. 110—12 & XX — L!); J.-C. Lemagny (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. L. Benedite (1906), J. Canaday (Mainstreams 1959), E. Moreau- Nelaton (1921), Ch. Sterling (& H. Adhemar III, 1960), Ch. Terrasse (1933). MILLSTATT na Koroškem v Avstriji, nekd. benediktinski samostan ust. 1070/88. Nekd. sa¬ mostanska, zdajšnja žup. c. S. Salvator u. Aller- heiligen: bogato okrašen, stopničasto poglobljen *portal iz 1166/77. StS-e s konca XIV. st., iz 1428 (-> Friderik Beljaški) in o. 1510 (Urbana Gortschacherja Poslednja sodba na zah. steni). — Križni hodnik. L: cf. O. Demus (JSW, 1938), K. Ginhart (1954). milni mehurčki (angl. the soap-bubbles, fr. les bnlles de savon, nem. die Seifenblasen), v skladu s primerjavo -> Hotno bulla simbol minljivosti. Up: npr. Goltzius (bakr. z geslom Quis evadet, 1594) in J. van Oostu star. atr. slika dveh dečkov v zas. z. (cf. Mirimonde, infra), očitno v istem pomenu tudi na P. Mignardovem bržčas po- stumnem portretu Deklice, ki spušča milne me¬ hurčke (Versailles). L: Thuillier& Chatelet (1964). — Cf. J. Bialoslocki (1966, p. 197—98), A. P. de Mirimonde (... Carava- gistes, Jaarb. Antw, 1965, p. 167 & repr. p. 168), G. de Tervarent (I 1958, stp 56). ♦Miloška Venera, slavna marm. soha -> Afro¬ dite, ki so jo 1820 našli na grš. otoku Miloš (viš. 202 cm, o. 130/20 pred, Louvre); lepotni ideal pozne helenistične dobe. L: J. Charbonneaux: Die Venus von Milo (Bremen 1959). — Cf. K. Schefold (1967 — L!). Milutin, srb. kralj (1282—1321) iz dinastije Nemanj ičev, napravil Skopje za piestolnico svoje države. Med njegovimi ustanovami so c. Matere božje v Hilandarju na gori Atos, Matere božje Ljeviške v Prizrenu, t. i. Kraljevska c. v Studenici in -> Gračanica na Kosovu (dkč. 1321). L: cf. V. Molč (Lj 1965, p. 514). mimesis (grš.), posnemanje (lat. imitatio, fr. Vimitation, it. /’ imitazione, nem. die Nachahmung in das Nachahmen ) so v ant. in pozn. um. teoriji obravnavali kot eno izmed temeljnih vprašanj. V antiki sta se s tem problemom mdr. ukvarjala zlasti Platon in Aristotel, Platon npr. v svoji »Državi« ( Politeia X, cf. v K. Gantarjevem prev. [O pesništvu, Lj 1963, p. 39]: Ali je slikarstvo posnemanje videza ali posnemanje resničnosti ?). L: Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); H. Koller: Die Mimesis in der Antike: Nachahmung, Darstellung, Ausdruck (Bern 1954); Rosario Assunto & Raniero Gnoli, Mimesis (EWA X, 1965 — L!); EWA XV: Index (1968, p. 375 cf. mimesis ); F. Tomberg: Mimesis der Praxis und abstrakte Kunst: Ein Versuch iiber die Mimesistheorie (Bl-Neuwied 1968, »Soziol. Essays«). Minardi, Tommaso (1787—1871), it. slikar. S: npr. romantični Avtp. (1807, Uffizi). L: »MdC« 271 (barvna repr. 34). — Cf. I. Fuldi (1950), Luc Menaše (Lj 1962, repr. p. 205). Minassian, Leone (1905 —_), it. slikar in lik. kritik. R. v Carigradu, živi v Benetkah. MINDEN na Vestfalskem (ZRN). Stolnica ( Dom St. Peter u. St. Gorgonius) po razrušenju v 2. svet. vojni rest. 1957. V stolnični zakladnici (Domschatz) hranijo znamenito *Mindensko raz¬ pelo (bron, oči in prt okrog ledij iz niella in posrebreni, viš. 104 cm, o. 1100). L: Rudolf IVesenberg, Der Bronzekruzifixus des Mindener Doms (Westfalen, XXXVII, 1959); EWA VI (1962, stp 280 — L!); Reclam N V (1967); »US« 7 (1968, p. 140); »PKG« 5 ((1969, t. 121). — Cf. G. Schiller (II 1968, repr. 462). Miner, Dorothy (1904— ), amer. um. zgo¬ dovinarka, poznavalka srednjev. rkp. slikarstva, bibliotekar in kustos rokopisov v Walters Art Gali. v Baltimoru. R. v New Yorku. B: ,The Survival of Antiquity in the Middle Ages (G. Boas [izd.]: The Greek Tradition, Balt 1939); Illuminated Books of the Middle Ages and Renaissance (Balt 1949 [rk]); The History of Bookbinding (ib. 1957 [rk]); ,Madonna with Child Writing ‘ (AN, 1966). L: WWAA (1959); WWF (1962). Minerva, rim. boginja, kot boginja znanosti in umetn. zenačena (od III. st. pred) z grš. —" Ateno. Up: npr. Minerva med muzami po Ovidu (Met. V, 250 ss), mdr. B. Spranger ( Minerva kot zmagovalka nad Nevednostjo, o. 1591, Ksthist. Mus.). L: Hunger (1955, s. v.); Francis H. Dowley, French Portraits of Ladies as Minerva (GBA, 1955); Pigler U (1956). — Cf. A. Pigler (AHA, 1954). Minguzzi, Luciano (1911—_), it. kipar (i n litograf), r. v Bologni, živi v Milanu (prof- na ak. Brera). P: mdr. ena izmed bron. vrat nii' lanske katedr. (po natečaju 1950). L: Luciano Minguzzi (Lj 1960 [rk, MaGal], ** v Marco Valsecchip, SeuphorS (1961); WWA (1962). ReadS (1964). Minne, George (1866—1941), belg. kipar i* 1 grafik. P: zvečine mladeniški akti. — Ilustr. pesmi svojih prijateljev M. Maeterlincka in U- Verhaerena. 1373 M1NNEAPOLIS — Mirjam opeva uničenje egipčanske vojske 1374 L: A. de Ridder: George Minne (Antvv 1947); SeuphorS (1961); KHE 1 (1962, p. 216). — Cf. L. van Puyvelde (1930). MINNEAPOLIS {Minnesota, ZDA [(Vest Centra/]). S stavbami v mestu zastopani mdr. F. L. Wright, Eliel Saarinen in Yamasaki. L: EWA XIV (1968, stp 649). ~ Minneapolis Institute of Arts ( 201 East 24th St.). Pomembna z. evr. slikarstva XIV.—XX. st., mdr. zastopani (po gen. zap.) G. B. Moroni C Portret duhovnika za balustrado), El Greco {Jezus očisti tempelj [s portreti Tiziana, Michel¬ angela, Giulia Clovia in — morda — Rafaela], °- 1570/75), Bloemaert ( Pastir s Tobijo in ange¬ lom v ozadju), N. Poussin ( Germanikova smrt, °- 1627), Rembrandt (Lukrecija, d. 1666), F. De Mura (Avtp.), Chardin {Um. atributi, d. 1766), Goya {Avtp. z zdravnikom Arrieto, d. 1820), C- Pissarro, Degas {Mile Hortense Valpinfon), Cčzanne, C. Monet, F. Bazille {Avtp., 1867/68), Renoir, Gauguin, van Gogh, Matisse {Bela pe- r osa, 1919), J. Villon (I Valter Pach, d. 1932— 1947), Kirchner, F. Lčger, Beckmann (triptih Slepe miši, 1945), R. de La Fresnaye {La Vie c °njugale), Soutine, Schiele {Pariš Giitersloh, 1918), F. Bacon, itd. L: European Paintings in the Minneapolis Institute of Arts (s. 1. & s. a.). d‘ e Minncsanger (nem.), srednjev. pesniki in P ev ci ljubezenskih pesmi (v Franciji trubadurji). ^P ; cf. s. v. Heidelberški Manessejev rokopis. Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, med- nar - lik. razst. v Slovenjem Gradcu (od 10. XII. 1966 dalje), ob katere odprtju so podelili častno °bčanstvo Slovenjcga Gradca B. Jakcu, K. He- Sedušiču, P. Lubardi, W. Bergu, O. Zadkinu in Mooru. Bogdan Pogačnik, Razstava posebne vrste MNRazgl 24. XII. 1966, p. 511). nura ( gr š. j n pozn | at myn ha), dišeča, zdra- Vl ; na in tudi za balzamiranje porabna smola iz Aninega drevesa v juž. arabskih deželah (cf. s. Myrrha), eno izmed treh daril, ki so jih po eva ngeliju (Mt 2, 11) prinesli -> Trije kralji. . MlRAMAR (it. Miramare) pri Trstu, grad ob Jadranski obali sev. od mesta, ki ga je po načrtu Urla Junkerja sez. 1856—60 Anton —> Hau- Ser 23 avstr, nadvojvodo Maksimilijana, pozn. 1116 • cesarja (notr. oprema dkč. 1871). Zdaj muz. 19 (Y>'\F' Metlikovitz: Miramar: note storiche (Trieste ( T .P' SteleP (1960); S. Libutti: Miramare Castle G neste 1961). — Cf. R. Zeitler (1966). Mira piscium captura (lat.) -> Čudežni ribolov Mirimonde, A. P. de, fr. um. zgodovinar v Parizu, avtor številnih prispevkov s področja ikonografije, zlasti glasbenih prizorov in glasbil pa sploh tihožitij in žanra. B: ,»Mors omnia vincit« de Mathieu (Vithoos' (OH, 1958); ,»L’Accord retrouve« de Gerrit van Hontliorst‘ (RArts, 1960); ,Les instrument s de musique chez Antoine IVatteau' (Buli. SHAF, 1962); ,La musique au Musee de Strasbourg' (Cahiers alsaciens d’archeo- logie, d’art et d’hist., 1962); ,Slatues et emblčmes dans Poeuvre d'Antoine IVatteau' (RLou, 1962); ,La musique dans les oeuvres holiandaises du Louvre' (ib.); .Jan Massys dans les musees de province franfais' (GBA, 1962); ,Les anges musiciens chez Memlinc' (Jaarb. Antw, 1962/63); ,La musique dans les oeuvres de l'ecole des anciens Pays-Bas au Louvre' (RLou, 1963); ,Les instruments de musique et le symbolisme floral d l'exposition de peinture espagnole et au Louvre' (ib.); , Les natures mortes d instruments de musique de Peter Boel‘ (Jaarb. Antvv, 1964); ,Les sujets de musique chez Simon Vouet' (Buli. SHAF, 1964); .Les concerts des Muses chez les maitres du nord' (GBA, 1964); .Les sujets de musique dans les oeuvres allemandes au Musee du Louvre' (RLou, 1964); ,Une nature mor te allego- rique de Balthasar van der Alst' (ib.); .Les sujets de musique chez les Caravagistes Flamands' (Jaarb. Antvv, 1965); ,Une vanite d instruments de musique d'un peintre retrouve: Corel Le Fontijni' (ib.);, Portraits de musiciens et concerts de 1'eeole franfaise dans les collections nat iona les' (RLou, 1965); ,Les oeuvres francaises d sujet de musique au Musee du Louvre' (ib.); .UHelicon ou la visite de Minerve aux Muses de H. van Balen et Josse de Momper' (Jaarb. Antvv, 1966); .Les »Cabinets de musique «‘ (ib.); .Les allegories politiques de » 1'Occasion « de Frans Francken II' (GBA, 1966); ,Musiciens isoles et portraits d'ecole franfaise du 18« sičele dans les collections nationales' (RLou, 1966); .La Musique dans les Allegories de VAmour, I: Venus, (GBA, 1966); .La Musique dans les Allegories de PAmour II: Eros' (ib., 1967); ,Les sujets de musique chez Gonzales Coques et ses emules' (BMR, 1967); .Les allegories de la musique' (GBA, 1968); , Scčnes de genre musicales de l’ecole franfaise au XVIII« sičele dans les collections nationales' (RLou, 1968); ,Scčnes de genre musicales de Vecole franfaise dans les collections publiques' (ib.); ,La musique orientale dans les oeuvres de 1'ecole franfaise du XVIII« sičele' (ib., 1969); ,Une nature morte enigmatique de Paolo Porpora: au Musee du Louvre' (ib., 1970). mirino drevo (nem. der Myrrhenbaum) : vanj se je spremenila Mira {Myrrha), bežeča pred svojim očetom, ki gaje bila zapeljala v incest; iz drevesa se je potem rodil —> Adonis (-> Rojstvo Adonisa iz mirinega drevesa). Mirjam opeva uničenje egipčanske vojske, bibl. ik. m. (2 Mojz 15, 20—21); Tedaj je vzela Aro- nova sestra, prerokinja Marija (Mirjam), bobnico v roko in vse žene so se ji pridružile z bobnicami in plesi. In Marija jim je odpevala... Up: npr. Luca Giordano (Bob Jones Univ. Coli., Green- ville, S. C.), A. Feuerbach {Nanna kot Mirjam, 1862, Nationalgal.). 1375 Mirko — Miserere mei, Deus 1376 Mirko, s pr. im. Mirko Basaldella (1910—_), it. kipar, r. v Vidmu (it. Udine), živi v Rimu. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). MIRNA na Dolenjskem, vas (8 km od Treb¬ njega, 26 km od Novega mesta). V žup. c. Janeza Krst. sredi 1960-ih let odkrite freske iz 3. četrt. XV. st., ohranjene predvsem na oboku 3. pole dolgega kora. Nad vasjo razvaline do 2. svet. vojne ohranjenega gotskega gradu. L: LS I (1968, t. pri p. 416); Stele (1969); »ArS« 4 (1969). — Cf. I. Komelj (ZUZ, 1951, p. 48, 50 [tloris], 51 [f]. 60, 82; VS, 1966, p. 60), F. Stele (Valvasor¬ jevo 1969), J. V. Valvasor (1579 [faks. 1970], t. 158: Neiideck). Miro, Joan (1893—_), šp. slikar, grafik in keramičar, samosvoj upodabljavec na meji sur¬ realističnega in otroškega slikarstva, vplival mdr. na t. i. —> action painting v ZDA. R. v Montroigu pri Barceloni, 1919—40 v glavnem v Parizu. Oskrbel keramični stenski okras za pariško Pa¬ lačo UNESCO (1955—58). — Up: Balthus (d. 1938, M MA). L: Giedion-Welcker (1960 — L!); J. Dupin: Joan Miro (K 1961); SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. A. Cirici-Pellicer (1949), C. Greenberg (1948), W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965), J. Sweeney (1941). Miron (V. st. pred), grš. kipar. Samo dve nje¬ govi deli poznamo v pozn. rim. marm. kopijah: po bron. skupini Atena in Marsias , ki je stala na atenski akropoli, je kopija Atene v Frank¬ furtu a. M. (Stadtische Skulpturensmlg. Liebig- haus), Marsija pa v Rimu (nekd. lateranski muz., zdaj Vat.); slavnega Diskobola najbolje pred¬ stavlja rim. kopija iz z. Lancellotti (Rim, Mus. delle Terme). L: Franz Willemsen, Myron (EWA X, 1965 — L!); »PKG« 1 (1967, t. 78—79); »US« 3 (1969). Miroslavov evangeliar (srb. Miroslavljevo jevan- delje), srb. iluminiran rkp., ki ga je za humskega kneza Miroslava (biata Štefana Nemanje) ilumi- niral menih Grigorij o. 1180 (pergament, 181 listov 41,8 X 28,4 cm, Bgd, Nar. Muz. — z iz¬ jemo 165. lista, ki je v leningrajski Drž. bibl.). L: Vladimir Mošin (ELU 3,1964, p. 478—79); Min Jug (1964, št. 82). — Cf. V. Mote (Lj 1965, p. 179—81 & 521 — L!), S. Radojiit (1950). mirta (lat. murtus [myrtus], angl. the myrtle, fr. le myrte, it. /7 mirto), vedno zelena rastlina in zato starodaven simbol ljubezni, v rim. mito¬ logiji posv. -> Veneri. V pozn. kršč. umetn. sim¬ bol poganov, ki jih je spreobrnil Kristus, v na¬ slonu na Biblijo (Zah 1, 8); Glej, mož je sedel na rdečem konju, bil je med mirtami v dolini, in za njim so stali rdeči, svetlorjavi in beli konji (po kršč. razlagi: Kristus med pogani, ki mu slede mučenci in spoznavalci). Up: npr. na Carpac- ciovi sliki —> Sen sv. Uršule (poleg nageljna na dvojnem oknu!). L: Ferguson (1954). Misael, bibl. oseba (Dan 1, 6—7), mladenič iz Judovega rodu, ki mu je babilonski »Knez dvornikov« dal ime Mišah', pozn. tako kot—>- —> Ananija in —> Azarija (cf. Dan 2, 49; 3„ 8—30) zvezan vržen v ognjeno peč (-> Trije mladeniči v ognjeni peči). Mišah —> Misael Misal Jurja de Topusko ( Missale Georgii de Topusko), eden izmed najbolj razkošno okraše¬ nih IR v hrv. posesti (pergament 40,5 X 30 cm, 296 listov, izpisan o. 1495, iluminiran v Zgb 1495—98 in Budimu 1519—26, Zgb, zakladnica katedr., ms. 354), vezan v rdeč žamet s srebrnimi medaljoni in grbom nadškofa Mikuliča (1688— 94). Med star. miniaturami npr. * Jurij z zmajem (f. 173). L: Min Jug (1964, št. 47 —L!); ELU 3 (1964, tabla pri p. 476); Kulundžič (1967, repr. 158—59). Misal kardinala Colonne, razkošno iluminiran rkp. v 6 knj. (1. pol. XVI. st., Manchester, The John Rylands Libr., Ms. lat. 32), ki ga je bil očitno naročil kard. Pompeo Colonna (kard. 1517, u. 1532), čeravno je bil morda dkč. šele po nje¬ govi smrti. Posebno znana str. (f. 97r v I. knj-) z Zaharijo (očetom Janeza Krst.) v iniciali kaže številne egipt. starožitnosti. L: Diringer Book (1958, p. 360, repr. VI/46). — ^f- N. Pevsner (I 1968). Misal opata Bertholda, eden izmed najpomemb¬ nejših poznoromanskih nemških IR, nastal na zač. XIII. st. v samostanu Weingarten, ki m u je bil Berthold opat od 1200 do 1232 (New York, Pierpont Morgan Libr., M. 710). Med celostr- miniaturami npr. Binkošti (f. 64v). L: Diringer Book (1958, p. 188). — Cf. C. Norden- falk (Sk 1958, p. 196—97). »Misal Roberta iz Jumiegesa«, iluminiran rkP- iz 1006/23, s točnejšim imenom —> Sakramentar Roberta iz Jumičgesa. Miserere mei, Deus, secundam misericordiom tuam, bibl. citat (Ps 50 [51], 1: Usmili se Bog, po svoji milosrčnosti). Najdemo ga na rnn ° a gih napisnih trakovih donatorjev, tako npr- traku, ki ga drži prošt Stephan von Sierndorf n 1331 dodani slikani tabli Križanja s t. i- ^ ' e dunskega olt. 1377 Misericordia et veritas obviaverunt šibi — Mitra 1378 Misericordia et veritas obviaverunt šibi, iustitia e t pax osculatac sunt (lat.), bibl. citat (Ps 84 [85], 11: Usmiljenje in zvestoba se srečata, pravičnost in mir poljubita). Up: -> Lov na enorožca v Za¬ prtem vrtu, -» »Štiri božje hčerke«. Missale Romanuni, oficialna mašna knj. rim,- katol. c., oprta na t. i. Sacramentarium Grego- fianum (dkm. od 595 dalje). Missale Romanuni, iluminiran rkp. kodeks, napisan in okrašen o. 1350, verj. v Avignonu (Pergament, 31 X 22,3 cm, gotica, Zgb, Arhiv JAZU, Ms. II d 250). F. 135v: miniatura Kri¬ stusa na križu med Marijo in Janezom Ev. L: Min Jug (1964, kat. št. 35). missorium, ploščat srebrn križ ali okrogla sre¬ brna plošča v obd. starokršč. umetn. Missorium Teodozija I., srebrna okrogla plošča (premer 74 cm, 388, Madrid, Real Ac. de la Historia), katere relief kaže v sredini na prestolu c es. Teodozija I. (ob vznožju uradnik, ki mu nes. izroča kodicilarni diptih ter ga s tem ume¬ šča), ob straneh pa sedita sovladarja Arkadij in Valentini jan II. L: EWA II (1960, t. 487 — detajl), XII (1966, stp 65 4); »US« 5 (1970, f p. 71). — Cf. van der Meer Mohrmann 1959, repr. 178). mistična stiskalnica -> Kristus v stiskalnici Mistična zaroka sv. Katarine (fr. Le Mariage m y.stique de sainte Catherine), kršč. ik. m. (—>■ Ka¬ tarina Aleksandrijska): njen »mistični ženin« v Podobi Jezuščka v Marijinem naročju ji natika Prstan na roko. Up: od XIV. st. dalje, npr. Barna da Siena (atr., les, temp, Boston FA), ~*»Goldenes Rossel « (o. 1403), Mojster iz Hcili- genkreuza (na dvodelnem oltarčku, o. 1410, Kst- ■st. Mus.), Paolo Veronese (o. 1575, Accad.). L: Rčau III/l (1958, p. 268—69 & 272 — L!). — no* Beren son (Ph 1957, repr. 511, 570, 1126); id. 11^68, repr. 327, 447, 461). Mistični mlin sv. Pavla, ik. m.: Staro zavezo Ponazarjajoči prerok usipa žito v mlin, Pavel iz ar za pa iz njega zajema moko. Smisel alegorije Pojasnjuje napisni trak sv. Pavla na pročelju c. •'Trophime v Arlesu: Lex Moisi velat quod Serni ° Pauli revelat. Nune dat a grana Sinai per CUln SUnt faeta farina. L: Reau III/3 (1959, p. 1049); »US« 7 (1968, p. 35). miš (lat. mus, angl. the mouse, fr. la souris, it. ! s°rcio in il topo, nem. die Maus) je simbol udiča. Bela in črna miš (= dan in noč = čas) 8 odata korenine drevesa življenja v legendi o 46 ~~ Leksikon Barlaamu in Joasafu (e. g. Padova: baptisterij, Porta della Vita). Miši so atribut sv. —> Jedrti. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 112). mišnica, mišja past (lat. muscipulum, angl. the mousetrap, nem. die Mausefalle). Up: Oltar družine Merode: des. krilo. L: Panofsky Neth (1953, p. 164). — Cf. M. Scha- piro (*1945). Mitar i farisej (srb.) — Prilika o cestninarju ... Mitchell, Charles (1912—....), angl. um. zgo¬ dovinar, r. v Londonu, asist, v Nat. Maritime Mus. v Greenvvichu (1935—45), predavatelj v Warburgovem inst. londonske univ. (1945—60), prof. na Bryn Mawr College v ZDA (Penn.). B: ,The Lateran Fresco of Boniface VIIP (JWCI, 1951); ,Benjamin 1 Vest's »Death of Nelson «‘ (R. Witt- kowerjev zb. II, 1967). L: WWA (1962). mitnica (lat. telonium) -> Poklicanje sv. Mateja mitologija: po eni strani veda, ki raziskuje mite (tj. bajeslovne pripovedi o nastanku sveta, bo¬ govih, herojih in najstar. zgod.), po drugi strani sama celotnost starogrš. (ali germanskih ali slo¬ vanskih itd.) mitov. Za ikonografijo lik. umetn. posebno pomembni grš. in po slednji oblikovana rim. mitologija (cf. s. v. bogovi-, grški bogovi-, Ovid\ rimski bogovi-, itd.). L: Roscher (1884—1927); J. Kiihn: Mythologische Motive in romanischen Kirchen (Schaffhausen 1945); W. R. Agard: Classical Myths in Sculpture (Madison; Univ. of Wisconsin Press 1951); Grimal (1951; Hunger [5. izd. 1959]); Pigler II (1956); Manfred Lurker: Symbol, Mythos und Legende in der Kunst (Ba-Ba 1958, »SdK« 314); C. Seltman: The Tvvelve Olympians (NY 1960); Ranke-Graves I—II (1963); ,Myth and Fables 1 (EWA X, 1965 — L!); Grant (1968). — Cf. K. Kerenyi (vse), W. F. Otto (vse), F. Saxl (I—III 1915—1953), J. Seznec (1940 [1953]). Mitra (lat. Mithras), perz. božanstvo, kot »ne¬ premagljivi« (lat. invictus) sončni bog postal pri¬ ljubljen med rim. legionarji, ki so njegov kult razširili zlasti v obmejnih provincah cesarstva (cf. s. v. mitrej, infra). Krščanstvo, ki se je v boju z Mitrovo vero le stežka uveljavljalo, je po njej sprejelo kot dan Kristusovega rojstva 25. XII. (= dan Mitrovega rojstva) in kot praznični dan v tednu -> nedeljo, prej posv. sončnemu bogu, tj. Heliu resp. Mitri. L: Hunger (1955, p. 226—27 — L!); A. Schiitze: Mithra,s-Mysterien und Urchristentum (Stu 1960); EWA X (1965, stp 462). — Cf. M. Abramič (1925), F. Cumont (1896—1899; 1913; 1919; 1929 [1931]), Th. Kraus (1967, t. IX & 268), B. Saria (1923; 1933), F. Saxl (1931), M. J. Vermaseren (*1956—1960; 1959 [1965]). 1379 mitrej — moder 1380 mitrej (lat. Mithraeum), svetišče, posv. kultu boga -> Mitre (supra), običajno povsem ali vsaj delno pod zemljo; v Sloveniji odkrita tri v oko¬ lici Ptuja (t. i. II. hajdinski mitrej rekonstruiran v ptujskem muz.). Vhodu nasproti običajno gl. ik. m. iz Mitrove legende: Mitra ubija bika. Med ostalimi motivi (cf. s. v. Kautes in Kautopates) še Mitrovo rojstvo iz skale (petra genetrix) in Mitra vleče bika v votlino po poti, posuti z neštetimi ovirami (t. i. transitus). L (cf. s. v. Mitra): cf. M. Abramič (1925, p. 68—81, 162—92). Miza in svečnik (nem. Schaubrottisch und sie- benarmiger Leuchter', cf. s. v. Menora), bi bi. ik. m. (2 Mojz 25, 23—40). Up: lesor. po risbi Hansa Holbeina ml., lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 51). L: Schmidt IL (1962, repr. 103). mizna plošča Asama Stedelina (nem. Asamus Stedelins Tischplatte), najboljša pozna slika Mar¬ tina -> Schaffnerja (les, 118 X 99 cm, 1533, Kas¬ sel), kaže — bolj ali manj skladno s tradicijo — povezanost planetov (- -usedem planetov), barv, —> septem artes liberales, kovin, dnevov v tednu in kreposti. Od podobe naročnika (ki je najbrž tudi avtor v stihih zloženega programa) se vrste ustrezno zaznamovane personifikacije: 1) Sonce in rumena barva: Gramatika, zlato, nedelja, Upanje-, 2) Luna in bela barva: Retorika, srebro, ponedeljek, Vera; 3) Mars in ideča barva: Arit¬ metika, baker, torek, Moč; 4) Merkur in siva barva: Logika (namesto Dialektike), živo srebro, sreda, Ljubezen; 5) Jupiter in modra baiva: Geo¬ metrija, kositer, četrtek, Pravičnost; 6) Venera in zelena barva: Muzika, svinec, petek, Zmernost; 7) Saturn in črna barva: Astronomija, železo, so¬ bota, Razumnost. L: MarieIcon II (1932, p. 241—42 [številnenapake] & repr. 262 p. 234). — Cf. A. Chastel (& R. Klein 1963, tabla IX, p. 322). Mladenič iz Naima — > Obujenje mladeniča iz Naima Mlečna cesta ali Rimska cesta ali Galaksija (lat. Via Lattea, fr. la Voie Lactee, nem. die Milchstrafie), orjaško ozvezdje. Cf. mit. ik. m. —> Nastanek Mlečne ceste. Mlin sv. Pavla -> Mistični mlin sv. Pavla Mme Recamier (J.-L. David) —> Madame Re- camier Mnemosina (grš. Mnemosine), grš. boginja spo¬ mina, hči Urana in Gee (Gaie), mati —> muz (-> devet muz), ki jih je bil v 9 nočeh spočel ->• Zeus. Up: npr. Marco Liberi (Jupiter kot orel in M., o. 1680, Budapest). L: Grimal (1951, p. 300). — Cf. E. Fuchs (III 1928, t. pri p. 152). mnemotehnični stihi za —> upodobitve mesecev: Polo — Ligna cremo — De vite superflua demo — Do gramen gratum — Mihi flos servit — Mihi prat um — Foenum declino — Messes meto — Vina propino — Semen humi jacto — Mihi pasco suem — Immolo porcos mobile -> Calder Mochi, Francesco (1580—1654), it. kipar, r. v Monteverchiju pri Florenci, u. v Rimu. P: npr. skupina Oznanjenja (marmor, o. 1603/08, Orvieto, Mus. delPOpera del Duomo), bron. konjeniška spom. v —► Piacenzi na piazza dei Cavalli (Ranttc- cio Farnese, 1612—20, in Alessandro Farnese, 1620—25), Sv. Veronika (marmor, 1629—40, Rim, Petrova c., v niši enega izmed 4 slopov pod kupolo), Krst v Jordanu (Kristus in Janez Krst., marmor, 1634—44, Rim, Pal. Braschi). itd. (cf. s. v. Marta). L: Evelina Borea: Francesco Mochi (Mi s. a., »MdS« 43). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), V. Marti- nelli (1952 & 1953), J. Pope-Hennessy (III 1963), R- Wittkower (1930/31; Harm 1958, zlasti p. 85). Moč, personifikacija kreposti, lat. Potentia(d- s. v. Veliki zmagoslavni voz) ali -> Fortitudo ( v tem primeru tudi Pogum). MODENA (lat. Mutina), mesto v Emilij'! 1288—1796 vladala tu vojvodska družina Este, katere ime in oblast so z ženitvijo podedoval' Habsburžani. L: EWA Vin (1963, stp. 607—08 — L!). — katedrala, romanska stavba (zač. Lanfranco 1099, dkč. v XIII. st.), tridelno pročelje s P°' membnim kiprskim okrasom (Willigelmovi pri¬ zori iz Geneze) in gotsko »rožo« iz XIII- st -’ campanile » Ghirlandina «, s konico (iz 1261 1319) vis. 87 m. L: Arturo Carlo Quintaval!e: La Cattedralc di Modena: Problemi di romanico emiliano, U" 1 (Modena: Bassi & Nipoti). — Cf. P. Franki (192/1- ~ Galleria, Museo e Medagliere Estense ( larg° di Porta S. Agostino 48). Med slikarji zastopan npr. Velazquez (Francesco I d'Este, jeseni 1638). med kiparji G. L. Bernini (marm. doprsje isteg a < 1650—51). L: cf. A. Ghidiglia Quintavalle (1952). moder (lat. caerul[e]us, angl. blue, fr. b' eU ’ hrv. p lav, it. azzurro in turchino, nem. blau, ruS ' sini j). Modra -> barva sodi med t. i. osnovne 1381 Moderatio — Moholy-Nagy, Laszlo 1382 (njena komplementarna barva je oranžna) in hladne barve. Po odtenkih razločujemo npi. je¬ kleno modro (angl. Steel blue, fr. bleu acier, it. azzurro acciaio, nem. stahlblau ), kraljevsko mo¬ dro (angl. k big's blue, fr. bleu de rol, nem. konigs- blau), prusko modro (angl. Berlin blue ali Prus- sian blue, fr. bleu de Prusse, nem. berlinerblau a h preufiischblau), turkizno modro barvo (angl. turquoise blue, fr. bleu turquoise, nem. tiirkisch- blau), itd. L: R. Wiebel, Die blaue Farbe in ihrer kirchlichen nnd volksttimlichen Bedeutung (Magazin f. Pada- eogik, 1938); Reau I (1955, p. 72—73). Moderatio (lat.), Umerjenost —> Veliki zmago¬ slavni voz cesarja Maksimilijana L moderna umetnost —> dvajseto stoletje Modersohn-Becker, Paula (1876 — 1907), nem. slikarka. R. v Dresdenu, od 1901 dalje žena slikarja Otta Modersohna (1865 — 1943), člana umetniške kolonije v vasi Worpswede pri Bre¬ mnu, tam tudi u. (31) po porodu. S: npr. por- iret Rainerja Marie Rilkeja (1904, Bremen, Paula Modersohn-Becker-Smlg.), predvsem pa več kot 20 avtp., npr. A vtp. z jantarjevo ogrlico (akt do Pasu, 1906, Basel [nakup 1939, prej Hannover, Provinzial-Mus.]) ali ekspresivni Avtp. z vejico kamelije (les, 1907, Essen). L: C. E. Uphoff: Paula Modersohn (Lpz 1920, »Junge K.« 2); R. Hetsch (izd.): Paula Modersohn- Oecker: Ein Buch der Freundschaft (BI 1932); Otto btelzer: Paula Modersohn-Beckcr (BI 1958, »Die •s. unserer Zeit« 12); H. Seiler: Paula Modersohn- Oeeker (Mn 1959); Fritz Nemitz (Kindler IV, 1967, s- v. __ L! ) _ Cf B s Myers (IV 1969, s. v. [tekst Robert Reiff] — L!), G. Pauli (1919 [1922]). 1 Modi (it.), Načini ali Položaji ali Lege (fr. es Postures, nem. die Stellungen ), erotična bakr. Vr sta Marcantonia -> Raimondija po risbah Giu- ha Romana. MODICA, mestece na Siciliji. Baročna c. S. Giorgio s slikovitim pročeljem (1702/38) vrh mo¬ gočnega stopnišča, ki povezuje gornje in spodnje mesto (Modica alta in Modica bassa). L: T. C. I., Attraverso 1’Italia, IV: Sicilia (Mi 1933, P. 184—85); EWA VIII (1963, sip 746 — L!); »US« 10 0 969, f p. 230). Modigliani, Amcdeo (1884—1920), it. (ž.) sli¬ kar (risar & kipar), najbolj »romantična« umet- n 'ška osebnost po van Goghu in Gauguinu. R. v Livornu, od 1906 v Parizu, lam u. S (pred- Vs em portreti in hkrati čutni pa melanholično Poduhovljeni ženski akti): Židinja (1908, Pariz, Paul Alexandre), študija Čelist (1909, ib.), Ff ank Burty Haviland (1914/15, Milano, Gianni Mattioli), Henri Laurens (1914/15, Pariz, Luigi Corbellini), Picasso (o. 1915, neznano kje), Ne¬ vesta in ženin (1915/16, MMA), Paul Guillaume (d. 1916, Milano, Civica Gali. d’Arte Moderna), Max Jacob (d. 1916, Pariz, zas. z.), Leon Inden- baum (1916, New York, Henry Pearlman), Blaise Cendrars (1916), Jacques Lipchitz in njegova žena (1916/17, AIC), Žena z ogrlico (1917, ib.), Elena Pawlowski (1917, Phillips), Jean Cocteau (1917, New York, Henry Pearlman), Soutine (1917, Washington), Leon Bakst (1917, ib.), Leopold Zborowski (1917, Sao Faulo), Anna Zborowska (1917, MMA), Ženski akt na blazini (1917/18, Milano, Gianni Mattioli), Leopold Survage (1918, Helsinki, Athenaeum), Jeanne Hebuterne (»ac- coudee d une chaise«, 1918/19, New York, Ber¬ nard J. Reis), Jeanne Hebuterne v rumenem svitru (o. 1919, Guggenheim), Avtp. (1919, Sao Paulo, Francisco Matarazzo Sobrinho), Ciganka z otro¬ kom (1919, Washington). — P: ženske glave in kariatide iz let 1910—14 pod vplivom Brancu- sija, ki ga je bil Modigliani spoznal 1909 (e. g. v Tate, MMA, PMA, itd.). L: ThB XXIV (1930, s. v.); Edouard-Joseph III (1934, s. v.); HPM III (1950); Diet peint mod (1954); Vollmer III (1956); Artur Pfannstiel: Modigliani et son oeuvre (P 1956); Ambrogio Ceroni: ‘Amedeo Modigliani: peintre (Mi 1958, »Monographies des artistes italiens modernes«); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Palma Bucarelli (EWA X, 1965, s. v.); Ambrogio Ceroni: *Amedeo Modigliani: dessins et sculptures (Mi 1965 [tudi slike, ki manjkajo v knj. iz 1958]); I dipinti di Modigliani (Mi 1970, uv Leone Piccioni, kat. Ambrogio Ceroni [L!], »CA« 40). — Cf. E. Carli (1952), R. Carrieri (1950), J. Cocteau (1952), P. D'Ancona (1952), B. Dorival (I 1957), I. Erenhurg (1962, p. 139—45), M. Georges-Michel (1929 [1957, romanizirano]; 1957), G. Jedlicka (1953), J. Lipchitz (1952), B. Nicolson (1948), N. Ponente (1952), M. Raynal (1951), A. Salmon (1926; 1939; 1957 [romanizirano]), G. Schemiller (1927), J. T. Soby (1951 [1954]), itd. Modigliani, Ettore (u. 1947), it. (ž.) um. zgo¬ dovinar in muzealec, direktor pinakoteke Brera v Milanu 1908—36 in 1946—47 (1936—46 kot antifašist in zaradi rasizma v emigraciji). B: Catalogo delta R. Pinacoteca di Brera (Mi 1935); Mentore: Guida allo studio dell'arte italiana (2. izd. Mi 1946 [1. izd., ib. 1940, zaradi preganjanja izšla z imenom avtorjeve sodel. in naslednice Fernande -*■ fVittgens]). L: GBM (1960, p. 319). modrice —> muze (—> devet muz) Moholy-Nagy, Laszlo ( Ladislaus ), (1895— 1946), nem.-amer. (ž.) slikar in kipar, eden izmed pionirjev mod. umetn., pos. še kinetične plastike, učil na —»■ Bauhausu (1923-—28), pomemben tudi kot pisec o umetn. R. na Madžarskem, u. za 1383 Mohor in Fortunat — Mojster E. S. 1384 levkemijo (51) v Chicagu, kjer se je bil naselil 1938 ter ust. t. i. novi Bauhaus. L: Vision in Motion (Ch 1947); Experiment in Totality (NY 1950). L: UJE (s. v.); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Henry R. Hope (EWA X, 1965, s. v.). — Cf. M. Seuphor (1949; 1957), H. M. Wingler (1968). Mohor in Fortunat, kršč. svetnika (12. VII.), mučenca. Mohor (lat. Htrmagoras Aquileiensis, it. Ermagora d'Aquileia) je po izročilu bil 1. oglej¬ ski škof, Fortunat pa njegov diakon. Po legendi naj bi bila obglavljena za Nerona (67). Up (Mo¬ hor s škofovsko mitro in križem); npr. prizori iz njune legende v kripti katedr. v Ogleju ( StS-e s konca XII. st.) in v podr. c. v Grobljah (F. Jelovšek, freske, 1759/61). L; Rčau ffl/2 (1958, p. 641—42 — L!). — Cf. R. Egger (1948), V. Steska (1922). MDISSAC, mestece v jugozah. Franciji v pokrajini Rouergue-Q:tercy. Opatijska c. 57.- Pierre (nekd. benediktinskega samostana, ki je bil po priključitvi Clunyju 1047 eden izmed naj¬ pomembnejših v Franciji). Na sev. strani cerkve *križni hodnik z *reliefnimi liki apostolov ( Andrej, Peter, Pavel, Jernej, Filip, Jakob) in opata Du- randa. V vhodni lopi nekd. zah., zdaj juž. portal z enim izmed najodličnejših romanskih reliefov v timpanu (o. 1120/25); *Mijestas Domini, tj. Kristus kralj (tu pravzaprav Bog oče), obdan s 4 apokaliptičnimi znamonji evangelistov, ange¬ loma in 24 starešinami (za ta čas značilno iksasto prekrižane noge!), ki drže glasbila in čaše, na vratni prekladi rozete, na delilnem pilastru 6 le¬ vov, na podbojih levo sv. Peter in des. Izaija. Levo v vhodni lopi spodaj hudič, Luxuria in Avaritia, nad tem Smrt bogatina in Bogatin v peklu, zgoraj pa Bogatin in ubogi Lazar, Abraha¬ movo naročje (in Lazar v njem) in evangelist, ki kaže na svoj zvitek. Des. v vhodni lopi spodaj Oznanjenje (z rest. angelom) in Obiskovanje, nad njima Poklon treh kraljev, zgoraj pa Beg v Egipt in Predstavitev v templju. L: Cankar II/l (1931); EWA V (1961, stp 592—93 — L!), XII (1966, t. 237—38); Echapasse (1963); Giuseppe Marchiori: II Chiostro di Moissac (F 1965, »For Col« 35 — L!). — Cf. M. Hauttmann (1929, repr. p. 487—88 & 491), A. K. Porter (IV 1923), W. Sauerldnder (1963), M. Schapiro (1931). Mojster Aachenskega oltarja (akt. o. 1480— o. 1520), kolnski slikar, imen. po svojem najbolj pomembnem delu, t. i. Aachenskem olt. (v sredi Križanje, levo krilo Ecce Homo, des. Objokovanje, o. 1517, Aachen, stolnica, Schatzkammer), ki je bil do 1872 v neki kol.nski zbirki. L: H. Kisky (ThB XXXVII, 1950, p. 1—2 — L!); K. Malkon (Kindler I, 1964, p. 1—2 — L!). Mojster amsterdamskega kabineta -o -Mojster hišne knjige Mojster Angrerjevega portreta (nem. Meister des Angrerbildnisses), neznan slikar, akt. o. 1520, verj. v Briksnu. Zasilno ime je prejel po por¬ tretu, ki so ga prej imeli za delo Altdorferja in Apta star., v novejšem času pa so ga atr. Marxu —o- Reichlichu. S: Portret briksenskega in dunaj¬ skega kanonika Gregorja Angrerja (d. 1519, Ferdinandeum), Briksenski kanonik Fuchs (St. Louis), itn. L: ThB (XXXVII, 1950, s. v. Meister des Angrer- Bildnisses — L!); G. Tolzien (Kindler I, 1964, s. v. Angrer-Bildnis). Mojster Barbarinega oltarja, Šlezijski slikar, akt. o. 1440/70 v Wroetawu, imen. po v. krilnem olt. za tamk. c. sv. Barbare (srednja tabla d. 1447, Warszawa). L: G. Tolzien (Kindler I, 1964, p. 195—96 — L!). Mojster Echternaskega križanja, najpomemb¬ nejši rezbar slonove kosti v srednji Evropi tistega časa, zasilno im;n. tudi Echternaški mojster (nem. Echternacher Meister) in Vogejev mojster ( Voge- Meister), akt. v Trierju o. 990/1000. P (slono¬ koščeni reliefi): * Križanje, ki krasi —> platnice Zlatega kodeksa iz Echternacha (viš. 25 cm, 983/ 91, Narnberg [prej Gotha]), in tablici iz nekd. z. Figdor na D onaju: * Neverni Tomaž in Mojzes sprejme tabli postave. L: SvVirzerukiR (1954, repr. 47—50); »US« 6 (1970, repr. p. 173 & 175). — Cf. J. Beckwith (NY 1954), A. Goldschmidt (*Die Elfenbeinskulpturen 1918), M. Hauttmann (1929, repr. p. 335), H. Jantzen (1947 [1959]), K. Oettinger (1960), W. Voge (*1899). Mojster Erminoldovega nagrobnika -o- Erminol- dov mojster Mojster E. S., nem. grafik, akt. o. 1440—67. Po njegovih graf. listih (znanih je več sto bakr., med njimi 18 sgn.) sta nastali freski na Mačah iz 1457 ( Krištof in Križanje na zun.) in delno tudi freske Vincenca iz Kastva. L: H. Loedel: Kleine Beitrage zur Kunstgeschicht e (K 1857); Paul Heitz : Die StraBburger Madonna des Moisters E. S.: Eine Handzeichnung... (Str 1911» »SdK« 136); Peter P. Albert: Meister E. S., sein Name, seine Heimat und sein Ende: Funde und Vermutun- gen (ib. 1911, »SdK« 137); A. Pestalozzi-Pfyffer: E> er Meister E. S. und die Schongauer (K 1926); \Vilheim Buehler: Der Meister E. S.: Erweckung vom Toclc, Mirkuslovve, Alphabet, Kurfiirstenkarte, Hcrkorrmien und Namen (Str 1928, »SdK« 259); Edith Hessig■ Die Kunst des Meisters E. S. und die Plastik oc Spatgotik (BI 1935, »Forsch. zur deutschen Kg « ThB XXXVII (1950, p. 389—91 — L!); ELU 1385 Mojster frankfurtskega Rajskega vrtička — Mojster Marijinega življenja 1386 (1964, p. 370); Stele (1969). — Cf. M. Geisberg (1909; [1923—]1924), M. Lehrs (1891; Gesch. u. krit. Kat. II 1910), P.-A. Lemoisne (1925), F. Steli (*1929). Mojster frankfurtskega Rajskega vrtička—x Rajski vrtiček Mojster GBF, slikar, ki ga poznamo po olt. podobi Mučeništvo in poveličanje sv. Uršule (o, Pl, 225 x 133 cm, d. 1616, Srednje Bitnje pri Kranju, podr. c. Sv. Uršule). L: MAS II (1938, p. 8 & repr. 7); Oris (1966, p. 55, 56 & 59); F. Stele (ELU 4, 1966, p. 237); Umet¬ nost 17. stoletja na Slovenskem (Lj 1968 [ik, NG], P- 51 [E. Cevc], kat. št. 9 [L!] & repr. 11); L’Art en »ougoslavic (P 1971 [rk], št. 464). Mojster HGG, slikar, znan po slikah iz ort- neške grajske kapele sv. Jurija iz o. 1641 (Jurij v boju z zmajem, NG; Lucija in Barbara, Novo mesto, Dolenjski muz.; Brezmadežna, ib.) in 8 olt. slikah iz o. 1644 v podr. c. sv. Duha na Vihru nad Šentrupertom na Dolenjskem. Mogoče Je monogramist bil novomeški slikar Hans Georg Geigenjelder. L: Umetnost 17. stoletja na Slovenskem (Lj 1968 V k . NG], p. 55—56 [E. Cevc], kat. št. 19—27 [L!] & repr. 21—27). Mojster hišne knjige (nem. Meister des Haus- buchs ali Hausbuckmeister), nem. ali verjetneje n ' z - bakrorezec, risar in slikar, akt. v zadnji Četrt. XV. st., imen. po rkp., okrašenem z nje¬ govimi perorisbami (t. i. Wolfegger Hausbuch na gradu Wolfegg), prej imen. tudi Mojster amster¬ damskega kabineta (nem. Meister des Amster- damer Kabinetts) zaradi okoliščine, da je največja z - njegove giafike ohianjer.a v Graf. kabinetu v A damu. G; z gotovostjo mu je atr. 91 takr. (med njimi jih 60 pozr.amo samo po enem ohra¬ njenem odtisu) z dotlej nevidenim bogastvom Profane motivike. „ L: ThB XXXVII (1950, p. 139-42 — L!); J. von "aldburg-Wolfigg: Das mittelalterliche Hausbuch (Mn: Piestel 1958, >:Bilder aus dcutscher Veigangen- heit« 8). — Cf. M. Lehrs (1894), A. Star,ge (1958). Mojster H. L., tudi Mojster v. olt. v Breisachu (nem. Meister des Breisacher Hochaltars), nem. rezbar (menili so, da bi bil Hans Loy), vodilni nmetnik zgomjerenskega poznogotskega rezbar- slVa v smeri poznogotskega manierizma. P: v. °h. z Marijinim kronanjem v stolnici v Breisachu (1523—26) in v. olt. v c. v Niederrotvveilu na Radenskem (lipov les, viš. 210 cm, 1525/30). v , L: ThB XXXVII (1950, p. 54—55 — L!); Reclam N n 0958, p. 52 & 319); »US« 8 (1968, f. p 240-41). — Cf. W. Pinder (II 1929 v »HdKw«). Mojster Inthoffovega oltarja Niirnberg: cer- ev Sankt Lorenz Mojster iz Flc'malla, zasilno ime niz. slikarja, ki ga je tako — po slikah v Stadlovem inst. v Frankfurtu, ki so po izročilu tja prišle iz Fle- malla blizu Liege a — poimenoval —> Tschudi (vsega mu je pripisal 12 del) in ki ga danes istovetimo z Robertom —> Campincm. Mojster iz Naumburga —x Naumburški mojster Mojster Jernejevega oltarja (nem. Meister des Bartholomdusaltars), na Nizozemskem in v Kolnu od o. 1470 do o. 1510 akt. slikar, imen. po—x Jernejevem olt. (Alte Pin.); zaradi modne ele¬ gance njegovih likov in zlatarsko bogatega okrasja ga je Thode prvi imenoval »sev. Crivel- lija« ( Crivelli des Nordenš). L: K. vom Rath: Der Meister des Bartholomaus- altares (Bn 1941 — L!); ThB XXXVII (1950, p. 34—36 — L!); K. Malkon, Bartholomausaltar (Kindler I, 1964 — L!). — Cf. L. Behling (K-Giaz 1964). Mojster Kristusa trpina iz Oberaltaiclia (nem. Meister des Oberaltaicher Schmerzensmanns), na Bavarskem o. 1510—20 akt. slikar, imen. po sliki iz samostana Oberaltaich pri Straubingu (Alte Pin.). S: npr. Mučeništvo Jakoba ml. (smre¬ kov les, d. 1518, Stuttgart). L: ThB XXXVII (1950, p. 250 — L!). Mojster Marijine smrti (nem. Meister des Tcdes Mariae, angl. Master of the Death of the Virgin), (po slikah dkm. 1507—1537), niz. slikar, tako najprej poimenovan v nem. lit. konec XIX. st., in sicer po slikah resp. krilnih olt. v Kolnu (Wallraf) in Alte Pin., v novejši lit. običajno identificiran z -+Jooscm van Cleve. S: Adam in Eva (d. 1507, Louvre), Ces. Maksimilijan I. (verj. 15C8/C9, Ksthist. Mus.), Poklon kraljev (z avtp., o. 1513, Dresden), krilni olt. z Marijino smrtjo (1515, Wallraf), Meški portret z nageljčkom [Avtp., 1519? [leto porok e->Joosa van Cleve], Thyssen), krilni olt. z Marijino smrtjo (malo pred 1523, Alte Pin.), Poklon kraljev (z avtp., o. 1525, Dresden), krilni olt. z Objokovanjem (na predeli Zadnja večerja z avtp., o. 1530, Louvre). L: »Friedlander IX (1931); Cankar 1II/1 (1951); Panofsky Neth (1953); H. Cerson (Kindler I, 1964, s. v. Cleve). — Cf. L. von Ealdass (»1925; 1928/29), J. Bialostocki (1954; 1955; 1957), L. Burchard (1931), M. Davies (1945 [1955]), L. van Puyvelde (P 1962). Mojster Marijinega življenja, nem. Meister des Marienlebens (akt. o. 1460—90 v Kolnu), slikar pod vplivom -» Rogierja van der Weyden in Dirka -> Boutsa. S: 8 tabel Marijinega olt. (po katerem je imen.) iz kolnske c. St. Uršula iz o. 1460 (vse pl na lesu), in sicer Predstavitev v 1387 Mojster Oznanjenja v Aixu — Mojster trierskega »Registrirni Gregorii« 1388 templju (Nat. Gali.), v Alte Pin. pa žanrsko občuteno Marijino rojstvo, Marijina pot v tem¬ pelj, Obiskovanje, Srečanje pri Zlatih vratih, Oz¬ nanjenje, Marijina zaroka in Vnebovzetje, poleg tega npr. Mučeništvo sv. Boštjana (les, o. 1470, Bonn, Rheinisches Landesmus.) in Marija da mleka iz svojih prsi sv. Bernardu (les, o. 1480, Wallraf). L: ThB XXXVII (1950, p. 219—21 — L!); Cankar III/2 (1951); Stange V (1952); R. Breustedt & A. Stange (Kindler IV, 1967, p. 305—08). — Cf. E. Buchner (1953), M. Escherich (1907), C. Linfert (1941), H. Reiners (1925), L. Scheibler (& C. Aldenhoven 1902), A. Stange (I Mn 1967). Mojster Oznanjenja v Aixu (Le Maitre de 1’Annonciation d'Aix), fr. slikar, akt. o. 1443/45, imen. po zdaj razdeljenem in delno okrnjenem triptihu z Oznanjenjem (prvi ga identificiral Hulin de Loo), ki ga na notr. strani sestavljajo: Tiho¬ žitje (zgornji del lev. krila, Louvre), Izaija (okr¬ njeno levo krilo, Rotterdam, prej z. Cook v Richmondu), Oznanjenje (srednja tabla, 155 X 176 cm, Aix-en-Provence, Ste Marie-Madeleine) in Jeremija (des. tabla, Bruxelles). L: Cankar III/2 (1951); EWA V (1961, stp 659 — L!); Leonard Beck (Kindler I, 1964, s. v. Aix — L!). — Cf. G. Hulin de Loo (1904), G. Ring (1949, kat. št. 91), Ch. Sterling (1941). Mojster Rohanovega horarija (fr. Maitre de Rohan), iluminator —> Rohanovega horarija. Mojster slike Virgo inter virgines (hol. Meester van de Virgo inter virgines), niz. (hol.) slikar zadnje tretjine XV. st., akt. v sev. Nizozemski do o. 1500, imen. po sliki v Rijksmus. v A’damu (infra). Njegova dela zelo lahko spoznamo po posebnem, ponavljajočem se, bledem in bolnem obraznem tipu. S: npr. triptih s Poklonom kraljev (levo Oznanjenje in Obiskovanje, des. Pokol ne¬ dolžnih otrok in Predstavitev v templju, Salzburg, Mus. Carolino-Augusteum), Oznanjenje (les, Rotterdam), Virgo inter virgines, tj. Marija med svetimi devicami v zaprtem vrtu, slika, po kateri so mojstra poimenovali (les, Rijksmus.), Sv. Trojica (les, Zgb Str). L: Friedlander V (1927); F. Winkler (ThB XXXVII, 1950, p. 346 — L!); G. Heinz (Kindler V, 1968, p. 681—85 — L!); Ignace Vandevivere & Regine Guis- lain-tVittermann, La Lamentation du Maitre de la Virgo inter virgines d l’h6pital Saint-Nicolas d’ Enghien (Inst. royal du Patrimoine artistique: Buli., XI, 1969). — Cf. G. J. Hoogevverff (De Noord- Nederlandsche II1937), V. Zlamalik (1967, p. 250—51 -L!). Mojster sterzinških oltarnih kril -> Multscher Mojster sv. Boštjana, provansalski slikar na prehodu iz XV. v XVI. st., imen. po olt. sv. Boštjana (1497/99), katerega table so zdaj v ZDA (PMA Johnson in Walters), Italiji (Rim, Gali. Naz.) in SZ (Eremitaža). Ch. Sterling je neznanega slikarja identificiral z —> Lieferinxom. L: ThB XXXVII (1950, p. 306—07 — L!). Mojster sv. Cecilije, it. slikar, akt. konec XIII- in na zač. XIV. st. v Florenci. S: npr. olt. tabla Sv. Cecilija in 8 prizorov iz njene legende (o. 1300, Uffizi), po kateri so neznanega umetnika imenovali. L: ThB XXXVII (1950, p. 62—63 — L!); L. Marcucci (Kindler I, 1964, p. 697 — L!). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963), J. Wlute (Harm 1966, P- 141—43). Mojster sv. Egidija (fr. Maitre de St.-Gilles), fr.(-flam.) slikar iz časa o. 1500, imen. po 3, sprva verj. v triptihu združenih tabel z dvema prizoroma iz legende tega svetnika (Sv. Dionizi] krščuje Lisbiusa, Washington, Egidij in kralj Flavius in Maša sv. Egidija, Nat. Gali.), s kate¬ rimi je smiselno povezana tudi tabla Sv. Lupus (= St.-Leu) ozdravlja otroke (Washington), nek¬ daj očitno ravno tako v pariški c. St.-Gilles- St.-Leu. L: VVilliam M. Hinkle, The Iconography of the Four Panels by the Master of Saint Giles (JWCI, 1965). — Cf. M. Davies (1945 [1955]), M. J. Fried¬ lander (1937), J. Held (1932), G. Ring (1949), Ch. Sterling (ps. Ch. Jacques, 1941). Mojster sv. Magdalene, it. Maestro della Mad- dalena, florent. slikar 2. pol. XIII. st., imen. P° tabli z likom stoječe Marije Magdalene in 8 pn~ zori iz njene legende (Florenca, Gali. delPAcc.)- L: ThB XXXVII (1950, p. 210 — L!). Mojster sv. Veronike (nem. Meister der hi- Veronika), slikal, pomemben predstavnik -*■' n ' ternacionalnega gotskega sloga, akt. v Kolnu na zač. XV. st., zasilno imen. po sliki Sv. Veronika s potnim prtom (les, Alte Pin.). L: ThB XXXVII (1950, p. 343-^44 — L!); Landoh (1968); P. Pieper (Kindler V, 1968, p. 667 ss). Mojster trierskega »Registrum Gregorii«, >' u ' minator otonske dobe (eden izmed 3 ilurnma- torjev trierskega -+Codex Egberti), imen. P° znanem listu, iztrganem iz zdaj izgubljenega rkp- —> Registrum Gregorii za nadškofa -> Egbe>' ta (Trier, Stadtbibl.): Papež Gregorij Vel. ob P u * tu z golobom sv. Duha, medtem ko njegov diakon in pisar radovedno kuka skozi zaveso, zakaj se je ustavilo narekovanje (homilije o Ezekijelu ik. m. po Pavla Diakona, Vita Gregorii, XXVII*)- Drug iztrgan list tega kodeksa (27 X 20 cm, °- 983, Chantilly) : Ces. Oton (II. ali III.) na pre/ stolu z baldahinom, ko se mu klanjajo z nap' sl 1389 Mojster Ulrikove legende — »Mojzesov vodnjak« 1390 zaznamovane personifikacije 4 podložnih dežel: Germania, Francia, Italia, Alemannia. Isti umet¬ nik je okrasil tudi ->Evangeliar iz Sainte-Chapelle v Parizu (Bibl. Nat., Ms. lat. 8851). L: EWA X (1965, stp 887, t. 46); »US« 6 (1970, p. 160—61). — Cf. J. Beckv/ith (NY 1964, repr. 83—84), C. Nordenfalk (Sk 1957), H. Schrade (1958). Mojster Ulrikove legende (nem. Meister de Glrichslegende), nem. slikar XV. st., imen. po 2 podolžnih tablah s prizori iz Ulrikove legende (na vsaki po 3 prizori, o. 1453/55, Augsburg, Sankt Ulrich und Afra). L: ThB XXXVII (1950, p. 333—34). — Cf. E. Buchner (Beitrage, 1928; 1953). Mojster vojvode bedfordskega —>Bedfordov ho- rar ‘j (Br. Mus.) Mojster votivne table iz St. Lambrechta -> Vo¬ tivna tabla iz St. Lambrechta Mojster živahnega otroka (it. Maestro del Bam- bi »o Vispo), o. 1420 v Florenci akt. slikar, ki je Ver L v mladosti delal v Španiji; imen. po tipu Jnzuščka na njegovih podobah Marije. S: npr. Poslednja sodba (les, 1415?, Alte Pin.), srednja Inbla triptiha za c. Sta Maria del Fiore v Flo- f enci, tj. Marija z otrokom (les, 1423, PMA Johnson). (19 L sn Ber ?" son ° x < 1932 - P' 339—41); ] p _P- 32 — L!); L. Vertova, Bambin ‘ er I, 19fid _ I H /~T O F>’_/T ; ThB XXXVII Bambino Vispo (Kind- Cf. B. Berenson (1 1963, p. 138— I, 1964 —L!). 41 > repr. 469—82) Mojzes (hebr. Moše, lat. Moyses, angl. & nem. Moses, fr. Mo is e, hol. Mozes, hrv.-srb. Mojsije, h- Moše, šp. Moises), bibl. oseba, izrael. voditelj, je svoje ljudstvo izpeljal iz Egipta (—> Eksodus), 'n zakonodajalec ( deset bošjih zapovedi na tablah Postave), v kršč. srednjev. umctn. zaradi napač¬ nega prev. vulgate (2 Mojz 34, 30: »... so videli Mojzesa in glej, njegovo obličje je žaielo«, v v nlgati: Videbant faciem Moysi esse cornutam) 2 rogovoma na čelu, v -> tipologiji podoba Kri¬ stusa pa tudi sv. Petra in papeža sploh. Up (cf. 'nfra & s. v Bitka z Amalečani: Bronasta kača', deset nadlog'. Goreči grm', Najdenje Mojzesa', Prehod skozi Rdeče morje', Spremenjenje na gori', v °da iz skale): e. g. reliefi na vratih katedr. v Augsburgu (o. 1020) in slikano okno v njej (o. ll0 °), na Apoteozi Tomaža Akvinskega (o. J 366/68), Sluterjev —> »Mojzesov vodnjak«, —► ur- oinski >>uomini famosi « (Urbino, Gali. Naz. delle Peruginova delavnica ( freska, Perugia, Marche), , nq . Collegio del Cambio), Rafael {Disputa, 1509), Michelangelo (»1513/16, cf. s. v. Jull ^ " af; , «<*), L. Dolinar (bron, 1927, Lj, NUK, nad v hodom v Gosposki ul.), itd. L: Rčau II/l (1956, p. 175 ss); SSS (1966); Keller (1968, p. 382—85 — L!); Ruth Mellinkoff: The Horned Moses in Medieval Alt and Thought (Ber- keley-LA-L: Univ. of California Press 1970, dis.); Hubert Damisch, Varuh interpretacije (Problemi: Razprave, 1971 — ob Freudovem eseju iz 1914). — Cf. L. D. Ettlinger (Ox 1965), F. X. Kraus (H 1886, s. v.), K. Kunstle (1928, p. 288—90), W. Molsdorf (1920 [1926]). Mojzesa položi mati v ločje, bibl. ik. m. (2 Mojz 2, 3—4). Up: npr. lesor. v —>■ Dalmatinovi Bibliji (I, f. 34v). Mojzesa preskusijo z ognjem, apokrifen bibl. ik. m.: otrok, ki je zbudil faraonovo jezo (cf. Mojzes stopi na faraonovo krono), je dokazal ne¬ dolžnost s tem, da je segel po žarečem oglju in si ga vtaknil v usta. Zaradi tega je vse življenje jecljal, kar naj bi dokazovala tudi Biblija: ... zakaj imam okorna usta in okoren jezik (2 Mojz 4, 10). Up: npr. giorgionejevska P rov a di Moše (zač. XVI. st., Uffizi). L: Pigler I (1956, p. 91); Rčau II/l (1956, p. 182). Mojzes brani Jetrove hčere (fr. Moise defend les filles de Jethro), bibl. ik. m. (2 Mojz 2, 16— 17). Up: npr. Botticelli {freska v-> Sikstinski kapeli), Rosso Fiorentino (verj. o. 1523, Uffizi), Ch. Le Brun (1686, Modena, Gali. Estense). L: Reau II/l (1956, p. 183—84); »MdC« 266. Mojzes in Aron pred faraonom —> Aro n in Mojzes pred faraonom Mojzes osladi vodo v Mari (angl. Moses sweet- ening the waters of Mara, fr. L'Adoucissement des eaux ameres de Mara, it. L'addolcimento delle aque del fiume Mara, nem. Die Venvand- lurtg des Bitterwassers), bibl. ik. m. (2 Mojz 15, 23—25). Up: npr. mozaik v c. Sta Maria Mag- giore in relief na -^-lesenih vratih c. Sta Sabina v Rimu (oboje 1. pol. V. st.). L: Reau II/l (1956, p. 199—200). Mojzesova poroka s Seforo (angl. The Marriage with Zippora, fr. Le Mariage de Moise avec Sephora, it. Sposalizio di Moše e Sefora), bibl. ik. m. (2 Mojz 2, 21): Seforin oče Raguel ( Jetro ) sklepa njuni roki. Up: npr. v Rimu mozaik v c. Sta Maria Maggiore (432/40) in relief na lesenih vratih c. Sta Sabina, Ch. Le Brun (1687, Mo¬ dena, Gali. Estense). L: Rčau II/l (1956, p. 184). »»Mojzesov vodnjak«, slavno kiparsko delo Clauda —> Sluterja (1395—1403, Dijon, champ- molska kartuzija), v resnici spodnji del Kalvarije, ki je tako temeljila na -^-vodnjaku življenja (lat. Fons Vitae ali Puteus Aquarum Viventium). Okrog šesterokotnega podstavka sohe (viš. o. 183 cm) 1391 Mojzes pred gorečim grmom — molitvenik 1392 z ostanki nekd. polihromacije, po vrsti Mojzes (s tablama), medsebojno povezana David (s kro¬ no) in Jeremija (s turbanom in odprto knj.), kot Mojzes osamljeni Zaharija pa spet medse¬ bojno povezana Danijel in Izaija. Nad njimi jokajoči angeli, v dijonskem Mus. Archeologique pa ostanek Kalvarije: del razpela z mrtvim Kri¬ stusom. Mojzes pred gorečim grmom -> Goreči grm Mojzes se vrača v Egipt (fr. Moise retourne en Egypte, nem. Moses geht nach Agypten), bibl. ik. m. (2 Mojz 4, 20): Mojzes z božjo palico v roki, žena Sefora in sinova na oslu. V srednjev. tipologiji napoved—>■ Vhoda v Jeruzalem. Up: npr. Nikolaj iz Verduna {emajl, 6. prizor iz vrste ante legem na-> Verdunskem olt., 1181, Klo- sterneuburg). L: Reau n/l (1956, p. 188). Mojzes stopi na faraonovo krono, apokrifni bibl. ik. m.: mali Mojzes je po nesreči vrgel na tla krono (zato kot naslednji motiv —> Mojzesa preskusijo z ognjem ). Pripoved Jožefa Flavija (Antiqu. Jud. II, 9, § 7) je v srednjem veku mdr. populariziral -> Speculum Humanae Salvationis. Up: npr. N. Poussin (o. 1644/45, Louvre). L: Pigler I (1956, p. 91—93); Reau IT/1 (1956, p. 182—83). — Cf. P. Perdrizet (& J. Lutz 1907). Mojzes ubije Egipčana, bibl. ik. m. (2 Mojz 2, 11—12). Up: npr. reliefa na —> lipsanoteki v Brescii (o. 360/70) in kapitelu c. Ste-Madeleine v Vezelayu (1. pol. XII. st.), iniciala v —*■ IVinche- strski bibliji (3. četrt. XII. st.), Botticelli (na freski v —► Sikstinski kapeli). L: Rčau II/l (1956, p. 183). Mojzes uniči zlato tele, bibl. ik. m. (2 Mojz 32, 20). Up: npr. A. Celesti (Doževa palača v Be¬ netkah, Sala della Quarantia Civil Vecchia). L: Rčau n/l (1956, p. 206). Molajoli, Bruno (1905—....), it. um. zgodo¬ vinar in muzealec, zdaj Direttore Generale delte Antichitd e Belle Arti v Rimu. B: Gentile da Fabriano (Fabriano 1927); Guida di Castel del Mont e (2. izd., ib. 1940); La Basilica Eu- frasiana di Parenzo (Parenzo 1940 [1943]); ,Le costru- zioni preeufrasiane di Parenzo' (Le arti, II, 1940); Ritratti di Capodimonte (T 1959); II Museo di Capodi- monte (N 1961); Tesori della Galleria di Capodimonte (Mi 1961, »La Minima«), L: Lodovici (1942, s. v. Molaioli). Mole, Vojeslav (polj. Wojslaw), (1886—....), slov.-polj. (slov.) um. zgodovinar (in slov. pesnik), predstavnik »klas.« rodu slov. um. zgod. (cf. Cankar, Iz.; Stele), pisec številnih razprav o umetn. slovanskih narodov in biz. umetn. na¬ sploh pa esejev o raznih občih tim. vprašanjih. R. v Kanalu ob Soči, štud. na univ. v Krakovu, Rimu in na Dunaju pri M. Dvoraku in Strzy- govvskem, 1912 pri slednjem prom., 1913—14 asist, v deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu, 1914—18 v rus. vojnem ujetništvu, 1919 habil. na univ. v Tomsku v Sibiriji, 1920—24 docent (1924 izr. prof.) na lj- univ. (ant. in biz. umetn.), 1924/25 predaval na univ. v Krakovu, tam ord. 1926—39 in 1945 — 60 (1939—45 ord. za biz. umetn. v Lj), od 1966 dalje v ZDA (Eugene, Oreg.). Član Poljske ak. znanosti {PAN), dopisni član SAZU od 1961. — V letih 1922—23 pisal tudi v DS in LZ; v Kra- kowu ur. Przeglad historji sztuki, eden izmed sour. Kindlers Malerei Lexikon. B (um. zgod.): ,Urkunden und Regesten zur Ge- schichte der dalmatinischen Kunst aus dem Notariats- archiv in Sebenico' (JCC, 1912); (& D. Frey) ,Der Dom von Sebenico und sein Baumeister Giorgio Orsini' (ib-, 1913); , Bizanc in Orient' (ZUZ, 1921); ,Minijature jednog srpskog rukopisa iz god. 1949 sa Šestodnevom bug. eksarha Jovana i Topografijom Kozme Indiko- plova' (Spomenik Srpske kr. Ak. Nauka, 1922, dis.b .Bizantinska figurativna umetnost VI. stoletja' (ZUZ, 1922);, Študije o razvoju v antiki' (ib., 1923); ,Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka' (ib., 1925); ,Umetnost situle iz Vača' (Star za 1924/25, 1925); fi sociološkem problemu v umetnostni zgodovini' (ZUZ, 1933); ,Deux probl mes des relations entre ta France et le Sud-est europeen dans le domaine de Part prč- roman' (Biul, 1935); ,Slavistische Aufgaben und Probleme der Kunstgeschichte' (Slavische Rundschau, 1935) ; ,Umetnostna zgodovina in umetnost' (ZUZ, 1936) ; ,Dalmatiens Stellung in der Kunstgeschichte des Mittelalters und der Renaissance' (Dawna Sztuka, 1938); Umetnost: Njeno obličje in izraz (Lj 1941), ,Tradicionalne črte zgodnjebizantinske umetnosti in njena izvirnost' (ZUZ, 1942); Umetnostna zgodovino in problem umetnikove osebnosti (Lj 1944, »RAZU«), , Dialog med vojno o umetnosti: Razgovor med umet¬ nikom in zgodovinarjem' (ZUZ, 1944); ,L'antiquit* greco-romaine des Balkans dans la 2« moitie du premtef millenaire' (Byzantinoslavica, 1952/53); Sztuka ro- syjska do roku 1914 (Wr-Kr 1955; slov. P reV : [France Vodnik]: Ruska umetnost do leta 1914, UJ 1957 [izšlo 1958]); Ikona ruska (Wa 1956); Tycja « (Wa 1958); .Esej o pifciu malarzach i grafikach slo- wehskich‘ (Sztuka wsp6lczcsna, Kr 1959); Sztuka Slo- vvian poludniowych (Wr-Wa-Kr 1962; slov. P r ®'j [France Vodnik]: *Umetnost južnih Slovanov, Lj 19" [izšlo 1966]); , Rimska razmišljanja' (Steletov zb-, 1959); , Dalmacija 4 (Slownik starožitnošci sfo\vian- skich, 1); avtobiogr.: * Iz knjige spominov (Lj 19' > »Spomini in srečanja« 5). L: ASK; F. Stelč (SBL, 5. zv., 1933, s. v.); id- (ELU 3, 1964, s. v.); id. (Delo, 17. XII. 1966, p. 5)-" Cf. F. Stelč (Na razpotju 1935) in ZSS V (1964). molitve, krščanske -> officium molitvenik -*■ horarij 1393 Molitvenik cesarja Maksimilijana I. — Mona Lisa 1394 Molitvenik cesarja Maksimilijana I. je stiskal Johannes Schonsperger v Augsburgu 1513. Enega izmed pergamentnih izvodov (danes raz¬ deljen med Bayr. Staatsbibl. v Munchnu in knjižnico v Besan?onu) so z risbami okrasili Diirer (vseh 45 barvnih perorisb v miinchenskem delu), Cranach star., Baldung, Burgkmair, Jorg Breu in Altdorfer. L: 1471 Albrecht Diirer 1971 (1971 [rk], št. 260 — L!). — Cf. K. Giehlow (1899; *1907), Th. Hetzer (1940), E. Panofsky (Diirer 1955, p. 182 ss). Molitvenik Karla Drznega —► Horarij Karla drznega molk, tišina (lat. silentium, fr. le silence ) kot •k. m. zaznamovan s prstom na ustih. Up: npr. fra Angelico ( Peter Mučenik, nadvratna freska, Florenca, S. Marco), —*Prčault (nagrob. Jacoba Robblesa), Manet ( Silentium , jedk., o. 1860), Redon (Le Christ du Silence, pastel, 1895, Pet. p al.; Le Silence, 1911, MMA; itd.), v domačem padivu npr. plastika » molčavca « na Schweiger- jevi hiši (-> Ljubljana: -*■ Stari trg [lin]). L: Reau III/3 (p. 1105). — Cf. Rcff (1967 — L!). Molk, Josef Adam (o. 1714—1794), avstr, sli¬ kar. S: freske, mdr. v Križevi kapeli v mrb. stolnici (Najdenje sv. križa, 1775). L: Anica Cevc (ELU 3, 1964, s. v.). Moll, Carl (1861—1945), avstr, slikar in gra- fik, učenec E. J. Schindlerja, čigar vdovo je po- f°čil. Soust. dunajske Secesije, iz katere je 1905 ■zstopil z G. Klimtovo skupino. B: Emil Jakob Schindler (W 1930). Moller, Emil, nem. um. zgodovinar, raziskoval Leonardovo življenje in delo. r B: ,Leonardos Bildnis der Cecilia Gallerani in der 19lfi\ ,e ^ es Dursten Czartoryski in Krakau ‘ (MfKw, , . ,Zwei bisher unbekannte Biidnisse der Monalisa ‘ 0 •> 1918); ,Wie sah Leonardo aus V (Belv, 1926); ' eo . na jdo e il Verrocchio: Quattro rilievi di capitani ‘jntichi lavorati per re Mattia Corvino‘ (Raccolta metana, 1930/34); , Leonardos Bildnis der Ginevra f l Betici' (MJb, 1937/38); ,Lionardos Johannes (\A >l ' St ‘ n der Wtiste, Cesare da Šesto bei Lionardo' ' SC ?" anea Giovanni Galbiati, Mi 1951); Das endmahl des Lionardo da Vinci (Ba-Ba, 1952); >Mas° Finiguerra' (BHR, 1959). Molmenti, Pompeo (1852—1928), it. um. & kolt. zgodovinar, r. v Benetkah, u. (77) v Mo- ni 8a sul Garda. , q ® : A cque-forti dei Tiepolo (V 1896); Venezia (Berg /dtalia artistica« 3; n. izd. 1907); (& G. Man- 7 I~ e ‘sole del la Laguna Veneta (ib. 1904, ista ' La peinture vinitienne (Florence 1904); (& Gu- Vo Ludwig) Vittore Carpaccio (Mi 1906); G. B. le Polo: La sua vita e le sue opere (Mi 1910); La Storia di Venezia nella vita privata dalle origini alta caduta detla repubblica, I — III (7. izd., Berg 1927— 1929). L: Lodovici (1942). Molsdorf, Wilhelm (1866—?), nem. um. zgo¬ dovinar, raziskoval staro nem. grafiko in sred- njev. kršč. -> tipologijo. B: Holzschnitte und Schrotblatter aus der Kgl. & Vniversitatsbibl. Breslau (Str 1907, »Einblattdrucke des XV. Jahrhunderts« 7); Die niederlandische Holz- schnitt-Passion Delbecq-Schreiber (Str 1908, ista z. 12); Formschnitte des XV. Jahrhunderts aus der Sammlung Schreiber Potsdam (Str 1908, ista z. 14); Die Bedeu- tung Ko!n s fur den Metallschnitl des XV. Jahrhunderts (Str 1909, »SdK« 114); Gruppierungsversuche im Bereiche des altesten Holzschnittes (Str 1911, »SdK« 139); Schrifteigenttimlichkeiten auf dlteren Holz- schnitten als Hilfsmittel ihrer Gruppierung (Str 1914, »SdK« 174); Ftihrer durch den symbolischen und typo- logischen Bilderkreis der christlichen Kunst des Mittel- alters (Lpz 1920, »Hiersemanns Handbiicher« 10; 2. izd. z naslovom Christliclie Symbolik der mittel- alterliclien Kunst, Lpz 1926). Molzahn, Johannes (1892—1965), nem. abstr. slikar, r. v Duisburgu, delal v Weimarju v stiku z umetniki Bauhausa, u. v Munchnu. Momus, ant. bog graje, sin Noči in spremlje¬ valec Zavisti, graja dela drugih bogov, ne da bi sam kaj storil. Up: M. van Heemskerck (d. 1561, vzh. Berlin). *Mona Lisa ali La Gioconda (fr. La Joconde, najslavnejša slika Leonarda da Vinci in gotovo vsega evr. slikarstva (o, les, 77 X 53 cm, o. 1503/ 06, Louvre), po Vasariju portret žene Florentinca Francesca Bartolomea del Giocondo, tj. mame Lise Gherardini (r. 1479, omožene 1495). Podobo, ki je kot prvi vzorni primer visokorenesančnega portreta vplivala na -> Rafaela in številne druge umetnike, je Leonardo verj. zač. kot akt (K. Clark — zato tudi številne take stare fr. kopije), sicer pa v njej kar najbolj dosledno uporabil svoj —► sfumato, s katerim je zaznamovan tudi nadvse znani »skrivnostni smehljaj«. Poleg star. kopij in variant neštete mod. »priredbe« in tra¬ vestije, zlasti na področju karikature. L (cf. s. v. Leonardo da Vinci): Vasari-Milanesi IV; Andrč Charles Coppier, La »Joconde« est-elle le portrait de Mona Lisa ? (Les Arts [P], 1914); John R. Eyre: Monograph on Leonardo da Vinci’s »Mona Lisa« (L-NY 1915); id.: The tvvo Mona Lisas: Which was Giocondo’s picture ? (L 1923); L. Roger-Milčs: Lčonard de Vinci et les »Jocondes« (P 1923); Venturi IX/1 (1925); Cankar III/l (1936); George Boas, The Mona Lisa in the History of Taste (J. of the Hist. of Ideas, I, 1940); L. H. Heydenreich (EWA IX, 1964, stp 215—16, t. 126); L’opera completa di Leonardo pittore (Mi 1967, kom. Angela Ottino delta Chiesa, »CA« 12); H. F. Pulitzer: Where ist the Mona Lisa ? (L 1967); »US« 9 (1969, p. 63). — Cf. J. Alazard 1395 Mondrian, Piet — monogramisti 1396 (1924 [1938]), L. Cust (1915), G. Delogu (1915), S. J. Freedberg (1961, p. 50—51, 53, itd.), F.-A. Gruyer (1881), A. de Hevesy (1952), Luc Menaše (Mrb 1962), S. Reinach (1909), R. Schneider (1923). Mondrian, Piet, s pr. im. Pieter Cornelis Mondriaan (1872—1944), hol. slikar, pogl. ute¬ meljitelj geometr. abstr. slikarstva, r. v Amers- foortu pri Utrechtu, u. (71) v New Yorku. Več slikovnih ciklov (med njimi npr. serija z motivom Drevo ) ponazarja od 1908 do 1915 postopen razvoj do abstrakcije, v kateri je naposled izobli¬ koval strogo omejen sistem pravokotno se kri¬ žajočih ravnih črt s 3 primarnimi barvami (rdeča, rumena, modra) in 3 primarnimi »nebarvami« (črna, siva, bela). 1917 soust. skupine -> De Slijl in njen član do 1925. S: npr. Broadway Boogie Woogie (1942—43, MMA). L: Michel Seuphor (EWA X, 1965 — B!; L!); H. Read (Kindler IV, 1967 — L!); »US« 12. — Cf. H. L. C. Jaffe (1956 [1957]), M. Seuphor (1956 [1957]). MONDSEE v Gornji Avstriji: 748 ust. in 1791 razpuščena benediktinska opatija je naj¬ bolj cvetela v XV. st., ko je npr. njen opat Benedikt II. Eck von Biburg (1463—99) naročil tudi slavni Pacherjev olt. za —> Sankt Wol1gang. V nekd. opatijski, zdajšnji žup. c. St. Michael, poznogotski stavbi s konca XV. st., je mdr. 5 olt. Meinrada Guggenbichlerja iz let 1679—84. L: EWA II (1960, stp 160—61 — L!); Reclam A I (1961 [1963]). Mone, Jehan, dkm. tudi kot Jean Lartist in pozn. Siuer de Lutange (akt. 1516—1548/49), flam. kipar, delal v Aix-en-Provence in Barceloni, na dvorih v Mechelnu in Bruslju za ces. Karla V. itd. P: med atr. deli nagrob. Engelberta II. Nassauskega (o. 1530 v Grote Kerk v — Bredi. L: »US« 9 (1969, p. 197 z repr.). Monet, Claude (1840—1926), fr. slikar, tako rekoč osrednja osebnost med -^-francoskimi im¬ presionisti, ostal načelom —> impresionizma tudi najdlje zvest. R. v Parizu, mladost preživel v Le Havru. Z njegovim (in Renoirjevim) delom v Bougivalu {La Grenouillere) zaznamujemo roj¬ stvo impresionizma (1869), njegova slika »Im¬ presija: vzhajajoče sonce « (1872) pa je ob razstavi 1874 s svojim naslovom impresionizmu dala ime. V pozn. dobi kažejo serije njegovih slik iste motive v spreminjajoči se osvetljavi različnih dnevnih časov. S: Le Jardin de Vlnfante (1866, Oberlin), Quai duLouvre (1866, Haag, Gemeente Mus.), Camille (dat. 1866, Bremen), Le Dejeuner sur Vherbe (1865/66, zas. z., Pariz, in Louvre [2 fragmenta]), Terasa v bližini Le Havra (1866, Rev. T. Pitcairn Coli., Bryn-Athyn, Penn.), Žene v vrtu (1866/67, Louvre), Reka (dat. 1868, AIC), *La Grenouillere (1869, MM), Hyde Park v Londonu (Mus. of Art, Providence, R. I., in PMA), Pogled na Zaandam (1871, Louvre), *Impression: Soleil levant (dat. [18]72, Pariz, Musee Marmottan), Mak (dat. [18]73, Louvre), Manet slika v Monetovem vrtu v Argenteuilu (1874, z. Riezler-Liebermann), La Gare Saint- Lazare v Parizu (dat. 1877, Louvre in Fogg [različice v drugih z.]), Portret umetnikove žene (okr. 1877, Mrs. Frances Spingold, New York), Rue Montorgueil v zastavah (1878, Rouen, Mu¬ see), Žtretat (dat. [18]86, MM), od 1890 dalje serije Topoli in Senene kopice, *Rouen- ska katedrala (1892—95: npr. Louvre, MM in Boston FA), motivi s Temze (1899—1904), drugi Londonski cikel (1905) in motivi iz Benetk (1908: deset pogledov na Canal Grande, sedem na Pal. Ducale, pet na S. Giorgio Mag- giore, po trije na Pal. Dario in Rio della Salute, po dva na Pal. Contarini in Pal. da Mula in t. i. Mrak) in Lokvanji (velika inačica, Pariz, Orangerie). Up.: Fantin-Latour (*Atelje v četrti Batignolles, 1870, Louvre), Renoir (1872, z. Ar¬ thur Sachs, Pariz; 1873, Mrs. A. P. Titzell, Georgetown, Conn.; 1875, Louvre), Ed. Manet (1874, Neue Pin.), itd. L: cf. (tudi s. v. francoski impresionisti ): G. Cle¬ menceau (1928), F. Fels (1925; 1927), F. Fosca (1927), P. Francastel (1939), G. Geffroy (1922), H. Graber (1943), Ch. Leger (1950), M. Malingue (1943), R- Marx (1914), C. Mauclair (1924), W. Pach (1938), C. Roger-Marx (1949), P. fVestheim (1953), itd. Monhardt, Ivan Jakob, podobar v Višnji gori, 1674 pozlatil v. olt. na Muljavi. L: V. Steska (SBL II, 5. zv., 1933, s. v.). Monna Lisa -*■ Mona Lisa Monneret de Villard, Ugo (1881—1954), it- um. zgodovinar. B: Giorgione da Castelfranco (Berg 1904, »Coli. di monografie illustrate«); L'Architettura di Giuseppe Sommaruga (Mi 1908); Le pitture musulmane al soffitto della Cappella iPa/atina in Palermo (R 1950); Le leggende orientali sui Magi evangelici (R 1952). L: Lodovici (1942). monogramisti, umetniki, ki jih poznamo sam° z njihovimi začetnicami ali pa so se na umetninah podpisovali z monogramom. Najstar. leksikon monogramistov je sest. J. F.^-Christ (1747), se danes poraben temeljni priročnik pa G. R- -> Nagler. L: Fr. Brulliot: Dictionnaire des monogrammes, marques figurees, lettres initiales..., I—III (n., reV - & razš. izd., Munich 1832—1834); Ris-Paguot : Dictionnaire encyclopedique des marques et mono- 1397 MONREALE — MONTEPULCIANO 1398 grammes... (2 knj., P 1893); General-Index zu G. K. Nagler, Die Monogrammisten (Mn 1920); ThB XXXVII (1950); *Franz Goldstein: Monogramm- Lexikon: Internationales Verzeichnis der Mono- gramme bildender Kiinstler seit 1850 (BI 1964). — Cf. Th. Graesse (1871 [1877]), G. K. Nagler (»1858— 1 MONREALE na vzpetini nad Palermom: *katedrala, najlepša sicilska c. normanskega °bd., zač. 1174 za kralja Viljema II. Dobrega, dkč. 1189. Triladijska bazilika z odprtim (re¬ konstruiranim) ostrešjem nad srednjo ladjo, transept z vzh. apsidama ( *zun. kome in stran- skih apsid z islamskim okrasom: sekajoči se šilasti loki in diski). Na zah. strani vhodna lopa iz XVIII. st., gl. portal z *bron. vrati , ki jih je 1186 dkč. —»■ Bonannus iz Piše ; pribl, sočasna sev - vrata v c. je izdelal Barisamts iz Tranija. V n °tr. pomembni *mozaiki zlasti v gl. apsidi in srednji ladji: v apsidi Pantokrator, pod njim Marija na prestolu med nadangeloma Mihaelom ‘ n Gabrijelom, nad kraljevskim prestolom prizor Kristus krona Viljema II., nad škofovskim sede- žem pa Viljem II. izroča katedr. Mariji', na bazi- likalnih stenah ladje bibl. prizori, npr. Ustvar¬ jenje Eve, Bog privede Evo k Adamu, Slepi Lameli s Puščico usmrti Kajna, Babilonski stolp, Lotov beg iz Sodome, Ezav na lovu, Izak blagoslovi •fakoba, Jakob postavi kamen v Betelu in Jakobov b °j z angelom. V stranskih ladjah verj. pozn. Mozaiki (XIII. st.?) z evang. prizori, npr. Kristus P re šuštnica, Oživljenje Jairove hčere, Ozdrav¬ ljenje Petrove tašče, Spremenjenjc na gori, itn. — Des. od pročelja vhod v sočasni *križni hodnik (konec XII. st.). lJ; : T - C. I.; IV: Sicilia (Mi 1933); C. D. Sheppard, u nOgranhv _«_i„ / a . ___ v. rresse, stp 687); »us« 7 (1968, repr. p. ' 65 ^ 6y) ' r »Vq 6 oi Boeckler (1953), O. Demus (1949), E. Kitzinger ( . V. N. La za re v (I—II 1947-1948, t. 230-34), D. Talbot Rice (1963 [1968]). monštranca (iz lat. monstrare, tj. kazati), kišč. ultni predmet (tudi ostensorium ali custodia), v ater em je razkazovana posv. hostija; uvedena P° ustanovitvi praznika Rešnjega telesa (1264), ^ndar do XIV. st. ohranjeni le redki primeri, s.ednjcm veku viš. do 1,2 m, pozn. o. 50 cm. L: Lotte Perpeet-Frecli: Die gotischen Monstran- zen im Rheinland (Du 1964). — Cf. J. Braun (1932), • Flis (1908, p. 84—86), J. Weingartner (1926). Montaigne, Michel Eyquem de (1533—1592), r ' ( fr --šp. ž.) pisatelj, utemeljitelj in prvi v. moj¬ ster evr. eseja. Njegov zas. dnevnik z evr. poto- Van ja 1580, v katerem omenja tudi um. spomc- ni ^ e » je eden izmed prvih mod. potopisov. B (lik. umetn.): Ultalia alla fine del secolo XVI (2. izd., Citta di Castello 1895, izd. Alessandro D’Ancona). L: Cankar III/2 (1951); SchlosserL (1964). — Cf. L. Friedldnder (1908), J. von Schlosser (1903). Montanes, Juan Martinez (1568—1649), šp. kipar, mojster polihr., po izrazu kontemplativno umirjene lesene plastike; u. za-kugo v Sevilli. P: npr. Sv. Krištof (1597, ^cvula, San Salvador), Sv. Ignacij Loyola (1610, Sevilla, univ. kapela), olt. sv. Mihaela (Sv. Mihael nad upornimi angeli v breznu, relief, 1625, Jerez de la- Fronte ra, San Miguel), .Sv: Brutid (1634,'Sevilla, Mus. de Bellas Artes). " L: EWA XIII (1967, stp 329 — L!); B. Gilman Proške: Juan Martinez Montanes, Sevillian Sculptor (NY 1967) Elena Gomez-Moreno: Juan Martinez Montančs (Mi s. a., »MdS« 69). MONTECASSINO, najslavnejša it. opatija (Lazio), ki jo je 529 ust. -> Benedikt iz Nursije. Razrušena ob potresu 1349 in v 2. svet. vojni 1944. Pomemben um. razcvet v XI. st. (opat Desiderius 1058—86), katerega odsev kažejo StS-e v -> Sant'Angelo in Formis. L: EWA VIII (1963, stp 672 — L!), XV: Index (1968, p. 382). Montefeltro, Federico da (1422—1482), it. voj¬ skovodja, »tiran« in mecen, condottiere v raznih službah, 1444 nasledil svojega v uporu umorje¬ nega brata Oddantonia kot grof urbinski (-> Sikst IV. mu je pozn. podelil vojvodski naslov). Studiolo (-»• Studiolo Federica...) v njegovem urbinskem Pal. Ducale (arh. L. Laurana in po¬ tem Francesco di Giorgio) so krasili mdr. por¬ treti »slavnih mož« (—> urbinski »uomini famosi«) in artes liberales. Up: npr. Piero della Francesca (- turbinski diptih, o. 1465?; Pala di Brera, o. 1472/74), Justus van Gent (Obhajilo apostolov, 1474, Urbino, Gali. Naz. delle Marche), Fran¬ cesco di Giorgio (medalja, Br. Mus. ), itd. L: Juste de Gand, Berruguete et la Cour d’Urbino (1957 [rk, Gent]); Paul-Henri Michel (Diet peint it, 1965, p. 200—01); AB (marec 1967); »CA« 9 (1967, št. 22& 29); »MdS« 51 (t. IX). — Cf. J. Lavalleye (1936), M. Levey (1967). MONTEFIORE DELI7ASO ( Marche, Italija). V c. Sta Lucia C. Crivellijeva Marija Magdalena (les, 174 X 54 cm). MONTE OLIVETO MAGGIORE, opatija (ust. 1319) jugovzh. od Siene (Toskana, Italija). Freske s prizori iz življenja sv. Benedikta, delo —► Signorellija (1497—98) in ->■ Sodome (1505— 08), ki je tu pustil tudi svoj celopost. avtp. MONTEPULCIANO, mestece v srednji Italiji (Toscana). V katedr. so ostanki (delno na v. olt.) 1399 Montereau, Pierre de — Moore, George 1400 nagrob. Bartolommea Aragazzija (pogl. kiparsko delo —> Michelozza), predvsem pa triptih Mari¬ jinega Vnebovzetja (d. 1401), delo —> Taddea di Bartolo, ki se je na njem predstavil v podobi svojega patrona Jude Tadeja (prvi neposredno spoznavni avtp., kar jih poznamo v evr. umetn.!). V Pal. Comunale (arh. Michelozzo di Bartolom- meo) je Mus. Civico. L: EWA VIII (1963, stp 635 — L!). — Cf. H. Saalman (1965). Montereau, Pierre de -^-Pierre de Montreuil Montorsoli, Giovanni, s pr. im. Angelo di Mi- chele d’Angelo da Poggibonsi (1507—1563), it. florent. kipar, nekaj časa Michelangelov pomoč¬ nik, rest. — >Laokoontovo skupino in —> Apolona Belvederskega. Cf. s. v. Medičejska kapela. MONTPELLIER ( spodnji Languedoc, Fran¬ cija). Cf. s. v. Rok. L: EWA V (1961, stp 604—05 — L!). ~ Musee Fabre (Hotel de Massilian). S: mdr. zastopani Aved (M me Crozat), J. Vernet ( Bro¬ dolom , o. 1748), E. Vigee-Lebrun, Delacroix, Courbet (avtp. UHomme d la pipe , 1846; Baude¬ laire, 1848/50; * Dober dan, gospod Courbet, 1854; avtp. Courbet au col raye, d. 1854) in Bazille (Pogled na vas, d. 1868; La Toilette, d. 1870). L: Andre Joubin: Le Musče de Montpellier (2 knj., P 1926—1929). MONTREAL, največje kanadsko mesto, pre¬ stolnica vzh. Kanade. Za svet. razst. 1967 sez. »stanovanjska gora« Habitat (izrael. arh. Moshe Safdie in sodel. David Barrott & Bulva): 12- nadstr. kompleks, slikovito sest. iz 254 prej ob¬ likovanih betonskih kvadrov (vsak 12 m dolg, 6 m šir. in 3 m vis.), skupaj 158 različnih sta¬ novanj. L: EWA III (1960, stp 51); Roland Goock: Vsa čuda sveta (Lj 1969). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). ~ Museum of Fine Arts: slikarstvo, grafika, in kiparstvo Evrope in Kanade. S: mdr. zastopani npr. Memling (Portret mladeniča, les), Rembrandt (Ženski portret, d. 1665), G. B. Tiepolo (Aleksan¬ der Vel. in Kampaspe v Apelovi delavnici, o. 1725 26), E. Manet, itd. L: »CA« 14 (1967, št. 368 & 381), 25 (1968, št. 42), 27 (1969, št. 100), 33 (1969, št. 433). Montreuil, Pierre de —> Pierre de Montreuil MONT-SAINT-MICHEL (Normandija, Fran¬ cija), znamenit benediktinski samostan, slikovito ležeč na granitnem otočku blizu meje med Nor¬ mandijo in Bretanjo, geografsko pripadajoč slednji, z zg. in um. vidika pa Normandiji: ust. so ga normandijski vojvode, pozn. pa sta ga zlasti podpirala kralja Filip II. Avgust in Ludovik IX. Najstar. stavba je *opatijska c. z romansko ladjo (1022—1135) in poznogotskim korom (o. 1450—1521; pod njim tedaj sez. kripta s 6 mo¬ gočnimi okroglimi slopi, vsak 5 m v obodu). Med okrog nagrmadenimi poslopji je posebno pomembna dvonadstr. la Merveille (1202—28): v 1. nadstr. dvoladijska Salle des hotes pa t. i- Salle des chevaliers, triladijsid prostor, ki je sprva služil za skriptorij, v XV. st. pa so se tu zbirali vitezi vojaškega reda sv. Mihaela, ki g a je ust. Ludovik Xl.; v 2. nadstr. refektorij in nad Salle des chevaliers *križni hodnik z 227 vitkimi, vselej v križ (fr. en quinconce) post. vitkimi stebriči (1225—28). L: EWA I (1959, t. 391), V (1961, stp 563 — L!; t. 380), VI (1962, t. 302); Eschapasse (1963). Monumente des Abendlandes, knj. z. zal. Vm- schau Verlag (FrM), ki jo ur. Harald Busch m Bernd Lohse. V vrsti o stavbarstvu izšle knj. Baukunst der Romanik in Europa, Baukunst der Gotik in Europa, Baukunst der Renaissance ' n Europa in Baukunst des Barock in Europa (f r - izd. P: Hachette, e. g. L'Architecture en Europe: Le Gothique, 1965). Med avtorji tudi ->Kohl- haussen. MONZA, mesto v sev. Italiji (Lombardija) 15 km od Milana, nekd. rim. Modicia, pozn. langobardska prestolnica, od 1324 dalje P oC * Viscontiji. L: EWA VIII (1963, stp 557 — L!). ~ stolnica San Giovanni Battista z rnarm- pročeljem (Matteo da Campione 1390—96). P- mdr. relief s kronanjem nem. vladarja (o. 1354)- — V des. delu transepta C app. di Teodolinda (StS-e: Zavattari 1444). — V zakladnici 0‘ Tesoro) mdr. ikonografsko pomembne arnp^ e iz Palestine (VI. st. — cf. s. v. ampula), -+pl at ' niče Teodolindinega evangeliarja (o. 600), koš s sedmimi piščeti (o. 600?), slavna -* >>ze ' lezna krona« (IX. st.?), itd. L: EWA III (1960, t. 68), VI (1962, t. 258 — 60 ), I* (1964, t. 163); L. Vitali (izd.): II tesoro del duonw di Monza (Mi 1966); »UF« 10 (1966, repr. 363— W< 12 (1967, repr. 241 & 270); »US« 6 (1970, repr. P- 18—20 & 127). — Cf. A. G. Meyer (1893), P. T° esC (1951, p. 385 & repr. 343) — oboje za relief. Moore, George (1852—1933), irski pisatelj 10 pisec o umetn., prijatelj fr. impresionistov, znan kot VAnglais de Montmartre. Up: £• Mane (pastel, 1879, MM; o. skica, o. 1879, ib.). 1401 Moore, Henry — Morassi, Antonio 1402 0 (lik. umetn.): Confessions of a Young Man (L 1888); Impressions and Opinions (L-NY 1891); Modem Painting (L 1893; n., razš. izd. L-NY 1898); Remini- scences of the Impressionist Painters (Dublin 1906); Memories of Degas' (BM, 1918). L: D. Cooper, George Moore and Modem Art (Horizon, 1945). Moore, Henry (1898—....), angl. kipar, najbolj upoštevan in vpliven tvorec plastike okrog srede XX. st., mojster organsko občutenih in vsestran¬ sko s prostorom povezanih stvaritev (mdr. vklju¬ čevanje t. i. notr. prostora z votlinami in kota¬ njami), v pozn. obd. tudi s fragmenti arhitekture (stopnice ipd.) povezanih, arhaično učinkujočih >n učinkovitih likov, ki se velikokrat izražajo s kar arhetipično simboliko. R. v Castlefordu (Vorkshirc) kot najmlajši izmed 7 otrok rudarja (irskega rodu). P: npr. Mati z otrokom (horn- tonski kamen, 1924—25, Manchester, City Art Gali.), Čelada (The Helmet, svinec, 1939—40, 1-Ondon, z. Roland Penrose), Marija z otrokom (horntonski kamen, 1943—44, Northampton, St. Matthew), *Družina (Family Group, bron, 1945—49, npr. MM A [odlitek 1950]), *Kralj in kraljica (King and Queen, bron, 1952—53, Mid- dclheim pri Antvverpnu, muz. na prostem). — JV motivi iz londonskih zaklonišč (1940—42, cf. bibliografijo, infra). B: Shelter Sketchbook (L 1944); Portofolio of p orty Dratvings (NY 1946); Heads, Figures and Ideas: A s cuIptor's Notebook (L 1958). L; Henry Moore; Skulptura in risba (Lj 1955 [rk, MG]); Erich Neumann: The Archetypical Henry Moore (NY 1959, »Boli. Ser.« 68; nem. i - • £' e archetypische Welt Henry Moores, Z '^1- Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961), 0%4); Donald Hall: The Life and Work of a gr ^ sculptor: Henry Moore (L 1966); 70 Years of Hcnry Moore: Documentation collectcd and e 1 , David Mitchinson (1968 [rk, Otterlo & R ° tterd J?}] — Ll); »US« 12; Silla Zamboni: Henry Moore (M s - a., »MdS« 27). — Cf. G. C. Argon (1948), O- Cngs 0 „ (1944), W. Grohmann ( 19 60), J. P- H° d ' (1956), W. Hofmann (1958), H. Read (1934, I—1H 1944 [1957], 1955 [1965], 1965), A. C. Ritchie (1952), E. Rodili (1960), J. J. Sweeney (1946). Moosbrugger, Caspar (1656-1723), švic. arh., tvorec samostana in samostanske c. v Einsiedelnu v Švici, tam tudi u. kot laični brat. E'- cf, L. Bircliler (1924). MOOSBURG na Bavarskem (ZRN). V c. St. Kastulus rezljan v. olt ■ Hansa —> Lein erg j Ms. 14,4 m, šir. 4,29 m, post. 1514). L: Reclam N I (1959). MORACA ob reki Morači pri Kol * s '™ ^ ^ti (Črna gora), samostan, ki ga J c - . Bst. knez Štefan, sin v. župana Vukana m vnu Štefana Nemanje. Enoladijska c. U spenja Bogo- rodice (-> Koimesis) je spom. t. i .-iraške šole. Najstar. StS-e (1252) kažejo 11 prizorov iz živ¬ ljenja preroka -*■ Elije (llije), mdr. Elija mazili Hazaela za sirskega in Jehuja za izrael. kralja, Elizeja pa za preroka (3 Kralj 19, 15—17). L: Sreten Petkovič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); SSS (1966); »PKG« 3 (1968, t. 235—36). — Cf. F. Mesesnel (1932), V. Mole (Lj 1965 — L!). Morales, Luis de, imen. El Divino (o. 1510/20— 1586), šp. slikar, r. in u. v Badajozu. S: predvsem motivi Marija z otrokom, Ecce Homo ipd. v raznih variantah. L: J. Vaquero (Kindler IV, 1967, s. v. — Ll). Morandi, Giorgio (1890—1964), it. slikar (in grafik), predvsem mojster motivno preprostih, formalno pa nežno ubranih tihožitij (steklenice ipd.); poleg tega slikal še cvetlice in krajine ter zapustil nekaj avtp. R. v Bologni (začel pod vplivom Cezanna in kubistov, 1918—20 pripadal t. i. -*■ pittura metafisica), tam bil prof. za gra¬ fiko na ak., tam tudi neoženjen samotno živel ob tleh star. sestrah (nikdar v Parizu, samo dva¬ krat v Švici). S: npr. Tihožitje na okrogli mizi (1918, Milano, z. Riccardo Jucker). — 1948 v. nagr. za slikarstvo na beneškem bienalu. L; Diet peint mod (1954); WWA (1962; 1964); Francesco Arcangeli: Giorgio Morandi (Mi 1964); Lamberto Vitali: Giorgio Morandi (Mi 1964); id.: L’opera grafica di Giorgio Morandi (T 1964). — Cf. V. Bloch (1954), C. Brandi (1942 [1953]), C. Gnudi (1946), W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965), E. Roditi (1960), G. Scheiwiller (1942), itd. Morandini, Francesco, imen. il Poppi (1544—• 1597), it. slikar, mdr. delal pod Vasarijevim vod¬ stvom v —> Studiolo di Francesco I. L: cf. P. Barocchi (1963). Morassi, Antonio (1890——), it. um. zgodo¬ vinar. R. v Gorici, prom. 1916 na Dunaju, bil soprintendente v Trstu, direktor milanske Brere (moral odstopiti ob škandalu zaradi prodaje slik), soprintendente v Genovi, živi zdaj v Mi¬ lanu. V Gorici 1924 kot lik. kritik mdr. pisal o V. Pilonu (cf. Lj. Menaše, rk 1966). B: ,Die Malereien im Palazzo Steffanoe zu Crau- glio' (JCC, 1915); ,Skulpturwerke der Barockzeit im Goerzer Dome' (MCC, 1915); ,Chiese gotiche in Val d'lsonzo' (Architettura, 1922/23); ,Antiča pittura po- polare in Val d'lsonzo ( Le vie dTtalia, 1923); ,Antiča pittura popolare nelP/stria (ib., 1924); ,Gorizia nella storia delfarte' (Gorizia nella storia, nelfarte, nelfeco- nomia, Gorizia 1925); ,L'arte nel Goriziano' (Gorizia con le vallate dellTsonzo e del Vipacco, Udine 1931); ll Museo Poldi-Pezzoli in Milano (R 1932, »Itinerari« 21; 2. iad. 1936); La basilica di Aquileia (Bol 1933); La Galleria deli'Accademia Carrara in Bergamo (R 1934, »Itinerari« 30); La Regia Pinacoteca di Brera 1403 MORAVČE — Moretto da Brescia 1404 (R 1935, ista z. 18); Storia delta pittura nella Venezia Tridentina: dalle origini alla fine del Quattrocento (R s. a. [1934]); II Museo Poldi-Pezzoli in Milano (R 1936, »Itinerari« 21); Disegni antichi dalla colle- zione Rasini in Milano (Mi 1937); La Certosa di Pavia (R 1938); Brescia: Catalogo delte cose d'arte (R 1939); Giorgione (Mi 1942, »Valori plastici«); ,Architettura di Gorizia e le sue vicende storiche ‘ (Memorie storiche forogiuliesi, 1942); G. B. Tiepolo (Mi-Berg-R 1943 »G. A. I.«; 2. izd. 1950); Tiepolo e la Vitla Valmarana (Mi 1945); Mostra delta pittura del Seicento e Sette- cento in Liguria (Gva 1947 [rk]) ; Magnasco (Berg 1949 [rk]); .Settecento inedito' (Arte Ven, 1949, 1950 & 1952); Capolavori delta Pittura a Genova (Mi-F 1951); G. B. Tiepolo: His Life and Work (L: Ph 1955; tudi it. & nem. izd.); , Gorizia nelTarte del Settecento' (Settecento goriziano, Gorizia 1956 [rk]); ,Una mostra del Settecento a Gorizia'’ (Arte Ven, 1956); ,Ritratti del periodo giovanile di Tiziano ‘ (Sas-Zalozieckyjev zb., 1956); Disegni veneti del Settecento nella collezione Paul IVallraf (V 1959 [rk]); ,Circa gli esordi del vedu- tismo di Francesco Guardi ‘ (W. Suidov zb., 1959); A Complete Catalogue of the Paintings of G. B. Tiepolo: including Pictures by His Pupils and Followers wrongly attributed to H im (L: Ph 1962); II tesoro dei Medici (Mi 1963); .Elogio di Giuseppe Tominz ‘ (Mostra di Giuseppe Tominz, Gorizia 1966 [rk]). L; Lodovici (1942). MORAVČE na Dolenjskem. Gomile iz hal- štatske dobe. moravska šola, zg.-stilna oznaka srb. umetn. od o. 1380 do 1459 (padec Smedereva), tj. v obd. njenega zadnjega srednjev. razcveta. Med spo¬ meniki so zlasti Kruševac (c. Lazarica), Ravanica, Ljubostinja, Kalenič in Resava-Manasija. L: Vojislav Durič, Moravska škola (ELU 3, 1964 — L!). — Cf. V. Moli (Lj 1965, p. 103—10). Moreau, Gustave (1826—1898), fr. slikar z gledališko eksotiko opremljenih pa fantastično kostumiranih svetopisemskih in mit. prizorov, med katerimi ga je proslavila 1876 razstavljena in še danes najbolj znana Saloma (opis v K.-J. Huysmansovem A rebourš)\ veljal za predstav¬ nika simbolizma v slikarstvu, pozn. so v njem gledali tudi predhodnika surrealizma. Sam je dejal: Je ne croix ni d ce que je touche, ni d ce que je vois. Je ne crois qu'a ce que je ne vois pas et d ce que je sens (Ne verjamem niti temu, česar se dotaknem, niti temu, kar vidim. Verjamem samo v to, česar ne vidim, in kar čutim). Učenec Picota in Chasseriauja, pri njem stud. mdr. Re- don, pozn. fauvisti, Matisse, Rouault in Marquet. Svojo hišo in zapuščino daroval državi (-> Pariz: — > Musee Gustave M.). S: npr. Oidip in sfinga (d. [18]64. MM). Orfej (les, 1864. Louvre). Jazon in Medeja (d. 1865 ib.) Salome (razst. 1876, Louvre, študije v Mus. Gust. Moreau). L: R. von Holten: L’Art fantastique de Gustave Moreau (P 1960). — Cf. L. Benedite (1922), J. Laran (1913), J. Revvald (1956), R. Zeitler (1966 — L!). Moreau-Nelaton, (AdoIphe-)Etienne(-Auguste), (1859—1927) fr. slikar (krajinar) pisec o umetn. in um. zbiralec, r. in u. v Parizu. Svojo z. slik (od barbizoncev do Maneta) podaril Louvru. B: Histoire de Corot et de ses oeuvres d'apr's les documents recueillis par Alfred Robaut (P 1905); Manet: Graveur et lithographe (P 1906); Le portrait d la cour de s Valois: Crayons franfais du XVI e si cle, conserves au Musee Conde d Chantilly (5 krij., P 1908); Les Clouet (P 1908); Crayons franfais du XVIe si cle, conserves dans la collection de G. Salting d Londres: Introduction et notices (P 1909); Chantilly: Crayons franfais du XVIe siicle, Catalogue precede d'une introduction (V 1910); La cathedrale de Reims (P 1915); Delacroix: raconte par lui-meme, Etude biographiqu e d'apres ses lettres, son journal, etc. (2 knj., P 1916); Jongkind: raconte par lui-meme (P 1918); MiUet'- raconte par lui-meme (3 knj., P 1921); Les Clouet et leurs Emules (3 knj., P 1924); Corot: raconte par lui-meme (P 1924); Daubigny: raconte par lui-meme (2 knj., P 1926); Manet: raconte par lui-meme (2 knj., P 1926); Bonvin: raconte par lui-meme (P 1927). Moreelse, Paulus (1571—1638) hol. slikar in arhitekt v Utrechtu. Bibl. in mit. prizori, portreti in žanrska motivika. L: cf. C. H. de Jonge (1938). Morelli, Domenico (1826—1901), it. neapeljski slikar. S: npr. Skušnjave sv. Antona (1878, Gali- Naz. Mod.). L: cf. G. Delogu (2. izd. 1947 — L!). Morelli, Giovanni (1816—1891), it. um. zgo¬ dovinar, po šolanju zdravnik, kratek čas učil na univ. v Munchnu, sicer pa nikdar prakticiral medicine, ampak se ukvarjal s politiko in umetn- Kot politik it. patriot, po zedinjenju Italije se¬ nator. V svojih spisih o umetn., ki jih je objavljal z rus. psevd. Iwan Lermolieff v nemščini (P raV tako izmišljeni prevajalec naj bi se pisal Johannes Schwarze), je razvil odtlej po i\jem imenovano in po Berensonu nadaljevano metodo, kako slike neznanih avtorjev pripisati znanim umetnikom po manj pomembnih delih upodobitve — ušesa, prsti ipd. — ki jih slikar avtomatično ponavlja- B: Kunstkritische Studien iiber italienische MalereL I: Die Galerien Borghese und Doria Panfili in R° (Lpz 1890), II: Die Galerien zu Miinchen und Dresde (ib. 1891), III: Die Galerie zu Berlin (ib. 1893). L: Gustav Frizzoni (v 3. knj. Morellijevih kritische Studien, supra); Edgar Wind, Critique connoisseurship (AN, 1964). — Cf. W. von Bati (Mein Leben II 1930), U. Kultermann (1966 — Moretto da Brescia, s pr. im. Alessandro B° n vidno (o. 1498—1554), it. slikar, r. in u. v Brescii- S: npr. Portret it. plemiča (d. 1526, Nat. Gall-)> Sv. Justina z donatorjem (topolov les, o. 1 Ksthist. Mus.), Sv. Nikolaj ( Miklavž ) in otroci (d. 1539, Brescia, Pin. Civica Tosio Martinengo)- 1405 Morey, Charles Rufus — Morot, Aime 1406 L: Venturi IX/4 (1929); Berenson Ox (1932); Arthur McComb (EWA X, 1965, s. v.); Angela Ottino Bella Chiesa (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1699—1711), G. Gombosi (1943). Morey, Charles Rufus (1877—1955), amer. um. zgodovinar, avtor uspešno sežetih obravnav starokršč. in srednjev. umetn. Prof. na univ. v Princetonu (N. J.), vodil 1925—45 njen odd. za umetn. in arheologijo, zaslužen za izobliko¬ vanje znamenitega Index of Christian Art. B: ,Thc Origin of the Fish Symbol' (Princeton Theological Rev., 1912); The Sarcophagus of Claudia Antonia Sabina and the Asiatic Sarcophagi (Pri 1924); >77ie Sources of Medieval Style' (AB, 1924); (& Leslie webber Jones) The Miniatur e s of the Manuscripts of Terence prior to the Thirteenth Century (2 knj., Pri- L-Lpz 1931—1932); Gli oggetti di avorio e di osso del Museo Sacro Vaticano (C. d. V. 1936, »Catalogo del Mus. Sacro della Bibl. Apostolica Vaticana« 1); Christian Art (NY 1935); The Mosaics of Antioch (NY 1938); Early Christian Art: An Outline of the Efolution of Style and Iconography in Sculpture and Bainting from Antiquity to the Eighth Century (Pri 19 41; 2. izd. Pri-L: Ox UP 1953). L: AB (1950, p. 45—49 — BI); Ervvin Panofsky, Charles Rufus Morey: 1877—1955 (American Philo- s °phical Soc. Yearbook, 1953, p. 482—91). Morfej (lat. Mdrpheus ), bog spanja. Up; npr. Houdon (marm. kip, Louvre). L: Hunger (1955, p. 228—29); Pigler II (1956, p. 10 °); EWA VII (1963, t. 309). morfologija (oblikoslovje), veda, ki nas uči Umetnine formalno razčlenjevati in nato po nji¬ hovih formalnih posebnostih spet povezovati v širokih okvirih občih likovnih ali -> morfoloških stilov (infra). V skladu z razvojem um. zgod. se J® izoblikovala kot njena pomožna stroka ob koncu prejšnjega stoletja in pomembno vplivala u m. zgod. še vsa prva desetletja XX. st. Njena pionirja sta bila Alois —*■ Riegl in Heinr. W6lffHn, njuno delo je mdr. dopolnil Heinr. ~~^Liitzeler, na Slovenskem pa je bil njen uteme- Ji te li in vodilni predstavnik Izidor —> Cankar. Cf - s. v. stil. morfološki stili ali obči lik. slogi so (po lz. unkarju in H. Lutzelerju, cf. lit.); —> ploskovito- s,ere °’netrični slog, —>plastični slog in—»■ sliko¬ viti slog. E. cf. Iz. Cankar (Uvod 1926), H. Liitzeler (1934). Morgan, J. Pierpont (1837—1913), amer. bo- gmaš ( U. S. Steel Corporation), najmogočnejši ^ rri ' zbiratelj svojega časa, v slabih dveh dece- ni i'h zbral več kot 60 milijonov dolarjev vredno z- ki jo je bilo moč v celoti piegledati samo na Junija 1914 odprti razstavi v Metropolitan Mtt- seum °f Art (slednji, ki mu je J. P. M. bil pred¬ sednik od 1904 dalje, je prejel okr. 40% celote). Ust. MorganLibrary v New Yorku (bibliotekarka Belle da Costa -> Greene), ki jo je njegov sin Jack Morgan 1924 prepustil javnosti. L: Guide to the Loan Exhibition of the J. Pierpont Morgan Collection (NY 1914); Herbert L. Saterlee: J. Pierpont Morgan: An Intimate Portrait (NY 1939); Frederick Lewis Allen: The Great Pierpont Morgan (NY 1949; n. izd. 1956); Wayne Andrews: Mr. Morgan and His Architect (NY 1957). — Cf. W. E. Howe (1913); A. B. Saarinen (1958); F. H. Taylor (1957). Morice, Charles, fr. književnik, eden izmed ust. rev. Lutece (1882—83) in najboljših Gau- guinovih prijateljev. B: Rodin (P 1900); Eugene Carriere: Thomme et sa pensee, T artiste et son oeuvre (P 1906); Paul Gauguin (P 1920). Morisani, Ottavio, it. um. zgodovinar, prof. na univ. v Catanii in direktor njenega Istituto di Storia delVArte Medioevale e Moderna. B: Tino di Camaino a Napoli (N 1945); (izd.) Lorenzo Ghiberti: I Commentarii (N 1947); Miche- lozzo architetto (T 1951); ,Art Historians and Art Critics, III: Christoforo Landino ‘ (BM, 1953); Lettera- tura artistka a Napoti tra il '400 ed il '600 (N 1958, »Collana di cultura napoletana« 4) ;,1 fiorentini excel- lenti in pictura et sculptura di Cristoforo Landino' (Studi in onore di Riccardo Filangieri, II, 1959); Gli affreschi di S. Angelo in Formis (Cava dei Tirreni-N 1962); ,Commentari capuani per Nicola Pisano' (Cronache di archeologia e di storia delParte, 1963); ,Struttura e plastica nell'opera di Jacopo delta Quercia' (Arte Lom, 1965). Moriskentanzer, »mavrski plesalci« -> Grasser, Erasmtts morje v likovni umetnosti —> marina Morley, Grace L. McCann (1900—_), amer. um. zgodovinarka in muzealka. B: Le sentiment de la Nature en France dans la premiere moitie du 17e siecle (P 1926). L: WWAA (1959). Moroni, Giovanni Battista (o. 1520/30—1578), it. slikar, poitretist, učenec —*■ Moretta da Brescia, akt. zlasti v Bergamu, tam u. S: v jedru odlični celopost. moški portreti, npr. Plemiški portret (d. 1554, Milano, Pin. Ambrosiana) in Gian Girolamo Grumelli (d. 1560, Bergamo, conte Moroni), Zadnja večerja (1568, Romano Lom¬ bardo, Sta Maria Assunta). L: Venturi IX/4 (1929); Berenson Ox (1932); I pit- tori della real ta in Lombardia (Mi 1953 [rk]); Angela Ottino Della-Chiesa (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Enima Spina: Giovan Battista Moroni (Mi s. a., »MdC« 139). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1959—66). Morot, Aime (1850—1913), fr. slikar bleščečih konjenikov in mikavno otipljivih aktov (-»• pom- 1407 Morris, VVilliam — MOŠNJE 1408 piers), Geromov zet. S: npr. Židovska sužnost v Babilonu (1873 —rPrix de Rome), Prizor iz bitke pri Aquae Sextiae z ženami Kimbrov na vozovih (1879, Nancy, Mus.), Skušnjave sv. Antona (1881, prej z. Wallut), Rezonville (1886), Naskok kirasirjev pri Reichsoffenu (1887, Ver¬ sailles), itd., med portreti npr. Detaille kot aka¬ demik ... L: Edouard-Joseph III (1934, s. v.). — Cf. J.-P. Crespelle (1966). Morris, \Villiam (1834—1896), angl. obliko¬ valec, pravi reformator notr. in knj. opreme, v svojih pogledih paradoksno razpet med socia¬ lističnimi idejami in težnjami po oživljenju sred- njev. rokodelstva; r. v Walthamstowu (Essex), u. (62) v Kelmscottu (Oxfordshire). Mdr. 1861 ust. (do 1874 akt.) podjetje Morris, Marshall, Faulkner & Co. ter v njem s svojimi sodel. —> pre- rafaeliti (F. M. Brown, D. G. Rossetti, E. Burne- Jones) neumorno snoval vzorce in osnutke tka¬ nin, slikanih oken, tapet, keramičnih oblog, po¬ hištva, itn., 1890 pa je ust. tiskarno Kelmscott Press; tu, na področju tiska in knj. opreme, je še celo utiral pot -> findesieclovski umetn. B: zbr. sp.: The Collected Works of William Morris (24 knj., L 1910—1915; 2. izd. L 1934); The Letters of IVilliam Morris to his Family and Friends (NY 1950). L: Elisabeth L. Cary: William Morris, Poet, Craftsman, Socialist (NY 1902); John W. Mckail: The Life of William Morris (L: Ox UP 1950, »World’s Masters« 521 [1. izd. 1899]); F. A. Schmidt-Kiinse- miiller: William Morris und die neuere Buchkunst (Wsb 1955, »Beitr. zum Buch- und Bibliothckswesen« 4); N. Pevsner (EWA X, 1965, s. v. — L!); Pevsner (1966); Ph. Henderson: VVilliam Morris: His Life, Work, and Friends (L 1967); R. Watkinson: VVilliam Morris as Designer (L 1967). — Cf. N. Pevsner (Pioneers 1936 [slov. prev. 1965]). morska deklica -»■ sirena Moschetti, Andrea (1865—?), it. um. zgodo¬ vinar, beneški Soprintendente alle Gallerie. B: La Cappella degli Scrovegni: e gli affreschi di Giotto in essa dipinti (F 1904); Padova (Berg 1912; n. izd. 1927). L: Lodovici (1942). Moschini, Vittorio (1896—....), it. um. zgodo¬ vinar. B: La Pit tura italiana del Settecento (F 1931); Tintoretto (R 1931); , Ritratti deli'Ottocento' (Le Tre Venezie, 1934); Giambellino (Berg 1943, »Grandi Artisti Italiani«); Disegni di Jacopo Bellini (ib. 1943, »Disegnatori ed incisori italiani« 2); , Capolavori di Andrea Schiavone ‘ (Emp, 1943); Gli affreschi di Man- tegna agli Eremitani di Padova (Berg 1944); / Vivarini (Mi 1952, »Silvana«); La leggenda di S. Orsola (Mi 1948); Francesco Guardi (Mi 1952); Canaletto (Mi 1954; angl. izd. L 1955); Pietro Longhi (Mi 1956); ,lnediti di Palma il Giovane e compagni' (Arte Ven, 1958 [izšlo 1959]). Moser, Lucas -* Tiefenbronnski oltar Moses, Anna Mary Robertson, imen. Grandma Moses (1860—1961), amer. naivna slikarka, zač. slikati stara 75 let, ko je bila po lastnih besedah too old fot farm work, too young to retire. Film o njej je posnel Jerome Hill (1950). B: My Life's History (1952). L: Sidney Janis: They Taught Themselves (NY 1942); VVVVAA (1959); Luigi Salerno (EWA XI, 1966, stp 715). MOSKVA, gl. mesto Sovj. zveze (1712—1918 je bil rus. prestolnica Sankt Petersburg, zdajšnji Leningrad). Jedro starega mesta je v dolgem razdobju od XIV. st. dalje sez. utrjeni stavbni kompleks Kremlja: v njegovem okviru 3 katedr., tj. c. Marijine smrti (Uspenskijsobor, sez. 1475— 79 it. arh. Aristotele Fioravanti), Marijinega Oznanjenja ( Blagoveščenskij sobor, sez. 1484—89 stavbeniki iz Pskova), ki je najmanjša, in Nad- angelska c. ( Arhangelskij sobor, sez. 1505—09 it. arh. iz Milana), ki je bila carski mavzolej; med star. spomeniki tudi v zun. renesančna Granovitaja Palata (sez. 1478—91 Marco Ruffo in Pietro Antonio Solario) z »diamantno bru¬ šeno« rustiko. Ob Kremlju Rdeči trg (Krasnaja ploščad, ime že iz XVII. st.), na njem c. Vasilija Blaženega (sez. 1555—60 v spomin na zavzetje Kazana) in Leninov mavzolej (1924—30). — Med um. muzeji najpomembnejša Tretjakovskaja gal- lereja (rus. slikarstvo) in Puškinov muz. ( Muzej imena A. S. Puškina) s pomembno z. evr. slikar¬ stva. L: EVVA XIV (1967, stp 486—92 — L!); »PKG« 3 (1968). — Cf. V. Molč (Lj 1957). Mostaert, Jan (o. 1475—1555/56), niz. slikar, r. in u. v Haarlemu (tam je bil najtehtnejši slikar po Geertgenu tot Sint Janš). S: npr. Portret moža s tiburtinsko šibilo v ozadju (les, o. 1525/30, Bruxelles). L: Sander Pierron: Les Mostaert (Br 1912, »Coli- des grands artistes des Pays-Bas«); Kurt Steinbart (ThB XXV, 1931, p. 189—91 — L!); Friedlander X (1934); N. I. Romanov, Jan Mostaert’s Great »Ecce Homo« (AA, 1934); Le Portrait dans les anciens Pays-Bas (Br 1953 [rk, Bruges: Mus. Communal])- "T Cf. G. von der Osten (Harm 1969 — L!), R- **' [Vilenski (1960), F. fVinkler (1959). moška stran (nem. die Mannerseite) v kršč- cerkvah je t. i. -> evangeljska stran, tj. severna- Moškost —► Veliki zmagoslavni voz MOŠNJE, vas pri Radovljici. Žup. c. sv. An¬ dreja je v osnovi triladijska romanska bazilik 3 1409 Mothenvell, Robert — Mož s klinčki 1410 (XII. st.) s prvotno odprtimi ostrešji in 3 pol¬ krožnimi apsidami, pozn. prež. v gotiki in ba¬ roku (na podstrešju je videti bazilikalno steno s 6 romanskimi okni). V vzh. delu sev. stranske ladje freske iz srede XV. st. (t. i. obsoško-suška smer), v koru pa mučeništva apostolov (ohranje¬ nih 8) iz 1. pol. XV. st. (cf. s. v. Rateče & Žirov¬ nica). L: ZadnikarR (1959); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s - v - — L!); Stele (1969); »ArS« 5 (1970). Mothenvell, Robert (1915 —....), amer. slikar, Predstavnik t. i .-*■ abstraktnega ekspresionizma. R- v Aberdeenu (Wash.), od 1939 dalje v New Vorku. . k: cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann izd. 1965), B. S. Myers (IV 1969, s. v. [tekst John Galloway] — L!). MOTNICA pri Brezah na Koroškem (nem. Metnitz bei Friesach, Avstrija). Na osmerokotni Pokopališki kostnici freska—> mrtvaškega plesa. la mouche (fr.), »lepotni nalepek«, dobesedno fnuha ( ang i patc h ali the beauty-spot , nem. das Schdnheitspflasterchen), majhen obliž iz tafta, s katerim so dame zlasti v XVIII. st. poudarjale dolino svoje polti. Razločevali so la mouche Passionnee (»strastno« znamenje) ob očesnem kotu, assassine (»morilsko«) nad očesom, copuette (»spogledljivo«) na ustnici, effrontee (»predrzno«) na nosu, galante (»zaljubljeno«) sredi lica, napo- s ted enjouee (»razigrano«) na jamici na licu. *Le Moulin de la Galette, ena izmed Renoir¬ jevih najpomembnejših in najpopularnejših slik (o > P'. 131 x 175 cm, d. [18]76, Louvre). Na Podobi, ki jo je umetnik zač. in dkč. na Mont¬ martru, »na kraju samem«, je mdr. upodobljen tudi Georges • zleti - Riviere (des. za mizo). Slika je postala bolj modra, kot pa je bila spočetka. L: Francis Jourdain: Renoir: Le Moulin de la Galette (P 1947); »PKG« 11 (1966, t. 247). — Cf. G. Bazin (1958). mozaik, »najtrpežnejša slikarska tehnika«, v malto ali kit so tesno druga ob drugi v ozene majhne kamn. ali steklene kocke. Po an 1 Poznamo pomembne mozaike zlasti v ' mu ’ R aveni, Bizancu in na Siciliji, v Benetkah in Florenci. Od zač. IV. st. dalje predstavljajo značilno časovno zaporedje predvsem mozaiki v Ogleju (zač. IV. st.), v Rimu v Sta Costanza (sreda IV. st.), v rim. c. Sta Pudenziana in solun- s ki c. Hagios Georgios (oboje o. 400), v imu v Sta Sabina (o. 425) in Sta Maria Maggtore (°bd. 432/40), v Raveni v t. i. mavzoleju G alte Pfocidie in nato v baptisteriju ortodoksni , op i st criju arijancev (zadnja četrt. V. st.) in c. t P° ' Leksik, on linare Nuovo (o. 520), v Rimu v Ss. Cosma e Damiano (o. 530), v Raveni v c. S. Vitale (538/48) in St'Apollinare in Classe (o. 549 in pozn.), v apsidi Marijine c. Katarininega samostana na Sinaju (o. 565/66), v Rimu na slavoloku c. S. Lorenzo fuori le mura (za Pelagija II. 578/90) in v c. SPAgnese (o. 625), v Solunu v c. Hagios Demetrios (o. 629/43), v Rimu v S. Pietro in Vincoli (Sv. Boštjan, domn. 680) in fragmenti iz zas. kapele Janeza VII. (zač. VIII. st.), v Ger- migny-des-Pres (zač. IX. st.), v Rimu za Paskala I. (817—24) v c. Sta Maria in Domnica (o. 818), Sta Prassede (o. 820) in Sta Cecilia in Trastevere (1. četrt. IX. st.), za Gregorija IV. pa v c. S. Marco (827/44), v Carigradu v c. Hagia Sofia (npr. za Leona VI. o. 900 nad zah. vhodom in o. 1000 nad juž. vrati), najstar. mozaiki Markove c. v Benetkah (1071 /o. 1084), v samostanski c. Dafni pri Atenah (o. 1100), v Rimu v c. S. ele¬ mente (o. 1125), na Siciliji v Palermu v C app. Palatina (o. 1143 in o. 1158) in Martorani (1143/ 51), v Cefaluju (o. 1148) in Monrealu (1180/90), v Markovi c. v Benetkah (prva obnova 1150/ 1200, druga obnova 1200/1270, mdr. mozaiki narteksa), v Rimu v Sta Maria Maggiore (Torriti o. 1294 [gl. mozaik apside] in o. 1295/1305 [pri¬ zori iz Marijinega življenja]), v Sta Maria in Trastevere (Cavallini o. 1295) in Giottova t. i. Navicella (o. 1300 — fragment), v Carigradu v Kahrije džamiji (o. 1310/20), itn. Med Slovenci -* Pregelj, Marij in zadnji čas Jože Spacal. L: Dorde Mano-Zisi (ELU 3, 1964, s. v. — L!); varii auetores, *Mosaics (EWA X, 1965, stp 324—58 — L!). — Cf. O. Demus (1948), H. H. Hofstdtter (II 1967), J. Kollwitz (1953), D. Levi (1947), H. P. VOrange (& P. J. Nordhagen *1960), G. Matthiae (*1967), W. Oakeshott (»1967 [1969]), J. Wilpert (2. izd. 1917), etc., mdr. tudi Janez Mesesnel (Delo, 5. Vlil. 1971, p. 5). mozanska umetnost (fr. Part mosan), termin, ki ga je za umetn. v dolini reke Meuse (dam. Maas) uvedel fr. um. zgodovinar Charles de -> Linas. Središča —> Liege, Namur in Huy. L: Tresors d’art de la vallče de la Meuse: Art mo¬ san et arts anciens du pays de Liege (P 1951 [rk, Mus. des Arts decoratifs]); StvarzenskiR (1954 [1967]); Fčlix Rousseau: L’Art Mosan (Gembloux 1969, »Wallonie: Art et Hist.«). — Cf. B. S. Myers (IV 1969, p. 131—32 [Stanley Ferber, Mosan Art]). Mož, ki je fižol (it. »il Mangia fagiuoli«), žanr¬ ska slika Ann. —> Carraccija iz o. 1585 (Rim, Gali. Colonna), atr. že tudi B. Passarottiju. *Mož s klinčki (nem. Der Mann mit den Nel- ken), znan moški portret (hrastovina, 40 X 31 cm, Dahlem), verj. delo neznanega niz. slikarja iz o. 1500, očitno po star. predlogi (isti portret 47 1411 Mož z rdečim turbanom — Mrtvaški ples 1412 kopiral Mojster Aachenskega olt. v Poklonu kraljev [zdaj Maria Neuerburg, Mehlem]). Upo¬ dobljeni, ki mu roke počivajo na naslikanem okviru, nosi znamenje viteškega reda sv. Antona, ki ga je ust. Anton Bavarski, grof Hainauta in Holandske, in ki ga po ustanovitvi reda —► Zla¬ tega runa bržčas niso več podeljevali. Sliko so nekdaj atr. Janu van Eycku, kateremu jo je prvi »odvzel« in v pozn. čas postavil K. Voli; F. Winkler jo je atr. Mostaertu. L: Panofsky Neth (1953). — Cf. Iz. Cankar (Uvod 1926), F. IVinkler (ZfKw, 1959; 1964). *Mož z rdečim turbanom, portret (hrastovina, posl. povr. 25,7 X 19 cm, sgn. & d. 21. okt. 1433, Nat. Gali.), v katerem je Jan van Eyck morda upodobil samega sebe. L: Christiane Aulanier, Marguerite van Eyck et 1’homme au Turban rouge (GBA, 1936); Panofsky Neth (1953). — Cf. M. Davies (1945 [1955]; 1954 — L!), W. H. J. IVeale (1909), itd. Mrak-Bulovec, Karla -+Bulovec-Mrak, Karla Mrazek, VVilhelm, avstr. um. zgodovinar, ku¬ stos za keramiko in steklo v Osterreichisches Mus. f. angewandte K. na Dunaju; ur. Alte u. moderne K. B: D te barocke Deckenmalerei in der 1. Halfte des 18. Jahrhunderts (W 1947); ,Ikonologie der barocken Deckenmalerei' (SbW 228/3, 1953); ,Zwischen Her- kules und Apollo: Zur Symbolik des furstlichen Palast- baues in der Barockzeit' (AMK, 1957); (& B. Grim- schitz & R. Feuchtmiiller) Barock in Osterreich (W 1960; 3. izd. 1965); (& P. von Baldass, W. Bucho- wiecki & R. Feuchtmiiller) Gotik in Osterreich (W 1961); (& P. von Baldass & W. Buchovviecki) Roma- nische Kunst in Osterreich (W 1962); ,Das Providentia- divina-Fresko Paul Trogers im Sommerspeisesaal des Ktosters Geras' (AMK, 1962 [zv. 60/61]); (& R. Feuchtmiiller) Biedermeier in Osterreich (W-Hn-Bern 1963) ; (& id.) Kunst in Osterreich 1860—1918 (W 1964) ; ,Metaphorische Denkform und ikonologische Stilform: Zur Grammatik und Syntax bildlicher Formelemente der Barockkunst' (AMK, 1964 [zv. 73]); ,Albert Pariš Giitersloli — Mater und Dichter zugleich' (ib., 1965 [zv. 81]); (& G. Feuerstein, H. Hutter & E. Koller) Moderne Kunst in Osterreich (W-Hn-Bern 1965) . mrtva priroda (hrv.) —> tihožitje mrtvaška glava (nem. der Totenkopf) -> lobanja mrtvaška glava na škapulirju ->pavlinci mrtvaški ples (lat. Chorea Maccabaeorum , fr. la Danse macabre ), poznosrednjev. ik. m. z druž¬ beno kritično vsebino, da smrt zenačuje vse stanove, starosti, itd., ikonografsko povezan s -*■Srečanjem treh živih in treh mrtvih, v samem svojem nastanku pa kljub številnim razpravam doslej še nepojasnjen. Poleg star., v antiko sega¬ joče tradicije so med »viri« npr. Helinantovi Ver s de la Mors, raznovrstne moralistične pe- snitve tipa Vado mori (lat.; starofr. Je vois morir, »umrl bom«), igre iesp. dialogi kot -> Everyman (Slehernik) ali 1400 nastali Der —> Ackermann aus Bohmen (»Orač s Češkega«). Po lit. predlogah je Kozaky (Cosacchi) razločeval star. obliko »Smrtnega plesa« resp. »Plesa smrti« (fr. Danse de la Mort, nem. der Todes-Tanz, šp. Damo general de ta Muerte), dobesedno »Mrtvaški ples« (fr. La Danse des Morts, nem. der Toten- tanz) in še posebno nem. obliko der Todes-Toten- Tanz ali der Todtentanz. Zaključek razvoja po¬ menijo vsekakor po Holbeinovih risbah izgotov¬ ljeni lesor. (cf. s. v. » Mrtvaški ples«, infra), ki kot ločeni, žanrsko občuteni prizori raznih »smrti« (lat. Imagines mortis) uvajajo nov iko- nogr. tip. Up: npr. freske v La Chaise-Dieu v Franciji (Auvergne) in na kostnici v Motnici (nem. Metnitz) na Koroškem, pri nas pa v c. Marija na Škrilju pri Bermu (Vincenc iz Kastva 1474) in v Hrastovljah (Janez iz Kastva 1490). L; Giuseppe Vallardi: Trionfo e Danza del la Morte e Danza Macabra a Clusone (Mi 1859); Pi eIr0 Vigo: Le Danze Macabre in Italia (Livorno 1878; 2. izd. Berg 1901); W. Seelmann, Die Totentanze des Mittelalters (Jb. des Vereins f. niederdeutsche Spracn- forschung, 1891, Norden-Lpz 1892); Alexander Goethe: Holbeins Totentanz und seine Vorbilder 1897); F. M. Kurth: Reigen der Totentanze (Bi 1900). Paul Kupka, Ober mittelalterliche Totentanze: Unter- suchungen liber ihre Entstehung und ihre Verwand- schaftsverhaltnisse (Wissenschaftliche Beilage zurn Programm des Gymnasiums zu Stendal, Stenda 1905); Wilhelm Fehse, Der Ursprung der Totentanz^ (Beilage zurn Osterprogramm des Kgl. Viktoria. Gymnasiums zu Burg bei Magdeburg, Halle 190'h Paul Kupka, Zur Genesis der mittelalterlichen Tote tanze (Wissenschaftliche Beilage..., Stendal 190°J’ Gert Buchheit: Der Totentanz (Lpz 1926); Helm: Skelett- und Todesdarstellungen bis zum ^ treten der Totentanze (Str 1928, »SdK« 255); ' Mullert, Die franzosischen Totentanze (Philologise philosophische Studien: Festschrift f. Eduard Wecn sler zum..., Jena 1929); Florence iVarren: The Dan of Death (L-Ox 1931); Marie Icon II (1932, p. 372» — L!); MAS I (1935, p. 21 & op. 70 p. 55 — Liliane Guerry, Le thčme de la Danse maca (Etudes d’Alger, 1950); Rčau II/2 (1957, p. 645-^ & 661—62 — L!); L. Reau (EWA IV, 1961, 821—22 & 832 — L!); Janez Stanonik (NSd, p. 938—39). — Cf. L. Dimier (1908), I. Kozdky l**l veliko podatkov, nepregledno), K. Kiinstle 1928, p. 211—18 — L!), E. Male (1908 [1941: p. 388—412), H. Rosenfeld (1954), W. (1922; 1948), W. IVackernage! (1872). Stani m l* r ‘»Mrtvaški ples« po risbah Holbeina ffll. J e urezal v les Hans Liitzelberger, izšel pa J e z naslovom Simulachres et Historiees Faces de a Mort šele 1. 1538 v Lyonu (Gaspar & Melchio r Trechsel). Na Holbeina ml. se tesno naslanjaj 0 1413 mrtvaški prt — Mulier amicta sole 1414 tudi št ilustracije v 1. delu Valvasorjevega Thea- trum mortis humanae tripartitum. L (cf. s. v. mrtvaški ples): J. M. Clark: The Dance of Death by Holbein (L 1947); Tadao Kaizu, Todes- bewuBtsein in der Kunst: Zu einigen Bildern Hans Holbein d. J. (ZAKw, 1966). — Cf. F. VVinzinger (1948). mrtvaški prt (angl. the shroud, fr. le linceul, it. la sindone, nem. das Leichentuch). Relikvijo »Kristusovega mrtvaškega prta« s podobo nje¬ govega telesa in ran so iz Francije prenesli v Italijo v Torino: tam je pozn. -*■ Guarini sez. zanjo znamenito Capp. delta SSa Sindone. L: Rčau II/2 (1957, p. 20—22). Mrtvi Marat (J .-L. David) -> Umorjeni Mar at Mrusek, Hans-Joachim (1920—....), nem. um. zgodovinar, r. v MeiBnu, prof. na univerzi v Halleju. B: ,'Zur Baugeschichte des Meifner Domes * (J. Jah- nov zb., 1958); Magdeburg (Lpz 1959); Ronanische Bildvverke (Lpz 1962); Drei deutsche Dome (D 1963). Mucha, Alfons Maria (1860—1939), češ. slikar, grafik in oblikovalec umetnoobrtnih izdelkov, r. na Moravskem, u. v Pragi. Pomemben s svojim delom v findesieclovskem Parizu, ko je od 1894 dalje ustvarjal lepake za Sarah Bernhardt (mdr. n P''. 1896: la Dame aux camelias; 1898: Medee; 1900: 1’Aiglon — vse lito.). L: Edouard-Joseph III (1934, s. v.); Brian Reade: i rt Nouveau and Alphonse Mucha (L 1963,»V. & A.: J-jUge Picture Book« 18); Jiri Mucha: Alphonse Mucha: Meister des Jugendstils (Prag 1965); id.: Phonse Mucha: His Life and Art (NY 1967); Alphonse Mucha: Plakate und Druckgraphik (Z 1967 ok, Kstgewerbemus.]). — Cf. H. Hofstdtler (1968). Mucius Scaevola pred Porsenno (dokaže svoj Pogum, ko drži desnico v plamenih daritvenega ®'t.), ik. m. iz legendarne tim. zgod. (Livius II, 2). Up: npr. Jacopo Tintoretto (atr., o. 1545, Ksthist. Mus.). L: Pigler II (1956, p. 392—94). Mučeništva apostolov, kršč. ik. m. (cf. s. v. apostoli pa pos. Peter-, Andrej-, etc.). Up: med Skupnimi predstavitvami npr. freske v prezbite¬ riju Martinove c. v Žirovnici (ohranjenih 9 mu- ceništev, 1. po l. XV. st.), na notr. strani kril ochnerjevega 0 j t j z Lovrenčeve c. v Kolnu (Stadel [zun. strani Alte Pin., srednja tabla Wall- ra H, verj. kmalu po 1440): 2-krat po 6 prizorov P ^ Vr stah, levo Peter in Pavel, Andrej in Janez v ’> Jakob star. in Jernej, des. Tomaž in Filip, Jakob mi j n M ate s Simon Zelot pa Juda Tadej in Matija. L: MAS I (1935, p. 37—38); Rčau III/l (1958, p. '>■ — Cf. P. Hauser (1906). Mučeništvo Jakoba ml., kršč. ik. m.: kamnan in z valjavsko palico pobit. Up: npr. Mojster Kristusa tipina iz Obeialtaicha (smrekov les, d. 1518, Stuttgart). Mučeništvo sedmih »makabejskih« bratov (lat. Antiochi immanitas in septem fratres, angl. The seven brethren Maccabees ali The seven Jewish Brethren, fr. Le Martyre de sept freres Macca¬ bees, nem. Die sieben makkabaischen Briider), bibl. ik. m. (2 Mkb 7, 1—61): ž. bratje z materjo C—»■» Makabejska « mati s sinovi), tradicionalno imen. »makabejski«, čeprav brez sorodstvene zveze z Matatijevimi sinovi. Up: npr. relief na -> lipsanoteki v Brescii (o. 360/70), M. Merian star. (bakr. v Bibliji, 1630), itd. L: Rčau II/l (1956, p. 305—06); Pigler I (1956, p. 233); Schmidt IL (1962, repr. 238). ^ Mučeništvo sv. Jerneja (it. Martirio di S. Bar- tolomeo, nem. Die Marter des hi. Bartholomdus), ik. m. po Zlati legendi: starega moža devljejo iz kože. Up: npr. Jusepe de Ribera (Prado), G. B. Tiepolo (o. 1722/23, Benetke, S. Sta freska, 1732/33, Bergamo, Capp. Colleoni). L: Pigler I (1956, p. 422—23 & 426); »CA« 25 (1968, kat. št. 29 & 81 F); »US« 10 (1969, repr. p. 37). Mučeništvo sv. Lovrenca, ik. m Lovrenc na —> ražnju. Up: npr. Tizian (naroč. 1548, dkč. 0. 1557, Benetke, Sta Maria Assunta [chiesa dei Gesuiti]; z delavnico 1564—67, Escorial, Iglesia Vieja), Gianlorenzo Bernini (marm. pla¬ stika, o. 1617, Florenca, z. Contini-Bonacossi). L: Rčau m/2 (1958, p. 791—92 — L!). — Cf. E. Panofsky (*Problems 1969, p. 53—57), H. E. Wethey (I 1969, kat. št. 114—15, t. 178—81). Mueller, Otto (1874-1930), nem. ekspresioni¬ stični slikar in grafik, izučen litograf, 1910 postal član skupine die -> Brucke. S: krajine, poetični motivi iz ciganskega sveta. L: H. Biinemann (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). MtfHLHAUSEN na Turinškem. Gotska Ma- rienkirche: na juž. pročelju prečne ladje za balu- strado sohe ces. Karla IV., njegove žene , neke dvorne dame in dvorjana v naravni velikosti (ka¬ men, o. 1370/80) — znamenite priče novega portretnega realizma tiste dobe. L: Mtihlhausen: Die Stadt Thomas Muntzers... (s. 1. 1952). — Cf. A. Feulner (& Th. Mulier 1953), H. Karlinger (1927), A. Neumeyer (1957), P. O. Ra ve (RDK II, 18. zv., 1940). Miihlhausenski krilni oltar oltar iz Miihl- hausna (o. 1385) Mulier amicta sole, kršč. ik. m. »žene, obdane s soncem« (nem. das Sonnenweib), ki mu je za 1415 Mulier Sareptana — Mumford, Lewis 1416 lit. predlogo Apokalipsa (Raz 12,1 : In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd, po vulgati: Et signum magnum apparuit in caelo: mulier amida sole, et luna sub pedibus eius, et in capite eius cordna stellarum duodecim). Žena, obdana s son¬ cem, predstavlja -> Marijo (angl. The Madonna Dressed in the Sun, nem. Die Madonna im Strah- lenkranz ali Marija in der Sonne, cf. s. v. Brez¬ madežna). Up: npr. *kip v niirnberški c. St. Sebald (les, o. 1425/30). L: Reau II/2 (1957, p. 708 ss); S. Ringbom, »Maria in Sole« and the Virgin of the Rosary (JWCI, XXV, 1962); Anthony Cutler, The »Mulier Amicta Sole« and Her Atendants: An Episode in Late Medieval Finnish Art (ib., XXIX, 1966); »US« 8 (1968, repr. p. 188 & 192). — Cf. W. Binder (Wi/Po I—II1924—29, p. 106, t. XI & XV, repr. 193 & 325). Mulier Sareptana -> Vdova v Sarepti MULJAVA pri Stični, po dr c. Marijinega Vnebovzetja. Po naročilu stiškega opata Ulrika je njeno notr. 1456 poslikal -> Janez Ljubljanski. Med prizori v koru npr. Beg v Egipt in Marijina smrt; na notr. strani zah. stene Poslednja sodba. »Zlati« v. olt. z Vnebovzetjem je izdelal —> Plum- berger (sgn. Bartholomeo Plumenberger Labacen- sis in d. 1674), pozlatil pa -^-Monhardt (rest. konec 1950-ih let). Lesen kip sedeče Marije z otrokom (verj. kot freske o. 1456). L: Oris (1924; 1966); MAS I (1935, repr. 39—40); M. Železnik (VS, VI, 1959, p. 89); SfS (1959); CevcS (1963, p. 244, repr. 240); M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v.); varii auctores, Muljava (Lj 1968, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 16 — L!); Stele (1969); »ArS« 4 (1969, p. LXVII). — Cf. P. Hauser (1911), F. Steli (ZUZ, 1921, p. 28—45, repr. 19—25). Mullaly, Terence (Frederick Stanley), (1927— _), angl. lik. kritik ( Daily Telegraph) in pisec o umetn., r. v Indiji. B: ,A Self-Portrait of Agostino Carracci Painting his Brother Annibale ‘ (BM, 1951). L: WWA (1962). Mulier, Theodor (1905—....), nem. um. zgo¬ dovinar, poznavalec nem. srednjev. in renesanč¬ ne plastike, generalni direktor Bavarskega nacio¬ nalnega muz. v Munchnu (do 1968). B: ,Jorg Lederer von Kaufbeuren und der Umkreis seiner WerkstatB (MJb, 1932); Mittelalterliche Plastik Tirols (BI 1935); ,Zur monumentalen Salz- burger Plastik des friihen fiinfzehnten Jahrhunderts' (ZDVKw, 1939); Alte bayerische Bildhauer: Vom Erminoldomeister bis Hans Leinberger (Mn 1950); ,Hans Schwarz als Bildhauer ‘ (Phoebus, 1950); ,Er- gebnisse neuer Forschungen zur Kunstgeschichte Tirols ‘ (ZfKg, 1950); , Munde rt Jahre Germanisches National- museum' (Kchr, 1952); Geschichte der deutschen Plastik (Mn 1953, zač. Adolf Feulner, »Deutsche Kg.« 2); ,100 Jahre Bayerisches Nationalmuseum ‘ (Kchr, 1955); ,Zur Augsburger Goldschmiedekunst der Refor- mation' (Panth, 1960); , Original und Nachbildung ‘ (ib., 1962); Leonardo da Vinci: II Cavallo (Stu 1963, »WerkM« 90); Ignaz Giinther: Bildvverke in Weyarn (ib. 1964, »WerkM« 98); *Sculpture in the Nether- lands, Germany, France, Spain: 1400—1500 (Harm 1966, »Pelican Hist. of Art«). L: zbornik: Studien zur Geschichte der europai- schen Plastik: Festschrift Theodor Mulier zum 19. April 1965 (Mn: Hirmer 1965). Mulier Hofstede, Cornelius, nem. um. zgodo¬ vinar v Braunschweigu. B: Rembrandts Familienbild und seine Restaurierung (Brsch 1952); ,Untersuchungen iiber Giorgiones Selbst- bildnis in Braunschweig ‘ (MittF, 1957); ,Das Selbst- bildnis des Lucas van Leyden im Herzog Anton Ulrich- Museum zu Braunschweig' (F. Winklerjev zb., 1958); ,Addenda zu Hogarths »Time smoking a Picture« (ZfKg, 1959); ,Michael IVillmam 1630—1706' (Schle- sien, X, 1965). Multscher, Hans (o. 1400—1467), nem. švab- ski kipar in slikar, eden izmed pionirjev realizma v nem. umetn. XV. st., od 1427 dalje dkm. v Ulmu. P: npr. * Kristus trpin na zah. portalu stolnice v Ulmu (kamen, 1429), »model« za na- grob. vojvode Ludovika Bradatega (solnhofenski kamen, 1435, Munchen, Bayerisches National- mus.) in stoječa Marija z otrokom v Sterzingu (les, 1456/59, žup. c. Unsere Liebe Frau in 1 Moos). S: predvsem 8 tabel (jelovina, vsaka 148 X 140 cm) t. i. *Wurzaškega olt. (Marijin in pasijonski olt. z gradu Wurzach pri Memmin- genu, 1437, Dahlem), in sicer Rojstvo, Poklon kraljev, Binkošti in Marijina smrt (dat.) pa Oljska gora, Kristus pred Pilatom, Kristus nese križ m Vstajenje. Table nekd. olt. v Sterzingu (zdaj v tamk. malem Multscherjevem muz.), ki ga J e s plastiko vred (cf. supra) preskrbel Multscher, so prej pripisovali neznanemu Mojstru sterzin- ških olt. kril, zdaj pa na splošno veljajo za izdelek Multscherjeve delavnice: zaprti olt. je kazal 4 pasijonske prizore (Oljska gora, Bičanje, Krona¬ nje s trnjem in Kristus nese križ), odprt pa 4 P rl ' zore iz Marijinega življenja ( Oznanjenje, Rojstvo* Poklon kraljev in Marijina smrt). L: K. Gerstenberg (ThB XXV, 1931, s. v. — Lj)! Cankar III/2 (1951); F. Mnzinger (Kindier IV, 1966 s. v.); »US« 8 (1968, p. 184—85); Manfred Tripp Hans Multscher: Seine Ulrner Schaffenszeit 142' 1467 (Weil3enhorn 1969 [oc.: Theodor Mulier, Kchr, jan. 1970]). — Cf. Th. Miiller (Harm 1966), N. Rastno (1963). Mumford, Lewis (1895— ), amer. zgodo¬ vinar in kritik arhitekture in urbanizma; P isa tudi o lit. in drugih vprašanjih. R. v Flushingh pri New Yorku, prof. za urbanizem na Univ■ oj 1417 mumijski portreti — MČNCHEN 1418 P'ennsylvania (od 1951) in Massachusetts Inst. of Technology. B (za um. zgod.): The Bronu Decades: A Study of >he Arts in America, 1865—1895 (NY 1931); Technics and Civilization (NY 1934; brit. izd. L 1946); The Culture of Cities (NY 1938; brit. izd. L 1944); The South in Architecture (NY 1941); City Development (NY 1945); ,Monumentalism, symbolism and Style' (ArchR, 1949); (izd.) Roots of Contemporary American Architecture: a series of thirty-seven essays dating from the mid-nineteenth century to the present (NY 1952; n. izd. 1956); Sticks and Stones: A Study of American Architecture and Civilization (NY 1955 [1- izd. NY 1924]); The City in History: Itsorigins, its tfansformations, and its prospects (N Y 1961; brit. izd.: Harm 1966, »a Pelican Book«; slov. prev. [Branko Vrčon]: Mesto v zgodovini, I — II, Lj 1970). L: WWA (1962). — Cf. bibl. (supra); Roots... 0952 [1956]). mumijski portreti, v povoje mumij vstavljeni v enkavstični tehniki na les (ali s temp na pl) naslikani portreti, po enem izmed posebno bo¬ gatih najdišč (oaza Faiyum v Egiptu) imen. tudi fajumski portreti. Poznamo jih več kot 750, in sicer od Avgustove dobe pa do konca IV. st., tako da nam predstavljajo — v nadaljevanju star. egipt. izročila in na egipt. tleh — hkrati Belen. umetn. v okviru rim. imperija in zvezni c len med ant. slikarstvom in biz. ikono. L: H. Drerup: Die Datierung der Mumienportrats (Paderborn 1933, »Stud. zur Gesch. u. Kultur des Altertums« 19/1); Hilde Zaloscer: Portrats aus dem Wustensand: Die Mumienbildnisse aus der Oase Fayum (W 1961); EWA X (1965, t. 489), XI (1966, '• 214); Klaus Palasca: Mumienportrats und ver- 'vandte Denkmaler (Wsb 1966); Kindler VI (1971, P. 475—79 — L!). — Cf. Th. Kraus (1967). Munch, Edvard (1863—1944), norv. slikar in grafik, najpomembnejši skandinavski lik. umet¬ nik, značilen predstavnik -+findesieclovske umetn. ln Pionir -> ekspresionizma. Razen nekaterih av¬ toportretov so njegova najboljša dela nastala zunaj domovine, v katero se je za stalno vrnil jiele po težki duševni krizi 1908. Poleg Pariza, je nanj vplival s Seuratovo, van Goghovo, ^auguinovo in Toulouse-Lautrecovo umetn., je za njegov razvoj bil posebno pomemben intelek¬ tualni Berlin (1892—95; Richard Dehmel, Sta- nislaw Przybyszewski, August Strindberg). Velike teme tega Munchovega obdobja so življenje in srnr t, žena in ljubezen, njihova (grozljivo jasno¬ vidnost in boleči občutek krivde povezujoča) nevrotična interpretacija pa na splošno še moč¬ neje živi v čmo-beli umetn., ki ji je Munch tudi P° tehn. strani utiral nova pota. Med Slovenci je za zgled imel zlasti mladi —> Jakac. S: B ° lni otrok (1885/86, Oslo), Noč (1890, ib.), olopost. portret umetnikove sestre Inger (1892, ’ •), Pod žensko masko: avtp. (1892, Oslo, Munch- museet), Krik (1893, Oslo), Mesečina (1893, ib.), Smrt in dekle (1893, Oslo, Munch-museet), Madona (1893/94, ib.), Dan pozneje (1894, Oslo [replika zgorelega orig. iz 1886]), Puberteta (1894, ib. [replika zgorelega orig. iz 1886]), Soba smrti (o. 1894/95, ib.), Avtp. s cigareto (1895, ib.), Stanislavv Przybyszewski (d. [18]95, pastel, Oslo, Munch-museet), V peklu: avtp. (o. 1895, ib.), Ljubosumnost (o. 1895, Bergen, Billedgaleri, z. Rasmus Meyer), Ibsen v kavarni (o. 1898, prej Berlin, Fritz Jonas), Ples življenja (1899/1900, Oslo), Konzul Christen Sandberg (1901, Oslo, Munch-museet), Grof Harry Kefiler (d. 1906, Nationalgal.), Amor in Psihe (1907, Oslo, Munch- museet), Maratova smrt (1907, ib.), Pristan v Liibecku (1907, Nationalgal.), Adam in Eva pod drevesom (1908, Oslo, Munch-museet), Pro¬ fesor Daniel Jacobson (1909, ib.), Avtp. Bergen (1916, ib.), »Španska mrzlica«: avtp. (1919, Oslo), Model na zofi (1928, Oslo, Munch-museet), Med uro in posteljo: avtp. (1940, ib.), Pri oknu: avtp. (1942, ib.), S pastelom v roki: avtp. (pastel, 1943, ib.). G: Smrt in dekle (s. igla, 1894), Avtp. (lito.,, d. 1895), Ljubosumnost (lito., 1895), Poljub (s. igla & akvat., 1895; lesor., 1897/98), » Madona « (barvna lito., 1895—1902), Bolni otrok (lito., 1896). L: St. Przybyszewski (izd.): Das Werk des Edvard Munch (BI 1894 [prispevki: Przybyszewski, Servaes, W. Pastor, Meier-Cracfe]); Curt Glaser CIliB XXV, 1931, s. v.); Johan H. Langaard: Edvard Munch (O 1934); id. (uv): Edvard Munchs selvportretter (O 1947); Jens Ihtiš (Norsk biografisk leksikon, IX, O 1950, s. v.); Arve Moen: Edvard Munch: Graphic Art and Paintings (3 knj., O-L 1956—1958); Johan H. Langaard & Reider Revold: Edvard Munch: Fraar til ar (O 1961); iid.: Edvard Munch: Masterpieces from the artist’s collection in the Munch-Museum in Oslo (NY-Trt 1964 — L!); B. S. Myers (EWA X, 1965, s. v.); Kindler IV (1967, s. v. — L!;. — Cf. O. Benesch (1960), F. B. Deknatel (1950), C. Glaser (1917), J. P. Hodin (1949), G. Jedlicka (1958). MČNCHEN, gl. mesto Bavarske (Bayern, ZRN), se razvil iz naselbine zu den Monclten (prvič dkm. 1158). Pomembni baročni in neo- klasicistični spem. V 2. pol. XIX. st. in obd. fin de siecla živahno mednar. im. središče (t. i. isarske Atene), v katerem so študirali tudi mnogi Jugoslovani, pos. izmed Slovencev npr. Ažbe (ki je imel tu znano zas. šolo), Vesel, Kobilca in Petkovšek, Jakopič, Grohar, Jama in Sternen, pozn. še Tratnik in Avg. Černigoj. Tu bila 1892 ust. 1. nem. »secesija« (ust. Stuck, Tiiitner in Uhde), 1911 pa Der Blaue Reiter (ust. Kandinsky in Marc, cf. s. v. Blauer Reiter). L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 246—47 — L!); S. Batušič (EIU 3, 1964, s. v.). — Cf. A. Feulner (1920; 1922), H. Karlinger (1933), N. Lieb (1952), A. IVeese (1906). 1419 MlJNCHEN, LudwigstraBe — MONCHEN, Nymphenburg 1420 ~ LudvrigstraBe sta oblikovala predvsem Leo von —> Klenze (juž. del, npr. št. 1—3 in 24) in pa Friedrich von Gartner (sev. del, npr. št. 14, 16, 23). Slednji je mdr. sez. tudi Bayerische Staatsbibliothek (1832—43, prim. med muzeji) in Ludvvigskirche (1829—44), na samem juž. koncu Feldherrnhalle (1841—44, cf. infra) in kot zaključek na sev. strani t. i. Siegestor (1843—• 52) po zgledu Konstantinovega slavoloka v Rimu. Celota je imen. po bavarskem kralju Ludoviku I., ki jo je bil ukazal začeti že kot prestolonasled¬ nik 1816. L: »PKG« 11 (1966, t. 373); »US« 11 (p. 224—25). cerkve ~ Johann-Nepomuk-Kirche ( Sendlinger Str. 62) sta 1733 zač. na lastne stroške zidati brata ->-Asam (o. 1750 dkč. Egid Quirin): notr. kot celota predstavlja dosledno slikovito in iluzio¬ nistično »skupnostno« umetnino — pravi ba¬ ročni Theatrum Sacrum. L (cf.s. v. Asam ): Pevsner (1966). ~ Ludvvigskirche, žup. c. St. Ludwig (Lud- mgstrafie), zač. 1829, posv. 1844 (arh. Friedr. Gartner). StS-e je izvedel P. von -> Cornelius s sodel. Njegovo lastnoročno delo, Poslednja sodba na vzh. steni kora (18,3 X 11,3 m, 1836/40), je eno izmed redkih pomembnih del nem. cerkv. slikarstva XIX. st. ~ Sankt Kajetan, nekd. teatinska c., Theatiner- kirche, sez. 1663—75 (dvorni arh. A. Barelli) po vzoru rim. c. SPAndrea della Valle: prva v. stavba na Bavarskem z veliko kupolo. Bogato okrašeno pročelje iz 1767. Notr. zaznamuje pred¬ vsem težki št uka tur ni okras (1672—75), ki v pravem horror vacui pokriva vse stene. ~ Sankt Michael ali Michaelskirche (Neuhau - ser Strafie 52), prva pomembnejša nem. c. po pretrganju s srednjev. izročilom, zač. 1583 po vzoru II Gesit v Rimu, posv. 1597 (dkč. Friedr. Sustris). Pomembno *pročelje (načrt Wendel Dietrich iz Augsburga?, izvedel kamnosek Wolfg. Miller): med portaloma iz rdečega marmorja niša z bron. kipom nadangela Mihaela nad zma¬ jem (H. Gerhard, 1588 ulil Mart. Frey). Notr.: prekrita z mogočno banjo, z olt. slikami zasto¬ pani P. Candid, Christ. Schwarz (tudi Mihael nad zmajem v v. olt. 1591), Hans von Aachen, idr. Bron. Križani (Giambologna) z Magdaleno (Hans Reichle) v juž. delu prečne ladje, prvotno za nagrob. vojvode Viljema V. namenjeni angel s krstilnikom ob zah. steni (H. Gerhard 1596), marm. nagrob. Eugena Beauharnaisa (Thorvaldsen 1830). L: Reclam NI (1959, p. 493—96); »US« 9 (1969, p. 242—43 z repr.). palače ~ Alte Pinakothek ( Barerstrafie , cf. odd. mu¬ zeji, infra), neorenesančna stavba sez. 1826—36 (arh. —> Klenze), obnovljena po poškodbah v 2. svet. vojni. ~ Altes Rathaus, stara Mestna hiša ( Marien- platz), sez. po požaru 1460 (arh. Jorg von Hals- bach, imen. Jorg Ganghofer) o. 1470/80, po po¬ škodbah v 2. svet. vojni spet rest. V. dvorana (der Rathaussaal ali der Tanzsaal) je bila prekrita z lesenim banjastim obokom, ki so ga imeli za najlepšega iz pozne gotike na Nemškem, in okra¬ šena s 16 polihr. lesenimi plesalci Mavriski (10 jih je zdaj v miinchenskem Stadtmus., infra), delom Erasma —>Grasserja iz 1480. ~ Feldherrnhalle ( Odeonsplatz ) je po naročilu kralja Ludovika I. (in po zgledu Loggia dei Lanzi v Florenci) sez. 1841—44 Friedrich von Gartner. ~ Glyptothek ( Konigsplatz 3), vzorna neokla- sicistična stavba, sez. 1816—30 (arh. Leo von -> Klenze) po naročilu pozn. kialja Ludovika I* za slednjega z. plastike iz Grčije, Italije in Egipta- Freske -> Corneliusa večidel uničene med 2. svet. vojno. L: cf. H.-R. Hitchcock (Harm 1958 [1963, t. 9B])- ~ Justizpalais {Lenbachplatz), ena izmed naj¬ bolj uspelih palač XIX. st. na Nemškem, sez. 1897 v stilu it. pozne renesanse (arh. Friedrich Thiersch). ~ Nymphenburg, grad bavarskih volilnikov in pozn. kraljev, sez. od 1664 dalje, najprej kockasti srednji paviljon (1664—75, pročelje razčlenil Jos- Effner 1715), pozn., 1702, pa še stranski stavbi. Slavnostno dvorano v srednjem paviljonu (Ba¬ relli 1664 in Effner 1715) je 1756/57 oblikoval še Fr. Cuvillies star. in s štukom okrasil Joh- Bapt. Zimmermann (njegove tudi freske Poveli¬ čanje Flore, Kefalos in Prokris, Venera in Mars, Aurdra in Zefir in Leto spremeni likijske kmete v žabe). — V parku kot posebno odličen roko- kojski spom. lovski gradič *Amalienburg, ki 8 a je oblikoval Fr. Cuvilličs star. (1734—39); zlasti njegova *Zrcalna dvorana (štukaturni okras Joh- Bapt. Zimmermanna, rezljani opaž Joachima Dietricha) predstavlja odlično ubrano celoto v srebru in svetlo modri baivi. L: EWA VI (1962, t. 148 spodaj levo), VIII (19 63 ’ barvna t. 117), XII (1966, t. 166); »US« 10 (1969, p. 207). 1421 MONCHEN, Propylaen — MUNCHEN, Alte Pinakothek 1422 ~ Propylaen (Kdnigsplatz), po naročilu kralja Ludovika I. sez. 1846—60 (arh. Leo von-> Klenze) po vzoru Propilej na atenski Akropoli. ~ Ruhmeshalle ( Theresienhdhe ), v dorskem slogu sez. neoklasicistična stebrna dvoiana z 80 doprsji (arh. Klenze 1843—54). Pred njo orjaški spom. —»■Bavaria (supra). ~ Villa Stuck (Prinzregentstrafie 60), vila z v elikim ateljejem, ki si jo je 1897—98 sez. slikar Franz von -» Stuck in si jo bogato opremil po svojih načrtih: kot celota odličen spom. ->finde- sieclovske umetn. javni spomeniki ~ Bavaria ( Theresienhdhe ), orjaški spom. pred “*■ Ruhmeshalle (supra): bron. soha (vis. 15,77 m) Po modelu Ludvviga Schvvanthalerja ulita 1844— 50 (Ferd. Miller), celota s podstavkom vis. 30 m. L: »PK.G« 11 (1966, t. 324); »US« 11 (f p. 176). ~ konjeniški spomenik volilnika Maksimilija¬ na 1. (Wittelsbacher Plat z), nastal od 1830 do 1839, ko so ga odkrili (arh. Leo von —> Klenze, bron. plastika —> Thorvaldsen). L: »PK.G« 11 (1966, t. 316 — L!). ~ Wittelsbachcr Brunnen ( Lenbachplatz ), naj¬ bolj znano delo kiparja Adolfa —> Hildebranda >z let 1890—95. muzeji Minhen (Bgd: Prosveta s. a. [1968], »Metropole umetnosti«). ~ Alte Pinakothek ( Barerstrafie 27), svetov " Pomembna z. slik (-* dvanajst najpomembnejsm "m. gol.), zametek v z. bavarskega vojvode Vi¬ ljema IV. (vladal 1508—50). S: mdr. zastopani med Nemci Veronikin mojster (Sv. Veroni a, jelovina), Lochner, Mojster Marijinega življenja (Meister des Marienlebens: Marijin olt., hrastov le *X Mojster Jernejevega olt. (Meister dcs Bar tholomausaltars: Jernejev olt., hrastov es , Michael Pachcr (npr. Olt. cerkv. učiteljev [Der K‘ r chenvateraltar], les, o. 1483), B. Strige ( n P r - Hieronymus Haller', Conrad Rehlinger in njegovi °sem otrok, oboje d. 1517 — vse jelovina), Hot- hein stai. ( Kaisheimski olt., jelovina, d. 150/, Boštjanov olt., lipov les, 1516 [z avtp.]), Durer (Oswolt Krell, d. 1499; kristomorfm * Avtp., a- 1500; *Paumgartnerjev olt., 1502/04, » drje apostoli «, d. 1526 — vse lipov les), Cranach s a. (npr. Križanje, d. 1503; Albrecht BrandenburSKi P f ed Križanim — oboje jelovina), Grur *® wa ' (*Sv. Erazem in Mavricij, lipov les, 1520/25), Bu rgkmair star. ( Janez Ev. na Patmosu, jelovina, d. 1518), A. Altdorfer (Listnat gozd s sv. Jurijem, pergament na lipovem lesu, d. 1510; Suzana in starca, lipov les, d. 1526; * Aleksandrova bitka, lipov les, d. 1529), Baldung, imen. Grien (Mejni grof Krištof Bodenski, lipov les, d. 1515; Rojstvo, jelovina, d. 1520), Amberger, Hans Muelich, Hans von Aachen, Flegel, A. Elsheimer (npr. Beg v Egipt, baker, d. 1609); med Nizozemci (vse navedene slike hrastov les) Rogier van der Weyden (olt. s Poklonom treh kraljev), t. i. Bra- bantski biser (Peric- von Brabant), Q. Massys, Gossaert (Marija z otrokom, d. 1527; Dcinaa, d. 1527), Lucas van Leyden, Roymerswaele (Menjavec z ženo, d. [15]38; Davkar v svoji sobi, d. 1542), Vermeyen, Mojster Marijine smrti (Marijina smrt), Jan van Hemessen (Poklicanje Mateja, d. 1536), P. Brueghel star. (*Indija Koro¬ mandija, d. 1567); med Italijani npr. fra An¬ gelico (*Polaganje v grob, topolov les), fra Filippo Lippi (Oznanjenje, topolov les), Botticelli (Objo¬ kovanje, topolov les, 1500), Leonardo da Vinci (Madona z nageljnom, topolov les), Perugino (npr. Videnje sv. Bernarda, kostanjev les), Rafael (Madonna Tempi, kostanjev les; Sveta družina Canigiani, lipov les; Madonna della Tenda, ko¬ stanjev les), Tizian (npr. Vanitas, personifikacija, o. 1515; —> Portret cesarja Karla V. v naslonjaču, d. 1548), Tintoretto (npr. Kristus pri Marti in Mariji, o. 1567); med Flamci Rubens (npr. *Avtp. z Izabelo Brant v vrtni uti, 1609/10; *Ugrabljenje Leukipovih hčera', *Boj z Amazon- kami) in van Dyck (npr. Počitek na begu v Egipt)', med Holandci npr. F. Hals (*Willem van Heydthuysen, o. 1630 [portret stoječega, prej —> Vaduz]), P. Lastman (Odisej in Nausikaa, hrastov les, d. 1619), J. van Goyen, Rembrandt (npr. Avtp., hrastov les, d. 1629; Sv. družina v tesarski delavnici, d. 1631; v pasijonskem ciklu za niz. namestnika Friderika Henrika [1633—39] Snemanje s križa, cedrovina, Postavljanje križa [z avtp.], Vnebohod, d. 1636, Vstajenje, hrastov les [prej pl], d. 1639, in Polaganje v grob, dkč. 1639; Čaščenje pastirjev, d. 1646; Iz groba vstali Kristus, d. 1661), A. van Ostade, C. Fabritius (Avtp. ?), Pieter Janssens Elinga, Jan Steen, Ga¬ briel Metsu, Jacob van Ruisdael, Frans van Mieris star., Jan van der Heyden, Jan Weenix, itd.; med Francozi N. Poussin (Objokovanje, o. 1628/29), Claude Lorrain, Joseph Vivien (Avtp.), Rigaud, Chardin, Boucher (Počivajoča deklica, d,. 1752); med Španci (El Espolio, o. 1590/95, morda s sodel.; Sv. Veronika, morda delo delavnice), Ribera, Zurbaran, Velazquez, Murillo in Goya. L: Altere Pinakothek Munchen: Amtlicher Katalog (18. izd., Mn 1936); Alte Pinakothek Munchen: 1423 MONCHEN, Bayerisches Nationalmuseum — MtiNCHEN, Schatzkammer der Residenz 1424 Kurzes Verzeichnis der Bilder, Amtliche Ausgabe 1958 (2., raz?, izd., Mn); Alte Pinakothek Miinchen, Kata¬ log I; Deutsche und niederlandische Malerei zwischen Renaissance und Barock (Mn 1963), II: Altdeutsche Malerei (Mn 1963), ID: Hollandische Malerei des 17. Jahrhunderts (Mn 1967). — Cf. E. Buchner (1957; 1959; 1960), R. Oertel (1960), H. Soehner (1963). — Bayerisches Nationalmuseum (Pl inzregenten- strafie 3), ust. 1855: izredno bogata z., zlasti nem. plastike in umetnoobrtnih izdelkov. Ge¬ neralni direktor do 1968 Theodor —»■ Miiller, odtlej Hans R. -> Weihrauch. P: med pomemb¬ nimi deli in umetniki npr. slonokoščen relief iz o. 400 (Tri Marije ob grobu in Vnebohod, 18,7 X 11,6 cm), Marija z rožnim grmom iz Straubinga (polihr. peščenec, viš. 134 cm, o. 1320/30), Kri¬ stus in Janez Ev. (les, viš. 67,5 cm, o. 1320/30), Gramatika s Švabskega (les, o. 1320/30), Sv. Jurij z Bavarskega (polihr. lipov les, viš. 134 cm, 0. 1400), Pieta iz Seeona (polihr. apnenec, salz¬ burško delo iz o. 1400), Seeonska madona, tj. Marija z otrokom iz samostana Seeon ob Chiem- seeju (polihr. les, o. 1425/30), Multscherjev mo¬ del za epitaf vojvode Ludovika Bradatega (soln- hofenski kamen, 58 X 21 cm, 1435), J. Kaschauer (stoječa Marija z otrokom z v. olt. katedr. v Freisingu, les, 1443), slonokoščena Vanitas, tj. Deklica s smrtjo (viš. 14,5 cm, v Franciji o. 1450), E. Grasser (žalujoča Marija in Janez Ev. iz Pippinga pri Munchnu (les, o. 1480), Petru Vischerju star. atr. Mož, ki lomi vejo (Der Ast- brecher, bron, viš. 37 cm, o. 1490), Riemen- schneider (Sv. Boštjan, polihr. les, o. 1490; Magdalenino »vnebovzetje «, tj. Marija Magdalena med 6 angeli z v. olt. v Munnerstadtu, lipov les, 1490/92), C. Meit (Judita, delno polihr. alabaster, viš. 29,5 cm, o. 1515), H. Leinberger (sedeči Jakob star., polihr. lipov les, viš. 195 cm, o. 1525), Giambologna (personifikacija Arhitektura, bron, viš. 34,5 cm, o. 1570/80), G. Petel (Sv. Boštjan, slonova kost, po 1630), F. A. Bustelli (npr. Sigmund von Haimhausen, porcelan, viš. 45 cm, o. 1761), J. B. Straub (David, les, 1760), 1. Giinther (Bellona, les, o. 1772), itd. — S: npr. olt. z gradu Pdhl pri Weilheimu (o. 1400), mdr. zastopan C. D. Asam (npr. Avtp.). L: Jedding (1961); Bayerisches Nationalmuseum: FUhrer durch die Schausammlungen (9. izd., Mn 1966 — L! [p. 105—06]); »US« 8 (1968, f p. 147, 161, 164), 9 (1969, f p. 196). ~ Bayerische Staatsbibliothek (na -> Ludvvig- strafie 16). Med slavnimi IR, ki jih hrani, npr. astronomsko-kronološki rkp. iz 818 (Cod. lat. 210, cf. s. v. salzburška kronološka in astronom¬ ska rokopisa), —> Codex Aureus iz St. Emmerama v Regensburgu (o. 870, Cod. lat. 14000), —► Evan- geliar Otona III. (konec X. st., Cod. lat. 4453), -*■ P e rikope Henrika II. (1002/14, Cod. lat. 4452), Sakramentar Henrika II. (1002/14, Cod. lat. 4456), —> Utin kodtks ali Utin evangelistar (1. četrt. XI. st., Cod. lat. 13601), -^-Perikope iz samostana St. Erentrud (o. 1140, Cod. lat. 15903), —> Car mina Burana (1. tretjina XIII. st., Cod. lat. 210), v letih 1565—70 iluminirani -> Spokorni psalmi (Mus. Ms. A [1—3]), itd. L: Fridolin Drejller: Cimelia Monacensia (Wsb 1970). — Cf. A. Boeckler (e. g. 1924), etc. ~ Neue Pinakothek und Neue Staatsgalerie (Prinzregentstrafie 1), pomembna z. evr. slikar¬ stva od konca XVIII. st. dalje, v zdajšnjih pro¬ storih (za nacizma sez. Haus der Kunst) samo delno razstavljena. S: med Nemci zastopani J. A. Koch, C. D. Friedrich, F. L. Catel, F- Overbeck, K. Blechen, L. Richter, M. von Schvvind, C. Spitzvveg (npr. Ubogi pesnik, d. 1839), A. Menzel, A. Feuerbach, F. Lenbach, H. von Marees (npr. Avtp. z Lenbachom, 1863), W. Leibl (npr. Lina Kirchdorffer, 1871) M- Liebermann (npr. Žena s kozama na sipinah, d. [ 18]90), F. von Uhde, L. Corinth, F. Stuck, E. Nolde, M. Slevogt, K. Hofer, F. Marc, E- L. Kirchner, M. Beckmann, A. Mačke, O. Schlemmer, O. Dix, M. Ernst, etc., med dru¬ gimi pa e. g. Corot, Dtlacroix, Daumier, Cour- bet, Bocklin, C. Pissarro, F. Manet, Degas, Cezanne, C. Monet, P.-A. Renoir, Gauguin, van Gogh (npr. Sončnice, 1888), F. Hodler, G. Segantini (Oranje, 1886—90), F. Khnopff, J- Ensor, Toulouse-Lautrec, P. Serusier, Kandin- sky, P. Bonnard, Vuillard, Matisse, Klee, P 1 ' casso, Braque, R. Delaunay, Kokoschka, G. De Chirico, J. Adler, G. Sutherland, F. Bacon, etc. L: Jedding (1961); Neue Pinakothek und Staats¬ galerie Miinchen, Ausgestellte Werke, I: Franzosische Meister des 19. Jahrhunderts, Kunst des 20. Jahr¬ hunderts (Mn 1966), II: Meisterwerke der deutschen Malerei des 19. Jahrhunderts (Mn 1967). — Schatzkammer der Residenz (Miinchen 22, Max-Josef Platz 3). Mdr. tu hišni oltarček voj' vode Albrechta V. Bavarskega (ebenovina, zl at0 & emajl, viš. 63 cm, šir. 45,5 ali odprt 53,5 cm, globina 27 cm, Augsburg ali Miinchen o. 1560/ 70), —>■ Albert inska omarica (o. 1579 , Neptunovo vaza bratov Saracchi (kamena strela, emajlirane zlato, rubini & smaragdi, viš. 51,5 cm, o. 1579), Sv. Jurij (emajlirano zlato, pozlačeno srebro, diamanti, rubini, smaragdi, ahat & kalcedon, viš. 50 cm, šir. 43,2 cm, globina 19,8 cm, Mun- chen o. 1590). L: Jedding (1961); H. Thoma & H. Brutu^f Schatzkammer der Residenz Miinchen: Katalog (M 1964); »US« 9 (1969, p. 167, 231—35, 247 z repr.)- 1425 MUNCHEN, Staatliche Antikensammlung — Munsterberg, Hugo 1426 ~ Staatliche Antikensammlung: Glyptothek in Museum antiker Kleinkunst ( Koniginstrafie 1). V Gliptoteki (ust. 1836). mdr. Apolon Tenejski (VI. st. pred), slavni — > egineli (plastika z zatrepov Afajinega templja na otoku Egini), t. i. Barbe- rinijevski favn (III. st. pred), itn. Mus. antiker Kleinkunst: mdr. zastopan — > Eksekias (skleda z Dionisovim potovanjem po morju (o. 540/30 pred). L: Jedding (1961); »US« 3—4. ~ Stadtmuseum (St. Jakobsplatz 1), ust. 1889, P° bombardiranju 1944 spet odprt od 1954 dalje. P: mdr. *10 plesalcev Mavriskov (od 16, ki so krasili v. dvorano v miinchenski stari Mestni hiši, delo Erasma —> Grasserja iz 1480. *Miinchenski psalter, najobsežnejši srb. ilumi- n >rani rkp (229 listov 28 X 19,7 cm, konec XIV. st -» Miinchen, Staatsbibl., Cod. slav. 4). Med njegovimi 149 miniaturami ilustracije psalmov (predvsem prizori iz Davidovega življenja) in razlag psalmov, evang. prizori in na koncu ilu¬ stracije cerkv. pesmi, med katerimi se odlikujejo miniature -> akatista. L: Mara Harisijadis (ELU 3, 1964, p. 511 — L!); (1966, p. 170—71 in tabla 12 pri p. 190). — Cf. G. O. Nordstrom (Dyggvejev zb. 1957; 10. biz. 1957), Radojčič (1950; 1963), J. Strzygowski (1906). Munggenast, Josef (u. 1741), avstr, aih., bia- tranec in sodel. — > Prandtauerja. Najtehtnejše delo je prezidava samostana —> Altenburg na Spodnjeavstrijskem (c. sez. 1730—33, celota dkč. 1742). , L: cf. E. Hempel (1965), H. Sedlmayr (Osterreichi- sche 1930). Munk, Zdenka (1912— ...J, hrv. um. zgodo¬ vinarka, lik. kritičarka in muzealka. Od 1954 dalje direktor Muz. za umjetnost i obrt v Zgb. L: Lelja Dobronič (ELU 3, 1964, s. v. — BI). Munkacsy, Mihaly, s pr. im. Michael Lieb (1844—1909), madž. slikar, realist. R. v Mun- kacsu na Madžarskem, štud. na ak. v Budim- Pešti, na Dunaju in v Dusseldorfu, od 1872 dalje 'I Farizu, ob koncu življenja duševno bolan, u. (65) v Endenichu pri Bonnu. V Parizu je bil med njegovimi sodel. tudi Jurij Šubic, med nje¬ govimi učenci pa sta bila Max Liebermann in Fritz von Uhde. S: npr. Zadnji dan obsojenca j es, 1870, Budimpešta, Magyar Nemzeti Ga- ' Cr 'a; 2. varianta, 1878, ib.), Dve družini v kuhinji G 877, ib.), Slepi Milton narekuje Izgubljeni raj G877/78, New York, Public Libr., stopnišče), bisk pri otročnici (več variant, npr. 1879, Neue m). Apoteoza it. renesanse (1884—89 [med s °del. Jurij Šubic], Dunaj, Ksthistorisches Mus., nad stopniščem), Franz Liszt (1886, Budapest, Magyar Nemzeti Galeria), itd. — Up: Jurij Šubic (Slikar v delavnici, o. 1883). L: L. Vegvari: Katalog der Gemalde und Zeich- nungen Michael von Munk4csys (Budapest 1959); »PKG« 11 (1966, t. 197a — L!); A. Ryszkiewicz (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. B. Lazar (1911). MONNERSTADT na Frankovskem (upravno Bavarska, ZRN). V katol. žup. c. od nekd. Riemenschneiderjevega v. olt. še 2 reliefa z Mag¬ daleni no legendo, na enem Zadnje obhajilo Ma¬ rije Magdalene (1490/92). Muiioz, Antonio (1884— ), it. um. zgodo¬ vinar, r. v Rimu. V njegovi z. mdr. zastopan tudi G. L. Bernini (bron. doprsje papeža Gre¬ gorija XV., 1621/22). B: II Codice purpureo di Rossano (R 1907); (& M. Lazzaroni) Filarete (R 1908); ,Miniature Bizantine nella Biblioteca Queriniana di Brescia 1 ' (Miscellanea Ceriani, Mi 1910); ,11n'opera del Bernini ritrovata: II busto di Gregorio XV' (Vita d’Arte, 1911); ,La scul- tura barocca a Roma' (Rassegna d’Arte, 1916, 1917 & 1918); , Studi sul Bernini' (Arte, 1916); ,La scultura barocca e Vantico' (ib.); ,Nuovi studi sul Bernini' (ib., 1917); ,Alcune opere sconosciute del Bernini' (ib.); ,Alessandro Algardi ritrattista' (Dd, 1920); Roma barocca (Mi 1921; 2. izd. Mi-R 1928); Giovanni Battista Piranesi (Mi-R 1921); Francesco Borromini (R 1921, »Bibl. d’arte illustrata« 1/1); Pietro da Cortona (R 1921, ista z. 1/6); Carlo Moderna (R 1921, ista z. 1/12); ,Alcuni ritratti a busto del Seicento Ro¬ mano' (Dd, 1922/23); G. L. Bernini architetto e decora- tore (R 1925, »Bibl. d’arte illustrata« 1/26—28); / quadri bizantini detla Pinacoteca Vaticana, provenienti dal la Biblioteca Vaticana (R 1928); Velazquez (Lpz 1941); Murillo (No 1942, »Grandi pittori«); D. Fon¬ tana (R-Bellinzona 1944). L: Lodovici (1942). Munro, Thomas (1897— ), amer. estetik in pisec o umetn., nazorsko izhajajoč iz Herberta Spencerja; prof. na Čase [Vestern Reserve Univ. v Clevelandu; ur. The Journal of Aesthetics and Art Criticism (od 1945). B: (& Paul Guillaume) Primitive Negro Sculpture (N Y 1926); Scientific Method in Aesthetics (NY 1928); Great Pictures of Europe (NY 1930; n. izd. NY 1934); The Arts and Tlieir Interrelations (NY 1949); Towards Science in Aesthetics (1956); Art Education: Its Philo- sophy and Psychology, Selected Essays (NY 1956; Evolution in the Arts and Other Theories of Cultural History (Clev s. a.); Orienta! Aesthetics (ib. 1965). L: Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); WWAA (1959). — Zbornik: J Aesth (jesen 1964 [posebna štev. — B!]); Max Rieser, Thomas Munro’s Position in American Aesthetics (ib.). Miinster v Švici -> Miistair Munsterberg, Hugo, amer. zgodovinar umetn. Daljnega vzh. (mdr. prispevki v Artibus Asiae). Njegova pomembna z. je v -> New Paltzu. 1427 Miinter, Gabriele — Muratov, Pavel Pavlovič 1428 B: The Landscape Painting of China and Japan (NY 1955); The Arts of Japan: An Illustrated History (Tokyo-Rutland [Vermont] 1957); The Ceramic Art of Japan: A Handbook for Collectors (Rutland [Vt.] 1964); Der Ferne Osten (Ba-Ba 1968, »K. im Bild«; slov. prev. [Helena Menaše]: Daljni vzhod, Lj 1968, »US« 15). Miinter, Gabriele (1877—1962), nem. slikarka, prijateljica in učenka Kandinskega v Munchnu (svojo v. veliko z. njegovih del je podarila miin- chenski Stadtische Gal.), z njim tudi v skupini Der->BIaue Reiter. R. v Berlinu, 1898—1900 v ZDA (tam so bili njeni starši živeli do 1864). S: npr. Kandinsky za mizo (lepenka, 1911, Miin- chen, Stadtische Gal.). L: Juliane Roh (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. E. Roditi (1960). Miintz, Eugene (1845—1902), fr. um. zgodo¬ vinar, eden izmed pionirjev v raziskavanju it. renesanse, izredno plodovit pisec. R. v Sulzu v Alzaciji, bibliotekar Ecole des Beaux-Arts v Parizu, tam u. (57). Član Inst. de France. B: Les Arts d la cour des papes pendant le XV« et le XVle siecle (3 knj., P 1878—1879—1882); Histoire de la tapisserie: en Italie, en Allemagne, en Angleterre, en Espagne, en Danemark, en Hongrie, en Bologne, en Russie & en Turquie (2 knj., P 1878—1884); ,Raphael archeologue et historien d'art' (GBA, 1880); La tapisserie (P 1881); Raphael: Sa vie, son oeuvre et son temps (P 1881; 2. izd. P 1900); Les Precurseurs de la Renaissance (P 1882; it. izd. /precursori e propugnatori del Rinascimento, F 1902); ,Le Musee du Capi tole et les autres collections romaines d la fin du 15« siecle et au commencement du 16« sidcle' (RA, 1882); Les Histo- riens et les critiques de Raphael 1483 — 1883: Essai bibliographique ... (P 1883); ,Les monuments antiques de Rome d l'epoque de la renaissance: Nouvelles re- cherches' (RA, 1884); Donatello (P 1885); La Renais¬ sance en Italie et en France: d Pepoque de Charles Vlil (P 1885); La Bibliotheque du Vatican au XVI« sidcle: notes et documents (P 1886);, Les mosaiques byzantines portatives' (Buli. mon., 1886); Etudes iconographiques et archeo!ogiques sur le moyen age, T serie (P 1887); Les Collections des Medicis au XV« sidcle (P-Londres 1888); ,La tradition antique au moyen dge' (J. des Savants, 1888); ,Les gemmes antiques au moyen age' (ib.); Guide de PEcole Nationale des Beaux-Arts (P 1889); Histoire de Part pendant la renaissance, I—III (P 1889—1891—1895); Les archives des arts: Recueil de documents inedits ou peu connus, l e Serie (P 1890); Tapisseries, broderies et dentelles (P 1890); ,Les legendes du moyen age dans Part de la renaissance, I: La legende de Trajan' (Rev. des traditions popu- laires, 1892); ,La propagande de la Renaissance en Orient durant le XV« siecle' (GBA, 1892—95); ,L'en- seignement des Beaux Arts en France: Le sidcle de Louis XIV' (GBA, 1895); ,Les collections de Cosme I de Medicis' (Ra, 1895); Florence et la Toscane (P 1897); Les Arts d la cour des papes: Innocent Vlil, Alexandre VI, Pie III (1484—1502) (P 1898); Leonard de Vinci (P 1899); ,Les influences classiques et le renouvellement de Part dans les Flandres au 15« sidcle' (GBA 1898); ,Le musee de portraits de Paul Jove' (Memoires de l’Ac. des Inscriptions et Belles Lettres, P 1900); ,La legetide du sorcier Virgile dans Part du 14« — 16« siecles' (Monatsberichte f. K. u. Kw., 1902). Miinz, Ludtvig (1889—1957), avstr, (ž.) um. zgodovinar. R. na Dunaju, stud. na univ. tam in v Hamburgu, dkč. pravo in zač. um. zgod., 1914—18 oficir, nadaljeval umzg. študij, 1922— 26 v Warburgovi knjižnici v Hamburgu, od 1926 na Dunaju, 1938—47 v emigraciji v Angliji, odtlej prof. na dunajski Ak. der bildenden Kunste in direktor njene gal.; u. v Munchnu sredi Rembrandtu posv. kongresa. Kom. Das hollan- dische Gruppenportrat (1931) Aloisa —> Riegla. B: ,Federzeichnungen von Rembrandt und Bol' (Belv, 1924); (& Viktor Lovvenfeld) Die plastischen Arbeiten Blinder (Briinn 1935); ,Rembrandts Alters- stil und die Barockklassik' (JSW, 1935); , Rembrandt 's »Synagogue« and some Problems of Nomendature (JWCI, 1939/40); Akademie der bildenden Kunste in fVien: Katalog des wiedererdffneten Tei les der Ge- maldegalerie (W 1948); Goethes Zeichnungen und Radierungen (1949); *Rembrandt's Etchings: Com- plete Edition (2 knj., L: Ph 1952); Akademie der bildenden Kunste in IVien: Katalog und Fiihrer der Gemaldegalerie, I (W 1954); Rembrandt (NY 1954, »The Libr. of Great Painters«); Rudolf von Alt (W 1954); Čsterreichische Landschaftsmalerei des 19. Jahrhunderts (W 1954 [rk, Wien Ak.]); Osterreichi- sche Landschaftsmalerei von Schindler bis Klimt (W 1955 [rk, ib.];; Adolf Loos (Mi 1956); ,»ClaudM Civilis«, sein Antlitz und seine aufiere Erscheinung (Ktids, 1956); Bruegel: The Drawings (L: Ph 1961)- L: BM (1957, nekr.); Fritz Novotny (L. Miinz; Bruegel, L 1961). MURANO, mesto na otočkih v laguni severo- vzh. od Benetk, od XIII. st. dalje slavno P° svojih steklarskih izdelkih. L: EWA VIII (1963, stp 580—81); Guiseppe Maz- zariol & Giovanni Mariacher: Da Torcello a Murano (F 1969, »I tesori« 22). ~ stolnica {Basilica di Santa Maria e Donato), v zdajšnji obliki o. 1140 dkč. romanska stavba s prečno ladjo in v zun. mnogokotno oblikovano gl. apsido, ki dajeta vzh. delu centr. poudarek. Sočasen talni mozaik (1140), v gl. apsidi mozaik z Marijo iz XIII. st. Mdr. tudi Lazzara Bastiatiija Marija z otrokom, svetnikoma in donatorjem G to- vannijem degli Angeli (1484). L: Hugo Rathgens: S. Donato zu Murano und ahnliche venezianische Bauten (BI 1903); »PKG« ‘ (1969, t. 21 la). — Cf. G. Delogu (Z 1946). ~ župna cerkev {San Pietro Martire) hrani mdr. sliki Giovannija Bellinija: t. i. Pala Borba- rigo, tj. Marija z dožem Marcom Barbarigont , jv. Avguštinom in angeli (d. 1488) in Marijino vnebovzetje z 8 svetniki (s sodelavci o. 1513). L: »CA« 28 (1969, kat. št. 135 & 204). Muratov, Pavel Pavlovič, v fr. obliki Muratoff (1881—1950), rus. um. zgodovinar. R. v Moskvi, 1429 Murillo, Bartolome Esteban (Perez) — MOSTAIR 1430 v ojni inženir na Kavkazu, 1922 emigriral, u. na Irskem. sovj. načrtu z bron. kipoma partizana (Zdenko Kalin) in rdečearmejca (Boris Kalin). L: M. Zadnikar (ELU 3, 1964, s. v. — L!); Oris (1966); »ArS« 3 (1969, t. 28); Stele (1969, repr. 34). Murtič, Edo (1921 —_), hrv. slikar in grafik, kot lik. umetnik akt. tudi v NOB (npr. skupaj z Z. Pričo 1944 ilustracije Jame Ivana Gorana Kovačiča). L: Božo Bek: Edo Murtič (Zgb 1958, »Mlb«); Zdenko Šenoa (ELU 3, 1964, s. v.); Nadreal Soc (1969 — L!); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. A. Čelebonovič (1965). Miiseler, Wilhelm, nem. um. zgodovinar, se s svojim pisanjem udinjal nacizmu. B: Geist und Antlitz der Renaissance (1937); Deut¬ sche Kunst im tVandel der Zeiten (1938; n. izd. 1941, 1950 ); Europaisclie Kunst: Volker und Zeiten (BI 1942; n. izd. 1951); Europaisclie Malerei (1951); Die Kunst der Welt: Die alten Kulturen (1952). Musič, Antonio -> Mušič, Zoran muslimanska umetnost —> islamska umetnost Musper, Theodor Heinrich (tudi Heinr. Theod.), (1895—_), nem. um. zgodovinar. Prom. 1922 (Beitrag zur Forschung iiber H. W., den Petrarka- meister ), do 1962 direktor gal. v Stuttgartu. B. Die Holzschnitte desPetrarcameisters (Mn 1927); ,Ein spdtes Selbstbildnis von Hans Baldung Grien' (Panth, 1938); ,Dannecker-Studien‘ (ZDVKw, 1942); Untersuchungen zu Rogier van der Weyden und Jan van Eyck (Stu 1948); Albrecht Diirer: Der gegemvdrtige St and der Forschung (ib. 1952; 2. izd. 1953); (izd.) Kaiser Maximilians Weifikunig (2 knj., ib. 1955— 1956); Gotische Malerei nordlich der Alpen (K 1961); Die Urausgaben der hollandischen Apokalypse und g. . - Biblia Pauperum (Mn 1961); Der Holzschnitt in fiinf 195 ? \. Hrence's »Miss Murray« at Kenwood' (BM, Jahrhunderten (2., razš. izd., Stu 1964); ,Ein »Etat« bei rian ' _, rlsto f orn Landino' (BM, 1953); ,Art Histo- ' ‘ r *-‘- Pire,, an ,,* r ' Cr ‘‘ics, IV: XIV Uomini Singhulari in 0 r . (“M, 1957); (& Linda Murray) A Dictionary Boot ^ rl ‘ sls (Harm 1959, »Penguin Reference Rennt R 14; rev - P° n - 1960); (& cad.) The Art of the i'enp*„ Sance 1963, »PWA«; jugosl. izd. Umetnost EnoH-L Se : ®6d 1966); (& P. Kidson) A History of nese« - th^- ,ec . ture (^ etC- 1962); ,»Bramante mila- Archii W pa ‘ nt ‘ n SS and engravings' (Arte Lom, 1962); (& I °f ^ ,e štalian Renaissance (NY 1966); Male,- urra y) Fexikon der Kunst und der Kiinstler: zur r’ l * l dhaucr and Architekten des Abendlandes bis {je genwart (Bergisch Gladbach: Lubbe 1967). MURSKA SOBOTA, mesto, središče Prek- ^ U P- c- ima ladjo iz 1910—12 in star Sts S 1 * cor (xrv. st.) z vzh. zvonikom. V koru ob e . 1 ^ °- 1370: mdr. apostoli, jv. Trojica s 3 p az ‘ in na obeh straneh slavoloka ik. m. -> ° m . e ! ne ' n nespametne device. — Szaparyjev 0 iz 2. četrt. XVIII. st.: z atlantoma okrašen ort al (o. 1740). — Spom. Zmage iz 1945 po Mantegna' (Trautsclioiaiov zo., i?oj i, ,uic von Rembrandt s »Verlorenem Sohn « in Leningrad * (W. Grossov zb., 1968); Diirers Kaiserbildnisse (K 1969 [o piščevern podtikanju prim. ugotovitve Gerde Panofsky-Soergel, e. g. Kchr, 1970, p. 55—56]). L: Kil (1961); Wer ist wer (1962). MOSTAIR (nem. Miinster, Švica, v kantonu Graubiinden blizu it. meje), od 805 dalje dkm. benediktinski samostan. Nekd. samostanska cerkvica sv. Janeza s 3, tudi zunaj vidnimi apsi- dami na vzh. V njej od 1896 dalje znane karo¬ linške *StS-e z zač. IX. st. (1896 odkrite so sneli in prenesli v Ziirich v Landesmus. — med njimi več prizorov iz Davidovega življenja', 1947—51 odkrite so rest. in situ): o. 100 prizorov iz evan¬ gelijev in svetniških legend, med prvimi npr. Beg v Egipt, Ozdravljenje gluhonemega, Ozdravljenje krvoločne žene, Kristus v predpeklu, itd., na zah. steni Poslednja sodba. B: Drevnerusskaja ikonopis v sobranii L S. Ostrou- hova (Mo 1914); La pittura Russa antica (R 1925; fr. izd. Vancienne peinture russe, Rome 1925); La peinture byzantine (P 1928); Les icones russes (P 1927); La sculpture gothique (P 1931); Trente cinq primitifs russes: Collection Jacques Zalotnitzky (P 1931). Murillo, Bartolome Esteban (Perez), (1617— 1682), šp. slikar, znan kot »šp. Rafael«, r., akt. in u. (64) v Sevilli. Po izrazu in oblikovanju svetlobe mehke nabožne, bibl. in žanrske po¬ dobe, nekdaj znan zlasti po svojih Madonah (tip—> Brezmadežna). S: npr. Beraški deček (o. 1645/55, Louvre), Dečka, ki jesta melono in grozdje (o. 1645/55, Alte Pin.), pet prizordv iz Jakobove zgodbe, med njimi Izak blagoslovi Jakoba (Eremitaža), Jakobova lestev (ib.), Jako¬ bova čarovnija z olupljenimi šibami (o. 1665/70, Dallas, Meadows Mus.) in Laban išče ukradene malike (CMA), Voda iz skale (1670/74, Sevilla, Hospital de la Caridad), Sv. Justina in sv. Rufina (1672/76, Sevilla, Mus. Provincial de Bellas Artes) in Brezmadežna (1678, Prado). L: A. L. Mayer (ThB XXV, 1931, s. v. — L!); J uan Antonio Gaya Nuno (EWA X, 1965, s. v. — L!), V y aquero (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. C. Justi (1892 [1904]), H. Knackfufi (1896 [1913]), A. L. Mayer (1913 [1923]), A. Muhoz (1942). itd. Murray, Linda, angl. um. zgodovinarka, žena Pc 'ra Murraya (infra). ® (cf. s. v. Murray, Peter): The Late Renaissance and Mannerism (NY 1968, »PWA«). Murray, Peter J., angl. um. zgodovinar (naj- P fe j štud. slikarstvo), predava na londonski u niv. ( Courtauld Inst. of Art). 1431 1432 Mušič, Marjan — Myers, Bernard S(amuel) L: Reclam Š (1966); EWA XIH (1967, stp 787 — L!); »UF« 12 (1967), 13 (1968); »US« 6 (1970, p. 92—93). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964), W. Braunfels (1968), G. de Francovich (1956), A. Grabar (Sk 1957), H. Schrade (1958). Mušič, Marjan (1904—_), slov. arh. in pisec o arhitekturi, se zlasti ukvarjal z varstvom stavb¬ nih spom. v Jugoslaviji in pos. v Sloveniji. R. v Novem mestu, najprej javno nastopil kot slikar, kot arh. Plečnikov učenec (dipl. 1929). Na odd. za arhitekturo Tehn. fak. v Lj od 1946 predava zgod. arhitekture (zdaj redni prof.). Prispevki v raznih časopisih, zbornikih ( ZZSK ) in leksikonih ( ELU ). Dopisni član JA (1966). B: Obnova slovenske vasi (Ce 1947); , Plečnik in Meštrovič ‘ (NSd, 1959); pon. izb.: Arhitektura in čas: eseji in razprave (Mrb 1963 [izšlo 1964], »Lik. obzorja« 4); Veliki arhitekti, 1—III (ib. 1965—1966— 1968, ista z. 5 & 7& 10 );,Podoba novomeške kapiteljske cerkve skozi čas' (Novo mesto, 1365—1965: Prispevki za zgodovino mesta, Mrb-Novo mesto 1969); Arhitek¬ tura slovenskega kozolca (Lj 1970). L: Ko je ko (1957); ULj (1957 — B!; 1969 — B!); ŠijanecS (1961); F. Stele (ELU 3, 1964, s. v.). Mušič, Zoran (Anton), v tujini Antonio Musič (1909—_), slov. slikar in grafik. R. v Gorici, Stud. na ak. v Zgb (dkč. 1934), pred 2. svet. vojno član kluba —> Neodvisnih, 1935 slikal v Dalmaciji, 1943 deportiran v Dachau, živi po vojni v Benetkah in (od 1953) v Parizu; razstavlja kot eden izmed vidnejših predstavnikov -> Ecole de Pariš. S: npr. Konji (1951, MAM). L: Vollmer m (1956, p. 451); AS (1958 — L!); SteleP (1960); ŠijanecS (1961); WWA (1962; 1964); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); SlovS (1966); Zoran Anton Mušič: retrospektivna razstava (Lj 1967 [rk, MG], uv Z. Kržišnik — L! [Ljerka Menaše]', cf. kat. razstave v Gradcu, Neue Gal., 1966); H. Read, Mušič, Zoran (Anton) (Kindler IV, 1967). Muther, Richard (1860—1909), nem. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik, zaradi svojega lahkega bleščečega lit. sloga eden izmed najbolj priljub¬ ljenih nem. piscev o umetn. pred 1. svet. vojno. Po izidu njegove zgod. slikarstva v XIX. st. (cf. infra) so mu — delno upravičeno — očitali plagiatorstvo. B: Anton GrajJ (Lpz 1881); Die dltesten deutschen Bilder-Bibeln: bibliographisch und kunstgeschichtlich beschrieben (Mn 1883); Die deutsche Biicherillustration der Gothik und Friihrenaissance ( 1460 — 1530) (Mn-Lpz 1884) ; ,Hans Schdufelein' (A. Springerjev zb. [B, 1885) ; Geschichte der Malerei im XIX. Jahrhundert (3 knj., Mn 1893—1894; rev. angl. izd.: The History of Modem Painting, 4 knj., L-NY 1907); Die Muther Hetze: Ein Beitrag zur Psychologie des Neides und der Verlaumdung (Mn-Lpz 1896); Studien und Kritiken (2 knj., W 1900—1901); Geschichte der englischen Malerei (BI 1903); Rembrandt (A 1906); Velazquez (BI 1907); Die belgische Malerei im 19. Jahrhundert (BI 1909); Geschichte der Malerei, 1—III (3. izd., BI 1912 [1. izd. 1909]); Aufsatze iiber bildende Kunst, I —//(BI 1914). L: cf. H. Uhde-Bernays (1948). Miitherich, Florentine, nem. um. zgodovinarka v mimchenskem Zentralinst. f. Kg.; ur. Kchr. B: Die Ornamentik der rheinischen Goldschmiede- kunst in der Stauferzeit (Wu 1941); ,An Illustration of the Five Senses in Medieval Art‘ (JWCI, 1955); (& Percy Ernst Schramm) Denkmale der deutschen Konige und Kaiser: Ein Beitrag zur Herrschergeschichte von Karl dem Grofien bis Friedrich II., 768—1250 (Mn 1962); ,Die Buchmalerei am Hofe Kar Is des Groferi (KKK, 1966). Muthesius, Hermann (1861—1927), nem. arh. in pisec o arhitekturi pa notr. opremi. V letih 1887—91 seje mudil na Japonskem, 1896—1903 pa je bil ataše nem. poslaništva v Londonu. Tam se je dodobra spoznal z angl. stanovanjsko kul¬ turo, svoja opažanja pa je pozn. uspešno posre¬ doval na Nemškem. B: Die englische Baukunst der Gegenv/art (Lpz 1900) ; Die neuere kirchliche Baukunst in England (Bi 1901) ; ,Kunst und Maschine' (Dekorative K., IX. 1901/1902); Stilarchitektur und Baukunst (Mulheim 1902) ; Das englische Haus: Entmcklung, Bedingungen, Anlage, Aufbau, Einrichtung und Inneraum, I—IH (B* 1904—1905; 2. izd. 1908—1911); Kunstgewerbe und Architektur (Jena 1907); etc. Mutinelli, Carlo, it. um. zgodovinar in muzea¬ lec, zdaj direktoi Mus. Archeologico Nazionale v Čedadu. B: II Duomo ([= čedadska stolnica] Udine 1956); (& G. Marioni) Guida storico-artistica di Cividale (ib. 1956); ,Eccezionali ritrovamenti longobardi o Cividale del Friuli' (Arte Ven, 1959/60); ,Das lango- bardische Graberfeld von S. Stefano in Pertica in Ci¬ vidale' (Jb. des Romisch-Germanischen Zentrai- museums in Mainz, 1961); Piccola Guida di Cividale (Udine 1965). muze, modrice, grš. boginje in varuhinje zna¬ nosti in umetn., hčere —> Zeusa in —> Mnemosine- Cf. s. v. devet muz. Muzika, personifikacija ene izmed ->septern artes liberales. Up: npr. na —> Apoteozi Tomaža Akvinskega (njen predstavnik -*■ Tubalkajn ), f re ' ska v vatikanskih AppartamentiBorgia (1492/94)- L: cf. B. Berenson (1968, repr. 1118). Myers, Bernard S(amuel), (1908—_), amer- (ž.) um. zgodovinar, učil na raznih amer. untv-> nato pri newyorški zal. McGravv Hill mdr. Con¬ sulting Editor velike EncycIopedia of fVorld Ati in gl. urednik um. leksikona v 5 knj. (cf. infra)- B: Modem Art in the Making (NY-Trt-L 1950, 2- izd. 1959); 50 great artists (NY 1953); (izd.) Encyclo- pedia of Painting: Painters and Painting of the from Prehistoric Times to the Present Day (NY 1955), Mexican Painting in Our Time (NY: Ox UP 1956). 1433 Myrrha — nacistično obdobje 1434 Art and civilization (NY 1957); The German Expressio- nisls: ageneration in revolt (NY 1957); Understanding Ihe arts (NY 1958); Jose Clemente Orozco (Mexico 1960); (izd.) *McGraw-Hill Dictionary of Art, I—V (NY-Trt-L-Sy-Johannesburg 1969). Myrrha, mit. oseba (Ovid, Met. X, 298—502), •bati Adonisa, ki ga je bila spočela s svojim očetom Kinirasom. Zaradi krvoskrunstva je bila spremenjena v —> mirino drevo (cf. s. v. mira). Up; Nepoštena dojilja vodi Myrrho k ležišču nje¬ nega očeta (Met. X, 454—468). L: Pigler II (1956, p. 175). Myslbek, Josef Vaclav (1848—1922), češ. ki¬ par, r. in u. (še 73) v Pragi. P; npr. bron. konje¬ niški spom. sv. Vdelava (1912—24, Praga, Vac- lavske namesti). L: cf. V. V. Stech (1922), V. Volavka (1929). N Naaman pred Izraelovim kraljem, bibl. ik. m. (4 Kralj 5, 7). Up; npr. lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 205v — v ozadju -*■ Naaman se umiva, cf. infra). Naaman se umiva v Jordanu (lat. Naaman in Jordane lotus ali Curatio Naaman, nem. Elisa heilt Naeman vom Aussatz), bibl. ik. m. (4 Kralj 5, 10—14) ) v srednjev. tipologiji podoba Krsta 'n Ozdravljenja gobavca. Up: npr. C. Enge- brechtsz (na krilnem oltarčku, o. 1510/20, Ksthist. Mus.), v ozadju lesor. —>■ Naaman pred Izraelovim kraljem (supra) v Dalmatinovi Bibliji. L: Rčau II/1 (1956, p. 363). — Cf. W. Molsdorf < 19 20, št. 140, 585). Naas, Amonec, grozi Izraelcem pri Jabesu, bibl. ik. m. (1 Kralj 11, 2). Up: npr. miniatura v-+ Psalterju sv. Ludovika (1253/70, Bibl. Nat.). les Nabis, majhna, za pariško —> findesičelovsko 10,l etn. pa zelo značilna in pomembna umetniška skupina iz let o. 1889—99 (ime si je vzdela po hebr. besedi nabi, »prerok«): tvorili so jo slikarji Bonnard, Vuillard, M. Denis, P. Serusier, P. šanson in K.-X. Roussel, ki se jim je 1891 pri¬ družil Verkade, 1892 pa še Rippl-Ronai, Vallot- t0n in kipar Maillol. Zbirali so se okrog glasila La p evue Bi anc he in tudi sicer gojili stike s sodobnimi simbolističnimi književniki. Up: M. Denis (-> Hommage a Cezanne). L: Diet peint mod (1954); J. P. Hodin (EWA V, ly61 , stp 186). — Cf. A. Humbert (»1954 — L!). Nabuhodonozor, 2. kaldejski kralj (604—561 P r ed), 586 razrušil Jeruzalem in odpeljal Žide v sužnost. Med bibl. ik. m. (-> Danijel, -> Ezeki- Jel) npr. Nebukadnezarjeva blaznost in -> Ne- ^ukadnezarjevo videnje orjaka z ilnatimi nogami. Nabuhodonozor oblega Jeruzalem, bibl. ik. m. M Kralj 24). Up: npr. lesor. v Dalmatinovi Bibl 'ji (1584, I, f. 219). nacistično obdobje (nacistična Nemčija 1933— 45, priključena Avstiija 1938—45 in od 1938 dalje okupirane evr. dežele — cf. s. v. narodno¬ osvobodilni boj). Med milijoni ljudi, ki so jih nacisti pomorili zlasti v razdobju 1939—45, šte¬ vilni lik. umetniki (največ na Poljskem), med njimi Otto -»■ Freundlich, Rudolf Levy in H. N. iVerkman. Med umetniki, katerih dela so iz¬ ločili iz nem. muzejev kot »sprijeno umetn.« (»entartete Kunst«), zaradi ž. rodu njihovih tvor¬ cev, zaradi družbeno kritične vsebine itn. (delno so jih uničili, delno prodali v drugih deželah): —»■ Arhipenko, Barlach, —> Baumcister, -> Beck- mann, —> Braque, —> Chagall, -*■ Corinth, —> De- rain, —> Dix, -> Ensor, —> Feininger, -> Gauguin, van -> Gogh, -> Grosz, -*■ Heckel, -*■ Hofer, W. Jaeckel, A. Kanoldt, -> Kirchner, -> Klee, -> Ko- kosehka, -*■ Lehmbruck, Rudolf Levy, -*■ Lieber- mann, —> Marc, —> Modersohn-Becker, —r- Mo- digliani, Otto Mueller, E. -> Nolde, -*■ Pascin, -> Picasso, -*■ Roeder, K. Schmidt-Rottluff, -*■ Vlaminck, itd. Med tisoči umetnikov in znanstve- venikov, ki so emigrirali: arhitekti —> Breuer, -> Gropitts, -*■ Hilbersheimer, E. May, -> Mendel- sohn, -> Mies van der Rohe, Martin Wagner; slikarji in kiparji J. —>■ Adler, -> Albers, —*■ Beck- mann, -> Belling, -> Bellmer, -> Corinth-Berend, Johnny Friedlander, -*■ Grosz, H. -> Hartung, -> Heiliger, Th. Th. -> Heine, -> Kandinsky, Ludwig Meidner, Jakob Nussbaum, -> Schwit- ters in -*■ Vordemberge-Gildewart iz Nemčije, G. -> Ehrlich, -*■ Kokoschka, W. Thony in -> Wotruba iz Avstrije, -> Ernst, -> Chagall, Gabo, F. -+Leger, -> Lipchitz, —> Zadkine idr. iz zasedene Francije. Izmed um. zgodovinarjev so Nemčijo zapustili E. -> Auerbach, ->• Badt, -> Bi er, G. — Bing, -> Brendel, L. Brieger, P. —>■Brieger, —> Buchthal, —rBurchard, —>• Donath, -> Ettinghausen, O. —> Fischel, -> Franki, W. -> Friedlaender, M. J. —> Friedlander, E. —> Fuchs, -*■ Glaser, A. —► Goldschmidt, -> Grautoff, H. O. 1435 nacistično obdobje — Nagler, Georg Kaspar 1436 —> Gronau, Edith —> Hoffmanu, —Hollstein, —► Homburger, —> Huth, -> Katzenellenbogen, -> Koehler, —>■ Krautheimer, —> Landsberger, Wolfgang Liepe, A. L. -> Mayer, —>• Meier- Graefe, -> Middeldorf, —> Neumeyer, -» Osborn, D. in E. —> Panofsky, N. -> Pevsner, G. -» /J/ng’, J. —»■ Rosenberg, —> ,S«x/, G. —> Schonberger, -> Stechow, G. -> Swarzenski, H. —> Swarzenski, -*■ Tolnay, —> fVeinberger, —> Weisbach, -> tVeitz- mann, —>■ Westheim, —> Wind, R. —> Wi1tkower, -> Zucker, okupirano Avstrijo pa O. -> Benesch, O. —> Demus, —> Ermers, —> Frohlich-Bum , G. —»■ Gliick, -> Goldscheider, Arn. —> Hauser, Emil —> Kaufmanu, —> Kr/s, B. -> Kurth, -> JŠTarz, —> Ladner, L. -> Miinz, H. —> Schwarz, -> Suida, H. -»■ Tietze, E. -> Tietze-Conrat in -> Wilde. Iz¬ med lastnikov um. založb in trgovin in izdaja¬ teljev um. revij so emigrirali iz Berlina B. Cas- s/rer (Kunst und Kiinstler), A. —> Flechtheim (Der Querschnitt) in H. Walden (Der -> Sturm), z Du¬ naja pa B. -> Horovitz (Phaidon). Iz Preufiische Ak. der Kunste so bili izločeni njen častni pred¬ sednik Max Liebermann pa Barlach, Dix, L. G/es, Kirchner, P. Mebes, Mies van der Rohe, M. Pechstein, B. Paul, Rohlfs, Schmidt-Rottluff, -* Sintenis, B. Taut in E. R. fVeifi. Odpustili so večino ravnateljev muzejev in galerij (F. Ddrn- hoffer, M. J. Friedlander, E. Gosebruch, G. F. —> Hartlaub, C. G. —> Heise, L. -> Justi, —> Sauer- landt, itd.), razpusjtiji -+Bauhaus in Warbur- gov institut. Naropane umetnine in cele zbirke (samo v okupiranem Parizu med najpomembnej¬ šimi Bernheim, David-W'eill, Rothschildi, Selig- mann, Wildenstein) so si prilastili razni nacisti, sicer pa naj bi iz njih nastal orjaški muz. v Linzu (cf. s. v. Posse). Edina dovoljena »stila«: ustrezno prikrojeni klasicizem in domačijska umetn. (nem. die Heimatkunst), tematsko pa poveličevanje arijskega in pos. nem. nadčloveka in njegove zemlje (s primerno spremljavo malomeščanske pornografije). Vodilni nem. »umetniki« tega obd.: slikarji Elk Eber (1892—1941), Hans Adolf Biihler (1877—1955), Wilh. Otto Pitthan, Wolf- gang Willrich (1897) in Adolf Ziegler (1892), kiparji Arno Breker (1900), Kurt Schmid-Ehmen (1901) in Josef Thorak (1889 — 1952), arhitekti Wilh. Kreis (1873 — 1955), Albert Speer (1905) in Paul Ludvvig Troost (1878 — 1934). Izmed znanih um. zgodovinarjev so se nacizmu tak6 ali drngače udinjali -v Baudissin, -> Beenken, K. K. —»■ Eberlein, —*■ Feulner, D. —> Frey, —> Kiimmel, Jorg Lampe, W. -> Miiseler, W. -> Pin- der, -> Posse, Paul Schultze-Naumburg, -> Schra- de, -v Weigert in G. -*■ Weise, pos. v Avstriji pa F. -*■ Dvvorschak, -*■ Grimschitz, -> Schaffran, H. -*■ Sedlmayr in stari -v Strzygowski. L: Adolf Behne: Entartete Kunst (BI 1946); Jean Cassou: Le Pillage par les Allemands des Oeuvres d’Art et des Bibliotheques appartenant a des Juifs en France (P 1947); Hellmut Lehmann-Haupt: Art under a Dictatorship (NY 1954); Stanislatva Sawicka, Un Pillage scientifiquement organise (Cahiers Pologne- Allemagne, P 1960); Sternfeld-Tiedemann (1962); Hertha Welensiek, Bildersturm und BuCe: Zu der Ausstellung »Entartete Kunst« im Haus der Kunst in Miinchen (Weltkst, 1962); Wulff (1963); Hildegard Brenner: Die Kunstpolitik des Nationalsozialismus (Hmb 1963, »RDE« 167/168). — Cf. E. H. Kantoro- wicz (1945), E. Panofsky (The History 1953 [Mcaning 1955]), P. O. Rave (1949), F. Roh (1962). nadangeli (arhangeli ), edini med angeli, ki so zaznamovani tudi z imeni: 1) Mihael (Michael victoriosus), 2) Gabrijel (Gabriel nuntius), 3) Ra¬ fael (Raphael medicus), 4) Uriel (fortis socius), 5) Barahiel (Barachiel ali Malthiel adjutor), 6) Jehudiel (ali Jophiel remunerator), 7) Sealtiel (ali Zeadkiel orator), 8) Peliel, in 9) Raziel. L: Reau II/l (1956, p. 41 ss). Nadar, s pr. im. Gaspard Felix Tournachon (1820—1910), fr. fotograf, prej žurnalist in kari¬ katurist, 1853 odprl v Parizu fotografski atelje, v katerem so se shajali številni književniki, glas¬ beniki in lik. umetniki (pomembni fotografski portreti!) ; francoski impresionisti so pri njem 1874 prvič skupaj razstavili. L: A. Huon & J. Prinet: Nadar (P 1965); Nadar (P 1965 [rk, Bibl. Nat.]). — Cf. H. Schwarz (1943; 1957), R. Zeitler (1966). NADLESK pri Starem trgu na Notranjskem V podr. c. sv. Jedrti freske (d. 1511) »meštra« Tomaža iz Senja: na sev. steni ladje Pohod treh kraljev, na slavoločni steni Oznanjenje, Mihael in Križanje, na juž. steni ladje sv. Barbara. L: Cevc SU (1966); Stele (1969). — Cf. J. Komelj (VS, 1966, p. 61 — L!). nagelj (lat. Dianthus Caryophyllus L., angl. the carnation [the pink ], fr. Voeillet, nem. die Nelke)- Rdeč nagelj je simbol čiste ljubezni in poroke, zato velikokrat na portretih novoporočencev (npr. Mojster Marijine smrti: Avtp., Thyssen)- L: E. M. Kronfeld. Die Blume der Renaissance (Internationale Sammlerztg., 1913, p. 251—5^)> Ferguson (1954). — Cf. L. Behling (K-Graz 1964), Bergstrom (1958). naglavni grehi —> sedem poglavitnih grehov Nagler, Georg Kaspar (1801—1866), nem. um- leksikograf in pisec o lik. umetn., antikvar v Munchnu, tam u. (65). Njegovo delo o -*mono- gramistih je še danes temeljni priročnik. B: Neues allgemeines Kiinst!er-Lexicon: oder Nach richten von dem Leben und den Werken der Maler , Bildhauer, Kupferstecher, Formschneider, Lithogra 1437 Nagoričane — nagrobnik 1438 dominikanski general Muhoz de ,Za mo ra (u. Phen..., I—XXII (Mn 1832—1852); *Die Monogram- misten: und diejenigen bekannten & unbekannten Kiinstler aller Schulen, welche sich zur Bezeichnung ihrer Werke eines figurlichen Zeichens... etc. bedient haben, I—V (Mn 1858—1879). Nagoričane ( Nagoričani ) —> Staro Nagoričane nagota -> akt ‘Nagovor Alfonsa d’Avalos, markiza del Vasto, Tizianova slika (o, pl, 223 X 165 cm, 1540—41, Prado), ki samosvoje oživlja stari rim. motiv odlocutio resp. allocutio. Predstavljen je zaslužni poveljnik ces. Karla V., don Alfonso d'Avalos d'Aquino, Marchese del Vasto (1502—46), ko govori svojim vojakom pred boji s Tuiki. L: »CA« 32 (1969, kat. št. 218, t. XXII). — Cf. E. Panofsky (Einemov zb., 1965; Problems 1969). nagrobnik (fr. le tombeau, nem. das Grabmal). ^ evr. umetn. poznamo številne posebne tipe in oblike, kot so npr. —> sarkofag, nagrobna plošča, -*• tumba, v širšem pomenu nagrobnika tudi —> e Pitaf, itd. (med ikonogr. posebnostmi npr. »pleu- f ants« od o. 1260 do XVI. st.), ki so v naslednjem kronol. pregledu upoštevani brez posebnega i az- ločevanja. Likovno pomembne in tipološko mi¬ kavne nagrobnike so mdr. dobili: Rudolf Švabski (u. 1080, bron. plošča, Merse- bur g, katedr.); vv Viljem, grof flandrski (u. 1109, mozaična plo¬ šča, Saint-Omer, Mus.); Gilbert, opat v Maria-Laach (u. 1152, mozaična Plošča, Bonn, Rheinisches Mus.); nadškof Friedrich von Wettin (u. 1152, bron. Plošča, Magdeburg, katedr.); nadškof Wichmann (u. 1192, bron. plošča, ib.); Henrik Lev (Heinrich der Lowe), vojvoda ba¬ varski in saški (u. 1195), in Matilda (školjčni apnenec, 1230/40, Braunschweig, katedr.); nadškof Siegfried III. von Eppstein (u. 1249, Plošča, Mainz, katedr.); Louis de France, najstar. sin fr. kralja Ludo- V ’^ a IX. (u. 1260, Saint-Denis, opat. c.); Hugues Libergier (u. 1263, plošča, Reims, ka¬ tedrala); *Papež Klemen IV. (u. 1268, Pietro Oderisi, ^o. 1268/71, Viterbo, S. Francesco — cf. s. v. n °grobnik papeža Klemena IV.); cesar Rudolf Habsburški (u. 1291, plošča, 0/90, Speyer, stolnica); ar d. Guillaume de Braye (u. 1282, Arnolfo di a pibio, Orvieto, S. Domenico); s kof Guilelmus Durandus (u. 1296, Giovanni osmati, Rim, Sta Maria sopra Minerva); ( r - kralj Filip Drzni (u. 1285, 1298—pred 1307, a 'nt-Denis, opat. c.); 1300, mozaična plošča, Rim, Sta Sabina); Rolandino dei Passageri (u. 1300, Bologna, Piazza S. Domenico); Alberto I delta Scala (u. 1301, sarkofag, Ve¬ rona, Sta Maria Antiča); škof IVolfhart von Roth (u. 1302, bron. plošča, Augsburg, katedr.); papež Bonifacij VIII. (u. 1303, še za njegovega življenja Arnolfo di Cambio, Rim, Petrova c., zdaj Grotte Vaticane); papež Benedikt XI. (u. 1305, Perugia, S. Do¬ menico); Margareta Brabantska (u. 1311, Giovanni Pi¬ sano, fragmenti, Genova, Pal. Bianco); * cesar Henrik VII. Luksemburški (u. 1313, Tino di Camaino, ostanki: Piša, Camposanto in stolnica — prim. geslo nagrobnik cesarja Henrika VII.); Ranieri del Porrina (u. 1315, Casole, stolnica); nadškof Peter von Aspelt (u. 1320, plošča, Mainz, katedr.); * škof Antonio Orso (u. 1320/21, ostanki; Flo¬ renca, stolnica [kip sedečega mrtvega škofa!] in Bargello [Sedeš Sapientiae]); Katarina Avstrijska, 1. žena Karla Kalabrij¬ skega (u. 1323, kiparski okias Tina di Camaino, Neapelj, S. Lorenzo Maggiore); Marija Ogrska, mati Roberta Modrega (1324/ 26, Tino di Camaino, Neapelj, Sta Maria Donna Regina); Karel Kalabrijski, imen. /7 Illustre, sin neapelj¬ skega kralja Robeita Modrega (u. 1328, Tino di Camaino s sodel. 1332/33, Neapelj, Sta Chiara); Marija Valois, 2. žena Karla Kalabrijskega (Tino di Camaino 1333—37, ib.) Cino dei Sinibaldi (u. 1337, Pistoia, katedr.); nadškof Simone Saltarelli (u. 1342, Nino Pi¬ sano; Piša, Sta Caterina); *neapeljski kralj Robert Anžuvinski, imen. Modri (u. 1343, florent. kiparja Giovanni in Pace, Neapelj, Sta Chiara — cf. s. v. nagrobnik Roberta Anžuvinskega ); *škof Friedrich von Hohenlohe (u. 1352, Bam¬ berg, katedr.); fr. kralj Filip VI. (u. 1350, Andre Beauneveu s sodel., naroč. 1364, Saint-Denis, opat. c.); fr. kralj Janez II. Dobri (u. 1364, Andre Beau¬ neveu s sodel., naroč. 1364, ib.); fr. kralj Karel F. (u. 1380) in Jeanne de Bourbon (Andre Bpauneveu [Karel V.], naroč. 1364, dkč. Jean de Liege, ib.); škof Neri Corsini (u. 1377, Florenca, Santo Spirito); * Filip Drzni, burgundski vojvoda (cf. s. v. na¬ grobnik Filipa Drznega); 1439 nagrobnik 1440 Janez Neustrašni, burgundski vojvoda (posli¬ kan alabaster, o. 1400, Dijon, Mus. des B.-A.); Paolo Savelli (u. 1405, Benetke, Sta Maria Gloriosa dei Frari); *Ilaria del Carretto (Jacopo della Quercia, marmor, o. 1406, Lucca, katedr.); nadškof Johann von Nassau (u. 1419, Mainz, katedr.); fr. kralj Karel VI. (u. 1422) in lsabeau de Ba- viere (Pierre de Thury, 1424—29, Saint-Denis, opat. c.); antipapei Janez XXIII., s pr. im. Baldassare Cossa (u. 1419, Donatello [kip], Michelozzo in Pagno Portigiani, o. 1427, Florenca, baptisterij S. Giovanni); kard. Rinaldo Brancacci (u. 1427, Donatello, Michelozzo in Pagno Portigiani, o. 1427, Neapelj, St’ Angelo a Nilo); Bartolommeo Aragazzi (Michelozzo, 1428, fragmenti, Montepulciano, stolnica); Sigismund Dobrnški (von Neuhaus, u. 1429, Ptujska gora); Ulrich Kastenmayer (u. 1432, plošča, Strau- bing, St. Jakob); Hartneid von Hollegg (u. 1433, rdečemarm. epitaf, Ptuj, muz.); nadškof Konrad von Daun (u. 1434, Mainz, katedr.) papež Martin V. (o. 1435/40, Rim, S. Giovanni in Laterano); *grof Friderik Ptujski (u. 1438, rdečemarm. epitaf, Ptuj, Ptujski grad); * Leonardo Bruni (u. 1444, Bernardo Rossellino, marmor, 1444/50, Florenca, Sta Croce); *Carlo Marsuppini (u. 1453, Desiderio da Settignano, ib.); nadškof Jacob von Sierck (Nikolaus Gerhaerts iz Leidena, 1462, Trier, Bischofliches Mus.); Giovanni Chellini (Antonio Rossellino, 1462— 64, Florenca, S. Miniato al Monte); *Jacopo, portugalski kard. (u. 1459, id., 1466, ib. — cf. za lit. Hartt (& alii 1964); kanonik Conrad von Busang (Nikolaus Ger¬ haerts iz Leidena, d. 1464, Strasbourg, katedr.); cesar Friderik III. (id., po 1469, Dunaj, St. Stephan); Medea Colleoni (u. 1470, Giov. Ant. Amadeo, Bergamo, Cappella Colleoni); Bartolommeo Colleoni (u. 1475, id., pozlačen les [kip] in kamen, ib.); kard. Bartolommeo Roverella (Giovanni Dal- mata [Ivan Duknovič] in Ant. Bregno, 1483, Rim, S. Clemente); Adalbert von Sachsen (u. 1484, Mainz, katedr.); škof Friedrich II. von Hohenzollern (Hans Beuerlein, 1490, Augsburg, katedr.); Schreyer (Adam Krafft, 1490—92, Niirnberg, St. Sebald); Kazimir IV. (Stvvosz, 1492, Krakow, katedr.); *papež Sikst IV. (Ant. del Pollaiuolo, bron, dkč. in d. 1493, Rim, Grotte Vaticane — cf. s. v. nagrobnik papeža Siksta IV.)', škof Rudolf von Scherenberg (u. 1495, Riemen- schneider, 1496—99, Wurzburg, katedr.); *papež Inocenc VIII. (Ant. del Pollaiuolo, bron, dkč. 1498, Rim, Petrova c.); Lodovico il Moro in Beatrice d'Este (Chr. So- lari, 1498, Pavia, katedr.); fr. kralj Karel VIII. (u. 1498, razrušen za fr- revolucije, Saint-Denis, opat. c.); cesar Henrik II. (u. 1024) in Kunigunda (R' e ' menschneider, apnenec, 1499—1513, Bamberg, katedr.); *cesar Maksimilijan I. (u. 1519, bron, 1502— 80, —► Innsbruck, Hofkirche); Berthold von Henneberg (H. Backoffen, 1504, Mainz, katedr.); kard. Ascanio Sforza (Andrea Sansovino, 1505, Rim, Sta Maria del Popolo); *papež Julij II. (u. 1513, Michelangelo, zač. 1505, dkč. 1545, Rim, S. Pietro in Vincoli — s. v. Julijev nagrobnik)', Andrea Bregno (epitaf, d. 1506, Rim, Sta Maria sopra Minerva); Margareta Avstrijska (zač. 1505/07, Brou); kard. Girolamo Basso Della Rovere (Andrea Sansovino, 1507, Rim, Sta Maria del Popolo); nadškof Uriel von Gemmingen (u. 1514, H- Backoffen, Mainz, katedr.); fr. kralj Ludovik XII. in Ana Bretonska (Ant- in Giov. Giusti, mavzolej s ->štirimi kardinal¬ nimi krepostmi, 1515—31, Saint-Denis, opat. c.). kardinala Amboise (Rouland le Roux s -odel-, zač. 1515, Rouen, katedr.); *Giuliano in *Lorenzo de' Medici (Michelan¬ gelo, 1524—34, Florenca, S. Lorenzo, Sacrestia nuova — cf. s. v. Medičejska kapela)', *lj. škof Krištof Rauber (marmor, 1527, Gornji grad, žup. c., zun.); Viljem Rasp (1530, Stara Loka, graščina); *Ivan Kacijanar (po 1538, Gornji grad, žup- c " zun. — cf. s. v. nagrobnik Ivana Kacijanarja ), Louis de Breze (Jean Goujon [?], o. 1540. Rouen, katedr.); Vitjem Vilanders (1547, Novo mesto, franct škanskac.); . fr. kralj Franc I. z družino (Phil. Delorme [ & Pierre Bontemps [P], zač. 1547, Saint-Den |S ’ opat. c.); kard. Antonio Del Monte in Fabiano Del Klon (Vasari [A] & Ammanati [P], 1550—53, R irn ’ S. Pietro in Montorio); 1441 nagrobnik cesarja Henrika VII. — nagrobnik Ivana Kacijanarja 1442 *papež Pavel III. (Gugl. Della Porta, 1551— 76, Ri m , Petrova c.); Baccio Bandinelli (Baccio Bandinelli, dkč. & d. 1559, Florenca, SSa Annunziata); *fr. kralj Henrik II. in Katarina Medičejska (Primaticcio [A] in G. Pilon [P], zač. 1563, Saint- Denis, opat. c.); Jošt Gallenberg (u. 1566, Mekinje pri Kam- n iku, žup. c. [prenesen iz Lj]); Ivan Lenkovič, vojaški poveljnik (u. 1569, Novo mesto, frančiškanska c.); * Michelangelo (G. Vasari s sodel., 1570/71, Florenca, Sta Croce); Avguštin Sigersdorfer (1589, Vurberk, žup. c.), Jurij Calaus-Wazler (1595, Ptuj, proštijska c.); Karl Herbersdorf (1606, Tišina, žup. c.); Papež Pavel V. (F. Ponzio [A] & Silla da Vi 8giu [P], 1608—15, Rim, Sta Maria Maggiore, Ca PP- Paolina); Friderik Herberstein (1615, Betnava pri Mrb);, * Papež Urban VIII. (Bernini, 1628-47, Rim Petrova c. — cf. s. v. nagrobnik papeža Urbana F lil. Barberinija); B - Burgstal (1630, Metlika, Muz.); Papež Leon XI. (Algardi, 1634-44, Rim, Pe¬ trova c.); družina Montmorency (Fran?ois Anguier s so¬ del., 1648—52, Moulins, Allier, Chapelle du Lycč e ); * Papež Aleksander VII. (Bernini, 1671—78, ”' 1Tl , Petrova c. — cf. s. v. nagrobnik papeža Aleksandra VII.); Richelieu (Girardon, 1675-77, Pariz, Sorbona); Mazarin (Coysevox, 1689—93, Pariz, Louvre) Valerij Barbo (1699, Šentrupert na Dolenjskem, ža P. c.); Giovan Andrea Muti (Bernardo Cametti, 1725, lrn , S. Marccllo); . Marechal de Saxe (Pigalle, 1756—70, odkrit 7. Strasbourg, St.-Thomas); gr °f C.-H. d'Harcourt (Pigalle, 1774, Pariz, Notre-Dame); Papež Klemen XIII. (Canova, 1787—92, Rim, Petrova c.); j. 8ro > von der Mark (Schadovv, 1788-89, Ber- ' n > Dorotheenkirche, zdaj v Nat.-Gal. v vzh. Beri m u ); 1 sT° jV °dinJ a Klaria Christina (Canova, dkč. > Dunaj, Augustinerkiiche); 1 Pruska kraljica Louise (Rauch, irarm. mavzo- burg)^—F 61 "*' 11 ' P ar k g ra du Charlotten- Papež Pij vn. (Thorvaldsen, 1824—31, Rim, vetrova c.); 48 " Leksikon L: Karl Lind: Sammlung von Abbildungen mittel- alterlicher Grabdenkmale aus den Landern der oster- reichisch-ungarischen Monarchie (W 1894, »Ksthi- storischer Atlas« 10); Henriette s'Jacob: *ldealism and Realism: A Study of Sepulchral Symbolism (Leiden 1954); *Panofsky Tomb (1964). — Cf. L. Bruhns (1940), F. Burger (1904), E. Cevc (ZUZ, 1965 [izšlo 1966]), G. Ferrari (1917), S. Vrišer (ZUZ, 1965 [izšlo 1966]). ^nagrobnik cesarja Henrika VII., u. 1313, je do avgusta 1315 dkč. -> Tino di Camaino. Ohra¬ njeni so kipi cesarja in 4 svetovalcev (Piša, Campo- santo), torej kompozicija, ki jo nadaljujeta na- grob. Karla Kalabrijskega in Roberta Modrega Anžuvinskega v Neaplju, pa sarkofag z ležečim likom Henrika VIL (Piša, stolnica). L: Panofsky Tomb (1964). — Cf. E. Bertaux (1902), H. Keller (1939), J. Pope-Hennessy (I 1955), etc. ‘nagrobnik Črnega princa, tj. Edvarda, wa- leškega princa (sina Edvarda III.), odličen primer viteškega nagrob. tiste dobe (pozlačen baker, 1377/80, Canterbury, katedr.). L: EWA VI (1962, t. 428). ‘nagrobnik Edvarda II., 1327 umorjenega angl. kralja (—> Edvard II.), je nastal na zač. 1330-ih let v takratni opatijski c., zdajšnji katedr. v -> Gloucestru: nad idealiziranim likom ležečega kra¬ lja iz belega alabastra se dviga sijajen baldahin. L: cf. P. Kidson (Gtl 1968, repr. 196). ‘nagrobnik Filipa Drznega (Dijon, Mas.) je 1384 zač. Jean de Marville, po njegovi smrti 1389 nadaljeval -> Sluter (*pleurants, tj. 40 alabastr- nih žalovalcev), dkč. pa po Sluterjevi smrti Claus de Werve 1410. V XIX. st. rest. L: Europaische Kunst um 1400 (W 1962 frk], št. 420 — L!); »US« 1968 (f p. 136). ‘nagrobnik Ivana Kacijanarja (= Hans Katzia- ner von Katzenstein, poveljnik ces. Ferdinanda I. v bojih proti Turkom), po naročilu njegovega brata, lj. škofa Frančiška Kacijanarja (kamen, po 1538, Gornji grad, žup. c., zim.), »najpo¬ membnejši viteški epitaf na Slovenskem«. Rene¬ sančni okvir, katerega polkrožni lok še kaže poznogotsko okleščeno palico. Relief s prizorom iz basni o žerjavu in lisici, ki je svojemu gostu odgriznila glavo, kot tudi kači s človeškima gla¬ vama, ki se plazita skozi lobanjo in ob njej, namigujejo na Nikolaja Zrinjskega (in njegovega brata), ki je Ivana Kacijanarja dal umoriti na gradu Kostajnici ob Uni. Na lobanji, ki je sama na sebi najobičajnejši simbol minljivosti (->- Vanitas), vrh tega tudi peščena ura. L: cf. E. Cevc (Srednjeveška 1956; ZUZ, 1965 [izšlo 1966]; 1970), J. Gruden (Zgod. 1910-16, p. 579 [repr.] & 581), A. Stegenšek (1905), S. Vrišer (ZUZ, 1965 [izšlo 1966]). 1443 nagrobnik Krištofa Rauberja — Nahorjevo mesto 1444 ♦nagrobnik Krištofa Rauberja, lj. škofa (1497— 1536), narejen za škofovega življenja (marmor, d. 1527, Gornji grad, žup. c., juž. zun.). L: cf. E. Cevc (Srednjeveška 1956; ZUZ nv VII, 1965 [= 1966], p. 138 & repr. 59 p. 129; 1970), A. Stegenšek (1905). ♦nagrobnik Margarete Brabantske resp. Luk¬ semburške , u. 11. XII. 1311 v Genovi, žene ces. Henrika VII., fragmentarno ohranjeno delo—>- Giovannija Pisana (Genova, Pal. Bianco); lik Margarete in angela, ki jo podpirata, ko vstaja od smrti. L: EWA VI (1962, t. 215), X (1965, t. 222 levo spo¬ daj); Caterina Marcenaro, Per la Tomba di Marghe- rita di Brabante (Par, 1963); Panofsky Tomb (1964, p. 77, repr. 338a—b); Max Seidel, Ein neuentdecktes Fragment des Genoveser Grabmals der Konigin Margarethe von Giovanni Pisano (Panth, 1968); »MdS« 2 (t. XVI). — Cf. M. Ayrton (1969 — L!). ♦nagrobnik papeža Aleksandra VII. Chigija (Rim, Petrova c.), 1671—78 po Berninijevem načrtu in modelu. Klečeči Aleksander , personi¬ fikacije ene teološke in 2 kardinalnih kreposti (levo Caritas z otrokom, za njo doprsna lustitia, des. zadaj dopisna Prudentia z ogledalom) in očitno po Berniniju uvedena Veritas (ki je bila gola, toda je po naročilu Inocenca XI. dobila 1678 bron. in belo prebarvano draperijo) so marm. sohe v nadnai. velikosti, Smrt s peščeno uro je iz pozlačenega brona, mrtvaški prt iz travertina in preoblečen z barvnim marmorjem (»diaspro di Sicilia«). L: Panofsky Tomb (1964). — Cf. H. Kauffmann (1970), E. Panofsky (Mors vitae 1964), R. Wittkower (Bemini 1955 [1966] — L!). nagrobnik papeža Bonifacija VIII., fragmen¬ tarno ohranjeno delo —► Arnolfa di Cambio in njegovih sodel. (marmor, 1295—1301, Rim, Grotte Vaticane pod Petrovo c.). O nekd. videzu celote pričata Jacopa Grimaldija risbi (Bibl. Vat., Cod. Barb. lat. 2733). L: M. Salmi (EWA I, 1959, stp 758); Panofsky Tomb (1964, p. 77, repr. 335). — Cf. J. Pope-Hennessy 0 1955). nagrobnik papeža Klemena IV. (Viterbo, c. S. Francesco), ki ga je med leti 1268/71 in 1274 izgotovil Pietro -> Oderisi, je prvi znani it. figu¬ ralni nagrob. L: Panofsky Tomb (1964). — Cf. H. Keller (1935; 1939), J. fVhite (Harm 1966). ♦nagrobnik papeža Siksta IV. (bron, dolžina 445 cm, o. 1484—92/93, Rim, Petrova c., Grotte Vaticane) je oblikoval Antonio del -> Pollauiolo. Na plošči zgoraj so predstavljene kreposti, ob glavi 3 teološke (nad glavo Caritas), ob telesu pa 4 kardinalne. Na usločenih poljih pod njimi so artes liberales (na daljših stranicah po 3, na krajših po 2), tj. poleg običajnih sedmih še Perspektiva (ali Optika), Filozofija in z aktom ponazorjena Teologija (tip ant. boginje Diane). L: Panofsky Tomb (1964, p. 87—88, repr. 405—08); »US« 9 (1969, f p. 45); »MdS« 1 (t. X—XII & XVII). — Cf. L. D. Ettlinger (*1953), Ch. Seymour (Harm 1966, t. 119 & 121). ♦nagrobnik papeža Urbana VIII. Barberinija (Rim, Petrova c.), delo Gianlorenza Berninija iz 1628—47. Ob sarkofagu sta marm. sohi stoječih personifikacij, levo Caritas, des. lustitia, nad njim bron. krilata Smrt, ki piše v odprto knjigo VRBANVS VIII BARBERINVS PONT. MAX., prav na vrhu pa bron. lik sedečega pa¬ peža z mogočno dvignjeno blagoslavljajočo desnico. L: Panofsky Tomb (1964); »PKG« 9 (1970, t. 217). — Cf. H. Kauffmann (1970), E. Panofsky (Mors vitae 1964), J. Pope-Hennessy (III 1963), R. Wittkower (Bemini 1955 [1966]). ♦nagrobnik Roberta Anžuvinskega, neapeljske¬ ga kralja, imen. Modri (Giovanni in Pacio da Firenze 1343—45, Neapelj, Sta Chiara), kaže 1343 umrlega kar štirikrat in mdr. uvaja motiv žalujočih —*■ septem artes liberales za umrlim, kj je tamkaj upodobljen bosonog in v mendikantski halji. L: Marie Icon n (1932, p. 226, repr. 246); P a ' nofsky Tomb (1964). — Cf. J. Pope-Hennessy (I 1955)- nagrob. Volbenka Sclmarza —> Škofja Loka, žup. c. rv. Jakoba NAGY-SZENT-MIKLOS, rom. Sinnicolaul Mare, pomembno zgodnjesrednjev. najdišče v zah. Romuniji; 1799 so tu odkrili 8,5 kg težak zlat zaklad 23 posod (Ksthist. Mus.) — m ^ r ' 7 vrčev in med njimi posebno znani —> vr ^ z medaljoni. Ob različnih datacijah (VII. /IX. st.) so nekateri imeli zaklad za delo starobolg. umetn-. drugim so slej ko prej nerazvozlani napisi na ne¬ katerih posodah pričali o jeziku Pečenegov, vse¬ kakor pa so najbolj nedvomni vplivi poznosa- sanidske in posasanidske umetn. L: G. Feher, Les monuments de la culture P r °'y bulgare (Archaeologia Hungarica, 1931); EWA (1961, t. 96), VI (1962, t. 257). — Cf. A. AU ol ‘‘ (1951—54), N. Fettich (1951), J. Filip (II 1969, P- 881—82 — L!), J. Hampel (1885; II 1905), N. A'«",, dinov (1943), V. Mole (Lj 1965 — L!), A. Rieg' 1923 [izd. E. H. Zimmermann ]). Nahorjevo mesto, neznan kraj v Mezopo la miji, v katerem so po Bibliji (1 Mojz 24, 10) živ® :1 Abrahamov brat Nahot, njegova žena Mel ’ njun sin Batuel in vnuka Rebeka (cf. s. v. R^ ,e 1445 Nahum — naklad 1446 in Eliezer) in Laban. Up: miniatura v Dunaj¬ ski Genezi (f. 7 = p. 13, zač. VI. st.). L: cf. A. Grabar (L’agc d’or 1966, repr. 219 & 233). Nahum, bibl. prerok (-> dvanajst malih prero¬ kov), avtor po njem imen. knj. (abr. Nah; lat. Prophetia Nahum), ki je napovedal, da bodo padle Ninive, asirska prestolnica. Up: npr. mi¬ niatura \ Robidovem evangeliarju (f. 6v [des.], 5 &6) ali pa kipec Nikolaja iz Verduna na -> re¬ li kviari ju Treh kraljev (napis NAVM, o. 1190). ^ Dalmatinovi Bibliji predstavljen (II, f. 119r) z istim lesor. kot prerok Habakuk (II, f. 12Gv). L: Rčau II/l (1956, p. 384—85); Keller (1968, p. i «6); »MdS« 56 (Mi s. a., t. VI). »naivni« umetniki, termin, s katerim dandanes zaznamujemo tiste akademsko nešolane (in tudi sicer običajno skromno izobražene) slikarje in kiparje, ki se z lik. umetn. ukvarjajo samo v P r ostem času, izven svojega pravega poklica (zato naziv nedeljski slikarji) in ki tudi s svojimi Umetniškimi prizadevanji izpričujejo naivne pred¬ stave o svetu (običajno delajo »po naravi«, toda Pri tem upodabljajo mnogo bolj tisto, kar vedo o stvareh, kakor pa stvari same). Naraščajoče število in popularnost »naivnih« umetnikov od njihovega slej ko prej nepiekosljivega pionirja »carinika« —> Rousseauja dalje (pravih naivnih Umetnikov tudi prej ni manjkalo: ameriški ko¬ lonialni umetniki [cf. infra, lit.: TcnEvck Gard- ner ], slikarji zaobljubnih podob itd.) pomenita neke vrste dopolnjujoče nasprotje vlogi in po- ruenu —> abstraktne umetn. in pričata o človekovi neusahljivi potrebi po »nazornem« upodabljanju. Med znanimi »naivci« XX. st. v Franciji so Louis Vivin (1861-1936), Seraphine (1864- 1942), Dominique-P. Peyronnet (1872—1943), Andre Baucliant (1873-1958), Camille Bombois (1883), Aloys Sauter, itd., v ZDA John Kane (1860—1934), »Grandma« Moses (1860—1961), Maurice Hirshfield (1872—1946), Horace Pippin 0888—1946), itd., med Nemci npr. Adalbert "Mhase (1859—1936), med Španci Miguel °arcia Vivancos (1897), med Jugoslovani Po,e g predstavnikov t. i. Hlebinske šole s po- sebno znanim Ivanom Generaličem (1914) pa Lranjom Mrazom (1910) med starejšimi (med •Plajšimi 1930 rojeni Franjo Dolenec, Dragan Gaži i n Franjo Filipovič) in kmetov iz Kovačiče * ast ' slikarji Matija Skurjeni (1898), Emerik ( ješ (1904), Eugen Buktenica (1914), Ivan Ra- uzin (1919), Vangel Naumovski (1924), Slavko bolnik (1929), kipar Petar Smajič (1910), pos. ™ cd slov. »samoiastniki« pa slikarji Ivan Sedej (19l °), Jože Tisnikar (1928) in Repnik (1935). Med prvimi zbiralci in popularizatorji »naivne« umetn. je bil Wilhelm—► Uhde, v Jugoslaviji jim je posv. Gal. primitivne umjetnosti v Zgb. L: Yugoslav Modern Primitives (E 1962 [rk, v okviru edinburškega festivala]); naivni 63 (Zgb 1963 [rk, Gal. primitivne umjetnosti]); Twenty-Fifth Anni- versary Exhibition: Part Two (NY 1964 [rk, The Galerie St. Etienne]); ,Primitivism‘ (EWA XI, 1966 — L!); Zdenko Šenoa, Primitivi, moderni (ELU 4, 1966 — L!); Anatole Jakovsky: *Peintres Naifs: A Dictio- nary of Primitive Painters (NY 1967); Boris Kelemen: Naivna umjetnost Jugoslavije (Zgb 1968). — Cf. O. Bihalji-Merin (* 1959 [1961]; 1964; etc.) S. Janis (1942 [cf. s. v. Moses]), J. Lipman (1942; 1950), F. Meyer (1952), A. A. TenEyck Gardner (1961 [1962]; 1965), W. Uhde (1938; 1947 [1949]). etc. Najdenje Erihtona, mit. ik. m. (Ovid, Metam. II, 553—563). Erihtdn(ics) se je rodil na zemlji iz semena —»■ Hefaista, ki je bil deviško —> Ateno brezuspešno zalezoval. Atena je otroka v zaprti košari dala Kekropsovim hčeram ( Aglauros, Pandrosos & Herse) in jim zabičala, da je ne smejo odpreti. Aglauros pa se ni mogla prema¬ gati, in ob pogledu na otroka s kačjim trupom so mladenke zblaznele (resp. so se vrgle z Akro¬ pole ipd.). Up: Rubens (o. 1632/35, Oberlin), Samuel Hoffmann (1645, Frankfurt a. M., Histo- risches Mus.). L: Hunger (1955); Pigler II (1956, p. 77—78); Wo!fgang Slechow & Karl-August fVirth, Erich- ton(ius), (RDK V, zv. 57/58,1965). — Cf. L. Burchard (1953/54), W. Stechovt (1963). Najdenje Mojzesa (lat. Moses aqua eductus, angl. The Finding oj Moses, fr. Moise sauve des eaux, it. Mosč salvato dalle acque), bibl. ik. m. (2 Mojz 2, 5—10): faraonova hči, ki se je prišla kopat v Nil, je sredi ločja zagledala pletenico in poslala svojo deklo ponjo. Ko jo je odprla, je zagledala otroka ... Up: St S v sinagogi v —> Dura-Europos (245—62), Rafaelova delavnica ( freska, —*■Rafaelove loggie [29. prizor], 1517/19), N. Poussin (1638 in 1647, obe sliki Louvre), Salvator Rosa ( Pokrajina z Najdenjem Mojzesa, o. 1650, Detroit), Rembrandt (d. 1656, PMA Johnson), Andrea Celesti (. Faraonova hči izroča Mojzesa njegovi materi [2 Mojz 2, 9], NG), G. B. Tiepolo (o. 1755/60, Edinburgh). L: Rčau II/l (1956, p. 181). naklad (angl. the impost block, hrv. nadglavnik ali ležaj, nem. der Kampfer\aufsatz]), arhitekturni člen trapezoidne oblike nad kapitelom resp. med kapitelom in začetkom loka. Poznamo ga zlasti v ravenskih in biz. cerkvah, pri nas e. g. v Evfra- zijevi baziliki v Poreču. L: Cankar 1/3 (1929, p. 283—84, repr. 123 & 125—26); ELU 2 (1962, s. v. impost). — Cf. J. Flis (1885, p. 52 &t. Xin/4). 1447 NAKLO pri Kranju — Napoleon krona Jožefino 1448 NAKLO pri Kranju. Žup. c. sv. Petra: zdajšnja baročna c. sez. 1753. Wolfov Križev pot (1875). L: ŠumiL (1961, repr. p. 94—97); »ArS« 3 (1969, t. 45—46); Peter Fister (VS, XII, 1969, p. 123—24). nakovalo, naklo (fr. Venclume, nem. der Am- bofi), atribut sv. -» Hadrijana. Naksos, naj večji grš. otok med Kikladi v Egej¬ skem morju. Cf. s. v. Ariadna na Ndksosu. Namenyi, Ernest M., madž.-fr. (ž.) um. zgo¬ dovinar, kustos ž. muz. v Budimpešti, emigriral v Francijo. B: UEsprit de Vart juif (P 1957; angl. prev. [E. Roditi] NY 1960); ,The lilumination of Hebrew Ma- nuscripts after the Invention of Printing ‘ (RJA, 1961); ,Jewish Impressionists' (ib.). NANCY, mesto v Lotaringiji (Francija). V času Ludovika XV. (ko je njegov tast, nekd. poljski kralj Stanislav Leszczynski, fr. tudi Le- czinski postal lotarinški vojvoda) preoblikovano *mestno jedro pomeni vrh urbanističnega na¬ črtovanja v XVIII. st. (arh. —> Here de Corny v 1750-ih letih); pravokotni trg — la plače Stani- slas, 124 X 106 m, 1752 —je s slavolokom (1757) povezan z podolgovatim trgom — la plače Car- riere, 293 X 56 m — ki ga na drugem koncu prečno zaključuje manjši, s stebrišči obdan oval¬ ni trg pred Pal. du Gouvernement (palača se tako z arkadami pritličja nadaljuje v okvir trga pted njo). Here 1756 oblikoval tudi la plače d'Alliance z rokokojskim vodnjakom na sredi. — V stol- nični zakladnici hranijo -» Gauzelinov kelih, pa- teno in platnice evangeliarja. L: EWA V (1961, stp 643—44); Pevsner (1966); »US« 7 (1968, f p. 24 & 43). ~ Musee des Beaux-Arts ( Plače Stanislas). Pomembna, čeprav neenotna z. slik, mdr. za¬ stopani Rubens, Delacroix (La Bataille de Nancy ), Manet (»Jesen« [»L’Automne«], 1881), itd. ~ Mrsee historique lorrain (v nekd. vojvodski palači). Med slikarji zastopan npr. G. de La Tour (Žena, ki si išče bolho). L: P. Marot: Le Musče historique lorrain (Nancy 1948). Nanni di Banco, s celim imenom Giovanni di Antonio di Banco (u. 1421), it. florent. kipar, pomemben pionir v oživljanju ant. vzorov, rano umrli mladostni tekmec Donatella, dkm. od 1405 dalje. P (vse marmor); Prerok Izaija (1408, Florenca, stolnica), *Evangelist Luka za pročelje florent. stolnice (1408/12, Florenca, Mus. deli’ Opera del Duomo), *Quattro Santi Coronati (»Štirje sveti mučenci «, o. 1410/14) in Sv. Filip (o. 1415) na zun. florent. Orsanmichele, naposled, relief Vnebovzetja na Porta della Mandorla na sev. strani florent. stolnice (1414/21). L: Venturi VI (1908); P. Vaccarino: Nanni di Banco (F 1950); Luciano Bellosi: Nanni di Banco (Mi s. a., »MdS« 64). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), G. Galassi (1949), L. Planiscig (1946), Ch. Seymour (Harm 1966), M. \Vundram (1969 — L!). NANTES; najpomembnejše mesto na Breton¬ skem (Francija). V katedr. Saint-Pierre-et-Saint- Paul mdr. nagrob. Franca II. in njegove žene Marguerite de Foix (Michel Colombe 1502—07). L: EWA V (1961, stp 567 — L!). ~ Musee Dobrče; z. srednjev. umetnoobrtnih izdelkov iz emajla in brona (npr. Aristotel in Filis, aquamanile iz XV. st.), IR, itd. ~ Musee Municipal des Beaux-Arts. Mdr. za¬ stopani G. de La Tour (Angel budi sv. Jožefa', t. i. Le joueur de vielle; Petrova zatajitev), Greuze, Ingres (Mme. de Senonnes), Courbet (Ženi, ki vejata žito, 1854), Leger, Manessier, itd. napisni trak (fr. le phylactere, nem. das Spruch- band ali die Schriftrolle ali die Bandrolle), ki g a na srednjev. upodobitvah osebe drže v rokah ali pa je drugače vkomponiran v celoto. N a njem so govorjene besede (cf. e. g. -> Jožef spo¬ zna v Mariji božjo mater) ali kakršna koli drug a ustrezna oznaka. Napoleon I. Bonaparte (1769—1821). Z nje¬ govo vlado (konzulat 1799—1804, cesarstvo 1804—14 & 1815) povezana predstava o empit' skem slogu (- +empir ), v samem —*■ Parizu mdr- zah. del rue de Rivoli, Slavolok na trgu Carrousel in veliki Slavolok zmage, c. la Madeleine, Ven- domski steber, itd. (cf. tudi grob v Dome des Invalides), v —► Benetkah t. i. A la Napoleonica na Markovem trgu, med spomeniki tudi Ilirski steber v—► Ljubljani. Up: v slikarstvu Jacques- Louis —> David (npr. Bonaparte na v. prelazu sv. Bernarda, 1800, Ksthist. Mus.; cf. infra), -+GroS (npr. Bonaparte pri kužnih bolnikih) in -> In¬ gres, pozn. v slikah, grafiki in ilustracijah np r - Horace Vernet, Delaroche, fotograf Raffet 111 Ernest Meissonier (npr. Campagne de France, 1814, d. 1864, Louvre), pos. v kiparstvu ^ a " nova (npr. celopost. » heroični « akt, marmor, London, Wellington-Mus., in bron, ulit 1®®’ Brera, dvorišče), Rude (bron. spom., 1845 4 , Fixin-les-Dijon), itd. L: »PKG« 11 (1966, t. 54, 67, 317); »US« 11 (rePjj p. 16, 18, 19); »MdS« 67 (t. IV—V), 98 (t. I). ‘ va (barvni f 15). *Napoleon krona Jožefino v katedrali Notre Dame (orig. Sacre de VEmpereur Napoleon J 1450 1449 Napoli — naslikane galerije et couronnement de l'Imperatrice Josephine dans la cathedrale Notre-Dame de Pariš, le 2 decembre 1804), slavna slika Jacquesa-Louisa -> Davida (o, pl, 610 X 931 cm, d. 1805—1807, Louvre; r eplika s sodel. Rougetom zač. 1808 in dkč. v Bruslju 1821, Versailles). Ob nenehnem upošte¬ vanju svetov in želja je umetnik poleg cesarja (ki je sprva kronal samega sebe) in Jožefine upodobil še številne dostojanstvenike, papeža Bija VII. (ki je imel od zač. roke na kolenih, toda to Napoleonu ni bilo prav, češ da ga ni zato tako od daleč spravil v Pariz), maršale, Napoleonove brate in sestre (ki so se branile, da bi na sliki držale Jožefinin plašč), nazadnje, ua tribuni, tudi cesarjevo mater (ki je v resnici ni bilo zraven) in med drugimi tudi samega sebe. Nardo di Cione (u. 1365/66), it. florent. slikar, član pomembne umetniške družine (njegov — verj. ml. — brat je bil Andrea -> Orcagna, slikar tudi brat Jacopo di Cione), dkm. od 1343 dalje. S: npr. Poslednja sodba pa Raj in Pekel v naslonu na Danteja (freske, 1350-a leta, Florenca, Sta Maria Novella, Capp. Strozzi di Mantova). L: EWA X (1965, t. 393); L. Marcucci (Kindler IV, 1967, p. 624). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, p. 151—52, repr. 191—208), M. Meiss (Pri 1951 [NY 1964]), J. 1 Vhite (Harm 1966). NARNI, mesto v srednji Italiji ( Umbria). L: EWA Vm (1963, stp 652 — L!). naročnica (del mašnikovega oblačila), cf. s. v. paramenti —> manipel Napoli -*■ Neapelj Napotnik, Ivan (1888—1960), slov. kipar, r. v Zavodnjem nad Šoštanjem, štud. na Dunaju, u. (71) v Šoštanju. P: najprej bron. in kamn., požrl, samo lesena plastika. L: F. Stele (SBL, 6. zv., 1935, s. v.); Ivan Napotnik, 1888—1958 (Lj 1959 [rk, NG], uv K. Dobida ); Sija- nec S (1961); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.). napuh —> Superbia NARBONNE, mesto v Spodnjem Languedocu (Francija), ant. pristanišče ( Narbo Martius). Zdajšnjo katedr. Sainl-Jusi je 1286 zač. zidati ar h. Jean Deschamps v gotskem slogu, karakte- rističnem za Ile-de-France in »klas.« katedrale. k°r s kornim obhodom in žarkasto razporeje¬ na 1 * kapelami. Z delom so 1354 prenehali, tako da ladje niso sezidali. Po vzoru kora je 1344 Zač. -> Malija iz Arrasa zidati praško stolnico. L: EWA V (1961, stp 605 — L!). . Narcis ali Narklsos (grš. Ndrkisos), mit. oseba, sin rečnega boga in nimfe Leiriope, lepotec, ki ® a je zadela kazen nepotešljive zaljubljenosti v samega sebe. (cf. Ovidove Metamorfoze III, 2^9—510). Ob pitju se je pner miserabilis zagle¬ dal v svojo vodno sliko, od koprnenja slabel in slabel ter se nazadnje v narciso spremenil. Up: 8- Filarete (obrobni relief na bron. vratih p etrove c. v Rimu), Tintoretto (o. 1557, Rim, ®alk Colonna — pendant dunajski Suzani s st ar centa), Caravaggio (1594/96, Barbcrini), Fran- ?0 *s Lemoyne (1728, Hamburg), Robbova dclav- uica ( Narcisov vodnjak z gradu Bokalce, marmor, j' Mestna hiša, dvorišče), etc. L: Hunger (1955, p. 232); Pigler II (1956, p. 175— I 8); »CA« 6 (1967, kat. št. 25), 36 (1970, kat. št. 24); ' Jr ant(l968 n 345—48) — Cf. Luc Menaše (Lj 1962, P - 2 8 & 283 [op 2-3 - Lih J. Seznec (1940 [1953]). narodnoosvobodilni boj 1941—1945. Izmed slov. lik. umetnikov so bili v partizanih Batič, —> Ciuha, —► Čargo, Milena Dolgan (1917—1945 nesr.), —> Gerlovič, Vito -> Globočnik, —> Jakac, Lado Jordan (r. 1913), Dore -» Klemenčič, —> La¬ kovič, Lojze Lavrič (1914—1954), —>■ Mihelič, Dušan Petrič (1916—1964), Pirnat, Milan Rijavec (r. 1922), —> Seljak, Ive —>• Šubic, Drago -> Vidmar, Nande -*■ Vidmar, Janez Weiss-Belač (1915—1944 padel). Kot talci so bili ustreljeni Franjo Golob (1913—1941), Hinko —> Smrekar (1883—1942) in Lojze Šušmelj (1913—1942). — Med slov. tvorci spomenikov NOB so kiparji -> Batič, -> Boljka, Ciril Cesar (r. 1923), —> Do¬ linar, Boris -> Kalin, Zdenko Kalin (skupaj s Putrihom spom. na Urhu pri Lj 1948—55), —> Keršič, —> Ker Žič, —> Kogovšek, -> Kolbič, Tone -> Kralj, -> Lenassi, -*■ Putrih (cf supra, Z. Kalin), —¥■ Savinšek (spom. Vojna in Mir v Celju 1952— 58) , -> Smerdu (Ilegalec v Lj 1952), —► Tihec (spom. Pohorskemu bataljonu na Pohorju 1958—• 59) , Drago-*- Tršar (v Kamniku 1962) idr. V slikarstvu je najtehtnejšo upodobitev prispeval Marij Pregelj (Sutjeska, mozaik, 1961 —62, Bgd). L: Narodnooslobodilačka borba u delima likovnih umetnika Jugoslavije (Bgd 1958); Vanda Ekl-Visintin, Narodnooslobodilačka borba naroda Jugoslavije u likovnim umjetnostima (ELU 3, 1964, p. 527—33 — L!); Nadreal Soc (1969 — L!). — Cf. A. Bassin (1966), Š. Čopič (Sinteza, št. 7, 1967 — ib. Edvard Ravnikar, Andrej Ujčič & Zoran Manevič). narteks (angl. in fr. narthex, nem. die Vorhalle, srb. priprata), vhodna lopa v starokršč. bazilikah, biz. in drugih cerkvah, nasledek ant. pronaosa: je običajno pravokotnega tlorisa in leži pravo¬ kotno na smer ladje. Nasičenje množice —> Pomnožitev kruha in rib naslikane galerije, ik. m., tudi dokumentarno mikavne podobe resničnih in izmišljenih notranj- 1451 Nastanek Mlečne ceste — NAUMBURG 1452 ščin z znanimi slikami in drugimi umetninami, v katerih se je v okviru -> podobe notranjščine najbolj bogato ostvaril motiv »slike na sliki«. Med odličnimi zastopniki te zvrsti zlasti -> Teniers, -*■ Pannini in -*■ Zoffany. L: Pictures within Pictures (1949 [rk, Hartford], uv C. C. Cunningham). S. Speth-Holterhoff: Les Peintres Flamands de Cabinets ČTAmateurs au XVII« siecle (P-Br 1957). — Cf. Th. Frimmel (1896). Nastanek Mlečne ceste (angl. The Origin of the Milky Way, nem. Die Entstehung der Milch- strafie), mit. ik. m.: mleko brizgne iz Herinih prsi, ko je odvrgla malega Herakla, ki je bil skrivaj pil pri njej ter tako dosegel nesmrtnost. Up: npr. J. Tintoretto (Nat. Gali.), P. P. Rubens (Prado). L: Pigler II (p. 173). — Cf. E. Mandowsky (1938). Natalija (lat. Nathalia, rus. Nataša, slov. tudi Božena), kršč. svetnica, spoznavalka (27. VIL), žena mučenca -> Hadrijana (Adrijana), čigar od¬ sekana roka je tudi njen atribut. L: Rčau III/2 (1958, p. 968). Natanson, AIexandre (1866—1936), brat na¬ slednjega in šaljivo imen. le Grand, ustanovitelj znamenite La —► Revne blanche. Natanson, Thaddee (1870—1951), fr. (polj. ž.) pisec o umetn., brat prejšnjega in šaljivo ime¬ novan le Superbe. Ur. La —>■ Revue blanche. B: ,Exposition Odilon Redon ‘ (Revue Blanche, 1894); ,Un primitif d'aujourd’hui: Georges Seurat' ( ib., 1900); Peints a leur tour (P 1948); ,Pr s de Mallarme: Le paysage de Valvins et les peintres ‘ (Mbk, 1948); Un Henri de Toulouse-Lautrec (G 1951, »Les Grands artistes racontes par eux-memes et par leurs amis« 11); Le Bonnard que je propose (G 1951). natečaj za druga vrata baptisterija v Florenci, eden izmed zg. dogodkov, ki zaznamujejo zač. it. renesanse. Vsakdo med 7 tekmovalci (mdr. tudi Jacopo —*■ Delta Quercia), ki so se 1401 odzvali vabilu —► Ar te di Calimala, je moral v bron. reliefu upodobiti prizor Abraham daruje Izaka. Ohranjena sta (Bargello) reliefa -+Bru- nelleschija in —> Ghibertija, ki je ob koncu tek¬ movanja 1402 zmagal, toda imel potem upodobiti prizore iz Kristusovega življenja, medtem ko so sama vrata — potem ko je dkč. tudi t. i. —>• Vrata paradiža — zaradi pomembnosti teh slednjih prenesli na manj ugledno sev. stran krstilnice (—> Florenca: baptisterij). L: Cankar ITI/1 (1936). — Cf. Ghiberti (Commen- tarii, II), R. Krautheimer (1956, p. 31 ss). Nattier, Jean-Marc (ml.), (1685—1766), fr. slikar, po J.-B. Santerru in J. Raouxu utrdil in po svoje izoblikoval modni ženski portret v prikupno igračkasti, vabljivo elegantni mit. pre¬ obleki in enako oblikovanih podobah personi¬ fikacij : znan zlasti kot upodabljavec hčera (dvoj¬ čici Mme Infante Louise-Elisabeth in Henriette, Adelalde, Victoire, Sophie, Louise) in ljubavnic Ludovika XV. Od 1718 član Ac. Royale\ 1747 postal njegov zet L. Tocque. S: Mile de Cler- mont (Chantilly), Mile de Lambesc kot Minerva oborožuje bratca (1732, Louvre), Mile de Cler- mont v kopeli (d. 1733, Wallace), Markiza d'An- tin (d. 1738, Jacquemart-Andre), Markiza de la Ferte lmbault (1740, Pariz, z. Estampes-Bruce), Mme Henriette de France kot Flora (d. 1742, Uffizi; replika Versailles, Mus. Nat.), Grofica de Mail!y kot Magdalena spokornica (o. 1743, Louvre), Mme Adelalde de France kot Diana (1745, Versailles, Mus. Nat.; replika Uffizi), Vojvoda de Chaulnes kot Herkul (1746, Louvre), Kraljica Marija Leszczinska (d. 1748, Versailles- Mus. Nat.; replika Dijon, Mus. des B.-A.), Mme de Marsollier s hčerjo (d. 1749, MM), Mme Pompadour [prej »Mme Henriette de France«] kot Diana (d. 1752, CM A), Manon Balletti (d- 1757, Nat. Gali.), Mme de Vintimille kot vestalka (d. 1759, Raleigh), mdr. 4 portreti (Sao Paulo) kraljevih hčera v podobi personifikacij —r štirih elementov: kot Zemlja (Louise-Elisabeth), Ogenj (Henriette), Zrak (Adelalde) in Voda (Victoire)- L: Les Chefs-d’Oeuvre de Nattier ( 1685 —7766) (P-L-Glasgow 1917, »Petite Coli. d'Art Gowans« 51), Georges Huard, Nattier (Dimier II, 1930); Thillie r & Chatelet (1964). — Cf. L. Dumont-Wilden (1909), P- de Nolhac (1905 [1925]). Naturalis historia -> Plinij star. NATURNS (it. Nat ur no ) na juž. Tirolskem v Italiji (dežela Trentino-Alto Adige). Fragmen¬ tarno ohranjene StS-e v cerkvici sv. Prokula (nem. St. Prokulus, it. 5. Procolo) kažejo pred¬ vsem —> Pavlov beg iz Damaska (verj. zgodnje IX. st.). L: EWA III (1960, stp 106, t. 57 des. spodaj) & VIII (1963, stp 565 — L!); »UF« 13 (1968, p. 18'| — Cf. W. Braunfels (1968), A. Grabar (G: Sk 195L p. 60—62), H. Holldnder (1969, repr. 73). »nauk o zadnjih rečeh« —> eshatologija NAUMBURG an der Saale (Turlngija, NDR)_ Stolnica St. Peter und Paul, slopna bazilika z koroma in 4 stolpi (zač. 1213, nadaljevanje o vzh. proti zah. zlasti od o. 1220 dalje v prehodu iz romanike v gotiko), znamenita po svojem kiparskem okrasu iz 1249/70 (delo, po katerem so uvedli v lit. zasilno ime t. i. -> Naumburškeg mojstra). V zah. koru slavnih * dvanajst soh naitm- burških ustanovnikov (viš. soh 1,65—1,8 m): d v ° 1453 Naumburški mojster — NEAPELJ, San Giovanni in Fonte 1454 jici ->Ekkehard in Uta pa Herman in Regilindis, Gerburg in Dietrich von Brehna, stari Sizzo von Kefernberg, morilec Tirno von Kistritz, za ščitom se skrivajoči izdajalec Dietmar (Thietmar, na ščitu napis comes occisus, ker je padel v dvoboju), Konrad, Wilhe!m von Kamburg in Gepa — skupaj 8 mož in 4 gospe. Lektorij zah. koia kaže v sredi Križanje, sicer pa reliefe s pasijonskimi prizori, med katerimi jih je iz tega obd. 5: Zadnja večerja. Trideset srebrnikov, Kristusa primejo, Petrova za¬ tajitev in Kristus pred Pilatom (zadnja reliefa na des. sta pozn. in iz lesa). L: H. Giesau: Der Dom zu Naumburg (Burg 1927); H- Kiias: Dic Meisterwerke im Naumburgcr Dom (Lpz 1938); ThB XXXVII (1950, p. 240—43 — L!); Hiiii (& aiii): Der Naumburger Dom (D 1956); EWA VI (1962, st p 291 — L!); »US« 8 (1968). — Cf. "• Beenken (1939), Feulner (1953), M. Hauttmann u 9, repr. p. 571, 575—77), J. John (1944; 1964), H- Jam zen (1925), E. Panofsky (Mn 1924), W. Pinder (1925 [1931]; I 1935), A. Stange (& A. Fries 1955 loo. Walter Otto, ZfKg, 1957]). Naumburški mojster (nem. Naumburger Mei- sler ali Meister von Naumburg), najpomembnejši n em. srednjev. kipar, zasilno imen. po svojih delih v katedr. v —*■ Naumburgu (supra). Njegova P°t je očitno vodila iz sev. Francije čez Porenje proti vzh. Med deli, ki so mu jih bolj ali manj Prepričljivo pripisali iz obd. pred Naumburgom, so nekateri reliefi v četverolistili na zah. pročelju katedr. v Amiensu (s preroki Nahumom [Beg iz Niniv], Zaharijo in Malahijo, mdr. tudi pregreha Strahopetnost), leva figuralna konzola na levem za h- portalu katedr. v Noyonu, predvsem pa ostanki nekd. zah. lektorija katedr. v Mainzu ( s- Mainz; Dom- u. Diozesanmus., pos ,-*-main- ška glava s prevezo) in — z največjo gotovostjo ~~ L i. *Bassenheimski jezdec, tj. relief jv. Mar¬ tina na konju, ki deli plašč z ubožcem (kamen, °- 12 40, Bassenheim pri Koblenzu, žup. c.). L: ThB XXXVII (1950, p. 240-43 — L!). — Cf. Beenken (1939), J. John (1964), etc. Nausikaa in Odiseus —> Odisčj in Nauslkaa Navdihnjenje sv. Luke, najbolj znana tabla z ^kd. Lukovega olt. Hermena —> Rodeja (1484, dbecK, St.-Annen-Mus.). L: Kindler V (1968, repr. p. 107). N ay, Ernst Wilhelm (1902-1968), nem. slikar, 948/50 prešel iz ekspresionizma v abstr. umetn. • v Berlinu, u. v Kolnu. L: ReadP (1959 [1969]); E. W. Nay (1964 [rk], O. Bihalji-Meriri) ; Hanns Theodor Flemming UVindler IV, 1967, s. v. — L!); »US« 12 (1970, repr. P- 192—93 & 236). — Cf. W. Haftmann (1960), B. ' M y*s (IV 1969, s. v.), etc. nazarenci (nem. die Nazarener), skupina nem. slikarjev v Rimu, ki je skušala ustvariti »novo- nemško-religiozno-patriotsko« umetn. Zač. pred¬ stavlja Bratovščina sv. Luke (Lukasbund), ki sta jo 1809 na Dunaju ust. Overbeck in Pforr. 1810 sta se preselil? v Rim na Pincio in tam v samo¬ stanu Sanflsidoro zbirala okrog sebe druge »rim. slikarje nem. na r odnosti«, ki sc jih Rimljani kmalu porogljivo poimenovali »/' Nazareni«. Po¬ leg najpomembnejšega, Overbecka, in Pforra so skupini pripadali W. Schadovv, Schnorr von Carolsfeld, Ftihrich, idr. Cf. s. v. Cornelius. L: Keith Andrews: The Nazarenes: A Brotherhood of German Painters in Rome (Ox 1964 [oc: John Gage, BM, 1965; Klaus Lankheit, Kchr, 1965]); Dejan Medakovič (ELU 3, 1964, s. v.). — Prim. K. Gerstenberg (& P. O. Rave 1934), C. G. Heise (1928). Nazareška hišica — > Prenos Nazareške hišice NEAPELJ, it. Napoti (grš. & lat. Neapolis), gl. mesto dežele Campania v juž. Italiji, slavno po svoji amfiteatralni legi okrog zaliva, z Vezu¬ vom v ozadju, ki je suo terrore e suo orgoglio (cf. -> Pompeji, Herkulanum). Mesto je bilo pod oblastjo Bizanca in Langobardov, Normanov in Štaufovcev, Anžuvincev, aragonske dinastije in Burbonov (cf. s. v. vladarji: Neapelj). L: Wilhelm Rolfs: Neapel (2 knj., Lpz 1905, »BK« 29—30); id.: Geschichte der Malerei Neapels (ib. 1910); J. Job: Neapel (Ahrbeck 1959, »Das kleine Kunstbuch«); A. Venditi: Architettura neoclassica a Napoli (N 1961); LWA VIII (stp 699 ss [L!]). ~ katakombe iz starokršč. dobe: s StS-mi so okrašene zlasti *catacombe di San Gennaro. L: Hans Achelis: Die Katakomben von Neapel (Lpz 1936). ~ San Domenico Maggiore: gotska, pozn. prež. c., 76 m dolga in 33 m šir. Za vznožje v. velikonočnega svečnika iz XVI. st. (dkč. 1585) služijo personifikacije kreposti (atr. Tinu di Ca- maino), verj. z nagrob. Filipa Tarantskega. Mdr. v c. tudi Tizianovo Oznanjenje iz o. 1557 in Caravaggiovo Bičanje (1607 ali 1610). Zakristija z iluzionistično stropno fresko Francesca -> So¬ li mene (Zmagoslavje katol. vere nad krivover¬ stvom, 1709). L: Venturi IV (1906, repr. 203); »CA« 6 (1967, kat. št. 75), 32 (1969, kat. št. 395). ~ San Giovanni in Fonte, baptisterij iz V. st., kvadratnega tlorisa z oktogonalno kupolo in sočasnimi, fragmentarno ohranjenimi mozaiki. L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930); Jean-Louis Maier: Le baptistere de Naples et ses mosaIques (Fribourg 1964, »Paradosis: Etudes de litterature et de thčolo- gie anciennes« 19); »UF« 10 (1966, repr. 129—30). — Cf. J. Beckvith (1970). 1455 NEAPELJ, San Lorenzo Maggiore — nebeški Jeruzalem 1456 ~ San Lorenzo Maggiore: v c. nagrob. Kata¬ rine Avstrijske, 1. žene Karla Kalabrijskega (ki¬ parski okras je delo Tina di Camaino). L: cf. J. Pope-Hennessy (I 1955), J. White (Harm 1966, 1966). ~ Santa Chiara, sez. 1310—28, močno rest. po 2. svet. vojni. Znameniti nagrobniki, nagrob. Karla Kalabrijskega, u. 1328 (Tino di Camaino 1332/33), nagrob. Marije Valois, 2. žene Karla Kalabrijskega (id. 1333—37) in zadnji v. anžu- vinski nagrob., nagrob. Roberta II. Anžuvinskega, u. 1343 (brata Giovanni in Pacio iz Florence 1343—45 — kralj 4-krat upodobljen!). L: Panofsky Tomb (1964, p. 74—75 & 86, repr. 397—99); »MdS« 20 (t. XIV—XV). — Cf. J. Pope- Hennessy (I 1955 — L!). — Santa Maria Donnaregina (ali Donna Re¬ gina), c., ki jo je dala zidati 1307 Marija Ogrska, žena Karla II. Anžuvinskega (dkč. o. 1320). V njej nagrob. Marije Ogrske, u. 1325 (Gagliardo Primario in Tino di Camaino 1324/26). Cavalli- nijevske StS-e. L: Panofsky Tomb (1964, p. 74); EWA XIV (1967, t. 74—75); »MdS« 20 (t. X—XI & XVII). — Cf. J. fVhite (Harm 1966, p. 199—200 etc., t. 44B, 87B, 130B). ~ SanfAngelo a Nilo ( piazzetta del Nilo) : v c. je * nagrob. kard. Rinalda Brancaccia (Donatello in Michelozzo 1426—30). L: cf. Ch. Seymour Jr. (Harm 1966, t. 34). ~ Castel Nuovo, sez. 1279—82 za Karla I. Anžuvinskega, prež. v XV. st. za Alfonza 1. Ara- gonskega (1443—53). Med obrambnima stolpo¬ ma * slavolok Alfonza Aragonskega iz o. 1454— 67 (izmed reliefov je npr. Alfonz Aragonski in njegov dvor atr. Francescu -+Laurani. L: cf. J. Pope-Hennessy (II 1958 — L!). ~ Museo Archeologico Nazionale (v/n Museo 8), ust. 1738, eden izmed najbogatejših arheol. muz. na svetu. P: številne pomembne rim. kopije ant. grš. kipov, e. g. -» Farneški Herakles (it. Ercole Farnese) in helen. Farneški bik (it. Toro Farnese, III. st. pred), med rim. celopost. kipi pa npr. ces. Klavdij iz Pompejev (bron, viš. 244 cm, post. 48) in ces. Aleksander Sever iz z. Far¬ nese (marmor, viš. 379cm, o. 230/35). — S: znamenite StS-e in mozaiki iz -> Pompejev in Herkulanuma, e. g. -> Aleksandrova bitka iz Pompejev. L; »PKG« 1 (1967, e. g. t. 87, 236—37, 244, 247—48, XXin— XXV), 2 (1967); »US« 3 (1969). — Cf. H. von Heintze (1969). ~ Museo e Gallerie Nazionali di Capodimonte (Pal. di Capodimonte). Celotni muzejski kom¬ pleks odprt 1957. Direktor Raffaello Causa. S: mdr. zastopani Simone Martini ( *Ludo\ik Toložanski krono svojega brata Roberta Anžuvin¬ skega, 1317), Masolino (Papež Liberij ustanavlja c. Sta Maria Maggiore [Sta Maria ad Nives]), Masaccio ( Križanje, 1426), K. Witz, Colantonio (Hieronim v svoji sobi izdira levu trn), Mantegna (Francesco Gonzaga), Giov. Bellini ( Spremenje- nje), Botticelli, s podpisom Jacopo Bar. znani slikar (Fra Luca Pacioli z neznanim mladeničem), Lorenzo di Čredi, Sodoma, Lotto (Škof Bernardo de' Rossi, 1505), Mojster Marijine smrti (Joos von Cleve), Sebastiano del Piombo, Tizian (f Pavel III. z vnukoma, 1545/46; Danaa), Correg- gio, Rosso Fiorentino ( Portret mladeniča ob mizi), Parmigianino (Gian Galeazzo Sanvitale, 1524; » Antea«, 1535/37), P. Bruegel star. (*Slepci, d. 1568; Mizantrop, d. 1568). El Greco (Giulio Clovio, o. 1570/75), Guido Reni (Atalanta in Hipomenes, o. 1625), pos. v »Appartamento Storico« npr. Angelica Kauffmann (Družina Ferdinanda IV., 1785). L: cf. R. Causa (& G. Doria 1966), B. Molajoli (1958; 1959; 1961). Nebbia, Ugo (1882—1967), it. um. zgodovinar, soprintendente ai Monumenti v Genovi in Milanu. B: Le sculture del Duomo di Milano (Mi 1910); ritratto ottocentesco e la scultura italiana conteni- poranea' (Emp, 1934); Raffaello (No 1945); Lapittura italiana del Seicento (No 1946); Castelli d'Italia (No 1955); Cattedrali d'Italia (No 1955); La Časa degu Omenoni in Milano (Mi 1963). L: Lodovici (1942). Nebeška in zemska ljubezen (Tizian) —s- Sveta in posvetna ljubezen nebeška lestvica (fr. Techelle celeste), atribut -*■ Romualda, nastala po vzoru Jakobove lestve in lestve kreposti —► Janeza Klimaka, samo da po njej plezajo belo oblečeni —>■ kamalduli. UP ■ npr. A. Sacchi (Romuald pripoveduje menihom o svojem videnju, Pin. Vat.). nebeški Jeruzalem (angl. The Heavenly Jerusa- lem, fr. La Jerusalem celeste, nem. Das himrnli' sche Jerusalem), kršč. ik. m. po —*■ Apokalips 1 (Raz 21, 10—27); zidovje je imelo 12 vrat (troje proti vzh., troje proti severu, troje proti jugu. troje proti zah.), pri vratih 12 angelov in napi' sana imena 12 rodov Izraelovih otrok, in imelo je 12 temeljnih kamnov: 1) jaspis, 2) safir, 3) kalcedon, 4) smaragd, 5) sardoniks, 6) karneol (sard), 7) krizolit, 8) beril, 9) topaz, 10) krizo- praz, 11) hiacint, 12) ametist. L: Reau II/2 (1957, p. 1957, p. 721—23); Cirlot (1962, p. 154—55); Champeaux-Sterckx (1966, p- 1457 Nebukadnezar — Nemčija 1458 73—74, t. 23 itd.); Geza Jdszai, Jerusalem, Himm- lisches (LCIII, 1970 — L!). — Cf. A. Stange (1964). Nebukadnezar ali —> Nabuhodonozor Nebukadnczarjevo videnje orjaka z ilnatimi no¬ gami (fr. Le Colosse aux pieds d'argile, nem. Das Traumgesicht des Nebucadnezar ali Tratim von dem Kolofi mit den tonernen Fiifien ), bibl. ik. m. (Dan 2, 29—45) orjaka z zlato glavo, srebrnimi Prsmi in rokami, bron. trebuhom in ledji, stegni iz železa in nogami iz železa in ila, tj. po Dani¬ jelovi razlagi 4 svet. kraljestev, babilonskega (zlato), Medijcev in Perzijcev (srebro), grš.- ntaked. Aleksandra Vel. (bron) in rimskega (že- le zo). Kamen, ki se je »brez človeških rok« utrgal (lat. Lapis ahscistts de monte sine manibus) •n zdrobil podobi noge, je po kršč. razlagi po¬ doba Marijinega deviškega materinstva. Up: n Pr. Rembrandt (jedk. v -> Pedra gloriosa, orjak). L* Pigler I (1956, p. 211—12); Rčau II/l (1956, P. 406—07). Nec mibi ncc tibi sit, sed dividatur, bibl. citat Po vulgati (3 Kralj 3, 26: Naj ne bo ne moj ne tv °j, le razdelite ga !). Cf. s. v. Salomonova sodba. »ec spe, nec metu (lat.), »niti z upanjem niti s strahom«, geslo —> Izabele d'Este. uečiste živali, bibl. ik. m. (5 Mojz 14, 3—21). ^P : npr. miniatura v Bibliji iz Bury St. Ed- ntundsa (verj. o. 1135). nedelja (lat. dies dominica, »gospodov dan«, angl. the sunday, fr. le dimanche, it. la domenica, nem. der Sonntag), je postala kršč. dan počitka Sele v boju z Mitrovim kultom. Cf. s. v. Mitra & sedem dni v tednu & Sveta Nedelja. ‘Nedeljski popoldan na otoku La Grande Jatte (fr. Dimanche d'ete d La Grande Jatte), Seuratova najznamenitejša slika (o, pl, 205,7 X 305, cm, 1884—86, AIC), nastala po o. 20 pripravljalnih risbah in 30 barvnih osnutkih, izmed katerih je velika študija (1884—85) v newyorškem Merro- Politan Mus. of Art. Iz neposredne bližine^ ob Seni sta tudi druga dva po Seuratu ovekovečena motiva, Une Baignade, Asnieres (1883—84) in Most pri Courbevoieju (1886—87). L ( C f. s. v. Seurat); RcadP <1959 [1969, repr. p. 30/31]); Paintings in the Art Institute o _ S A Catalogue of the Picture Collection (1961 • > Rindler V (1968, repr. p. 313). — Cf. K. Fry ( D- C. Rid, (1935), M. Schapiro (1935). nedolžnost (lat. innocentia, fr. Tinnocence, hrv. ne vinost, nem. die Unschuld). Atribut njene per¬ sonifikacije je —> jagnje. L: cf. J. G. Hertel (pon. 1970, t. 163). Neenaka dvojica ali Neenaka ljubimca (fr. Couple d'ages mal assortis, nem. Ungleiches Liebespaar), satiričen ik. m., ki kaže bodi starca z dekletom (nem. Der Alte und das Madchen) bodi starko z mladeničem. Up: npr. Cranach star. (e. g. Ksthist. Mus.). L: Marie Icon II (1932); Pigler II (1956, p. 544-47). negnoj (lat. laburnum, angl. the gillyflower, fr. le cytise), grm ali nizko drevo. Negnojev les. Negreti, Jacopo d’Antonio Palma Vecchio Nehemijeva knjiga (abr. Neh), ena izmed t. i. zg. knjig —>Biblije. Med ikonogr. motivi po njej npr. —*■Ezdra bere postavo. Neidhardt, Juraj (1901—....), arh. in urbanist. R. v Zgb, Stud. pri Petru —s- Behrensu, delal pozn. pri njem v Berlinu (1930—32) ter nato do 1936 pri ->Le Corbusierju. Po vrnitvi akt. v Zgb in Sarajevu, tam od 1953 dalje prof. na Tehn. resp. Arhitektonsko-urbanistični fakulteti.Dopisni član JAZU od 1963. B: (& Dušan Grabrijan) Arhitektura Bosne i put u savremeno (Sa 1957, uv Le Corbusier). L: Džemal Četic (ELU 3, 1964, s. v. — B!; L!). Neilson, Katharinc B(ishop), (1902—....), am. um. zgodovinarka. B: Filippino Lippi: A Critical Study (C [Mass.] 1938, »Harvard-Radcliffe Fine Arts Series«), L: WWAA (1959). Neizogibna, »Neodvrnljiva« -»■ Atropos Nemčija. Med kraji s pomembnimi um. spo¬ meniki in muzeji so npr. v zah. Nemčiji (urad¬ no Zvezna republika Nemčija, abr. ZRN, nem. Bundesrepublik Deutschland, abr. BD) —> Aachen, -> Altotting, -> Andernach, -> Aschaffenburg, -> Augsburg, Bad \Yildungen, -> Bamberg, -> Banz, —> Bassenheim, —> Bayreuth, —> Berlin (zah.), —> Blaubeuren, -*■ Bonn, -> Braunschweig, -> Breisach, -»■ Bremen, —> Briihl, -> Biickeburg, -> Corvey, -> Creglittgen, -> Darmstadt, —*■ Diis- seldorf, -> Essen, -> Frankfurt, -> Freiburg i. Br., —> Freising, —> Freudenstadt, —► Fulda, —^ Ham¬ burg, -> Hannover, -> Heidelberg, -> Hildesheim, -> Hirsau, -> Irsee, —> Karlsruhe, -> Kassel, —>■ Koln, —> Landshut, —> Limburg an der Lahn, —»■ Lorsch, -> Liibeck, —> Mainz, -*■ Marburg an der Lahn, -v .Maria Laach, -*■ Moosburg, -> Miinchen, —>■ Neresheim, —>■ Niirnberg, —>• Ottobeuren, —>■ Passau, -> Pommersfelden, -> Priifening, -*■ Re¬ gensburg, -> Reichenau, —> Rohr, —> Rothenburg ob der Tauber, —► Rott am Inn, -> Rottvveil, —► Schwabisch Gmiind, -> Speyer, -> Steingaden, 1459 nemčjski lev — nemški kiparji 1460 —> Stuttgart, -> Tiefenbronn, -> Trier, -> Ulm, -> Vierzehnheiligen, fValhalla (cf. s. v. Klenze), -> Weingarten, -> Weltenburg, -> Werden, -*■ Weyarn, -*■ fVies, -*■ Wolfenbiittel, —> fVorms, -*■ IViirzburg; v vzh. Nemčiji (uradno Nemška demokratična republika, abr. NDR, nem. Deutsche Demokratische Republik, abr. DDR) pa -» Berlin (vzh.), -> Dresden, -> Erfurt, —> Freiberg, ~> Halberstadt, —> Halle , —> Magdeburg, —> Meifien, —> Merseburg, —*■ Naumburg, —> Paulinzella, -> Tangermiinde, -> Torgau, -*■ IVechselburg, -*■ Weimar, -> IVismar, -> VVittenberg. L: Reclam N I—V; Gustav Barthel: Der Kunst- fiihrer: Bauten und Denkmaler in der Bundesrepublik Deutschland (Gtl 1961, »Bertelsmann Praktische Ratgeber«); Wolfgang Braunfets, Lorenz Dittmann, Wolfgang Pfeiffer & \Vilhelm Schleiermaclier, Ger- many (EWA VI, 1962 — L!); KHE 1 (1962); Hand- buch der Museen, I: Bundesrepublik Deutschland (Mn/Pullach-Bl 1971). — O nem. topografskih izd. cf. Hans Erich Kubach, Kchr, maj & junij 1969. nemejski lev, mit. ik. m.: zverina, ki je razsa¬ jala na Peloponezu po gozdovih med Kleonami in Nemejo v Argolidi; nobeno človeško orožje je ni moglo raniti, Herakles pa jo je zadavil (cf. dvanajst Heraklovih junaških dejanj [1]). L: Pigler II (1956, p. 110—11). Nemo propheta (acceptus est) in patria sua, vsestransko porabljanj evang. citat (Lk 4, 24: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju ; cf. Mt 13, 57; Mr 6, 4; Jan 4, 44). Nemrod -»■ Nimrod nemška imena nenemških krajev z um. spome¬ niki : npr. Agram -*■Zagreb, Breslau -> Wroclaw, Briinn = Brno, Danzig = Gdansk (orig. Gdansk), Fiinfkirchen — Pecs, Genf -*■ Ženeva (orig. Ge¬ ne ve), Kopenhagen -^Kebenhavn, Krakau -> Krakov (orig. Krakow), Kuttenberg -+Kutna Hora, Lemberg = Lvov, Liittich —> Liege, Mai- land -» Milano, Miilhausen = Mulhouse, Posen = Poznan, Prag —> Praga (orig. Praha), PreB- burg = Bratislava, Rom —> Rim (orig. Roma), Stettin = Szcztcin, StiaBburg -*■ Strasbourg, Thorn — Toruh, Venedig —> Benetke (orig. Ve¬ ne z ia), Warschau —>■ Varšava (orig. Warszawa), itd.; slovenski kraji: npr. Auersperg-> Turjak, Bischoflack -> Škofja Loka, Cilli —*■ Celje, Egkh —> Brdo, Freient(h)urn = Pobrežje, Friesach —> Breže, Gorz ->• Gorica, Gotschee —> Kočevje, Gurk —> Krka, Gurkfeld = Krško, Hohenmauten = Muta, Hopfenbach —> Hmeljnik, Kaltenbrun = Fužine pri Lj, Klagenfurt —> Celovec, Klingen- fels = Klevevž, Krainburg —> Kranj, Kreutberg ->Krumperk, Laibach -^-Ljubljana, Landsperg = Podčetrtek, LandstraB Kostanjevica, Liech- tenwald -*■ Sevnica, Marburg (an der Drau) Maribor, Maria Neustift Ptujska gora, Maria Saal -> Gospa Sveta, Maria Worth -> Otok na Vrbskem jezeru, NassenfuB = Mokronog, Oberburg ^ Gornji grad, Obervellach -^-Zgor¬ nja Bela, Olsnitz -> Murska Sobota, Pettau -> Ptuj, Radmannsdorf Radovljica, Reifnitz — Ribnica, Rhain -^-Brežice, Rudolfswert (»Rudol¬ fovo«) —> Novo mesto, Saldenhofen —> Vuzenica, Scherenbichell -v Čemšenik, Schonstein — Šo¬ štanj, Seeland -*■ Jezersko, Seisenberg -*■ Žu¬ žemberk, Sittich -> Stična, Stein (in Krain) - > Kamnik, Steinpuchell = Zaprice, T(h)urn am Hart = Šrajbarski turn, Tiiffer -> Laško, Veldes -v Bled, Villach -> Beljak, Vigaun -> Begunje, VVeichselburg = Višnja gora, WeiBenstein (Wais- senstain) = Boštanj pri Grosupljem, VVeitenstein = Vitanje, Windisch G raz —> Slovenj Gradec, Wintenau -v Betnava, Wippach -> Vipava, tudi Woerdl = Otočec, Wolimia -> Olimlje, Zauchen -> Suha pri Škofji Loki, itn. nemška umetnost je bila pomembna zlasti v srednjem veku od— fotonske umetn. dalje (-*■ Bamberg, —> Naumburg in —> Naumburški mojster, —*■ Parler, —> Witz, —> Riemensclmeider), z grafiko in slikarstvom v času —> Schongauerja, -> Griine- walda, -> Diirerja, —> Holbeina ml. in t. i. —> do~ navske šole, v XVIII. st. ( bavarski barok in roko¬ ko, Balth. -> Neumann), v času romantike (C. D* —> Friedrich) in — > ekspresionizma. L: Deutsche Kunstgeschichte, I—V (Mn: F. Bruck' mann 1942—1955 [Otto-s- Fischer 1942 & 195*. -> Feulner in Theodor -> MUiler 1953, -*■ Henipf 1 1949, -*• Kohlhaussen 1955]); Stephan Waetzoldt< German Art (EWA VI, 1962 — L!). — Cf. G. Deh‘0 (*1930—1934 [zadnji del Gustav -+Pauli, celot* predstavlja staro temeljno delo]). A. Grisebach (1946). E. Ruhmer (2. izd. 1958), H. Weigert (1942; n. iz d ' 1963), etc. nemški kiparji po gen. zap. od XV. st. dalje- *Multscher (o. 1400—1467), Nik. *Gerhaerts | z Leidena (o. 1420/30—1473 ali pozn.), Syrli n star. (o. 1425—1491), Veit *Stofi (o. 1445" 1533), Adam Krafft (o. 1460—1508/09), Vischer star. (o. 1460—1529), *Riemenschneider (o. 146 do 1531), C. Meit (o. 1480—1550/51), L. Hering (o. 1484/85—1554), H. Daucher ml. (o. 1485" 1533), P. Flotner (o. 1490—1546), W. Jamnit^r (1508—1585), Nizozemca H. Gerhard (o. 1550" 1620) in A. de Vries (o. 1560—1626), H. Re‘ c, '£ (o. 1570—po 1636), L. Kern (15887—1662), »• Permoser (1651—1732), A. Schliiter (o. 1664" 1714), E. o. Atam (1692—1750), J. B. Str#* (1704—1784), J. J. Kandler (1706—1775), Chr- Wenzinger (1710—1797), F. A. Bustelli (1723" 1763), J. P. Melchior (1742—1825), J. H. von 1461 nemški slikarji in grafiki — nemški umetnostni zgodovinarji 1462 Dannecker (1758—1841), J. G. Schadow (1764— 1850), Chr. D. Rauch (1777—1857), E. Rietschel (1804—1864), R. Begaš (1831—1911), A. Hilde- brand (1847—1921), M. Klinger (1857—1920), K. Kollwitz (1867—1945), A. Gatil (1869—1921), *Barlach (1870—1938), H. Lederer (1871—1940), G. Kolbe (1877—1947), O. Freundlich (1878— 1943), W. Lehmbruck (1881—1919), R. Belling (1886—....), E. Scharff (1887—1955), E. Ma- tare (1887—1965), R. Sintenis (1888—1965), G. Marcks (1889— ), M. Ernst (1891——), K. Hartung (1908—....), B. Heiliger (1915—....), N- Kricke (1922— ). nemški slikarji in grafiki po gen. zap. od konca XIV. st. dalje: *Bertram iz Mindena , *Konrad ■iz Soesta, frater * Francke, *Witz in *Loclwer, *Multscher (o. 1400—1467), *Schongauer (o. 1435—1491), M. Wolgemut (1434—1519), M. *Pacher (1435/40—1498), Mojster Jernejevega °1‘■ (o. 1450—po 1510), H. Holbein star. (o. 1460—1524), B. Strigel (1460/61—1528), *Durer (1471—1528), *Cranach star. (1472—1553), *Gru- newald (1470/80 — 1528), Albrecht *Altdorfer (o. 1480—1538), H. *Baldung, imen. Grien (1484/85 d o 1545), H. *Holbein ml. (1497/98—1543), B. Br uyn (1493—1555), H. S. Beham (1500—1550), B - Beham (1502—1540), H. Aldegrever (o. 1502 do 1555/61), Cranach ml. (1515—1586), H. von Aachen (1552—1615). G. Flegel (1563—1638), *Elsheimer (1578—1610), B. Denner (1685— 177 9), C. D. Asa m (1686—1739), D. Chodowiecki (1726—1801), A. R. Mengs (1728—1779), J. Zick (1730—1797), A. Graff (1736—1813), A. Zauffmann (1741—1807), J. G. Edlinger (1741— 1819), J. Carstens (1754—1798), J. A. Koch (1768—1839), C. D. *Friedrich (1774—1840), Ph - O. Runge (1777—1810), P. von Cornelius 07B3—1867), K. F. Kersting (1785—1847), C. G. Carus (1789—1869), K. Blechen (1798—1840), F - Kriiger (1798—1857), B. Genelli (1798—1868), J - von Fiihrich (1800—1876), L. Richter (1803— lg 84), M. von Schwind (1804—1871), W. von Kaulbach (1805—1874), F. von Rayski (1806— 189 0), K. Spitzweg (1808—1885), A. *Menzel (1815—1905), A. Rethel (1816—1858), K. von J/oO- (1826-1886), A. Bbcklin (1827—1901), F- Lenbach (1836—1904), H. von Marees (1837 d° 1887), H. Thoma (1839—1924), *Leibl (1844 0 1900), Max *Liebermann (1847—1935), F. v °n Uhde (1848—1911), H. von Habermann (1849—1929), W. Trubner (1851—1917), M. Klinger (1857—1920), L. *Corinth (1858—1925), F- S>nek (1863—1928), K. Kollwitz (1867—1944), | h - Th. Heine (1867—1948), *Noide (1867— 1956 ). M. Slevogt (1868—1932), E. Barlach (1870—1938), E. Orlik (1870—1932), O. Mueller (1874—1930), P. Modersohn-Becker (1876— 1907), K. Hofer (1878—1955), F. Marc (1880— 1916 ubit), E. L. Kirchner (1880—1938), M. *Beckmann (1884—1950), K. Schwitters (1887— 1948), O. Schlemmer (1888—1943), W. Baumei- ster (1889-1955), O. Dix (1891-1969), Max *Ernst (1891—....), George *Grosz (1893—1959), E. W. Nay (1902—1968), R. Geiger (1908—....), O. Freundlich (1909—1943), K. O. Gotz (1914— ....), W. Schreib (1925-1969 nesr.). nemški umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o lik. umetn. od Winckelmanna dalje: E. Adam (1927), F. Adama von Scheltema (1884—1968), F. Adler (1827—1908), J. Allgeyer (1829—1900), W. Ameiung (1865—1927), W. Andrae (1875— 1956), G. Bandmann (1917), K. Bauch (1897), J. Baum (1882—1959), F. Baumgart (1902), A. Bayersdorfer (1842—1901), E. Becker (1883), F. Becker (1864—1928), H. Beenken (1896—1952), E. Benkard (1883—1946), R. Benz (1884), E. von der Bercken (1885—1942), M. Bernhart (1883— 1952), W. Bernt (1900), G. von Bezold (1848— 1934), G. Biermann (1880—1949), B. Biiz (1913), H. Blumner (1844—1919), E. Bock (1875—1933), O. Bock von Wiilfingen (1914), W. Bode (1845— 1929), H. Bodmer (1885—1950), W. Boeck (1908), W. Boeckelmann (1902—1958), A. Boeckler (1892—1957), M. von Boehn (1860—1932), L. Borchardt (1863—1938), H. Th. Bossert (1889— 1961) , H. Brauer (1900), J. Braun (1857—1947), W. Braunfels (1911), A. E. Brinckmann (1881— 1958), J. Brinckmann (1843—1915), H. Brock- haus (1858—1941), L. P. Bruhns (1884—1957), H. von Brunu (1822—1894), E. Buchner (1892— 1962) , F. Burger (1877—1916), G. Busch (1917), E. Buschor (1886—1961), K. H. Clasen (1893), P. Clemen (1866—1947), W. Cohen (1880—?), W. Cohn (1905—1960), E. Cohn-Wiener (1882— 1941), A. C. L. Conze (1831—1914), E. Curtius (1814—1896), L. Curtius (1874—1954), R. David- sohn (1853—1937), H. J. Deckert (1899—1955), B. Degenhart (1907), G. Dehio (1850—1932), R. Delbrueck (1875—1957), Th. Demmler (1879— 1944) , M. Deri (1878), W. R. Deusch (1903), F. J. Dolger (1879—1940), A. Donath (1876— 1937), O. Doppelfeld (1907), W. Dorpfeld (1853 do 1940), Dresdner (1866 — 1934), Drost (1892 — 1964), L. Dussler (1895), Eberlein (1890), H. von Einem (-1905), C. Einstein (1885—1940), A. Elias- berg (1878—1924), M. Escherich (1877), H. G. Evers (1900), O. von Falke (1862—1942), K. Feuchtmayr (1893—1961), A. Feulner (1884— 1945) , K. Fiedler (1841—1895), G. Fiensch (1910), J. D. Fiorillo (1748—1821), O. Fischel (1870— 1463 nemški umetnostni zgodovinarji 1464 1939), O. Fischer (1886—1947), E. Flechsig (1864 do 1944), W. Fleischhauer (1903), H. Th. Flem- ming (1915), H. Floerke (1875- ?), O. H. Fiirster (1894), W. Fraenger (1890-1964), K. Frey (1857-1917), M. J. Friedlander (1867-1958), E. Fuchs (1870—1940), A. Furtwangler (1854 — 1907), H. von der Gabelentz (1872— ?), E. GaU (1888-1958), O. Gehrig (1890-1948), M. Geis- berg (1875-1943), A. von Gerkan (1884), F. G erke (1900-1966), K. Gerstenberg (1886-1969) K. Giehlov/ (1863-1913), H. Giesau (1883), C. G laser (1879), F. Goeler von Ravensburg (1854 — 1896), A. Goldschmidt (1863-1944), A. Gott- schewski (1875—?), W. Gramberg (1896), R. Graul (1862-1944), O. GrautofJi 1876-?), E. G. Grimme (1926), A. Grisebach (1881 — 1950), W. Grohmann( 1887 —1968), G. Gronait (1868 — 1937), L. Grote (1893), C. Gurlitt (1850—1938), G. Habich (1868—1932), D. von Hadeln (1878— 1935), W. Haftmann (1912), W. Hager 0900), P. Halm (1900—1966), R. Hamann (1879—1961), R. Hamann-Mac Lean (1908), H. Hammer (1873 do 1953), E. Hanfstaengl (1886), G. F. FJartlaub (1884—1963), A. Haseloff (1872—1955), A. Flaupt (1852—1933), W. Hausenstein (1882— 1957), M. Hauttmann (1888—1926), J. Hecht (1882—1956), C. G. Heise (1890), E. Hempel (1886—1967), A. Hentzen (1903), Th. Fletzer (1890—1946), L. H. Heydenreich (1903), E. Hildebrandt (1872—?), H. H. Hofstdtter (1928), N. von Holst (1907), H. G. Hotho (1802—1873), J. Jahn (1892), O. Jahn (1813—1869), H. Janit- schek (1846—1893), A. Jannasch (1898), H. Jantzen (1881—1967), W. von Jenny (1896— 1960), M. Jordan (1837—1895), C. Justi (1832— 1912), L. Justi (1876—1957), L. Kaemmerer (1862—1938), A. Kalkmann (1853—1905), H. Karlinger (1882—1944), G. Karo (1872—1963), G. von Kaschnitz-Weinberg (1890—1958), H. Kauffmann (1896), R. Kautzsch (1866—1945), H. Kehrer (1876—1967), H. Keller (1903), M. Kemmerich (1876—1932), O. Kerber (1902), G. J. Kern (1878—1953), J. P. Kirsch (1861—1941), E. Kirschbaum (1902-1970), D. Klein (1903- 1951), O. Kletzl (1897-1945), F. Knapp (1870 — 1938), Carl Koch (1884-1969), Heinr. Kohl- haussen (1894-1970), R. Koldewey (1855-1925), Th. Kraus (1919), F. Kriegbaum (1901—1943), P. Kristeller (1863—1931), W. Kr dni g (1904), H. E. Kubach (1909), F. Th. Kugler (1808—1858), A. Kuhn (1885), p. A. Kuhn (1839—1929), H. Kuhn (1895), E. Kiihnel (1882—1964), O. Kiimmel (1874—1952), K. Kiinstle (1859—1932), W. Kurth (1881), H. Ladendorf (\909), Konrad Lange (1855 do 1921), Kurt Lange (1898—1959), E. Langlotz (1895), K. Lankheit (1913), J. Lauts (1908), K. Lehmann (-Hartleben ) (1894—1960), M. Lehrs (1855—1938), A. Lichtwark (1852—1914), N. Lieb (1907), G. Lili (1883—1951), L. Linden- schmit (1809—1893), C. Linfert (1900), F. Lipp- mann (1838—1903), G. Lippold (1885—1954), M. Loehr (1903), K. Lohmeyer (1878—1957), W. Lotz (1912), W. Liibke (1826—1893), R. Lullies (1907), H. Liitzeler (1902), H. Mackowsky (1871 do 1938), K. Martin (1899), A. L. Mayer (1885— 1944), J. Meier-Graefe (1867—1935), A. G. Me- yer (1864—1904), E. Meyer (1897—1967), F. S. Meyer (1849—?), H. Meyer (1760—1832), A. Michaelis (1835—1910), E. Michalski (1901), K. O. Miiller (1797—1850), Th. Miiller (1905), W. Miiller (1877—1952), P. Miiller- Walde (1858 do 1931), R. Muther (1860—1909), H. Muthesius (1861—1927), G. K. Nagler (1801—1866), C. Neumann (1860—1934), W. Neufi (1882—1965), W. Noack (1888-1969), R. Oertel (1907), R. Oldenbourg (u. 1921), K. Onasch (1916), M. Osborn (1870 — 1946), G. von der Osten (1910), G. Otto (1895-1970), W. Paatz (1902), W. Passarge (1898—1958), J. D. Passavant (1787—1861), G. Pauli (1866—1938), O. Pelka (1875—1944), A. R. Peltzer (1873—1955), P- Pieper (1912), W. Pinder (1878—1947), F. Piper (1811—1889), O. Piper (1841—1921), E. Plietzsch (1886—1961), H. Posse (1879—1943), P. Post (1882—1956), F. Rademacher (1899), M. Raphael (1889—1950), P. O. Rove (1893— 1962), F. von Reber (1834—1919), E. Redslob (1884), B. Reifenberg (1892), H. Reiners (1884—- 1960), H. Riegel (1834—?), F. Rintelen (1881— 1926), G. Rodenwaldt (1886—1945), F. Rok (1890—1965), H. Rose (1888), A. Rosenberg (1850—1906), M. Rosenberg (1852—1930), K- F. von Rumohr (1785—1843), F. Rumpf (1890 1966), F. Sarre (1865—1945), J. Sauer (1872— 1949), W. Sauerldnder (1924), M. Sauerlandt (1880—1934), H. Schdfer (1868—1957), T. von Scheffer (1873—1951), K. Scheffler (1869—1951). V. Scherer (u. 1920), G. Schiff (1926), H. Schlie- mann (1822—1890), F. Schmalenbach (1909), Schmalenbach (1917), A. Schmarsow (1853 1936), H. Schmerber (1870—?), H. J. Schmidt (1897), P. F. Schmidt (1878—1955), R. Schmidt (1878-1952), W. Schmied (1929), O. Schmitt (1890-1951), C. Schnaase (1798-1875), A. M- Schneider (1896—1952), A. von Schneider (1886), H. SchnelK 1904), H. Schnitzler (1905), W. Schone (1910), F. Schottmiiller (1872-1936), H. Schrade (1900-1967), W. Schreiber (1855-1932), p - Schubring (1869-1935), W.-H. Schuchhardt (1900), L. Schudt (1893-1961), F. Schumacher (1869-1947), O. Schiirer (1892-1949), ph ’ Schweinfurth (1887 — 1954), B. Schweitzer (1892" 1465 nemško-ameriški umetnostni zgodovinarji — neoimpresionizem 1466 1966), H. F. Secker (1888), R. Sedlmaier (1890- 1963), H. Semper (1845-1920), M. Semrau (1859-1928), H. Siebenhuner (1908), J. Sievers (1880—o. 1969), K. Simon (1875- ?), O. G. von Simson (1912), H. W. Singer (1867 — 1957), A. Springer (1825—1891), F. Stahl (1864—1928), A. Stange (1894—1968), K. Steinbart (1890), E. Steinmann (1866—1934), F. Studniczka (1860 do 1929), K. F. Suter (1884—1952), L. von Sybel (1846—1929), W. Technau (1902—1941), U. Thieme (1865—1922), H. Thode (1837—1920), H. Thumler (1910), H. Tintelnot (1909—1970), E. G. Troche (1909), G. Troescher (1893), H. v on Tschudi (1851—1911), W. Uhde (1874— 1947), W. Uhde-Bernays (1873—1965), G. Vitz- thum von Eckstddt (1880—1945), W. Voge (1868 do 1952), W. F. Volbach (1892), L. Volkmann (1870—1947), K. Voli (1867—1917), H. Vollmer 0878), H. Voss (1884-1969), G. F. Waagen (1794—1868), M. iVackernagel (1881—1962), s - Waetzoldi (1920), W. Waetzoldt (1880 — 1945), H. Walden, s pr. im. Georg Levin (1878 — 1941, cf. s. v. Sturm), E. Waldmann (1880—1945), Aby Warburg (1866-1929), P. Weber (u. 1930), F. Weege (1880-1945), A. Weese (1868 — 1934), C. H. IVeigelt (1883—1934), H. VVeigert (1896—1967), W. Weisbach (1873—1953), G. We >se (1888), H. Weizsdcker (1862—1945), H. Wentzel (1913), J. Werner (1909), K. Wessel (1916), Dorothee Westphal (u. 1968) Th. fVie- kand (1864-1936), H. Wilm (1887-1953), J. Wilpert (1857-1944), J. J. IVinckelmann (1717 — 17 68), F. IVinkler (1888-1965), F. 1 Vinzinger (1910), K. iVoermann (1844-1933), F. A. Wolf (1759-1824), F. Wolff Metternich (1883), A. Woltma, m (1841-1880), W. iVorringer (1881 — !965), o. IVulff (1864-1946), K. Wulzinger (1886—1948), F. Wiirtenberger (1909), L. Zahn (1890 — 1970), R. Zahn (1870-1945), H. Zeiss (1895 —1944), E. Zimmermann (1866 — 1944), H. Zimmermann (1886), K. Zoege von Manteuffel 0881—1941), W. Zschietzschmann (1900), W. K ' Ziitch (1883-1966). - Cf. infra & s. v. av strijski ( avstrijsko-nemški resp. švicarski) umet- n ostni zgodovinarji. h'- ADB; BJb; Degener (razne izd.); JL; Kil (razne ,z d.); NDB; UJE. — Cf. W. Waetzoldt (1921 & 1924). nemško-ameriški umetnostni zgodovinarji itd. , ■ s - v. avstrijsko-amer. um. zgodovinarji & na¬ vtično obdobje): J. Bier (1899), O. Brendel ( 901), R. Ettinghausen (1906), P. Franki (1878 v? 1962), W. Friedlaender (1873—1966), J. S. JJdd (1905), E. E. Herzfeld (1879-1948), W. W - Horn (1908), H. Huth (1892), E. H. Kanto- r °wicz (1895—1963), A. Katzenellenbogen (1901 do 1964), S. S. Kayser (1900), E. Kitzinger (1912), W. R. W. Koehler (1884—1959), R. Krautheimer (1897), F. Landsberger (1883—1964), W. Liepe (1888), M. Loehr (1903), U. Middeldorf (1901), A. Neumeyer (1901), E. Panofsky (1892 — 1968), J. Rosenberg (1893), A. Salmony (1890 — 1958), G. Swarzenski (1876—1957), H. Swarzenski (1903), Ch. de Tolnay (1899), W. R. Valentiner (1880-1958), M. Weinberger (1983-1965/66), R. Wittkower (1901), K. Weitzmann (1904), P. Zucker (1890). nemško-angleški umetnostni zgodovinarji: Frie¬ drich Antal (1889—1954), Erna Auerbach, Ger- trude Bing (1892—1964), Hugo Buchthal (1909), Ludwig Burchard (1886—1960), Jacob Hess (1885-1969), Paul Jacobsthal (1880-1957), Nikolaus Pevsner (1902), Grete Ring (1887 — 1952), Fritz Saxl (1890 — 1948), Rosa Schapire (1874-1954), Alfred Scharf (1900-1965), Edgar fVind (1900). nenamerni avtoportreti, tj. brez zavedne težnje po upodobitvi samega sebe nastale lastne podobe, v raznih stopnjah »avtoportretnosti« prisotne tako rekoč v vsem umetnikovem formalnem svetu — v skladu z znano mislijo Leonarda da Vinci: Ogni dipentore dipinge se [stoso]). V slov. umetn. domnevamo take lastne podobe npr. pri Bergantu. L: cf. Luc Menaše (Lj 1962, p. 28—29 & 283, op. 4 — L!). NENNINGEN ( VViirttemberg , ZRN). V poko¬ pališki kapeli ( Friedhojskapelle ) pomembno po¬ zno delo Ign. Guntherja, Pietet iz 1774. Neodvisni ali Klub neodvisnih slov. lik. umet¬ nikov, za razvoj novejše slov. umetn. pomembna umetniška skupina, v kateri so se 1937 v Lj zbrali slikarji (po abc.) -> Didek, Stane —»■ Kre¬ gar, Zoran —► Mušič, -> Omersa, Marij -^Pre¬ gelj in Maksim -> Sedej pa kiparja Zdenko —> Kalin in -^-Putrih. Klubu je pripadal tudi hrv. slikar Slavko Šohaj, iz t. i. Četrte generacije sta se mu pridružila -> Pirnat in -^-Pavlovec, pozn. pa še —>• Mihelič in Evgen Sajovic. S klu¬ bom razstavljala tudi B. Kalin in Smerdu. L: ŠijanecS (1961); SlovS (1966, p. 168 ss & 224); Četvrta decenija (1971 [rk, MSU] — L!). — Cf. M. Juteršek (Lik. rev., št. 6, 15. V. 1963, št. 115, 123, 126, 146, 155 & 162 [prim. prav tam bibl. Staneta Mikuža, št. 20, 29, 68, 100 & 102—03]). neoimpresionizem, »novi impresionizem«, sli¬ karska smer v 1880-ih letih in pozn., imen. tudi pointilizem (fr. le point, pika) zaradi pikčastega nanašanja barv ali divizionizem zaradi njihovega 1467 neoklasicizem — Nerej in Ahilej 1468 razčlenjevanja resp. slikanja s čistimi pigmenti. Neoimpresionizem, ki ga je utemeljil in najod- ličneje predstavljal —s- Seurat, je želel impresio¬ nizem stare šole zamenjati s kar znanstveno strogim in neoporečnim sistemom, ki je poleg analize barv zajel tudi celotno kompozicijo sli¬ ke in mdr. opredeljeval tudi pomen horizontal, vertikal in diagonal v njej. Seveda je po odstra¬ nitvi vsega, kar je bilo v impresionizmu sponta¬ nega, naključnega ali celo vnemarnega, nova smer izgubila tudi večji del impresionistične ne¬ posredno čutne učinkovitosti ter zašla v slepo ulico. Nič čudnega, da sta samo Seurat in C. Pissaro (ki se je edini od impresionistov za nekaj časa pridružil novi smeri) zmogla ob vsem si¬ stemskem vendar ohraniti svojo samosvojost. Ostali neoimpresionisti: v Franciji -s- Signac, Charles Angrartd, Maximilien Luče, Henri- Edmond Cross in Albert Dubois-Pillet, v Belgiji Theo van Rysselberghe in mladi Henry van de -> Velde. Med it. divizionisti (o neoimpresio- nizmu je v Italiji težko govoriti, ker pač ni imela impresionizma) je še dandanašnji najbolj znan —> Segantini, sicer pa so v pointilistični tehniki slikali nekaj časa tudi Balla, Boccioni in Seve¬ rini. L: ReadP (1959 [1969]); Nello Ponente (EWA VII, 1963, stp 853—57 — L!); Robert L. Herbert & W. E. Mitchell (izd.): Neo-Impressionists and Nabis in the Collection of Arthur G. Altschul (NH 1965); Teresa Flori (izd.): *Archivi del divisionismo (2 knj., R 1969). — Cf. G. H. Hamilton (1967), J. Rewald (1956 [1962]), P. Signac (1899 [1964]). neoklasicizem (angl. the Neoclassicism, fr. le neoclassicisme, nem. der Neoklassizismus, itd.), za razloček s klasicizmom sploh (kot slogovno smerjo v raznih dobah, zlasti npr. v pozni rene¬ sansi in baročnem obd.) zg. slog med ->roko- kojem (točneje med t. i.-> kitastim slogom ) in -* romantiko resp. poznejšimi historičnimi slogi, veljaven na vseh področjih lik. umetn. od Sev. Amerike do Rusije. V pisanju o lik. umetn. so mu bili gl. pionirji -> Winckelmann, F. Milizia, A. R -*■ Mengs in -^-Lessing. Stavbarstvo: slavoloki (npr. v Berlinu in Parizu), kot grš. templji oblikovane zun. (npr. Borza in c. Ste Madeleine v Parizu), itd., sicer pa značilni pred¬ stavniki npr. med Nemci -*■ Langhans, F. fVein- brenner, -> Gilly, —> Schinkel in -> Klenze, med Francozi (-* empir) Charles Percier in P.-F.-L. Fontaine, v Angliji J. Soane in R. Smirke, v Ita¬ liji G. Valadier; v Sloveniji primeri v Lj (nekd. Kongresni trg z Zvezdo in pozn. Kazino, pročelje Souvanove hiše, tj. Mestni trg št. 24, itd.), Piranu (Petrova c. na Tartinijevem trgu), Kopru, -> Dolu pri Lj, Mrb, Ptuju, itn. Kiparstvo: —> Sergel, -» Canova, —> Thorvaldsen, pos. v Nemčiji npr. -> Dannecker, -> Schadovv, —> Rauch, v Angliji John Flaxman. Slikarstvo (risba na splošno pomembnejša od barve, temu ustrezno v. pomen kartonov): A. R. -> Mengs, J.-L. -*■ David, -*■ Ingres, izmed Slovencev Franc —> Kavčič. L: Arte neoclassica: Atti del Convegno 12—14 ott. 1957 (V-R 1964, »Civilta veneziana: Studi« 17); SchlosserL (1964); ,Klasicizam‘ (ELU 3, 1964); Giulio Romano Ansaldi, Neoclassic Styles (EWA X, 1965 — L!); C. von Lorck: Die Klassik und der Osten Europas: Vom Ursprung und Wesen des Klassizismus (Oldenburg-Hmb 1966). — Cf. F. Antal(m5& 1941; 1966), H. H. Hawley (1964), H. Honour (1968), C. Justi (1866—1872 in pozn. izd.), F. Landsberger (1931), G. Pauli (1925 [1932]), M. Praz (1940 [1959]), R. Zeitler (1954; 1966). Neoptolemos ali Piros (lat. Pyrrhus), Ahilov sin, ki je ubil Priama in pri delitvi plena dobil Hektorjevo ženo —>• Andromaho za sužnjo (njun sin Molosos). Poročil je Hermione, ki mu jo je bil njen oče —> Menelaj obljubil, ki pa je medtem postala Orestova nevesta; Orestes ga je zato ubil. Up: npr. P.-N. Guerin ( Andromaha in Piros, d. 1810, Louvre). L: Hunger (1955, s. v.). ncotomizem —tomizem nepotizem, mogočnikovo vsestransko podpi' ranje sorodnikov (tako lat. nepos kot it. il nipote pomenita i nečaka i vnuka). Običajno, posebno v um. zgod., uporabljamo ta izraz pri papežih, ki so tako mdr. omogočili tudi nastanek zname¬ nitih diužinskih zbirk (zlasti Medici, Farnese, Borghese, Ludovisi, Barberini, Albani). nepravi Bonaventura, s pr. im. Johannes de Caulibus iz San Gimignana, avtor Meditationes Vitae Christi, ki so pomembno vplivale na pozno- srednjev. kršč. ikonografijo. B: The Miror of the Blessed Lyf of Jesu Christ (L-E-NY-Trt 1908, izd. L. F. Powell). L: P. L. Oliger, Le »Meditationes Vitae Christi« del Pseudo-Bonaventura (Studi Francescani, 1921 1922); Panofsky Neth (1953, p. 377—78 itd.). Nepristranost -> Veliki zmagoslavni voz Neptun(us), rim. bog morja, ustreza -*■Pozej¬ donu v grš. mitologiji. Neptunov vodnjak. Cf. s. v. Bologna (Giovanni da Bologna) in Florenca (Ammanati). Nerej in Ahilej (lat. Nereus et Achilleus), rim- evnuha, ki naj bi bila spreobrnila Domitilo; oba kršč. svetnika (12. V.). Up: Cr. Roncalli (freske s prizori iz njune legende, naroč. 1597 karo- Baronio, Rim, Ss. Nereo e Achilleo), Rubens 1469 NERESHEIM — Neumann, Jaromir 1470 (1607/08, Grenoble, Mus. des B.-A. [1. verzija Pozn. 3-delne kompozicije v Sta Maria in Valli- cella]; 1608, Sta Maria in Vallicella). L: Rčau III/2 (1958, p. 972); LS II (1970). NERESHEIM v Wiirttembergu (ZRN); be¬ nediktinsko samostansko c. so 1747—92 sez. Po načrtu Balthasarja —> Neumanna. Stavba tako Predstavlja njegovo zadnje pomembno delo, ^prav so mojstrov načrt po njegovi smrti ne¬ koliko poenostavili. L: Reclam N II (1958 [1960]). NEREZI, vas v Makedoniji zah. nad Skopjem. ®l'žnja samostanska c. sv. Pantelejmona sez. 1164 (dat.), opečna stavba kvadratnega tlorisa s 5 kupolami. Notr.; ohranjena olt. pregraja iz XII. s '-> predvsem pa znamenite *StS-e (odkril 1926 N. L. Okunjev), eden izmed v. spomenikov kom- nenske umetn. (delo carigrajskih mojstrov) in pos. biz. slikarstva v 2. pol. XII. st. Med Pftzori, ki se odlikujejo z realističnimi nadrob¬ nostmi in poudarjanjem čustvene vsebine, po- se bno znana * Snemanje s križa in *Objokovanje. v L: Petar Miljkovič-Pepek (ELU 3,1964, s. v. — L!); £« 3 (1968, t. 217a, 228, XXXIV, 229a & 230). — . O. Bihalji-Merin (1958), A. Grabar (Sk 1953), F. (1930), V. Molž (Lj 1965), N. L. Okunjev U927), e t c Nersessian, Sirarpie der-> Der Nersessian Nessos —> Herakles, Deianeira in... ne sutor supra crcpidam resp. Sutor, ne supra c, 'epidam (lat.), »Čevljar, ne prek čevljev!« (fr. Cordonnier, pas plus liaut que la chaussure), Ape- love besede čevljarju, ki je najprej sodil o san¬ dalih na neki umetnikovi sliki, potem pa hotel ® kar naprej presojati (Plinij star., Nat. hist. X XXV, tudi Val. Max. VIII). Prim. Prešernov s onet o Apelu (...le čevlje sodi naj kopitar). L: Fumagalli (1934, št. 451); Buchmann (1959). netopir (lat. vespertilio, angl. the bat , fr. la chauve-souris, nem. die Fledermaus), ik. m., po Bibliji (5 Mojz 14, 18) nečista žival, pozn. atribut * an e, noči in zavisti, podoba dvoličnosti in inavščine (ker je podoben tako ptiču kot miši) 'n melanholije. Sama njegova krila so peklenski mribut. Up; npr. Diirer (»Melencolia /«, bakr., ■ '514), Michelangelo (relief netopirjeve glave na s krinjici, ki jo drži Lorenzo , vojvoda urbinski, v Medičejski kapeli). L: Rčau I (1955, p. 108), O. Cederldf, Fladdermu- nL' Symbo lister, I, Malmo 1957); Panofsky Stud n S’ p ’ 21 1); Cirlot (1962); Panofsky Tomb (1964, ?;< 92 >- — Cf - W. Deonna (1952), G. de Tervarent (I stp 90—91) Netscher, Caspar (1639—1684), hol. (nem.) slikar žanrskih prizorov in portretov, r. v Heidel¬ bergu, u. v Haagu. S; npr. Klekljarica (d. 1664, Wallace), Mladenič, ki piše pismo (les, d. 1665, Dresden). L: HdG V (1912); Hall Por (1963); S. J. Gudlaugs- son (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. E. Plietzsch (1960). Netscher, Constantijn (1668—1723), hol. slikar, sin Casparja (supra). S: npr. Fizik Christian Huygens ([1629—95] d. 1689, Eremitaža), Sli¬ karka Rachel Ruysch (atr., Raleigh). L: Hall Por (1963). Neue Sachlichkeit nova stvarnost les neuf preux (fr.) —> devet junakov Neumann, Balthasar (1687—1753), nem. arh., v. mojster nem. baročnega stavbarstva XVIII. st. v nadaljevanju Borrominijeve in Guarinijeve slikovitosti. R. v Chebu (nem. Eger) v Sudetih, stopil v vojaško službo, od 1719 dalje delal za vviirzburškega knezoškofa in pozn. tudi za druge člane družine Schonborn, 1741 polkovnik fran¬ kovskega topništva, u. v Wiirzburgu (66). A: v okviru Rezidence v Wiirzburgu, katere zidavo je vodil, predvsem mala * kapela (1723/36) in znamenito * stopnišče (1737.—50), stopnišči v gra¬ dovih Bruchsal (1729—33) in Briihl (1743—48), romarska c. *Vierzehnheiligen (1743—72) in opa¬ tijska c. *Neresheim (1747—92), načrti za rezi¬ denco v Stuttgartu, dvora v Karlsruheju in na Dunaju. L: E. von Cranacli-Sichert (ThB XXV, 1931, s. v. — L!); Edgar Lehmann, Balthasar Neumann und Kloster Langheim (ZfKg, 1962); Pevsner (1966). — Cf. H. G. Franz (1947), M. H. von Freeden (1937; 1953; 1959; 1960 [1963]; 1965 — L!), E. Hempel( 1965), M. Mušič (II 1966), H. Reuther (1957), R. Sedlmaier (& R. Pfister 1923). Neumann, Carl (1860—1934), nem. (ž.) um. zgodovinar. R. v Mannheimu, učil na univ. v Gottingenu, Kielu in Heidelbergu, tam u. (74). B: Rembrandt (Bl-Stu 1902; 3. izd., 2 knj., Mn 1922); ,Byzantinische Kultur und Renaissancekultur ‘ (H. Ztschr., 1903); A us der fVerkstatt Rembrandts (Hdl 1918); Rembrandt: Handzeichnungen (Mn 1918); ,Rembrandt-Legende' (M. J. Friedlanderjev zb., 1927); ,Die vier Apostel von Albrecht Diirer in ihrer urspriing- lichen Gestah ‘ (Ztschr. f. deutsche Bildung, 1930); ,Ende des Mittelalters ? Legende der Ablosimg des Mittelalters durch die Renaissance ‘ (DVLG, 1934). L: VVininger 7 (1936, s. v.); UJE (s. v.). Neumann, Ignaz Michael, nem. arhitekt v Wiirzburgu, sin Balthasarja (supra). Cf. s. v. Mainz (katedr .). Neumann, Jaromir (1924—_), češ. um. zgo¬ dovinar, direktor inst. za zgod. in teorijo umetn. 1471 Neuraeyer, Alfred — NeuB, Wilhelm 1472 na Češkoslovaški ak. znanosti v Pragi (njen do¬ pisni član). B: Malirstvi XVII. stoleti v Čechich (Pra 1951); Die tschechische klassische Malerei des 19. Jahr- hunderls (Prag 1955); Karel Škreta (Pra 1956); ,Rembrandt krajinar' (Umeni, 1957); ,La peinture baroque en Boheme et Tart franfais' (19. kongr., 1959); ,Zur Prage des Realismus in der Kunstgeschichte (Die Barockkunst und die Wirklichkeit )‘ (SPFFBU, 1961); Le Titien: Marsyas ecorche vif (Pra 1962; tudi nem. & angl. izd.); ,Das fVerk Max Dvoraks und die Gegen- wart' (AHA, 1962); .Vzacne dilo Sebastiana del Plombo' (Umeni, 1962); Umčni a skutečnost (Pra 1963); Fiihrer durch die Gemdldegalerie der Prager Bur g (ib. 1965); ,Z mladych let Petra Pavla Rubensa: Shromaždeni olympskych bohu (Umeni, 1965); Die Gemdldegalerie der Prager Burg (Pra 1966, »Kstdenk- maler der Prager Burg« 1); .Neznama dila italskych mistru v Olomouci' (Umeni, 1969); , Kleine Beitrdge zur rudolfinischen Kunst und ihre Ausv/irkungen' (ib., 1970). Neumeyer, Alfred (1901—_), nem.-amer. um. zgodovinar. R. v Miinchnu, štud. na univ. tam in v Berlinu (prom.); za nacizma emigriral v ZDA. Prof. na Mills College v Oaklandu (Ca- lif.), eden izmed 14 urednikov Kindlerjevega leksikona, prispevki v raznih rev. (AB, AQ, itd.). B: .Die Wiedererwerckung des Mit te la!ters in der bildenden Kunst des s pat en 18. Jahrhunderts: Ein Beitrag zur Vorgeschichte der Romantik' (RepKw, 1928); Diirer (P 1930 [nem. orig. 1929]); Johann Anton Ramboux: Sein Leben und fVerk (BI 1931, habil.); , Johann Anton Ramboux »Rebekka und Eliesar«' (ZfbK, 1931/32); ,Hans von Marees and the classical doctrine in the I9th century' (AB, 1938); .Monuments to »Genius« in German Classicism' (JWI, 1938/39); , Oskar Kokoschka' (Mag Art, 1945); El Greco: Das Begrabnis des Grafen Orgaz (Stu 1957, »WerkM« 16); .The meaning of the Balcony Scene at the church of Muehlhausen in Thuringia' (GBA, 1957); Glanz des Scltonen: Gesprache mit Bildern (Hdl 1959); Paul Cezanne: Die Badenden (Stu 1959, »WerkM« 38); Die Kunst in unserer Zeit: Versuch einer Deutung (Stu 1961); Der Blick ausdem Bilde (BI 1964); Filippo Lippi: Anbetung des Kindes (Stu 1964, »WerkM« 99); ,Ge- danken iiber die Darstellung des Sehens in der bilden¬ den Kunst' (W. Hagerjev zb., 1966); ,Art History IVithout Value Judgements: Some Recent Appraisals of 19th Century Art' (Coli Art J, XXIX/4, 1970). L: WWAA (1959). NEUSTIFT pri Briksnu (it. Novacella), obse¬ žen samostanski kompleks na juž. Tirolskem (Eisacktal, Tiroler Etschland, it. Alto Adige ) v Italiji. StS iz XIV.—XV. st., kot slikar mdr. izpričan Johanne s iz Brunecka. Na Pacherjevi kmetiji v bližini verj. r. Michael -vPacher. Neutra, Richard J(oseph), (1892—1970), avstr.- amer. arh. R. na Dunaju, štud. tam (pri Ottu —> Wagnerju in Adolfu —> Loosu) in v Ziirichu (na Te H), delal pri Erichu Mendelsohnu v Berlinu (1921—22), od 1923 v ZDA, nekaj časa sodel. F. L. -> Wrighta, od 1926 v Kaliforniji. A: v krajinsko okolje mikavno vkomponirane vile, npr. Kaufmanu Desert House v Palm Spring- su (1946—47), itd. B: npr. Wie baut Amerika (Stu 1927); Amerika: Die Stilbildung des neuen Bauens in den Vereinigten Staa- ten (W 1930, »Neues Bauen in der Welt«); Bauten und Projekte (3 knj., Z 1955—1966, izd. W. Boesinger); Life and Human Habitant (Stu 1956). L: Esther McCoy: Richard Neutra (NY 1960, »The Masters of World Architecture«; nem. izd. 1962, »GroBe Meister der Architektur« 9); EWA X (1965, s. v.); Marjan Šorli (Delo, 16. V. 1970, p. 17, nekr.). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), B. Zevi (1954). Neuwirth, Joseph (1855— ?), avstr. um. zgo¬ dovinar, raziskoval največ češ., zlasti češ. sred- njev. umetn. B: Albrecht Diirers Rosenkranzfest (Prag 1885); ,Datierte Bilderhandschriften osterreichischer Kloster- bibliotheken' (SbW, 1885); .Studien zur Geschichte der Miniaturmalerei in Čsterreich' (ib., 1886); Geschichte der christlichen Kunst in Bohmen bis zum Tode IVenzels III. (Prag 1888); Die IVochenrechnungen und der Be- trieb des Prager Dombaus in den Jahren 1372/78 (Prag 1890 ). Peter Parter von Gmiind (Prag 1891); Geschichte der bildenden Kunst in Bohmen vom Tode IVenzels IU bis zu den Hussiten-Kriegen (Prag 1893); ,Zur Kritik der Kunstnachrichten des Geschichtsschreibers Frane von Prag' (Symbolae Pragenses: Festgabe der Dcut- schen Ges. f. Altertumskunde in Prag, W 1893). ,Rudolf II. als Diirer-Sammler' (Xenia Austriaca. Festschrift der osterreichischen Mittelschulen zur 42. Versammlung deutscher Philologen in Wien, W 1894 [Abteilung 4: Gesch. u. Kg.]); .Die Herstellungs- phasen spiitmiltelalterlichen Bilderhandschriften (RcpKw, 1893); Mittelalterliche IVandgemalde und Tafelbilder der Burg Karlstein in Bohmen (Prag 1896. »Forsch. zur Kg. Bohmens« 1); Der Bilderzyklus de Luxemburger Stammbaumes aus Karlstein (Prag 189/1’ Das Braunschweiger Skizzenbuch eines mittelalterliche Malers (Prag 1897); Die IVandgemalde im Kreuzgang des Emausklosters in Prag (Prag 1898); Prag (Lpz-u 1901, »BK« 8). L: zbornik: Festschrift Joseph Neuwirth seinem 70. Geburtstage 5. 6. 1925 (W 1925 [=MO* natsblatt des Vereins f. Gesch. der Stadt Wien]). NeuB, Wilhelm (1882—1965), nem. um- zg°' dovinar, katol. duhovnik, 1913 habil. v Bonn u ’ od 1920 dalje ord. za cerkv. zgod. srednje? 3 veka in zgod. kršč. umetn.; raziskovalec krsc- ikonografije, pos. Apokalipse. B: Das Buch Ezechiel in Theologie und Kunst bis zu Ende des XII. Jahrhunderts, mit besonderer Berac sichtigung der Gemalde in der Kirche zu Schvvarzrnet dorf: Ein Beitrag zur Entwicklungsgeschichte Tvpologie der christlichen Kunst, vornehmlich in ‘ Benediklinerklostern (Mii 1912, »Beitr. zur Gesch*c des alten Monchtums und des Benediktinerordcn 1/2); Die katulanische Bibelillustration um die "Jju des ersten Jahrtausends und die altspanische Bu malerei (Bn-Lpz 1922); Die Kunst der alten Chris . (Au 1926, »Von heiliger K.«); ,Die Oranten tn altchristlichen Kunst' (Clemenov zb., 1926); 1473 Nevednost — Newton, Erič 1474 Apokalypse des HI. Johannes in der altspanischen und ohchristlichen Bibel-lUustration {Das Problem der Beatus-Handschriften ), I—II (Mu 1931, »Spanische Forsch. der Gorresges.«); ,Die ikonographisclien Wurzeln von Diirers Apokalypse‘ (Volkstum u. Kul- turpolitik: Eine Smlg. von Aufsatzen, gcwidmet Georg Schreiber..., K 1932); ,Apokalypse ‘ (RDK I, 1^37); ,Eine karolingische Kopie antiker Sternzeichen- °‘lder i m Codex 3307 der Biblio. Nat. zu Madrid ‘ IZD V K w, 1941); ,Die katalanische Bibel aus Satu Pere de Roda und Diirers Apokalypse' (Puig y Cadafalchov zb -1, 1951). L: zbornika: Festgabc fur VVilhelm NeuB zur Vollendung seines 65. Lebensjahres (K 1947); Zur Geschichte und Kunst im Erzbistum Koln: Festschrift iur Wilhelm NeuB (Du 1960 — B!). Nevednost (lat. Ignorantia, nem. die Unvvissen- heit ), personifikacija, rad katero zmaguje -> Mi- ne r\’a. Up: e. g. B. Spranger (o. 1591, Ksthist. Mus.). L: cf. A. Pigler (1954). Nevelson, Louise (1900—....), amer. kiparka, r - v Kijevu (družina emigrira'a v ZDA 1905), l9 31 in 1932 stud. v Nemčiji. P: iz mizarskih ostankov sest. in enotno obarvana dela, e. g. American Tribute to the British People (zlato Poslikan les, 1960—65, Tate). L: SeuphorS (1961); ReadS (1964); J. Gordon: Louise Nevelson (NY 1967 [rk, Whitney]). — Cf. H. H - Arnason (1968 ali 1969). Nevera —> Apistia Neverni Tomaž (fr. Incredulite de saint Thomas, hol. Het ongeloof van St. Thomas, hrv. Nevjero- vanje Tomino, it. Incredulita di San Tommaso, n orn. Der unglaubige Thomas, rus. Neverie apo- s >ola Fomy), evang. ik. m. (Jan 20, 24—29). Up: n Pr. relief iz o. 1000 (slonovina, 24 X 10 cm, Dahlem), *relief na pilastru iz o. 1100 (kamen, Santo Domingo de Silos, križni hodnik), Verroc- chio (»bron. skupina, naročil Tribunale della Mercanzia [trgovsko sodišče], o. 1465, post. 1483, Florenca, Orsanmichcle), Rubens (Antvver- Pen ), van Dyck (zač. 1620-ih let, Eremitaža), itd. v F; Curt Sachs: Das Tabcrnakel mit Andrea s errocchio Thomasgruppe an Or San Michele zu FJorenz (Str 1904, »ZKA« 23); Reau I1I/3 (1959, p. J.V,r 7 ° ); »PK-G« 5 (1969, t. 104b & 293); »MdS« 97 v • III). — cf q von (j er Osten (1965). NEVERS, mestece v vzh. Franciji ob izlivu r eke Nievre v Loiro (z Burgundijo povezana Pokrajina Nivernais). Romanska opatijska c. Saint-£tienne, zač. 1063, posv. 1097. Delno r °manska in delno gotska katedr. Saint-Cyr. n«Lk EWA V (1961, stp 632—33 — L!); »PKG« 5 G 969 > t. 165 — Ll). — Cf. P. Franki (Harm 1962). * Nevihta (it. Tempesta), slavna Giorgionejeva slika (o, pl, g 2 x 73 cm, Accad.), imen. mdr. 49 ~~ Leksikon tudi Giorgionejeva družina. O pravem motivu slej ko prej ugibamo; rentgeniziranje je poka¬ zalo, daje Giorgione namesto mladeniča prvotno zasnoval še eno golo ženo. Sliko so 1871 že kupili iz gal. Manfrin za berlinski muz., vendar jo je po Morellijevem posredovanju uspel dobiti princ Giovanelli. L (cf. s. v. Giorgione): Cankar III/l (1936, p. 136— 39 — »Vihar«); »CA« 16 (1968, kat. št. 16); »US« 9 (1969, repr. p. 108). — Cf. W. von Bode (I 1930), E. Wind (»1969 — L!). »Nevihta, pravzaprav Vihra (nem. Die kVinds- braut ), znamenita slika (o, pl, 181 X 221 cm, 1914, Basel), v kateri se je mladi -^Kokoschka upodobil z Almo Mahler (-> Werfel, Alma). NEVIODUNUM, rim. mesto na Krškem polju (vas Drnovo), s celim imenom Municipium Flavi- um Latobicorum Neviodunum, ob cesti Emona — Siscia. Najdbe v Nar. muz. v Lj in na Dunaju. L: T. Knez, P. Petru & S. Škaler: Neviodunum (Drnovo 1961). — Cf. B. Saria (1940), tudi VS (s. v. Drnovo). nevoščljivost (lat. invidia, fr. Venvie, nem. der Neid), ena izmed pregreh resp. eden izmed grehov (-> sedem poglavitnih grehov). Predstavljajo jo kača, pes ali menih, njeno personifikacijo pa zaznamuje klobčič kač namesto las. L: Rčau I (1955, p. 184& 189). — Cf. J. G. Hertel (pon. 1970), A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), A. Pigler (AHA, 1964). NEW HAVEN ( Connecticut, ZDA [New Eng- land ]), pristaniško in univ. mesto. ~ Yale University Art Gallery {1111 Chapel St.). S: mdr. zastopani Sassetta {Skušnjave sv. Antona, 1423/26), Giovanni di Paolo, Ant. del Pollaiolo {Herakles, Deianeira in kentaver Nes- sos, po 1467), van Gogh {*Nočna kavarna, sept. 1888), Malevič, Picasso, Braque, Modigli- ani, itd. New Minster Charter Privilegij New Minstra NEW ORLEANS {Louisiana, ZDA [South- east]), pristaniško mesto ob izlivu Misisipija s staro fr. četrtjo, t. i. Vieux Carrč. ~ Isaac Delgado Museum of Art {Lalong Ave- nue at City Park): mdr. barbizonska šola. NEWPORT {New Hantpshire, ZDA), zbirka Henry Edgell: med slikarji zastopan npr. D. Fetti {Prilika o hudobnih vinogradnikih). Newton, Erič (1893—1965), angl. lik. kritik {The Guardian) in pisec o umetn.; delal tudi načrte za mozaike. 1475 NEW YORK — NEW YORK, Guggenheimov muzej 1476 B: An Introduction to European Painting (NY 1949); ,Hans Feibusch: mural painter ‘ (The Studio, 1949); Tintoretto (L-NY-Trt 1952); European Painting and Sculpture (4. izd., Harm 1956, »A Pelican Book« [1. izd. 1941]); Masterpieces of European Sculpture (NY 1959); The Arts of Man (Greenwich 1960). L: WWA (1962; 1964). NEW YORK, naj večje in najbolj mednar. mesto ZDA (New York [Middle Atlantic]), nji¬ hovo kult. in finančno središče, znamenito mdr. po nebotičnikih, osredotočenih na polotoku Manhattan, ki je v vsakem pogledu najpomemb¬ nejši del mesta. Pravokotno cestno mrežo tvorijo podolžne avenije in prečne ceste. Peta avenija (Fifth Avenue ) deli Manhattan v zah. (fVest) in vzh. del ( East ), sicer pa razločujemo Spodnje mesto ( Downtown, Lower Manhattan), Srednje mesto ( Midtown) med 14. in 59. cesto in Zgornje mesto ( Uptown ). Največ muzejev je ob 5. aveniji, največ priv. galerij in antikvariatov ob Madison Avenue. Ostali deli velemesta: Bronx, Brooklyn in Queens. — Med nebotičniki ra Manhattanu, ki so zapovrstjo predstavljali najvišje stavbe, so Singer Building & Tower (arh. Ernest Flagg 1908), neogotski Woolworth Building (arh. Cass Gilbert 1911—1913 — 52 nadstr., 241 m), -*■ Chrysler Building (306 m — cf. infra), —> Empire State Building (380 m — cf. infra) in naposled —► World Trade Center (infra). L: Huson Jackson: New York Architecture: 1650—1952 (NY 1952); Ada Louise Huxtable: Four Walking Tours of Modem Architecture in New York City (NY 1961); A. Hepburn: Complete Guide to New York (NY 1964); EWA XIV (1967, stp 612—14). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). ~ Brooklyn Bridge, najpomembnejše inženir¬ sko delo XIX. st. (John Augustus & Washington Augustus Roebling 1869—83); z 2 granitnima stolpoma je malone 2 km dolgi brooklynski most razdeljen v 3 dele (srednji je 486 m dolg in 41 m visoko nad najvišjo vodno gladino. Čez most vodijo 4 železniške proge, 2 vozni cesti in pot za pešce. L: »PKG« 11 (1966, t. 437). ~ Statue of Liberty ( Bedloe's Island ob vhodu v newyorško pristanišče), Kip Svobode (» Liberty Enlightening the World«), nadvse znana in nešte¬ tokrat karikirana orjaška soha (tanjen baker, viš. 46 m), za katero je napravil model Frederic Auguste Bartholdi (1871-—84, prvi model 2,11 m vis., drugi 8,5 m, razstavljeno celoto prepeljali iz Francije 1885, jeklena konstrukcija po načrtu A. G.-Eiffela, odkritje 1886). L: »PKG« 11 (1966, t. 325 — L!); »US« 11 (1971, fp. 177). (1) stavbni kompleksi — Lincoln Center for the Performing Arts (Up- town Manhattan, ob Broadwayu in 65. cesti), namenjen gledališki, glasbeni in plesni umetn., sez. 1962—66 pod vodstvom W. K. Harrisona arhitekti M. Abramowitz ( Philharmonic Hall, dkč. 1963); Ph. C. Johnson; Eero Saarinen; Skidmore, Ovvings & Merrill; Pietro Belluschi. ~ Rockefeller Center ( Midtovvn, med 5. ave¬ nijo in Avenue of Americas pa 48. in 52. cesto)- Prvi načrt 1931—37, zidava 1931—61, arhitekti Reinhardt & Hofmeister, Corbett, Harrison in MacMurray. ~ United Nations FIeadquarters ([Sedež ZN] 42nd to 48th Streets, First Avenue to East River)- najprej tri med seboj povezana poslopja, katerih prvi, »mednar.« načrt 10 arhitektov (mdr. Le Corbusier, Markelius, Niemeyer) sta dkč. Wal- lace K. Harrison in M. Abramowitz (1947—52): Palača sekretariata ZN (UN Secretariat Building)’ 39 nadstr., v pritličju Chagallovo *Okno miru (1964) v spomin Daga Hammarskjolda in nje¬ govih spremljevalcev; s kupolo krita Generalna skupščina ( General Assembly Building) s F. Le- gerjevim stenskim okrasom v dvorani; Confe- rence Building (Economic and Social Council Chamber po načrtu Svena Markeliusa; Trustee- ship Council Chamber, načrt Finn Juhi; Security Council Chamber, načrt Arnstein Arneberg)! pozn. sez. kot 4. poslopje še Hammarskjold Libr- — Med plastiko na prostem tudi Augustinčičev konjeniški spomenik mirti (bron, 1952—54) ob 45. cesti. ~ VVorld Trade Center, načrt arh. Minorit Yamasaki, zač. 1967: dva 110-nadstr. nebotič¬ nika dvojčka, najvišja stavba na svetu po-+E m ' pire State Building (infra). (2) stavbe ~ Chrysler Building (med Lexington Avenue in 3. avenijo pa 42. in 43. cesto), sez. 1929 arh- VVilliam Van Alen, 77-nadstr. in 306 m vis. ne¬ botičnik. ~ Empire State Building ( Midtovvn, ob 5. ave¬ niji in 43. cesti), 102-nadstr., 380 m vis. (s P° zn ' televizijsko anteno 448 m) nebotičnik, do dokon¬ čanja t. i. Svetovnega trgovinskega centra v* World Trade Center, cf. supra) najvišja stavba na svetu, sez. 1929—31 Shreve, Lamb& Harrnon- D ~ * Guggenheimov muzej (The Solotnon o- Guggenheim Museum [cf. odd. muzeji], °b • aveniji in 89. cesti), sez. 1959 po načrtu F- L- A 1477 NEW YORK, Lever House — NEW YORK, Frick Collection 1478 -> Wrighta. Najbolj izvirna muzejska stavba in newyorška arhitekturna stvaritev kaže v notr. en sam s kupolo prekrit prostor, ki ga oklepa Položno se spušč; joča, spiralno zavita ploščad. L: EWA X (1965, stp 413—14, t. 217). — Cf. F. Steli (Frank Lloya Wright, Lik. rev., 1963). ~ Lever House ( Midtovm , ob Park Avenue, med 53. in 54. cesto), konstrukcija iz jekla in stekla, 1950—52, arhitekti Skidmore, Ovvings in Merrill (-^ SOM). ~ Mercedes-Benz Sbovvrocm (Midtown, ob Park Avenue in 56. cesti), sez. 1955, do dokon- čanja Guggenheimovega muzeja edino delo F. L. -> fVrighta v New Yorku. ~ Pepsi Cola World Heac’qnarters Building (Midtown, na vogalu Park Avenue in 59. ceste), sez. 1958—CO arh. Skidmore, Cvvings & Merrill. ^ pritličju občasne lik. razstave, ki jih prireja Pepsi-Cola Exhibition Gallery. ~ *Seagram Building (Midtown, 375 Park Avenue, tj. med 52. in 53. cesto), sez. 1956—58 Ludvvig —> Mies van der Bohe in Philip C. John- Son (sodel. Kahn & Jacobs)\ pomembna, strogo konstruktivna, hkrati pa s posebno dragocenim gradivom ostvarjena arhilektura. Cbenem uspela no, r. oprema: plastika Richarda Lippclda. (3) muzeji rooklyn Museum ( Eastern Parkway, eden izmed —>sedmih velikih amer. močno neizenačeni z. slik dober Pregled amer. slikarstva od kolonialne dobe do danes, med boljšimi deli Sargentov Portrait of aul Helleu, sketching, and his wife (1889) in J acka Levina VVelcome Hcme (1946), med evr. Umetniki nekaj star. it. mojstrov, npr. Bernar¬ dino de’ Conti ( Catellano Trivulzio [čisti profil na levo], 1505), izmed starih Nizozemcev Jan ornelisz Vermeyen ( Jean Carondelet, o. 1537/ izmed Holandcev G. Dou, Jan der Bray ! n Hobbcma, sicer pa še najbolje zastopani fr. Pariški slikarji XIX.—XX. st., npr. Gčricault 'študija za Ranjenega kirasirja, okr. 1812), Corot is d ' Avrc, y< 1865; Jeunes filles de Sparte, 1868/70; VAlbanaise, 1872), predstavniki ->Bar- 'z°na (Diaz de la Pena, Duprč in Daubigny), • Millet, Th. Couture, Courbet, Boudin, Mon- 'celli, C. Pissarro ( Strma steza, dat. 1875), Dc- 8as (Moški portret, 1866; Mile Fiocre v baletu La Source, 1867/68), Fantin-Latour, Sisley, Ct- ^anne, c. Monet (npr. Cerkev v Vernonu, 1894; Moževa palača, 1908), B. Morisot, Toulouse- Lautrec, Bonnard, Villon, Pascin, Soutine, iz ~ The B Br ooklyn), muzejev. V XIX.—XX. st. tudi Bocklin, Anton Mauve, G. Boldini ( Portret slikarja Whistlerja, d. 1897), Kokoschka, Francis Bacon, Hundertvvasser, itd. Dobra z. akvarelov, zlasti amer. od XVIII. st. dalje, tehtno zastopani npr. Winslow Homer, Th. Eakins, J. S. Sargent, John Marin in Ben Shahn ( Existentialists, 1957), izmed evr. slikarjev predstavljeni Blake, kipar Barye, Boudin, C. Pissarro, E. Manet, Redon, Gauguin, Forain, Signac, Dufy, Dunoyer de Segonzac, Lhote, Chagall, George Grosz, G. Santomaso, P. Sou- lages, izmed Mehičanov Rivera in Tamayo. S kipi zastopani mdr. Barye, Carl Milles, J. Ep- stein, Gaston- Lachaise, Arhipenko, W. Zorach, J. Lipchitz, S. Lipton, L. Minguzzi, R. Butler, K. Armitage, Elbert Weinberg, itd. — Pomemb¬ ne zbirke egipt. umetn., umetn. primitivnih ljud¬ stev in amer. notr. opreme. ~ The Cloisters ( Fort Tryon Park ob Hudso¬ nu), podružnica Metropolitanskega muz. (The Metropolitan Mus. of Ari, infra), posv. evr. srednjev. umetn. Muzej sestavlja več transporti¬ ranih in spet rekonstruiranih delov romanskih samostanov iz juž. Francije in Španije, mdr. npr. križni hodnik iz Fuentidi cna v Španiji (tudi cela apsida c. San Martin, XII. st.) in del križnega hodnika iz —> Saint~Michel-de-Cuxa. Med ekspo¬ nati so * kelih iz Antiohije (delno pozlačeno srebro, IV.—V. st.), številni primeri gotske plastike, fragmentarno ohranjene tapiserije z motivom -> devet junakov (v Parizu o. 1385/90) in tapiserije z lovom na enorožca (XV. st.), slavni -> Oltar družine Merode (Robert Campin o. 1427/28) in naposled med IR Jeana Pucella *Horarij Jeanne d'Evreux (cf. s. v. Pucelle). L: cf. J. J. Rorimer (1938 [1963]). ~ The Frick Collection (7 East 70th Street), ne posebno velika z., ki pa jo sestavljajo tako rekoč same mojstrovine. S: mdr. zastopani Duccio ( Skušanje Kristusa s slavne —> Maesta, 1308/11), Jan van Eyck (njemu in P. Christusu atr. Madona z Barbaro, Elizabeto Ogrsko in kar¬ tuzijanskim donatorjem), Piero della Frar.cesca (Janez Evangelist), Giov. Bellini (Zamaknjenje Frančiška As.), Tizian (Portret mladeniča v kožu¬ hovini, o. 1515; Pietro Aretino, o. 1548), Holbein ml. (Sir Thomas More, 1527; Sir Thomas Crorn- we!I), Bronzino (Ludovico Ccpponi, o. 1550/55), El Greco (Vincentio Anastagi, celopost. portret, 1578/80; Jezus izžene trgovce iz templja, o. 1595/ 1605; Sv. Hieronim kot kard .), Frans Hals, Velaz- quez ( Filip JV., 1644), Claude Lorrain (Pridiga na gori, 1656/59), Rembrandt (t. i. -» »Poljski jezdec«., o. 1655; *Avtp., d. 1658), Vermeer (Vojak 1479 NEW YORK, Hispanic Society — NEW YORK, Metropolitan Museum of Art 1480 in dekle, o. 1657; Glasbena ura, o. 1666/67; Dama in služkinja, o. 1666/67), F. Boucher ( Por¬ tret umetnikove žene, d. 1743), Fragonard (*cikel 11 slik, ki jih je Ludovik XV. naročil za Madame Dubarry), Goya ( Kovačnica ), J.-L. David (Gro¬ fica Daru, d. 1810), Constable (Katedr. v Salis- buryju), Turner, Ingres ( Grofica d'Haussonville, dkč. 1845), etc. L: The Frick Collection: Paintings (NY 1963); *The Frick Collection: An Illustrated Catalogue (NY od 1969 dalje, v načrtu 9 knj., od katerih so dozdaj izšle štiri — cf. J. Pope-Hennessy [& T. W. I. Hodgkinson 1970]); Masterpieces of the Frick Collection (NY 1970, uv Harry D. M. Grier, besedilo Edgar Munhall). ~ The Hispanic Society of America: Museum & Library (Broadway, between 155th & 156th Streets). S slikami so mdr. zastopani Pedro Romana (Marija z otrokom), Juan de Morales (Madona s preslico ; Ecce Homo [Kristus s Pila¬ tom], verj. o. 1563/68; Sveta družina), Ant. Mor (Vojvoda Alba), El Greco (npr. Sveta družina', Sv. Luka), Jusepe Ribera (Sv. Pavel), Zurbaran (Prokurator olivetanskega samostana; Sv. Rufina), Velazquez (Grof-vojvoda Olivares ; Portret dekli¬ ce', Camillo Astalli, kardinal Pamphili, 1650; atr.: Juan de Pareja), Alonso Cano (Portret duhov¬ nika), Juan Carreno de Miranda (Bernabe de Ochoa de Chinchetru, d. 1660; Brezmadežno spo¬ četje', Karel II.), Antonio del Castillo y Saavedra (Čaščenje pastirjev), Juan de Valdes Leal (Via Crucis), Goya (Manuel Lapeha, markiz Bondad Real', Vojvodinja Alba [v črni obleki], 1797; Alberto Foraster, d. 1804 [spodaj preslikan por¬ tret Godoya!]; Pedro Mocarte, verj. 1805/07), Zuloaga (npr. Žrtev fieste', Avtp.), itd. — Z. plastike, risb, grafike in umetnoobrtnih izdelkov. L: The Hispanic Society of America, Handbook: Museum and Library Collections (NY 1938); A History of The Hispanic Society of America, Museum and Library, 1901—1954: with a Survey of the Collections (NY 1954). ~ The Lehman Collection (7 1 Vest 54th Street), ena izmed najpomembnejših v XX. st. nastalih zas. zbirk (najbolj bogata v ZDA) star. evr. sli¬ karstva, risb in umetne obrti (Philip in Robert -> Lehman), zdaj last Metropolitanskega muzeja. S: med Italijani posebno dobro zastopani sienski mojstri, npr. Lippo Vanni, Sassetta (Sv. Anton v pustinji), Giovanni di Paolo (npr. Izgon iz raja, o. 1445), Sani di Pietro, sicer pa med Florentinci Uccellu atr. Profilni portret Battiste Sforze, Botticelli (Oznanjenje, o. 1490), med ferrarskimi mojstri npr. Francesco Cossa (aliansna portreta zakoncev Gozzadinijev, d. 1477), med Benečani Giov. Bellini, Bart. Vi- varini, C. Crivelli, L. Carlevaris, A. Canaletto, Fr. Guardi; med starimi Nizozemci Petrus Christus (*Sv. Eligij v svoji delavnici, d. 1449), Aelbert Bouts, G. David (Oznanjenje, grisaille), H. Memling (npr. Moški portret, o. 1470/75), Joos van Cleve, A. Isenbrant; med starimi Francozi S. Marmion, Mojster iz Moulinsa (Domn. portret Margarete Avstrijske [Suzanne de Bourbon ?], o. 1490); med Holandci Rem¬ brandt (Portret star. moža, d. 1638; Gerard de Lairesse, d. 1665), G. Terborch, P. de Hooch; med Španci El Greco (npr. Hieronim kot kar¬ dinal, o. 1600), Goya; XIX,—XX. st.: Ingres (Princesa de Broglie, 1853), Degas, Monet, Re¬ noir, Gauguin (Tahitijke pri kopanju, 1891/92), van Gogh (npr. Avtp. [s posvetilom a Vami Laval ], 1889), Toulouse-Lautrec, Bonnard, Vuil- lard, Marquet, itd. — R: Pisanello, Ant. del Pollaiuolo (osnutek za konjeniški spomenik Fran- cesca Sforze, o. 1480), Diirer (npr. Avtp. 22- letnega umetnika, 1493), Rembrandt, Watteau, G. B. Tiepolo, Fragonard, Goya (Avtp.), Ingres, Delacroix, Cezanne, van Gogh, Modigliani. Rkp. miniature: npr. list iz Fouquetovega Horarija Žtienna Chevalierja (miniatura s pogle¬ dom na Pariz in Notre-Dame, o. 1450/60). Ta¬ piserije, posebno odlična z. srednjev. aqua- manilov in it. renesančne majolike (Castel Durante, Deruta, Faenza, Gubbio). . L: Theodor Allen Heinrich, The Lehman Col¬ lection (Met Mus B, 1954); Charles Sterling (izd.): Musče de 1’Orangerie: Exposition de la collection Lehman de New York (2., rev. izd., P 1957); The Lehman Collection, New York (1959 [razst. kat.; The Cincinnati Art Mus.]). — Cf. D. Cooper (1963 [tekst Theodore Rousseau, Jr.]). ~ The Metropolitan Museum of Art (Fifth Avenue at 82nd St.), eden izmed —> petih najp°" membnejših um. muzejev na svetu, najbolj boga 1 v Ameriki, ust. 1870. Dozdajšnji direktorji: S e ' neral Louis P. di Cesnola (do 1904), Sir Caspar Purdon Clarke (1905—10), Edward Robinson (1910—31), -> Taylor, -*• Rorimer, Thomas P* F. Hoving (od 1967). Jedro slikarske z. tvorijo kolekcije ali deli kolekcij Benjamin Aliman, Jules S. Bache, George Blumenthal, Stephan C- Clark, Michael Friedsam, H. O. Havemey er > Samuel A. Lemsohn in J. Pierpont Morgan- Izmed slikarjev so s pomembnimi deli zasto¬ pani: med starimi Nizozemci brata van Ey c k (*Kalvarija in *Poslednja sodba, pripisovano P a *Friedsamovo Oznanjenje), D. Bouts, P. Christus (Portret kartuzijanca, d. 1446; Objokovanje), Rogier van der Weyden (npr. »Meliaduse d'Este«)> Joos van Gent (Poklon kraljev, o. 1460/64 [?])’ Hugo van der Goes, Memling, Joos van Cleve 1481 NEW YORK, Museum of Modem Art 1482 (Sveta družina), Isenbrant (Portret moža, ki tehta zlatnike), P. Bruegel star. (*Žetev, d. [15]65); med Italijani iz delavnice Filippa Lippija dvoj¬ ni portret »Zaročenca« (o. 1440), Dom. Ghir- landajo (Fr. Sassetti s sinom, 1468/70), Botticelli (npr. Trije čudeži sv. Zenobija, po 1500), Anto- nello da Messina, Giov. Bellini, V. Carpaccio (Meditacija o križanju), Rafael (Pala Colonna', Giuliano de ’ Medici, o. 1515), Sebastiano del Piombo, Moietto, Moroni, Caravaggio (Muzi¬ kanti [La Musiča]), Salv. Rosa (Avtp.), G. B. Tiepolo, P. Longhi, F. Guardi; med Španci Juan de Flandes (Sv. Mihael in Frančišek As.), El Greco ( Pogled na Toledo, o. 1595/1600; Don Fcrnando Nino de Guevara, o. 1600; Peti pečat apokalipse, o. 1608/14), Goya (Don Manuel Oso- rio de Zuhiga, 1788; Don Bernardo de Iriarte, d- 1797; Maje na balkonu', Bikoborba', Mesto na skali-, itd.); med Nemci Diirer (Salvator Mundi', Madona z otrokom, d. 1516; Madona z otrokom in sv. Ano, d. 1519), Cranach star., Holbein ml. (Benedikt von Hertenstein, d. 1517; Wedigh, d. 1532; Dirck Berck, d. 1536; Edvard, vvaleški P r inc, 1543), A. R. Mengs (J. J. Winckelmann); med Flamci Rubens, van Dyck (npr. Avtp., °- 1621/22), Brouwer (Kadilci [verj. z avtp.], 1 635/38); med Holandci F. Hals, Terbrugghen, van Goyen, Rembrandt (pribl. 30 slik, najob¬ sežnejša zbirka na svetu, npr. Mladostni avtp.', Aristotel ob Homerjevem doprsju, d. 1653; Avtp., d. 1660; Portret žene z nageljčkom), Dou (Avtp., o. 1660/65), Vermeer (Speče dekle, o. 1656; » Žena ob oknu« ali »Žena z vrčem vode«, 1658/60; Dama, ki igra na lutnjo, o. 1663/64; Alegorija vere, o. 1669/70); med Francozi Jean Clouet (Guillaume Bude, o. 1635), prej »F. Chrčtienu« atr. Mojzes in Aron pred faraonom, d - 1537, Corneille de Lyon, Ph. de Champaigne, Poussin (npr. Ugrabljenje Sabink; Slepi Orion iiie vzhajajoče sonce, 1658), Watteau (npr. Mez- zetin), Nattier, Chardin, Boucher (npr. Venerina 'oaleta, d. 1751), Greuze, Fragonard, A. Labille- Guiard (Avtp. z učenkama, d. 1785), Vigee- Lebrun (Mme Grant, d. 1873), J.-L. David (So¬ kolova smrt, d. 1787), Ingres (npr. M me Leblanc, • '823), Delacroix (npr. Ugrabljenje Rebeke, d. J^6)> Corot, Daumier (npr. Tretji razred), mirbet (npr. Alphonse Promayet, 1847; Vaške gospodične, 1851; »VAmazone«, o. 1856; »Izvir«; Zena s papigo, d. [18]66), C. Pissarro (Cole du •lallais pri Pontoisu, d. 1867; La Mere Larcheve- 9*' e ), Manet (npr. Španski kitarist, 1860; Mile • [Fictorine Meurent] kot espada, 1863; V čolnu, Argenteuil, 1874), Monet (*La Grenouillere, 1869; L J r etat, d. [18]86; Temza pri Charington Cross Bridge, d. [18]99; Parlament v Londonu, d. 1903; Doževa palača, d. 1908; itd.), Degas (Avtp. [prej S. C. Clark]; Portret zbiratelja [L'Amateur], d. 1866; James Tissot, 1868; Balet opere Robert le Diable, d. 1872; Foyer de Danse, o. 1873; itd.), Cezanne (Stric Dominic, 1865/66; Mont Sainte- Victoire, 1 885/87; Madame Cezanne v rastlinjaku, o. 1890), Sisley (Most v Villeneuve-la-Garenne, d. 1872), Renoir (npr. Madame Charpentier s hčerkama, d. 1878; Madame Tilla Durieux, 1914), Gauguin (npr. la Orana Maria, d. [18]92), Seurat (La Parade, 1887 — 88), Vuillaid (Avtp. s prija¬ teljem Varocquezom), Rouault ( Henri Lebasque, 1917 [prej Mus. of Mod. Art]), zunaj te vrste tudi E. Meissonier, Rosa Bonheur (Konjski sejem, d. 1853—55), Cabanel, Gerome, Bouguereau, Bon- nat, Lhermitte, Bastien-Lepr ge (Jeanne d'Are, d. 1879), itd.; med Angleži Hogarth, Gains- borough, Reynolds, Raebum, Th. Lawrence, J. Constable, Turner; med drugimi slikarji no¬ vejše dobe van Gogh (npr. Arležanka, 1888), Picasso (npr. Portret Gertrude Stein, 1906), Mo- digliani (Italijanka; Jeanne Hebuterne), Dali (Kristus na križu), itd.; pos. med Američani J. S. Copley, B. West, družina Peale, G. Stuart, J. Trumbull, Th. Sully, Th. Cole, Bierstadt, W. Homer, VVhistler (npr. Theodore Duret, 1883), Th. Eakins, Cassatt, W. M. Chase, Sargent (npr. Madame X [Mme Gautreau ], d. 1884), Eilshe- mius, M. Weber, Bellovvs, E. Hopper, 0’Keefe, B. Shahn, Albright, itd. — Pomembne zbirke risb in grafike, ilustr. knjig, egipt., ant. in sred- njev. umetn. (prim. Cloisters, supra), neevr. umetn., umetne obrti (mdr. Cellinijeva Čaša Rospigliosi) in notr. opreme. L: Josephine L. Al len & Elizabeth E. Gardner: A Concise Catalogue of the European Faintings in the Metropolitan Museum of Art (NY 1954); Albert Ten Eyck Gardner: A Concise Catalogue of the American Paintings in the... (NY 1957; 1965); Masterpieces of Fifty Centuries: The Metropolitan Museum of Art (NY 1970 [rk], uv Kenneth Clark — L!); Fede- rico Zeri: A Catalogue of Italian Paintings, I: The Florentine School (NY 1970). — Cf. W. E. Howe (1913 & 1946), Ch. Sterling (1955). H. Tietze (Z 1954), H. B. Wehle (1940; 1947), in pos.: The Metropolitan Museum of Art: Bulletin. ~ The Museum of Modern Art (11 West 53rd St.), najbogatejši muz. mod. umetn. v Ameriki, na novo odprt 1929, razš. 1964. Direktorji: A. H. -*■ Barr (1929 — 1943), Rene d'Harnoncourt (1949 — 1968), -*■ Lowry, John Hightovver (od 1969). Poleg Američanov so zvečine odlično za¬ stopani tudi malone vsi pomembni fr., nem., it. in drugi zahodnoevr. umetniki od impresionizma dalje. S: mdr. so zastopani Cezanne (npr. Tiho¬ žitje z jabolki, 1895/98), Monet (npr. Topoli v Givernyju: Vzhod, 1888; Les Nympheas, 1916— 1483 NEW YORK, Pierpont Morgan Library — NEW YORK, zasebne zbirke 1484 1926), Redon, Renoir, »carinik« Rousseau (Jad- vigine sanje [Le reve de Yadviga ], 1910), Gauguin, van Gogh {Zvezdna noč, 1889), Seurat, Corinth (Avtp., d. 1924), Ensor, Signac, Kandinsky, Nolde, Matisse (npr. Rdeči atelje [ Vatelier ], 1911), Kupka in Rouault, Mondrian (npr. Broadway Boogie IVoogie, 1942—43), Dufy, Malevič, Klee, Derain in Kirchner, Leger {Tri žene ali Kosilo [Le grand dejeuner ], 1921) in Picasso {*Avignonske gospodične [Les Demoisel- les d'Avignon], 1907; MaJolie, 1911—12; Harle- quin, 1915; Sedeči ženi, 1920; Tihožitje s kolačem, 1924; Ples, 1925; Atelje z mavčno glavo, 1925; *Guernica, 1937 [posojilo]; Nočni ribolov pri Antibesu, 1939), Braque ( Žena z mandolino [Femme d la mandoline], 1937), Orozco, Beck- mann in Modigliani (npr. Ležeči akt [Le grand nu], o. 1919), Pascin, Kokoschka (npr. Hans Tietze in Eriča Tietze-Conrat, 1909) in Rivera, Chagall (npr. *Jaz in vas, 1911; L'Anniversaire, 1915; Nad Vitebskom, 1915/20; Le temps n'a point rive, 1930—-39), Gris in Schwitters, De Chirico in Schlemmer ( Stopnišče v Bauhausu, 1932), Dix in M. Ernst (npr. Žena, starec in cvetlica, 1923—24; Mundus e st fabula, 1959), Grosz in Miro, Soutine, Delvaux ( Lunine mene, 1939), Magritte ( Kraljestvo svetlobe II, 1950), Shahn, Siqueiros in Tchelitchew, Tamayo, Tan- guy, Dubuffet in A. Giacometti, Dali (npr. Vztraj¬ nost spomina, 1931; Portret Gale, 1935), Balthus, F. Bacon, Matta in Pollock, Buffet, itd. — P: mdr. so zastopani Rodin, Maillol, Despiau, Brancusi in Gonzalez, Epstein, Lehmbruck, Boccioni in Nadelmann, A. Pevsner, Gabo, Lip- chitz, Moholy-Nagy, Calder in Moore, Marini, Noguchi, Butler, Ipousteguy, G. Segal. — Po¬ membna z. risb in grafike ( Paul J. Sachs Galle- ries), z. arhit. in oblikovalnih načrtov, edinstvena z. fotografij {Edvvard Steichen Photography Cen¬ ter), bogata knjižnica in — ne nazadnje — ob¬ sežna razstavna in publicistična dejavnost. L: Painting and Sculpture in the Museum of Modern Art: A Catalog (NY 1958); Helen M. Franc (GBM, 1960); Von Picasso bis Warhol: 100 Werke aus dem Museum of Modern Art in New York (The Sidney and Harriet Janis Collection) (1971 [rk, Kunst- halle Koln]). — Cf. A. H. Barr (1954), C. A. Ritchie (1952). ~ The Pierpont Morgan Library (29 East 36th Street, tj. 36. cesta in Madison Avenue ) v nekd. Morganovi zas. palači (sez. v neorenesančnem slogu 1905, cf. s. v. Morgan, J. Pierpont ), odprta od 1924 dalje. IR: mdr. Komentar Apokalipse Beata iz Liebane iz zgodnjega X. st. (Ms. 644), list iz angl. Biblije s konca XII. st. (Ms. 619), —> Misal opata Bertholda z zač. XIII. st. (Ms. 710), Misal za Seitenstetten iz 2. pol. XIII. st. (Ms. 855), —> Maciejov/skega kodeks iz o. 1250 (Ms. 638), bolonjski Ordo Missae iz o. 1370 (Ms. 800), Tarok za družini Visconti in Sforza iz XV. st. (Ms. 630), Horarij Katarine Klevske iz o. 1435 in Horae Beatae Mariae Virginis iz XVI. st. (cf. s. v. Klovič, Juraj). L: Pierpont Morgan Library: Exhibition of Illu- minated M3S. (NV 1934); M. HarrsenSc G. K. Boyce: Italian Minuscripts in the Pierpont Morgan Library (NY 1953). — Cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 48, 75—76, 79, 83, 105, 140). ~ The Solomon R. Guggenheim Museum ( 1071 Fifth Avenue, cf. odd. 2: stavbe), naslednik nek¬ danjega Museum of Nonobj -dive Art (cf. Solo¬ mon R. -> Guggenheim ). Dozdajšnji direktorji: baronica Hilla Rebay (do 1952); J. J. -> Sweeney (do 1960), za čigar vodstva je bilo poslopje do¬ zidano; Thomas M.—>Messer. Izredno pomemb¬ na z. avantgardistične umetn. Med zastopanimi umetniki so npr. Cezanne {Urar, 1895/1900), Modigliani, Chagall {Violinist), R. Delaunay (Fenetre sur la ville št. 4, 1910/11), Kandinsky (več sto kosov), Klee (170 kosov), Brancusi, itd. ~ Whitney Museum of American Art, odprt od 1931 dalje (1954—66 22 West 54 th Street, odtlej Madison Avenue at 15th Street). Direk¬ torji: Juliana Force (do 1948), L. Goodrich (od 1958). S: mdr. zastopana Ben Shahn {The Pt> s ' sion of Sacco and Vanzetti, 1931—32) in Jack Levine {Gangsterjev pogreb [Gangster Funeral], 1952—53). P: mdr. Jo Davidson ( Gertrude Steirt, bron, 1920), Arhipenko, Naum Gabo, Lipchitz, Lachaise, Calder, Seymour Lipton, Noguchi, Baskin, Marisol, etc.. (4) zasebne zbirke ~ VValter C. Baker: z. ant. umetn. in risb. R: mdr. zastopani P. P. Prud’hon, Degas {Avtp-, 1857 [študija za jedk.]), Cčzanne {Avtp., sv., °- 1880), itd. L: cf. D. Cooper (1963 [tekst Jacob Bean]). — Dr. Harry Bakvrin: npr. Soutine {Portret mladega moža, 1935). — Richard J. Bernhard: npr. C. Pissarro {RM de VŽpicerie v Rouenu, d. 1898), Cezanne (^ Estaque, 1876/78), Sisley {Sena pri Argenteuiht, d. 1872). ~ Dr. Robert Boggs: npr. Renoir {Pont Neuf d. [18]72). ~ Mrs. Mellon Bruce: npr. Monet (Bazille n* Camille, študija za Dejeuner sur Therbe, 1865 / 66 ), 1485 NEW YORK, zasebne zbirke 1486 Renoir (Madame Monet s sinom v njihovem vrtu v Argenteuilu, 1874; Jadrnice pri Argenteuilu, o. 1874), Vuillard (Tihožitje z barjanskimi cvetli¬ cami, 1898). ~ Mrs. Marshall Field: npr. Monet (Bonlevard d es Capucines, 1873). ~ Ira Haupt: npr. Renoir (Eugene Murer, o. 1877), Gauguin (Siesta, 1893). ~ Ben Heller: skladna in sodobno urejena z. m °d. amer. slikarstva (mdr. zastopani Rothko, A- Gottlieb, Gorky, W. De Kooning, F. Kline, •!• Pollock, npr. s svojimi Bine Poles, 1953, R. Mothervvell, itd.), ki jo dopolnjujejo izbrani pri¬ meri stare meh. plastike pa kiparstva afriških in drugih primitivnih ljudstev. — Hugo Perls: npr. Guillaumin (Pissarrojev prijatelj Martinez pri Guillauminu, d. 1878). — Bernard J. Reis: med slikami tudi en fajum- ski portret, sicer pa mdr. zastopani Delacroix, Courbet, Redon, Bauchant, Ernst, Picasso, Braque (npr. kolaž La petite Fifi, 1912), Mo- digliani (Jeanne Hebuterne accoudee d une chaise, 1918/19), Chagall, Gris, De Chirico, Lur?at, Soutine (t. i. Le valet [Deček z rdečim telovni¬ kom] ali Napoleon, 1929), Campigli, Tanguy, F. Kline, Mothenvell, Stamos, itd. — R: mdr. zastopani Seurat, Lipchitz in Grosz (npr. Pan- demonium August 1914, d. 1914), z grafiko tudi Matta (cikel jedk. z erotičnimi motivi). — Bo¬ gata z. male plastike z najrazličnejših ozemelj pa od antike in Starega vzh. do mod. umetn. ~ Dr. F. H. Hirschland: npr. Beckmann (Avtp. s cigareto pred rumenim ozadjem, 1923). ~ The Ittleson Collection: npr. Monet (Ma¬ dame Monet na vrtni klopi, 1872/73), Morisot (No balkonu, Pariz, 1872), Renoir ( Paul Cezanne, Pastel, d. [18]80). ~ Simon M. Jaglom: npr. C. Pissarro (Mlin na v eter v Knockeju, Belgija, d. 1894—1902). ~ Siegfried Kramarsky: npr. Renoir (Travnik, d- 1873) in van Gogh (*Dr. Paul Gachet [1. ina- ««], 1890). ~ Dr. David M. Levy: npr. Seurat (končni osnutek za Une Baignade, les, o. 1883/84). ~ Sam A. Levvisohn: npr. Soutine (Maria Lani, 1929). ~ Alex M. Lewyt: npr. C. Pissarro (Kostanji r Louveciennesu, d. 1872), Monet (Zasnežena pot PG Honfleuru, o. 1867), Morisot (Dekle s pahlja- čo < o. 1878), Gauguin (Mož s sekiro, d. [18]91), Vuillard (Dnevna soba [Madame Tristan Bernard], °- 1925). ~ John L. Loeb: npr. £. Manet (*Avtp., 1878 tPfej z. Jacob Goldschmidt]). ~ A udre Meyer: npr. Degas (Mary Cassatt, °' 1884), Vuillard (Žena s skodelico, o. 1897). ~Hugo Moser: npr. Cezanne (Anthony Vala- br egue, 0 . 1870). ~ I Villiam S. Paley: npr. Cezanne (Avtp. s slamnikom, 1877/80), Vuillard (Okno, 1898). ~ Charles S. Payson: npr. £. Manet (Portret K°spe Brune t, 1860; Monetova družina v njihovem Vrtu v Argenteuilu, 1874) in Degas (Malaplesalka, Pastel, o. 1883). ~ The Rockefeller Collection: npr. E. Manet (La Brioche, 1870) in C. Pissarro (Pokrajina blizu Pontoisa, d. 1868). ~ John Barry Ryan: npr. E. Manet (Umetnikov vrt v Versaillesu, 1881), C. Monet (Cerkev v Vernonu, d. 1883). — R. Barclay Scull: npr. Vuillard (Madame Rosengart in njena hči, o. 1900). ~ Sam Spiegel: npr. Gauguin (Hiše v Vaugi- rardu, Pariz, d. 1880). ~ Mrs. Frances Spingold (= Mrs. Nate B. Spingold): s prvovrstnimi deli mdr. zastopani Renoir (Sprehod, d. [18]70), C. Monet (Portret umetnikove žene, o. 1877), Vuillard (Misia in Thaddee Natanson, o. 1897; Alfred Natanson in njegova žena, 1900), itd. ~ Justin K. Thannhauser: v odlični z. mdr. zastopani s pomembnimi deli C. Pissarro (Ere- mitaža pri Pontoisu, o. 1867), E. Manet (Portret Alberta VVolffa, 1877 [nedk.]; Clemenceau), Ce¬ zanne, Renoir (npr. La Femme au perroquet, o. 1872), Gauguin, van Gogh, Toulouse-Lautrec, Matisse, Picasso (slike od vštetega 1898. leta dalje, npr. Le Moulin de la Galette, 1901; *Lika- rica, 1903; Tihožitje Oporto, d. [ 19] 19) in Sou¬ tine. Zbirka je zdij razstavljena v posebni gal. Guggenheimovega muzeja (supra). ~ John Hay Whitney (hiša v East 63rd Street in Greentree Farm pri Manhassetu na Long Islandu). S: mdr. zastopani Boi din, E. Manet (Courses au Bois de Boulogne), Whistler (tVapping on Thames, d. 1861), Degas (Avtp., o. 1862; La Promenade des chevaux), Cezanne (Rideau, cru- chon et compotier), C. Monet (Na obali [Mme Monet], d. 1870; Barques d Žtretat, d. 1884), 1487 NEW YORK, knjižnice — Niccold di Giacomo di Nascimbene 1488 Bazille ( Cvetlični lončki, d. [18]66), Renoir ( Mou- lin de la Galette, mala inačica, d. 1876), »carinik« Rousseau ( Foret tropicale avec singes), van Gogh ( *Avtp. s paleto, sept. 1889 [Saint-Remy]; *Les Oliviers, 1889), Seurat {La Manche a Grandcamp, 1885), Toulouse-Lautrec ( *Marcelle Lender dan- sant le bolero dans »Chilperic «), Signac ( Barques au soleil, 1891), Vlaminck ( Remorqueur sur la Seine: Chatou, 1906), G. Bellovvs ( Club Night, 1907; Polo Scene, 1910), Braque (Le Part de La Ciotat, 1907), Utrillo (Rue des Abbesses), Balthus (Le Salon, 1942). L: Alan Pryce-Jones, The John Hay Whitney Col- lection (AA, jul./avg. 1968). ~ Charles Zadok: s slikami zastopani npr. G. Rouault, Dufy, Derain, Picasso, Braque, R. Delaunay, Miro, J. Bazaine, idr., posebno dobro P. Bonnard, J. Villon (npr. Uhomme au chapeau violet [avtp.], d. [na hrbtu] 1949) in A. Giaco- metti, slednji tudi s plastiko (npr. Gozd [z avtp.]). (5) umetnostnozgodovinske knjižnice ~ The Avery Memorial Architectural Library, v okviru Columbia Univ. 1890 ust., arhitekturi in urbanizmu posv. knjižnica (cf. s. v. umetno¬ stnozgodovinska bibliografija). ~ The Frick Art Reference Library (10 East 71st Street), ust. 1920, z izredno bogato z. foto¬ grafij. ~ The Metropolitan Museum of Art Library, ust. 1881 (cf. s. v. umetnostnozgodovinska biblio¬ grafija), v okviru Metropolitanskega muz. (cf. odd. muzeji). ~ The Museum of Modern Art Library, ust. 1932 (cf. odd. muzeji). ~ The New York Public Library (Fifth Avenue & 42nd Street) resp. dva njena odd., 1895 ust. The Art Division in 1899 ust. The Prints Division. nezmernost —> Intemperantia Neža (lat. Agnesa, fr. Agnes de Rome, nem. Agnes), kršč. svetnica (21. I.), rim. mučenica (po legendi u. 304), zavetnica devic, vrtnarjev in trinitarskega reda. Atribut: ovčica, jagnjica kot simbol nedolžnosti. Up: npr. Andrea del Sarto (1524, Piša, katedr.), Ribera (1641, Dresden). L: Rdau m/l (1958, p. 33—38 — L!); EWA XII (1966, stp 660); LS I (1968); Keller (1968, p. 23—24). — Cf. J. Braun (1943, stp 45-48). »nežni slog« (nem. zarter Stil), termin, ki ga je ob avstr, poznobaročni arhitekturi vpeljal v umzg. lit. Hans -> Sedlmayr, pos. pri nas pa apliciral -> Šumi ob nekaterih štukaturno okra¬ šenih pročeljih v obd. o. 1740 — 60, kot sta npr. v Lj mdr. hiši na Ciril-Metodovem trgu (št. 6) in v Salendrovi ul. (št. 6) in kot je bila v nekd. Šelenburgovi ul. 1961 porušena Koslerjeva hiša. L: ŠumiL (1961, p. 85—86, 90, 194 [op. 91 — L!] & 200, f p. 85, 87, 89—90); »ArS« 3 (1969, p. XLVIII, t. 49 & 53). — Cf. R. 1 Vagner-Rieger (1964, p. 267). Nicco Fasola, Giusta (Giustina), (1901—1960), it. um. zgodovinaika. B: Nicola Pisano: orientamente sulla formazione del gusto italiano (R 1941); (izd.) De prospectiva pingendi (F 1942, »Raccolti di fonti per la storia delParte« 5); Pontormo o deI Cinquecento (F 1947); La Fontana di Perugia (R 1951); ,Storiografia del manierismo ‘ (L. Venturijev zb. I, 1956); ,11 Manierismo e l'Arte vene- ziana del ,500' (18. kongr., 1956);, Bassorilieri donatel- leschi nel Museo Calvet ‘ (M. Marangonijev zb., 1957); fiiulio Romano e il Manierismo ‘ (Com, 1960). »Niccolo da Uzzano«, popularno doprsje (viS- 46 cm, poslikana žgana glina, Bargello), v ka¬ terem so nekdaj gledali vrh Donatellovega rea¬ lizma, a ga zdaj na splošno mojstru odrekajo. O času nastanka strokovnjaki še celo različno sodijo. L: Joseph Polil: Die Verwendung des Naturab- gusses in der italienischen Portraitplastik (Wu 1938)- — Cf. G. Delogu (1956 — L!), G. Galassi (1949), H. W. Janson (II, 1957 — L!), L. Pianiscig (1948), F. Stud- niczka (npr. 1924), H. v. Tschudi (1887). Niccolo delTArca, imen. mdr. tudi Niccold Dalmata, Niccold Schiavone in Niccold da Ra- gusa, največkrat pa Nicolaus de Apulia (po 1435 do 1494), it. kipar, imen. po gl. delu, *Arca di S. Domenico (zač. v XIII. st. Nicola Pisano s sodelavci, dkč. 1494 Michelangelo, Bologna, S. Domenico), za katerega je 1469—73 izgotovil 14 kipov (mdr. na vrhu evangelisti Matej, Marko, Luka in Janez, vsak vis. 65/67 cm, levi angel s svečnikom, vis. 52 cm, itd.). V c. Sta Maria deli® Vita (ib.) njegovo Objokovanje mrtvega Kristusa (žg. glina, med žalujočimi Nikodem [s kladivom in kleščami] domn. avtp.), ki ga zelo različno datirajo (dkč. 1463?, po Gnudiju o. 1485/90, itn.) in ki prav tako ne kaže več prvotne razpo* stavitve figur. L: Venturi VI (1908); Duško Kečkemet, Niccolč dalPArca (ELU 3, 1964 — L!); James H. BecK, Niccolo delPArca: A Reexamination (AB, 1965), Mariangela Novelli: Niccolo delPArca (Mi s. ®-» »MdS« 15). — Cf. G. Delogu (1956), C. Gnudi (19421- R. Petrovič ( \Petrovich] 1946), J. Pope-Hennessy ( 1958); Ch. Seymour Jr (Harm, 1966). Niccolo di Giacomo di Nascimbene, imen. N> c ' colo da Bologna (o. 1330—pred 1402), it. ilum)" nator. IR: npr. Novelle sulle Decretali (135 . Milano, Bibl. Ambrosiana, Ms. B 42 inf.) z znano 1489 Nicholson, Ben — Nikola Firentinac 1490 miniaturo Kreposti nad Pregrehami in (spodaj) Septem artes liberales z njihovimi predstavniki; Lučan: De Bello Pharsalico (1373, Milano, Bibl. Trivulziana, Ms. 691). L: Aeschlimann (1940, s. v. — L!). — Cf. M. Salmi (2. izd. 1956). Nicholson, Ben (1894—....), angl. slikar (in kipar), abstr. kompozicije od 1933 dalje. V 2. zakonu oženjen z Barbaro -> Heptworth. L: SeuphorS (1961); WWA (1962); F.Bayl(Kind\ct Iv . 1967, s. v. — L!). — Cf. J. P. Hodin (1957), H. Read (1948—56), W. Schmalenbach (1959), M. Seuphor (1957), J. Summerson (1948). ' Segantini (Mi 1946); Milano Nicodemi, Giorgio (1891—....), it. um. zgo¬ dovinar, bil direktor Mus. di Castello Sforzesco v Milanu. B: Pittori lombardi (R 1922, »Bibl. d arte illustra- ta«); / Caligari: scultori bresciani del Settecento ■ (Brescia 1924); Girolamo Romanino (ib. 1925 )\Bronzi minori del Rinascimento italiano (Mi 1933); Giuseppe Arcimboldi (Mi 1934); Melozzo da Forli (Berg 1935); Franz von Stuck (Berg 1936); Raffaello Sanzio (Mi 1939); Leonardo da Vinci: Gemalde, Zeiclmungen, Studien (Z 1939); ,La Vita e le Opere di Leonardo ‘ (Leonardo da Vinci, Mi 1939); ,// volto di Leonardo da Vinci * (ib.); Giovanni Segantini I spagnola (Mi 1956). L: Lodovici (1942). Nicola Pisano, tudi Niccola ali Niccold (o. 1210/25—1278/84), it. kipar, prva jasno profili¬ rana osebnost it. kiparstva po Antelamiju, oče Giovannija Pisana. R. v juž. Italiji, verj. v Apuliji (1266 dvakrat dkm. kot Maestro Nicola di Pietro de Apulia), še pred delom za baptisterij v Piši verj. obiskal fr. in nem. stavbarnice, sicer Pa se očitno zgledoval po ant. plastiki. P: šestero- kotna prižnica baptisterija v Piši (d. 1260 po Pizanskem štetju, torej verj. 1259), osmerokotna Prižnica katedrale v Sieni (1265—68) in Fon¬ tana Maggiore v Perugii (dkč. 1278). L: Vasari-Milanesi I; Venturi IV (1906); Cankar tl/2 (1933); G. H. & E. R. Crichton: Nicola Pisano and me Revival of Sculpture in Italy (C 1938); Martin 'reinberger (EWA X, 1965, s. v. — L!); »US« 7 (1968, P :J6); Enrico Castelnuovo: Nicola Pisano (Mi s. a., >>MdS« 76). — Cf. E. Carli (1943), G. Delogu (1956 — I li C. Gnudi (1948), G. Nicco Fasola (1941; 1951), t- Pope-Hennessy (I 1955), G. Swarzenski (1926), Weinberger (1960), J. VVhite (1966). Nicolaus, it. romanski kipar, verj. učenec —► rViligelma , izpričan z več lat. napisi, ki zazna¬ mujejo njegova dela. Oblikoval je reliefe na gl. Portalu stolnice v Ferrari (sgn., o. 1135), na Pročeljih c. S. Ženo Maggiore (sgn., o. 1138: Prizori iz Gčneze) v Veroni in tamk. stolnice ( S 8P-, o. 1139), atr. pa so mu tudi reliefi na Portalih stolnice v Piacenzi (o. 1123) in t. i. Zodiakov portal v Sagra di San Michele (o. 1120) v Piemontu. L: Venturi III (1904); David M. Robb, A North Italian Sculptor of the Twelfth Century (AB, 1930); Roberto Salvini (EWA X, 1965, s. v. -— L!); Christine Verzar: Die romanischen Skulpturen der Abtei Sagra di San Michele: Studien zu Meister Nikolaus und zur »Scuola di Piacenza« (Bern 1968 [dis., Ba], »Basler Stud. zur Kg.« 10 — L! [cf. Carl D. Shep¬ pard, AB, 1971, p. 113]); »PKG« 5 (1970, t. 303b). — Cf. G. Delogu (1956 — L!). NIEBOROVV: baročna plemiška palača blizu Varšave, sez. 1690—96: varšavski Muzeum Na- rodovve ima v njej eno izmed svojih podružnic. L: EWA XI (1966, stp 398 — L!); Urszula Poph- nyk (izd.): Nieborovv 1945—1970 (Wa 1970). NIEDERROTVVEIL ( Baden, ZRN). V Mihae¬ lovi c. (St. Michael) rezljani v. oh. z Marijinim kronanjem, delo zgornjerenskega Mojstra H. L. iz o. 1530. L: Reclam II (1958 [1960]). Nieder-Wildungen —> Bad VVildungen Niederwildunški oltar -> Wildunški oltar Niepce, Joseph Nicephore (1765—1833), fr. fizik, 1826 izumil —> fotografijo. »Nihče« (lat. » Nemo«, angl. »Nobody«, nem. »Niemand«) šaljiv lit. tip in ik. m. L: Gerta Calmann, The Picture of »Nobody« (JWCI, XXIII, 1960). Nihil enim intulimus in hunc mundum: haud dubium quod nec auferre quid possumus, citat po —> Pavlu iz Tarza, v slov. prev. (1 Tim 6, 7): Nič namreč nismo prinesli na svet, tudi odnesti ne moremo nič. Nikeforos III. Botaneiates, biz. ces. (1078—81). Up: na miniaturah v Homilijah Janeza Krizo- stoma (Bibl. Nat., Cod. Coislin 79, e. g. f. 2v: med Janezom Krizostomom in nadangelom). Nikodemov evangelij, eden izmed t. i. apo¬ krifnih tekstov Nove zaveze (—> apokrifni evan¬ geliji): pripoveduje o Kristusovem trpljenju in je mdr. nudil lit. predlogo za ik. m. -> Kristus v predpeklu. L: Klaus Wessel (RbK I, 1966, stp 213—14). Nikola Firentinac (u. 1505), it. arh. in kipar, akt. večidel v Dalmaciji, u. v Šibeniku. Najstar. dkm. delo je kapela bi Ivana Ursinija v trogirski katedr. (1468—97), od 1477 pa je nadaljeval katedr. v —> Šibeniku, dkč. njeni stranski ladji in kupolo ter v poglavitnem celoti vtisnil njen zdajšnji videz. 1491 Nikolaj IV.— Nirenstein, Otto 1492 L: Duško Kečkemet (ELU 3, 1964, s. v. — L!). — Cf. C. Fiskovič (1959; 1960), V. Mole (Lj 1965). Nikolaj IV. (o. 1230—1292), papež od 1288 dalje, prej geneial frančiškanskega reda. Njegov nagrob. dal postaviti Sikst V. v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (načrt D. Fontana, sohe Leo¬ nardo da Sarzano). L: cf. J. Pope-Hennessy (III 1963). Nikolaj iz Barija (ali iz Mire) —>■ Miklavž Nikolaj iz Verduna, srednjev. zlatar in emajlni slikar, doma iz Verduna ob Meusi v Lotaringiji, dkm. 1181—1205. Njegovo tako formalno kot ikonografsko pomembno delo že nakazuje pre¬ hod v gotiko: 1181 dk c.Verdunski olt., o. 1190 preroki na — > relikviariju Treh kraljev v katedr. v Kolnu (celota dkč. o. 1230), 1205 dkč. t. i. Marijin relikviarij v katedr. v Tournaiju (rest. 1891). L: Otto Demus, Nicholas of Verdun (EWA X, 1965 — L!); »US«7 (1968); Enrico Castelnuovo: Nico- laus di Verdun (Mi s. a., »MdS« 56). Nikolaj Kuzanski -> Cusanus, Nicolaus Nikolaj Tolentinski (lat. Nicolaus Tolentinus, it. Niccold di Tolentino), kršč. svetnik (10. IX.), pridigar iz reda avguštincev eremitov, kanoni¬ ziran 1446. Atributi: košara s kruhki, -> ptič na krožniku, duše v vicah (tj. v plamenih). Up: npr. Giovanni di Paolo (N. T. reši ladjo na morju, les, PMA Johnson). L: Reau III/2 (1958, p. 989—90 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 551—53). Nikolaus Gerhaert von Leyden —> Gerhaerts, Nikolaus. Nikolovski, Antonije Spirov (1920— ), ma- ked. um. zgodovinar in lik. kritik, dipl. 1952 v Zgb, direktor Centr. zavoda za varstvo spome¬ nikov v Skopju. B: e. g. Freske u Kurbinovu (Bgd 1961). NIKOZIJA ( Nicosia , grš. Leukosia), gl. mesto Cipra. Arheol. muz. hrani mdr. biz. srebrne krožnike (610/29), katerih reliefi kažejo prizore z Davidom: na manjših dveh (premer 14,1 cm) David ubije medveda in Samuel pride k Davidu pastirju, na večjem (premer 27 cm) Davidova poroka. L: EWA IV (1961, stp 193—94 — L!). — Cf. D. Talbot Rice (1959, t. 72—73). nimb (lat. nimbus, tj. oblak, angl. the halo ali the nimbus, fr. le nimbe, nem. der Heiligenschein ali der Nimbus, slov. svetniški sij, žar, žarni venec, obstret), okrogla svetlobna plošča, pozn. svet¬ lobni krog za glavo svetnika ali božje osebe. Kršč. umetn. ga je bila v IV. st. prevzela iz ant. umetn. Božje osebe, Kristus in bog Oče, so pra¬ viloma zaznamovane s križnim nimbom, nesvete žive osebe s —-> pravokotnim nimbom. L: Adolf Kriicke: Der Nimbus und verwandte Attribut: in der friihchristlichen Kunst (Str 1905, »ZKA« 35); J. Tavenor Perry, The Nimbus in Eastern Art (BM, 1907); E. H. Ramsden, The Halo — a further enquiry into its origin (BM, 1941); Reau I (1955, p. 423—25); Marthe Collinet-Guerin: Histoire du nimbe: des origines aux temps modernes (P 1961 [oc. Fr. Stelč, Argo, 1/2, 1962], rev. dis. [P 1946]); EWA XII (1966, stp 643). — Cf. W. Braunfels (1950), L. Hourticq (1927), K. Kunstle (1928, p. 25—28). Nimrod ali Nemrod, bibl. oseba, »velik lovec pred Gospodom« (1 Mojz 10, 8—9: ... Ob hoc exivit proverbium: quasi Nemrod robustus vendtor coram Domino, slov.: zato se pravi: Velik lovec pred Gospodom kakor Nemrod). Up: cf. s. v. Sebaldov grob. NIN, rim. Aenona, mestece severozah. od Zadra (20 km), prvo politično središče Hrvatov po pokristjanjenju. Starohrv. cerkvica sv. Križa (XI. st.), na prvi pogled štirilistnega tlorisa. V bližini mesteca zgodnjesrednjev. cerkvica sv. Ni¬ kolaja (relikviarij sv. Anzelma). — Krstni kamen kneza Višeslava iz Nina hrani Muz. hrv. arheol. spomenika v Splitu. L: Nevenka Bezič (ELU 3, 1964, s. v. — LIK EWA XIV (1967, stp 909—10 — L!). — Cf. V. Mole (Lj 1965). Nino Pisano (o. 1315—verj. pred 1368), i ( - kipar, zlatar in stavbar, sin Andreja (-> Andrea Pisano), prvič dkm. 1349 kot stavbar katedr. v Orvietu. P: npr. Madonna del lat te (atr., Pi sa > Sta Maria della Spina). L: Venturi IV (1906); Ilaria Toesca: Andrea e Nino Pisani (F 1950, »Coli. di ,Proporzioni‘<<); Antje Kosegarten, Aus dem Umkreis Nino Pisanos (Panth, 1967). — Cf. L. Becherucci (1965), E. Carli (1934), M- Weinberger (1937). Niobe (grš. Niobe), mit. oseba, hči Tantala in Dione. Cf. s. v. Smrt Niobid. L: Hunger (1955, p. 239—40). Niobe odvrača tebanske žene od žrtvovanja Letu mit. ik. m. (Ovid, Met. VI, 146—203). L: Pigler n (1956, p. 182). Niobide -> Smrt Niobid nipote —> nepotizem Nirenstein, Otto (1894—....), avstr.-amer. um- zgodovinar in trgovec, lastnik dunajske um. trg°" vine »Neue Gal.«, prom. 1931 na Dunaju, 0 nacistični priključitvi Avstrije emigriral v N eW 1493 Nisos — Noč 1494 York, kjer je prevzel ime Otto Kallir in odprl »Galerie St. Etienne «. B '.Egon Schiele: Personlichkeit und IVert (W 1930). Egon Schiele: Oeuvre-Katalog der Gemalde, Mit Bei- trdgen von Otto Benesch und Thomas M. Messer (W 1966 [= 2. izd. dela iz 1930, kot avtor O. Kallir]). J. Lassaigne (1957), J. Lavalleye (1945; 1956), Ed. Michel (1954), L. van Puyvelde (1940 [1947; 1948]; 1953; 1962), W. Schone (1939), J. Strzygowski (1922), K. Vo!l (1906 [1923]), H. B. IVehle (& M. Salinger 1947), R. H. \Vilenski (1960), F. IVinkler (1924; 1925). njih misel je v izvrševanju obrti rokodelec... Nisos, kralj v Megari -> Skila in Nisos Nix, nox, vox, lachrymae, sulphur, sitis, aestus; Malleus et stridor, spes perdita, vincula, vermes (.Sneg, noč, glas, solze, žveplo, žeja, ogenj ; Kla¬ divo in škripanje, propadlo upanje, spone, črvi), mnemotehnična stiha, ki ponazarjata peklenske muke in ki so ju ponavljali učenci v srednjev. šolah — po Vincencu iz Beauvaisa (Speculutn historiale Epil. CXIX). L: cf. g. Male (XIII« sičcle 1910, p. 442). nizozemsko slikarstvo (tudi staro niz. slikar¬ stvo), skupno ime za slikarstvo XV. in XVI. st., P° Maxu J. Friedlanderju »od van Eycka do Bruegla«, na ozemlju današnje Belgije (takrat tudi v umetn. pomembnjjše) in Holandske (obi¬ čajno upoštevamo tudi del današnje Francije, t. j. n:kd ■ -+ Burgundijo) — v nasprotju s pozn. -> flamskim in —► holandskim slikarstvom, ki ju je Irefca od konca XVI. ali od zač. XVII. st. ločeno obravnavati. Poglavitni niz. slikarji so bili: Jan van *Eyck (u. 1441), *Mojster iz Flčmalla (akt. okr. 1410-40), *Rogier van der Weyden (1399/1400—1464), Petrus Christus (u. 1472/73), D >rk *Bouts (u. 1475), Justus van Gent (akt. okr. 1460-75), Hugo van der *Goes (u. 1482), Hans *Memling (u. 1494), *Geertgen lot Sint Janš, Mojster Tiburtinske šibile, Mojster Uršuline legende in Mojster Lucijine legende (vsi konec st.), Mojster iz Alkmaarja in Mojster iz Frankfurta, Juan de Flandes (u. 1519), Gerard *E>avid (u. 1523), Michiel Sittovv (okr. 1469— 1^25), Hieronymus *Bosch (u. 1516), Jan Pro- vost (1462—1529), Quentin *Massys (okr. 1465/ b6 1530), Jan Mostaert (verj. okr. 1475—1555/ b), Jan *Gossaert, Joos van Cleve (okr. 1485 — 1540), Bernard van Orley (okr. 1488 — 1541), Jan Van Scorel (1495-1562) in Pieter *Bruegel star. (u. 1569). L: ‘Friedlander I—XIV (1924—37); Ervvin Panof- S J’: *Early Netherlandish Painting (1953); korpus /'m. Flam.«; Flanders in the Fifteenth Century: Art and Civilization, Catalogue of the Exhibition Master- f^eces of Flemish Art: van Eyck to Bosch (1960 [rk; Detroit]); EWA V (1961, s. v. Flemish and Dutch Art). T ^rirn.: med »viri« C. van Mander (1604), sicer pa. ,• Baldass C 1 QI8\ o e' - ,li — /io Veliki zmago¬ slavni voz cesarja Maksimilijana I. Nocret, Jean (1615—1672), fr. slikar, portre¬ tist. R. v Nancyju, se v Rimu učil pri N. Pous- sinu, postal peintre du Roy v Parizu, tam u. (57). S: npr. ->Ludovik XIV. in njegova rodbina v mit. preobleki (o. 1670). Noctes Atticae, o. 175 objavljeno delo, v ka¬ terem je Aulus Gellius zbral mdr. številne izvlečke iz ant. spisov. Cf. s. v. Čas odkriva Resnico. Noč (lat. Nox, angl. the Night, fr. la Nuit, it. la Notte, nem. die Nacht), personifikacija enega izmed štirih dnevnih časov. Up: npr. miniatura v —> Pariškem psalterju (f. 419v: Izaija moli med Zoro in Nočjo), v naslonu na Michelangelovo ->Noč (infra) Michele di Ridolfo (Rim, Gali. Colonua). L: Cirlot (1962, p. 218); EWA XIII (1967, stp 816). — Cf. B. Berenson (1963, repr. 1299). *Noč, t nameniti Michelangelov marm. ženski akt (194 cm v dolžino, 63 v globino) na nagrob. Giuliana de' —> Medici, vojvode nemourskega, 1495 Nočna straža — Noe dela ladjo 1496 v -> Medičejski kapeli. Na epigram, ki ga je bil 1545/46 pritrdil nanj Giovanni di Carlo Strozzi... La Notte, che tu vedi in si dolci atti dormir, fu da un angelo scolpita in questo sasso, e, perche dorme, ha vita; Destala, se nol čredi, e parleratti. ...je Michelangelo odgovoril: Caro m'e j sonno e piu l'esser di sasso Mentre che'l damo e la vergogna dura ; Non veder, non sentir m'e gran ventura Pero non mi destar, deh, par la basso. (Noč, ki jo tu vidiš sladko spati, je angel izklesal v tem kamnu in ker spi, živi; zbudi jo, če ne ver¬ jameš, in spregovorila ti bo. — Ljub mi je sen in še ljubše, da sem iz kamna, dokler vladata nesreča in sramota. Srečna sem, da ne vidim in ne slišim, zato me, oh, ne budi, govori tiho.) L: Cankar III/l (1936); Panofsky Stud (1939 [1962]). — Cf. J. Pope-Hennessy (III 1963). *Nočna straža (hol. De Nachtwacht, fr. La Ronde de Nuit), najslavnejša in največja ohra¬ njena Rembrandtova slika (o, pl, 359 X 438 cm, d. 1642, Rijksmus.), na kateri so upodobljeni amsterdamski strelci — črno oblečeni kapitan Frans Banning Cocq (1605-—1655), poročnik Willem van Ruytenburch van Vlaeiding v citro- nasto rumeni obleki in njuna četa (na pozn. na¬ slikanem ščitu poleg kapitana še 16 imen), ko prihajajo skozi mogočen, s polkrožnim lokom zaznamovan slavolok — v jedru visokorene- sančna, Rafaelovim StS-am v Stanza d'Eliodoro sorodna kompozicija, ki je v končnem rezultatu baročna predvsem zaradi Rembrandtovih barv, oblikovanja svetlobe in ne nazadnje tudi kostu¬ mov. V neprekosljivem chiaroscuro oblikovana podoba, s katero se v letu Saskijine smrti kon¬ čuje mojstrovo »baročno« obdobje, je s časom močno potemnela, zato se jo je v XIX. st. pri¬ jelo napačno ime; da gre za dnevno svetlobo, je spet videti po restavriranju 1946—47. Po kopijah (npr. v Nat. Gali.) vemo, da je bila na vseh straneh, zlasti še na levi, prirezana (levo za o. 64 cm, des. za o. 10 cm, zgoraj in spodaj za o. 22 cm): Cocq in Ruytenburch, ki sta zdaj sredi slike, sta se središču prvotno bližala ! Vsekakor se je Rembrandt močno oddaljil od običajnega obrazca holandskih —> skupinskih portretov XVII. st. (strelci, 16 po številu, ki so enako prispevali po 100 goldinarjev, naj bi bili tudi enakopravno predstavljeni), vendar o njihovem nezadovoljstvu s sliko (o katerem poroča star. lit.) ni dokazov: ostala je v v. dvorani amsterdamskih Klove- niersdoelen do 1715, ko so jo prenesli v staro Mestno hišo. W. Martin je opozoril na fragmen¬ tarni avtp., z delom barete in enim očesom vidno glavo za zastavonošo in strelcem na njegovi levi strani. Po Hellingovi razlagi bogata in zapletena simbolična vsebina, navdihnjena po drami, s ka¬ tero so bili odprli prvo amsterdamsko gledališče (Joost van den Vondel: Gysbreght van Aemstel)’, ob akvarelni kopiji v Cocqovem albumu (Rijks¬ mus.) samo opomba, da kapitan ukazuje poroč¬ niku pohod čete. L: O. Benesch (ThB XXIX, 1935, s. v. Rij n — L!); D. Vijnbeek: De Nachtwacht (A 1944 — L!); A. van Schendel & H. H. Mertens, De restauraties van Rem¬ brandti Nachtvvacht (OH, 1947); W. Gs. Hellinga: Rembrandt Fecit 1642: »De Nachtwacht«, Gijsbrecht van Aemstel (A 1956). — Cf. K. Bauch (1957), J- Bialostocki( 1957 [1966]), K. Clark (1966), M. Dvorak (1921), M. bndahl (1966), G. Knuttel (1955), Ton Koot (1947 & 1950, cf. s. v. Koot, Anton W. C. L.), W. Martin (1923/24; 1949; 1951), J. Q. Regteren van Altena (1955), A. Riegl (1902), J. Rosenberg (& S. Slive 1966, p. 61—63, 268—69 & 301 — L!), F. van Thienen (1947). nočni prizori ( nočna slika, nem. das Nacht- stiick). Bolj ali manj realistično predstavljene (tj. ne več samo z atributi zaznamovane) pozna¬ mo od XV. st. dalje. Mdr. so jih pomembno ostvarili zlasti Piero della Francesca (* Konstan¬ tinov sen, freska v ciklu Križeve legende, 1450-a leta, Arezzo, S. Francesco), Geertgen tot Sint Janš ( Rojstvo , Nat. Gali.), Rafael (freska Osvo¬ boditev sv. Petra, 1513/14), il Romanino (freska Matej z angelom, 1521, Brescia, 'S. Giovanni Evangelista) in Correggio (.»Noč«, o. 1530, Dres¬ den), pozn. pa predvsem Elsheimer, Caravagg 10 in caravaggisti, Aert van der Neer, Rembrandt, Dou, itd. Nočni ribolov v Antibesu (fr. Peche de nuit o Antibes), po -> Guernici najpomembnejša Picas¬ sova slika pred 2. svet. vojno (o, pl, 205,8 X 345,4 cm, avg. 1939, M MA). L: Lawrence D. Steefel, Jr., Body Imagery Picasso’s »Night Fishing at Antibes« (Coli Art •>> 1966). nodus (lat.), vozel, pri —>• kelihu jabolko. Noe (hebr., angl. & nem. Noah, lat. Noe, fr- Noe), bibl. oseba (1 Mojz 5—9), Adamov i n Setov potomec, pravnuk Henoha, vnuk Matu- sala (Metuzalema) in sin Iameha, oče Šema, Kama in Jafeta. Up (cf. infra): npr. relief spodaj na levem krilu Ghibertijevih —>■ Vrat paradiža- L: Ferguson (1954); Rčau II/l (1956, p. 104ss); Keller (1968, p. 392—94). Noe dela ladjo (it. La costruzione dell'Arca)- bibl. ik. m. (1 Mojz 6, 14—22). Up; npr .freska v Dečanih (XIV. st.), Bertram iz Mindena ( spodnji prizor na prvič odprtem -> Grabovvskem 1497 Noetova ladja — Nolde, Emil 1498 olt., dkč. 1379), Rafaelova delavnica {freska, -> Rafaelove loggie [9. prizor], 1517/19). L: Rčau H/l (1956, p. 107). Noetova ladja (lat. Arca Noe, nem. Die Arche Noe), bibl. ik. m. (opis 1 Mojz 6, 14—16), v kršč. urnetn. zvečine simbol odrešenja in cerkve. Up (cf. infra & s. v. Golob prinese Noetu ozelenelo oljčno vejico)-, npr. številne StS-e v starokršč. katakombah. L: Reau H/l (1956, p. 110). B: Le nozze Aldobrandini, i paesaggi con scene dell'Odissea ed altre piiture murali antiche conservate nella Biblioteca Vaticana e nei Musei Ponlifici (Mi 1907); Le slanze di Raffaello, I: Stanza della Segnatura (R 1922); SS. Ambrogio e Carlo al Corso (R 1923, »Chiese di Roma illustrate«); ,Gli ultimi reslauri del S. Girolamo di Leonardo da Vinci' (Vergov zb., 1931); Gli Etruschi e la loro civiltd (Mi 1933; fr. izd. 1936); ,La vocazione artistka delVantica diocesi e provincia di Como ‘ (Munera in onore di Antonio Giussani, Mi 1944). L: zbornik: Scritti in onore di Bartolomeo No- gara: Raccolti in occasione del suo LXX anno (C. d. V. 1937). Noetova ladja obstane na araratskem gorovju, bibl. ik. m. (1 Mojz 8, 4: In ladja je obstala se¬ demnajsti dan sedmega meseca na ..., lat. Requie- vitque arca mense septimo, vigesimo septimo die tnensi. super montes Armeniae). Up: npr. relief na kapitelu c. St.-Lazare v Autunu (XII. st.). L: Rčau II/l (1956, p. 111). Noe z družino in živalmi zapusti ladjo (fr. La s ortie de l'arche, it. Uuscita dali'arca), bibl. ik. m - (1 Mojz 8, 18-19). Up: npr. miniatura v -> danajski Genezi (zač. VI. st.), Jacopo Della Quercia {relief na portalu c. S. Petronio v Bo- •ogni 1427/37), Rafaelova delavnica (freska, -> Rafaelove loggie [11. prizor], 1517/19). L: Reau II/l (1956, p. 111). Nocma, bibl. oseba (1 Mojz 4, 22), hči Lameha ln Sele in sestra Tubalkajna, v marijanski ikono¬ grafiji ena izmed podob Marije. L: cf. H. E. Wethey (& A. S. Wethey 1966, p. 29). Noetova daritev po potopu (lat. Noe aedificat altare Domino, it. II sacrificio di Noe), bibl. ik. m - (1 Mojz 8, 20—22; 9, 1—17). Up; npr. Mi¬ chelangelo {freska na —*• stropu Sikstinske ka- P e le), Rafaelova delavnica (freska, —*• Rafaelove lo ggie [12. prizor], 1517/19). }-■ Pigler I (1956, p. 22—24); Rčau II/l (1956, p. 1 D). — Cf. Th. Ehrenstein (1936). Noetova pijanost, bibl. ik. m. (1 Mojz 9, 21— 3) '■ njegov najmlajši sin Kam ga je — ko se je '1 Upijanil in razgaljen obležal — zasmehoval, starejša dva, Sem in Jafet, pa sta ga pokrila. Up: n Pr miniatura v -> Dunajski Genezi {zač. VI. st.), miniatura v Psalterju Ludovika Svetega (1253/ 0)> Jacopo Della Qucrcia {relief na portalu c. S. Petronio v Bologni, 1427/37), Michelangelo (fre- s a na —> stropu Sikstinske kap.), B. Bandinelli V el >ef, Bargello). L: Pigler I (1956, p. 24—26); Rčau II/l (1956, p. *4). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Nogara, Bartolomeo, it. vatikanski um. zgo¬ dovinar in arheolog. »noga sv. Andreja« ->Egbertova skrinjica Noguchi, Isamu (1904—....), amer. (jap.- amer.) kipar, r. v Los Angelesu. Živel na Japon¬ skem (1906—18), v ZDA kot vajenec pri kiparju G. Borglumu, pozn. v Parizu v Brancusijevem ateljeju, 1929—31 na Kitajskem in Japonskem. P: veliki relief (barvan cement, 1936, Mexico), kamniti vrt pri palači UNESCO v Parizu (1959), s skalami okrašeni bazen, t. i. sculptural water garden (New York, Chase Manhattan Plaza), vrt plastike Billyja Roseja (novi muzejski kompleks v Jeruzalemu), itd. B: ,Towarda Reintegration of the Arts ‘ (Coli Art J, 1949); ,Meanings in Modem Sculpture' (AN, 1949). L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964 [1966]). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969 — L!), D. Miller (1946), etc. Nohant-Vicq ~> Vicq-sur-Saint-Chartrier noj (angl. the ostrich, fr. Vautruche, nem. dar Straufi), ptica, katere srednjev. ikonogr. pomen so določali —> Physiologus (čeprav noja še ni v njegovih najstar. variantah) in drugi spisi (po Gregoriju Vel. npr. je podoba Sinagoge)-, od XVI. st. dalje znamenje Pravičnosti, ker jo po¬ nazarjajo njegova povsem enaka peresa. L: Friedrich Lauchert: Geschichte des Physiologus (Str 1889); Rčau I (1955, p. 101); Debidour (1961); CevcS (1963, repr. 71). — Cf. W. Molsdorfi 1920, št. 474,820, 822,969 & 993), J. Strzygowski (1899), G. de Tervarent (I 1958, stp 35). Nolde, Emil, s pr. im. Emil Hansen (1867— 1956), nem. ekspresionistični slikar in grafik, član skupine Die —> Brucke, med nem. ekspresio¬ nističnimi slikarji najbolj izrazit kolorist. R. kot kmečki sin v Noldeju (sev. Šlezvik), u. (88) v -> Seebiillu (tam po njegovi smrti Noldejev muz.). S: npr.. * triptih Marije Egiptovske (levo V alek¬ sandrijskem pristanišču, v sredi Spreobrnitev, des. Smrt v pustinji, 1912, Hamburg). — G: npr. Prerok (lesor., 1912). L: ReadP (1959 [1969]); G. Schiefler: Emil Nolde, Das graphische Werk, I: Die Radierungen (n., dop. & razš. [Chr. Mosel], K 1966), II: Holzschnitte und 1499 Nolhac, Pierre de — Nordstrom, Folke 1500 Lithographien (K 1967); M. Cosebruch (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (1958; 1963), G. H. Hamilton (Harm 1967). B. S. Myers (1957). Nolhac, Pierre de (1859—1936), fr. um. zgo¬ dovinar, dolgoletni konservator Versaillesa, prof. na Ecole des Hautes Etudes, član Inst. de France (1922). Številni prispevki o fr. umetn. XVIII. st. (mdr. v GB A, UArt et les Artistes in RAam). B: (& Andre Perate) Le Musee national de Versail¬ les: Description du chateau et des collections (P 1896); J. H. Fragonard, 1732—1806 (P 1906; n. izd. 1918); Franfois Boucher, premier peintre du roi, 1703—1770 (P 1907); Madame Vigee-Le Brun, peintre de la reine Marie Antoniette, 1755—1842 (P 1908; n. izd. 1912); Hubert Robert, 1733—1808 (P 1910); Nattier, peintre de la cour de Louis XV (P 1910; n. izd. 1925); La Cha- pelle Royale de Versailles (Versailles-P 1912—13); Le Virgile du Vatican et ses peintres (P 1917); ,Franfois Boucher, portraitiste de Madame de Pompadour' (RAam, 1922). — Cf. s. v. Versailles. Noli me tangere (lat.), »Ne dotikaj se me«, evang. ik. m. (Mr 16, 9; Jan 20, 14—17): Kristus se prikaže Mariji Magdaleni. Up: od XIV. st. dalje Kristus tudi kot vrtnar, mdr. reliefa na —> lipsanoteki v Brescii (2. pol. IV. st.) in -> hildes- heimskih vratih (zač. XI. st.), Giotto ( freska , Padova, Capp. deli’Arena), Duccio (na -> Mae- sta, 1308/11), tabla na hrbtni strani —> Ver dan¬ skega olt. (1330/31), StS v Dečanih (o. 1340), Correggio (Prado), Rembrandt (d. 1638, Buck- ingham — vrtnar), z M... sgn. slika v žup. c. Sv. Petra v Lj (XVIII. st. — vrtnar). L: Pigler I (1956, p. 339—44 — L!); Reau II/2 (1957, p. 556—59); Keller (1968, p. 124). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 508—11). Noli timere, populus meiis habitator Sion, ab Assur, bibl. citat (Iz 10, 24: Ne boj se, moje ljud¬ stvo, ki prebivaš na Sionu, Asirca), okrajšan na Izaijevem napisnem traku levo zgoraj pri prizoru Slovesnega vhoda v Jeruzalem na —>■ Verdunskem oltarju. Non auferetur sceptrum de Iuda et dux de fe- more eius, bibl. citat iz -> Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 10: Ne bo vzeto žezlo od Juda, ne vladarska palica izmed njegovih nog). Cf. s. v. Apostolska vera (Juda ob Jerneju). Non gloria sed memoria, »Ne slava, ampak spomin«, napis na -> Wttewaelovem avtp. v Ut¬ rechtu (1601). nonobjektivizem, smer geometr. abstr. slikar¬ stva, ki jo je 1915 v Moskvi razglasil -> Rodčenko. Non omnis moriar, Horacove besede v njegovih Odah (Ode III, 30, 6): Ne bom ves umrl, tj. v pomenu: zakaj moje delo bo živelo naprej. Nordenfalk, Carl (Adam Johan), (1907——) Šved. um. zgodovinar, raziskovalec IR. B: Die spdtantiken Kanontafeln (Goteborg 1938); ,Eastern Style Elements in the Book of Lindisfarne' (Acta archaeologica [Kbh], 1942 [zbornik: Chri- stiano Blinkenberg oetogenario hoc volumen dedi- catum]); ,The Beginning of Book Decoration' (G. Svvarzenskega zb., 1951); (& A. Grabar) La Peinture du Haut Moyen-Age (G: Sk 1957, »Grands siecles«; nem. izd. Das friihe Mittelalter)\ (& id.) La Peinture romane (ib. 1958, ista z.); ,Saint Bridget of Sweden: As Represented in llluminated Manuscripts' (E. Pa* nofskyjev zb., 1961); ,The apostolic canon tables^ (GBA, 1963); ,Miniature ottonienne et ateliers cape- tiens' (Art de France, IV, 1964); Die spdtantiken Zierbuchstaben (2 knj., Stock 1970). L: RepM (1960); Vem ar det (1963). Nordhagen, Per Jonas, norv. um. zgodovinar (zgodnjesrednjev. umetn.). B: (& H. P. L’Orange) Mosaik: Von der Antike bis zum Mittelalter (Mn 1960); ,The origin of the washing of the child in the nativity scene' (ByZ, 1961); ,La pi“ antica Eleousa conosciuta' (BArte, 1962); ,The Earliest^ Decorations in Santa Maria Antiqua and their Date (Acta ad archaeologiam et artium historiam pertinen- tia, 1962); ,The mosaies of the Great Palače of the Byzantine emperors' (ByZ, 1963); (& P. Romanelb) S. Maria Antiqua (R 1964 [oc. B. Brenk, ByZ, 1966]), ,John VIP »Adoration of the Cross« in S. Maria Antt- qua' (JWCI, 1967); The Frescoes of John VII (A. D. 705 — 707) in S. Maria Antiqua in Rome (Rome 1968). Nordstrom, Carl-Otto (1916—_), Šved. um- zgodovinar. R. v Stockholmu, prom. 1953 z dis- Ravennastudien, uči na univ. v Uppsali. B: Ravennastudien (Stock 1953); ,Some Jewish Legends in Byzantine Art' (Dyggvejev zb., 1957), ,Spatjiidische Reminiszenzen in der altchristlichen una byzantinischen Kunst' (10. biz. kongr., 1957); ,Roo“ binica in friihchristlichen und byzantinischen Illustro- tionen zum 4. Buch Moše' (Figura: Nova series, I, 1959) ;, Rabbinische Einfliisse auf einige Miniaturen des Serbischen Psalters in Miinchen' (11. biz. kongr -, 1960) ; ,Albabibeln' (P. Grate [izd.]: Španska mastare- En konstbok fran Nationalmuseum, Stock 1960), ,77/e Temple miniatur e s in the Peter Comestor nianU' seript at Madrid' (Horac Soederb omianae, 1964); T'jf Duke of Alba's Časti lian Bible: A Study of the Rabbi nical Features of the Miniatures (U 1967, »Figur 3 ; Nova series« 5); ,Some miniatures in Hebrew Bibles (Synthronon, P 1968). L: Vojislav Durič (ELU 3, 1964, s. v.). Nordstrom, Folke, Šved. um. zgodovinar. U cl na univ. v Uppsali, raziskuje srednjev. ume®- in Goyevo delo, zlasti v luči ikonogr. vprašani- B: ,Peterborough, Lincoln and the Science of Grosseteste: A Study in Thirteenth-Century l c0 f,.L graphy' (AB, 1955); Virtues and Vices on the 14 Century Corbels in the Choir of Uppsala Cathedr (Stock 1956); ,77/e Crown of Life and the Vanity: Two Companion Pieces by Valdes LeaI and Form: Stud. in the Hist. of Art, Stock 19 ’ »Figura: N. S.« 1); ,Goya’s Portraits of the L° 1501 norec — notranja oprema 1502 Temperament s' (Panofskyjev zb., 1961); Goya, Saturn and Melancholy: Studies in the Art of Goya (Stock-U 1962, »Figura: N. S.« 3); ,Goya's State Portrail of the Count of Floridablanca ‘ (Ktids, 1962). norec (fr. le fou, nem. der Narr) kot ik. m. L: H. Meier, Die Figur des Narren in der christli- chen Kunst des Mittelalters (Das Miinster, 1955). Normandija (fr. Normandie ), fr. pokrajina ob Atlantiku. Med kraji s pomembnimi um. spo¬ meniki so npr. Alengon', Bayeux; Caen ; Cerisy- la-Joref, Coutances; Fecamp\ Jumieges ; Le Ha- vre > Mont Saint-Michel", Roiten; Saint-Martin- de-Boscherville. L: Cankar II/l (1931, p. 90—92); M. Anfray: Larchitecture normande (P 1939); EWA V (1961, Str, Stn v NORTHAMPTON, mesto v ZDA (Massachu¬ setts [Aevv England]). ~ Smith College Museum of Art. Med zasto¬ panimi slikarji Terbrugghen ( Starec , ki piše ob sveči), Goya ( Avtoportret ), Corot (Pogled na fontansko opatijo v Jumiegesu, okr. 1830), Monet (Romanski stolp katedrale v Rottenu, 1894). Z risbami predstavljena Dirc Bouts (Portret mla¬ deniča) in Ingres. Northcote, James (1746—1831), angl. slikar, —75 Reynoldsov učenec in pomočnik, 1777 n .S: npr. Avtp. (1784, London, Nat. ). Napisal Reynoldsov in Tizianov f 0r trait Gali. zlv Uenjepis. časovno določljivo resnično sočasno nošo), po drugi strani v širokem okviru ikonografije, ko v nasprotju z -> aktom človeka vsestransko opre¬ deljuje v njegovem naravnem in socialnem okolju pa po njegovem kolektivnem ali individualnem okusu: resnične in izmišljene osebnosti, svetnike, žanrske like in portretno zajete osebe v mnogo- čem prepoznamo po karakteristični noši. L: Fr[anz] Bock: Geschichte der liturgischen Ge- wander des Mittelalters... (2 knj., Bn 1856—1871); Friedrich Hottenroth: Trachten, Haus-, Feld- und Kriegsgerathschaften der Volker alter und neuer Zeit (2. izd., 2 knj., Stu 1884 & 1891); id.: Handbuch der deutschen Tracht: Mit 1631 ganzen Figuren und 1391 Teilfiguren... (Stu 1896); ‘Katalog der Freiherrlich von Lipperheide’schen Kostumbibliothek (2 knj., BI 1896—1905 — L!!; pon. NY 1963); Henry Rene d 'Allemagne: Les accessoires du costume et du mobi- lier depuis le treizieme jusqu’au milieu du dix-nevieme siecle (3 knj., P 1928); Hilaire Hiter & Meyer Hiter: *Bibliography of Costume: A Dictionary Čatalog of about Eight Thousand Books and Periodicals (NY 1939 — Lil); R. Klein: Lexikon der Mode (Ba-Ba 1950); Angelos Baš, Pričevanje o noši v poznosrednje- veški umetnosti na Slovenskem (SE, XI, 1958); id., Kranjska ljudska noša na gotskih freskah (Steletov zb., 1959 — L!); varii auclores, Costume (EWA IV, 1961 — Ll); Milovan Gavazzi, Nošnja (ELU 3,1964); Francois Boucher: ‘Histoire du Costume; en Occident de l'antiquite a nos jours (P: Flammarion 1965 — Ll); Manfred Lurker: * Bibliographie zur Symbolkunde, II (Ba-Ba 1966, p. 305—13 — Ll), III (ib. 1968, p. 529—31 — Ll); Sergej Vrišer (ZUZ nv VIII, 1970, p. 293—95); Angelos Baš: Noša na Slovenskem (Lj 1970 — Ll). — Cf. A. Aljoldi (1935), M. von Boehn (več del), C. Enlart (1916), H. Floerke (1917), Ch. J. Holmes (1934), P. Post (*1910), etc. nosečnost (fr. la grossesse), posebno nazorno Predstavljena npr. v poznosrednjev. -* Obtskova- njih (cf. s. v. za skupino iz Katharinentala). L: Rčau II/2 (1957, p. 199—202). — Cf. G. Schiller (1966, p. 66, repr. 16, 133 [cf. 142]). nosi glavo (~> kefalofor), jagnje (-»• Dobri pa- slir ), kopje (-> Doriforos, Kopjanik), Kristusa \Hristoforos = -> Krištof), ovna ( krioforos , cf. Hermes krioforos). noša. Um. zgod. je bolj ali manj upravičena j| e Posrcdno obravnavati nošo v vseh primerih, 0 le-ta presega čisto funkcionalne potrebe in tzraža tudi estetske težnje, te slednje pa je opa- Zltl vselej, kadar noša reprezentira nosilčev °ličkaj trdnejši socialni položaj (to velja tudi ^ VSe t. i. narodne noše) ali pa njegovo stopnjo ^ neki politični, cerkv. ali vojaški hierarhiji (v em za dnjem primeru so z nošo neločljivo pove- ^ne nekatere vrste orožja, nasploh pa emble- in insignije). Mnogo bolj pa je noša pomemb- na za um. zgod. posredno: po eni strani kot Potna Salo pri datiranju (kadar upodobitev kaže Notburga (lat. Notburga ancilla), kršč. svet¬ nica (14. IX.), tirolska dekla. Atribut: zlasti v zraku viseči srp. Up: npr. Jan. Šubic (1876, Čemšenik, žup. c.). L: Reau III/2 (1958, p. 996—97); W. von Pfaundler: Sankt Notburga: eine Heilige aus Tirol (W-Mn 1962, »Smlg. Heilige aus Osterreich« 2). — Cf. J. Braun (1943), K. Kunstle (1926). Notke, Bemt (o. 1430/40—1509), nem. rezbar in slikar, od 1467 dalje dkm. v Liibecku (tam u.), vmes — 1483—98 — akt. na Švedskem. P: * Jurij z zmajem (dkč. 1489) v Nikolajevi c. (Storkyrka) v Stockholmu. L: Max Hasse: Bernt Notke: St. Jiirgen zu Stock¬ holm (Stu 1962, »WerkM« 81); id. (Kindler IV, 1967, s. v. — Ll). — Cf. W. Paatz (1939; 1940). notranja oprema (angl. the interior decoration) : široko področje lik. oblikovanja od poslikave in obloge sten ( stensko slikarstvo, intarzija, itd.) do pohištva in najrazličnejših drugih izdelkov -> umetne obrti. L: ,Interior Decoration and Dcsign' (EWA VIII, 1963 — Ll). — Cf. N. Pevsner (II 1968), M. Proz (1964 [1965]), G. Savage (1966 [1969]), etc. 1503 notranjščina — Novotny, Fritz 1504 notranjščina —> podoba notranjščine Notre Dame du Haut -> Le Corbusier NOV ALEŠA pri Suši ( Piemont, Italija), Capp. di St' Eldrado, tj. kapela benediktinskega samo¬ stana Novalesa, posv. njegovemu ustanovitelju, sv. Eldradu. StS-e (2. tretjina XIII. st.): s preti¬ rano plastičnostjo zaznamovani liki izpričujejo nadaljevanje lombardijskega formalnega sveta iz poznega XI. ali zgodnjega XII. st. Ikonograf¬ sko mikavni prizori iz Miklavževe legende na banjastem stropu vzh. dela (npr. novorojenček se brani piti mleko pri materi, ker je petek). L: cf. O. Demus (1968, t. 74 & XXXVI). nova stvarnost (nem. Neue Sachlichkeit), smer nem. slikarstva in grafike po 1. svet. vojni (1920-a leta), kije formalno poudarjala iluzijo plastičnosti in iskanega naturalističnega detajla, vsebinsko pa bila razpeta med socialno kritiko in satiro, ero¬ tiko in ilustracijo umazane vsakdanjosti. Med njenimi predstavniki na Nemškem zlasti Max Beckmann (1884-1950), Otto Dix (1891-1969), George Grosz (1893 — 1959), Heinrich Hoerle (1895-1936), Alexander Kanoldt (1881-1939), Anton Raderscheidt (1892), Christian Schad (1894), Georg Scholz (1890-1945), Georg Schrimpf (1889 — 1938), itd., v Italiji delno soro¬ den »Novecento«, med Slovenci brata France in Tone Kralj in Veno Pilon in ob njih F. Sliplovšek in brata D. in N. Vidmar. Termin uvedel 1923 G. F. Hartlaub, 1. skupna razst. na Nemškem pa 1925 v Mannheimu ( Kunsthalle). L: Die zwanziger Jahre in Hannover (Hn 1962 [rk]); Treča decenija (1967); Aspetti della »Nuova Ogget- tivitž« [Aspekte der »Neuen Sachlichkeit« (F 1968 [rk, Mi-R-Mn: Gali. del Levante], uv Emilio Berto- nati). — Cf. W. Haftmann (4. izd., 1965, p. 266 ss), F. Roh (*1925), W. Schmied (*1969 — L!). NOVA ŠTIFTA pri Ribnici, romarska c. Vne¬ bovzetja Device Marije , ki je bila za zgled mno¬ gim pozn. stavbam XVII. in zlasti XVIII. st. na Slovenskem (po njenem vzoru oblikoval tudi Gregor -*■ Maček), stavba sez. 1641—71: osme- rokotna ladja z 20 m vis. listno kupolo in ravno tako prekrit kor (v tlorisu kvadrat z zaobljenimi vogali). Zlati oltarji. L: ŠumiL (1961 — L!); Cevc SU (1966); Nace Šumi (ZUZ nv VIII, 1970, p. 95—106 [ib. Komelj, p. 145 etc.]). — Cf. M. Železnik (1971). november (lat. November, hrv. studeni, slov. tudi listopad) kot ik. m. (-> upodobitve mesecev ): zaznamujeta ga škorpijon in zlasti strelec (—> zo¬ diaka/na znamenja). Up: npr. miniatura v —> Si¬ jajnem horariju vojvode berryjskega (f. 1 lv). L: cf. W. Molsdorf (1920), J. Sauer (1902 [1924]). NOVGOROD (SZ). Najpomembnejši spom. je katedr. sv. Sofije (sez. 1045—50) z znamenitimi *bron. vrati iz Magdeburga (1152—54). L: EWA XIV (1967, stp 499—500 — L!); »PKG« 3 (1968). — Cf. V. N. Lazarev (1947). NOVO CELJE pri Petrovčah pri Celju, gra¬ ščina, sez. 1754—60 (od 1932 dalje umobolnica, zdaj Bolnišnica za tuberkulozo). Pred gl. porta¬ lom na posebnih pristavkih sohi Herakla in Samsona v nadnar. velikosti, delo Veita -r-Koni- gerja iz o. 1760/70 (njegovi kipi iz kapele zdaj v NG, muze s stopnišča pa krasijo stopnišče Nar. muz. v Lj). L: »ArS« 1 (1967, t. 50—51 & 58), 3 (1969, repr. p. LXVII). — Cf. S. Vrišer (1961, p. 12—13 — L!). NOVO M1ESTO, središče Dolenjske, mesto od 1365 (imen. po Rudolfu IV. Ustanovniku), zraslo v okljuku Krke. Iz novejše dobe kiparski spomeniki, ki jih je izvršil Jakob —>• Savinšek (cf- s. v.: 1952, 1953 & 1955). L: Novo mesto, 1365—1965: Prispevki za zgodo¬ vino mesta (Mrb—Novo mesto 1969); Janko Jarc, Tone Knez & Jože Mlinarič: Novo mesto: Kulturno¬ zgodovinski vodnik (Novo mesto 1971). — Cf. J- Gregorič (npr. 1939), I. Vrhovec (1891). — frančiškanska cerkev. Pročelje predelano 1866. Nagrobnika Viljema Willandersa (u. 1547) in Ivana Lenkoviča (u. 1569). — V knjižnici fran¬ čiškanskega samostana 4 IR. L: ZUZ (1965, repr. 62, 69, 91); Emilijan Cevc, Štirje renesančni nagrobniki v Novem mestu (Novo mesto, 1365—1965: Prispevki za zgodovino mesta, Mrb—Novo mesto 1969). — Cf. E. Cevc (1970). ~ kapiteljska cerkev sv. Nikolaja, gotska stav¬ ba z ladjo iz srede XIV. st. in pozn., križnorebra- sto obokanim, iz osi ladje premaknjenim »dolg 10 } korom« iz prve tretjine XV. st. (dolg 20 m: obočne pole in petosminski zaključek), pod k a ' terim je obokana kripta. V v. olt. slika v. M 1 ' klavža iz delavnice J. Tintoretta. L: M. Mušič (ELU 4,1966, p. 230); »ArS« 4 (1969. t. 41 & 53); »CA« 36 (1970, kat. št. 253 — L!). — J. Gregorič (1937; 1938; 1951), M. Mušič (1969)- — Dolenjski muzej (Muzejska ul. 7) v stavb* nekd. Križatije. Arheol., zg. in kulturnozg. ° d ,! Dolenjska galerija (odprta v posebni novi stav zraven 1964): mdr. zastopani M. Langus, ■ Vavpotič, B. Jakac, V. Lamut, itd., s plast' Savinšek. L: Tone Knez, Dolenjski muzej in njegove zbir (Kron, 1970, št. 3). Novotny, Fritz (1903—....), avstr. um. zgo d ^ vinar, štud. na dunajski univ. pri Strzygows e in bil mdr. direktor Osterreichische Staatsga ■ 1505 novotomizem — NORNBERG, Sankt Sebald 1506 B: ,Paul Cezanne' (Belv, 1929); Romanische Bau- plasiik in Čsterreich (W 1930); ,Das Problem des Menschen Cezanne im Verhaltnis zu seiner Kunst' (ZAKw, 1932); Paul Cezanne (W: Ph 1937; 2. izd. L: Ph 1948); Cezanne und das Ende der v/issenschaft- Hchen Perspektive (W 1938); Adalbert Stifter als Maler (W 1941); Die Monatsbilder Pieter Bruegliels des Alteren (W 1948); Willielm Busch als Zeicliner und Maler (W 1949); ,Cezanne als Zeicliner' (WJb, 1950); Die grojien franzosischen impressionisten: Ilire Vor- laufer und ihre Nachfolge (W 1952); Der Maler Anton Rpmako: 1832—1889 (W 1954); Oskar Laske (1953, »Osterrcichische Aquarellisten« 2); Anton Romako (1955, ista z. 3); Painting and Sculpture in Europe: 1780—1880 (Harm 1960, »The Pelican Hist. of Alt«); jf le ft eac ,i on against Impressionism from ‘ne Artistic Point of View' (20. kongr. IV, 1963); Johanncs Dobai) Gustav Klimi (Szb 1967). L: WWA (1964). novotomizem —> tomizem NOYON ( lle-de-France):*katedr. Notre-Dame, ena izmed najstar. gotskih katedr. v Franciji: kor, korni obhod s kapelami in transept s polkr. ^ključkoma sez. o. 1145-60, vhodna lopa (s 3 travejami na zah.) in pročelje s stolpoma sez. °- 1185, ladja s stranskima ladjama pa v obd. 1 185 — 1205. L: EWA V (1961, stp 553 — L!). — Cf. H. G. F 'anz (1969), M. Hauttmann (1929, t. 207). Nuda veritas, »Gola resnica«, izraz in ik. m. Po Horacovih Odah (I, 24, 7). Nuli, Eduard van der (1812—1868 sam.), avs ar h., r. in u. na Dunaju. A: na Dunaju *Op> ( s -> Siccardsburgom, ki je prispeval predvs konstruktivno delo, 1861—69), podstavka Fe Zornovih konjeniških spom. nadvojvode Karla Princa Evgena. nulla dies sine linea (lat.), »noben dan brez črte« (fr. pas un jour sans une ligne «, po F " u l u star. (Nat. hist. XXXV) Apčlovo vodilo. L: Fumagalli (1934, št. 1120); Buchmann (1959). nullum magnum ingenium sine mixtura demen hae fuit —y duševno bolni umetniki Numa Pompilius in nimfa Egeria, po Juvenalu, kiviju in Plutarhu znan motiv iz bajeslovne rim. zgod. o 2. kralju Rima, Sabincu Numi Pompihju. Na nimfo Egerio po imenu spominja tudi t. i. grotta delta Ninfa Egeria ob Via Appia Antiča. kip: npr. N. Poussin (1631/33, Chantilly)> ca Cr °ix (-»Pariz, Pal. Bourbon). L: Pigler II (1956, p. 395). - Cf. A. Blunt (1966, P-121). Numeri (lat.), »števila«, 4. Mojzesova knj. labr.; 4 Mojz alj Nm ^ hkrati 4 kn j .-+Penta- ^ leksikon tevha in -^-Biblije sploh, zajema v 36 pogl. zgod. Izraelcev. Med ikonogr. motivi, ki jim je pred¬ loga: Grozd iz obljubljene dežele ; Mojzesa in Aro na hočejo kamnati', Kore, Datan in Abiron ; Bronasta leača', Balaam in njegova oslica. — Cf. s. v. ruja vi tula. Num et Saul inter prophetas ? (Ali je tudi Savel med preroki ?; angl.: Is Saul also among the prophets ?; nem.: Ist Saul auch unter den Pro- pheten ?), bibl. pregovor (1 Kralj 10, 11—12; 1 Kralj 19, 24). Up: —» Savel med preroki. L: Biichmann (1959, p. 18). Nune dimittis, slov. Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika, evang. hvalnica (Lk 2, 29, cf. s. v. canticum ), imen. canticum Simeonis, del sklepne molitve (—» completorium). NCRNBERG, mesto na Frankovskem (upravno Bavarska, ZRN), prvič omenjan 1050, mesto od 1219 dalje, neodvisen od 1803, pomembno um. središče v obd. pozne gotike in renesanse (med kiparji -> Stoji, Adam -> Kraft in Peter -> Fi¬ scher star., med slikarji in grafiki -*■ Wolgemut, -r- Diirer), v 2. svet. vojni močno razrušen. L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 247^18 — L!); Ludwig Grote: Die romantische Entdeckung Niirnbergs (Mn 1967, »Bibl. des Germanischen Nationalmuseums« 28). — Cf. H. Thode (1891). ~ Frauenkirche ( Hauptmarkt), ena izmed pivih dvoranskih cerkva na Frankovskem, ust. 1355, dkč. 1361. V njej mdr. Tucherjev olt. (1440). Sankt Lorenz, evang. mestna žup. c. sv. Lovrenca, 8 travej dolga bazilikalna ladja sez. od zah. proti vzh. (od XIII. do XIV. st.); dvo¬ ranski, zvezdasto obokan *kor (najlepša dvoran¬ ska arhitektura na Frankovskem) s pomembnimi slikanimi okni (sredi kora okno ces. Friderika III.): tu V. Stofiovo viseče * Oznanjenje ( Der Englische Gruji, les, 1517—19) in Križani na v. olt. (les, o. 1500) pa *kustodija ali » Sakraments- haus« Adama Krafta (19 m vis. božja hišica 1493—96 — spodaj znani avtp.). Na Imhoffovi empori *Imhoffov olt. (1418—21) z Marijinim kronanjem pa Jakobom ml., Filipom in donatorsko dvojico na krilih. — Gl. portal iz o. 1350/60: v limpanu spodaj prizori iz Kristusovega otroštva, v medločjih 4 preroki, zgoraj pasijdnski prizori in na vrhu Poslednja sodba. L: Cankar IT/2 (1933); ThB XXXVII (1950, p. 163 — cf. Meister des Imhoff-Altars)', Reclam N I (1959); Pevsner (1966); »US« 8 (1968, f p. 122). — Cf. P. Franki (Harm 1962), E. Redslob (1909, t. 51). ~ Sankt Sebald, evang. mestna žup. c. sv. Sebalda: zgodnjegotska ladja (slopna bazilika) 1507 Nt)RNBERG, Schoner Brunnen — Obed pri farizeju Simonu 1508 dkč. 1273, višji, poznogotski dvoranski kor zač. 1361 in posv. 1379. Zun.: Marijin portal iz o. 1310 (v timpanu Marijino kronanje, spodaj Ma¬ rijina smrt in Marijo polagajo v grob) in nekoliko pozn. portal s pametnimi in nespametnimi devi¬ cami (t. i. Brautpforte). Notr.: na 1. sev. slopu kora kip * Marije (tip —> Mulier amida sole, les, o. 1425/30 );-> Sebaldov grob; slikana okna v koru (1501, 1514 & 1515). L: Walter Fries: Die St.-Sebaldus-Kirche zu Niirn- berg (Burg 1928); Cankar III/2 (1951); Reclam N I (1959, p. 580—85). — Cf. P. Franki (Harm 1962), Th. Mulier (ib. 1966), E. Redslob (1909, t. 49). ~ Schoner Brunnen ( Marktplatz — med pro¬ čeljem Frauenkirche in korom c. St. Sebald), post. 1385—96, večkrat obnovljen, povsem 1897 do 1902. Iz osmerokotne kotanje se dviga osmero- kotni stolp, spodaj 7 volilnikov in 9 junakov (3 ž., 3 poganski in 3 kršč.), zgoraj Mojzes in 7 pre¬ rokov, na robu kotanje pa 4 v. cerkv. učitelji in 4 evangelisti. ~ Germanisches Nationalmuseum (Kornmarkt 1), ust. 1852, v nekd. kartuzijanskem samostanu in pozn. muzejskih stavbah s konca XIX. st., iz 1915—22 in 1958; zelo pomembna z. ilustrira kulturo in zgod. nem. ozemlja od prazgod. do srede XIX. st. S: mdr. zastopani Veronikin moj¬ ster ( Madona z grašičnim cvetom), Witz ( Ozna¬ njenje), Dtirer (Ces. Karel Vel. in Ces. Sigismund, oba 1512; Michael IVolgemut, 1516), Cranach star. (Dr. Johann Stephan Reufi, d. 1503), Hans Burgkmair star. (npr. Marija z otrokom, d. 1509), J. Breu star. ( Beg v Egipt, 1501), Baldung, imen. Grien, Sigmundu Holbeinu atr. Xilotedus (d. 1520), etc. — P: mdr. zastopani Veit StoB ( Nad¬ angel Rafael in mladi Tobija, les, 1516), Adam Krafft (Der iVagemeister, relief iz peščenca z nekd. mestne tehtnice v Niirnbergu, d. 1497), Conrad Meit ( Mars in Venera, o. 1520), Peter Flotner ( Apolonov vodnjak, bron, d. 1532), etc. — G: več kot 200000 listov. — Novci: o. 50000. — Knjižnica: mdr. —> Codex Aureus Epternacen- sis in Durerjev orig. Underweysung der Messung (cf. s. v. Diirer). L: Wegweiser durch das Germanische National- Museum (1960); Jedding (1961). — Cf. G. von der Osten (& H. Vey 1969, repr. 3, 87, 101, 197, 217, 244). Niirnberška kronika -> Schedelsche Weltchro- nik (1493) Nymphenburg -> Miinchen (odd. palače) O Oakeshott, W liter (Fraser), angl. um. zgodo¬ vinar, rektor oxfordskega Lincoln College. B: The Artists of the Winchester Bible (L 1945); The Sequence of English Medieval Art: lllustrated Chiefly from Iliuminated Mss., 650—1460 (L 1950); Classical lnspiration in Medieval Art (L 1959); The Mosaics of Rome: from the Third to the Fourteenth Centuries (L 1967; avstr, izd.: Die Mosaiken von Rom: vom dritten bis zum vierzehnten Jahrhundert, W-Mn 1969). obča zgodovina likovne umetnosti. V obilju priročnikov, ki poleg evr. umetn. obravnavajo tudi umetn. drugih celin ali vsaj staro umetn. Bližnjega vzh., se zlasti odlikujejo nekatera v. kolektivna dda: zanesljiva angl. The Pelicon History of Art, v francoščini poleg že zastarele Histoire de TArt, ki jo je ur. Andre —»■ Michel, predvsem novejša z. L' —> Univers des formes, v nem. jeziku poleg star. kompendijev (—> Sprin- ger, —> Woermann), stare izd. —> Propylden-Kunst- geschichte in -> Handbuch der Kunstwissenschaft zlasti nova izd. Propylaen-Kg. v 18 knj. (zač. 1966). Med avtorji, ki so sami spisali krajše pre¬ glede, so s tega vidika pomembni Pierre -*■ Lave- dan (bibliografija in pregled spornih vprašanj), Arnold-*- Hauser (sociološki aspekt), E. H. J. -> Gombrich (kratke analize vseh predstavljenih umetnin) in H. W. —r Janšo n. — Za memoriranje je koristna zbirka -*■ Kunst im Bild (slov. prev.: -*■ Umetnost v slikah); med boljšimi krajšimi pregledi tudi Belser Stilgeschichte (12 knj., Stu, od 1969 dalje). L: (—> zahodnoevropska umetn., -> arhitektura, grafika, -*■ kiparstvo, -*■ slikarstvo, -*■ umetna obrt)] Gina Pischel: Storia universale delFarte, I—III (I” 1 1966; slov.prev. [Janko Moder]:Zgodovinaumetnosti, Lj 1969 — številne napake izvirnika krepko pomnože¬ ne). — Cf. M. Alpatov (I—III 1948—1955), S. Batuštc (1957 [1961] — zelo poljudna kompilacija), G. Bazin (1953 [1962]), E. Faure (1921—1924 & 1927 — ese¬ jistično), H. Gardner (1926 [1959]), E. H. J. Gombrich (1950 [‘1960]), A. Hauser (*1951), L. Hautecoeur (1959), R. Huyghe (1957 — 1961 — dober izbor repr )> H. W. Janson (1959; »1962 [1965; *razš. izd. Bgd 1970]), P. Lavedan (* 1949 — 1950), H. Liitzeler (1959), A. Matijfek (1922—1936), M. Osborn (1910), »• Reinach (1904 — zelo zastarelo), itd. obednica, samostanska -> refektorij Obed pri farizeju Simonu (angl. The Feast > n the House of Simon, fr. Le Repas chez Simon l e Pharisien, hrv. Večera kod farizeja Simona, > l - Im Cena in časa di Simone, nem. Das Gastrnah 1509 Oberhammer, Vinzenz — Obhajilo apostolov 1510 im Hanse des Pharisaers Simon), evang. ik. m. (Lk 7, 36—50): prizor z »očitno grešnico« (nem. die grofie Siinderin, po vulgati: mulier quae erat in civitate peccatrix), ki na tleh klečeča Jezusu mazili noge in ki so jo od sv. Avpiština in Gre¬ gorija Vel. dalje istovetili z Marijo Magdaleno. Up: npr. reliej na pokrovu -*■ hildesheimskega krstilnika (bron, o. 1220), na -* Tiefenbronnskem olt., D. Bouts (hrastovina, Dahlem — za mizo sede od leve proti des. Jezus, farizej, Peter in Janez Ev., ki na des. klečečemu kartuzijanskemu donatorju kaže grešnico kot zgled skesanosti), Paolo Veronese (npr. o. 1560, Torino, Gali. Sabauda), Rubens (Eremitaža), itd. L: Pigler I (1956, p. 314—18); Rčau II/2 (1957, p. 326—28; Keller 1968, p. 100—101) — Cf.G. Schiller d 1966 [1969], repr. 448—50). Oberhammer, Vinzenz (1901—••••)> avstr. um. zgodovinar in muzealec. R. v Innsbrucku, kustos tamk. tirolskega deželnega muz. Ferdinandeum, nato direktor gal. slik v dunajskem Um*g. muz. B: Die BronzestandbUder des Maximiliargraknales m der Hofkirche zu Innsbruck (In 1935); Der Altar v °n Schlofl Tirol (In-W 1948); Die Gemdldeg°l e ™ des Kunsthistorischen Museums in Wien, 1 II (W- 1960—1961; it. [Mi 1960], fr. [P 1961] & Špan. izd. [Bar 1962]; angl. izd. G real Painlings from the Kunst- bislorisches Museum, Vienna, NY WM) , ,Christus und die Ehebrecherin: ein Friihwerk Tizians' (JSW, 19o4), ,Albrecht Diirer, Bildnislafel mil der Vanitas m der Wiener Galerie' (Panth, 1966); ,Der Perckhamer- Allar des Marx Reichlich' (ib., 1970). L: OG (1951); KU (1961). Oberhuber, Konrad, avstr. um. zgodovinar, Prom. 1958 na Dunaju z dis. » Die stilistische Entwicklung im Werk B. Sprangers «; znanstv. asist, v Albertini, od 1970 dalje Research Curator tvashingtonske Nat. Gali. of Art. B: ,Die Fresken der Stanza delHncendio im Werk Raffaels' (JSW 1962); ,Vorzeichnungen zu Rcjjaels \Jransfiguration «‘ (Jb. Bini, 1962); , Raphael und Michelangelo' (21. kongr. II, 1967); .Raphael and me State Portrait, 1—11' (BM, marec & avg. 1971). OBERL1N (Ohio, ZDA [East Central)). V Peter Dudley Ailen Memorial Mus. of Art zasto- Pani mdr. naslednji slikarji: van Dyck (Moški Portret, o. 1615/16), B. West (General Kosciuszko, d - '297), Claude Monet (Le Jardin de 1'lnfante, 1866) in Kirchner (Avtp., 1915). Obermaier, Hugo (1877—1946), nem. pred- Zgodovinar, kakor Henri —> Breuil, s katerim je Sod el., katol. duhovnik. R. v Regensburgu, prof. na univ. v Parizu, Madridu in Freiburgu v Švici, ta m u. (69). Oberzell (c. St. Georg) -> Reichenau Obešenje Amana, bibl. ik. m. (Est 7, 10): Asuerjevega dvornika obesijo na vislice, ki jih je pripravil za Mardoheja (lat. Suspensus est Aman in patibulo quod paraverat Mardocheo). Up: v srednjev. umetn. zgled za ->Honoris Ap- petentia, npr. miniatura v —> Glossarium Salomo- nis (f. 3v) iz 1165. L: Rčau II/l (1956, p. 340—41). Obglavljenje Janeza Krstnika (lat. Decollatio capitis S. Johannis, angl. The Beheadittg of John the Baptist, fr. la Decollation de saint Jean, itd.), kršč. ik. m. po legendi -^-Janeza Krstnika. Up: npr. H. Funhof (4. četrt. XV. st., Liineburg, Johanniskirche, v. olt.), Mojster iz Freising- Neustifta (o. 1490, Nurnberg), na Slovenskem npr. freska iz 1520-ih let (—*■ Sveti Janez v Bo¬ hinju), Caravaggio (1608, La Valetta [Malta], katedr.), Terbrugghen (1622, Edinburgh), Puvis de Chavannes (Tate). L: Rčau n/l (1956, p. 455—57); Landolt (1968, t. p. 107, 124); EWA XV: lndex (1968, p. 56); Stele (1969, repr. 199). Obglavljenje sv. Doroteje, kršč. ik. m. (cf. s. v. Doroteja). Up: npr. Baldung, imen. Grien (lipov les, temp, d. 1516, Praha). L: Rčau III/l (1958, p. 405). Obglavljenje sv. Pavla (lat. Decollatio sancti Pauli), kršč. ik. m., včasih povezan z legendar¬ nim motivom 3 izvirov, ki so privreli iz zemlje, ko je nanjo trikrat padla glava —»• Pavla iz Tarza. Up: e. g. Holbein star. (Basilica di S. Paolo, 1503/04, Augsburg, Staatsgal.), Algardi (marm. skupina, 1641—47, Bologna, S. Paolo), Mattia Preti (verj. proti koncu 1650-ih let, Houston, Mus. of Fine Arts), itd. L: Rčau III/3 (1959, p. 1048—49); »MdS« 85 (t. VII-—XI); The Museum of Fine Arts, Houston: Buli. (marec 1970). Obhajilo apostolov (angl. Communion of the Apostles, fr. La Communion des Apotres, nem. Die Apostelkommunion, srb. Pričešče apostola), evang. ik. m., v biz. umetn. ustrezno grš. ritualu s kruhom in vinom (Kristus zato dvakrat upo¬ dobljen), na Zah. samo s kruhom resp. hostijo. Up: npr. relief na srebrni pateni (565/78, Wa- shington, Dumbarton Oaks), St S v Ohridu (1295, Sv. Kliment, prej c. Matere božje Peri\lepte), delavnica fra Angelica ( freska, Florenca, S. Marco, celica št. 35), Justus van Gent (1474, Urbino, Gali. Naz. delle Marche), itd. L: Rčau II/2 (1957, p. 416—20); K. Wessel(RhK I, 1966, stp 239—45 — L!); SSS (1966); Marilyn Aron- berg Lavin, The Altar of Corpus Domini in Urbino (AB, 1967); »PKG« 3 (1968, t. XX, 189, 241, 252); 1511 Obilni ribji lov — obok 1512 Elisabeth Luchesi Palli (LC1 I, 1968, stp 173—76 — L!). — Cf. K. Kiinstle (1928), K. IVessel (1964). Obilni ribji lov (evang.) —> Čudežni ribolov obiranje bolh. Up: cf. s. v. Crespi, Gius. M. Obiskovanje (grš. Aspasmos [Objemanje], lat. Visitatio Beatae Mariae Virginis, angl. the Visi- tation, hrv. Posjet Mariji i Elizabeti ali Susret M. i E., it. la Visitazione, nem. die Heimsuchung, srb. Sretenje), evang. ik. m. (Lk 1, 39—56), srečanje dveh nosečih žena, Marije, ki pričakuje Jezusa (VJrgo praegnans) in Elizabete, ki bo rodila Janeza Krst. ( Johanne impregnata). Up: npr. relief na Maksimijanovi katedri (VI. st.), relief na Rathisovem olt. (1. pol. VIII. st.), an¬ tično občuteni sohi v Reimsu (XIII. st.), sohi v Bambergu (XIII. st.), Giotto ( freska v Capp. delFArena v Padovi), van der Weyden (Leipzig), Piero di Cosimo (pozna 1480-a leta, Washington), Dom. Ghirlandajo ( freska [1486/90] v c. Sta Maria Novella v Florenci in tabla [d. 1491] v Louvru), M. Albertinelli (d. 1503, Uffizi), freska v c. Sv. Primoža nad Kamnikom (1504), Pon- tormo (o. 1528, Carmignano, žup. c.), itd. L: Reau 11/2 (1957, p. 195 ss — L!); Zsuzsa Ur- bach, Die Heimsuchung Maria, ein Tafelbild des Meisters M S: Beitrage zur mittelalterlichen Ent- wicklungsgeschichte des Heimsuchungsthema' (AHA, 1964, dis.); Martin Lechner, Heimsuchung Mariens (LO II, 1970 — L!). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 341—43 — L!). ‘Obiskovanje, plastična skupina (poslikan in pozlačen les, viš. 59 cm, šir. 30,5 cm, o. 1320, MM) iz samostana dominikank Katharinental ob Bodenskem jezeru (Švica). Marija in Eliza¬ beta stojita, v njunih abdomenih sta s kristalom pokriti odprtini, v katerih sta bila prej upodob¬ ljena Jezušček in mali Janez Krst. L: Europe Goth. (1968, št. 111 — L!). — Cf. A. Feulner (1953, p. 163—64). Objokovanje mrtvega Kristusa (lat. Deprecatio, fr. la Lamentation, it. il Pianto sul Cristo, nem. die Beweinung Christi), kršč. ik. m., o katerem evangeliji ne poročajo (cf. s. v. Pie ta) in ki se je razvil iz biz. -> Trenos. Up: Giotto (freska, Capp. deli’ Arena), Avignonska »Pieta « (Louvre), Botti- celli (o. 1495, Alte Pin.), Rubens (d. 1614, Kst- hist. Mus.), Poussin (ib.), D;lacroix (1844, Pariz, c. St.-Dcnis-du-Saint-Sacrement), itd. L: Gert von der O st en, Bew;inung Christi (RDK II, 16. zv., 1939 — L!); Rčau II/2 (1957, p. 519—21); Elisabeth Lucchesi Palli & Ludvvina Hoffscholte, Betveinung Christi (LCI I, 1968 — L!). — Cf. G. Schiller (II 1968). oblak (lat. nubes, angl. the cloud, fr. la nue resp. la nuee, it. la nube, nem. die Wolke) kot ik. m.: tako kot v ant. mitologiji oblaki zazna¬ mujejo Olimp, so v kršč. ikonografiji povezani s predstavo nebes, vnebovzetij, itd. Po Bibliji je oblak velikokrat podoba božje pričujočnosti (e. g. 2 Mojz 40, 34—38, & 4 Mojz 9, 15—22 — oblak nad shodnim šotorom), kot najbolj konven¬ cionalno kršč. podobo božje vsemogočnosti pa poznamo motiv roke, ki sega iz oblaka. Vrh sli¬ kovitega upodabljanja oblakov v baročnem obd. (pos. v iluzionističnem stropnem slikarstvu pa tudi v skrajno slikoviti plastiki in opremi notranj¬ ščin), sicer pa v skladu z upodabljanjem ozračja v hol. krajinarstvu XVII. st. in romantiki (Con- stablove študije!). — Cf. s. v. Jupiter in 16. L: E. A. Stiickelberg, Welle und WoIke in der Ornamentik (Christliche K., 1906, Beilage); Cirlot (1962, p. 48). — Cf. K. Badt (1950; 1960). Oblak, Floris ( Frančišek), (1924—_), slov. slikar in grafik. R. na Vrhniki, dipl. na AUU 1949 in 1951 dkč. graf. specialko (Jakac), živi v Lj (tu samost, razst. 1954, 1956, 1957, 1959, 1963 in 1970). L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Floris Oblak (Lj 1963 [rk, MaGal], uv A. Bassin); L. Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); ULj II (1969); Floris Oblak (Lj 1970 [rk, MaGal], uv M. Tršar — L!). obleka -> noša obočna pola —»■ traveja obočni slavolok (nem. der eingezogene Chor- bogen), prehodni člen med baročno ladjo > n prezbiterijem. L: ŠumiL (1961, p. 67—72, 194 [op. 75& 77]). Oboedientia (lat.), Pokornost ali Poslušnost (nem. der Gehorsam), Marijina čednost (—► š est Marijinih krepisti), ki jo ponazarja personifika¬ cija z ustreznim napisom iz evang. poročila 0 -►Oznanjenju (Lk 1, 38: Fiat mihi secunduni verbum tuum, tj. zgodi se mi po tvoji besedi) ah pa ji je — npr. v zah. empori stolnice v Krki na Koroškem — pridan Samuel (1 Kralj 15, 22 b. Pokorščina Gospodovemu povelju). Atribut: ka¬ mela. L: cf. J. G. Hertel (pon. 1970, t. 89), A. Ratzenel- lenbogen (1939 [1964]), W. Molsdorf (1920 [1926J1- obok ali svod (angl. the vault, češ. klenba, fr- la voute, it. la volta, nem. das Gewdlbe). Razlo* čujemo predvsem: temeljna oblika obokavanja — banjasti obok ali bečvasti svod (angl- barrel vault ali the tunnel vault, češ. klenba vak na ’ fr. la voute en berceau, hrv. bačvasti svod, d- volta a botte, nem. das Tonnengevvolbe) kaže prerezu polkrog (fr. le berceau en plein cintt ) »li 4udi samo krožni segment, lahko pa tu 1513 Obrekovanje — obrobne upodobitve 1514 šilasto zalomljen lok (fr. le berceau brise)', križni obok (angl. thegroin[ed ] ranil ali ihe cross vault, češ. klenba križova, it. la volta a crociera, nem. das Kreuzgewdlbe) nastane, če se sekata dva enaka banjasta oboka — zaradi grebenov, v ka¬ terih se sekata, govorimo o grebenastem križ¬ nem oboku (fr. la voute d'arete, nem. das Kreuzgratgewdlbe) resp. o križnorebrastem oboku (angl. the rib vault, fr. la voute d'ogives, nem. das Kreuzrippengewdlbe), kadar so na mestu grebenov rebra, ki sprejemajo težo in pritisk oboka, tako da so vmesna polja — kape — samo Polnilo; zvezdasti obok (češ. klenba hvezdi- c °va, fr. la voute en etoiles, nem. das Sternge- wolbe), mrežasti obok (nem. das Netzgenolbe) ' n pahljačasti obok (angl. the fan vault, fr. la voute en eventail, it. la volta a ventaglio, nem. das Fachergewdlbe) zaznamujejo pozno gotiko, ^dnji pos. na Angleškem; kadunjasti obok ( a ngl. the coved vault, češ. klenba neckovita, nem. das \fuldengewdlbe); samostanski obok(angl. d ,e domieal vault ali the cloister vault, češ. klenba kldšterni, nem. das Klostergevvdlbe) predstavlja nepravo, tj. s 4 lunetnimi stenami sez. kupolo; zrcalni obok (angl. the coved vault with panel, klenba zrcadlovd, nem. das Spiegelgenolbe) Sl lahko predstavljamo kot razširjen samostanski obok, ki mu je vrh odrezan z gladko ploskvijo, '■ zrcalom; banja s sosvodnicami (češ. klenba valena s lunetami, fr. le berceau a penetra- dons, it. l a volta a lunette, nem. das Tonnengt- ^olbe mit Stichkappen a.li das Stichkappen[ton- nen )gewdlbe). Cf. s. v. češka kapa & Platz(e)l- gewdlbe. H. Gliick, Zur Entstehung der Gurten-Rippen- ge\volbe (Belv, 1926); id.: Der Ursprung des ičmi- cnen und abendlandischen Wolbungsbaues (W 1933). Cf. K.-H. Clasen (2. izd. 1961), A. K. Porter (1911). Obrekovanje -*Katalalia “Obrekovanje (it. La Calunnia), znamenita 1 ° tt,ce "U ev a slika (temp, les, 62 X 91 cm, o. 1 t' nastala za Antonia Segnija po nkianovem opisu Apelove podobe z enako s novjo in vsebino, s katero se je slednji oddolžil P re kljivemu tekmecu, slikarju Antifilu (o kon¬ tnih Pobuda.h za izbiro motiva pri Eotticel- 'J u samo podmene); kralj Midas z oslovskimi Ses ' slabega sodnika na piestolu med Neved- *>yj° ll lgnoranza) in Sumom (il Sospetto ) ste¬ lje roko proti Nevoščljivosti (il Livore), ki vodi r cdenj Obrekovanje (la Calunnia)', Obiekovanje, ' krasita Zahrbtnost (Plnsidia) in Goljufija a Frode), vleče za lase žrtev, obrekovanca, sledi es (la Penitenza) v črni obleki, ki se obra.ča ^ r °l’ g°li Pesnici (la Verita). Arhitekturo pro¬ stora, ki se odpira s pogledom na morje, krase pozlačeni reliefi in sohe z ant., bibl. in svetniški¬ mi motivi, kijih delno poznamo v Botticellijevem opusu, na skrajni levi npr. zgoraj reliefi s prizori iz zgodbe Nostagia degli O nesti, niže kentauro- mahija, Herakles in Lihas, Apolon in Dafne in Trajanova pravičnost, ra skrajni des. strani pa pod reliefom Judite, ki spravlja Holofernovo glavo v vrečo, soha Judite in spodaj relief Judita se vrača v Betulijo, pod prestolom pa reliefi Ken¬ ta vrova družina po Lukianovem opisu Zevksi- sove slike, Jupiter in Antiope in Minerva z gor- gonino glavo. L: G. A. Giglioli, La Calumnia di Apelle (Rassegna d’arte, 1920); R. Altrocchi, The Calvmny of Apelles in the Literature of Quattiocento (Publ. of the Modem Language Association of America, 1921); Fanofsky Ren (1960, p. 26 [op. 2] & 177); Panofiky Stud (1962, p. 158—59). — Cf. R. Foerster (1887 & 1894). Obrezovanje Kristusa (grš. Peritome, lat. Cir- cumcisio Christi, fr. La Circoncision, nem. Die Beschn eidung Christi), e\ang. ik. m. (Lk 2, 21; v Bibliji prvič omenjen v Abrahamovi zgodbi, 1 Mojz 17). Up: npr. iniciala v Drogonovem sakramentarju (o. 850, Bibl. Nat., Ms. lat. 9428, f. 32v — 1. znani primer), Nikolaj iz Verduna (emajl, 3. prizor v vrsti -+sub gratia na-» Ver- dunskem olt., 1181, Klosterneuturg), Mantegna (1460-a leta, na triptihu v Uffizijih), J. Ratgeb (na olt. iz Herrenberga, 1518/19, Stuttgart), H. Goltzius (bakr.), Rembrandt (jedk., o. 1626; jedk., d. 1654; d. 1661, Washington). L: Rčau II/2 (1957, p. 256—60); Aurenhammer (4. snopič, 1962, p. 351—56 — L!). Obrezovanje Izaka, bibl. ik. m. (1 Mojz 21,4), v srednjev. kršč. umetn. napoved obrezovanja Jezusa (cf. s. v. Obrezovanje, supra). Up: Niko¬ laj iz Verduna (emajl, 1181, Klostemeuburg, —>■ Verdunski olt., 3. prizor v vrsti -» ant e legerri). L: Rtau II/l (1956, p. 133). Obrezovanje moških v Abrahamovi hiši, bibl. ik. m. (1 Mojz 17, 23—27). Up: npr. lesor. v Wolf Kopflovi Bibliji (Str 1532). L: Schmidt IL (1962, repr. 107). obrezovanje vinske trte (nem. Beschneiden der Weinstocke), žanrski ik. m., značilen za —^ marec. obrobne upodobitve v IR pa tudi npr. na rez¬ ljanih kornih klopeh so cvetele v gotiki. Glede na njihovo večidel šaljivo motiviko jih veliko¬ krat imenujemo s fr. terminom drolerije (fr. les droleries po pridevniku drdle, tj. smešen, čuden). Drolerije v IR kažejo pisan svet ljudi, bajeslovnih in povsem fantastičnih bitij, živali od opic do 1515 observant — Odo iz Metza 1516 ptičev in polžev, žanrske in basenske pa tudi bibl. prizore. Med slavnimi IR, ki jih posebno izvirno in mikavno krase, so npr. Belle viliski brevir in Horarij Jeanne d'Evreux (cf. s. v. Pu- celle), -> Luttrellov psalter in —> Sijajni horarij vojvode berryjskega, v tem slednjem npr. drole- rije ob prizoru Obiskovanja (/. 38v) pa polži in orlice ob Nasičenju množice (/. 168v). L: Lilian M. C. Randall: *Images in the Margins of Gothic Manuscripts (Berkeley-LA: Univ. of California Press 1966, »California Stud. in the Hist. of Art« 4 — L!). — Cf. F. Steli (& M. Kos 1931, e. g. p. 61—62). observant, član strožje kongregacije v okviru nekega meniškega reda, npr. frančiškanov (cf. s. v. Bernardin Sienski). Obujenje Jairove hčere (lat. Suscitatio filiae Jairi ), evang. ik. m. (Mt 9, 23—26; Mr 5, 35—43; Lk 8, 49—56): prizor v notr. Up: npr. relief na —>lipsanoteki v Brescii (o. 360/70), miniaturi v —> Codex Egberti in —>■ »Evangeliarju Otona III.« v Miinchnu. L: Pigler I (1956, p. 306—07); Reau II/2 (1957, p. 385—86). — Cf. G. Schiller (1 1966). *Obujenje Lazarja, edina ohranjena dkm. slika Alberta van Ouwaterja (hrastovina, 122 X 92cm, o. 1455, Dahlem) kaže v nasprotju z ikonogr. in lit. izročilom (Jan 11, 38—44) dogajanje v notr. centr. romanske c. ter je kot celota prispo¬ doba Poslednje sodbe. L: Cankar III/2 (1951, p. 281—82); Panofsky Neth (1953). — O ikonogr. izročilu: Reau II/2 (1957, p. 386—91). Cf. G. Schiller (1 1968). Obujenje mladeniča iz Naima (fr. La Resurrec- tion du fils de la veuve de Nain, nem. Die Aufer- vveckung [ali Heilung] des Sohnes der Witwe [ali de s Jiinglings] von Nain), evang. ik. m. (Lk 7, 11—16): mladenič na nosilih pred mestnimi vrati. Up: npr. relief na-> lateranskem sarko¬ fagu št. 135 (IV. st.). L: Pigler I (1956, p. 306); Reau II/2 (1957, p. 384—85). — Cf. G. Schiller (I 1966, repr. 556—58). Occasio (lat.), personifikacija (ugodne) Prilož¬ nosti (angl. the Chance ali the Opportunity, nem. die giinstige Gelegenheit): mladenič ali mlada žena s krili na nogah, na vrteči se krogli in s čopom las na Čelu (»za katerega je treba zgrabiti priložnost«). V renesančni ikonografiji stapljanje s personifikacijo ->Fortuna (Sreča). Up: npr. Mantegnova šola ( Occasio et Poenitentia, sneta freska, konec XV. st., Mantova, Pal. Ducale), Girolamo da Carpi (1541, Dresden), itd. L: Panofsky Stud (1939 [1962]); Pigler n (1956, p. 465—66). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1818), A. tVarburg (I 1932), R. Wittkower (Chance... 1937/38). ocean —>■ Okeanos octo principalia vitia (lat.), osem naglavnih gre¬ hov, kršč. ik. m., ki so mu lit. predloga že spisi zgodnjih kršč. cerkv. piscev (cf. Cassianus Mas- similiensis). Sestavljajo ga Superbia (Napuh), Vana Gloria (Nečimernost), Invidia (Zavist) ali Discordia (Razpor), Ira (Jeza), Acedia (Lenoba) ali Tristitia (Čemernost), Avaritia (Skopost), Gula resp. Ventris Ingluvies resp. Gastrimargia (Požrešnost, Nezmernost) in Luxuria resp. For- nicatio (Nečistost). Po prehodu iz XI. v XII- st. se uveljavi motiv -*■ sedem poglavitnih grehov. L: A. M. Koeniger: Die Ratsel des romanischen Pfarrhoftores in Remagen (Mn 1947). — Cf. G. Troescher (1954). oče pod nogami, hudobni satrap Dioskur kot atribut svoje hčere, sv. ^-Barbare. Up: npr. M- Albertinelli (na des. krilu prenosnega triptiha, d. 1500, Poldi Pezzoli). *Odiranje Marsija, Tizianova upodobitev mit- motiva (o, pl, 212 X 207 cm, o. 1570, Kromerlž, Umeleckohistoricke muzeum). Cf. s. v. Apolon odira Marsija. L: »CA« 32 (1969, kat. št. 496). — Cf. J. Neumann (1962). Odiseja, Homerjev ep. Med Slovenci ga J e ilustr. Marij Pregelj {Homer: Odiseia, Lj- DZS 1951, prev. Anton Sovre). Med ikonogr- motivi npr. Odisej in Kalipso (—> Bocklin). Cf- infra & s. v. Kirke. L: Pigler II (1956, p. 292—94, 316—21, 322, 329); Grant (1968). Odisej in Nausikaa, ik. m. po Odiseji (VI) : goli Odisej pred hčerjo fejaškega kralja in nje¬ nimi tovarišicami, s katerimi se je bila žogala- Up: npr. Pieter Lastman (npr. na hrastovim, d. 1619, Alte Pin., [star. varianta iz 1609 v Braunschweigu]), Salv. Rosa (pl [prej les], 1650-a leta, Eremitaža). L: Hunger (1955, p. 233—34); Pigler II (1956, P- 318 & 320). Odisej v deželi Laistrigonov, ik. m. po Odiseji- Up: npr. StS m;d t. i. Odisejevimi pokrajinami (I. st., Rim, Vatikan, Bibl. Vat. [Mus. Profano])- L: »M« 3 (1967, repr. p. 39). Odo iz M;tza, arhitekt Karla Vel., za katerega je sez. *pilačno (palatinsko) kapelo v -> Aachnu- L: cf. M. Mušič (1965). 1517 Oertel, Robert — ogledalo 1518 Oertel, Robert (1907— ), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec. Raziskoval zlasti it. slikal stvo XIV,—XV. st., bil kustos v miinchenski Alte P‘n., zdaj pa je direktor Gemaldegal. v zah. Berlinu (Dahlem). B: ,Die Frilhwerke des Masaccio' (MarJb, 1933); Masaccio unddie Geschichte der Freskotechnik' (JPK, "34); ,Die Verkiindigung des Hugo van der Goes' (“anth, 1937); ,Die Melozzo-Ausstellung in Forli‘ (ib., •/18); , Wandmalerei und Zeichnung in Italien: Die Anfiinge der EntwurJ'zeichnung...' (MittF, 1940); Fr a Filippo Lippi (W 1942, »Smlg. Schroll«); ,Wende der < ■'iotto-Forschung‘ (ZfKg, 1943/44); Die Fruhzeit “er italienischen Malerei (Stu 1953; rev. & razš. izd. Stu-BI-K-Main/. 1966); .Pontormos bufiender Hie- r °nymus' (MittF, 1953—56); Italienische Malerei bis zum Ausgang der Renaissance (Mn 1960, »Meister- ^erke der Alten Pin. Miinchen«); .Perspective and jnogination' (20. kongr. II, 1963); ,Die Vergdnglich- eit der Kunste: Ein Vanitas Stilleben von Salvator osa' (MJb, 1963); ,Der Laurentius-Altar aus dem iorentiner Dom: Zu einem tVerk des Maestro del onibino Vispo' (H :yden r eichov zb., 1964); ,An un- nown early Work by theLe Nain Brothers'(HM, 1969). Oettinger, Karl (1906—_), avstr.-nem. um. zgodovinar. Prom. 1928 na Dunaju; ord. na Un * v - v Erlangenu. B: Lorenz Luchsperger: Der Meister der Wiener eustddter Domapostel (BI 1935, »Forsch. zur i..V ts ^Ben Kg.« 12); ,Neue Beitrdge zur Kenntnis der oimischen Malerei und Skulptur um die Wende des Er f a ^ r ^ ,un derts' (WJb, 1935, dis.); ,Der llluminator 1935V 20,? ^ rnsl des F.isernen' (A. Goldschmidtov zb., ), ,Der Meister von IVittingau und die bohmische u£* rei d es spateren 14. Jahrhunderts' (ZDVKw, >Zur Malerei um 1400 in Osterreich' (JSW, n,'; bre¬ virju in razdeljene po urah (zato lat. horae): 1. matutinum (jutrnjice), sprva nočne molitve, in laudes, jutrnje hvalnice, pozn. združene kot matutinum cum laudibus; 2 pr ima, tj. pribl, naša 6. ura zjutraj; 3. tertia, tj. pribl. 9. ura dopoldne; 4. sexta, tj. nekako opoldne; 5. nona, tj. nekako ob treh popoldne; 6. vesperae (večernice); 7. completorium (sklepna molitev, »sklepnice«). Offner, Richard (1889 — 1965), amer. (avstr.) um. zgodovinar. R. na Dunaju, tam štud. pri M. Dvoraku, prof. na New York Univ. ( Inst. of Fine Arts), u. (76) v Florenci. Njegovo ime je neločljivo povezano z monumentalnim *A Critical and Historical Corpus of Florentine Painting (NY od 1930 dalje), ki ga zdaj nadaljuje Klara Steimveg. B: Italian Primitives at Yale University: Comments and Revisions (NY: Yale UP 1927); Studies in Flo¬ rentine Painting: The Fourteenth Century (NY 1927); ,The Barberini Panels and Their Painter' (A. K. Porterjev zb. I, 1939); ,Guido da Siena and A. D. 1221' (GBA, 1950). L: An Exhibition of Italian Panels & Manuscripts from the Thirteenth & Fourteenth Centuries in Honor of Richard Offner (1965 [rk, Hartford] — B!). ogelna niša -»■ trompa ogelni kamen -> lapis angularis Ogenj (lat. Ignis, angl. the Fire, fr. le Feu, it. it Fuoco, nem. das Feuer), eden izmed elementov (-oštirje elementi). Up: npr. Arcimboldo (lipo- vina, 1566, Ksthist. Mus.). L: Cirlot (1962, p. 100—01); »US« 9 (1969, repr. p. 239). — Cf. J. G. Hertel (pon. 1970, t. 10). ogenj puhajoči konji —> Helios Ogenj z neba použije petdeseterico, ki jo je Ohozija (—> Ohozija bolan) poslal po Elijo, bibl. ik. m. (4 Kralj 1,9—12). Up: npr. v ozadju lesor. v —»■ Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 202). ogledalo (lat. speculum, angl. the mirror, fr. le miroir, it. lo specchio, nem. der Spiegel). V evr. ikonografiji mdr. atribut kreposti -+Pru- dentia, kot brezmadežno ogledalo (lat. speculum sine macula) pa simbol device Marije. Up (ogledalo sploh): npr. na Jana van Eycka sliki -> Arnolfini in njegova žena (kot v pozn. prime¬ rih iz staroniz. slikarstva konveksno ogledalo, ki je omogočalo v trenutku pregledati ves pro- 1519 OGLEJ — Ojetti, Ugo 1520 štor), na prizorih -> Venerina toaleta, v neštetih —>podobah notranjščin, itd. L: Ferguson (1954); Rčau ITI/3 (1959); Cirlot (1962, p. 201—02). — Cf. G. F. Hartlaub (*1951), W. Molsdorf (1920 [1926]), H. Schwarz (1952; 1959; 1967). OGLEJ (lat. & it. Aquileia ), mestece na Fur¬ lanskem, ust. kot rim. kolonija 181 pred in po¬ večano 169 pred, pozn. municipium in eno izmed najpomembnejših središč, Atila ga porušil 452, 1. oglejski patriarh Paulin preselil središče pa¬ triarhata 557 v bližnji —> Gradež, od srede IX. st. znova sedež patriarhata (ki mu je bilo od 811 podrejeno tudi slov. ozemlje juž. od Drave), vrh pod patriarhom Poponom (it. Poppo, 1019—45). L: cf. G. Brusin (vse). ~ *katedrala ( Basilica ) z mogočnim zvonikom C campanile ), ki je bil za zgled tudi številnim zvonikom na Primorskem, znova sez. pod pa¬ triarhom Poponom 1021—31 (posv. 1031). Notr.: iz Poponove dobe triladijska bazilikalna razdelitev z dvignjenim korom, stebri s korint¬ skimi kapiteli in StS-e v apsidi; iz časa restav¬ racije po potresu 1348 šilasti loki in strop. Zna¬ menit talni *mozaik (zač. IV. st.) iz nekd. juž. oratorija (najprej t. i. cathemeneum & consigna- toriurri), sez. kmalu po 313 za škofa Teodorja (med prizori Dobri pastir med antilopo in jelenom, Evharistična Viktorija, simbolični Boj med pete¬ linom in želvo, prizori iz Jonove zgodbe, prizori z eroti ribiči, itn.) — največji ohranjeni staro- kršč. mozaik ! V kripti StS-e s konca XII. st. (v kristološkem ciklu mdr. *Snemanje s križa [2. apsida od des.] in pod njim na naslikani za¬ vesi Boj dveh konjenikov, številni prizori iz le¬ gende sv. Mohorja in Fortunata). V »cripta degli scavi« ob vznožju zvonika očitno še star. (konec III. st.?), vsekakor pa poznoant. iluzionizmu še bližji *mozaik iz nekd. sev. oratorija (mdr. fazani in kot v juž. mozaiku Boj petelina in želve). L: Karl Lanckoronski, G. Niemann& H. Svvoboda: Der Dom von Aquileia: sein Bau und seine Geschichte (W 1906); Cankar 1/1 (1930, p. 47 [mozaik]); L. Magnani: Gli affreschi della basilica di Aquileia (T 1960); EWA III (1963, stp 587—89 — L!); Paolo Lino Zovatto: Mosaici paleocristiani delle Venezie (Udine 1963); id., Aquileia (RbK I, 1966 — L!). — Cf. G. Brusin, O. Demus (1968), G. C. Meniš (1958; 1965), P. Toesca (1925/26), etc. oglje (angl. the charcoal, fr. le charbon, hrv. ugalj, it. il carbone, nem. die Kohle), risarska tehnika: uporabljajo se zlasti paličke vrbovega in lipovega oglja (risbo je treba fiksirati, da se ohrani). Po lit. virih vemo, da je oglje služilo za risanje že starim Grkom, ohranjene risbe pa poznamo od o. 1500, tj. od Diirerja dalje. ognjena peč -> Trije mladeniči v ognjeni peči ognjeni voz z ognjenimi konji -> Elija na ognje¬ nem vozu Ohozija bolan, bibl. ik. m. (4 Kralj 1, 1—2). Up: npr. lesor. v — > Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 202 — v ozadju -» Ogenj z neba použije pet¬ deseterico). OHRID, tudi kot celota, s svojimi starimi stanovanjskimi hišami umetnostno pomembno mesto na severovzh. strani Ohridskega jezera (Makedonija). Posebno znamenita *c. jv. Sofije z zelo zapleteno stavbno zgod. (najstar. StS-e v Makedoniji, XI. st., kažejo npr. Vnebohod in med bibl. motivi Abraham daruje Izaka), * c - Bogorodice Preslavne (Perivleptos), pozn. imen. tudi c. jv. Klimenta (sez. 1295, StS-e iz istega časa, npr. Maria Orans in Vnebohod pa Marijina smrt, in iz 1365). — Naroden muzej z dragoce¬ nimi *ikonami (XI. do XIV. st.). L: Konstantin Petrov (ELU 3, 1964, s. v. — L!)‘» EWA XIV (1967, stp 932—33 — L!); »PKG« 3 (1968, t. 240, XXXVI, 241, XXXVII); »US« 5 (1970). — Cf. V. Moli (Lj 1965 — L!). Oidip(us), grš. mit. junak, sin tebanskega kralja Laia (Laios) in Jokaste, ki mu je bilo preroko¬ vano, da bo očeta ubil in mater za ženo vzel; med obema dejanjema je razrešil uganko -> J f in ' ge, ki se je nato vrgla z vrha skale ter se ubila- Oidipovi otroci: Eteoklos, Polineikes, Antigona , Ismene. Up: Oidip in sfinga, npr. Ingres (d. 1808 [& pozn.], Louvre; obrnjena kompozicija d. 1864, Walters), Gustave Moreau (d. [18]64, MM). L: Grimal (1951, p. 323—25); Hunger (1955, P- 250—54); Pigler II (1956, p. 321); Grant (1968); »CA« 19 (1968, št. 50). oinohoe, v ant. Grčiji vrč, s katerim so vlivali vino v čaše. L: »US« 3 (1969, repr. p. 95). Oinomaos (grš. Oindmaos), kralj Elide, ne¬ oseba. Cf. s. v. Pelops. Oinone —> Pariš in Oindne Ojetti, Ugo (1871—1946), it. um. zgodovinar in lik. kritik, imel pod fašizmom tako reko c vlogo vodilnega lik. kritika, ur. rev. Deda o (I—XIII, Mi-R 1920—33). B: Ritratti d'artisti italiani (Mi 1911); (vi) IJ trat to ltaliano dal Caravaggio al Tiepolo: Al la M° s ’, di Palazzo Vecchio nel MCMXI sotto gli Auspict Comune di Firenze (Berg s. a.); (& L. Dami & ' Tarchiani) La pittura italiana del Seicento e del Se cento alla mostra di Palazzo Pitti (Mi-R 1924) (* -j Dami) Atlante di storia deli'ar te italiana (2 knj., 1521 Okeanos — OLIMPIJA 1522 1925—1934; n. izd. 1937); La Pittura italiana delPOtto- cento (Mi-R 1929); (uv) II Settecento italiano (2 knj., Mi-R 1932). Okeanos, v grš. mitologiji zemljo obdajajoče v. morje, sin Urana in Gee f^-Gea), titan, ki pa se ni bojeval z Zčusom ter zato tudi po porazu titanov ohranil oblast nad vodovji. S ->Tetido oče vseh rek in izvirov (po Hesiodu njegovi otroci mdr. Nil, Meander, Aheldos, Nessos, itd.) Up; npr. na slonokoščenem reliefu iz o. 870 na Platnicah —> Perikop Henrika II. L: Grima! (1951, p. 321); Hunger (1955, p. 254); Grant (1968). okovje (nem. das Beschlagwerk), pribitemu okovju podoben ornament, ki ga sestavljajo so¬ merno urejeni trakovi, okrajki itn. Začetnik mu je Hans Vredeman de Vries o. 1560. L: Klaus Hinrichsen, Beschlagvverk (RDK II, 15. zv., 1939 — L!); ZUZ (1957, repr. 43 p. 152). oktober (lat. mensis Odobriš, fr. Octobre, hrv. bstopad, slov. tudi vinotok ) kot ik. m. (-> upodo¬ bitve mesecev): zaznamujeta ga tehtnica in škor¬ pijon (->zodiakalna znamenja). Up: npr. minia¬ tura v —> Sijajnem horariju vojvode berryjskega (f. lOv — v ozadju srednjev. Louvre). L: Cankar III/2 (1951, p. 248-49); »US« 8 (1968, P. 145). _ Cf. J. Sauer (1902 [1924]). oktogon, osmerokotnik (it. Vottagone, nem. ^ as Achteck), kot oblika med » zemeljskim« kva¬ dratom in -*■ krogom simbol prerojenja, zato v kršč. arhitekturi predvsem tloris -*■ baptisterija. L: G. Bandmann (LCI I, 1968, stp 40-41 — L!). Cf. F. J. Dolger (1934). Okunjcv, Nikolaj Lvovič (1886—1949), rus. zgodovinar biz. umetn., pomemben zlasti kot raziskovalec stare srb. umetn.; učenec-»■ Aina- bva, ob oktobrski revoluciji emigriral v Cari¬ grad, učil na Fil. fak. v Skopju (1920—21), od 1922 v Pragi, od 1925 učil na Karlovi univ. B: ,La decouverte des anciennes fresques du ,n0 ' 1 ® ^re de Nerez ‘ (Slavia, 1927); Monumenta Artis Serbicae, 1—4 (Zgb 1928 [1. knj.], Pra 1930—31—3/1, >Sostav rospisi hrama v Sopočanah * (Byzantinos a » 1929); , Portreti korolej-ktitorov v serbskej cer kovno j zivopisi' (ib., 1930); ,La Dormition de la Samte nerg d “ns la peinture medievale orthodoxe (\b., l^Jil. Mileševo, pamjatnik serbskogo i/vopi« ( ,b ;> ’ Monastir Morača v Černogorii' (ib., VIII, 1939/4 ). L: Miodrag Jovanovič (ELU 3, 1964 L.). okus (lat. gustus, angl. the taste, fr. le gout, i/ gusto, nem. der Geschmack), ik. m. y ■*" čutov). Okus ponazarjajo npr. poskušanje vina in pivci, med živalmi —> opica. Up. npr. ic Svveerts (Stuttgart in kanadska zas. z.). L: cf. J. G. Hertel (pon. 1970, t. CXII). Olbrich, Joseph Maria (1867 — 1908), avstr, arh., tehten predstavnik dunajske secesije. A: -> Dunaj (-»■ Sezzession) & -»■ Darmstadt, sodel. tudi v natečaju za lj. deželni dvorec. L: * Joseph M. Olbrich (Drm 1967 [rk]); Damjan Prelovšek (Sinteza, št. 18/19, 1970). Oldenbourg, Rudolf (u. 1921), nem. um. zgo¬ dovinar, prom. pri Ad. Goldschmidtu v Halleju 1911 (cf. infra, lit.). B: Thomas de Keysers Tdtigkeit als Mater: Ein Beitrag zur Geschichte des holldndischen Portraits (Lpz 1911, »Kstivissenschaftliche Stud.« 7, dis); ,Nieder- Uinder des 16. Jahrhunderts in der A/ten Pinakothek' (MJb, 1912); ,Beitrage zu Cornelis Ketel ‘ (MfKw, 1914); Die flamische Malerei des XVII. Jahrhunderts (BI 1918, »Handbiicher der Koniglichen Museen zu Berlin«); P. P. Rubens: Des Meisters Gemdlde in 583 Abbildungen (Stu-Bl 1921, »KK« 5 [4., rev. izd.]); Domenico Fe ti (R 1921); Die Miinchner Malerei im 19. Jahrhundert, I (Mn 1922 [avtor II. dela H. Uhde- Bernays]). Oldenburg, Claes (1929— ), amer. (Šved.) slikar, popartist, r. v Stockholmu. OLIMJE, naselje blizu Sotle na Štajerskem, dkm. od 1208 dalje. Ohranjen juž. trakt z 2 stol¬ poma nekd. renesančnega gradu (1525—50), ki so ga 1663 dobili -*pavlinci iz Lepoglave: 1665 do 80 preurejen v samostan (pavlinci tu do 1782). Nekd. samostanska c. Vnebovzetja Device Marije sez. 1675: v koru freske Ivana -*■ Rangerja iz 1740, v 1728 prizidani kapeli Frančiška Ks. pa -*■Lerchingerju atr. freske (isti mojster okrasil tudi staro pavlinsko lekarno v jugozah. stolpu). L: F. Minarik: Olimje: Historična lekarna v besedi in sliki (Mrb 1955); M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v.). — Cf. J. Curk (1959). OLIMPIJA ( Olimpia) v Elidi na Peloponezu, kraj s slavnimi templji in zakladnicami (ne mesto, ker so tam živeli samo duhovniki!) in prizorišče panhelenskih »olimpijskih« iger, ki so se ponav¬ ljale vsaka 4 leta. Zač. pomembnih raziskavanj 1875—81 (Ernst —> Curtius): v Herinem templju (-> Heraion), najstar. znanem grš. svetišču, so odkrili domn. orig. Praksltelove plastike —► Her¬ mes z malim D ioni som. Zeusov tempelj, dorski peripteros (sez. do 456 Libon), je na zah. čelu kazal boj kentavrov in lapitov (v sredi bojevnikom nevidni Apolon, ki odloči zmago lapitom), na vzh. čelu priprave za Pelop(s)ovo in Oinomaovo tekmovanje (-> Pelops), na 12 metopah pa —»■ dva¬ najst Heraklovih junaških dejanj. Pozn. je Zčusov tempelj obogatila še Fidiov hrizelefantinski kip Zeusa, nasproti njegove vzh. strani pa je na 9 m visokem podstavku stala Paioniova Nike, ki jo zdaj z drugimi ohranjenimi kipi vred hrani 1523 Oliver, Isaac — oltar iz Miihlhausna 1524 Arheol. muz. (npr. metopi z Zeusovega temp¬ lja Herakles in Atlas in Herakles čisti Avgijev hlev, marmor, reliefa, viš. 1,6 m, o. 460). L: E. Kunze: Neue Meisterwerke griechischer Kunst aus 01ympia (Mn 1948, »Meisterwerke der K.« 6—7). EWA VI (1962, stp 923—26 — L!), XV: Index (1968, p. 415 — cf. Olympia) ; »PKG« 1 (1967, t. 66—69, 90, 254 — L!); »US« 3 (1969). — Cf. E. Buschor (& R. Hamann 1924), E. Curtius (1877—1881; & F. Adler 1890—1897), W. Dorpfeld (1935). Oliver, Isaac (pred 1568—1617), angl. (fr.) miniaturist. Zlatarjev sin, r. v Rouenu, u. v Lon¬ donu. M: npr. Moški portret (celopost., sedeč pod drevesom, pergament, o. 1590, Windsor). L: Gregory Martin (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. G. Reynolds (1947), E. Waterhouse (1953). Oljska gora (angl. The Mount of Olives [The Agony in the Garden ], fr. Le Mont Olivet [L'Ago- nie au Jardin des Oliviers ali de Gethsemane], it. L'orazione nelVOrto, nem. Der Olberg [Christus am Olberg ], srb. Molitva u Getsimanskom vrtu), evang. ik. m. (npr. Mt 26, 36—46): učenci spe na pristavi Getsemani, pos. bliže Kristusu Peter, Janez Ev. in Jakob star. Up: npr. Duccio (na —>■ Maesta, 1308/11), Višibrodski mojster (Praha), Mojster —> Trebohskega olt. (ib.), H. Multscher (ena izmed tabel t. i. 1 Vurzaškega olt., 1437, Dahlem), VVolgemutov krog (temp, na orig. okviru d. 1495, Sv. Miklavž nad Oplotnico pri Čadramu), tabla -> Kranjskega olt. (o. 1510), F. Bergant ( Kristus z angelom, ki ga krepča [cf. Lk 22, 43], Križna gora pri Ložu in slika sredi učin¬ kovitega Gadovega olt. nastavka, Gora Oljka nad Polzelo, c. sv. Križa). L: Reau II/2 (1957, p. 427—31); Stari tuji slikarji, n (Lj 1964 [rk, NG], št. 54); EWA XV: Index (1968, p. 7 — cf. Agony in the Garden)’, »US« 8 (1968, repr. p. 223 — Riemenschneider); Stele (1969, p. 263 ss, repr. 102, 236, 242). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 425—27), G. Schiller (II 1968), A. Stegenšek (1914). oltar (lat. altare [iz alta ara ] ali mensa Domini, angl. the altar, fr. Tautel, it. Taltare, nem. der Altar), najpomembnejši kršč. kultni predmet, simbolična podoba mize, na kateri je Kristus (-> Zadnja večerja) ustanovil zakrament Rešnje- ga telesa (po kršč. veri se Kristus na olt. znova in znova resnično daruje). Po obliki razločujemo mizo ali skrinjo ali sarkofag. Tak olt. v ožjem pomenu besede je lahko prekrit z baldahinom ali pa dopolnjen z olt. nastavkom (ki ga v vsak¬ danjem govorjenju in tudi v strok. umzg. pisanju prav tako imenujemo olt.), ki stoji na sami olt. mizi ali pa za njo (cf. s. v. krilni olt.). V c. z več oltarji razločujemo veliki olt. (nem. der Hoch- altar ali der Tronaltar) in stranske oltarje (nem. die Nebenaltare). Poleg običajnega nepremičnega olt. (njegove sestavine so: podstavek, lat. stipes, plošča, mensa, in grobek, sepulchrum) poznamo različne umetnostno pomembne primere -^-pre¬ nosnih olt., zlasti iz srednjega veka. — Cf. s. v. antependij. L: Franz Wieland: Mensa und Confessio: Der Altar der vorkonstantinischen Kirche (Mn 1906); id-t Altar und Altargrab der christlichen Kirchen im vierten Jahrhundert (Lpz 1912 [= Mensa u. Confessio II]); K. Galling: Der Altar in den Kulturen des Alten Orients (BI 1925); O. Dbring: Der christliche Altar: sein Schmuck und seine Ausstattung (Paderborn 1928); Karl Schultz: Der deutsche Altar im spaten Mittelalter (Wii 1939); W. Wegner: Der deutsche Altar des spaten Mittelalters (Mn 1941, »Miinchener Beitr. zur Kg.« 7); L. Ziehen [I], K. Galling [11], J- P* Kirsch & Th. Klauser [III], Altar I—III (RAC I, stp 310—54—-L!); Karl Heimann: Der christliche Altar: Obersicht liber seinen Werdegang im Laufe der Zeiten (Abensberg 1954 — L!); EWA IX (1964, stp 289—93), XV: Index (1968, p. 14—15); Otto Nufi- baum: Der Standort des Liturgen am christlichen Altar vor dem Jahre 1000 (2 knj., Bn 1965); Klaus Wessel, Altar (RbK I, 1966 — L!); id., Altarbeklei- dung (ib.); Walter Grundmann: Die Sprache des Altares: Zur Glaubensaussage im deutschen Fliigel- und Schreinaltar (BI 1966); LCI 1 (1968, stp 105—07 — L!). — Cf. J. Braun (»1924; 1932), J. Flis (1908, P- 3 ss); W. Paatz (1963), J. Sauer (1902 [1924 — L!]). E. von Sydow (1912), etc. *OUar družine Merode, eno izmed najslavnej¬ ših del staroniz. slikarstva, triptih Roberta Campina, imen. po prejšnjih lastnikih, družim Merode, ki ga je podedovala po princu d’Aren- berg (slednji ga je bil 1820 kupil v Bruggeju)- Odprt (hrastovina, 61 X 116 cm, o. 1427/28, Cloisters) kaže na srednji tabli (61 X 64 cm) Oznanjenje, na krilih (vsako 61 X 26 cm) P a levo donatorsko dvojico in des. Jožefa v delavnici z znamenitima, simbolično pomembnima mišni¬ cama. Mojstrovino so 1957 — kljub prepoveda¬ nemu izvozu umetnin — za milijon dolarjev prodali v ZDA. L: Friedlander II (1924); Cankar III/2 (1951); *Panofsky Neth (1953); Met Mus B (dec. 1957 avtorji Th. Rousseau Jr., Margaret B. Freetnan , William Suhr). — Cf. W. E. S. Heckscher (1968), M. Schapiro (*1945), I. L. Zupnick (1966). *oltar iz Miihlhausna, triptih, delo praškega slikarja (pl na smrekovem lesu z vložki iz hrasto- vine, srednja tabla brez okvira 188 X 87 cm, vsako krilo po 204 X 51 cm, o. 1385, Stuttgart)- Odprti olt.: v sredi sv. Vaclav, levo sv. V 10 ’ des. sv. Sigismund, Zaprti olt.: v sredi Marijin 0 kronanje in spodaj Oznanjenje’, levo Kristus trpin in pod njim donator, praški meščan Reinhart lZ Miihlhausna’, des. Kristus na križu med Marijo tn Janezom Ev. L: cf. K. Lange (1906), A. Matčjiek (1938; & J ’ Pešina 1950 — L!). 1525 oltar mestnih svetovalcev — Omont, Henri A. 1526 oltar mestnih svetovalcev —>Retablo de los ... oltar Rešnje krvi (Riemenschneider) -> Rothen- burg ob der Tauber (-> Jakobova cerkev) *oltar treh kraljev -+Lochner oltar z gradu Pahl (nem. Pahler Altar), krilni °lt. iz o. 1400 (Munchen, Bayerisches National- mus.) s Križanim med Marijo in Janezom Ev. (srednja tabla), Janezom Krst. (levo) in Barbaro (des.); očitno nastal v tesni zvezi s sočasnim češ. slikarstvom. L: Stange IV (1951); Hanno-Walter Kruft , Zur Herkunftsbestimmung des Pahler Altars (Panth, 1967 — L!); Landolt (1968). oltar z gradu Wurzach -> Multscher, Hans *01ympia, slej ko prej najslavnejša Manetova sl >ka (o, pl, 130 X 190 cm, d. 1863, Louvre), ki je — čeprav inspirirana po Tizianovi —► Urbinski Veneri — na Salonu 1865 ravno s svojo »moder¬ nostjo« (tako kot dve leti prej -*Zajtrk na travi) Povzročila viharno nezadovoljstvo občinstva in kritike (mdr. Theophilc Gautier, Edmond About). Ogorčenje je veljalo tako upodobljeni snovi (sli¬ kar je model Victorino Meurend predstavil kot nepolepšan akt, na postelji, s črno služab¬ nico, ki ji prinaša šopek, in črno mačko) kakor samemu načinu slikanja (jukstapozicija komajda zmodcliranih barvnih ploskev). »CA« 14 (1967, kat. št. 62); »M« 1 (1967, p. Cf. (tudi s. v. Manet) G. Bazin (1958), £. J ° ,a 0866 [Mon Salon]; 1867). OMAHA ( Nebraska , ZDA [1 Vest Central))- V 1931 dkč. Joslyn Memorial ( 22nd Street & Dodge) je Joslyn Art Museum. Med slikarji, ki so zastopani v njem, npr. Lorenzo di Cre i (tondo), Tizian (Portret moža s sokolom in psom, 1525), Magnasco in Renoir. L: EWA XIV (1967, stp 651); »CA« 32 (1969, kat. š t. 123). Omčikus, Petar (Pierre), (1926——), slikar. R - na Sušaku, dkč. 1947 ak. v Bgd, od 1952 dalje v Parizu. L: K. Ambrožič (ELU 3, 1964, s. v.); B. Pog> IDelo, 8. III. 1968, p. 5). — Cf. M. Seuphor (1 Omega Workshops, delavnice, ki jih je 1913 R. E. Fry: več slikarjev, mdr. Duncan f ant, Vanessa Bell in Wyndham Lewis, je sno- Val ° Pohištvo, tapiserije, posodje ipd., izdelki Pa so bili zaznamovani samo z grš. črko omega. Omersa, Nikolaj (1911—....), slov. slikar. R. !jd r iji, dkč. realko v Lj in 1933—37 ak. v Zgb a ftaglia, Križman), v Lj učil na gimn., Šoli za umetno obrt in od 1954 na ALU (docent, 1965 izr. prof.). S: krajine, vedute iz Lj, npr. Kongresni trg (d. 1942, MG), portreti otrok, več avtp. (npr. d. [19]43, MG [last Komisije za kult. zveze z inozemstvom, Bgd]). — Ilustr. mdr. M. Šego, P. Golio, F. Bevka, H. G. Wellsa, Jurčiča, M. Aymeja, Z. Greya in R. Kiplinga. L: AS (1958 — L!); Luc Menaše (NRazgl, 1960, p. 403); ŠijanecS (1961); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); SlovS (1966). Omfale (grš. Omfale, lat. Omphale), lidijska kraljica, ki ji je služil -> Herakles. V enem letu se je tolikanj pomehkužil, da ji je prepustil levjo kožo in kij, sam pa se po žensko oblačil in predel. Up: npr. L. Cranach star. (npr. les, d. 1537, Braunschweig), B. Spranger (baker, Ksthist. Mus.) itd. L: Grimal (1951, p. 201—02 & 328); Hunger (1955, p. 254—55); Pigler II (1956, p. 111—16); »US« 9 (1969, repr. p. 221 & 236). Omne tulit punctum, qui miseuit utile dulci, heksameter iz Horacovega Pisma o pesništvu (—»• Ar s poetica, 343: »žebljico zadene v glavico, kdor veže prijetno s koristnim« v A. Sovretovem prev. ali bolj dobesedno: Odobravanje vseh je požel, kdor je koristno pomešal s prijetnim), za¬ pisan mdr. tudi na C. Le Blonovem naslovnem bakr. Anatomy of Melancholy Roberta -^-Bur¬ tona (npr. 5. izd. 1638). L: Buchmann (p. 89); Fumagalli (št. 5); Saturn and Melancholy (1964, repr. 112). Omnia vincit Amor -> Amor zmagovalec Omont, Henri A. (1857—1940), fr. um. zgodo¬ vinar, poznavalec srednjeveških IR (delal v pa¬ riški Bibl. Nat.). B: Miniatures de plus anciens manuserits grecs de la Bib!iothčque Nationale du VI e au XIV e sičele (P 1902; 2. izd. 1929); Miniatures du psautier de S. Louis: Ma- nuserit lat. 76 A de la Bibliothčque de V Universite de Leyde (Leyde 1902); Psautier de Saint-Louis: Repro- duction des 86 miniatures du manuserit latin 10525 de la Bibliothčque Nationale (P 1902); Vie et histoire de Saint-Denis: Reproduction des 30 miniatures du manuserit franfais N. A. 1098 de la Bibliotheque Natio¬ nale (P 1905); Livre d'Heures de Henri II: Reproduc¬ tion des 17 miniatures du manuserit latin 1429 de la Bibliotheque Nationale (P 1905); Josephe: Antiquites et guerre des Juifs: Reproduction des 25 miniatures des manuserits frangais 247 et nouv. acq. 21013 de la Bibliothčque Nationale (P s. a. [1906?]); Psautier illu- stre: Rpproduction des 107 miniatures du manuserit latin 8846 de la Bibliotheque Nationale (P s. a. [1909?]); Grandes Chroniques de France enluminees par Jean Fouquet: Reproduction des 51 miniatures du manuserit 6456 de la Bibliotheque Nationale (P s. a. [(1909]); Evangiles avec peintures byzantines du XIe sičele: Reproduction des 361 miniatures du manuserit grec 74 de la Bibliothčque Nationale (P s. a. [1909?]); Peintures 1527 Onasch, Konrad — opolzkost 1528 et initiales de la premiere bible de Charles le Chauve: Reproduction des 90 miniatures du manuscrit latin 1 de la Bibliotheque Nationale (P 1911); Peinture et ini¬ tiales de la seconde bible de Charles le Chauve: Repro¬ duction des 81 miniatures du manuscrit latin 2 de la Bibliothegue Nationale (P 1911); Notitia dignitatum imperii Romani: Reproduction reduite des 105 minia¬ tures du manuscrit latin 9661 de la Bibliothecjue Natio¬ nale (P 1911); Album de Villard de Honnecourt, architecte du XIII « siecle: Reproduction des 66 pages et dessins du manuscrit frangais 19093 de la Bibliotheque Nationale (P s. a.); Livre des Merveilles: Marco Polo, Odoric de Pordenone, Mandeville, Hayton, etc., Reproduction des 265 miniatures du manuscrit franfais 2810 de la Bibliotheque Nationale (2 knj., P s. a.); Portraits des rois de France du recueil de Jean du Tillet : Reproduction reduite des 32 miniatures du manuscrit franfais 2448 de la Biblioth que Nationale (P s. a.); Heures d'Anne de Bretagne: Reproduction reduite des 63 peintures du manuscrit latin 9474 de la Biblioth: que Nationale (P s. a.). Onasch, Konrad (1916—_), nem. cerkv. in um. zgodovinar, protestantski duhovnik, r. v Gdansku. B: ,Die Ikone der Gottesmutter von Vladimir in der Staatliclien Tret'jakov-Galerie zu Moskau' (Ostkirch- liche Stud., V, 1956); Das IVeihnachtsfest im ortho- doxen Kirchenjahr: Liturgie und Ikonographie (BI 1958); Ikonen (BI 1961, »Altrussische Kstdenkmaler«); Das Problem des Lichtes in der Ikonenmalerei Andrej Rublevs (BI 1962, »Berliner byzantinische Arbeiten« 28); ,Theophanes der Grieche: Ein Mater der Friihre- naissance in RuJ3land‘ (Renaissance u. Humanismus in Mittel- u. Osteuropa, I, 1962); ,Zum Problem der Asthetik in der altrussischen Ikonenmalerei ‘ (Byzan- tinische Beitrage, BI 1964). L: Ku (1961). oniks, poldrag kamen (drobnozrnat kreme¬ njak), ahat s črnimi in belimi plastmi, od antike dalje porabljan za okrasne predmete, nakit, ka- meje, ipd. (—> Gemma Augustea, —> kelih, —> or¬ lovska kameja, itd.). L: EWA VI (1962, t. 39, 45, 48); »PKG« 2 (1967, t. 384b, XXIXa, 385a & c, 386c, 387). Onofrio (di Giordano) de la Cava, it. napoli¬ tanski inženir in arh., 1436—43 akt. v —> Dubrov¬ niku (povabili so ga, da jim je sez. vodovod). L: Lukša Beritič (ELU 3, 1964, s. v. — L!). Oost, Jacob van (1601—1671), flam. slikar v Bruggeju. S: npr. David z Goljatovo glavo (d. 1645, Eremitaža). O. P., abr. za Ordo Praedicatorum, tj. »red pridigarjev« (-*■ dominikanci). op art (angl. Op Art iz optical art), smer novejše, dosledno abstr. umetn., ki se opira na znanstv. raziskavanje vizualne percepcije, tj. ne¬ posrednega vplivanja barv in oblik na človeško oko. Med pionirji op arta je —> Vasarely, sicer pa se je smer razmahnila zlasti v ZDA v 1960-ih letih. L: William Seitz: The Responsive Eye (NY 3965 [rk, MMA]); ELU 4 (1966, p. 685 s. v. Nova tenden- cija). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969 [p. 615— 20]), B. S. Myers (IV 1969, s. V. [tekst Davidson]). opati —»• vladarji in vladavine, škofje in opati opečna arhitektura (nem. die Backsteinarchi- tektur). Iz neometane opeke sez. stavbe poznamo že od Sumerijcev dalje (od 4. tisočletja pred), v zgod. zahodnoevr. umetn. pa jih največkrat omenjamo na kamna revnem severnonem. ozem¬ lju v obd. romanike in gotike (v nem. umzg. lit. termin Backsteingotik za posebno obliko gotskega stavbarstva) in sploh v sev. Evropi od Nizozemske in Danske do Poljske. V vseh teh deželah je posebno gradivo vodilo tudi do nekaterih lik. posebnosti. Južno od Alp se je v opečnem stavbarstvu najbolj odlikovala Lom¬ bardija, in sicer od zgodnjega srednjega veka pa do renesanse. L: Fritz Gottlob: Formenlehre der norddeutschen Backsteingotik (Lpz 1900); Fritz Schumacher: Das Wesen des neuzeitlichen Backsteinbaus (Mn 1917); Otto Stiehl: Backsteinbauten in Norddeutschland und Danemark (Stu 1923, »Bauformen-Bibl.« 18); Irmgard Le M ang: Die Entwicklung des Backstein- baues im Mittclalter in Norddeutschland (Str 1931, »SdK« 283); Friedrich Wachtsmuth: Der Backstein- bau in der Neuzeit (Mrbu 1942); Albert Renger- Patzsch & Willy Burmeister: Norddeutsche Back- steindome (3. izd., BI 1943 [1. izd. BI 1929]). — Cf. F. Adler (1862—1863). opeka (grš. pllntos, lat. later, angl. the brick, fr. la brique, it. /7 mattone in i laterizi, nem. der Ziegel ali der Backstein). L: Ana Deanovii (ELU 3, 1964, s. v.). Ophelia -*■ Millais, Sir John Everett opica (lat. simia, angl. the ape ali the monkey, fr. le singe, hrv. majmun, it. la scimmia, nem. der Affe). V srednjev. kršč. umetn. na splošno simbo¬ lizira grešnika, hudobnost, prekanjenost in pože¬ lenje, hudiča in zlo nasploh ( figura diaboli’, D ,a ' bolus simia Domini). V okviru — >petih čutov predstavlja -> okus. Ker je umetn. »opica na¬ rave« (Ars simia naturae), je opica postala tud* simbol upodabljajoče umetn., slikarstva in kip ar ' stva (zato z njo zaznamovana Michelangelova Uporni in t. i. umirajoči suženj). L: Liselotte Stauch, Affe (RDK I, 1937); Wil!iam C. McDermott: *The Ape in Antiquity (Balt 193°> »The John Hopkins Univ. Stud. in Archaeology« 27)> Rčau I (1955, p. 112); Liselotte tVehrhahn-Staucn (LCT I, 1968, stp 76—79 — L!). — Cf. H. W. Janson (*1952), W. Molsdorf (1920, št. 983 & 993). opolzkost -»lascivnost 1529 opornik — Orcagna, Andrea 1530 opornik (angl. the buttress, fr. le contrefort, nem. der Strebepfeiler), gotski arhitekturni člen (del zun. pomožne konstrukcije), ki ob stanjšanih stenah prestreza na zunanjščini pritisk oboka. L: Cankar II/2 (1933, p. 213). — Cf. J. Flis (1885, P- 101—02 — Podporniki). oporni lok (angl. the flying buttress, fr. Tarc- boutant, nem. der Strebebogen), gotski arhitek¬ turni člen, ki prevaja obočni pritisk od opornikov gl- ladje do opornikov stranskih ladij. L: Cankar II/2 (1933, p. 213); »US« 8 (1968, p. 16). Cf. J. Flis (1885, p. 102 — podporni loki). oppidnm (lat.), utrjen kraj, trdnjava. Izraz obi¬ čajno uporabljamo za utrjene keltske kraje, kot J e npr. bila nekoč —>■ Ženeva. L: cf. J. Filip (II 1969 s. v. Oppida — L!). Opportunitas (lat.), Udobnost -> Veliki zmago¬ slavni voz cesarja Maksimilijana 1. Oprescu, Gheorge, tudi Georges Opresco (1881 do 1969), rom. um. zgodovinar v Bukarešti, prof. na tamk. univ. B: L'ari roumain de 1800 d nosjours (Malmd 1935); F>ie rumdnische Bildhauerkunsl (Bukarest 1957); ,Die r P>niinische Kunstwissenschaft zum Thieme-Becker' IVollmerjev zb., 1957); Ar tele plastice in Rominia... (Bucurejti 1959); ,Ein Blick in die Vergangenlieit' (Steletov zb., 1959); Masters of World Painting in Rumanian Museums (Bucurest 1960); ,Cinq siecles j medieval en Roumanie' (GBA, 1960); Die Wehr- kirclien in Siebenbiirgen (D 1961); Nicolae Grigorescu (Bucure$ti 1961); ,Oeuvres inidites de Gericault en Roumanie' (Art de France, I, 1961); (& A. Grabar) Rumanien: Bemalte Kirchen in der Moldau (Mn 1963, "UNESCO-Smlg. der Weltkst«). zborn ik: Omagiu lui Gheorge Oprescu... (Bucuresti 1961). — Louis Hautecoeur (Monde, 21. 1V - 1969, nekr.)' . dprešnik, Ankica (1919—_), srb. grafičarka ‘ v n slikarka. R. v Vitezu, 1949 dkč. ak. v Bgd, * v i v Novem Sadu in se ukvarja tudi s snova- njeiT > tapiserij. , : Lj Gr (1959—69); Katarina Pavlovič (ELU 3, s. v.); A. Bassin (Delo, 15. XI. 1969, p. 17). Ops (lat., 2. sklon Opis; it. Opi), rim. boginja, ’ st ovet n a s frigijsko ->A76e7o. Uvedbo njenega a ščcnja v Rimu je up. Mantegna v t. i. Scipio- n <>vem triumfu (Nat. Gali.). Njen atribut je ->zi- ona krona, sama pa pooseblja element —> Zem- JO ali pa se pojavlja v tesni ikonogr. zvezi z njim. Up; Vasari in C. Gherardi: Ops v vozu, y! Sa v kčejo 4 levi, freska, 1556, Florenca, Pal. ecehio, Sala d’Opi, strop), Ammanati (bron, 22/73, ib., Studiolo di Francesco I, v niši na V l °dni, elementu Zemlje posv. steni s portretom Cosima I.), Francesco Bassano ( Zemlja, prej Dunaj, z. kneza Liechtensteina). L: Vasari-Milanesi VIII (p. 44—46). — Cf. V. Cartari (1571), J. Seznec (1953). opus alexandrinum (lat.), »aleksandrijsko delo«, obloga tal z mozaikom iz raznobarvnega granita, porfirja, itd. (npr. tlak v —> Sikstinski kap.). opus francigenum (lat.), fr. delo, v XII.—XIII. st. uporabljan naziv za gotski slog. opus quadratum, rim. način zidave iz pravokot¬ no obsekanih klad, ki so delno postavljene druga nad drugo kot smerniki (nem. der Laufer) in vezniki (der Binder). Izročilo tega načina ohranja zidava romanske dobe, ki se prav tako odlikuje z zidovi iz pravilno obklesanih kamn. klad. »Opus quinque dierum«, znana Durerjeva po¬ doba Dvanajstletnega Jezusa med učitelji (les, 65 X 80 cm, d. 1506, Thyssen, prej Rim, Pal. Barberini), imen. tako po napisu na »cartellinu« v levi knj., ki je poleg monograma in letnice očitno navajal tudi kraj nastanka — Rim ( Romae — delno vidno po zadnji restavraciji, povsem pa na risani kopiji 45 X 53 cm, cf. infra Arnolds & Winzinger). Slika pomembna tudi zaradi očitnih it. predlog (Leonardova »karikatura« kot pred¬ loga za eno izmed glav, »beneški« starec z brado). L: Cankar III/2 (1951, p. 388—89); G. Arnolds, »Opus quinque dierum« (Winklerjev zb., 1959). — Cf. J. Bialostocki (1959), F. Winzinger (1966). orans (lat.), tisti, ki moli. Cf. s. v. orant. orant, oranta, »motilec«, » molilka«, v poznoant. in starokršč. umetn. lik moža ali (pogosteje) žene z dvignjenima razprostrtima rokama (z navzgor obrnjenima dlanema). Ponazarja dušo umrlega, ki moli, ali molitev sploh. V podobi orantov tudi —>- Danijel v levnjaku, -*■ Trije mladeniči v ognjeni peči, itn. (->■ Maria Orans). L: Cankar 1/3 (2. izd., 1930, p. 31—32 [& repr. 7]). Oratio in monte Olivarum (lat.), Molitev na —► Oljski gori (evang. ik. m.). h orbiculus (lat.), kolut, okrogla ploskev, krog; kot atribut vladarjev, Kristusa itd. ponazarja svet, zlasti kot orbis tripartitus, i. e. na troje razdeljeni krog, ki zaznamuje tri —> dele zemlje resp. celine (kontinente) resp. njihove prebivalce. Orcagna, Andrea, s pr. im. Andrea di Cione (1308—1368), it. florent. slikar, kipar, arh. in pesnik. P: npr. marm. tabernakelj (na reliefu Marijine smrti tudi avtp., o. 1349—59, Florenca, Orsanmichele). S: npr. fragmenti fresk v Mus. deli’ Opera di Sta Croce in poliptih v Capp. 1531 Ordo Praedicatorum — Orlando di Lasso 1532 Strozzi v c. Sta Maria Novella v Florenci (sgn. & d. 1357). L: Klara Steinweg: Andrea Orcagna: Quellen- geschichtliche und stilkritische Untersuchung (Str 1929, »ZKA« 131); L. Marcucci (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); »US« 8 (1968, p. 80—81), P. Toesca (U Trecento 1951). — Cf. M. Meiss (1970). Ordo Praedicatorum —> dominikanci oreh (lat. iuglans, angl. the [wal] nut-tree, fr. le noyer, nem. der Walnufibaum). Orehovina (nem. das Nufibaumholz). L: cf. L. Behling (K-Graz 1964). orel (lat. aquila, angl. the eagle, fr. Vaigle, it. l’aquila , nem. der Adler) se kot kraljevska ptica ponaša z bogato ikonografijo: Zeusov resp. Ju¬ pitrov simbol, atribut in apokaliptični simbol -> Janeza Ev., mdr. tudi atribut Florijana (orel čuval njegovo truplo), Martine (orla stražila njeno truplo), Medarda (otroka ga je orel z raz¬ prostrtimi krili branil pred dežjem), Vaclava (grb z orlom), itn. V srednjev. kršč. ikonografiji poleg tega orel ponazarja Kristusov -> Vnebohod. — Cf. s. v. dvoglavi orel. L: Hans Kallenbach, Adler (RDK I, 1937 — L!); Denise Jalabert, Recherches sur la faune romane: L’Aigle (Buli. mon., 1938); Th. Schneider & E. Stem- plinger, Adler (RAC I, 1950, stp 87—94 — L!); Ferguson (1954); Rčau I (1955, p. 84—86 — L!); Ferdinand Herrmann, Das Tier als Schopfer (Stud Gen, 1967); Liselotte IVehrhahn-Stauch, Aquila- Resurrectio (ZfKvv, 1967); ead. , Adler (LCII, 1968, stp 70—76 — L!). — Cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 4—8), R. Wittkower (1938/39). Orestes, sin Klitaim(n)estre in —> Agamem¬ nona, ki ga je njegova sestra —> Elektra rešila; v Fokidi je zrasel skupaj s sinom svojega strica (on in Pllades sta poleg Ahila in Patrokla pa Tezeja in Peiritoosa najznamenitejša prijatelja grš. mita), se z njim v Mikene vrnil ter očeta maščujoč, mater in —>■Aigista ubil. Up: npr. P. Lastman ( Orestes in Pllades, d. 1614, Rijksmus.). L: Hunger (1955, p. 256—57). Orfej (grš. Orfeus, lat. Orpheus, fr. Orphee it. Orfeo), najslavnejši pevec grš. mitologije, ki s svojim petjem in igranjem ni očaral samo živali, ampak tudi drevesa in skale. Poznamo ga iz zgodbe o —> argonavtih, predvsem pa po njegovem lastnem mitu, kot sta ga oblikovala v starem Rimu Vergil v svojih Georgica in Ovid ter nešteti umetniki za njima: svojo ljubljeno soprogo Evridiko (Euridike) je šel reševat v sam Had. Up: npr. relief Črfej, Euridike in Hermes (rim. kopija grš. originala [po 420 pred], Napoli). L: Grimal (1951, p. 332—33 — L!); Hunger (1955, p. 258—61 — L!); »PKG« 1 (1967, t. 87 — L! [nea¬ peljski relief]); Grant (1968); etc. Orfejeva smrt, mit. ik. m. (Ovid. Met. XI, 1—66): trakijske bakhantinje ga kamenjajo in raztrgajo. Up: npr. R. Savery ( Pokrajina iz o. 1618 [prizor v ozadju], Ksthist. Mus.). L: Pigler II (1956, p. 189). Orfej med živalmi (angl. Orpheus charming the animals, nem. Orpheus unter den Tieren), mit. ik. m. po Ovidu (Met. X, 86 — 105, & XI, 1—2). Up: npr. Luca Della Robbia (relief, 1437/39, Florenca, stolnični campanile, sev. stran pritličja [orig. hrani Mus. delFOpera del Duomo]), F. Pourbus star. (les, d. 1570, Pitti), R. Savery (les, d. 1610, Stadel; les, d. 1628, Nat. Gali.), itd. — Cf. s. v. Diptih Carrand. L: Pigler II (1956, p. 186—89); EWA X (1965, t. 246 des.) & XIII (1967, t. 342 levo); »MdS« 7 (t. VI); »PKG« 8 (1970, t. 80a). — Cf. R. H. Vi¬ lenski (1960, repr. 586). Orfej v podzemlju, mit. ik. m., npr. po Ovidu (Met. X, 11—52). L: Pigler II (1956, p. 184—85). orfizem Delaunay, Robert Orhomene, staro središče -+Bedcije. V grš- mitologiji sta odtod poletela na -> zlatem ovnu Hele in Friksos. oriel (fr. & angl.), erker, -> pomol orientiran, usmerjen, obrnjen. Pri topografski obravnavi cerkva velja opredelitev »orientirana c.« v dobesednem pomenu: isto kot »proti vzh. obrnjena c.«. Orietur stella ex Jacob ->Balaamov blagoslov Origenes (185?—253/54?), grš. cerkv. učitelj- učenec —>■ Klemena Aleksandrijskega, deloval kot učitelj najprej v Aleksandriji, u. v Tiru. Ekseget Biblije (sestavil Biblijo z vzporednim grš. >® hebr. besedilom), prvi sistematiziral celotno kršč. vero (del njegovih spisov razglasili za krivover¬ ske). Po njegovem opisu Noetova barka v obliki piramide na Ghibertijevih -> Vratih paradiža. L: Vorlander I (1968, p. 204—06 — L!). — Cf. R- Krautheimer (1956). Orion, mit. lovec velikan, Pozejdonov sin, ki ga je Zeus spremenil v ozvezdje. L: Hunger (1955, p. 257—58). orjak na lončenih nogah, bibl. ik. m. (Dan 2)- Cf. s. v. Nebukadnezarjevo videnje orjaka z i' nar timi nogami in Piedra gloriosa. Orlando di Lasso -> Spokorni psalmi 1533 Orlando furioso ornament 1534 Orlando furioso, orjaški, 1516 prvič izd. ep Ariosta. Po njem npr. ikonogr. motivi —> An¬ gelica in Medoro, -> Ruggiero osvobodi Angelico. Orleanais, pokrajina v srednji Franciji. Med kraji z um. spomeniki npr. -> Blois in Cham- bord (cf. s. v. Franc /.), -> Germigny-des-Pres, -> Orleans, -> Saint-Benoit-sur-Loire. L: EWA V (1961, stp 574—77). ORLEANS, mesto v dolini reke Loire (Orlea- nais, Francija). Jedro mesta po urbanističnem načrtu iz dobe Ludovika XV. ~ Musee des Beaux-Arts. S: fr. portreti XVII. do XVIII. st., mdr. zastopana G. de La Tour 'n Deruet (cikel Štirje elementi za kard. Riche- •icuja). P; G. Pilon, J.-B. Pigalle in Houdon. Orley, Bemaert van (o. 1488—1541/42), niz. slikar, od 1518 dalje dvorni slikar niz. namest¬ nice Margarete Avstr, in pozn. Marije Ogrske, r - in u. v Bruslju. S (vse les); npr. Pridiga 5V. Ambroža (v ozadju Spreobrnjenje sv. Avguština, 1515/20, Alte Pin.), Zdravnik de Zelle (d. 1519, Bruxelles), triptih »Krepost potrpežljivosti«, ki je °dprt kazal 3 prizore iz Jobove zgodbe (levo Sabejci ugrabijo Jobove črede, na srednji tabli Hiša se sesuje na Jobove otroke, d. 1521, des. Prijatelji objokujejo Jobovo nesrečo), zaprt pa v ? Prizorih Priliko o bogatinu in ubogem Lazarju, in triptih Poslednje sodbe (dkč. 1525, Antvverpen). L: Friedlander VIII (1930); Giinther Heinz (Kind- ler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. L. Baldass (1944). orlica (lat. aquilegia, angl. the columbine, fr. I ancolie, nem. die Akelei), v kršč. umetn. mdr. simbol Marijine žalosti (e. g. na —► Portinarijevem olt • v gal. Uffizi). L; Rolf Fritz, Aquilegia: Die symbohsche Bedcu ‘ung der Akelei (W-RJb, 1952); Panofsky Neth (1953, P- 146, 333 & 416 [op. 6 — Lil); Ferguson 1954), Ut e Braun, Akelei (LCI1, 1968, stp 89—90 — L.). °rlik, Emil (1870—1932), nem. (ž.) slikar in 8 r afik, r. v Pragi, u. v Berlinu. Graf. cikli; Die Piichse der Pandora', Hundert Kdpfe\ Zuhorer Zuschauer. — Kot scenograf sodel. Maxa Reinhardta. B: Slevogtiana (BI 1928). 'orlovska kameja: rim. orel s hrastovim ven- ^ em (oniks, premer brez pozn. okvira 22 cm, °mn. 27 pred, Ksthist. Mus., inv. IX A 26). ornament ali z domačo besedo okras ima — °t ime pove — v nasprotju s pogl. um. strokami ar hitektura, —v kiparstvo, —> slikarstvo) pod¬ rejeno nalogo, da krasi razne človeške izdelke, zlasti stavbe in umetnoobrtne predmete, veliko¬ krat pa obroblja ali dopolnjuje tudi upodobitve, slike in kipe. S to svojo temeljno funkcijo kra- šenja se pojavlja predvsem na 3 načine; 1) v sklenjenem enosmernem nadaljevanju kot navadna ali ritmično oblikovana črta ali trak, 2) v »neomejenem« pokrivanju neke površine, ki je z njim prekrita kot iz »strahu pred praznim prostorom«, in 3) s posamezni¬ mi ločenimi liki, kot so krogi, kvadrati, rombi, itn., ali pa tudi razne upodobitve brez pripovednega ali izpovednega pomena. — Orna¬ ment poznamo v najrazličnejših materialih in tehnikah. Ornament lahko ploskev, ki jo krasi, plastično oblaga (inkrustacija, tj. obloga sploh, štuk, itd.), jo lahko pokriva samo s črtami in barvami (ornamentalno okrašena stara grš. vaza) ali pa je vanjo vložen ( intarzija, tj. »vložno delo« na pohištvu, opažu, itd.). Z drugimi besedami: ornament je lahko dodan ali vdelan, vrezan, vklesan, izrezljan, naslikan, inkiustiran, intarzi- ran, je po svoji snovnosti drugačen od pred¬ meta, ki ga krasi (npr. bron. okovje na lesenem pohištvu) ali pa je snovno istoveten s svojim predmetom, je njegova neločljiva sestavina (od snovi predmeta nedeljivi ornamenti pletenih in tkanih izdelkov, čipke ipd.). — Celo v primerih, ko je ornament »samo dodan«, ima lahko poleg krasilne naloge tudi neko — čeprav omejeno — tektonsko funkcijo, tj. da poudarja sam bistveni ustroj stavbe ali predmeta, ki ga dekorira. Pri¬ mer so romanske —► lizene in okrogloločni fiizi, ki stavbe obrobljajo pod streho; tako kot stop¬ ničasto poglobljeni portali nam ponazarjajo or¬ gansko raščenost arhitekture, njeno jasno razčle¬ njenost, stopnjevanost, ob kateri je vsaka sesta¬ vina do neke mere samostojna, konec koncev pa vendar podrejena celoti. — Tako kot med »včlikimi« in »samost.« um. strokami je tudi med njimi in ornamentom pa pos. med posa¬ meznimi oblikami ornamenta velikokrat težko določiti meje. S samo tehniko in materialom do¬ ločeni okrasni sestav zlatarskih izdelkov iz dobe preseljevanja ljudstev (cloisonne z zlato pločevino in vloženimi kamni) najdemo tudi v pozn. rkp. miniaturah, kjer ni zanj prav nobenega nepo¬ srednega vzroka, podobne primere pa bi lahko navajali v nedogled (cf. s. v. krogovičje). — Čeprav more s širšega vidika tako rekoč vsaka umetnina postati ornament (kipi, ki kot del okrasne celote krasč park ali dekorirajo pročelje neke stavbe; StS-e, ki so stavbni lupini vselej bolj ali manj podrejene), običajno pričakujemo od ornamenta večjo ali manjšo stilizacijo vseh naravnih oblik. Zelo na splošno — in ker je iz- 1535 ornament — orodje mučeništva 1536 vor posameznih oblik skrit v davnini — tudi negotovo delimo med geometr. pa organskim ali naturalističnim ornamentom, pri tem sled¬ njem pa spet razločujemo vegetabilno (rastlinsko) in zoomorfno (živalsko) ornamentiko. Samo ob sebi se razume, da lahko v vlogi ornamenta na¬ stopajo tudi posamezni arhitekturni deli in členi (npr. konzole, rebra) in navsezadnje tudi črke, pismenke, kot to kažejo npr. že stari egipt. hiero¬ glifi na obeliskih in drugod. — V zg. razvoju ornamenta so se zlasti odlikovale t. i. pozne kulture in umetnosti, kot so bile helen. umetn., pozna gotika, pozna renesansa in njen manieri- zem, rokoko in — kot zadnje v. obd. krasilne umetn. sploh — čas —> findesieclovske umetn. Ob splošno znani zakonitosti um. razvoja in razvoja velikih um. obd. nas to ne preseneča: gre za pravilo, da začne v vsaki družbi in njeni kulturi, potem ko so bili pogl. cilji doseženi, jedro in temeljne funkcije preraščati tisto, kar je prej pomenilo samo dodatek, okras; da se v slikovi¬ tem finalu meje med prvotnim in drugotnim in meje sploh zabrisujejo. Naj po prvi dobi orna¬ mentalne umetn., poljedelskem neolitu, katerega geometr. okras je zamenjal naturalistično umetn. lovcev, poudarimo samo stari Egipt z vsemi od¬ tenki lotosovega okrasja, pos. pri starih Grkih iz same prvotne zidave izvirajoče sestavine stavb¬ nega okrasa (kot so triglifi, sprva samo konci debel na njihovih templjih) in geometrijski, pa vendar tudi iz valovnice izhajajoči meander, grš. in rim. antiko nasploh z akantom, palmeto in drugo rastlinsko ornamentiko, pleteninasto kam¬ noseško okrasje na ozemlju karolinškega cesar¬ stva (—► pleteninasto ornamentika ), do popolne nepreglednosti zavozlani germanski preplet dolgo- vratih in dolgoudih živali, strože urejeno keltsko okrasno dediščino, ki jo predstavlja predvsem motiv spirale (vibe) in ki pos. zaznamuje tudi t. i. anglosaško-irske IR, gotsko rastlinsko vitico in naposled, ob koncu srednjega veka, eno izmed tistih omenjenih nadvlad ornamenta, ki jo na¬ kazujejo že sama imena tega stilnega obd. v raznih deželah, »vegetabilna« gotika, pos. gotico fiorito v Italiji ali perpendicular style v Angliji ! Medtem ko je evr. Sever še ves v znamenju tega rastlinskega okrasja, ko se v njegovem zadnjem vzponu vse vitice in z njimi tudi arhitekturni okviri kažejo v obliki okleščenih vej, pa rene¬ sančna Italija tudi na področju ornamenta spet oživlja antiko in med drugim oživi arabesko, ki tako kot islamska mavreska izvira iz helen. rast¬ linske dekoracije, samo da je njena stilizacija zmernejša in so zato rastlinske oblike še laže spoznavne. Odkritje Neronove Zlate palače (Domus aurea) v Rimu je vodilo do novega razcveta groteske (prvič na stenah tistega hod¬ nika v Vatikanu, ki ga poznamo kot Rafaelove loggie), v poznorenesančnem XVI. st., ki ga je to odkritje uvedlo, pa sta se pridružila še okovje in zavojčevje in na zač. naslednjega veka hru¬ st ančevje, oblike torej, ki zaznamujejo še tudi naše »zlate« olt. Kakor pozna gotika je tudi rokoko doba vsemogočnega ornamenta, o kate¬ rem spet govori že izvor samega imena -> rokoko iz fr. besede rocaille, tj. iz kamn. in školjkastega okrasa nesomernih oblik, ki so — lahkotne in igrive — zamenjale strožji star. dekor. XIX. st., je s svojimi historičnimi slogi ponovilo tudi ves repertoar okrasnih oblik, tem pa je kot reakcija nanje sledila zadnja v. doba evr. ornamenta, findesieclovska umetn. s svojo vse obvladujočo »linijo 1900«. Medtem pa, ko se je ta zadnja evr. »skrita gotika« še nebrzdano izživljala, so se začele oglašati že tudi povsem nasprotne težnje. Njihov do danes najbolj znani glasnik, dunajski arh. Adolf— >Loos, je 1907 izd. znamenito bro¬ šuro Ornament in zločin — izhajajoč iz prepri¬ čanja, da gre človeški razvoj od tetoviranja div¬ jakov in kmečke okrasne umetn. k vse bolj in bolj dosledni smotrnosti, ta pa okrasja ne samo ne potrebuje več, ampak ji je slednje samo še v napoto. Tako kot je v XX. st. nekd. umetno obrt zamenjalo industrijsko oblikovanje, v mod. umetn. tudi ornamenta skoraj ne poznamo. P rI ' merjave »abstr.« ornamentike z abstr. umetn. so bile neutemeljene, saj imamo pri ornamentu v jedru opraviti s stiliziranim okrasom upo¬ rabnih predmetov in stavb, pri jedru abstr. umet¬ nin pa je šlo ravno za nasprotno hotenje: P r °^ tako od »suženjskega naturalizma« kot tudi od kakršne koli priučljive stilizacije; umetnikov iz¬ raz in izpoved naj bosta enkratna, neponovljiva in vsaj v mejah možnosti sama sebi namen. L: Franz Sales Meyer: Systematisch geordnetes Handbuch der Ornamentik zum Gebrauche m Musterzeichner, Architekten, Schulen... (10. izd-> Lpz 1919, »Seemanns Ksthandbiicher«); E. T. L ee jjf. Celtic ornament in the British Isles down to A. D. (Ox 1933); W. von IVersin: Das elemcntare Ornamen und seine Gesetzlichkeit: Eine Morphologie de Ornaments (3. izd., Ravensburg 1953); D. Debes:J->^ Ornament: Wesen und Geschichte, Ein Schrift® verzeichnis (Lpz 1956); Hermann Bauer: R oca Jl!L Zur Herkunft und zum Wesen eines Ornament-M tivs (BI 1962); ,Ornamentation‘ (EWA X, 1965 — L. N. Valentine: Ornament in medieval manuscrip ■ A glossary (L 1965). — Cf. N. kberg (1931), R ■£?/' liner (1926), H. Th. Bossert (1924; 1955—19^’ M. Deri (1905), J. Evans (1931), C. Gurlitt (1889), £ Jacobsthal (1927), P. Jessen (1920; 1922 —1923), Meyer (1944), A. Riegl (»1893 [1923]), B. Salin (l* w * A. Schmarsov/ (1924/25), R. Sedlmaier (1917), etc. orodje mučeništva (fr. I'instrument de suppl' 1 " e ’ nem. das Marterwerkzeug) , v kršč. ikonogra J 1538 1537 orožarna — osarij Predmet, orodje ali orožje, s katerim je bil po legendi mučen ali ubit neki svetnik (zato tudi n Jegov —> atribut), npr. -> raženj, -> sekira, -> vitel, -> žaga, itn. orožarna ali arzenal (nem. das Zeughaus ali die Riistkammer). Med um. spomeniki npr. Oro¬ žarna v Gdansku (1600—1605) in Orožarna v Augsburgu (1602—07). Orožen, Ignacij (1819—1900), slov. zgodovinar, katol. duhovnik, nazadnje stolni prošt v Mrb. B (tudi za um. zgod.): Das Bisthum und die Diozese jfvant, l — Vlil (Marburg [= Mrb] 1875—1893 o. knj. začela izhajati 1865 kot priloga k šematizmu lavantinske škofije]). L: F. Ks. Lukman (SBL, 6. zv., 1935, s. v.). orožje. Pomembni umetnoobrtni izdelki do XrX. st., zlasti orožje in oklepi, ki so jih upo¬ rabljali za okras in razne svečanosti. Posebno imenitne z. na Dunaju ( Ksthist. Mus.: Waffen- sn 'lg.), v Gradcu {Zeughaus), Parizu {Mus. de l Armee), Benetkah (Pal. Ducale: Armeria), Lon¬ donu (Br. Mus.), Nevv Yorku (MM), itd., v Slo¬ veniji v Lj (Nar. muz.) in Ptuju (muz. na gradu). L: Erich Haenel: Alte Waflen (BI 1913, »BKA« 4; 2 - 'zd. BI 1920); id.: Kostbare \Vaffen aus der Dresd- ner Riistkammer (Lpz 1923); G. Cameron Stone: A Glossary of the Construction, Decoration, and Use of Arms and Armor in Ali Countries and in Ali Times [Portland 1934); c. Blair: Europcan Armour (L "58); ,Arms and Armor‘ (EWA I, 1959 — L!); "an Bach, Oružje (ELU 3, 1964 — L!); Connaissance des Arts (št. 195, jun. 1968); Ferdinand Tancik: rožje in bojna oprema: od naselitve Slovencev do k onea 17. stoletja (Lj 1971 [rk, Nar. muz.] — L!). .. O. Gamber (vse) B. Thomas (vse), pos. glasilo e utsches Wafj.'en-Journal. Orrcnte, Pedro (o. 1570—1645), šp. slikar, 7 -nan tudi kot »šp. Bassano«. R. Longhi mu je Križanje v -> Atlanti (sicer atr. Annibalu Carracciju). *Ortenberški oltar, nekd. v. olt. v žup. c. v Ortenbergu (Oberhessen, ZRN, tja verj. prenesen >z 1581 razpuščenega samostana Konradsberg), mojstrovina nem. slikarstva iz srednjega Porenja in odličen primer -> internacionalnega gotskega sl °ga (pl na jelovini, srednja tabla 100 X 162 cm, Darmstadt, Hessisches Landesmus.). V stedt je Predstavljeno -> Sveto sorodstvo. L: Europaische Kunst um 1400 (W 196- [rk, ksthist. Mus.], št. 65 — L!). Ortolani, Sergio (1896—1949), it. um. zgodo vinar. j, ^ ■ Cosmž Tura, Francesco del Cossa, Ercole de' «°berti (Mi 1941, »Valori plastici«); Raffaello (Berg- 51 — Leksikon Mi-R 1942; 2. izd. Berg 1935); 11 Pollaiuolo (Mi 1948, »Valori plastici«). L: Lodovici (1942). ORVIETO, mesto na strmi vzpetini iz vulkan¬ skega lehnjaka (Umbrija, Italija), stara etr. na¬ selbina (lat. Volsinii veteres). L: L. Fumi: Orvieto (Berg 1919); M. Tordi: Orvieto (R 1950); EWA VIII (1963, stp 653—54 — L!); ELU 3 (1964, s. v.). — katedrala SSo Corporale, zač. o. 1285/90, triladijska bazilika s stebri, odprtim ostrešjem, transeptom in ravno zaključenim korom; * pro¬ čelje s 3 čeli (po vzoru pročelja katedr. v -> Sieni, na katero je vplivalo nazaj) verj. zač. Lorenzo Maitani 1310 (njegovi reliefi na njem), nadaljeval mdr. A. Orcagna (njegovo je okroglo okno), dkč. pa šele v XVI. st. Notr.: na des. strani transepta C app. Nuova (Madonna di S. Brizio): na stropu freske fra Angelica in Benozza Gozzolija, na stenah znameniti -> Signorellijev cikel (1499— 1506, z avtp.); na levi strani transepta C app. del Corporale: v njej srebrni in pozlačeni emajlni relikviarij (Ugolino di Vieri: *Reliquiario del Sacro Corporale, d. 1338, cf. Maša v Bolseni). L: Paolo DalPoggetto: Ugolino di Vieri: gli smalti di Orvieto (F 1965, »For Col« 9). — Cf. E. Carli (1964; 1965), J. mite (1959). ~ San Domenico. V cerkvi je rekonstruiran *nagrob. kardinala Guillauma de Braye, u. 1282 (Arnolfo di Cambio); umrli je predstavljen kot gisant (akolita zagrinjata zaveso pred njim), zgo¬ raj pa še enkrat kot prosilec pred Marijo, kateri ga priporoča sv. Dominik. L: EWA I (1959, t. 456—57); Panofsky Tomb (1964, p. 76—77, repr. 333); »MdS« 4 (t. IV—V & f 3). — Cf. H. Karlinger (1926, t. 484), J. mite (Harm 1966, p. 55—59, t. 23 B, 24 & 25 B). ~ Palazzo del Capitano del Popolo, dkč. sredi XIII. st.: pritlične arkade prej odprte (izročilo romanike, kot ga kaže npr. tudi Pal. Comunale v -> Piacenzi). L: »PKG« 5 (1969, t. 237 — L!). Os, Hendrik Willem van, hol. um. zgodovinar, raziskovalec ikonogr. problemov (mdr. tudi prispevki v LCI). B: ,Coronatio, Glorificatio en Maria in Sole' (Buli. Mus. Boymans-van Beuningen, 1964); ,Schnee in Siena' (Nkj, 1968); Marias Demut und Verherrlichung in der sienesischen Malerei 1300—1450 (’s-Graven- hage 1969, »Kunsthistorische studien van het Neder- ands Historisch lnstituut te Rome« 11); ,Krdmng Mariens' (LCI II, 1970). osarij (lat. ossarium), kostnica (fr. Possuaire, nem. der Karner in das Beinhaus). 1539 osat — OSOJE 1540 osat (angl. the thistle, fr. le chardon, nem. die Distel), v kršč. ikonografiji simbol trpljenja na zemlji in spomin na izvirni greh po Bibliji (1 Mojz 3, 18: Trnje in osat ti bo rodila...). L: Ferguson (1954). Osborn, Max (1870—1946), nem. (ž.) um. zgodovinar in lik. kritik. R. v Kolnu, prom. 1893 v Berlinu, 1900—33 lik. kritik tamk. Vossi- sche Zeitung, za nacizma emigriral v Pariz (1938) in potem v ZDA; u. v New Yorku. B: Berlin (Lpz 1898, »BK« 43; več pozn. izd., npr. 1909); ,S. Bing's »Art Nouveau« auf der fVeltausstel- lung‘ (Deutsche K. u. Dekoration, 1900); Radierungen von Hermann Štručk (BI 1904); Der Holzschnitt (Blf- Lpz 1905, »Smlg. illustrierter Mngr.« 16); Portrdt- malerei (BI 1905, »Moderne Essays« 54); Joshua Reynolds (Blf-Lpz 1908, »KM« 91); Eugen Bracht (ib. 1909, »KM« 97); Geschichte der Kunst: Eine kurz- gefafite Darstellung ihrer Hauptepochen (Bl-W 1910; več pozn. izd.; hrv. prev. Povijest umjetnosti: Kratak prikaz njezinih glavnih epoha, Zgb 1934); Franz Kriiger (Blf-Lpz 1910, »KM« 101); Emil Orlik (BI 1920); Das 19. Jahrhundert: Die Kunst von 1900 bis zur Gegenv/art (9. izd., Lpz 1925); Die Kunst des Rokoko (BI 1929, »PropyIaen-Kg.« 13); Leonid Pasternak (Wa 1932); Der bunte Spiegel: Erinnerungen aus dem Kunst-, Kultur- und Geistesleben derJahre 1890 bis 1933 (NY 1945, uv Thomas Mann). L: UJE 8 (1942); Sternfeld-Tiedemann (1962); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.). Osborne, Harold, angl. estetik, ur. The British Journal of Aesthetics. B: Theory ofBeauty (L 1952); Aesthetics and Criti- cism (L 1955); (izd.) Aesthetics in the Modem World (L 1968); Aesthetics and Art Theory: An Historical Introduction (L 1968); The Art of Appreciation (NY: Oxford UP 1970); (izd.) The Oxford Companion to Art (L: Oxford UP 1970). Oseberg, najpomembnejše najdišče vikinške umetn. iz srede IX. st., imen. po bližnjem po¬ sestvu na zah. bregu oselskega fjorda: pri izko¬ pavanjih 1903—04 so odkrili 21,44 m dolgo in 5,10 m šir. ladjo, s katero je bila pokopana neka kraljica, hkrati pa poleg okostij še voz, več sani, postelje, ostanke oblačil in preprog. Leseni pred¬ meti se odlikujejo z bogatimi rezbarijami (pre¬ plet dolgovratih živali). L: Ž. Jiroušek (ELU 4, 1966, p. 526—27 & 528 — L!); EWA XV: Index (1968, p. 419); »US« 6 (1970, f p. 139). — Cf. F. Adama van Scheltema (1929 [1938]), J. Strzygowski (1925; 1926), etc. osel (lat. asinus, angl. the ass, fr. Vane, it. Vasino, nem. der Esel), v antiki p os v. —>Priapu, v srednjev. kršč. umetn. ponazarja lenobo (—>■ Acedia), nečistost (- ->Luxuria ) in nevednost (Ignorantia ), v antisemitskem karikiranju juda¬ izma pa tudi sinagogo. V naslonu na Biblijo (Iz 1, 3: Cognovit bos possessorem suum, et asi- nus praesaepe domini sui, vol pozna svojega go¬ spodarja in osel jasli svojega gospoda) je na upodobitvah -> Rojstva osel velikokrat simbol stare zaveze, vol pa novega testamenta. Up: cf. s. v. Balaam in njegova oslica; Beg v Egipt', Slo¬ vesni vhod v Jeruzalem', etc. — Cf. s. v. asinus fortis accubans inter terminos. L: Giuseppe Finzi: L’asino nella leggenda e nella letteratura (Modena 1892); Panofsky Neth (1953, P- 277—78, 287, 333 & 470); Ferguson (1954); Rčau I (1955, p. 125—26, 127 & 139 — L!); Cirlot (1962, P- 20); L. Wehrhahn-Stauch, Esel, Wildesel (LCI I> 1968, stp 681—84 — L!). osel in lev poleg trupla —»■ Smrt božjega moža osem, število, ki v kršč. umetn. ponazarja večno blaženost in duhovno vesoljstvo, pos. v srednjev. mistični kozmologiji 8. sfero nad-* sedmimi planeti, tj. coelum stellarum. Cf. s. v. oktogon. L: Cirlot (1962, p. 223); G. Bandmann (LCI 1,1968, stp 40—41 — L!). — Cf. F. J. Dolger (1934). osem naglavnih grehov -> octo principalia vitia osemnajsto stoletje je v evr. umetn. obd. pozne¬ ga -> baroka, -> rokokoja in —> neoklasicizma. L: Europaisches Rokoko: Kunst und Kultur des 18. Jahrhunderts (Mn 1958 [rk — 4. razst. pod pokro¬ viteljstvom Evr. sveta]); Jean Starobinski: LTnven- tion de la libertč: 1700—1789 (G: Sk 1964, »A-I-H«)- — Cf. A. Schonberger (& H. Soehner 1959 [1960])- Slikarstvo: Wassily Photiades: Eighteenth-Century Painting (NY 1963, »Compass Hist. of Art«)- —' Cf. L. Gillet (s. a. [1929]). Oslepitev Polimestorja —> Trojanke oslepe ■ ■ • ‘Oslepitev Samsona, Rembrandtova slika bibl- motiva (Sodn 16, 21), najbolj »baročna« in krva¬ vo naturalistična, kar jih je naslikal (o, P 1, 236 X 302 cm, d. 1636, Stadel); verj. jo je po¬ daril Constantinu -> Huygensu, ker mu je bil ta posredoval naročilo za pasijonski cikel. L: cf. K. Clark (1966). Osma božja zapoved (5 Mojz 5, 20): Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega ! VP' npr. H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung d er 10 Gebote (Str.: Johann Griininger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 213—14, t. 245). Osma nadloga: kobilice (nem. Die Plage Heuschrecken ), bibl. ik. m. (2 Mojz 10, 12 2 1- Up: npr. risba po nekd. slikariji v rim. c. • Paolo fuori le mara (—*■ Codex Barbcrianus, f- * h: cf. E. Garger (1918, repr. 21). OSOJE (nem. Ossiach ) ob Osojskem jez er “ na Koroškem (Avstrija): nekd. benediktins 1541 Ost, Hans — OTOK na Vrbskem jezeru 1542 samostan, ust. pred 1028, razpuščen 1783. Prejš¬ nja samostanska, zdaj žup. c. Marijinega Vnebo¬ vzetja (nem. Maria Himmelfahrt) je v jedru ro¬ manska slopna bazilika, barokizirana v XVIII. st- Notr.: pomemben, s pastelno nežnimi bar¬ vami zaznamovan štukaturni okras (o. 1740), stropne slikarije gl. ladje (avtor —► Fromiller), v gotski krstni kapeli pa kot značilno delo šent¬ viške delavnice odličen rezljan krilni olt. z zač. XVI. st. (zgornji del manjka, v skrinji Marija 2 otrokom med Katarino in Marjeto). L: EWA II (1960, stp 170); Reclam A II (1962). Cf. E. Cevc (1970, p. 94 & 96, repr. 50). Ost, Hans, nem. um. zgodovinar, prom. na univ. v Bonnu s tezo Einsiedler und Monche in der deutschen Malerei des 19. Jahrhunderts. B: ,Ein Ruhmesblatt jur Raphael bei Maratti und Mengs' (ZfKg, 1965); ,Borrominis romische Universi- tatskirche S. Ivo alla Sapienza ‘ (ib. 1967). ®stby, Lcif, norv. um. zgodovinar, gl. konser¬ vator Nasjona/galleriet v Oslu, član norv. ak. znanosti, mdr. tudi eden izmed urednikov Kind- lers Malerei Lexikon. B: Das Bildnis in Nonvegen (Hmb 1936, »Histori¬ čne Bildkunde«); Johan Christian Dahi: Teginnger og akvareller (O 1957). Osten, Gert von der (1910—nem. um. zgodovinar in muzealec, najprej v službi v Han¬ novru, od 1960 dalje generalni direktor muzejev mesta Kolna. B: Der Schmerzensmann: Typengeschichte eines deutschen Andachtsbildes von 1300 bis 1600 (BI 1935); kovis Corinth (Mn 1950); Katalog der Gemalde alter Meister in der Niedersachsischen Landesgalerie Hanno¬ ver (Hn 1954);, Engelpieta' (RDK V, 1960); ,Ein Ott- Heinrich-Bilci von Wolf Huber' (Panth, 1960); ,Studien zuJan Gossaert ‘ (Panofskyjev zb., 1961); .Paul Franki: j?J8—1962' (W-RJb, 1962); ,Plato liber das Relief' Ob.); ,Der Blick in die Geburtshdhle' (Kolner Dom- blatt, 1964); ,Zur Ikonographie des Hans Baldung Grien' (Einemov zb., 1965); ,Zur Ikonographie des anglaubigen Thomas angesiclils eines Gemaldes von Delacroix' (W-RJb, 1965); ,Studien zu Conrad Faber von Creuznach' (W. F. Volbachov zb., 1966); (& Horst Vey) Painling and Sculpture in Gerntany and the Cjetherlands: 1500—1600 (Hami 1969, »The Pclican H, st. of Art« 31). Osten, Hans Henning von der (1899—1960), ne m. arheolog, r. v Potsdamu, prof. na univ. v Ankari, od 1953 dalje učil na univ. v Uppsali, tam u. Osterc, Lidija (1929—_), slov. slikarka in ilustratorka, r. v Lj (hči komponista Slavka Osterca), štud. na AUU in pos. v Miheličevi specialki. Osterreichisclie Zeitschrift fiir Kunst und Denk- malpflege, strok. rev. (letniki I—V [1947—51] naslovljeni Osterreichische Ztschr. f. Denkmal- pflege), ki jo izdaja avstr, zvezni spomen. urad (Osterreichisches Bundesdenkmalamt ) na Dunaju. 4 zv. letno. Ur. —> Demus in —> Frodl. OSTIA, ant. pristanišče Rima ob nekd. izlivu Tibere, po razsežnih izkopavanjih (papeži izko¬ pavali od 1802 dalje, sistematična izkopavanja od 1909 dalje) najbolje znano rim. ant. mesto poleg Pompejev z izrednim bogastvom kultnih in drugih javnih stavb pa zas. hiš. Od 1909 dalje hrani najdbe poseben Antiquarium Ostiense. L: Scavi di Ostia (4 knj., R 1953—1962); H. Schaal: Ostia: der Welthafen Roms (Bremen 1957); R. Calza & E. Nash: Ostia (F 1959); EWA VIII (1963, stp 676—79 — L!); »PKG« 2 (1967). — Cf. B. S. Myers (IV 1969, s. v. [tekst Evanthia Saporiti]). Ostini, Fritz von (1861—1927), nem. književnik in pisec o lik. umetn., ur. -> Jugend. B: Hans Thoma (Blf-Lpz 1900, »KM« 46; 5. izd. 1938); Uhde (ib. 1902, »KM« 61); Bocklin (ib. 1904, »KM« 70); IVilhelm von Kaulbach (ib. 1906, »KM« 84); Hugo von Habermann (Mn 1912); etc. Ostrogorski, Georgije (1902—_), bizantolog, r. v St. Petersburgu, prof. na Fil. fak. v Bgd in predstojnik tamk. Bizantološkega inst. SAN. B: Geschichte des byzantinischen Staates (3., rev. izd., Mn 1963 [1. nem. izd. 1940]; srb. izd. Istorija Vizantije, Bgd 1959; slov. izd. Lj 1961); etc. L: zbornik: Mčlanges Georges Ostrogorsky, II (Bgd 1964 [Recueil de travaux de 1’Inst. d’etudes byzantines]). Ostvvald, \ViIhelm (1853—1932), nem. kemik, utemeljitelj novega nauka o barvah. B (barve); Der Farbenatlas (1918); Die Farbenlehre (4 knj., Lpz 1921—1922; angl. izd. Colour Science, 2 knj. L 1931). Osvoboditev Hezione, mit. ik. m.: hčerko kralja Laomedonta, priklenjeno na skalo na trojanski obali in prepuščeno morski pošasti, je osvobodil Herakles. L: Pigler 11(1956, p. 108). B: Die Welt der Perser (2. izd., Stu 1956 [4. izd. °2], »GroBe Kulturen der Friihzeit«). ostentatio vulnerum (lat.), »kazanje ran«, za¬ znamuje gotske upodobitve -+Kristusa trpina. L: LCII (1968, stp 421). Osvobojeni Jeruzalem -*■ Tasso, Torquato OTOK na Vrbskem jezeru (nem. Maria Wdrth, Koroška, Avstrija). V romanski c. (t. i. 1 Vinter- kirche) so StS-e iz poznega XI. st. L: cf. O. Demus (1968), K. M. Svoboda (1965). 1543 otonska umetnost — Oud, Jacobus Johannes Pieter 1544 otonska umetnost (nem. die ottonische Kunst), srednjeevr. umetn. od srede X. do srede XI. st. (zlasti zadnja tretjina X. in 1. tretjina XI. st.), imen. po t. i. otonskih cesarjih (Oton I.: 936— 73; Oton II.: 973—83; Oton III.: 983—1002) z um. vrhom za Otona III. in Henrika II. (1002— 24). Njen najpomembnejši del predstavljajo t. i. Bernvvardova umetn. v -> Hildesheimu (tam tudi najodličnejši arhit. spom., St. Michael), IR (-> »reichenauska šola«), nekateri umetnoobrtni izdelki (npr. Lotarjev križ, Baselski ante- pendij), slonokoščena plastika in med osamlje¬ nimi drugimi kiparskimi deli —>■ Geronov križ in —► E s se tiska madona. V formalnem pogledu vlada ploskovitost, človeški liki so zaznamovani z ekspresivnimi gibi in v. očmi, ikonografsko pa prevladujejo upodobitve Kristusovih čudežev. L: Margaret Burg: Ottonische Plastik (Bn-Lpz 1922, »Forsch. zur Kg. Westeuropas« 3); Željko Jiroušek, Otonska umjetnost (ELU 3, 1964 — L!); V. H. ElbernSc H. E. Kubach, Ottonian Period (EWA X, 1965 — L!). — Cf. A. Boeckler (1925; 1930; 1948/49; 1955; 1961), L. Grodecki (1958), R. Hamann (1930), H. Jantzen (1947 [*1959 — L!]), A. Knoepfli (1961 — L!), H. E. Kubach (& A. Verbeek 1951; 1955), H. Schrade (1958). otrok kot motiv upodabljajoče umetnosti. Ma¬ lone nepregledno gradivo nudijo že samo razni žanrski prizori in portretna umetn. (samost, por¬ treti otrok in pos. družinski portreti), sicer pa cf. e. g. s. v. Ana Samotretja; Čaščenje pastirjev, £ros; Gramatika', Jezušček; Madona', Marijino rojstvo', Mojzes stopi na faraonovo krono', Mojze¬ sa preskusijo z ognjem', Najdenje Mojzesa', Obre¬ zovanje', Poklon kraljev, Pokol nedolžnih otrok', Predstavitev, Sinite parvulos', Sveto sorodstvo', itd. — Otrok v zibelki je atribut -> Ambroža. — Med pomembnimi upodabljavci otrok npr. An- drea della Robbia (Ospedale degli Innocenti), Dom. Ghirlandajo, Rafael, Tizian, Bronzino, P. Bruegel star., Baroccio, Rubens, F. Hal s, Velaz- tjuez, van Dyck, Rembrandt, Chardin, Goya, Renoir, Klee, Picasso in Ben Shahn, pos. med Slovenci Kobilca, Fr. Kralj, M. Sedej, G. Stupica. L: F. K. Kos (J, 22. X. 1938); Hanna Kronberger- Frentzen: Kinderbildnisse im Rokoko und Bieder- meier (Willsbach-Hdl 1948); Bettina Hiirlimann: Kinderbilder in fiinf Jahrhunderten europaischer Malerei (Z 1949); Riau III/3 (1959, p. 1512); Bettina Hiirlimann: Europiiische Kinderbiicher in drei Jahr¬ hunderten (2. izd.,Z 1963); Josef Giesen: Europaische Kinderbilder: Die soziale Stellung des Kindes im Wandel der Zeit (Mn 1966). — Cf. Luc Menaše (1952, p. 83 [op. 229] & 84 [op. 234]), W. Messerer (1962), M. Sauerlandt (1921), E. Waldmann (1940). Ottheinrich (1502—1559), palatinski grof in 1556—59 volilni knez, humanistično in likovno razgledan, ust. Bibl. Palatina. Zanj in očitno tudi z njegovim sodelovanjem sez. novo krilo heidelberškega gradu, t. i. Ottheinrichsbau (1553 do 62). Up: npr. B. Beham (lipovina, d. 1535, Alte Pin.), alabastmo doprsje (Louvre). Ottmann, Franz (1875 — 1962), avstr. um. zgo¬ dovinar, spisal mdr. Osterreichische Malerei, I'- Mittelalter (W 1926). OTTMARSHEIM v Gornji Alzaciji ( Alsace, Francija, nem. Oberelsafi): nekd. benediktinska opatijska c. je času ustrezno spremenjen posnetek Dvorne kapele Karla Vel. v —► Aachnu (zač. o. 1030/40, posvetil 1049 papež Leon IX.): oktogon obdaja namesto 16-erokotnega osmerokoten ob¬ hod, korintske kapitele aachenskega vzora pa so zamenjali kockasti kapiteli. L: EWA V (1961, stp 647 — L!); »US« 6 (1970). Otto, Gertrud (1895 — 1970), nem. um. zgodo¬ vinarka (švabska umetn.). B: Die Ulmer Plastik des friihen 15. Jahrhunderts (Tu 1924); Die Ulmer Plastik der Spatgotik (Rti 1927); Gregor Erhart (BI 1943); Bernhard Strigel (Mn-Bl 1964, »Kstwissenschaftliche Stud.« 33). Otto, VValter Friedrich (1874—1958), nem. raziskovalec grš. mitologije, prof. na univ. na Dunaju, v Baslu, Frankfurtu, Konigsbergu in Tiibingenu. B: Die Manen oder von den Urformen des Toten- glaubens: Eine Untersuchung zur Religion der G rte- chen, Riimer und Semiten und zum Volksglauben iiber- haupt (BI 1923; 2. izd., Drm 1958); Die Got ter Griechenlands (1. izd. 1929; 5. izd., FrM 1961); Det Ursprung von Mythos und Kultus (BI 1940); Urbild und Mylhos (Stu 1951); Die Gestah und das Sein: Gesarn- mzlte Abhandlungen iiber den Mythos und seme Bedeutung fiir die Msnschheit (Drm 1955); Mythos und fVelt (Stu 1963, izd. K. von Fritz). OTTOBEUREN (ZRN), benediktinska samo¬ stanska c. zur HI. Drtifaltigkeit, sez. 1737 —-66 (posv. 1766), od 1748 dalje arh. Johann Michael Fischer. Rokokojska notr.: stropne freske delo Joh. Jak. Zeillerja. L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 249). Cf. H. R. Hitchcock (Rococo Architecture 1968), H. Schnell (1950). Oud, Jacobus Johannes Pieter (1890 — 1963)» hol. arh., soust. mesečnika in skupine -*■ Stijl. R. v Purmerendu, 1918—33 rotterdamski mestni arh., u. (73) v VVassenaarju pri Haagu- A: npr. delavske vrstne hiše v Hoek van Holland (1924—27), več stanovanjskih stavb v Stuttgartu ( Weifienhof-Siedlung 1927), stavba koncerna Shel v Haagu (1938—42), itd. B: Hollandische Architektur (Mn 1926, »Bauhaus biicher« 10; n. izd. 1929). 1545 Oursel, Charles — Ovid 1546 L: Giulia Veronesi: J. J. P. Oud (Mi 1953); Luc Menaše (Lik. rev., št. 7/8, 1963, p. Vlil—IX, nekr.); Hatje (1963); Giulia Veror.esi (EWA X, 1965, s. v. — L!); Pevsner (1966). — Cf. H.-R. Hitchcock (1931; 1958 [1963]). Oursel, Charles (1876—1967), fr. raziskovalec bt*rg. umetn., r. v Bernayu, 1904—59 direktor bibl. v Di onu, u. v Clunyju (91). P: La Miniature du XII e siecle d l’abbaye de Citeaux d apres les manuscrits de la bibliotheque de Dijon (Dijon 1926); VArt roman de Bourgogne: Etudes d histoire & d’archeologie (Dijon-Bo 1928, uv A. K. Porter); VArt de Bourgogne (P-Grenoble 1953). Ouwater, Aelbert van, niz. slikar XV. st. Znana je samo ena nedvomno njegova slika (in sicer Po van Manderjcvem opisu); *Obujenje Lazarja (hrastovina, 122 X 92 cm, o. 1455, Dahlem), ki kaže v nasprotju z ikonogr. izročilom dogajanje v stavbni notr. in s podrobnostmi namiguje na Poslednjo sodbo. L: Friedlander III (1925); *Panofsky Neth (1953 ~~ L!); H. Gerson (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. Schiller (I 1966, p. 193 & repr. 580). Ovcrbeck, Jchannes (1826—1895), nem. arheo¬ log. R. v Antvverpnu (nečak slikarja Johanna Friedricha Overbecka, infra), učil na univ. v Leipzigu, tam u. (69). P; Pompeji in seinen Gebduden , Alterthiimern und KunstKerken (Lpz 1856; 2. izd. 1866; 3. izd. 1875); Geschichte der griechischen Plastik fiir Kiinstler und Kunstfreunde (2 knj., Lpz 1857; 4. izd. 1893—1894); f' e antiken Schriftquel!en zu der Geschichte der ddenden Kunste bei den Griechen (Lpz 1868; pon. Hddesheim 1958); GriechisclteKunstmythologie (3 knj., Lpz 1871-1889). L: ADB. — Zbornik; Festschrift fiir Jobannes Overbeck: Aufsiitze seiner Schiller zur Feier seines Ojahrigen Professoren-Jubilaums dargebiacht (Lpz: tngclmann 1893). Overheck, (Johann) Friedrich (1789 1869), hem. slikar, r. v Lubecku, u. (80) v Rimu; osrednja osebnost med nazarenci, njihovim vzorom tudi do konca ostal zvest. S: freski s Prizoroma iz zgodbe egipt. Jožefa (Jožefa pro dajo Izmaelcem in Sedem let lakote) v ‘ isa Bartholdy v Rimu (1816/17, zdaj vzh. Berlin, National-Gal.), Obujenje Lazarja (les, 1822, Karlsruhe), Avtp. z ženo in sinom (les, 1823, Lttbeck, Behnhaus), freske z motiviko po T as¬ sovem epu La Gerusalemme liberata (Rim, Casino ne kd. vile Giustiniani-Massimo), Italija in Ga manija ali Sulamita in Marija (dkč. 1828 Ncue p in.; oljna skica v z. Georg Schafer, Schvvein- fu rt), freska na zun. kapele Porcijunkula v c. Sta Maria degli Angeli pri Assisiju, Zmagoslavje vere v umetnostih (389 X 390 cm, 1840, Stadcl), Avt P- 55-letnega umetnika (1844/45, Uffizi). L: Paul Ferdinand Schmidt (ThB XXVI, 1932, s. v. — L!); Jens Christian Jensen: Fiiedrich Over- beck: Die Werke im Behnhaus (Lil 1963, »Liibecker Museumshefte« 4); »FKG« 11 (1966, t. 41—42 — L!); Klassizismus und Romantik (1966 [rk, Niirn- berg]); Annemarie Wengenmayr-Fast (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Jens Christian Jensen: Die Zeich- nungen Overbecks in der Liibecker Graphiksammlung (Lii 1969, »Liibecker Museumshefte« 8); »DS« 11 (1971, repr. p. 40). — Cf. H. Geller (1952), K. Gersten- berg (1961), C. G. Heise (1928). Ovid, orig. Publius Ovidius Naso (47 pred—17), rim. pesnik. Med njegovimi številnimi, formalno dovršenimi deli so Preobrazbe (orig. P. Ovidii Nasonis Metamorphoseon, libri I — XV) prava v heksametrih zložena mit. enciklopedija in zato za -> Biblijo in Novo zavezo največkrat uporab¬ ljena lit. predloga evr. upod. umetn. Cf. med mit. ik. m. Štiri dobe človeštva (I, 89—150), pos. Zlata doba (I, 89—112), Srebrna doba (I, 113— 124), Bronasta doba (I, 125—127) in Železna doba (I, 127—150), Deukdlion in Pira (I, 348-415), Apolon in Dafne (I, 452—567), Jupiter in 16 (1, 588—600), Jupiter preda Junoni v kravo spreme¬ njeno 16 (1, 610—624), Merkur uspava Argusa (1, 677—717), Merkur obglavi spečega Argusa (I, 718—720), Faeton prosi Ap6lona za sončni voz (II, 19—102), Faetontov padec (II, 314 ss), Faetontove sestre spremenjene v topole (II, 340— 365), Jupiter in Kalisto (II, 401 ss), Diana in Ka- listo v kopeli (II, 442 ss), Najdenje Erihtona (II, 553—563), Merkur se zaljubi v Herse (II, 710-— 31), Merkur spremeni Aglauros v kamen (II, 732—834), Ugrabljenje Europe (II, 835—857), Diana in Akteon (111, 138—253), Jupiter in Se- mela (III, 287—309), Narcis pri izviru (III, 339— 510), Menade preganjajo Penteja (III, 715 ss), Ap6lon v Vulkanovi kovačnici (IV, 171—176), Salmakis in Hermafrodit (IV, 285—388), Tantal v podzemlju (IV, 458—459), Sizif vali skalo (IV, 460), Danaide črpajo vodo (TV, 462—463), Kad- mos in njegova žena Harmonia spremenjena v kači (IV, 563—603), Perzej osvobodi Andromedo (IV, 670 ss), Meduza (IV, 772-—804), Ugrabljenje Prozerpine (V, 391—404), Jupiter kot satir pri speči Antiopi (VI, 110—111), Niobe odvrača te¬ banske žene od žrtvovanja Leti (VI, 146-—203), Smrt Niobid (VI, 204—312), Leto spremeni likij- ske kmete v žabe (VI, 314—381), Apolon odira Marsija (VI, 382—400), Jazonova zgedba (VII, 1—400), pos. Medeja pomladi Aisona (VII, 164— 294), Medeja prevara Ptlijeve hčere (VII, 298— 350) irr Medeja usmrti svoja otroka (VII, 395— 397), Kefalos in Aurora (VII, 701—714), Smrt Prokride (VII, 795-—866), Bakhos in Ariadna (VIII, 176—182), Ikarov padec (Vili, 183—235), Meleager in Atalanta lovita kalidonskega mer¬ jasca (VIII, 298—425), Meleager izroči Atalanti 1547 ovratnik — Ozdravljenje mrtvoudnega 1548 merjaščevo glavo (VIII, 426—431), Meleagrova smrt (VIII, 514—547), Filemon in Baukis (VIII, 621—696), Herakles in Aheloos (IX, 1—97), Herakles, Deianeira in kentaver Nes (IX, 101 — 133), Heraklovih dvanajst junaških dejanj (IX, 182—200), Orfej v podzemlju (X, 11—52), Ugrab- Ijenje Ganimeda (X, 152—161), Pigmalion (X, 243—297), Myrrha (X, 298—502), Venera in Adonis (X, 529—559), Atalanta in Hipomenes (X, 560—707), Orfejeva smrt (XI, 1—66), Midas in zlatč (XI, 85—145), Midasova sodba (XI, 146 ss), Ifigenija (XII, 25—28), Boj kentavrov in Lapitov (XII, 210—231), itd. — Pomemben ikonogr. vir so bili tudi Ovidovi Fasti, nedk. elegičen popis rim. koledarja in ustreznih praz¬ nikov (VI knj., od januarja do junija). Cf. e. g. Saturn požira svojega otroka (IV, 197—200), Ugrabljenje Leukipovih hčera (V, 699 ss). L (lik. umetn.): M. D. Henkel: De houtsneden van Mansion’s Ovide Moralise, Bruges 1484 (A 1922); id., Illustrierte Ausgaben von Ovids Meta- morphosen im XV., XVI. und XVII. Jahrhundert (VorBW 1926—1927, Lpz 1929); Pigler II (1956, passim); Berta Sarne, Die Deckengemalde in der Bibliothek der Rosenburg im Kamptal (OZKD, 1970). — Cf. E. Panofsky (Problems 1969), J. Seznec (1940 [1953]), etc. ovratnik, cf. s. v. fraise OXFORD, staro univ. mesto v juž. Angliji (Oxfordshire) z najmanjšo angl. gotsko katedr. (sez. 1158—80, obokano o. 1480—1500). L; Great Britain, Royal Commission on Historical Monuments: An Inventory of the Historical Monu- ments in the City of Oxford (L 1939); EWA VI (1962, stp 786—89 — L!); A. R. Wooley: The Clarendon Guide to Oxford (Ox 1963). ~ The Radcliffe Library ali The Radcliffe Camera, centr. stavba s korintskimi stebri na zidcu z 8 vhodi, oblikovanem v rustiki (arh. James Gibbs 1737—49). L: EWA XIII (1967, t. 255). ~ Ashmolean Museum, najstar. javni muz. v Evropi, katerega zač. predstavlja z., ki jo je oxfordski univ. podaril Elias-» Ashmole. S: mdr. zastopani Paolo Uccello (Lov, les), Piero di Cosimo ( Beg iz gorečega gozda, les, o. 1485/ 90), G. Vasari (Alegorija Brezmadežnega spočetja, o. 1540) in Patinir. — P: mdr. zastopana Georg Petel (kipec Venere z Amorjem, slonovina, o. 1624) in Edward Pierce (Sir Christopher Wren, marm. doprsje, 1673). — R: ena izmed najlepših z. na svetu, v njej mdr. zastopani Rogier van der Weyden, Griinevvald, Michelangelo, A. Altdor- fer, Rafael, Jacopo Tintoretto, P. Bruegel star., A. van Dyck, Rembrandt, Reynolds, Gaisbo- rough in Turner. L; Hugh Macandrew (GBG, 1968, p. 411—26). —- Cf. K. T. Parker (1962). ~ Bodleian Library. Med odličnimi IR npr. znamenita —> Kennicottova biblija, pomembne tudi —> platnice evangelistarja iz Chellesa. L: Diringer Book (1958). — Cf. O. Pdcht (& J. J- G. Alexander 1966 & 1970). ~ Christ Church Art Collection: mdr. Anni- bala Carraccija Mesarija. L; EWA III (1960, t. 83). The Oxford History of English Art, za zgod. angl. umetn. temeljno delo, izhaja (Oxford: Clarendon Press) od 1949 dalje. V načrtu 11 knj., med avtorji D. Talbot Rice (871 — 1100), T. S. R- Boase (ur. celotne z., 1100—1216), P. Brieger (1216—1307), J. Evans (1307—1461), M. Whin- ney & O. M Mar (1625—1714). Ozdravljenje gluhonemega (lat. Surdi et muti sanatio, fr. La Guerison du sourd-muet, nem. Die Heilung des Taubstummen ), evang. ik. m. (Mr 7, 31—34); Kristus vtakne glušcu prst v usta in se s svojo slino dotakne njegovega jezika. Up: npr. StS z zač. IX. st. (-v Miistair, c. sv. Janeza)- L: Rčau II/2 (1967, p. 373); »US« 6 (repr. p. 93). Ozdravljenje krvotočne žene (fr. La Gučrison de Themorroisse; nem. Christus heilt die blut- fliissige Frau), evang. ik. m. (npr. Mt 9, 20—22). Up (cf. s. v. Kananejska mati'.): npr. na ->sarko¬ fagu Adelphie in drugih starokršč. sarkofagih. Paolo Veronese (o. 1570, Ksthist. Mus.). L: Pigler I (1956, p. 304); Rčau II/2 (1957, P- 380—82). — Cf. G. Schiller (I 1966 [1969]). Ozdravljenje mrtvoudnega (lat. Curatio para- lytici, fr. La Guerison du paralytique, nem. D' e Heilung des Gichtbriichigen, srb. Hristos isceljuje raslabljenog ali lsceljenje uzetog), evang. ik. n* (Mt 9, 1—8; Mr 2, 3—12; Lk 5, 18—26; za Jan 5, 1—15, cf. s. v. Ozdravljenje v kopališču Betesda, infra). Up: prizor s hromim, ki ga spuščajo skozi odprtino v strehi (/) in prizor ozdravljenega, k' nese svojo posteljo (II: varianta a z nogami v zraku v biz. umetn. in varianta b z nogami nav¬ zdol na Zahodu) in je znan že v starokršč. umetn-, pozn. npr. mozaik v c. SfApollinare Nuovo v Ravenni (VI. st. — prvič prizor I), StS v c. Sta Saba v Rimu (IX. st. — I & II), miniatura v f* Zlatem evangeliarju Henrika III. (1045/56 — mozaik v katedr. v Monrealeju (1182/90 — Jan van Hemessen (o. 1555, Washington — I” - L: Ržau n/2 (1957, p. 376—78). — Cf. G. Schiller (I 1966 [1969]). 1549 Ozdravljenje obsedenca pri Gerasi — Oznanjenje 1550 Ozdravljenje obsedenca pri Gerasi (evang. ik. m.: Mt 8, 28—34; Mr 5, 1—20; Lk 8, 26—37). Po Kristusovi volji se hudi duhovi iz obsedenca Preselijo v svinje, ki poskačejo v jezero in uto¬ nejo. Up.: -> Codex Egberti, sten. slikarija v -> Bečanih, itd. L: Rčau II/2 (1957, p. 378). Ozdravljenje 38 let bolnega moža -> Ozdrav- Ijenje v kopališču Betesda (infra) Ozdravljenje Petrove tašče (lat. Socrus Petri euratur a febre, fr. La Guerison de la belle-mere de Pierre, it. Cristo sana la suocera di Pietro), ev ang. ik. m. (Mt 8, 14—15; Mr 1, 29—31; Lk 4, 38—39); Kristus je pozdravil Petrovo taščo v hiši v Kafarnaumu v Galileji. Up: miniatura v ■"* Homilijah Gregorija Nazianškega (o. 880), Mozaik v katedr. v Monrealu (1180/90), StS v "*■ Dečanih (XIV. st.), itn. L: Rčau n/2 (1957, p. 380). Ozdravljenje slepega, evang. ik. m. Med tovrst nimi čudeži (cf. Mt 9. 27—31; Mr 10, 46—52; Lk 18, 35—42) največkrat Ozdravljenje sleporo- jenega (lat. Miraculum coeci-nati, angl. Jezus opens the eyes of a man born blind, cf. Jan 9,1 • )• Op: na starokršč. sarkofagih (Kristus se dotika oči slepca, ki je — v bistvu samo njegov atribut — majhen kot otrok), miniatura v —> Codex Eg¬ berti (o. 980/90, Trier, Stadtbibl.), Duccio (tabla s predele njegove -> Maesta, 1308/11, Nat. Gali.), Lucas van Leyden (Ozdravljenje jerihonskega slepca, triptih, 1531, Eremitaža), itd. L: RDK II (1948, stp 909 s«); Pig'er 1 09, P 307—09); Rčau TI/2 (1957, p. 371—73), W«olfgang Jaeger: Die Heilung des Blinden in der K.un« (Konstanz 1960). - Cf. F. X. Kraus (I 882 P- 169), K. Kunstle (1928, p. 392), G. Schiller (1 1966). Ozdravljenje v kopališču Betesda zunaj jeruza¬ lemskih Ovčjih vrat (it. La Probatica Piscina, nem. Die Heilung im Schafteiche itd.), evang. ' k - m. (Jan 5, 1—9), varianta -> Ozdravljenja Mrtvondnega (supra): med bolniki, ki so pričako- va li plivkanja vode, je Jezus ozdravil 38 let bol¬ nega moža: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi. P ; npr. Domenichino (Pin. Capitolina v Rimu). L: Rč au i I/2 (19 57> p . 377). — Cf. G. Schiller u 19 66, p. 178—79). Ozdravljenje vodeničnega (angl. The Ib aling of the dropsical man, fr. La Guerison de \hydr - Pme, nem. Die Heilung des iVassersuchtigen), ^ang. ik. m . (Lk 14, 2-5): čudež na soboto ^n. Up ; npr. StS v c. St. Georg/Oberzell (zadnja ^etrt. X. st., -> Reichenau). L: Rčau II/2 (1957, p. 374). Ozej, bibl. prerok (—> dvanajst malih prerokov), ki mu je bog ukazal »nečistnico« vzeti za ženo; deloval o. 745—25 pred, avtor po njem imen. preroške knj. (abr. Oz). Up: npr. miniatura v —> Rabulovem evangeliarju (f. 5r [des.], 586), re¬ lief na komi pregraji katedr. v Bambergu (v raz¬ govoru z Jonom — o. 1235), Rafaelova delavnica (freska v c. Sta Maria della Pace v Rimu), itn. L: Rčau n/l (1956, p. 385—86). Ozija postane gobav, bibl. ik. m. (2 Kron 26, 19): Ozija (angl. Uzziah, fr. Osias), sin Amasije in oče Joatama, judov kralj, ki je 52 let vladal v Jeruzalemu, se je prevzel ter hotel kot duhov¬ niki zažigati kadilo Gospodu — zato so se mu v hiši Gospodovi poleg kadilnega oltarja pokazale gobe na čelu-, isti motiv tudi po Jožefu Flaviju (Aiitic/uit. IX, 222) in pozn. Boccacciu (De casi- bus virorum illustrium). Up: npr. Rembrandt (les, d. 163[5?], Chatsvvorth — ikonografsko identi¬ ficiral Robert Eisler). L: Rčau n/l (1956, p. 302). — Cf. H. Gerson (1968). Oznanjenje ali -> Angelski pozdrav (lat. Annun- ciatio Beatae Mariae Virginis, angl. The Annun- ciation, fr. L'Annonciation, hrv. Navještenje [ Ma¬ rijino ], it. UAnnunciazione, nem. Die Verkiindi- gung Maria, srb. Blag ovesti) , v kršč. umetn. po¬ sebno priljubljen evang. ik. m. (Lk 1, 26—38): angel ( nada ngel Gabr ijel) o znani Mariji, da_jej spočela od sv. Duhaj V biz. umetn. tipa Ozna¬ njenja z Marijo pri vodnjaku (srb. Blagovesti kod kladenca) in z Marijo s preslico (fr. La Vierge a la quenouille, it. Maria filando la porpora, nem. Die Verkiindigung beim VVoUspinnen). Na Zahodu pogosto zlasti od XIV. st. dalje, posebno v sli¬ karstvu it. renesanse: tu kakor na Nizozemskem je ik. m. omogočal mikavne realistične predsta¬ vitve takratnih domovanj. V poslikanih gotskih cerkvah na Slovenskem (»kranjski prezbiterij«) obe nastopajoči osebi na zun. strani slavoloka (kot npr. že v Capp. Palatina v Palermu ali pri Giottu v Capp. degli Scrovegni), in sicer angel na levi in Marija na des. strani. Up: e. g. mozaik na slavoloku c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40), mozaik v baziliki v Poreču (o. 540), relief na —> Maksimijanovi katedri v Ravenni, miniatura v -> Rabulovem evangeliarju (586), na biz. tkanini v Vatikanu (cf. infra), bron. relief na vratih stolnice v Monrealu (Bonannus iz Piše 1186), kamn. relief v katedr. v Bambeigu (1230/ 37), mozaika v rim. c. Sta Maria in Trastevere (Pietro Cavallini verj. 1291) in Sta Maria Mag¬ giore (Jacopo Torriti), ikona v Ohridu (1. pol. XIV. st., cf. infra), Simone Martini (triptih, d. 1333, Uffizi), tabla neznanega, morda pariškega 1551 Oznanjenje 1552 slikarja iz o. 1390/1400 (CMA), na —> Štirikril- niku iz Champmola (o. 1400, Walters), Lorenzo Ghiberti {relief, —> severna vrata florent. baptiste- rija), Robert Campin (-> Oltar družine Merode), brata van Eyck (-> Gentski olt o. 1428/35, Washington [cf. infra]; tudi -» Friedsamovo Ozna¬ njenje), fra Angelico (o. 1430, Cortona, Mus. del Gesu; freska po 1437, Florenca, Convento di S. Marco; po 1450, ib., Mus. dell’Angelico), Do¬ natello (pozlačen relief iz sivega peščenca, Flo¬ renca, Sta Croce), Mojster Oznanjenja iz Aixa (srednja tabla triptiha, 1442/45, Aix-en-Provence, Ste Marie-Madeleine), K. Witz (Nurnberg), sli¬ kano okno v katedr. v Bourgesu (o. 1447/50), Leonardo da Vinci (o. 1472/75, Uffizi [cf. infra]; o. 1478, Louvre), Bonfigli (z evangelistom Luko med protagonistoma, Perugia, Mus.), C. Crivelli (d. 1486, Nat. Gali.), Botticelli (1489/90, Uffizi [cf. infra]), Signorelli (1491, Volterra, Pin.), Lo¬ renzo di Čredi (Uffizi, cf. infra), Francesco Si¬ mone da Santa Croce (1504, Bergamo), Griine- wald (-> Isenheimski olt.), Veit Stofi (viseča lese¬ na plastika, 1517/18, Nurnberg, St. Lorenz, kor), Tizian (z donatorjem, o. 1520, Treviso, katedr.; Benetke, Scuola di S. Rocco [z jerebico, ki je tu simbol za mudita voce fecunda «]; Benetke, S. Salvatore, z napisom IGNIS ARDENS NON COMBVRENS [cf. s. v. quod rubus arderet ...]), Andrea del Sarto (1528, Pitti), Lotto (z mačko, o. 1530, lesi, Pin.), El Greco (npr. o. 1575, Prado; o. 1597/1600, Bukarešta in Thyssen), B. Strozzi (Budapest), I. Giinther (polihr. lipovina, 1764, Weyam, St. Petrus u. Paulus), D. G. Rossetti (1850, Tate), M. Denis (1913, MAM), v nekoliko dvoumnem preoblikovanju novejšega slikarstva npr. Jose Manuel Capuletti (1962, prej New York, Hammer Galleries), itn. — Cf. s. v. Lov na enorožca v Zaprtem vrtu. L: D. Schumann: Die Darstellung der Verkiindi- gung in der italienischen Renaissance (Lpz 1910); Geza de Francovich (El III, 1929, p. 407—08); Gia- como Prampolini: L’Annunciazione nei pittori primi- tivi italiani (Mi 1939); Reau II/2 (1957, p. 174—94); »US« 8 (1968, repr. p. 80, 87, 179, 182), 10 (1969, f p. 213); Stele (1969, repr. p. 17, 227, 323, 326). — Cf. W. Braunfels (1949), E. Cevc (Kosov zb., 1953, p. 310—12 & 314), K. Kunstle (1928, p. 332 ss), E. Panofsky (Problems 1969), D. M. Robb (1936), G. Schiller (I 1966 [1969]), H. E. Wethey (I 1969, kat. št. 8—12, repr. 56—62). ♦Oznanjenje, fragmentarno ohranjena biz. svi¬ lena tkanina (68,7 X 33,6 cm, premer kroga z upodobitvijo 32 cm, Vat.), precčj različno dat., po W. F. Volbachu npr. o. 800. L: »PKG« 3 (1968, t. XVIII, p. 193 — L!); »M« 3 (1967, repr. p. 58); »US« 5 (1970). — Cf. G. Schiller a 1966 [1969], repr. 73), D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968, repr. 60]), tudi E. Cevc (Kosov zb., 1953, p. 311 [»svilena tkanina v Lateranu iz 5. st.«]). ♦Oznanjenje iz c. sv. Klimenta v Ohridu, hrbtna stran obojestransko poslikane ikone (temp, les, 94,5 x 80,3 cm, zgodnje XIV. st., Ohrid, Nar. muz.), verj. delo carigrajskega mojstra in gotovo ena izmed najlepših tovrstnih upodobitev v ju- gosl. spomen. posesti. Na prednji strani z bo¬ gatim srebrnim okovjem je predstavljena Marija Psihosostria, tj. Resnica duš. Ikono je ces. Andro- nik II. Paleolog 1317 daroval ohridskemu arhi¬ episkopu Grigoriju. L: »PKG« 3 (1968, t. XXXVII & 254b — L!); UBJ (1969, repr. 228—29); »US« 5 (1970). — Cf. D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968, repr. 223]). ♦Oznanjenje, Jana van - >Eycka slika, ki jo je Andrew Mellon kupil od sovj. vlade (o, pl [prej les], 93 X 37 cm, Washington, prej Eremitaža). Na različno dat. podobi (vsekakor je nastala o. 1428/35) je na tlaku videti bibl. prizore (predvsem David ubije Goljata in Samsonova smrt) in zodia- kalna znamenja, sicer pa stavbna notr. kaže — z realnega izkustvenega vidika nerazumljivo, v simboličnem kontekstu pa povsem utemeljeno — zgoraj romaniko (= Stara zaveza) in spodaj gotski slog { — Nova zaveza). L: Friedlander I (1924 [n. izd. 1967]); *Panofsky Neth (1953); »CA« 17 (1968, kat. št. 18); »M« 4 (1968). — Cf. L. Baldass (L-NY: Ph 1952), E. Pa- nofsky (AB, 1935). ♦Oznanjenje, Leonardu da Vinci atr. slika (o, les, 104 X 217 cm, o. 1472/75, Uffizi). Prvi mu jo je pripisal v Florenci živeči zasebni učenjak baron Karl Eduard von Liphart (1867); prej je veljala za delo Dom. Ghirlandaja, pozn. pa so jo pripisovali mdr. še Ridolfu Ghirlandaju (Mo* relli) in Verrocchiu (Berensonovo mnenje, ki P a ga je opustil). L: Exposition de l’Art Italien (P 1935 [rk, P et- Pal.], št. 226 — L!); »CA« 12 (1967, t. VIII— XV, kat. št. 2 — L!); »M« 7 (1968, repr. p. 80—81). ♦Oznanjenje, slika Lorenza di Čredi (temp [& o?], les, 88 X 71 cm, o. 1490/95, Uffizi): po¬ gled v natančno izrisan, iluzionistično poglob¬ ljen odličen renesančen prostor, ki se dviga nad enobarvno obnovljenimi reliefnimi prizori lZ Geneze {Ustvarjenje Eve, Izvirni greh in Izg° n iz raja) ter prehaja skozi stebrno lopo ozadja v daljno naravo. L: »M« 7 (1968, repr. p. 85). — Cf. B. Berensott (L: Ph 1963, repr. 947). ♦Oznanjenje, tragično občutena BotticellU eva slika (temp, les, 150 X 156 cm, 1489/90, Uffiz')- V orig. okvir je vstavljena majhna Pieta. L: »CA« 5 (1967, kat. št. 102, t. L—LI); » M<< 7 (1968, repr. p. 73). 1553 Oznanjenje Marijine smrti — »Pace del Duca Orso« 1554 Oznanjenje Marijine smrti, kršč. ik. m. po -> Zlati legendi: arhangel Mihael naznanja Mariji njeno smrt. Up: npr. Duccio (na -+Maesta, 1308/11), Andrea Orcagna (relief na njegovem marm. tabernaklju iz o. 1349/59, Florenca, Orsan- michele). L: Rčau II/2 (1957, p. 601—02). Ozzola, Leandro (1880—....), it. um. zgodo¬ vinar, živel v Mantovi. B: Vita e opere di Salvator Rosa (Str 1908, »ZKA« 60); Varle contemporanea (R 1911); G. P. Pannini pittore (T 1921); La litografia italiana (R 1923); Vane come conoscenza degli individuali (Tivoli 1928); Studi su Tiziano (Strasburgo 1939); II vestiario italiano da11500 al 1550 (R 1940); I pit tori di battaglie nel 1600 e 1700 (Mantova 1951). L: Chi č (1961). Ožbalt (603—642), kralj Northumberlanda, Padel v boju s poganskim nasprotnikom, kraljem Pendo; kršč. svetnik (5. VIII. — lat. Osvaldus, fr- Osvald, nem. Oswald). L: Rčau III/2 (1958, p. 1013—14 — L!); Keller (1968, p. 403—04); »ArS« 2 (t. 33). Oživljenje mladeniča iz Naima —>■ Obujenje mla¬ deniča Oživljenje mrtvaških kosti (lat. Ossa arida), bibl. ik. m. (Ezek 37, 1—10), videnje preroka Ezekijela (Gospod me je peljal ven ter me postavil sredi doline, ki je bila polna mrtvaških kosti), s pozn. razlago (37, 11—14) prerokba, da bo Izrael vstal k novemu življenju in se vrnil v svojo domovino. Up: St S v sinagogi v -*■ Dura-Euro- pos (245/63), *miniatura v —► Homilijah Gregorija Nazianškega (867/86, Bibl. Nat., Ms. graec. 510, f. 438v), H. Brosamer ( lesor ., npr. v —> Dalmati¬ novi bibliji, II, f. 78), J. Tintoretto (v Scuola di S. Rocco v Benetkah), itd. L: Rčau II/l (1956, p. 376—77); RJA (1961, repr. 73 [Dura-Europos]). ožujak (hrv.) —> marec P Paatz, Walter (1902—....), nem. um. zgodo¬ vinar, štud. pri Ad. Goldschmidtu, prof. na univ. v Heidelbergu. Z ženo izd. temeljno delo o flo- r ent. cerkvah. B: ,Die gotische Kirche S. Trinita in Florenz: Ihre ’ er 'tH'icklungsgeschichtl. Bedeutung und ihr Erbaucr (Ad. Goldschmidtov zb., 1935); Bernt Notke und sein Are/.s (2 knj., BI 1939); (& Elisabeth Paatz) *Die Kirche n von Florenz: Ein kunstgeschichtliches Hanci - ouch, I—VI (FrM 1940—1954) ; Bernt Notke (W 1940, »Smlg. Schroll«); ,Die Hauptstromungen in der Floren - tiner Baukunst des friihen und hohen Mittelalters (MittF, 1940/41); Der deutsche Anteil an der hoch- Mittelalterlichen Kunst Skandinaviens (Mn 1944); ,Die Gestalt Giottos im Spiegel einer zeitgendssischen Ur- kunde' (C. G. Heisejev zb., 1950); ,Renaissance oder Penovatio' (Beitr. zur K. dcs Mittelalters, BI 1950); on den Gattungen und vom Sinit der gotischen Rund- Jjgur (Hdl 1951, »SbHdl« 3); Die Kunst der Renaissance >n Italien (Stu 1953); ,Die Bedeutung des Humanismus Jur die toskanische Kunst des Trecento' (Kchr, 1954); '^tammbaum der gotischen Alabasterskulptur 1316 .Z (H. Kauffmannov zb., 1956); Prolegomena zu einer Geschichte der deutschen spdtgotischen Skulptur \ m (5. Jahrhundert (Hdl 1956, »Abh. Hdl«); Giorgione lni ^etteifer mit Mantegna , Lionardo und Michel - ungelo (ib. 1959, j s t a z.); ,Nicolaus Gerhaert von eyden' (Heidelberger Jahrbiicher III, 1959); Siid- eutsche Schnitzaltare der Spatgotik: Die Meister- ' v ,t r J ie w ahrend ihrer Enfaltung zur Hochbliite (1465 auU (Hdl '963, »Heidelberger kstgeschichtliche bh.: NF« 8); Verjlechtungen in der Kunst der Spdt- gotik zwischen 1360 und 1530: Einwirkungen aus den »estlichen Nachbarlandern auf VVestdeutschland liings Mantegna s svojo perspektivo, njegovo rezbar- stvo pa pripada slikoviti pozni gotiki. S & P: rezljani olt. pokopališke c. v Griesu pri Bolzanu resp. Boznu (1471—75), posebno znani *v. olt. v —> Sankt Wolfgang am Abersee (dkč. 1481) in *olt. 4 v. cer k v. učiteljev (o. 1483, Alte Pin.). L: Johannes von Allesch: Michael Pacher (Lpz 1931); Oskar Schiirer: Michael Pacher (ib. 1940, »KM« 121); Cankar m/2 (1951); Stange X (1960); Karl Noehles (EWA X, 1965, s. v. — L!); A. Stange (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Landolt (1968 — L!); »US« 8 (1968). — Cf. D. Frey (1953), P. Halm (1957), E. Hempel (1938 [1952]), H. Semper (1911), R. StiaJ3ny (1919), etc. Pacht, Otto E. (1902—_), avstr. um. zgodo¬ vinar, prom. 1925 na Dunaju, ord. na tamk. univ., prej učil na univ. v Oxfordu. B: ,Die Datierung der Briisseler Beweinung des Petrus Christus ‘ (Belv, 1926); Oesterreichische Tafel- malerei der Gotik (Au-K-W 1929); ,Gestaltungs- prinzipien der westlichen Malerei des 15. Jahrhunderts' (KwF, 1933); ,A Bohemian Martyrology‘ (BM, 1933); .Jean Fouquet: A Study of his Style' (JWCI, 1940/41); ,A Giottesque Episode in English Mediaeval Art ‘ (ib., 1943); The Master of Mary of Burgundy (L 1948); ,Early Italian Nature Studies and the Early Calendar Landscape ‘ (JWCI, 1950); ,A Forgotten Manuscript from the Library of the Duc de Berry‘ (BM, 1956); , Un Tableau de Jacquemart de Hesdin V (RArts, 1956); ,Panofsky's »Early Netherlandish Painting «‘ (BM, 1956); ,Notes and Observations on the Origin of Humanistic Book-Decoration ‘ (Saxlov zb., 1957); , Ephraimillustration , Haggadah und Wiener Genesis ‘ (K. M. Svvobodov zb., 1959); (& C. R. Dodwell & F. WormaId) The St. Albans Psalter (L 1960, »StudWI« 25); ,Die Gotik der Zeit um 1400 als gesamteuro- pdische Kunstsprache ‘ (Europaische K. um 1400, W 1962 [rk]); The rise of pictorial narrative in 12th-cen- tury England (Ox 1962); ,The Pre-Carolingian Roots of Early Romanesque Art‘ (20. kongr. I, 1963); ,The Limbourgs and Pisanello‘ (GBA, 1963); ,Zur Ent- stehung des »Hieronymus im Gehaustč (Panth, 1963); Vita Sandi Simperti: Eine Handschrift fiir Maxi- milian I. (BI 1964); (& J. J. G. Alexander) Illuminated manuscripts in the Bodleian Library Oxford, I: German, Dutch, Flemish, French and Spanish schools (Ox 1966), & II: Italian schools (ib. 1970). Padec čarodeja Simona (fr. La Chute de Simon le Magicien, it. La caduta di Simon Mago), ik. m. po apokrifnih Acta Petri et Pauli: čarovnik (—> Simon čarodej), ki je bil letel po zraku pred ces. Neronom, trešči po zaslugi molitve sv. Petra na rim. tlak. Up: npr. relief na kapitelu v katedi. v Autunu (o. 1120/30), P. Batoni (1760—61, Rim, Sta Maria degli Angeli). L: Pigler I (1956, p. 478—80); Reau III/3 (1959, p. 1093—95). Padec malikov (lat. Casus idolorum, angl. The Fali of the Idols in Egypt, fr. La Chute des Idoles, it. La caduta degl' idoli, nem. Der Gotzensturz), kršč. ik. m. po Evangeliju nepravega Mateja, oprt na Biblijo (Iz 19, 1); Glej, Gospod se pelje na hitrem oblaku in pride v Egipt. Egiptovski ma¬ liki se tresejo pred njim, srce Egipčanov obupava v njihovih prsih. Up (kot dopolnilo ik. m. —> Beg v Egipt in -^-Počitek na begu): npr. Broederlam (olt. krilo z Begom, dkč. 1399, Dijon, Mus. des B.-A.), Patinir ( Počitek na begu, Prado). L: Panofsky Neth (1953, p. 88—89); Reau II/2 (1957, p. 280—81). Padec upornih angelov (lat. Casus perversorum angelorum, angl. The Fali of the Rebel Angels, fr. La chute des anges rebelles, it. La caduta degli angeli ribelli, nem. Der Engelsturz), kršč. ik. m. po Apokalipsi (Raz 12, 7—9); zvesti angeli pod vodstvom —► Mihaela zmagujejo nad hudobnimi angeli, ki spačenih obrazov padajo na zemljo resp. v peklensko brezno. Up: npr. miniatura v —> Sijajnem horariju vojvode heroj¬ skega (f. 64v), iz obd. protireformacijske umetn., ko je bil motiv posebno priljubljen, pa npr. Frans Floris de Vriendt (srednja tabla triptiha, d. 1554, Antwerpen), Pieter Bruegel star. (les, d. 1562, Bruxelles) in Rubens (Alte Pin.). L: Reau II/l (1956, p. 56—57); EWA XII (1966, t. 98 des. zgoraj); »CA« 7 (1967, kat. št. 39). PADOVA, rim. Patavium, mesto v sev. ItaliJ 1 (zah. od Benetk), slavno mdr. po svoji stari, 1222 ust. univ. (Padova la dot ta, učena P.); 0< * 1405 dalje pod beneško oblastjo. Najpomemb¬ nejše um. spomenike so ustvarili Giotto, Dona¬ tello in Mantegna. L: Sandro Chierichetti: Padova: Guida artistica illustrata (Mi-R 1960); Padova: Guida ai monumenti e alle opere d’arte (V 1961 — L!); EWA VIII (1962, stp 571—73 — L!). — Cf. A. Moschetti (1912 [1927])- ~ Cappella deli’Arena, imen. tako po rim- amfiteatru, ki je bil tamkaj, ali Capp. degli Scro- vegni, ker jo je dal kot c. Marije Oznanjenja 1557 1558 PADOVA, Cappella doli’Arena — PADOVA, Chiesa degli Eremitani sezidati Enrico Scrovegni za odrešenje svojega očeta Reginalda, po katerem je bil podedoval silno bogastvo (Reginalda je Dante kot obče znanega oderuha predstavil brez imena v 7. kro¬ gu Pekla svoje Božanske komedije, Inf. XVII, 64—75, pos. 70: Con questi Fiorenlin son Pado- vano) ter jo primerno njenemu namenu izročil ličnemu redu Cavalieri di Sta Maria, ki mu je ( udi sam pripadal. JNotr.: zaradi znamenitih Giottovih * fresk poleg Sikstinske kapele gotovo najslavnejši slikarsko okrašeni prostor na svetu, dolg 29,26 m, šir. 8,48 m, vis. do vrha oboka 12,8 m. Jedro slikarij tvori 37 prizorov iz življe¬ nja Marije (točno Marijinih staršev in Marije) in Jezusa, ki se začenjajo na des., tj. juž. steni zgoraj ob slavoloku in so razporejeni v 3 vrstah tako, da se pripoved v vsaki vrsti začenja na juž. ste ni, se odvija od slavoloka proti vhodu, se na sev. steni vrača proti slavoloku ter se nato na¬ daljuje en pas niže na juž. steni, spet v smeri Proti vhodu (v dekorativnih navpičnih pasovih dodatni mali liki in prizori, ki so z velikimi delno v razmerju —»■ concordia ve ter is et novi testamenti', tu zaznamovani v oklepajih, »zraven«). I. vrsta . des. 1 . Joahimov dar zavrnjen v templju, 2. Joahim Pri pastirjih, 3. Oznanjenje Ani, 4. Joahimova da¬ ritev, *5. Joahimov sen, *6. Srečanje pri Zlatih vratih jeruzalemskih', levo, tj. na sev. steni • Marijino rojstvo, 8. Marijina pot v tempelj, 9. Marijini snubci, Davidovi potomci, prinašajo pa¬ lice v tempelj, 10. Snubci čakajo, da bo ena izmed Palic čudežno ozelenela, 11. Marijina zaroka z Jožefom, 12. Marijin ženitovanjski sprevod', na slavoloku 13. Oznanjenje', II. vrsta : še na sla¬ voloku 14. Obiskovanje, na juž. steni 15. Rojstvo, 16. Poklon treh kraljev, 17. Predstavitev v templju, *8. Beg v Egipt, 19. Pokol otrok (des. zraven - v mes okno — sv. Helena)', na sev. steni 20. Dva¬ najstletni Jezus v templju, 21. Krst v Jordanu (zra¬ ven levo Obrezovanje), 22. Svatba v Kani gali le Jski (zraven levo Voda iz skale), 23. Obujenje Lazarja (zraven levo Ustvarjenje Adama), 24. Slovesni vhod v Jeruzalem (zraven levo Preroški učenci iz Jeriha pridejo Elizeju nasproti), 25. Jezus očisti tempelj (zraven levo Nadangela Mihaela boj s s atanom), na slavoloku 26. Iškarijot prejme IVJVW • • J J JO srebrnikov; III. vrsta: na juž. steni 27. Zadnja večerja (zraven levo zgoraj Matej in SP° daj Gregorij Vel. - eden izmed 4 robov spodnje Vr stel), 28. Umivanje nog, *29. Kristusa primejo a l' Iškarijotov poljub — znani rumeni p ase, Kr 'stus pred Kajfo, 31. Zasmehovanje (zraven des. zgoraj Marko in spodaj Hieronim — ct. it), n a sev. steni 32. Kristus nese križ (levo zrave zgoraj Janez Ev. in spodaj Avguštin ali Ambro ~~ cf. 27 & 31), 33. Križanje (zraven levo Bro¬ nasta kača), *34. Objokovanje (zraven levo Jono požre v. riba), 35. Angel vstajenja in Noli me tan- gere (zraven levo Levinja z mladiči), 36. Vnebohod (zraven levo Elija na ognjenem vozu), 37. Binkošti (zraven levo Mojzes sprejme tabli postave, des. zgoraj Luka in spodaj Ambrož ali Avguštin — cf. 27, 31 & 32). — Vrh slavoloka Bog oče med angeli, sicer pa na slavoloku kot posebnost na¬ slikani grobnici za Scrovegnije pod prizoroma Iškarijot prejme 30 srebrnikov in Obiskovanje (cf. U. Schlegel). Na vhodni steni Poslednja sodba (spodaj levo ob križu donator Enrico Scrovegni z modelom Capp. deli'Arena, ki jo izroča Mariji med sv. Uršulo in Janezom Ev., na drugi strani križa pa s posebnim poudarkom obešeni Iškarijot in za svoje mošnje obešeni oderuhi). Spodaj na juž. steni 7 kreposti (od slavoloka proti vhodu Prudentia, Fortitudo, Temperantia, lustitia, Fides, Caritas in Špes), nasproti na sev. steni ustreznih 7 pregreh (v isti smeri Stultitia, Inconstantia, Ira, Iniustitia, Infidelitas, Invidia in Desperatio, kot kreposti v grisaille). Na banjastem oboku sredi nebesne modrine, posute s osmerokrakimi zve¬ zdami, v v. medaljonih Kristus in Marija, v 8 malih medaljonih pa Janez Krst. in 7 prerokov (med njimi Danijel, Baruh, Malahija in Izaija). — Dobi sub lege in sub gratia zaznamovani v posameznih prizorih z naslikano arhitekturo: okrogloločna romanika za Staro zavezo, (tako predstavljena tudi Iniustitia), gotika pa za Novi testament (tako tudi lustitia). L (cf. s. v. Giotto): Maria von Nagy: Die \Vandbil- der der Scrovegni-Kapelle zu Padua: Giottos Ver- haltnis zu seinen Quellen (Bern-Mn 1962); Camillo Semenzato: Giotto: la Cappella degli Scrovegni (F 1965, »For Col« 33 — L!); Walter Euler: Die Archi- tekturdarstelhmg in der Arena-Kapelle (Bern 1967, »Basler Stud. zur Kg.: NF« 9, dis. [Ba]); Laurine Mačk Bongiorno, The Theme of the Old and the New Law in the Arena Chapel (AB, 1968). — Cf. F. Baumgart (1937), H. Jantzen (1939), M. Marangoni (1937 [1943]), A. Moschetti (1904), U. Schlegel ( 1957), l H Ktiihhlehine H969 — L!). I. B. Supino (1920), C. H. VVeigelt (1925). ~ Chiesa degli Eremitani, znamenita zaradi Mantegnovih fresk v Cappella Ovetari (imen. po naročniku Antoniu Ovetariju), ki pa so bile z izjemo treh prizorov ( Marijino vnebovzetje, Mu- čeništvo sv. Krištofa, Odstranitev Krištofovega trupla) ob bombardiranju 11. marca 1944 skoraj popolnoma uničene. Mantegnove slikarije (1449/ 57) na steni za oltarjem: Marijino vnebo¬ vzetje na levi steni: zgoraj Kristus pokliče Jakoba in Janeza in Jakob nagovori demone, ki jih je priklical Hermogenes; v sredi Jakob krsti Hermogena in Jakob pred Herodom Agripo ; spo¬ daj (po nastanku zadnja dva prizora) *Jakoba peljejo na morišče in Mučeništvo sv. Jakoba (v 1559 PADOVA, Oratorio di S. Giorgio — Pala d’oro 1560 koscih restavrirano); desna stena: spodaj (edina ohranjena prizora) Mučeništvo jv. Krištofa in Odstranitev Krištofovega trupla. Levo na apsidnem slavoloku je bil v podobi orjaške glave tudi domnevni slikarjev avtoportret. Ostali slikarji kapele: Niccolo Pizzolo, do 1450 Gio- vanni d’Alemagna in Antonio Vivarini, potem še Bono da Ferrara in Ansuino da Forli. L: cf. G. Fiocco (1945). ~ Oratorio di S. Giorgio krase Altichierove freske (pod Pogrebom jv. Lucije sign. Jacopo d’Avanzo!) s prizori iz Lucijine in Jurijeve legende, monumentalnim *Križanjem, itd. L: Francesca d’Arcais: L’Oratorio di San Giorgio a Padova (Mi 1965, »L’arte racconta« 17). ~ Sant’Antonio, frančiškanska c., kratko imen. il Santo, sez. 1232—1307 nad grobom -> Antona Padovanskega (nenavadna povezava romanskih in gotskih oblik, lat. križa v tlorisu in kupol): Donatellov *v. olt. (7 bron. soh, 4 v. bron. reliefi itd., 1446—50), ki ga je nezadovoljivo rekonstruiral Camillo Boito, freske Altichierija v Capp. S. Felice, itd. — Zraven Oratorio di S. Giorgio (freske naslikala Altichieri in Jacopo d’Avanzo, cf. supra) in Scuola del Santo (mdr. Tizianove freske, 1511). ~ Palazzo della Ragione, zač. zidave 1172, stavba dkč. 1218/19, povišana 1306. Zgornjo dvorano (šir. največ 27,09 m, vis. 26,72 m, dolga največ 79,48 m), zaradi katere je tudi stavba imen. il Salone, je o. 1307/08 ali pozn. s freskami okrasil Giotto (astrološki motivi, tj. planeti, nji¬ hovi »otroci«, zodiakalna znamenja in 12 aposto¬ lov in z značilnimi opravili ponazorjeni meseci). Freske so bile uničene ob požaru 1420 in obnov¬ ljene o. 1430. L: A. Barzon: I cieli e la loro infiuenza negli af- freschi del Salone in Padova (Pa 1924); Saturn and Melancholy (1964). — Cf. F. Saxl (Hdl 1927), J. Seznec (1940 [1953]). ~ *il Gattamelata, znamenit konjeniški spom. kondotiera Erasma da Nami, imen. il Gattame¬ lata (Lisasta mačka), Donatellovo delo iz 1447— 53, prvi renesančni konjeniški spom., ki pa spo¬ minja na nagrobnike mdr. tudi še z motivom vrat na podstavku (priprtih proti c., tj. proti Sant'Antonio, supra). L (cf. s. v. Donatello): Cankar IU/l (1936); Panof- sky Tomb (1964, repr. 392—94). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), M. Gosebruch (1964), H. W. Janson (1957), itd. PAESTUM ( Poseidonia ), ki so ga ust. grš. kolonisti (627 pred), se odlikuje s pomembnimi ostanki templjev. ~ Bazilika (VI. st. pred), ohranjena z delom stebrišča in arhitrava, predstavlja zgodnjo stop¬ njo dorskega sloga. Zraven Pozejdonov tempelj (sreda V. st. pred). L: Jordan (1961). le pagne (fr.) —>prt okrog ledij Pahler Altar -» oltar iz Pdhla pahljača (lat .flabellum, angl. the fan, fr. 1'even- tail, hrv. lepeza, it. il ventaglio, nem. der Facher). Po antiki, na katero spominja ->flabellum v kršč. srednjev. liturgiji, pahljače pod vplivom kit. in jap. pahljač spet v evr. modi od XVII. do XIX. st. Um. vrh v fr. XVIII. st., ko sta osnutke za njihovo poslikavo mdr. prispevala tudi Wat- teau in Boucher. Iz novejše dobe npr. Oskarja Kokoschke pahljače za Almo Mahler. L: Charlotte M. Salway: Fans of Japan (L 1894, uv W. Anderson)', G. Woolliscroft: History of the Fan (L 1910). — Cf. M. von Boehn (1928). pahljačasti obok (angl. the fan vault, fr. la voute en eventail, nem. das Fachergewdlbe), posebnost angl. pozne gotike (cf. s. v. Perpendicular style), znan od vzh. krila križnega hodnika v Gloucestru dalje (1 350-a leta). L: »US« 8 (1968, f p. 50). Pajou, Augustin (1730—1809), fr. kipar v Pa¬ rizu, predstavnik fr. kiparstva v dobi Ludovika XV. (med mlajšimi sta Clodion in -*■ Hotidon). P: portretna doprsja, npr. J.-B. Lemoyne ml- (bron, d. 1758, Louvre), Buffon (npr. marmor, dkč. 1773, Louvre; marmor, o. 1775, Pariz, Bibl. Centrale du Mus. Nat. d’Hist. Naturelle). M me Vigee-Lebrun (žg. glina, d. 1783, Louvre. — Up: Labille-Guiard (pri modeliranju Lem°y' novega doprsja, pastel, Louvre). L: H. S tein: Augustin Pajou (P 1912). — Cf. L- Reau (Le Rayonnement 1946). Palada, vzdevek grš. boginje —> Atene *Pala di San Zaccaria, Giovannija Bellinij a olt. slika (pl preneseno na les, 500 X 235 cm. d. 1505, Benetke, S. Zaccaria), ki pomeni vrh ikonogr. tipa-> Sacra Conversazione: ob Mart) 1 na prestolu stoje levo Peter in Katarina Aleksan' drijska, des. pa Lucija in Hieronim. L: »CA« 28 (1969, t. LVII—LIX, kat. št. 183). *Pala d’oro, »zlata oltarna tabla«, izreden za¬ klad emajlne in zlatarske umetn., hranjen za v. olt. v Markovi c. v Benetkah (»cloisonne« emajl, zlato in pozlačeno srebro, dragi kamni, 210 X 350 cm, nastanek od 976/78 do 1. pol. XIV. st.)- Celoto sestavlja 83 večjih in še večje Števil 0 1561 Paladini, Filippo — PALERMO 1562 manjših emajlnih podob. Zgoraj: v. emajli, levo Vhod v Jeruzalem (1), Kristus v predpeklu (2) in Križanje (3), v sredi Arhangel Mihael (4), des. Vnebohod (5), Binkošti (6) in Marijina smrt (7) . Spodaj: v sredi blagoslavljajoči Kristus (8) med medaljoni z evangelisti (9—12), nad njim -> Etimasia (13) med po enim angelom (14—15) in serafinom (16—17), ob straneh 3 vrste s po 12 angeli (18—29 — e. g. Euriel [= Eriel], Mihael, Rafael & Gabrijel), apostoli (30— 41) in preroki (42—53), zgoraj in ob robeh spod¬ njega dela 11 evang. prizorov (54—64), 10 pri¬ zorov iz Markove legende (65—74) in 6 likov diakonov (75—80), pod poljem s Kristusom in evangelisti pa Dož Ordelaffo Falier (81), Marija v drži orante (82) in Cesarica Irena (83). Emajli št. 81—83 so nastali na zač. XII. st.; št. 1—8 & 18—53 so bili kot biz. delo XII. st. ugrabljeni 1204 v Carigradu in nato vloženi v celoto; št. P—17 in 54—80 so beneško delo XII. st. — Po mventarju iz 1796 je celoto krasilo 1300 biserov, 400 gran itov, 90 ametistov, po 300 safirjev in smaragdov, 15 in še 75 drugačnih rubinov, 4 topazi in 2 kameji. L: W. Bucher: Die Zellenschmelze der Pala d’oro zu San Marco in Venedig (Breslau 1933, dis.); Gio- vanni Lorenzoni: La Pala d’oro di San Marco (F 1965, »For Col« 7 — L!). — Cf. J. Ebersolt (1923), °- Demus (1960). Paladini, Filippo (o. 1544/54—1614), it. slikar, florent. manierist, akt. na Siciliji. S: npr. Evange- lis ‘ Luka slika Marijo (d. 1601, Palermo, S. Glorgio dci Genovesi), 5 slik s prizori iz Mariji- ne 8a življenja (1612/13, Enna, stolnica), Muče- tdštvo 5V . Ignacija Antiohijskega (1613, Palermo, St ’Ignazio alPOlivella). p K Dame Bernini, SuU’attivita siciliana di Filippo aladini (Com, 1961); Mostra di Filippo Paladini: atalogo a cura Q raz j a paolifii e Dante Bernini... t al 1967 [rk, Pal. dei Normanni], uv Cesare Brandi, 12 [oc. NVolfgang Krdnig, Kchr, 1968]). *Pala Pesaro (olt. slika družine Pesato) ali Madonna di Časa Pesaro, Tizianova slavna, ba¬ ročne kompozicije napovedujoča slika (o, pl, 478 X 268 cm, 1519—26, Benetke, Sta Maria 'oriosa dei Frari): des. od Marije je Anton Padovanski, levo sv. Peter in spodaj naročnik acopo Pesaro. p S. Sinding-Larsen, Titian’s Madonna di Ca’ esaro and its historical significance (Acta ad Ar- naeologi^ e t Artium Historiam Pertinentia, I, 96-); EWA XIV (1967, t. 96); »CA« 32 (1969, l2g ); David Rosand (AB, jun. 1971 — L!). Palazzo Barbcrini > Rim (-> palače) Palazzo del Bargello ->- Florenca (Mus. Naz.) Palazzo Carignano -> Torino Palazzo Chiericati -> Vicenza Palazzo dei Conservatori -»■ Rim (odd. muzeji) Palazzo dei Diamanti -*■ Ferrara Palazzo Ducale -*■ Benetke, -> Mantova Palazzo Farnese -> Rim Palazzo Gondi -> Florenca Palazzo Grimani —> Benetke Palazzo Labia Benetke Palazzo Madama -> Torino Palazzo Massimo alle Colonne -> Rim Palazzo Mattei di Giove -> Rim Palazzo Medici(-Riccardi) -> Florenca Palazzo dei Normanni -»• Palermo Palazzo Pallavicini-Rospigliosi -> Rim Palazzo Pesaro -*■ Benetke (-> Ca' Pesaro) Palazzo Pitti Florenca Palazzo dei Priori -*■ Perugia Palazzo Pubblico -> Siena Palazzo del Q lirinale ■> Rim Palazzo della Ragione -> Padova Palazzo Reale -*■ Caserta Palazzo Ruceliai —> Florenca Palazzo Ruspoli -> Rim Palazzo Schifanoia -> Ferrara Palazzo Strozzi ->• Florenca Palazzo del Tč -> Mantova Palazzo degli Uffizi -> Florenca Palazzo Vecchio -> Florenca Palazzo Venezia —>■ Rim Palazzo Vidoni(-Caffarelli) —> Rim Paleologi so vladali v Bizancu 1261—1453, tj. od konca -slatinskega cesarstva do zavzetja Carigrada po Turkih. PALERMO, gl. mesto in pristanišče Sicilije (Italija), zapovrstjo pod Bizantinci, Saraceni, 1563 PALERMO, Martorana — Palladio, Andrea 1564 Normani, Štaufovci, Anžuvinci, Aragonci in naposled Burboni. L: EWA Vni (1963, stp 748—52 — L!). — Cf. O. Demus (1949). ~ Martorana, tj. Santa Maria delV Ammiraglio. Tloris kaže v kvadrat vpisan grš. križ. Mdr. mo¬ zaika Marijine smrti zah. od križišča in Kristusa na prestolu v gl. kupoli (oba o. 1151). L: EWA n (1960, t. 458); »US« 5 (1970, f.p. 193— 95). — Cf. E. Kitzinger (1950). ~ San Cataldo, po sredini XII. st. sez. c. s 3 kupolami islamskega tipa. L: »US« 7 (1968, f p. 170); »PKG« 5 (1969, t. 249 — L!). ~ San Giovanni degli Eremitani, c., ki so jo ob uporabi ostankov neke mošeje začeli zidati 1132. Zraven križni hodnik iz XII. st. L: »US« 7 (1968, f p. 171). ~ stolnica, v zdajšnji obliki konglomerat raz¬ nih slogov od XII. do XVIII. st. Mdr. v njej nagrob. kralja Rogerja II. (u. 1154) in nagrob. ces. Friderika II. Štaufovca (u. 1250). L: »US« 7 (1968, f p. 172—73). ~ Palazzo dei Normanni ali Pal. Reale. V njem mdr. znana *Stanza di Ruggero z mozaični¬ mi upodobitvami lovskih prizorov (o. 1160/70), predvsem pa slavna *Cappella Palatina: 1132— 43 sez. triladijska biz. stebrna bazilika, v notr. vsa pokrita z *mozaiki (od o. 1143 do 1170), ki kažejo bibl. in evang. prizore pa motive po Apostolskih delih. Prižnica in velikonočni svečnik iz XII. st. L: Raffaello Delogu & Vincenzo Scuderi: La Reggia dei Normanni e la Caopella Palatina (F s. a., »1 tesori« 25); »PKG« 5 (1969, t. 244 — L!). — Cf. E. Kitzinger (1949), U. Monneret de Villard (1950), D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968]), etc. ~ Galleria Nazionale della Sicilia {Pal. Abba- telli, via Alloro 4): freska * Zmagoslavje smrti iz XV. st., med slikarji zastopani Antonello da Messina, Gossaert in S. Rosa, med kiparji Francesco da Laurana. L: Raffaello Delogu: La Galleria Nazionale della Sicilia (R 1962). Palestrina -> Pieta Pale strina Palice spremenjene v kače — Aron in Mojzes palii (lat. pallium), okrogla, pribl. 3 prste šir. ovratnica iz bele volne, pretkana s črnimi križci, z 2 trakovoma, od katerih eden pada spredaj po prsih, drugi pa zadaj po hrbtu. Palij nosijo papeži in pri pontifikalnih mašah nadškofje; v vzhodnokršč. c. mu je podoben omofdrion. L; Ferguson (1954). palisander, dragocen južnoamer. les, zaradi svoje vijoličasto rjave barve in vonja imen. tudi bo is de violette (fr.). Palissy, Bernard (o. 1510—1589/90), najpo¬ membnejši fr. keramik XVI. st., mnogostran prirodoslovec, kot hugenot u. v pariški Bastilji od lakote. Posebnost njegovega t. i. rustikalnega sloga {style rustique) so bile po naravi odlite žabe, kače in ribe, hrošči, martinčki, polži in rastline, s katerimi je krasil svoje krožnike in posode (ohranjena dela v Louvru, V. & A., itd-)- L: »US« 9 (1969, p. 141). — Cf. E. Kris (*1926), J- Shearman (Harm 1967). Palladio, Andrea, s pr. im. Andrea di Pietro dalla Gondola (1508—1580), it. arh., v čigar ob¬ sežnem delu so upravičeno ugotavljali tako kla¬ sicistične kot manieristične in »antiklasicistične« posebnosti; močno vplival na pozn. evr. stav¬ barstvo (v Angliji npr. od Iniga Jonesa dalje), in sicer tudi kot pisec o arhitekturi in njen teo¬ retik, sicer pa predstavljal prvega v. profesional¬ nega arh. (v nasprotju s star. predstavniki arhi¬ tekture na drugih področjih ni deloval). R- v Padovi, u. (71) v Vicenzi. A: t. i. Bazilika v Vi* cenzi (prež. 1549—1616), Pal. Chiericati (zač. o. 1550, ib.), v Benetkah pročelje c. S. Francesco della Vigna (1562) in c. S. Giorgio Maggio re (1565—80), v Vicenzi Pal. Valmarana (zač. 1566) in posebno slavna * Villa Rotonda ( Villa C apr o, zač. 1566/67, dkč. V. Scamozzi 1606), v Benetkah II Redentore (1576—92) in naposled v Vicenzi Teatro Olimpico (zač. 1579, dkč. Scamozzi 1585)- B: Vantichita di Roma: raccolta brevemente dagd autori antichi e moderni (R 1554); */ quattro !d> rl delVarchitettura (V 1570; faks. Mi: Hoepli 1945). L: G. K. Loukomski: L’oeuvre d’Andrea Palladio- Les villas des Doges d Venise (2 knj. [£0 t.], P 1926), Cankar III/l (1936); Venturi IX/3 (1940); Roberto Pane: Andrea Palladio (T 1948, »Bibl. d'arte« 4: n- izd. T 1961); W. Timofieuitsch, Die Palladio-Foj. schung in den Jahren von 1940 bis 1960 (ZfKg, i9b — L!); SchlosserL (1964); G. Zorzi: Le opere pu D ' bliche e i palazzi privati di Andrea Palladio (Vicenz 1965) ; B. Zevi (EWA XI, 1966, s. v. — L!); Pevs“V (1966); H. Spielmann: Andrea Palladio und “t Antike: Untersuchung und Katalog der Zeichnungc aus seinem NachlaB (Mn-Bl 1966, »Kstwisscnscna liche Stud.« 37, dis. [Stu: TeH]); »US« 9 (1969). — ** J. S. Ackerman (1966: 1967), G. C. Argan (1930). Becherucci (1936). F. Burger (1909), M. Fabiani (189»)- F. B. Fletcher (1903), E. Forssman (1965), C. GurH" (1914), C. A. Isermeyer (1967 — L!), M. MuidJP 1966) , R. mttkower (1949 [1962]), R. Zurcher G 94n .[ pos. še Boli. del Centro internazionale di studi di are 1565 Pallucchini, Rodolfo — Pan 1566 tettura »Andrea Palladio « in od 1967 dalje v Vicenzi izhajajoči *Corpus Palladianum: pubblicato sotto gli ouspici del Centro itUernazionale di studi di architettura »Andrea Palladio«. Pallucchini, Rodolfo (1908—it- um - zgo¬ dovinar, poznavalec beneškega slikarstva, r. v Milanu, zdaj prof. na univ. v Padovi. Ur. ( direttore ) rev. Ar te Veneta. B: ,Federico Bencovich' (RArte, 1932); Contributi sila biografia di Federico Bencovich (V 1934); L Arte di Giovaimi Battista Piazzetta (Bol 1934); 2. izd. R 1943); ,Profilo di Federico Bencovich' (CrArtc 1935/36 [tudi 1938]); II Tintoretto a San Rocco (V 1937); Mostra di Paolo Veronese (V 1939 [rk]); Gli affreschidi Paolo Veronese a Maser (Berg 1939); Veronese (ib. 1940, »GAl«; 2. izd. ib. 1943); Canaletto e Guardi (No 1941); Mostra degli incisori veneti del Settecento (V 1941 [rk]); La critica d’arte a Venezia nel Cinque- cento (V 1943); I disegni del Guardi al Museo Correr di Venezia (V 1943); La pit tura veneziana del Cinque- cento (2 knj., »Storia della pittura italiana«); Sebastian Viniziano (Fra Sebastiano del Piombo) (Mi 1944); I di- Pinti detla Galleria Estense di Modena (R 1945); Gli offreschi di Giambattista e Giandomenico Tiepolo alla villa Valmarana di Vicenza (Berg 1945); I disegni di Giambattista Pit toni (Pa 1945); Cinque secoli di pittura veneta (V 1945 [rk]); I capolavori dei musei veneti CV 1946 [rk]); Tresor de 1'art venetien (Lausanne 1947 yk])\ , Pit tur e veneziane del Settecento in Dalmazia (Le Tre Venezie, 1947); GVImpressionisti alla XXIV Biennale di Venezia (V 1948, uv L. Venturi); Giovanni Bellini: Catalogo (V 1949 [rk, Pal. Ducale]); La giovi- nezza del Tintoretto (Mi 1950); , Giovanni Bellini e umanesimo veneziano' (Arte Ven, 1951); ,New light sp°n El Greco's early career * (GBA, 1952 [tudi H. Tietzejev zb., 1958]); Piazzetta (Mi 1956); Carpaccio: Le storie di S. Orsola (Mi 1958); ,Un nuovo ritratto di Tiziano' (Arte Ven, 1958 [izšlo 1959]); Giovanni Bellini (Mi 1959, »I sommi delfarte italiana«); Jacopo Bassano ed il Manierismo' (Suidov zb., 1959); ,Contri- ,‘i'Jslla pittura veneta del Cinquecento, T (Arte Ven, J59/60); La pittura veneziana del Settecento (V 1960; ttem. izd. Die venezianische Malerei des 18. Jahr- hunderts, Mn 1961); ,Novita ed appunti per Giovanni Antonio Pellegrini' (Panth, 1960); ,La Mostra della Pittura Veneta del Seicento ‘ (ib.); I Vivarini ( Antonio , Partolomeo, Alvise ) (V 1962, »Saggi e studi di storia lQr!i\ rte « 4): ' Car, ° Crivelli in Palazzo Ducale' (Panth, i 'k ,Giunte al catalogo di Cima Conegliano' (V. Longhijev zb., 1961); La pittura veneziana del Trecento 'K 1964); Niccola Grassi e la critica (Udine 1964); 'Miscellanea Piazzettesca' (Arte Ven, 1968); Tiziano , [F 1969); ,Una nuova Pomona di Tiziano' (Panth L: Luc Menaše (EI.U 4, 1966, p. 686). — Cf. U. ““‘termami (1966 — f). Palmer, Samuel (1805—1881), angl. slikar in 8 r afik, samouk, se zgledoval po W. Blaku. Po¬ membne krajine iz let 1827—33, ilustr. mdr. ''tona in Vergilove— >Ekloge (izd. 1833). p A. H. Polmer: The Life and Letters of Samuel raimer (L 1892). — Cf. G. Grigson (1947). Palrnesel (nem.) —> Kristus na osliču Palmezzano, Marco (1456/59—1539), it. slikar, učenec in s odel. —> Melozza da Forli. S; npr. Anton Pušč. med Boštjanom in Janezom Krst. (sign. Marcus de Melotius, Forli, Pin.), Judita (d. 1516, Buckingham). L: C. M. Grigioni: Palmezzano, pittore forlivese... (Faenza 1956); Mostra delle opere di Marco Palmez¬ zano in Romagna (Forli 1957 [rk]). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 996—1007). palmova veja resp. list (angl. the palm frond, nem. der Palmztveig), v antiki simbol zmage, v kršč. umetn. simbol zmage nad smrtjo in pos. atribut mučencev. L: Ferguson (1954). — Cf. J. Braun (1943). Pametne in nespametne device (lat. Parabola de decem virginibus ali Prudentes et fatuae Vlr- gines, angl. The Wise and the Foolish Virgins, fr. Les Vierges sages et les Vierges folles, hrv. Mudre i lude djevice. it. Le Vergini Sagge e le Vergini Stolte, nem. Kluge und torichte Jung¬ frauen), evang. ik. m. (Mt 25, 1—13 j:-*pet pametnih in pet nespametnih devic se ustrezno razločuje po preprosti in razkošni modni noši, spodobni umirjenosti in nespodobni razgibanosti in seve po prižganih in obrnjenih svetilkah. Up: v slikarstvu npr. miniatura v -*-Codex Rossa- nensis (VI. st.), StS-e v Piirggu (3. četrt. XII. st.), Dečanih (XIV. st.) in pos. na Slovenskem v prezbiteriju stare žup. c. v Murski Soboti (verj. 3. četrt. XIV. st.), na Goropeči nad Ihanom (3. četrt. XV. st.) in Suhi (Jernej iz Loke), v kiparstvu pa npr. reliefi na portalu Poslednje sodbe v Saint-Denisu in na t. i. Galluspforte ka- tedr. v Baslu (o. 1180), sohe na t. i. Brautpforte katedr. v Magdeburgu (o. 1240), na zah. pro¬ čelju kate r 'r. v Strasbourgu (o. 1280/90), v vhodni lopi v Freiburgu (1290/1310), v Niirnbergu (St. Sebald), Erfurtu (Stiftskirche St. Marien), itn. L: Walter Lehmann: Die Parabel von den klugen und toiichten Jungfrauen: Eine ikonographische Studie mit einem Anhang iiber die Darstellungen der anderen Parabeln Christi (BI 1916, dis. [pri W. Vogeju, avtor iz Poznanja]); Hildegard Heyne: Das Gleichnis von den klugen und torichten Jungfrauen: Eine lite- rarisch-ikonographische Studie zur altchristlichen Zeit (Lpz 1922, dis. [Fr]); Pigler I (1956, p. 368); Rčau II/2 (1957, p. 353—58 & 359 — L!); SSS (1966); »US« 7 (1968, f p. 106 — na vratni prekladi), 8 (1968, f p. 69); Stele (1969, repr. 146, p. 44& 135); »MdS« 88 (t. I), 89 (t. XII—XIII); Hannelore Sachs (LCI II, 1970, stp 458—63 — L!). — C . K. Kiinstle (1928, p. 397—98), t. Male (1898 [1948]), W. Molsdorf (1920 Tl 92411, W. Pinder (I 1924, e. g. p. 94). Pan, grš. bog gozdov, čred in pastirjev, sin Zeusa ali Hermesa in neke nimfe. Zaznamujejo ga kozje noge in konjska kopita (ki jih je pozn. prevzel zlodej v kršč. ikonografiji), njegov obi- 1567 Pan — Pannini, Giovanni Paolo 1568 čajni atribut je piščal iz trsa ( sirinks ), v katerega se je bila spremenila pred njim bežeča najada Sirinks. Če Pan piha na v. školjko, povzroča neizmerno, panično grozo. V rim. mitologiji mu ustrezata Faunus in Silvanus. Up: npr. Correg- giova monokromna freska v Camera di S. Paolo v Parmi (1518/19). L: Grimal (1951); Grant (1968). — Cf. E. Panofsky (1961, »StudVVI« 26 — L!). L: ŠijanecS (1961); Andrej Ujčič (ELU 4, 1966, p. 686); Janez Mesesnel (Delo, 21. V. 1969); Marijan Tršar (ib., 7. VI. 1969). Panem angelorum manducavit homo, bibl. citat po vulgati (Ps 77 [78], 25: Človek je jedel kruh močnih). Prvi dve besedi beremo v okrajšavi na napisnem traku, ki ga drži kralj David levo zgo¬ raj ob prizoru —> Zadnje večerje na —>■ Ver dan¬ ske m olt. Pan, leposlovju in lik. umetn. posv. nem. rev. (v I. letniku 5, pozn. 4 zv. na leto), ki sta jo začela v Berlinu 1895 izdajati Otto Julius Bier- baum (za lit.) in Julius -> Meier-Graefe (za lik. umetn.); izhajala je do pomladi 1900. Po opremi najodličnejša nem. rev. tiste dobe (—>• findesiec- lovska umetn.), v 5 letnikih izšlo skupno 225 um. prilog, med njimi 100 orig. graf. listov. Med sodelavci npr. Otto Eckmann, Max Liebermann, Franz von Stuck, Henry van de Velde idr., pos. kot pisci o lik. umetn. muzealci -*■ Bode, Alfred Lichtwark, -> Seidlitz, itd. L: Fritz Schlawe: Literarische Zeitschriften: 1885— 1910 (Stu 1961, »Smlg. Metzler: Realienbiicher f. Germanisten « [p. 48—50 — L!]). Panazza, Gaetano, it. um. zgodovinar in mu¬ zealec, muzejski direktor v Brescii. B: I musei e la pinacoteca di Brescia (Berg 1959). Pandora, po Heslodu prva žena (ki sta jo ob pomoči vseh bogov ustvarila Hefaist in Atena), imen. tako, ker jo je vsak izmed bogov obdaril z neko lastnostjo ali mikom. Zeus ji je dal — preden jo je poslal na zemljo, da kaznuje ljudi, za katere je bil Prometej ukradel ogenj od bogov — posodo ali škatlico, v kateri so bila vsa zla tega sveta, ter ji zabičal, da je ne sme odpreti; —>• Epimetej, ki ga je bil Prometej zaman svaril, jo je vzel za ženo (njuna hči Pita, cf. s. v. Deuka- lion in Pira) in Pandora se kajpak ni mogla pre¬ magati, da ne bi pogledala, kaj skriva usodni dar: tegobe in nadloge so ušle iz posode, v njej je ostalo samo upanje... Up: npr. J. Cousin star. (Eva prima Pandora, Louvre), William Etty (1824, Leeds, City Art Gali.), John Gibson (marm. kip, 1855/56, V. & A.). L: H. Turek: Pandora und Eva: Menschwerden und Schopfertum im griechischen und jiidischen Mythus (Weimar 1931); Cankar III/2 (1951, repr. 163 & p. 352); Hunger (1955, p. 266—67); Pigler II (1956, p. 193—94); O. Lendle: Die Pandora-Sage bei Hesiod (1957); »PKG« 11 (1966, t. 340). — Cf. E. Panofsky (& Dora Panofsky 1956 [*1962; 1965]). Pandrosos —> Najdenje Erihtona Pandur, Lajči (1913— ), slov. slikar, r. v Lendavi, štud. v Zgb in Budimpešti, učil na Ravnah (do 1949), odtlej v Mrb. PANGERC GRM pod Gorjanci. V podr. c. .jv. Nikolaja na zun. slavoločni steni ostanki StS iz o. 1300, v ladji na sev. steni Poklon treh kraljev z grbom soteških gospodov (o. 1400). L: cf. I. Komelj (VS, 1966, p. 62 in repr. p. 46). *Pan in njegov dvor, znamenita Signorellijeva podoba (pl, 194 X 257 cm, o. 1488, nekd. Kaiser- Friedrich-Mus., unič. 1945), morda po Vasariju (Vasari-Milanesi III, p. 689) omenjena slika za Lorenza Veličastnega (dipinse a Lorenzo de' Me¬ dici in una tela, aleuni Dei ignudi, che gli furono molto commendati); našli sojo 1865 v Florenci, do 1873 njen lastnik marchese Stufa (ib.). L: Hermann Liicke (ZfbK, 1874, p. 410); W. Wel- liner, Signorelli’s »Court of Pan« (AQ, 1961). —■ GL R. Eisler (1948), F. Saxl (1927, »StudBW«). panjske končnice (angl. the beehive panels, fr- les devants de ruche, nem. die Vorderseiten der Bienenstocke, srb. košnice). Poslikane panjske končnice so na Slovenskem ohranjene od srede XVIII. st. dalje (končnica z letnico 1758, Lj, Slov. etnogr. muz.), največ pa jih poznamo i z XIX. st. Prevladujejo podobe zavetnikov m svetopisemskih prizorov, med posvetnimi upo¬ dobitvami pa zlasti žanrski in pos. šaljivi motivi (npr. Hudič babi jezik brusi in -*-Boj za hlače)- Velikokrat je vsebina teh zadnjih zasmehovanje nekaterih poklicev (npr. krojačev), dostikrat z živalmi v človeških vlogah (npr. Lovčev pogreb)- L: IS III (št. 30, 24. VII. 1927, p. 248—49); H ustr I (1929, št. 1, p. 26); Stanko Vurnik, Slovenske panj¬ ske končnice (Et., 1929); Avgust Bukovec, Na panjske končnice (Slov. čebelar, 1934 & 1942—194-*/’ Boris Orel, O naših panjskih končnicah (Lik. sve > 1951); Panjske končnice (Lj 1955 [rk, Jp]); Emijk Cevc, Problematika naših panjskih končnic (N 1 * j 1955, št. 11/12); Zmaga Kumer, Godčevski in P , motivi na panjskih končnicah (SE, 1957); Jugo* - venski mozaik (Bgd s. a. [1969], p. 157—62); Z nv Vin (1970, p. 330, št. 352 — L!). — Cf. G. Ma¬ karovič (1962 — L!; 1970). Pannini, Giovanni Paolo (1691/92—1765), 1 • slikar, r. v Piacenzi, od o. 1717 dalje v Rio 111 ’ tam u. S: vedute (delno s svobodno sest. rirn ’ ruševinami) in po flam. zgledih —v naslikane d a lerije, zvečine v izmišljenih notranjščinah, npl- Galerija kar d. Valent ija (z avtp., d. 1749, H ar 1569 pannus — Panofsky, Ervvin 1570 ford), Notr. Petrove c. v Rimu (d. 1755, Hanno¬ ver), Vodni korzo na Piazza Navona v Rimu (d. 1756, ib.). L: M. Labb (ThB XXVI, 1932, s. v. — L!); L. Salerno (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); »US« 10 (1969). pannus (lat.), krpa, cunja, -> prt okrog ledij. Panofsky, Dora, r. Mosse (u. 1965), nem.- a mer. um. zgodovinarka. R. v Nemčiji, štud. na Univ. v Berlinu (pri A. Goldschmidtu) in Hamburgu; žena naslednjega (od 1916), prim. tudi njegovo bibl. .The Textual Basis of the Utrecht Psalter lllu- s 'rations' (AB, 1943); ,Narcissus and Echo: notes on Roussin's Birth of Bacchus in the Fogg Museum of A rt' (AB, 1949); ,Cilles ou Pierrot?: Iconographic Notes on Watteau' (GBA, 1952). Panofsky, Erwin (1892—1968), nem.-amer. (ž.) Um. zgodovinar, ob —> Warburgu in —> Saxlu Utemeljitelj sodobne —► ikonografije in pos. -> ‘konologije, ki jo je prvi teoretično formuliral in najprepričljiveje uresničeval; hkrati avtoriteta na področju srednjev., renesančne in baročne Umetn., izvrsten metodik, izredno literarno izo¬ bražen, duhovit in stilno izbrušen pisec, eden •zmed v. humanistov umzg. stroke XX. st. in njen najvplivnejši predstavnik po -> Wdlfflinu, čigar formalistična šola se je umaknila ravno njegovim učencem. R. v Hannovtu 30. III., štud- na univ. v Munchnu, Berlinu in Freiburgu, kjer je 1914 prom. pri Wilh. -> Vogeju z dis. Die Iheoretische Kunstlehre Albrecht Diirers (Durers Asthetik). Učil na univ. v Hamburgu kot priv. docent (1921—26) in ord. (1926—33), za na¬ cizma emigriral v ZDA (1934), od 1935 dalje Prof. na Inst. for Advanced Study v Princetonu (N. J.), tam u. (75) 14. III. — Njegovi zadnji hamburški učenci so bili -»■ Buchthal, -* Katze- ncllenbogen, —*• Heckscher, -*Janson in —> Horn. — Pour le merite ( Friedensklasse ) 1967 etc. B: Diirers Kunsttheorie, vornehmlich in ‘krem Ver- haltnis zur Kunsttheorie der ltaliener (BI 1915, ms.;, >Raffael und die Fresken in der Dombibliothek zu ten (RepKw, 1915); ,Das Problem des Stils in der bildenden Sunst' (ZAKw, 1915); ,Die Scala Regia on Vatikon und die Kunstanschauungen Berninis' (JPK, 1919), > Segriff des Kunstwollens' (ZAKw, l 92 °)j D, ‘ S p"' msche Dečke (Lpz 1921, »Bibl. der Kg.« 8); ,Die iM 'vicklung der Proportionslehre als Abbild der wicklung+ (MfKw, 1921);, Durers Stellung z “ rA "*‘ ke (Jb - f. Kg. tWJb], 1921/22); (& F. Saxl). D “[ iche »Melencolia /«: Eine quellen- und typengeschtch \tlkjhe Unersuchung (Lpz-Bl 1923, »StudBW« 2; cf. 1964.), yOa S Braunschweiger Domkruzifix und ^ Sovo« zu Lucca' (Ad. Goldschmidtov zb.,\92S),ue deutsche Plastik des elften bis dreizehnten Jahrhunderts. l —n (Mn 1924); *»ldea«: Ein Beitrag ™r BegnJJs- Seschichte der alteren Kunsttheorie (LP z -» »StudBW« 5; it. prev. F 1952; 2., rev. izd. BI 1960), 52 ~~ leksikon ,Uber das Verhaltnis der Kunstgeschichte zur Kunst¬ theorie: Ein Beitrag zu der Erortung iiber die Moglich- keit »kunstgeschichtlicher Grundbegrijfe«' (ZAKw, 1925) ;, Albrecht Diirers rhythmische Kunst' (Jb. f. Kw., 1926) ; (& F. Saxl) ,A Late-Antique Religious Symbol in kVorks by Holbein and Titian‘+ (BM, 1926); *,Die Perspektive als symbolische Form' (VorBW 1924—25, Lpz-Bl 1927 [cf. pon. izb. 1961]); .»Imago Pietatis«: Ein Beitrag zur Typengeschichte des »Schmerzensman- nes« und der »Maria Mediatrixu' (M. J. Friedlanderjev zb., 1927); ,Die Pieta von Ubeda: Ein kleiner Beitrag zur Losung der Sebastianofrage' (J. Schlosserjev zb., 1927) ; ,Vber die Reihenfolge der vier Meister von Reims' (Jb., f. Kw., 1927); ,Ein Bildentvvurf des Jaco- pino del Conte' (Belv, 1927); ,Bemerkungen zu der Neuherausgabe der Haarlemer Michelangelo-Zeich- nungen durch Fr. Knapp' (RepKw, 1927); ,Kopie oder Fdlschung ?: Ein Beitrag zur Kritik einiger Zeichnungen aus der Werkstatt Michelangelos' (ZfbK, 1927/28); ,Noch einmal »Kopie oder Fdlschung ?«* (ib., 1928/29); *Herkules am Scheidevtege und andere antike Bildstoffe in der neueren Kunst (Lpz-Bl 1930, »StudBW« 18); ,Das er ste Blatt aus dem »Libro« Giorgio Vasaris: Eine Studie iiber die Beurteilung der Gotik in der italienischen Renaissance, mit einem Exkurs iiber zwei Fassadenent- v/iirfe Domenico Beccafumis und das Problem des Manierismus in der Architektur‘+ (Stadel-Jb., 1930); ,A. IVarburg' (RepKw, 1930); ,Zwei Diirerprohleme' (MJb, 1931); ,Der greise Philosoph am Scheidetvege' (ib., 1932); ,Zum Problem der Beschreibung und Inhalts- deutung von (Verken der bildenden Kunst' (Logos, 1932); (& F. Saxl) ,Classical Mythology in Mediaeval Art' (MMSt, IV/2, 1933); .Der gefesselte Eros: Zur Genealogie von Rembrandts Danae' (W. Friedlaender- jev zb., 1933; OH, 1933); .Jan van Eyck’s Arnolfini Portrait' (BM, 1934); .The Friedsam Annunciation and the Problem of the Ghent Altarpiece' (AB, 1935); ,Et in Arcadia ego: On the Conception of Transience in Poussin and Watteau‘+ (E. Cassirerjev zb., 1936); .The Early History of Man in a Cycle of Paintings by Piero di Cosimo' (JWI, 1937 [cf. Studies, 1939]); .Piero di Cosimo's »Discovery of Honey« in the iVorcester Art Museum' (Worcester Art Mus. Annual, 1936/37 [cf. Studies, 1939]); ,Once More the »Friedsam Annun¬ ciation and the Problem of the Ghent Altarpiece«' (AB, 1938); .Reintegration of a Book of Hours Exe- cuted in the fVorkshop of the »Maitre des Grandes Heures de Rohan«' (A. K. Porterjev zb., 1939); **Studies in Iconology: Humanistic Themes in the Art of the Renaissance (NY: Ox UP 1939 [Introductory+]\ 2., dop. izd. NY 1962, »Harper Torchbooks: The Ac. Libr.«; fr. prev.: Essais d'iconologie. P: Gallimard 1967, »Bibl. des Sciences humaines«); The Codex Huygens and Leonardo da Vinci's Art Theory (L 1940, »StudVVI« 13); .The History of Art as a Humanistic Discipline' + (T. M. Greene [ed.]: The Meaning of the Humanities, Pri 1940; slov. prev. [Jože Plešej], Problemi, 1964, št. 22); .Giotto and Maimonides in Avignon' (J Walt, 1941 [cf. ib., 1942]); Albrecht Diirer, I — H (Pri 1943; 3., rev. izd. *The Life and Art of Albrecht Diirer, 2 knj., ib. 1948; *4., rev. & okr. izd. [1. knj.] 1955; it. prev.: La vita e le opere di Albrecht Diirer, Mi: Feltrinelli 1967, »I fatti e le idee, Saggi e Biografie« 161); (& Paul Franki) ,The Secret of the Mediaeval Masons' (AB, 1945); *Abbot Suger on the Abbey Church of St.-Denis and Its Art Treasures (Pri 1946 [Introduction+]\ 2. izd. 1948); .Postlogium Suge- rianum' (AB, 1948);, The de Buz Book of Hours: A New Manuscript from the IVorkshop of the Grandes Heures de Rohan' (Harvard Libr. Buli., 1949);, Who is Jan van 1571 Panofsky, Envin — pantograf 1572 Eyck’s »Timotheos« ?' (JWCI, 1949); Gothic Architec- ture and Scholasticism (Latrobe [Penn.] 1951; n. izd. Clev-NY 1957, »Meridian Books« M44; šp. prev.: Arquitectura Goticay Escol stica, Buenos Aires 1959); ,Two Roger Problems: The Donor of the Hague Lamen- tation and the Dale of the Altarpiece of the Seven Sa- craments' (AB, 1951); *Early Netherlandish Painting: Its Origins and Character, I —// (C [Mass.] 1953 — cf. s. v. prikriti simbolizem ); ,The History of Art‘+ (W. R. Cravvford [ed.]: The Cultural Migration: The Euro- pean Scholar in America, Phi: Pennsylvania UP 1953); Galileo as a Critic of the Arts (The Hague 1954); pon. izb.: Meaning in the Visual Arts: Papers in and on Art History (Garden City [N. Y.] 1955 [delno prev. in n. izd.j; it. izd.: II significato nelle arti visive, T 1962); ,Facies illa Rogeri maximi pictoris' (A. M. Friendov zb., 1955); (& Dora Panofsky) Pandora's Box: The Changing Aspects of a Mythical Symbol (NY 1956, »Boli. Ser.« 52; brit. izd. L; 2., rev. izd. NY 1962); ,Jean Hey's Ecce Ho mo: Speculation about Its Author , Its Donor and Its lconography' (BMR, 1956); ,Wil- helm Voge' (W. Voge: Bildhauer des Mittelalters, BI 1958 [predg.]); (& Dora Panofsky) ,The Iconography of the Galerie Fran(ois Ier at Fontainebleau' (GBA, 1958); *Renaissance and Renascences in iVestern Art (2 knj., Stock 1960, »The Gottesman Lectures« 7, tudi pozn. izd.); A Mythological Painting by Poussin in the Nationalmuseum Stockholm (Stock 1960, »Natio- nalmusei skriftserie« 5); ,Canopus Deus: The Icono- graphy of aNon-Existent God'{ GBA, 1961); ,A Mytho- logical Painting by Poussin' (BM, 1961 [Letter to the Editor]); The lconography of Correggio’s Camera di San Paolo (L 1961, »StudWI« 26; fr. prev. ,La Cham- bre de San Paolo, d Parme, peinte d fresque par le Cor- rtge', Ac. royale de Belgique, B. de la Classe des B.-A., 1961) ; ,Homage to Fracastoro in a Germano-Flemish Composition of about 1590' (Nkj, 1961); pon. izb. (it. prev.): La prospettiva come »forma simbolica« e altri scritti (Mi 1961); Sokrates in Hamburg (Hmb 1962 [prvič anonimno objavljeno v rev. Der Querschnitt, 1931]); ,La Construction de l'Argo en tant qu'allegorie platonicienne: Viconographie d'un dessin Mantegnesque vers 1500' (B du Mus. Hongrois des B.-A., 1962); , Artist, Scientist, Genius: Notes on the »Renaissance Dammerung«' (The Renaissance: Six Essays, NY 1962) ; ,»Virgo and Victrix«: A Note on Diirer's Nemesis' (Prints, 1962); ,Goldschmidts Humor' (A. Goldschmidtov zb., 1963); ,An Unpublished Portrait Drawing by Albrecht Diirer' (MDr, 1963); ,The Ideo- logical Antecedents of the Ro!ls-Royce Radiator' (Proč. of the American Philosophical Soc., 1963); *Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspects from Ancient Egypt to Bernini (NY 1964; nem. izd.: Grab- plastik: 4 Vorlesungen iiber ihren Bedeutungsnandel von Alt-Agypten bis Bernini, K 1964); (& Raymond Klibansky & F. Saxl) * Saturn and Melancholy: Studies in the History of NaturaI Philosophy, Religion and Art (NY 1964); pon. izb.: Aufsatze zu Grundfragen der Kunstwissenschaft (BI 1964, izd. H. Oberer & E. Ver- heyen — B!); ,The Mouse that Michelangelo Failed to Qarve' (K. Lehmannov zb., 1964); ,Mors vitae testi- monium: The Positive Aspect of Death in Renaissance and Baroque lconography' (Heydenreichov zb., 1965); 'fClassical reminiscences in Titian's Portrait s: another Note on his »AUocution of the Marchese del Vasto«, (Einemov zb., 1965); ,»Good Government « or For¬ tune ?: The iconography of a newly discovered compo¬ sition by Rubens' (GBA, 1966); , Hercules Agricola: a Further Complication in the Problem of the Illustrated Hrabanus Manuscripts' (R. Wittkowerjev zb. II 1967) ; (& Gerda Panofsky) ,The »Tomb in Arcady « at the »fin-de-Siecle«' (W-RJb, 1968); * Problems in Titian: Mostly Iconographic (NY: NY UP 1969; brit. izd. L: Ph 1969); ,Erasmus and the Visual Arts (JWCI, 1969). L: Kii (1926; 1931); Glassman (1935); UJE 8 (1942, s. v.); El (sup. 2/2,1949); Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); WB (1954); WWWJ (1955); AWWW (1960); DULC III (1961); Sternfeld-Tiedemann (1962); IWW (1963; 1964); WW (1964); WWAm (1964—65); EWA XV: Index (1968, p. 429); nekr.: A. Chastel (Le Monde, 21. III. 1968), Roland Recht (Critique [P], marec 1968) , Etiemble (Figaro litteraire, 3. IV. 1968), D. Wildenstein, M. Davies, H. van de Waal, J. Adhemar, W. McAllister Johnson & G. Bazin (GBA, maj/jun. 1968), H. Kauffmann (Kchr, avg. 1968), E. H. Gom- brich (BM, jun. 1968), R. W. Lee (Coli Art J, XXVII/4, 1968, tudi f — cf. ib., XXIX/1, 1969, p. 116), H. von Einem (W-RJb, 1968), O. von Simson (Kstgeschicht- liche Ges. zu Berlin: Sb. NF, 1967/68), J. A. Emmens (Simiolus, 1967/68), Aleš Rojec (Sinteza, št. 10/11, okt. 1968), Jan Bialostocki (Simiolus, 1970), tudi: A Cont- memorative Gathering for Erwin Panofsky at tke Institute of Fine Arts New York University ... (NY 1968 — f). — Cf. U. Kultermann (1966). — Zbor¬ nika: Miscellanea Erwin Panofsky (Br 1955 [= BMR, 1955], f); Millard Meiss (ed.): De Artibus opuscula XL: Essays in Honor of Ervvin Panofsky (2 knj., NY 1961 — B! [cf. supra, 1964: Aufsatze], 0- Panofsky-Soergel, Gerda, nem.-amer. um. zgo¬ dovinarka, 2. žena Envina Panofskyja (supra), B: Untersuchungen iiber den theoretischen Architek- turentwurf von 1450 — 1550 in Italien (Mn 1958); ,D‘ e ehemalige Zisterzienserabteikirche Altenberg' (Jb. der rheinischen Denkmalpflege, 1966); ,Zur Geschichte des Palazzo Mattei di Giove' (RJb, 1967/68); signierter Pariser Silberemail-Kelch um 1330' (“• Kauffmannov zb., 1968). panteon (iz grš. pan = vsi in theos = bog)* tempelj, ki so ga Grki ali Rimljani posvetil 1 vsem bogovom; v prenesenem pomenu stavba, v kateri je pokopanih veliko znamenitih pred¬ stavnikov nekega naroda ali mesta. Prim.: Florenca (—>■ Sta Croce), —> Pariz (-> Pantheon ), -> Rim (—> Panteon). panterja vlečeta voz -> Bdkhos in Ariadna Pantheon, odlično ilustr. nem. umzg. časopis* ki ga od 1928 dalje izdaja zal .Bruckirta nn v Miinchnu; sprva mesečnik s podnaslovorn Monatsschrift f. Freunde u. Sammler der K., zdaj pa dvomesečnik s podnaslovom International Ztschr. f. K. Krajše strok, razprave, knj. ocene* poročila iz muzejev in z um. trga. Leta 19J se je s Pantheonom združila rev. —> Cicerotte, od 1944 dalje je bilo izhajanje poldrug decemJ pretrgano, 1970 je izhajal XXVIII. letnik. pantograf, škarnik, priprava za mehanično P rc našanje risb, načrtov, itd. Uporabljal jo je nP r - »carinik« -> Rousseau (cf. s. v. lit., 1970). 1574 1573 Pantoja de la Cruz, Juan — papeški nagrobniki Pantoja de la Cruz, Juan (1545 ali 1551—1608), šp. slikar, učitelj mu je bil Sanchez Coello, vpli- v al pa je nanj tudi Antonis Mor. Portreti (bil dvorni slikar kraljev Filipa II. in Filipa III) in cerkv. slike. L: Maria Kusche: Juan Pantoja de la Cruz (M: Castalia 1964). Pantokrator (grš.), biz. ik. tip zvečine doprs¬ nega blagoslavljajočega Kristusa, s knj. v levici, ki kaže, če je odprta, grš. besede po evangeliju (Jan 8, 12: Jaz sem luč sveta, lat. Ego sum lux Mundi), v lat. prevodu bolje omnidcminans (nem. der- Allherrscher), omnitenens (srb. Svedržitelj), oninicontinens itd. kot pa dobesedno omnipotens. kip: e. g. mozaika v apsidah katedr. v Cefaluju (pred 1148) in stolnice v Monrealu (po 1183), Mozaiki in slikarije v kupolah. L: Rčau II/2 (1957, p. 39); C. Capizzi: Pantokrator (R 1964 [oc. K. Wessel, ByZ, 1965]); K. Wessei (Rbk k >966, stp 1014—20); SSS (1966); »US« 5 (1970). Paolo Veronese, s pr. im. Paolo Caliari (1528 do 1588), it. slikar, po Giorgioneju, Tizianu, Tintorettu eden izmed predstavnikov beneškega cinquecenta, v nasprotju s Tizianovim toplim koloritom mojster prosojnih in hladnejših, »sre¬ brnih« barv, sicer pa najbolj zr.an po svojih »po¬ jedinah«, razkošnih predstavitvah ustreznih e- va ng. motivov za samostanske refektorije. R. v Neroni, u. v Benetkah, ko bi imel naslikati še y* sliko Raja v Doževi palači (delo je potem izvršil-> Tintoretto). S: npr. Dvanajstletni Jezus Med učitelji (1548, Prado), Skušnjave jv. Antona (1552, Caen, Mus.), stropne slike, npr. ovalno Mardohejevo zmagoslavje, v c. S. Sebastiano v Benetkah (1555/56), Pase Guarienti, celopost. Portret (d. 1556, Verona, Mus. di Castelvecchio), freske v Villa Barbaro v —> Maserju (verj. 1561), orjaška * Svatba v Kani galilejski (d. 1563, Lou- Vre )> Darejeva družina pred Aleksandrom Vel. (o ' 1565, Nat. Gali.), Kalvarija (o. 1570, Louvre), Ozdravljenje krvoločne žene (o. 1570, Ksthist. l^os.), Alegorija bitke pri Lepantu (o. 1571, ^ cc 'd.), Najdenje Mojzesa (zt č. 1570-ih let, w ashington), *Gostija v Levijevi hiši (d. 20. apr. 1573, Accad.), Poklon kraljev (d. 1573, Nat. Gali.), Venera in Adonis (1580, Prado), Mars in Penera ( 0 . 1580, MM), Oznanjenje (o. 1580, Washington), Zmagoslavje Benetk (s sodel. o. '583, Benetke, Doževa palača, Sala del Maggior Consiglio). L; Detlev von Hcdeln, Caliari, Paolo (Jb®^; 1?U — L!); Venturi IX/4 (1928); Eettmen Cx (1*W, Eva Tea: Veronese (Mi 1942); ecd. :Iaoo . (Brescia 1954); A. daste! (Diet petni rt, l'« 4 ), • PaUucchini, Veronese (IWA XIV, 19 'onera hrtova (Kindler IV, 1967, s. v. - L!), L opera completa del Veronese (Mi 1968, uv Guido Piovene, kat. Remigio Marini, »CA« 20 — L!). — Cf. G. Fiocco (1928; 1930), R. Pallucchini (1939; 1940), T. Pignatti (1966, W. Prinz (1968). papeški nagrobniki. Kot ikonogr. ože določena nagrobniška vrsta tvorijo zlasti v renesansi in baroku za ves sočasni razvoj it. plastike pomemb¬ no in karakteristično zaporedje. Največje z. v Rimu v Petrovi c. (P) pa v Sta Maria Maggiore (MM) in Sta Maria sopra Minerva ( MsM). Med tehtnejšimi spomeniki so —> nagrobniki * Klemena IV. (1268/71—74, Viterbo, S. Francesco), Boni¬ facija Vlil. (fragmentaren, Arnolfo di Cambio, Grotte Vaticane), Benedikta XI. (Perugia, S. Domenico), * Janeza XXIII. (Donatello, Miche- lozzo in Pagno Portigiani, 1420—27, Florenca, Baptisterij), Pija II. (šola A. Bregna, 1470—75, Rim, SfAndrea della Valle), Pavla II. (razdejan, Mino da Fiesole in Ivan Duknovič, 1475, Grotte Vaticane), *Siksta IV. (A. del Pollajuolo, ib.) in * Inocenca VIII. (id., 1493—98, P), Pija III. (po 1503, St’ Andrea della Valle), Hadrijana VI. (po 1524, arhitektura B. Peruzzi, kipi Niccolo Tribolo in Michelangelo Senese, Rim, Sta Maria delPAnima), Leona X. (B. Eandinelli, papežev kip Raffaello da Montelupo, 1536—41, MsM) in Klemena VII. (B. Bandinelli, papežev kip Nanni di Baccio Bigio, 1536—41, ib.), * Julija II. (Michelangelo s sodelavci, papežev kip Raffaello da Montelupo, dkč. 1545, Rim, S. Pietro in Vincoli), *Pavla III. (po Michelangelovi zamisli G. Della Porta, 1551—76, P), Pija V. (arhitektura, D. Fontana, papežev kip Leonardo da Sar- zana, 1587, MM), Siksta V. (arhitektura D. Fontana, papežev kip il Valsoldo, 1589—90, MM), Klemena Vlil. (1608—11) in Pavla V. (1608, pri obeh arhitektura F. Ponzio, papežev kip Silla da Viggiu, MM), *Leona XI. (Algardi, 1634—44, P), * Urbana VIII. (G. L. Bemini, 1628—47, P), Klemena IX. (arhitektura Carlo Rainaldi, papežev kip Domenico Guidi, 1671, MM), * Aleksandra VII. (G. L. Bcrnini, 1671— 78, P), Aleksandra Vlil. (1691/1725, papežev kip Angelo de’ Rossi?, P), Inocenca XI. (arhitektura Maratti, plastika P. S. Monnot, 1697—1704, P), Gregorija XV. (P. Legros in P. E. Monnot, naroč. 1697, Rim, StTgnazio), Gregorija XIII. (Camillo Rusconi, 1720—23, P), Inocenca X. (G. B. Maini, 1730, SfAgnese in Agone), Bene¬ dikta XIII. (arhitektura Marchionne, kipi P. Bracci, dkč. o. 1739, MsM), Inocenca XII. (ar¬ hitektura F. Fuga, kipi Filippo della Valle, dkč. 1746, P), Benedikta XIV. (P. Bracci, 1759, P), Klemena XIV. (Canova, 1783 — 87, Ss. Apostoli), *Klemena XIII. (id., 1787—92, P) in *Pija VII. (Thorvaldsen, 1824—31, P). 1575 papeži 1576 papeži, vrhovni poglavarji katol. cerkve, z iz¬ jemo avignonskega »suženjstva« (1309—77) pre- stolujoči v Rimu. Mnogi med njimi znani po slavnih sočasnih ali pozn. upodobitvah (tu ozna¬ ka Up, pos. za —»■ papeške nagrobnike pa N) ali kot meceni, pomembni naročniki in zbiralci (oznaka M), v tem primeru zvečine iz vplivnih it., zlasti rim. plemiških družin, ki jih tudi sicer omenjamo zaradi njihovih um. zbirk in naročil (v renesansi rodbine Coscia, Barbo, Medici, Farnese, Carafa, v baroku Aldobrandini, Bor- ghese, Barberini, Pamphilj, Chigi, Rospigliosi, Altieri, Albani, Conti, Orsini, Corsini, Rezzonico). Za lik. umetn. najpomembnejši primeri z nepo¬ tizmom, protežiranjem sorodnikov povezanega mecenstva od Siksta IV. do Pija VI. Na splošno v zgod. umetn. največkrat omenjani (prim. ozna¬ ke zgoraj, spomeniki v Rimu v nadaljnjem nava¬ jam brez krajevnega imena) izmed papežev v zgodnjem srednjem veku apostol -> Peter (papež naj bi bil »42—67«, Up), Klemen (»88— 97«, Up [->5. Clemente]),-+ Aleksander /. (121 do 132, Up [-* relikviarij v obliki glave]), Kalist (222—27, po njem imen. katakombe), Silvester I. (314—36, Up [-> Sala di Costantino, tudi v po¬ menljivem prizoru Konstantinova daritev Rima]), Sikst III. (432—40, M [—► Sta Maria Maggiore]), Leon I. Včliki (440—61, Up [npr. v Rafaelovi Stanza d’Eliodoro]), Simplicij (468—83, za nje¬ govega pontifikata -> Santo Stefana Rotondo), Simah (498—514, Up [— >St'Agnese fuori le mura]), Feliks IV. (526—30, Up [—>- Ss. Cosma t Damiano ]), Pelagij II. (578—90, Up [->5. Lorenzo fuori le mura]), Gregorij I. Veliki (590— 604, Up [—* štirje veliki cerkveni učitelji]), Hono- rij I. (625—38, Up [—> St'A g ne se fuori le mura]), Janez VII. (705—07, Up [-»■ Grotte Vaticane]), Zaharija (741 —52, Up [-> Sta Maria Antit/ua ]), Pavel I. (757—67, Up [ib.]), Hadrijan I. (772— 95, Up [ib.]), Leon III. (795—816, Up [npr. Rafaelova Stanza deli'Incendio], iz njegovega časa mozaik v c. Ss. Nereo e Achilleo), Paskal I. (817—24, M, Up [— >Sta Maria in Domnica, -*-Sta Prassede]), Gregorij IV. (827—44, Up H-S. Marco ]), Leon IV. (847—55, Up [->5. Clemente, pozn. Rafaelova Stanza deli'Incendio])’, v visokem srednjem veku Gregorij VIL (1073—85, Up [-*-Sala Regi a]), Inocenc II. (1130—43, Up [-> Sta Maria in Trastevere ], Aleksander III. (1159—81, Up [—> Sala Regia]), Inocenc III. (1198—1216, Up [prizori iz legende Frančiška /Ir.]), Honorij lil. (1216—27, Up [id.]), Gregorij IX. (1227—41, Up [id., pozn. —> Stanza detla Segnatura]); v poznem sred¬ njem veku Klemen IV. (1265—68, N), Nikolaj IV. (1288—92, Up [-* Toniti]), -* Bonifacij VIII. (1294—1303, M, Up [Giotto, Amolfo di Cam- bio], N), Benedikt XI. (1303—04, N), Klemen VI. (1342—52, M [avignonsko slikarstvo]), Gre¬ gorij XI. (1370—78, Up [—> Sala Regia])’, v renesansi Gregorij XII. Corrario (1406—15, Up [Justus van Gent ?]), Janez XXIII. Coscia (1410—15, N), Martin V. Colonna (1417—31, Up [npr. Jacopino da Tradate: 1421 dkč. marm. plastika v milanski katedr.]), Evgen IV. Con- dolmer (1431—47, Up), Nikolaj V. Parentuccelli (1447—55, M [fra -*■ Angelico]), -> Pij II. Picco- lomini (1458—64, M, Up [Pinturicchio v Libreria Piccolomini pri stolnici v —>Sieni], N), Pavel II- Barbo (1464—71, M [zanj Pal. Venezia, ko je bil kard.], Up), Sikst IV. Della Rovere (1471 — 84, M [npr. -> Sikstinska kapela], Up [npr. Sikst IV. imenuje Platino, pozn. na Rafaelovi freski Disputa], N), Inocenc VIII. Cibo (1484— 92, N), Aleksander VI. Borgia (1492—1503, M, Up [npr. Pinturicchio v Appartamento Borgia]), Pij III. Piccolomini (1503, N), Julij II. Della Rovere (1503—13, M [npr. —> strop Sikst inske kapele ], Up [npr. —*■ Sikst IV. imenuje Platino, Rafael, mdr. v Stanza della Segnatura in Stanza d'Eliodoro ], N [-* Julijev nag rob.]), Leon X. de Medici (1513—21, M, Up [npr. -*■ Leon K. s kardinaloma, tudi v Stanza d'Eliodoro], K)> Hadrijan VI. Florent (1522—23, M [-> Scorel], Up [npr. Sebastiano del Piombo], N), Klemen VII. de’ Medici (1523—34, M, Up [npr .Leon X. s kardinaloma ], N), Pavel TIL Farnese (1534 - 49, M, Up [Tizian, pos. —> Pavel III. z vnukoma ], N), Julij III. Del Monte (1550—55, M [-> Vida Giulia ], Up [npr. Vinc. Danti & Taddeo Zuccari]), Pavel IV. Carafa (1555—59, M, Up), -*Pij de' Medici (1559—65, Up), Pij V. Ghislieri (1566 do 72, Up, N), Gregorij XIII. Buoncompag n ' (1572—85, N), Sikst V. Peretti (1585—90, M [Dom. —► Fontana]. Up [npr. B. Torrigiani], N)» v baroku Klemen VIII. Aldobrandini (1592— 1605, N), Leon XI. de’ Medici (1605, N), Pave* V. Borghese (1605—21, M, N), Gregorij XV- Ludovisi (1621—23, M, Up [-> Algardi], K). Urban VIII. Barberini (1623—44, M, Up H nini]. N), Inocenc X. Pamphilj (1644—55, M [e. g.-*-Fontana dei Fiumi], N, Up [-*-Bernini, -*■ Velazquez], N), Aleksander VIL Chigi (1655 do 67, M [—> Slon z obeliskom ], N), Klemen IX- Rospigliosi (1667—69, M, N.), Klemen X. A* tieri (1670—76, Up), Inocenc XI. Odescalchi (1676—89, N), Aleksander Vlil. Ottoboni (1689 do 91, N), Inocenc XII. Pignatelli (1691—170 > N), Klemen XI. Albani (1700—21, M), Inocenc XIII. Conti (1721—24, Up), Benedikt XIII- Or¬ sini (1724—30, N), Klemen XII. Corsini (1730— 40, N), Benedikt XIV. Lambertini (1740—5 » 1577 Papež Leon X. s kardinaloma — Pariški psalter 1578 M, N), Klemen XIII. Rezzonico (1758—69, N); v obd. neoklasicizma Klemen XIV. Ganga- nelli (1769—74, M, N), Pij VI. Braschi (1775—99, M [Pal. Braschi, zdaj Mus. di Roma]) in Pij VII. (1800—23, Up [J.-L. -> David, tudi na sliki Napoleon krona Jožefino], N). L: Jorg Traeger: Der reitcnde Papst (Mn-Z 1970, »Munchner ksthistorische Abh.« 1). — Cf. W. Hager (1929), G. B. Ladner (1940; 1941; 1961). — Obče: Leopold von Ranke [1795—1886]: Die romischen Papste in den letzten vier Jahrhundertcn (e. g. K: Lh 1956); Ludvvig Freiherr von Pastor [1854—1928]: Geschichtc der Papste seit dem Ausgang des Mittel- flters (8./13. izd., 16 knj. v 22 zv., Fr 1955—1961 [za leta 1417—1799, s katol. vidika]). Papež Leon X. s kardinaloma -> Leon X. s kardinaloma Papež Pavel III. z vnukoma Pavel III. z vnukoma Papianus, kršč. svetnik (29. I.), rim. vojak, mučen v Rimu v III. st. Up: Rubens (1. varianta Pozn. 3 slik v Sta Maria in Vallicella, 1607/08; z Gregorijem Vel. in Mavrom Rimskim, 1608, P'm, Sta Maria in Vallicella). L: Rčau III/3 (1959, p. 1027). Papini, Giovanni (1881-1956), it. pisatelj, od 1919 katoličan, r. in u. v Florenci. S (lik. umetn.): Medardo Rosso (Mi 1945). Papini, Roberto, it. um. zgodovinar. Cf. lit. s ' v - Piša (—> Camposanto) & Prato (—> Museo Gomunale). paraklis (iz grš. para, ob, in ekklesia, cerkev), k večji c. prizidana ali v sami njeni notr. sez. cerkvica — običajna v grš. in drugem balkan¬ skem pravoslavnem srednjev. stavbarstvu (npr. sev. in juž. paraklis pri c. sv. Klimenta [Bogo vodica Perivleptos] v Ohridu). paramenti (hrv. crkveno rcsp. liturgijsko ruho, nem. die Paramente), liturgična oblačila, tj. po¬ sebna duhovniška oblačila in pokrivala ( r 'P r - —*■ alba, —>- arnikt, —► biret, —> cingulum, —> a natika, -> kazula, -> kdretelj, -> mantpel, -*■ Palij, štola, itd.) in drugi tekstilni izdelki za ccrkv. rabo (npr. -> antependij). , L : Franc Ušeničnik: Katoliška liturgika (2- rev. * razš. izd., Lj 1945, p. 103-32); Francesco Negri Arnoldi (EWA IX, 1964, stp 306—10); Bri l nko «; Vladimir Mošin (ELU 4,1966, p. 136—- H Cf - L Braun (1907; 1912 [1924]), J. Flis ( 1908) ’ ltd ' PARAY-LE-MONIAL v Burgundiji (Bour- Sogne, Francija): nekd. benediktinska c. s u n yjem povezanega priorata (zdaj c. Sacre- oe ur jc Pomembna, o. 1100/1110 sez. * romanska stavba, ki nam tako rekoč v malem ponazarja nekd. orjaško clunyjsko c. (Cluny lil). Osmero- koten stolp nad križiščem, komi obhod s 3 žar- kasto razporejenimi kapelami. L: Bourgogne romane (3. izd., 1958, »la nuit des temps« 1); EWA V (1961, stp 630); Eschapasse (1963); »US« 7 (1968, p. 41). PAREDES DE NAVA (pokrajina Leon, Špa¬ nija). V c. sv. Evlalije na olt. iz 1556 star. predela z izrael. kralji (Pedro —> Berruguete ). Parentium (lat.), Parenzo (it.) Poreč Pariš, trojanski junak, 2. sin Priama in Hč- kabe. Njegova puščica je nazadnje zadela Ahila. Up: cf. infra, s. v. Parisova sodba & Ugrabljenje Helene. L: Hunger (1955, p. 267—69). Pariš in Helena, mit. ik. m. Up: npr. J.-L. David (d. 1788, Louvre). L: EWA IV (1961, t. 124). Pariš in Oinone. Pariš je na gori Ida zrasel med pastirji in se oženil z Oinone, hčerko rečnega boga. Up (pastir reže nimfino ime v drevesno skorjo): npr. Willem van Mieris (13 x 19 cm, d. 1698, Wallace). L: Pigler II (1956, p. 194). Parisova sodba (nem. Das Urteil des Pariš), mit. ik. m.: ko je bil-> Pariš na otoku Ida, so ga pod vodstvom Hermesa obiskale 3 boginje, da presodi, kateri med njimi pripada jabolko, ki ga je bila Eris vrgla med goste na -> Svatbi Peleja in Tetide. Hera mu je obljubila moč, Atena vojaško slavo, Afrodita najlepšo ženo. Njej je Pariš prisodil jabolko, dobil zato Heleno (—> Pariš in Helena) ter s tem povzročil trojansko vojno (kot se je bilo njegovi meteri, -> Hekabe, že med nosečnostjo sanjalo, da bo rodila »go¬ rečo baklo«, ki bo zanetila požar). Up: mdr. Cranach star. (npr. les, d. 1527, Kobenhavn; les, Karlsruhe), Rubens (1638/39, Prado), Don- ner (svinčen relief, 1732, Budapest), Renoir (1908, Oslo, z. Halvorsen), Dali (perorisba, 1947). L: Grimal (1951, p. 347); Christoph Clairmont: Das Parisurteil in der antiken Kunst (Z 1951); Pigler II (1956, p. 195—201). — Cf. O. Jahn (1849). ♦Pariški psalter, zelo slaven biz. iluminiran rkp., ki ga je v Francijo v XVI. st. prinesel fr. poslanik v Carigradu (37 X 26 cm, X. st., Bibl. Nat., Ms. Grec. 139). Izmed 14 celostr. miniatur jih 6 pomembnejših kaže klasične ant. vplive: f. Iv: * David s harfo zlaga psalme — personifi¬ kacija Betlehema za njim in personifikacija gore spredaj; f. 2v: David ubije leva ; f. 7v: David 1579 PARIZ — PARIZ, katedrala 1580 med personifikacijama Modrosti in Preroštva ; f. 136v: Davidovo kesanje in očitajoči prerok Natan; f. 419v: Izaija moli med Zoro in Nočjo', f. 446v: Ezekijeva bolezen in ozdravljenje. L: Alois Griinwald, Byzantinische Studien zur Entstehungsgeschichte des Pariser Psalters ms. grec. 139 (Schriften der Philosophischen Fakultat der Deutschen Univ. Prag, 1929); Diringer Book (1958, p. 100—01); »PKG« 3 (1968, t. 60 — L!); »US« 5 (1970). — Cf. H. Buchthal (1938), H. Martin (1928 — L!), H. Omont (1902 [1929], D. Talbot Rice (1963), K. Weitzmann (1929). PARIZ (fr. Pariš, rim. Lutetia, pozn. Parisii), gl. mesto republike Francije, v um. razvoju po¬ sebno pomemben v dobi gotike in od XVIII. st. dalje; v XIX. st. postal najpomembnejše evr. um. središče (namesto Rima, ki je nesporno vo¬ dil od XVI. st. dalje), prava svet. um. prestolnica, vloga, ki jo je imel še tudi v 1. pol. XX. st. (v veliki um. trgovini gaje po 2. svet. vojni prehitel London, kot središče mod. umetn. pa v zadnjem deceniju New York). Jedro mesta je urbanistično preoblikoval prefekt Haussmann za časa t. i. drugega cesarstva. L: Pariš et sa proche Banlieue (P 1957, »Les Guides bleus«); A. Bainet: Les Eglises pirisiennes: Moyen Age et Remissance (P 1958); EWA V (1961, stp 534—44 — L!); CiHstian Beutler: Pariš und Ver¬ sailles (Stu 1970, »Reclams Kstfihrer«). — Cf. P. Courthion (1956; 2-krat 1957), F. Stahl (1934), itd. j (1) trgi |?' T — *Place de la Concorde (nekd. Plače Louis- XV) po načrtu J.-A. Gabriela (1757) v kvadratu s stranico 259 m. Ni J.-A. Gabrielovih podstav¬ kih okrog trga 8 soh iz XIX. st. — personifika¬ cije 8 v. f. mest: Lyon, Marseille, Bordeaux, Nantes, Rouen, Brest, Lille in Strasbourg (zadnji dve Pradier). Za Ludovika Filipa 1836 post. na sredi 22,83 m vis. egipt. obelisk iz Luksorja (XIII. st. pred) in 1836—46 oba vodnjaka po Hittorfovem načrtu. Cf. s. v. Chevaux de Marly. L: Solange Granet, Les Origines de la Plače de la Concorde d Pariš (GBA, 1959); ead.: Images de Pariš: La Plače de la Concorde (P 1963 [oc. L. Haute- coeur, J. des Savants, 1964]). ~ *la plače des Vosges, nekd. Plače Royale (1605—12) v kvadratu s stranico 140 m: s hišami iz opeke in kamna, ki jo obdajajo, slej ko prej ponazarja obd. Henrika IV. — Konjeniški spom. Ludovika XIII., podrt med revolucijo 1792, na¬ domeščen 1825. ~ *la plače (de) Vendome, Vendomski trg, obdan z enotnimi stavbnimi pročelji iz obd. Ludovika XIV. (celota 1687—1720 po načrtu Julesa Hardouina -> Mansarta). — Na sredi t. i. ->■ Vendomski steber (cf. infra). (2) cerkve ~ *D5me des Invalides, Invalidska c. (v okviru orjaškega Hotel des Invalides), sez. 1679—1706 (arh. Jules Hardouin -»■ Mansart) v učinkoviti povezavi klasicističnega stebmega pročelja z vitko in vis. tridelno kupolo (celota vis. 105 m). Notr.: od 1861 tu sarkofag Napoleona I. iz fin. portirja (Viscontijev načrt 1843). L: Pevsner (1966). — Cf. M. Mušič (II 1966). ~ *katedrala Notre-Dame (Ile de la Cite), eden izmed v. spomenikov fr. gotike, zač. 1163 (za Škofa Mauricea de Sully); kor sez. 1163—80, transept in ladja 1180—1200, pročelje 1190— 1250, celota rest. 1845—64 (Lassus in zlasti -> Viollet-le-Duc). Slavno *pročelje: od 3 por¬ talov pritličja je des. posv. sv. Ani ( Portail de sainte Anne), srednji Poslednji sodbi ( Portail du Jugement dernier) in levi (o. 1200/1210), ikono¬ grafsko posebno mikavni, Mariji (*Portail de la Vierge: v timpanu Marijino kronanje, pod njim Marijina smrt resp. vstajenje, spodaj po d preroki in kralji, sicer pa mdr. reliefne upodo¬ bitve mesecev in zodiakalnih znamenj,-^-šest starostnih dob, itd., cf. lit. [Hinkle]); nad njimi —► kraljevska galerija (28 soh -> Kristusovih pred¬ nikov je po uničenju 1793 rest. Viollet-le-Duc), nad njo levo Adam, v sredi Marija med angeloma in des. Eva, predvsem pa največje okroglo okno tiste dobe (1220—25), *»roža« (la rose) s P re ' merom o. 10 m; od obeh nedk., estetsko P a tako učinkovitih zvonikov (viš. 69 m) je bil ju*- sez. 1225—40, sev. pa 1235—50. Sev. pročelje transepta je 1250 dkč. Jean de Chelles: na nje¬ govem portalu ( Portail du cloitre, ker je vodil v nekd. križni hodnik) na delilnem slopu kip * Marije (XIII. st.), edina velika soha na zun-» ki ni bila uničena med revolucijo; »roža« s P re ' merom 13 m. *Juž. pročelje transepta je 1258 zač. Jean de Chelles, dkč. pa 1270 Pierre de Montreuil: s svojo »rožo« zaznamuje zač. t. >• žarkastega sloga ( le style rayonnant); v timpanu portala ( Portail Saint-Žtienne) je znani *reliej s prizori iz legende sv. Štefana (o. 1260). 7" *Notr. s 4 stranskimi ladjami, ki se nadaljujejo v kornem obhodu (kapele pozn.), s pritličnim* arkadami na stebrih in emporami, dolga 122,5m in vis. 33 m (transept 48 m). Med nagrobnik' J.-B. Pigalla nagrob. grofa H.-C. d' Harcourta (1771—76), s slikami zastopani L. Carracci, Ch. Lebrun idr. V zakladnici relikviarij v obliki do¬ prsja Ludovika Svetega (zač. XIV. st.). L: Cankar II/2 (1933); Pevsner (1966); »US« * (1968, f p. 13, 32,100); »MdS« 88 (t. VID. 107 (barvm f 151. — Cf. M. Auhert (1909; 1928; 1950), P. Fran*‘ (1962), W. M. Hinkle (1966; 1967), W. SauerlSnder (l959; 1970), P. Vitry (1929, t. 1-4, 63—67), etc. 1581 PARIZ, Madeleine — PARIZ, Hotel de Beauharnais 1582 ~ *la Madeleine, tj. c. Sainte-Marie-Made- leine, eden izmed najbolj znanih spom. ->nco- klasicizma, zač. 1809 po mnogih peripetijah Pierre -> Vignon kot Temple de la Gloire Napo¬ leonove armade, dkč. šele 1842: peripteros z 20 m vis. korintskimi stebri. ~ Saint-Denis-du-Saint-Sacrement, stavba iz 1826—35. Notr.: v 1. kap. na des. Delacroixo- vo Objokovanje mrtvega Kristusa (» Pieta «, 1844). ~ * Sainte-Chapelle, »Sveta kapela« (lle de la C itd, nekdaj sredi dvorne palače, zdaj v okviru •lustične palače, Pal. de Justice), dvojna c., ki jo je dal za relikvije Kristusovega trpljenja sezidati ~>Ludovik IX. (relikvije, med njimi zlasti trnova krona, ki jo je bil 1239 za drag denar dobil od ^dolženega lat. ces. Balduina II., so ga stale mnogo več kot pa cela Sainte-Chapelle). Stavba, s ez. 1243/46—1248 v manj kot 33 mesecih (arh. Ver j. Pierre de Montreuil ali de Montcreau) je 36 m dolga, 17 m šir. in 42 m vis., s 33 m vis. s tolpiče m pa dosega viš. 75 m (1792 skladišče za moko, pod Direktorijem klub, 1803—37 sodni ar hiv, 1837—67 pa rest.). Nizka spodnja c. (vis. m) je bila namenjena služinčadi in poslom, stavbno in po opremi iziedna *zgornja c. (do temena 20,5 m vis., dotlej neviden enoten pro¬ stor) pa kraljevi družini in spremstvu: z izjemo bogato okrašenega pritličnega dela so stene tu tako rekoč eliminirane z velikimi (po 15,5 m vis. 111 4,65 m šir.) slikanimi okni — prostor, ki je v resnici podoben zlato se lesketajočemu stekle- n emu relikviariju. Od skupno 15 oken jih je 11 O v ladji in 4 v apsidi) posv. Stari zavezi; od skupno 1134 prizorov jih je 720 še iz XIII. st., ostala pa so dobro rest. Začenši na sev. strani kažejo po vrsti: I: Genezo, II: 2. in 3. Mojzesovo knj- (Exodus in Leviticus), III: 4. Mojzesovo knj. (Numeri), IV: 5. Mojzesovo knj. ( Deutero- n omium), v apsidi V: knj. sodnikov, VI: Izaijino ' VII: prizore iz življenja Janeza Evangelista Pa Marijino življenje in Jezusovo detinstvo, VIII (osrednje okno): pasijdnske prizore in Kristusova P°javljenja po Vstajenju, IX: zgodbo Janeza Krst. In Danijelovo knj., X: Ezekijelovo knj., XI: Jere¬ mijevo in Tobijevo knj., v ladji pa XII: Juditino ' n J °bovo knj., XIII: Esterino knj., XIV: knjige r aljev od Savla do Joasa, in naposled XV: pri- Zore ‘ z -*■ Križeve legende, v katerih se večkrat Pojavi tudi Ludovik IX. Sveti. Iz 86 slikanih elov sest. velika »roža« kaže prizore iz Apoka- 'P St med krogovičjem v stilu —*■flamhoyant; v obliki je nastala o. 1485 (staro krogovičje aze miniatura meseca junija v Sijajnem hora- KiJu v °jvodt btrryjskega). L: Henri Stein: Le Palais de Justice et la Sainte- Chapelle (2. izd., P 1927); Jeannette Dyer Spencer, Les Vitraux de la Sainte-Chapelle (Buli. mon., 1932); Cankar II/2 (1933); Marcel Aubert, Louis Grodecki, Jean Lafond & Jean Verrier: *Les vitraux de Notre- Dame et de la Sainte-Chapelle de Pariš (P 1959, »Corpus Vitrearum Medii Aevi: France« 1); Louis Grodecki: Sainte-Chapelle (P s. a. [1961]); »US« 8 (1968, f p. 33); Madeline Harrison-Caviness & Louis Grodecki, Les vitraux de la Sainte-Chapelle (Rev. de l’Art, št. 1/2, 1968). — Cf. R. Branner (St. Louis 1965), P. Franki (Harm 1962), etc. — Saint-Jean-Baptiste-de-Bellevillc (XVIU e , 130, rue de Belleville), neogotska c., sez. 1854— 59 (načrt aih. Jean-Baptiste-Antoine Lassus). L: »US« 11 (1971, f p. 207). ~ Saint-Nicolas du Chardonnet (V e , pri boule- vard St.-Germain in plače Maubert, vhod iz rue des Bernardins). Stavba sez. 1656—1709. Ch. Le Bruna Mučeništvo Janeza Ev. (o. 1641/42), itd., nagrob. njegove matere po njegovem načrtu in nagrob. njega in njegove žene (Ant. Coysevox). ~ Saint-Sulpice (sredi po njem imen. četrti med Luksemburškim parkom in c. Saint-Germain- des-Pres), cerkev, ki so ji položili temeljni kamen 1646, od 1660 dalje pa zidali po spremenjenem načrtu (arh. Daniel Gittard). Znano *zah. pro¬ čelje (1733-—45) po načrtu —> Servandonija je pomenilo zmago klasicističnih načel nad roko- kojem (tj. nad načrtom Justa-Aurela Meisson- nierja), vendar fasada zdaj ni več povsem taka, kot si jo je bil zamislil Servandoni. V Angelski kapeli (fr. la chapelle des Anges ) pozne Dela- croixove slike, med njimi v oljni in enkavstični tehniki * Jakobov boj z angelom in Izgon Helio- dorja iz templja (naroč. 1849, dkč. 1861). L: »PKG« 11 (1966, t. 65), 9 (1970, t. 271 — L!); »US« 11 (repr. p. 58—59). — Cf. M. Serullaz (1963). ~ Val-de-Grace, nekd. opatijska c., sez. 1645 do 65 po načrtu Fian?oisa -> Mansarta (od 1646 dalje vodil zidavo Jacgues Lemercier): po Inva¬ lidski c. in Pantheonu 3. najvišja kupola v Parizu (v njej Mignardova freska: Ana Avstrijska daruje c. Kristusu). L: »PKG« 9 (1970, t. 268 & 270 — L!). (3) palače ~ College des Quatre-Nations —*■ Palais de V Institut de France (infra) Hotel de Beauharnais (78, rue de Lille), pa¬ lača ambasade ZRN. Sez. Germain Boffrand 1714, preoblikovan in opremljen 1803—06 za Eugena de Beauharnais in njegovo sestro Hor- tense, povsem rest. do 1968. Notr. odlično po¬ nazarja ->• empir, posebno belo-zlati salon des 1583 PARIZ, Hotel de Cluny — PARIZ, Palais du Louvre 1584 Saisons, imen. po StS-ah (atr. Boisfremontu), personifikacijah -> štirih letnih časov. L: Helene Demoriane (Connaissance des Arts, št. 196, jul. 1968). — Hotel de Cluny, nekd. rezidenca mogočnih opatov —> Clunyja, sez. 1485—98 v slogu —> flam- boyant (tu srednjev. umetnosti posv. —> Musee de Cluny, infra). ~ Hotel de Soubise (60, rue des Francs-Bour- geois). V apartmaju princa in princese de Soubise (zdaj Mus. de l'Hist. de France) pomembna notr. oprema, oblikovana 1712—45 po načrtih arh. Germaina Boffranda (npr. ovalni *Salon de la princesse iz o. 1735), med sodel. slikarji Natoire, Boucher, Carle Van Loo, Restout in Tremolieres pa kiparja Jean-Baptiste Lemoyne in Lambert-Sigisbert Adam — celota, ki odlično ponazarja slog -» Louis-quinze. L: EWA XII (1966,1.162); »US« 10 (1969, p. 175). — Hotel Lambert ( Vile Saint-Louis ) je 1640 začel zidati Louis Levau. V notr. posebno zna¬ menita Galerie d’Hercule, 23 m dolg prostor, katerega strop je okrasil 1649 Charles Lebrun. L: »PKG« 9 (1970, t. 264—65). ~ Maison de l’U. N. E. S. C. O. (plače de Fontenoy), palača UNESCO z gl. poslopjem v obliki črke Y (Marcel Breuer in Bernard Zehr- fuss kot arhitekta, P. L. Nervi kot inženir). Opremo so prispevali Picasso in Tamayo (freske), Moore in Calder (plastika), Miro (keramična obloga), Bazaine in Herzell (mozaiki) in Noguchi (jap. park). L: cf. G. E. K. Smith (1961). ~ Maison du Bresil, stavba za brazilske štu¬ dente (Cite Universitaire, avenue de la Porte de Gentilly pri boulevard Jourdan), nedaleč od švic. stavbe (—> Pavillon suisse, infra), delo Le Corbu- sierja in Lucia Coste (dkč. 1959). L: cf. G. E. K. Smith (1961). ~ *Opera, uradno imen. Ac. Nationale de Musique et de Danse (plače de l'Opera), razkošen primer historičnih slogov XIX. st. in pos. baha¬ tih teženj t. i. Drugega cesarstva, ki se je bilo sesulo še pred njenim dokončanjem. Neobaročna stavba po 1861 sprejetem načrtu (arh. J.-L.-Ch. —> Garnier), sez. 1862—74, svečano odprta jan. 1875. Kljub orjaški površini, ki jo zavzema (več kot 11000 m 2 ), samo 2158 sedežev. Na pročelju med 4 kamn. figuralnimi skupinami levo od des. vhoda Carpeauxova plastika *Ples (La Danse, 1866—69), v notr. pomembna zlasti *veliko stopnišče (le grand escalier) in veliki foyer (dolg 54 m, šir. 13 m, vis. 18 m). Le mus. et la biblio- theque de l'Opera v 1. nadstr. L: »PKG« 11 (1966, t. 347, 399—400, XLVII, 401); Monika Steinhauser: Die Architektur der Pariser Oper (Mn 1969, »Stud. zur K. des 19. Jahrhunderts«)- — Cf. J.-L.-Ch. Garnier (1878—1881), H.-R. Hitch¬ cock (Harm 1958 [1963]). ~ Palais Bourbon (v osi mosta Pont de la Concorde, s svojim klasicističnim pročeljem pen- dant pozn. c. la Madeleine na nasprotni strani trga), sez. 1722—28, od 1764 do revolucije pri¬ zidani stranski krili in hotel de Lassay (Petit- Bourbon). Delacroixove »StS-e« (o, pl, 1838—47) v t. i. Salon du Roi in zlasti v knjižnici (la Biblio- theque)\ 20 pendentivov, po 4 ob vsaki izmed 5 kupol, in sicer z juga proti sev.: I. znanost: 1) Hipokrat zavrne darove perz. kralja, 2) Arhi¬ medova smrt, 3) Aristotel popisuje živali, ki mu jih je poslal Aleksander Vel., 4) Smrt Plinija star.’, II. filozofija: 5) Herodot raziskuje izročilo magov, 2) kaldejski pastirji odkrivajo astronomijo, 3) So¬ krat in njegov demon Samota, 4) Senekova smrt ; III. pravo in govorništvo: 1) Likurg povprašuje Pltijo, 2) Numa in nimfa Egerija, 3) Demosten, 4) Cicero obtožuje Verra; IV. teologija: 1) Adam in Eva po grehu, 2) Židje v babilonski sužnosti, 3) Obglavljenje Janeza Krst., 4) Davčni novec (točno: Tempeljski davek)', V. poezija: 1) Hezlod in muza, 2) Ahilova vzgoja (-*Hiron ga uci streljanja z lokom), 3) Aleksander Vel. da spra¬ viti Homerjeva dela v dragoceno skrinjico, 4) O v id med barbari (»mraz Ovida v Pontu tare«); celota razpeta med obema mejnima polkupolama, Orfej prinaša civilizacijo med Grke na juž. strani m Atila s svojimi hordami uniči klas. civilizacijo na sev. — Tu tudi Houdonovi doprsji Voltaira m Diderota. L: G. L. Hersey, Delacroix’ Imagery in the Palais Bourbon Library (JWCI, 1968 — L!). — Cf. Geffroy (1907), M. Serullaz (1963). — Palais de 1'Institut de France (na levem bregu Sene nasproti pont des Arts in Louvra na drugi strani reke), nekd. College des Quatre- Nations, ki ga je kot svoje volilo 1661 ust. kard- Mazarin (načrt Louis Levau, dkč. 1688, I nst ' de France tu od 1806 dalje). Pod slavno kupo' 0 ’ simbolom Ac. frangaise in njenih »nesmrtnikov«. salle des seances solennelles. Številni slikani por¬ treti, portretne sohe in doprsja (med kiparji za¬ stopana npr. Caffieri in Houdon), mdr. tudi uK starega Voltaira (Pigalle 1770/76). L: Pevsner (1966). — Cf. A. Blunt (Harm 1953)- ~ Palais du Louvre, orjaška palača, ki se razvila iz nekd. utrjenega kraljevskega gradu o des. bregu Sene, v zdajšnji obliki plod dolg e § a 1585 PARIZ, Palais du Luxembourg — PARIZ, Bibliotheque Nationale 1586 obd. od Franca I. do Napoleona III. V okviru star. dela kvadratno dvorišče {Cour Carree), sredi njegovega zah. krila Pavillon d'Horloge (sez. 1624 J. Lemercier), levo od njega najstar. ohra¬ njeni del, zač. 1546 (arh. Pierre Lescot , kipar¬ ski okras Jean -> Goujon). Z znamenito *kolo- nado {la Collonade ) poudarjeno vzh. pročelje je Po neuspehu Gianlorenza —>Beminija oblikoval -*■Perrault (načrt 1665, izvedba 1667—74, verj. sodel. -> Levau). Notr. (-> Musee National du Louvre, infra, z vhodom z rue de Rivoli pa Mu¬ see des Arts decoratifs): in situ ohranjene Goujo- nove *kariatide (1550—51), po katerih je imen. salle des Cariatides; iz pozn. obd. pod Henrikom IV. oblikovana in pod Ludovikom XIV. rest. Galerie d'Apollon (dolga 61,39 m, Sir. 9,46 m, vis. 11 m). L: Cankar III/2 (1951); Pevsner (1966); »US« 9 (1969, f p. 146 & 148); 10 (1969, p. 58—59); »PKG« 9 0970, t. 273—75 — L!). ~ Palais du Luxembourg je 1615 začel zidati Salomon de Brosse za Marijo Medičejsko (prež. 1^95—1805, razš. proti parku 1836—44). L: »PKG« 9 (1970, t. 260 — L!). — Cf. A. Blunt 0953), B. s. Myers (IH 1969, p. 490). ~ Pantheon {plače du Pantheon ) na najvišji vzpetini ob levem bregu Sene, nekd. c. Sainte- Genevieve, sez. 1757—90 po načrtu J.-G. — > Souf- flota. Na čelu pročelja relief —> Davida d'Angers (1830—37); Domovina — med Svobodo in Zgod. ' brona zaslužne može. — Notr.: mdr. freska “V. Genovefa bdi nad Parizom (—>Puvis de Cha- v annes). L: EWA V (1961, t. 422); Pevsner (1966). ~ le Pavillon suisse, stavba za švic. študente (.Ciie Universitaire, blizu brazilske hiše, -> Maison du Bresil, supra), ena izmed najbolj znanih stva¬ ritev Le Corbusierja, po 2. svet. vojni docela ob¬ novljen. (4) javni spomeniki ~ Slavolok na trgu Carrousel, fr. Vare de Piomphe du Carrousel {la plače Carrousel med kriloma t. i. novega Louvra), post. 1806—08 P° vzoru slavoloka Septimija Severa v Rimu (viš. 14,6 m, šir. 19,5 m, debelina 8,75 m). Načrt s ta naredila arhitekta -> Percier in Fontaine. L: »US« 11 (1971, f p. 206). ~ Slavolok zmage, fr. V Are de Triomphe de f- to ile {plače de VŽtoile), post. 1806—36 po Chalgrinovem načrtu (viŠ. 49 m, šir. 45 m) vrh ^°lge osi, ki se vzdiguje proti njemu od slavo- ‘°ba na plače du Carrousel. Od kiparskega okrasa najpomembnejši na strani proti Elizejskim po¬ ljem Rudov relief *Marseljeza (fr. Le Depart de 1792 ali la Marseillaise, 1833—36); levo Corto- tova Apoteoza Napoleona {La Triomphe de 1810). L: »PKG« 11 (1966, repr. 361 b); »US« 11 (f p. 207). ~ *Spomenik maršala Neya (ob sečišču Boule- vard du Montparnasse in Vavenue de VObserva- toire ), Rudova mojstrovina (bron, 1853, cf. s. v. Rude), ki jo je Rodin imenoval »najlepši pariški spomenik«. L: »MdS« 98 (t. XI). ~ Vendomski steber {plače Vendome), fr. tudi la colonne d'Austerlitz, po daljnjem vzoru Traja¬ novega stebra (-> Rim) 1810 post. steber: reliefi z vojnimi prizori iz brona 1200 topov, Napoleo¬ novega vojnega plena v »bitki treh cesarjev« pri Austerlitzu (= Slavkovu) 1805. — Med komuno podrt (cf. s. v. Courbet). (5) muzeji in javne zbirke ~ Bibliotheque Nationale (II e , 58, rue de Ri¬ chelieu), najpomembnejša z. IR na svetu; v nje¬ nem Cabinet des Estampes bogata z. risb in graf. listov; vel. z. fotografij. Najuglednejši direktor bil Julien —> Cain, zdaj Etienne Dennery (cf. J. Adhemar, J. Laran, J. Porcher, J. Vallery-Radot. etc.). IR: mdr. *Codex Sinopensis (o. 500, Ms. gr. 1286), Ashburnhamov pentatevh (VII. st., Nouv. acq. lat. 2334), Evangeliar iz Echternacha (o. 700, Ms. lat. 9389), *Godeskalkov evangelistar (781/83, Nouv. acq. lat. 1203), *Sacrementarium Gellonensis (pozno VIII. st., Ms. lat. 12048), Evangeliar iz Saint-Medarda v Soissonsu (zač. IX. st., Ms. lat. 8850), Drogonov sakramentar (o. 850, Ms. lat. 9429), Prva Biblija Karla Plešastega (843/51, Ms. lat. 1), Druga Biblija Karla Pleša¬ stega (871/77, Ms. lat. 2), Sakramentar Karla Plešastega (2. pol. IX. st., Ms. lat. 1141), *Ho- milije Gregorija Nazianškega (o. 880, Ms. gr. 510), * Pariški psalter (X. st., Ms. gr. 139), Misal iz Saint-Denisa (sreda XI. st., Ms. lat. 9436), Apo¬ kalipsa iz Saint-Severa (sreda XI. st., Ms. lat. 8878), * Villarda de Honecourta knjiga predlog (o. 1240, Ms. fr. 19093), Bible moralisee de Saint- Louis (1240), * Psalter sv. Ludovika {Psautier de Saint Louis, 1253/70, Ms. lat. 10525), * Brevir Filipa Lepega {Breviaire de Philippe le Bel, 1295, Ms. lat. 1023), *Bellevillski brevir (Breviaire de Belleville, o. 1323/26, Ms. lat. 10483), Biblija Jeana de Sy (Ms. fr. 15397), Poezije Guillauma de Machaut (o. 1370, Ms. fr. 1584), Les *Grandes Chronigues de France (o. 1375/79, Ms. fr. 2813), *Psalter vojvode berryjskega {Psautier du Duc de Berry, o. 1386, Ms. fr. 13091), Mali horarij voj- 1587 PARIZ, Musee Carnavalet — PARIZ, Musee National d’Art Modeme 1588 vode berryjskega (Les Petites Heures du Duc de Berry, o. 1380/85, Ms. lat. 18014), Prelepi horarij Naše gospe (Tres Belles Heures de No tre Dame, o. 1385/90, Nouv. acq. lat. 3093), Livre des fem- mes nobles et renommees (1402, Ms. fr. 12420), Veliki horarij vojvode berryjskega (Les Grandes Heures du Duc de Berry, dkč. 1409, Ms. lat. 919), Livre des merveilles (o. 1410, Ms. fr. 2810), * Ro¬ banov horarij (o. 1418/25, Ms. lat. 9471), * Ži¬ dovske staroiitnosti (Fouquetove miniature o. 1470, Ms. fr. 247 in Nouv. acq. 21013), Horarij Louisa de Laval (o. 1480/89, Ms. lat. 9420), Ho¬ rarij Ane Bretonske {Les Grandes Heures d'Arne de Bretagne, 1500/08, Ms. lat. 9474), Recueil des rois de France de Jean du Tillet (XVI. st., Ms. fr. 2848). L: cf. H. Martin (1928), J. Porcher (L’EnIuminure 1959), L. Reau (Melun 1946). — Musee Carnavalet (52, rue de Sevigne): kulturnozg. z., ki predstavlja Pariz od vlade Henrika IV. do najnovejše dobe. S: mdr. so zastopani Largilliere, M. Q. de La Tour, Hubert Robeit, Boilly (npr. Igralec Chenard kot sans- kildt, 1792), Gerard {Madame Recamier, 1802), Courbet, itd. ~ Musee de Cluny {Hotel de Cluny [cf. supra], rue du Sommerard ob boulevard Saint-Michel), pomembna z. srednjev. umetn. Mdr. slavni-> Baselski antependij (1002/19) in —*■ tenture *la Dame a la licorne, tj. 6 fr. tapiserij »Dame z enorožcem« z zač. XVI. st. (predstavljenih je mdr. -> pet čutov). L: Edmond Haracourt: L’histoire de la France ex- pliquee au Musee de Cluny (P 1922); id. , F. de Mont- remy & Elisa Maillard: Musee des Thermes et de 1’Hotel de Cluny: Catalogue general, I—II (P 1922— 1925). ~ Musee des Beaux-Arts de la Ville de Pariš (VIII°, Petit Palais, avenue Alexandre III). S: po¬ sebno dobro zastopan Courbet (npr. Avtp. s črnim psom, d. 1842; * Dekleti ob Seni [Les De- moiselles des bords de la Seine], 1856; Proudhon z otrokoma, d. 1853 & 1865; Speči ženi [Les Dormeuses ali Le Sommeil]), sicer pa zastopani tudi E. Manet ( Theodore Duret, celopost. portret, 1868), Rcdon, Vuillard, Bonnard, Rouault, itd. — Musee Gustave Moreau (14, rue La Roche- foucauld), nekd. slikarjeva hiša, ki jo je z vso svojo zapuščino daroval državi: o. 1000 slik in študij v olju, več kot 7000 risb. Med slikami zna¬ na L'Apparition (Salome , akvarel). ~ Musee Jacquemart-Andre (VIII e , 158, boule¬ vard Haussmann), nekd. z. Edouarda Andreja in njegove žene Nelie Jacquemart; od 1912 lastnik Inst. de France. Dobro zastopana it. renesansa in fr. XVIII. st. S: med Italijani Uccello {Sv. Jurij z zmajem), Mantegna in V. Carpaccio, med Holandci Hals in Rembrandt {Kristus v Emavsu, o. 1630), med Francozi Watteau, Nattier ( Mar¬ kiza d’Antin, d. 1738), Chardin, Fragonard, Greuze {Georges Wille, 1763) in J.-L. David {Grof Franfois de Nantes), mdr. tudi A. Roslin {Avtp.). P; s portretnimi doprsji zastopani npr. Coyzevox, J.-B. Lemoyne, Slodtz, Caffieri in Houdon. IR: Heures de Jeanne de Savoie in posebno pomembni -» Boucicautov horarij. L: Institut de France: Musee Jacqucmart-Andre, Catalogue itineraire (8., rev. izd., P 1948); AN (jan. 1956). ~ Musee National d’Art Moderne {avenue du President-Wilson), naslednik nekd. Luksembur¬ škega muz., odprtega 1818, v svoji zdajšnji, za svet. razst. 1937 sez. stavbi delno odprt 1942, preurejen in znova odprt od 1947. Zastopani predvsem predstavniki t. i.—>Ecole de Pariš in fr. umetniki, skromneje tudi drugi pomembni umetniki XX. st. Prvi direktor po vojni bil Jean Cassou. S: zastopani mdr. (gen. zap.) Vallotton; Valadon in Bonnard {Žena na postelji [Femme assoupie sur un lit], d. 1899; Moški in ženska [L'Homme et la Femme], d. 1900; Brata Bernheim de Villers, d. 1920); Jutranja toaleta, o. 1922); Vuillard (V postelji [Au lit], d. [ 18]91; Felix Vallotton v svojem ateljeju, d. [na hrbtu] 1900; Portret Romaina Coolusa, d. 1906; Thadee Natanson, o. 1908); Matisse {Le Luxe, 1907; Slikar in njegov model, 1917; Okrasni lik na ornamentiranem ozadju, 1927; Velika rdeča no¬ tranjščina [Graiul Interieur Rouge], d. [ 19]48); M. Denis (Muze [Les Muses], d. 1893; Družina Mellerio, 1897; *Hommage d Cezanne, d. 1900; Oznanjenje, d. 1913); Rouault (Ob ogledalu, d- 1906; UApprenti ouvrier, avtp., o. 1925; La Sainte Face, d. 1933); Marquet (Andrč Rouveyre, d. 1904; Plaža v Fecampu, 1906; Žena na divanu, d. 1912; Plavolaska, 1918; Pont-Neuf ponoči, 1935—39) in Villon; Vlaminck ( Pokrajina z rde¬ čimi drevesi, 1906); Dufy in Van Dongen (Avtp- kot Neptun, 1922); Friesz (Fernand Fleuret, d- 1907) in Camoin (Albert Marquet, 1904); Pi erte Roy in Derain; Leger (Les Loisirs [Hommage a Louis David], d. [19]48—[ 19]49) in Picasso ( Gu¬ stave Coquiot, o. 1901; VAtelier de la modiste, 1925; Tihožitje z ant. glavo, d. [19]25; Jutranja podoknica [L'Aubade), 1942); Braque (Vkrceva- lišče v Estaquu, d. [19]06; Kompozicija s križevim asom, 1911; Duo, d. [19]37; Biljard, 1945); M»r- coussis in Utrillo; Modigliani; La Fresnaye (Avtp., o. 1907), R. Delaunay (La Ville de Pariš, d. 1910—11 — 12) in Laurencin; Foujita (M° n 1589 PARIZ, Musee National du Louvre 1590 intčrieur, 1922); Gris in Chagall (*Dvojni portret s kozarcem vina [Double portrait au verre de vin], d. 1917; Akrobat, 1930; Vojna, d. 1943; Okrog nje [Autour d'elle], d. 1945); Bissiere; Ernst; Miro; Soutine (Le Groom, o. 1927); Tanguy; Dali ( Kompozicija, d. 1931) in Hans Hartung; Vieira da Silva; Manessier; Gruber (Žena na kanapeju, d. 1945; Pomlad ; Jesen)’, Atlan; de Stael; Buffet (Pieta, d. [19]46); med Jugoslovani M. Čelebonovič (s. v. Marko, Notranjščina, d. 1934), Lubarda (Pokrajina, d. 1937), Z. Mušič (Konji [Chevaux qui passent], d. 1951). P: zasto¬ pani mdr. Pompon; Bourdelle in Maillol; Ma- tisse; Despiau; Duchamp-Villon in Brancusi; Modigliani; Chana Orloff; Zadkine; Lipchitz. L: Jean Cassou, Bernard Dorival & Genevieve Ho- ntolle: M Lisce National d’Art Moderne: Catalogue- Guide (P 1954). — Cf. L. Benedite (1924), B. Dorival 0961). ~ Musee National du Louvre (rue de Rivoli, ~ y Palais du Louvre [cf. supra]), najpomembnejši Urri - muz. na svetu; del njegovih slik impresio¬ nistov in njihovih sodobnikov hrani Musee de I impressionnisme ali Mus. du Jeu de Paume (ob Plače de la Concorde). Preureditev od 1960-ih let dalje, postavitev slik dkč. 1971. — S: med Francozi *Portret Janeza Dobrega (Jean le Bon, o. 1360/64), *Dionizijeva tabla (o. 1416) •n * Avignonska pieta (o. 1460), sicer pa mdr. ^stopani Ph. de Mazerolles (Retable du Parle- >nent de Pariš, 1453/55), Fouquet (Karel VIL, °. 1444), Jean Clouet (Franc L, o. 1520/25), Fran?ois Clouet (Pierre Quthe, d. 1562), N. Poussin (npi. *Et in Arcadia ego, o. 1638; *Avtp., tl- 1650; slike Štirih letnih časov, 1660—64; Apolon in Dafne, 1664), Ph. de Champaigne (Mati Catherine Agnes Arnauld in slikarjeva hči, votivna podoba, d. 1662), Ch. Le Brun (npr. Kancler Seguier s spremstvom, 1660), Rigaud vLudovik XIV., d. 1701), Watteau (npr. »La Finette« in »L’ Indifferent«, oba o. 1717; *»Vkr- c anje za otok Kitero «, 1717; *Gilles, o. 1717/19?), •“L. David (* Prisega Horacijev , d. 1784; M me. čriziat z otrokom , 1795; Sabinke , 1799; Mme. Recamier, 1800; * Napoleon krona Jožefino, d. 805 1807; Leonidas v Termopilah , d. 1814), rud hon (Portret cesarice Jožefine, 1805), Gros (Bonaparte pri kužnih bolnikih v Jafi, 1804; Na- Poleon na bojišču pri Eylauu, 1808), Ingres (npr. Gospod Bertin, d. 1832), Gericault (npr. * Splav Meduze, 1819), Corot (npr. Katedr. v Chartresu, 830), Delacroix (npr. Dante in Vergil v peklu, • 1822; * Pokol na otoku Hlosu, 1824; Sarda- n apalova smrt, 1827, dkč. 1828; * Svoboda vodi Judstvo, d. 1830; Alžirke v svojem stanovanju, • 1834; Križarji zavzamejo Carigrad, d. 1840), Daumier (npr. Perica, 1863), J.-F. Millet (Paber- kovalke, 1857; Zdravamarija, 1858/59), Courbet (* Pogreb v Ornansu, 1850; * Slikarjev atelje, d. [18]55), Pissarro, Manet (npr. * Zajtrk na travi, 1863; *Olympia, 1863; Portret krnila Zolaja, 1868; Balkon, 1868/69), Degas, Sisley, Cezanne, Monet (Makovo polje, d. [18]73; variante Rouen- ske katedr., 1894), Renoir (npr. Pot, ki se vzpenja skozi visoko travo, 1874; Gugalnica, d. [18]76; *Le Moulin de la Galette, d. [18]76), Gauguin (npr. *Beli konj, 1898), van Gogh (npr. * Umet¬ nikova soba v Arlesu, 1888; *Avtp. pred vrtinča¬ stim ozadjem, 1889/90; * Dr. Paul Gachet, jun. 1890; *Cerkev v Auversu, jun. 1890); med Ita¬ lijani Pisanello (Princesa iz družine Es te), Man- tegna (Križanje s predele, 1459; Sv. Boštjan, 1470-a leta; Madonna della Vit tor ia, 1496; Par¬ nas’, Minerva izganja Pregrehe iz gaja Kreposti, dkč. 1502), Giov. Bellini (BlagoslavljajočiKristus), Leonardo da Vinci (*Madona v votlini, zač. 1483; * Ana Samotretja’, *Mona Lisa), Giorgione (*»Fete champetre«), Rafael (*Lepa vrtnarica, d. 1507; * Baldassare -> Castiglione, 1514/15), Tizian (npr. * Polaganje v grob, o. 1521), Jacopo Tinto¬ retto (npr. Avtp., o. 1588), Paolo Veronese (npr. * Svatba v Kani galilejski, d. 1563), Caravaggio (Marijina smrt, 1605/06; AJof de Wignacourt, 1608), D. Fetti (Melanholija)’, med Nizozemci Jan van Eyck (*Madona kanclerja Rolina, o. 1435), Rogier van der Weyden (*Braquov triptih, 1451/52), Memling, Geertgen tot Sint Janš ( Obit- jenje Lazarja), Bosch (Ladja norcev, verj. 1494/ 1501), Q. Massys (*Menjavec z ženo, 1514); med Nemci A. Diirer (Avtp., d. 1493) in Holbein ml. (Erazem Rotterdamski, 1523; * Ana Cleve, 1539/40); med Flamci Rubens (*cikel Marije Medičejske, 21 slik, dkč. 1625), van Dyck (*Karel I. na lovu, o. 1635); med Holandci Frans Hals (*»Ciganka«, o. 1635), Rembrandt (npr. Angel zapušča Tobijo, d. 1637; * Kristus z učencema v Emavsu, d. 1648; *Betsabeja po kopeli, d. 1654; * Odrti vol, d. 1655; med 4 avtp. npr. Avtp. pred slikarskim stojalom, d. 1660), Vermeer (* Čipka¬ rica, o. 1664); med Španci npr. El Greco, Zurbaran in Goya (F. Guillemardet, 1798). — P: med ant. umetninami *Miloška Venera in *Nike Samotraška, s konca srednjega veka *Mar- gareta Provansalska in Ludovik IX. s pročelja kapele Quinze-Vingts (o. 1390) in nagrob. Phi- lippa Pota (o. 1480), sicer pa mdr. zastopani Michelangelo (*Uporni suženj in t. i. *Umirajoči suženj, oba 1513/15), J. Goujon, G. Pilon itd., med malo plastiko *Marijino kronanje (po- lihr. slonovina, o. 1260), itd. — R & G (Cabinet des dessins in Cabinet de Edmond de Rothschild)’. o. 90.000 risb, pastelov in miniatur, pos. v Roth- 1591 PARIZ, zasebne zbirke — PARMA, baptisterij 1592 schildovem kabinetu o. 30.000 graf. listov in več kot 3000 risb. L: Louis Demonts: Musee National du Louvre: Catalogue des Peintures exposees dans les Galeries, Dl: Ecoles Flamande, Hollandaise, Allemande (P 1922); La Peinture au Musee du Louvre, I—II (13 zv., P: S. N. E. P.-IIlustration s. a. [1920-a leta in zač. 1930-ih]); Christiane Aulanier: Histoire du Palais et du Musee du Louvre (9 knj., P 1949—1964); Suzanne Coblentz: La Collection cTEstampes Edmond de Rotschild au Musee du Louvre (P 1954); Michele Beaulieu, Marguerite Charageat & Gerard Hubert: G uide du departement des sculptures du Louvre (P 1957); GBM (1960); Vingt ans d’acquisitions au Musee du Louvre 1947—1967 (P 1967 [rk, Orangerie 1967—68]); »M« 1 (1967); GBG (1968); Marie-Thč- rese Barrelat & Gčrard Hubert: Le Musee du Louvre: Guide general (P s. a.); pos. rev. RArts in B. du Labo- ratoire du Mus. du Louvre. — Cf. M. Aubert (1950), G. Bazin (1958), G. Briere (1924), J. Charbomeaux (1963), L. Hautecoeur (1926; 1929), L. Hourticq (1927), R. Huyghe (1951; 1952); F. Lugi (1949), £d. Michel (1944; 1953), Ch. Sterling (& H. Adhemar * 1959—1961 & *1965), H. Tietze (Ph 1954). ~ Musee Rodin (VII*, Hotel Biron, 77, rite de Varenrte), dela in z. kiparja -> Rodina. (6) zasebne zbirke ~ Rene Lecomte: npr. Cezanne ( Avtp ., 1865/ 66; Umetnikov oče bere L'Evenement, 1866/68; Achille Emperaire, 1868/70). ~ Lucien Lindon: npr. Monet ( Narodni praz¬ nik, rue Saint-Denis v Parizu, 1868). — M™ Julie Manet-Rouart: npr. Degas ( Henri Rouart, o. 1877), Morisot (Avtp., 1885/86). ~ baronica Ždouard de Rothschild: npr. Ru¬ bens (Avtp. s Heleno Fourment in otrokom, o. 1638). ~ baron Žlie de Rothschild: npr. Rembrandt (*Zastavonoša [Avtp. ?], d. 1636), Vermeer (* Astronom, d. 1668), itd. L: CooperP (1963). ~ Arthur Sachs: npr. Renoir (Claude Monet pri branju knjige, 1872), Gauguin (Cvetlično tiho¬ žitje, d. 1885; Avtp., 1891/93). Parker, Karl T., angl. poznavalec risbe in mu¬ zealec, 1934—45 vodil odd. zah. umetn. v ox- fordskem Ashmolean Mus. in nato do 1962 ce¬ lotni muz. B: Dravvings of the Early German Schools (NY 1926, »Drawings of the Great Masters«); Norih Italian Dra¬ vvings of the Quattrocento (L 1927, »Dravvings of the Great Masters«); Elsassische Handzeichnungen des XV. und XVI. Jahrhunderts (Fr 1928, »Meisterzchg.« 2); The Drawings of Antoine fVatteau (L 1931); The Dravvings of Hans Holbein in the Collection of His Majesty the King at Windsor Čast le (L: Ph 1945); The Dravvings of Antonio Canaletto in the Collection... at IVindsor Castle (ib. 1948, »Italian Drawings at Wind- sor Castle«); Catalogue of the Collection of Dravvings in the Ashmolean Museum (2. izd., Ox 1962). parlatorij, govorilnica (fr. le parloir, it. il parla- torio, nem. das Sprechzimmer), npr. v cisterci¬ janskem samostanu. Parler, razvejana nem. družina stavbarjev in klesarjev (ime sprva oznaka poklica: Parler, Parlier, Palir, »polira., tj. zidarski vodja), akt. mdr. v Kolnu, švabskem Gmiindu, Pragi, Re¬ gensburgu, Ulmu, Freiburgu, Strasbourgu, na Dunaju in celo pri milanski katedr. Njen naj¬ odličnejši član je bil Peter Parler (cf. infra). L: Emilijan Cevc (ELU 3, 1964, s. v. — L!). Parler, Peter (o. 1330—1399), nem. stavbar in kipar, najvplivnejša osebnost v sredpjeevr. kiparstvu 2. pol. XIV. st. R. v Švabskem Gmiin- du (—> Schvvabisch-Gmiind) kot sin Heinricha Parlerja (supra), u. v Pragi, kamor ga je bil poklical ces. Karel IV., da bi po smrti Matije iz Arrasa nadaljeval tamk. katedr. A: v Pragi poleg katedr. sv. Vida (za njegovega življenja 1353/56—99 predvsem kor) še Karlov most čez Vltavo (zač. 1357) s staromestnim stolpom (o- 1380—1420), sicer pa Jernejeva c. v Kolinu in Barbarina c. na Kutni Hori. P: iz njegove delav¬ nice v katedr. v Pragi nagrobniki Premyslidov v kornem obhodu (lastnoročno delo je nagrobni kip Otokarja L, apnenec. 1377) in znamenita-> portretna doprsja v triforijski gal. (1374—85, večji del 1374—85). L: Josef Opitz: Die Plastik in Bohmen zur Zeit der Luxemburger, I (Prag 1936); CevcS (1963, p. 107 ss—- za vpliv na Slovenskem). — Cf. O. Kletzl (1933/34; 1940), A. Kutal (*1962), M. Mušič (I 1965), J. Neu- vvirth (1890; 1891), W. Pinder (I 1929 v »HdKw«)> J. Stix (1908), K. M. Svvoboda (& Erich Bachnann 1939; 1940 [1943]; 1969 [izšlo 1970, tekst Ericha Bachmanna in Hilde Bachmann — L!]), pos. o Par* lerjevem prihodu v Prago V. Kotrba (1971 — L!)- PARMA, mesto v sev. Italiji (Emilia-Romagna), 1545—1727 pod vlado družine Farnese (P rv ' Pier Luigi Farnese, sin papeža -* Pavla 1731—1801 pod Burboni, 1815 pa so Parmo dali Napoleonovi ženi Mariji Luizi. L: F. Bernini: Storia di Parma (Parma 1954); EWA VIII (1963, stp 608—09 — L!); L. Gambara: Le Vlile Parmensi (Parma 1966). ~ baptisterij (il Battistero), največja krstilnica v Italiji, ki ji je bil arh. verj. Benedetto —> An ,e ~ lami, sez. 1196—1216 (1216 so v njej že kišČe' vali), dokončno posv. 1270: v zun. oktogon s 3 portali, v notr. 16-erokotnik. Razvojno zel o pomembna reliefna in statuarična plastika An- 1593 PARMA, Camera di San Paolo — Parnas 1594 telamija in njegove delavnice. Zun.: sev., Marijin portal, Porta detla Madonna iz o. 1196/1200 (na podbojih Marijin rodovnik, levo Jakobovo drevo, des. —> Jesejeva korenika), na zah. portal Posled¬ nje sodbe, Porta del Giudizio iz o. 1200/1204 (na prekladi Vstajenje mrtvih, na levem podboju ~*šest del usmiljenja, na des. podboju ikono¬ grafsko izredna povezava -> Prilike o delavcih v vinogradu s starostnimi dobami [— >šest staro¬ stnih dob ] in dobami sveta [—► šest obdobij pred Kristusom}), na juž. strani portal Življenja, Porta della Vita iz o. 1204/08 (v timpanu legenda o Barlaamu in Joasafu), levo od sev. portala v niši David in Izaija, des., tj. med sev. in zah. portalom Pa Salomon in Kraljica iz Sabe. Notr.: mdr. Predstavitev v templju in Beg v Egipt, sicer pa •Počno bizantinsko vplivane StS-e iz časa po sredi XIII. st. L: EWA I (1959, stp 467—69, t. 292—95); »US« 7 (1968 p. 199); »MdS« 74 (t. VI—XVI). — Cf. O. Demus (1968, t. 78—80 & XXXVII), G. de Francovich (1952), H. G. Franz (1969), K. Kiinstle (1928, repr. 57 > 62, 64 & 301), T. Toesca (1960), etc. ~ Camera di San Paolo (v/a M. Mellon!), Prostor, ki gaje 1518—19 poslikal-»• Correggio za humanistično izobraženo, svobodoljubno opa- tico Giovanno da Piacenza. Iluzionistično posli¬ kani strop je predstavljen kot streha senčne ute s puti v ovalih in simbolično zamišljenimi mit. liki v enobarvnih lunetah. Na vzh. steni Genius (za Vodo), Tellus {Zemlja), Juno {Kaznovanje •lunone za Zrak) in Vesta (za Ogenj), v nadalje- v artju iste smeri na sev. steni Virtus, Gracije, Beltona in Fortuna (in nad kaminom Diana), na steni Castitas, Integritas, Pan (ki piha na školjko) in Diana Lucifera, naposled na juž. steni Rea (ki rešuje malega Jupitra), Parke, Jupitrov tempelj in Saturn. L: Oskar Hagen, Die Camera di San Paolo zu arma: Betrachtungen iiber das Verhaltnis von Ma- fon' utv -l Architektur bei Correggio (Wolfflinov zb., ly 24). — Cf. E. Panofsky (*1961 — L!). ~ San Giovanni Evangelista; v kupoli Correg- 8'ove iluzionistične *freske (1520—23). L: »CA« 41 (1970, kat. št. 49—54). — Cf. A. ° h 'diglia Quintavalle (1961; 1962), M. Meiss (1970). ~ stolnica {Duomo), romanska stavba XII. st., pročelje (portal z baldahinom na levih) pre¬ oblikovano še v XIII. st. Notr.; marm. relief Antelamija v des. delu transepta {*Snemanje J kr >ža, d. 1178), Correggiova iluzionistična reska * Vnebovzetja (Assunta, 1526—30) v ku- l 30 !'- ■— Campanile sez. 1284—94. L: Laudcdeo Testi: La Cattedrale di Parma (Berg — Cf. K. J. Conant (1959), B. S. Myers (III °9, p. 305—06 [tekst Stanley Ferber]). Parmentier, Henri, fr. raziskovalec -> khmer- ske umetnosti. B: Les Monuments čams de TAnnam (P 1909); Les Sculptures chames au Musee de Tourane (P-Br 1922); Vart khrnUr primitif (2 knj., P 1927); L'art khmer classique (2 knj., P 1939); Angkor (Phnom Penh 1960). Parmigianino, s pr. im. Francesco Mazzola ali Mazzuoli (1503—1540), it. slikar (in grafik), pomemben risar, ob Pontormu, Rossu in Giuliu Romanu najodličnejši predstavnik zgodnjega -> manierizma. R. v Parmi, nanj vplival zlasti Correggio (tudi Rafael in Michelangelo), u. (37) v Casalmaggioru v Lombardiji. S: *Avtp. »v konveksnem ogledalu « (1524, Ksthist. Mus.), Gian Galeazzo Sanvitale (1524, Capodimonte), Sveta družina (1524, Prado), Lorenzo Cybo (1524/ 26, Kobenhavn), Videnje sv. Hieronima (1525/26, Nat. Gali.), Avtp. (1527/28, Uffizi), Pavlovo spreobrnjenje (1527/28, Ksthist. Mus. [prej atr. N. delTAbbate]), Madonna della Rosa (1528/30, Dresden), Alegorični portret ces. Karla V. (po¬ zimi 1529/30 v Bologni, prej Richmond [Surrey], z. Cook; 1963 še New York, Rosenberg & Stie- bel), Madona z otrokom, Janezom Krst., Magda¬ leno in Zaharijo (o. 1530, Uffizi), Amor, ki rezlja lok (1531/34, Ksthist. Mus.), Pier Maria Rossi, grof San Secondo (1533/35, Prado), * Madonna dal collo lungo {»Madona z dolgim vratom «, o. 1535, nedvomno 1534/40), »Antea« (1535/37, Capodimonte), Madona z otrokom nad Štefanom, Janezom Krst. in donatorjem. Med atr. deli: »Condottiere Malatesta Baglione«. (Ksthist. Mus.). G: jedk., npr. Polaganje v grob. L: Vasari-Milanesi V; p. Ireneo Affb: Vita del graziosissimo pittore Francesco Mazzola detto il Par¬ migianino (Parma 1783); Venturi IX/2 (1926); Be- renson Ox (1932); Giovanni Copertini: II Parmi¬ gianino (2 knj., Parma 1932); LaranE (1959); Sydney J. Freedberg (EWA XI, 1966, s. v. — L!); Paola Barocchi (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1968), H. Bodmer (1942), F. Bologna (1956), L. Fmhlich-Bum (1921; 1925; 1953), C. Gamba (1940), A. E. Popham (1953), O. A. Quintavalle (1948 — L!), M. Tinti (1923). ♦Parnas, slavna Rafaelova freska (šir. spodaj 6,7 m, 1509/11) v -> Stanza della Segnatura. Apolona obdaja 9 modric, njihovemu številu pa ustreza tudi izbor pesnikov, 9 »starih« in 9 »modernih« (poleg z napisom S APP H O zazna¬ movane pesnice je najlaže spoznati slepega Ho¬ merja in Danteja z njegovim značilnim profilom). Celpto dopolnjuje na stropu medaljon s Poezijo in v enem v. štirikotnikov Apolon in Marsias. L: »M« 3 (1967 [1971]). — Cf. A. Chastel (Art et humanisme 1959, p. 480—83). ♦Parnas, znamenita Poussinova slika (o, pl, 145 X 197 cm, Prado), Pred Apolonom klečeči 1595 Parronchi, Alessandro — Pasifae 1596 pesnik naj bi po Panofskyju bil Cavalier Giovan Battista Marino (1569—1625), mala knj., ki jo poklanja z levico, tedaj Adone, večja v des. roki pa Strage degli Innocenti. razrušen (ko je beneški zadetek vžgal smodnik, ki so ga takrat hranili v njem). L: »PKG« 1 (1967, t. 278 — L!); »US« 3 (1969). — Cf. A. Michaelis (1870), M. Mušič (I 1965), itd. L: cf. E. Panofsky (A Mythological Painting 1960). Parronchi, Alessandro, it. um. zgodovinar, avtor raznovrstnih hipotez in ravno tako težko hranljivih atribucij Michelangelovemu opusu; uči na univ. v Urbinu. B: ,Le fonti di Paolo Uccello ‘ (Par, 1957); ,Le »misure deli'occhiou secondo il Ghiberti' (ib., 1961); ,Per la ricostruzione delPaltare del Santo ‘ (AAM, 1963); Studi su la »dolce« prospettiva (Mi 1964); ,// Crocefisso di Michelangelo gia in S. Sp ir it o' (Antichita viva, 1965); , Paolo Uccello ‘ (EWA XI, 1966); ,Probabile traccia per Vautore del Trionfo detla Morte in Palermo'’ (Antichitš viva, 1967); Opere giovanili di Michelangelo (F 1968); ,Un crocifisso d’argento in San Lorenzo ‘ (U. Middeldorfov zb., 1968); Michelangelo scultore (F 1969, »I diamanti delParte«; slov. prev. [Aleš Rojec]: Michelangelo kipar, Lj 1969 [izšlo 1970], »Biseri umetnosti«), Parrot, Andre (1901—_), fr. arheolog, eden izmed vodilnih sodobnih poznavalcev stare me¬ zopotamske umetn., član Inst. de France, po smrti Georgesa Sallesa (1966) z -> Malrauxom sour. v. obče zgod. umetn. ( UUnivers des formes), direktor louvrsega muz. B: Archeologie misopotamienne (2 knj., P 1946— 1953); Ziggurats et tour de Babel (P 1949); (izd.) Studia Mariana (Leiden 1950); ,La tour de Babel et les ziggurats ‘ (Nouvelie Clio, 1950); ,Le temple de Jerusa- lem‘ (Cahiers d’archčologie biblique, 1954; nem. prev. Der Tempe! von Jerusalem: Golgotha und da s heilige Grab, Zollikon 1956); Sumer (P 1960, »L’Univers des formes«; nem. izd.: Sumer: Die mesopotamischeKunst von den Anfdngen bis zum XII. vorchristlichen Jahr- hundert, Mn 1960); Assur (P 1961, ista z.; nem. izd.: Assur: Die mesopotamische Kunst vom 13. vorchristli¬ chen Jahrhundert bis zum Tode Alexanders des Grofien, Mn 1961). partenogenesis (grš.) ali partenogeneza, »rojstvo iz device« (nem. die Jungfrauengeburt), znano v številnih mitih in legendah (izredni ljudje, heroji in bogovi se tudi na izreden način rode!), zlasti še v kršč. veri z njeno dogmo o t. i. Brezmadežnem spočetju, lat. Immaculata Conceptio (—>• Brezma¬ dežna, —> Marija, —> Oznanjenje, —>■ Rojstvo). *Partenon, marm. tempelj deviške Atene, tj. Atene Partenos (grš. partenos = devica), sez. za Periklove vlade na atenski akropoli (arh. Iktinos in Kalikrates 447—438/32): dorski peripteros (v tlorisu 30,88 X 69,5 m), na krajših stranicah po 8, na daljših pa po 17 stebrov (vis. 10,43 m); izredno pomemben kiparski okras (cf. s. v. Elgin Marbles & Fidias). V VI. st. je bil Partenon spre¬ menjen v kršČ. c. (Device Marije), po 1458 v mošejo, ob turško-beneški vojni 1687 pa hudo partizanska grafika, Med slov. umetniki par¬ tizani so jo oblikovali zlasti (po gen. zap.)-* Jakac, brata Nande in Drago -> Vidmar, —> Pir¬ nat, —> Mihelič, Dore Klemenčič, Lojze Lavrič (1914 — 1954), Alenka -> Gerlovič, Vito -> Glo¬ bočnik, Ive —*■ Šubic, Janez—>- Vidic in->- Seljak. L: Filip Kalan [= Kumbatovič], Iz zapiskov o slovenski vojni grafiki (NS, 1950 [cf. knj. Veseli veter, Lj 1956]); id., Blišč in beda velikega časa (Lik. rev., št. 2, 15. XII. 1961); Nadreal Soc (1969, pos. p. 231—32 — L!). — Cf. A. Bassin (1966). Parusia (grš.), »Prisotnost«, »Prihod«, pos. Kristusov drugi prihod (Deutera Parusia, fr. La deuxieme Parousie, it. La seconda venuta) k Poslednji sodbi, kot ga predstavlja —► Apokalipsa- L: Rčau II/2 (1957, p. 663 ss). Parvulus enim natum est nobis, et filius datus est nobis, et factus est principatus super umerurn eius et vocabitur nomen eius Admirabilis, const- liarius, Deus fortis, pater futuri saeculi, princeps pacis, bibl. citat (Iz 9, 5: Zakaj dete nam je ro¬ jeno, sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah, in imenuje se: ,Čudoviti svetovalec, močni Bogi Oče na veke, knez miru'). Zač. je brati na Izaije¬ vem napisnem traku levo zgoraj ob Poklonu treh kraljev na -> Verdunskem olt. pas (lat. cingulum, angl. the belt ali the girdle, fr. la ceinture, hrv. pojas, it. la cintura, nem. aet Giirtel ), del oblačila. Cf. s. v. cingulum ; dusing . Marija daruje svoj pas; pas nedolžnosti. Pascin, Jules, s pr. im. Julijus Pinkas ( 1885- 1 930 sam.), pariški (ž.) slikar. R. v Vidimu v Bolgariji, v Miinchnu sodel. Simplicissimusa, od 1905 v Parizu, 1915 postal amer. državljan, se 1920 vrnil v Pariz. S: predvsem erotično obču¬ tene podobe deklet, akti ipd., portreti. Ilustr. Heineja (Memoiren des Herrn von Schnabelewop' ski), A. VVarnoda, A. Salmona, P. Mac Orlana, Ch. Perraulta in P. Moranda. L: G. Charensol: Jules Pascin (P 1929); P. Morani- Pascin (P 1931); Edouard-Joseph III (1934, s. v.J. LaranE (1959). — Cf. I. Erenburg (1964, p. 168--™’ Pasifae (grš. Pasifae, lat. Pasiphae ), mit. oseba, žena Minosa in sestra Kirke, se zaljubila v bcleg a bika s črno liso med rogovi Daidalos ji J 6 naredil leseno kravo, v katero se je splazila, se je lahko združila z njim — njun otrok je Minotauros, napol bik in napol človek. Op- 1597 pasijon — pastel 1598 Pasifae odhaja v leseno kravo, npr. freska v man- tovskem Pal. del Te (Sala di Psiche). L: JWCI (1950, t. 43b); Grimal (1951, p. 349—50); Pigler II (1956, p. 204 — L!); Grant (1968). pasijon (angl. Christ's Passion, fr. la Passion, hrv. Pasija ali Muka Kristova, it. la Passione, nem. die Passion ali das Leiden Christi, srb. Muke Hristove), Kristusovo trpljenje, zaporedje kršč. ik. motivov od —> Slovesnega vhoda v Jeru¬ zalem do —> Polaganja v grob (ožji pasijon od prizora Kristusa primejo do Križanja). Up: Posebno pogoste v poznem srednjem veku, pri nas npr. freske v -> Selu v Prekmurju in v c. sv. Duha v -> Slovenjem Gradcu (Andrej iz Ottinga 1450/60). L: IS (1927, p. 116—17); MAS I (1935); Ferguson 0954); Reau II/2 (1957, p. 393 ss). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 408 ss), G. Schiller (II 1968). Pasijonar(ij), srednjev. liturgična knj. (fr. Pas- sionaire, nem. Passionale, sestavni del pozn. brevirja) z zgodbami svetniških mučeništev, ve¬ likokrat tudi z življenjem Kristusa, Marije in a Postolov. *Pasijonar opatinje Kunigunde, pomemben češ. 'luminiran rkp. (po vsebini ni pravi -> pasijonar), nastal za opatinjo Kunigundo v Pragi (u. 1321), hčerko 1278 padlega češ. kralja Otokarja II. p femisla (37 listov 29,5 X 25 cm, o. 1320 [nedk.], Praga, Drž. in univ. bibl., Ms. XIV A 17). Med miniaturami npr. Oznanjenje (f. 5v), skupaj Kri- stus na križu med Marijo in Janezom Ev., Sne¬ manje s križa in Polaganje v grob (f. 8v), Objem Kristusa in Marije (f. 16v), Kristus reši iz ječe Jožefa iz Arimateje (f. 17r) in Kristus vodi duše Pravičnih v nebesa (f. 18r). rroV Diri nger Book (1958, p. 196). — Cf. J. Kvlt uy M), A. Matejček (*1922). Pasivna elementa (—»■ štirje elementi) sta -> Ze, nlja in -> Voda Paskal I., rim. papež (817—24), dal na novo sezidati c. Sta Cecilia, Sta Prassede in Sta Maria "j Oonmica v Rimu ter jih okrasiti z mozaiki. . P- npr. na mozaikih v apsidah c. Sta Maria 'n Domnica in Sta Prassede (na obeh s pravo- k °inim nimbom). »paskvilna skupina« (nem. Pasquino-Gruppe), orzo Meneidja s Patroklovim truplom, ki je st al ob Pal. Braschi v Rimu, imen. tako, ker je neki paskvilent nanj pritrjeval svoje sramotilne Pes mi. Gre za rim. kopijo po pergamskem origi- nalu m srede III. st. pred. L: cf. B. Schweitzer (1936). Pasmore, Victor (1908—....), angl. slikar in kipar, slikal impresionistične krajine, potem geo- metr. abstr. kompozicije. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. M. Seuphor (1957). pas nedolžnosti (lat. cingulum castitatis, fr. la ceinture de chastete, hrv. poj as nevinosti, nem. der Keuschheitsgiirtel), železen ali slonokoščen pas, s katerim so si v srednjem veku, zlasti za križarskih vojn, skušali zakonski možje zagoto¬ viti zvestobo svojih soprog (ključ so vzeli s seboj). Passarge, Walter (1898—1958), nem. um. zgo¬ dovinar in muzealec. R. v Erfurtu, 1925—36 docent za um. zgod. v Kielu, odtlej direktor Stadtische Kunsthalle v Mannheimu. B: Das deutsche Vesperbild im Mittelalter (K 1924); Die Philosophie der Kunstgeschichte in der Gegenwart (BI 1930, »Philosophische Forschungsber.« 1). PASSAU, škofovsko mesto na Bavarskem (Niederbayern, ZRN) ob sotočju 3 rek (Donava, Inn & Ilz). V stolnici, ki jo je 1668—78 obnovil it. arh. Carlo Lurago, bogat štukaturni okras iz 1678—86 (Giov. Batt. Carlone in njegov sodel. Paolo d’Aglio). L: Reclam N I (1959); H. K. Moritz: Passau (3. izd., Mn 1961); EWA VI (1962, stp 249 — L!). Passavant, Giinther, nem. um. zgodovinar, vodi Photothek Thyssen v miinchenskem Zentralinst. /■Kg. B: Andrea Verrocchio als Maler (Dii 1959, »Bonner Beitr. zur Kw.« 6);, Beobachtungen am Verkiindigungs- bild aus Monte Oliveto' (MittF, 1959/60); ,Zwei unbe- kannte Bilder des Pieter van Laer ‘ (Panth, 1960); ,Beobachtungen am Silberaltar des Florentiner Bapti- steriums' (ib., 1966); Studien iiber Domenico Rossi und seine baukiinstlerische Tatigkeit innerhaib des siid- deutschen und osterreichischen Barock (Karlsruhe 1967); Verrocchio: Sculptures, Paintings and Drawings, Complete Edition (L: Ph 1969). Passavant, Johann David (1787—1861), nem. um. zgodovinar in slikar, inšpektor Stadlovega inst. v Frankfurtu od 1840 dalje, tam r. in u. B: Kunstreise durch England und Belgien (FrM 1833); Raffaei von Vrbino und sein Vater Giovanni Santi (3 knj., Lpz 1839—1858); Die christliche Kunst in Spanien (ib. 1853; šp. izd. Sevilla 1877); Le peintre- graveur (6 knj., Lpz 1860—1864). L: A. Corniil: Johann David Passavant: Ein Lebensbild (2 knj., FrM 1864—1865). — Cf. W. Waetzo!dt (II 1924). pastel, tehnika slikanja »s suhimi barvami«, tj. s pastelnimi svinčniki resp. barvnimi kredami. Njen zač. predstavlja renesančna maniere a trois crayons (način s 3 svinčniki), povsem razvilo se je pastelno slikarstvo v XVII. st., nesporni vrh 1599 Pasternak, Leonid Osipovič — Pauli, Gustav 1600 pa doseglo v XVIII. st. (med odličnimi specialisti te tehnike, pastelisti, npr. -> Carriera, ->Lio- tard, M. Q. de —yLa Tour, etc.). Večji pomen je dobil spet pastel v delu impresionistov in nekaterih njihovih sodobnikov, med pomemb¬ nejšimi slov. slikarji pa sta ga uporabljala zlasti —> Kobilca in —> Jakac. L: Paul Ratouis de Limay: Le pastel en France au XVIII« siecle (P 1946); Robert Hahn: Pastell- malerei; Eine Einfuhrung in die Technik (6. izd., Ravensburg 1960); ELU 3 (1964, s. v.). — Cf. L. Brieger (1921), Luc Menaše (ZUZ, 1952, p. 12 & 57—58 [op. 38—43]). Pasternak, Leonid Osipovič (1862—1945), rus. (ž.) slikar in grafik, oče Nobelovega nagrajenca, pesnika Borisa L. Pasternaka. R. v Odesi, stud. v Munchnu (grafiko pri I. I. Šiškinu v Sankt Petersburgu [Leningradu]), od 1921 živel v Nem¬ čiji in pozn. v Angliji (ostal sovj. državljan). Portretiral mdr. Lenina, A. Einsteina, M. Lieber- manna in R. M. Rilkeja, predvsem pa L. N. Tolstoja in njegovo družino (tudi ilustriral nje¬ gova dela). S: Večer pred izpitom (MAM). Up: L. Corinth (d. 1923, Hamburg). L: cf. E. M. Namenyi (1961), M. Osborn (1932). pasticcio (it.), testenica, pašteta, v umzg. ter¬ minologiji lik. izdelek, s katerim je ponarejen slog nekega umetnika; tudi delo, ki predstavlja zvarek raznih stilov. pastirji. Up: cf. s. v. Čaščenje pastirjev, Joahim pri pastirjih', Jožefovi bratje pastjo drobnico pri Sihemu; Oznanjenje pastirjem', pastorala. pastorala, idealizirana upodobitev pastirskega življenja (npr. Tizianova slika Nimfa in pastir, Ksthist. Mus.). Pastor bonus (lat.) -> Dobri pastir pastozen (po it. pastoso, testen), z debelim, reliefno otipljivim nanosom oljne barve zazna¬ movan. Pastozne slike poznamo zlasti od im¬ presionizma dalje, pri nas še pos. npr. pri G. A. Kosu. patena (grš. diskarion ali diskos, lat. scutella, fr. la patene), kršč. liturgičen predmet (» litur¬ gične posode«), ki sodi h -* kelihu: plitev krožnik ali posoda okrogle oblike (nem. der Hostienteller ali die Hostienschalle), na kateri se daruje na olt. posvečeni kruh in ki jo uporabljajo pri obhajanju; služi kot pokrivalo keliha, zato je iz iste tvarine in ustrezno oblikovana. Pomembni umetnoobrtni izdelki: cf. s. v. Gauzelinovi ... & Trzemesznia. L: cf. J. Flis (1908, p. 80-81). Patientia (lat.), Potrpežljivost (angl. the Patien- ce, fr. la Patience, nem. die Geduld[igkeit]), perso¬ nifikacija kreposti; njen bibl. predstavnik je-* Job. Up: npr. na miniaturi v ->Bamberški apo¬ kalipsi (f. 60r: Patientia drži Joba za roko). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Patinir, Joachim, tudi de Patenier (o. 1480?— 1524), niz. slikar, pionir v razvoju niz. in evr. krajine, od 1515 dalje dkm. v Antvverpnu. S: npr. Beg v Egipt (les, o. 1505/10, Antvverpen), med posebno znanimi pa Haronova barka (les, Prado) in Krst v Jordanu (les, Ksthist. Mus.). L: Friedlander IX (1931); H. Vollmer, Patenier (ThB XXVI, 1932 — L!); Margaretta M. Salinger (EWA XI, 1966, s. v. — L!); G. T. Faggin (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. L. von Baldass (1918), R. A. Koch (* 1968), L. van Puyvelde (P 1962). Patroklos, grš. junak, Ahilov vdani prijatelj- O njegovih junaštvih in smrti — ubil gaje Hektor — pripoveduje XVI. spev Iliade. Up (cf. Menelaj s Patroklovim truplom ): npr. Ahil in Patroklos (neznani slikar, o. 1780, London, Denys Sutton). L: Hunger (1955, p. 269). PAU, mestece v juž. Franciji (dep. Basses- Pyreneeš), nekd. prestolnica vikontstva Bearn. ~ grad sez. v XIV. st., pozn. velikokrat rest.i v njem zelo pomembna z. gobelinov. L: J. deLaprade: Le chateau de Pau (Pau 1967). ~ Musee des Beaux-Arts: s slikami zastopam npr. El Greco (Frančišek As.), Degas (Konteir umetnikovega strica v New Orleansu, d. 1873) >n B. Morisot (Mlada žena na klopi pri šivanju). Pauker, Wolfgang (1867—1950), avstr, um- zgodovinar, avguštinski kanonik v samostanu —* Klosterneuburg. B: Donato Felice Allio: Beitrdge zur Baugeschid' le des Stiftes Klosterneuburg (W 1907); ,Der Bildhaue und Ingenieur Steinl' (Jb. des Stiftes Klosterneuburg. II, 1909); Das Augustiner Chorherrenstift KloSU’ r neuburg in Niederdsterreich (W 1922); Das SOJ Klosterneuburg und seine kunst- und kulturgeschicn lichen Sehenswiirdigkeiten (Klosterneuburg 1936)- L: OG (1951). Pauli, Gustav (1866—1938), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec, r. v Bremenu, u. v Hamburg- Od 1899 dalje direktor bremenske Kunsthal ' e > od 1914 hamburške Kunsthalle. Raziskava! zlastj Diirerjevo delo in novejšo nem. umetn.; v znam polemiki o doprsju -*■ Flore bil eden izmed P°8 ' Bodejevih nasprotnikov. B: Die Renaissancebauten Bremens im hang mit der Renaissance in Nordwestdeutsch!and ( I’ 1890, »Beitr. zur Kg., NF« 11); Das Rathaus zu 1601 PAULINZELLA — Pavel in gad 1602 men (1898); Venedig (Lpz 1898, »BK«; 5. izd. 1926); Hans Sebald Beham: Ein kritisches Verzeichnis seiner Kupfersliche, Radierungen und Holzschnilte (Str 1901, »SdK« 33); Cainsborough (Blf-Lpz 1904, »KM« 71; 2. izd. 1909); Gemalde ah er Meisler im bremischen Privatbesitz (Bremen 1905); Vierzig Gemalde und Bild- hauerwerke aus den Sammlungen der Kunsthalle zu Bremen (ib. 1907); Inkunabeln der deutschen und niederlandischen Radierung (BI 1908); ,Die Florabiiste im Kaiser-Friedrich-Museum' (ZfbK, 1910); Zeich- nungen aller Meisler in der Kunsthalle zu Bremen (3. krij., FrM 1910—1914); Hans Sebald Beham: Nach- irdge zu dem kritischen Verzeichnis... (Str 1911, »SdK« 134); BarthelBeham: Ein kritisches Verzeichnis seiner Kupfersliche (Str 1911, »SdK« 135); Die Kunst Albrecht Diirers: Seine VVerke in Originalen und Beproduktionen geordnet nach der Zeitfolge ihrer Ent- stehung (Bremen 1911 [rk]); Max Liebermann: Des Meisters Gemalde in 304 Abbildungen (Stu-Lpz 1911, »KK« 19); 'Diirers friiheste Proportionsstudie eines Pferdes' (ZfbK, 1913/14); ,Die Bildnisse von Diirers Gattin' (ib., 1914/15); ,Die Griine Passion Diirers ‘ (RepKw, 1915); Philipp Otto Runges Zeichnungen und Scherenschnitte in der Kunsthalle zu Hamburg (BI ' 91 6); Philipp Otto Runge: Bilder & Bekenntnisse (BI 1918); (& C. G. Heise) Kunsthalle zu Hamburg: Katalog der alten Meister (Hmb 1918); Paula Moder- sohn-Becker (Lpz 1919; 2. izd. 1922); ,Die Diirer- kiteratur der letzten drei Jahre' (RcpKw, 1919;; Die Maler Tischbein als Portrattisten (Hmb 1922, »Kst- halle zu Hmb; Kleiner Fiihrer« 27); .Diirer, Italien und me Antike' (VorBW 1921—1922, Lpz-Bl 1923); Zeich- nungen alter Meister in der Kunsthalle zu Hamburg (3 kaj., FrM 1924—1928); Die Hamburger Meister der Suten alten Zeit (Mn 1925); Die Kunst des Klassizismus and der Romantik (BI 1925, »Propylaen-Kg.« 14; 2. 'zd. 1932 );,Diirers Monogramm' (M. J. Friedlanderjcv ’ ^7); ,Uber die Anordnung einer Gemaldegalerie' vKoetschauov zb., 1928 );,Aldegrever als Bildnismaler' L, ['k, 1931/32); Das neunzehnte Jahrhundert (2 knj., “I-Lpz 1934, »Georg Dehio: Gesch. der deutschen 1935^’ '^ em ^ e ' m Schlofl zu Ahrensberg' (ZfKg, PAULINZELLA na Turinškem (NDR); zelo Pomembne ruševine nekd. benediktinske samo stanske c. (zač. 1112), ki je pripadala t. i. hirsauski stavbni šoli (cf. s. v. Hirsau). Paulsson, Gregor (1889—....), Šved. um. zgo¬ dovinar, 1934_56 prof. na univ. v Uppsali (med njegovimi učenci tudi Rudolf Zeitler). L; cf. U. Kultermann (1966). Paulus, Herbert, nem. um. zgodovinar, vodi Deutsches Institut f Merowingische u. Karohngt- sche Kunstforschung v Erlangenu. B: Der Gesinnungscharakter des n ’erowingischwest- ffankischen BasiUkenbaues (Wii 1944, dis.), Katalog karolingischer Flechtwerksteme (\95b), >£" r Architekturikonographie der friihmittelalterhchen Kir enbaukunst 4 (Steletov zb., 1959). Paulus Diakonus -> Pavel Diakon , l >au ntgartnerjev oltar, Durerjevo ne v celoti a, ijeno delo (lipov les, verj. 1502/04, krili Feksiko morda star., Alte Pin.). Na srednji tabli (155 X 126 cm) Rojstvo, na krilih (vsako 157 X 61 cm) brata Paumgartner, levo Step kan kot sv. Jurij, des. Lukas kot sv. Evstahij. Na upodobitvi Roj¬ stva Jožef s svetilko, lučjo, ki je splendor mate- rialis (posvetni sijaj) ob Jezuščku, splendor divi- nus (božji sijaj), ki ga kot Sol Iustitiae (Sonce Pravičnosti) ponazarja tudi vzhajajoče sonce zgoraj na levi. L: Friedrich H. Hofmanu, Die Donatoren auf Diirers Paumgartner-Altar (Die christliche K., 1904/05); Wilhelm Hugo von Schmelzing, Die unbe- kannte Stifterfigur des Diirerschen Paumgartner- Altars (MJb, 1937/38); Alte Pinakothek Miinchen, Katalog II: Altdeutsche Malerei (Mn 1963, p. 72—75 — L!); »CA« 23 (1968, kat. št. 104, t. XXI—XXVI). — Cf. H. Braune (1909), E. Buchner (1953), G. von der Osten (& H. Vey 1969), E. Panofsky (Diirer 1948 [1955, p. 91—92]). Pausanias, grš. potopisec (II. st.), čigar delo je pomemben vir za ant. geografijo, zgod. verstva in mdr. tudi za zgod. ant. umetn. B: Periegesis tes Hellados (6 knj., 1896—1910, izd. H. Hitzig & H. Bliimner). pav (angl. the peacock, fr. le paon, hrv. paun, it. il pavone, nem. der Pfau), v ant. umetn. atribut —> H ere (Junone), s »100 Argusovimi očmi« na repu (cf. s. v. Argoš) apotropejsko znamenje, zaradi prepričanja, da njegovo meso ne zgnije, znamenje nesmrtnosti; simbol nesmrtnosti tudi v srednjev. umetn. (zato pavi na starokršč. sarko¬ fagih in v kamnoseškem okrasu bazilik); v novejši umetn. znamenje nečimrnosti (pos. 40-letne žene). L: [Anton] de Waal (cf. F. X. Kraus, II 1886, p. 615—17); Helmut Lother: Der Pfau in der altchristii- chen Kunst (Lpz 1929); Ferguson (1954); Rčau I (1955, p. 83—84); Julius Schwabe, Lebensvvasser und Pfau — zwei Symbole der Wiedergeburt (Symbolon, I, 1960). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 1043). Pavel Diakon ali Paulus Diaconus (o. 720— 799), langobardski zgodovinopisec (pesnik in duhovnik — zato imen. Diakon), po propadu langobardskega kraljestva več let na dvoru Karla Vel., u. v Montecassinu. Njegova Historia Lango- bardorum mdr. poroča o odhodu Langobardov iz Panonije, tj. tudi s pozn. slov. ozemlja (1. IV. 568), o Teodolindi itd., njegov življenjepis-> Gregorija I. Vel., ki ga je pozn. popularizirala Zlata legenda, pa je nudil predlogo za neka¬ tere papeževe upodobitve (-> Mojster trierskega »Registrum Gregorii«), B: Pauli historia Langobardorum (Hn 1878, izd. Georg Waitz). L: Felix Dahn: Paulus Diaconus: Leben und Schriften (Lpz 1876, »Langobardische Stud.« 1/1). Pavel in gad (lat. Paulus a vipera illaesus), kršč. ik. m. (Apd 28, 3—6); Pavla iz Tarza je na Meliti 1603 Pavel iz Tarza — Pavlovec, France 1604 (Malti) ugriznila kača, ne da bi se mu kaj hudega zgodilo. Up:-> Diptih Carrand (o. 380/400), slavna *StS (konec XII. st.) v katedr. v —> Can- terburyju. L: Reau III/3 (1959, p. 1047). Pavel iz Tarza, resnični utemeljitelj krščanstva, v katerem predstavlja najpomembnejšo osebnost za —► Kristusom, heleniziran Žid, r. v Tarzu v Kilikiji, kršč. svetnik (29. VI. — lat. Paul us, it. Paolo , šp. Pablo) in poleg Petra prvak apostolov (čeravno ni bil apostol). Lit. opisom ustrezno je upodobljen plešast ( capite calvo), sicer pa pred¬ vsem in vselej z dolgo črno brado. Običajni atri¬ but: meč, gol ali v nožnici ( giadius in vagina), kot »orodje« njegovega mučeništva. Up: —> dva¬ najst apostolov, —>Pavel in gad,—>Pavel v Ate¬ nah, -*■Pavlov beg, ->prvaka apostolov, —> Spreo¬ brnjenje sv. Pavla, —>■ Traditio legis, etc. L: Mille Sand (1931); Rčau in/3 (1959, p. 1034 ss); Keller (1968, p. 410—14); LS II (1970). — Cf. J. Braun (1943, stp 589—91), K. Kiinstle (1926). Pavel Puščavnik ali Pavel iz Teb (lat. Paulus Thebaeus, Primus Eremita, fr. Paul Ermite ali de Thebes, nem. Paulus von Theben ali der Ein¬ siedler), kršč. svetnik (15. I.), Princeps vitae mo- nasticae po Hieronimu, ki naj bi kot prvi in naj- star. med puščavniki v —»• Tebaidi u. 342 star 113 let. Po njem imen. red —> pavlincev. Up: cf. s. v. Anton Puščavnik pri Pavlu Puščavniku. L: Ferguson (1954); Reau m/3 (1959, p. 1051—54 — L!); Keller (1968, p. 414—15); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943). *Pavel III. z vnukoma Alessandrom in Ottaviom Farnese, Tizianov ne povsem dkč., sicer pa barvno izredni in psihološko čudovito prenikavi »ne- potski« portret (o, pl, 210 X 174 cm, Capodi- monte), nastal za obiska v Rimu med jesenjo 1545 in junijem 1546: zadaj stoji hladno vzvišen kard. Alessandro, zgrbljeni papež v naslonjaču pa je nezaupno obrnjen proti priliznjeno priklo¬ njenemu, obenem kot zver prožnemu in nape¬ temu in v izrazu nepredirnemu Ottaviu... (pred¬ stavljenemu v čistem profilu v drži goljufivega Merkurja). L: »CA« 32 (1969, kat. št. 268, t. XXXV). — Cf. R. Causa (1964), L. Menaše (Lj 1962, p. 60); E. Panofsky (Einemov zb., 1965; ‘Problems 1969, p. 78—79). Pavel v Atenah (fr. La Predication de Saint Paul d l'Areopage d'Athenes), kršč. ik. m. (Apd 17, 22ss). Up: npr. Pannini (Budapest), Janez Wolf {freska, 1867, Vrhnika, žup. c. sv. Pavla, prezbiterij). L: Pigler 1(1956, p. 390—92); Reau III/3 (1959, p. 1046). — Cf. M. Marolt (1929). PAVIA, rim. Ticinum, mesto v sev. Italiji {Lombardia) ob Ticinu, v zgodnjem srednjem veku prestolnica langobardskih kraljev (VI.— VIII. st.), pozn. svobodna komuna (XII.—XIII- st.), od 1359 pa pod oblastjo milanskih vojvod. L: EWA VIII (1963, stp 557—58 — L!). ~ San Michele, romanska stavba. Tridelno * pročelje (XII. st.) s slepimi arkadami pod vr¬ hom, bogato okrašen v. portal (o. 1120/30). L: »US« 7 (1968, f p. 185); »PKG« 5 (1969, t. 301); »MdS« 101 (barvna f 26—27). pavje pero, razmeroma redek atribut sv. Bar¬ bare, npr. na des. krilu olt. J. Cornelisza van Oostsanen (Dahlem). pavlinci (fr. les Pauliniens ali les Freres de la Mort [zaradi mrtvaške glave na škapulirju], hrv. pavlini), cerkv. red, ki gaje 1252 ust. ostrogonski kanonik Evzebij (—»■ Esztergom ), razš. zlasti na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem in Hrvat- skem (od 1272, samostani Remete pri Zgb, Du- bica, Križevci, Varaždin, Lepoglava). Iz Lepoglave so pavlinci naselili tudi -> Olimje v Sloveniji- Na splošno jih največkrat omenjamo zaradi nji¬ hovega krašenja cerkva v XVIII. st. (-»■ Ranger )• Pavlov beg iz Damaska (lat. Paulus in športa demissus, fr. L'E vas ion de Damas dans un panier ), v protireformacijski čistki odstranjeni kršč. sveto¬ pisemski ik. m. (Apd 9, 25; 2 Kor 11, 33), P°' doben bibl. ik. m. —> Rahaba spusti oglednika po vrvi iz Jerihe in ant. ik. m. —> Vergil v košari- Up: npr. na miniaturi v —> Veliki bibliji v S- Paolo fuori le mura (f. 307v — skupaj z drugim 1 prizori), StS v —> Naturnsu (IX. st.). L: Reau III/3 (1959, p. 1043-44); EWA III (1960. t. 52 & 61), E. Dinkler-von Schubert, »Per murum dt- miserunt eum«: Zur Ikonographie von Acta IX, 25 U- 2. Cor. XI, 33 (Usenerjev zb., 1967). Pavlovec, Andrej (1929—_), slov. um. zg°' dovinar, direktor muz. v Škofji Loki; sin Fran¬ ceta Pavlovca (infra). Pavlovec, France (1897—1959), slov. slikar, »poet posavske krajine«, najbolj izrazit krajinar po 4 slovenskih impresionistih. R. v Trnovem pri Ilirski Bistrici, po 1. svet. vojni železnica 1 "’ štud. na Tehn. srednji šoli v Lj in 1923—28 na ak. v Zgb (zlasti V. Becič), v Lj nastopil s t. Četrto generacijo, živel kot svoboden umetnik v Stožicah nad Lj. S: tihožitja, npr. Kruh (1935, MG) in portreti, predvsem pa krajine, med ka¬ terimi prevladujejo motivi ob Savi od Ježice Mednega. — Prešernova nagr. 1949. L: Fr. Stelč (SBL, 6. zv., 1935, s. v.); SteleS (1949)1 AS (1958 — L!); Stane Mikuž, Slikar France Pavlove (NSd, 1958); id. (SPor, 20. II. 1959, nekr.); Ste«^ 1605 Pavlovič-Barilli, Milena — pelikan 1606 (1960); Razstava Franceta Pavlovca... (Lj 1960 [rk, Jp], uv S. Mikuž); ŠijanecS (1969); Stane Mikuž: Slikar Frače Pavlovec (Lj: Prosvetni servis 1969, Šapirogr.); Fr. Steli (Vollmer VI, 1962, s. v.); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); SlovS (1966). Pavlovič-Barilli, Milena (1909—1945), srb. (it.- srb.) slikarka. R. v Požaievcu, v mladosti tam >n v Rimu, od 1930 dalje v tujini, u. v New Yorku. S: vrh surrealističnega razvoja v Benet¬ kah 1938, mdr. Starka (1936, MSU), Avtp. s strelcem (1937, ib.), Avtp. (1938, ib.), Venera s svetilko (1938, ib.), Dama s petrolejko (d. 1938, ib-), številni drugi avtp. — V njeni rojstni hiši °d 1962 dalje Gal. Milene Pavlovič-Barilli. L: Pavle Vasic, Barili-Pavlovič (EJ 1, 1955); Jsla 0957, 14. zv.); M. B. Protii, Barilli-Pavlovič (ELU 1, 1960); Nadreal Soc (1969). — Cf. A. Čelebonovič (1965), M. B. Protii (»1966 — L!). Pazzi, ugledna florent. družina, znana po Capp. Pazzi (cf. s. v. Florenca), ki jo je zanjo sez. Brunelleschi, in po zaroti proti Medičejcem (478, v kateri je bil ubit Giuliano de’ Medici. Pechstcin, Max (1881-1955) nem. slikar in gra¬ fik (lesor., lito., jed.), postal 1906 član skupine die -> Brucke, 1914 na pacifiškem popotovanju, od 1919 v Berlinu tam u. (73). Pečar, Borut (1931-....), slov. karikaturist, dkč. Študij arhitekture. Obraz zarisan v čas (Lj 1970, uv Zoran Kržiš- n, k, ur. in pojasnila napisal Rado Bordon). Pečat (grš. sfragis, lat. sigillum, angl. the seal, f f - le sceau in le scel, it. il bollo in il sigillo, nem. Siegel in das Petschaft). Z umetnostnozg. vi- •ka posebno pomembni staroiranski valjasti Pečatniki. Veda, ki se ukvarja s pečati, je sfragi- StiL-s. Pedretti, Carlo, it. um. zgodovinar, zdaj prof. um. zgod. na univ. v Los Angelesu {Univ. °f California), raziskovalec dela —> Leonarda a Vinci (cf. s. v., lit.). B: A chronology of Leonardo da Vinci s tnral studies after 1500 (G 1962, »Travaux dHu- manisme et Renaissance« 54); (izd.) Leonai o Vinci on Painting, A Lost Book (libro A). Reas sembled from the C od. Vat. Grb. 1270 and from >be Cod. Leicester (Bcrkeley — LA: Univ. o forma Press 1964, »California Stud. m the H«st. oi Art« 3); ,The Signatures and Original foliatum oj Leonardo da Vinci's Libro F ‘ ( JWC ]’ 196 , 8) ’ Burli„gt on House Cartoon (BM, 1968); M >Ba ioglia di Anghiari « di Leonardo ‘ (L Arte, , > 'Leonardo da Vinci: Manuscripts and Drantng' J •be French Period, 1517—1518 ‘ (GBA, nov. 1970). Pedro de Alcantara -h- Peter Alkantarski Pegaz (lat. Pegasos), nesmrtni krilati konj, ki ga je —► Pozejdon spočel z -^-Meduzo in ki je iz njenega trupla skočil, ko ji je —> Perzej glavo odsekal. Po Belerofontovem padcu se je dvig¬ nil na nebo in kot zvezda obstal med Andro¬ medo in Vodnarjem. Ker je pod udarcem nje¬ govega kopita začela izvirati Hipokrena, in sicer pod Helikonom (enem izmed zemeljskih prebi¬ vališč —>■ muz), je pozn. postal simbol pesništva; podobno tudi simbol slave (rojen zaradi Perze- jevega poguma) in kreposti (na Ann. Carraccija sliki -> Herakles na razpotju, Capodimonte). Up: npr. Jacopo de’ Barbari (bakr., o. 1510). L (cf. s. v. Belerofon): Hunger (1955, p. 269—70). — Cf. G. de Tervarent (1 1958, stp 92—93). Peič, Matko (1923—....), hrv. pisec o lik. umetn. R. v Slavonski Požegi, dipl. na ak. in fil. fak. v Zgb, zdaj prof. na zgb. ak. B: Nikola Mašii (Zgb 1957); Slava Raškaj (Bgd 1958); (& Ljubo Babič) Spomenica Akademije likovnih umjetnosti u Zagrebu 1907—57 (Zgb 1958); Vanja Radauš (ib. 1965); Vladimir Becič (ib. 1968 ); Hrvatski umjetnici (ib. 1968, »Bibl. Gledišta«), L: Mirko Šeper (ELU 4, 1966, p. 686). Peiresc, Nicolas-Claude Fabri de (1580—1637), fr. starinoslovec, numizmatik in astronom, mdr. kopiral miniature v —> Cottonovi Genezi (dve ohranjeni v Bibl. Nat.). L: Diringer Book (1958, p. 57 & 88). Peklenski Bruegel —> Bruegel, Pie ter, ml. Pelagij II., rim. papež (578—90), verj. ostro- gotskega rodu. Up: npr. sočasni mozaik na sla¬ voloku c. S. Lorenzo fuori le mura v Rimu. Pelc, Antonin (1895—....), češ. slikar, grafik, karikaturist in ilustrator. Za nacistične okupa¬ cije emigriral v ZDA. L: Resistenza (1965). Pelej (grš. Peleus, lat. Peleus), grš. junak (cf. e. g. s. v. —> argonavti), mož -> Tetide, s katero je imel sina -+Ahila. Up: predvsem Svatba Peleja in Tetide. L: Hunger (1955, p. 271—73). Pelias (grš. Pelias), grš. mit. oseba, sin Pozej¬ dona in Tiro in po slednji polbrat Jazonovega očeta Aisona, ki ga je izpodrinil kot kralj v Jolkosu v zalivu Tesalije. Jazona je poslal iskat —> zlato runo. Cf. tudi s. v. —> Medeja prevara Pelijeve hčere. pelikan (lat. pelicanus, fr. le pelican), po Bibliji (5 Mojz 14, 17) med nečistimi pticami; zaradi verovanja, da si s kljunom rani prša ter z lastno 1607 Pelka, Otto — Pentatevh iz Toursa 1608 krvjo hrani lačne mladiče, v srednjev. kršč. umetn. podoba Kristusa: s kljunom si odpira des. stran, kjer so Kristusa prebodli s sulico. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 94—96). Pelka, Otto (1875—1944), nem. um. zgodo¬ vinar (zgod. umetne obrti). B: Altchristliche Ehedenkmdler (Str 1901, »ZKA« 5); Katalog der Bibliothek des Stddtischen Kunstge- werbe-Museums zu Leipzig (Lpz 1908); Schlagworter- buch zum Katalog... (ib. 1908); Elfenbein (BI 1920, »BKA« 17; 2. izd. ib. 1923); Bernstein (BI 1920, »BKA« 18); Ostasiatische Reisebilder im Kunstge- werbe des 18. Jahrhunderts (Lpz 1924). L: Kii (1950, Totenliste). Pellegrino da San Daniele, imen. tudi Martino da Udine (o. 1467—-1547), it. slikar na Furlan¬ skem, sin Battiste, imen. da Zagabria. S: npr. Sv. Jožef (d. 1501, Videm, katedr.), triptih (d. 1502, Čedad, Mus. Archeologico Naz.), Uršula z devicami (d. 1507, Brera), freske v apsidi v c. SFAntonio v San Daniele del Friuli (1513—22), Oznanjenje (d. 1519, Videm, Gallerie d’Arte), itd. L: E. Cevc (ELU 2,1962, p. 335); L}.Babič (ELU 3, 1964, s. v.). — Cf. N. Zupanič (1923). Pelops, grš. mit. oseba, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta. Oče gaje bil zaklal in bogovom podstavil za jed, toda ti so odkrili zločin in Pelop(s)a oživili (edino Demetra resp. Ceres je pojedla njegovo rame, ki so ga nato bogovi na¬ domestili s slonovo kostjo). Pozn. je v tekmo¬ vanju za njegovo hčer premagal Oinomaa, kralja Elide (priprave za tekmovalno vožnjo je kazal relief na vzh. čelu Zeusovega templja v —► Olim¬ piji, zdaj v tamk. Arheol. muz.), ter zavladal nad vsem polotokom, ki je po njem dobil ime Peloponez, tj. Pelop(s)ov otok. L: Grimal (1951, p. 354—55); Hunger (1955, p. 273—75). Peltzer, R(udolf) Arthur (1873—1955), nem. um. zgodovinar, poznavalec nem. in niz. pozno¬ renesančnega slikarstva in kiparstva. R. v Kolnu v zbirateljski družini, 1927—43 konservator ba¬ varskih drž. zbirk ( Bayerische Staatsgemdlde- smlgn.). Oskrbel okr. in kom. izd. Sandrartove Teutsche Akademie (cf. infra). B: ,Geschichte der Messingindustrie und der kiinst- lerischen Arbeiten in Messing ( Dinanderies) in Aachen und den Landern zwischen Maas und Rhein von der Romerzeit bis zur Gegenvvart ‘ (Ztschr. des Aachener Geschichtsvereins, 1908); ,Die Darstellung von Dinan¬ deries auf niederlandischen Bildern ‘ (MfKw. 1911); ,Der Hofmaler Hans'von Aachen: seine Schule und seine Zeit ‘ (JSaK, 1912); ,Der Tizianschiiler Lambert Sustris von Amsterdam 1 ' (ib., 1913); ,Der Miinchener Maler Hans Rottenhammer in Venedig und Augsburg ‘ (ib., 1916); ,Niederldndisch-venezianische Landschafts- malerei' (MJb, 1924); (izd.) Joachim von Sandrarts Academie der Bau-, Bild- und Mahlerey-Kiinste von 1675 (Mn 1925); ,Sandrart-Studien‘ (MJb, 1925); ,Nicolaus Neufchatel und seine Niirnberger Bildnisse ‘ (ib., 1926); ,Hans von Aachen ‘ (W-RJb, 1928); ,Christoph Pandifi' (MJb, 1937). L: Ernst Buchner (Kchr, 1955, nekr.). Pencz, Georg (o. 1500 — 1550), nem. slikar in bakrorezec (cf. s. v. Kleinmeister) v Niimbergu. V slikarstvu se je zgledoval po it. mojstrih, nje¬ gova najboljša dela pa so portreti, npr. Jorg Herz (d. 1545, Karlsruhe). L: Hans Georg Gmelin (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. E. IValdmann (1911). pendentiv (angl. the pendentive, fr. le pendentif, it. /7 pennacchio sferico, nem. der Gewdlbezwickel ali der Kappelzvvickel), sferični trikotnik. pendentivna kupola (fr. la coupole sur penden- tifs, nem. die Eckzmckelkuppel) : kupola na pen- dentivih, ki so v nasprotju z — > visečo kupolo kot samost, konstrukcijski del ločeni od nje. Njen temeljni krog je zato kvadratu, ki ga kupola prekriva, vpisan. Pengov, Slavko (1908 — 1966), slov. slikar, t. (očetu podobarju) in u. (57) v Lj. Štud. na ak. v Zgb (slikarstvo 1926—-29) in na Dunaju (ki¬ parstvo 1929—31), od 1945 prof. na AUU. S: freske s pomenom obarvane risbe, pred 2. svet. vojno cerkv., po njej s tematiko iz NOB in iz* gradnje socializma, mdr. v žup. c. (1923) in vili na Bledu (1947), v Bgd (palača CK ZKJ, 1948 — nagr. zvezne vlade za 1949) in Lj (palača Ljudske skupščine SRS, 1958). Ilustr. mdr. Finž¬ garja ( Pod svobodnim soncem, Lj: MK 1951)- L: AS (1958 — L!); S. Mikuž (SPor, 24. VI. 1958); id.. Zgodovina Slovencev (Obz, 1959, p 297—312). Luc Menaše (NRazgl, 1960, p. 403); ŠijanecS (1961). ELU 3 (1964, s. v.); S. Mikuž (Delo, 9.1.1966, nekr.)- pentatevh (od grš. pente [pet] in teuhos [knjiga]), ime, ki so ga stari grš. prevajalci dali prvemu delu Biblije ali 5 Mojzesovim knjigam, tj. za Genesis (Gn, Postanek ali 1 Mojz), Exodus (E x < Izhod ali 2 Mojz), Leviticus (Lv, Levitska postava ali knjiga ali 3 Mojz), Numeri (Hm, Števila ah 4 Mojz) in Deuteronomium ( Dt, Ponovljena P°' stava ali 5 Mojz). Hebr. rkp. zvitek teh 5 knj- je Tora. IR: -*■ Pentatevh iz Toursa (o. 650, Bibl- Nat.), fragmentarni hebr. Leningrajski pentatevn (929/930, Leningrad, Drž. knjižnica). ♦Pentatevh iz Toursa, po zadnjem zas. lastniku, lordu —>• Ashburnhamu, imen. tudi Ashburnhatn° v pentatevh, pomemben iluminiran rkp. (pen? 3 ment, 142 listov 37,5 X 33 cm, o. 650, Bibl. Nat.. Nouv. acq. lat. 2334) težko določljivega izvora (sev. Afrika ali Italija?), od zač. IX. st. dalje v 1609 Percier, Charles — Perikope Henrika II. 1610 opatiji Saint-Martin v Toursu. Cecil -> Roth je ugotovil posreden vpliv izgubljenih ilustriranih ž. biblij. 19 listov z miniaturami, med njimi 16 celostr., npr. Potop (f. 9r) in Prizori iz zgodbe egipt. Jožefa (f. 44r). L: O. von Gebhardt: The Miniatures of the Ash- burnham Pentateuch (L 1883); Diringer Book (1958, p. 73—74); »PK.G« 5 (1969). — Cf. C. Norderfalk (Sk 1957), J. Porcher (1967 [1968, p. 128, repr. 141]). Percier, Charles (1764—1838), fr. aih. (r. in u- v Parizu), skupaj s prijateljem arh. P.-F.-L. Fontainom vodilni predstavnik stavbarstva pod -*■ Napoleonom 1. Njuno delo je npr. Slavolok n “ trgu Carrousel v Parizu (1806—08). Perdrizet, Paul (Frederic), (1870 — 1938), fr. raziskovalec kršč. ikonografije. B: ,La Vierge qui baise la main de V Eti funt L (Rev. de 1 Art chrdtien, 1906); (& J. Lutz) Speculum humanae salvationis (2 knj., Mulhouse 1907—1909); Etude sur k Speculum humanae salvationis (P 1908); La Vierge de Misericorde (P 1908, »Bibl. des Ecoles franeaises d Athenes ei de Rome« 101); (& J. Lutz) Die elsdssi- schen typologischen Glasmalerein (Mulhouse 1909). Pergament (angl. the parchment, fr. le parche- n, ' n )> koženlca, tanko strojena, pisanju name¬ njena živalska koža. Ime po mestu Pergamu J"* - Fergamos, infra), kjer so ga bili najprej izde¬ lovali. L: Kulundžič (1967, p. 171—83). d pergamo (it.) —> prižnica PERGAMOS (grš. Pergamon), zdaj Bergama v maloazijski Turčiji, nekd. prestolnica peiga- uienske države, večstoleten razcvet (III. st. pred do m. st.). L: EWA XIV (1967, stp 412—14 — L!). *P6rgamski oltar, Zeusov olt. iz Pergama Fergamos o. 180/60 pred), v. delo helen. dm etn., ki so ga odkrili 1878—80 pod vodstvom arla —> Humanna in nato rest. v Berlinu. Raz- stavljen je bil v posebnem muz. že 1902—08, v zdajšnjem, večjem (vzh. Berlin, Pergamonmus., ^ a črt Alfred Messel) pa jc od 1930. Celoto tlorisu 36,44 X 34,20 m) krasita t. i. veliki, 0m dolgi in iz 118 marm. plošč sest. friz s Pr ‘l° r ‘ iz gigantomahije in na dvignjenem dvo¬ ji 1 cu t- i. mali friz s prizori iz Telefove zgodbe ' Vse v vis. reliefu). i q Ij' P- Ložar , Pergamski oltar v Berlinu (Ilustr. III, 3V> 2); EWA IV O 961 - t- 218 >’ vn (1963 ’ Ktp pl 34 ’ načrt stp 296, t. 172—74); Elisabeth Rolide: I iv 8a ^?° n: Burgberg und Altar (3. izd., BI 1964 — L ) '»PKG« 1 (1967, t. 131—35 — L!); »US« 3 (1969). e_, , H. Kdhler (1948), A. von Šali s (1912), W.-H. s ehuchhardt (1925), etc. Periandros, grš. tiran v Korintu (627—585? pred). Up: npr. Mantegna (naslikani relief na stropu t. i. Camera degli Sposi v Pal. Ducale v —> Mantovi). perica (angl. the washerwoman, fr. la lavandiere, hrv. pralja, it. la lavandaia, nem. die Wascherin, rus. pračka). Up: npr. Chardin (o. 1737, Eremi- taža), Daumier (1863, Louvre), Marij Pregelj (Perice, d. [19]58, MG). PERIGUEUX, nekd. galsko-rim. Vesunna Petrucoriorum, mestece v jugozah. Franciji (Pe- rigord ), na romarski poti iz —> Vezelaya v -> San- tiago de Compostela, središče departmaja Dor- dogne. Predvsem 2 romanski c.: nekd. katedr. St.-Etienne (zač. XII. st.—o. 1160) in zdajšnja katedr. *St.-Front (večinoma iz 2. četrt. XII. st., močno rest. v 2. pol. XIX. st.), ki kaže v vzh. delu tloris grš. križa in 5 kupol. L: Cankar II/l (1931); EWA V (1961, stp 590—91 — L!); Pevsner (1966). — Cf. K. J. Conant (1959). perikope —> evangelistar *Perikope Henrika II., eden izmed najpo¬ membnejših IR t. i .reichenauske šole, pos. njene t. i. —> Liutharjeve skupine-, rkp. (perga¬ ment, 206 listov 42,5 X 32 cm, 1002/1014, Miin- chen, Bayerische Staatsbibl., Cod. lat. [Cim.] 4452 resp. Cim. 57) je bamberška stolnica dobila od svojega ustanovitelja, verj. 1007 ali 1112. Poleg naslovne strani (f. 2r: Kristus krona ces. Henrika II. in Kunigundo, spodaj personifikacije dežel) in podob evangelistov še 20 celostr. minia¬ tur, 10 celostr. in 184 manjših inicial; med mi¬ niaturami npr. Oznanjenje pastirjem (f. 8v), Po¬ klon kraljev (f. 17), Zadnja večerja in Umivanje nog (105v), Svete žene pri grobu (116v) in angel Vstajenja (117r), Predaja ključev (152v), Kristus pri Marti in Mariji (162r), itn. — Pomembne platnice, spredaj na zlati podlagi biz. in 4 za- hodnoevr. emajli (simboli evangelistov), biseri in dragi kamni kot okvir karolinškega slono¬ koščenega * reliefa iz o. 870: v medaljonih vprega Sonca in vprega Lune, levo od Kristusa na križu žalostne žene, Longinus in Ecclesia, ki zajema kri v kelih, des. Stephaton, Janez Ev. in Ecclesia, ki odvzema Sinagogi v podobi personifikacije mesta Jeruzalema z okroglo ploščo nakazano oblast nad zemljo; spodaj od leve na des. per¬ sonifikacije Vode (Okeanos), Rima in Zemlje ( Gea). L: Bayerns (1960, kat. št. 221); EWA XI (1966, t. 314). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), Iz. Cankar (Uvod 1926, p. 71—74), A. Goldschmidt (1. knj. 1914; II 1928), G. Leidinger (1914), C. Nordenfalk (Sk 1957), H. Schrade (1958). 1611 Perikope iz samostana St. Erentrud — Perrault, Claude 1612 Perikope iz samostana St. Erentrud na Nonn- bergu v Salzburgu , iluminiran rkp. (31,1 X 22,3 cm, o. 1140, Miinchen, Bayerische Staatsbibl., Cod. lat. 15903) z najobsežnejšim ciklom evang. prizorov v salzburškem rkp. slikarstvu tiste dobe. Med miniaturami npr. Jožefov sen (f. 5v) in Dvanajstletni Jezus v templju (f. 19). L: cf. G. Schiller (I 1966), G. Svvarzenski (*1908, repr. 153—203; *1913, p. 83—89). periodizacija umetnostnih obdobij. Ne glede na najbolj poenostavljeni šolski obrazec evr. um. obdobij (-> starokrščanska umetn., umetn. v času preseljevanja,-f karolinška umetn.,-foton¬ ska umetn., -> romanika, -f gotika, -f renesansa, -f barok) je kajpak problematično vsako razme¬ jevanje um. razvoja, ne samo tisto, ki naj bi bolj ali manj veljalo za vso zahodnoevr. umetn., ampak tudi periodizacija umetnosti v vsaki evr. deželi pos. Tako kot so si nasprotovali ter se razločevali posamezni razlagalci evr. umetnosti (mdr. tudi v samem opredeljevanju in poimeno¬ vanju -fzgodovinsk ih slogov), tako se npr. mnenja razhajajo tudi pri periodizaciji slov. umetnosti (»kaj je še srednji vek, kaj naša rene¬ sansa in kaj morda naš manierizem ?«). Povsem nesporna in eksaktna je edino dosledno krono¬ loška delitev, npr. po stoletjih, razmejevanje, ki ga je pogosto najti v novejši umzg. lit., ki pa seve o sami naravi lik. umetnosti v obravnava¬ nem razdobju ničesar ne pove in predstavlja samo zasilno rešitev. perizonium (lat.) -> prt okrog ledij Perko, Lojze (1909—_), slov. slikar, r. v Starem trgu pri Ložu. Ilustr. Levstikovega -*■ Martina Krpana (1942). L: ŠijanecS (1961); Olga Ratej (Delo, 30. IX. 1969). Perlin, Bernard (1918—• ), amer. (ž.) slikar, realist. S: z morbidno poezijo zaznamovani vsak¬ danji, »socialni« motivi, npr. Ortodoksna dečka (temp., 1948, Tate) ali pa Ulica ( The Street, Springfield). L: EWA I (1959, stp. 308). — Cf. S. Rodman (1957). Per me reges regnant (Ps 98 [99], 4). Cf. s. v. krona »Sv. Rim. cesarstva«. Permoser, Balthasar (1651—1732), nem. kipar. Se učil v Salzburgu in na Dunaju, od 1675 dalje nekaj let v Italiji, nato na Dunaju, 1689 poklican za dvornega kiparja v Dresdrn, kjer je potem tudi večidel živel do konca. P: * kiparski okras Zwingerja v -f Dresdenu (s sodel. o. 1714—18), *Apoteoza princa Evgena Savojskega (marmor, 1718—21, Ost. Bar.), Sv. Ambrož in Sv. Avgu¬ štin (oba les, 1725, Bautzen [Budišin], Stadtmus.). L: Siegfried Asche: ‘Balthasar Permoser und die Barockskulptur des Dresdner Zvvingers (FrM 1966). — Cf. Th. Miller (1953), E. Tietze-Conrat (1914). Pernhart, Marko (1824—1871), slov. koroški slikar, u. (46) v Celovcu. S: krajine in gorske panorame (največ v celovškem Deželnem muz.), mdr. npr. Sava s Šmarno goro (d. [1]851, NG) in Klanško jezero v nevihti (d. [1]852, NG). L: France Kotnik, Krajinski slikar Markež Pern¬ hart: Ob stoletnici njegovega rojstva (ZUZ, 1923); SteskaS (1927); F. Stele & V. Steska (SBL, 6. zv., 1935, s. v. — L!); MAS II (1938); SteleS (1949); SlovS (1966); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd, Nar. muz.] — L!). — Cf. F. Mesesnel (1939 [1953]), R. Milesi (1950 — L!). ' Pero, Cimonova hči -> Caritas Romana Perogalli, Carlo (1921—....), it. arh., prof. za zgod. umetn. in arhitekture na milanski poli¬ tehniki (fak. za arhitekturo). B (& Giacomo C. Bascape) Castelli della pianura lombarda (Mi 1960); (& id.) Palazzi privati di Lom- bardia (Mi 1965); (& id.) Ville milanesi (Mi 1965, »Collana Italiana« 2); Ravenna paleocristiana e alto- medioevale (Mi 1966, ista z. 6). Perpendicular style, pozna stopnja angl. gotike, imen. po navpičnem paličju, ki se pojavlja kot delilni sistem vis. in šir. oken pa tudi v razčle¬ njevanju sten. Po prvih primerih (e. g. -> Glou¬ cester) se »perpendikularni slog« uveljavi sredi XIV. st. in živi tja v XV. in XVI. st., ko ga kot odlični spom. predstavljajo King's College Chapel v Cambridgeu (1446—1515), St. George's Chapel na Windsorskem gradu (1477—1528, —> tVindsor Castle) in kapela Henrika VII. v Westminstrski opatiji v Londonu (1503—o. 1512). Najstar. pri¬ mer zanj posebno značilnega -> pahljačastega oboka poznamo iz vzh. krila križnega hodnika v Gloucestru (1350-a leta). L: Cankar II/2 (1933, p. 230, repr. 115—16); »US« 8 (1968, repr. p. 47, 50). Perrault, Claude (1613—1688), fr. arh., r. in u. (75) v Parizu, po poklicu zdravnik, sicer P a akt. tudi na številnih drugih področjih od mate¬ matike do poezije. Njegovo prvo in najpomemb¬ nejše arhitekturno delo je načrt iz 1665 za zna¬ menito *vzh. pročelje Louvra v Parizu z 28 dvoj¬ nimi korintskimi stebri (izvedeno 1667—-74)• Končni načrt za »louvrsko kolonado«, s katerim je bila premagana Berninijeva zamisel, so neka¬ teri pripisovali -fLevauju, verj. pa sta pri njem sodelovala oba. L: Bates Lowry (EWA XI, 1966, s. v. — Ul)> Pevsner (1966); »US« 10 (1969, repr. p. 59). — cu A. Blunt (Harm 1953), A. E. Brinckmann (1931 V »HdKvv«), etc. 1613 Perrier, Franfois — Peršin, France 1614 Perrier, Fran?ois, imen. le Bourguignon (1590— 1650), fr. slikar in grafik, sodel. S. Voueta in učitelj Ch. Lebruna, 2-krat se mudil v Italiji, 1648 med prvimi 12 člani -> Academie Royale de Peinture et de Sculpture. V njegovi knj. graf. Posnetkov, katere naslov bi se v smiselnem prev. glasil Ostanki rim. soh, ki jim je prizanesel ne¬ voščljivi zob časa (prva, jezikovno nekorektno naslovljena izd.: Segmenta nobilium signorum et statuarum quae temporis dentem invidium evasere, R >638; hol. izd.: A 1702), je z naslovnim bakr. Predstavljen Čas, ki gloda Behederski torzo. L: Panofsky Stud (1939 [1962]); LaranE (1959); Saturn and Melancholy (1964). — Cf. A. Blunt (Harm 19 53), R. W. milace (1968). Perruchot, Henri, fr. književnik in pisec o umetn., avtor številnih romaniziranih biogtafij. h: (lik. umetn.): Gauguin: sa vieardente et miserable (P 1948);La viede Van GoghiP 1955,»Artet Destin«), L “ Vie de Cezanne (P 1956, ista z.); Le Douanier Rousseau (P 1957); Le Corbusier (P 1958); La Vie de Toulouse-Lautrec (P 1958, »Art et Destin«); La Vie de Monet (P 1959, ista z.); La Vie de Gauguin (P 1961, ista z -); L'Art moderne d travers le monde (P 1963, »A travers le monde«), Pcrsefona (grš. Persefdne), grš. mit. oseba, hči Zeusa in Demetre, boginja podzemlja, kamor 1° je bil odvedel Hades (v rim. mitologiji Pluton ugrabi Prozerpino — prim. geslo Ugrabljenje Pro- zerpine). L: Hunger (1955, p. 278); Grant (1968). Perseverantia (lat.), Vztrajnost —> Veliki zma¬ goslavni voz cesarja Maksimilijana I. Persius, Ludwig (1803—1845), nem. arh., uče¬ nec in sodel. K. F. Schinkla. A: npr. t. i. Frie- denskirche v Potsdamu (načrt 1842, sez. 1845— 48) in kupola tamk. Nikolajeve c. po Schinklo- v em načrtu. L : cf. R. Zeitler (1966 — L!). Pcrski ( Persky ), Matija ( Mathias ), (1681— 1161), avstr.-slov. arh. R. v Dobersbergu na Gornjem Avstrijskem,'•živel in delal v Gradcu do 1747, odtlej v Lj, kjer se je 1748 oženil s čerjo Gregorja —> Mačka, postal lj. meščan in Mačkov naslednik. Vodil zidanje c. v —> Gor- tdem gradu in v istih 1750-ih letih barokiziral Erbergovo graščino v Dolu. Njegov učenec je bil Lovrenc Prager (ki je pozn. poročil njegovo vdovo). n E ; V' Steska (SBL, 6. zv., 1935, s. v. — L!); ŠumiL V; 6 )): Cevc SU (1966); »ArS« 3 (1969). — Cf. V. bleska (Naši 1923). Personifikacija, poosebitev, tj. lik. ali lit. pred¬ stavitev nekega pojava, pojma ali ideje v človešk Podobi, ki jo kot lik. personifikacijo spoznamo po -¥■ atributu ali napisu pa tudi iz ikonogr. zveze, v kateri je upodobljena. V evr. umetn. poosebitve zvečine nadaljujejo ant. izročilo, saj je npr. zlasti vsa -> grška mitologija zrasla iz personifikacij. Cf. e. g Atlas (lit.: Tieche), —> Dvanajst vetrov, —> Ecclesia in Sinagoga, —> kreposti, -> pregrehe, -> sedem planetov, -*• sep- tem artes liberales, —> štiri reke paradiža, —> štirje elementi, — > štirje letni časi, itd. L: L. Petersen: Zur Geschichte der Personifikation in griechischer Dichtung und bildender Kunst (Wii 1939). perspektiva (iz lat. perspicere, pregledati): telesa, prostori in sploh prostorske razsežnosti in razmerja so v ploskvi iluzionistično ponazor¬ jeni, in sicer tako, kot jih vidimo z enega stališča. Običajno s terminom »perspektiva« (ki velja hkrati za način perspektivičnega upodabljanja in za nauk o njegovih pravilih) kratko zazna¬ mujemo centr. ali linearno perspektivo , ki jo po pionirski pripravi Giotta in osamljenih ostva- ritvah Lorenzettijev poznamo šele od renesanse dalje (Brunelleschi in Alberti, Uccello in Piero della Francesca, itn.): vodoravne vzporednice, ki v prostoru vodijo v globino, v ploskvi kon- vergirajo ter se v višini opazujočega očesa (očišče: angl. the stat ion point [viewpoint], fr. le point de vite, it. ilpunto di vista, nem. der Augenpunkt), tj. na obzorju (horizont, nem. der Gesichtskreis) sekajo v t. i. bežišču (angl. the vanishing point, fr. le point de fuite, nem. der Fluchtpunkt). Med¬ tem ko je Italija vodila v razvoju centr. perspek¬ tive, se je niz. slikarstvo odlikovalo s t. i. barvno ali zračno perspektivo: v ozračju spremenjeni, izkustveno ugotovljeni barvni odtenki tja do modrikastega ozadja. Z visokega stališča (in očišča) vidimo svet v t. i. ptičji perspektivi, z nizkega pa v t. i. žabji perspektivi. — Cf. s. v. anamorfoza; iluzionistično stropno slikarstvo ; etc. L: M. Schild Bunim: *Space in Mediaeval Painting and the Forerunners of Perspective (NY 1940; n. izd. Ox 1947); Panofsky Neth (1953 — L!); Panofsky Ren (1960 — L!); Ana Deanovič (ELU 3, 1962, s. v.); Samuel Y. Edgerton, Jr., Alberti’s Perspective: A New Discovery and a Nevv Evaluation (AB, 1966). — Cf. J. Baltrušaitis (1955), L. Brion-Guerry (1962), P. Francastel (1951), D. Gioseffi (1957; 1966 — L!), W. Hofmann (II FrM 1960,, G. J. Kern (1904; 1912; 1937), R. Klein (1961), B. S. Myers (IV 1969, p. 338—40 [tekst Milton F. Kircltman]), F. Novotny (1938), E. Panofsky (1915, dis.; *1927; AB, 1935; etc.), A. Parronchi (1964), B. Schweitzer (1953), J. mite (1956; 1957). Peršin, France (1922—_), slov. slikar, r. v Lj, štud. na ak. v Zgb, živi v Lj. L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Luc Menaše (ELU 3, 1964, s. v.); ZUZ nv Vlil (1970, p. 341 [št. 466!]). 1615 PERUGIA — Peruzzi, Baldassare 1616 PERUGIA, središče Umbrije (Italija), mesto z dobro ohranjenim srednjev. videzom. L: EWA Vin (1963, stp 654—57 — L!). — Palazzo dei Priori ali Pal. Comunale (piazza IV Novembre in corso Vannucci), sez. 1293—97 (Giacomo di Servadio in Giovanello di Benve- nuto, domačina iz Perugie), dop. na ožji strani ob trgu 1333—58 in ob corso Vannucci 1429— 43, tam tudi nad portalom luneta, ki jo krase 3 sohe (sv. Lovrenc, sv. Ludovik in sv. Herkulan). L: cf. J. mite (Harm 1966, p. 36—37, t. 15). ~ *Fontana Maggiore {piazza IV Novembre), slavno delo -> Nicole Pisana s sodelovanjem sina —> Giovannija Pisana, dkč. 1278 (rest. 1948—49). Enciklopedični ikonogr. program (25 dvojnih reliefov spodnje ograje, vsak dvojni relief 69 X 97 cm, 24 kipov zgornje ograje, vsak povprečno 75/78 cm) vsebuje na spodnji ograji z značil¬ nimi opravili predstavljene mesece (12 dvojnih reliefov), —>■ septem artes liberales in Filozofijo (4 dvojni), prizore iz Biblije (3 dvojni reliefi: Izvirni greh in Izgon, Samson z levom in Samson in Dalila, David in Goljat), prizore z Romulom in Remom (2 dvojna reliefa: Romulus in Remus, Volkulja z Romulom in Remom in verj. Rea Silvia), na 2 dvojnih reliefih upodobitve prego¬ vorov in Aisopovih basni in na 2 dvojnih reliefih leva in grifa pa dva orla. Sohe zgornje ograje so tako ali drugače povezane z bajeslovno in resnično zgod. Perugie, med njimi so personi¬ fikacije mest ( Chiusi, Perugia, Rim), svetniki in bibl. osebe (npr. Mojzes, David in Salomon), Aulestes (trojanski junak in mit. ustanovitelj Perugie) in kot sodobnika podesta (Matteo da Correggio) in capitano del popolo (Emano di Sassoferrato). Ena izmed soh, Melkizedek, je izgubljena in nadomeščena z mod. kipom. L: EWA X (1965, t. 324—25); Kathrin Hoffmann- Curtius: Das Programm der Fontana Maggiore in Perugia (Dii: Rheinland Verlag 1968, dis. [Bn 1965]); »MdS« 76 (t. X—XI). — Cf. M. Ayrton (1969), G. Delogu (1956 — L!), G. Nicco Fasola (*1951), J. Pope- Hennessy 0 1955), W. F. Volbach (1924 v »HdKw«), J. mite (Harm 1966), etc. ~ Galleria Nazionale delPUmbria {Pal. Co¬ munale). Mdr. so zastopani fra Angelico, Peru- gino, Piero di Cosimo itd. L: F. Santi: La Galleria Nazionale delTUmbria in Perugia (R 1955). Perugino, s pr. im. Pietro di Cristoforo Vannucci (1445/52—1523 za kugo), it. slikar, najslavnejši umbrijski umetnik XV. st., posebno znan kot Rafaelov učitelj (v 1490-ih letih). R. v Citta della Pieve blizu Perugie, se učil pri Fiorenzu di Lo- renzo v Perugii in pri Verrocchiu, 1472 dkm. kot član slikarskega ceha v Florenci, delal tam in v Perugii, vmes pa večkrat v Rimu (1479—82, 1484, 1491 in 1508—10). S: t. i. triptih knezov Galicin s Križanjem, Hieronimom in Magdaleno (o. 1482, Washington [prej Eremitaža]), freske v -> Sikstinski kapeli v Rimu, in sicer Obrezo¬ vanje Mojzesovega sina itd. (sodel. Pinturicchio), Krst v Jordanu in * Izročanje ključev (z avtp., 1482), Videnje sv. Bernarda (les, o. 1493, Alte Pin.), Madona z Janezom Krst. in Boštjanom (les, d. 1493, Uffizi), Francesco delte Opere (les, d. [na hrbtni strani] 1494, ib.), Kristus na križu s svetniki (tridelna freska, 1494/96, Florenca, Con- vento di Sta Maria Maddalena dei Pazzi, Sala Capitolare), Apolon in Marsias (les, o. 1495, Louvre), Madona s 4 svetniki (les, o. 1495/96, Pin. Vat.), freske v Collegio del Cambio v —► Perugii (mdr. 7 planetarnih bogov, 4 kardinalne kreposti z njihovimi predstavniki in avtp., 1496— 1500), Marija Magdalena (les, o. 1500, Pitti), Marijina zaroka (les, o. 1500/04, Caen, Mus. des B.-A.), Boj med Ljubeznijo in Nedolžnostjo za —r Izabelo d'Este (temp, 1505, Louvre), itn. — v pozn. letih pravzaprav samo še ponavljal samega sebe. L: Vasari-Milanesi III; Venturi VII/2 (1913); T. Si liani: P. Vannucci detto il Perugino (T 1915); C. Gnoli: I documenti su Pietro Perugino (Perugia 1923); id.: Pietro Perugino (Spoleto 1923); G. Urbini: Pietro Perugino (F 1924); Fiorenzi Canuti: II Perugino (2 knj., Siena 1931 — L!); W. Bombe (ThB XXVI, 1932, s. v. — L!); Berenson Ox (1932); van Marie XIV (1933); A. Chastel, Pčrugin (Diet peint it, 1964)1 Francesco Santi (EWA XI, 1966, s. v. — L!); *L’ope ra completa del Perugino (Mi 1969, uv Carlo Castellane- ta, kat. Ettore Camesasca, »CA« 30 — L!). — Cf. !• Alazard (1927), B. Berenson (1968, repr. 1095—1108). W. Bombe (1912; 1914), G. Francastell 1958), F. KnapP (1907 [1926]), K. Lange (1885), A. Schmarsotv (1915). G. Sinibaldi (1964), G. C. Williamson (1900). perunika (lat. & angl. iris, nem. die Schwert- lilie), v kršč. umetn. Marijin simbol, zlasti po¬ doba meča, ki ji prebada srce (kot t. i. Mater Dolorosa). Posebno priljubljena cvetlica Huga van der Goesa (e. g. »v vlogi figovega peresa« pred Evo na njegovem dunajskem diptihu). L: Panofsky Neth (1953, p. 333 & 500 [op. 2)15 Ferguson (1954). — Cf. L. Behling (1957 [1967]). Peruzzi, Baldassare (1481—1536), it. arh. i n slikar, pomemben perspektivik. R. v Sieni, n- v Rimu (54), tam živel od 1508 dalje in prijatelja Rafaela nasledil kot gl. arh. Petrove c. A: v Rimu Farnesina (1508—11), pročelje c. S. P> c,rn in Montorio (1509—35) in nazadnje Pal. Massimo alle Colonne (zač. 1535). S: ib .freske v Farnesin' (o. 1511), v Sta Maria della Pace (d. 1516) ,n S. Pietro in Montorio. 1617 1618 Peruzzi, Svetoslav — Pet čutov L: Vasari-Milanesi IV; William W. Kent: The Life and Works of Baldassare Peruzzi of Siena (N Y 1925); P. Metz (ThB XXIV, 1932, s. v. — L!); Venturi Dč/5 (1932), XI/1 (1938); Fernanda de’ Maffei (EWA XI, 1966, stp 226, t. 99); Heinrich Wilhelm Wurm (ib., s. v. — L!; t. 118—21); Elena Povoledo (EWA XII, 1966, stp 763—64, t. 422); Pevsner (1966); Christoph Luitpold Frommel: Baldassare Peruzzi als Maler und Zeichner (W 1967/68, »Vero. der Bibl. Hertziana: Beiheft zum RJb«). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1831—40), S. J. Freedberg (1961), V. Mariani (1929), F. Saxl (1957). Peruzzi, Svetoslav, v lit. tudi Svitoslav (1881 — 1936), slov. kipar. R. v vasi Lipe na Ljubljan¬ skem barju, štud. na Dunaju na umetnoobrtni Šoli ( Osterreichisches Mus. f. K. it. Industrie) in a k., dipl. 1904, ostal še na Dunaju, 1906 — 10 v Lj, odtlej v Splitu, tam u. (54). P: npr. spom. ce s. Franca Jožefa I. v Lj, po natečaju 1903 post. 1908 (zdaj Miklošičev spom. [cf. s. v. Ljubljana ], ■Parm. doprsje Franca Jožefa pa v lj. Nar. muz.), Gvidon Birolla (1904, bron. odlitek iz 1951 v l^G), nagrob. Lundra in Adamiča (marm. soha Pa kamn. podstavku, 1908 — 10, od 1933 dalje na lj. Žalah), Don Frano Bulič (bron. plaketa, 1921, Split, Umjetnička gal.), itd. L: ŠijanecS (1961); Bojana Hudales-Kori, *Kipar Svetoslav Peruzzi (ZUZ nv VIII, 1970 — L!). Perzej (grš. Perseus, lat. Perseus), mit. oseba, s jn->- Danae in->Zeusa. Kralj Polidektes, ki s ' je bil Danao vzel za ženo, ga je — da bi se 8a znebil — poslal po glavo gorgone -»■ Meduze. Perzej u jo je uspelo odsekati (iz trupa je skočil Pegaz) in ko se je — na Pegazu jezdeč po zraku — vračal domov, je osvobodil -> Andrd- •nedo (cf. infra). Ko jo je nato zahteval zase njen stric Flnej (ki sta mu jo bila njena starša oblju¬ bila še prej kot Perzeju) ter se zanjo bojeval s svojimi vojščaki, se je Perzej v stiski obranil z Meduzino glavo, ob pogledu na katero je na- *fdnje tudi Flnej okamenel. Up: Perzej z Me¬ duzino glavo, npr. Cellini (bron. soha, .dkč. 1554, lorenca, Loggia dei Lanzi), Canova (marm. s °ha, o. 1801, Vat.). L ; •!• M. Woodward; Perseus: A Study in Greek Art and Legend (C 1937); Hunger (1955, p. 278—81); ^'gler II (i 956) p 204—06). Perzej osvobodi Andromedo, mit. ik. m., znan "? dr ; po Qvidu (Met IV) 670ss ). Up: npr. Cellini (bron. relief s podstavka Perzejevega s P«m., Bargello), Tizian (Wallace), Vasari (1570, Studiolo di Francesco I), Ann. Carracci (fre- s * a < Pal. Farnese, Gali. Farnese), Cavaliere d ’Arpi no (npr. d. 1602, Ksthist. Mus.), Rubens 1620 [star. varianta leningrajske] in pozn. slika s potezami H. Fourment, Dahlem; 1620/21, Eremitaža), F. Lemoyne (d. 1723, Wallace), A. R. Mengs (1777, Eremitaža). Podoben ik. m. -> Osvoboditev Hezione. L (cf. -> Andromeda in-*- Perzej, supra): Pigler II (1956, p. 22—26). PESCIA, mestece v —> Toskani med Pistoio in Lucco. V c. S. Francesco iz XIII. st. (pročelje 1505 & 1632) na 3. des. olt. Bonaventure Bcr- linghierija Frančišek As. s prizori iz njegovega življenja (sgn., d. 1235). pesniki in pisatelji kot lik. umetniki. Med zna¬ nimi primeti »dvojne« ali »večkratne« nadarje¬ nosti npr. Ivan —> Cankar, —*■ Cocteau, —► Goethe, E. Th. A. —► Hoffmann, Victor —► Hugo, D. H. — Lawrence,-> Wyspiahski, idr., po drugi strani med literarno nadarjenimi lik. umetniki — Dela- croix, Dura Jakšič, —> Kokoschka, —> Michel¬ angelo, itd. Cf. tudi s. v. Kafka, D. H. Lawrence. pesniki in pisatelji kot pisci o lik. umetn. Cf. e. g.: Apollinaire; Aragon; Aretino; Baudelaire; Breton; Cankar, Iv.; Cocteau; Čehov; Dante (tudi s. v. Giotto); Diderot; Eluard; Gide; Goethe; Goncourt; Heine; Huysmans; Kozak; Lessing ; Mac Orlan; Malraux; Maurois; Merežkovski; Meri- mee; Montaigne; Papini; Petrarka (s. v. Simone Martini); Prešeren; Przybyszewski; Rilke; Sartre; Stendhal; Stifter; Zola. pest — stisnjena pest peščenec (angl. the sandstone, fr. le greš, nem. der Sandstein). Pešina, Jaroslav (1912— ), češ. um. zgodo¬ vinar, prof. na Karlovi univ. v Pragi, naslednik A. Matejčka. B: (& A. Matejček) Czech Gothic Painting: 1350 — 1450 (Prague 1950; fr. izd. 1951); Češka malhapozdnl gotiky a renesance (Pra 1950); ,Skupinovy portre v češkem renesančnim mali f sivi'’ (Umeni, 1954); , Po¬ doba a podobizny Karla IV' (Universitas Carolina: Philosophia, l/l, 1955); Mistr litomčricky (Pra 1958); ,Der Anteil Bdhmens an der Entvvicklung des Stillebens in der Malerei des Spdtmittelalters' (K. M. Svvobodov zb., 1959 [češko v Umčni, 1960]). Peta božja zapoved (5 Mojz 5, 17): Ne ubijaj ! Up: npr. H. Baldunga Griena lesar, v Auslegung der 10 Gebote (Str.: Johann Griininger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 213, t. 242). Peta nadloga: (živinska) kuga, bibl. ik. m. (2 Mojz 9, 1—7): egipt. živina pogine. Up: npr. miniatura v —► Sarajevski hagadi (f. 24r zgoraj, XIV. st.). Pet čutov (angl. The Five Senses, fr. Les cinq sens, nem. Die fiinf Sinne), ik. m.: -*■ okus in 1619 Peter — Petkovič, Vladimir R. 1620 sluh, -»■ tip, vid, vonj (lat. gustus, auditus, tactus, visus, odoratus) so predstavljeni z ustreznimi žanrskimi prizori (e. g. Marten van Cleve: Flam. domačija, Ksthist. Mus.) ali s personifikacijami (Makart, Ost. XIX.—XX.), v obeh primerih v skupnih Up (cf. M. van Cleve) ali v vrstah po 5 podob (cf. Makart). L: Pigler II (1956, p. 462—65). — Cf. H. Kauffmann (1943), F. Mutherich (1955). Peter (lat. Petrus, angl. Peter, fr. Pierre, it. Pietro, šp. Pedro), kršč. svetnik (29. VI.), ribič, s pr. im. Simon (z bratom Andrejem prva apostola); —>Kristus mu je dal ime Kejas (ara¬ mejsko, grš. Petros, tj. Skala); nazadnje 1. rim. škof resp. papež. V zahodnoevr. umetn. plešast, z lasmi samo na čelu, večkrat v svetlorumenem plašču, atribut ključ(a). Up (-»■ Čudežni ribolov, -* dvanajst apostolov, -> Izročanje ključev, -> Kazen Ananija in Safire, —> Kristusa primejo [pri¬ zor z Malhom], -* Mučeništva apostolov, -> Pe¬ trova zatajitev, -> Poklicanje Petra in Andreja, -*■ prvaka apostolov, -> »Štirje apostoli «, -> Tra- ditio legis, -*■ Zadnja večerja, itd.): npr. kamnita soha na Adamovem portalu katedr. v Bambergu (1. pol. XIII. st.), Sedeči sv. Peter (koroški rezbar, lipovina, o. 1515 NG). L: Ferguson (1954); Reau 111/3 (1959, p. 1076 ss — L!); M. Sotomayor: S. Pedro en la iconografia paleo- cristiana (Granada 1962 [oc. A. Stuiber, ByZ, 1965]); EWA XII (1966, stp 665); LS II (1970). — Cf. J. Braun (1943), C. Cecchelli (1937), E. Male (1958). Peter Alkantarski, šp. Pedro de Alcantara (1499—-1562), šp. ust. najstrožjega reda -h* fran¬ čiškanov, t. i. alkantarencev ali bosih observantov ; kršč. svetnik (19. X.). Vplival na -^Terezijo Avilsko. L: Reau III/3 (1959, p. 1109—110). Peter Comestor, imen. tudi Manducator (fr. Le Mangeur, tj. Požiralec [knjig]), (akt. 1148 — 1178), fr. teolog, dekan c. Notre Dame v Troyesu in pozn. kancler c. Notre Dame v Parizu, spisal Historia scholastica, ki je tudi v prev. -> Guyarta des Moulins ( Bible historiale) močno vplivala kot ikonogr. predloga pa z vzporejanjem ant. in kršč. predstav. IR: Historia scholastica (npr. XII. st., Bibl. Nat., Ms. lat. 16943); Bible historiale (npr. 2. pol. XIV. st., ib., Ms. fr. 159). L: cf. J. Seznec (1940 [1953]), pos. za IR H. Martin (1928, repr. XXVI—XXVII & LXVIII). Peter Damjani (1007—1072), cerkv. učitelj, pesnik himen, menih, škof in kard., pisal mdr. proti simoniji ( Liber Gomorrhianus ); kršč. svet¬ nik (23. II. — lat. Petrus Damiani, episcopus Ostiensis), »pomaga proti glavobolu«. Up: npr. I. Giinther (lesen polihr. kip, 1763, — Rott am Inn — odprta knj. z napisom officium maius beatae Mariae). L: Reau III/3 (1959, p. 1101—02 — L!); LS I (1968 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 601—02). Peterhof Petrodvorec Peter Mučenik (lat. Petrus Martyr Veronensis [ali de Mediolano ali de Ordine Praedicatorum), kršč. svetnik, dominikanec, 1232 imen za in¬ kvizitorja, vneto preganjal manihejce in katare, dokler ga ni na poti iz Coma v Milano ubil (pozn. spokorjeni in beatificirani) Carino de Balsamo. Dan: 29. IV. Atribut: dominikansko oblačilo, nož v rani na glavi in bodalo v prsih. Up: Giovanni di Balduccio (Arca di S. Pietro Martire, 1336—39, Milano, St’Eustorgio), fra Angelico (Zgb Str), Tizian (-> Smrt Petra Muče¬ nika), Lotto (d. 1549, Fogg), itd. L: Reau III/3 (1959, p. 1104—06 — L!). — Cf. J. Braun (1943), K. Kunst le (1926). Peter Nolasko (o. 1182—1256), ustanovitelj reda -> mercedarijev, fr.-šp. svetnik (31. I., od 1936 dalje 28.1. — lat. Petrus Nolascus, fr. Pierre Nolasque, šp. Pedro Nolasco), zavetnik jetnikov, za blaženega razglašen 1628, za svetnika pa 1655. Up: npr. Zurbaranov cikel iz 1629 za samostan mercedarijev v Sevilli (zdaj tamk. ka¬ tedr. in Prado, v Pradu npr. Videnje bi. Petra Nolaska). L: Rčau III/3 (1959, p. 1102—04 — L!); LS I (1968). Peter odseka Malhu uho, ik. m. v okviru pri" zora —5" Kristusa primejo. Peter ozdravlja s svojo senco, kršč. ik. m. (Apd 5, 14—16). Up: npr. Masaccio {freska v Capp- Brancacci v c. Sta Maria del Carmine v Florenci), La Hyre (1635, Pariz, Notre-Dame). L: Reau III/3 (1959, p. 1088). peterokraka zvezda (angl. five-pointed star), znana že med egipt. hieroglifi v pomenu »dvi¬ ganja proti izviru«; v sodobni heraldiki kot mednar. znamenje socializma na grbih in zasta¬ vah socialističnih držav (rdeča na jugosl. grl 50 in zlata na jugosl. zastavi). Petkovič, Sreten, srb. um. zgodovinar, štud. in prom. na univ. v Bgd, tam tudi uči. B: Arilje (Bgd 1965); Zidno slikarstvo na području Pečke patrijaršije 1557—1614 (Novi Sad 1965 [stiska¬ no 1966], »Študije za istoriju srpske umetnosti« 1, dis.)- Petkovič, Vladimir R. (1874—1956), srb. um- zgodovinar in arheolog, štud. v Miinchnu (Krum- bacher) in Halle/Saale (Ad. Goldschmidt), prom. 1621 Petkovšek, Jožef — PETRONELL 1622 1905, docent (1911), izr. prof. (1919) in ord. (1922) na Fil. fak. v Bgd, 1932 član SAN in od 1947 dalje upravnik njenega arheol. inst. B: Ein friihchristliches Elfenbeinrelief zu Miinchen (Halle an der Saale 1905, dis.); ,Žiča: arhitektura i živopis‘ (Star, 1906); ,Freske iz unutrašnjeg narteksa crkve u Kaleniču' (ib., 1908); .Srpski spomenici XVI — XVIII veka' (ib., 1911); Manastir Ravanica (Bgd 1922); Manastir Studenica (ib. 1924); ,Priča o »prekrasnom Josifu« u Sopočanima' (Gl SND, 1925); Manastir Kalenič (Vršac 1926); ,Živopis crkve u Ljubotenu' (Gl SND, 1926); ,Likovi Stefana iLazara Musiča u Pavlici' (PKIF, 1926 )\,Jedna srpska slikarska škola XIV veka' (Gl SND, 1927); ,Živopis crkve sv. Bogorodice u Pa- [rijaršiji Pečskoj' (Izvestija na blgarskija arheologi- c eski institut, 1927 );,Umetnost u Srbiji za vlade despo¬ ta Stevana Lazareviča' (Bratstvo, Bgd 1928); La Pein- ture serbe du moyen age, I—II (Bgd 1930—1934); ,Un Peintre serbe du XIVsičcle' (Ch. Diehlov zb. II, 1930); >Avgarova legenda u freskama Matejiča' (PKIF. 1932); 'Legenda sv. Save u starom srpskom živopisu' (Glas SAN, 1933); Staro Nagoričino — Psača — Kalenič (Bgd 1933 );,Antičke skulpture iz Stobija' (Star, 1937); Jskopavanja Caričinog grada kod Lebana 1938 godine' Ob., 1939); Manastir Dečani (Bgd 1941); ,Les fouilles de Tsaritchin Grad' (CahA, 1948); Pregled crkvenih s Pomenika kroz povestnicu srpskog naroda (2 knj., Bgd 1950); ,Manastir Veluče' (Star, 1952/53). L: Star, 1954/55 (BI); J. Korošec (ArhV, 1957, nekr -); Sreten Petkovič (ELU 3, 1964, s. v.). Petkovšek, Jožef (1861—1898), slov. slikar, realist. R. na Verdu pri Vrhniki, se učil pri Si¬ monu Ogrinu na Vrhniki, štud. na ak. v Miin- chnu in 1884 nekaj mesecev v Parizu. Tam ko¬ piral Riberovo Polaganje v grob in po svojih Pogl. vzornikih Bastiena-Lepagea Počitek ob košnji in Lhermittovo Izplačevanje koscev. Leta so ga prvič odpeljali v umobolnico na 1889 Studi kr, enec pri Lj, 1892 dokončno, tam u. (37). npr. Tihožitje (1884, NG), Pismo (NG), Po- ajina ob reki (les, NG), Perice ob Ljubljanici [1]886, zas. last), Italijanski deček (NG), Študija Kranjice (NG), Beneška kuhinja (študija, °> NG), pretresljiva, nedk. podoba *Doma (o. 1889, NG, cf. s. v.). L: Simon Ogrin, Spomini slovenskega slikarja (ZUZ, 1924); V. Steska (SBL, 7. zv., 1949, s. v. — L!); ^leleS (1949); Razstava slovenskega slikarstva v dobi realizma (Lj 1950 [rk, MG], uv Izidor Cankar)-, Ra- no' ^8fin, Slikar Jožef Petkovšek (Kron, 1954); AS (1958 — L!); Rafael Ogrin, O.Petkovškovi sliki »Be- neška kuhinja« (Kron, 1963, p. 114); SlovS (1966); ■ovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.] _ L!) _ cf R Ložar (1938/39), M. Marolt (1924), F. Mesesnel (* 1940 [1953]). . Petlevski, Ordan (1930—....), maked. slikar ' n grafik, eden izmed najpomembnejših sodobnih ^str. umetnikov v Jugoslaviji. R. v Prilepu, v 8b štud. na Ak. primijenjenih umjetnosti in v "Mojstrski delavnici Krsta Hegedušiča; v Zgb rudi živi. L: Lj Gr (1959—61); Ordan Petlevski (Zgb 1962 [rk, Gal. suvremene umjetnosti], uv Božo Bek) ; Ordan Petlevski (Bgd 1962 [rk, Salon Mod. gal.], uv M. B. Protič — L!); ELU 3 (1964, s. v.); A. Bassin (Delo, 20. VII. 1968, p. 18). — Cf. A. Čelebonovič (1965). pet najpomembnejših umetnostnih muzejev na svetu predstavljajo Louvre (Pariz), Eremitaža (Leningrad), Metropolitan Museum of Art (New York), Vatikanski muzeji (Rim) in British Mu¬ seum (London). S svojimi slikarskimi zbirkami se enakopravno uveljavlja ob njih več galerij (prim. -> dvanajst najpomembnejših um. gal.), pred vsemi Uffizi, Kunsthistorisches Museum, Prado, londonska National Gallery, Museum Dahlem in Rijksmuseum. petnajst stopniških pesmi — tako se imenujejo psalmi 119—133 (120—134 po hebr. tekstu), ker so jih leviti peli na 15 stopnicah, ki so vodile v templju od ženskega dvora v dvor Izraelcev (cf. v kršč. ikonografiji motiv —>■ Marijina pot v tempelj). pet pametnih in pet nespametnih devic, evang. ik. m. (cf. s. v. pametne in nespametne device) ustreza po srednjeveških predstavah —> petim čutom, tem »vratom in oknom človekovim«, ki jih lahko uporabljamo tako za duhovno kon- templacijo kot za telesne užitke ... (npr. razlaga Francoza sira Jeana de Joinville [1224—1317]). petra genetrix (lat.), »mati skala«, iz katere se je rodil bog —> Mitra. Petrie, Sir William Matthevr Flinders (1853— 1942), angl. arheolog, univ. prof. v Londonu, izkopaval v Egiptu in Palestini, u. (89) v Jeru¬ zalemu. B: Tell el-Amarna (L 1894); The Royal Tombs of the First Dynasty (2 knj., L 1900—1901); Ahydos (3 knj., L 1902—1904); Methods & Aims in Archaeology (L 1904); Memphis (6 knj., L 1909—1915); Prehistoric Egypt (L 1920); The Arts and Crafts of Ancient Egypt (E 1923); .The Egyptian Lil/ (Ancient Egypt, 1929). PETRODVOREC, do 1944 Peterhof. Veliko palačo je 1747—52 prež. B. F. Rastrelli. L: EWA XIV (1967, stp 501 — L!). PETRONELL v Spodnji Avstriji na področju nekd. predrim. naselbine in pozn. rim. obdo- navske trdnjave ( Legio XV A polli nar is resp. Legio XIV gemina Martia victrix) in mesta Carnuntum. V bližnjem Bad Deutsch Altenburg je Museum Carnuntinum. L: Erich Swoboda: Carnuntum: seine Geschichte und seine Denkmaler (3. izd., Graz-K 1958 [1. izd. 1948]); EWA II (1960, stp 165-66-L!); Reclam A I (1961 [1963]).-Cf. J. Filip (I 1966, p. 203-04). 1623 Petronila — Pevsner, Nikolaus 1624 Petronila (lat. Petronella ali Petronilld), kršč. svetnica (31. V.), mučenka, po legendah tudi hči sv. Petra. Up: npr. Guercino ( Pokop sv. Petro- nile, 1622/23, Rim, Pin. Capitolina). L: Reau III/3 (1959, p. 1063—65 — L!). Petrova tašča —> Ozdravljenje Petrove tašče Petrova zatajitev (lat. Petrus abnegat Dominum, fr. Le Reniement de saint Pierre, hol. De Ver- loochening van Petrus, hrv. Odreknuče sv. Petra, nem. Die jVerleugnung des Petrus, srb. Odricanje Petrovo), evang. ik. m. (e. g. Mt 26, 69—75), zaradi ugleda rim. papeštva v katol. umetn. redko predstavljan (v nasprotju s staro, biz. in protestantsko umetn.). Up (običajno prizor z deklo na dvorišču v. duhovna Kajfe): npr. St S v c. Sv. Apostolov v Peči (konec XIII. st.), Duccio (na Maesta, 1308/11), Georges de La Tour (Nantes, Mus. des B.-A.), Rembrandt (d. 1660, Rijksmus. [do 1933 Eremitaža]). L: Reau II/2 (1957, p. 438—40). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 431—33). PETROVČE, vas v Savinjski dolini pri Celju (7 km). V žup. c. Device Marije (barokizirani sredi XVIII. st., stropne freske prezbiterija atr. -> Lerchingerju) je delno ohranjen Plainerjev olt. (dat. na predeli 1605), ob c. t. i. Petrovski križi (Vid Koniger v 3. četrt. XVIII. st.), sohe na pod¬ stavkih, ki so prej stale ob gl. cesti. L: VrišerB (1963); »ArS« 1 (1967, t. 52), 3 (1969, t. 39). — Cf. A. Cevc (1959), J. Curk (Topogr. gradivo II Žalec 1967), M. Marolt (Dek. Celje II 1932). Petrov čudežni ribolov -> Čudežni ribolov Petrovics, Elek (1873—1945), madž. um. zgo¬ dovinar in muzealec, 1914—35 direktor Um. muz. v Budimpešti. L: zbornik: Petrovics Elek Emlekkonyv (Bu 1934, tudi f). Petrovič, Nadežda (1873—1915), srb. slikarka. R. v Čačku, stud. v Miinchnu pri -> Ažbetu in pozn. pri Juliusu Exterju, se spoprijateljila s slov. impresionisti Jakopičem, Groharjem in Jamo, u. (41) kot bolničarka prostovoljka za tifusom v Valjevu. S: npr. Resnik (Bgd, Nar. muz.), Avtp. (o. 1907, ib.). L: Katarina Ambrožič (ELU 3,1964, s. v. — L!). — Cf. K. Ambrožič (dis. 1956 — L!; 1958), A. Čelebo- novič (1965), M. Stevanovič (1959). Petrovič, Veljko (1884—1967), srb. književnik in pisec o umetn., 1946—62 direktor Nar. muz. v Beogradu. B (lik. umetn.): ,0 slikarskoj umetnosti Srba u Voj¬ vodini' (Srpska umetnost u Vojvodini, Novi Sad 1927). L: Miodrag Kolarič (ELU 4, 1966, s. v.); Božidar Borko (Delo, 1. VIII. 1967, nekr.). »Petrovski križi« —> Petrovče Petru, Peter (1930—_), slov. arheolog, od jan. 1970 direktor Nar. muz. v Lj. Prom. 1966 z dis. Antične žare v obliki hiše na Slovenskem. pet zvezd okrog glave, atribut -^-Janeza Nepo- muka (ker so se baje svetile okrog njegovega trupla, ko se je spet prikazalo na Vltavi). pevci v vlogah — portreti igralcev v vlogah *Pevec Francisco D’Andrade kot Don Juan, Slevogtov najslavnejši portret (o, pl, 215 X 160 cm, d. 1902, Stuttgart), najbolj znana podoba njegovega najljubšega modela, port. baritonista (1856—1921), ki je posebno uspeval v Mozar¬ tovem Don Giovanniju. L (tudi s. v. Slevogt): Hans-Jurgen Imiela, Das Bildnis des Sangers Francisco D’Andrade als Don Giovanni, 1902 (W-RJb, 1961). Pevsner, Antoine (1886—1962), rus.-fr. (ž.) kipar, brat Nauma->Gatar in ravno tako po¬ memben predstavnik -> konstruktivizma. R- v Rusiji (Orel), po oktobrski revoluciji hkrati z -> Male vičem in —► Kandinskim prof. na moskov¬ ski ak., 1920 z Gabom objavil t. i. Realistični manifest, 1923 prek Berlina v Pariz (1930 postal fr. državljan), tam u. (76). P: npr. Portret Mar¬ cela Duchampa (celuloid na cinku, 1926, Yale), spomenika za študentsko univ. naselje v Cara¬ casu v Venezueli (1950) in General Motors Scientific Research Inst. v Detroitu (1955). L: Giedion-VVelcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Henry R. Hope (EWA XI, 1966, s. v. — L!); »US« 12 (1970). — Cf. M. Seuphor (1949). Pevsner, Nikolaus (1902—_), nem.-angl. (ž-) um. zgodovinar, eden izmed avtoritativnih po¬ znavalcev zgod. arhitekture, zlasti na prehodu iz XIX. v XX. st.; do 1933 v Nemčiji. Predstojnik odd. za um. zgod. na Birbeck College {Univ. of London)', ur. topogr. knj. z. The Buildings of Ettgland (od 1951 dalje), za katero je sam obdelal o. 25 zv., in veliko The Pelicon History of čir 1 (od 1953 pri zal. Pengttin Books). Prom. 1924 s tezo o nem. baročnem stavbarstvu. B: ,Gegenreformation umi Manierismus' (RepK w > 1925 — prev. cf. I 1968); *Barockmalerei in den ro- manischen Landern, I: Die Italienische Malerei on Barockzeitalter (Wi/Po 1928, »HdKvv«); .Giulio Cesare Procaccini' (RArte, 1929); ,Die Wandlung von 1650 m der italienischen Malerei'-} (WJb, 1932); *Pioneers oj the Modem Movement: from William Morris to fValter Gropius (L 1936; pozn. izd.: Pioneers of Modem De- sign: from..., NY 1949; 3. izd. 1960; nem. prev.- Wegbereiter moderner Formgebung: Von V / id' arn 1625 Pfuhl, Ernst — Philippi, Adolf 1626 Morris bis Gropius, Hmb 1957, »RDE«; slov. prev. [Helena Menaše]: Pionirji modernega oblikovanja, Lj 1965, »Kozmos« 18); An Enquiry inlo Industrial Art in England (L 1937); ,. Arthur H. Macmurdo' (ArchR, 1938); *Academies of Art: Past and Present (C 1940); ,Terms of Architectural Planning in the Middle Ages' (JWCI, 1942); ,0/i the term »architectus «‘ (Speculum, 1942); *An Outline of European Architecture (Harm 1943; 7. izd. 1963; nem. izd. [ustrezna dopolnila]: Europdische Architectur von den Anfdngen bis zur Ge- gemvart, Mn 1957; slov. prev. [Helena Menaše]: Oris evropske arhitekture, Lj 1966, »Kultura in zgod.«); ,The Genesis of the Picturesque‘+ (ArchR, 1944); ,77/e Architecture of the Mannerism' (G. Greg- son [izd.]: The Mint: Misccllany of Literature, Art and Criticism, L 1946); (& S. Lang) ,Apollo or Baboon' (ArchR, 1948); (& S. Lang) ,The Doric Revival‘+ (ArchR, 1948 — cf. 1968 [rev.]); Charles Rennie Mackintosh-t (Mi 1950); High Victorian Design+ (L 1951); , Goethe e Tarchitettura' (Palladio, 1951 — cf. Prev., I 1968); ,Reflections on Not Teaching Art History' (The Listener, 1952 [št. 1235]); ,Art Furniture °f the Seventies‘+ (ArchR, 1952); ,British Museum } 7S 3 — 1953' (ib., 1953); The Englishness of English Art (L 1955); (& S. Lang) 'The Egyptian Revival'+ (ArchR, 1956); ,Art Nouveau ‘ (EWA I, 1959); (& J. Cassou & E. Langui) Durchbruch zum 20. Jahrliundert: Kunst und Kultur der Jahrhundertvvende (Mn 1962 [nem. prev.]); P°n. izb.: Studies in Art, Architecture and Design, l—II (L 1968 ali NY 1969). L: AWWW (1960); Sternfeld-Tiedemann (1962); Luc Menaše (cf. bibl., supra, Oris, Lj 1966). — Cf. O. Kultermann (1966, tudi f). Pfuhl, Ernst (1876—1940), nem. arheolog, r. v Berlin-Charlottenburgu, u. v Baslu, kjer je bil Ur »v. prof. B: *Malerei und Zeichnung der Griechen (3 knj., H en 1923); Die Anfange der griechischen Bildniskunst „ 7); Masterpieces of Greek drav/ing and painting (NY 1926; dop. izd. 1955). L: Basler Jb. (1943, nekr.). PHILADELPHIA, velemesto in pristanišče °b Atlantiku ob reki Delaware (ZDA, Pennsyl- vania), 1790-1800 gl. mesto ZDA. ~ Beth Sholom Synagogue sez. Frank Lloyd Wright (1957—59). Svečniki v barvah, ki ustre- zajo kabalističnemu svetlobnemu nauku (cf. s. v. kabala). L: Mortimer J. Cohen: Beth Sholom Synagogue (Phi 1959). ~ Philadelphia Museum of Art (Benjamin Fran¬ klin Parkway & Fairmont Avenue ), eden izmed sedmih velikih amer. muzejev. V nasprotju z L G. Johnsonovo z. (cf. infra) gospoduje v ce oti mod. umetn., ki je predstavljena z zbirkami Louise and Walter Arensberg (1950), A. E. Gallatin (1952), Carroll S. Tyson (1963) in Louis E - Štern (1963). Direktorji: S. Fiske -+Kimball Wo 1955), Henri Marceau, zdaj Evan H. Turner. S; med star. umetniki zastopani npr. Poussin ( Zmagoslavje Neptuna in Amfitrite, o. 1636), Zurbaran in Gainsborough, pos. med Američani B. West, Ch. W. Peale ( Skupina na stopnicah, 1795), Th. Sully, Th. Eakins, W. M. Harnett in Ben Shahn, sicer pa iz XIX.—XX. st. Corot, Delacroix, Diaz de la Pena, Courbet, J. Israels, fi. Manet (Le Bock, d. [18]73), Degas, Cezanne (npr. t. i. Veliki kopalci, 1898—1905), C. Monet (npr. Topoli, d. 1891), Renoir (npr. Les Baigneuses, d. [18]87), »carinik« Rousseau, van Gogh, Kandinsky, Bonnard, Vuillard, Rou- ault, Matisse, Klee, Leger, Picasso (npr. Avtp., d. 1906), J. Metzinger, Braque, Burljuk, Modi- gliani (La Polonaise, 1918), Pascin, R. Delaunay, Gris, Arhipenko, Arp, M. Duchamp (najpo¬ membnejša z., npr. Akt, ki se spušča po stopni¬ cah št. 2, d. [19]12), De Chirico, Chagall (npr. Avtp., karton, d. 1914; Purim, 1916/18), Kisling, M. Ernst, Miro, Soutine. — P: mdr. Barye (53 kosov!), Renoir, Duchamp-Villon, Brancusi (19 kosov!), Picasso, Modigliani, Arhipenko, Arp, Zadkine, Lipchitz, itd. — Od 1934 v istem po¬ slopju sicer povsem samost. John G. Johnson Collection. Med slikarji zastopani izmed Ita¬ lijanov Giovanni di Paolo (Nikolaj Tolentinski reši ladjo na morju, les), Antonello da Messina (Moški portret, les), Botticelli (npr. Lorenzo Lorenzano, les), Leandro Bassano itd., izmed Nizozemcev Jan van Eyck (Stigmatizacija Fran¬ čiška As., les — varianta torinske slike), Rogier van der Weyden (Kristus na križu in Marija in Janez Ev.), D. Bouts (Mojzes pred gorečim grmom, les), in H. Bosch, izmed Francozov Lieferinxe (4 table s prizori iz Boštjanove legende), Courbet, Manet), izmed Holandcev Rembrandt (npr. Najdenje Mojzesa, d. 1656) in Steen. L: Catalogue of a Collection of Paintings and Some Art Objects, I: Italian Paintings by Bernard Berenson (Phi 1913), II: Flemish and Dutch Paintings by W. R. Valentiner (ib. 1913), III: German, French, Spanish and English Paintings and Art Objects by W. R. Valen¬ tiner (Phi 1914 — vse v 300 izvodih tiskani kat. J. G. Johnsonove z.); John G. Johnson Collection: Cata¬ logue of Paintings (Phi 1941); E. M. Benson: Master¬ pieces in the Philadelphia Museum of Art (NY 1952, »MMM« LP); Paintings from the Arensberg and Gallatin Collections of the Philadelphia Museum of Art (NY 1961). [rk, Guggenheim]); Check List of Paintings in the Philadelphia Museum of Art (Phi 1965); ‘Barbara Sweeny: John G. Johnson Collection: Catalogue of Italian Paintings (Phi 1966). — Cf. J. Canaday (1955), pos. PMA B. •• Philargyria —»■ Filargiria Philippi, Adolf (1843—1918), nem. um. zgodo¬ vinar, prof. za arheologijo na univ. v Gottingenu (1874—93), potem priv. znanstvenik; u. v Dres- denu (75). 1627 Phillips, Duncan — PIACENZA, Museo Civico 1628 B: ,Vber die romischen Triumphal-Relief s und ihre Stellung in der Kunstgeschichte' (Abh. der Kgl. Sachsischen Ges. der Wissenschaften [Lpz], 1874); Kunstgeschichlliche Einzeldarstellungen, I — II: Die Kunst der Renaissance in Italien (2 knj., Lpz-Bl 1897; 2. izd. 1905), III: Die Kunst des 15. und 16. Jahrhunderts in Deutschland und den Niederlanden (Lpz 1898), IV: Die Kunst der Nachbliite in Italien und Spanien (Lpz 1900), V: Rubens und die Flamlander: Die Bliite der Malerei in Belgien (ib. 1901) & VI: Die Bliite der Malerei in Holland (Lpz-Bl 1901); Florenz (Lpz 1903, »BK« 20; 4. izd. [Walther Heil] 1926); Der Begriff der Renaissance: Daten zu seiner Geschichte (Lpz 1912). Phillips, Duncan (1886—1966), amer. um. zbi¬ ralec in pisec o umetn., ust. Phillips Coli. v Washingtonu, odlično z. slik amer. in evr. umet¬ nikov, zlasti od o. 1870 dalje. B: Collection in the Making (1926); The Artist Sees Differently (1931); The Leadership of Gior- gione (Wsh 1937); The Phillips Collection (Wsh 1952). L: WWAA (1959). Philo Judaeus, Filon Aleksandrijski (o. 20 pred—o. 54), ž. filozof v Aleksandriji, povezoval v svojem delu judaizem in helenizem. Znova odkrit med humanisti v Italiji XV. st.: v 1470-ih in na zač. 1480-ih let njegove zbr. spise prev. v latinščino grš. učenjak Lilius Tifemas (papežu Sikstu IV. posv. rkp. v Bibl. Vat., Ms. Vat. lat. 180—83: Philonis Judaei opera a Lilio Tifernate latine versa). Filonova interpretacija Mojzesove vloge pri tem služila za enačbo Mojzes — typus papae, kot se kaže v poslikavi —> Sikstinske kap. B: Philo Alexandrinus: Opera quae supersunt, Editio maiorfl knj., BI 1896—1930, izd. L. Cohn& P. Wend- land; pon. 1962). L: H. Leisegang (Pauly-Wissowa 19, 1941); H. A. Wo!fson: Philo (C [Mass.] 1947); R. R. Bolgar: The Classical Heritage (C 1954). — Cf. E. Brehier (1950), D. L. Ettlinger (Ox 1965), E. R. Goodenough (1935; 1938; 1940). Philostratus -> Filostrat phylactere (fr.) —> napisni trak Phyllis —> Aristoteles) Physiognomische Fragment e Lavater Physiologus, srednjev. knj. o -*■ živalih, imen. po neznanem avtorju ( physiologus — naravo¬ slovec), nastala v prvotni obliki v II. st. v helen. svetu, morda v Aleksandriji; od VII. do XIII. st. poleg Biblije najbolj razširjena knj., temelj¬ nega pomena za razumevanje srednjev. ikono¬ grafije živali. Po prev. iz grščine in lat. jezika še številni prev. in predelave v nemščini in drugih jezikih, med IR najbolj znani iz Smirne iz XI. st. (cf. J. Strzygowski, 1899). Resnične in izmiš¬ ljene živali (skupaj čez 40) so z najrazličnejšimi lastnostmi simbolično povezane s Kristusom, hudičem, cerkvijo in človekom; izmišljene: antolops, enorožec, feniks, kalander, onokenta- ver, povodna kača, prašičji slon, prion in sirena; resnične: bober, čaplja, divji osel, golob, hi¬ jena, ibis, ihnevmon, jastreb, jelen, jerebica, jež, kača, kit, krokar, kuščar, lastovica, lev, lisica, močerad, mošusovo govedo, mravlja, opica, orel, panter, podlasica, povodni konj, slon, smr- dokavra (vdab), sova, vidra, volkec, vrana in žaba. L: Friedrich Lauchert: Geschichte des Physiologus (Str 1889); Emil Pet er s: Der griechische PhysioIogus und seine orientalische Obersetzungen (BI 1898); Max Wellmann: Der Physiologus: Eine religionsgeschicht- lich-naturvvissenschaftliche Untersuchung (Lpz 1930); E. Peterson , Die Spiritualitat des griechischen Physio- logus (ByZ, 1954); Reau I (1955, p. 77); Otto Seel: Der Physiologus (Z-Stu 1960 [prev. & kom.]); Flo¬ rence McCulloch: Medieval Latin and French Bestiaries (1962, »Univ. of North Carolina Stud. in the Roman Languages and Literatures« 33); Friedrich Maurer: Die religiosen Dichtungen des 11. und 12. Jahrhunderts: Nach ihren Formen besprochen und herausgegeben, I (Tii 1964, p. 169—245 [Der Mill- statter Reimphysiologus]). — Cf. E. Cevc (1949/50), K. Kiinstle (1928), J. Strzygowski (1899). PIACENZA, mesto v sev. Italiji (Etnilia- Romagna), ki gaje 1545 papež —> Pavel III. po¬ daril svojemu sinu Pieru Luigiju Farneseju. L: EWA VIH (1963, stp 609—10 — L!). ~ piazza dei Cavalli, imen. po 2 konjeniških sponi., ki ju je ustvaril Francesco —> Mochi: iz let 1612—20 Ranuccio Farnese, iz 1620—25 pa Alessandro Farnese. Na trgu Pal. Comunale, imen. /7 Gotico (zač. 1281) s tradicionalnimi od¬ prtimi arkadami v pritličju in polkrožno uokvir¬ jenimi triforami in kvadriforami v nadstr. L: EWA VI (1962, t. 339); »MdS« 43 (t. VI—XII)- — Cf. J. Pope-Hennessy (IH 1963). J. White (Harm 1966), R. Wittkower (ib. 1958). ~ stolnica, il Duomo Sta Maria Assunta , tri¬ ladijska bazilika s transeptom, sez. 1122—o. 1235 (srednja ladja že s 6-delnim obokom). Portale krasijo reliefi Wiligelmovih učencev in jih J e verj. oblikoval mojster —>■ Nicolaus. L: Angiola Maria Romanini, Die Kathedrale von Piacenza: Der Bau des 12. und 13. Jahrhunderts (ZfKg, 1954); »PKG« 5 (1969, t. 225). ~ Galleria d’Arte Moderna Ricci Oddi (*"' a San Siro 13): precej bogata z. it. slikarstva XIX- in XX. st. L: Ferdinando Arisi: Galleria d’Arte Moderna Ricci Oddi, Piacenza (1967). ~ Museo Civico (v/a San Tomaso 14): arheol- z. in z. slik XV.—XVIII. st. L: Ferdinando Arisi: II Museo Civico di Piacenza (Piacenza 1960). 1629 Piazzetta, Giovanni Battista — Picasso, Pablo (Ruizy) 1630 Piazzetta, Giovanni Battista (1682/83—1754), it. beneški slikar in grafik, dkč. svoj uk pri Gius. M. Crespiju v Bologni, pred 1711 se vrnil v Be¬ netke, ki jih ni več zapustil, od 1750 dalje direk¬ tor tamk. ak. S: olt. podobe, žanrski prizori in Portreti, npr. Jakoba star. peljejo na morišče (verj. 1717, Benetke, S. Stae), Marija se prikaže sv - Filipu Neriju (1725/27, ib., Sta Maria della Fava), Glorija sv. Dominika (stropna slika na Pl, 1727, ib., Ss. Giovanni e Paolo, capp. di S. Domenico), Vedeževalka (o. 1740, Accad.), Obrežna idila (preprosto & odlično življenje na deželi, o. 1740, Wallraf). — Ilustr. Bossueta ( Oeuvres , 1736/57), Guillauma Delisla (Atlas, 1740) in Officium Beatae Virginis (1740), J. Mil¬ tona (Paradise Lost, 1742) in T. Tassa (La Geru- salenune liberata, 1745). L: Michael Levey (EWA XI, 1966, s. v.); L. Ver- tova (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. M. Levey 0921)’ R ' Pallucchini (1934 [19431; 1956) ’ A ' Ravd Pica, Agnoldomenico (1907—....), it. pisec o nk. umetn. B: 12 opere di Giorgio De Chirico (Mi 1944). Picabia, Francis (1879—1953), fr. (šp.-fr.) sli¬ kar. R. v Parizu kot sin Kubanca in Francozinje, že 1909 napravil »prve abstr. podobe« (z barvni¬ mi svinčniki), menjaval smeri hitreje kot kateri koli drug slikar, posnemal Sisleya, kubiste, bil skupaj s slikarji skupine Section d'or, se približal orfizmu, bil dadaist, surrealist, itd., živel kot ekscentričen bogataš pa v Parizu reven in bolan u ; (75). S: Udnie (1913, MAM), itn. (številni iz¬ zivalni naslovi). R: Poemes et dessins de la fille nee sans mere (1918). L: Diet peint mod (1954, s. v.); M. Sanouillet: mcabia tP mfi/iv u d-~j - - ncabia (P 1964); H. Read (Kindler IV, 1967, s. v.- L!). - Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969) B- Donval 0957 [I]), M. Georges-Michel (1957), W. Haftmann (4. izd. 1965), itd. Picard, Charles (1883—1965), fr. klas. arheo- '°g, avtor temeljnih del za zgod. grš. kiparstva, Kartagino itd., prof. na Sorboni, član Inst. de France. B (18 knj. & o. 1500 drugih prispevkov); La sculp- ure antique des origines a Phidias (P 1923, »Manuels hist. de 1’art«); La sculpture antique de Phidias a ‘ ere byzantine (P 1926, ista z.); La Vie privee dans la Orčce classique (P 1930); *Manuel d'Archeologie Srecque: La Sculpture, I — IV (7 knj., P 1935—1964); Karthago (4 knj., P 1950—1953); La Vie quotidienne a Carthage (P 1958); Jmagerie medievale inserite » Fythagore «.- de Graianica ( Yougoslavie ) d Reims ‘ (RA, 1962). J. Charbonneaux (Le Monde, 17. XII. 1965, nekr.). _ zbornik; Mčlanges d’archeologie et d’histoire offerts k Charles Picard a 1’occasion de son 65 e anniversaire (2 knj., P; PU 1949). Picasso, Pablo (Ruiz y), (1881——), šp. slikar, risar, grafik, kipar (ilustrator, keramik in sceno¬ graf), najbolj mnogostranski, vpliven in znan lik. umetnik XX. st., z G. Braquom utemeljitelj —> kubizma. R. 25. okt. v Malagi, z 12 leti (1893/94) že docela izurjen risar, štud. slikarstvo v Barce¬ loni (1896) in na ak. v Madridu, 1900 prvič (za 3 mesece) obiskal Pariz, 1904 se tu naselil (v pozn. letih mdr. v Vallaurisu in 1955—61 v Cannesu). V njegovem izrednem umetniškem tazvoju, ki odseva tako rekoč vse lik. smeri 1. pol. XX. st. (in je na večino izmed njih tudi vplival), razločujemo predvsem »realistično ob¬ dobje« (1895—1901), »modro obdobje« (epoque bleue 1901—04), »rožnato obdobje« (epoque rose 1905—06), prehod v kubizem zaznamujoče »ce- zannovsko obdobje« (1907—09), »hermetični ku¬ bizem« (1910—12), »sintetični kubizem« (1913), vrnitev k neoklasicizmu (o. 1920), itd. Kot modeli in delno tudi po spominih, ki so jih ob¬ javile, znane tudi žene, s katerimi je živel: Fer- nanda Olivier (1906—12, cf. L), Marcelle Hum- bert (1912—15), Olga Kohl (u. 1955, poroka 1918, sin 1921), Marie-Therese Walter (hči 1935), Dora Maar (od 1936), Frangoise Gilot (1943— 53, 2 otroka) in Jacqueline Roque (poroka 1962). Od 1944 član fr. komunistične partije. S: Gustave Coquiot (1901, MAM), Moulin de la Galette (1901, New York, z. Thannhauser), Stara žena (1901, PMA), Jaime Sabartes (1901, Moskva, Muz. mod. zah. umetn.), Avtp. z napisom Yo (1901, New York, z. J. H. Whitney), Stari kita¬ rist (Le vieux guitariste, 1903, AIC), Življenje (La Vie, 1903, CM A), Likarica (La Repasseuse, 1903, New York, z. Thannhauser). Družina So- ler (1903, Liege, Mus. des B.-A.), Družina akro¬ batov (1905, Washington), Sedeči akt (nedk., 1905, MAM), La Toilette (1906, Buffalo), *Ger- trude Stein (1906, MM), Avtp. (1906, PMA), * Avignonske gospodične (Les Demoiselles d'Avi¬ gnon, 1907, MAM), Ambroise Vollard (1909/10, Puškin), \Vilhelm Uhde (pomladi 1910, London, Mrs. Lee Miller Penrose), Daniel-Henry Kahn- vveiler (1910, AIC), »Ma Jolie« (1911/12, M M A), Violina (Le Violon, 1913, H. Rupf), Harlekin (1915, M M A), Harlekin (1917, Barcelona, Mus. de Arte Moderno), Oporto (d. [ 19] 19, New York, z. Thannhauser), Tri žene ob vodnjaku (Ftmmes a la fontaine, 1921, M MA), Trije godbeniki (1921, PMA in M MA), Žena v belem (1923, MM), Trije plesalci (1925, Picassova z.), Tihožitje z ant. glavo (Nature mor te d la tete antique, 1925, MAM), Sedeča kopalka (1930, MMA), Dekle pred ogledalom (1932, MMA), Muza (La Muse, 1631 Picasso, Pablo (Ruizy) — Piedra gloriosa 1632 1935, MAM), *Guernica (1937, MMA [umetni¬ kovo posojilo]), Jaime Sabartes (d. 22. 10. [19]39, Pariz, Jaime Sabartes), Nočni ribolov v Antibesu ( Peche de nuit d Antibes, avg. 1939, MMA), Prvi koraki (1943, Yale), Tihožitje z emajlirano ponvo ( Nature morte d la casserole emaillee, 1945, MAM), variacije na Delacroixove Alžirke (1954 do 55), Velazquezove Las meninas (1957), Ma- netov Zajtrk na travi (1960) in Poussinovo Ugrab¬ ljenje Sabink (1962, MAM), itd. — G (jedk., akvat., lito. itn.): npr. Le Repas frugal (jedk., 1904), serija Saltimbanques (jedk., 1905), Mino- tauromachia (jedk., 1935), popularni Golob (lito., 1949). — P (prvi kip 1905): npr. Ženska glava (1909, bron v MMA), Kozarec absinta (poslikan bron in srebrna žlička, 1914, ib.), Mož z jagnje¬ tom (1944, bron na trgu v Vallaurisu in PMA), Koza (1950, Picassova z.), Babuln z mladičem (bron, 1951, MMA), številna keramična dela od 1947 dalje. — Ilustr. mdr. dela Maxa Jacoba, A. Salmona, Ovida {Les Metamorphoses, 30 jedk., Lausanne: Sk 1931), Balzaca (Le Chef-d'Oeuvre inconnu, 13 jedk., P: Vollard 1932), G. Seldesovo verzijo Aristofanove Lizistrate (33 risb & 6 jedk., Limited Editions Club of America 1934), P. Eluarda, lastno satirično antifašistično pesem Sueho y mentira de Franco (jedk., 1937), Buffona (Histoire naturelle, 31 akvat., o. 1937, izd. 1942), Merimeeja (Carmen, 38 jedk. in 4 akvat., 1946), z. svojih s Kahmveilerjem izdanih pesmi (Poemes et lithographies, 1954), itd. — R: Guillaume Apollinaire (d. 1916), Portret Igorja Stravinskega (d. 31 —12—[19]20), 180 risb na temo » Umetnik v svoji delavnici« (1953—54), itd. L: W. Grohmann (ThB XXVI, 1932, s. v. — L!); Fernande Olivier: Picasso et ses amis (P 1933); Edouard-Joseph III (1934, s. v.); Fernand Mourlot: Picasso lithographe (3 knj.,Monte-Carlo 1949—1964); HPM III (1950); Diet peint mod (1954); Bemhard Geiser & Hans Bolliger: Pablo Picasso: Das graphi- sche Werk (Stu 1955; angl. izd.: Picasso: Fifty-five years of his graphic work, NY 1958); Lj Gr (1955; 1957; 1959); H. Matarasso: Bibliographie des livres illustres par Picasso (Nice 1956); J. K. Foster: Posters of Picasso (NY 1957); Robert Dangers: Pablo Picasso: Darstellung und Deutung (Mn 1958); J. Golding: Cu- bism (L 1959); ReadP (1959); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); D. D. Duncan: Picasso’s Picassos (NY 1961); WWA (1962); ReadS (1964); Frangoise Gillot & Carlton Lake: Life with Picasso (NY-Trt-L 1964; slov. prev. Življenje s Picassom, Lj 1967); Helene Par me!in: Picasso: Les Dames de Mougins, Secrets d’alcSve d’un atelier (P 1964); ead.: Picasso: Le Peintre et son modele (P 1965); ead.: Picasso: Notre Dame de Vie (P 1966); EWA XI (1966, s. v. — L!); Pierre Daix & Georges Bou- daiile: Picasso 1900—1906 (Neuchatel 1966; nem. izd.: Picasso: Blaue und rosa Periode, Mn 1966); NRazgl (24. XII. 1966, p. 506—07); Herbert Read (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); France Stele (Delo, 4. III. 1967, p. 19); G. Bloch: Pablo Picasso: Cata- logue de 1’oeuvre grave et lithographie 1904—67 (Bern 1968); L’opera completa di Picasso blu e rosa (Mi 1968, uv Alberto Moravia, kat. Paolo Lecaldano, »CA« 22); Douglas Cooper: Picasso: Theatre (P 1968); id.: Picasso: Les Dejeuners (Lausanne 1969 [variacije na Manetovo sliko]); Picasso 347 (2 knj., Random House/Maecenas Press 1970 [grafike iz 1968]). — Cf. G. C. Argan (1953), R. Arnheim (1962), A. H. Barr (1946), O. Bihalji-Merin (1965); W. Boeck (1955), L.-G. Buchheim (1959), J. Camon Aznar (1956), J. Cassou (1937 [1952]), A. Čiriči Pellicer (1946 [1950]), C. Einstein (1926 [1932]), F. Elgar (1956; 1957), I. Erenburg (1962, p. 193—205), F. Fels (1950), W. George (1924; 1926), M. Georges-Michel (1957), M. Jacob (1953), D.-H. Kahnweiler (1949; 1955; 1957; 1961), J. Lassaigne (1952), W. Lieberman (1946), E. Prampolini (1943), M. Raynal (1921; 1923; 1953), R. Rosenblum (1960), J. Sabartes (vse), A. Salmon (1955—1956), G. Stein (1938), J. J. Sweeney (1941), W. Uhde (1938), C. Zervos (»1932—1970, izšlo 22 knj.), tudi Hans L. Jaffe (F 1969, »I Maestri del Novecento« [L!]; slov. izd. pri DZS). — Film: Le Mystere Picasso (režija Georges Clouzot, 1955). Piccolomini, Enea Silvio -> Pij II. Picelj, Ivan (1924—_), hrv. abstr. slikar in grafik in izvrsten oblikovalec, štud. na ak. v Zgb (1943—46), soust. skupine -+Exat 51, se mdr. ukvarja s knj. opremo. L: Radoslav Putar, Dizajner Ivan Picelj (Arhi¬ tektura, 1962); Lj Gr (1963—65 & 1969); Mladen Grčevič (ELU 3, 1964, s. v.); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. J. Denegri (1966). Pictura, knj. z. zal. Pierre Tisne v Parizu. Pre¬ gledi slikarstva posameznih obd., ozemelj resp, središč. Med avtorji npr. B. Dorival (I—II 1957), G. Francastel (1956; 1958), P.-H. Michel (1961), itd. Barvne repr. la piece de reception (fr.), »sprejemni kos«, kip (e. g. -> Hipolitova smrt J.-B. Lemoyna star.) ali slika (npr. Watteaujevo »Vkrcanje«), ki jo J e moral umetnik predložiti za sprejem \Aca- demie Royale de Peint ur e et de Seulpt ure (hrv. oejensko djelo, nem. das Aufnahmestiick). Piedra gloriosa o de la estatua de Nebuchad- nesar con machas y diversas de la S. S. y antig uoS sabios. Compuesto por el Hacham Menasseh beti Israel. Amsterdam. Attno 5415. V uvodu 25. 1^- 5415, tj. 1655 dat. knjigo je Rembrandt njenemu avtorju, staremu prijatelju ( portret, jedk., d- 1636; v olju Flinck) ilustr. s 4 jedk.:-*- Nebu' kadnezarjevo videnje orjaka, -> Jakobova lestev* —> David premaga Goljata in -*■ Danijelovo v denje 4 živali. Po mesijansko mistični razlag 1 rabina M. ben I. je bil namreč kamen, ki se J® utrgal, zadel podobo, postal gora in napolni svet (Dan 2, 29—45), identičen s kamnom, k> SI ga je bil Jakob zvečer dal za zglavje v Betelu ( 1633 Piemont — Piero di Cosimo 1634 Mojz 28,11) ter ga zjutraj post. za spom. (1 Mojz 28, 19), pa kamnom, s katerim je David zadel Filistejca v čelo (1 Kralj 17, 49). L: cf. F. Landsberger (1946), L. Miinz (1952 — L!). Piemont (it. Piemonte), dežela v severozah. Italiji. Med kraji s pomembnimi um. spom. npr. Manta, —*■ Novalesa, —> Torino (gl. mesto). L: T. C. I., Attraverso 1’ltalia, I: Piemonte (Mi 1930); EWA VIII (1963, stp 531—41 — L!). — Cf. V. Viale (vse, zlasti *1963). PIENZA, mestece v Toskani, imen. po -+Piju H- (Aeneas Silvius Piccolomini, papež 1458—64), ki je dal sezidati njegovo mestno središče Bern. Rossellinu (1459—63), in sicer katedr. (1459 do 62), Pal. Piccolomini (1459—63 po zgledu Albertijevega Pal. Rucellai v Florenci) in Pal. Comunale. Iz XV. st. tudi Pal. Ammannati. L: P. Torrili: Pienza e i suoi dintorni (Gva 1956); EWA Vlil (1963, stp 636 — L!). — Cf. L. H. Heyden- reich (1937). Pieper, Paul (1912— ....), nem. um. zgodo- vinar in muzealec, kustos za staro nem. slikar¬ stvo v Landesmus. f. K. u. Kulturgesch. v Miinstru na NVestfalskem. B: Kunslgeographie: Versuch einer Grundlegung (BI 1936, »Neue deutsche Forsch.« 6); ,A Double-Por- tr ait by Hermann lom Ring in England' (BM, 1954); (& Theodor Rievverts) Die Mater tom Ring: Ludger der Altere, Hermann und Ludger der Jiingere (Mn-Bl 1955, »Westfalische K.«); ,Hermann tom Ring als Bildnis- maler' (VVestfalen, 1956); , Hermann tom Ring und die Pildform des norddeutschen Manierismus ‘ (W-RJb, 1956) ; ,Das Rietberg-Bildnis von Hermann tom Ring' (Westfalen, 1958); ,Die Propheten- und Sibyllenfolge von circa 1450: Oberrhein oder Westfalen V (Kchr, 1960);,. Ludger tom Ring d. J.: Die Hochzeit zu Kana (Niederdeutsche Beitr. zur Kg., II, 1962); Das IVest- Jalische in Malerei und Plastik (Mn 1964, »Der Raum Westfalen« 4); ,Ein Muttergottesbild von Hermann tom Ring' (Anz GN, 1964 );,Eine Tafel von Robert Campin' (Panth, 1966); ,Bohmische Kunst 1350 bis 1420: Zu den Ausstelhmgen in Briissel und Rotterdam' (Kchr, 1966); 'Ring, Hermann tom ‘ (Kindler V, 1968); ,Ring d. A., Ludger tom ‘ (ib.); ,Ring d. J., Ludger tom' (ib.). Piero della Francesca (verj. 1415/20 — 1492), slikar, eden izmed v. umetnikov it. quattro- Ce nta, tako rekoč znova odkrit v XX. st. R. in v Borgu San Sepolcro (zdaj Sansepolcro) blizu ^■ re zza, učitelj mu je bil Domenico Veneziano, v Plival pa j e nanj tudi Paolo Uccello. Mojster 7 * Perspektive (o kateri je tudi napisal traktat) ’n strogo grajene kompozicije, vprav geometrij- s ko zasnovanih likov s poenostavljeno telesnostjo, v kateri so izvirno spremenjene vse naturalistične na drobnosti; s svetlimi barvami nadaljeval Do- ntenica Veneziana. S: Sv. Hieronim z donatorjem ves, o. 1448/50, Accad.), Krst v Jordanu (les, o. * ~~ Leksikon 1448/50, Nat. Gali.), polip tih Marije zavetnice s plaščem (Polittico della Misericordia, 1445/55 [60?], Sansepolcro, Pin. Comunale), Sigismondo Pandolfo Malatesta pred svojim patronom, sv. Sigismundom (freska, 1451, Rimini, Tempio Ma- latestiano), Bičanje (les, o. 1455, Urbino, Gali. Naz. delle Marche) slavne freske s *prizori iz Križeve legende v -> Arezzu v c. S. Francesco (o. 1452/60), Marija Magdalena (freska, o. 1460, Arezzo, Duomo), Madonna del Parto (freska, o. 1460, Monterchi, Capp. del Cimitero), * Vstaje¬ nje (freska, 1463/65, Sansepolcro, Pin. Comu¬ nale), Herakles (sneta freska, o. 1465, Boston ISG), *urbinski diptih: Bat tista Sforza in Fede- rico II. da Montefeltro (na hrbtni strani njuna »triumfa «, o. 1465?, Uffizi), Madonna di Seni- gallia (Madona z blagoslavljajočim otrokom in angeloma, les, o. 1470, Urbino, Gali. Naz. delle Marche), * Rojstvo (les, o. 1470, Nat. Gali.). B: cf. G. Nicco Fasola (1942). L: F. fVitting: Piero dei Franceschi (Str 1898); Venturi VII/1 (1911); G. Gronau, Franceschi, Piero dei (ThB XII, 1916 — L!); van Marie XI (1929); Be- renson Ox (1932); P. Toesca (El XXVII, 1935); SchlosserL (1964); A. Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.); Stefano Bottari (EWA XI, 1966, s. v. — L!); L’opera completa di Piero del Francesca (Mi 1967, uv Oreste Del Buono, kom. Pierluigi De Vecchi, »CA« 9); L. Berti (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. J. Alazard (1948), B. Berenson (1950 [1954]), K. Clark (1951), M. Davies (1951 [1961]), H. Focillon (1952), H. Graber (1920), R. Longhi (1927 [1946—L!]), L. Venturi (1954). Piero di Cosimo (1461/62—1521), it. florent. slikar, imen. po svojem učitelju Cosimu -> Ros- selliju, kateremu je po Vasariju pomagal v-> Sikstinski kap. Vsem vplivom navkljub njegovo delo zelo izvirno povezuje quattrocento in vis. renesanso ter do neke mere celo napoveduje pozn. dobo. S: med humorističnimi in grotesk¬ nimi mit. prizori je s slikami za bogatega florent. trgovca z volno Francesca del Pugliese (o. 1485/ 90) predstavljena aera ante Vulcanum — življenje v kameni dobi (vse les) s slikama Lova (MM) in Bega iz gorečega gozda (Ashmolean) — in aera sub Vulcano s slikama Najdenje Vulkana (Hart¬ ford) in Vulkan in tol kot učitelja človeštva (Ottawa), s slikama za Giovannija Vespuccija (les, o. 1498) je ponazorjena aera sub Baccho — Odkritje medu (Worcester [Mass.], Art Mus.) in Silenove nezgode (Fogg), iz o. 1510/20 pa sta tabli s Prometejevim mitom, in sicer Prometej ustvari človeka (Alte Pin.) in Prometej da človeku ogenj (Strasbourg, Mus. des B.-A.); med drugi¬ mi mit. podobami Venera, Mars in Kupido (les, o. 1498, Dahlem [nekdaj v Vasarijevi lasti; na Venerini des. nogi v trompe Voeil naslikan me¬ tulj]), »Smrt Prokride« (Nat. Gali.) in Boj ken- 1635 Piero di Giovanni — Pieta 1636 tavrov in lapitov (ib.), med portreti Profitni portret Simonette Vespucci {La Bella Simonetta, Chantilly), Francesco Giamberti in Arhitekt Giu- liano da Sangallo (oba les, Mauritshuis) in kot atr. Mož v oklepu (po 1504, Nat. Gali.), med cerkv. podobami npr. Brezmadežno spočetje z Janezom Ev., Dominikom, Katarino, Margareto, Antoninom in Petrom (Uffizi), Čaščenje pastirjev v nekd. Kaiser-Friedrich-Mus. pa je bilo 1945 uničeno. L: Vasari-Milanesi IV (1906); Venturi VIT/1 (1911); Berenson Ox (1932); B. Degenhart (ThB XXVII, 1933, s. v.); Panofsky Stud (1939 [1962 — L!)]; Panofsky Ren (l960); A. Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.); E. P. Fahy, Jr., Some later works of Piero di Cosimo (GBA, 1965); Mina Bacci: *Piero di Cosimo (Mi 1965 — L!); Marco Chiarini (EWA XI, 1966, s. v.). — Cf. J. Alazard (1924), B. Berenson (1938 [1961]; 1963); R. L. Douglas (1946), M. Davies (1951 — L!), S. J. Freedberg (1961), F. Knapp (1899), E. Panofsky (1937; 1936/37), H. Ulmann (1896). Piero di Giovanni ->Lorenzo Monaco Pierre de Montreuil ali de Montereau (po dkm. lat. obliki Petrus de Musterolo), (u. 17. III. 1266), fr. arh., »the most logical architect who ever lived« (Panofsky), na svojem nagrob. v St.-Germain- des-Pres v Parizu imen. Doctor Lathomorum. Sez. je nekd. refektorij in nekd. Marijino kapelo (Chapelle de la Vierge) v opatijski c. Saint- Germain-des-Pres v Parizu, zgodovinsko po¬ membno * ladjo opatijske c. —s- Saint-Denis (zač. 1231, prvič presteklena stena za triforijem [tri- forium ajoure ] in služniki, ki neovirano vodijo od tal do oboka), naposled 1259—66 kot na¬ slednik -> Jeana de Chelles (čigar učenec in pozn. tekmec je verj. bil) dkč. juž. del *transepta ka- tedr. Notre-Dame v Parizu. Mdr. mu pripisu¬ jejo refektorij v nekd. opatiji Saint-Martin-des- Champs (ib., zdaj Conservatoire des Arts et Me- tiers) in tudi slavno Sainte-Chapelle (ib.). L: cf. P. Franki {Harm 1962), M. Mušič (I 1965), E. Panofsky (Gothic Architecture 1951 [1957]), J. Porcher (1964), etc. Pieta (lat. Imago Beatae Virginis de pietate, fr. la Vierge de Pitie, nem. das Vesperbild ali die Marienklage, po Cevcu nerodno Sočutna), ik. m. žalostne Marije z mrtvim Jezusom v na¬ ročju (it. la pieta — usmiljenje, tudi pobožnost, spoštljivost), nastal kot —> Kristus in Janez Ev. ali pa Kristus z Marijino dušo z osamosvojitvijo iz obsežnejšega ik. m., konkretno iz Objokovanja, sicer pa vsebinsko v skladu s sočasno mistiko v severnoevr. lit. V XIV. st. zgornji del Kristuso¬ vega trupla zvečine poševno zravnan (» diago¬ nalna« Pieta), v XV. st. truplo običajno vodo¬ ravno {»horizontalna« Pieta), na zač. XVI. st. Kristus včasih na tleh z glavo v Marijinem na¬ ročju. Up: npr. v plastiki monumentalna *Pieta iz Scheuerfelda {Coburger Pieta, lipovina, viš. 175 cm, verj. o. 1320, Coburg, Veste Co- burg), t. i. Erfurtska Pieta (o. 1330, Erfurt, Ursu- linenkloster), t. i. Pieta Rottgen (Bonn, Rheini- sches Landesmus., cf. infra), Pieta iz samostana Seeon ob Chiemseeju (polihr. kamen, viš. 75 cm, salzburško delo iz o. 1400, Miinchen, Bayerisches Nationalmus.), pozn. npr. G. R. Donner (svinec, 1740—41, Krka na Koroškem, stolnica), v zdajš¬ nji Sloveniji npr. v Bregu pri Sevnici (les, o. 1370), v Nar. gal. v Lj (les, o. 1400 [iz Zgornjega Tuhinja]; peščenec, viš. 82 cm, zač. XV. st. —- z gradu Goričane pri Medvodah, najlepša Pieta »mehkega« sloga na Slovenskem), v opatijski c. v Celju (o. 1400), v Mestnem muz. v Ptuju (pe¬ ščenec, o. 1410 — iz Velike Nedelje), v Bresta¬ nici ob Savi (o. 1420), na zun. lj. stolnice (verj. 1448) in v Gorenjskem muz. v Kranju (les, o. 1510), v slikarstvu e. g. Cosme Tura (les, o. 1468/69, Correr), Annibale Carracci, etc. L: Fr. C. Schneider: Die mittelalterlichen deutschen Typen und Vorformen des Vesperbildes (Rendsburg 1933, dis. [Kiel] — L!); Werner Korte, Deutsche Ves- perbilder in Italien (RJb, 1937); Elisabeth Reiners- Ernst: Das Freudvolie Vesperbild: und die Anfange der Pietš-Vorstellung (Mn 1939); Reau 11/2 (1957, P- 103—08); CevcS (1963); »ArS« 2 (1967 [= 1968], t. 8, 15, 29—31, 84); EWA XV: Index (1968, p. 448); »US« 8 (1968, f p. 105, 164—65). — Cf. M. Aubert (1963 [1964]), E. Cevc (1970, f p. 169, 204), A. Kutal (1963), W. Passarge (1924), W. Pinde (1920; 1922; I—D 1924—1929; etc.), G. Schiller (II 1968), F. Stele (Slov. Marije 1940), G. Swarzenski (1924). *Pieta (Michelangelova), mojstrovo edino sgn. delo (marmor, viš. 175 cm, 1497—99, Rim, Petro¬ va c.), nastala po naročilu kard. Jeana de Villiers (ali Bilheres, 1429—99), poslanika fr. kralja Karla VIII. na papeškem dvoru; prvotno v Templ" m Sanctae Petronillae, od 1535 v Petrovi c., in sicer najprej v Cappella della febbre (zato tudi ime Madonna della febbre), od 1479 v Capp■ del Crocifisso (1964/65 na svet. razst. v New Yorku). L: Armando Schiavo, Giovanni de Villiers de la Groslaye e la »pieta« di Michelangelo (Studi Romani, VI, 1958); »MdS« 71. — Cf. G. Delogu (1956). *Pieta (Michelangelova) v florent. stolnici (marmor, viš. 226 cm, 1550/55), z ikonogr. vidika pravzaprav Snemanje s križa ali še točneje- »Snemanje« v zadnji fazi, prevajajoč v naslednji ik. m., tj. Objokovanje. Oseba, ki drži Kristusovo truplo in predstavlja sam vrh piramidalne kom pozicije {Jožef iz Arimateje ali Nikodem, cf. mu lit., Stechow) je idealizirana lastna podoba urnet nika, ki je skupino prvotno namenil za sV °J nagrob. v rim. c. Sta Maria Maggiore (k° 1637 Pietžk iz Villeneuve-lčs-Avignon — Pigmalion 1638 znano je bil na lastno željo pokopan v Florenci, in sicer v c. Sta Croce). Sredi 1550-ih let, verj. 1555, je Michelangelo nameraval umetnino uni¬ čiti (v resnici je razbil Kristusovo levico in odtlej rnanjkajočo levo nogo), lik Marije Magdalene Pa je pozn. dkč. Tiberio Calcagni. L: Vasari-Milanesi VI; Rčau II/2 (1957, p. 107); Alexander Perrig: Michelangelo Buonarrotis letzte Pieta-Idee (Bern 1960, »Basler Stud. zur Kg.: NF« 1); Ch. de Tolnay (EWA IX, 1964, stp 899, t. 526 des.); »MdS« 71 (t XIV). — Cf. Chr. A. Isermeyer (ZfKg, XXVIII, 1965, p. 346 ss — L!), G. Schiller (II 1968, repr. 637), W. Stechow (Heydenreichov zb. 1964), Ch. de Tolnay (V 1960). Piet& iz Villeneuve-les-Avignon —► Avignonska Pieta (o. 1460, Louvre) Pieta Palestrina, marm. skupina (viš. 253 cm, Florenca, Accademia), imen. po Palestrini blizu Rima (tam bila do 1938). Od Grenierjeve objave dalje (cf. lit., infra) so jo mnogi um. zgodovinarji obravnavali kot Michelangelovo stvaritev. Po Sestieriju (infra) gre za delo, ki ga je začel G. L. Bernini, dkč. pa Nicola Menghini. L: Aldo Grenier, Une »Pieta« inconnue de Michel- Ange h Palestrina (GBA, 1907); Venturi X/2 (1936); Ettore Sestieri, La Pieta di Palestrina e la sua attribu- zione (Com, 1969 ■— L!). — Cf. Ch. de Tolnay (V 1960). *Pieta Rondanini, Michelangelova zadnja, v ® v ojem »non-finito« najbolj tragična Pieta, ki j° je mojster po izročilu obdeloval še šest dni Pred smrtjo (marmor, viš. 195 cm, zač. verj. v zgodnjih 1550-ih letih, Milano, Castello Sfor- zesco). L: Ch. de Tolnay (EWA IX, 1964, stp 899 — L!; 532); »US« 9 (1969, p. 83). — Cf. Chr. A. Iser- ™ e yer (ZfKg, XXVIII, 1965, p. 346 ss — L!), A. errig ( c f. s . v . Pieta v florent. stolnici, supra), G. Schiller (H 1968, repr . 637), Ch. de Tolnay (V 1960). *P' c *a Rottgen, po izrazu pretresljiva plastika (Polihr. lipovina, viš. s podstavkom 88,5 cm, Bonn, Rheinisches Landesmus.), ki jo zelo raz- 'čno datirajo: od o. 1300 do o. 1370 in še pozn. EWA VI (1962, stp 164); CevcS (1963, p. 90); »US« 8 (1968, repr. p. 105). — Cf. A. Feulner (1953), Henderson (Harm 1967, repr. 98), itd. Fietro da Cortona, s pr. im. Pietro Berrettini • ?.k—1669), it. slikar in arh., ob G. L. Berni- n >niju in Borrominiju vodilni predstavnik rim. Se icenta, pos. eden izmed v. mojstrov iluzioni¬ stičnega stropnega slikarstva; r. v Cortoni pri Arezzu, u. v Rimu (72) A: v Rimu c. Ss. Luca e Martina (1635—50), pročelje c. Sta. Maria della P ace (1656—57) in kupola c. S. Carlo al Corso (1665—68). — S: Ugrabljenje Sabink (o. 1 628/29, Rim, Pin. Capitolina), *Zmagoslavje Božje Previdnosti (stropna freska, 1633—39, Rim, Pal. Barberini, Gran Salone), freske v 1. nadstr. Pal. Pitti v Florenci, najprej Štiri dobe človeške zgodovine (1637 & 1640, Sala della Stufa), nato stropne freske v Sala di Venere, Sala di Giove in Sala di Marte (1641—47, sodel. Ciro Ferri dkč. strop v Sala di Apollo in poslikal tega v Sala di Saturno), v Florenci 1637/42 verj. nastala tudi Agara se vrne k Abrahamu (Ksthist. Mus.). L: H. Geisenheimer: Pietro da Cortona e gli affres- chi nel Palazzo Pitti (F 1909); Oskar Pollak (ThB VII, 1912, s. v. Cortona); G. Briganti& Karl Noehles (EWA XI, 1966, s. v. — L!); L. Salerno (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. G. Briganti (1962 — L!), G. Delogu (1935), A. Muhoz (1921), H. Posse (1919), H. Voss (BI 1924), R. Wittkower (1958 — L!). Pietro di Giovanni d’Ambrogio -> Ambrosi, Pietro di Giovanni Pigalle, Jean-Baptiste (1714—1785), fr. kipar v Parizu, učenec J.-B. Lemoyna ml., 1736—39 v Rimu (tja prišel peš brez— >Prix de Rome), 1739—41 v Lyonu. P: npr. Merkur si zavezuje sandale (marmor, Louvre), nagrob. maršala Mau- ricea de Saxe (1756—70, odkrit 1777 v c. St.- Thomas v Strasbourgu), nagrob. grofa C.-H. d'Harcourta (1774, Pariz, Notre-Dame), nekon¬ vencionalni akt starega shujšanega Voltaira (1770/ 76, Pariz, Pal. de 1’Inst. de France), med portret¬ nimi doprsji npr. Denis Diderot (bron, d. 1777, Louvre) in kot umetnikovo zadnje delo Avtp. (žg. glina, ib.). L: cf. L. Reau (*1950), S. Rocheblave (1946; 1919). Pigler, Andor (1899— ), madž. um. zgodo¬ vinar in muzealec v Budimpešti (Orszagos Szep- miiveszeti Muzeum), se ukvarja zlasti z ikono¬ grafijo baročne umetnosti. B: A pdpai plebdniatemplom es mennyezetkepei (1922); Georg Raphael Donner (Lpz 1929); ,La Vierge aux epis' (GBA, 1932); Georg Raphael Donner elete es miiveszete (1933); ,Valerius Maximus es az ujkori kčpzomiiveszetek (Valere Maxime et Viconographie des temps modernes )‘ (Petrovicsov zb., 1934); ,The Im- portance of lconographical Exactitude ‘ (AB, 1939); ,Astrology and Jerome Bosch * (BM, 1950); ,Das Pro¬ blem der Budapester Kreuzigung ‘ (Phoebus, 1950/51); Orszagos Szčpmuveszeti Muzeum: A Regi Keptar kata- Idgusa (2 knj., Bu 1954); ,Neid und Unwisssenheit als iVidersacher der Kunst (Ikonographische Beitrage zur Geschichte der Kunst akademien)' (AHA, 1954); ,Gruppenbildnisse mit historisch verkleideten Figuren undein Hauptwerk desJoannes van Noordt ‘ (ib., 1955); *Barockthemen: Eine A u snah! von Verzeichnissen zur Ikbbographie des 17. und 18. Jalirliunderts, I — II (Bu 1956); ,Portraying the Dead: Painting-Graphic Art‘ (AHA, 1957); Katalog der Galerie Alter Meister (Bu 1967). Pigmalion (grš. Pigmalion, lat. Pygmalion), mit. ciprski kralj, po Ovidu (Met. X, 243—297) kipar 1639 Pignatti, Terisio — Pilgram, Anton 1640 ki se je zaljubil v slonokoščeni kip lepe mlade žene ( Galatea ), ki ga je bil ustvaril. Afrodita mu je uslišala vročo željo in ga oživila. Up: npr. miniatura v rkp. Roman de la Rose iz o. 1470 (Oxford, Bodleian Libr., Ms. Douce 195, f. 150), E.-M. Falconet (sevrski biskvit, npr. Louvre), Daumierova karikatura {lito., 1842), J.-L. Gero- me (MM), itd. L: Hunger (1955, p. 314); Pigler II (1956, p. 218— 19); Panofsky Ren (1960); J. L. Carr, Pygmalion and the Philosophes (JWCI, XXIII, 1960). Pignatti, Terisio (1920—_), it. um. zgodo¬ vinar, direktor Mus. Civico Correr v Benetkah. B: Tiepolo (Mi 1951, »Bibl. moderna Mondadori« 234/235); Lo stile dei mobili dali'antichita ad oggi (Mi 1951, ista z. 260); Lotto (Mi 1953); ,Gli inizi di Andrea Riccio ‘ (Arte Ven, 1953); Piazza San Marco (No 1956, »Musei e monumenti«); Pittura veneziana del Cinc/ue- cento (Berg 1957, »Collana Scrigno«); Carpaccio (G: Sk 1958, »Le Gout« 24); Museo Correr (Berg 1958, »Gallerie e musei del mondo«); Pittura veneziana del Quattrocento (Berg 1959, »Collana Scrigno«); II Museo Correr di Venezia: Dipinti del XVII e XVIII secolo (V 1960, »Cataloghi di racolte d'arte« 6); Origini della pittura veneziana (Berg 1961); (& G. Mazzariol) La pianta prospettica di Venezia del 1500 disegnata da Jacopo de' Barbari (V 1962); Disegni veneti del Settecento nel Museo Correr di Venezia (V 1964, »Cataloghi di mostre« 21); Palazzo Ducale (No 1964); Le acgueforti dei Tiepolo (F 1965); Le pitture di Paolo Veronese nella Chiesa di S. Sebastiano in Venezia (Mi 1966); Giorgione (L: Ph 1971). pigtail style (angl.) -> kitasti slog Pij II. (1405—1464), papež (1458—64), s pr. im. Enea Silvio Piccolomini (lat. Aeneas Silvius), it. humanist, diplomat, zgodovinar in pesnik, tajnik dveh kard. (Capranica in Albergati) in ces. Friderika III., škof v Trstu in Sieni. Dal Bern. —> Rossellinu sezidati središče —> Pienze. Up: npr. Pinturicchiovi prizori iz njegovega živ¬ ljenja (Siena, Libreria Piccolomini).’ L: B. tVidmer: Enea Silvio Piccolomini — Papst Pius II.: Biographie und ausgewahlte Texte aus seinen Schriften (Stu-Ba 1960). Pij IV., Giannangelo de' Medici (1499—1565), papež (1559—65), brat Gian Giacoma de’ Me¬ dici, za katerega je naročil mavzolej v milanski katedr. (nagrob. izvršil Leone -> Leoni) in stric —>Karla Boromejskega, katerega je v 23. letu (1560) napravil za milanskega škofa in kard. Za njegovega pontifikata končan -> tridentinski kon¬ cil, -» Daniele da Volterra pa je moral prekriti »nespodobne dele« aktov na Michelangelovi-> Poslednji sodbi. Pijade, Moša (1890—1957), srb. (ž.) slikar, ju- gosl. revolucionar in državnik. R. v Bgd, stud. na tamk. umetnoobrtni šoli in pri Pasku Vuče- tiču, v Miinchnu pa pri Heinrichu Knirru in na ak. (Angelo Jank); 1909—10 bil 13 mesecev v Parizu. S: mdr. več avtp. (d. [1]910, Bgd, Nar. muz.; 1911, Pariz, Ambasada SFRJ; Avtp. z ja¬ ponskima lutkama, karton, d. [1]916, Bgd, Nar. muz.; d. 1922, Zgb, Stanko Šilovič; d. 1926, Bgd, Nar. muz.), iz kaznilniškega obdobja 1924—39 krajine (npr. Borov gozd v Lepoglavi, d. 1931, last Josip Broz Tito) in portreti tovarišev (mdr. Josip Broz Tito, 1930; Ognjen Priča, 1936). —- Up: Jakac (v. jedk., 1944), Augustinčič {bron). L: Dragan Markovič & Slobodan Bosiljčič: Moša Pijade (Bgd 1957; slov. izd. Lj 1960); Moša Pijade (Lj 1958 [rk, MG], uv Veljko Petrovič)', Luc Menaše (NRazgl, 22. EL 1958); Moša Pijade (Slovenj Gradec 1959 [kat. potujoče razst.], uv Štefka Cobelj); Stani¬ slav Živkovič (ELU 3, 1964, s. v. — L!); Slobodan Nešovič: Življenje in delo Moše Pijadeja (Lj 1967). —■ Cf. A. Čelebonovič (1965), B. Jakac (1957). pilaster (angl. the pilaster, fr. le pilastre, nem- der Wandpfeiler), »stenski slop«, tj. slop, ki plitvo izstopa iz stene ter ima kot -> steber bazo, (običajno žlebičasto okrašeno) deblo in kapitel. Od polstebra se loči po svoji pravokotni obliki. Pilat si umiva roke, evang. ik. m. (Mt 27, 24). Up: npr. relief na —> sarkofagu Junija Bassa {o- 359), StS v ladji c. -> Sant'Angelo in Formis (2- pol. XI. st.), Duccio (na Maesta, 1308/11)» Multscher {olt. z gradu VVurzach, 1437, Dahlem)- L: Reau II/2 (1957, p. 450—51). — Cf. K. KUnstle (1928, p. 434). Piles, Roger de (1635—1709), fr. pisec o u- metn., glasnik estetskih pogledov —> Acadenue Royale. Za okus dobe posebno značilna njegova Balance des Peintres, objavljena 1708 v njegovem delu Cours ... (cf. lit., infra). B: Dialogue sur le Coloris (P 1673); Abrege de lt> vie des peintres... avec des reflections sur leurs ouv- rages, et un traite du peintre parfait, de la connaissance des desseins & de Tutilite des estampes (P 1699; n. izd- P 1715; angl. izd. L 1706 & 1744; nem. izd. Hmb 1710; hol. izd. A 1767); *Cours de peinture par principes (P 1708; n. izd. 1720& 1791; angl. izd. L 1743; nem- izd.: Einleitung in die Malerei aus Grundsdtzen, Lpz 1760). L: J. Steegman, The »Balance des peintres« Roger de Piles (AQ, 1954); SchlosserL (1964). Pilgram, Anton (o. 1450/60—1515), češ.-avstr. kipar in arh. Njegovi najpomembnejši deli kra¬ sita stolnico sv. Štefana na Dunaju: *podnožje orgelskega kora z avtp. (1513) in * prižnica z re Uefi 4 v. cerkv. učiteljev in avtp. (dkč. 1515). L: »US« 8 (1968, repr. p. 216). — Cf. K. Gerste* berg (1966), H. Koepf (1953; Heilbronn 1961), m- Mušič (I 1965), K. Oettinger (1951), I. Schlosser (1925), W. Voge (1927). 1641 Pillement, Georges — Pinder, Wilhelm 1642 Pillement, Georges, fr. um. zgodovinar. B: Ribera (P 1929, »Maitres de 1’art ancien« 12); La Sculpture baroc/ue espagnole (P 1945). Pilon, Germain (o. 1535—1590), fr. kipar, r. in u. v Parizu. P: npr. *»Spom. srca Henrika II.« {Tri gracije, 1560 [naroč. 1559], Louvre), *na- grob. Henrika II. in Katarine Medičejske (bron & marmor, pod vodstvom Primaticcia zač. 1565, Plastika [mdr. znamenita marm. kipa gole ležeče dvojice ] dkč. 1572, sicer pa delo z nagrob. skoraj do umetnikove smrti, Saint-Denis), nagrob. Va¬ lentine Balbiani (u. 1572, pred 1583, Louvre) in njenega moža kanclerja Reneja de Birague (u. 1583, ohranjen samo bron. lik klečečega kanc- krja, zač. 1584, ib.), Objokovanje (marm. relief, °- 1580/85, ib.). L: Panofsky Tomb (1964, repr. 331, 353, 358—61, —65); Lorenz Eit (EW A XI, 1966, s. v.)', »MdS« 105 (barvni repr. 34—35). — Cf. J. Babelon (1927), A. Blunt (Harm 1953). Pilon, Veno (1896-1970), slov. slikar in grafik, v 20-ih letih poleg F. Kralja najtehtnejši pred¬ stavnik slov. ekspresionizma in nove stvarnosti. R - v Ajdovščini, 1916 ujet v Galiciji in za okto¬ brske revolucije v SZ, štud. v Pragi, Florenci in "a Dunaju, 1926 prvič v Parizu, kjer se 1930 stalno naselil. S (vrh 1923 v Ajdovščini); Romar- ska c. Log pri Vipavi (d. 1922, Lj, Jelka Bassin), Tihožitje s hruško in litrom (d. 1922 [zadaj VIII. 1 922], MG), Milka (A. 1923 [zadaj jan. 1923], ib.), Ajdovščina (d. 1923 [zadaj III/1923], Gorica, Giuseppe Hrovatin), Moj oče (d. 1923 [zadaj 1923/111—IV], Ajdovščina, Veno Pilon), * Portret Marija Kogoja (d. 1923 [zadaj apr. 1923], MG, 1969 Koper, Vuka Kumar-Hiti), * Portret Tuigija Spazzapana (d. 1923 [zadaj V. 1923], Gorica, Mus. Provinciale), Kovačeva žaga (d. Koper, dr. Mirko Koršič), Portret Ivana Car ga (d. 1924, Ajdovščina, dr. Danilo Lokar), Ajdovska meščana pri kvartanju (d. 1924, ib.), Rusinja (d. VII. 1925, ib.), Modelka (d. 1926, "IG). G (lin., lito., jedk.); Lakota (jedk. 1921), Amour simple (jedk., d. 1921), Avtp. (jedk., d. 921), Marij Kogoj (jedk., d. 1923). R: Oton Zupančič (rd. kr., d. 1919), Dr. France Mesesnel t°glje, d. 1921). Ilustr. Daudeta ( Tartarin iz Ta- r oscona, Lj 1955) in Maupassanta. Up; B. Jakac (mdr. s. i g i a> 1923), L. Spazzapan (bron, 1925, *td.), G. Stupica (o, 1950), idr. B: Va robu (Lj: Slov. matica 1965 — avtobiogr.); ‘-Urades des peintres a Pariš: Devinettes pour les an ”s curieux el connaisseurs (Basse-Yutz: Jean Vodai- m , Ut avtorjeva slov. izd. 1969). — Cf. intervju Us an Željeznov, Intervju s Pilonom..., Nedeljski onevnik, 11. XII. 1966). L-SteleS (1949); AS (1958); StelcP (1960); ŠijanecS " 9 61); Lik. rev. (1963, p. 185); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.); ZMG (1964); SlovS (1966); Delo (16. VIII. 1969, p. 17 [Marjan Tršar]; 1. II. 1970, p. 15 [Jože Snoj, f]; 8. II. 1970, p. 3 [s Pečarjevo karikaturo]); Lj. Menaše (Sinteza, št. 18/19, 1970); ZLIZ (1970, p. 341 & 347 — L!). — Cf. K. Dobida (1919; 1954; 1962), Lj. Menaše (*1966 — L!), F. Mesesnel (1924 [1953]), J. Mesesnel (1966). Piloty, Karl Theodor von (1826—1886), nem. slikar, od 1856 dalje prof. in od 1874 direktor miinchenske ak. S: — > Seni pred Wallensteinovim truplom (1855, Neue Pin.), Krištof Kolumb (1866, Miinchen, Schack-Gal.), Thusnelda v Germani- kovem zmagoslavnem sprevodu (1873, Neue Pin.; po 1873, MM), Umor Cezarja (1874, Hannover). L: G. Tolzien (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. H. Beenken (1944), L. Justi (1921), H. Karlinger (1933), H. Uhde-Bernays (II 1927). pinakoteka (grš. pinakotheke iz pinakes, slika, in theke, shramba, skrinjica), sprva hranišče poslikanih darov boginji Ateni v delu Propilej na Akropoli, pozn. tako imenovane ant. z. slik in od renesanse dalje tudi razne z. slik v Italiji (pinacoteca), v novejši dobi po njihovem vzoru tudi Alte in Neue Pinakothek v -> Miinchnu. Pinder, Wilhelm (1878—1947), nem. um. zgo¬ dovinar, raziskoval predvsem nem. srednjev. plastiko, sicer pa najbolj znan s svojo interpre¬ tacijo »problema generacij«. R. v Kasslu, učil na univ. v Breslauu [= Wroclaw], Leipzigu, Miinchnu in Berlinu; tam. u. B: Einleitende Voruntersuchung zu einer Rhythmik romanischer Innenraume in der Normandie (Str 1904 »ZKA« 24); Zur Rhythmik romanischer Innenraume in der Normandie: fVeitere Untersuchungen (Str 1905, »ZKA« 36); Deutsche Dome des Mittelalters (Du-Lpz 1910; n. izd. KiT 1941, »DBB«); Mittelallerliche Kunst fViirzburgs (1911; 2. izd. Lpz 1924); Deutscher Barock: Die grofien Baumeister des 18. Jahrhunderts (1912; n. izd. KiT 1940, »DBB«); ,Die dichterische tVurzel der Pietd' (RepKvv, 1920); Die Pieta (Lpz 1922; »Bibl. der Kg« 29); Die deutsche Plastik des funfzehnten Jahrhunderts (Mn 1924); Die deutsche Plastik vom ausgehenden Mittelalter bis zum Ende der Renaissance, /■—II (Wi/Po 1924—1929, »HdKw«); Die deutsche Plastik des vierzehnten Jahrhunderts (Mn 1925); Der Naumburger Dom und seine Biidsverke (1925; 3. izd. BI 1931, »Deutsche Dome«); ,Lehren des friihen Kupferstiches fiir die Geschichte der deutschen Plastik ‘ (L. Volkmannov zb., 1926); Das Problem der Generation in der Kunstgeschichte Europas (BI 1927; 2. izd. BI 1928); Der Bamberger Dom und seine Biidv/erke (1927; 2. izd. BI 1938, »Deutsche Dome«); ,Antike Kampfmotive in neuerer Kunst' (P. VVoltersov zb., 1928 [= MJb]); ,Zur Physiognomik des Manierismus' (Die VVissenschaft am Scheidevvege von Leben und Geist: Festschrift fiir Ludwig Klages, Lpz 1932); Deutsche Barockplastik (KiT 1933, »DBB«); ,Architektur als Moral' (Wolfflinov zb., 1935); Vom WesenundWerden deutscher Formen: Geschichtliche Betrachtungen, I: Die Kunst der deutschen Kaiserzeit bis zum Ende der staufischen Klassik (2 knj., Lpz 1935); II: Die Kunst der er sten Biirgerzeit bis zur Mitte des 15. Jahrhunderts 1643 Pinder-Wilson, Ralph — Piranesi, Giovanni Battista 1644 (ib. 1937), III: Die deutsche Kunst der Diirerzeit (ib. 1939) in IV: Holbein der Jiingere und das Ende der altdeutschen Kunst (ib. 1951; n. izd. celote v 7 knj., Georg Scheja, Drm 1957); Rembrandts Selbstbildnisse (KiT 1943, »DBB«); Sonderleistungen der deutschen Kunst (Mn 1944); Von den Kiinsten und der Kunst (Bl-Mn 1948); Aussagen zur Kunst (K 1949, zbrala Hildegard von Barloevven). L: zbornik: Festschrift Wilhelm Pinder zum 60. Geburtstag... (Lpz 1938). Pinder-Wilson, Ralph, angl. muzealec, kustos v Brit. muz. v Londonu (odd. za stari Vzhod). L: Persian Painting in the Fifteenth Century (L 1958); ,Bihzad‘ (EWA H, 1960). pinguis panis eius, et praebebit delicias regibus, bibl. citat iz -> Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 20; Aser ima hrane v izobilju, on daje kraljevske slaščice). Cf. s. v. Apostolska vera (Aser ob Judi Tadeju). Pinturicchio, s pr. im. Bernardino di Betto di Biagio (o. 1454—1513), it. umbrijski slikar. R. v Perugii, u. v Sieni. S: tabelne podobe in freske, med slednjimi npr. StS-e v vatikanskih Apparta- menti Borgia (s sodil. 1492—95), v Spellu v t. i. collegiata di Sta Maria (mdr. Dvanajstletni Jezus med učitelji, d. 1501, 4 šibile, avtp.), 10 prizorov iz življenja papeža Pija II., tj. Eneja Silvija Picco- lominija (1503—08, Siena, katedr., Libreria). L: Venturi V1I/2 (1913); Berenson Ox (1932); van Marie XIV (1933); L. Berti (Kindler IV, 1967, s. v.). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1122—45), W. Bombe (1912), E. Carli (1963), C. Gamba (1949), C. Ricci (1902 [1903; 1912]), F. Saxl (1957), E. Steinmann (1898). PINZOLO na juž. Tirolskem ( Trentino-Alto Adige, Italija). Na zun. juž. stene pokopališke kip .'le S. Vigilio (nem. Vigiliuskapelle ) znana freska mrtvaškega plesa s pozn. letnico 1539. L: MCC (1886, p. XXI). — Cf. S. Cosacchi (s. v. Kozaky, 1965, p. 435 ss), W. Wackernagel (1872). Piper, (Karl VVilhelm) Ferdinand (1811—1889), nem. kršč. arheolog, prof. teologije (od 1842) in direktor kršč.-arheol. muz. v Berlinu (od 1849), tam u. B (lik. umet.): Mythologie und Symbolik der christ- lichen Kunst von der altesten Zeit bis ins XVI. Jahr- hundert (2 knj., W.'imir 1847—1851); ,Maria als Thron Salomons und ihre Tugenden bei der Verkiindi- gung' (Jahrbucher f. Kw., 1873). Piper, Otto (1841—1921), nem. zgodovinar arhitekture, sicer po poklicu odvetnik; u. (79) v Miinchnu. B: Čsterreichische Burgen (8 knj., W 1902—1910); Abriji der Burgenkunde (2., izb. izd., Lpz 1904, »Smlg. Goschen« 119; 3. izd. 1914; pon. 1922); Burgenkunde: Bauvvesen und Geschichte der Burgen zunachst innerhalb des deutschen Sprachgebietes (3. izd., Mn 1912 [1. izd. 1894]; *n., izb. & razš. izd. [W. Meyer] Mn: Piper 1967). Pippi, Giulio —> Giulio Romano Pira, grš. mit. oseba, hči -> Epimeteja in Pan¬ dore, Deukalionova žena. Cf. s. v. Deukalion in Pira. Piramus in Tisbe (lat. Pyramus et Thisbe), ba¬ bilonska ljubimca, ik. m. po Ovidu (Met. IV, 55—166), Hyginu (Fab. 242—43) in —> Gesta Romanorum: Tisbe najde truplo Pirama (ko je bil ugledal njeno raztrgano in okrvavljeno tan¬ čico, se je zabodel) ter svojemu ljubemu sledi v smrt. Odtlej so murvovi sadeži ob zorenju rdeči. Up: npr. N. Poussin (1651 ali malo prej, Stadel), freska na grlu slavnostne dvorane v Brežicah (o. 1700), itd. L: Hunger (1955, s. v. Pyramos ); Pigler II (1956, p. 219—21); Grant (1968). PIRAN, staro obmorsko mestece ob slov. Jadranu, pomembno kot mestna celota (najstar. del t. i. Punta ob Madoninem vrtu), z ohranjenim obzidjem in številnimi um. spomeniki: Tartinijev trg s spom. G. Tartinija (kipar -> Dal Zotto 1896), t. i. Benečanko (»beneška hiša« iz 1. pol. XV. st. z balkonom in okensko triforo) in neoklasici- stično c. sv. Petra (->Nobile 1818); na griču kot mestna dominanta žup. c. sv. Jurija z zvoni¬ kom po vzoru Markovega zvonika v Benetkah in osmerokotno krstilnico (na zun. plošči s — >ple- teninasto ornamentiko)', Prvomajski trg s kipar¬ sko okrašeno cisterno (1776); vrata Marciana (1533), itd. L: A. Tamaro: Pirano (Trieste 1910); Inventario degli oggetti d’arte dTtalia, V: Provincia di Pola (R 1935); Breda Kovič in Miroslav Pahor, O zgodovin¬ skem in arhitektonskem razvoju Tartinijevega trga v Piranu (Kron, 1960); M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v.), Piran-Porto rož (Bgd 1964, »Photoguides Jugo¬ slavija*«); EWA XIV (1967, stp 902). — Cf. S. Bernik (*1968), N. Šumi (Lj 1966, repr. 10). Piranesi, Giovanni Battista (1720—1778), R- grafik (jedk.) in arh., najpomembnejši grafik svo¬ jega časa, r. v Moglianu pri Mestrah pri Benet¬ kah, 1740—44 in od 1745 dalje nepretrgoma v Rimu, tam u. G: med cikli posebno tehtni *Car- ceri (»Ječe«, 1. izd. z naslovom Invenzioni caprtc- di Carceri ali'acguaforte, 1745; 2., predelana & razš. izd.: Carceri d'invenzione, 1760), sicer P a mdr. Vedute di Roma (o. 1748 zač., nedk. vrsta 137 listov), Archi trionfali (1748), Le antichi ,a romane (4 knj., 216 listov, 1756), itd. — A: kla¬ sicistično pročelje c. Sta Maria del Priorato v Rimu (1764—65). 1645 Pirchan, Emil — PIŠA, Camposanto 1646 L: W. Kurte, G. B. Piranesi als praktischer Archi- tekt (ZfKg, 1933); Hylton Thomas: The Dravvings of Giovanni Battista Piranesi (L 1954); L. Cochetti, L’opera teorica di Piranesi (Com, 1955); LaranE (1959). — Cf. H. Focillon (*1918), A. M. Hind (1922), A. H. Mayor (1952; 1966), A. Muhoz (1921, N. Pevsner (I 1968), R. Wittkower (1938/39; 1958). Pirchan, Emil (1884—1957), avstr, slikar, sce¬ nograf in poljudni pisec o umetn. B: Gustav Klimt (W-Lpz 1942); Hans Makart (W- Lpz 1942; n. izd. 1954); Biihnenmalerei (W 1946); 2000 Jahre Biihnenbild (W 1949); Kostiimkunde (W 1952); Gustav Klimt: Ein Kiinstler aus IVien (W 1956). L: S. Batušič (ELU 3, 1964, s. v.). Pir(c)kheimer, Willibald (1470 — 1530), nem. humanist (mdr. je iz grščine v latinščino prevajal Platona, Aristotela in Ksenofonta), prijatelj Reuchlina in Albrechta —► Diirerja , r. v Eich- stattu, u. (60) v Niirnbergu. Up: npr. A. Diirer (profil, risba, d. 1503, Berlin, Kupferstichkabi- net t; bakr., d. 1524), Matthes Gebel ( medalja, 1530). L: E. Reicke: Pirckheimers Leben, Familie und Bersdnlichkeit (Jena 1930, »Deutsche Volkheit« 75); Hans Rupprich: W. Pirckheimer und die erste Reise Hiirers nach Italien (W 1930); »PKG« 8 (1970, t. If5e, p. 329); 1471 Albrecht Diirer 1971 (1971 frk, Niirnberg] — L!). Pirminij (lat. Pirminius), kršč. svetnik (3. XI.), benediktinski opat VIII. st., ust. na otoku na Konstanškem jezeru samostan —> Reichenau in Pozneje v Alzaciji Murbach. Atributa sta mu kača in žaba, ker so po legendi vse plazeče se živali v Reichenauu pobegnile pred njim in iz¬ ginile; zavetnik pred kačami in zastrupljenjem. L: Ržau III/3 (1959, p. 1111—12). — Cf. J. Braun ”943, stp 609—10). Pirnat, Niko(laj), (1903—1948), slov. risar in kipar, po Hinku —> Smrekarju najpomembnejši sl °v. karikaturist, izrazit in napreden družbeni kritik. R. v Idriji, v Zgb stud. na ak. najprej slikarstvo in nato kiparstvo (tudi v Meštrovičevi specialki), v Lj od 1927 pa do 2. svet. vojne ilustrator dnevnika Jutro, za časa okupacije v ih koncentracijskem taborišču v Gonarsu, po¬ tem v partizanih, gl. ilustrator Borbe v Bgd, od 1946 dalje pa redni prof. za risanje na AUU, u. (^4) v Lj. Ilustr. (perorisbe s tušem, vpliv G. Grosza in Picassa) mdr. O. Župančiča ( Ciciban, kj 1932), Cervantesa (Bistroumni plemič Don K 'hot iz Manče, I—IV, Lj 1935—37), Janka K ača (Moloh, Lj 1936), Ivana Roba (Deseti brat, kj 1938), Igorja Torkarja (Blazni Kronos, Lj 1940 — zaplenjeno; Kurent, Lj 1946) in F. S. inžgarja (Gospod Hudournik, Lj 1941; Dekla Ančka, 1942). G: v partizanih mapi linorezov Naša borba (1944 s Francetom -> Miheličem) in Domovi, ječe, gozdovi (1944). P; portreti, med znanimi osebnostmi sodobniki glave Vanje Ra- dauša (o. 1925), umetnikove žene (Nada Kraigher 1933), Josipa Prunka (1933), dr. Frana Windi- scherja (1934), Lada Košaka (o. 1939) in dr. Pav¬ leta Grošlja (1940). L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); K. Dobida (ELU 3. 1964, s. v.); ZMG (1964); Nadreal Soc (1969 — L!). — Cf. Ljerka Menaše (*1954; & Filip Kalan & Z. Kržišnik 1960). Piros —*• Neoptolemos PIŠA, mesto v srednji Italiji (Toskana) ob Arnu, nekdaj pristanišče, zdaj pribl. 12 km od morja, v srednjem veku na strani gibelinov (tu npr. pokopan ces. Henrik VIL, cf. infra, Campo¬ santo in stolnica) in vse do poraza, ki mu ga je 1284 zadala Genova, prava pomorska velesila. Od 1405 pod Florenco. L: EWA VIII (1963, stp 636—38 — L!). — Cf. P. Schubring (1902). ~ piazza dei Miracoli ali piazza del Duomo (»trg čudežev « ali stolnični trg) predstavlja s svo¬ jimi slavnimi spom. (vsi infra), -^-katedr., -> baptisterijem in visečim stolpom (-> campanile), enega izmed najpomembnejših arhitekturnih kompleksov na svetu in pos. evr. romanskega stavbarstva. L: cf. P. Sanpaolesi (1949). *baptisterij, stavba okroglega tlorisa, zač. 1152 (Diotisalvi), dkč. v 2. pol. XIV. st. Notr. (premer 35,5 m) z znamenito akustiko. Tu -» prižnica baptisterija v Piši (-*■ Nicola Pisano dkč. 1259/60). L: cf. J. Vhite (Harm 1966, t. 16—17). ~ Campanile, zvonik katedr., nadvse znani »viseči stolp« (it. la Torre pendente), zač. 1173, zaradi pogrezanja zemlje dkč. šele v 2. pol. XIV. st. Do vrha o. 55 m vis. marm. stolpa vodi 294 stopnic. L: »US« 7 (1968, f p. 187). ~ il Camposanto, obzidano pokopališče po načrtu Giovannija di Simone iz 1278. Notr. je z gotskim stebriščem (kvadrifore iz 1283—1464) obdan podolžen pravokotnik. Ant. rim. sarko¬ fagi, med njimi tisti z zgodbo Faidre in Hipolita, po katerem se je delno zgledoval —»■ Nicola Pi¬ sano (ko je oblikoval —► prižnico baptisterija v Piši). Pomembni *kipi z nekd. nagrob. ces. Hen¬ rika VIL, u. 1313 (Tino di Camaino, cf. katedr., infra). Po bombardiranju 27. VII. 1944 samo delno ohranjene freske: znamenito *Zmagoslavje smrti (po 1350, atr. raznim mojstrom, zlasti Fran- 1647 PIŠA, katedrala — Pissarro, Camille 1648 cescu Trainiju) in ostanki fresk Benozza -> Goz- zolija (23 bibl. prizorov). L: Roberto Papini: Čampo Santo (R 1932, »Ca- talogo delle cose d’arte e di antichita dltalia«); Panofsky Tomb (1964, repr. 112—13, 116,396); »US« 8 (1968, p. 148); »MdS« 20 (t. I—III). — Cf. J. Pope- Hennessy (I 1955, repr. 5). ~ *katedrala, it. il Duomo (piazza del Duomo), največji spom. t. i. toskanske —»• protorenesanse: zač. 1063 (arh. Busketos), povečana 1150—60 (Rainaldo), takrat oblikovano tudi *pročelje z večnadstr. gal. Celota je 5-ladijska, ravno krita bazilika s tlorisom v obliki lat. križa, z zelo dolgim, 3-ladijskim transeptom, emporami nad stranskimi ladjami, eliptično kupolo nad križi¬ ščem, v. polkrožno apsido na vzh. in manjšima polkrožnima apsidama na pročeljih transepta. Na des. pročelju transepta *bron. vrata, Porta di S. Ranieri (Bonannus iz Piše o. 1180). Notr.: slavna marm. * prižnica Giovannija Pisana (1302 do 10), v gl. apsidi mozaik s Kristusom med Ma¬ rijo in Janezom Ev. (slednji Cimabuejevo delo iz 1302). S slikami mdr. zastopani Andrea del Sarto, Sodoma in Beccafumi (6 slik, mdr. Mojzes razbije tabli postave, 1537). — Nagrob. Henrika VII. (Tino di Camaino, cf. s. v. Camposanto, supra , & s. v. nagrobnik ces. Henrika). L: »PKG« 5 (1969). — Cf. P. Sanpaolesi (1957; 1965 — L!), J. mite (1966). Pisanello, s pr. im. Antonio Pisano (pred 1395 do 1455), it. slikar in medaljer, zaradi Vasarijeve pomote vse do 1907 v lit. imen. »Vittore« Pisano. Doma iz Piše, njegov prvi učitelj verj. Stefano da Zevio, potem učenec in sodel. Gentileja da Fabriano; eden izmed poslednjih pomembnih predstavnikov t. i. internacionalnega gotskega sloga. S: Madonna delle quaglie (o. 1422, Verona, Mus. di Castelvecchio), Oznanjenje itd. za grob Nicoloja di Brenzono (freska, 1422/26, Verona, S. Fermo), freska z legendo sv. Jurija (1433/38, Verona, SfAnastasia, Capp. Pellegrini), Videnje sv. Evstahija (Nat. Gali.), »Portret princese iz družine Este« (Margherita Gonzaga [od 1435 žena Lionella d’Este, u. 1439], 1435/39, Louvre), Portret Lionella d'Este (1441?, Bergamo), Anton Puščavnik in sv. Jurij pod Madono (Nat. Gali.). — Medalje (pionir na tem področju): npr. Janez VIII. Paleolog (1438), Giovanni Francesco Gon¬ zaga (1439 ali pozn.), Lionello d'Este (7 medalj, zvečine o. 1443), medalja za poroko Lionella d'Este in Marije Aragonske (recto Lionello, verso lev itd., d. 1444), Sigismondo Pandolfo Malatesta in Malatesta Novello (oba o. 1445), Vittorino da Feltre (d. 1446) in Cecilia Gonzaga (d. 1447). — R: ohranjen večji opus kot od katerega koli drugega slikarja XV. st., pomembne nadrobne študije živali, oblek itn. (največ v Louvru). L: Venturi VII/1 (1911); van Marie VIII (1927); Berenson Ox (1932); Ezio Sindona: Pisanello (Mi 1961); B. Degenhart (EWA XI, 1966, s. v. — L!). — Cf. J. Babelon (1931), B. Berenson (1968), B. Degen¬ hart (1942 [1945]; 1951; 1960), L. Coletti (1953 [1958]), G. Habich (1923), itd. Pisano, Antonio -*■ Pisanello Pisano, Giovanni —> Giovanni Pisano Pisano, Nicola —> Nicola Pisano Pisano, Nino —► Nino Pisano Pisano, Vittore -»-Pisanello Pisis, Filippo de -> De Pisis, Filippo *Piskač (fr. Le Joueur de Fifre), Manetova slika (o, pl, 160 X 97 cm, 1866, Louvre), ki je niso sprejeli na Salon leta 1866, a jo je-> Zola, novi kritik lista Žvenement, kljub temu povzdig¬ nil nad vsa druga dela (»Mais Voeuvre que je prefere est certainement Le Joueur de Fifre, toile refusee cette annee«). Tudi za to sliko je očitno pozirala Victorine -> Meurend. L: »CA« 14 (1967, kat. št. 105, t. XVI). — Cf. (tudi s. v. Manet) G. Bazin (1958), F. Zola (1866 (Mon Salon]', 1867). Pissarro, Camille (1830—1903), fr. (po očetu ž., po materi kreolskega rodu) slikar (in grafik), najstar. med -> francoskimi impresionisti, med njimi in ml. umetniki spoštovan tudi zaradi do¬ slednosti in poštenosti (mdr. spodbudno vplival na Cezanna). R. v St. Thomasu v fr. Zah. Indiji, od 1855 v Parizu, 1866—69 živel v Pontoisu (plenerski motivi), 1869 se naselil v Louvecien- nesu, med fr.-prusko vojno se umaknil najprej na Bretonsko, potem v London (vse slike v Louveciennesu medtem uničene); od 1895 dalje, ko ni več mogel delati na prostem, z oken slikal pariške bulvarje. S: Marna pri Chennevieresu (1864/65, Edinburgh), Tihožitje (d. 1867, Toledo [O.]), Cote du Jallais pri Pontoisu (d. 1867, MM), Eremitaža pri Pontoisu (o. 1867, Guggenheim, z. J. K. Thannhauser), Pokrajina pri Pontoisu (d. 1868, New York, David Rockefeller), Lou- veciennes: Pot v Versailles ([umetnikovi žena m hči], d. 1870, Smlg. Biihrle, Ziirich), Penge Sta- tion (d. 1871, Courtauld), Kristalna palača v Londonu (d. 1871, Henry J. Fisher, Greenwich [Conn.]), Kostanji v Louveciennesu (d. 1872, A. M. Lewyt, New York), Portret Cezanna (1874, R. von Hirsch, Basel), Kmečko dekle pije kavo (d. 1881, AIC) Pomlad v Eragnyju (d. 1886, Hugo Dixon, Memphis [Tenn.]), Mlin na veter 1649 Pissarro, Lucien — pittura metafisica 1650 v Knockeju, Belgija (d. 1894—1902, S. M. Jaglom, New York), Rue de VEpicerie v Rouenu (d. 1898, R- J. Bernhard, ib.), Zimski pogled na Louvre (d. 1902, W. E. Josten, ib.), Avenue de TOpera (Bgd, Nar. muz.), Avtp. (d. 1903, Tate). — Up: n Pr. Cčzanne (risba, o. 1873, New York, zas. z.), Gauguin (d. 1880, Kobenhavn, zas. z.). L: ‘Delteil XVII (1923); Ludovic Rodo Pissarro & Lionello Venturi: ‘Camillc Pissarro: Son Art, Son P e uvre (2 knj., P 1939); R. T. Coe, Camille Pissarro ® ^ ar ‘ s: A Study of his later development (GBA, 1954); S. Lane Faison, Jr. (EWA XI, 1966, s. v.); Remagny (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. Oudi s. v. francoski impresionisti) P. Francastel (1939), H. Graber (1943), A. M. Hind (1908), G. Jediicka U950), G. Moore (1906), J. Rewald{mS\ 1939; 1943; 1946 [1961]; 1954), A. Tabarant (1924). Pissarro, Lucien (1863—1944), fr.-angl. slikar ln grafik, najstar. sin prejšnjega. Do pieselitve v Anglijo 1890 neoimpresionist. S Ch. Rickettsom ln Ch. Shannonom 1896 ust. zal. Eragny Press, •men. po očetovem domu v Franciji, in z njo tehtno vplival na knj. opremo v Angliji. Ilustr. mdr. de Nervala. L (tudi s. v. neoimpresionisti ): E. WiIlrich, Lucien mssarro als Buchkunstler (ZfbK, 1907); Clement- anm: Peintres-graveurs contemporains: Lucien Pis- sarr ° (GBA, 1919). PISTOIA, mesto v Toskani (Italija) s pomemb¬ nimi srednjev. spomeniki. L: EWA VIII (1963, stp 638—39 — L!). ~ baptisterij, oktogonalna stavba (načrt An- rea Pontedera ?), dkč. 1359 Cellino di Nese. ~ San Bartolomeo in Pantano, romanska avba. Vratna preklada z reliefom Nevernega • 0,na ža iz 1167 atr. Gruamonteju. V c. prižnica lz °- 1250 (Guido da Como). L: EWA III (1960, t. 19). s( ~ ^ an Giovanni Fuorcivitas, sez. XII.—XIV. 7 . ni,na preklada stranskega portala z reliefom o nye večerje (Gruamonte 1162). V c. marm. rizfl/ca iz 1270 (fra Guglielmo da Piša), — >kro- s * Hi S Se< ^ m ’ m ' krepostmi (Giovanni Pisano s Q ° t e ;)» Poliptih Taddea Gaddija iz 1353 na v. • m skupina Obiskovanja iz belo pološčene 8- gline (Andrea Delta Robbia o. 1505). PhVo« WA XIII (1967, t. 345). — Cf. B. Berenson (L: G - Schttkr (1 1966, repr. 134), P. ca (II Trecento 1951, repr. 173 & 190). t ' v 'Sant’Andrea, romanska stavba. Portal s e mi kralji na vratni prekladi ( Trije kralji pri j ero( f u *n Poklon kraljev) iz 1166 (z napisom ■yPrican Gruamonte in njegov brat Adeodatus). C ' z namenita marm. * prižnica Giovannija Pi¬ sana {-*■ prižnica v cerkvi St'Andrea v Pistoii) iz 1298-1301. L: cf. G. Delogu (1956, f p. XLI), P. Toesca (II Medioevo 1927, repr. 538/1). ~ stolnica (il Duomo). Notr.: srebrn gotski antependij sv. Jakoba (zač. 1287, Andrea d’Ogna- bene 1316); olt. slika Madona z Janezom Krst. in Donatom (naroč. 1478, zač. Verrocchio, dkč. Lorenzo di Čredi 1485). V eni izmed obeh za¬ kristij ( Sacrestia dei Canonici) slikano razpelo (Coppo di Marcovaldo in Salerno di Coppo 1274). Pitagora(s), (o. 580—o. 500 pred), grš. filozof in matematik, v okviru —> septem artes liberales predstavnik -> muzike. Up: npr. na Kraljevskem portalu katedr. v Chartresu (o. 1145/55). L: cf. Ch. Picard (1962). Pittaluga, Mary (1894—_), it. um. zgodo¬ vinarka. B: II Tintoretto (Bol 1925); ,Alcuni ritratti ignorati del Tintoretto ‘ (Dd, 1925); ,Masaccio e L. B. Alberti ‘ (Rasegna Italiana, 1929); .La critica e i valori romantici di Masaccio * (Arte, 1930); Vincisione italiana nel Cinquecento (Mi 1930);, Pensieri su Masaccio 1 ' (Nuova Italia, 1931); La pittura italiana del Cinquecento, I—1I (F 1932); Masaccio (F 1935); Paolo Uccello (R 1946, »Quaderni d’arte« 10); Filippo Lippi (F 1949, »Mono- grafie e studi d’arte antica e moderna«); The Sistine Chapel (Rome 1952). Pitti, Luca, bogat florent. trgovec, tekmec Me¬ dičejcev, dal Brunelleschiju sezidati Pal. Pitti. L: cf. M. Wackernagel (Der Lebensraum 1938). PITTSBURGH ( Pennsylvania , ZDA [Middle Atlantic]), v. metalurško središče. ~ Camegie Institute: Department of Fine Arts {4400 Forbes Avenue). Med zastopanimi slikarji sta npr. Rouault {Stari kralj) in O. Ko- koschka {T. G. Masaryk, 1935—36). pittura metafisica, smer novejšega it. slikarstva, ki sta jo 1917 utemeljila Giorgio —► De Chirico in Carlo -+Carra. S svojo poudarjeno iluzijo plastičnosti in globine in s svojo nekam tragično občuteno motiviko (presenetljiva vsakdanjost krojaških lutk pa s samoto in nenavadno svet¬ lobo zaznamovanih it. trgov) je trdno orisani in nepremakljivi svet »metafizičnega slikarstva« pomenil pravo nasprotje -> futurizmu, z izbrano nenavadnimi zornimi koti pa je po svoje napo¬ vedoval -> surrealizem. L: HPM III (1950). — Cf. C. Carra (1919 [2. izd. Mi 1945]), W. Haftmann (4. izd. 1965), B. S. Myers (IV 1969, s. v. [tekst Jerome Viola]), etc. 1651 Pivci — plastični slog 1652 ♦Pivci (šp. Los borrachos), pomembna Velaz- quezova slika v Pradu (o, pl, 165 X 225 cm, 1628), v starih inventarjih imen. Bakhovo zma¬ goslavje. Pozn., morda celo lastnoročna kopija (170 X 232 cm) v Neaplju (Capodimonte), graf. kopija v ozadju Manetove slike -^-Portret Črnila Zolaja. L: Juan Antonio Gaya Nuno (EWA XIV, 1967, stp 719). — Cf. K. Gerstenberg (1965). Piza -> Piša Pizzinato, Armando (1910—_), it. slikar in grafik, predstavnik t. i. realismo sociale. Uči na ak. v Benetkah. Plaga grandinis -»■ Sedma nadloga: toča Plaga locustarum ->■ Osma nadloga: kobilice Plaga muscarum —>■ Četrta nadloga: muhe Plaga pestis in pecora— >Peta nadloga: kuga Plaga ranarum -> Šesta nadloga: žabe Plaga sanguinis -> Prva nadloga: voda se spre¬ meni v kri Plaga sciniphum —> Tretja nadloga: uši Plaga tenebrarum -> Deveta nadloga: tema Plaga ulcerum —>Šesta nadloga: tvori Plainer, Matija (Mathias ), slikar, dkm. 1592 v Tamsvvegu na Salzburškem in o. 1605—22 v službi lj. škofa Tomaža Hrena. S: delno ohra¬ njeni slikani olt. v Petrovčah pri Celju (na pre¬ deli d. 1605), po graf. predlogi naslikana Jeruza¬ lemska kapela Božjega groba (d. 1615, Kranj, Gorenjski muz.). L: SteskaS (1927); F. Steli & V. Steska (SBL II [7. zv., 1949], p. 369 — L!); F. Steli (ELU 4, 1966, p. 687); Umetnost 17. stoletja na Slovenskem, I (Lj 1968 [rk, NG], p. 41 & 49 [E. Cevc], 134— 35 [K. Rozman ] — L! ; repr. 4— 5). plakat —>■ lepak Planinc, Štefan (1925—_), slov. slikar in ilustrator. R. v Lj, štud. na AUU in pos. v Pregljevi specialki. L: Štefan Planinc (Lj 1968 [rk, MaGal], uv Aleksan¬ der Bassin — L!). Planiscig, Leo (1887—1952), avstr. um. zgodo¬ vinar, r. v Gorici, prom. 1912 na Dunaju, di¬ rektor kiparskega oddelka v tamk. Umzg. muz., odličen poznavalec it. renesančne plastike. Po nacistični priključitvi Avstrije se je preselil v Italijo. B: ,Zur Geschichte der venezianischen Skulptur im XIV. Jahrhundert ‘ (JSaK, 1915, dis.); Denkmale der Kunst in den siidlichen Kriegsgebieten: Isonzo-Ebene, Istrien, Dalmatien, Siid-Tirol (W 1915); ,Magnasco und die romantischgenrehafte Richtung des Barocco ‘ (MfKvv, 1915); ,Randglossen zu Venedigs Bronze- plastik der Hochrenaissance' (JSaK, 1917); Die Esten- sische Kunstsammlung (W 1919, »Publ. aus den Kst- historischen Smlgn. in Wien« 1); Die Bronzeplastiken (W 1919, ista z. 5); Handzeichnungen alter Meister aus der Sammlung Benno Geiger (1921, s Hermannom Vossom); Venezianische Bildhauer der Renaissance (W 1921); Die Bronzeplastiken (W 1924, »Publ. aus den Ksthistorischen Smlgn. in Wien« 4); ,Jaco- pello daI Fiore' (JSW, 1926); ,Das Grabmal des Orsato Giustiniani' (ib.); Andrea Riccio (W 1927); ,Jacopo und Gentile Bellini ‘ (JS W, 1928);, Toskanische Plast iken des Quattrocento‘ (ib., 1929); Piccoli bronzi italiani del Rinascimento (Mi 1930, »Arti minori«); , Bildhauer Venedigs in Quattrocento' (JSW, 1930); , Alessandro Vittorias Verkiindigungsrelief jiir Hans Fugger' (ib., 1932); ,Verrocchios Alexander-Relief '*(ib., 1933); ,Ein Bildhauer am Hofe Alfons I.‘ (ib., 1934); , Severo da Ravenna ‘ (ib., 1935); , Danese Cattaneo ‘ (ib., 1936); ,Pietro, Tullio und Antonio Lombardo'' (ib., 1937); Donatello (W 1939, »Smlg. Schroll«; 4. izd. 1947); Luca detla Robbia (W 1940, ista z.); Lorenzo Ghiberti (W 1940, ista z.); Andrea det Verrocchio (W 1941, ista z.); Bernardo und Antonio Rossellino (W 1942, ista z.); Desiderio da Settignano (W 1942, ista z.); ,Der Zwerg auf der Schnecke ‘ (JSW, 1944); Nanni di Banco (F 1946); ,11 busto cosidetto di Niccolb da Uzzano non i di Donatello' (Firenze e il mondo, 1948); ,Di alcune opere falsamente attribuite a Donatello' (Phoebus, 1949). L: Werner Gramberg (Kchr, 1952, nekr.). plastični slog se po Iz. Cankarju in Lutzelerju kaže predvsem v organski raščenosti in osredoto¬ čenih sestavih (klas. grš. stavbarstvo in kiparstvo, Panteon v Rimu, romanska bazilika, jedro kipar - stva in slikarstva zgodnje in zlasti vis. renesanse). Temu primerno se najdosledneje izraža v kipar¬ stvu, sicer pa se um. stroke pod njegovim ime¬ novalcem zmerno povezujejo. Posamezni delt umetnine so relativno samost, in obenem med¬ sebojno uigrani (idealen primer; vezani sistem romanske cerkv. arhitekture). Umetnina, ki J e samost., naravi ne povsem tuj, ampak načelno soroden organizem, je jasno oddeljena od okolja« tudi njo samo še vedno zaznamujejo zunanje m notr. konture in celota zbuja vtis, ko da je umer¬ jena po človeku. Pos. za dela upodabljajoče urnem- velja: gradivo umetnine in sama upodobljena snov sta v ravnovesju; prostor je jasno omejen (Giotto); obla, modelirana telesnost zbuja videz raščenosti (klas. steber, Polikletov Doriforos, Michelangelov David), »grajena« kompozicija se ujema z zmerno razgibanostjo v prostoru (Leo- nardova Zadnja večerja ); barve so nasebne 0° kalne). Z okoljem uskladena, otipljivo indivi dualnost potrjujoča umetnost ima jedro v urner jeno reprezantivni podobi človeka. L: cf. Iz. Cankar (Uvod 1926); H. Lutzeler (1934)- 1653 Platina — Plečnik, Jože 1654 Platina, s pr. im. Bartolommeo de’ Sacchi (1421—1481), it. humanist, pisec papeških življe¬ njepisov (Vite dei papi), ki mu je Sikst IV. zaupal Vatikansko biblioteko. Up: Sikst IV. imenuje Platino. Platitera {Panagia Platitera) ali Blaherniotisa, biz. ikonogr. tip -> Marije, ki stoji z dvignjeni¬ ma rokama kot -> orantinja in ima pred seboj v medaljonu (-* clipeus) Kristua Emanuela, pa bi se torej lahko imenovala tudi Maria Orans mati. platnice evangelistarja iz Chellesa v Oxfordu so med redkimi platnicami, ki se niso nikdar ločile °d kodeksa, za katerega so nastale: platnice evangelistarja iz samostana Chelles pri Parizu (Oxford, Bodleian Libr., Ms. Douce 176) krasi slonokoščen relief (dvorna delavnica Karla Vel. °; 800), ki je očitno nastal po vzoru slonokošče¬ nih reliefov V. st. (primer Dahlem): v sredi zmagoslavni golobradi Kristus —> super aspidem et basiliscum ..., okrog njega pa v smeri urnega kazalca od leve zgoraj naprej Izaija, Oznanjenje, Pcjstvo, Poklon modrih, Pokol nedolžnih otrok, Krst v Jordanu, Svatba v Kani, Pomiritev viharja na morju, Obujenje Jairove hčere, Ozdravljenje obsedenca, Ozdravljenje hromega, Ozdravljenje krvoločne žene. L: »UF« 13 C1968, repr. 207); »US« 6 (1970, f p. ;/)• — Cf. W. Braunfels (1968, repr. 183), G. Schiller U 1966, repr. 427). Platnice Perikop Henrika II. z (reliefom iz o. 870) -> Perikope Henrika II. * platnice Teodolindinega evangeliarja (zlato, dragi kamni in biseri, o. 600, Monza, stolnicna zakladnica): vsako stran, ki jo velik križ deli v ^ Polja, krasi tudi širok rob z vložki iz alman- dina, v skupno 8 poljih pa je 8 ant. gem. Cf. s. v - Teodolinda. L: EWA VI (1962, t. 258); »UF« 12 (1967); »US« 6 (1970, f p. 18—191. *platnice Zlatega kodeksa iz Echternacha ( > Codex Aureus Epternacensis, 46 X 30 cm, o. 9 , tj- 983/91, Nurnberg [do zadnje vojne Gotha, Mus.] so po Boecklerjevi domnevi nekoč krasile star. Evangeliar iz Sainte-Chapelle. V sredi je slonokoščen relief, delo zelo pomembnega umet¬ nika (-> Mojster Echternaškega križanja). Kri¬ žanje z Longinom in Stefatonom, personifikacijo zemlje pod Kristusovimi nogami [Terra] pa Son¬ cem in Luno ob straneh), tanjeni reliefi na okviru >z zlate pločevine pa kažejo 4 reke paradiža, sim¬ bole 4 evangelistov, Marijo, Petra, 4 zavetni Echternacha in ces. donatorja, po katerih so platnice dat., tj. cesarico Teofano (u. 991) in njenega sina, Otona III. L: »US« 6 (1970, f p. 175). das Platz(e)lgewolbe (nem.), avstr, ime baroč¬ nih cerkv. obokov z visečimi kupolami (nem. tudi das Hangegewdlbe). Potlačena viseča kupola je v srednji Evropi imen. —► češka kapa. L: cf. E. Hempel (1965), H. Reuther (1955), R. Wagner-Rieger (1964). Plaut, James S(achs), (1912—_), amer. um. zgodovinar. B : ,An unknovm portrait of a Doge by Gentile Bellini ‘ (Bost B, 1937); Oscar Kokoschka (NY 1948); , Oskar Kokoschka ‘ (AN, 1948). Plečnik, Jože (1872—1957), dozdaj najpo¬ membnejši slov. arh., ki je s svojim delom — med ljubeznijo do umetnoobrtnih nadrobnosti in težpjami po monumentalnosti razpet eklekti¬ cizem, zvečine daleč od funkcionalnosti — po dunajskih začetkih, sočasno s preurejanjem Hrad- čanov in pozn. oblikoval predvsem Lj (»Plečni¬ kova Lj«); tu r. in u. (še 84). Stud. 1884—88 na obrtni šoli v Gradcu, 1894 na Spezialschule f. Architektur pri Ottu -*■ IVagnerju na Dunaju, 1895—98 pri istem na ak., nato s t. i. rim. nagr. 1898—99 v Italiji. Od 1911 dalje v Pragi, 1912 izvoljen za O. Wagnerjevega naslednika na du¬ najski ak. (oblast ga ni potrdila), 1920 za prof. na ak. v Pragi (kar je odklonil); od zimskega semestra 1920/21 ord. na Tehn. fak. univ. v Lj. Tam Vurnikova (-> Vurnik, Ivan ) in njegova »šola«, med njegovimi učenci npr. D. Fatur, F. Tomažič, D. Grabrijan, V. Glanz, J. Valen¬ tinčič, C. Tavčar, M. Mušič, Jaro Černigoj, T. Bitenc, med samostojnejšimi E. Ravnikar in E. Mihevc. A: npr. ureditev Rotunde na Dunaju za razst. 1897, salon za svet. razst. v Saint Louisu v ZDA 1900, po natečaju 1900 Zacherlova hiša na Dunaju (sez. 1903—05), ureditev razst. cerkv. umetn. v dunajski Secesiji 1907, s kiparjem J. Engelhardtom vodnjak Karla Boromejskega na Dunaju (1908—09), ib. c. jv. Duha na Ottakringu v XVI. okraju (1910—12 kot 1. srednjeevropska železobetonska kultna stavba), notranjščine in vrtna arhitektura v letni rezidenci predsednika T. G. Masaryka v Lanih (1918—28), v Pragi ureditev Hradčanov ( dvorišča, notranjščine, stop¬ nišča, vrtovi 1920—38) in c. Srca Jezusovega (1928), v Prekmurju c. v Bogojini (1923—27), v Lj (cf. s. v. Prelovšek) Frančiškova c. v Šiški (1926—27), ureditev Šentjakobskega (zdaj Levsti¬ kovega) trga in Cojzove ceste (1927), v Celju palača Posojilnice (1928), v Lj palača Vzajemne zavarovalnice (1928—30, sodel. F. Tomažič), 1655 plener — Plinij star. 1656' ureditev Kongresnega trga (zdaj Trga revolucije, 1929) in Vegove ul. z bližnjim Ilirskim stebrom (odkrit 1929), Čevljarski most (1930—31), ure¬ ditev Tivolija in Tromostovje (1931), v Bgd fran¬ čiškanska c. sv. Antona (1932), v Lj » Peglezen « (1933), regulacija obrežja Gradaščice (1934), Na¬ rodna in univ. knjižnica (dkč. 1940, cf. bibl., 1933, infra), Žale (do 1940 & 1944), tržnice ob Ljubljanici (1939—40) in zatvornica na njej (1940 do 44), v Stranjah oprema c. (1945—53), v Lj preureditev kompleksa Križank (1956) in na Brio¬ nih letni paviljon (1956). — Knj. oprema, lepaki, spomenice, načrti za pasarske in rezbarske iz¬ delke, kelihe, monštrance, križe, svečnike ipd. (npr. v Stranjah, Nevljah, Mengšu in Črnučah). B: (& Fr. Stele) Projekt univerzitetne biblioteke v Ljubljani (Lj 1933). L: Fr. Steli (ThB XXVII, 1933, s. v.); id. (LAZU I, 1943); id. (SBL, 7. zv., 1949, s. v. — L!); ULj (1957, p. 213); Fr. Steli (LSAZU VIII, 1956/57, Lj 1958 — L!); SteleP (1960); ŠijanecS (1961); Marjan Mušič (ELU 3, 1964, s. v.); id. (EJ 6, 1965, s. v.); Arhitekt Jože Plečnik (Lj 1968, uv Fr. Stele [pon. članka iz Koledarja Mohorjeve družbe za 1958, Ce 1957] — L! [Lojze Gostiša]). — Cf. D. Grabrijan (1968), L. Hevesi (1906), V. Mote (Lj 1965), M. Mušič (1959; 1963; III 1968), F. Steli (1941; Lj 1955; 1963; 1967), K. Strajnič (1920). plener (iz fr. en plein air, na prostem) in plene- rizem (nem. die Freilichtmalerei), termina, zazna¬ mujoča dosledno slikanje na prostem (slika ni več dkč. v ateljeju), ki je bilo neogiben pogoj za nastanek -*■ impresionizma. Plestenjak-Slana, Dora (1934— ), slov. sli¬ karka, r. v Škofji Loki, stud. na AUU (M. Se¬ dej) ; žena Franceta —»■ Slane. pleteninasta ornamentika, za malone vse ozem¬ lje karolinške države značilen kamnoseški okras cerkv. opreme (kornih pregrad, olt. plošč, am- bonov, itd.), se v nadaljevanju starega kamno¬ seškega izročila razvil v Italiji (v um. zgod. veljal nekaj časa za posebnost »langobardske« [cf. e. g. Schaffran ] in »starohrv.« umetn. [cf. Strzy- govvski]), živel zlasti od VIII. do X. st., mdr. pogost v Istri in Dalmaciji (do XI. st.); v Slove¬ niji primeri v Slivnici pri Mrb, Batujah, Kopru in Piranu, zunaj drž. meja številni ostanki na Koroškem. L: Angelos Baš, K izvoru pleteninaste ornamen¬ tike (ZČ, 1951 — L!); CevcS (1963 — L!). — Cf. T. Bogyay (1957), E. Cevc (1952), K. Ginhart (1942 [oc. Fr. Stele, ZUZ, 1943, p. 92 ss]; 1954; 1957), L. Kara- man (1930; 1942/43 [oc. Fr. Steli, ZUZ, 1943, p. 97 ss]; 1944), R. Kautsch (1939; 1941), H. Paulus (1956), E. Schaffran (1938 [oboje]; 1941), Fr. Steli (1944 [oc. V. Moli, ZUZ, 1944, p. 153 ss]), J. Strzygowski (1927; 1929). PLETERJE, kartuzijanski samostan na Do¬ lenjskem pod Gorjanci, ki ga je 1403 ust. Her¬ man II. Celjski. Ohranjena je stara *samostanska c., ki so jo začeli zidati 1407 (posv. 1420); eno- ladijska notr. s šestimi travejami in petosmin- skim zaključkom. L; F. Avsec, Stara kartuzijanska cerkev v Pleterjah (Četrto IKU, 1907); »ArS« 4 (1969, tloris p. XXV, t. 18—19). — Cf. J. Gregorič (1951, p. 16—18), M. Zadnikar (1971). Pleteršnik, Maks (1840—1923), slov. leksiko¬ graf, r. in u. (82) v Pišecah blizu Brežic. B (lik. umetn.): ,Zgodovina umetnosti pri Slovencih.’’ (Janez Majciger, Maks Pleteršnik & Božidar Raič: Slo¬ vanstvo, I, Lj 1874, p. 194—98);, Zgodovina hrvatsko- srbske umetnosti ‘ (ib., p. 306—11). L: Anton Breznik (SBL, 7. zv., 1949, s. v. — L!). — Cf. M. Juteršek (1964). Pleydenwurff, Hans (o. 1420—1472), nem. sli¬ kar. R. v Bambergu, od 1457 dalje v Nurnbergu, tam u.; njegovo vdovo poročil in delavnico prevzel Michael —> fVolgemut. S: npr. nekdaj kot diptih povezana Kristus trpin (Basel) in Ka¬ nonik grof Georg von Ldvvenstein (Niirnberg) iz o. 1456. L: Stange IX (1958); R. Breustedt & A. Stange (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Landolt (1968). — Cf. E. Buchner (1953). Plietzsch, Eduard (1886—1961), nem. um. zgodovinar, raziskaval predvsem hol. slikarstvo XVII. st. B: ,Die Frankenthaler Maler: Ein Beitrag zur Ent- vvickelungsgeschichte der niederlandischen Landschafts- malerei ‘ (Lpz 1910, »Beitr. zur Kg.: NF« 36); Vermeer van Delft (Lpz 1911; n. izd. Mn 1939); , Paulus Bor (Bodejev zb., 1915); Max Klinger: IVerke der Griffel- kunst (Burg bei M[agdeburg] 1943); Gerard TerBorch (W 1944, »Smlg. Schroll«); ,Randbemerkungen zur hollandischen Interieurmalerei am Beginn des 17. Jahr- hunderts ‘ (W-RJb, 1956); (izd.) Wilhelm von Bode: Die Meister der hollandischen und flamischen Maler- schulen (Lpz 1958); ,Randbemerkungen zur hollandi- schen Malerei vom Ende des 17. Jahrhunderts ‘ (Win- klerjev zb., 1959); Hollandische undflamische Meister des XVII. Jahrh. (Lpz 1960). Plinij star., orig. Caius Plinius Secundus (23/24 do 79 nesr.), rim. pisatelj, avtor enciklopedičnega dela Naturalis historia v XXXVII knj., ki so g a prvič natisnili v Benetkah 1469, prvi it. prev. pa je oskrbel -^-Landino. Delo daje v XXXII-—' XXXVII. knj. tudi številne podatke o ant. umetn., sicer pa je mdr. služilo tudi kot ikonogr. vir- cf. Izum risbe (Nat. hist. XXXV, 151 ss & 285 ss). L: Eugenie Sellers: The elder Pliny’s chapters on the history of art (L 1896); SchlosserL (1964); EWA IX (1964, stp 508 & 537). — Cf. A. Furtwdngler (187/ [1913]), A. Kalkmann (1898). plinta — Podbevšek, Anton 1658 1657 plinta (iz grš. plintos, opeka), pravokotna no¬ silna plošča (na kateri stoji steber, kip ali spom.). Plon, Eugčne, fr. pisec o umetn. (it. plastika XVI. st. ipd.). B: Benvenulo Cellini: orfevre, medailleur, sculpteur. Rccherches sur sa v/e, sur son oeuvre et sur les pieces qui lui sont attribuees (P 1883; Nouvelle appendice, 1884); Les maitres ilaliens au service de la maison d'Aulriche: Leone Leoni, sculpteur de Charles-Quint, et Pompeo Leoni, sculpteur de Pltilippe II... (P 1887). ploskovito-stereometrični slog temelji po Iz. Cankarju in Liitzelerju na preprosti adiciji eno¬ stavnih sestavin (starokršč. bazilika, večina zgod- njesrednjev. Up). Temu primerno se najdosled¬ neje izraža v arhitekturi, sicer pa žive v njem nm. stroke tako rekoč neodvisno druga od druge. Posamezni deli umetnine so na videz povsem samostojni, naravi v jedru tuja umetnina je v Poudarjenem nasprotju z okoljem, vse meje in konture so čvrsto sklenjene in celota zbuja vtis iztrganosti iz časa resp. nadčloveške trajnosti. Pos. za dela upodabljajoče umetn. velja: resnično gradivo umetnine je čutiti bolj kot upodobljeno snov; prostor je bolj ali manj eliminiran; teles¬ nost reducirana v ploskev ali pa se v prostoru izraža v kvadrih in adiciji kvadrov; strogo veza¬ na kompozicija kaže somernost in vrstenje; o gibanju ni govor (mirovanje, negibnost ali sta¬ tičnost); barve so samosvoje. V naravnem okolju tuji, abstrahirani tipizaciji je umetnina postala abstrahirano znamenje. L: cf. Iz. Cankar (Uvod 1926), H. Lutzeler (1934). Plumberger (Plumenberger), Jernej, lj. podo¬ bar, tvorec v. olt. na Muljavi (sign. Bartholomeus Plumenberger Labacensis 1674). L: V. Steska (SBL II, 7. zv., 1949, s. v.). Plus ultra ali Plus oultre -> Heraklova stebra Plutarh(os), (o. 46—o. 120/125), grš. zgodo- v mar in filozof, moralist. Njegovo gl. zg. delo, ^vzporedni« Življenjepisi slavnih Grkov in Rim¬ ljanov ( Vitae parallelae), je mdr. služilo tudi kot ikonogr. vir. Med motivi po njem npr. Koriolan ln žene (XII, 34-36), Darejeva družina pred Aleksandrom Velikim (XXXIII, 21), Svatba Aleksandra Velikega in Roksane (XXXIV, 47), Kleopatrina smrt (XLIV, 86), itd. B: v slovenščini: Plutarh: Življenje velikih Rim- janov (Lj 1950 , prev. & uv Anton Sovre). Pobiranje mane (lat. Israelitae colligunt manam m deserto, angl. The Gathtring of the Mama in the Wilderness, fr. La Pluie de Manne resp. Israelites recueillent la manne dans le desert, it. Pocenita detla manna, nem. Die Mannalese in der Wiiste), bibl. ik. m. (2 Mojz 16, 14—18). Up: npr. D. Bouts (tabla na olt. Zadnje večerje, 1464/ 67, Leuven), F. Bacchiacca (o. 1540, Washing- ton), J. Tintoretto (1592/94, Benetke, S. Giorgio Maggiore), N. Poussin (1639, Louvre), G. B. Tiepolo (o. 1738/40, Verolanuova pri Brescii, žup. c.). L: Pigler I (1956, p. 97—101); Reau II/l (1956, p. 197—99); »CA« 25 (1968, kat. št. 126). — Cf. Th. Ehrenstein (1923), W. Molsdorf (1920 [1926]). Poccetti, Bernardino, s pr. im. Barbatelli, imen. mdr. Bernardino delle facciate (1548— 1612), it. florent. slikar. S: npr. Pokol nedolžnih otrok in predstavniki najdenišnice s svojimi varo¬ vanci (freska z iluzionističnimi stopnicami, 1610, Florenca, Ospedale degli Innocenti). L: cf. F. IViirtenberger (1962). Poche, Emanuel, češ. um. zgodovinar, vodja odd. za arhitekturo in uporabno umetn. na Češkoslovaški ak. znanosti v Pragi. B: Pražske portaly (Pra 1947); BohmischesPorzellan (Prag 1956); Matyaš Bernard Braun: sochar českeho baroka a jeho dilna (Pra 1965, »Češke dejiny« 36); ,Einige Erv/dgungen iiber die Kameen Kar Is IV.' (K veto v zb., 1965); Das alte Prag (W 1967, »Schroll Kulturfiihrer«), The Pocket Library of Great Art, knjižna z. zal. Harry N. Abrams (New York); fr. izd. Le Grand Art en Livres de Poche (Flammarion, Pariš); nem. izd. Welt in Farbe, Taschenbiicher der Kunst (Miin- chen-Wien-Basel). Počitek na begu (v Egipt) (angl. The Rest during the Flight, fr. Le Repos pendant la fuite, it. II riposo dur ant e la fuga, nem. Die Ruhe auf der Flucht), kršč. ik. m. po —> Zlati legendi (še prej Evangelij nepravega Mateja), večkrat povezan s čudežem datljeve palme, ki daruje svoje sadeže in vodo. Up: npr. Cranach star. (bukov les, d. 1504, Dahlem), Altdorfer (lipov les, d. 1510, ib.), Correggio ( Madonna della scodella, Parma, Pin.), Caravaggio (Doria), Barocci (Pin. Vat.), Abr. Bloemaert (Utrecht). L: Reau II/2 (1957, p. 278—80); LC1 II (1970, stp 43 ss). — Cf. G. Schiller (l 1966 [1969]). Podbevšek, Anton (1898— ), slov. književ¬ nik v Lj, r. na Grmu pri Novem mestu, v mla¬ dosti znan po pesniški z. Človek z bombami (re¬ citacija 1920, v tisku Lj 1925); pisal tudi o lik. umetnikih. B (lik. umetn.): Ivan Grohar: Tragedija slovenskega umetnika (Lj 1937); Jakopič (Lj 1941). L: France Koblar (SBL, 7. zv., 1949, s. v.); SPJ (1966); Lino Legiša (ZSS VI, 1969). 1659 PODBRJE — Pogled na Delft 1660 PODBRJE pii Vipavi, podr. c. Kozme in Dami¬ jana: »zlati« v. olt. (Angelo Sperandi 1657) eden izmed največjih in najbolj bogatih v Sloveniji. L: Oris (1924, p. 55, repr. 28; 1966, p. 65); M. Juteršek (ELU 3, 1964, s. v. — L!). podgana (lat. mus rattus, angl. the rat, nem. die Ratte). Mrtva podgana ponazarja neboglje¬ nost, slabotnost in slaboumnost (po —>■ Valerianu npr. imbecillitas). V tem pomenu npr. na Salva- torja Rose sliki Premišljujočega Demokrita (1650/ 51, Kobenhavn). L: cf. R. W. Wallace (1968). podkovači (fr. les marechaux-ferrants , nem. die Hufschmiede) : patron jim je bil —> Eligij. podnožje križa iz opatije Saint-Bertin —> križ v opatiji Saint-Bertin podoba notranjščine (angl. the indoor scene , fr. Vinterieur, nem. das Innenraumbild in pri cerkv. notr. die lnnenansicht), ikonogr. zvrst, pomemb¬ na zlasti v severnoevr., tj. niz., hol. in nem. sli¬ karstvu, pa tudi pri Benečanih, itn. Napovedu¬ jejo jo z nadrobnim opisovanjem vse opreme (-»■ tihožitje) zaznamovane nabožne in druge po¬ dobe XV. st. (Jan van Eyck, Campin, Christus, itd., med ik. m. npr. Hieronim v svoji študijski sobi ; pogled v notr. vselej s stališča zunaj nje!), v XVI. st. se osamosvaja v skladu z izobliko¬ vanjem poznorenesančne »arhitekturne podobe« sploh (Hans Vredeman de Vries), zares tehtna pa postane v hol. XVII. st., bodi še dop. z žanr¬ skimi liki (P. de -> Hooch, —> Vermeer, itd.) ali pa kot samost, podoba cerkv. notr. (pionir -> Saenredam ). Številni primeri »čiste« ali s člove¬ škim likom vsaj enakopravne podobe notr. zlasti v XIX. st. in 1. pol. XX. st. ( ->Kersting , -> Men¬ ze/, van —> Gogh, —>■ intimisti, pos. —*■ Vuillard s portretiranci v njihovem značilnem okolju). L (tudi —> naslikane gal.): C. Miilier, De meesters van het hollandsche binnenhuis (Mbk, 1931); Lucy von Weiher: Der Innenraum in der hollandischen Ma- lerei des 17. Jahrhundcrts (Wii 1937, dis. [Mn]); Kindler VT (1971, p. 379—84 — L!). — Cf. H. Jantzen (1910), E. Plietzsch (1956). Podrekar, France (1887—1964), slov. slikar (ilustracije, portretne karikature) in restavrator. L: Fr. Steli (SBL, 7. zv., 1949, s. v.); ŠijanecS (1961); K. Dobida (ELU 3, 1964, s. v.). podveza -> red hlačne podveze podzemska grobišča -> katakombe podzidek (nem. der -> Socket), v pritličju iz¬ stopajoči del zidu. L: cf. J. Flis (1885, p. 4 — podstav). Poenitentia (lat.), Kes (angl. the Penitence, fr. la Penitence, nem. die Reue), personifikacija kre¬ posti ; njen bibl. predstavnik je kralj —> David. Up: npr. na miniaturi v -> Bamberški apokalipsi (f. 60r: Poenitentia drži Davida za roko). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Poetovio —x Ptuj Pogačnik, Marjan (1920—_), slov. grafik. R. v Lj (nečak —> Zormana), tu dkč. 1947 študij um. zgod. (naloga o freskah na Suhi), 1949 ak. (Stupica) in 1951 specialko (Stupica); zdaj docent za grafiko na ALU. G: jedk. (tudi barvna in v. jedk.), s. igla. L: Lj Gr (1955—71); ŠijanecS (1961); Marjan Po¬ gačnik (Lj 1962 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik)', Melita Stele-Možina, Grafika Marjana Pogačnika (Lik. rev., št. 7/8, 31. X. 1963 — L!); ead. (ELU 4, 1966, p. 688). — Cf. Z. Kržišnik (1962). Poggi, Giovanni (1880—1961), it. um. zgodo¬ vinar, dolgoletni soprintendente alle gallerie v Florenci, tam u. (82). Zaslužen za rekonstrukcijo znamenitega Studiolo di Francesco I (1910) in ureditev gal. Uffizi, mdr. znan tudi po tem, daje 1911 pomagal vrniti Mono Liso, ki mu jo je bil tat Del Peruggia ponudil v nakup. B: ,Lo Studiolo di Francesco /‘ (Marzocco, 11. dec. 1910; pon.: II Vasari, 1942); Arte medioevale negli Abruzzi: Architettura e scultura (Mi 1914); ,Paolo Uccello e Voroiogio di Santa Maria del Fiore' (Supinov zb., 1933); ,La collezione degli Autoritratti nella Galle- ria degli Uffizi, I: Reynolds, Ingres, Corot' (Arte Medi- terranea, 1949). POGGIO A CAIANO pri Florenci: * Vitla Medici, ki jo je za Lorenza Veličastnega prež. Giuliano da Sangallo (1480—85). ♦Pogled na Delft, slavna Vermeerjeva veduta (o, pl, 98,5 x 117,5 cm, sgn., o. 1658, Maurits- huis), ki jo je mdr. posebno občudoval Marcel Proust. V pismu prijatelju -*■ Vaudoyerju J e 1921 napisal: » Depuis que j'ai vu au Musče de La Haye La Vue de Delft, j'ai su que j'avais vu le plus beau tableau du monde«. Pozn. je v svojem ciklu A ta recherche du temps perdu pustil piša - telja Bergotta umreti pred tem »petit pan de ntur jaune« (La Prisonniere). Pogled na mesto j® obnovljen s kar največjo zvestobo resničnosti (morda je slikar uporabljal camera obscura), predvsem pa je ozračje v pravi anticipaciji im¬ presionizma občutljivo oživljeno kot »privid, k* nagloma mini« (ura na stolpu kaže deset minut čez sedmo). Preslikani moški lik v ospredju do¬ kazuje, da je umetnik ob vsem verizmu vendar tudi popravljal kompozicijo. 1661 1662 Pogreb grofa Orgaza — Poklicanje sv. Mateja L: EWA IX (1964, t. 20), XIV (1967, stp 742 IHorst Gerson ]); »CA« 11 (1967, kat. št. 11, t.XXVIIl/ XXIX); »US« 10 (1969, repr. p. 118); »PKG« 9 (1970, t- XXXIV); D. F. Wakefield( BM, nov. 1970, p. 296). Cf. (tudi s. v. Vermeer) Luc Menaše (1960, p. 85), w - Stechow (1968). % Pogreb grofa Orgaza (šp. El Entierro), najslav¬ nejša El Grecova slika (pl, 470 X 359 cm), ohra¬ njena in situ (Toledo, Santo Tome); ob čudežu, ki naj bi se bil dogodil v XIV. st. (1323: sv. Stefan in sv. Avguštin polagata kastilskega kanc¬ lerja v grob), številni portreti umetnikovih sodob¬ nikov in njega samega. L (cf. s. v. Greco ): Edoardo Ar slan (EWA VI, 1962, st P 838, t. 454—55). — Cf. A. Neumeyer (1957). Pogum kot personifikacija —> Fortitudo gami, v prezbiteriju StS-e s konca XI. st. (bolje ohranjene v kripti). Znamenito *pročelje iz 2. četrt. XII. st. (17 m vis., 15 m šir.) obdajata pol¬ krožna, kot snopasta slopa oblikovana stolpiča, katerih stožčasta, luskinasto krita zaključka spo¬ minjata na pinijine storže. V nasprotju z racio¬ nalno oblikovano notr. je pročelje vprav fanta¬ stično bogato okrašeno, gotovo najbolj med vsemi romanskimi fasadami v Franciji. Zgoraj je v mandorli Kristus med simboli evangelistov, v polkrožno zaključenih nišah je 12 apostolov, škofa sv. Hilarij in sv. Martin, sicer pa kažejo reliefi prizore iz Stare in Nove zaveze. L: Cankar 11/1 (1931); »US« 7 (1968, f p. 56); »PKG« 5 (1969, t. 175). — Cf. O. Demus (1968), E. Male (XII' siecle 1922), itd. Pohod treh kraljev (angl. The Journey of the Magi , fr. La Chevauchee des Mages vers Betlileem, hrv. Pohod triju kraljeva, it. II viaggio dei Magt, nem. Der Zug der heiligen drei Konige), krsc. ik. m.: kot konjeniški sprevod živi v ikonografiji Treh kraljev od vštetega XIV. do srede X • st. in doseže — opremljen s številnimi žanre o pripovednimi nadrobnostmi — naturalistični vr v XV. st. Up: kot najslavnejši primer freske Benozza Gozzolija v Florenci v Pal. Medici- Riccardi, na Slovenskem freske v c. Sv. Miklav¬ ža nad Čadramom (sreda XIV. st.), v podr. c. sv - Radegunde v Srednji vasi pri Šenčurju (o. 1440) in — delno vidne — pri Sv. Miklavžu na Jevnico (o. 1440?), na Mačah (d. 1467), pri Sv. Primožu nad Kamnikom (d. 1504), v Nadlesku na Notranjskem (Tomaž iz Senja, d. 1511) m v e. Marija Gradec pri Laškem (d. 1526); v h rv - Jstri v c. Marije na Škrilju pri Bermu (-> Skri- line pri Bermu, Vincenc iz Kastva, d. 1474). L; MAS I (1935, p. 30); Rčau II/2 (1957, p. 243— 44)• — Cf. K. Kunstle (1928, p. 360). pointilizem —> neoimpresionizem POITIERS, mesto v pokrajini Poitou (srednja Francija), nekd. Limonum, pozn. rezidenca vizi- gotskih kraljev, z univ., ki je bila ust. 1432. Po membno središče srednjev. umetn. L: EWA V (1961, stp 584—85 — L!). — Cf. R. Crozet (1948). ~ baptisterij Saint-Jcan, v jedru iz IV. st., P r ez. zlasti v VII. st. (o. 650/90) in pozn. še v XI. st. StS-e s konca XI. st. kažejo mdr. 4 jez¬ dece, bržčas prve 4 kršč. ces., od katerih je naj ntanj dvomov o tistem, ki ga je zdaj nevidni na P's imenoval Konstantina. L: »US« 6 (1970). — Cf. O. Demus (1968). ~ Notre-Dame-la-Grande, znamenita roman- ska c., gl. ladja obokana z banjo s prečnimi opro- ~ Saint-Hilaire-le-Grand, znamenit po svoji nenavadni večladijski notr., sez. v XI. st. z ravno krito ladjo, v XII. st. (1130—68) obokan z osme- rokotnimi kupolami na trompah in zato notr. razdeljena z vzidanimi slopi in posebnimi opor¬ nimi loki. L: »US« 7 (1968, f p. 57). — Cf. O. Demus (1968), E. Male (XII 'siecle 1922), itd. Poitou, fr. pokrajina. Med kraji s pomembni¬ mi um. spomeniki sta npr. Poitiers in Saint- Savin-sur-Gartempe. L: Cankar 11/1 (1931, p. 88); R. CrozeU L’art ro- _ m Svatba v Kani galilejski Poklicanje Petra in Andreja (it. La vocazione di Pietro e Andrea), evang. ik. m. (Mt 4, 18—20; Mr 1, 16—18), prva apostola kot ribiča, ki »sta mrežo metala v morje«, tj. Tiberijsko jezero (cf. Jan 1, 40—42, kjer je dogodek drugače pred¬ stavljen). Up: mozaik (VI. st., Ravena, St’Apol- linare Nuovo), Duccio (tabla z njegove Maesta, 1308/11, Washington), Dom. Ghirlandajo (fre¬ ska, 1482, —► Sikst inska kap.), itd. L: Rčau II/2 (1957, p. 311—12). — Cf. G. Schiller (I 1966 [1969] — cf. Die Jiingerberufungen). Poklicanje sv. Mateja (lat. Matthaeus a telonio vocatur, angl. Calling of St. Matthew, fr. La Vocation [tudi La Conversion] de saint Matthieu, hol. De roeping van Mattheus, it. La vocazione di San Matteo, nem. Die Berufung des Matthaeus), evang. ik. m. (Mt 9, 9; Mr 2, 14; Lk 5, 27); Jezus pokliče »pri mitnici sedečega moža« (Mt), »Levija, sina Alfejevega« (Mr), »cestninarja« (Lk). Up: v renesansi in baroku z močno žanrsko vsebino, npr. V. Carpaccio (d. 1502, Benetke, Scuola di S. Giorgio degli Schiavoni), -> Cara¬ vaggio (1598/1601, Rim, S. Luigi dei Francesi — 1663 1664 Poklon (treh) kraljev — Polaganje v grob najslavnejši primer mojstrovega s »kletno svet¬ lobo« zaznamovanega naturalizma), B. Strozzi (1620?, Worcester [Mass.], Worcester Art Mus.), Terbrugghen (d. 1621, Utrecht), Niccolo Tor- nioli (Rouen), itd. L: Pigler I (1956, p. 275—78); Rčau 111/2 (1958, p. 930); »CA« 6 (1967, t. XXIV, št. 42), 13 (1967, št. 33A); »MdC« 264 (črno-bela repr. 3). — Cf. Luc Menaše (1960). Poklon (treh) kraljev (lat. Trium Regum Oblatio ali Adoratio Magorum, angl. The Adoration of the Kings, fr. L'Adoration des Mages, it. Epifania, nem. Die Anbetung der Konige [ali der IVeisen]), evangTik. m. (Mt 2, 11); Marija z otrokom, ki mu »trije modri« (-> Trije kralji) prinašajo da¬ rove (na najstar. Up se bližajo s hitrimi koraki in darovi na iztegnjenih rokah), od V. st. dalje navzoč tudi Jožef; prvi kralj daruje zlata, ostala dva menjaje se kadila in mire. Up: e. g. StS v Priscillini katakombi v Rimu (zač. IV. st.), re¬ liefi na sarkofagih (npr. —> sarkofag Adelfije in Valerija, o. 340), relief na lesenih vratih c. Sta Sabina v Rimu, mozaika v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40) in c. SfApollinare Nuovo v Ravenni (tudi na robu Teodorinega plašča na mozaiku v c. S. Vitale [Teodora s spremstvom ]) in relief na —► Rathisovem olt. v Čedadu (1. pol. VIII. st.), pozn. mdr. Nikolaj iz Verduna [emajl, 4. prizor v vrsti —> sub gratia na —*■ Verdunskem olt., 1181, Klosterneuburg), N. Pisano ( reliefa na prižnicah v baptisteriju v Piši in v stolnici v Sieni), Giotto ( freska v Capp. delPArena v Pa¬ dovi), Duccio (na ->Maesta, 1308/11), Gentile da Fabriano (Uffizi, cf. infra), K. Witz (na že¬ nevskem Petrovem olt., 1444), Botticelli pa Leo¬ nardo da Vinci, Filippino Lippi in Diirer (vsi Uffizi), freska v podr. c. -> Sveti Primož nad Kamnikom (1504), Mojster Marijine smrti (o. 1513 in o. 1525, oboje Dresden), Jacopo Bassano (Ksthist. Mus.), Velazquez (d. 1617 ali 1619, Prado), Rubens (1624, Antvverpen), itn., v po¬ sebno razkošni inscenaciji naposled tudi G. B. Tiepolo (d. 1653 — v. podoba za samostan Schwarzach na Frankovskem, zdaj Alte Pin., tudi slika iz o. 1763, MM, in jedk.). L (cf. s. v. Trije kralji): Reau II/2 (1957, p. 246— 52); Aurenhammer (2. snopič, 1960, p. 117—27 —L!); Klaus Wessel (RbK I, 1966, stp 148—54 — L!); Uršula Nilgen, The Epiphany and the Eucharist: On the Interpretation of Eucharistic Motifs in Mediaeval Epiphany Scenes (AB, 1967); LCII (1968, stp 541— 47). — Cf. G. Schiller (I 1966 [1969]). ♦Poklon treh kraljev (Gentile da Fabriano), znamenita olt. podoba (les, z orig. okvirom 300 X 282 cm, sign. & d. maja 1423 [MCCCC XXIII: MEN SIS: MAH], Uffizi) za Capp. di Palla Strozzi v c. Sta Trlnita v Florenci (1810—• 1919 v Acc. di Belle Arti). Na predeli levo Rojstvo, v sredi Beg v Egipt, des. Predstavitev v templju (kopija, orig. v Louvru). L: Cankar 1II/1 (1936, p. 80); EWA VI (1962, stp. 109—10). — Cf. L. Behling (1966). Pokol nedolžnih otrok (lat. Caedes infantium, angl. The Massacre of the Innocents, fr. Le Mas- sacre des innocents, hrv. Pokolj djece it Betlehemu, it. La stroge degli innocenti, nem. Der Bethlehe- mitische Kindermord), evang. ik. m. (Mt 2, 16) brez zg. podlage, dopolnjevan po t. i. —> apokrif¬ nih evangelijih in srednjev. gledališču: Herod je dal pomoriti »v Betlehemu in vsej njegovi oko¬ lici vse dečke, dvoletne in mlajše«. Up: po prvih znanih primerih v V. st. —> Robidov evangeliar (f. 4v, 586), -> Codex Egberti (f. 15v, o. 980/90), -> Evangeliar Otona III. (o. 1000), StS (1181, Castelcastagna, Sta Maria di Ronzano), reliefi na prižnicah Pisanov (1265/68 -> prižnica kate¬ drale v Sieni; 1298/1301 — ►prižnica v cerkvi St'Andrea v Pistoii; 1302/10 —5 »-prižnica v kate¬ drali v Piši), mozaik (pozno XIII. st., Florenca, baptisterij), Giotto ( freska , Padova, Capp. del- 1’Arena), Matteodi Giovanni (3-krat: 1481,Siena, St’Agostino; 1488, Capodimonte; 1491, Siena, Sta Maria dei Servi), P. Bruegel star. (atr., Kst¬ hist. Mus.), J. Tintoretto (1583/87, Benetke, Scuola di S. Rocco, pritličje), Cornelisz van Haarlem (d. 1590, Rijksmus.; d. 1591, Haarlem), G. Reni (o. 1611, Bologna), N. Poussin (np r - les, o. 1626/28 [?], Chantilly), Rubens (1635, Alte Pin.), Giuseppe Maria Crespi (1708, Uffizi)- L: Pigler I (1956, p. 251—58); Reau II/2 (1957, P- 267 ss); »M« 7 (1968, repr. p. 130); »US« 9 (1969, repr. p. 183); »PKG« 9 (1970, t. 20); Olga Aliče Nygren, Kindermord (LCI II, 1970 — L!). — Ct- B. Berenson (1968, repr. 81, 814, 818—20, 1874), K- Kiinstle (1928, p. 372—73 & repr. 175), G. Schiller (I 1966 [1969]). Pokornost —> Oboedientia Pokrov (rus.), biz. ik. m. Marijinega varstvu- Cf. s. v. Marija zavetnica s pajčolanom. Polaganje v grob (angl. The Entombment, f r - La Miše au tombeau, hrv. Polaganje u grob, nem- Die Grablegung), evang. ik. m. (Mt 27, 57—61« Mr 15, 42-47; Lk 23, 50-55; Jan 19, 38—42)- Up: npr. Nikolaj iz Verduna {emajl, 11. P r ' z ° r v vrsti— >sub gratia na—► Verdunskem olt- 1181, Klosterneuburg), Donatello (apnenec, relief, 1446/50, Padova, St’Antonio, v. olt-)« Rafael (les, d. 1507, Borghese), Tizian (cf. in ® r x! Caravaggio (1602/04, Pin. Vat.), Rembran (dkč. 1639, Alte Pin.), itd. 1665 Polaganje v grob — poljski umetnostni zgodovinarji 1666 L: G. Simon: Die Ikonographie der Grablegung Christi vom 9. bis 16. Jahrhundert (dis. [Rostock 1926]); Reau II/2 (1957, p. 521—28 — L!); Curt Schweicher, Grablegung (LCI II, 1970, stp 192 96 — L!); William H. Forsyth: The Entombment of Christ (C [Mass.] 1970). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 490—94), M. Meiss (Middeldorfov zb., 1968), G. Schiller (II 1968, p. 181 ss, repr. 565—86). * Polaganje v grob (it. La deposizione nel se- Polcro), Tizianova slika (o, pl, 148 X 225 cm, 1525, Louvre), nastala za vojvodo mantov- skega. Iz mantovske z. jo je kupil angl. kralj Karel I. (1628), njen pozn. lastnik, bankir Jabach, Pa jo je za 3200 frankov prodal Ludoviku XIV. L: »CA« 32 (1969, kat. št. 127). — Cf. K. Clark (1960), H. E. Wethey (I 1969, kat. št. 36 — prim. tudi št. 37—39). Polak, Oton (1917—....), slov. slikar in grafik. R- v Mrb, dkč. ak. v Lj (1948), specialko pri G. A - Kosu (1950) in Jakcu (1952). G: npr. cikel jedk. Stari Maribor (1950—51). L: ŠijanecS (1961). poleno (nem. das Holzscheit ) —> Altaia sežge Poleno (mit. ik. m.) v POLHOV GRADEC. Graščina (zdaj šola) s štukaturnim okrasom v nekd. kapeli (XVII. st.), zraven kvadratno oblikovan *vodnjak s kipi nimf na vogalih in Neptunom v sredini (sreda KVII. st.). — žup. c. Rojstva Marije Device 1728—36; bogat v. olt. iz 1744 (domača delav¬ nica družine Facia). L: »ArS« 1 (1967). — Cf. M. Marolt (1929). Poliakoff, Serge (1906—1969), abstr. slikar, P°leg de —> Staela najpomembnejši predstavnik licole de Pariš po 2. svet. vojni. R. v Moskvi, (923 emigriral v Pariz, tam u. (63). L: ReadP (1959 [1969]) Michel Ragon: Poliakoff O 1956); Dora Vallier: Serge Poliakoff (P 1959); Re od (Kindler IV, 1967, s. v.). Polideukes Dioskura Polieukt (III. st. pred), atenski kipar, tvorec nane —> Demostenove portretne sohe. Politem vrže skalo za Akisom, mit. ik. m. po 0v 'du (Met. XIII, 871—885, cf. s. v. Akis & Akis l '\ Galateja). Up; npr. Ann. Carracci ( freska v Gali. Farnese v Pal. Farnese v Rimu). L: Pigler II (1956, p. 209—10). Polignotos (grš. Polignotos) s Tasosa (V. st. P f ed), grš. slikar, ki ga po lit. virih poznamo °t enega izmed največjih, ako ne kar največ- Je 8a grš. slikarja. L: Michelangelo Cagiano de Azevedo (EWA XI, 1966-— L!);»PKG« 1 (1967). —Cf. E. Loewy (*1929). 55 — Leksikon Polihimni(ej)a —devet muz (—> muze) Poliklet (grš. Polikleitoš) iz Argosa (V. st. pred), poleg —> Fidia najpomembnejši grš. kipar tistega časa, mdr. tudi avtor razprave o kanonu, tj. o pravilnih razmerjih človeškega telesa. P (zvečine bron. orig. dela izgubljena, ohra¬ njena v rim. marm. kopijah); -> Doriforos (o. 440 pred, najboljša kopija iz Pompejev, Na- poli), Ranjena Amazonka (rest. kopija, viš. 104 cm, MM), ki je — kot poroča Plinij star. (Nat. hist. XXXIV, 53) — nastala za Artemidino svetišče v Efezu v tekmovanju, ki so se ga udele¬ žili še Fidias, Kresilas in Fradmon), Diadu- menos (kopija z Delosa, Atene, Nacionalni muz.) in naposled izgubljeni hrizelefantinski kip H er e za njen tempelj v Argolidi (ne v samem Argosu!). L: A. Mahler: Polyklet und seine Schule (Athen- Lpz 1902); Ernst Berger, Polykleitos (EWA XI, 1966 — L!); »PKG« 1 (1967); »US« 3 (1969). — Cf. P. E. Arias (1964), R. Bianchi Bandinelli (1938), B. Gavela (1969), J. Lange (1899), itd. Poliksena (grš. Poliksene, lat Polyxena), hči trojanskega kralja ->Priama in Hekabe. Up: cf. s. v. Žrtvovanje Poliksene. L; Hunger (1955, p. 298—99). Polilogia (grš.), Klepetavost (lat. Loquacitas, angl. the Garulity, nem. die Geschv/atzigkeit), personifikacija, ena izmed —> Pregreh v okviru ik. m. -> Lestev kreposti. L; cf. A. Katzenellenbogen (1964). *»Poljski jezdec«, pomembna Rembrandtova slika (o, pl, 116,8 X 134,9 cm, o. 1655, Frick), v zdajšnji z. od 1910 dalje. Po eni izmed razlag (cf. Valentiner) naj bi neznani jezdec bil Gijs- brecht van Amstel, legendarni ustanovitelj A’da- ma, ki se je bil 1300 vrnil iz Poljske, po zadnji interpretaciji (cf. Campbell, infra) pa naj bi slika kazala Potovanje izgubljenega sina (v evangeliju Lk 15, 13). L: W. R. Valentiner, Rembrandt’s Conception of Historical Portraiture (AQ, 1948); Jan Bialostocki, Rembrandti Eques Polonus (OH, 1969); »CA« 33 (1969, kat. št. 337); Colin Campbell, Rembrandti »Polish Rider« and the Prodigal Son (JWCI, XXXIII, 1970 — L!). — Cf. J. Bialostocki (D 1966, p. 137— 38), J. Held (1944;. poljski umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o lik. umetn.: e. g. Zofja Ameisenovva (1897), Jan Bialostocki (1921), Feliks Kopera (1871— 1952), Stanislaw M. Lorentz (1899), Wojslaw [Vojeslav] Mole (1886), Jožef Sandel (1894— 1962), Juliusz Stanislaw Starzyhski (1906), Wla- dyslaw Tatarkiewicz (1886), Michal Walicki (1904—1966), Mieczyslaw VVallis (1895). L: cf. V. Mole (1970, passim). 1667 poljub — Pomlad 1668 poljub (angl. the kiss, fr. le baiser, it. il baccio, nem. der Kufi), kot ik. m. (cf. s. v. Srečanje pri Zlatih vratih) posebno pomemben v ->Jinde- sieclovski umetn ., kateri ustreza zaradi njene pri¬ vrženosti tematiki ljubezni in smrti in delno tudi likovno kot varianta dveh organskih vzpo¬ rednic resp. kot »vegetabilni« preplet dveh teles v objemu. Up: npr. Rodin (marmor, 1886—98, Pariz, Mus. Rodin), Munch (s. igla & akvat. 1895; lesor. 1897/98), Peter Behrens (barvni lesor., 1899, repr. Pan IV/2), G. Klimt (1908, Ost. XIX,—XX.; 1909, Strasbourg, Mus. des B.-A.), Brancusi (apnenec, 1908, PMA). polkrog (fr. l'hemicycle , it. Vemiciclo , nem. der Halbkreis) se kaže npr. v tlorisu -> apsid, kot oblika — >■ arkad , vsakovrstnih lunet, itd. Pollaiuolo, Antonio del (o. 1430—1498), it. florent. kipar, slikar in grafik, eden izmed v. mojstrov anatomije. S: Mučeništvo sv. Boštjana (les, 1475, Nat. Gali.), sličici Herakles davi Anteja in Herakles in lernajska hidra v Uffizijih (obe les), Herakles, Deianeira in kentaver Nessos (Yale). — P: —> nagrob. papeža Siksta IV. (bron, dkč. & d. 1493, Rim, Grotte Vaticane pod Pe¬ trovo c.), nagrob. papeža Inocenca VIII. (bron, dkč. 1498, Petrova c.). — G: bakr. *Boj 10 golih mož. — R: mdr. osnutka za konjeniški spom. Francesca Sforze (Staatliche Graphische Smlg. v Miinchnu & Lehman). L: L. Berti (Kindler IV, 1967, s. v. — L!); Marco Chiarini: Antonio Pollaiolo (Mi s. a., »MdS« 1). — Cf. J. Alazard (1924 [1938]), L. D. Ettlinger (1953; 1966 — L!), S. Ortolani (1948), J. Pope-Hennessy (II 1958), Ch. Seymour (Hami 1966). Pollak, Oskar (1883—1915 padel), avstr. um. zgodovinar, raziskoval baročno umetn. v Rimu. R. v Pragi, 1910—13 asist, pri M. Dvofaku in 1915 pred odhodom na fronto (padel v bitki pri Soči) docent na dunajski univ. B: ,Studien zur Ceschichte der Architektur Prags: 1520—1600 ‘ (JSaK, 1910); ,Der Architekt im 17. Jahr- hundert in Rom" (Ztschr. zur Gesch. der Architektur, 1909/10); ,Alessandro Algardi als Architekt ‘ (ib., 1910/11); ,Die Decken des Palazzo Falconieri in Rom ‘ (JCC, 1911); ,Neue Regesten zum Leben und Schaffen des romischen Malers und Architekten Pietro da C ort ona" (Kchr, 1912); Jtalienische Kiinstlerbriefe aus der Barockzeit' (JkPK, 1913, Beiheft); Die Kunst- tdtigkeit unter Urban Vlil. (2 knj., W-Au 1927—1931, izd. Dagobert Frey s sodci.). L: Ott (sup. IV/2, 1937). Pollock, Jackson (1912—1956 nesr.), amer. abstr. slikar, najpomembnejši predstavnik t. i. —>■ actionpainting. Starši so bili irskega in škotsko- irskega rodu; žena abstr. slikarka Lee Krassner. Pri uveljavljenju mu je odločilno pomagala Peggy Guggenheim. S (vse pomembnejše orjaških mer): npr. Night Ceremony (1944, New York, z. Ber¬ nard J. Reis), Grayed Rainbovv (1953, AIC), Blue Poles (1953, New York, z. Ben Heller). L: Frank 0’Hara: Jackson Pollock (NY 1959); B. Robertson: Jackson Pollock (L 1960; nem. izd. K 1961). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), P. Gug¬ genheim (1960), W. Haftmann (4. izd. 1965), D. M- Robb (& J. J. Garrison 4. izd. 1963), S. Rodman (1957). Polona —j- Apolonija Poluks (lat. Pollux) —> Dioskura il Pomarancio -> Roncalli, Cristoforo Pomiritev viharja na morju —> Kristus pomiti vihar na morju *Pomlad (La Primavera), Botticellijeva najslav¬ nejša slika (temp, les, 203 X 314 cm, o. 1478, Uffizi). Kakor pozn. —> Venerino rojstvo, ki jo je smiselno dopolnilo, jo je Lorenzo di Pierfran- cesco de’ Medici naročil za svojo 1477 kupljeno »kmečko« Vilki di Castello. V naslonu na An¬ gela -*■ Poliziana pesnitvi La Giostra di Giuliano in malo pozn. Rusticus (ki je sam del pesnitve Sylvae) je predstavljeno Venerino kraljestvo: v oranžnem gaju (oranže ali zlata jabolka), s ka¬ terim spominja celota na stenske preproge, so od leve na des. Merkur, 3 gracije, Venera, t. *• Primavera, hora pomladi ali Flora, Klaris m zaljubljeni Eol ali točneje Zefir, nad Venero P a Kupido s prevezo čez oči in gorečim zlatim lokom (slepa ljubezen = Cupiditas, »gorečim lokom«, ker ga je tako močno napel — la man sinistra con l'oro focoso, beremo v Giostri). V smislu florentinskega neoplatonizma gre po PanofskyJ u za t. i. Venus-Humanitas ali Venus » vulgaris « (pozn. po C. Ripi Felicita breve), katere otrok je Amor humanus, hkrati je oživljen tip Venus genetrix in — kot primer t. i. —>prenosa tipov lik Marije iz Oznanjenja (tj. it. Maria Annun- ziata). Merkur kot poosebitev razuma, vsemu dogajanju odmaknjen, razganja meglico, ki se drži oranževcev (čad, ki megli nižje sposobnosti duha), ne more pa je preseči: sam na sebi p°d supraracionalnim doživljanjem (Amor divinus), do katerega se ne more povzpeti, in nad infra - racionalnim žitjem (Amor humanus), iz katerega se sam izloča, se zdi živa podoba osamljenosti enostranskega intelekta. Po Windu predstavljajo gracije od leve na des. Voluptas, Castitas m Pulchritudo (umirjena trinitas conversoria kot nasprotje in dopolnilo razgibane trinitas prodne- toria na des. strani, kjer iste lastnosti v obratnem zaporedju predstavljajo Zefir, Kloris in Flora). Merkur z narobe obrnjenimi plamenčki na plašču spominja na svojo staro funkcijo spremljevalca 1669 POMMERSFELDEN — pompiers 1670 duš (-> Hermes psihopompos), obenem pa na¬ stopa v vlogi božjega mistagoga ali razlagalca skrivnosti ( inierpres secretorum po Boccacciu) in kot divinus amator. Dempsey je opozoril na sklad¬ nost s starim rim. kmečkim koledarjem: z Ze- firjem ( genitalis spiritus mundi) se pomlad za¬ čenja, ob njegovem dotiku se prej enobarvna Kloris spremeni v Floro ( Chloris eram, quae Flora vocor po Ovidovih Fasti), Venus kot ru- stica Venus hortorum dea pred mirtinim ozadjem zaznamuje april, Merkur pa maj in hkrati pre¬ hod v poletje. L: A. B. Ferruolo , Botticelli’s Mythologies, Ficino’s Amore, Poliziano’s Stanze per la Giostra: Their Circle of Love (AB, 1955); *Panofsky Ren (1960 — — Cf. (tudi s. v. Botticelli) G. Delogu (2. izd. 1947 ~7 L!), Ch. Dempsey (*1968), M. Escherich (1908), P. Francastel (\ 952 \ 1957), E. H. Combrich (1945 — L!), E- Jacobsen (1897), Ch. Terrasse (1938), A. Warburg U893 [»I 1932]), E. Wind (* 1958), itd. POMMERSFELDEN na Gornjem Frankov¬ skem (upravno Bavarska, ZRN). Grad kVeifien- “tein je 1711—18 sez. arh. Johann Dientzenhofer, med sodel. je bil tudi J. L. von Hildebrandt (prvi osnutek za znamenito, 1714—19 sez. *stopnišče, ki ga je imel naročnik, knezoškof Lothar Franz v on Schonborn, kar za svojo stvaritev). V vzh. stranski dvorani ob ovalni Sala terrena iluzioni¬ stična freska arhitekture, ki se podira (Giovanni Francesco Marchini 1716/18). V gradu je ena ■zmed največjih zas. z. baročnih slik (grofica Puffo-Schonborn): mdr. zastopan J. Liss (Vene¬ rina toaleta , les, o. 1625/26). — Konjušnica (der Mar stali) sez. 1714—18 po načrtu, ki ga je na¬ pravil Maximilian von Welsch; G. F. Marchi- oijeve iluzionistične freske. L: Heinrich Kreisel: Das SchloB |u Pommers- ielden (Mn 1953); Rscla.m N I (1959); EWA (195 , t. 409 levo spodaj), VI (1962, stp 249 L-). _ (1961); »US« 10 (1969, f p. 164—65 & 243). C . P- Hirschfeld (1968). Pomnožitev kruha in rib ali Nasičenje množic (nem. Das Speisungswunder), evang. ik. m., znan v 2 variantah (s 5000 resp. 40C0 možmi) kot t. l. Prva pomnožitev kruha in rib (npr. Mt 14, 13 t ■n zlasti Jan 6,1—13), pri kateri Kristus pomnoži 5 hlebov in 2 ribi (ostankov je za 12 košar), m E i- Druga pomnožitev kruha in rib (Mt 15. 32 39; Mr 8, 1—10), pri kateri pomnoži 7 hlebov in nekaj rib (ostankov pa je za 7 košar.) Up (varianti včasih razločljivi po številu košar); npr. relief na —> sarkofagu Junija Bassa (359), v c. SfApollinare Nuovo v Raveni, reliej na -*■ Maksimijanovi katedri (sreda VI. S E)> ■» Pozn. npr. M. Pacher (tabla na olt. v St. Woit- eangu), V. Metzinger (d. 1747, Lj, frančiškanski samostan, refektorij), itd. L: Stephan Poglayen-Neuwall, Das Wunder der Brot- und Fischveimehrung in der altchristlichen Kunst (MfKw, 1920); VVilhelm Neuji, BTOtver- mehrung (RDK II, stp 1222—28); Pigler I (1956, p. 278—83); Uršula Nilgen, Brotvermehrung (LCI I, 1968, stp 326—30 — L!). — Cf. G. Gliick (1942), G. Schiller (I 1966 [1969], repr. 428, 476—87). pomol (angl. in fr. oriel, it. balcone chiuso, nem. der Erker), tin, tj. iz pročelja ali vogala stavbe štrleči prizidek, ki povečuje prostor za njim, praviloma brez zveze s tlemi, pogost na trdnja¬ vah (fr. la breteche), profanih stavbah pozne gotike, nem. renesanse in neobaroka v 2. pol. XIX. st. V islamski arhitekturi mu je podoben doksat (turško). L: Mario Cereghini ; Die Erker in der alpinen Archi- tektur (Mi 1962); Kurt Pitz & Manfied F. Fischer, Erker (RDK V, zv. 57/58, 1965 — L!). Pomona, rim. boginja sadja in vrtov. Njen moški pendant je Vertumnus. Up (cf. s. v. Ver¬ ni mri us in Pomona)'. npr. Tizian (nekdaj kot portret slikarjeve hčerke znana slika iz srede 1550-ih let, Dahlem, cf. lit.: Pallucchini). L: Grimal (1951, p. 389); Hunger (1955, p. 299). — Cf. R. Pallucchini (1971). Pomorišac, Vaša (1893—1961), srb. slikar, r. v Banatu, se učil pri S. Aleksiču, na ak. v Miin- chnu, po 1. svet. vojni pa v Zgb. in Bgd (tam u.). Član skupine Zograf (1928). S: npr. Avtp. (d. 1932, Bgd, Nar. muz.). L: Stanislav Živkovič (ELU 3, 1964, s. v. — L.). POMPEJI (lat. Pompei), ant. mesto v juž. Italiji (Campania), ki ga je delno raziušil potres (63) in nazadnje povsem zasul pepel ob izbruhu Vezuva (79). Sistematična izkopavanja od 1748 dalje: sprva so predvsem iskali umetnine, pozn., od 1861 dalje, pa so si načrtno prizadevali za rekonstrukcijo celotnega mesta. Zdaj ga pozna¬ mo z njegovimi ulicami, stanovanjskimi in jav¬ nimi stavbami pa raznovrstnimi spomeniki (tudi in situ ohranjeni mozaiki in StS-e, med slednjimi npr. StS-e v t. i. Vitla dei Misteri). L: »FKG« 2 (1967); »US« 4 (1970). — Cf. L. Curtius (1979), A. Maiuri (1932; 1942; 1947; 1953; 1959), A. Mau (vse), C. L. Ragghianti (1958), K. Schefcld (1952; 1957; 1962), etc. Pcmpej umorjen, ik. m. iz ant. zgod. (48 pred). Up: npr. F. Jelovšek (jreska v gradu Goričane). ‘ L: ZUZ XVIII (1942, repr. p. 76); »ArS« 3 (1969, št. 52 — v sredi). les pempiers (fr.), »gasilci« (tudi le style pom- pier, »gasilski slog«), vzdevek, s katerim so pozn. zaničljivo opredeljevali oficialne salonske slikarje v Franciji od o. 1880 do 1. svet. vojne (t. i. Belle 1671 POMPOSA — pop art 1672 Epoque), kot so bili — v nasprotju z impresio¬ nisti in drugimi pionirji mod. umetn. — npr. Leon Bonnat (1833 — 1922), William —*■ Bougue- reau, —> Caro-Delvaille, Henri Gervex (1852 do 1929), -> Rochegrosse, itn. L: cf. L. Benedite (2. izd. 1924), J.-P. Crespelle (1966), R. Huyghe (I 1970). POMPOSA ( Emilia-Romagna , Italija): opa¬ tijska c. Sta Maria (sez. 751/874), stebrna bazi¬ lika brez transepta, ki so ji o. 1000 prizidali narteks ; pročelje iz o. 1026 in mogočen campa- nile (ravno tako še XI. st.). L: EWA VIII (1963, stp 610 — L!); »US« 7 (1968, f p. 182); »PKG« 5 (1969, t. 21). — Cf. M. Salmi (1936 [1960]). Ponente, Nello, it. um. zgodovinar in lik. kri¬ tik, libero docente za zgod. sodobne umetn. na rim. univ. B: ,Modigliani‘ (Com, 1952) Peinture moderne: Tendances contemporaines (G; Sk 1960, »P-C-H«); Les Structures du Monde moderne: 1850—1900 (ib. 1965, »A-I-H«); IVer war Raffael? (ib. 1967, »Wer vvar?«). Poneria (grš.), Malopridnost (lat. Pravitas, nem. die Lfntiichtigkeit), ena izmed —>■ Pregreh v okvi¬ ru ik. m. -> Lestev kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1964). Ponižnost —► Humilitas pontavenska šola, po bretonskem ribiškem pristanišču Pont-Aven imen. smer fr. slikarstva (cf. s. v. cloisonnisme ), ki jo je utemeljil predvsem Paul -» Gauguin, ob njem pa predstavljali tudi —> Serusier, Emile -> Bernard idr. PONT DU GARD, akvedukt nekd. rim.- galskega mesta Nemausus (Nimes) v juž. Fran¬ ciji v Languedocu, dolg 269 in vis. 49 m, s 3 vrstami lokov (6 spodaj, 11 v sredi, 35 zgoraj); dal sezidati konec I. st. pred Avgustov zet Agrip- pa. Up: npr. H. Robert (1787, Louvre). Pontormo, /7, s pr. im. Jacopo Carrucci (1494 do konca 1556 ali 1. I. 1557), it. florent. slikar, pionir — > manierizma. Zgodaj osirotel, domnevno nekaj časa pri Pieru di Cosimo, učenec Alberti- nellija, 1512 učenec in sodel. Andree del Sarto in pozn. učitelj Bronzina ter tako člen v florent. renesančnem delavniškem izročilu od Biccija di Lorenzo dalje. Po Vasariju znan kot čudak in samotar (»uomo fantastico e solitario«), kot me¬ lanholik (» malincolico «), ki se je bal smrti (» tanto pauroso della morte«) ; ohranjen tudi njegov bo¬ lestni dnevnik (cf. bibl., infra). S: Sv. Veronika (v luneti) in druge freske (1515, Florenca, Sta Maria Novella, Capp. del Papa), Obiskovanje (freska, 1516, Florenca, SSa Annunziata, atrij), med slikami za Pal. Borgherini v Florenci Jožef se da spoznati (les, 1515/16, Henfield [Sussex], Lady Monica Salmond), Benjaminovo slovo od Jakoba (les, 1516/17, ib.) in Jožef v Egiptu (les, 1517/18, Nat. Gali.), Sv. družina z Janezom Ev., mladim Janezom Krst., Frančiškom As. in Jako¬ bom star. (papir na lesu, d. 1518, Florenca, S. Michele Visdomini), Vertumnus in Pomona (fre¬ ska v luneti, 1520/21, Poggio a Caiano, Villa Medicea), Poklon kraljev (les, o. 1523, Pitti), Oljska gora, Kristus pred Pilatom, Pot na Kalva¬ rijo, Objokovanje in Vstajenje (freske, o. 1523/24, Certosa di Galluzzo, Chiostro Grande), Večerja v Emavsu (d. 1525, Uffizi), Mladi Alessandro de’ Medici (les, 1525/26, Lucca, Pin.), Hieronim spokornik (les, 1526/27, Hannover), freska Ozna¬ njenje in tabla * Snemanje s križa (les, dkč. 1528, oboje Florenca, Sta Felicita, Capp. Capponi), Obiskovanje (les, o. 1528, Carmignano, žup. c. [Collegiata], 2. des. olt.), Ana Samotretja, Peter, Boštjan, Benedikt in Filip (les, 1528/29, Louvre), Mučeništvo deset tisoč kristjanov (les, 1529/30, Pitti), Venera s Kupidom (po Michelangelovem kartonu, les, o. 1533, Florenca, Gali. delPAcc.), Cosimo I de’ Medici (»Portret helebardirja«, les, o. 1537/38, New York, Chauncey D. Stillman), —>• Post umni portret Cosima Starejšega (les, 1537/ 40, Uffizi), Niccold Ardinghelli (»Giovanni della Časa«, les. o. 1540/43, Washington). — R: npr- Mlado dekle (rd. kreda, o. 1526, Uffizi). — Ta¬ piseriji po Pontormovem načrtu: Čaša v Benja¬ minovi vreči (1549, Rim, Pal. del Quirinale) > n Jakobu prineso Jožefovo krvavo suknjo (1553, ib-)- B: avtobiogr.: Diario »fatto nel tempo che dipn}' geva il coro di San Lorenzo « (1554 — 1556) (izd. Emil 10 Cecchi, F 1956 [rkp. v florent. Bibl. Naz.: Miscel- lanea Magliabechiana]). L: Vasari-Milanesi VI (1906); Berenson Ox (1932), H. Voss (ThB XXVII, 1933, s. v.); Janet Cox, Pontor- mo’s Dravvings for the Destroyed Vault of the Cap¬ poni Chapel (BM, 1956); ead. [= Janet Cox Rearicki- The Dravvings of Pontormo (2 knj., C [Mass.] 1964)- — Cf. L. Becherucci (1943), B. Berenson (1963), L- Berti (1956; 1965; 1966), G. Briganti (1961 [1962]), M. Clapp (1914; 1916), K. von Fabriczy (1903), K. *y Forster (1964, 1965 & 1967; *1966 — L!), S. J. Freed- berg (1956; 1966 — L!), C. Gamba (1921; 1956), P- Goldschmidt (1911), L. Grassi (1946), M. Meiss (1970 ), G. Nicco Fasola (1947), R. Oertel (1953—56), Shearman (1960; 1962), K. Steinbart (1939), Ch. Tolnay (1950), H. Voss (1 1920), D. Wild (19 3Z ’ 1961/62), R. fVischnitzer (1953); R. & M. fVittko^er (1963), F. IVUrtenberger (1962), I. L. Zupnick (19651- pop art (Pop Art iz angl. Popular Art, »p°P u larna umetn.«), um. smer v slikarstvu in kip ar stvu, ki se je prvič pokazala v 1950-ih letih Pope, Arthur Upham — Porcher, Jean 1674 1673 Angliji (t. i. 1. obd. 1953—58), zares pa uvelja¬ vila od zač. 1960-ih let v New Yorku ter se od tam razširila tudi po ZDA in v Evropo. Podobno kot v -> dadaizmu ustvarjajo umetniki svoja dela s pomočjo že oblikovanih predmetov vsakda¬ njega potrošniškega sveta (fotografija, reklamni artikli, lepaki, embalaža, najrazličnejši serijski izdelki), ki jih raznovrstno preoblikujejo v svojih delih ali kratko malo vključujejo vanje. Med Predstavniki poparta, popartisti, npr. R. Indiana, A. Jones, R. B. Kitaj, R. -*■ Lichtenstein, J. Rosen- duist, C. Oldenburg, Andy —► IVarhol in T. -*■ Wesselmann. L: Rolf-Gunther Dienst: Pop Art: Eine kritisch Information (Wsb 1965 — L!); John Rublowsky& Kcn Heyman: Pop Art (NY 1965); Katharina Scholz- Wanckel: Pop-Import: Eine selektive Abhandlung ubcr Pop Artisten (Hmb 1966); Lucy R. Lippard & Art (L 1966; jugosl. izd. Bgd 1967); David i Pop Art and Surrealism (Studio, maj 1966); John Russell & Suzi Gablik: Pop Art Redefined (L ahNY 1969). Pope, Arthur Upham (1881—1969), amer. um. zgodovinar, od 1930 dalje direktor American Inst. of Persian Art and Archaeology. Njegova žena Phyllis —> Ackerman. h; A n Introduction to Persian Art S inče the Seventh Century A. D. (NY 1931); (& Phyllis Ackerman izd.) A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present (6 knj. & kazalo [Theodor Besterman], L-NY: Ox UP 1938—1939 & 1958); Masterpieces of Persian A rt (NY 1945). Pope-Hennessy, Sir John (1913 —....), angl. u m. zgodovinar, poznavalec it. kiparstva, kustos v londonskem Vic tor ia and Albert Mus. (odd. za arhitekturo in kiparstvo) in pozn. njegov direktor. Poplemeniten ( Knight) 1971. B; Giovanni di Paolo: 1403—1483 (L 1937); Sas- setta (L 1939); ,Nicholas Hilliard and mannerist art 'heory‘ (JWCI, 1943); A Sienese Codex of the Divine Gomedy (Ox: Ph 1947); Sienese Quattrocento Painting Ph 1947); The Dratvings of Domenichino in the Gollection of His Majesty the King at Windsor Castle Ob. 1948); A Lecture on Nicholas Hilliard (L 1949); 'Hotes on a Florentine tomb' (BM, 1949); , Rečeni research in Italian art' (ib.); ,Three panels by Simone Martini' (ib.); The Complete Work of Paolo Uccello 1 L: Ph 1950); Fra Angelico (ib. 1952); * An lntro- uction to Italian Sculpture, I: Italian Gothic Sculp- Ljudsko štetje v Betlehemu Popovič, Dorde (1909—1962), srb. slikar in lik. kritik, dkč. pravo. Slikarstvo štud. v Bgd na Umetniški šoli pri Beti Vukanovič in 1928— 1930 pri -> Bijeliču. Najboljši kot akvarelist. Lik. kritike od 1937 dalje ( Pravda, Borba, itd.). B: Jovan Bijelič (Bgd 1957). L: Ko je ko (1957); Katarina Pavlovič (ELU 3, 1964, s. v.). Poppi, il —> Morandini, Francesco poprsje ->• doprsje Porada, Edith (1912—_), amer. (ž.) um. zgodovinarka, prof. na Columbia Univ. v New Yorku, r. v Avstriji. Raziskuje umetn. starega Bližnjega vzh., zlasti staro perz. umetn. B: (izd.) Corpus of Ancient Near Eastern Seals in North American Collections, I: The Collection of the Pierpont Morgan Library (NY 1948); (sodel. R. H. Dyson & C. K. Wilkinson) Alt Iran: Die Kunst in vor- islamischer Zeit (Ba-Ba 1962, »K. der Welt«; angl. izd. The Art of Iran, NY 1965). Porcher, Jean (1892—1966), fr. um. zgodo¬ vinar, po študiju arhivar in paleograf, ugleden poznavalec IR, gl. konservator rkp. odd. ( Ca- binet des Manuscrits) v pariški Bibl. Nat. (1945—• 62) in prof. na Žcole du Louvre. B: ,Les Trčs Belles Heures de Notre-Dame' (RArts, 1937); Les Grandes Heures de Rohan (G 1943, »Les Trčsors de la peinture frangaise« 1/7); ,Two Models for the »Heures de Rohan«' (JWCI, 1945);, Pariš 1250: St. Louis el V art gothique (Mčdecine de France, št. 25); Les Belles Heures de Jean de France, duc de Berry (P 1953); ,Les Tres Belles Heures de Jean de Berry et les ateliers parisiens' (Scriptorium, 1953); ,L'Horrme au verre de vin et le Maitre de Jouvenel des Ursins' (R ev 1675 POREČ — portal 1676 franpaise [P], 1955); ,UEvangeliaire de Charlemagne et le Psautier d’Amiens ‘ (RArts, 1957); VEnluminure frangaise (P 1959; nem. izd. Franzosische Buchmalerei, Recklinghausen 1959; angl. izd. 1960); The Rohan Book of Hours (L 1959); ,Le Portrait de Louis II d'Anjou‘ (Art de France, 1961); ,Lieu d'origine de Tarchilecte Pierre de MontreuiP (Buli. SAF, 1964); (& Jean Hubert & W. F. Volbach) VEurope des in- vasions: Du V e au Vile siecle (P 1967, »L’Univers des formes«); (& iid ,)L'Empire carolingien (P 1968, ista z.). L: RepM (1960); Erwin Panofsky, Homage to Jean Porcher (OBA, 1963). POREČ, rim. Parentium (it. Parenzo), mestece na zah. obali Istre (Hrvatska), s starim delom na malem polotoku. Najodličnejši zgodnjesred- njev. spom. je znamenita *Evfrazijeva bazilika, ki jo je dal sezidati škof Evfrazij (530—60), verj. 535/50. Ohranjen tudi kvadratni atrij in na nje¬ govi zah. strani osmerokotna krstilnica. Cerkv. notr.: 3 ladje s 3 apsidami. Slavni * mozaiki so se ohranili predvsem v gl. apsidi in — delno rest. — na slavoloku. V polkupoli apside *Ma- rija z otrokom na prestolu , pod nogama subsel- lium, obdana z nadangeloma: z njene des. strani se ji bližajo z napisi zaznamovani sv. mučenec MA VR VS (z mučeniško krono na pokritih ro¬ kah), za njim škof EVPHRASIVS z modelom cerkve, naposled arhidiakon CLA VDIVS (deček je z napisom opredeljen kot nj;gov sin); na Marijini levi strani je somernosti ustrezna enaka kompozicija svetnikov. Na temenu v medaljonu jagnje božje med 12 medaljoni z doprsji svetnic. Pod napisom v apsidi prizora * Oznanjenj a in — nasproti — * Obiskovanja, vmes pa med okni Janez Krst., njegov oče Zaharija in na srednjem polju nadangel (Mihael?). Mozaik na slavoločni steni kaže Kristusa z odprto knj. (napis EGO SV M LVX VERA) med 12 z imeni zaznamovani¬ mi apostoli, na Kristusovi desnici Peter, na levici Pavel (rest. del oddeljen s črto). Tako kot mo¬ zaiki kažejo na zveze z Raveno in Bizancem tudi kapiteli in štukaturni okras arkad, posebno dra¬ gocenost pa predstavlja bogata *inkrustacija pritličja gl. apside pod okni (marmor, steklena masa in biserna matica). L: EWA 111 (1960. t. 309), VII (1963, t. 266), VIII (1963, t. 81), XIII (1967, t. 254), XIV (1967, stp 910— 11 — L!); Ana Deanovii (ELU 3, 1962, s. v. — L!). — Cf. J. Beckmth (1970), M. Hauttmann (1929, repr. p. 203), C. Ihm (1960, p. 167—69, t. XV), R. Kr ant- heimer (Harm 1965), B. Molajoli (1940 [1943]; 1940), M. Prelog (* 1957 — L!; 1959; 1962). Poroka Peleja in Tet ide —> Svatba Peleja in Tetide Poroka Tobije in Sare, bibl. ik. m. (Tob 7, 15 — 16: In prijel je [Raguel] hčerino desnico ter jo položil v Tobijevo desnico .. .). Up : npr. me¬ daljon slikanega okna iz Sainte-Chapelle v Pa¬ rizu (cf. ib. XI, zdaj V. & A.). — V nadaljevanju zgodbe —> Tobijeva in Sarina poročna noč. L: M. Harrison-Caviness & L. Grodecki (Rev. de l’Art, št. 1/2, 1968, p. 10, repr. p. 8). porovo zelen (nem. lauchgriin) -> seladon Porsenna, etr. kralj. Legendarni primeri rim. junaštva med njegovim obleganjem Rima; -»■ Horatius Cocles, -> Mucius Scaevola, —> Cloelia. Porta, Giacomo della —> Della Porta, Giacomo Porta, Guglielmo della -> Della Porta, Gugl. *Porta Capuana ali Porta Federiciana, utrjena in reprezentativno okrašena vrata, ki so zapirala via Appia pred mostom čez Volturno in tako branila Capuo (dežela Campania v juž. Italiji). Sezidati in okrasiti jih je dal 1234—40 Friderik II. Štaufovski, 1557 pa so jih razrušili Španci. Ostanke kiparskega okrasa, predvsem glavo do¬ prsne ženske personifikacije (verj. Iustitia Impe- rialis), dve različno ohranjeni moški doprsji ir* zelo fragmentarno ohranjen marm. kip samega cesarja, hrani Mus. Provinciale Campano. Celota, o katere prvotnem videzu nas še najbolje pouči risba iz o. 1550 v Uffizijih, je pomenila tehten spom. južnoit. »renesanse« pod Friderikom H- L: Cresvvell Shearer: The Renaissance of Archi- tecture in Southern Italy (C 1935); Carl A. tVillemseii: Kaiser Friedrich II. Triumphtor zu Capua: Em Denkmal hohenstaufischer Kunst in Suditalien (Wsb 1953); EWA I (1959, t. 303 des. spodaj), III (1960, t. 389 levo zgoraj); Panofsky Ren (1960, p. 66 — L.!)- — Cf. P. Hirschfeld (1968 — L!), H. Ladendorfl 1958, p. 144—45 — L!), J. White (Harm 1966). *Porta di S. Ranieri, bron. vrata (4,7 X 3 m) na des. pročelju transepta katedr. v Piši, je — kot neohranjena v. vrata — izdelal —>■ Bonan(n)us iz Piše, verj. o. 1180. Zgoraj in spodaj po dvoje večjih polj, na vsakem izmed spodnjih dveh po 6 prerokov pod palmami, sicer pa se reliefi s pri¬ zori iz Kristusovega življenja (20 v 5 vrstah) za¬ čenjajo spodaj levo ter se v vsaki vrsti nadalju¬ jejo prek obeh kril; tako so v prvih spodnjih vrstah npr. Oznanjenje, Obiskovanje, Rojstvo it Oznanjenje pastirjem, Trije kralji na konjih (pod njimi v manjšem merilu Izvirni greh in Izgon tz raja), Predstavitev v templju, Beg v Egipt, Pokoj nedolžnih otrok in Krst v Jordanu, kot zadnji prizor na des. vratnici zgoraj pa Marijina smrti prav na vrhu prestolujeta Kristus in Marija. L: »US« 7 (1968, p. 188); »MdS« 16 (t. VITI— XVII); »PKG« 5 (1969, t. 307). — Cf. A. Boeckler (1953), G. Delogu (1956 — L!), M. Salmi (1927). portal, arhitekturno in sploh likovno poudar¬ jen vhod. Med posebno pomembnimi, kiparsko 1677 Portalis, Roger — portret 1678 okrašenimi portali v evr. srednjev. umetn. so npr. z znamenitimi reliefi v timpanih (-> reliefno okrašeni timpani ) zaznamovani portali v -> Tou¬ lousu ( St.-Sernin: Porte Miegeville, 1100/1120), Moissacu (1120/30), —► Vezelayu (o. 1130) in Autunu (o. 1135), -^-Kraljevski portal katedr. v Chartresu (1145/55), Portico de la Gloria v Santiago de Compostela (1168—88), t. i. Gal- luspforte katedr. v Baslu (1170/1200), portali katedral v-> Chartresu (sev. in juž. pročelje transepta), —> Reimsu, -> Amiensu, -> Strasbour- Su ( dvojni portal na juž. pročelju o. 1230, portali zah. pročelja proti koncu XIII. st., Lovrencev Portal na sev. pročelju o. 1495), —> Bambergu ( Gnadenpforte, Adamspforte, Fiirstenportal ), -> Freibergu (o. 1230/40), -> Magdeburgu (o. 1240/ ■'O), Marburgu (o. 1270) i n —> Freiburgu i. Br. (°- 1290/1310), portali v Niirnbergu (St. Sebald 'P pozn. St. Lorenz ), Ulmu in Bernu, v Jugosla- v 'ji kot najodličnejši spom. —> Radovanov portal v Trogiru (d. 1240). L: cf. E. Redslob (1909). Portalis, Roger, baron, fr. pisec o umetn., po¬ znavalec risbe in grafike. H: Les dessinateurs d'illustrations du XVIII e siecle G knj., p 1877); (& Henri Draibel [= Beraldi]) Charles -Etienne Gaucher , graveur: Notice et catalogue ( p 1879); (& Henri Beraldi) Les graveurs du dix-hui- tifme, I~iu (p 1880—1882); Honore Fragonard: Sa v,e et son oeuvre (P 1889); Henri-Pierre Danloux: Peintre de portraits et son journal durant Vemigration (P 1910). Portativ (iz lat. portare, nositi), male prenosne or glc. Atribut —► Cecilije. Porter, A(rthur) Kingsley (1883 — 1933), amer. u nt. zgodovinar, pomemben zlasti s svojo razlago v pliva, ki so ga na lik. umetn. imele v Santiago de Compostela vodeče —> romarske poti (cf. bibl., !923). U5n na Yale Univ. v New Havenu in na Harvardski univ.; od 1925 do smrti ur. Art Studies. B: Medieval Architecture: its Origins and Develop- rl m ' ’~ U (NY 1909; 2. izd., NH: Yale UP 1912); he Construction of Lombard and Gothic Vaults (NH: rale UP 1911); Lombard Architecture (4 knj., ib. '2 1917); Beyond Architecture (Bo 1918); *Roma- Icvvi 16 Sculpture of the Piigrimage Roads, /—X (Bo .22); Spanish Romanespue Sculpture (2 knj., NY-F "28; nem. prev.: Romanische Plastik in Spanien, F-Mn 1928); The Crosses and Culture of Ireland (NH; Yale UP 1931). L: Lucy Kingsley Porter: The Writings of A. Kings- Porter, 1883—1933: a Bibliography (C [Mass.]: Y1 ?e Fogg Art Mus. 1934); NCAB XL (1955). — , bor ni k : Medieval Studies in Memory of A. Kmgs- 'ey Porter (2 knj., C [Mass.] 1939, izd. VVilhelm R. W. tvoehler). portik (lat. porticus, stebrišče itd.), s stebriščem odprt hodnik resp. vhodna lopa na gl. pročelju nekega poslopja. *Portinarijev oltar (Uffizi), najpomembnejše delo Huga van der-^-Goei in niz. slikarstva po -» Gentskem olt., triptih, nastal po naročilu Tommasa Portinarija, zastopnika medičejske banke v Bruggeju, dkč. 1478 in post. 1483 v c. SfEgidio v Florenci: tam je vplival na mnoge florent. slikarje zlasti z realistično skupino pa¬ stirjev (Dom. Ghirlandaja Čaščenje pastirjev v c. Sta Trfnita; Lorenzo di Čredi). Odprti olt. kaže na levem krilu Tommasa Portinarija s sino¬ voma Antoniom (r. 1472) in Pigellom (r. 1474 ali 1476) in patronoma Tomažem in Antonom Puščav- nikom, na des. krilu (kakor levo 253 X 141 cm) Marijo Baroncelli s hčerko Margherito (r. 1471) pa sv. Margareto in Marijo Magdaleno , medtem ko je na srednji tabli (253 X 304 cm) Čaščenje pastirjev z bogato simbolično vsebino: —> sezuto obuvalo, škrlatna lilija za — > pasijon, 3 —> peru¬ nike, 7 cvetov -morilce za. usedem Marijinih žalosti in 15 angelov (brez angela, ki oznanja pastirjem) za -> petnajst Marijinih veselj, žitni snop za mesto —>• Betlehem, naposled s harfo in črkami P. N. S. C. (Puer Nascetur Salvator Christus) nad M. V. (Maria Virgo ) zaznamovana hiša Davidova. L: Friedlander IV (1926); G. Marchig: L’Adora- zione di Hugo van der Goes (F 1947); Cankar III/2 (1951); *Panofsky Neth(1953); M. B. McNamee,S.J., Further Symbolism in the Portinari Altarpiece (AB, 1963); Karl Arndt: Hugo van der Goes: Der Portinari- Altar (Stu 1965, »WerkM«); Bianca Hatfield Strens, L’arrivo del Trittico Portinari a Firenze (Com, 1968). — Cf. (tudi s. v. Goes) F. Knapp (1912/17), A. War- burg (I 1932). Portoghesi, Paolo, it. zgodovinar arhitekture, prof. na milanskem Politecnico, pobudnik in gl. ur. * Dizionario Enciclopedico di Architettura e Urbanistica (6 knj., R 1968 — 1969). B: Guarino Guarini (Mi 1955); Borromini nelia cul- tura europea (R 1964, »Officina« 2); ,Michelangelo fio renti no' (Quaderni dellTstituto di storia delPaichi- tettura, R 1964); (& B. Zevi izd.) Michelangelo archi- tetto (T 1964); II Tempio Malatesliano (F 1965, »For Col« 26); ,La Biblioteca Laurenziana e la critica michelangiolesca a!la tradizione classica‘ (21. kongr. II, 1967); Roma barocca: Storia di una civilta archi- tettonica (R 1967). portret (it. il ritratto, nem. das Bildnis), upo¬ dobitev določene resnične osebnosti, ki model kaže kot individuum in zato v lik. umetn. neo¬ gibno vključuje njegov obraz. Zg. gradivo priča o nenehnem nihanju med samo po imenu dolo¬ čenimi, bolj ali manj tipiziranimi »portretnimi« upodobitvami (stari Vzhod, egipt., grš. in evr. 1679 Portret cesarja Karla V. — portretna doprsja v praški katedrali sv. Vida 1680 srednjev. umetn. pa del mod. umetn.) in portre¬ tom, ki ustreza nakazani opredelitvi ter mu je zato pogoj neka potrebna mera realizma (rim. in zahodnoevr. umetn. od poznega srednjega veka dalje). Formalno razločujemo podobo ob¬ raza (v slikarstvu in reliefih, -> profil, -> en face) ali glave (v dosledno obli plastiki), doprsje, por¬ tret do pasu (do ledij ali do kolen) in celopostavni portret. Ikonogr. obrazci: v okviru samost, por¬ treta enojni, dvojni, trojni in sploh —> skupinski portret (pos. dvakratni in trikratni portret, ki dva¬ krat resp. trikrat kažeta eno in isto osebo), med podrejenimi upodobitvami pa -> dedikacijska podoba, —> donatorski portret pa asistenčni in pre¬ oblečeni portret. — Umetniki, ki so se povsem posvetili portretu (specializirani portretisti) šele od XVI. st. dalje (npr. Anth. Mor, Sustermans), sicer pa med mojstri portreta v zahodnoevr. slikarstvu zlasti Jan van Eyck, Rogier van der Weyden, Leonardo da Vinci, Diirer, Rafael, Tizian, Holbein ml., El Greco, Velazquez, van Dyck, Rembrandt, Goya, J.-L. David, Ingres, Degas, Kokoschka, itd. (med Slovenci Bergant, Tominc, Stupica), v kiparstvu Bernini, Hou- don, Rodin in Marini. Cf. s. v. avtoportret & renesančni portret. L: Charles Moreau-Vauthier: Les Portraits de l’en- fant (P s. a. [1902]); id.: L’Homme et son image (P. s. a. [1905]); Rehabilitation du Portrait (P 1956 [rk, Mus. Galliera], uv Jean Cassou, »Les Peintres Temoins de leur Temps« 5); ,Ritratto‘ (EAA VI, 1965); *,Por- traiture* (EWA XI, 1966 — L!); James D. Brecken- ridge: Likeness (Nortvvestern Univ. Press). — Cf. J. Alazard (1924), J. J. Bernoulli (vse), E. Buchner (1953), J. Burckhardt (1898); E. Buschor (1947 [1960]; 1949), H. J. Deckert (1929), R. Delbrueck (1912; 1914; 1929; 1933; 1940), L. Dimier (1924—1927), L. Dumont- Wilden (1909), M. Florisoone (1946), H. Focillon (1933), G. Francastel (1969/[*Pierre Francastel pogl. o XIX,—XX. st.]), H. Geller (1952), K. Glaser (1932; 1962), A. Grabar (1936), A. Grisebach (1936), A. Hekler (1912; 1940 [1962]), H. Keller (1939; 1970 — L! [oc. Donat de Chapeaurouge, Kchr, jun. 1971 — L!]), H. P. UOrange (1933; 1947), Luc Menaše(*1952; ♦Mrb 1962), F. Mesesnel (1925), L. 0stby (1936), S. Radojčič (1934), G. M. A. Richter (1965), G. Ring (1913), R. G. Saisselin (1963), E. Schaeffer (1904), K. Schefold (1943; 1965), B. Sclmeitzer (1940; 1948), F. Stele (1925), H. von Tschudi (izd. 1905—07), A. Warburg (1901), E. Wind (1932; 1937/38), E. Wald- mann (1921), W. tVaetzoldt (1908). *Portret cesarja Karla V. v bitki pri Miihlbergu, Tizianov konjeniški portret (o, pl, 332 X 279cm, Prado), naslikan v Augsburgu med apr. in sept. 1548 v spomin na bitko ob Labi 24. apr. 1547, v kateri je Karel V. premagal schmalkaldensko zvezo. Cesar je predstavljen s sulico v roki, ne s kratkim kopjem, ki ga je takrat v resnici imel, ampak s starinskim orožjem, ki očitno namiguje na Heilige Lanze med nem. cesarskimi insigni- jami. Po najboljši razlagi (cf. lit., infra, Panofsky) je vladar hkrati upodobljen kot mi les christianus in pa kot rim. ces. in profectione, tj. ko svečano odhaja na zmagovito vojno. L: »CA« 32 (1969, kat. št. 289, t. XXXVIII). — Cf. W. Braunfels (1956), E. Panofsky (Einemov zb., 1965; Problems 1969). ♦Portret cesarja Karla V. v naslonjaču, zname¬ nita Tizianova slika (o, pl, 205 X 122 cm, d. 1548, Alte Pin.). L: »CA« 32 (1969, kat. št. 290). — Cf. W. Braunfels (1956), E. Panofsky (Problems 1969). Portret cesarja Sigismunda (—> Sigismund), zna¬ čilno delo internacionalnega »mehkega« sloga (pergament na lesu, 64 X 49 cm, Ksthist. Mus.), atr. K. Laibu (Wilde 1930 & Oettinger 1942), Pisanellu (Degenhart, JSW, 1944) in češ. slikarju iz okolice mojstra apostolskih glav v kapucin¬ skem samostanu v Pragi o. 1434 (Rasmo 1956). L: J. Krčalova, Videnška podobizna krale Zik- munda (Umeni, 1957); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], p. 148-49 — L!); Kata¬ log der Gemaldegalerie, I (W 1965, p. 96—97 — L!)- — Cf. K. Oettinger (1942), N. Rasmo (1956), J. Wilde (1930). ♦Portret Emila Zolaja, znamenita Manetova slika (o, pl, 146,3 X 114 cm, 1868, Louvre); s katero se je slikar zahvalil svojemu javnemu za¬ govorniku. Na eni izmed Zolajevih brošur na mizi je moč razbrati naslov Manet (cf. s. v. Zola , lit., 1867), ki ima v sliki hkrati vlogo podpisa, v okviru na steni so Utamarova grafika pa po* snetka Manetove —> Olympie in Velazquezovih Los borrachos, naposled pa nam o novih um- vzorih priča tudi jap. zaslon na levi. L: cf. (tudi s. v. Manet) G. Bazin (1958). ♦Portret moža z rdečim turbanom, delo Jana van —>■ Eycka in morda njegov avl p. (les, 25,7 X 19 cm, d. 1433, Nat. Gali.). L (cf. s. v. Eyck,Jan vari)'. Panofsky Neth (1953). Cf. M. Davies (1945 [1955]), W. H. J. IVeale (1909), itd- portreti igralcev v vlogah: posebno priljubljeni v XVIII. st. pa v 2. pol. XIX. st. in obdobju findesieclovske umetn. V Angliji, kjer imajo naj' bolj bogato izročilo, je najstar. znani primer Knellerjev Anthony Leigh kot »The Spanish Friar « (1689, London, Nat. Portrait Gali.). L: cf. Luc Menaše (Mrb 1962, p. 106—7 & 164). ♦portretna doprsja v praški katedrali sv. Vida* 21 portretov (peščenec, 1374—86) nad preklada¬ mi vrat, ki so skozi pilastre vodila po triforijskj gal., a so jih pozn. zazidali. Med portreti, ki jih zvečine pripisujemo delavnici Petra -> P° r ' 1681 portretna skupina — Posner, Donald 1682 le rja, je na najodličnejšem mestu, des. od osi kora, ki ga zaključuje 5 stranic osmerokotnika, cer. Karel IV. (u. 1378); proti des., juž. strani mu slede najprej neposredni predniki in potomci, oče Jan Luksemburški (1346 padel pri Crecyju) in mati Elizabeta Češka, nato sin Vaclav IV. (u. 1419, kot nem. ces. 1378—1400 Wenzel /.) in njegova prva žena Ivana Bavarska, nato na skromnejših mestih prvi 3 praški nadškofje, Ar no št iz Pardubic (u. 1364), Jan Očko iz Vlašima (u. 1380) in Jan iz Jenštejna, naposled pa še prva dva duhovniška vodji stolnične zidave', na sev. strani so najprej vzporedni Karlovi sorodniki, njegove 4 soproge, Elizabeta Potnorjanska, šle- zijska vojvodinja Anna von Schweidnitz (češ. Anna Svidnicka), Ana Palatinska in 1. žena, Blanka Valois, sestra fr. kralja Filipa VI., potlej brata, Janez Henrik, mejni grof moravski, in Vaclav, vojvoda luksemburški, naposled pa zadnji 3 stavbni » rektorji « in med njimi oba vodji stol¬ nične stavbarnice, Peter Parler in njegov pred¬ hodnik, —>■ Matija iz Arrasa. Portretna skupina: v nasprotju s —>skupinskim Portretom predstavlja zaporedje v bistvu samo¬ stojnih in komajda s čim medsebojno povezanih Portretnih likov. V zg. razvoju jo poznamo zlasti v XVI. st., in sicer z deli niz. (hol.) slikarjev ( ~*Scorel,-+Jacobsz ), ki napovedujejo pred¬ vsem v. razcvet skupinskega portreta v ho¬ landskem slikarstvu XVII. st. L: cf. Luc Menaše (ZUZ, 1952; Mrb 1962). Poslednja sodba (angl. The Last Judgment, fr. Le Jugement dernier, hol. Het Laatste Oordeel, hrv. Posljednji sud, it. II Giudizio Universale, nem. Das VVeltgericht ali Jiingstes Gericht, srb. Strašni sud), kršč. eshatološki ik. m. (—»■ eshato- loški motivi, —> štiri poslednje reči), sest. iz več motivov (npr. Abrahamovo naročje, Tehtanje duš, Vstajenje mrtvih, itd., pos. v biz. umetn. Deesis, Etimasia, itd.). Up: sprva samo v slikarstvu, npr. tabla v Pin. Vat. (konec XI. st.) ali mozaik v katedr. v Torcellu, pozn. tudi v kiparstvu, npr. reliefi v timpanih portalov v —> Autunu (Gisle- bertus, o. 1130/35), -> Beaulieu-sur-Dordogne (o. 1130/40), -> Conquesu (o. 1130/40), Baslu (-> Bas el, katedr., 1170/1200) in Parmi (Antelami na baptisteriju), katedr. v Chartresu (juž. portal '205/15), Reimsu (levi sev. portal o. 1220), Amiensu (na zah. pročelju 1225/36), Bambergu (t- i. Fiirstenportal 1235/40) in Bourgesu (o. 1270/ ^b), v timpanu srednjega portala »kapelnega stolpa« v Rottweilu (o. 1330/40), itd., pozn. npr. Ja n van Eyck (MM), Rogier van der Weyden (Beaune), Memling (Gdansk) in Michelangelo (cf- infra), pos. v Sloveniji npr. freske v cerkvah v Godešiču (1. četrt. XV. st.), na Muljavi (na zah. steni 1456), v Mengšu (delno ohranjena, na sev. steni prezbiterija o. 1460) in na Krtini (na juž. steni o. 1460). L: Georg Voss: Das Jungste Gericht in der Kunst des friihen Mittelalters (Lpz 1884); W. H. von der Miilbe: Die Darstellung des Jiingsten Gerichts in den romanischen und gotischen Kirchenportalen Frank- reichs (Lpz 1911); MAS I (1935, p. 21—24); W. Paeseler, Die romische Weltgerichtstafel in Vatikan (RJb, 1938); A. M. Cocagnac: Le Jugement dernier dans Part (P 1955); Reau II/2 (1957, p. 727—57 — L!); EWA IV (1961, stp 824—27); Keller (1968, p. 220—27 — L!); »US« 7 (1968, p. 20, 27, 106), 8 (1968, p. 34, 56—57, 133, 176); »PKG« 3 (1968, t. IX, XXXIX); Stele (1969, p. 62 & 64—65, repr. 60, 117, 129, 153— 55); Ludek Novdk, Obrazy Posledniho soudu (Umeni, 1970). — Cf. B. Brenk (1964; 1966), P. Jessen (1883), [1947]), A. Springer (1884), G. Troescher (1939). ♦Poslednja sodba, Michelangelovo 2. freskant- sko delo v —Sikstinski kapeli, s katerim je po¬ kril njeno olt., tj. zah. steno (naroč. 1534, kar¬ toni dkč. avg. 1535, celota dkč. okt. 1541): mo¬ gočno »heliocentrično« gibanje poganja obsoja¬ joči gib desnice atletskega apoliničnega Kristusa, ki je s tem poudarjen kot Sol Novus. Med por¬ treti po Vasariju papežev ceremoniar Biagio di Cesena kot Minos v des. spodnjem kotu in Are- tino kot Jernej, na koži, ki jo ta drži, pa umet¬ nikov avtp. Po naročilu Pija IV. je moral 1564 —> Daniele da Volterra preslikati vse »nespodob¬ ne« dele teles. L: Vasari-Milanesi VII; Cankar III/l (1936, p. 191—94); »M« 3 (1967). — Cf. D. Redi g de Campos (1944; 1964), Ch. de Tolnay (1960 [V]; EWA IX (1964 stp 896—97 — L!). poslednje olje ali sveto maziljenje (lat. extrema unctio, fr. l'Extreme-Onction, hrv. poslednja po- mast, it. PEstrema Unzione, nem. die letzte člung), zakrament katol. c. (-> sedem zakra¬ mentov), dkm. od VII. st. dalje, sankcioniran na koncilu v Florenci 1439 in potrjen na.tri¬ dentinskem koncilu. Po cerkv. očetih naj bi ga napovedoval že evangelij sv. Marka (Mk 6, 13), sicer pa je v njem govora v listu sv. Jakoba (Jak 5, 14—15). Up: npr. relief v rombastem okviru na zvoniku ( Campanile) florent. stolnice. L: Franc Ušeničnik: Katoliška liturgika (2. izd. Lj 1945, p. 481—87); Rčau I (1955, p. 241—42). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 189, 191), P. Toesca (II Trecento 1951, p. 334, repr. 299 p. 335). " Poslušnost —> Oboedientia Posner, Donald, amer. um. zgodovinar, uči na Inst. of Fine Arts (New York Univ.). B :,Charles Lebrun's »Triumphs of Alexander«‘ (AB, 1959); ,Domenichino andLanfranco: the Early Develop- ment of Baroque Painting in Rome' (W. Friedlaender- 1683 1684 Posoda vseh kreposti — poštne znamke jev zb., NY 1965); ,A Poussin-Caravaggio Connection ‘ (ZfKg, 1965); Annibale Carracci (L: Ph 1971). Posoda vseh kreposti, z napisom VIRTVTVM OMNIVM VAS zaznamovana vaza kot atribut Lorenza Veličastnega de' Medici na njegovem postumnem portretu, ki ga je o. 1534 naslikal -> Vasari. L: cf. P. Barocchi (1964), E. E. Rosenthal (1966). *Posojevalec z ženo (fr. Le Preteur et sa femme ), pomembna slika Q. Massysa (les, o, 71 X 68 cm, sign. & d. 1514, Louvre), ena izmed najzgod¬ nejših samostojnih žanrskih podob v evr. slikar¬ stvu. Med ohranjenimi star. zgledi P. Christusa Eligij v svoji delavnici, v nadaljevanju teme (ki jo razbiramo tudi kot —> Vanitas) pomemben prc dvsr m — > Marinus van Reymerswaele. L: Cankar III/2 (1951, p. 303—304 in repr. 133 (»Bankir z ženo«); Panofsky Neth (1953); »US« 9 (1969). — Cf. S. Sulzberger (1965). Posse, Hans (1879—1943), nem. um. zgodo¬ vinar, prom. 1903 na Dunaju, direktor dresden¬ ske gal. slik (od 1910 dalje); med 2. svet. vojno pripravljal »vel. muz.« v Linzu, ki naj bi ga omo¬ gočile po nacistih naropane umetnine iz raznih z. B: Kdnigiiche Museen zu Berlin: Die Gemaldegalerie des Kaiser-Friedrich-Museums, Vollstandiger beschrei- bender Katalog mit Abbildungen Samtlicher Gemalde, 1 —// (BI 1911; 2. izd. 1913); ,Der rbmische Maler Andrea Sacchi' (ItFF, Lpz 1915, dis.); ,Das Decken- fresko des Pietro da Cortona im Palazzo Barberini und die Deckenmalerei in Rom ‘ (JPK, 1919); Die Staatliche Gemaldegalerie zu Dresden, l —// (D 1920—1921); Die Staatliche Gemalde-Galerie zu Dresden: Vollstandiges Beschreibendes Verzeichnis der alteren Gemalde, I: Die romanischen Ldnder Italien, Spanien, Frankreich und Rufiland (D 1929); ,Die Rekonstruktion der Venus mit dem Cupido von Giorgione ‘ (JPK, 1931); ,Lucas Cra- nachs Katharinenaltar in der Dresdner Galerie' (Panth, 1936 )\Lucas Cranach d. A. (W 1942, »Smlg. SchroII«), L: Wulf (1963). Post, Chandler R(athfon), (1881—1959), amer. um. zgodovinar, poleg Aug. L. Mayerja eden izmed pionirjev v raziskovanju šp. slikarstva. B: A History of European and American Sculpture from the Early Christian Period to the Present Day (2 knj., C [Mass.] 1921); (& George Henry Chase) A History of Sculpture... (NY-L s. a. [o. 1924]); *A History of Spanish Painting, I—XII (C [Mass.] 1930— 1958 [XIII,—XIV. knj. izd. H. E. Wethey 1966]); ,The Master of the Encarnaeion' (GBA, 1943); ,Pein- tures flamandes et hispano-flamandes de la Crucifixion‘ (ib., 1952); ,Unpublished ear!y Spanish painting s of unique or very rare themes ‘ (ib., 1954). Post, Paul (1882—1956), nem. um. zgodovinar in muzealec (Berlin, nazadnje Numberg); ute¬ meljil zgod. noše kot vejo um. zgod. Prom. 1910 v Halle a. S. pri A. Goldschmidtu, ur. Ztschr. f. VVaffenkunde (z Erichom Haenel-Dresdenom) in ji razširil naslov in vsebino v Ztschr. f. Waffen- u. Kostiimkunde. B: Die franzbsisch-niederldndische Mdnnertracht einschliefilich der Ritterriistung im Zeitalter der Spdt- gotik 1350 bis 1475: Ein Rekonstruktionsversuch auf Grund der zeitgenossischen Darstellungen (Halle a. S. 1910, dis.); ,Ober das zeitliche und kunstlerische Ver- hdltnis des Turin-Mailander Gebetbuches zum Genter Altar' (JPK, 1919); , Wen stellen die vier ersten Reiter auf dem Fliigel der gerechten Richter am Genter Altar dar ?' (ib., 1921); ,Der Stifter des Lebensbrunnens der van Eyck‘ (ib., 1922); ,Die Darbringungsminiatur der Hennegauchronik in der Bibliothek zu Briissel ‘ (Jb. f. Kw., 1923); ,Das Problem der Budapester Kreuztra- gung ‘ (RepKvv, 1924); ,Pictor Hubert us d Eyck, Major Quo Nemo Repertus ‘ (ZfKg, 1952). L: Bruno Thomas (Kchr, 1956, nekr.). Postanje (srb.) -> Geneza Postavljanje križa (angl. The Raising of the Cross, fr. L'Erection de la croix, nem. Die Kreuz- aufrichtung ali Christi Kreuzerhohung), pasijonski ik. m. Up: npr. Wolf Huber (smrekovina, zgoraj sklenjeno v šilast lok, o. 1523/30, Ksthist. Mus.), Rubens ( triptih s Postavljanjem križa, 1610—11. Antwerpen, katedr.), Rembrandt (z avtp., zgoraj zaokr., o. 1633, Alte Pin.). L: Reau P/2 (1957, p. 474); EWA XII (1966, t. 327); LCIII (1970, stp 602 — L!). — Cf. G. Schiller (II 1968, repr. 317). post hebdomades sexaginta duas occidetur Chri- stus, preroški citat iz Biblije (v slov. prev. — Dan 9, 26 — Po dvainšestdesetih tednih bo Mazi¬ ljenec odstranjen). V obliki POST HAEC OCCl- DETVR ... ga beremo na Danijelovem napisnem traku levo zgoraj ob prizoru s Kristusom na križu na —> Verdunskem olt. *Postumni portret Cosima I. Starejšega. Pon- tormo je portret utemeljitelja medičejske moči v Florenci (les, 86 X 65 cm, 1537/40, Uffizi) očitno naslikal za njegovega soimenjaka, florent. vojvodo in pozn. v. vojvodo toskanskega Cosima I. kmalu potem, ko je slednji zavladal v Florenci- Lovorov grm v ozadju predstavlja Medičejce, odsekana veja linijo, ki jo je začel Cosimo il Vecchio ter je izumrla z umorom vojvode Ales- sandra, zelena veja pa linijo, ki ji je bil začetnik Lorenzo il Vecchio. Napisni trak na njej ima napis VNO AVVLSO NON DEFICIT ALTER (po Vergilovem Primo avulso non deficit alter cf. Aeneis VI, 143), ki je bil impresa (cf. s. v. emblem) vojvode Cosima L L: John Sparrow, Pontormo’s »Cosimo il Vecchio«- A New Dating (JWCI, 1967). poštne znamke (angl. the postage stamps, fr- les timbres-poste, it. i francobolli, nem. die Brief- 1685 Potentia — Poussin, Nicolas 1686 ntarken, srb. poštanske marke) so mikavne za um. zgod. z več vidikov, predvsem kot graf. tiskarski izdelki, ki so včasih nastali po osnutkih znanih umetnikov (izmed Slovencev so jih npr. Prispevali I. Vavpotič, Jakac, Debenjak in Ber¬ nik), in pa z neizčrpnim bogastvom svojih iko- nogr. motivov. Med slednjimi že kot dokument Popularnosti zaslužijo posebno pozornost upo¬ dobitve lik. umetnikov in raznovrstne predsta¬ vitve lik. umetnin, ki so se razmnožile zlasti po 2. svet. vojni, ko poleg tradicionalnih shema¬ tičnih ponazoritev poznamo čedalje več izdaj, ki pomenijo prave miniaturne repr. Evr. spo¬ menike (od stavb in javnih spom., detajlov fresk in mozaikov do rkp. in portretnih miniatur, grafike in novcev, posebno pa še tabelno slikar¬ ko) nahajamo tudi na znamkah neštetih preko¬ morskih držav, od Kube pa do šejkatov ob r* e rz. zalivu. Na jugosl. znamkah so v zadnjih letih dobili posnetke svojih del mdr. tudi tile sl °v. umetniki: F. Jelovšek (1970), Pernhart (1968), Karinger (1968), Petkovšek (1967), Ko- bilea (1967), Jakopič (1956) in Sternen (1969). L: EWA VI (1962, stp 710—11); Luc Menaše, Poštne znamke v luči likovne umetnosti in umetnostne zgodovine (Lik. rev., št. 7/8, 1963); Werner Wolf: Kunsttverke auf Briefmarken ([vzh.] BI 1970). Potentia (lat.), Moč —> Veliki zmagoslavni voz Potočnik, Janez (1749—1834), slov. slikar na Prehodu iz baroka v klasicizem. R. (gluhonem) v Kropi, u. (84) v Lj. S: olt. podobe (npr. Slinovci Pri Kostanjevici ob Krki) in križevi poti, portreti (npr. Baron Franc Smledniški, d. [na hrbtni stra- n '] 1789, NG), freske ( naslikani olt. nastavki, upr. v podr. c. na Kališču [v. olt. d. 1772] in v Zll p. c. v Tunjicah [stranski oltarji, d. 1775]). L: SteskaS (1927); SteleK (1929); MAS II (1938); II (1957 — L!); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); -veSU (1966). —Cf. Iz. Cankar (1924), V. Steska Potokar, Cita (1915—....), slov. slikarka. R. v Dragatušu pri Črnomlju, štud. na ak. v Bgd ln ^ (G. A. Kos), tu dipl. S: npr. Avtp. (d. [19]51, G [last SKP]). — Levstikova nagr. 1963. m L , : AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Jože Snoj , Q ®'°> 12. VIII. 1967, p. 18); Marjan Tršar (ib., 18.1. iy ”9, p. n) Potrpežljivost -> Patientia Potter, Paulus (1625—1654), hol. slikar, u. ( 9:) v A’damu. S: krajine z živalmi resp. živali Pred krajinskim ozadjem, e. g. Mladi bik (d. 1647 > Mauritshuis). ivK HdG Iv 0911); Hall Por (1963); H. Gerson Mvindler IV, 1967, s. v. — L!). poučne knjige -» Biblije so po ktšč. kodifika¬ ciji: Jobova knj. (-> Job), —>- Knjiga psalmov (-> psalmi) in Pregovori, —> Pridigar, Visoka pesem pa Knjiga modrosti in -> Sirahova knjiga. Poulsen, (Poul) Frederik (Sigfred), (1876 — 1950), dan. klas. arheolog, eden izmed najbolj¬ ših poznavalcev rim. portretne umetn., direktor Ny Carlsberg Glyptotek v Kobenhavnu (1926— 1943). B: Die Dipylongrdber und die Dipylonvasen (Lpz-Bl 1905); Der Orient und die friihgriechische Kunst (Lpz-Bl 1912); Etruscan Tomb Paintings (Ox 1922); Greek and Roman Portraits in English Country Houses (Ox 1923); Portratstudien in norditalienischen Provinz- museen (Kopenhagen 1928); (& E. Dyggve & K. Rho- maios) Das Heroon von Kalydon (Kopenhagen 1934); Probleme der romischen Ikonographie (Kopenhagen 1937); ,Die Rbmer der Republikzeit und ihre Stellung zur Kunst ‘ (Die Antike, XIII, 1937). L: Europa II. — Zbornik: Arkaeologiske og kunsthistoriske Afhandlinger tilegnede Frederik Poul¬ sen 7. 3. 1941 (Kobenhavn 1941). Pouncey, Philip (Michael Rivers), (1910—-_), angl. um. zgodovinar in muzealec, v službi v Fitzwilliam Mus. v Cambridgeu (1931—33), londonski Nat. Gali. (1934—45) in Br. Mus. (od 1945 dalje). B: (& Arthur Ewart Popham) Italian Drawings in the Department of Prints and Drawings in the British Museum (L 1950); (& J. A. Gere) Italian Drawings in the Department of Prints and Drawings in the British Museum: Raphael and his Circle (L 1962). L: WWA (1962). Pourbus, Frans, ml. (1559—1622), flam. slikar (oče Frans Pourbus star.), portretist, akt. v Ant- werpnu, kot dvorni slikar v Bruslju pa (sočasno z Rubensom) v Mantovi in od 1609 dalje v Parizu, kamor ga je poklicala Marija Medičejska. S: Avtp. (d. 1591, Uffizi), Margareta Savojska, pozn. vojvodinja mantovska (o. 1606, Rim, S. Carlo al Corso), Kraljica Marija Medičejska (o. 1609/10, Louvre), Vojvoda de Chevreuse (celo- post. portret, 1610, Althorp, Earl Spencer), Zadnja večerja (1618, Louvre). L: Chatelet & Thuillier (1963 — L!). — Cf. H. Ger¬ son (& E. H. ter Kuile 1960 — L!), R. H. [Vilenski (1960 — L!). Poussin, Nicolas (1594 — 1665), fr. slikar, naj¬ tehtnejši predstavnik klasicizma v slikarstvu XVII. st., ki je mdr. vplival na pozn. obdobje tudi s svojimi ostvaritvami idealne -> krajine ; v. mojster skrbno premišljene kompozicije, zla¬ sti še po Parizu v 1640-ih in 1650-ih letih, ko so njegova dela najboljši primer t. i. » maniera magnifica«. R. v Normandiji (pri Les Andelys), 1612—23 v Parizu, od marca 1624 pa z izjemo 1687 Poussin, Nicolas — Pozzo, Andrea 1688 let 1640—42 (ko je po vztrajnem snubljenju Lu- dovika XIII. in kard. Richelieuja delal v Parizu) vse do smrti v Rimu. S: Bitka z Amalečani (1625/26, Eremitaža) in kot pendant Jozuetova zmaga nad Amorejci (1625/26, Puškin), Gedeo- nova zmaga nad Madianci (1625/26, Pin. Vat.), Germanikova smrt (o. 1627, Minneapolis), Objo¬ kovanje (o. 1628/29, Alte Pin.), Pesnikova inspi¬ racija (o. 1628/29, Louvre), Pokol nedolžnih otrok (o. 1628/29, Chantilly), Mučeništvo iv. Erazma (1628/29, Pin. Vat.), Rinaldo in Armida (o. 1629, Dulvvich), Midas se koplje v reki Paktolos (o. 1629/30, MM), Bakhova mladost (o. 1629/30, Chantilly), Et in Arcadia ego (1. varianta, o. 1629/30, Chatsvvorth House), Kefalos in Aurora (o. 1630, Nat. Gali.), Narcis in Žho (o. 1630, Louvre), Kuga v Azotu (1630/31, ib.), Florino kraljestvo (1631, Dresden), Faeton prosi Apolona, da mu dovoli voditi sončni voz (zač. 1630-ih let, Dahlem), * Parnas (zač. 1630-ih let, Prado), Diana in Endimion (zač. 1630-ih let, Detroit), Poklon kraljev (d. 1633, Dresden), Ugrabljenje Sabink (o. 1635/37?, Louvre), Ugrabljenje Sabink (o. 1635/37?, MM), Zmagoslavje Neptuna in Amfi- trite (o. 1636, PMA), Čaščenje zlatega teleta (o. 1636/37, Nat. Gali.), Herakles na razpotju (o. 1636/37, Stourhead [Wiltshire], Nat. Trust), Janez Krst. krščuje množice (o. 1636/37, Louvre in Ziirich, zas. z.), Sedem zakramentov (7 slik za Dal Pozza, zdaj Belvoir Castle [Leicestershire — 5 slik] in Washington [Krst], Pokora unič.), *Et in Arcadia ego (o. 1638, Louvre), Najdenje Mojzesa (1638, ib.), Sv. Margareta (1638/40, Torino, Gali. Sabauda), Hranjenje Jupitra (1639/ 43, Dahlem), Sv. družina (Madonua Roccatagliata, 1641—42, Detroit), Čas obvaruje Resnico pred Zavistjo in Neslogo (1641/42, Louvre), Matej z angelom v pokrajini (o. 1643, Dahlem), Mojzes stopi na faraonovo krono (o. 1644/45, Louvre), do 48, Edinburgh [posojilo, last Earl ofElles- mere]), 5v. družina na stopnicah (1648 Washing- ton), Pokrajina s Foktonovim pogrebom (1648, Louvre [verj. kopija iz XVII. st.] in Oakly Park), Pokrajina s Fokionovo ženo (1648, Knowsley Hall), Rebeka in Eliezer pri vodnjaku (1648, Louvre), Pokrajina s Polifemom (1649, Eremi¬ taža), Voda iz skale (1649, ib.), Salomonova sodba (1649, Louvre), Avtp. za Pointela (d. 1649, vzh. Berlin, Gemaldegal.), Sv. družina z Ano, Elizabeto in malim Janezom Krst. (1649, Dublin), Vnebovzetje (1649/50, Louvre), Zamaknjenje sv. Pavla (1650, ib.), *Avtp. za Chantelouja (d. 1650, ib.), Kristus in prešuštnica (1653, ib.), Mojzes odložen ob vodi (1654, Ashmolean), Objokovanje (1654/56, Dublin), Počitek na begu v Egipt (1655/ 57, Eremitaža), Oznanjenje (d. 1657, Nat. Gali.), Pokrajina s slepim Orionom (1658, MM), Pokra¬ jina z Orfejem in Evridiko (verj. 1659, Louvre), Štirje letni časi (1660—64, Louvre), in sicer Adam in Eva v raju (Pomlad), Ruta in Booz (Po¬ letje), Grozd iz obljubljene dežele (Jesen) in Potop (Zima), Apolon in Dafne (1664, ib.). L: Emile Magne: Nicolas Poussin, premier peintre du roi, 1594—1665 (Br-P 1914); Art News (jan. 1959, prispevki A. Blunta, Andreja du Bouchet, W. Fried- laenderja); Centre National de la Recherche Scienti- fique, Colloques Internationaux, Sciences Humaines: Nicolas Poussin, Ouvrage publie sous la direction de Andre Chastel, I—II (P 1960); GBA (jul.-avg. 1962); Ideale classico (1962); Jacques Thuillier (EWA XI, 1966, s. v. — L!); »PKG« 9 (1970). — Cf. K. Badt (1968), A. Blunt (1937; 1938; 1947 ss; 1953; 1965; *1966 — L!; *1967), W. Friedlaender (1914; *I—IV 1939—1963; *1966), O. Grautoff ( 1914), G. Kauffmann (1960; 1961; 1965), D. Panofsky (1949, E. Panofsky (Meaning 1955; 1960; 1961), G. 1 Vilden- stein (1957). — Pisma: Ch. Jouanny: Correspon- dance de Nicolas Poussin publiee d’apres les originaux (P 1911). Povratek izgubljenega sina -> Vrnitev izgublje¬ nega sina (evang. ik. m.) Pozejdon ali Poseidon, grš. bog morja, Zeusov brat in mož Amfitrite. Njegov atribut je tri¬ zob ; v rim. mitologiji mu ustreza -> Neptun. L: Grimal (1961, p. 389—91); Hunger (1955 p. 300—03). pozlatitev ali pozlata (angl. the gilding, fr- la dorure, nem. die Vergoldung). pozna renesansa (angl. the Late Renaissance, it. il tardo rinascimento, nem. die Spatrenaissance) it. umetn. ustreza dobi od konca -> visoke rene¬ sanse (tj. od o. 1520/30) do zač. baroka. Poleg pravega —> manierizma, ki vsekakor pomeni nje¬ no jedro, pa razločujemo tudi še nadaljevanje visokorenesančnega monumentalnega sloga (del¬ no Tizian), klasicistične težnje (e. g. —>■ Palladio in v manj izraziti obliki Paolo Veronese) P a barok napovedujočo umetn. (delno Tizian, Cor- reggio, Barocci, itd.). L: za slikarstvo cf. W. Friedlaender (1925 & 1928/29 [1957]) in H. Kom (1920), za kiparstvo J- Pope-Hennessy (III 1963), za stavbarstvo R- Ziircher (1947). Pozzo, Andrea, lat. Puteus (1642—1709), ' t- slikar in arh. R. v Tridentu (it. Trento), od dec- 1665 laični brat jezuitskega reda, u. na Dunaju (66). Kot mojster iluzionističnega stropnega sli¬ karstva (poudarjeni arhitekturni okvir v v. raz¬ voju že konservativen) vplival na stropno slikar¬ stvo v Avstriji in na Nemškem. S: stropni fresk' *Apoteoza Ignacija Loyole nad ladjo c. StTgnazio v Rimu (1691—94) in Heraklova apoteoza na 1689 Pozzo, Angelo — PRAGA, Nikolajeva cerkev v Starem mestu 1690 t. i. marm. dvorano v Palais Liechtenstein in der Roflau na Dunaju (IX, Fiirstengasse), med raz¬ meroma redkimi tabelnimi slikami 2 avtp. (1685, Uffizi, in 1701, Trident, Mus. Naz.). — A: načrt za jezuitsko c. v Dubrovniku (1699) in *lj. stol¬ nico (1701). B: Prospettiva per i Pit tori e Architetti (R 1693; 1. lat- izd. Perspectiva Pictorum et Architectorum, I—II, 1693—1702). L: J. Braun (ThB XXVII, 1933, s. v. — L!); N. Carboneri: A. Pozzo architetto (Trento 1961 — L!); SchlosserL (1964); Bernhard Kerber, Bibliographie zu Andrea Pozzo (Archivum Historicum Societatis lesu, 1965); Fernanda de’ Maffei (EWA XI, 1966, s. v.); L. Salerno (Kindlcr IV, 1967, s. v.); Bernhard Kerber: Andrea Pozzo (B1-NY 1971, »Bcitr.zur Kg.«6—L!). Cf. P. Detla Pergola (1932), R. Marini (1959; 1959; 1959/60), N. Pevsner (1932). Pozzo, Angelo, lat. Angelus de Putis , it. baročni kipar iz Padove, 1713—14 delal v kamnoseški delavnici Luke—> Misleja. P: sohe lj. škofov Maksima, Flora, Kasta in Genadija v nišah pod kupolo lj. stolnice (1713), giganta na portalu lj. semenišča (1714), kužno znamenje v Št. Vidu ob Glini na Koroškem (1715), Dizma in Barbara na Jožefovem olt. v šentjakobski c. v Lj. L: V. Steska & Fr. Stelč, SBL, 7. zv. (1949); »ArS« 1 (1967). — Cf. M. Stelč (ZUZ, 1957). Požrešnost -> Gula prača (lat. funda, fr. la fronde, it. la fromba t frombola], nem. die Schleuder) je orožje -> Davida v boju z Goljatom. PRAGA (češ. Praha), gl. mesto ČSSR, eno •zmed najlepših evr. mest z izrednim bogastvom gotskih in baročnih spom. (-> Parler, Peter; Ried, Benedikt; -> Dientzenhofer, Chr. & /. K-). Stari mestni deli so na levem bregu Vltave Hradčani na vzpetini ( Hradčany ) in Mala strana (Mala Strana), na des. bregu pa Staro mesto (Stare Mesto), Novo mesto (Nove Mesto) in na v zpetini Višehrad ( Vyšehrad). Praga je bila po¬ membno um. središče pod Luksemburžani za Karla IV. (»Karlova Praga«) in Venclja, pozn. Pod ces. -> Rudolfom II. (»rudolfinska Praga«) in v XVIII. st. Po 1. svet. vojni tu Štud. več slov. umetnikov (mdr. Jakac, brata Kralj, S. Kregar). „ L: Alois Kubiček: Pražskč palice (Pra 1946 LO; Praha: Plan kulturnich pamatek (ib. 1960, tekst Vicla Hlavsa ); Maja Miletič (EWA IV, '961, s P t L!); G. Fehr: Prag: Geschichte und Kultu« . 1967); K[arelj Ptička & E[manuel] Poche: 7 Tage Prag (Pra 1967); G. IFoc/imefer: Prag: Kunst- u Rcisefuhrer (Stu 1967). - Cf. K. C/.yU/ 9 04,'9-°)- F- Mesesnel (1953, p. 413-25 [ong.: Sd, 1936]) J. Neuwirlh (1901) E. Poche (1947; 1967), K. M. S b °da (1941), Z. Wirth (1934). ~ *Karlov most Čez Vltavo je zač. Peter -> Parler 1357 in je bil do srede XIX. st. edini praški most (520 m dolg, 10 m šir., na 16 slopih). Med 28 kipi in skupinami, ki ga krase, je bron. kip -> Janeza Nepomuka (Johann Brokoff star. 1683 po osnutku Dunajčana M. Rauchmiillerja) postal vzor za številne druge kipe tega svetnika na mostovih. Na malostianski strani nižji ro¬ manski stolp, vrata iz Vencljevega časa o. 1400 in višji gotski stolp iz 1464, na staromestni strani pa najlepši srednjeevr., gotski * stolp, ki gaje sez. Parlerjeva delavnica o. 1380—1420 (rest. 1874— 78): na njem sočasni sohi sedečih vladarjev, Karla IV. in Venclja. ~ cerkev Srca Jezusovega, češ. kostel Srdce Pane ( Vinohrady: namesti Jiriho z Podebrad), sez. 1928—32 po načrtu Jožeta -^-Plečnika (več načrtov v obd. 1920—28). L: Sinteza (št. 10/11, okt. 1968, f p. 4). ~ katedrala sv. Vida (češ. Svatovitsky chrarri) na Hradčanih. Novo gotsko stavbo je zač. Ma¬ tija iz Arrasa (fr. Mathieu d’Arras) po zgledu stol¬ nice v Narbonnu, njegovo delo pa je od 1353/56 dalje nadaljeval Peter —> Parler. Kor dkč. 1385, celota šele 1873—1929 (arh. Josef Mocker & Kamil Hilbert). Zelo pomembna plastika Petra Parlerja in njegove delavnice, predvsem nagrob¬ niki Pfemislidov (o. 1375/80) v kornem obhodu in portretna doprsja (1374/85) v triforijski ga¬ leriji, sicer pa iz let 1362—64 kapela sv. Vaclava 0 kip sv. Vaclava iz 1373), poznogotski kraljevski oratorij Vladislava II. Jagiella (B. Ried 1490—93), Alexandra Colijna kraljevska grobnica z ležečimi liki Ferdinanda /., njegove žene Ane in Maksimi¬ lijana II. (bel marmor, 1564—89), bron. kip klečečega kard. Schvvarzenberga (J. V. Myslbek 1892—95), itd. L: Anton Podlaha & Kamil Hilbert: Metropolitny chrdm sv. Vita v Praze (Pra 1906); »US« 8 (1968, p. 113—15). — Cf. (tudi s. v. Parler, Peter) P. Franki (Harm 1962). ~ Nikolajeva cerkev na Mali strani, češ. kostel sv. Mikulaše (Malostranske namesti); ladjo (1703 do 11) in bogato razgibano pročelje (1709—11) je sez. Christoph Dientzenhofer, centralno za¬ snovani kor (1737—52) pa njegov sin.. Kilian Ignaz Dientzenhofer. Na slopih pod kupolo orjaške sohe 4 v. cerkv. učiteljev (Ignaz Platzer star. 1769), StS-a nad ladjo, Apoteoza sv. Niko¬ laja (Johann Lucas Kracker 1760) pa je največja baročna freska v Pragi. L: »US« 10 (1969, f p. 166). ~ Nikolajeva cerkev v Starem mestu ( Staro- mestske namesti), nekd. benediktinska opatijska 1691 PRAGA, sinagoga — Praksiteles 1692 c., ki jo je 1732—35 sez. Kilian Ignaz Dientzen- hofer. Kipi na pročelju: Antonln Braun. ~ sinagoga, t. i. Staronova sinagoga (Stare Mesto) iz 2. pol. XIII. st. Zraven staro ž. poko¬ pališče (o. 20000 nagrob. od 1. pol. XV. st. do 1787) in Pinkasova sinagoga (ust. 1479, razš. 1535): spom. medi. svet. vojno umorjenim Židom. ~ Tynsky kostel, Marijina tynska cerkev (nem. Teynkirche ali Marienkirche vorm Tein), staro- mestna žup. c. {Staromestske namesti), ki so jo po 1360 začeli zidati nem. trgovci: * pročelje (od o. 1380 dalje, poznogotsko čelo 1463, levi, tj. sev. zvonik sez. 1835 namesto zgorelega iz 1463 do 66, des., tj. juž. zvonik iz 1506—11). Bogat sev. stranski portal: * relief v timpanu s pasijon¬ skimi prizori (parlerjansko delo o. 1390/1400). V c. mdr. razpelo iz o. 1420, nagrob. Tycha Braheja iz 1601 in slika Oznanjenja (Karel Škreta 1660). L: CevcS (1963). — Cf. A. Feulner (1953), Th. Miiller (1966). ~ Clam-Gallasuv palač ( Husova ulice), baroč¬ na palača, sez. 1713—19 (po naročilu 1707 iz¬ delal načrt Joh. Bemh. — > Fischer von Erlach. Kipar Mat. Braun je naredil dvojici gigantov na portalu in druge reliefe, avtor fresk nad stop¬ niščem in v 2. nadstr. pa je Carlo Carlone (1727—30). L: »US« 10 (1969, f p. 155). ~ Černinsky palač ( Hradčany, Loretanske na¬ mesti), za grofa Humprechta Czernina sez. 1669 do 97 arh. Francesco Caratti — največja baročna stavba v Pragi, zdaj zun. ministrstvo ( Ministr¬ stvo zahraničnich veci). Stopnišče s fresko Padec titanov (V. V. Reiner 1718). L: »US« 10 (1969, f p. 150). ~ Narodni divadlo, Nar. gledališče (Narodni trida), sta kot v. nar. spom. 1868—81 sez. arh. Josef Zitek in Josef Schulz. Foyer sta s freskami okrasila Mikulaš Aleš in Fr. Ženišek (točno: po njunih osnutkih Janez -> Šubic). Hynaisov zastor iz 1883. L: cf. A. Matčjček (1934), F. Mesesnel (Lj 1939, p. 110, 114, 116, itd.). — Narodni muzeum ( Vaclavske namesti) sez. 1885—90 arh. Josef Schulz. ~ Praški grad na Hradčanih (češ. Palač Praž- skeho hradu), bogat stavbni kompleks s posebno pomembno poznogotsko *Vladislavovo dvorano (češ. Vladislavsky sal), ki jo je 1493—1502 sez. Benedikt -*■ Ried. Dvorišča, notranjščine, stop¬ nišča in vrtove je 1920—38 urejal Jože -^-Plečnik. L: Pevsner (1966). ~ Strahov ( Hradčany ), nekd. premonstraten- ski samostan. Bogata biblioteka, nad njeno t. i. Filozofsko dvorano freska Zgodovina človeštva (Maulbertsch 1794). ~ Villa Amerika (Ke Karlovu 20, blizu Karlo¬ vega trga): po fr. vzoru sez. 1712—20 Kilian Ignaz Dientzenhofer. Zdaj tu muz. Antonina Dvoraka. ~ Husov spomenik ( Staromestske namesti), post. 1915, tj. 500 let potem, ko so bili Husa sežgali na konstanškem koncilu (kipar Ladislav Šaloun). ~ konjeniški spomenik sv. Vaclava ( Vaclavske namesti) je delo J. Myslbeka (1912—24). Pod Vaclavom (-> Venčeslavom) so drugi češ. zavet¬ niki : Prokop, Ludmila, Anežka in Vojtech. ~ Slavin, češ. panteon zaslužnih kult. delav¬ cev ( Vyšehrad ): izmed lik. umetnikov tu poko¬ pani Hynais, Mucha, Spala, kiparji Myslbek, Štursa, Kafka in Šaloun, arhitekta Gočar in Hiibert. ~ Narodni galerie ( Šternberk-Palais ali Štern- bersky palač, Hradčanskč namesti 15). S: mdr. *devet tabel t. i. -> Višibrodskega mojstra, t. l- —> *Trebohski olt., iz pozn. dobe mdr. zastopani Diirer (*Rožnovenski praznik, lipovina, d. 1506), Gossaert {Luka slika Madono, o. 1514/15), Bal- dung, imen. Grien ( Obglavljenje sv. Doroteje in Teofila, lipovina, d. 1516), P. Bruegel star. (*Spravljanje sena ali »Julij«., les), Rubens, Remb¬ randt ( Portret rabina), Goya, Cezanne ( Joachim Gasquet, 1896/97), »carinik« Rousseau {*Avtp-> 1889/90), Picasso, itd. L: Sbirka moderniho umčni: Československe malirstvi 20. stoleti (Pra 1959); GBM (1960); Narodni galerie v Praze: Sbirka starčho umčni (Pra 1960); Ndrodni galerie v Praze: Českč umčni gotickč (ib- 1964); Ladislav Kesner: The National Gallery in Prague (ib. 1965). ~ Statni knihovna (Drž. in univ. biblioteka, Klementinum na staromestni strani Karlovega mostu). Med IR npr. —► Pasionar opatinje Kuni- gunde (o. 1320) in —v Velislavova Biblija (o. 1340). Praksiteles (akt. o. 365—320 pred), atenski kipar, čigar delo pomeni vrh atiške plastike v 2. klas. st. (IV. st. pred). Delal v ma r morju in bronu, med njegovimi v rim. kopijah ohranjeni¬ mi deli npr. —>■ Afrodita Knidska, -*■ Apolon Sau- roktonos, Počivajoči satir (Rim, Mus. Capitolino), 1693 Prampolini, Enrico — Praz, Mario 1694 itd. Domn. marm. orig. je —> Hermes z malim Dionisom (Olimpija, Arheol. muz.). L: H. K. Susserott: Griechische Plastik des 4. Jahr- hunderts v. Chr. (FrM 1938); Bernard Ashmole, Praxiteles (EWA XII, 1966 — L!); »US« 3 (1969). — Cf. G. M. A. Richter (3. izd. 1950). Prampolini, Enrico (1896—1956), it. futurist, abstr. slikar, pisec o umetn. (in kipar). R. v Modeni, u. v Rimu. B: Picasso scultore (R 1943). L: SeuphorS (1961). Prandtauer, Jakob (1660—1726), avstr, ba¬ ročni arh., r. r.a Tirolskem, u. (66) v Sankt Pbltnu pri Dunaju. A: prezidata samostana Melk nad Donavo (zač. 1702, celoto po smrti dkč. — Munggenast) in nada'jevanje prezidave samostana Sankt Florian na Gornjeavstrijskem (od 1711 dalje). L: H. Hantsch: Jakob Prandtauer (W 1926); Jakob Prandtauer und sein Kreis (Melk a. d. Donau 1960 trk]). — Cf. E. Hempel (1965). PRAPREČE pri Lukovici. Podr. c. sv. Luke s triladijsko notr. je bržčas sez. kamnosek Štefan °- 1520 (prim. fresko v ladji). Notr.: na sev. steni prezbiterija freska s plemiškim donatorjem (Hans H. Herisch z Brda s sinom, d. 1522), na Jož. steni srednje ladje pa kamnosek Štefan z družino pred Nežo in Andrejem (freska, d. 1524). L: F r . Stele (ZUZ, 1925, p. 153—54, repr. 60—61); £1. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.); Cevc SU (1966); tmdijan Cevc (SBL, 10. zv., 1967, p. 463 [s. v. Stein- tnetzer])-. Stele (1969, p. 324); »ArS« 4 (1969). proti nebu); kot simbol premagane Nečistosti pod nogami personifikacije Čistosti. L: Reau I (1955, p. 131); F. C. Sillar & R. M. Meyler: The Symbolic Pig: An Anthology of Pigs in Literature and Art (E-L 1961). prašičja glava (nem. der Schweinskopf) je atri¬ but sv. —> Blaža, PRATO, mesto v Toskani (Italija), postalo neodvisno v XII. st., od 1351 dalje pod florent. oblastjo, zdaj znano kot »it. Manchester«. L: EWA VIII (1963, stp 639^)0 — L!). ~ Santa Maria delle Carceri, sez. 1485—91 s tlorisom v obliki grš. križa (arh. Giuliano da -► Sangallo). ~ stolnica. Na zun. *prižnica iz 1428/38 (Mi- chelozzo, Donatello in sodel.). Notr.: prižnica iz 1473 (delavnica Antonia Rossellina). Freske: Agnola Gaddija v Capp. della Cintola ali del Sacro Cingolo (prizori iz Marijinega življenja, 1392—95) in v Capp. Manassei (prizori iz legend Margarete in Jakoba star.); Filippa Lippija freske v koru (*prizori iz legend sv. Štefana in Janeza Krst., 1452/64). Benedetta da Maiano Madonna delPUlivo (žg. glina, 1480). L: »MdS« 50 (t. XIII). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963. p. 68—69 & 113, t. 352—53, 857—60 & 864). ~ Museo Comunale (Pal. Pretorio ): slike flo¬ rent. slikat jev XIV.—XVII. st. L: Roberto Papini: Catalogo della Galleria Comu¬ nale di Prato (Berg 1912). Praprot (lat. filix, angl. the fern, fr. la fougere, nem. der Farn) ponazarja v kršČ. umetn. mdr. Ponižnost. Up: npr. relief m Ghibertijevcm okvt- ■3* juž. vrat baptisterija v Florenci (po 1452 točno: Scolopendrium vulgare Smith). L: Ferguson (1954). — Cf. L. Behling (K-Graz !964, repr. CXLVIIa). Praschniker, Camillo (1884—?), avstr, arheo- l°g iz družine slov. rodu; univ. prof. na Dunaju. B: Zur Geschichte des Akroters (Brunn 1929, »Schriftcn der Philosophischen Fakultat der D schen Univ. Prag« 5); (& Hedwig Kenncr) Der Bauer bezirk von Virunum (W 1947); ,Der Meister von V nu, n: ein Bildhauer der Romerzeit m Karnten t 1950). L: Janko Polec (SBL, 7. zv., 1949, p. 475). Prašič (lat. porcus, angl. the pig, fr. le pore, 'h M P° rco a li tl maiale, nem. das Schwein), atri- Antona Puščavnika in Vendelina. V kršč. Pednjev, umetn. simbol Umazanosti (Nesnažno- s f‘), Požrešnosti in nizkotnega materializma (ker Je z rilcem vedno pri tleh in nikdar ne pogleda Pravičnost ->Just it ia Praxiteles —> Praksi teles Praz, Mario (1896— ), it. lit. in kult. zgo¬ dovinar, avtor tudi za ikonografijo in pos. za emblematiko pomembnih del. R. v Rimu, učil na univ. v Liverpoolu (1924—32), Manchestru (1932—34) in potem v Rimu. B (tudi za lik. umetn.): La čarne, la morte e il dia- volo nella letteratura romantica (F 1930: 3. izd. F 1948; angl. izd.: The Romantic Agony, Ox 1933; 2. izd. Ox 1951; nem. izd. Liebe, Tod und Teufel: Die schwar- ze Romantik, Mn 1963); ,L'influsso dede scoperte di Ercolaneo sulVarte decorativa e sul gusto in Europa ‘ (Emp, 1938); *Studies in Seventeenth-Century lmagery, /—// (L 1939—1947, »StudWI« 3 [//: A Bibliography of Emblem Books] ; it. izd. I. knj.: Studi sul concettismo, F. 1946); ,Herculaneum and European taste ‘ (Mag Art, 1939); Gusto neoclassico (F 1940 ; 2., dop. izd. N 1959); ,/ mostri di Bomarzo ‘ (Illustrazione Italiana, 1953); ,Canova: or the erotic frigidaire' (AN, 1957/58); La časa della vita (Mi 1958); ,Facciate dipinte ‘ (Italia Nostra, 1958); BeUezza e bizzarria (Mi 1960); , Ve- nezia neoclassica e romantica ‘ (La civilta veneziana nelPeta romantica, F 1961); La filosofia dell'arreda- 1695 prazgodovinska umetnost — Pregelj, Marij 1696 mento: I mutamenti nel gusto delta decorazione interna attraverso i secoli dalVantica Roma ai nostri tempi (Mi 1964; nem. izd.: Die Inneneinrichtung von der Antike bis zum Jugendstil, Mn 1965); ,Francesco Pianta's Bizarre Carvings' (R. Wittkowerjev zb. II., 1967); Mnemosyne: The Parallel between Literature and the Visual Arts (Pri 1970, »Boli. Ser.« XXXV/16); Conversation Pieces (Pennsylvania UP ali L 1971; it. izd.: Scene di Conversazione, R 1971). L: Giorgio Barberi-Squarotti (Grande Dizionario Enciclopedico, X, T 1960, s. v.). — Zbornik: Friendship’s garland: Essays and bibliography pre- sented to Mario Praz on his 70th birthday (2 knj., R 1966, »Storia e letteratura« 106/107). prazgodovinska umetnost (nem. die vorge- schichtliche ali prahistorische Kunst), umetn. ob¬ dobij, iz katerih nimamo pisanega izročila, tj. kamene, bron. in železne dobe (cf. s. v. Thomseri). L: Siegfried J. de Laet: La Prehistoire de 1’Europe (Br 1967); Walter Torbriigge: Prazgodovina Evrope (Lj 1969, prev. Helena Menaše, »US« 1 — L!). praživali po rabinskem izročilu behemot, -*■leviatan in ziz ali bar yokhani. Up: behemot kot vol, leviatan kot v. riba in ziz kot -^-grif ali fantastična ptica na miniaturah ž. IR od XIII. in XIV. st. dalje, in sicer ob prizorih mesijanske pojedine, na kateri jih bodo jedli, in v podobah —> Boja med Leviatanom in Behemotom. L: cf. J. Gutmann (1967/68). Preault, Antoine-Augustin (1809—1879), fr. kipar, romantičen realist, ki je s svojim nagrob. Jacoba Robblesa na ž. delu pariškega pokopa¬ lišča Pere-Lachaise pobudil —> Redona (Le Si- lence v raznih variantah). P: npr. Galski bojevnik na konju (bron, 1853, ena izmed 4 skulptur na pariškem Pont d'lena). L: cf. Th. Reff (1967), R. Zeitler (1966 — L!). Predaja postave —> Traditio legis predalčasta zidava (angl. the frame construction resp. the timberjframedJ building, fr. le colom- bage, nem. das Fachvverkbau ali das Holzfach- werk, srb. kanatna konstrukcija), tradicionalen, od 1. pol. VII. st. dalje izpričan način zidave, pri katerem je nosilec celotne stavbe leseno ogrod¬ je iz tramov, pobeljena ilovnata ali opečna stena pa je samo polnilo; razvojni vrh v poznem sred¬ njem veku in pos. v XVI. st. Tako sez. hiše v srednji Evropi, sev. Franciji in Angliji, pri nas mdr. zlasti v Ohridu. L: W. Fiedler: Das Fachwerkhaus in Deutschland, Frankreich und England (BI 1902, »Beitr. zur Bau- wiss.« 1); H. Phleps: Deutsche Fachwerkbauten (KiT »DBB«); H. VValbe: Das hessisch-frankisch Fachvverk (2.izd., GieGen 1955); ELU3 (1964,p. 137—38—L!); EWA XIII (1967, stp 445—46). predela (lat. scabellum, fr. la predelle, it. il gradino di altare ali la predella [»podnožnik«, »pručica«], nem. die Altarstafel), spodnji del olt. nastavka na menzi, tako kot nastavek ali posli¬ kana (resp. sest. iz več slik) ali rezljana ipd. L: Roberto Salvini& Leone Traverso: The Predella from the 13th to the 16th Centuries (L 1960). Predis, Ambrogio de’ (o. 1455—?), it. slikar, 1482 postal dvorni slikar Lodovica il Moro v Milanu, sodel. —> Leonarda da Vinci (cf. s. v. Madona v votlini), zadnjič dkm. 1508. S: npr. Profitni portret ces. Maksimilijana I. (les, d. 1502, Ksthist. Mus.). L: Venturi VII/4 (1915); Berenson Ox (1932). — Cf. W. von Seidlitz (1906), W. Suida (1929). predmarčni Dunaj: v slikarstvu ga predstavljajo mdr. —> Amerling, -> Danhauser, —> Waldmiiller. L: AnnTizittLeitich: Wiener Biedermeier(W 1942; 5. izd. 1944 [poljudno]). Predstavitev v templju (lat. Praesentatio Do¬ mini, fr. La Presentation de Jesus au Temple, hrv. Prikazanje u hramu, nem. Die Darstellung [Dar- bringung] im Tempel), evang. ik. m. (Lk 2, 22— 38), v katerem je poleg Marije z otrokom in Jožefa videti še pravičnega starca Simeona, pre¬ rokinjo Ano, hči Fanuelovo iz Aserjevega rodu, in naposled tudi dvojico grlic kot žgalni in sprav¬ ni dar revnih ljudi. Katol. praznik Svečnica 2. febr., tj. 40 dni po -> Rojstvu, ko je bila Marija po mozaični postavi nečista. Up: npr. mozaik na slavoloku c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40), miniatura v -> Menologiju Vasilija H- (979/84, Bibl. Vat.), Giotto (freska, Capp. degli Scrovegni v Padovi), Lochner (d. 1447, Darm¬ stadt, Hessisches Landesmus.), freska v c. na Suhi (sreda XV. st.), Diirer (lesor. v ciklu Mari¬ jinega življenja), fra Bartolomeo (d. 1516, Kst¬ hist. Mus.), itd. L: Dorothy C. Shorr, The Iconographic Develop- ment of the Presentation in the Temple (AB, 1946). Hans Martin von Erffa, Darbringung im Tempe* (RDK III, 1954); Reau II/2 (1957, p. 261—66 — Ll)l Klaus Wessel, Darstellung Christi im Tempel (RbK- I, 1966, stp 1134—45); LCI I (1968, stp 473—77)- — Cf. K. Kunstle (1928, p. 365—68). Pregelj, Marij (1913—1967), slov. slikar in grafik, poleg G. Stupice najpomembnejši slov. lik. umetnik po 2. svet. vojni. R. v Kranju (oče pisatelj dr. Ivan Pregelj), po maturi štud. na ak- v Zgb (1932—36, Majadžič, Kljakovič, Babič), član skupine -> Neodvisni, učil na gimn., 1941 43 v nem. in it. vojnem ujetništvu, učil v Lj na Šoli za umetno obrt in AUU (docent 1949, rti- prof. 1963, redni prof. 1965), u. v Lj v bolnic* po operaciji. S: Kostanji (d. [19]44, MG), AvtP- 1697 Pregelj Mira — Prelepi horarij Naše Gospe 1698 (d. [19]50, MG), Trobentač (d. [19]52), Logor (d. [19]54, MSU), Avtp. (1953), Portret očeta (1954, MG), Ženski akt ( Kopalka , d. [19]65, MG [last SKP]), Omizje (1958, MG), Perice (d. [19]58, MG), Portret brata Boga (1959, Lj, zas. last), Portret Stojana Batiča (1959, Lj, zas. last), Pompejansko omizje (mešana tehnika, d. (19]62, MG [last SKP]), * Diptih (mešana tehni¬ ka, 1967); načrti za mozaike na Rabu (dkč. 1954, pokopališče v Campari), v Trbovljah (1956—57, Delavski dom), Lj (Ljubljana v času NOB, 1958, Skupščina), Bgd ( Sutjeska , 1961—62, Zvezni Izvršni svet). — G: lesor., lito. — Ilustr. Ivana Preglja (Na vakance, Lj 1944), Jovanoviča- Zmaja (Lj 1948), Ft. Milčinskega (Jurko je iskal strahu..., 1948), J. Londona (Z Južnega morja, Lj 1946; Beli očnjak, Lj 1949; Vragi na Fuatinu .... Lj 1950), Homerja (* Iliada, Lj 1951; Odiseja, Lj 1951), Al. Gradnika (Narobe svet..., Lj 1953), Francoske pravljice (Lj 1957), Finžgarja (Pod svobodnim soncem, Lj 1958), Hemingwaya (Sta¬ rec i n morje, Lj 1959) in Boccaccia (Dekameron, temp, 5 ilustracij za razst. v Certaldu 1967). — Prešernova nagr. 1958, zlata plaketa na II. trie¬ nalu v Bgd (1964). L: Pola vijeka (1953); Lj Gr (1955; 1961; 1965; 1967); Ko j e ko (1957); AS (1958 — L!); ŠijanecS I 961); Marij Pregelj (Bgd 1963 [rk, Salon Mod. gal j, Uv Z. Kržišnik — L!); Marij Pregelj (Lj 1963 [rk, MG], nv id)-, ZMG (1964); Špelca Čopič, Razgovor z Marijem Pregljem (Sinteza, št. 1, 1964); Melita Stelč, Marij Pregelj (Um Bgd, št. 2, 1965); Marij Pregelj 'Lj 1966 [rk, MeGal]); J. Mesesnel (Delo, 25. III. ‘966); M. Tršar (NRazgl, 26.111.1966);SlovS (1966); Marij Pregelj: Retrospektivna razstava 1937—1967 (Lj 1969 [rk, MG], uv Kržišnik, uv & kat. Ljerka Pfnaše — L!); .Mojstri o mojstru' (NRazgl, 22. III. 969 —- 6 slov. slikarjev & kiparjev o Preglju); Oto ‘halji-Merin; *Marij Pregelj (Mrb 1971, »Lik. ob¬ zorja« li — Lij — cf. A. Čelebonovič (1965), Luc Menaše (Naši umetniki 1963). Pregelj, Mira (1905—1966), slov. slikarka, r. ln u. v Lj, živela v Litiji; Stud. na ak. v Zgb (Becič) 1922—26 in prvič nastopila s t. i. Četrto generacijo. S: zlasti gvaši, tudi slike na steklo. o..L’ Fr. Steli (SBL, 8. zv., 1952, s. v.); S. Mikuž, , 'kanca Mira Pregljeva (Obz, 1956, št. 11); ŠijanecS 1*961); Delo (25. XII. 1966, p. 2 & 10). Pregreha (lat. Vitium, angl. the Vice, fr. le ,ce > nem. das Laster), kršč. ik. m., cf. infra. Pregreha v Gabai (nem. Die Schandtat von ‘bea), bibl. ikonogr. tema (Sodn 19, 27 ali 29); Benjaminovcev nad levitovo stransko ženo, 1 J°, mrtvo, slednji nato razkosa na 12 delov S Fazen Benjaminovcev). Up: npr. lesor. \ Wolf Kopflovi Bibliji (Str 1532 — razkosanje Zene ), Teuflov lesor. (d. 1568), v —> Dalmatinovi 54 Leksikon Bibliji (1584, I, f. 145v — žena pred hišnimi vrati z rokama na pragu). L: Pigler I (1956, p. 129); Schmidt IL (repr. 115). Pregrehe (lat. Vitla, angl. the Vices, fr. les Vices, it. i Vizi, nem. die Laster), kršč. ik. m., personifikacije moškega ali ženskega spola kot nasprotja Kreposti (cf. s. v. Psihomahija): e. g. Ambitio, Astutia, Avaritia, Cupiditas, Desidia, Desperatio, Discordia, Ebrietas, Fallacia, Forni- catio, Fraus, Furibundia, Gula, Idolatria, Igna- via, Impietas, Inconstantia, Infidelitas, Injustitia, Invidia, Ira, Libido, Luxuria, Neglegentia, Odi- um, Rapacitas, Sorditas, Stultitia, Superbia, Violentia, Voluptas. Zoženi pozn. ikonogr. pro¬ gram (ki ustreza katol. katekizmu) predstavlja —> sedem poglavitnih grehov. •— Na up. —> Lestve kreposti v grš. IR nastopajo npr. Akedia, Anai- sthesia, Apistia, Gastrimargia, Katalalia, Keno- doxia, Koros, Philargyria, Polylogia, Poneria. L: Rčau I (1955, p. 165—75, 189). — Cf. A. Katze- nellenbogen (1933; 1939 [1964]), W. Molsdorf (1920, št. 977—994 — L!). Prehod čez Jordan (lat. Traiectio Iordanis mi- raculosa ali losue transit sicco pede lorddnem, nem. Die Durchschreitung des Jordan), bibl. ik. m. (Joz 3, 1—17): Izraelci prekoračijo Jordan za skrinjo zaveze, ki jo duhovniki nosijo pred njimi. Tudi med ilustracijami psalmov po stihih: Quid est tibi, mare, quod fugisti ? et tu, Iordanis, quia conversus es retrčrsum (Ps 113 A [114], 5: Kaj ti je, morje, da bežiš ? Jordan, da se nazaj obračaš?). Up: npr. mozaik v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40), miniatura \->Jo- zuetovem zvitku (X. st.), relief na krstilniku v Hildesheimu (-> hildesheimski krstilnik o. 1220). L: Rčau II/l (1956, p. 221); Keller (1968, p. 294); Nicolete Gray, Durchzug durch den Jordan (LCI I, 1968 — L!). Prehod skozi Rdeče morje (lat. Transitus Maris Rubri, angl. The Crossing of the Red Sea, fr. Le Passage de la Mer Rouge, it. II passaggio del Mar Rosso, nem. Der Durchzug durch das Rote Meer), bibl. ik. m. (2 Mojz 14, 21—22). Up: npr. relief na —> lesenih vratih c. Sta Sabina v Rimu (1. pol. V. st.), Nikolaj iz Verduna (emajl, 5. prizor v vrsti -> ant e legem [nad Krstom v Jordanu !] na -> Verdunskem olt., 1181, Klosterneuburg). L: Karl-August Wirth, Durchzug... (RDK IV, 5. [41.] snopič, 1955 — L!); Rčau II/l (1956, p. 194— 96); Alfred Weckwerth, Durchzug durch das Rote Meer (LCI I, 1968 — L!). — Cf. F. J. Dolger (1930). Prelepi horarij Naše Gospe —>■ Tre s Belles Heu- res de Notre-Dame (o. 1385/90, Bibl. Nat. — cf. Prelepi horarij iz o. 1390/95 v —► Bruslju v -> Bibliotheque Royale). 1699 Prelog, Milan — prerafaeliti 1700 Prelog, Milan (1919— ), hrv. um. zgodo¬ vinar. R. v Osijeku, dipl. 1945 in prom. 1951 na univ. v Zgb, tam tudi uči. Dis.: Prilog analizi razvoja srednjevjekovne umjetnosti na istočnoj obali Jadrana. B: Poreč: Grad i spomenici (Bgd 1957); Voj in Bakič (Zgb 1958); Mozaici Poreča (Bgd 1959, »Jsla« 18); ,Eufrazijana ‘ (ELU 2, 1962). Premerstein, Anton von (1869—1935), avstr.- nem. arheolog. R. v Lj (iz stare vipavske družine Premrou, u. v Marburgu a. d. Lahn (tam ord. od 1916 dalje). S Karlom Wesselyjem in —> Man- tuanijem izd. -> Dunajski Dioskurides: Dioscuri- des: Codex Aniciae Julianae picturis illustratus, nune Vindobonensis Med. gr. 1,..., praefati suni Antonius de Premerstein, Carolus fVessely, Jose- phus Mantuani (2 knj., Lugduni Batav. [Leiden] 1906). B (lik. umetn.): , Griechische-Heidnische fVeise als Verkiinder christlicher Lehre in Handschriften und Kirchenmalereien' (Festschrift der Nationalbibl. Wien, W 1926); ,Neues zu den apokryphen Heilsprophe- zeiungen heidnischer Philosophen in Literatur und Kirchenkunst' (Byzantinisch Neugriechische Jahr- bUcher, 1933). L: Josip Klemenc (SBL, 8. zv., 1952, s. v. — L!). premonstratenci, red, ki ga je 1121 ust. sv. Norbert v Premontreju v sev. Franciji (črna tunika, bel škapulir z osmerokrako zvezdo na prsih). Nekd. samostani: Floreffe v Belgiji, Schussenried v Wiirttembergu (ohranjena *knjiž- nica), Strahov v —> Pragi pa Grebinj (nem. Griffen) pri Velikovcu na Koroškem. Prenos Nazareške hišice, kršč. ik. m. Po očitno šele v XV. st. nastali legendi so angeli rešili Marijino hišo v Nazaretu pred Saraceni s tem, da so jo 12. V. 1291 prenesli najprej na Trsat pri Reki, nazadnje, 10. XII. 1294, pa v -^-Loreto, kjer je ostala čaščena kot t. i. Sta Časa. Up: npr. G. B. Tiepolo (iluzionistična stropna *freska, 1743/44, Benetke, Sta Maria degli Scalzi, unič. 1916 z bombo avstr, vojnega letala). L; Pigler I (1956, p. 488—89 — L!). — Cf. B. Male (1908, p. 211—13). prenosni oltarček iz Stavelota (po sredi XII. st., Bruxelles) ima na vogalih 4 pozlačene bron. kipce pišočih evangelistov, sicer pa si na 4 nav¬ pičnih ploskvah slede mučeništva apostolov (champlevč emajl). L: SwarzenskiR (1954, repr. 374); EWA IV (1961, stp 741 & repr. 409). prenos tipov (nem. Typen-t)bertragung ): lik. posebnosti, posebni videz nekega z izročilom utrjenega ikonogr. tipa so umetniki — zavedno in hote ali nezavedno in nehote — oživili na drugem, motivno in (ali) vsebinsko drugačnem področju. Med starokršč. primeri Kristus kot —> Dobri pastir (grš. —> Endimion, naslonjen na pastirsko palico, ali -> Hermes krioforos ali Aristaios), angeli, ki ponavljajo videz grš. Nike resp. rim. boginje -> Victoria; v renesansi prim. Botticellijevo —> Pomlad in —> Venerino rojstvo', v XVII. st. Poussinovo Objokovanje Narcisa', v novejši domači umetn. npr. prizore iz NOB, ki spominjajo na evang. motive; partizanski pogreb, ki evocira Polaganje v grob, partizana z mulo, ki spominjata na -> Beg v Egipt. Prepelice (angl. The Miracle of the Quails, fr- La Pluie de cailles, nem. D as Wachtelwunder), bibl. ik. m. (2 Mojz 16, 13). Up: npr. v Rimu mozaik v c. Sta Maria Maggiore (432/40) in relief na —> lesenih vratih cerkve Sta Sabina (1- pol V. st.), pri nas na stropu nekd. dominikan¬ skega refektorija v Ptuju, ( freska, konec XVII- st., zdajšnji muz.). L: Reau II/1 (1956, p. 197). — Cf. F. Stelč (CZN, 1933, p. 186 & repr. 84 — napačno »jerebice«). Prepolovljenje praznika (srb.) -> Razpolovitev praznika *preproga iz Bayeuxa, znamenita volnena ve¬ zenina na platnu (dolga 68,5 m [prvotno se daljša], vis. 50 cm, zadnja tretjina XI. st., Ba- yeux, Mus. de la Reine Mathilde) kaže z nešte¬ timi nadrobnostmi priprave, prevoz vojske in samo zmago Viljema Osvajalca nad kraljem Ha- roldom pri Hastingsu 1066 (našteli so 72 prizo¬ rov, 623 človeških likov, 202 konja, 52 psov in 505 drugih živali!). L: Andre Lejard: La Tapisserie de Bayeux (P 1946; nem. izd.: Der Bildteppich von Bayeux, 1947); Sir F. Stenton (izd.): The Bayeux Tapestry: A Comprehen- sive Survey (L: Ph 1957; nem. izd.: Der WandiepP‘ c ' t von Bayeux, K: Ph 1957); C. R. Dodv/ell: The BayeuX tapestry and the French secular epic (BM, 1966 [cf. '“■> GB A, 1966, p. 227—32]); »US« 7 (1968, p. 66 — 67 )- prerafaeliti, »prerafaelitska bratovščina« (angl- Pre-Raphaelite Brotherhood), združenje angl- n- metnikov, ki ga je 1 848 ust. 7 slikarjev (mdr. J- E. —v Millais, W. H. Hunt in D. G. -> R° s ' setti) v želji, da formalno in vsebinsko reformi' rajo umetn., pri čemer naj bi izpričevali duha Rafaelovih predhodnikov. K njim pi ištevamo (čeravno niso bili formalno člani) tudi F- M - -*■ Brovvna, W. -^-Morrisa in E. — > Burne-Joriesa- Med pisci se je zanje potegoval John —> Ri‘ s ^ in ' L: R. Ironside & J. Gere: The Pre-Raphaelite Panj ters (L 1948); D. S. R. Welland: The Pre-Raphaem« in Literature and Art (1953); W. E. Fredeman: Vj Raphaelitism: A bibliocritical study (C [Mass.] 196 h 1701 preroki — Pridigar 1702 Gaetano Brundu, Pre-Raphaelitism... (EWA XI, 1966 _ L!). — Cf. W. Gaunt (1942), W. H. Hunt (1909), R. Zeitler (1966 [tekst Led Nylen — L!]). preroki —>• dvanajst malih prerokov & -> štirje veliki preroki prerokinja Marija —»• Mirjam opeva uničenje egipčanske vojske Preroške knjige v Kobenhavnu (Gl. Kongl. Sami., Cod. 6,2°), biz. rkp. iz srede ali 2. pol. K- st. V njem celostr. miniatura —> Salomon in prerok Jezus Sirah. Kranju 1950—52). — Cf. s. v. Langus (Prešernov sonet) & s. v. ne sutor supra crepidam. L: France Kidrič, Prešernova podoba in naši umet¬ niki (LZ LV, 1935, p. 548—60 & 648—51); Kidrič PA (1950); Alfonz Gspan, Ob rob polemikam o zadnjih najdbah Prešernovih portretov (Delo, 18. IV. 1970, p. 18—19 — cf. Nedeljski dnevnik, 23. XI. 1969, p. I. & 22. XI. 1969 dat. priloga; Delo, 27. XI. 1969, p. 7; Marko Marin: O pristnosti portretov Franceta Prešerna, Lj 1969, uv France Stele, »Ak. za gledališče, radio, film...: Informacije in raziskave« 2; Delo, 3., 10., 17., 22. & 24. I. 1970; Nedeljski dnevnik, 18. I. 1970; Delo, 7. II & 31. III. 1970; tudi Tribuna, Pavliha...); etc. Preroški učenci iz Jeriha pridejo Elizcju naproti, bi bi. ik. m. (4 Kialj 2,15), v srednjev. kršč. tipo- logiji podoba —>■ Slovesnega vhoda v Jeruzalem. Up: npr. Giotto ( freska v Capp. deli’Arena — v isti zvezi). L: Reau II/1 (1956, p. 361). — Cf. W. Molsdorf 0920, št. 235), C. H. Weigelt (1925, p. 229). Preskušnja z grenko vodo —>■ Grenka voda preslica (angl. the distaff, nem. der Spinn- fockeri). Up: cf. s. v. Herakles in Omfale & s. v. Oznanjenje. Prestol milosti (lat. Sedeš Gratiae, fr. Le Trdne de Grace, nem. Der Gnadenstuhl), kršč. ik. m., znan od vštetega XII. st. dalje, »navpična« po¬ doba Svete -> Trojice: Bog oče drži pred seboj Kristusa na križu (ali po vzoru —> Pietd samo mrtvega Kristusa), medtem ko mu sv. Duh v Podobi goloba plava nad glavo ali pred prsmi. Up (cf. s. v. Aminadabova kvadriga ): e. g. freska v kupoli rotunde v Selu (zač. XV. st.), gotska Plastika v nekd. špitalski c. v Slovenj Gradcu (polihr. les, viš. 84 cm, o. 1450), miniatura v —> Brevirju Filipa Dobrega (o. 1455, Bruxelles, Bibl. R oyale, ms. 9026), StS v Hrastovljah (1490), Durer (» Allerheiligenbild «, d. 1511, Ksthist. Mu s.), J. Bassano (1540-a leta, Angarano pri Bassanu, žup. c. SSa Trinita), El Greco (Prado). L: MAS I (1935, p. 13); Gretel Neumann: Die Iko- nographie des Gnadenstuhls (BI 1953, dis.); Rčau II/l ( 956, p. 25—27); CevcS (1963, p. 286—89); »ArS« 2 (1968); Landolt (1968, repr. p. 44); »US« 8 (1968, 1 P- 51 & 55). _ cf . K . Kunstle (1928, p. 229—33), G. Schiller (II 1968). Prešeren, France (1800—1849), največji slov. Pesnik. Up: »po spominu« —>Kurz zum Thurn Und Goldenstein (o, pl, 1850, Kranj, Prešernov s Pominski muz.), Gangl (marm. doprsje, 1895, Uj, Nar. muz.), Ivan —>Zajec (bron. spom. v Lj, Po natečaju 1899 odkrit 1905), pozn. — vsak Po svoje — mdr. npr. —> Jakac (npr. o, pl, 1935, Univ. v Lj),—y Mihelič (linorez v partizanih 194 5), -> Smerdu (& P. Loboda, bron, spom. v prešuštnica -^-Kristus in prešuštnica prevarani soprog kot krščanski ikonografski motiv ->Jožefovi očitki Mariji Previdnost -> Veliki zmagoslavni voz Priapos (grš. Priapoš), mit. oseba, sin —>■ D io¬ ni sa in Afrodite, bog rodovitnosti (zato velik falos), varuh vrtov itd. Up: npr. ilustracije v —*■ Hypnerotomachia Poliphili (1499), e. g. Pria- pov olt., itd. L: G. Vorberg: Antike Erotik in Kleinkunst und Keramik (Mn 1921); H. Herter: De Priapo (GieBen 1932); Hunger (1955, p. 304—05); Pigler II (1956, p. 192—93). Priča, Zlatko (1916—_), hrv. (srb.) slikar in grafik. R. v Pecsu (Pečuhu) v Baranji na Madžarskem, dkč. ak. v Zgb (1937—40), od avg. 1943 v NOB, tam mdr. z —»• Murtičem ilustr. I. Gorana Kovačiča (Jama, Topusko 1944). L: Lj Gr (1955—59, 1963—65, 1969—71); Drago- van Šepič: Zlatko Priča (Zgb 1958, »Mlb«); Luc Menaše (NRazgl, 14. II. 1959, p. 64); Zlatko Priča (Lj 1962, [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik)', Zdenko Šenoa (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. A. Čelebonovič (1965). Pridiga Janeza Krstnika, slika Pietra Bruegla star. (les, o, 95 X 160,5 cm, d. 1566, Budapest). L: Emeric Katona, La Prčdication de Saint Jean- Baptiste de Bruegel (Buli. du Mus. Hongrois des B.-A., št. 22, 1963). Pridiga ptičem (angl. The Preaching [ Sermon ] to the Birds, fr. Le Sermon aux oiseaux, it. La Predica agli uccelli, nem. Die Vogelpredigt des hi. Franz), ik. m. po legendi -> Frančiška As. Up: npr. Bonaventura Berlinghieri (Frančišek As. s prizori iz njegovega življenja, d. 1235, Pescia, S. Francesco), Giotto (freska, Assisi, S. Fran- cesco, zgornja c.), itd. L: Reau III/l (1958, p. 524—25). — Cf. F. D. Klingender (1953). Pridigar (abr. Prid) ali Ekleziast (hebr. Kohelet, lat. Liber Ecclesiastes, abr. Eccles., nem. Der Pr e- 1703 Prijatelj, Kruno — Prilika o kraljevi svatbi 1704 diger Salomo), ena izmed —> poučnih knjig Biblije. Po njej ik. m. — > Vanitas (cf. s. v. Vanitas vani- tatum). Prijatelj, Kruno (1922— ), hrv. um. zgodo¬ vinar. R. v Splitu, stud. v Rimu in Zgb, tam 1946 dipl., 1947 prom. in 1957 habil. Od 1950 dalje direktor Galerije umjetnina v Splitu. Razi¬ skuje predvsem slikarstvo renesančne in baročne dobe v Dalmaciji. Prispevki v domačih in tujih strok, glasilih ( VjAHD , Hrvatsko kolo, Moguč- nosti, Pstl, Arte Ven, Arte Lom, RArte, itn.). B: Barok u Splitu (Split 1947); Galerija umjetnina u Splitu (ib. 1951); Federico Benkovič (Zgb 1952); ,Splitski portret Tome Nigrisa na Lottovoj retro¬ spektivi u Veneciji ‘ (Mogučnosti, 1954); Umjetnost 17. i 18. stolječa u Dalmaciji (Zgb 1956); ,Slike slo¬ venskih impresionistov v Splitu' (ZUZ, 1957); ,Osam Chioggiotovih slika u Trogiru ‘ (ib., 1959 [Steletov zb.]); ,Les relations artistiques entre la France et la Dal mat ie du debut du XVIle d la fin du XIXe sičcle' (19. kongr., 1959); Splitski slikari XIX stolječa (Split 1959); ,Un polittico di Paolo Veneziano a Skradin' (Arte Ven, 1959/60); ,Le opere di Padovanino in Dalmazia ‘ (ib.); ,Profilo di Giorgio Schiavone ‘ (AAM, 1960); Klasicistički slikari Dalmacije (Split 1963); Slikar Blaž Jur jev (Zgb 1965); Dubrovačko slikarstvo XV—XVI stolječa (ib. 1968, »Umjetnički spomenici Jugoslavije«). L: Mogučnosti ([Spli] 1966, št. 1 — B!); ELU 4 (1966, s. v. — B!). prikriti simbolizem (angl. the disguised symbo- lism), termin, ki ga je uvedel -+Panofsky (cf. infra) s svojo slavno ikonogr. interpretacijo sta¬ rega niz. slikarstva: simbolično pomenljivi pred¬ meti, živali itd., ki sami po sebi in kot del celote ne nasprotujejo realističnemu značaju podobe. L: *Panofsky Neth (1953, pos. p. 140—43). — Cf. AB (dec. 1967 [Uršula Nilgen] & marec 1968 [Laurine Mačk Bongiorno za Capp. degli Scrovegni]). PRILESJE pri Plaveh v Soški dolini. Po dr. c. sv. Ahaca: freske iz o. 1460/70, delo t. i. suško- prileške skupine ali slikarja, pokrivajo ves kor (ikonografsko t. i. kranjski prezbiterij) in slavo¬ lok, v ladji in lopi pa so njihovi ostanki. L: SteleP (1960); Stele (1969, repr. 131). Prilika o biseru (angl. The Pearl of Great Priče, nem. Das Gleichnis von der kostlichen Perle), evang. ik. m. (Mt 13, 45—46). Up; D. Fetti (1621/22, Ksthist. Mus., varianta Kansas City). L: Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Prilika o bogatinu in ubogem Lazarju Boga¬ tin in ubogi Lazar (evang. ik. m.) Prilika o brunu v očesu -> »Bruno in iver v očesu « (evang. ik. m.) Prilika o cestninarju in farizeju (lat. Parabola de pharisaeo et publicano), evang. ik. m, (Lk 18). Up: bakr. v Merianovi Bibliji. Prilika o delavcih v vinogradu (lat. Vinea Do¬ mini, angl. The Parable of the Labo[u]rers [Wor- kers] in the vineyard, fr. Les Travailleurs dans la vigtie ali Les ouvriers de la derniere heure, nem. Das Gleichnis von den Arbeitern im Weinberg), evang. ik. m. (Mt 20,1—16). Up: najbolj pogosti prizor Izplačevanje dnine, npr. D. Fetti (Dresden). L: Pigler I (1956, p. 364—66); Rčau II/2 (1957, p. 347). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Prilika o dobrem semenu in ljuljki (lat. Parabola de zizania, angl. Parable of the vveeds in the vvheat ali The Sower of Tares, fr. La Parabole du bon grain et de Vivraie, nem. Das Gleichnis vom Un- kraut unter dem Weizen ali Gleichnis vom Samann und dem bosen Feind), evang. ik. m. (Mt 13, 24—- 30). Up: e. g. D. Feti (z. Seilern, London). — Cf. s. v. Colligite primum zizania ... L: Pigler I (1956, p. 356 & 358); Reau II/2 (1957, p. 346); Schmidt IL (1962). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti, Domenico). Prilika o hudobnih vinogradnikih (angl. The IVicked Husbandmen, fr. Les Vignerons homicides, it. La parabola dei cattivi vignaioli, nem. Das Gleichnis von den bosen Weingartnerri), evang- ik. m. (Mt 21, 33—39; Mr 12, 1—9; Lk 20, 9—15). Up: D. Fetti (uničena slika v nekd. Kaiser-Friedrich-Mus. v Berlinu, varianta v z. Henry Edgell, Nevvport, N. H.). L: Rčau 11/2 (1957, p. 343—44). — Cf. P. Askevv (s. v. Fetti). Prilika o izgubljeni drahmi (angl. The Lost Silver; it. La dramma perduta ali Parabola delta moneta [dramma] perduta', nem. Das Gleichnis vom verlorenen Groschen), evang. ik. m. (Lk 15, 8 — 10). Up: D. Fetti (Pitti, manjša Dresden). L: Rčau II/2 (1957, p. 339). — Cf. P. Askevv (s. v. Fetti, Domenico). Prilika o izgubljeni ovci (angl. The Lost Sheep, fr. La Brebis egaree et retrouvee, it. Parabola della pecora perduta, nem. Die Parabel von dem verlorenen und wiedergefundenen Schaf), evang- ik. m. (Mt 18, 12—14; Lk 15, 3—7), ki je poleg ant. ikonogr. tipa -> Hermes kot dobri pastir bil podlaga kršč. tipa ->Dobri pastir. Up: D. Fetti (Dresden). L: Pigler I (1956, p. 359); Rčau II/2 (1957, P- 338—39). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Prilika o kraljevi svatbi (fr. La Parabole des Noces royales; it. Parabola del convitato a nozze, nem. Der unvviirdige Hochzeitsgast), evang. ik- 1705 Prilika o neusmiljenem hlapcu — Privilegij New Minstra 1706 (Mt 22, 1—14). Up: npr. B. Strozzi (oval, Uf- fizi). — Cf. s. v. Prilika o veliki večerji (infra). L: Pigler I (1956, p. 366—67); Reau II/2 (1957, p. 344-45). Prilika o neusmiljenem hlapcu (angl. The Un- tnercijul Servant; fr. Creancier impitoyable; nem. Der bose Knecht ali Das Gleichnis vom unbarm- herzigen Knecht), evang. ik. m. (Mt 18, 23—25). Up: D. Fetti (Dresden). L: Pigler I (1956, p. 359—60); Rčau II/2 (1957, p. 338). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Prilika o sejalcu in semenu —> cf. s. v. Bruegel, Pieter, star. Prilika o slepih (angl. The Blind leading the Plind, it. La parabola dei ciechi, nem. Das Gleich- n ' s von den Blinderi), evang. ik. m. (Mt 15, 14; L k 6, 39). Up: P. Bruegel star. (cf. s. v. * Slepci), U. Fetti (Dresden in Birmingham), posnemo¬ valec P. Bruegla iz srede XVII. st. (prej atr. Da¬ vidu Vinckeboonsu, PMA Johnson, št. 472). L: J. Avalon, La Parabole des Aveugles (Aesculape l p l, 1937); Pigler I (1956, p. 358—59, repr. p. 357); Reau II/2 (1957, p. 340). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Prilika o talentih (nem. Das Gleichnis von den [onvertrauten] Pfunden), evang. ik. m. (Mt 25, 14 -30): trije služabniki so — vsak po svoji z niožnosti — različno skrbeli za zaupano jim Premoženje. L: Rdau II/2 (1957, p. 343). Prilika o usmiljenem Samarijanu -> Usmiljeni Samarijan (evang. ik. m.) Prilika o veliki večerji (angl. The Great Supper', lt- La Parabola degli invitati alla grande cena ; nem. Das grofie Gastmahl), evang. ik. m. (Lk 14, 15—24). Up: Fetti (Dresden). — Cf. s. v. Prilika ° kraljevi svatbi (supra). ,. L: Pigler I (1956, p. 366—67); Reau II/2 (1957, p. 45). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Prilika o zakladu na njivi (angl. The Hidden Preasare), evang. ik. m. (Mt 13, 44). Up: D. Fetti (orig. bil v z. Pospisil, Benetke, kopija Uapodimonte). L- cf. P. Askew (s. v. Fetti). Priložnost —> Occasio Primaticcio, Francesco, v Franciji imen. le ri matice (1504—1570), it. slikar, manierist. R. ^Bologni, sodel. Guilia Romana v mantovskem Pol- del Ti, 1532 povabljen v Francijo, tam ob Rossu Fiorentinu in pozn. kot njegov naslednik Vodil okraševanje gradu Fontainebleau {—> jon- tainebleaujska šola). S: npr. Odisej in Penelopa (Toledo [Ohio], Mus. of Art). L: J. Thuillier (Diet peint it, 1964, p. 240); Arthur McComb (EWA XI, 1966, s. v.); Paola Barocchi (Kindler IV, 1967, s v. — L!). — Cf. S. Beguin (1960), A. Blunt (1953), L. Dimier (1928). La Primavera (Botticelli )-+ Pomlad Primogenita percutiuntur ->Deseta nadloga: smrt egiptovskih prvorojencev Princeps pietorum —> Tizian principium sapientiae, pdsside sapientiam, et in omni possessione tua adqulre prudentiam, bibl. citat (Preg 4, 7: Začetek modrosti je: pridobivaj si modrost', z vsem svojim premoženjem si preskrbi razumnost). Prinz, Wolfram, nem. um. zgodovinar, habil. na Johann tVolfgang Goethe-Univ. v Frankfurtu. B: ,Die Darstellung Christi im Tempel und die BUdnisse des Andrea Mantegna‘ (Blm, 1962); ,La seconda edizione del Vasari e la comparsa di »vite« artistiche con ritratti' (II Vasari, XXI, 1963); Vasaris Sammlung von Kiinstlerbildnissen: Mit einem kriti- schen Verzeichnis der 144 Vitenbildnisse in der 2. Ausgabe der Lebensbeschreibungen von 1568 (Florenz 1966 [= MittF: 12. Beiheft]); ,Veronese » istoriato «‘ (U. Middeldorfov zb., 1968); Die Sammlung der Selbstbildnisse in den Uffizien, I: Geschichter der Sammlung (BI 1971 [izd. florent. Ksthist. Inst.]). priprata (srb.) —► narteks ♦Prisega Horacijev (fr. Le Serment des Hora- ces), znamenita slika J.-L. -^-Davida (o, pl, 330 X 427 cm, d. 1784 [sign. David faciebat Romae MDCCLXXX1V]), slavna takoj od zač., ko je bila 1785 razst. najprej v Davidovem rim. ateljeju in potem v Parizu. Ik. m. povzet po Corneillovi drami ( Horace, 1640), po oblikovni strani pa je delo zgled strogega zgodnjega —>■ neo- klasicizma (izraz političnih teženj in napoved bližnje fr. revolucije so razbirali v sliki šele pozn.). L: »US« 11 (1971). — Cf. A. Hauser (Lj II 1962, p. 137—38); L. Hautecoeur (1924), H. Honour (1968 — L!), R. Rosenblum (1967). PRISTAVA pri Polhovem Gradcu. Na juž. zun. ladje podr. c. jv. Elizabete ikonografsko mikavna StS: —► Sveta Nedelja (o. 1520/30). L: Stele (1969). — Cf. I. Komelj (VS, 1966, p. 62). ♦Privilegij New Minstra (New Minster Charter), ustanovna listina samostana v Winchestru, rkp. (d. 966, Br. Mus., Cotton Vespasian A. VIII) z eno samo, zato pa pomembno celostr. minia¬ turo (f. 2v), ki pomeni zač. t. i. winchestrske šole: pod Kristusom v mandorli, ki jo nosijo angeli, ustanovitelj novega samostana kralj Edgar med 1707 Prix de Rome — prižnica baptisterija v Piši 1708 newminsterskima zavetnikoma, Marijo in sv. Petrom. L: Cankar n/l (1931, p. 152); EWA XI (1966, stp 659, t. 319); »US« 6 (1970, p. 228). Prix de Rome (fr.), »Rimska nagr.«, 1663 ust. štipendija za izpopolnjevanje v Rimu. Študentje pariške —> Academie Royale de Peinture et de Sculpture (pozn. Eco le Nationale Superieure des B.-A.), ki so zmagali v natečaju zanjo, so za 3 leta postali gojenci —>• Academie de France d Rome. Mdr. so Prix de Rome prejeli —> Rigaud (1682 [vendar ga je Lebrun odvrnil od potovanja v Rim]), —> Boucher (1723), —> Fragonard (1752 za sliko Jeroboam daruje malikom), —*■ Houdon (1761), J.-L. —>■ David (1774 po 2 neuspelih po¬ skusih) in -> Ingres (1801), pozn. pa največkrat razni -> pompiers in njim podobni slikarji kot npr. —>■ Cabanel (1845) in — >Lefebvre (1861). Med tistimi, ki so ostali na 2. mestu, je bil tudi —> Watteau (1709). Prizrenski evangeliar ( Prizrensko jevandelje), najpomembnejši srb. iluminirani rkp. XIII. st., zgorel v Nar. biblioteki v Bgd ob nem. bombar¬ diranju mesta apr. 1941. L: ELU 4 (1966, p. 270); Kulundžič (1967, p. 361). — Cf. V. Moli (Lj 1965), S. Radojčič (1955). prižnica (lat. pulpitum, angl. the pulpit, fr. la chaire [d precher ], hrv. propovjedaonica, it. il pergamo ali il pulpito, nem. die Kanzel [iz can- celli]), tudi leča, pridigi namenjen del notr. opreme v kršč. cerkvah, v katerih je običajno na evang., tj. sev. strani; razvila seje iz zgodnje- srednjev. in romanskega ambona v XII.—XIII. st. Pomembni star. spomeniki so se ohranili zlasti v Italiji, tako npr. prvotno še s korno pre- grajo povezane prižnice, prižnici v katedr. v Cagliariju na Siciliji, predelani iz stare pizanske prižnice (Guglielmus dkč. 1162), ki se je bila morala umakniti iz katedr. mojstrovini Giovan- nija Pisana (cf. infra), 2 prižnici v katedr. v Sa¬ lernu (o. 1175) in Biduinu atr. prižnica v stolnici v Volterri (2. pol. XII. st., rest. v XVII. st.), pozn. pa prižnice v florent. cerkvici S. Leonardo in Arcetri (o. 1230), c. S. Bartolomeo in Pantano v Pistoii (Guido da Como o. 1250) in katedr. v Sessa Aurunca (sreda XIII. st.), znamenite prižnice Nicole in Giovannija Pisana v Piši, Sieni in Pistoii (cf. infra), prižnici v c. S. Giovan- ni Fuorcivitas v Pistoii (fra Guglielmo da Piša 1270) in v stolnici v Ravellu (Nicola da Foggia 1272), v renesansi naposled v Sta Maria Novella v Florenci (Brunelleschi & Buggiano 1443/48), v stolnici v Pratu (delavnica Antonia Rossellina 1473) in v Sta Croce v Florenci (Benedetto da Maiano o. 1475). Na Nemškem in Avstrijskem zaslužita pozornost npr. Mojstra H. W. »tulipa- nasta« prižnica v stolnici v Freibergu na Saškem (zač. XVI. st.), Pilgramova prižnica v dunajski stolnici (dkč. 1514/15) in številne baročne priž¬ nice, v Jugoslaviji poznoromanski prižnici v ka¬ tedralah v Splitu in Trogiru (obe XIII. st.), pos. na Slovenskem pa napr. iz XVIII. st. prižnice pri Sv. Primožu nad Kamnikom (z V. Metzinger- jevimi, 1742 dat. slikami), na Golem pod Kure- ščkom (iz cistercijanske samostanske c. v Kosta¬ njevici, sreda XVIII. st.), v žup. c. v Slovenjem Gradcu (1760-a leta) in Ponikvi pri Grobelnem (1770/71). — Izjemo predstavljajo prižnice na stavbni zun., zlasti romarskih c. (fr. la chaire exterieure, nem. die Aufienkanzel) : e. g. prižnica na zun. stolnice v Pratu (Michelozzo, Donatello in sodel. 1428/38). L: F. Rademacher, Die Kanzel in ihrer archaologi- scher und kiinstlerischer Entvvicklung in Deutschland (Ztschr. f. christliche K., 1921); Hanna Mayer: Deut¬ sche Barockkanzeln (Str 1932, »SdK« 287); H. Wentzel, Aufienkanzel (RDK I, 1937); Otto Lehmann- Brockhaus, Die Kanzeln der Abruzzen im 12. und 13. Jahrhundert (RJb, 1942/44); Aliče Strobl, Die Natur- kanzeln des 18. Jahrhunderts (ANK, 1955); ELU 1 (1959 [= 1950]), f p. 63), 4 (1966, p. 30); EWA ID (1960, t. 19), VIII (1963, t. 181); »US« 8 (1968, f P- 77), 10 (f p. 211—12). — Cf. P. Fierens (1943), J. Flis (1908), V. Mole (Lj 1965, p. 242), J. Sauer (1902 [1924]), P. Toesca (Il Medioevo 1927 & II Trecento 1951), G. von Vitzthum resp. W. F. Volbach (1914—24 v »HdKw«), S. Vrišer (1959), M. I Veinberger (1960). *prižnica baptisterija v Piši, slavno delo -*■ N‘~ cole Pisana, prva med znamenitimi 4 prižnicami (cf. infra), ki sta jih ustvarila on in njegov sin —> Giovanni Pisano, heksagonalne oblike in s 5 pripovednimi reliefi: 1) Oznanjenje, Rojstvo kot osrednji motiv in Oznanjenje pastirjem, 2) Poklon kraljev, 3) Predstavitev v templju, 4) Križanje, 5) Poslednja sodba. Dat. z napisom pod Posled¬ njo sodbo: AN N O MILLENO BIS CENTVM BISQ VE TRI C ENO HOC OPVS INSIGNE SCVLPSIT NICOLA PISAN V S LA VDETVR DINGNE TAM BENE DOCTA manvs Glede na posebni pizanski koledar je letnico 1260 verj. treba brati v običajnem letoštetju kot 1259. Prižnico nosi osrednji steber (na njegov* bazi »divji možje«) in 6 zun. stebrov (3 na levih), na vogalih nad stebri so personifikacije kreposti in Janez Krst. Skulptura priča o silovitem oživ ljanju antike, med neposrednimi vzori sta Faidr na ant. sarkofagu v Camposantu za Marijo prizoru Poklona kraljev in glava Faidrine doji J 1709 prižnica katedrale v Sieni — procesijski kriz 1710 za 2 glavi v Predstavitvi, značilna pa je tudi personifikacija kreposti Fortitudo v podobi golega Herakla. L: Venturi III (1903); Cankar II/2 (1933, p. 278—80); Panofsky Ren (1960); EWA X (1965, t. 319—21); »MdS« 76 (t. II—IX). — Cf. G. Delogu (1956, p. 24—29), J. Pope-Hennessy (I 1955, t. 1—5), P- Toesca (II Medioevo 1927), J. IVhite (Harm 1966, P. 40—45, t. 16—17). ^prižnica katedrale v Sieni, nastala 1265—68 kot delo -> Nicole Pisana (ki so mu pomagali -*■ Arnolfo di Cambio, Lapo in sin -> Giovanni Pisano), oktogonalne oblike s 7 pripovednimi reliefi; 1) Obiskovanje, Rojstvo in Oznanjenje Pastirjem, 2) Potovanje in poklon treh kraljev (črnci na kamelah, prvič je videti starega kralja Poljubljati otrokovo nogo !), 3) Predstavitev v templju in Beg v Egipt, 4) Pokol nedolžnih otrok, 3) Križanje, naposled z 2 reliefoma predstavljena Poslednja sodba, 6) izvoljeni, 7) zavrženi. Na 8 vogalih ograje med pripovednimi reliefi: 1) Ma¬ rija Oznanjenja, 2) pisci kanoničnih listov (v sredi Pavel), 3) Marija z otrokom, 4) 3 angeli, 5) apo¬ kaliptični Kristus, 6) simboli evangelistov, 7) Kri¬ stus sodnik, 8) 3 angeli. Ob vznožju osrednjega stebra prvič v it. kiparstvu —*-septem ar les libe- rales in Filozofija, od osmih zun. stebrov pa so štirje na levih. L: EWA X (1965, t. 322—23); »US« 8 (1968, f p. 'o); »MdS« 76 (t. XII—XVI). — Cf. P. D' Ancona d S?)’ k P°pe-Hennessy (I 1955, t. 6—10 & repr. 47), *• Toesca (II Medioevo 1927), J. IVhite (Harm 1966, p. 46—50, t. 18—20). *prižnica v cerkvi SfAndrea v Pistoii (marmor, 1298—1301), delo Giovannija Pisana, ki je bil P° Vasariju zaposlen z njim 4 leta. Heksago- nalna, na 7 stebrih iz rdečega marmorja, od ka¬ terih 2 zunanja počivata na levih, eden na atlantu, srednjega pa nosijo orel, grif in krilat lev. Na ar kadnem pasu nad kapiteli 6 šibil (3 sedeče in 3 stoječe), na trikotnih poljih med njimi pa 12 Prerokov. Od 5 v. reliefnih polj dve združujeta Po več prizorov: 1) Oznanjenje, Rojstvo in Ozna- nJenje pastirjem; 2) Poklon kraljev, Sen 3 kraljev p Angel svetuje Jožefu, naj z družino beži v Sipt; 3) Pokol nedolžnih otrok; 4) Križanje; ) Poslednja sodba. L: Venturi IV (1906); Max Seidel: Giovanni Pi- ai \° : il Pulpito di Pistoia (F 1965, »For Col« 15 L!). — Cf. J. IVhite (1966). *prižnica v katedrali v Piši, delo —> Giovannija Pisana, zadnja in najbogateje okrašena v zapo- ^ e dju prižnic, ki sta jih izdelala on in njegov oče (1302—10, razdejana ob požatu 25. okt. 1595, rest. i n rekonstruiral P. Bacci, cf. lit., infra). evet v. pripovednih reliefov kaže: 1) Oznanje¬ nje, Obiskovanje, Rojstvo in poimenovanje Janeza Krst., 2) Rojstvo in Oznanjenje pastirjem, 3) Po¬ tovanje, poklon in sen treh kraljev, 4) Predstavitev v templju in Beg v Egipt, 5) Pokol nedolžnih otrok, 6) pasijonske prizore, 7) Križanje, in naposled v 2 delih Poslednjo sodbo, tj. 8) izvoljene, in 9) za¬ vržene. Osrednjo oporo predstavljajo tri teološke kreposti nad majhnimi reliefnimi liki septem artes liberales, sicer pa so kot opore predstavljeni še Ecclesia nad 4 kardinalnimi krepostmi (Fortitudo z levom, Prudentia s šestilom in rogom izobilja, Iustitia s tehtnico in gola Temperantia v drži t. i. Venus pudica), Kristus nad 4 evangelisti (ob Janezu mojster Giovanni Pisano), sama zase He- rakles in Sv. Mihael, pod 2 stebroma pa leva nad plenom. Pod ograjo z reliefi so šibile in pre¬ roki, med pripovednimi reliefi ograje pa apostoli. L: Venturi IV (1906, repr. 146—52 & 160—65); Peleo Bacci: La ricostruzione del pergamo di Giovanni Pisano nel duomo di Piša (Mi-R 1926); Cankar II/2 (1933, p. 284, repr. 152—53); »US« 8 (1968, f p. 77—78); »MdS« 2 (t. XI—XV); G. Jdszai: Die Pisaner Domkanzel: Neuer Versuch zur Wiederher- stellung ihres urspriinglichen Zustandes (Mn 1968, dis.). — Cf. G. Delogu (1956, p. 38—39 — L!), J. Pope-Hennessy (I 1955, t. 18—19), M. Sauerlandt (1904), P. Toesca (II Trecento 1951), J. iVhite (Harm 1966, p. 83—87, t. 34—36). La Probatica Piscina (it.) — > Ozdravljenje v kopališču Betesda (evang. ik. m.) Procacci, Ugo (1905—_), it. um. zgodovinar, direktor florent. Gabinetto restauri, odkril mdr. spodnji del Masacciove freske v c. Sta Ma.ia Novella v Flo.enci. B; Mostra d'opere d'arte trasportate a Firenze durante la guerra e di opere d'arte restaurate (F 1947); Tutta la pittura di Masaccio (Mi 1951, »B. A. R.«); ,Sula cronologia delte opere di Masaccio e di Masolino tra il 1425 e il 1428' (RArte, 1953); Sinopie e affreschi (Mi 1961); ,11 primo ricordo di Giovanni da Milano a Firenze' (R. Longhijev zb., 1962); (& L. Procacci) ,11 carteggio di Marco Boschini con il cardinale Leopoldo de’ Medici' (Saggi e memorie di storia delfarte, 1965). ' Procaccini, it. slikarska družina (Ercole, Ca- millo in Giulio Cesare — cf. infra). Procaccini, Giulio Cesare (o. 1570—1625), it. slikar (in kipat), r. v Bologni (sin Ercoleja in brat Camilla), od o. 1585/90 v Milanu, slikarsko delo dkm. šele po 1600. L: A. Arfelli, Per la cronologia dei Procaccini (AAM, 1959). — Cf. N. Ivanoff ( 1958), G. Nicodemi (1922), N. Pevsner (1929), F. Wittgens (1933). Procesija v kurski guberniji -> Repin procesijski križ (nem. der Vortragekreuz). Ohranjeni primeri npr. iz otonske umetn. (cf. s. v. Essen). 1711 1712 pročelje — Protič, Miodrag B. pročelje ali fasada ali čelna stran (angl. the farade, fr. la fagade , hrv. pročelje, it. la facciata, nem. die Fassade ali die Schauseite), pogl. in likovno najskrbneje oblikovani del neke stavbne zun., »obraz« stavbe, običajno tudi z gl. vhodom vanjo. V razvoju evr. stavbarstva so se pro¬ čelja, ki razločno ponazarjajo prostor za njimi, menjavala z »lažnimi« fasadami, ki predstavljajo bolj ali manj samost, arhit. kuliso brez zveze s prostorom za njo. L: M. Baur-Heinhold: Siiddeutsche Fassaden- malerei vom Mittelalter bis zur Gegenvvart (Mn 1952); Gunter & Christel Thiem: Toskanische Fassa- den-Dekoration in Sgraffito und Fresko: 14. bis 17. Jahrhundert (Mn 1964, »ItFF«), Profectio Augusti, rim. cesarja svečani odhod (na vojno), upodobljen s tem imenom na rim. novcih. Cf. s. v. Portret cesarja Karla V. v bitki pri Miihlbergu. L: cf. T. Holscher (s. v. Victoria), E. Panofsky (Einemov zb., 1965; Problems inTitian 1969). profil (it. il profilo), pogled s strani (nem. die Seitenansicht), npr. tako zajet obraz, ki ga ka žeportret, sicer pa tudi prerez nekega stavbnega elementa ali člena z njegovimi kon¬ kavnimi in konveksnimi deli. profilni portreti toskanske renesanse: med naj- star. primeri je 5 moških portretov, od katerih noben doslej ni bil zanesljivo atr.: Matteo Oli- vieri (48 X 34 cm, Washington [Mellon Coli.]) in Michele Olivieri (= sin prejšnjega, 48 X 33,5 cm, New York, Mrs. J. D. Rockefeller, Jr.), običajno atr. Domenicu Venezianu; Masacciu atr. Moški portret (43 X 32 cm, Washington [Mellon Coli.] in Moški portret v Bostonu (41 X 33 cm, 1SG); naposled Moški portret z devizo EL FIN F A TVTTO (47 X 36 cm, Cham- bery, Mus. des B.-A.), ki ga je Berenson ravno tako atr. Masacciu. L: Rab Hatfield, Five Early Renaissance Portraits (AB, 1965). — Cf. B. Berenson (1963, p. 62 [Domenico Veneziano] & 134 [Masaccio], repr. 704—05), J. Lipman (1936), M. Wackernagel (1938). Prokop Češki (u. 1053), kršč. svetnik, češ. kralj, ki se je odrekel kroni in postal benedik¬ tinski opat. Up: npr. na —> Votivni sliki Jana Očka iz Vlašima (o. 1370, Praha). L: Reau III/3 (1959, p. 1124). Prokopij, vzhodnokršč. svetnik (8. VII.). Up: npr. na —> Harbavillskem triptihu (X. st.). L: Rčau III/3 (1959, p. 1123 — L!). Prokris, giš. mit. oseba —> Kefalos Prometej, »naprej misleči«, »previdni« ali »pre¬ mišljeni«, v grš. mitologiji sin titana Japeta in Klimene (hčerke Okeana), edini med titani (med njegovimi brati —► Epimetej in -> Atlas), ki se Zeusu ni upiral s fizično silo, ampak s pametjo in zvijačo; prijatelj ljudi, ki jih je ustvaril z Ate- nino pomočjo in za katere je bogovom ukradel ogenj. Up: prizori Herakles osvobodi Prometeja', Prometej ustvari človeka', Zvezani Prometej. L: Hunger (1955, p. 308—10); O. Raggio ,The Myth of Prometheus (JWCI, 1958). Prometejev mit -> Prometej (cf. lit., supra) propileje (grš. propilaia), monumentalni zun. vhod v grš. svetišče ali k skupini templjev (npr. na atenski akropoli). Propylaen-Kunstgeschichte, obča zgod. umet¬ nosti v 16 knj. in 8 dodatnih knj. (BI: Propylaen- Verlag 1923 — 1933); v vsaki knj. uv, pribl. 500 posnetkov umetnin, ki pomenijo jedro dela, in opombe k njim. Med avtorji gl. vrste za Evropo —> Sydow, —> Rodenv/aldt, —> Hauttmann, Karlinger, —> Bode, -> Schubring, Gustav —► G lučk, —> IVeisbach, M. J. —> Friedlander, Osborn, -> Pauli, -> Waldmann in Carl ->• Ein¬ stein, med avtorji dodatnih knj. pa Elfried ->■ Bock (grafika), -> Feulner (pohištvo), Karlin¬ ger (ljudska umetn.), Carl H or st (Die Architek- tur der deutschen Renaissance, 1928), -^-Kiihn (prazg. umetn. na nem. ozemlju) in G. A. Plat z (Die Baukunst der neuesten Zeit, 1930; Wohn- raume der Gegenvvart, 1933). — Nova, v 18 knj- zasnovana izd. (tu abr. » PKG «) izhaja od 1966 dalje. Med avtorji, ki jih v vsaki knj. dopolnjuje več sodel., so za Evropo — Kraus, —> Schefold, —> Volbach in —> Lafontaine-Dosogne, -> F Ulit z, Georg —> Kauffmann, — > Hubala in —> Zeitler. proščenje — > kermesse Prošnja Salfaadovih hčera (nem. Bitte der Tochter Zelophehad), bibl. ik. m. (4 Mojz 27) - Maala, Noa, Hegla, Melka in Tersa pred Mojze¬ som, duhovnikom Eleazarjem, knezi in vso ob¬ čino. Up: npr. lesor. v Wolf Kopflovi Bibliji (Str 1532). Protazij, kršč. svetnik, po legendi brat —> G er ' vazija in sin —> Vitala. Protevangelij Jakoba ml. -> apokrifni.. ■ Protič, Miodrag B. (1922—....), srb. slikar, lik. kritik, esejist in muzealec. R. v Vrnjački Banji, štud. pravo, direktor MSU. — Nagr- UNESCO na beneškem bienalu 1956. B: Savremenici (Bgd 1955); ,Od kubizma do a P st f?% n cije ‘ (Jsla, 1957); Konjovič (Novi Sad 1958); Sn 1714 1713 protorenesansa — PROFENING i smisao (Bgd 1960); Petar Lubarda (ib. 1961 [rk]); Savremenici, II (ib. 1964); (ur.) Muzej savremene umetnosti (ib. 1965); Milena Pavlovič-Barilli: Život i delo (Bgd 1966, »Mngr. srpskih slikara«); Srpsko slikarstvo XX veka (2 knj., ib. 1970, »Biblioteka Sinteze«), L: Jsla (1957); Ko je ko (1957); Protič (Lj okt. 1960 [rk, MaGal], uv L. Trifunovič)', K. Ambrožič (ELU 4, 1966 — L!). — Cf. A. Čelebonovič (1965). protorenesansa, »predrenesansa« (nem. die Protorenaissance ali die Vorrenaissance), pojem, ki ga je uvedel Jacob — >Burckhardt ob tistih romanskih spom. Toskane, ki so s svojimi an¬ tično občutenimi oblikami tako rekoč napove¬ dovali renesančno stavbarstvo ter so se v rene¬ sansi tudi resnično zgledovali po njih, misleč, da imajo opraviti z ant. spomeniki (-> Brunel- ieschi, — Alberti). Med zglednimi primeri sta krstilnica (baptisterij S. Giovanni) in c. S. Mi- niato al Monte v —► Florenci, sicer pa uporab¬ ljamo izraz »protorenesansa« tudi ob slavnih romanskih stavbah na piazza dei Miracoli v -> Piši, ob spomenikih, ki so nastali za ces. —> Fri¬ derika II. Štaufovca v juž. Italiji, po Richardu Hamannu tudi ob romaniki v Provansi in sploh juž. Franciji, itn. L: Panofsky Ren (1960, zlasti p. 55—68 — L!). — Gf. R. Hamann (1923 in pozn.). Proust, Antonin, (1832—1905), fr. politik, prija¬ li -> Maneta, s katerim je bil skupaj tudi v Cou- turovem ateljeju. Up: npr. fi. Manet (o, 1877, Montpellier; o, 1880, Toledo [Ohio], Mus. of Art), Rodin (s. igla in doprsje). Edouard Manet: Souvenirs (P 1913). Proust, Marcel (1871—1922), fr. (fr.-ž.) pisa¬ telj. V njegovem znamenitem ciklu A la recherche da temps perdu je slikar Elstir delno orisan po Claudu Monetu. Up: npr. J.-Ž. Blanche. M. E. Chernovvitz: Proust and Painting (NY rn\?’ P- Wakefield, Proust and the Visual Arts t M, 1970 — 8. prispevek v vrsti »Art Historians and An Critics«). Provansa (fr. Provence), pokrajina v juž. Fran¬ ih bogata arheol., starokršč. in romanskih spom. Med umetnostno pomembnimi kraji npr. Aix-en-Provence —> Arles, —► Marseille, Les -> Saintes-Maries-de-la-Mer, itd. E: EW A V (1961, stp 608—13 — L!); Reclam FIV uy67 )l Jean Boyer (GBA, jul./sept. 1971 — L!). Providentia (lat.), Previdnost -> Veliki zmago¬ slavni voz cesarja Maksimilijana Prst (grš. ddktilos, lat. digitus, angl. the finger res P. the toe [na nogi], fr. le doigt, nem. der Finger). Imena prstov ( nomina digitorum) v sta¬ rem Rimu, ki jih je pozn. mdr. po svoje razložil -> Izidor iz Sevilje (Et. XI, 1): pollex (palec), salutaris ali saluttorius, index ali demonstrato- rius (kazalec), infamis ali impudicus (sredinec), medicinalis ali anularis (prstanec) in ultimus ali auricularis (mezinec). Up (cf. infra): npr. —> Opus quinque dierum, seštevajoči prsti tudi spo¬ znavni znak — > Aritmetike, pos. prsti na raznih mnemotehničnih podobah. L: (cf. s. v. roka): J. Low: Die Finger in Literatur und Folklore der Juden (1900). — Cf. F. J. Ddlger (VIII, JbAC, 1965/66), E. Panofsky (1943 [1955, p. 114—15]), J. Sauer (2. izd. 1924). prst na ustih (fr. le doigt sur les levres) pona¬ zarja —► molk, tišino, zato mdr. zaznamuje tudi Harpokrata, boga molčanja. L: Pigler II (1956, p. 100 & 141), Reau III/3 (1959, p. 1511). prt okrog ledij (lat. pannus ali perizonium ali subligaculum, angl. loin-cloth, fr. le pagne, it. il perizoma, nem. das Lendentuch), običajno »oblačilo« Kristusa na križu (-> Križani ). Prudentia (lat.), Razumnost (grš. Fronesis, angl. tudi the Cleverness, fr. la Prudence, it. la Prudenza, nem. die Klugheit ali die Verstandig- keit), personifikacija kreposti (-> sedem kreposti in pos. —> štiri kardinalne kreposti)', kot Marijino čednost (—> šest Marijinih kreposti) jo ponazarja personifikacija z napisom iz evang. poročila o —>■Oznanjenju (Lk 1, 34: Quomodo fiet istud, tj. Kako se bo to zgodilo ?) ali pa poosebitev opre¬ deljuje sv. Peter z ustreznim napisnim trakom (1 Pet 4, 7): Bodite torejjtametni in trezni (cf. s. v. Krka na Koroškem). Atributi: kača in ogle¬ dalo, v katerem se ogleduje poosebitev, ki je velikokrat predstavljena z 2 obrazoma. Up (kot zg. reprezentanti: Fabius Maximus, Sokrat in N uma): npr. na dedikacijski podobi -> Dunaj¬ skega Dioskurida. L: Marie Icon II (1932, frontispice, repr. 17, 24, 51, 54, 56, 76, 77 [?], 78, 79); Rčau I (1955, p. 189). — Cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), W. Molsdorf (1920 [1926]), J. Sauer (1902 [1924]). Prudentius ( Aurelius Prudentius Clemens), (348 do po 405), poznoant. lat. pesnik in visok drž. uradnik pod ces. Teodozijem, avtor za nadaljnji razvoj evr. alegoričnega epa in pos. kršč. ikono¬ grafije pomembne pesnit \e-+Psychomachia, ki opeva boj personificiranih (kršč.) kreposti in (poganskih) pregreh. PROFENING pri Regensburgu ( Bavarska, ZRN). Benediktinski samostan ust. 1109. Opa¬ tijska c. St. Georg je triladijska slopna bazilika 1715 Prva Biblija Karla Plešastega — psalter 1716 z romanskimi StS-mi iz 2. četrt, ali srede XII. st.: 1897 hudo rest. poslikava kora kaže na svodu Eklezijo ( Ecclesia ) na prestolu kot virgo perennis (= Marija) med simboli evangelistov; spodaj preroki in svetniki s skupnimi napisnimi trakovi, na katerih so bili stihi ambrozijanske himne, prav spodaj donatorja, verj. ustanovitelja ces. —»■ Henrik V. in bamberški škof Otto (u. 1139). Nerestavrirane StS-e fragmentarno ohra¬ njene: na severovzh. slopu Peter izroča najvišjo duhovno in svetno oblast papežu in kralju. — Po¬ sebno pomemben *nagrob. opata Erminolda (1283, cf. s. v. Erminoldov mojster). L: Reclam N I (1959, p. 695 ss); EWA XV; Index (1968, p. 469); »US« 7 (1968, repr. p. 150—51). — Cf. O. Demus (1968 — L!). *Prva Biblija Karla Plešastega ali Biblija grofa Viviana, zelo pomemben karolinški iluminiran rkp. (pergament, 423 listov 49,5 X 37,5 cm, Tours 843/51, Bibl. Nat., Ms. lat. 1), ki izmed vseh izdelkov skriptorija v Toursu najmočneje kaže ant. helen. izročilo. Med celostr. miniatu¬ rami v 3 pasovih predstavljeni prizori iz zgodbe .sv. Hieronima (f. 3v), *Kralj David s harfo med pevci in 4 kardinalnimi krepostmi (f. 215v — cf. s. v. David med svojimi pevci), *Maiestas Domini (f. 329v — v vogalih -*■ štiri nebesne strani za¬ znamujoči evangelisti, v 4 medaljonih preroki), v 3 pasovih predstavljeni prizori iz legende -> Pavla iz Tarza (f. 386v) in naposled * Menihi iz opatije St.-Martin v Toursu pod vodstvom svojega laičnega opata, grofa Viviana, izročajo kodeks Karlu Plešastemu (f. 423r — najstar. upodobitev sočasnega dogodka v zahodnoevr. umetn.). L: Diringer Book (1958, p. 165—66); EWA III (1960, t. 64); W. F. Volbach, Haregarius (Kindler III, 1966 — L!); »UF« 13 (1968, repr. 126—29); »US« 6 (1970, repr. p. 110). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964), W. Braunfelds (1968), P. D'Ancona (& E. Aeschli- mann 1969, t. 23—25); H. Holldnder (1969, repr. 59 & 67), W. Koehler (*I 1930), H. Martin (1928 — L!), C. Nordenfalk (Sk 1957), H. Omont (1911). f Prva božja zapoved (5 Mojz 5, 7): Ne imej dru¬ gih bogov poleg mene ! Up: npr. H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (Str: Johann Grtininger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 213, t. 238). prvaka apostolov sta-> Peter in -> Pavel iz Tarza, na starokršč. in pozn. Up na čelu -> apo¬ stolov (npr. v Raveni na mozaikih v arijanskem baptisteriju in baptisteriju ortodoksnih), levo in des. od Kristusa, sprva tak6 (skupaj s svetima mestoma —#- Jeruzalem in Betlehem) zaznamujoča tudi c. iz židovstva in c. iz poganstva. Up (tudi Traditio legis ): npr. v običajni kompoziciji (Pavel na Kristusovi des., Peter na levi strani) na mozaikih v rim. cerkvah Sta Pudenziana (zač. V. st.), Ss. Cosma e Damiano (1. pol. VI. st.), Sta Prassede (817/24), Sta Cecilia in Trastevere (817/24), itd. L: J. E. Weis-Liebersdorfer: Christus- und Apostel- bilder: EinfluB dcr Apokryphen auf die altesten Kunsttypen (Fr 1902). Prva knjiga kraljev (abr. 1 Kralj; lat. Liber I Regum) resp. Prva Samuelova knjiga po hebrej¬ skem ( Liber I Samuelis). Med ikonogr. motivi, ki jim je predloga, npr. Hudobija Helijevih sinov; Helijeva smrt; Skrinja zaveze v Azotu; Skrinja zaveze v Akaronu; Filistejci vrnejo skrinjo zaveze; David maziljen za kralja; David premaga Goljata; Savel pri vedeževalki v Endoru; Savlova smrt. L: Schmidt IL (1962, p. 490). Prva nadloga: voda se spremeni v kri, bibl. ik. m. (2 Mojz 7, 14—25). Up: npr. risba po nekd. slikariji v c. S. Paolo fuori le mura v Rimu (-»■ Codex Barberianus, f. 55), lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 38). L: Reau II/l (1956, p. 189). — Cf. J. Garber (1918). Prva pomnožitev kruha in rib -> Pomnožitev kruha in rib (evang. ik. m.). Prva Samuelova knjiga-#-Prva knjiga kraljev Przybyszewski, Stanislav? (1868—1927), polj. pisatelj, dramatik in pesnik. V Berlinu se zavze¬ mal za — Muncha (ki je ljubimkal z njegovo ženo). Up: Munch (pastel; d. 18/95; Ljubosum¬ nost, lito, 1895, & o.). psalmi, verske pesmi -> Biblije ( Knjiga psalmov sodi med njene t. i. modrostne knj., cf. s. v. psal¬ ter). Med skupno 150 psalmi jih je po napisih v hebr. tekstu 73 zložil kralj — > David. Med citati npr. Ps 1, 1 (h >Beatus vir), 21 (22), 16 (—#- Arini tamquam testa), 40 (41), 10 (—#• hotno pacis meae), 44 (45), 11 (-> Audi, filia), 46"(47), 6 (-► Ascendit Deus in iubilo), 50 (51), 1 (-^ Miserere mei, Deus), 51 (52), 3 (—> Quid gloriaris in malitia), 75 (76), 9—10 (—Werra tremuit et quievit), 77 (78), 25 (—#-Panem angelorum manducavit homo), 138 (139), 17 (-> resurrexi et adhuc sum tecum), etc. psalter ali psalterij (lat. psalterium, fr. le psau- tier, it. /7 salter[i]o), z. psalmov, tradicionalno pripisovanih kralju — Davidu, v kršč. bogoslužju liturgična knj., od nekdaj iluminirana, čeprav se najstar. poslikani rkp. (IV.—V. st., morda tudi ž. rokopisi iz II. st.) niso ohranili. Lat. besedilo 1. psalma se začenja z besedama Beatus vir (v slov. prev. Blagor človeku, ki se ne ravna P° 1717 Psalter Blanke Kastilske — Psalter Karla Plešastega 1718 nasvetu brezbožnih), po katerih se tudi ustrezna stran imenuje »Beatus«. Proti koncu srednjega veka je psalterje počasi izpodrinil —> brevir, ka¬ terega sestavni del je mdr. psalter. IR po kronol. zaporedju: -*■ Psalter iz Corbieja (o. 800/810, Amiens, Bibl. Municipable, Ms. 18), —»■ Utrecht- ski psalter (o. 820/30 ali pozn., Utrecht, Biblio- theek der Rijksuniversiteit), —> Psalter Karla Ple¬ šastega (842/69, Bibl. Nat., Ms. lat. 1152),-> Folchardov psalter (o. 870, St. Gallen, Stiftsbibl., Cod. 23), —> Psalterium Aureum v St. Gallenu (o. 880/90, ib., Cod. 22), -> Pariški psalter (X. st., Bibl. Nat., Cod. gr. 139),-> Psalterium Eg- berti (977/93, Čedad, Mus. Archeologico Naz., Cod. 136), —► Psalter Vasilija II. (verj. po 1017, Benetke, Marciana, Ms. gr. 17), -> Arundelov Psalter iz o. 1060 (Br. Mus., Ms. Arundel 60), Psalter iz St. Albans Abbey (o. 1125,Hildes- heim, St. Godehard, cerkv. zakladnica), -> Ead- ninov psalter (o. 1150, Cambridge, Trinity Col- lege Libr., Ms. R. 17), —> Ingeborgin psalter (o. 1200/13, Chantilly), —> Psalter sv. Elizabete (1200/ 1217, Čedad, Mus. Archeologico Naz.), —► Psal- t er Roberta de Lindsey (o. 1220/21, London, Libr. of the Soc. of Antiquaries), —► Psalter Blanke Kastilske v pariški Bibl. de 1’Arsenal, Rsalter vojvode rutlandskega (sreda XIII. st., Belvoir Castle), — > Psalter jv. Ludovika (1253/ 20, Bibl. Nat., Ms. lat. 10525), ->Psalter Roberta de Liste (pred 1339, Br. Mus., Ms. Arundel 83), Psalter kraljice Mary (1. četrt. XIV. st., ib., Ms- Royal 2. B. VII), -*■ Psalter vojvode berryj- s kega (o. 1380/85, Bibl. Nat., Ms. fr. 13091). L: cf. J. j. Tikkanen (1895—1903). * Psalter Blanke Kastilske, rkp. iz o. 1230 (Pariz, Bibl. de PArsenal, Ms. fr. 1186). L: cf. Dupont (1945), J. Porcher (P 1959). Psalterium Aureum v St. Gallenu, karolinški 'luminiran rkp. (o. 880/90, tj. zač. pred 883, St. Gallen, Stiftsbibl., Cod. 22). Med miniaturami npr. Kralj David med muzikantoma in plesalcema (P- 2), Sv. Hieronim (p. 14), iniciala B za Beatus vir (P- 17), Joabov odhod v boj (p. MO) in Oble¬ ganje in zavzetje mesta Rabata (p. 41). L: Rudolf Rahn: Das Psalterium Aureum von St. Gallen (Sankt Gallen 1878); Adolf Merton: Die Buchmalerei in St. Gallen (Lpz 1912); Diringer Book (1958). _ Cf. J. Beckvvith (NY 1964), W. Braunfels 0968), A. Goldschmidt (I 1928, t. 67, 69—70 — L!). Psalterium Egberti ali Cod. Gertrudianus, po- ntemben iluminiran rkp. (— fotonska umetn.f nastal po naročilu nadškofa -^-Egberta (perga¬ ment, 233 listov 28,5 X 18,5 cm, Reichenau ali Trier 977/93, morda o. 983, Čedad, Mus. Archeo¬ logico Naz.). Med 37 celostr. miniaturami, s ka¬ terimi ga je okrasil menih Ruodprecht, npr. f. 16v—17r (levo menih Ruodprecht poklanja ko¬ deks, des. s 4-oglatim nimbom zaznamovani nadškof Egbert na prestolu), 20v ( kralj David), 41 v (jv. Valerij), 152r (iniciala besede Beatus za Beatus vir qui non timet). V XI. st. so kodeksu v Rusiji dodali še 5 rus.-biz. miniatur. L: Diringer Book (1958, p. 179); EWA X (1965, t. 464). — Cf. J. Beckwith (NY 1964, p. 97—98 & 236, op. 22 — L!), A. Goldschmidt (II 1928 — L!), A. Haseloff (1901), A. Santangelo (1936 — L!). Psalter iz Corbieja, pomemben zgodnjekaro- linški iluminiran rkp. (144 listov 28 X 17,2 cm, Corbie o. 800/810, Amiens, Bibl. Municipale, Ms. 18) s figuralnimi in čisto okrasnimi iniciala- mi na zač. vseh psalmov: npr. pri 34 psalmih začetnica D (za Deus ali Dominus), 13-krat B (za Beatus, za Benedic, anima mea, za Benedictus, itd.), 8-krat Q. L: Karl der GroBe (1965, kat. št. 436 — L!). — Cf. W. Braunfels (1968), C. Nordenfalk (Sk 1957, p. 142& repr. p. 136), J. Porcher (1957), etc. *Psalter iz St. Albans Abbey (angl. St. Albans Psalter ali the Albani Psalter), znamenit angl. iluminiran rkp. iz opatije sv. Albana Verulam- skega (28 X 18 cm, o. 1125, Hildesheim, St. Godehard, Kirchenschatz), in sicer iz časa, ko je bil tam opat Geoffrey (1119—46). Med 46 celostr. miniaturami z evang. prizori v razno¬ vrstno okrašenih širokih štirikotnih okvirih npr. Oznanjenje (f. 3), Izvirni greh (f. 17), Izgon iz raja (f. 18), Oznanjenje pastirjem (f. 22), Trije kralji na konjih (f. 27), Obed pri farizeju Simonu ali Marija Magdalena mazili Kristusu noge (f. 36), Tri Marije ob grobu (f. 50), itd., mdr. tudi Sku- šanfe Kristusa v 3 podobah (cf. lit., Schiller) in Slovesni vhod v Jeruzalem (cf. Cankar), med ostalimi motivi David psalmist, sicer pa več kot 200 okrašenih inicial. L: Cankar II/l (1931); SwarzenskiR (1954); Dirin¬ ger Book (1958, p. 250). — Cf. J. Baum (1930 v »HdKw«), T. S. R. Boase (1953), A. Goldschmidt (*1895), P. Kidson (1967), C. Nordenfalk (G: Sk 1958), O. Pack/ (& alii* 1960), M. Rickert (1960), G. Schiller (I 1966, p. 154, repr. 394—96), G. Zarnecki (1970). Psalter Karla Plešastega, karolinški iluminiran rkp. (pergament, 24 X 19,5 cm, morda v Saint- .Denisu 842/69, Bibl. Nat., Ms. lat. 1152), delno dat. po okoliščini, da je imen. kraljeva 1. žena, Irmintrud (u. 869). Miniature David psalmist med svojimi pevci (f. Iv), Karel Plešasti na prestolu (f. 3v) in Sv. Hieronim pri pisanju (f. 4r). L: »UF« 13 (1968, repr. 134—36). — Cf. W. Braun¬ fels (1968 — L!). 1719 Psalter kraljice Mary — Psalter vojvode berryjskega 1720 ♦Psalter kraljice Mary (angl. Queen Mary's Psalter), pomemben iluminiran rkp. (vzh. Anglija v 1. četit. XIV. st., Br. Mus., Ms. Royal 2. B. VII), bogato okrašen z miniaturami in nežno obarvanimi risbami. Najbolj znana stran (f. 151r) kaže ik. m. Dvanajstletni Jezus v templju, na bas-de-page pa je brez zveze z njim predstavljen lov s sokolom. L: cf. P. D'Ancona (& E. Aeschlimann 1969, t. 89 — L!), F. Deuchler (1970, repr. 173), J. Dupont (Sk 1954, t. p. 25), M. Rickert (1954 [1965]), etc. Psalter Roberta de Lindsey, iluminiran rkp. (pergament 24 X 15,5 cm, o. 1220/21, London, Libr. of the Soc. of Antiquaries), imen. po opatu v Peterboroughu (1214—22). Na najbolj znani miniaturi (f. 35v) Kristus na križu — prekritem s somernim listnatim vzorcem — med Marijo in Janezom Ev. (ob križu Sonce in Luna, v vo¬ galnih medaljonih zgoraj Ecclesia in Sinagoga, spodaj Peter in Mojzes). L: Diringer Book (1958, p. 262); Europe Goth. (1968, št. 235 — L!). ♦Psalter Roberta de Lisle, kodeks (Br. Mus., Ms. Arundel 83), ki združuje 2 na Angleškem iluminirana rkp. psalterja, od katerih je prvi o. 25/30 let star., drugi (pred 1339) pa likovno še pomembnejši. V 1. psalterju (f. 1—116v) npr. apostolska vera z liki 12 apostolov in 12 prerokov (f. 12r), 7 dejanj pasijona s 7 kardinalnimi horami in 7 zadnjimi Kristusovimi besedami (f. 12v), itd., v 2. psalterju (38 X 29,5 cm, f. 117—36) pa npr. slikanim oknom podobno razdeljena str. (f. 124) s 6 prizori (zgoraj Rojstvo in Oznanjenje pastir¬ jem, v sredi Obrezovanje in Poklon kraljev, spo¬ daj Predstavitev v templju in Beg v Egipt), sicer pa med celostr. miniaturami deset starostnih dob (f. 126v), Arbor vitiorum (f. 128v) in Arbor vir- tutum (f. 129r), Kristus med 4 evangelisti (f. 130r), Marija z otrokom (f. 131 v), Kristus na križu {nad Adamom) med Marijo in Janezom Ev. (f. 132r), Vnebohod (f. 133v), Binkošti (f. 134r) in Marijino kronanje (f. 134v). L: Cankar II/2 (1933, repr. 159 & p. 297—98 — »Arundelski psalter«); Diringer Book (1958, p. 276—77 & repr. V/22a); EWA VI (1962, t. 384 des. spodaj in 429 des. spodaj); L. F. Sandler: The Psalter of Robert de Lisle (dis. [New York Univ. 1964]); Europe Goth. (1968, št. 241 — L!). — Cf. P. Brieger (1957), J. Dupont (Sk 1954), M. Rickert (1954). ♦Psalter sv. Elizabete (lat. Psalterium B. Elisa- beth), pomemben poznoromanski iluminiran rkp. (pergament 22,5 X 17 cm, turinško-saško delo 1200/1217, Čedad, Mus. Archeologico Naz., Codici sacri 7), nastal za turinškega mejnega grofa Hermana (u. 1217) in njegovo ženo Zo¬ fijo. Na prvih 7 listih koledar z 12 podobami mesecev, ustreznimi zodiakalnimi znamenji pa še po dvema prizoroma iz svetniških legend (zlasti mučenj) in evangelijev na vsaki strani, tako f. Iv: jan. (gretje ob ognju), vodnar, Štefa¬ novo in Boštjanovo mučeništvo; f. 2r: febr., ribi, Agatino mučeništvo in Predaja ključev, f. 2v: marec, oven, Pot na Kalvarijo in Križanje-, f. 3r: april, bik, Noli me tangere in Neverni Tomaž; f. 3v: maj, dvojčka, Filip, Jakob in Valpurga, Mučeništvo sv. Janeza', f. 4r: jun., rak, Petrovo in Pavlovo mučeništvo ; f. 4v: jul. (spravljanje sena), lev, Margareta z zmajem, Jakobovo mu¬ čeništvo-, f. 5r: avg. devica, Lovrenčevo in Jerne¬ jevo mučeništvo', f. 5v: sept., tehtnica, Najdenje križa in Mihael', f. 6r: okt., škorpijon, Dionizijevo mučeništvo in škof Severin; f. 6v: nov., strelec, Martin z beračem in Andrejevo mučeništvo; f. 7r: dec., kozorog, Miklavž in Rojstvo. L: H. Sv/oboda: Miniaturen aus dem Psalterium der Heiligen Elisabeth (W 1898); Diringer Book (1958, p. 187—88). — Cf. A. Haseloff (1897), C. Nordenfalk (Sk 1958), A. Santangelo (1936). ♦Psalter sv. Ludovika (fr. Psautier de saint Louis), zelo slaven iluminiran rkp. (1253/70, Bibl. Nat., Ms. lat. 10525), imen. po fr. kralju Ludoviku IX., ki ga je daroval Sainte Chapelle v Parizu. Na zač. je 78 celostr. miniatur pred zlatim ozadjem z bibl. prizori od Kajnovega in Abelovega darovanja do Savla (prve miniature manjkajo), po dve in dve skupaj, ver so in recto, vsaka samo na eni str. lista, tako da je na drugi str. pojasnilno besedilo. Vse miniature so v enakih okvirih z okrasnimi motivi (gotskimi čeli, fialami, »rožami« itd.) sočasne arhitekture, tj. -+style rayonnant. Cf. f. 3v {Golob se vrne z oljčnim listom), f. 12r {Abraham in Eliezer; Rebeka in Eliezer pri vodnjaku), f. 13v {Jakobova lestev), f. 30r {Mojzes in Aron pred faraonom), f. 39v {Balaam in njegova oslica), f. 42r {Izraelci zavzamejo Jeriho), f. 46r {Jozue ustavi sonce pr 1 Gabaonu ...). L: EWA VI (1962, tabla 289). — Cf. F. Deuchler (1970, repr. 150), J. Dupont (1954), H. Martin (1928 — L!), H. A. Omont (*1902), J. Porcher (P 1959). Psalter v Amiensu —> Psalter iz Corbieja Psalter Vasilija II„ biz. iluminiran rkp. (ver), po 10J7, Benetke, Marciana, Gr. 17), okrašen z dvema miniaturama: Vasilij II. (f. 1) in šest P r, ~ zorov iz Davidovega življenja (1: maziljen; 2: brani čredo pred medvedom; 3: in lev; 4: in Goljat', 5: pred Savlom; 6: se kesa). L: cf. J. Beckvvith (1961, p. 96—97), D. Talbot Rice (1959; 1963, p. 100& 105). Psalter vojvode berryjskega, lat.-fr. o. 1380/85 iluminiran rkp. (272 listov 25 x 17,7 cm, Bibl- 1721 Psihe — PTUJ 1722 Nat., Ms. fr. 13091). Uvodne miniature po->- Apostolski veri v dvojice razvrščenih 12 prerokov •n 12 apostolov verj. naslikal -> Beaurteveu. To so Jeremija (7v) in Peter (8r), David (9v) in Andrej (lOr), Izaija (1 lv) in Jakob star. (12r), Zaharija (13v) in Janez Ev. (14r), Ozej (15v) in Tomaž (16r), Sofonija (17v) in Jakob ml. (18r), Joel (19v) in Filip (20r), Malahija (21 v) in Jernej (22r), A mo s (23v) in Matej (24), Danijel (25v) in Simon Zelot (26r), Ezekijel (27v) in Juda Tadej (28r), Mihe j (29v) in Matija (30r). L: Panofsky Neth (1953); Meiss-Berry (1967). Psihe (grš. Duša), kraljevska hči, katere zgodba 2 Amorjem (Erosom, Kupidom) je znana po Apulejevih Metamorfozah ali Zlatem oslu (—► Apuleius): vanjo zaljubljeni Eros jo je ponoči obiskoval, ne da bi smela spoznati njegov videz; ko se je bilo to zgodilo, jo je zapustil in šele po Psihinem trdovratnem iskanju in trdem delu v Afroditini službi sta se naposled spet združila, tokrat za večno; njun otrok je Voluptas (Slast ali Naslada). Up; prizori iz njune zgodbe v ciklih fresk Rafaelove delavnice (1517 Rim, Villa Farnesina), delavnice Giulia Romana (Mantova, Pal. del Te, Sala de Psiche) in Pierina del Vaga freskah (Rim, Angelski grad); Amor ' n Psihe: npr. Canova (marin, skupina, 1787/ 93 > Louvre), F. Gčrard (1798, ib.), itd. L: Hunger (1955, p. 312—13 — L!); Pigler II (1956, P. 16—19); EWA X (1965, t. 252,278); Grant (1968). 77 Cf. R. Foerster (1880; 1895), F.-A. Cruyer (II Jo64). psihoanaliza in likovna umetnost. Od prvi za ■devnih objav njenega utemeljitelja S. -> Freu a je psihoanaliza močno vplivala tako na pisanje o lik. umetn. kakor na samo delo umetnikov (-> surrealizem) in še celo na njihove besedne izjave in izpovedi. Poklicni psihoanalitiki (za lik. umetn. najpomembnejši E. -> Kris) in psiho- analitska metoda sicer niso uspeli prepričljivo rešiti niti enega umzg. vprašanja (prim. lit., infra), toliko bolj pa so se spremenile splošne Predstave o umetnikih (poprej »blaznega« a i »melanholičnega« ustvarjalca je zamenjal »nev rotični« umetnik) in presojanje njihovega de a, v katerem od Freuda dalje (velikokrat daleč od njegove osebne skromnosti in znanstv. poste nosti) vsepovsod naglo odkrivamo same izraze »psihoz«, »represij« in »sublimacij«. , L: Art and Psychoanalysis (NY 1958, med avtorji Phillips, E. Kris, H. Lowenfeld[PWchKT™ ^ n d Productive Experience in the Art ], Trilling [Art and Neurosis]). — p Kris Freud, Sigmund )• E H. Gombrtch (1954), E. K 0952), T5nli.imttkawer (1963). - Neuspeh Poskusi psihoanalitikov; Ernest Jones, Th^ Influence of Andrea del Sarto s Wife (Imago, 1913); Rudolf Reitler, Eine anatomisch- kiinstierische Fehlleistung Leonardos da Vinci (Inter¬ nationale Ztschr. f. Psychoanalise, 1916/17); T. A. Pasto & P. Kivisto, Art and the Clinical Psychologist (J Aesth, 1953); K. R. Eissler: Leonardo da Vinci’s Psychoanalitic Notes on the Enigma (NY 1961). Psychomachia, iluminiran rkp. (Angouleme ali Limoges v 1. pol. XI. st., Leiden, Bibliotheek der Rijksuniversiteit, Cod. Voss. lat. oct. 15), poleg pariškega (cf. infra, tudi lit.) od vseh IR tega dela najbližji vzoru iz V. st. Psychomachia, iluminiran rkp. (v okolici Toursa v poznem X. st., Bibl. Nat., Ms. lat. 8318), poleg leidenskega (cf. supra) izmed vseh IR tega dela najbližji vzoru iz V. st. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Psychomachia, za srednjev. kršč. ikonografijo (cf. s. v. Boj kreposti in pregreh) pomembna ale¬ gorična pesnitev, ki jo je o. 405 zložil Aurelius -> Prudentius Clemens. IR: poleg izvirniku naj¬ bližjih (cf. supra) še 14 v celoti ohranjenih (Cambridge, Br. muz., Bruselj, Valenciennes, Bibl. Nat., Bern, Lyon in Sankt Gallen). L: Maurice Lavarenne (prev., kom.): Prudence: Psychomachie (P 1933; n. izd., 4 knj., P 1943—1955); Rčau I (1955, p. 176). ptič na krožniku: mlada jerebica (fr. le perdreau), atribut -> Nikolaja Tolentinskega, ker jih je po legendi tri oživil, ko so mu jih bili menihi pri¬ nesli, da bi jih pojedel. L: Herbert Friedberg, A painting by Pontojo and the legend of the partridge of St. Nicholas of Tolen- tino (AQ, 1959, p. 45 ss). ptič v kletki (fr. Toiseau dans le cage, nem. der Vogel im Kafig), kršč. ik. m. L: cf. A. Grabar (1960). PTUJ (rim. Poetovio), mestece ob Dravi s pomembnimi ant., srednjev. in pozn. spomeniki, na meji med vzhodnoalpskim in panonskim svetom, od o. 874 dalje pod oblastjo salzburških nadškofov (1438 izumrli Ptujski gospodje so vladali kot njihovi ministeriali), 1479—90 pod Madžari, potem pa pod Habsburžani. L: Ferdinand Raisp: Pettau: Steiermarks alteste Stadt und ihre Umgebung, topographisch-historisch geschildert (Graz 1858); IS (II, št. 45, 7. XI. 1926, p. 373—80); Franjo Baš, Historično-geografski razvoj Ptuja (ČZN, XXVHI, 1933, p. 83—113 — snopič 4 posv. Ptuju !); id ., Bibliografija o Ptuju (ib., p. 242—54 — L!!); Ptujski zbornik (1953; 1962); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.); EWA XIV (1967, stp 902—03 — L!); Poetovio — Ptuj, 69—1969: Zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici (Mrb 1969); Iva in Jože Curk: Ptuj (Lj 1970); Bogo Grafenauer, Ptuj v srednjem veku (ZČ, XXIV, 1970, p. 157—75 — L!). — Cf. M. Abramič (1925), J. Cuik (1962; & Iva Curk 1965), B. Saria (1965), M. Slekovec (1889). 1723 PTUJ, proštijska cerkev sv. Jurija — PTUJSKA GORA 1724 ~ proštijska cerkev sv. Jurija (Slovenski trg), triladijska stavba z gotskim križnim obokom (sprva enoladijska romanska c.), »dolgim« ko¬ rom in krstno kapelo iz zač. XV. st., v XVIII. st. barokizirana, 1877—89 pa neogotsko rest. Zun.: renesančni in baročni nagrob., npr. Oprosnitzerjev nagrob. (o. 1583), Pravvnealchov nagrob. (o. 1610). Notr.: na zah. empori ostanki StS (2. četrt. XIII. st.) s tipološko po¬ vezanimi bibl. in evang. prizori, npr. Ustvarjenje Eve in Oznanjenje, tudi ostanki Poklona treh kraljev. V koru rezljane *korne klopi (d. 1446) in M. Schillerjeve freske (njegova tudi olt. slika Obglavljenje sv. Jurija, 1815). Dizmova kapela s Flurerjevimi freskami. — Od c. ločeni zvonik (prvotno mestni stolp, sez. v 2. pol. XVI. st.) z uro iz 1689, zvonom iz 1705 (takrat po požaru stolp za 4 m znižan) in čebulasto streho iz 1792: vzidane 3 parlerjanske maske in relief Križanja (XVI. st.). L: ZadnikarR (1959); »ArS« 4 (1969, t. 6, tloris p. X—XI, repr. p. LX), 5 (1970, p. LXXII — L!). — Cf. E. Cevc (Kosov zb., 1953; ZUZ, 1965 [= 1966], p. 150 & 152, repr. 67—68; 1970, repr. 38 & 190), J. Gregorič (1951, p. 22), F. Stele (Poetovio- Ptuj, 1969, p. 121, 123), S. Vrišer (ZUZ, 1965 [= 1966], p. 200, repr. 93). ~ hiša v Murkovi ul. 1 iz 2. pol. XVI. st., najpomembnejša ptujska patricijska hiša: portal z letnico 1692, nekd. hišna kapela s štukaturnim okrasom iz XVII. st. (cf. minoritski samostan, infra). L: VS xn (1969, p. 126). — Cf. J. Curk (ZUZ nv VII, 1965 [= 1966], p. 67 & repr. p. 65). ~ minoritski samostan ( Trg svobode): po¬ membna c. iz XIII. st. je bila barokizirana do 1696, rest. 1930—32, razrušena ob bombardi¬ ranju 1945 (Nemci so imeli v njej skladišče streliva!) — do razrušenja najstar. ohranjeni spom. cerkv. arhitektuie beraških redov na Slovenskem. Pomembne so bile tudi njene StS-e v slogu ostro lomljenih gub XIII. st.: Kristus kralj in mrtvi Frančišek As. kot ostanek večje kompozicije, verj. njegovega Objokovanja. Tudi samostan v jedru še iz XIII. st., sicer pa v zdajš¬ njo obliko prež. 1681—96. Iz tistega časa nekd. v. refektorij (zdaj kapela) v juž. traktu s štuka¬ turnim okrasom in freskami. L: MAS I (1935); F. Stelč, Minoritska cerkev v Ptuju (Mohorjev koledar za leto 1947); M. Zadnikar (VS, III, 1950); »ArS«4 (1969. t. 5 — aksonometrična projekcija); Stele (1969). — Cf. J. Curk (1970, p. 74— 76, 114—17), J. Gregorič (ZUZ, 1951, p. 25—27), F. Kovačič (1927), F. Stele (ZUZ, 1931; Poetovio- Ptuj, 1969, p. 121—22 & 125 ss). N. Šumi (Arhitek¬ tura sedemnajstega 1969, f p. 146). ~ nekdanji dominikanski samostan ( Muzejski trg), zdaj muz. (cf. infra), ust. 1230/31 na terasi zah. od trgovske naselbine. Zun.: bat očno cerkv. pročelje (zač. XVIII. st.) z dominikanskim grbom nad gl. vhodom. Notr.: gotski * križni hodnik (1. pol. XV. st.): iz njegovega vzh. dela ( StS-e iz 2. četrt. XIV. st., na oboku StS iz zač. XVI. st., sočasna tudi donatorska freska z Oznanje¬ njem na steni ob vhodu v c.) p idemo v refektorij, poslikan in štukiran konec XVII. st., in kapelo, ki ima romansko in zgodnjegotsko oblikovani bifori (o. 1230) in pozn. obok iz XVII. st. L: ZadnikarR (1959); Stele (1969, p. 134, repr. 5 & 31); »ArS« 4 (1969, t. 1 & 23), 5 (1970, t. 14). — Cf. J. Gregorič (1951, p. 24—25), F. Stelč (1933; Poetovio-Ptuj, 1969, p. 122, 124—25). — Ptujski grad, v jedru še iz vis. srednjega veka, po številnih pozn. prezidavah v zdajšnji obliki od 2. pol. XVII. st. (tu del ptujskega Pokrajinskega muz., cf. infra). Portal na grajsko dvorišče po načrtu Salustia Peruzzija iz 1570. V arkadnem hodniku na dvorišču vzidan *na- grob. grofa Friderika Ptujskega (u. 1438), naj¬ lepši med nagrobniki iz rdečega salzburškega marmorja v Ptuju in ptujski okolici. L: CevcS (1963). — Cf. J. Curk (1958; ZUZ nv VH, 1965 [= 1966]), N. Šumi (Lj 1966). ~ Florjanov spomenik (Trg mladinskih brigad), post. 1745, 1761 dop. z 8 kipi, v zdajšnji redu¬ cirani obliki od 1856 dalje. ~ *»Grfejev spomenik« (Slov. trg), znamenit, več kot 4 m vis. rim. nagrob. iz II. st. (v srednjem veku sramotilni steber): med reliefi Venera žaluje za Adonisom in Orfej med živalmi. L: Panofsky Tomb (1964, p. 33 & repr. 104). — Cf. M. Abramič (1925). ~ spomenik Jožetu Lacku (Slov. trg), kmetu iz ptujske okolice in junaku narodnoosvobodil¬ nega boja v času nacistične okupacije (Jakob Savinšek 1955). ~ Pokrajinski muzej (v nekd. dominikanskem samostanu in na Ptujskem gradu, oboje supra) se ponaša z bogatimi ant. spomeniki (cf. s. v - mitrej) in srednjev. plastiko — mdr. za -> inter¬ nacionalni gotski slog značilni kipi iz Velike Nedelje, Katarina, Barbara in Pieta (polihr. P e ' ščenec, o. 1410), in ->Laibov oltar. L: CevcS (1963, p. 156, repr. 127—29); »ArS« 2 (1967 [= 1968]). — Cf. M. Abramič (1925), E. Cevc (1970, repr. 22 & 25). PTUJSKA GORA pri Ptuju: žup. in romarska * Marijina c., sez. 1398—-1410, pomembna dvo- 1725 Pua in Sefora — Pudicitia 1726 ranska stavba (točno: tip t. i. -*■ stopnjevane c.), s plastiko in slikarijami, ki jo krase, najodlič¬ nejši spom. gotske dobe v Sloveniji in pos. -> internacionalnega gotskega sloga. Zidati jo je dal Ulrik IV. Walsee (u. 1400), njegovo delo je nadaljeval njegov bratranec in prejšnji varo¬ vanec Bernard Ptujski (1385—1420), pozn. pa so za opremo skrbeli zlasti Bernardov sin Fri¬ derik, zadnji gospod Ptujski (1420—38), Žiga Dobrniški (Sigmund von Neuhaus, u. 1429) in grofje Celjski, prejšnji posestniki maidburške gospoščine, na katere ozemlju je c. nastala. P (kot v arhitekturi parlerjevski praški vpliv): oltarni baldahin ali »Celjski olt.« (o. 1400 ali malo pozn., zdaj v juž. apsidi) in reliefa angelov na gl. portalu; pozn. relief * angelov z grboma (levo pozn. naslikani celjski, des. izklesani borlsko-ptujski s sidrom) v portalni lopi, zdajš¬ nji Rožnovenski (prej Andrejev) olt. z Marijo, Katarino in Andrejem pa kip Jakoba star. v zdajšnjem Loretskem olt. v sev. apsidi; 3. moj¬ stru atr. relief Poklona treh kraljev v portalni l°pi, ikonografsko posebno mikavni relief -> Marije zavetnice s plaščem (o. 1410/20), zdaj na v- olt. iz o. 1764, in relief Marijine smrti nad gl. Portalom; naposled kot delo manj pomembnega klesarja Sigismundov olt. (po vzoru Rožnoven- skega olt. pred 1429); od nagrobnikov zlasti heraldična nagrobna plošča Žige Dobrniškega (rdeč salzburški marmor, po 1429). S: v nekd. kapeli sv. Križa 1948 odkrite StS-e iz o. 1420 (delavnica -> Janeza iz Brunecka): na križno rebrastem oboku 4 simboli evangelistov in 4 v. °erkv. učitelji , na juž. steni zgoraj Križani med Marijo in Janezom Ev., levo Vstajenje in des. Oljska gora , spodaj Katarina in Doroteja, Pieta, Andrej in Krištof \ na sev. steni pa Miklavž rešuje lodjo in Miklavž obdaruje deklice. — V bližini znamenje: steber s kipom Pieta na vrhu (d. 1699). L: M. Zadnikar, Restavracija cerkve na Ptujski gor (VS, 1950); F. Stelč, Istorijski portretii na Ptujskoj gori (Jsla, 1956); »CevcS (1963); ZadmkarZ (1964), »ArS« 1 (1967, t. 21 & f p. LIX), 2 (t. 20—25, 28, 48—50, 53, f p. XLVTII—XLIX), 4 (1969, tloris p. XXIII, t. 13—15); Jože Koropec, Srednjeveški Vu bork (ČZN nv TV, 1968, p. 119—20); Stele ((969V Cf K. Garzarolli-Thurnlackh (1941), J- Gregorič ( > A. Stegenšek (1914; 1922 [izd. Fr. Kovačič]), t. Štete (1940 1*1966 — L’]). Pua in Sefora —>• Sefora in Pua Pueelle, Jean, najpomembnejši fr. in pos. p£ r 'ški iluminator XIV. st., v čigar delavnici s |Pdr. okrasili znameniti -> Bellevillski brevir (B bl - Nat., Ms. fr. 10483—84), Biblijo (ib., Ms. la 11935) j n p a ff orar ij jganne d'Evreux (Cloisters k* je bržčas njegovo lastnoročno delo. Uvedi v pariško miniaturno slikarstvo —> drolerije kot stalno okrasno sestavino strani; pod vplivom it. slikarstva s svetlobo in senco modelirani člo¬ veški liki, delno v stavbah z odstranjeno sprednjo steno; prvi je ponazoril mesece s samo upodo¬ bitvijo narave, brez tradicionalnih zaposlitev, tako da je bil pionir tudi v razvoju krajine. Bas- de-page (spodnji rob strani) je smiselno ikono¬ grafsko izrabljen: npr. postopno rušenje sina¬ goge in hkratno zidanje kršč. c. kot ilustracija —>■ Apostolske vere v koledarskem delu Belle- villskega brevirja, v njegovem psalterskem delu pa sedem zakramentov med bibl. primeri pogl. grehov in kršč. zgledi kreposti. Po mojstrovem imenu ( la demoiselle ali la pueelle pomeni tudi kačjega pastirja) je znamenje delavnice kačji pastir (npr. med drolerijami na /. 24v v 1. knj. brevirja). Izredno majhni *Horarij Jeanne d'Ev- reux (pergament, 209 listov o. 9 X 6 cm) je nastal za darilo fr. kralja Karla IV. njegovi ženi Jeane d’Evreux, tj. vsekakor o. 1325/28, med 1325, ko se je kralj oženil, in 1328, ko je u. Molitvenik krase bogate obrobne upodobitve (grisaille), v. miniature ( semi-grisaille , tj. napol »sivo v sivem«) pa kažejo prizore Kristusa pri¬ mejo (f. 15v) in Oznanjenje (f. 16r), Kristus pred Pilatom (f. 34v) in Obiskovanje (f. 35r), Bičanje (f. 53v) in Rojstvo (f. 54r), Kristus nese križ (f. 6 lv) in Oznanjenje pastirjem (f. 62r), Križanje (f. 68v) in Poklon kraljev (f. 69r), Snemanje s križa (f. 75v) in Predstavitev v templju (f. 76r), Polaganje v grob (f. 82v) in Beg v Egipt (f. 83r), Vstajenje (f. 94v), devet prizorov iz življenja Ludovika Svetega (od f. 102v do f. 173v) in na¬ posled Kristusa na prestolu med simboli štirih evangelistov. L: R. Blum, Jean Pueelle et la miniature parisienne du XIV' siecle (Scriptorium, 1949); Panofsky Neth (1953); Kathleen Morand, Jean Pueelle: A re-exami- nation of the evidence (BM, 1961); ead.: Jean Pu- celle (Ox 1962); Meiss-Berry (1967). — Cf. L. De- lisle (1910), F. Deuchler (1970), J. Dupont (1954, p. 37 & 41—43, repr. p. 38—39), L. Grodecki (1951), J. Porcher (1959), J. J. Rorimer (1957), etc. Puchstein, Otto (1856—1911), nem. arheolog, prof. na univ. v Fieiburgu i. Br., izkopaval v Pergamu (—> P ir gamo s) in Baalbeku, u. (54) v Berlinu. B: Das ionische Capitell (BI 1887); (& K. Humann) Reisen in Kleinasien und Nord-Syrien (BI 1890); (& R. Roldewey) Die griechischen Tempe/ in Unteritalien und Sicilien (2 kni., BI 1899); Die ionische Sdule als klassisches Bauglied orientalischer Herkunft (Lpz 1907). L: cf. A. Michaelis (1906). Pudicitia (lat.), Sramežljivost, Marijina krepost (-> šest Marijinih kreposti ), ki jo navezujoč na 1727 puetim — Puteus 1728 prizor —> Oznanjenja oznanja napis Turbata est in sermone eius (dobesedno: Zmotena med svojo molitvijo). puetim (hebr.), ž. cerkv. himne. Cf. s. v. He¬ brejski himnarij iz Avstrije. Puget, Pierre (1620—1694), fr. kipar, slikar, arh., dekorater, ladjedelec in vojaški inženir. R. v Marseillu, o. 1640—44 učenec Pietra da Cortona, u. (74) v Marseillu. P: npr. portal Mestne hiše v Toulonu (1656/57 — personifika¬ ciji Moči in Utrujenosti), Herakles ubija hidro (kamen, 1659/60, Rouen, Mus. des B.-A.), Se¬ deči Herakles (t. i. Hercule gaulois, Louvre), Sv. Boštjan (marmor, naroč. 1663, post. 1668, Genova, Sta Maria di Carignano), Blaženi Ales- sandro Sauli (marmor, post. 1668 ib.), bron. v. olt. v c. S. Siro v Genovi, Brezmadežna (mar¬ mor, d. 1670, Genova, Oratorio di S. Filippo Neri), Milon Krotonski (marmor, dkč. 1682, Louvre), Perzej osvobodi Andromedo (marmor, 1684, ib.), Sv. Karel Boromejski prosi za konec kuge (marm. relief, 1692—94, Marseille, Mus. des B.-A.), Aleksander Vel. in Diogenes (marm. relief, dkč. 1693, Louvre). — S: npr. Obiskovanje (1658/60, Aix-en-Provence, Mus. Granet), David z G olj atovo glavo (d. 1671, Quebec, Mus. de 1’Univ. Laval), Avtp. (Marseille, Mus. des B.-A.). L: Philippe Auquier: Pierre Puget: decorateur naval et mariniste (P 1903, »G. A.«); Frangois P. Alibert: Pierre Puget (P 1930, »Maitres de Part ancien«); George Van Derveer Gallenkamp (EWA XI, 1966, s. v. — L!); Reclam FIV (1967); Walter Vitzhum: Pierre Puget (Mi s. a., »MdS« 80); Klaus Herding : *Pierre Puget (BI 1970). — Cf. A. Blunt (Harm 1953), M. Brion (1930), Th. Reff{ 1966; 1967). Pugin, Augustus Welby Northmore (1812— 1852), angl. arh. in strok, pisec, predstavnik neogotike, sodel. Ch. Barryja pri londonskem Parlamentu. R. v Londonu, u. (40) v Ramsgatu. L: »PKG« 11 (1966, t. 383—84 — L!). Puhar, Janez Avguštin (1814—1864), slov. izumitelj fotografije na steklenih ploščah (v Ljubnem 1842), slikar in pesnik, katol. duhovnik, služil kot kaplan v raznih krajih na Slovenskem, r. in u. (še 49) v Kranju. L: SteskaS (1927); Brane (SBL II [8. zv., 1952], s. v. — L!). Puig i Cadafalch, Jose (1867—1956), Špan. (katalonski) um. zgodovinar, pomemben razisko¬ valec zgodnjesrednjeveške umetn., znan posebno po svoji razlagi nastanka in razvoja romanike. B: (& alii) L'arquitectura romanica a Catalunya (3 knj., Bar 1909—1918); ,La transmission de la coupole orientale d la basilique romane du XI« sičele' (zb. Kondakova, 1926); Le Premier art roman (P 1929);* La Geografia i els origens del primer art romanic (Bar 1932; fr. prev. La Geographie et les Origines du premier art roman, P 1935); ,Les periodes successives de l'influence byzantine en Occident: Premier art roman, Architecture Mudejar, Eglises de Moldavie ‘ (Ch. Diehlov zb. If, 1930); ,De la pintura romana a la romanica catalana' (Jerphanionov zb. I, 1947); L’Art v/isigothe et ses survivances (P 1961). L; zbornik; Miscellania Puig i Cadafalch: Recull d’estudis d’arquelogia, d’hist6ria de Part i d’histo- ria..., I (Bar 1947—1951). PULA (slov. Pulj, it. Pola), pristaniško mesto v juž. Istri (Hrvatska). Rim. spomeniki: -> amfi¬ teater, slavolok, itd. Arheol. muz. Istre. L: Branko Marušič (ELU 4, 1966, s. v. — L!); EWA XIV (1967, stp 911—12 — L!). purim (hebr. pur, žreb), ž. praznik žrebov 15./16. adarja (marca). Cf. Esterin zvitek. purpur (grš. porfira, lat. purpura, angl. the purple, fr. la pourpre, it. la porpora, nem. der Purpur), vijoličasto rdeča barva, v prenesenem pomenu tudi kardinalska čast itd. purpuren ali purpurnat (grš. porfiros, lat. pur- pureus, angl. purple, fr. pourpre, it. porporino, nem. purpurn ali purpurfarben), vijoličasto rdeč. V nasprotju z večino slov. slovarjev je treba purpurno barvo razločevati od škrlatne, tj. živo ali krvavo rdeče barve. purpurno modra barva (nem. das Purpurblau) simbolizira odrešenje in kozmos in je v krŠč. umetn. barva Kristusa odrešenika. purpurno rdeča barva (nem. das Purpurrot) je v kršč. umetn. barva Boga očeta, Stvarnika in njegovega »cesarskega« plašča. Prav posebno velja za barvo Rima, z njo so na sploh zaznamo¬ vani cesarski in kardinalski plašči. Pustite otročičem ... —► Siniteparvulos puščice božje jeze (fr. les fleches de la colere divine), kršč. ik. m. nezgrešljivega orožja, ki ima daljnje predhodnike v antiki (e. g. — > Smrt nio- bid): 3 puščice pomenijo — kugo, lakoto (npr- kobilice) in vojno (npr. Turke), kot varuhi pred njimi pa nastopajo Kristus, Marija (-> Marijd zavetnica s plaščem) in pos. zoper kugo Boštjan, Rok, Krištof, Anton Padovanski, itd. Up: npr- freski na zun. stolnice v Gradcu (Tomaž Beljaški 1485) in v c. Sv. Primoža nad Kamnikom (1504), olt. krili M. Schaffnerja (1510/14, Nurnberg)- L: Rčau II/2 (1957, p. 116). — Cf. F. Steli 1934, p. 98—101). Puteus —>■ Pozzo 1729 Putifarjeva žena in Jožef — Pynas, Jacob Symonsz 1730 Putifarjeva žena in Jožef ali —> Jožefova čistost (lat. Josephus ad stuprum sollicitatus), zaradi svoje erotične vsebine posebno priljubljen bibl. ik. m. (1 Mojz 39, 12): na zapeljive besede (lat. Dormi mecuml) je Jožef pustil svoj plašč (obleko?) v njeni roki in zbežal (lat. relicto pallio, fugit ); protagonista znana tudi kot Jusuf in Zulajka v Saadijevem Bustanu (cf. Behzad, infra). Up: npr. miniatura v —> Dunajski Genezi (zač. VI. st.), relief na -> Maksimijanovi katedri (sreda VI. st.), relief na kapitelu c. La Madeleine v Vezelayu (XII. st.), Behzad ( miniatura iz 1488 v rkp. Saadijevega Bustana, Kairo, Egipt, bibl.), freska v —>■ Rafaelovih loggiah, Properzia de’ Rossi (marm. relief o. 1528, Bologna, S. Petronio), H. S. Beham (2 bakr., d. 1526 & d. 1544), Tinto¬ retto (Prado), Rembrandt (Jedk., d. 1634), C. Cignani (osmerokotno pl, o. 1670, Karlsruhe; e nako, o. 1680, Dresden), W. van Mieris (les, Eremitaža), itd. L: Pigier I (1956, p. 76—81); Reau II/l (1956, p. 163—65). — Cf. Th. Ehrenstein (1923), L. Gold- scheider (1936, repr. 94), R. Graves (& R. Patai 1963 [1969, cf. 54,- Giuseppe e Zuleika]), K. iVeitzmann 0964, p. 407-08). Putifarjeva žena obtožuje Jožefa, bibl. ik. m. (1 Mojz 39, 17—18). Up: npr. relief na kapitelu v c. La Madeleine v Vezelayu (1130/40), Rem¬ brandt (d. 1655, Dahlem [tudi Washington]). E: Pigier I (1956, p. 81); Rčau II/l (1956, p. 165). Putrih, Karel (1910—1959), slov. kipar, r. in v' W8) v Lj. Stud. na ak. v Pragi (B. Kafka, Spaniel), od 1950 dalje docent AUU. P: mala Plastika, z Z. Kalinom sponi, na Urhu pri Lj (1948—55) j n p or t a l Skupščine v Lj v Šubičevi ( —58), rned portretnimi glavami znanih osebnosti npr. Slikar E. Sajovic (mavec, 1937, Lj, Ančka Putrih), Slikar N. Omersa (žg. glina, 1037/38, Lj, N. Omersa), Pisatelj dr. Alojz Kraigher (mavec, 1939, MG), Vida Fakin (vosek, 940, Lj, Ančka Putrih), Miha Maleš (žg. glina, 42, ib.), Igralka Sava Severjeva (mavec, d. 1 0]42, Lj, Mestni muz.), Rihard Jakopič (mavec, • [19]42, Lj, Ančka Putrih), Pesnik Pavel Golia 1 Z S- glina, d. [19]44, ib.), Stane Kregar (žg. glina, • [19]44, Lj, arh. I. Spinčič), Pisatelj dr. Ivan rcgelj (žg. glina, d. [19]44, Lj, Frančiška Pre- § e lj), Ančka (Putrihova, vosek, 1945, MG), Mira Mihelič (marmor, 1951, Lj, Ančka Putrih). a L ; BlhaljiS (1955); Ko je ko (1957); Karel Putrih » J 1960 [rk, MG], uv & kat. Ciril Velepič — L!); ^necS (1961); ZMG (1964); Luc Menaše (ELU 4, b6 ’ s. v.). — Cf. Š. Čopič (1961). Puvis de Chavannes, Pierre-Cecile (1824— 98), fr. slikar, eden izmed redkih pomembnih ^ Leksikon predstavnikov stenskega slikarstva v XIX. st., r. v Lyonu, u. (73) v Parizu. S: npr. Jesen (d. 1865, Wallraf), Revni ribič (Le pauvre pecheur, d. 1881, Louvre), StS-e v pariškem Panteonu (nazadnje Sv. Genovefa bdi nad Parizom, d. 1898), bostonski Public Libr. (1894—98), itd. L: William I. Homer (EWA XI, 1966, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!); A. Mohler (Kindler IV, 1967, s. v. — L!). — Cf. T. Natanson (P 1948), J. Rewald (1956 — L!), Ch. Sterling (Sc A. Adliemar IV, 1961). Puy, Jean (1876—1960), fr. slikar, obiskoval mdr. -> Academie Carriere, bil blizu fauvistom ter z njimi nastopil na slavnem Salon d’Automne leta 1905 (cf. s. v. fauvizem). S: zlasti ženski akti, tihožitja in krajine. L: Michel Puy: Jean Puy (P 1920); Edouard- Joseph III (1934, s. v.); P. Gay: Jean Puy (P 1944); Diet peint mod (1954, s. v.). Le PUY-EN-VELAY —>■ Le Puy-en-Velay Puyvelde, Leo van (1882—1965), belg. um. zgodovinar in kritik, univ. prof. in muzealec, 1927 imenovan za gl. konservatorja Musees Royaux des Beaux-Arts de Belgique; raziskovalec staroniz. in flam. slikarstva. B: Schilderkunst en Tooneelvertooningen op het Einde van de Middeleeuvven (Gent 1912 [o zvezah med poznosrednjev. slikarstvom in gledališčem, v nasprotju z Em. Malem]); ,Jan van Eyck's Last Work' (BM, 1930); ,Die restaurierte Madonna van der Paele des Jan van Eyck' (Panth, 1934); ,Die flamische Kunst auf der Ausstellung zu Briissel' (ib., 1935); Les Primitifs flamands (P 1940 ; 2., razš. izd. 1947; angl. izd.: The Flemish Primitives, Brussels 1948); ,De Reis van Jan van Eyck naar PortugaT (Koninklijke Vlaamsche Akademie voor Taal- en Letterkunde: Verslagen en Mededeelingen, 1940); The Flemish Drawings in the Collection of His Majesty the King at Windsor Castle (L: Ph 1942); The Dutch Drawings in the Collection of His Majesty the King at fVindsor Castle (ib. 1944); ,Bernini and Van Dyck' (Conn, 1944); ,A Self-Portrait by the Young Rubens' (GBA, 1944 ); Pieter Bruegel the Elder: The Dulle Griet (L 1945); Van Eyek: L'Agneau Mystique (P-Br 1946); The Sketches of Rubens (L 1947); ,L'atelier et les collaborateurs de Rubens ‘ (GBA, 1949); La Peint ure flamande d Rome (Br 1950); Rubens (P-Br 1952); La Peinture flamande au sičele des van Eyck (P-Br etc. 1953); Hubert and Jan van Eyck (L-P 1955, »The Gali. of Masterpieces«); La Peinture fla¬ mande au sičele de Bosch et Breughel (P 1962); Marga¬ rete von Osterreicli und die Schonen Kunste' (AMK, 1962 [zv. 60/61]). L: zbornik: Miscellanea Leo van Puyvelde (Br 1949, 4 predstavitve [Charles Bernard, Simone Bergmans, 2-krat John Gilissen] — B!). Pynas, Jacob Symonsz, hol. slikar, po Hou- brakenu on ali pa njegov brat Jan Pynas (infra) nekaj mesecev Rembrandtov učitelj. L: cf. J. Rosenberg (& S. Slive 1966). 1731 Pynas, Jan Symonsz — Quemadmodum deslderat cervus ad fontes aquarium 1732 Pynas, Jan Symonsz (1583—1631), hol. slikar, r. v Haarlemu, u. v A’damu. S: npr. Obujenje Lazarja (les, d. 1615, PMA Johnson), Jakobu prineso Jožefovo krvavo suknjo (les, d. 1618, Eremitaža). Cf. s. v. Pynas, Jacob (supra). L: Kurt Bauch (OH, 1935); Hall Por (1963). — Cf. J. Rosenberg (& S. Slive 1966). Pyramus ( Pyramos ) -> Piramus in Tisbe Pyrrhus ->■ Neoptolemos Quadriga Aminadab Aminadabova kvadriga quadrivium (lat.), »štiri pota« (križpotje), v srednjev. sholastiki štiri —> ar te s liber ales, ki skupaj predstavljajo scientia mathematicalis : aritmetika, geometrija, astionomija in muzika. Prim. Izidorja Seviljskega, ki piše »De quattuor disciplinis mathematicis« (Migne PL LXXX). Up: npr. L. Lotto (osmerokotna stropna slika, prej Florenca, baron von Hadeln). L: cf. B. Berenson (Ph 1957, repr. 776). Quaglio, Giulio (1688—1751), it. slikar, fre- skant, r. in u. v Lainu nad Comskim jezerom. S: med mladostnimi deli zlasti freske v Vidmu in 1702 v goriški stolnici (uničene v 1. svet. vojni), njegovo najpomembnejše delo pa so freske v lj. stolnici (zlasti v 1. obd. 1703—06, pozn., 1721— 23 z večjim deležem s odel.) in stropna freska v graškem Meerscheinschlossel (1708). V lj. stolnici je 1703 poslikal obok nad korom ( Ustanovitev lj. škofije), kapelo Rešnjega telesa, naslikal 4 evangeliste na pendentivih kupole, zač. poslikavo Dizmove kapele in naslikal pozn. razdejano fresko dozdevne kupole na lesenem ogrodju, 1704 dkč. freske v Dizmovi kapeli, 1705 in 1706 pa je poslikal obok nad ladjo. Med pozn. deli (očitno s sinom Domenicom) je poslikava stropa lj. semeniške knjižnice in freske v 6 stranskih kapelah lj. stolnice. L: SteskasS (1927); Fr. Stele (& J. Plečnik), Projekt univerzitetne biblioteke ljubljanske (Lj 1933); Giov. Trinko: Notizie su Giulio Quaglia pittore (Udine 1934); Izidor Cankar (SBLII [8. zv. 1952], p. 609—10); Mirko Juteršek (ELU 4, 1966, p. 39 & 40 — L!). — Cf. Iz. Cankar (1920), V. Steska (1903). Quant’e bella giovinezza / Che si fugge tuttavia! / Chi vuol esser lieto sia , / Di doman non c'e cer- tezza — znameniti stihi Lorenza Veličastnega de’ -> Medici , zač. njegove pesmi Trionfo di Bacco e di Ariadna. L: Fumagalli (št. 588). Quarre, Pierre, gl. konservator muzeja v-> Dijonu (cf. lit.). Quatremere de Quincy, Antoine-Chrysostome (1755—1849), fr. pisec o lik. in glasbeni umetn. in konservativen politik, r. in u. v Parizu. B: Dictionnaire historique d''architecture (3 knj., P 1795—1825; n. izd. 1833); Essaisur la nature: te but et les moyens d’imitation dans les beaux-arts (P 1823); Histoire de la vie et des ouvrages de Raphael (P 1824; 2. izd. 1833; sup. 1853; nem. izd. 1835); Histoire de la vie et des ouvrages des plus celebres architectes (3 knj., P 1830; nem. izd. 2 knj. 1831); Canova et ses ouvrages (P 1834); Histoire de la vie et des ouvrages de Michel-Ange (P 1835); Lettre sur Penlevement des ouvrages de Part antique d Athenes et d Rome... (P 1836). L: Muzička enciklopedija 2 (Zgb 1963, s. v.). — Cf. R. Schneider (1910). Quattuor Animalia (lat.) tetramorf ,*Quedlinburška itala, v fragmentih ohranjen najstar. iluminirani rkp. na pergamentu (o. 400, Berlin, Deutsche Staatsbibl., Ms. Theol. Lat. fol. 485. L: cf. H. Degering (& A. Boeckler 1932), Th. Kraus (1967). Queen Mary’s Psalter —> Psalter kraljice Mary Quellenschriften fiir Kunstgeschichte und Kunst- technik, pomembna knjižna zbirka umzg. lit. vi¬ rov (33 knj. v 19 zv., Wien 1888—1908), v na¬ daljevanju naslova ... des Mittelalters und der Renaissance (1.—18. knj., izd. R. Eitelberger von Edelberg) resp. ... des Mittelalters und der Neu- zeit (nv 1.—15. knj., izd. A. Ilg [L-—8. knj.] i n C. List [9.—15. knj.]). Med avtorji virov Alberti (11), Cennini (1), Condivi (6), L. Dolce (2), Diirer (3), Filarete (nv 3), Francisco de Hollanda (nv 9), Houbraken (14), Leonardo da Vinci (15—18), Marcantonio Michiel (nv D. Luca Pacioli (nv 2) in Theophylus (7), med izdajatelji npr. Eitelberger von Edelberg (2)> Th. Frimmel (nv 1), A. Ilg (npr. 1, 7, nv 5), J* P. Richter (nv 8), J. von Schlosser (nv 4, nv 7), A. von Wurzbach (14) itd. Quemadmodum desiderat cervus ad fontes aquarium, ita desiderat anima mea ad te, Det‘ s bi bi. citat (Ps 41 [42], 2: Kakor jelen hrepeni po 1733 Quercia, Jacopo della — Rabulov evangeliar 1734 Potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog). V tem smislu tudi jelen na Correggiovi sliki —> Jupiter in Id (Ksthist. Mus.). Quercia, Jacopo della -> Della Quercia, Jacopo Qui aedificat in coelo ascensionem suam, bibl. citat (Am 9, 6: Na nebu si je zgradil svoj vzvišeni prestol). Cf. s. v. Apostolska vera (Amos ob Ja¬ kobu ml.). Quid est tibi, mare, quod fugisti?, bibl. citat (Ps 113A [114], 5). Cf. s. v. Prehod čez Jordan. Quid gloriaris in malitia, praepotens infamis (lat.), bibl. citat, zač. psalma (Ps 51 [52], 3: Kaj se hvališ s hudobijo, ti sramotni mogočnež ?). Cf. e - 8- —> Folchardov psalter iz 855/72 (f. 135 — ena izmed 4 celostr. inicial). L: EWA X (1965, t. 72). Qui fecit terram in fortitudine sua, praeparavit °rbem in sapientia sua et prudentia sua extendit coelos, bibl. citat (Jer 51, 15: On je naredil zemljo s svojo močjo, utemeljil vesoljni svet s svojo mo¬ drostjo in s svojo razumnostjo razpel nebo — tudi J er , 10, 12). — Cf. s. v. Apostolska vera (Jere¬ mija ob Petru). Quinta del sordo, »gluščeva hiša« zunaj Mad- n da, v kateri je stari —> Goya stanoval od 1819 do 1823, ko jo je daroval vnuku. StS-e v oljni tehniki, s katerimi jo je okrasil, je dal nem. bankir Emil von Erlanger 1873 (ko je postal astnik hiše) prenesti na platno (14 slik), 1881 Pa jih je podaril Pradu. Med njimi so Zbor čarovnic (140 x 438 cm), Saturn požira enega ‘zmed svojih sinov (146 X 83 cm), Fantastično videnje ( Al aquelarre, 123 X 265 cm), Romanje k Vo dnjaku San Isidro (123 X 266 cm), itd. L: cf. F. J. Sdnchez Cantdn (1959; *1963). Quintavalle, A. Gliidiglia -> Ghidiglia Quinta- valle, Augusta Quintavalle, Ottaviano Armando (1894—....), it. um. zgodovinar in muzealec. B: La Pinacoteca del Museo Nazionale di Napoli (R 1932, »Itinerari« 12); II Parmigianino (Mi 1948). L: Lodovici (1942). Quis evadet (lat.), kdo bo ušel [smrti], napis, ki opozarja na minljivost in nečimrnost vsega (-» Vanitas), npr. na bakr. H. Golziusa iz 1594. quis suscitabit eum ?, bibl. citat iz Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 9; kdo ga bo zdražil ?), napis na traku, ki ga drži Jakob na ustreznem prizoru —> Verdunskega oltarja. Quis ut deus (lat.), vzdevek nadangela -> Mi¬ haela, tudi napis na njegovem ščitu, npr. na prižnici v Irseeju (o. 1724/25). L: »US« 10 (1969, f p. 212). Quo vadiš, Domine —>■ Domine, quo vadiš Quod in celiš sol hoc in terra Caesar -> Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. quod rubus arderet et non combareretur, bibl. citat po vulgati (2 Mojz 3, 2). V ikonografiji z njim neposredno povezan m. Goreči grm, posredno pa — > Oznanjenje in nasploh predstava o t. i. Brezmadežnem spočetju. L: cf. e. g. H. E. Wethey (I 1969, p. 72). Quoniam quidem (lat.), v vulgati zač. Lukovega evangelija, tako pa imenujemo tudi z inicialami okrašene ustrezne strani v evangeliarjih (cf. s. v. Evangeliar iz Saint-Medarda v Soissonsu; Har- leyev evangeliar). R Raba ali Rabat, zdajšnji Aman v Jordaniji. Up; cf. s. v. Psalterium Aureum v St. Gallenu. Rabanus Maurus —> Hrabanus Maurus *Rabulov evangeliar, najslavnejši sirski ilumi- n * r an rkp., ki gaje izpisal (in morda tudi okrasil) menih Rab(b)ula v samostanu sv. Janeza v Zagbi v Mezopotamiji leta 586, hkrati edini dat. ilumi- mrani rkp. tega obdobja in največji zaklad Ih bi i 0 te ca Laurenziana v Florenci (Plut. I, 56), Znan zato tudi kot Codex Laurentianus. Uvodne '^minirane strani (skupaj 26) so še posebno znamenite zaradi svojega ikonogr. pomena (ka¬ kor strani in besedilo je treba tudi miniature razbirati od zadaj naprej, tj. od des. proti levi): f. Ir: Matija izbran za apostola-, lv: Marija-*■ Hodigitria', 2r: Ammonij iz Aleksandrije in Ev- ■zebij iz Cezareje kot tvorca kanonskih tabel; na straneh f. 3v—f. 12v kanonske table, nad njimi na vsaki strani do f. 9r des. in levo zgoraj po en predstavnik Biblije, sicer pa okras dopol¬ njujejo ptiči, zlasti pavi, in evang. prizori: f. 3v: zgoraj Aro n s svojo razcvetelo palico in Mojzes, ki sprejema tabli postave-, 4r: zgoraj Jozue in 1735 raca — Radocsay, Denes 1736 Samuel, ob strani Oznanjenje z ločenima oseba¬ ma; 4v: zgoraj David s harfo in Salomon na pre¬ stolu, ob strani mdr. Rojstvo in Pokol nedolžnih otrok', 5r: Ozej in Joel; 5v: A mo s in Abdija, ob strani mdr. Ozdravljenje krvotočne žene', 6r: Jona in Mihej', 6v: Nahum in Sofonija; Ir: Job in Izaija', 7v: Habakuk in Agej, 8r: Zaharija in Jeremija', 8v: Ezekijel in Danijel', 9r: Malahija in Elizej', f. 9v: Matej in Janez Evang.; lOr: Marko in Luka; lOv: mdr. levo Jezus in stotnik; lir: Pridiga na gori itd.; 11 v: Vhod v Jeruzalem in Obhajilo apostolov; 12r: Iškarijotov poljub in lškarijot obešenec; 12v: Kristus pred Pilatom; *13r: zgoraj Križanje (prva znana upodobitev v tem obsegu in s tako dramatizirano vsebino!), spodaj Vstajenje (brez Kristusa) in Kristus se prikaže ženam — oboje z ikonogr. posebnostmi; *13v: Vnebohod; 14r: Kristus med štirimi svet¬ niki; *14v: Binkošti — prva znana Up ! L: Diringer Book (1958, p. 122—23). — Cf. N. P. Kondakoff ([cf. s. v. Kondakov] I 1886), C. Cecchelli (& G. Furlani & M. Solmi *1959 — L!). raca (lat. anas, angl. the duck, it. Panatra, nem. die Ente). Up: npr. na ambonu škofa Agnella v ravenski stolnici (556/69 — med simboličnimi živalmi). L: VVerner Danckert, Mutter Ente: Eine archaische Gottin des Mittelmeerkreises und ihr Nachleben in europaischer Volksdichtung (Antaios, V, 1964, p. 535—50). Raczynski, grof Atanazy ( Athanasius ), (1788— 1874), polj. um. zgodovinar in zbiralec, pruski poslanik v Madridu; r. v Poznanju, u. (86) v Berlinu. B: Histoire de Part moderne en Allemagne (3 knj., P 1836—1841); Les arts en Portugal (P 1846); Diction- naire historico-artistique du Portugal (P 1847). Radauš, Vanja (1906—_), hrv. kipar, slikar in grafik, »zadnji renesančni človek v Jugosla¬ viji« (znana je njegova knjižnica). R. v Vinkovcih, štud. 1924—30 na ak. v Zgb, 1943 odšel v par¬ tizane, od 1945 dalje redni grof. na ak. v Zgb, 1947 dobil naslov mojstra kiparja, član JAZU. P: slikovita, med naturalizmom in fantastiko razpeta plastika, več ciklov, e. g. Tifusari (razst. v Zgb 1958 in Bgd 1959), Panopticum croaticum (Zgb 1961), etc. — G: mapa linorezov Mi pam- timo (Otočec 1943). — Up: N. Pirnat (o. 1925). L: BihaljiS (1955); Ko je ko (1957); Vanda Ekl: Vanja Radauš (Zgb 1963); ead. (ELU 3, 1964, p. 531—32); Matko Peič (ELU 4, 1966, s. v. — L!); id. (EJ 7, 1968, s. v.). — Cf. M. Peič (1968). Radegunda (nem. Radegundis ali Radiana), kršč. svetnica (13. VIII.), čaščena v augsburški škofiji; bila o. 1340 grajska dekla, ki so jo po legendi voleje zgrizli, ko je šla gobavim streč. Atributi: volka, čebriček, glavnik in krtača. Up: npr. Jurij Šubic (d. [18]86, Srednja vas pri Kranju, Radegundina c.). L: Reau III/3 (1959, p. 1136); Keller (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 621—22). Rademacher, Franz (1899—....), nem. arheo¬ log in um. zgodovinar, dolgoletni direktor bonn- skega Rheinisches Landesmus. B: Frankische Goldscheibenfibeln aus dem Rheini- schen Landesmuseum in Bonn (Mn 1940); Der Thro- nende Christus der Chorschranken aus Gustorf: Eine ikonographische Untersuchung (K-Graz 1964 [oc. H.-J. Kunst, ZfKg, 1966]). Radics, Peter (Pavel) plemeniti ( von ), (1836— 1912), polihistor in časnikar, »historiograf kranj¬ ski«, r. v Postojni, u. v Lj. Pisal v nemščini, sicer pa obvladal slovenščino in se imel za potomca hrv. vojaške uskoške družine. B (izbor za um. zgod.): ,0ber ein unser Krain be- treffendes Manuskript in der Handbibliothek Sr. Ma- jestdt des Kaiser s' (MHK, 1862); , Umeteljnost in umeteljna obrt Slovencev: Kulturno-zgodovinska štu¬ dija ‘ (LMS, 1880); Fiihrer durch Krain: Die Landes- hauptstadt Laibach und die schonsten Touren in Ober- krain, Innerkrain und Vnterkrain fur Reisende und Einheimische (Laibach 1885); Alte Hduser in Laibach: Geschichtserinerungen, Serie I — III (3. zv., Laibach 1908—1909—1910); Johann fVeikhard Freiherr von Valvasor (Laibach 1910). L: Silvo Kranjec (SBL 111, 9. zv., 1960, s. v. — B! L!); Slovenska matica: 1864—1964 (Lj 1964). — Cf. R. Ložar (ZUZ, 1937). RADLJE ob Dravi ( Marenberg ), trg na vznožju Kobanskega ob cesti Mrb—Dravograd, prvotno ime Radlje. Nekdaj tu samostana dominikank (ust. 1251) in celestink, razpuščena 1782. V koru žup. c. freske iz 1523 ( Marija zavetnica s plaščem in župnikom Fierstenfeldtom, d. 1523, itd.). —' Odtod kipa stoječe Marije z otrokom iz o. 1355/60 in o. 1490 (oba lipovina, NG). L: F. SteP (ZUZ, I, p. 83, & III, p. 146); NG I (1956, št. 45 & t. 21); Stele (1969); Andreja Volavšek (VS, Xn, 1969, p. 126). RADMIRJE pri Gornjem gradu. Na griču Straže nekdaj slavna božjepotna c., baročna žup- c. Frančiška Ksav. sez. 1725 namesto nekd. Bar¬ barine c.: »čudodelna« slika Smrt Frančiška Ksav. (—r Reinwaldt 1715). Cerkv. zakladnica z bogato z. paramentov XVIII. st. L: SteskaS (1927, p. 119—20); Rčau III/l (1958, P- 539); VS (VII, 1960, p. 218, & XII, 1969, p. 126)! VrišerB (1963).— Cf. A. Stegenšek (*1905). Radocsay, Denes (1918—_), madž. um. zgo¬ dovinar. B: Gotische Tafelmalerei in Ungarn (Bu 1963 [prev.])- 1737 Radojčič, Svetozar — Rafael 1738 Radojčič, Svetozar (1909—srb. zgodo¬ vinar biz. umetn. R. v Sremskih Karlovcih (oče zgodovinar Nikola R.), stud. na univ. v Lj, Zgb in Pragi, prom. v Lj 1934, 1939—41 docent v Skopju, 1945—51 na univ. v Bgd, tam od 1951 izr. in od 1956 redni prof. Od 1963 član SAN. ~ Herderjeva nagr. 1967. B: Portreti srpskih vladara u srednjem veku (Skop¬ lje 1934, dis.); Stare srpske mini jat ure (Bgd 1950); (& D. Talbot Rice) Yugoslavia: Mediaeval Frescoes (UNESCO 1955); Majstori starog srpskog slikarstva (Bgd 1955); Ikone Srbije i Makedonije (ib. 1961; fr. izd, Icones de Serbie et de Macedoine, ib.); ,Miinhen- ski srpski psaltir ‘ (Zbor. filozofskog fakulteta, 1963); Mileševa (Bgd 1963); Kalenič (ib. 1964, »Umetnički spomenici u Jugoslaviji«); * Staro srpsko slikarstvo Ob. 1966, »Biblioteka Sinteze«); ,La pittura hizanlina da! 1400 al 1453' (Riv. di studi bizantini e neoellenici, 1968); *Geschichte der serbischen Kunst: Von den dnfangen bis zum Ende des Mittelalters (BI: Walter de Gruyter 1969, »GrundriB der slavischen Philo- l°gie u. Kulturgesch.« 16). L: Ko je ko (1957); K. Ambrožič (ELU 4, 1966, v -). — Zbornik: Zbornik Svetozara Radojčiča (Bgd 1969, ur. Vojislav J. Durič — B! [Sreten Petko- v 'č), tudi f). Radovani, Angeli Kosta —> Angeli Radovani ‘Radovanov portal, najslavnejši portal Jugo¬ slavije, imen. po mojstru Radovanu (z napisom S sn. in d. 1240). Mogočni romanski portal kra¬ sita sohi Adama na levu in Eve na levinji, reliefi Pa kažejo Kristusovo življenje (v timpanu Rojstvo, Kopanje novorojenca, Oznanjenje pastirjem in Trije kralji), upodobitve mesecev, apostole, svet- nike in mdr. tudi lik kentavra in Ugrabljenje Eitrope. L. Duško Kečkemet, Radovan (ELU 4, 1966 77 C f - C. Fiskovič (195I; 1953; 1965), Lj. Ka (1938), V. Molč (Lj 1965). Radovednost (lat. Curiositas ), v srednjev. iko¬ nografiji ena izmed —► Pregreh, ki je utelešena V"*-opici. Up: npr. na konzoli na portalu sev. Pročelja transepta katedr. v Chartresu. U: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964, p. 61 j). RADOVLJICA, mestece na Gorenjskem, nek- daj trg pod oblastjo Ortenburžanov (do 1418) ln nato Celjanov; 1510 pod Habsburžani prvič nkm. kot mesto. — V graščini (infra) je Čebe- orski muzej (-> panjske končnice). L: Cene Avguštin, Zgodovinsko-urbanistične osno- ''e Rado volj icc (Gorenjska, 1957/58); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!). ~ žup. c. sv. Petra s poznogotsko dvoransko ladjo (1495 — cf. s. v. dvoranska cerkev). V v. 0,t - Janeza Šubica Izročanje ključev (1878). L: cf. F. Stele (ZUZ, XV, 1938). ~ Thurnova graščina, baročna stavba s štuka- turno okrašenim pročeljem (reliefi doprsij) iz časa po sredi XVIII. st. L: »ArS« 3 (1969, t. 60—61). Raedecker, John (1885—-1956), hol. kipar, živel v A’damu. P: več javnih spom. na Holand¬ skem, dobro zastopan v muz. v Otterloju. L: SeuphorS (1961). — Cf. A. M. Hammacher 1940; 1955). Rafael, orig. Raffaello Santi (1483—1520), it. slikar (in arh.), ob -> Leonardu da Vinci in —> Michelangelu 3. v. predstavnik it. vis. renesanse. R. v Urbinu (oče slikar Giovanni Santi). Med domnevnimi učitelji najbolj zanesljivo izpričan ->Perugino, poleg katerega je nanj sprva vplival še zlasti Pinturicchio', 1500 mojster, sicer pa 1499—1504 v Perugii, 1504—08 v Florenci in 1508—20 v Rimu; tam u. (37). V najznameni¬ tejših slikarskih delih — nekaterih Madonah in portretih, pos. pa v freskah v Stanza della Segna- tura — so vplivi Leonarda, fra -r- Bartolomea in Michelangela preoblikovani v novem, zgledno uravnovešenem svetu, ki so ga imeli za zgled številni, v t. i. »klas.« izročilo zagledani slikarji. S: v Perugii in Florenci npr. Sv. Boštjan (les, 1501/02, Bergamo), t. i. Mondovo Križanje (les, 1502/03, Nat. Gali.), * Marijino kronanje (pl [prej les], 1502/03, Pin. Vat.), t. i. Pala Co- lontia (les, 1503/05, MM), * Marijina zaroka (les, d. 1504, Brera), Tri gracije (les, 1504/05, Chan- tilly), t. i. Vitezov sen (les, 1504/05, Nat. Gali.), t. i. Pala Ansidei (les, 1504/06, ib.), 5v. Mihael ubija zmaja (les, 1505, Louvre), večji Sv. Jurij z zmajem (les, 1505, ib.), manjši 5v. Jurij z zma¬ jem (les, 1505/06, Washington), Sv. družina Ca- nigiani (les, 1507, Alte Pin.), Sv. družina z ja¬ genjčkom (les, 1507, Prado), slavno * Polaganje v grob (les, d. 1507, Borghese) in Katarina Alek¬ sandrijska (les, 1508, Nat. Gali.), pos. med Ma¬ rijinimi podobami Madonna SoUy (les, 1500/01, Dahlem), oba tonda, mala Madonna Connesta- bile (les, Eremitaža) in večja Madonna Terranuova (les, 1504/05, Dahlem), * Madonna del granduca (les, 1504/05, Pitti), mala Madonna Covvper (les, 1504/05, Washington), poleg Madonna del gran¬ duca najbolj popularne iz tega razdobja, * Ma¬ dona v zelenem (nem. Madonna im Griinen, les, d. 1506, Ksthist. Mus.), * Madona z liščkom (it. Madonna del cardellino, les, o. 1507, Uffizi) in t. i. *Lepa vrtnarica (fr. La Belle Jardiniere, les, d. 1507, Louvre), Madonna Bridgetvater (pl [prej les], o. 1507, London, lord Ellesmere), t. i. velika Madonna Cowper ali Madonna Niccolini (les, d. 1508, Washington), Madonna Časa Tempi (les, o. 1507, Alte Pin.), teže časovno določljiva Ma- 1739 Rafael — Rafaelove loggie 1740 donna Esterhazy (les, 1508?, Budapest) in ob odhodu v Rim še nedk. Madonna del baldacchino (les, Pitti), med portreti pa t. i. La Gravida (les, 1505/06, Pitti), Angelo Doni in njegova žena Maddalena Strozzi (oba les, 1506, ib.), atr. Dama z enorogom (pl [prej les], 1505/06?, Borghese) in t. i. La Muta (les, 1507, Urbino, Gali. Naz. delle Marche). V Rimu zavzemajo osrednje mesto freske v Stanzah, zlasti v —> Stanza della Segnatura (1508—11) z njenimi —> Disputa del Sacramento, ->Parnasom in posebno pomembno -> Atensko šolo. Druge, čedalje bolj po pomoč¬ nikih izvedene freske: Zmagoslavje Galatee (1511/12, Rim, Villa Farnesina), Izaija (1511/12, Rim, St’Agostino), —> Stanza dJEliodoro in v njej -> Izgon Heliodorja iz templja, —> Maša v Bolseni pa Osvoboditev sv. Petra in -> Srečanje Atile in Leona I. Vel.', —> Stanza deli'Incendio (1514—17) s * Požarom v Borgu; naposled kot delo delavnice t. i. Loggia di Psiche (1517, Villa Farnesina) in -> Rafaelove loggie. Med portreti *Portret kardinala (les, 1510/11, Prado), Papež Julij II. (les, Nat. Gali.), v 2 podobah ohranjeni *Tommaso —> Inghirami (1514?, Boston ISG; 1515/16, Pitti; oba les), *Baldassar —> Castiglione (pl [prej les], 1514/15, Louvre), *Portret žene s pajčolanom {La Velata, les, 1516, Pitti), —► Na- vagero in Beazzano (pl, 1516, Doria), *Leon X. s kardinaloma (les, 1517/19, Uffizi) in Dvojni portret (pl, 1518, Louvre); med Marijinimi po¬ dobami Madonna Aldobrandini (les, o. 1510, Nat. Gali.), Madonna di Časa Alba (tondo, pl [prej les], 1511, Washington, prej Eremitaža), Madonna di Foligno z donatorjem Sigismondom de’ Conti (pl [prej les], 1511/12, Pin. Vat.), *Ma- dontia della seggiola (tondo, les, 1514, Pitti), Madonna della tenda (»z zaveso«, les, 1514, Alte Pin.) in najslavnejša med vsemi, *Sikstinska ma- dona (pl, 1513/14 ali pozn., Dresden); med dru¬ gimi slikami t. i. Madonna del pešce (pl [prej les], 1512/14, Prado), *Sveta -> Cecilija (pl [prej les], 1514, Bologna), *Ezekijelovo videnje (les, 1518, Pitti) in *Spremenjenje na gori (les, 1518/ 20, Pin. Vat.); naposled kot Rafaelovi kartoni znane predloge za tapiserije. — Rafael, po smrti fra Gioconda (u. 1515) papežev prefetto delle antichita (neke vi ste gl. konservator v Rimu), je kot arhitekt bil pod vplivom -^-Bramanteja, katerega je nasledil tudi kot stavbenik Petrove c. v Rimu. A: v Rimu C app. Chigi v c. Sta Maria del Popolo, atr. pa Villa Madama in Pal. Vidoni ; v Florenci Pal. Pandolfini, ki ga je izvedel Gian Francesco da Sangallo. — Rafaelova smrt se zdi napoved konca vis. renesanse. Vplival ni samo na sodobnike in učence (Giov. Francesco Penni, -> Giulio Romano kot najpomembnejši, —> Giovanni da Udine [cf. s. v. groteska ] in Pierino del Vaga), ampak tudi na —> Carraccije in vso pozn. akademsko umetn., po merilih katere je tja do konca XIX. st. veljal za prvega in nedo¬ segljivega vzornika. L: Vasari-Milanesi IV; Theobald Hofmanu: Raf- fael als Architekt (4 knj., Lpz-Zittau 1905—1911); Julius Vogel: Bramante und Rafael: Ein Beitrag zur Geschichte der Renaissance in Rom (Lpz 1910, »Kstwissenschaftliche Stud.« 4); Venturi IX/2 (1926); G. Magherini & E. Giovagnoli: La prima giovinezza di Raffaello (CittA del Castello 1927); Berenson Ox (1932); Margaret Burkhalter: Die Bildnisse Rafaels (Laupen bei Bern 1932, dis. [Ba 1930]); W. Kelber: Raphael (2 knj., Stu 1933; n. izd. Raphael von Urbino, I—n, ib. 1963—1964); C. Astolfi: Raffaello Sanzio scultore (R 1935); Cankar III/l (1936); L. Menaše (ELU 4, 1966, s. v.); L’opera completa di Raffaello (Mi 1966, uv Michele Prisco, kat. Pierluigi De Vecchi, »CA«4); L. Dussler, Raffael(KindlerV, 1968); Luisa Becherucci (& alii) : Raffaello (2 knj., No 1968). — Cf. J. Alazard (1924 [1938]), F. Baumgart (1931), A. M.Brizio (1966 — L!), E. Camesasca (1956 [1962]), J. A. Crowe (& G. B. Cavalcaselle 1882—1885), H. Dollmayr (1895), L. Dussler (1966 [1971]!, M. Ermers (1909), G. Fiocco (1954), O. Fischel (1896 [1898]; •1913—1941; 1935 — L!; 1948 [1962]), H. Focillon (1926), S. J. Freedberg (1961 — L!), C. Gamba (1932), V. Golzio (1936 — L!), H. Grimm (1872 [1886]), G. Gronau (1902; 1909; 1915), F.-A. Gruyer (1869), Th. Hetzer (1932 [1957]), R. Longhi (1955), U. Middeldorf (1945), E. Miintz (1880; 1881 [1900]), Nebbia (1945), G. Nicodemi (1939), K. Oberhuber (1962; 1971), S. Ortolani (1942), J. D. Passavant (1839—1858), A. E. Popham (1949), Ph. Pouncey (& J. A. Gere 1962), D- Redig de Campos (1946), A. Rosenberg (1904), W- Schone (1958), L. Serra (1945), J. Shearman (1961; 1964; 1965), A. Springer (1878 [1883]), C. G. Strid- beck (1960—1963), J. Strzygowski (1898), W. Saida (1951), A. Venturi (1920; 1935), F. Wickhoff (1893), H. mifflin (1899). •Rafaelove loggie (it. le Logge di Raffaello ), po svojem slikarskem okrasu slaven, 65 m dolg, 4 m šir. in 8 m vis. hodnik v Vatikanu v Rimu {Palazzi Vaticani, v 2. nadstr. nad dvoriščem, imen. Cortile di S. Damaso ), ki ga je začel obli¬ kovati Bramante, dokončal pa Rafael. Po R a ' faelovih osnutkih so njegovi učenci v 13 predelov razdeljeni obok 1517-—19 poslikali s freskami, ki kažejo 52 svetopisemskih prizorov (t. i- R £l ' faelova Biblija, la Bibbia di Rafaello za razloček z »Michelangelovo Biblijo« na -*■ stropu Sikstin- ske kapele), tj. prvih 12 predelov z 48 prizori iz Stare zaveze, zadnji, 13. predel pa s 4 evang- prizori: 1: 1. Ločitev luči od teme, 2. Ločitev voda in zemlje, 3. Ustvarjenje sonca in lune, 4. Ustvar¬ jenje živali', II: 5. Ustvarjenje Eve, 6. Adam m Eva pri drevesu spoznanja ali »Izvirni greha, Izgon iz raja, 8. Delo prvih staršev, III: 9. N° e in njegovi sinovi delajo ladjo, 10. Vesoljni potop* 11. Noe z družino in živalmi odide iz ladje, t Noetova daritev po potopu', IV: 13. Abra{ha)’ n 1741 Rafaelove stanze — Ragon, Michel 1742 in Melkizedek, 14. Abra(ha)mu napove bog šte¬ vilno potomstvo, 15. Abraham sprejme tri angele, 16. Lotov beg iz Sodome', V: 17. Bog se prikaže Izaku, 18. Abimelek opazuje Izaka z Rebeko, 19. Izak blagoslovi Jakoba, 20. Ezav se vrne z lova', VI: 21. Jakobov sen, 22. Jakob in Rahela Pri vodnjaku, 23. Jakobovi očitki Labanu, 24. Jakobovo potovanje v Kanaan\ VII: 25. Jožef Pripoveduje bratom o svojih sanjah, 26. Jožefa bratje prodajo Izmaelcem, 27. Putifarjeva žena in Jožef, 28. Jožef razloži faraonove sanje-, VIII: 29. Najdenje Mojzesa, 30. Goreči grm, 31. Prehod skozi Rdeče morje, 32. Voda iz skale', IX: 33. Mojzes sprejme tabli postave, 34. Zlato tele, 35. Oblak nad prebivališčem, 36. Mojzes razlaga po¬ stavo Izraelcem', X: 37. Prehod čez Jordan, 38. Zavzetje Jeriha, 39. Jozue ustavi sonce pri Ga- baonu ..., 40. Razdelitev Prekjordanije; XI: 41. David maziljen za kralja, 42. David premaga Goljata, 43. Kralja Davida zmagoslavni sprevod, 44- Betsabeja v kopeli', XII: 45. Salomon maziljen za kralja, 46. Salomonova sodba, Al. Srečanje Salomona in kraljice iz Sabe, 48. Zidanje Salomo- novega templja', XIII: 49. Rojstvo, 50. Poklon treh kraljev, 51. Krst v Jordanu, 52. Zadnja ve¬ čerja. — Pomembno je vplival tudi okras pila- str °v, ki sojih bili Rafaelovi učenci bogato okrasili z groteskami. L: EWAn (1960, t. 291); »CA«4(1966, p. 119—21, k at. št. 149). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1968,1, p. 354). Rafaelove stanze (it. Le Stanze di Raffaello) v Rimu (Vatikan). Sez. za Nikolaja V.; najprej So jih poslikali Benedetto Bonfigli, Andrea del Castagno in Piero della Francesca; 1508 se je Ju l>j II. odločil za nove StS-e, izbral najprej Perugina, Sodomo, Bramantina, B. Peruzzija in L°tta, nato pa po Bramantejevem nasvetu vse delo zaupal Rafaelu. V prostoru si sledč po vrsti -*■ Stanza deli'Incendio (1514—17) in -» Stanza della Segnatura (1508 — 11), —> Stanza d'EIiodoro (1511—14) i n po Rafaelovi smrti poslikana-> Sala di Costantino. L: cf. D. Redig de Campos (1950 [1957]). ^Rafaelovi kartoni, predloge za 10 tapiserij v Sikstinski kapeli v Rimu, ki jih je papež—>■ Leon X. naročil konec 1514 ali 1515 ter jih je Rafael s sodelavci dokončal 1516. Tapiserije (zdaj Pin. Vat.) je 1517—19 izdelal Pieter van Aelst v Bruslju ter so prvotno krasile kapelo Pod freskami iz XV. st. Sedem izmed devetih kartonov, ki so ostali v Bruslju, je po letu 1623 kupil pozn. angl. kralj Karel I., ob dražbi nje- 8°ve zbirke so bili rezervirani za Cromvvella, Vr njeni Karlu II., po njih so še naprej izdelovali tapiserije, dokler jih niso shranili v Hampton Courtu v gal., ki jo je pos. zanje zasnoval Sir Christopher Wren. Do 1865 so bili v raznih drugih kraljevskih rezidencah, odtlej so kot po¬ sojilo v V. & A. Od prvotno 10 kartonov so 4 kazali zgodbo apostola Petra (vsi ohranjeni), 6 pa jih je obnavljalo zgodbo Pavla iz Tarza. Med Petrovimi prizori sta 2 evang. ik. m., kompozi¬ cijsko posebno učinkoviti *Petrov čudežni ribo¬ lov (kot ostale predloge na skupaj zlepljenih papirjih, ki so jih bili razrezali zaradi tkanja, akvarel, celota 318,8 X 400 cm) in pa Izročanje ključev, 2 prizora pa sta povzeta po Apostolskih delih, Peter in Janez ozdravita hromega in Smrt Ananije. Pavlova vrsta je kazala naslednje mo¬ tive iz Apostolskih del: Kamnanje sv. Štefana in Pavlovo spreobrnjenje (izgubljena kartona), Kaznovanje vražarja Elime in Darovanje v Listri, Pavel v ječi (izgubljen karton), in naposled Pavel v Atenah. L: »CA« 4 (1966, p. 113—14, kat. št. 116). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1968,1, p. 352, III, repr. 1189—90, K. Clark (1960), L. Dussler (1966, p. 111—18 — L!). Ragghianti, Carlo Ludovico (1910—_), it. um. zgodovinar, ord. na univ. v Piši; ur. rev. Critica d'Arte, Selearte in Criterio (in z. »M«). B: ,Giorgio De Chirico ‘ (CrArte, 1935); Impressio- nismo (T 1944; 2. izd. 1946); Commenti di critica d'arte (Bari 1945); Miscellanea di critica d'arte (T 1946); Profilo della critica d'arte in Italia (F 1947); Carlo Levi (F 1947); L’arte e la critica (F 1950); Botticelli (Mi 1950); Cinema arte figurativa (T 1952); Ar te mo¬ derna italiana (Mi 1953); Disegno della liberazione italiana (Piša 1954); Pit tura fiorentina del Dugento (F 1954); II Selvaggio e Mino Maccari (V 1955); II pungolo deli'arte (V 1956); Giacomo Manzit (2. izd., Mi 1957); Diario critico (Mi 1957); Piet Mondrian (Mi 1958); Pittura antica di Pompei (Mi 1958); etc. L: Chi e (1961); .Bibliografia di Carlo L. Ragghian¬ ti: 1930—1965* (CrArte, 1966). Raggi, Antonio (1624—1686), it. kipar in štu- kater, učenec in sodel. G. L. Berninija. P (vse v Rimu): za Berninija kip Donave na Vodnjaku 4 rek na Piazza Navona in sohe na Cathedra Petri v Petrovi c., sam pa npr. Noli me tangere (1649, Ss. Domenico e Sisto), Smrt sv. Cecilije (relief, 1660/67, SFAgnese in Agone), soha Karla Boromejskega na pročelju Borrominijeve c. S. Carlo alle Quattro Fontane (1665/67) in pomembni štukaturni okras ladje in transepta c. II Gesu (1669—83). L: EWA (e. g. II, t. 166, & XIII, 1967, stp 648). — Cf. R. Wittkower (1958). Ragon, Michel (1924——), fr. lik. kritik in pisec o umetn. R. v Marseillu, živi v Parizu, piše kritike od 1947 dalje; soust. revije Cimaise, 1743 Raguel — RALEIGH, North Carolina Museum of Art 1744 prispevki tudi v Jardin des Arts, Galerie des Arts, Arts (Pariz), itn. B: L’ Aventure de V Art abstrait (P 1956): La Peinture actuelle (P 1959); ,Raoul Ubac ‘ (Cimaise, št. 53,1961); Peinture — Sculpture — Architecture (P-G 1962, »encyclopedie de poche«); A tlan (P 1962); ,Zao JVou-Ki ‘ (Cimaise, št. 57, 1962); Oii vivrons-nous demain? (1963). Raguel —> Poroka Tobije in Sare Rahaba spusti oglednika po vrvi iz Jerihe, bibl. ik. m. (Joz 2, 15—21). Up: npr. miniatura v t. i. —> Gumpertsbibel (f. 61v), J. Schnorr von Carols- feld ( lesor. po njegovi risbi v 1862 izd. Die Bibel in Bildern). L: Reau II/l (1956, p. 220—21). — Cf. T. S. R. Boase (1966). Rahela, bibl. oseba (1 Mojz 29—35), Labano- va ml. in lepša hči, Jakobova žena in mati nje¬ govih najljubših sinov, tj. Jožefa in Benjamina. Up: npr. kot personificirana Vita contemplativa na Michelangelovem —x Julijevem nagrob.; cf. infra & s. v. Jakob in Rahela pri vodnjaku', Laban išče ukradene malike. Rahela skriva malike Laban išče ukradene malike Rahelina smrt, bibl. ik. m. (1 Mojz 35, 16—18). Up: npr. Giambettino Cignaroli (Accad.). L: Pigler I (1956, p. 69). Raimondi, Marcantonio (o. 1480—1527/34), it. grafik, najpomembnejši it. bakrorezec XVI. st. V Bologni (kjer mu je bil učitelj F. Francia) najprej delal v —> niellu, v bakr. kopiral Diirer- jeve lesoreze, od 1510 v Rimu, kopiral Rafaelove slike in risbe, po njegovi smrti pa predloge Bandinellija in Giulia Romana. G: o. 310 bakr., npr. Plramus in Tisbe (d. 1505 — 1. dat. list), Apolon, Hiaclnt in Amor (d. 1506), po Rafaelu Lukrecijina smrt (o. 1510) in Pokol nedolžnih otrok (po 1510), vrsta i Modi po risbah Giulia Romana kot ilustracije Aretinovih Sonetti lus- suriosi (papež Klemen VII. ga je dal zato 1526 zapreti), portret Pietra Aretina. L: A. Oberheide: Der EinfluB Marcantonio Rai- mondis auf die nordische Kunst des 16. Jahrhunderts (Hmb 1933, dis.); LaranE (1959 — L!); EWA XI (1966, stp 820—21 ■— L!); A. de Witt: Marcantonio Raimondi: Incisioni (F 1968); David H. Thomas (JWCI, 1969). — Cf. A. Bartsch (pon., XIV, 1867), H. Delaborde (1888), E. Fuchs (Erg.-Bg. I, 1909), M. Pittaluga (Mi 1930), H. Thode (1881, dis.). Rainaldi, Carlo (1611—1691), it. arh., r. in u. v Rimu, ob trojici »velikih treh« (Bernini, Bor- romini, Pietro da Cortona) četrti pomembni predstavnik rim. visokobaročnega stavbarstva. Z očetom Girolamom (infra) je 1652 začel zidati c. SFAgnese in Agone na piazza Navona (že 1653 ju je izpodrinil-> j Borromini), sicer pa so njegova pogl. dela v Rimu Sta Maria in Campi- telli (1663—67) in 1662—79 cerkvi dvojčici na piazza del Popolo, tj. Sta Maria del Monte Santo in Sta Maria dei Miracoli (pri teh slednjih dveh sta bila kot arhitekta udeležena tudi G. L. Ber¬ nini in Carlo Fontana). L: F. Fasolo: L’opera di Elieronimo e Carlo Rai¬ naldi (R 1961); »PKG« 9 (1970). — Cf. R. Wittkower (1958 [1965]). Rainaldi, Girolamo (1570—1655), it. arh., oče Carla Rainaldija (supra), akt. v Bologni, Parmi, Modeni in Rimu. Rainbalt —>■ Reinwaldt Raj — Zemeljski raj *Rajski vrtiček (nem. Das Paradiesgartlein ), z vsemi posebnostmi —> internacionalnega gotske¬ ga sloga zaznamovana sličica (les, 26,3 X 33,4 cm, o. 1420, Stadel), ki kaže v združitvi ik. m. —> Hortus conclusus in -> Madona v rožnem gaju poleg Marije še več svetnic in svetnikov, Doro¬ tejo, ki trga češnje, Marto, ki zajema vodo, Cecilijo, ki drži Jezuščku citre, nadangela Mi¬ haela s hudičkom v podobi uklenjene opice pod drevesom, Jurija z malim pobitim zmajem in Boštjana. Marijansko simboliko dopolnjujejo tudi cvetlice, sicer pa je v tem delu neznanega slikarja iz zgornjega Porenja ( Meister des Frank¬ furter Paradiesgartleins) prvič v nem. slikarstvu videti modro nebo. L: ThB XXXVII (1950 p. 104); Gustav Miinzel. Das Frankfurter Paradiesgartlein (Das Miinster. 1956); »US« 8 (1968, p. 162—63); Gustav Friedrich Hartlaub: Das Paradiesgartlein von einem Oberrheim- schen Meister um 1410 (BI s. a., »Der Kstbrief« 18)- — Cf. L. Behling (1957 [1967]). RALEIGH, gl. mesto države North Carolina (ZDA [Southeast]). L: EWA XIV (1967, stp 629). ~ North Carolina Museum of Art (107 East Morgan St.). S: mdr. zastopani S. Lochner (.Hieronim v svoji sobi), Anthonis Mor, G. B. Moroni (Celopost. portret moža v oklepu, d. 1563), Terbrugghen (David z Goljatovo glavo in žene, d. 1623), Rubens (Sv. družina s sv. Ano, o. 1633/35), van Dyck, J. Steen (Zlato tele, o. 1670), Const. Netscher (Portret Rachel Ruysch, atr.), Jean-Marc Nattier (npr. Mme de VintimiU e kot vestalka, d. 1759), Bellotto (Pogled na Dres¬ den s Frauenkirche na levi, d. 1747; Pogled na Dresden s Hofkirche na des., d. 1748), J.-L. D a ' vid (Avtp., 1795), itd. 1745 Ramboux, Johann Anton — Rastrelli, Bartolomeo Francesco 1746 L: AN (apr. 1965: Special Issue: Opening of the North Carolina State Museum); The Samuel H. Kress Collection: North Carolina Museum of Art (1965 [kat.], uv Paul IVescher). — Cf. W. R. Valentiner (1956). Ramboux, Johann Anton (1790—1866), nem. slikar, se učil pri J.-L. Davidu v Parizu, 1816—■ 22 v Italiji, od 1843 do smrti konservator Wall- rafove z. v Kolnu. S: npr. Rebeka in Eliezer pri vodnjaku (d. 1819, Nationalgal.), Brata Eber- W(d. 1822, Wallraf). L: Hans-Joachim Ziemke: Johann Anton Ram- b?ux und die friihe italienische Kunst (FrM 1963, dis.); Johann Anton Ramboux (rk, Wallraf 1966—67 L!). — cf. A. Neumeyer (1931; 1931/32). Ramos, Mel (1935—....), amer. slikar, pop- artist. S: dobro razviti, tečni magazinski akti na velikih sendvičih, kosih sira, ipd., npr. Mon- terey Jackie (1965, z. Russ Soloman). L: cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). _ Ramzes II., egipt. faraon (1298—1232 pred), čigar 1881 odkrita mumija je v Louvru: Up: cf - s. v. Abu Simbel. Randall, Lilian M. C., amer. um. zgodovinarka, Prom. v Cambridgeu, Mass. ( Radcliffe College). B: ,Exempla as a Source of Gothic Marginal Illumi- nation' (AB, 1957); ,The Fieschi Psalter' (J Walt, ~60); ,/j Medieval Šlander' (AB, 1960); *Images in the Margins of Gothic Manuscripts (Berkeley-LA: Un, v. of California Press 1966). Ranger, Ivan (Johann), (1700—1753), hrv. (ti¬ rolski) slikar, najpomembnejši predstavnik ba¬ ročnega stropnega iluzionizma na Hrvatskem, laični brat reda pavi inčev. S: freske v številnih cerkvah na Hrvatskem (e. g. 1739—42 Belec) ln v koru nekd. pavlinske c. v -^-Olimju (1740), P°leg tega pa Štirje kontinenti (-»- deli zemlje) v lekarni frančiškanskega samostana v Varaždinu (1750). L: Marija Mirkovič (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — u - V. Molž (Lj 1965). Ranke-Graves, Robert —► Graves, Robert Raphael, Max, s pr. im. M. J. Schonlank (1889—-1950), nem. pisec o umetn.; 1933 emi- griral v Pariz, 1941 pa v ZDA. B' Eon Monet zu Picasso: Grundziige einer Asthetik Unc * Entwicklung der modernen Malerei (Mn 1913; 2., nespr. izd. 1919); Der dorische Tempe! (Au 1930); Idee und Gestalt (Mn 1921); Proudhon, Marx , Picasso: trois etudes sur la sociologie de Tart (P 1933); Pre- oistoric cave paintings (NY 1945 [prev.], »Boli. Ser.« Brehistoric pottery and civilization in Egypt (NY 1947 [prev.], ista z. 8). L: Sternfcld-Tiedemann (1962). le Raphael des sans-culottes, vzdevek Jacques- Louisa —> Davida. L: cf. H. Honour (1968, p. 198). Raslabljeni (srb.) -> Ozdravljenje mrtvoudnega Rasmo, Nicolo, it. um. zgodovinar, Soprinten- dente ai Monumenti e Gallerie za pokrajini Trento (Trident) in Bolzano in zdaj prof. na univ. v Padovi. B: Arte medievale ne/TAlto Adige (Bolzano 1949 [rk]); Giovanni Battista Lampi, 1751 — 1830: Catalogo delta mostra (ib. 1951 [rk, Trento]); ,La scultura ro- manica nelTAlto Adige' (Cultura Atesina, 1953 & 1954); ,Contributi alla storia delVarte Veronese- tridentina' (ib., 1955); , Triptih Marksa Reichlicha v Narodni galeriji v Ljubljani' (ZUZ, 1955);,// Pisanello e il ritratto deli’Imperatore Sigismondo a Vienna' (Cultura Atesina, 1956); II Museo Civico di Bolzano (Bolzano 1957); Pietro Annigoni (F 1961); Der Multscher-Altar in Sterzing (Božen 1963); S. Apolli- nare e le origini romane di Trento (Trento 1966); ,Gli affreschi carolingi di Malles' (Arslanov zb., 1966); ,Gli afjreschi medioevali di Castelroncolo' (Cultura Atesina, 1964 [izšlo 1967]); Michael Pacher (L: Ph 1971). Rasp, baron Maksimilijan Leopold (1673— 1742), župnik v Kamniku (1700—1742) in me¬ cen, član lj. —> Academia Operosorum. L: Rudolf Andrejka&c Maks Miklavčič (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!). Raspeče (hrv.) -> Križanje rastline v upodobitvah: v srednjev. umetn. in tudi še pozn. velikokrat simboličnega pomena, tako npr. —granatno jabolko, —> jabolko, —► li¬ lija, mak, —► nagelj, —> perunika, —> praprot, -> šmarnica, itd. (pos. —*■ drevesa). L: Elizabeth Haig: The Floral Symbolism of the Great Masters (L 1913); H. von Guldener: Die Blume in der Malerei (Z 1949); Ferguson (1954); Elisabeth Wo!ffhardt, Beitrage zur Pflanzensymbolik (ZfKw, 1954); Rčau I (1955, p. 132—35 & 140—41 — L!); Klementine Lipffert: Symbol-Fibel (4., rev. izd., Kassel 1964, p. 47—75); Manfred Lurker: Bibliogra- phie zur Symbolkunde, II (Ba-Ba 1966, p. 241—50 — L!!); Stud Gen (XX, 6. zv., 1967 — avtorji E. von Erdberg-Consten, Zwi Silberstein, Manfred Lurker & Carola Runge); Dorothea Forstner: Die Welt der Symbole (2., rev. izd., In 1967). — Cf. L. Belding (vse, zlasti 1957 [*1967]; *1964). Rastrelli, Bartolomeo Francesco (rus. Vartolo- mej Vartolomejevič), (o. 1700—1771), rus. (it.) arh., r. v Parizu, u. v Sankt Petersburgu. A: v Kijevu c. sv. Andreja (1747—62, posv. 1767), v Petrodvorcu (nekd. Peterhof) prezidava v. pa¬ lače (1747—52), v Leningradu orjaški kompleks samostana Smolni (1748—64, nedk.), palače Aničkova, Razumovskega, Stroganova in Voron- ceva (1752—54), v Puškinu (nekd. Carskoje selo) 1747 Rašica, Božidar — Rave, Paul Ortwin 1748 prezidava v. palače (1752—57), v Leningradu Zimski dvorec (1754—62). L: cf. V. Moli (Lj 1957). Rašica, Božidar (1912—_), hrv. arh., sceno¬ graf in abstr. slikar, soust. zagrebške skupine -*■ Exat 51. L: Žarko Domijan (ELU 4, 1966, s. v.). raška šola, zg.-stilna oznaka srb. umetn. od 2. pol. XII. st. do konca XIII. st. (v stavbarstvu in kiparstvu delno tudi 1. pol. XIV. st.). Med stavbnimi spom. predvsem cerkve samostanov —*■ Studenica (c. Matere Božje 1183—96) in Žica (c. Vnebohoda 1208 — 15), —> Mileševa, —*■ So- počani (c. sv. Trojice) in —> Dečani. L: ELU 4 (1966, p. 58—59). — Cf. V. Moli (Lj 1965, p. 77—93), S. Radojčič (1969). RATEČE na Gorenjskem. V podr. c. jv. To¬ maža (na pokopališču) freske iz 1. pol. XV. st.: mučeništva apostolov (ohranjenih 10, cf. s. v. Mošnje & Žirovnica). L: Stele (1969). Ratgeb, Jerg (o. 1480—1526 razčetverjen), nem. slikar. S: npr. olt. iz Herrenberga (1518/19, Stuttgart). Rathe, Kurt (1885—_), avstr. um. zgodo¬ vinar, prom. 1909 na univ. na Dunaju. B: Der statuarische Schmuck der alten Domfassade in Florenz (W 1910); ,Ein unbeschriebener Einblatt- druck und das Thema der » Aehrenmadonna «‘ (Mitt. der Ges. f. Verfielfaltigende K. [= GrK, sup.], 1922); ,Der Richter auf dem Fabeltier ‘ (J. Schlosserjev zb., 1926); ,Aus der Friihzeit der Karntner Tafelmalerei ‘ (JSW, 1935); Die Ausdrucksfunktion extrem ver- kiirzter Figuren (L 1938, »StudWI« 8). JRathisov oltar, znamenita olt. obloga (Čedad, stolnica, Mus. Čristiano; prej c. S. Martino) z reliefi, ki kažejo spredaj Kristusa med angeli, na levi krajši strani Obiskovanje in na des. Po¬ klon kraljev — nastala po naročilu Rathisa, čedadskega vojvode (735—45) in pozn. lango¬ bardskega kralja, v spomin njegovega očeta voj¬ vode Pemma. L: Cankar 1/2 (1928, p. 224ss); »UF« 12 (1967, repr. 277 & 279—81). Ratisbonne (fr.) Regensburg Rauch, Christian Daniel (1777 — 1857), nem. kipar, učenec Schadowa. P: številna portretna doprsja in javni spom., npr. konjeniški spom. Friderika Vel. (1839—51, Berlin, Unter den Linden, po 2. svet. vojni post. v parku Sanssouci pri Potsdamu). L: cf. H. Mackowsky (1916), G. Pauli (1934), etc. Rauschenberg, Robert (1925—_), amer. sli¬ kar in grafik, samosvoj izpovedovalec, blizu ne¬ katerim težnjampop arta. Mdr. 1. nagr. na graf. bienalu v Lj 1963 in 1. nagr. za slikarstvo na beneškem bienalu 1964. L: A. R. Solomon: Robert Rauschenberg (NY 1963 [rk, Jevvish Mus.]); Lj Gr (1963—71); ELU 4 (1966, s. v.). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). Rava, Aldo (1879—1923), it. um. zgodovinar (beneško slikarstvo). B: Pietro Longhi (Berg 1909); Giambattista Piaz- zetta (F 1921). RAVANICA (blizu Čuprije v Srbiji), samostan s c. Vnebohoda (Vaznesenja ), ki jo je dal 1376— 81 sezidati knez Lazar (ubit 1389); arhitektura z dekorativno porabo raznobarvnega stavbnega gradiva (zlasti učinkovito zah. pročelje) in StS-e (med prizori npr. Ozdravljenje sleporojenega) predstavljajo zgoden primer t. i. —> moravske šole. L: Vojislav Burit (ELU 4, 1966, s. v. — L!); SSS (1966); EWA XIV (1967, stp 927 — L!). — Cf. V. Mole (Lj 1965), V. Petkovič (1922), etc. Rave, Paul Ortnin (1893—1962), nem. um. zgodovinar in muzealec; asist., kustos in od 1945 dalje v vzh. Berlinu direktor National-Gal., emigriral v zah. Berlin, direktor Kunstbibl. Ber- liner Museen (1953—61). B: Der Emporenbau in romanischer und friihgotischer Zeit (Bn-Lpz 1924); Deutsche Bildnerkunst von Scha- dow bis zur Gegenwart (BI 1929; n. izd. 1932); Das Rauch-Museum (BI 1930); Das Schinkel-Museum und die Kunstsammlung Beuths (1931); (& K. Gerstenberg) Die \Vandgemdlde der deutschen Romantiker i ,n Casino Massimo zu Rom (BI 1934); (izd.) Karl Friedrich Schinkel: Das Lebensvverk (12 knj., BI 1938—1968); ,Bildnis‘ (RDK, 17.—18. snopič, 1939—40); Karl Ble- chen: Leben- Wiirdigungen-Werk (BI 1940); , Blechens italienische Skizzenbiicher ‘ (W. Waetzoldtov zb.); Thorvaldsen (BI 1942); ,Kleve: Ein niederrheinisches Kapitel aus der Geschichte der Gartenbaukunst' (Wor- ringerjev zb., 1943); Das Antlitz der Romantik •' Deutsche Kiinstlerbildnisse (Stu 1946, »Die Smlg- Parthenon: NF«); Berlin vor seiner Zerstiirung (1948; 3. izd. 1952); Kunstdiktatur im Dritten Reich (Hmb 1949); Deutsche Malerei des 19. Jahrhunderts (BI 1949); Das geistige Deutschland im Bildnis: Das Jahr- hundert Goethes (1949); Gdrten der Barockzeit (Stu 1951); ,Vber die Sammlung der Autoritratti in Florenz (Sb. der kstgeschichtlichen Ges. zu Berlin, Febr. 1952/Mai 1953); Karl Friedrich Schinkel (BI 1953). ,Botticellis Berliner Madonna der Sammlung Raczynski (H. Kauffmannov zb., 1956); ,Paolo Giovio und die Bildnisvitenbucher des Humanismus' (Jb. Blm, 1959). Berlin in der Geschichte seiner Bauten (Mn-Bl 1960, »Deutsche Lande, deutsche K.«); ,Das Selbstbildniss des Johannes Gumpp in den Uffizien ‘ (Panth, 1960). Kunstgeschichte in Festschriften: Allgemeine Biblto- graphie kunstwissenschaftlicher Abhandlungen in den bis 1960 erschienenen Festschriften (BI 1962, sodel. Barbara Stein). 1749 RAVELLO — RAVENA, Sant’Apollinare in Classe 1750 RAVELLO, mesto v juž. Italiji ( Campania), cvetelo v XI. in XII. st. Stolnica (Duomo San Pantaleone ) ima *bron. vrata iz 1179 (Barisanus iz Tranija) in * prižnico iz 1272 (Niccold di Bar- tolommeo da Foggia). L: EWA VIII (1963, stp 710 — L!). RAVENA (it. Raventta), mesto v Italiji ( Emi- Pa), 12 km od Jadranskega morja, ob katerem je bilo nekdaj. Od 402 središče zahodnorim. cesarstva, pomembna stavbarska dejavnost za Galle Placidie (u. 450), kraljev Odoakarja (476— 93) in Teodorika (493—526), od 540 pod Bizan¬ cem, središče biz. eksarhata (544—751). L: Walter Coetz: Ravenna (Lpz-Bl 1901, »BK« 10); F- X. Barthl & J. Boehringer: Ravenna (2 knj., Ba-Ba 1959); EWA VIII (1963, stp 610—12 — L!). — Cf. G. Sovini (1952; 1957; 1958; 1968), G. De Angelis D'Ossat (1962), F. W. Deichmann (1958; »1969), M. Lawrence (Sarcophags 1945), C.-O. Nordstrom (1953), C. Perogalli (1966—L!), C. Ricci (1905; »1930—1937), ”• F. Volbach (1958), pos. rev. Felix Ravenna in Corsi di cultura sulVarte ravennate e bizantina. 1 ~ arijanski baptisterij ( Battistero degli Ariani res P- pozn. Sta Maria in Cosmedin), oktogonalna stavba. Mozaik v kupoli (o. 500) kaže v sredi ~±Krst v Jordanu, okrog njega pa dvanajst apo- stolov, ki se bližajo oltarju s križem. L: M. G. Breschi: La cattedrale ed il battistero degli Ariani a Ravenna (Ravenna 1965). — Cf. G. Schiller (I 1966 [1969], repr. 355). baptisterij ortodoksnih, it. Battistero ( degli Ortodossi ali Neoniano), osmerokotna stavba pri kale dr., v tej obliki iz časa škofa Neona (430— ^®), iz tiste dobe tudi *mozaik v kupoli: v sredi ~*Krst v Jordanu, okrog dvanajst apostolov, v Zll n. pasu pa izmenoma 4 oltarji z evangeliji in 4 prestoli — vse v modro-belo-zlatem soglasju. Pomemben tudi sočasen *štukaturni okras pod mozaikom: polihr. reliefi svetnikov v nišah. L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930, p. 80—81); EWA X U965, t. 441), XIII (1967, t. 255 & 273); Spiro K. Rostof,: The Orthodox Baptistery of Ravenna (NH-L: it * e 1965, »Yale Historical Publ.: Hist. of Art« 16 >; »us« 5 (1970, f p. 86—88 & 107). ~ mavzolej Galle Placidie (pri c. S. Vitale), centr. stavba s tlorisom v obliki grš. križa, sez. ■n okrašena najpozneje o. 450. Slavni *mozaiki kažejo v kupoli s 4 simboli evangelistov obdan fpokaliptični križ na nočnem nebu, posutem z osrnerokotnimi, proti sredini čedalje manjšimi zvezdami; v 4 poljih pod kupolo po 4 dvojice apostolov in ob njihovem vznožju ptice ob po¬ sodah resp. vodnjakih žive vode. V luneti nasproti vhoda *Sv. Lovrenc hiti k svojemu mučeništvu (kot v starih hagiografijah festinat ad martyrium, levo °mara [lat. armarium ] in v njej z napisi zaznamo¬ vane knjige evangelijev: zgoraj MARCVS in LVCAS, spodaj MATTEVS in IOANNES), nad vhodom pa *Dobri pastir med ovcami. — Tu sta shranjena sarkofag z jagnjetom božjim (1. pol. V. st.) in sarkofag s tremi simboličnimi jagnjeti (V. st.). L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930, p. 65—68), 1/3 (1929, p. 285—87); Jean Gage, Le livre sacre et 1’epreuve du feu (Th. Klauserjev zb., 1964 — L!). — Cf. G. Bovini (1950), F. W. Deichmann (1948), Ch. Diehl (1909), A. Grabar (G: Sk 1953), C.-O. Nordstrom (1953), C. Ricci (1914). ~ nadškofijska kapela, it. Cappella arcivesco- vile (Arcivescovado, tj. nadškofijska palača za stolnico, cf. s. v. Museo deli'Arcivescovado, infra) ali oratorio di St'Andrea, sez. za škofa Pietra II. (499—519). Na oboku mozaik: * št ir je belo ob¬ lečeni angeli podpirajo disk s Kristusovim mono- gramom (/ in X), med angeli simboli 4 evange¬ listov. — V narteksu v spodnjem delu močno rest. mozaik Christus militans (stoji na levu in kači, na straneh odprte knj. napis EGO SVM VIA [in na drugi strani] VERITAS ET VITA). L: cf. C. Ihm (1960, t. X/l), F. van der Meer (& C. Mohrmann 1959, repr. 230 & 502—07). ~ San Giovanni Evangelista, bazilika iz V. st., ki jo je dala sezidati Galla Placidia, obnovljena 1568 (takrat uničeni njeni mozaiki iz V. st.), rest. po 2. svet. vojni. L: cf. C. Ihm (1960 — L!), R. Krautheimer (Harm 1965, t. 58 B & 60 A). ~ Sant Apoliinare in Classe (pribl. 5 km iz mesta, in classis, tj. v nekd. pristanišču), trila¬ dijska *bazilika, zač. 533/36 (škof Ursicinus), nadaljevanje 538—45 za škofa Viktorja, posv. pa 549 škof Maksimijan; arkade nosijo stebri iz grš. marmorja, sicer pa je marm. okras izropal Sigismondo —> Malatesta ter z njim okrasil svoj Tempio Malatestiano v —> Riminiju (cf. ib. San Francesco). Najslavnejši med *mozaiki pokriva apsido: zelena ravenska pokrajina s pinijami, Sv. Apolinarij v drži molivca med 12 ovcami (ki predstavljajo vernike), nad njim zmagoslavni in hkrati drugo parusio zaznamujoči križ (99 zvezd okrog njega naj bi po Dinklerju [cf. lit., infra] ustrezalo 99 angelom, ki bodo po —> Cirilu Jeru¬ zalemskem prisotni ob 2. Kristusovem prihodu); z medaljonskim portretom Kristusa na sečišču .. je ta križ obenem podoba Kristusa v prizoru -> Spremenjenja na gori (ob njem levo golobradi Mojzes in des. bradati Elija, pod njim z ovcami predstavljeni Peter, Janez Ev. in Jakob star.). Mozaiki iz VII. st. kažejo med okni 4 ravenske škofe (Ursus, Ecclesius, Ursicinus, Severus) in zgoraj na slavoloku Kristusa med 4 apokalip- 1751 RAVENA, Sant’Apollinare Nuovo — RAVENA, Museo Nazionale 1752 ličnimi znamenji (»kubistično oblikovani vol sv. Luke !); pod njimi po 6 ovac, ki prihajajo iz obeh svetih mest, pod palmama sta levo Mihael in pod njim Matej, des. pa Gabrijel in pod njim Luka (Mihael in Gabrijel sta vojaško oblečena, vsak ima v rokah praporec, na katerem beremo v 3 vrsticah grš. vzklik »trikrat svetemu bogu«: HAGIOS, HAGIOS, HAGIOS). — Cerkev hrani —> »sarkofag nadškofa Teodorja « (o. 460/70), -> sarkofag dvanajstih apostolov (V. st.) in -s* sar¬ kofag nadškofa Feliksa (705/23). L: EWA lil (1960, t. 303), XIII (1967, t. 342); Erich Dinkler: Das Apsismosaik von S. Apollinare in Classe (K-Opladen 1964 [oc. Henri Štern, JbAC, 1965/66]); »Tesori d’arte cristiana« 6 (Bol 1966); »PKG« 3 (1968, t. 7); »US« 5 (1970). — Cf. J. Beckmth (1970), O. Demus (1969), C. lhm (1960 — L!), F. van der Meer (1959); C.-O. Nordstrom (1953), G. Schiller (I 1966 [1969], repr. 348 & 405). ~ Sant’Apollinare Nuovo, triladijska *bazi- lika, sez. o. 500, z zunaj poligonalno apsido na vzh. (v stari obliki po 1951 dkč. restavraciji). Na stenah srednje ladje slavni * mozaiki iz 1. četrt. VI. st. v 3 pasovih: med okni in ravno kritim stropom Kristusovo življenje (na sev. steni njegovo delovanje, tip golobradega Jezusa, med prizori npr. Kristus sodnik med rdečim angelom na svoji des. in modrim na levi strani, ko ločuje ovce od kozlov; na juž. steni pasijon in Vstajenje, tip bradatega Kristusa), med okni preroki in očaki, nad arkadami stebrišč pa po 526 spreme¬ njeni kompoziciji, v katerih sta iz Teodorikovega časa samo izhodišči (ravensko pristanišče Classe na sev. steni, Teodorikova palača na juž. steni) in cilja obeh sprevodov (Marija z otrokom in 4 angeli na sev. steni, Kristus s 4 angeli na juž.), medtem ko sta oba sprevoda (22 devic za 3 mo¬ drimi na sev. steni in 26 mučencev pod vodstvom sv. Martina na juž. steni) iz pozn. dobe, vsekakor spremenjena po 526, verj. ob uvedbi katol. kulta 560/70 (takrat patron sv. Martin; ime St'Apolli¬ nare Nuovo šele iz XIX. st.). L: »Tesori d’arte cristiana« 6 (Bol 1966). — Cf. J. Beckmth (1970), G. Bovini (1961). ~ *San Vitale, z izjemo narteksa (prvotno tudi atrij) in olt. apside centr. stavba, oktogon s kupolo na tamburju, ki ga nosi- 8 pilastrov (freske v kupoli iz poznega XVIII. st.): zač. še za škofa Eklezija (521—32), verj. še pred 532, v glavnem sez. za škofa Viktorja (538—45 — njegov monogram je na nakladih bogato okra¬ šenih *kapitelov), posv. 547 nadškof Maksimijan (znamenita arhitektura je bila za zgled palatinski kapeli Karla Vel., cf. s. v. Aachen: stolnica). Slavni sočasni *mozaiki kažejo na spodnji strani slavoloka, ki vodi v prezbiterij, 15 medaljonov (na temenu Kristus, ob straneh po 6 in 6 aposto¬ lov, in spodaj sv. Gervazij in Protazij, po legendi sinova sv. Vitala in sv. Valerije); na oboku prez¬ biterija sredi bogato oktašenega »rajskega« ozad¬ ja medaljon z jagnjetom božjim, ki ga podpirajo 4 angeli; v luneti na levi steni Abraham sprejme tri angele (des. Abraham daruje Izaka), levo Jere¬ mija, des. Mojzes sprejme postavo na gori Sinaj in pod njim Ar o n z dvanajstimi Izraelovimi rodovi (nad Jeremijo Janez z orlom, nad Mojzesom Luka z volom); v luneti na nasprotni steni Abe¬ lova in Melkizedekova daritev, ob straneh Mojzes na gori Horeb in Izaija (nad Mojzesom Matej z angelom, nad Izaijo Marko z levom); v polkupoli apside mladostni Kristus (zlato obšita tunika, škrlaten plašč, v levici zvitek s 7 apokaliptičnimi pečati, desnica z mučeniško krono izprožena proti sv. Vitalu [ VITALIS ]; iz tal pod modro zemeljsko oblo, na kateri sedi, vro —»■ štiri reke paradiža), ob Kristusu Mihael in Gabrijel, na des. škof Eklezij [ECCLESIVS ] z modelom cerkve; spodaj najslavnejši kompoziciji, ki sta gotovo nastali 546/47, tj. do posvetitve cerkve (546 pa je Maksimijan postal škof), levo *Justinijan s spremstvom (z napisom zaznamovan škof Maksi¬ mijan) in na nasprotni steni *Teodora s sprem¬ stvom, na slavoloku apside pa levo Jeruzalem in des. Betlehem. — Tu -> sarkofag eksarha Izaka (o. 400/410). L: Cankar 1/1 (1927 [1929]) & 1/3 (1929); EWA I (1959, t. 384& 411); »PKG« 3 (1968,1.1 & 6); »US« 5. — Cf. A. Grabar (G: Sk 1953; L’age d’or 1966, repr. 168—73), C. lhm (1960 — L!), R. Krautheimer (Harm 1965, p. 169—70 & 338 — L!). ~ stolnica, it. il Duomo (iz V. st., toda prež. v 1. pol. XVIII. st.), v njej ->» sarkofag sv. Ri- nalda« (sreda V. st.) in *ambon škofa Agnella (556/59): v kvadratnih poljih simbolične živali, jagnjeta, pavi, jeleni, golobi, race in ribe. L: EWA IX (1964, t. 65). — Cf. P. Toesca (H Me- dioevo I, 1927, repr. 151 & 158). ~ Teodorikov mavzolej, it. Mausoleo di Teo- dorico, centr. stavba, sez. do 526 iz velikih kamn. klad s plitvo kupolo iz enega samega kosa istr¬ skega kamna (premer 11 m). L: »US« 5 (1970, f p. 93) ali 6 (1970, p. 13). ~ Museo Civico. Mdr. Tullia Lombarda 1525 naroč. * nagrobna soha Guidarella Gttidarellija (marmor). L: »MdS« 73 (t. XII). ~ Museo Nazionale: pomembna z. slonoko' ščenih in keramičnih izdelkov, posebno še medalj. L: Santi Muratori: II R. Museo Nazionale di Ravenna (R 1937, »Itinerari« 63). 1753 RAVENA, Museo deH’Arcivescovado — razvaline 1754 ~ Museo delTArcivescovado (Arcivescovado, tj. nadškofijska palača za stolnico) hrani mdr. slavno -> Maksimijanovo katedro (VI. st.). ravenski sarkofagi: v nasprotju s star. rim. sarkofagi starokršč. dobe predstavljajo manjšo skupino (o. 50 sarkofagov) od V. st. dalje. Pri¬ povedne prizore bolj in bolj zamenjujejo simbo¬ lične upodobitve. Med pomembnejšimi primeri v pribl, kronol. zaporedju npr. sarkofag škofa Liberija (o. 400, S. Francesco ),—> sarkofag eksarha Izaka (o. 400/410, S. Vitale), sarkofag 2 jagnjetom božjim (1. pol. V. st., mavzolej Galle Placidie), »sarkofag sv. Rinalda« (sreda V. st., stolnica), -> »sarkofag nadškofa Teodorja« (o. 460/70, St’Apollinare in Classe), -> sarkofag dva¬ najstih apostolov (V. st., ib .),-+ sarkofag s tremi simboličnimi jagnjeti (V. st., mavzolej Galle Placidie), —>■ sarkofag nadškofa Feliksa (705/23, St’Apollinare in Classe). L: Karl Goldmann: Die ravennatischen Sarcophage (Str 1906, »ZKA« 47). — Cf. W. F. Volbach (1958 — L! [p. 77]). Ravnikar, Edo ( Edvard ), (1907——), slov. a rh. in urbanist. R. v Novem mestu, štud. na Dunaju 1926—30, kot Plečnikov učenec v Lj, dipl. 1938, nato še krajši čas v —>Le Corbusie- rovem ateljeju v Parizu. Od 1946 izr., od 25. III. 1958 redni prof. na odd. za arhitekturo Tehn. fak. v Lj. Od 1963 dopisni član JAZU. A: v Lj MG (1940), Gozdarski inst. (1947) in Študentsko na¬ selje (1948), v Skopju Prirodoslovna fak. (1948), grobišči v Begunjah (1953) in na Rabu (1954), upravno središče v Kranju (1958), stavba Ljudske Pravice (»Kanarček«, 1961) in stanovanjski blok na Ferantovem vrtu v Lj (dkč. 1967). — Dobil m dr. 1961 Prešernovo nagrado. L: Ko je ko (1957); ULj (1957); Marijan Mušič (Ar- nitekt, 1959); id. (SBL, 9. zv., 1960, s. v.); ŠijanecS 1); Marijan Mušič (ELU 4, 1966, s. v.); id. (EJ 7, „ 68, s. v.); id. (UBJ, 1969 [izšlo 1970]). — Cf. B. Pečar (1970). Raynal, Maurice (1884—1954), fr. lik. kritik | n pisec o umetn., prijatelj Apollinaira, Picassa m drugih pomembnih umetnikov. , ® : .Laure us' (L’Esprit nouveau [P], 1920); Picasso 'Mn 1921 [fr. orig. 1921 v z. »Les Maitres du Cu- ■srne«]); Modem French Painters (NY 1928 [fr. 0r, 8-]); Cezanne (P 1936); Cezanne (P 1939 [mapa z 8 r eP r -]); Jacques Lipchitz (P 1947); 12 opere di Massimo LampigU (Mi 1948); Histoire de la peinture moderne 1 J : De Baudelaire d Bonnard (G: Sk 1949, uv Herbert Kead, opombe Jean Leymarie, »P-C-H« 1 [cf. HPM y~~Ul, pos. angl. izd. History of Modem Painting]); Le L>ix-Neuvičme Sičcle: Formes et couleurs nouvelles ae Goy a d Gauguin (G-P-NY: Sk 1951, »Grands siecles«; angl. izd.: The Nineteenth Century: New zources of Emotion from Goya to Gauguin ); Modern Painting (G: Sk 1953); Cezanne (G-P-NY: Sk 1954, »Le Gout« 8). Razbiti vrč (angl. The Broken Pitcher, fr. La Cruche cassee, hrv. Razbijem vrč, nem. Der zer- brochene Krug), »moralističen« ik. m., ptispo- doba izgubljenega devištva. Up: npr. Greuze (oval, 1785, Louvre). L: Pigler II (1956, p. 550); Kindler II (1965, repr. p. 759). ‘Razbito »Upanje« (nem. Die gescheiterte »Hoffnung«), znamenita, simbolično pomenljiva slika C. D. —► Friedricha (o, pl, 98 X 128 cm, 1821, Hamburg); ladja »Upanje« seje razbila ob ledenih skalah. L: Kindler II (1965, repr. p. 465/66); »PKG« 11 (1966, t. 10 — L!). — Cf. L. Eitner (1955). razbojnika (angl. the two thieves, fr. les deux larrons, nem. die beiden Schacher) na up. -> Kri¬ žanja, imen. -> Dizma in -»■ Gesta. Razodetje sv. Janeza, zadnja knj. kršč. sv. pisma (abr. Raz). Cf. s. v. Apokalipsa. Razpolovitev praznika (angl. The Halving of Holidays, fr. Le Dedoublement des fetes, nem. Die Teilung der Feiern, srb. Prepolovljenje praz¬ nika), evang. ik. m. (Jan 7, 14) v biz. umetn.: Jezus uči v templju sredi šotorskega praznika (hebr. sukkot). Up: npr. StS-i v Gračanici in Dečanih, ikona iz XVII. st. (Bgd, Nar. muz.). L: SSS (1966, p. 116 & 133). razstava (angl. the exhibition, fr. l'exposition, it. la mostra in Tesposizione, nem. die Ausstellung, rus. vystavka, srb.-hrv. izložba). Poleg posebnih -> umetnostnih razstav za razvoj novejše lik. umetn. pomembne tudi številne svet. razst. od 1851 dalje, zlasti v Londonu (1851), Parizu (1855; 1867; 1878; 1889; 1900; 1937), Chicagu (1893), Barceloni (1939), New Yorku (1939; 1964—65) in Montrealu (1967). L: ,Exhibitions‘ (EWA V, 1961 — L!); .Izložba* (ELU 3, 1964). Razum (lat. Intellegentia) —>■ Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Razumnost, personifikacija —Prudentia razvaline (angl. the ruins, fr. les ruines, it. le rovine, nem. die Ruinen [ali Triimmer ]) kot ik. m. V srednjem veku so jih upodabljali razme¬ roma redko, kot neogibno ilustracijo svetopi¬ semskega dogodka ali v simboličnem pomenu (usoda sinagoge na baš^de-page koledarja v-> Bellevillskem brevirju o. 1325). Začenši s XV. st. je na podobah ->■ Rojstva betlehemski hlev veli- 1755 razvaline na upodobitvah Rojstva — Reau, Louis 1756 kokrat predstavljen kot slikovita razvalina (cf. infra), sicer pa je od tega časa dalje zlasti v it. slikarstvu videti razvaline v ozadju upodobitev (Mantegna, Moronijevi portreti, itd.). Od XVIII. st. se pojavljajo kot pogl. predmet slik (prim. sočasno urejanje parkov, mdr. Schdnbrunn na -> Dunaju ) in predstavljajo tako rekoč ožjo zvrst krajine in vedute (zlasti Marco Ricci, G. P. Pannini, G. B. Piranesi, Hubert Robert — imen. Robert des ruines !), dokler v -> romantiki še celo ne postanejo eden izmed najbolj priljub¬ ljenih motivov (C. D. Friedrich). Tudi v tej zvezi — razvaline kot pravo monumentalizirano, z mislijo o nedosegljivi v. minulosti poplemeni- teno tihožitje tipa — > Vanitas — smemo videti predhodnika v Jacobu van Ruisdaelu in njego¬ vem Židovskem pokopališču. L: H. Vogel: Die Ruine in der Darstellung der abendlandischen Kunst (Kas 1948); H. P. Miiller: Die Ruine in der deutschen und niederlandischen Malerei des 15. und 16. Jahrhunderts (dis. [Hdl 1949], rkp.); Susanne Heiland: Die Ruine im Bild (dis. [Lpz 1953], rkp.); Pigler II (1956, p. 562—64 — L!). — Cf. J. Bialostocki (D 1966), W. S. Heckscher (dis. 1936), W. fVaetzoldt (1928), P. Zucker (1968). razvaline na upodobitvah Rojstva. L: J. Jajczay, Quid significant ruinae et columnae in operibus artium, quae Christi nativitatem reprae- sentant (Regnum, 1942/43). raženj (angl. the gridiron, fr. le gril, it. la graticola, nem. der Rost ), rešetka, atribut več svetnikov (-> Kristina, —> Lovrenc, -> Vincencij). L: EWA IV (1961, t. 106); »US« 7 (1968, repr. p. 49). rdeč (lat. ruber in rubeus, angl. red, fr. rouge, hrv. crven, it. rosso, nem. rot, polj. czerwony, rus. krasnij). Rdeča —► barva sodi med t. i. osnovne (njena komplementarna barva je zelena) in tople barve. Kot barva krvi in ognja je v ant. mitologiji barva —> Aresa resp. -»■ Marsa, v evr. srednjev. umetn. pa barva (božje) ljubezni). Z rdečo obleko (in modrim plaščem) je npr. obi¬ čajno zaznamovana -> Marija. Po odtenkih raz¬ ločujemo npr. cinobrovo barvo, češnjevo rdečo (angl. cherry-red, fr. rouge-cerise, nem. kirsch- rot), indijsko rdečo, karminsko rdečo, krvavo rdečo (fr. rouge-sang, nem. blutrot), opekasto rdečo (angl. brick-coloured, fr. rouge-brique, nem. ziegelrot), živo rdečo barvo (angl. bright red, fr. rouge vif, nem. knallrot), itd. L; F. von Duhn, Rot und tot (Archiv f. Religions- wissenschaft, 1906); Eva fVunderlich: Die Bedeutung der roten Farbe im Kultus der Griechen und Romer (GieBen 1925); Reau I (1955, p. 72). — Cf. J. Sauer (1902 [1924, p. 220]). rdeča krava brez madeža -> rufa vitula Rea ( Rhea ) Silvia, mit. oseba, vestalka, mati —> Ro mula in Rema. Up: verj. Jacopo Della Quercia ( relief ene izmed obeh žena z otrokoma na njegovi Fonte Gaia v Sieni, 1409/19). Read, Sir Herbert (1893 — 1968), angl. lik. in knj. kritik, pisec o umetn. in pesnik. R. v York- shiru kot kmečki sin, štud. na univ. v Leedsu, bil mdr. asist.-kustos v Victoria & Albert Mus. v Londonu (1922—31), prof. za um. zgod. na univ. v Edinburghu (1931—33), ur. Burlington Magazine (1933—39) in glasnik skupine —> Unit 1. Poplemeniten ( Knight ) 1953; eden izmed čast¬ nih predsednikov AICA; med 14 (16) uredniki Kindlers Malerei Lexikon, itd. B; The meaning of Art (L 1931; 3., rev. & razš. izd. 1951; zadnja izd. 1963); Art Now: An Introduction to the Theory of Modem Painting and Sculpture (L 1933; rev. & razš. izd. 1948; paperback ed. 1963); Henry Moore, Sculptor: An appreciation (L 1934); Art and Industry: The principles of industrial design (L 1934; з. , rev. izd. 1953); (izd., uv) Surrealism (L 1936); Art and Society (L-Trt 1937; 2. izd. L 1945); Education through Art (L 1943; 3., rev. izd. L ali NY 1958); (uv) Henry Moore: Sculpture and Drawings, I (L 1944; 4. izd. 1957), II (L 1955; 2. izd. 1965), III (L 1965); The Future of Industrial Design (L 1946); The Grass Roots of Art (L 1947); (uv) Ben Nicholson, I: 1911 —' 1948 (L 1948) & II: 1948—1955 (L 1956); Contempo- raryBritish Art (Harm 1951, »Pelican Books« A. 250); A rt and the Evolution of Man (L 1951); The Philosophy of Modem Art: Collected Essays (L 1952); Anarchy and Order: Essays in Politics (L 1954); Icon and Idea: The function of art in the development of human cons- ciousness (L 1955); ,Gauguin: return to symbolism (25th AN Annual 1956, 1955); The Art of Sculpture (L ali NY 1956); A Concise History of Modern Painting (L 1959; slov. izd. [prev. Helena Menaše] Zgodovina modernega slikarstva: od Cezannu do Picassa, L)' DZS 1969); ,Zakaj abstraktno ‘ (Lik. rev., 1961); A Concise History of Modern Sculpture (L 1964; tudi jugosl. izd., Bgd); To Hell with Culture and other Essays on Art and Society (L 1963); The Origins of Form in Art (L 1965). L: Kunitz (1942); WWA (1962); IWW (1964). — Cf. P. Guggenheim (1960). realizem je kot zg. slog sledil —»■ romantiki in zaznamoval zlasti 2. pol. XIX. st. (— > Courbet, —> Barbizon, —>■slovenski slikarji', etc.). L: varii auctores, Realism (EWA' XI, 1966 — L!)- Reau, Louis (1881—1961), fr. um. zgodovinar, član Inst. de France ( Ac. des B.-A.) in prof. na Sorboni, izredno plodovit pisec (specialna dela zlasti o fr. kiparstvu XVIII. st.); r. v Poitiersu, и. (80) v Parizu. B: Cologne (P 1908, »Les Villes d’art cčlebres«b Peter Vischer et la Sculpture franconienne du XIV au XVIe siecle (P 1909, »Les Maitres de l’Art«R Les Musees de Saint-Petersbourg (P 1912); Saint-P e ~ tersbourg (P 1913, »Les Villes d’art cčlebres«); L Ar russe, I—II (P 1920—1922); Mathias Grunewald et te 1757 Rebeka in Eliezer pri vodnjaku — Redig de Campos, Deoclecio 1758 Retable de Colmar (Nancy-P-Strasbourg 1920); Colmar (P 1920, »Coli. Memoranda«); Correspon- dance de Falconet avec Vimperatrice Catherine II (P 1921); Štienne-Maurice Falconet (2 knj., P1922); L Art franfais sur le Rhin au XVUle sičcle (P 1922); Histoire de l'Expansion de P Art franfais moderne: Le Monde Slave et V Orient (P 1924); Ecole allemande (P 1925, »La Peinture au Mlisec du Louvre«); Histoire de la Peinture franfaise au XVilI e siecle (2 knj., P-Br 1925—1926); L'Art franfais aux Štats-Unis (V 1926); Vne dynastie de sculpteurs au XVIII e sičcle: Les Lemoyne (P 1927, »L’Art franfais«); Histoire de PExpansion de l'Art franfais: Belgique et Hollande, Suisse, Allemagne et Autriche, Boheme et Hongrie (P 1928): Pays Scandinaves, Angleterre, Ameru/ue du Hord (P 1931): Le Monde Latin (P 1933); Dessins de Franfois Boucher (P 1928); La Gravure d'illustration en France au XVlile siecle (P-Br 1928); Lexique po- lyglotte des termes d'art et d'archeologie (P 1928); Catalogue de V Art franfais dans les Musčes russes (P 1929); La Bourgogne: La Peinture et les Tapisseries (P-Br 1929, »Les Richesses d’art de la France«); E■ K. Loukomski: Son oeuvre de peintre et d’historien d'art (P 1929 ); Dictionnaire illustre d'art et d'archeo¬ logie (P 1930 ); Houdon: Biographie critique (P 1930, »G. A.«); L'Art romantique (P 1930, »Coli. artistique Garnier«); (& Georges Loukomski) Catherine la Grande, inspiratrice d'art et Mecene (P 1930); C or- r espondance artistique de Grimm avec Catherine II (P 1932); Vienne, Schonbrun et les abbayes d'Autriche (P 1932, »Les Villes d’art celebres«); (& Gustave Cohen) L'Art du Moyen-Age et la civilisation fran- faise' (L’Evolution de 1 ’Humanite, P 1935); VEurope Jranfaise au Siecle des Lumičres (P 1938; 2. izd. 1951); La Peinture franfaise du XIV e au XVI e siecle (P 1939); Un sičcle d'aquarelle (P 1942); Histoire de la peinture °u moyen-age: La Miniature (Melun 1946) ; Le Rayon- nement de Pariš au XVIIl e sičcle (P 1946);L’ Art gothi- 0 “e en France (n. izd.,Ps.a. [o. 194671); »Nouvelle En- c yclopedie illustree de Part franfais «); Vere romanti¬ ke: L es arts p i as ,j ques (p 1949 , ista z .);J.-N. Pigalle (P 1950, »LesGrands sculpteurs frangais«), Basiligues e ‘ sanctuaires d'Italie (P 1950, »Coli. Merveilles de art«); , L'influence de la forme sur Viconographie dans 1 ar l fnedieval' (J. de Psychologie, 1951); Encyclopedie j "Art (P 1951); V Art au 18 e siecle en France: Style “j?"« XVI, 1760—1789 (P 1952, »Nouvelle Encyclo- Pedie iliustrče de l’Art franfais« 8 ); ,A Marble Statue °fSt. Barbara by Germain Pilon ‘ (AQ, 1952); *Diction- Polyglotte des termes d'Art et d'Archeologie ' PG 1953); *Iconographie de l'Art chretien, I—III k nj., P 1955—1959); Fragonard: Sa vie et son oeuvre (P 1956 , »Le S Grands maitres de Part franfais« J > Histoire du Vandalisme: Les Monuments detruits ae 1 Art franfais I—II (P 1959). L: s. Damiron (Buli. SHAF, 1961 — B!); Luc MenaSe (Lik. rev., št. 2, 1961). Rebeka in Eliezer pri vodnjaku (lat. Potum dat ebecca servo Abrahae ejusque čarne lis), bibl. lk * (1 Mojz 24, 15—21): v Mezopotamiji, zunaj -> Nahorjevega mesta, da Batuelova hči e beka piti Abrahamovemu najstar. hlapcu (ki 8a je bil gospodar poslal iskat ženo za svojega Slna Izaka) in njegovim 10 kamelam. Up: mi¬ niaturi v -> Dunajski Genezi (f. 7 = p. 13-14, zač. VI. st.), Murillo (Prado), Piazzetta (Brera — prizor z nakitom, 1 Mojz 24, 22), v slov. u- metn. F. Jelovšek ( freska v kupoli, d. 1734, Lj [Kodeljevo], kapelica Codellijeve graščine Turn). L: Pigler I (1956, p. 46-49); Reau II/l (1956, p. 140—41); Keller (1968, p. 433). Reber, Franz von (1834—1919), nem. um. zgo¬ dovinar, prof. (od 1863) in direktor (1875—1907) slikarskih galerij v Munchnu. B: Die Ruinen Roms und der Campagna (1863; 2. izd. Lpz 1879); (izd., prev. & kom.) M. Vitruvius Pollio: Zehn Biicher iiber Architektur (Stu 1865); Ge- schichte der Baukunst im Alterthum: Nach den Ergeb- nissen der neueren vvissenschaftlichen Expeditionen (Lpz 1867); Kunstgeschichte des Altherthums (ib. 1871); Geschichte der neueren deutschen Kunst (1876; 2. izd. 1884); Kunstgeschichte des Mittelalters (Lpz 1886); (& A. Bayersdorfer) Klassischer Bilderschatz (12 knj. tabel in ustrezni tekst, Mn 1889—1900); Der karo- lingische Palastbau (2 knj., Mn 1892, »Abh. Mn«); Geschichte der Malerei vom Anfang des 14. bis zum Ende des 18. Jahrhunderts (Mn 1894); (& A. Bayers- dorfer) Klassischer Skulpturenschatz (2 knj., Mn 1900); ,Die Stellung der Hethiter in der Kunstge¬ schichte' (SbMn, 1910). Recamier, Jeanne-Franfoise Bernard, dame (1777—1849), fr. lepotica, znana po svojem sa¬ lonu, v katerem se je shajal umetniški in intelek¬ tualni Pariz. Up: Chinard, J.-L. David (-»- Ma- dame Recamier), Gerard (1802, Carnavalet), Gros (Zgb Str). L: »US« 11 (1971, repr. p. 17, 20 & 21). rečni bogovi, V grš. mitologiji npr. -> Aheloos in po oživljenju tudi -> A k is. V kršč. umetnosti se rečni bogovi mdr. pojavljajo v prizorih Naj¬ denje Mojzesa in -s- Krst v Jordanu (—> Jordan). L: Hunger (1955, p. 116); Pigler II (1956, p. 612 — cf. FluJJgott); Olga Aliče Nygren, FluB, FluBland- schaft, FluBgotter (LCIII, 1970). reddam populiš Iabium electum, ut invocent omnes in nomine Domini et serviant ei umero uno, bibl. citat (Sof 3, 9: Tedaj bom dal ljudstvu spet čiste ustnice, da bodo vsi klicali moje ime in mi služili v skupni vnemi). Cf. s. v. Apostolska vera (Sofonija ob Mateju). red hlačne podveze (angl. the Order of the Garter, fr. VOrdre de la Jarretiere, nem. der Hosenbandorderi), viteški red, ki ga je 1349 ust. angl. kralj Edvard III. (patron sv. Jurij). Up: npr. Rafael {Jurij v boju z zmajem, Washington). ’• L: Rčau III/2 (1958, p. 573 & 577). Redig de Campos, Deoclecio, it. um. zgodovi¬ nar, muzealec v Vatikanu. B: ,// concetto neo-platonico cristiano nelta Stanza delta Segnatura' (Illustrazione Vaticana, 1938); (& B. Biagetti) II Giudizio universale di Michelangelo (C. d. 1759 Redon, Odilon — Regence 1760 V. 1944); Raffaello e Michelangelo (R 1946); Le Stanze di Raffaello (F 1950, »Serie del Drago«; fr. izd. R 1951; 2. izd. R 1957); Itinerario pittorico dei musei vaticani (R 1954); ,La Madonna di Foligno di Raffaello' (L. Bruhnsov zb., 1961); ,Discussione sul Manierismo' (20. kongr. II, 1963); II Giudizio universale di Michel¬ angelo (Mi 1964); ,L'architecte et le constructeur de la Chapelle Sixtine' (Ozingov zb., 1964); ,Das Portrat Michelangelos mit dem Turban von Giuliano Bugiardini' (Einemov zb., 1965). Redon, Odilon (1840—1916), fr. slikar in grafik (lito.), v. upodabljavec cvetlic, metuljev in me¬ lanholično fantastičnih motivov, ki ga povezu¬ jejo s sočasnim lit. simbolizmom in hkrati zidajo neke vrste most med romantiko in surrealizmom. R. v Bordeauxu, u. v Parizu. S: npr. Molk ( Le Silence, 1911, MMA). G: npr. album lito. Dans le reve (1879). B: A Soi-meme: Journal ( 1867 — 1915) (P 1922). L: Diet peint mod (1954); Sven Sandstrom: Le Monde imaginaire d’Odilon Redon (Lund 1955); Roseline Bacou: Odilon Redon (2 knj., G 1956); Robert Rosenblum (EWA XI, 1966, s. v.). — Cf. K. Berger (1964), G. H. Hamilton (1967), J.-K. Huysmans (A rebours, 1894), A. Mellerio (vse), Th. Reff (1961), R. Zeitler (1966). redovniki; avguštinci (pos. npr. avguštinski ka¬ noniki in bosonogi avguštinci [it. i Scalzi]), -> be¬ nediktinci (ust. 529), —> cistercijani (ust. 1098 v Citeauxu in 1115 v Clairvauxu), -^-dominikanci (ust. 1215), — frančiškani ali minoriti (ust. 1209, pos. npr. kapucini, cf. infra), —»■ jezuiti (ust. 1540), kamalduli (ust. 1012), kapucini (ust. 1525), kar¬ meličani ali karmeliti (ust. 1156), — kartuzijanci (ust. 1084), -> mercedariji (potrditev 1235, žen¬ ska veja od 1265 ),->premonstratenci (ust. 1121), salezijanke (ust. 1610, salezijanci od 1855), uršu- linke (ust. 1535), itd. — Viteški redovi: ivanovci ali -+johaniti ali (pozn.) malteški viteški red (po¬ trditev 1099), templjarji (ust. 1119, potrditev 1128, razpuščeni 1312), nemški viteški red. Redslob, Edwin (1884—-_), nem. um. in kult. zgodovinar. Delal je v raznih muz. (Nurnberg, Aachen, Bremen, Stuttgart) in v obd. pred na¬ cizmom (1920—33) kot »prvi vladni svetovalec za um. zadeve« ( Reichskunstwart) napredno vpli¬ val na um. politiko takratne Nemčije. B: Das Kirchenportal (Jena 1909, »Deutsche Plastik« 1); Alt-Danemark (Mn 1914, »Architektur u. Kstgevverbe des Auslandes« 2); , fVeimarer Maler im 19. Jahrhundert' (Cie, 1914); Deutsche Goldschmiede- plastik (Mn 1922); ,Riemenschneiders Jugendstil und die Erfurter Kunst' (Kchr, 1951); Barock und Rokoko in den Schlossern von Berlin und Potsdam (BI 1954); ,Andreas Schliiter und die Plastik der Niederlande' (ZfKw, 1955); Richard Scheibe (BI 1955, »Die K. unserer Zeit« 9); ,Ein Kupferstich nach Michelangelo als Vorbild jur Rembrandt' (Blm, 1956); ,Erfurt als kiinstlerische Heimat Tilmann Riemenschneiders' (F. Winklerjev zb., 1959). L: zbornik: Edvvin Redslob zum 70. Geburtstag: Eine Festgabe (BI 1955 — B!). red sv. Antona (fr. Ordre de Saint-Antoine, nem. der Antoniusorden), viteški red, ki ga je 1382 ust. Anton Bavarski, grof Hainauta in Holandske. Cf. s. v. Mož s klinčki. O cerkv. redu cf. s. v. antoniti. red Zlatega runa (fr. ordre de la Toison d'or, nem. Orden vom Goldenen Vlies ), viteški red, ki ga je v spomin na zlato runo ust. burgundski vojvoda Filip Dobri (1429). Po smrti Karla Drznega ga je prevzela Avstrija, po smrti ces. Karla V. pa tudi Španija (tu in tam pomenil najvišji red). L: cf. H. Gerstinger (1935). refektorij (lat. refeetorium, fr. le refeetoire, it. il refettorio, nem. das Refektorium, šp. el re- feetorio), samostanska obednica (v stavbah nem. viteškega reda imen. tudi der Remter). Reff, Theodore (1930—_), amer. um. zgodo¬ vinar, Assoc. Prof. na newyorški Columbia Univ. B; , Cezanne andPoussin' (JWCI, 1960); ,Cezanne's »Dream of Hannibal«' (AB, 1963); ,The meaning of Titian's Venus of Vrbino' (Panth, 1963); ,The meaning of ManePs Olympia' (GBA, 1964); ,New Light on Degas' Copies' (BM, 1964); ,The Chronology of Degas ' Notebooks' (BM, 1965); ,Puget's »Gallic Hercules «‘ (JWCI, 1966); ,Cezanne and Hercules' (AB, 1966); ,Puget's Fortunes in France' (R. Wittkowerjev zb. H, 1967); ,Redon's »Le Silence«: An iconographic inter- pretation' (GBA, 1967); ,The Pictures within Degas’ Pictures' (Met Mus J, 1968); ,Some Unpublished Letters of Degas' (AB, 1968); ,More Unpublished Letters of Degas' (AB, 1969). reformacija in protireformacija sta vsaka po svoje vplivali na razvoj lik. umetn. v —*■ šestnaj¬ stem st. in sedemnajstem st.: prva v odporu do čaščenja podob v skrajnih primerih z ikono- klazmom, druga s t. i. protireformacijsko umetn., ki so jo pospeševali zlasti -^-jezuiti. Najbolj ne¬ posredno se je protestantizem izrazil v grafiki in knj. ilustraciji (-> ilustracije slovenskih P r0 ~ testantskih knjig). Cf. s. v. tridentinski koncil. L: Cankar III/2 (1951); H. K. von Haebler: Das Bild in der evangelischen Kirche (BI 1957); A. Kriicke, Der Protestantismus und die bildliche Darstellung Gottes (ZfKw, 1959); Schmidt IL (1962); Eugen'0 Battisti, Reformation and Counter Reformation (EWA XI, 1966 — L!); Von der Freiheit eines Christenmenschen: Kunstvverke und Dokumente aus dem Jahrhundert der Reformation (BI 1967 [rk> SchloB Charlottenburg]). — Cf. F. Stelč (1951, 1965 [1966]), W. IVeisbach (1921). Regence, prehodno stilno obd. fr. umetnosti med dobo Ludovika XIV. (-»- Louis-quatorze) in dobo Ludovika XV. (—> Louis-quinze), 1715-1723. 1761 REGENSBURG — Regteren Altena, Johan Quirijn van 1762 REGENSBURG (fr. Ratisbonne), mesto ob Donavi na Bavarskem. Srednjev. jedro s števil¬ nimi, večidel v romanski dobi ust. cerkvami. L: Felix Mader: Stadt Regensburg, I: Dom und St. Emmeram (Mn 1933, »Kstdenkmaler der Ober- Pfalz« 22); Hans Dachs: Regensburg: Geschichte und Denkmaler (Regensburg 1950); VValter Boli: Regens¬ burg (Mn-Bl 1955, »Deutsche Lande, deutsche K.«); EWA VI (1962, stp 249—51 — L!). ~ kamniti most ( Steinerne Brucke), eden iz¬ med najstar. v Evropi, zač. 1135, v 2. svet. vojni Poškodovan, pozn. rest. ~ AUerheiligenkapelle (Kapela Vseh svetnikov °b križnem hodniku stolnice, cf. infra), trikon- halna centr. stavba s kupolo na tamburju, z ar¬ hitekturo (o. 1150/60) sočasne StS-e, ki kot celota kažejo nebeški Jeruzalem (kapela prvotno nagrobna!), in kamn. olt. miza. L: Reclam I (1959, p. 671); Georges Duby: L’Eu- rope des cathčdrales (G: Sk 1966, repr. p. 82); »US« ' (1968, f p. 119). _ Cf. A. Grabar (ib. 1958, p. 120 21), O. Demus (1968 — L!). ~ Sankt Emmeram v juž. delu mesta (St. Emmerams-Platz), nekd. benediktinska samo¬ stanska c. s 3 ohranjenimi kriptami. Notr. sta — z izjemo zah. dela, ki kaže stari videz m ima lesen kasetiran strop iz 1642 — preoblikova a 1731—33 brata -> A sam (freske C. D. Asam). V Dionizijevem koru ostanki romanskih StS (prizori iz legend sv. Petra in Dionizija Areo- Pagita). V v. olt. Sandrartova Smrt sv. Emerama (1679). V sev. ladji nagrob. 876 u. kraljice Heme, žene Ludovika Nemškega (o. 1280). V grobnici družine Thurn u. Taxis (Thurn-und-Taxissche Gruftkapelle) Danneckerjev marm. Kristus (1827 d ° 32, v glavnem Th. V/agnerjeva izvedba). — Zraven pomemben križni hodnik (sev. krilo še iz o. 1230), vključen v Palais Thurn u. Taxis. L: H. Rdttger: St. Emmeram zu Regensburg: enemalige Benediktinerabteikirche (Mn 1952); Re- c arn 1 (1959); Echapasse (1963). ~ Sankt Jakob, t. i. Schottenkirche, romanska stebrna bazilika iz 2. pol. XII. st. z znamenitim *sev. portalom, ki ima bogat in ikonografsko zelo mikaven figuralen plastični okras. L: »US« 7 (1968, f p. 120—21;. — Cf. Ad. Gold- schmidt (1895), G. Troescher (1954). ~ ‘stolnica Sankt Peter, najpomembnejša ba- Var ska gotska c., zač. sredi XIII. st., nadaljevana do o. 1520; 101 m vis. stolpa dkč. 1859 69, juž. čelo transepta dkč. 1881. V koru >>Sa- kramentshaus« (Wolfg.-Roritzer o. 1493). P: na slopih sečišča s prečno ladjo * Marija in Oznanjenja (—>■ Erminoldov mojster o. * sredi ladje nagrob. z bron. likom klečečega karet. SS — Leksikon vojvode Filipa Viljema (post. 1606—11). — Slika¬ na okna iz XIV. & XV. st. — Ob stolničnem križnem hodniku —> AUerheiligenkapelle (cf. su- pra). L: Karl Zahn: Der Dom zu Regensburg (Au 1929, »Deutsche Kstfiihrer« 39); id., Zur Baugeschichte des Domes in Regensburg... (WJb, 1930); A\ois Elsen: Die Bildfenster des Regensburger Doms (BI 1940); J. B. Lehner: Der Dom zu Regensburg (Regensburg 1952); Giinter Gali, Zur Baugeschichte des Regens¬ burger Domes (ZfKw, 1954, povzetek dis.); J. B. Lehner (Das Miinster, 1958); Reclam I (1959). ‘Regentinje zavetišča za starce v Haarlemu, po izročilu 1664 nastala mojstrovina starega Halsa (o, pl, 170,5 X 249,5 cm, Haarlem). Za interpretacijo in lit. prim. geslo — Regenti (infra). L: Kindler III (1966, repr. p. 43). — Cf. Luc Menaše (1960, p. 59—61). ‘Regenti zavetišča za starce v Haarlemu, poleg ->Regentinj (supra) najbolj znamenita Halsova slika (o, pl, 172,5 X 256 cm), ki jo je stari moj¬ ster po izročilu naslikal 1. 1664. Novejša lit. (cf. infra, P. J. Vinken in E. de Jongh) opozarja, da vse negativno mnenje o upodobljencih (resp. regentinjah), ki naj bi jih bil Hals tako »neusmi¬ ljeno razgalil«, izvira iz interpretacij ob prehodu iz XIX. v XX. st., ki samb po svoje odsevajo prevladujoče naturalistične težnje v sočasni knji¬ ževnosti. L: G. D. Gratama: Regenten en Regentessen van het Oudemannenhuis (Den Haag 1943); P. J. Vinke & E. de Jongh, De boosaardigheid van Hals’ regenten en regentessen (OH, 1963); »PKG« 9 (1970, t. 151 — L!). — Cf. (tudi s. v. Hals, Frans) W. Liibke (1876), A. Philippi (1901), A. Riegl (1902 [1931]), itd. Regis idolatria -> Salomonovo malikovanje Registrum Gregorii, z. pisem papeža Grego¬ rija I. Vel. (cf. s. v. Mojster trierskega »Registrum Gregorii«). Regola delli cinqve ordini delTarchitettvra, Vignolov znameniti učbenik »prave« arhitekture (1. izd. 1562), ki je pomembno pomagal utrditi veljavo t. i. -> stebrnih redov v evr. stavbarstvu. L (cf. s. v. Vignola ): SchlosserL (1964). Regteren Altena, Johan Quirijn van (1899—• _), hol. um. zgodovinar, prof. za zgod. sred¬ njev. in novejše umetn. na univ. v A’damu (Kunst- historisch Instituut). R. v A’damu, prom. 1935 na univ. v Utrechtu z dis. o risbah Jacquesa de Gheyna. B: ,Que!ques remarques sur Rembrandt et la Ronde de N uit ‘ (17. kongr., 1955); ,Niederldndisches im jungen Diirer ‘ (F. Winklerjev zb., 1959). L: Wie is dat (1956). 1763 Regiji — REIMS, katedr. Notre Dame 1764 Regul (lat. Regulus, it. Regolo di Lucca), kršč. svetnik (1. IX.), škof v Afriki, potem puščavnik v Italiji, kjer so ga obglavili vojaki ostrogotskega kralja Totile; patron Lucce, —> kefalofor. Up: npr. relief mučeništva v timpanu portala na pro¬ čelju katedr. v Lucci (1230-a leta). L: Mille Santi (1931, p. 558—59); Reau III/3 (1959, p. 1141—42). REICHENAU, nekd. otok na Bodenskem je¬ zeru pri Konstanzi (Baden, ZRN), šele v novejši dobi povezan z obrežjem, pomembno srednjev. samostansko središče (cf. infra). Oberzell: nekd. samostanska c. St. Georg: triladijska ba¬ zilika s središčnim stolpom, nizkim transeptom, kvadratnim korom na vzh. in polkrožno apsido na zah. Na bazilikalnih stenah znamenite, z meandrom obrobljene otonske *StS-e (zadnja četrt. X. st.), ki kažejo Kristusove čudeže: na sev. steni Ozdravljenje obsedenca pri Gerasi, Ozdravljenje vodeničnega, Pomiritev viharja na Genezareškem jezeru in Ozdravljenje sleporoje- nega, na juž. steni pa predvsem 3 obujenja, Obu- jenje mladeniča iz Naima, Obujenje Jairove hčere in Ozdravljenje krvoločne žene, naposled Obuje¬ nje Lazarja. Niederzell: nekd. samostanska c. St. Peter u. Paul. V apsidi 1900 odkrite StS-e (o. 1120[—30]): Kristus v mandorli med simboli evangelistov (Maje st as Domini), cerkv. patronoma in keruboma, spodaj apostoli na prestolih in pod njimi stoječi preroki. \ L: Reclam N II (1958 [1960]); K. Martin: Die otto- nischen Wandbilder der St. Georgskirche Reichenau- Oberzsll (Konstanz 1961, »Reichenau-Bucherei« 2); EWA VI (1962, stp 261 — L!). — Cf. O. Demos (»1968 — L!), A. Knoepfli (1961 — L!). »reichenauska šola«, po samostanskem središču na otoku -> Reichenau imen. miniatorsko sre¬ dišče, ki naj bi bilo najpomembnejše v okviru -fotonske umetn. in v katerem naj bi mdr. na¬ stali —> Geronov kodeks, -» Codex Egberti, -> Evangeliar Otona lil. v Miinchnu, posebno zna¬ menita —> Bamberška apokalipsa in —> Perikope Henrika II. »Šolo« resp. njene rkp. je povezal W. Voge, na otok Reichenau pa jo je 1901 loka¬ liziral A. Haseloff, kateremu so se mdr. pri¬ družili G. Swarzenski, Ad. Goldschmidt in A. Boeckler. V novejšem času so zač. o takem po¬ menu Reichenaua resno dvomiti. — Po napačno domnevanem avtorju -»■ Evangeliarja Otona II. ali III. v Aachnu, Liutharju (donatorju ali pisarju!), so pos. razločevali tudi t. i. Liutharjevo skupino (Liuthargruppe). L: Walter Gernsheim: Die Buchmalerei der Reiche¬ nau (Mn 1934, dis.); C. R. Dodwel!& D. H. Turner: Reichenau Reconsidered: A Re-Assessment of the Plače of Reichenau in Ottonian Art (L 1965, »War- burg Inst. Surveys« 2 [oc. Janet Backhouse, BM, 1967]); — Cf. P. Bloch (1956), A. Boeckler (1925; 1961), Ad. Goldschmidt (1928), A. Haseloff (1901), H. Jantzen (1947 [1959]), A. Knoepfli (1961, pos. p. 413—15 — L!), H. Schrade (1958), W. Voge (1891). Reichlich, Marx (o. 1460/65—o. 1520), tirolski slikar, r. verj. v Novacelli pri Briksnu, se učil pri Friedrichu Pacherju in sprejemal pobude Michaela Pacherja. S: v Novacelli pri Briksnu, Lj ( triptih, d. 151 [3?]), na Dunaju (table iz Ma¬ rijinega življenja, npr. Obiskovanje, Ost. Mitt.), itd.; med atr. tudi Portret kanonika Angrerja (d. 1519, Ferdinandeum — cf. s. v. Mojster Angrerjevega portreta). L: Erich Egg, Marx Reichlich: der Meister des Angrerbildnisses (ZfKw, 1960). — Cf. V. Oberham- mer (1970), N. Rasmo (1949; 1950; 1955). Reichmann, Felix (1899— ), avstr. um. zgo¬ dovinar, prom. 1923 na Dunaju. B: Gotische Wandmalerei in Niederbsterreich (W 1925). Reifenberg, Adolf (1899—_), nem.-izrael. (ž.) pisec o umetn., r. v Berlinu; po študiju agrikulturni kemik. B: Architektur und Kunstgev/erbe im alten Israel (W-Lpz 1925); Paldstinensische Kleinkunst (BI 1927, »BKA« 31); Denkmdler der jiidischen Antike (Bi 1937); Ancient Jewish Coins (Jerusalem 1940; 2. izd. ib. 1947); Ancient Hebrew Arts (NY 1950); Ancient He- brew Seals (L 1950). L: UJE 9 (1943). Reifenberg, Benno (1892 — 1970), nem. lik. kri¬ tik, žurnalist in književnik, 1911—14 štud. um- zgod. v Ženevi, Miinchnu in Berlinu, prijatelj Wilh. -> Hausensteina. B (lik. umetn.): Vermeer van Delfi (1922); Karl Hofer (1924); (& W. Hausenstein) Max Beckmann (Mn 1949); Das Abendland gemalt (1950). L: Kunisch (1965, s. v.). REIMS (stari rim. Durocortorum), mesto v fr- pokrajini Champaigne. ~ *katedr. Notre Dame, ena izmed treh klas- fr. katedr. XIII. st.; v njej so kronali fr. kralje- Zač. 1211, kor do 1241; *zah. pročelje do 1280 sez. do 2. nadstr. z »rožo«. Dolžina zunaj 149 m (znotraj 139), transept širok 61 m (49,5), v 'š- srednje ladje 38 m, celotna površina 6650 m • Po slavnem —► labirintu izpričani arhitekti Jean d’Orbais, Jean le Loup, Gaucher de Reims in Bernard de Soissons. Izredno pomemben kipar¬ ski okras: na zah. pročelju v timpanih kro- govičje s slikanimi okni, sicer pa na srednjem portalu (na čelu Marijino kronanje) levo soha, ki jo po — > Vogeju imenujemo mož z Odisejevo 1765 Reinach, Salomon — Reinwaldt, Janez Mihael 1766 glavo (o. 1220) in znani *sv. Jožef (»reimska« delavnica o. 1240), des. pa kot skupina * Obisko¬ vanja Marija in Elizabeta (na klas. antiko na¬ vezujoča delavnica o. 1220/30) in iz Marije (»amienska« delavnica o. 1230) in smehljajočega se * angela ( Ange au sourire, »reimska« delavnica o. 1240) sest. Oznanjenje', na čelu lev. portala Križanje-, na čelu des. portala Kristus med angeli 2 Arma Christi. Na.sev^. pročelju transepta na gl. portalu ( Portafl des Saints) na delilnem tramu papež Kalist, v timpanu prizori iz legend ■sr. Remigija (saint Rimy) in Nikozija (saint Ni- caise), mdr. spodaj levo *Mučeništvo sv. Niko¬ zija (o. 1220); na levem portalu ( Portail du Jugement dernier, prav tako o. 1220) na delilnem tramu le Beau Dieu, v timpanu Poslednja sodba, na podbojih spodaj pa *apostoli (na klas. antiko navezujoča delavnica o. 1220/25); zgoraj ob »ro¬ ži« oblečena Adam in Eva (pred 1233) in kot »Phi- Uppe Auguste« znana soha kralja (pred 1233, vzor za —> Bamberškega jezdeca). Ob »roži« na ! Jnž) pročelju transepta, ki nima portalov, Sinagoga (o. 1225) in Eklezija (o. 1230). Povsem tzjemoma je tudi notr. stran zah. pročelja okrašena s sohami v 7 vrstah niš (po 1251), med bibl. in evang. osebami znana skupina Melki- zedeka in Abrahama (t. i. Vitezovo obhajilo ali La Communion du Chevalier). — Slikana okna samo delno ohranjena iz XIII. st.: mdr. v »roži« na zah. pročelju v središču Marijina smrt, v 1. krogu okrog nje 12 apostolov, nato 24 angelov z glas¬ bili, itd. L: Paul Simon: La grande rose de la cathedrale de o ms (Reims 1911); Cankar II/2 (1933); Panofsky Ren (1960); EWA V (1961, stp 639—40 — L!). — Cf. L - Brehier (1920), W. M. Hinkle (1965), L. Lefranfois- J '"fon (1928), E. Male (1927), E. Panofsky (1927), H. Reinhardt (1963 — L!), W. Sauerldnder (*1970 — P. Vitry (s. a. [1915—20]), W. Voge (1958). Reinach, Salomon (1858—1932), fr. (ž.) arheo- °8 in um. zgodovinar. Prof. v Parizu, zaslužen direktor muz. v Saint-Germain-en-Laye, polihi- s tor in izredno plodovit pisec; član Inst. de France. Med njegovimi številnimi priročniki v žepnem formatu je bil v široki javnosti posebno Popularen splošni pregled iz 1. 1904 (zdaj po¬ vsem zastarel). P Fxplaration scientifique de la Tunisie (3 knj., O b 4 1 888); (& E. Pottier) La necropole de Myrina z kuj., P 1886—1888); Repertoire de la statuaire grecc/ue et romaine, I — IV (P 1897—1910); Repertoire rv« Iei Peints grecs et etrusques, 1—II (P 1899— >; Apollo: Histoire generale des arts plastiques P* 19 04, »Ars una«; 19. izd. P 1952; slov. prev. Hanez Dokler]: Apolon: Splošna zgodovina likovne umetnosti , Lj 1957); Ripertoire de peintures du moyen X®« * ' a eenaissance (1280—1580), I—VI (P 1905— Z3); Tableaux inedits ou peu connus: dres de col- lections franfaises (P 1906); ,La Tristesse" de Mona Lisa ‘ (BMF, 1909); Repertoire de reliefs grecs et romains, I—III (P 1909—1912); ,L'Homme au verre de vin ‘ (RA, 1910); Repertoire de Part quaternaire (P 1913); Repertoire de peintures grecques et romaine s: Avec 2720 gravures (P 1922). L: DULC IV (1962). — Cf. A. Michaelis (1906). Reinach, Theodore (1860—1928), fr. (ž.) ar¬ heolog, polihistor, brat piejšnjega; 1888 ust. Revue des etudes grecques, ur. GBA (1905—28). B: (& Hamdy Bey) Une necropole Royale d Sidon (P 1892); ,La necropole royale d Sidon ‘ (GBA, 1892— 96); L'Histoire par les monnaies: Essai de Numisma- tique ancienne (P 1902); etc. Reiner, Vaclav Vavrinec (1684—1743), češ. baročni slikar. Iluzionistične stropne freske (e. g. -> Praga: Černinsky palač). Reiners, Heribert (1884—1960), nem. um. zgodovinar. Dela s področja obrenske in zahod- nošvic. umetn. B: Die Kdlner Malerscliule (M. Gladbach 1925, »Mngr. zur Gesch. der christlichen K.« 5). Reinhardt, Hans (1902 —_), švic. um. zaBdo- vinar, univ. prof. v Baslu in direktor lamk. Historisches Mus. B: Holbein (P 1938; angl. izd. L-Trt 1939); ,Be- merkungen zum Spatvverk Hans Holbeins des Alt er en' (ZSAKg, 1954/55); ,Die Madonna des Biirgermeisters Meyer von Hans Holbein dem Jiingeren ‘ (ib.); ,Das Datum des Toten Christus von Hans Holbein dem Jiingeren ‘ (ib., 1960); Das Basler Miinster (3. izd., Ba 1961); La cathedrale de Reims: Son histoire, son archi- tecture, sa sculpture, ses vitraux (P: PU 1963). Reinhart, Oskar (1885—1965), švic. um. zbi¬ ralec v —> Winterthurju. L; E. Hanfstaengl, Oskar Reinhardt 80 Jahre (Panth, 1965). Reinle, Adolf, švic. um. zgodovinar, prof. za srednjev. umetn. na univ. v Zurichu. Z -» Gant- nerjem avtor 4 knj. obsegajoče Kunstgeschichte der Schweiz (Frauenfeld 1936—62), delno že v 2. izd. (cf. lit.). B: Kunstgeschichte der Sclnveiz, IV: Die Kunst des 19. Jahrhunderts (Frauenfeld 1962); ,Neue Gedanken zum St. Galler Klosterplan' (ZSAKg, 1963/64); ,Swit- zerland' (EWA XIII, 1967); Kunstgeschichte der Schiveiz, I: Von den helvetisch-rbmischen Anfangen bis zum Ende des romanischen Stils (Frauenfeld 1968 [= 2. izd. Gantnerjeve knj. iz 1936]; ,Die Rotonde im .. Chorscheitel ‘ (Discordia concors: Festgabe f. Edgar Roniour. Ba-Stu 1968). Reinvvaldt, Janez Mihael (1669—1740), slov. slikar. R. v Škofji Loki, akt. v Lj, tu 1723 za pričo pri poroki Franca -^-Jelovška. S: npr. »čudodelna« slika Smrt Frančiška Ksav. (1715, Radmirje [Straže] pri Gornjem gradu), Janez 1767 Reiss, Franc Krištof — reliefno okrašeni timpani 1768 Nepomuk spoveduje češ. kraljico (d. 1731, Spod¬ nja Draga pri Stični, c. sv. Tomaža), tudi Avtp. (s pozn. napisom, NG). L: SteskaS (1927); NG II (1957, št. 6); A. Cevc (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!); Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk]); A. Cevc (ELU 4, 1956, s. v.); E. Cevc (LRazgl, XV, 1968). Reiss, Franc Krištof (u. 1711), kipar in rezbar v Mrb, s svojimi olt. nastavki na koncu razvoja »zlatih« olt. XVII. st. R. v Lipnici (Liegnitz na avstr. Štajerskem), 1688 se v Mrb oženil z vdovo po kiparju Janezu Schoyu (postal s tem očim Janeza Jakoba -> Schoya) ter prevzel njegovo delavnico. P: od kamn. plastike (3 sohe in okrasne kartuše) za portal žičke kartuzije pri Konjicah ohranjen Sv. Bruno (1687, Mrb, Po¬ krajinski muz.), sicer pa časovno točno opre¬ deljen tudi olt. Frančiška Ksav. v baročni kapeli c. na Ptujski gori (1690). L: Sergej Vrišer (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!); VrišerB (1963); Cevc SU (1966, p. 103); Sergej Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem (Mrb 1967 [rk]); »ArS« 1 (1967, t. 20—21). — Cf. F. Stelč (Ptujska gora, 2. izd. 1966, p. 40—41), S. Vrišer (ZUZ, 1957). Reiter, Johann Baptist (1813—1890), avstr, slikar poznobidermajerskih portretov in žanrskih motivov. L: Aliče Strobl: Johann Baptist Reiter (W 1963). rejonizem, avantgardna smer mod. slikarstva v Rusiji pred 1. svet. vojno. Njen utemeljitelj -^■Larionov je — izhajajoč iz Signacovega slikar¬ stva in kubističnega razčlenjevanja objektov — začel krajine in človeške like razstavljati v žar- kaste diagrame ter z njimi prešel v dosledno —► abstraktno umetn. Samo ime te kratkotrajne smeri po fr. besedi le rayon (žarek), tj. rayonizem ali dosledno fonetično rejonizem. Rekkesvinth, zahodnogotski kralj (649—72, sam vladal od 653 dalje). Cf. infra & s. v. Codex Vigilanus. Rekkesvinthova votivna krona, z napisom Reccesvinthus Rex Offeret zaznamovan, drago¬ cen, bizantinsko vplivan zlatarski izdelek (zlato, biseri in dragi kamni, sreda VIL st., Madrid, Mus. Arquelogico Nacional [prej Pariz, Mus. de Cluny]), ki so ga skupaj z drugimi votivnimi kronami našli 1858 v Guarrazarju (Fuente de Guarrazar) pri Toledu v nekem duhovniškem grobu. L: EWA V (1961, t. 61); »UF« 12 (1967, repr. 248); »US« 6 (1970, f p. 22). relief (fr. le relief, it. il rilievo, nem. das Relief ali die erhabene Arbeit), vrsta kiparstva, pri kateri je oblikovana telesnost vezana na ploskev. Po stopnji izbočenosti delimo ploskoviti re¬ lief (fr. bas-relief it. basso rilievo, nem. Flach- relief) in visoki relief (fr. haut-relief it. alto rilievo, nem. Hochrelief). Če so liki vdolbeni v ploskev, gre za poglobljeni relief (fr. relief dans le creux ali en creux ali en cuvette, it. in- cavato, nem. versenktes Relief). Relief se je od zač. kiparstva uveljavljal v vseh kiparskih mate¬ rialih, zlasti seve v arhit. plastiki in kot kiparski okras notr. opreme. Prim. razna —> vrata. L: cf. Iz. Cankar (Uvod 1926), W. Messerer (1959), A. Schmarsow (1899). *relief hrvatskega kralja, najbolj znan spom. starohrv. umetn. (apnenčast kamen, 104 X 65 X X 12 cm, XI. st., Split, krstilnica katedrale). Kralj s krono na glavi sedi na prestolu, drži z levico vladarsko jabolko, z des. roko pa križ. Levo od kralja stoji dostojanstvenik, vladarju ob nogah leži v pravi proskinezi podložnik, zgornji del reliefa pa izpolnjuje —> pleteninasta ornamentika. Krona je kot znano podobna tisti, ki jo nosi neki zetski kralj v Stonu (v tamk. cerkvici sv. Mihajla: St S iz 2. pol. XI. st.). L: Zgodovina narodov Jugoslavije, I (Lj 1953, P- 211, repr. 12 za p. 208); Duško Kečkemet (ELU 2, 1962, p. 601, tudi f); EWA XIV (1967, stp 917); L’Art en Yougoslavie (P 1971 [rk], št. 233, tudi D- — Cf. Lj. Karaman (e. g. 1924/25; 1930; 1943; 1952), M. Kašanin (1939, t. 8), V. Moli (Lj 1965, p. 219—20 & 233), mdr. tudi F. Stelč (Umetn. zap. Evrope 1935, f p. 171), etc. reliefno okrašeni timpani romanske in gotske dobe: posebno pomembni v Franciji, med njimi iz XII. st. zlasti v -*■ Toulousu (St.-Sernin: Por te Mičgeville iz 1100/1118), v Perrecy-les-Forges (o. 1120), -*■ Moissacu (zdajšnji juž. portal o. 1120/30 ),->Vezelayu (nad srednjim vhodom iz narteksa v ladjo o. 1130), — >Autunu (o. 1135), ->Beaulieu-sur-Dordogne (o. 1130/40) in— >Con- quesu (o. 1130/40) in naposled —>■ Chartresu (Kraljevski portal iz 1145/55: levo Vnebohod, des. Marija in Kristusova mladost, v sredi P a Majestas Domini). Iz XIII. st. npr. na juž. Pro¬ čelju transepta v Chartresu (Poslednja sodba 1205/15) in sev. pročelju transepta v —> Reimsu (Poslednja sodba o. 1220), v -> Strasbourgu (npr- Marijina smrt o. 1230), —► Bambergu (npr. po¬ slednja sodba na Knežjem portalu 1235/40) in na juž. pročelju transepta pariške Notre-Dame (le¬ genda sv. Štefana, zač. 1257). L: Cankar II/l (1931, repr. 68, 70—71, 74), n/ 2 (1933, repr. 135, 143, 146); »US« 7 (1968, repr. p. 20, 26—27, 40, 44, 84, 106, 120, 122, 178, 232, 238, 249), 8 (1968, repr. p. 15,32,34, 57); »MdS« 74 (t. VI—VU. IX—X), 88 (t. I, V—VI, XIII), 89 (t. I, IV, VIII), 91 (t. V, X). 1769 relikviarij — Rembrandt 1770 relikviarij, posoda, skrinjica ali drugače obli¬ kovano hranišče čaščenih in »čudodelnih« -> re¬ likvij. Med dragocenimi, umetnostno pomemb¬ nimi relikviariji npr. (cf. infra) —> lipsanoteka v Brescii, -> kupolasti relikviarij iz Hocheltena, re¬ likviarij sv. Ludovika v zakladnici pariške katedr. Notre-Dame, Berninijeva Cathedra Petri v Pe¬ trovi c. v Rimu, itd. L: »US« 5 (1970, f p. 54—55,72, 125), 7 (1968, f p. 22.69,96,126—27,154), 8 (1968, p. 100& 220). — Cf. J- Braun (1940), J. Flis (1908, p. 87—91). relikviarij pravega križa -> stauroteka relikviarij sv. Andreja —> Egbcrtova skrinjica *relikviarij Treh kraljev, pomemben zlatarski izdelek (o. 1190/1230, delavnice -»■ Nikolaja iz Verduna, Koln, katedr.), skrinja s Poklonom kraljev, Krstom v Jordanu, Bičanjem in Križanjem na obeh krajših stranicah pa z apostoli pod pol¬ krožnimi in preroki pod deteljičastimi loki na obeh daljših straneh. *Preroki verj. mojstrovo lastnoročno delo iz o. 1190. L: SvvarzenskiR (1954 — L!); EWA VI (1961, 388) & X (1965, t. 316). ^relikviarij (v obliki glave) papeža Aleksandra Aleksander /.), zlatarski izdelek XII. st. (glava iz pozlačenega srebra, emajlne oči; s pol¬ dragimi kamni, emajlnimi podobami itd. okra¬ šen podstavek iz pozlačenega bakra, 1145, Bru- xelles), dar opata -> Wibalda samostanu v Stave- 'otu, atr. —> Godefroidu de Claire iz Huya. L: SwarzenskiR (1954, repr. 359); »US« 7 (1968, • p. 96). — Cf. H. Keller (1939). relikviarij z 12 apostoli in zodiakalnimi zna- men ji, slonokoščena škatlica (bamberško delo st.), katere 3 strani hrani Bayerisches Nat.- Mus. v Munchnu (MA 174—176), četrto (2. krajšo) z znamenjema tehtnice in škorpijona pa nekd. Kaiser-Friedrich-Mus. (št. 33). Apostoli so razvrščeni v interkolumnijih med izmenoma okroglimi in štirioglatimi stebri, v arhivoltah na d njimi pa jih spremljajo zodiakalna znamenja. L:cf.W. Messerer (1952), L. lW/c/(1963, p. 244 & ^ 72 > repr. 60 p. 265). relikvije. Za relikvije »v pravem in ožjem po¬ menu« veljajo v krščanstvu ostanki svetniških teles, v širšem pomenu pa razni predmeti, s ka¬ terimi je bil svetnik v kaki zvezi (obleka, knjige, orodje, ki ga je uporabljal ali ki so ga z njim mučili). Med »pravimi« relikvijami razločujemo Ve čje relikvije (lat. reliquiae maiores seu insignes), kot so celo telo svetnikovo ali imeniten del . . ~ »V»v JTVIIJI UUVIIIIVU U.V1 e es a (glava, roka, noga, velika kost, srce, jezik), in manjše relikvije (lat. reliquiae exiguae), ki jih smejo verniki tudi doma imeti ali pobožno s seboj nositi. Za najsvetejše relikvije pa veljajo ostanki križa, na katerem je bil ->Kristus križan, t. i. instrumenta passionis Dominicae (trnova krona, sulica, žeblji, cf. s. v. Arma Christi) in kapljice Kristusove krvi (e. g. na Riemenschnei- derjevem olt. v Rothenburgu o. d. T.). Cf. supra s. v. relikviarij. L: Friedrich J. Pfister: Der Reliquienkult im Alter- tum (2knj.,GieBen 1909—1912, »Religionsgeschicht- liche Versuche u. Vorarbeiten« 5); Franc Ušeničnik: Katoliška liturgika (2., rev. & razš. izd., Lj 1945, p. 431—36); Reau I (1955, p. 353, 364—65, 391—409 — L!); Oleg Mandič: Leksikon judaizma i krščanstva (Zgb 1969, s. v.). — Cf. S. Beissel (1890—1892), A. Grabar (1943—1946), etc. Rembrandt, s celim imenom Rembrandt Har- menszoon van Rijn (1606—1669), najpomemb¬ nejši hol. umetnik XVII. st., eden izmed naj¬ večjih ustvarjalcev vseh časov, enako tehten slikar in grafik (jedk.). R. 15. jul. v Leidenu kot sin posestnika mlina, u. 4. okt. v A’damu, po¬ kopan v tamk. Westerkerk. Po 7-letni lat. šoli 1620 vpisan na univ. v Leidenu, v nasl. 3 letih učenec Jacoba van Swanenburgha v Leidenu in pol leta pri Pietru —>Lastmanu v A’damu, ki mu je posredoval slikarstvo —>Elsheimerja in caiavaggistov (po nekaterih virih XVII. st. naj bi mu bila učitelja tudi leidenski portretist Joris van Schoten in Jacob Pynas v A’damu); 1625 samost, mojster v Leidenu, od 1631/32 (verj. od konca 1631 dalje) v A’damu, 1633 zaroka in 1634 poroka z bogato Saskio van Uylenburgh (u. 1642), 1639 nakup hiše v St. Anthonisbree- straat ali Jodenbreestraat (v ž. četrti), 1640 ma¬ terina smrt, 1641 r. sin Titus (prvi 3 otroci rano u. ), o. 1643—49 mu gospodinjila Geertje Dircks, od o. 1649 dalje pa Hendrickje Stoffels (1654 r. njuna hčerka Cornelia), v 1650-ih letih narašča¬ nje denarnih težav in 1661 preselitev na Rozen- gracht, 1662 u. Hendrickje, 1668 se Titus po¬ ročil in kmalu nato u. OPUS: več kot 400 ne¬ dvomno lastnoročnih slik (o), o. 300 jedk., o. 1500 ohranjenih risb. Snov: portreti, med nji¬ mi skoraj 100 samost, in podrejenih avtp. v o, grafiki in risbah, bibl. in evang., zg. in mit. pri¬ zori, v manjši meri tudi krajine in nekaj — v jedru nesamost. — tihožitij. Razvoj: nenehno eksperimentiranje tako s slikarsko tehniko kot pos. v oblikovanju svetlobe (vsestransko poglab¬ ljanje caravaggiovsko-elsheimerjevskega »chia- roscura«, ki sčasoma postane voljno sredstvo, zaznamujoče modelovo psiho in občutje sploh), sicer pa postopen prehod iz natančnega opiso¬ vanja in prevladujočih hladnih barv v široko¬ potezno naslikana videnja in topel, z rdečo in 1771 Rembrandt 1772 zlato rumeno barvo nasičen kolorit. S: Leiden : Kamnanje .sv. Štefana (les, d. 1625, Lyon), M li¬ zik antska družina (z avtp. potezami, d. 1626, neznano kje), Jezus očisti tempelj (les, d. 1626, Puškin), Balaam in njegova oslica (les, d. 1626, Cognacq-Jay), Tobija in Ana s kozico (les, d. 1626, Rijksmus. [last baronice Bentinck-Thyssen, Pariz]), Beg v Egipt (les, d. 1627, Tours, Mus. des B.-A.), Pavel v ječi (les, d. 1627, Stuttgart), Samson in Dalila (les, d. 1628, Dahlem), Jere¬ mija toži nad razdejanjem Jeruzalema (les, d. 1630, Rijksmus.), Predstavitev v templju (les, d. 1631, Mauritshuis), Prerokinja Ana (Umetnikova mati pri branju Biblije, les, d. 1631, Rijksmus.), Portret mladega moža pri pisanju (d. 1631, Ere- mitaža); A’dam : 1. skupinski portret — * Ana¬ tomija dr. Tulpa (d. 1632, Mauritshuis), Orienta¬ lec (d. 1632, MM), Orientalec z žezlom (les, d 1633, Alte Pin.), Dvojni portret zakoncev (d. 1633, Boston ISG), Ladjtdelec z ženo (d. 1633, Buck- ingham), Smehljajoča se Saskia (les, d. 1633, Dresden), pasijonski cikel za niz. namestnika Frederika Hendrika (1633—39: Snemanje s križa, les, Postavljanje križa [z avtp.], Vnebohod, d. 1636, Vstajenje, les [prej pl], d. 1639, Polaganje v grob [z avtp.], dkč. 1639, vse Alte Pin.), Saskia v profilu (les, o. 1633/34, Kassel), Neverni Tomaž (les, d. 1634, Puškin), Saskia kot Flora (d. 1634, Eremitaža), Maerten Soolmans in Oopjen Coppit (celopost. portreta, oba d. 1634, Pariz, Robert de Rothschild), Ozija postane gobav (les, d. 1635, Chatsvvorth), Ganimedova ugrabitev (d. 1635, Dresden), Abraham daruje Izaka (d. 1635, Ere¬ mitaža), Saskia kot Flora (1635, Nat. Gali.), na motiv —> Izgubljeni sin navezujoči »prešerni« Avtp. s Saskio na kolenih (o. 1635/36, Dresden), *Danaa (d. 1636, Eremitaža), *Oslepitev Samsona (d. 1636, Stadel) kot najbolj izrazit primer ba¬ ročnih teženj, Zastavonoša (d. 1636, Pariz, Elie de Rothschild), Mož v » poljski« noši (les, d. 1637, Washington), Angel zapušča Tobijo (les, d. 1637, Louvre), Samsonova poroka (d. 1638, Dresden), Kristus se prikaže Mariji Magdaleni (les, d. 1638, Buckingham), med krajinami (nji¬ hov zač. 1636/38) Pokrajina z obeliskom (d. 163[8 ali 9?], Boston ISG), Umetnikova mati (»Prero¬ kinja Ana«, les, d. 1639, Ksthist. Mus.), Celo¬ post. portret moža pred vrati (d. 1639, Kassel), Avtp. s ptičem (bobnarico, les, d. 1639, Dresden), Avtp. za balustrado (d. 1640, Nat. Gali. — prim. 1639 dat. graf. list, infra), Sunamkin odhod (d. 1640, V. & A.), Manuetova daritev (verj. naslikal Jan Victors in Rembrandt samo dkč., d. 1641, Dresden), Nicolaes van Bambeeck (d. 1641, Bruxelles) in Agatha Bas (d. 1641, Buckingham), Cornelis Claesz. Anslo z ženo (d. 1641, Dahlem), David se poslavlja z Jonatanom ali David se spravi z Absalomom (les, d. 1642, Eremitaža) in — ob koncu obd., v katerem je Rembrandt bil tudi vo¬ dilni portretist amsterdamskega meščanstva — 2. skupinski portret, znamenita *Nočna straža (d. 1642, Rijksmus.); v 1640-ih letih, ko sicer dominira grafika, Kristus in prešuštnica (d. 1644, Nat. Gali.), Sveta družina z angeli (d. 1645, Eremitaža), Sveta družina (z naslikanim okvirom in zaveso, les, d. 1646, Kassel), Zimska pokra¬ jina (Zamrznjeni kanal, les, d. 1646, ib.), Suzana s starcema (les, d. 1647, Dahlem) in * Kristus z učencema v Čmavsu (les, d. 1648, Louvre); v 1650-ih letih Mož z zlato čelado (o. 1650, Dahlem) Avtp. (d. 1650, Washington [Widener Coli.]), Kralj David (les, d. 1651, New York, Louis Kaplan), Dekle, ki sloni na oknu (d. 1651, Stock¬ holm), Avtp. (d. 1652, Ksthist. Mus. [v. dunaj¬ ski]), Nicolaes Bruyningh (d. 1652, Kassel), * Ari¬ stotel ob Homerjevem doprsju (d. 1653, MM), posebno virtuozno naslikani *Jan Six (d. 1654, A’dam, Six-Stichting), Star. žena v naslonjaču (d. 1654, Eremitaža), *Betsabeja po kopeli (d. 1654, Louvre), *Odrti vol (les, d. 1655, ib.), Avtp. (les, d. 1655, Ksthist. Mus. [iz z. Mendels¬ sohn]), Putifarjeva žena obtožuje Jožefa (d. 1655, Dahlem, očitno lastnoročna različica Washing- ton, prej Eremitaža), Titus pri pisanju (d. 1655, Rotterdam), Žena v vodi (d. 1655[ali 1654], Nat. Gali.), t. i. » Poljski jezdec « (o. 1655, Frick), druga »anatomija« in 3. skupinski portret — * Anatomija dr. Deymana (d. 1656, Rijksmus.), * Jakobov blagoslov (d. 1656, Kassel), Hendrickje v odprtih vratih (o. 1656/57, Dahlem), Avtp. (d- 1657, Edinburgh [last Duke of Sutherland]), Star. Žid z bareto (o. 1657, Nat. Gali.), Hendrickje kot Flora (o. 1657, MM), Avtp. (d. 1658, Frick), Jupiter in Merkur pri Filemonu in Bdukidi (les, d. 1658, Washington), Avtp. (d. 1659, Washing- ton [Mellon Coli.]), Mojzes s tablama (d. 1659, Dahlem), Jakobov boj z angelom (o. 1659, ib.), Aman in Asuer pri Esteri (d. 1660, Puškin), Petrova zatajitev (d. 1660, Rijksmus.), Avtp. (d. 1660, MM), Avtp. pred slikarskim stojalom (d. 1660, Louvre), *Avtp. pred svetlim ozadjem (o- 1660, Kemvood), *Avtp. v podobi sv. Pavla (d. 1661, Rijksmus.), Evangelist Matej (d. 1661, Louvre), Portret mladega Žida (d. 1661, Mont¬ real, Mrs. William Van Horne — model za pozn. Kristuse), Črnca (d. 1661, Mauritshuis), * Zarota Batavijcev: Prisega ali »Claudius Civilis « (Julius Civilis, 1661 in pozn., Stockholm), 4. skupinski portret — *Staalmeesters (d. 1662 [nepristno 1661], Rijksmus.), Portret smehljajo¬ čega se moža (d. 1662, St. Louis), Homer nare¬ kuje pisarju (d. 1663, Mauritshuis), Friderik 1773 Rembrandt 1774 Rihel na konju (d. 1663, Nat. Gali.), Avlp. (o. 1664, Uffizi), Gerard de Lairesse (d. 1665, Leh¬ man), —> Amanov padec (ali 1 Kralj 26), Jeremias de Decker (les, d. 1666, Eremitaža), Lucretia (d. 1666, Minneapolis), *Izak in Rebeka (—> »Židovska nevesta «, o. 1666, Rijksmus.), Dru¬ žinski portret (o. 1668, Braunschweig), Mož s povečevalnim steklom in Žena z nageljčkom (MM), Simeon v templju (1669, Stockholm), Avtp. smejo¬ čega se umetnika (Rembrandt in Terminus, Wall- raf), z letnico 1669 dat. avtoportreta (Nat. Gali. in Mauritshuis). ^G (d. 1628—1665 ) : Prodajalec strupa za podgane (d. 1632), Usmiljeni Samarijan (d. 1633), Vrnitev izgubljenega sina (d. 1636), po srečanju z Rafaelovim portretom —> Baldas- sare Castiglione oblikovani, na njegovo rene¬ sančno shemo oprti avtp. » Rembrandt met veder- baretu, (d. 1639 — prim. naslikani Avtp. iz 1640, supra), pozn., ko tudi grafika postane nezamen¬ ljivo izrazno sredstvo, pa na stari plošči H. Seghersa ostvarjena *Pokrajina s tremi drevesi (d. 1643), slavni *Stogoldinarski list (Honderd- guldensprent, o. 1642/45), t. i. *Faust (1652/53), posebno pomembni, v več »stanjih« znani kom¬ poziciji *Trije križi (d. 1653) in *Ecce Homo (d. 1655), naposled kot zadnji jedk. Žena s Puščico (d. 1661) in po naročilu nastali portret Jan Antonides van der Linden (d. 1665). — Učenci: v Leidenu sodel. Jan Lievensz, prvi učenec (od 1628) Gerrit Dou, za njim Issac de Jouderville, Jacques des Rousseaux; v A’damu Jacob Adr. Backer, Ferd. Bol in Govaert Flinck (o. 1631—35), Gerbrandt van den Eeckhout, Carel Fabritius (najpomembnejši) in Samuel van Hoogstraten (o. 1635—45), Barcnt Fabritius in Nicolaes Maes (o. 1650), končno Aert de Gelder (o. 1660). — Kakor so Rembrandtovi prijatelji ( v si znani tudi po njegovih portretih) bili kal- v inci (Jan Corn. Anslo), remonstranti (Johannes Uyttenbogaert) in Židje (Menasseh ben Israel, kateremu je ilustr. njegovo 1655 izd. knj. —> Piedra gloriosa o de la estatua de Nebuchadnesar), tako Rembrandt tudi v ustvarjanju ob vseh svo¬ jih specifičnih hol. prvinah ni poznal ozkih meja: kot se je posredno in direktno oplajal tudi ob ant. in it. virih (čeprav ni nikdar potoval v tujino, ker sta mu kozmopolitski A’dam in njegova bližnja okolica zadoščala), kot je bil prvi evr. umetnik, ki je brez predsodkov in s simpatijami up. Žide, tako so tudi njegovi meceni (med zadnjimi Sicilijanec don Antonio Ruffo iz Mes- s ine), učenci in posnemovalci sestavljali pravo mednar. občestvo. — Največ njegovih nadvom- nih slik hrani Dahlem (25), za katerim se zvrste MM (23 & 1 posojilo), Eremitaža (22), Nat. Gali. (20), Rijksmus. (najpomembnejše: 16 & 2 poso¬ jili), Louvre in Kassel (po 16), 1 Vashington (15), Mauritshuis (11), Alte Pin. (10), Dresden (8), Boston FA (7 & 3 posojila), Ksthist. Mus. (7), Stockholm in Puškinov muz. v Moskvi (po 6), PVallace (5), itn. L: Eugen Rentsch: Der Humor bei Rembrandt (Str 1909, »SdK« 110); HdG VI (1915); J. C. Van Dyke: Rembrandt and his school (NY 1923); S. Rosenthal, Neue Deutungen von Historienbilder aus dem Rem- brandtkreis (Jb. f. Kw., 1928); A. P. Laurie: The brushvvork of Rembrandt and his school (L 1932); J. L. A. A. M. van Rijckevorsel: Rembrandt en de traditie (Rtt 1932); Otto Benesch, Rijn (ThB XXIX, 1935 — L!); W. A. Visser ’t Hooft: Rembrandt et la Bible (Neuchatel 1947; nem. izd.: Rembrandts Weg zum Evangelium, Z 1955; angl. izd. L 1957); H. Roosen-Runge, Zur Rembrandt-Forschung (ZfKg, 1950 — L!); T. de Vries, Die drei Lebensstufen des Rembrandt van Rhijn (Aufbau, 1956); S. Mikuž, De profundis (NSd, 1956); E. R. Meier: Rembrandt (No 1958); Susanne Heiland & Heinz Liidecke: Rem¬ brandt und die Nachwelt (Drm 1960); Hall Por (1963); Egbert Haverkamp-Begemann (EWA XI, 1966, s. v. — L!); Luc Menaše (ELU 4, 1966, s. v.); Fritz Erpel: Die Selbstbildnisse Rembrandts (W-Mn 1967); Alte Pinakothek Munchen, Katalog III: Hollandische Malerei des 17. Jahrhunderts (Mn 1967); K. Bauch (Kindler V, 1968, s. v.); Christian Tiimpel: Studien zur Ikonographie der Historien Rembrandts (dis., Hmb 1968); id., Ikonographische Beitrage zu Rem¬ brandt: Zur Deutung und Interpretation seiner Historien (Jb. der Hamburger Kstmlgn., 1968); B. Haak: Rembrandt: zijn leven, zijn werk, zijn tijd (A 1968; angl. izd.: Rembrandt: His Life, His Work, His Time, NY 1969; nem. izd. K 1969); J. A. Emmens: Rembrandt en de regels van de kunst (Utr 1968, »Orbis artium« 10); R. H. Fuchs: Rembrandt en Amsterdam (Rtt 1968); L’opera pittorica di Rem¬ brandt (Mi 1969, uv Giovanni Arpino, kat. Paolo Lecaldano, »CA« 33); Rembrandt 1669/1969 (A 1969 [rk, Rijksmus.]); Lionello Puppi: Rembrandt (Lj 1969, prev. Maks Veselko, »Biseri umetnosti«); Christian Tiimpel, Studien zur Ikonographie der Historien Rembrandts: Deutung und Interpretation der Bild- inhalte (Nkj, 1969 [dis., cf. supra]); E. Haverkamp- Begemann, The Present State of Rembrandt Studies (AB, 1971 — L!). — Cf. M. V. A/patov (1963), K. Bauch (1933; 1960; »1966: itd.), O. Benesch (1935; 1947; 1948; 1949; »1954—1957; 1957; pon. izb. I), J. Bialostocki (1957 [D 1966]; 1966), V. Blodi (1937), W. Bode (»1895—1905 itd.), W. Boeck (1953; 1962), K. G. Boon (1963), T. Borenius (1942 [1952]), A. Bredius (1935 [1937; »1969]), K. Clark (1966), A. Ch. Coppier (1917 itd.), H. von Einem (1950; 1952), M. Eisler (1918), H. Fraenger (1920), D. Frey (1956; 1959), M. J. Friedlander (1923, »Propylaen-Kg.«), J. Gantner (1944; 1966), E. H. van Gelder (1946), H. Gerson (1952; 1961; »1968 — L!), G. Gliick (1922), H. van Hall (1936—1949), R. Hamann (1906 [1920]), E. Hanfstaengl (1949), W. Hausenstein (1926), J. S. Held (1965), Th. Hetzer (II 1957), A. de Hevesy (1936), A. M. Hind (1912 [1923]), C. Hofstede de Groot (»1906 itd.), J. Jalm (1958), H. Kauffmann (1920), G. Knuttel (1956), W. Krdnig (1965), F. Lands- berger (1947), N. MacLaren (1960), W. Martin (1923/24; 1936; 1949), Emile Michel (1887/89?; 1893), C. Miiller-Hofstede (1952), L. Miinz (1939/40; »1952 itd.), C. Neumann (1902 [1922]; 1927), E. Panofsky 1775 Renders, Emile — Reni Guido 1776 (OH, 1933), W. Pinder (1943), C. Ricci (1918), A. Riegl (1902 [1931]), C. Roger-Marx (1960), A. Rosen- berg (1901 [1906]), J. Rosenberg (1948 [*1964]; & S. Slive 1966), H. M. Rotermund (vse), D. A. Rovirtskij (1890; 1914), F. Saxl (1924), W. Scheidig (1962), F. Schmidt-Degener (1928; 1950), Schbne (BI 1954), W. von Seidlitz (1895), F. Servaes (1926), G. Simmel (1917), S. Slive (1953; 1964; 1965), H. W. Singer (1906 [1910]), W. Sumowski (1956; 1957/58), V. V. Štech (1957), W. R. Valenliner (1905; 1908; 1921 [1923]; 1957), C. Vosmaer (1868 [1877]), H. van de Waal (1964; 1969), W. 1 Veisbach (1926; 1928), Ch. White (1962; 1965; 1968; 1969), F. Wickhoff (1906), A. von fVurzbach (1886 itd.). Renders, Emile, belg. pisec o umetn., um. ljubitelj, ki je v polemiki o vlogi Huberta in Jana van Eycka in pos. njunem deležu na Gent¬ skem olt. sploh zanikal Huberta kot zg. osebo. B; La Solution du probleme van der Weyden-Fle- malle-Campin (2 knj., Bruges 1931); Hubert vanEyck: personnage de legende (P-Br 1933); (& F. Lyna) ,Deux Decouvertes relatives d Van der fVeyden‘ (GBA, 1933); Jean van Eyck: son oeuvre, son style, son ivolution et la legende d'un frere peintre (Bruges 1935); Jean van Eyck et le Polyptique: Deux ProbUmes Resolus (Br 1950). Rendič, Ivan (1849—1932), hrv. dalmatinski kipar, v mladosti slavljen kot največji jugosl. kipar, od 1921 dalje živel na Braču v čedalje večji revščini, u. (82) v bolnici v Splitu. P: šte¬ vilni javni spom., npr. v Zgb Andrija Kačič- Miošič (1891, Iliča) in Petar Preradovič (1893— 94, Trg bratstva i jedinstva), nagrobniška pla¬ stika (npr. na Mirogoju v Zgb) in portreti. L: D. Kečkemet (ELU 4, 1966, s. v. — L!). Rene I. Dobri (fr. Rene I er le Bon), (1409— 1480), vojvoda anžuvinski, grof Provanse (1434—- 80) in formalno neapeljski kralj, sin -->Ludovika II. Anžuvinskega in -> Jolande Aragonske, svak fr. kralja Karla VII., mecen in pesnik, avtor -> Knjige o zaljubljenem srcu. Up: N. Froment (Triptih z Gorečim grmom, 1475/76, Aix-en- Provence, katedr. Saint-Sauveur). L: cf. E. Chmelarz (1890), O. Smital (& E. IVinkler 1926). renesančni portret v Italiji. Med najpomemb¬ nejšimi predstavniki v slikarstvu -^-Pisanello, -*■ Mantegna, -> Piero della Francesea, —> Botticelli, Ghirlandajo, —> Antonello da Messina, Giov. —> Bellini, —> Leonardo da Vinci, —> Rafael, —> Tizian, —> Lotto, —> Parmigianino, —> Bronzino, —> Salviati, -> Tintoretto in —> Paolo Veronese. L: cf. J. Alazard (1924 — L!), J. Pope-Hennessy (1966), K. fVoermann (1906). renesansa (fr. la renaissance, it. il rinascimento), »preporod«, predvsem preporod ant. duha in umetn., pos. ime enega izmed v. zg. slogov evr. umetn., ki se je izoblikoval poromaniki in —>■ gotiki in pred -> barokom, v skladu z občim družbenim in pa kult. razvojem ( humanizem) zlasti v Italiji XV. in XVI. st. (-»- italijanska rene¬ sansa, —»■ zgodnja renesansa, —> visoka in — >pozna renesansa). Drugod v Evropi, kjer je bilo ant. izročilo mnogo skromnejše, npr. v nem. deželah in Franciji, uporabljamo termin »renesansa« v glavnem samo za XVI. st. (-» severna renesansa). Izjemo predstavlja —> nizozemsko slikarstvo XV. st., katerega empirično pridobljeni -s- realizem pomeni najtehtnejšo vzporednico it. renesančni umetn. z njenimi kar znanstvenimi težnjami po pravilnem upodabljanju —> akta (->anatomija), prostora (-^-perspektiva) in ant. spomenikov. Morfološko stilno predstavljajo renesančne umet¬ nine na splošno -> plastični slog. Gl. predstav¬ niki so v Italiji Brunelleschi, -> Donatello, —► Masaccio, -> Mantegna, —> Botticelli, —> Leonar¬ do da Vinci, -> Michelangelo, -» Rafael, —> Tizian in -> Tintoretto, na Nizozemskem Jan van —> Eyck, —> Rogier van der Weyden , Hugo van der -> Goe s, —»■ Bosch in Pieter ->Bruegel star., v nem. deželah —> Diirer in -> Holbein ml., v Fran¬ ciji —>■ Fouquet. — Po razmeroma skromni lit. o lik. umetn. v antiki in srednjem veku pomeni renesansa prvo v. obdobje pisanja o umetn. (-> življenjepisci umetnikov.) L: Marie Icon I—II (1931—1932); R. Kaufmanu: Der Renaissancebegriff in der deutschen Kunst- geschichtsschreibung (Winterthur 1932, »Schvveizer Beitr. zur Kg« 1); »Cankar III/l—2 (1936—1951); W. K. Ferguson: The Renaissance in Historical Thought: Five Centuries of Interpretation (Bo-NY 1948); *Panofsky Ren (1960 — L!); T. Helton (izd.): The Renaissance: A Reconsideration of the Theories and Interpretations of the Age (Madison [Wis.] 1961); 21. kongr. II (1963); SchlosserL (1964); Luc Menaše (ELU 4, 1966, s. v. — L!); .Renaissance* (EWA XII, 1966 — L!); Robert E. tVolf & Roland Millen: Geburt der Neuzeit (Ba-Ba 1968, »K. im Bild«; slov. prev. [Helena Menaše] Rojstvo novega veka, *Lj 1969, »Umetn. v slikah«), — Cf. F. Baumgart (1963), A. Chastel (& R. Klein 1963), T. Cox (1933), D. Frey (1929), E. H. Gombrich (1966), C. Neumann (1934), A. Philippi (1912), A. von S ah s (1947), M. tVundram (1970), etc. ' Reni, Guido (1575—1642), it. slikar (grafik in kipar), prvak bolonjske šole, eklektičen klasicist, odličen risar. R. v Calvenzanu pri Bologni, se učil pri D. Calvaertu in L. Carracciju, vplival pa nanj tudi Caravaggio; u. v Bologni (66). Očitek, da je prazen in sladkobno gladek, velja za pozn. dela (podobe Kristusa, Kleopatre in rim. Lukrecije v številnih variantah). S: npr. Samsonovo zmagoslavje (S. z oslovsko čeljustjo, o. 1611, Bologna), * Pokol nedolžnih otrok (o. 1611, ib.), *Aurora (stropna freska, 1613, Rim, Pal. Pallavicini-Rospigliosi, Casino Pallavicini 1777 Renoir, (Pierre-)Auguste — Repič, Alojzij 1778 [»Casino dell’Aurora«], salon), Štirje letni časi (1615/20, Ksthist. Mus.), Mladi Bakhos ( 1615/20, Pitti), Krst v Jordanu (1623?, Ksthist. Mus.), Atalanta in Hipomenes (o. 1625, Capodimonte), Sv. Hieronim (o. 1635, Ksthist. Mus.). L: Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit]); Micahel Levey (EWA XII, 1966); »CA« 48 (1971 — L!). — Cf. M. von Boehn (1910), V. Costantini (1928), C. Gnudi (& G. C. Cavalli 1954 & ‘1955 — L!), O. Kurz (1937; 1942), F. Malaguzzi-Valeri (1929). Renoir, (Pierre-)Auguste (1841—1919), fr. sli¬ kar (grafik in kipar), eden izmed v. predstav¬ nikov fr. impresionističnega slikarstva, najbolj znan po svojih čutno občutenih ženskih aktih. R- v Limogesu kot sin revnega krojača, v Parizu od četrtega leta starosti; sprva, od 13. leta dalje, se preživljal s poslikavanjem porcelana. Kot slikar najprej pod Courbetovim vplivom, z Mo¬ netom navzoč pri »rojstvu« impresionizma (La Crenouillere, več slik), slikal impresionistično do °- 1880. Pomemben tudi kot portretist, krajinar in slikar tihožitij. S (vsega o. 6000 slik, največja z. v -> Merionu) : V krčmi matere Anthony (Chez la mere Anthony, d. 1866, Stockholm), Jules Le Coeur v Fontainebleaujskem gozdu (d. 1866,. Sao Paulo), Pont des Art s v Parizu (o. 1867, New Y ork, zas. z.), Diana (d. 1867, Washington [= model Lise]); Lise (d. [18]67, Essen [prvo delo, ki že razločno kaže osebni slog]), Bazille pred slikarskim stojalom (d. [18]67, Louvre), Poletje (Lise, 1868, Berlin, Nationalgal.), Klovn (1868, Krdller-Miiller), Sisley in njegova žena (1868, Wallraf), Drsanje v Bois de Boulogne (d. 1868, Basel, R. von Hiisch), *La Grenouillere (1869, Stockholm), Sprehod (d. [18]70, New Vork, F. Spingold), Kopalka (d. 1870, Sao Paulo), Alžirka (Odalisque, d. [18]70, Washing- *°n), Claude Monet pri branju knjige (1872, Pariz, Sachs), Monet slika v svojem vrtu v Argenteuilu (1873, Hartford), Travnik (d. 1873,* New York, S. Kramarsky), Claude Monet pri branju časnika (o. 1874, Sorel-Mussel, Michel Monet), *La Loge (d. 1874, Courtauld), Portret Alfreda Sisleya (o. 1874, AlC), Victor Chocquet (°- 1875, Fogg; 1876, O. Reinhart), Claude Monet (d. [18]75, Louvre), * Akt v soncu (1875/ 76, ib.), Pot, ki se vzpenja skozi visoko travo (o. 1876/78, Louvre), *Gugalnica (La Balanfoire, d- [18]76, ib.), Le -> Moulin de la Galette (d. [18]76, ib.; manjša inačica d. 1876, New York, • J- H. Whitney), Deklica s škropilnico (d. [18]76, Washington), Umetnikov atelje, rue Saint-Georges (1876, Buenos Aires, Antonio Santamarina), Avtp. (o. 1876, Fogg), Madame Henriot (o. 1877, Washington), Eugčne Murer (o. 1877, New York, P Haupt), Madame Charpentier s hčerkama (d. [18]78, MM), *Po prigrizku (d. [18]79, Stadel), Nabiralke školjk (Pecheuses de moules d Berneval, d. 1879, Merion), Dekle z mačko (Angele, d. 1880, Williamstown), Portret Paula Cezanna (pastel, d. 1880, New York, Ittleson Coli.), Ko¬ palka (d. 1881, London, K. Clark), Plavolasa kopalka (1881, Williamstown), Rjavooka plavo¬ lasa kopalka (pomladi 1882, Oslo), * Zajtrk čol¬ narjev (Le Dejeuner des canotiers, d. 1881, Phil¬ lips), Arabski deček (d. [18]82, Los Angeles, S. Brody), Portret Richarda Wagnerja (d. [18]82 [v Palermu], Louvre; replika, d. [18]93, Pariz, Bibliotheque de l’Opera), Ples v Bougivalu (S. Valadon in slikarjev brat, d. 1883, Boston FA), Dežniki (Les Parapluies, o. 1884, Tate), Kopalka, ki si ureja lase (1885, Williamstown), Vrtni prizor (Le Bane dans le jardin, o. 1886, Merion), Ko¬ palke (Les Baigneuses, 1884—87, d. 1887, PMA [Carroll S. Tyson Coli.]), Kopalka (d. 1892, Lehman), Kopalka, ki si ureja lase (1893, Wash- ington), Kopalka v potoku (d. [18]95, Merion — do kolen v vodi), Umetnikova družina (La Fa- mille de l'artiste, d. [18]96, ib.), Misia (o. 1906, b.), Promenade (o. 1906, ib.), Kariatide (2 sliki, o. 1909/10, ib.), Gospod in gospa Gaston Bern- heim de Villers (d. [19] 10, Louvre), Paul Durand- Ruel (d. 1910, Pariz, z. Durand-Ruel), Avtp. v profilu (1910, ib.), Ob čaju (»Tea Time«., d. [ 19] 11, Merion), Madame Tilla Durieux (1914, MM), Ambroise Vollard kot torero (d. 1917). — P: npr. Parisova sodba (bron, 1916, CMA), Perica (bron, 1917, M MA). B: pisma: cf. L. Venturi (Les Archives 1939). L: Albert Andre: Renoir (P 1920; 2. izd. 1923); Mi¬ chel Drucker: Renoir (P 1944; 2. izd. 1955); Claude Renoir: Renoir: Souvenirs sur mon pere (P 1948); J. Baudot: Renoir, ses amis, ses modeles (P 1949); W. Schuch: Renoir und Wagner (Z-Stu 1959); Jean Renoir: Renoir (P 1963); H. Perruchot: La Vie de Renoir (P 1964); Frank Elgar (EWA XII, 1966, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!); F. Daulte (Kindler V, 1968, s. v.); Barbara Ehrlich White, Renoir’s Trip to Italy (AB, 1969). — Cf. (tudi s. v. francoski impresio¬ nisti) A. C. Barnes (& V. de Mazia 1935), G. Bazin (1939; 1958), C. Bell (1945), M. Florisoone (1938), F. Fosca (1923), W. Gaunt (1952), M. Georges-Michel (1957), H. Graber (1943), G. H. Hamilton (Hami 1967), P. Jamot (1923), G. Jedlicka (1947), T. Natanson (1948), W. Pach (1912; 1950), J. Rewald( 1946 [1961]; 1958), G. Riviire (1921), C. Roger-Marx (1933; 1951), D. Rouart (1954; & M. Stevanovič 1964), Ch. Sterling (& H. Adhčmar IV 1961), Ch. Terrasse (1941), V. Vollard (*I—II 1918 & s. a.; 1919; 1938), R. H. fVilenski (1948), etc. Repič, Alojzij (1866—1941), slov. kipar, r. v Vrhpolju pri Vipavi, u. (75) v Lj. Štud. na Du¬ naju na ak. (1892—96) in še v Kundmannovi specialki, učil 1905—31 v Lj na Umetno-obrtni šoli (tu so se učili pri njem med kiparji (po abc.) 1779 Repin, lija Jefimovič — Reuther, Hans 1780 mdr. Dolinar, Gorše, Jurkovič, B. in Z. Kalin, F. Kralj, T. Kos, Napotnik in Sajevic. L: K. Dobida (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!); id. (ELU 4, 1966, s. v.). Repin, lija Jefimovič (1844—1930), rus. slikar, najpomembnejši predstavnik rus. realizma v 2. pol. XIX. st. R. v Ukrajini, bil prof. na ak. v Peterburgu [Leningradu], u. na Finskem. S: npr. Burlaki ob Volgi (1871, dkč. 1873, Leningrad, Drž. rus. muz.), Protodiakon (1878, Tretjakov- ska), A. F. Pisemski (d. 1880, ib.), Modest Petro¬ vič Musorgski (d. 1881, ib.), Pavel Mihailovič Tretjakov (1883, ib.), Procesija v kurski guberniji (1883, ib.), V. V. Stasov (1883, Leningrad, Drž. rus. muz.), Niso ga pričakovali (d. 1884, Tretja- kovska), Ivan Grozni in njegov sin Ivan (1885, ib.), Lev Nikolajevič Tolstoj (d. 1887, ib.), Za- porožci pišejo pismo sultanu (1891, ib.). L: I. E. Repin: Sbornik dokladov i materialov (Mo 1952); IRI II (1960 — L!). — Cf. I. Grabar (I—II 1937), V. Mole (Ruska 1957), T. Talbot Rice (1963). Repnik, Anton (1935— ), slov. slikar samo¬ uk. R. v Sv. Vidu nad Vuzenico, bil kmečki in tovarniški delavec, čevljar in kovač. L: Anton Repnik (Lj 1969 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik — L!); J. Mesesnel (Delo, 18. XI. 1969). Resava —> Manasija Resnica (lat. Veritas, angl. the Truth, fr. la Verite, hrv. Istina, it. la Verita, nem. die VVahr- heit), personifikacija ene izmed -*■ kreposti. V renesančni in baročni umetn. največkrat gola Resnica (lat. nuda Veritas). Up: npr. na Botti¬ cellijevem —> Obrekovanju, v okviru alegorije -> Čas odkriva resnico in —> » Štiri božje hčerke «, itd. L: van Marie II (1932, repr. 121, 195—96); Pa- nofsky Stud (1939 [1962]). — Cf. G. Bing (1937), J. G. Hertel (pon. 1970, t. L), A. Katzenellenbogen (1939 [1964]), H. Kauffmann (1970), W. Molsdorf (1920 [1926]), F. Saxl (1936), H. Schwarz (1952), tudi L. Bentdite (2. izd. 1924, t. 33). Resnost —>■ Veliki zmagoslavni voz Restle, Marceli, nem. zgodovinar biz. umetn. v Munchnu, sour. RbK in avtor številnih prispev¬ kov v njem. B: Die byzantinische Wandma!erei in Kleinasien (3 knj., Recklinghausen 1967). resurrexi et adhuc sum tecum, bibl. citat (Ps 138 [139], 17: dobesedno Vstal sem in sem zdaj vedno pri tebi, v vulgati zač. tudi exsurrexi) ; njegov zač. beremo na napisnem traku (RE- SVRRE ), ki ga drži kralj David des. zgoraj ob prizoru Vstajenja na -> Verdunskem olt. *Retablo de los Concelleres, »olt. (mestnih) svetovalcev«, edino dkm. delo Luisa -> Dalmaua, za katero je prejel naročilo 29. X. 1443 (les, 271 X 273 cm, d. 1445, Barcelona, Mus. de arte de Cataluna): 3 svetovalce na levi priporoča Mariji sv. Evlalija, 2 na des. strani pa sv. Andrej. L: cf. s. v. Dalmau. Rethel, Alfred (1816—-1859), nem. slikar in risar, r. v Diepenbendenu pri Aachnu, u. (43) v Dtisseldorfu, od 1852 dalje duševno bolan. S: freske v t. i. ces. dvorani aachenske Mestne hiše: lastnoročne Oton III. v grobnici Karla Vel. (1847, unič. v 2. svet. vojni), Padec lrminsula (1848), Bitka pri Kordovi (1849—50) in Vhod Karla Vel. v Pavio (1850—51), ostale njegov učenec Josef Kehren. R: risbe za vrsto —>Auch ein Totentanz (1849), še prej za lesor. Der Tod als VViirger (1847), pozn. pa za njegov spravljivi pendant, popularni list Smrt kot prijatelj ( Der Tod als Freund, 1851). L: Josef Ponten: Alfred Rethel: Des Meisters Werke in 300 Abbildungen (Stu-Lpz 1911, »KK« 16); »PKG« 11 (1966 — L); Deutsche K. 19./20. (1966); Eberhard Marx (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. K. Koet- schau (1929), W. von Seidlitz (1918), K. Zoege von Manteuffel (1926). Reumont, Alfred von (1808—1887), nem. zgo¬ dovinar, pisec nekaterih tudi za um. zgod. po¬ membnih del iz it. zgod. R. v Aachnu, bil v pruski diplomatski službi v raznih it. mestih. B: Beitrdge zur italienischen Geschichte (6 knj., 1853—1857); Geschichte der Stadt Rom (3 knj., 1867—1870); Lorenzo de' Medici il Magnifico (2 knj., Lpz 1874; 2. izd. ib. 1883); Geschichte Toskanas seit dem Ende des florentinischen Freistaats (2 knj., 1876—1877), itd. Reuther, Hans, nem. um. zgodovinar (baročno stavbarstvo), prom. 1947 v Erlangenu, redni prof. na zahodnoberlinski Technische Univ. ( Inst. f. Baugesch .).* B: Des steirischen Baumeisters Joseph Huebers Weizbergkirche und die verv/andten theatralisch-deko- rativen Raumv/irkungen im Sakralbau des siid- deutschen Spdtbarocks (HaBfurt 1947, dis.); ,Das Platzlgeviblbe der Barockzeit ‘ (Deutsche K. u. Denk- malpflege, 1955); ,Die kirchliche Barockarchitektur von Graz und seiner Umgebung ‘ (Das Miinster, 1955); ,Die Entwicklung und Bedeutung der Vierungskuppel im steirischen Sakralbau des Barock ‘ (Sas-Zalozieckyjev zb., 1956); , Eine Gruppe elliptischer Zentralraum- kirchen des 18. Jahrhunderts in der Steiermark ‘ (ZfKg, 1956); Vierzehnheiligen (Mn 1957, »GroBe Kstfiihrer« 20); ,Die mainfrankische Barockarchitektur: Der ge- genvidrtige Stand der Forschung * (ZfKg, 1959); Die Kirchenbauten Balthasar Neumanns (BI 1960); .Die Erscheinungsformen der Pendentifkuppel in der mittel- europaischen Barockarchitektur ‘ (Neue Ausgrabungen und Untersuchungen im Nahen Osten, Mittelmeer- raum und in Deutschland, Bn 1963); (& U. von 1781 Revelationes — Rhabanus Maurus 1782 Alvensleben) Herrenhausen: Die Sommerresidenz der iVelfen (Hn 1966). Revelationes —>Brigita Švedska La Revue Blanche, pomembna lit. rev. (od okt. 1891 do 4. apr. 1903); ust. jo je Alexander Natanson (1866—1936), ur. pa njegov brat Thadee —> Natanson. Pri njej so sodel. predvsem slikarji iz skupine —>• Nabis (—>• Bonnard, —> Vuil- lard, Vallotton) in ->■ Toulouse-Lautrec, katerih orig. grafike so izhajale kot priloge. L: Diet peint mod (1954, s. v.); Fritz Hermann: Die Revue Blanche und die Nabis (Mn 1959). Revue de l’Art, ilustr. umzg. rev., ki jo od 1968 dalje izdaja Comite Francais d'Histoire de 1'Art (predsednik Louis Hautecoeur). Od 1969 izhaja rev. 4-krat letno (zal. Flammarion v Pa¬ rizu). Tudi podpisane knj. ocene. Revue Independante, pomembna fr. lit. in obče um. rev. (ust. 1884), ki sta jo ur. ->Feneon in Pozn. Edouard Dujardin (1886) in v kateri je lik. kritike pisal Huysmans (gledališke Mallarme). Revue Wagnerienne, fr. rev., ki jo je 1885 ust. Edouard Dujardin in v njej prvič objavljal kot priloge orig. um. litografije. Rex Gloriae -> Majestas Domini Rex te potentior hodie nascitur -> Tiburtinska šibila in Avgust Rey, Robert, s pr. im. Robert Herfray (1888— —), fr. um. zgodovinar in muzealec, vodil lik. rubriko v Nouvelles Litteraires. R. v Oranu v Alžiriji kot sin guvernerja, stud. na Žcole du Louvre. Gauguin (L 1924 [fr. orig.]); Franfois Pompon (P 1928, »Peintres et sculpteurs«); La Peint ure franfaise a ja fin du XIX« siecle: La Renaissance du sentiment °lassique, Degas-Renoir-Gauguin-Cčzahne-Seurat (P 1931); Quelques satellites de \Vatteau (P 1931); Choix de soixante-quatre dessins de Edouard Manet (P-NY 11*32); Manet (P 1938); Hugo van der Goes (Br 1945, »L Art en Belgique«); Degas (P 1954, »Ars mundi«). Reymerswaele, Marinus van -> Marinus van Reymerswaele Reynolds, Graham (1914—....), angl. um. zgodovinar in muzealec, kustos za slikarstvo v londonskem Victoria and Albert Museum. ® : Twentieth century drawings (L 1946, »Pleiades urt books«); Nicholas Hilliard and Isaac Oliver (L 1947, »Museum Handbooks« 2 [rk, V. & A.]); Nine- ieenth century drawings: 1850—1900 (L 1949, »Pleia¬ des art books«); An Introduction to English tVater- Colour Painting (L 1950); English Portrait Miniatures (L 1952); Painters of the Victorian Scene (L 1953); ,Constable, John ‘ (EWA III, 1960); Constable: the natural painter (L 1965); Victorian Painting (L 1966); Turner (L 1969). Reynolds Sir Joshua (1723—1792), angl. sli¬ kar, najuglednejši angl. portretist XVIII. st., ki je ustvaril samostojno sintezo evr. baročnega portreta; prvi prezident Royal Ac. (1768—90), s svojimi vsakoletnimi predavanji, ki jih je imel v tej funkciji, tudi vpliven teoretik v smeri uve¬ ljavljajočih se klasicističnih teženj. S: npr. Avtp. (o. 1748/53, London, Nat. Portrait Gali.), Kitty Fisher kot Kleopatra z biserom (1759, Kenwood), Garrick med Tragedijo in Komedijo (1760/61, Rushbrooke, z. lorda Rothschilda — cf. s. v. Herakles na razpotju), Lady Sarah Bunbury da¬ ruje trem gracijam (1765, AlC), t. i. » Modri deček« (Jonathan Buttall: »The Blue Boy«, o. 1770, San Marino), Avtp. z Michelangelovim doprsjem (verj. 1773, London, Royal Ac. of Arts), Avtp. (na hrbtni strani d. 1775, Uffizi), Komponist Karl Friedrich Abel (o. 1777, San Marino), Igralka Sarah Siddons kot muza trage¬ dije (d. 1784, ib.), Lord Heathfield, guverner Gibraltarja (1787, Nat. Gali.). B: *Discourses Delivered at the Royal Academy (L 1769—1791; n. izd. San Marino [Cal.] 1959). L: D. Hudson: Sir Joshua ReynoIds (L 1958); G. C. Argon (EWA XII, 1966, s. v. — L!); L. Go w ing (Kindler IV, 1968, s. v. — L!); »US« 10 (1969); »MdC« 90. — Cf. B. S. Myers (IV 1969, s. v.), E. K. tVaterhouse (*mi ; 1953 [1962]). rezljani oltar (nem. der Schnitzaltar), olt. na¬ stavek z rezljanimi liki v skrinji in reliefi ali slikami na krilih, ki zaznamuje pozno gotiko zlasti v juž. Nemčiji in na Avstrijskem, posebno še konec XV. in na zač. XVI. st. Med slavnimi primeri so oltarji v -> Sankt Wolfgangu (M. Pacher 1471—81), v Marijini c. v —»• Krakovu (V. Stofi 1477-89), —► Kefermarktu (1490/98), -+Blaubeurenu (Michael & Gregor Erhart 1493 do 94), —>■ Rothenburgu ob der Tauber (T. Rie- menschneider 1501/04) in -> Creglingenu (id. o. 1502/10). Med njimi je največji krakovski, naj¬ višji in najbolj vitki pa olt. v Kefermarktu. L: H. Retzlaff & E. Lutze: Schnitzaltare alt- deutscher Meister (Stu 1966, »Die Smlg. Parthenon«). Reznicek, E. K. J., hol. um. zgodovinar, uči na Rijksuniversiteit v Utrechtu. B: ,De reconstructie van t'Altaar van S. Lucas van Maerten van Heemskerck ‘ (OH, 1955); ,Jan Harmensz. Muiler als tekenaar ‘ (Nkj, 1956); Die Zeichnungen von Hendrick Goltzius, /—//(Utr 1961, »Orbis artium« 6); ,Realism as a »Side Road or Byway« in Dutch Art ‘ (20. kongr. II, 1963). Rhabanus Maurus -» Hrabanus Maurus 1783 1784 Rheims, Maurice — Rich, Daniel Catton Rheims, Maurice (1910—_), fr. (ž.) um. zgodovinar, od 1935 gl. avkcionar ( commissaire- priseur) v pariškem Hotel des Ventes. R. v Ver¬ saillesu, stud. na Ecole du Louvre in na Ecole des Hautes Etude s na Sorboni. B: La Vie etrange des objets (P 1959; angl. izd. The Strange Life of Objects: 35 Centuries of Art Collecting & Collectors, NY 1961); L'Objet 1900 (P 1964). L'Art 1900: ou le style Jules Verne (P 1965; nem. izd. Kunst um 1900, W-Mn 1965). riba (grš. ihtiš, lat. piscis, angl. the fish, fr. le poisson, it. la pešce, nem. der Fisch), simbolič¬ nega pomena že v Bibliji, v starokršč. umetn. simbol Kristusa. Po razlagi od konca II. ali zač. III. st. naj bi namreč njeno grš. ime pomenilo začetnice Kristusovega imena: Iesus Hristds Teu Hids Soter, tj. Jezus Kristus Božji Sin Odrešenik (lat. Iesus Christus Dei Filius Salvator). Atribut raznih svetnikov (Anton Padovanski, Peter, Urh, itd.). L: Isidor Scheftelomtz, Das Fischsymbolismus im Judentum und Christentum (Archiv f. Religions- vvissenschaft, 1911); Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 81); Cirlot (1962); LCIII (1970, stp 35 ss). — Cf. J. Braun (1943, stp 835), F. J. Dolger (1922—1928), E. R. Goodenough (V—VI 1956), F. X. Kraus (1 1882, p. 516—25), Ch. R. Morey (1912). Ribera, Jusepe de, imen. lo Spagnoletto (1591 do 1652), šp. slikar in grafik (jedk.), ki je natu¬ ralizem Caravaggiovega slikarstva tu in tam stopnjeval do neznosne okrutnosti (e. g. Apolon odira Marsija, infra). R. v Jativi v provinci Valencia, prepotoval Italijo ter se o. 1616 na¬ selil v Neaplju; tam je imel veliko delavnico, tam tudi u. (61). S; npr. *Mučeništvo sv. Jerneja (o. 1630, Prado), Tit los (o. 1632, ib.), Jakob star ., (d. 1634, Alte Pin.), Apolon odira Marsija (več variant, npr. d. 1637, Bruxelles), * Jakobov sen (1639, Prado), Sv. Neža v ječi (1641, Dresden), Sv. Hieronim (d. 1646, Praha), Pavel Puščavnik (1647, Wallraf), Čaščenje pastirjev (d. 1650, Louvre), Deček s pohabljeno nogo (d. 1652, ib.). i L: Paul Lefort, Ribera (GBA, 1882); Eileen A. Lord (EWA XII, 1966, s. v.); J. Vaquero (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »US« 10 (1969). — Cf. F. Bologna (1952), P. Lafond (1909), A. L. Mayer (1923), G. Pillement (1929), E. du Gu<5 Trapier (1952). ribi (lat. pisces), zadnje, tj. 12. znamenje-> živalskega kroga (-> zodiakalna znamenja ) od 19. II. do 20. III. Ricci, Corrado (1858—1934), it. um. zgodo¬ vinar in pisec o umetn. (tudi o poeziji, glasbi itd.). R. v Raveni, od 1898 dalje direktor Brere, od 1906 direttore generale delle Antichita e Belle Arti, ust. (1922) in vodil il Regio Istituto di Archeologia e Storia delPArte, u. v Rimu. B: Antonio Allegri da Correggio: His Life, his friends and his time (L 1896; nem. izd. BI 1897); Michelangiolo (F 1900; n. izd. 1921); Pintoricchio: His Life, Work and Time (L 1902; fr. izd. P 1903; it. orig. Per 1912); 11 palazzo pubblico di Siena e la most ra d'antica ar te senese (Berg 1904, »Coli. di mo- nografie illustrate«); Ravenna (Berg 1905, »Italia artistica« 1 ); La Pinacoteca di Brera (Berg 1907); La Divina Commedia nelVarte del Cinquecento (Mi 1908); Jacopo Bellini e i suoi libri di disegni (2 knj., F 1908); L'Arte nelTItalia settentrionale (Berg 1910; 2. izd. 1936; nem. izd. Geschichte der Kunst in Norditalien, Stu 1911 [2. izd. 1924]; angl. izd. L-NY 1911, vse »Ars una, species mille«); Pier della Francesca (R 1910, »L’Opera dei grandi artisti italiani« 1); Melozzo da Forli (R 1911); Elenco dei quadri del!accademia Carrara in Bergamo (Berg 1912; 2. izd. T 1922; nem. izd. Baukunst und dekorative Skulptur in Italien, Stu 1912, »Bauformen-Bibl.« 5 [2. izd. 1922]; angl. izd. Baroque Architecture and Sculpture in Italy, L-NY 1912); Die Florentiner Gemalde-Galerien (Lpz 1914); 11 mausoleo di Galla Placidia in Ravenna (R 1914); IBibbiena (Mi 1915); Rembrandt in Italia (Mi 1918); Raffaello (Mi 1920); Varchitettura del Cinquecento in Italia (T 1923; nem. izd. Baukunst und dekorative Plastik der Hoch- und Spdtrenaissance in Italien, Stu 1923, »Bauformen-Bibl.« 15; angl. izd. NY 1923); H tempio malatestiano a Rimini (Mi-R s. a. [1924]); Varchitettura romanica in Italia (P 1925; nem. izd. Romanische Baukunst in Italien, Stu 1925, »Bau¬ formen-Bibl.«21 ;angl.izd.NY1925);(izd.) G. Vasari: Le vite nell'edizione del 1600 (4 knj., Mi 1927); Mittel- alterliche Baukunst in Siiditalien (Stu 1928); Die Malerei des 16. Jahrhunderts in Oberitalien (Mn 1929; angl. izd. North Italian painting of the Cinquecento, NY 1929); Eroi, santi e artisti (Mi 1930); La sceno¬ graf ia italiana (Mi 1930, »Thesaurus artium«); (& G. Zucchi) Guida di Bologna (6. izd., Bol 1930); Tavole storiche dei mosaici di Ravenna (11 map, R 1930—■ 1937). — Priredil (= A. Springer-C. Ricci) Manuale di storia delParte, I — V (Berg 1904—1924; n. izd. 1924—1935). il Riccio, s pr. im. Andrea Briosco (1470 — 1532), it. kipar v Padovi, mojster male plastike. P (vse bron); npr. U grabljenje Evrope (viš. 21,5 cm, o. 1506, Bargello), reliefi s prizori iz Juditine zgodbe (1506 — 07. Padova, SfAntonio), veliko¬ nočni svečnik (1507/15, ib.), Jezdec (o. 1508/10, V. & A.). L: M. G. Ciardi Dupre dalPoggetto: Il Riccio (Mi s. a., »MdS« 58). — Cf. G. Delogu (1956), T. Pignatli (1953), L. Planiscig (1927; Mi 1930), J. Pope-Hennessy (1968), H. R. fVeihrauch (1960), etc. Rice, David Talbot -> Talbot Rice, David Rich, Daniel Catton (1904——), amer. um- zgodovinar in muzealec, mdr. direktor AlC (1945—58) in VVorcester Art Mus. (od 1958). B; Seurat and the Evolution of »La Grande Jatte << (Ch: Univ. of Chicago Press 1935); Charles H. and Mary F. S. Worcester Collection Catalogue (1938); Henry Rousseau (NY 1942; 2. izd. 1946); Georgia 0'Keeffe: 1915—41 (Ch: AIC 1943); Degas (N Y 1951). L: WWAA (1959); WWA (1962). 1785 Richardson, Edgar P(reston) — Richter, Vjenceslav 1786 Richardson, Edgar P(reston), (1902——), amer. muzealec in pisec o umetn., direktor Detroit Inst. of Arts, ur. The Art Quarterly. B: The tVay of [Vestern Art: 1116—1914 (C [Mass.] 1939); ,Quentin Massys‘ (AQ, 1941); ,Paul Bril or Elsheimer' (ib.); ,Renieri, Saraceni, and the Meaning of Caravaggio's Influence' (AQ, 1942); American Romantic Painting (NY 1944); \Vashington Allston: A Study of the Romantic Artist in America (Ch: Ch UP 1948); ,Georges de la Tour's St Sebastian nursed by St Irene' (AQ, 1949); Painting in America: The Story of450 Years (NY 1956, »The Grovvth of America«) L: WWAA (1959). Richardson, Jonathan (1665—1745), angl. sli¬ kar, meščanski portretist, učenec in naslednik Johna Rileya in učitelj Th. Hudsona, ki je bil Reynoldsov učitelj. Deloval tudi kot književnik. B: An Essay of the Theory of Painting (L 1715); The Connoisseur: an Essay on the whole art of Criticism os it relates to Painting and a Discourse on the Dignity, Certainty, Pleasure and Advantage of the Science of a Connoisseur (L 1719). L: SchlosserL (1964). Richier, Germaine (1904—1959), fr. kiparka, r. v Gransu blizu Arlesa, u. (54) v Montpellierju. Njen mož je bil pisatelj Rene de —> Solier. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964); Enrico Cris- polti: Germaine Richier (Mi s. a., »MdS« 65). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). RICHMOND ( Virginia, ZDA [Southeast]): Virginia Museum of Art (Boulevard at Grove Avenue). Mdr. so zastopani s slikami Signorelli, Salv. Rosa, Watteau (Le Lorgneur, o. 1715), Hobbema, Fr. Guardi (Piazza San Marco, o. 1780/85), Constable, Ben Shahn, etc. „ L: AN (1955, p. 42—43); »CA« 21 (1968, kat. st- 115). Richter, Gisela M(arie) A(ugusta), (1882——), amer. klas. arheologinja. R. v Londonu, od 1906 do 1947 v sl u žbi newyorškega Metropolitan Museum of Art. B: The Craft of Athenian Pottery (NH 1923); An- cient Furnilure: a History of Greek, Etruscan and Roman Furniture (Ox 1926); Animals in Greek Sculp- ture (Ox-L 1930); (& M. J. Milne) Shapes and Names °f Athenian Vases (NY 1935); Handbook of the Etruscan Collection (NY 1940); Kouroi: A Study of the Eevelopment of the Greek Kouros from the Late Seventh *o the Early Fifth Century B. C. (NY 1942; 3. izd. Kouroi: Archaic Greek Youths, L 1970); Archaic Greek Art (NY: Ox UP 1949); Archaic Greek Art Against Its- Htstorical Background (NY: Ox UP 1949); The Sculpture and Sculptors of the Greeks (3. izd., NH 1950 H- izd. 1929]); Three Critical Periods in Greek Sculp- ture (Ox 1951); Metropolitan Museum of Art: Cata- ‘ogue of Engraved Gems (Rome 1956); Ancient ltaly: A Study of the lnterrelations of Its Peoples as Shov/n in Their Arts (Ann Arbor 1956); Catalogue of Greek and Roman Antiquities in the Dumbarton Oaks Collection (C [Mass.] 1956); Attic Red-Figured Vases: A Survey (2. izd., NH 1958 [1. izd. 1946]); A Handbook of Greek Art (L: Ph 1959; 2., rev. izd. 1960; 6. izd. 1969); The Archaic Gravestones of Attica (ib. 1961); The Portraits of the Greeks (3 knj., ib. 1965); The Furniture of the Greeks, Etruscans and Romans (ib. 1966 [cf. 1926]); Korai: Archaic Greek Maidens (ib. 1968 [pen- dant Kouroi ]); Engraved Gems of the Greeks, Etruscans and Romans, I — II (ib. 1968—1971); Perspective in Greek and Roman Art (ib. 1970). Richter, Jean Paul (1847—-1937), angl. um. zgodovinar in trgovec, oče prejšnje. B: The Literary \Vorks of Leonardo da Vinci (L 1883; n. izd. z Irmo A. Richter, 2 knj., L-NY 1939); Quellen der byzantinischen Kunstgeschichte: Ausge- vvahlte Texte iiber die Kirchen, Kloster, Palaste, Staats- gebaude und andere Bauten von Konstantinopel (W 1897, »Quellenschr.: Neue Serie« 8). L: Irma & Gisela Richter (izd.): Italienische Ma- lerei der Renaissance im Briefvvechsel von Giovanni Morelli und Jean Paul Richter (Ba-Ba 1960). Richter, Ludvvig Adrian (1803—1884), nem. slikar in risar, marljiv, veder pripovedovalec, ki se je bolj malo ukvarjal s formalnimi proble¬ mi, ob tem pa ustvaril nekaj podob, ki so vprav neločljivo povezane s predstavo o nem. roman¬ tiki (npr. Schreckenstein in Svatbeni sprevod, cf. infra). R. v Dresdenu, 1823—26 v Rimu, v Dresdenu 1828—35 učil na risarski šoli porce¬ lanske manufakture, 1836—77 pa na ak. (od 1841 prof.); u. (80) v Loschvvitzu pri Dresdenu. S: npr. Prevoz čez Labo pri gradu Schreckenstein (d. 1837, Dresden), Jezerce v Riesengebirge (d. 1839, Nationalgal.), Svatbeni sprevod pomladi (d. 1847, Dresden), Junijska pokrajina z mavrico (d. 1859, ib.). Mnogo ilustr., mdr. Andersenove pravljice, in napisal prav tako popularne Lebens- erinnerungen eines deutschen Malers. L: V. Paul Mohn: Ludwig Richter (7. izd., Blf-Lpz 1926, »KM« 14); K. J. Friedrich: Die Gemalde Ludvvig Richters (BI 1937 — kat.!); K. Eckert: Die heilige Genoveva von Ludvvig Richter (BI 1946); »PKG« 11 (1966 — L!); Deutsche K. 19./20. (1966 — L!); Fritz Nemitz (Kindler V, 1968, s. v.). Richter, Vaclav (1900—1970), češ. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik. Štud. na Karlovi univ. v Pragi pri V. Birnbaumu; prof. na univ. v Brnu. B: ,Z počdtku mčsta Brna' (Časopis Matice morav- skč, 1936); ,0 stredoveke architekture na Moravč' (ib., 1943); Rančstredovčka Olomouc (Pra-Brno 1959). L: Zdenek Kudčlka, Soupis prači prof. dr. Vdelava Richtera (SPFFBU, 1961); V. Volavka (ib.). Richter, Vjenceslav (1917—....), hrv. arh., indu¬ strijski oblikovalec in strok, pisec; se ukvarjal mdr. tudi s scenografijo. L: Žarko Domijan (ELU 4, 1966, s.v.); IV beo- gradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). 1787 Rickert, Margaret — Riemenschneider, Tilman 1788 Rickert, Margaret, amer. lit. & um. zgodovi¬ narka, prom. iz um. zgod. na Univ. of Chicago, tam bila tudi Assoc. Prof. B: The Reconstructed Carmelite Missal (L 1952 dis.); Painting in Britain: The Middle Ages (Harm 1954, »The Pelican Hist. of Art« 4; n. izd. 1965); La miniatura inglese dal 13 al 15 secolo (Mi 1961, »Collana della storia della miniatura« 5). Ridolfi, Carlo (1594—1648), it. beneški slikar in življenjepisec umetnikov. B: Vita di Giacopo Robusti detto il Tintoretto (V 1642); Vita di Paolo Caliari (V 1646); Le maraviglie delTarte: ouero le vite de gVillvstri pittori veneti, e dello stato (V 1648; n. izd. Detlev von Hadeln, 2 knj., BI 1914—1924). L: F. Pasqualigo: Carlo Ridolfi: scrittore e pittore (Lonigo 1911); A. Machetti (ThB XXVIII, 1934, s. v.); SchlosserL (1964). Ried, Benedikt, češ. Benedikt Rejt z Pistova (o. 1454—1534), arh., mojster kraljevskega ora¬ torija Vladislava II. v katedr. sv. Vida na Hrad- čanih (1490—93). Njegovo najpomembnejše delo je slavna * Vladislavova dvorana (češ. Vladi- slavsky sal) v gradu na praških Hradčanih (1493 do 1502). L: Gotz Fehr: Benedikt Ried und die Herkunft seiner Wolbekunst (dis. 1943 [Praga]); id.: Benedikt Ried: Ein deutscher Meister zvvischen Gotik und Renaissance in Bohmen (Mn 1961); W. Schadendorf, Benedikt Ried und seine Bedeutung (Ztschr. f Ost- forschung, XI, 1962); Pevsner (1966). Riegel, Hermann (1834—?), nem. um. zgodo¬ vinar in- muzealec. R. v Potsdamu, bil direktor vojvodskega muz. v Braunschvveigu. B: Cornelius: der Meister der deutschen Malerei (Hn 1866); Carstens tVerke... (2 knj., 2. izd., Lpz 1869—1874); Grundriji der bildenden Kunste im Sinne einer allgemeinen Kunstlehre (Lpz 1875; 3. izd. 1882); Geschichte des Wiederauflebens der deutschen Kunst... (1876); Uber die Darstellung des Abendmahls: beson- ders in der toskanischen Kunst (2. izd., Lpz 1882); Beitrage zur niederldndischen Kunstgeschichte, I—II (BI 1882); Geschichte der Wandmalerei in Belgien (1882); Beitrage zur Kunstgeschichte Italiens (Lpz 1898). Riegl, Alois (1858—1905), avstr. um. zgodo¬ vinar, poleg fVickhoffa in M. —> Dvoraka naj¬ pomembnejši predstavnik »dunajske šole um. zgod.«; r. v Linzu, u. na Dunaju. Po študiju prava, filozofije in zgod. postal učenec M. -> Thausinga; prom. 1883, habil. 1889 (priv. do¬ cent), 1894 izr. prof. in 1897 ord. na dunajski univ., hkrati kot Wickhoffov naslednik vodja tekstilnega odd. v Osterreichisches Mus. fiir Kunst und Industrie na Dunaju. Z delom Spat- romische Kunstindustrie (cf. infra) utemeljil dalj¬ nosežno in še zdaj izpodbijano teorijo t. i. »um. hotenja« (->■Kunstwollen ); ob Wolfflinu pionir formalne analize (cf. s. v. morfologija). B: Altorientalische Teppiche (Lpz 1891); Stilfragen: Grundlegungen zu einer Geschichte der Ornamentik (BI 1893; 2. izd. 1923); Volkskunst, Hausfleiji und Hausindustrie (BI 1894); ,Kunstgeschichte und Univer- salgeschichte‘+ (Festgaben zu Ehren Max Budingers von seinen Freunden und Schiilern, In 1898); * Die spatromische Kunstindustrie nach den Funden in Čsterreich-Ungarn, I — II (W 1901—1923 [2. knj. izd. E. Heinrich Zimmermann]; 2. izd. z naslovom Spat- romische Kunstindustrie, W 1927); * ,Das hollandische Gruppenportrdt' (JSaK, 1902 [cf. knj. izd. 1931]); Der moderne Denkmalkultus, sein Wesen und seine Entstehung (W 1903); * Die Entstehung der Barock- kunst in Rom: Akademische Vorlesungen (W 1908, izd. Arthur Burda & Max Dvorak); (prev., kom.) Filippo Baldinucci: Vita des Gio. Lorenzo Bernini (W 1912, izd. A. Burda & O. Pollak); pon. izb.: Gesam- melte Aufsatze (Au 1929, izd. Karl M. Svvoboda); Das hollandische Gruppenportrdt (2 knj., izd. Karl M. Svvoboda); Historische Grammatik der bildenden Kunste (Graz-K 1966, izd. Karl M. Svvoboda & Otto Pacht [rkp. iz 1897—98 & 1899]). L: Max Dvorak, Alois Riegl (MCC, 1905, nekr.); Hans Sedlmayr (A. Riegl, Gesammelte Aufsatze, 1929 [cf. supra]); DULC IV (1962, s. v.); Otto Pacht, Art Historians and Art Critics, VI: Alois Riegl (BM, 1963). — Cf. J. von Schlosser (In 1934). Riehl, Hans (u. 1965), avstr. um. zgodovinar, univ. prof. v Grazu, ust. in prvi vodil Neue Gal. pri tamk. deželnem muz. Joanneum. B: Gotische Baukunst in Osterreich (W 1924); Der Stephansdom in IVien (W 1926); Bar očke Baukunst in Osterreich (Mn 1930); ,Die Bedeutung des ganzheit- lichen fur die Kunstgeschichte ‘ (Die Ganzheit in Philo- sophie u. Wissenschaft, W 1950); ,Kunst und Gesell- schaft ‘ (Festschrift Julius Franz Schiitz, Graz-K 1954); ,Der Bedeutungsvvandel der Kunst im Ablauf der Geschichte (Sas-Zalozieckyjev zb., 1956). Riemenschneider, Tilman (o. 1460—1531), nem. kipar in rezbar, katerega delo predstavlja po¬ membno, lirično obarvano sintezo — v nasprotju s prevladujočim naturalizmom nem. poznogot¬ skega baroka; rezljana plastika zvečine brez polihromacije. R. v Osterodeju blizu Hildes- heima, od 1483 dalje v NViirzburgu, tam mestni svetnik (od 1504), župan (1520/21) in u. Zaradi sodelovanja s kmečkimi uporniki 1524/25 ujet in mučen. P: Marija Magdalena z olt. v Mtinner- stadtu (lipov les, 1490/92, Miinchen, Bayr. Na- tionalmus.), Adam in Eva (apnenčast kamen, 1491/93, Wurzburg, Mainfrankisches Mus.), nagrob. škofa Rudolfa von Scherenberg (marmor, 1496—99, Wiirzburg, stolnica), *nagrob. Kon¬ rada von Schaumburg tali Schaumberg, 1499/ 1502, Wiirzburg, Marijina kapela), *olt. z Zadnjo večerjo (Heiligenblutaltar, les, 1501/05, Rothen- burg ob der Tauber, Jakobova c.), olt. z Vnebo¬ vzetjem (les, o. 1502/10, Creglingen, Herrgotts- kapelle), nagrob. ces. Henrika II. in Kttnigunde (marmor, dkč. 1513, Bamberg, stolnica), nagrob. škofa Lorenza von Bibra (u. 1519, Wurzburg, 1789 Rietschel, Ernst — RIM 1790 stolnica — elementi it. renesanse), Objokovanje (kamn. relief [siv peščenec], 1519/23, Maidbronn, žup. c.). L: Martin Weinberger (EWA XII, 1966, s. v. — L!). — Cf. J. Bier (vse), K. Cerstenberg (1943 [1962]) Th. Miiller (1966), G. von der Osten (1969), E. Redslob (1951; 1959), H. Schrade (1927). Rietschel, Ernst (Friedrich August), (1804— 1861), nem. kipar. R. v Pulsnitzu, v Berlinu uče¬ nec Chr. D. -> Raucha, pozn. v Italiji, od 1832 Prof. na ak. v Dresdenu, tam u. (56). P: pred¬ vsem javni spomeniki, med njimi spom. Gott- holda Ephraima Lessinga (1848/49, post. 1853, Braunschweig), znani spom. Goetheja in Schil¬ lerja pred gledališčem v Weimarju (1852—57) in naposled v. spom. Lutra in reformacije v Wormsu (1858—68, dkč. učenci). B: Erinnerungen aus meinem Leben (n. izd., BI 1962). L: »PKG« 11 (1966, t. 327 & 348b — L!). Rietveld, Gerrit Thomas (1888—1964), hol. ar h., tesno povezan s skupino —>■ de Stijl, ki je vplivala na njegovo delo; r. in u. (76) v Utrechtu. A: v Utrechtu * Schroderjeva hiša (1924) kot eno izmed pionirskih del mod. arhitekture, vrstne hiše (1931—34) in kino Vreeburg (1936), po 2. svet. vojni stavbe v Utrechtu, Amersfortu (Mus. Zonnehof, 1959), Arnhemu in A’damu. l- : Th. M. Brown: The Work of G. Th. Rietveld (Utr 1958); J. J. Vriend (Hatje, 1963). — Cf. H.-R. Hitchcock (1958 [1963]). Rigaud, Hyacinthe, s pr. im. Hyacinthe-Fran- Q°is-Honore-Mathias - Pierre - Martyr-Andre-Jean R ;gau y Ros (1659—1743), fr. slikar, r. v Per- Pignanu, u. v Parizu: tam postal tvorec repre¬ zentativnega, z veličastno držo in draperijo za¬ znamovanega portrait d'apparat , tam mdr. por¬ tretiral 14 tujih vladarjev (zato imen. peintre des rois) in imel dobro urejeno delavnico s po- rnočniki specialisti (podatki v njegovem Livre de raison, cf. lit.). S: npr. Portret slikarjeve ma- ter e (za Coysevoxovo marm. doprsje, 1695, Louvre), Sp. kralj Filip V. (d. 1700, ib.), -> Lu- d°vik XIV. (d. 1701, ib.), Ludovik XIV. v oklepu (verj. 1701, Prado), Ludovik XV., otrok, na pre- stolu (d. 1715, Versailles), Avgust III. Saški ((715, Dresden), več avtp. (npr. iz 1700, 1727 *n 1730 v Perpignanu, Mus. Rigaud, v Uffizijih *td.). Graf. posnetke njegovih portretov mdr. urezovali G. Edelinck, P. Drevet in P.-l. Drevet. L: H. Rigaud (P s. a., »Les Peintres illustres« 52); L Roman: Le Livre de raison du peintre Hyacinthe Rigaud (P 1919); Maurice E. Čope (EWA XII, 1966, s- v. — L!). — Cf. A. Blunt (1953), L. Dumont-Wilden U909), L. Gillet (1929), P. Marcel (1905). Rihard II. (1367—1400), angl. kralj (1377—99), sin t. i. Črnega princa, u. v ječi. Up; -> Wiltonski diptih. Riley, John (1646—1691), angl. slikar, v krat¬ kem obdobju po Lelyjevi smrti (1680) vodilni portretist v Angliji ob —> Knellerju, s katerim je 1688 skupaj postal dvomi slikar. Njegov učenec je bil Jonathan -s- Richardson. L: cf. E. K. Waterhouse (Harm 1954 [1962]). Rilke, Rainer Maria (1875—1926), nem. (nem,- ž.) pesnik, 1905—06 tajnik Augusta -* Rodina. B (lik. umetn.): Auguste Rodin (BI 1903; 2. izd. Lpz 1913; hrv. prev. Zgb 1951); Lettres d Rodin (P 1928—1934). L: Kunisch (1965 — B!; L!). RIM (lat. in it. Roma), gl. mesto republike Italije, nekd. prestolnica rim. imperija (do 330, ko ga je za Konstantina zamenjal Carigrad) in kraljevine Italije (od 1861 [de facto 1870] do 1946); s papeško, od 1929 znova samost, državo Vatikanom (Citta del Vaticano ) hkrati središče katol. sveta. Okrog starega Rima, ki je bil naj¬ prej sezidan na sedmih gričih — Kapitol (lat. Capitolium, it. Monte Capitolino ali Campido- glio), Kvirinal (it. Quirinale) kot najvišji med njimi, Palatin (it. Palatino), Aventin (it. Aventi- no), Celij (lat. Mons Caelius, it. Celio), Eskvilin (it. Esquilino) in Viminal (it. Viminale) — ter se je pozn. razširil še na druge vzpetine kot Vatikan (Vaticano), Janikul (Gianicolo), Pincio (lat. Pincius) itd., se razteza o. 18 km dolgo, v glavnem še zdaj ohranjeno obzidje (le Mura Aureliane), ki so ga sezidali za vlade ces. Avre- lijana (270—75). Med vrati iz raznih dob, ki vodijo skozenj, so Porta del Popolo (znotraj G. L. Bernini, navzven G. Vignola) med piazza del Popolo in piazzale Flaminio (zač. via Flaminia), Porta Pia (po Michelangelovem osnutku od 1561 dalje) na zač. via Nomentana, Porta Maggiore (skozi sleme napeljan stari vodovod), Porta S. Giovanni ali Porta Asinaria na zač. via Appia Nuova, Porta S. Sebastiano ali Porta Appia na zač. via Appia Antiča, Porta S. Paolo na zač. via Ostiensis, itd. — Z izrednim bogastvom svojih ant., pos. starokršč., srednjev., renesanč¬ nih, baročnih in pozn. spomenikov pa z vlogo, ki jo je imel v antiki in zgodnjem srednjem veku, ob koncu XIII. st. in pozn. zlasti spet od zač. XVI. st. dalje, je Rim, nekd. »prestolnica sveta« (lat. caput mundi) in »večno mesto« (it. Citta eterna), slej ko prej eno izmed najbolj pomemb¬ nih in bogatih um. središč na svetu. — Cf. s. v. papeži. 1791 RIM, Basilica di Porta Maggiore — RIM, Kolosej 1792 L: Roma Sacra: Ein Bilderzyklus in 152 Farbfoto- grafien... (W 1925, »Die Welt in Farben« 1); Roma, I—II (Mi 1941—1942, »Attraverso 1’Italia« 9—10); Riccoboni (1942); Valerio Mariani: Roma barocca (Gva 1960); id.: Roma medievale (ib. 1960); Roman Rus: Vodnik po Rimu (Rim: Alma Mater 1960); A. Henze: Rom und Latium (Stu 1962, »Reclams Kstfiihrer Italien« 5); M. J. tViesel (izd.): Rom in zeitgenossischen Darstellungen des 14. bis 19. Jahr- hunderts (Wsb 1962); EWA VIII (1963, stp 512—31 — L!); Hans von Hiilsen & Josef Rast: Rom (Fr 1964); Karl Ipser: Rom: Kunstvverke, Heiligtiimer und Gedenkstatten der »Ewigen Stadt« (Au 1964); Andre Chastel, Rome (Diet peint it, 1964); *Roma e dintorni (6. izd., Mi: T. C. 1.1965 [vd.] — L!); Martin Htirlimann: Rom und seine Baudenkmaler in hundert neuen Bildern (5. izd., Fr-Z 1966). — Cf. L. Bruhns (1940; 1951), A. Colasanti (1913), A. De Rinaldis (1948), K. Escher (1910 , D. Frey (1924), L. Haute- coeur (1912), A. Muhoz (1928), P. Portoghesi (1967), A. Riegl (1909), G. B. de Rossi (vse), E. Steinmann (1899; 1910), H. Voss (1920; 1925), E. I Vaterhouse (1937), J. Wilpert (1903; 1917), etc. Antični spomeniki L: Bernard Andreae: Architektur im antiken Rom (Wu 1958, fotografski posnetki L. von Matt); Ernest Nash: Bildlexikon zur Topographie des antiken Rom (2 knj., Til 1961—1962); Donald R. Dudley: Urbs Roma: A Source Book of Classical Texts on the City and its Monuments (L: Ph 1967). ~ Basilica di Porta Maggiore (vhod pri via Prenestina 17), nekršč. podzemsko svetišče (I. st. pred), ki so ga po naključju odkrili 1916. L: Cankar 1/3 (1929, p. 270—73). ~ Dioklecijanove terme, največje v ant. Rimu (odprli so jih 306). Michelangelo je avlo njiho¬ vega tepidarija ptezidal v c. Sta Maria degli Angeli (cf. odd. 2, infra) in zasnoval tudi kartu¬ zijanski samostan zraven, v katerem je zdaj Mus. delle Terme (cf. odd. 5: muzeji). ~ *Forum Romanom, gl. trg v ant. Rimu, njegovi ostanki v globeli med zdajšnjo via dei Fori lmperiali in pobočjem Palatina. Na njem mdr. slavolok Septimija Severa (post. 203, cf. infra), ostanki (3 korintski stebri) templja dio- skurov Kastorja in Poluksa (posv. 484 pred), c. Sta Maria Antkjua (cf. odd. 2: cerkve) in Titov slavolok (post. 81/82, cf. infra). L: Alfonso Bartoli: II Foro Romano [e] II Palatino (Mi 1935, »II Fiore dei musei e monumenti d’Italia« 1); Gianfilippo Carettoni & Laura Fabbrini: II Foro Romano e il Palatino (F 1969, »I tesori« 29). ~ Hadrijanov mavzolej ( Hadrianeum ), pozn. -» Castel Sant'Angelo (infra), ob des. bregu Ti¬ bere, zač. 135, dkč. 139, že 275 spremenjen v trdnjavo; kot trdnjava (in ječa) je služil tudi v pozn. dobah, ko je doživel številne prezidave. Celoto predstavlja 10 m vis. osnova (kvadrat s stranico 84 m) in vrh nje valjasta konstrukcija s premerom 64 m. L: Jordan (1961); »PKG« 2 (1967, t. 110 — L!). ~ Karakalove terme (ob Via Appia, zdaj via delle Terme di Caracalla in via di Porta S. Seba- stiano) je zač. zidati Septimij Sever (206), dkč. pa njegov sin Karakala (216/17). Orjaške razva¬ line še danes pričajo o nekd. razsežnosti (120.000 m 2 ), ki so jo pozn. prekosile samo še Dioklecija¬ nove terme (cf. supra). ~ katakombe, starokršč. in druga podzemska grobišča (skupno 100/150 km hodnikov z o. 750000 grobovi) ob cestah, ki vodijo iz starega Rima na sev. in jugovzh.: ob Via Appia (Vecchia ) posebno znane Kalistove katakombe (Catacombe di S. Callisto), ž. katakombe (npr. v Vigna Rondanini in drugih vinogradih blizu c. S. Sebastiano), Pretekstatove katakombe ( Ca¬ tacombe di S. Pretestato) in Boštjanove katakom¬ be (... di S. Sebastiano) ali Coemeterium »ad catacumbas« — po krajevnem imenu (»ob dolin¬ skem usadu«), ki je obveljalo tudi za druga pod¬ zemska grobišča; ob Via Ardeatina Domi- tilline katakombe ali katakombe sv. Nereja in Ahileja (...di Ss. Nereo e Achilleo); ob Via Ostiensis Comodilline katakombe (vhod blizu c. S. Paolo fuori le mura); ob Via Salaria Nuova Traso no ve katakombe in katakombe sv. Priscile\ ob Via Nomentana Coemeterium Majus in z. katakombe pri Vida Torlonia; ob Via Labicana katakombe Petra in Marcelina (... di Ss. Pietro e Marcellino) ali »ad duas lauros«; naposled 1955 odkriti hipogčj ali t. i- nove katakombe ob Via Latina iz srede IV. st. (Ferrua: o. 320/50; Enrico Jesi: o. 350/70). L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930); G.Bovini, Catacombs (EWA III, 1960 — L!); Antonio Ferrua S. J.: Le pitture della nuova catacomba di Via Latina (C. d. V. 1960, »Monumenti di Antichita Cristiana«); Pierre du Bourget S. J.: La peinture palčo-chrčtienne (P 1965, »Le livre-mus.«); Carlo Bertelli: Roma sotterranea (F s. a., »For Col« 29 — L!). — Cf. J. P. Kirsch (1930; 1933), E. Kirschbaum (& L. Hertling 1950), O. Maruc- chi (1932), G. B. de Rossi (1864—1877), M. Simon (1964), P. Styger (1927; 1933; 1935; 1939), L. von Sybel (1906—1909), J. Wilperi (♦1903). ~ *Kolosej ali Flavijski amfiteater (it. Colos- seo), najmogočnejši ohranjeni spomenik ant. Rima (hkrati najmogočnejši med o. 70 različno ohranjenimi amfiteatri nekd. rim. imperija), zač. o. 72 za Vespazijana, odprt 80 za Tita, dkč. 82 za Domicijana. Ovalno areno je obdajalo o. 60000 sedežev; zun. kaže v prvih treh nadstrop¬ jih od spodaj navzgor zaporedje dorskega, jon¬ skega in korintskega reda, pozn. 4. nadstr. je namesto z arkadami razčlenjeno z majhnimi 1793 RIM, Konstantinova bazilika — RIM, Panteon 1794 okni. Ime »kolosej« (lat. colosseus = velikanski) v rabi šele od o. VIII. st. dalje (bodisi zaradi velikosti same arhitekture bodisi zaradi orjaške¬ ga stebra, ki je bil v bližini in ki je sprva nosil velikanski Neronov kip). L: Cankar 1/3 (1929); Jordan (1961); »PKG« 2 (1967, t. 68—70a); »US« 4 (1970, p. 218). ~ Konstantinova (ali Maksencijeva) bazilika (Basilica di Massenzio ali di Costantino), ohra¬ njena v razvalinah ob via dei Fori Imperiali: Poslednji in najmogočnejši primer rim. ant. ba¬ zilike. Zač. Maksencij ( Maxentius ) 306, dkč. njegov zmagovalec, Konstantin, kmalu po 312. L: Jordan (1961); Cankar 1/3 (1929); »US« 4 (1970, p. 249). — Cf. V. Moli (1941). ~ ""Konstantinov slavolok (pri Koloseju), post. 315 v proslavo Konstantinove zmage nad Mak- sencijem pri Milvijskem mostu 312. Celota, v katero so mdr. vdčlani reliefi iz Hadrijanove dobe in časa Marka Avrčla, nazorno priča o prehodu v pozno antiko (tudi star. reliefi so ustrezno predelani v slogu novega časa, ki je zgubil klas. čut za plastične vrednote). L: Cankar 1/2 (1928); H. P. VOrange in A. von Gerkan: Der spatantike Bildschmuck des Konstan- hnsbogens (BI 1939, »Stud. zur spatantiken Kg.« 10); »PKG« 2 (1967); »US« 4 (1970, p. 250). ~ Livijina hiša (lat. Domus Liviae), hiša Avgu¬ stove žene ali samega ces. Avgusta na Palatinu, Pomembna zaradi slikarskega okrasa, ki se je ohranil v njej. L: G. E. Rizzo: Le pitture della »časa di Livia« (R 1936); »US« 4 (1970, p. 195). *Mark Avrel, bron. konjeniški spom. (nadnar. velikost, ostanki prvotne pozlatitve) na -> Kapi¬ talskem trgu (cf. infra, odd. 1), kamor ga je (537/38 postavil Michelangelo, ki je zasnoval tudi podstavek zanj. Kot edini ant. konjeniški s Pom., ki se je bil ohranil na javnem mestu (od XII. st. dalje pred c. S. Giovanni in Laterano, cf. °dd. 2), ker so jezdeca imeli za »kršč.« in svetega ce s. Konstantina, je tehtno vplival na mnoge no- v ejše rešitve te naloge, predvsem pa na obliko¬ vanje vseh renesančnih konjeniških spom. L: Paul Kiinzle, Die Aufstellung des Reiters von t-ateran durch Michelangelo (Miscellanea Biblio- p d e Hert zianae, Mn 1961); EWA X (1965, t. 148); R- R. Knauer: Das Reiterstandbild des Kaisers Marc. Au rel (Stu 1968, »WerkM«); »US« 4 (1970, p. 233). Cf. H. Ladendorf (2. izd., 1958 p. 199). ~ Neronova Zlata palača, lat. Domus Aurea ( Parco Oppio [Opij je eden izmed 3 vrhov Eskvi- *' na L nedaleč od Koloseja). Po požaru Rima 64 sez. stavbni kompleks (ki so ga bili porušili in 59 — Leksikon zasuli, ko so začeli zidati Trajanove terme ) je po odkritju ob koncu XV. st. s svojim slikanim in štukaturnim okrasom tehtno vplival na izobliko¬ vanje renesančne —> groteske (cf. s. v. Rafaelovi učenci). V ruševinah so 1506 našli tudi zname¬ nito Ladkoontovo skupino. L: »PKG« 2 (1967, p. 187—88 [L!] & 209 [L!], t. 91 & 134). — Cf. A. Boethius (1960). ~ *Panteon (lat. Pantheon ), največja s kupolo krita ant. stavba, eden izmed najbolje ohranjenih spom. rim. arhitekture, hkrati kot nikoli dotlej poudarjena notr., ki napoveduje prihodnost; na novo sez. o. 115—25 pod Hadrijanom, ki je dal v čelu nad vhodnim stebriščem (v 4 vrstah 16 korintskih, 12,5 m vis. stebrov) ohraniti ar- hitrav s posvetitvenim napisom (M. AGRIPPA L. F. COS. TERTIVM FECIT) s starega, enako imen. svetišča (Marcus Vipsanius Agrippa je bil Avgustov zet, poveljnik in svetovalec); prvot¬ no tudi zun. obložena z marm. ploščami. Notr.: (premer 48,5 m, viš. 43,3 m) se predstavlja kot vzoren primer centr. arhitekture, v kateri je viš. kupole enaka viš. navpične stene, tako da si kupolo v mislih skoraj lahko dopolnimo v kroglo. Pritličje je razčlenjeno s 7 izmenoma polkrožni¬ mi in pravokotnimi nišami (na mestu 8. niše vhod); od stene ostane tu pravzaprav samo 8 orjaških pilastrov, ki nosijo z močnim venčnim zidcem oddeljeno 1. nadstr. (v vlogi tamburja za kupolo) in nad njim s šibkejšim zidcem od¬ deljeno in zato na videz še večjo kupolo. Pravo¬ kotne kasete (nekdaj modre z zlatimi zvezdami — celota je bila podoba kozmosal), ki jo krase, se v 5 koncentričnih krogih postopno zmanjšu¬ jejo in s tem še stopnjujejo iluzijo viš., vsa svet¬ loba pa prihaja skozi odprtino (premer 9 m) na samem temenu kupole. Dragoceno opremo stav¬ be, ki je bila posv. 7 planetarnim božanstvom (- > sedem planetov), od 609 dalje pa je kršč. c. (Sta Maria ad Martyres, pozn. znana kot Sta Maria Rotonda), so polagoma izropali; poslednji bron s strehe je papež Urban VIII. Barberini dal porabiti za Berninijev baldahin v Petrovi c. in topove na Angelskem gradu (zato rek: Quod non fecerunt barbari, fecerunt Barberini, »Česar niso storili barbari, ...«). Tu mdr. pokopani B. Peruzzi, T. Zuccari in Rafael, na čigar sarko¬ fagu je znani Bembov distih: lile hic est Raphael, timuit quo sospite vinci, rerum magna parens et morienti mori (v svobodnem prev.: Tu počiva Rafael: ko je živel, se je mati narava bala, da jo bo premagal, ko je umrl, da bo umrla). — Up: npr. Pannini (Notr. Panteona, o. 1750, Washington). L: Cankar 1/3 (1929); R. Vighi: II Pantheon (R 1959); Jordan (1961); »PKG« 2 (1967,1.100 & III — 1795 RIM, Porta Appia — RIM, Petrov trg 1796 L!); K. de FineLicht: The Rotunda in Rome: A Study of Hadrian’s Pantheon (Copenhagen 1968, »Jutland Archaeological Soc. Publ.« 8); »US« 4 (1970, p. 227). — Cf. L. Beltrami (1898 [1929]), V. Moli (1941), etc. ~ Porta Appia ali Porta S. Sebastiano (na zač. via Appia), sez. v zadnji tretjini III. st., prež. in povišana v zgodnjem V. st. L: »PKG« 2 (1970, t. 42 — L!). ~ slavolok Septimija Severa (viš. 23 m, šir. 25 m), post. na Forum Romanum za 10-letnico cesarjeve vlade 203 (—> S ep timi j Sever se je prejšnje leto vrnil z Vzh., kjer se je bil bojeval s Parti idr.): značilni sestav rim. loka in grš. reda (stebrov in arhitrava) tu nima tektonske funkcije, ampak samo krasi. Septimijev slavolok pozn. za vzor pariškemu Vare de triomphe du Carrousel (1806—08). L: Jordan (1961); »PKG« 2 (1967, t. 46 — L!); »US« 4 (1970, p. 241). — Cf. R. Brilliant (*1967). ~ steber Marka Avrela ( piazza Colonua), na¬ rejen 176—93 po vzoru Trajanovega stebra (in¬ fra), kaže na spiralasto zavitem reliefnem okrasu cesarjeve boje z Markomani, Kvadi in Sarmati. Stopnice v notr. vodijo do vrha, na kateiem je papež Sikst V. dal postaviti soho sv. Pavla. L: G. Caprino & alti: La Colonna di Marco Aurelio (R 1955); »PKG« 2 (1967, t. 227—28 — L!). — Cf. H. von Heintze (1969). ~ tempelj Antonina in Favstine (Forum Roma¬ num) se je ohranil kot kršč. c. (S. Lorenzo in Miranda). Antoninus Pius, prednik Marka Avrela, ga je bil dal postaviti v spomin na svojo 141 u. ženo Favstino (star.). Napis na arhitravu D1VAE FA VSTINAE EX. S. C. so po cesai jevi smrti 161 zgoraj dop. DIVO ANTONINO ET. L: Jordan (1961); »US« 4 (1970, p. 230). ~ Titov slavolok (na vzh. delu Forum Roma¬ num) je dal potem, ko je bil ces. Titus umrl, po¬ staviti Domicijan tesp. rim. senat in ljudstvo. Reliefi v prehodu kažejo zmagoslavni sprevod po zmagi nad Židi in zavzetju Jeruzalema (70); na juž. strani je videti, kako nesejo najdragoce¬ nejše uropane tempeljske svetinje, tj. zlato mizo za položne hlebe, srebrne trobente in zlati sedme¬ ro ramni svečnik (—> Me nora). L: EWA XII (1966, t. 131); »PKG« 2 (1967, t. 44 & 196—97 — L!); »US« 4 (1970, p. 216). — Cf. H. von Heintze (1969, repr. 72, 77, 81). ~ *Trajanov steber sredi nekd. Forum Traia- num je 111—114 postavil —> Apolodor iz Damaska (viŠ. 42,5 m, posvetitveni napis iz 114). Spira¬ lasto zaviti, 200 m dolgi reliefni pas, ki kaže cesarjeve boje v Dakiji, je najslavnejši primer nepretrganega (kontinuiranega) načina upodab¬ ljanja. Steber, na katerem so 1587 namestili kip sv. Petra, je bil za vzor stebru Marka Avrela (supra) in pozn. Vendomskemu stebru (-> Pariz), s starejšo izmed bližnjih dveh cerkva (Sta Maria di Loreto proti Piazza Venezia) pa je Joh. Bernh. Fischer von Erlachu dal pobudo za zun. njegove Karlove c. na Dunaju. L: »PKG« 2 (1967); »US« 4 (1970, p. 223). — Cf. K. Lehmann (1926), E. Loewy (1924). Poznejši spomeniki (1) trgi ~ *Kapitolski trg ( piazza del Campidoglio) je zasnoval Michelangelo, ki je bil moral nanj prej (1537/38) postaviti konjeniški spom. Marka Avrela (cf. Antični spomeniki, supra). Michelan¬ gelo je projektiral tudi pogl. dostop na Kapi- tolski trg, monumentalno stopnišče (t. i. la cor- dinata ), ki vodi nanj s piazza d'Aracoeli. Trape¬ zasto oblikovani trg je od 1940 dalje v tlaku spet zaznamovan z v. ovalom , ki ga po orig. Michelangelovem načrtu izpolnjuje vzorec dva- najsterokrake zvezde s spomenikom v njenem središču — tako je mojstrsko zaznamovan kos zemlje, ki naj bi bil kot caput mundi središče mesta in sveta. Trg se širi proti Pal. Senatorio (Giac. Della Porta in Girol. Rainaldi 1582— 1605), sicer pa ga obdajata (v pogledu z vrha cordinate, tj. med kipoma dioskurov Kastorja in Poluksa iz pozne rim. cesarske dobe) des. Pal. dei Conservatori (zač. Michelangelo 1563, dkč. Giac. Della Porta 1568), levo pa Pal. Nuovo ali Mus. Capitolino (Girol. & Carlo Rainaldi 1646—55). L: E. Rodocanachi: Le Capitol romain antique et moderne (P 1905); Th. Ashby & W. Dougill, The Capitol, Rome: Its History and Development (The Tovvn Planning Rev., 1927); Cankar III/l (1936, P- 178—81); G. Lugli: Roma antica: II centro monu- mentale (R 1946); Pio Pecchiai: II Campidoglio nel Cinquecento (R 1950); EWA IX (1964, stp 907 [risba] & 908—09 [Tolnayevo besedilo — L!]), XIV (1967, 1.132); varii auctores: II Campidoglio (R 1965). — Cf. T. Buddensieg (1969 — L!), G. De Angelis d'Ossat (& C. Pietrangeli 1965; & id. 1966), S. Giedion (Space, Time and... 1963, p. 64—65 & 67—68), M. Mušič (II 1966, p. 147—50), F. Saxl (1957 — predavanje iz 1938; ,The Capitol dur ing the Renaissance: A Sytnbol of the Imperial Idea‘), H. Sedlmayr (1934), H. Siebett- hiiner (1954), Ch. de Tolnay (JPK, 1930 & 1932), etc. ~ *Petrov trg ( piazza S. Pietro), eliptični trg pred Petrovo c. (šir. 240 m, globina 200 m), J e skupaj z 18,6 m vis. kolonadami, ki ga obdajajo (284 stebrov iz peščenca, na stebriščih 140 soh, ki so delo Berninijevih učencev), nastal 1656—-67 po načrtu G. L. Berninija. Obelisk na sredi je dal za Siksta V. prenesti sem D. Fontana (1585), 1797 1798 RIM, Piazza Barberini — RIM, San Clemente izmed obeh vodnjakov je des. (v pogledu proti c.) delo C. Maderna. S Tiberinega obrežja vodi na trg via detla Conciliazione (»Cesta sprave«, zač. po konkordatu med fašistično vlado in papežem 1929, dkč. 1937), zaradi katere so porušili cel mestni predel, t. i. Spino, in s tem hkrati pokva¬ rili nekd. pomen in zaključenost Petrovega trga. ~ Piazza Barberini, na njej G. L. Berninijeva Fontana del Tritone (1640) in — ob vhodu v via Vit tor io Veneto — Fontana delle Api. ~ Piazza dei Cavalieri di Malta, po načrtu G. B. -> Piranesija. ~ Piazza del Popolo, ki jo je izoblikoval Vala- dier 1816—20, je ovalne oblike, se na sev. s Porta del Popolo odpira na piazzale Flaminio (vzh. od v rat c. Sta Maria del Popolo (cf. cerkve), na juž. strani pa kot žarki vodijo z nje po vrsti via del Babuino, via del Corso (med njima c. Sta Maria di Monte Santo) in via di Ripetta (med njo in v ia d;l Corco kot pendant prejšnje c. Sta Maria dei Miracoli). Egipt, obelisk (XIII.—XII. st. pred) je dal z nekd. Circus Maximus prenesti sem D. Fontana (1585). L: H. Hager: Zur Planungs- und Baugeschichte der Zwillingskirchen auf der Piazza del Popolo: S. Maria di Monte Santo und S. Maria dei Miracoli in Rom (RJb, XI, 1967/68). ~ Piazza di Spagna, na njej -> Fontana della Parcaccia (za avtorja prej veljal Pietro Bernini, z daj pa njegov sin Gianlorenzo Bernini), z nje se vzpenjajo — kot imeniten primer baročne scenografije — t. i. Španske stopnice (it. la Scali- nata di Spagna ali della Trinita dei Monti, načrt oblikovala Alessandro Specchi in Francesco De Sanctis, dkč. 1725), ki vodijo k c. Trinita dei Monti. Trg, sprva imen. po njej ( piazza della SSa Trinita), in pozn. tudi stopnice so poimeno¬ vali po poslopju šp. poslaništva pri sv. stolici, ki je na trgu od XVII. st. dalje. v vf' P ecc hiai: La Scalinata di Piazza di Spagna e Vula Medici (R 1941); VVolfgang Lotz, Die Spanische * reppe: Architektur als Mittel der Diplomatie (RJb, 1969 — L!). — Cf. L. Salerno (1967). ~ *Piazza Navona (na mestu,, kjer je bil Do- micijanov stadium, katerega obliko in velikost Povzema — o. 240 X 65 m), za baročni Rim najbolj značilni trg, na njem Berninijeva *Fon- tana dei Fiumi (cf. s. v. Vodnjak štirih rek) in Po njegovem osnutku Fontana del Moro, 3. vod- - njak — Fontana del Ne t tuno — pa je iz 1878. zah. strani SandAgnese in Agone (cf. odd. cerkve, infra — ime kakor Navona po tekmah, •at. agones, ki so bile nekoč tu). Up: npr. G. P. Pannini (1756, Hannover). L: »US« 10 (1970, p. 54—55). (2) cerkve L: cf. W. Buchowiecki (1967), F. Deichmann (1948), R. Krautheimer (1937 ss), J. Weingartner (1930), etc. ~ il Gesu ( via del Plebiscito in piazza del Gesti, blizu piazza Venezia), gl. jezuitska c. v Rimu, *stavba, ki je postala vzor za številne baročne c. (zač. 1568 -> Vignola za kard. Alessandra Far- nese); ravno tako pomembno in vplivno *pro- čelje (Giac. —> Delta Porta o. 1575—84). Na stropu ladje iluzionistična stropna freska G. B. —> Gaullija (Zmagoslavje Kristusovega imena). V levem delu transepta razkošna kapela jv. Igna¬ cija Loyole po načrtu Andree Pozza (1696— 1700), vrh olt. jv. Trojica (Bernardino Ludovisi in Lorenzo Ottoni). L: Pio Pecchiai: II Gesu di Roma (R 1952). — Cf. R. Enggass (1964; 1968 [I]). ~ Petrova cerkev, cf. odd. 8: Vatikan ~ San Carlo al Corso ( via del Corso), ena izmed največjih c. v Rimu, baročna stavba (XVII. st.), ki jo je začel Onorio Longhi (u. 1619), na¬ daljeval pa njegov sin Martino Longhi ml.: ne¬ pomembno pročelje (Giovan Batt. Menicucci) in imenitna kupola, ki jo je pod Aleksandrom VII. zasnoval Pietro da Cortona. Notr.: mdr. Portret Margarete Savojske (F. Pourbus ml., o. 1606), na v. olt. Poveličanje sv. Ambroža in Karla Boromejskega (C. Maratta). L:cf.B. Nogara (1932), R. Wittkower (\95i [1965]). ~ *San Carlo alle Quattro Fontane ali S. Carlino (via del Quirinale), Borrominijeva mla¬ dostna mojstrovina (sez. 1638—44, pročelje 1665—67) z merami enega izmed slopov, ki no¬ sijo kupolo Petrove c. v Rimu. L: »US« 10 (1969, p. 53); »PKG« 9 (1970, t. 228 & 229a — L!). — Cf. B. S. Myers (V 1969, p. 75 [VVilliam L. Mac Donald — L!]), R. Wittkower (1958 [1965]). ~ San Clemente (ob via S. Giov. in Laterano med Kolosejem in c. S. Giov. in Laterano). Spodnja c. s StS-mi iz IX. st. in iz o. 1100 (torej po 1184, ko so Normani pod Robertom Guiscardom opustošili Rim; c. je bila zasuta, odkrita šele 1857 in izkopana 1861). V pred¬ dverju iz o. 1100 *Čudež jv. Klemena (čez eno leto na dnu Azovskega morja najdeni otrok, ki ga je bil varoval svetnik), spodaj donator Beno da Rapiza z družino pred svetnikom ; v c. v levem kotu vhodne stene *Kristusov vnebohod s pape¬ žem Leonom IV. (pravokotni nimb) in dunajskim škofom jv. Vidom na straneh (847/55), na levi steni (vse o. 1100) prizori iz legende jv. Aleša, nato pa *Maša jv. Klemena in oslepljeni mestni prefekt Sisinnius (spodaj znameniti prizor Sisin- 1799 1800 RIM, San Francesco a Ripa — RIM, San Marcello nijevih služabnikov, ki se mučijo s stebrom [oslep¬ ljeni so ga zgrabili namesto Klemena], in napisi, ki so najzgodnejši primeri t. i. volgare. zgodnje italijanščine). Zgornja c. sez. na zač. XII. st. pod Paskalom II. (posv. 1128 za Honorija II.): triladijska notr. z odlično ohranjeno staro opre¬ mo, schola cantorum (post. na zač. XII. st. s po¬ rabljenimi deli stare pregraje [VI. st.] iz spodnje c.); v apsidah mozaiki (1128): Zmagoslavje sv. križa. Nagrob. kar d. Bartolomea Roverelle (A. Bregno in Giov. Dalmata alias Ivan Duknovič 1476). V 1. levi kapeli Masolinove freske iz 1428/31 (mdr. prizori iz legende Katarine Alek¬ sandrijske. L: EWA XV: Index (1968, p. 502); »US« 6 (1970, p. 62—63). — Cf. B. Berenson (1963, p. 137, repr. 569—73), O. Demus (1968 — L!), £. Male (1960). — San Francesco a Ripa ( piazza S. Francesco d'Assisi, nedaleč od Sta Cecilia in Trastevere ). Klasicistično pročelje (Mattia de’ Rossi konec XVII. st.). Notr.: v zadnji levi kap. ( Capp. Altieri) G. L. Berninijeva *blažena Lodovica Albertom (marmor 1671—74). Med slikami Ma¬ rijino rojstvo (Vouet o. 1615/20), Marija z otro¬ kom in Ano (G. B. Gaulli). — San Giovanni Decollato ( via S. Giovanni Decollato, med Tibero, Vestinim templjem, Ka¬ pitalom in Palatinom). Notr.: slike raznih *manieristov (npr. Vasarijevo Obglavljenje Janeza Krst., 1553), pos. v *Oratoriu freske Jacopina del Conte (zač. o. 1537 in dat. 1541: Oznanjenje Zahariji, o. 1537; Pridiga Janeza Krst., 1538; Krst v Jordanu, 1541; pod soho v niši napis-> VOX CLAMANTIS IN DESERTO [cf. Mr 1, 3] in PARATE VIAM DOMINI [cf. ib.]), Fran- cesca Salviatija ( Obiskovanje, d. 1538; Rojstvo Janeza Krst., 1551; Sv. Jernej in Sv. Andrej, 1538/43) in Pirra Ligoria ( Salomin ples in Ob¬ glavljenje Janeza Krst., 1553). ~ San Giovanni in Fonte, nekd. baptisterij {piazza S. Giovanni in Laterano) : v apsidi Capp. di S. Venanzio je mozaik iz 640/42. ~ San Giovanni in Laterano, rim. katedr., nekd. Konstantinova bazilika, ki jo je Borromini predelal za jubilejno leto 1650. Zun.: stransko pročelje oblikoval D. Fontana 1586, gl. pročelje A. Galilei 1733—36. Notr.: dolga 130m, 5 ladij, tloris lat. križ. V srednji ladji v nišah pila¬ strov orjaške sohe apostolov, kiparji Angelo de’ Rossi ( Jakob ml. 1700—08), Lorenzo Ottoni (Tadej 1703—08), Giuseppe Mazzuoli {Filip 1703—11), P. Le Gros {Tomaž 1704, Jernej 1704?), P. E. Monnot {Peter 1705, Pavel 1706), Camillo Rusconi {Andrej 1708—11, Janez Ev. 1711—13, Matej 1712—15, Jakob star. 1715—18), Fran¬ cesco Moratti {Simon 1711—13). Vmesna des. ladja: na 1. pilastru fragment Giottove freske * Bonifacij VIII. razglaša jubilejno leto 1300. L: Joh. Bapt. von Toth: Die Kathedrale des Papstes: Ein Fiihrer durch die Laterans-Basilika (Rom 1966). ~ San Girolamo della Carita {via di Monser- rato blizu Pal. Farnese) je 1654—60 prež. Dom. Castelli {pročelje je 1660 oblikoval Carlo Rai- naldi). Notr.: z bogato marm. oblogo okrašeno 1. kapelo na des., *Capp. Spada, je zasnoval Borromini. L: EWA II (1960, barvna t. 313). ~ San Lorenzo fuori le mura (blizu via Tibur- tina), ena izmed 7 gl. rim. romarskih c. Mozaik zgoraj na slavoloku iz časa papeža Pelagija II. (578—90) kaže od leve na des. z napisom zazna¬ movani Jeruzalem za ecclesia ex circumcisione, Pelagija II., Lovrenca in Petra, Kristusa, Pavla, Štefana, Hipolita in Betlehem za ecclesia ex gen- tibus. — Zraven romanski križni hodnik (konec XII. st.). L: cf. W. F. Volbach (1958 — L!). ~ San Lorenzo in Lucina (ob Pal. Fiano in nasproti Pal. Ruspoli [cf. s. v., infra], ki sta ob via del Corso). Notr.: Capp. Fonseca po načrtu G. L. -> Berninija, kot njegovo lastnoročno delo v njej * portretno doprsje Gabriela Fonsece v vlogi »večnega molilca« (o. 1668/75). Mdr. tudi spom. N. Poussinu, ki gaje dal postaviti Chateaubriand. L: »MdS« 22 (t. XI); »PKG« 9 (1970, t. XLIII). — Cf. L. Bruhns (RJb, 1940, p. 382—84, f p. 385—87), R. Wittkower (Harm 1958). — San Luigi dei Francesi (poleg Pal. Madama ), fr. c. v Rimu, sez. 1518—88, pročelje Giac. Della Porta 1589. Notr.: v 5. kapeli na levi (= Capp- Contarelli) znamenite Caravaggiove slike iz 1598/1602, ob straneh *Poklicanje sv. Mateja in Matejevo mučeništvo (1599—1600), v sredi Sv. Matej z angelom (1602? — prva, odbita slika tega motiva je zgorela v Berlinu 1945). L: Hervvarth Rottgen, Giuseppe Cesari, die Con- tarelli-Kapelle und Caravaggio (ZfKg, 1964 — L!); »CA« 6 (1967, p. 93—95). — San Marcello {via del Corso), po požaru 1519 prež. po načrtu Jacopa Sansovina. Baročno pročelje je 1682—83 oblikoval Carlo Fontana. Notr.: predvsem nagrobnika Mutijev: Giovan Andrea Giuseppe Muti in njegova soproga Maria Colomba Vincentina kot »večna molivca « (Bernar¬ dino Cametti ali Cometti 1725). 1801 RIM, San Marco — RIM, Santa Costanza 1802 L: cf. L. Bruhns (1940, repr. 330—33), G. Delogu (1956, p. 280—81 — L!), R. Wittkower (1958, t. 138 A & 168 B). ~ San Marco ( piazzetta di S. Marco, pri Pal. Venezia> cf. infra, odd. 3), triladijska bazilika iz IV. st., večkrat rest. Pročelje iz XV. st. V apsidi mozaik iz IX. st.: purpurno oblečen Kri¬ stus (v odprti knj., ki jo drži levica, je brati: EGO SVM LVX EGO SVM VITA EGO SVM RESVRRECTIO) med svetniki, na skrajni levi s -> štirikotnim nimbom papež Gregorij IV. (827 do 844), sicer pa od leve na des. evangelist Marko, sv. Felicissimus in na drugi strani Kristusa sv. Marko (papež 336), sv. Agapit (papež 535—36) 'n sv. Neža. Spodaj v sredi jagnje s križnim nim¬ bom, levo in des. pa ovce, ki prihajajo iz svetih mest, Jeruzalema na levi in Betlehema na des. T L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930, p. 112, 115); — Cf. L- Bruhns (1940, repr. 335 — L!), W. Oakeshott (1967 [1969]-L!). ~ San Paolo fuori le mura (»Sv. Pavel zunaj obzidja«, via Ostiense), ust. ces. Konstantin, po Povečanju (od 386 dalje) naj večja rim. c. po stari Petrovi baziliki, rekonstruirana po požaru jul. 1823. Petladijska bazilika z 80 granitnimi stebri. V apsidi mozaik iz o. 1220 ( Kristus med 4 svetniki), velikonočni kandelaber (XII. st.), * tabernakelj Arnolfa di Cambio (d. 1285). StS-e z bibl. in evang. prizori, ki so krasile nekd. ladjo, je delno rest. ali posnel Pietro Cavallini, le-te ohranjene v risbah iz XVII. st. (->■ Codex Barbe- r inianus). — Romanski *križni hodnik. L: cf. J. Garber (1918), J. White (1956). ~ San Pietro, cf. odd. 8: Vatikan ~ San Pietro in Montorio (piazzale di S. Pietro in Montorio, Gianicolo). Notr.: des. v 1. kapeli Bičanje Sebastiana del Piombo (1518), v 4. kap. (Capp. £) e i Mont e) pa Ammanatijeva nagrobnika kard. Antonia Del Monte in Fabiana Del Monte (1550—53) 0 b Vasarijevem Spreobrnjenju sv. Pavla (avtp. ob levem robu, Vasarijeva tudi ar¬ hitektura); v 4. levi kapeli Snemanje s križa (Dirck Baburen 1617). — Na dvorišču zname- niti Bramantejev visokorenesančni *Tempietto, na mestu, kjer naj bi bil križan sv. Peter, 1502 sez - centr. stavba. L: Cankar III/l (1936, p. 157, repr. p. 158); Pevsner U966, p. Ig] repr p i 82 ). _ Cf. J. Pope-Hennessy. (HI 1963). ~ San Pietro in Vincoli ali Basilica Eudossiana (piazza di S. Pietro in Vincoli, Esquilino), imen. Po »verigah sv. Petra«, ki jih tu častč kot relik¬ vijo. Ob juž. steni transepta (ki v tlorisu ne iz- st opa iz pravokotnika) znameniti -> Julijev na- grob. (Michelangelo dkč. 1545). V sev. ladji nagrob. Nikolaja Kuzanskega (— > Cusanus, u. 1464) s polihr. reliefom (Andrea Bregno) in mo¬ zaik z likom bradatega sv. Boštjana (VII. st.). L: Cankar 1/1 (1930, p. 98) in III/l (1936). ~ San Sebastiano fuori le mura (ob via Appia Antiča), starokršč. bazilika, ki sta jo 1608 — 13 preoblikovala Flamminio Ponzio (zač.) in Gio- vanni Vasanzio (dkč.). Na levi strani v notr. je C app. di S. Sebastiano po načrtu Čira Ferrija: pod olt. marm. kip mrtvega sv. Boštjana (po Montaguju delo Gioseppa Giorgettija, na tem mestu post. 1672). Na des. C app. Albani, ki jo je 1705 sez. Carlo Fontana. Iz c. vhod v kata¬ kombe sv. Boštjana (cf. s. v. katakombe v odd. Ant. spomeniki, supra). ^ L: Riccoboni (1942, repr. 227—28); »MdS« 87 (t. IV); Jennifer Montagu, Antonio and Gioseppe Giorgetti: Sculptors to Cardinal Francesco Barbe- rini (AB, sept. 1970). — Cf. R. Wittkower (1958). ~ San Silvestro al Quirinale ( via 24 Maggio), prež. od 1524 dalje, posv. 1584. Stropne slikarije v koru so delo bratov Giovannija in Cherubina Albertija (1558 — 1601 resp. 1553 — 1605, cf. ilu¬ zionistično stropno slikarstvo). Mdr. tu Algardi- jeva Marija Magdalena (štuk, o. 1628). L: EWA XI (1966, barvna t. 97); »MdS« 85 (t. I). — Cf. F. fViirtenberger (1940, p. 111—12). ~ Santa Cecilia in Trastevere, na novo sez. za papeža Paskala I. (817—824). Zun. kaže jonsko stebrišče (XII. st.), sočasni romanski campanile (1113) in baročno pročelje. Notr.: tri ladje (predelane v XVIII. st.), jnozaik v ap¬ sidi iz IX. st. ( Kristus med svetniki, na levi s —>štirikotnim nimbom papež Paskal /.), *ciborij Arnolfa di Cambio (1293, sign. ho c opus fecit Arnolphus), ostanki StS Pietra Cavallinija, na¬ grobnik kard. Nicole Forteguerrija (Mino da Fiesole, 1473), pod olt. soha Sv. Cecilije (Stefano Maderno, 1600). — V nunskem samostanu zra¬ ven delno ohranjena (osrednja skupina) * Posled¬ nja sodba Pietra Cavallinija (o. 1293) in romanski križni hodnik (XII. st.). L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930, p 112, 114). — Cf. t. Male (Ch 1960). *Santa Costanza (pri c. Sant'Agnese fuori le mura, infra), centr. stavba iz IV. st., nekd. mavzolej Konstantinove hčerke in njenih sorod¬ nikov. Znani *mozaiki na banjastem oboku ob¬ hoda, ki ga od višjega osrednjega prostora deli 12 dvojic stebrov, kažejo med še docela antično občutenimi motivi tudi pri trgatvi zaposlene ero te. V apsidah močno rest. mozaika (v levi: Dominus legem dat). 1803 RIM, Santa Francesca Romana — RIM, Santa Maria del Popolo 1804 L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930, p. 43—44 & 46) & 1/3 (1929, p. 288—89 & 291); »UF« 9 (1966); »PKG« 2 (1967, t. 356); »US« 5 (1970). — Cf. C. Ihm (1960 — L!), W. F. Volbach (1958 — L!). ~ Santa Francesca Romana ali Maria Nova {Forum Romanum ): * Marijina ikona iz o. 640. ~ SanCAgnese fuori le mura (ob via Nomen- tana, blizu c. Sta Costanza, supra), triladijska bazilika, sez. 324, večkrat rest. V apsidi mozaik (625/38) z biz. potezami: *£v. Neža med pape¬ žema Simahom (498—514) in Honorijem I. (625 do 38). Svetnica je oblečena kot prava biz. cesa¬ rica ( Passio S. Agnae iz V. st. namreč pripove¬ duje, da jo je po mučeništvu njen nebeški ženin bogato okrasil). L: cf. C. Ihm (1960, p. 141—42 — L!), W. Oake- shott (1967 [1969]), etc. ~ Sant’Agnese in Agone ( piazza Navona) je začel zidati Carlo Rainaldi (1652), nadaljeval pa —*■Borromini (1653—55), čigar delo je tudi sliko¬ vito pročelje (dkč. 1666). L: »US« 10 (1969, p. 54); »PKG« 9 (1970, t. LIH). — Cf. R. Wittkower (1958, p. 140—42, t. 72—73). ~ Santa Lucia del Gonfalone {via dei Banchi Vecchi [med corso Vittorio Emanuele in Tibero]). V njenem oratoriju manieristične freske iz 1569 do 1577 (npr. Vstajenje Marca Pina). L: cf. A. Chastel (1968, p. 120, repr. p. 124—25). ~ Santa Maria Antiqua {Forum Romanum), prež. v VI. st. iz star. stavbe iz Domicijanove dobe, pozn. zapuščena, znova odkrita 1901, ko so podrli pozn. c. nad njo. Notr. (atrij, narteks, 3 ladje): znamenite StS-e (ki so v obd. od njiho¬ vega odkritja močno obledele) iz VI.—IX. st., med njimi iz VII. st. » Makabejska « mati s sinovi in Eleazarjem pa slabše ohranjena prizora David in Goljat (fragment) in Izaija napove Ezekiji smrt, iz VIII. st., ko so c. dali okrasiti papeži Janez VII. (705—07), Zaharija (741—52 — po¬ doba s —> kvadratnim nimbom\), Pavel I. (757— 67 — kvadratni nimb) in Hadrijan I. (772—-95 — kvadratni nimb), pa posebno znano *Križanje (leva kapela). L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930, p. 118—22); E. Tea: La basilica di Santa Maria Antiqua (Mi 1937); EWA II (1960, t. 445). — Cf. Iz. Cankar (Uvod 1926 [za Kri¬ žanje ]), A. Grabar (G: Sk 1957; 1965), W. de Griin- eisen (1911), P. J. Nordhagen (1962; & P. Romanelli 1964; 1967; 1968). ~ Santa Maria degli Angeli {piazza della Repubblica), c., ki jo je Michelangelo preobliko¬ val iz avle tepidarija -^-Dioklecijanovih term (supra). S: mdr. Padec čarodeja Simona (Pompeo Bat oni). P: mdr. znana marm. soha sv. Bruna (Houdon 1768). Tu so mdr. dobili nagrobnike papež Pij IV. pa slikarja Salvator Rosa in Carlo Maratti. ~ Santa Maria della Navicella -> Santa Maria in Domnica (infra) — Santa Maria della Pace {vicolo della Pace blizu piazza Navona), sez. za pontifikata Siksta IV. (o. 1480). Znamenito konveksno-konkavno * pročelje je 1656—57 oblikoval -^-Pietro da Cortona. V c. Rafaelova freska * šibil in angelov iz 1514. — Ob c. * križni hodnik, poleg Tempietta Bramantejevo prvo delo v Rimu (1500—04). L: »CA« 4 (1966, kat. št. 107); »US« 10 (1969, f p. 14); »PKG« 9 (1970, t. XLVI — L!). — Cf. R. Witt- kower (1958 [1965]). ~ Santa Maria della Vittoria {via XX Settem- bre): na stroške kard. Scipiona ->Borghese jo je med 1608 in 1620 sez. Carlo -> Moderno (pro¬ čelje je 1626 oblikoval G. B. Soria in spominja na fasado bližnje Madernove c. Sta Susanna, infra). S: v 2. des. kapeli tri Domenichinove olt. slike. Levi del transepta: znamenita *Capp. Cortiaro, pomembna kot celota. Na olt. slavna mojstrovina G. L. Berninija Zamaknjena sv. Terezija (1645—52), ob straneh kapele člani beneške družine Cornaro kot t. i. večni molilci. L: cf. L. Bruhns (1940, p. 338 ss — L!), H. Kauff- mann (1970), R. Wittkower (1958 [1965]), etc. ~ Santa Maria del Popolo ( piazza del Popolo), na novo sez. pod Sikstom IV. (1477). V triladij¬ ski notr. prava z. pomembnih renesančnih in baročnih spom. V des. ladji v 1. kapeli Pintu- ricchiove freske (1485—89) s prizori iz življenja sv. Hieronima (na olt. steni njegovo Čaščenje otroka), v 3. kapeli freske Pinturicchiove delav¬ nice (1504—07) s prizori iz Marijinega življenja, na oboku kora Pinturicchiove freske (1508—09): Marijino kronanje, 4 evangelisti, 4 v. cerkv. uči¬ telji, 4 šibile ; za v. olt. nagrobnika Andree-> Sansovina: levo nagrob. kard. Ascania Sforze (1505), des. nagrob. kard. Girolama Basso Della Rover e (1507); apsido oblikoval Bramante. V 1. kapeli levo od kora Caravaggiovi sliki iz 1601: *PavIovo spreobrnjenje in *Petrovo muče- ništvo. V levi ladji kot 2. kapela od vhoda slavna *Capp. Chigi, ki jo je za Agostina -s- Chigija zasnoval Rafael: v nišah 4 »preroki Vstaje¬ nja«, tj. Lorenzottova Jona (po Rafaelovih risbah 1519) in Elija pa G. L. Berninijeva Da¬ nijel (1655—57) in Habakuk (1655—61), nad njimi v medaljonih freske s personifikacijami —> štirih letnih časov (F. Salviati). Kupola z mo¬ zaiki po Rafaelovi zasnovi: v sredini Bog oče z michelangelovskim gibom, okrog z ustreznimi i 1805 RIM, Santa Maria in Cosmedin — RIM, Santa Maria Maggiore 1806 zodiakalnimi znamenji opremljeni planeti (—> sedem planetov), ki jih vodijo angeii: v osi pod Bogom očetom Jupiter (ribi & strelec), nato po vrsti na des. Saturn (kozorog & vodnar), Luna- Diana (rak), Merkur (dvojčka & devica), Coelum stellarum, Venera (tehtnica & bik), Apolon (lev) in Mars (oven & škorpijon). Po Rafaelovem načrtu tudi nagrob. Agostina Chigija, ki prvič kaže obliko piramide (1515). L: EWA XI (1966, stp 855—57, t. 432 & 436), XII (1966, t. 59); »CA« 4 (1966). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1187—88), A. Chastel (1959 [1960]), S. J. Freed- berg (1961), J. Seznec (1940 [1953]). ~ Santa Maria in Cosmedin (na levem bregu Tibere blizu ponte Palatino), sez. v VI. st., za Papeža Hadrijana I. (771—95) povečana v tri¬ ladijsko baziliko s 3 apsidami. V XII. st. so srednjo ladjo ritmizirali z menjavo opor; za Pontifikata Kalista II. (1119-24), ki je 1123 Posv. v. olt., je nastal 7-nadstropni campanile ■n dvonadstr. narteks, ki se odpira proti zah. s slopnimi arkadami. Kozmatsko okrašena notr.; ‘lak (opus alexandrium ) in mdr. ciborij iz poznega XHI- st. (sgn. Deodato di Cosma). L: EWA III (1960, t. 479 levo); »PKG« 5 (1969, t. 234 - L!). ~ Santa Maria in Aracoeli (na Kapitolu na mestu, povezanem z izročilom o prerokbi, ki je rodilo tudi ik. m. —> Tiburtinska šibila in Avgust), v zdajšnji obliki bolj ali manj še iz XIII. st. Triladijska notr. z lesenim kasetiranim s ‘ropom iz XVI. st., mdr. kozmatsko okrašena anibona, nagrobna plošča Giovannija Crivellija (sgn. Donatellovo delo iz 1432, prej na tleh in zato močno izbrisan relief) in Pinturicchiove freske iz o. 1485 v 1. kapeli na des. ( Capp. Bu- falini). L: EWA XIII (1967, t. 227). — Cf. B. Berenson (L: ' h 1968, I, p. 347, III, repr. 1125), L. Bruhns (1940, re Pr. 204, 229, 314—15), Ch. Seymour (Harm 1966, r ‘sba 20 p. 141). ~ Santa Maria in Domnica ali Sta Maria della Navicella ( Celio ), sez. za pontifikata Paskala I. (817—824), iz tistega časa tudi mozaiki, na sla¬ voloku Kristus med apostoli, spodaj v apsidi pa Marija z otrokom na prestolu med angeli (ob njenem vznožju papež Paskal I. s -> štirikotnim nimbom). L: cf. W. Oakeshott (1967 — L!). ~ Santa Maria in Trastevere, po izročilu ena 'zmed najstar. kršč. cerkva v Rimu, rest. za Inocenca II. (l 130—43) in pozn. Na pročelju mozaik Marije z otrokom na prestolu med 10 nimbiranimi ženskimi liki (ki so jih imeli za 5 pametnih in 5 nespametnih devic), nastal v 3 obd., tj. sredi XII. st. (za papeža Evgena III., tj. 1143—53), konec XII. st. in sredi XIII. st. Notr.: *mozaik iz o. 1140 v polkupoli apside: na prestolu Kristus in na njegovi des. strani Marija kot —> Sponsus et Sponsa, Marija z na¬ pisom LEVA EIVS SVB CAPITE MEO ET DEXTERA ILLIVS AMPLEXAB1TVR ME (Vp 8, 3), Kristus z napisom VENI ELECTA MEA ET PONAM IN TE THRONVM MEVM, levo papež Kalist, sv. Lovrenc in papež Inocenc II. z modelom cerkve, des. jv. Peter, papeža Kornelij in Julij in duhovnik Calepodius, pod njimi ovčice, ki prihajajo iz obeh svetih mest, spodaj pa * mo¬ zaiki Pietra Cavallinija (1290-a leta); od leve na des. Marijino rojstvo, Oznanjenje, Rojstvo, Poklon kraljev, Predstavitev v templju in naposled Marijina smrt. — Marijina ikona iz 705/08. L: van MarieI (1923); EWAIII (1960,1.105—06 in barvna t. 110), VIII (1963, t. 177 des. zgoraj). — Cf. W. Oakeshott (1967 [1969] — L!), W. F. Volbach (1924 v »HdKw«), J. White (Harm 1966), etc. ~ Santa Maria in Vallicella, imen. tudi la Chiesa Nuova (piazza della Chiesa Nuova ob corso Vittorio Emanuele poleg Oratorio dei Filip- pini). Pietra da Cortona iluzionistične StS-e: na stropu Videnje sv. Filipa Nerija (1664—65), na pendentivih pod kupolo Izaija, Jeremija, Ezekijel in Danijel in v kupoli Glorija sv. Trojice (1647—51), v polkupoli apside pa Vnebovzetje (1655—56). Na v. olt. Rubensova Madona z otrokom, kerubi in angeli, levo Gregorij Vel., Maver Rim. in Papianus, des. pa Domicila, Nerej in Ahilej (1608). Levo v transeptu Baroccijeva Marijina pot v tempelj (1594), v zakristiji zraven na olt. Algardijev Filip Neri z angelom (1640). L: cf. R. Wittkower (1958 [1965]). ~ *Santa Maria Maggiore, imen. tudi Sta Maria della Neve, tj. Marija Snežna (piazza Sta Maria Maggiore, Cespio, tj. eden od vrhov [55 m] Eskvilina), 4. rim. patriarhijska bazilika (po S. Giovanni in Laterano, Petrovi baziliki in S. Paolo fuori le mura), sez. za papeža Siksta III. (432—40), tj. takoj po efeškem koncilu, ki je proglasil dogmo o tem, da je Marija mati božja. Zun.: pročelje sez. 1741—43 Ferdinando Fuga, ki je do 1750 rest. tudi notr., zato v njej (86 m dolga, 3 ladje) za razloček z drugimi starokršč. bazilikami vsi stebri (36 marm, 4 gra¬ nitni) enaki in enako vis. Na bazilikalni steni *36 mozaičnih polj s prizori iz Geneze (432/40, levo iz Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega življenja, des. iz Mojzesovega in Jozuetovega, zadnji proti vhodu pozn. kopije). Sočasni *mo- zaiki na slavoloku poudarjajo Marijino novo 1807 RIM, Santa Maria sopra Minerva — RIM, Santa Sabina 1808 pomembnost (cf. supra): levo zgoraj npr. Marija v Oznanjenju obdana z angeli kot biz. cesarica s spremstvom, v zraku Gabrijel; spodaj Poklon kraljev, tj. magov s perz. čepicami, otrok sam na prestolu. V apsidi mozaik *Marijinega kro¬ nanja (Torriti 1295). Kasetirani strop (atr. Giu- liano da Sangallo) baje pozlačen s prvim zlatom, ki so ga pripeljali iz Amerike. V srednji ladji des. od vhoda nagrob. papeža Klemena IX. (1671, načrt Carlo Rainaldi, papežev kip Dom. Guidi, sohi Fides in Caritas Ere. Ferrata), levo pa nagrob. papeža Nikolaja IV. (u. 1292, načrt D. Fontana, 1574, sohe Leonarda da Sarzana). Iz leve ladje vhod v *Capp. Sforza (1564—73 Giac. Della Porta, morda po Michelangelovem načrtu), nato kot levi del transepta *Capp. Paolina (ali Borghese) po načrtu Flaminia Ponzia, v njej po Ponziovem načrtu nagrob. papeža Klemena VIII. (papežev kip Silla da Viggiu) in Pavla V. (kip razoglavega papeža isti), poleg tega pa N. Cor- dierijeve marm. sohe Arona, jv. Bernarda, sv. Atanazija in Davida. Nasproti kot des. del tran¬ septa *Capp. del SSo Sacramento (ali Sistina, vzor za Capp. Paolina), sez. 1585 po načrtu D. Fontane za papeža Siksta V., v njej po D. Fon- tanovem načrtu tudi nagrob. Pija V. (papežev kip Leonardo da Sarzana 1587) in Siksta V. (kip razoglavega papeža il Valsoldo 1589—90). L: Cankar I. — Cf. A. W. Byvanck (1961), C. Cec- chelli (1961), C. Ihm (1960 — L!), E. Male (1960), J. Pope-Hennessy (III 1963), W. F. Volbach (1958 — L!), R. Wittkower (1958 [1965]). ~ Santa Maria sopra Minerva (piazza della Minerva ob Pantheonu), edina gotska c. v Rimu. Notr.: številni, pos. -^-papeški nagrobniki, mdr. tudi nagrob. škofa Duranda (—> Durandus, u. 1296) in Marie Raggi (G. L. Bernini 1643) in Michelangelov Kristus (1519/21, sodel. P. Ur¬ bano). V transeptu Capp. Carafa s freskami Filippina -» Lippija (1489/93, sodel. Raffaelino del Garbo). L: cf. H. Egger (1934). ~ Sant’Andrea al Quirinale (v/a del Quirinale), stavba eliptičnega tlorisa, ena izmed mojstrovin G. L. Berninija (sez. 1658—70). L: EWA n (1960, stp 478—79); F. Borsi: La chiesa di S. Andrea al Quirinale (R 1967); »US« 10 (1969, f p. 52); »PKG« 9 (1970, t. 230). — Cf. L. Bruhns (1940, repr. 323). ~ Sant’Andrea della Valle (corso Vittorio Emanuele, zraven Pal. Vidoni, nasproti Pal. Mas- simo alle Colonne, cf. infra, odd. 3). Prvi načrt P. P. Olivieri (1591), vendar delo izvedel Carlo Mademo 1608—50 (tloris grš. križ, najvišja kupola v Rimu po Petrovi c.), pročelje pa 1663 spremenil Carlo Rainaldi. — Notr.: StS-e: iluzionistična poslikava kupole je delo G. Lan- franca ( *Gloria del Paradiso, 1621—25), evange¬ listi na pendentivih so Domenichinovi (1624— 28), freske v apsidi ( Mučeništvo jv. Andreja) pa je naslikal Mattia Preti. Nagrobnika papežev Pija II. Piccolominija (1470/75, delavnica A. Bregna) in njegovega nečaka Pija III. (1503). L: »US« 10 (1969, f p. 17); »PKG« 9 (1970, t. 231). — Cf. L. Bruhns (1940, repr. 316), Ch. Seymour (Harm 1966, t. 92B), H. Voss (BI 1924, repr. p. 204—09). Santa Prassede ( via S. Martino ai Monti med št. 28 in 29, nedaleč od Sta Maria Maggiore). Iz časa, ko je dal baziliko na novo sezidati -> Paskal I. (817—24), pomembni *mozaiki, npr. v Capp. di S. Zenone, ki jo je namenil za mavzolej svoje matere Teodore (na oboku *Kristus v me¬ daljonu, ki ga drže 4 angeli), in v apsidi: od leve na des. Paskal /., Praxedis, apostol Pavel, Kristus, apostol Peter, Pudentiana, sv. Ženo, spodaj proti osrednjemu Jagnjetu na griču po 6 ovac iz obeh svetih mest. L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930); EWA X (1962, t. 182); »US« 6 (1970, p. 60-61). ~ Santa Pudenziana (v/a Urbana, blizu Sta- zione Termini), starokršč. bazilika, sprva imen. po rim. senatorju, lastniku zemljišča; kult obeh sester (Praxedis & Pudentiana) in ustrezno pre¬ imenovanje c. šele v VI. st. Notr.: triladijska bazilika. V apsidi znamenit, čeprav hudo rest. in okrnjen * mozaik (zač. V. st.): Kristus v zlati tuniki z modrim robom, z govorniškim gibom desnice in odprto knj. v levici (napis Dominus Conservator Ecclesiae Pudentiane, zadnja beseda še pridevnik iz lastnikovega imena Pudens\), pod njim apostoli, najbliže Peter in Pavel, ki ju kronata personifikaciji Ecclesia ex circum- cisione in Ecclesia ex gentibus (cf. Sta Sabina, infra); za njimi nebeški Jeruzalem, ponazorjen z nekaterimi resničnimi stavbami Jeruzalema v IV. st., in simboli evangelistov. L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930); A. Petrignani: La basilica di S. Pudenziana a Roma (C. d. V. 1934); G. Matthiae, II mosaico romano di S. Pudenziana (BArte, 1937/38); »US« 5 (1970). — Cf. L. Bruhns (1940, repr. 224—26), A. Hauser (I 1953 [Lj 1961]), C. Ihm (1960 — L!), W. Koehler (1931), W. Oakeshott (1967), W. F. Volbach (1958 — L!). ~ Santa Sabina ( piazza Pietro dJllliria, med lungotevere Aventino in aventinskim gričem), sez. 422/32 (tj. za pontifikata Celestina 1.) in zdaj po vseh restavracijah spet dober primer staro¬ kršč. bazilike V. st. Znamenita -> lesena vrata (cipresov les, 1. pol. V. st.). Notr.: 3 ladje s 24 korintskimi stebri, ki nosijo loke. Na notr. 1809 RIM, Santa Susanna — RIM, Castel Sant’Angelo 1810 strani vhodne stene znamenit * mozaik (1. pol. V. st.): na obeh straneh obsežnega napisa ikono¬ grafsko prav posebno pomembni personifikaciji, s posebnima napisoma zaznamovani kot Ec- clesia ex gentibus (c. iz poganstva) resp. ->£c- clesia ex circumcisione (c. iz židovstva). L: EWAIII (1960, t. 6& 314), IX (1964, t. 40& 83), XIII (1967, t. 220); »PKG« 2 (1967, t. 61 — L!). — Cf. C. Ihm (1960 — L!), W. Oakeshott (1967), H. Kom (BI 1924, repr. p. 334). ~ Santa Susanna ( piazza S. Bernardo na via XX Settembre ), nekd. bazilika s *pročeljem, ki gaje 1596—1603 oblikoval Carlo-> Moderno: Poudarjena os, pritličje stopnjevano proti sre¬ dini od pilastra prek polstebra do podvojenega polstebra. L: »US« 10 (1969, f p. 13). V ~ Santi Cosma e Damiano ( Forum Romanam). Mozaik v apsidi (VI. st.) kaže z leve na des. ob Kristusu močno rest. lik naročnika papeža Fe¬ liksa IV. (526—30), Kozmo in Pavla, Petra, Dam¬ jana in Teodorja, spodaj pa 12 ovac med Betle¬ hemom in Jeruzalemom. L: Cankar 1/1 (2. izd., 1930, p. 86—88). — Cf. c - Ihm (1960 — L!), W. Oakeshott (1967 — L!). ~ Santi Domenico e Sisto (v/a Panisperna ob vhodu na ces. forume). Mdr. najpomembnejše delo Lippa Vanilija (triptih, d. 1358) in marm. skupina Noli me tangere (A. Raggi 1649). ~ Sanfilgnazio di Loyola (piazza S. Ignazio m ed Panteonom in v/a del Corso), jezuitska c., Sez - 1626—50 po načrtu Oiazia Grassija (naslon na C. Maderna in druge). Znamenita, na eno gledišče preračunana iluzionistična *stropna sli¬ karija Andree Pozza (1688—94: Zmagoslavje sv. Ignacija, na vogalih 4 kontinenti, po vrsti Evropa, Az 'ja, Afrika in Amerika), njegova tudi naslikana kupola (1685) in med oltarji npr. olt. Ludovika Gonzage (des. v transeptu, P. Le Grosov relief, Pred 1698). L: EWA II (1960, t. 172); »US« 10 (1969). ~ Santi Nereo e Achilleo (v/a delle Terme di Garacalla). Notr.: freske Cristofora Roncallija (naroč. 1597 kard. Baionio) iz legende obeh Patronov (—> N ere j in Ahilej)', na zun. strani slavoloka mozaik iz časa Leona III. (796—816); v sredi Spremenjenje, ob straneh Oznanjenje in Madona z otrokom in angelom. L: A. Guerrieri: La Chiesa dei S.S. Nereo ed Achilleo (C. d. V. 1951). ~ Santi Quattro Coronati (med Kolosejem in L ateranom). Križni hodnik (it. Chiostro) z zač. XIII. st. in Oratorio di S. Silvestro, posv. 1246: očitno iz tistega časa StS-e, ki kažejo prizore iz življenja papeža sv. Silvestra in — tako rekoč v okrajšavi — Poslednjo sodbo ; Kristus med an¬ geloma (levi zvija nebo, des. trobi), Marijo in Janezom Krst. pa 12 apostoli. ~ *Sant’Ivo della Sapienza (na dvorišču sta¬ rega univ. poslopja, Pal. della Sapienza [arh. Giacomo Della Porta] ob zdajšnjem Corso del Rinascimento), mojstrovina Francesca -> Borro- minija (1642—50). L: Hans Ost, Borrominis Romische Universitats- kirche S. Ivo alla Sapienza (ZfKg, 1967); Pierre de la Ruffiniere du Prey, Solomonic Symbolism in Borro- mini’s Church S. Ivo alla Sapienza (ib., 1968). ~ Santo Stefano Rotondo (pod Celijem), centr. stavba V. st., posv. za pontifikata papeža Simpli- cija (468—83): osrednji prostor krožnega tlorisa (omejen z 22 jonskimi stebri, ki nosijo arhitrav) je obdan z obhodom (prvotno 2 koncentrična obhoda). O vzoru stavbe cf. Krautheimer. L: »PKG« 3 (1968,1.120 — L!); »US« 5 (f p. 83). — Cf. R. Krautheimer (1935; Harm 1965; 1971). ~ Trinita dei Monti (piazza Trinita dei Monti vrh Španskega trga, cf. s. v. Piazza di Spagna), ena izmed fr. cerkva v Rimu, zač. 1502 po na¬ ročilu fr. kralja Ludovika XII., posv. 1585. Stopnice pred pročeljem oblikoval Domenico Fontana (1587), samo pročelje pa Carlo Ma- derno. Notr.: v 2. kapeli na levi na Rossovo kompozicijo istega motiva oprta freska Snema¬ nje s križa iz 1541 (Daniele da Volterra). (3) palače ~ Casino Albani -> Villa Torlonia (infra) ~ Casino Borghese ( Pincio ) je 1613—15 sez. Giovanni Vasanzio za kard. Scipiona -> Borghe¬ se. V stavbi in situ ohranjene Lanfrancove freske pa Mus. e Galleria Borghese (cf. odd. 5). L: EWA X (1965, t. 209 & 486); Paola Delta Pergola: Villa Borghese (F 1966, »I tesori« 5). — Cf. H. Voss (BI 1924), R. Wittkower (1958). — Casino delPAurora ali Casino Ludovisi (v/a Aurora in v/a Ludovisi), imen. po znani Guerci- novi freski, ki jo hrani ( Aurora, 1621—23), prej sredi parka, ki je sodil k mogočni vili Ludovisi. L: cf. R. Wittkower (1958, t. 24B). ~ Castel Sant’Angelo, Angelski grad ( Lungo- tevere Castello), nekd. -> Hadrijanov mavzolej (supra). Najodličnejši prostor je *Sala Paolina ali Sala del Consiglio, ki so jo v pravem horror vacui od 1545 dalje poslikali s freskami Pierino 1811 RIM, Collegio di Propaganda Fide — RIM, Palazzo Barberini 1812 del Vaga, Pellegrino Tibaldi in Marco Pino. V gradu je Mus. Naz. di Castel S. Angelo. L: »US« 9 (1969, p. 84/85). ~ Collegio di Propaganda Fide ( piazza di Spagna ) je za pontifikata -> Urbana Vlil. začel zidati za jezuite G. L. Bernini, pozn. pa je stavbo v glavnem preoblikoval ->Borromini, ki je mdr. tudi Berninijevo C app. dti Re Magi nadomestil s svojo arhitekturo. Poleg kapele je Borromini- jevo delo predvsem *pročelje proti ozki via di Propaganda. L: EWA II (1960, stp 473, 557 in zlasti 562—63, t. 308 & 311); »PKG« 9 (1970, t. 234 — L!). — Cf. R. Wittkower (1958 [1965]). — Farnesina (via della Lungara, Trastevere ), stavba nasproti pozn. Pal. Corsini, ki jo je 1508 do 1511 B. Peruzzi sez. kot predmestno vilo za Agostina —> Chigija (pozn. lastnik družina Far- nese). V pritličju Sala di Psiche, imen. po stropni freski, StS po Rafaelovem načrtu Giulio Romano, Fr. Penni in Giovanni da Udine (gir- lande) 1517/18; levo Sala della Galatea z Ra¬ faelovo fresko, ki je dala prostoru ime ( Galatea s tritoni, nereidami in amoreti v zraku, 1511/12), na stropu pa mit. prizori (B. Peruzzi), ki kažejo horoskop Ag. Chigija (r. 1. dec. 1466). V 1. nad¬ stropju Saladelle prospettive, imen po. iluzioni¬ stičnih StS-h (B. Peruzzi); v nekd. spalnici ( Ca- mera da letto) Sodomove freske, zlasti Poroka Aleksandra Vel. in Roksane (Nozze di Alessandro e Rossana, 1512). L: cf. S. J. Freedberg (1961), F. Hermanin (1927), F. Saxl (1934), A. Venturi (1892). ~ Palazzetto Zuccari (na vogalu, ki ga delata via Gregoriana in via Sistina pri c. Trinita dei Monti), stavba, ki si jo je po vrnitvi iz Španije sez. Federico Zuccari. Za —»■ manierizem so mdr. značilna znana * vrata v obliki » peklenskega žrela« (via Gregoriana 30), motiv, ki ga v manj¬ šem merilu ponavljata tudi okni ob straneh. Loggia priz. 1711. Freske F. Zuccarija v Sala terrena, v Camera degli Sposi (mdr. personifika¬ cije Concordia, Continentia, Castitas in Felicitas ), v Sala di Ganimede in naposled v Sala del Di- segno. — Cf. infra (umzg. ustanove) s. v. Biblio- theca Hertziana. L: I. P. Richter: La collezione Hertz e gli affreschi di Giulio Romano nel Palazzo Zuccari: con una prefa- zione di Robert Mond (Lpz 1928, »RF« 5); Werner Korte: *Der Palazzo Zuccari in Rom: Sein Fresken- schmuck und seine Geschichte (ib. 1935, »RF« 12; n. izd. v pripravi); EWA IX (1964, t. 314); Ernst Gul- dan, Das Monster-Portal am Palazzo Zuccari in Rom: Wandlungen eines Motivs vom Mittelalter zum Ma- nierismus (ZfKg, 1969). — Cf. F. I Viirtenberger (RJb, 1940, p. 115&repr. 60; 1962, p. 167, 168, 179—80 & 182—83, repr. p. 96 & 163). — *Palazzo Barberini ( piazza Barberini), sez. 1628—33 (manjša dela do 1638): zač. Carlo Maderno, po njegovi smrti nadaljeval G. L. Bernini (njun sodel. F. Borromini). Tloris celote v glavnem v obliki črke H. Dvonadstropno jedro pročelja s 7 okenskimi osmi (v pritličju dorski, v 1. nadstr. jonski stebri, v 2. nadstr. korintski pilastri) spodaj odprto z arkadami v vhodno lopo, ki — zožena nato v petim osem ustrezno širino in naposled v polkrožno nišo — premiš¬ ljeno vodi k ovalnemu stopnišču (pročelje proti vrtu prež. o. 1700). V 1. nadstr. v v. salonu slavna iluzionistična stropna freska —► Pietra da Cortona po programu pesnika Francesca Brac- ciolinija (1566—1645): * Zmagoslavje Božje Pre¬ vidnosti (II Trionfo della Divina Provvidenza, 1633—39). Na sredi na oblakih prestoluje Divina Providentia nad parkami in Kronosom (tj. nad usodo in časom), obdana z II personifikacijami, štirimi levo (med 'njimi je razločiti Castitas) in osmimi des. (med njimi Aeternitas, Justitia, Mo- destia). Levo nad njo Nesmrtnost z zvezdnato krono, ki jo bo dodala Barberinijevemu grbu, na katerega kaže z desnico Providentia (grb: 3 čebele v lovorovem okviru): hkrati Božjo Pre¬ vidnost ponazarjajoče čebele se spreletavajo med lovorovimi vejami, ki jih drže—s- tri teološke kreposti: levo Špes v zeleno zaznamovanem ob¬ lačilu, spodaj Caritas z rdečo draperijo in des. Fides v belem oblačilu. Nad njimi personifikaciji Vere (Religio) s ključema in Rima (Roma) s papeževo tiaro, med njima pa p ut to, ki drži lovorov venec (papež Urban VIII. tako razen s tiaro tudi sicer trikrat kronan: s tiaro, z zvezd¬ nato krono Nesmrtnosti in z lovorom za svojo poezijo!). Oktogoni okvira ponazarjajo -> štiri kardinalne kreposti: Manlius Tarquinius —• Justitia ; Mucius Scaevola — Fortitudo, Scipio Africanus — Temperantia, Fabius Maximus —- Prudentia. V okvirnih Up je pod Božjo Previd¬ nostjo in njenim spremstvom Minerva, ki zma¬ guje nad nesramnostjo in napuhom v podobi gi¬ gantov, na drugi ožji strani Herakles in harpije, ob levi daljši stranici personifikacija papeške oblasti, ko — vodena od Božje previdnosti —■ ustvarja mil (Janusov tempelj zaprt) in se obenem previdno oborožuje za vojno (kovačnica kiklo- pov), na nasprotni strani pa Zemeljska modrost, ki se odvrača od užitkov in naslade (ležeča Venera in bakanal) ter se v spremstvu Religije vzpenja proti nebu. L: EWA II (1960, t. 176), XI (1966, stp 358—59), XII (1966, t. 125); Walter Vitzthum, A Comment on the Iconography of Pietro da Cortona’s Barberini Ceiling (BM, 1961 — L!); »US« 10 (1969, p. 21). — Cf. H. Posse (1919), H. Voss (BI 1924), R. Wittkower (1958 [1965]). 1813 RIM, Palazzo del Quirinale — RIM, Palazzo Ruspoli 1814 ~ Palazzo del Quirinale ( piazza del Quirinale), zač. zidave 1574, nekd. letna rezidenca papežev, od 1947 dalje rezidenca predsednika it. republike. S freskami so mdr. zastopani Melozzo da Forll (iz c. Ss. Apostoli) in in situ Guido Reni, Giov. Lanfranco in Pier Francesco Mola. L: Erich Schleier, Projets de Lanfranc pour le decor de la Sala Regia au Quirinal et... (Rev. de l’Art, št. 7, 1970); Daniel Ternois, Napoleon et la dčcoration du palais imperial de Monte Cavallo en 1811—1813 (ib.). — Cf. G. Briganti (1962). ~ Palazzo di Firenze ( piazza Firenze 27). V 2. nadstr. freske Jacopa Zucchija: — štirje ele¬ menti in -> štirje letni časi (šale degli Elementi e delle Stagioni). L: cf. H. Voss (II 1920). ~ *PaIazzo Farnese ( piazza Farnese), zdaj sedež fr. ambasade, najodličnejši spom. rim. palačnega stavbarstva v XVI. st. Stavbo je o. 1515 zač. Antonio da -+Sangallo ml. za kard. Alessandra Farnese; ko je slednji 1534 postal Papež (->- Pavel III.), je moral celoto primerno Povečati. Po Sangallovi smrti (1546) je delo 1547 prevzel Michelangelo, ki je dkč. veličastno, ma¬ lone 46 m šir. pročelje (njegovo je 2. nadstr. z mogočnim strešnim okrajkom) ter nadaljeval *dvoriščno stran (po vzoru zun. rim. Koloseja v arkadnem pritličju dorski in v 1. nadstr. jonski stebri, v 2. nadstr. pa korintski pilastri) in krili; Michelangela je nasledil Vignola in po slednjega smrti 1573 Giacomo Della Porta. Noti.; Ca- meririo Farnese s freskami ( prizori iz Heraklovih in Odisejevih zgodb, 1595/97), ki so prvo rim. delo Annibala -+Carraccija (in pos. prvo za kard. Odoarda Farnese), in slavna *Galleria Farnese (20 m dolga, 6 m šir., s polkrožno banjo obokana), pri katere poslikavi (1597—1604) so Annibalu pomagali brat Agostino (do 1599), Domenichino (zlasti krajine) in Albani — celota, ki pomeni po Michelangelovem in Rafaelovem delu (-> strop Sikstinske kapele,-^- Rafaelove stanze) in pos. po Farnesini (cf. supra) zadnji v. stenski okras rim. renesanse. Prizore, ki so jih včasih imeli za presenetljivo čutne, je v kardina¬ lovi hiši seveda opravičevala interpretatio Chri¬ stiana (»moč božje ljubezni dvigne in spremeni človeško dušo«). Osrednji prizor na stropu je Zmagoslavje Baklia in Ariddne, ki ga na krajših stranicah obdajata pokončni sliki, levo Pan ih Selene, des. Merkur prinese Parisu jabolko pre- Pifa, to jedro poslikave pa obdajajo manjši, zve¬ čine ljubezenski prizori (ki jih obrobljajo michel- angelovski ignudi in dopolnjujejo enobarvne po¬ dobe v medaljonih). Na strani gl. vhoda je pod »Zmagoslavjem« podolžna kompozicija s Trito¬ nom in nereido, pod »Panom in Selene« ljubezen¬ ska dvojica Juno in Jupiter, pod »Merkurjem in Parisom« pa Luna in Endimion. Na nasprotno stran so obrnjeni podolžna slika Kefal in Aurora, pod »Panom« ljubimca Venera in Anhiz (da so iz njune zveze izšli Rimljani, opozarja napis GEN V S VNDE LATINVM), pod »Merkurjem« pa Herakles in Omfale. Na skrajni des. sta Po¬ li fem in Galateja (med njima pa »Merkurjem« je vstavljeno Ugrabljenje Hiacinta), na skrajni levi pa prizor Polifem vrže skalo za Akisom (med njim pa »Panom in Selene« je vstavljeno Ugrab¬ ljenje Ganimeda). Naposled je na steni pod »Po- lifemom in Galatejo« Andromeda na skali, ki jo hiti reševat Perzej, na nasprotni krajši steni Per- zej v boju s Fine jem, na daljši steni pod »Zmago¬ slavjem« in »Tritonom z nereido« pa je nad gl. vhodom Domenichinova Žena z enorožcem. — Pozornost zaslužijo tudi ikonogr. nadrobnosti bogate freske Francesca -> Salviatija v Sala dei Fasti Farnesiani (o. 1551/53). L: Cankar III/l (1936); T. C. I., Attraverso 1’Italia, IX: Roma, Parte prima (Mi 1941, p. 126—30); EWA VII (1963, t. 268), IX (1964, t. 294), XII (1966, t. 55 & 308); Pevsner (1966); »MdC« 49 (t. VIII—XI & XVII); »US« 9 (1969, f p. 91), 10 (1969, f p. 20); »PKG« 9 (1970, t. II). — Cf. J. S. Ackermann (1961), H. Bodmer (1937), G. Briganti (1961), J. R. Martin (1956; 1959; ♦1965), H. Tietze (»1906/07), H. Voss (I 1920; BI 1924), R. Wittkower (Harm 1958), F. JViirtenberger (RJb, 1940; 1962). ~ Palazzo Massimo alle Colonne ( corso Vit- torio Emanuele in corso del Rinascimento), po¬ membna manieristična stavba z edinstvenim vzboklim *pročeljem in loggio v pritličju (zač. 1535 Bald. Peruzzi). L; Cankar III/l (1936); Heinrich fVurm: »Palazzo Massimo alle Colonne (BI 1965); Pevsner (1966); »US« 9 (1969, f p. 91); »PKG« 8 (1970, t. 333). ~ Palazzo Mattel di Giove (v/a dei Funari 31) je sez. C. Mademo (1598—1611) za Asdrubaleja Mattei, duca di Giove. V notr. freske Lanfranca ( Elijeva vožnja v nebo\ Jožefov sen), Domenichina, Pietra da Cortona, Albanija idr. L: cf. G. Panofsky-Soergel (1967/68). — Palazzo Pallavicini-Rospigliosi ( Quirinale), povečal C. Maderna. Notr.: v 1. nadstr. -+Gal- leria Pallavicini (cf. zasebne z.). — Na dvorišču Casino z znamenito stropno fresko Guida Renija (f Aurora, 1613—14). ~ Palazzo Ruspoli, prej Pal. Caetani ( via del Corso), sez. 1556 Bart. —> Ammannati. Salon krasijo ikonografsko zelo mikavne freske Jacopa -> Zucchija (njegovo postumno izdano razpravo o njih, Discorso sopra li dei de' Gentili e toro imprese, je znova izdal Saxl (cf. lit.). 1815 RIM, Palazzo Venezia — RIM, Fontana della Barcaccia 1816 L: A. Calcagno: Jacopo Zucchi e la sua opera a Roma (R 1933). — Cf. F. Saxl (*Antike Gotter 1927), J. Seznec (1940 [1953]), F. fViirtenberger (RJb, 1940), ~ Palazzo Venezia (jpiazza Venezia), zač. 1455 za kard. Pietra Barba, pozn. papeža Pavla III. (imen. Beneška palača, ker so tu od XVI. do XVIII. st. stanovali beneški poslaniki in beneški kard. di S. Marco). Videz zun. še zelo srednjev., dvorišče renesančno (Albertijev vpliv). Tu zdaj Biblioteca delPIst. Naz. di Archeologia e Storia deli’A rte (cf. odd. 7) in Mus. di Pal. Venezia. ~ Palazzo Vidoni, s prvotnim imenom Pal. Caffarelli (corso Vittorio Emanuele 116). Staro orig. pročelje iz XVI. st., za katerega naj bi bil naredil načrt Rafael, je videti v via del Sudario 10—16. L: cf. A. M. Brizio (1966, stp 863—64). ~ Stazione (di) Termini (jpiazza del Cinque- cento), prva umetnostno pomembna železniška postaja in hkrati piva mod. it. arhitektura po 2. svet. vojni (pred 2. svet. vojno zač. po načrtu Angiola Mazzonija, po novem načrtu iz 1947 dkč. 1950 arh. Eugenio Montuori in inž. Leo Calini kot vodji, Massimo Castellazzi, Vasco Fadigati, Annib. Vitellozzi in Achille Pintonello); svojo strukturo uspelo povezuje z ostanki Servij- skega obzidja (it. le Mura Serviane). L: cf. H.-R. Hitchcock (Harm 1958), G. E. K. Smith (1961). ~ Villa Albani —> Villa Torlonia (infra) ~ Villa Farnesina -> Farnesina (supra) ~ Villa Giulia (viale delte Belle Arti, Pincio), manieiistična stavba, ki sta jo ob sodel. Vasa- riju 1551—53 sez. Vignola in Ammanati. V njej Mus. Naz. di Villa Giulia (cf. muzeji, infra). L: »PKG« 8 (1970, t. 354 — L!). ~ Villa Madama (Monte Mario: vzh. pobočje nad des. bregom Tibere), vila, ki jo je za kard. Giulia de’Medici (pozn. papeža Klemena VII.) očitno zasnoval sam -> Rafael. Stavba (sez. o. 1517—o. 1523), ki naj bi jo dopolnjevale terase in vodometi, je ostala nedk., ime pa je dobila po pozn. lastnici Margareti Parmski (ženi Alessandra de’Medici in Ottavia Farnese, niz. namestnici). L: »PKG« 8 (1970, t. LXV — L!). ~ Villa Torlonia, prvotno Villa Albani, ki si jo je dal onstran Porta Salaria sezidati znameniti um. zbiralec in Winckelmannov prijatelj kard. Alessandro Albani (1692—1779), nečak papeža Klemena XI. (arh. Carlo Marchionni 1743—63). Za istega naročnika je v gl. dvorani večjega po¬ slopja (i/ Casino) naslikal A. R. Mengs stropno fresko * Parnas (d. 1761), ki pomeni konec ba¬ ročnega stropnega iluzionizma. V zbirki ant. umetnin npr. Atlas, ki nosi z zodiakom zaznamo¬ vani nebesni obok (marmor, konec pozno II. st.). L: EWA XIII (1967, t. 336). — Cf. N. von Holst (L 1967), H. Voss (BI 1924, p. 655—56, repr. p. 419). (4) javni spomeniki, vodnjaki ~ ‘Fontana dei Fiumi ali delle Quattro Fiumi (piazza Navona pied Borrominijevim pročeljem c. SPAgnese in Agone), Vodnjak štirih rek, slavna stvaritev (1648—51) G. L .->Berninija, ki si je z njo pridobil naklonjenost papeža —»■ Inocenca X., pri katerem je poprej bil v nemilosti. Najod¬ ličnejši vodnjak XVII. st. slikovito povezuje na¬ videz neobdelano naravo, personifikacije, favno in Soro, panegirično alegorijo in resničnost. Ant. obelisk drzno rase iz prevotljenih skal travertina, na njih počivajo marm. moške personifikacije 4 veletokov, ki hkrati predstavljajo 4 takrat znane celine (po mojstrovih osnutkih so jih iz¬ delali njegovi pomočniki): za Afriko Nil na jugozah. vogalu (s pokrito glavo, ker takrat niso poznali njegovih izvirov — izdelal Giacomo Antonio Fancelli), levo od njega palma in lev, ki se iz votline plazi k vodi, na jugovzh. vogalu za Ameriko La Plata (gologlav »zamorec« z razburjeno dvignjeno roko — Francesco Ba- ratta), kot značilna žival pasanec, na severovzh. vogalu za Evropo Donava (Antonio Raggi), levo od nje v votlini konj, naposled na severozah. vogalu za Azijo Ganges z veslom (Claudio Po- rissimi) in zmajem. Vrh obeliska ni križ, ampak golob z oljkovo vejico (iz grba družine Pamphili), tako rekoč mir oznanjujoča oblast nad štirimi deli zemlje, in Nil in Donava z desnicama držita papeški grb Inocenca X. ... (Po zgledu tega vodnjaka je nastal tudi Francesca Robbe Vod¬ njak 3 kranjskih rek pred lj. magistratom, d. 1751). L: »MdS« 21 (t. XVI); »PKG« 9 (1970, t. LIH); Norbert Huse, La fontaine des Fleuves du Bernin (Rev. de l’Art, št. 7, 1970 — L! [cf. dis. Gianlorenzo Berninis Vierstromebrunnen, Mn 1966]). — Cf. H. Kauffmann (1970), R. Wittkower (L: Ph 1955 [1966]; Harm 1958, t. 53 B). ~ Fontana della Barcaccia (piazza di Spagna)'. vodnjak iz 1627—29 v obliki šir. marm. čolna. Voda teče iz dveh topovskih odprtin na zun., znotraj pa iz obeh barberinijevskih sonc. Za avtorja je prej veljal Pietro Bernini, očitno pa gre za delo njegovega genialnega sina, Gian- lorenza Beminija. L: Howard Hibbard & Irma Jaffe, Bemini’s Bar¬ caccia (BM, 1964). — Cf. P. Hirschfeld (1968). 1817 RIM, Fontana delle Tartarughe — RIM, Museo delle Terme 1818 ~ Fontana delle Tartarughe ( piazza Mattei) iz 1585 po načrtu Giacoma Della Porta z bron. plastiko, ki jo je oblikoval Taddeo Landini. Želve, po katerih je vodnjak dobil ime, so dodali pozneje. L: Venturi X/3 (1937). — Cf. A. Chastel (G: Sk 1968, barvni f p. 205), G. Delogu (1956, p. 226—27), F. Wiirtenberger (1962, f p. 76). ~ Fontana del Tritone ( piazza Barberini), delo G. L. Berninija (dkč. o. 1637); triton na školjki, ki jo s svojimi repi dvigajo delfini, poganja iz velike polžaste školjke vodo v zrak. L: »US« 10 (1969, f p. 50). — Cf. H. Kauffmann (1970), R. Wittkower (Harm 1958, t. 53 A). ~ *Fontana di Trevi, slikovit in orjaški vod¬ njak, ki ga je po Berninijevi zamisli ostvaril Nicola Salvi (zač. 1732, po Salvijevi smrti 1751 dkč. Giuseppe Pannini 1762): za ozadje služi stransko pročelje Pal. dei duchi di Poli, kipi Neptuna in konjev so delo Pietra Braccija (1759 do 1762). L: »US« 10 (1969, f p. 51). — Cf. R. Wittkower (Harm 1958, t. 164). ~ Fosse Ardeatine (ob Via Appia Antiča)'. spomenik (dkč. 1951) 335 Italijanom, ki so jih Nemci ustrelili 1944 (arhitekti Aprile, Calcaprina, Cardelli, Fiorentino in Perugini, kiparja Fran- cesco Coccia in Mirko) sestavljajo — na sicer nespremenjenem, samo obzidanem pozorišču zločina — vhodna vrata (Mirko), kamnita soha 3 zvezanih mož (Coccia) in orjaški sarkofag. L: cf. G. E. K. Smith (1961). ~ Slon z obeliskom {piazza Sta Maria sopra Minerva), v slavo papeža Aleksandra VII. post. spom. (G. L. Bernini 1666—67), katerega ikono- gr. vsebino je razrešil Heckscher (cf. lit.). L: cf. W. S. Heckscher (* 1947), R. Wittkower (1955, kat. št. 71). (5) muzeji ~ Galleria Nazionale {Pal. Barberini, cf. supra). Med slikarji zastopani npr. Filippo Lippi (t. i. Madonna Tarquinia, d. 1437; Oznanjenje z dona¬ torjema), Bartolomeo Veneto, Q. Massys {Era- zem Rotterdamski, pl [prej les in del diptiha], 1317), Hans Holbein ml. {Henrik Vlil., replika?, 1539/40), Bart. Passarotti, itd. . L: Nolfo di Carpegna: Catalogo della Galleria Na¬ gnale (R 1953). ~ Museo e Galleria Borghese (Pincio, —> Ca¬ sino Borghese [prim. sopra]). Nastanek z. pove- Za n z zgod. družine -> Borghese, zlasti potem, ko je 1605 Camillo Borghese postal papež Pavel V. Med pomembnimi zbiralci slednjega nečak kard. Scipione Borghese, pozn. tudi knez Ca¬ millo Borghese (od 1803 soprog Napoleonove sestre Paoline). Direktorji od 1902 (ko je z. po¬ stala drž. posest): Giovanni Piancastelli, Giulio Cantalamessa, Achille Bertini-Calosso, Aldo -> De Rinaldis, Paola —>Della Pergola. S: Anto- nello da Messina {Moški portret, o. 1474/75), Giov. Bellini {Madona z otrokom, o. 1510), Francia {Sv. Štefan, o. 1475), Pinturicchio {Kri¬ žani med Hieronimom in Krištofom), Tizian (npr. * Sveta in posvetna ljubezen, o. 1515; Vzgoja Kupida ali Venera kroti A morja), Lotto {Sacra conversazione, d. 1508; Avtp., o. 1530), Savoldo {Tobija in angel, o. 1540), Rafael {Moški portret, o. 1503/04; atr. Portret mlade žene z enorožcem, 1505/06; * Polaganje v grob, d. 1507), Dosso Dossi (npr. Apolon in Dafne, o. 1530; Čarovnica Kirke, o. 1530), Correggio {*Danaa, 1531), Veronese {Pridiga Janeza Krst.), Barocci {Enej beži iz goreče Troje, d. 1598), Zucchi (npr. A mor in Psiha, d. 1589), P. Bril (npr. Pokrajina s Si- bilinim templjem, d. 1595), Caravaggio (npr. Bolni Bakhos, 1589/94; David z Goljatovo glavo, 1605/06; »La Madonna dei Palafrenieri«, 1605/06; Sv. Hieronim, o. 1605/06), Guido Reni {Mojzes s tablama postave, pred 1620), Domenichino {Ši¬ bila, 1617?; Dianin lov, dkč. 1617), Pietro da Cortona {Marcello Sacchetti, verj. 1626), A.Sacchi {Monsignor Mer lini, o. 1640). P: G. L. Bernini {Koza Amalteja, o. 1615; Enej, Anhizes in Askanij, 1618/19; Pluton in Prozerpina, 1621/22; *Apolon in Dafne, 1622/24; David, 1623; Scipione Borghese, 1632; Resnica, 1646/52), A. Canova (*Paolina Borghese kot Venus Victrix, 1805—07). L: Paola Della Pergola: Galleria Borghese, I Di- pinti, I—II (R 1955—1959); Bert Bilzer, Hermann Boekhoff & Fritz Winzler (izd.): Das GroBe Buch der Malerei (Brsch 1960). — Museo Capitolino {Pal. del Mus. Capitolino, piazza del Campidoglio). Med marm. rim. kopi¬ jami po grš. in helen. orig. npr. t. i. Kapitolska Venera (po helen. orig. iz II. st. pred), Kresilasu pa tudi Polikletu atr. Ranjena Amazonka (po orig. iz o. 430 pred, viš. 202 cm), Leda z labodom (orig. verj. Timoteos o. 370 pred, viš. 132 cm) in -> Umirajoči Galačdn (po orig. iz Pergama iz o. 230 pred); ikonografsko mikavni zbirki por¬ tretov 64 rim. cesarjev in cesaric in 79 ant. filozofov in pisateljev. L: »US« 3 (1969, repr. p. 161, 182, 237). — Cf. W. Helbig (I 2. izd. 1899, p. 257—369). ~ Museo delle Terme ali Museo Nazionale Romano (->Dioklecijanove terme, piazza dei Cinquecento [nasproti Stazione Termini ]), ena 1819 RIM, Museo Nazionale di Villa Giulia — RIM, Vatikansko mesto 1820 najbogatejših z. ant. umetn., ust. 1889. V slavni z. —>■ Ludovisi (last muzeja od 1901) mdr. t. i. —> Trono Ludovisi (grš. orig., o. 440 pred), -> Juno Ludovisi (I. st.), A res Ludovisi (marm. ko¬ pija po —>Lizipu), —> Galačdn in njegova žena (rim. marm. kopija po bron. orig. iz Pergama). Šale Nuove: mdr. Umirajoča Niobida iz Sa- lustovih vrtov (grš. orig., o. 440 pred), t. i. Diskobolos Lancelotti, najboljša rim. kopija Mi¬ ranovega kipa, -> Afrodita iz Kirene in znan —► Borilec (bron, o. 50 pred). L: Enrico Paribeni: Museo Nazionale Romano: Sculture greche del V secolo (R 1953); »PKG« 1 (1967, t. 83, 124—25, 129, 140, 144); »US« 3 (1969, repr. p. 146, 234, 247). — Cf. W. Helbig (II 2. izd. 1899). — Museo Nazionale di Villa Giulia {viale delle Belle Ar ti, Pincio ) v Villa Giulia (cf. palače, supra), pomembna z. predrim. starin iz Lacija in Umbrije resp. juž. Etruiije. S: Satir in menada (žgana glina, o. 480 pred), -> Apolon iz Veia (o. 500 pred), Gorgona s čela Minervinega templja v Veiu (o. 500 pred) itd. L: Koepf (1964); »US« 4 (1970). ~ Palazzo dei Conservatori ( piazza del Cam- pidoglio — nasproti Mus. Capitolino ). Med po¬ membnimi ant. kipi —> Komodus v podobi He- rakla (marmor), * Deček, ki si izdira trn {—>■ Spi- nario, bron. rim. kopija izgubljenega helen. orig.), —> Rimska volkulja, pos. v. t. i. Museo Nuovo Potos (marm. rim. kopija Skopasovega orig. iz o. 350 pred), izrazito čutna skupina Satir in nimfa (marm. rim. kopija po helen. orig. iz III./II. st. pred), itd. L: »US« 3 (1969, p. 196,239—40). — Cf. W. Helbig (I 2. izd. 1899, p. 370—435). — Pinacoteca Capitolina {piazza del Campi- doglio, Pal. dei Conservatori, 2. nadstr.), ust. 1748 in torej najstar. gal. slik v Rimu. Med Italijani zastopani npr. Tizian ( Krst v Jordanu, o. 1512), Paolo Veronese ( Fortezza in Tempe¬ rama, o. 1556), Bart. Passarotti ( Portret plemiča s psom), Domenichino {Ozdravljenje v kopališču Betesda), Guercino {Pokop in slava sv. Petronile, 1621), Pietro da Cortona {Ugrabljenje Sabink, 1628/29), med Flamci A. van Dyck ( Lucas in Cornelis de Wael). L: cf. G. De Angelis d'Ossat (1966). (6) zasebne zbirke ~ Galleria Colonna {principe Colonna, Pal. Colonna, via 4 Novembre). S: mdr. zastopani Stefano da Zevio {Marija z angeli), Cosme Tura {Marija iz Oznanjenja, o. 1475; Niccolo Roverella z 2 patronoma, o. 1480), B. Orley {Sedem Mari¬ jinih veselj in Sedem Marijinih žalosti, diptih, o. 1520), Fr. Salviati {»Poggio Bracciolini« [Avtp.], o. 1540), J. Tintoretto {Narcis), Paolo Veronese {Moški portret), Annibale Carracci {Mož, ki je fižol, o. 1485), »žametasti« Bruegel {Enej in šibila v podzemlju, d. 1604). L: cf. F. Zeri (1965). ~ Galleria Doria-Pamphilj {principe Doria- Pamphilj, piazza del Collegio Romano 1-A [ob via del Corso]). S: mdr. zastopani Rafael {Andrea Navagero in Agostino Beazzano [?], 1516), Tizian {Saloma, o. 1515), Sebastiano del Piombo {Andrea Doria, les, 1526), Caravaggio (zlasti * Počitek na begu v Egipt, 1594/96), t. i. -> Aldobrandinske lunete in med njimi Ann. Carraccija Pokrajina z begom v Egipt., o. 1503), Velazquez {*Inocenc X., 1650 [verj. pomladi]). P: mdr. t. i. Meleagrov sarkofag (1. pol. II. st.) z reliefom —> Meledger in Atalanta lovita kalidonskega merjasca, s por¬ treti zastopana G. L. Bernini in Algardi. L: Luisa Vertova (CooperF, 1965). ~ Galleria Pallavicini {principe Pallavicini, Pal. Pallavicini-Rospigliosi, Quirinale). S: mdr. zastopani Botticelli (*» Zapuščena« [»La Dere- litta«, verj. Mardohej pred kraljevimi vrati], o. 1490?), Defendente Ferrari {Nikolaj Tolentinski, o. 1510/15), Lotto {Zmagoslavje nedolžnosti, o. 1530), G. Reni {Andromeda, o. 1635), Claude Lorrain (7 slik, npr. Merkur, Herse in Aglauros v pokrajini, d. 1643), itd. L: cf. F. Russoli (1965), F. Zen (‘1959). (7) druge ustanove ~ Biblioteca deHTstituto Nazionale di Archeo- logia e Storia dell Arte {piazza Venezia 3); poleg zelo bogate umzg. in arheol. knjižnice in zbirke fotografij tudi z. planov mesta Rima (XVI.— XIX. st.). ~ Bibliotheca Hertziana resp. Max-Planck- Institut fiir Kunstgeschichte (—»-Palazzetto Zuccari [supra], via Gregoriana 28). Zdajšnji direktor Wolfgang -+Lotz. Pomembna umzg. knjižnica in inst., ki izd. Romisches Jahrbuch (tu abr. RJb) in Romische Forschungen der Bibliotheca Hertzia¬ na (abr. »RF«). (8) Vatikan ~ Vatikansko mesto {la Citta del Vaticano) je od 1929 dalje miniaturna neodvisna papeška dr¬ žavica, ki jo omejujejo kolonade na piazza di S. Pietro, via di Porta Angelica, piazza del Risorgi- mento, via Leone IV, viale Vaticano in via dello Sagrestia. Eksteritorialnost v okviru it. države 1821 RIM, Petrova cerkev — RIM, Palazzi Vaticani 1822 pa uživajo mdr. še cerkve S. Giovanni in Late- rano, S. Paolo fuori le Mura in Sta Maria Mag- giore (cf. odd. 2) pa več palač, mdr. Collegio di Propaganda Fide (odd. 3) palazzi del Laterano in Pal. della Cancelleria. L: Deocletio Redig de Campos (uv) & Maurizio Calvesi: Les Tresors du Vatican (G: Sk 1962); Oreste Ferrari: Die Kunstschatze von Vatikan (Gtl: Bertels- mann s. a.). ~ *Petrova cerkev {S. Pietro in Vaticano) na Petrovem trgu ( piazza S. Pietro, cf. supra), na mestu stare petladijske bazilike, ki naj bi stala n a grobu apostola Petra (zač. 324, posv. 326, dkč. 349, številne spom. iz nje hranijo Grotte Faticane pod c., cf. infra). Zdajšnjo stavbo (zač. 1506) oblikovali po vrsti najpomembnejši it. arhitekti: do 1514 Bramante (tloris grš. križ), nato do 1520 Rafael (lat. križ) in kot njegova sodel. fra Giocondo (u. 1515) in Giuliano da Sangallo (u. 1516), od 1520 dalje B. Peruzzi (grš. križ, u. 1536) in Ant. da Sangallo ml. (u. 1546), 1546—64 Michelangelo (grš. križ), za njim Fignola (do 1573), Pirro Ligorio, Giac. Della Porta (dkč. 1593 Michelangelovo kupolo), Dom. Fontana, 1603—29 Carlo Maderna (dokončno lat. križ, 1607—14 pročelje, 1626 c. posv. ob 1300-letnici 1. posvetitve) in naposled G. L. Pernini, ki je od 1656 dalje oblikoval trg pred c. Celota 186 m dolge stavbe pokriva 15160 m 2 ; s pomembnimi deli v notr. zastopani it. kiparji °d Ant. del Pollaiuolo in Michelangela do Ber- ninija in Canove. V vhodni lopi na skrajni des. z a vhodom na Berninijevo Scala Regia istega Konstantin na konju (1654—70). Srednji vhod v ladjo krase Filaretejeva *bron. vrata (1433—45), nad njimi marm. relief Pasce oves meas (Bernini 1633—46), njemu nasproti nad vhodom v lopo ostanek Giottovega mozaika *Navicella. V nišah slopov, ki nosijo orjaško Michelangelovo kupolo (premer 42 m), *Longinus (Bernini 1629—38), $ v - Helena, Konstantinova mati (Andrea Bolgi 1629—39), Sv. Veronika (Fr. Mochi 1629—40) 'n * Apostol Andrej (Duquesnoy 1629—40); sredi med njimi nad papeževim olt. Berninijev bron. *baldahin (1624—33 — Quod non fecerunt bar- ^ ari • • • , cf. s. v. Panteon, supra). Na des. strani c - od vhoda v 1. kapeli Michelangelova * P teta (1497— 99 ), vzporedno s pilastrom s Sv. Heleno J' e *nagrob. Klemena XIII. (Canova 1787—92), v sami »vzh.« apsidi *Cathedra Petri iz marmorja, Pozlačenega brona in štuka (Bernini 1657—66), des. od nje *nagrob. Urbana FIII. (Bernini 1628 d° 47), levo pa *nagrob. Pavla III. (Gugl. Della p orta 1551—75); nazaj grede ob levi steni *na- Srob. Leona I. (Algardi 1634—44) in naposled *»agrob. Inocenca FIII. (Ant. del Pollaiuolo, bron, dkč. 1498 — edini nagi ob. iz stare bazilike, zdaj v spremenjeni kompoziciji). — Slike nad olt. nadomeščene z mozaičnimi posnetki (origi¬ nali v Pin. Vat.). — Grotte Vaticane (vhod s piazza Braschi) hranijo mdr. —> sarkofag Junija Bassa, mozaik z likom Janeza VII., nagrob. papeža Bonifacija VIII. (Arnolfo di Cambio) in nagrob. Siksta IV. (Ant. del Pollaiuolo). L: Cankar III/l (1936); A. Raichle & R. Kempter: St. Peter zu Rom (Ahrbeck 1955); A. Schiavo: S. Pietro in Vaticano (R 1960); Pevsner (1966). — Cf. R. Wittkower (1958, t. 1, 47B, 52, 56—57, 59B, 65, 97—98, 101, 113A, 142, 159B, 166B, 167 A). ~ Palazzi Vaticani ( Vatikanske palače) stav¬ ben kompleks, izoblikovan od renesanse do XX. st., papeška rezidenca v Rimu od Gregorija XI., ki se je bil tu naselil po vrnitvi iz —> Avignona. Kot arhit. spom. zasluži pozornost najodličnejši vhod, * Scala Regia (--> Bernini), sicer pa so z um. vidika pomembni številni prostori v I. in II. nadstr. (-> Musei Vaticani, —> Vatikanska biblioteka). I. nadstr.: Capp. di S. Pio V s fre¬ skami Jacopa Zucchija ( prizori iz življenja Petra Mučenika). * Appartamento Borgia (pod Rafaelo¬ vimi stanzami) je 1492—95 poslikal Pinturicchio s sodelavci: Sala delle Šibile (12 lunet s sibilami in preroki), Sala del Čredo (12 dvojic apostolov in prerokov z zvitki, na katerih so zapisani— s- Apostolska vera in ustrezni bibl. citati), Sala delle Scienze e delle Arti Liberali, Sala dei Santi s posebno mikavno ikonogr. vsebino (cf. lit., infra: Saxl), Sala dei Misteri della Fede (mdr. Pinturicchiov portret papeža Aleksandra VI.) in največji prostor, Sala dei Pontifici. Med nadalj¬ njimi znamenitimi um. celotami -> Sikstinska kapela (pos. -> strop Sikstinske kapele), Sala Regia (zač. Antonio da Sangallo ml., dkč. 1573), v manierističnem horror vacui okrašena s freska¬ mi, ki so jih izvršili Vasari (1572—73), Lor. Sabbatini, Fr. Salviati in oba Zuccarija, Sala Ducate s krajinami Paula Brila in naposled Capp. Paolina z zadnjima Michelangelovima freskama (1542—50: * Pavlovo spreobrnjenje in * Križanje sv. Petra) in stropno fresko F. Zuccarija (1580— 84). Med bibliotečnimi prostori je kot arhit. delo in po slikarskem okrasu najodličnejši z manierističnim »begom v prostor« zaznamovani dvoladijski * Salone Sistino (o. 80 X 16 m, arh. Dom. Fontana 1587—90, okras grotesk, tu raz¬ stavljeni nekateri posebno dragoceni IR). II. nadstr.: Capp. Niccolina {Capp. di Niccold V) s *freskami fra —> Angelica iz 1448 — 50 ( pri¬ zori iz legende sv. Štefana in sv. Lovrenca), zlasti pa -> Rafaelove stanze in -> Rafaelove loggie. L: cf. F. Wiirtenberger (1940, repr. 47—50&69; 1962, f p. 27, 30, 93, 121—22). 1823 RIM, Musei Vaticani — RIM, Vatikanska biblioteka 1824 ~ Musei Vaticani (Vatikanski muzeji), izredno bogata z. ant. plastike. Museo Gregoriano Egizio, imen. po papežu Gregoriju XVI., ki ga je ust. (1839). Museo Pio-Clementino, imen. po Klemenu XIV. in Piju VI. V Sala a Croce Greca mdr. tudi Konstantinin sarkofag in t.i. Helenin sarkofag (oba porfir, IV. st.). V Sala Rotonda mdr. t. i. Jupiter iz Otricolija (rim. kopija po orig. iz IV. st. pred, morda Briaksis ) in kip Klavdija v podobi Jupitra (41/54). V Sala degli Animali t. i. Meleager (rim. kopija po orig. iz IV. st. pred, -> Skopaš). V Gali. delle Statue slavni —>■ Apolon Sauroktonos (ena izmed kopij Praksitelovega orig.), —> Speča Ariadna in pa t.i. barberinijevska kandelabra. V Gabinetto delle Maschere rim. kopija znamenite Praksite- \o\eAfrodite Knidske. Okrog Cortile del Bel- vedere štirje »gabinetti«, v katerih so kot posebno odlična dela predstavljeni —>Ladkoontova sku¬ pina, -> Apolon Belvederski, Canovin Perzej (1801) in -> Hermes psihopompos (po -> Praksi- telu). V Salla delle Iscrizioni —> Apoksiomenos, v P A trio del Tor so pa —> Belvederski torzo. Museo Chiaramonti, imen. po Piju VII. Chiaramon- tiju. V t. i. Braccio Nuovo Augusto di Prima Porta. — V n. poslopju od 1971 dalje tudi del gradiva iz nekd. Lateranskih muzejev. L: »M« 3 (1967). ~ Pinacoteca Vaticana, pomembna z. slik, v zdajšnjem poslopju (načrt Luca -»■ Beltrami) od 1932 dalje. Mdr. Poslednja sodba (sign. Jo¬ hanne s et Nicolaus pictores, les, konec XI. st. -— najstar. slika v z.), poliptih Stefaneschi (Giotto s pomočniki), fra Angelico (2 tabli predele s prizori iz Miklavževe legende, 1437; Madona z otrokom, 9 angeli, sv. Dominikom in Katarino), Filippo Lippi ( triptih Marijinega kronanja [angeli pomočniško delo]), Giov. Bellini ( Polaganje v grob), C. Crivelli ( Madona z otrokom, d. 1482), Melozzo da Forli (-> Sikst IV. imenuje Platino, 1477; 14 fragmentov freske iz c. St'Apostoli v Rimu), Perugino ( Madona s 4 svetniki, les, o. 1495/96), Leonardo da Vinci (*Sv. Hieronim), Pinturicchio ( Marijino kronanje, les, 1503), Ra¬ fael ( Marijino kronanje, les, 1503; Vera, Upanje in Ljubezen, les, 1507 [3 table predele Polaganja v grob, Borghese]; *Madonna di Foligno, pl [prej les], 1511/12; *Spremenjenje, les, naroč. 1517, dkč. Giulio Romano z G. F. Pennijem; 10 tapi¬ serij po —> Rafaelovih kartonih), Giulio Romano & G. F. Penni (Madonna di Monteluce, 1525), Barocci ( Počitek na begu v Egipt, t. i. Madonna delle Cilegie [Madona s češnjami], 1573), Cara¬ vaggio (* Polaganje v grob, 1602/04), Domenichi- no (* Obhajilo sv. Hieronima, d. 1614), N. Poussin (Mučeništvo sv. Erazma, 1628/29), Sassoferrato (Madona z otrokom), C. Maratta (Papež Klemen IX., d. 1669), s kipi zastopani mdr. Zadkine, Pericle Fazzini in Emilio Greco. L: Papstliche Museen und Galerien: Fiihrer durch die Pinakothek des Vatikans (Vatikanstadt 1934). ~ Vatikanska biblioteka, orig. Biblioteca Apo- stolica Vaticana, s svojimi IR najbogatejša na svetu poleg pariške Bibl. Nat. Ust. sredi XV. st. papež Nikolaj V., pomembno povečal in odprl Sikst IV. (cf. s. v. Sikst IV. imenuje Platino). Zdaj o. 800000 tiskanih knj. (o. 7000 inkunabul), o. 50000 kodeksov, pomembna z. graf. listov in risb (del Botticellijeve * Božanske komedije', karikature G. L. Beminija in P. L. Ghezzija). V zdajšnjih prostorih (cf. supra, pos. Sala Si- stina ali Salone Sistino) od 1588. IR: mdr. —> Vatikanski Vergil (IV. st., Cod. Vat. lat. 3225), -> Rimski Vereil (1. pol. V. st., Vat. lat. 3867), Kanonske table (rkp. fragment, VI. st., Vat. lat. 3806), merovinški *Sacramentarium Gelasianum (sreda VIII. st., Reg. lat. 316), *Krščanska topografija Kozme Indikopleusta (IX. st., Gr. 699), del *Evangeliarja iz Lorscha (o. 810, Palat. Gr. 50), *Vatikanski Terene (822/26, Vat. lat. 3868), *Jozuetov zvitek (IX./X. st., Palat. Gr. 431), *Biblija patricija Leona (X. st., Reg. Svev. Gr. 1), med t. i. »aristokratskimi psalterji« Vatikanski psalter (X. st., Palat. Gr. 381), *Menologij Vasilija II. (979/84, Vat. Gr. 1613), med —> »atlantskimi biblijami « *Kata- lonska Biblija iz Farfe (X/XI. st., Vat. lat. 5729), Biblija iz katedr. v Todiju (XII. st., Vat. lat. 10405), Biblija iz Sta Cecilia in Trastevere (XII. st., Cod. Barb. lat. 587) in Biblija iz Sta Maria adMartires (XII. st., Cod. Vat. lat. 12958), *Ho- milije meniha Jakoba (zgodnje XII. st., Vat. Gr. 1162), Vatikanski oktatevh (XII. st., Vat. Gr. 746), rkp., ki ga je okrasil N eri da Rimini (1300/ 22, Urb. lat. 11), Kanonski kodeks, ki gaje okra¬ sil Jacopino da Reggio (zač. XIV. st., Vat. lat. 1372), * Brevir Matije Korvina (o. 1487—po 1492, Urb. lat. 112). — S knjižnico neposredno pove¬ zana Museo Sacro (ust. 1755/56) in Museo Profano (ust. 1761), oba preurejena 1937. Med dragocenostmi, ki ju hranita, npr. znani cikel t. i. Odisejevih pokrajin (I. st. pred, med 1848 na Eskvilinu odkritimi StS-mi npr. Odisej v de¬ želi Laistrigonov in Odisej ob vhodu v Had), biz. vezenina iz VI. st. (Justinijanova doba?) z Ozna¬ njenjem, med številnimi umetnoobrtnimi izdelki t. i. relikviarij pravega križa (zlato in emajl, IX- st.), slonokoščeni *diptih iz Rambone (zač. X- st.), itd. Prim. tudi geslo tetrarhi. L: Diringer Book (1958 [1967]); »M« 3 (1967). 1825 RIMINI, lat. Ariminum, mesto v sev. Italiji (pokrajina Romagna) ob Jadranskem morju. L: EWA VIII (1963, stp 613—14 — L!). ~ Avgustov slavolok (it. TArco di Augusto), post. 27 pred v čast cesarja Avgusta, ki je dal obnoviti via Flaminia in v/a Emilia (tu, na koncu zdajšnjega corso d'Augusto, sta se združevali). ~ San Francesco ali il Tempio Malatestiano, c. iz XIII. st., ki jo je 1446 dal preoblikovati Sigismondo -> Mala testa: * pročelje (po vzoru bližnjega Avgustovega slavoloka — cf. supra) in ostalo zun. je oblikoval L. B. Alberti, notr. pa -> Matteo de' Pasti in z marm. reliefi —> A go¬ st ino di Duccio s sodel. (1447—56): na des. strani v 1. kapeli ( Capp . di S. Sigismondo) na pilastrih reliefi 3 teoloških in 3 kardinalnih ( Pru - dentia, Temperantia, Fortitudo) kreposti, v 2. kapeli (Sacello delle Reliquie) Piera della Fran- cesca freska *Sigismondo Malatesta pred svojim patronom Sigismundom Burgundskim (1451), v 3 - kapeli {Capp. di Isotta) nagrob. Sigismondove 3. žene Isotte degli At ti in na pilastrih reliefi muzicirajočih angelov in pultov, v 4. kapeli {Capp. di S. Girolamo ali dei Planeti) na pilastrih planeti zodialcalna znamenja', na levi strani v 1. ka¬ peli {Capp. della Madonna dell'Acqua ali degli Antenati) na pilastrih 10 šibil in preroka Izaija in Mihej, poleg tega t. i. Arca degli Antenati e dei Discedenti (nagrob. Sigismondovih prednikov m potomcev) z reliefoma Minervinega templja in Zmagoslavnega voza (napis: ... INGENTIBVS meritis p robit a tis fortitvdinisq ve ■•■) in ob vhodu Sigismondov reliefni portret v Medaljonu pod pilastrom, ki ga nosita slona, 7 2. kapeli {»Sacellum Heroum«) na portalu junaki Samson, Jozue, David in Savel, v 3. ka- Peli (nadangela Rafaela, Capp. dei Giuochi In- Jantili) na pilastrih reliefi puttov, ki se igrajo, v 4. kapeli {Capp. delle Arti Liberali) na pilastrih 9 artes liberales (ne 7!). .k: G. Del Piano: TPenigma filosofico del Tempio Malatestiano (Forli 1928); Marie Icon II (1932); G. B. Milan: Agostino di Duccio architetto e il Tempio Ma- iwr eStia n° ' n Rimini (R1938); D. Garattoni: Il Tempio Malatestiano: leggende e realti (Rocca San Ca- sctano 1951; n. izd. 1956); Charles Mitchell, The ; ma gery of the Tempio Malatestiano (Studi Mala- testtani, Faenza 1952); Pevsner (1966). — Cf. C. Brandi -,r> 6), A. Chastel (1959), M. Mušič (II 1966, p. j 31), p. Portoghesi (1965 — L!), C. Ricci (1925), Seznec (The Survival 1953). rimska umetnost, umetn. rim. imperija: njen razvoj od presenetljivo poznih začetkov (II. st. Pred) pa do propada antike pomeni most med helenistično in evr. -> srednjeveško umetnostjo. Največ in najpomembneje je prispevala na šir. 60 1826 področju arhitekture od oblikovanja mestnih organizmov, cest, vodovodov (- >akvedukt ) in posameznih stavbnih tipov (-> amfiteater, -> ba¬ zilika, -> slavolok itd.) pa do samega načina zi¬ dave (—> opus quadratum, opečna zidava ali opus latericium, itn.) in pos. obokavanja. Ob nenehnih vplivih grš. in helen. umetn. se kaže posebnost rim. kiparstva v zanimanju za enkratno in indi¬ vidualno: ustrezno temu pomenita njegov vrh -> portret in relief z zgodovinskimi upodobit¬ vami. Med mesti s pomembnimi spom. in situ poleg Rima še (po abc.) -> Antiohija, —>• Baal- bek, —> Dura-Europos, -» Leptis Magna, -> Ostia, — > Pompeji (in Herkulanum), -> Pula, — > Tim- gad, — > Trier, pos. v Sloveniji -> Celje {Celeia), -> Ljubljana {Emona), —> Neviodonum na Krškem polju in —> Ptuj {Poetovio). L: Herbert Koch: Romische Kunst (1925, »Jeder- manns Biicherei«; 2.,razš. izd. Weimar 1949); Michael Grant: The World of Rome (L 1960; nem. izd.: Rom, Z1960, »Kindlers Kulturgesch.«); Sir Mortimer Whee- ler: Roman Art and Architecture (NY 1964, »PWA«); R. BianchiBandinelli (EAA VI, 1965, p. 939 ss — L!); Ernest Will, Roman Art of the Eastern Empire (EWA XII, 1966 — L!); Domenico Mustilli, Roman Im- perial Art (ib. — L!); Aleksandar Stipčevič, Rimska umjetnost (ELU 4, 1966 — L!); Ranuccio Bianchi Bandinelli: Rome: le centre du pouvoir (P 1969, »UF« 15; it. izd.: Roma: L'arte nel centro delpotere, Mi 1969, »Il mondo della figura« 15); id.: Rome: la fin de Part antique (ista z.). — Cf. L. Curtius (1944 [1963]), P. Ducati (s. a. [o. 1938]; 1944), P. Grimal (1960 [1961]), G. Hafner (1969 [1970]), G. M. A. Hanfmann (1964), H. von Heintze (1969 — L!), H. Kdhler (1958—1960; 1962 [1963]), G. von Kaschnitz-Weinberg (1961—1963), Th. Kraus (*1967 — L!), G. Rodenwaldt (1927 [4. izd. 1944]; 1942 [2. izd. 1943]), B. Saria (1956), E. S. Strong (1928), W. Technau (1940), J. M. C. Toynbee (1963), W. Zschietz- schmann (1939; 1955). Arhitektura: W. L. MacDo- nald: The Architecture of the Roman Empire (NH 1964). — Cf. E. B. Smith (1956). Kiparstvo : cf. A. Riegl (1901—1923 [1927]), E. S. Strong (1907 [1911; 1923—1926]). Portret: cf. J. J. Bernoulli (1882— 1894), R. Delbrueck (1912; 1914; 1929; 1933; 1940), L. Goldscheider (1940), G. M. A. Hanfmann (1953), A. Hekler (1912), G. von Kaschnitz-Weinberg (1926), B. Schweitzer (1948). Slikarstvo: Wladimiro Dorigo: Pittura tardoromana (Mi: Feltrinelli 1966). — Cf. A. Maiuri (1953). rimska umetnost v severni Afriki: pomembni spomeniki na ozemlju zdajšnje Tunizije, Alžirije in Libije, npr. —> Timgad v nekd. Numidiji (zdajšni Alžiriji) ali —> Leptis Magna v nekd. Tripolitaniji (zdajšni Libiji). L: Gilbert Charles Picard & alii, African-Roman Art (EWA I, 1959 — L!); Gilbert Charles Picard: La civilisation de l’Afrique romaine (P 1959; nem. izd.: Nordafrika und die Rbmer, Stu 1962). *Rimska volkulja, t. i. Lupa Capitolina, zname¬ nita ant. bron. plastika (vis. 75 cm, dolga 114 cm, RIMINI — Rimska volkulja Leksikon 1827 rimska zgodovina — Ripa, Cesare 1828 Rim. v 2. četrt. V. st. pred, Rim, Pal. dei Con- servatori: Šale dei Conservatori, Sala della Lupa), v renesansi (Ant. del Pollaiuolo?) dop. z dvojčko¬ ma ( Romulus in Remus) in tako še celo simbol bajeslovne rim. zgod. L: »PKG« 2 (1967, t. 1 — L!); »US« 4 (1970, f p. 93). — Cf. H. Siebenhiiner (1954). rimska zgodovina. Med ikonogr. motivi po njej (-»■ Livij, -> Plutarh, -> Valerius Maximus) npr. —> Cezarjev umor, —> Cloelia beži iz etr. tabora, —s- Horatius Cocles brani Rim, —-> Mucius Scaevola, Prisega Horacijev, itd. rimski bogovi: e. g. Amor (grš. —> Žros), —> Bakhos (grš. -> Didnisos), —> Bellona, -> Ceres (grš. — >■ Demetra), —>■ Diana (grš. —> Artemida), —> Juno (grš. —> Hera), —> Jupiter (grš. —> Zeus ), -> Mars (grš. —> Ares), —> Merkur (grš. —> Hermes), -> Minerva (grš. -»■ Atena), —> Neptun (grš. —>• Pozejdon), —>■ Ops (frigijska —> Kibela), -> Pomona, Prozerpina (grš. —> Per¬ še fona), —> Saturn (grš. -> Kronos), Sol (grš. Helios), —> Venera (grš. —> Afrodita), —»■ Ver- tumnus, Vulkan (grš. —> Hefaist), etc. — Cf. s. v. Mitra. L: Grimal (1951); Hunger (1955); Grant (1968). Rimski Vergil ( Vergilius Roman us), pomemben iluminiran rkp. (309 listov 33,2 X 32,3 cm, o. 400/500 ali pozn., Bibl. Vat., Cod. Vat. Lat. 3867), do 1475 v opatiji Saint-Denis pri Parizu. Od 19 miniatur jih 7 ilustrira -+ lik loge, 2-> Georgica in 10 —> Eneido, na splošno pa so videti manj izbrane kot miniature v t. i. —> Vatikan¬ skem Vergilu. Cf. f. 44v (Georgica III); Pastirja čuvata čredo. Rkp. vsebuje tudi Vergilov portret, ki je eden izmed izredno redkih ostankov ant. portretne ilustracije. L: Diringer Book (1958, p. 38—39). — Cf. C. Nordenfalk (1957, repr. p. 96). Rinaldis, Aldo de - > De Rinaldis, Aldo Rinaldo in Armida, ljubezenska dvojica v Tas¬ sovem epu La Gerusalemme liberata (XIV, 68 ss). Up: npr. Domenichino (Louvre), N. Poussin (Puškin) in F. Boucher (1734, Louvre). L: Pigler II (1956, p. 448—51). »Rinaldov sarkofag« »sarkofag sv. Rinalda « Ring, Grete (1887—1952), nem. (ž.) um. zgo¬ dovinarka, poznavalka severnoevr. renesančnega slikarstva. R. v Berlinu, štud. predvsem pri Wolfflinu, prom. v Munchnu 1912, 1938 emigri- rala v London, u. v Ziirichu. B: Beitrdge zur Geschichte niederlandischer Bild- nismalerei im 15. und 16. Jahrhundert (Lpz 1913, »Beitr. zur Kg.: NF« 40; dis.) ; ,Wiedergefundene Bilder aus den Sammlungen der Margarete von Oster- reich' (MfKw, 1914); .Beitrage zur Plastik von Tournai im 15. Jahrhundert ‘ (P. Clemen [izd.]: Belgische Kunstdenkmaler, I, Mn 1923); ,Pierre des Mares‘ (Jb. f. Kw., 1924/25); A Century of French Painting: 1400—1500 (L: Ph 1949); ,An Attempt to Recon- struct Perreal' (BM, 1950). L: Max J. Friedlčinder (Kchr, 1952, nekr.). Ring, Herman tom (1521—1597), nem. slikar, najpomembnejši predstavnik družine tom Ring in hkrati najtehtnejši slikar XVI. st. na Vest¬ falskem, najstar. sin Ludgerja tom Ringa star. (1496—1547) in star. brat Ludgerja tom Ringa ml. (1522—1584), r. in u. v Miinstru. S: npr. v XIX. st. na tri dele razžagana portretna skupina družine Rietberg (1564), tj. Grof Johann »der Tolle« (Miinster, Landesmus. f. K. u. Kultur- gesch.), njegova žena Agnes (Pariz, zas. z.) in njuni hčerki, sestri Ermengard in fValburg von Rietberg (Miinster, Landesmus. f. K. u. Kultur- gesch.). L: R. Nissen, Uber einige Selbst- u. Familienbild- nisse der tom Ring (Westfalen, 1962); »US« 9 (1969, repr. p. 228/29). -— Cf. L. Goldscheider (Fiinfhundert 1936), P. Pieper (1954; & Th. Riewerts »1955; 1956 [2-krat]; 1958; 1964; 1968). Rintelen, Friedrich (1881—1926), nem. um. zgodovinar, prof. na univ. v Berlinu in Baslu, kjer je tudi vodil Ojjentliche Kunstsammlung. B: Giotto und die Giotto-Apokryphen (Mn 1912; 2. izb. izd. Ba 1923); Reden und Aufsdtze (Ba 1927). Rio, Alexis-Francois (1797—1874), fr. pisec o umetnosti. B: Essai sur 1’histoire de Vesprit humain dans Vantiquite (2 knj., P 1826 — 1830); Leonard de Vinci et son ecole (P 1855); De l'art chretien (n. izd., 4 knj., P 1861—1867 [1. izd. 1836]). L: cf. L. Venturi (II Gusto, 1926). Ripa, Cesare (o. 1560—pred 1625), it. ikono- graf, avtor znamenitega, za vso baročno ikono¬ grafijo temeljno pomembnega, 1593 v Rimu prvič izdanega dela Iconologia overo descrittione d’imagini delle virtu, vitii, affetti, passioni humane, corpi celesti, mondo e sue parti, ki je doživelo številne pozn. izd. in prev., mdr. v Rimu 1603 (Iconologia overo Descrittione di diverse lmagini cauate dali'antichita, & di propria inuenzione . ■ •). Benetkah 1645, Frankfurtu 1669 (v NUK- u v Lj: Herrn Caesaris Ripa von Perusien, Ritters von St. Mauritio und Lazaro, ec. erneuerte Icono¬ logia oder Bilder-Sprach, fVorinnen Allerhand anmuhtige Aussbildungen, von den fiirnehmsten Tugenden, Lastern, menschlichen Begierdert, Wis- senschafften, Kiinsten, Lehren, Elementen, himm- lischen Corpern, Italienischen Landschajten, Fliis- 1829 Riquier — Rivera, Diego 1830 sen und andern unzdhligen Dingen hergenommen, ganz sinnreich vorgestellet, und auss den bewehr- testen Scribenten erklahret werden [Frankfurt: In Verlegung Wilhelm Serlins, Buchhandpl Im Jahr 1669]), Londonu 1709 ( Iconologia, or moral emblems), Augsburgu o. 1760 (izd. Joh. Georg -> Hertel) in Perugii 1764—67 (razš. izd. v 4 knj., izd. Cesare Orlandi). Samo do tistega časa je izšlo 12 it., 2 nem., 2 angl., 5 fr. in 1 hol. izd. L: A. Zijderveld, C. Ripas Iconologia in ons land (OH, 1949); RDK IV (1957, repr. 5 stp 851). — Cf. L. D. Ettlinger (1950), E. Male (Rev. des Deux Mondes, 1927), E. Mandowsky (1934, dis.; 1939), V. Martinelli (1963/64). Riquier (u. o. 645), ustanovitelj benediktin¬ skega samostana —>■ Centula, pozn. po njem imen. Saint-Riquier\ kršč. svetnik (26. IV. — lat. Richariuspfr. izv. Richier). L: ReauIII/3 (19$9, p. 1153). ris (lat. [felis] lynx, angl. the lynx, fr. le lynx, nem. der Luchs) ponazarja -> vid, npr. po Tomažu iz Cantimpreja. L: Reau I (1955, p. 94). — Cf. J. G. Hertel (pon. !970, t. CX), H. W. Janson (1952). risba (angl. the dravving, fr. le dessin, hol. teekening, it. /7 disegno, nem. die Zeichnung [Hand- zeichnung], srb.-hrv. crtež, šp. dibujo), temeljno lik. delo in s tem podlaga vseh 3 um. strok, tj. slikarstva, kiparstva in arhitekture; zato risanje tudi uvodna disciplina slehernega akad. študija. p o tehnični strani ločimo t. i. suhe tehnike ( svinčnik, srebrni svinčnik, kreda, rdeča kreda, °glje, pastel, itd.) in t. i. tekoče tehnike ( črnilo, tuš, itd.), pri slednjih po različnem priboru {pero, čopič, v novejši dobi npr. flomaster) tudi pero- nsbe ( sinopije), sicer pa v novejši evr. umetn. Jemo m ed pripravljalnimi risbami in t. i. samost, risbami, ki so nastale kot samost, umetniško delo (od it. renesanse dalje). Iz srednjega veka Poznamo zlasti z risbami okrašene rkp. (e. g. Utrechtski psalter), knjige predlog (e. g. -> Tillard de Honnecourt) in pod StS-mi skrite risbe {sinopije), sicer pa v novejši evr. umetn. izstopajo kot pomembni risarji z ohranjenim 'isarskim opusom zlasti Pisanello, Jacopo Bel¬ imi, Mantegna, Botticelli (ilustracije Danteja!), Leonardo da Vinci, Holbein star., Diirer, Mi¬ chelangelo, Rafael, Holbein ml. in oba Cloueta z njihovo » maniere d trois crayons«, Tintoretto, Prucgel, bolonjska šola, Rubens, Rembrandt, Watteau, G. B. Tiepolo, Boucher, Fragonard, Pos. v XIX.—XX. st. Goya, vsi neoklasicisti z P'L. Davidom in Ingresom na čelu, Gericault, Delacrou, Daumier, Menzel, Degas, Cezanne, Rodin, Renoir, Liebermann, van Gogh, Seurat, Maillol, Toulouse-Lautrec, K. Kollvvitz, Matisse, Mondrian, Beardsley, Kubin, Klee, Dufy, De- rain, Picasso, Modigliani, Le Corbusier, Grosz, Moore, Dali, Steinberg, itd., med Slovenci F. Kavčič, brata Šubic, Tratnik, Smrekar, Pirnat, Mihelič, Marij Pregelj, Stupica, itd. L: Agnes Mongan: Master Drawings: selected from the museums and private collections of America (Buffalo 1934 [rk, Albright Art Gali.]); Elizabeth Mongan: Selections from the Rosemvald Collection (Wash 1943 [Nat. Gali. of Art]); Monroe Wheeler (izd.): Modern Drarvings (NY 1944); Agnes Mongan: One Hundred Master Drarvings (C [Mass.] 1949); Elizabeth Mongan: Rosenvvald Collection (Wash 1950 [Nat. Gali. of Art]); ,Crtež* (ELU 1, 1959 [1960]); ,Drawing‘ (EWA IV, 1961 — L!); I. medu- narodna izložba originalnog crteža (Rijeka 1968 [rk]). — Cf. (pos. rev. OMD\) B. Degenhart (1937; 1943), C. G. Heise (1959), H. Leporini (1925; 1928 [1955]), M. Levy (1961), J. Meder (1893—1908; »1919 [1923], itd.), A. E. Popham (1949), J. Rosenberg (1950/51; 1959), P. J. Sachs (& A. Mongan 1940 [1946]; 1951; 1954), E. Schilling (vse), C. O. Schniev/ind (1946), F. Stele (1963 — tudi splošno!), F. IVinkler (1951), K. Woermann( 1896), itd.; za srednji vek B.Degen¬ hart (1950); za Francijo K. Berger (1950), J. Cassou (1951), A. Stix (1927); za Flamce in Holandce W. Bernt (1957—58), J. Rosenberg (1930); za Italijo B. Berenson (*1903 [1938]), B. Degenhart (1949; 1956; 1968), L. Dussler (1938 [1948]), D. von Hadeln (1922; 1925; 1925; 1926; 1927; 1927; 1929), O. Kurz (1955), R. Oertel (1940), A. E. Popham (& J. Wilde 1951), H. Tietze (& E. Tietze-Conrat 1944); za Nem¬ čijo, Avstrijo O .Benesch (1936), H. Tietze (s sodel. 1933), F. IVinkler (1932), itd. Ritchie, Andrew C(arnduff), (1907—_), amer. um. zgodovinar in muzealec. R. na Škotskem, direktor Albright Art Gali. v Buffalu, N. Y. (1942—49) direktor odd. za slikarstvo in kipar¬ stvo v newyorškem Mus. of. Mod. Art (1949— 57), direktor Yale Univ. Art Gali. (New Haven, Conn.) od 1957 dalje. B: ,Leonard Limosin's »Triumph of the Faith«: with Portraits of the House of Guise ‘ (AB, 1939); ,The Evolution of Ingres ’ Portrait of the Comtesse d’Haus- sonville ‘ (AB, 1940); ,The Eighteenth Century in the National Gallery, IVashington ‘ (AN, 1941); English Painters: Hogarth to Constable (John Hopkins UP 1942); British Contemporary Painters (1946); Charles Demuth (NY 1950); Franklin C. Watkins (NY 1950); Abstract Painting and Sculpture in America (NY 1951); Sculpture of the Twentieth Century (NY 1952); Edouard Vuillard (NY 1954); The New Decade: 22 European Painters and Sculptors (NY 1955); Master s of British Painting: 1800—1950 (NY: MMA 1956); (izd.) german art of the twentieth century (NY 1957). L: WWAA (1959); WWA (1962; 1964). Rivera, Diego (1886—1957), meh. slikar, eden izmed »v. štirih« meh. slikarstva (J. C. Orozco, D. A. Siqueiros, R. Tamayo), mojster monumen¬ talnega stenskega slikarstva (najprej enkavstika, 1831 Rivers, Larry — robec 1832 pozn. freske; tudi načrti za mozaike) z antikleri- kalno in antikapitalistično motiviko. V mladosti v Parizu prijatelj Picassa, Modiglianija, itd. S: StS-e v Ciudad Mexico, 1930—34 v ZDA v San Franciscu, Detroitu (freske v Inst. of Fine Arts) in New Yorku (freske za Rockefeller Cen¬ ter dal delodajalec zaradi njihove revolucionarne vsebine uničiti). L: Bertram D. fVolfe: Diego Rivera: his life and times (L 1939); id.: The Fabulous Life of Diego Rivera (NY 1963); Bernard S. Myers (EWA XII, 1966, s. v.). — Cf. I. Erenburg (1962, p. 178 ss), B. S. Myers (1956), H. F. Secker (1957). Rivers, Larry (1923—_), amer. slikar, živi v New Yorku. S: Washington prekorači reko Delaware (Washington Crossing the Delaware, 1953, MMA), Dvojni portret Berdie (Double Portrait of Berdie, 1955, Whitney), Deli telesa (Parts of the Body: Vocabulary Lesson III, French, 1962, New York, z. Robert C. Scull), Največji homoseksualec (The Greatest Homosexual [po J.-L. Davidovem Napoleonu v Washingtonu], 1964, New York, z. Joseph H. Hirshhorn). L: cf. S. Hunter (1965; *1970). Riviere, Georges, fr. pisec o umetn., prijatelj Renoirja in drugih impresionistov. Ob njihovi 3. skupni razst. 1877 je izd. časopis L'Impression- niste, journal d'art, v katerem je članke zvečine pisal sam (nekaj Renoir). Up; v Renoirjevih slikah Umetnikov atelje, rue St. Georges (1876) in Le Moulin de la Galette (d. 1876). B: Renoir et ses amis (P 1921). Rivoira, Gian ( Giovanni ) Terisio (1849—1919), it. um. zgodovinar in domoljub. B: Le origini deli'architettura lombarda e delle sue principali derivazioni nei paesi d’oltr'Alpe (2 knj., R 1901—1907; 2., rev., razš. izd. Mi 1908; 1. angl. izd. L 1910; 2.angl., kom. izd.: Lombardic Architecture: Its Origin, Deveiopment and Derivations, 2 knj., Ox 1933); Detla scultura ornamentale dai tempi di Roma imperiale al Mille (R 1904); Architettura musulmana: Sue origini e sviluppo (Mi 1914; angl. izd.: Moslem Architecture, L: Ox UP 1918); Architettura romana (Mi 1921; angl. izd.: Roman Architecture, NY: Ox UP 1925). L: Lodovici (1942). Rizzo, Antonio (u. 1499/1500), it. kipar. R. v Veroni, akt. v Certosa di Pavia in po 1470 v Benetkah. P: npr. nagrob. doža Nicoloja Trona (u. 1473, dkč. o. 1480, Benetke, Sta Maria Gloriosa dei Frari), Adam in *Eva za Arco Foscari beneške Doževe palače (marm. sohi iz o. 1485 zdaj Pal. Ducale, Appartamento del Doge; in situ bron. kopiji). Po njegovem načrtu tudi znano, pozn. Scala dei Giganti imen. stop¬ nišče na dvorišču Doževe palače. L: Venturi VI (1908); L. Planiscig (ThB XXVIII, 1934, s. v.). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), G. Maria - cher (1948; s. a., »MdS« 35), L. Planiscig (Venezia- nische 1921). rjoveč lev, po Bibliji (npr. Preg 28, 15) in apo¬ stolskih listih (1 Pet 5, 8) znana primera, v kršč. srednjev. umetn. zato podoba —> hudiča. Robb, David M(etheny), (1903—_), amer. um. zgodovinar, univ. prof. R. na juž. Kitajskem, štud. in prom. na univ. v Princetonu. B: (& Jesse James Garrison) A rt in the Western fVorld (NY 1935; 4. izd. NY-Evanston 1963); ,The lconography of the Annunciation in the Fourteenth and Fifteenth Centuries ‘ (AB, 1936); The Harper History of Painting: the Occidental Tradition (NY 1951). L: WWAA (1959). Robba, Francesco (o. 1698—-1757), slov. (it.?) kipar, najpomembnejši predstavnik lj. baročnega kiparstva, r. morda v bližini Trsta (Milje?), u. v Zgb. Čeprav se je priložnostno podpisal Ve- netus, je njegovo šolanje neznano. V Lj dkm. od 1721 dalje v kamnoseškem podjetju Luke Misleja, čigar hčer je oženil 1722, delavnico pa prevzel po njegovi smrti 1727 (odtlej lj. meščan). Ko se je proti koncu življenja preselil v Zgb, ga je v Lj nasledil Franc —*■ Rottman. P (vse marmor): Marijino kronanje (1722) za spom. ki je do 1927 stal na Ajdovščini, odtlej pa je na nekd. Kongresnem trgu v Lj (orig. zdaj v Me¬ stnem muz. v Lj); plastika na oltarjih Angelov, Ane (levo Magdalena, des. Katarina) in Janeza Nepomuka v šentjakobski c. v Lj (1723—30) in oltarjih stolnice v Celovcu (1725—26); Janez Nepomuk (1727, zdaj v niši na zun. Florijanove c. v Lj); doprsje ces. Karla VI. (1728, Lj, Mestni muz.); Ignacijev olt. v Katarinini c. v Zgb(1728 do 29); v. oltarji v šentjakobski c. (d. 1732), frančiškanski c. (d. 1736, dkč. verj. 1738) in uršulinski c. (1744) v Lj; * Vodnjak 3 kranjskih rek pred lj. magistratom (d. 1751); olt. sv. Križa za zgb. stolnico (1756, Križevci, c. sv. Križa, levo Mojzes z bron. kačo, des. Abraham daruje Izaka)\ druga dela v Lj, Celovcu, Zgb, Varaž¬ dinskih toplicah, itd. L: M. Steič (SBL, 9. zv., 1960 — L!); SteleP (1960 — L!); Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk, NG] — L!); M. Steič (ELU 4, 1966, s. v. — L!); CevcSU (1966); »ArS« 1 (1967). — Cf. V. Horvat-Pintarič (1961 [dis. 1959]), M. Steič (1957), V. Steska (1902; 1909; 1925; 1936), A. Vodnik (vse, tj. 1926—44 rdiš.]). Robbia -> Della Robbia robec (angl. the handkerchief, fr. le mouchoir, it. il fazzoletto, nem. das Taschentuch). L: M. Braun-Ronsdorf: The History of the Hand¬ kerchief (Leigh-on-Sea 1967). — Cf. F. Boucher (1965). 1833 Robert, Hubert — Rodin, Auguste 1834 Robert, Hubert (1733—1808), fr. slikar, moj¬ ster slikovito oživljenih in romantično občutenih krajinskih izrezov z razvalinami, zlasti antičnimi (vzdevek Robert des ruines), 1754—65 v Rimu (Panninijev vpliv), 1795 imen. za konservatorja Louvra. S: npr. Stopnice (o. 1783, Louvre), Le Pont-du-Gard (1787, ib.). — Up: Vigee-Lebrun (les, d. 1788, ib.). L: Tristan Lecl&re: Hubert Robert et les paysagi- stes du XVIII 11 sieclc (P 1913, »G. A.«); P. Sentenac: Hubert Robert (P 1929); P. de Nolhac & G. K. Lou- komsky: La Rome d’Hubert Robert (P 1930); Maurice E. Čope (EWA XII, 1966, s. v.); Hubert Burda: Die Ruine in den Bildern Hubert Roberts (Mn 1967, dis. [Mn 1966]). — Cf. P. de Nolhac (1910). Robert Canterburyjski —> Robert iz Jumiegesa Robert iz Jumiegesa (XI. st.), nadškof canter- buryjski in opat v Jumiegesu v Normandiji. Zanj nastala —> Sakramentar Roberta iz Jumiegesa in Benedikcional Roberta... Roberts, Keith, angl. pisec o umetn., sour. rev. The Burlington Magazine. B: Canaletto (L 1965, »The Masters« 3); Renoir (L 1966, ista z. 21); Reynolds (L 1966, ista z. 31); Cainsborough (L 1966, ista z. 32); Millais (ista z.). Robida, Ivan (1845—1927), »popularen mož m živa Ij. kronika« (Fr. Kidrič), mdr. policijski nadkomisar v Lj. in avtor vodnika po njej. B: Ljubljana: Kažipot za glavno mesto Kranjske (Lj: Katoliška Bukvama 1910). L: France Kidrič (SBL II [9. zv., 1960, p. 115 s. v. Robida Adolf]). Rocheblave, Samuel, fr. um. zgodovinar, prom. na Sorboni. B: Essai sur le Comte de Caylus: Vhomme, V ar tiste, antiquaire (P 1889, dis.);, Le mariage de Jean-Baptiste tn’ a ^ e ' Guiffreyev zb., 1916); Jean-Baptiste Pigalle (• 1919, »Grands sculpteurs du XVIII e siecle«); Kart e ‘le gout en France de 1600 d 1900 (P 1923; 2. izd. 1930); ,Louis de Fourcaud d VŽcole des Beaux-Arts‘ (E. Bertauxov zb., 1924); Charles-Nicolas Cochin: graveur et dessinateur (1715—1790) (P-Br 1927, »L art frangais au 18° siecle«); French Painting of the nineteenth century (L 1936); French Painting in the KVIIIth century (L 1937). Rochegrosse, Georges(-Antoine), (1859—1939), fr- slikar (—> pompiers) teatralnih zg. podob, ki sta jih mdr. občudovala Flaubert in Conan Doyle. S: npr. Andromaha (1883, Rouen, Mlts. des B.-A.), Nebukadnezarjeva blaznost (La Folie de Nabuchodonosor, 1886, Lille, Pal. des B.-A.), Cezarjev umor ( Assassinat de Cesar, Grenoble, Mus.), Saloma pleše pred Herodom (1887), La Mort de Babylone (1891), Umor ces. Gete (1899, Amiens, Mus. de Picardie), Salomon in kraljica iz Sabe (triptih, 1901). Ilustr. Flauberta (Sa- lammbo), Baudelaira ( Les Fleurs du mal), A. Francea (npr. Thais), itd. L: ThB XXVIII (1934, s. v. — L!); Edouard-Joseph III (1934, s. v.). — Cf. J.-P. Crespelle (1966). Rodčenko, Aleksandr (1891—1956), rus. slikar, kipar, oblikovalec in fotograf, r. v Sankt Pe- tersburgu (zdajšnjem Leningradu), 1915 nastopil kot utemeljitelj t. i. -> nonobjektivizma, se od 1922 dalje ukvarjal s tipografijo in scenografijo, oblikovanjem lepakov in pohištva itn., u. v Moskvi. L: cf. s. v. ruska avantgardna umetnost. Rode, Hermen (o. 1430—1504), nem. slikar v Liibecku. S: npr. Navdihnjenje sv. Luke in druge table z nekd. Lukovega olt. (1484, Liibeck, St.- Annen-Mus.). L: T. Rievverts (ThB XXVIII, 1934, s. v.); Stange VI (1954); M. Hasse (Kindler V, 1968, s. v. — L!). Rodemvaldt, Gerhart (1886—1945), nem. ar¬ heolog, prof. na univ. v GieBnu in Berlinu. S Carlom Robertom izd. monumentalni korpus Die antiken Sarkophagreliefs (Berlin). B: Die Komposition der pompejanischen Wandge- rndlde (BI 1909); Dav Relief bei den Griechen (BI 1923); Die Kunst der Antike (BI 1927, »Propylaen-Kg.« 3; 4. izd. 1944); Die Akropolis (1930; 5. izd. Mn-Bl 1956); Vber den Stihvandel in der antoninischen Kunst (BI 1935, PreuBische Ak. der Wissenschaften, Philo- sophisch-hist. Klasse); Korkyra, Archaische Bauten und Bildv/erke, II, Die Bildvverke des Artemistempels (BI 1939); Griechischer Tempel (BI 1941); Kunst um Augustus (BI 1943). L: Carl Weickert, Gerhart Rodenwaldt (Gnomon, 1949). Rodin, Auguste (1840—1917), fr. kipar (grafik in risar), čigar delo pomeni vrh slikovite evr. plastike XIX. st. R. v Parizu, po sestrini smrti 1863 menih, od 1864 dalje v Carrier-Belleusovi delavnici in sevrski manufakturi, pozn. Car- peauxov pomočnik v Bruslju (1872—76 v Belgiji tudi krajine), 1894 se preselil v Meudon (Villa des Brillants), od pariške svet. razst. 1900 (na njej poseben »Pavillon Rodin«) obče slaven, 1905—06 njegov tajnik —> Rilke, 1907 kupil Hotel Biron v Parizu (kot meudonska vila pozn. Mus. Rodin), u. v Meudonu. Pomembne z. nje¬ govih del tudi v Rodin Mus. v Philadelphii, v Tate idr. P (bron odlitki v raznih z.): Mož z razbitim nosom (L’Homme au nez casse, mavec 1864, 1872 kot marm. doprsje), Mignon (portret pozn. Rodinove žene Rose Beuret, bron, o. 1870), Bron. doba ( L'Age d'airain, bron, 1877), Korakajoči mož (UHomme qui marche, bron, 1877/78), Janez Krst. (bron,_l_878), 1880 po na- 1835 Roditi, Edouard — Rogier van der Weyden 1836 ročilu za Mus. des Arts Decoratifs do 1896 intenzivno delo na * Vratih pekla {La Por te de Venfer, nedk., bron 1938) in v tej zvezi Mislec {Le Penseur, bron, 1880), Eva ibron, 1881), »Je suis belle « (mavec, 1882), Lepa orožarka {Celle qui fut la belle heulmiere, bron, pred 1885), Danaida (mavec, o. 1885), Poljub {La Baiser, 1886), Fugit Amor (bron, pred 1887), Paolo e Francesca (mavec, 1887), Izgubljeni sin {UEnfant prodigue, bron, pred 1889), itd.; *Calaiski meščani (bron, 1884—86, odkriti 1895), Večna pomlad {Ueternel printemps, marmor, 1884), Večni idol {Ueternelle idole, bron, 1889), * Balzac (študije od 1893 dalje, zadnja varianta v mavcu 1897, kot spom. post. 1939 na križišču bulvarjev Raspail in Montparnasse v Parizu), Misel (mar¬ mor, 1900), z rokama ponazorjena Katedrala {La Cathedrale, marmor, 1908), itd.; med portreti v bronu npr. Jule s Dalou (1883), H. Rochefort (1897), Marcelin Berthelot (1906), G. B. Shaw (1906), Vojvodinja de Choiseul (1908), Hanako (1908), Gustav Mahler (1909), Georges Clemen¬ ceau (1911), itd., v marmorju pa e. g. Puvis de Chavannes (1910); nedk. spom. Hugoju (naročen 1889), spom. Bastien-Lepageu (1887, odkiit 1889) in Claudu Lorrainu (1889); stopnišče v gradu Blois mu je dalo pobudo za Stolp dela {Tour du Travail (1889). — G: lis. igel, med portreti Victor Hugo (1884), Henri Becque (1885), An¬ toniu Proust', 6 lito. — Risbe in akvareli ženskih aktov, pos. erotičnih motivov. L: Les Cathedrales de France (P 1914); L’Art: en- tretiens reunis par Paul Gsell (P 1911; slov. prev. [Vladimir Koch]: Umetnost: Razgovori z mojstrom, Lj: SKZ 1947; [= 1950]; n. izd. Lj 1966). B: Judith Cladel: Rodin: 1’oeuvre et 1’homme (Br 1908); ead.: Rodin: Sa vie glorieuse, sa vie inconnue (P 1936; rev. izd. 1951); P. R. Adams: Auguste Rodin (NY 1945); Georges Grappe: Catalogue du Musee Rodin (5. izd., P 1944; n. izd. 1947); Sommerville Story: Auguste Rodin and his art (L: Ox UP 1951); Parker Tyler, Rodin and Freud: masters of ambi¬ valence (AN, 1955); LaranE (1959 — L!); Giedion- Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Frank Elgar (EWA XII, 1966, s. v. — L!); R. De- scharnes & J.-F. Chabrun: Auguste Rodin (Lausanne 1967); »MdS« 29. — Cf. A. Bourdelle (1937), G. Coquiot (1913; 1917), A. Elsen (1960), J. Gantner (1953), G. Geffroy (1889), O. Grautoff {1908 [1913]), R. Marx (1902; 1907), C. Mauclair (1918), Ch. Morice (1900), R. M. Rilke (vse cit.), F. Roh (1949), E. Wa!dmann (1945). Roditi, Edouard (D'Israeli), (1910— ), amer. (ž.) pesnik, knj. kritik in pisec o umetn.; r. v Parizu v amer. (prej carigrajski) veji iste družine, iz katere je bil izšel tudi angl. dtžavnik Disraeli. B (lik. umetn .) : Dialogues on Art (L 1960; nem. izd.: Dialoge iiber Kunst, FrM 1960); ,The Jev/ish Artist in the Modem World‘ (RJA, 1961). Rodman, Selden (1909—_), amer. pesnik, urednik, pisec o umetn. in sestavljalec antologij. B (lik. umetn.): Horace Pippin: A Negro Painter in America (NY 1947); Renaissance in Haiti (N Y 1948); Portrait of the Artist as an American: Ben Shahn (NY 1951); Haiti: the Black Republic (NY 1954); The Eye of Man: Form and Content in Western Painting (NY 1955); Conversations with Artists (NY 1957, uv Alexander Eliot); ,A Writer as Collector' (AA, 1957); The Insiders: Rejection and Rediscovery of Man in the Arts of Our Time (Louisiana State UP 1960). rodovitnost —> Priapos Roeder, Emy (1890 — 1971), nem. kiparka, 1933—49 v Italiji. L: cf. F. Gerke (*1963). Roessler, Arthur (1877—1955), avstr, pisec o umetn. na Dunaju, od 1909 dalje prijatelj in mentor Egona -> Schieleja. B: (& G. Pisko) F. G. IValdmiiller: Sein Leben, sein IVerk und seine Schriften, I — H (W 1908); ,F. G. IVald¬ miiller und J. Danhauser ‘ (Die K., 1908/09); Josef Danhauser (Lpz 1911); Kritische Fragmente: Auf- satze iiber osterreichische Neukiinstler (W 1918); Rudolf von Alt (W-Lpz 1921); (izd.) Briefe und Prosa von Egon Schiele (W 1921); Erinnerungen an Egon Schiele: Marginalien zur Geschichte des Menschen- tums eines Kiinstlers (W-Lpz 1922). Rogelj, Albin (1929—....), slov. slikar. R. v Lj, stud. na AUU in pos. v specialki M. Sedeja. Karikaturist pri listu Pavliha (sgn. Bine). Roger-Marx, Claude (1888— ), fr. lik. kri¬ tik in književnik. R. v Parizu, sin. lik. kritika Rogerja —> Marxa. B: Odilon Redon (P 1925); , Georges Seurat' (GBA, 1927); Pierre Bonnard (P 1931); Seurat (P 1931); Renoir (P 1933); La Gravure originale en France de Manet d nos jours (P 1939); .Lettres inedites de Vincent van Gogh et de Paul Gauguin ‘ (Europe, 1939); Vuillard et son temps (P 1946); Monet (Lausanne 1949); Redon: Fusains (P 1950); Les lithographies de Renoir (Monte- Carlo 1951); Le Paysage Franfais: De Corot d nos jours ou Le Dialogue de THomme et du Ciel (P 1952); pon. izb.: Maitres du XIXe siicle et du XXe (G 1954); Les Impressionnistes (P 1956); ,Odilon Redon: peintre et mystique' (L’Oeil, 1956); Rembrandt (NY 1960 [fr. orig. P]). L: Drevet (1954). Rogier van der Weyden ali Roger de la Pasture (1399/1400—1464), niz. slikar, kot Jan van Eyck in Hugo van der Goes eden izmed treh najpo¬ membnejših mojstrov niz. slikarstva XV. st. V nasprotju z deskriptivnim realizmom »razisko¬ valca« Jana van Eycka je Rogier, »izumitelj« (M. J. Friedlanderjev izraz), ustvarjal dramatične kompozicije, ki so mdr. močno vplivale na nem. umetn. Pomemben tudi kot portretist, tu, spet za razloček z Janom, bolj upodabljavec »zna- 1837 rog izobilja — Rojstvo 1838 čajev« kot pa »individuov« (Panofsky). Zaradi mnogih sorodnosti z delom R. Campina, ki je bil prej znan kot Mojster iz Flemalla, so neka¬ teri um. zgodovinarji poskušali združiti oba opusa in Campinovo delo pripisati mlademu Rogierju, ki je v resnici verj. bil njegov učenec. S: * Snemanje s križa (o. 1435, Prado), Madona Duran ali Madona v rdečem (1436/37, ib.), med seboj kot »dve inačici« ali »original in kopija« povezana *»MiraJlores« oltar (Dahlem) in drugi (ali prvi) triptih (Granada, Capilla Real [krili s Čaščenjem in Objokovanjem ] & MM [Kristus se prikaže materi]), *Luka riše Madono (o. 1435/ 40, Boston FA), *Oltar s Poslednjo sodbo (1445/ 51, Beaune, Hotel-Dieu), *»Medičejska Madona« (1450, Stadel), *Braquov triptih (1451/52, Louvre), *Bladelinov olt. (o. 1452, Dahlem), pribl, sočasni Moški portret (Thyssen), *Columbin olt. (o. 1458/59, Alte Pin. [imen. tako, ker je bil prvotno v c. St. Columba v Kolnu]), diptih s Philippom de Croy (Antwerpen) in Madono (o. 1459, Hunting- ton) in Križanje (PMA). L: Friedlander II (1924); L. Scheev/e, Die neueste Literatur liber Rogier van der Weyden (ZfKg, 1934); F. Winkler (ThB XXXV, 1942, s. v. Weyden) ; Cankar HI/2 (1951); Panofsky Neth (1953); Valentin Denis, Weyden (EWA XIV, 1967 — L!); H. Th. Musper, Weyden (Kindler V, 1968); L. Wuyts, Aantekeningen bij een vermeend portret van Jean Lefevre door Ro¬ gier van der Weyden (Jaarb. Antw, 1969). — Cf. (tudi s - v. nizozemsko slikarstvo ): H. Beenken (1951), W. Burger (1923), Jules Destree (1930), M. J. Friedlander (1933; Essays 1947), G. Hulin de Loo (1923; 1938), E. Kantorowicz (1939/40), H. Kauffmann (1916), O. Ker- ber (1936), J. Lavalleye (1933), Th. Musper (1948), E. Panofsky (1951; ,Facies‘ 1955), E. Renders (1931; D33), A. Schmarsow (1928), W. Schone (1939; 1955), Ch. de Tobiay(\939), W. Vogelsang (1941), P. Wescher (1949), R. H. mienski (1960), F. Wlnkler (1913; 1935; 1950), itd. rog izobilja —> cornu copiae rog za maziljenje (lat. cornu olei), atribut sod¬ nika —> Samuela. Roh, Franz (1890—1965), nem. um. zgodovinar 'n lik. kritik, za nacizma izključen iz javnega de¬ lovanja, po 2. svet. vojni predsednik nem. sekcije AICA. Živel kot zasebnik v Miinchnu. B: ,Ein neues Selbstbildnis von Diirer ‘ (RepKw, 1916); Hollandische Malerei (Jena 1921, »Die K. in Bildern« 5); Hollandische Landschaftsmalerei des 17. Jahrhunderts (Lpz 1923); *Nach-Expressionismus, Magischer Realismus (ib. 1925); Der verkannte Kiinst- ler: Studien zur Geschichte und Theorie des kulturellen MiJSverstehens (Mn 1948); Rodin (Bern 1949); Der Bildhauer Otto Baum (Tu 1950); ,Expression undKon- struktion in der gegenstandslosen Malerei' (K unstvverk, 1955); ,Das Bildnis bei Kokoschka und die heutige Problematik des Portrdts' (K., 1954/55); Geschichte der deutschen Kunst von 1900 bis zur Gegemvart (Mn: Bruckmann 1958, »Deutsche Kg.«); Entartete Kunst: Kunstbarberei im Dritten Reich (Hn 1962); Deutsche Plastik von 1900 bis heute: Mit Selbstbekenntnissen der Bildhauer (Mn 1963). *Rohanov horarij (fr. [Grandes] Heures de Rohan ), pomemben fr. iluminiran rkp. (29 X 20,8 cm, o. 1418/25, Bibl. Nat., Ms. lat. 9471), ki ga krasi 65 v. miniatur, med njimi 11 celostr. Od¬ likujejo se z izredno ekspresivnostjo in patosom, sicer pa kažejo še vedno staro gotsko »navpično perspektivo«. Med celostr. miniaturami npr. Oznanjenje pastirjem (f. 85v) in * Mrtvi pred bož¬ jim sodnikom (f. 159r), med manjšimi npr. Pie ta (f. 41). — Rkp., po katerem je njegov najboljši iluminator dobil zasilno ime Mojster Robanovega horarij a, je sam imen. po grbu družine Rohan (f. 26v), čeprav je očitno nastal za Anžuvince (cf. s. v. Jolanda Aragonska). L: Diringer Book (1958 [1967]); Panofsky Neth (1953); EWA VI (1962, t. 384); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 118 — L!); »US« 8 (1968, repr. p. 146). — Cf. A. Heimann (1932), E. Male (1947), J. Porcher (1943; 1945; 1959), G. Ring (1949), etc. Rohde, Alfred, nem. um. zgodovinar, prom. z dis. o -» Grabovvskem olt. (cf. bibl., infra). B: Der Hamburger Petri-Altar und Meister Ber- tram von Minden (Mrbu 1916, dis. — cf. MfKw, 1919); ,Ostpreujiens Romantiker' (ZfKg, 1933); ,500 Jahre Deutsche Kunst in Ostpreujlen' (R. Hamannov zb., 1939). ROHR (Bavarska, ZRN), nekd. samostanska c. avguštinskih kanonikov, zdaj benediktinska c. Mariae Himmelfahrt, sez. 1717—22 po načrtu E. Q. —»• A sama; njegov tudi v. olt. (posv. 1722) z znamenito, z zlato svetlobo dop. plastično skupino * Marijinega vnebovzetja. L: B. Menzel: Die Abteikirche von Rohr (Mn 1949); Reclam N I (1959). Rohrig, Floridus, avstr. um. zgodovinar, kustos v samostanu Klosterneuburg. B: Der Verduner Altar: Stift Klosterneuburg (W-Mn 1955; n. izd. 1959); ,Der Umbau des Emailvverkes von Nikolaus von Verdun' (OZKD, 1965); .Rota in medlo rotae: Ein typologischer Zyklus aus Osterreich' (Jb. des Stiftes Klosterneuburg, 1965); Alte Štifte in Osterreich, I—II (W-Mn 1967). Rohrman, Stanko (1899—....), slov. arh. A: mdr. v Lj Hotel Slon na Titovi, nekd. Mayerjeva hiša (Wolfova 1), stavbi nekd. Gospodarskega sveta (Gregorčičeva 25) in Fil. fak. L: M. Mušič (SBL, 9. zv., 1960, s. v.); ŠijanecS (1961); M. Mušič (ELU 4, 1966, s. v. & p. 233). Rojstvo (lat. Nativitas Domini, fr. la Nativite, it. la Nascita di Cristo, nem. die Geburt Christi), 1839 Rojstvo Adonisa — rokoko 1840 evang. ik. m. (Lk 2, 7). V biz. umetn. od VI. st. dalje nakazan pravi porod z ležečo Marijo in babicama, ki se ukvarjata z novorojencem (-> Kopanje novorojenca), podobno v raznih varian¬ tah na Zah. do XIV. st., sicer pa tu od 2. pol. XIV. st. zaradi verovanja, da je bil Kristus rojen brez bolečin, namesto porodnice in babic klečeča Marija, ki časti otroka (fr. l’Adoration de VEnfant) Up: varianta z ležečo Marijo: npr. Niccolo Pisano {relief, 1260, Piša, baptisterij, prižnica), St S v Sopočanih (o. 1262), Giov. Pisano {relief, 1302/11, Piša, katedr., prižnica), Vyšibrodski mojster (o. 1350, Praha); varianta s klečečo Marijo: npr. Gentile da Fabiiano (levo na pre¬ deli 1423 dat. olt. s Poklonom kraljev, Uffizi — navzoči še babici!), R. Campin (Dijon, Mus. — babici!), Bolfgangus {StS, 1453, Crngrob), Geertgen tot Sint Sint Janš (les, o. 1490, Nat. Gali.), Dtirer (srednja tabla Paumgartnerjevega olt., 1503, Alte Pin., in d. 1504, Uffizi), Altdorfer (o. 1513, Dahlem), Baldung, imen. Grien (d. 1520, Alte Pin. — kot prejšnje nočni prizoi). — Med motivi, ki dopolnjujejo Rojstvo, —> Čaščenje pastirjev, -> Oznanjenje pastirjem, —> Poklon kra¬ ljev pa seve -> vol in -> osel. Cf. s. v. razvaline na upodobitvah Rojstva. L: Max Schmid: Die Darstellung der Geburt Christi in der bildenden Kunst: Entwicklungsge- schichtliche Studie (Stu 1890); F. Noack: Die Geburt Christi in der bildenden Kunst bis zur Renaissance (Drm 1894); Reinh. Frauenfelder: Die Geburt des Herrn (Lpz 1939); Reau II/2 (1957, p. 213 ss); G. A. tVellen: Theotokos (Utr-Antw 1960); Giinter Ristow: Die Geburt Christi in der friihchristlichen und byzan- tinisch-ostkirchlichen Kunst (Recklinghausen 1963); LCIII (1970, stp 86—120). — Cf. H. Cornell (1924), K. Kiinstle (1928, p. 344 ss — L!), G. Millet (1916), F. J. Sanchez Canton (1952), G. Schiller (1966). Rojstvo Adonisa —> Adonisovo rojstvo Rojstvo Venere (Botticelli) —>■ Venerino rojstvo Rok (lat. Rochus de Monte Pessulano [Monte- pessulanus ], fr. Ro c h de Montpellier, it. Rocco, nem. Rochus), kršč. svetnik (16. VIII.), varuh pred -> kugo. Up (romarski klobuk, na razgalje¬ nem stegnu kužna rana, na katero kaže z roko, ob njem pes s kruhom v gobcu): npr. Hans von Kulmbach (les, d. 1518, Hannover) in Parmigia- nino (z donatorjem, les, 1527/28, Bologna, S. Petronio), pii nas npr. v NG leseni kip iz o. 1525/30 in Cebejeva slika. L: Augustin Fliche: Saint Roch (P 1930, »L’Art et les Saints«); Gelindo Dereni: San Rocco nella vita, nel culto, nelTarte (R 1937); Ferguson (1954); Reau III/3 (1959, p. 1155—61 — L!). — Cf. J. Braun (1943). roka (lat. manus, angl. the hand, fr. la main, it. la mano, nem. die Hand). V ikonografiji raz¬ ločujemo t. i. božjo roko (lat. Dextra Domini, fr. la main de Dieu, it. la mano di Dio, nem. die Hand Gottes), desnico, ki se prikazuje iz oblaka na številnih bibl. in evang. podobah, t. i. roko pravice (lat. Manus lustitiae, angl. the Hand of Justice, fr. la main de justice, nem. die Gerechtigkeitshand) na koncu kraljevskih žezel, itd. Med značilnimi gibi rok so zlasti v molitvi dvignjene roke (- Korant, oranta), polaganje rok na neko osebo (nem. die Handauflegung), ki po prastarem prepričanju pomeni prenos moči (zato v tej obliki Kristusova ozdravljenja in sploh star. način blagoslavljanja), razni pogovor izra¬ žajoči gibi, itd. Pokrite roke so v starokršč. umetn. znamenje spoštovanja (e. g. -> Traditio legis, —> Poklon kraljev). Tudi v portretni umetn. predstavljajo roke poleg glave resp. obraza naj¬ tehtnejši predmet upodobitve. Cf. s. v. prst. L: W. L. Hildburgh, Images of the Human Hand as Amulets in Spain (JWCI, 1955); Hanna Jursch: Hande als Symbol und Gestah (BI 1958); Armand- Raymond Verbrugge: Le symbole de la main dans la prehistoire (Courance 1958); Cirlot (1962, p. 130—31 — L!); EWA VII (1963, stp 683). — Cf. M. Brion (1949), B. Haendcke (1907). roka, ki klofuta (lat. manus dans alapas), »orodje Kristusovega trpljenja«. Up: -> Arina Christi. roka, odsekana, atribut sv. -> Hadrijana. *»The Rokeby Venus«, edini ohranjeni Velaz- quezov ženski akt (o, pl, 123 X 175 cm, Nat. Gali.), imen. po nekd. hranišču (Rokeby Hall, Yorkshire). Natančnejši čas nastanka negotov: pred Velazquezovim 2. obiskom Italije (Lopez- Rey: o. 1644/48), v Italiji 1649/50 ali malo pozn. L: »CA« 26 (1969, št. 105). — Cf. K. Clark (The Nude 1959, e. g. p. 475), J. Ldpez-Rey (1963, kat. št. 64), N. MacLaren (1952), M. Soria (1957). ... rokodelec in umetnik, ki noč in dan prebije, da izreže kamnitne pečatnike, da potrpežljivo na¬ redi različne okraske, ki se trudi, da sliko naredi podobno, in skrbi, da se delo dokonča, pravi Sirah (Sir 38, 27) o tistih, ki ne morejo priti do modro¬ sti, ter končuje (38, 34): njih misel je v izvrševanju obrti. rokoko, evr. zg. slog od o. 1730 do o. 1770/80 z jedrom v Franciji (- -> Louis-quinze), juž. Nem¬ čiji, Avstriji in Benetkah. Ime izvedeno iz fr- besede la rocaille za okrasje iz školjk in kame- ničja (nem. das Grotten- und Muschelvverlc). Na¬ mesto baročne mogočnosti in zanosa vladata igrivost in lahkotnost; v kiparstvu je posebno značilna porcelanska plastika, v slikarstvu pa¬ stel. Najčisteje se slog kaže v umetni obrti in 1841 Roland — romanika 1842 posebno v nesomernem ornamentu; bolj kot v v. arhitekturi se uveljavlja v notr. opremi. L (cf. s. v. osemnajsto stoletje ): Europaisches Ro¬ koko: Kunst und Kultur des 18. Jahrhunderts (Mn 1958 [rk, Residenz] — 4. razst. pod pokroviteljstvom Evr. sveta); N. Powell: From Baroque to Rococo (L 1959 — avstr. & nem. arhitektura); Man-Bar-Roc (1962); Hermann Bauer: Rocaille (BI 1962); id. & Hans Sedlmayr, Rococo (EWA XII, 1966; cf. stp 269—74 — L!). — Cf. G. Bazin (1964), M. von Boehn (1921), A. E. Brinckmann (1940), A. Feulner (1923; 1932), F. Kimball (1940/41; 1943), M. Osborn (1929), A. Schonberger (& H. Soehner 1959). Roland, eden izmed poveljnikov Karla Vel., padel — kot poroča kronist Eginhard — ko je 778 vodil zadnjo stražo frankovske vojske. Iz¬ ročilo (zlasti fr. ep La Chanson de Roland) je iz njega napravilo cesarjevega nečaka in junaka v. bitke pri Roncevauxu, v kateri je bil ubit, potem ko je bil premagal sovražnika. L: Rita Lejeune & Jacques Stiennon: Die Rolands- sage in der mittelalterlichen Kunst (2 knj., Br 1966). Rolin, Nicolas (verj. 1376—1462), od 1422 dalje kancler Burgundije in Brabanta, 1443 ust. bolnico v Beaunu. Up Madona kanclerja Kolina (Jan van Eyck o. 1433/35, Louvre), -*■ Poliptih Poslednje sodbe (Rogier van der Weyden, Beaune). L: »US« 8 (1968, repr. p. 139, 173 & 176). — Cf. P. Hirschfeld (1968). Romako, Anton (1832—1889 verj. sam.), avstr, slikar, čigar delu gre precej samosvoje mesto na razpotju med realizmom, impresionizmom in začetki findesieclovske umetn. Štud. na Dunaju, 1857—76 v Rimu, dosti potoval. S: npr. Admiral Tegetthoff v bitki pri Visu (nem. »bei Lissa«, les, °- 1878), Grofica Magda Kuefstein (1885), kra¬ jine (vse Ost. XIX,—XX.). L: cf. F. Novotny (1954), R. Zeitler (1966 — L!). romanika, romanski slog, romanska umetn. ( ar >gl. the Romanesque, fr. le style roman ali i art roman, it. karte romanica, nem. die roma- nische Kunst), zgodovinsko stilna oznaka evr. Umetn. v vis. srednjem veku (za stavbarstvo jo i e Pribl. 1820 uvedel de Gerville, populariziral Ar cisse de -*■ Caumont, v Nemčiji 1 Vaagen), Prvi izmed 4 v. evr. zg. slogov (—> gotika,-*-re¬ nesansa, —> barok), v Franciji veljaven v XI. in !• pol. XII. st., na Nemškem, kjer pos. upošte¬ vamo -> o tonsko umetn., in v srednji Evropi pa o. 1050—1250. Arhitektura z morfološko stilnega vidika ustreza t. i. — >plastičnemu slogu in s tem načelu organske raščenosti; docela gospoduje Cer kv. stavbarstvo (bazilike zaznamuje t. i. -> včzani sistem); značilen je tudi okras (—> Užene in pritlikavske galerije, ne nazadnje sama zidava, cf. s. v. opus quadratum). Posebno pomembna središča in spomeniki v Franciji v Burgundiji (-> Cluny, -> Vezelay, itd.) in Normandiji (-> Caen), Poitouju (-> Poitiers), Perigordu (-> Pe- rigueux), Auvergnu (-»- Clermont-Ferrand), Lan- guedocu (-> Toulouse) in Provansi (-» A rles); v Italiji —> Benetke in —*■ Verona, v posebno pomembni Lombardiji —t* Cremona, -> Milano, Pavia, itd., v Emiliji in Romagni -> Moderni in ->■ Parma, v Toskani —>■ Florenca, Lucca in —> Piša, v juž. Italiji Bari,Ravello,-+Sa¬ lerno, itd., na Siciliji Palermo, Monreale in —> Cefalii ; v Španiji -> Santiago de Compostela; na Nemškem v najpomembnejšem Porenju t. i. cesarske stolnice, tj. —> Speyer, -> Worms in -» Mainz, —> Kolti, —> Maria Laach, v juž. Nemčiji Bamberg; v Avstriji ->Krka na Koroškem; v Dalmaciji npr. —> Zadar, —> Trogir in Hvar. Prim. gesla -> cistercijanska arhitektura, —> Kri¬ žani, —> krstilnik, —> Majestas Domini, -> proto- renesansa, —> reliefno okrašeni timpani, —> romar¬ ske poti, itd. L (cf. s. v. enajsto stoletje; dvanajsto st.; srednje¬ veška umetn.): Venturi III (1904); Cankar II/l (1933); SwarzenskiR (1954 [1967]); L’art roman: Catalogue (Bar 1961 [rk, Bar & Santiago de Compostela]); J. Gantner, M. Pobe & J. Roubier: Gallia romanica (2., rev. izd., W-Mn 1962; jugosl. izd. Bgd 1964); Ausstellung Romanische Kunst in Osterreich (3., izb. & razš. izd., Krems an der Donau 1964 [rk]); varii auctores{ EWA XII, 1966, s. v. Romanesque Art — L1; ELU 4, 1966, s. v. Romanika — L!); »US« 7 (1968 — L! [cf. F. Souchal]); »PKG« 5 (1969 — L! [cf. H. Fil- litz ]); »ArS« 5 (1970 [cf. M. Zadnikar]). — Cf. M. Aubert (1961), H. Fillitz (* 1969 [= »PKG« 5]), H. G. Franz (1969 — L!), M. Hauttmann (1929), E. Kubach (& P. Bloch 1964 — L!), G. Kiinstler (1968 [1969]), F. Souchal (1968 [= »US« 7]), P. Toesca (1927), M. Zadnikar (1970 [= »ArS« 5]), G. Zarnecki (1970 — L!). — Arhitektura: ZadnikarR (1959). — Cf. J. Baum (1910 [1928]), K. J. Conant (1959), J. Evans (1938), P. Franki (1926), H. E. Kubach (1951 & 1955 — L!), R. de Lasteyrie (1912), A. K. Porter (1912; 1915—1917), C. Ricci (1925), M. Solmi (1927), G. Webb (1956), H. Weigert (1933; 1959). — Kiparstvo : H. Leisinger: Romanische Bronzen: Kirchentiiren in mittelalterlichen Europa (Z 1956). — Cf. H. Beenken (1924), P. Deschamps (1930), H. Focillon (1932), G. Gaillard (1938; 1957; 1963), A. Gardner (1912; 1931; 1935 [1951]), F. Novotny (1930), A. K. Porter (»1923; 1928), M. Salmi (1928), F. Saxl (1954), L. Stone (1955). —Slikarstvo: Juan Ainaud & Andrč Held: Romanesque Painting (NY 1963, »Compass Hist. of Art«); C. R. Dodwell: Painting in Europe: 800—1200 (Harm 1971, »Pelican Hist. of Art«). — Cf. E. W. Anthony (1951), P. Clemen (1905; 1916), O. Detftus (*1968 — L!), H. Focillon (1938), A. Grabar (& C. Nordenfalk 1958), P.-H. Michel (1961), M. Rickert (1954), H. Schrade (1963). G. Swarzenski (1908—1913). —• IR: cf. E. G. Millar, (1926). — Pisani viri: cf. O. Lehmann-Brockhaus (1938; 1955—1960). 1843 Romanos II. — Romdahl, Axel Ludvig 1844 Romanos II., biz. ces. (959—63) iz -^-make¬ donske dinastije, kronan 945; oče —> Vasilija II. in Ane, pozn. žene Vladimirja Vel. Up: slono¬ koščeni relief —> Kristus krona Romana II. in Eudokio. Roman Sladkopevec (grš. Romanos, lat. Ro- manus Melodus, fr. Romain le Metode de Constan- tinople [ali le doux chanteur ], nem. Romanos »der Sanger der SiiJSigkeit«), vzhodnokršč. svetnik (21. X.), sirijski diakon VI. st. v Carigradu, najslavnejši biz. himnograf, imen. princeps melo- dorum. Up: npr. v okviru ikonogr. tipa—>• Ma¬ rije zavetnice s pajčolanom (rus. Pokrov). L: Reau III/3 (1959, p. 1165—66). — Cf. K. Onasch (1961, t. 5 & p. 345). romantični klasicizem (nem. der romantische Klassizismus, angl. romantic classicism ), ena iz¬ med oznak —> neoklasicizma v 2. pol. XVIII. in 1. pol. XIX. st., ki jo je v zgod. stavbarstva uvedel S. -> Giedion (1922), za njim pa mdr. uporab¬ ljala —>Kimball (1944) in —*■ Hitchcock (1958). romantika, zg. oznaka um. obdobja med —> neoklasicizmom in — realizmom XIX. st., ki pa ne pomeni posebnega lik. sloga, ampak zazna¬ muje ob raznovrstnih lik. prizadevanjih pred¬ vsem vsebinske značilnosti. Na splošno je v nasprotju z racionalizmom klasicizma opažati močnejše poudarjanje čustev, tja do sentimen¬ talnosti, sicer pa okrepljene težnje po slikovitem, groznem in pretresljivem, eksotičnem ipd., oživ¬ ljanje srednjega veka (t. i. historični slogi v arhi¬ tekturi), ustrezne lit. (-»■ Dante in Shakespeare, Macphersonov 1760 izd. Ossian, —> Goethe in Byrori) in sploh nacionalnih spominov ( zgodo¬ vinsko slikarstvo), tako v arhitekturi kot v sli¬ karstvu pa tudi novo razmerje z naravo ( angleški park, -> krajina). Številne posebnosti romantične umetn. že v 2. pol. XVIII. st., ob kateri zato velikokrat govorimo o t. i. predromantiki (-> Pi- ranesi, zanimanje za —► razvaline), sicer pa med pogl. predstavniki: v Franciji po tragično raz¬ prtem Grosu in pionirju —> Gericaultu predvsem —»■ Delacroix (z njim fr. romantika pomeni tudi novo uveljavljenje barve), na Nemškem ob naj¬ pomembnejšem, C. D. -> Friedrichu, npr. -> Runge, -> Car us in —> nazarenci, v Angliji —> Blake, —> Turner in John —> Constable, pos. med kiparji pa —> Rude. L: A. E. Addison: Romanticism and the Gothic Revival (NY 1938); The Romantic Movement (L 1959 [rk, Tate] — 5. razst. pod pokroviteljstvom Evr. sveta); Eugenie de Keyser: L’Occident romantique: 1789—1850 (G: Sk 196, »A-I-H«); Dario Durbe, Romanticism (EWA XII, 1966 — L!); ,Romantizam‘ (ELU 4, 1966 — L!); Romantyzm (Wa 1967); Eckart Klessmann: Die Welt der Romantik (Mn 1969, »GroBe Kulturepochen: in Texten, Bildern u. Zeug- nissen«); »MdC«271 (Mi s. a.). — Cf. (tudi-*- devet¬ najsto stoletje) F. Antal (1935 & 1941 [1966]), K. Badt (1960), M. Brion (1960; 1966), P. Courthion (1961), H. Focillon (1927), L. Hautecoeur (1928), K. Lankheit (1965), A. Neumeyer (1928), G. Pauli (1925 [1932]), M. Praz (1930 [1948; 1963], L. Reau (1930; 1949), R. Zeitler (1954; 1966). — Ikonogr. problemi: cf. J. Bialostocki (D 1966; tudi v: Romantyzm, Wa 1967), L. A. E. Eitner (1944), E. H. Gombrich (1947), etc. — Francija: Luc-Benoist: La Sculpture romantique (P 1928); Pierre Lievre, Petits portraits sculptes de l’čpoque romantique (RAam, 1935); P. Grate, La cri- tique d’art et la bataille romantique (GBA, 1959); M. Z. Shroder: Icarus: The Image of the Artist in French Romanticism (C [Mass.] 1961). — Cf. W. Friedlaender (1930 [1952]). Nemčija: Reinhard Jaspert (izd.): Die deutsche Romantik (BI 1949); Klassizismus und Romantik in Deutschland: Ge- malde und Zeichnungen aus der Sammlung Georg Schafer, Schweinfurt (1966 [rk, Niirnberg] — L!). — Cf. H. Beenken (1952), R. Benz (& A. von Schneider 1939; 1948); U. Christoffel (1920), W. R. Deusch (1937), K. K. Eberlein (1920), D. L. Ettlinger (1965), L. Grote (1938), K. Lankheit (1952), H. Schrade (1967), G. J. tVolfl 1931). Avstrija : cf. E . Buschbeck (1959). Italija: cf. M. Praz (1961). Slovenija: Klasicizem in romantika na Slovenskem (Lj 1954 [rk, NG], uv Iz. Cankar, kat. Jelisava Čopič). romarske poti (angl. the pilgrimage roads, nem. die Pilgerstrafien), ki so vodile v -h* Santiago de Compostela (poleg Rima in Jeruzalema najpo¬ membnejšo kršč. božjo pot), so tehtno vplivale na razvoj lik. umetn. in tudi lit. romanske dobe. V Santiago de Compostela so vodile čez Ronces- valles in Burgos, sicer pa so peljale: iz Saint- Denisa resp. Chartresa prek Toursa in Poitiersa; iz Vezelaya čez Limoges in Perigueux; iz Le Puya čez Conques in Moissac; iz Arlesa skozi Saint-Gilles-du-Gard in prek Toulousa. L: Yves Bottineau: Les Chemins de Saint-Jacques (P 1964); »US« 7 (1968, p. 6—7). — Cf. P. Kidson (1968, repr. 48), A. K. Porter (*1923). Romdahl, Axel Ludvig (1880—1951), Šved. um. zgodovinar, eden izmed utemeljiteljev um. zgod. na Švedskem. Štud. v Uppsali in Berlinu (pri Ad. Goldschmidtu), bil direktor um. muz. v Goteborgu (1906—47), učil na tamk. univ. (1920—47) in z Johnnyjem —► Roosvalom izd. prvo strok. zgod. Šved. umetn., Svensk konst- historia (Stock 1913). B: , Das Altarwerk Marten Heemskercks jur die Laurentiuskirche zu Alkmaar ‘ (OH, 1903); ,Pieter Brueghel der Altere und sein Kunstschaffen' (JSaK 1905); ,Stil und Chronologie der Arenafresken Giottos ‘ (JkPK, 1911); Svenska handteckningar i Goteborgs Museum (Stock 1918); Anders Zorn als Radierer (2 izd., D 1924, »Arnolds graphische Biicher, 1. Folge« 5); ,Der Chorbau zu Linkoping und seine kolnischen Baumeister ‘ (M. J. Friedlanderjev zb., 1927); ,Notes on Desiderio MonsV (Gothenburg Univ. Yearbook, 1944); Pie ter Bruegel den dldre (Stock 1947); ,Le 1845 Romer — Rosa, Salvator 1846 style figure de Pierre Brueghel' (Puyveldejev zb. 1949); Europas malarkonst: Fran Giotto till vara dag ar (Stock 1950); Julevangeliet i konsten (Gtb 1950 [božič v umetn.]); ,Nagra observationer i Cappella degli Scrovegni ‘ (Ktids, 1951). L: Walter Paatz (Kchr, 1951, nekr.). Romer, mestna hiša v —> Frankfurtu ( am Main) Romney, George (1734—-1802), angl. slikar. Med njegovimi številnimi portreti najbolj znani ti, ki kažejo Emmo Hart, pozn. lady Hamilton (npr. kot predico, Iveagh, ali kot bakhantinjo, o. 1783, angl. zas. z.). U. (67) duševno bolan. L: Thomas H. Ward& NVilliam Roberts: Romney, I—II (L 1904); Anne Crookshank (EWA XII, 1966, s. v. — L!; Lawrence Gowing (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. E. K. IVaterhouse (1953). Romuald (952—1027), it. menih, benediktinec in eremit, kršč. svetnik (7. II.; lat. Romualdus Camaldulensis), v puščavniški naselbini -> Ca- maldoli ust. 1012 red —> kamaldidov. Atribut: mrtvaška lobanja, —> nebeška lestvica po vzoru Jakobove lestve in -^-lestve krepostih Janeza Klimaka. L: Rčau III/3 (1959, p. 1168); LS I (1968). Roncalli, Cristoforo, imen. il Pomarancio (1552 do 1626), it. slikar, pozni manierist. S: npr .freske v c. Ss. Nereo e Achilleo v Rimu (naroč. 1597 kard. Baronio) in v zakladnici c. v ->-Loretu (1608—10). RONCHAMP (Francija, Vosges: Haute- Saone), kraj v Vogezih zah. od Belforta. ~ Notre Dame du Haut, najbolj uspela mod. ^kv. arhitektura (Le Corbusier, dkč. 1955). L: cf. S. Giedion (1955), G. E. K. Smith (1961). Rooscs, Max (1839—1914), belg. um. zgodo- v mar, muzejski direktor v Antwerpnu, pozna- v alec flam. slikarstva. . ® : Geschiedenis der Antwerpsche schilderschool (Gent 1879); Petrus Paulus Rubens en Balthasar "loretus: Eene bij'drage tot de geschiedenis der kunst (Antvv-Gent 1884); Voeuvre de P. P. Rubens: Histoire et description de ses tableaux et dessins (Anv 1886— 1 qo ’ ^ knj.); Correspondance de Rubens (Anv 1887— s Ch. Ruelensom); Oude en nieuwe kunst, J—II (Gent 1895—1896); Fiinfzig Meisterv/erke von Anton van Dyck (Lpz 1900); Rubens' leven en vverken n Jordaens' leven en vverken (A-Antw 1906); schilderkunst van 1400 tot 1800 in Vlaanderen en Holland, Italie, Duitschland, Spanje, Frankrijk en kngeland (A 1908; nem. izd.: Die Meister der Malerei and ihre IVerke, Bl-Lpz 1908); Flandre (P 1913, »Ars ana, species mille«; angl. izd.: Art in Flanders, NY-L 1914). Roosval, Johnny (August Emanuel), (1879—- 1965), šved. um. zgodovinar, pionir v raziska- vanju Šved. srednjev. umetn. Ur. Konsthistorisk tidskrift; z A. L. Romdahlom izd. prvo strokovno zgod. šved. umetn., Svensk konsthistoria (Stock 1913), s S. Curmanom topogr. pregled šved. cerkva, Sveriges kyrkor (od 1912 dalje). B: Schnitzaltdre in schwedischen Kirchen und Museen aus der Werkstatt des Briisseler Bildschnitzers Jan Bormann (1903); ,Die St. Georgs-Gruppe der Stockholmer Nikolaikirche im Historischen Museum zu Stockholm ‘ (JkPK, 1906); , Benedikt Dreyer: Ein Lubecker Bildschnitzer im Anfang des XVI. Jahr- hunderts ‘ (ib., 1909); Die Steinmeister Gottlands (Stock 1918); ,Swedish and English fonts ‘ (BM, 1918); Den Baltiška Nordens Kyrkor (1924); Medeltida Skulptur i Gotlands Fornsal (Stock 1925); Gotlandsk Vitrarius (Stock 1950); ,Die Seelenwagung Kaiser Heinrichs II. in der gotldndischen Malerei ‘ (ZfKw, 1950); ,Proto- renaissance at the end of the 12th century‘ (G. Swar- zenskega zb., 1951). Rop Sabink -v U grabljenje Sabink Rops, Felicien (1833—-1898), belg. grafik (zlasti jedk.) in slikar, živel večidel v Parizu (prijatelj Mallarmeja in Maupassanta). Erotični motivi. L: S. Batušič (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — Cf. A. Fontainas (1925), C. Lemonnier (1908), R. Zeitler (1966 —L!). Roques, Marguerite (1909—_), fr. um. zgo¬ dovinarka. B: ,Les peintures de ta chambre de Clement VI au Palais d'Avignon: Robins des Rotnains' (Buli. SAF, 1958 [izšlo 1959]); ,Le peintre de la chambre de Cle¬ ment VI au Palais d'Avignon' (Buli. mon., 1960); Lei Peintures murales du Sud-Est de la France: Xllle— XIVe siecle (P 1961). Rorimer, James J. (1905—1966), amer. (ž.) um. zgodovinar in muzealec. R. v Clevelandu (Ohio), štud. na evr. in amer. uniy., od 1927 v Metropolitan Mus. of Art, od 1934 kustos srednjev. odd., 1944—55 direktor The Cloisters, od 1955 kot naslednik F. Taylorja direktor ce¬ lotnega MM. Znan tudi po nakupu Rembrand¬ tove slik zAristotel ob Homerjevem doprsju. B: Uit ra-Violet Rays and Their Use in the Exami- nation of Works of Art (NY 1931); The Cloisters: The Building and the Collection of Medieval Art in Fort Tryon Park (NY 1938; 3., rev. izd. NY 1963); Medie¬ val Jewelry (NY 1944); Unicom Tapestries (NY 1945); ,Forgeries of Medieval Stone Sculpture' (Focillonov zb., 1949); Survival: The Salvage and Protection of Art in War (NY 1950); The Nine Heroes Tapestries at the Cloisters (NY 1953); ,The Authenticity of the Chalice of Antioch' (zb. Belle da Costa Greene, 1954); (uv) The Hours of Jeanne d'Evreux Queen of France (NY 1957). L: WWAA (1959); G. Bazin (Chronique des Arts [GBA, 1966], nekr.). Rosa, Salvator (1615—1673), it. slikar, grafik (jedk.), pesnik in glasbenik, v XIX. st. posebno 1847 Roscher, Heinrich Wilhelm — Rosenberg, Jakob 1848 priljubljen kot nekak prednik romantikov. R. v Arenelli pri Neaplju, v Rimu si s svojo satiro nakopal sovraštvo G. L. Berninija, bil zato 1640—48 v Florenci (tam ust. ekscentrično Acc. dei Percossi), potem v Rimu, tam u. (57). S: pomembne krajine (tudi marine) in pos. konje¬ niške bitke, ki jih je pozn. opustil, mdr. npr. Avtp. z lobanjo (MM), Konjeniška bitka (z avtp., 1640, Pitti), La Ricciardi, umetnikova družica, kot šibila (o. 1640/48, Hartford), velika Konje¬ niška bitka (d. 1645, Wien Ak.), Skušnjave sv. Antona (o. 1645/48, Pitti), Pokrajina z najdenjem Mojzesa (o. 1650, Detroit), Premišljujoči Demo- krit (1650/51, Kobenhavn), UUmana Fragilita (o. 1657?, Fitzwilliam), Avtp. s paleto in čopiči (o. 1660/65, Uffizi [replika v Pitti]). L: Irene Cattaneo: Salvator Rosa (Mi 1929); H. W. Schmidt: Die Landschaftsmalerei Salvatore Rosas (Halle a. S. 1930, dis.); H. Voss (ThB XXIX, 1935, s. v. — L!); Michael Levey (EWA XII, 1966, s. v. — L!); H. W. Grohn (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »PKG« 9 (1970, t. 17, 36b & 37 — L!). — Cf. B. S. Myers (IV 1969, s. v. [tekst Stephen E. Ostrow]), R. Oertel (1963), L. Ozzola (1908), L. Salerno (1963 [tudi Mi 1967]), H. Voss (BI 1924), R. W. VVallace (1965 [tudi dis.]; 1967; 1968), R. Wittkower (1958). Roscher, Heinrich Wilhelm (1845—1923), nem. jezikoslovec, izd. pomemben, na vire oprt pri¬ ročnik grš. in rim. mitologije. B: *Ausfiihrliches Lexikon der griechischen und romischen Mythologie (6 knj. in 3 sup. v 5 knj., Lpz 1884—1927); ,Die Sieben- und Neunzahl im Kultus und Mythus der Griechen' (Abh. der Kgl. Sachsischen Ges. der Wissenschaften: Phil.-hist. Klasse, 1906); ,Enneadische Studi en ‘ (ib., 1907); ,Die Zahl 40 in Glauben, Brauch und Schrifttum der Semiten ‘ (ib., 1909); ,Die hippokratische Schrift von der Siebenzahl' (ib., 1911); Die Zahl 50 in Mvthus, Kultus, Epos der Hellenen und Semiten (Lpz 1917). Rosemann, Heinz Rudolf (1900— ), nem. um. zgodovinar, ord. za um. zgod. na univ. v Gottingenu in direktor njene um. zbirke, se ukvarjal s srednjev. stavbarstvom. B: ,Ausstrahlungen der Regensburger Dombauhiitte nach dem deutschen Siidosten um 1300' (Pinderjev zb., 1938). L; zbornik: Beitrage zur Kunstgeschichte: Eine Festgabe fur... (Mn-Bl 1960). Rosenau, Helen, angl. (ž.) um. zgodovinarka, r. v Monte Carlu, uči na univ. v Manchestru v V. Britaniji. B: Der Kolner Dom (K 1931); ,The Synagogue and Protestant Church Architecture' (JWCI, 1940/41); ,Some English Influences on Jan vanEyck: with Special Reference to the Arnolfini Portrait' (Apollo, 1942); The Painter J. L. David (L 1948); ,Architecture and the French Revolution' (ArchR, 1949); (izd., prev.) Boullee: Treatise on Architecture: A complete presen- tation of the Architecture (L 1953); ,Zum Sozialpro- blem in der Architekturtheorie des 15. — 19. Jahrhun- derts' (Wackernaglov zb., 1958); The Ideal City in It s Architectural Evolution (L 1959); ,Problems of Jewish iconography' (GBA, 1960); ,The engravings of the Grande Prix of the French Academy of architecture' (JSAH, 1960); ,The Sphere as an Element in the Montgolfier Monuments' (AB, 1968). L: WWA (1962; 1964). Rosenberg, Adolf (1850—1906), nem. um. zgo¬ dovinar, živel kot zasebnik v Berlinu. B: Sebald und Barthel Beham: zwei Maler der deutschen Renaissance (Lpz 1875); Die Berliner Maler- schule (BI 1879); GeschichtedermodernenKunst (3 knj., Lpz 1884—1887—1889); Die Diisseldorfer Schule (ib. 1886); Der Kupferstich in der Schule und unter dem Einflusse des Rubens: Die Rubensstecher (W 1888); Teniers der Jiingere (Blf-Lpz 1895, »KM« 8; 2. izd. ib. 1901); Antoine fVatteau (ib. 1896, »KM« 15); Thor- v/aldsen (ib. 1896, »KM« 16); Terborch und Jan Steen (ib. 1897, »KM« 19); Vautier (ib. 1897, »KM« 23); Leonardo da Vinci (ib. 1898, »KM« 33); Lenbach (ib. 1898, »KM« 34; 5. izd. 1911); Adriaen und Isack van Ostade (ib. 1900, »KM« 44); Prell (ib. 1901, »KM« 53); Friedr. Aug. von Kaulbach (ib. 1901, »KM«); Raffael: Des Meisters Gemalde in 202 Abbildungen (Stu-Lpz 1904, »KK« 1); Rembrandt: Des Meisters Gemalde in 405 Abbildungen (ib. 1904, »KK« 2; 2. izd. [... 565 Abbildungen ] 1906); P. P. Rubens: Des Mei¬ sters Gemalde in 551 Abbildungen (ib. 1905, »KK« 5). Rosenberg, Harold (1906—•_), amer. (ž.) lik. kritik ( Newyorker, AN, etc.), teoretik t. i. —> action painting. B: The Tradition of the New (NY 1959); The An- xious Object: Art Today and Its Audience (NY 1964). Rosenberg, Jakob (1893—....), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar in muzealec, poznavalec nem, in hol. slikarstva in pos. risbe. R. v Berlinu, asist. (1925—30) in kustos (1930—35) v graf. odd. berlinskih muz., 1935 emigriral v ZDA, kustos graf. z. v Fogg Art Mus. od 1939 dalje, hkrati učil na Harvard Univ. (prof. od 1948 dalje, zdaj em.). B: Martin Schongauer: Handzeichnungen (Mn 1923); Jacob van Ruisdael (BI 1928); (& Elfried Bock) Die niederlandischen Meister: Beschreibendes Ver- zeichnis samtlicher Zeichnungen (BI 1930, »Staatliche Museen zu Berlin: Die Zchgn. alter Meister im Kupferstichkabinett« 3—4); (& Max J. Friedlander) Die Gemalde von Lukas Cranach (BI 1932); ,German expressionist printmakers' (Mag Art, 1945); Rem¬ brandt: Life & Work, /—//(C [Mass.] 1948; rev. izd. v 1 knj. L: Ph 1964); .Rembrandt's style and technigue' (AN, 1948); ,The Problem of qualite in old master drawings' (Allen Mem Art Mus B, 1950/51); ,A Sheet of Studies by Andrea Schiavone' (G. Swarzenskega zb., 1952); ,Die Rembrandt-Ausstellungen in Holland (Kchr, 1956);, German Graphic Art of the 20th Century' (Charles L. Kuhn: German Expressionisms and Abstract Art, 1957); Great Draughtsman from Pisa- nello to Picasso (C [Mass.] 1959); Die Zeichnungen Lucas Cranachs d. A. (BI 1960, »Denkmaler deutscher 1849 Rosenberg, Marc — Rosselli, Cosimo 1850 K.«); (& Seymour Slive & E. H. ter Kuile) Dutch Art and Architecture: 1600 to 1800 (Harm 1966, »The Pelican Hist. of Art« 27); On Quality in Art (Pri 1967, »Bol. Ser.« XXXV/13). L: WWWJ (1955); WWAA (1959); WWA (1962). Rosenberg, Marc (1852—1930), nem. (ž.) um. zgodovinar, pomemben poznavalec in zbiralec zlatarskih izdelkov, ord. za um. zgod. na TeH v Karlsruheju. B: Hans Baldung Grien: Skizzenbuch im Grofi- herzoglichen Kupferstichcabinet Karlsruhe (FrM 1889); *Der Goldschmiede Merkzeichen (ib. 1890; 3., razš. & ilustr. izd. v 4 knj., ib. 1922—1928; pon. 1955 & 1961; *Geschichte der Goldschmiedekunst auf techni- scher Grundlage (6 knj., ib. 1908—1922 [delno n. izd. 1924—1925]); Jamnitzer: Alle erhaltenen Goldschmie- dearbeiten... (ib. 1920); Die Kunstkammer im ... Residenzschlosse zu Karlsruhe (Karlsruhe s. a.). L: M J Hdb. (1964, p. 548—49). Rosenblum, Robert, amer. um. zgodovinar, uči na New York University. B: Cubism and the Twentieth-Century Art (NY 1961; nem. izd. Der Kubismus und die Kunst des 20. Jahr- hunderts ); Ingres (NY 1967, »Libr. of Great Painters«); Transformations in Late Eighteenth Century Art (Pri !967 [cf. Kchr, 1968, p. 217 ss]). Rosenfeld, Hellmut (1907—....), nem. kult. zgodovinar. B: , Das deutsche Bildgedicht: Seine antiken Vorbil- der und seine Entwicklung bis zur Gegenwart‘ (Palastra, 199, 1935); Der mittelalterliche Totentanz: Entstehung, Entwicklung, Bedeutung (K 1954); ,Das Mainzer Kar- tenlosbuch von 1510 und die Spielkartentradition ‘ (Gu¬ tenberg-Jb., 1962); .Der Meister der Spielkarten und die' Spielkartentradition und Gutenbergs typographische Plane.. (Archiv f. Gesch. des Buchvvesens, 1962/64); >Die Titelholzschnitte der Bauernpraktik von 1508 — 1600 als soziologische Selbstinterpreta!ion" (Festschrift '• Josef Benzig zum 60. Geburtstag, Wsb 1964); .Fi¬ guri iche Riickdrucke der Spielkarten des 16. und 17. Fahrhunderts ‘ (Gutenberg-Jb., 1964);, Sebastian Brants >> Narrenschiff' i< und die Tradition der Stdndesatire ‘ (Gutenberg-Jb., 1965). Rosenhagen, Hans (Victor), (1858—?), nem. Pisec o umetn. in lik. kritik, r. v Berlinu. B: Liebermann (Blf-Lpz 1900, »KM« 45); Uhde: Ples Meisters Gemalde in 258 Abbildungen (Stu-Lpz 19 08, »KK« 12); IVilhelm Triibner (Blf-Lpz 1909, > /KM« 98); Albert von Keller (ib. 1912, »KM« 104); Hugo Lederer (1912); ,IVilhelm Leibl und sein Kreis ‘ (Cie, 1912); Arthur Kamp/ (Blf-Lpz 1922, »KM« 112). L: Degener (1914; 1922; 1928; 1935). Roscnthal, Earl E., amer. um. zgodovinar, uči na Univ. of Chicago. B: The Cathedral of Granada: A Study in the Spanish Renaissance (Pri 1961); .The house of Andrea Man¬ ina in Mantua' (GBA, 1962); .The Antecedents of Rramante’s Tempietto ‘ (JSAH, 1964); .Michelangelo's »Moses dal di sotto in su «‘ (AB, 1964); ,The Lombard Sculptor Niccolo da Corte in Granada from 1537 to 1552 ‘ (AQ, 1966). Rosenthal, Leon (1870—-1932), fr. (ž.) pisec o lik. umetnosti. B: La Peinture romantigue: Essai sur Tevolution de la peinture franfaise de 1815 d 1830 (P s. a. [1900/01]); Louis David (P 1904, »Les Maitres de Part«); Gericault (P 1905, ista z.); (& Gabrielle Rosenthal) Carpaccio (P 1907, »G. A.«); La Gravure (P 1909, »Manuels d’hist de l’art«; 2., razš. rev. izd. [Jean Adhemar], P 1939); ,Exposition de Portraits de Femmes a Baga- telle‘ (GBA, 1909);, Pierre Brebiette, graveur jranfais ‘ (ib., 1911); Du romantisme au realisme: Essai sur Tevolution de la peinture en France de 1830 a 1848 (P 1914); Manet: aquafortiste et lithographe (P 1925); ,Manet et TEspagne ‘ (GBA, 1925); L’art et les artistes romantigues (P 1928). Roslin, Alexander (1718—1793), Šved. slikar, portretist, r. v Malmoju, u. (še 75) v Paiizu. S: npr. Dama s pajčolanom: Marie Suzanne Roslin (portret umetnikove žene, 1768, Stockholm), Avtp. (1790, Uffizi). L: Gunnar W. Lundberg (ThB XXIX, 1935, s. v. — L!); id., Roslin, Suzanne (ib.); id.: *Roslin: Liv och verk, I—IU (Malmo 1957). Rospigliosi, Giulio (1600—1669), papeški nun¬ cij v Španiji (1644—53), kard. (1657) in pozn. papež Klemen IX. (1667—69), humanist in pes¬ nik; r. v plemiški družini v Pistoii. Cf. s. v. Et in Arcadia ego (Guercino) & papeži. L: cf. E. Panofsky (Meaning 1955 — L!). Ross, Marvin Chauncey (1904—_), amer. um. zgodovinar in muzealec, konservator v IValters Art Gali. v Baltimoru (1934—52) in gl. konservator Los Angeles County Mus. (1952— 1955). B: Art s of the Migration Period in the IValters Art Gallery (Balt 1961); Catalogue of the Byzantine and Early Medieval Antiquities in the Dumbarton Oaks Collection, I: Metalvvork, ceramics, glass, glyptic, painting (Wash 1962), II: Enamels and Art of the Migration Period (ib. 1965). L: WWA (1962). ROSSANO, mestece v juž. Italiji ( Calabria ). Museo Arcivescovile hrani slavni -> Codex Rossa- nensis (zač. VI. st.). L: EWA VIII (1963, stp 729 — L!). Rosselli, Cosimo (1439—1507), it. florent. sli¬ kar, ob sodobnikih — Dom. Ghirlandaju, Botti- celliju, itd. — razmeroma skromen umetnik; učenec Nerija di Bicci in učitelj -> Piera di Co¬ simo ter s tem člen v dolgi florent. delavniški tradiciji. S: npr. freske v križnem hodniku pri c. SSa Annunziata v Florenci ( Filipa Benicija sprejmejo v servitski red, 1476), Sikst inski ka- 1851 Rossellino — Rosso, Medardo 1852 peli (levo skupaj Mojzes sprejme tabli postave in Čaščenje zlatega teleta, des. Zadnja večerja, oboje 1481/82) in Capp. del Miracolo v c. SfAmbrogio v Florenci ( Čudež zakramenta, 1484/86). L: G. Gronau (ThB XXIX, 1935, s. v. — L!); Be- renson Ox (1932); R. Musatti, Catalogo giovanile di Cosimo Rosselli (RArte, 1950); C. Guglielmi, An Unknovvn Panel by Cosimo Rosselli (BM, 1955); A. Chastel (Diet peint it, 1964). — Cf. H. Saalman (1968), V. Zlamalik (1967). Rossellino, Antonio in Bernardo (cf. infra). L (skupna za oba); Vasari-Milanesi III; Eleanor D. Barton (EWA XII, 1966, s. v.). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), G. Galassi (1949), L. Pianiscig (1942), J. Pope Hennessy (II 1958), Ch. Seymour Jr. (Harm 1966 — L!). Rossellino, Antonio (1427—1479), it. florent. kipar, ml. brat Bernarda Rossellina (infra), r. v Settignanu, u. v Florenci. P (marmor); npr. Giovanni Chellini (doprsje, 1456, V. & A.), 5v. Boštjan (soha, 1457, Empoli, Collegiata), *na- grob. port. kardinala (1461/66, Florenca, S. Mi- niato al Monte), Francesco Sassetti (doprsje, 1464, Bargello), Matteo Palmieri (doprsje, sgn. & d. 1468, ib.). L: H. Gottschalk: Antonio Rossellino (Liegnitz 1930, dis. [Kiel]); F. Schottmiiller (ThB XXIX, 1935 s. v.). — Cf. F. Hartt (& alii 1964). Rossellino, Bernardo (1409—1464), it. florent. kipar in arh., star. brat Antonia (supra), r. v Settignanu, u. v Florenci. P: *nagrob. Leonarda Brunija (kararski in barvni marmor, s sodel. o. 1445/46—o. 1449/50, Florenca, Sta Croce). A: mestno središče v —> Pienzi (1459—63), tj. ka- tedr., Pal. Piccolomini (po zgledu Albertijevega Pal. Rucellai v Florenci) in Pal. Comttnale, iz¬ vedba Albertijevih načrtov (e. g. Pal. Rucellai). L: M. Tyskiewiczowa: Bernardo Rossellino (F 1928); L. H. Heydenreich & F. Schottmiiller (ThB XXIX, 1935, s. v.). Rossetti, Dante Gabriel (1828—-1882), angl. (it.) slikar (in pesnik), najpomembnejša osebnost med angl. -> prerafaeliti, mejster hkrati poetič¬ nega, simbolističnega in dercorativnega slikar¬ stva, ki v marsičem napoveduje ezoterično -> findesieclovsko umetn. R. v Londonu, u. (53) v Birchington-on-Sea, severovzh. od Canterburyja. S: npr. Ecce Ancilla Domini (pl na lesu, d. 1850, Tate), Rahela in Lija (akvarel, 1855, ib.), Beata Beatrix (o. 1863, ib.), Monna Vanna (1866, ib.). L: H. Vollmer (ThB XXIX, 1935, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966, t. 176—77 — L!); H. Th. Flemming (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Virginia Surtees: ‘Dante Gabriel Rossetti, I—II (Ox 1971). Rossi, Domenico (1678—1742), it. arhitekt, r. v kraju Marco pri Luganu, u. v Benetkah. A; pročelje c. S. Stae v Benetkah (o. 1709), načrt za križevniško c. v Lj (1714), v Benetkah tudi prezidava jezuitske c. (chitsa dei Gesuiti, 1715— 29) in Pal. Corner della Regina (Monte di Pieta, zač. 1724). L: ThB XXIX (s. v.); M. Mušič (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!); EWA VIII (1963, stp 459). — Cf. A. Chastel (H 1956, p. 174, 326), G. Passavant (1967), R. Wittkower (1958, p. 253, 299 & op. 42 p. 371). Rossi, Filippo, it. um. zgodovinar in muzealec, soprintendente alle Gallerie v Florenci. B: ,Baldassare Estense' (El V, 1930); ,Ceroplastica‘ (El IX, 1931); II Museo Nazionale di Firenze (2. izd., R 1938, »Itinerari« 9; 3. izd. R 1951); Guida del Museo deli'Opera di S. Maria del Fiore (F 1948); A rt Treasures of the Uffizi andPitti (NY 1956). Rossi, Giovanni Battista de (1822—1894), it. raziskovalec starokršč. katakomb in drugih rim. spom., utemeljitelj kršč. arheologije. R. v Rimu, u. (72) v Castel Gandolfu. B: La Roma sotterranea cristiana: deseritta ed illu- strata... (3 knj., R 1864—1877; 2. izd.. 1898); Mu- saici cristiani e saggi dei pavimenti delle chiese di Roma anteriori al secolo XV (27 delov, R 1872—1896); Piante iconografiche e prospettiche di Roma anteriori al secolo XVI (K 1879). L: zbornika : Melanges G. B. de Rossi: Recueilde travaux publies par 1’Ecole frangaise de Rome en 1’honneur de M. le commandeur Giovanni Battista de Rossi (P-Rome 1892); Archaologische Ehrengabe der Romischen Quartalschrift zu de Rossi’s 70. Ge- burtstage (R 1892). Rossi, Mattia de’ (1637—1695), it. arhitekt v Rimu, delal v glavnem za G. L. Berninija. A: pročelje c. S. Francesco a Ripa v Rimu (1692). L: cf. R. Wittkower (1958, p. 359 [op. 36]). Rossi, Properzia de’ (o. 1490—1530), it. ki¬ parka v Bologni. Tam (S. Petronio) njen znani marm. relief Putifarjeve žene in Jožefa (o. 1528 — z avtp. potezami v liku Putifarke). L: Venturi X/1 (1935). — Cf. L. Goldscheider (1936) M. Wallis (1964). Rosso, Medardo (1858—1928), it. kipar, izmed vseh sočasnih kiparjev po slogu in vsebini svojega dela najbližji impresionističnim slikarjem (z Ro¬ dinom sta se nazadnje sprla ob vprašanju, kdo je prvi uvedel »impresionizem« v kiparstvo). R- v Torinu, za življenja bolj cenjen v Franciji kot doma, u. (69) v Milanu. P: npr. Razgovor v vrtu (vosek, 1893, Milano z. Gianni Mattioli; bron, Gali. Naz. Mod.), Yvette Guilbert (žg. glina, 1894, Benetke, Gali. Internaz. d’Arte Mod.), Ecce Puer (vosek prek mavca, 1906/07, Detroit, z. Harry Lewis Winston). Rosso Fiorentino — Rothenstein, John 1854 1853 L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964); Giuseppe Marchiori: Medardo Rosso (Mi s. a., »MdS« 3). — Cf. R. Carrieri (1950), G. Delogu (1956 — L!), E. Trier (FrM 1955), etc. il Rosso Fiorentino, s pr. im. Giovan Battista di Jacopo (1494—1540, po Vasariju sam.), it. florent. slikar, manierist, s —> Primaticciom ute¬ meljitelj —>■ fontainebleaujske šole. S: Madona s 4 svetniki in puttoma (1517/18, Uffizi), * Snemanje s križa (d. 1521, Volterra, Pin.), Pala Dei (d. 1522, Pitti), Marijina zaroka (d. 1523, Florenca, S. Loienzo, 2. olt. des.), Mojzes brani Jetrove hčere (verj. o. 1523, Uffizi), Portret mladega moža Pri mizi (o. 1523, Capodimonte), 13 zg., alego¬ ričnih in mit. prizorov (freske, 1534—37, Fon- tainebleau, Galerie de Frangois I er )- L: Vasari-Milanesi V (1881); Kurt Kusenberg: Le Rosso (P 1931, »Maitres du moyen age et de la re- naissance« 7); Berenson Ox (1932); Eugene A. Carroll, Some Dravvings by Rosso Fiorentino (BM, 1961); id ., Drawings by Rosso Fiorentino in the British Museum (BM, 1966). — Cf. P. Barocchi (1950), B. Berenson 0963), F. Goldschmidt (1911), A. Hauser (1964), D. & L. Panofsky (The Iconography 1958), H. Voss (11920). Rostovtzeff, Mikhail Ivanovič (1870—1952), rus.-amer. (rus.) arheolog in zgodovinar, učil na univ. v Sankt Petersburgu (pozn. Leningradu) m New Havenu, vodil raziskavanja nevvhavenske 'Pale Univ. v —> Dura-Europos. R. v Kijevu, u. v New Havenu. B (lik. umetn.): Iranians & Greeks in South Russia (Ux 1922); The Animal Style in South Russia and China (Pri 1929, »PriM« 14); Dura-Europos and its Ar ‘ (Ox 1938). Roszak, Theodore (1907—....), amer. kipar (kovinska plastika). R. na Poljskem (Poznan), 2 družino v ZDA od 1909 dalje, potoval po Evropi 1929—30 (Praga, Pariz), od 1931 dalje v New Yorku. B: ,Some problems of modem scuipture' (Mag Art, febr. 1949). L: WWAA (1959); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); WWA (1962); ReadS (1964). — Cf. A. H. Ban (1954), D. Miller 61946), B. S. Myers (IV ly 69, s. v. [A. Elsen]), A. C. Ritchie (1952). Rotar, France (1933—_), slov. kipar. R. v Lj, 1959 dkč. AUU (B. Kalin), se izpopolnjeval v livarni v Veroni, živi v Medvodah. L: M. Tršar (Delo, 2. III. 1968); Franc Rotar (Lj ; y 68 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik — L!); J. Mesesnel, (Delo, 3. IV. 1968). Rotermund, Hans Martin, nem. um. zgodovi¬ nar, raziskuje predvsem bibl. in evang. ikono- 8 rafij o Rembrandtovih del. B: t The Motif of Radiance in Rembrandt's Biblical °rawings' (JWCI, 1952); , Rembrandt und die reli- giosen Laienbewegungen in den Niederlanden seiner Zeit' (Nkj, 1952/53); ,Wandlungen des Christus-Typus beiRembrandt' (W-RJb, 1956); ,Unidentifizierte bezie- hungsvveise mifiverstandene Zeichnungen Rembrandts zu biblischen Szenen' (W-RJb, 1959); Rembrandts Handzeichnungen und Radierungen zur Bibel (Stu 1963). Roth, Cecil (1899 — 1970), angl. (ž.) zgodovinar, avtor raznih del s področja ž. zgod. in umetn.; učil na univ. v Oxfordu. B (lik. umetn.): ,Jewish antecedents of Christian art' (JWCI, 1953); The Aberdeen Codex of the Hebrew Bible (L 1958); , Sarajevska Hagada i njen značaj u istoriji umetnosti' (Jevrejski almanah 1959/60, Bgd); (izd.) Jemsh Art: An Illustrated History (NY-Trt-L 1961); The Sarajevo Haggadah (L 1963; jugosl. izd. Bgd). ROTHENBURG OB DER TAUBER, mestece na srednjem Frankovskem (upravno Bavarska, ZRN), ki od romantike dalje slovi kot najbolje ohranjeno gotsko mesto na Nemškem. Staro jedro s poznosiednjev. in renesančnim videzom ohranjeno tudi po 2. svet. vojni. L: Anton Ress: *Stadt Rothenburg ob der Tauber, Teji 1: Die kirchlichen Kunstdenkmaler (Mn-W 1959, »Die Kstdenkmaler von Bayern« 8); Reclam NI (1959 [1961]); EWA VI (1962, stp 251); H. K. Ramisch: Landkreis Rothenburg ob der Tauber (Mn 1967, »Bayerische Kstdenkmale« 25). — Cf. H. Uhde-Ber- nays (1907 [tudi pozn. izd.]). ~ Jakobova cerkev ( Sankt Jakob ali Jakobs- kirche), protestantska mestna žup. c.: v njej rezljani v. olt. (Friedrich Herlin 1466) in Riemen- schneiderjev *olt. z Zadnjo večerjo ali olt. Rešnje krvi (v skrinji Zadnja večerja, na krilih reliefa, levo Slovesni vhod v Jeruzalem, des. Oljska gora, les, viš. celote o. 8 m, šir. 4,16 m, 1501/05). L: Adam Horn: Die St. Jakobskirche in Rothen¬ burg ob der Tauber (Mn 1952 — L!); »US« 8 (1968, f p. 220 & 222/23); »MdS« 49 (t. VI/VII & XVII). — Cf. Miiller (Harm 1966), G. von der Osten (ib. 1969). — Mestna hiša ( Rathaus ), ena izmed najlepših na Nemškem, združuje star. gotsko hišo (v jedru še iz XIII. st.) in renesančno stavbo iz 2. pol. XVI. st. (1572—75). L: cf. J. Jahn (1969, t. 15). Rothenstein, Michael (1908—_), angl. slikar in grafik, sin Williama (infra). L: Lj Gr (1957—61); WWA (1962). Rothenstein, Sir John (Knewstub Maurice), (1901——), angl. um. zgodovinar in muzealec, učil na Univ. of Kentucky in Univ. of Pittsburgh, bil direktor City Art Gali. v Leedsu, City Art Galleries in Ruskin Mus. v Sheffieldu (1933—38) in Tate Gali. (1938—64). Poplemeniten 1952 ( Knight ). 1855 Rothenstein, VVilliam — ROTTERDAM, Museum Boymans-van Beuningen 1856 B: (& R. H. Wilenski) Manet (L 1945, »Faber Gali.«); Modern English Painters, I: Sickert to Smith, & H: Lewis to Moore (L 1952—1956); Tat e Gallery (L 1962; nem. izd.: Die Tate-Galerie, Mn 1963 »Knaurs Galerien der Welt«), L: WWA (1962; 1964). Rothenstein, Sir VVilliam (1872 — 1945), angl. (ž.) slikar, oče Michaela in Johna (supra). S: prizori iz ž. religioznega življenja, portreti, npr. Bernard Berenson in Tagore ( Thakur ). L: cf. E. M. Namenyi (1961). Rothes, VValter, nem. um. zgodovinar, prom. v Heidelbergu. B: Die Darstellungen des Fra Giovanni Angelico aus dem Leben Christi und Mariae: Ein Beitrag zur Ikonographie des Meisters (Str 1902, »ZKA« 12, dis); Die Bliitezeit der sienesischen Malerei und ihre Bedeu- tung fiir die Entwicklung der italienischen Kunst (Str 1904, »ZKA« 25); Die Madonna in ihrer Verherr- lichung durch die bildende Kunst (KI 905); Anfange und Entmcklungsgdnge der alt-umbrischen Malerschulen, insbesondere ihre Beziehungen zur friihsienesischen Kunst (Str 1908, »ZKA« 61); Krieg und bildende Kunst (Mn 1917); Jesu Nahrvater Joseph in der bildenden Kunst (Fr 1925). Rothko, Mark (1903—1970 sam.), amer. (ž.) slikar, pomemben predstavnik abstr. slikarstva. R. v Dvinsku v Rusiji, slikal od 1925 in razstav¬ ljal od 1929 dalje, u. v New Yorku. L: AŽS (1959); Peter Selz: Rothko (NY 1961 [rk, MMA]). — Cf. H. Geldzahler (1970 — B! & L!), W. Haftmann (4. izd. 1965 — L!). Rothschild, Lincoln (1902—_), amer. kipar in pisec o umetn., s plastiko zastopan npr. v Whitney Mus. of American Art v New Yorku. B: Sculpture Through the Ages (NY 1942); Style in Art (NY 1960). L: WWAA (1959). Rothschildov rokopis, po prejšnjem lastniku imen. hebr. iluminiran rkp. (pergament, 473 listov 21 X 16 cm, v Ferrari o. 1485, Jeruzalem, Um. muz. Becalel), ki združuje 47 posvetnih in cerkv. del ( psalmi, hagada, Jožef Flavij, Aristotel, legende, itd.). Med več kot 300 miniaturami, ki so delo taznih ferrarskih umetnikov, npr. Job v svoji palači. Rotman, Franc -> Rottman, Franc ROTT AM INN (Bavarska, ZRN), nekd. be¬ nediktinska opatijska c. St. Marinus und Anianus: zadnje v. delo Joh. Mich. Fischerja (ob porabi star. delov 1759—63). Pomembna notr. oprema (dkč. 1767): št uk (Franz X. Feichtmayr & J. Rauch), iluzionistične slikarije v kupolah (Mat- thaus Gunther) in ne nazadnje olt. kipi, pos. Ignaza Giintherja Henrik II. in Kunigunda na v. olt. (1760—62), na dveh stranskih olt. pa Not- burga, Izidor, Peter Damiani (1763) in Gregorij Veliki. L: Reclam N I (1959). — Cf. A. Feulner (1927), E. Hempel (1965). ROTTERDAM, mesto (od 1340) in veliko, evropsko pomembno pristanišče na juž. Holand¬ skem. Staro mestno središče so uničili Nemci z letalskim bombardiranjem maja 1940. Iz tega opustošenja se je ohranil spom. Erazma Rotter¬ damskega (1618, ulit v bron 1622 — edini javni spom. iz obd. republike!), delo arh. in kiparja Hendrika de Keyserja (cf. s. v. Amsterdam). Med pomembnimi stvaritvami novejše dobe so O. Zadkinov bron. *spom. razrušenemu mestu (1951—53, z granitnim podstavkom vred 9 m vis., post. na Quai de Leuvehaven), v okviru novega središča pa trgovska hiša De Bijenkorf (arh. Marcel Breuer) in ob njej Nauma Gaba kovinska plastika * Konstrukcija v prostoru (1954—57, skupaj s podstavkom iz črnega gra¬ nita viš. 25 m). L: EWA X (1965, stp 599—600 — L!); »US« 12 (1970, f p. 214—15). ~ Museum Boymans-van Beuningen ( Mathen- esserlaan 18 — -20), za v. muzejema v A’damu {Rijksmuseum) in Haagu ( Mauritshuis ) najpo¬ membnejši hol. um. muz., ust. 1849, imenovan po utemeljitelju F. J. O. Boymansu in D. G. van —> Beuningenu, čigar z. je 1958 v jedru obogatila dotedanji Museum Boymans. S: s pomembnimi deli so zastopani mdr. Hubert ali Jan van Eyck (*Tri Marije ob grobu, les), Mojster Oznanjenja iz Aixa ( Prerok Izaija, les), Mojster Virgo inter Virgines ( Oznanjenje, les), Bosch (» Izgubljeni sin«, tondo, les). Q. Massys ( Marija z otrokom pred krajinskim ozadjem, les), Gossaert ( Herma¬ frodit in Salmakis, les), Scorel ( Portret dvanajst¬ letnega dečka, les, d. 1531), P. Bruegel star. (* Babilonski stolp, les, o. 1563), Willem Claesz Heda ( Tihožitje , les, d. 1634), Saenredam ( Ma¬ rijina c. v Utrechtu, les, d. 1663 [po risbi iz 1636]), Rembrandt (npr. t. i. Concordia, monokromna skica, d. 1641; *Titus pri učenju, d. 1655), F. Bol ( Portret dečka v poljski noši, d. 1656), Carel Fabritius ( Avtp., les, 1645 [?]), Jan Steen (» Kakor pridobljeno, tako izgubljeno «, d. 1661 [nad kami¬ nom podoba Fortune !]), G. B. Tiepolo ( Križanje, o. 1745/50), C. Pissarro, C. Monet, van Gogh (Armand Roulin, 1888), Kandinsky, etc. — P ; mdr. zastopani Rodin, Degas, Renoir, Maillol, Despiau, Marini. — R: mdr. Pisanello, Bosch, Rubens, Rembrandt, Watteau. L: Museum Boymans Rotterdam, Gids: Schilder- kunst & Beeldhouvvkunst (1951); GBM (1960); GBG (1968). — Cf. R. van Luttervelt (1961). r 1857 Rottman, Franc — ROUEN, katedrala Notre-Dame 1858 Rottman, Franc (o. 1716—1788), slov. baročni kipar. Kot pomočnik Francesca —> Robbe je po slednjega odhodu v Zgb ptevzel njegovo lj. de¬ lavnico. P: olt. dela na prehodu iz poznega baroka v klasicizem, mdr. Umirajoči Frančišek Ksaverij (marmor, 1764/65, Sv. Frančišek na Stražah pri Radmirju, v. olt.). L: Melita Stelč (ZUZ, 1957); ead. (SBL, 9. zv., s. v. Rot man); VrišerB (1963); »ArS« 1 (1967). Rottmayr, Johann Michael (1654—1730), avstr, slikar, prvi v zaporedju avstr, mojstrov -+strop¬ nega iluzionizma (po njem, Gran, —> Troger, -> Mauibertsch). S: stropne freske v -> Salzburgu {—> Residenz, 1710—11 [sicer njegove freske 1698 — 1714]), v gradu WeiBenstein (-> Pommers- felden, 1717—18), samostanski c. v -> Melku (1716—22) in na -> Dunaju (->Karlskirche, 1726 do 1730). L: Franz Fuhrmann: Johann Michael Rottmayr: Werk und Leben (Szb 1954 [rk, Residenz]). — Cf. A. Feulner (1929 [»HdKw«]), H. Tintelnot (1954). ROTTVVEIL na Wurttemberškem v Schvvarz- w aldu (ZRN). T. i. » Kapellenkirche Unsere Liebe Frau « je s kiparskim okrasom svojega stolpa (»Kapellenturm «) pomemben mejnik v razvoju nem. plastike: 3 portali (o. 1330/40) kažejo s svojo skulpturo vpliv Francije, stopnjujejo fr. zglede v smeri manieristično krhke elegance, sami pa so vplivali na Schvvabisch Gmiind in augsburško stolnico. V timpanu srednjega por¬ tala je predstavljena Poslednja sodba (med izvo¬ ljenimi je tudi klesar), v timpanu juž. portala Pa zgoraj Oznanjenje med Soncem in Luno in spodaj Poklon kraljev. L: Reclam N II (195); Wolfgang Beeh: Der Rot- weiler Kapellenturm und seine Skulpturen aus dem 14. Jahrhundert (Zug [Švica] 1961, dis. [Bn 1959]); bWA VI (1962, stp 261—62 — L!). — Cf. F. Baum- Sart (1957), M. Hauttmann (1926), etc. Rouart, Denis (1908—....), fr. um. zgodovinar 'n muzealec, nazadnje (od 1946 dalje) konser¬ vator Musee des Beaux-Arts v Nancyju. Vnuk hcrthc Morisot, v njegovi z. mdr. zastopani Corot, Manet, Degas, Monet in B. Morisot. B: Degas d la recherche de sa technk/ue (P 1945); r\ c ^>' as ■ Dessins (P 1946); Degas: Monotypes (P s. a. 11948], »Coli. des Maitres«); Correspondance de Berthe Morisot (P 1950); Renoir (G: Sk 1954, »Le Cout«7); Claude Monet (ib. 1957, »Le Gout« 25); Hepoznati Degas i Renoir (Bgd 1964, z Momčilom ■Stevanovičem; nem. izd. Mn 1964). Rouault, Georges (1871—1958), fr. slikar in Srafik, r. in u. (86) v Parizu. Najprej se je izučil steklarstva in popravljal stara slikana okna, katerih barvni svet je s svinčenimi vezmi-obrisi Gl vred odmeval v njegovem pozn. slikarstvu. Stud. na Ecole des B.-A., najprej pri E. Delaunayu, nato pri Gustavu —>• Moreauju, čigar najljubši učenec je postal (po njegovi smrti 1898 kustos Mus. Gustave Moreau) in pod čigar vplivom je sprva tudi slikal. Od o. 1903 dalje tragično ekspresivni motivi klovnov, prostitutk in sod¬ nikov v prevladujoči temno modri barvi, po 1. svet. vojni evang. motivi, zlasti Pasijon, in kra¬ jine v živahnejših barvah. Čeprav se je udeležil znane razstave fauvistov 1905, je imel z njimi malo skupnega in ga najraje imenujemo ekspre¬ sionista. Svoje jedk. (sprva za knjigi Guerre in Miserere ) je naposled objavil 1948 z naslovom Miserere. S: npr. Trije sodniki (lepenka, 1913, M MA), Stari kralj (1916—27, Pittsburgh, Car- negie Inst.), Stari klovn (lepenka, 1917, Pariz, z. S. Niarchos). — Ilustr. razna dela, opremil Prokofjeva balet Izgubljeni sin (1929 za Diagi- leva) in se ukvarjal tudi z drugimi tehnikami (načrti za tapiserije 1933, keramika, emajl, osnut¬ ki za slikana okna c. v Assyju). B: Diet peint mod (1954); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), B. Dorival (1957; 1957 [I]), G. Marchiori (1965 [1966]), J. T. Soby (1945), L. Venturi (1940; 1948). Rouches, Gabriel (1879—1958), fr. um. zgodo¬ vinar in muzealec (slikarski odd. Louvra), r. v Bordeauxu. B: La Peinture Bolonaise d la fin du XVF sičele ( 1575 — 1619): Les Carraches (P 1913); Le Caravage (P 1920, »Art et Esthčtique«); ,Le paysage chez les peintres de 1'ecole bolognaise ‘ (GBA, 1921); Eustache Le Sueur (P 1923, ista_ z.); , Largilličre , peintre d'en- fants ‘ (RAam, 1923); Ecoles Italiennes: XVI«, XVII e , XVlile siecles (P 1924 [= La Peinture au Musče du Louvre, II, P 1924)]; ,Un portrait des enfants de Jacques II, roi d’Angleterre, par Alexis-Simon Belle ‘ (RAam, 1924); ,»La Resurrection de Lazar e«, par Nicolas Froment, au Musee du Louvre ‘ (ib., 1926); ,Un tableau espagnol, recemment entre au Louvre' (ib., 1927); ,La theme iconographique de Saint Sčbastien vetu, dans la peinture d’Occident‘ (ib., 1932); Nicolas Poussin: Quatorze dessins (P 1938); Raphael: Qua- torze dessins (P 1938); Andrea del Sarto, 1486 — 1531: Quatorze dessins (P 1939); Fr a Bartolomeo, 1472 — 1517: Quatorze dessins (P 1942). ROUEN, mesto v Normandiji (Francija), v 2. svet. vojni hudo porušeno (do takrat se je ponašalo z izrednim bogastvom srednjev. arhit. spomenikov). Poleg stolnice (infra) pomembna zlasti c. * Saint-Maclou (sez. 1437—1541), ki je odličen primer sloga flamboyant, in pa *Palais de Justice (sez. 1499—1508). L: EWA V (1961, stp 563—65 — L!). ~ *katedrala Notre-Dame je nastala v dolgem obd. od zač. XHL st. do ptve tretjine XVI. st. Znamenito pročelje, ki ga je upodabljal Claude Leksikon 1859 ROUEN, Musee des Beaux-Arts — Rowland, Benjamin, Jr. 1860 -> Monet, je v XVI. st. dkč. Roland le Roux. Posebno znamenit je elegantni »Masleni stolp«, Tour de Beurre (sez. 1485—1507). Z ikonogr. vidika zasluži posebno pozornost od 1281 dalje oblikovani *Portail des 'Libraires, v notr. pa nagrob. kardinalov d'Amboise in Goujonov na- grob. Louisa de Breze (1531/40). L: EWA VI (1962, t. 301), XIII (1967, t. 110); Panofsky Tomb (1964, repr. 362 & 378). — Cf. F. Deuchler (1970), P. Franki (Harm 1962), H. Karlinger (1926), etc. ~ Musee des Beaux-Arts. Med starimi Nizo¬ zemci Gerard David ( Virgo inter virgines, z avtp., 1509), sicer pa med Francozi N. Poussin ( Venera oboroži Eneja, 1639), L. de La Hyre 0 Čaščenje pastirjev, d. 1635), E. Lesueur ( Polifil na kolenih pred kraljico Elevterildo, o. 1636/43 — cf. Hypnerotomachia ...), A. Sacquespee C Mučeništvo sv. Hadrijana, z avtp., d. 1659), J. Jouvenet (npr. Faetontov odhod ; Oznanjenje, d. 1685; Avtp., o. 1690?; Izak blagoslovi Jakoba, d. 1692; Avtp. »di sotto in su«, o. 1694? [kopija glave v NG v Lj]; Smrt Frančiška As., verj. 1713), A.-F. Despoites (Psi pode jelena iz go¬ ščave, d. 1718), Tournieres (Poletje, d. 1717; Jesen, d. 1718), J.-F. de Troy (npr. Suzana in starca, d. 1727), Ingres (La Belle Zelie), Dela- croix (Trajanova pravičnost), Sisley (Poplava v Port-Marlyju), Cl. Monet (Rue Montorgueil v Parizu 14. julija) in med t. i. -> pompiers npr. Rochegrosse (Andromaha, 1883), med Italijani Palma ml. (Kronanje s trnjem), Caravaggio (Bi¬ čanje Kristusa), Guercino (Obiskovanje, 1632), Preti, G. Traversi. L: Pierre Rosenberg: Rouen — Musee des Beaux- Arts: Tableaux franeais du XVII e siecle et italiens des XVir= et XVIII e siecles (P 1966, »ICPF« 14). Rousseau, Henri, imen. le Douanier, tj. Carinik (1844—1910), fr. slikar, najpomembnejši »na¬ ivni« slikar, kar jih poznamo. R. v Lavalu, u. (66) v Parizu. S: npr. Karnevalski večer (o. 1886, PMA), *Avtp. (d. 1890, Praha), Pierre Loti (o. 1891/92, Ziirich), Topničarji (o. 1893, Guggen- heim), Vojna (1894, Louvre [Jeu de Paume]), Speča ciganka in lev (1897, MMA), Krotilka kač (La charmeuse de serpents, d. 1907, Louvre [Jeu de Paume]), Voziček očeta Junierja (1908, ib.), Igra z žogo (1908, Guggenheim), Joseph Brum- mer (d. 1909, švic. zas. z.), Apollinaire in njegova muza, tj. Marie Laurencin (d. 1909, Basel), Jad- vigin sen (Le reve de Yadviga, 1910, MMA). L: H. Certigny: La verite sur le douanier Rousseau (P 1961); Dora Vallier: Henri Rousseau (K 1961); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!); L’opera completa di Rousseau il Doganiere (Mi 1969, uv Giovanni Artieri, kat. Dora Vallier, »CA« 29 — L!); Dora Vallier, L’emploi du pantographe dans 1’oeuvre du Douanier Rousseau (Rev. de l’Art, št. 7,1970). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), O. Bihalji-Merin (K 1959; Graditelji 1965); W. Uhde (1911). Rousseau, Theodore (1812—1867), fr. slikar, krajinar, predstavnik t. i. barbizonske šole. R. kot kovačev sin v Parizu, u. (55) v Barbizonu. L: »PKG« 11 (1966 — L!); Theodore Rousseau (P 1967 [rk, Louvre]); J.-C. Lemagny (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. W. Gensel (1902). Rousseau, Theodore, Jr. (1912—_), amer. um. zgodovinar in muzealec, kustos za slikarstvo v newyorškem Metropolitan Mus. of Art (od 1948). B: Paul Cizanne (NY 1953); Titian (NY 1955); ,The triumph of Mannerism ?‘ (AN, 1955); The Metro¬ politan Museum (NY 1957); ,The Merode Altarpiece‘ (Met Mus B, 1957); ,El Greco's Vision of Saint John‘ (ib., 1959). L: WWAA (1959). Rovinskij, Dmitrij Aleksandrovič (1824—1895), rus. um. zgodovinar, poznavalec grafike. B: VOeuvre grave de Rembrandt: reproduction des planches originales dans tous leurs etats successifs, 1000 phototypies sans retouches, Avec un catalogue raisonne (4 knj., Saint-Pčtersbourg 1890); Voeuvre grave des eleves de Rembrandt et des maitres qui ont grave dans son gout; 478 phototypies sans retouches, Avec un catalogue raisonne (2 knj., ib. 1894); Po- drobnyj slovar' russkih graverov XVI—XIX vv. (S.-Pe- terburg 1895); (& N. Tschčtchouline) Voeuvre grave d'Adrien van Ostade: Reproduction des planches originales dans leurs etats successifs, 221 phototypies sans retouches, Avec un catalogue raisonne (Saint- Petersbourg 1912); (& id.) Supplement d Vedition de M. Rovinski: Voeuvre grave de Rembrandt... (ib. 1914). Rovšek, Andrej star. (1836—1903), slov. po¬ dobar. Njegova sinova sta bila Andrej ml. (1864— 1907), podobar in kipar, in Davorin (1867—1949), fotograf in kinematografski podjetnik, čigar foto¬ grafije slov. mest in trgov so bile na naših prvih razglednicah. L: Alfonz Gspan in Janko Traven (SBL, 9. zv., 1960, p. 144—45). Rotvland, Benjamin, Jr. (1904—_), amer. um. zgodovinar, uči na Harvardski univ. od 1930 dalje (ord. od 1950). B: Jaime Huguet (C [Mass.] 1932); ,/f Revised Chro- nology of Gandhara Sculpture * (AB, 1936); (& A. K. Coomaraswamy) The Wall Paintings of India, Central Asia and Ceylon (Bo 1938); Harvard Outline andRead- ing Lists for Oriental Art (C [Mass.] 1952); The Art and Architecture of India: Budhist, Hindu, Jain (Balt 1956, »The Pelican Hist. of Art«); The Classical Tradition in Western Art (C [Mass.] 1963). L: WWAA (1959). 1861 »Royal Gold Cup« — Rubens, Peter Paul 1862 *»Royal Gold Cup«, odlično ohranjen ciborij, narejen za Jeana, vojvodo berryjskega, in okra¬ šen s prizori iz legende sv. Neže (zlato & emajl, viš. 23,7 cm, o. 1380, Br. Mus.). L: P. Laško, Der Konigliche Goldpokal (AMK, 1962); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Kst- hist. Mus.], kat. št. 498 — L!). — Cf. W. Burger (1930), O. M. Dalton (1924), G. Grigson (1957), G. Henderson (Harm 1967, repr. 84). Roymerswaele, Marinus van —> Marinus van Rcymerswaele rozeta (iz fr. la rosette, tj. rožica), okrasen motiv okrogle oblike, bolj ali manj podoben cvetu vrtnice, priljubljen v antiki, znan tudi v srednjem veku (npr. na vratni prekladi na juž. strani c. St.-Pierre v Moissacu, o. 1120/30, in pozn. v Beaulieuju), pogosten v novejši evr. umetn. in pos. v ljudski umetn. L; EWA V (1961, stp 478—79, t. 338—40); »US« 7 (1968, repr. p. 27). Rozman, Ksenija (1935—....), slov. um. zgo¬ dovinarka, v Lj dipl. 1959 ( Freske suško-prileške smeri) in prom. 1965 (Stensko slikarstvo od 15. do srede 17. stol. na Slovenskem: Problem pro¬ stora)-, tu tudi v konservatorski službi (1959— 62) in od 1962 dalje kustos NG. B: Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru (Lj 1962, »Spomen. vodniki« 4); ,K profilu poznogotskega sten¬ skega slikarstva'- (ZUZ, VII, 1965 [izšlo 1966]); i Sondiranje barvnih plasti na plastikah glav Janeza Krstnika ‘ (Steletov zb., 1966); , Mladostno delo in življenje slikarja Jožefa Tominca' (Srečanja, IV, rzi 1969 ) ; > / h' je slikal Jožef Tominc v Ljubljani ?' (ZUZ nv VIII, 1970); , Restavriranje umetnin in ohra¬ nitev njihovih podatkov' (VS, XHI/XIV, 1970); Mihael Mroj: 1803—1871 (Lj 1971 [rk, NG]). rubenisti (fr. les Rubenistes ), fr. pristaši baročno slikovitega, prvenstveno z barvo se izražajočega Rubensovega slikarstva v nasprotju s klasici¬ stično usmerjenimi poussinisti (fr. les Poussini- stes po Nicolasu —► Poussinu), ki so poudarjali Prvenstveni pomen risbe. V znamenitem »prepiru med starimi in modernimi« ( Querelle des anciens el rnodernes) so rubenisti, predstavniki za tisti čas naprednejše smeri, naposled zmagali, k nji¬ hovemu uveljavljenju pa je ob koncu XVII. st. Pomembno prispeval tudi teoretik Roger de Piles. L: SchlosserL (1964, p. 628—33). — Cf. A. Fon¬ taine (1909), p. Marcel (s. a. [1905]), B. S. Myers \y 1969, p. 9 [tekst George V. Gallenkamp]). Rubens, Alfred, angl. (ž.) muzealec, predsednik Je\vish Mus. v Londonu. B: Anglo-Jewish Portraits (L 1935); A Jewish Ico- nograpl,y (L 1954). Rubens, Peter Paul (1577—1640), flam. slikar, najpomembnejši predstavnik flam. baroka, v. mojster prekipevajoče telesnosti in mogočne čutnosti. R. v Siegenu na Vestfalskem (oče, izo¬ bražen jurist, kot kalvinec emigriral iz Antvverp- na; u. 1587), živel v Kolnu (1578—87) in Ant- werpnu (1587—1600), tam njegovi učitelji kra¬ jinar Tobias Verhaeght (krajši čas), Adam van Noort (1591—94) in za njegovo zgodnje slikar¬ stvo najpomembnejši Otto van Veen (1594—98); 1598 mojster, 1600—08 v Italiji (Benetke, Man¬ tova, Florenca, Rim, Genova, vmes — 1603—04 — potovanje v Španijo), kjer je že na zač. sto¬ letja stopil v službo mantovskega vojvode Vin- cenza I. Gonzage. Zaradi materine bolezni (u. 19. X. 1608) se konec 1608 vrnil v Antvverpen, 1609 tam postal dvorni slikar niz. namestniške dvojice nadvojvode Alberta in njegove žene Izabele Klare Evgenije. O. 1613 obiskal Holand¬ sko, v letih 1622—26 večkrat Pariz; 1626 u. žena Izabela Brant, ki jo je bil poročil 1609. Humanistično izobražen, obvladal lat., fr., nem., šp. in it. jezik, v pomembnih diplomatskih mi¬ sijah 1627 na Holandskem, 1628—29 v Madridu in 1629—30 v Londonu; 1630 poroka s 16-letno Heleno Fourment, hčerjo bogatega antvverpen- skega trgovca s svilo; 1631 in 1633 ponovno potoval na Holandsko; 1635 napravil osnutke za večino slavolokov ob sprejemu Izabelinega naslednika, kardinala-infanta Ferdinanda (ki je prav tako Rubensa imenoval za svojega dvornega slikarja), istega leta pridobil posestvo Steen (med. Brusljem in Mechelnom) ter odtlej tam živel poleti; u. 30. V. v Antvverpnu (63) in zapustil družini poleg drugega tudi bogato um. z. (med zastopanimi slikarji Tizian, Tintoretto in Vero- nese). Kot Bernini imel odlično organizirano delavnico s številnimi učenci in sodelavci (cf. s. v. Dyck, Anthonis van, med specialisti krajinar Jan fVildens in —> Snyders, pos. bakrorezci). — S: npr. Vojvoda Lerma na konju (1603, Madrid, PP Capuchinos de Castilla), Gian Carlo Doria na konju (v Genovi 1606, Florenca, Pal. Vec- chio [t. i. opere recuperate]), Poklon kraljev (1609, Prado), * Rubens in Izabela Brant v vrtni uti (1609/10, Alte Pin.), triptih s Postavljanjem križa (1609—10, Antvverpen, katedr. Notre- Dame), triptih s Snemanjem s križa (1611—14, ib.), » Štirje filozofi « ali »Justus Lipsius s svojimi učenci (z avtp., les, verj. 1612/14, Pitti), Vene¬ rina toaleta (les, 1613/15, Vaduz), *Venus frigida (les, d. 1614, Antvverpen), triptih z Nevernim Tomažem, Nicolaasom Rockoxom in Adriano Perez (1613/15, ib.), Otroški portret (les, o. 1615, Dahlem), Štirje kontinenti (o. 1615, Ksthist. Mus.), t. i. Velika Poslednja sodba (1615/16, 1863 Rubus igneus — rufa vitula 1864 Alte Pin.), Zgodba o smrti konzula Deciusa Musa (6 slik, 1617, Vaduz), triptih trgovca Jana Mi- chielsena s Polaganjem v grob (Le Christ d la paille, 1617/18, Antwerpen), *Bitka z Amazon- kami (hrastov les, 1618, Alte Pin.), *Ugrabljenje Leukipovih hčera (o. 1618, ib.), Pijani silen (hra¬ stov les, 1618, ib.), Le-^-Coup de lance (les, dkč. 1620, Antwerpen) za istega Rockoxa, osnutka in dkč. olt. sliki Čudeži Frančiška Ksaverija in Ignacij Loyola ozdravlja obsedence (olt. sliki 1619—20 za jezuitsko c. v Antvverpnu, vse v Ksthist. Mus.), Adam in Eva v raju (krajina in živali »žametni« Bruegel, les. o. 1620, Maurits- huis), Poklon kraljev (les, 1624, Antwerpen), cikel *Zmagoslavje Marije Medičejske (21 slik, dkč. 1625, Louvre), Marija Medičejska (1625, Prado), Suzana Fourment (Le Chapeau de paille, les, o. 1625, Nat. Gali.), Albert in Nikolaj Rubens (les, o. 1625, Vaduz), Helena Fourment v poročni obleki (hrastov les, 1630, Alte Pin.), *Ildefonzov olt. (1630—32, Ksthist. Mus.), Vrt ljubezni (z avtp., Prado), Pokrajina z gradom Steenom (les, Nat. Gali.) in njen pendant, Pokrajina z mavrico (les, Wallace), t. i. Proščenje (La Kermesse, les, o. 1635/36, Louvre), Helena Fourment z otroko¬ ma (Franciscus in Clara-Joanna, les, o. 1637, Louvre), * Posledice vojne (1637/38, Pitti), *» Ko¬ žušček« (Helena Fourment v kožuhu, imen. po Rubensovi oporoki, ki sliko navaja kot het pelsken, les, Ksthist. Mus.), Starostni avtp. (1638/40, ib.), Andromeda (les, 1638/40, Dahlem), *Parisova sodba (1638/39, Prado) in Tri gracije (1638/40, ib.). L: Prosper Arents: Geschriften van en over Rubens (Antw 1940); E. Kieser, Die Rubensliteratur seit 1935 (ZfKg, 1941/42); Prosper Arents: Rubens biblio- grafie: Geschriften van en aan Rubens (Br 1943); Hans Gerhard Evers (Kindler V, 1968, s. v. — L!); monumentalni, v 26 delih resp. 28 knj. planirani *Corpus Rubenianum Ludwig Burchard (L: Ph od 1968 dalje). — Cf. L. Burchard (1933; 1950; 1953/54), J. Burckhardt (1898); H.-G. Evers (1942; 1943), H. Gerson (Harm *1960 — L!), G. Gliick (1928; 1932; I 1933; 1940), J. S. Held (1947; 1953; 1957; *1959; 1960), M. Jaffd (1963; »1966 — L!; 1967), H. Kauff- mann (1950), J. R. Martin (1968), R. Oldenbourg (1921), L. van Puyvelde (1944; 1947; 1949; 1952), M. Rooses (1884; 1886—1892; 1887—1907; 1903), A. Rosenberg (1905), R. H. Wilenski (1960), etc. Rubus igneus —> Goreči grm Rucellai, Giovanni (1403—1481), florent. pa- tricij in um. mecen, zet Palic —► Strozzija. Mdr. dal L. B. —> Albertiju dokončati pročelje florent. c. Sta Maria Novella (na njem imen. z orjaškimi črkami). L: cf. M. Wackernagel (Der Lebensraum 1938). Ruck(h)enstain —> Dvor pri Polhovem Gradcu Rude, Franc o is (1784—1855), fr. kipar, najod¬ ličnejši predstavnik evr. romantičnega kiparstva. R. v Dijonu, kot Napoleonov pristaš po njego¬ vem padcu emigriral v Biuselj, 1827 se vrnil v Pariz tam u. (71). P: npr. Mali napolitanski ribič (1830, Louvre), slavni * Odhod prostovoljcev 1792, imen. » Marsejeza« (1833—36, Pariz, Sla¬ volok zmage, v pogledu z Elizejskih poljan na des. strani), Napoleon se prebuja v nesmrtnost (bron, 1845—47, Fixin-les-Dijon, park Noisot), nagrob. Cavaignaca (1847, Pariz, montmartrsko pokopališče), spom. Gasparda Mongea (1846—48, Beaune), Jeanne d'Are (marmor, d. 1852, Louvre) in *spom. maršala Neya (bron, 1853, Pariz, ob sečišču Bd. du Montparnasse in Pav. de VObser- vatoire). L: Joseph L. A. Calmette: Fran?ois Rude (P 1920); »PKG« 11 (1966, t. 317, 326, 342a — L!); »MdS« 98 (Mi s. a., t. X—XII & XVII). Rudolf H. (1552—1612), nem. ces. (1576— 1612), sin ces. Maksimilijana II., um. zbiratelj. Njegov dvor v Pragi je bil eno izmed mednar. središč poznega —> manierizma (H. von —>■ Aa- chen, —> Arcimboldi, —> Spranger, A. de -*■ Vries, itd.) in pos. astrologije (Tycho Brahe in Kepler). Up: npr. A. de Vries (bron. doprsji, d. 1603 in 1607, Ksthist. Mus.). L: A. Gindely: Rudolfih und seine Zeit 1600—1612 (2 knj., Prag 1863—1865); L. Urlichs, Beitrage zur Geschichte der Kunstbestrebungen und Sammlungen Kaiser Rudolfs II. (Zfbk, 1870); G. von Schvvarzen- feld: Rudolf II: Der satumische Kaiser (Mn 1961); »US« 9 (1969); Umeni (1970, št. 2 — več prispevkov). — Cf. K. Chytil (1904; 1920). Rudolf IV. Ustanovnik, nem. der Stifter (1339 do 1365), avstr, vojvoda, svak ces. ->Karla IV. Po njem imen. ladja Štefanpve c. na Dunaju (zač. 1359) in 1365 ust. — > Novo mesto (Rudolfs- wert). Up: kot eden prvih samost, evr. slikanih portretov tabla na Dunaju (48,5 X 31 cm, o. 1365, Dom- u. Diozesanmus.). L: cf. E. Buchner (1953). Rudolf, Branko (1904—_), slov. književnik, pisal mdr. tudi o lik. umetn. R. v Slovenskih Konjicah, dkč. študij biologije, gimn. prof. in v raznih drugih poklicih, 1954 — 1971 pa ravnatelj Um. gal. v Mrb. B: (lik. umetn.): Maske in časi (Mrb 1955); (uv) Goya: Caprichos (Lj 1962). L: Janko Liska (SBL, 9. zv., 1960 — B! [lik. umetn. p. 160] & L!); SPJ (1966). Rudolf von Ems -> » Toggenburška Biblija« rufa vitula (lat.), rdeča telica, tj. rdeča krava brez madeža (vacca rufa) po Bibliji (4 Mojz 19, 2—3). Up; miniatura v —> Bibliji iz Floreffa. 1865 Ruggiero osvobodi Angelico — Rusconi, Camillo 1866 Ruggiero osvobodi Angelico (fr. Roger delivrant Angelique), ik. m. po Ariostovem -> Orlando furioso. Up: npr. Ingres (d. 1819, Chantilly, več ponov. [cf. e. g. »CA« 19]). Ruhmer, Eberhard, nem. um. zgodovinar v Miinchnu. B: Cosme Tura (L: Ph 1958); Griinewald: The Paintings (ib. 1958); Francesco del Cossa (Mn 1959); ,Zur plastischen Tatigkeit des Cosimo Tura ‘ (Panth, 1960); Albrecht Altdorfer (Mn 1965, »Alte K. in neuer Sicht«);,. Roberti, Ercole de" (EWA XII, 1966); Marco Zoppo (V 1966, »Saggi e studi di storia delfarte« 9); Jura, Cosme' (EWA XIV, 1967); ,Baldassare d’Este: Ein Problem und seine wahrscheinliche Lbsung ‘ (Panth, 1967); ,Melozzo als Zeichner' (U. Middel- dorfov zb., 1968); Griinewald: Zeichnungen, Gesamt- ausgabe (K: Ph 1970). Ruisdael, Jacob van (1628/29—1682), hol. slikar, najznamenitejši krajinar hol. XVII. st., r. v Haarlemu, 1676 v Caenu prom. za doktorja medicine, u. domnevno v A’damu. S: med naj¬ bolj znanimi slavno, v dveh variantah ohranjeno *Židovsko pokopališče blizu A’dama (različne datacije, morda o. 1670/75, Dresden & Detroit) in *Mlin v Wijku pri Duurstedu (Rijksmus.). Po Allaertu van Everdingenu so povzeti mo¬ tivi gorskih hudournikov. L: C. J. de BruynKops (EWA XII, 1966, stp 611—15 — L!); H. W. Grohn (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. N. MacLaren (1960), J. Rosenberg (1928), K. E. Simon (1930; 1935), W. Stechow (1966). rujan (hrv.) —> september Rumohr, Karl Friedrich von (1785—-1843), nem. um. zgodovinar, zas. učenjak (živel od dohodkov svojega posestva), raziskoval posebno it. slikar¬ stvo, katerega vrh mu je pomenil Rafael. B: Italienische Forschungen (3 knj., BI 1827—1831, U- izd. [Jul. Schlosser] FrM 1920); Ueber den gemein- schaftlichen Ursprung der Bauschulen des Mittelalters (Bl-Stettin 1831); Geschichte der konigl. Kupferstich- sammlung zu Copehagen (Lpz 1835); Hans Holbein der Junge in seinem Verhaltnis zum deutschen Form- schnittvvesen (Lpz 1836); Zur Geschichte und Theorie der Formschneidekunst (1837). L: cf. U. Kultermann (1966), W. 1 Vaetzoldt (1921). Rumpf, Andreas (1890—1966), nem. klas. ar¬ heolog, prof. na univ. v Kolnu. B: Chalkidische Vasen (BI 1927); ,Zu den klazome- nischen Denkmdlern ‘ (Jdl, 1933); ,Zum hellenistischen Haus' (ib., 1935); (& Paolo Mingazzini) Manuale di storia delVarte classica (F 1936); Die Meerwesen ‘auf den antiken Sarkophagreliefs (BI 1939, »Die antiken Sarkophagreliefs« 5/1); Goethe und die Antiken (Kre- feld 1949, »Kolner Universitatsreden« 6); Malerei und Zeichnung (Mn 1953, »HA« IV/1); Stilphasen der spdtantiken Kunst: Ein Versuch (K-Opladen 1957). L: zbornik : Festschrift Andreas Rumpf (Krefeld 1952 — B!). Runge, Philipp Otto (1777—1810), nem. slikar, poleg C. D. -» Friedricha osrednja osebnost nem. zgodnje romantike, u. (33) v Hamburgu. S; Mi trije (avtp. z ženo in bratom, 1805, zgorelo 1931), Hiilsenbeckovi otroci (1805/06, Hamburg), Po¬ čitek na begu (nedk., 1805/06, ib.), Umetnikovi starši (1806, ib.), Jutro (1. varianta, 1808, ib.). L: Andreas Aubert: Runge und die Romantik (BI 1909); J. B. C. Grundy: Tieck and Runge: A Study in the relationship of literature and art in the romantic period... (Str 1930, »SdK« 270); Chr. A. Isermeyer (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Rudolf M. Bisanz: German Romanticism and Philipp Otto Runge: A Study in Nineteenth-Century Art Theory and Icono- graphy (DeKalb: Northern Illinois UP 1970). — Cf. Chr. A. Isermeyer (1940), G. Pauli (1916; 1918), O. G. von Simson (1942). runo (lat. vellus, angl. the fleece, fr. la toison, nem. das Vlies), ovčja koža, ovčje krzno. Up: cf. s. v. Gedeonov o runo & Zlato runo. Ruodprecht, menih, ki je okrasil -^-Psalterium Egberti ; več IR po njem nekoč imenovali Ruod- prechtova skupina. Rupert iz Deutza (XIII. st.), srednjev. kršč. mistik, menih v samostanu Saint Laurent v Liegeu. Cf. s. v. Bronasto morje. L: Migne PL 168; Bruyne III (1946, p. 33, 34—35). Rupert (u. o. 717), prvi salzburški škof, »apo¬ stol Bavarske«, kršč. svetnik (27. III.). L: Reau III/3 (1959, p. 1175—76 — L!); Keller (1968); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943). Rus, Jože (1888—1945), slov. geograf in zgo¬ dovinar, r. v Ribnici, bibliotekar v nekd. Licejski (zdaj Nar. in univ.) knjižnici v Lj, u. v taborišču Buchenwald. B (izbor): ,Schoenleben in Valvasor: Pogledi v njuno delavnico in genezo Die Ehre des Hertzogthums Crain ‘ (GMS, 1928); ,0 tipu našega mesta na pomolu: Štu¬ dija h krajevni legi večine naših mest 1, (LZ, 1930); ,Dajmo stari Ljubljani njeno čast in slavo: Notranje mesto ‘ (Kron, 1935); , Organske osnove v začetkih ljubljanskega mesta ‘ (GV, 1938). L: Valter Bohinec (SBL III, 9. zv., 1960 — B!). RUSAFA, tudi Resafa in Sergiopolis, kraj v Siriji z ostanki starokršč. arhitekture (nekdaj romali sem na grob sv. —> Sergija). Tu mdr. iz¬ kopaval —rKollwitz (cf. lit.). L: EWA XIII (1967, stp 862—63 — L!). — Cf. J. Kollmtz (1964). Rusconi, Camillo (1658—1728), it. kipar, r. v Milanu, u. v Rimu, kjer je bil najboljši pred¬ stavnik baročne plastike na zač. XVIII. st. P: 4 kipi apostolov v c. S. Giovanni in Laterano v 1867 ruska avantgardna umetnost — Rysselberghe, Theo van 1868 -> Rimu (1708 — 18), nagrob. papeža Gregorija XIII. (1720—23, Rim, Petrova c.). L: Riccoboni (1942); EWA Vili (1963, p 439, 443). ruska avantgardna umetnost. V njenem razme¬ roma kratkem zg. obd. od let tik pred 1. svet. vojno pa do prvih let po revoluciji so jo razno¬ vrstno predstavljali predvsem -s- Kandinsky, —> Malevič, -> Tatlin, Ant. —>■ Pevsner, —> Lissitzky in -> Gabo. Cf. s. v. rejonizem & konstruktivizem & suprematizem. L: Camilla Gray: The Great Experiment: Russian Art 1863—1922 (L 1962; nem. prev.: Die russische Avantgarde der modernen Kunst, K 1963); Troels Andersen: Moderne Russiak Kunst (Kbh 1967). ruska umetnost. Razločujemo predvsem 3 v. obd.: obd. starorus. umetn. od prvih zač., zlasti od 988 dalje, ko je Rusija s sprejetjem kršč. vere iz Bizanca sprejela tudi biz. umetn. (prvo v. cezuro je pomenil tatarski naval 1240), pa do vlade Petra Vel. (1689—1725); obd. novo- ruske umetn. od Petra Vel. pa do v. oktobrske revolucije 1917; obd. sovj. umetn. od 1917 dalje. L: I. E. Grabar, V. N. Lazarev & V. S. Kemenov: *Istorija russkogo iskusstva, I—IV (Mo 1953—1959 — L!); Stanislav Živkovič, Savez Sovjetskih Socija- lističkih Republika (ELU 4, 1966 — L!); V. Lasareff (EWA XIII, 1967, stp 83—105 & 107—13 — L!); EWA XIV (1967, stp 483—86 — L!); Ewald Behrens: Kunst in RuBland: Ein Reisefiihrer zu russische n Kunststatten (K 1969, »DuMont Dokumente«); *KHE 3 (1971 — L!). — Cf. G. H. Hamilton (1954), V. Mole (Lj 1957 — L!), L. Reau (1921—22), Ph. Schvveinfurt (1930), O. RV//(1932), itd. ruski umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o umetn.: D. V. Ainalov (1862—1939), M. V. Alpatov (1902), M. Dobroklonski (1886—-1964), I. E. Grabar (1871—1960), N. P. Kondakov (1844—1925), V. N. Lazarev (1897), N. P. Li- hačev (1862—1935), B. R. Vipper (1888—1967). Ruskin, John (1819—1900), angl. pisec o umetn., lik. kritik in reformator, v 2. pol. XrX. st. najbolj vplivna osebnost v angl. lik. življenju, se zavzemal za —> prerafaelite in ročno delo v nasprotju z industrijskimi izdelki, vplival na Williama —> Morrisa. Nekaj časa učil na univ. v Oxfordu, nato zasebnik. B: Modern Painters (5 knj., L 1846—1860); The Severi Lamps of Architecture (L 1849); Pre-Raphaeli- tism (L 1851); The Stones of Venice (3 knj., L 1851— 1867); Giotto and His IVorks in Padua (L 1853—1860); Lectures on Architecture and Painting (L 1854—1855); Val d'Arno (L 1874); Mornings in Florence (L 1875— 1877); TheBible of Amiens (L 1884); zbr. sp.: IVorks, I—XXXIX ( izd. E. T. Cook & A. Wedderbum, L-NY 1903—1912 — B! [v 38. knj.]). L: EWA VII (1963, stp 555 — L!); George P. Landovv: The Aesthetic and Critical Theories of John Ruskin (Pri 1971). — Cf. K. Clark tl 964). Russoli, Franco (1923 —_), it. um. zgodovi¬ nar, direktor Pinacoteca di Brera v Milanu, uči na tamk. Politecnico. B: Andreadel Castagno (Mi 1957); (& R. Cipriani& G. A. Dell’Acqua) La cappella Portinari in Sant'Eu- storgio a Milano (Mi 1963); ,The Princes Pallavicini ‘ (CooperF, 1965). Russolo, Luigi (1885—1947), it. slikar in kom¬ ponist, futurist, z Boccionijem in Carrajem pod¬ pisal futuristični manifest (1910). Kot skladatelj predstavnik t. i. bruitizma (lastni spis L'Arte dei rumori, 1916; fr. prev. L’Art des bruits, 1954). S: npr. Hiše in svetloba (1912, Basel). L: ReadP (1959 [1969]); Muzička enciklopedija 2 (Zgb 1963, s. v.). rustica Venus dea hortorum (lat.), » poljedelska « Venera kot boginja vrtov, po Dempseyu (cf. in¬ fra) na Botticellijevi sliki —»■ Pomlad. L: cf. Ch. Dempsey (JWCI, 1968). RUŠE pri Mariboru. Najdišča ilirskih grobov, 1845 najdeni ostanki mitreja. (III. st.) Žup. c. (Marijina božja pot) ima s štukom okrašen strop (1728—35), bogat v. olt. (J. J. Schoy iz Gradca 1728), na stranskih olt. sliki M. Straussa, itd. L: VrišerB (1963); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!);CevcSU (1966). Ruysch, Rachel (1664—1750), hol. slikarka cvetličnih tihožitij (ati. o. 100 slik), hči botanika in anatoma, po materi vnukinja arhitekta, sama pa mati 10 otrok. Na Dunaju je njene slike mdr. kopirala I. Kobilca. L: HdG X (1928); R. Reuran, The art of Rachel Ruysch (Conn, 1933); M. H. Grant: Rachel Ruysch (Leigh-on-Sea 1956); Hall Por (1963). Ružič, Branko (1919—_), hrv. kipar. R. v Slavonskem Brodu, na ak. v Zgb štud. kipar¬ stvo (Kršinič) in slikarstvo (Tartaglia), prav tam tudi uči. B: Djeca crtaju (Zgb 1958). L: Žarko Domijan (ELU 4, 1966, s. v.); M. Tršar (Delo, 6. IV. 1968). Rysselberghe, Theo van (1862—1926), belg. slikar (pointilist) in grafik, štud. v rodnem Gentu in v Bruslju, od 1898 dalje živel v Franciji. S: npr. Octave Maus (d. 1885, Bruxelles), Branje C La Lecture ali De lezing, 1903, Gent, Museum voor Schone Kunsten — Verhaerna, ki bere, mdr. poslušajo Feneon, ki stoji, Gide, ki si pod¬ pira glavo, in ob des. robu Maeterlinck), Emile Verhaeren pri pisanju (d. 1915, Bruxelles). —• Knj. oprema in lepaki v slogu fin de siecla. L: cf. P. Fierens (1937; s sodel. 1950, s. v. — L!), G. H. Hamilton (1967 — L!). 1869 Saalman, Howard — Sacramentarium Gelasianum 1870 S Saalman, Howard, amer. um. zgodovinar, prom. 1960 na New York Univ. (Inst. of Fine Arts) s tezo o florent. c. Sta Trlnita (cf. bibl., 1966). B: ,The Palazzo Comunale in Montepulciano: An unknown work by Michelozzo' (ZfKg, 1965); The Church of Santa Trinita in Florence (NY 1966, »Mo- nographs on Archeology and Fine Arts« 12); ,Tom- maso Spinelli, Michelozzo, Manetti, and Rosselino' (JSAH, 1966); ,Michelozzo studies‘ (BM, 1966); ,Michelozzo Studies: The Florentine Mint' (Middel- dorfov zb., 1968); ,The Baltimore and Vrbino panels: Cosimo Rosselli ‘ (BM, 1968). Saarinen, Aline B. (1914——), amer. lik. kritičarka in um. zgodovinarka, r. v New Yorku, žena Eera Saarinena (infra); stalni lik. kritik New York Timesa (1948—54), prejela mednar. nagr. za najboljšo tujo kritiko beneškega bienala 1951. B: The Proud Possessors: The lives, times and tastes of some adventurous American art collectors (NY 1958); Eero Saarinen (NH 1968). Saarinen, Eero (1910—1961), amer. (fin.) arh., sin Eliela S. (infra). A: npr. stavbi na letališču v Chantillyju v Virginii ( Dulles Airport, 1961— 62) in na newyorškem Kennedy Airport {TWA Terminal, 1962), v New Yorku tudi CBS Bttilding (1962—64) in Vivian Beaumont Theater (1965, Lincoln Center). B .Eero Saarinen on His Work (NH 1962, izd. Aline Saarinen). L: A. Temko: Eero Saarinen (NY 1962); Theodore M. Brown (EWA XII, 1966, s. v.). — Cf. H. H. Arna- *on (1968 ali 1969), H.-R. Hitchcock (2. izd., Harm 1963), A. B. Saarinen (* 1968). Saarinen, Eliel (1873—1950), fin.-amer. (fin.) arh., oče Eera (supra), v ZDA od 1922 dalje. B: The City: Its Growth, Its Decay, Its Future (NY 19 43); Search For Form (NY 1948). L: Albert Christ-Janer: Eliel Saarinen (Ch: Univ. m Chicago Press 1948); Theodore M. Brown (EWA XII, 1966, s. v.). — Cf. H.-R. Hitchcock (2. izd., Harm 1963). Sabartes, Jaime, šp. pisatelj, Picassov prija¬ telj- Up: Picasso. B: Picasso: Portraits et souvenirs (P 1946; angl. Prev.: Picasso: An Intimate Portrait, NY 1948); Picasso ceramista (Mi 1953); Picasso: Documents iconographiques (G 1954); (& W. Boeck) Picasso (NY-L 1955); Les menines (P-Londres 1958). Sabejci ugrabijo Jobove črede, bibl. ik. m. (Job 1, 14-15). Up: cf. s. v. Orley. Sabinin šal -> Apolon in Dafne *Sabinke (fr. Les Sabines ), znamenita slika J.-L. Davida (o, pl, 386 X 520 cm, d. 1799, Louvre): ko se Sabinci pridejo maščevat v Rim za ugrabljenja svojih žena in hčera (—> Ugrab- Ijenje Sabink), se Hersilia, Romulova žena, vrže med soproga in sabinskega kralja ter tako pre¬ preči, da bi slednjega ubilo Romulovo kopje (po izročilu naj bi bil potem sabinski kralj Titus Tatius postal Romulov sovladar). Pripravljalna risba celote je prav tako v Louvru. L: David (1948 [rk, The Arts Council], št. 34 — pripravljalna risba); EWA IV (1961, t. 123). — Cf. L. Hautecoeur (1924), R. Rosenblum (1962). Sabotaj -> Sobokaj sacellum (lat.), malo svetišče, kapelica (it.: il sacello). Sachs, Paul J. (1878—1965), amer. (ž.) um. zgodovinar in zbiralec (grafika, risbe), vpliven tudi kot pedagog. R. v New Yorku, sprva ban¬ kir, štud. in od 1917 učil na Harvard Univ. (ord. 1927—49). Pomagal oblikovati zbirki G. Winth- ropa in L. J. Rosenwalda. B: (& Agnes Mongan) Drawings in the Fogg Mu- seum of Art (3 knj., C [Mass.] 1940; 2. izd., 2 knj., ib. 1946); The Pocket Book of Great Drawings (NY 1951, »Pocket Book« 765); Modem Prints & Drawings: A guide to a better understanding of modern draughts- manship (NY 1954). L: Glassman (1935); WWAA (1959). — Cf. W. G. Constable (1964). Sacra Conversazione (it.), »Sveti razgovor«, ikonogr. tip Marije z otrokom med svetniki (celopost. liki ali doprsne upodobitve), ki molče bivajo drug ob drugem ter se tako »razgovarjajo o svetih stvareh«. Tip je po svoje napovedovalo že slikarstvo Pietra —>■ Lorenzettija ( Marija z otrokom med Frančiškom As. in Janezom Ev., freska z zlatim ozadjem, Assisi, S. Francesco, chiesa inferiore), eno izmed najstar. vzornih rešitev te teme predstavlja Pala di Sta Lucia Domenica Veneziana (les, o. 1442/48, Uffizi), sicer pa ne preseneča, če so tako zastavljeno nalogo (upodobitev docela nadramatičnega so¬ žitja) največ in najbolje reševali v beneškem slikarstvu. Vrh predstavljajo zadevna dela Gio- vannija -> Bellinija, prav posebno še njegova Pala di S. Zaccaria (d. 1505), ki se je ohranila in situ (Benetke, S. Zaccaria). Sacramentarium Gelasianum ali Liber sacra- mentorum Romanae ecclesiae, prva uradna z. mašnih molitev rim. obreda, imen. po papežu 1871 Sacra Parallela — SAINT-DENIS 1872 Gelaziju (492—96), Najstar. z. mašnih molitev rim. obreda sploh se po papežu Leonu I. (440— 61) imenuje Sacramentarium Leonianum, refor¬ mirani Gelazijev sakramentar pa po papežu Gregorju Vel. (590—604) Sacramentarium Gre- gorianum. IR: cf. s. v. sakramentar(ij). Sacra Parallela Janeza Damaščana, biz. ilumi- niran rkp. (IX. st., Bibl. Nat., Ms. gr. 923). V njem je (f. 282v) prvič ik. m. —> Betsabeja v kopeli z Urijevo ženo kot aktom. L: Diringer Book (1958); LCII (1968, stp 253—54). Sacro Cuore (it .)-+Srce Jezusovo Sadeler, Egidius (Gillis), (1570—1629), flam. grafik (bakr.). R. v Antwerpnu, akt. v Italiji in na Nemškem, 1597 postal dvorni bakiorezec —►Rudolfa II. G (cf. s. v. Spranger): cikel Vestigi delle antichita di Roma, Tivoli, Pozzuolo e altri luochi (52 bakr., v Pragi 1606). — Njegov učenec je bil -> Sandrart. Sadnikar, Josip Nikolaj (1863 — 1952), slov. um. zbiralec, po poklicu veterinar, r. v Lj, u. (88) v Kamniku; tam je njegova z. ohranjena kot Sadnikarjev muz. (cf. s. v. Kamnik ). L: IS III (št. 19, 8. V. 1927, p. 150); Marijan Zadnikar (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!). Saenredam, Pieter Jansz. (1597—1665), hol. slikar, r. v Assendelftu, u. v Haarlemu. Od 1628 dalje se specializiral v upodabljanju cerkva, zu¬ nanjščin in še pos. notranjščin: slike v srebrn- kasto hladnih barvah po skrbnih pripravljalnih risbah po naravi. S: Sta Maria delle Febbre v Rimu (d. 1629, Wassenaer, z. Sandberg), Notr. c. sv. Bava v Haarlemu (1636, Haarlem), Notr. St. Mariakerk v Utrechtu (d. 1637, Rijksmus.), Notr. stolnice v Utrechtu (d. 1644, Nat. Gali.), Notr. St. Janslcerk v Utrechtu (d. 1645, Utrecht), Notr. c. v Assendelftu (d. 1649, Rijksmus.), Notr. Anine ali Nove c. v Haarlemu (d. 1652, Haarlem), Notr. St. Laurenskerk v Alkmaarju (d. 1661, Rotterdam), Marijina c. v Utrechtu (d. 1663, ib.). L: P. T. A. Swillens: Pieter Janszoon Saenredam (A-Antw 1935); H. P. Bremmer: Pieter Saenredam (1938); Hall Por (1963); Heinz Roosen-Runge (Kind- ler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. C. Hofstede de Groot (1899), J. Vallery-Radot (1962). Saetti, Bruno (1902— ), ital. slikar in gra¬ fik, r. v Bologni, živi v Benetkah. Prejel med dr. 1. nagr. za ital. slikarja na beneškem bienalu 1952 (ex-aequo z B. Cassinarijem). safir (fr. le saphir), drag kamen, po —^-Apo¬ kalipsi 2. temeljni kamen zidovja, ki obdaja —> nebeški Jeruzalem. Safira —> Kazen Ananija in Safire Saglio, Edmond (1828—1911), fr. arheolog in um. zgodovinar, konservatoi v Louviu (1879—• 93), r. in u. v Parizu. Po Darembergovi smrti od 1873 dalje izd. z imenoma obeh znani Diction- naire des antiquites grecques et romaines d'apres les textes et monuments (I—-V & indeks, P: Ha- chette 1877—1919; pon. 1962—1963). SAINT ALBANS, mestece v južni Angliji (Hertfordshire ), stari rim. Verulamium. V spo¬ min na Albana Verulamskega tu v VIII. st. ust. slavna benediktinska opatija (—> Psalter iz St. Albans Abbey). — Katedr., sprva opatijska c., je s križiščnim stolpom in notr. odličen spom. normanske arhitekture na Angleškem. L: EWA VI (1962, stp 773—74 — L!). SALNT-BENOlT-SUR-LOIRE, benediktinski samostan v Franciji ( Orleannais ), sprva imen. —> Fleury. Njegova * opatijska c. (zač. 1067, posv. 1108, dkč. 1218) je eden izmed odličnih spom. fr. romanskega stavbarstva. V srednjem veku slavna božja pot z relikvijami sv. Benedikta in njegove sestre Sholastike, ki so jih bili sem pri¬ nesli iz porušenega Montecassina. Z reliefi okra¬ šeni * kapiteli (2. pol. XI./zač. XII. st.) v ladji in mogočnem preddverju. L: Cankar II/l (1931); EWA V (1961, stp 576—77 — L!); Eschapasse (1963); »US« 7 (1968, p. 73); »MdS« 92 (t. XIII). — Cf. W. Sauerlander (1970). SAINT-DENIS, nekd. benediktinska opatija blizu Pariza, edinstveno pomembna tako za evr. umetn. kot za fr. zgod. Ohranjena — čeprav s številnimi pozn. spremembami — slavna *cerkev, ki jo je malo pred 1137 začel zidati znameniti opat —>■ Suger: do 1140 pročelje, zvonika in prvi traveji, 1140—44 kor in kripta (od te prve gotske stavbe v Evropi ohranjeno pritličje kora z obhodom in 7 žarkasto razporejenimi ka¬ pelami — po opisu samega Sugerja predstavljajo stebri v koru apostole, ti v obhodu pa preroke; delno ohranjeno tudi pred 1144 nastalo slikano okno z Jesejevo koreniko)', 1231 začel -+Pierre de Montreuil (ali de Montereau ) obnovo, ki je bila dkč. 1281; od 1859 dalje celoto rest. -*■ Viollet-le-Duc. S pomembnimi nagrob. so pred¬ stavljeni Louis de France (u. 1260 — najstar. znani primer t. i. »pleurants«). fr. kralji Filip Drzni (u. 1298), Filip VI. (u. 1350), Karel V. (u. 1380) z Jeanne de Bourbon, Janez II. Dobri (u. 1364), Karel VI. (u. 1422) z Isabeau de Ba- viere, Ludovik XII. z Ano Bretonsko (brata Giusti 1515—31), Franc I. z družino (zač. 1547) in Henrik II. s Katarino Medičejsko (zač. 1563). 1873 SAINTES-MARIES-DE-LA-MER — SAINT-SAVIN-SUR-GARTEMPE 1874 L: Jean Frangois Noel & Pierre Ja lian: Les Gisants, I: Vingt-cinq rois et reines de France (P 1949, uv Roger Lannes, kom. Philippe Erlanger & Claude Ducourtial ); EWA V (1961, stp 544—45 — L!); XV: Index (1968,p.516); Eschapasse (1963); Panofsky Tomb (1964, repr. 246, 273, 324—25, 328—31, 346, 348—50, 352, 354, 358, 360—61, 409—12); Pevsner (1966). — Cf. S. M. Crosby (vse), P. Franki (1962), G. Henderson (Harm 1967), E. Panofsky (* 1946 [1948]), W. Sauerlander (1970 — L!), P. Vitry (& G. Bričre 1908 [1925]) & »For Col« 18 (L!). Les SAINTES-MARIES-DE-LA-MER (Pro¬ sence, Francija): slavna enoladijska *romarska c. na kraju, kjer naj bi se bile izkrcale sv. žene z Lazarjem: sez. sredi XII. st. (v apsidi romanski kapiteli), kot trdnjava izoblikovana v 2. pol. XIV. st., podaljšana proti zah. v XV. st. L: EWA V (1961, stp 612 — L!; t. 375); Reclam F VI (1967, p. 591—601). SAINT-GILLES-DU-GARD v Franciji v spod¬ njem Languedocu. *Zah. pročelje opatijske c. (1116/1142) s 3 portali v naslonu na ant. slavo¬ loke predstavlja s svojim kiparskim okrasom, preurejenim proti koncu XII. st., vrh južnofr. romanske plastike. Ob portalih sohe apostolov, na vratnih prekladah reliefni friz s prizori iz Kri¬ stusovega življenja, npr. Kristusa primejo. L: EWA V (1961, stp 607); »US« 7 (1968, p. 46—47). — cf. R. Hamann (Siidfranzosische 1922 11923]; *1955). Cankar II/l (1931).; SAINT LOUIS, običajno pisano St. Louis (Missouri, ZDA \West Central ], mesto blizu so¬ točja Misisipija (angl. Mississippi) in Missourija. V letih 1867—74 post. Eads Bridge prek Misisi¬ pija, najstar. most z jeklenim ogrodjem na svetu, povezuje East St. Louis (država Illinois) in St. Louis. Sinagoga v bližini mesta ( B'Nai Amoona Synagogue) po načrtu Eriča —> Mendelsohna sez. 1946—50. L: EWA XIV (1967, stp 650 — L!). ~ *Wain\vright Building, post. 1890—91, od¬ ličen primer —> chicaške arhitekturne šole, prva nebotičniška konstrukcija Dankmarja —> Adlerja in Louisa H. —> Sullivana. L: Hatje (1963, f p. 264). — Cf. H.-R. Hitchcock (Harm 1958 [2. izd. 1963, t. 118]). ~ City Art Museum of St. Louis ( Forest Park), naslednik 1879 ust. St. Louis Mus. of Fine Arts; zdajšnje poslopje sez. 1904. S: med starimi Nizozemci zastopani Mojster Virgo inter Vir- gines, Gerard David, Provost, Gossaert (triptih), med Nemci Cranach star. (Parisova sodba, o. 1530) in Holbein ml. (Lady Guildford, 1527), med Italijani Piero di Cosimo (Madona na Prestolu s svetniki), Tizian (Ecce Homo, o. 1570), Tintoretto (Najdenje Mojzesa, o. 1550/58), Paolu Veroneseju atr. Kristus in Samarijanka (o. 1560), B. Strozzi, G. B. Tiepolo in B. Bellotto (Pogled na Dresden, o. 1749), med Flamci Rubens, med Holandci F. Hals, G. van Honthorst (Smejoče se dekle, d. 1625), Rembrandt (Portret moža z v. bareto, d. 1662), P. de Hooch (Keglja¬ nje, o. 1660/68), N. Maes (Gospodinja, d. 1656), med Francozi G. de La Tour (Mladenič s pipo), Claude Lorrain, Lat gilliere (Madame de la Mar- telliere, o. 1704), Chardin, Boucher, Fragonard (Perice, o. 1770), Vigee-Lebrun (Portret slikar- kinega brata, d. 1773), med Španci El Greco in Zurbaran (Tihožitje, o. 1633; Frančiškanski menih, 1639/40), med ostalimi in predstav¬ niki XIX.—XX. st. pa Liotard (Portret črnske deklice, pastel, o. 1756?) in Gainsborough (Philip Thicknesse, o. 1750/55), Corot, Manet (Bralec, o. 1861), Fantin-Latour (Umetnikovi sestri, d. 1859), Cezanne, Renoir, van Gogh (Stopnice v Auversu, 1890) in Chagall (Sneg), pos. med Američani Copley, Bingham (tudi Avtp.), Feinin- ger, Wyeth, itd. — Srednjev. plastika in umetno¬ obrtni izdelki; kit. umetn. (dobra z. ritualnih posod od Shang dinastije prek dinastije Chou do Sungov; z. perz. in tur. preprog, itn. L: Handbook of the Collections: The City Art Museum of St. Louis (1953); Fifty Mastervvorks from the City Art Museum of St. Louis (s. a.). — Cf. Buli. of the City Art Mus. of St. Louis. SAINT-MARTIN-DE-BOSCHERVILLE pri Rouenu (Normandija, Francija). Nekd. opatij¬ ska c. Saint-Georges zač. o. 1125, križno rebrasto obokana v 1. pol. XIII. st. Mogočen, prvotno niže zasnovan stolp v križišču. L: EWA V (1961, stp 565 — L!; t. 379). — Cf. M. Hauttmann (2. izd. 1929). SAINT-MICHEL-DE-CUXA (v Roussillonu v Franciji). Skoraj polovica križnega hodnika iz rožnatega marmorja XII. st. prenesena v -> New York (odd. muzeji: Cloisters). L: EWA XV: Index (1968, p. 518). SAINT-RIQUIER pri Abbevillu (Francija), stara rim. Centula. O. 100 m dolga benediktin¬ ska c. po tlorisu iz XIII. st., sicer pa v glavnem iz XV.—XVI. st. (-»■ flamboyant ). V timpanu portala relief Jesejeve korenike (XVI. st.). Med slikami J. Jouvenetova podoba Ludovik XIV. ozdravlja skrofulozne bolnike (d. 1690, cf. s. v. skrofuloza). L: G. Durand: L’EgIise de Saint-Riquier (P 1933). SAINT-SAVIN-SUR-GARTEMPE (Poitou, Francija), nekd. benediktinska opatijska c., za- 1875 Saint-Semin — Sakramentar Karla Plešastega 1876 radi svojih slikarij imen. »Sikstinska kapela romanskega slikarstva« (Focillon): kor sez. o. 1060—75, ladja o. 1095—1115. StS-e (zač. XII. st.) kažejo v vhodni lopi prizore iz Apokalipse (9, 3—13: kobilice in tromba šestega angela), na banjastem oboku ladje bibl. prizore (Geneza, npr. Nottova ladja in Babilonski stolp, in Eksodus, npr. Prehod skozi Rdeče morje), na stenah em- pore pasijon, v kripti pa življenji in mučeništvi lokalnih patronov, sv. Savina in Ciprijana Poite- vinskega. L: Elisa Maillard: L’Eglise de Saint-Savin-sur-Gar- tempe (P 1926); I. Yoshikawa: L’Apocalypse de Saint-Savin (P 1939). — Cf. J. Beckwith (NY 1964, p. 248, op. 51 — L!), O. Demus (*1968 — L!), H. Focillon (Peintures romanes 1938), P. Merimee (1845), H. Schrade (1963). Saint-Sernin —>■ Toulouse Saint-Trophime ->■ Ar les Saint-Urbain —> Troyes Saisselin, Remy G., amer. (švic.) um. zgodovi¬ nar, zgodovinar estetike in muzealec, duhovit ese¬ jist. Do 1965 v Cleveland Mus. of Art (Assistant Curator for Research and Publications), odtlej na univ. v Rochestru (N. Y.). B; ,From Baudelaire to Christian Dior: The Poe- tics of Fashiori (J Aesth, 1959); ,Bouville ou Vanti- Combray' (The French Rev., 1960); , Paul Valery: The Aesthetics of the Grand Seigneur' (J Aesth, 1960); ,Le Passe, !e gout, et Phistoire' (Studies on Voltaire and the eighteenth century: Tr. of the first Intern. Congress on the Enlightenment, G 1963); Style, Truth and the Portrait (1963 [rk, CM A]); ,Neo-classi- cism: Virtue, Reason and Nature' (H. Hawley: Neo- classicism, 1964 [rk, CMA]); ,Critical Reflections on the Origins of Modern Aesthetics' (Brit J Aesth 1964); Taste in 18th Century France: Critical reflections on the origins of aesthetics or an apology for amateurs (Syracuse: UP 1965); ,Art Is an lmitation of Nature' (B CMA, 1965); ,Letter from a Live Painter to a Dead Amateur' (The Centennial Rev. ,1965):, Painting, Truth and Miss Well’s Sheepish Look' (Brit J Aesth, 1965). — Tudi prispevki v AQ in AB. Sajevic, Ivan (1891—_), slov. kipar, portre¬ tist, r. v Stari vasi pri Postojni, stud. v Lj in na ak. na Dunaju, učil v Postojni, Kranju in Celju, od 1933 v Lj. P: npr. s pom. Miroslava Vilharja v Postojni (bron. doprsje, odkrit 1931). L: Ilustr (1931, repr. p. 337); Asta Žnidarčič (SBL m, 9. zv., 1960 —L!). *Sakramentar Henrika II., otonski iluminiran rkp. (pergament, 358 listov 29,8 X 24,1 cm, v Regensburgu 1002/14, Munchen, Bayerische Staatsbibl., Cod. lat. 4456 ali Cim. 60), prej v stolnični zakladnici v Bambergu (stolnici sta ga darovala Henrik II. in Kunigunda). Miniature: f. lir: * Kristus krona Henrika II. (sv. Ulrik in sv. Emeram mu podpirata roki, v njih drži »sveto« sulico in meč, ki sta mu jo podala an¬ gela -— nazorna predstavitev od boga podeljene vladarske oblasti, ki jo podpirajo škofi!); f. llv: Henrik II. med oprodama in 4 personifikacijami njegovih dežel; f. 12r: Gregorij Vel. kot avtor sakramentarja; f. 15r: Kristus na križu med Ma¬ rijo, Janezom Ev., Soncem in Luno; f. 15v: Žene ob grobu. L: Bayerns (1960, kat. št. 101); »PKG« 5 (1969, t. 50 — L!). — Cf. A. Goldschmidt (II 1928, t. 72—75 — L!), H. Jantzen (1947 [1959]). sakramentar(ij), (lat. sacramentarium, fr. le sacramentaire), kršč. cerkv. knj. molitev, ki jih duhovnik bere pri maši ( sacramentum ) ali pri drugih, z mašo povezanih liturgičnih opravilih; v XIII. st. ga je dokončno zamenjal -> misal. IR: * Sacramentarium Gelasianum (sreda VIII. st., Bibl. Vat., Reg. lat. 316), Sacramentarium Gellonensis (konec VIII. st., Bibl. Nat., Ms. lat. 12 048), Drogonov sakramentar (o. 842, ib., Ms. lat. 9428), Sakramentar kronanja Karla Pleša¬ stega (2. pol. IX. st., ib., Ms. lat. 1141), Sakra¬ mentar Henrika II. (1002/1014, Munchen, Staats¬ bibl., Cim. 4456). Sakramentar iz Fulde v Berlinu, rkp. fragment (28,5 X 20,8 cm, Fulda o. 975, Berlin, Staats¬ bibl., theol. lat. fol. 192). Naslovna stran: perso¬ nifikacije leta (Annus), dneva in noči in 4 letnih časov, upodobitve 12 mesecev. L: cf. A. Goldschmidt (II 1928, t. 107 — L!). *Sakramentar iz Sankt Gereona v Kolnu, eden izmed odličnih otonskih IR (pergament, 26,8 X X 18,4 cm, o. 1000 [= 996/1002], Bibl. Nat., Ms. lat. 817). Med miniaturami Oznanjenje (f. 12r), Rojstvo (f. 13r), Majestas Domini (f. 15v), Papež Gregorij Vel. (f. 21 r), Kristus na križu (f. 59r), Pilat pošlje stražarje h Kristusovemu grobu (f. 59v), Angel Vstajenja in ženi ob Kristu¬ sovem grobu (f. 60r), Vnebohod (f. 72r), » Možje izmed vsakega naroda pod nebom « (f. 76v), Binkošti (f. lir). L: Das Sakramentar von St. Gereon (Mn: Piper 1963, kom. Peter Bloch); »PKG« 5 (1969, t. 52). — Cf. P. Bloch (& H. Schnitzler I 1967), G. Schiller (I 1966 [1969], repr. 83). Sakramentar Karla Plešastega (fr. Sacramen¬ taire du courennement), karolinški iluminiran rkp. (26,9 X 19,8 cm, 2. pol. IX. st., Bibl. Nat., Ms. Lat. 1141). Med miniaturami različno inter¬ pretirani f. 2v, ki verjetno kaže Karla Vel. med papežema Gelazijem (zaprta knj.!) in Gregorijem 1877 Sakramentar Roberta iz Jumiegesa — Salis, Arnold von 1878 Vel. (odprta knj.); f. 6v: Kristus na križu kot zač. TE IGITVR. L: »US« 6 (1970, p. 112). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), C. Nordenfalk (Sk 1957). Sakramentar Roberta iz Jumiegesa, iluminiran rkp., znan tudi kot »Misal Roberta iz Jumiegesa« (Winchester 1006/23, Rouen, Bibl. Municipale, Ms. Y 6). Med miniaturami s potegnjenimi in razgibanimi postavami, nalomljenimi obrisi in »zabrisanimi« nadrobnostmi in modeliranjem npr. f. 32v (Rojstvo), 33r (Oznanjenje pastirjem in spodaj Beg v Egipt) in 36v (Herod in Trije kralji). L: Diringer Book (1958); »PKG« 5 (1969, t. 73 — L!); »US« 6 (1970, p. 231). — Cf. M. Hauttmann (1929, repr. p. 634), E. G. Millar (1926). Sakramentshaus (nem.) -> kustodija Sala di Costantino v Vatikanu. Po Rafaelovi smrti (verj. še po njegovem vsaj približnem pro¬ gramu) jo je 1520—24 poslikal —> Giulio Romano s sodel. Posamezne prizore obdajajo papeži na prestolih med personifikacijami (motiv, ki je nedvomno vplival na ikonografijo pozn. pape¬ ških nagrob.), in sicer po vrsti Ecclesia, Peter in Aeternitas, Konstantinovo videnje križa (t. i. Allocutio), Moderatio, Klemen I. (s potezami Leona X.) in Comitas (olje!), na v. steni Fides, Aleksander I. in Religio, Bitka pri Milvijskem mostu, Iustitia (olje!), Urban I. in Caritas, na vhodni steni Veritas, Leon I. in Innocentia, Kon¬ stantinov krst, Pax, Damaz I. in Prudentia, na steni z okni pa naposled Gregorij Vel., Konstan¬ tinova daritev Rima in Silvester I. s Fortitudo. L: cf. S. J. Freedberg (1961). *Sala Regia, v pravem poznomanierističnem horror vacui okrašena dvorana poleg Sikstinske kapele (-> Rim, 8: Vatikan: Palazzi Vaticani), Li jo je po naročilu papeža Pavla III. zač. 1540 oblikovati Antonio da Sangallo ml. za sprejeme kraljev in njihovih poslancev (dkč. šele 1573). Namenu primerno jo poleg razkošnih štukatur, ki sta jih prispevala Pierino del Vaga (na stropu) ln Daniele da Volterra (na stenah), krase freske, ki kažejo papeška zmagoslavja nad političnimi nasprotniki, tako npr. prizore Ces. Henrik IV. Pfed papežem Gregorijem VII. v Canossi, Papež Aleksander III. se spravi s Friderikom I. Barba- fosso, Papež Gregorij XI. se iz Avignona vrača v Rim in Bitka pri Lepantu (Vasari idr.). L: cf. F. \Viirtenberger (1962). Salas, Xavier de (1907—....), šp. um. zgodo¬ vinar, vicedirektor madridskega Prada. Prispevki v Arch Esp Arte, GB A, itd. B: La Familia de Carlos IV (Bar 1945); Francisco de Goya (Mn 1962); Goya y sus pinturas negras en la Quinta del Sordo (Mi-Bar 1963); ,Sur les tableaux de Goya qui appartinrent d son fils' (GBA, 1964); .For¬ tran s of Spanish artists by Goya' (BM, 1964); ,Un tableau d'Antonello de Messine au Musee du Prado‘ (GBA, 1967). L: WWA (1962 & 1964 — cf. De Salas). Salem, staro ime —> Jeruzalema (1 Mojz 14, 18). — Cf. s. v. Abra(ha)m in Melkizedek. SALERNO, mesto v juž. Italiji (Campania), od zgodnjega srednjega veka do 1812 slovelo po zdravniški šoli (Scuola Medica Salernitana). L: EWA VIII (1963, stp 710—11 — L!). ~ katedrala San Matteo. * Prižnica iz o. 1180 (diakona podpirata bralni pult). L: »US« 7 (1968, repr. p. 176); »MdS« 101 (repr.29). Salerno, Luigi (1924—_), it. um. zgodovinar, r. v Rimu, tam tudi akt. (Soprintendenza ai Monu- menti di Roma in Calcografia Nazionale). B: ,Seventeenth-Century English Literature on Pain- ting ‘ (JWCI, 1951); ,Arte, scienza e collezioni nel Manierismo ‘ (M. Salmijev zb. III, 1963); Salvator Rosa (F 1963); Palazzo Rondanini (R 1965); ,Due opere tarde di Salvator Rosa ‘ (E. Arslanov zb., 1966); Piazza di Spagna (Cava dei Tirreni 1967). Salfaadove hčere -> Prošnja Salfaadovih hčera salijska dinastija nem. cesarjev, po kateri ime¬ nujemo tudi um. obd., je vladala od 1024 do 1125: predstavljajo jo Konrad II. (1024—39), Henrik III. (1039—56), Henrik IV. (1056—1106) in Henrik V. (1106—25). Salin, Bernhard (1861—1931), Šved. arheolog in prazgodovinar. B: Die altgermanische Tierornamentik: Typologische Studie iiber germanische Metallgegenstdnde aus dem 4. bis 9. Jahrhundert, nebst einer Studie iiber irische Ornamentik (2. izd., Stock 1935 [1. izd. ib. 1904]). Salinger, Margaretta M., amer. um. zgodovi¬ narka in muzealka, Senior Research FelIow v newyorškem Metropolitan Mus. of Art. B: The Metropolitan Museum of Art: A Catalogue of Early Flemish, Dutch and German Paintings (NY 1947, s H. B. Wehlejem); Vincent van Gogh (NY 1952 »MMM«); Gustave Courbet (NY 1955, »MMM«); Diego Velazgues (NY 1954, »The Libr. of Great Painters, Portfolio Ed.«). Salis, Arnold von (1881—1958), švic. arheolog, bil prof. na univ. v Rostocku (od 1910), Miin- stru (1916), Heidelbergu (1929) in Zurichu (od 1940 dalje). B: Der Altar von Pergamon (BI 1912); Die Kunst der Griechen (2. izd., Lpz 1922 [1. izd. 1919]); Kunst des Altertums (1924); Theseus und Ariadne (1930);, Arnold 1879 SALISBURY — Salmon, Andre 1880 Bocklin und die Antike ‘ (Basler Jb., 1935); ,Klasissche Komposition ‘ (Concinnitas: Beitr. zum Problem des Klassischen, Ba 1944); Antike und Renaissance: Ober Nachleben und Weiterwirken der alten in der neueren Kunst (Z 1947). L: zbornik: Festgabe fiir Arnold von Salis zu seinem 70. Geburtstag am 29. 7.1951 (Ba 1951 [= sep. iz Museum Helveticum, 1951]). SALISBURY ( Wiltshire , V. Britanija), zna¬ menita angl. *katedrala, edina, ki je nastala po enotnem načrtu v sklenjenem stavbnem obd. (1220—o. 1265, z izjemo križiščnega stolpa iz o. 1320); arkade so tako vis. kot triforij in okna skupaj; eno izmed slikanih oken kaže -> Je se¬ je vo koreniko (XIII. st.). — Kapiteljska hiša (angl. the chapter-house ) iz o. 1275: oktogon, zvezdast obok nosi snopast slop; iz 1270-ih let tudi križni hodnik, največji na Angleškem. L: EWA VI (1962, stp 796—97 — L!); Pevsner (1966); Alec Clifton-Taylor: The Cathedrals of England (L 1967). — Cf. P. Brieger (1957). Salmakis in Hermafrodit, mit. ikonogr. tema po Ovidu (Met. IV, 285—388); nimfa S. brez¬ upno ljubi Hermafrodita. Up; npr. B. Spranger (V. opazuje Hermafrodita pri kopanju , o. 1582, Ksthist. Mus.), F. Albani (oba v vodi, H. se izmika njenemu objemu, Torino, Gali. Sabauda; varianta z nimfo na bregu, Louvre), etc. L: Hunger (1955, p. 148); Pigler II (1956, p. 221— 23); Ideale clašsico (1962, št. 39); »MdC« 211 (t. IV). Salmi, Mario (1889— ), it. um. zgodovinar, avtor številnih pomembnih razprav, zlasti o srednjev. in renesančni umetn. v Toskani, rkp. slikarstvu v Italiji, itd. Bil gl. konservator ( Ispet- tore alle Belle Arti) za Apulijo, Molise in Um¬ brijo (1918—21) in Lombardijo (1921—27), nato univ. prof. v Piši, Florenci in naposled v Rimu. Z L. Venturijem ust. in ur. rev. Commentari ; ur. rev. Rinascimento in z. virov Raccolta di fonti per la storia delParte, bil mdr. predsednik mednar. znanstv. odbora velike Enciclopedia Universale delPArte (izhajala 1958 — 1967). B: (& B. Khvoshensky) Ipittori toscani, I — II (R 1912—1914); Luca Signorelli (F 1921, »Piccola Colle- zione d’Arte« 14); Catalogo detla Pinacoteca Comunale di Arezzo (Citta di Castello 1921); Gerolamo da Cremona (R 1923); La Certosa di Pavia (Mi s. d. [1923], »II Fiore dei Musei e Monumenti dTtalia« 4; več pozn. izd. in prev.); II »Cenacolo« di Leonardo da Vinci e le Grazie (Mi s. d. [1924], ista z. 7); ,11 Tesoro del Duomo di Milano'’ (Dd, 1924); La scultura romanica in Toscana (Fi 1927); L'Architettura romanica in Toscana (Mi 1928); Glorie artistiche di Piša (Piša 1929); ,L’autoritratto di Masaccio nella Capella Brancacci' (Rivista Storica Carmelitana, 1929); ,1 mo- saici del »Bel San Giovanni« e la pittura del secolo XIII a Firenze ‘ (Dd, 1930/31); ,La Scuola di Rimini 4 (Riv. di R. Istituto d’Archeologia e Storia delPArte, 1932— 1933—1935); Masaccio (R 1933; 2. izd. Mi 1948; fr. izd. P 1934 in 1949); Paolo Uccello, Andrea del Ca- stagno, Domenico Veneziano (R 1936; 2. izd. Mi 1938; fr. izd. P 1938 in 1939); UAbbazia di Pomposa (R 1936, 2 knj.; n. izd. v 1 knj. R 1960); VAbbazia di Pomposa (R 1937, »Itinerari« 62); ,Le origini delParte di Giotto ‘ (RArte, 1937); ,La genesi del Duomo di Piša' (BArte, 1938); Piero detla Francesca: Gli affreschi di San Francesco in Arezzo (Berg 1940; 2. izd. 1944); UArte Italiana, I—III (F 1941—1942—1943; več. pozn. izd.); La civilta fiorentina del primo Rinasci¬ mento (F 1943; 2. izd. 1951); Filippo Lippi: Gli affreschi del Duomo di Pralo (Berg 1944); Piero della Francesca e il Palazzo d'Grbino (F 1945); Disegni di Francesco di Giorgio nella collezione Chigi Saracini (Siena 1947); La Cappella Brancacci a Firenze, I: Masaccio (Mi 1949), & II: Masaccio, Masolino e Filippino Lippi (F 1953); San Domenico e San Fran¬ cesco di Arezzo (F 1949; več izd. in prev.); Lezioni di storia delParte medievale: II Battistero di Firenze... (R 1950); I manoscritti miniati della Biblioteca Estense di Modena, I (F 1950, sodel. D. Fava); La basilica di San Salvatore di Spoleto (F 1951); Lezioni sul concetto di Rinascimento (R 1952); Luca Signorelli (No 1953; nem. prev. 1955); La miniatura fiorentina gotica (R 1954, »Quaderni di storia della miniatura«); Ta minia¬ tura italiana (Mi 1955; 2., razš. izd. ib. 1956; fr., angl. [Italian Miniatures, NY] & nem. izd. 1956); Masaccio: Les Fresques de Florence (NY 1956); ,Adolfo Venturi' (Com, 1956); Cosme Tura (Mi 1957); IIBeato Angelico (Spoleto 1958); Chiese romaniche della campagna toscana (Federazione Casse di Risparmio della Toscana 1958); ,Andrea del Castagno' (EUA I, 1959); ,Arnolfo di Cambio' (ib.); (& Carlo Cecchelli & Giu¬ seppe Furlani izd. & kom.); The Rabbula Gospels: Facsimile edition... (Olten-Lausanne 1959, »Monu- menta Occidentis« 1 [,Problems of Style ‘]); Ercole de ’ Roberti (Mi 1960); La Chiesa inferiore di San Fran¬ cesco di Arezzo (R 1960, sodel. U. Lumini); Chiese romaniche della Toscana (Mi 1961; fr. & nem. prev. 1961); Andrea del Castagno (No 1961); Pittura e mi¬ niatura a Ferrara nel primo Rinascimento (Mi 1961); Chiese di Roma (No 1962); ,Tardo rinascimento e primo barocco ‘ (Ma-Bar-Roc, 1962); ,11 campanile della cattedrale di Ferrara'' (Com, 1962); ,11 Duomo di Arezzo' (Fede e arte, 1962). L: Lodovici (1942); Chi e (1961); DULCIV (1962). — Zbornik: Scritti di Storia delPArte in onore di Mario Salmi, I—III (R 1961—1963 — B!). Salmon, Andre (1881—1969), fr. pesnik, pisa¬ telj in pisec o umetn., prijatelj Modiglianija in drugih lik. umetnikov. R. v Parizu. B: La jeune peinture franfaise (P 1912); La jeune sculpture franfaise (P 1919); Vart vivant (P 1920); Emile Othon Friesz (P 1920); La revelation de Seurat (Br 1921); Propos d’atelier (P 1922; n. izd. 1938); Cezanne (P 1923); Andre Derain (P 1924; n. izd. 1929); Modigiiani (P 1926); ,Jacques Lipchitz' (Cah Art, 1926); Henri Rousseau, dit le Douanier (P 1927; n. izd. 1943); Max Jacob: poete, peintre mystique et homme de qualite (P 1927); Chagall (P 1928; n. izd. 1931); Leopold-Levy (P 1930); Vingt-cinq ans de peinture abs- traite (P 1932); Le vagabond de Montparnasse: vie et mort du peintre A. Modigiiani (P 1939); Mont¬ parnasse (P 1950); Le fauvisme (P 1956; n. izd. 1958); La vie passionnee de Modigiiani (Verviers-P 1957; n. izd. 1958; hrv. izd. Zgb 1960; slov. izd. Lj 1963; Sorine (s. a.). L: Drevet (1954). 1881 Salmony, Alfred — Salomonovo malikovanje 1882 Salmony, Alfred (1890—1958), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar, v muzejski službi v Kolnu, od 1934 dalje v ZDA, učil na Mills College (1934— 38), na Washington Univ. (od 1938) in nazadnje na New York Univ. (Jnst. of Fine Arts). B: Die chinesische Landschaftsmalerei (BI 1920); Die chinesische Steinplastik (BI 1922); Chinesische Plastik: Ein Handbuch fiir Sammler (BI 1925, »BKA« 26); Sculpture in Siam (L 1925); Asiatische Kunst (Mn 1929); Carved Jade of Ancient China (Berkeley 1938); ,Sarmatian Gold Collected by Peter the Great, I—IP (GBA, 1947); Arhaic Chinese Jades from the Edward and Louise B. Sonnenschein Collection (Ch 1952). L: M J Hdb. (1964, p. 549), Saloma, hči Herodiade (velikokrat sama ravno tako imen. Herodiada ) in Heroda Filipa. Po materinem nasvetu je kot plačilo za svoj slavni ples (-> Salomin ples, infra) zahtevala in od očaranega očima —»■ Heroda Antipe tudi dobila glavo —> Janeza Krst. Ime Saloma, ki ga v evan¬ gelijih ni najti (cf. Mt 14, 1—11; Mr 6, 22—28), se prvič pojavi pri —> Jožefu Flaviju (Antiquitates ludacorum, XVIII, 136). Up: npr. L. Cranach star. (les, o. 1510, Lizbona, Museu de Arte Antiga), Tizian (znamenita slika iz o. 1515, Doria — domn. avtp. v podobi Janezove glave; o. 1550/60, Prado), J. Cornelisz van Oostsanen Oes, d. 1524, Rijksmus.), pozn. pa Saloma s svetnikovo glavo — po starem izročilu, na ka¬ terega mdr. navezujejo tudi Heinejevi stihi (Atta Troll, 19, spev: In der Bibel steht es nicht ...) — kot grozljivo čutni motiv »demonske žene« po¬ sebno priljubljena v fin de sieclu (v lit. O. Wilde, v glasbi R. Strauss, 1. uprizoritev Dresden 1905), Po pionirski sliki Gust. Moreauja (razst. 1876) n Pr. M. Klinger ( marmor , 1892—93, Leipzig), Beardsley (ilustracija Wilda, 1894), Wilh. Voltz (barvna lito., priloga rev. ->Pan [II, 1896, 3. zv.]), P- Stuck (Darmstadt, Landesmus.), G. KJirnt (1909, Benetke, Gali. d’Arte Moderna), itd. L: Reimarus Secundus [ps.]: Geschichte der Salome v °n Cato bis Oscar Wilde (Lpz s. a. [1909]); H. Daff- Salome: Ihre Gestalt in Geschichte und Kunst Janeza Krstnika, zvečine istoveten z ik. m. —> Herodova gostija. Up: npr. bron. *re!ief na vratih c. S. Ženo v Veroni (o. 1100), relief na kapitelu (XII. st., Toulouse, Mus. des Augustins), Antelami ( relief iz 1196/1200 na Marijinem portalu baptisterija v Parmi), Giotto (freska, Florenca, Sta Croce, Capp. Pe- tuzzi), Filippo Lippi ( freska, Prato, Duomo, Capp. Maggiore), Benozzo Gozzoli (tabla s pre¬ dele, 1462, Washington), Jakob Hogers (Rijks¬ mus.), itd., pozn. npr. Picasso (s. igla, 1905). L: Rčau II/l (1956, p. 452—55); Kindler IV (1967, repr. p. 169); »PKG« 5 (1969,1.129). — Cf. B. Beren¬ son (L: Ph 1963, repr. 784), W. Bernt (IV 1962, repr. 129), F. R. Shapley (1966, repr. 317). Salomon, izrael. kralj (963—925 pred), sin —>■ Davida in — >Betsabeje, bibl. oseba (3 Kralj & 2 Kron), po izročilu avtor 3 bibl. knj.: -> Vi¬ soka pesem, -> Pregovori in -> Pridigar, zidal po njem imen. tempelj v Jeruzalemu, od nekdaj pregovorno znan po svoji modrosti in pravič¬ nosti. Up (cf. infra & s. v. Kristusovi predniki)-. npr. na -> kroni »Sv. rim. cesarstva« (962/82). L: Rčau II/2 (1956, p. 286 ss); Keller (1968, p. 442—44). Salomon in prerok Jezus Sirah, celostr. minia¬ tura (f. 83v) v carigrajskem rkp. Preroških knj. iz srede ali 2. pol. X. st. (pergament, 232 listov 37 X 28,5 cm, Kobenhavn, Gl. Kongl. Sami., Cod. 6,2°), očitno oprta na poznoant. zgled. L: »PKG« 3 (1968, t. XVII — L!). Salomonova sodba (lat. Salomonis iudtcium, angl. The Judgment of Solomon, fr. Le Jugement de Salomon, hrv. Salamonov sud, it. II Giudizio di Salamone, nem. Salomons Urteil), bibl. ik. m. (3 Kralj 3, 16—28). Po srednjev. razlagah materi — poklic, ki sta ga opravljali, razlagalcev ni motil — ponazarjata Eklezijo (mulier, cuius fi- lius erat vivus) in Sinagogo (žena, ki je dejala Nec milii nec tibi...). Up: npr. miniatura v H o mili j ah Gregorija Nazianškega (867/86), relief na severozah. vogalu doževe palače v Be¬ netkah (1424/38), Rafael ( freska ob Pravičnosti na stropu -> Stanza detla Segnatura), lesor. v -*■ Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 184v), t. i. Maestro del Giudizio di Salomone (o. 1615/20, Borghese), N. Poussin (1649, Louvre), G. B. Tiepolo ( freska, 1726/28, Videm, Pal. Arcivesco- vile, sala rossa), F. Kavčič (NG), itd. L: Pigler I (1956, p. 159—64 — L!); Reau II/l (1956, p. 289—91); SlovS (1966, repr. p. 73 & 234); Laurine Mačk Bongiorno (AB, marec 1968, p. 17); »M« 3 (1968 [1970], repr. p. 129); »MdC« 264 (barvna repr. 18). — Cf. Th. Ehrenstein (1923). Salomonovo malikovanje (lat. Regis idolatria, fr. Uidolatrie de Salomon ali Salomon adorant les idoleš), bibl. ik. m. (3 Kralj 11, 1—8): kralja Salomona, ki je imel 700 knežjih žena in 300 1883 Salomonov prestol — Salviati, Francesco 1884 stranskih žena, so na stara leta njegove žene zapeljale v malikovanje. Up: npr. Mojster hišne knjige ( bakr., zadnja četrt. XV. st., Rijksmus. [Graf. kabinet]). L: Reau II/l (1956, p. 296—97). Salomonov prestol (fr. Le Trdne aux lions de Salomon, nem. Der Thron Salomons), bibl. ik. m. (3 Kralj 10, 18—20): »Dalje je kralj napravil velik prestol iz slonove kosti in ga prevlekel s čistim zlatom. Prestol je imel šest stopnic. Gornji del zadaj na prestolu je bil zaokrožen. Na obeh straneh sedeža sta bila ročaja in ob ročajih sta stala dva leva. Dvanajst levov pa je stalo tam na šesterih stopnicah na obeh straneh.« V sred- njev. kršč. umetn. je postal kot Sedeš Sapientiae (Sedež modrosti) prestol Marije z otrokom na kolenih; 12 levov — prvotno —> dvanajst Izrae¬ lovih rodov — pomeni skupaj z levoma ob roča¬ jih Kristusove prednike, 6 stopnic pa — šest Ma¬ rijinih kreposti. Up (6 stopnic prestola spoznamo že na reliefu Poklona treh kraljev na —> lesenih vratih cerkve Sta Sabina v Rimu, 1. pol. V. st.): npr. StS v apsidi (zač. XIII. st., Goslar, Neu- vverkkirche), StS na zah. empori katedr. v Krki na Koroškem (o. 1260), plastika na čelu nad srednjim portalom zah. pročelja katedi. v Stras¬ bourgu (orig. — o. 1280 — v Mus. de 1’Oeuvre), slika iz o. 1335 iz timpana letnega refektorija v Bebenhausnu (»Bodenseeschule«, pl na lesu, Stuttgart), lesor. v —► Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 190v). L: C. Michna: Maria als Thron Salomons (1950, dis. [Wien]); Reau II/l (1956, p. 293—94); Christiane Michna Das Salomonische Thronsymbol auf oster- reichischen Denkmalern (AMK, 1961); MJ Kat. (1964, št. A 82—83). — Cf. K. Atz (1908), P. Bloch (1964, p. 770—72), G. Brett (1954), E. Cevc (ZUZ, 1955, p. 114), K. Kunstle (1928, p. 165—66), F. Piper (1873), F. fVormald {1961). Salomonov prestol iz Wormel(n)a, na levi ob¬ rezana slika iz samostana cistercijank blizu Pa- derborna na Vestfalskem (pl [prej les], XIV. st., Dahlem) z bogato ikonogr. vsebino: Marija na —>■ Salomonovem prestolu, personifikacije njenih kreposti (- ->šest Marijinih kreposti) in cerkv. učitelji, ki jih napovedujejo, »poganska« modreca —>Albumasar s—>samijsko šibilo in —> Vergil s —> kumansko šibilo. L: MJ Kat. (1964). — Cf. F. Piper (1873), G. Schil¬ ler a 1966). Salomonov tempelj v Jeruzalemu, najslavnejše ž. svetišče, pomembno za razvoj pozn. ž. in kršč. cerkv. arhitekture. Po Bibliji (3 Kralj 6—8; 2 Kron 3—5; Ezek 40—43) sez. v 7 letih (o. 968—61 pred), 60 komolcev dolg, 20 komolcev šir. in 30 komolcev vis. Od vzh. proti zah. so ga sestavljali 20 komolcev šir. in 10 komolcev globoka vhodna veža {ulam, o. 10X5 m), 40 komolcev dolgi, 20 šir. in 30 vis. gl. prostor {hekal, 20 X 10 X 15 m) in po 20 komolcev (10 m) vis., šir. in dolgo Presveto ( debir ). L: O. Wolff: Der Tempel von Jerusalem und seine Masse (Graz 1887); F. Ks. Lukman {ZUZ, 1955 — o Stegenškovih prizadevanjih); A. Jirku: Die Welt der Bibel (Stu 1957); RJA (1961, stp 82—85); G. Scheja, Hagia Sophia und Templum Salomonis (Istanbuler Mitt., 1962); EWA VIII (1963, stp 901); Champeaux- Sterckx (1966, p. 114—24). — Cf. J. Danielou (1957), R. Haussherr (1968), A. Parrot (1954), J. Sauer (1902 [1924, e. g. p. 109]), itd. Salon des refuses (fi.), »Salon odbitih«, zna¬ menita razst. v Parizu 1863. Udeležili so se je umetniki, ki jim je bila žirija uradnega Salona odbila predložena dela. Mdr. je bil kot št. 363 kataloga z naslovom Le Bain {Kopel) razstavljen tudi Manetov *Zajtrk na travi. L: ,Le Salon des refuses de 1863: Catalogue et documents* (GBA, 1965). Saltatio filiae regis —>■ Salomi n ples Salva me ex ore leonis, bibl. citat (Ps 21 [22], 22: Iz levjega žrela me reši). — Cf. s. v. lev. Salviati, Francesco, s pr. im. Francesco de' Rossi (1510—1563), it. slikar, manierist, čigar življenje in delo povezujeta Florenco (tam se je rodil) in Rim (tam u.). Od 1524 dalje prijatelj Vasarija, se z njim 1531 preselil v Rim, najprej v službi kard. Giovannija Salviatija (po njem imen. Cecchino Salviati), v Rimu tudi pozn. z izjemo let 1539—40 (ko je bil v Benetkah in Bologni), 1544 (Florenca) in 1553—55 (Fran¬ cija). S: med njegovimi odličnimi portreti npr. Portret moža iz družine Santacroce (1530/38, Ksthist. Mus.) in Moški portret pred kamn. profilirano steno s pilastroma ob straneh (Capo- dimonte), med alegorijami Caritas (Uffizi), med StS-mi freske v Rimu v Oratorio di S. Giovanni Decollato {Obiskovanje, d. 1538; Rojstvo Janeza Krst., 1551) in Pal. Farnese (npr. Poveličanje papeža Pavla III. [levo fr. kralj Franc I. in ces. Karel V., des. Luter in kard. Gaetani], po 1550), vmes pa v Florenci v Pal. Vecchio ( Sala delle udienze) prizori iz življenja Furija Kamila (1544), med njimi na freski Kamilovega zmagoslavnega sprevoda tudi avtp. L: Vasari-Milanesi VII; Venturi IX/6 (1933); Mi¬ chael Hirst, Francesco Salviati’s »Visitation« (BM, 1961); I. H. Cheney, Francesco Salviati’s Northltalian Journey (AB, 1963); Sylvie Beguin (Diet peint it, 1964, s. v.). — Cf. J. Alazard (1924), F. Antal (1951 [1966]), P. Bargellini (1968, repr. 303 & 306—14), B. Berenson (Pitture 1936), G. Briganti (1961), A. Chastel 1885 Salvini, Roberto — Samek Ludovici, Sergio 1886 (G: Sk 1967, t. p. 122—23), C. Gamba (1909), A. Hauser (1964), H. Voss (1912; I 1920), F. 1 Viirten- berger (1962). Salvini, Roberto (1912—....), it. um. zgodo¬ vinar, lik. kritik in muzealec, direktor Gali. Estense v Modeni in Gali. degli Uffizi v Florenci, pozn. prof. na univ. v Trstu, prof. na univ. v Florenci in direktor njenega Istituto di Storia delVArte. B: Varle di Agnolo Gaddi (F 1936); ,Zur Florentiner Materei de s Trecento: Ali e und neue Wege der For- schung ‘ (KrB, 1937); ,Sulla posizione storica di MichelePacher' (Studi per 1’Alto Adige, 1937); Giotto: Bibliografia (R 1938); La Critica d’arte moderna: La Pura visibilita (F 1949); Tutta la pittura di Giotto (2. izd., Mi 1952, »B. A. R.«); Wiligelmo e le origini delta scultura romanica (Mi s. a. [1952]); Guida alTarte moderna (n. izd., Mi 1954); Die Ujfizien in Florenz (Mn 1955, »Die Galerien Europas«); Tutta la pittura diBotticelli, /—//(Mi 1958, »B. A. R.«); Quattrocento (Mi 1960, »Pittura italiana« 2; nem. izd. Mn 1962); La pittura tedesca (Mi 1960); .Botticelli' (EWA II, J 960); La Cappella Sistina in Vaticano (2 knj., Mi 1965, »Grande monografie d’arte«). L: Lodovici (1942). SALZBURG, rim. Juvavum, gl. mesto enako ■men. avstr, zvezne dežele, na bregovih reke Salzach. V srednjem veku pomembno um. sre¬ dišče (IR, umetna obrt), sprva, od VIII. st. dalje, pod anglosaško irskimi vplivi; sedež za slov. zgod. zelo pomembne škofije (ki je mdr. organizirala prvo krščanstvo med Slovenci). Posebno številni baročni spomeniki, med njimi kar 4 cerkve, ki je načrt zanje naredil Joh. Bernh. Fischer von Erlach: Dreifaltigkeitskirche (cf. cerkev sv. Trojice, infra), Kollegienkirche (pred 1696—1707), Ursulinnenkirche (dkč. 1705) in dohannesspitalkirche. Franz Fuhrmann: Die Kirchen in Salzburg (W 1949); Franz Martin: Salzburg: Ein Fiihrer durch seine Geschichte und Kunst (2. zd., Szb 1952); EWA B (1960, stp 171—73 — L!); Reclam A II (1962); Franz Fuhrmann: Sazburg in alten Ansichten (Szb 1963). — Cf. R. K. Donin (1948), M. Kos (1955). ~ Residenzplatz, na njem nekd. Rezidenčna Palača (v njej Residenzgalerie, infra), stolnica (infra) in t. i. Residenzbrunnen (1656—61). ~ cerkev sv. Trojice, Dreifaltigkeitskirche, po načrtu Joh. Bernh. —> Fischer von Erlacha sez. 1694—1702. L: EWA V (1961, t. 275 des.); »US« 10 (1969, 1 P- 152). — Cf. M. Mušič (II 1966). ~ Marijina cerkev samostana benediktink, Stiftskirche HI. Maria {Nonnberg). Na zah. steni ohranjene romanske *StS-e (sreda XII. st.). L: cf. O. Demus (1968 — L!). ~ Petrova cerkev, Stiftskirche St. Peter. Kot ostanek romanske poslikave StS iz srede XII. st.: personificirana Hora tercia. L: cf. O. Demus (1968 — L!). ~ stolnica {Dom), sez. — ko je bil zahtevnejši Scamozzijev načrt odklonjen — 1614—28 (arh. Santino -> Solari). L: »US« 10 (1969, p. 143). — Cf. E. Hempel (1965). ~ Grad Mirabell, sez. na zač. XVII. st., 1721-—27 prež. J. L. von Hildebrandt. Na ograji stopnišča Donnerjevi putti (untersberški marmor, 1726—27). L: »US« 10(1969, f p. 158). ~ Residenzgalerie. S: mdr. zastopani Barocci (Avtp. [z. Czemin — replika uffizijskega avtp.]), Jacques Blanchard {Portret kiparja Franfoisa Duquesnoya, o. 1625 [ista z.]), Rembrandt {Umet¬ nikova mati, baker, o. 1628/30 [ista z.]), Dou {Avtp., d. 165. [zadnja štev. nečitljiva — ista z.]), Renesse {Družinski koncert, verj. z avtp., d. 1651 [ista z.]), Caspar Netscher (Avtp. z družino, d. 1674 [ista z.]), Solimena {Betsabeja v kopeli), Bat oni {Padec čarodeja Simona, o. 1760), Maul- bertsch {Zadnja večerja, o. 1765), Johann Fisch- bach (npr. Avtp., d. 1827), Makart (3 portreti), Slevogt {Jakob Wassermann, d. [19]31), Anton Kolig (npr. Avtp., d. 1941). L: Residenzgalerie Salzburg mit Sammlung Czernin und Sammlung Schbnborn-Buchheim (Szb 1962). salzburška kronološka in astronomska rokopisa, zaradi ikonografsko pomembnih miniatur zna¬ menita, -> komputu namenjena karolinška ilumi- nirana rkp., v dveh tako rekoč istovetnih, očitno v Salzbuigu nastalih izvodih, od katerih je du¬ najski (165 listov 32 X 25,2 cm, o. 818?, Osterreichische Nationalbibl., Cod. 387) likovno kvalitetnejši, munchenski (163 listov 32,5 X 23,9 cm, 818, Bayerische Staatsbibl., Cim. 210) pa natančneje datiran. Med miniaturami posebno pomembne najstar. znane srednjev. *upodobitve mesecev (Dunaj f. 90 v; Miinchen f. 91 v), sicer pa zlasti predstavitev vetrov {Ordo ventorum, Dunaj f. 140; Miinchen f. 139). L: Karl d. GroBe (1965, kat. št. 455 [Dunaj]). — Cf. W. Braunfels (1968), G. Stvarzenski (1908—1913, p. 13 ss & t. VII—VIII [repr. 20—23]). Samarijan(ka) —>Kristus in Samarijanka ob vodnjaku, -> Usmiljeni Samarijan Samek Ludovici, Sergio (1907— ), it. um. zgodovinar, uči na Scuola speciale per archivisti e bibliotecari v okviru rim. univ. 1887 samijska šibila — Samson odnese mestna vrata Gaze 1888 B: Storici, teorici e critici delle arti figurative {1800 — 1940 ) (R 1942, »Enciclopedia biografica ebi- bliografica ,Italiana‘« [kot avtor naveden S. Lodovici]); (izd., kom.) Vitla di G. L. Bernini: Con Vinedita vita del Baldinucci scritta dalfiglio Francesco Saverio (R 1948); (& C. Baroni) La pittura lombarda del Quattrocento (Me-F 1952); .Belbello da Pavia’’ (BArte, 1953); Minia¬ ture di Belbello da Pavia dalla Bibbia Vaticana e da Messale Gonzaga di Mantova (Mi 1954); Vita del Caravaggio: dalle testimonianze del suo tempo (Mi 1956); Cimabue (Mi 1956, »La Minima«); Bellini (Mi 1957, ista z.); II De Sphaera estense: e Viconografia astrologica (Mi 1957, ista z.); ,Motivipereni deli'opera di Adolfo Venturi * (Atti e memorie della Deputazione di Storia Patria per le Antiche provincie modenesi 1958); Illustrazione del libro e incisione in Lombardia nel '400 e '500 (Modena 1960). L: Chi e (1961). samijska šibila, pravzaprav samoška šibila (nem. die Sibylle von Samos), tj. z otoka Samosa. Po kršč. izročilu naj bi bila prerokovala — > Roj¬ stvo (Vaticinatur de Praesepio) ali —> Križanje. Up (cf. s. v. Albumasar resp. Salomonov prestol iz Wormel[ri\a): npr. Guercino (na obrezi knjige napis Sibylla Samia, Genova, Pal. Reale). L: Panth (1968, repr. p. 497). Sammartino, Giuseppe (1720—1793), it. kipar, r. in u. v Neaplju. P: npr. virtuozno veristični Kristus pod mrtvaškim prtom (II Cristo velato, marmor, 1753, Neapelj, Capp. di S. Severo [ali dei Sangro]). L: »MdS« 84 (t. XIV—XV). samomor (lat. mor s [ali nex\ voluntaria, angl. the suicide, fr. le suicide, it. il suicidio, nem. der Selbstmord ali der Freitod). »Prostovoljna« smrt kot ik. m.: npr. —rIškarijotova smrt, -^-Kleopa¬ trina smrt, —> Lukrecija, —> Savlova smrt, —*■ Teml- stoklov samomor. samomor med likovnimi umetniki: mdr. F. Bassano (1549—1592), F. Borromini (1599 — 1667), F. Lemoyne (1688-1737), C. Ph. Fohr (1795-1818), A.-J. Gros (1771 — 1835), Vj. Karaš (1821-1858), van der Nuli (1812-1868), A. Romako (1832-1889), V. van Gogh (1853 — 1890), R. Gerstl (1883-1908), verj. J. Račič (1885-1908), W. Lehmbruck (1881-1919), J. Pascin (1885 — 1930), E. L. Kirchner (1880 — 1938), A. Gorky (1905-1948), N. de Stael (1914 — 1955), O. Dominguez (1906 — 1957), M. Rothko (1903 — 1970), pos. med Slovenci S. Cuderman (1895-1946), L. Lavrič (1914—1954) in V. Lamut (1915 — 1962). samostan (lat. claustrum ali monasterium ali co eno bium, angl. the monastery, češ. klas ter, fr. le monastere ali le couvent, iL il monastero ali il convento, nem. das Kloster, polj. klasztor, rus. lavra [večji], obitelj, monastyr, srb. manastir), skupno prebivališče menihov, ki žive po redovnih pravilih (cf. -> redovniki). Gl. sestavine stavb¬ nega kompleksa srednjev. samostana, ki jih poznamo že po —> sanktgallenskem tlorisu, so poleg samostanske cerkve in —> križnega hodnika še kapiteljska dvorana, —> parlatorij, —> dormitorij, —> refektorij in kalefaktorij (ogrevalnica). Na Slovenskem v srednjem veku tile samostani (v oklepaju čas ustanovitve); cistercijanski samostani v Stični (1136), Vetrinju (1142) in Kostanjevici na Krki (1234); kartuzijanski samostani v Žičah pri Konjicah (o. 1160), Jur- kloštru (1164/74), Bistri pri Vrhniki (1260) in Pleterjah na Dolenjskem (o. 1406); minoriti od o. 1242 v Lj, Trstu, Celju, Mrb, Ptuju in Beljaku; avguštinci v Velikovcu (1263), Muti v Dravski dolini (pred 1267) in Lj (pred 1314); dominikanci v Ptuju (1230) in Novem Kloštru pri Celju (1453); nemški križniki v Veliki Nedelji (o. 1200) in Lj (najpozn. 1228). Ženski samostani; dominikanke v Velesovem (1238), Studenicah pri Poljčanah (pred 1245) in Maren- berku, zdajšnjih Radljah v Dravski dolini (1251); klarisinje v Mekinjah (1300) in Škofji Loki (1358). — Pos benediktinci in —> benediktin¬ ska arhitektura, -> cistercijani in —> cistercijanska arhitektura, —> dominikanci, —> frančiškani, —> kartuzijanci, -> pavlinci, itd. L: Wl. Milkomcz, Die Kloster in Krain (Archiv f. osterreichische Gesch., 1889); ZadnikarR (1959, P- 47—98); Vladimir Mošin, Manastir (ELU 3, 1964); Zdenko Šenoa (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. J. Evans (1964), M. Kos (1955, p. 267—71), J. von Schlosser (1889), S. Sitwell (1965). Samson in Dalila, bibl. ik. m. (Sodn 16, 4—21): ko je Samson, ki je bil — vsega naveličan — na¬ posled —► Dallli zaupal svojo skrivnost, pozn. nekoč zaspal na njenih kolenih, je izdajalka dala ostriči (ali mu sama ostrigla) sedem kodrov na njegovi glavi ter mu tako vzela moč; zdaj so ga Filistejci lahko prijeli in oslepili. Up: npr. mi¬ niatura v —> Psalterju Ludovika Svetega (XIII • st.), Cranach star. (1529, Augsburg, Maximi- lianmus.), Lucas van Leyden ( bakr.) Rubens (Alte Pin), Rembrandt (d. 1628, Dahlem). — Cf. mit. ik. m. —>■ Skila in Nisos. L: Pigler I (1956, p. 122—27); Reau II/l (1956, P- 245—47). "■Samson in Filistejec, bibl. ik. m. (-> Samson pobije 1000 Filistejcev) ponazarjajoča plastika —> Giovannija da Bologna (kararski marmor, viš. 209 cm, 1566/70, V. & A.), prvotno del vodnjaka. L: cf. J. Pope-Hennessy (III 1963; 1968). Samson odnese mestna vrata Gaze (lat. Samson portas urbis portat in montem), bibl. ik. m. (Sodn 1889 Samsonova smrt — Sanchez Cant6n, Francisco Javier 1890 16, 3): »opolnoči je vstal, zagrabil durnici mest¬ nih vrat z obema podbojema, jih izdrl z zapahom vred, jih zadel na rame ter jih odnesel na vrh gore, ki je nasproti Hebronu«. Up: npr. Nikolaj iz Verduna ( emajl , 13. prizor v vrsti -> sub lege na-> Verdunskem olt., 1181, Klosterneuburg). L: Rčau II/l (1956, p. 244—45). Samsonova smrt, bibl. ik. m. (Sodn 16, 25—30): zgrabil je oba središčna stebra in zrušil filistejski tempelj — in bilo je mrtvih, ki jih je usmrtil pri svoji smrti, več kakor njih, ki jih je usmrtil v svo¬ jem življenju. Up: npr. J. Tintoretto (les, 1545/48, Ksthist. Mus.), lesor. po Teuflovi risbi v -> Dal¬ matinovi Bibliji (1584,1, f. 143v), itd. L: Pigler I (1956, p. 127—28); Rčau IT/1 (1956, p. 247—48); ZUZ (1957, p. 195—96). — Cf. Th. Ehren- stein (1923). Samson pobije 1000 Filistejcev z oslovsko če¬ ljustjo (lat. Samson occidit mille viros cum man- dibula asini), bibl. ik. m. (Sodn 15, 14—17). Up: n pr. Teuflov lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, 1» f. 142), G. Reni (npr. Samsonovo zmagoslavje, o. 1611, Bologna). L: Pigler I (1956, p. 121—22); Rčau II/l (1956, P- 243); Schmidt IL(1962, repr. 83). Samson raztrga leva, kakor se raztrga kozlič (lat. Samson dilacerat leonem quasi haedum, angl. The youthful Samson rends a lion, fr. Samson ouvre la gueule d'un lion, nem. Simson zerreifit den Ldweri), bibl. ik. m. (Sodn 14, 5—6), v kršč. srednjev. umetn. podoba -^Kristusa v predpeklu (zmagovalca nad satanom). Up: npr. relief na kapitelu v Viennu (kamen, o. 1152, c. Saint- Andre-le-Bas), Nikolaj iz Verduna {emajl, 12. prizor v vrsti— >sub lege na—»- Verdunskem olt., ^181, Klosterneuburg), relief v sev. ladji stolnice v Krki (o. 1200), bron. akvamanile iz Ober- Acherna na Badenskem (2. četrt. XIII. st., Bo- ston FA), miniaturi v —*■ Maciejovvskega kodeksu (°- 1250 — f. 14r spodaj des.), in v -^-Psalterju sv • Ludovika (1253/70), Diirer {lesor., o. 1497), Reni (stropna freska, 1608, Pal. Vaticani). ] L: SvvarzenskiR (1954 [1967]); Pigler I (1956, p. 120—21); Rčau II/l (1956, p. 240-41). — Cf. J. Beckvith (NY 1954, repr. 206). F. Rohrig (1955, t. 37). [ Samuel (srb. Samuilo), bibl. oseba, zadnji jzrael. sodnik (1 Kralj 1—16), ki je mazilil Savla tn Davida. Atributa: žrtveno jagnje in rog za maziljenje {cornu olei). Up (cf. infra, s. v. David maziljen za kralja in Savel pri vedeževalki v En- d °ru ): npr. slikano okno katedr. v Canterburyju (konec XII. st.), soha na sev. pročelju transepta katedr. v Chartresu (na podboju srednjega vhoda med Davidom in Mojzesom, 1200/10), StS v 62 Dečanih (med Salomonom in Mojzesom, 1335/ 1350), itd. L: Rčau II/l (1956, p. 250); SSS (1966); Keller (1968, p. 445). — Cf. P. Kidson (1968, repr. 116). Samuel mazili Davida za kralja -> David ma¬ ziljen za kralja Samuelov duh -> Savel pri vedeževalki v Endoru Samuelovo rojstvo (lat. Samuelis nativitas, angl. Samuel is bom to Hannah), bibl. ik. m. (1 Kralj 1, 20). Up: npr. miniatura v — > Maciejovvskega ko¬ deksu (f. 19v — des. mikavni lik presenečene Fenene). Samuel razseka Agaga, kralja Amalečanov, v Galgali, bibl. ik. m. (1 Kralj 15, 32—33). Up: npr. relief na enem izmed kapitelov Magdalenine c. v Včzelayu (1. pol. XII. st.), miniatura v -> Maciejovvskega kodeksu (f. 25r), lesor. v -> Dal¬ matinovi Bibliji (1584,1, f. 157v). L: Rčau II/l (1956, p. 252). Samuel sreča Savla v Galgali, bibl. ik. m. (1 Kralj 15,12—13). Up: npr. miniatura-> Qued- linburške itale (o. 400). L: cf. Th. Kraus (1967, repr. 367). SAN ANTONIO {Texas, ZDA [South IVest]). ~ Marion Koogler McNay Art Institute (755 Austin Highway). Z. impresionističnega in post- impresionističnega slikarstva, zastopani Pissarro, Cezanne, van Gogh, Gauguin {Avtoportret z ido¬ lom, okr. 1893) itd. Pomembna z. Pascinovih risb in akvarelov (218 kosov). Sanchez Canton, Francisco Javier (1891——), ?p. um. zgodovinar in muzealec. Prom. 1913, direktor muz. Prado v Madridu. B: Los pintores de Camara de los Reyes de Espana (1916); Retratos del Museo del Prado (M 1919); Fuen- tes leterarias para la historia del arte espanol (5 knj., M 1923— 1941); Dibujos de Goya (2 knj., 1928— 1941); Antonio Rafael Mengs (M 1929); Goya (P 1930); Di¬ bujos espanoles (5 knj., 1931); Museo del Prado: Catalogo de los cuadros (M 1933; n. izd. 1942; 1943; 1949); Museo de! Prado — Goya, II: Ochenta y cuatro dibujos iniditos (M 1941); Las Meninas y sus perso- najes (Bar 1943; n. izd. 1952); Los cuadros de Goya en la Real Academia de la Historia (M 1946); Los » Ca- prichos« de Goya y sus dibujos preparatorios (Bar 1949); Vida y obras de Goya (M 1951); Nacimiento e Infancia de Cristo (M 1952); La Coleccidn Cambd (Bar 1955); Der Prado ( Mn-Z 1959 [fr. orig.], »Knaurs Galerien der Welt«); ,El Barrocco espanol ‘ (Man-Bar- Roc, R 1962); Goya y sus pinturas negras en la quinta de! sordo (Bar 1963; it. izd. Le Pitture Nere di Goya alla quinta del Sordo, Mi 1963; angl. izd. L in NY); Maestre Nicolds Francis (M 1964, »Artes y artistas«), L: WWA (1962; 1964). ~ Leksikon 1891 Sandberg, Willem (Jacob Henri Berend) — Sangallo, Antonio da 1892 Sandberg, Willem (Jacob Henri Berend), (1897 — —), hol. (ž.) muzealec, zaslužen direktor amsterdamskega Stedelijk Muse um (od 1945 do 1962), najbolj vnet propagator mod. umetn. na Holandskem, pozn. akt. v Izraelu. B: (& H. L. C. Jaffe) Pioneers of Modem Art in the Museum of the City of Amsterdam (NY 1961). L: Wie is dat (1956); WWA (1962) Sandberg-Vavala, Evelyn -> Vavala, Evelyn Sandberg Sandel, Jožef (1894—1962), polj. (ž.) um. zgo¬ dovinar. R. v Kolumyji (zdaj SZ), imel v Dresdnu razst. salon Galerie Junge Kunst , J o sef Sandel (mdr. razstavljala Alfred Kubin in Kollwitzova), se 1933 vrnil na Poljsko, med 2. svet. vojno v SZ. Sodel. s prispevki o ž. umetnikih v leksikonih (npr. Vollmer, Encyclopaedia of the Jewish Dias¬ pora [Jerusalem 1959], itd.). B: Motywy žydowskie w> sztuce polskiej (Wa 1954); Umgekomene jidisze kinstler in Pojln (Wa 1957—1958). L: Janina IViercinska (Biul, 1964, nekr.). SAN DIEGO ( California, ZDA [West Coast ]). ~ Fine Arts Gallery of San Diego. Med zasto¬ panimi slikarji so Tizian {Portret kardinala Bem- ba), El Greco (Sv. Peter), Juan Sanchez Cotan (Tihožitje: kutina, zelje, melona in kumara), Goya (Markiz de Sofraga, 1798). San Domenico —Bologna Sandrart, Joachim von (1606—1688), nem. slikar, bakrorezec in pisec o lik. umetn. (»nem. Vasari«). R. v Frankfurtu a. M., Honthorstov učenec v Utrechtu, živel v Italiji in A’damu, na svojem posestvu Stockau blizu Ingolstadta, v Augsburgu in od 1674 dalje v Nurnbergu, tam u. (82). Njegova po zgledu Vasarija in drugih avtorjev sest. Teutsche Academie obsega v 1. delu splošne misli o 3 um. strokah, v 2. delu življenje¬ pise umetnikov od antike dalje, v 3. delu pa pregled in popis najpomembnejših um. z., mdr. tudi umetnikove. S: npr. Avtp. s kipom Minerve v ozadju (o. 1640/41, Uffizi), Avtp. (o. 1670, Frankfurt a. M., Historisches Mus.). B: L'Academia Todesca detla Architettura Scultura et P it tur a: oder Teutsche Academie der Edlen Bau-, Bild- und Mahlerey-Kiinste..., I — II (Nii-FrM 1675— 1679; lat. izd. Joachimi de Sandrart... Academia nobi- lissimae Artis pictoriae, ib. 1683; n. nepopolna nem. izd. [izd., uv & kom. R. A. Peltzer] Mn 1925; faks. editio princeps 1965, uv W. Koschatzky). L: Paul Kut ter: Joachim von Sandrart als Kunst ler: nebst Versuch eines Katalogs seiner noch vorhandenen Arbeiten (Str 1907, »SdK« 83); SchlosserL (1964 — L!). — Cf. E. Hempel (1965), L. Menaše (Lj 1962), R. A .Peltzer (1925), J.L .Sponsel (1896), W. Waetzoldt (I 1921). San Francesco —»■ Arezzo, —>■ Assisi, -> Bologna, —> Viterbo SAN FRANCISCO ( California , ZDA [tVest Coast]). Med pomembnimi stavbami Maimonides Hospital po načrtu Eriča —> Mendelsohna (sez. 1946—50). Izmed mostov je bil San Francisco- Oakland Bridge dkč. 1936, slavni Golden Gate Bridge z razponom 1280 m pa 1937. L: EWA XIV (1967, stp 661). ~ California Palače of the Legion of Honor (Lincoln Park). Poslopje je kopija pariške palače, nekd. Palais de Salm. S: mdr. zastopani Mojster Lucijine legende ( Marija z otrokom na prestolu in angeli) in Rembrandt (Portret Žida z zlato verigo, d. 1657), predvsem pa Francozi, npr. Largilliere (Marquis de Montespan), J.-M. Nat- tier (Vojvodinja de Chateauroux kot Talija), Oudry, Carle Van Loo, Perronneau, Greuze (Portret državljana Dubarda, d. 1797), Fragonard (Avtp.), Vigee-Lebrun, Corot, Manet, Renoir, James Tissot (Avtp.), idr. L: Handbook of the Collections: California Palače of the Legion of Honor (1960). ~ M. H. De Young Memorial Museum ( Gol¬ den Gate Park). S; mdr. zastopani Gent. Bellini (Dož Leonardo Loredano), Tizian (Portret »Sin- golare Amico «, o. 1550), Joos van Cleve ( Lukre- cija), Bronzino (Vittoria Colonna), Isenbrant (Marija z otrokom), El Greco, Jan Bruegel star. (Noli me tangere z Rubensovima likoma), Ru¬ bens, Georges de La Tour, Goya ( Don Ramon de Posada y Šoto, 1801), etc. ~ Museum of Art San Francisco (fVar Memo¬ rial Building). V stalni z. zastopani mdr. Matisse, Klee, Braque, Pollock, idr. die Sanftmut (nem.) —> Mansuetudo Sangallo, družina it. umetnikov, predvsem ar¬ hitektov. Priimek dobila po Porta S. Gallo v Florenci, v bližini katere je stanovala. L: Giuseppe Marchini (EWA XII, 1966, s. v. — L!). Sangallo, Antonio da (ml.), (1483—1546), it- arh., sin Antonia star. (infra) in nečak Giuliana (infra), od 1516 dalje sodel. Rafaela pri vodstvu zidave Petrove c. v Rimu, po Rafaelovi smrti pa njen gl. arh. (najprej skupaj z B. Peruzzijem)- A: *Pal. Farnese v Rimu (zač. o. 1515, povečava 1534, dkč. Michelangelo in za njim še Vignola in Giacomo Della Porta). L (cf. s. v. Sangallo, supra); Cankar III/l (1936); Venturi XI/1 (1938). 1893 Sangallo, Antonio da — Sanktgallenski tloris 1894 Sangallo, Antonio da (star.), (o. 1453—1534), it. arh., ml. brat Giuliana (infra) in oče Antonia ml. (supra). L: cf. s. v. Sangallo, supra. Sangallo, Giuliano da (o. 1443—-1516), it. arh. in kipar. A: *Villa di Poggio a Caiano (zač. o. 1480/85), Sta Maria delle Carceri v Pratu (1485 do 91) s tlorisom grš. križa. P: Herakles (pietra serena, zač. o. 1490, Florenca, Pal. Gondi). — Up: Piero di Cosimo (les, Mauritshuis). L: cf. (tudi s. v. Sangallo, supra) C. von Fabriczy (1902), M. Mušič (II1966), Ch. Seymour (Harm 1966). sang de boef, fr. ime porcelanskih izdelkov iz obd. ~>K'ang Hsi, ki jih odlikuje kot volovska kri rdeča glazura (nem. die Ochsenblutglasur). San Giacomo Maggiore -> Bologna SAN GIMIGNANO, mestece na griču blizu Siene (Toskana), ki je ohranilo srednjev. videz, znamenito po svojih utrjenih stanovanjskih stol¬ pih (»San Gimignano delle belle torri«), ki ga še zdaj zaznamujejo, čeprav se jih je od nekd. šte¬ vila (baje 72) ohranilo samo 13, od tega 7 okrog gl- trga. Med njimi sta stolpa stare in nove mestne hiše (Pal. antico del Podesta in njegov 51 m vis. stolp, imen. la Rognosa', Pal. nuovo del Podesta in njegova 54 m vis. la torre Grossa, naj višji stolp mesta), sicer pa gre za stolpe vo¬ dilnih, med gvelfe in gibeline razdeljenih mestnih družin (Ardinghelli in Salvucci itd.). L: G. Cecchini & E. Carli: San Gimignano (Mi 1962); EWA VIII (1963, stp 640-41 — L!); »US« 7 0968, f p. 183). ~ Collegiata, bogato okrašena s freskami: v sev. ladji cikel hibi. prizorov (Bartolo di Fredi, d. 1367), v juž. ladji 26 prizorov iz Kristusovega življenja od Oznanjenja do Vnebohoda (Barna da Siena, verj. zač. 1350-ih let), na notr. strani zah. stene Poslednja sodba (Taddeo di Bartolo 1393), mdr. pa tudi Mučeništvo sv. Boštjana (Gozzoli 1465) in v Capp. di Sta Fina zlasti pri¬ zora, ki ju je naslikal Dom. Ghirlandajo (1475): Gregorij Vel. se prikaže svetnici ter ji naznani n jeno smrt in Pogreb sv. Fine (s stolpi San Gi- mignana v ozadju!). L: cf. J. mite (1966), etc. ~ Sant'Agostino, sez. 1280—98. V notr . freške Bartola di Fredi (prizori iz Marijinega življenja) m Benozza Gozzolija (prizori iz življenja sv. Av¬ guština in pos. Sv. Boštjan, d. 1464), olt. tabla Piera del Pollaiuolo (Marijino kronanje nad svet¬ niki, 1483) in marm. oltar iz 1494 (Benedetto da Maiano). San Giorgio Maggiore Benetke sangviničen temperament -» štirje temperamenti SAN JUAN DE LAS ABADESAS (Cataluha, Španija, provinca Gerona): v samostanski c. plastična skupina * Snemanje s križa (polihr. les, XIII. st., eden izmed razbojnikov 1936 zgorel), imen. El Santo Misterio. L: EWA XIII (1967, stp 280 — L!); »US« 7 (1968, f p. 224). SANKT FLORIAN v Gornji Avstriji: samo¬ stan avguštinskih kanonikov (Augustiner-Chor- herrenstift, ust. 1071, še prej samostan iz karolin¬ ške dobe) je ob —> Melku in —> Klosterneuburgu najuglednejši avstr, samostan. Zdajšnjo samo¬ stansko c. Marijinega Vnebovzetja je 1686 — 1708 oblikoval Carlo Antonio Carlone, ves baročni samostanski kompleks pa je bil dkč. 1751 (-> Prandtauer je 1714 dkč. znano stopnišče, 1718—24 pa je sez. juž. krilo s t. i. marm. dvo¬ rano). Bogata knjižnica, v gal. slik mdr. odlično zastopan Albrecht -> Altdorjer (table nekd. Pasijonskega resp. Boštjanovega olt.). L: Erika Kirchner-Doberer: Stift Sankt Florian (W 1947); EWA II (1960, stp 161 — L!); Reclam A I (1961 [1963]). — Cf. E. Hempel (1965). SANKT GALLEN, gl. mesto enako imen. švic. kantona, nastalo in se razvilo ob slavnem benediktinskem samostanu (sprva meniška na¬ selbina, ki jo je bil ust. irski misijonar -> Gal; benediktinska pravila od 747/48), zaprtem 1805. V nekd. samostanskem poslopju, v delu, ki ga je 1758—62 sez. Peter -> Thttmb kot najpomemb¬ nejši prostor biblioteka (1758—66) z bogato notr. opremo. Na stropu mdr. predstavljeni 4 ekumenski koncili (v Nicei 325, Carigradu 381, Efezu 431 in Kalcedonu 451). Tu hranjeni med pomembnimi IR npr. -> Sanktgallenski evange- liar (infra) in —> Folchardov psalter iz 855/72 (Cod. 23), znameniti — > Sanktgallenski tloris (in¬ fra) in kot platnici t. i. Evangelium longum (Cod. 53) slonokoščena reliefa —> Tuotila. L: Reclam Š (1966); EWA XIII (1967, stp 785 — L!). — Cf. E. Hempel (1965), H.-R. Hitchcock (Rococo Architecture 1968). Sanktgallenski evangeliar, pomemben anglo- saškoirski iluminirani rkp. (o. 750/60, St. Gallen, Stiftsbibl., Cod. 51). Med miniaturami npr. Evangelist Marko med 4 simboli evangelistov (f. 78) in Križanje (f. 266). L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930). — Cf. S. Beissel(1906). A. Knoepfli (1961), C. Nordenfalk (Sk 1957, t. p. 108), *Sanktgallenski tloris, na pergamentu izrisan načrt sanktgallenskega samostana iz o. 820 1895 SANKT LAMBRECHT — San Pietro in Vaticano 1896 (77 X 112 cm, St. Gallen, Stiftsbibl.), izrednega pomena za zgod. zgodnjesrednjev. stavbarstva. L: Cankar 1/3 (1929); O. Doppelfeld, Der alte Dom zu Koln und der BauriB von St. Gallen (Das Miinster, 1948); J. Duft (izd.): Studien zum St. Galler Kloster- plan (St. Gallen 1962 [= Mitt. zur vaterlandischen Gesch., herausgegeben vom Historischen Verein des Kantons St. Gallen, XLII]). — Cf. W. Boeckelmann (1956), W. Braunfels (1968), W. Horn (1966), A, Knoepfli (1961). SANKT LAMBRECHT na avstr. Štajerskem. Benediktinska opatija. Opatijska c. v jedru ro¬ manska, gotizirana v XIV. st., s pomembno opremo (predvsem iz XVII. st.). — Po samo¬ stanu imen. nekdaj v njegovi z. hranjena zna¬ menita -> Votivna tabla iz St. Lambrechta (o. 1430). L: Reclam A II (1962). Sankt Lorenz -> Niirnberg Sankt Maria im Kapitol — Koln Sankt Martin ->Landshut Sankt Michael —> Hildesheim Sankt Pantaleon -+Kdln Sankt Peter(s)burg, staro ime za —> Leningrad SANKT POLTEN, mesto (od 1247) v Spodnji Avstriji, imen. po samostanu sv. Hipolita, cvetelo zlasti v baroku, ko so tu v XVIII. st. mdr. živeli in delali —> Prandtauer in — > Munggenast pa —> G ran in Bart. —> Altomonte. L: M. Riesenhuber: Die kirchliche Barockkunst in Osterreich (Linz 1924); EWA II (1960, stp 167— L!); Reclam A I (1961 [1963]). Sankt Stephan ->■ Dunaj (stolnica) SANKT WOLFGANG am Abersee ( Salzkam- mergut, Avstiija). V romarski žup. c. slavni *v. olt. Michaela -> Pacherja (vis. 11,2 m, šir. 6,5 m, 1471—81). Pivič odprt kaže naslednje prizore: zgoraj Krst v Jordanu, Skušanje Kristusa, Svatba v Kani in Pomnožitev kruha in rib, spodaj Kristusa hočejo kamnati, Jezus očisti tempelj, Kristus in prešuštnica in Obujenje Lazarja. Drugič odprt kaže polihr. rezljano skupino s Kristusom, ki krona Marijo med sv. Bolfenkom (Wolfgangom) in Benediktom, slikane table pa predstavljajo na predeli Obiskovanje in Beg v Egipt, levo ob skri¬ nji Rojstvo in pod njim Obrezovanje, des. pa Predstavitev v templju in Marijino smrt. L: Reclam A I (1961 [1963]); F. Fuhrmann, Der Pacher-Altar in St. Wolfgang am Abersee (Christ- liche Kstblatter, 1965 [cf. id., »WerkM«]); Landolt (1968, repr. p. 139, 141). — Cf. Th. Miiller (1966), R. StiaJSny (1919). San Lorenzo -> Florenca, —> Torino San Lorenzo fuori le mura -> Rim San Lorenzo Maggiore — > Milano San Luigi dei Francesi Rim San Marco —> Benetke (->Markova c.), —> Rim SAN MARINO ( California, ZDA [IVest Coast ]). Znamenita Henry E. Huntington Library and Art Gallery je najboljša z. angl. portretnega slikarstva iz obd. 1770—1800 zunaj Anglije. S: mdr. zastopani med Angleži Reynolds ( *Sarah Siddons kot muza tragedije, d. 1784), Gainsbo- rough (npr. slavni Jonathan Buttall: » The Blue Boy« [»Modri deček«), o. 1770; Komponist Karl Friedrich Abel, o. 1777, itd.), Romney, Th. Law- rence (npr. Sarah Molton-Barrett: »Pinkie«, 1794), Constable, Turner, itd., med Nizozemci pa Rogier van der Weyden ( Madona z otrokom). P: mdr. Houdon ( Sabine Houdon, marmor). Pohištvo, porcelan in tapiserije XVIII. st. L: The Huntington Art Collection: A Handbook (8. izd., San Marino [Cal.] 1964); Roland Baughman & Robert O. Schad: Great BooksinGreat Editions (ib. 1965). San Michele Pavia San Miniato al Monte —y Florenca San Moise —> Benetke San Nicola Bari Sanpaolesi, Piero (1904—....), it. um. zgodo¬ vinar (zgod. arhitekture) in konservator. Bil je soprintendente ai monumenti e gallerie di Piša. B: La cupola di S. Maria del Fiore: II progetto, la costruzione (R 1941); Brunelleschi e Donatello neila Sacrestia Vecchia di S. Lorenzo (Piša 1947); La Sa- cristia Vecchia di S. Lorenzo (ib. 1948); La Piazza dei Miracoli (F 1949); II Campanile di Piša (F 1956); La facciata detla Cattedrale di Piša (F 1957); ,La cliiesa dei SS. Sergio e Bacco a Costantinopoli' (Riv. dellTsti- tuto d’archeologia e storia delTarte, 1961); Brunelleschi (Mi 1962, »Collana d’arte del Club del libro« 3); H Duomo di Piša (F 1965, »For Col« 28). L: Chi b (1961). San Paolo Bologna San Paolo fuori le mura -► Rim San Petronio -> Bologna San Pietro al Monte -> Civate San Pietro in Montorio -»■ Rim San Pietro in Vaticano-*■ Rim (Vatikan: Pe¬ trova c.) 1897 San Pietro in Vincoli — SANTA MARIA CAPUA VETERE 1898 San Pietro in Vincoli -> Rim SANSEPOLCRO blizu Arezza v Toskani (Italija). Pin. Comunale (Pal. Comunale) hrani predvsem dve deli -> Piera della Francesca, ki se je bil tu rodil, in sicer poliptih Marije zavetnice s plaščem in iz umetnikovega pozn. obd. fresko *Vstajenje (1463/65). L: EWA VIII (1963, stp 641—42 — L!); »CA« 9 (1967, kat. št. 7 & 19,1.1—VII & LIX). San Simeone Piccolo ali Ss. Simeone e Giuda —> Benetke (arh. Giov. Ant. -> Scalfarotto) sanskilot (fr. le sans-culotte), vzdevek, ki so ga v dobi -+Konventa plemiči dali republikan¬ cem, ki niso nosili plemiških hlač do kolen (fr. les culottes). Up: npr. L.-L. Boilly (Igralec Che- nard kot sanskildt, 1792, Pariz, Mus. Carnavalet). Šansoni, it. zal. v Florenci, ki jo je 1873 ust. Giulio Cesare Šansoni (u. 1883). Pri njej zač. izhajati ali še izhajajo La -> Critica d’Arte, -> Paragone inAr te Antiča e Moderna, z. Bibl. di»Proporzioni << (od 1940 dalje, ur. R. Longhi), Enciclopedia cattolica (12 knj.) in za Ist. per la eollaborazione culturale (V-R) Enciclopedia Vniversale dell'Arte. Mdr. tudi slavna Milane- sijeva izd. Vasarijevih življenjepisov (Vasari- Milanesi) in zbr. spisi R. Longhija. Sansovino, Andrea, s pr. im. Andrea Contucci (o. 1460—1529), it. kipar in arh. R. v Toskani (Monte San Savino blizu Arezza), učenec Anto¬ nia del Pollaiuolo, akt. v Florenci, na Pirenej¬ skem polotoku, v Rimu in Loretu. Njegov učenec je bil po njem imen. Jacopo S. (infra). P: v Flo¬ renci marm. skupina Krst v Jordanu (zač. 1502, dkč. 1505, 1569 post. na zun. florent. baptisterija nad Vrati paradiža), v Rimu pa po naročilu Papeža Julija II. nagrob. kard. Ascania Sforze, brata milanskega vojvode Lodovica il Moro (1505, Sta Maria del Popolo, kor) in nagrob. kard. Girolama Bassa Della Rovere (1507, ib.), ki v rim. renesančne nagrob. uvajata obliko ant. slavoloka. L: Vasari-Milanesi IV & VI; P. Schonfeld: Andrea Sansovino und seine Schule (Stu 1881 ); Venturi X/1 (1935); George Huntley: Andrea Sansovino: Sculptor and Architect of the Italian Renaissance (C [Mass.] 1?35); Cankar m/l (1936, p. 153—54); Panofsky romb (1964, p. 82, repr. 367); Eleanor D. Barton (EWA XII, 1966, stp 700—01 — L!); »MdS« 105 (Mi s. a.). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), J. Pope- Hennessy (III 1963), H. Semper (1880). Sansovino, Jacopo, s pr. im. Jacopo Tatti (1486—1570), it. kipar in arh., učenec Andree Sansovino (supra), čigar priimek je prevzel. R. v Florenci, akt. tam, v Rimu in od 1527 dalje v Benetkah, tam u. (84). P: Bakhos (marmor, o. 1512, Bargello), bron. sohe Palas Atena, Apd- lon, Merkur in Pax (o. 1540, Benetke, Loggetta del Campanile), sohi Marsa in Neptuna (1554/67) na stopnicah doževe palače (po njiju imen. Scala dei Giganti), sohi Caritas in Fides na nagrob. doža Veniera (o. 1561, Benetke, S. Salvatore). — A: v Benetkah Libreria Vecchia (Bibl. Mar- ciana, od 1536 dalje, dkč. 1582 Scamozzi) in Loggetta del Campanile (1537—40). L: Vasari-Milanesi VII; Francesco Sapori: Jacopo Tatti detto il Sansovino (R 1928); Venturi X/2 (1936), XI/3 (1940); »MdS« 37 (uv Antonio Paolucci). — Cf. G. Delogu (1946 — L!; 1956), G. Lorenzetti (1910; 1929), L. Planiscig (Venez. Bildhauer 1921), J. Pope- Hennessy (1968), H. R. Weihrauch (1935). SANSSOUCI (fr. sans souci, brez skrbi), grad Friderika Vel., ki so mu ga po njegovih osnutkih sezidali pod vodstvom G. W. von Knobelsdorffa 1744 —47, odličen primer t. i. fridericianskega rokokoja. Na vzh. strani Bildergalerie (sez. arh. Johann Gottfried Biiring). V njej mdr. zastopani Abr. Bloemaert (Teagenes in Hariklea, d. 1625), van Dyck (Pet otrok angl. kralja Karla /., lastno¬ ročna replika slike v Windsor Castle), F. Wouters (Darovanje Priapu), itd. L: G. Eckardt: SchloB Sanssouci (Po 1957); id.: Die Gemalde in der Bildergalerie Sanssouci (Po 1964). SanfAbbondio -> Como Santa Cecilia in Trastevere -> Rim Santa Chiara -> Neapelj santa conversazione — Sacra Conversazione Santa Costanza —> Rim Santa Croce -> Florenca Santa Fosca Torcello Sant’Agnese fuori le mura —> Rim SanfAgnese in Agone — > Rim SanfAgostino —> San Gimignano Santa Maria Antiča —> Verona Santa Maria Antiqua -> Rim Santa Maria Assunta -»Siena (stolnica),-> Torcello (stolnica) SANTA MARIA CAPUA VETERE (Čam¬ pama, Italija), mestece na mestu nekd. rim. Capue z rim. amfiteatrom (170 X 140 m) in pod¬ zemskim -> mitrejem (v njem St S e iz 3. četrt, n. st.). L: EWA VIII (1963, stp 711 — L!). — Cf. Th. Kraus (1967, repr. IX). 1899 Santa Maria degli Angeli — Santin-Aichel, Johann 1900 Santa Maria degli Angeli Florenca, —> Rim Santa Maria dei Gesuati -^-Benetke Santa Maria dei Miracoli -> Benetke Santa Maria del Carmine — Florenca Santa Maria del Fiore -> Florenca (stolnica) Santa Maria della Consolazione -> Todi Santa Maria della Pace -> Rim Santa Maria della Salute Benetke Santa Maria della Vittoria —> Rim Santa Maria delle Carceri ->Prato Santa Maria delle Grazie -> Milano Santa Maria del Popolo -> Rim Santa Maria Donna Regina —> Neapelj Santa Maria Gloriosa dei Frari -> Benetke Santa Maria in Doranica —> Rim Santa Maria in Trastevere -> Rim Santa Maria Maggiore -> Rim Santa Maria Nascente —> Milano (stolnica) Santa Maria Novella -*■ Florenca Santa Maria sopra Minerva -*• Rim Sant’Ambrogio —> Milano Sant’Anastasia -> Verona SanfAndrea -> Mantova SanfAndrea al Quirinale ■> Rim SanfAndrea della Valle -> Rim Santangelo, Antonino, it. um. zgodovinar in muzealec, zdaj direktor Mus. del Pal. Venezia v Rimu. B: Cividale (R 1936, »Cataloghi delle Cose d’Arte d’Italia«); Museo di Palazzo Venezia, Catalogo: I dipinti (R 1948); Tessuti d'arte italiani dal XII e al XVIII e secolo (Mi 1959). SANTANGELO IN FORMIS, c. (ust. 1058, posv. o. 1073/75) blizu Capue v juž. Italiji (Čam¬ pama) z docela poslikano notr. (StS-e iz 1072/87 so poleg IR edini spom. montecassinske umetn. v času njenega največjega razcveta !): v gl. ap- sidi Kristus med simboli evangelistov (v odprti knj. je brati: EGO SVM ALFA ET OMEGA PR1MVS ET NO VISSIMVS), pod njim 3 nad¬ angeli, levo od njih pa —> Desiderius, opat Mon- tecassina, s pravokotnim nimbom predstavljen kot živa oseba; v srednji ladji evang. prizori (npr. Kristus in prešuštnica, Slovesni vhod v Je¬ ruzalem, Zadnja večerja, Pilat si umiva roke in Križanje), v stranskih ladjah bibl. prizori (npr. Izgon iz raja in Kajn ubije Abela), na zah. steni Poslednja sodba. Od skupno o. 100 bibl. in evang. prizorov se jih je ohranilo o. 60. L: Janine fVettstein: Sant'Angelo in Formis et la peinture medievale en Campanie (G 1960, »Travaux d’Humanisme et Renaissance« 42 [oc. Stephan Waet- zoldt, ZfKg, 1962]); EWA II (1960, t. 285), VIII (1963, stp 696), XII (1966, stp 442, t. 263), XIII (1967, t. 221); Anita Moppert-Schmidt: Die Fresken von S. Angelo in Formis (Z 1967). — Cf. K. J. Conant (1959), O. Demus (1968 — L!), H. Schrade (1963). Santa Prassede -> Rim Santa Pudenziana —> Rim Santa Sabina -> Rim Santa Sindone Torino (Capp. della Sta Sin- done) Santa Trinita (v Florenci Trinita) —>■ Florenca Sant’Eustorgio —> Milano SANTIAGO DE COMPOSTELA, mesto v severozah. Španiji (Galicia), ki je nastalo ob legendarnem grobu apostola Jakoba star. (po¬ leg Jeruzalema in Rima najpomembnejša sred- njev. božja pot, cf. s. v. romarske poti): poleg nad grobom sez. katedr. še 46 cerkva s 114 zvo¬ niki. *Katedr. iz XI.—XII. st. (zač. v 1070-ih letih, transept posv. 1105); ob *Puerta de las Plat er las (Zlatarski portal, o. 1110/20) v opor¬ niku relief * Davida psalmista (1. pol. XII. st. — motiv iksasto prekrižanih nog!); *Portico de la Gloria (mojster Mateo 1168—88). Tloris v obliki lat. križa, triladijska, banjasto obokana notr. s triladijskim transeptom in obokanimi emporami, korni obhod s 5 žarkasto razporeje¬ nimi kapelami (sorodnost s petladijsko c. St.- Sernin v —»• Toulousu itd.). L: Pevsner (1966); EWA XIII (1967, stp 246-47 — L!); »US« 7 (1968, repr. p. 235—37). — Cf. K. J- Conant (1959). Santi Cosma e Damiano —> Rim Santi Giovanni e Paolo -> Benetke Sant’ Ignazio -»■ Rim Santin-Aichel, Johann, s pr. im. Giovanni San- tini (1667—1723), češ. arh., r. in u. v Pragi, član it. družine kamnosekov, nadaljeval na Češkem smer Francesca —>• Borrominija. L: cf. H. G. Franz (1950), E. Hempel (1965), V. Kotrba (1968). 1901 il Santo — SARAJEVO 1902 il Santo (Sant’Antonio) —>Padova SANTO DOMINGO DE SILOS v Stari Ka- stiliji (Castilla la Vieja, provinca Burgos, Špa¬ nija): dominikanski samostan z znamenitim, ravno kritim spodnjim * križnim hodnikom (o. 1100): 138 dvojnih stebrov nosi 60 lokov, re¬ liefno okrašeni kapiteli in 4 vogalni pilastri. Med reliefi pilastrov jih je 6 iz istega časa (o. 1100), npr. Snemanje s križa, Polaganje v grob, Vstajenje, Kristus v Emavsu in Neverni Tomaž (na severozah. pilastru), dva, Oznanjenje in J e se¬ je v a korenika, pa sta iz o. 1158. L: F. J. Perez de Urbel: El claustro de Silos (2. izd., Burgos 1955); EWA XII (1966, t. 251 des.), XIII (1967, stp 259 — L!), XIV (1967, t. 465 des. v sredi); »US« 7 (1968, f p. 248); »PKG« 5 (1969, t. 203 & 293); »MdS« 97 (t. III). — Cf. M. Schapiro (*1939), G. Schiller (I 1966, repr. 40; II 1968, repr. 556). Santomaso, Giuseppe (1907——), it. abstr. slikar in grafik. R. v Benetkah, tam obiskoval a k., tam tudi živi. Prejel mdr. 1. nagr. za it. sli¬ karja na beneškem bienalu 1954. L: Chi e (1961). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965 — L!), L. Venturi (1955 — L!). Santonino, Paolo, lat. Sanctoninus (o. 1440— 1508/10), it. humanist, kancler oglejskega patri¬ arha. Tudi za zgod. slov. umetn. je pomemben njegov Itinerarium, opis potovanj v Ziljsko do¬ lino (1485), na Gorenjsko in v Dravsko dolino (1486) in na Štajersko (1487); ohranjen v Rimu (138 listov, Bibl. Vat., Ms. lat. 3795). B: Gius. Vale (izd. & kom.): Itinerario di Paolo Santonino in Carinthia, Stiria e Carniola n. a. 1485 — 1487 (R 1943, »Studi e Testi« 103). L: Maks Miklavčič (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!). Santo Spirito —> Florenca Santo Stefano Rotondo -> Rim San Vitale Ravena San Zaccaria —>Benetke San Ženo Maggiore —> Verona SAO PAULO (Brazilija). Museu de Arte Mo¬ derna se ponaša s pomembno z. evr. umetn. S: mdr. so zastopani L. Cranach star., Tizian (npr. Cristoforo Madruzzo, d. 1552), H. Holbein ®l-> F- Hals (npr. Portret oficirja, d. 1631), Velazquez, Jean-Marc Nattier (Mme Louise Elisabeth kot Zemlja', Mme Henriette kot Ogenj', Mme Adelaide kot Zrak; Mme Victoire kot Voda), Chardin (Angliste Gabriel Godefroy, d. 1741), Fragonard, Goya, Ingres (Angelica pri¬ klenjena k skali, d. 1859 [zač. 1818]), Delacroix, Manet (npr. Marcellin Desboutin, d. 1875), Ce¬ zanne (Črnec Scipion, 1866/68; Paul Alexis in Zola), Renoir (npr. Kopalka, d. [18]70), Gauguin (npr. Avtp., d. 1896), van Gogh, Toulouse- Lautrec (npr. Monsieur Fourcade, d. [18]89), Vuillard (Princesa Bibesco), Modigliani (Leopold Zboroivski), Soutine, itd. L: Paintings from the Sao Paulo Museum (1957 [rk, MM]). Saraceni, Carlo (o. 1580/85—1620), it. slikar, caravaggist, r. in u. v Benetkah, sicer pa akt. zvečine v Rimu (vzdevek Carlo Veneziano). S: npr. Občestvo blaženih časti sv. trojico (baker, London, z. Julius H. Weitzner), Počitek na begu v Egipt (1606, Frascati, Convento di Camaldoli ali Sacro Eremo dei Padri Camaldolensi), Čudež .sv. Benona (1618, Rim, Sta Maria delTAnima), Sv. Karel Boromejski (1618, Rim, S. Lorenzo in Lucina), Zamaknjenje Frančiška Asiškega: angel mu igra na gosli (1619/20, Alte Pin.). L: B. Heinrich (ThB XXX, 1935, s. v. — L!); Pietro Zampetti (Pittura del Seicento a Venezia, V 1959 [rk]); Anna O t tani Cavina, Per il primo tempo del Saraceni (Arte Ven, XXI, 1967); Gtinther Heinz (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Anna Ottani Cavina: *Carlo Sara¬ ceni (Mi 1969 — oc. Benedict Nicolson, BM, maj 1970); »MdC« 264 (barvni repr. 2—3); »PKG« 9 (1970, t. 7). — Cf. H. Voss (BI 1924). Saraja da Abra(ha)mu Agaro za ženo, bibl. ik. m. (1 Mojz 16, 3): ker 85-letni Abram (pozn. Abraham) in 75-letna Saraja (pozn. Sara) še nista imela otrok, je Saraja pripeljala možu svojo egipt. deklo, s katero je dobil sina Izmaela. Up: npr. van der Werff (d. 1696, Eremitaža). L: Rčau II/l (1956, p. 130); Pigler I (1956, p. 33—34). SARAJEVO, gl. mesto SR Bosne in Hercego¬ vine ob reki Miljacki. Številni spom. islamske arhitekture, zlasti iz XVI. st., ki je tu pomenilo »zlato« obd.: med njimi predvsem džamije (npr. Čekrečijina, Ali-pašina in Ferhat-begova, o. 1656 po požaru prež. Careva džamija), izmed katerih je najznamenitejša Gazi Husrev-begova džamija (1521—31). Na njenem dvorišču sta Gazi Husrev- begov in Murat-begov mavzolej (Gazi Husrev- begovo turbe in Murat-begovo turbe). Iz novejše dobe mdr. več stavb Juraja —> Ncidhardta (npr. Filozofski fakultet, 1959). Med muzeji posebno bogat Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine (ust. 1888, pomembna prazg., ant. in srednjev. z., cf. infra), Umjetnička gal. (ust. 1946, uradno odprta 1959), Gazi Husrev-begova biblioteka (ust. 1537, tudi IR), itd. L: Husref Redžič, Ko je graditelj Gazi Husrevbe- gove džamije u Sarajevu? (Radovi Naučnog društva Bosne i Hercegovine, 1960); KHE 1 (1962); Smail Tihič (ELU 4, 1966, s. v. — L!); EWA XIV (1967, stp 922—27 — L!); UBJ (1969). 1903 Sarajevska hagada — sarkofag 1904 *Sarajevska hagada, najdragocenejši hebr. rkp. v Jugoslaviji (XIV. st., Sarajevo, Zemaljski muz.), obsega brez praznih str. in dodatkov 84 perga¬ mentnih listov (22 X 16 cm); 69 miniatur je na 34 listih (skupaj dva in dva, verso in recto, hrbtne str. bele), npr. Ustvarjenje sveta, 1.—3. dan (f. Iv) in 4.—7. dan (f. 2r), Ustvarjenje Eve in Adam in Eva ob drevesu spoznanja, spodaj Adam in Eva po grehu in Delo prvih staršev (f. 3v), Lotov beg iz Sodome in spodaj Abraham gre darovat Izaka (f. 7v), celostr. miniatura Mojzes na gori Sinaj (f. 30r). L: Smail Tihič (ELU 2, 1962, p. 494); Min Jug (1964 — L!). — Cf. C. Roth (* 1963 — L!), J. von Schlosser (1898). SARASOTA (Florida,' ZDA' [Southeast]). ~ The John and Mable Ringling Museum of Art (5401 Bayshore Road). S: mdr. zastopani Paolo Veronese (Počitek na begu v Egipt), Ag. Carracci (Suzana in starca, o. 1598/1600), Hals, Vignon (Antonij in Kleopatra), N. Poussin (Za¬ maknjenje sv. Pavla, 1643), Pietro da Cortona (Agara in Izmael v bersabejski puščavi, 1631/42), Tassel (Salomonova sodba), Gainsborough, Rey- nolds, itd. L: AN (febr. 1957). — Cf. W. Suida (1949). sardoniks (fr. la sardoine), poldrag kamen, vrsta -> oniksa s plastmi sarda; po -*■ Apokalipsi 5. temeljni kamen zidovja, ki obdaja —► nebeški Jeruzalem. Pomembni izdelki.: cf s. v. kameja vladarske dvojice na Dunaju (III. st. pred) & Su- gerjev kelih (o. 1140). L: EWA VI (1962, t. 38,43—44), XII (1966, t. 287); »PKG« 2 (1967, t. 384a, XXIXb). Sarfatti, Margherita, r. Grassini (1883—1961), it. (ž.) pisateljica, lik. kritičarka, kot Mussolini, ki ji je bil prijatelj, socialistični renegat; urednica lik. in lit. dela fašističnega časnika II Popolo d'Italia. Bila gl. ustanovitelj skupine II Novecento Italiano (cf. —> Carra, -> Sironi, etc.). L: cf. W. Haftmann (4. izd. 1965). Sargent, John Singer (1856—1929), amer. sli¬ kar, virtuozen portretist v. buržoazije na obeh straneh Atlantika; r. v Florenci, živel zvečine v Evropi, od 1884 dalje v Londonu, 1897 član Royal Ac. S: Avtp. 21-letnega umetnika (London, Mrs. Julian V. Cooper), Hčerke Edv/arda D. Boita (1882, Boston FA), El Jaleo (d. 1882, Bo¬ ston ISG), Portret Mme X (Mme Gautreau, 1884, MM), Isabella Stevvart Gardner (d. 1888, Boston ISG), Paul Helleu z ženo (Paul Helleu Sketching with His Wife, 1889, BrookIyn), 9 v. portretov družine Asherja Wertheimerja (Tate), npr. Asher Wertheimer (1892) in Hylda, Almina in Conway, otroci A. W. (1905), Mr. and Mrs. Isaac Nev/ton Phelps Stokes (1897, MM), Lord Ribblesdale (1902, ib.), Nonchaloir (Rose Marie Ormond, hči um. zgodovinarja Andreja Michela, 1911, Washington), Some General Officers ofthe Great War (1922, London, Nat. Portrait Gali.). Šte¬ vilni akvareli. L: William H. Downes: John S. Sargent: his life and work (Bo 1925); Evan E. Charteris: John Sargent (NY 1927); Fairfield Porter, Sargent: an American problem (AN, 1956). Saria, Balduin (1893— ), avstr, prazgodo¬ vinam klas. arheolog in numizmatik. R. v Ptuju, mdr. izr. (1926—37) in redni prof. (1937—42) na lj. univ., nato prof. na univ. v Gradcu (1942 do 53) in sour. tamk. germansko ekspanzivnih Siidost-Forschungen. B (lik. umetn.): ,Razvitak Mitrine kultne slike u dunavskim oblastima' (Star, 1923, dis. [W 1921)]; ,Glavne kultne podobe mitrejev v Poetovioni' (ZUZ, 1933); ,Die romische Wasserleitung von Neviodunum (Hoffillerjev zb., 1940); Pettau (Graz 1965). L: Franjo Baš (SBL, 9. zv., 1960); Mirko Šeper (ELU 4, 1966, s. v. — B!). — Zbornik: Festschrift fiir Balduin Saria zum 70. Geburtstag (Mn 1963). sarkofag, dobesedno »mesožerec« (iz grš. sarks, meso, in fagein, žreti): kamn., glinasta, lesena ali kovinska, zvečine reliefno okrašena rakev. Po Pliniju naj bi bil tako najprej imen. apnen¬ čast kamen, ki so ga bili Grki uporabljali za sarkofage in ki je baje trupla sčasoma izžrl. Po grš., etr. in rim. sarkofagih so starokršč. sarko¬ fagi pomembni zlasti za izoblikovanje kršč. iko¬ nografije. Formalno nadaljujejo razne tipe rim. sarkofagov (strigilirani, stebmi, enovrstni in dvovrstni sarkofagi itd.), vsebinsko pa se kaže razvoj od pripovednosti prek hieratične repre¬ zentance (2. pol. IV. st.) k čedalje močnejšemu prevladovanju simbolov (npr. pri skupini raven¬ skih sarkofagov). Cf. infra & s. v. lateranski sarkofag št. ... (sarkofagi iz nekd. Lateranskega muz. zdaj v Vatikanu). L: Carl Robert, G. Rodemvaldt & F. Matz (izd.): *Die antiken Sarkophagereliefs (BI: Mann 1890— [do 1969 izšli Bd. 2—5 & 7 v 11 knj.]); W. Altmann: Architektur und Ornamentik der antiken Sarkophage (BI 1902); K. Watzinger: Griechische Holz-Sarko- phage aus der Zeit Alexanders des GroBen (Lpz 1905); H. Freiherr von Campenhausen: Die Passions- sarkophage: Zur Geschichte eines altchristlichen Bildkreises (Mrbu 1929); *Panofsky Tomb (1964 — L!); Theodor Klauser, Friedrich Wilhelm Deich- mann & Julie Mdrki-Boehringer: Friihchristliche Sarkophage in Wort und Bild (Olten 1966); Robert Turcan: Les Sarcophages romains b repr&entations dionysiaques: Essai de chronologie et d’histoire religieuse (P 1966); »PKG« 2 (1967 — L!); Friedrich Wilhelm Deichmann (izd.): *Repertorium derchrist- 1905 sarkofag Adelfije in Valerija — sarkofag s tremi simboličnimi jagnjeti 1906 lich-antiken Sarkophage, I (2 knj., Wsb 1967 — obde¬ lala Giuseppe Bovini & Hugo Brandenburg) & II (v pripravi); »tJS« 3 (1969), 4 (1970) in 5 (1970). — Cf. G. Bovini (1949), F. Cerke (1940), G. M. A. Hanfmann (1951), J. Wilpert (»1929—1936), etc. f sarkofag Adelfije in Valerija, ikonogr. bogat starokršč. sarkofag (o. 340, Siracusa, Mus. Naz.). Ob osrednji —> imago clipeata s portretoma nekd. prefekta ( Valerius ) in njegove žene ( Adeiphia ) kažejo reliefi čelne ploskve od leve na des. zgoraj: Bog zaukazuje Adamu in Evi delo (ob njem žitni snop, ob njej kozlič), Napoved Petrove zatajitve, Ozdravljenje krvoločne žene, Mojzes sprejme postavo, Abraham daruje Izaka, Ozdrav¬ ljenje slepega, Pomnožitev kruha in rib in Obuje- nje mladeniča iz Naima\ spodaj; Trije mlade¬ niči se branijo častiti Nabuhodonozorjevo podobo, Čudež v Kani, Poklon kraljev, Adam in Eva ob drevesu spoznanja in Slovesni vhod v Jeruzalem. L: Cankar 1/2 (1928, p. 174, 176 & 178, repr. 68); S- L. Agnello: II sarcofago di Adelfia (C. d. V. 1956, »Arniči delle Catacombe« 25); Panofsky Tomb (1964, repr. 156); ELU 4 (1966, p. 311, repr. 312). — Cf. F. Volbach (1958, t. 37—39 — L!). sarkofag dvanajstih apostolov (V. st., Ravena, St’Apollinare in Classe): na prednji strani Kri¬ stus na prestolu med 6 apostoli, ko izroča po¬ stavo Pavlu (ne Petru!) na svoji des. strani; na stranskih ploskvah 2-krat po trije apostoli. L:cf. Iz. Cankar (ZVZ, VII. 1927, p. 118, f p. 115), F. van der Meer (& C. Mohrmann 1959, repr. 269), P- Toesca (11 Medioevo I, 1927, repr. 150), O. Wulff (I 1914 v »HdKw«, t. XIII/3). »sarkofag eksarha Izaka« (o. 400/410, Ravena, S. Vitale. Capp. Sancta Sanctorum (celica des. °d prezbiterija]): na prednji ploskvi Poklon treh kraljev v smeri od des. proti levi. L: EWA IX (1964, t. 65 des. zgoraj): — Cf. Iz. Cankar (ZVZ, VII, 1927, p. 114 & 118, f p. 115), G. Schiller (I 1966 [1969], repr. 255), W. F. Volbach (1958 — L!), O. VVulfj (1 1914 v »HdKw«, repr. 175). t/ *sarkofag Junija Bassa (marmor, prednja plo¬ skev in x 241 cm, o. 359, Rim, Grotte Vati- eane). najslavnejši starokršč. sarkofag, hkrati edini, ki je časovno opredeljen z napisom: IVN. BASSVS. V. C. QVI VIXIT ANN1S. XL1I MEN. II. IN IPSA PRAEFECTVRA VRBI NEOFITVS I1T AD DEVM. VIII. KAL. SEPT. EVSEBIO ET YPATIO. COSS (Junij Bassus, vir clarissimus, ki je živel 42 let in 2 meseca, je kot spreobrnjenec [neophytus, se pravi ko je prejel krst] odšel k bogu 8. dan septembrovih kalend [28. VIII.] v letu, ko sta bila konzula Eusebius in Hypatius [359]). V dveh vrstah je razvrščenih 10 prizorov, ločenih s stebriči, ki nosijo zgoraj favno, nad kapiteli golšasto izstopajočo gredo, spodaj pa s školjkastimi baldahini dopolnjene potlačene loke (vsaka školjka se spredaj spre¬ minja v orla) in trikotna čela. Zgoraj od leve na des. Abraham daruje Izaka, Pavla primejo, Maiestas Domini supra caelum ali Traditio legis, Jezusa peljejo pred Pilata, Pilat si umiva roke. Spodaj: Job na smeteh, Adam in Eva ob drevesu spoznanja, Slovesni vhod v Jeruzalem, Danijel v levnjaku, Pavel na morišču ; v 6 medločjih z jag¬ njeti ponazorjeni prizori Trije mladeniči v ognjeni peči, Voda iz skale, Krst v Jordanu, Pomnožitev kruha in rib, Mojzes sprejme tabli postave in Obujenje Lazarja. Na krajših stranskih ploskvah -oštirje letni časi, in sicer levo samo jesen, des. pa zgoraj poletje, spodaj pa zima, jesen in pomlad — vse predstavljeno s putti. L: Cankar II/l (1928, p. 178 & 180, repr. 69—70); *Panofsky Tomb (1964, p. 41—42, repr. 157); »US« 5 (1970, p. 48—49). — Cf. A. Bosio (»1632 — bakr., ki kaže nekd. videz!), F. Cerke (»1936), A. Grabar (Le premier 1966, p. 246 & 248, repr. 264, 273—75), G. M. A. Hanfmann (1951, kat. št. 540, repr. 148— 49), W. F. Volbach (1958, t. 41—43 — L!), J. VVilpert (III 1936). v/ sarkofag nadškofa Feliksa (marmor, 705/23, Ravena, SCApollinare in Classe): na prednji ploskvi primitivno oblikovani ovci pred križem z grš. črkama alfa in črnega (križ pomeni Kri¬ stusa). L: EWA XIII (1967, t. 342 des. zgoraj). — Cf. P. Toesca (II Medioevo 1,1927, repr. 159). S »sarkofag nadškofa Teodorja« (o. 460/70, Ra¬ vena, SCApollinare in Classe). Na prednji strani (dolžina 208 cm) Kristusov monogram med pa¬ voma, na stranski ploskvi (52 X 68 cm) simbo¬ lična predstavitev -> Krsta v Jordanu. Sarkofag so pozn. uporabili za nadškofa Teodorja, zato napis na pokrovu: + HIC REQ VIESCIT IN PACE THEODORVS V. P. ARCHIEPISCO- PVS -f (abr. V. P. za vir beatissimuš). L: cf. Iz. Cankar (ZVZ, VII, 1927, p. 120, f. 119), F. van der Meer (& C. Mohrmann 1959, repr. 270), G. Schiller H 1966 [1969], p. 141, repr. 348), O. Wulff (I 1914 v »HdKw«, repr. 180). sarkofag »obeh bratov« —»• lateranski sarkofag št. 55 sarkofag s tremi simboličnimi jagnjeti, t. i. sar¬ kofag Valentinijana III. (V. st., Ravena, mavzo¬ lej Galle Placidie). Na prednji ploskvi jagnje božje na vzpetini, izpod katere izvirajo -> štiri reke paradiža, ob straneh jagnjeti, ki ponazarjata izvoljene, in palmi. L: cf. P. Toesca (II Medioevo I, 1927, repr. 155), O. IVul f J (I 1914 v »HdKw«, repr. 179); »US« 5 (1970, f p. 92). 1907 »sarkofag sv. Rinalda« — Sassetti, Francesco 1908 »sarkofag sv. Rinalda« (sreda V. st., Ravena, stolnica): na prednji ploskvi Kristus na prestolu na vzpetini (izpod nje izvirajo štiri reke para¬ diža), iztegujoč desnico proti Pavlu, ki se mu bliža z njegove desne. Na Kristusovi levi strani, ravno tako z vencem na pokritih rokah, Peter, ki vrh tega drži križ. Ob straneh palmi kot do¬ datni znamenji raja. L: EWA IX (1964, t. 65). — Cf. Iz. Cankar (ZUZ, VII, 1927, p. 118, f p. 116), P. Toesca (II Medioevo I, 1927, repr. 151), W. F. Volbach (1958, t. 177 — L!), O. Wulff(l 1914 v »HdKw«, t. XIII/2). sarkofag škofa Liberija (marmor, o. 400, Ra¬ vena, S. Francesco): v nadaljevanju t. i. arkadnih sarkofagov je na prednji strani 5 interkolumnijev, ki so izoblikovani v zgoraj školjkasto zaključene niše. V srednji niši Kristus, izročajoč postavo, v 2. niši z desne Pavel s pokritima rokama (ne Peter!). L: EWA IX (1964, t. 64); Panofsky Tomb (1964, repr. 144). — Cf. Iz. Cankar (ZUZ, VII, 1927, p. 114, f p. 112 — »v c. S. Pier Maggiore«), W. F. Volbach (1958, t. 175 — L!), O. Wulfj a 1914 v »HdKw«, repr. 172). (/ »sarkofag Valentinijana m.«, imen. po zahod- norim. ces., ki je vladal 425-—55. Cf. s. v. sarko¬ fag s tremi simboličnimi jagnjeti (supra). sarkofag z jagnjetom božjim (1. pol. V. st., Ravena, mavzolej Galle Placidie): jagnje božje pod trikotnim čelom in na vzpetini (—> štiri reke paradiža), na njegovem križu ptici; levo in des. po ena školjkasto zaključena niša in v njej križ. L: EWA III (1960, t. 303). Sarrazin, Jacques (1588—1660), fr. kipar, od 1610 do o. 1627 v Rimu. P: kariatide na Lemer- cierovem Pavillon d’Horloge Louvra (1636), mavzolej Henrika Burbonskega, očeta t. i. V. Condeja za c. St.-Paul-St. Louis (od XIX. st. dalje v —> Chantillyju). L: cf. A. Blunt (1953). Sarre, Friedrich (1865 — 1945), nem. um. zgo¬ dovinar, raziskovalec islamske umetn. v Prednji Aziji, direktor islamskega odd. berlinskih mu¬ zejev, r. in u. (79) v Berlinu. B: (& alii) Denkmaler persischer Baukunst (2 knj. BI 1901—1910); Erzeugnisse islamischer Kunst (2 knj., BI 1906—1909); (& E. Herzfeld) Iranische Felsreliefs (2 knj., BI 1910); (& F. R. Martin & alii) Die Aus- stellung von Meisterwerken muhammedanischer Kunst in Miinchen 1910 (3 knj., Mn 1912); Die Kunst des alt en Persien (BI 1922, »Die K. des Ostens« 5); Isla- mische Bucheinbande (BI 1923); (& Hermann Trenk- wald) Altorientalische Teppiche (2 knj., W-Lpz 1926— 1928). Sarto, Andrea del -> Andrea del Sar to Sartoris, Alberto (1901—_), it.-švic. arh. in pisec o umetn. R. v Torinu. B: Antonio SanTElia (Mi 1930); Gli elementi della architettura funzionale (Mi 1932, uv Le Corbusier; 3. izd. 1943); Sant'Elia e V architettura futurista (R 1943); Mario Sironi (Mi 1946); Posizione deli'architettura e delle ar ti in Italia (F 1947); Encyclopedie de Tarchitec- ture nouvelle (3 knj., Mi 1948—1957); Leonard archi- tecte (P 1952); Tempo delVarte (Mi 1954); Piero della Francesco (P 1957). L: ThB XXIX (1935); Vollmer IV (1958); Chi e (1961). Sartre, Jean-Paul (1905—_), fr. pisatelj, dramatik in filozof, teoretik eksistencializma, itd. (Nobelova nagr. za književnost 1964, ki je ni sprejel). Pisal mdr. tudi o lik. umetn. B (lik. umetn.): ,Des Mobiles' (Style de France [P], 1947, št. 5); ,La recherche de Vabsolu ‘ (Les Temps Modernes, 1948); ,Giacometti in search of space‘+ (AN, 1955); pon. izd.: Essays in Aesthetics (L 1963). L: E. F. Kaelin: An Existentialist Aesthetic: The Theories of Sartre and Merleau-Ponty (Madison: Univ. of VVisconsin Press 1962); etc. — Cf. B. Pečar (1970). Sarzana, Leonardo da —► Leonardo da Sarzana Sassetta, s pr. im. Stefano di Giovanni (o. 1392 ali pozn.—1450), it. sienski slikar, s svojo naivno poetično milino nadaljujoč srednji vek. S: npr. ikonografsko posebno mikavni, verj. fragmen¬ tarno ohranjeni Sprevod treh kraljev (s simbolič¬ nimi žerjavi, nojema, liščkoma in sokolom, MM), z imenom Madonna della Neve (ali delle Nevi) znani poliptih iz sienske katedr. (1430/32, Flo¬ renca, z. Contini Bonacossi), Sv. Martin na konju deli plašč z revežem (1433, Siena, z. Chigi Saraceni), zdaj razdeljeni olt. Frančiška As. za Borgo S. Sepolcro (1437/44), katerega posamez¬ ne dele hranijo Dahlem (tabla predele), Beren- sonova z. v Settignanu (The Harvard Univ. Center for Italian Renaissance Culture: Fran¬ čišek As.), Louvre (3 table prednje strani), Chan- tilly ( Mistična zaroka Frančiška As. z Revščino — Revščina v zeleni, Čistost v beli in Ponižnost v rdeči obleki) in londonska Nat. Gali. (ostalih 7 tabel hrbtne strani: Frančiška As. ljubezen do bližnjega ; Frančišek se odreče očetovemu imetju ; Papež potrdi pravila frančiškanskega reda ; Stig¬ matizacija Frančiška As .; Frančišek pred sulta¬ nom', Volk v Gubbiu: Pogreb Frančiška As.). L: Paul-Henri Michel (Diet peint it, 1964, s. v.); Marco Chiarini (EWA XII, 1966, s. v. — L!); L. Berti (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »US« 8 (1968). — Cf. B. Berenson (1910 [1949]; 1968, repr. 550—59), M. Davies (1951 [1961]), H. Friedmann (1956), J. Pope- Hennessy (1939). Sassetti, Francesco (1421—1490), florent. ban¬ kir in mecen, družabnik —> Medičejcev, sprva 1909 Sas-Zaloziecky, Wladimir Roman — Sauerlander, Willibald 1910 delal zanje v Avignonu in Lyonu. Up: A. Ros- sellino (marm. doprsje, 1464, Bargello) in Dom. Ghirlandajo ( freska, Florenca, Sta Trinita, Capp. Sassetti; portret s sinom Teodorjem, les, MM). L: cf. M. Wackernagel (Der Lebensraum 1938), A. *Warburg (1901 & 1907 [I 1932]). Sas-Zaloziecky, Wladimir Roman (1896— 1959), avstr. um. zgodovinar, r. v Lvovu, prom. 1919 na Dunaju, učil na univ. v Pragi, Berlinu, Lvovu, na Dunaju in v Gradcu, tam kot H. Eggerjev naslednik od 1948 dalje ord. za um. zgod. B: ,Studien zur figuralen Ausschmiickung der Jagel- lonen-Kapelle ( Siegmundkapelle ) in Krakau' (Belv, 1924); Gotische und barocke Holzkirchen in den Kar- Pathenlandern (W 1926 ); ,ByzantinischesKunstgewerbe der mittelalterlichen und spatmittelalterlichen Periode' (H. Th. Bossert [izd.]: Gesch. des Kstgevverbes, V, BI 1932); Byzanz und Abendland im Spiegel ihrer Kunsterscheinungen (Szb-Lpz 1936); Die Sophien- kirche in Konstantinopel und ihre Stellung in der Ge- schichte der abendlandischen Architektur, I — II (R [C. d- V.]-Fr. 1936); ,Die Gegenwartsprobleme der Kunst- geschichte und die Krise der Geschichtswissenschaft' (MIOG, 1950); Monuments de Part byzantin en Autriche (P 1952); ,Westrom oder Ostrom? Revisioni- stische Ansichten iiber das Verhaltnis der bildenden Kunst Byzanz' zu Rom und Orient' (Jb. OBG, 1952); Oie byzantinische Baukunst in den Balkanldndern und ihre Differenzierung unter abendlandischen und isla- mischen Einmrkungen (Mn 1955, »Siidosteuropaische Arbeiten« 46); ,Die altchristliche Kunst‘ (Illustrierte Weltkg.« II, Z: Stauffacher 1959 [tudi 1963 kot »Ull- stein Kg.« 7]); Die Byzantinische Kunst (FrM-Bl 1963, »Ullstein Kg.« 8). L: OG (1951). — Zbornik: Festschrift W. Sas- Zaloziecky (Graz 1956). Satan udari Joba z nevarnim uljesom, bibl. ik. m - (Job 2, 7). Up: npr. W. Blake (akvarelirana Perorisba, 1825/26, Tate). satiri (grš. satiroi), v grš. mitologiji razuzdani spremljevalci — Dionisa, sprva s konjskimi, pozn. s kozlovskimi nogami in rožički, običajno z veli¬ kimi, nenehno erigiranimi falusi (zato termin satiriaza), zalezujoči nimfe itn. V rim. mitolo- 8'ji jim ustrezajo favni, sicer pa je njihov ikonogr. Ep (cf. s. v. Pan) vplival na srednjev. Up —► hu- diča (cf. s. v., lit.: O. E. Erich, 1931, p. 63 ss). Up: zlasti v vaznem slikarstvu, med kipi (tudi Barberinijevski favn ) npr. Satir in nimfa (marm. rim. kopija po helen. orig., Rim, Pal. dci Con- servatori, Mus. Nuovo). L: Gritnal (1951, p. 416); Hunger (1955, p.3 21 — ~3); F. Brommer: Satyrspiele: Bilder griechische Vasen (2. izd., BI 1959); »US« 3 (1969, repr. p. 240 & 1909) — Cf ‘ A ' C ° nZe (1868) ’ E ' FUChS (Erg ‘" Bd ’ 1 Saturn (Saturnus), staiorim. bog poljedelstva, (od III. st. pred) zenačen z grš. Kronosom (torej Uranov sin in Zeusov resp. Jupitrov oče): kot slednji požira svoje otroke, tj. ponazarja čas, ki použiva vse stvari; eno izmed planetnih božan¬ stev (—> sedem planetov, —> sedem dni v tednu). V njegovem znamenju rojeni »saturnovski« ljudje nagibljejo k otožnosti (-> Melanholija, cf. npr. Verlaina: ...Or ceux-la qui sont nes sous le signe Saturne, lauve planete, chere aux necromanciens, ...), po sami svoji dejavnosti pa so pod njegovim vplivom vsi učenjaki in duševni delavci sploh. Njegovi atributi: srp, kosa, tudi ključ, itd. Up: npr. StS iz Časa dei Dioscuri v Pompejih (Nea¬ pelj, Mus. Naz.), v koledarju iz 354, Agostino di Duccio s sodel. ( relief v c. S. Francesco v -*■ Riminiju, 1447/56), Perugino s sodel. ( freska v Collegio del Cambio v Perugii), Goya ( StS iz Quinta del sordo, Prado), itn. L: Hunger (1955); Cirlot (1962); *Saturn and Me- lancholy (1964 — L!). — Cf. F. Nordstrom (1962), J. Seznec (1940 [1953]). Sauer, Joseph (1872—1949), nem. um. zgodo¬ vinar, učenec F. X. Krausa, čigar Geschichte der christlichen Kunst je dkč.; raziskovalec kršč. ikonogralije, prof. na univ. v Freiburgu i. Br., tam u. (76). B: Symbolik des Kirchengebaudes und seiner Aus- stattung in der Auffassung des Mittelalters: mit Be- riicksichtigung von Honorius Augustodunensis, Sicardus und Durandus (Fr 1902; 2. izd. ib. 1924); Die dltesten Christusbilder (BI s. a. [1920], »Wasmuths Ksthefte«7). Sauerlander, VVillibald (1924—_), nem. um. zgodovinar, poznavalec fr. srednjev. plastike. Prom. 1953 na univ. v Munchnu, 1954—59 v Parizu, 1961 —62 v Princetonu, 1962—70 učil na univ. v Freiburgu (ord. 1966), zdaj pa direktor miinchenskega Zentralinst. f. Kg. B: Die Kathedrale von Chartres (Stu 1954); ,Bei- trdge zur Geschichte der » friihgotischen « Skulptur' (ZfKg, 1956); ,Die Jahreszeiten: Ein Beitrag zur alle- gorischett Landschaft beim spat en Poussin' (MJb, 1956); ,Die Marienkrbnungsportale von Senlis und Mantes‘ (W-RJb, 1958); ,Die kunstgeschichtliche Stellung der Weslportale von Notre-Dame in Pariš: Ein Beitrag zur Genesis des hochgotischen Stiles in der franzosischen Skulptur' (MarJb, 1959); ,Sens and York: An Inquiry in to the Sculptures from St. Mary’s Abbey in the Yorkshire Museum' (J. of the Br. Archaeological Association, 1959); ,Art antique et sculpture autour de 1200' (Art de France, 1961); ,Skulpturen des 12. Jahrltunderts in Chalons-sur-Marne' (ZfKg, 1962); Die Skulptur des Mittelalters (FrM-Bl 1963, »Ullstein Kg.« 11); Jean-Antoine Houdon: Voltaire (Stu 1963, »WerkM« 89); ,Twelfth-century Sculpture at Chalons- sur-Marne' (20. kongr. I, 1963); ,Ein Reimser Bild- hauer in Cluny' (E. Gallov zb., 1965); , Pathosfiguren im Oeuvre des Jean-Baptiste Greuze' (W. Friedlaender- jev zb., BI 1965); ,Gislebertus von Autun: Ein Beitrag zur Entstehung seines kiinstlerischen Stih' (Th. Miillerjev zb., 1965); Von Sens bis Strafiburg: Ein Beitrag zur kunstgeschichtlichen Stellung der St raji- 1911 Sauerlandt, Max — Savery, Roelant 1912 burger Querhausskulpturen (BI 1966); ,Vber die Komposition des Weltgerichts-Tympanons in Autun ‘ (ZfKg, 1966); ,Vber die urspriingliche Reihenfolge von Fragonards »Amours des bergers«' (MJb, 1968); *Gotische Skulptur in Frankreich: 1140—1270 (Mn: Hirmer Verlag 1970). Sauerlandt, Max (1880—1934), nem. um. zgo¬ dovinar in muzealec, od 1919 dalje direktor hamburškega Mus. f. K. u. Gewerbe, ob zavla- danju nacizma 1933 odstavljen. Prijatelj slikarja —> Noldeja. B: Vber die Bildv/erke des Giovanni Pisano (Dii-Lpz 1904); Griechische Bildwerke (ib. 1907); Der stille Garten: Deutsche Mater der 1. Hdlfte des 19. Jahrhun- derts (ib. 1908); Kinderbildnisse aus fiinf J'ahrhunderten der europaischen Malerei von etwa 1450 bis ettva 1850 (KiT-Lpz 1921, »Artis Monumenta«; pozn. izd. ib. 1937, »DBB«); Norddeutsche Barock-Mobel (Elber- feld 1922); Die deutsche Plastik des achtzehnten Jahr- hunderts (F-Mn 1926); Das Museum fiir Kunst und Gewerbe in Hamburg 1877 — 1927: Neuertverbungen aus den Jahren 1919—1927 (Hmb 1929). Saunier, Charles, fr. um. zgodovinar. Mdr. tudi prispevki v RAam. B: Les Conquetes artistiques de la Revolution et de VEmpire (P 1902); Louis David: Biographie critique (P s. a. [1904], »G. A .«)',,Le »Marat expirant« de Louis David et ses copies ‘ (GBA, 1913); ,Sur certains livres d'architecture du XVIe siecle‘ (H. Lemonnierjev zb., 1913); Les Decorateurs du livre (P 1922 [= obd. 1900—20]); Barye (P 1925; amer. izd. NY 1926). Sauroktonos (grš.), »Ubijalec kuščarja« (nem. der Eidechsentoter). Cf. s. v. Apolon Sauroktonos. Sauvaget, Jean (1900—1950), fr. zgodovinar arabske umetn. B: ,L’Architecture musulmane en Syrie' (Rev. des Arts Asiatiques, 1934); , Observations sur quelques mosc/uees seljoukides' (Annales de 1’Inst. d’Ptudes orientales, 1938); La Mosquee omeyyade de Medine (P 1947). Sava, klub, ki so ga 1904 ustanovili slov. im¬ presionisti (—> Grohar, — Jakopič, —> Jama, -> Sternen) in drugi slov. umetniki (slikarji Luiza Jama, Roza Klein, Ferdo Vesel in Peter Žmitek in kipar Berneker), ker je um. trgovec Gustav Miethke, pri katerem so imeli razstaviti, želel, da bi nastopili kot organizirana skupina (za slov. impresionizem znamenita razst. v Salonu Miethke na Dunaju 1904). L: Vida Vidmar, Sava; Klub slovenskih impresio¬ nistov (ZUZ nv EU, 1955). Savage, George (1909—_), angl. um. zgo¬ dovinar, poznavalec umetne obrti. B: Ceramics for the Collector: an Introduction to Pottery & Porcelain (L-NY 1949); Porcelain through the Ages: a Survey of the Main Porcelain Factories of Europe and Asia (Harm 1954, »Pelican Books« A 298); Seventeenth and Eighteenth French Porcelain (L 1960); English Pottery and Porcelain (L 1961); Glass: an Outiine History (L 1965); A Concise History of Interior Decoration (L 1966; jugosl. izd.: Unu- trašnja dekoracija: Kratak istorijskipregled, Bgd 1969, »Svet umetnosti«). L: WWA (1964). Savel hoče Davida s sulico pribosti k steni (angl. Saul Casting the Javelin at David), bibl. ik. m. (1 Kralj, 19, 9—10). Up: npr. miniaturi v Psal- terju vojvode Rutlandskega (sreda XIII. st., Belvoir Castle) in znamenitem —> Bellevillskem brevirju (Ms. lat. 10483, f. 24v, 1323/26, Bibl. Nat.). — Cf. s. v. David igra na harfo pred Savlom. L: Pigler I (1956, p. 139—40); Rčau H/l (1956, p. 264); EWA VI (1962, t. 315). Savel hoče ubiti Jonatana (angl. Saul would slay Jonathan for his defense of David), bibl. ik. m. (1 Kralj 20, 21 —33, zlasti 33): Et arrlpuit Saul lanceam ut perciiteret eum (Savel pa je zagnal sulico nanj, da bi ga zadel). Up: npr. miniatura v —> Maciejo wskega kodeksu iz o. 1250 (f. 31 v). Savel med preroki, bibl. ik. m. (1 Kralj 10, 9—13, cf. s. v. N um et Saul inter prophetasT). Up: npr. —>■ Maciejovvskega kodeks (o. 1250 —■ f. 22v). Savel premaga Amalečane, toda kljub božjemu ukazu prizanese njihovemu kralju Agagu in naj¬ boljšim živalim, bibl. ik. m. (1 Kralj 15, 7—9, v nadaljevanju —> Samuel razseka Agaga). Up: npr. miniatura v -> Maciejovvskega kodeksu (o. 1250 - f. 24v). Savel pri vedeževalki v Endoru (lat. Saul pytho- nlssam cdnsulit, angl. Saul and the IVitch of Endor, hol. Saul bij de Heks van Endor, nem. Die Hexe von Endor ali Saul bei der Hexe ...), bibl. ik. m. (1 Kralj 28); Samuelov duh se pri¬ kaže. Up: e. g. miniatura v —> Gumpertsbibel (f. 82v), J. Cornelisz van Oostsanen (hrastovina, d. 1526, Rijksmus.), J. Teuflov lesor. (d. 1569) v wittenberški Bibliji iz 1572 in -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 166), Salv. Rosa (Louvre), Joh. Heinr. Schonfeld (nedk. bakr. in tuš, o. 1670, Stuttgart, Staatsgal., Graphische Smlg.), itd. L: Pigler I (1956, p. 144 & 146); Rčau IT/1 (1956, p. 252); EWA V (1961, t. 294); »Schmidt IL (1962); RDK (63. zv., 1970, repr. stp 306). — Cf. G. Swar- zenski (1908—1913, repr. 123 na t. XXXVIII). Savery, Roelant (1576—1639), Ham. slikar, r. v Kortrijku, akt. v A’damu, 1604—16 za ces. Rudolfa II. in Matijo v Pragi, na Dunaju in Tirolskem, v Salzburgu in Munchnu, u. v Utre¬ chtu. S: emajlno zglajene, nadrobno izrisane 1913 Savinšek, Jakob — Savonarola, Girolamo 1914 »kabinetne« podobe, npr. Gozdna pokrajina z lovci (les, d. 1604, Ksthist. Mus.), Orfej med živalmi (les, d. 1610, Stadel), Pokrajina z živalmi (v ozadju ik. m. Trakijske žene raztrgajo Orfeja , les, 1618, Ksthist. Mus.), Cvetlični šopek (les, d. 1624, Utrecht), Pokrajina s ptiči (baker, d. 1628, Ksthist. Mus.) in kot pendant Zemeljski raj (baker, 1628, ib.). L: Kurt Erasmus: Roelant Savery: sein Leben und seine Werke (Halle a. S. 1908, dis.); J. A. Raczynski: Die flamische Landschaft vor Rubens (FrM 1937); P. Eeckhout: R. Savery (Gent 1954 [ik]); J. Šip (Sbornlk Prači filosoficke fakulty Binenske university, 1964); Hertha fVellensiek (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. J. Biaiostocki ( 1958), Y. Thiery (cf. s. v. krajina), R. H. Wilenski (1960 — L!). Savinšek, Jakob (1922—1961), slov. kipar, v rodu slov. kiparjev po 2. svet. vojni do o. 1958 najmočnejša osebnost, nadaijen portretist. R. v Kamniku, štud. 1945—49 na AUU in 1950 v specialki B. Kalina, u. (39) na kiparskem simp. v Kirchheimu pri Wiirzburgu. S pomočjo —> Lenassija pobudil simp. -> Forma viva v Slove¬ niji. P (od psihološko poudarjenega naturalizma s slikovito obdelavo površine prek »gladkega« manierističnega ekspresionizma k prizadevanjem za čistimi oblikami, zlasti v železni plastiki); up. slepcev (1947—49), Kmetica iz Luč (žg. glina, 1949), Logor / (1952), Klovn (bron, 1953, Novo mesto, Dolenjski muz.), Pijani poet (bron, 1953, Lj, Mestni muz.), osnutek za spom. R. Jakopiču (bron, d. [19]55), vrsta Štirje letni časi (beli ka¬ men, 1955), vrsta Enajst naglavnih grehov (pati- niran mavec, 1957—58), med portreti 5 avtp. (pat. mavec, d. [19]43; Don Kihot, žg. glina, d. [19]44; pat. mavec, d. 1956; pat. mavec d. [19]58; železo 1958), Dr. Fr. Stelč (mavec 1946, Lj., dr. Fr- Stele), Mitja Šarabon (kamen 1948, bron 1954), oče Božidarja Jakca (bron 1949, kamen 1951), K. Zelenko (pat. mavec 1949), igralec Dolinšek (glina 1949/50), Pavle Oblak (bron, d. [•9]50), Branko Gavella (bron 1951, Zgb, Nar. kazalište), F. Komeljeva (bron 1951, Lj, dr. Ivan Komelj), Piki Zadnikar (1951), Ivan Mrak (beli kamen 1951), O. Župančič (bron, 1951, Vinica, rojstna hiša O. Ž.), Dr. Ferdo Kozak (bron 1951, Lj, Nada Kozak), Lakovič (bron 1952), Janko Jarc (mavec 1954), Mila Kačičeva in Andrej Hieng (oba bron 1955, MG), Fran Lipah in Marija L ' er a (oba bron 1955, Lj, Drama), Dr. Milan Vidmar (bron 1955), Flores Siskovich (bron, A. [19]55), Miran Jarc (beli marmor, d. [19]55, Novo mesto, Študijska knjižnica). Dr. Izidor Cankar (pat. mavec 1958), Veronika Mlakar (mavec, d. [19]58), Živa Sever (mavec, d. [19]58), Portret sina Davida (pat. mavec, d. (19]59), med spomeniki Talec (kamen 1948, Mengeš), Drvar (kamen 1950, Lj, Parmova), Mati in hči (kamen 1952—57, Novo mesto, pokopališče, nagrobnik družine Jakac; bron, Novo mesto, Dolenjski muz.), v bronu Julius Kugy (1952, Trenta), Talec (1952, Novo mesto), Stane Rozman in B. Kidrič (1953, ib.), Pesem svobode (1955, ib.), Janez Trdi¬ na in Dragotin Kette (oba 1955, ib.), Jože Lacko (1955, Ptuj), Ivan Tavčar (1957, Visoko) in Simon Gregorčič (1958, Kobarid), Vojna in Mir (bron na granitu, 1952—58, Celje), Grobnica herojev (kamen, d. 1954—1961, Griček pri Črnomlju). R (vpliv K. Bulovčeve, oglje, tuš); o. 20 avtp., cikel Spokorna procesija (16 kosov, 1943, Lj, Muz. Ljudske revolucije Slovenije, up. cvetic, portreti (npr. Branko Miklavc, 1943; dr. Anton Brecelj, 1944), itn. — Številni akvareli (od 1941 dalje), zlasti krajinski motivi. Ilustr. M. Kačičevo (Lj 1951 & 1960), J. Swifta (Lj 1951), B. Hof¬ mana (Mrb 1954) in S. Gruma (Mrb 1957). — Up; B. Jakac (risba 1956). L: BihaljiS (1955); Luc Menaše, Umetnik, ki se mu ne moremo ogniti (NSd, III, 1955); Ko je ko (1957); AS (1958 — L!); Luc Menaše (SBL, 9. zv., 1960, s. v. — L!); ŠijanecS (1961); ZMG (1964); Jakob Savinšek (Lj 1965 [rk, MG], uv C. Velepič — L! [id. , Sinteza, št. 2]). — Cf. Š. Čopič (Sinteza, št. 7, 1967, p. 24—25), B. Jakac (B. Jakac o nekaterih 1963), Ljerka Menaše (1959), Luc Menaše (Naši umetniki 1963), S. Mikuž (1959), J. Traven (1960). Savlova smrt, bibl. ik. m. (1 Kralj 31, 1—4 resp. 1—6); ranjeni Savel, ki ga oproda ni bil hotel usmrtiti, se sam nasadi na meč. Up: npr. miniature v —> Bibliji v Lambeth Palače (f. 151), -¥■ Gumpertsbibel (f. 82v) in —> Maciejowskega kodeksu (f. 34v, o. 1250), P. Bruegel star. (les. d. 1562, Ksthist. Mus.), Teuflov lesor. v vvitten- berški Bibliji iz 1572 in -* Dalmatinovi Bibliji (1584,1, f. 167v). L: Pigler I (1956, p. 146); Reau II/l (1956, p. 266); Schmidt IL (1962, repr. 210a). Savlovo spreobrnjenje —> Spreobrnjenje sv. Pavla Savoldo, Giovanni (Gian) Girolamo (o. 1480— 1548), it. slikar, r. v Brescii, u. v Benetkah. Nanj vplivali Giov. Bellini, Giorgione in Lotto. S: Rojstvo (1527, Hampton Court), Madona s svet¬ niki (1533, Verona, Sta Maria in Organo), itd. L: Venturi IX/3 (1928); Berenson Ox (1932); Jac- ques Tlmillier (Diet peint it, 1964, s. v.). — Cf. A. Boschetto (»1963 — L!), C. Gumba (1939), C. Gilbert (1945; 1949; 1953), E. Jacobsen (1896), itd. Savonarola, Girolamo (1452—1498), it. domini¬ kanec, sugestiven pridigar, oznanjevalec pokore in cerkv. reformator, od 1482 dalje v Florenci. Tam je 1491 postal prior samostana S. Marco ter po izgonu -> Medičejcev (-> Medici, Piero 1915 Saxl, Fritz — scenografija 1916 de', imen. il Fatuo) ust. teokratsko republiko. Dal je na grmadah mdr. javno sežigati dela ant. in humanističnih piscev pa v njihovem duhu ustvarjene lik. umetnine, sicer pa je s svojimi pridigami po svoje vplival tudi na nekatere lik. umetnike (npr. na Botticellija in Michelangela). Papež ga je 1497 izobčil, 1498 pa so ga prijeli, mučili in 23. maja sežgali na piazza della Signoria. Potem so menihom iz S. Marca mdr. prepovedali tudi prepevanje njegovega najljubšega psalma (Ps 132 [133]: Ecce quam bonum et quam iu- cundum...), ki so ga Savonarolovi pristaši, piagnoni, imeli tako rekoč za svoj bojni krik. L: Joseph Schnitzer: Savonarola: Ein Kulturbild aus der Zeit der Renaissance (2 knj., Mn 1924); M. Ferrara: Bibliografia Savonaroliana (F: Olschki 1958). — Cf. J. Burckhardt (Cultur 1860), A. Chastel (1959), E. Panofsky (Heydenreichov zb., 1965), etc. Saxl, Fritz (Friedrich), (1890—1948), avstr, (ž.) um. zgodovinar, eden izmed najpomemb¬ nejših predstavnikov ikonologije (prijatelj in so- del. Panofskyja). Prom. 1912 na Dunaju, od 1913 v Hamburgu, kjer je 1927 postal hon. prof. na univ. in po smrti Abyja -+Warburga 1929 direktor znamenite Bibliothek Warburg (cf. s. v. iVarburgov inst.), ki jo je ob zač. nacistične vlade s pomočjo Samuela —> Courtaulda 1933 prenesel v London. Ur. StudBW in VorBkV (oboje 1922— 32), v Angliji pa od 1936 dalje StudfVI. B: ,Beitrage zu einer Geschichte der Planelendar- stellungen im Orient und Okzident ‘ (Islam, III, 1912); Verzeichnis astrologischer und mythologischer illu- strierter Handschriften des lateinischen Mittelalters in romischen Bibliotheken (Hdl 1915 [cf. 1927 & 1953], »SbHdl«); ,Rinascimento delVantichitd' (RepKw, 1922) ; (& E. Panofsky) Diirers »Melencolia I: Eine quellen- und typengeschichtliche Untersuchung (Lpz-Bl 1923, »StudBW« 2; n. izd. 1964); , Die Bibliothek tVarburg und ihr Ziel' (VorBW 1921—22, Lpz-Bl 1923) ; ,Rembrandt und Italien' (OH, 1924); ,Friihes Christentum und spdtes Heidentum in ihren kiinstle- rischen Ausdrucksformen' (WJb, 1925); Verzeichnis astrologischer und mythologischer illustrierter Hand¬ schriften des lateinischen Mittelalters, II: Die Hand¬ schriften der National-Bibliothek in Wien (Hdl 1927 [cf. 1915 & 1953], »SbHdl« 1925—26); Antike Gotter in der Spdtrenaissance: Ein Freskenzyklus und ein Discorso des Jacopo Zucchi (Lpz-Bl 1927, »StudBW« 8 )\,Aller Tugenden undLaster Abbildung ‘ (J. Schlosser¬ jev zb., 1927); Mithras: Typengeschiclitliclie Unter- suchungen (BI 1931); Die Ausdrucksgebarden der bil- denden Kunst (Jena 1932); ,Aniello Falcone »oracolo del le battaglie«: Ein Wiederbelebungsversuch' (W. Friedlaenderjev zb., 1933); La fede astrologica di Agostino Chigi (R 1934); ,The Origin and Survival of Pictorial Type: The Mithras Relief s' (Proč. of the Classical Association, 1935); ,Veritas Filia Temporis' (E. Cassirerjev zb., 1936); Classical Antiquity in Re¬ naissance Painting (L 1938); Festivals of Milanese Society under Spanish Rule (NY-L-Trt 1938); Rem¬ brandt's Sacrifice of Manoah (L 1939 )\ ,Pagan Sacrifice in the Italian Renaissance ‘ (JWI, 1939); ,The Classical Inscription in Renaissance Art and Politics' (JWCI, 1940/41); ,A Spiritual Encyclopedia of the Later Middle Ages' (JWCI, 1942); ,The Ruthwell Cross‘ (JWCI, 1943); (& R. Wittkower) British Art and the Medi- terranean (NY-L-Trt 1948); Catalogue of the astro- logical and mythological illuminated manuscripts of the Latin middleages, III: Manuscripts in English libraries (2 knj., L 1953 [cf. 1915 & 1927], sodel. H. Meier, izd. H. Bober); English Sculptures of the Twelfth Century (L 1954, izd. Hanns Svvarzenski); Lectures (2 knj., L 1957; izbor z naslovom A Heritage of Images, Harm 1970, uv E. H. Gombrich — B!). L: zbornik : Fritz Saxl 1890—1948: A Volume of Memorial Essays from His Friends in England (L 1957, izd. D. J. Gordon). Scalfarotto, Giovanni Antonio (o. 1700—1764), it. arh. Njegovo najbolj znano delo je c. S. Si¬ meone Piccolo ali Ss. Simeone e Giuda (sez. 1718—38), stavba, »ki pozdravi vsakega obisko¬ valca Benetk ob njegovem prihodu«, sicer pa kot arhitektura hkrati oživlja spomine na rim. Panteon in Palladia pa na biz. izročilo Benetk. L: cf. R. Wittkower (1958, p. 253 & 254, t. 145A). Scamozzi, Vincenzo (1552—1616), it. arh. in teoretik stavbarstva, Palladiov učenec, r. v Vi- cenzi, u. v Benetkah. Med njegovimi urbanistič¬ nimi načrti je bila uresničena trdnjava * Palma¬ nova v Benečiji (zasnova 1593), mdr. pa je pri¬ speval tudi načrt za stolnico v -> Salzburgu (cf. s. v.). A: npr. Procuratie Nuove na Markovem trgu v Benetkah (zač. 1584, dkč. Bald. Longhena 1640), med stavbami drugih arhitektov, ki jih je dkč., pa so Sansovinova Libreria v Benetkah (zadnjih 5 arkad 1583—88) pa Palladiova Teatro Olimpico (dkč. 1584) in Vitla Rotonda v Vicenzi (dkč. 1606). B: Idea deli'ar chi tet tur a universale (V 1615); Tac- cuino di viaggio da Parigi a Venezia (14 maržo—U maggio) (V 1959, uv & kom. Franco Barbieri, »Fonti e documenti per la storia delParte veneta« 1). L: R. Pallucchini (ThB XXIX, 1935,-s. v. — L!); Franco Barbieri: Vincenzo Scamozzi (Vicenza 1952); SchlosserL (1964 — L!); Pevsner (1966). scenografija (angl. stage-setting, fr. decor de theatre, nem. das Biihnenbild), oblikovanje gte' daliških prizorišč. V renesančni teoriji jo obrav¬ naval -> Serlio, med pomembnimi spom. Teatro Olimpico v Vicenzi (Palladio 1581—85) in Teatro Farnese v Parmi (Aleotti 1618—19), za nadaljnji razvoj tehtni zlasti razni člani družine —> G alb- Bibiena, v novejši dobi —> Appia in E. G. -+Craig- Pri Slovencih delovali kot scenografi Čeh Vaclav Skružny, Rus V. Uljaniščev, I. Vavpotič (Biich- ner: Dantonova smrf, Grum: Dogodek v mesta Gogi ; Kogoj: Črne maske), B. Jakac (Mozart: Beg iz seraja), v novejši dobi arhitekti Ernest Franz, Sveta Jovanovič, Viktor Molka, od slikar- 1917 Schachermeyr, Fritz — Schapiro, Meyer 1918 jev in kiparjev priložnostno J. Savinšek, G. Stu¬ pica, D. Tršar itn. Pri Hrvatih Ljubo Babič, Kamilo Tompa (r. 1903), itd. L: Leon Moussinac: La Decoration theatrale (P 1922); Carl Niessen: Das Buhnenbild: Ein kulturge- schichtlicher Atlas (Bn 1924); Joseph Gregor: Denk- maler des Theaters: Inszenierung, Dekoration, Ko¬ stum des Theaters und der groBen Feste aller Zeiten, nach Originalen der Theatersammlung der National- bibliothek, der Albertina und vervvandter Sammlun- gen (12 map, W 1925—1930); id.: Weltgeschichte des Theaters (W 1933); Giinther Schbne: Die Entvvicklung der Perspektivbiihne (Lpz 1933); Hans Heinrich Borcherdt: Das europaische Theater im Mittelalter und in der Renaissance (ib. 1935); Nicole Decugis & Suzanne Reymond: Le Decor de Theatre en France du Moyen Age d 1925 (P 1953). — Cf. G. Ferrari (1902), E. Flechsig (1894), V. Mariani (1930), C. Ricci (1930), H. Tintelnot (1939; 1954), P. Zucker (1925). Schachermeyr, Fritz (1895—....), avstr, zgo¬ dovinar, r. v Linzu, prof. na univ. v Jeni, Heidel¬ bergu, Gradcu in na Dunaju. B: Die altesten Kulturen Griechenlands (Stu 1955); Die minoische Kultur des alten Kreta (ib. 1964); Agdis und Orient: Die iiberseeischen Kulturbeziehungen von Kreta und Mykenai mit Agypten, der Levante und Kleinasien unter besonderer Beriicksichtigung des 2. Jahrtausends v. Chr. (K: Bohlau 1967). Schade, Herbert, nem. um. zgodovinar, jezuit, Prom. 1954 v Miinchnu z dis. Untersuchungen z u der karolingischen Bilderbibel zu St. Paul vor den Mauern in Rom. B: ,Studien zu der karolingischen Bilderbibel aus *"• Baul vor den Mauern in Rom' (W-RJb, 1959—1960, «*.) > >Die Berufung der Jesuiten nach Miinchen und der Bau von St. Michael' (Der M onch im Wappen: Aus Gesch. u. Gegenvvart des katholischen Miinchen, Mn t ,Zur Fassade des St. Michaelskirche in Miinchen' (Das Munster, 1960); Ddmonen und Monstren: Ge- staltungen des Bosen in der Kunst des friihen Mittel¬ alter s (Regensburg 1962, »Welt des Glaubens in der ,2); ,Zum Bild des tanzenden David im friihen Mittel- a aer' (Stimmen der Zeit, 1962/63); ,Zur Kunsttheorie ifdhelm Diltheys' (Probleme der Kw., I: Kg. u. Kst- theorie im 19. Jahrhundert, BI 1963); ,Das Paradies und die Imago Dei' (Probleme der Kw., II: Wand- Jungen des Paradiesischen u. Utopischen, Studien zum Bud eines Ideals, BI 1966); ,Homo caelestis: Zum Menschenbild der Kunst des friihen Mittelalters' (htimmen der Zeit, 1966); .Die Tiere in der mittelal- erlichen Kunst: Untersuchungen zur Symbolik von zwei Elfenebeinreliefs' (Stud Gen, 1967); ,Adam und Eva ‘ (LCII, 1968). Schadow, Johann Gottfried (1764—1850), nem. kipar, neoklasicist, r. in u. (85) v Berlinu. V Rimu 1^85—87 (tja pobegnil s krščeno Židinjo Ma- rianne Devidels ter tudi sam sprejel katol. vero, du sta se lahko poročila), postal 1788 dvorni kipar v Berlinu, 1816 pa direktor tamk. ak. P: n Pr. nagrob. 8-letnega grofa von der Mark (mar- nior , 1788—89, Berlin, Dorotheenkirche, zdaj Nat.-Gal. v vzh. Berlinu), bron. kvadriga z Viktorijo vrh Brandenburških vrat v Berlinu (1789—93), Princesi Luise in Friederike (marmor, 1795—97, vzh. Berlin, Nat.-Gal.), Friedrich Gilly (mavec, 1801, ib.), J. IV. von Goethe (mar¬ mor, 1823, ib.) in druga portretna doprsja (tudi Avtp., žg. glina, o. 1794, ib.). L: F. Nemitz: Gottfried Schadovv: Der Zeichner (BI 1937); Johann Gottfried Schadow, 1764—1850: Bildwerke und Zeichnungen (BI 1964 [rk, vzh. Ber¬ lin: Nat.-Gal.] — L!). — Cf. F. Landsberger (1931), H. Mackowsky (1909; 1927; 1936; 1951), G. Pauli (BI 1925 [1932]; 1934). Schaeffer, Emil (1874— ?), nem. (ž.) um. zgoV dovinar (it. renesančno slikarstvo). B: Die Frau in der venezianischen Malerei (Mn 1899); ,Vber Andrea del Castagnos »uomini farno si«.' (RepKw, 1902); Das Florentiner Bildnis (Mn 1904); Andrea del Sar to (BI 1906); .Das Bildnis des Giulia Gonzaga von Sebastiano del Piombo' (ZfbK, 1906); Das Portrdt der italienischen Hochrenaissance: Eine Umrifizeichnung (BI 1907, »Das Portrat«4 [izd. H. von Tschudi]); .Die Bildergalerie des Fiirsten Czartoryski in Krakau' (Westermanns Monatshefte, 1907); ,Der »Triumph des Federigo Gonzaga « von Lorenzo Costa' (MfKw, 1908); Van Dyck: Des Meisters Gemalde in 537 Abbildungen (Stu-Lpz 1909, »KK« 13); .Giorgiones Landschaft und »Die Drei Philosophen«' (MfKw, 1910); .Ein Bildnis des Hieronymo Fracastoro von Tizian' (JkPK, 1910); .Bronzino, Agnolo' (ThB V, 1911); .Bildnisse des Caterina Cornaro' (MfKw, 1911); ,Ca- stagno, Andrea del' (ThB VI, 1912); ,Ein Medicaer- Bildnis von Mantegna' (MfKw, 1912); Leonardo da Vinci: Das Abendmahl, mit einer Einleitung von Goethe (BI 1914); Sandro Botticelli: Ein Profil (BI 1921); Raffaels Sixtinische Madonna als Erlebnis der Nach- welt (D 1927; 2. izd. D 1955). L: Wininger 5 (s. v.). Schaffner, Martin (o. 1478/79—1546/49), nem. švabski slikar, akt. v Ulmu, tam verj. tudi u. S: npr. 4 table vvettenhausenskega olt. v Alte Pin. ( Oznanjenje , d. 1523; Predstavitev v temp¬ lju, d. 1524; Binkošti ; Marijina smrt), —> mizna plošča Asama Stedelina (1533, Kassel). L: Suzann e Lustenberger: Martin Schaffner: Maler zu Ulm (Zug 1961, dis. [Bn]); ead. (Kindler V, 1968, s. v. — L!). Schaffran, Emerich (1883—1962), avstr. um. zgodovinar (samouk), slikar in grafik, kot pisec konservativen nacionalist. Prispevki v Die Welt- kunst, Das Munster itn. B: Geschichte der Langobarden (Lpz 1938); ,Lango- bardische und nachlangobardische Ornamentplatten in Karnten' (Car, 1938); Die Kunst der Langobarden in Italien (Jena 1941); Kunstgeschichte Osterreichs (W 1948); Kunstlexikon (W-Stu 1950, »Die Universitat« 15); Taschenlexikon der Kunst (Stu-W 1953). Schapiro, Meyer (1904—....), amer. (ž.) um. zgodovinar in lik. kritik, mnogostranski razisko¬ valec starokršč., srednjev. in mod. umetn. R. na 1919 Schapiro, Meyer — Schaufelein, Hans 1920 Litvanskem, v ZDA od 1907, prom. 1929 na Columbia Univ. v New Yorku, kjer uči od 1928 (ord. od 1952, Univ. Prof. od 1965). B: ,The Romanesque Scuipture of Moissac‘ (AB, 1931); ,Matisse andImpressionism' (Androcles, 1932); , Uher den Schematismus in der romanischen Kunst' (KrB, Z-Lpz 1932/33); ,Seurat and »La Grande Jatte«' (Columbia Rev., 1935); ,New Documents on St.-Gilles' (AB, 1935 [cf. ib., 1937]); ,The Nature of Abstract Art' (Marxist Quarterly, I, NY 1937); ,The Sculptures of Souillac' (A. K. Porterjev zb., 1939); ,From Mozarabic to Romanesque in Silos' (AB, 1939); .The Calender of 354' (AB, 1940); ,Courbet and Popular Imagery: An Essay on Realism and Naivete' (JWCI, 1940/44); ,Cain's Jaw-Bone That Did the First Murder' (AB, 1942); ,An Inscription of the Cathedral of Santiago de Compostela' (Speculum, 1942); ,The Image of the Disappearing Christ: The Ascension in English Art around the year 1000' (GBA, 1943); ,The Angel with the Ram in Abraham's Sacrifice: a Parallel in tVestern and Islamic Art' (Ars Islamica, 1943); ,The Religious Meaning of the Ruthwell Cross' (AB, 1944); ,OnEarly' Christian Art' (Rev. of Religion, 1944); ,»Muscipula Diaboli«: The Symbolism of the Merode Altarpiece’ (AB, 1945); ,On a Painting of Van Gogh' (Vievv, 1946; pon. v Perspectives, 1952); ,On the Aesthetic Attitude in Romanesque Art' (A. K. Coomaraswamyjev zb., 1947); ,Plače of the Joshua roli in Byzantine history' (GBA, 1949); , Fromentin as a Critic' (Partisan Rev., 1949); Vincent Van Gogh (NY 1950, »The Libr. of Great Painters«); Paul Cezanne (NT 1952, ista z.);, Rebellion in Art' (Daniel Aron [izd.]; America in Crisis, NY 1952); .The Joseph Scenes on the Maximia- nus Throne in Ravenna' (GBA, 1952); .The Frescoes of Castelseprio' (AB, 1952 [cf. ib., 1957]); ,Style' (A. L. Kroeber [izd.]: Anthropology Today, Ch 1953); ,Two Romanesque Dravvings in Auxerre and Some Iconogra- phic Problems' (Da Costa Greene zb., 1954); ,Two Slips of Leonardo and a Slip of Freud' (Psychoanalysis: J. of Psychoanalitic Psychology, 1955/56);, Leonardo and Freud: An Art-Historical Stud/ (J. of the Hist. of Ideas, 1956); ,On an Italian Painting of the Flagellation of Christ in the Frick Collection' (L. Venturijev zb. II, 1956); ,The Younger American Painters Today' (The Listener, 1956); .Chagall's Bible' (= uv. v knj. Chagall: Illustrations for the Bible, NY-P 1956); ,Arshile Gorky' (AN, 1957 [tudi uv v knj. Ethel Schvvabacher: Arshile Gorky, NY 1957]); .On Ab¬ stract Painting' (AN, 1957); ,The Decoration of the Leningrad Manuscript of Bede' (Scriptorium, 1958); ,New Light on Seurat' (AN, 1958); ,The Newly Disco- vered Fourth Century Roman Fresco of the Physicians in the Catacomb of the Via Latina' (Symposium: B. of the New York Ac. of Medicine, 1958); ,The Wall Strips of Saxon Churches' (JSAH, 1959); ,A Note on the Merode Altarpiece' (AB, 1959); (& M. Avi-Yonah) The Ancient Mosaics of Israel (UNESCO 1960); ,An llluminated English Psalter of the Early Thirteenth Cenlur/ (JWCI, 1960); ,The Humanity of Abstract Painting' (Proč. of the American Ac. of Arts and Letters, 2nd Ser., 10, NY 1960); .Mr. Berensons Values' (Encounter, 1961); ,A Relief in Rodez and the Beginnings of Romanesque Scuipture in Southern France' (20. kongr. I, 1963); , Cezanne as a water- colorist' (Cezanne’s Water Colors, NY 1963); ,The Bowman and the Bird in the Rulhviell Cross and other works: the Interpretation of Secular Themes in Early Medieval Art' (AB, 1963); ,The Beatus Apocalypse of Gerona' (AN, 1963); The Parma Ildefonsus: A Roma- nesque llluminated Manuscript from Cluny, and Re- lated tVorks (NY 1964); ,Diderot on the Artist's Freedom' (Diderot Studies, V, P 1964); ,A Note on Patron and Artist' (American J. of SocioIogy, 1964); ,The Still-Life as a Personal Object: A Note on Heideg¬ ger and Van Gogh' (The Reach of Mind: Essays in Memory of Kurt Goldstein, NY 1967); ,An lrish- Latin Text of the Angel with the Ram in Abraham's Sacrifice' (Wittkowerjev zb. II, 1967); ,Les pommes de Cezanne' (Rev. de TArt, št. 1/2, 1968); ,0 neka¬ terih problemih v semiotiki vizualne umetnosti' (Pro¬ blemi: Razprave, 1971, prev. Nada Souvan). L: WWWJ (1955); WWAA (1959; 1962); WWAm (1964—65); Coli Art J (XXV/2, 1965/66, p. 194 — f). Scharf, Alfred (1900—1965), nem.-angl. um. zgodovinar. Štud. um. zgod., zgod. gledališča in arheologijo na univ. v Berlinu, Miinchnu in Freiburgu (tam 1925 prom. pri Jantzenu), služil v berlinskih muz. (1925—28), in ur. rev. Der Cicerone (1928—30); maja 1933 pred nacisti emigriral v Anglijo. Prispevki tudi v Panth, Apollo, AA, itd. B: .Filippino and Piero di Cosimo' (AA, 1931); ,.Studien zu einigen Spatwerken des Filippino Lippi' (JPK, 1931 )\,Zum Laokoondes Filippino Lippi' (MittF, 1932); Filippino Lippi (W 1935); ,Rubens's Portraits of Charles V and Isabella' (BM, 1935); , Devonshire Collection' (BM, 1948); ,Once more Mons i' (ArchR, 1949); Filippino Lippi (W 1950, »Smlg. Schroll«); The Merton Collection (1952; sup. 1957 [priv. tisk, Sir Thomas Merton, Stubbings House]). L: WWA (1962); BM (1966, nekr.). Scharff, Edwin (1887—1955), nem. kipar (sli¬ kar in grafik), prof. na berlinski ak. (1922—33), r. v Neu-Ulmu, u. (68) v Hamburgu. P: npr. 7 m vis. Krotilec konjev (Der Rossebandiger, gra¬ nit, 1936—39, Diisseldorf), med portreti Hein- rich Wolfflin (1919, Neue Pin.), Heinrich Mann, M. Liebermann, L. Corinth in Nolde. L: Gottfried Sello: Edwin Scharff (Hmb 1956); SeuphorS (1961). Schaub-Koch, Emile (1890—_), švic. lik. ktitik in pisec o umetn. B: Psychoanalyse d'un peintre moderne: Henri de Toulouse-Lautrec (P 1935); Miha Maieš (Lj 1937). L: WWA (1962; 1964). Schaufelein, Hans (2. ime, Leonhard, so neute¬ meljeno uvedli v lit.), (o. 1480/85—1538/40), nem. slikar in lesorezec. R. morda v Numbergu, od 1515 dalje mestni slikar v Nordlingenu, tam u. S: npr. Zadnja večerja (les, 1511, Ulm, stol¬ nica). L: M. Consuelo Oldenburg: Die Buchholzschnitte des Hans Schaufelein: Ein bibliographisches Ver- zeichnis ihrer Venvendungen, mit einem Anhang iiber Buchholzschnitte des Monogrammisten JS mit der Schaufel (2 knj., Ba-Ba 1964, »SdK« 340—41)! 1921 Schedelsche Weltchronik — Scheidig, Walter 1922 P. Strieder (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. E. Buchner (1927), G. von der O sten (1969), E. Schilling (1955), F. Winkler (1942). Schedelsche Weltchronik, tj. Hartmanna Sched- la »Svetovna« ali »Numberška« kronika, 1493 v Niirnbergu izd. delo, ki je s svojimi 1809 lesor. ilustracijami najobsežnejši korpus lesorezov XV. st. Lesoreze (skupaj 652), ki so večkrat uporab¬ ljeni, tako da npr. iste mestne vedute ponazarjajo različna mesta, je oskrbela Wolgemutova delav¬ nica (--> Wolgemut in Wilh. Pleydenwurff, tiskal Anton —> Koberger ). L: J. Ramseger: Die Stadtebilder der Schedelschen Weltchronik (BI 1943, dis.); Bland (1958, p. 106 & 108); Schmidt IL (1962). — Cf. V. von Loga (1888; 1895), E. Panofsky (1943 [1955, p. 19—21, 31]). Schedoni, Bartolomeo (1578—1615), it. slikar, akt. na dvorih v Modeni in Parmi. S: npr. Po¬ laganje v grob in Tri Marije ob grobu (oboje 1614, Parma, Gali. Naz.). L: Maestri della pittura del Seicento emiliano (Bol 1959 [ r k, Pal. dell’Archiginnasio]); »PKG« 9 (1970, t. VI). Scheffer, Nathalie, amer. um. zgodovinarka, stud. v Moskvi pri A. I. Anisimovu, od 1937 dalje v službi v Dumbarton Oaks Research Li- brary v Washingtonu. B: ,Symbolism of the Russian Icon‘ (GBA, 1944;; iReligious Chants and the Russian icon ‘ (ib., 1945); ,Days oj the fVeek in Russian Religious art' (ib.); »Akathistos of the Holy Virgin in Russian art' (ib., 1947). Scheffler, Karl (1869—1951), nem. pisec o Umetn. in lik. kritik, ena izmed vodilnih oseb- nosti na področju mod. umetn. v Berlinu XX. st - Pred nacizmom. Ur. 1907—33 rev. Kunst und kiinstler in se v njej zavzemal zlasti za t. i. im¬ presioniste (Liebermann, Slevogt). Up: Max Liebermann (o). B: Moderne Baukunst (BI 1907); Deutsche Maler u nd Zeichner im 19. Jahrhundert (Lpz 1911); Die ‘jjotionalgalerie: Ein kritischer Fiihrer (BI 1912); Max Liebermann (Mn 1912; 2. izd. Wsb 1953); Die Archi- tektur der Grofistadt (BI 1913); Italien: Tagebuch einer Reise (2. izd., Lpz 1916); Menzel: Der Mensch, das tVerk (BI 1916; n. izd. [C. G. Heise] 1955); Der Geist der Gotik (Lpz 1917; n. izd. 1929); Die Melodie: r Z UCh e ‘ ner Synthese nebst einer Kritik der Zeit (BI y y); Bildnisse aus drei Jahrhunderten der deutschen u jjd niederlandischen Malerei (KiT-Lpz 1925, »DBB«); eschichte der europdischen Plastik im neunzehnten Un Curtiusu in Paulu -^Jacobsthalu, habil. 1935 na univ. v Baslu, tam ord. od 1953. B: Die Bildnisse der antiken Dichter, Redner und Denker (Ba 1943); Orient, Hellas und Rom in der archaologischer Forschung seit 1939 (Bern 1949); Griechische Plastik, 1: DiegroJSen Bildhauer desarchai- schen Athen (Ba 1949); Pompejanische Malerei: Sinn und Ideengeschichte (Ba 1952); ,Die skythische Kunst in Sudrujlland' (Europaische Randkulturen des ersten Jahrtausends v. Chr., Mn 1954, »HA« 2); ,Vorbilder romischer Landschaftsmalerei' (AM, 1956); Die (Vande Pompejis: Topographisches Verzeichnis der Bildmotive (BI 1957); Griechische Kunst als religidses Phdnomen (Hmb 1959, »RDE«; 2. izd. ib. 1962); Meisterwerke griechischer Kunst (Ba 1960); ,Origins of Roman Land- scape Painting' (AB, 1960); Vergessenes Pompeji (Bern 1963); Romische Kunst als religidses Phdnomen (Reinbek 1964, »RDE«); Friihgriechische Sagenbilder (Mn 1964); Griechische Dichterbildnisse (Z 1965); Klassisches Griechenland (Ba-Ba 1965, »K. der Welt«); Die Griechen und ihre Nachbarn (BI 1967, »PKG« 1). Scheibe, Richard (1879—1964), nem. kipar, r. v Chemnitzu, u. v Berlinu. P: mdr. številne portretne medalje, npi. (vse Berlin, Nationalgal.) Max Pechstein (d. 1946), Eduard Plietzsch (d. 1946), Karl Hofer (d. 1948), Georg Kolbe (A. 1949), etc., akti, portretna doprsja, spom. žrtvam 20. julija 1944 (1953, zah. Berlin). L: cf. E. Redslob (1955). Scheibler, Ludwig, nem. um. zgodovinar, mu¬ zealec in Bode jev sodel. v Berlinu, pred M. J. Friedlanderjem najboljši poznavalec starega niz. in nem. slikarstva, se pozn. povsem ločil od um. zgod. in se ukvarjal z glasbo. B:, Verzeichnis der Werke Bernhard Strigel s' (JkPK, 1881 [cf. Bode, ib.]); (& W. Bode) , Verzeichnis der Gemalde des Jan van Scorel' (ib.); ,Schongauer und der Meister des Bartholomaus' (RepKw, 1884); (& Carl Aldenhoven) Geschichte der Kolner Malerschule (Lii 1902). L: cf. W. von Bode 01 1930). Scheidig, Walter, nem. um. zgodovinar, živi v vzh. Nemčiji. 1923 Scheiwiller, Giovanni — Schiller, Gertrud 1924 B: ,Lucas Cranach der Altere: Bildnisse eines Ehepaares von 1526' (ZfKw, 1947); Das Schlofi in iVeimar (Erfurt 1951); Katalog der Lukas Cranach Ausstellung (1953 [rk, Weimar & Wittenberg]); Rem¬ brandt als Zeichner (Lpz 1962); Christian Rohlfs (D 1965). Schehviller, Giovanni (1889— ), it. publi¬ cist, do 1952, ko gaje nasledil sin Vanni, direktor zal. Hoepli v Milanu; od 1925 dalje ur. njeni z. A rte moderna italiana in Ar te moderna straniera. B: A. Modigliani pittore (Mi 1927; 5. izd. 1950); 11 pittore M. Sironi (Mi 1930); Art italien moderne (P 1930); H. Matisse (Mi 1931; 5. izd. 1947); G. Manzit, scultore (Mi 1932); Ar te italiana dali' origine al Novecento (Mi 1933); H. Daumier (Mi 1936; 3. izd. 1948); A. Toši (Mi 1941); G. Morandi (T 1942); Parigidi Utrillo (Mi 1944); Hermann Haller (Mi 1945). L: Chi e (1961). Scheltema, Frederik Adama van —> Adama mn Scheltema, Frederik Das Scherflein der \Vitwe (nem.) —► Dar uboge vdove (evang. ik. m.) Schestag, August (1870— ?), avstr. um. zgodo¬ vinar, prom. 1896 na Dunaju, direktor tamk. Osterreichisches Mus. f. K. u. Industrie. B: ,Kaiser Maximilian 1. Triumph' (JSaK, 1883); ,Die Chronik von Jerusalem: Eine fiir Philipp den Guten angefertigte Miniaturhandschrift der IViener Hofbibliothek' (ib., 1899). Scheyer, Ernst, nem.-amer. (ž.) um. zgodo¬ vinar, emigriral v ZDA za nacizma, prof. za um. zgod. na Wayne State Univ. v Detroitu (Mich.). B: Die Kolner Bortenweberei des Mittelalters (Au 1932); ,French Drawings of the Great Revolution and the Napoleonic Era' (AQ, 1941); ,Far Eastern Art and French Impressionism' (AQ, 1943); Schlesische Ma¬ ter ei der Biedermeierzeit (FrM 1965, »Bau- und Kst- denkmaler des Deutschen Ostens«). Schick, (Christian) Gottlieb, nem. slikar, r. in u. (35) v Stuttgartu. Učil se je pri J.-L. Davidu v Parizu (1798—1802), nato pa je po kratkem postanku v Stuttgartu do 1811 živel v Rimu. S: npr. Kipar Joh. Heinr. von Dannecker (d. 1798, Stuttgart), Heinrike Dannecker (1802, ib.; d. 1802, Nationalgal.), Frau von Cotta, založni¬ kova žena (d. 1802, Stuttgart), David igra pred Savlom (1802/03, ib.), Noetova daritev (d. 1805, ib.), Apolon med pastirji (1806/08, ib.). L: H. Th. Musper (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. W. Fleischhauer (1939), Karl Simon (1914). Schidlof, Leo R., avstr.-angl. um. trgovec in vodilni sodobni poznavalec portretne miniature. Na Dunaju (f, Tuchlauben 8) vodil avkcijsko tvrdko, pozn. v Parizu, Švici in Londonu. B: *The Miniature in Europe in the 16th, 17th, 18th and 19th centuries, I—IV (Graz 1964). Schiele, Egon (1890—1918), avstr, slikar, risar in grafik, poleg Gustava —>Klimta gl. predstav¬ nik avstr, pozn e-^-findesieclovske umetn., mojster morbidno erotične, med secesijo in ekspresio¬ nizmom razpete figuralike s posebno številnimi ženskimi akti in avtp. R. v Tullnu a. d. Donau, štud. od 1909 na dunajski ak. (Griepenkerl), izstopil 1909, 1912 zaprt zaradi »pornografije«, u. (28) v epidemiji šp. bolezni 3 dni za svojo ženo. S: npr. Kardinal in nuna (d. 1912, Dunaj, zas. z.), Dvojni portret: Heinrich & Otto Benesch (d. 1913, Linz, Wolfg. Gurlitt Mus.), Smrt in dekle (»Smrt« kot menih z avtp. potezami, d. 1915, Ost. XIX.—XX.), Mati z otrokoma (d. 1917, ib.), Objem (Umarmung , 1917, Dunaj, Mus. des XX. Jahrhunderts [last Ost. XIX.—XX.]), Družina ali Čepeča človeška dvojica ( Die Familie ali Kauerndes Menschenpaar, avtp. z ženo in še nerojenim otrokom, 1918, Ost. XIX.—XX.). — R. poleg aktov in avtp. (npr. Avtp. pri risanju akta [sv., d. 1910, Albertina], cf. s. v. avtopor¬ treti jetnikov in avtoportretni akt) npr. portreti Arnolda Schonberga (črna kreda in kritne barve, d. 1917, avstr. zas. z.), Eve Steiner (pozn. žene Otta -+Btnescha, črna kreda, d. 1918, zas. z.) in P. Giitersloha (Črna kreda, d. 1918, Albertina). L: Egon Schiele: Gemalde (W 1968 [rk, Ost. XIX—XX.] — L!); Egon Schiele: Leben und Werk (W 1968 [rk, Historisches Mus. der Stadt Wien]); Gustav Klimt — Egon Schiele (W 1968 [rk, Albertina] — L!). — Cf. H. Benesch (1965), O. Benesch (1951), W. Hofmanu (1968), O. Nirenstein (1930; »1966 [kot avtor Kallir]), A. Roessler (1921; 1922; 1922 [1948]), H. Schwarz (1967). Schiff, Gert (1926—_), nem. um. zgodovinar in lik. kritik, poznavalec FiiBlijevega dela. B: Johann Heinrich Fiifilis Milton-Galerie (Z-Stu 1963); , Johann Heinrich Fiifili und Michelangelo' (Schvveizerisches Inst. f. Kw.: Jahresbericht, 1964); ,Echtheits- und Zuschreibungsprobleme bei J. H. Fiifili' (ib., 1955); Johan Heinrich Fiifili: Oeuvre- katalog (2 knj., Z 1968). Schiffer, Matthias (Matija), (1744—1827), avstr, štajerski baročni slikar, ki že kaže klasi¬ cistične poteze. V Sloveniji npr. njegove freske v žup. c. v Beltincih (d. 1798), za v. olt. mino¬ ritske c. v Celju ( Vnebovzetje , 1813), v proštijski c. v Ptuju (tam tudi olt. slika Obglavljenje sv. Jurija, 1815), itn. L: SteskaS (1927, p. 202); Anica Cevc (SBL, 9. zv. 1960, s. v. — L!); ELU 4 (1966, s. v.). Schilder-Thooneel -> Theatrum Pictorium Schiller, Gertrud, nem. um. zgodovinarka, se ukvarja s kršč. ikonografijo. 1925 Schilling, Edmund — Schlosser, Julius von 1926 B: Die Offenbarung des Johannes: Farbige Bilder aus der Bamberger Apokalypse (Hmb 1955); *Ikono- graphie der christlichen Kunst, I: Inkarnation, Leben und tVirken Christi (Gtl 1966 [2. izd. 1969]), II: Die Passion Jesu Christi (ib. 1968). Schilling, Edmund, nem. um. zgodovinar, po¬ znavalec na področju nem. risbe. B: (& G. Swarzenski) Handzeichnungen alter Meister aus deutschem Privatbesitz (FrM 1924); Alt- deutsche Zeichnungen aus der Sammlung Johann Friedrich Lahmann zu Dresden (Mn 1925); ,Eine Zeichnung Giorgiones' (M. J. Friedlanderjev zb., 1927); Niirnberger Handzeichnungen des XV. und XVI. Jahr- hunderts (Fr 1929, »Die Meisterzchg.«3); ,Zur Zeichen- kunst des dlteren Holbein'' (Panth, 1933); ,Zu den Zeichnungen HansBurgkmairsd. A.' (W-RJb, 1933/34); Altdeutsche Meisterzeichnungen (FrM 1934); Deutsche Romantiker-Zeichnungen (ib. 1935); Zeichnungen der Kunstlerfamilie Holbein (FrM 1937; 2. izd. Ba 1954); IVerfel. L: cf. C. Moll (1930). Schinkel, Karl Friedrich (1781—1841), nem. ar h-, slikar, grafik in scenograf, osrednja oseb¬ nost nem. neoklasicističnega stavbarstva, učenec O- in F. Gillyja, akt. najprej kot slikar. A: v Berlinu Neue Wache (1817—18, Unter den Lin- den), Dramsko gledališče (Schauspielhaus , 1819 do 21, 1945 požgano, rest. do 1959), Altes Mus. (1824—28, 1945 zgorel, rest.), itd., v Potsdamu Nikolajeva c. ( Nikolaikirche , 1830—37, kupola ‘842—50, cf. s. v. Persius ), med načrti tudi kraljevska palača na atenski Akropoli in carska rezidenca na Krimu. B: Sammlung architektonischer Entwiirfe... (28 zv. s 174 tablami, BI 1819—1840). . B: Alfred von 1 Volzogen: Aus SchinkePs NachlaB kn -j., BI 1862—1864); H.-R. Hitchcock (EWA XII, 1966, s. v.). — Cf. A. Grisebach (1924), P. O. Rave G931; & alii 1938 ss; 1953), R. Zeitler (1966 — L!). Schlegel, Uršula, nem. um. zgodovinarka, kustos v kiparskem odd. Staatliche Museen v zah. Berlinu. 1 ® : 15 bis 1521' (ib.); Hans Holbein der Jiingere: Sein Aufstieg zur Meisterschaft und sein englischer Stil, I—II1 (Ba 1945—1948). Schmidt, baron Friedrich von (1825—1891), nem.-avstr, arh., sodel. E. F. Zwirnerja pri do- končavanju kolnske katedr. A: Rotovž na Dunaju (1872—83), mdr. tudi načrti za stavbe na Hrvat- skem in v Sloveniji (po njegovem načrtu iz 1887 sez. 1901—03 žup. c. v Kočevju, 1904 pa so sez. novo žup. c. na Bledu). L: cf. R. 1 Vagner-Rieger (1970 — L!). Schmidt, Georg (1896—1965), švic. um. zgo¬ dovinar, lik. kritik in muzealec, 1939—61 direk¬ tor baselske Offentliche Kunstsammlung. B: Schweizer Malerei und Zeichnung im 15. und 16. Jahrhundert (Ba 1940); Bocklin heute (Ba 1951); Juan Gris und die Geschichte des Kubismus (Ba-Ba t, 95 ?); pon. izb.: Umgang mit Kunst (Fr 1966); Arnold Bocklin: Pan (Stu 1963, »WerkM«). L: Zdenko Šenoa (ELU 4, 1966, s. v. — L!). Schmidt, Gerhard (1924—....), avstr. um. zgodovinar in lik. kritik, zapovrstjo asist., docent, 1967 izr. prof. in od 1968 ord. na dunajski univ. ( Ksthist. Inst.). B: Neue Malerei in Osterreich (W 1956); Die Ar- menbibeln des XIV. Jahrliunderts (Graz-K 1959); Die Malerschule von St. Florian: Beitrage zur siiddeutschen Malerei zu Ende des 13. und im 14. Jahrhundert (Linz 1962); (uv) Die IViener Biblia Pauperum: Codex Vin- dobonensis 1198 (Graz-W-K 1962, izd. F. Unter- krrcher); ,Die Buchmalerei' (F. Dvvorschak & H. Kiihnel [izd.]: Die Gotik in Niederosterreich, W 1963); (& Franz Unterkircher) Krumauer Bilderkodex: Osterreichische Nationalbibliothek Codex 370 (2 knj. [tekst & faks. Graz 1967); ,Johann von Troppau und die vorromanische Buchmalerei: Vom ideellen Wert altertiimlicher Formen in der Kunst des vierzehnten Jahrhunderts' (Usenerjev zb., 1967); ,Malerei bis 1450: Tafelmalerei — Wandmalerei — Buchmalerei' (K. M. Svvoboda [izd.]: Gotik in Bohmen, Mn 1969 [izšlo 1970]). Schmidt, Martin Johann, imen. Kremser Schmidt (1718—1801), avstr, poznobaročen sli¬ kar (tudi jedk.), eklektično povzemal Rembrand¬ tovo oblikovanje svetlobe in it. vzore; r. v Gra- fenworthu pri Kremsu, u. (82) v Steinu pri Kremsu. S: zlasti olt. podobe, v Sloveniji (tu vplival na Leopolda —> Layerjd) predvsem v —> Gornjem gradu, —> Velesovem in lj. Gruberjevi palači, med posameznimi podobami npr. Pri- prošnjiki zoper kugo v Kranju v v. olt. podr. c. na Pungertu (d. 1773), med necerkv. slikami pa Ugrabljenje Sabink (o. 1781, NG), Danaide (baker, d. 1785, NG), Diana in Akteon (baker, d. 1785, NG), itd. L: SteskaS (1927); MAS II (1938); Fritz Dwor- schak, Rudolf Feuchtmiiller, Karl Garzarolli-Thurn- lackh & Josef Zykan: *Der Maler Martin Johann Schmidt, genannt »Der Kremser Schmidt«; 1718— 1801 (W 1955); Martin Joh. Schmidt, »Kremser Schmidt« 1718—1801: Dela V Sloveniji (Lj 1957 [rk, NG], uv France Stele); A. Cevc (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. V. Steska (1898; 1909), J. Zykan (1956/57). Schmidt, Paul Ferdinand (1878—1955), nem. um. zgodovinar, prom. 1903, od 1906 dalje v muzejski službi v Berlinu in Frankfurtu a. M. B: Deutsche Malerei um 1800, I: Deutsche Land- schaftsmalerei von 1750 bis 1830 (Mn 1922); Bieder- meier-Malerei: Zur Geschichte und Geistigkeit der deutschen Malerei in der ersten Halfte des 19. Jahr¬ hunderts (Mn 1922; 2. izd. Mn 1923); Die Kunst der Gegenwart (Bl/Nb 1923); Philipp Otto Runge: Sein Le¬ ben und Werk (Lpz 1923); Otto Dix (K 1923); Deutsche Malerei um 1800, II: Bildnis und Komposition vom Rokoko bis zu Cornelius (Mn 1928); Emil Nolde (BI 1929, »Junge K.« 53); ,Bliitezeit der Dresdner Brucke' (Aussaat [Lorch-Stu], 1947); ,Toni Stadler' (Das Kstvverk, 1951); Geschichte der modernen Malerei (Stu 1952; n. izd. ib. 1954). L: Degener (1914). Schmidt, Robert (1878—1952), nem. um. zgo¬ dovinar in muzealec, do 1945 direktor berlin¬ skega Schlojimus., potem direktor zbirališča umetnin na gradu -> Celle. B: Das Glas (BI 1912, »Handbiicher der Konigl. Museen zu Berlin: Kstgevverbe Mus.«; 2. izd. Bl-Lpz 1922); Mobel: Ein Handbuch flir Sammler und Lieb- haber (BI 1913, »BKA« 5; 7. izd. 1952). Schmidt-Degener, Frederik (1881—1941), hol. um. zgodovinar in pisatelj. R. v Rotterdamu, 1931 Schmidt-Rottluff, Karl — Schnaase, Carl (Julius Ferdinand) 1932 1908—-21 direktor tamk. Museum Boymans, nato do smrti (u. v A’damu) direktor Rijksmus. B (um. zgod.): Adriaen Brouwer et son evolution artistique (Br 1908); Frana Hals (A 1924); Jan Steen (L 1927); Rembrandt und der hollandische Barock (Lpz-Bl 1928, »StudBW« 9); ,De Compositie-proble- men in verband met RembrandFs Schuttersoptocht'+ (Verhandelingender Koninklijke Nederlandsche Aka- demie van Wetenschapen: Afd. Letterkunde, A 1942); Verzamelde Studien en Essays, II: Rembrandt (A 1950). Schmidt-Rottluff, Karl (1884—_), nem. sli¬ kar in grafik, soust. skupine -> Brucke. L: H. Read (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. W. Grohmann (*1956 — L!), W. Haftmann (4. izd. 1965), B. S. Myers (The German Expressionists 1957). Schmied, Wieland (1929—_), nem. um. zgodovinar, vodi Kestner-Ges. v Hannovru. B: Die Wiener Schule zwischen Surrealismus und Manierismus (Feldafing 1964); Richard Oelze (Ggn 1965); Der Zeichner Alfred Kubin: Friihwerk von 1898—1906 (Szb 1967); Alfred Kubin (NY: Frederick A. Praeger 1969); Neue Sachlichkeit und Magischer Realismus in Deutschland 1918—1933 (Hn 1969). Schmitt, Otto (1890—1951), nem. um. zgodo¬ vinar, utemeljitelj in prvi izdajatelj obsežnega Reallexikon zur deutschen Kunstgeschichte (abr. RDK ), ki je pod njegovim vodstvom izhajal od 1. snopiča 1933 (I. knj. Stu 1937) pa do 26. snopiča. Učil na univ. v Frankfurtu (priv. docent 1919—25) in Greifsvvaldu (ord. 1925 — 37), na¬ posled na Te H v Stuttgartu (od 1937 dalje). B: (& G. Svvarzenski) Meisterwerke der Bildhauer- kunst in Frankfurter Privatbesitz, I—II (Fr M 1921— 1924); ,Strafiburg und die siiddeutsche Monumental- plastik im 13. und 14. Jahrhundert * (Stadel-Jb., 1922); Gotische Skulpturen des Strafiburger Miinsters, I — II (FrM 1924); Oberrheinische Plastik im ausgehenden Mittelalter (Fr 1924); Gotische Skulpturen des Frei- burger Miinsters , /—II (FrM 1926); ,Zur Deutung der Gewolbefigur am ehemaligen Westlettner des Mainzer Doms ‘ (Stadt und Stift: Beitrage zur Mainzer Geschi- chte, Festschrift fiir Heinrich Schrohe. Mainz 1934); ,Prag und Gmiind: Material zur friihen Parler-Plastik' (D. Freyev zb., 1943); Das Heiligkreuzmiinster in Schwabisch-Gmiind (Stu 1951); ,Zur Datierung der Externsteinreliefs ‘ (G. Swarzenskega zb., 1951). Schmitz, Hermann, nem. um. zgodovinar in muzealec v Berlinu, poznavalec umetne obrti. B: Soest (Lpz 1908, »BK« 45); Die Glasgemalde des Kon. Kunstgev/erbemuseums in Berlin: Mit einer Ein- fiihrung in die Geschichte der deutschen Glasmalerei, I — II (BI 1913); Berliner Eisenkunstgufi (Mn 1917); Oberdeutschland im XV. /XVI. Jahrhundert (Bl/Nb 1919, »HdKw« [= Burger-Schmitz-Beth: Die deutsche Malerei vom ausgehenden Mittelalter bis zum Ende der Renaissance, III]); Bild-Teppiche: Geschichte der Gobelimvirkerei (BI 1919; 2. izd. 1921); Die Gotik im deutschen Kunst- und Geistesleben (BI 1921); (& Otto von Falke) Deutsche Mobel vom Mittelalter bis zum Anfang des 19. Jahrhunderts, I — lil (Stu 1923—1924, »Bauformen-Bibl.« 14, 18 & 20); Das Mbbelvverk: Die Mobelformen vom Altertum bis zur Mitte des 19. Jahr¬ hunderts (BI 1925; angl. izd. The Encyclopedia of Furniture, L 1926 ali NY 1957). Schmokel, Hartmut (1906—....), nem. teolog in orientalist, prof. na univ. v Kielu. B: (s sodel.) Kulturgeschichte des Alten Orients (Stu 1961, »Kroners Taschenausgabe« 298); Das Land Sumer: Die IViederentdeckung der ersten Hochkultur der Menschheit (3. izd., Stu itd. 1962, »Urban-Bticher« 13); Ur, Assur und Babylon: Drei Jahrtausende im Zvveistromland (6. izd., Stu 1962, »GroBe Kulturen der Fruhzeit«); Funde in Zvveistromland (Ggn etc. 1963, »Sternstunden der Archaologie«). Schmoll gen. Eisenwerth, J. Adolf (1915—_), nem. um. zgodovinar. R. v Berlinu, uči na univ. v Saarbriicknu (ord. od 1955 dalje), izdaja knj. z. Kunst der IVelt, Serie II: Die Kulturen des Abendlandes (od 1962 dalje skupno 24 knj.). B: ,Zisterzienser-Romanik: Kritische Gedanken zur jiingsten Literatur ‘ (J. Gantnerjev zb., 1959); Das Kloster Chorin und die askanische Architektur in der Mark Brandenburg 1260—1320 (BI 1961, »Verd. der Berner Historischen Kommission« 2); ,Lothringische Madonnen-Statuetten des 14. Jahrhunderts' (Gerkejev zb., 1962); ,Sion — Apokalyptisches IVeib — Ecclesia lactans: Zur ikonographischen Deutung von zwei roma- nischen Mater-Darstellungen in Metz und Pompierre' (H. Schnitzlerjev zb., 1965); ,Jacques Callot — Das fVelttheater in der Kavalierperspektive: Ein Essay' (W. Hagerjev zb., 1966); ,Mainz und der VVesten: Sti- listische Notizen zum »Naumburger Meister «, zum Liebfrauenportal und zum Gerhardkopf' (W. F. Vol- bachov zb., 1966); ,Marginalien zu Niclaus Gerhaert von Leyden' (Oettingerjev zb., 1967); ,Die Bilder der Konigfamilie von Goya und Chodovviecki' (W. Grossov zb., 1968); Malereinach Fotografie — von der Camera obscura bis zur Pop Art: Eine Dokumentation (Mn 1970 [rk, Mn: Stadtmus.]). Schmutzler, Robert, nem. um. zgodovinar, znan po svojem delu o -> findesieclovski umetn. B: Jugend-Stil: Art Nouveau (Stu 1962; angl. izd. [prev. Edouard Roditi]: Art Nouveau, NY 1964). Schnaase, Carl (Julius Ferdinand), (1798— 1875), nem. um. zgodovinar, po poklicu pravnik {Obertribunalrat v Berlinu). Njegova nedk. zgod. obravnava lik. umetn. v širokem kultumozg. okviru; v filoz. pogledu je nanj vplivala Heglova dialektika. B: NiederlandischeBriefe (Stu-Tii 1834); Geschichte der bildenden Kunste (7. knj., Du 1843—1864; 2. izd., 8 knj., 1866—1879;. L: RepKvv (1875); L. K. McMillan: Carl Schnaase als Hegelianer: Kunst- und Geschichtsphilosophie (Bn 1933, dis.); Hermann Bauer, Architektur als Kunst (Kunstgeschichte und Kunsttheorie im 19- Jahrhundert, BI 1963, »Probleme der Kw.« 1). —' Cf. W. von Bode (I 1930), E. Heidrich (1917), W. Waetzoldt (II, 1924), R. Zeitler (1958). 1933 1934 Schnabel, Day — Schnorr von Carolsfeld, Julius Schnabel, Day (1905—....), amer. kiparka, r. na Dunaju, pozn. na Nizozemskem in v Parizu, pred nacisti emigrirala v New York, živi tam in v Parizu. L: WWAA (1959); SeuphorS (1961). Schneider, Alfons Maria (1896—1952), nem. um. zgodovinar, poznavalec biz. umetn. Katol. duhovnik (posv. 1922), prom. 1926 v Freiburgu i. Br., učil na tamk. univ. (habil. 1938) in na univ. v Gottingenu (od 1939). U. na potovanju v Siriji. B: Byzanz: Vorarbeiten zur Topographie und Archiiologie der Sladi (BI 1936, »Istanbuler Forsch.« 8); Die Hagia Sophia zu Konstantinopel (BI 1939; 2. izd. 1942); Die Grabung im Westhof der Sophienkirche zu Konstantinopel (BI 1941); ,Das Architektursystem der Hagia Sophia'' (Oriens christianus, 1941); (& F. Dol- ger) Byzanz (Bern 1952, »Wissenschaftliche For- schungsber.: Geisteswissenschaftliche Reihe« 5); Kon¬ stantinopel: Gesicht und Gestalt einer geschichtlichen Weltmetropole (Mainz-Bl 1956). L: F. Dolger (Kchr, 1953, nekr.). Schneider, Hans (u. 1953), hol.-švic. um. zgo¬ dovinar, prom. v Baslu 1914 pri E. Heidrichu, postal priv. docent na univ. v Leidenu, 1930—40 direktor haaškega Rijksbureau voor kunsthisto- rische documentatie, 1941 emigriral v Švico, tam u - (65). Prispevki o hol. slikarjih tudi v ThB. B: Beitrdge zur Geschichte des niederlandischen Einflusses auf die oberdeutsche Malerei und Graphik um 1460—1480 (Ba 1915, dis.); Jan de Bray's Por- trait Works ‘ (BM, 1921); ,Der Maler Jan Tengnagel ‘ (OH, 1921); ,Ferdinand Bol als Monumentmaler im ■dmsterdamer Rathaus' (JPK, 1926); ,Bildnisse Adriaen Brouwers und seiner Freunde ‘ (ZfbK, 1926/27); ,Bild- nisse des Adriaen Brouwer‘ (M. J. Friedlanderjev zb., J^27); Jan Lievens: sein Leben und seine fVerke (Haarlem 1932). L: H. Dattenberg (Kchr, 1954, nekr.). Schneider, Rene (1867—1938), fr. um. zgodo- v 'nar, prof. na univ. v Caenu (1904—18) in za uiod. umetn. na Sorboni (od 1919). B: ,Le mythe d’Apollon et Marsyas d'apres quelques Peintures des Musees de France ‘ (Musees et Monu- rnents de France, 1907); Quatremere de Quincy (P dis.); L'Esthetique classique chez Quatremere de Quincy, 1805—1823 [P 1910); ,Le mythe de Psyche dons Vart francais depuis la Revolution ‘ (RAam, 1912); Ec Songe de Poliphile: son influence sur la gravure et sur Vart frangais (P 1920); ,Le naturalisme de Leonard “ e EincV (GBA, 1923); ,L’insoluble probleme de la Joconde' (Etudes italiennes, 1923); ,Les sources tgnordes ou peu connues de Vart de Poussin: La con- eeption classique de V originalne' (E. Bertauxov zb., •924); Art Franfais <6 knj., P 1925—1930, »Les Batries de l’Art«); La Peinture italienne des origines au KVle siecle (P 1929—1930); ,La Danse des morts du Pont des moulins de Lucerne: tradition et nouveaute (OBA, 1936); ,Le Portrait pendant la Revolution ‘ (La Rčvolution fran?aise, 1936). L: Europa II. Schnell, Hugo (1904— ), nem. um. zgodo¬ vinar in založnik v Munchnu. Izd. zbirki Kleine Kunst- und Kirchenfiihrer (od 1934 dalje), Grofic Kunstfiihrer (od 1934 dalje) in rev. Das —>• Miin- ster (od 1947). B: Der bayerische Barock (Mn 1936); Ottobeuren (2. izd., Mn 1950); Ettal: Kloster und Marienmiinster (2. izd., Mn 1950); Die Wies (i. izd., Mn 1954); Wein- garten (2. izd., Mn 1959, »GroBe Kstfiihrer« 5); (& N. Lieb & J. Stadler) VVessobrunn (2. izd., Mn 1960, ista z. 13); Amberg (2. izd., Mn 1962, ista z. 16). L: Ku (1966). Schnerich, Alfred (1859—?), avstr. um. zgo¬ dovinar, prom. 1888 na Dunaju. B: ,Studien iiber den Dom zu Gurk und dessen Vor- bilder' (MCC, 1890—1891); IViens Kirchen und Ka- pellen (W 1921). Schniewind, Carl O. (1900—1957), amer. um. zgodovinar in muzealec, konservator graf. z. v brooklynskem muz. v New Yorku (1935-—40) in AIC (1940—57), poznavalec fr. grafike. B: Drawings: old and new (Ch 1946). L: Daniel Catton Rich (AQ, 1958, nekr.). Schnitzler, Hermann (1905—_), nem. um. zgodovinar, prof. za srednjev. umetn. na univ. v Bonnu, direktor kolnskega Schniitgen-Mus. B: ,Ein unbekanntes Reiterrelief aus dem Kreise des Naumburger Meisters' (ZDVKw, 1935); Mittelalter und Antike (Mn 1949); Der Dom zu Aachen (Dii 1950); ,Die Komposition der Lorscher Elfenbeintafeln' (MJb, 1950); Rheinische Schatzkammer, I—II (Dii 1957— 1959); ,Fulda oder Reichenau?' (W-RJb, 1957); ,Zum Spatstil der ottonischen Kolner Malerei' (Hahnloserjev zb., 1961); ,Eine friihchristliche Sarkophagszene und die Reichenauer Buchmalerei' (Gerkejev zb., 1962); , Das Kuppelmosaik der Aachener Pfalzkapelle' (Aache- ner Kstblatter, 1964); »Ada-EIfenbeine des Barons v. Hiipsch' (H. von Einemov zb., 1965); (& Peter Bloch) Die ottonische Kolner Malerschule, I — II (Dii 1967— 1969). L: zbornik: Miscellanea pro arte: Hermann Schnitzler zur Vollendung des 60. Geburtsjahres am 13. Januar 1965 (Dii 1965). Schnorr von Carolsfeld, Julius (1794—1872), nem. slikar in risar za lesor. R. v Leipzigu, od 1811 dalje stud. na dunajski ak., od 1818 v Rimu (tam se pridružil -> nazarencem), nato prof. na ak. v Miinchnu od 1827 in v Dresdenu od 1846 (tam tudi direktor Gemaldegal.). S: Svatba v Kani (1819, Hamburg), freske s prizori iz Ario- stovega Orlando furioso v Villa Massimo v Rimu (1820-a leta) in pesnitve o Nlbelungih (Miinchen, Residenz). — R: od zač. 1820-ih let pripravljane ilustracije Biblije: 1. izd. Die Bibel in Bildern: 240 Holzschnitte (Lpz: G. Wigand’s Verlag 1862); ilustracije Nibelungov: Das Nibelungenlied (Stu: Verlag der J. G. Cotta’schen Buchhandlung 1867). 1935 Schockenova biblija — Schongauer, Martin 1936 L: A. Trost: Das romische Portratbuch Julius Schnorrs von Carolsfeld (Lpz 1909); A. Schahl: Ge- schichte der Bilderbibel von Julius Schnorr von Ca¬ rolsfeld (dis. [Lpz 1936]); Annemarie Wengenmayr- Fast (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. T. S. R. Boase (1966), H. Geller (1952), K. Gerstenberg (& P. O. Rave 1934), H. W. Singer (1911), R. Zeitler (1966). Schockenova biblija, hebr. rkp. iz o. 1300. Znani frontispice kaže okrog prve besede biblij¬ skega besedila 46 medaljonov s prizori iz penta- tevha od Adama in Eve pri drevesu do Balaama in njegove oslice. L: Diringer Book (1958); RJA (1961). Schoenberger, Guido (1891— ), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar, r. v Frankfurtu a. M., emi- griral pred nacisti v ZDA, zdaj research prof. (em.) v Jevvish Mus. v New Yorku. B : ,Matthias Griinewalds »Klein Crucifix «‘ (Stadel- Jb., 1922); ,Narv/al-EinhorV (Stadel-Jb., 1935/36); The Drawings of Mathis Gothart Nithart Cailed Gruene- wald (NY 1948); ,A Silver Sabbath Lamp from Frank- fort-on-the-Main ‘ (G. Svvarzenskega zb., 1951). Schola Palatina, (lat.), »dvorna šola«, ime, ki ga je —> Janitschek vzdel -> skriptoriju, v katerem so nastali posebno dragoceni, očitno za dvor —► Karla Vel. nastali IR. V novejši dobi je —> Koehler razločeval —> dvorno šolo Karla Vel. (prej t. i. Adina skupina, cf. s. v. Adi n evangeliar), v kateri so po uvodu, ki ga predstavlja -> Godes- kalkov evangelistar, mdr. nastali -*-Harleyev evangeliar in -> Evangeliar iz Centule pa poleg Adinega evangeliarja posebno pomembna -> Evangeliar iz Saint-Medarda v Soissonsu in -> Evangeliar iz Lorscha, in pos. — >• skupino Dunaj¬ skega evangeliarja (—>■ Aachenski evangeliar, —>■ Dunajski evangeliar, -> Xantenski evangeliar). V ožjem okolju po Koehlerju opredeljene dvorne šole Karla Vel. so izdelali tudi slonokoščene reliefe, kot jih kažejo npr. platnice omenjenega Evangeliarja iz Lorscha ali nekoliko bolj zgodnje —>platnice evangelistarja iz Chellesa. L: »UF« 13 (1968); »US« 6 (1970). — Cf. W. Braunfels (1968), H. Holldnder (1968), W. Koehler (*II 1958), etc. Scholderer, Otto (1834—1902), nem. slikar, r. in u. v Frankfurtu a. M., v Parizu (1857—58 & 1868—70) prijateljstvo s Fantin-Latourom, pozn. v Londonu. S: npr. Violinist ob oknu, d. [18]61, Stadel). L: F. Herbst: Otto Scholderer (FrM 1934); »PKG« 11 (1966). Schonberger, Arno, nem. um. zgodovinar in muzealec, direktor zahodnoberlinskega Kstge- vverbemus. B: (& Halldor Soehner) Die Welt des Rokoko: Kunst und Kultur des 18. Jahrhunderts (Mn s. a. [1959]; angl. izd. The Age of Rococo, L 1960); lgnaz Giinther (Mn 1964); ,Die »IVeltallschale« Kaiser Rudolf s IV (Th. Miillerjev zb., 1965). Schonberger, Guido -> Schoenberger, Guido Schone, Wolfgang (1910—....), nem. um. zgo¬ dovinar, prom. v Frankfurtu a. M. (1934), docent (od 1945) in ord. (od 1947) na univ. v Hamburgu. B: , Vber einige altniederlandische Bilder, vor allem im Spanien' (JPK, 1937); Dieric Bouts und seine Schule (Bl-Lpz 1938, razš. dis.); Die grofien Meister der niederldndischen Maierei des 15. Jahrhunderts: Hubert van Eyck bis Quentin Massys (Lpz 1939, »Pantheon-Kstbiicher«); ,Hans Memling: Z ur Aus- stellung seines Lebenswerkes in Briigge ‘ (Panth, 1939); ,Albert van Ouwater: Ein Beitrag zur Geschichte der hollandischen Maierei des XV. Jahrhunderts ‘ (JPK, 1942); Max Beckmann (BI 1947); ,Raphaels Kronung des heiligen Nikolaus von Tolentino ‘ (Heisejev zb., 1950); Vber das Licht in der Maierei (BI 1954); ,Die drei Marien am Grabe Christi: Ein neugewonnenes Bild des Petrus Christus ‘ (ZfKw, 1954); ,Zur Kreuz- abnahme Rogiers van der Weyden im EscoriaT (Kchr, 1955); Peter Paul Rubens: Die Geifiblattlaube (Stu 1956, »WerkM« 11); ,Die Bildgeschichte der christli- chen Gottesgestalten in der abendlandischen Kunst 4 (Das Gottesbild im Abendland, Witten-Bl 1957); ,Studien zur Oberkirche von Assisi ‘ (Bauchov zb., 1957); Raphael (BI 1958); ,Das Verhaltnis von Zeich- nung und Mafiangaben im Kirchengrundrifi des St. Gallener Klosterplans ‘ (ZfKw, 1960); ,Zur Bedeutung der Schragsicht jur die Deckenmalerei des Barock' (Badtov zb., 1961); Das Konigsportal der Kathedrale von Chartres (Stu 1961, »WerkM« 67); ,Die kiinstle- rische und liturgische Gesialt der Pfalzkapelle Karls des Grofien in Aachen‘ (ZfKw, 1961). Schone Madonnen -> »lepe« Madone Schonfeld, Johann Heinrich (1609—1682/83), nem. slikar, po —► Elsheimerju in —> Lissu in po¬ leg Michaela Willmanna edini tehtnejši nem. slikar XVII. st.; dalj časa v Italiji, od 1652 do smrti meščan v Augsburgu. S: npr. Iskalci za¬ kladov v rim. razvalinah (d. 1662, Stuttgart). L: Johann Heinrich Schonfeld (Ulm 1967 [rk]); Herbert Pee (Kindler V, 1968, s. v.); »PKG« 9 (1970, t. 193—94 & XL — L!). — Cf. H. Voss (1964). Schongauer, Martin (verj. o. 1450—1491), nem. slikar in najpomembnejši grafik pred Dii- rerjem, bil znan tudi kot Martin Schon in Hiibsch Martin, sin zlatarja, ki se je bil priselil iz Augs¬ burga, r. v Colmarju, u. v Breisachu. S: Madona v rožni uti (d. 1473, Colmar, Martinova c.), freske Poslednje sodbe v katedr. v Breisachu (1489—91). — G (115 bakr., nadaljeval delo Mojstra E. S. in Mojstra igralnih kart, vplival na Durerja); e. g. Kristus nese križ ( Die grofe Kreuztragung) in Skušnjave sv. Antona (1480-a leta, po Vasariju kopiral Michelangelo). L: Cankar III/2 (1951); Stange VII (1955); Franz IVinzinger (EWA XII, 1966, s. v. — L!). — Cf. J- 1937 SCHONGRABERN — Schreiber, Wilhelm (Ludtvig) 1938 Baum (1948), E. Flechsig (1946), M. J. Friedldnder (1922 — L!), M. Lehrs (1914), J. Rosenberg (1923), F. \Vinzinger (1962), mdr. tudi: 1471 Albrecht Diirer 1971 (1971 [rk, Niirnberg] — L!). SCHONGRABERN (Spodnja Avstrija). Po¬ znoromanska žup. c. Maria Geburt z zač. XIII. st. s pomembnim reliefnim okrasom na zun. apside: v levem spodnjem polju Adam in Eva ob drevesu spoznanja, v sredini Kajnova in Abelova daritev, des. David z levom, itd. L: Rupert Feuchtmiiller: Die steineme Bibel: Die romanische Kirche von Schongrabern (W 1962); »US« 7 (1968, p. 133). Schottmiiller, Frida (1872—1936), nem. um. zgodovinarka, kustodinja v Berlinu, sodel. Wilh. Bode ja. B: Die Gestah des Menschen in Donatellos Werk (Z 1904, dis.); Donatello: Ein Beitrag zum Verstdndnis seiner kiinstlerischen Tat (Mn 1904); Fra Angelico da Eiesole: Des Meisters Gemalde in 327 Abbildungen (Stu-Lpz 1911, »KK« 18; 2. izd. [... in 329 Abb.] 1926); Die italienischen und spanischen Bildv/erke der Renaissance und des Barocks in Marmor, Ton, Holz u - Stuck (BI 1913, »Konigliche Museen zu Berlin: Be- schreibung der Bildwerke der christlichen Epochen« 5); Bronze: Statuetten und Gerdte (BI 1918, »BKA« 12; 2. izd. 1921); fVohnungskultur und Mobel der ita¬ lienischen Renaissance (Stu 1921, »Bauformen-Bibl.« 12; n. izd. 1928); Die italienischen Mobel und deko¬ rativen Bildnerke im Kaiser-Friedrich-Museum (BI 1922); Italienische Bildnisbiisten (BI 1923, »Meister- w erke in Berlin«), L: Kii (1931). Schoy, Janez Jakob (1686—1733), graški ki¬ par. R. v Mrb, sin kiparja, po čigat smrti mu je postal očim Franc Krištof -> Reiss, se učil Pri slednjem in na gimn. v Rušah, pokopan v Gradcu (tam se je njegova vdova omožila s Philippom Jakobom —>■Straubom). P: dela na av str. in slov. Štajerskem, na Slovenskem mdr. v - olt. v žup. c. v Rušah (1728) pa prižnica in kipi na v. olt. v žup. c. v Slovenjem Gradcu (zač. 1730-ih let). L: VrišerB (1963); Cevc SU (1966); Sergej Vrišer l^BL, 10. zv., 1967, s. v. — L!); id.: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem (Mrb 1967 [rk]); »ArS« 1 (1967), t. 25 & f p. XLV). — Cf. R. Kohlbach (1956). Schrade, Hubert (1900—1967), nem. um. zgo¬ dovinar, specialist za srednjev. slikarstvo. Učil na univ. v Heidelbergu, Hamburgu, Strasbourgu, nazadnje ord. v Tubingenu; za nacizma se umazal z nacističnimi spisi; ur. rev. D as Werk des Kiinst- l *rs (Stu 1939—44). B: Stephan Lochner (Mn 1923); Tilman Riemen- schneider (Hdl 1927); ,Vber Symbol und Realismus in der Spdtgotik' (DVLG, 1927); ,Franz von Assisiund Giotto' (AKug, 1927); ,Lochneriana' (W-RJb, 1928); •Z«r Ikonographie der Himmelfahrt Christi' (VorBW 1928—1929, Lpz-Bl 1930); ,0ber Mantegnas Christo in scurto und verwandte Darstellungen: Ein Beitrag zur Symbolik der Perspektive' (NHJ, 1930); ,Kiinstler und Welt imdeutschen Spatmittelalter' (DVLG, 1931); ,Die romantische Idee von der Landschaft als hochstem Gegenstande christlicher Kunst' (NHJ, 1931); Ikono¬ graphie der christlichen Kunst, I: Die Auferstehung Christi (Bl-Lpz 1932); Das deutsche Nationaldenkmal (Mn 1934); Schicksal und Notv/endigkeit der Kunst (Lpz 1936); Der Dom zu Naumburg (Bremen 1936, »Die groBen Dome«); Heidelberg (ib. 1936, »Die deutsche Stadt«); Bauten des Dritten Reiches (Lpz 1937); Das deutsche Gesicht in Bildern aus acht Jahr- hunderten deutscher Kunst (Mn 1937); Die heldische Gestah in der deutschen Kunst (Mn 1937); Baum und Wald in Bildern deutscher Maler (Mn 1937); Sinn- bilder des Reiches (Mn 1938); Sinnbilder des Lebens in der deutschen Kunst (Mn 1938); ,Rembrandts »Ana- tomie des Dr. Tulp«.' (Das Werk des Ktinstlers, 1,1939); Heidelberg und das Neckartal (BI 1941); (izd.) Hans Thoma: Leben und Kunst, Aus Briefen und Tagebuchern (Mn 1941); Bilder Himmels und der Erden (TU 1948); Der verborgene Gott: Gottesbild und Gottesvorstellung in Israel und im alt en Orient (Stu 1949); Gott er und Menschen Homer s (Stu 1952); ,Zur Friihgeschichte der mittelalterlichen Monumentalplastik' (Westfalen, 1957); Vor- und friihromanische Malerei: Die karo- lingische, ottonische und friihsalische Zeit (K 1958 [= Malerei des Mittelalters 1]); Die romanische Malerei: Ihre Maiestas (K 1963 [= Malerei des Mittelalters 2]); Franz von Assisi und Giotto (K 1964); Deutsche Maler der Romantik (K 1967, »Bibl. groBer Maler«). L: Wulf (1963). — Zbornik: Das Werk des Ktinstlers: Studien zur Ikonographie und Form- geschichte, Hubert Schrade zum 60. Geburtstag dar- gebracht von Kollegen und Schulern (Stu 1960 — B! [nacistični spisi izpuščeni]). Schramm, Percy Ernst (1894 — 1970), nem. zgodovinar, dolgoletni ord. za srednjev. in no¬ vejšo zgod. na univ. v Gottingenu. B (lik. umetn.): , Das Herrscherbild in der Kunst des Mittelalters' (VorBW, 1922—23 [II/I], 1924); Die deutschen Kaiser und Konige in Bildern ihrer Zeit: Bis zur Mitte des 12. Jahrhunderts ( 751 — 1152) (Lpz 1928); Die zeitgenossischen Bildnisse Karls der Grofic n: Mit einem Anhang iiber die Metallbullen der Karolinger (ib. 1928); Sphaira-Globus-Reichsapfel: fVanderung und tVandlung eines Herrschaftszeichens von Caesar bis zu Elisabeth II., ein Beitrag zum »Nachleben « der Antike (Stu 1958); (& Florentine Miitherich) Denkmale der deutschen Konige und Kaiser: Ein Beitrag zur Herr- schergeschichte von Karl dem Grof en bis Friedrich II., 768—1250 (Mn 1962). L: zbornik : Festschrift Percy Ernst Schramm zu seinem 70. Geburtstag (Wsb 1964). Schreib, Werner (1925—1969 nesr.), nem. sli¬ kar, predstavnik t. i. semantične umetn. L: Jiirgen Claus (Kstwerk, okt./nov. 1969, nekr.). Schreiber, Wilhelm (Ludwig), (1855—1932), nem. um. zgodovinar v Berlinu, poznavalec stare nem. grafike in knj. ilustracije. Številne izd. leso¬ rezov v raznih zbirkah in muzejih v vrsti »Ein- blattdrucke des XV. Jahrhunderts « (Str: Heitz). 1939 Schreyer, Lothar — Schvvarz, Heinrich 1940 B: Manuel de Vamateur de la gravure sur bois et sur metal au XV« siecle (9 knj., Bl-Lpz 1891—1911); (& Paul Heitz) Die deutschen » Accipies « und Magister- cum Discipulis-Holzschnitte als Hilfsmittel zur Inku- nabel-Bestimmung (Str 1908, »SdK« 100); Basels Be- deutung fiir die Geschichte der Blockbiicher (ib. 1909, »SdK« 106); Meisterv/erke der Metallschneidekunst..., 1—III (ib. 1914—1926); (& Paul Heitz) Christus am Kreuz: Kanonbilder der in Deutschland gedruckten Mefibiicher des fiinfzehnten Jahrhunderts (Str s. a. [1915?]); Pestblatter des XV. Jahrhunderts (2. izd., Str 1918); .Die Krduterbiicher des XV. und XVI. Jahr¬ hunderts ‘ (Johann von Cube: Hortus sanitatis, Mainz 1485, faks. Mn 1924); Die Meister der Metallschneide¬ kunst, l—II (Str 1926, »SdK« 241); Handbuch der Holz- und Metallschnitte des XV. Jahrhunderts: Stark vermehrte... Umarbeitung des »Manuel de Vamateur de la gravure.. .« (8 knj., Lpz 1926—1930); Kassetten- holzschnitte des XV. Jahrhunderts... (Str 1931, »Ein- blattdrucke des XV. Jahrhunderts« 76). Schreyer, Lothar (1886—1966), nem. dramatik (ps. Angelus Pauper) in slikar. R. v Blasevvitzu pri Dresdenu, dkč. študij prava, sodel. v gal. in pri gledališču lista Der -> Sturm, 1921—23 učil na -*■ Bauhausu, u. (79) v Hamburgu. B: (za lik. um., cf. s. v. Sturm): Die bildende Kunst der Deutschen (Hmb-Bl-Lpz 1931; n. izd. 1948); Ein Jahrtausend deutscher Kunst (Hmb 1954); Erinnerun- gen an Sturm und Bauhaus (Mn 1956; okr. izd. 1966). L; cf. H. M. Wingler (1968 — B!). Schroll, avstr. um. zal. ( Anton Schroll und Co., W-Mn), ust. 1884. Med njenimi izd. npr. Samm- lung Schroll (e. g. —*■ Planiscig). L: 75 Jahre (W-Mn 1959 [almanah zal. s seznamom izdaj 1884—1959]). Schubert, Wolf (1903—_), nem. um. zgodo¬ vinar, medievalist. L: Kunst des Mittelalters in Sachsen: Festschrift Wolf Schubert dargebracht zum 60. Geburtstag am 28. Januar 1963 (Weimar 1967). Schubring, Paul (1869—1935), nem. um. zgo¬ dovinar, poznavalec it. quattrocenta. R. v Godes- bergu, učil v Baslu, Berlinu ( TeH ) in Hannovru, kjer je bil tudi direktor tamk. muz. B: Altichiero und seine Schule (Lpz 1898); Piša (Lpz 1902, »BK« 16); Urbano da Cortona (Str 1903, »ZKA« 15); Das italienische Grabmal der Friihrenais- sance (BI 1904); Luca del la Robbia und seine Familie (Blf-Lpz 1905, »KM« 74); Die Plastik Sienas im Quattrocento (BI 1907); Donatello: Des Meisters Werke in 277 Abbildungen (Stu-Lpz 1907, »KK« 11); , Das Abendmahl Leonardo da Vincis ‘ (Ber. der Kstge- schichtlichen Ges. [BI], 1908); Die Sixtinische Kapelle (Rom 1909); Hilfsbuch zur Kunstgeschichte (BI 1909; 3. izd. 1913); Die italienische Plastik des Quattrocento (Bl/Nb 1915, »HdKw«); Cassoni: Truhen und Truhen- bilder der italienischen Fruhrenaissance (2. knj., Lpz 1915; sup. ib. 1923); Dantes Gottliche Komodie in Zeichnungen deutscher Romantiker (Lpz 1921); Die Architektur der italienischen Fruhrenaissance (Mn 1923); Die Kunst der Hochrenaissance in Italien (BI 1926, »Propylaen-Kg.« 9); Illustrationen zu Dantes Gottlicher Komodie: Italien, 14. bis 16. Jahrhundert (Z-W itd. 1931). Schuchhardt, Walter-Herwig (1900—_), nem. klas. arheolog, ord. za arheologijo na univ. v Freiburgu. B: Die Meister des Grofien Frieses von Pergamon (BI 1925); Griechische Plastik (BI 1938); Die Kunst der Griechen (BI 1940); Archaische Giebelkomposi- tionen (Fr 1949); Archaische Plastik der Griechen (Stu 1957); Die Epochen der griechischen Plastik (Ba-Ba 1959); (izd.) Bildende Kunst I (Archaologie ) (FrM 1960, »Das Fischer-Lexikon« 21); Griechische Kunst (FrM- B1 1964, »Ullstein Kg.« 5); Das Orpheus-Relief (Stu 1964). Schudt, Ludvvig (1893—1961), nem. um. zgo¬ dovinar, zaslužen za izdajo umzg. virov. B: (izd.) Giulio Mancini: Viaggio di Roma per vedere le pit ture (Lpz 1923, »RF« 4); Le G uide di Roma (Au 1930); ,Das »Itinerarium Italiae« des Franciscus Schottus ‘ (A. Goldschmidtov zb., 1935); Caravaggio (W 1942, »Smlg. Schroll«); Italienreisen im 17. und 18. Jahrhundert (W 1959, »Vero. der Bibliotheca Hertziana in Rom«), L: R. Wittkower (BM, 1961, nekr.); F. Wolff Metternich (Kchr, 1962, nekr.). SCHVVABISCH GMl)ND (v Wurttembergu, ZRN). S c. sv. Križa (Heiligkreuzkirche) zazna¬ mujemo izhodišče parlerjanskega stavbarstva; za njenega arh. velja Heinrich Parler, pri 1351 zač. *dvoranskem koru pa je verj. sodel. njegov slavni sin, Peter -> Parler. L: Reclam N II (1958 [1960]); EWA VI (1962, stp 251—52 — L!). — Cf. O. Schmitt (1943; 1951). Sclmanthaler, Ludvvig von (1802—1848), nem. kipar, r. in u. v Munchnu. P: npr. orjaška Ba- varia (1837—48, cf. s. v. Miinchen [javni spom.]). L: »PKG« 11 (1966, p. 288—89 — L!). Schvvarz, Heinrich (1894—_), avstr. -amer. (ž.) um. zgodovinar in muzealec, raziskoval zlasti uporabljanje mehaničnih pripomočkov v zgod. slikarstva. R. v Pragi, štud. in prom. na Dunaju, tam služboval v Albertini (1921—23) in Oster- reichische Staatsgal. (1923—38), emigriral v ZDA, v raznih muzejskih in pedagoških službah, nazadnje prof. za um. zgod. na Wesleyan Univ. v Middletovvnu (Conn.) in konservator tamk. Davison Art Center. B: (& F. M. Haberditzl & B. Grimschitz) Galerie des 19. Jahrhunderts im Oberen Belvedere (W 1924); (& F. M. Haberditzl) Carl Schindler: Sein Leben und sein Werk (W 1930); David Octavius Hill: der Meister der Photographie (Lpz 1931); Salzburg und das Salz- kammergut: Die kiinstlerische Entdeckung der Stadt und der Landschaft im 19. Jahrhundert (W 1936; 3. izd. W 1958); ,Nadar' (The Complete Photographer, VIL 1943); ,Art and Photography: Forerunners and Influ- 1941 Schvvarz, Karl — Schwitters, Kurt 1942 ences' (Mag Art, 1949); ,The Mirror in Art ‘ (AQ, 1952); ,Jan Gossaert’s Adam and Eva drawings' (GBA, 1953 [tudi Tietzejev zb., 1958]); ,Daumier, GUI and Nada d (GBA, 1957); ,The Mirror of the Artist and the Mirror of the Devout: Observations on some paintings, drawings and prints of the fifteenth century‘ (W. E. Suidov zb., 1959); ,Ingres graveur ‘ (GBA, 1959); ,Die graphischen Werke von Egon Schiele ‘ (Philo- biblon, 1961); ,Vermeer and the Camera obscura ‘ (Panth, 1966); ,. Schiele, Diirer, and the Mirror ‘ (AQ, 1967). L: WWAA (1959). Schwarz, Karl (1885—....), nem.-izrael. (ž.) um. zgodovinar in muzealec, emigriral iz Nem¬ čije ob zavladanju nacizma, od 1933 v Tel Avivu. Prispevki v Die K. f Alte. Up: Loviš Corinth (Aachen). B: Augustin Hirschvogel: Ein deutscher Meister der Renaissance (BI 1917); Das graphische IVerk von Loviš Corinth (BI 1917; 2., razš. izd., ib. 1922); Hugo Krayn (Lpz 1919, »Bibl. der jungen K.« 1); Lesser Ury (BI 1920, »Jiidische Biicherei« 17); Die Juden in der Kunst (BI 1928); Modem Jewish Artists in Palestine (1941); Jevvish Artists of the 19th and 20th Centuries (NY 1949); ,Jewish Sculptors' (RJA, 1961). L: UJE 9 (1943, s. v.). Schweinfurth, Philipp (1887—1954), nem. um. zgodovinar, poznavalec biz. umetn. B ; ,Greco und die italo-kretische Schule ‘ (ByZ, 1929/30); Geschichte der rusischen Malerei im Mittel- olter (Den Haag 1930); Die byzantinische Form: Ihr rVesen und ihre Wirkung (Mainz 1943; 2., razš. izd. rm 1954 ); IVandbilder der Kirche von Bojana (BI 1943; 2. izd. Die Fresken von Bojana: ein Meister- jrerA: der Monumentalkunst des 13. Jahrhunderts, Mainz 1965); ,Forschungsergebnisse auf dem Gebiet der byzantinischen Kunstgeschichte wahrend der letzten 20 Jahre" (Theologische Literaturztg., 1947); Das Leben des Franziskus in den Fresken der Oberkirche von Assisi (Mainz 1965). Schvveitzer, Bernhard (1892—1966), nem. klas. ar heolog. Prom. 1918, učil na univ. v Heidel¬ bergu (priv. docent 1921), Konigsbergu (ord. '925), Leipzigu (od 1932) in Tiibingenu (od 1948 dalje). B: Untersuchungen zur Chronologie und Geschichte der geometrischen Stile in Griechenland (2 knj., Karls¬ ruhe 1917 & Stu 1918 [= AM]); ,Zum Antikenstudium des Angelo Bronzino ‘ (RM, 1918); Der bildende Kunstler und der Begriff des Kiinstlerischen in der Antike: Eine Studie (Hdl 1925, »NHJ«); Antiken in °stpreufiischem Privatbesitz (Halle 1929); Kenokrates v °n Athen: Beitrdge zur Geschichte der antiken Kunst- forschung und Kunstanscliauung (ib. 1932); ,Mimesis und Phantasia ‘ (Philologus, 1934); Das Original der sogenannten Pasquino-Gruppe (Lpz 1936, »Abh. Lpz« XLIII/4); ,Zum antiken Kiinstlerbild‘ (L. Cur- tiusov zb., 1937); .Die Menelaos-Patroklus-Gruppe: Ein verlorenes Meistenverk hellenistischer Kunst ‘ (Die Antike, 1938); Studien zur Entstehung des Portrdts bei den Griechen+ (Lpz 1940, »Abh. Lpz« XCI/4); Das Menschenbild der griechischen Plastik+ (2., izb. izd.; Po 1947, »Potsdamer Vortrage« 2; 3. izd. Po 1948); Die Bildniskunst der romischen Republik (Lpz-Weimar 1948); J oh. Gottfr. Herders » Plastik « und die Entste¬ hung der neueren Kunstwissenschaft (Lpz 1948, »Kleine Biicherei zur Geistesgesch.« 13); Die spatantiken Grundlagen der mittelalterlichen Kunst (ib. 1949, »Leipziger Universitatsreden« 16); ,Die europdische Bedeutung der romischen Kunst ‘ (Vermachtnis der antiken Kunst, Hdl 1950); Platon und die bildende Kunst der Griechen (Tu 1953); Vom Sinn der Perspek¬ tive (Tu 1953, »Die Gestah: Abh. zu einer allgemeinen Morphologie« 24); Mythische Hochzeiten (Hdl 1961, »SbHdl«); pon. izb.: Zur Kunst der Antike: Ausge- vvahlte Schriften, I—II (Tu 1963). L: zbornik: Neue Beitrage zur klassischen Alter- tumsvvissenschaft: Festschrift zum 60. Geburtstag von Bernhard Schweitzer (Stu 1954 — BI). Schwentner, Lavoslav (1865—1952), prvi po¬ memben slov. založnik (lit. modema!) in knjigar¬ nar, zalagal mdr. tudi razglednice z repr. doma¬ čih umetnikov (Jama, I. Vavpotič), ki so skrbeli tudi za opremo in ilustracije njegovih knj. izd. (Birolla, Gaspari, Jager, Jama, H. Smrekar, I. Vavpotič) in celo razstavljali pri njem (e. g. Grohar). Od 1904 dalje njegova knjigarna v poslopju Mestne hranilnice v zdajšnji Čopovi ul. v Lj. L: Janez Logar (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!). Schwind, Moritz von (1804—1871), avstr.-nem. slikar in risar, z bidermajersko romantiko zazna¬ movan upodabljavec nem. pravljičnega sveta; r. na Dunaju, u. (67) v Munchnu. S: npr. Simfonija (1852, Neue Pin.), Jutro (Morgenstunde , 1858, Miinchen, Schack-Gal.), » Repoštev « ( Riibezahl , 1858/60, ib.), Popotnik zre v pokrajino (o. 1860), Poročno potovanje (les, 1867), itd., med freskami StS-e v dunajski Operi (1866—67). — Ilustr. Fliegende Blatter, Goetheja, itd. — Up: npr. Lenbach. L: Otto Weigmann: *Schwind: Des Meisters Werke in 1265 Abbildungen (Stu-Lpz 1906, »KK« 9); Hanns Martin Elster: Moritz von Schwind: Sein Leben und Schaffen (BI 1924, »Lebensbilder aus deutscher Vergangenheit«); H. Vollmer (ThB XXX, 1936, s. v. — L!); Deutsche K. 19./20. (1966 — L!); H. Plage- mann (Kindler V, 1967, s. v.). Schwitters, Kurt (1887—1948), nem. slikar in pesnik, mojster-> kolaža, eden izmed gl. pred¬ stavnikov —> dadaizma v Nemčiji, sodel. v rev. Der —> Sturm in izd. lastno rev. M er z (med 1923 in 1932 pribl. 20 zv.). R. v Hannovru, za na¬ cizma emigriral na Norveško, pozn. v Anglijo, tam u. (60). S: npr. Merzbild Einundreifiig (kolaž, 1920, Bern, zas. z.), Das Sternenbild (kolaž, 1920, Dusseldorf, Kstsmlg. Nordrhein-Westfalen). L: Diet peint mod (1954); ReadP (1959 [1969]); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964; — Cf. W. Schmalenbach (*1967; 1968), M. Seuphor (1949). 1943 scio enim — secesija 1944 scio enim, quia tu Deus clemens et misericors es, bibl. citat (Jona 4, 2: Vedel sem namreč, da si dobrotljiv in usmiljen Bog). Cf. s. v. Apostolska vera (Jona ob Tomažu). Scivias —*■ Liber scivias Scorel, Jan van (1495—1562), niz. slikar bibl. in mit. motivov in odličen portretist (tudi -> por¬ tretna skupina). R. v Schoorlu pri Alkmaarju, 1519—21 potoval čez Strasbourg, Basel, Niim- berg, Koroško in Benetke v Jeruzalem, 1522 postak pod svojim rojakom, papežem Hadrija¬ nom VI., konservator ant. zbirk v Belvederu v Rimu, 1524 se kot kanonik vrnil v Utrecht in tam z izjemo bivanja v Haarlemu (1527—28) in nekaj krajših potovanj ostal do konca. S (vse na lesu); npr. triptih s Svetim sorodstvom (d. 1520 Zgornja Bela), Portreti 12 jeruzalemskih romarjev iz Utrechta (8. od leve avtp., o. 1525, Utrecht), Portreti članov jeruzalemske bratovščine v Haarlemu (3. od des. avtp., 1527/28, Haarlem), Marija Magdalena (portret Scorelove življenjske družice Agathe van Schoonhoven, o. 1529, Rijks- mus.), Agatha van Schoonhoven (d. 1529, Doria), Jehan II. Carondelet (o. 1530, Bruxelles), Portret dvanajstletnega dečka (d. 1531, Rotterdam). L: van Mander II; Friedlander XII (1935); Cankar III/l (1951); Jan van Scorel (1955 [rk, Utrecht] — L!); Hall Por (1963). — Cf. K. G. Boon (1954), W. Cohen (1927; 1928), H. Gerson (1950), G. J. Hoogewerff (1923; IV 1941/42), C. H. de Jonge (1929; 1941; 1952; 1953), C. Justi (1881), A. Riegl (1902 [1931]), L. Scheibler (& W. Bode 1881), K. Steinbart (1933), F. Winkler (1929; 1931). Scrittoio di Francesco I —> Studiolo di Fran- cesco I Sebald (lat. Sebaldus ali Sinibaldus Noricus [ali Norimbergensis ]), kršč. svetnik (19. VIII.), po legendi dan. princ, ki naj bi bil spreobračal Franke. Up: cf. s. v. Sebaldov grob. L: Reau III/3 (1959, p. 1189—90); Keller (1968, p. 448). — Cf. J. Braun (1943, stp 640-42). *Sebaldov grob (nem. das Sebaldusgrab) ali Sebaldova skrinja (der Sebaldusschrein) v Sebal- dovi c. v Niiinbergu. Bron. ohišje (vis. 435 cm, dolgo 280 cm, sir. 135 cm), ki obdaja srebrn relikviarij iz 1397, je gl. delo Petra -> Fischerja star., ki ga je po prvotnem osnutku iz 1488 dkč. s pomočjo sinov v nekoliko spremenjeni obliki (1508—12 & 1514—19). Pred slopi sohe 12 apo¬ stolov (viš. o. 64 cm), na fialah manjši preroki, v nišah ožjih stranic kipca .sv. Sebalda (s portret¬ nimi potezami Sebalda Schreyerja) in — proti v. olt. — samega mojstra (viš. o. 40 cm); spodaj na vogalih Perzej in Herakles pa Nimrod in Sam¬ son, med njimi ob vznožju kandelabrov 4 kard. kreposti, sicer pa še tritoni, sirene in satiri in naposled, kot nosilci celotnega ohišja, polži. L: E. Ybl, Die Apostel des Niimberger Sebaldus- grabes (CrArte, IX, 1950); Cankar IH/2 (1951 — cf. Fischer ); Reclam N I (1959, p. 584—85); Klaus Pechstein: Das Sebaldsgrab in Niirnberg (Stu 1967, »WerkM«). •— Cf. A. Feulner (1924). Sebastiano del Piombo, s pr. im. Sebastiano Luciani (o. 1485—1547), it. beneško rim. slikar, učenec Giorgioneja, v Rimu pod Rafaelovim in nato pod Michelangelovim vplivom. R. v Benet¬ kah, od 1511 v Rimu, 1531 postal varuh papeških pečatov ( Piombatore Papale, zato vzdevek » del Piombo «); pri Vasariju imen. Sebastiano Vini- ziano. S: lunetne freske z mit. motivi (1511, Rim, Farnesina, Sala di Galatea), Ženski portret (»La Fornarina«, d. 1512, Uffizi), Ženski portret (»Do- rothea «, o. 1513, Dahlem), » Mladi violinist « (o. 1515, Pariz, baron G. de Rothschild), Pieta (o. 1515, Viterbo, Mus.), Kard. Bandinello Sauli s tajnikom in dvema geografoma (d. 1516, Wash- ington), Pieta (d. 1516, Eremitaža), Mučeništvo sv. Agate (d. 1520, Pitti ), freske v Capp. Borghe- rini v c. S. Pietro in Montorio v Rimu (1516—24, npr. Bičanje po Michelangelovi risbi), Andrea Doria (les, 1526, Doria), Papež Klemen VIL (o. 1526, Capodimonte), itd. L; Vasari-Milanesi V (1880 [1906]); Venturi IX/3 (1928) & IX/5 (1932); Berenson Ox (1932); G. Gom- bosi (ThB XXVII, 1933, s. v. Piombo)', Luitpold Dus- sler (EWA XII, 1966, s. v. — L! [tudi Kindler V, 1968]). — Cf. L. Baldass (1961), E. A. Benkard (1907; 1908), B. Berenson (L: Ph 1957), P. D'Ancona (1955), L. Dussler (1942), S. J. Freedberg (1961 — L!), R- Pallucchini (1944 — L!), C. Ridolfi (1648), itd. Sebastijan -> Boštjan Sebino glavo vržejo pred Joaba, bibl. ik. m- (2 Kralj 20, 22); Benjaminovec Seba se je uprl kralju Davidu, v mestu Abel Bet-Maaha na juž. pobočju Hermona so mu odsekali glavo in jo vrgli raz obzidje pred Davidovega poveljnika. Up: npr. M. Merian star. (bakr. v Bibliji, 1630). L: Schmidt IL (1962, repr. 229). secesija, dobesedno (od)ločitev ali (od)cepitev (iz lat. secessio, odhod, odstop, ločitev), v um- zgod. ime, s katerim zaznamujemo nekatere umetniške skupine, ki so se ob koncu XIX. st. ločile od starih konservativnih združenj: zlasti v Miinchnu ( Miinchner Sezession 1892, —> Stuck, —> Habermann, —> Uhde, Wilhelm Triibner in Heinrich von Ziigel), na Dunaju ( Wiener Sezes¬ sion 1897, -> Klimt, Josef -> Hoffmanu, etc.) in v Berlinu (Berliner Sezession 1899, Max —rLieber- manri). Po teh novih združenjih so s terminom 1945 Secker, Hans Friedrich — sedem darov sv. Duha 1946 secesija tudi na splošno opredeljevali — > finde- sieclovsko umetn. v srednjeevr. deželah. Secker, Hans Friedrich (1888——), nem. um. zgodovinar. Bil direktor Kunstgewerbemus. v Gdansku (1912—22) in Wallraf-Richartz-Mus. v Kolnu (1922—28), učil na Hochschule f. bil- dende Kunste v Dresdenu (1950) in na Hoch¬ schule f. angewandte K. v vzh. Berlinu (od 1951). B: Die friihen Bauformen der Godle in Schwaben, insbesondere ihr Zusammenhang mit Details aus der Strafiburger Miinster-Bauhiitte (Str 1911, »SdK« 138); Die Skuipturen des Strafiburger Miinsters seit der franzosischen Revoludon (ib. 1912, »SdK« 150); > kbi Beispiel fiir den Sdlwandel bei Diirer ‘ (Bildende K., 1955); Diego Rivera: der mexikanische fVandmaler (D 1957); Jose Guadaiupe Posada (D 1961). L: Wer ist wer (1958). Securitas (lat.), Varnost, personifikacija. Cf. s - v. Posledice dobre in slabe vlade in Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Sedej, Ivan (1934—....), slov. um. zgodovinar, sin Maksima Sedeja (infra), prom. 1966 s tezo Kmečko stavbarstvo na slovenskem alpskem ozem¬ lju od začetka 16. do konca 18. stoletja, konser¬ vator Zavoda za spomen. varstvo SRS v Lj (etnogr. spomeniki). Pisal tudi lik. kritike ( Sd ). Sedej, Maksim (1909—....), slov. slikar in grafik. R. na Dobračevem pri Žireh (oče mlekar, rudar na Westfalskem in čevljarski pomočnik, ™ at ' čipkarica), 1923—25 stud. na Tchn. srednji šoli v Lj (A. Repič, F. Kralj), 1928—32 na ak. v Zgb (Becič, Tartaglia, Kljakovič), odtlej v Lj; i937 soust. kluba —> Neodvisnih, 1949 prof. na Umetnoobrtni šoli v Lj, nato docent (1950), izr. Prof. (1963) in redni prof. (1965) na ALU. S (zlasti poetizirane podobe umetnikove družine, cirkuški artisti); Dvojica (z avtp., 1935, MG), Atelje ( Družina, Družinski portret, 1937, MG), Ha balkonu (z avtp., 1937, Lj, Uprava Slov. nar. gledališča), Portret žene ( Moja žena, 1942, MG), Avtp. s sinom (1950, Lj, SPK), Zatišje s ptičkom (d- [19]51, ib.), Družinski portret (z avtp., d. tl9]64, Lj, Maksim Sedej). — Izd. graf. mapo Predmestje (10 lin., 1933), ilustr. F. Mrzela {Bog v Trbovljah, 20 lin., 1937) in številne druge, zlasti mladinske izd. -— Prešernova nagr. 1967. " Up: G. Stupica (o, 1970, Lj, G. Stupica). " c L: SteleS (1949); Lj Gr (1955); AS (1958 — L!); bteleP (1960); ŠijanecS (1961); ZMG (1964); MSU ”5; MSU k 65; Maksim Sedej (Lj 1966 [rk, MG], av Stane Mikuž, kat. M. Jerman — L!); F. Stele (ELU 4, 1966, s. v.); SlovS (1966); Delo (8. II. 1967, P- 5; 24. I. 1969, p. 6); BMK (1967); Nadreal Soc (1969). — C f. A. Čelebonovič (1965), R. Ložar (1940/ 41), G. Makarovič (1967). Sedekija udari Miheja, bibl. ik. m. (3 Kralj 22, 24); Kanaanov sin Sedekija udari Jemlovega sina pred Ahabom in Josafatom (S. z železnima rogovoma na glavi, cf. 3 Kralj 22, 11). Up; npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 201). sedem: kot simbolično število (ki združuje -> štiri in —> tri ) zaznamuje popoln red in popolne vrste (cf. infra), tako npr. alkimistične barve, darove sv. duha, dela usmiljenja, dni v tednu, kreposti, Marijina veselja, Marijine žalosti, nad¬ angele, planete, poglavitne grehe, smeri v pro¬ storu (tj. 6 smeri in njihovo središče), starostne dobe, svetovna čudesa, teološke vede in zakra¬ mente. Cf. s. v. Menora; Salomonov tempelj-, septem artes liberales, etc. L: Johannes Hehn: Siebenzahl und Sabbath bei den Babyloniern und im Alten Testament (Lpz 1907); J. H. Graf: Die Zahl Sieben (Bern 1917); Pierre Saint- yves: L’origine du nombre sept (Le Mans 1917); Johannes Hehn: Zur Bedeutung der Siebenzahl (Gies- sen 1925); Reau I (1955, p. 68); G. A. Miller, The magical number seven (Psychological Rev., 1956); Cirlot (1962, p. 223 & 269—71); Gyorgy Nddor, Some numeral categories in ancient rabbinical literature: The numbers 10, 7, 4 (Acta Orientalia Hungarica, 1962). — Cf. J. Sauer (1902 [1924, zlasti p. 75 ss & 389 - L!]). sedem alkimističnih barv: v dvigajoči se vrsti od »najnižje« do »najvišje« barve: 1) rumena, 2) modra, 3) zelena, 4) črna, 5) bela, 6) rdeča, 7) zlata. Cf. s. v. alkimistične barve. sedem arhangelov so častili od 1516 dalje na Siciliji, pozn. tudi v Rimu in drugod. Up: npr. Hieronymus Wierix (bakr. — aihangeli zazna¬ movani z napisi v nimbih: RAPHAEL, VRIEL, GABRIEL, MICHAEL, SEALTIEL, IEHVDIEL in BARACHIEL). L: cf. F. Male (... apres le concile de Trente 1932, p. 298—301). sedem darov sv. Duha (angl. the seven gifts of the Holy Ghost, nem. die sieben Gaben des Heili- gen Geistes, kršč. ik. m. (dar modrosti, dar um¬ nosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti, dar po¬ božnosti, dar strahu božjega), povzet po Bibliji, tj. po preroku Izaiji (Is 11, 2: splritus sapientiae et intellectus, splritus consilii et fortitudinis, spl¬ ritus scientiae et pietatis, et replebit eum splritus timdris Domini', po slov. prev.: duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega). Up: največ v zvezi z dru¬ gimi motivi, npr. z -*-Jesejevo koreniko (ki je v lit. predlogi omenjena tik prej) na slikanih oknih v Saint-Denisu in na zah. pročelju katedr. v Chartresu (XII. st.). Sedem darov kaže tudi znana miniatura v —r Bibliji iz Floreffa (o. 1150/ 60, Br. Mus., Ms. 17738, f. 3v), na kateri ustvar- 1947 Sedem del usmiljenja — sedem planetov 1948 jajo kreposti —> Oboedientia, —> Humilitas, -> Prudentia, —> Patientia, > Temperantia, —> Be¬ ni g nit as in Provideutia, poleg tega pa jim ustreza 7 Jobovih sinov, tudi —> Apoteoza Tomaža Akvinskega (o. 1366/68). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964, p. 37 ss, repr. 39]), K. Kiinstle (1928, p. 198, 239, repr. 88), G. Schiller a 1966 [1969], p. 26—27 & 29, repr. 23—25 & 30—31). Sedem del usmiljenja (angl. The seven Acts [ali VVorks] of Mercy [Charity], fr. Les Oeuvres de Misericorde, hol. De zeven Werken van Barm- hartigheid, hrv. Sedam djela milosrda, it. Le sette Opere di Misericordia, nem. Die sieben Werke der Barmherzigkeit), kršč. ik. m. po evangeliju (Mt 25, 35—39), kjer jih je omenjenih samo 6: lačne nasititi (lat. Esuriens cibatur ), žejnim dati piti ( Sitiens potatur), popotnike sprejemati (Hos- pes colligitur), nage oblačiti (Nudu s vestitur), bolne obiskovati ( Aeger curatur), jetnike tolažiti (Incarceratus solatur). Od XIII. st. dalje se jim kot 7. delo pridruži še: mrtve pokopavati ( Mor- tuus sepellitur). Up: npr. reliefi na portalu sv. Goto katedr. v Baslu (1170/1200 — 6 del!), Antela- mi ( reliefi na portalu Poslednje sodbe, Parma, bap- tisterij — 6 del!), Mojster iz Alkmaarja (7 tabel, hrastovina, d. 1504, Rijksmus.), Hans Ruprecht Hoffmann ( reliefi na prižnici, 1570—72, Trier, katedr.,), itd. L: Reau II/2 (1957, p. 747—50 [napačno naveden tudi florent. Campanile]). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 194—97). sedem dni v tednu ustreza v ž. in kršč. veri sedmim dnevom stvarjenja (1 Mojz 1—2, 3), hkrati pa tradicionalnim -> sedmim planetom, po katerih jih imenujemo v raznih jezikih: po¬ nedeljek po Luni (angl. Monday, fr. lundi, it. lunedi, nem. Montag), torek po Marsu (fr. mardi, it. martedi), sreda po Merkurju (fr. mercredi, it. mercoledi), četrtek po Jupitru (fr. jeudi, it. giovedi, nem. Donnerstag), petek po Veneri (fr. vendredi, it. venerdi), soboto po Saturnu (angl. Saturday) in nedeljo po Soncu resp. Mitri (angl. Sunday, nem. Sonntag). sedem kodrov na glavi —> Samson in Dalila sedem kovin —> kovine sedem kreposti, tj. 7 teoloških in kardinalnih kreposti (-> tri teološke, -> štiri kardinalne): Fides, Špes & Caritas, Iustitia, Fortitudo, Pru¬ dentia & Temperantia. Up: npr. enobarvne Giot- tove freske v pritličju Capp. deli’Arena v Padovi, spodnji 2 vrsti reliefov na —> južnih vratih florent. baptisterija (Andrea da Pontedera: 7 kreposti & Humilitas). sedem Lijinih otrok si sledi po starosti kot —> sedem planetov in sedem dni v tednu: Ruben = Saturn = sobota, Simeon = Sonce = nede¬ lja, Levi = Luna = ponedeljek, Juda = Mars = torek, Isahar = Merkur = sreda, Zabulon = Jupiter = četrtek, Dina = Venera = petek. Cf. s. v. —> dvanajst Izraelovih rodov. L: I. Benzinger: Hebraische Archaologie (2., rev. izd., Tu 1907, p. 251 sedem »makabejskih« bratov, bibl. ik. m. (2 Mkb 7). Up: —>•» Makabejska« mati s sinovi, —> Mučenje sedmih »makabejskih« bratov. sedemnajsto stoletje (it. /7 Seicento) je 1. st. -> baroka z nespornim središčem v Rimu (G. L. —^Bernini —> iluzionistično stropno slikarstvo). V tabelnem slikarstvu zaznamuje 1. pol. stoletja realizem (ki obvladuje tudi vse hol. slikarstvo), pos. s t.i. -*• caravaggisti. Najpomembnejši pred¬ stavnik klasicizma je Nicolas —> Poussin, med pomembnimi dogodki pa je zlasti ust. —> Aca- demie Royale de Peinture et de Sculpture v Parizu. V. umetniške osebnosti: na Holandskem poleg —> Rembrandta zlasti -> Hals in —> Vermeer, na Flandrskem -> Rubens, v Španiji —> Zurbaran, -> Velazquez in -> Murillo, v Italiji poleg Berni- nija -> Borromini, itd. L: II Seicento europeo: Realismo, classicismo, ba- rocco (R 1956 [rk, Pal. delle Esposizioni 1956—57]); Ideale classico (1962); II mito del classicismo nel Seicento (Me-F 1964); Umetnost 17. stoletja na Slo¬ venskem, I (Lj 1968 [rk, NG]); *»PKG« 9 (1970 - L!). — Cf. G. C. Argan (*1964), R. Cogniat (1964), J. Dupont (& F. Mathey 1951). sedem planetov, po Ptolomejevem, vse do Ko¬ pernika veljavnem geocentričnem sistemu Sonce, Luna, Mars, Merkur, Jupiter, Venera in Saturn {-usedem dni v tednu), ki po starih astroloških predstavah vplivajo na —> zodiakalna znamenja in v ustreznem razdobju rojene ljudi in ki jim — v razmerju, utrjenem od starih Grkov dalje — ustrezajo tudi smeri v prostoru, posamezne kovine resp. dragi kamni in —> septem artes libe- rales. Sonce (zenit) je vroče, moško, dobrodelno — leo (zlato, muzika); Luna (nadir) je vlažna, ženska, dobrodelna — carcer (srebro, grama¬ tika); Mars (jug) je vroč, moški, zel — aries & scorpio (železo, geometrija); Merkur (center) ) e spremenljiv — gemini & vir go (smaragd, dia¬ lektika); Jupiter (vzh.) je vroč in vlažen, moški, dobrodelen — pisces & sagittarius (kositer, arit¬ metika) ; Venera (zah.) je mrzla in vlažna, ženska, dobrodelna — taurus & libra (baker, retorika); Saturn (sev.) je mrzel in suh, moški, zelo zel — capricornus & aquarius (svinec, astronomija). Up: npr. reliefi na florent. Campanilu (zgornja 1949 sedem poglavitnih grehov — Sedlmaier, Richard 1950 vrsta, zah. stran), freska -> Apoteoza Tomaža Akvinskega (Florenca, Cappellone dei Spagnoli), vrsta 7 lesor. (H. Burgkmair), vrsta 7 lesor. (G. Pencz). Paolo Veronese ( freska , o. 1561, Maser, Villa Barbaro), itd. L: Archibald Fuchs: Die Ikonographie der sieben Planeten in der Kunst Italiens bis zum Ausgang des Mittelalters (Mn 1909, dis.); Anton Hauber: Planeten- kinderbilder und Sternbilder: Zur Geschichte des menschlichen Glaubens und Irrens (Str 1916, »SdK« 194); O. Behrendsen: Die Darstellungen von Planeten- gottheiten an und in deutschen Bauten (ib. 1926, »SdK« 236); Heinz Arthur Strauji: Psychologie und astrologische Symbolik (Z 1953); S. Erikson: Wochen- laggotter, Mond und Tierkreis (Stock 1956, dis. [Gtb.]); varii auctores, Astronomy and Astrology (EWA II, 1960 — L!); Cirlot (1962, p. 245-47). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 1047), K. Kunstle (1928), F. Saxl (1912), J. Seznec (1940 [1953]), J. Strzygowski (1888), A. Warburg (II 1932). sedem poglavitnih grehov (angl. the seven deadly sins, fr. 7 peches capilaux, it. peccati capitali, nem. die sieben Hauptsiinden), kršč. (katol.) ik. m.: 1- napuh (lat. Superbia, fr. TOrgueil, nem. die Hojfart); 2. lakomnost (lat. Avaritia, fr. TAvarice, nem. der G e iz) ; 3. nečistost (lat. Luxuria, fr. la Luxure, nem. die Unkeuschheit ); 4. nevoščljivost (lat. Invidia, fr. TEnvie , nem. der Neid ); 5. požreš- n °st (lat. Gula , fr. la Gourmandise, nem. die Un- 'nbfiigkeit ); 6. jeza (lat. Ira, fr. la Colere, nem. der Zorn); 7. lenoba (lat. Acedia, fr. la Paresse, nem. die Tragheit). Up: npr. H. Bosch (Esco- r *al), P. Bruegel star. (cikel perorisb, z izjemo 1'sta Avaritia [d. 1556] vsi d. 1557), pri nas H. Smrekar (cikel ročno obarvanih lesor., 1927). — O povezavi grehov in temperamentov cf. s. v. Adam in Eva pri drevesu spoznanja (Diirerjev ba kr., d. 1504). L: M. W. Bloomfield: The seven deadly Sins (Michi¬ gan State College 1952). sedem smeri v prostoru (center, nadir in zenit, Jug, sev., vzh. in zah.) ustreza po starih pred¬ stavah —=► sedmim planetom. sedem svetovnih čudes (fr. les Sept Merveilles du monde, nem. die Sieben Weltwunder). Med seznami z raznimi variantami je najobičajnejši (od III, s t. p re d) obsegal: 1. piramide v Gizi; ■ Semiramidine viseče vrtove v Babilonu (ali —> babilonski stolp ali obzidje); 3. Artemidin tempelj v Efezu; 4. Fidijev hrizolefantinski kip Zeusa v Olimpiji; 5. mavzolej v Halikarnasu; 6. svetilnik "a otoku Faros; 7. bron. rodoški kolos. E: cf. G. Brett (1949). sedem svobodnih umetnosti —> septem artes libe- r ales (-> artes liberales) sedem teoloških ved v srednjev. ikonografiji predstavljajo -> štiri razlage sv. pisma , in sicer 1) zgodovinska (= sensus litteralis), 2) dogma¬ tična (= sensus allegoricus), 3) etična (= sensus tropologicus), 4) teološka (= sensus anagogicus), naposled 5) Civilno pravo, 6) Kanonsko pravo, 7) Fizika. Up: * Apoteoza Tomaža Akvinskega (atr. Andrea da Firenze, o. 1366/68, Florenca, Sta Maria Novella, Cappellone degli Spagnoli). L: cf. J. von Schlosser (JSaK, 1896). sedem velikih ameriških muzejev (ZDA); The Metropolitan Museum of Art s svojo podružnico The Cloisters (New York), National Gallery of Art (Washington), Museum of Fine Arts (Boston), The Art Institute of Chicago, BrookIyn Museum (New York [Brooklyn]), Philadelphia Museum of Art in Cleveland Museum of Art. sedem velikih florentinskih cehov. Najpomemb¬ nejša združenja florent. trgovcev, obrtnikov in drugih stanov, med njimi nekatera (zlasti 1 & 2) zelo akt. um. naročniki: 1. Arte (dei Mercanti) di Calimala; 2 .~+Arte della Lana; 3. Arte dei Giudici e Notai (sodniki in notarji); 4. Arte del Cambio (bankirji in menjalci); 5. Arte della Seta (tkalci svile, k njim so sodili tudi kiparji v ko¬ vini); 6. Arte dei Medici e Speciali (zdravniki in lekarnarji, k njim so sodili tudi slikarji); 7. Arte dei Vaiai e Pelliciai (krznarji). — Cf. s. v. Florenca (—> Orsanmichele). L: cf. M. tVackernagel (1938, p. 218—25). sedem zakramentov (angl. the Seven Sacra- ments, fr. les sept sacraments, nem. die sieben Sakramente), kršč. (katol.) ik. m.: krst, birma, rešnje telo (evharistija), pokora, maziljenje (po¬ slednje olje), mašniško posvečenje in zakon (po¬ roka). Up: reliefi na zvoniku (cf. Campanile) florent. stolnice (XIV. st.), Rogier van der Wey- den ( triptih Sedmih zakramentov, o. 1445, Ant- vverpen), N. Poussin {vrsta iz 1636—42 za Dal Pozza, zdaj Belvoir Castle in Washington; 2. vrsta iz 1644—48 za Chantelouja, lastnik Earl of Ellesmere [Mertoun St. Bosvvells na Škot¬ skem], zdaj kot posojilo Edinburgh), Gius. M. Crespi ( vrsta iz o. 1712/15, Dresden). L: Pigler I (1956, p. 509—10); Rčau I (1955, p. 238—42). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 187—94). Sedeš Gratiae (lat.) —> Prestol milosti Sedeš Sapientiae— > Salomonov prestol Sedlmaier, Richard (1890—1963), nem. um. zgodovinar. Prom. 1916 v Wiirzburgu, ord. na univ. v Rostocku (od 1927) in Kielu (1939—59, hkrati direktor tamk. Kunsthalle). 1951 Sedlmayr, Hans — Sefora in Pua 1952 B: Grundlagen der Rokoko-Ornamentik in Frank- reich (Str 1917, »ZKA« 16); (& Rud. Pfister) Die fiirst- bischofliche Residenz zu Wiirzburg (2 knj., Mn 1923); Rostock (BI 1931; 2. izd. BI 1943, »Deutsche Lan.de, deutsche K.«); fVolfgang v. d. Auveras Schonborn- Grabmdler im Mainfrdnkischen Museum und die Grabmalkunst der Schonborn-Bischofe (Wii 1955, »Mainfrankische Hefte« 23); (& Olaf Klose) Alt-Kiel und die Kieler Landschaft (Heide [Holst.] 1956). SedlmajT, Hans (1896—_), avstr.-nem. um. zgodovinar, na Dunaju 1923 prom., 1933 habil. na TeH in 1934 na univ. (1936 ord.), po priklju¬ čitvi Avstrije nacist, od 1951 ord. v Munchnu, nato vodja umzg. seminarja na univ. v Salzburgu. Zastopa na Gestaltpsychologie oprto »strukturno analizo«; v interpretaciji umetnin in um. razvoja številne nekritične in tendenciozne samovoljno¬ sti, napadi na mod. umetn., ipd. (cf. e. g. L. Salerno, EWA VII, stp 532). B: Fischer von Erlach der Altere (Mn 1925); Die Architektur Borrominis (BI 1930; 2. izd. Mn 1939); Osterreichische Barockarchitektur: 1690 — 1740 (Mn 1930) ; ,Zu einer strengen Kunstwissenschaft‘+ (KwF, 1931) ; ,Das erste mittelalterliche Architektursystem' (ib., 1933); ,Die » Macchia « Bruegels ‘ (JSW, 1934); , Das Kapitol des Delta Porta ‘ (ZfKg, 1934); ,Das justi- nianische Architektursystem‘ (ByZ, 1935); ,Die poli- tische Bedeutung des deutschen Barocks (Der »Reichs- stil«Y (Gesamtdeutsche Vergangenheit: Festgabe fur Heinrich Ritter von Srbik..., Mn 1938);, Vermutungen und Fragen zur Bestimmung der altfranzbsischen Kunst ‘ (Pinderjev zb., 1938); ,DieKugelals Gebaude oder: das Bodenlose ‘ (Das Werk des Kiinstlers, 1939); liber Michelangelo (Mn 1940); Grofie und Elend des Men- schen: Michelangelo, Rembrandt, Daumier (W 1948); Verlust der Mitte (Szb 1948; 7. izd. 1955);, Architektur als abbildende Kunst ‘ (Osterreichische Ak. der Wissen- schaften: Phil.-hist. Klasse, 225, 1948); ,liber Sous- und Surrealismus oder: Breton und Plotin' (Wort u. Wahrheit, 1949); ,Der Ruhm der MalkunstA (Jantze- nov zb., 1950); Die Entsteliung der Kathedrale (Z-Fr 1950); ,Kierkegaard iiber Picasso ‘ (Wort u. Wahrheit 1950) ; ,Franz Marc oder die Unschuld der Tiere ‘ (ib., 1951) ; ,Fischer von Erlach und Bernini: In Rom bei Bernini (Das Miinster, 1952 [= R. Komstedtov zb.]); ,Art du demoniaque et demonie de Part' (Archivio di Filosofia, 1953); ,Bild und IVahrheit: Vier Texte zur Unterscheidung der Geister in der Kunst ‘ (Wort u. Wahrheit, 1953); Die Revolution der modernen Kunst (Hmb 1955, »RDE« 1); ,Die Grenzen der Stilgeschichte und die Kunst des 19. Jahrhunderts * (Historisches Jb. Mn-Fr [= F. Schnablov zb.]); ,Das Grofie Reale und das Grofie Abstrakte ‘ (Wissenschaft u. Weltbild, 1955); ,Ikono log ie von Neu St. Peter in Rom‘ (Kchr, 1955); ,Alegorie und Architektur ‘ (3 umanistici, 1955); ,Die Schauseite der Karlskirche in Rom'+ (H. Kauff- mannov zb., 1956); Johann Bernhard Fischer von Erlach (W-Mn 1956); ,Spat antike fVandsysteme‘ (SbMn: Phil. hist. Klasse, 1958); pon. izb.: Kunst und IVahrheit: Zur Theorie und Methode der Kunstge- schichte (Hmb 1958, »RDE« 71); ,Farben: Zur Real- ontologie von Hedwig Conrad-Martius' (Philosophi- sches Jb. der Gorres-Ges., 1957 [1958, — zb. H. Conrad-Martius]); pon. izb.: Epochen und Werke: Gesammelte Schriften zur Kunstgeschichte, I — II (W-Mn 1959—1960); ,Das Licht in seinen kiinstleri- schen Manifestationen‘ (Stud Gen, 1960); ,Die Ahnen der dritten Kirche von Cluny' (Schradejev zb., 1960); ,Ars humilis ‘ (Hefte des Ksthistorischen Seminars der Univ. Munchen, 6, 1962). Sedma božja zapoved (5 Mojz 5, 19): Ne kradi! Up: npr. H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (Str: Johann Gruninger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 213, t. 244). Sedma nadloga: toča (nem. die Hagelplage), bibl. ik. m. (2 Mojz 9, 22—25). Up: npr. risbi po nekd. slikarijah v rim. c. S. Paolo fuori le mura (-> Codex Barberianus, f. 57—58), lesor. v -> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 40v). L: cf. E. Garber (1918, repr. 19—20). sedmeroramni svečnik (angl. the seven-bran- ched candelabra, nem. der siebenarmige Leuchter), najbolj priljubljeni simbol v ž. ikonografiji. Cf. s. v. Menora. sedmo stoletje. Lik. umetn. predstavljajo IR. npr. Codex Usserianus Primus (Dublin, Trinity College Libr., Ms. 55), -> Book cf Durrow in na koncu -► Book of Lindisfarne, skromno uve¬ ljavljenje človeškega lika v barbarski umetn. pa npr. nagrob. iz Niederdollendorfa (Bonn, Rheini- sches Landesmus.). L: cf. N. Aberg a—HI, 1943—1947). sed omnia in mensura et numero et pondere disposuisti, znamenit bibl. citat iz Knjige modro¬ sti (Sap 11, 21, v slov. prev. [Modr 11, 20]: toda vse si uredil po meri, številu in teži), na katerega se je opirala srednjev. -> številčna simbolika. L: Hermann Krings: Ordo: Philosophisch-histo- rische Grundlegung einer abendlandischen Idee (Halle 1941 [cf. id., DVLG, XVIII, 1940, p. 238]). — Cf. E. L. Curtius (1965, p. 493—94). SEEBOLL (Schlesvvig-Holstein, ZRN): hiša z ateljejem, ki si jo je 1927—28 sez. Emil"* - Nolde po lastnem načrtu. Po njegovi smrti je postala Noldejev muz. z uradnim naslovom Stiftung Seebiill Ada und Emil Nolde. Sefora (angl. Zippora, nem. Zippora ali Sepho- ra), bibl. oseba, ena izmed sedmih hčera madi- anskega duhovnika Raguela ali Jetra, Mojze¬ sova žena. Up: cf. s. v. Mojzes se vrača v EgiP 1 in Mojzesova poroka. Sefora in Pua, hebr. babici, katerima je bil po Bibliji (2 Mojz 1, 15—20) egipt. kralj ukazal pomoriti vse hebr. novorojenčke. Up: StS v -> Dura-Europos iz 245/56 (sinagoga, prizor Mojzesove mladosti). L: cf. C. H. Kraeling (1956, p. 169), Th. Kraus (1967, p. 292—93 z risbo). 1953 Segal, George — Seisenegger, Jakob 1954 Segal, George (1924—amer. kipar, »žanr¬ ski slikar XX. st.«: grozljivo prepričljivi beli mavčni odlitki po živih modelih v njihovem običajnem, »orig.« okolju, na resničnih stolih in posteljah, v resničnih telefonskih govorilnicah in karoserijah, itd. R. v New Yorku, začel kot slikar, se učil pri Hansu Hofmannu, kipar od 1958 dalje. P: npr. Šofer avtobusa ( Bus-Driver, 1962), Ljubimca na klopi (Lovers on a bench, 1962), Cinema (z razsvetljenim pleksiglasom, 1963, Buffalo), Kemična čistilnica (z neonsko razsvetljavo, 1964), Bencinska postaja (The Gas Station, 1964, Ottawa), The Diner (1964—66, Minneapolis, Walker Art Center), Kino (The Movie-House, 1966—67, New York, Sidney Janis Gali.), Sidney Janis z Mondrianovo » Kom¬ pozicijo « iz 1933 (1967, M MA), itn. L: S3o Paulo 9: United States of America (Wash 1967 [rk] — L!). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), H. Geldzahler (1970 — L!). Segantini, Giovanni (1858—1899), it.-švic. sli¬ kar. V glavnem samouk, si izoblikoval —► neo- i'npresionizmu bližnjo tehniko (ki je bila nekaj časa za zgled tudi —► Groharju), sicer pa bil motivno in vsebinsko razpet med anekdoto in simbolizmom, ki se mu je odkrival tudi v vis. alpskem svetu, med ostro osvetljenimi gorskimi Vr hovi, med kmeti in njihovo živino. S: A ve Marija na jezeru (A ve Maria a trasbordo, 1. ver¬ zija 1882 uničena), Prva maša ( Messa prima, 1885), Oranje v Engadinu (d. 1890, Neue Pin.), Hudobne matere (1894, Dunaj, Neue Gal. des Ksthist. Mus.), Alpski triptih (pl, 1898—99, St. Moritz, Segantini-Mus. [last Gottfried-Keller- Stiftung]). L: Marcel Montandon: Segantini (Blf-Lpz 1904, >>KM« 72); RafTaele Calzini: Segantini: 11 romanzo 9ella montagna (Mi 1934); id. (El XXXI, 1936, s. v.); Jr;. Vollmer (ThB XXX, 1936, s. v. — L!); K. Farner Uvindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. N. Barbantini 11945), H. Hofstdtter (Symbolismus 1965), G. Nico- ff" 1 ' (1956), F. Servaes (1902 [1907]), E. Somare 11937), D. Wild (1950). SEGESTA na Siciliji (Italija), nekd. grš. Egesta: nedk. tempelj, dorski peripteros brez cele (zač. o. 420 pred), katerega zidavo je pre¬ trgal vdor Kartažanov (409 pred), in staro grš. gledališče. L: Jordan (1961); EWA VII (1963, t. 54 spodaj) *MIH (1963, stp 753 — L!). — Cf. M. Bieber (Pri 1961), R. Koldewey (& O. Puchstein 1899). Seghers, Daniel (1590—1661), flam. slikar cvetličnih tihožitij, r. in u. v Antvverpnu. Učil se je pri Janu Brueglu star., 1614 pa je postal jezuit. S: npr. Cvetlice v stekleni vazi (les, d. 16 35, Toledo [Ohio], Toledo Mus. of Art). 64 Leksikon L: Annemarie Wengenmayr-Fast (Kindler V, 1968, s. v.); »PKG« 9 (1970, t. 134 — L!). — Cf. R. H. Wilenski (1960 — L!). Seghers, Hercules (1589/90—pred 1639), hol. slikar in grafik, mojster s tesnobnimi čustvi na¬ polnjene krajine, čigar delo je tudi Rembrandt občudoval ter se zgledoval po njem. Pomembne tudi njegove jedkanice, ne nazadnje s tehn. vi¬ dika. R. verj. v Haarlemu, živel v A’damu, Haar¬ lemu, Utrechtu in Haagu — v dolgovih, med stradežem in pijančevanjem in trgovanjem s sli¬ kami. S: npr. Gorska pokrajina (les, 55 X 100 cm, Ufifizi — nekoč atr. Rembrandtu). L: Jaro Springer: Die Radierungen des Hercules Seghers (3 knj., BI: Cassirer 1910—1912); L. C. Col¬ lins: Hercules Seghers (A 1967 [rk, Rijksmus.]); Anne¬ marie Wengenmayr-Fast (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »US« 10 (1969, repr. p. 126—27); »PKG« 9 (1970, t. 155 — L!). Segonzac, Andre Dunoyer de —► Dunoyer de Segonzac Seidlitz, \Voldemar von (1850—1922), nem. um. zgodovinar in muzealec, poznavalec grafike. R. v Petersburgu [Leningradu], kot muzealec akt. v Berlinu in Dresdenu, tam u. (71). B: ,Das Kupferstich- und Holzschnittwerk des Hans Sebald Beham' (JkPK, 1882); ,Michael Wohlgemut'' (ZfbK, 1883); Allgemeines Historisches Portratwerk (6 knj., Mn 1883—1890); ,Die gedruckten illustrierten Gebetbiicher des 15. und 16. Jahrliunderts' (JkPK, 1884 & 1885); ,Bramante in Mailand' (ib., 1887); Raphaels Jugendwerke (Mn 1891); Kritisches Verzeichnis der Radierungen Rembrandts: zugleich eine Anleitung zu deren Studium (Lpz 1895); Geschichte des japanischen Farbenholzschnittes (D 1897; 2., izb. & razš. izd. 1910); ,Ambrogio da Preda und Leonardo da Vinci' (JSaK, 1906 ); Leonardo da Vinci: der Wendepunkt der Renaissance (2 knj., BI 1909; n. izd. [K. Zoege von Manteuffel] W: Ph 1935 [v 1 knj.]); Leonardos Maler- buch (BI 1910); , Leonardo da Vinci und die Dame mit dem Hermelin' (JkPK, 1916); Handzeichnungen Alfred Rethels aus dem K. Kupferstichkabinett zu Dresden (BI 1918); Die Kunst in Dresden vom Mittelalter bis zur Neuzeit (4 knj., D 1920—1922 [nedk.]); Die Radie¬ rungen Rembrandts: Mit einem kritischen Verzeichnis und Abbildungen sdmllicher Radierungen (Lpz 1922). »Sei pittori di Torino«, 1927 ust. skupina it. slikarjev, ki so jo sestavljali J. Bosv/ell, G. Chessa, N. Galante, C. Levi, P. Menzio in E. Paulucci, njen »animator« pa je bil kritik E. Persico. Seisenegger, Jakob (1505 — 1567), avstr, slikar, portretist, od 1561 dalje v Linzu, tam u. S: Karel V. s psom (d. 1532, Ksthist. Mus.), celo- post. portret cesarja, očitno dkč. pred podobnim Tizianovim portretom, ki pomeni mojstrsko preoblikovanje Seiseneggerjevega dela (—> Ma¬ drid: Prado). 1955 sekira — Semper, Gottfried 1956 L: Kurt Rathe (ThB XXX, 1936, s. v. — L!); Kurt Locher: Jakob Seisenegger, Hofmaler Kaiser Ferdinands I. (Mn-Bl 1962, »Kstwissenschaftliche Stud.« 31 — L!). — Cf. E. Panofsky (Problems 1969 - L!). sekira (lat. ascia [tesarska] in securis, angl. the axe, fr. la hache, it. Vascia , nem. das Beil), atribut apostola -> Matije. sekira na korenini drevesa, ik. m. po evang. poročilu o pridigi Janeza Krst. (Mt 10, 3: lam enim securis ad radicem arborum po si ta est..., Že je sekira nastavljena drevesom na koreniko ...). Posušeno drevo s sekiro na korenini je npr. atribut Janeza Krst. na notr. strani zah. stene katedr. v Reimsu (po 1251). L: cf. L. Behling (1964, t. LXXXVI). seladon, bledo zelena (porova) barva, imen. po obleki pastirja Celadona, junaka pastirskega romana UAstree Honoreja d’Urfe (1567—1625); tako imen. tudi neprosojna porovo zelena glazura starega kit. in korejskega porcelana in tovrsten porcelan sploh. L: »US« 15 (1968, f p. 158, 166—67, 169). sel bogov (fr. le messager des dieux , nem. der Gotterbote) je v grš.-rim. mitologiji -> Hermes resp. —> Merkur. Selene, grš. boginja meseca, ki ji v rim. mito¬ logiji ustreza Luna. Up: cf. s. v. Endimion. L: Grimal (1951, p. 418); Hunger (1955, p. 323 —24); »US« 3 (1969). SELINUNT (grš. Selinous, lat. Selinus), ant. mesto na severozah. Siciliji, ust. kot grš. kolo¬ nija (VII. st. pred). Ohranjene ruševine 6 grš. templjev (VI.—V. st. pred) in enega iz helen. dobe. L: M. Santangelo: Selinunte (R 1953); EWA VIII (1963, stp 753—54 — L!); ELU 4 (1966, s. v.). — Cf. O. Benndorf( 1873). Seljak, Ivan, partizansko ime Čopič (1927— _), slov. slikar in ilustrator. R. v Idriji, 1943— 45 v partizanih, 1945—50 štud. na AUU in 1951—52 v specialki G. A. Kosa. L: Melita Steli (ELU 4, 1966, p. 689—90); Asta Žnidarčič (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!); BKM (1967); Nadreal Soc (1969 — L!). — Cf. B. Pečar (1970). SELO pri Žirovnici: v podr. c. sv. Kancijana priljubljena freska: »viteško lepoten« *Sv. Jurij v boju z zmajem na ladijski strani slavoloka (sli¬ kar beljaške šole o. 1440). L: Ivan Komelj (VS, VI, 1959, p. 105—06, & X, 1966, p. 65); Stele (1969, repr. 119). SELO v Prekmurju (severovzh. od Murske Sobote). Podr. c. sv. Nikolaja je poznoromanska rotunda: star. StS-e iz srede XIV. st. ( Pohod treh kraljev na konjih idr.), predvsem pa z zač. XV. st. (v kupoli Prestol milosti in na mavrici stoječi Kristus sodnik med soncem in luno, okrog pasijonski prizori, itd.). L: MAS I (1935); ZadnikarR (1959); M. Zadnikar (ELU 4, 1966, s. v. — L!); Stele (1969, repr. 48—49); »ArS« 5 (1970 — L!). — Cf. M. Zadnikar (1967). Selz, Peter H(oward), (1919—_), amer. um. zgodovinar in muzealec, r. v Miinchnu, kustos v newyorškem MM A (od 1958 dalje). B: German Expressionist Painting (Berkely: Univ. of California Press 1957, dis.); New Images of Man (NY 1959); Max Beckmann (Garden City 1965). Semej preklinja Davida (lat. Semei maledicit David), luča vanj kamenje in meče prah, bibl. ik. m. (2 Kralj 16, 13). Up: npr. na oboku II. arkade križnega hodnika ob katedr. v Briksnu (Leon- hard iz Briksna o. 1460). Semela (grš. Semele), mit. oseba, hči Kadma (r+Kadmos) in Harmonie. Up: cf. s. v. Jupiter in Semela. L: Hunger (1955, p. 324). Semetkovvski, Walther (1887 — 1965), avstr. um. zgodovinar, deželni konservator Štajerske. B: (& F. Popelka) Das Grazer Stadtbild (Graz 1924); Graz: Ein Fiihrer durch die Stadt und ihre Um- gebung (3., rev. izd., ib. 1948). L: OZKD (1957, p. 49 ss, & 1966, p. 60, nekr.). Semiramida obveščena o uporu (it. Semiramide e il messo, nem. Semiramis, zu de n Waffen ge- ruferi), ik. m. iz ant. zgod. (Val. Max. IX, 3 ext. 4): asirska kraljica je ravno pri lišpanju, ko jo sel obvesti o uporu v Babilonu. Up: npr. Alessandro Tiarini (Doria), Guercino (po Mal- vasii 1624, Boston FA), Giulio Quaglio ( freska , d. 1698, Videm, Pal. Antonini), itd. L: Pigler II (1956, p. 327—28). — Cf. Art in Italy: 1600—1700 (1965 [rk, Detroit], p. 98—99). Semper, Gottfried (1803—1876), nem. arh. in pisec o arhitekturi. R. v Hamburgu, od 1834 dalje v Dresdenu, zaradi udeležbe v revoluciji emigriral 1849 v Anglijo, 1855 poklican na Te H v Ziirichu (zanjo tudi gl. poslopje, sez. 1861—64), 1869 pa na Dunaj, kjer mu je bil sodel. K. Ha- senauer; u. (75) v Rimu. A: v Dresdenu Sina¬ goga (1838—40) v romanskem slogu, Operna hiša (1838—41, zgorela 1869) in Gemaldegal- (1847—54), na Dunaju pa s K. Hasenauerjcm Ksthist. Mus. in Naturhistorisches Mus. (1872 81) in Burgtheater (1874—88) pa po njegovem 1957 Seroper, Hans — septem artes liberales 1958 načrtu samo delno uresničena Neue Hofburg. — Up: npr. F. Lenbach ( in M. von Schmnd, les, d. 1871, Berlin, Nationalgal.). B: Der Stil in den technischen und tektonischen Kiinsten: oder praktische Aesthetik (2 knj., Mn 1860 1863; 2. izd. 1878—1879). L: »PKG« 11 (1966 — L!). — Cf. L. D. Ettlinger (1937), R. Wagner-Rieger (1970 — L!). Semper, Hans (1845—1920), nem. um. zgodo¬ vinar, r. v Dresdenu (sin prejšnjega), nazadnje učil na univ. v Innsbrucku, tam u. B: Uebersicht der Geschichte Toskanischer Sculptur bis gegen dasEnde des 14. Jahrhunderts (Z 1869); Do¬ natello: seine Zeit und Schule (W 1875, »Quellenschr.« 9; n. izd. 1888); Hervorragende Bildhauer-Architekten der Renaissance: Mino da Fiesole, Andrea Sansovino, Benedetto da Rovezzano (D 1880); Donatello s Leben und Werke (In 1887); ,Die Sammlung alttirolischer Tafelbilder im erzbischoflichen Klerikalseminar zu Freising ‘ (Oberbayerisches Archiv, Mn 1896); ,Neuauf- gedeckte Fresken in der Johanne s Kapel le am Kreuz- gang des Brixener Doms ‘ (MCC, 1905); Das Fortleben der Antike in der Kunst des Abendlandes (Ess 1906, »Fiihrer zur K.« 3); Michael und Friedrich Pacher (Ess 1911). Semrau, Max (1859—1928), nem. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Greifsvvaldu. Priredil zadnje izd. Liibkejevega Grundrifi der Kstgesch., npr. 15. izd. v 6 knj. (Ess 1920—1925), sam 2. knj. (Die K. des Mittelalters, 1923), 3. knj. (D/e K- der Renaissance in Italien u. in Norden, 1920) > n 4. knj. (D/e K. der Barockzeit u. des Rokoko, 1921). B: Donatellos Kanzeln in S. Lorenzo: Ein Beitrag zur Geschichte der italienischen Plastik im XV. Jahr- hundert (Breslau 1891, »Italienische Forsch. zur Kg.« 2)'> Venedig (Stu 1905, »Moderner Cicerone«);, Dona- tello und der sogenannte Forzori-Altar ‘ (Schmarsowa zb., 1907). SENCIRLI (v fr. lit. Sendjirli, v nem. lit. Send- schirli) ali Šamal, kraj v Turčiji sev. od Iskende- runskega zaliva z ostanki stavb hetitskega mesta. Izkopavanja berlinskega muz. (1888, 1890—91 & 1894) vodila najprej -^-Humann in -+Luschan, nato Luschan in -> Koldewey. Senefclder, Aloys (1771-1834), izumitelj -> litografije (1796/97), r. v Pragi, u. v Miinchnu. L: Carl Wagner: Alois Senefelder, sein Leben und Wirken (Lpz 1914). Seni pred Wallensteinovim truplom, gledališko učinkovita zg. slika (o, pl, 312 X 365 cm, 1855, ■ Neue Pin.), ki kaže temno opravljenega Wallen- steinovega astrologa (Giovanni Baptista Seni, 1600—1656) pred jarko osvetljenim truplom; še isto leto razstavljena, je pomenila največji Us Peh K. Th. -> Pilotyja. L: Kindler IV (1967, barvna repr. p. 764). SENLIS, rim. Silvanectum (Ile-de-France, Francija). Katedr. Notre-Dame, zač. 1153, posv. 1191, zares dkč. pa šele 1556. Na zah. portalu (s 3 vhodi) na podbojih sohe ->■Kristusovih pred¬ nikov (o. 1175). L: EWA V (1961, stp 549—50 — L!). — Cf. M. Aubert (1912), P. Franki (1962), A. Martindale (1967), W. Sauerlander (1970 — L!). SENS (Burgundija, Francija). Katedr. *Saint- Žtienne je pomemben spom. 1. obd. fr. gotske arhitekture: zač. o. 1140 in do 1164 v glavnem dkč. (pozn. povečana okna v ladji in koru in dodan transept, ki ga sprva ni bilo). Steni ladje zaznamuje menjava snopastih slopov in dvojnih stebrov, od katerih se pno k nastavku oboka tanki služniki. — Sinodalna palača iz o. 1240 (rest. Viollet-le-Duc). L: EWA V (1961, stp 631 — L!). — Cf. E. Adam (1963), P. Franki (1962), W. Sauerlander (1970 — L!), itd. sensus allegoricus (ali anagogicus ali litteralis ali tropologicus) —> štiri razlage sv. pisma *Sen sv. Uršule ali Prikazen sv. Uršule (it. Sogno di Sant'Orsola), najbolj piiljubljena slika V. Carpacciovega cikla s prizori iz svetničine legende (o, pl, 274 X 267 cm, sign. & d. 1495, Accad.). V natančno opisani vis. sobi je mdr. videti na dvojnem oknu simbolično -> mirto (ker je Uršula spreobrnila poganskega angl. princa) in -> nageljne (ker mu je bila s tem pogojem obljubila poroko), toda skozi vrata je stopil angel, ki ji s -> palmovo vejo v roki naznanja skorajšnje mučeništvo ... Po graf. kopiji iz 1785 vemo, daje bila slika vsaj na 3 straneh obrezana. Pripravljalna risba v Uffizijih. L: Gabriele D'Annunzio: II fuoco (1900); Venturi V1I/4 (1915); Cankar III/l (1936); »CA« 13 (1967, št. 13F). — Cf. G. Delogu (2. izd., 1947). septem artes liberales (lat.), sedem svobodnih umetn. (nem. die sieben jreien Kunste ), ik. m., ki se opira na ant. pojmovanje —> artes liberales, kot ga je srednjemu veku posredoval —> Marti- anus Cape Ha ter so ga pozn. od Izidorja Sevilj¬ skega dalje obravnavali še številni drugi srednjev. pisci. Po Danteju ( Convivio II, 41) ustrezajo artes liberales prvim 7 nebesnim sferam, in sicer -> trivium spodnjim, —> quadrivium pa srednjim nebesom: gramatika Luni, dialektika Merkurju in retorika Veneri; muzika Soncu (Apolonu), geometrija Marsu, aritmetika Jupitru in astrono¬ mija Saturnu. Isto skladnost kaže tudi —»■ Apo- teoza Tomaža Akvinskega v C app. dei Spagnoli v Florenci. Up: e. g. -> Chartres: katedr. ( Kra¬ ljevski portal, 1145/55), —> prižnica katedrale v 1959 septem artes mechanicae — Le Serment des Horaces 1960 Sieni (1265/68), —> prižnica v katedrali v Piši (1302/10), sohe v vhodni lopi v —> Freiburgu i. Br. (o. 1300), —> nagrobnik papeža Siksta IV. L: Marie Icon II (1932); Reau I (1955, p. 154 ss); Pigler II (1956, p. 487); Vorlander (I 1968, p. 215); Jutta Seibert (LCI II, 1970, stp 703—13 — L!). — Cf. P. D'Ancona (1902), K. Kiinstle (1928, p. 145 ss — L!), E. Male (1891), W. Molsdorf (1920 [1926]), J. Sauer (1940 [1953, p. 49 & 73]), J. Seznec (1940 [1953, pl. 49 & 73]). septem artes mechanicae (lat.), »sedem meha¬ ničnih umetnosti« (angl. the Mechanical Arts, it. le sette arti meccaniche): Armatura, Medicina, Venatio, Lanificium, Navigatio, Agricultura, Thea- trica. Up: npr. Andrea Pisano ( relief i v tu naka¬ zanem zaporedju na Campanilu v Florenci). L: Venturi IV (1906); Jutta Seibert (LCI II, 1970, stp 701—03 — L!). september (lat. September, hrv. rujan, polj. vvrzesieh, slov. tudi kimavec) kot ik. m. (-»- upo¬ dobitve mesecev ): kot prvi jesenski mesec pred¬ stavlja — > jesen (—> vrata augsburške stolnice), iz¬ med znamenj živalskega kroga (—>• zodiakalna znamenja) ga zaznamujeta devica in zlasti tehtnica, med značilnimi opravili pa so vinska trgatev in stiskanje ali maščenje grozdja ( Vina propino — cf. s. v. mnemotehnični stihi), mlačev, sejanje in lov. Up: npr. miniatura v —> Sijajnem horariju vojvode berryjskega (f. 9v: zgornji tretjini sta delo bratov iz Limburga, spodnji del pa je dkč. Jean Colombe — trgatev, v ozadju Chateau de Saumur pri Angersu), freska v Pal. Schifanoia v Ferrari, itd., pri nas npr. freska v -> Hrastov¬ ljah (medaljon v sev. stranski ladji: trganje in maščenje grozdja). L: cf. B. Berenson (1968: I, p. 131), W. Molsdorf (1920, št. 1036), J. Sauer (1902 [1924]). Septimij Sever, rim. ces. (193—211), oče —> Karakale in -> Gete. Zanj mdr. post. slavolok Septimija Severa v —*■ Rimu (ant. spomeniki). L: Anna Marguerite McCann: The Portraits of Septimius Severus (dis. [1965, Indiana Univ.]). serafini ali serafi (lat. Seraphim), najvišji an¬ gelski kor (-» devet angelskih korov), so rdeči kot ogenj in jih v skladu z videnjem preroka Izaije (Iz 6, 2: Serafi so stali pred njim. Vsak je imel šest peroti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema noge in z dvema je letal) zaznamuje 6 kril. V podobi serafina se prikazuje tudi Križani v —> Stigmatizaciji Frančiška Asiškega. L: Otto Wulff: Cherubin, Throne und Seraphim (Altenburg 1894); Rčau II/l (1956). Serajnik, Domicijan (1899—_), slov. arh. in slikar (samouk). R. v Ormožu, se ukvarjal z notr. in knj. opremo (knjige nekd. Tiskovne zadruge). L: ŠijanecS (1961); Marjan Mušič (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!). Serapion, kršč. svetnik, mučenec (21. III.) iz reda —> mercedarijev, pridigal muslimanom v sev. Afriki. Up: npr. Zurbaran (d. 1628, Hartford). Sergel, Johan Tobias (1740—1814), Šved. kipar in risar, 1767—78 v Rimu, kjer se je zbližal z —> neoklasicizmom in postal eden izmed njegovih tehtnih predstavnikov (ne da bi docela prekinil z barokom ali se odrekel romantičnim težnjam); pozn. dvorni kipar Šved. kralja Gustava III. P: npr. Počivajoči favn (marmor, d. 1774, Stock¬ holm), Mars in Venera (poslikan mavec, o. 1770/ 80, ib.), Slikar Heinrich Fiifili (žg. glina, o. 1776, ib.), »Venus aux belles Jesses« (portret grofice Ulle von Hopken, r. Fersen, marmor, naroč. 1780, ib.), Kraljica Sophia Magdalena (maim. doprsje, d. 1783, ib.), Kralj Gustav III. (marm. doprsje, Stockholm, Kungl. Husgeradskammaren [mavec d. 1784]), Avtp. (žg. glina, d. 1793, Bonn, z. Karl Sergel). R.: v jedru erotični motivi, npr Venera in Anhtz v objemu (o. 1769, Stockholm), Ugrabljenje (o. 1775, ib.), Ljubavna dvojica (ib.), itd. L: Harald Brising: Sergels konst (Stock 1914); George Gothe: Johan Tobias Sergels skulpturverk (ib. 1921); Oscar Anthonsson (ThB XXX, 1936, s. v.); id.: Sergels ungdom och romtid (Stock 1942); Ragnar Josephson: Sergels fantasi (2 knj., ib. 1956 [oc. P. O. Rave, ZfKg, 1957]); kunst uit Zwedens gouden eeuw (1961 [rk, Rijksmus.]). — Cf. A. Dresdner (MfKw, 1922; 1924), F. Novotny (1960, p. 214—16), G. Pauli (1925 [1931] = Propylaen-Kg.), R. Zeitler (1954). Sergij (grš. Sergios, lat. Sergius, fr. Serge), kršč. svetnik (7. X.), mučenec, nazadnje (o. 305) obglavljen v —> Rusafi ( Resafi ) v Siriji, pozn. po njem imen. tudi Sergiopolis. Tako kot njegov tovariš v mučeništvu Bakhos, je bil po legendi oficir cesarske garde v Carigradu. Up: npr. mo¬ zaik v c. sv. Demetrija v Solunu (VI. st.). L: Rčau III/3 (1959, p. 1201—02). serigrafija -^-sitotisk Serlio, Sebastiano (1475—1554), it. arh. in teoretik arhitekture. R. v Bologni, v Rimu uče¬ nec Bald. Peruzzija, od 1542 dalje dvorni arh. v Fontainebleauju. Spisal 7 knj. o stavbarstvu, ki so izhajale z različnimi naslovi od 1537 dalje, ter zač. pripravljati osmo (skupno izd. prvi pri¬ redil Giov. Dom. Scamozzi: Tutte P opere d'archi- tet tura di Sebastiano Serlio, V 1584). L: Venturi XI/1 (1938); SchlosserL (1964); Peter Murray (EWA XII, 1966, s. v. — L!); Pevsner (1966)- Le Serment des Horaces -> Prisega Horacijev 1961 Seroux d’Agincourt, Jean-Baptiste-Louis-Georges — Set 1962 Seroux d'Agincourt, Jean-Baptiste-Louis-Geor- ges (1730—1814), fr. um. zgodovinar, pisec prve zgod. evr. umetn. v fr. jeziku, ki jo je zač. pri¬ pravljati konec XVIII. st. B: Histoire de Vart par les monuments: depuis sa decadence au IV« siecle jusqu’a son renouvellement au XVIe siecle (3 knj., P 1810—1823 [izšlo v 24 delih]). L: EWA VII (1963, stp 556). Serov, Valentin Aleksandrovič (1865—1911), rus. (rus.-ž.) slikar in grafik; sin komponista in pianistke, se učil pii Repinu. S: med odličnimi, tudi psihološko mikavnimi portreti npr. Deklica z breskvami (d. [18]87, Tretjakovska), K. A. Ko- rovin (1891, ib.), I. E. Repin (1892, ib.), I. I. Levitan (d. [18]93, ib.), Francesco Tamagno (1893, ib.), N. S. Ljeskov (1894, ib.), N. A. Rimski- Korsakov (1898, ib.), M. N. Ermolova (1905, ib.), Maksim Gorki (1905, Moskva, Muz. Gorkega), F-1- Šaljapin (d. [1]905, Tretjakovska), Henrietta F- Hiršman (1907, ib.), K. S. Stanislavski (1908, ib.), Ida Rubinstein (1910, Leningrad, Drž. rus. muz.) in Kneginja Olga Konstantinovna Orlova 11910, ib.), med zg. podobami Peter Vel. (1907, Tretjakovska), odlične podobe konj, itd. — G: upr. Avtp. (jedk.), A. K. Glazunov (lito., 1899). — Uustr. basni Krilova. L: IR1 II (1960 — L!); KHE 3 (1971, p. 727—28 — L!). _ Cf. V. Moli (Ruska 1957). Serpens aeneus (lat.) — Bronasta kača Serra, Luigi (1887—1939), it. um. zgodovinar. B: Domenico Zampieri detto il Domenichino (R 1909); Katalog der Kgl. Gemaldegalerie zu Venedig (Venedig 1914); Le Gallerie Comunali delte Marche (R 1926); II Palazzo Ducale e la Galleria Nazionale di Grbino (R 1930); Vrbino (R 1932, »Catalogo delle d’arte e di antichiul dTtalia« 5); Raffaello (T 1945, »Grandi Italiani«). L: Lodovici (1942). Serullaz, Maurice, fr. um. zgodovinar in mu¬ zealec, direktor louvrskih Cabinet des dessins in Cabinet de Edmond de Rothschild. b: Camille Corot, 1796—1875: quatorze dessins (P 1939); ./.-L. David, 1748—1825: quatorze dessins (P 1939); Evolution de la peinture espagnole des origines a nosjours (P s. a. [1947]); Eugine Delacroix: Album de croquis (P 1961); Memorial de l'Exposition Eugene l >elacroix organisee au musee du Louvre d Voccasion du centenaire de la mort de l'artiste (P 1963); L« Peint,qres »uirales de DeIacroix (P 1963, »Panoramique« 5); M Comment on the Delacroix Exhibition organized in England ‘ (BM, 1965); ,A Rediscovered Sketch by Delacroix for the Library of the Luxembourg Palače ‘ Ob., jun. 1970). Serusier, Paul (1864—1927), fr. slikat pod Gauguinovim vplivom, predstavnik t. i. ponta- v enske šole, 1889 ust. skupino ->■ Nabis. L: Herbert Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. M. Denis (1943). Servacij (lat. Servatius Tungrensis, flam. Ser- vaes, fr. Servais de Tongres et de Maastricht), prvi škof v Tongernu (zdajšnja Belgija), pogl. nasprotnik Arija na sinodah 343 in v Ariminu (pozn. Riminiju) 359, u. v Maastrichtu. Po le¬ gendi ž. rodu in prištet k -^-Svetemu sorodstvu. Kršč. svetnik (13. V., cf. s. v. ledeni možje). Up: npr. B. Strigel (les, 1528, Niirnberg). L: Rčau III/3 (1959, p. 1205—07 — L!); Keller (1968, p. 453—54). — Cf. J. Braun (1943, stp 649—51), K. Kunstle (1926, p. 529—30). Servaes, Franz (1862—1947), avstr.-nem. (ž.) lik. kritik in pisec o umetn. Kot ur. ugledne dunajske Neue Freie Presse (1899—1919) in pozn. tudi njen Feuilleton-Redakteur (1904 je nasledil Theodorja Herzla) je mdr. podprl Ivana —> Meštroviča na zač. njegove poti, 2. marca 1904 pa laskavo pisal o znani razst. slovenskih impresionistov v Miethkejevem salonu. B (lik. umetn.): Segantini (W 1902; »ljudska izd.« Lpz 1907); Max Klinger (BI 1903, »Die K.« 4); Al- brecht Diirer (BI 1905, »Die K.« 42); ,Ferdinand Hod- ler ‘ (K. u. Kiinstler, 1905); Anders Zorn (2. izd., Blf-Lpz 1925, »KM« 102); Rembrandt im Rahmen seiner Zeit (W-Lpz 1926, »Menschen, Volker, Zeiten« 12 ). Servandoni, Giovanni Niccold (1695—1766), it.-fr. arh., scenograf in dekorater. R. v Florenci, se učil pri Panniniju, od 1724 dalje akt. v Parizu. Tam je mdr. oblikoval pročelje c. St.-Sulpice (1733—45, cf. s. v. Meisson[n\ier, Juste-Aurele). Servolini, Luigi (1906—_), it. lesorezec in pisec o umetn. Številni prispevki v Vollmerjevem leksikonu. B: La xilografia e chiaroscuro italiana nei secoli XVI, XVII, XVIII (Lecco 1930); Tecnica della xilografia (Mi 1935); Problemi e aspetti deli'incisione (For 11 1939); Jacopo de' Barbari (Pa 1944); La pit tura gotica romagnola (ib. 1945); La xilografia (Mi 1950); La xi!ografia giapponese (Mi 1950); Incisione italiana di cinque secoli (Mi 1951); Incidere (T 1952); Dizionario degli incisori italiani moderni e contemporanei (Mi 1954). L: Chi 6(1961). Servranckx, Victor (1897 — 1965), belg. abstr. slikar (in kipar), pionir abstr. umetn. v Belgiji; živel v Bruslju. L: Fierens Diet. (1950); SeuphorS (1961). Sestos, staro grš. mesto ob Helespontu (seda¬ njih Dardanelah). Cf. s. v. Žena iz Sestosa. seštevajoči prsti -»■ prst Set, bibl. oseba, Adamov sin, ki ga je bil po legendi oče poslal v raj, da bi mu izprosil olja 1963 Seta, Alessandro della — severna vrata florent. baptisterija 1964 večnega življenja (-> Adam in Set; -> deset bi¬ blijskih očakov; ->Križeva legenda). L: Rčau 11/1 (1956, p. 101); Esther Quinn: The Legend of Seth and the Holy Cross (dis. [NY: Co¬ lumbia 1960]); ead.: The Quest of Seth for the Oil of Life (Ch: Chicago UP 1962). Seta, Alessandro della (1879—1944), it. pisec o lik. umetn. (cf. EWA VII, stp 556). B: Religion and Art: A Study in the Evolution of Scuipture, Painting and Architecture (L-Leipsic 1914). Settignano, Desiderio da —> Desiderio da Set- tignano Seuphor, Michel (1901—_), belg.-fr. (belg.) pisec o umetn., slikar in pesnik. R. v Antvverpnu, od 1925 dalje v Parizu, tam postal pravi pionir v propagiranju abstr. umetn. in napisal o njej nekatera temeljna dela in priročnike. B: L' Art abstrait, ses origines, ses premier s malt res (P 1949; hrv. prev. [Radoslav Putar]: Apstraktna umjetnost, Zgb 1959, »B. i. e.«); Hajdu (P 1950, »Ar- tistes de ce temps«); ,Le vide actif ‘ (XX« siecle [Pariš], 1952); Lardera (Mi 1953); Beothy (P 1956, »Coli. Prismes«); Piet Mondrian: Life and Work (L 1956; nem. izd.: Piet Mondrian: Leben und Werk , K 1957, uv Georg Schmidt); Dictionnaire de la peinture ab- straite (P 1957; angl. prev.: Dictionary of Abstract Painting, NY 1957; nem. izd.: Knaurs Lexikon ab- st rak ter Malerei, Mn-Z 1957); ,Regardons mieux la scuipture ‘ (Aujourd’hui [Pariš], 1958); The Scuipture of this Century: Dictionary of Modem Scuipture (L 1959; amer. izd. NY 1960 [1961]; nem. izd.: Knaurs Lexikon der modernen Plastik, Mn-Z 1961). L: WWA (1962). Seurat, Georges (1859—1891), fr. slikar (in risar), pionir in najtehtnejši predstavnik -> neo- impresionizma, katerega teorijo je izdelal v skladu z učenjem Davida Sutterja, pod vplivom prija¬ telja Charlesa Henryja pa pos. —> Chevreula in novejše fizike (H. L. F. Helmholtz, N. O. Rood, itd.). R. v Parizu, stud. na It col e des B.-A. (Henri Lehmann) v Parizu, na 8. (in zadnji) razst. im¬ presionistov s sliko Nedeljski popoldan povzročil škandal in doživel napade občinstva, umetnikov in kritikov (branil ga je -> Feneon in občudoval ga je E. Verhaeren); u. (31) za davico v Parizu. S: npr. Umetnikova mati (1882/83, MM), *Une Baignade: Asnieres (1883—84, Tate), * Nedeljski popoldan na otoku La Grande Jatte (Dimanche d'ete d la Grande Jatte, 1884—86, AIC), Le Bec du Hoc (1885, Tate), Svetilnik v Honjleuru (1886, prej z. Chester Beatty, London), Most pri Cour- bevoieju (1886/87, Courtauld), Sena pri Courbe- voieju (1887, Bruxelles), *Les Poseuses (1887—88, Merion [manjša varianta, 1888, z. Henry P. Mcllhenny, Philadelphia]), La Parade (1887—88, MM [prej z. Stephen C. Clark, New Yoik]), Ribiške ladje v Port-en-Bessinu (1888, MMA), Port-en-Bessin: most in obrežje (1888, Minnea- polis), Le Chahut (1889—90, Otterlo), Žena, ki se pudra (Madeleine Knobloch, 1889—90 [name¬ sto šopka prvotno v okviru na steni avtp.], Courtauld), Le Cirque (1890—91 [nedk.], Lou- vre). R: npr. Portret slikarja Aman-Jeana (1882, prej z. Stephen C. Clark, New York), Portret Paula Signaca (1889/90, Pariz, Mme Ginette Cachin-Signac). L: Will Grohmann (ThB XXX, 1936, s. v. — L!); C. M. de Hauke: Seurat et sonoeuvre (2 knj., P 1961); Robert L. Herbert (izd.): Seurat’s Drawings (NY 1963); William Junes Homer: Seurat and the Science of Painting (C [Mass.] 1964); Robert L. Herbert (EWA XII, 1966, s. v. — L!); J.-C. Lemagny (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. (tudi s. v. neoimpresio- nizerri) G. Coquiot (1924), B. Dorival (1943), R. Fry (1926; 1929), R. Goldtvater (1941), W. George (1928), G. H. Hamilton (1967), W. Pach (1923), J. Rewald (1943 [1948]; *1959), C. Roger-Marx (1927; 1931), A. Salmon (1921), itd., tudi AB (sept. 1971). Seuse, Heinrich —> Sušo, Heinrich Sever, Anton (1886—1965), slov. kipar, me- daljer, r. v Šenčurju pri Kranju, u. v Lj. Medalje: e. g. izmed lik. umetnikov Karla Bidovec (1933) in Saša Šantel (1943). L: Karel Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); id. (SBL, 10. zv., 1967, s. v, —L!). Severini, Gino (1883—1966), it. slikar (tudi mozaiki in freske), eden izmed predstavnikov -> futurizma, od 1906 dalje živel v Parizu, tam u. (82). S: npr. Modra plesalka (1912, Milano, Gianni Mattioli), Bal Tabarin (o & kolaž, 1912, MMA), Vlak z ranjenci (1914, Stedelijk), Umet¬ nikova družina (1936, Lyon), itd. B: Du cubisme au classicisme: esthetigue du compas et du nombre (P 1921); Ragionamenti sulle arti figu- rative (Mi 1935); La vita di un pittore (Mi 1949). L: Lj Gr (1955—63); Chi e (1961); Robert L. Herbert (EWA XII, 1966, s. v.); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. L. Venturi (1961). ♦severna vrata florent. baptisterija, veliko delo Lor. —> Ghibertija (1404—24), ki mu je pripadlo po znanem —»■ natečaju za druga vrata (na vzh. so se pozn. umaknila —> Vratom paradiža). V 7 vrstah so v 28 četverolistnih okvirih predstavlje¬ ni od spodaj navzgor: v 1. spodnji vrsti 4 v. cerkv. učitelji, tj. od leve na des. Ambrož, Hieronim, Gregorij Vel. in Avguštin; v 2. vrsti evangelisti, tj. Janez, Matej, Luka in Marko; v naslednjih 5 vrstah pa v 20 prizorih Kristusovo življenje, tj. (začenši levo v 3. vrsti od spodaj pa do zgornjega des. polja): 1. Oznanjenje, 2. Rojstvo, 3. Poklon treh kraljev. 4. Dvanajstletni Jezus med učitelji', 5. Krst v Jordanu, 6. Skušanje, 7. Izgon trgovcev iz templja, 8. Kristus hodi po vodi; 9. Spretne- 1965 1966 Severus — Sforza njenje, 10. Obujenje Lazarja, 11. Slovesni vhod v Jeruzalem, 12. Zadnja večerja ; 13. Oljska gora, 14. Kristusa primejo, 15. Bičanje, 16. Kristus pred Pilatom; 17. Pot na Kalvarijo, 18. Križanje, 19. Vstajenje, 20. Binkošti. L: EWA VI (1962,1.170—71). — Cf. Ch. Seymour (Harm 1966), itd. Severus, kršč. svetnik (1. II.), škof v Raveni, u. 348. Cf. s. v. Erfurt. L: Rčau m/3 (1959, p. 1208—10 — L!); Keller (1968, p. 456—57). — Cf. J. Braun (1943). SEVNICA, trg na levem bregu Save (Slove¬ nija). Zgornji grad štirikotnega tlorisa z vogal¬ nimi stolpi v tej obliki iz XVI. st.; v zah. krilo vključen najstar. del, tj. utrjeni stanovanjski stolp (v tlorisu kvadrat s stranico 10 m, debelina zidu o. 2,6 m). — Na bregu pod gradom t. i. Lutrovska klet. StS-e (oljna tempera, 2. pol. XVI. st.) kažejo Rojstvo, Križanje, Polaganje v grob, apostole, po 4 izrael. kralje in evangeliste, Pametne in nespametne device, itd. L: M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — Cf. L Komelj (ZUZ, 1965, p. 89 [op. 32], repr. 30; 1969), E. Stele (1952; ZUZ, 1965, p. 207—08, repr. 101—02). Seymour, Charles, Jr. (1912—....), amer. um, zgodovinar. Stud. na King’s Collegeu v Cam¬ bridgeu, Yale Univ. v New Havenu (Conn.) in Sorboni (pri Focillonu, Aubertu in Vitryju), 1939—49 v službi v vvashingtonski Nat. Gali. °f ■'trt, od 1949 dalje pa uči na Yale Univ. B: Notre Dame of Noyon in the Twelfth Century (NH: Yale UP 1939); (& H. Swarzenski) ,A Madonna °f Humility and Quercia's Early Style' (GBA, 1946); Masterpieces of Sculpture in the National Gallery of 'trt, VVashington, D. C. (NY 1949); Tradition and Experiment in Modem Sculpture (Wash: American UP 1949); ,The Young Luca delta Robbia' (Allen Mem Art Mus B, 1963); Sculpture in Italy: 1400 to 1500 (Harm 1966, »The Pelican Hist. of Art« Z 26); ,The M Dead Christ« by Rosso Fiorentino' (Bost B, 1966); ,Le lfie sičcle europčen' (BM, 1966); ,Masaccio's Piša Altarpiece: an Alternative Reconstruction' (ib.); Michelangelo's David: A Search for Identity (Univ. °f Pittsburgh Press 1967). L: WWAA (1959). Seznec, Jean (-Joseph), um. in lit. zgodovinar, nči na univ. v Oxfordu (Ali Souls College). Z Jeanom —> Adhemarom ur. Diderotove Salons 0—IV, Ox 1957—67). P: ,Un Essai de mythologie comparee au dčbut du l? e siecle' (Ecole Fran^aise, 1931); ,Les Manuels wythologiques italiens et leur diffusion en Angleterre ‘l la fin de la Renaissance' (ib., 1933); ,Vincenzo Cartari et les cortčges mythologiques a la fin de la Renaissance' (W. Friedlaenderjev zb., 1933); ,La Mascarade des dieux d Florence en 1565' (Ecole Frangaise, 1935); ,Youth, Innocence and Death: Some Notes on a Medallion on the Certosa of Pavia' (JWI, 1937/38 [Saxlov zb.]); ,Apollo and the Swans on the Tomb of St. Sebald' (JWI, 1938/39); *La Survivance des dieux antiques (L 1940, »StudWI« 11; angl. izd.: The Survival of the Pagan Gods: The Mythological Tradition and Its Plače in Renaissance Humanism and Art, NY 1953, »Boli. Ser.« 38); ,The »Romans of the Decadence« and their historical significance' (GBA, 1943); , Voltaire and Fragonard: notes on a legend' (JWCI, 1947); ,Don Quixote andhis French illustrators' (GBA, 1948); ,Racine et Prud'hon' (Focillonov zb., 1949); Nouvelles Etudes sur la Tentation de St. Antoine (L 1949, »StudWI« 18); ,Literary inspiration in van Gogh' (Mag Art, 1950); ,Diderot and »Le Genie du Christianisme«' (JWCI, 1952); ,Diderot et les plagiats de Monsieur Pierre' (RArts, 1955); ,Diderot and »The Justice of Trajan«' (JWCI, 1957); ,Renan et la Pudeur' (GBA, jan. 1957); Essais sur Diderot et l'antiquite (Ox 1958); ,Stendhal et les peintres bolonais' (GBA, 1959); ,Le »Musee« de Diderot' (GBA, 1960); ,Myth and Fable: The medieval and modem West, The mythic tradition of antiquity' (EWA X, 1965); ,Falconet, Diderot et le Bas-Relief' (W. Friedlaenderjev zb., BI 1965); ,Diderot et Vaffaire Greuze' (GBA, 1966); ,Diderot critique d'art' (Inf HA, 1967). sezuto obuvalo, za —=► prikriti simbolizem niz. XV. st. značilen ik. m., oprt na motiv —> Gore¬ čega grma, znan npr. na Aniolfinijevi poroki in —> Portinarijevem olt. L: Panofsky Neth (1953). sfinga (lat. Sphinx ), mit. pošast s telesom krilatega leva in ženskim zgornjim delom in glavo (grš. mitologija jo je prevzela iz Egipta, tam je bila moškega spola). Up (cf. s. v. Oidip): npr. okrasni kipi v parku dunajskega Belvedera, F. Stuck (npr. 1902, neznano kje) in drugi findesieclovski umetniki. L: J. de Mecquenem, L’evolution du sphinx (GBA, 1934); Grimal (1951, p. 428); Hunger (1955, p. 332— 33); Andre Chastel, Note sur le sphinx k la Renais¬ sance (4 umanistici, 1959). — Cf. H. Hofstatter (Sym- bolismus 1965), N. Pevsner (1956 [1968]). Sforza, it. plemiška družina, katere člani so bili v obd. 1450—1535 milanski vojvode. Fran- cesco 7(1401—1466), kondotičre, je 1441 poročil Bianco Mario Visconti in 1450 postal milanski vojvoda, za njim so v 2. pol. XV. st. vladali njegov star. sin Galeazzo Maria (1444—1476, vojvoda od 1466 dalje), slednjega sin Gian Ga¬ leazzo (146.9—1494, vojvoda od 1476) in naposled za um. zgod. najpomembnejši med njimi, Fran- cescov ml. sin Lodovico il Moro (1452—1508, regent od 1480 dalje, vojvoda od 1494 do 1499, ko gaje iz Milana pregnal fr. kralj Ludovik XII.), pomemben mecen (->- Leonardo da Vinci, —> Bra- mante), ki je mdr. Leonardu naročil konjeniški spom. svojega očeta Francesca. L: cf. F. Malaguzzi-Valeri (I—III 1915—1923). 1967 sfragistika — Sickman, Laurence C. S. 1968 sfragistika (nem. die Siegelkunde), nauk o pe¬ čatih in žigih, ena izmed pomožnih zg. ved. Cf. s. v. pečat. sfumato (it.), način slikanja v prelivajočih se senčnih odtenkih in z zabrisanimi konturami (»kakor dim«), da se upodobljena telesa in po¬ krajina zde potopljeni v prosojno meglico. Med zg. primeri največkrat imenujemo slike -* Leo¬ narda da Vinci (ki je o sfumatu tudi prvi pisal), Leonardovih učencev in Correggia. L: Cankar III/l (1936, p. 108). — Cf. B. S. Myers (V 1969, s. v.). sgraffito (it.), tehnika stenskega slikarstva »z izpraskavanjem«, v zahodnoevr. umetn. znana zlasti od it. renesanse dalje. Običajno so surovo ometano zidno površino prekrili s temnim ome¬ tom (sivim, črnim ali rdečim), vse skupaj še enkrat ometali s svetlim beležem, v ta drugi sloj pa — dokler je bil še svež — po pripravljenih risbah izpraskali okras ali upodobitev. Ob teh dvobarvnih sgraffitih poznamo tudi večbarvne z večjim številom različno razkritih slojev. S sgraffiti so krasili predvsem pročelja, pri nas je tako npr. okrašeno dvorišče Mestne hiše v Lj, sicer pa se je med Slovenci v tej tehniki priložno¬ stno poizkusil zlasti Sternen. L: Emil Lange, Joseph Baehlmann & Ludwig Lange: Die Anwendung des Sgraffito fur Fagaden-Decora- tion: Nach italienischen Originahverken (Mn-Bl 1867); Ernst Berger: Fresko- und Sgraffitotechnik (Mn 1909 (= Beitrage zur Entvvicklungsgeschichte der Maltechnik, V]); H. Urbach: Geschichtliches und Technisches vom Sgraffitoputz (BI 1928); France Stele: Ljubljana (Lj okt. 1940, t. 7—8); Luc Menaše, Sgraffito-okras zadružnega doma v Komnu (Mla¬ dinska rev., V, 1949/50, p. 277—78); Ana Deanovič (ELU 4, 1966, s. v.). Shahn, Ben (1898—1969), amer. (ž.) slikar in grafik, čigar izvirni lik. svet se v nekaterih delih povezuje s pretresljivo družbeno kritiko in pro¬ testom. R. v Kovnu v Litvi, od 1906 dalje z družino v ZDA, se do 1930 preživljal kot lito- graf. Sodel. z Diegom Rivero, pozn. je njegove osnutke v grafiko prevajal ->Baskin. S: Pogreb Sacca in Vanzettija (temp, 1931/32, Whitney — iz vrste 23 podob o obeh po nedolžnem obso¬ jenih), Handbali (temp, 1939, M MA), Rdeče stopnice ( The Red Stairway, temp, 1944, St. Louis), Ave (temp, 1950, Hartford). L: EWA I (1959, t. 120); AŽS (1959); bcn shahn (Zgb 1962 [rk, Gal. suvremene umjetnosti]); Allen S. fVeller (EWA XII, 1966, s. v. — L!); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. S. Rodman (1951; 1957), P. J. Sachs (1954), J. T. Soby (1947; 1957). Shap!ey, Fern Rusk (1890—_), amer. um. zgodovinarka in muzealka, bila kustos slikarske z. v vvashingtonski Nat. Gali. of Art. B: George Caleb Bingham: The Missouri Artist (Jefferson City 1917); European Paintings from the Gulbenkian Collection (1950); Paintings from the Samuel H. Kress Collection: Italian Schools, XIII — XV Century (L: Ph 1966); Paintings from the Samuel H. Kress Collection: Italian Schools, XV—XVI Cen- tury (ib. 1968). Shearman, John (K. S.), (1931—....), angl. um. zgodovinar, se ukvarja z it. slikarstvom XVI. st. B: ,The Chiostro dello Scalzo' (MittF, 1959/60); ,Rosso, Pontormo, Bandinelli, and others at SS. Annunziata ‘ (BM, 1960); ,Three portraits by Andrea delSarto andhis circle ‘ (BM, 1960); ,The Chigi Chapel in S. Maria del Popolo ‘ (JWCI, 1961); ,Leonardo’s colour and chiaroscuro ‘ (ZfKg, 1962); , Pontormo and Andrea del Sarto, 1513 ‘ (BM, 1962); ,Die Loggia der Psyche in der Villa Farnesina und die Probleme der letzten Phase von Raffaels graphischem Stik (JSW, 1964); Andrea del Sarto (2 knj., Ox UP 1965); ,Ra- phaeks Unexecuted Projects for the Stanze ‘ (W. Fried- laenderjev zb., 1965); ,Titian's Portrait of Giulio Romano ‘ (BM, 1965); ,Le seizieme siecle europeen' (BM, 1966); Mannerism (Harm 1967, »Style and Civilization«). šibile, modre žene, prerokinje, ki so živele že v ant. predstavah (ne da bi vedeli, koliko in kakega videza so si jih bili predstavljali). V srednjev. kršč. umetn. znane od XII. st. dalje, najprej samo dve, eritrejska in tiburtinska. Gio- vanni Pisano jih je na prižnici v c. St’Andrea v Pistoii (1298—1301) upodobil 6, -> Syrlin star. na kornih klopeh v Ulmu (1469—74) že 9, sicer pa je 1. tiskana izd. Divinae Institutionis (cf. s. v. Lactantius ) v Subiacu 1461 zvišala njihovo število na 10, od Filippa -> Barbierija in nje¬ gove knj. iz 1481 pa poznamo -> dvanaist šibil, ki so številu ustrezno velikokrat soočene z 12 preroki. Na Michelangelovem stropu Sikstin- ske kapele jih je 5, in sicer 2 stari (kumanska in perz.) in 3 mlade (delfijska, eritrejska in libijska). L: L. Freund: Studien zur Bildgeschichte der Sibyllen (Hmb 1932); Reau II/l (1956, p. 420—30 — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 308 ss), L. Male (1899; 1908 [1941; 1949]), W. Molsdorfl 1920 [1926]). Sic(c)ard von Sic(c)ardsburg, August (1813 — 1868), avstr, arh., sodel. van der -*■ Niilla. L: cf. R. Wagner-Rieger (1970 — L!). Sichtermann, Hellmut, nem. klas. arheolog v Rimu ( Deutsches Archaologisches Inst.). B: Ganymedes: Mythos und Gestah in der antiken Kunst (BI 1953); Laokoon (Bremen 1957, »Opus nobile« 3); Sophokles (ib. 1959, ista z. 15). Sickman, Laurence C. S. (1907—....), amer. um. zgodovinar in muzealec, poznavalec kit. umetn. (cf. s. v. Kansas City). 1969 Sidonij — SIENA, stolnica 1970 B: (& Alexander Soper) The Art and Architecture of China (Balt 1956, »The Pelican Hist. of Art«). L: WWAA (1959); WWA (1962). Sidonij (lat. Sidonius, Celidonius, Cedonius, fr. Cedoine, Sidoine in Restitut, slov. Zdenko), kršč. svetnik (23. VIII. resp. kot Restitut 7. XI.), sleporojeni, ki ga je bil Kristus ozdravil, imen. po ozdravljenju tudi Restitut, ker mu je bil restituiran vid... Z -» Magdaleno in njenimi spremljevalci naj bi bil prispel v Marseille, po¬ magal nato v Aixu —> Maksiminu in ga naposled nasledil. Up: —>• Tiefenbronnski olt. (d. 1432). L: Rčau III/l (1958, p. 284) & 1II/3 (1959, p. 1149 in 1213). Sidrah -> Ananija, bibl. oseba sidro (lat. ancora, angl. the anchor, fr. 1'ancre, it. V ancora, nem. der Anker), v kršč. umetn. sim¬ bol upanja (in neomajnosti) po listu Hebrejcem, atr. Pavlu iz Tarza (Hebr 6, 19: ...svoje duše sidro, ki je varno in trdno ..., lat.: ... ancoram habemus animae tutarn ac firmam ...); atribut sv. Klemena in Miklavža (Nikolaja iz Mire). L: Ferguson (1954); Cirlot (1962). — Cf. G. de Ter- varent (I 1958, stp 27—28). Siebenhiiner, Herbert (1908—-_), nem. um. zgodovinar. R. v Leipzigu, najprej docent v Gradcu (1942—45), od 1954 ord. na univ. v Wiirzburgu. B: Deutsche Kiinstler am Maildnder Dom (1944); ,Der Palazzo Farnese in Rom'' (W-RJb, 1952); Das Kapiiol in Rom: Idee und Gestalt (Mn 1954, »ItFF«); ,Oie Bedeutung des Rimini-Freskos und der Geijlelung Christi des Piero detla Francesca ‘ (Kchr, 1954); »S 1 . Maria degli Angeli in Rom' (MJb, 1955); ,S. Gio- vanni dei Fiorentini in Rom ‘ (H. Kauffmannov zb., 1956); ,Umrisse zur Ausstattungsgeschichte von St. 'V/er in Rom von Paul lil. bis Paul V.: 1547—1606‘ (H. Sedlmayrjev zb., 1962). L: Ku (1966). SIENA, poleg Florence najpomembnejše um. središče v Toskani (Italija), od vseh it. krajev hsto mesto, v katerem se je ohranilo največ got¬ skih spomenikov. V srednjem veku tradicionalno na strani gibelinov in v bojih z gvelfsko Florenco, °d 1559 dalje del v. vojvodine Toskane pod Cosimom I. Presenetljivo samost, razvoj sien- s kega slikarstva od XIII. do XV. st. z vrhom v XIV. st. (-> Duccio, — Simone Martini, oba -> Lorenzettija, cf. s. v. sienski slikarji)', zaključuje 8a Matteo di Giovanni (u. 1495), pri pozn. umet¬ nikih pa ne moremo več govoriti o posebnem sienskem značaju. L: A. Masseron: Sienne (P 1955); T. Burckhardt: biena: Stadt der Jungfrau (Olten 1958, »Statten des Geistes«); G. Mandel: Siena (Z 1959); A. Tailetti: Guida artistica illustrata di Siena e provincia (Siena 1959); EWA Vlil (1963, stp 642—44 — L!). — Cf. P. Schubring (1907). ~ baptisterij San Giovanni (na vzh. strani stolnice, cf. s. v. infra): zač. 1316, pročelje 1382 oblikoval Mino del Pellicciajo. Notr.: *krstilnik, ki ga je oblikoval Jacopo Della Quercia, krasi 6 reliefov (pozlačen bron), in sicer: Angel se prikaže Zahariji v templju (J. Della Quercia 1427/30), Rojstvo Janeza Krst. (Giovanni di Turino), Janez Krst. pridiga v pustinji (id.), Krst v Jordanu (Lorenzo Ghiberti 1417/27), Janez Krst. pred Herodom (id. 1417) in Herodu prineso glavo Janeza Krst. (Donatello 1423/27). L: cf. Ch. Seymour Jr. (Harm 1966, t. 27—29). ~ San Domenico. Freske v 1226—1465 sez. gotski c. kažejo znano podobo Katarine Sienske, ki jo je ob koncu XIV. st. naslikal njen prijatelj Andrea — Vanni (Capp. delle Volte), in prizore iz svetničinega življenja, delo —>• Sodome iz 1526 (Capp. di Sta Caterina). ~ Sant’Agostino: v Capp. Piccolomini ali del Sacramento so zastopani slikarji Simone Martini (*Beato Agostino Novelli in 4 prizori iz njegove legende, les, o. 1328), Ambr. Lorenzetti ( Madona s svetniki, freska), Matteo di Giovanni ( Pokol nedolžnih otrok, les, d. 1482) in Sodoma ( Poklon kraljev, les), na 2. des. olt. pa je Kristus na križu s svetniki (les, verj. 1506), ki ga je naslikal Pe- rugino s sodel. — *stolnica (it. il Duomo) Santa Maria Assun- ta, ena izmed 3 v. toskanskih gotskih katedral (-> Florenca, —> Orvieto) : tloris v obliki lat. križa (s kupolo nad križiščem), zač. 1229 v ro¬ manskem slogu, zgornji del pročelja s 3 čeli dkč. 1376, apsida 1382, romanski zvonik 1313 (zidovi iz let 1339—48 pričajo o orjaški novi stolnici, ki so jo začeli zidati po načrtu zlatarja Landa di Pietro in ki naj bi ji bila stara stolnica samo transept; »črna kuga« in usihanje sienske moči sta preprečila ostvaritev tega največjega načrta it. cerkv. gotike). Zun.: slikovita črno-bela marm. inkrustacija celote, zah. *pročelje v spod¬ njem delu oblikoval —> Giovanni Pisano, ki je bil 1284—99 magister operiš et caput magistro- rum, tj. gl. arh. stolnice (prva dosledno s plastiko okrašena it. gotska cerkv. fasada, vpliv na stol¬ nico v Orvietu); na vzh. strani so 1316 začeli zidati — > baptisterij San Giovanni (supra), ki je zaradi terena dobil funkcijo stolnične kripte. Notr.: *pod pokriva 56 marm. plošč, katerih sgraffiti in inkrustacije (XIV.—XVI. st.) kažejo bibl. in alegorične motive, iz XV. st. npr. Absa- lomova smrt (Pietro del Minella 1447), med pozn. 1971 SIENA, Palazzo Pubblico — Sigismund 1972 npr. Alegorija sreče (1505 po Pinturicchiu), zadnji po načrtu Dom. Beccafumija (npr. Elija in Ahab, 1517). Slavna marm. *prižnica (—>■ Ni¬ co la Pisano 1265—68, cf. s. v. prižnica katedrale v Sieni)', *nagrob. kard. Riccarda Petronija, u. 1314 {-> Tino di Camaino 1318/20); slikana okna v apsidi po načrtu Duccia (1288); etc. — Zraven Libreria Piccolomini, sez. po naročilu kard. Francesca Piccolominija (poznejši papež Pij III.) za rokopise in knjige, ki mu jih je bil za¬ pustil njegov stric (-> Pij II.): *10 prizorov iz življenja papeža Pija II. (Pinturicchiove freske iz 1503—08). L: V. Lusini: II duomo di Siena (2 knj., Siena 1911—1939); EWA VI (1962, t. 210 — pročelje), XIV (1967, t. 73 — nagrob. Petronija). — Cf. E. Carli (1941; 1943), H. Keller (1937), J. White (Harm 1966). ~ * Palazzo Pubblico ( piazza del Čampo), mestna hiša, zač. 1289; ponosni. 102 m vis. stolp, *Torre del Mangia, sez. 1338—48; 2. nad- str. stranskih kril šele 1680—81. Loggia hrani oiig. reliefe z vodnjaka na tigu (cf. Fonte Gaia, infra). V 1. nadstr. v Sala del Mappamondo freski Simoneja Martinija, *Maesta (d. 1315) in kondotiere *Guidoriccio da Fogliano (1328), v Sala della Pace znameniti freski Ambrogia Lorenzettija, * Posledice dobre vlade v mestu in na deželi ( Effetti de! Buon Governo) in slabše ohranjene Posledice slabe vlade ( Effetti del Mal Governo), v kapeli ( Cappella) freske Taddea di Bartolo {prizori iz Marijinega življenja, 1407), v Sala di Balia freske Spinella Aretina {prizori iz življenja papeža Aleksandra III., 1408—10). L: E. Cianetti: II Čampo di Siena e il Palazzo Pub¬ blico (F 1921); L. Sbaragli: II Palazzo del Comune (Siena 1932); Borsook (1960, t. 26—29, 41—43); »US« 8 (1968, repr. p. 126/27). — Cf. B. S. Myers (IV 1969, s. v. Pubblico — L!), J. VVhite (Harm 1966, p. 160—62, t. 68, 100, 102A, 110—11, 112A). ~ Fonte Gaia {piazza del Čampo), vodnjak z reliefi Jacopa Della Quercia (1409/19); ob re¬ konstrukciji 1858/66 reliefi nadomeščeni s Sar- rocchijevimi kopijami (poškodovane originale hrani Loggia v Pal. Pubblico). Della Quercia je v sredi upodobil Madono, obdano z angeloma, na vsaki strani po 4 personifikacije kreposti (4 katdinalne, 3 teološke in še eno zaradi somer- nosti), Ustvarjenje Adama in Izgon iz raja, na¬ posled še dve ženi, vsako z dvema otrokoma (verj. Rea Silvia in Acca Larentia, mati in rednica Romala in Rema). L: J. Ldnyi, Der Entvvurf zur Fonte Gaia in Siena (ZfbK, 1927); Anne Foffin Hanson: Jacopo della Quercia’s Fonte Gaia (Ox 1965, »Ox-Warburg Stud.«). — Museo delPOpera del Duomo {piazza del Duomo) hrani mdr. slavno Ducciovo —> Maesta in Giovannija Pisana sohe s stolničnega pročelja (1284/98). L: Enzo Carli: II Museo delPopera e la Libreria Piccolomini di Siena (Siena 1946). ~ Pinacoteca Nazionale di Siena {via S. Piero 29). Zdajšnji direktor Enzo Carli. S: med od¬ lično zastopanimi sienskimi mojstri npr. Duccio di Buoninsegna {La Madonna dei francescani, o. 1290/95), Ambr. Lorenzetti {triptih z Madono, Marijo Magdaleno in Dorotejo, o. 1330), Lippo Memmi {Madona z otrokom (o. 1340), Giovanni di Paolo (npr. Christus patiens, pred 1426; Križanje, d. 1440), Sodoma {Snemanje s križa, kmalu po 1508; Kristus ob stebru, 1511/14) in Beccafumi {Stigmatizacija sv. Katarine, o. 1515; Kristus v predpeklu, 1530/35; Marijino rojstvo, verj. 1543). L: cf. E. Carli (1961). sienski slikarji (-> Siena) po gen. zap.: -> Duc¬ cio di Buoninsegna, —*■ Simone Martini, Pietro in Ambrogio Lorenzetti, Barna da Siena, —> Bartolo di Fredi, Andrea — > Vanni, —> Taddeo di Bartolo, -> Sassetta, Sano di Pietro (1406— 1481), Matteo di Giovanni (o. 1433 —1495),-> Sodoma, —> Beccafumi. L: cf. E. Carli (1965), J. Pope-Hennessy (1947), C. H. Weigelt (1930), etc. Sievers, Johannes (1880—o. 1969), nem. um. zgodovinar, prom. 1906 v Halleju pri Ad. Gold- schmidtu. B: Pieter Aertsen: Ein Beitrag zur Geschichte der niederlandischen Kunst im XVI. Jahrhundert (Lpz 1908, »Kstgeschichtliche Mngr.« 9, dis.); Karl Fried¬ rich Schinkel: Die Mobel (BI 1950 [= Karl Friedrich Schinkel: Lebenswerk, VI]); Die Arbeiten von Karl Friedrich Schinkel jur Prinz fVilhelm, spdteren Konig von Preuflen (BI 1955 [= Karl Friedrich Schinkel: Lebensvverk, III]); (& Emil Waldmann) Max Slevogt ■— Das druckgraphische fVerk: Radierungen, Litho- graphien, Holzschnitte, I: 1890 — 1914 (Hdl 1962). Sigismund (lat. Sigismundus, češ. Zikmund, it- Sigismondo [tudi Gismondo ], nem. tudi Sigmund, polj. Zygmunt, slov. tudi Žiga), burg. kralj, kršč. svetnik (1. V.). Up: npr. na —> Votivni sliki Jana Očka (o. 1370, Praha) in -> oltarju iz Miihl- hausna (o. 1385, Stuttgait), kip na Sigismundo- vem olt. na Ptujski gori (pred 1429), Piero della Francesca (na freski v Tempio Malatestiano v Riminiju). L: Rčau III/3 (1959, p. 1214—16 — L!); Keller (1968, p. 457—58). Sigismund (1369—1437), poslednji Luksem¬ buržan, 2. sin ces. Karla IV., ogrski in češ. kralj, od 1410 rim. kralj in od 1433 ces. Up: npr. Portret cesarja Sigismunda (Ksthist. Mus.). 1973 Signac, Paul — Sijajni horarij vojvode berryjskega 1974 Signac, Paul (1863—1935), fr. slikar, poleg -» Seurata in občasno Camilla —>Pissarroja gl. predstavnik —»■ neoimpresionizma, ki ga je pro¬ pagiral tudi kot pisec. R. in u. (71) v Parizu; bil oženjen s hčerko komunističnega politika Marcela Cachina. S: npr. Zajtrk (d. [18]86 in [18]87, Otterlo), Felix Feneon (1890, London, Lionel Phillips), Pristanišče v St.-Tropezu (d. [18]93, Wuppertal, Von-der-Heydt-Mus.). B: D'Eugene Delacroix au neo-impressionnisme (P 1899; 4. izd. P 1939; n.,kom. izd. 1964); ,Fragments dujournal ‘ (Arts de France, 1947). L: Lucie Cousturier: Paul Signac (P 1922); Edouard-Joseph III (1934, s. v.); George Besson: Paul Signac (P 1935); id.: Signac: dessins (P 1950, »Plastique« 7); Diet peint mod (1954); Paul Signac (P 1963 [rk, Louvre]); S. Lane Faison, Jr. (EWA XIII, 1967, s. v.); H. Read (Kindlcr V, 1968, s. v.). — Cf. G. H. Hamilton (1967), J. Rewald (1956 [1962]). Signorelli, Luca (1445/50—1523), it. slikar, gl. predstavnik umbro-florent. slikarstva v poznem XV. st., v. upodabljavec akta (poudarjena ana¬ tomija, obenem pa tudi izražanje duševnega ob¬ čutja); r. in u. v Cortoni. Sprva nanj vplival pred¬ vsem—s- Piero della Francesca, pozn. pa Ant. del Pollaiuolo. S: freske v Loretu (1478/80, Santuario della Sta Časa, Sagrestia di S. Gio- vanni), freska z * Mojzesovimi poslednjimi dejanji v Sikstinski kapeli (1481/83), Madona s 4 svet¬ niki in angelom (1484, Perugia, Mus. delEOpera del Duomo), *Panov dvor (o. 1488, nekd. Kaiser- Friedrich-Mus., unič. 1945), Oznanjenje (1491, Volterra, Pin.), freske z 10 prizori iz življenja sv. Benedikta (1497—97, Monte Oliveto Maggiore Pri Sieni), kot najbolj znano in značilno delo jreske z * apokaliptičnimi prizori v Capp. di S. Brizio v katedr. v —► Orvietu (1499—verj. 1502, zadnja plačila 1504 — v pogodbi imen. famosis- simus pietor in tota Italia), med portreti npr. Jtirist z rdečo kapo (topolov les, o. 1500, Dahlem). L: Vasari-Milanesi III (1878); Venturi VIT/2 (1913); “erenson Ox (1932); van Marie XVI (1937); L. Hussler (ThB XXXI, 1937, s. v. — L!); Pietro Scarpel- ’’d: Signorelli (F 1964, »Collana d’arte« 10); Andre z™ste/ (Diet peint it, 1964, s. v.); Umberto Baldini vbWA XIII, 1967, s. v. — L!); Luciano Berti (Kindler 8, s - v.); Umberto Baldini: Signorelli (Mi s. a., rine C« 176). — Cf. L. Dussler (1927), M. Solmi uy53 )> A. Venturi (s. a. [1921/22]). *Sigvaldova plošča, znamenita marm. plošča z reliefom, ki kaže mdr. štiri simbole evange¬ listov (v okvirih, ki jih krasi vitica), zgoraj sveč¬ nika, rozeti in palmeti ob križu, spodaj pa ptiča, k' kljujeta grozdje, in grifa ob —> Drevesu življe¬ nja. Zaznamovana je z imenom Sigvalda, oglej- s kega patriarha (762—76) in naslednika patriar¬ ha Kaliksta, v čigar krstilnik je vzidana (Čedad, stolnica, Museo Cristiano, Kalikstov krstilnik [balustrada]). L: Cankar 1/2 (1928, p. 224 in repr. 93 p. 223). — Cf. H. W. Janson (1962, repr. 318). Sihem, mesto v Palestini (blizu zdajšnjega Nablusa), v Bibliji omenjan od dobe očakov dalje (najprej: 1 Mojz 12, 6). Cf. s. v. Ugrabljenje Dine in Jožefovi bratje pasejo drobnico pri Sihemu. *Sijajni horarij vojvode berryjskega (fr. Les Tres Riches Heures du Duc de Berry), slaven iluminiran rkp., gotovo najslavnejši med tistimi, ki so nastali za-^ Jeana de Berry, s star. delom (71 miniatur, od tega 5 samo začetih resp. nedk.; v nadaljnjem zaznamovane z rim. številkami) stvaritev Pola (Paula) iz Limburga in njegovih dveh bratov in eden izmed najodličnejših spom. evr. —> internacionalnega gotskega sloga (perga¬ ment, 206 listov, ki merijo zdaj 29 X 21 cm, 1413—16, Chantilly, avtor ostalih miniatur iz o. 1485 je Jean Colombe). Znamenita vrsta 12 uvodnih miniatur (I—XII) predstavlja mesece z ustreznim kolpdarsko-astrološkim dopolnilom v polkrožnem zgornjem zaključku (»timpanu«), izredno naprednimi upodobitvami krajine in majhnimi vedutami v ozadju, ki večidel kažejo vojvodove gradove: januar z gostijo na dvoru Jeana de Berry, njegovim portretom in komor¬ nikom, ki vabi z besedami approche approche (f. Iv), februar z gretjem ob ognju (f. 2v), marec z oranjem in drugimi poljskimi deli pa gradom Lusignan (f. 3v), april z gradom Dourdan (f. 4v), maj z veselo praznično kavalkado in gradom Riom ali Pal. de la Cite v Parizu (f. 5v), junij s pogledom na pariško Ile de la Cite, kot ga je Jean de Berry užival iz svoje rezidence, nekd. Hotel de Nesle (f. 6v), julij z žetvijo, striženjem ovac in v ozadju Chateau du Clain v Poitiersu (f. 7v), avgust z gradom Etampes (f. 8v), septem¬ ber z natančno obnovljenim Chateau de Saumur (f. 9v — spodnji del Jean Colombe), oktober z brananjem in pogledom na srednjev. Louvre (f. lOv), november (f. llv — z izjemo »astrolo¬ škega timpana« delo Jeana Colomba) in decem¬ ber z lovom na merjasca in gradom Vincennes (f. 12v). V značilni dvojnosti je gospoda na mi¬ niaturah januarja, aprila, maja in avgusta pred¬ stavljena z elegantno stilizacijo kostumov, obra¬ zov in gibov, tako rekoč prepesnjena v poezijo »poznosrednjev. jeseni«, medtem ko so preprosti ljudje (febr., marec, jun., jul., okt. & dec.) opisani s pravim snovnim naturalizmom — z zgaranimi obrazi, strganimi oblačili in »nespodobno« raz¬ kriti. Druge miniature bratov iz Limburga so: XIII Anatomski človek (f. 14v — cf. s. v. živalski krog), XIV Janez Ev. na Patmosu (f. 17r), XV— 1975 Sijajni horarij vojvode berryjskega — Sikstinska kapela 1976 XVI mali miniaturi evangelistov Mateja (f. 18v) in Luke (18r), XVII Mučeništvo evangelista Marka (f. 19v), XVIII—XX na isti strani s 3 malimi miniaturami predstavljeni Marija z otro¬ kom, tiburtinska šibila in Avgust (f. 22r), XXI Zemeljski raj, pos. vstavljena miniatura in na njej: kača zapeljuje Evo, Eva zapeljuje Adama, Bog oče očita prvima staršema njun greh in Izgon iz raja (f. 25v), XXII Oznanjenje (f. 26r), XXIII do XXXIII enajst manjših miniatur, in sicer David vidi Kristusov prihod (f. 26v), David si predstavlja Kristusa vzvišenega nad vsemi drugimi bitji (f. 27v), David vidi pridigati apostole (f. 28r), Sadok in Abjatar spravita skrinjo zaveze nazaj v Jeruzalem (f. 29r), Mistična poroka Kristusa in Eklezije (f. 31r), Korejevi sinovi hvalijo boga (f. 32r), David in Ecclesia Triumphans (f. 32v), Po¬ slednja sodba (f. 34r), Kristus v slavi (f. 34v), David in zidanje jeruzalemskega templja (f. 35v) in Krst sv. Avguština (f. 37v), XXXIV Obisko¬ vanje (f. 38v), XXXV—XL šest manjših miniatur, in sicer Bog vlada nad vsem (f. 39r), David pred olt. s tablama postave in Speči David v pustinji in Vstajenje (obe f. 39v), Trije mladeniči v ognjeni peči (f. 40v), Kristus v slavi med soncem in luno (f. 41v) in Zahariji napove arhangel Gabrijel roj¬ stvo Janeza Krst. (f. 43v), XLI Rojstvo (f. 44v), XLII—XLIV tri manjše miniature, David harfist (f. 45r), Gospod nad vojskami (f. 45v) in David na kolenih roti Boga, naj kaznuje hudobneže (f. 46v), XLV Oznanjenje pastirjem (f. 48i), XLVI—- XLVIII tri manjše miniature, David brez krone na kolenih (f. 48v), David izpušča jetnike (f. 49i) in David in zidanje v Jeruzalemu (f. 49v), XLIX Srečanje treh kraljev (f. 51 v — v ozadju Jeru¬ zalem v podobi sočasnega Pariza), L Poklon treh kraljev (f. 52r — mesto v ozadju predstavlja sočasni Bourges, prestolnico vojvodine Berry), LI Marijina pot v tempelj (f. 54v), Lil Marijino kronanje (f. 60v), Lili Padec upornih angelov kot vstavljena miniatura (f. 64v), LIV—LV Procesija sv. Gregorija na dveh straneh skupaj s tekstom (f. 71v—72r — dkč. Jean Colombe), kot vstav¬ ljeni miniaturi LVI Pekel (f. 108r) in LVII Načrt mesta Rima (f. 141v), LVIII Vrt Getsemani: vojaki popadajo na tla (f. 142v), LIX Kristusa peljejo v pr e torij (f. 143i), LX Bičanje pred Pila¬ tom (f. 144r), LXI Kristusa peljejo iz pretorija (f. 146v), LXII Pot na Kalvarijo (f. 147r), LXIII Kristusova smrt na križu (f. 153r — v 3 meda¬ ljonih ilustracija nenavadnih dogodkov ob smrti: astronom, ki se čudi nenadni temi', raztrgano pre¬ grinjalo v templju', odprti grobovi), LXIV Sne¬ manje s križa (f. 156v), LXV Skušanje Kristusa (f. 161v — spredaj zvesto obnovljen Chateau de Mehun-sur-Yevre), LXVI Kristus izžene hudega duha, »ki je bil nem « (f. 166r), LXVII Nasičenje pettisočglave množice (f. 168v), LXVIII Obujenje Lazarja (f. 171r), LXIX Slovesni vhod v Jeruza¬ lem (f. 173v), LXX Čaščenje pravega križa (f. 193r) in naposled LXXI Arhangel Mihael se bojuje z zmajem nad zemljo , ki jo ponazarja Mont Saint-Michel (f. 195r). — Sedem decenijev pozn. miniature Jeana Colomba se ne ločujejo od sijo¬ čega barvnega sveta bratov iz Limburga samo s svojimi temnejšimi in zamolklimi barvami, ampak tudi po manj natančni obdelavi nadrob¬ nosti, po drugačnih fiziognomijah in mnogoterih značilnostih, ki od okvirov do upodobljenih kostumov pričajo o drugem času in drugačnih idealih. L (prva predstavitev v GB A, 1884): Exposition des Primitifs Frangais (P 1904 [rk], rkp. št. 72); Cankar III/2 (1951); *Panofsky Neth (1953); Jean Porcher, Limbourg (EWA IX, 1964 — L!); Horst Gerson, Limburg (Kindler IV, 1967); Meiss-Berry (1967); »US« 8 (1968, repr. p. 142 & 145); »The »Tres Riches Heures« of Jean, Duke of Berry: Musče Conde, Chantilly (NY 1969, uv& kom. Jean Longnon. predg. Millard Meiss — L!). — Cf. H. Bober (1948), Ch. D. Cuttler (1968), P. Durrieu (1903; *1904), J. Por¬ cher (1959), G. Ring (1949), etc. siječanj (hrv.) ->januar SIKION, staro grš. mesto na sev. Peloponezu blizu Korintskega zaliva. Odtod bil doma kipar —>Lizip. L: EWA VI (1962, stp. 928). »Sikst IV. imenuje Platino za prefekta Vati¬ kanske biblioteke (na pl prenesena freska, 370 X 315 cm, 1477, Pin. Vat.), najstar. nedvomno delo -> Melozza da Forli, perspektivično neopo¬ rečna upodobitev arhitekture in pomemben sku¬ pinski portret v posebni obliki papeža z njego¬ vimi »nečaki« (it. i nipoti), ki je odličen doku¬ ment papeškega —> nepotizma (—> Leon X. s kar¬ dinaloma, —> Pavel III. z vnukoma). Za Sikstom IV. je Raffaello Riario, apostolski protonotar, z dekretom, pred njim stoji kard. Giuliano della Rovere (1443—1513), pozn. papež Julij II., na kolenih je humanist -^-Platina, za njim pa sto¬ jita Giulianov brat Giovanni della Rovere (1457 do 1501), ki je bil 1475 rim. prefekt, in Girolamo Riario (1443—1488), pozn. guverner Forlija in 4. Sikstov nipote na tej sliki. L: Curtis Shell (EWA IX, 1964, stp 728). Sikstinska kapela (it. Cappella Sistina) v Rimu v Vatikanu, zaradi svojega slikarskega okrasa (Michelangelova -> strop Sikstinske kap. in Poslednja sodba na njeni zaključni steni!) naj¬ slavnejša kap. na svetu. Sez. jo je Giovanni de Dolci 1473—81 za papeža Siksta IV.: tloris 1977 Sikstinska kapela — simbol 1978 pravokotnik 40,5 X 13,2 m, viš. 20,7 m. Tlak t. i. opus alexandrinum (XV. st.), marm. pregraja in balustrada cantorie (t. i. Coro della Capp. Sistina) delo Mina da Fiesole, A. Bregna in Giovannija Dalmate. Freske na obeh vzdolžnih stenah naslikali 1481—83 po naročilu istega pa¬ peža najslavnejši florent. in umbrijski slikarji tistega časa: levo Mojzesovo življenje ( Mojzes = typus papae, cf. s. v. Philo Judaeus), des. Kri¬ stusovo življenje. Levo (zač. pri Poslednji sodbi): 1. Obrezovanje Mojzesovega sina (Perugino in Pinturicchio); 2. Mojzes v Egiptu ( ubije Egipčana) in madianski deželi (brani Jetrove hčere , od ka¬ terih sta tu upodobljeni samo dve), v ozadju Goreči grm (Botticelli); 3. Prehod skozi Rdeče morje resp. Vode zagrnejo egipčansko vojsko (Rosselli ali Ghirlandajeva delavnica); 4. Mojzes sprejme tabli postave (na gori Sinaj) in Čaščenje zlatega teleta (Rosselli); 5. Kore, Datan in Abiron — v ozadju Konstantinov slavolok (Botticelli); 6. Mojzesova poslednja dejanja: levo izroča vod¬ stvo — zlato palico — Jozuetu in — des. — bere Izraelcem postavo (Signorelli). — Des. (zač. Pri Poslednji sodbi): 1. Krst v Jordanu (Perugino); 2. Mozaična daritev (Botticelli: v. duhoven po¬ maka s škrlatno volno ovito hizopovo palico v srebrno posodo s krvjo, po Ettlingerju v na¬ slonu na sv. Pavla [Hebr. 9, 19], morda tudi na legendo o Kristusovi mladostni službi v templju, 0 kateri poroča za Siksta IV. izvršeni rkp. prev., Gommentarium de Sacerdotio Christi.. .), pred Pročeljem stare Petrove bazilike, ki je tako iden¬ tificirana s Salomonovim templjem; v ozadju Skušanje Kristusa (Botticelli); 3. Poklicanje prvih apostolov (Ghirlandajo); 4. Pridiga na gori (Ros- selli); 5. Predaja ključev (Perugino — 5. oseba °d des. njegov avtp.); 6. Zadnja večerja, tj. usta¬ novitev evharistije (Rosselli). — Na vhodni steni Je Mojzesova vrsta zaključena s fresko Nadangel Mihael brani Mojzesovo truplo (Matteo da Lecce v XVI. st. prek poškodovane Signorellijeve upo¬ dobitve istega ik. m.), Kristusov cikel pa končuje na mestu nekd. Ghirlandajeve freske istega prizo- ra Vstajenje z Vnebohodom v ozadju (Matteo da Lecce). — Na stenah med okni je nad obema cikloma 24 celopost. papeških podob, 4 nadalj¬ nje pa na vhodni steni (Botticelli, Ghirlandajo, itd.). L: Joseph Sauer (Germania: Wissenschaftliche Bei- a ge, 1901, & Deutsche Rundschau, 1906 — povsod oc - Steinmannove knj.); Anton Groner, Zur Ent- stehungsgeschichte der sixtinischen Wandfresk'en IZtschr. f. Christliche K., 1906); id., t)ber die Histo- r'enzykle der Sixtinischen Kapelle (Archiv f. Christ- nche K., 1906); Giinter Passavant (Kchr, avg. 1966 — cc. Ettlingerjeve knj.); »M« 3 (1967). — Cf. L. D. Lttlinger (*Ox 1965), M. Pittaluga (1952), R. Salvini 1 1^65), P. Schubring (1909), E. Steinmann (*I 1901). *Sikstinska madona (it. La Madonna Sistina), najbolj popularna Rafaelova madona (o, pl, 265 x 196 cm, 1513/14, Dresden). Svetnika, ki ob¬ dajata Madono z otrokom, sta papež Sikst II. (257—58) in Barbara, zaščitnica mesta Piacenza; za vel. olt. v tamk. samostanski c. S. Sisto je bila slika tudi narejena. L (tudi s. v. Rafael): H. Grimme, Das Ratsel der Sixtinischen Madonna (Zfbk, 1922); M. Putscher: Raphaels Sixtinische Madonna: Das Werk und seine Wirkung (Tu 1955 — L!). — Cf. M. Alpatov (1957), E. Schaeffer (1927 [1955]). Silazak Hristov u ad -> Kristus v predpeklu Siloa ( Siloe, hebr. Šiloah), ribnik v jugovzh. delu Jeruzalema (cf. Jan 9, 7: -> Ozdravljenje slepega; Lk 13, 4; Iz 8, 6: siloaške vode), ki je dobival vodo iz -^-Gihona po (prej ravno tako imen.) podzemeljskem akveduktu, ki ga je dal skopati -^-Ezekija (2 Kron 30). Up: cf. J. von Schlosser (Quellenbuch 1896, p. 317, 5). L: EWA Vlil (1963, stp 935 & 937 [»pool of Siloam«]). sima (grš.), žleb na vrhu grš. templja. Cf. s. v. dorski red. simbol (lat. symbolum, angl. the symbol, fr. le symbole, it. il simbolo, nem. das Symbol), »znamenje«, npr. žival, rastlina, predmet, oblika, barva, naravni pojav ali število, ki ima v širšem ali ožjem kult. okolju neki globlji, religiozen ali drugače iracionalen pomen, ki skratka pred¬ stavlja več kot pa samo' sebe (pes ponazarja —> Fidelitas, Berninijev Slon z obeliskom [-> Rim: 4. odd.] moč duha, etc.). Tako -> ikonografija pozna simbolične živali (npr. -> delfin, —*• eno- rožec, -*• golob, -> jagnje, -> lev, -> opica, -> riba, -> školjka), rastline (npr. -> cipresa, -» lilija, —> lovor, —> palmova veja), predmete (npr. —► ogledalo, -*■ sidro, —> tehtnica), oblike (npr. -> križ, -> krog), barve (npr. -> alki¬ mistične barve, -> bela in rdeča barva, -> litur¬ gične barve), —> naravne pojave (npr. —> dim, -*■ mavrica, -* ogenj) in števila (npr. -> dvanajst, -> osem, -> sedem, -> štiri, -> tri, cf. s. v. številč¬ na simbolika). Človekovo razmerje do sveta sim¬ bolov v evr. srednjem veku lepo izraža znana sekvenca o roži, ki naj bi jo bil spesnil cisterci- janec Alanus ab Insulis ali Alain de Lille (o. 1120 do 1202/03): Omnis mundi creatura cjuasi liber et pictura nobis est, et speculum. Nostrae vitae, nostrae mortis, nostri status, nostrae sortis fidele signaculum. 1979 simbolične barve — Simon, Marcel 1980 (Vse ustvarjeno na svetu / kakor knjiga in podoba, / kakor ogledalo je. / Našega življenja, smrti, / položaja in usode / zanesljivo znamenje.) Dokonč¬ no je tudi to razmerje za kristjane formuliral —> Tomaž Akvinski, tj. da so vse zemeljske stvari samo »spiritualia sub metaphoris corporalium « (»telesna prispodoba duhovnih stvari«). L: I. S. M. Ward: The Sign Language of the Myste- ries (2 knj., L 1923); Marie Icon II (1932); *Panofsky Stud (1939 [*1962]); John Baptist Knipping: Symbol en allegorie in de beeldende kunst (Utr 1941); Leon- hard Kiippers: Gottliche Ikone (Dii 1949); *Panofsky Neth (1953); Ferguson (1954); Reau I (1955); Man¬ fred Lurker: Symbol, Mythos und Legende in der Kunst: Die symbolische Aussage in Malerei, Plastik und Architektur (Ba-Ba 1958, »SdK« 314); 4 uma- nistici (1959); Cirlot (1962 — L!); Manfred Lurker: »Bibliographie zur Symbolkunde, I—III (Ba-Ba 1964—1966—1968, »Bibl. bibliographica Aureliana« 12, 18 & 24 — L!); Champeaux-Sterckx (1966); varii aiictores, Symbolism and Allegory (EWA XIII, 1967, stp 791—840 — L!); Olivier Beigbeder: Lexique des symboles (Zodiaque 1969, »Introduction a la nuit des temps« 5). — Cf. R. Arnheim (1953), I. Bergstrom (vse, zlasti *1956), J. Biaiostocki (1966), E. Cassirer (vse, zlasti »1956), E. H. Gombrich (1948/49), E. R. Goodenough (»1953—1962), G. F. Hartlaub (npr. 1937; 1952; 1959), K. Kunstle (1928), W. Molsdorf (1920 [*1926]), E. Panofsky (mdr. & F. Saxl *1923 [*1964]; *1927 [1961]), J. Sauer (1902 [*1924]), J. Seznec (1940 [1953]), E. B. Smith (1956), G. de Ter- varent (»1958—1959 & 1964), E. Wind (1950), R. fVischnitzer (1935), etc., mdr. tudi Bibliographie zur Symbolik, Ikonographie und Mythologie: Internatio- nales Referatenorgan (Ba-Ba od 1968 dalje [izd. Manfred Lurker ]) in lit. gesla emblem (posebno še *Emblemata iz 1967 [izd. A. Henkel in A. Schone]). simbolične barve -» barva simbolične živali -uživali v likovnih upodobitvah simboli evangelistov, na Apokalipso (Raz 4, 6—8) in prek nje na —> Ezekijelovo videnje štirih živih bitij (Ezek 1, 5—21) oprt kršč. ik. m. (cf. s. v. tetramorf): človek — zaradi perutnic veliko¬ krat napačno imen. »angel« — za Mateja, lev za Matka, vol za Luko in orel za Janeza Ev. Kadar so ob samih likih evangelistov, seve niso simboli, ampak atributi evangelistov. Simčič, Branko (1912—....), slov. arh. R. v Trstu, stud. arhitekturo v Lj pri Iv. Vurniku, med 2. svet. vojno v internaciji in NOB. Mdr. tudi notr. in knj. oprema. L: Marjan Mušič (ELU 4, 1966, p. 690); id. (SBL, 10. zv., 1967 — L!); BMK (1967). Simeon (hrv. Šimun), »dobri starec« (—> Pred¬ stavitev v templju), kršč. svetnik (8. X.). Up: npr. soha na sev. strani transepta katedr. v Chartresu (des. ob srednjem vhodu med Jere¬ mijo in Janezom Krst., 1200/1210), reliefi na reliekviariju ( raka sv. Šimuna) v zadrski c. sv. Šimuna (Francesco da Milano 1377/80). L: Reau III/3 (1959, p. 1220—21). — Cf. J. Braun (1943, stp 663—64), K. Kunstle (1926, p. 538). Simeon Stilit star. (lat. Symeon Stylita senior), sirski menih, samotar, ki je do svoje smrti (o. 460) baje o. 37 let prebil na stolpu stoječ in moleč; kršč. svetnik (5. I.). Up: npr. miniatura (f. 2) v —> Menologiju Vasilija II. L: Reau III/3 (1959, p. 1221—23 — L!); EWA XII (1966, t. 372); LS I (1968 — L!). simia (lat.) -> opica Simič-Bulat, Anka (1899— ), hrv. um. zgo¬ dovinarka. R. v Splitu, stud. in 1957 prom. v Zgb, tam 1945—52 v Arheol. muz., odtlej pa v Muz. za umjetnost i obrt. B: Vjekosiav Karaš: Život i djelo (Zgb 1958); ,Zbirka minijatura u Muzeju za umjetnost i obrt u Zagrebu'’ (Tkalčičev zb. II, 1958); , Matija Brodnik ‘ (Iz starog i novog Zagreba, 1960); ,Slikarka Karolina Mihanovič ‘ (Pstl, 1960); Neobjavljeni portreti Josipa Tominca u Zagrebu' (ib., 1962); ,Skolovanje Mihaela Stroya' (ib., 1964); Mihael Stroy (Zgb 1967 [v na¬ slovu ime avtorice Bulat-Simič]). L: Mirko Šeper (ELU 4, 1966, p. 690 — L!). Simleul Silvaniei -»• Szilagyi-Somlyd Simmel, Georg (1858—1918), nem. (ž.) filozof in sociolog. B (za lik. umetn.): Rembrandt: Ein kunstphiloso- phischer Versuch (Lpz 1917); Zur Philosophie der Kunst (Po 1922). L: Wininger V (s. v.); Bernsdorf (1959). Simon, Karl (1875— ?), nem. um. zgodovinar. B: Studien zum romanischen VVohnbau in Deutsch - land (Str 1902, »SdK« 36); ,Holbeins Morusbild^ (RepKw, 1907); ,Vorderansicht und Seitenansicht (ZAKw, 1907); Gottlieb Schick: Ein Beitrag zur Geschichte der deutschen Malerei um 1800 (Lpz 1914); ,Der Meister von 1515 = Hermann VischerV (Schu- bringov zb., 1929); ,Korperlichkeit und Stil im Wande vom Rokoko zum Klassizismus ‘ (Jb. des Freien Deut¬ schen Hochstifts, 1931); , Diesseitsstimmung in spat- romanischer Zeit und Kunst ‘ (DVLG, 1934); ,Bieder- meier in der bildenden Kunst ‘ (ib., 1935). Simon, Kurt Erich, nem. um. zgodovinar. B: Jakob van Ruisdael (BI 1930); ,Wann hat Ruti' dael die Bilder des Judenfriedhofs gemalt?' (Ad. Gold- schmidtov zb., 1935); ,Beitrdge zur Malerei des Rem- brandtkreises' (ZfKg, 1936). Simon, Marcel, fr. arheolog, prof. na univ. v Strasbourgu. B: ,Sur Porigine des sarcophages chretiens du tyP e Bethesde ‘ (Mel, 1938); Verus Israel (P 1948); Herctue et le Christianisme (P 1955); ,Symbolisme et d'atelier dans la premiere sculpture chretienne ‘ (Me- 1981 Simon čarodej — Sinagoga 1982 langes en 1’honneur de Monseigneur Michel Andrieu, Strasbourg 1956); Recherches d'histoire judeo-chre- tienne (P-La Haye 1962); ,Remarques sur la catacombe de la Via Latina' (Th. Klauserjev zb., 1964). Simon čarodej (mag), iz Apostolskih del (Apd 8, 9—24) in apokrifnih Acta Petri et Pauli znana oseba. Po njem izraz »simonija« za kupovanje in prodajanje »božjih darov« resp. pozn. kupče¬ vanje s cerkv. častmi in službami (cf. s. v. simo- nističnipapež). Up; —> Padec čarodeja Simona. Simone Martini, pravzaprav Simone di Martino (o. 1284—1344), it. sienski slikar, eden izmed v. mojstrov sienskega in sploh gotskega slikarstva, s svojo preselitvijo v Avignon proti koncu živ¬ ljenja posredoval pridobitve toskanskega slikar¬ stva tistega časa tudi Franciji. R. v Sieni, se učil pri — > Ducciu di Buoninsegna, od 1338 v Avigno¬ nu, tam u. V Avignonu je mdr. okrasil z naslovno miniaturo kodeks Vergilovih pesnitev za Petrar¬ ko (1340/44, Milano, Ambrosiana), medtem ko se je opevana podoba Laure izgubila: Ma certo il mio Simon fu in Paradiso Onde q nest a gentil donna si par te; Ivi la vide et la ritrasse in carte Per far fede quaggiu del suo bel viso. (Zagotovo je bil moj Simone v nebesih, v raju, kamor odšla plemenita je žena; tamkaj videl jo je, na papirju naslikal, da izpriča sem dol nam obraz njen prelepi.) — S: zlasti *Maesta (freska, d- 1315, Siena, Pal. Pubblico), *Ludovik Tolo- žanski krona svojega brata Roberta Anžuvinskega Oes, d. 1317, Capodimonte), *Guidoriccio da Fogliano (kondotiere na konju, zmagovalec nad Castrucciom Castracanijem, med obema zavze- hma gradovoma, Montemasi in Sassoforte, freska, d. 1328, Siena, Pal. Pubblico), *prizori >z legende sv. Martina (različno dat. freske, Assisi, spodnja c., Capp. di S. Martino), * triptih Oznanjenja (d. 1333, Uffizi, krili naslikal svak Lippo Memmi), * Dvanajstletni Jezus se z Marijo ‘n Jožefom vrača iz templja (les, d. 1342, Liver¬ pool, Walker Art Gali.). L: Agnes Gosche: Simone Martini (Lpz 1899); Venturi V (1907); van Marie II (1923); Cankar n/2 F. Mason Perkins, Simone di Martino (ThB fXXI, 1937 — L!); Giovanni Paccagnini: Simone Martini (Mi: Martello 1955); id., Martini, Simone (LWAIX, 1964 — L!); Don Denny, Simone Martini’s »The Holy Family« (JWCI, XXX, 1967); V. Plage- mann (Kindler V, 1968, s. v.); »US« 8 (1968, repr. E: 87, 126/27); Irene Hueck, Friihe Arbeiten des Mmone Martini (MJb, 1968); L’opera completa di Mmone Martini (Mi 1970, uv Gianfranco Contini, at. Maria Cristina Gozzoli, »CA« 43 — L!). — Cf. p- 3 erenson (L; Ph 1968, p. 401—05, repr. 117—35), Bologna (1966; 1969), G. Delogu (2. izd. 1947), A - °e Rinaldis (1936), C. Gnudi (G: Sk 1954), R. Van Marie (1920), R. Oertel (1953 [1966]), P. Toesca (II Trecento 1951), C. H. IVeigelt (1930), J. White (Harm 1966). Simon farizej Jezus v hiši Simona farizeja Simon iz Cirene nese Kristusov križ na Golgoto evang. ik. m. (Mt 27, 32). Up; npr. na -* late¬ ranskem sarkofagu št. 171 (o. 340), mozaik v c. St’Apollinare Nuovo v Raveni (VI. st.). Simon Zelot (Gorečnik), eden izmed 12 -> apostolov, svetnik (28. X.). Atribut mu je žaga, ker so ga po legendi prežagali (počez ali po dolgem). Up: Bedfordov horarij (podoba muče- ništva, 1423/30, Br. Mus., Add. 18850, f. 256v), Rembrandt (1661, Ziirich). L: Rčau III/3 (1959, p. 1223—25); Keller (1968). Simonistični papež, ik. m. po Danteju (Inferno XIX). Up: W. Blake (akvarelirana perorisba, 1824/27, Tate). Simplicij, rim. papež (478—83), za čigar pon¬ tifikata seje končalo zahodnorim. cesarstvo (476) in je bila posv. c. Santo Stefano Rotondo (—> Rim, odd. cerkve). Simson, Otto Georg von (1912——), nem. um. zgodovinar, med 2. svet. vojno v ZDA, kot ord. na zahodnoberlinski Freie Univ. na¬ slednik Hansa Kauffmanna. B: Zur Genealogie der weltlichen Apotheose im Barock, besonders der Medicigalerie des P. P. Rubens (Str 1936, »Akademische Abh. zur Kulturgesch.«); ,Philipp Otto Runge and the Mythology of Landscape' (AB, 1942); , Richelieu and Rubens' (Rev. of Politics, 1944); ,»Compassio « and »Co-redemptio«. in Roger van der Weyden's »Descent from the Cross«' (AB, 1953); The Cathedral of Chartres (NY 1956); The Gothic Cathedral: Origins of Gothic Architecture and the Medieval Concept of Order (NY 1956; paperback ed. NY 1964; nem. izd.: Die gotische Kathedrale: Beitrdge zu ihrer Entstehung und Bedeutung, Drm 1968); (& Anil de Silva izd.) Man through His art, I—II (Greemvich [Conn.] 1964); , Rubens und der » Merkur « des Giambologna' (U. Middeldorfov zb., 1968). Sinagoga, kršč. personifikacija ž. cerkve v nasprotju z Eklezijo kot poosebitvijo kršč. cerkve (-> Ecclesia, -+Ecclesia & Synagoga). V skladu s srednjev. predstavami (Vetus testamentum ve- latum, novum testamentum revelatum) in Jeremi- jevemi Žalostinkami (5, 16—17: Padla nam je krona z glave, ker smo grešili ! Zato nam je srce potrto, zato so otemnele naše oči ...) je predstav¬ ljana z -> zavezanimi očmi, sklonjeno glavo in zlomljenim kopjem, pozn. — ob naraščajočem antisemitizmu — tudi v rumenem oblačilu (e. g. pri Witzu), z ž. klobukom, jezdeča na oslu in s hudičem, ki jo osleplja; na upodobitvah -» Kri- 1983 sindone — Siren, Osvald 1984 žanja jo je vselej videti na manj ugledni strani, tj. na Kristusovi levici. L: Panofsky Stud (1939 [1962, p. 111]); B. Blumen- kranz, Geographie historique d’un theme de l’icono- graphie religieuse: les representations de »Synagoga« en France (Crozetov zb., 1966). — Cf. P. Bloch (MJ Hdb., 1964, p. 751—55 & 777 [op. 98—122 — L!]). la sindone (it.) -» mrtvaški prt Sine Baccho et Cerere frigat Venus, lat. pre¬ govor (svobodno preveden: žeja in lakota ohla¬ dita ljubezen), ki ga ilustrira Rubensova —> Venus frigida. Singer, Hans Wolfgang (1867—1957), nem. um. zgodovinar, poznavalec grafike in leksiko¬ graf. R. v New Yorku, kustos dresdenskega Graf. kabineta ( Kupferstichkabinett ). B: Sammlung Lam Prag: D as Kupferstichkabinett, VVissenschaftliches Verzeichnis (2 knj., Prag 1895); Allgemeines Kiinstler-Lexikon: Leben und Werke be- riihmtesten bildenden Kiinstler (5 knj. & sup., FrM 1895—1901 & 1906, zač. Hermann Alexander Miiller; 5. [nespr.Jizd. ib. 1921—1922 [6 knj.,v 6. knj. 2. sup.]); (& William Strang) Etching, engraving and the other methods of printing pictures (L 1897); Versuch einer Diirer Bibliographie (Str 1903, »SdK« 41; 2. izd. 1928); Der Kupferstich (Blf-Lpz 1904, »Smlg. illustrierter Mngr.« 15); Rembrandt: Des Meisters Radierungen (Stu 1906, »KK« 8; n. izd. 1910); Die Kleinmeister (Blf-Lpz 1908, »KM« 92); Kdthe Kollmtz (Ess 1908, »Fiihrer zur K.« 15); Juli us Schnorr v on Carolsfeld (Blf-Lpz 1911, »KM« 103); Unika und Seltenheiten im Kgl. Kupferstichkabinett zu Dresden (Lpz 1911); Zeichnungen von Max Klinger (BI 1912, »Meister der Zchg.« 1); Zeichnungen von Franz Stuck (Lpz 1912); Die moderne Graphik (ib. 1914); ,Ausstellung von fVerken aus der Sammlung Czartoryski in Dresden ‘ (Cie, 1915); Handbuch fur Kupferstichsammlungen (Lpz 1918, »Hiersemanns Handbucher« 9; 3. izd. 1923); (& Jaro Springer) Rembrandt s samtliche Ra¬ dierungen, I—III (Mn s. a. [o. 1920]); Zeichnungen aus der Sammlung Friedrich August II in Dresden (Mn 1921); Franzosische Buchillustrationen des 18. Jahr- huruderts (Mn 1923); Allgemeiner Bildniskatalog, I—XIV (Lpz 1930—1937); Die Fachausdriicke der Graphik: Ein Handlexikon fiir Bilder und Biicher- sammler (ib. 1933); Neuer Bildniskatalog, I—V (ib. 1937—1941). Sinibaldi, Giulia, it. um. zgodovinarka, bila direktorica graf. kabineta gal. Uffizi. B: I Lorenzetti (F 1923); ,Andrea del Castagno' (Arte, 1933); La scultura italiana del Trecento (F 1934); II Palazzo Vecchio di Firenze (R 1934, »Itine- rari« 39); II Museo di S. Marco in Firenze (R 1936, ista z. 51); ,Drawings by Perugino' (MDr, 1964). L; Chi b (1961). Sinite parvulos (venire ad me), evang. ik. m. (Mt 19, 13—15; Mr 10, 13—16; Lk 18, 15—17), npr. po Marku: Pustite otročičem, naj prihajajo k meni (f. Le Christ benissant les enfants ali Laissez venir a moi les petits enfants, nem. Jesus segnet die Kinder ali » Lasset die Kindlein zu mir kommena). Up: zlasti od XVI. st. dalje, npr. Robert Tournier (o. 1620/30, Rim, Gali. Corsini). L: Pigler I (1956, p. 296—99); Reau 11/2 (1957, p. 329—30); »MdC« 264 (barvna repr. 10). — Cf. G. Schiller (I 1966 [1969], p. 166). Sinnicolaul Mare -> Nagy-Szent-Miklos Sintenis, Renee (1888—1965), nem. (nem.-ž.) kiparka in grafičarka, ki jo je »odkril« R. M. Rilke; r. v Šleziji. P: predvsem mala plastika, »impresionistični« liki živali v gibanju, mdr. tudi portreti, npr. 2 avtp. (glavi, bron, 1916—17 & 1923, Diisseldorf, zas. last), Joachim Ringelnatz (glava, bron, 1928, Berlin, Gal. Nierendorf [1962]). — G: jedk., tudi ilustracije. L: Rudolf Hagelstange, Carl Georg Heise & Paul Appel: Renče Sintenis (BI 1947); Hanna Kiel: Renče Sintenis (BI 1956); SeuphorS (1961); Wulf (1963); ReadS (1964). — Cf. K. Gliiser (1962). Sinteza: revija za likovno kulturo (Lj), strok, glasilo, ki je nastalo na zač. 1964 z združitvijo Likovne revije in rev. Arhitekt. Številne ilustra¬ cije, pomembnejši del je posv. novejši slov. arhi¬ tekturi in urbanizmu. V prvih 7 letih do poletja 1971 je izšlo 20 številk (16 zv.). Gl. urednik od 4. št. dalje je Stane -*■ Bernik. Sinus Abrahae Abrahamovo naročje Siope (grš.), Molčečnost (angl. the Secretive- ness, nem. die Verschwiegenheit), personifikacija; ki se kot ena izmed Kreposti pojavlja v ik. m- —»•Lestev kreposti. L: cf. A. Katzenellenbogen (1964). SIRACUSA, pristaniško mesto na Siciliji (Italija), v antiki najpomembnejše grš. mesto na Zahodu. Številni ant. spomeniki, mdr. raz¬ valine Apolonovega templja, ki je verj. najstar. v. grš. dorski tempelj na Siciliji. L: EWA VIII (1963, stp 754—55 — L!). — cf - R. Koldewey (& O. Puchstein 1899). Sirahova knjiga (lat. Liber Ecclesiasticus, nem. Das Buch Jesus Sirah), po ž. kodifikaciji devte- rokaninična, po kršč. pa kanoninična bibl. knj-. in sicer med t. i. poučnimi knj. (pri protestantih med apokrifi), abr. Sir. Cf. s. v. Jezus Sirah. Siren, Osvald (1879—1966), Šved. um. zgodo¬ vinar, poznavalec toskanskega slikarstva XII^ do XV. st. in kit. umetn. B: Don Lorenzo Monaco (Str 1905, »ZKA« 33). Giottino und seine Stellung in der gleichzeitigen fl°f e ? e tinischen Malerei (Lpz 1908, »Kstwissenschaftl> cn Stud.« 1); Leonardo da Vinci: the artist and the (NH: Yale UP, & L 1916); Italienska handteekningar- 1985 sirena — Sizif 1986 frdrt 1400- och 1500-talen i Nationalmuseum: Catalogue raisonne (Stock 1917); Giotto and some of his followers (2 knj., C [Mass.]& L: Ox UP 1917); Essentials in Art (L-NY 1920); Toskanische Maler im XIII. Jahrhundert (BI 1922); La sculpture chinoise du V e au XIV<■ siecle (5 knj., P-Br 1925—1926; angl. izd.: Chinese Sculpture from the Fifth to the Fourteenth Centuries, 4 knj., L 1925); Histoire des art s anciens de la Chine (6 knj., P-Br 1929—1935; angl. prev. prvih 4 knj.: A History of Eariy Chinese Art, 4 knj., L 1929—1930); Italienska tavlor och teckningar i Nationalmuseum och andra svenska och finska samlingar (Stock 1933); A History of Early Chinese Painting (2 knj., L 1933); A History of Later Chinese Painting (2 knj., L 1938); China and Gardens of Europe of the Eighteenth Century (NY 1950); Chinese Painting: Leading M aster s and Prin- ciples (7 knj., NY 1956—1958). sirena, v grš. mitologiji ptič z žensko glavo ali žena s krili in ptičjimi nogami (sirene, grš. seirenes, naj bi živele na nekem otoku in s svo¬ jim milim petjem zvabljale mornarje v pogubo, cf. Odiseja), v srednjem veku še večkrat gola žena z enojnim ali dvojnim ribjim repom (po¬ nazarja nižje življenje, zlasti pohotnost), tj. mor¬ ska deklica ali riba faronika (angl. the mermaid, fr. la fille de mer, nem. das Fischweibchen). Up: s ptičjim telesom npr. relief na kapitelu c. —> Saint-Benoit-sur-Loire (XII. st.), z ribjim repom reliefi na številnih drugih fr. kapitelih XII. st., ntdr. pa tudi na podobah sv. —>■ Krištofa, v vodi, skozi katero brede orjak. L: MAS I (1935, repr. 158); Hunger (1955, p. 328—30 — L!); Reau I (1955, p. 121—24 & 140 — L!); Uirlot (1962). — Cf. A. A. Borb (1966), W. Deonna (1928), D. Jalabert (1936). Sirija. Med um. spom. in kraji —>Krak des Chevaliers in -»■ Rusafa. L: cf. J. Lassus (1947). sirinks, Panova piščal; -> Pan si jo je urezal 12 trs a, v katerega se je bila spremenila pred n jim bežeča najada Sirinks. L: Grimal (1961, p. 433). Sirk, Albert (1887—1947), slov. slikar in ilu¬ strator, r. v Sv. Križu pri Trstu, u. v Celju (60). (M l 9 -AS (1958 — L!); SteleP (1960). — Cf. F. Šijanec Sironi, Mario (1885—1961), it. slikar, grafik ln Pisec o umetn. Sodel. s futuristi, pozn. v sku¬ pini Novecento. L; Agnoldomenico Pica: Mario Sironi (Mi 1955); 0930 )( 1961 ) ~ Cf ' A ’ Sartoris (1946) > G ' Scheiwitter Sisara, bibl. oseba, vojskovodja kanaanskega kralja Jabina. Up: cf. s. v. Jahela in Sisara. Sisifos Sizif 65 — Leksikon sitotisk (fr. la serigraphie, hrv. sitotisak, nem. der Siebdruck), tudi svilotisk, grafična reproduk¬ cijska tehnika, ki je prvotno služila za okras tekstilij, pozn. lepakov. V evr. in amer. grafiki v rabi po 2. svet. vojni. L: ELU 4 (1966, s. v. serigrafija). Sitte, Camillo (1843—1903), avstr. arh. in po¬ memben urbanist (tudi slikai), r. in u. (60) na Dunaju, mdr. 1895 izdelal načit za ureditev po¬ potresne Lj, ki je bil delno izveden. B: *Der Stddtebau nach seinen kiinstlerischen Grund- satzen (W 1889; 5. izd. 1922; tudi angl. prev.). L: Nada Prašelj (SBL, 10. zv., 1967, s.v. — L!). — Cf. S. Giedion (1941 [1962]), N. Šumi (1954; 1957). Sittovv, Michel, prej znan kot Mojster Michiel (o. 1469—1525), slikar nabožnih podob in por¬ tretov, r. in u. v Revalu na Estonskem, se učil v Bruggeju, verj. v Memlingovi delavnici, delal za šp. kraljico Izabelo Katoliško (1492—1502/04) in Filipa Lepega ter na raznih drugih dvorih. S: e. g. Vnebohod (angl. zas. z.), Vnebovzetje (Washington) in Marijino kronanje (Louvre) iz vrste 47 tablic (hrastovina), katerih večino je naslikal —> Juan de Flandes. L: Paul Johansen, Meister Michel Sittow: Hofmaler der Konigin Isabella von Kastilien und Burger von Reval (JPK, 1940); Friedrich IVinkler, Zittoz (ThB XXXVI, 1947); Nicole Reynaud, Le Couronnement de la Vierge de Michel Sittow (RLou, 1967 — L!). — Cf. M. Weinberger (1948). Sitwell, Sacheverell (1897—_), angl. pisec o umetn., zlasti baročni. B: Southern Baroque Art: A Study of Painting, Architecture, and Musič in Italy and Spain of the 17th and 18th Centuries (3. izd., L 1931); Conversation Pieces (L 1936); German Baroque Sculpture (L 1938); British Architects and Craftsmen: A Survey of Taste, Design, and Style During Three Centuries, 1600 to 1830 (4. izd., L 1948); (uv) Grčat Palaces (L 1964); Monks, Nuns and Monasteries (L 1965). Sivi lasje so častna krona, doseže se po pravični poti, bibl. citat (Preg 16, 31: Corona dignitatis senectus, quae in viis iustitiae reperietur). »sivo v sivem«— >grisaille Sizif ali Sisifos (lat. Sisyphus), mit. oseba, sin —> Žola, korintski kralj, »najpametnejši in naj- podlejši človek«. Posebno znano je njegovo trpljenje v podzemlju: s skrajnim naporom vali skalo proti vrhu hriba, ko pa ga doseže, se mu skala vselej zvali nazaj v globino. V novejši lit. je postal najbolj popularen Le Mythe de Sisyphe Alberta Camusa (1943). Up: npr. Tizian (1549, Prado), pozn. mdr. Stuck. L: Hunger (1955, p. 330—31); Grant (1968). — Cf. E. Panofsky (Problems 1969). 1987 SKARUČNA — Skrobucha, Heinz 1988 SKARUČNA, vas pri Kamniku. V baročni podr. c. sv. Lucije freske s prizori iz Lucijine legende (F. Jelovšek, d. 1748 — avtp. v podobi romarja). L: SteleK (1929); ŠumiL (1961); ZadnikarZ (1964); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. V. Steska (1912), J. Veider (1940). Skeaping, John R. (1901—_), angl. kipar (in pisec o umetn.). V 1. zakonu oženjen z Bar¬ baro -> Hepworth. L: WWA (1962). skicirka (angl. the sketch-book). Cf. e.g. s.v. Dyck, Anthonis van in Langus, Matevž. Skidmore, Owings and Merrill —> SOM skifos, ant. grš. pivska čaša. Cf. e. g. »US« 3 (1969, repr. p. 82, 122, 138—39). Skila in Nisos, mit. ik. m.: Skila ( Skylla ), hči megarskega kralja, ki se je bila zaljubila v-*- Minosa, je spečemu očetu (-»■ Nisos) odrezala čudodelni škrlatni koder las, po Ovidu (Met. VIII, 84—86); ... thalamos taciturna paternos intrat, et (heu facinus!) fatali nata parentem crine suum spoliat ... Up: npr. Sebastiano del Piombo (lunetna freska, 1511, Rim, Farnesina, Sala di Galatea). L: Grimal (1951, p. 418 & 417 [op.]); Hunger (1955, p. 331—32); Pigler I (1956, p. 122). Skopaš, poleg —> Praksitela in —> Lizipa naj¬ slavnejši grš. kipar IV. st. pred. P: reliefi z vzh. friza mavzoleja v Halikarnasu (o. 350, Brit. mus.), med marm. rim. kopijami po njem pa npr. t. i. Potos (Rim, Pal dei Conservatori, Mus. Nuovo), Menada (Dresden, Albertinum, Skulp- turensmlg.) in Meleager (Rim, Vatikanski muz.). L: Karl Anton Neugebauer: Studien tiber Skopaš (Lpz 1913, »Beitr. zur Kg.: NF« 39); Bernard Ash- mole (EWA XIII, 1967, s. v. — L!); »PKG« 1 (1967); »US« 3 (1969). — Cf. P. E. Arias (*1952 — L!), E. Loewy (Lpz 1911), G. Rodenwaldt (1927). skopost ->■ Avaritia Skopuhovo srce (fr. Le Coeur de Vavare, it. II Cuore delVavaro, nem. Das Herz des Geizigen), na evang. citat (—> Ubi thesaurus) in ustrezno pridigo -> Antona Pad. oprt ik. m. iz njegove legende. Up: npr. Donatello (bron. relief, Pa¬ dova, c. il Santo, v. olt.), Tullio Lombardo (marm. relief, d. 1525, Padova, il Santo). L: Rčau 1II/1 (1958, p. 120). skrinja za relikvije (angl. the shrine, fr. la chasse, it. Varca, nem. der Schrein), npr. -*■ Heri- bertova skrinja (kmalu po 1165). Skrinja zaveze (lat. Ar ca Foederis ali Arca Domini, angl. Ar k of the Covenant, fr. Arche d'Alliance, it. Arca deli'Alleanza, nem. die Bun- deslade), bibl. ik. m. (npr. 2 Mojz 25, 10—22: »Narede naj skrinjo iz nerodovine; dva in pol ko¬ molca bodi dolga... marijanskih simbolov. Up (cf. infra, -> Ami- nadabova kvadriga, —»■ Homilije meniha Jakoba v Parizu) : npi. mozaik v —> Germigny-des-Pres (zač. IX. st.), lesor. v -s- Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 50v). L: Wilhelm Neufi, Bundeslade (RDK IH, 1954); EWA III (1960, t. 53); Peter Bloch, Bundeslade (LCI I, 1968, stp 341—43 — L!). Skrinja zaveze na Sionu —> David pleše gol pred skrinjo zaveze Skrinja zaveze v Akaronu, bibl. ik. m. (1 Kralj 5, 10 ss). Up: npr. St S v kripti katedr. v Anagni- ju (0.1255). Skrinja zaveze v Azotu ( Ašdodu ) v Dagonovem templju, bibl. ik. m. (1 Kralj 5, 2—4): Dagonov kip na tleh, samo trup je ostal cel. Up: npr. StS iz sinagoge v —► Dura-Europos (245/56), StS v kripti katedr. v Anagniju (o. 1255), Teuflov lesor. v wittenberški Bibliji iz 1572 in—>Dalma¬ tinovi Bibliji (1584,1, f. 152). L: Schmidt IL (1962, repr. 210). — Cf. K. fVeitz- mann (1964). *skrinjica iz Verdija, lesena, vsa z odličnimi biz. slonokoščenimi reliefi okrašena skrinjica (viš. 11,2 cm, dolga 40,5 cm, šir. 16 cm, X. st., V. & A., inv. št. 216—1865), najboljši primer t. i. rozetnih skrinjic. Reliefi kažejo posledice delovanja trosa, mdr. Ugrabljenje Europe (sku¬ pina, ki meče kamnje povzeta po miniaturi-* Kamnanje Altana v —>Jozuetovem zvitku'. ), Be- lerofonta s Pegazom, Afrodito in Aresa, Bdkha z vprego panterjev, itd. L: »PKG« 3 (1968, t. 95 — L!). — Cf. J. Beckwith (1961; 1962), D. Talbot Rice (1959, t. 108—09 — L!)- skriptorij (lat. scriptorium), prvotno ime pro- štora, v katerem so v srednjev. samostanih pre¬ pisovali (in iluminirali) rokopise, pozn. tako imen. pisarska (in iluminatorska) delavnica ah »šola« (e. g. —*■ Schola Palatina). Skrobucha, Heinz, nem. um. zgodovinar (rus. ikone). Prispevki tudi v LCI. B: (& P. Hendrix & A. M. Janssens) Ikonen (A' Brussel 1960); (uv) Ikonen-Museum (Recki inghausen 1960); Meisterwerke der Ikonenmalerei (ib. 1961], Geist und Gestalt der Ikonen (ib. 1961); Zur Ikon°' graphie des »Jiingsten Gerichts« in der russische 1989 skrofuloza — Slatkonja, Jurij 1990 Ikonenmalerei ‘ (Kirche im Osten, V, 1962); ,Zwr Darstellung russischer Heiligert in der Ikonenmalerei'' (ib., VII, 1964); Kosmas and Damian (Reckling- hausen 1965, »Iconographia Ecclesiae Orientalis«); Russische Gnadenbilder (ib. 1967, ista z. 10). skrofuloza, bezgavčja jetika (angl. the k ing's evil, fr. les ecrouelles). Po srednjev. verovanju je pred njo varoval sv. —> Marcouil), z njegovo pomočjo pa naj bi jo zdravili tudi fr. kralji (— >vladar taumaturg). Up: npr. Jouvenet ( Lu- dovik XIV. ozdravlja skrofulozne bolnike ob po¬ moči sv. Marcouja, d. 1690, Saint-Riquier). Skrušny ( Skružny ), Vaclav (1873—1949), slov. (češ.) slikar in scenograf. R. v Pragi, u. v Lj, tu od 1918 pa do 1946 (z izjemo 1928—29) akt. kot scenograf. L: Karel Dobida (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!). skupina Dunajskega evangeliarja (nem. die Gruppe des Wiener Krdnungs-Evangeliars), po -*■ Koehlerju z —> dvorno šolo Karla Vel. sočasna miniatorska »šola« na Karlovem dvoru v Aach- nu, ki se je posebno tesno naslanjala na pozno- ant. vzore: njeni izdelki so 4 evangeliarji (cf. s. v. Aachenski evangeliar; Dunajski evangeliar ; Evangeliar v Brescii', Xantenski evangeliar — najpoznejši) in —> astronomsko komputistični uč¬ benik v Madridu. L: Karl der GroBe (1965, p. 258 ss). — Cf. W. Koehler (1960), F. Mutherich (1966). skupinski portret (angl. the group portrait, fr. le portrait collectif, nem. das Gruppenjfortrat ) načelno predstavlja notranje in z gledalcem po¬ vezano skupino bolj ali manj enakopravnih por¬ tretov. V hol. slikarstvu XVII. st., ki nudi naj¬ bogatejše gradivo, razločujemo skupinski portret strelcev (ki se najprej uveljavi kot —> portretna skupina v XVI. st.), skupinski portret regentov, tj. predstavnikov raznih cehov in dobrodelnih ustanov, in — > »anatomijo«. L: cf. Luc Menaše (ZUZ, 1952; Mrb 1962), A. R ‘egl (1902 [1931]). Skušanje Kristusa (lat. Christus a diabolo ten- tatus, angl. Temptation of Christ, nem. Versu- chung Christi), evang. ik. m. (Mt 4, 11—1; Lk 4, 1 —13). Up : npr. mozaik v Markovi c. v Benetkah (na loku med centr. in juž. kupolo iz zadnje četrt. XII. st.), Duccio (na— >Maesta, 1308/11, z daj Frick). L: Ržau II/2 (1957, p. 304—09 & 310 — L!)’. — ' Jf - G- Schiller (I 1966 [1969]). Skušnjave sv. Antona (angl. Temptation of St. Anthony, fr. Les tentations de saint Antoine, hrv. Iskušavanje sv. Antonija, it. Le tentazioni di St’ Antonio, nem. Die Versuchung des hi. Antonius, polj. Kuszenie šw. Antoniego), kršč. ik. m. iz legende —*■ Antona Puščavnika. Varianta z de¬ moni na zemlji: npr. Lucas van Leyden (d. 1511, Bruxelles), Griinevvald (-> Isenheimski olt.). Varianta z demoni v zraku: npr. M. Schongauer ( *bakr., o. 1480), H. Bosch ( triptih, Lizbona, Museu de Arte Antiga) in J. Callot {jedk., v Florenci 1617; *jedk. s konca življenja, ob kateri so se inspirirali E. Th. A. Hoffmann, Flaubert idr.). Varianta z zapeljivkami (edina, ki res ustreza naslovu »Skušnjave«): npr. Q. Massys (Prado — s Patinirjevo krajino), Teniers ml. (Bruxelles, Eremitaža in Dresden) in G. B. Tiepolo (Brera), pozn. v verističnih in »salon¬ skih« upodobitvah pa npr. Domenico Morelli (1878, Gali. Naz. Mod.) in Aime Morot (d. 1881). L: Charles D. Cuttler: The Temptations of St. Anthony in Art from Earliest Times to the First Quarter of the Sixteenth Century (dis. [New York Univ. 1952]); Pigler I (1956, p. 413—17 — L!); Reau I1I/1 (1958, p. 107—11); EWA IV (1961, t. 179 & 180); Kindler IV (1967, repr. p. 486). — Cf. E. Knab (1969, t. 16, št. 257 & 519 — L!), R. H. \Vilenski (1960, repr. 163, 189, 241, 413). SLADKA GORA (4 km od Šmarja pri Jelšah). Božjepotna žup. Marijina c. (sez. sredi XVIII. st., arh. verj. Joh. Fuchs) predstavlja odličen primer t. i. celostne umetnine na Slovenskem. Iluzionistične stropne freske F. Jelovška iz 1752 do 53 (avtp., d. 1753, na balustradi pevskega kora), Cebejeva slika Vseh svetnikov (1761), itd. L: VS 1958/59 (VII, 1960, p. 224—30); ŠumiL (1961); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!); Cevc SU(1966); »ArS«3 (1969, št. 35—36). — Cf. S. Mikuž (ZUZ, 1939/40; 1940), S. Vrišer (1971 — L!). Slana, France (1926—_), slov. slikar in ilustrator. R. v Bodislavcih pri Mali Nedelji, 1943—45 v partizanih, 1945—49 štud. na AUU; mož Dore - 4 - Plestenjak-Slana. Prva samost, razst. 1953 (risbe, MaGal), 1. samost, razst. slik 1956 (Jp). L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); France Slana (Lj 1961 [rk, MaGal], uv Z. Kržišnik)', Slana (Lj 1963 [rk, MeGal], uv A. Bassin — motivi iz porušenega Skopja); ZMG (1964, št. 143-47); Vera Baloh (ELU 4, 1966, s. v.); SlovS (1966); Asta Žnidarčič (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!); BMK (1967); Slana (Lj 1968 [rk, MeGal], uv E. Cevc). — Cf. B. Pečar (1970). Slapernik, Rajko (1896—_), slov. slikar in restavrator, r. v Gradišču (Sv. Trojica) v Slov. goricah. L: SteleS (1949); AS (1958); ŠijanecS (1961); Karel Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); id. (SBL, 10. zv., 1968, s. v.— L!). Slatkonja, Jurij (Georg), (1456—1522), slov. zborovodja, komponist in škof na Dunaju. Up: cf. s. v. Strigel. 1991 Slavje bogov — Slevogt, Max 1992 *Slavje bogov, Giovannija Bellinija sgn. in dat. slika (o, pl, 170 x 188 cm, d. 1514, Wash- ington), ki jo je bil naročil Alfonso d’Este ali pa njegova sestra -> Izabela d’Este. Sliko je dkč. —> Tizian, ki je pozn., ko je bil od istega Alfonsa prejel naročilo za 3 nadaljnje mit. podobe ( Ba- kanal in Čaščenje Venere iz 1518 — 19 v Pradu pa Bakhos in Ariadna iz 1522—23 v Nat. Gali.), še pos. preslikal krajino, da tudi Bellinijevo delo uskladi z njimi. Motiv je povzet po Ovidovih F as ti (I, 391—440) ter predvsem kaže ponesre¬ čeno Priapovo »osvajanje« Lotiš. L: H. Baron: Le Festin des dieux: Essai sur 1’humanisme dans les arts plastiques (P 1960); »US« 9 (1969, p. 56); »CA« 28 (1969, kat. št. 207 & t. LXIV) & 32 (1969, kat. št. 107); »PKG« 8 (1970, t. 25 & p. 173 — L!). — Cf. L. Hourticq (1919), E. Panofsky (Problems 1969), J. fValker (1956), E. Wind (1948), etc. slavnostni zbornik (nem. die Festschrift [ali das Festbuch ali die Festgabe], fr. Melanges offerts d, it. Scritti [Studi] in onore), uglednemu znanstveniku ob njegovem življenjskem jubileju posv. knjiga razprav ali posebna št. znanstv. rev. (prim. v tej knj. zbornik pri raznih um. zgodovinarjih in arheologih). L: cf. P. O. Mave (1962). slavolok (nem. der Ehrenbogen). Ohranjeni rim. spom.: cf. e. g. -> Rim, ->Pula, —> Rimini, —> Timgad; iz XIX. st. -> Pariz, -> Miinchen, etc. L: Heinz Kahler (Pauly-Wissowa VII A 1, 1939, stp 373—493); M. Pallottino (EAA 1, 1958, p. 588 ss). Slekovec, Matej (1846—1903), slov. zgodovi¬ nar, katol. duhovnik (zg. gradivo, ki ga je zbral, v Drž. arhivu v Mrb). B (tudi za um. zgod.): Škofija in nadduhovnija v P tuji: Zgodovinska črtica (Mrb 1889). L: Franc Ksav. Lukman (SBL, 10. zv., 1967, s. v.). *Slepci: ena izmed zadnjih in najpomembnej¬ ših slik P. Bruegla star. (temp, pl, 86 X 154 cm, d. 1568, Capodimonte) v pretresljivo sodobni podobi ilustrira priliko o slepcih (Mt 15, 14): Če pa slepi slepega vodi, oba v jamo padeta« (po vulgati: caecus autem si caeco ducat um praestet, ambo in foveam cadunt). L: »CA« 7 (1967, kat. št. 74, t. XLVIII—LI). Slepi Belizar berači, zg. ik. m. po Prokopiju in ljudskem izročilu: vojak spozna slavnega vojskovodjo. Up: npr. M. Preti (z. Walter Chrysler, Jr. — z napisom na stebru OBBVLVS BILISARI), G. P. Panini (Ant. razvaline in slepi Belizar, d. 1742, leta 1970 pri Sothebyju), J.-L. David (1780/81, Lille), itd. L: Pigler II (1956, p. 425—27); Art in Italy: 1600— 1700 (1965 [rk, Detroit], št. 152); BM (jun. 1970, sup., repr. p. XXXVIII). Slepi Lameh s puščico usmrti Kajna, ik. m. po rabinskih legendah, ki jim je bilo izhodišče v Bibliji (1 Mojz 4, 23—24: A da in Sela, poslušajta mojo besedo: Moža ubijem .. .). Up: npr. Wili- gelmo (relief, 1. četrt. XII. st., Modena, katedr., pročelje), mozaik na stropu baptisterija S. Gio- vanni v Florenci (XIII. st.), miniatura v -> Ma- ciejovvskega kodeksu (f. 2r), relief v četverolistu (XIV. st., Auxerre, katedr., zun.), freska v t. i. Chiostro Verde pri c. Sta Maria Novella v Flo¬ renci, Lucas van Leyden ( bakr., d. 1524). L: RDK I (1937, stp 22—24 [L!], pos. repr. 4 stp 21 [Wiligelmo]); Reau II/l (1956, p. 99—100); »US« 7 (1968, repr. p. 38). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, repr. 657), G. Henderson (1970, stp 473). sleporojeni Ozdravljenje slepega slepota v upodabljajoči umetnosti: med mit. motivi — Orion, med bibl. motivi —> Tobija, med evang. motivi —> Ozdravljenje slepega, med predstavitvami zg. osebnosti Homer, -> Slepi Belizar berači (supra), Milton (e. g. Munkacsy), med portreti npr. Degasova Madame Rene De Gas (1872/73, Washington). Med umetniki je treba v svet. umetnosti poudariti predvsem P. Bruegla star. (—> Slepci, supra), med Slovenci zlasti Tratnika in Savinška. — Motiv oslepitve: -> Oslepitev Samsona (Rembrandtova 1636 dat. slika, Stadel). Slevogt, Max (1868—1932), nem. slikar, gra¬ fik in ilustrator, najmlajši med t. i. nem. impre¬ sionisti (—> Corinth, Loviš; —> Liebermann, Max)■ R. v Landshutu na Bavarskem, 1889 v Parizu, 1889—90 v Italiji, od 1896 dalje risal za časo¬ pisa Jugend in Simplicissimus, od 1901 dalje v Berlinu, 1913—14 v Egiptu, od 1917 dalje vodil mojstrski razred na ak. v Berlinu, u. (63) v Neukastelu na Palatinskem. S: bibl. in mit. motivi, krajine in tihožitja, med portreti npr- Francisco d'Andrade kot Don Giovanni (več ina¬ čic, e. g. 1902, Stuttgart), Eduard Fuchs (d. 1905, ib.), Ana Pavlova (1909, Dresden), Bruno Cassirer (d. [19]11, Nationalgal.), številni avtp., npr. iz 1888 (vzh. Berlin, National-Gal.), 1906 (Leipzig), d. 1921 (Frankfurt a. M., Stadtische Gal.) in iz 1929/30 (Alte Pin.). — G: mdr. ilustr.: Ali Baba und die 40 Rauber (1903), Mas (1907), Leder- strumpf (1909), Benvenuto Cellini (1913), Achilles (1916), Die Inseln Wak-Wak (1922), Macbeth in Faust II. — R: npr. k Mozartovi Čarobni piščali (Zauberflote, 1920). L: W. von Alten: Max Slevogt (Blf-Lpz 1926, »KM« 116); KHE 1 (1962, p. 514); Friedrich Gruena- 1993 slikano okno — slikarstvo 1994 gel: Max Slevogt: Eine Passion (Tu 1965); ELU 4 (1966, s. v.); Deutsche K. 19./20. (1966); Wilhelm Weber (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Hans-Jiirgen Imiela: Max Slevogt (Karlsruhe 1968 [oc. Christian Beutler, Kchr, febr. 1969]). — Cf. B. S. Myers (V 1969, p. 194—95 [Abraham A. Davidson] — L!), E. Orlik (1928), K. Scheffler (1940), J. Sievers (& E. Waldmann * 1962 [izd. H.-J. Imiela, v načrtu 3 knj.]), M. IVacker- nagel (1926), E. Waldmann (1921 [1924]; 1923), S. Wichmann (1964 — L!). slikano okno (angl. the stained glass window, fr. le vitrail ), sprva — v posebno učinkoviti star. tehn. — upodobitev, sest. iz kosov raznobarvne¬ ga stekla, povezanih s svinčenimi palicami, ki hkrati predstavljajo vse pomembnejše obrise. Slikana okna (fr. les vitraux, nem. die farbige Glasfenster ) so izpričana že vsaj v IX. st. (v opatijski c. v Werdenu), ohranila pa so se od XII. st. dalje. Njihov pogl. razcvet je bil v XIII. do XV. st., ko so bleščeče prosojne podobe »vitražev« bistveno pomagale uveljavljenju sliko¬ vite srednjev. »celostne umetnine«, velike gotske katedrale (medtem ko so v sev. Evropi tako rekoč prevzele in presegle funkcijo stenskega slikarstva, pa je slednje tudi v obd. gotike ohra¬ nilo svoj pomen v Italiji, ki pač ni doživela got¬ skega »eliminiranja« stene). — Odlične spom. zgodnjega obd. predstavljajo v Franciji slikana okna v Saint-Denisu (o. 1140 — delno ohranjena), v katedralah v Le Mansu (o. 1145), Chartresu (3 zah. okna iz o. 1155) in Poitiersu (o. 1165), na Nemškem in situ v katedr. v Augsburgu (o. 1130) in v muzejski lasti v Frankfurtu (mojster Gcrlachus; Goreči grm, z avtp., o. 1170/80, Stadel), v Avstriji v Škofijskem muz. v Celovcu ( Magdalena iz Weitensfelda, o. 1170). Na Slo¬ venskem in situ ohranjeni samo okni na Bregu P r i Preddvoru z zač. XV. st. ( Križani med Marijo in Janezom, spodaj sv. Neža in sv. Barbara pa ^ >la Samotretja in spodaj sv. Katarina in sv. Doroteja) in okno s sv. Katarino v Lomu nad Tržičem iz srede XV. st. L: Josef Ludvvig Fischer: Handbuch der Glasma- •erei: fiir Forscher, Sammler und Kunstfreunde... (Lpz 1914, »Hiersemanns Handbiicher« 8; 2. izd. 1937); *Corpus Vitrearum Medii Aevi (od 1956 dalje v načrtu predvsem 15 knj. za Nemčijo, 25 za Fran¬ ih 0 ) 5 za Italijo, po 4 za Avstrijo in Švico in po ena za Švedsko in ZDA); Enrico Castelnuovo, Stained Glass (EWA XIII, 1967 — L!); Stele (1969). — Cf. E. J. ° eer (1956; 1965), W. Frodl (1950), E. Frodl-Kraft glasti 1962 in 1970), L. Grodecki (1948; 1958; 1959), f- Kieslinger (1920; 1928), H. Wentzel (1951 [2. izd. 195 4 — L!]; 1958), etc. *SIikarjev atelje (fr. UAtelier du Peintre), zna- ntenita Courbetova podoba (o, pl, 361 X 598 cm, [18]55, Louvre), ki jo je umetnik sam poime¬ noval; Allegorie reelle: interieur de mon atelier, determinant une phase de sept annees de ma v/e artistique (dobesedno: Realna alegorija: notr. moje delavnice, zaznamujoča obd. 7 let mojega umetniškega življenja). Na sliki so poleg umet¬ nika, ki ga kot znamenji njegovega realizma ob¬ dajata mogočen, nepolepšan ženski akt in kra¬ jina iz njegove rodne pokrajine Franche-Comte, mdr. (na des.) upodobljeni tudi njegovi prija¬ telji: Alphonse Promayet, Alfred Bruyas, Pierre- Joseph Prudhon, Urbain Cuenot, Max Buchon, Champfleury in Baudelaire. L: Matthias fVinner, Gemalte Kunsttheorie: Zu Gustave Courbets »Allčgorie rčelle«... (Jb. Blm, 1962). — Cf. K. Clark (1960), Luc Menaše (Avto¬ portret 1962 — L!). slikarji. Najpomembnejši, najvplivnejši ustvar¬ jalci od XIV. st. dalje (po gen. zap.): -*■ Giotto, Simone Martini, Jan van ->Eyck, -> Rogier van der Weyden, Konrad -*■ Witz, —> Masaccio, —*■Piero detla Francesca, Giovanni Bellini in -> Mantegna, Hugo van der —*■ Goes, -*■ Botticel- li, -> Bosch, —> Leonardo da Vinci, —*■ Diirer, —> Griinewald, —> Michelangelo, —*■ Giorgione, -> Rafael, —► Tizian, -> Correggio, -> Holbein ml., Jacopo -*■ Tintoretto, Pieter -> Bruegel star., -> Paolo Veronese, El —> Greco, Annibale ~> Car- racci, -> Caravaggio, —> Rubens, Frans —> Hals, -*■ Poussin, van —> Dyck in -*■ Velazquez, —> Rembrandt, —> Vermeer, —> Watteau, Giambat- tista -> Tiepolo, —> Fragonard, —> Goya, J.-L. -*■ David, -> Delacroix, -*■ Courbet, —> Manet, —> Cčzanne, -> Gauguin, van -*■ Gogh, -> Seurat, ->Picasso in-*-Chagall. Med Slovenci izsto¬ pajo -> Bergant, -> Grohar, —*■Jakopič in Gabri¬ jel —> Stupica. L: SteskaS (1927); SteleS (1949); AS (1958); Joa- chim Fernau: Knaurs Lexikon alter Malerei (Mn-Z 1958; amer. izd.: The Praeger Encyclopedia of O Id Masters, NY 1959); SlovS (1966). — Cf. (tudi s. v. biografski leksikoni umetnikov) B. S. Myers (1955), med knj. zbirkami pa -> Classici dell'Arte, Le -> Gout de notre temps; -*■ Klassiker der Kunst', -> Kiinstler-Monographien ; The Library of Great Painters (NY: Abrams);-> Maestri del Colore; Mala likovna biblioteka (Zgb: Naprijed), itd. slikarske tehnike —► slikarstvo (infra) slikarstvo (lat. ars pingendi resp. pictura, angl. the painting, češ. malirstvi, fr. la peinture, hol. schilderkunst, it. la pittura, madž. festes, nem. die Malerei, polj. malarstwo, rus. živopis, šp. pintura), ena izmed 3 v. um. strok (cf. s. v. arhi¬ tektura & kiparstvo), tj. umetn., ki s slikanjem ali risanjem (z ustrezno uporabo -> barve in črt resp. svetlobe in senc) oblikuje ploskve. Razlo¬ čujemo med slikarstvom v ožjem pomenu be¬ sede in -> risbo (pri doslednem risanju), sicer pa po poglavitnih nalogah stensko slikar- 1995 Slikarstvo, Kiparstvo in Arhitektura — slikoviti slog 1996 stvo, t. i. —>■ tabelno slikarstvo in slikarstvo —> ilu- miniranih rokopisov, po tehnikah pa npr. -> akvarel, -> al fresco (—► freska), —> kolaž, —> mo¬ zaik in oljno slikarstvo, -> pastel, —> sgraffito in tempero in razne mešane tehnike. Med gra¬ divi, ki služijo za podlago, ločimo zlasti les, platno, pergament, steklo, slonovo kost, itd. Raz¬ pon slikarstva sega od -> abstraktne umetn. do upodabljanja v ožjem pomenu besede. V lazvoju evr. realizma in naturalizma je slikarstvo reše¬ valo predvsem problem prostora (-> Giotto, ~» trompe Voeil, —> perspektiva, -> iluzionistično stro¬ pno slikarstvo), človeškega lika (zlasti -> rene¬ sansa in med njenimi predstavniki -> Michelan¬ gelo), svetlobe (-> manierizem in na prehodu v —> barok —>■ Caravaggio) in barve (cf. e. g. —> be¬ neški slikarji in —> rubenisti, —> impresionizem, -> neoimpresionizem, -*■ fauvizem). Z vidika upo¬ dobljene snovi obravnava slikarstvo -> ikonogra¬ fija, po formi pa -> morfologija. Prim. tudi gesla grisaille; pas to zen; sfumato; etc. L: obče & tehnika: Ernst Berger: Beitrage zur Entwicklungsgeschichte der Maltechnik, I—V (4 knj., Mn 1897—1909); Arthur Pi 1 ians Laurie: The Materials of the Painter’s Craft in Europe and Egypt: from the Earliest Times to the End of the XVIIth Century... (Phi 1910); id.: The Painter’s Methods & Materials (ib. 1926); L. A. Rosa: La tecnica della pittura (Mi 1937); Arthur Pillans Laurie: The Technique of the Great Painters (L 1949); Max Doerner: Malmaterial und seine Verwendung im Bilde (11. izd. [T. Roth & R. Jacobi], Stu 1960 [1. izd. 1934]; angl. izd.; The Ma¬ terials of the Artist..., NY 1949); Giulio Carlo Argan, Painting (EWA X, 1965 — L!); Luc Menaše& S. Batušič (ELU 4, 1966, s. v. — L!); ‘Kindler VI (1971). — Cf. W. G. Constable (1954), B. S. Myers (1955). Zgod.: npr. zbirke Les Grands siicles de la peintureMaestridelColore inv 12 zv. izd. Meulen- hoff Kunstgeschiedenis (A: Meulenhoff 1960-a leta; fr. izd. Le livre-musee, P: Pont Royal; nem. izd. Epochen der Kunst, Gtl: Bertelsmann; amer. izd. Compass History of Art, NY: Viking Press). Slikarstvo, Kiparstvo in Arhitektura, alegorična upodobitev 3 um. strok, slika Barth. Sprangerja (Grenoble, Mus.): v zraku, med Olimpom in zemljo, plavajo njihove personifikacije, objema¬ joče se kot tri gracije, na zemlji pa je videti samo slikanje, kiparjenje in zidanje. L: cf. R. Huyghe (III 1961, repr. 106). *»Slika vseh svetnikov« (nem. Das Allerheiligen- bild), pravzaprav podoba čaščenja sv. Trojice — kot je ugotovil Panofsky — po Poslednji sodbi in v naslonu na Avguštinovo Civitas Dei. Slavno Diirerjevo sliko (o, topolov les, zgoraj zaokr., 135 X 123,4cm, d. 1511, Ksthist. Mus.; otig. okvir po Dtirerjevem načrtu: Nurnberg) je na¬ ročil bogati niirnberški patricij Matthias Lan- dauer za kapelo vseh svetnikov v nurnberškem Zwdlfbruderhaus (bolnica za starčke). Levo in des. zgoraj angeli z Arma Christi, ob sv. Trojici levo za Marijo svetnice (razločiti je od leve na des. Barbaro, Katarino, Dorotejo in Nežo), des. za Janezom Krst. predstavniki Stare zaveze (kralj David in Mojzes), spodaj pa občestvo raznih stanov, med njimi na levi v profilu stari donator, h kateremu se obrača kard., prav spodaj des. pa celopost. lik slikarja in ob njem na tabli napis ALBERTVS DVRER NORICVS FACIEBAT A VIRGINIS PARTV 1511. L: Else Ziekursch: Diirers Landauer-Altar im kunsthistorischen Hofmuseum in Wien (Mn 1913); »CA« 23 (1968, št. 134); 1471 Albrecht Diirer 1971 (Mn 1971 [rk, NUrnberg], št. 705 — L!). — Cf. O. Benesch (1966), E. Panofsky (1943 [1948; 1955]). F. fVinzinger (1965, p. 165 & 167). slike na slikah, od renesanse dalje priljubljen ik. m. evr. slikarstva. Najdosledneje se je uvelja¬ vil v t. i naslikanih gal. (-»■ Teniers,-*-Pan- nini, —> Zoffany), sicer pa ga poznamo tudi v drugih realističnih upodobitvah notranjščin (npr. pri hol. slikarjih XVII. st.), na ozadjih portretov umetnikov, ljubiteljev, zbiralcev in kritikov (npr. Manetov -^-Portret Emila Zolaja), v tihožitjih baročnih in pozn. slikarjev, velikokrat z učinki —► trompe Voeila, tako tudi v nabožnih podobah in portretih, obdanih z naslikanimi cvetličnimi venci ipd., npr. pri Rubensu (. Madona z otrokom v cvetličnem vencu, Prado — venec naslikal Jan Bruegel) ali D. Seghersu, v novejši dobi tudi v okviru raznih —> hommage. L: Pictures within Pictures (Hartford [Conn.] 1949 [rk, Hartford], uv C. C. Cunningham). slikoviti slog. Po Iz. Cankarju in Liitzelerju mu je temeljno načelo podreditev mnogoterih raznovrstnih sestavin skupnemu učinku — eni do¬ minanti — v vzornem primeru t. i. celostni umet¬ nini (spomen. gradivo predstavljajo helen. umetn., gotska arhitektura in poznogotsko kiparstvo, baročna umetn.). Temu ustrezno se slikoviti stil najdosledneje izraža v slikarstvu, sicer pa so v njem meje med um. strokami povsem zabrisane, naposled pa se lik. umetn. povezuje tudi z dru¬ gimi umetnostmi (gotska katedr. s svojimi slika¬ nimi okni, kot najbolj dosledni celostni umet¬ nini pa baročna katol. c. z vsem svojim bogo¬ služjem, Theatrum Sacrum, in samo baročno gledališče). Tako kot so zabrisane meje med um. strokami in meje med elementi, ki sestavljajo posamezno umetnino, je velikokrat odstranjena tudi sleherna pregrada med umetnino in njenim neumetnostnim okoljem, bodisi da je umetnina tako rekoč postala del narave (baročni kip v bolj ali manj naravni votlini), bodi da si je umetnina podredila tudi okolje (baročni grad s svojim 1997 Slive, Seymour — SLOVENJ GRADEC, Sv. Duh 1998 parkom): nasploh in povsod je videti, da so meje in konture eliminirane, pretrgane, spremen¬ ljive, tako rekoč gibljive. Pos. za dela upodablja¬ joče umetn. velja: upodobljena snov je zmagala nad resničnim gradivom umetnine, ki je veliko¬ krat tudi simulirano; prostor je na videz neome¬ jen: upodobitev naj se zdi kot izrez ali izsek iz naravnega prostora; telesnost je na videz raz¬ krojena v nepregledni, slikoviti množici nadrob¬ nosti ali pa je zavestno oblikovana kot torzo (Rodin); kompozicija je na videz svobodna; gibanje je stopnjevano v skrajno razgibanost in nemir; barve so podrejene svetlobnim učinkom in ozračju (Caravaggio, impresionisti). Ob mno¬ goterih možnih videzih nezadržne rasti ali ne¬ ustavljivega razkroja se kaže bistvo slikovite umetnine kot spremenljiva iluzija, kot privid, ki nag loma mini. L: cf. Iz. Cankar (Uvod 1926), H. Lutzeler (1934). Slive, Seymour, amer. um. zgodovinar, prof. na Harvard Univ., poznavalec hol. slikarstva XVII. st. B: Rembrandt and His Critics: 1630 — 1730 (The Hague, 1953); ,Notes on the relationship of protestan¬ tom to seventeenth century dutch painting' (AQ, 1956); , Rembrandt 's »Self-Portrait in a Studiov.' (BM, 1964); Dravvings of Rembrandt: with a Selection of Drawings by His Pupils and Followers (2 knj., NY 1965); ,An Unpublished Headof Christ by Rembrandt' (AB, 1965); Houdon. P: npr. Sv. Bruno (marm. soha, 1744, Rim, Petrova c.). L: cf. L. Reau (Le Rayonnement 1946), R. Wittko- Wer (195 8 [1965]). s l°g -*■ stil s lop (angl. the pier ali the pillar, fr. le pilier, nrv. s tub, nem. der Pfeiler), navpični podporni člen v arhitekturi, ki v nasprotju s -*■ stebrom ni okroglega prereza (običajno je pravokotnega) ln je lahko zidan. Stenski slop imenujemo —>pi¬ laster. Slovenija. Med kraji z um. spomeniki npr. -*■ Avče pri Kanalu, -> Batuje, -> Begunje 'na Gorenjskem, -h* Bistra pri Vrhniki, -> Bled, -> Rodešče, -> Bogojina, -»• Bovec, Breg pri Pred¬ dvoru, -> Brežice, —> Celje, —> Cerklje, —> Cerk- f«. Cerkno, -> Cmurek, -> Crngrob, -*■ Do¬ brova pri Lj, -> Dol pri Lj, -> Domanjševci, -> Dornava, -> Dvor pri Polhovem Gradcu, -> Fam¬ lje pri Divači, -> Godešič, —> Golo nad Igom, -> Goričane pri Medvodah, —> Gornji grad, —> Goropeč nad Ihanom, -> Gosteče, -> Gradišče pri Divači, -> Groblje pri Domžalah, -> Hajdina, —> Hmeljnik, —> Hrastovlje, —> Jezersko, —> Jur- klošter, —> Kamni vrh, —> Kamnik, -> Kojsko, —> Komenda, —> Koper, -> Kostanjevica ob Krki, -»■ Kranj, ->Krašce, ->Križna gora nad Škofjo Loko, -> Krška vas, —> Krtina, —► Laško, —> Limbarska gora, —> Ljubljana, —> Log pri Vipavi, —> Mače pri Preddvoru, —> Maribor, -> Marija Gradec, -> Muršiči nad Ortnekom, —> Martjanci, —> Men¬ geš, -*■ Mirna, —> Mošnje, -> Muljava, —> Murska Sobota, -> Nadlesk, —»- Naklo pri Kranju, —> Nova Štifta pri Ribnici, -*■ Novo Celje, —> Novo mesto, —> Olimje, —> Petrovče, —> Piran, —> Ple¬ terje, —*■ Podbrje pri Vipavi, -> Polhov Gradec, -*■ Prapreče, -> Prilesje pri Plaveh, —> Pristava, ->• Ptuj, —> Ptujska gora, -> Radlje ob Dravi, —> Radmirje pri Gornjem gradu, -> Radovljica, — Rateče, —> Ruše pri Mrb., —► Selo pri Žirovnici, —► Selo v Prekmurju, -> Skaručna, —>■ Sladka gora, —> Slovenj Gradec, -> Slovenska Bistrica, —>■ Solčava, —> Srednja vas pri Šenčurju, —>■ Sred¬ nja vas v Bohinju, —»■ Stari trg pri Slovenjem Gradcu, —> Stična, —*■ Strmo/, —> Suha, —>■ Svete gore na Bizeljskem, -* Sveti Janez ob Bohinjskem jezeru, —> Sveti Miklavž nad Oplotnico, —► Sveti Peter nad Begunjami, ->■ Sveti Primož nad Kam¬ nikom, — Sveti Rok nad Šmarjem pri Jelšah, —> Sveto pri Komnu, —> Šempas, —> Šempeter, -> Šentrupert na Dolenjskem, —> Škofja Loka, —> Šmarna gora, —> Šmartin pri Kranju, —► Šmartno ob Paki, —> Špitalič, kot celota Štanjel na Krasu, —> Štatenberg, -> Stepanja vas, —> Trije kralji v Slov. goricah, —> Tunjice, —> Tupaliče, —> Turjak, -*■ Turnišče, —► Velesovo, -> Vesela gora pri Šentrupertu, —> Vipava, —*■ Visoko, —> Vrba, -> Vreme pri Divači, -*■ Vrh nad Želim- ljem, —> Vrhnika, -*■ Vrzdenec pri Horjulu, —> Vuzenica, —> Zanigrad, —*■ Žiče, —*■ Žička kartu¬ zija, —> Žirovnica, —> Žužemberk. L: Krajevni leksikon Dravske banovine (Lj 1937); France Planina: Slovenija: Turistični vodnik (Lj 1964); za cerkve: Cerkev na Slovenskem (Lj 1971). SLOVENJ GRADEC, mestece sredi Mislinj¬ ske doline, katerega star. del je bližnji -*■ Stari trg. Se mdr. ponaša s Sokličtvo z. v župnišču (kipi, slike, umetnoobitni in kulturnozg. pred¬ meti) in gal., sez. za razst. -*■ Mir, humanost... L: cf. M. Zadnikar (1966 — L!) & K. Dobida (SBL, 10. zv., 1967, s. v. Soklič Jakob). ~ Sv. Duh, nekd. špitalska c. s 6-stranim nastrešnim stolpičem. V notr. freske Andreja iz 1999 SLOVENJ GRADEC, Sv. Elizabeta — slovenski slikarji 2030 Ottinga (1450/60): 27 pasijonskih prizorov od Obujenja Lazarja do Binkošti in na slavoloku donatorji. V. olt. J. J. Mersija (J. A. Straussa slika Binkošti, 1777), levi stranski olt. s plastiko Prestol milosti v atiki (sreda XV. st.) in M. Skoblovo sliko 5v. Trojice (1635), des. stranski olt. pa z istega sliko Jurija, Roka in Boštjana (1633). Gotske kome klopi (d. 1485). L: MAS I (1935). — Cf. F. Stele (Ce 1937). ~ Sv. Elizabeta {Ogrska), žup. c., stara stavba posv. 1251, gotizacija in pozn. stavbne spremem¬ be. V. olt. domačina Nidermarja s kipi J. J. Schoya (zač. 1730-ih let) in F. M. Straussovo sliko Elizabete Ogrske (z avtp., d. 1732). Prižnica iz o. 1763 in stranska olt. delo J. J. Mersija, v sev. z znanim kipom modno oblečene Veronike J. A. Straussa Sv. Nikolaj in Janez Ev. (d. 1776), v juž. pa M. Skoblova Katarina (1638). Vzakri- stiji omara iz 1486. Srebrna monštranca (d. 1608). SLOVENSKA BISTRICA, mestece ob Bistrici pod Pohorjem. Zdajšnji grad, t. i. Attemsova graščina, je iz XVII. st. in od 1717 dalje last družine Attems (stopnišče, gl. dvorano in kapelo 1721 poslikal -^-Flurer). — Žup. c. sv. Jerneja z baročno opremo (Flurerjeva iluzionistična stropna freska v prezbiteriju, J. Holzingerjev v. olt. iz 1787 s sočasnim Kremser-Schmidtovim Poveličanjem sv. Jerneja). — C. sv. Jožefa na pročelju d. 1757. L: ŠumiL (1961); VrišerB (1963); M .Juteršek (ELU 4,1966, s. v.). — Cf. J. Curk (1968), F. Šijanec (1957). slovenska umetnost in umetn. na Slovenskem. Zg. preglede so od srede XIX. st. dalje prispevali Aug. -> Dimitz (1864/65; 1874-76), Maks-> Pleteršnik (1874), Paul —> Radics (1880), Eduard -> Strahi (1884), Josip ->■ Mal (1924), France -> Stele (*1924 [*1966] — abr. Oris), Vojeslav ->Mole (Lj 1965), Emilijan -*■ Cevc (*1966 — abr. Cevc SU), skupaj France Stele, Jaro Šaše/, Marjan Mušič, Darinka Zelinka & Janko Oma¬ hen (ELU 4, 1966, s. v. *Slovenija — L!) in še enkrat Stele (EJ 7, 1968). slovenski arhitekti XX. st. po gen. zap.: mdr. M. Fabiani (1865-1962), C. M. Koch (1867 — 1925), J. Jager (1871-1960), J. Plečnik (1872 — 1957), I. Vurnik (1884-1971), V. Šubic (1894- 1946), H. Hus (1896-1960), J. Omahen (1898), D. Grabrijan (1899-1952), S. Rohrman (1899), D. Serajnik (1899), V. Glanz (1902), I. Spinčič (1903), E. Ravnikar (1907), E. Medvešček (1911 — 1963), E. Mihevc (1911), B. Kocmut (1921), S. Kristl (1922), M. Mihelič (1925), M. Šlajmer (1927-1969), itd. L: ŠijanecS (1961). — Cf. rev. Arhitekt (Lj) in -> Sinteza. slovenski grafiki po gen. zap.: M. Sternen (1870—1949), S. Šantel (1883—1945), F. Kralj (1895-1960), V. Pilon (1896-1970), A. Černigoj (1898), B. Jakac (1899), E. Justin (1903-1966), M. Maleš (1903), F. Mihelič (1907), L. Spacal (1907), R. Debenjak (1908), Z. Mušič (1909), M. Sedej (1909), Marij Pregelj (1913-1967), M. Pogačnik (1920), I. Šubic (1922), V. Makuc (1925), K. Zelenko (1925), B. Borčič (1926), J. Stegovec (1927), Jaki (1930), J. Boljka (1931), J. Bernik (1933), M. Vojska (1934), A. Jemec (1936), Meško Kiar (1936). L: ZMG (1964); 25 let slovenske grafike (Lj 1970 [rk, MG], uv Zoran Kržišnik). — Cf. Z. Kržišnik (1962), J. Sedej (1966), F. Stele (1942). slovenski kiparji XIX.—XX. st. po gen. zap.: F. Ks. Zajec (1821—1888), A. Progar (1857— 1918), A. Gangl (1859—1935), A. Repič (1866— 1941), I. Zajec (1869—1952), F. Berneker (1874 do 1932), J. Ajlec (1874—1944), J. Urbanija (1877—1943), A. Štefic (1878—1915), S. Peruzzi (1881—1936), medaljer A. Sever (1886—1965), I. Napotnik (1888-1960), L. Dolinar (1893 — 1970), P. Loboda (1894-1952), T. Kos (1894), predvsem kot risarka akt. K. Bulovec (1895 — 1957), slikarja F. Kralj (1895-1960) in V. Pilon (1896—1970), medaljer V. Stoviček (1896), Fr. Gorše (1897), slikar T. Kralj (1900), N. Pirnat (1903-1948), B. Kalin (1905), medaljer S. Dre¬ melj (1906), F. Smerdu (1908 — 1964), L. Kogovšek (1909), B. Pengov (1910), K. Putrih (1910-1959), Z. Kalin (1911), G. Kolbič (1913), A. Sigulin (1917), S. Keržič (1918-1969), M. Keršič (1920), J. Savinšek (1922-1961), C. Cesar (1923), S. Batič (1925), S. Hočevar (1927), J. Lenassi (1927), D. Tršar (1927), S. Tihec (1928), J. Boljka (1931), P. Černe (1931), F. Rotar (1933), itd. L: BihaljiS (1955); ŠijanecS (1961); ZMG (1964). slovenski slikarji. Po gen. zap. predstavljajo XVIII. st. zlasti Janez Mihael Reinwaldt (1669 do 1740), Franc Mihael Strauss (1674—1740), osrednja četverica Valentin Metzinger (1699— 1759), Franc Jelovšek (1700—1766), Fortunat Bergant (1721—1769) in Anton Cebej (1722—po 1774), Janez Andrej Strauss (1721—1783), Andrej Janez Herrlein (o. 1739—1817), Lovro Janša (1749—1812), Janez Potočnik (1749—1834) in Leopold Layer (1752—1828); XIX. st. klasicist Franc Kavčič (1762—1828), portretisti Jožef Tominc (1790—1866), Matevž Langus (1792—- 1855) in Mihael Stroj (1803—1871), krajinarja Marko Pernhart (1824—1871) in Anton Karingef (1829—1870), Janez Wolf (1825—1884) in nje- 2001 slovenski umetnostni zgodovinarji — Sluter, Ciaus 2002 gova v realizem vodeča učenca, brata Janez Šubic (1850—1889) in Jurij Šubic (1855—1890), naposled realisti Jožef Petkovšek (1861—1898), Ivana Kobilca (1861—1926), Ferdo Vesel (1861 do 1946) in Anton Ažbe (1862—1905); XX. st. impresionisti Ivan Grohar (1867—1911), Rihard Jakopič (1869—1943), Matej Sternen (1870— 1949) in Matija Jama (1872—1947), ob njih in pozn. pa Peter Žmitek (1874—1935), Ivan Vav¬ potič (1877—1943), Fran Tratnik (1881—1957), Gvidon Birolla (1881—1963), Hinko Smrekar (1883—1942), Saša Šantel (1883—1945), Maksim Gaspari (1883), Ante Trstenjak (1894—1970), France Kralj (1895 — 1960), Ivan Kos (1895), Goj- mir Anton (1896 — 1970), Veno PiIon (1896— 1970), France Pavlovec (1897-1959), Ivan Čargo (1898 — 1958), Franjo Stiplovšek (1898 — 1963), Avgust Černigoj (1898), Božidar Jakac (1899), Nande Vidmar (1899), Tone Kralj (1900), Drago Vidmar (1901), Miha Maleš (1903), Olaf Globoč¬ nik (1904), Stane Kregar (1905), Jože Gorjup (1907—1932), France Mihelič (1907), Lojze Spa¬ cal (1907), Slavko Pengov (1908-1966), Riko Debenjak (1908), Zoran Mušič (1909), Maks Kavčič (1909), Maksim Sedej (1909), Klavdij Zornik (1910), Zoran Didek (1910), Nikolaj Omer- sa (1911), Dore Klemenčič (1911), Marij Pregelj 0913-1967), Gabrijel Stupica (1913), Vladimir Lamut (1915 — 1962), Alenka Gerlovič (1919), Vladimir Lakovič (1921), Ive Šubic (1922), France Peršin (1922), Mire Cetin (1922), Jože Ciuha (1924), Floris Oblak (1924), Izidor Urbančič (1925), Štefan Planinc (1925), Bogdan Borčič (1926), France Slana (1926), Marko Šuštaršič (1927), Melita Vovk (1928), Marjan Dovjak (1928 "1971), Lidija Osterc (1929), Jaki (1930), Adri¬ ana Maraž (1931), Janez Bernik (1933), Andrej Jemec (1934), Meško Kiar (1936), itn. L: SteskaS (1927); SteleS (1949); AS (1958); Šija- necS (1961); SlovS (1966). slovenski umetnostni zgodovinarji in drugi pisci 0 Uk. umetn. po gen. zap.: J. Flis (1841—1919), K- Črnologar (1860—1904), J. Mantuani (1860— 1933 )> V. Steska (1868—1946), A. Stegenšek (1875—1920), Iz. Cankar (1886—1958), V. Mole C886), F. stele (1886), F. Mesesnel (1894— 19 45), K. Dobida (1896-1964), J. Veider (1896 — 19 64), S. Vurnik (1898-1932), J. Klemenc (1898-1967), F. Šijanec (1901-1964), A. Vod¬ nik (1901—1965), M. Marolt (1902), R. Ložar ( |9 °4), B. Rudolf (1904), C. Velepič (1908), F. K - Kos (1912-1966), J. Kastelic (1913), S. Mikuž (> 9 13), E. Cevc (1920), Z. Kržišnik (1920), S. Vrišer (1920), M. Zadnikar (1921), Š. Čopič (1922), C. Avguštin (1923), Š. Cobelj (1923), l. Komelj (1923), J. Curk (1924), N. Šumi (1924), L. Menaše (1925), A. Cevc (1926), Lj. Menaše (1927), A. Pavlovec (1929), I. Stopar (1929), M. Stele-Možina (1929), M. Železnik (1929), J. Mesesnel (1931), M. Juteršek (1932), I. Sedej (1934), K. Rozman (1935), G. Makarovič (1936), A. Bassin (1938), S. Bernik (1938), B. Rotar (1942), itd. Cf. s. v. likovni umetniki... Slovesni vhod v Jeruzalem (lat. Ingressus Christi super asinum in Jerusalem ali Festum Palmarum, angl. ChrisFs Entry into Jerusalem, fr. UEntree d Jerusalem, it. UEntrata in Gerusalemme ali La Domenka delle Palme, nem. Der Einzug m Jeru¬ salem, srb. Cveti ali Ulazak Hristov u Jerusalim ), evang. ik. m. (Mt 21, 1—11; Mr 11, 1—10; Lk 19, 29—38; Jan 12, 12—15), običajno združen z —>■ Zahejem na drevesu, kar ustreza -s- Niko- demovemu evangeliju. Kristus jezdi (v biz. umetn. na ženski način) na belem osliču po mesijanski prerokbi Biblije (Zah 9, 9: ...na osliču jezdi, na žrebetu oslice). Up (cf. s. v. Kristus na osliču): npr. relief na -> sarkofagu Junija Bassa (o. 359), miniatura v -> Rabulovem evangeliarju (f. llv), 586), StS v c. St.-Martin v Vicqu (XII. st.), Giotto (freska v Capp. degli Scrovegni v Padovi), Andrej iz Ottinga {freska, o. 1450/60, Slovenj Gradec). L: Piglcr I (1956, p. 323—25); Reau II/2 (1957, p. 396—401); Elisabeth von Witzleben & Karl-August Wirth, Einzug in Jerusalem (RDK, IV, 1958 [45. zv., 1957]); Elisabetta Lucchesi Palli (RbK, 9. zv., 1967, stp 22—30 — L!); LCII (1968, stp 593 ss). Slovo apostolov (lat. Divisio Apostolorum, angl. The Separation of the Apostles, fr. La Dispersion des Apotres, nem. Der Apostelabschied), kršč. ik. m. v naslonu na evangelij (Mr 16, 20), priljubljen zlasti v XV. st.: ob žanrsko naivnih različicah prisrčnega poslavljanja dvojic hkrati zaznamo¬ vane —*■ štiri nebesne strani {cardines). Up: npr. miniatura v -> Tre s Belles Heures de Notre- Dame (Bibl. Nat.), vzhodnoalpski slikar konca XV. st. (Ptuj, Mestni muz.), J. Ratgeb (na olt. iz Herrenberga, 1518/19, Stuttgart), A. Altdorfer (o. 1523, Dahlem), itd. L: MAS I (1935, p. 45); Rčau III/l (1958, p. 135—37); Stari tuji slikarji XV.—XIX. st., II (Lj 1964 [rk, NG], št. 88 & repr.); LCI I (1968, stp 168—69). — Cf. A. Katzenellenbogen (1949). Sluter, Ciaus (u. 1406), niz.-burg. kipar, po Petru —> Parlerju najpomembnejši evr. kipar zunaj Italije. Njegovo mogočno kiparstvo na videz paradoksno združuje monumentalnost, plastični realizem in slikovitost na samem pragu —► internacionalnega gotskega sloga. — P (dela za kartuzijo Champmol pri Dijonu, ki jo je bil Filip dal sezidati 1383—88); kipi na portalu 2003 služnik — Smrekar, Hinko 2004 samostanske c. (1391—97), tj. Filip Drzni z Janezom Krst. in Margareta Flandrska s Katarino pred Marijo z otrokom, t. i. —»■ Mojzesov vodnjak in —> nagrobnik Filipa Drznega (zač. Jean de Marville, dkč. Claus de Werve 1410, Dijon, Mus. de la Ville) s slavno vrsto alabastrnih pleurants. L: A. Kleinclausz: Claus Sluter et la sculpture bour- guignonne (P 1905, »Les Maitres de l’art«); Cankar II/2 (1933); W. Medding, Herkunft und Jugendvverke des Claus Sluter (ZfKg, 1934); Henri David: Claus Sluter (P 1951, »Les Grands sculpteurs fran?ais«); Panofsky Neth (1953); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk], št. 419—20); Henri Pamvels (EWA Xin, 1967 — L!); »US« 8 (1968). — Cf. M. Devigne (2-krat 1937), J. A. Duverger (1933), Th. Miiller (1966), G. Troescher (1932; 1940). služnik (fr. la colonne engagee, nem. der Dienst), romanski in zlasti gotski arhitekturni člen: tanek polsteber (ali četrtinski ali tričetrtinski steber), ki skupaj z drugimi služniki (obdajajočimi t. i. snopasti slop) ali pa samostojno podpira oprogo ali rebro oboka. Oproge podpirajo t. i. veliki služniki (nem. alte Dienste), rebra pa t. i. mali služniki (Junge Dienste). L: Cankar II/2 (1933, p. 208); Ernst Gali, Dienst (RDK III, 1954). — Cf. J. Flis (1885, p. 99). Smajič, Petar (1910 —_), hrv. rezbar, naivec, kmet. Prvič razstavljal 1934 v Splitu in Zgb (1941 —54 se ni ukvarjal s kiparstvom). lo smalto (it.) -> emajl smaragd (fr. V emeraude), drag kamen zelene barve (zato Irska imen. Vile d'emeraude), po-> Apokalipsi 4. temeljni kamen zidovja, ki obdaja —> nebeški Jeruzalem. Smart, Alastair (1922—_), angl. um. zgodo¬ vinar, uči na univ. v Nottinghamu. B: The Life and Art of Allan Ramsay (L 1952); The Assisi Problem and the Art of Giotto (Ox 1971). L: WWA (1962). SMEDEREVO ob izlivu Jezave v Donavo, 1430—59 srb. prestolnica (s tur. zavzetjem Sme¬ dereva je dokončno propadla srb. srednjev. državnost in hkrati je bilo konec t. i. -> moravske šole), s svojo mogočno trdnjavo iz XV. st. po¬ memben spom. evr. utrdbene arhitekture. Smerdu, Frančišek (1908—1964), slov. kipar, r. v Postojni, u. (55) v Lj. Štud. v Zgb na ak. (1928—32) in v Meštrovičevi specialki (1933), v Lj član skupine -*■ Neodvisni, od 1946 dalje redni prof. AUU. P: mala plastika (zlasti ženski akt) in portreti, med spomeniki France Prešeren v Kranju (bron, 1950—52 s sodel. P. Lobodo) in Ilegalec v Lj (bron, 1952). L: S. Mikuž (S, 16. VI. 1938); id. (DS, 1940, p. 186—87); id. (S, 12. m. & 13. VIII. 1941, 18. IV. 1942); Kidrič PA (1950); BihaljiS (1955); S. Mikuž (Obz, 1957); id. (SPor, 29. VIL 1958); ŠijanecS (1961); ZMG (1964); S. Mikuž (Sinteza, št. 2, jul. 1965, p. 42—46); id. (ELU 4, 1966, s. v. — L!); id. (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!); rk (Lj: MG 1971). Smital, Ottokar (1885—1932), avstr, (češ.) um. zgodovinar, prom. 1908, bil direktor rkp. z. v v dunajski Nacionalni biblioteki. B: (izd.) Symbolum Apostolicum: Farbige Block- buch-Wiedergabe nach dem Unicum in der Wiener National-Bibliothek (Mn 1924, 2 knj.); (izd.) Rene von Anjou: Livre du cuer d’amours espris (W 1926, 3 knj., z Emilom Winklerjem); (izd.) Das schwarze Gebet- buch des Herzogs Galeazzo Maria Sforza (W 1930, 2knj.); ,Meister des Louis de Bruges' (JSW, 1930). Smith, David (1906—1965 ponesr.), amer. ki¬ par (in slikar). Prva kiparska dela (polihr. les) iz 1931, pozn. plastika iz železa, (poslikanega) jekla in brona. R. v Decaturju (Indiana), u. ob avtomobilski nesreči. L: WWAA (1959); Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); Studio (avg. 1966). — Cf. E. De Kooning (AN, 1951), C. Greenberg (1956), S. Hunter (1957). Smith, Earl Baldvvin (1888—1956), amer. um. zgodovinar. B: Early Christian iconography and a school of ivory carvers in Provence (Pri 1918, »PriM« 6); Egyptian Architecture as Cultural Expression (NY-L 1938); The Dome: A Study in the History of Ideas (Pri 1950, »PriM« 25); Architectural Symbolism of Imperial Rome and the Middle Ages (Pri 1956, »PriM« 30). Smith, G. E. Kidder, amer. pisec o mod. arhi¬ tekturi, arh., prom. 1935 v Princetonu. B: Switzerland Builds (NY 1950); Italy Builds (NY 1955); Sv/eden Builds (NY 1957); the new architecture in europe: an illustrated guidebook and appraisal (Clev-NY 1961). Smith, William Stevenson, amer. egiptolog, kustos za egipt. umetn. v bostonskem Mus. of Fine Arts. B: A History of Egyptian Sculpture and Painting in the Old Kingdom (Bo 1946; 2. izd. Bo 1949); The Art and Architecture of Ancient Egypt (Harm 1958, »The Pelican Hist. of Art«); Ancient Egypt as Represented in the Museum of Fine Arts (4. izd., Bo 1960). smokva —*■ figovec Smokvino drevo brez sadu (angl. The Parable of the Fig-Tree), evang. ik. m. (Mt 21, 18—22; Mr 11, 12—14 in 20—26). Up: npr. relief na -► Kristusovem stebru v Hildesheimu (1015/22). L: cf. J. Beckviith (NY 1964, repr. 137). Smrekar, Hinko (1883—1942 ustreljen kot talec), slov. risar in grafik, ilustrator in karika- 2005 Smrekar, Jože — smrtne letnice umetnostnih zgodovinarjev 2006 turist, na Dunaju v klubu Vesna, živel od 1911 dalje v Spodnji Šiški pri Lj. G: npr. kolorirani lesor. cikel Sedem naglavnih grehov (1927). — R: cikel laviranih perorisb Zrcalo sveta (1933), neštete karikature, mdr. Slov. umetniška razstava (o. 1909), Slov. literati (d. [19]13, Lj, Nar. muz.), Maškarada slov. literatov (d. 1913, NG), Maška¬ rada slov. upodabljajočih umetnikov (d. 1913, NG), med karikaturami slov. lik. umetnikov in njihovih sopotnikov npr. Sv. Peruzzi (o. 1905), Birolla in Gaber (o. 1905), Grohar in Žmitek (o. 1907), R. Jakopič (večkrat), Tine Kos (d. [19]31), Pavle Obersnel (d. 29. V. [19]40), številne avto- karikature. — Uustr. Fr. Levstika ( Martin Krpan, Lj 1917), Fr. Milčinskega, itd. B: Hinko Smrekar — črnovojnik (Umetniška pro¬ paganda 1919); številni prispevki v slov. dnevnem časopisju in raznih revijah. L: Fr. Steli (Vollmer IV, 1958, s. v.); AS (1958 — L!); Šijanec (1961); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v.; SBL, 10. zv., 1967); Lj. Menaše (EJ, 7, 1968, s. v.). — Cf. K. Dobida (* 1952; *1957). Smrekar, Jože (1842—1910), katol. duhovnik, s -> Flisom 1894 soust. Društva za kršč. umetn. in vodilni pisec njegovega glasila IKU. L: Maks Miklavčič (SBL, 10. zv., 1967, s. v.). smrt (lat. mor s, angl. the death, fr. la mort, it. la morte, nem. der Tod). V lik. umetn. jo mdr. Ponazarjajo -> lobanja in okostnjak, ugasle pla- nienice in sveče ipd., sicer pa je njena raznovrstna, nied alegorijami in skrajnim naturalizmom raz¬ peta ikonografija posebno bogata v gotiki, ba¬ roku in findesieclovski umetn. (e. g. Munch, Klinger). Cf. infra & s. v. eshatologija, Hipnos ln Tanatos, Kristus na križu, Marijina smrt, mrtvaški ples, nagrobnik, Pietd, Pokol, samomor, Srečanje treh živih in treh mrtvih, Štirje apoka¬ liptični jezdeci, Vanitas, itd. L: W. F. Storck, Aspects of Death in English Art and Poetry (BM, 1912); V. Scherer, Der Tod in der deutschen Kunst (Westermanns Monatshefte, 1915); Erederick Parkes Weber: Aspects of Death and Cor- related Aspects of Life in Art, Epigram and Poetry 1L izd., L 1918; nem. izd. [priredil Eugen Hollander ]: i/ es Todes Bild, BI 1923); Rudolf Helm: Skelett- und todesdarstellungen bis zum Auftreten der Toten- ta ®e (Str 1928, »SdK« 255); Marie Icon II (1932); Alberto Tenenti: La vie et la mort d travers Part du A Ve siecle (P 1952); id., II macabro nel simbolismo deli umanesimo (Archivio di Filosofia, 1958, p. t" 5 — 13); »US« 8 (1968, e. g. p. 106—07, 146-47, 202-03), 9 (1969), e. g. p. 145, 155, 218/19, 223, 230). K Lf. H. W. Janson (1937), M. Meiss (La Mort 1968), f-Panofsky (1965), A. Pigler (AHA, 1956), M. Praz t 193 0), J. Seznec (1937/38), R. W. Wallace (1968), etc. Smrt Ahila, mit. ik. m., npr. po Ovidu (Met. XlI > 600 ss, & XIII, 500—01). Junak —>■ Ahll(es) hrrtre, kot mu je bil napovedal umirajoči Hektor (Iliada XXII, 358—60): Parisova puščica, ki jo je vodil Apolon, ga zadene v peto. Up: npr. Gavin Hamilton (Rim, Mus. di Roma). L: Pigler H (1956, p. 267); BM (jul./avg. 1959, repr. 53). Smrt božjega moža (lat. Propheta inoboediens occlditur a ledne), bibl. ik. m. (3 Kralj 13, 24): osel in lev poleg trupla. Up: npr. relief na-> lipsanoteki v Brescii (o. 360/70), miniatura v —> Vencljevi Bibliji iz o. 1389/92 (II, f. 132r — Božji mož pokopan, tj. 3 Kralj 13, 29—30). L: cf. Gerh. Schmidt (1969 [= 1970], repr. 176). Smrt egiptovskih prvorojencev Deseta nad¬ loga (bibl. ik. m.) Smrt Frančiška Ksaverija —»■ Frančišek Ksaverij Smrt Hipolita —> Hipolitova smrt Smrt Marije -> Marijina smrt smrtne letnice umetnostnih zgodovinarjev in drugih piscev o lik. umetn. od Winckelmanna dalje (v oklepajih rojstne letnice): 1768 J. J. Winckelmann (1717); 1810 L. Lanzi (1732); 1814 Seroux d’Agincourt (1730); 1858 F. Th. Kugler (1808); 1866 G. K. Nagler (1801); 1867 A.-N. Didron (1806); 1868 G. F. Waagen (1794); 1873 H. G. Hotho (1802); 1874 A.-F. Rio (1797); 1875 C. Schnaase (1798); 1891 Morelli-Lermo- lieff (1816); A. Springer (1825); 1893 H. Taine (1828); 1896 J. A. Crowe (1825); 1897 J. Burck- hardt (1818), G. B. Cavalcaselle (1820); 1900 J. Ruskin (1819); 1901 H. Grimm (1828); 1905 A. Riegl (1858); 1906 W. Kallab (1875); 1909 F. Wickhoff (1853), R. Muther (1860); 1912 C. Justi (1832); 1914 V. Holz (1844), M. Rooses (1839), A. Lichtwark (1852); 1915 A. v. Wurz- bach (1845); 1920 H. Thode (1857). A. Stegenšek (1875); 1921 M. Dvofak (1874); 1922 U. Thieme (1865); 1929 W. v. Bode (1845), A. VVarburg (1866); 1930 C. Hofstede de Groot (1863); 1932 G. Dehio (1850), S. Reinach (1858), S. Vurnik (1898); 1933 K. Woermann (1844), J. Mantuani (1860); 1934 C. Ricci (1858), C. Neumann (1860), R. Fry (1866); 1935 J. Meier-Graefe (1867); 1938 G. Pauli (1866), J. v. Schlosser (1866), F. Knapp (1870); 1939 O. Fischel (1870); 1941 A. Ventuii (1856), J. Strzygowski (1862); 1943 H. Focillon (1881); 1944 A. Goldschmidt (1863), A. L. Mayer (1885); 1945 H. Wolfflin (1864), F. Mesesnel (1894); 1946 A. Bredius (1855), O. Wulff (1864), V. Steska (1868), U. Ojetti (1871), G. Stein (1874); 1947 M. Dessoir (1867), W. Uhde (1874), W. Pinder (1878); 1948 F. Saxl (1890); 1950 A. Matejček (1889); 1952 W. Voge 2007 smrtni grehi — Snemanje s križa 2008 (1868), G. Gliick (1871) in L. Planiscig (1887); 1953 H. J. Hermann (1869), W. Weisbach (1873); 1954 t. Male (1862), H. Tietze (1880); 1955 F. Kieslinger (1891); 1957 H. W. Singer (1867), L. Justi (1876), G. Svvarzenski (1876), H. Hilde- brandt (1878), W. Hausenstein (1882), A. Stix (1882), J. Weingartner (1885), P. Fierens (1895); 1958 M. J. Friedlander (1867), W. R. Valentiner (1880), E. Tietze-Conrat (1883), Iz. Cankar (1886); 1959 B. Berenson (1865), W. Suida (1877); 1961 A. Weixlgartner (1872), H. Breuil (1877), Dettloff (1878), Hamann (1879), L. Reau (1881), L. Venturi (1885), J. Alazard (1887), Th. Bodkin (1887), E. Dyggve (1887), M. J. Soria (1911); 1962 P. Toesca (1877), P. Franki (1878), M. Wackernagel (1881), D. Fiey (1883), E. Schaffran (1883), M. Aubert (1884), W. W. S. Cook (1888), E. Buchner (1892), P. O. Rave (1893), L. Schudt (1893), L. Haesaerts (1899); 1963 G. F. Hartlaub (1884), L. von Baldass (1887), G. Wildenstein (1892); 1964 M. Dobro- klonski (1886), K. Garzarolli-Thurnlackh (1894), O. Benesch (1896), K. Dobida (1896), F. Šijanec (1901); 1965 L. van Puyvelde (1882); F. Winkler (1888), R. Offner (1889), A. Vodnik (1901); 1966 W. Friedlaender (1873), G. Salles (1889); 1968 J. Cibulka (1886), W. Grohmann (1887), E. Panofsky (1892), H. Read (1893), E. Arslan (1899); 1969 H. Voss (1884); 1970 R. Longhi (1890), J. Wilde (1891), P. Francastel (1900). smrtni grehi —> sedem poglavitnih grehov Smrt Niobid, mit. ik. m. (Ovid, Met. VI, 204— 312), usoda hčera (in sinov) -> Niobe, ki je bila zasmehovala Apolonovo in Artemidino mater -*■Leto , ker je bila sama rodila 7 hčera in 7 sinov, Leto pa je imela le dva otroka (zato pozn. Niobe personifikacija napuha , cf. s. v. Superbia). Da maščujeta sramotitev matere, je Apolon po¬ bil Niobine sinove, Artemida pa je s svojimi nezgrešljivimi puščicami postreljala Niobide; od žalosti okamenela Niobe se je spremenila v skalo. Up: v antiki, renesansi in pozn., e. g. J. Tintoretto (Modena, Gali. Estense). L: Pigler II (1956, p. 182—84). *Smrt Petra Mučenika, Tizianova slika, ki je kot »diamatični finale« njegovega razgibanega slikarstva v 1520-ih letih nastala za beneško c. Ss. Giovanni e Paolo ter v njej zgorela 1867. Ohranjena v številnih graf. in slikarskih posnet¬ kih; tehtno vplivala na baročno cerkv. slikarstvo. Smrt Virginie, ant. ik. m. (Livius III, 48; Val. Max. VI, 1): Lucius Virginus je 449 pred zabodel svojo hčer, da bi je ne onečastil decemvir Appius Claudius. Up: mdr. npr. H. F. Fiiger (d. 1800, Stuttgart). L: Pigler n (1956, p. 420—21). smrt zgodovinske osebnosti kot ik. m.: številni primeri zlasti iz XVII.—XIX. st., npr. -> Cezar¬ jev umor, —> Kleopatrina smrt, —*■ Umirajoči Germanih, —> Umorjeni Marat, itd., pos. med slikarji cf. s. v. David (J.-L.); Delacroix ; Dela- roche; Piloty; Rochegrosse ; etc. L: Francis Haskell, The Old Masters inNineteenth- Century Franch Painting (AQ, 1971 — L!). Smyth, Craig Hugh (1915—_), amer. um. zgodovinar. R. v New Yorku, štud. na univ. v Princetonu (prom. 1956), uči na New York Univ. ( Inst. of Fine Arts) od 1950; prof. od 1957. B: ,The Earliest Works of Bronzino' (AB, 1949); Mannerism and Maniera (Locust Valley [N. Y.] 1963). Snemanje s križa (angl. Deposition [točno The Descent jrom the Cross], fr. La Deposition [točno La Descente de croix ], hrv. Skidanje s križa [srb. s krsta], nem. Die Kreuzabnahme), evang. ik. m., prizor iz pasijona z Jožefom iz Arimateje na Kristusovi des. in Nikodemom na levi strani. Up: rkp. miniature od Homilij Gregorija Nazian- škega (Bibl. Nat.) dalje, pozn. npr. v živo skalo vklesan relief v Extemsteinu (o. 1115/30), Antela- mi ( relief\ d. 1178, Parma, katedr. [cf. infra]), polihr. plastična skupina (les, 320 X 260 cm, 1 • pol. XIII. st., Volterra, katedr.), StS v naosu v Mileševi (o. 1235), Duccio (na hrbtni strani —> Mae st a, 1308/11), P. Lorenzetti ( freska, o. 1330, Assisi, spodnja c. S. Francesco), Rogier van det Weyden (o. 1435, Prado [infra]), fra Angelico (o. 1440 za c. Sta Trlnita, Florenca, Mus. di S. Marco), Andrej iz Ottinga (StS, o. 1450/60, Slovenj Gradec, kapela sv. Duha), Sodoma (kmalu po 1508, Siena, Pin. Naz.), Rosso Fiorentino (d. 1521, Volterra, Pin.), StS v c. Marija Gradec pri Laškem (1526), Pontormo (dkč. 1528, Florenca, Sta Felicita), Daniele da Volterra (1541, Rim, chiesa della Trinita dei Monti), F. Salviati (les, o. 1547, Florenca, Mus. di Sta Croce), F. Barocci (1567/69, Perugia, katedr.), Rubens (1611—14, Antwerpen, katedr.), Rembrandt (Alte Pin.), Jean Jouvenet (d. 1697, Louvre), itn. L: Rčau II/2 (1957, p. 513—18 — L!); »US« 7 (1968, f p. 224), 8 (1968, f p. 92) & 9 (1969, repr. p. 103 & 166/67); Miklos Boskovits & Geza Jas zal, Kreuzabnahme (LCIII, 1970 — L!). — Cf. J. Bialo- stocki (1964), K. Kiinstle (1928, p. 476—80 — L!), G. Schiller (II 1968), etc. ‘Snemanje s križa, Antelamijev z napisom tz- pričan in 1178 dat. relief (ANNO MILLENO 2009 Snemanje s križa — socialno kritična umetnost 2010 CENTENO SEPTVAGENO OCTAVO SCVLP- TOR PATVIT [= patravit] MENSE SECVNDO in ANTELAMI DICTVS SCVLPTOR FVIT HIC BENEDICTVS), najbrž ostanek nekd. lek- torija, zdaj vzidan v juž. delu transepta katedr. v Parmi (marmor, 120 X 230 cm). Pred ozad¬ jem, ki ga krasi v niellu oblikovana vitica in izpolnjujejo številni napisi (vse osebe pos. imen.), je razvita hkrati hieratično monumentalna in živa kompozicija. Proti materi nagnjeno truplo spoštljivo objema Jožef iz Arimateje, na lestvi je Nikodem, levo od križa zapovrstjo Eklezija (napis ECCLESIA EXALTATVR) in nad njo nadangel Gabrijel, Kristusovo desnico spreje¬ majoča Marija, Janez Ev., tri Marije in v kotu zgoraj SOL, na des. strani, tj. levo od Kristusa, pa za Nikodemom Sinagoga ( SINAGOGE DE- PONITVR), ki ji nadangel Rafael potiska glavo navzdol, stotnik (na ščitu CENTVRIO, na ozadju VERE ISTE FILIVS DEIERAT), vojaki in hlapci, Pos. četverica, ki si deli suknjo, v kotu zgoraj pa LVNA. Luknjice (vselej po 3 in 3 skupaj), ki zaznamujejo tako Kristusovo suknjo kot na levi obleke Eklezije, Marije in treh žena, bržčas Pričajo o okrasnih vložkih, ki so izpadli. L: Cankar n/l (1931, p. 79); Lara Vinca Mašini: L’Antelami a Parma (Mi s. a., »For Col« 43); »MdS« 74 (t. I—IV & XVII). — Cf. G. Delogu (1956 — L!), G- Schiller (II 1968, repr. 555), G. Vitzthum (1924 v »HdKw«, p. 88), etc. * Snemanje s križa (Rogier van der Weyden), slavna mojstrovina in eno najbolj vplivnih del staroniz. slikarstva, sprva srednja tabla triptiha (temp & o, les, 220 X 262 cm, o. 1435, Prado). Do 1574 v c Notre-Dame-hors-des-Murs v Leu- Ve nu, takrat ga je pridobila —> Marija Ogrska, sestra ces. Karla V., ter ga poslala v dar v Špa¬ nijo nečaku Filipu II. V Escorialu do 1945 (od- H e j tam po Filipovem naročilu 1569 nastala Coxciejeva kopija, ki je poprej visela v Pradu). L: Cankar ITI/2 (1951); O. G. von Simson, »Com- Passio« and »Co-redemptio« in Roger van der Weyden’s »Descent from the Cross« (AB, 1953); £anofsky Neth (1953, zlasti p. 256—58 & 460 — L!); tWA XIV (1967, stp 839, t. 413). — Cf. K. Clark UV60), M. S. Frinta (1966 — sliko naj bi bil začel Campin!), R, A. Koch (1947). Snoj, Viktor (1922—....), slov. slikar, restav¬ rator, r. v Lj, 1950—55 štud. na AUU. . k_' šijanecS (1961); Asta Žnidarčič (SBL, 10. zv., xy 67, s. v.). , Snyders, Frans (1579—1657), Ham. slikar tiho¬ žitij in živali, kot specialist na tem področju tudi Rubensov sodel.; r. in u. v Antwerpnu. S: npr. Petelinji boj (hrastov les, d. 1615, Dahlem). L: H. W. Grohn (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. m Greindl (1956), R. H. Wilenski (1960). Sobokaj (tudi Sabotaj ali Sibekaj ) iz Huse, bibl. oseba (1 Kron 11, 29), eden izmed Davi¬ dovih junakov. Up: cf. s. v. Trije junaki prineso Davidu vode. Sobotka, Georg (1886—1918 padel), avstr. um. zgodovinar, prom. 1909 na Dunaju. B: ,Pietro Bernini' (Arte, 1909); ,Bastiano Torrigiani und die Berliner Papstbiisten: Studie zur spiiteren Cinguecentoplastik in Rom ‘ (JkPK, 1912); ,Filippo Baldinuccis Vita des Gio. Lorenzo Bernini ‘ (RepKw, 1913); ,Ein Entwurf Marattas zum Grabmal Innocenz XI. im Berliner Kupferstichkabinett und die Papst- grdber der Barockzeit' (JkPK, 1914); Die Bildhauerei der Barockzeit (W 1927, izd. Hans Tietze). Sobrietas (lat.), »Zmernost«, »Vzdržnost«, kre¬ post, ki jo v srednjev. ikonografiji ( arbor bona v -> Liber floridus) ponazarja —> jelka, nje plačilo pa —> Elija v ognjenem vozu, e. g. v risbi v -> Glossarium Salomonis (4r) iz 1165. L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Soby, James Thrall (1906— ), amer. lik. kritik, pisec o umetn., um. zbiralec (surrealizem) in muzealec (Mus. of Mod. Art v New Yorku). Živi v New Canaanu (Conn.). B: After Picasso (NY 1935); The Early Chirico (NY 1941); Tchelitchew (NY 1942); (& Dorothy C. Miller) Romantic Painting in America (NY 1943); Georges Rouault: Paintings and Prints (NY 1945); The Prints of Paul Klee (NY 1945); Salvador Dali (2. izd., NY 1946 [1. izd. 1941]); Ben Shahn (West Drayton: Pen- guin Books 1947); Contemporary Painters (NY 1948); (& Alfred H. Ban, Jr.) Tvventieth Century Italian Art (NY 1949); Modigliani (NY 1951; n. izd. 1954); Giorgio de Chirico (NY1955); Yves Tanguy (NY1955); Balthus (NY 1956 [= MMA B, 1956/57, št. 3]); Modern Art and the New Past (Norman: Univ. of Oklahoma Press 1957); Ben Shahn: His Graphic Art (NY 1957); Juan G ris (NY 1958); Joan Miro (NY 1959). L: WWAA (1959). socialna zgodovina umetnosti. Med um. zgodo¬ vinarji, ki so se pos. ukvarjali z njo, zlasti —> Antal, Arnold —> Hauser in Pierre -> Francastel. socialno kritična umetnost, tj. umetn., ki raz¬ kriva družbena nasprotja, kaže socialne krivice ter obtožuje v imenu zatiranih. V skromnih oblikah jo poznamo v Evropi tudi v srednjev. umetn. in v okviru religioznih upodobitev (e. g. —> Bogatin in ubogi Lazar), na splošno pa se je uveljavljala v profani umetn. od poznega sred¬ njega veka dalje, najmočneje v 1. pol. XX. st., npr. v okviru t. i. —> nove stvarnosti, sicer pa predvsem v grafiki, karikaturi in lepaku. Med njenimi odličnimi predstavniki so Kathe -> Koll- witz,-+Masereel, George Grosz, Ben Shahn, Jack —> Levine, itd., med Hrvati Krsto —> Hege- 2011 Societas Jesu — Solari, Santino 2012 dušic, med Slovenci Niko -> Pirnat, pos. med napredno usmerjenimi skupinami pa na Hrvat- skem 1929 ust. in 1935 policijsko prepovedana Zemlja (K. Hegedušič idr.) ter po njenem vzoru na Slovenskem 1938 ust. Gruda (Stane Kumar idr.). Cf. s. v. antifašistična umetnost in narodno¬ osvobodilni boj. L: Za kruh i slobodu: angažirana umjetnost u zemljama Jugoslavije do 1941. godine (1967 [rk, Osijek: Gal. likovnih umjetnosti]); Katalog razstave del članov Umetniškega društva Gruda (Mrb 1968 [rk, Um. gal.]); Nadreal Soc (1969 — L!); Angaži¬ rana umetnost v Jugoslaviji 1919—1969 (1969 [rk, Slovenj Gradec] — razst. in kat. z nejasnim kon¬ ceptom). Societas Jesu —> jezuiti der Sockel (nem. iz lat. socculus, majhen čevelj, podstavek (doprsja, sohe, itd.) ali v arhitek¬ turi podzidek, tj. spodnji, nekoliko izstopajoči del zidu. Sodnik, Anica —> Zupanec-Sodnik, Anica Sodoma, s pr. im. Giovanni Antonio Bazzi (1477—1549), it. slikar, delal predvsem v Sieni in njeni okolici. R. v Vercelliju v Lombardiji, tam v delavnici Martina Spanzottija, pozn. nanj vplivalo delo Leonarda da Vinci in še pozn. prijatelj Rafael. S: freske, npr. Prizori iz življenja .sv. Benedikta, ki jih je zač. Signorelli (z avtp., 1505—08, Monteolivetto Maggiore) in v Farne- sini v Rimu (npr. Poroka Aleksandra Velikega in Roksane, 1512), med slikami pa npr. Snemanje s križa (Siena, Pin.) in Sv. Boštjan (banderska slika 1525, Pitti). L: Robert H. H. Cust: Giovanni Antonio Bazzi hitherto usually styled »Sodoma«: the man and the painter (L 1906); Achille Segard: Giov.-Antonio Bazzi detto Sodoma et la fin de 1’ecole de Sienne au XVI e siecle (P 1910); L. Gielly: Sodoma (P 1911); Henri Hauvette: Le Sodoma (P 1911); Venturi IX/2 (1926); Berenson Ox (1932); Mostra del Sodoma a Vercelli e a Siena (Vercelli 1950 [rk; cf. BArte 1950]); Sylvie Beguin (Diet peint it, 1964); Volker Plagemann (Kind- ler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1968, p. 405—09, repr. 1530—45), E. Jacobsen (1910), B. S. Myers (V 1969, s. v. [tekst A. A. Davidson] — L!), M. Salmi (1967), Ch. Terrasse (1925). sodomija, po Bibliji (1 Mojz 13, 13, in od 18, 16 do 19, 29) t. i. sddomski greh (lat. peccatum Sodomitdrum), tj. zlasti spolno občevanje z ži¬ valmi. Up: -*-Leda, ->Paslfae , itn. Sodomski moški oslepljeni (fr. Les Sodomites frappes d'aveuglement), bibl. ik. m. (1 Mojz 19, 11). Up: npr. miniatura v —> Psalterju Ludovika Svetega (1256). L: Rčau n/l (1956, p. 116). Soehner, Halldor (u. 1968), nem. um. zgodo¬ vinar in muzealec, od 1965 generalni direktor Bayerische Staatsgemaldesmlgn. v Miinchnu. Prom. v Miinchnu 1944 z dis. Gesch. des West- einturmes im Abendland von seinen Anfangen bis zum Ende der romanischen Periode. B: ,Velazquez und Italien ‘ (ZfKg, 1955); ,Der Stand der Greco-Forschung' (ib., 1956); ,Die Ge- schichte der spanischen Malerei im Spiegel der For- schung ‘ (ib.); ,Kritische Bibliographie zur »Gešchichte der spanischen Malerei «‘ (ib.); (& A. Schonberger) Die \Velt des Rokoko: Kunst und Kultur des 18. Jahr- hunderts (Mn s. a. [1959]); Spanische Meister (Mn 1963, »Bayerische Staatsgemaldesmlgn.: Gemalde- kataloge« 1); ,Las Meninas ‘ (MJb, 1965). Socst, Conrad von -> Konrad iz Soesta Soffici, Ardengo (1879 — 1967), it. slikar in književnik. B (lik. umetn.): II caso Rosso e Vimpressionismo francese (F 1909); Cubismo e futurismo (F 1920); G. Fattori (R 1921); A. Spadini (R 1925); C. Carrd (Mi 1928); Medardo Rosso (F 1929); Ricordi di vita artistka e letteraria (F 1930); 30 artisti moderni italiani e stranieri (F 1950). L: Chi 6(1961). Sofija, kršč. svetnica -> Zofija Sofonija, bibl. prerok (—»■ dvanajst malih pre¬ rokov), živel za vlade Manaseja (687—42 pred), Amona (642—40 pred) in Josije (640—09 pred), avtor po njem imen. preroške knj. (Sof.). Up: —> Rabulov evangeliar (f. 6v [levo], 658). L: Reau n/l (1956, p. 386). Sofronia —>■ Clorinda osvobodi Olinda in Sofro- nio (—> Tasso) SOISSONS ( Ile-de-France ). Katedr. *Saint- Gervais-et-Saint-Protais zač. 1175: od prvotno trikonhalno (deteljčasto) zasnovanega kora ohra¬ njen kot spom. zgodnje fr. gotike *juž. del tran- septa (sez. o. 1180), ki ga zaznamuje kot v bliž¬ njem -> Laonit štirinadstr. razdelitev stene, sicer pa je celota spom. vis. gotike (s trinadstr. stena¬ mi). — Musee Municipal (v nekd. opatiji Saint- Leger). L: EWA V (1961, stp 553 — L!). — Cf. E. Adam (1963), P. Franki (1962), W. Sauerlander (1970). Sokrat zaloti Alkibiada z dekletom, ik. m. P° Plutarhu (XI, 6). Up: npr. Kremserschmidt (1786, Gradec, Joanneum: Alte Gal.). L: Pigler II (1956, p. 411—12); Kindler V (1968, repr. p. 249). Solari, Santino (1576—1646), it. arh., r. blizu Lugana, u. v Salzburgu. A: npr. v Salzburgu dvorec Hellbrunn (1613—17) in stolnica (1614 1628). 2013 Solario, Andrea — SOLUN, Hagios Demetrios 2014 Solario, Andrea (o. 1470/74—1524), it. slikar najbolj samostojni med umetniki okrog Leonar¬ da da Vinci; 1490 se z bratom, kiparjem Cristo- forom S. podal v Benetke, bil tam pod vplivom Alviseja Vivarinija, se vrnil v Milano, od 1507 pa vsaj do 1510 v Franciji. S: nabožne slike, npr. popularna Madona z zeleno blazino (La Vierge au coussin vert, Louvre), in portreti, v katerih se je proti koncu močno približal Hol¬ beinu ml.: Giovanni Cristoforo Longono (d. 1505, Nat. Gali.), Kancler Girolamo Morone (verj. 1518, Milano, zas. z.). L: Venturi VII/4 (1915); Berenson Ox (1932); Luisa Cogliati Arano, Andrea Solario e Jean Clouet (Arte Lom, 1963); ead.: Andrea Solario (Mi 1965, uv Edoardo Arslah); Seizieme Peintures (1965 — L!). '— Cf. K. Badt (1914), B. Berenson (1968, repr. 1431-42). solarium -> sončna ura SOLČAVA, vas v dolini gornje Savinje. Got¬ ska žup. c. z znamenitim Marijinim kipom, t. i. Solčavsko madono (infra). L: M. Zadnikar (VS, VI, 1959, p. 110—11). *Solčavska madona, zgodnjegotska plastika sedeče Marije z otrokom (siv peščenec, viš. 58 cn b o. 1250, Solčava, žup. c.) z ohranjeno orig. polihromacijo — prvotno najbrž v Gornjem gradu. , L: CevcS (1963); »ArS« 2 (1967 [izšlo 1968), p. ŽCLVI); L’Art en Yougoslavie (P 1971 [rk], št. 231, tudi f). _ cf. E. Cevc (*1955). H sole non vede mai nessuna ombra (it.), »Sonce nikdar ne uzre nobene sence«, besede Leonarda da Vinci (Codex Atlanticus). Solier, Rene de, fr. lik. kritik (prispevki v Quadrum, Cahiers d'art, Art International in drugod) in književnik v Parizu. B: npr. Musič (R 1955); Vieira da Silva (P 1956, »Mus. de Poche«); L’Art fantastique (P 1961). Solimena, Francesco (1657—1747), it. neapelj¬ ski slikar, slikal cerkv. freske v Neaplju pa por¬ trete in mit. podobe za tamk., dunajski, fr. in Š P- dvor. S: npr. Karel VI. in grof Althann (d. 1728, Ksthist. Mus.), Avtp. (o. 1720/30, Uffizi). L: cf. F. Bologna (»1958; 1962/63), R. Causa (1957), Luc Menaše (Lj 1962). Soliš, Virgil (1514—1562), nem. grafik (lesor. & bakr.), mdr. ilustr. Biblijo ( 1560 ) AisopdVe basni (1560) in Ovidove Metamorfoze (1563). L: E. von Ubisch: Virgil Soliš und scir ‘ c l , ’ bl ' s ^ h . C Blustrationen fiir den Holzschnitt (Lpz 1889 d s.L LaranE (1959 — L!); Schmidt IL (1962), ’ and Melancholy (1964). — Cf. M. Geisberg (Bilde - Kat. 1930 — L!). Solitudo (lat.), dobesedno samota, kot Ljubezen do samote (nem. Liebe zur Einsamkeit) ena izmed —>■ šestih Marijinih kreposti, ki jo ponazarja citat iz evang. poročila o -> Oznanjenju (Lk 1, 28: Ingressus ad eam angelus, tj. Ko je prišel angel k njej). Up: npr. na S/S v zah. empori stolnice v Krki na Koroškem (o. 1264), tam nad njo prerok Ozej z napisnim trakom (Oz 2, 16: Zato, glej, jo privabim, jo povedem v puščavo ...); na portalu niirnberške Frauenkirche (2. pol. XIV. st.), itd. Sollertia (lat.), Spretnost -> Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. solnica (angl. the saltcellar, fr. la saliere, hrv. soljenka, it. la saliera, nem. das Salzfafi). *solnica Franca I„ edino ohranjeno zlatarsko delo B. Cellinija (tolčeno in cizelirano zlato in emajl, Ksthist. Mus.). V vosku jo je zmodeliral 1539 za kard. Ippolita d’Este, 1543 pa jo je dkč. za fr. kralja Franca I. (1570 jo je Karel IX. po¬ daril avstr, nadvojvodi Ferdinandu). Sol varuje Neptun (ker jo dobivamo iz morja), poper v malem slavoloku pa Zemlja-, na podstavku -> štirje letni časi in -> štirje dnevni časi. L: EWA VI (1962, t. 269); »MdS« 30 (t. II/III & XVII); »US« 9 (1969, f p. 87); »PKG« 8 (1970, t. LIV, p. 302 — L!). — Cf. H. W. Janson (1962), G. Delogu (1956), E. Kris (Goldschmiedearbeiten 1932, št. 35), J. von Schlosser (1927). SOLUN ( Thessalonlki ), mesto v sev. Grčiji blizu izliva Vardarja, za Galerija (od 293 dalje, cf. s. v. tetrarhi) ena izmed 4 prestolnic rim. imperija. Pomembni biz. spomeniki (arhitektura in mozaiki). L: EWA VI (1962, stp 949—51 — L!). — Cf. Ch. Diehl (& alii 1918). ~ cerkev »Aheiropoietos«, triladijska bazilika z odprtim ostrešjem in emporami (sez. o. 470, rest. po požaru 1917). L: »PKG« 3 (1968, t. 121 — L!); »UF« 10 (1966); »US« 5 (1970, p. 150). ~ Hagia Sofia, stavba, sez. v 1. pol. VIII. st.: v kupoli mozaik Vnebohoda iz o. 885. L: EWA II (1960, t. 438 des. spodaj); »PKG« 3 (1968, t. Ul & 138 — L!). — Cf. C. Ihm (1960). ~ Hagii Apostoli, Apostolska c., sez. 312—15. Med sočasnimi mozaiki npr. Spremenjenje na gori in Slovesni vhod v Jeruzalem. L: EWA H (1960, t. 434 zgoraj & 463); »PKG« 3 (1968, t. 164 — L!); »US« 5 (1970, f p. 205). — Cf. D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968]). ~ Hagios Demetrios, več kot 55 m dolga pet- ladijska bazilika, sez. konec V. st., prež. 629/43, 2015 SOLUN, Hagios Georgios — SOPOTNICA 2016 obnovljena po požaru 1917. Posebno znamenit mozaik na slopu ob vhodu v transept: *Sv. De¬ metrij med duhovnim in svetnim ustanovnikom (629/43). L: EWA X (1965,1.181 des.), XII (1966, t. 367 levo zgoraj); »UF« 10 (1966); »PKG« 3 (1968, t. II, 122—23 — L!); »US« 5 (1970, f p. 118—19, repr. p. 151). — Cf. D. Talbot Rice (1963 [Bgd 1968]). ~ Hagios Georgios, centr. stavba, ki jo je bil dal sezidati ces. Galerij (ces. 305—11, prej tetrarh), Teodozij pa o. 390 prezidati v cerkev; pozn. o potresu malone razrušena. Ohranjeni *mozaiki iz o. 400. L: EWA II (1960, t. 438), IX (1964, t. 44 & 62); »UF« 10 (1966); »PKG« 2 (1967, t. 363), 3 (1968, t. 1 — L!); »US« 5 (1970, f p. 109, repr. p. 149). ~ Hosios David, kapela, v kateri so 1921 od¬ krili mozaike s konca V. ali zač. VI. st. L: »PKG« 3 (1968, t. 2 — L!); »US« 5 (1970, repr. p. 150). SOM, abr. za projektivni biro, ki sta ga 1935 ust. arh. Louis Skidmore (1897 — 1962) in Natha- niel A. Owings (r. 1903) in ki se mu je nasl. leto pridružil še John O. Merrill (r. 1896). Med ostvaritvami tvrdke npr. Lever House (1950—52), Chase Manhattan Bank (1957—61) in Pepsi Wor!d Cola Headquarters Building (1958 — 60) v New Yorku pa orjaški John Hancock Center (1967-69) v Chicagu. L: John M. Jacobus Jr. (Hatje, 1963, p. 239—41); — Cf. R. F. Jordan (1969). Somaini, Francesco (1926—_), it. kipar, Stud. na ak. Brera v Milanu (hkrati pravo), živi v svojem rojstnem kraju Lomazzu blizu Coma. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). Somare, Enrico (1899—....), it. pisec o lik. umetnosti. B: Masaccio (Mi 1926); Signorini (Mi 1928); Lega (Mi 1928); Storia dei pittori italiani delVOtto- cento (Mi 1928); Zandomeneghi (K 1931); Favretto (Mi 1934), Courbet (Berg 1934); Segantini (ib. 1937). L: Chi č (1961). Somov, Konstantin Andrejevič (1869—1939), rus. slikar, grafik in ilustrator, član skupine Mir iskusstva, značilen predstavnik rus. —> findesiec- lovske umetn. Slikal pokrajine in portrete, pred¬ vsem pa rokokojsko inscenirane žanrske prizore (številne erotične risbe). R. v Sankt Petersburgu (oče, u. 1909, je bil višji kustos Eremitaže), ob razst. mod. rus. umetn. 1924 spremljal I. Gra¬ barja v ZDA, živel odtlej v Parizu in tam tudi u. L: Edouard-Joseph III (1934, p. 305—06); John E. Bowit, Konstantin Somov (Coli Art J, XXX/1, Fali 1970); KHE 3 (1971, p. 731 — L!). sonce (lat. sol, angl. the sun, fr. le soleil, it. /7 sole, nem. die Sonne), v kršč. umetn. kot Sol lustitiae podoba Kristusa po Malahijevi prerokbi (Mal 3, 20: Toda vam, ki se mojega imena bojite, zasveti sonce pravičnosti z rešenjem v svojih žarkih', po vulgati [Ml 4, 2]: Et orietur vobis timentibus nomen meum sol iustitiae el sanitas in pennis eius). Upodabljano je skupaj z -> luno na prizorih -> Križanja (cf. s. v. štirje elementi), kot atribut sv. —*■Avguština (na njegovih prsih), itd. Cf. s. v. Apolon; Helios; Mulier amida sole; Paumgart- nerjev oltar; sedem dni v tednu; sedem planetov; Ustvarjenje sonca in lune; etc. L: Francesco Negri Arnoldi, L’iconographie du so¬ leil dans la Renaissance italienne (Le Soleil 4 la Re- naissance: Colloque international tenu en avril 1963, Br: PU 1965). — Cf. L. Hautecoeur (1921). sončna ura (lat. horologium solarium ali sola- rium, angl. the sundial, fr. le cadran solaire, nem. die Sonnenuhr). Up: npr. v ik. m. ->Ezekijeva bolezen in ozdravljenje (mdr. lesor. v -> Dalma¬ tinovi Bibliji, I, f. 216v). sončnica (angl. the sunfkmer, fr. le tournesol, nem. die Sonnenblume). Po Ovidu (Met. IV 256—• 70) se je vanjo spremenila nimfa —>■ Clytie. Sonnenschein Collection -> Salmony (lit.) Soper, Alexander C(oburn), amer, um. zgodo¬ vinar, prof. na New York Univ. (umetn. Daljnega vzh.). \. B: The Evolution of Budhist Architecture in Japan (Pri 1942); Kuo Jo-Hsii's Experiences in Painting (Wash 1951); (& R. T. Paine) The Art and Architecture of Japan (Balt 1955, »The Pelican Hist. of Art«); (& L. C. S. Sickman) The Art and Architecture of China (Balt 1956, ista z.); Literary Evidence for Early Buddhist Art in China (Ascona 1959); Textual Evidence for the Secular Arts of China in the Period from Liu Sung through Sui, A. D. 420—618 (ib. 1967). SOPOČANI, samostan ob izviru Raške v Srbiji, ki gaje ust. o. 1265 kralj Uroš I. V njegovi c. sv. Trojice *StS-e, ki pomenijo vrh srb. slikar¬ stva XIII. st.; v ladji (naosu) mdr. 12 v, praznikov (npr. Rojstvo) in Abraham sprejme 3 angele, na zah. steni pa monumentalna *Marijina smrt (Uspenje Bogorodice); v narteksu (priprati) mdr. Smrt kraljice Ane in na zah. steni prizori iz živ¬ ljenja egipt. Jožefa. L: Sept siecles de Sopočani (Bgd 1965); SSS (1966); L’art byzantin du XIII' siecle: Symposium de So¬ počani 1965 (Bgd 1967, ur. Vojislav J. Durič); »PKG« 3 (1968, t. 220, 237—39). — Cf. V. Durič (♦1963), V. Molž (Lj 1965 [1966]), itd. SOPOTNICA pri Škofji Loki: c. s freskami »furlanskih« mojstrov z zač. XV. st.: na pročelju 2017 Soria, Martin Scbastian — Soutine, Chaim 2018 ostanki Poslednje sodbe , v ladji prizori iz Florija- nove legende. »Zlati« olt. (Jamškova delavnica). L: MAS I (1935); Cevc SU (1966). Soria, Martin Sebastian (1911—1961 nesr.), amer. um. zgodovinar. R. v Berlinu, štud. v Madridu, Zurichu, prom. na Harvardski univ., u. v letalski nesreči. B: ,Agustin Esteve and Goya ‘ (AB, 1943); .Sdnchez Cotdn's Quince, cabbage, melon and cucumber' (AQ, 1945); ,Goya's allegories of fact and fiction' (BM, 1948); ,Some Flemish sources of baroque painting in Spain' (AB, 1949); ,Unknown early painting by Ve- lazques' (BM, 1949); The Paintings of Zurbaran (L: Ph 1953; 2. izd. 1954 );,Las Lanzas y los retratos ecue- stres de Veldzquez' (Arch Esp Arte, 1954); ,Greco's ltalian Period' (Arte Ven, 1954); La pintura del siglo XVI en Sud America (Buenos Aires 1956); ,Jose Anto- linez: Retratos y otras obras' (Arch Esp Arte, 1956); .Sources and interpretation of the Rockeby Venus' (AQ, 1957); (& George Kubler) Art and Architecture in Spain and Portugal and their American dominions: 1500—1800 (Harm 1959, »The Pelican Hist. of Art«); >Velazquez and Vedute Painting in ltaly and Spain 1620—1750' (AAM, 1961). L: WWAA (1959). sosvodnica (nem. die Stichkappe), v obok, npr. v banjo vrezana »kapa«, tj. sfetičen trikotnik. Sotio, Alberto, it. umbrijski slikar. S: slikano r azpelo (pergament na lesu, viš. 2,78 m, šir. 2 m, s gn. & d. 1187, Spoleto, stolnica). L: W. F. Volbach (Kindler V, 1968, s. v. — L!). Sotiriou, Georgios A. (u. 1965), grš. zgodovinar biz. umetn., avtor pomembnih del o starokršč. bazilikah (1929 & 1931), starokršč. in biz. spo¬ menikih na Cipru (1931 & 1935), starokršč. in biz. umetn. (1942), c. sv. Dimitrija v Solunu (1952), ikonah v Katarininem samostanu na gori s ‘naj (1956), itd. B (vse grš. knj. izšle v Atenah): ,Hai palaiohristi- a nikai basilikai tes Ellados' (Efemeris, 1929); ,La skulpture sur bois dans Part byzantin' (Ch. Diehlov zb. 1> 1930); Hai hristianikai Thebai kai hai palaiohri- sdanikai basilikai tes Ellados (1931); Ta byzantina nnemeia tes Kyprou (1935); Hristianikd kai byzantine 'phaiologia (1942); (& M. Sotiriou) H e basilike tou Gagiou Demetriou Thesalonikes, I —// (1952); (& Anne ^adjinicolaou) G uide du Musee byzantin d'Athdnes 'Athenes 1955); (& M. Sotiriou) Eikones tes mones i>,na (2 knj., 1956). Souchal, Fran^ois, fr. um. zgodovinar (fr. kiparstvo), konservator pariškega Mus. des Monuments Historiques. . P' Jes bustes-reliquaires et la sculpture' (GBA, “66); Oas Hohe Mittelalter (Ba-Ba 1968, »K. im ud«; slov. prev. FHelena Menaše]: Visoki srednji v <*, Lj 1968). Soufflot, Jacques-Germain (1713—1780), fr. a rh. R. v Lyonu, štud. v Rimu, učenec G. N. 66 — Leksikon -> Servandonija. Leta 1755 je dobil naročilo za svoje najpomembnejše delo, nekd. c. Ste-Gene- vieve, pozn. Pantheon v Parizu (zač. 1757, dkč. 1790 njegov učenec Maximilien Brebien, J.-B. Rondelet in nečak Fran?ois), ki naznanja obd. -> neoklasicizma v Franciji. L: J. Mondain-Monval: Soufflot (P 1918). — Cf. H.-R. Hitchcock (1958 [1963]). SOUILLAC ( Quercy , Francija). V nekd. opa¬ tijski c. Sainte-Marie ostanki portala iz o. 1120/ 30: z živalmi okrašen delilni slop in reliefni lik *preroka Izaije. L: EWA V (1961, stp 594 — L!); »MdS« 91 (t. VII). Soulages, Pierre (Jean Louis), (1919—_), fr. abstr. slikar in grafik (samouk), r. v Rodezu v juž. Franciji. L: Lj Gr (zlasti 1961 — tekst Jean Leymarie); WWA (1962). — Cf. W. Haftmann (4. izd. 1965 — L!). Soupault, Philippe (1897— ), fr. pesnik, pi¬ satelj in esejist, med predstavniki dadaizma in surrealizma, v času okupacije zaprt in v emigra¬ ciji. R. v Chavillu pti Parizu. B (lik. umetn.): Henri Rousseau, le douanier (P 1927; n. izd. 1951); Jean Lurfat (P 1928); William Blake (P 1928); Paolo Uccello (P 1929). Soustelle, Jacques (1912— ), fr. politik, ge¬ neralni guverner Alžirije in potem voditelj reak¬ cionarne OAS; poznavalec mehiške umetn. B: La Vie quotidienne des Aztdques d la veille de la conquete espagnole (P 1955; amer. izd. NY 1961); (& Ignacio Bernal) Mexico: Pre-Hispanic Painting (NY 1958, »UNESCO World Art Series«). Soutine, Chaim (1893—1943), fr. (ž.) slikar, eden izmed zadnjih pomembnih predstavnikov ekspresionizma. R. na Litvanskem (Smiloviči) kot deseti med 11 otroki revnega krojača, 1910 prišel v Vilno, od 1913 v Parizu, 1918 prvič obiskal Cagnes-sur-Mer in nasl. leto Ceret, kraja, iz katerih je veliko njegovih motivov. Revščine ga je rešil dr. A. C. -> Barnes, ki je ob prvem obisku pozimi 1922/23 kupil 100 njegovih slik; druga dva mecena sta mu bila Marcellin in Ma- deleine Castaing, na katerih gradu Leves blizu Chartresa je velikokrat bival. Za okupacije emi- griral iz Pariza in se naposled naselil v Cham- pigny-sur-Veuldre v Touraini; u. po operaciji želodca v Parizu. Občudoval Corota in Courbeta, posebno pa Rembrandta, čigar sliki Žena v vodi (1654/55, Nat. Gali.) in še bolj Odrti vol (1655, Louvre) sta pobudili tudi več njegovih stvaritev. S (največja z. v -> M er ionu) : npr. Avtp. (o. 1918, New York, z. Henry Pearlman), Blazna žena (1920, Tokio, zas. z.), Pokrajina s cipresami (o. 1922/23, New York, z. Albert A. List), Obhaja- 2019 SOUVIGNY — Speča Ariadna 2020 nec (o. 1925, prej Beverley Hills [Calif.], Edward G. Robinson), Odrti vol (o. 1925, Buffalo), Mrtvi ptič (o. 1926, AIC), Paž pri Maximu (o. 1926, Pariz, baronica Aliče de Rothschild), Portret Madeleine Castaing (o. 1928, New York, Adelai- de Milton de Groot), Le valet ali » Napoleon « (1929, New York, Bernard J. Reis). L: Edouard-Joseph III (1934); W. Grohmann (ThB XXXI, 1937, s. v.); HPM II (1950); Monroe Wheeler: Soutine (NY: MMA 1950); Diet peint mod (1954); E. Szittya: Soutine et son temps (P 1955, »Souvenirs et documents«); Vollmer IV (1958); ReadP (1959 [1969]); The Arts Council 1963: Chaim Soutine, 1893—1943 (uv David Sylvester, kat. Maurice Tuchman [rk]); Robert L. Herbert (EWA XIII, 1967, s. v.); H. Read (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. A. C. Barnes (1937), R. Cogniat (1945), P. D'Ancona (1952), B. Dorival (1946), E. Faure (1929 [1934]), M. Georges-Michel (1942; 1957), J. Lassaigne (1947), J. Leymarie (& M. Castaing 1963 [angl. izd. L 1965]), J. T. Soby (1948). SOUVIGNY ( Bourbonnais , Francija); nekd. samostan (priorat), ki je bil povezan s —> Cluny- jem. Od tod znamenita -> Biblija iz Souvignyja. L: F. Deshoulieres: Souvigny et BourbonTAr- chambault (2. izd., P 1935); EWA V (1961, stp 581) sova (angl. the owl, fr. la choiiette ali Vhibou, it. i/ gufo [la civetta], nem. die Eule [die Nacht- eide; der Nachtrabe ]), ptica z mnogovrstnim sim¬ boličnim pomenom: od antike dalje atribut Atene resp. Minerve in zato simbol modrosti; v sred- njev. umetn. kot »ptič, ki beži pred lučjo« (lat. avis lucifuga ) simbol teme in satana, pos. ž. ljudstva resp. sinagoge; kot znamenje samote na podobah puščavnikov (pri Hieronimu tudi zaradi modrosti); po evangeliju (Lk 1, 79: da razsvetli te, ki sede v temi irt smrtni senci) na podobah Križanja; simbol melanholije ali satur- novskega značaja (Cranach star.: Johannes Cu- spinian, lipovina, Reinhart) in atribut Noči (na Michelangelovem nagrob. Giuliana de' Medici, vojvode nemourskega; Vasarijeva freska na stropu Sala dei Elementi v florent. Pal. Vecchio); ptič, ki napoveduje nesrečo — tako omenja sovo že Alanus ab insulis {De planetu Naturae — cf. s. v. Virtus in Fortuna razpravljata) ; naposled je sova mdr. tudi atribut lahkih žensk (prim. pomen it. besede civetta). L: Raymond Cordier, Une image symbolique du hibou appliquee d Tophtamologie (Aesculape, 1937, p. 145—47); Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 126 & 139 — L!); Debidour (1961); Heinrich Schvvarz & Volker Plagemann, *Eule (RDK VI [63. zv., 1970, stp 267—322 — L!]). — Cf. W. Bernt (IV 1962, repr. 192), J. Strzygowski (1899 [»Nachtrabe«]), G. de Tervarent (I 1958, stp 96—97). Spacal, Lojze (1907—_), slov. grafik in sli¬ kar. R. v Trstu, stud. na višjem zavodu za deko¬ rativno umetn. v Monzi in na ak. Brera v Milanu, živi v Trstu in Piranu in se mdr. ukvarja tudi s tapiserijo. L: Lj Gr (1955—71); SteleP (1960); ŠijanecS (1961); Lojze Spacal (Lj 1962 [rk, MaGal], uv U. Apollonio & Z. Kržišnik); F. Stele (ELU 4,1966, s. v.); Emilijan Cevc (SBL, 10. zv., 1967); A. Bassin (Delo, 30. VIII. 1969, p. 17). — Cf. A. Bassin (1967 — L!), E. Cevc (1955), etc. spanje (lat. somnus). Up: cf. s. v. Hlpnos; Morfej; Sen sv. Uršule; Speča ...; Trije kralji. Sparrow, W(alter) Shaw, angl. pisec o umetn., izd. več ikonografsko zaokroženih poljudnih monografij. B: The Gospels in Art: The life of Christ by great painters from Fr a Angelico to Holman Hunt (L 1904); The British home of to-day (L 1904); Women painters of the world: from the time of Caterina Vigri 1413 — 1463 to Rosa Bonheur and the present day (L 1905); The O Id Testament in Art (L 1906); British šport ing artists from Barlow to Herrig (L-NY 1922); A book of British etching from Francis Barlow to Francis Sey- mour Haden (L 1926); A book of šport ing painters: A companion volume of new research to »British sport- ing artists«... (L-NY 1931). Spazzapan, Luigi, slov. Lojze Špacapan (1889 — 1958), slov.-it. slikar. R. v Gradiški ob Soči, se 1928 preselil v Torino in od takrat ni imel več zvez s slov. kulturo. Up: npr. V. Pilon (d. 1923, Gorica, Mus. Provinciale). L: Tank (Lj 1927, repr. p. 9); Luigi Carluccio: Luigi Spazzapan (Ivrea 1960, »Quaderni d’arte del Centro culturale Olivetti«); Veno Pilon, Luiž (Lik. rev., 15. V. 1963 [cf. pon. V. Pilon: Na robu, 1965]); F. Stele (ELU 4, 1966, s. v.); Asta Žnidarčič (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!); Giuseppe Marchiori: *L’avventura fantastica di Luigi Spazzapan (Ud'ne 1970 [rk, Gradišča dTsonzo], kat. Bruno Patuna — L! [Gian- franco Di Bert] — mdr. intervju z V. Pilonom in njegov f). — Cf. L. Venturi (1946; 1960). Speculum humanae salvationis (lat.), »Ogledalo človekovega odrešenja« (nem. der Heilsspiegel, s star. imenom Spiegel menschlicher Behaltnisse), spodbudno nabožna poznosrednjev. knj., ki jo je očitno dokončno redigiral neki dominikanski menih v Strasbourgu 1324. V tradicionalni sred- njev. tipologiji so soočeni bibl. in evang. prizori, in sicer sledi evang. motivu vselej po troje bibl- upodobitev (medtem ko jih —rBiblia pauperttnt kaže po dvoje). V XV. st. je bil Speculum h. s - na Nemškem in Nizozemskem razširjem v obliki lesoreznih knjig (-»- Blockbuch). L: J. Lutz & P. Perdrizet: Speculum humanae salvationis (2 knj., Mulhouse 1907); Schmidt IL (1962, p. 44—49). — Cf. E. Breitenbach (1930). *Speča Ariadna, slavna helenistična plastika (o. 240 pred, Vat., Mus. Pio-Clementino). Up' 2021 Speča Venera — Spinčič, Ivo 2022 npr. na P. Batonijevih portretih barona Dundasa (d. 1764) in maršala Razumovskega (1766). L: Roscher I (1884—90, stp 545—46). Speča Venera (angl. Sleeping Venus, it. Venere addormentata) ali Počivajoča —> Venera (nem. Die ruhende Venus), ik. m. Up: npr. Giorgione (infra), Joseph Heintz (hrastovina, Ksthist. Mus.), Pietro Liberi (Vercelli, Mus. Borgogna), Louis- Jean-Frangois Lagrenee (o. 1762, Pariz, Mus. Nissim de Camondo), Jacques Charlier {minia¬ tura na slonovini, 1778, Louvre), itd. L: Pigler II (1956, p. 231—32); EWA X (t. 94); »MdC« 211 (t. XIV). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 657, 896). *Speča Venera, slavna Giorgionejeva slika (o, pl, 108 x 175 cm, Dresden), eno izmed ključnih del v razvoju evr ,—>akta; vplivalo na številne mojstre tega področja, mdr. na Tiziana, Rubensa, Courbeta in Renoirja. Gib levice je posnet po tipu Venus pudica\ po Michielu je krajino in zadaj skritega Amorja naslikal Tizian. V primer¬ javi s slednjega -> Urbinsko Venero (ki je od¬ visna od nje) je dresdenska Venera s svojo skle¬ njeno konturo, zaprtimi očmi in celotno ure¬ ditvijo podoba idealne, »nebeške« Venere. _ L: cf. K. Clark (1956 [1959]), H. Posse (1931), F. Saxl (1957, p. 162—63). speči Jezušček v Marijinem naročju (pogosten zlasti v severnoit. Up od XIV. st. dalje) je podoba (Praefiguratio) mrtvega Kristusa. Cf. s. v. Madon- na dal collo lungo. L: G. Firestone, The Sleeping Christ-Child in the Renaissance (Marsyas, II, 1942). Speiser, Werner (1908—1965), nem. um. zgo¬ dovinar, prof. za vzhodnoazijsko umetn. na univ. v Kolnu in direktor Mus. f. Ostasiatische K. der Stadt Koln. B: Die Kunst Ostasiens (2. izd., BI 1956); China: Getsr mul Gesellschaft (Ba-Ba 1959, »K. der Welt«); yhinesische undjapanische Malerei (BI 1959); Baukunst des Ostens: Von der Zeitenwende bis zum 119. Jahr- nundert (Essen 1964, »Baukst. der Welt« 2); Lackkunst ''' Ostasien (Ba-Ba 1965); Oriental Architecture in Color (NY 1965). SPELLO {Umbria, Italija). V c. Sta Maria Maggiore {collegiata di Sta Maria) je C app. Baglioni okrašena s Pinturicchiovimi freskami (d. 1501), med njimi na podobi Oznanjenja kot »slika na sliki« predstavljen umetnikov avtp: L: E. H. Gombrich (BM, 1961, p. 178—79, repr. t 2 ~ 23); EWA VIII (1963, stp 657 — L!). — Cf. B- Berenson (1968, repr. 1134—40). Spencer, Charles S., angl. (ž.) lik. kritik, akt. v Londonu (npr. Art News and Review). B: ,Le premier Musee d’Israel d Jerusalem‘ (Qdr, 1965); predstavitve umetnikov v rev. The Studio. Špes (lat.), Upanje (angl. the Hope, fr. VEspe- rance, it. la Speranza, nem. die Hoffnung), perso¬ nifikacija kreposti (-> sedem kreposti in pos. -> tri teološke kreposti). Atributi: sidro, sicer pa zlasti sklenjene roke in zaupljiv pogled proti nebu. Up: npr. Andrea Guardi (marm. relief na antependiju, d. 1462, Piša, Sta Maria della Spina). L: Marie Icon II (1932, repr. 19, 39, 53, 65, 68, 100); Reau I (1955, p. 189). — Cf. J. G. Hertel (pon. 1970), Ch. Seymour (Harm 1966, repr. 86 B). SPEYER ob Renu (ZRN): slavna * roman¬ ska c. je najstar. in s svojimi 133 m dolžine naj¬ večja med t. i. —> cesarskimi stolnicami. Sprva (o. 1030—61) sez. z ravnim lesenim stropom krita slopna bazilika. V 2. stavbnem obdobju 1082—1112 je ladja dobila križni obok (dobrih 13 m šir., dobrih 32 m vis.), tako daje c. najstar. velika križno obokana srednjev. stavba. Razne novosti po požaru 1159, sicer pa c. hudo poško¬ dovana 1689 (zah. del rest. F. J. Neumann 1774 do 92) in znova 1793 (zah. del historicistično rest. Hiibsch od 1852 dalje). V 2. stavbnem ob¬ dobju dokončno izoblikovana tudi o. 7 m vis. in o. 850 m 2 zavzemajoča kripta, v njej *nagrobna plošča Rudolfa Habsburškega (o. 1280/90). L: Cankar II/l (1931); F. Klimm: Der Kaiserdom zu Speyer (Speyer 1953); Reclam N II (1958 [1960]); EWA VI (1962, stp 271 — L!); Pevsner (1966). — Cf. R. Kautzsch (1921), H. E. Kubach (1962; 1965). lo Spinario (it.), slaven ant. kip: Deček, ki si izdira trn (nem. der Dornauszieher). Izgubljeni helen. oiig. kaže zlasti znana bron. rim. kopija (viš. 73 cm, Rim, Mus. dei Conservatori), sicer pa se je ik. m. nadaljeval tudi v srednjev. umetn., predstavljal »poganskega malika« (npr. na na- grob. nadškofa Friedricha von Wettin v stolnici v Magdeburgu v XII. st.) in — z opico pona¬ zorjen — pregreho -+Luxuria, ter znova oživel v renesansi. L: Werner Fuchs: Der Dornauszieher (Bremen 1968, »Opus nobile« 8); Panofsky Tomb (1964, p. 54, repr. 209—10); Franz Josef Hassel, Dornauszieher (LCII, 1968, stp 510); »US« 3 (1969, p. 239). — Cf. J. Adhemar (1939), W. S. Heckscher (RDK IV, 1958 — L!), H. W. Janson (1952), H. Ladendorf (2. izd. 1958 — L!). Spinčič, Ivo (1903-—_), slov. arh. R. v Po- brih pri Kastvu v Istri, štud. na Dunaju pri P. Behrensu, 1927—45 lj. mestni arh., ust. Društvo lik. umetnikov uporabne umetn., se mdr. ukvarjal z notr. opremo, scenografijo in knjižno opremo (izdaje in revija zal. Modra ptica, itd.). 2023 »spiritualia sub metaphoris corporalium« — »spodobnost« 2024 B: (& J. Mesar) Stanovanje (Lj 1931). L: ŠijanecS (1961); Mirjan Mušič ( ELU4, 1966, s. v.); id. (SBL, 10. zv., 1967 — L!). »spiritualia sub metaphoris corporalium«, besede —> Tomaža Akvinskega (Summa Theologiae I, q. I, art. 9, c) o tem, da so »zemeljske stvari samo prispodoba duhovnih«. spiritus Domini replevit orbem terrarum, bibl. citat (Modr 1, 7: Gospodov duh napolnjuje vesoljni svet). Prim. geslo Apostolska vera (Salomon ob Jerneju). SPITTAL an der Drau (Avstrija, Koroška), renesančni grad Salamanca-Porcia z arkadnim dvoriščem, odličen primer it. arhitekture sev. od Alp; zač. 1527 za Gabriela Salamanco, zaklad¬ nika nadvojvode Ferdinanda (brata ces. Karla V.), pozn. — do 1915 — last družine Porcia iz Furlanije. L: cf. R. IVagner-Rieger (1962). Spitzweg, Carl (1808—1885), nem. slikar sa¬ mouk, najprej lekarnar, r. in u. (77) v Miinchnu. Z ljubeznivim in nedolžnim humorjem je opiso¬ val nem. malomeščansko idiličnost, samce s če¬ picami na glavi, zaljubljence, ki spuščajo pisemca, itn.; barvno samosvoj in v svojem okolju kar napreden. S: npr. Ubogi pesnik (1839, Neue Pin.), Serenada (1864, Munchen, Schackgal.), Hipo¬ honder (o. 1865, Neue Pin.). L: Hans Vollmer (ThB XXXI, 1937, s. v. — L!); Carl Spitzvveg (Mn 1958 [rk, Stadtische Gal.]); G. Roennefahrt: Carl Spitzweg: Beschreibendes Ver- zeichnis seiner Gemalde, Olstudien und Aquarelle (Mn 1960); E. Hohne: Carl Spitzvveg (Lpz 1961); Carl Spitzweg und sein Freundeskreis (Mn 1967 [rk, Haus der K.]); H. J. Imiela (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. M. von Boehn (1920 [4. izd. 1937]), H. Uhde-Bernays (1913 [10. izd. 1935]), R. Zeitler (1966 — L!). *Splav fregate Meduze (fr. Le radeau de la Meduse), znamenita, zmago romantike naznanju- joča Gericaultova slika (o, pl, 491 X 716 cm, 1818—19, Louvre). Umetnik je po skrbnih pri¬ pravah upodobil zg. dogodek: na vožnji proti Senegalu je fregata Meduse 2. VII. 1816 doživela brodolom. Od 149 ljudi, ki so se sprva rešili, jih je končno rešitev učakalo sam6 15. Na Salonu 1819 so v podobi videli napad na vlado Ludovika XVIII., zlasti še, ker so — po vsej verjetnosti nesposobnega — kapitana na to mesto spravili Burboni. L: »PKG« 11 (1966, t. 56); »US« 11 (1971). SPLIT (lat. Spalatum), mesto ob Jadranu (Hrvatska) z najznamenitejšim spom. Dalmacije, —> Dioklecijanovo palačo , v okviru katere se je razvil ves srednjev. del mesta. L: Duško Kečkemet (ELU 4, 1966, s. v. — L!); EWA XIV (1967, stp 916—17 — L!). — Cf. V. Moli (Lj 1965). ~ katedrala (nekd. mavzolej —► Dioklecijanove palače) s poznoromanskim zvonikom. Znamenita lesena —»■ Buvinova vrata (d. 1214), kamn. priž¬ nica (XIII. st.) na 6 stebrih, ki podpirajo pol¬ krožne loke z že gotskimi profili, 1448 naroč. kapela in olt. sv. Staša (Anastazija) z liki 4 v. cerkv. učiteljev in znanim reliefom *Bičanja (-> Juraj Dalmatinac). ~ krstilnica (nekd. Jupitrov tempelj , cf. s. v. Dioklecijanova palača)', v njej znameniti kamn., s tritračno -^-pleteninasto ornamentiko zaznamo¬ vani *relief hrvatskega kralja z 2 osebama (XI. st., cf. s. v.). ~ Arheološki muzej, ust. 1820 (najstar. muz. Jugoslavije). Med njegovimi direktorji najbolj znana -> Bulič (1884—1926) in —>■ Abramič (1926 do 1949). L: Arheološki muzej v Splitu: 1821—1951 (Split 1951). — Cf. glasilo VjAHD. ~ Galerija Meštrovič ob vznožju Marjana, nekd. »hiša«, sez. 1931—39, in »kaštelet«, sez. 1938—41, ki si ju je postavil Ivan -j- Meštrovič: pomembna z. njegove plastike. ~ Galerija umjetnina, ust. 1931, direktor —»■ Prijatelj. Mdr. zastopani Meštrovič, Job, Plančič in med Slovenci Jakopič in Jama. L: cf. K. Prijatelj (1951; ZUZ, 1959). Spodnja Avstrija (orig. Niederdsterreich), ena izmed 9 avstr, dežel, »zibelka Avstrije«. Med kraji s pomembnimi um. spomeniki so poleg Dunaja npr. -> Altenburg, -> Dunajsko Novo me¬ sto (IViener Neustadt), Diirnstein, Heiligenkreuz, Herzogenburg, -> Klosterneuburg, -> Krems an der Donau, —> Lilienfeld , —> Metk, —»■ Petronell, -> Sankt Polten, —>• Schongrabern, Seitenstetten in -> Zvvettl. L: EWA II (1960, stp 162—68); Reclam A I (1961 [1963]). »spodobnost«. Zaradi nje številni odmiki od lit. predlog in resničnosti v evr. srednjev. in pozn. umetn.: e. g. Eliezerjeva prisega Abrahamu (1 Mojz 24, 9) na miniaturi v —> Psalterju sv. Ludo¬ vika (f. 12r), dosledno premeščanje kužne rane sv. Roka na »dostojnejše« mesto, itd. O »po¬ pravljanju« starih up. v XX. st. pričajo posnetki miniature z mesecem februarjem v -> Sijajnem horariju vojvode berryjskega (cf. Panofsky Neth, 1953, p. 65). Cf. s. v. Daniele da Volterra in tridentinski koncil. 2025 Spokorni psalmi — Spremenjcnje na gori 2026 Spokorni psalmi, po svoji vsebini tako imen. psalmi (št. 6, 31 [32], 37 [38] in 50 [51]). IR: * Spokorni psalmi , ki jih je uglasbil Orlando di Lasso (znameniti niz. komponist: Mons, 1530 ali 1532 — Miinchen, 1594), 3 knj., ki jih je po naročilu bavarskega vojvode Albrechta V. v letih 1565—70 bogato okrasil Hans Mielich, predvsem z bibl. prizori; miniature pomenijo vrh nem. renesančnega rkp. slikarstva in mdr. kažejo tudi naročnika, Orlanda di Lasso in samega Mielicha (Miinchen, Bayerische Staats- bibl., Mus. Ms. A [1—3]). L: Bayerns (1960, kat. št. 288—90); Muzička enci¬ klopedija 2 (Zgb 1963, repr. p. 89). spolna podložnost— > Aristotel (A. in Filis) sponka —> fibula Sponsel, Jean Louis, nem. um. zgodovinar. B: ,Gillis van Coninxloo und seine Schule' (JkPK, 1889); Die Frauenkirche zu Dresden (D 1892); Die Abteikirche zu Amorbach (D 1896); Sandrarts Teutsche Academie: kritisch gesichtet (D 1896); Das moderne Plakat (D 1897); Kabinettstiicke der Meifiner Por- z ellanmanufaktur von J. J. Kandler (Lpz 1900); Johann Melchior Dinglinger (Stu 1904); Fiirstenbildnisse aus dem Hause Wettin (D 1906); Der Zwinger (D 1924); Das Griine Gewolbe zu Dresden: Eine Auswahl von Meistenverken der Goldschmiedekunst (4 knj., Lpz 1925—1932). Sponsus et Sponsa (lat.), Ženin in Nevesta, kršč. ik. m. po—► Visoki pesmiKristus kot Sponsus in -+Ecclesia resp. Marija kot Spon- sa (tudi David in Betsabeja, — > Salomon in kraljica iz Sabe,->■ Asuer in Estera). Up: npr. mozaik v apsidi c. Sta Maria in Trastevere v Rj mu (o. 1140). L: Otto Gillen, Christus und die Sponsa (Christliche K > 1937); id. (RDK II, stp 1110—24); id., Brautigam “na Braut (LC1 I, 1968, stp 318—24 — L!). spoved. Up: cf. s. v. Crespi, Giuseppe Maria. spovednica (nem. der Beichtstuhl, tj. spovedni stol), del kršč. cerkv. opreme, sprva navaden st ol, v zdajšnji obliki od o. 1600 dalje. L: Wilhelm Schlombs: Die Entvvicklung des Beicht- stuhls in der katholischen Kirche: Grundlage und es °nderheiten im alten Erzbistum Koln (Dii 1965). ~~ Cf - J- Flis (1908, p. 127—31). Spranger, Bartholomiius (1546—1611), niz. slikar in grafik Gedk.), gl. predstavnik mednar. dvorskega manierizma v rudolfinski Pragi. R. v Antweipnu, o. 1565 v Parizu, potem v Lyonu, Milanu, Parmi in Rimu (o. 1567—75 sodel. Taddea Zuccarija), od 1575 dvorni slikar, naj- P f ej na Dunaju, od 1580 v Pragi, tam u. (65). S: alegorične in mit. podobe, e. g. Herakles in Čmfale in Vulkan in Maia (oboje baker, pred 1590, Ksthist. Mus.), Minerva kot zmagovalka nad Nevednostjo (o. 1591, ib.), Alegorija ces. Rudolfa II. (baker, d. 1592, ib.), Venera in Adonis (verj. sreda 1590-ih let, ib.), Zmagoslavje Zvesto¬ be nad Usodo (les, d. 1607, Obrazarna Pražskeho hradu). — Po njegovi ikonografsko bogati risbi Eg. Sadelerja bakr. Alegorija smrti umetnikove žene (sredi prave gneče personifikacij in simbolov kaže umetnik na portret umrle, 1600). L: van Mander II (1906); A. Niederstein, Das graphische Weik des B. Spranger (RepKw, 1931); Hall Por (1963); H. W. Grohn (Kindler V, 1968, s. v.); »US« 9 (1969, p. 236—38 z repr.); »FKG« 8 (1970). — Cf. F. Antal (1929), K. Chytil (1920), E. Diez (1909/10), A. Hauser (1964), K. Oberhuber (1958, dis.; 1964), L. van Puyvelde (1950), R. H. W ilen.sk i (1960), F. fViirtenberger (1962). spremenjena jed na krožniku, ik. m. raznih svetniških legend. Cf. e. g. s. v. Hugon, škof (Hugo Gratiano politanus) & Ulrik. Spremenjenje na gori (lat. Christi Transfiguratio in Monte, angl. Transfiguration of Christ, fr. La Transfiguration, hrv. in srb. Preobraženje, it. La Trasfigurazione, nem. Die Verklarung Christi), evang. ik. m. (Mt 17, 1—13; Mr 9, 2—13; Lk 9, 28—36; cf. s. v. Dvanajst praznikov). Na gori (Tabor ali morda Hermon) ob Kristusu v zraku Mojzes in Elija, pod njim pa apostoli Peter, Jakob star. in Janez. Up: npr. simbolični *mo- zaik v c. SfApollinare in Classe v Raveni (VI. st.), miniatura v -> Homilijah Gregorija Nazian- škega iz 867/86 (f. 75v), mozaika v -» Dafni (o. 1100) in Palatinski kapeli v Palermu (o. 1143), relief \->La Charite-sur-Loire (sreda XII. st.), Duccio ( tablica z njegove -> Mae sta, 1308/11, Nat. Gali.), fra Angelico (freska, Florenca, Mus. di S. Marco), Giov. Bellini (npr. o. 1480/85, Capodimonte), Perugino (1517, Perugia, Gali. Naz. delPUmbria), Rafael (Pin. Vat. — cf. infra), Lod. Carracci (Bologna), itd. L: Pigler I (1956, p. 250—95); Rčau 11/2 (1957, p. 574—81 —L!); Keller (1568, p. 103); >:IKG« 3 (1568, t. 4, 7, 33, 183). — Cf. W. Krcrdg (1956), K. Kunstle (1928, p. 403 ss), G. Schiller (1 15(6 [1569]. p. 155-61, repr. 405—22), D. Talbot Rice (1563 [1568], repr. 80, 149, 166, 231—32), A. de Wcal (1502; 1914). *Spremenjenje na gori, slavna Rafaelova zadnja podoba (o, les, 405 X 278 cm, 1518—20, Pin. Vat.), ki je umetnik ni več sam dokončal ali — kot je manj točno, pa lepše zapisal Vasari: ...finitolo, come ultima cosa che a jiare avesse, non toccč piit pennelli, scpraggiugnendoli la morte (»potem ko jo je bil dogotovil kot zadnjo stvar, ki jo je še imel narediti, se ni več dotaknil čopi¬ čev, ker ga je presenetila smrt«). Sliko je za 2027 Spremenjenje paJic v kače — Springer, Anton 2028 katedr. v Narbonnu naročil kard. Giulio de’ Medici, pozn. papež Klemen VII. (obenem z Obujenjem Lazarja pri — > Sebastianu del Plombo). Rafael, ki mu je največ pomagal Giovan Fran- cesco Penni, je izgotovil predvsem zgornji del, po njegovi smrti jo je 1520—22 dkč. Giulio Romano, očitno zadovoljni naročnik pa je ni poslal v Francijo, ampak jo je raje dal postaviti v c. S. Pietro in Montorio v Rimu (1523). V Franciji se je podoba prisiljeno mudila samo v obd. 1798—1815. Rafael je prvič v zgod. tako rekoč samovoljno povezal ikonogr. motiva, ki si sicer sledita v sinoptičnih evangelijih, samo —> Spremenjenje na gori (cf. supra) in pa motiv mesečnega dečka (Mt 17, 14 ss) resp. nemega obsedenca (Mr 9, 14 ss) resp. obsedenega dečka (Lk 9, 37 ss). To je storil v hkrati nasprotij polni in medsebojno povezani, barok naznanjajoči kompoziciji, ki so jo stoletja občudovali, mdr. tudi Goethe ( Italienische Reise, dec. 1787): Beides ist eins: unten das Leidende, Bediirftige, oben das Wirksame, Hilfreiche. Beides aufeinan- der sich beziehend, ineinander wirkend (svobodno poslovenjeno: Vse je povezano: spodaj trpeči, pomoči potrebni ljudje, zgoraj dejavna in odre¬ šujoča moč. Eno se na drugo opira, eno na drugo vpliva). L: Vasari-Milanesi IV; Friedrich Schneider, Theo- logisches zu Raffael (Der Katholik, XIII, Mainz 1896); Hans Liitgens: Raffaels Transfiguration in der Kunstliteratur der letzten vier Jahrhunderte (dis. [Ggn 1929] — L!); Cankar III/l (1936, p. 130—32, repr. 56); Gilberte Emile-Mdle, La transfiguration de Raphael: Quelques documents sur son sčjour a Pariš (1798—1815) (RPARA, 1960/61); »CA« 4 (1966, kat. št. 153, t. LXIV). — Cf. O. Bock von Wiilfingen (1946; 1956), A. M. Brizio (EWA XI, 1966, stp 860, t. 435), J. Burckhardt (1855 [1964, p. 856—58]), L. Dussler (1966. št. 119 — L!), H. von Einem (»1966 — L!), S. J. Freedberg (1961, p. 356—62 & 605 — L!), F. Hartt (1969), G. Schiller (I 1966, repr. 422), etc. Spremenjenje palic v kače (it. II Miracolo del serpente [ali bastone trasformato in serpente]), bibl. ik. m. (2 Mojz 7, 9—12). Up: cf. s. v. Aron in Mojzes pred faraonom. Spreobrnjenje sv. Pavla, točno Savlovo spre¬ obrnjenje, ker se je dotedanji preganjavec krist¬ janov (-> Pavel iz Tarza ) šele potem imen. Pavel (lat. Conversio Pauli, angl. The Conversion of St. Paul, fr. La Conversion de Saint-Paul sur le chemin de Damas, hrv. Obračenje sv. Pavla, nem. Die Bekehrung Pauli, srb. Preobračenje sv. Pavla), kršč. ik. m. (Apd 9, 1—9: ...ga je nenadoma obsijala svetloba z neba', padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me pre¬ ganjaš ?« [Saule, Saule, quid me persequeris ?]; ib. 22, 6—12; ib., 26, 12—19; 1 Kor 15, 8). Up: npr. miniatura v -> Veliki bibliji v S. Paolo fuori le mura iz o. 870/75 (f. 307v — skupaj z drugimi prizori), miniatura v -^-Krščanski topografiji Kozme Indikopleusta iz IX./X. st. (f. 83v), pozn. varianta s padcem s konja, ki navezuje na sred- njev. ik. m. -> Superbia, npr. s prejšnjim in pozn. prizorom zgodbe dop. reliefna upodobitev v tim- panu (peščenec, 3. četrt. XIV. st., Dunaj, stol¬ nica sv. Štefana, Singertor), tapiserije po enem izmed -> Rafaelovih kartonov, Parmigianino (atr. [prej za avtorja veljal Niccolo dell’Abbate], o. 1530, Ksthist. Mus.), Michelangelo (* freska, 1542—45, Vatikan, Capp. Paolina), P. Bruegel star. (d. 1567, Ksthist. Mus.), L. Carracci (Bo¬ logna), Caravaggio (les, 1594/96, Rim, z. Odes- calchi Balbi di Piovere; *1600/01, Rim, Sta Ma¬ ria del Popolo, Capp. Cerasi), itd. Po svoje je motiv oblikoval tudi Marino -> Marini. L: Rčau HI/3 (1959, p. 1041—42); EWA II (1960, t. 484), III (1960, t. 34 & 61), XV: Index (1968, p. 128 — cf. Conversion)', S. Hohenstein: Die Ikonographie der Bekehrung Pauli (dis. [FrM]). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 866, 1316; ib. 1968, repr. 1923), W. Friedlaender (1955), J. White (1956). Spretnost —>■ Veliki zmagoslavni voz Sprevod Bakha in Ariadne —> Bakhos in Ariadna Sprevod treh kraljev -*■ Pohod treh kraljev Springer, Anton (1825—1891), nem. um. zgo¬ dovinar, pisec nekdaj najbolj razširjenega občega zg. pregleda lik. umetn. (cf. Handbuch, infra), pomemben pedagog in metodik tiste dobe. R. v Pragi, učil na univ. v Bonnu, StraBburgu in od 1873 dalje v Leipzigu, tam u. (65). V svojem prizadevanju za znanstv. um. zgod. nasprotoval zlasti Hermanu —> Grimmu. B: Die Baukunst des christlichen Mittelalters (Bn 1854); Geschichte der bildenden Kunste im 19. Jahr- hundert (1858); Rafaels Disputa (Bn 1860); ,Ikono- graphische Studien ‘ (MCC, 1860); ,Vorbilder zu zwei Diirerschen Handzeichnungen in der Ambraser Samm- lung ‘ (ib. 1862); Bilder aus der neueren Kunstge- schichte (Bn 1867; 2. izd., 2 knj., Bn 1886); Die mittel- alterliche Kunst in Palermo (K 1869); Handbuch der Kunstgeschichte (Lpz 1875; 2. izd. 1881; 6. izd., 3 knj., 1901—1902; 11. izd., 6 knj., ib. 1918—1929); ,Meister tValch ‘ (ZfbK, 1877); RaffaelundMichelangelo (2 knj., Lpz 1878; 2. izd., 2 knj., ib. 1883; 3. izd. ib. 1895); ,Uber die Quellen der Kunstdarstellungen des Mittel¬ alters' (Ber. tiber die Verh. der k. sachs. Ges. der VVissenschaften: Phil.-hist. Klasse, Lpz 1880); Die Psalterillustration im friihen Mittelalter (Lpz 1880, »Abh. Lpz«); ,Raffaels Schule von Athen' (GrK, 1883); Die Genesisbilder in der Kunst des friihen Mittelalters (Lpz 1884); ,Das Jiingste Gericht' (RepKw, 1884); ,Leonardofragen' (ZfbK, 1889); Albrecht Diirer (Bi 1892) ; Aus meinem Leben (BI 1892 [avtobiogr.]) L: ZfbK (1892, nekr.); Paul Clemen (ADB XXXV, 1893) . — Cf. U. Kullermann (1966 — L!), W. Waet- 2029 SPRINGFIELD — srbski slikarji in grafiki 2030 zoldt (II 1924). — Zbornik: Gesammelte Studien zur Kunstgeschichte: Eine Festgabe zum 4. 5. 1885 fiir Anton Springer (Lpz 1885). SPRINGFIELD, mesto v Massachusettsu (ZDA [New England]). ~ Museum of Fine Arts (49 Chestnut St.). S: med Italijani Bacchiacca (Ženski portret), G. P. Pannini (Titov slavolok v Rimu) in G. B. Tiepolo (Marija z otrokom, 1759), med Ho¬ landci Jan van Goyen, F. Bol (Avtp.), W. Kalf (Tihožitje), Jacob van Ruisdael (Pokrajina blizu Dordrechta, d. 1649), Gerrit Berckheyde (V. c. v Haarlemu), med Francozi Chardin (Tiho¬ žitje, oval, 1764), J.-L. David (Mme de Servan), Gericault (Portret blazneža), Corot, Delacroix (študija za portret barona von Schwitterja), J.-F. Millet, Courbet (npr. Grad Chillon, o. 1875), Monet (Senena kopica, d. [18]93) in Vlaminck, med drugimi Liotard in Zoffany (Sodnik Suetonius Heatly in njegova sestra Temperance tv Indiji ], 1783/89), pos. med Američani B. Perlin (The Street). ^Spuščanje v klet (nem. »Kellers žene«), manie- nstična slika (les, 57 X 55,5 cm, d. 1537, Stadel), bila atr. Jeanu de Gourmontu, bolj prepričljivo Pa t. i. »Felixu Chrestienu«. L: Jacques Thuillier (Art de France, I, 1961); »PKG« 8 (1970, t. 60, p. 189 — L!). Squarcione, Francesco (1397 [ali 1394] —1468), d. slikar in zbiratelj v Padovi. Med njegovimi številnimi učenci, ki jih je — po dkm. sodnih obravnavah sodeč — močno izrabljal, tudi Marco Zoppo in Mantegna. S: Poliptih sv. Lazarja (o. 1449/52, Padova, Mus. Civico). L: cf. A. Chastel (Renaissance mer. 1965, p. 132 ss). srbska in makedonska srednjeveška umetnost. ^ ; t. i. raško šolo predstavljajo npr. Dur- devi Stupovi (1168), Kuršumlija (1170-a leta), Studenica (c. Marijinega vnebovzetja 1183— "91), Žica (1208/15), —> Mile seva (1234/35), M orača (1252) in kot delo fra Vite -> Dečani (1327—35), srb.-maked. stavbarstvo za Gade kralja Milutina (1282—1321) zlasti Bogo- fodica Ljeviška v —>-Prizrenu (1307), —>Staro Nagoričane pri Kumanovem (1313 — 19) in —>■ Gračanica pri Prištini (o. 1321), t. i. moravsko Sol ° Pa poleg Lazarice (1370—74), -> Ravanica (1376—81), Ljubostinja (po 1387 ),-+Ka!enič G413—17) in —> Manasija ali Resava (1406/18). StS-e po kronol. zaporedju: Sv. Sofija v ^ Ohridu (XI. st.), —> Nerezi (1164), Durdevi Stupovi (o. 1170), -^-Kurbinovo (1191), -^-Stude- n ‘ ca (1209 & o. 1260/70), —► Mileševa (o. 1235 & o. 1260) in Morača (1252), Peč (= Sv. Apostoli, o. 1250 in konec XIII. st.), —> Sopočani (1260-a leta), Gradac (o. 1270), Sv. Kliment v -> Ohridu (1295), Ar Uje (1296), Sv. Nikita pri Skopju (o. 1307), Bogorodica Ljeviška v —> Prizrenu (1307—09), Kraljeva cerkev v —> Stude- nici (1314), —> Staro Nagoričane (1317), Peč (= Sv. Dimitrij, 1317—24), —> Gračanica (1321), Peč (= Bogorodica Odigitrija, 1324—37), —> Dečani (o. 1340), -» Le s novo (o. 1346), Ma- tejče, -> Ravanica (o. 1377), —>■ Kalenič in -> Manasija ali Resava (o. 1415). L: Dušan Tasič (UBJ, 1969). — Cf. V. Mole (Lj 1965 — L!), S. Radojčič (1969 — L!). srbski kiparji novejše dobe po gen. zap.: Petar Ubavkič (1850—1910), Dorde Jovanovič (1861— 1953), Simeon Roksandič (1874—1943), Toma Rosandič (1878—1959), Petar Palavičini (1887— 1958), Rista Stijovič (1894), Sreten Stojanovič (1898—1960), Ana Bešlič (1920), Olga Jevrič (1922), Jovan Kratohvil (1924), Nandor Glid (1924), Olga Jančič (1929), Oto Logo (1931). L: BihaljiS (1955); Miodrag B. Protič (ELU 4,1966, p. 286—87); Sodobna srbska umetnost (Lj 1971 [rk, MG], uv za kiparstvo Jerko Denegn). srbski slikarji in grafiki XIX.—XX. st. od K. Danila dalje po gen. zap.: Konstantin Danil (1798—1873), Jovan Isajlovič (1806—1885), Ni¬ kola Aleksič (1808—1873), Uroš Kneževič ([811— 1876), Katarina Ivanovič (1811—1882), Dimitrije Avramovič (1815—1855), Pavle Simič (1818— 1876), Novak Radonič (1826—1890), Ljubomir Aleksandrovič (1828—1887), Dura Jakšič (1832— 1878), Stevan Todorovič (1832—1925), Miloš Tenkovič (1849—1890), Dorde Krstič (1851— 1907), Uroš Predič (1857—1953), Paja Jovanovič (1859—1957), Marko Murat (1864—1944), Ste¬ van Aleksič (1867—1923), Nadežda Petrovič (1873—1915), Milan Milovanovič (1876—1945), Kosta Miličevič (1877—1920), Branko Popovič (1882—1944), Ljubomir Ivanovič (1882—1945), Jovan Bijelič (1886—1964), Petar Dobrovič (1890 do 42), Moša Pijade (1890—1957), Zoia Petro¬ vič (1894—1962), Sava Šumanovič (1896—1942), Milo Milunovič (1897), Milan Konjovič (1898), Ivan Tabakovič( 1898), Marko Čelebonovič (1902), Nedeljko Gvozdenovič (1902), Radojica-Noje Živanovič (1903—1944), Dorde Andrejevič-Kun (1904—1964), Peda Milosavljevič (1908), Milena Pavlovič-Barili (1909—1945), Bora Bar uh (1911— 1942), Milivoj Nikolajevič (1912), Dušan Ristič (1913), Lazar Vujaklija (1914), Ljubica Sokič (1914), Boža Ilič (1919), Slovenka Majda Kurnik (1920—1967), Dorde Ilič (1920), Zoran Petrovič (1921), Miodrag B. Protič (1922), Bata Mihaj- lovič (1923), Ksenija Divjak (1924), Boško Ka- 2031 srbski umetnostni zgodovinarji — SREDNJA VAS 2032 ranovič (1924), Bogomil Karlavaris (1924), Stojan Čelič (1925), Mladen Srbinovič (1925), Lazar Vozarevič (1925—1968), Petar Omčikus (1926), Olja Ivanjicki (1931), Zoran Pavlovič (1932), Miodrag Nagorni (1932), Leonid Šejka (1932 — 1970), Radovan Kragulj (1934), Milič Stankovič (1934), Živojin Turinski (1935), Vladimir Velič- kovič (1935), Radomir Damnjanovič (1936), Branko Miljuš (1936). L: Srpsko slikarstvo XIX veka (Zgb 1965 [rk, Mod. gal. JAZUj, teksti Miodrag Kolarič, Vera Ristič & Nikola Kusovač). — Cf. A. Čelebonovič (1965), M. B. Protič (*1970), etc. srbski umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o lik. umetn. po gen. zap.: M. Vasič (1869— 1956), V. R. Petkovič (1874—1956), B. Nikola¬ jevič (1877—1947), A. Deroko (1894), M. Kaša- nin (1895), Dorde Mano-Zisi (1901), Z. Simič- Milovanovič (1901), M. Stevanovič (1903), O. Bihalji-Merin (1904), P. Vasič (1907), D. Popovič (1909 — 1962), S. Radojčič (1909), Radoje Ljubin- kovič (1910), Mirjana Ljubinkovič-Čorovič (1910), Verena Han (1912), M. Kolarič (1912), A. Čele¬ bonovič (1917), Milutin Garašanin (1920), Draga Garašanin (1921), K. Ambrožič (1922), M. B. Protič (1922), V. Korač (1924), V. Durič (1925), J. Maksimovič (1925), D. Stričevič (1929), L. Trifunovič (1929), J. Denegri (1936). srce (lat. cor, angl. the heart, fr. le coeur, it. il coro, nem. das Herzj, v starem Egiptu veljalo za sedež razuma, v evr. srednjev. in pozn. umetn. simbol ljubezni. Goreče srce je npr. atribut —»• Caritas. L: Rčau m/3 (1959, p. 1507); Cirlot (1962, p. 135—36); Das Herz im Umkreis des Glaubens (Bi- berach 1965); Das Herz im Umkreis der Kunst (ib. 1966). Srce Jezusovo (lat. Sacratissimus Cor Jesu, fr. Le Sacre Coeur de Jesus, it. II Sacro Cuore di Gesu, umetnostno malo pomemben katol. ik. tip Kristusove podobe, ki ga v lik. umetn. za¬ čenja P. Batonijeva slika v rim. c. II Gesii iz o. 1780 (v nasprotju s pozn. deli tu Kristus dobesedno drži plameneče, s križem in trnovo krono zaznamovano srce). L: Reau II/2 p. 47-^19). Sreča -> Fortuna Srečanje Atile in papeža Leona Vel., freska (spodaj šir. 7,5 m), ki jo je Rafael — ob izdatnem sodelovanju pomočnikov — 1514 naslikal v-> Stanza d'Eliodoro. Papež Leon I. Vel. je pred¬ stavljen s potezami novega papeža, Leona X. Srečanje na poti v Emavs (lat. Christus apparet duobus discipulis juxta Emmaus, fr. La Rencontre sur le chemin d'Emmaiis), evang. ik. m. (Lk 24, 13—29). Up: npr. Duccio (na-> Maesta). L: Reau n/2 (1957, p. 562—563). Srečanje pri Zlatih vratih (angl. The Meeting at the Golden Gate [ of Jerusalem ], fr. La Rencon¬ tre a la Porte d'Or, it. Uincontro di Anna e Gio- vacchino sotto la Porta Aurea, nem. Die Begeg- nung von Joachim und Anna unter der Goldenen Pjorte), ik. m. iz legende Marijinih staršev, v srednjev. umetn. podoba brezmadežnega spo¬ četja Marije, ki ji je zato na oltarjih pendant -> Oznanjenje. Up: npr. Giotto ( freska , Padova, Capp. delTArena — poljub na usta še dolgo osamljen), T. Gaddi ( freska , Florenca, Sta Croce, Capp. Baroncelli), Filippo Lippi (-> Tondo Bar- tolini — v ozadju!), Mojster iz Moulinsa (les, 1500, Nat. Gali., des. Karel Včl. — kot pendant Oznanjenje v AIC1), Diirer ( lesor., d. 1504, v ciklu Marijino življenje), Wolf Traut (les, o. 1514, Bayerische Staatsgemaldesmlgn.). L: Rčau n/2 (1957, p. 159—61); Kindler IV (1967, repr. p. 516), V (1968, repr. p. 555), etc. — Cf. E. Cevc (1970, repr. 91). Srečanje treh živih in treh mrtvih (fr. Le Dit des trois Morts et des trois Vifs, it. II contrasto [Uincontro] dei tre Vivi e tre Morti), poznosred- njev. ik. m., znan od XIII. st. dalje, eden izmed pobudnikov-> mrtvaškega plesa. Up: npr. slav¬ na freska v ->Piši (po sredi XIV. st., -> Campo- santo: Zmagoslavje smrti. L: Willy S torek: Die Legende von den drei Leben- den imd den drei Toten (Hdl 1910); Georges Servieres, Les formes artistiques du »Diet des trois Morts et des trois Vifs« (GBA, 1926); Reau II/2 (1957, p. 642—45 & 661 — L!). — Cf. K. Kunstle (1908), S. Cosacchi (s. v. Kozdky, 1965). središčni kvadrat -> vezani sistem SREDNJA VAS pri Šenčurju pri Kranju. L: M. Juteršek (ELU 4,1966, s. v. — L!); Cevc SU. ~ podr. c. sv. Katarine: poslikan lesen kase- tiran strop (d. 1716), 3 » zlati « oltarji (v. olt. d. 1642). ~ podr. c. sv. Radegunde. Notr.: koroškemu stilnemu območju pripadajoče freske iz o. 1440: spodaj Pohod treh kraljev in Poklon kraljev, zgoraj prizori iz pasijona ; figuralno okrašeni sklepniki in konzole (o. 1530); »zlati« oltarji’, na v. oltarju slika Jur. Šubica (Sv. Radegunda, d. [18]86). L: Stele (1969). — Cf. E. Cevc (1970), I. Kontelj (VS, 1966, p. 48 & 66, repr. p. 50 in na ovitku)* SREDNJA VAS v Bohinju: žup. c. sv. Martina, v njej F. Jelovškova iluzionistična freska v. olt. 2033 srednjeveška umetnost — Stange, Alfred 2034 (dat. s kionogramom 1752, rest. 1894 M. Koželj in pozn. P. Železnik) in M. Langusovi olt. sliki (Sv. Jožef in Križanje). ‘ L: F. Stele (ZUZ, VI, 1926, p. 175); Cevc SU (1966). — Cf. S. Mikuž (ZUZ, XVI, 1939/40, p. 31). srednjeveška umetnost v Evropi: cf. s. v. bizan¬ tinska umetn.', gotika', karolinška umetn.', krščan¬ ska ikonografija', otonska umetn.; romanika ; starokrščanska umetn.; visokosrednjeveška umetn .; zgodnjesrednjeveška umetn. L: Cankar I—II (1927—33); Panofsky Tomb (1964); »US« 5—8 (1968/1970 — L!). — Cf. J. Evans (1966 — L!), Ch. R. Morey (1942). Srnec, Aleksandar (1924—_), hrv. slikar, kipar in oblikovalec, soust. skupine Exat 51. L: IV bsogradrki trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). srp (lat. falx, angl. the sickle, fr. la faucille, nem. die Sichel), atribut —> Saturna, v zraku viseči atribut —> Notburge. srpanj (hrv.) -» julij *»De Staalmeesters«, znamenita Rembrandto¬ va slika predstojnikov amsterdamskega suknar- skega ceha (o, pl, 191,5 X 279 cm, sgn. & dva¬ krat dat. 1661 in 1662, Rijksmus.), ena izmed najpopolnejših uresničitev skupinskega portreta. V dosledni »notr. in zun. enotnosti« (Riegl), v skladnosti kraja, časa in dogajanja se je pet Predstojnikov ali regentov (šesta, razoglava oseba Za njimi je služabnik Frans Bell) zazrlo v nezna¬ nega obiskovalca ... L; OH (1956 — teksti: A. van Schendel, H. van de ^aal, J. H. van Eeghen, Ch. de Tolnay)', Kchr (1957 — H .Kauffmann [ref.] idr.); »CA« 33 (1969, št. 424). Cf. A. Riegl (1902 [1931]). Stadel, Johann Friedrich (1728—1816), nem. Um. zbiralec. Z oporoko 1815 je svojo z. (o. 500 zvečine hol. in flam. slik) in premoženje volil mestu za um. inst., zdajšnji Stadelsches Kunst- institut v Frankfurtu a. M. Stadler, Franz J. (1877—1953), nem. (ž.) um. zgodovinar, r. na Madžarskem, u. v Zurichu. B: Hans Multscher und seine (Verkstatt: Ilire Stel- iar\ ‘ n ^ er Geschichte der schwabischen Kunst (Str 907, »SdK« 82); Michael (Volgemut und der Niirn- oerger Holzschnitt im letzten Drittel des XV. Jahr- nunclerts (2 knj., Str. 1913, »SdK« 161); Hans..von Kulmbach (W 1936). Stael, Nicolas de (1914—1955 sam.), fr. slikar, r - v Sankt Petersburgu (pozn. Leningradu) v oficirski družini baltskega rodu. Po smrti staršev živel v Belgiji, pozn., po raznih potovanjih, v Parizu (natur. 1948), u. (41) v Antibesu. Po¬ membna dela od 1943 dalje, ko je prešel v abstr. slikarstvo, ki pa ga je 1952 začel opuščati. S: npr. Sicilska pokrajina (pl, 89 X 130 cm, 1954, Ziirich, Fritz & Petez Nathan), Fort d'Antibes (pl, 130 x 89 cm, 1955, Pariz, Jacques Dubourg). L: Roger van Cindertael: Nicolas de Stael (P 1951); Douglas Cooper (BM, 1956, nekr.); Nicolas de Stael (Hn 1959 [rk, Kestner-Ges.], uv Werner Schmalen- bach)', H. Read (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. D. Cooper (1961), W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965), etc. die Staffelkirche (nem.) —>• stopnjevana cerkev Stahl, Fritz (1860—1928), nem. (ž.) um. zgo¬ dovinar (prispevki o arhitekturi v Wasmuths Mo- natshefte fiir Baukunst in drugod). B: Wie sah Goethe ausl (BI 1904); (Veg zur Kunst: Einfuhrung in Kunst und Kunstgeschichte (BI 1927); Pariš: eine Stadt als Kunstvverk (n. izd., BI 1934). Stahly, (Henri) Franfois (1911—_), fr. abstr. kipar (in grafik), r. v Konstanci (Konstanz) v Nemčiji, do 20. leta živel v Švici, v Parizu obi¬ skoval Ac. Ranson in Maillolovo delavnico, od 1949 v Meudonu pri Parizu. L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961). — Cf. C. Giedion- (Velcker (1962). f Stahuljak, Tihomil (1918—....), hrv. um. zgo¬ dovinar in konservator, dipl. 1942 v Zgb. Stammler, Wolfgang (1886—1965), nem. lit. zgodovinar, mdr. izd. Reallexikon zur deutschen Literaturgesch. in Deutsche Literatur des Mittel- alters: Verfasserlexikon. B (za lik. umetn.): Die Totentdnze des Mittelalters (Mn 1922, »Einzelschriften zur Biicher- u. Hand- schriftenkunde« 4; tudi Lpz 1922, »Bibl. der Kg.« 47); Der Totentanz: Entstehung und Deulung (Mn 1948). Stančič, Miljenko (1926——), hrv. slikar, surrealist. R. v Varaždinu, štud. na ak. v Zgb (1945—52), docent prav tam od 1961. L: Katalog izložbe studenata Akademije likovnih umjetnosti: Majski festival (Zgb 1949); Oto Bihalji- Merin (Književne novine, 3. VI. 1954); Jsla (14. zv., 1957); Zvonimir Golob, Srce u jantaru (Književna tribina [Zgb], št. 3, 27. V. 1959); Miroslav Krleža: Miljenko Stančič (Zgb 1964 — L!); Žarko Domijan (ELU 4, 1966, s. v. — L!); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). Stange, Alfred (1894—1968), nem. um. zgodo¬ vinar, od 1935 dalje prof. na univ. v Bonnu, se udinjal nacizmu (cf. Deutsche VVissenschaft: Ar- beit u. Aufgabe, Lpz 1939). B: Deutsche Kunst um 1400: Versuch einer Darstel- lung ihrer Form und ihres (Vesens (Mn 1923); Die Entwicklung der deutschen mittelalterlichen Plastik 2035 Stanza d’Eliodoro — Stanza della Segnatura 2036 (Mn 1923); Die deutsche Baukunst der Renaissance (Mn 1926); * Deutsche Malerei der Gotik, I—XI (Mn-Bl 1934—1961); German Painting: XIV—XVI Centuries (NY 1950); Uber die Einsamkeit der mo- dernen Kunst (1951); (& Albert Fries) Idee und Ge¬ stah des Naumburger Westchores (Trier 1955, »Trierer theologische Stud.« 6); Der Hausbuchmeister: Ge- samtdarstellung und Katalog seiner Werke (Ba-Ba: Heitz 1958, »SdK« 316); (& Norbert Lieb) Hans Holbein der Altere (Mn-Bl 1960); ,Ein Paradiesgart- lein vom Meister der hi. Veronika' (Panth, 1960); ,Ein Madonnenbild von Konrad Witz' (ib., 1961); Malerei der Donauschule (Mn 1964); ,Bemerkungen zur gotischen Malerei in Nordfrankreich' (AMK, 1965); Die deutschen Tafelbilder vor Diirer, I: Koln, Niederrhein, VVestfalen, Hamburg, Liibeck und Nieder- sachsen (Mn 1967, »Bruckmanns Beitr. zur Kw.«); ,Das Bildnis im Werke Albrecht Altdorfers' (Panth, 1967); Kritisches Verzeichnis der deutschen Tafelbilder vor Diirer, II: Oberrhein, Bodensee, Schweiz, Mittel- rhein, Ulm, Augsburg, Allgiiu, Nordlingen, von der Donau zum Neckar (Mn 1970, izd. Norbert Lieb). Stanza d’Eliodoro, v prostoru tretja, po posli¬ kavi pa druga med Rafaelovimi Stanzami (1511/ 12—14), imen. po freski -> Izgon Heliodorja iz templja-, njej nasproti je —> Srečanje Atile in Leona Vel. (že s potezami Leona X.!), levo od Izgona je *Osvoboditev sv. Petra iz ječe, desno pa -> Maša v Bolseni. Stropne freske (atr. Bald. Peruzziju) kažejo okrog medaljona z grbom Ju¬ lija II. 4 prizore, ki vsebinsko ustrezajo StS-am pod njimi: Abraham daruje Izaka (nad Mašo), Bog se prikaže Noetu (nad Srečanjem), Jakobova lestev (nad Osvoboditvijo) in Mojzes pred gore¬ čim grmom (nad Izgonom). L: cf. H. Dollmayr (1890), S. J. Freedberg (1961, repr. 205—10, 213—15), N. Ponente (1967). Stanza della Segnatura, po svojem slikarskem okrasu (1508—11) prva in najznamenitejša med »sobami« (—»■ Rafaelove stanze), ki jih je Rafael poslikal v Vatikanu, po prostorskem zaporedju druga; bila morda — kot ime kaže — namenjena papeškemu sodišču, čeravno se StS-e skladajo tudi s tradicionalno ureditvijo knjižnic (teologija, filozofija, pravo in poezija). Na vhodni steni je t. i. -> Disputa, njej nasproti —> Atenska šola, nad oknom na cortile dei Pappagalli je —>■ Parnas, nad oknom na cortile del Belvedere pa Kreposti (levo od okna proti Atenski šoli je Civilno pravo, des., proti Disputi, pa Cerkveno pravo). V luneti Kreposti so z ženskimi personifikacijami od leve na des. ponazorjene Fortitudo, ki drži hrastovo vejo (namig na družinsko ime Della Rovere, tj. na papeža Julija II.), Prudentia, ki se opazuje v ogledalu, in Temperantia, ki ima v rokah vajeti. Od 5 puttov, ki jim delajo družbo, je prvi od leve samo za okias, tretji drži ogledalo Razum¬ nosti, ostali pa predstavljajo 3 teološke kreposti: drugi, Caritas, stresa želode s hrastove veje, četrti, Špes, dviga baklo, peti, Fides, kaže proti nebu. Spodaj levo (Civilno pravo); Tribonianus izroča cesarju Justinijanu pandekte, tj. z. pravnih določb iz starih rim. zakonikov; des. (Cerkv. pravo): Papež Gregorij IX. potrjuje dekretalije. Spodaj na vseh 4 stenah grisaille StS-e, pod Par¬ nasom prizora Avgust prepove izvrševalcem Ver¬ gilove oporoke sežgati Eneido in Aleksander Vel. da v Ahilov grob položiti Homerjeva dela, sicer pa od Pierina del Vaga pod »Disputo« od leve na des. Tiburtinska šibila pokaže Avgustu Marijo, Sv. Avguštin z dečkom na morski obali in Pogan¬ ska daritev, pod Atensko šolo Obleganje Sirakuze in Arhimedova smrt in Magi razglabljajo o nebeški sferi, pod Civilnim pravom Solon govori Atencem in pod Cerkv. pravom Mojzes prinese Izraelcem tabli postave. Tudi slikarija stropa, katere raz¬ delitev je bila že prej določena, samo delno Rafaelovo lastnoročno delo. V 4 medaljonih ustrezne personifikacije, nad »Disputo« je Teo¬ logija (belo ogrinjalo [ Fides j, zeleni plašč [Špes] in rdeča obleka [Caritas] ponazarjajo 3 teološke kreposti; na tablicah, ki jih držita putta ob njej, je razbrati DIVINAR[VM] RER[VM] NOTITIA po Justinijanu), nad Atensko šolo je Filozofija (njena obleka, ki je zgoraj sinja z zvezdami [Zrak], nato rdeča z močeradom [Ogenj], zelena z ribami [Voda] in rumena z rastlinami [Zemlja], ponazarja 4 elemente, na knjigah v njenih rokah je razbrati MORALIS in NATVRALIS, na tabli¬ cah pa CAVSARVM COGN1TIO po Georgica II, 490—92), nad Krepostmi in Pravom je Pra¬ vičnost (Iustitia , na tablicah IVS SVVM VNI- CV1QVE TRIBVIT po Justinijanu), nad Parna¬ som pa Poezija (na tablicah NVMINE AFFLA- TVR po Eneidi VI, 50). V v. štirikotnikih perso¬ nifikacije dopolnjujejo ustrezni prizori, v malih z vboklimi stranicami pa putti, ki ponazarjajo 4 elemente: ob Teologiji Adam in Eva ob drevesu spoznanja in Ogenj, ob Filozofiji Primo mobile (okrogli Kozmos prek katerega se sklanja perso- nificirana Astionomija) in Voda, ob Pravičnosti Salomonova sodba in Zemlja, ob Poeziji Apolon in Marsias in Zrak, Štiri elemente in hkrati zvezo med okrasom sten in stropa pa ponazarjajo tudi putti v vlogi obočnih kamnov na lokih nad lune- tami: nad »Disputo« Zrak (namesto Ognja!), nad Atensko šolo Voda, nad Parnasom Ogenj (namesto Zraka!) in nad Krepostmi in Pravom Zemlja. L: M. Tensa Tozzi, La volta della Stanza della Segnatura (Arte, 1927); Georg Leyh, Die Camera della Segnatura — ein Bibliotheksraum? (Festschrift f- Georg Leidinger zum 60. Geburtstag..., Mn 1930); Harry B. Gutman, Zur Ikonologie der Fresken Raffaels in der Stanza della Segnatura (ZfKg, 1958); A. M. Brizio (EWA XI, 1966, stp 847—49). — Cf. A. 2037 Stanza delPIncendio — starokrščansko slikarstvo 2038 Chastel (1959), L. Dussler (1966 — L!), D. Redig de Campos (1938; 1950 [1957]), J. Shearman (1965), F. Wickhoff(\m ), E. Wind (1938/39). Stanza delPIncendio, v prostoru prva, po po¬ slikavi pa tretja med Rafaelovimi Stanzami (1514—jul. 1517), imen. po lunetni freski * Po¬ žar v Borgu (s papežem Leonom IV.); slednji nasproti Prisega Leona III. (La Giustificazione di Leone III), levo od Požara je Bilka pri Ostii (z Leonom IV.), des. pa Kronanje Karla Vel. (z Leonom 1IL). Na zidcu med hermami v vlogi kariatid kraljevski zavetniki cerkve (npr. Karel V61., Gottfried Bouillonski, Lot ar I. in Ferdinand Katoliški), ki poleg samega imena papežev Leo¬ nov (vsi kažejo poteze Leona X.) edini povezu¬ jejo celoto. Rafael jo je v glavnem samo zasnoval, izvedli pa so jo Giulio Romano (mdr. enobarvni liki zidca), G. F. Penni in Raffaellino del Colle. •— Na stropu še Peruginova slikarija (1507—08) s 4 medaljoni: Bog oče z angeli, Kristus med Ja¬ nezom Krst. in satanom, Sv. Trojica z apostoli, Kristus sodnik. L: EWA XI (1966, t. 429—30). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 1108), S. J. Freedberg (1961, repr. 374— 85), K. Oberhuber (1962; avg. 1971). STARA LOKA, vas pri Škofji Loki, nekd. cerkv. središče freisinške posesti na Gorenjskem. Žup. c. sv. Jurija (zdaj neoromanska stavba iz 1863): mdr. nagrob. VVolfganga Schv/arza in nje¬ govih 2 žena iz o. 1515 (peščenec, 152 X 100 cm). Na nekd. Strahlovem gradu je nagrob. Viljema Raspa iz o. 1530. L: ZUZ nv VII (1965 [izšlo 1966], repr. 90 p. 196); N. Zadnikar (ELU 4, 1966, s. v. — L!); »ArS« 2 0967, t. 88). — Cf. E. Cevc (1970). Stare, France (1924—....), slov. arheolog. R. v Šmartnem pri Litiji, na lj. univ. od 1945 dalje štud. um. zgod. in potem arheologijo, dipl. 1948, 1949 —55 asist., 1952 prom., 1955—70 docent, odtlej znanstv. sodel. ® : , Ilirsko grobišče na Zgornji Hajdini pri Ptuju ‘ (Arh V, 1950); prazgodovinski grobovi na Rifniku pri '~elju‘ (ib., 1951); ,Dekoracija pravokotnih pasnih spon Kranjskem ‘ (ib., 1952); ,Ilirsko grobišče pri Dobovi ‘ RSAZU, 1953); Prazgodovinske Vače (Lj 1954, dis.); p č e (Lj 1955, »Arheol. katalogi Slovenije« 1); 'Prazgodovinske kovinske posode iz Slovenije ‘ (Zbor. ml. fak., II, 1955); , Kipec ilirskega bojevnika z Vač ‘ (Arh V, 1962/63). L: ULj (1957 — B!; 1969 — B!). Starec in smrt (angl. The Old Man and Death), 'k- m. po Aisopovi basni: starec je obupan po¬ klical smrt, ko pa se je pojavila, jo je poprosil, oaj mu pomaga zadeti butaro suhljadi. Up: J. Wri 8 ht (o. 1773, Hartford). L: C. E. B[uckley], An Eighteenth Century English Painting (Wadsworth Atheneum Buli., 1953); Ro- mantic Art in Britain (1968, št. 29). — Cf. R. Rosen- blum (1962). STARI TRG pri Slovenjem Gradcu. Na Gradu, tj. grajskem hribu c. sv. Pankracija z jedrom iz 1. pol. XIII. st. (J. A. Straussove slike Pankra¬ cija in Domicile [d. 1776] v v. olt. pa Janeza Ne- pomuka in Alojzija v stranskih olt.) in t. i. sveti¬ mi stopnicami (Lerchingerjeve freske na oboku). — Radegundina c. z v. olt. J. J. Mersija (1768). L: M. Zadnikar (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. id. (1956; Lj 1966). »starohrvatska« umetnost —► pleteninasta orna¬ mentika starokrščanska umetnost: časovno jo oprede¬ ljujemo od prvega uveljavljenja kršč. vsebine in motivike v poznoant. umetn. (II/III. st.) do izoblikovanja biz. umetn. in uveljavljenja umetn. novih ljudstev v zah. Evropi v VI./VII. st. Stav¬ barstvo predstavljajo cerkv. stavbe s prevladu¬ jočo baziliko, kiparstvo predvsem sarkofagi in slonokoščeni reliefi, slikarstvo pa StS-e v kata¬ kombah in pozn. cerkv. mozaiki. L (cf. infra & s. v. sarkofag ): Carl Maria Kauf¬ manu: Handbuch der christlichen Archaologie: Einfuhrung in die Denkmalervvelt und Kunst des Ur- christentums (3., razš. & izb. izd., Paderborn 1922); Cankar I (1927—29 [1930]); Hanna Jursch: Tradition und Neuschopfung im altchristlichen Bilderkreis (BI 1961); ,Late-Antique and Early Christian Art‘ (EWA IX, 1964 — L!); Željko Jiroušek, Starokrščanska umjetnost (ELU 4, 1966 — L!); John Beckwith: *Ear!y Christian and Byzantine Art (Harm 1970, »Pelican Hist. of Art« — L!). — Cf. Ch. Diehl (1928) R. Garrucci (1872—1881), F. Gerke (1967), A. Grabar (*1966, »L’Univers des formes« 9), F. X. Kraus (I 1896), C. R. Morey (1941 [1953]), O. Marucchi (1899 —1903; 1905 [1933]), W. Neufi (1926), D. Talbot Rice (1957), W. R. Sas-Zaloziecky (1959 [1963]), J. Strzygowski (* 1901), L. von Sybel (1906—1909; 1920), W. F. Volbach (*1958 [1961]), W. Weisbach (1937), O. Wulff (1914, »HdKw«), starokrščansko slikarstvo, v —> starokrščanski umetn. (supra) sprva vodilna um. stroka. StS-e v -> katakombah kažejo zlasti bibl. prizore s čudežnimi rešitvami iz stiske (-> Danijel v lev- njaku, —> Noetova barka, T rije mladeniči v ognjeni peči, —> Voda iz skale, itn.), —> orante in kot »realističen« ik. m .fosorje, tj. kopače grobov. Pozn. tudi mozaiki v rim. cerkvah, e. g. v Sta Costanza, v bazilikah Sta Pudenziana in Sta Maria Maggiore. Nekd. okras stare Petrove bazilike in bazilike S. Paolo fuori le mura po¬ znamo po risbah v t. i. —> Codex Barberinianus. L: E. Hennecke: Altchristliche Malerei imd alt- kirchliche Literatur (Lpz 1896); H. Koch: Die alt¬ christliche Bilderfrage nach den literarischen Quellen 2039 Staroletni — starost umetnostnih zgodovinarjev 2040 (Ggn 1917); Cankar 1/1 (1927 [1930]); Pierre du Bourguet S. J.: La peinture palco-chretienne (P 1965, »Le livre-mus.: La peinture occidentale« 3 — L!). — Cf. S. Bellini (1942), H. Štern (1962) J. Wilpert (»1903; ‘1917). Staroletni (v vulgati antiquus dierum, angl. The Ancient of Days, fr. VAncien des Jours, it. I'Antico dei Giorni, nem. Der Alte der Tage), ik. m., Danijelovo videnje (Dan 7, 9: Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna..., v vulgati: Vestimen- tum eius candidum quasi nix, et capilli eius quasi lana munda), ki je vplivalo na evr. upodobitve kršč. —> Boga očeta. L: Reau H/l (1956, p. 8). STARO NAGORIČANE, vas v Makedoniji pri Kumanovem s c. sv. Jurija (ust. kralj Milutin). Obsežne StS-e iz 1317—18 (po napisu sta jih naslikala zografa Mihailo in Eutihije) kažejo mdr. 6 ciklov, tj. Dvanajst mesecev, Kristusovo življenje, Pasijon (npr. Zadnja večerja in Kristusa primejo), Marijino življenje, legendo sv. Miklavža in legendo sv. Jurija, portreta kralja Milutina in kraljice Simonide pa najpopolnejše ilustracije cerkv. koledarja (začenši s 1. sept.). L: Petar Miljkovič-Pepek, Nagoričane (ELU 3, 1964, p. 521); SSS (1966); »PKG« 3 (1968, t. 246—47 — L!). — Cf. A. Deroko (1962), V. Mole (Lj 1965), V. P. Petkovič (1933), etc. starost likovnih umetnikov. Izmed tistih, o ka¬ terih rojstvu in smrti imamo zanesljive podatke, so umrli (zaznamek še, če so se za manj kot mesec približali naslednjemu letu); A. Menzel in J. Ensor v starosti 89 let; Michelangelo, Ho- kusai 88; J.-A. Houdon, M. Liebermann, J. Villon 87; C. Monet, I. J. Repin, G. Rouault 86; F. Vesel 85; J. Plečnik (še) 84; E. Degas (še) 83; F. Goya, A. Maillol 82; G. L. Bernini (še), G. Braque 81; J.-B.-S. Chardin, F. Guardi, E. Munch 80; C. Corot, A. Renoir, V. Kandinsky, M. Ster¬ nen, I. Meštrovič 78; J.-L. David, A. Rodin, Le Corbusier, L. Dolinar 77; W. Turner 76; J. Tintoretto, J. Tominc, M. Jama, F. Tratnik 75; G. B. Tiepolo, J.-H. Fragonard, R. Jakopič, F. Leger, G. A. Kos, V. Pilon 74; J. Lurpat 73; N. Poussin, C. Pissarro 72; F. Rude 71; B. Cel¬ imi, A. Canaletto, H. Daumier (še), D. Rivera (še) 70; J. Whistler 69; J. Reynolds 68; Leonardo da Vinci, F. Borromini, Cezanne 67; G. Reni, B. Neumann, W. Hogarth, F. Boucher, »carinik« Rousseau, L. Corinth (še) 66; F. Jelovšek, F. Kavčič, C. D. Friedrich, E. Delacroix 65; A. Ca- nova, I. Kobilca (še) 64; Rembrandt, M. Langus 63; G. Vasari, P. P. Rubens 62; D. Velazquez, Th. Gainsborough 61; B. Bellotto, J. Constable (še), J.-F. Millet, P. Klee 60; G. Courbet, J. Wolf (še), E. L. Kirchner 58; G. B. Piranesi, F. Berneker 57; A. Diirer, W. Leibl 56; G. Klimt, J. Matejko 55; P. Gauguin 54; Marij Pregelj 53; A. R. Mengs, E. Manet, J. Mdnes 51; H. v. Marees 49; F. Bergant 47; V. A. Serov 46; Andrea del Sarto, H. Makart, N. Pirnat 44; J. Vermeer van Delft, A. Ažbe, I. Grohar 43; A. van Dyck 42; G. Segantini, N. Petrovič 41; J. Savinšek 39; Janez Šubic, S. Wyspiahski 38; Rafael, Parmigianino, Th. Chasseriau, V. van Gogh, J. Petkovšek 37; A. Watteau, H. de Tou- louse-Lautrec 36; Jurij Šubic, A. Modigliani 35; K. Purkyne, R. Wouters 34; Ph. O. Runge 33; A. Elsheimer, Th. Gericault 32; G. Seurat, Paula Modersohn-Becker 31; P. Potter, E. Schiele 28; H. Evenepoel, M. Kraljevič 21', A. Beardsley 25; C. Ph. Fohr 22; J. Ovsec 21. — Med drugimi so dosegli: F. Hals o. 86; Dona¬ tello o. 80; Giotto o. 70; Jan van Eyck manj kot 55; P. Bruegel star. manj kot 50; Caravaggio manj kot 40; Giorgione in A. Brouvver manj kot 35; Masaccio manj kot 28; J. Račič manj kot 25. starostne dobe ali življenjska obdobja (angl. the Ages of Man, fr. les Ages de Phomme, nem. die Lebensalter), ik. m., npr. -> šest starostnih ->tri starostne dobe (tudi delitev v 4, 10 in 12 starostnih dob, cf. —> ” Štirje apostoli"). L: Franz Boli, Die Lebensalter: Ein Beitrag zur antiken Ethologie und zur Geschichte der Zahlen (Neue Jahrbiicher f. das klassische Altertum, 1913 [tudi samost, izd.]); Marie Icon II (1932, p. 153—63). — Cf. E. Panofsky (Problems 1969, p. 94—95). starost umetnostnih zgodovinarjev. Od Win- ckelmanna do danes so dosegli nasl. starost: Manuel Gomez-Moreno 100 let (1870-1970), B. Berenson 94 let; H. Lemonnier, W. Friedlaender 93; t. Male 92; M. J. Friedlander 91; A. Bredius 90; K. VVoermann 88; A. Raczynski, G. Millet, J. Wilpert 86; G. von Bezold 85; F. von Reber, A. Venturi 84; H. Thode, W. von Bode, A. Schmarsow 83; W. Saida 82; O. fVulff, Wolff- lin, G. Swarzenski, L. Justi 81; C. Justi, A. Goldschmidt, L. Reau, W. Grohmann 80; J- Burckhardt, W. 1 Veisbach, S. Giedion (še) 79; C. Schnaase, J. Strzygowski, V. Steska, W. R- Valentiner, G. J. Hoogevverff 78; J. Meder, C. Ricci, M. Osborn, L. Venturi 76; G. Morelli (»Lermolieff«), M. Rooses, E. Tietze-Conrat, E. Panofsky (še) 75; G. F. 1 Vaagen, S. Reinach, H. Tietze 74; J. D. Passavant, H. Grimm, E. Dygg ve 73; J. D. Fiorillo (še), G. B. de Rossi, J. von Schlosser, Iz. Cankar 72; P. Francastel 69; R- Eitelberger, A. von Wurzbach, E. Steinmann, K. Dobida 68; C. Hofstede de Groot 66; G. K. Nagler, A. Springer 65; W. Waetzoldt 64; A- 2041 Star 2 ynski, Juliusz Stanislavv — Stechovv, Wolfgang 2042 Warburg 63; F. Šijanec 62; F. X. Kraus, H. Focillon 61; H. Tintelnot 60; K. F. von Rnmohr, F. Saxl 58; F. IVickhoff 55; J. J. Winckelmann, F. Th. Kugler, K. Voli, F. Mesesnel 50; R. Muther 49; A. Riegl 47; M. Thausing, M. Dvorak 46; A. Stegenšek 44; S. Vurnik (še) 34. Starzjnski, Juliusz Stanislavv (1906—polj. um. zgodovinar in lik. kritik, prof. na univ. v Varšavi. B: (& Michal Walicki) Dzieje sztuki polskiej (Wa 1936); Pigč wiekdw malarstwa polskiego (Wa 1952); ,En quete des autoportraits de Delacroix entre 1849 et 1853' (GBA, 1964). L: Czy wiesz (1938). — Cf. V. Molel (1970, p. 549). Staš —> Anastazij Stasija, hrv. oblika imena -» Anastazija stauroteka (iz grš. stauros, križ, in theke, shramba, škatlica), relikviarij, v katerem so hranili ostanke lesa t. i. —>pravega križa. Po¬ sebno znamenita je stauroteka v stolnični zaklad¬ nici v -> Limburgu an der Lahn iz o. 960, ki predstavlja najbolj popolno ohranjen biz. zla¬ tarski in emajlni izdelek (največja viš. 48 cm, največja šir. 35 cm). Verj. so jo začeli za Kon¬ stantina Vil. Porfirogeneta (ki je morda sam delal na njej) in Romana II. o. 945, dkč. pa je bila o. 963/65 (v Carigradu so jo ugrabili nem. križarji za 4. križarske vojne). L: EWA II (1960, stp 829 & 834). — Cf. J. Beck- 0961, repr. 114—16), D. Talbot Rice (1959, t. X, 124—26 — L!). stavbarnica (nem. die Bauhiitte ), eksteritorialna delavniška skupnost kamnosekov, zaposlenih ob gradbišču neke velike cerkve. Gotsko stavbar- n ]co, ki je nasledila podobno organizirane me- niške skupnosti star. obdobja, je vodil mojster, ki so mu bili podrejeni polirji in pomočniki. ?^dr. j e moral skrbeti za blagajno, v kateri se J e zbirala članarina, ter slednjo odvajati višji stavbarnici. V srednji Evropi so bile višje stav- barnice v StraBburgu, Kolnu, Bernu (pozn. v ^drichu) in na Dunaju. Po odločbah stavbarni- fkega shoda 1459 v Regensburgu vemo, da so de dunajski stavbarnici podrejene tudi stavbar- Bice v naših krajih (»im land zu Lambach, Steyren, Burckhausen und die Thunau abhin«). Stavbarnice, k' so nastale ob zidanju v. gotskih katedral, so Cv etele predvsem v XIII. in XIV. st., v XV. st. s ° z njimi že močno tekmovali cehi, v spreme- n Jenih razmerah pa so se nekatere stavbarnice °hranile še do XIX. st. Pomen gotske stavbar- nic e je v njenem skupnem reševanju stavbnih, kamnoseških in stavbnoplastičnih nalog. Skro¬ men vpogled v zbiranje in varovanje zadevnih izkušenj nam nudi livre de portraicture iz XIII. st., ki ga hrani pariška Bibl. Nat. (-> Villard de Honnecourt). L: Carl Heideloff: Die Bauhiitte des Mittelalters in Deutschland (Nii 1844); Ferdinand Janner: Die Bau- hiitten des deutschen Mittelalters (Lpz 1876); August Reichensperger: Die Bauhutten des Mittelalters: Ein Vortrag (K 1879); Hermann Giesau: Eine deutsche Bauhiitte aus dem Anfang des 13. Jahrhunderts (Halle 1912); W. Jiittner: Ein Beitrag zur Geschichte der Bauhiitte und des Bauwesens im Mittelalter (1935, dis. [K.]); F. Ried: Die Organisation einer Bauhiitte (1939, dis. [Mn: TeH]); Eberhard Hempel, Bauhiitte (RDK II, 1948); Paul Booz: Der Baumeister der Gotik (Mn-Bl 1956, »Kstvvisseschaftliche Stud.« 27). — Cf. W. Buchowiecki (1965), E. Cevc (900 let Kranja, 1960, p. 118 ss), P. Du Colombier (1953), etc. stavbarstvo -> arhitektura STAVELOT, mestece v belg. pokrajini Liege, zraslo ob benediktinski opatiji, ki je v romanski dobi bila pomembno središče t. i. -> mozanske umetn. (—»-prenosni oltarček iz Stavelota; re¬ likviarij v obliki glave papeža Aleksandra ; —> trip¬ tih [ relikviarij ] iz Stavelota', -> VVibald). stavroteka -> stauroteka steber (lat. columna, angl. the column, fr. la colonne, hrv. st up, it. la colonna, nem. die Saule), navpičen podporni člen valjaste oblike, ki ga v klas. arhitekturi sestavljajo baza (običajno), deblo (angl. the shaft, fr. le fut de colonne, it. il fusto, nem. der Schaft) in kapitel, glava (angl. the Ca¬ pital, fr. le chapiteau, it. il capitello, nem. das Kapiteli). Cf. s. v. stebrni red. steber, zlomljen, atribut kreposti -> Fortitudo. stebrni red (nem. die Sdulenordnung), sistem stebrov in ogredja (tramovja) pri ant. templjih in pozn. stavbah, ki so nastale po njihovem vzoru. Razločujemo predvsem 3 rede, ki jih je izoblikovala stara grš. umetn., tj .^-dorski red, -> jonski red in —> korintski red, pos. v rim. umetn. pa še kompozitni red in toskanski red. V pozn. evr. umetn. sta njihovo veljavo poma¬ gala utrditi mdr. — > Serlio in —> Vignola (—»- Re¬ go la delti cinque ordini deli'architettura). L: cf. E. Forssman (1961). stebmiki ali stolpniki -> stiliti Stechow, Wolfgang (1896—•....), nem.-amer. um. zgodovinar, pomemben raziskovalec hol. slikarstva in ikonografije. R. v Kielu, stud. in učil na univ. v Gottingenu, za nacizma emigriral iz Nemčije, učil na univ. v Wisconsinu in Ober- 2043 Steen, Jan (Havicksz.) — Stein, (Mark) Aurel 2044 linu (Ohio), kustos za renesančno & baročno umetn. v muz. v Oberlinu in svetovalec za evr. umetn. clevelandskega muz. Ur. Art Bulletin (1950—52). B: Deutsche Bildnisse aus zwei Jahrhunderten ( 1700 — 1875 ) in Gottinger Privatbesitz (Ggn 1925); ,Cornelis Ketels Einzelbildnisse' (ZfbK, 1929/30); Apollo und Daphne (Lpz-Bl 1932, »StudBW« 23); ,Rembrandts Darstellungen de s Emmausmahles' (ZfbK, 1934); ,Cornelis van Haarlem en de hollandsche laat- manieristische schilderkunst' (Elsevier’s geillustreerd maandschrift, 1935); Salomon van Ruysdael (BI 1938); ,Homo Bulla' (AB, 1938); ,The Myth of Philemon and Baucis in Art' (JWCI, 1940/41); , Rembrandt and Titian' (AQ, 1942); ,Jacob blessing the sons of Joseph: from early Christian times to Rembrandt' (GBA, 1943); ,The Love of Antiochus with faire Stratonica in Art' (AB, 1945); ,Some Portraits by Michael Svveerts' (AQ, 1951);, Notes on the Master of the Sterzing altarpiece' (Allen Mem Art Mus B, 1950/51); ,Exhibition of Italian Paintings of the seventeenth century' (ib., 1951/52); ,A Self-portrait by Michael Sweerts‘ (ib.); ,Rembrant's etching of St. Francis'' (ib., 1952/53); ,He- liodorus' Aethiopica in Art‘ (JWCI, 1953); ,Terbrugg- hen's »Saint Sebastian«' (BM, 1954); Peter Bruegel the Elder (NY 1955); Jan Steen's Merry Company' (Allen Mem Art Mus B, 1958); ,Emmaus' (RDK, 50. snopič, 1959); ,The authorship of the IValters » Lucre - tia«‘ (J Walt, 1960); ,Landscape paintings in Dutch 17ih century interiors' (Nkj, 1960); ,Significant dates on some 17th century Dutch landscape paintings 1 ' (OH, 1960); ,Antiochus and Stratonica' (The Art Gali. of Toronto: News and notes, 1962); ,Addenda to »The love of Antiochus with faire Stratonica' (Buli. du Mus. Nat. de Varsovie, 1964); Joseph of Arimathea or NicodemusV (Heydenreichov zb., 1964);, Heemskerck , the Old Testament, and Goethe' (OMD, 1964); , Italia- nate Dutch artists in the Allen Museum' (Allen Mem Art Mus B, 1964/65); Dutch Landscape Painting in the 17th Century Painting (L: Ph 1966); ,»Jacob Blessing the Sons of Josepha from Rembrandt to Cornelius' (Middeldorfov zb., 1968); Rubens and the Classical Tradition (C[Mass.] 1968, »Martin Classical Lectu- res« 22 [oc. J. Agnevv, BM, 1970, p. 248]). Steen, Jan (Havicksz.), (1626—1679), hol. slikar, najpomembnejši hol. upodabljavec žanr¬ skih prizorov (ob humorističnem občutju veliko¬ krat moralistični napisi). R. v Leidenu kot sin pivovarja; kot slikar učenec N. Kniipferja, poleg tega nanj vplivali Jacob de Vet, J. M. Molenaer in v času, ko je bil v Haarlemu, A. van Ostade. Akt. do 1654 v Haagu, do 1656 v Delftu (kjer se ukvarjal tudi s pivovarstvom), 1656—61 v Warmondu, vmes, 1658 v Leidenu, 1661—69 v Haarlemu, od 1669 spet v Leidenu, tam u. S: npr. Kurji dvor z mlado baronico van VVassenaer (d. 1660, Mauritshuis), Deklica z ostrigami (les, o. 1660, ib.), Jutranja toaleta (les, d. 1663, Buck- ingham), Narobe svet (napis In vveelde siet toe [Bodite previdni, kadar srečno živite], d. 16[53?], Ksthist. Mus.), Vesela druščina (umetnikova družina z avtp., o. 1665, Mauritshuis), Vesela druščina (Soo d'oude songen, soo pvpen de jonge [Kot pojo stari, čivkajo mladi], d. 1668, Rijks- mus.), Praznik treh kraljev (d. 1668, Kassel), Davidovo zmagoslavje (d. 1671, Kobenhavn), Ifigenija (d. 1671, Rijksmus.). L: HdG I (1907); Hall Por (1963). — C. A. Bredius (1927), C. H. de Jonge (s. d.), W. Martin (1954), Luc Menaše (1960). Stefano di Giovanni -> Sassetta Stegenšek, Avguštin (1875—1920), slov. um. zgodovinar, katol. duhovnik. R. pri Sv. Lenartu nad Laškim, 1895—99 štud. teologijo in 1899— 1902 v Rimu arheologijo in um. zgod., 1906 prom. v Gradcu (dr. phil.); od 1902 učil v seme¬ nišču v Mrb, od 1909 konservator Centralne ko¬ misije; u. (44) v Mrb. Ur. Ljubitelj krščanske umetnosti (izšel I. letnik, 1914). B: * Dekanija Gornjegrajska (Mrb 1905); * Konjiška dekanija (ib. 1909, »Um. spomeniki lavantinske ško¬ fije« 2); Zgodovina pobožnosti sv. križevega pota (ib. 1912) [pon. iz časopisa Voditelj v bogoslovnih vedah]); Božja pot k Materi božji na Črni gori (Dunaj 1914); ,Kristus na Oljski gori v Čadramu' (Ljubitelj kršč. umetn., 1914); , Historični portreti na oltarni podobi župne cerkve na Črni ali Ptujski gori (ČZN, 1922 [izd. Fr. Kovačič]). L: ASK; Fr. Ks. Lukman, Zadnjih deset let dr. Avguština Stegenška (ZUZ, 1955); Sergej Vrišer (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!). — Cf. R. Ložar (ZUZ, 1937). Stegovec, Tinca (1927—_), slov. grafičarka in slikarka. R. na Planini pri Črnomlju, štud. 1946—50 na AUU in 1950—52 na graf. specialki pri B. Jakcu. L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Asta Žnidarčič (SBL, 10. zv., 1967, s.v,— L!); Lj Gr(1967); Marijan Tršar (Delo, 5. IV. 1969, p. 17). Stein, Gertrude (1874—1946), amer. (ž.) pisa¬ teljica in um. zbirateljica. Živela zvečine v Pa¬ rizu, tam tudi imela »salon«, ki so ga obiskovali številni pomembni književniki in slikarji. Up: Picasso (*1906, MM), J. Lipchitz (bron). B (lik. umetn.): Picasso (P 1938). L: Kunitz (1942); UJE 10 (1943); Lexikon der Frau, II (Z 1954); »CA« 22 (1968, t. LXIV, št. 306). — Cf. A. B. Saarinen (1958). Stein, (Sir) (Mark) Aurel (1862—1943), angl- (ž.) arheolog. R. v Budimpešti, raziskoval v srednji Aziji, u. (80) v Kabulu. B: Sand-Buried Ruins of Khotan (L 1903); Ancient Khotan (2 knj., Ox 1907); Ruins of Desert Čathay (2 knj., L 1912); Serindia (4 knj., L 1921); The Thousand Buddhas: Ancient Buddhist Paintings from the Cave- Temples of Ten-huang (2 knj., L 1921); Innermost Asia (4 knj., Ox 1928—1929); On Ancient Central Asian Tracks (L 1933); Old Routes of fVestern Iran (L 1940). 2045 Steinbart, Kurt — Stelč, France 2046 Steinbart, Kurt (1890—_), nem. um. zgodo¬ vinar, zas. znanstvenik, r. v Berlinu, živi v Rimu. B: Die Tafelgemalde des Jacob Cornelisz. von Am¬ sterdam: Versuch einer kritischen Biographie und Bei- trag zur hollandischen Malerei im ersten Drittel des 16. Jahrhunderts (Str 1922, »SdK« 221); ,Ein neuer Scorel' (OH, 1926); ,Die niederldndischen Hofmaler der bairischen Herzoge' (MarJb, 1928); ,Nachlese im Werke des Jacob Cornelisz van Oostsanen' (ib., 1929); Jan Mostaert' (ThB XXV, 1931); Jan Cornelisz Ver- meyen‘ (MarJb, 1931); ,Das Kasseler Familienbildnis des Jan van Scorel' (Panth, 1933); Das Holzschnitt- werk des Jakob Cornelisz. von Amsterdam (Burg bei Magdeburg 1937); ,Der Gotiker Jacopo Carucci aus Pontormo' (Panth, 1939); Johann Liss: Der Maler aus Holstein (BI 1940); Johann Liss (W 1946, »Smlg. Schroll«); Konrad von Soest (W 1946, ista z.); Ma- saccio (W 1948, ista z.); ,Albrecht Diirers Schmerzens- mann von 1511 als christomorphes Selbstbildnis' (ZfKg, 1951); ,Das Werk des Johann Liss in alter und neuer Sicht' (Saggi e Memorie di Storia delPArte, 1958/59). Steinberg, Saul (1914—....), amer. (ž.) risar, ilustrator in karikaturist (tudi StS-e). R. v Ro¬ muniji, šestnajstleten emigriral, stud. psihologijo, sociologijo in arhitekturo na univ. v Milanu (1932-41), v ZDA od 1942 dalje. Karikature od 1936 dalje, od 1941 redni sodel. rev. The New Yorker. R: npr. Violinist (črnilo, 1952, Fogg). B (»slikanice«); Ali in Line (NY 1945); The Art of Living (NY: Harper 1949; nem. izd.: Umgang mit Menschen, Hmb 1954); The Passport (L 1954). L: Lj Gr (1971). — Cf. W. Hofmann (1957), S. Rodman (1957), P. J. Sachs (1954). Steindl, Imre (1839—1902), madž. arh., r. in u - (63) v Budimpešti. Štud. na Dunaju pri Friedr. -> Schmidtu, kateremu je sledil v neogot¬ skem slogu. A: npr. Parlament v Budimpešti (1884—1904). STEINGADEN na zgornjem Bavarskem (ZRN), nekd. premonstratenska c. St. Johann Rapt. Zdajšnji videz notr. po novem obokanju in okrasitvi srednje ladje o. 1740/50; freske J. G. Bergmiillerja (pod orgelskim korom d. 1751). L: Reclam N I (1959). — Cf. H. R. Hitchcock (Rococo Architecture 1968). Steingraber, Erich, nem. um. zgodovinar In muzealec, prej generalni direktor Germanisihes ^ationalmus. v Niirnbergu, zdaj pa Bayerische Staatsgemaldesmlgn .; prispevki k zgod. srednjev. 'n renesančnega zlatarstva. , ® : Alter Schmuck (Mn 1956); ,Email' (RDK V •49. zv., 1959]); , Beitrage zur gotischen Goldschmiede- Kunst Frankreichs' (Panth, 1962); ,Studien zur vene- Vfjfischen Goldschmiedekunst des 15. Jahrhunderts' vMtttF, 1961—63); ,Zwei »Libri d'ore« des Lorenzo il ^agnifico de' Medici' (Heydenreichov zb., 1964); 'Uudeutsche Goldemailplastik der Friihrenaissance' P • Mullerjev zb., 1965); (izd.) Schatzkammern 1Q«o \ as: Weltliche Schatzkammern (Mn: Hirmer der Steingufi —> umetni kamen Steinl(e), Matthias (1644/45—-1727), avstr. arh. in kipar v slonovini. A: z Josefom Mungge- nastom prioratska c. v Diirnsteinu (1721 — 5). P: virtuozno oblikovani slonokoščeni konjeniški kipci cesarjev Leopolda /., Jožefa I. (pendant prvemu) in Karla VI. v dunajskem Umzg. muz. L: Leonore Piihringer-Zwanowetz: Matthias Steinl (W 1966); »PKG« 9 (1970, t. 350). — Cf. E. Hempel (Harm 1965), W. Pauker (1909). Steinmann, Ernst (1866—1934), nem. um. zgo¬ dovinar, direktor Bibliotheca Hertziana v Rimu, u. v Baslu. B: Die Tituli und die kirchliche IVandmalerei im Abendlande: vom 5. bis 11. Jahrhundert (Lpz 1892); Domenico Ghirlandajo (Lpz-Blf 1897, »KM« 25); Pinturicchio (Blf-Lpz 1898, »KM« 37); Rom in der Renaissance (Lpz 1899); Antonio da Viterbo: EinBei- trag zur Geschichte der umbrischen Malerschule um die IVende des XV. Jahrhunderts (Mn 1901); Die Sixti- nische Kapelle (4 knj., Mn 1901—1905); Das Geheimnis der Medicigraber Michel Angelos (Lpz 1907, »Kstge- schichtliche Mngr.« 4); ,Zur Ikonographie Michelange- los' (MfKw, 1908); ,Freskenzyklen der Spatrenaissance in Rom' (ib., 1910); (& Hans Witte) Georg David Matthieu (1737 — 1778) : Ein deutscher Maler des Ro¬ koko (Lpz 1911); Das Grabmal Pauls III. in S. Peter in Rom (ib. 1912); Die Portraitdarstellungen des Michel Angelo (ib. 1913, »RF« 3); Botticelli (ib. 1925); (& R. Wittkower) Michelangelo Bibliographie 1510 — 1926 (ib. 1927, »RF« 1); Michelangelo im Spiegel seiner Zeit (ib. 1930, »RF« 8). Steklasa, Ivan (1846—1921), slov. zgodovinar, r. v Prelesju pri Šentrupertu na Dolenjskem, u. (74) v Šentrupertu. B (za um. zgod.): Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem (Lj 1913). L: Silvo Kranjec (SBL, 10. zv., 1967, s. v. — L!). * Stele, France (1886—....), slov. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik, v »klas.« rodu slov. um. zgo¬ dovinarjev (cf. s. v. Cankar, Iz.; Mole) in tudi sicer najpomembnejši raziskovalec slov. umetn. Prom. 1912 na Dunaju pri M. Dvoraku, 1913 deželni konservator za Kranjsko, 1914—18 v rus. vojnem ujetništvu, do 1938 konservator za Slovenijo, do 1945 izr. prof. in do 1959 ord. na lj. univ.; od 1936 član CIHA (1961 membre ho- noraire), od 1940 redni član SAZU, 1955 dopisni član JAZU; ur. ZUZ 1931—-70. V jedru znanstv. dela proučavanje slov. srednjev. slikarstva. V kritiki in publicistiki (DS in druga katol. perio¬ dika) se med obema vojnama zavzemal za brata Fr. in T. Kralja in Plečnika. Številni prispevki v EJ in ELU, o slov. umetnikih v SBL in Stano- jevičevi Nar. enciklopediji, o jugosl. umetnikih v ThB in Vollmerjevem leksikonu. — Prešernova nagr. 1966, Herderjeva nagr. 1969, častni dokto- 2047 Stelč, France 2048 rat lj. univ. 1969. — Up: Sternen (cf. s. v. 1934/ 35), Jakac (j. igla 1942, rj. kreda 1952), več ka¬ rikatur (npr. F. Uršič, M. Gaspari, B. Pečar). B: , Umetnostno zgodovinski izpiski iz arhiva cerkve sv. Petra v Ljubljani' (Carn, 1914); , Slikar Johannes concivis de Laybaco' (ZUZ, 1921, dis.); ,Gotske freske na Jezerskem' (ib.); *Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: Kulturnozgodovinski poskus (Lj 1924 [prej kot , Umetnost in Slovenci', DS, 1923]; 2., rev. izd. Lj 1966); ,Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem' (Buličev zb., 1924, dis.);, Leseni stropi v cerkvah' (DS, 1924);, Freske u crkvi jv. Primoža kod Kamnika' (Star za 1924/25, 1925); , Spomeniki starejšega portretnega slikarstva na Slovenskem' (ZUZ, 1925); .Slikegotskega krilnega oltarja iz Kranja' (ib., 1926);, Hoška Madona: proizvod slikarja Gianfrancesca da Rimini' (ZUZ, 1927) ; ,La Vierge protectrice d G raz' (By, 1927/28); ,.Stenske slike v ladji cerkve na Vrzdencu' (VjHAD, 1928) ; , Valvasorjev krog in njegovo grafično delo, /‘ (GMS, 1928); , Valvasorjeva Ljubljana' (ib.); , Najdbe v bivšem dominikanskem samostanu v Ptuju' (ČZM, 1928) ; *Politični okraj Kamnik: Umetnostno topograf¬ ski opis (Lj 1929 [izhajalo od 1922]); , Vplivi mojstra E. S. v slovenskih freskah 2. pol. 15. stol.' (Šišičev zb., 1929) ; Celjski strop: umetnostno zgodovinska študija o stropu v »stari grofiji « v Celju (Ce 1929; 2. izd. Če 1969); , Slikani svodovi gotskih prezbiterija u Sloveniji' (Star za 1928/29); , Freske v cerkvi sv. Duha na Čelov- niku' (ČZM, 1930); Uršulinska cerkev: biser ljubljanske arhitekture (Lj 1933);, Stenske slike v minoritski cerkvi v Ptuju' (ZUZ. 1931); (& Milko Kos) Srednjeveški rokopisi v Sloveniji (Lj 1931); ,L'Art en Slovenie et le Byzantinisme' (Uspenskega zb. II, 1933); ,K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju' (ČZN, 1933); .Umetnost Dolenjske: Kulturnogeografski po¬ skus k problemu slovenske umetnostne zgodovine' (Et, 1933); Narodna galerija: Kratka zgodovina NG in na¬ vodilo za ogled razstave (Lj 1933); Cerkveno slikarstvo: O njegovih problemih, načelih in zgodovini (Ce 1934); *Monumenta artis slovenicae, l—ll (Lj 1935—1938); * Umetnost zapadne Evrope: Oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja (Lj 1935); .Siislavische Kunst' (Das KS.aigreich Sddslavien, Lpz 1935); .Slikar Franc Kavčič' (DS, 1935); .Umetnost v Slovenski krajini' (Slovenska krajina, Beltinci 1935); ,Na razpotju prve generacije slovenske umetnostne zgodovine' (ZUZ, 1935); .Problem varstva spomenikov v Jugoslaviji, 1 — ll' (JIČ, 1935—1936); *Cerkveno slikarstvo med Slovenci, I: Srednji vek (Ce 1937 [cf. 1969]); .Freske v Šmartnem ob Paki' (ČZM, 1937); .Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji' (ZUZ, 1938); .Umetnost v kamni¬ škem okraju' (Na bregovih Bistrice, Kamnik, 1938); .Ljubljana kot umetnostno središče' (Kron, 1938); .Srednjeveška umetnost v Kranju', ,J. M. Kremser- Schmidt', .Slikarska in podobarska obrt v Kranju', .Obličje Kranja in njegov zgodovinski razvoj'(J. Žontar: Zgodovina Kranja, 1939); .Spomeniki starejšega sten¬ skega slikarstva v Slovenji' (Hafrillerjev zb., 1940); Slovenske Marije (Ce 1940); Ptujska gora (Ce 1940; 2., rev. izd. Lj 1966); Umetnost v Primorju (Lj 1940, »Po¬ gledi« 2/3 [cf. 1960]); Ljubljana (Lj 1940, več izd.); Architectura perennis (Lj 1941); .Trubarjev »krovaški malar«' (DS, 1942); Slovenski lesorez (Lj 1942); .Mariborska stolnica' (ZUZ, 1943); .Predromanski ornament iz Slivnice' (RAZU: Filoz.-filol.-hist. razr., 1944); .Ikonografski komoleks slike »Svete Nedelje« v Crngrobu' (ib.); .Bizantinske in po bizantinskih posnete Marijine podobe med Slovenci' (ib.); * Slovenski slikarji (Lj 1949); .Geografski položaj gotskega slikar¬ stva v Sloveniji' (zb. Kazarova, 1950); .Laibov oltar v Ptuju' (RSAZU: Razr. za zg. in družbene vede, 1950); .Donatorska slika iz leta 1383 v Turnišču, I' (ZUZ, 1951) ; (uv) Spacal: 20 lesorezov in linorezov od 1937 — 1951 (Trst 1951); Slovenski impresionisti (Lj 1952); .Vorromanisches aus Slotvenien' (R. Eggerjev zb. I, 1952) ; , Vloga reformacije v naši umetnostni zgodovini' (Drugi Trubarjev zbor., Lj 1952); .Umetnostna zgo¬ dovina — zgodovinska veda' ([M.] Kosov zb., 1953); ,Le byzantinisme dans la peinture marale yougoslave' (8. biz. kongr., 1953); .Mittelalterliche bildende Kunst in Jugoslaviien im Lichte der Ausstellung im Palais Chaillot in Pariš' (Jb. OBG, 1953); Napori: Esej o arhitekturi (Lj 1955); ,Die kunstgeschichtliche Stellung des XIX. Jahrhunderts' (17. kongr., 1955); .Izreden primer sv. Kiimmernis v Sloveniji' (Tkalčičev zb., 1955); ,K problematiki jugoslovanske nacionalne umet¬ nostne zgodovine' (ZUZ. 1955); .Estetika in dokumen¬ tarnost v restavriranju spomenikov' (VS, 1955); Slikar Fortunat Bergant: Umetnik in njegov stil (RSAZU IV/2, 1957); .Izidor Cankar: utemeljitelj ljubljanske umetnostno zgodovinske šole' (ZUZ, 1957); ,Die mittelalterliche IVandmalerei in Slowenien im mittel- europaischen Rahmen' (Sudost-Forsch., 1957); Umet¬ nost baroka na Slovenskem (Lj 1957, »Vd. po um. zbirkah NG v Lj« 2); .Ciborij pri Sv. Lenartu v Slo¬ venskih goricah' (Abramičev zb. I, 1957); .Kiinstler- biographie in Jugoslavvien' (Vollmerjev zb., 1957); .Narodnostni moment v zgodovini umetnosti: s posebnim ozirom na slovensko umetnostno zgodovino' (Pstl, 1957); .Martin Johann Kremser Schmidt' (Martin Joh. Schmidt, Lj 1957 [rk, NG], uv); .Jože Plečnik' (LSAZU 1956/57, 1958); .Varchitecture cistercienne en Yougoslavie' (19. kongr., 1959); Uvod v študij zgo¬ dovine umetnosti (Lj 1959, skripta); ,Die friulanische Gruppe in der gotischen IVandmalerei Slovveniens' (Swobodov zb., 1959); .Izidor Cankar' (Iz. Cankar: Uvod v lik. umetn., Lj 1959); ,Der Maler »Johannes concivis de Laybaco«' (900 Jahre Villach: Neue Beitr. zur Stadtgesch., Villach 1960); Umetnost v Primorju (Lj 1960); Ivan Grohar (L) 1960, »Slov. lik. umetniki«); .Slovenski barok' (Barok na Slovenskem, Lj 1961 [rk, NG]); Crngrob (Lj 1962, »Spomen. vodniki« 3); .Frank Lloyd IVright in Jože Plečnik' (Lik. rev., 31. X. 1963); .Narodi evropskega jugovzhoda in likovna umetnost' (ib.); France Mihelič: Risbe (Lj 1963); .Rezultat čiščenja fresk pri sv. Primožu nad Kamnikom' (VS, 1965); .Slovenska gotska podružnica in njen ikonografski kanon' (Zbor. Narodnog muzeja, Bgd, 1964 [izšlo 1966]); .Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stoletju' (ZUZ, 1965 [izšlo 1966]); .Fine slo»e- nische Variante der » Sondergotik «* (Jb. des Ksthisto- rischen Institutes der Univ. Graz, 1,1965 [izšlo 1966([; Arh. Jože Plečnik v Italiji 1898—99 (Lj 1967); .Korre- ferat zum Thema »Stil und Uberlieferung bei Restau- rierungen historischer Baudenkmdler«' (21. kongr. Tli, 1967); * Slikarstvo v Sloveniji: od 12. do srede 16. stoletja (Lj 1969 [= 2., rev. & razš. izd. knj. iz 1937]); .Gotsko stensko slikarstvo v Ptuju in minoritska cerkev' (Poetovio — Ptuj, 1969); .Valvasorjevo gra¬ fično delo' (Valvasorjevo berilo, 2. izd., Lj 1969); .Ljubljanska verzija velike ikone jv. Nikolaja iz Barija (Radojčičev zb., 1969); .Barok' (UBJ, 1969 [izšlo 1970]); ,Slowenische Kunstgeschichte seit 1920' (J6- des Ksthistorischen Institutes der Univ. Graz, TII/I* [izšlo 1970]; cf. .Slovenska umetnostna zgodovina P° l. 1920' [ZUZ nv Vin, 1970]); Slovenski impresionisti (Lj: DZS 1970); .Cerkev jv. Nikolaja v Žužemberku (D. Boškovičev zb., 1970); Gotsko slikarstvo (v tisku, »ArS«). 2049 Stele-Možina, Melita — Štern, Louis E. 2050 L: IS V (št. 23, 9. VI. 1929, p. 184 [cf. Ilustr., I, 1929, f p. 174, & III, 1931, f p. 296; etc.]); ASK; LAZU 1938—1942 (Lj 1943); Ko je ko (1957); ULj (1957; 1969); SPJ (1966); E. Cevc (ELU 4, 1966, s. v.); Luc Menaše (NRazgI, 12. II. 1966); id. (Sin¬ teza, št. 4, 1966); Lino Legiša (ZSS VI, 1969). — Cf. B. Pečar (1970). — Zbornika; Lavreae F. Stele septvagenario oblatae (Lj 1959 [= ZUZ, nv V/VI], s predstavitvijo [E. Cevc ] in B! [do 1958, več sestav- ljalcev]); Steletov zbornik (Lj 1966 [= VS X], s pred¬ stavitvijo [Mica Černigoj], avtobiogr. ,Iz konser¬ vatorskih spominov‘ in B! [1958—66, Luc Menaše]). Stele-Možina, Melita (1929—_), slov. um. zgodovinarka, dipl. 1954, od 1954 kustos za grafiko v MG v Lj (vmes 1955—-57 v NG); hči prejšnjega. B: , Aleš Žiga Dolničar' (ZUZ, 1951); ,Ljubljanska frančiškanska podobarska delavnica' (ib., 1955); ,Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu' (ib., 1957); , K problematiki »Ljubljanske frančiškanske podobarske delavnice «‘ (ib., Steletov zb., 1959); Ivan Grohar (Lj 1962, »Lik. zvezki« 3); , Grafika' (ZMG, 1964). Stendhal, s pr. im. Marie-Henri Beyle (1783— 1842), fr. pisatelj, se ukvarjal tudi z lik. kritiko ( Journal de Pariš) in spisal mdr. zgod. it. slikar¬ stva, v kateri se je močno oprl na Lanzijevo delo. B (lik. umstn.): Histoire de la peinture en Italie (P 1817; pozn. izd. v 2 knj. 1924 ) \ Promenades dans Rome (2 knj., P 1829; pozn. izd. 1866, v 2 knj. 1926 in v 3 knj. 1938—-1940); Rome, Naples et Florence (rev. izd., P 1896). L (umzg.): EWA VII (1963, stp 556 — L!). — Cf. J. Seznec (1959). stenj, ki se kadi ali tli (angl. the smoking w ‘ck): v skladu z Biblijo (Iz 43, 17: ... ugasnejo, s, Hjo kakor stenj) tako kot dogorevajoča sveča Ponazarja minljivost na tihožitjih vrste —> Vanitas. L: cf. I. Bergstrom (1956, p. 166). B: Les Peintres de la Realite en France au XVII c siecle (P 1934 [rk, Mus. de l’Orangerie]); ,Un pre- curseurfranfais de Rembrandt: Claude Vignon' (GBA, 1934); Rubens et son temps (P 1936 [rk]); La Peinture franfaise: Les Primitifs (P 1938); Le Couronnement de la Vierge par Enguerrand Quarton (P 1939); La Peinture franfaise: Les Peintres du Moyen A ge (P 1941, zaradi okupacije s ps. Charles Jacques)\ ,The »Master of St Sebastian« (Josse Lieferinxe?)‘ (GBA, 1942); Les Peintres primitifs (P 1949, »Merveilles de 1’Art«); La Nature morte de l'Antiquite d nos jours (P 1952 [rk]); La Nature Morte de TAntiquite d nos jours (P 1952; 2. izd. 1959; angl. prev. Stili Life Painting from Antiquity to the Present Time, P 1959); (uv) Vier Eeutven Stilleven in Frankrijk (Rtt 1954 [rk]); The Metropolitan Museum of Art: A Catalogue of French Paintings, XV—XVIII Centuries (C [Mass.] 1955); ,Oeuvres retrouvees de Jean de Beaumetz, peintre de Philippe le Hardi' (Panofskyjev zb., 1955); ,La Pieta de Tarascon‘ (RArts, 1955); Musee de VErmitage: La Peinture franfaise (P 1957); ,Un tableau inedit de Gentile de Fabriano' (Par, 1958); ,Gentileschi in France' (BM, 1958); (& Helene Adhemar) Musee National du Louvre: Peintures, Ecole Franfaise, XIXc sičcle, I—IV (P 1958—1961); ,La Peinture de portrait d la cour de Bourgogne au debut du XVme siecle' (CrArte, 1959); ,Lespeintres Jean et Jacques Blanchard' (Art de France, 1,1961); ,L'autiur de la »Pieta«d'Avignon: Enguerrand Quarton ( Charreton)' (Buli. SAF, 1959 [izšlo 1961]); ,Die Malerei in F.uropa um 1400' (Europaische K. um 1400, W 1962 [rk]); ,Une peinture certaine de Perreal enfin retrouvee' (L’Oeil, št. 103/04, jul./avg. 1963); ,Du nouveau sur le Maitre de Moulins' (ib., št. 107, nov. 1963); , Josse Lieferinxe: peintre provenfal' (RLou, 1964); ,Une nouvelle oeuvre de Gentileschi peinte en France' (ib.); (& Helene Adhemar) Musee National du Louvre: Peintures, Ecole Franfaise, XIVe, XVc, XVIe siecles (P 1965); ,Eustache Le Sueur peintre de portraits' (W. Friedlaenderjevzb., 1965 );,Commen- taires au catalogue des peintures franfaises du XVe siecle' (RLou, 1966); (& Jean B. Rosenvvald) ,Les panneaux de Saint Vincent et leurs » enigmes«' (L’Oeil, št. 159, mar. 1968); Jean Hey, le Maitre de Moulins' (Rev. de l’Art, št. 1/2, 1968); ,Etudes Savoyardes, I' (L’Oeil, okt. 1969); ,Observations on Petrus Christus' (AB, marec 1971). stenska preproga -> tapiserija »stenski slop« -> pilaster Stephaton, po apokrifnih Acta Pilati ime moža, je Kristusu na križu podal -> trst z gobo (fr. Porte-eponge, it. il Portaspugna, nem. der ^ c hwammtrdger). Na prizorih —> Križanja je zve- Cl ne na Kristusovi levici, po srednjev. razlagah Pa v nasprotju s »spreobrnjenim poganom« —► Longinom ponazarja »zakrknjene« in »trmasto v zmoti vztrajajoče« Žide, Staro zavezo, ipd. stereometrično-ploskoviti slog —> ploskovito-ste- re ometrični slog Sterling, Charles (1901—....), fr. um. zgodo- v 'nar, konservator z. slik v Louvru, odličen po¬ znavalec star. fr. slikarstva. Mdr. učil tudi na nst ' °f Fine Arts (New York Univ.). ^ Leksikon Štern, Henri (1902—....), fr. um. zgodovinar, dela kot Maitre de Recherches v Centre Nat. de la Recherche Scientifique (Bourg-la-Reine, Seine, Francija). B: ,Les Representations des Conciles dans Peg lise de la Nativite d Bethleem' (By, 1936); Le calendrier de 354: etude sur son texte et ses illustrations (P 1953); , Požsies et representations Carolingiennes et Byzantines des mois' (RA, 1955); ,Les Mosaiques de Teglise Sainte-Constance d Rome' (DOp, 1958); .Lespeintures du mausolee »de VExode« d El-Bagaouat' (CahA, 1960); ,Quelques problemes d'iconographie paleo-chretienne et juive' (ib., 1962); ,Les Mosaiques de !a cathedrale Saint-Jean de Lyon' (ib., 1964). Štern, Louis E. (1886—1962), amer. (ž.) um. zbiralec, po poklicu odvetnik. V njegovi z. (Louis E. Štern Foundation), ki jo od 1964 dalje hrani Philadelphia Mus. of Art, mdr. zastopani slikarji Courbet, Cezanne, Renoir, Bonnard, 2051 Štern, Philippe — STEYR 2052 Vuillard, Rouault, Klee, Braque, Modigliani in Miro, s plastiko pa Maillol, Lehmbruck, Picasso in Lipchitz. L: PMA B (1964). Štern, Philippe (1895—_), fr. raziskovalec ->khmerske umetn., nekd. direktor pariškega Mus. Guimet. B: Le Bayon d'Angkor et Tevolution de Vart khmer (P 1927); L'art du Champa (Ancien Annam) et sort evolution (Toulouse 1942). Sternen, Matej (1870—1949), slov. slikar in restavrator, »dosledni realist« med slov. impre¬ sionisti (—»■ Grohar, -> Jakopič, -> Jama): poleg krajin številni portreti in akti, tehnično poleg olja tudi akvarel, freska (iluzionistično poslikani strop frančiškanske c. v Lj, 1935—36) in grafika (lito., jedk., barvna monotipija). R. na Verdu pri Vrhniki, štud. na umetnoobrtnih šolah v Gradcu in na Dunaju, na dunajski ak. in pos. v specialki za historično slikarstvo (prof. K. Pochwalski), od 1899 pa s presledki pri —> Ažbetu v Munchnu (do Ažbetove smrti 1905). Z restav¬ ratorstvom se ukvarjal od 1898, zlasti pa kot sodel. in prijatelj konservatorja Fr. —> Steleta', v 1920-ih letih učil risanje na Tehn. fak. v Lj. S: Roza Sternen (1902, Lj, Rozi Sternen), Rdeči sončnik (1904, ib.), Na divanu (d. 1909, MG [last NG]), Tončka Gaber (1907, Lj, Majda Brili), Devin (1910, NG), Hodnik z arkadami (d. 1913), Ležeči akt (1913, MG [last NG]), Akt (1914, MG [last NG]), Žena s korzetom (d. 1914, MG [last NG]), Violinistka (1920), Dekle s knjigo (1927, MG [last NG]), Dr. France Stele (1934/35, dr. France Stele [na SAZU]), Akt (freska, 1937), Podoba žene z lastno podobo v ogledalu (1942, Lj, Elza Majaron), številni avtp. B: ,Spomini na Ažbeta' (ZUZ, 1924); Restavrator¬ jevo potovanje po Dalmaciji' (ib., 1926). L: Matej Sternen: Portreti (Lj 1944 [rk, Jp], uv F. Stelč); SteleS (1949); Slovenski impresionisti (Lj 1949 [rk & publikacija, MG], uv F. Stele) ; Začetki slovenskega impresionizma (Lj: NG 1955 [rk, Jp], uv E. Cevc)-, AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); ZMG (1964); J. Čopič (ELU 4, 1966, s. v.); SlovS (1966); Cevc SU (1966). — Cf. F. Stele (Lj: DZS 1970). STERZING (lat. Vipitenum, it. Vipiteno), me¬ stece na juž. Tirolskem (Italija, dežela Trentino- Alto Adige). V t. i. Pal. Comunale (1468/73) majhen Multscherjev muz.: table Marijinega kril¬ nega olt. iz 1456/59 (nem. Sterzinger Altar), ka¬ terega rezljani del je Multscherjevo lastnoročno delo (cf. infra, žup. c.), poslikana krila pa izdelek njegove delavnice (prej po njih imen. Mojster sterzinških oltarnih kril). — V bližnji žup. c. (Unsere Liebe Frau im Moos) je z nekd. olt. ohranjena stoječa Marija z otrokom (-> Mult- scher, les, 1456/59). L: EWA VIB (1963, stp 565). Steska, Viktor (1868—1946), slov. pisec o umetn. (samouk), katol. duhovnik, monsinjor, r. in u. v Lj. Številni prispevki o slov. umetnikih (zato vzdevek »slov. Vasari«), tudi v SBL. Up: B. Jakac (o, 1936). B: ,Črtica o kr ižanski cerkvi v Ljubljani‘ (Drugo IKU, 1898);, Kremser-Schmidt' (DS, 1898 );,Kranjska Marijina božja pota pred 200 leti' (IMK, 1899); ,Stara mestna hiša ljubljanska' (ib.); ,Academia Operosorum' (IMK, 1900); ,Slike v ljubljanskih cerkvah okoli leta 1715' (IMK, 1902); ,Francesco Robba' (DS, 1902); ,Štukatorji škofovskega gradu v Gornjem Gradu' (IMK, 1903); ,Nekaj kamenitih spo¬ menikov v Ljubljani' (ib.); ,Licejsko poslopje v Ljub¬ ljani' (DS, 1903); ,Slikar julij Quaglio' (ib.); ,Quag- lieve freske v stolnici in semeniški knjižnici v Ljub¬ ljani' (IMK, 1904); ,Matej Langus' (DS, 1904); , Valentin Metzinger, ljubljanski slikar' (IMK, 1905); ,Kurzpl. Goldenstein' (IMK, 1907); Rremser-Schmid- tove slike na Kranjskem' (IMK, 1909); ,Francesco Robba v Zagrebu' (ib.); ,Janez fVolf' (DS, 1910); ,Slikar Andrej Herrlein' (Carn, 1910); ,Freske na Skaručini' (DS, 1912); ,Slikar Leopold Layer in njegova šola' (Carn, 1914); Ob 300 letnici Šent¬ jakobske cerkve v Ljubljani (Lj 1915 [najprej v S]); ,Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom' (Carn, 1916); ,0 nekaterih ljubljanskih spomenikih' (ZUZ, 1921); Risbe Julija Quaglia za načelno sliko Gladičeve zgodovine ljubljanske škofije' (ib.); ,Freske v Grob¬ ljah' (ZUZ, 1922); ,Naši stavbarji minule dobe' (ZUZ, 1923); ,Codellijeva kapelica v Turnu pri Ljubljani' (ib.); ,Neptunov vodnjak v Ljubljani' (ib.); ,Dve sliki na Hruševem pri Dobrovi' (ib .);,Ljubljanski baročni kiparji' (ZUZ, 1925); ,Ljubljanski škofijski dvorec' (ZUZ, 1926); *Slovenska umetnost, I: Slikar¬ stvo (Prevalje 1927, »Mohorjeva knjižnica« 16); ,Ljubljanska stolnica' (S, 31. VII. 1927); ,Naši spo¬ meniki iz empirske dobe’ (ZUZ, 1928); ,Pisma bratov Šubicev' (ZUZ, 1929); Rje je bil rojen slikar Valentin Metzinger?' (ZUZ, 1930); ,Freske v Logu pri Vipavi' (ib.); ,Dve pismi slikarja Julija Quaglia' (ZUZ, 1932/33); ,Ljubljanski plastični spomeniki' (M, 1936); ,Kipar Francesco Robba v Celovcu' (ZUZ, 1936); ,Gotske podobe Marijine smrti na Slovenskem' (ZUZ, 1938); Rreckerfeldova galerija v Starem gradu pri Novem mestu' (ib.); Romanske cerkve na Slovenskem (ZUZ, 1939/40); ,Škofijski grad Goričane' (ZUZ, 1942); ,Slovenske umetnine v Zagrebškem »Diecezan- skem muzeju «‘ (ZUZ, 1943). L: R. Ložar, Msgr. Viktor Steska ob sedemdeset¬ letnici (ZUZ, 1937 — B!); Fr. Stele (ZUZ, 1951, nekr.). Stethaimer, Hans —>• Hans iz Burghattsena Stevanovič, Momčilo (1903—_), srb. slikar in (od 1947) lik. kritik v Bgd; tam r., tam tudi dkč. pravo in slikarsko ak. B: ,Vreme impresionizma' (Jsla, 1957); (& Denis Rouart) Nepoznati Degas i Renoir (Bgd 1964). L: Stanislav Živkovič (ELU 4, 1964, s. v. — B!)- STEYR, mesto v Gornji Avstriji (ob izlivu Steyra v Anižo) z dobro ohranjenim starim 2053 StiaBny, Robert — stil 2054 središčem. Med številnimi meščanskimi hišami iz XV,—XVIII. st. predstavlja posebno zname¬ nitost t. i. Bummerlhaus s konca XV. st. ( Stadt- platz 32), ki je obenem najbolje ohranjena me¬ ščanska stavba v mestu iz obd. pozne gotike. Mestna hiša (Stadtplatz 27) sez. 1765—78 po načrtu Johanna Gottharda Haybergerja. L: EWA II (1960, stp 161 — L!); Reclarn A I (1961 [1963]). StiaBny, Robert (1862-1917), avstr. um. zgo¬ dovinar, prom. 1888 na Dunaju. B: Hans Makart und seine bleibende Bedeutung (1886); Michael Pachers St. fVolfganger Altar (2 knj., W 1919). STIČNA na Dolenjskem. Cistercijanski samo¬ stan ust. 1136 oglejski patriarh Peregrin (samo¬ stan v listinah in star. lit. imen. Sittich, 1784— 1898 razpuščen); prvi menihi prišli iz samostana Runa ( Rein) pri Gradcu, prvi opat pa iz Fran¬ cije. * Samostanska c., prvotno triladijska, 7 tra- vej dolga romanska bazilika z ravnimi stropi, transeptom in 3 polkrožnimi apsidami (posv. 1156, arh. verj. neki Mihael, v listini dkm. kot homo latinus [torej Roman, verj. Francoz] in arte vero cementarius). V gotiki je dobila okto- gonalen stolp nad križiščem in petosminsko zaključen prezbiterij namesto srednje apside, v zgodnjem XVII. st. pa so jo barokizirali (d. 1622) in na zah. strani skrajšali za eno arkado (steber s kapitelom iz sredine XII. st., ki je prvot¬ no najbrž nosil ogredje odprte lope pred zah. Pročeljem, so v XVII. st. prenesli v Šentvid Pti Stični, njegova domn. baza pa je zdaj v stiškem samostanskem lapidariju; pod cerkv. streho je ohranjeno bazilikalno svetlobno nad- str - z romanskimi okni). Notr.: v sev. delu transepta nagrob. Jakoba Reinpreclita (rdeč mar¬ mor, d. 1623), 37. stiškega opata, ki je dal c. in samostan barokizirati (u. 1626), sicer pa zasluži Pozornost predvsem Bergantov *Križev pot (d. 1766). — Spočetka ravno kriti * križni hodnik je bil križnorebrasto obokan sredi XIII. st. (eden izmed prvih primerov zgodnje gotike na Sloven¬ skem); StS-e na obokih iz 2. četrt. XIV. st. ka¬ žejo mdr. Abrahamovo in Melkizedekovo daro- vanje, Joba na gnojit, Nevernega Tomaža, 4 gl. vetrove, Jonovo in Samsonovo zgodbo, pelikana in mladiče obujajočo levinjo. V križnem hodniku nagrob. Pankraca Auersperga (Turjaškega) z zač. X VI. st. — T. i. stara prelatura z mnogokotnima Pomoloma na konzolah (o. 1600), ki sta bila nekdaj oblikovana kot stolpiča (na plošči nad Portalom letnica 1589). — Vhodni stolp krase v notr. najstar. figuralni *štukaturni reliefi na Slovenskem (d. 1620); na oboku 4 v. cerkv. učitelji, spodaj na sev. in juž. strani pasijonski prizori, na vzh. pa Poslednja sodba. — V roman¬ ski dobi v samostanu skriptorij (cf. infra: —► stiski rokopisi). L: F. Steli (ZUZ, VII, 1927, p. 178—79; ib., XV, 1938, p. 99—100); Metod Mikuž: Vrsta stiskih opatov (Lj 1941, teol. dis.); id.: Topografija stiške zemlje (Lj 1946, zg. dis.); ZadnikarR (1959); M. Zadnikar (ELU 4, 1966, s. v.); Cevc SU (1966); Stele (1969); »ArS« 4 (1969, t. 22), 5 (1970). — Cf. E. Cevc (1970, p. 181—82), J. Gregorič (ZUZ, 1951, p. 4—7), M. Mušič (I 1965), N. Šumi (Arhitektura šestnajstega 1966; Arhitektura sedemnajstega 1969); M. Zadnikar (»1957; VS, XI, 1967; 1969 [1971] — L!). der Stifter (nem.), ustanovnik, -> donator Stifter, Adalbert (1806—1868 sam.), avstr, pi¬ satelj, kot slikar in risar (krajine) avtodidakt. Pod njegovim vodstvom rest. znani v. olt. v -> Kefermarktu, o katerem je pisal tudi v svojem romanu Der Nachsommer. B (lik. umetn.): Ober den geschnitzten Hochaltar in der Kirche zu Kefermarkt (Linz 1853). L: cf. F. Novotny (1941). stigma (lat.), vtisnjeno ali vžgano znamenje in značilno znamenje sploh, znamenje rane, brazgotina. stigmatizacija pomeni v kršč. ikonografiji za¬ znamovanje s Kristusovimi ranami, kot ga po¬ znamo zlasti iz legende Frančiška As. (cf. infra). Stigmatizacija Frančiška Asiškega (lat. Impres- sio Sacrorum Stigmatum in corpore s. Francisci ), najpopularnejši ik. m. iz legende Frančiška As.: svetniku nasproti v višini prikazen Kristusa v podobi serafina. Prenos »znamenj« običajno za¬ znamujejo žarki, ki vodijo od Kristusovih ran k Frančišku. Up: npr. Giottu atr. tabla (Louvre), P. Lorenzetti ( freska , Assisi, spodnja c.), Jan van Eyck (les, PMA Johnson), Giov. Bellini (les, o. 1480, Frick — brez Kristusa v podobi sera¬ fina), Cranachstar. (temp, smrekovina, o. 1500/ 05, Wien Ak.), itd. L: Rčau m/l (1958, p. 526—28); »MdC« 257, (barvna repr. 20). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1968, repr. 697, 1615a), G. vonder Osten (1969, repr. 117, 126), F. R. Shapley (1966, repr. 279). Stigmatizacija Katarine Sienske, kršč. ik. m., čudež, s katerim so dominikanci obogatili legendo te svetnice (v tekmovanju s frančiškani). Up: npr. Beccafumi (les, ok. 1515, Siena, Pin. Naz.), Sodoma ( freska, 1526, Siena, S. Domenico). L: Rčau III/l (1958, p. 276). stil, slog (angl. the style, fr. le style, it. lo stile, nem. der Stil), ne pomeni samo vsote, ampak kar samo nedeljivo povezanost vseh tistih po- 2055 stil — Stix, Alfred 2056 menskih in oblikovnih posebnosti, po katerih se um. stvaritve neke dobe (ali ozemlja ali po¬ sameznega umetnika) razločujejo od stvaritev drugih dob (ozemelj, umetnikov). Drugače po¬ vedano: slog pomeni medsebojno odvisnost formalnih in vsebinskih lastnosti, ki zaznamu¬ jejo umetnine nekega obd. (ozemlja, umetnika) ter jih tako zaradi njihove notr. in zun. sorod¬ nosti povezuje v celoto. Po stilih dobe, ozem¬ lja in umetnike delimo, obenem pa umetn. teh posameznih dob, ozemelj in umetnikov šele v luči slogov doživljamo kot organizem, kar nam omogoča, »da ob drevesih ne spregledamo gozda« — da ob vseh neštetih nadrobnostih vendar lahko pregledamo in presodimo tudi celotno um. produkcijo in razvoj nekega razdobja, ozemlja, »šole« ali umetnika in naposled tudi obči razvoj umetn. sploh. — Ustrezno vidiku, po katerem obravnavamo umetn., in njenemu področju, ki smo si ga izbrali, govorimo o -> zgodovinskih slogih (ki nam opredeljujejo velika um. obd. ali vsaj velik del umetn. v nekem obd.), o -*■ kra¬ jevnem slogu ali »stilu prostora« (ki zaznamuje umetn. nekega ozemlja ne glede na zg. spre¬ membe ali bolj točno: ki zg. spremembe vselej po svoje sprejema in spreminja), o osebnih slogih posameznih ustvarjalcev in naposled o —*■ morfo¬ loških ali obče likovnih slogih. — Zg. slogi nam pomagajo, da se znajdemo v času in spomenike časovno določimo ( datiranje ); krajevni stili nas orientirajo v um. prostoru, pomagajo nam umetnino krajevno določiti, opredeliti njen kraj nastanka, odkriti njeno provenienco, ki nam je sprva, če ne gre za spom. in situ (tj. ohranjen na kraju, za katerega je nastal), ravno tako ne¬ znana ; poznavanje umetnikovega osebnega sloga pa nam omogoča, da umetnino »pripišemo« tudi njenemu tvorcu ( atribuiranje ), da ji — če vemo kaj več o njegovem razvoju — določimo tudi ožje mesto v njem, da jo uvrstimo med umetnikove zgodnje, zrele ali pozne stvaritve in morda celo med časovno povsem natančno opre¬ deljena dela. L: B. F. tVallach: Ober die Anwendung und Be- deutung des Wortes Stil (1919); Cankar I—III (1927— 1951); Karl Busch & Hans Reuther: Welcher StiList das?: Die abendlandischen Stile mit ihren Grundlagen in der Antike und im Alten Orient (Stu 1958). — Cf. H. Beenken (1925), J. Bialostocki (1961 [1966]), Iz. Cankar (* 1926), E. Cohn-lViener (1910), P. Franki (1924; 1925), D. Frey (1938), A. Hauser (»1958, p. 228—60), W. Hofmann (1955; II, 1960, s. v.), H. Liitze- ler (*1934), V. Molž (1941, p. 13—16), E. Panofsky (*1920), P. Pieper (»1936, p. 54—73 [Raumstil u. Zeitstill), A. Riegl (* 1893), M. Schapiro (1953), J. von Schlosser (1935), G. Semper (*1860), F. Steli (Uvod, 1959, p. 69 ss), V. V. Štech (1949), W. Waetzoldt (Du u. die K„ 1938, p. 152 ss), W. tVeisbach (1957), H. Wdifflin (»1888, *1915). stiliti, stebrniki ali stolpniki , zgodnjesrednjev. kršč. asketi, ki so leta vztrajali na stebrih. Med njimi najbolj znan — > Simeon Stilit star. stilobat(es), vrhnja stopnica resp. ploskev, na kateri stoje stebri. Cf. s. v. krepiš. Stiplovšek, Franjo (1898—1963), slov. slikar, grafik in ilustrator, eden izmed predstavnikov ->nove stvarnosti na Slovenskem, ki ji je ostal zvest tudi pozn. R. v Malinski na otoku Krku, živel in u. v Brežicah, kjer je bil od 1949 dalje tudi ravnatelj Posavskega muz. S: tihožitja, kra¬ jine, portreti. — G: npr. lesor. cikel Stari Ma¬ ribor (mapi iz 1924 in 1927). L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); J. Mesesnel (Delo, 7. VI. 1967, p. 5); Novejša umetnost v severovzhodni Sloveniji: Katalog Umetnostne galerije Maribor (Mrb 1970). stiskalnica, tlačilnica (lat. torcular, fr. le pres- soir, nem. die Keller). Up: cf. s. v. Kristus v stiskalnici. stisnjena pest, znamenje skoposti (cf. angl. besedo tight-fisted, tj. s stisnjeno pestjo ali skop) in pos. lakomnosti (-»■ Avaritia). L: cf. E. Panofsky (DUrer 1943 [1948 & 1955, p. 162—63). stiški rokopisi, tj. rokopisi iz skriptorija v-> Stični (supra), predvsem več rokopisov iz 2. pol. XII. st., ki jih hranita NUK (ms. 3, 5, 7—11, 13—16) in Osterreichische Nationalbibl. na Du¬ naju (codices 649—50, 685, 757—58). Pozno¬ romanske iniciale kažejo vpliv skriptorija v Reinu pri Gradcu (tam je bil matični samostan Stične), v širšem okviru pa pripadajo salzburškemu rkp. slikarstvu. L: Min Jug (1964); Cevc SU (1966, p. 27—28); Stele (1969); »ArS« 5 (1970). — Cf. M. Kos (& F. Steli »1931, p. 1—50). Stix, Alfred (1882—1957), avstr. um. zgodo¬ vinar in muzealec. R. na Dunaju, tam prom. 1908, Wickhoffov asist., direktor Albertine (1923 do 33) in Ksthist. Mus. (1933—38 & 1945—49, vmes, za nacizma, odstavljen), nazadnje gene¬ ralni direktor avstr. drž. zbirk. (1949—50). Ur. rev. Belvedere. B: ,Die monumentale Plastik der Prager Dombau- hiitte um die Wende des XIV. und XV. Jahrhunderts’ (JCC, 1908, dis.) ; ,Die Plastik der friihgotisclien Periode in Mainz ‘ (ib., 1909); Handzeichnungen von Gustav Klimt (1918); Die Einblattdrucke des XV. Jahr¬ hunderts in der Kupferstichsammlung der Hofbibliothek zu fVien, II: Die Schrotschnitte (W 1920); H. F. Fiiger (W 1925); Ualienische Meister des XIV. bis XVI. Jahrhunderts (W 1925, »Handzchgn. aus der Albertina: NF« 2); (& L. Frohlich-Bum) Die Zeich- nungen der venezianischen Schule (W 1926, »Beschrei- 2057 STOCKHOLM — StoB, Veit 2058 bender Kat. der Handzchgn. in der graphischen Smlg. Albertina« 1); Von Ingres bis Cezanne: 32 Handzeich- nungen franzosischer Meister des XIX. Jahrhunderts aus der Albertina (2. izd., W 1927); (& L. Frohlich- Bum) Die Zeichnungen der toskanischen, umbrischen und romischen Schulen (W 1932, »Beschreibender Kat. der Handzchgn. ... Albertina« 3); (& Erich von Strohmer) Die fiirstlich Liechtensteinische Gemalde- gaierie in Wien (W-Lpz 1938), itd. STOCKHOLM, prestolnica Švedske na otokih in celini med jezerom Malaren in Baltskim mor¬ jem, po izročilu nastal sredi XIII. st. L: K. W. Gullers & St. Treni er: Die Altstadt von Stockholm (Stock 1953); EWA XIII (1967, stp 753—55 — L!). ~ Nikolajeva cerkev ali Storkyrka: v njej znana plastika Bernta —> N o tke ja *Sv. Jurij v boju z zmajem in princesa (polihr. in pozlačen les, [pravo!] losovo rogovje, itd., dkč. 1489). L: »US« 8 (1968, f p. 247). — Cf. Th. Miiller (Harm 1966, p. 130—31 & 217 [op. 121], t. 137). ~ Kraljevski grad je najpomembnejše delo arh. Nicodema Tessina ml. (zač. 1697). L: »US« 10 (1969, f p. 80). ~ Nationalmuseum (S. Blasieholmshamnen). Nastal iz kraljevske z., ki je 1792 postala drž. muz. Zdajšnji direktor Carl —> Nordenfalk. S: s Pomembnimi deli zastopani npr. med Fran¬ cozi Georges de La Tour ( Hieronim spokornik ), Watteau, Chardin, Boucher, Courbet, Ed. Ma- ne h Cezanne ( Tihožitje z mavčnim amorjem [UAmour en pldtre], o. 1895), Renoir (V krčmi matere Anthony, d. 1866; *La Grenouillere, 1869), med Holandci Hals ( Daniel Aken igra na gosli, °- 1630) in Rembrandt (npr. * Zarota Batavijcev t Claudius Civilis], 1661 in pozn.), med Flamci ••ordaens ( Kandaules kaže svojo ženo, malo pred 1646), med Španci Zurbaran ( Veronikin prt, °- 1635), med Italijani G. B. Ruoppoli (Tiho¬ žitje z ribami in ostrigami, d. 1653), med Švedi C. G. Pilo (Kronanje kralja Gustava III., 1777—87, 87, nedk.), A. Roslin (Dama s pajčolanom [Por- iret umetnikove žene], d. 1768), E. Josephson (David igra pred Savlom, 1878; Španski kovači, '■ varianta, 1881), itn. Kt L. : Sixten Strombon: Masterpieces of the Svvedish National Museum (Stock 1952 [oc. Gertrud Kobke Sutton, BM, nov. 1952); GBM (1960). Stone, Lawrence, angl. um. zgodovinar, po¬ znavalec angl. srednjev. kiparstva. ® : Sculpture in Britain: The Middle Ages (Harm 1955, »Pelican Hist. of Art« 9). Stopar, Ivan (1929—_), slov. um. zgodovinar, ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. B (cf. Konservatorska poročila v VS): ,Nova od¬ kritja v cerkvi Marija Gradec pri Laškem ‘ (Celjski zbor., Ce 1968 [izšlo 1969]); Opatijska cerkev v Celju: Načela restavracije in umetnostnozgodovinski rezultati obnovitvenih del v letih 1963 do 1969 (Ce 1971 .predg. France Stele). STOPICE pri Novem mestu: v c. 3 pozni »zlati« olt. (zač. XVIII. st.). L: Oris (1924, p. 55, repr. 29 [v. olt.]; 1966, p. 65, repr. 66 [stranski olt.]). stopnišče (angl. the staircase, fr. Tescalier, hrv. stubište, it. la scalinata. nem. das Treppen- haus ali das Stiegenhaus). Med pomembnimi primeri zun. stopnic Scala dei Giganti na dvo¬ rišču doževe palače v Benetkah (načrt Antonio Rizzo) in Escalier du Fer d Cheval v Fontaine- bleauju (Jean A. Ducerceau star. 1634), sicer pa e. g. stopnice gradu Chambord in florent. Bibl. Laurenziana (po Michelangelovem glina¬ stem modelu izvedel Ammanati pred 1560), v baroku, ko postane stopniščni prostor osrednja sestavina grajske arhitekture, pa po pionirskem delu G. L. Berninija (Scala Regia 1664/66) zlasti stopnišča, s katerimi se ponašajo grad Weifien- stein v Pommersjeldnu (Johann Dientzenhofer 1711—-18), Rezidenca v Wiirzburgu (Balth. Neu¬ mann, zač. 1737, celota dkč. 1744) in grad Augustusburg v Briihlu (Balth. Neumann 1743— 48), Pal. Reale v Caserti (Luigi Vanvitelli 1751— 74), etc. Pos. v Rimu pomembne tudi stopnice k Trinita dei Monti (F. de Sanctis 1723—25). L: EWA II (1960, tloris stp 476 & t. 270), XIII (1967, stp 477—83 & 561 [tekst Oreste Ferrari], t. 240—41); Friedrich Mielke: Die Geschichte der deutschen Treppen (Bl-Mn 1966). — Cf. H. Keller (1936). stopnjevana cerkev (nem. die Staffelkirche), večladijska cerkv. stavba, katere oboki se stop¬ ničasto dvigajo do oboka srednje ladje. Stopnje¬ vana c. predstavlja tako rekoč vmesno stopnjo med -^-baziliko in -> dvoransko cerkvijo: svet¬ loba ne prihaja več skozi povišani steni gl. ladje, pa tudi oboki ladij še niso enako vis. (pri nas npr. c. na —► Ptujski gori). StoB, Veit, polj. Wit Stwosz (o. 1445/47— 1533), nem. kipar, tudi grafik (bakr.) in slikar, eden izmed v. predstavnikov poznogotskega »baroka« v kiparstvu. Z izjemo svojega krakov¬ skega obd. (1477—96) je živel v Ntirnbergu. P: zlasti *olt. Marijine smrti v Marijini c. v Krakovu (13X11 m, 1477—89 — največji poznosrednjev. rezljani olt.!) in nagrobna plošča polj. kralja Kazimirja IV. (rdeč marmor, d. 1492, Krakov, katedr.), viseče *Oznanjenje (Der Eng- lische Gruj}, 1517/18, Nurnberg, St. Lorenz, kor) 2059 Stotnik Kornelij — STRASSENGEL 2060 in Marijin olt. v stolnici v Bambergu (les, o. 4,5 X 3 m, 1520—23, d. 1523), med posamezni¬ mi kipi tudi Sv. Rok (les) v Florenci v c. SSa Annunziata. L: Berthold Daun: Veit StoI3 und seine Schule in Deutschland, Polen, Ungarn und Siebenbiirgen (2. izd., Lpz 1916, »Kstgeschichtliche Mngr.« 17 [1. izd. ib. 1903]); Eberhard Lutze: Veit StoB (BI 1938, »Deutsche Lande, Deutsche K.«); Martin Wein- berger (EWA XIII, 1967, s. v. — L!); »US« 8 (1968, repr. p. 226—27 & 229). — Cf. E. Buchner (1952), S. Dettloff ( 1935; *1961), T. Dobrovvolski (& J. E. Dutkiewicz 1964), Th. Miiller (1953; 1966). Stotnik Kornelij (lat. Cornelius centurio ), »stot¬ nik čete, ki se je imenovala italska« ( centurio cohortis, quae dicitur ltalica), »prvi pogan, ki ga je Peter sprejel v Cerkev«. Z njim in Petrom ikonogr. motivi po Apostolskih delih (Apd 10). Up: npr. Bernardo Cavallino (Barberini). L: Pigler I (1956, p. 388); »PKG« 9 (1970, t. 35a). sto triinpetdeset (153) rib je Peter ujel (Jan 21, 11), toliko je tudi tabel stropa v -> Zillisu. stožec (lat. conus, angl. the cone, fr. le cone, it. il cono, nem. der Kegel ali der Konus) ima razne simbolične pomene (e. g. —> cippus). Cf. s. v. Cezanne (»traiter la nature .. .«). L: Cirlot (1962, p. 59). Strahi, Eduard ( Ritter ) von (1817 — 1884), um. zbiralec v -> Stari Loki. B: Die Kunstzustande Krains in den vorigen Jahr- hunderten (Graz 1884). L: Janko Polec (ZUZ, X, 1930 — L!). Strahtmann, Carl (1866—1949), nem. slikar, stud. na ak. v Miinchnu in pri Leopoldu von Kalkreuthu v Weimarju, akt. v Miinchnu. S: dekorativen, minuciozno natančen in hkrati akademski »simbolizem«, erotično obarvani mo¬ tivi, npr. Salambo in Judita in Holojernes, tudi krajine. Strajnič, Kosta (1887— ), hrv. slikar in pi¬ sec o lik. umetn. R. v Križevcih, od konca 1920-ih let v Dubrovniku. B: Umjetnost i žena (Zgb 1916); Tomislav Križman (ib. 1916); Umjetničke študije (ib. 1918); Ivan Meštro- v/c (Bgd 1919); Srpske zadužbine (ib. 1919); Josip Plečnik (Zgb 1920); Petar Pallavicini (ib. 1920) Sveto savski hram (Bgd 1926); Dubrovnik bez maske (Dubrovnik 1930); Misli o čuvanju dalmatinske arhi¬ tekture (Split 1930). STRASBOURG, nem. Strafiburg, mesto v Alzaciji, »najlepše mesto v vzh. Franciji«. L: EWA V (1961, stp 647^19 — L!). — Cf. K. Bauch (1941). ~ ^katedrala (nem. das Miinster), eden izmed najodličnejših spom. evr. srednjev. stavbarstva. Od stare, 1015 zač. romanske bazilike ohranjeni temelji in kiipta. Zdajšnja, na vzh. še pozno¬ romanska stavba zač. 1076: kor iz zadnje četrt. XII. st., prečna ladja dkč. do o. 1230, gl. ladja sez. o. 1240—75 v zrelem gotskem slogu, zah. pročelje od 1276 dalje (—>Erwin von Steinbach)', sev. zvonik nadaljeval Ulrich von Ensingen (1399 do 1419, dkč. pa Johannes Hiiltz iz Kolna (1419—39 — s svojo viš. 142 m je bil do 2. pol. XIX. st. najvišji cerkv. stolp na svetu!). — Stavb¬ na plastika (kot stavba sama iz rdečega peščenca): v juž. delu transepta t. i. * Angelski slop (o. 1225/ 30), na njegovem pročelju s še romansko obliko¬ vanim dvojnim portalom pa reliefa *Marijine smrti in Marijinega kronanja in slavni sohi (orig. zdaj v Mus. de POeuvre Notre-Dame, infra) *Eklezije in * Sinagoge (vse o. 1230). Kiparski okras zah, jrročdja s konca XIII. st. kaže na srednjem portalu Pasijon in bibl. preroke, na sev., tj. levem portalu Kreposti nad Pregrehami, na juž., tj. des. portalu pa Pametne in Nespamet¬ ne device, slednje s t. i. *Knezom sveta ali Zape¬ ljivcem (Satanom). Bogato okrašena prižnica (Hans Hammerer 1484/85). — Slikana okna iz XII.—XIII. st. ( Salomonova sodba, nem. kralji in cesarji). L: Cankar II/2 (1933); A. Erler: Das StraBburger Miinster im Rechtsleben des Mittelalters (FrM 1954); EWA V (1961, stp 647—49 — L!); »US« 8 (1968, p. 68—69 z repr.). — Cf. G. Dehio (1922), M. Hauttmann (2. izd. 1929), W. Sauerlander (1966; 1970 — L!), O. Schmitt (1924), H. Weigert (1942). ~ Musee de 1’Oeuvre Notre-Dame, tj. stolnični muz. Poleg pomembne plastike, ki so jo na ka- tedr. nadomestili odlitki (tu npr. z juž. pročelja transepta orig. sohi *Eklezije in * Sinagoge, rdeč peščenec, o. 1230), slikana okna in zlatarski iz¬ delki. Med slikarji zastopan K. Witz (Sv. Kata¬ rina in sv. Magdalena, tabla z Marijinega olt. o. 1440). ~ Musee des Beaux-Arts. S: mdr. zastopani El Greco ( Mater Dolorosa), Jean Tassel (Les Scieurs de long), Steen ( Bogatin in ubogi Lazar). STRASSENGEL na avstr. Štajerskem sev. od Gradca: na vzpetini romarska c. Maria-Strafien- gel (sez. 1346—55) z mikavnim, bogato kamno¬ seško okrašenim zvonikom pa stopnjevanim korom, ki posnema albertinski kor dunajske stolnice (sama straBengelska stavba pa je bila najbližji vzor za c. na —»■ Ptujski gori). Slikana okna iz XIV. st., Kremserschmidtovi olt. podobi in v. olt., ki ga je zasnoval J. B. Fischer von Erlach. 2061 Strašni sud — Stridbeck, Carl Gustaf 2062 L: EWA II (1960, stp 177); CevcS (1963, p. 148). — Cf. J. Gregorič (ZUZ, 1951, p. 33—34), R. Kohl- bach (1953), F. Stele (Ptujska gora 1966), R. Wagner- Rieger (1967, p. 339 & 377 [št. 348] — L!). Strašni sud (srb.) —> Poslednja sodba Stratonika -> Antioh in Stratonika Straub, Filip Jakob Straub, Philipp Jakob (infra). Straub, Johann Baptist (1704—1784), nem. kipar, najodličnejši predstavnik družine in poleg Ignaza -> Giintherja najpomembnejši rokokojski kipar na Bavarskem. R. v Wiesensteigu na Wurt- temberškem, se učil pri svojem očetu, v Miinchnu in na ak. na Dunaju, nazadnje dvorni kipar v Miinchnu. P; olt. plastika, mdr. tudi kiparski okras Cuvilliesovega Rezidenčnega gledališča v Miinchnu. L: »US« 10 (1969, p. 208); »MdS« 90 (t. X). — Cf. C. Gieclion- VVelcker (1922). Straub, Jožef (1712—1756), mariborski kipar, rnl. brat Johanna Baptista (supra) in Philippa Jakoba Strauba (infra). R. na Wiirttemberškem, se učil pri bratih in bil pomočnik Mihaela Hen¬ rika Lohra v Lj, se v 1740-ih letih naselil v Mrb, tam u. (44). P: npr. Kužno znamenje z Marijinim stebrom na Gl. trgu v Mrb (1743), Sv. Zaharija in Sv. Ana iz Jožefove c. v Mrb (1750, Mrb, Pokrajinski muz.). L: VrišerB (1963); Sergej Vrišer (ELU 4, 1966, s. y-); ‘d.: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem (Mrb 1967 [rk] — L!); »ArS« 1 (1967). — Cf. S. Vrišer (ZUZ, 1957). Straub, Philipp Jakob (1706—1774), avstr, (nem.) kipar, ml. brat Johanna Baptista Strauba (supra) in »mariborskega« Jožefa Strauba (su- P r a). R. na Wurttemberškem, se po šolanju na Dunaju naselil v Gradcu, tam poročil vdovo Janeza Jakoba -* Schoya ter prevzel njegovo delavnico, tam tudi u. L: VrišerB (1963); Sergej Vrišer (ELU 4, 1966, s : v -); id.: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajer¬ skem (Mrb 1967 [rk]). — Cf. R. Kolilbach (1956), S. Vrišer (ZUZ, 1957). STRAUBING, dobro ohranjeno staro mestece ua Spodnjem Bavarskem. Žup. c. Sankt Jakob Je ena izmed največjih gotskih c. na Bavarskem: načrt je napravil —> Hans iz Burghausena (Stet- haimer), ob njegovi smrti 1432 je bil kor dkč., ladjo pa so stoprav začeli in celota je bila dkč. šele v XVI. st. V Jernejevi kapeli (. Bartholomdus- Kapelic) je znani *nagrob. svetnika Ulriclta Ka- stenmayrja (rdeč marmor, smrtna letnica 1431 P°zn. vklesana). L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 252 — L!); Panofsky Tomb (1964, p. 58, repr. 227). Strauss, Franc Mihael (1674—1740), slov. slikar v Slovenj Gradcu, oče Janeza Andreja (infra). S: npr. Pokrajina z lovci (d. 1715, Ptuj, Mestni muz.) in Pokrajina z ruševinami (d. 1715, ib.), Kamnanje sv. Štefana (d. 1731, Vuzenica, žup. c.) in Mihael tehta duše (o. 1731, ib.), Elizabeta Ogrska pri revežih (z avtp. v d. 1732, Slovenj Gradec, žup. c.), Evangelist Luka s sliko Marije z otrokom (1735, Ruše pri Mrb, žup. c.). L: Štefka Cobelj: Baročni slikarji Straussi (Mrb 1967, »Lik. obzorja« 9, dis.; nem. izd.: Die Barock- maler Strauss, Klagenfurt 1969, »Aus Forschung u. K.« 4). — Cf. F. Šijanec (1929, dis.; 1932). Strauss, Janez Andrej (1721—1783), slov. sli¬ kar v Slovenj Gradcu, sin Franca Mihaela (su¬ pra). S: npr. Nadžupnik Schrekinger, celopost. portret (d. 1746, Šmartno pri Slovenj Gradcu, župnišče), 4 slike v žup. c. v -»■ Žvabeku iz 1755, šest tihožitij iz o. 1770, in sicer 3 v Sokličevi z. v Slovenj Gradcu (V. lovsko tihožitje ; z majoliko in z divjačino) in 3 v celjskem Mestnem muz. (z divjačino, z raki in Mladenič s sadjem), Sv. Notburga in Sv. Izidor (o. 1772, Humec pri Pliberku). L: cf. supra s. v. Strauss, Franc Mihael. Straže pri Gornjem gradu -> Radmirje stražarja cerkvenih vrat sta v biz. umetn. nad¬ angela — > Gabrijel in -> Mihael. der Strebebogen (nem.) -*■ oporni lok der Strebepfeiler (nem.) —> opornik strelec (lat. sagittarius), znamenje —»• živalskega kroga (predstavljan kot -> lokostrelec), veljavno od 22. XI. do 20. XII. (—> zodiakalna znamenja). Strgalec (angl. the Scraper, nem. der Schaber), ime, s katerim je znan slaven ant. kip. Cf. s. v. Apoksiomenos. Stričevič, Dorde (1929——), srb. um. zgodo¬ vinar in arheolog, r. v Banji Luki, dipl. in prom. (1956) na Filoz. fak. v Bgd, višji znanstv. sodel. Arheol. inst. v Bgd. B: ,Sur le probleme de Viconographie des mosaiques imperiales de Saint-Vital‘ (Felix Ravenna, 1962, p. 80—100); , Drama as an intermediary between serip- ture and Byzantine painting‘ (21. kongr. I, 1967). L: Vladimir Popovič-Ilič (ELU 4, 1966, s. v. — B!). Stridbeck, Carl Gustaf, Šved. um. zgodovinar. B: Brueghel und der niederldndische Romanismus: Ein Beitrag zur Kenntnis seines grofifigurigen Spat- stils (Stock 1953); ,Brueghels Fides-Darstellung: Ein 2063 Strieder, Peter — strop Sikstinske kapele 2064 Dokument seiner religidsen Gesinnung (Ktids, 1954); Bruegelstudien: Untersuchungen zu den ikonographi- schen Problemen bei Pieter Bruegel d. A. sowie dessen Beziehungen zum niederiandischen Romanismus (Stock 1956); Raphael studies, I: A puzzling passage in Vasari’s » Vite« (ib. 1960). Strieder, Peter, nem. um. zgodovinar, diiektor v nurnberškem Germanisches Nationahnus. B: Der dltere Holbein (Mn 1947); ,Zur Niirnberger Bildniskunst des 16. Jahrhunderts' (MJb, 1956); ,Hans Holbein d. A. zwischen Spdtgotik und Renaissance ‘ (Panth, 1961 — prim. tudi ZfKg, 1959). Strigel, Bernhard (1460/61—1528), nem. švab- ski slikar, r. in u. v Memmingenu, akt. tudi v Augsburgu in Niirnbergu, od 1515 dalje dvorni portretist ces. Maksimilijana I. S: cerkv. podobe in portreti (vse les), npr. Hieronymus Haller (1503 [bil dat. okvir], Alte Pin.), olt. Svetega sorodstva iz Mindelheima (o. 1505, Niimberg), Ces. Maksimilijan I. s svojo družino (1515, Kst- hist. Mus.), Ludovik Ogrski (1515, ib.), Celopost. portret Conrada Rehlingerja (d. 1517) in Rehlin- gerjevih 8 otrok (d. 1517, ib.), Marijina smrt za kap. v Hietzingu (s portretoma ces. Maksimi¬ lijana in Jurija Slatkonje, 1518, Strasbourg, Mus. des B.-A., zgorelo 1947), Johannes Cuspinian s svojo družino (1520, grad Seebarn [Spodnja Avstrija], grof Wilczek), Hans Rott in njegova žena Margarethe Vohiin (vsak na okviru d. 1527, Washington). L: J. Baum (ThB XXXII, 1938, s. v.); Stange VIII (1957). — Cf. H. Ankwicz von Kleehoven (1916; 1959), L. von Baldass (1913); Der Kunstlerkreis 1923), W. Bode (1881), E. Buchner (1953), B. Lazar (1917), A. L. Mayer (1929), G. Otto (*1964), L. Scheibler (1881). strip (iz angl. the stripe , proga), risana zgodba z vključenim, ravno tako risanim besedilom (kratkimi dialogi), sprva zlasti zabavne vsebine (zato angl. termin the comic strip ali kratko v množini the comics), pozn. prav tako pustolov¬ ske in fantastične zgodbe. V XIX. st. najpo¬ membnejši predhodnik Rodolphe Tdpffer (1799 — 1846), Švicar, ki je vplival tudi na Buscha. Formalne posebnosti stripa je v -^-popartu prvi po svoje preoblikoval Roy —> Lichtenstein. L: Bland (1958, p. 289, 314, 321—22), F. Zupan (Sinteza, št. 10/11, 1968); Comic Strips: Geschichte, Struktur, Wirkung und Verbreitung der Bilderge- schichten (BI 1969 [rk, Ak. der Kunste], uv Hans Dieter Zimmermann). STRMOL pri Cerkljah na Gorenjskem: grad (last Izvršnega sveta SR Slovenije), dkm. od XV. st. dalje, v jedru nizek stolp, v renesansi dobil obzidje s 4 stolpiči. Na gradu mdr. gotski kipec sedeče Marije (topolov les, viš. 38 cm, zgornje Porenje o. 1300, otrok novejši) in Ivane Kobilce Kofetarica (o. 1888). L: CevcS (1963, p. 74, repr. 47 p. 75); »ArS« 2 (1967 [= 1968], t. 5—6), 4 (1969, p. LXXVIII). Stroj ( Stroy ), Mihael (1803—1871), slov. slikar. R. v Ljubnem na Gorenjskem, 1821—25 stud. na ak. na Dunaju, 1830—42 v Zgb, odtlej v Lj. S: najpomembnejši še portreti, v precej ponav¬ ljajočih se barvah (črna, rdeča, bela in inkamat), npr. Gospod Martinčič (o. 1830, NG), Janez Sve- tic (d. 1838, NG), Mož z rdečo ovratnico (d. [1]840, NG), Marija Schrey pl. Redlwerth (d. [1]842), Župan Mihael Ambrož (d. [1]850, Lj, Mestni muz.), Portret Luize Pesjakove (o. 1850, NG), Knezoškof Anton Alojzij IVolf (d. 1857, Lj, škofijska palača). L: SteskaS (1927, p. 241—47); MAS II (1938); SteleS (1949); Klasicizem in romantika na Slovenskem (Lj 1954 [rk, NG]); Slikarstvo XIX stolječa u Hrvat- skoj (Zgb 1961 [rk]); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); SlovS (1966); CevcSU (1966); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd, Nar. muz.] — L!). — Cf. K. Rozman (ZUZ nv VIII, 1970; »1971 — L!), A. Simič-Bulat (1964; 1967). Strong, Eugenie Sellers, angl. klas. arheolo¬ ginja. B: Roman Sculpture from Augustus to Constantine (2 knj., L-NY 1907; n., rev. izd. 1911; it. izd.: La scultura romana da Augusto a Costantino, 2 knj., F 1923—1926); Art in Ancient Rome (2 knj., NY 1928, »Ars una, species mille«), *strop Sikstinske kapele, slaven po Michelan¬ gelovi slikariji, ki ga krasi. Svoje prvo freskantsko delo (10. V. 1508—31. okt. 1512) je mojster opra¬ vil tako, da je dano arhitekturo (-> Sikst inska kap.) še poudaril: med 6 dvojicami obočnih kap (ki ustrezajo oknom na vzdolžnih stenah) je na¬ slikal 5 dvojic oprog, mednje sedeže s preroki in sibilami, nad kateiimi se oproge okrepe v konzole, ki jih nosijo dvojice golih dečkov. Kon¬ zole, na katerih sedi 20 znamenitih golih mlade¬ ničev (gli ignudi), so med seboj povezane z zidcem, ki tako ustvarja notr. okvir celotne kompozicije. Jedro polnijo prizori iz Geneze (torej ante legem po prizorih sub lege na levi in sub gratia na des. steni iz XV. st.!), ki se vrste od olt. stene proti vhodni (1 Ločitev luči od teme , 2 Ustvarjenje sonca in lune , 3 Ločitev zem¬ lje in vode, 4 Ustvarjenje Adama, 5 Ustvarjenje Eve, 6 Izvirni greh in Izgon iz raja, 7 Noetova daritev, 8 Vesoljni potop, 9 Noetova pijanost) — čeprav so nastajali v obratnem zaporedju (naj¬ prej prizori s številnejšimi manjšimi liki) in jih lahko tako tudi ustrezno razlagamo kot neopla- tonsko pot od telesne zasužnjenosti k duhovni svobodi. Srednji pas zavzemajo ignudi pa preroki in šibile (sprva v načrtu namesto njih 12 apostolov): od 7 prerokov 4 stari ( Jeremija, Ezekijel, Joel in Zaharija) in 3 mladi ( Izaija, 2065 Strozzi, Bernardo — Strzygowski, Josef 2066 Danijel in nad olt. Jona), med 5 sibilami 2 stari (perz., kumanska) in 3 mlade ( eritrejska, delfijska in libijska). Zun. pas: v v. vogalnih kapah 4 odrešitve izrael. ljudstva (ob olt. steni Estera, Asuer in Haman in Bronasta kača, ob vhodni steni David premaga Goljata in Judita in Holo- fern), v 12 lunetah in obočnih kapah nad okni in še v 2 lunetah na vhodni steni pa je naposled predstavljenih 33 -> Kristusovih prednikov od Aminadaba do Jožefa. Od olt. stene proti vhodu (in od »Mojzesove« strani na »Kristusovo«) je naslednje zaporedje. I' nad Obrezovanjem Mojzesovega sina prednik Aminadab; Estera ; preiok Jona ; Bronasta kača', prednik Naason nad Krstom v Jordanu. II: med 1. dvojico oprog Jeremija', Ločitev luči od teme ; Libijska šibila. III: nad Mojzesom v Egiptu in 1 nadianski deželi predniki Salmon, Booz in Obed ; Ustvarjenje sonca in lune; Jese, David in Salomon nad Mozaično daritvijo. IV: med 2. dvojico oprog Perzijska šibila; Ločitev zemlje in vode; prerok Danijel. V: nad Prehodom skozi Rdeče morje Prednika Roboam in Abija; Ustvarjenje Adama; predniki Aza, Jozafat in Joram nad Poklicanjem prvih apostolov. VI: med 3. dvojico oprog prerok Ezekijel; Ustvarjenje Eve; Kumanska šibila. VII: nad Goro Sinaj in Čaščenjem zlatega teleta pred¬ niki Ozija, Joatam in Ahaz; Izvirni greh in Izgon ' z raja; predniki Ezelcija, Manase in Amon nad Pridigo na gori. VIII: med 4. dvojico oprog Eritrejska šibila; Noetova daritev; prerok Izaija. IX: nad Koretom, Datanom in Abironom predniki Zorobabel, Abiud in Eliakim [zaporedje »pred¬ nikov« je od tod dalje brati z des. na levo!); Potop; predniki Josija, Jehonija in Salatijel nad Predajo ključev. X: med 5. dvojico oprog prerok Joel; Noetova pijanost; Delfijska šibila. XI: nad Mojzesovimi poslednjimi dejanji prednika Ahim ln Eliud; izmed »odrešitev« David premaga Go¬ ljata in na drugi strani preroka Zaharije prizor Judite in Holoferna; prednika Asor in Sadok na d Zadnjo večerjo. Na vhodni steni končno, nad obema freskama iz XVI. st. in naslikanima oknoma, še prednika Eleazar in Matan (nad Vstajenjem) in prednika Jakob in Jožef (nad pri¬ zorom Mihael brani Mojzesovo truplo). L: Heinrich JVolfflin, Die Sixtinische Dečke Michel¬ angelo^ (RepKw, 1890); id., Ein Entvvurf Michelan- |eIos zur Sixtinischen Dečke (JkPK, 1892); Martin ' Mkdielangelo und die Sixtinische Dečke (BI i/07); J. Gantner, Zum Schema der Sixtinischen Dečke Michelangelos (MfKw, 1919); Cankar III/l t 19 36, p. 112—20). — Cf. A. Bertini (1942), E. Pa- nofsk y (1921), E. Steinmann (II 1905), Ch. de To!nay <.1935/36; »1945 [1949]), E. tVind (1951; 1960), itd. Strozzi, Bernardo, imen. il Cappuccino ali II Prete Genovese (1581—1644), r. v Genovi, u. v Benetkah, kjer je živel od 1631; kapucin, 1635 dobil dispenz in naslov Monsignore. S (vpliv Flamcev in caravaggizma): e. g. Kuharica (o. 1612, Genova, Pal. Rosso). L: Luisa Mortari: *Bernardo Strozzi (R: De Luca 1966). — Cf. G. Fiocco (1921; 1929). Strozzi, Filippo (1428—1491), it. florent. ban¬ kir in mecen, cupido piu di farna che di roba (bolj pohlepen po slavi kot po blagu [bogastvu]), z očetom 1434 pregnan, do 1466 v Neaplju, odtlej spet v Florenci, tam dal sezidati mogočni, ob njegovi smrti še nedk. Pal. Strozzi in poslikati ravno tako po njem imen. kapelo v florent. c. Sta Maria Novella (Filippino Lippi 1487/1502). Up: Benedetto da Maiano (marm. doprsje, o. 1491, Louvre). L: cf. M. tVackernagel (Der Lebensraum 1938). Strozzi, Palla (1372—1462), it. florent. trgovec, bogataš, mecen (naročil Gentila da Fabriano —> Poklon treh kraljev), tekmec Cosima de’ Medici star., 1434 pregnan, odtlej v Padovi. Strzygowski, Josef (1862—1941), avstr, (polj.) um. zgodovinar. R. v Šleziji, ord. na univ. v Gradcu (od 1892) in na Dunaju (od 1909); tam vodil t. i. 1. umzg. inst. (brez zveze z izročilom in nadaljevanjem »prave« dunajske šote umet¬ nostne zgod.). Na zač. st. (cf. lit., 1901) pomem¬ ben, ker je prvi opozoril na vplive Bližnjega vzh. v zahodnoevr. umetn.; v pozn. letih (-> naci¬ stično obdobje) njegovi spisi o »nordijski duši« ipd. brez znanstv. vrednosti. Na Dunaju se pri njem učil V. Mole (Iz. Cankar prestopil k Maxu —>• Dvoraku), med drugimi njegovimi učenci Otto -> Demus, -> Donin, —> Ginhart, -> Kram- risch, -> Novotny, -» Salmony, itd.). B: Iconographie der Taufe Christi: Ein Beitrag zur Entwicklungsgeschichte der christlichen Kunst (Mn 1885); Cimabue und Rom (W 1888); Das Etschmiadzin- Evangeliar (W 1891, »Byzantinische Denkmaler« 1); ,Studien zu Leonardos Entwicklung als Maler ‘ (JkPK, XVI, 1895); ,Leonardos Abendmahl und Goethes Deutung ‘ (Goethe-Jb., 1896); Das Werden des Barock bei Raphael und Correggio: nebst einem Anhang iiber Rembrandt (Str 1898); Der Bilderkreis des griechischen Physiologus (Lpz 1899, »Byzantinische Archiv« 2); *Orient oder Rom (Lpz 1901); Hellenistische und koptische Kunst in Alexandria (W 1902); Kleinasien: Ein Neulandder Kunstgeschichte (Lpz 1903 ); Koptische Kunst (W 1904 [Catalogue general des antiquites egyptiennes du Mus. du Caire, V]); Der Dom zu Aachen und seine Entstellung (Lpz 1904); Die Minia¬ turen des serbischen Psalters der Kon. Hof- & Staats- bibliothek in Miinchen (W 1906, uv V. Jagič, »Denk- schriften der Kaiserlichen Ak. der NVissenschaften, Wien: Philosophisch-historische Klasse« 52/2); Klein- armenische Miniaturmalerei: Die Miniaturen des Tiibinger Evangeliars (Tli 1906); Die bildende Kunst der Gegenwart (Lpz 1907); Die bildende Kunst des Ostens: Ein Vberblick iiber die fiir Europa bedeutungsvollen 2067 Stubblebine, James H. — Studien der Bibliothek Warburg 2068 Hauptstromungen (ib. 1916, »Bibl. des Ostens« 3); Altai-Iran und Vdlkenvanderung (ib. 1917); Die Bau- kunst der Armenier und Europa (2 knj., W 1918); Ursprung der christlichen Kirchenkunst (Lpz 1920; angl. izd. Origin of Christian Church Art, Ox 1923); Die Landschaft in der nordischen Kunst (Lpz 1922); Die Krisis der Geisteswissenschaften (W 1923); ,Das Osebergschiff und die Holzkunst der iVikingerzeit * (Belv, 1925); (s sodel.) Der Norden in der bildenden Kunst Westeuropas: Heidnisches & Christliches um das Jahr 1000 (W 1926); O razvoju starohrvatske umjet- nosti (Zgb 1927); Die altslavische Kunst: Ein Versuch ihres Nachweises (Au 1929, »Arbeiten des I. Ksthisto- rischen Instituts der Univ. Wien« 40); Asiens bildende Kunst (Au 1930); Spuren indogermanischen Glaubens in der bildenden Kunst (Hdl 1936); Aufgang des Nor- dens: Lebenskampf eines Kunstforschers um ein deutsches VVeltbild (Lpz 1936); Geistige Umkehr (Hdl 1938); Nordischer Heilbringer und bildende Kunst: Eine durch Christentum und Kirche enstellte Heilser- scheinung (W-Lpz 1939); Die deutsche Nordseele: Das Bekenntnis eines Kunstforschers (W-Lpz 1940); Europas Machtkunst im Rahmen des Erdkreises (W 1941). L: A. Karasek-Langer: Verzeichnis der Schriften von Josef Strzygowski (Klagenfurt 1933); D. Mano- Zisi (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. V. MoU (1970). — Zbornika : Studien zur Kunst des Ostens (W 1923); Josef Strzygowski Festschrift (Klagenfurt 1932). Stubblebine, James H., amer. um. zgodovinar, prof. na Rutgers Univ. B: Guido da Siena (Pri 1964); ,Byzantine Influence in 13-th Century Italian Panel Painting ‘ (DOp, 1966); ,Cimabue's Frescoes of the Virgin at Assisi' (AB, 1967); (izd., uv) Giotto: The Arena Chapel Frescoes (NY 1969, »Norton Critical Stud. in Art Hist.«; angl. izd. L: Thames and Hudson 1969). Stubbs, George (1724—1806), angl. slikar, eden izmed v. animalistov, mojstrski upodab- ljavec konj; 1766 izdal Anatomy of the Horse z lastnimi graf. ilustracijami, od 1795 do smrti pa je pripravljal primerjalno anatomijo človeka, tigra in perutnine (tekst in 125 risb odkrili 1957 v Public Libr. v Worcestru, Mass.). S: npr. Konj , ki se je prestrašil leva (1770, Liverpool, Walker Art Gali.) kot njegov najslavnejši motiv, Avtp. (oval, žgane barve na keramični plošči, d. 1781, London, Nat. Portrait Gali.). L: L. Gowing (Kindler V, 1968, s. v. — L!). Stuck, Franz (von), (1863—1928), nem. slikar (grafik in kipar), v času fin de siecla popularen upodabljavec alegorij in personifikacij, bibl. in mit. motivov, favnov in nimf, predvsem pa mo¬ gočne in čutne »demonske« žene, Salome, Judite, itd. R. na Spodnjem Bavarskem kot mlinarjev sin, 1892 soust. in pozn. predsednik Miinchner Sezession, od 1895 prof. na miinchenski ak. (med učenci Kandinsky in Klee, izmed Jugoslovanov pa Hrvat Lj. Babič); 1906 poplemeniten. Njegova munchenska vila (Stuck- Vida, sez. 1897—98), ki jo je v celoti zasnoval in sam opremil, po vojni rest. in od 1968 dalje odprta kot muz. S; npr. Greh (Die Siinde, 1893, Neue Pin. [številne variante, tudi jedk.]), Vojna (Der Krieg, 1894, ib.), več lastnih podob (npr. d. 1906, Munchen, Stadtische Gal.). — P (vse mala bron. plastika): npr. Ranjeni kentaver (1890, Munchen, Antiken- sammlungen), Amazonka (na konju s kopjem, 1897, ib.), Plesalka (1897, Bremen). — R: cikel Die 12 Monate (1887). L: Franz Hermann Meijlner: Franz Stuck (Bl-Lpz 1899); Spemann (1901); Franz von Stuck: Gesamt- kunstwerk (Mn 1909, uv F. von Ostini ); H. Vollmer (ThB XXXII, 1938, s. v. — L!); Deutsche K. 19./20. (1966); Gerhard fVoeckel (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Franz von Stuck (Mn 1968 [rk, Villa-Stuck]); »MdS« 90 (t. XV—XVII). — Cf. O. J. Bierbaum (1893; 1899 [1924]), H. Hofstdtter (1963 [1965]), G. Nicodemi (1936). studeni (hrv.) —> november STUDENICA, najpomembnejši srb. srednjev. samostan ob enako imen. reki (njegov prvi arhi- mandrit je bil sv. Sava). Odličen spom. t. i. -> raške šole je *c. Bogorodice (Matere Božje), sez. 1183/96 z bogatim marm. kamnoseškim okrasom in reliefi. StS-e iz 1209: npr. Križanje. — *C. sv. Joahima in sv. Ane (t. i. Kraljeva crkva ) je ust. kralj. Milutin. StS-e iz 1313—14: npr. Marijino rojstvo in Rojstvo z oznanjenjem pastirjem. — C. sv. Nikole (Nikoljača) s konca XIII. st. L: Vojislav Burit (ELU 4, 1966, s. v. — L! [Gor¬ dana Babič])’, SSS (1966, t. 4—9, 37, 55—57); »PKG« 3 (1968, t. 218, 225, 231, 244—45). — Cf. V. MoU (Lj 1965), V. Petkovič (1924), S. Radojčič (1969). Studien der Bibliothek Warburg. V slavni knjiž¬ ni z. (Leipzig-Berlin), ki jo je ur. -» Saxl, so mdr. izšla naslednja dela: 1. E. Cassirer: Die Begriffsform im mythischen Denken (1922); 2 . E. Panofsky in F. Saxl: Diirers »Melencolia I« (1923); 5 . E. Panofsky: »Idea«: Ein Beitrag zur Begriffsgeschichte der alteren Kunsttheorie (1924) 6. E. Cassirer: Sprache und Mythos: Ein Beitrag zum Problem der Gotternamen (1925); 9. F. Schmidt-Degener: Rembrandt und der hollandi- sche Barock (1928); 10 . E. Cassirer: Individuum und Cosmos in der Philosophie der Renaissance (1927); 18. E. Panofsky: Herkules am Scheide- wege und andere antike Bildstoffe in der neueren Kunst (1930); 23 . W. Stechow: Apollo und Daphne (1932); 24 . E. Cassirer: Die platonische Renaissance in England und Schule von Cam¬ bridge (1932). — Po preselitviI Varburgovega instituta v Anglijo se je z. nadaljevala kot -» Stu- dies of the Warburg Institute. 2069 Studien zur deutschen Kunstgeschichte — Studiolo di Francesco I 2070 Studien zur deutschen Kunstgeschichte, star. nem. lik. umetnosti posv. z., ki jo od 1894 dalje izdaja zal. Heitz (Strafiburg . do 1942 310 zv., 1942—55 presledek, zdaj Baden-Baden, do 1964 341 zv.). Med avtorji npr. A. E. Brinckmann (1906 št. 69), M. Escherich (1907 št. 89, 1914 št. 177, 1916 št. 183 & 189), P. Franki (1912 št. 152), H. Gollob (1926 št. 240, 1929 št. 269, 1931 št. 281), Albrecht-Friedrich Heine (1928 št. 264, cf. s. v. Carstens), H. Hildebrandl (1908 št. 99), J- Mantuani (1900 št. 24), H. Schmerber (1902 št. 35, 1913 št. 163), H. F. Secker (1911 št. 138, 1912 št. 150 [tam seznam zvezkov 1—150]), G. von Terey (1894 št. 1), W. Weisbach (1896 št. 6, 1934 št. 300), idr. Studies of the Warburg Institute. V knjižni z. (London), ki pomeni nadaljevanje -^-Studien der Bibliothek Warburg in ki jo je do svoje smrti Prav tako ur. -+Saxl, so mdr. izšla naslednja dela: 2. H. Buchthal: The Miniatures of the Pariš Psalter: A Study in Middle Byzantine Painting (1938); 5. W. Friedlaender (izd.): The Drawings of Nicolas Poussin: Catalogue raison- ne, I—III (1939, 1949 in 1953); 6. R. Hinks: Myth and Allegory in Ancient Art (1939); 7. J. Adhemar: Influences antiques dans l’art du moyen-age fran?ais (1939); 8. K. Rathe: Die Ausdrucksfunktion extrem verkiirzter Figuren (1938); 10. A. Katzenellenbogen: Allegoties of the Virtues and Vices in Mediaeval Art (1939); 11- J. Seznec: La Survivance des dieux antiques (1940); 12. H. Buchthal & O. Kurz: A Hand List of Illuminated Oriental Christian Manus- cripts (1942); 13. E. Panofsky: The Codex Huy- gens and Leonardo da Vinci’s Alt Theory (1940); 14. A. Blunt: Frangois Mansart and the Origins of French Classical Architecture (1941); 15. F. A' Yates: The French Academies of the Six- teenth Century (1948); 16. D. Mahon: Studies 'n Seicento Art and Theory (1948); 18. J. Seznec: Nouvelles Etudes sur la Tentation de St. Antoine (1950); 19. r . wittkower: Architectural Prin- c >ples in the Age of Humanism (1949); 20. H. W. Janson: Apes and the Ape Lore in the Middle Ages and the Renaissance (1952); 26. E. Panof- s ky: The Iconography of Correggio’s Camera di San Paolo (1961). Studin, Marin (1895-1960), hrv. kipar (zlasti los, tudi bron in kamen). R. v Dalmaciji (Kaštel Novi), oženjen s sestro kiparja I. Meštroviča, štud. na ak. v Zgb, Miinchnu, na Dunaju, v Berlinu in Pragi, delal pri A. Bourdellu 11921— 23), učil na šolah in ak. v Zgb in Bgd. L: WWA (1962); ELU 4 (1966, s. v. — L!). The Studio (International), angl. mesečnik, iz¬ haja v Londonu od apr. 1893, posv. zlasti mod. in pos. angl. umetn. Poljudni članki brez opomb, številne ilustracije. *Studiolo di Francesco I, mali, ozki, enemu samemu človeku namenjeni, z vso svojo eksklu¬ zivnostjo značilno manieristični študijski prostor (->• Florenca: Pal. Vecchio), brez oken — eno samo je skrito za slikami, na videz povsem od¬ deljen od zun. sveta in hermetično zaprt, s ste¬ nami, ki so vse poslikane ali pokrite s slikami, tako da se nam celota zdi še najbolj podobna na moč umetelno obdelanemu kosu pohištva. Studiolo so 1570—73 oblikovali za pozn. v. voj¬ vodo Francesca I. de’ Medici po načrtu —> Va- sarija, kateremu je strogo določeni ikonogr. program izdelal njegov prijatelj Vincenzo Borghini — s svetom, da naj si to ureditev dobro zapomni, zakaj vsi njeni deli so tolikanj čvrsto povezani med seboj, da ni moč več nobenega premakniti, ne da bi s tem vse skupaj pokvarili (»... tenete a mente guesto ordine ... tanto vengo- no concatenate et legate insieme tutte le par ti sue: che senza guastare il tul to no n se p ud muovere alcuna«). Vsa oprema, ki jo je 1910 rekonstruiral Giov. —> Poggi, z vsemi podobami ponazarja nauk o -> štirih elementih: stropna slikarija (Francesco Morandini, imen. il Poppi) kaže v sredi alegorično podobo Narave {Natura), okrog pa isto naravo tako rekoč razčlenjeno v njenih elementih (ženske personifikacije, nad vhodno steno Zemlja z zidano krono in rogom izobilja, des. Ogenj z bliski, na nasprotni steni Zrak na mavrici, levo Voda z biseri) in ustreznih tempe¬ ramentih , ki jih ponazarjajo dvojice puttov (za¬ čenši v des. kotu pred Ognjem kolerična putta, pred Zrakom sangvinična, pred Vodo flegma¬ tična in pred Zemljo melanholična putta), okrog portretov Cosima in Eleonore naposled (portreta Bronzinova delavnica, drugo Poppi) pa v zna¬ menjih živalskega kroga in — spet z dvojicami puttov poosebljenih — letnih časih (ob Eleonori zodiak od Ovna do Device pa Pomlad in Poletje, ob Cosimu od Tehtnice do Rib pa Jesen in Zima). Po istih ikonogr. načelih so izbrani in uskladeni tudi bron. kipi ant. božanstev in kajpak vse tabelne slike (pomenljivi mit. prizori in člo¬ veške dejavnosti, ki kažejo izrabljanje elementov), spodaj v pokončnih ovalih na vratcih predalov (it. sportelli), pravih »boites a surprist«, ki naj bi skrivale ravno tako urejene lastnikove drago¬ cenosti; pod Zemljo medalje, zlatarske izdelke in drage kamne, pod Ognjem predmete iz železa, jekla in stekla, pod Zrakom diamante in kristale, pod Vodo bisere in školjke... Vhodna (= vzh.) 2071 Studiolo di Francesco I.— Stupica, Gabrijel 2072 stena s portretom Cosima I. predstavlja tako element Zemljo: mit. prizori z Atalanto (Seba- stiano Marsili), Deukalionom in Piro (Andrea del Minga) in Ddnao (Bartolomeo Traballesi), zgoraj kot človeško izrabljanje elementa Zlati rudnik (J. Zucchi), v nišah pa Ops (Ammanati 1572/73) in Plutos (Dom. Poggini 1572/73). Des. stena od vhoda: Ogenj, spodaj na »sportellih« mit. in drugi prizori, Vulkanom kovačnica (Vit- torio Casini), Darijeva družina pred Aleksandrom (Poppi), Livarna s kentavrom (Stradano, d. 1571), »Prizor iz Cezarjevega življenja«, ali Ropanje (Niccolo Betti), Herakles in Jola (Santi di Tito), »Herakles ubije zmaja v vrtu Hesperid « (Lorenzo della Sciorina), » Medeja in Jazon«, v resnici Medeja pomladi Aisona, Jazonovega očeta (Giro- lamo Macchietti) in — močno potemneli prizor — Danijel na Baltazarjevi gostiji (Giovanni Fe- dini); zgoraj kot človeške dejavnosti Livarna topov (Poppi), Alkimija (Stradano), Zlatarska delavnica (Alessandro Fei, imen. il Barbiere), Steklarna ("Giovanni Maria Butteri), Izdelovanje smodnika (Jacopo Conti, imen. del Meglio) in Terme v Pozzuoliju (kot spodaj — »Medeja« — Macchietti), v nišah pa — ogenj kot moški element! — Vulkan (Vinc. de’ Rossi 1572) nad »Vulkanovo kovačnico« in Apolon (Giambo- logna 1573/75). Vhodu nasprotna stena z Eleonoiinim portretom: Zrak, mit. prizora Ika- rov padec (Tommaso d’Antonio Manzuoli, imen. Maso da San Friano) in Enej pristane v Italiji (Butteri), zgoraj Rudnik diamantov (Maso da San Friano), v nišah Žol ali Zefir (Elia Candido 1573) in Juno (Giov. Bandini). Leva stena od vhoda: Voda, na »sportellih« Aleksander Vel., Kampaspe in Apel (Poppi), Neptun in Tetis (Carlo Portelli), Lavinijino darovanje (Mirabello Cava- lori), Kirka spremeni Odisejeve tovariše (Stra¬ dano), Hipnosovo kraljestvo (Battista Naldini), Kleopatrina pojedina (prizor z biserom — Ales¬ sandro Allori) in Juno izroča Veneri pas (Fran¬ cesco del Coscia); zgoraj Perzej in Andromeda (Vasari), Prehod skozi Rdeče morje (Santi di Tito), Nabiranje ambre (Naldini), Faetontove sestre spremenjene v topole (Santi di Tito), Pre¬ dilnica (Cavaloii) in Ribiči biserov (A. Allori), v nišah — voda kot ženski element! — Galateja (Stoldo Lorenzi 1573) in Venera (Vinc. Danti). L: C. Conti: La prima reggia di Cosimo I (F 1893, repr. p. 33 — videz pred rekonstrukcijo); Venturi IX/6 (1933); Michael Rinehart, A Drawing by Vasari for the Studiolo of Francesco I (BM, 1964); EWA VIII (1964, tabla 103); Mario Bucci: *Lo Studiolo di Francesco I (F 1965, »Forma e Colore« 10 — L!). — Cf. K. (& H. W.) Frey (1930, p. 886—91 [V. Borghi- nijeva pisma Vasariju med 29. avg. in 5. okt. 1570]), D. Heikamp (1963), N. Pevsner (1928), G. Poggi (1910 1965, repr. 241—42 & 246), E. VVinternitz (1942). Studiolo Federica da Montefeltro iz vojvodske palače v Gubbiu: lesena intarzija (Francesco di Giorgio in B. Pontelli o. 1480/82, MM), kot v star. studiolu v Urbinu (cf. infra) pomembna za razvoj —> tihožitja. L: Sterling (1959). — Cf. A. Chastel (Renaissance 1965, repr. 241—42 & 246), E. IVinternitz (1942). Studiolo Federica da Montefeltro (Urbino, Pal. Ducale), vojvodov zas. prostor, katerega v leseni intarziji izvršeni okras (Francesco di Giorgio in B. Pontelli o. 1470) je mdr. pomemben tudi kot eden izmed odličnih it. prispevkov razvoju —>• tihožitja. L: Sterling (1959); EWA VIII (1963, tabli 80 & 100). — Cf. F. Arcangeli (1943). Studniczka, Franz (1860—1929), nem. klas. arheolog, izr. prof. (1889) in ord. (1891) na univerzi v Freiburgu i. B., od 1896 v Leipzigu. B: Kyrene (Lpz 1890); ,Der Farnesische Stier und die Dirkegruppe des Apollonios und Tauriskos' (ZfbK, 1903); DasBildnis des Aristoteles (Lpz 1908); ,Niccold da Uzzano?' (Wolfflinov zb., 1924). L: Ku (1931, Die Toteri). das Stundenbuch (nem.) -> horarij Stupica, Gabrijel (1913—_), slov. slikar, po slikarski kulturi, izvirnosti in izpovedni moči najpomembnejši slov. lik. umetnik po 2. svet. vojni. R. v Dražgošah na Gorenjskem, 1932—36 končal ak. v Zgb (Vanka, Kljakovič, Mujadžič, Babič), delal v Zgb do 1946, od takrat redni prof. za slikarstvo na AUU. Zlata plaketa na trienalu v Bgd 1961. S: Avtp. s prijateljem (1941, Zgb, Mod. gal.), Jasmin (1942, Zgb, Zvonimir Pučar), Portret Otona Župančiča (1948, Bgd, Boris Kraigher), Dekle z lampijonom I (1948, MG — Prešernova nagr. 1949) & II (1948, Zgb, Zvonimir Pučar), *Pred sprevodom (1949, MG — Prešernova nagr. 1950), Avtp. na stolu (1950, Lj, MG), Žena v rdečem I (1951, MSU) in ll (1951, Dubrovnik, Umjetnička gal.), Avtp. s klobučkom I (1951/52, MSU) & II (1951/52, Lj, Mica Černigoj), Punčka na stolu (1953, Lj, G. Stupica), Granatna jabolka (1953, Lj, Mestni muz.), Avtp. ikona (1953, Lj, Gal. ALU), Miza z igračami (1954, Lj, Izvršni svet), Temni inte- rieur (1954, MSU), Deklica s pahljačo (1955, Bruxelles, comte de Gruenne), Svetli interieur (1955, Torino, Luciano Pistoi), *Otrok pri mizi z igračami I ( Temna miza, 1956, MG), Portret dr. L. Menašeja 7(1956, Cetinje, Umetnička gal-) & II (1956, MSU), Dvojni portret (Helena star¬ in Lev Menaše, 1956, Lj., H. Menaše), *Avtp■ s hčerko (1956, MG — zanj in za Otroka P r ‘ mizi I Prešernova nagr. 1957), Branjevka (Pro- 2073 Stupinigi — STUTTGART, Staatsgalerie Stuttgart 2074 dajalka, 1957, MG), Otrok pri mizi z igračami II (Svetla miza, 1957, MG), Nevesta (1958, Bru- xelles, comte de Gruene), Flora (1958, MG), Atelje I (1958 MSU), Veliki svetli avtp. (temp, 1959, MG), *Avtp. s pismom (temp 1959, MSU), Deklica s šopkom III (temp, 1959, Bo. ton [Mass.], Mi s. Patrick McSinnis), Avtp. s klobukom (» ka - rakte «, temp., kolaž, papir na lesonitu, Lj, G. Stupica), Figure z lampijoni I (temp, 1960, angl. zas. last), Svetla miza z igračami II (temp, 1960, MAM), Miza (temp & kolaž, 1961, Gal. SU), Modri avtp. (»Selinge«, 1961, ib.), Atelje II (temp & kolaž, 1961, MSU), *Deklica s pajčolanom I (temp & kolaž, 1961, Rim, Gali. 1’Attico), Avtp. s preslikano nevesto (temp & kolaž, 1964, MSU), Slikar in model (temp & kolaž, 1965, Reka, Mod. gal.), Velika nevesta (temp & kolaž, 1965, MSU), Kmetica (temp & kolaž, 1966, Zgb, Miljenko Stančič), med novejšimi portreti Maksim Sedej pa Riko Debenjak in Marjan Pogačnik (vsi trije °> 1970, Lj, G. Stupica). — Nagr.: poleg 3 Prešernovih in zlate plakete tudi Jakopičeva n agr. Salona 56 na Reki, Guggenheimova nacio¬ nalna nagr. 1960, premio Marzotto 1967, nagr. mesta Lj 1969, Jakopičeva nagr. 1970. L: Pola vijeka (1953); Ko je ko (1957); AS (1958); J - P. Hodin (EWA V, stp 209); ŠijanecS (1961); Gabrijel Stupica (Zgb 1962 [rk, Gal. SU], uv Mica Bašičevič) ; ZMG (1964); MSU (k) 65; Bolaffi 66; JKh 0966); Luc Menaše (ELU 4, 1966, s. v.); SlovS 0966); »Gabrijel Stupica (Lj 1968 [rk, MG], uv Luc Menaše, kat. Ljerka Menaše — L!); J. Mesesnel (Gelo, 18. I. 1968); A. Bassin (LD, 16. I. 1968; Delo 27. I. 1968); Luc Menaše (15 dana [Zgb], št. 1/2, 1968); Janez Kajzer (TT, 7. II. 1968); M. Pršar (NRazgl, 10. II. 1968); Jerko Denegri (Um t“g]» št. 14, 1968, p. 96); Oto Bihalji-Merin: »Gabriel Stupica (Pra: Odeon 1968, »Současne svetove umeni« 26); Tomislav Butorac (Vjesnik [Zgb], 4. I. 1969 [razgovor]); Obz (1969, p. 432—41); Sd XVIII (1969, P; 783, tudi f [anketa]); UBJ (1969 [1970]); Delo (14. IV. 1970); IV beogradski trijenale jugoslovenske »kovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU]); Četvrta decenija (ib. 1971 [rk, MSU], št. 174—75). — Cf. O. Bihalji-Merin (npr. Prodori 1962), A. Čelebonovič (1965), Š. Čopič (1968), J. Denegri (1963), V. Horvat- Bintarič (1959; 1962; 1963; 1964; *1966), Luc Me¬ naše (»1959; Lj 1962; Naši umetniki 1963). Stupinigi -> Torino (palače) Der Sturm, list, ki ga je 1910 v Berlinu ust. Herwarth Walden, v obdobju pred 1. svet. vojno najbolj znano glasilo -> ekspresionizma (med so¬ delavci tudi Oskar -^-Kokoschka), po 1. 'svet. v °jni manj pomemben. Najprej izhajal kot ted¬ nik ( Wochenschrift f. Kultur u. die Kunste), od IV. letnika dalje 2-krat mesečno, od apr. 1916 mesečnik, konec izhajanja s 3. zv., letnika 1932. P' s t je imel lastno, zelo akt. razst. gal., 1917—21 tudi gledališče. L: Neli fValden & Lothar Schreyer (izd.): Der Sturm: Erinnerungsbuch an H. Walden und die Kiinstler aus dem Sturm-Kreis (Ba-Ba 1954); Fritz Schlav/e: Literarische Zeitschriften, II: 1910—1933 (Stu 1962, »Smlg. Metzler: Realienbucher f. Germa- nisten« [p. 37—40 — L!). — Cf. L. Schreyer (1956). STUTTGART, gl. mesto pokrajine Baden- Wiirttemberg (ZRN). A It e s Schlofi (prež. 1533-— 78) in kot najpomembnejša stavba XVIII. st. t. i. Neues Schloji (dkč. 1805—07). Gl. železniška postaja (arh. Paul Bonatz 1914—27). L: Reclam N II (1958 [1960]); EWA VI (1962, stp 262 — L!). — Cf. H. Hildebrandt (1933; 1952). ~ Fernsehturm, televizijski stolp (v juž. delu mesta) iz napetega betona, 211 m vis., po načrtu Fr. Leonhardta, post. 1953—54. ~ Liederhalle (na vogalu Schlofistrafie in Biichenstrafie), sez. Abel in Gutbrod 1955—57. ~ Romeov in Julijin blok (Haldenrain Strajje pri Schozacher Strafie, Stuttgart-Zuffenhausen), »antropomorfno« oblikovan stanovanjski kom¬ pleks (dkč. 1959, Hans Scharoun), ki ga sestav¬ ljata kompaktni 18-nadstr. stolp (»Romeo«) in nižji (12-nadstr.), širši in uktivljeni blok (»Julija«), L: cf. G. E. K. Smith (1961). ~ VVeiBenhofsiedlung, naselje, ki je zraslo iz arhitekturne razstave 1927, stavbe Mies van der Roheja, Le Corbusierja, Gropiusa, Ouda. ~ Staatsgalerie Stuttgart (NeckarstraJle 32, Stuttgart Ost). S; mdr. zastopani med Nemci in iz srednje Evrope *olt. iz Miihlhausna (o. 1385), Mojster darmstadtskega Pasijona (Ču¬ dež v Kani in Ozdravljenje slepega), Mojster olt. kril v Sterzingu, B. Zeitblom (olt. iz Kilchberga, o. 1482; olt. iz Eschacha, d. 1496; olt. iz Heer- berga, d. 1497 & 1498 — z avtp.), B. Strigel, J. Ratgeb (olt. iz Herrenberga, 1518/19), Bal- dung, imen. Grien (Hans Jacob von Morsperg, d. 1525), Mojster iz MeBkircha, G. Flegel, H. F. Fiiger (Družina Fiiger, 1774 [z avtp.]), C. G. Hetsch (Kipar J. H. Dannecker, d. 1798; Heinrike Dannecker, 1. inačica, 1802; Apolon med pastirji, 1806/08); med Nizozemci npr. Memling (Bet- sabeja v kopeli, o. 1485) in Frankfurtski mojster (npr. Pokol nedolžnih otrok, grisaille [z avtp.]); med Flamci Rubens (Portret star. dame z deklico, o. 1606) in van Dyck (Sv. Martin, skica, o. 1615); med Holandci F. Hals, J. van Goyen (Ren pri Rhenenu, d. 1642), Rembrandt (Pavel v ječi, d. 1627; Tobija zdravi očeta, d. 1636; *Avtp. z rdečo čepico, o. 1660); iz novejše dobe npr. Cezanne, Renoir, Liebermann, Gauguin 2075 STUTTGART, Wiirttembergisches Landesmuseum — Suger 2076 ( Portret matere, 1893), Hodler ( Avtp., d. 1900), Corinth, Bonnard, Slevogt (D'Andrade kot Don Giovanni, 1902), Picasso, Modigliani ( Ženski akt, 1917; Chaim Soutine), Kokoschka (npr. *Her- warth fValden, 1910; Hermann Schwarzwald I, 1911), Chaim Soutine. L: Jedding (1961); Katalog der Staatsgalerie Stuttgart: Alte Meister (1962); Neue Meister (1968). ~ Wiirttembergisches Landesmuseum (Altes Schlofi, Schillerplatz). Direktor prej —> Fleisch- hauer, zdaj S. Junghans. P: mdr. npr. Kristus z Marijino dušo (polihr. hrastov les, viš. 59 cm, Weingarten zač. XIV. st.), olt. iz Talheima (po¬ lihr. lipov les, o. 1515), Sv. Agata (polihr. lipov les, 80 cm vis., sreda XVIII. st.). Styger, Paul, nem. kršč. arheolog, razlagalec katakombnega slikarstva. B: Die altchristliche Grabeskunst (Mn 1927); Die romischen Katakomben: Archaologische Forschungen iiber den Ursprung und die Bedeutung der altchristlichen Grabstatten (BI 1933); Romische Martyrergriifte (2 knj., BI 1935); ,Heidnische und christliche Kata¬ komben‘ (F. J. Dolgerjev zb., 1939). Style and Civilization, knj. z. angl. zal. Penguin Books (Harmondsworth, Middlesex), ki podaja preglede posameznih um. obd. v splošnem kul- turnozg. okviru. Pod uredništvom Johna -» Fle¬ minga in Hugha -> Honourja dozdaj izšle knj. Gothic (G. Henderson 1967), Pre-classical (J. Boardman 1967), Early Renaissance (M. Levey 1967), Mannerism (J. Shearman 1967), Neo- classicism (H. Honour 1968). le style flamboyant -> flamboyant le style rayonnant (fr.), »žarkasti« slog fr. gotike (—> Pariz: —> katedr. Notre-Dame ). Subleyras, Pierre (1699—1749), fr. slikar in grafik (jedk.), r. v Languedocu (Saint-Gilles-du- Gard), od 1728 dalje v Rimu, tam u. (49). S: npr. Bron. kača (1727, Louvre), Papež Benedikt XIV. (1740/41, Chantily), Sv. Benedikt oživi otroka (1744, Rim, Sta Francesca Romana), Umetnikov atelje z avtp. (slikar kaže svoj avtp. iz ml. let, o. 1746, Wien Ak.), Avtp. (ib.). L: Hans Vollmer (ThB XXXII, 1938, s. v. — L!); L’Art frangais et 1’Europe au XVDe et XVIIIe siecles (P 1958 [rk, Orangerie], št. 39—40); J.-C. Lemagny (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Margarete Poch-Kalous: Pierre Subleyras (W 1969, »Bildhefte der Ak. der bildenden Kunste in Wien« [oc. Boris Lossky, GBA, jul./avg. 1970, sup. La Chronique des Arts, p. 22—23]). — Cf. L. Dimier (II 1930 [tekst Odette Arnaud]), Luc Menaše (Avtoportret 1962 — L!), L. Reau (Le Monde latin 1933), H. Voss (BI 1924), R. Wittkower (1958). sudarium (lat.), prtič za brisanje potu, v kršč. ikonografiji običajno potni prt sv. -» Veronike, tj. t. i. —> Vera Icon. Suger ali Sugerius (1081—-1151), fr. opat, državnik in pisec, mnogostransko dejavna oseb¬ nost »majhne postave in velikega duha«, sveto¬ valec fr. kraljev Ludovika VI. in Ludovika VIL, kateiega je za 2. križarske vojne tudi dve leti in pol nadomeščal kot regent Francije. Kot opat v -> Saint-Denisu (1122—51) je ob zidanju nove c. (o. 1137—44) zbral okrog sebe najboljše stavbarje takratne zah. Evrope ter s tem in svojo tudi sicer pozitivno naročniško aktivnostjo tehtno pripomogel k uveljavljenju novega sloga, ->gotike. Znamenita spisa, v katerih nam po¬ roča o prezidavah, ki se jih je lotil, o zakladih, s katerimi je okrasil »svojo« cerkev, in o novih ikonogr. zamislih, ki jih je uresničil (Liber de rebus in administratione sua gestis in Libellus de consecratione ecclesiae Sandi Dionysii), pred¬ stavljata enega izmed najdragocenejših pihanih umzg. virov, zlasti še po zadnjem prev. in ko¬ mentarju, ki ju je oskrbel Panofsky (cf. lit.). Pri opremi (zlati olt., 5 m vis. zlati križ, ki se nam je vsaj delno posredno ohranil v pomanjšani ponovitvi [-> križ v opatiji Saint-Bertin ], itd.) je Suger očitno posebno skrbel za slikana okna in njihovo raznovrstno razložljivo mistično vse¬ bino z vrhom v anagogični poti od snovnega k nadsnovnemu. Tu se je Suger (ki t. i. mistično okno izrecno poudarja z besedami »de materia- libus ad immaterialia excitans«) izkazal za izvrst¬ nega poznavalca t. i. —> areopagitskih spisov, ki so v Saint-Denisu po prav srednjev. zaporedju pomot veljali za delo njihovega patrona, sv. Dionizija. V nasprotju s svojim tolikanj dru¬ gačnim sodobnikom, neizprosnim -> Bernardom iz Clairvauxa, je bil Suger mož izravnave in to¬ lerance, izravnave med krono in cerkvijo in ne nazadnje tudi med duhovnimi in posvetnimi užitki. Prelat, ki je slovel po svoji izobrazbi, čigar delo pomeni kar nepogrešljiv člen v izro¬ čilu pokristjanjenega neoplatonizma areopagit¬ skih spisov ter s tem posredovanje med tako od¬ daljenima kulturama, kot sta poznoantična kultura in neoplatonizem XV. st., taisti Suger je času primerno o sebi kar se da ponižno pisal, ne samo, da je skromnega rodu, ampak tudi, da je skromnega znanja (v Vita Ludovici Grossi [Življenjepis Ludovika VI.]: »... insufficientiarn nostri tam generis quam scientiae«). L: Marcel Aubert: Suger (2. izd., P 1950); Georg Misch: Die Darstellimg der eigenen Personlichkeit in den Schriften des Abtes Suger von Saint-Denis (Ggn 1958 [= G. Misch: Stud. zur Gesch. der Auto- biographie, IV], »Nachrichten der Ak. der Wissen- 2077 Sugerjev kelih — Sukenik, E(lieser) L(ipa) 2078 schaften Gtg: Phil.-Hist. Klasse« 1957/4); SchlosserL (1964); »US« 7 (1968, p. 68, 80—81). — Cf. O. Cartel- lieri (1898 [1965]), S. McK. Crosby (1953; 1963), P. Hirschfeld (1968), E. Panofsky (*1946; 1947). Sugerjev kelih, dragocen zlatarski izdelek (viš. 19 cm, o. 1140,, Washington) s kupo iz sardo- niksa, okrašen z biseri in dragimi kamni. L: cf. P. Kidson (1967 [1968, repr. 108]). suha igla (angl. the dry point, fr. la pointe seche, nem. die Kaltnadelradierung), graf. tehnika, »jedk. brez jedkanja«. SUHA pri Labotu na Koroškem ( Neuhaus bei Lavamiind, Avstrija). V žup. c. Sv. Lovrenc (o. 1755) J. A. -> Straussa. V grajski kapeli istega Brezmadežna (o. 1755). SUHA pri Škofji Loki. Gotska podr. c. Janeza Krst. ima piavokotno ladjo, ožji kor in ob nje¬ govi juž. strani zvonik. S freskami iz srede XV. s t- (po njih imen. suški mojster) okrašeni kor je uajpopolnejši primer t. i. poslikanega kranjskega prezbiterija: na zvezdastem oboku Kristus kot Rex Gloriae obdan s simboli evangelistov in angeli z napisnimi trakovi, v trikotnih poljih pod obokom Predstavitev v templju, Obrezovanje in Marijino kronanje (s vv. Trojico), v višini oken dvanajst apostolov, na notr. strani slavoloka pa Poslednja sodba. Spodnji del sten v koru je pozn. poslikal Jernej iz Loke (doprsni liki; Pametne In nespametne device, svetniki in svetnice). S po¬ znogotsko notr. estetsko uskladeni »zlati« oltarji (Janez Jamšek 1643, 1652 in — veliki — 1672). ' V bližini poznobaročno zidano znamenje slopastega tipa z nastavkom (1794). L: ,Alte Gewdlbemalerei zu Zauchen in Krain ‘ (Der Kirchenschmuck, 1886, p. 19 ss); Oris (1924, repr. 12 * 26 ; 1966, repr. 27—28 & 62); MAS I (1935, repr. 10 —12,22,79—80,109); SfS (1959 —L!); ZadnikarZ (1964, p. 108, repr. XXXIV); ELU 2 (1964, f p. 58), 4 (1966, f p. 344); Cevc SU (1966); Stele (1969, repr. 9, 77, 92, 126—29); »ArS« 4 (1969, f p. LXVIII). — Cf. Železnik (1959; 1960). suhljad -»■ butara suhljadi Suida, Wilhelm ( \Villiam E.), (1877—1959), avstr.-amer. (ž.) um. zgodovinar, poznavalec it., P°s. beneškega in lombardijskega slikarstva (šte- VlIni prispevki v 77;B). Nečak H. Thodeja, štud. na Dunaju in v Heidelbergu (tam prom. 1901), P r of. za občo zgod. umetn. na univ. v Gradcu (1910—38). Po nacistični priključitvi Avstrije je Prek Benetk in Londona emigriral v New York, kjer je postal Curator of Research znane Kressove ustanove ter za njeno z. napisal številne strok, kataloge (infra). Pie Genredarstellungen Albrecht Diirers (Str J 900, »SdK« 27, dis.); tVien, I: Die Kaiserliche Gemalde-Galerie, & II: Die Gemdldegalerie der k. k. Akademie der Bildenden Kunste, Die Sammlungen Liechtenstein, Czernin, Harrach und Schonborn-Buch- heim (Stu-Bl-Lpz 1903—1904, »Moderner Cicerone«); ,Studien zur Trecentomalerei' (RepKw, 1904, 1906 & 1908); Florentinische Maler um die Mitte des XIV. Jahrhunderts (Str 1905, »ZKA« 32); Genua (Lpz 1906, »BK« 33); Čsterreichische Kunstschdtze, I-—III (W 1911—1914); Werke des steirischen Maler s Hans Adam Weissenkircher (Graz 1913); ,Unbekannte Bildnisse von Tizian'' (Belv, 1922); Die Landesbilder- galerie und Skulpturensammlung in Graz (W 1923, »Osterreichische Kstbiicher«, Sdb. 2); ,Hans Adam Weissenkircher‘ (Belv, 1924); Osterreichs Malerei in der Zeit Erzherzog Ernst des Eisernen und Konig Albrechts II. (W 1926, »Artes Austriae«); ,Giottos Stil’ (P. Clemenov zb., 1926); Leonardo und sein Kreis (Mn 1929); ,Lombardische Bildnisse ‘ (Panth, 1930); Tizian (Z-Lpz 1933; 3. izd. 1935; it. izd. Tiziano, R 1933; fr. izd. Titien, P 1935); ,Zu Savoldos Portrat- kunst ‘ (Panth, 1934); ,Giorgione: Nouvelles Attri- butions ‘ (GBA, 1935); ,Titian’s Earliest Portrait of Aretino' (BM, 1940); Raphael (Ox UP 1941; 2. izd. L, Ph, 1948); ,A Leonardo profile and dynamism in portraiture ‘ (AA, 1941); ,Marcantonio Raimondi, his portrait painted by Raphael, his connection with Venetian Painters ‘ (AQ, 1944); Catalogue of Paintings in the John and Mable Ringling Museum of Art (Sara- sota [Fla.] 1949); The Samuel H. Kress Collection [vnaprej abr. SKC .]: Birmingham Museum of Art (Birmingham [Ala.] 1952); Catalogue of the SKC. of ltalian Paintings and Sculptures: The IVilliam Rockhill Nelson Gallery of Art and Mary Atkins Museum of Fine Art s (Kansas City [Mo.] 1952); The SKC. in the Honolulu Academy of Arts (Honolulu [Hawaii] 1952); Handbook of the SKC.: Paintings of the Renaissance, The Portland Art Museum (Portland [Or.] 1952); Bramante pittore e il Bramantino (Mi 1953); The SKC. in the Isaac Delgado Museum of Art (New Orleans: [La.] 1953); Paintings and Sculpture of the SKC.: Philbrook Art Center (Tulsa [Okla.] 1953); Art of the ltalian Renaissance from the SKC.: The Columbia Museum of Art (Columbia [S. C.] 1954); Paintings and Sculpture of the SKC.: Denver Art Museum (Denver [Col.] 1954); European paintings and sculpture from the SKC.: Seattle Art Museum (Seattle [VVash.] 1954); ,Spigolature giorgionesche ‘ (Arte Ven, 1954 [Fioccov zb.]); The SKC.: M. H. De Young Memorial Museum (San Francisco [Cal.] 1955); .Raphael’s Painting »The Resurrection of Christ«' (AQ, 1955); ,Koope- ration in alten Gemdlden ‘ (Sas-Zalozieckyjev zb., 1956) ; ,Giorgione in American museums ‘ (AQ, 1956); The SKC. at the XJniversity of Arizona (Tucson [Ariz.] 1957) ; Luca Cambiaso: la Vita e le Opere (z Bertino Suida Manning, Mi 1958); Kress Collection: Atlanta Art Association Galleries (Atlanta [Ga.] 1958); The SKC.: Brooks Memorial Art Gallery (Memphis [Tenn.] 1985); Kunst und Geschichte (K: Ph 1959). L: Antonio Morassi (BM, 1960, nekr.); Karl Garza- rolli (ČZKD, 1960, nekr.). — Zbornik: Studies in the History of Art dedicated to William E. Suida on his eighteenth birthday (L: Ph 1959 — B!). Sukenik, E(lieser) L(ipa), (1888—1953), izrael. arheolog. R. v Bialystoku, od 1912 v Palestini, raziskaval stare sinagoge (— >Bet Alfa, —> Dura- Europos), odkupil 1947 prve 3 zvitke t. i. mrtvo- morskih rkp. (cf. s. v. Biblija)’, u. v Jeruzalemu. 2079 suknja brez šiva — Supino, Igino Benvenuto 2080 B: The Ancient Synagogue ofBeth Alpha (Jerusalem 1932); Ancient Synagogues in Palestine (L 1934); The Ancient Synagogue of El-Hammeh ( Hammath-by-Ga- dara ) (Jerusalem 1935); (& K. M. Kenyon) The Buildings at Samaria (L 1942). L: Winkler Prins (sup., 1955, s. v.). suknja brez šiva, od vrha izcela tkana (fr. la robe sans couture, nem. der ungenahte Rock), Kristusova tunika kot pasijonski ik. m. po evan¬ geliju (Jan 19, 24: »... et in vestem meam mise- runt sortem «, »in za mojo suknjo so žrebali«), ki se naslanja na Biblijo (Ps 21 [22], 19: et super vestem meam miserunt sortem). Up: cf. s. v. Arma Christi. Sulejman, aiab. oblika imena -> Salomon Sullivan, Louis (Henri), (1856—1924). amer. arh., pogl. predstavnik —> chicaške arhitekturne šole, pionir funkcionalizma (njegovo znano reklo: form follows function, oblika sledi funkciji), če¬ ravno mu je bila funkcionalnost samo prvo iz¬ hodišče. R. v Bostonu, 1879 postal risar v biroju Dankmarja Adlerja, 1881—95 njegov partner, u. v Chicagu. A: Auditorium Building v Chicagu (1886—89), * Wainwright Building (1890—91, Saint Louis [Missouri]), *Guaranty Building (1894—95, Buffalo [N. Y.]) in Schlesinger & Mayer Department Store v Chicagu, bolj z zdajš¬ njim imenom znana veletrgovina Carson, Pirie & Scott Store (1899—1904, pozn. dop.). L: Albert Bush-Brown: Louis Sullivan (NY 1960, »The Masters of World Architecture«); John M. Jacobus, Jr. (Hatje, 1963); Theodore M. Brown (EWA XIII, 1967, s. v. — L!). Sulzberger, Suzanne, belg. um. zgodovinarka, direktorica Inst. des Hautes Etude s de Belgic/ue v Bruslju. B: ,La Sainte Barbe de Jan van Eyck: Details con- cernant Vhistoire du tableau' (GBA, 1948); ,Relations artistiques italo-flamandes autour d’une oeuvre perdue de Roger van der Weyden'' (B. de 1’Inst. Historique Belge de Rome, 1950—1951); La Formation de Claus Sluter (Br 1952);, Pinturicchio et les Van Eyck ‘ (GBA, 1952); ,Autoportraits de Gerard David ‘ (Panofskyjev zb.. 1955);, Les premidres reproductions graphiques du retable de PAgneau mystique' (GBA, 1958); ,Le rayon- nement d’un modele Eyckien' (Koninklijk Mus. voor Schone Kunsten Antwerpen: Jaarboek 1964); ,Con- sidirations sur le chef-d'oeuvre de Quentin Metsys: Le preteur et sa femme' (BMR, 1965). Summerson, Sir John N. (1904—_), angl. um. zgodovinar, kustos londonskega Sir John Soane's Mus. Poplemeniten ( Knight ) 1958. B: John Nash: architect to King George IV (L 1935; 2. izd. L 1949); (uv) Ben Nicholson (Harm 1948, »Pen- guin Modern Painters«); Georgian London (L 1945 [NY 1946]); Heavenly Mansions (1949); Architecture in Britain: 1530—1830 (Harm 1953, »Pelican Hist. of Art«; n., razš. izd. 1963); Inigo Jones (ib. 1966, »The Architect and Soc.«). L: WWA (1962). Sumovvski, VVerner, nem. um. zgodovinar, znanstv. sodel. na univ. v Stuttgartu. B: ,0ber das verkleidete Por trat bei Rembrandt ‘ (W. Kurthov zb., 1956 [rkp.]); ,Nachtrage zum Rem- brandtjahr 1956‘ (Wissenschaftliche Ztschr. der Humboldt-Universitat zu Berlin, 1957/58); ,Eine friihe Zeichnung von C. D. d Renesse ‘ (OH, 1959); ,Eine Renesse-Zeichnung mit Rembrandt-Korrekturen' (Panth, 1965). Sunamkin odhod, Rembrandtova slika (les, d. 1640, V. & A.), v kateri so prej videli prizor, ko —Abraham odpravi Agaro in Izmaela (nova raz¬ laga C. Tiimpel). Bibl. ik. m. kaže Sunamko (in njenega starega moža), ko se odpravlja k Elizeju: Nato je osedlala oslico in velela svojemu hlapcu: »Ženi vedno naprej ! Ne zadržuj me pri ježi, razen če ti rečem /« (4 Kralj 4, 24). L: cf. H. Gerson (1968). Sunamski deček, bibl. ik. m. (4 Kralj 4, 35—37). Up: npr. lesar, v — >Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 205). L: Rčau II/l (1956, p. 362). — Cf. W. Molsdorf (1920 [1926]). super aspidem et basiliscum ambulabis (resp. et viperam gradieris), et conculdbis lednem et dra- conem (lat.), »Stopal boš čez gada in modrasa, z nogo poteptal leva in zmaja« (Ps. 90 [91], 13), prispodoba, pc kateri se ravnajo nekatere podobe zmagoslavnega Kristusa, npr. na slonokoščenem reliefu, kl krasi ->platnice evangelistarja iz Chel- lesa v Oxfordu (kopija starokršč. vzora!). Pri nas v tem smislu zasnovan portal dvojne kapele na Malem gradu v Kamniku. L: CevcS (1963, p. 34 & 354 [op. 7]); Cevc SU (1966, p. 25); LCII (1968, stp 192, 252 & 403). Superbia (lat.), Prevzetnost, Oholost ali Napuh, personifikacija ene izmed —► Pregreh. V srednjev. kršč. umetn. jo mdr. ponazarjajo -> Aleksandro¬ va vožnja po zraku in —► Ohozija, izmed živali pa —► lev, —> orel in —> pav. Cf. Smrt Niobid. L: Reau I (1955, p. 189). — Cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Superga -> Torino (cer kve) Supino, Igino Benvenuto (1858—?), it. um- zgodovinar. Prispevki tudi v ThB. B: II medagliere mediceo nel R. Museo Nazionale di Firenze (secoli XV— XVI) (F 1899); Botticelli (F 1900)! j Varle di Benvenuto Cellini... (F 1901); Fra EdipP ( ' Lippi (F 1902); La scultura in Bologna nel secolo J' (Bol 1910); Giotto (F 1920). 2081 suppedaneum — Sutor, ne supra crepidam 2082 L: Lodovici (1942). — Zbornik: Miscellanea di storia delFarte in onore di Igino Benvenuto Supino a cura della Rivista d’arte (F 1933). suppedaneum (lat.), »podnožnik«, deščica pod nogama Kristusa na križu (-> Križani ). L: Ernst Grube, Majestas und Crucifix: Zum Motiv des Suppedaneums (ZfKg, 1957). suprematizem, smer -> abstraktne umetn., ki jo je 1913/15 utemeljil -> Malevič in ki jo je poleg njega predstavljal tudi — >Lissitzky: v na¬ sprotju z—>De Stijlom poudarjene dinamične težnje v diagonalnih kompozicijah z nesimetrič¬ nimi liki, po samem Maleviču »supremacija čiste senzibilnosti v umetn.«. L (cf. s. v. Malevič ): cf. M. Seuphor (1957). Surikov, Vasilij Ivanovič (1848—1916), rus. slikar, mojster mogočnih zg. kompozicij, pripa¬ dal skupini »peredvižniki«. S: npr. Jutro pred usmrtitvijo strelcev (1881, Tretjakovska), Menši- kov v Berezovu (1883, ib.), Bojdrka Morozova (1887, ib.), Jermak osvoji Sibirijo (1895, Lenin¬ grad, Drž. rus. muz.), Prehod Suvorova čez Alpe (1899, ib.), Stjenka Razin (1907, ib.). L: I. p. Evdokimov: V. I. Surikov (Mo 1933); ■V Mihajlova: V. I. Surikov (Le 1935); S. N. Gold- štejn: Vasilij Ivanovič Ssurikovv (1954, »Das Kleine Kstheft« 12); IRI II (1960 — L!); KHE 3 (1971, p. 73 4 — L!). — Cf. V. Molč (Ruska 1957). surrealizem, s sočasnim leposlovjem tesno po¬ vezana, formalno slogovno zelo neenotna smer m °d. lik. umetn. XX. st., ki s svojim upodablja- n J Cr n podzavesti in sanjskih prividov predstavlja novejšo varianto fantastične umetn.; navezuje Ponekod na simbolizem fin de siecla, pos. z De Chiricom pa nadaljuje t. i. -> pittura metafisica. S fr. imenom le surrdalisme (nadrealizem) znan °d 1924 dalje, ko je njegov gl. utemeljitelj -> Breton objavil prvi surrealistični manifest. Med Predstavniki (cf. e. g. M. Ernsta Au rendez-vous de s amis, 1923) tudi nekateri nekd. dadaisti, sicer pa npr. med slikarji Dali, De Chirico, Delvaux, Marcel Duchamp, Ernst, Magritte, Masson, Picabia in Tanguy, v Bgd Živanovič- ^°je in v Lj Stane Kregar, v kiparstvu Arp 'n Alb. Giacometti, pos. v scenografiji Ernst, ^diro, Picabia in Picasso, v filmu Dali in Man Ra y> med književniki pa poleg Bretona Ara- gon in Eluard in pos. v Bgd Oskar Davičo (1909), Milan Dedinac (1902), Dušan Matič (1898), Marko Ristič (1902), Koča Popovič (1908) in Aleksandar Vučo (1897). — Pariške rev. La Re- volution Surrealiste (1924—29), Le Surrealisme au Service de la Rčvolution (1930—33), Mino- 68 — Leksikon taure (1933—38), etc. — Pomembne zas. zbirke surrealistične umetn. zlasti v Benetkah (Peggy Guggenheim), Bruslju (coli. Urvater) in Parizu. L: H. Matarasso: Surrealisme: Poesie et Art con- temporains (P 1929); Sidney Janis: Abstract and Sur- realist Art in America (NY 1944); Maurice Nadeau: Histoire du Surrealisme (2 knj., P 1945—1946; n. izd. P 1954, »Pierres vives«); Alain Bosquet: Surrealismus, 1924—1949:Texteund Kritik (BI 1950);Dieter Wyss: Der Surrealismus: Eine Einfiihrung und Deutung sur- realistischer Literatur und Malerei (Hdl 1950); Collection Urvater (Br 1957, »Les Grandes Collec- tions Belges«); Marcel Jean & Arpad Mezei: Histoire de la peinture surrealiste (P 1959; nem. izd. Geschichte des Surrealismus, K 1961, n. izd. K 1968); Patrick fValdberg: Le Surrealisme (G: Sk 1962, »Le Gout« 37); id.: Der Surrealismus (K 1965, »DuMont Do¬ kumente: Texte u. Perspektiven«); Robert Benayoun: Erotique du Surrčalisme (P 1965); Sarane Alexan- drian: L’art surrealiste (P 1969; angl. izd.: Surrea- list Art, L 1970, »The World of Art Libr.«). — Cf. A. H. Barr (1936 [1947]), A. Breton (vse), A. Čele- bonovič (1963), H. Read (1936). Survage, Leopold (1879—....), fr. (fin.) slikar, v Parizu od 1908 dalje, se ukvarjal tudi s sceno¬ grafijo in ilustracijo. S: npr. Pokrajina (1921, Yale). Up: A. Modigliani (1918, Helsinki, Athe- naeum). L: Edouard-Joseph III (1934, s. v.); Diet peint mod (1954); ReadP (1959). Sušo, Heinrich, orig. priimek po materi Seuse, (o. 1295—1366), nem. mistični pisatelj, domini¬ kanec v konstanškem samostanu na Bodenskem jezeru ( Inselkloster ), v Diessenhofnu in Ulmu, pisec v poznem srednjem veku zelo razširjene Knjižice večne Modrosti (Biichlein der ewigen Weisheit), ki jo je objavil tudi v predelani lat. izd. (Horologium Sapientiae); kršč. svetnik (2. III.). Up: npr. obarvan lesor. (o. 1470), Joos van Cleve (Louvre), Zurbaran (1640 za samostan Porta Coeli, Sevilla, Mus. Ptovincial de Bellas Artes). L: Rčau III/3 (1959, p. 1241 — L!); LS I (1968 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 652—54 — L!). sušeč -> marec Suter, Karl Friedrich (1884—1952), nem. um. zgodovinar. B: ,77/c earliest copy of Leonardo da Vinci's »Battle of Anghiari«.' (BM, 1929); ,Diirer und Giorgione' (ZfbK, 1929/30); ,A copy in colour by Rubens of Leonardo's Battle of Anghiari' (BM, 1930); Das Rdtsel von Leonardos Schlachtenkarton (Str 1937, »ZKA« 137). L: Kii (1931). Sutor, ne supra crepidam -> ne sutor supra crepidam 2083 Sutton, Denys — Sveta Nedelja 2084 Sutton, Denys (1917— ), angl. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik ( Country Life). Prispevki mdr. v The Studio, Conn, Arte figurativa, itd. B: French Drawings of the Eighteenth Century (L 1949); ,»La P er te du Pucelage« by Gauguin'’ (BM, 1949); ,Cross Currents in eighteenth century Rome ‘ (GBA, 1959); ,TheBiihrle Collection ‘ (Conn, 1959); N odurne: The Art of James McNeill fVhistler (L 1963); Trium- phant Satyr: The fVorld of Auguste Rodin (L 1966). SUTTON HOO, vas v Suffolku v vzh. Angliji, po kateri je imen. znamenito zgodnjesrednjev. najdišče: 1939 odkrita, 26 m dolga ladja, s katero je bil pokopan neki anglosaški knez VII. st., skupaj z orožjem, bron. in srebrnim posodjem pa bogatim okrasjem, med katerim se odlikujejo zlate zaponke s kamni, vloženimi v cloisonne tehniki (vse Br. Mus.). L: EWA I (1959, t. 286, 288—89); »UF« 12 (1967); »US« 6 (1970, f p. 45—47). Suzana in starca (lat. Susanna inter seniores, angl. Susanna and the Elders, fr. La chaste Su- zanne et les vieillards, it. Susanna e i vecchioni, nem. Die keusche Susanna und die beiden Alteri), bibl. ik. m. (Dan 13), poučna zgodba o poželjivih starešinah in nedolžni Suzani, ki jo je mladi pre¬ rok -^-Danijel rešil pred njunim obrekovanjem. Up (celotno zgodbo kaže npr. Lot ar jev kristal): Suzana v kopeli: mdr. miniatura v —> Bibliji Jeana Papeleuja (1317), Mojster izgubljenega sina (Zgb Str), Tintoretto (npr. *o. 1560, Ksthist. Mus.), Ag. Carracci (o. 1598/1600, Sarasota), Domenichino (o. 1604/05, Alte Pin.), Rubens (ib.), van Dyck (o. 1622, ib.), Rembrandt (d. 1637, Mauritshuis; d. 1647, Dahlem), Jordaens (Bruxelles), G. van Honthorst (d. 1655, Borghe- se), itd., v XIX. st. npr. Bocklin (1888, zas. last); Služabniki planejo skozi stranska vrata (Dan 13, 26), npr. L. Lotto (les, 1517, Florenca, z. Contini-Bonacossi); Starešini obtožujeta Suzano (Dan 13, 28—41) in Danijel dokaže Suzanino nedolžnost (Dan 13, 45—59). L: Pigler I (1956, p. 218—29); Reau n/l (1956, p. 393 ss); Kindler III (1966, repr. p. 306/07, 583) & IV (1967, repr. p. 219); »US« 9 (1969, repr. p. 114), 10 (1969, repr. p. 100). — Cf. F. Deuchler (1970, repr. 176), Th. Ehrenstein (1923). Svatba Peleja in Tetide, grš. mit. ik. m.: po¬ jedina bogov — Eris, boginja prepira, ki so jo bili pozabili povabiti, je med goste vrgla jabolko z napisom Najlepši, dejanje, ki je postalo posred¬ ni povod za trojansko vojno (cf. s. v. Parisova sodba in Ugrabljenje Helene). Up: npr. Cornelis Comelisz van Haarlem (1593, Haarlem), .A. Bloemaert (d. 1638, Mauritshuis). L: Hunger (1953, s. v. Peleus); Pigler II (1956, p. 93—96); »US« 9 (1969, repr. p. 184). Svatba v Kani galilejski (lat. Nuptiae in Cana, angl. The Wedding at Cana, fr. Les Noces de Cana, hrv. Svadba u Kani, it. Le nozze di Cana, nem. Die Hochzeit zu Kana), evang. ik. m. (Jan 2, 1—11); Jezus spremeni vodo v vino (—> šest kamnitih vrčev). Up: npr. —>■ lesena vrata c. Sta Sabina v Rimu ( relief, 1. pol. V. st.), —s- Vuolvinijev antependij ( relief, o. 835), Giotto v Capp. deli’ Arena (freska), Barna da Siena (freska, 2. pol. XIV. st., San Gimignano, Collegiata), Paolo Veronese (orjaška slika za benediktinski refek- torij na otočku S. Giorgio Maggiore v Benetkah, d. 1562, Louvre). L: Rčau II/2 (1957, p. 362—66). svečnik (angl. candlestick [candelabra ], fr. le candelabre [star. oblika le chandelier], nem. der Leuchter), v ikonografiji na splošno znamenje duhovne svetlobe in odrešenja. Število vej, ki nosijo sveče, prvotno vselej imelo kozmičen resp. mističen pomen. Cf. s. v. Hanuka in Menora. L; Cirlot (1962, p. 36). SV. BARBARA pri Konjicah, poznogotska podr. c. (zač. 1452), arhitekturna plastika: kon¬ zole pod zvonikom, sklepniki v koru (Marija', Barbara', Katarina) in kapitela v slavoloku; leseni kip Barbare (kmalu po 1460); »zlati«, oltarji. L: Oris (1924, p. 55; 1966, p. 65, repr. 63); CevcS (1963). — Cf. A. Stegenšek (1909). Sveta družina (Michelangelo) -> Tondo Doni *Sveta in posvetna ljubezen (it. Amore sacro e profano [ali celeste e mondano ]), od konca XVII- st. znan naslov slavne Tizianove slike (o, pl. 118 X 279 cm, o. 1515, Borghese); ženi ustrezata personifikacijama, ki ju —>■ Ripa popisuje in raz¬ laga kot Felicita Eterna (gola žena) in Felicita Breve (oblečena), povsem natančno pa po najbolj prepričljivi Panofskyjevi razlagi predstavljata »geminae Veneres«, tj. po Ficinu » Venere Vol- gare« in »Venere Celeste« (gola). V smiselni po¬ vezavi z ženama je na sarkofagu na levi neo¬ brzdan konj, na des. strani pa je kaznovan t. i- Amor ferinus. L: D. Montelatici: Villa Borghese fuori di Porta Pinciana... (R 1700); Panofsky Stud (1939 [1962, P- 150-55]); E. B. Cantelupe, Titian’s »Sacred and Pro¬ fane Love« Re-examined (AB, 1964); »CA« 32 (1969, kat. št. 59). — Cf. P. Detla Pergola (I, R 1955 — LO. V. Molč (Wa 1958 resp. Lj 1970, p. 403—04), E- Panofsky (Herkules 1930 — L!; *Problems 1969 L!), G. de Tervarent (1963), F. Valcanover (1960), E- Wind (1958). Sveta Nedelja, kršč. ik. m., ki poleg -»■ Kristusa trpina ne kaže samo orodij mučenja (-^Ari» a Christi), ampak tudi orodja za vsakdanja opf a ' 2085 Sveta trojica — SVETI ROK 2086 vila (z njimi po pobožni poznosrednjev. predstavi ljudje Kristusa znova mučijo, če jih opravljajo v nedeljo ali na zapovedan praznik) ali pa, v srednji Evropi, kar upodobitve del samih. Up (StS-e): v Sloveniji npr. z vsakdanjimi orodji na Korenu (zač. XV. st.), na sev. zun. koia v Bodeščah (sreda XV. st.) in na Setniku (zač. XVI. st.), z opravili pa na zun. des. od gl. vhoda v c. v ->• Crngrobu (delavnica Janeza Ljubljanskega o. 1460) in na juž. zun. ladje Elizabetine c. pri Polhovem Gradcu (->Pristava ali Podreber , o. 1520/30). V -> Zanigradu v slov. Istri pa je namesto Kristusa predstavljena Marija- Eklezija (o. 1410). L: E. Breitenbach & T. Hillmann (Anzeiger f. schvveizerische Altertumskunde, XXXIX, 1937); R. Wildhaber , Der »Feiertagschristus« als ikonogra- phischer Ausdruck der Sonntagsheiligung (Ztschr. des Schvveizerischen Vereins f. Archaologie u. Kg., XVI, 1956); Saturn and Melancholy (1964,p.310—ll);Stele (1969, p. 28—30, 32—33, repr. 66, 95, 120, 210), Robert tVildhaber (LCI U, 1970, stp 20—21 — L!). — Cf. I. Komelj (VS, 1966, p. 62), N. Scheffer (Days of the Week 1945), G. Schiller (II 1968, p. 218 l S°nntagschristus]), F. Stele (*1944). Sveta trojica —> Trojica SVETE GORE na Bizeljskem nad Sotlo ,stara božja pot z zup. c. in 4 kapelami, od katerih sta dve (Martina in Jurija) še iz predromanskega obdobja. L, : ZadnikarR (1959); CevcS (1963); M. Juteršek tbLU 4, 1966, p. 350 — L!). — Cf. E. Cevc (Dvoje 1952'’ eSredlXjCVeŠkih 1952> ’ F ' SteU ( Vorromanisches SVETI ANDREJ pri Krašcah (pri Moravčah), barokizirana podr. c. sv. Andreja (vzor -> Tu¬ njice) ; v prezbiteriju po 2. svet. vojni odkrite freske iz poznega XV. st.; apostoli in pasijonsk prizori, na juž. steni Martin deli plašč z beračem in Sv. Miklavž, predvsem pa na sev. steni -*-Lov na enorožca v Zaprtem vrtu. L: ŠurniL (1961, p. 151 & f P- 152 — Vrašča)- Cevc SU (1966 — Krasce): Stele (1969, repr. 63 & 165 - Krasce). — Cf. I. Komelj (VS, 1966). Sveti Duh (lat. Spiritus Sanctus, angl. the Holy Ghost, fr. le Saint Esprit it. Spirito Santo, nem. Heiliger Geist), v kršč. veri ena izmed t. l. 3 božjih oseb (cf. s. v. Trojica), običajno pred¬ stavljan v podobi goloba (sub specie columbae), tako npr. v prizorih -> Oznanjenja inKrsta v Jordanu. — Cf. s. v. sedem darov sv. Duha. L: Reau II/l (1956, p. 11—13); Wolfgang Braun- fels (LCI II, 1970, stp 228—29 — L!). Sveti Križ nad Kojskim —> Kojsko SVETI MIKLAVŽ nad Oplotnico (nad Čadra- morri), podr. c., v njej »zlati« oltarji (sreda XVII. st.) s kipi iz o. 1500 in Wolgemutovi delavnici atr. slika Oljske gore (dat. na okviru 1495). L: Oris (1924, p. 55, repr. 25; 1966, p. 65, repr. 57); Stele (1969). — Cf. A. Stegenšek (1914). SVETINA pri Celju. Podr. c. Matere božje, nekd. tabor, s figuralnimi konzolami in sklep- niki. — V Križevi kapeli ekspresiven poznogotski Križani (pozno XV. st.). L: Oris (1924; 1966). — Cf. J. Curk (I 1966 — L!). SVETI PETER (na Gori ) nad Begunjami: ro¬ marska c. sv. Petra, poznogotska stavba XVI. st., dvoladijska dvoranska notr. z zvezdastim obo¬ kom na mnogokotnih stebrih; freske -+Jerneja iz Loke (o. 1530/40) — ohranjenih je 25 pasijon¬ skih prizorov. L: MAS I (1935); CevcS (1963); M. Juteršek (ELU 4,1966, s. v., p. 353); Cevc SU (1966); Stele (1969, p. 70, repr. 217); »ArS« 4 (1969, t. 37). — Cf. F. Steli (ZUZ, XV, 1938, p. 21 & repr. 17 p. 23). SVETI PRIMOŽ nad Kamnikom, podr. c. s StS-mi, ki so najtehtnejši spom. renesančnega slikarstva na Slovenskem (d. 1504 — letnica odkrita 1964). Prej manjša romanska c., sedanja dvoladijska dvoranska stavba sez. od 1459 dalje (posv. 1492), iz osi pomaknjeni kor sez. 1507. Notr.: na sev. steni * Po hod treh kraljev od Slovesa s Herodom do Poklona kraljev in * Slika nadlog, ki združuje tip -> Marije zavetnice s pla¬ ščem s tipom —> Maria Mediatrix. Na juž. steni prizori iz Joahimove in Anine legende in Mariji¬ nega življenja: 1) Joahimov dar zavrnjen v templju, 2) Angelovo sporočilo Joahimu, 3) Srečanje pri Zlatih vratih, 4) Marijino rojstvo, 5) Marijina pot v tempelj, 6) Marija v templju, 7) Oznanjenje, 8) Marijina zaroka, 9) Obiskovanje, 10) Rojstvo, 11) Obrezovanje, 12) Darovanje v templju. — »Zlati« oltarji (v. olt. 1628) in prižnica s 6 Metzingerjevimi slikami: Brezmadežna, štirje evangelisti in cvetlično tihožitje, d. 1742. L: Oris (1924, p. 23, 26, 43, 54, repr. 7; 1966, p. 36, 38, 53—54, 64—5, repr. 26, 41—42); »Kamnik« (1929); MAS I (1935, zlasti p. 31, 33 & 54 [op. 35 — L!], repr. 93, 95, 100, 105—08, 112—14, 116); SfS (1959 — L!); E. Cevc, F. Stelč & Izidor Mole (VS, 1965); Stele (1969); »ArS« 4 (1969). — Cf. F. Avsec (1898), O. Benesch (WJb, VII, 1930, p. 134—35 [cf. ib., VIII, p. 67—68]), F. Stelč (Star, 1925; ZUZ, 1938, p. 26, repr. 15—16), V. Steska (1916; ZUZ, 1939/40, p. 89). SVETI ROK nad Šmarjem pri Jelšah, romarska c., do katere vodijo kapele križevega pota. C. sez. o. 1671, v 2. četrt. XVIII. st. s poslikavo, freskami in zlasti bogato štukaturno opremo 2087 Sveti Trije kralji v Slov. goricah — Swann, Peter C. 2088 (d. 1738) notr. spremenjena v pravo poznoba¬ ročno celostno umetnino, ki v mnogočem že vodi v rokoko. L: VrišerB 0 963); Cevc SU (1966); »ArS« 1 (1967, t. 39-40), 3 (1969, t. 23). — Cf. A. Stegenšek (1912), S. Vrišer (1971 — L!). Sveti Trije kralji v Slov. goricah -> Trije kralji svetlobno nadstropje (angl. the clereslory, fr. Vetage des fenetres hautes d'ime nef, nem. der Lichtgaden ali Ober\licht]gaden), okenski del ba- zilikalne stene. svetniška ikonografija, pomemben del— >kr¬ ščanske ikonografije. Posamezne svetnike (e. g. —> Anton Padovanski, -¥■ Boštjan, —> Magdalena, -> Miklavž, —> Notburga) in cele skupine (e. g. —► apostoli, -> štirje evangelisti, —*■ štirje veliki cerkveni učitelji) spoznavamo po -> noši in -> atributih, ki spominjajo na njihove legende, zlasti na mučeništva. L: Mille Santi (1931); Pigler I (1956); *Reau III (3 knj.,1958—1959 —L! [III/3,p. 1382—84]); Auren- hammer (od 1959 dalje); *Bibliotheca Sanctorum (12 knj., R: Istituto Giovanni XXIII 1961—1969); Traudl Seifert: Heilige in Kunst und Legende (Stu 1964); ,Saints, Iconography oP (EWA XII, 1966 — L!); LS I—II (1968—70); Keller (1968 — L!). — Cf. J. Braun (*1943), G. Kaftal (*1952; ‘1965), K. Kiinstle (2 : *1926), E. Male (1958). SVETO pri Komnu. Arhitekturno samosvoja podr. c. v v. Tilna: osmerokotna ladja z odprtim ostrešjem, ki ga v sredi podpira steber s kapi¬ telom. Na nekd. gl. portalu letnica 1576. L: SteleP (1960, p. 27 & 56 [v Suti))\ Cevc SU (1966, p. 64). — Cf. N. Šumi (Arhitektura šestnaj¬ stega 1966, p. 126—29). Sveto sorodstvo (angl. The Holy Kinship, fr. La Sainte Porente, nem. Die heilige Sippe), pozno- srednjev. ik. m., povezan s kultom Marijine matere —> Ane, ki je bila po -> Zlati legendi tri¬ krat poročena ter imela 3 hčere (med lit. pred¬ logami še pos. Legenda sanctissimae matronae Annae, ki je v letih 1496—1510 doživela 9 izd.). Predstavljani so poleg nje: 1. soprog Joahim (hči Marija, zet Jožef, vnuk Jezus), 2. soprog Kleofas (hči Marija Kleofa, zet Alfe j, 4 sinovi; starejša dva, tj. Jakob ml. in Juda Tadej, in mlajša dva, tj. Barnaba [ali Jožef Pravični] in Simon Zelot), naposled 3. soprog Salomas ali Salomej (hči Marija Saloma, zet Zebedej, vnuka Jakob star. in Janez Ev.). Od zač. XV. st. to sorodstvo 17 oseb še dopolnjujejo: Anina starša lsahar in Suzana, njena sestra Esmerija ali Ismerija (omo- žena z Efraimom), slednje hči in torej Marijina sestrična Elizabeta (omožena z Zaharijem) s si¬ nom Janezom Krst. in vnuk druge Esmerijine hčere (Emerencije, omožene z Eliudom), sv. -> Servacij — skupaj torej 23 oseb ! Up (vse na lesu); npr. —> Ortenberškiolt. (o. 1420), B. Strigel (o. 1505, Niirnberg; družini ces. Maksimilijana I. in J. Cuspiniana »v vlogi sv. sorodstva«, 1515 resp. 1520, Ksthist. Mus. resp. grad Seebarn v Spodnji Avstriji; Marija Kleofa s svojo družino in Marija Saloma s svojo družino, 1520/28, Was- hington), Q. Massys (na olt. bratovščine jv. Ane, dkč. 1509, Biuxelles), Cranach star. (1509, Sta- del; o. 1510/12, Wien Ak.) in Jan van Scorel ( Frangipaniji »v vlogi sv. sorodstva«, d. 1520, -> Zgornja Bela). — Po takih slikah tudi zasilno imen. dva umetnika ( Mojster sv. sorodstva, nem. Meister der hi Sippe, cf. ThB XXXVII 1950, p. 313—14). L: Reau II/2 (1957, p. 141—45& 151 — L!); Keller (1968, p. 463—64). — Cf. K. Kiinstle (1928). svetovne razstave -> razstava svibanj (hrv.) —> maj SVINO pri Kobaridu. Prezbiterij enoladijske gotske c. je s freskami okrasil Gian Paolo -> Thanner (zač. XVI. st.). V. olt. iz 1663 je delo rezbarja Luke Šarfa. L: SteleP (1960); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!); Stele (1969, repr. 4). svitkovje (nem. Rollvverk), vrsta —> ornamenta in sploh okrasa, ki ga sestavljajo na koncu zaviti trakovi, znan od —> fontainebleaujske šole dalje. L: Lotte Pulvermacher: Das Rollvverk in der siid- deutschen Skulptur und seine Entvvicklung bis ca. 1620 (Str 1931, »SdK« 285). — Cf. M. Železnik (1957, repr. 42). *Svoboda vodi ljudstvo ali 28. julij 1830 (orig- Le 28 juillet 1830 : la Liber te guidant le peuple), Delacroixova najbolj znana in slavna, zg. po¬ dobo in alegorijo združujoča slika (o, pl, 260 X 325 cm, sign. & d. 1830, Louvre). Študent z vis. klobukom kaže avtp. poteze. Pri personifikaciji svobode očitno naslon na Guerina (cf. s. v., S- Ringbom, lit.). L: Giinter Busch: Eugene Delacroix: Die Freiheit auf den Barrikaden (Stu 1960, »WerkM« 52); P- Gaudibert, Delacroix et le romantisme rcvolutionnaire (Europe: Rev. mensuelle, 1963, št. 408). — Cf. H. Ad- hemar (1954), G. H. Hamilton (1954), Luc M e naše (Avtoportret 1963, op. 9 p. 344 — L!). svobodne umetnosti —► septem artes liberales Svvann, Peter C. (1921— ), angl. um. zgo¬ dovinar, poznavalec azijske in islamske umctn., vodi odd. za vzh. umetn. v oxfordskem Ashnto- lean Mus., mdr. eden izmed 14 urednikov Kind- lers Malerei Lexikon. 2089 Swarzenski, Georg — Swoboda, Karl Maria 2090 B: Chinese Painting (P 1958); An Introduction to the Arts ofJapan (Ox 1958); (& Yukio Yashiro & Roger Goepper) Japanische Kunst: 2000 Jahte Malerei und Plastik (Mn 1958); Art of China, Korea, andJapan (NY 1963, »Praeger Paperbacks«; nem. izd. Die Kunst des Fernen Ostens, Mn 1966); Japan: Von der Jomon- zur Tokugawa-Zeit (Ba-Ba 1965, »K. der Welt: Die auBer- europaischen Kulturen«), Swarzenski, Georg (1876—1957), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar in muzealec, ugleden pozna¬ valec srednjev. in renesančne umetn., do nacizma, direktor Stadelsches Kunstinst. v Frankfurtu a. M., potem v Bostonu v ZDA, kamor je emigriral 1938. Z Alfr. Woltersom ur. Stddel-Jb. B: Die Regensburger Buchmalerei des X. und XI. Jahrhunderts: Studien zur Ceschichte der deutschen Malerei des friihen Mittelalters (Lpz 1901, »Denk- mdler der siiddeutschen Malerei des friihen Mittel¬ alters« 1); ,Die karolingische Malerei und Plastik in Reims' (JkPK, 1902); Die Salzburger Malerei von den ersten Anfdngen bis zur Bliitezeit des romanischen Stils: Studien zur Geschichte der deutschen Malerei und Handschriftenkunde des Mittelalters (2 knj., Lpz 1908—1913, »Denkmaler der siiddeutschen Malerei des friihen Mittelalters« 2); (izd.) Das Frankfurter Rildnis von 1500 bis' zur Wende des 20. Jahrhunderts, l—II (FrM 1916—1918); Franzosische Meister des XVIII. Jahrhunderts: Facsimiles nach Zeichnungen und Aquarellen (Mn 1921, »29. Druck der Marees-Ges.«); Otto Schmitt) Meistervverke der Bildhauerkunst in Frankfurter Privatbesitz, I—II (FrM 1921—1924); .Rartolomeo Veneto ‘ (Stadel-Jb., 1922); Jnsinnationes divinae pietatis‘ (Ad. Goldschmidtov zb., 1923); (& Ed m und Schilling) Handzeichnungen alter Meister aus deutschem Privatbesitz (FrM 1924); Jtalienische Quellen der deutschen Pieta‘ (Wolffiinov zb., 1924); Wcola Pisano (FrM 1926, »Meister der Plastik« 1); Rje Kunstsammlung im Heylshof zu Worms (ib. 1927); rf Rosy Schilling) Die illuminierten Handschriften und Flnzelminiaturen des Mittelalters und der Renaissance Frankfurter Besitz (ib. 1929); (& O. Falke & R. Schmidt) Der IVelfenschatz (ib. 1930); ,Aus dem Kunst- Meis Heinrichs des Lowen‘ (Stadel-Jb., 1932); ,A Mar- r, age Casket and Its Moral‘ (Bost B, 1947). L: Ku (1931); UJE 10 (1943). — Zbornik: flriige fiir Georg Svvarzenski zum 11. Januar 1951 (Bl-Ch 1951_B!)7 Stvarzenski, Hanns (1903—....), nem.-amer. Urn - zgodovinar, poznavalec srednjev., pos. pred¬ romanske in romanske umetn. R. v Berlinu- Charlottenburgu, prom. 1927 v Bonnu, bil kustos v Berlinu, za nacizma emigriral v ZDA, odtlej v Bostonu ( Research Fellow v Boston Mus. of Fine Ar/s). Sin Georga (supra). B: Vorgotische Miniaturen: Die ersten Jahrhunderte aeutscher Malerei (KiT 1927, »DBB«; 2., rev 'izd. "31) ; (& R. Schilling) Die illuminierten Handschriften and Einzelminiaturen des Mittelalters und der Renais- sance in Frankfurter Besitz (FrM 1929); ,Eine Hand- schrift von Gregor s Moralia in Job * (W-RJb, 1930); Kunstkreis Heinrichs des Lowen' (Stadel-Jb., : „*); iDurers » Barmherzigkeit«' (ZfKg, 1933); Be/- r age zur Niederrheinischen Buchmalerei in der Uber- Sangszeit vom romanischen zum gotischen Stil (BI 1934, dis.); ,Quellen zum deutschen Andachtsbild' (ZfKg, 1935); *Die lateinischen illuminierten Handschriften des XIII. Jahrhunderts in den Landern am Rhein, Main und Donau, I—II (BI 1936); ,The Xanten Purple Leaf and the Carolingian Renaissance' (AB, 1940); ,Recent Literature, chiefly periodical, On Medieval Minor Arts, Pre-Carolingian, Carolingian, and Ottonian Periods' (AB, 1942) The Bert ho Id Missal — the Pierpont Morgan Library Ms. 710 — and the Scriptorium of IVeingarten Abbey (NY 1943); Medieval Illumination (NY: Ox UP 1951); ,A Masterpiece of Bohemian Art' (Bost B, 1952); *Monuments of Romanesque Art: The art of Church Treasures in North-Western Europa (L 1954; 2. izd. 1967);, An unknotvn Bosch' (Bost B, 1955); ,A painting of the Man of Sorrows' (ib.); ,A Chalice and the Book of Kings' (Panofskyjev zb., 1960); ,Two oli- phants in the Museum' (Bost B, 1962); ,The Role of Copies in the Formation of the Styles of the Eleventh Century' (20. kongr. I, 1963). Sweeney, James Johnson (1900—_), amer. lik. kritik in muzealec, 1952—60 direktor Gug- genheimovega muz. v New Yorku ( Solomon R. Gttggenheim Mus.) in od 1961 dalje direktor Mus. of Fine Arts v Houstonu. Po Paulu Fierensu predsednik AICA (1957—63). B: Plastic Redirections in 20th Century Painting (Ch: Univ. of Chicago Press 1934); Afričan Negro Art (NY 1935); Joan Miro (NY 1941); ,Picasso and Iberian Sculpture' (AB, 1941); Stuart Davis (NY 1945); Marc Chagall (NY 1946); Henry Moore (NY 1946 [rk, MMA]); Piet Mondrian (NY 1948); Alexander Calder (2. izd., NY 1951 [1. izd. kot razst. kat. 1943]); (& Paul Radin) Afričan Folk Tales and Sculpture (NY 1952); Younger European Painters: A Selec- tion (NY 1954 [rk, Guggenheim]); Younger American Artists: A Selection (NY 1954 [rk, ib.]); Burri (R 1955); ,The Brancusi touch' (AN, 1955); (& Joseph Lluls & J. L. Sert) Antoni Gaudi (NY 1960); Before Picasso-, After Mird (NY 1960 [rk, Guggenheim]); ,Le CuUinan Hall de Mies van der Rohe d Houston' (L’Oeil, št. 99, marec 1963); Irish Illuminated Manu- scripts: of the Early Christian Period (s. 1. 1965, »Fontana UNESCO Art Books«). Sweet, Frederick A(mold), (1903—....), amer. um. zgodovinar in muzealec, kustos v Art Inst. of Chicago. B: The Hudson River School and the Early American Landscape t radii ion (Ch 1945); Sargent, IVhistler and Mary Cassatt (Ch 1954 [rk, AIC]). L: WWAA (1959). Swoboda, Karl Maria (1889—....), avstr, (češ.) um. zgodovinar. R. v Pragi, prom. (1912), habil. (ptiv. docent 1923), izr. prof. (1930) in ord. na dunajski univ. (vmes v Pragi na nem. univ.). Ur. Kunstgeschichtliche Anzeigen. B: Florentiner Baptisterium (Bl-W 1918, »Wiener kstgeschichtliche Forsch.«, dis.); Romische und roma- nische Palaste: Eine architekturgeschichtliche Unter- suchung (W 1919; 3., razš. izd. W-K-Graz 1969); ,Der romanische Epiphaniezyklus in Lambach und das lateinische Magierspiel' (J. von Schlosserjev zb., 1927); ,Zur Analyse des Florentiner Baptiste- 2091 Sybel, Ludwig von — Šantel, Avgusta ml. 2092 riums ‘ (KwF, 1933); Neue Aufgaben der Kunst- geschichte (Briinn s. a. [1936]); ,Zum deutschen Anteil an der Kunst der Sudetenldnder ‘ (Das Sudetendeutsch- tum: sein Wesen und Werden im Wandel der Jahrhun- derte, I, Briinn 1937); (& E. Bachmann) Parlerstudien (Briinn-Lpz 1939); Peter Parter: Der Baukiinstler und Bildhauer (W 1940, »Smlg. Schroll«; 4. izd. 1943); Prag (BI 1941); , Kunst und Religiori (MIOG, 1950); ,Beriihrungen der christlich-abendlandischen Kunst mit der des Islam * (ANK, 1952); ,Geometrische Vorzeich- nungen romanischer kVandgemalde ‘ (ib., 1953); (izd.) Barock in Bohmen (Mn 1964); ,Zur Datierung der tVandmalereien in der fVestempore des Domes in Gurk ‘ (MIOG, 1965); ,Zu den romanischen Wandmalereien in Maria fVdrth in Kdrnten ‘ (OZKD, 1965); ,Die Frontalfigur zmschen Antike und MittelalteF { Arslanov zb., 1966); Kunst und Geschichte: Vortrage und Auf- satze (W-K-Graz 1969, »MIOG: Erg.-Bd« 22); (izd.) Gotik in Bohmen (Mn 1969 [izšlo 1970]). L: zbornik: Festschrift Karl M. Svvoboda zum 28. Januar 1959 (W-Wsb 1959 [predstavitve: O. Benesch, O. Demus, G. Schmidt in R. fVagner-Rieger]). Sybel, Ludwig von (1846—1929), nem. arheo¬ log, raziskovalec starokršč. umetn. (v nasprotju z tVilpertom protestant). R. v Marburgu (sin zgodovinarja Heinricha v. S.), tam tudi učil. B: Weltgeschichte der Kunst bis zur Erbauung der Sophienkirche (Mrbu 1888); Christliche Antike: Ein- fiihrung in die altchristliche Kunst, I—II (ib. 1906— 1909); Der Herr der Seligkeit: Archaologische Studie zur christlichen Antike (ib. 1913); Friihchristliche Kunst: Leitfaden ihrer Entwicklung (Mn 1920). L: Kil (1926). Sydow, Eckart von, nem. um. zgodovinar, prom. 1912 v Halleju pri Ad. Goldschmidtu. B: Die Entwicklung des figuralen Schmucks der christlichen Altar-antependia und -retabula bis zum XIV. Jahrhundert (Str 1912, »ZKA« 97, dis.); Exoti- sche Kunst: Afrika und Ozeanien (Lpz 1921); Die Kunst der Naturvolker und der Vorzeit (BI 1923, »Propylaen-Kg.« 1; 2. izd. 1927); Primitive Kunst und Psychoanalyse: Eine Studie iiber die sexuelle Grund- lage der bildenden Kunste der Naturvolker (Lpz etc. 1927); Handbuch der afrikanischen Plastik, I: Die vvestafrikanische Plastik (BI 1930); Afrikanische Plastik (NY 1954, izd. Gerdt Kutscher). Sylvester, (Anthony) David (Bernard), (1924— _), angl. lik. kritik. B: (izd.) Henry Moore, I: Sculpture and Drawings, 1921—48 (4. izd., L 1957, uv Herbert Read); (uv) The Arts Council 1963: Chaim Soutine, 1843—1943 (L 1963 [rk]). L: WWA (1962; 1964). Sypher, Wylie, prof. za angleščino na Simmons College v Bostonu (Mass.). B: Four stages of Renaissance style: Transformations in art and literature, 1400—1700 (Garden City [N. Y.] 1955); Rococo to Cubism in Art and Literature (NY 1960). Syrlin, Jorg, star. (o. 1425—1491), nem. rezbar v Ulmu. Njegove *korne klopi v tamk. katedr., najodličnejše na Nemškem, krasi po hkrati po- znosrednjev. in humanizem napovedujočem pro¬ gramu mogočno občestvo ant., bibl. in kršč. predstavnikov, levo, tj. na sev. strani moška, des. ženska doprsja; v spodnji vrsti obla doprsja predstavnikov »poganske« antike, levo modreci in filozofi ( Pitagora, Kvintilijan, Terene, Cicero, Seneka, Ptolomej, itd.), des. 9 šibil (po napisih Delphica, Libyca, Tiburtina, Hellespontica, Cu- mana, Cimeria, Frigia, Samia in Erithraea) in tu tudi domn. doprsji Syrlina in njegove žene, v sred¬ nji vrsti nad naslonjali reliefna doprsja bibl. oseb, na čelih baldahinov pa levo apostoli in svetniki in des. svetnice. L: »US« 8 (1968). — Cf. Th. Miiller (1966), G. Otto (1927), W. Voge (*II 1950). SziIagyi-Somlyo, rom. Simleul Silvaniei, po¬ membno zgodnjesrednjev. najdišče na Sedmo- graškem (nem. Siebenbiirgen) ali Erdeljskem (rom. Ardeal) v Romuniji. »Prvi«, 1797 odkriti zaklad (Ksthist. Mus.) obsega številne zlate rim- medaljone IV. st., v »drugem« zakladu (Budim¬ pešta, Magyar Nemzeti Muzeum), odkritem blizu prvega 1889, pa so predvsem fibule in mdr. tudi zlata medaljona iz dobe Konstancija (337—- 61) in Gracijana (375—78). L: cf. N. Fettich (1932), J. Hampel (II 1905). Sztvarc, Marek (1892—1958), fr. (ž.) kipar, prijatelj Jacquesa Maritaina, r. na Poljskem, v Franciji od 1910 dalje, u. v Parizu. P: religiozna plastika. L: SeuphorS (1961). Š Šantel, slikarsko in glasbeno nadarjena družina (cf. infra: Avgusta star. in njeni 3 otroci). L: Karel Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); slikarji Šantli (Nova Gorica 1970 [rk], uv Peter Krečič — L! [cf. id., NRazgl, 28. VIII. 1970, p. 486]). Šantel, Avgusta ml. (1876—-1969), slov. slikar¬ ka in grafičarka, hči Avguste star. (infra), r. v Gorici, u. (92) v Lj. L: Stane Mikuž (Naša žena, 1957, p. 12—13); D e, ° (9. X. 1965, f). 2093 Šantel, Avgusta star.— šest Marijinih kreposti 2094 Šantel, Avgusta star., r. Aigentler (1852—1935), slov. (nem.) slikarka. R. v Stainzu na avstr. Štajerskem, živela v Gorici (do 1915), Mrb (1920 do 1929) in Lj, tu u. (83). Šantel, Henrika (Henrieta), (1874—1940), slov. slikarka, hči Avguste star. (supra), r. v Gorici, u. (65) v Lj. Šantel, Saša (1883—1945), slov. slikar, grafik in glasbenik. R. v Gorici (sin Avguste star., supra), na Dunaju soust. društva Vesna, učil v Kopru, 1907—18 v Pazinu in nato na Sušaku, od 1920 v Lj. llustr. mdr. V. Nazorja (Veli Jože, Lj 1908, Ksaverja Meška (Mladim srcem, 1911 & pozn.) in Jurčiča (Cvet in sad, Lj 1944). S: npr. Slov. glasbeniki (1936, Lj, Slov. filharmonija). L: F. Stelč, Zgodovina slovenske glasbe v sliki (Kron, 1937); S (5. m. 1944); SNTll.T/. 1944); SPor (4. VII. 1945); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Dragotin Cvetko (Muzička Enciklopedija 2, Zgb 1963, s - v.); Lino Legiša (ZSS V, 1964). Šega (Schega), Franc Andrej (1711—1787), riiedaljer. R. v Novem mestu, u. (76) v Munchnu, išier je bil postal dvomi mcdaljer bavarskega 'volilnika. L: AS (1958 — L!); K. Dobida (ELU 4,1966, s. v.). ŠEMPAS na Vipavskem. Žup. c. sv. Bassa, baročna c. iz poznega XVIII. st.: s pilastri raz¬ členjeno pročelje. L: ŠumiL (1961); »ArS« 3 (1969, t. 69). ŠEMPETER v Savinjski dolini (12 km zah. °d Celja). Pomembna rim. nekropola (268 jo je bila izpodkopala in zasula Savinja), pod vod¬ stvom -^-Klemenca 1952—56 izkopana in 1959— 60 rekonstruirana blizu najdišča. Predvsem se odlikujejo iz I.—II. st. Vindonijev spom. (I. st., na skrinji za pepel pod njim relief Herakles vodi Alke st i s i z podzemlja), posebno lepa grobnica Enijcev (1. pol. II. st., na reliefih mdr. Ugrablje¬ ne Europe in Ganimed) in kot največji spom. grobnica Priscianov (reliefi kažejo personifikacije štirih letnih časov, Kastorja in Poluksa pa pri- z °re iz Ifigenijine zgodbe — dva motiva ob žrtveniku pa Ifigenija in Orčst bežita na ladjo). L: Vera Kolšek: Šempetrska nekropola (Lj 1971, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 27). — Cf. Klemenc (1954; 1955; »1961 — L!; 1966). ŠENTRUPERT na Dolenjskem. Žup. c. s prez¬ biterijem iz 1474—82 in dvoransko ladjo iz 1482— 97 (na portalu d. 1497). Parlerjanske konzolne maske (ena vzidana v slavolok, 2 pa v zaključek Prezbiterija). L: CevcS (1963, p. 164 & 370 [op. 148—49]); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.); »ArS« 4 (1969). — Cf. I. Steklasa (1913), F. Stele (ZUZ, 1938, p. 9, 15, 17—18, 26). ŠENTVID pri Stični; žup. c. sv. Vida: v ba¬ ročni vhodni lopi steber s kapitelom iz sredine XII. st., prvotno v -> Stični (tam je bržčas nosil ogredje odprte lope pred zah. pročeljem samo¬ stanske c.). L: ZadnikarR (1959, p. 171—72 — L!; f p. 66); Cevcs (1963); »ArS« 5 (1970, p. XLIX, t. 2 des.). — Cf. J. Gregorič (ZUZ, 1951, p. 18). Šerban, Milenko (1907—_), srb. slikar in scenograf (Novi Sad, Bgd), prof. na Ak. za prime- njene umetnosti (Bgd). Štud. v Parizu, zlasti pri Lhotu, član društva Oblik (od 1931), soust. sku¬ pine Šestorica. Kot slikar se razvil od umirjenega fauvizma do neke vrste intimizma. L: Milenko Šerban (Bgd 1966 [rk, Salon MSU], uv P. Vasic — L!); D. Medakovič (ELU 4,1966, s. v.). — Cf. M. B. Protič (II 1964). Šesta božja zapoved (5 Mojz 5, 18); Ne pre¬ šuštvuj ! Up: lesar, v knjižici Seelentrost (Au: Anton Sorg 1478), H. Baldunga Gtiena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (St): Johann Griinin- ger 1516), itd. L: cf. R. Muther (1884, p. 18 & 213, t. 28, 243). Šesta nadloga : tvori (nem. Die Plage der schwar- zen Blat tern), bi bi. ik. m. (2 Mojz 9, 18—22). Up: npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 40). šest del usmiljenja -> Sedem del usmiljenja šesterokraka zvezda (angl. the six-pointed star), kot Davidova zvezda (hebr. Magen David) mdr. na izrael. zastavi. L: G. Scholem, Das Davidschild: Geschichte eines Symbols (Judaica, FrM 1963, p. 75—118). šestilo (lat. circinus, angl. [a pair of] compasses, fr. le compas, nem. der Zirkel), atribut stavbeni¬ kov, personifikacije -> Geometrije, itd. L: Cirlot (1962); Saturn and Melancholy (1964). šest kamnitih vrčev (fr. les six jarres), osrednji ik. m. evang. prizora — > Svatba v Kani galilejski (Jan 2, 6): po srednjev. razlagah naj bi ponazar¬ jali —>šest obdobij pred Kristusom in —»■ šest sta¬ rostnih dob. Up: vsi trije ik. m. združeni na slikanem oknu katedr. v Canterburyju. L: Rčau 11/2 (1957, p. 264). šest Marijinih kreposti, tj. čednosti, ki zazna¬ mujejo Marijo v prizoru -*■ Oznanjenja. Po kršč. razlagi jih ponazarjajo stopnice —»• Salomonovega prestola, povsem določno pa jih predstavljajo z ustreznimi napisi (evang. in bibl. citati) oprem- 2095 šestnajsto stoletje — škapulir 2096 ljene personifikacije: Solitudo, Verecutidia resp. Pudicitia, Prudentia, Virginitas, Humilitas in Oboedientia. Up: StS-a katedr. v Krki na Ko¬ roškem (XIII. st.), slika iz poletnega refektorija samostana v Bebenhausnu (o. 1335, Stuttgart), portalni okras numberške Liebfrauenkirche (2. pol. XIV. st.) in ikonografsko posebno bogati —> Salomonov prestol iz Wormel{n)a. L: Katalog der Staatsgalerie Stuttgart: Alte Meister (Stu 1962, p. 40—42). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 165—66), G. Schiller a 1966, p. 34). šestnajsto stoletje (it. il Cinquecento ) je v Italiji doba — > visoke renesanse in — >pozne renesanse, sicer pa je pogl. obdobje severne renesanse. L: Seizieme Dessins (1965); Seizieme Peintures (1965); »PKG« 8 (1970 — L!); Eugenio Battisti: Hochrenaissance und Manierismus (Ba-Ba 1970, »K. der Welt«). — Cf. L. Venturi (G: Sk 1956). — Za sev. Evropo: cf. G. von der Osten (& H. Vey 1969). — Za it. slikarstvo: S. J. Freedberg: Painting in Italy: 1500 — 1600 (Harm 1971, »The Pelican Hist. of Art«). — Za Slovenijo: cf. N. Šumi (1966). šest obdobij pred Kristusom (lat. aetates mundi ): po srednjev. kršč. razlagah jih predstavljajo Adam, Noe, Abraham, David, Salomon (ali Jeho- nija) in Janez Krst. Up: npr. Antelamijevi reliefi v ikonografsko izredni povezavi s 6 starostnimi dobami (cf. infra) in —> Priliko o delavcih v vino¬ gradu (na zah. portalu krstilnice v Parmi). L: cf. K. Kiinstle (1928, p. 203—04). šest starostnih dob. V svojem spisu De Urtiverso (Migne PL 111, 179) razločuje — Rabanus Mau- rus naslednje — starostne dobe: Infantia ( det in- stvo, ki se konča s 7. letom), Pueritia (deška doba do 14. leta), Adolescentia (mladeniška doba do 28. leta), Iuventus (mladost do 50. leta), Gravitas (ostarelost do 70. leta) in Senectus (starost prek 70. leta). Up: npr. reliefi na Marijinem portalu (o. 1210) katedr. Notre-Dame v Parizu. L: cf. W. M. Hinkle (AB, 1966, p. 4, pos. op. 33). šeststo šestinšestdeset je po —> Apokalipsi (Raz 13, 18) število sedmeroglave zveri iz morja z 10 rogovi (npr. XII. list Diirerjeve Apokalipse). ŠIBENIK, mesto v Dalmaciji (Hrvatska), prvič dkm. 1066 kot čast rum Sebe niči. L: Nevenka Božanii-Bezii (ELU IV, 1966, s. v. — L!); EWA XIV (1967, stp 915—16 — L!). ~ *katedrala sv. Jakova, znamenita triladijska bazilika s 3 apsidami in kupolo, zač. 1431 v poznogotskem slogu in dkč. 1536 v renesančnih oblikah. Tri stavbna obd.: 1433—41; od 1444 dalje pa do svoje smrti 1473 -+Juraj Dalmatinac (njegove apside z * vrsto 74, delno portretnih pla¬ stičnih glav in kistilnica pod juž. apsido); na¬ posled od 1477 dalje —> Nikola Firentinac (dkč. stranski ladji in kupolo, zgornji del kora verj. njegov, sodel. -» Aleši), ki je do svoje smrti 1505 stavbi dal v glavnem njen zdajšnji videz. L: cf. C. Fiskovič (1963), D. Frey (& V. Mole 1913), Lj. Karaman (1931; 1933; 1952), V. Molč (Lj 1965). Šijanec, Fran (1901—1964), slov. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik ( J, LdP, itd.). R. v Poljčanah, štud. na univ. na Dunaju in v Lj, tu prom. pri Iz. Cankarju, bil mdr. prof. na gimn. v Celju (1932—41), v Lj pomožni kustos v NG, ravnatelj Zavoda za spomen. varstvo (1945—48) in Mest¬ nega muz. (do 1950), nato konservator na Reki (1954—59) in nazadnje ravnatelj Zavoda za spo¬ men. varstvo v Mrb, tam u. (62). Up: npr. M. Maleš (risba). B: ,Franc Mihael in Janez Andrej Strauss' (ZUZ, 1929, dis .);,Slikar Franc Mihael Strauss, Slikar Janez Andrej Strauss‘ (ČZN, 1932); ,Pregled zgodovine slo¬ venske likovne umetnosti' (Um, 1940/41—1941/42 [nedk.]); Matija Jama (Lj 1942); ,Portretna umetnost Zdenka Kalina' (Um, 1942/43); Ivan Vavpotič 1877 — 1943 (Lj 1943); ,Ivan Vavpotič v Narodni galeriji' (Um, 1942/43); ,Pripombe ob Rihardu Jakopiču' (ib.); .Slo¬ vensko slikarstvo in kiparstvo od impresionizma do no¬ vejše dobe' (Umetniški zbor. 1, Lj 1943); Ivan Zajec (Lj 1949); Albert Sirk 1887—1947 (Trst 1952); .Krog Attemsovih slikarjev' (Kron, 1957); Sodobna slovenska likovna umetnost (Mrb 1961, »Lik. obzorja« 1 [Šijan- čevo največje delo]); ,Der Stand der Barockforschung in Slowenien' (OZKD, 1961). L: nekrologi: Večer (Mrb 17. I. 1964); Bogo Teply (ib., 18.1.1964); Delo (18.1.1964); Stane Mikuž (ib., 19. I. 1964); Sergej Vrišer (NRazgl, 8. II. 1964; ZUZ nv VIII, 1970); France Stele (Sinteza, št. L 1964, p. 89). — Cf. id. (ELU 4, 1966, s. v.). šilast lok (angl. the pointed arch, fr. Vare brise ali Vare ogive, it. Varco acuto ali Varco gotico ali Varco ogivale, nem. der Spitzbogen). Cf. s. v. gotika & lok. šilo (lat. subula, angl. the awl, fr. Valene, nem- die Ahle). Up: cf. s. v. Anian Aleksandrijski. Šimun, hrv. oblika imena -> Simeon (dobri starec). Cf. s. v. Zadar. Šimunovič, Frano (1908—_), hrv. slikar in grafik, r. v Dicmu v dalmatinskem Zagorju. 1958 Guggenheimova nacionalna nagr. — Cf- s. v. Gliha. L: Pola vijeka (1953); Ko je ko (1957); Vera Kružič-Uchytil: Frano Šimunovič (Zgb 1958); ELU 4 (1966, s. v. — L!); Nadreal Soc (1969 — L!). ■— Cf- A. Čelebonovič (1965). škapulir (angl. the scapular, fr. le scapulaire , it. il scapolare, nem. das Skapulier), del redov¬ niškega oblačila: na ramenih (lat. scapulae, 2097 ŠKOFJA LOKA — škorpijon 2098 rame) spet kos blaga, pokrivajoč prsi in hrbet in včasih segajoč do gležnjev. Tako nosijo npr. cistercijanci črn (prej rjav) škapulir, premonstra- tenci belega, križarji so imeli zaznamovanega s križem, pavlinci pa z mrtvaško glavo (zato v Franciji imen. les Freres de la Mori). L: Ferguson (1954); EWA IV (1961, stp 47). ŠKOFJA LOKA, dobro ohranjeno staio me¬ stece (stari del v glavnem sez. po potresu 1511) z mikavnimi stavbnimi in kiparskimi spomeniki, skupaj z bližnjo okolico pomembno tudi v zgod. slov. impresionizma. Razvilo se je pod Loškim gradom, upravnim sedežem v. gospostva freisin- ških ali brižinskih škofov na Gorenjskem (-> Freising): 1248 omenjena Škofja Loka kot trg, 1274 pa že kot mesto. Kamri. (kapucinski ) most čez Soro iz XIV. st. Na stari kašči freisinškega gospostva na Spodnjem trgu plošča škofa Filipa (peščenec, d. 1513). Spodnji trg (Lontrg ) pomem¬ ben tudi kot celota, ravno tako Mestni trg (Gl. trg). Na slednjem Homanova hiša (št. 2) iz XVI. st. z vogalnima pomoloma na konzolah in Ma¬ rijin steber (1751) s kipoma sv. Jožeja in Antona Pad. — V Loškem gradu od 1959 dalje Loški muz. (prej v puštalskem gradu), ki mdr. hrani 4 »zlate« olt. iz Dražgoš. V kapeli puštalskega gradu G. Quagliova freska olt. stene iz 1706. — Iz romanskega obd. ohranjen t. i. Zgornji stolp na Kranclju nad mestom. L: IS (VI, 1930, št. 50, 14. XII. 1930, p. 394-^100); France Planina: Škofja Loka z bližnjo okolico (Lj 1962); CevcS (1963); ZadnikarZ (1964, p. 90); M. Ju- teršek (ELU 4, 1966, s. v.); »ArS« 2 (1967 [= 1968], t. 87 — plošča škofa Filipa), 4 (1969, t. 77), 5 (1970, t. 44—45). — Cf. E. Cevc (1970), N. Šumi (Arhitek¬ tura XVI. st. 1966, p. 142—44), J. W. Valvasor (1679 resp. faks. 1970, repr. 21 [Bishafflackh] & 25 [Burg- st «H]), pos. še *LRazgI (od 1954 dalje, do 1969 XVI. letnik) in VS (cf. X, 1966, kazalo p. 287). ~ župnijska cerkev sv. Jakoba. V timpanu gl- portala Oljska gora (pozno XV. st.) po vzoru reliefa v Kranju. Notr. (1931 preu¬ redil Plečnik): triladijska dvoranska ladja (sez. 'n dat. 1471) s številnimi sklepniki na zvezda¬ stem oboku (figuralni sklepniki z reliefi cehov¬ skih in olt. patronov okrog osrednjih sklepnikov s Kristusom in Marijo, tako mdr. Sv. Krišpin m Krišpinijan za čevljarje in Sv. Eligij za kovače). Zvezdasto obokan dolgi kor (Mojster H. R. o. 1524) s slikanimi okni po kartonih S. Kregarja. Poznogotski nagrob. Volbenka Schvvarza in nje¬ govih žena Uršule in Doroteje (peščenec, o. 1515). L: CevcS (1963); Cevc SU (1966); »Ars« 2 (1967 [= 1968], p. Lil), 4 (1969, t. 30—31, 56). — Cf. E. Cevc (LRazgl 1956 & 1961; 900 let Kranja 1960; 1970), M. Kos (Zgod. 1955, repr. p. 237 & 245), F. Stele (ZUZ, 1938). škofovski sedež {prestol) ali katedra (lat. sedes episcopalis ali cathedra, angl. the episcopal [bis- hop's] throne, fr. la chaire episcopale ali le trdne episcopal, hrv. biskupsko prijestolje, it. la sedia [cattedra] episcopale, nem. der Bischofsstuhl ali der Bischofsthron), v zgodnjem in vis. srednjem veku sredi apside za v. olt., pozn. (verj. od XIII. st. dalje) na evang. strani pred njim; po katedri škofovske c. imen. katedrale. Um. spomeniki: kot poseben primer —> Maksimijanova katedra (546/56), sicer pa npr. marm. sedež v baziliki v Poreču (VI. st.), v juž. Italiji sedeži na levih v Santuario di S. Michele na Monte Sant’ Angelo in v katedi. v Calviju, na slonih v Canosi (1078/ 98) in na 3 možeh v c. S. Nicola v Bariju (post. škof Elia 1098), cosmatsko okrašeni sedeži npr. v Rimu v c. S. Clemente (XII. st.) in S. Lorenzo fuori le mura (XII./XIII. st.) in v katedr. v Ana- gniju (P. Vassalletto 1268). — Cf. Cathedra Petri (s. v. Bernini, Giov. Lorenzo). L: H. Leclerce/, Chaire episcopale (Cabrol-Leclercq XII/1); H. U. Instinsky: Bischofsstuhl und Kaiser- thron (Mn 1955); EWA III (1960, t. 477 & 483), VIII (1963, t. 172), IX (1964, stp 296—97), XII (1966, t. 261); »US« 7 (1968, p. 179). — Cf. J. Flis (1908, p. 108—09), J. Sauer (1902 [1924]). školjka (fr. le cotjuillage) ali školjčna lupina (lat. concha, angl. the conch in the shell, fr. la coquille, it. la conchiglia in la conca, nem. die Muschel), atribut Venere resp. Afrodite (-> Ve¬ nerino rojstvo), ponazarja vodo in plodnost in pos. kot seksualni simbol vulvo. Kot obljubo drugega rojstva so v antiki školjke polagali v grobove, v kršč. ikonografiji pa školjka simbo¬ lizira vstajenje. Školjčna lupina na klobuku za¬ znamuje romarje (npr. Jakoba star.); v skladu z ljubko legendo {-*■Avguštin z dečkom ob morski obali) je atribut s \.-> Avguština. Prim. tudi razne okrasne motive (npr. na reliefnih okvirih Orcagnovega marm. tabernaklja v florentinskem Orsanmichele). L: Lovell Augustus Reeve: Conchologia iconica (L 1856); Ferguson (1954); Cirlot (1962, p. 280). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1968, repr. 1674), M. Bračkova (1929/30; *1938), W. Deonna (1917), M. Eliade (1952, p. 164—90), A.-P. de Mirimonde (1970, p. 151), E. Panofsky (1961, »StudVVI« 26, p. 39—45 [o Panu, ki trobi v školjčno lupino]), G. de Tervarent (I 1958, stp 114). škorpijon (lat. scorpio), 8. znamenje —> žival¬ skega kroga (—>• zodiakalna znamenja), v srednjev. kršč. umetn. znamenje izdajstva (Physiologus: piči z repom !), Sinagoge (na njeni zastavi) in Dialektike. L: E. Toscanne, Sur la figuration et le symbole du scorpion (Rev. d’Assyriologie, XIV, 1917); Marcel Bulard: Le scorpion: symbole du peuple juif dans 2099 ŠKRILINE — Šotorski praznik 2100 l’art religieux des XIV«, XV« et XVl e siecles (P 1935); Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 127); Debidour (1961); Cirlot (1962, p. 267—68 — L!). — Cf. W. Deonna (1958), W. Molsdorf( 1920, št. 955, 982,1012). ✓ ŠKRILINE pri Bermu (—>■ Beram) blizu Pazina v Istri (Hrvatska). Enoladijsko Marijino c. (v star. slov. lit. Marija na Škrilju) je 1474 poslikal Vincenc iz Kastva (napis v notr. nad juž. stran¬ skimi vrati). Na zah. steni zgoraj posebno znani Mrtvaški ples, spodaj Adam in Eva in delno uničeno Kolo sreče; na sev. steni zgoraj veliki Sprevod treh kraljev in Zadnja večerja, spodaj pa Skušanje Kristusa v puščavi; Lenart, Apolonija in Barbara; Martin deli plašč z beračem; Jurij v boju z zmajem; Slovesni vhod v Jeruzalem, Oljska gora; Kristusa primejo; na juž. steni zgoiaj Marijino rojstvo, Marijina pot v tempelj, Marijina zaroka, Oznanjenje, Obiskovanje, Rojstvo in Predstavitev v templju, spodaj pa Krst v Jordanu; Dvanajstletni Jezus v templju; nadangel Mihael; Boštjan; Beg v Egipt; Pokol nedolžnih otrok. L: MAS I (1935); Branko Marušič (ELU 4,1966, s. v.); F. Steli, Vincent iz Kastva (ib. — L!); Stele (1969). — Cf. B. Fučič (1963), J. Kastelic (1955), F. Stele (Ce 1937). škrlaten ali škrlatast (lat. coccinus, angl. scar- let, it. scarlatto, nem. scharlachfarben), živo ali krvavo rdeč. Cf. s. v. purpuren. škrlatno rdeča barva (lat. coccum, nem. das Scharlachrot ) je že v antiki pomenila barvo ve¬ selja in življenja. S škrlatno rdečo barvo (krvi in življenja) so Izraelci v egipt. deželi zaznamo¬ vali podboje in naddurja (tj. najpomembnejši del) svojih hiš (2 Mojz 12, 7 & 13). Škrlatno rdečo barvo je treba razločevati od —>purpurno rdeče barve. Šlajmer, Marko (1927—1969), slov. arh. in urbanist, r. v Mrb, u. (42) v Lj. Bil je direktor lj. Zavoda za urbanizem (od 1959), nato direktor biroja za regionalno prostorsko planiranje in 1969 v. d. republiškega sekretarja za urbanizem. A: npr. upravna stavba in razst. paviljon » Jurček « na Gospodarskem razstavišču v Lj. L: ULj (1957); ŠijanecS (1961); Marjan Mušič (ELU 4, 1966, s. v.); Braco Mušič (Delo, 20. VIII. 1969, p. 2, nekr.). — Cf. B. Pečar (1970). ŠMARJE na Dolenjskem pri Lj. Žup. c. Roj¬ stva Device Marije, v osnovi še romanska stavba (prvotno triladijska romanska bazilika s svet¬ lobnim nadstropjem, ravnimi stropi v ladjah, s kornim kvadratom in apsido, pozn. gotizirana. Po 2. svet. vojni odkrite na oboku ladje StS-e iz zgodnjega XVII. st. Ostanki tabornega obzidja s konca XV. st. L: I. Kome/j (VS VII, 1959, p. 115—17). — Cf. J. Gregorič (1951, p. 21), F. Stele (ZUZ nv VB, 1965 [= 1966], p. 212). ŠMARNA GORA nad Ljubljano. Romarsko Marijino c. je 1711—12 sez. Gregor -> Maček, s stenskimi in kupolnimi freskami pa 1842 in 1846—47 okrasil Matevž —> Langus, po Ilgu in za njim Flisu »zadnji baročni slikar naših po¬ krajin« (v v. kupoli ob Vnebovzetju tudi portreta Vodiškega župnika Jerneja Arka in kaplana Jam¬ nika pa slikarjev avtp. — vse 1846—47). L: SteskaS (1927, p. 216—17); Josip Novak: Šmarna gora (Lj 1928); ŠumiL (1961); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.). šmarnica (lat. convallaria maialis L., angl. the lily of the valley, fr. le muguet, nem. die Mai- blume ali das Maiglockhen), v naslonu na Biblijo (Vp 2, 1: Jaz sem ... lilija v dolinah) eden izmed Marijinih simbolov, pos. simbol t. i. Brezmadež¬ nega spočetja. L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 133). — Cf. L. Behling (K-Graz 1964). ŠMARTIN pri Kranju; žup. c. sv. Martina sez. po načrtu Gregorja —> Mačka iz 1727. L: ŠumiL (1961, tloris p. 47, repr. p. 48—49); »ArS« 3 (1969, t. 18). — Cf. N. Šumi (1958). ŠMARTNO ob Paki na Štajerskem: žup. c. sv. Martina: v pritličju zvonika 1936 odkrite freske iz 1. pol. XV. st. ( Marija zavetnica s plaščem in Marijina smrt) — ista delavnica je poslikala kor Janezove c. v Bohinju (—► Sveti Janez). L: cf. F. Stelč (1937). ŠMARTNO pri Litiji, V krstni kapeli žup. c. sv. Martina vzidani epitafi iz stare, 1899 podrte c., in sicer Erazma von IVagensberga (u. 1522) šmartinskega vikarja Jurija Smučka (u. 1533) in Krištofa Bruckerschmida (u. 1537), lastnika rudnika in topilnice. L: Konrad Črnologar, Grobni spomeniki v Šmart¬ nem pri Litiji (IMK, 1903). — Cf. E. Cevc (1970). ŠMARTNO pod Šmarno goro. V žup. c. (sez. 1842 kot polir Matej Medved) Janeza Šubica slika Sv. Martin ozdravlja bolnico (1876). Šorn, Jože (1921 —_), slov. zgodovinar, dipl. in prom. na univ. v Lj, ur. Kron. B (izbor): ,Novi podatki o umetninah in umetnikih našega baroka ‘ (ZUZ, 1955); ,Merkantilist Franc Ra- kovec-Reigersfeld ‘ (Kron, 1955); ,Nekaj gradiva za študij našega baroka'' (Steletov zb., 1959). Šotorski praznik (hebr. Sukkot, nem. das Laub- hiittenfest), ž. praznik (za ime cf. 1 Mojz 33, 17: v vulgati »Sokot«) od 15.—22. tišrija, tj. 15. dan 2101 Španiel, Otakar — Štefan 2102 7. meseca (zač. okt., cf. 3 Mojz 23, 39—43) v zahvalo za jesenske poljske pridelke (2 Mojz 23, 16: praznik spravljanja) in v spomin na 40-letno bivanje v puščavi, tj. pod šotori (kolibami). Cf. s. v. Razpolovitev praznika (evang. ik. m.). L: M J Hdb. (1964, p. 727—28). Španiel, Otakar (1881—1955), češ. kipar in medaljer, u. (73) v Pragi. L: cf. V. V. Štech (1956). Španija (orig. Espafia). Pokrajine in kraji s posebno pomembnimi um. spom. in muz.: I: Leon: Leon in Salamanca, Valladolid in Za- mora; II; Castilla la Vieja (Stara Kasti lija): Avila, -> Burgos -> Santo Domingo de Silos in Segovia; III: Castilla la Nueva (Nova Ka- stilija): El —> Escorial, —> Madrid, Sigiienza, —> Toledo-, IV: Asturias (Asturija): Oviedo-, V: Galicia (Galicija): -> Santiago de Compostela; VI: Navarra: Pamplona, Roncesvalles-, VII: Estremadura: Guadalupe', VIII: Andalucia (Andaluzija): Cadiz, Cordoba (= Kordova), —> Granada in Sevilla; IX: Aragon (Aragonija): Saragossa; X: Cataluna (Katalonija): —> Bar¬ celona, Gerona, Ripoll; XI: Levante: -> Valencia. L: Josč Gudiol, Spain (EWA XIII, 1967 -— L!); Pierre Tisne: Guide Artistique de 1’Espagne (P 1967; nem. izd.: Spanien: Bildatlas der Spanischen Kunst, K 1968). španska umetnost: evropsko pomemben razvoj zlasti v obd. romanike (-> romarske poti) in baroka (ko je kakor v književnosti tudi v slikar¬ stvu XVII. st. pomenilo šp. »zlati vek«, el Siglo de Oro), v skromnejši meri pa tudi v gotiki iu renesansi. L: *Ars Hispaniae: Historia universal del arte hisp&nico (19 knj., M 1946—1966); Jose Gudiol (& Santiago Alcolea), Spanish and Portuguese Art (EWA XIII, 1967 — L!). — Cf. G. Kubler (1957; & M. S. Soria 1959 — L!), E. Lambert (1931; 1945; 19 58), H. Lutzeler (1932), A. L. Mayer (1921). Arhi¬ tektura: cf. G. IVeise (1933; 1953). — Kiparstvo : cf- A. L. Mayer (1922), G. Weise (1925—1939; 1957; 1964). — Slikarstvo: Julidn Gdllego: Vision et symboles dans la peinture espagnole du siecle d’or (P 1968, dis. [1965]). — Cf. J. Lassaigne (1952 — L!), A. L. Mayer (1913 [1922; 1928]), Ch. R. Post (*I—XII 1930—1958 [cf. Wethey]), H. Soehner (1956 — L!; 1963 — L!), H. E. Wethey (XIII—XIV 1966 [cf. p ost]), etc. španski bezeg (nem. der Flieder). Up: npr. Manet (o. 1882, Nationalgal.). španski slikarji. Med najbolj znanimi od XV. st. dalje po gen. zap.: Luis Dalmau (dkm. 1428— 45), Bartolome Bermejo (pred 1450—po 1498), Pedro Berruguete (1450/55—pred 1504), Luis de Morales (o. 1510/20—1586), Vicente Juan Masip, imen. Juan de Juanes (1523?—1579), El Greco (o. 1541—1614), Juan Sanchez Cotan (1561— 1627), Francisco Ribalta (morda 1565—1628), Jusepe de Ribera (1591—-1652), Francisco Zur- baran (1598—1664), Velazquez (1599—1660), Alonso Cano (1601—1667), Murillo (1617/18— 1682), Claudio Coello (1642—1693), Goya (1746 do 1828), Ignacio Zuloaga (1870—1945), Pablo Picasso (1881), Juan Gris (1887—-1927), Joan Miro (1893), Salvador Dali (1904), Antonio Tapies (1923). Špela —> Elizabeta ŠPITALIČ ( Stare Slemene) pri Konjicah. Zdajšnja žup. c. sv. Marije, nekd. ecclesia minor (tj. c. laičnih bratov) Žičke kartuzije, posv. verj. kot gl. samostanska c. 1190: v tistem času za Srednjo Evropo izredno napredna arhitektura, stopničasto poglobljena portala (glavni je vzidan v zvonik, v timpanu jagnje s križem) pa polstebre slavoloka krase čašasti brstni kapiteli. L: ZadnikarR (1959 — L!); »ArS« 5 (1970). — Cf. A. Stegenšek (1909). ŠTATENBERG pri Poljčanah (9km): zdajš¬ nja graščina sez. 1720—30 za družino Attems (it. arh. Camesini), okrašena s freskami (v gl. dvorani mdr. -oštirje elementi) in štukom. L: MAS II (1938, repr. 45); C. Velepič (VS, HI, 1950, p. 119—36); »Ars« 3 (1969, t. 24—25). — Cf. J. Curk (1968), F. Šijanec (1957). Štech, Vaclav Vilem (1885——), češ. um. zgodovinar (predvsem kiparstvo), sin pisatelja. B: Josef Vaclav Myšibek (Pra 1922); ,Poznamky o Michelangelovi ...‘ (Volne smery, 1927); ,Z dilny Matyaše Brauna ‘ (Madlov zb., 1929); Sochari praž- skeho baroku (1935); ,Smysl a metoda dčjin vytvar- neho umlnk (Wirthov zb., 1938); ,Rozsah a obsah pojmu sloh‘ (Matejčkov zb., 1949); Otakar Španiel (Pra 1956); Rembrandt Harmensz van Rijn (ib. 1957); ,Plaslicke problemy v najstarši češke skulpture’ (Steletov zb., 1959). L: Jan V. Novdk & Arne Novak: Prehledne dejiny literatury češke (4., rev. & razš. izd., Olomouc 1936). Štefan (lat. Stephanus Protomartyr, angl. Step- hen, fr, Etienne, hrv. Stjepan, it. Stefano, itd.), kršč. svetnik, prvi diakon in prvi mučenec (—> Kamnanje v v. Štefana). Up (vselej mlad, golobrad, v dalmatiki in s štolo): npr. sohi na katedr. v Sensu (na delilnem slopu gl. portala) in Chartresu (portal na juž. pročelju transepta), Ghiberti (bron. soha, Florenca, zun. Orsanmichele), Fou- quet (o. 1450 na Melunskem diptihu, Dahlem), Francia (les, Borghese — kamnan). L: Reau III/l (1958, p. 444—56 — L!). 2103 Štefan — »Štiri božje hčerke« 2104 Štefan, prvi madž. kralj (997—1038), od 995 poročen z Gizelo, sestro ces. Henrika II., 1000 kronan; kršč. svetnik (2. IX. — lat. Stephanus Rex, fr. Čtienne de Hongrie, madž. Szent Istvan, nem. Stephan von Ungarn). L: Reau III/l (1958, p. 456—57 — L!); Keller (1968, p. 468). — Cf. J. Braun (1943, stp 678—79.) Štefan (akt. o. 1520), slov. kamnosek (in stav¬ bar ?). Cf. s. v. Prapreče pri Lukovici. Štefana zgrabijo zaradi hujskanja ljudi iz »shod¬ nice Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev«, kršč. svetopisemski ik. m. (Apd 6, 9—12: Sur- rexerunt autem quidem de synagdga, quae appel- latur Libertindrum, et Cyrenensium et Alexandri- norum .. .). Up: npr. StS iz srede IX. st. v kripti v Auxerru. L: »UF« 13 (1968, repr. 6 p. 8); »US« 6 (repr. p. 87). ŠTEPANJA VAS pri Lj. Podr. c. sv. Štefana s freskami F. Jelovška (mdr. Apoteoza sv. Štefana na stropu prezbiterija, d. 1744 na notr. strani slavoloka) in Jurija Šubica olt. sliko Kamnanje sv. Štefana (1890). L: SteskaS (1927, p. 73, 336); F. Mesesnel (ZUZ, XIX, 1943, p. 90—91); Cevc SU (1966). — Cf. F. Mesesnel (Lj 1939, p. 244 & repr. 135), S. Mikuž (ZUZ, XVI, 1939/40, p. 27). Štetje v Betlehemu -> Ljudsko štetje številčna simbolika ima od antike dalje tehtno vlogo v ikonografiji. Zadevne srednjev. predstave so se predvsem opirale na bi bi. števila — v skladu z znanim mestom v »Salomonovi« Knjigi modro¬ sti (ki jo je v resnici očitno sestavil šele v 11. st. neki aleksandrijski Žid, povezan s tamk. pitago¬ rejsko filozofijo): sed omnia in mensura et numero et pondere disposuisti. Poleg najugled¬ nejših števil, kot so -> tri, -> štiri, -> sedem in —>■dvanajst , imajo simboličen pomen mdr. tudi —> pet, —> šest, -> osem, —> devet, —> deset, —> tri¬ najst, —> štirinajst, —> dvaindvajset, -> triintrideset, —»■ štirideset. Možnost posebno zamotanih spe¬ kulacij v zvezi s simbolično pomenljivostjo oseb in stvari je nudilo dejstvo, da 22 črk hebr. abe¬ cede predstavlja hkrati števila: alef 1, bet 2, gimel 3, dalet 4, he 5, vav 6, zain 7, het 8, tet 9, jod 10, kaf 20, lamed 30, me m 40, nun 50, sameh 60, ain 70, pe resp. fe 80, sade 90, kof 100, reš 200, sin resp. šin 300 in tav 400. Podobno velja za 24 črk grš. abecede itd. L: August Wiinsche: Kleine Midraschim zur jiidi- schen Ethik: Buchstaben- und Zahlensymbolik (Lpz 1909); id., Die Zahlenspriiche im Talmud und Mid- rasch (Ztschr. der Deutschen Morgenlandischen Ges., 1911); Oskar Fischer: Der Ursprung des Judentums im Lichte der alttestamentlichen Zahlensymbolik (Lpz 1917); id.: Orientalische und grieehischeZahlen- symbolik (ib. 1918); id.: Auferstehungshoffnung in Zahlen (ib. 1920); Erich Bischoff: Die Mystik und Magie der Zahlen: Zahlenmystik des Himmels, der Musik, der Natur, des menschlichen Lebenslaufs, der Geschichte und des Geisteslebens... (BI 1920); Otto von Bressendorf: Zahl und Kosmos (Au 1930); Karl Stdhle: Die Zahlenmystik bei Philo von Alexandrien (Lpz 1931); Vincent Foster Hopper: Medieval Num- ber Symbolism: Its Sources, Meaning and influences (NY 1938); Franz Carl Endres: Mystik und Magie der Zahlen (3. izd., Z 1951); Reau I (1955, p. 67—69 & 75 — L!); Kurt Goldammer: Die Formenvvelt des Religiosen (Stu 1960, p. 295 ss); Friedrich Heiler: Erscheinungsformen und Wesen der Religion (ib. 1961, p. 161—76 — L!); Willibald Kirfel, Zahlen- und Farbensymbole (Saeculum, 1961); A. E. Abbott: Encyclopedia of numbers, their essence and meaning (L 1962); Cirlot (1962, p. 220—27); Margarete Riem- schneider: Von O bis 1001; Das Geheimnis der numinosen Zahl (Mn 1966). — Cf. E. Cassirer (II 1925, p. 174 ss), E. R. Curtius (1965, p. 491—502), F. Dornseiff (1925), E. Grassi (1962, p. 50—52), H. Karlinger (1944), R. Krautheimer (JWCI, 1942 [pon. 1971]), K. Kiinstle (1928, p. 137—38, 611—12), J. Sauer (1902 [1924, p. 61—87, 387—90 — L!]), etc. štiri (lat. quattuor, angl. four, fr. quatre, hrv. čet ir i, it. quattro, nem. v/er, šp. cuatro), po stali —>•številčni simboliki in pos. po srednjev. shola¬ stičnih razlagah zemeljsko število (v nasprotju s številom -> tri, ki je božje število, s katerim sešteto da vsoto -usedem, zmnoženo pa zmnožek —>• dvanajst), zato —*■ štiri dobe človeške zgodovine, —»■štiri nebesne strani,^-štiri kardinalne krepo¬ sti, -> štiri razlage sv. pisma, -»štiri razsežnosti zemlje, —> štiri reke paradiža, in štiri starostne dobe človeka, —> štiri svetovna kraljestva, —> štirje dnevni časi, -> štirje elementi, —> štirje evangelisti, —> štirje veliki cerkv. učitelji, —> štirje veliki pre¬ roki m oštirje vetrovi, pa tudi še pozn., po od¬ kritju Amerike, štiri velike reke in štirje kontinenti (-> Rim : -> Fontana dei Fiumi). L: Reau I (1955, p. 67—68). — Cf. E. R. Curtius (1965, p. 493). »Štiri božje hčerke« (nem. »Vier Tochter Gottes«), personifikacije —► kreposti v kršč. iko¬ nografiji, »štiri duhovne moči« (angl. the four spiritual forceš) in sicer v naslonu na 84. resp. 85. psalm (—> Misericordia et veritas ...): Usmi¬ ljenje, Resnica, Pravičnost in Mir, z lat. imeni Misericordia, Veritas, lustitia, Pax, nemško die Barmherzigkeit, die IVahrheit, die Gerechtigkeit, der Friede. Up: npr. Gianlorenzo Bernini (v posnetkih ohranjene personifikacije iz obarva¬ nega štuka in platna za katafalk papeža Pavla V.). — Cf. s. v. Lov na enorožca. L: H. Traver: The Four Daughters of God: A Study of the Versions of this Allegory (Phi 1907). — Cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964, p. 40—41]). H. Kauffmann (1970, p. 198 ss), G. Schiller (I 1966 [1969], p. 22, 30, 64, 82—83, repr. 173). 2105 štirideset — štirinajst Blaženosti duše 2106 štirideset, bibl. število, ki zaznamuje dobe ča¬ kanja, preskušnje in pokore: toliko dni in noči je trajal potop, toliko let so Izraelci prebili v puščavi, toliko dni je Mojzes čakal na gori Sinaj, je Jona napovedal do pokončanja mesta Ninive in se je Jezus postil po krstu. Ustrezno število poslopij kaže —> Sanktgallenski tloris. L: cf. W. Horn (1966, p. 306), H. W. Roscher (1909), J. Sauer (1902 [1924, p. 83 & 126]). Štirideset mučencev iz Sebaste (srb. Četrdeset mučenika u Sevastijskem jezeru ), kršč. svetniki (10. III.), vojaki XII. rim. legije, kot kristjani obsojeni, da zamrznejo na poledenelem jezeru. Up: npr. slonokoščeni relief s konca X. ali iz XI. st. (17,6 X 12,8 cm, Dahlem), StS-e v Sopo- čanih, Lesnovem, itd. L: Reau III/2 (1958, p. 920—21); SSS (1966); LS I 0968); »PKG« 3 (1968, t. 99, XLIX). Štiri dobe človeške zgodovine (angl. The Ages °f Man, nem. Die vier Weltalter), ik. m. po Ovidu (Met. I, 89—150). Up: npr. Pietro da Cortona (4 freske iz 1637 in 1640 v florent. Pal. Pitti, Ca mera della Stufa). L: Pigler II (1956, p. 254—55). — Cf. M. Campbell (vse), H. Voss (BI 1924). štiri fiksna znamenja —> živalskega kroga (ker Se v njih utrdi značaj —> štirih letnih časov): bik, (ev, škorpijon in vodnar. štiri gibljiva znamenja -> živalskega kroga (ker prevajajo iz svojega letnega časa v naslednjega izmed -> štirih letnih časov): dvojčki, devica, stre¬ he, ribi. štiri glavne alkimistične barve so v skladu z duhovno evolucijo od »prvotnega stanja« do »zlata« v dvigajočem se zaporedju: 1) črna, 2) be la, 3) rdeča, 4) zlata. Cf. s. v. sedem alkimistič- nih barv. L: Cirlot (1962, p. 4 & 53). štiri kardinalna znamenja — > živalskega kroga (ker se z njimi začenjajo -oštirje letni časi): oven, rc ‘k, tehtnica in kozorog. štiri kardinalne kreposti (cf. s. v. tri teološke kreposti) so Iustitia, Fortitudo, Prudentia in Tem¬ per antia in velikokrat zaznamujejo —> štiri nebes¬ ne strani. štirikotni nimb je v nasprotju z običajnim -> nimbom v srednjev. umetn. zaznamoval žive osebe in nam zato velikokrat pomaga pri datiranju spomenika. Cf. s. v. Rim (-> cerkve, in sicer Sta Cecilia in Trastevere, S. Clemente, S. Marco, Sta Maria Antic/ua, Sta Maria in Domnica), med samo po pozn. posnetkih znanimi mozaiki pa Leona III. in Karla Vel., nekdaj v A ul a Leonina v late¬ ranski palači (Sv. Peter izroča palij papežu Leonu III. in zastavo Karlu Vel.) in v c. Sta Susanna v Rimu (levo od Kristusa Pavel, Caius, Gabinus in Karel Vel., desno Marija, Peter, Suzana in Leon III.). Izvor štirikotnega nimba so iskali v —► mumijskih portretih in samem tehničnem po¬ stopku (štirikotni okvir kot ostanek platna s »portretom« na tem mestu), upoštevati pa je treba tudi razlago, da kvadrat pomeni zemljo, krog pa nebo. L: Reau I (1955, p 423); Cacilia Davis-lVeyer, Das Apsimosaik Leon III. in S. Susanna (ZfKg, 1965). — Cf. J. 1 Vilpert (1916). *Štirikrilnik iz Champmola, prenosen krilni oltarček, po izročilu iz kartuzije v Champmolu, delo neznanega (flam. ?) slikarja (hrastovina, posam. table 36,3 X 25,9 cm, o. 1400), ki je od leve na des. kazal (po Panofskyju sprejeto zapo¬ redje) odprt pred zlatimi ozadji: 1) Oznanjenje, 2) Rojstvo, 3) Križani med Marijo in Janezom Ev., in 4) Vstajenje-, zaprt pa pred rdečimi ozadji: 5) Krst v Jordanu in 6) Krištof. Zdaj je štirikrilnik razdeljen med Antwerpnom (Mus. Mayer van den Bergh: 2, 4, 6) in Paltimorom (Walters Art Gali.: 1, 3, 5). L: Flanders in the Fifteenth Century: Art and Civi- lization (1960 [rk, Detroit], kat. št. 2). — Cf. Ch. Sterling (1941), etc. štirinadstropna delitev stene zaznamuje zgodnje- gotske cerkve: arkade, empore, triforij, okna. V nadaljnjem razvoju so najprej odpadle empore. štirinajst Blaženosti duše (lat. guattuordecim Beatitudines animae, fr. les quatorze Beatitudes de Parne) je po —> Anzelmu Canterburyjskem upo¬ dobljenih na sev. pročelju transepta chartreske katedr. (na zun. arhivolti levega portala): I: Lepota (lat. Pulchritudo, fr. la Beaute) s 4 rožami; 11: Svoboda ( Libertas, la Liberte) s kronama; III: Čast ( Honor, PHonneur) z mitrama; IV: Veselje ( Gaudium, la Joie) z angelom; V: Slast ( Voluptas, la Volupte) z angelom; VI: Naglo st ( Velocitas, la Velocite) s 3 puščicami; VII: Moč ali Pogum ( Fortitudo, la Force) z levom; VIII: Složnost ( Concordia, la Concorde) z goloboma; IX: Prijateljstvo ( Amicitia, V Amide) s 4 golobi; X: Dolgo življenje ( Longaevitas, la Longevite) z orlom; XI: Oblast (Potestas, la Puissance) s 3 žezli; XII: Zdravje ( Sanitas, la Sante) s 3 ribami; XIII: Varnost ( Securitas, la Securite) z utrjenim gradom; XIV: Znanje (Scientia, la Science) s krilatim levom. Po Anzelmu bodo s temi blaže¬ nostmi zaznamovane vse duše izvoljenih v nebe¬ sih (Migne PL, CLIX, 627 ss: Quattuordecim 2107 štirinajst postaj Križevega pota — štiri reke paradiža 2108 igitur sunt beatitudinis partes, quas finito generali examine perfectius omnes electi habebunt.. .). L: Felicie d ’Ayzac: Les statues du porche septen- trional de Chartres (P 1849). — Cf. A. Katzenellen- bogen (1939 [1964, p. 78]), E. Male (3. izd. XUU siecle 1910, p. 447—50). štirinajst postaj Križevega pota —> Križev pot štirinajst priprošnjikov v sili (lat. Auxiliatores, fr. Les quatorze intercesseurs, nem. Die vierzehn Nothelfer), kršč. ik. m. 14 svetnikov; običajno Ahacij, Barbara, Blaž, Ciriak, Dionizij, Egidij, Erazem, Evstahij, Jurij, Katarina Aleksandrijska, Krištof, Margareta, Pantaleon in Vid. Up: zlasti na juž. Nemškem, in sicer od XIV. st. dalje, npr. Hans Burgkmair ( Basilika di S. Pietro [z Madono in okrog sv. Petra], 1501, Augsburg, Staatsgal.), sohe na osrednjem olt. (J. M. Feichtmayr & J. G. (jblherr: » Gnadenaltar «, 1763) in J. Appiani- jeve stropne freske v c. —> Vierzefmheiligen na Frankovskem. L: Reau 111/2 (1958, p. 680—83). — Cf. K. Kunstle (1926, p. 469—74). štiri nebesne strani (lat. quattuor cardines, fr. les quatre points cardinaux, nem. die vier Himmels- richtungen) imajo v kršč. cerkv. arhitekturi in ikonografiji simboličen pomen: predvsem so cerkve običajno »orientirane«, tj. obrnjene proti vzh., s tem v zvezi pa pomeni njihova sev., tj. leva stran t. i. staro zavezo (dobo sub lege), des., tj. juž. stran pa t. i. novo zavezo ali dobo sub gratia (Hrabanus Maurus: Dextera Domini Testamentum Novum, Sinistra Vetus). Po drugi strani tečejo proti štirim nebesnim stranem—> štiri relce paradiža in po —> Honoriju iz Autuna že sam Adam s 4 črkami svojega imena zazna¬ muje nebesne strani, v grščini anatole (vzh.), dysis (zah.), arktos (sev.) in mesembria (jug). L: Reau I (1955, p. 69—72) & 11/1 (1956, p. 80). štiri pijače, ki naj bi se pretakale v raju s -*■ štirimi rekami paradiža (infra): vino, med, olje in mleko. L: cf. C. Nordenfalk (1968). štiri poslednje reči (angl. the four ends of man, fr. les quatres fitis des hommes, it. i novissimi, nem. die vier letzten Dinge), na katekizem oprti kršč. ik. m.: smrt, sodba, nebo in pekel. L: RDK IV (1958, s. v. Dinge,‘die vier letzten). štiri razlage sv. pisma ali četverni pomen sv. pisma (fr. les quatre sens scriptuaires, nem. vier- facher Schriftsinn). V naslonu na avtoriteto sv. Avguština (De Genesi ad litt. 1, 1:7» libris autem omnibus intueri oportet, quae ibi aeterna inti- mentur, quae facta narrentur, quae futura praenuntientur, quae agenda praecipian- tur vel moneantur, cf. Migne PL XXXIV, 247 A) so od Hrabana Maura do Tomaža Akvin- skega razločevali štiri pomene resp. razlage sve¬ topisemskih knjig: I. sensus litteralis (dobesedni ali zg. pomen in ustrezna razlaga); II. sensus allegoricus (alegorični ali dogmatični pomen in ustrezna razlaga); III. sensus tropologicus (tropo- loški ali etični pomen in razlaga); IV. sensus anagogicus (teološki ali metafizični pomen in ustrezna razlaga). Francoski sholastični teolog Nikolaj iz Lire ali Nicolas de Lyre (o. 1270— 1349) jih je povzel v naslednjih mnemotehničnih heksametrih: Littera gesta docet, quod credas allegoria, Moralis quid agas, quo tendas anagogia. 0 Črka uči o dogodkih, kaj veruj, alegorija, / tropo- logija, kaj stori, kam stremi, anagogija.) Taka razlaga Biblije je mnogovrstno vplivala na sred- njev. kršč. ikonografijo, »dobesedno« pa jo kaže -> Apoteoza Tomaža Akvinskega (o. 1366/68, Florenca, Sta Maria Novella, Cappellone degli Spagnoli). L: Reau I (1955, p. 62—63). — Cf. J. Sauer (1902 [1924, p. 50—55]). štiri razsežnosti zemlje: altitudo (ali sublimitas), višina; profundum, globina; longitudo, dolžina; latitudo, širina — v kršč. srednjev. ikonografiji simbolično povezane s križem. štiri reke paradiža (angl. the four Rivers of Paradise, fr. les quatre fleuves du Paradis, it. i quattro fiumi del paradiso), po Bibliji povzet kršč. ik. m. (1 Mojz 2, 10—14): Fison, -> Gihon, Tigris in Evfrat. V srednjev. ikonografiji pome¬ nijo 4 evangelije, v skladu z Biblijo (Sir 24, 25— 27: »... polnost modrosti kakor Fison, kakor Tigris v spomladnih dneh; kakor Evfrat napol¬ njuje z razsodnostjo ... izliva izobrazbo ... kakor Gihon ob času trgatve«) pa tudi -> štiri kardi¬ nalne kreposti, kot najlepše kažejo napisi na-* - hildesheimskem kr s tilniku (o. 1220, Hildesheim, katedr.): Os mutans Phison est prudenti similatus. Temperiem Geon terre designat hiatus. Est velox Tigris quo fortis significatur. Frugifer Eufrates est iusticiaque notatus. Po tej enačbi: Fison = Razumnost, Gihon = Zmernost, Tigris = Moč (Pogum), Evfrat = Pravičnost. Up: npr. 4 izviri iz skale pod Kristu¬ sa zaznamujočim srednjim jagnjetom z nimbom na mozaikih v apsidah c. Ss. Cosma e Damiano (VI. st.) in Sta Prassede (IX. st.) v Rimu, mi¬ niatura v —> HomiHjah meniha Jakoba v Parizu 2109 štiri svetovna kraljestva — štirje elementi 2110 (1. pol. XII. st.), na platnicah iz pozlačenega usnja (mozansko delo srede XII. st., Cluny), na mozaiku v apsidi c. S. Giovanni di Laterano v Rimu (XIII. st. po star. vzoru), itd. L: Ernst Schlee: Die Ikonographie der Paradieses- fliisse (Lpz 1937, »Stud. tiber christliche Denkmaler: NF« 24); SvvarzenskiR (1954); Reau II/l (1956, p. 80); Champeaux-Sterckx (1966, p. 212—13 itd.). — Cf. F. X. Kraus (II 1886, p. 586), J. Sauer (1902, zlasti P. 138—39). štiri svetovna kraljestva (nem. die vier Welt- reiche) po Danijelovi razlagi kraljevih sanj (—»■ Nebukadnezarjevo videnje orjaka z ilnatimi no¬ gami)-. kraljestvo babilonskega kralja (zlato), kraljestvo Medijcev in Perzijcev (srebro), grško- maked. kraljestvo Aleksandra Velikega (bron) in rim. kraljestvo (železo). — Prim. tudi drugo Danijelovo videnje (-> Danijelovo videnje štirih živali). L: cf. E. R. Curtius (1965, p. 38). štirje antični junaki, cf. s. v. Breda Štirje apokaliptični jezdeci (angl. The Four Horsemen of the Apocalypse, fr. Les quatre cava- Hers, hrv. Jahači apokalipse, it. I quattro cavalieri deli'Apocalisse, nem. Die vier apokalyptischen Reiter), gotovo najbolj znan ik. m. iz-> Apoka¬ lipse (Raz 6, 1—8); prvi je jezdec na belem konju (equus albus) z lokom — skrivnostni Zmagovalec (prvotno upodabljan s ->frigijsko čepico), drugi Je na rdečem konju (equus rufus) z mečem — Vojna, tretji na črnem konju (equus niger) s teht¬ nico — Lakota, četrti na bledo rumenem konju (equus pallidus) — Smrt ali Kuga. Up: po star. podobah, ki kažejo jezdeca drugega za drugim, predvsem slavna Durerjeva falanga (4. [z vštetim naslovnim listom 5.] list v lesor. ciklu Apokalipsa iz 1498), pozn. npr. lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, III, f. uor). L: Reau II/2 (1957, p. 694—97); Schmidt 1L (1962); Rudolf Chadraba (LCI1, 1968, stp 139). *»Štirje apostoli« (nem. Die vier Apostel), Diirerjevo najslavnejše slikarsko delo (tabli iz lipovine, leva 215,5 X 76 cm, d. 1526, des. 214,5 x 76 cm, Alte Pin.), ki ga je daroval niirn- berškemu mestnemu svetu, njegova izpoved in neke vrste oporoka. V nadnar. velikosti so pred¬ stavljeni 3 apostoli, levo Janez Ev. in zadaj Peter, des. Pavel in za njim evangelist (ni bil apostol!) Marko. Z njimi so hkrati ponazorjeni -oštirje temperamenti in pa štiri starostne dobe: Janez je sa,l gviničen, mladost; Marko koleričen, zrela starost; Pavel melanholičen, starost; Peter fleg¬ matičen, pozna starost. Pri tem Janez in Pavel dominirata ne samo formalno, ampak tudi vse¬ binsko, kot »plemenitejša« in Dtirerju bližja značaja. Napisi pod slikami (niirnberški mestni pisar Neudorfer v mojstrovi delavnici) posredu¬ jejo citate po Petru, Janezu Ev., Pavlu in Marku. L: Cankar III/2 (1951); Alte Pinakothek Miinchen, Katalog II: Altdeutsche Malerei (Mn 1963, p. 80—86 — L!); Saturn and Melancholy (1964); »CA« 23 (1968, št. 181); C. C. Christensen, Diirer’s »Four Apostles« and the dedication as a form of renaissance art patronage (Renaissance Quarterly, XX, 1968, p. 325—34). — Cf. E. Heidrich (1909), K. Martin (1963), C. Neumann (1930), E. Panofsky (*1931; 1943 [4. izd. 1955, e. g. p. 232 ss]), F. Saxl (1957). štirje cerkveni očetje —s- štirje veliki cerkveni učitelji štirje deli zemlje -» deli zemlje štirje elementi, ik. m., oprt na izročilo stare grš. filozofije o 4 temeljnih sestavinah vseh stvari (prvič Empedokles), ki ga je ohranila srednjev. scientia universalis (zlasti -> Izidor Seviljski in njegovo delo —> De natura rerurri) in pos. oživila renesansa. Elemente ponazarjajo ali —> personi¬ fikacije ali mit. prizori ali krajine itd., sicer pa jim mdr. ustrezajo štiri strani neba (cardines), -oštirje letni časi in pos. —>štirje temperamenti (cf. infra), tako da se v skladu z naukom o teh slednjih vsestransko ujemajo makrokozmos (v, svet, Mundus), čas (leto, Annus) in po podobi v. sveta urejeni mikrokozmos (človek, Homo). Zrak (aer, aktiven, zvečine moške poosebitve), topel (calidus) in vlažen (humidus): detinstvo (pueritia) ali zgodnja mladost (adolescentia), pomlad (ver) in z njo izmed zodiakalnih znamenj oven (aries), bik (taurus) in dvojčka (gemini) ali kot »znamenja zraka« dvojčka, tehtnica (libra) in vodnar (aquarius), vzhod in zah. veter (Zefir), kri (sanguis) in rdeča barva, tekoče stanje, sangvi- ničen temperament, Jupiter (ali Venera), kristali in z njim iskalci zakladov. Ogenj (ignis, akti¬ ven, večidel moške poosebitve), suh (siccus) in topel: mladost (iuventus) ali zrelost, poletje (aestas) in z njim rak ( cancer ), lev (!eo) in devica (virgo) ali kot »znamenja ognja« oven, lev in strelec (sagittarius), jug in vzh. veter (Eurus), rumeni žolč in rumena (zlata) barva, plinasto stanje, koleričen značaj, Mars, kovine (pos. železo), obdelovalci kovin, orožarji in vojščaki. Zemlja (terra, pasivna, zvečine ženske poose¬ bitve), mrzla (frigida) in suha: starost (senectus), jesen (autumnus) in z njo tehtnica, škorpijon (scorpio) in strelec ali kot »znamenja zemlje« bik, devica in kozorog (capricornus), zahod in sev. veter (Boreas), črni žolč in črna barva, gosto stanje, melanholičen značaj, Saturn, dragulji, rudarji, zemljemerci, umetniki in intelektualci. 2111 štirje elementi — štirje letni časi 2112 Voda ( aqua, pasivna, večinoma ženske personi¬ fikacije), vlažna in mrzla: pozna, onemogla sta¬ rost ( decrepita aetas ), zima ( hiems) in z njo ko¬ zorog, vodnar in ribi (pisces) ali kot »znamenja vode« rak, škorpijon in ribi, sever in juž. veter ( Auster ), flegma in bela barva, trdno stanje, fleg¬ matičen karakter, Luna, biseri in ribiči (biserov) ... V nadaljnjih ikonogr. povezavah se elementi ujemajo tudi s simboli evangelistov in ustrez¬ nimi dogodki iz Kristusovega življenja: zrak — orel (tudi Jupitrov atribut!) za Janeza, po sv. Gregoriju Vnebohod ; ogenj — lev za Marka, po Gregoriju Vstajenje ; zemlja — vol (žrtvena žival!) za Luko, po Gregoriju Trpljenje (—>pa¬ sijon); voda (posrednik med smrtjo in življe¬ njem, fons et origo !) — krilati človek ali angel (prej pav kot znamenje nesmrtnosti) za Mateja, po Gregoriju učlovečenje. — Up: npr. na slono¬ koščenih reliefih Križanja (o. 870 npr. platnice -> Perikop Henrika II.: Sonce in Luna kot Ogenj in Zrak!), miniatura v —> Evangeliarju v Bam¬ bergu iz siede XI. st. (Cod. 94, f. 154v: med atri¬ buti z imeni zaznamovanih personifikacij tudi sonce in luna — tako rekoč potrdilo ikonogr. lazlage za prejšnji primer in podobne upodo¬ bitve), na križevem vznožju iz Saint-Bertina (per¬ sonifikacije na kapitelu, o. 1180, Saint-Omer, Mus.), v okroglem oknu katedr. v —>■ Lausannu (o. 1240), StS-e v baptisteriju v Parmi (kmalu po sredi XIII. st.), v podobni ikonogr. zvezi za¬ snovane StS-e v zah. empori stolnice v Krki na Koroškem (1260-a leta) in v Nikolajevi cerkvici v Matreiu na vzh. Tirolskem (1265/70), v rene¬ sansi in baroku Rafael (-» Stanza delta Segna- tura), Vasari (Florenca, Pal. Vecchio, freske v Sala degli Elementi [s Cristofanom Gherardi- jem dkč. 1556] in celoten okras v —> Studiolo di Francesco I [s sodelavci 1570—72], po vzoru Studiola tudi B. Buontalentijeva Tribuna v Pal. degli Uffizi) in med obema njegovima deloma Paola Veronesa freske iz o. 1561 (Maser, Villa Barbaro, Sala delPOlimpo — kot pozn. npr. pri Quagliu Kibela za zemljo, Neptun za vodo, Jano za zrak in Vulkan za ogenj), Gerard de Jode po M. de Vosu ( Temperamenti in elementi, bakr., 1581), Jacopo Zucchi ( freske v Pal. di Firenze v Rimu), štukaturni reliefi štirih Jupitrovih lju¬ bezni, in sicer Semela za ogenj, Leda za vodo, Danaa za zrak in Ugrabljenj e Europe za zemljo (Parma, Pal. del Giardino, t. i. Sala di Agostino Carracci), slika Zemeljski raj (baker, Alte Pin. — figure naslikal Hendrick de Clerck, krajino pa Denis Alsloot), Francesco Albani (4 slike iz 1626/28, Torino, Gali. Sabauda), Quagliove freske v Vidmu (1698, Pal. Antonini), F. Jelov- škova freska (1734?, Lj, Pi i vitezu), F. A. Maul- pertsch ( stropna slika [pl] iz 1750/52 v gradu Kirchstetten v Spodnji Avstriji [skica, Stadel], G. B. Tiepolo (na slavni freski nad stopniščem 1751/53 v Rezidenci v Wiirzburgu), itd. L: Georg Thiele, Zu den vier Elementen des Empe- dokles (Ztschr. f. klassische Philologie, 1897); Marie Icon II (1932); Wilibald Kirfel: Die fiinf Elemente, insbesondere Wasser und Feuer (Walldorf 1950); Peter Vossen, (Jber die Elementen-Syzygien (Liber Floridus: Mittelalterliche Studien, Paul Lehmann zum 65. Geburtstag am 13. 7.1949, Erzabtei S. Ottilien 1950); Pigler II (1956, p. 488—92); Gerhard Frey & Ellen J. Beer, Elemente (RDK IV, 1958 — L!); M. Munziger, Le Symbolisme des quatre elements dans le zodiaque (Cahiers astrologiques, 1960, p. 270—90); Robert Turcan, L’oeuf orphique et les quatre elements (Rev. de 1’Hist. des Religions, CLXI, 1961, p. 11—23); Cirlot (1962, e. g. p. 91 ss, 321); Saturn and Melan- choly (1964); Gerhard Bott (Anz GN, 1965, p. 158—59 & 164 [op. 64—66] repr. 16—19); EWA XIII (1967, stp 816); Vorlander (I 1968, p. 50); Uršula Nilgen, Elemente, vier (LCI I, 1968, stp 600—06 — L!); Jaynie Anderson (AB, marec 1970, p. 45—46). — Cf. P. Bargellini (1968, p. 81—85, 272—79), E. J. Beer (1952), H. Bober (1961), A. Chastel (Art et Humanisme 1959 [1960; 1964]), O. Demus (1968, e. g. p. 212 & 213, t. 239 & Q, K. Fremantle (1961), D. Heikamp (1963), C. G. Jung (Mysterium III 1957), W. Molsdorf (1920, št. 1027), E. Panofsky (1961, »StudVVI« 26), C. Ripa (1630, p. 207—11; 1669, p. 140-43), J. Seznec (1940 [1953]), G. de Tervarent (e. g. I 1958, stp 65, 121, 138, 150, 194, etc.), B. Teyssčdre (1960), L. Voelkl (1963), K.-A. IVirth (1965), E. Wind (1938/39), F. fViirtenberger (1962, p. 226—27, repr. p. 233). štirje evangelisti (fr. les quatres Evangelistes, nem. Die vier Evangelist eri), domn. pisci evange¬ lijev tj. -> Matej, —> Marko, —> Luka, -*■ Janez Ev. Predstavljani so kot —> tetramorf (—> simboli evangelistov), v človeški podobi pa tudi z žival¬ skimi resp. ptičjimi glavami in človeškimi telesi. Up: nešteti primeri v okviru rkp. slikarstva, piedvsem v evangeliarjih (-> evangeliarij) od—>■ Avguštinovega evangeliarja dalje, StS-e in mo¬ zaiki na pendentivih kupol, Up na prižnicah itd., med konkretnimi primeri npr. mozaiki iz VI. st. v c. S. Vitale v Raveni, Ghibertijeva -> severna vrata florentinskega baptisterija, itd. L: Reau IH/1 (1958, p. 476—80 — L!); Uršula Nilgen, Evangelisten (LCI I, 1958 — L!); Herbert Hunger & Klaus fVessel, Evangelisten (RbK II, 11.— 12. zv., 1968—1969 — L!). — Cf. Z. Ameisenova (1949), A. Boeckler (1952/53), R. Crozet (1953; 1962), A. M. Friend (1927), W. 1 Veisbach (1939). štirje letni časi (angl. The Four Seasons, fr- Les quatre saisons, hrv. Četiri godišnja doba, d- Le quattro stagioni, nem. Die vier Jahreszeiten), ik. m., ki je od antike dalje povezan s predsta¬ vami o elementih (-> štirje elementi). Pomlad, poletje, jesen in zimo ponazarjajo personifikacije, primerno spremenjene pokrajine itn. Up: npr- 2113 štirje temperamenti — štirje veliki cerkveni učitelji 2114 reliefi na -> sarkofagih, talna mozaika iz t. i. Konstantinove vile v Antiohiji (320-a leta, Louvre — personifikacije) in v sinagogi v Bet Alfa (VI. st. — personifikacije), reliefi na ->■ vratih augs- burške stolnice (o. 1020 — ustrezni meseci, tj. marec, jun., sept. in dec.), freske Cristofana Gherardija po Vasarijevi zamisli (1556, Florenca, Pal. Vecchio, Sala di Opi — Prozerpina za po¬ mlad, Ceres za poletje, Bakhos za jesen in Ver- tumnus za zimo), Arcimboldi (ohranjena Poletje in Zima, oba d. 1563, Ksthist. Mus. — sest. doprsji), Manfredi (o. 1610, Dayton, Dayton Art Inst. — personifikacije), N. Poussin (1660— 64 — krajine z bibl. prizori), freske v Viteški dvorani Gradu v Mrb, G. B. Tiepolo ( freske [prenesene na pl], o. 1730, Milano, zas. z.), F. Jelovšek (freske, d. 1734?, Lj, Pri vitezu), C. G. Bevilacqua (NG), Delacroix (4 slike iz 1821, Pariz, zas. last), Savinšek (4 reliefi, 1955). L: Marie Icon II (1932, p. 314—24); Rčau I (1955, P- 144); Lee Johnson, Four unknown Paintings by Delacroix (BM, marec 1955); Pigler II (1956, p. ^92—99); Othmar Perler, Die Taufsymbolik der vier Jahreszeiten im Baptisterium bei Kelibia (Th. Klauser- Jev zb., 1964); »PKG« 2 (1967, t. 348 & XX); Bern- hard Kerher & Oskar Holl, Jahreszeiten (LCIII, 1970 ~ L!). — Cf. P. Bargellini (1968, p. 291, repr. 426— 29), A. Colasanti (1901), G. M. A. Hanfmann (*1951), W. Sauerlander (1956). štirje temperamenti. Že Hipokrat (V. st. pred) je domneval, da človeško telo sestavljajo 4 teko¬ čine — lat. (h)umores (kri, rumeni in črni žolč, sluz = flegma), katerih ravnovesje omogoča te¬ lesno in duševno zdravje. Prek Galena (II. st.) se je njegova teorija ohranila ves srednji vek (cf. e -g- s.v. De disciplina scholarium & Viljem iz Conchesa) tja do renesanse in pomembno vpli¬ vala tudi na lik. umetn.: tako naj bi prevlada krvi (lat. sanguis) ustvarjala »lahkomiselni« ali na višji stopnji »uravnovešeni« sangvinični % (rdečkasta polt), prevlada rumenega žolča (grš. kole) »togotljivo« ali »neustrašno« kole¬ rično naravo, črnega žolča (grš. melaina kole) »otožno« ali »tragično globokoumno« melan¬ holično naravo (temna polt) in prevlada flegme »leni« ali »hladnokrvni« značaj (svetla polt). Po Marsiliu -y Ficinu (De vita triplici, 3. knj.) je sangvinik pod znamenjem Jupitra (ali Venere), kolerik pod Marsom, melanholik, ho mo melan- eholicus, pod Saturnom in flegmatik pod zna¬ menjem Lune. Po takih predstavah in z; njimi zaznamovani ikonografiji ustrezajo temperamen¬ tom tudi —>■ štiri alkimistične barve, —> štiri ne¬ besne strani, štiri reke podzemlja in štiri starostne dobe, štirje dnevni časi, —> štirje elementi, —► štirje letni časi in —»■ štirje vetrovi: sangvinič- nemu značaju ustrezajo zrak, jutro, pomlad, 69 — Leksikon detinstvo (otroštvo) ali zgodnja mladost, rdeča barva, vzhod in zah. veter Zefir, Aheron; kole¬ ričnemu ogenj, (pol)dan, poletje, mladost ali zrelost, rumena (zlata) barva, jug in vzh. veter Eurus in Flegeton; melanholiji (spremljevalki intelektualnega življenja) zemlja, večer (mrak), jesen, starost, črna barva, zahod in sev. veter Boreas, Siks; flegmatični naravi voda, noč (pri Vergilu »nox umida«), zima, pozna staiost, bela barva, sever in juž. veter Auster, Cocytus. Sangvinik in kolerik (moška značaja, —*■ vita activa) se povezujeta z lastnostjo vročega; ko¬ lerika in melanholika veže karakteristika suhega; melanholija in flegma (ženski čudi, — > vita con- templativa) sta mrzli; flegmatični in sangvinični značaj povezuje vlažnost (cf. s. v. živalski krog). Up (cf. infra); npr. Diirer (Philosophia, lesor. ilustracija za Konrada Celtesa »Quattuor libri amorum«, o. 1500; — >Adam in Eva pri drevesu spoznanja, bakr., d. 1504; -> »Štirje apostoli «, 1526), Michelangelo (herme na ~>Julijevem na¬ grobniku), itd. L: Panofsky Stud (1939 [1962, e. g. p. 206—08]); Pigler II (1956, p. 500); *Saturn and Melanchoiy (1964). — Cf. M. Bonicatti (1969), E. Male (... apres leconcile 1932, p. 411—12), *C. Ripa (1630, p. 121— 25 [J. G. Hertel, pon. 1970, t. 106—09]), J. Seznec (1940 [1953, p. 47]), B. Teyssčdre (1960), etc. "■Štirje temperamenti, koloriran lesor. (21 X 28 cm, o. 1460, Ziirich, Zentralbibl.), ki je bil vlep- ljen v neko knj. iz sanktgallenskega samostana. Zastopniki temperamentov so predstavljeni v povezavi z elementi, vsakega pa pojasnjuje tudi besedilo pod upodobitvijo: sangvinik (AER) s sokolom stoji sredi zvezd, kolerik (IGNIS) z bodalom za pasom vihti tur. sabljo in trinožen stol, flegmatik (AQVA) prebira rožni venec, saturnovski melanholik (TERRA) pa si z desnico podpira glavo, levica počiva na mošnji in denar je videti tudi na zaklenjeni skrinji pred njim. L: Saturn and Melancholy (1964, repr. 78). — Cf. E. Panofsky (Diirer 1943 [1955]). štirje veliki cerkveni učitelji (grš. Megaloi Di- daskaloi, lat. Doctores Ecclesiae, angl. The Four Fathers ofthe Church, fr. Les Docteurs de FEglise, it. / Dottori della Chiesa, nem. Die vier Kirchen- lehrer), imen. včasih tudi cerkv. očetje, kršč. ik. m.: v zah. krščanstvu Hieronim, Avguštin, papež Gregorij Vel., Ambrož', na Vzh. Atanazij, Gregorij Nazianški, Janez Zlatousti in Vasilij Vel. Up: zah. učitelji: npr. M. Pacher (»Der Kirchenvdter- altar«, o. 1483, Alte Pin.), A. Pilgram (reliefi na 1515 dkč. prižnici v katedr. sv. Štefana na Du¬ naju), skupaj z Marijo npr. Giovanni d’Ale- magna in Antonio Vivarini (d. 1446, Accad.), 2115 štirje vetrovi — Šumi, Nace 2116 Moretto (Stadel), med StS-mi npr. stropna freska v knjižnici v Semenišču v Lj (Quaglio 1721—23). L: Reau III/l (1958, p. 388—90), Geza Jdszai (LCIII, 1970, stp 529—38 — L!). štirje vetrovi. Kot gl. vetrovi (cf. s. v. dvanajst vetrov ) predstavljajo Zefir (Zephvrus ) zah., Eurus vzh., Boreas sev. in Auster juž. veter. Up: pri nas npr. StS v-> Stični (2. četrt. XIV. st.). L: Stele (1969, repr. 26& p. 297). štola (lat. epitrachelium ali orarium, fr. Vetole, hrv., it. & nem. stola), del liturgičnega oblačila v zahodnokršč. c., trak, ki ga nosijo čez albo, in sicer diakon diagonalno, duhovnik prekriža¬ nega prek prsi, škof pa s svobodno spuščenima koncema. štorklja (grš. pelargos, lat. ciconia, angl. the stork, fr. la cicogne, it. la cicogna, nem. der Storch ), simbol spoštovanja staršev ali sinovske ljubezni (ker hrani starše, ko se postarajo), v naslonu na Biblijo (Jer 8, 7: turtur et hirundo et ciconia custodierunt tempus adventus sui) ena izmed »pravičnih« in »krepostnih« ptic, v kršč. umetn. mdr. tudi simbol —> Vstajenja (ker se spet pojavi spomladi). L: Ferguson (1954); Reau I (1955, p. 102); Cirlot (1962, p. 300). — Cf. s. v. Madonna del Prato. Šubic, Ive (1925—...), slov. slikar, grafik in ilustrator. R. v Poljanah nad Škofjo Loko, zač. študirati na ak. v Zgb, 1941—45 v partizanih (mdr. vodja graf. odd. Centr. tehnike KPS), 1945_48 dkč. AUU (G. A. Kos) in 1950 spe¬ cialko za slikarstvo (G. Stupica). L: ŠijanecS (1961); France Zupan, Ive Šubic (Lik. rev., 1962); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); BMK (1967, cf. p. 430& 500); Delo XI (19. VIL 1969, p. 2). Šubic, Janez (1850—1889), slov. slikar, star. brat Jurija (infra), s katerim sta pionirja realizma v slov. slikarstvu. R. v Poljanah nad Škofjo Loko, se učil pri očetu Štefanu in Janezu Wolfu, 1871—74 štud. na ak. v Benetkah (P. Molmenti), 1874—77 v Rimu, pozn. na Dunaju (učenec in sodel. Hansa —»■ Makarta) in v Pragi, od 1884 v Kaiserslautemu, tam u. (38). S (najmočneje je nanj vplival -> Feuerbach) : npr. Sv. Martin ozdravlja bolnico (1876, Šmartno pod Šmarno goro, žup. c. [skica iz 1875/76, o. NG]), Sv. Marjeta (d. 1876, Horjul in manjša inačica za Šmarjeto na Dolenjskem), Sv. Notburga (1876, Čemšenik, žup. c.), Pismo (1878, NG), med por¬ treti domačih npr. Portret očeta Štefana (d. 1880, NG), Portret matere Ance (d. 1880, NG) in Sestra Mica (d. 1880, NG). — Ilustracije za Stritarjev Zvon in enciklopedijo Die osterreichisch- ungarische Monarchie in Wort und Bild. L: SteskaS (1927 — L!); SteleS (1949); Luc Menaše (SPor, 4. XII. 1950); K. Dobida (NSd, 1951); AS (1958); SlovS (1966); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.] — L!). — Cf. R. Ložar (1937), F. Mesesnel (1922; 1928; 1937; »1939). Šubic, Jurij (1855—1890), slov. slikar, ml. brat Janeza (supra), prvi predstavnik plenerizma v slov. umetn. R. v Poljanah nad Škofjo Loko, se učil pri očetu Štefanu (infra) in Janezu Wolfu in potem štud. na dunajski ak. (1873—79); v Atenah 1879—80 slikal za H. Schliemanna in arh. Ernsta Zillerja, pozn. zvečine v Parizu, u. (35) v Raschvvitzu pri Lpz (tam bi moral poslikati grad). S: npr. Obiskovanje (1880, Lj, c. na Rož¬ niku), Vrtnar (1882, NG), Sama (1882/83, NG), *Pred lovom (1883, NG), personifikacije Prirodo- slovja in Starinoslovja (v širših okvirih), Umet¬ nosti in Zgodovine na stropu avle v lj. Nar. muz. (vse o, pl, 1885), freske v stropnih medaljonih šentjakobske c. v Lj s prizori iz legende Jakoba star. (1886), Kamnanje sv. Štefana (1890, Stepa¬ nja vas pri Lj). — Ilustracije za Stritarjev Zvon in Die osterreichisch-ungarische Monarchie. L: SteskaS (1927 — L!); SteleS (1949); K. Dobida (Obz, 1952); S. Mikuž (ib., 1956); AS (1958 — L! [tudi za Janeza]); SlovS (1966); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v.); Slovenačko slikarstvo 19. veka (1967 [rk, Bgd: Nar. muz.] — L!). — Cf. R. Ložar (1937), F. Mesesnel (1936; 1937; »1939). Šumi, Nace (1924—_), slov. um. zgodovinar (arhitektura & urbanizem), r. v Kranju. V Lj dipl. 1950, referent za spomen. varstvo v Mest¬ nem muz., konservator za ozemlje OLO Lj, prom. 1960, docent (od 1962) in izr. prof. (od 1969) na univ. Štud. v zah. Nemčiji 1966/67. — Ur. knj. z. »Ars Sloveniae « (abr. »ArS«), B: Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani (Lj 1954); ,Koslerjeva hiša v Ljubljani‘ (VS, 1955); ,Sittejev regu¬ lacijski načrt Ljubljane'' (ZUZ, 1957); , Gorenjsko stav¬ barstvo v baročni dobi‘ (Gorenjska, 1957); ,Pregled cerkvenega baročnega stavbarstva v loškem območju (LRazgl, 1957); Gregor Maček: ljubljanski baročni arhitekt (Lj 1958); (& Janez Planina) Ljubljana : vodnik po mestu (Lj 1958); ,Dornavska graščina (Steletov zb., 1959); , Ljubljana — spomenik zgodo¬ vinskega urbanizma in arhitekture‘ (Kron, 1959); ,Dve »novi« baročni fasadi v Ljubljani' (ib.); ,Nastanek in razvoj meščanske hiše v Kranju' (900 let Kranja. Spominski zbor., Kranj 1960); , Profano baročno stav¬ barstvo v Škofji Loki' (LRazgl, 1960); Ljubljanska baročna arhitektura (Lj 1961, dis.) ; ,Groblje' (VS, 1962); , Pregled arhitekture XVI. in XVII. stoletja ta Slovenskem' (ZUZ, nv VII, 1965 [izšlo 1966]) ; Arhitek¬ tura XVI. stoletja na Slovenskem (Lj 1966); , Arhitek¬ tura sedemnajstega stoletja na Slovenskem' (Umetnost 17. stoletja na Slovenskem, Lj 1967 [rk, NG]), Baročna arhitektura (Lj 1969, »ArS« 3); Arhitektura sedem¬ najstega stoletja na Slovenskem (Lj 1969). L: ObULj (št. 3, 1963); ULj (1969 — B!). — Cf. B- Pečar (1970). 2117 Šuštaršič, Marko — tabelno slikarstvo 2118 Šuštaršič, Marko (1927——), slov. slikar, poleg G. Stupice najizvirnejši predstavnik in¬ timno podomačene »fantastične« umetn. v Slo¬ veniji po 2. svet. vojni. R. v Cerknici, pod oku¬ pacijo z družino v izgnanstvu v Srbiji, naposled v 1. krajiški brigadi; po maturi v Celju 1947—53 štud. na AUU (Stupica). Prvič razstavil 1953 v MG s skupino »Sedem mladih «, samost, razst. od 1962 dalje. S: Poplava (d. 1955, MG [last SKP]), Tihožitje (1955), Interieur z avtp. (Rdeči interieur, d. [19]60, MSU), Tri svečane hiše (1960), Spomin na padlega tovariša (d. 1961, MG [last Zveze združenj borcev NOV Slovenije]), 25 avto¬ portretov (1962 v Parizu), Dokument o pohorskem bataljonu (1962), V počastitev Ane Frank (1962). Razglednice (d. 1963, MG [last SKP]). L: ŠijanecS (1961); Luc Menaše, Vrtnar domišljije ali svet osamljenih in urejenih gredic (Lik. rev., št. 3, 1962); Šuštaršič (Lj 1962 [rk, MaGal], uv Luc Me¬ naše [cf. rk Gal. SU 1963]); ZMG (1964); MSU (k) 65; SlovS (1966); Savremena slovenačka umetnost (1968 [rk, MSU & Zgb: Mod. gal.]); Marko Šuštaršič (Lj 1968 [rk, MaGal], uv A. Bassin — L!), Janez Mesesnel (Delo, 26. XI. 1968); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. A. Čelebonovič (1965), J. Denegri (1964), Luc Menaše (Naši umetniki 1963). Šutej, Miroslav (1936—....), hrv. grafik in slikar (opart). R. v kraju Duga Resa pri Kar¬ lovcu, dkč. ak. v Zgb (dipl. 1961) in obiskoval Htojstrsko delavnico K. Hegedušiča. , L: Lj Gr (1963—71); MSU (k) 65; Žarko Domijan (ELU 4,1966, s. v. — L!); JKh (1966); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). Švabinsky, Max (1873—1962), češ. slikar in grafik, od 1910 dalje prof. na ak. v Pragi (pri njem se je mdr. učil Stane Kregar). švedski umetnostni zgodovinarji in drugi pisci 0 lik. umetn.: cf. N. Aberg (1888 — 1957), O. Almgren (1869—1945), K. Asplund (1890), G. Boethius (1890), H. Cornell (1890), A. V. R. Gauffin (1877—?), W. Holmqvist (1905), C. Nordenfalk (1907), C.-O. Nordstrom (1916), G. Paulsson (1889), A. L. Romdahl (1880-1951), J. Roosval (1879-1965), B. Solin (1861-1931), O. Siren (1879-1966). Švica (nem. Schweiz, fr. Suisse, it. Svizzera ), srednjeevr. republika, konfederacija. Med kraji s pomembnimi um. spom. in zbirkami so Basel, Bern, Chur, Einsiedeln, Fribourg (Freiburg), Kb- nigsfelden, Lausanne, Lugano, Luzern, Miinster (Mustair), Neuchatel, Sankt Gallen, Solothurn, IVinterthur, Ziirich in Ženeva. L: *Die Kunstdenkmaler der Schweiz (51 knj., Ba 1927—1965); ,Switzerland‘ (EWA XIII, 1967 — L!); Florens Deuchler: Schvveiz und Liechtenstein (Stu 1966, »Reclams Kstfiihrer«). švicarski umetnostni zgodovinarji in drugi pisci o lik. umetn.: R. Bernoulli (1880—1948), L. Birchler (1893—1967), J. Burckhardt (1818— 1897), U. Christoffel (1891), K. Escher (1882), F. Fosca (1881), J. Gantner (1896), P. Ganz (1872—1954), P. L. Ganz (1910), M. Gasser (1909), S. Giedion (1888—1968), H. Graber (1886—1959), E. Gradmann (1908), B. Haendcke (1862—1951), P. Hofer (1909), H. Hoffmanu (1888—1955), M. M. Huggler (1903), G. Jedlicka (1899—1965), H. Leicht (1899—1964), C. de Mandach (1870—1951), P. Th. A. Meyer (1894), E. Poeschel (1884—1965), J. R. Rahn (1841— 1912), H. Reinhardt (1902), A. von Salis (1881— 1958), E. Schaub-Koch (1890), A. A. Schmidt (1920), G. Schmidt (1896—1965), H. A. Schmid (1863—1946), M. Stettler (1913), W. Uebenvas- ser (1898), D. Wild (1900), H. Wolfflin (1864— 1945), R. Ziircher (1911), itd. L: KU (razne izd.); WWS (1962—63). T Tabarant, Adolphe (1863—1950), fr. lik. kiitik, in pisec o umetn., književnik in novinar. S ps. l'lmagier do 1940 vodil lik. kroniko v l Oeuvre. B: Maurice Utrillo (P 1926); Manet: Histoire ca- ialographique (P 1931 [prim. 1947]); Une correspon- dance inedite d'Edouard Manet: Lettres du stčge de Pariš (P 1935); Manet (P-Londres 1939 [mapa]); La Pie artistique au temps de Baudelaire (1942); Manet et ses oeuvres (5. izd., P 1947). tabelno slikarstvo (nem. die Tafelmalerti), v ožjem pomenu slike na lesenih ploščah ali tablah (prenosne posamezne ali v cikle povezane tabel¬ ne slike pa tudi table kot del poliptihov), v širšem pomenu tudi vse druge prenosne slike, torej tudi podobe na platnu — v nasprotju s stenskim slikarstvom in slikarstvom -> iluminiranih roko¬ pisov. Med materiali je npr. v niz. in hol. slikat- stvu prevladovala hrastovina, na Nemškem lipo- vina in jelovina, v it. slikarstvu pa topolovina (pri manjših formatih, npr. pri —> Elsheimerju. tudi baker). V zg. razvoju predstavljajo sklenjeno skupino t. i. fajumski portreti (enkavstična teh¬ nika) in pozn. genetično z njimi povezane biz. ikone (temp in o), v zah. Evropi pa sledimo 2119 TABOR pri Grosupljem — Talbot Rice, David 2120 razvoju tabelnih slik od romanike in gotike dalje. Najstar. so antependiji, ki so se ohranili v Špa¬ niji v Kataloniji od XI. st. dalje, pozn. se jim pridruži it. tabelno slikarstvo (od XII. st. dalje, zlasti slikani križi) in naposled tudi sev. Evropa, sicei pa v vsem zgodnjem obd. dominirajo olt. nastavki in olt. table. Platno je zamenjalo les najprej v sev. Italiji (družina Bellini in Mantegna), docela prevladalo pa je v evr. slikarstvu šele v XIX. st. Po tehn. strani je v vsem star. obd. prevladovala tempera, oljno slikarstvo pa šele od izrazito prehodnega XV. st. dalje. L: Alexander Eibner: Entwicklung und Werk- stoffe der Tafelmalerei (Mn 1928). — Cf. H. Hof- stdtter (I 1968 — L!), W. IVorringer (1924). TABOR pri Grosupljem. V podr. c. že »rene¬ sančne« StS-e iz 2. četrt. XVI. st. (npr. Florijan na zun. strani slavoloka). L: M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!); Stele (1969, repr. 140). Tacca, Pietro (1577—1640), it. kipar na pre¬ hodu iz manierizma v barok, učenec Giambo- logne, katerega je nasledil kot dvorni kipar toskanskih v. vojvod. R. v Carraii, u. v Florenci. P: Fontana del Porcellino z bron. merjascem po ant. vzoru (o. 1612, Floienca, Piazza del Mercato Nuovo), kipi 4 sužnjev ( Quattro Mori) na spom. Ferdinanda I. v—»■ Livornu (zač. 1620), bron. sohi Ferdinanda I. in Cosima II. de’ Medici na njunih nagrobnikih v Florenci (Cappelle Me- dicee, Cappella dei Principi), konjeniški spom. šp. kralja Filipa IV. (dkč. 1640, Madrid, Plaza de Oriente) — prvi ostvarjeni spom. jezdeca na vzpenjajočem se konju. L: E. Lewy: Pietro Tacca: Ein Beitrag zur floren- tiner Skulptur (K 1928); Venturi X/3 (1937 — L!); EWA VIII (1963, stp 448 — L!); Art in Italy: 1600 —1700 (1965 [rk, Detroit]). — Cf. C. Justi (1883 [1908]; 1886 [1908]). tactus (lat.) -> tip Taddeo di Bartolu (domn. 1362/63—1422/23), it. sienski slikar. S: npr. poliptih z Vnebovzetjem (les, 1401, Montepulciano, stolnica, v. olt. — v podobi Jude Tadeja najstar. znani, očitno po ogledalu nastali evr. avtp.l), freske v sienskem Pal. Pubblico, in sicer v njegovi Anticappella (mdr. Jupiter, Mars, Apolon in Minerva, 1406/08) in v Cappella (1413/14). — Cf. San Gimignano. L: Christian \Volters, Ein Selbstbildnis des Taddeo di Bartolo (MittF, 1953 [rkp. iz 1941]); N. Rubinstein, Political Ideas in Sienese Art (JWCI, 1958); S. Sy- meonides: Taddeo di Bartolo (Siena 1965, »Mono- grafie d’arte senese« 7); H. W. Grohn (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. B. Berenson (1967, repr. 469—79). Tadž Mahal Agra Taeuber-Arp, Sophie (1889—1943 nesr.), sli¬ karka in kiparka, žena Jeana —>■ Ar pa, s katerim se je seznanila 1915 (z njim v dadaističnem gi¬ banju) in omožila 1921. U. (še 53) zaradi zastru¬ pitve s plinom iz peči v stanovanju Maxa Billa v Ziirichu. L: Diet peint mod (1954); SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. M. Bill (1943), W. Haftmann (4. izd. 1965), M. Seuphor (1949; 1957). die Tafelmalerei (nem.) -> tabelno slikarstvo Taine, Hippolyte(-Adolphe), (1828—1893), fr. pozitivističen filozof, zgodovinar in kritik. R. v Vouziersu v Ardenih, od 1866 dalje prof. za zgod. umetn. na pariški Eco le des B.-A., u. (64) v Parizu, znan predvsem po svoji t. i. miljejski teoriji: umetn. določajo rasa, (fizično, politično & družbeno) okolje in zg. trenutek. B (lik. umetn.): * Philosophie de V art (P etc. 1865; 3. izd., 2 knj., P 1881; slov. prev. [Jože Javoršek]: Filozofija umetnosti, Lj 1955); Philosophie de Part en Italie: Lefons professees d PŽcole des Beaux-Arts (P 1866); De P ideal dans Part: Lefons professees... (P etc. 1867); Philosophie de Part en G reče (P etc. 1869); Voyage en Italie, I: Naples et Rome (8. izd., P 1896), II: Florence et Venise (7. izd., P 1895). Tajna večera (srb.) —>Zadnja večerja Talbot Rice, David (1903—_), angl. um. zgodovinar, poleg A. —>■ Grabarja, V. —> Laza- reva in K. -> Wt itzmanna vodilni sodobni po¬ znavalec biz. umetn. Štud. v Etonu in Oxfordu, prom. 1939, izkopaval in potoval po Bližnjem vzh., od 1932 dalje predaval na Courtauld Inst. v Londonu, od 1934 pa prof. na univ. v Edin- burghu (med 2. svet. vojno v Intelligence Corps )• B: (& R. Byron) The Birth of Western Painting (L 1930); Byzantine Glazed Pottery (L 1930); Byzantine Art (Ox 1935; rev. izd. 1954& Harm 1962); ,»Pelicon Books«); (izd.) Russian Art (L 1935); (& G. MilleO Byzantine Painting at Trebizond (L 1936); The Icons of Cyprus (L 1937); Beginnings of Russian Icon Painting (Ox 1938); Russian Icons (Harm 1947); The Great Palače of the Byzantine Emperors (Ox-L 1947); Byzan- tine Painting and its Development in the IVest (L 1948). ,The Leaved Cross ‘ (Byzantinoslavica, 1950); English Art: 871—1100 (Ox 1952, »The Oxford Hist. of English Art« 2); (& S. Radojčič) Yugoslavia: Mediae- val Frescoes (NY 1955, »UNESCO World Art Series« 4); The Beginnings of Christian Art (L 1957, nem. izd. Beginn und Entmcklung christliclier Kunsti K 1961, »DuMont Dokumente: Kultur u. Gesch.«)> Masterpieces of Byzantine Art (E 1958 [rk]); The Palače of the Emperor at Byzantium (E: Edinburgh Ur 1958); The Art of Byzantium (L 1959; nem. izd. Kuns aus Byzanz, Mn 1959); Art of the Byzantine Era (U 1963; amer. izd. NY 1963, »PWA«; srb. izd. Umetnost vizantijskog doba, Bgd 1968, »Svet umetnosti«, 11 Svetozar Radojčič); (& W. Frodl) Čsterreich: Mit' e ' alterliche tVandmalereien ( M n 1964, »UNESCO-Smlg- 2121 Talbot Rice, Tamara — tapiserija 2122 der Weltkst« 22); Islamic Art (L 1965; NY-Wash 1965; srb. izd. Bgd 1968); (izd.) Morgen des Abendlandes: Fon der Antike zum Mittelalter (Mn-Z 1965, »Kiiaurs GroBe Kulturen in Farben« [angl. orig. L 1965]); The 12-th century renaissance in Byzantine art (Hull 196 [brošura]); ,The pottery of Byzantine and the Islamic world‘ (K. A. C. Creswellov zb., 1965); A Conctse History of Painting: From Prehistory to the lJtli Century (L 1967; amer. izd. NY 1968, »PWA«). L: AWWW (1960); WWA (1962); WW (1963). Talbot Rice, Tamara, r. Abelson, angl. (rus. ž.) um. zgodovinarka, žena Davida (supra) od 1927. B: Russian Art (Harm 1949, »Pelican Books«) , The Scythian (L 1957); Icons (L 1958); The Seljuks (]L 1961); A concise History of Russian Art (L 196 , amer. izd. NY 1963, »PWA«); ,Decorations in the Set- jukid style in the Church ofSaint Sophia ofTrebizond (Beitr. zur Kg. Asiens, Istanbul 1963); Ancient Arts of Central Asia (L 1965; srb. izd. Stara umetnost centralne Azije, Bgd 1968, »Svet umetnosti«). talent, grš. utežna (26,2 kg) in denarna enota, v prenesenem pomenu (cf. s. v. Prilika o talentih !) pa nadarjenost, bistroumnost ali nadarjen, bistro¬ umen človek. Tali(j)a (grš. Thaleia, tj. Cvetoča), muza kome¬ dije in pastoralnega pesništva resp. gledališča sploh. Atribut: komična maska. tambur (fr. le tambour), boben (angl. the drtim), valjasto podzidje kupole, z okni, ki dajejo svetlobo prostoru pod njo. Znamenit primer je zlasti Michelangelova kupola Petrove c. v Rimu. L: Pevsner (1966, p. 422). Tamnata Ženska v Tamnati Iancred krsti Amazonko Clorindo, ki jo je bil smrtno ranil, ik. m. po Tassovem epu La Geru- salemme liberata (XII, 65—69). L: Pigler II (1956, p. 452—54). Tange, Kenzo (1913-....), jap. arh. in urba¬ nist, eden izmed odličnih predstavnikov sodobne arhitekture pod vplivom—> Le Corbusierja, prof. na univ. v Tokiu, prispeval mdr. tudi načrt za novo Skopje. L: Udo Kultermann: New Japanese Architecture (NY 1961). TANGERMUNDE v Vzh. Nemčiji; značilni spomeniki severnonem. —> opečne arhitekture, nted njimi zlasti mestna hiša iz 1. pol. XV. st. Tanguy, Yves (1900-1955), fr.-amer. (fr.) slikar, surrealist, r. v Parizu, od 1939 dalje v ZDA, tam natur. L: cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haft- mann (4. izd. 1965), J. Thrall Soby (1955), etc. taniti (nem. treiben), oblikovati mrzlo kovino s kladivom. V poštev pride predvsem pločevina resp. tanke plošče mehkih kovin (npr. zlata, srebra, bakra, itd.). Tanjeni, tj. vtolčeni reliefi krase npr. platnice nekaterih IR (-> Codex Aureus iz St. Emmerama. V XVI. st. so tanili železo pri izdelovanju paradnih oklepov, v XIX. st. bakrene sohe. Tannenbaum, Libby, amer. um. zgodovinarka, uči um. zgod. na Queens College (New York). B; James Ensor (NY 1951); ,Degas: Illustrious and Unknov/n'- (AN, 1967). Tantalos, Zeusov sin, oče Pelop(s)a in—> N lobe. Ker je bil bogovom ukradel nektarja in ambro¬ zije za svoje prijatelje smrtnike (ali ker je bil zaklal svojega sina —> Pelop[s]a ter ga bogovom ponudil v jed), mora v podzemlju trpeti »tantal- ske muke« (angl. glagol tantalise, mučiti, trpin¬ čiti !): do vratu v vodi in z najčudovitejšim sadjem nad glavo trpi žejo in lakoto. Ik. m. Tantalos v podzemlju znan mdr. tudi po Odiseji (XI., 582—• 92: Videl sem Tantala tudi...). Up: npr. na Celjskem stropu (o. 1600 — za vzor Goltziusov bakr. iz 1588 v vrsti Napadalci neba po Corn. Corneliszu [ -> Celje: Stara grofija]). L: Grimal (1951, p. 435—36); Hunger (1955, p. 338—39); Pigler n (1956, p. 225); Grant (1968). — Cf. F. Stelč (Ce 1929 [1969]). tapiserija (angl. tapestry, fr. la tapisserie, it. arazzo, nem. der Wandteppich [Bildteppich] ali die Gobelimvirkerei), ročno tkana stenska pre¬ proga, gobelin (cf. s. v.), v Evropi znana od XII. st. dalje (tehniko verj. z Vzh. na Zah. posredo¬ vale križarske vojne). V gotiki vodilna Francija (med znamenitimi primeri -> Apokalipsa v An- gersu, o. 1380), v XV. st. evr. središče Arras (po njem tudi it. ime arazzo)’, v XVI. st. zlata doba Ham. tapiserije s središčem v Bruslju; od XVII. st. dalje, zlasti od ustanovitve Manufacture Ro- yale des Tapis des Gobelins 1662, vodi spet Fran¬ cija; po propadu v XIX. st. prava renesansa v XX. st., za katero si je največ zaslug pridobil Jean -^-Lur^at. — Med zaključenimi vrstami tapiserij npr. Apostolska dela (Pin. Vat. [cf. s. v. Rafaelovi kartoni]), La Chasse d la licorne (Cloisters), Les Conquetes du Roi de Suede (Stockholm, Kraljevski grad), La Dame d la licorne (Cluny), Esterina zgodba (Pitti & Windsor), Histoire du Roi (Pariz, Mus. des Gobelins), Jože¬ fova zgodba (Florenca, Pal. Vecchio), Lovi Ludo- vika XV. (Uffizi), Meseci družine Trivulzio (Mi¬ lano, Civico Mus. d’Arte Antiča), Les Neuf Preux (Cloisters), Noetova zgodba (Krakovv, Wawel), Petrarkovi Triumfi (Ksthist. Mus.) in Sedem zakramentov (MM). 2123 Tarchiani, Nello — Tasilov kelih 2124 L: Heinrich Gobel: *Wandteppiche, I—III (6 knj., Lpz 1923—1934); ,Arazzo‘ (EUA I, 1958 — L!); Dora Heinz: Europaische VVandteppiche (Brsch 1963); Pierre Verlet, Michel Florisoone, Adolf Hoff- meister, Frangois Tabard: *Le Grand Livre de la Tapisserie (Lausanne 1965); Lela Bocarič (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. P. Ackerman (1933; 1947), L. Bal- dass (1920), R. A. d 'Hulst (1960), B. Kurth (1917; »1923; *1926; 1942; 1946; 1947; 1948), H. Schmitz (1919 [1921]). Tarchiani, Nello (1878—?), it. um. zgodovinar in muzealec v Florenci. Prispevki v ThB, El, II Marzocco, Rassegna d'Arte, itd. B: I palazzi e le ville che non sono piti del re (Mi 1921); (& U. Ojetti & L. Dami) La pittura it altana del seicento e del settecento alla mostra di Palazzo Pitti (Mi-R 1924); La R. Galleria Pitti in Firenze (R 1934, »Itinerari« 41). L: Lodovici (1942). Tarkvinij in Lukrecija, ik. m. iz bajeslovne rim. zgod., npr. po Ovidu (Fasti 11, 761—812); Sextus Tarquinius se z mečem ali bodalom v roki loti —>• Lukrecije. Up: npr. H. Aldegrever (bakr., d. 1539), Tizian (o. 1570, Fitzwilliam & Wien Ak.). L: Pigler n (1956, p. 415—17); EWA XIV (1967, stp 152, t. 98 & 101). TARN6W, mesto (od 1332) v Galiciji na Polj¬ skem, cvetelo v pozni gotiki in renesansi (XV.— XVI. st.). L: J. E. Dutkiewicz: Tarnow (Wa 1954); EWA XI (1966, stp 413 — L!). ~ Mestna hiša (polj. Ratusz), v jedru gotska, sicer pa povečana v 2. pol. XVI. st. in tako dober primer polj. renesančne arhitekture. tarok (fr. les tarots, it. il tarocco), najstar. igra s kartami (skunaj 78). ki kažejo na bogato simbo¬ lično izročilo. Kot pri t. i. fr. kartah so 4 »barve«, 2 rdeči, tj. karo (angl. diamond , fr. carreau, nem. das Karo ) in srce (angl. goblet, fr. coeur, nem. das Herz), in 2 črni, tj. križ (angl. clubs, fr. le trefle, nem. das Treff) in pik (angl. spades, fr. le pique, nem. das Pik ); karo ponazarja moč (duhovno aktivnost), srce žrtvovanje (duhovniški stan), križ oblast in pik vojaško kariero. Vsaka »barva« ima 14 kart: as, števila od 2 do 10, kralj, dama ali kraljica, konj ali jezdec (angl. Horse ali Knight) in fant (angl. Knave ali Jack). 22 tarokov ustreza 22 črkam hebr. abecede, poleg tega pa v 1. pol. (I—XI) zaznamuje »akt., za¬ vestno, premišljeno in samost.« sončno pot, v 2. pol. (XII—XXII) pa »pasivno, podzavestno, intuitivno in nesamost.« lunino pot. Po vrsti: I (alef): potujoči pevec ali bard (eksistenca, duh, ustvarjenje); 11 (bet); v. svečenica (svetišče, zakon, znanje, žena, mati, cerkev); III (gimel); cesarica (svet, plodnost); IV (dalet): cesar (vrata, začetek, moč); V (he); v. duhovnik (izkustvo, dokaz, filo¬ zofija, religija); VI (vav); ljubimec (omreženje, zveza, antagonizem, ravnotežje, zveza); VII (zain); voz (grb, meč, zmagoslavje, veličanstvo); VIII (het); pravičnost (tehtnica, privlačenje in odbijanje, steza ali pot, obljuba in grožnja); IX (tet); puščavnik (dobrota, nravnost, modrost); X (jod); kolo sreče (razglasitev, plodnost, oče¬ tovsko žezlo); XI (kaf); moč (roka, ki drži in podpira); XII (lamed); obešenec (primer, pouče¬ vanje, predavanje); XIII (mem); smrt (gospodo¬ vanje in moč, prerod, ustvarjenje in uničenje); XIV (nun); zmernost (letni časi, tek življenja —• vselej drugačen, pa vendar vedno isti); XV (sa- meh); hudič (magija, zgovornost, trgovina, skriv¬ nost) ; XVI (ain): stolp, ki ga zadene strela (ne¬ naden prevrat, šibkost); XVII (pe); zvezde (bo¬ gastvo misli, nravni vpliv misli na obliko, ne¬ smrtnost); XVIII (sade); luna (elementi, vidni svet, odbita svetloba, tvame oblike, simbolika); XIX (kof); sonce (glava, vrh, nebeški vladar); XX (reš); sodba (rastlinstvo, plodne moči zem¬ lje) ; XXI (šin); svet (čuti, vozilo, minljivo življe¬ nje) ; XXII ali O (tav): norec (mikrokozem, vsota vsega). L: Marc Saunier: La Legende des symboles: philo- sophiques, religieux et ma<;onniques (2. izd., P 1911); Eliphas Lčvi: Les Mysteres de la Kabbala (P 1920); Oswald Wirth: Le Tarot des imagiers du Moyen Age (P 1927); Cirlot (1962, p. 310—12 & passim). Tartaglia, Marino (1894——), hrv. slikar, r. v Zgb, štud. slikarstvo v Florenci in Rimu, od 1931 prof. na ak. v Zgb, od 1947 član JAZU, od 1966 dopisni član SAN. S: npr. Avtp (191?)' Interieur z lutko (1930, Zgb, Mod. gal. JAZU)- L: Pola vijeka (1953); Ko je ko (1957); Jsla (14. zv., 1957); Boris Kelemen, Marino Tartaglia (Republik 3 [Zgb], 1963, št. 2/3); id., Slikarstvo Marina TartagbJ e (Um [Bgd], 1965, št. 2); id. (ELU 4,1966, s. v. — L!); Treča decenija (1967 — L!). — Cf. A. Čelebonovic (1965), G. Gamulin (1955). TARZ, lat. Tarsus (zdaj Gozlii Kule v malo- azijski Turčiji), v starem veku gl. mesto KilikU e (rojstni kraj -> Pavla iz Tar za). L: EWA XIV (1967, stp 421 — L!). Tasilov kelih (nem. Tassilo-Kelch), iz pozlače¬ nega bakra izdelani kelih, ki ga hranijo v zaklad¬ nici samostana -> Kremsmiinster na Gornjem Avstrijskem kot njeno največjo dragocenost Napis TASS/LO DVX FORT/S LIVTPIP- C F7RGA REGAL/S opredeljuje kelih med l cU1 768/69 (Tasilova poroka z Liutpirgo, hčerk 0 langobardskega kralja) in 788 (ko je Tasila od stavil Karel Vel.), če ga beremo kot kronogra" 1 2125 Tasso, Torquato — Taylor, Francis H(enry) 2126 a+L+D+V+X+I+L+I+V+I+C+V+I+ L+I), pa v 1. 787. Srebrne, v-^-niello tehniki obdelane ploščice kažejo na kupi doprsja Kri¬ stusa in 4 evangelistov, na nogi pa Marije, Janeza Krst., Teodorja in neke svetnice. Ob anglosaškem stilnem značaju se je lazvila umzg. diskusija, ali gre za kontinentalni izdelek (danes precej pre¬ magano mnenje, v tem primeru naj bi bil kelih iz Salzburga) ali za otoško delo in import (verj. iz Northumberlanda). L: Giinther Haseloff: Der Tassilokelch (Mn 1951, »Miinchner Beitr. zur Vor- u. Friihgesch.« 1); Victor H. Elbern (EWA III, 1960, stp 119); »PKG« 5 (1969, t- 85, p. 158—59 — L!); »US« 6 (1970, f p. 121). — Cf. V. H. Elbern (1964 [1963]; 1966). Tasso, Torquato (1544—1595), it. pesnik. Nje¬ govo gl. delo, znameniti ep La Gerusalemme libe- rata (Osvobojeni Jeruzalem), je bilo pomemben ikonogr. vir slikarstva v baročnem obdobju (—*- Clorinda osvobodi Olinda in Sofronio, -> Erminia neguje ranjenega Tancreda, —> Rinaldo in Armida, Tancred krsti Amazonko Clorindo). L: Pigler II (1956, p. 433—55 pass.); Hylton A. Thomas , Tasso and Tiepolo in Chicago (Mus. Stud. 4 > Ch; AIC 1969). — Cf. R. W. Lee (vse). tašizem (iz fr. besede la tache, madež, lisa, P e ga), smer negeometrijskega abstr. slikarstva po 2. svet. vojni, kot sta jo npr. predstavljala Pollock in -+Wols. L: cf. W. Haftmann (4. izd. 1965), B. S. Myers (V 1969, p. 268), etc. Tatarkiewicz, Wladyslaw (1886——), polj. um. zgodovinar in zgodovinar estetike, r. v Var¬ šavi, prof. na tamk. univ. in član polj. Ak. znanosti. S Tadeuszom Dobrowolskim izd. Historia sztuki polskiej w zarysie: Prača zbio- rowa, I—III (Kr 1962). B: ,Les rapports artistiques francopolonais de Victor Louis a Percier et Fontaine ‘ (19. kongr., 1959); Histo¬ ria estetyki, J: Estetyka staroiytna (Wr-Kr 1960) & Hj Estetyka šredniov/ieczna (ib. 1960); , Wer waren die Theoretiker des ManierismusV (ZAKvv, 1967). L: Czy wiesz (1938). Tatius ( Titus Tatius ), sabinski kialj, cf. s. v. Sabinke (J.-L. David). Tatlin, Vladimir Evgrafovič (1885—1953), rus. slikar, kipar in scenograf, predstavnik '—>kon¬ struktivizma. P: kot njegovo najslavnejše delo *osnutek za spom. Tretji internacionali (les & pa- Pir, 1919—20; podoben model razst. ob VIII. kongresu sovjetov v Moskvi dec. 1920; nov model na razst. v Parizu 1925; rekonstrukcija za razstavo v Stockholmu 1968); ostvarjeni spom. naj bi bil več kot 600 m vis., iz železa in stekla, stal pa naj bi ob Nevi. V njegovem jedru naj bi se stekleni valj enkrat v letu zasukal okrog svoje osi, stožec nad njim vsak mesec, najviše ležeča polkrogla pa vsak dan. — Up: Larionov (o. 1908, Pariz, E. Rubin; Rejonistični portret Tatlina, 1911, Pariz, Michel Seuphor), Lissitzky ( Tatlin dela spom. Tretji internacionali, kolaž, po 1921, London, Erič Estorick). L: N. N. Punin: Tatlin (Petrograd 1921); Giedion- Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964 [1966]); Troels Andersen: Vladimir Tatlin (Stock 1968 [rk, Moderna Museet] — B! & L!); KHE 3 (1971, p. 735 — L!). — Cf. A. H. Barr (1936), G. Grosz (1955), M. Seuphor (1949). Tattegrain, Francis (1852—1915), fr. slikar marin. S: npr. Les Deuillants dlEtaples (Amiens, Mus. de Picardie), Avtp. (d. 1907, Uffizi). L: Edouard-Joseph III (1934, s. v.). — Cf. J.-P. Crespelle (1966). Tatti, Jacopo —> Sansovino, Jacopo die Taufkirche (nem.) -> baptisterij taumaturg, iz grš., čudodelnik, vzdevek mnogih grš. svetnikov. Cf. s. v. -> vladar taumaturg. Taurisk(os) iz Trallesa —> Farneški bik tav, 22. in zadnja črka hebr. abecede. Cf. Psalm 181 (119). L; Emeric Katona (Buli. du Mus. Hongrois des B.-A. št. 22, 1963, p. 54 & 58). TA V ANT v departmaju Indre-et-Loire (Tou- raine, Francija). Žup. c. Saint-Nicolas (nekdaj z Marmoutierom povezan priorat). StS-e iz srede XII. st.: v apsidi Majestas Domini, sicer pa Oznanjenje in Obiskovanje. Posebno mikavne hkrati slikovite in ekspresivne * StS-e v kripti (sreda XII. st.): mdr. Luxuria, Delo prvih staršev in 3 podobe Davida: David z levom, Plešoči David in posebno znani David s harfo (kopije v pariškem Pal. Chaillot). L: Melville IVebber, The Frescoes of Tavant (Art Stud., 1925); H. Moyrand: Les Fresques de Tavant (Tours 1938); »MdC« 207 (t. XIV—XV), 208 (t. VIII). — Cf. O. Demus (»1968, t. LVI, 127—31 — L!), P.-H. Michel (1961 — L!). Taylor, Francis H(enry), (u. 1957), amer. mu¬ zealec, direktor newyorškega Metropolitan Mus. of Art (1940—55 — peti od ustanovitve). B: The Taste of angels: a history of art collecting from Rameses to Napoleon (Bo 1948); Pierpont Morgan as Collector and Patron: 1837—1913 (NY 1957). L: WWAA (1956; 1959 [Obituaries]) ; Roland L. Redmond (Met Mus B, 1958, nekr.). 2127 Teagenes in Hariklea — TenEyck Gardner, Albert 2128 Teagenes in Hariklea, ljubimca Heliodorovega poznoant. ljubezenskega romana Aithiopica. Up: npr. Abr. Bloemaert (d. 1626, Utrecht). L: F. Bonger-van der Borch van Verwolde, De invloed van den Theagenes-en Chariclea-roman op de Beeldende Kunsten (Mbk, 1941); Pigler II (1956, p. 330). — Cf. W. Stechow (1953). teatinci (fr. les Theatins, it. i Teatini, nem. die Theatiner), cerkv. red, kongregacija katol. du¬ hovnikov, ki jo je 1521 ust. Kajetan s pomočjo Pietra Caraffe, škofa v Chietiju, ant. T(h)eate Marrucinorum (od tod njihovo ime). Teatincem, ki so bili razširjeni tudi v Nemčiji (cf. s. v. Miin- chen: St. Kajetan), je mdr. pripadal —> Guarini. Tebaida (fr. Thebaide, it. La Tebaide), pokrajina starega Egipta ( zgornji Egipt) z gl. mestom Teba¬ mi; v kršč. ikonografiji znana zaradi starokršč. puščavnikov, ki so bili živeli v njenem zah. delu (-> Anton Puščavnik, -> Pavel Puščavnik). Up: npr. slika toskanskega mojstra (atr. B. Starnini, temp, les, 75 X 208 cm, o. 1400, Uffizi). L: »M« 7 (1968, repr. p. 28/29). Technau, Wemer (1902—1941 padel), nem. klas. arheolog. B :Exekias (BI 1936); Die Kunst der Romer (BI 1940, »Gesch. der K., I: Altertum« 2). tehtnica (lat libra [ali stotera), angl. the scales, fr. la balance, it. la libra, nem. die IVaage), 1. znamenje -> živalskega kroga (med devico in škorpijonom: 23. IX.—22. X. — zato zaznamuje sept. in okt. ter ustreza jeseni, melanholiji, itn.), atribut —> Saturna, -> Venere, personifikacije -> Iustitia in nadangela -> Mihaela (ki tehta duše). Pri 3. apokaliptičnem jezdecu (—> Štirje apoka¬ liptični jezdeci) tehtnica (lat. stotera) ponazarja lakoto, ker bodo »takrat« tehtali pšenico in ječmen. L: Rčaun/2 (1957, p. 695); Cirlot (1962, p. 178—79 & 267); Saturn and Melancholy (1964). — Cf. W. Molsdorf (1920 [1926]), J. Seznec (1940 [1953]), G. de Tervarent (I 1958, stp 38—40). TEL AVIV (Izrael): mestni muz. ust. 1931, direktor Haim Gamzu (1947—49 in od 1962 dalje), n. muzejski kompleks odprt 19. IV. 1971. Pomembna z. del evr. in domačih umetnikov. L: R. de Solier (Art International, 20. VI. 1971). Telefos (lat. Telephus), mit. oseba, sin -*■ Hi- rakla in Atenine duhovnice Auge, bajeslovni ustanovitelj Pergama (-> Pergamos). Izpostavlje¬ nega je dojila košuta, postal je kralj Misije, Ahil ga je ranil s kopjem, rja istega kopja pa ga je spet pozdravila. Up: npr. St S iz Heikulanuma ( Telefa doji košuta, po 190 pred, Napoli), reliefi t. i. malega friza na —> Pergamskem olt. (o. 180/ 60 pred), med njimi tudi izredni primer, ko Herakles najde Telefa pri vimenu levinje. L: Johannes Schmidt (Roscher V, 1916—24, stp 238—52); Grimal (1951); Hunger (1955 , p. 344—45); Grant (1968); »US« 3 (1969, repr. p. 238 & 252). Tellus, pozn. imen. Terra mater, rim. boginja zemlje v pomenu plodne (in mrtve sprejemajoče) domače Zemlje. Up: npr. Correggiova mono- kromna freska v Camera di S. Paolo v -> Parmi (1518/19). L: G. Wissowa (Roscher V, 1916—24, stp 331-45); Grimal (1951); Hunger (1955). — Cf. E. Panofsky (1961, »StudWI« 26). Telovo (lat. festum corporis Christi, nem. das Fronleichnamsfest), katol. praznik »presvetega Rešnjega Telesa«, ki ga je 1264 ust. papež -> Urban IV. (povod naj bi bil »čudež«, na katerega v ikonogtafiji spominja —► Maša v Bolseni) in ki se praznuje v četrtek po »nedelji presv. Trojice« ( Festum SS. Trinitatis). Up: e. g. F. G. Wald- miiller (O telovem, d. 1857, Ost. XIX,—XX.). Temistoklov samomor (it. 11 suicidio di Temi- stocle, nem. Themistokles trinkt das Stierblut), ik. m. iz ant. zgod. po Plutaihu (VII, 31): pre¬ gnani grš. državnik in vojskovodja Temistokles (527[?]—460[?] pred), zmagovalec pri Salamini, se vpričo peiz. kralja Artakseiksa I. raje zastrupi, kakor pa da bi izdal domovino. Up: npr. Giulio Quaglio ( freska iz 1698 v Pal. Antonini v Vidmu). L: Pigler n (1956, p. 417). Tempeljski davek —> Davčni novec temperamenti -> štirje temperamenti Temperantia (lat.), Zmernost (fr. la Tempčrance, it. la Temperanza, nem. die Mafiigkeit), personi¬ fikacija kreposti (-> sedem kreposti in pos. -> štiri kardinalne kreposti). Atributi: posodi (na¬ taka vode v vino!), peščena ura, itd. L: Marie Icon II (1932, repr. 16, 22, 25, 27, 29, 48, 57, 60, 64, 75); Reau I (1955, p. 189). Tempietto (Bramantejeva centr. stavba) —> Rim, S. Pietro in Montorio il Tempio Malatestiano —> Rimini templum angelicum (lat.), angelsko svetišče, staro ime c. sv. Mihaela v -> Hildesheimu, ki je imela skupno 9 angelskih korov. TenEyck Gardner, Albert (u. 1967), amer. um. zgodovinar, kustos za amer. slikarstvo v new- yorškem Metropolitan Mus. of Art. B: (uv) 101 Masterpieces of American Prirnitive Painting from the Collection of Edgar William & Bet- 2129 Teniers, David, ml.— Terbrugghen, Hendrick 2130 niče Chrysler Garbisch (1961; n. izd. 1962); (& Stuart P. Feld) American Paintings: A Catalogue of the Col- lection of the Metropolitan Museum of Art, I: Painters bom by 1815 (NY 1965). Teniers, David, ml. (1610—1690), dam. slikat , i- v Antwerpnu, u. (79) v Bruslju; tam je bil od 1651 dalje dvorni slikar in kustos zbirke namest¬ nika -> Leopolda Viljema, ki jo je ovekovečil v več -> naslikanih galerijah. Po njegovih kopijah namestnikovih slik je izšel 1660 v 4 izd. z lat., fr-, šp. in fiam. besedilom reprezentativen album 224 jedk. (raznih grafikov) z naslovom Theatrum Pictorium. S: žanrski prizori v ponavljajočih se variantah, portreti, itd., mdr. npr. Skušnjave sv. Antona (npr. baker, o. 1467, Bruxelles), Galerija nadvojvode Leopolda Viljema (d. 1651, Bruxelles; Prado; dve sliki Ksthist. Mus.), Streljanje na Papagaja v Bruslju 1651 (d. 1652, Ksthist. Mus.), itd. L: K. Zoege von Manteuffel (ThB XXXII, 1938, p. '27 ss); V. Plagemann (Kindler V, 1958, s. v. — L!) ' Cf. H. Gerson (Harm 1960), A. Rosenberg (2. izd. 19 °1), R. H. mienski (1960 — L!). la tenture (fr.), zaključena vrsta stenskih pre¬ prog (angl. set of tapestries), ki npr. kažejo razne Prizore iste zgodbe. Teodolinda (568—628), hči bavarskega vojvode G ari bal da, žena langobardskih kraljev Avtarija in pozn. Agilulfa; kišč. svetnica (22. I.), ker je bila pomagala Langobarde »spreobrniti« iz ari- janstva. Iz njenega nekd. zaklada ohranjene v zakladnici stolnice v Monzi -> Kokoš s sedmimi Piščeti (o. 600) in —>platnice Teodolindinega evan- geliarja. L: Rčau III/3 (1959, p. 1253); LS I (1968). Teodorik Praški ali Magister Theodoricus, nem. Theoderich von Prag (akt. v 3. četrt. XIV. st.), dvorni slikar ces. Kat la IV. Poznamo ga pred¬ vsem po 129 tablah, s katerimi je tam ingeniose et artificialiter (tako je brati v cesarski listini z dne 28. IV. 1367) okrasil 1367 posv. Križevo kapelo na -> Karlštejnu. To so poleg Križanja doprsni liki Kristusa trpina, svetnikov in prerokov 14 table v praški Nar. gal., tj. Sv. Vid, Evangelist Matej, Sv. Elizabeta in neki sveti papež, ostalih 124 pa je in situ), ki se odlikujejo s poudarjeno m nekam neotesano telesnostjo. L: Stange II (1936); Jan Loriš: Mistr Theodorik (Pra 1938); K. Oettinger, Theodorich (ThB XXXII, 1938, p. 595 ss _ L!); Karel Stejskal, Mistr Theo¬ dorik, malir a alchymista (Dejiny a současnost, IV, 1962); id ., Vrat’me život obrazum mistra Theodorika (VjHvarnd prače, X, 1962); id., Spor o Theodorika (Urneni, XII, 1964, p. 575 ss); Jaromir Homolka, Prag, Meister Theodorich von (Kindler IV, 1967, p. 813—15 — L!); »US« 8 (1968, repr. p. 117 & 120); Landolt (1968); Karel Stejskal, Spor o Theodorika pokračuje (Urneni, XVII, p. 425—89 — L!). — Cf. A. Friedl (1956; 1963; 1969), A. Matejček (1938; & J. Pešina 1950), Gerh. Schmidt (1969 [= 1970]). »Teodorjev sarkofag« v Raveni iz o. 460/70 (SfApollinare in Classe) -> »sarkofag nadškofa Teodorja« Teodulf -> Theodulf Teofan Grk (rus. Feofan Grek), biz. slikar, 1370 — 1405 dkm. na Ruskem. S: npr. Spreme- njenje na gori (les, Tretjakovska). L: Wojslaw Moli, Theophanes der Grieche (Kind¬ ler V, 1968 — L!). — Cf. K. Onasch (1962). Teotokos (grš.), »Mati božja« —> efeški zbor Terborch, Gerard, tudi Geraert ter Borch (1617 do 1681), hol. slikar, mojster tonsko tanko ubra¬ nih, intimnih in hkrati izbranih prizorov v no¬ ti anjščini. R. v Zvvolleju, od 1635 dalje veliko na potovanjih, od 1650 spet v Zwolleju, od 1654 dalje v Deventerju, tam u. (63). S: npr. Prisega¬ nje ob sklenitvi miru v Miinstru na Vestfalskem 1648 (hol. De vrede van Munster, baker, Nat. Gali. — z avtp.), t. i. Očetovsko opominjanje (o. 1654/55, Dahlem — v resnici Poskušanje vina), Dekle, ki piše pismo (o. 1655, Mauritshuis), Deček, ki obira bolhe svojemu psu (Alte Pin.), Koncert (les, o. 1657, Louvre), Gospa, ki lupi jabolko (o. 1660/61, Ksthist. Mus.), itd. L: Franz Hellens: Gčrard Terborch (Br 1911, »Coli. des grands artistes des Pays-Bas«); HdG V (1912); Sturla J. Gudlaugsson: ‘Geraert ter Borch (2 knj., Den Haag 1959—1960); Hall Por (1963, p. 35—38); S. J. Gudlaugsson, Borch d. J. (Kindler 1, 1964); Margaretta M. Salinger, Terborch, Geraert (EWA XIII, 1967); Alte Pinakothek Munchen, Ka¬ talog IH: Hollandische Malerei... (Mn 1967 -— L!); »US« 10 (1969, repr. p. 123); Leonard J. Slatkes (cf. B. S. Myers, V 1969, s. v.); »PKG« 9 (1970, t. 172—73). — Cf. N. MacLaren (1960), E. Michel (1888), E. Plietzsch (1944), A. Rosenberg (1897), J. Rosenberg (& S. Slive 1966), W. Rothes (1921). Terbrugghen, Hendrick, tudi ter Brugghen (1588 do 1629), hol. slikat, ki je v barvnem pogledu anticipiral slikarstvo v. delftskih umetnikov. R. v Deventerju, učenec Abrahama Bloemaerta, o. 1604—14 v Italiji (tam nanj vplivala Caravaggio in O. Gentileschi), po vrnitvi v Utiechtu, tam u. S: bibl., ant. in žanrski motivi, npr. iz vrste »Pet čutov« Deklica s kozarcem (o. 1620, Stock¬ holm) in Mladenič, ki igra na lutnjo (o. 1620, ib.), Poklicanje sv. Mateja (d. 1621, Utrecht), Flavtist, in Pastir, ki igra na piščal (oba d. 1621, Kassel), Neverni Tomaž (o. 1621, Rijksmus.), Jakob snubi Rahelo, Labanovo hčer (d. 1623, Wallraf; d. 1627, Nat. Gali.), Demokrit in Heraklit (oba d. 1628, 2131 Terentius — Teseida 2132 Rijksmus.), Duet (d. 1629, Borghese), Speči Mars (d. 1629, Utrecht), Obglavljenje Janeza Krst. (Edinburgh). L: B. Nicolson: Hendrick Terbrugghen (L 1958); H. Gerson, Brugghen (Kindler 1, 1964). Terentius ( Publius Terentius Afer), (195 pred— 159 pred), po Plautu (Titus Maccius Plautus) najpomembnejši rim. komediograf. Zgodnjesred- njev. rokopisi njegovih del so s svojimi miniatu¬ rami, ki se opirajo nd ant. predloge, pomembni za naše poznavanje rim. gledališča o. II.—III. st. IR: rkp. v Bibl. Vat. (Cod. Vat. Lat. 3868), ki ga je napisal in iluminiral nem. menih Adel- ricus iz Corveya za opata Adelarda (822/26); *»Terence des ducs« (1405/10) v Bibl. de 1’Arsenal v Parizu. * Terey, Gabriel von (1864—1927), madž. um. zgodovinar in muzealec. B: Verzeichnis der Gemalde des Hans Baldung, gen. Grien (Str 1894, »Sdk« 1); Die Handzeichnungen des Hans Baldung, gen. Grien... (4 knj., Str 1894—1896); Die Gemalde des Hans Baldung, gen. Grien (2 knj., Str 1896—1900); ,A Hungarian Portrait Painter: Philip A. Laszlo ‘ (Studio, 1907); Verzeichnis der Kupferstichsammlung alter und moderner Meister und der Handzeichnungen moderner Kiinstler (Bu 1910); Die Gemaldegalerie des Museums jiir Bildende Kunste in Budapest ...,/; Byzantinische, italienische, spanische, portugisische & franzosische Meister (BI 1916); ,Two portraits by Barthel Beham in New York ‘ (AA, 1925). Terezija Avilska (lat. Theresia Magna, Špan. Teresa de Jesus ali de Avila), (1515—1582), Špan. karmeličanka, ust. red reformiranih bosonogih karmeličank, mistična pisateljica in pesnica, v svoji avtobiografiji opisala zamaknjenje, ki ga je mdr. upodobil tudi G. L. Bemini (—>■Zamak¬ njena sv. Terezija)', razglašena za blaženo 1610 in za svetnico 1622 (dan zdaj 15. X.). L; Reau m/3 (1959, p. 1258—62 — L!). — Cf. M. Florisoone (1955), H. Guerlin (1918). Terpsihora (grš. Terpsihore iz terpein, razvese¬ ljevati [se]), muza plesa in zbornega petja (cf. s. v. devet muz). Terra (lat.) Zemlja terracotta (it.), terakota, tj. žg. glina. Terra mater —>■ Tell us terra tremuit et quievit cum exsurgeret in iudi- cium Deus, citat iz psalmov (Ps 75 [76], 9—10: Zemlja se je prestrašila in utihnila, ko je Bog vstal k sodbi); njegov zač. (TERRA TREMVIT) beremo na napisnem traku kralja Davida levo zgoraj ob prizoru — > Vstajenja na — > Verdunskem oltarju. Terrasse, Charles (1893— ), fr. um. zgodo¬ vinar in muzealec, v službah v Louvru, Maroku in Egiptu, od 1937 dalje konservator Mus. de Fontainebleau. B: (& P. Marcel) XVIH sičcle (P s. a. [1924], = Jean Guiffrey [izd.]: La Peinture au Mus. du Louvre, II: Eco le frangaise; 2., dop. izd. s. a. [1935?]); Sodoma (P 1925); Bonnard (P 1927); Les primitifs franfais (P s. a. [o. 1927]); Germain Pilon (P 1930, »G. A.«); Frans Hals (P 1930, »L’art et la couleur«); Rembrandt (P 1931, ista z.); Van Gogh (P 1931, ista z.); Les Pein- tres franfais de la Renaissance (P 1932); Van Dyck (P 1933, »L’art et la couleur«); Ver Meer de Delft (P 1935, ista z.); Rubens (P 1935, ista z.); Van Gogh: Peintre (P 1935); Histoire de l'art depuis les origines jusqu'd nos jours, l—III (P 1938—1946); Le Prin- temps de Botticelli (P 1938); French Painting in the XXth century (NY 1939); Cinquante Portraits de Renoir (P 1941); Z.e chdteau de Fontainebleau (P 1946). L: WWF (6. izd.; 1963—64). Tertulijan, lat. Tertullianus (o. 150/60—220), prvi kršč. pisec, ki je pisal v latinščini, odvetnik iz Kartagine, ki je šele v zrelih letih postal kristjan, cerkv. apologet in polemik, » izobražen jurist, človek žive domišljije, velike zgovornosti, plastičnega izražanja, mogočnega poleta in neu¬ strašen «(Iz. Cankar), znan po svojem asketskem odnosu do vsega čutnega in s tem tudi do umetn., u. kot vodja montanistične sekte. L: Gilbert-Kuhn (1953 [1967]); Vorlander a 1966). — Cf. Iz. Cankar (ZUZ, 1923). Tervarent, Guy (chevalier de Schoutheete) de (u. 1969), belg. um. zgodovinar, pomemben raziskovalec na področju ikonografije, član Ac. Royale de Belgique. B: La legende de Sainte-Ursule dans la litterature et Part du moyen age (2 knj., P 1930); Le diptique de Saint-Berlin au Musee de Dijon (P 1931); ,Veritas et Justitia triumphant' (JWCI, 1944); ,Astrological concepts in Renaissance arp (GBA, 1946 );Les enigmes de Part: Vheritage antique (P 1946); ,Contribution d Piconographie de Ste Sophie et de ses trois filles ‘ (Melanges Paul Peeters, I, Br 1949 [= Analecta Bol- landiana, LVII]); Les enigmes de Part: L’art savant (Bruges 1952); ,Le včritable sujet du Paysage au Serpent de Poussin d la National Gallery de Londres ‘ (GBA, dec. 1952); *Attributs et symboles dans Part profane, 1450 — 1600: Dictionnaire d'un langage perdu, l—ll (G 1958—1959, sup. & kazalo 1964, »Travaux d’Humanisme et Renaissance« 29 [29 bis]); ,Sur deux frises d'inspiration antique' (GBA, jun. 1960); De la methode iconologique (Br 1961, »Ac. Royale de Bel- gique: Classe des B.-A., Memoires«); ,Les deux Amours ‘ (Buli. de 1’Inst. Historique Belge de Rome, XXXV, 1963); .Eros and Anteros, or Reciprocal Love in Ancient and Renaissance Arp (JWCI, 1965); ,L’iconoIogie au 20* siecle ‘ (J. des savants, 1965). Tesarjeva delavnica (Kristus v hiši svojih staršev) —>■ Millais Teseida (Boccaccio) -> Boccacciova Thesčide 2133 Tesori d’arte cristiana — Thausing, Moriz 2134 Tesori d’arte cristiana, z. tedensko izhajajočih zv. (Bol: Officine grafiche Poligrafici il Resto del Carlino), ki jo je ur. Steia.no -> Bot tari. Skupaj 100 zv. v 5 delih po 20 zv.: I: dalpaleo- cristiano al romanico; II: il romanico", III: il go¬ tico ; IV: il rinascimento', V: dal manierismo al novecento. Tetis potopi svojega sina Ahila v vodovje Stiksa, da bi ga napravila neranljivega resp. nesmrtnega, mit. ik. m.: ranljiva je ostala samo peta, za ka¬ tero ga je bila držala (cf. s. v. Smrt Ahila). Up: npr. P. P. Rubens (oljna skica kot osnutek za tapiserijo, Rotterdam). t L: Pigler II (1956, p. 261); EWA XII (1966, barvna Tetis tolaži Ahila, ki mu je bil Agamemnon vzel Briseido, ik. m. po Homerju (Iliada I, 357 ss). Up: npr. P. Batoni (d. 1747, London, z. Brinsley Ford). tetramorf (grš.), »štiriobličje« (nem. die Vier- gestalt ), na Ezekijelovo videnje štirih živih bitij (tu v obliki kerubov, tj. vsako s 4 krili) in pozn. videnje v Apokalipsi (Raz 4, 6—8, tu v obliki serafinov, vsako s 6 krili) oprt kršč. ik. m., ki ponazarja evangeliste (—> imboli evangelistov). Druga imena: 4 živali (lat. Quattuor Animalia), »štirje živi « (nem. Die vier lebenden). L: S. Landersdorfer: Der Baal Tetramorphos und me Kerube des Ezechiel (1918); Reau II/2 (1957, p. 689—90) & m/1 (1958, p. 476—77). — Cf. W. Neufi (1912). tetrarhi so vladali v rim. imperiju od 293 dalje, poleg Dioklecijana (prestolnica v Niko- tnediji) in avgusta Maksimijana (prestolnica ■klcdiolanum [Milano]) še cezarja Galerij (cf. s. v. Solun) in Konstancij Klor (prestolnica Augusta Treverorum [Trier]); 305 sta se odpovedala vladi Dioklecijan in Maksimijan. Up: znamenita *por- firna skupina na jugovzh. vogalu Markove c. v Benetkah (viš. 130 cm, o. 300) in ravno tako v Porfirju tetrarhi v Vatikanu (Bibl. Vat.). L: Cankar 1/2 (1928, p. 189 in repr. 75 p. 187 — »Konstantinovi sinovi«); EWA VII (1963, t. 371), IX (1964, t. 56); »US« 4 (1970, f p. 247) & 5 (f p. 28). Teufel ( Deubel ), Johann, pogl. ilustrator 1572 izd. wittenberške Biblije in s tem tudi naše -> Dalmatinove Biblije. Teyssedre, Bernard, fr. um. zgodovinar. B: Le Sacrementaire de Gellone et la figure humaine dans les manuscrits francs du VII e sišcle: de Venlutni- nure d Villustration (Toulouse 1958); ,Un exemple de survie de la figure humaine danes les manuscrits pre- carolingiens: les illustrations du »De Natura Rerum« d'Isidore ‘ (GBA, jul./avg. 1960); ,Filibien et Roger de Piles historiens de la peinture franfaise avant Poussin ‘ (Inf HA, 1961); ,1/ne collection franfaise de Rubens au 17« siecle: le cabinet du duc de Richelieu decrit par Roger de Piles ( 1676 — 1681)‘ (GBA, 1963); Vhistoire de Part vue du grand siecle: Recherches sur TAbrege de la vie despeintres,par Roger de Piles (1699), et ses sources (P 1964); Roger de Piles et les debat s sur le coloris au siicle de Louis XIV (P 1965);, Peinture et musique: la notion d’harmonie des couleurs au 17« siecle frangais' (21. kongr. III, 1967). Tezej (grš. Theseus), grš. mit. junak, sin Aigea in slednjega hčere Aitre. S klobčičem volnene niti, ki mu jo je bila dala Minosova hči -> Ari- adna, našel pot skozi labirint ter v dvoboju premagal Minotaura (cf. s. v. Pasifae). Ariadno je pustil na Naksosu, 1. žena mu je bila —> Hipo- lita, ki je v boju padla ob njem, 2. žena pa Ariadnina sestra -+Faidra. Up (cf. s. v. argo¬ navti etc.): npr. Canova ( Tezej in mrtvi Mino- tauros, marmor, 1781/82, V. & A.; Tezej in kentaver, marmor, dkč. 1819, Ksthist. Mus.). L: H. Steuding (Roscher V, 1916—24, stp 678—760 — L!); Hunger (1955, p. 349—56); Pigler II (1956, p. 226—28); Grant (1968). Thamugadi —> Tim gad Thanner, Gian ( Zuan ) Paolo, tudi Tonar, fur¬ lanski slikar. Njegove freske z zač. XVI. st. je najti tudi na slov. ozemlju, v Svinem pri Koba¬ ridu in Borjani, verj. pa tudi v Marijini cerkvici na Kontovelju. L: SteleP (1960); Stele (1969, repr. 4 & 230). — Cf. G. Marchetti (1957; 1958). Thannhauser, Justin K. (1892—_), nem,- amer. (ž.) um. trgovec in zbiralec, r. v Mtinchnu. Za nacizma emigriral v ZDA, njegova pomemb¬ na z. v -> New Yorku. Thausing, Moriz (1838—1884 sam.), avstr, (ž.) um. zgodovinar in muzealec, za Rudolfom Eitelbergerjem utemeljitelj t. i. dunajske šole um. zgodovine-, r. in u. na Češkem. Na Dunaju je od 1864 delal v Graf. z. Albertina, postal 1873 izr. univ. prof. in po izidu Diirerjeve monografije direktor Albertine, 1879 pa ord. na dunajski univ. Mdr. je dunajsko šolo povezal z metodo¬ loškimi pogledi Giov. —> Morellija, sicer pa je pisal tudi duhovite feljtone v Neue Freie Presse. B: (izd., uv & kom.) Diirer: Briefe, Tagebiicher, und Reime, nebst einem Anhange von Zuschriften an und fiir Diirer (W 1872, »Quellenschr.« 3; n. izd. 1888); ,Tizian und die Herzogin von Vrbino ‘ (ZfbK, 1870); * Diirer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst (Lpz 1876; 2. izd. 1884; angl. prev. L 1882); ,Masaccio und Masolino in der Brancacci Kapelle' (ZfbK, 1876); ,Mi- chelangelos Entwurf zu dem Karton der Schlacht bei Cascina ‘ (ib., 1878); Die Votivkirche in Wien (W 1879); Livre d'Esquisses de Jacques Callot (W 1880); Wiener Kunstbriefe (W 1883). 2135 Theatrum Pictorium — Thomsen, Christian Jiirgensen 2136 L: Anton Springer (RepKw, 1885, nekr.); Wurz- bach; ADB; UJE. — Cf. U. Kultermann (1966), J. von Schlosser (In 1934). Theatrum Pictorium, s flamskim naslovom Schilder-Thooneel ..., pomembno delo (fol.), ki ga je izd. v Bruslju 1660 David —> Teniers, kaže v 245 bakr. it. slike nadvojvode —> Leopolda Viljema (cf. Dunaj, Kunsthistorisches Mus.). Theodorik (mojster) -s- Teodorik Praški Theodulf (u. 821), škof v Orleansu (799—818) in od 802 dalje opat v Fleuryju (tj. —> Saint- Benoit-sur-Loire), po rodu Got iz Septimanie (provincia Narbonensis), ena izmed najodličnejših osebnosti na dvoru Karla Vel. (tam imen. Pin- dar), 818 obdolžen zarotništva, u. v ječi v An- gersu. Oratorij njegove vile (ki so jo krasile StS-e z motivoma — > septem artes liberales in —>• štirje letni časi pa zemljevid sveta) ohranjen v —> Germigny-des-Pres (cf. SchlosserL). Theophilus Presbyter, kljub raznim hipotezam še neznan avtor najtehtnejšega srednjev. priroč¬ nika o um. tehnikah, v X.—XII. st. dat. Sche- dula diversarum artium. Delo je odkril G. E. —> Lessing v knjižnici v Wolfenbiittlu, prvo krit. izd. pa je oskrbel A. -*■ lig. L: SchlosserL (1964 —L!). Thibout, Marc (1905—....), fr. um. zgodovinar, po -> Deschampsu direktor pariškega Mus. des Monuments Frangais. B: (& P. Deschamps) Lapeinture murale en France: le haut moyen age et l'epoque romane (P 1951). Thieme, Ulrich (1865—1922), nem. um. zgo¬ dovinar, s Felixom Beckerjem utemeljil in ur. po njiju imen. —»■ Thieme-Beckerjev leksikon. R. in u. (57) v Leipzigu. Thieme-Beckerjev leksikon (običajna abr. Thie- me-Becker, v tej knj. ThB), do zdaj najobsežnejši in najnatančnejši biografski leksikon lik. umet¬ nikov »vseh časov in dežel«, z orig. naslovom: Allgemeines Lexikon der bildenden Kiinstler von der Antike bis zur Gegenvvart (begriindet von Ulrich -> Thieme und Felix -> Becker). Izšlo je vsega 37 knj. (Lpz 1907—1950), zadnja knj. je posv. mojstrom z zasilnimi imeni in monogra- mistom ( Meister mit Notnamen und Monogram- misten). Razmeroma skromno nadaljevanje za XX. st. predstavlja bolj ali manj administrativno sest. —> Vollmerjev leksikon v 6 knj.: Allgemeines Lexikon der bildenden Kiinstler des XX. Jahr- hunderts (Lpz 1953—1962). L: Vollmerjev zb. (1957, p. 1—46). Thienen, Frithjof (VVillem Sophi) van (1901— _), hol. um. zgodovinar. B: Vermeer (A 1939); (izd.) Algemeene kunstge- schiedenis (6 knj., Utr 1941—1951); ,Overweging naar aanleiding van de metamorphose van Rembrandt's nachtwacht' (Apollo [Den Haag], 1947). L: Wie is dat (1956). Thisbe —> Piramus in Tisbe Thode, Henr.v (1837—1920), nem. um. zgodo¬ vinar, stric Wilhelma — > Suide. R. v Dresdenu, prom. 1880 na Dunaju, 1889—91 direktor Stad- lovega um. inst. v Frankfurtu, 1894—1911 ord. na univ. v Heidelbergu, u. (83) v Kobenhavnu. B: Antike n in den Stichen Marcantons, Agoslino Venezianos und Marco Dentes (Lpz 1881, dis.); Franz von Assisi und die Anfdnge der Friihrenaissance in Italien (BI 1885; 2. izd. 1904); Die Malerschule von Niirnberg im 14. und 15. Jahrhundert in ihrer Ent- vvicklung bis auf Diirer (FrM 1891); Giotto (Blf-Lpz 1899, »KM« 43; n. izd. 1910); Thoma und seine Kunst (FrM 1899); Hans Thoma: Gemalde (6 map, ib. 1900—1910); Tintoretto (Blf-Lpz 1901, »KM« 49); Michel Angelo und das Ende der Renaissance, I—III (4 knj., BI 1903—1912); Arnold Bocklin (Hdl 1905); Bocklin und Thoma: Acht Vortrdge iiber neudeutsche Malerei (ib. 1905); Goethe, der Bildner (1906); Kunst und Sittlichkeit (Hdl 1906); Michelangelo: Kritische Untersuchungen iiber seine Werke, I—III (BI 1908); Thoma: Des Meisters Gemalde in 874 Abbildungen (Stu-Lpz 1909, »KK« 15); Das (Vesen der deutschen bildenden Kunst (Lpz-Bl 1918). Thoma Hans (1839—1924), nem. slikar in grafik, zapoznel, na Nemškem zelo priljubljen romantično realističen opisovalec. R. v Bernauu (Schwarzwald), u. (85) v Karlsruheju. S: npr. Umetnikova mati in sestra bereta sv. pismo (le¬ penka, d. 1866, Karlsruhe), Avtp. z Amorjem in Smrtjo (1875, ib.), Henry Thode (lepenka, 1890, Stadel). L: H. Vollmer (ThB XXXIII, 1939, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966 — L!); Eberhard Marx (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. F. von Ostini (5. izd. 1938), H. Thode (1899; 1900—1910; 1905; *1909). Thomas, Bruno (1910— ), avstr. um. zgodo¬ vinar, direktor z. orožja ( Waffensammlung) du¬ najskega Umzg. muz. B: Deutsche Plattnerkunst (Mn 1944); Harnische (W 1947, »WoIfrumbucher« 6); (& Ortvvin Gamber) Die Innsbrucker Plattnerkunst (Inn 1954 [rk]); (& id.) ,L’arte milanese delTarmatura ‘ (Storia di Milano, XI, Mi, 1958). Thomas von Villach -> Tomaž Beljaški Thomsen, Christian Jiirgensen (1788—1865), dan. arheolog in numizmatik, uvedel delitev prazgod. v kameno, bron. in železno dobo. R. in u. (76) v Kobenhavnu, direktor tamk. numizmatičnega kabineta. 2137 Thorn-Prikker, Jan — Tiefenbronnski oltar 2138 Thorn-Prikker, Jan (1868—1932), hol. slikar, predstavnik -> findesieclovske umetn. L: H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). Thorvaldsen, Bertel (1768 ali 1770—1844), dan. kipar, v XIX. st. po Canovi najuglednejši pred¬ stavnik —> neoklasicizma v plastiki. Starši z Islan¬ dije, r. v Kobenhavnu, štud. na tamk. akad., 1797—1819 in 1820—38 v Rimu, po smrti Ca- nove (1822) kar obsipan z naročili, ki jih je izvrševal s pomočniki. Za razloček s Canovo se zdi njegova plastika manj mikavna in trša, ob¬ delava površine pa je drugotnega pomena. P (o. 80 soh, 130 doprsij in 240 leliefov, od tega o. 120 del v marmorju v Thorvaldsen Museum v Kobenhavnu — tu abr. Th. Mus.): Jazon 2 zlatim runom (1802/03 [1. model dkč. 1801], marmor, dkč. 1828, ang. zas. last), Hebe (1806, Th. Mus.), Avtp. (marm. poprsje, 1810, Koben- havn, Kongelige Akademi for de Skonnc Kun- ster), reliefni friz, Zmagoslavni sprevod Aleksandra Velikega (It Trionfo di Alessandro a Babilonia (mavec 1812, Rim, Pal. del Quirinale, Salla della Marchesa; marmor za Ste Madeleine v Parizu, od 1828 v Villa Carlotta ob Lago di Como), Ganimed z orlom (1816, Th. Mus.), po njegovem modelu iz skale izsekani Lev (naroč. 1818, Lu- z ern), Grof Wladimir Potočki (nagrobna soha, 1821, Kiakow, katedt.), Kristus (po 1820, mai- mor pozn., Kobenhavn, katedr. Vor Frue Kirke), nagrobnik papeža Pija VII. (1824—31, arhitek¬ tura Schinkel in G. Valadier, Rim, Petrova c.), Anakreon z Amorjem (marm. relief 1828, Th. Mus.), za Varšavo po vzoru Marka Avrela (~*-Rim) konjeniški spom. kneza Jožefa Ponia- towskega (bron 1830) in Kopernikov spom. (od¬ krit 1830), Lord Byron (1830/31, Cambridge, Trinity College, Libr.), za Mainz Gutenbergov spom. (p 0 modelu, 1837 odkrit), za Miinchen konjeniški spom. volilnika Maksimilijana I. (mo¬ del dkč. 1836, odkrit 1839), Schillerjev spom. (po modelu, odkrit 1839, Stuttgart), celopost. Avtp. 0840, Th. Mus.). — Up: več kot 200 slik in r >sb, mdr. C. W. Eckersberg (1814, Kobenhavn, Kongelige Akademi for Skonnc Kunster; ponov. 1834, Stockholm, in 1838, Kobenhavn, Ny Carlsberg Glyptotek), F. L. Catel (1824, Neue p m.), O. A. Kiprenski (1833), H. Vernet (1835, Th. Mus.) in Amerling (1843). L: Just Mathias Thiele: Den danske billedhugger Bertel Thorvaldsen og hans vaerker (2 knj., Kbh 1831—1832; angl. izd., 4 knj., NY 1869); id.: Thor- valdsens biographi (4 knj., Kbh 1851—1856; nem. >zd., 3 knj., Lpz 1852—1856); Eugene Plon: Thor¬ valdsen: Sa Vie et son Oeuvre (P 1874); Hjalmar Vrtiš: Rytterstatuens historie i Europa fra oldtiden indtil Thorvaldsen (Kbh 1933, dis.); ThB XXXIII (1939 — L!); Riccoboni. — Prim.: J. Lange (1886; 1894), G. Pauli (1925), P. O. Rave (1944); A. Rosen- berg (1896). Thumb, Peter (1681—1766), nem. arh. A: ro¬ marska c. v Neubirnauu ob Bodenskem jezeru (1746—49), knjižnica samostana -> Sankt Gallen (1758—66). L: cf. E. Hempel (1965), H. R. Hitchcock (Rococo Architecture 1968). Thiimler, Hans (1910——), nem. um. zgodo¬ vinar (arhitektura), deželni konservator za po¬ krajino fVestfalen-Lippe. B: Der Dom zu Osnabriick (Mn-Bl 1954). L: Kil (1966). Tibaldi, Pellegrino (1527—1596), it. slikar (kipar & arh.). S: freske v Bologni v Pal. Poggi (zdaj Universita) s prizori iz Odisejeve zgodbe (1554—56), v Rimu v Angelskem gradu, v Esco- rialu v križnem hodniku (46 evang. prizorov) in biblioteki (z napisi zaznamovani Plinij, Tit Livij, Apolon in Merkur pa Geometrija, Retorika, Astro¬ nomija, Gramatika, in Aritmetika). L: Venturi IX/6 (1933, p. 519—77 — L!). — Cf. G. Briganti (1945; 1962), A. Hauser (1964), itd. Tiburtinska šibila in Avgust (angl. Augustus and the Tiburtine Sibyl, fr. La Sibylle Tiburtine et Vempereur Auguste, it. Augusto e la Sibilla, nem. Die Tiburtinische Sibylle), kršč. ik. m. po pripo¬ vedi, ki je očitno nastala v proslavitev c. Sta Maria d'Aracoeli v Rimu in ki sta jo pozn. prevzela Zlata legenda (-> Jacobus de Voragine) m-^-Speculum humanae salvationis: na sam dan Kristusovega rojstva je modra žena (-> šibile) na najvišjem vrhu Kapitola v Rimu -> Avgustu pokazala Marijo z otrokom na nebu in zaslišal se je glas: Haec est ara coeli. Nato je šibila Avgustu povedala, da bo otrok, ki se je rodil, mogočnejši od njega (Rex te potentior hodie nascitur). Up: npr. okrašena stran v -h* Sijajnem horariju vojvode berryjskega (f. 22r: Avgust s pokrivalom, kakršnega sta v XV. st. nosila biz. cesarja Manuel II. in Janez VII. Paleolog, sled¬ nji npr. tudi na Pisanellovi medalji), Rogier van der Weyden (na levem krilu njegovega Bladeli- novega olt., o. 1452, Dahlem), A. Caron (o. 1580, Louvre), itd. L: Panofsky Neth (1953, p. 277 & 469); Reau II/l (1956, p. 421—24); EWA IX (1964, barvna t. 315). — Cf. K. KUnstle (1928, p. 309—10). ♦Tiefenbronnski oltarje nedvomno najpomemb¬ nejše delo Luke Moserja in eno izmed pionirskih del novega realizma v nem. slikarstvu XV. st. Na zaprtem olt. (o. 300 X 240 cm, Tiefenbronn pri Pforzheimu na Badenskem, žup. c.) predvsem tridelna podoba Magdalenine legende: vožnja 2139 Tiepolo, Giovanni Battista — Tietze, Hans 2140 po morju, v sredini brezdomci (poleg Marije Magdalene, njene sestre Marte in brata Lazarja še škof —> Maksimin in ozdravljeni slepec Si- donij ) spe po izkrcanju v Marseillu in nad njimi Marija Magdalena se v sanjah prikaže poganski knežji dvojici, ki jim bo dovolila vstop v mesto, des. —»• Zadnje obhajilo Marije Magdalene, zgoraj —> Jezus v hiši Simona farizeja, na predeli pa Kristus med pametnimi in nespametnimi devicami. Posebno je znan napis ... schri. kvnst. schri. vnd. klag. dich. ser. din. begert. iecz. niemen. mer. so. o. we. 1432 (po prev. Iz. Cankarja: toži umetnost, lij solze — kdo še mara zdaj za te — o gorje), ki sporoča letnico 1432 in v nadaljevanju umetni¬ kovo ime ( jvcas. moser. maler. von. wil. maister. dez. werx. bit. got. vir. in). L: Johannes Graf von Waldburg-Wolfegg: Lukas Moser (BI 1939, »Neue Deutsche Forsch.« 221); Cankar III/2 (1951); Jorg Gamer, Zur Rekonstruktion des Magdalenenaltars von Lukas Moser in Tiefen- bronn (Freiburger Diozesan-Archiv, 1954); Reclam N II (1958 [1960]); Helmut May: Lucas Moser (Stu 1961); A. Stange, Moser (Kindler IV, 1967); »US« 8 (1968, repr. p. 180); Landolt (1968); Gerhard Piccard: Der Magdalenen-Altar des »Lucas Moser« in Tiefenbronn: Ein Beitrag zur europaischen Kunst- geschichte (Wsb 1969); Rolf Straub, Einige techno- logische Untersuchungen an Tiefenbronner Magda- lenenaltar des Lucas Moser (Jb. der Staatlichen Kstsmlgn. in Baden-WUrttemberg, 1970); Reiner Haussherr, »Der Magdalenenaltar in Tiefenbronn«: Bericht iiber die wissenschaftliche Tagung am 9. und 10. Marž 1971 im Zentralinstitut fiir Kunst- geschichte in Munchen (Kchr, jul. 1971 — L!). — Cf. K. Bauch (1940), W. Boeck (1951), A. Schmarsow (1903), A. Stange (1970 — L!), Ch. Sterling (1971), M. fVundram (1970), tudi Panofsky Neth (l953). Tiepolo, Giovanni Battista ( Giambattista ), (1696 do 1770), it. slikar in grafik (jedk.), zadnji v. predstavnik beneškega slikarstva in eden izmed najodličnejših umetnikov XVIII. st., tvorec snov¬ no in formalno raznovrstnega in orjaškega opusa, mojster virtuozne risbe in pos. perspektive, po¬ memben kolorist, ki povezuje razkošje baroka, eleganco rokokoja in hladnost počasi se napove¬ dujočega neoklasicizma. S: npr. Abraham odpravi Agaro (d. 1719, Milano, z. Rasini), Suzana s star¬ cema (1722/23?, Hartford), Skušnjave sv. Antona (o. 1725/26, Brera), Aleksander Vel. in Kampaspe v Apelovi delavnici (avtp. v podobi Apela, o. 1725/26, Montreal, Mus. of Fine Arts), *freske v Vidmu (1526—28, Pal. Arcivescovile), npr. Abraham sprejme tri angele, Abraham daruje Izaka, Rahela skriva malike (avtp. v podobi Jakoba ob Labanu) in kot grisaille Jakobov boj z angelom, pos. v t. i. sala rossa pa Salomonova sodba in 4 freske evangelistov, freske v Pal. Ar- chinto v Milanu (1731, uničene 1943), Capp. Colleoni v Bergamu (1732—33), Villa Loschi v Vicenzi (1734: npr. na stropu salona Čas odkriva resnico), c. Sta Maria dei Gesuati v Benetkah (1737—39: npr. v. stropna freska Istituzione del Rosario), Pal. Clerici v Milanu (1740), chiesa degli Scalzi v Benetkah (znamenita stropna freska *Prenos nazareške hišice, 1743/44, uničila avstr, bomba 28. X. 1915), Kleopatrina pojedina (1743/ 1744, Melbourne, Nat. Gali. of Victoria [prej Eremitaža]), Apolon in Dafne (1743/44, Louvre), Zadnja večerja (1745/50, ib.), *freske v Pal. Labia v Benetkah (1747—50), Portret prokuratorja (o. 1750, Benetke, Gali. Querini Stampalia), *Mu- čeništvo sv. Agate (o. 1750, Dahlem), *freske v wiirzburški Rezidenci (z avtp., 1751—53), Poklon kraljev (1753, Alte Pin.), 4 slike po Tassovem La Gerusalemme Liberata (vse o. 1755, AIC), in sicer Armida očara Rinalda, Ubaldo in Carlo presenetita Rinalda in Armido, Rinaldo zapusti Armido in Rinaldo in puščavnik, * freske v Villa Valmarana pri Vicenzi (o. 1757: v Sala di Ifi- genia, v Stanza delPIliade, delVOrlando Furioso, dell'Eneide, della Gerusalemme Liberata, del Car- nevale, delPOlimpo in dei Putti), freske v Pal. Rezzonico v Benetkah (1758), Pal. Canossa v Veroni ( Heraklovo zmagoslavje, 1761, uničeno 1945), Villa Naz. (prej Pisani) v Stra (1760/62) in madridskem Palacio de Oriente, tj. kraljevski palači (1762/66). — G: o. 35 jedk., predvsem cikla Capricci in Scherzi di Fantasia. L: M. Goering (ThB XXXIII, 1939, s. v. — L!); LaranE (1959 — L!); Disegni del Tiepolo (Udine 1965 [rk]); A. Morassi (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); V. Plagemann (Kindler V, 1968, s. v.); *L’opera completadi Giambattista Tiepolo (Mi 1968, uvGuido Piovene, kom. Anna Pallucchini, »CA« 25 — L!); Aldo Rizzi: Mostra del Tiepolo (2 knj., Electa Edi- trice 1971 [rk]). — Cf. P. D’Ancona (1956), D. von Hadeln (*1927), M .Levey (1959), A. Morassi (1943; 1945; 1955; *1962 — L!), R. Pallucchini (1945; V 1960 [1961]), T. Pignatti (1951; 1965). Tietze, Hans Karl (1880—1954), avstr, (ž.) um. zgodovinar in kritik, odličen poznavalec starejšega evr. slikarstva, pos. beneškega; r. v Pragi, prom. 1903 na Dunaju, 1909 habil. in 1920 izr. prof. na tamk. univ.; od 1935 v ZDA. Utemeljil Oesterreichische Kunsttopographie, za katero je sam obdelal 12 knjig (I—VII, 1907—H J IX, 1912; XII—XIII, 1913—14; XVI, 1919; XXIII, 1931); ur. rev. Die bildenden Kunste: Wiener Monatshefte in ust. Gesellschaft f‘‘ r Forderung der modernen Kunst in fVien (1920). B: ,Die typologischen Bilderkreise des Mittelalters in Osterreich ‘ (JCC, 1904); Die illuminierten Hand- schrifteninSalzburg (Lpz 1905, »Verz. derilluminierten Hdschr. in Oesterreich« 2); ,Annibale Carracis Galerij im Palazzo Farnese und seine romische Werkstatte (JSaK, 1906/07); Michael Rottmayr ‘ (JCC, 1906); ,Wiens Gothik im 18. Jahrhundert ‘ (ib., 1909); Dte 2141 Tietze, Hans — Tihič, Smail 2142 illuminierten Handschriften der Rossiana in Wien-Lainz (W 1911, »Verz. der illuminierten Hdschr. in Oester- reich« 5); ,Wolfgang fVilhelms Praemers Architektur- tverk und der Wiener Palastbau des 17. Jahrhunderts' (JSaK, 1911, 1915); ,Die Zeichnungen Fischer von Erlachs fur die Salzburger Kollegienkirche ‘ (JCC, 1911); ,Programme undEntwiirfe zu den grofien oster- reichischen Barockfresken' (JSaK, 1911); .Der blaue Reiter ‘ (K. f. Alle, 1912); *Die Methode der Kunst- geschichte: Ein Versuch (Lpz 1913); , Oskar Laske' (K. f. Alle, 1914); ,Domenico Martinelli und seine Tdtigkeit fur Osterreich ‘ (JCC, 1919); Die Entfuhrung von VViener Kunstwerken nach Italien: Eine Darlegung unseres Rechtsslandpunkles (W 1919); MichaelPacher und sein Kreis (W 1921); Otto Wagner (W 1922); Albrecht Altdorfer (Lpz 1923); Alt-fVien in Wort und Bild vom Ausgang des Mittelalters bis zum Ende des XVIII. Jahrhunderts (W 1924); Lebendige Kunstwissen- schaft: Zur Krise der Kunst und der Kunstgeschichte (W 1925); Die Entwicklung der bildenden Kunst in Niederosterreich (W 1925); Das vormarzliche Wien in Wort und Bild (W 1925); ,Michelangelos Jiingstes Gericht und die Nachwelt‘ (Clemenov zb., 1926); Wien (Lpz 1928, »BK«); Der junge Diirer: Verzeichnis der Werke bis zur venezianischen Reise im Jahre 1505 (Au 1928, z Eriko Tietze-Conrat; prim. 1937—38!); >Roinanische Kunst und Renaissance ‘ (VorBW 1926/27, 1930); , Diirerliteratur und Diirerprobleme im Jubi- laumsjahr ‘ (WJb, 1930/31); ,Aus der Bauhiitte von St. Stephan I—1V (JSW, 1930—1931); Wien: Kultur, Kunst und Geschichte (W-Lpz 1931); ,Neue Beitrdge zur Durer-Forschung' (JSW, 1932); Die Zeichnungen c j er deutschen Schulen bis zum Beginn des Klassizismus W 1933, z E. Tietze-Conrat, Ottom Beneschom in Karlom Garzarolli-Thurnlackhom, »Beschreibender Kat. der Handzchgn. in der graphischen Smlg. Al¬ bertina« 4—5); Meisterwerke der europaischen Malerei in Amerika (W: Ph 1935); Tizian: Leben und Werk, l ~~U (W: Ph 1936 [cf. 1950]); Kritisches Verzeichnis der IVerke Albrecht Diirers: Der reife Diirer, I—II (Ba-Lpz 1937—1938, z E. Tietze-Conrat [cf. 1928]); >Master and workshop in the Venetian Renaissance (Parnassus, 1938); ,Among the Diirer Plagiarists ‘ (J y alt, 1941); The Dratvings of the Venetian Painters in fne Fifteenth and Sixteenth Centuries (NY 1944, z E. Tietze-Conrat); European Master Drawings in the United States (NY 1947);, Earliest and!atest works of great artists ‘ (GBA, 1944 [Focillonov zb., 1949]); Genuine and False: Copies, Imitations and Forgeries 1NY 1948); Tintoretto: The Paintings and Drav/ings (NY: Ph 1948); ,Unknown Venetian renaissance dratvings in Swedish collections' (GBA, 1949): ,Allen- dpj e Nativity in the National Gallery' (AB, 1949, z E. Tietze-Conrat); Titian: The Paintings and Drawings ' 2 - izd., L: Ph, 1950 [prim. 1936]); Diirer als Zeichner und Aquarellist (W 1951, »Smlg. Schroll«); ,The European Art Museum ‘ (G. Swarzenskega zb., 1951); 'Eozzetli di Jacopo Tintoretto ‘ (Arte Ven V, 1951 1= 1952]);, Meister und IVerkstatte in der Renaissance- malerei Venedigs' (ANK, 1952); ,A Self-Portrait by Vont or mo' (GBA, 1953); ,An early version of Titian's '»Danae«: An analysis of Titian's replicas ‘ (Arte Ven, n 4]; Die grofien Nationalgalerien (Z: Ph 1954); Diirer als Aquarellist (W 1955). L: Wininger VII (1936); UJE 10 (1943); K. Gersten- ber g (Kchr, 1954, nekr.); K. M. Swoboda (ANK, 1954). — Zbornik : Essays in Honor of Hans Tietze 1NY 1958, izd. E. Gombrich, J. S. Held & O. Kurz — **•)• — Avtobiogr.: cf. J. Jahn ([izd.]: Die Kw. der Gegenvvert in Selbstdarstellungen, Lpz 1924). Tietze-Conrat, Eriča (r. Conrat), (1883—-1958), avstr.-amer. (ž.) um. zgodovinarka, prom. 1905 na Dunaju; žena Hansa Tietzeja (supra). Up: npr. O. Kokoschka (1909, M MA). B (cf. s. v. Tietze, Hans): ,Unbekannte Werke von G. R. Donner ‘ (JCC, 1905 [Donnerju atr. Robbova dela v Zgb]); ,Der Bockhentragende Satyr: Ein Beitrag zur Frage der skulpturalen Kopie und zum Oeuvre Georg Rafael Donners ‘ (WJb, 1912); ,Die Bronzen der fiirst- lich Liechtensteinschen Kunstkammer' (ib., 1917); ,Zur hofischen Allegorie der Renaissance ‘ (JSaK, 1917); Č sterreichische Barockplastik (W 1920); Het Utrechtsch Psalterium (W 1920, »K. in Holland« 3); Die Pestsdule auf dem Graben zu Wien (W 1921, »Osterreichische Kstbucher« 17); Erasmus van Rotter¬ dam in de beeldende kunst (W 1922, »K. in Holland« 8); Der franzbsische Kupferstich der Renaissance (Mn 1925); ,Botticelli and the antique‘ (BM, 1925); ,Die Vorbilder von Daniel Hopfers figuralem VVerk' (JSW, 1935); ,Tizian-Studien ‘ (ib., 1936); ,Titian's vvoodcuts, I—IV (The Print Collector’s Quaterly, 1938); ,Giulio Campagnola's engravings ‘ (ib., 1942); ,What Degas learned from Mantegna' (GBA, 1944 [Focillonov zb., izšel 1949]); , Titian's design for the Battle of Cadore' (GBA, 1948); ,Mantegna's Par¬ nassus: a discussion of a recent interpretation by E. Wind in his Bellini's Feast of the gods ‘ (AB, 1949); ,Notes on Hercules at the Crossroads‘ (JWCI, 1951); Mantegna: Gemalde Zeichnungen, Kupferstiche (L-K: Ph 1956 [angl. izd. 1955]); ,Un schizzo del Correggio per la »Madonna del latte «‘ (Emp, 1955); ,Titian as a landscape painter ‘ (GBA, 1955); ,A relief portrait by Francesco Laurana' (Allen Mem Art Mus B, 1955); ,11 »Cristo portacroce« di Sebastiano del Piombo' (Emp, 1956); ,Archeologia Tizianesca' (Arte Ven, 1956); Dwarfs and Jesters in Art (L: Ph 1957). Tiffany, Louis Comfort (1848—1933), amer. oblikovalec stekla, najpomembnejši amer. pred¬ stavnik —>findesieclovske umetn. L: Herwin Schaefer, Tiffany’s Farne in Europe (AB, 1962 — L!). — Cf. R. Koch (1958; 1959). Tihe —¥■ Fortuna Tihec, Slavko (1928—....), slov. kipar. R. v Mrb, štud. na AUU (1950—55) in grafiko pri J. Friedlanderju v Parizu (1957—58), živi kot svoboden umetnik v Mrb. Sodel. na simp. Forma viva v Ravnah (1964). P (železo in beton, alu¬ minij, itd.): npr. spom. NOB na Pohorju (1959), dela v MG v Lj in Um. gal. v Mrb. L: ŠijanecS (1961); A. Ujčič, Kipar Slavko Tihec (Lik. rev., 15. V. 1963 — L!); ZMG (1964); XXXIIP bienale di Venezia: Jugoslavia (1966 [rk]); A. Ujčič (ELU 4, 1966, s. v.); Slavko Tihec (Lj 1966 [rk, MaGal], uv. Z. Kržišnik)-, Delo (8. n. 1967, p. 5); A. Bassin (ib., 6. VIL 1968, p. 17). — Cf. M. Kolarič (1961). Tihič, Smail (1921—....), konservator in lik. kritik v Sarajevu, dipl. in prom. iz um. zgod. v Zgb. B: , Značajna zbirka Hodlerovih crteža i slika u Sarajevu ‘ (Umjetnost [Zgb], 1958). 2143 tihožitje — Tino di Camaino 2144 tihožitje (angl. the stili life, češ. zatišl, fr. la nature morte, hrv. mrtva priroda , it. la natura morta, nem. das Stilleben, rus. natjurmort ), po¬ doba »mrtvih« ali točneje negibnih stvari, cvetic (cvetlično tihožitje), sadja, mrtve divjačine in najrazličnejših predmetov (npr. kuhinjsko tiho¬ žitje, tihožitje z glasbili), ki so včasih izbrani zaradi njihovega simboličnega pomena (-> Va¬ ni tas). Po nesamost., velikokrat s prikritim simbolizmom zaznamovanih tihožitjih XV. st. (e. g. Jan van -^-Eyck, Hugo van der— >Goes) in osamljenih samost, tihožitjih 1. pol. XVI. st. (npr. Jacopo de’ -> Barbari, d. 1504, Alte Pin.) se v sredi in 2. pol. XVI. st. vloga tihožitja v okviru večjih kompozicij okrepi tako na Severu (-»■ Aertsen in -> Beuckelaer) kot na Jugu. V XVII. st. obča osamosvojitev in specializacija po ožjih vrstah (Holandci, Flamci, Španci in njihovi bodegones, Francozi in Italijani), odtlej nepre¬ trgan razvoj do najnovejše dobe. Med Slovenci pomembni slikarji tihožitij zlasti -> Kobilca, —► Vesel, —> Jakopič, G. A. — > Kos, V. —> Pilon, S. — > Kregar, Marij — > Pregelj in G. -> Stupica. L: Eva Badelt: Das Stilleben als biirgerliches Bildthema und seine Entwicklung von Anfangen bis zur Gegenvvart (Wu 1938, dis.); Wolfgang Boni: Still-Life Painting in America (NY: Ox UP 1947); Iris Elles: Das Stilleben in der franzosischen Malerei des 19. Jahrhunderts (Z 1958); S. H. Pavičre: A Dictionary of Flower, Fruit and Stili Life Painters (4 knj., Leigh-on-Sea 1962—1964); .Mrtva priroda* (ELU 3, 1964); ,Stili Life' (EWA XIII, 1967 — L!), Hana Seifertovd-Koreckd, Barokni zatišl v Čechach a na Morave (Umeni, 1970). — Cf. I. Bergstrdm (1947; 1955; *1956), S. Bottari (1963; 1964), J. B. Byrnes (1962), G. Delogu (1962), M. Fare (*1962), E. Greindl (1956), A. P. de Mirimonde (za tihožitja z glasbili!), J. Pešina (1959), Ch. Sterling (*1952 [1959]; 1954), Ch. de Tolnay (1952), M. Valsecchi (1963), B. R. Vipper (1922; 1931). Tikkanen, Johan Jacob (1857—1931), fin. um. zgodovinar, zaslužen raziskovalec raznih iko- nogr. problemov. B: Der malerische Stil Giottos (Helsingfors 1884); *Die Genesismosaiken von S. Marco in Venedig und ihr Verhaltnis zu den Miniaturen der Cottonbibel (ib. 1889, »Acta Societatis Scientiarum Fennicae« XVII/1 [v it. jeziku v Archivio storico delPArte, 1888]); Eine illustrierte Klimax-Handschrift der vati- kanischen Bibliothek (ib. 1893, ista z. XIX/2); Die Psalterillustration im Mittelalter (3 zv., ib. 1895— 1903, ista z. XXXI/5); Die Beinstellungen in der Kunstgeschichte: Ein Beitrag zur Geschichte der kiinstlerischen Motive (ib. 1912); Studien liber den Ausdruck in der Kunst', I: Zwei Gebarden mit dem Zeigefinger (ib. 1913); Studien iiber die Farbengebung in der mittelalterlichen Buchmalerei (ib. 1933). Tilen ali Egidij (lat. Aegidius, angl. Giles, fr. Gilles [izv. Egide, Gide, Gile, itd.], it. Egidio [izv. Gilio]), kršč. svetnik (1. IX.), puščavnik in bene¬ diktinski opat. Atribut: košuta. Up: npr. Moj¬ ster sv. Egidija (2 prizora iz legende, Nat. Gali.), kip iz lipovine iz zač. XVI. st. (NG, prej Bled, stara žup. c.), V. Metzinger (d. 1743, v podr. c. na Limbarski gori pri Moravčah). L: Reau III/2 (1958, p. 593—97 — L!). TIMGAD (lat. Thamugadi), ant. rim. in pozn. biz. mesto v nekd. Numidiji (zdajšnji Alžir), naj¬ bolje ohranjeno rim. provincialno mesto (»al¬ žirski Pompeji«). Ust. za Trajana (o. 100) v nad¬ morski viš. 1100 m, od 256 dalje škofovski sedež, od VII. st. v razvalinah; fr. izkopavanja od 1881 dalje. Jedro pozn. razš. mesta castrum (o. 360 X 330 m), med spomeniki npr. gledališče za o. 3500/4000 gledalcev, na zah. koncu decumanus pa slavolok (konec II. st.). L: E. Boeswillwald, R. Cagnat & A. Ballu: Timgad: ime cite africaine sous 1’Empire romain (8 knj., P 1892—1905); Ch. Courtois: Timgad: antique Tha¬ mugadi (Alger 1951 — L!; 2. izd. 1955); EWAI (1959, stp 119—21 — L!). — Cf. Th. Kraus (1967 — L!). timpanon (fr. le tympan, nem. tudi das Tiir- bogenfeld), »slemensko čelo«, zgoraj polkrožno ali s šilastim lokom zaključeno polje nad vratno preklado, v romaniki in tudi še v gotiki veliko¬ krat okrašeno z reliefom (cf. s. v. reliefno okrašeni timpani). tin -»■ erker Tine —Valentin Tinguely, Jean (1925—_), slikar in kipar (gibljiva »elektromehanična« skulptura), r. v Baslu, živi v Parizu. L: SeuphorS (1961). Tino di Camaino (verj. 1280/85—o. 1337), ih kipar in arh., r. v Sieni, u. v Neaplju, sodel. Giovannija Pisana, za katerim je kot capomaestro vodil zidavo sienske stolnice. Mikavno je ome¬ niti, da je izgotovil nagrobnike za vodilne pred¬ stavnike gibelinov (za ces. Henrika VII.) ,rl gvelfov (v Neaplju, kamor ga je poklical Robert Modri Anžuvinski). P: *sohe ces. Henrika VII- in 4 svetovalcev (Piša, Camposanto) pa sarkofag z ležečim likom Henrika Vil. (Piša, stolnica) kot ostanki nekd. —*■ nagrobnika cesarja Henrika VIL (1313/15 — takoj potem, ko je bil nagrob. avg- 1315 dkč., seje Tino že bojeval na strani gvelfo v -” nagrob. kard. Riccarda Petronija z reliefi Noli " ,e tangere, Vstajenje in Neverni Tomaž na sarkofag 11 (1318/20, Siena, stolnica), * Antonio Orso, kW sedečega in mrtvega škofa (Florenca, stolnica* na notr. strani zah. stene pri gl. vhodu), in napisom SEDES SAPIENT1AE zaznamovana Marija z otrokom (Bargello) kot ostanka ško 2145 Tintelnot, Hans — Tischbein, Johann Heinrich, star. 2146 fovega nagrob. (u. 1320/21), naposled v Neap¬ lju mdr. kiparski okras (npr. Caritas) nagrobnika Katarine Avstrijske, 1. žene Karla Kalabrijskega (Sta Chiara — umrla 1323), nagrob. Marije Ogrske, matere Roberta Modrega (1324/26, Sta Maria Donna Regina), nagrob. Karla Kalabrij¬ skega, u. 1331 (s sodel. 1332/33, Sta Chiara) in nagrob. Marije Valois, 2. žene Karla Kalabrij¬ skega (1333—37, ib.). L: Venturi IV (1906); Panofsky Tomb (1964); Ottavio Morisani (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); Michelangelo Masciotta: Tino di Camaino (Mi s. a., »MdS« 20). — Cf. E. Bertaux (1902; 1904), E. Carli (1934), H. Keller (1939), O. Morisani (1945), J. Pope- Hennessy (I 1955), — L!), P. Toesca (II Trecento 1^51), W. R. Valentiner (1935), W. F. Volbach (1924 v »HdKw«), J. mite (Harm 1966). Tintelnot, Hans (1909—1970), nem. um. zgo¬ dovinar. Prom. pri D. Freyu na univ. v Breslauu (= Wroclaw), učil tam (docent 1943) in od 1951 na univ. v Gottingenu, 1959—66 pa ord. na univ. v Kielu in hkrati direktor tamk. Kunsthalle. B: Barocktheater und barocke Kunst: Die Entv/ick- [ungsgeschichte der Fest- und Theaterdekoration in ‘krem Verhaltnis zur barocken Kunst (BI 1939); ,Die n ‘ittelalterliche Baugeschichte des Breslauer Domes l F‘d die fVirkung der Zisterzienser in Schlesied' (D. Freyev zb., 1943); Die barocke Freskomalerei in yeutschland: Ihre Entvvicklung und europdische Wir- kung (Mn 1951); Die mittelalterliche Baukunst Schle- S ‘I!! S (Kitzingen 1951);, Biihnenbild' (RDK III, 1954); ilio fiorentino' (Mi-R s. a. [1929]); ,Florentiner Bildnisse des Cinquecento' (Panth, 1931). L: Lodovici (1942). Tintoretto, s pr. im. Jacopo Robusti (1518/19— 1594), it. beneški slikar, vzdevek dobil kot sin barvarja (it. il tintore). Edini med v. beneškimi slikarji XVI. st. r. v Benetkah, ki jih z izjemo obiska na mantovskem dvoru (sept. 1580) in v erj. potovanja v Rim 1547 nikdar ni zapustil; v Benetkah tudi še danes spoznamo večji del njegovega orjaškega opusa. Nanj sta poleg Ti¬ ziana vplivala Michelangelo in Parmigianino, sam pa je mdr. vplival na El Greca. S: Zadnja večerja (1547, Benetke, Sta Marcuola), * Marko reši sužnja (1548, Accad.), Jacopo Soranzo (d. 1551, ib.), Zadnja večerja (Benetke, S. Trovaso), Suzana in starca (o. 1560, Ksthist. Mus.) in 7® — Leksikon sočasni Narcis (Rim, Gali. Colonna), *Najdenje trupla sv. Marka v Aleksandriji (d. 1562, Brera), *Kristjani odnesejo truplo jv. Marka in Marko reši Saracena (obe Accad.), Zadnja večerja (1565/ 70, Benetke, S. Polo), orjaško delo v *Scuola di S. Rocco v Benetkah med 1564 in 1587 (mdr. e. g. Križanje, d. 1565, Zadnja večerja, 1576/81, ob koncu Beg v Egipt pa Marija Magdalena in Ma¬ rija Egiptovska), vmes mdr. Prokurator Gabriele Emo (d. 1572, Seattle, Art Mus.), 3 slike za nekd. Salotto Dorato ali zdajšnjo Sala delFAnticollegio v doževi palači ( Gracije z Merkurjem-, Bakhos in Ariadna; Minerva ščiti Mir in Izobilje in od¬ ganja Marsa, vse 1578), skupaj s pomočniki Bitka za Zadar (1584/87) in ogromni Raj (1588 — 90) v Sala del Maggior Consiglio prav tam, naposled v beneški c. S. Giorgio Maggiore še Pobiranje mane, Zadnja večerja in Polaganje v grob (vse 1592/94). L: Venturi IX/4 (1929); Berenson Ox (1932); Luc Menaše (ELU 4, 1966, s. v.); Rodolfo Pallucchini (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); L’opera completa del Tintoretto (Mi 1970, uv Carlo Bernari, kat. Pier- luigi De Vecchi [L!], »CA« 36). — Cf. O. Benesch (1958), E. von der Bercken (1923; *1942), B. Berenson (I—II 1957), L. Coletti (1940 [1951]), F. Fosca (1929), J. Gregorič (1938), D. von Hadeln (*1922), V. Mo- schini (1931), R. Pallucchini (1937; 1950), N. Pevsner (1928), M. Pittaluga (1925), H. Thode (1901), H. Tietze (*1948), Ch. de Tolnay (1960; 1963), B. R. Vipper (1948). tip (lat. tactus, fr. le tact, it. il tatto, nem. der Tastsinn ali die Tastempfindung), v lik. umetn. ponazorjen v okviru motiva—> Pet čutov, sicer pa zlasti v erotičnih upodobitvah (—»■ erotika), ko tako rekoč »podpira, dopolnjuje in stopnjuje« —> vid (e. g. v podobah -> Neenake dvojice). Tirolska (nem. Tirol), ena izmed 9 dežel zdajšnje Avstrije. Med kraji s pomembnimi um. spomeniki so -> Ambras, -> Innsbruck in —*• Matrei. Juž. Tirolska je v severnoit. deželi Trentino-Alto Adige (med kraji s pomembnimi spom. npr. -> Briksen in —s- Sterzing). L: EWA II (1960, stp 178—81); Reclam A II (1962). — Cf. J. Weingartner (večina). Tisbe (lat. Thisbe) —>Piramus in Tisbe Tischbein, Johann Heinrich, star. (1722—1789), nem. slikar, od 1754 dalje dvorni slikar v Kasslu (imen. der Kasseler Tischbein). S: npr. portreti t. i. Schdnheitsgalerie na gradu VVilhelmsthal (cf. s. v. Kassel). L; Hermann Bahlmann: Johann Heinrich Tisch¬ bein (Str 1911, »SdK« 142); E. Preime: Die Hand- zeichnungen von Johann Heinrich Tischbein d. A. (Kassel s. a. [1942]). 2147 tiskarstvo — Tizian 2148 tiskarstvo, typographia, ars 'artium omnium conservatrix (tiskarstvo, umetn., ki ohranja vse umetn.). V obd. inkunabul (prvotiskov), tj. od 1450 do 1500, ga mdr. predstavljata tudi za raz¬ voj lik. umetn. zaslužna Anton —>Koberger in Aldus Manutius (-> Hypnerotomachia). L: Steinberg (1961; nem. izd.: Die Schwarze Kunst: 500 Jahre Buchwesen, Mn 1961). Tissot, James, s pravim rojstnim imenom Jacgues-Joseph (1836—1902), fr. slikar in grafik G'edk.). R. v Nantesu, od 1871 dalje slikal v Lon¬ donu elegantne žanrske motive, se po vrnitvi iz Anglije posvetil religiozni motiviki ter izdal Sv. pismo nove zaveze z 865 ilustracijami, pravo »bible peuplee d’Arabes«; u. (66) v Buillonu. L: ThB XXXIII (1939, s. v. — L!); BM Gun. 1967, sup., t. XXVI); Henri Zerner, James Tissot (L’Oeil, št. 160, apr. 1968). — Cf. F. Boucher (1965, repr. 1007, 1020, 1039-40, 1046), B. S. Myers (V 1969, s. v.), Ch. Sterling (& H. Adhemar IV 1961). Titios (grš. Titios, lat. Tityos), Gigant, sin Zeusa in Elare, ki je bila pred ljubosumno Hero pod zemljo skrita, tako da se je Titios rodil iz Zemlje (—»■ G e a). Ker se je bil hotel spozabiti nad Leto, sta ga njena otroka, Apolon in Arte- mis, s puščicami ubila (po drugi varianti ga je Zeus z bliskom treščil v podzemlje). V podzemlju na tleh zvezanemu sta mu jastreba jetra kljuvala (v nasprotju z ik. m. —y Zvezani Prometej prizor v podzemlju s plameni!). Up: npr. Jusepe de Ribera (o. 1632, Prado). L; O. IVaser (Roscher V, 1916—24, stp 1033—55); Grimal (1951, p. 462); Hunger (1955, p. 358—59); Pigler n (1956, p. 228); Grant (1968). TIVOLI, mestece vzh. od Rima: pomembni ant. spomeniki, iz renesanse pa zlasti * Villa d'Este (->Ligorio ) s parkom, vodnjaki itd. Blizu Tivolija -> Hadrijanova vila. L: EWA VIII (1963, stp 682—83 — L!). — Cf. D. R. Coffin (1960 — L!). Tizian, orig. s celim imenom Tiziano Vecelli(o), ^(verj. 1480-leta—1576, »tradicionalna« rojstna letnica 1477), it. beneški slikar, eden izmed v. renesančnih mojstrov in najpomembnejših ko- loristov vseh časov, pravi princeps pictorum, ki s svojim delom tako rekoč neposredno povezuje vis. renesanso in barok. Učil se je pri Giovanniju -> Belliniju (čigar —> Slavje bogov je dkč.), na njegovo zgodnje slikarstvo pa je najbolj vplival -> Giorgione ; po njuni smrti je postal nesporni prvak beneškega slikarstva, ki so ga kmalu za¬ čeli vladarji takratne Evrope in pos. Italije ob¬ sipavati z naročili. Vplival je na skoraj vse pozn. mojstre barve od Rubensa, van Dycka, Velaz- queza in Rembrandta do Watteauja, Turnerja, Constabla, Delacroixa, Maneta in impresioni¬ stov. S: npr. Jacopo Pesaro, ki ga papež Aleksan¬ der VI. priporoča sv. Petru (o. 1506?, Antwerpen), » Ariosto« (o. 1508, Nat. Gali.), trije prizori v ciklu Antona Pad. (freske, 1511, Padova, Scuola del Santo), Sv. Marko na prestolu s Ko zrno in Damijanom, Rokom in Boštjanom (o. 1511, Be¬ netke, Sta Maria della Salute), Saloma (o. 1515, Doria — verj. avtp. v podobi svetnikove glave), -> Sveta in posvetna ljubezen (o. 1515, Borghese), ->-Assunta (1516—18, Benetke, Sta Maria Glo- riosa dei Fraii), Bakanal ali »Gli Andrii« (1518— 19, Prado) in Čaščenje Venere ali »Gli A mori« (1518—19, ib.), » Mož z rokavico« (»UHomme au g ant«, o. 1520, Louvre), -^-Polaganje v grob (o. 1525, Louvre), Federico II. Gonzaga (o. 1525, Prado), t. i .-+Pala Pesaro (1519-—26, Benetke, Sta Maria Gloriosa dei Frari), —> Smrt Petra Mučenika (1528—30, Benetke, Ss. Giovanni e Paolo, zgorelo 1867), t. i. Madona s kuncem (»La Vierge au lapin«, o. 1530, Louvre), Kard. Ippolito de' Medici v madž. noši (o. 1530/33, Pitti), * Karel V. s psom (1532/33, Prado — cf. s. v. Seisenegger), Marijina pot v tempelj (o. 1534/38, Accad.), t. i. —> Urbinska Venera (o. 1538, Uffizi), —»• Nagovor Alfonsa d'Avalos, mar¬ kiza del Vas to (1540—41, Prado), »Mladi Anglež« (»L'Inglese«, o. 1540/45, Pitti), »Alegorija mar¬ kiza d'Avalos« (o. 1540/50, Louvre), Hčerka Roberta Strozzija (d. 1542, Dahlem), Kronanje sjinjemio. 1542, Louvre), Ecce Ho mo (d. 1543, Ksthist. Mus:), Kajn in Abel, Abraham daruje Izaka in David in Goljat (vse 1542/44, Benetke, Sta Maria della Salute), Pietro Aretino (o. 1545, Pitti), * Papež -> Pavel III. z vnukoma Alessan- drom in Ottaviom Farnese (1546, Capodimonte), —> Portret cesarja Karla V. v bitki priMiihlbergu (1548, Prado), -> Portret cesarja Karla V. v na¬ slonjaču (1548, Alte Pin.), Venera z orglarjem i" Amorjem (1548, Prado), Pietro Aretino (po 1548, Frick), Antoine Perrenot de Granvella (o. 1548/49, Kansas City), Volilnik Johann Friedrich Saški (1548 ali 1550/51, Ksthist. Mus.), med slikami 1550-ih let, ki jih pos. zaznamuje rožnata barva, v manieristično negotovi drži predstavljeni »Voj¬ voda atrijski« (o. 1550, Kassel), Filip II. v oklep u (1550, Prado), Saloma z glavo Janeza Krst. (°- 1550, ib.), * Venera in Adčnis (1553, ib.), *Danaa (1553/54, ib. [najboljša varianta!]), Venera P re ^ ogledalom (o. 1555, Washington), Diana # Akteon (1556/59, Edinburgh [lastnik; Earl oi Ellesmere]), Diana in Kalisto (1556/59, ib. [j stl lastnik]), Fabrizio Salvaresio (d. 1558, Ksthist- Mus.), Polaganje v grob (d. 1559, Prado), Dian° 2149 TJENTIŠTE — Toesca, Pietro 2150 in Akteon (o. 1559, Nat. Gali. [lastnik: Earl of Harevvood]), *Ugrabljenje Europe (1559, Boston ISG), ikonografsko posebno mikavna Alegorija razumnosti (1560/70, Nat. Gali. [prej z. Francis Hovvard v Londonu]), Vzgoja Kupida ali Venera kroti Amorja (Borghese), Avtp. (o. 1567, Piado), t. i. Pardska Venera (zač. verj. o. 1515, nadalje¬ vanje o. 1540, dkč. v 1560-ih letih, Louvre), Jacopo de Strada (1567/68, Ksthist. Mus.), Iz¬ virni greh (Adam in Eva , dkč. 1560/70 [zač. pre- cej prej]), Kronanje s trnjem (o. 1570, Alte Pin.), ~*• Odiranje Marsija (Kromeriž, Umeleckohisto- ricke muzeum), Nimfa in pastir (Ksthist. Mus.), Tarkvinij in Lukrecija (o. 1570, Fitzvvilliam in Wien Ak.), * Pie ta (zač. 1573, dkč. Palma Gio- vane, Accad.). — Tako Tizianu kot Giorgioneju a tr.: * Allendalovo Čaščenje pastirjev (Washing- ton), *»Koncert« (Pitti), itd. L: pred 1800: Vasari-Milanesi (1881 [1906]). ~ Cf. P. Aretino (1957—60), M. Boschini (1660; 1664 [1672]), L. Dolce (1557 [1871]), C. Ridolfi (1648 [1914]). _ Po 1800: Charles Ricketts: Titian (L 19 10); Venturi IX/3 (1928); Berenson Ox (1932); A. Venturi (El, XXXII, 1937, s. v.); Panofsky Stud (1939 [1962]); Pedro Beroqui: Tizian en el Museo d e l Prado (M 1946 [najprej članki, 1925—27]); Luc Me na še (ELU 4, 1966, s. v. — L!); Antonio Morassi , Titian (EWA XIV, 1967 — L!); Craig C. Harbison, Counter-Reformation Iconography in Titian’s »Glo- ria« (AB, 1967); Fritz Heinemann (Kindler V, 1968, v ); Alessandro Ballarin: Tiziano (Mi 1968, »I diamanti delParte«; slov. prev. [Branko Vrčon]: Tizian, Lj 1969 [izšlo 1970]); »US« 9 (1969); *L’opera completa di Tiziano (Mi 1969, uv Corrado Cagti, Francesco Valcanover , »CA« 32 — L)). — Cf. Babeton (1950), O. Benesch (1959), E. von der Bercken (1927), B. Berenson (L: Ph 1957), O. Bock von milfingen (1953), W. Braunfels (1956; 1965), U. Christoffel (1957), K. Clark (Nude 1956 [1959]), J. A. Crowe & G. B. Cavalcaselle (1877), G. Delogu (1934 [1951]), G. A. DeiVAcqua (1955), M. Dvorak (1928), H. von Einem (1960), O. Fischel (1904 [1929]), Vf- Pogolari (1935), G. Francastel (1963), C. Gamba (J941), D. Gioseffi (1959), C. Gould (1959), G. Gronau (1900; 1903; 1907; 1933), L. Grassi (1945), D. von Hadeln (1924 [1927]), Th. Hetzer (»1935 [2. izd. 1948]), L. Hourticq (1919), C. Justi (1894; 1904), H- Knackfujl (1897), H. Leporini (1925), R. Longhi (1946), W. MoD (1958), A. Morassi (1956), G. Mo- reili (I—HI 1890—1893), J. Neumann (1962), R. Rallucchini (1954; Arte Ven, 1959; * 1969), E. Panofsky (Meaning 1955; 1965; *1969 — L!), T. Pignatti (1957), F- Saxl (1957), J. Sheannan (1965), W. Suida (1933), M. Thausing (1870), H. Tietze (*1936; 1950; 1954), L. Tietze-Conrat (1915), F. Valcanover (1960), L. Venturi (1913), E. iValdmann (1922), H. E. Wethey ( I 1969 — L!), F. VVickhoff (1893; 1902), H. Wdlff- nn (1899 [1952]), tudi S. J. Freedberg (1971 — cf. s - v. šestnajsto stoletje). TJENTIŠTE ( Bosna in Hercegovina): 1971 dkč. in odkrit spom. junakom bitke na Sutjeski (943. Spom. v obliki dveh 19 m vis. kril je ob¬ likoval kipar Miodrag Živkovič (r. 1928). tloris ali talni načrt (angl. the plan, fr. le plan [d'un edifice ], hrv. tlocrt, it. la pianta, nem. der Grundrijj) kaže horizontalni prerez neke stavbe v višini njenih temeljev, pritličja ali posameznih nadstropij. Tloris pritličja je velikokrat edino, kar se nam je ohranilo od zdavnaj porušene stavbe, kar lahko od nje zanesljivo rekonstrui¬ ramo ali kar nam je sicer izpričano o neki stavbi ali stavbnem kompleksu (cf. s. v. Sanktgallenski tloris). Po tlorisih tudi razločujemo —> centralne stavbe, longitudinalne prostore, itd. Tobey, Mark (1890—_), amer. abstr. slikar, živi v Seattlu (Wash). L: C. Roberts: Mark Tobey (NY 1959). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (4. izd. 1965), S. Rodman (1957), etc. Tobija na poti z angelom (nadangelom Rafae¬ lom) ali s tremi nadangeli, bibl. ik. m. po Tobijevi knj. V renesančni Florenci so v podobi mladega Tobije velikokrat predstavljeni sinovi bogatih trgovskih družin, ki so se šli učit v tujino, npr. v kontor neke florent. podružnice. S: npr. Ant. in Pieru del Pollaiuolo atr. tabla (Torino, Gali. Sabauda), A. Elsheimer (baker, Nat. Gali.), itd. L: Reau II/l (1956, p. 323); EWA IX (1964, t. 13), XI (1966, barvna t. 180). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, repr. 778, 1030, 1062—63; ib. 1968, repr. 894), F. R. Shapley (1966, repr. 369), H. Voss (II 1920, repr. 223), M. Wackernagel (1938, p. 143—44). Tobijeva in Sarina poročna noč (angl. IVedding Night of Tobias and Sara), bibl. ik. m. (Tob 8, 1—10). Up: npr. P. Lastman ( Tobija položi del jeter na žerjavico, les, Boston FA). L: Pigler I (1956, p. 188). TODI, mestece v Umbriji (Italija). Odličen spom. centralno oblikovane it. cerkv. arhitek¬ ture v renesansi je Sta Maria delta Consolazione s tlorisom grš. križa in kupolo na vis. tamburju (zač. stavbe 1508, dkč. 1607). L: EWA VIII (1963, stp 659 [L!], t. 206 levo zgoraj) & XII (1966, t. 51 des.); »US« 9 (1969, p. 67). Toesca, Pietro (1877—1962), it. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Rimu, prispeval mdr. eno izmed temeljnih del za zgod. it. srednjev. umetn. B: Masolino da Panicale (Berg 1908); La pittura e la miniatura nella Lombardia: dai piii antichi monu- menti alla meta del Quattrocento (Mi 1912); Affreschi decorativi in Italia fino al secolo XIX (Mi 1917); ,Gli affreschi del Duomo di Aquileia' (Dd, 1925/26); *Storia deli'arte italiana: II Medioevo (2 knj., T 1927) & II Trecento (T 1951, oboje »Storia delParte classica e italiana«); La pittura fiorentina del Trecento (Bol 1929; nem. izd. Die florentinische Malerei des vier- zehnten Jahrhundcrts, F-Mn 1929; angl. izd. Floren- tinepainting of the Trecento, NY-F 1929); Monumenti 2151 »Toggenburška Biblija« — Tolnay, Charles de 2152 e studi per la storia delta miniatura italiana: La colle- zione di Ulrico Hoepli (Mi 1930); Giotto (T 1941); Affreschi del Vecchio e Nuovo Testamento detla Chiesa Superiore del Santuario di Assisi (F 1948); Miniature di una collezione veneziana (V 1958); Pietro Cavallini (Mi 1959); II battistero di Parma: Architetture e scul- ture di Benedetto Antelami e seguaci, affreschi dei secoli 13 e 14 (Mi 1960, »Coli. Silvana« 23). L: Lodovici (1942); Chi e (1961). — Zbornik: Omaggio a Pietro Toesca (F 1950 [= Prop.] — B!). *»Toggenburška Biblija«, v razdobju o. 1400 najpomembnejši srednjeevr. iluminiran rkp. po¬ leg —> Vencljeve Biblije, nastal v zgornjem Po¬ renju (dkč. 1411) in hranjen v zahodnoberlin- skem Graf. kabinetu (pergament, 36 X 23,6 cm, Kupferstichkabinett 78 E 1). Besedilo predstav¬ lja prepis Svetovne kronike ( Weltchronik ) pesnika Rudolfa von Ems (u. o. 1254), tj. zgodb od Gč- neze do kralja Salomona. Med več kot 100 mi¬ niaturami, ki kažejo bibl. prizore v interna¬ cionalnem gotskem slogu, npr. Jakobova lestev, Jožefa prodajo Izmaelcem in spodaj Jakobu pri- neso Jožefovo krvavo suknjo, Putifarjeva žena obtožuje Jožefa, Jožef se sreča z Jakobom v de¬ želi Gesett, Goreči grm, Aron in Mojzes pred faraonom (v 2 prizorih), Prepelice in spodaj Po¬ biranje mane, Zlato tele in spodaj Mojzes razbije tabli postave, Mojzes razbije zlato tele in spodaj Levijevi sinovi kaznujejo malikovalce, Balaam in njegova oslica in spodaj Balak pride nasproti Balaamu, Davidovi junaki premagajo sovražnike in Salomonova sodba. L: RDK I (1937, stp 1318, repr. 3); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 201 — L!). — Cf. F. Anzelewsky (1960). TOLEDO, mesto v Španiji ( Castilla Nueva), ki je s svojim obzidjem, starima mostovoma čez Tajo in tudi sicer ohranilo svoj nekd. videz, ki ga je bil ovekovečil El Gieco. L: M. Gonzales-Simancas: Toledo (M 1929); EWA XIII (1967, stp 223—25 — L!). — Cf. A. L. Mayer (1910). ~ katedrala, zač. 1227, dolga 113 m, s pet- ladijsko notr. Kome klopi okrasili Rodrigo Aleman (1495), pozn. (1539—48) pa še Alonso Berruguete (npr. relief Sinagoge ) in Felipe Bi- gamy (npr. Jakobov skrivnostni boj). — V zakri¬ stiji mdr. zastopana El Greco (El Espolio, 1577— 79) in Goya (El Prendiemento, 1798). ~ Hospital San Juan Bautista de Afuera: s slikami pomembno zastopana El Greco (npr. Sv. družina s sv. Ano, o. 1595; Kord. Juan de Tavera, 1608/14) in Jusepe de Ribera (Bradata žena, 1631). L: »CA« 35 (1969 — cf. Indice topografico [Toledo: Ospedale Tavera]). ~ Museo y Časa del Greco. V hiši, v kateri naj bi bil El Greco stanoval, več njegovih slik, npr. Bernardin Sienski (1603), Kes sv. Petra (o. 1605) in posebno znano pozno delo, * Pogled na Toledo in njegov načrt (1608/14). L: »CA« 35 (1969 — cf. Indice topograf ico). TOLEDO (Ohio, ZDA [East Central]). ~ The Toledo Museum of Art (Monroe St. at Scottwood Avenue), ust. Edvvard Drummond Libbey; manjša, toda dokaj pomembna z. evr. (srednjev. in novejše) in amer. umetn. S: mdr. so zastopani Piero di Cosimo (Marija časti otroka, tondo), G. David, Primaticcio (Odisej in Penelopa), El Greco, Rubens, N. Poussin, Th. de Keyser (Predstojniki amsterdamskega zla¬ tarskega ceha, d. 1627), La Hyre (Geometrija, d. 1649), Preti ( Pojedina pri Herodu, o. 1656/61), J. Blanchard (Portret kiparja, o. 1632/35), W. Moreelse (Doktor, ki kaže svojo disertacijo, d. 1647), Largillierre (Regent Philippe d'Orleans s portretom Mme de Parabere, o. 1716/22), Rigaud (Markiz Jean-Octave de Villars, o. 1715), Nat- tier (Princesa de Rohan, 1741), Pannini (Razva¬ line s Farneškim Herkulom, o. 1716/18), Boucher, M. Q. de La Tour (Avtp., pastel, o. 1737), Fra- gonard (Igra slepih miši, o. 1755, prej Dunaj, z. Rothschild), L.-E. Vigee-Lebrun (Portret dame s pismom, d. 1784, prej ib.), J. Israels (Avtp., d. 1908), C. Pissarro (Tihožitje, d. 1867; Strehe starega Rouena, 1896), Manet ( Portret Antonina Prousta, 1880), itd. P: npr. J.-B. Lemoyne (Noel- Nicolas Coypel, doprsje, žg. glina, d. 172[8]). L: AN (nov. 1955), muzejske izd. »Masterworks« (1953), »Medieval Art«, »Treasures for Toledo«, itd. Tolnay, Charles de (poprej Karl [Erich] von Tolnay), (1899—_), nem.-amer. (madž.) um. zgodovinar, vodilni sodobni poznavalec Michel¬ angelovega dela. R. v Budimpešti, štud. na univ. na Dunaju (prom. 1925), predaval na univ. v Hamburgu (1929—33), emigriral v Pariz in pre¬ daval na Sorboni (1934—39), se preselil v ZDA (1939). ord, na Columbia Univ. v New Yorku in zdaj direktor Michelangelovega inst. v Časa Buonarroti v Florenci. Za svojega častnega dok¬ torja ga je mdr. priznala tudi budimpeštanska univ. (1970). B: Die Zeichnungen Pieter Bruegels (Mn 1925; cf- 1952, 2. izd.); ,Die Handzeichnungen Michelangelo s im Codex Vaticanus ‘ (RepKw, 1927); , Eine Sklaven- skizze Michelangelos' (MJb, 1928); ,Die Handzeich¬ nungen Michelangelos im Archivio Buonarroti ‘ (ibJ ,.Michelangelo ‘ (ThB XXIV, 1930); ,Zu den spdte>’ architektonischen Projekten Michelangelos 1 ' (JPR; 1930 & 1932); , Michelangelostudien: die Jugendwerke (ib., 1933); .The Rondanini Pieta ‘ (BM, 1933); 2153 tolos — Tomaž iz Senja 2154 sulla Capella Medicea, 1—11' (Arte, 1934); Pierre Bruegel 1'Ancien (Br 1935, »Bibl. du XVI« siecle«); .Michelangelo's Bust of Brutus' (BM, 1935); ,La volta delta capella Sistim' (BArte, 1935/36); ,The Visionary Evangelists of the Reichenau School‘ (BM, 1936); Hieronymus Bosch (Ba 1937; 2. izd., 2 knj., Ba-Ba 1965); Le Retable de 1’Agneau Mystique des Frčres van Eyck (Br 1938); Le Maitre de Flemalle et les Freres van Eyck (Br 1939); ,Sofonisba Anguissola and her relations with Michelangelo' (J Walt, 1941); History and Technique of Old Master Drawings (NY 1943); The Youth of Michelangelo (Pri 1943 [»Mi¬ chelangelo« I]; *2. izd. 1947); ,Hugo van der Goes as Portrait Painter' (AQ, 1944); The Sistine Ceiling (Pri 1945 [»Michelangelo« II]; *2. izd. 1949); *The Medici Chapel( ib. 1948 [»Michelangelo« III]); fVerk and Weltbild des Michelangelo (Z 1949); ,Velazquez »Las Hilanderas and Las Meninas«‘ (GBA, 1949); 'Note on an unpublished portrait of Michelangelo' (ib.); 'Les fresques de Pontormo dans le choeur de San Lo- renzo d Florence' (CrArte, 1950); Michelangiolo (Florence-P 1951); Drawings of Pieter Bruegel the Elder: With a critical catalogue (L 1952; nem. izd. Z 1952); ,Remarques sur la Joconde‘ (RArts, 1952); 'Les Origines de la nature morte' (ib.); ,The autobio- graphic aspect of Fra Filippo Lippi's Virgins' (GBA, 1952);, Le Portrait de Poussin par lui-meme au Musee du Louvre' (ib.); *The Tomb of Julius II (Pri 1954 [»Michelangelo« IV]); ,Un » pensiero« nuovo di Mi¬ chelangelo per il soffitto detla Libreria Laurenziana (CrArte, 1955); ,L'embarquement pour Cythere de Watteau au Louvre ‘ (GBA, 1955); ,An unknovm early Panel by Pieter Bruegel the Elder' (L. Venturijev zb. 1, 1956); ,Remarques sur la Sainte Anne de Leonard (RArts, 1956); *The Final Period: Last Judgment, frescoes of the Pauline Chapel , last Pietds (Pri 1960 [»Michelangelo« V]); ,Aper(us sur l'art franfais: Jormes et esprit' (CrArte, 1960); ,L'interpretazione del cicli pittorici del Tintoretto netla Scuola di San Rocco' (ib.); . Un ritratto sconosciuto di Michelangelo dipinto da Raffaello' (Gerkejev zb., 1962); ,Tintoret- 10 s Salotto Dorato in the Doge Palače' (M. Salmijev zb. III, 1963); , Michelangelo Buonarroti' (EWA IX, 1964); The Art and Thought of Michelangelo (NY '964); ( uv ) Drawings of Michelangelo (NY 1964); Nuove ricerche riguardanti la časa di Michelangelo in via Ghibellina (R 1966, »Problemi attuali di scienza c di cultura« 93); ,Une composition de la jeunesse de Michel-Ange: »Hercule etouffant le lion de Nemee «, dessin au Musee du Louvre' (GBA, apr. 1968). L: WWAA (1959); WWA (1962); A WWAm (1964—-65) — povsod s. v. De Tolnay. tolos Delfi Tomaž, apostol (angl., fr. & nem. Thomas, it. Tommaso [izv. Maso, Masaccio, Maso lino], rus. F omd), kršč. svetnik (21. XII.). Atribut: sulica (kot orodje mučeništva), Marijin pas, kotamer (patron arhitektov!). Up (med prizori zlasti —> Neverni Tomaž): npr. Hugo van der Goes (na Portinarijevem olt. kot patron Tommasa P.), Peter Vischer star. (na —> Scbaldovem grobu). L: Rčau III/3 (1959, p. 1266—72 — L!). Tomaž Akvinski (1225/26—1274), it. cerkv. učenjak in filozof, v. predstavnik srednjev. sho¬ lastike, pisec Summa theologiae, Summa contra gentiles, itd., zaradi svoje učenosti imen. Angel¬ ski učitelj (lat. Doctor angelicus) pa Knez učenja¬ kov (Scholarum princeps) in Luč cerkve ( Lumen ecclesiae). Mdr. znana njegova obrazložitev podob v c., in sicer najprej za pouk ... ( primo ad instructionem ruditim), drugič za ohranitev spomina ... ( secundo ut incarnationis mysterium et sanctorum exempla magis in memoria nostra maneant) in tretjič za podžiganje pobožnosti ( tertio ad excitandum devotionis affectum), nje¬ gova definicija 3 lastnosti, ki omogočajo »le¬ poto«: celost ( integritas sive perfectio), skladnost ( debila proportio sive consonantia) in jasnost (claritas), ki mu pomeni bleščeče barve. R. blizu Neaplja (Roccasecca), od 1243 dominikanec, učenec -^-Alberta Vel., nazadnje učil na univ. v Neaplju. Kršč. svetnik (kanoniziran 1323, Thomas Aquinas, 7. III.), ki sta mu po legendi angela odela pas čistosti ( cingulum castitatis), da ga obvaruje pred »mesenostjo«. Atributi so mu tudi vol (zaradi vzdevka, ki ga je dobil po svoji debelosti), knjiga, kelih in zvezda ali sonce na prsih. Up: npr. Andrea da Firenze (-+Apo- teoza Tomaža Akvinskega). L: Sodnik (1928); Bruyne I—III (zlasti III, 1946); Ferguson (1954); Rčau III/3 (1959, p. 1277—80 — L!); Panofsky Ren (1960); EWA XII (1966, stp 666); LS I (1968); Keller (1968, p. 482-—84); Vorlander (I 1968). — Cf. L. Behlittg (K-Graz 1964), J. Braun (1943), J. Sauer (1902 [1924]). Tomaž Beljaški, nem. Thomas von Villach, »koroški Apel«, slikar (prej znan kot Meister von Gerlamoos), ki je izšel iz delavnice -> Fride¬ rika Beljaškega in čigar delo pomeni vrh pozno- srednjev. slikarstva na Koroškem v 2. pol. XV. st. S: mdr. freske v Thorlu (1475), Gerlamoosu (1480), Gradcu (slika nadlog na zun. stolnice, d. 1485) in Št. Pavlu v Labotski dolini. L: Stele (1969). — Cf. O. Demus (JSW, 1937 & 1938), W. Frodl (1944). Tomaž iz Cantimpreja ( Thomas de C[h]antim- pre), (1201—o. 1263), prirodoslovec, avguštinec v Cantimpreju pri Cambraiju, pozn. dominika¬ nec v Leuvenu. Pisec kompilatorske prirodo¬ slovne enciklopedije Liber de natura rerum, ki so jo dosti prepisovali in 1475 prvič tiskali. V njej mdr. prva znana povezava —>petih čutov z živalmi (merjasec = sluh, ris = vid, opica = okus, jastreb = vonj, pajek = tip. L: Pauline Aiken, The Animal History of Albertus Magnus and Thomas Cantimpre (Speculum, 1947). — Cf. H. W. Janson (1952). Tomaž iz Senja, hrv. slikar (1. pol. XVI. st.), imenoma znan po 1964 odkritem napisu v->- 2155 Tomaž Kempčan — tondo 2156 Nadlesku (M[eš]tar Tomas od Segnia fecit 1511), prej imen. Trubarjev krovaški malar po omembi v Trubarjevem Catehismus sdveima islagama (V Tibingi 1575). Druge ohranjene StS-e t. i. hrv. skupine: -> Maršiči nad Ortnekom, -> Tabor pri Grosupljem, Volča pri Poljanah, Sveti Urban pri Trati, itn. L: Stele (1969). — Cf. I. Komelj (VS, X, 1966, p. 61), F. Stele (Drugi Trubarjev zbor., 1952), M. Zadnikar (VS, IX, 1965). Tomaž Kempčan, lat. Thomas a Kempis, s pr. im. Thomas Hamerken iz Kempena (1380—1471), avguštinski menih, mistično spodbuden pisec. Njegovo najslavnejše delo, Hoja za Kristusom (De imitatione Christi, nem. Von der Nachfolge Christi), namenjena menihom, je doživela izreden uspeh in mdr. vplivala tudi na nastanek slavnega Durerjevega Avtp. iz 1500. B: h duhovne zakladnice Tomaža Kempčana (Lj 1920, prev. Fr. Ks. Lukman). Tomaž Vilanovski (1488—1555), šp. avguštinec, kršč. svetnik (18. IX.; šp. Tomas de Villanueva ), zaradi darežljivosti imen. Miloščinar (angl. the Almoner, fr. V Aumonier), beatificiran 1618, ka¬ noniziran 1658. Bil je pridigar na dvoru ces. Karla V. in nadškof v Valencii. Up: npr. Mu- rillo ( cikel za avguštinsko c. v Sevilli, zdaj poleg tamk. muz. še Alte Pin. in The Cincinnati Art Mus.), F. Robba (marm. soha na v. olt. franči¬ škanske — nekd. avguštinske! — c. v Lj). L: Rčau m/3 (1959, p. 1281). Tomec, Miroslav (1850—1894), slov. slikar, se učil pri Janezu -> Wolfu, r. in u. (44) v Šent¬ vidu nad Lj. L: IS n (16. V. 1926, p. 158: f); SteskaS (1927); AS (1958 — L!); F. Steli, Tomc, Miroslav (ELU 4, 1966). Tominc ( Tominz ), Jožef (Giuseppe), (1790— 1866), slov. slikar, portretist. R. v Gorici, od konca 1820-ih let v Trstu, kjer je jul. 1830 imel osebno razst.; 1855 se vrnil v Gorico, nato pa živel na Gradišču pri Prvačini in tam — že ma¬ lone oslepel — u. S: npr. Avtp. z bratom Francem (o. 1821, Gorica, Mus. Provinciale), Grofica Cecilija Auersperg (o. 1822, NG), Mož ob oknu (verj. avtp., d. 1826, Trst, Anton Tomažič), Tri dame iz družine Frohlich (»Rodbina Moscon«, d. 1829, NG), Enrichetta Springer-Hofer (d. 1834, Gorica, Mus. Provinciale), Josephine Holz- knecht (o. 1835, Civico, Trst, Mus. Revoltella), Avtp. na stranišču (ib.), Portret družine dr. Fru- šiča (NG), Petar II. Petrovič Njegoš (1843, Ce¬ tinje, Njegošev muz.), Grof Giambattista Coro- nini Cronberg (d. 1843, grof Alessio Coronini Cronberg), Portret očeta (1848, NG), med mi- kavnejšimi portreti zlasti Francesco Holzknecht (Trst, Civico Mus. Revoltella), Filippo Amodeo (z menico v roki, ib.), » Poljak « (Milano, Decio- Bidoli) pa Zuan Parussula (učitelj iz Prvačine s sinico na rami, Cervignano, Giovanni Marani) in Gospodična s kamelijo (NG). — Slikarja tudi njegov sin in vnuk (cf. s. v. Tominz). L: SteskaS (1927); MAS II (1938); Stele S(1949); AS (1958); SteleP (1960); Comune di Gorizia: Mostra di Giuseppe Tominz: Catalogo a cura di Guglielmo Coronini... (Gorizia 1966 [rk, Pal. Attems]); Fr. Steli (ELU 4, 1966, s. v.); SlovS (1966); »Jožef Tominc (Lj 1967 [rk, NG — uporabljen tudi goriški kat.], uv. France Steli — L!); E. Cevc (Delo, 25. III. 1967, p. 19). — Cf. S. Benco (1934), A. Čelebonovič (1954), R. Marini (»1952), F. Mesesnel (1940 [1953]), A. Morassi (1966), K. Rozman (1969; ZUZ nv VIII, 1970). Tominz, Alfredo (1854—-1936), it. slikar živali v Trstu, direktor tamk. Civico Mus. Revoltella (1883—1925), sin Augusta (cf. infra) in vnuk Jožefa —> Tominca (cf. supra). Tominz, Augusto (1818—1883), it. slikar, sin Jožefa Tominca, prvi direktor tržaškega Civico Mus. Revoltella (1872—83). Tomiris da Kirovo glavo potopiti v kri (angl. Vengeance of Tomyris, nem. Die Rache der To- myris), ik. m. po Herodotu (I, 214; tudi Val. Max. IX, 10): kraljica nomadskih Masagetov ob posodi, v katero. služabnik potaplja glavo perz. kralja (» nalokaj se krvi, katere v življenju nikoli nisi dosti imela). Up: —>■ Speculum humanae salvationis kaže Tomiris kot podobo Marijine zmage nad Satanom, sicer pa pozn. npr. Rubens (Louvre in Boston FA), Giulio Quaglio (freska, 1698, Videm, Pal. Antonini), Franc Jelovšek (freska v Goričanah), itd. L: Pigler II (1956, p. 330—31 — L!).- — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 696), K. Kiinstle (1928, p. 100), E. Male (... apres le concile de Trente 1932, p. 342 & 343), W. Molsdorf (1920, št. 895), V. Steska (ZUZ, 1942, p. 330—31). tomizem, naukTomaža Akvinskega, urad¬ nega filozofa katol. c., so od 1879 dalje poskušali oživiti (t. i. neotomizem), med Slovenci zlasti Anton Mahnič, Frančišek Lampe in Aleš Uše- ničnik, ki so temu primerno zastopali ortodoksno katol. estetiko tudi na področju vrednotenja lik- umetn. (v nasprotju z Iz. -»■ Cankarjem). tom Ring —> Ring, Herman tom tondo (it. beseda tondo = okrogel), v lik.umetn. slika ali relief okrogle oblike v it., zlasti florent. renesansi, in sicer pribl, od srede XV. do srede XVI. st. Značilna dela so mdr. ustvarili v slikar- 2157 Tondo Bartolini — TORINO 2158 stvu Filippo in Filippino —> Lippi, -> Botticelli, -*■ Signorelli, —>■ Michelangelo in -> Rafael, v ki¬ parstvu pa člani družine —► Della Robbia (polo- ščena žg. glina) in Michelangelo (cf. infra). L: M. Hauptmann: Der Tondo: Ursprung, Bedeu- tung und Geschichte des italienischen Rundbildes in Relief und Malerei (FrM 1936); »US« 9 (1969, repr. p. 38 & 104). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, e. g. repr. 941—42, 1024—25, 1067—68, 1145—46, 1157— 58, 1164—65, 1179—80, 1267—68), M. Wackernagel (1938, p. 182—84). *Tondo Bartolini, slavna podoba Marije z otrokom (les, premer 135 cm, Pitti), ki jo je naslikal Filippo —> Lippi, imen. tako, ker jo istovetimo s sliko, ki je dokumentirano nastala 1452 za Leonarda Bartolinija. V bogato raz¬ členjenem ozadju je videti Marijino rojstvo, des. zadaj pa —► Srečanje pri Zlatih vratih. L: Cankar III/1 (1936, p. 95—96); EWA IX (1964, t. 144); »US« 9 (1969, repr. p. 27). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, repr. 856). *Tondo Doni, edina Michelangelova nedvomno °rig. tabelna slika (tondo, temp, les, premer 120 cm, Uffizi), nastala verj. za poroko naroč¬ nika Agnola Donija z Maddaleno Strozzi konec 1503/zač. 1504: Marija z otrokom in Jožefom in mali Janez Krst., ki vsebinsko in oblikovno Prevaja do raznovrstno razlaganih golih mlade¬ ničev v ozadju. V bogati ikonogr. vsebini po- rnembne tudi rastline (e. g. detelja za sv. Trojico in odrešenje in —► hizop). L: cf. E. Camesasca (1967), M. L. D'Ancona (1968 L!), C. Eisler (Panofskyjev zb. 1961), Ch. de Tolnay (I 1943). *Tondo Taddei, Michelangelov marm. relief (premer 109 cm, 1504/06, London, Royal Ac.), imen. po naročniku (Taddeo Taddei). L: »CA« 1 (1967, f p. 108); R. W. Lightbovm, Michelangelo^ great Tondo: its origins and setting (Apollo, LXXXIX, 1969); Malcolm Easton, The Taddei Tondo: A Frightened Jesus ? (JWCI, XXXH, 1969). — Cf. Ch. de Tolnay (EWAIX, 1964, stp 874). Tooker, George (1920—....), amer. slikar, r. v Brooklynu. S ponavljanjem svojih sestavin strašljive, po obliki in snovi realistične podobe iz amer. velemestnega življenja. S: npr. Pod¬ zemska železnica ( The Subway, temp, 1950, Whitney), Vladna pisarna (Government Bureau, prej Edwin Hevvitt Gali.). L: cf. S. Rodman (1957). topaz (fr. la topaze), drag kamen, po —> Apo¬ kalipsi 9. temeljni kamen zidovja, ki obdaja —> nebeški Jeruzalem. topilnik, talilni lonček (fr. le creuset, it. il crogiuolo), simbol alkimije in zato tudi melan¬ holije (ker je slednja hči vednosti in znanja), e. g. na Diirerjevi — > Melencolia I. L: cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 136). TORCELLO, otoček na sev. beneške lagune (10 km od Benetk), v VII.—IX. st. njeno naj¬ pomembnejše središče. L: Bruno Schulz: Die Kirchenbauten auf der Insel Torcello (Bl-Lpz 1927); M. Brunetti, S. Bellini, F. Forlatti & G. Fiocco: Torcello (V 1940). — Cf. G. Lorenzetti (1939), G. Perocco (1956). ~ katedrala Santa Maria Assunta (znova sez. 1008, pozn. spremembe) je triladijska bazilika brez transepta. Notr.: stebri iz grš. marmorja s korintskimi kapiteli, v apsidi * stoječa Marija, -*■ Hodigitria (verj. o. 1190 nadomestila Kristusa na tem mestu) in pod njo kot star. mozaik iz XI./XII. st. apostoli (od leve na des. z napisi zaznamovani Tomaž, Juda Tadej, Jernej, Jakob ml., Janez, Peter, nato Pavel, Matej, Andrej, Jakob star., Simon Zelot in Filip). Na zah. steni v. mozaik *Poslednje sodbe (XII. st.). L: Anna Maria Damigella, Problemi della Catte- drale di Torcello, I—II (Com, 1966 & 1967 — L!); »US« 6 (1970, p. 236—37); Otto Demus, Zu den Mosaiken der Hauptapsis von Torcello (Boškovičev zb., 1970). — Cf. A. Grabar (Sk 1953), J. Lassus (1967 [1968, repr. 157]), V. Lazarev (I—H 1947— 1948 — L!), D. Talbot Rice (1963 [1968]). ~ Santa Fosca je centr. stavba (XI. st.) s tlo¬ risom grš. križa, navzven oktogon, na 5 straneh obdan s stebriščem (povišani loki maloazijskega tipa). TORGAU, mesto ob Labi v vzh. Nemčiji (Sachsen-Anhalt), od 1456 dalje rezidenca saških volilnikov. Arhit. spomeniki iz XV. —XVI. st. L: O. Thulin: Die Lutherstadt Wittenberg und Torgau (BI 1956); EWA VI (1962, stp 293 — L!). ~ grad Hartenfels, sez. 1533—44 in 1616—23. Pozornost zasluži predvsem dvoriščna stran vzh. krila (Konrad Krebs 1533—35) z odprtim stop¬ niščem, ki je nastalo po zgledu tistega v ->Bloisu. L: O. Thulin: SchloB und SchloBkirche zu Torgau (BI 1963). — Cf. J. Jahn (1969, t. 7—8 & 63), H. IVeigert (1942, repr. p. 811). TORINO, slov. tudi Turin, gl. mesto sevemoit. dežele Piemont, od XIII. st. pod oblastjo savojske dinastije, ki je 1861—1946 predstavljala tudi it. kraljestvo. Zg. središče pomeni piazza Castello (na njej Pal. Reale in -g-Pal. Madama, infra). Umetnostno najpomembnejše stavbe so nastale v baroku (arhitekta —► Guarini in -+Juvara), v XX. st., ko je Torino postal industrijsko vele¬ mesto, pa je njegovemu stavbnemu razvoju pri¬ speval tudi Pier Luigi Nervi. 2159 2160 TORINO, Basilica di Superga — Torinski horarij L: Marziano Bernardi: Torino e i suoi dintorni (R 1957); Visioni di Torino (No 1958); Marziano Bernardi: Capolavori d’arte in Piemonte (T 1961); id.: Tre palazzi a Torino (T 1963); EWA Vlil (1963, stp 536—40 — L!); A. Peyrot: Torino nei secoli (2 knj., T 1965); Marziano Bernardi: Guida storica ed artistica della citta e dintorni (T 1965); Renata Bossaglia, L’iter Liberty delParchitettura torinese (Com, 1966). — Cf. A. M. Brizio (1953), P. Toesca (1911). ~ *Basilica di Superga, orjaška c. v mestni okolici po načrtu Filippa -+Juvare (sez. 1717—31 in pozn.). ~ Cappella della Santa Sindone (za korom stolnice), imen. po relikviji mrtvaškega prta (it. la sindone ali il sudario) z odtisnjeno podobo Kristusovega telesa. Stavba z znamenito *kupolo je bila sez. po načrtu Guarina -^-Guarinija (1667—90). L: Reau I (1955, p. 20—22); »US« 10 (1969, p. 57). — Cf. R. Wittkower (1958 [1965]). ~ il Duomo (stolnica, piazza S. Giovanni), renesančna stavba (zač. 1490). Za korom -> C app. di Sta Sindone (supra). ~ San Lorenzo {piazza Castello, vhod z via Palazzo di Citta), Guarinijeva stavba (sez. 1668— 87), tako kot Capp. di Sta Sindone (supra) z znamenito konstrukcijo *kupole, ki kaže zvez¬ dast preplet reber. L: EWA VII (1963, t. 103); G. M. Crepaldi: La real chiesa di S. Lorenzo in Torino (T 1964); Pevsner (1966); »PKG« 9 (1970, t. 229b). — Cf. R. Wittkower (1958 [1965]). ~ la Mole Antonelliana (v/a Montebello), samosvoja stavba (v tlorisu kvadrat s stranico 40 m, viš. 167,5 m), imen. po arh. Alessandru Antonelliju, ki jo je 1863 zač. zidati kot sinagogo. Pozn. je mesto kupilo nedk. stavbo (v tej obliki dkč. 1890), ki velja za najvišjo zidano arhitekturo v Evropi pred uvedbo železobetona. L; »PKG« 11 (1966, t. 407b). — Cf. H.-R. Hitch¬ cock (1958 [1963, p. 449]). ~ *Palazzo Carignano ( piazza Carignano), ob Berninijevih in Borrominijevih stavbah v Rimu najodličnejša it. palača XVII. st., sez. 1679—85 po načrtu Guarina -> Guarinija, znana tudi zato, ker so v njej 1861 razglasili kraljevino Italijo (zdaj v njej Mus. Naz. del Risorgimento Italiano). L: EWA VII (1963, t. 104—05); Pevsner (1966); »US« 10 (1969, p. 56—57); »PKG« 9 (1970, t. 232b). ~ Palazzo delle Esposizioni {Corso Massimo d'Azeglio), prvo veliko delo P. L. Nervija po 2. svet. vojni (1948—50). L: cf. G. E. K. Smith (1961). — Palazzo Madama: znamenito * stopnišče pred stat. stavbo je 1718—21 oblikoval Filippo Juvara. Tu zdaj Museo Civico d'Arte Antiča (infra). L: »US« 10 (1969, f p. 224). — Stupinigi v okolici mesta: lovski » gradič «, ki ga je 1729—33 oblikoval Filippo —> Juvara: *gl. dvorana s slopi, odmaknjenimi od sten. L: Marziano Bernardi: La palazzina di caccia di Stupinigi (T 1958); EWAI (1959, t. 389 & 407 [risba]), II (1960, t. 141); Luigi Malič: Stupinigi: un capo- lavoro del Settecento europeo tra barocchetto e classicismo (T 1968); »US« 10 (1969, p. 214—15). ~ konjeniški spomenik vojvode Emanuela Fi- liberta {piazza S. Carlo), najbolj znano delo Carla Marochettija, ki je za nagrado zanj postal baron, in najodličnejši konjeniški spom. v it. XIX. st., značilen za obd. -> romantike (bron. plastika vis. 5 m, podstavek 4,55 m, model dkč. 1833, spom. post. 1838). Vojvoda iz XVI. st. je predstavljen pacem redditurus (ker vtika meč v nožnico). L: EWA X (1965,1.149); »PKG« 11 (1966, t. 319); »MdS« 82 (t. VIII). ~ konjeniški spomenik vojvode Ferdinanda Genovskega ( piazza Solferino) je napravil Alfonso Balsico (bron. plastika vis. o. 3 m, podstavek 4,7 m, odkrit 1867). L: »PKG« 11 (1966, t. 321). ~ Galleria Sabauda {via Accademia delle Scienze 6). S: dobro zastopani nekateri stari Nizozemci in Flamci, npr. Memling in van Dyck {Trije otroci angl. kralja Karla L, o. 1635), med Italijani pa npr. Orazio Gentileschi {Ozna¬ njenje, 1623) in Francesco Albani (4 slike [—> štirje elementi ]: Zemlja, Voda, Ogenj in Zrak, 1626/28). L: G. Pacchioni: La Regia Pinacoteca di Torino (T 1932). — Cf. C. Aru (1952). — Museo Civico di Torino: Museo d’Arte Antiča {Pal. Madama, piazza Castello ): mdr. — Milansko-torinski horarij in Moški portret za doprsno ograjo Antonella da Messina (les, sgn. & d. 1476). L: Marziano Bernardi: Il Museo Civico d’Arte Antiča di Palazzo Madama a Torino (T 1954); Luigi Malič: I Dipinti del Museo d’Arte Antiča: Catalogo (T 1963). "■Torinski horarij (fr. Heures de Turin), zname¬ nit iluminiran rkp. (pergament, o. 28 X 19 cm), ki ga je prvi s fotografskimi posnetki vred objavil P. Durrieu (cf. lit. infra), dve leti pozn., 1904, pa je zgorel ob požaru v torinski Bibl. Reale 2161 Torrigiani, Pietro — Toulouse-Lautrec, Henri (-Marie-Raymond) de 2162 (zdaj Naz.); konkretno je šlo za nekdaj nedk. del —s- Tre s Belles Heures de Notre-Dame, ki jih je bil —> Jean de Berry pred 1413 dal Robinetu d’Estampes v zameno za neki drug rkp. Nedk. del je postal last bavarsko-hol. dinastije in takrat — verj. pred 1417 — dobil znamenite vaneyckov- ske miniature (še pozn. razdeljen v tu obravna¬ vani rkp. in t. i. -> Milansko-torinski horarij), pri katerih po G. Hulin de Looju razločujemo zlasti t. i. roki H in G; zadnje so bolj ali manj dosledno atr. mlademu Janu van ->Eycku. Roko H predstavljajo (atr. po gl. prizoru strani, ki ga edinega imenujemo) miniature Bog oče na pre¬ stolu v slavnostnem šotoru (f. 14v), Oljska gora (f. 30v), Kalvarija (f. 48v) in Objokovanje (f. 49v), roko G pa miniature Kristusa primejo (f. 24), Julijan pelje z barko Kristusa čez reko (f. 55v), V ir go inter Virgines (f. 59) in posebno slavni in velikokrat razlagani -> Jezdeci na morskem ob¬ režju (f. 59v). L: Heures de Turin: Quarante-cinq feuillets a pein- tures provenant des Tres Belles Heures de Jean de France, duc de Berry (*P 1902, uv Paul Durrieu; *pon. T 1967, uv Albert Chatelet — L! [oc. James Marow, AB, 1968 — L!]); Friedlander I (1924); Panofsky Neth (1953 — L!); Meiss-Berry (1967 — L!). — Cf. A. Chatelet (1956), P. Durrieu (1922), itd. Torrigiani, Pietro, tudi Torrigiano (1472— 1528), it. kipar, znan skoroda najbolj po tem, da je Michelangelu za vse življenje zmaličil nos (Vasari: ... diede il Torrigiano a Michelangelo si fattalmente un pugno sul našo, che glielo infranse di maniera, che lo porto poi sempre cosi stiacciato, mentre che visse) ter se baje zato moral umakniti iz Florence. R. v Florenci, se po Vasariju učil v »šoli pri samostanu sv. Marka« (cf. A. Chastel, '950), bil v vojaški službi, odšel pozn. v Anglijo delat za Henrika VIH., od 1526 dalje dkm. v Sevilli, tam u. P: npr. nagrob. kralja Henrika F//, in njegove žene Elizabete Yorške (pozlačena bron. lika ležečih, 1512—18, London. Westmin- strska opatija, kapela Henrika VII.), Madona in Sv. Hieronim spokornik (žg. glina, Sevilla, Mus. Provincial de Bellas Artes). L: Vasari-Milanesi IV; Venturi X/1 (1935); »US« 9 (1969, f p. 253); »MdS« 105 (barvna f 5—6). — Cf. J. Pope-Hennessy (II 1958 — L!). Torriti, Jacopo (akt. konec XIII st.), it. mo- zaicist v Rimu. Tam so njegovo delo mozaiki v apsidah c. S. Giovanni Laterano ( Poklon križu, 1291 skupaj z Jacopom da Camerino, hudo rest. o. 1884) in c. Sta Maria Maggiore ( Marijino kronanje, Oznanjenje, 1295). Toskana (it. Toscana ), po svojih um. spome¬ nikih in krajinskih lepotah slavna dežela srednje Italije. Med umetnostno pomembnimi kraji -> Arezzo, -> Carrara, -> Florenca (Firenze), -> Livorno, -> Lucca, —> Montepulciano, -> Pescia, -> Pienza, —> Piša, -> Pistoia, -> Prato, -> San Gimignano, -> Sansepolcro, -> Siena, —> Volterra. L: EWA VIII (1963, stp 615—46 — L!). — Cf. H. Bodmer (1928), W. Paatz (1937), M. Solmi (1928; 1958; 1961), etc. TOULOUSE, po prebivalstvu 4. mesto v Fran¬ ciji (zgornji Languedoc). L: EWA V (1961, stp 601—02 — L!). ~ Saint-Sernin, potem ko je bila porušena 3. opatijska c. \—>Clunyju (t. i. Cluny III), največja ohranjena romanska cerkv. stavba v Fianciji (dolga 115 m, transept 64 m), sez. 1077—1119 (križiščni stolp v zgornjem delu dkč. v XIII. st.). Tloris v obliki lat. križa, 5-ladijska notr., transept in korni obhod (kor posv. 1096). V razvoju kipaistva posebno pomemben portal iz 1100/1120, *Porte Miegeville (v timpanu Vne¬ bohod) in 7 marm. reliefov v kornem obhodu, med njimi Kristus kot Maje stas Domini z odprto knj. (napis PAX VOBISCVM) in blagoslavlja¬ jočo desnico (konec XI. st.). L: Cankar 11/1 (1937); »US« (1968, p. 13—14). ~ Musee des Augustins (Mus. de Peinture et de Sculpture). Mdr. tu marm. relief *Ženi z levovim in ovnovim znamenjem iz c. St.-Sernin (sreda XII. st.) pa kapitel z reliefi Herodove go¬ stije (Herod in Saloma, sreda XII. st.) iz poruše¬ nega križnega hodnika katedr. St.-Etienne. L: Cankar II/l (1931); »US« 7 (1968, p. 15—16). — Cf. M. Hauttmann (1929, repr. p. 485, 492). Toulouse-Lautrec, Henri (-Marie-Raymond) de (1864—1901), fr. slikar in grafik, eden izmed najpomembnejših predstavnikov findesieclovske umetn. R. v plemiški družini v Albiju, 1878 si zlomil obe nogi ter zato do konca ostal pohab¬ ljen; 1881 v Bonnatovem ateljeju, 1885 se pre¬ selil na Montmartre, tam 1891 nastal prvi med njegovimi znamenitimi lepaki, u. (36) na gradu Malrome. V nasprotju s -^-francoskimi impre¬ sionisti, h katerim so ga velikokrat prištevali, ga problem svetlobe ni mikal, toliko bolj pa telesa v gibanju: konji, motivi iz pariških zaba¬ višč in cirkusov; ob teh temah zavzemajo tehtno mesto prizori iz javnih hiš, t. i. maisons closes. S: npr. Grofica de Toulouse-Lautrec (Portret umetnikove matere, 1887, Albi, Mus.), Vincent van Gogh (pastel, 1887), Cirkus Fernando (1888, AIC), Moulin de la Galette (1889, ib.), *Au Moulin Rouge (1892, ib.), Postelja (1892, Louvre), »Salon«, v Rue des Moulins (1894, Albi, Mus.), Oscar Wilde (akvarel, 1895, Conrad H. Les ter, Beverly Hills [Calif.]), La Toilette (1896, Louvre), 2163 TOURNAI — Tranquillitas 2164 Portret Paula Leclercqua (1897, ib.), Portret Louisa Bougleja (o. 1898, ib ). — G (barvne lito.): *La Goulue v Moulin Rougeu (lepak, 1891), Marcelle Lender (lepak, 1895), Sedeči ženski klovn ( Mile Cha-U-Kao [iz serije Elles], 1896). L: Diet peint mod (1954); Nello Ponente (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); M. G. Dortu & Philippe Huisman (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Jacques Huot, Lautrec et les livres d’enfants (GBA, 1968, p. 191—92); L’opera completa di Toulouse-Lautrec (Mi 1969, uv Giorgio Caproni, kat. G. M. Sugana, »CA« 31); »US« 11. — Cf. J. Adhemar (1952; 1965), D. Cooper (1956), G. Geffroy (1914), M. Georges- Michel (1957), G. Jedlicka (1929 [1943]), F. Jourdain (& J. Adhemar 1952), J .Lassaigne (1939), C. Roger- Marx (1957), E. Schaub-Koch (1935). TOURNAI, flam. Doornik, mesto v Belgiji (Hainaut), sedež škofije od 465 dalje. L: EWA II (1960, stp 439—41 — L!). — Cf. J. Lavalleye (Tresor 1947, repr. 14, 17, 51, 57, 71, 79, 91, 95, 108—09, 259, p. 230). ~ katedrala Notre-Dame: zun. je poudarjena z mogočno skupino križiščnega stolpa in 4 stol¬ pov v kotih med vzdolžno in prečno ladjo, sicer pa stavba združuje romansko ladjo (o. 1130—71) in transept (1171—1213) z 1243—55 gotsko ob¬ novljenim korom s kornim obhodom in vencem kapel. Učinkovita notr. z bogato opremo, s slikami zastopani npr. Q. Massys (Ecce Hotno), Jordaens ( Križanje) in Rubens ( Vice). L: »US« 7 (1968, f p. 95); »PKG« 5 (1969, t. 192—93, p. 203 — L!). ~ Musee des Beaux-Arts. S: mdr. zastopan Manet ( Argenteuil, les Canotiers, 1874; Chez le Pere Lathuile, 1879/80). TOURNUS v Burgundiji: opatijska c. 57.- Philibert: *notr. z valjastimi slopi iz XI. st., obok nad gl. ladjo (prečni banjasti oboki med prevesnimi loki) iz zgodnjega XII. st. L: Cankar II/l (1931); EWA V (1961, stp 631—32 — L!); »US« 7 (1968); »PKG« 5 (1969, t. 170). TOURS ( Touraine , srednja Francija), ant. Caesarodunum, nekdaj priljubljena rezidenca fr. kraljev, rojstno mesto ->Fouqueta in Balzaca. — Za karolinške renovatio pomemben skriptorij: odtod mdr. -> Biblija iz Moutier-Grandvala (o. 840, Br. Mus., Add. Ms. 10546), Prva Biblija Karla Plešastega (t. i. Vivianova Biblija , 843/51, Bibl. Nat., Ms. lat. 1) in Lot ar jev evangeliar (849/51, ib., Ms. lat. 266). — C. Saint-Martin, posv. patronu mesta (-> Martin), je bila v. pet- ladijska romanska bazilika v obliki, kot se je razvila ob znanih poteh v -> Santiago de Compo- stela (cf. s. v. romarske poti), tu konkretno ob posebno pomembni poti iz Chartresa, Saint- Denisa, Pariza in Orleansa proti Poitiersu in Bordeauxu (mogočen transept, korni obhod in venec radialno razmeščenih kapel). L: R. Vivier & E. Milet: Pour comprendre et visi- ter Tours, une capitale au coeur de la France (Tours 1958); EWA V (1961, stp 573 — L!). — Cf. K. J. Conant (Harm 1959). ~ katedrala Saint-Gatien, gotska stavba, zač. 1246, dkč. v XV. in XVI. st. ( slikana okna v koru iz 2. pol. XIII. st.). — Poznogotski križni hodnik (XV. st.). Tout au monde existe pour aboutir au livre (fr.), »Vse na svetu obstaja [zato], da se konča v knjigi«, velikokrat citirana misel -> Mallarmeja. Cf. s. v. Part pour Part. Toynbee, Jocelyn M. C., angl. klas. arheolo¬ ginja (rim. umetn.). B: The Hadrianic School (C 1934); Some Notes on Artist s in the Roman tVorld (Brussels 1951, »Coli. Latomus« 6); The Ara Pacis Reconsidered and Histo- rical Art in Roman Italy (L 1954, »Italian Lecture«); The Flavian Reliefs from the Palazzo delta Cancelleria in Rome (L 1957); Art in Roman Britain (L 1962); The Art of the Romans (L 1963, »Ancient Peoples and Places«); Art in Britain under the Romans (Ox 1964). tradicija antike -> antično izročilo Traditio legis (lat.), Izročanje postave, kršč. ik. m.: Kristus izroča postavo (lat. Christus legem dat) apostolskima prvakoma Petru in Pavlu. Up: npr. v IV. st. na mozaiku v apsidi c. Sta Costanza v Rimu in na —► sarkofagu Junija Bassa. Cf. s. v. lateranski sarkofag št. 174. L: Panofsky Tomb (1964, p. 41—42, repr. 153 & 157). — Cf. C. Davis-Weyer (1961). tragedija resp. namig nanjo -> kozel Traiectio Iordanis miraculosa -^-Prehod čez Jordan (bibl. ik. m.) TRANI, pristaniško mestece v juž. Italiji v deželi Apuliji ( Puglia ) ob jadranski obali. Ro¬ manska katedr. (zač. 1094, sez. predvsem 1159— 86) ima visok zvonik (XIII./XIV. st.), triladijsko notr. (ladje ločene z dvojnimi stebri) in kripto s 24 stebri ( cripta di S. Nicola). Bron. * vrat a (les, pokrit z bron. reliefi) je o. 1175 izdelal -^-Bari- sanus da Trani. L: EWA I (1959, t. 400 des. spodaj), VIII (1963, stp 721 [L!], t. 172 levo zgoraj), IX (1964, t. 508 levo spodaj); »PKG« 5 (1969, t. 240 — L!). Tranquillitas (lat.), Mir, personifikacija miru resp. spokojnosti, tako spokojnega morja kot miru v javnem in drž. življenju. L: J. B. Keune (Roscher V, 1916—24, stp 1095). 2165 transept — Trenos 2166 transept, prečna ladja v c. (angl. the transept, fr. le transept, hrv. poprečni brod, it. il transetto, nem. das Querschiff ali das Querhaus). Transfiguratio (lat.) -> Spretnenjenje Trapier, Elizabeth du Gue (1893——), amer. um. zgodovinarka, poznavalka šp. slikarstva v razdobju XVI,—XIX. st. B: (vse knjige NY, z. »Hispanic Notes & Mono- graphs, Peninsular Series«): Veldzquez (1948); Ri- bera (1952); Luis de Morales and Leonardesgue in- Jluences in Spain (1953); Goya: A Study of his Por- traits, 1797—99 (1955); Valdes Leal: Barogue concept of death andsuffering in hispaintings (1956); El Greco: Early years at Toledo, 1576—1586 (1958); ,El Greco in the Farnese palače, Rome ‘ (GBA, 1958); Valdes Leal: Spanish Baroque Painter (1960); Goya and his Sitters: A Study of his Style as a Portraitist (1964). TRATA v Poljanski dolini. Vaška žup. c. Ja¬ neza Krst. : njen banjast obok poslikan s freska¬ mi v 3. četrt. XVII. st. L: ZUZ nv VII (1965 [izšlo 1966], repr. 108); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.); Cevc SU (1966). Tratnik, Fran (1881—1957), slov. slikar in risar. R. v Potoku ob Dreti v Savinjski dolini, štud. na ak. v Pragi, na Dunaju in v Miinchnu, sodel. z ilustracijami pri praških in mtinchenskih humorističnih časopisih, od 1914 dalje v Lj, tu U- (73). S: Rdečelaska (1919, MG), Slepa (1921, MG), Likarica (o. 1927, MG), itd. R (prehod iz findesieclovske umetn. v ekspresionizem); npr. Slepci (1911), Hrepenenje (1911), Delo na polju (1914) in cikel Begunci (1916). L: SteleS (1949); Kidrič PA (1950); Ko je ko (1957); E. Cevc (NSd, 1957); AS (1958 — L!); Sija- necS (1961); ZMG (1964); SlovS (1966); Cevc SU (1966); Treča decenija (1967). — Cf. Z. Kržišnik (1952), tudi J. Traven (1960), etc. Traut, Wolf (1480/85—1520), nem. slikar, r. In u. v Niirnbergu. S: npr. olt. sv. Sorodstva (Artelshofener »Sippenaltar«, 1514, Miinchen, Bayerisches Nationalmus.). L; Meister um Diirer (Nti 1961 [rk, Niirnberg]); Peter Strieder (Kindler V, 1968, s. v. — L!). traveja, obočna pola (angl. the bay, fr. la travee, hrv. travej, it. la campata, nem. das Joch), obočna enota, del oboka (npr. del banje med dvema oprogama) pa tudi ustrezni del prostora ter s tem osnovna prostorska eftota. Traven, Janko (1902—1962), raziskovalec zgod. slov. gledališča. B (lik. umetn.): Slovenski gledališki portret: Album (Lj 1960, »Knjižnica Mestnega gledališča«). Trdnost —> Včliki zmagoslavni voz TREBENIŠTE, vasica v Makedoniji severo- zah. od Ohrida, znana po arhaični nekropoli (pozno VI. st. pred), ki so jo odkrili bolg. vojaki 1917 (prve najdbe v muz. v Sofiji), sicer pa od¬ krivali in raziskovali 1930—33 (Nikola Vulič, najdbe v Nar. muz. v Bgd) in 1953—54 (Vasil Lahtov & Jože Kastelic, najdbe v muz. v Ohridu). Med posebno pomembnimi najdbami, ki jih hrani Nar. muz. v Bgd, so popularne *zlate maske in importirane grš. bron. posode. L: Ljubiša Popovič: Katalog nalaza iz nekropole kod Trebeništa (Bgd 1956); Vasil Lahtov: Problem trebeniške kulture (Ohrid 1965, dis. [Lj 1962]); Ivan Mikulčič (ELU 4, 1966, s. v. — L!); UBJ (1969 [izšlo 1970], repr. 11 & 83); L’Art en Yougoslavie (P 1971 [rk], št. 35—37 & 56—59, tudi 2 f). — Cf. J. Filip (II1969, p. 1482 [tekst Milutin V. Garašanin]). *Trebonski oltar, najpomembnejši spom. češ. slikarstva 2. pol. XIV. st. (o. 1380/90, Praha), imen. po kraju na juž. Češkem, v katerem je bil prej in po katerem je dobil zasilno ime tudi njegov mojster (nem. Meister von fVittingau). Srednja tabla izgubljena, ohranjene table (vse o. 132 X 92 cm) pa kažejo Oljsko goro (na hrbtu Katarina, Magdalena in Margareta), Polaganje v grob (zadaj Egidij in cerkv. učitelja Gregorij in Hieronim) in * Vstajenje iz groba (zadaj apostoli Jakob ml., Jernej in Filip). Olt. rest. 1961—63, poskus rekonstrukcije objavil P. Pieper. L: Stange II (1936); Alois Elsen, Der Wittingauer Meister und Kaiser Karl IV (Panth, 1942); Umen! (XIII, 1965). — Cf. A. Matčjček (1938 [1939]; 1950), K. Oettinger (1935), P. Pieper (Kchr, 1966), Gerh. Schmidt (1969 [izšlo 1970]). Tremessen (nem.) ->■ Trzemesznia Trenkler, Ernst (1902——), avstr. um. zgo¬ dovinar, prom. 1926 na Dunaju. B: ,Beitrdge zur Masaccio-Forschung ‘ (WJb, 1932, dis.); ,Ees principaux manuscrits a peintures de la Bibliotheque Nationale de Vienne: Manuscrits italiens ‘ (Buli. de la Soc. Frangaise de reproduction, 1937); ,Les principaux manuscrits a peintures de la Biblio- thčque Nationale de Vienne: Manuscrits franfais 1 ' (ib.); Das Livre du Cuer d'Amours espris des Herzogs Renč von Anjou (W 1946); Das Evangeliar des Johannes von Troppau (Klagenfurt-W 1948 — faks.); ,A newly discovered Book of Hours by the Master of the Duke ofBedford ‘ (GBA, 1954 [tudi H. Tietzejev zb., 1958]). Trenos (grš.), evang. ik. m. v biz. umetn., iz katerega se je razvilo tudi zahodnoevr. -¥■ Ob¬ jokovanje mrtvega Kristusa in ožji ikonogr. tip -+Pieta. Up: *StS (1164, Nerezi, Sv. Pantelej- mon), Eutihije in Mihailo: StS (1295, Ohrid, Sv. Kliment). L: Reau n/2 (1957, p. 519—20). — Cf. K. VVeitz- mann (1960). 2167 Tres Belles Heures de Notre-Dame — tridentinski koncil 2168 Tres Belles Heures de Notre-Dame (»Prelepi horarij Naše Gospe«), iluminiran rkp. -> Jeana de Berry (v njegovem inventarju iz 1402 še neomenjen), ki ga je slednji še ne do konca okrašenega pred 1413 zamenjal z Robinetom d’Estampes za neki drug rkp. Iluminirani del (pergament, 240 str. 27,9 X 19,9 cm, o. 1385/ 1390, Bibl. Nat., nouv. acq. lat. 3093) je do XVIII. st. ostal last družine d’Estampes; pozn. lastniki so bili grof Victor de St. Mauris, od srede XIX. st. dalje baron Adolphe de Roth¬ schild in naposled baron Maurice de Rothschild, ki gaje 1956 podaril Bibl. Nat.) louvrski Cabinet de s Dessins hrani 4 posamezne liste. — O pozn. okrašenem delu nekd. celote cf. s. v. Milansko- torinski horarij in Torinski horarij. L: Panofsky Neth (1953); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 106 & tabla 134); Meiss-Berry (1967 — L!). Tres magi cum doniš -> Poklon treh kraljev Tres Riches Heures du Duc de Berry -> Sijajni horarij vojvode berryjskega Tres vidit et unum adoravit, »Tri je videl in enega je častil«, lat. citat po sv. — Avguštinu (Contra Maxim., Migne PL 42, 809), ki ga je brati na Abrahamovem napisnem traku v pri¬ zoru Abraham sprejme tri angele na —> Verdun- skem olt. Cerkv. očetje so namreč prizor razla¬ gali kot razodetje Sv. Trojice (-*■ Trojica) ali vsaj kot namig nanjo. Tretja božja zapoved (5 Mojz 5, 12); Pazi, da boš posvečeval sobotni dan, kakor ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal! Up: npr. H. Baldunga Griena lesor. v Auslegung der 10 Gebote (Str: Johann Griininger 1516). L: cf. R. Muther (1884, p. 213, t. 240). Tretjakov, Pavel Mihailovič (1832—1898), rus. um. zbiralec ip mecen, bogat trgovec, ki je svojo z. 1892 podaril mestu Moskvi (jedro po njem imen. gal.), vodil pa jo še do smrti. Tretja nadloga: uši, bibl. ik. m. (2 Mojz 8, 12—15, v zadnjem slov. prev. Biblije »komarji«). Up: npr. miniatura v-> Sarajevski hagada (f. 23v), lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 39 zgoraj). Tretji maj 1808: streljanje upornikov, slavna Goyeva umetnina (o, pl, 266 X 345 cm, 1814, Prado), »prva velika slika, ki jo lahko imenu¬ jemo revolucionarno v slehernem pomenu besede — po slogu, snovi in namenu« (K. Clark). ... pusta samota v okolici Madrida. Zadaj se v temi kažejo najbližje hiše. V ospredju je na eni strani vzpetina hriba, na drugi strani zid vojakov: zaporedje nog, teles brez obrazov, samo z jer¬ meni prepasani plašči, telečnjaki, in čaka ob čaki, sklonjena nad svetlečim se orožjem. Velika laterna na tleh osvetljuje prostor, zemljo, kri in ustreljene. Nad njimi se dvigajo, kleče in oma¬ hujejo tisti, ki bodo ubiti v naslednjem hipu. Spredaj je mož v beli srajci in rumenih hlačah, z razprostrtimi in dvignjenimi rokami, edini, ki zre proti njim naperjene nože in cevi. Drugi so se s sklenjenimi rokami, s stisnjenimi pestmi zazrli v nebo, v tla, v sebe, si z rokami pokrili obraze. Za železjem pušk strmi in čaka nova gruča, zakaj streljanje se bo nadaljevalo ... L: EWA VI (1962, t. 399); »US« 11 (repr. p. 46). — Cf. (tudi s. v. Goya) K. Clark (1960). M. Levey (Rococo to Revolution 1966), etc. Treves, fr. ime za —> Trier TREVI, mestece v srednji Italiji (Umbrija). L: EWA VIII (1963, stp 660 — L!). "‘tridelni oltarni nastavek iz Soesta iz tamk. Wiesenkirche, ena izmed najstar. nem. tabelnih upodobitev (temp, hrastovina, 71 X 120 cm, Dahlem), delo vestfalskega slikarja iz o. 1250/60 in odličen spom. prehodnega sloga ostro lom¬ ljenih gub (-x Zackenstil). Levi del kaže Marijo, sredina Prestol milosti, des. del pa — prav tako pred zlatim ozadjem — Janeza Ev. L: »US« 8 (1968, p. 54/55). — Cf. G. Schiller (II 1968, repr. 412). TRfDENT (it. Trento, nem. Trient), južno- tirolsko mesto (it. avtonomna pokrajina Tren- tino-Alto Adige), v katerem je zasedal znani tridentinski koncil (cf. infra). tridentinski koncil (1545—63 v —> Tridentu, supra) je služil utrditvi katol. protireformacije in hkrati »očistil« tudi -> krščansko ikonografijo. Njegovo zadevno delo je objavil flam. teolog Molanus (s pr. im. Vermeulen) v Leuvenu 1570: De Picturis et Imaginibus sacris. Med ik. m., ki so morali izginiti iz cerkv. repertoarja, sta bila npr. -> Ana Samotretja in —X Sveto sorodstvo. L: Charles Dejob: De 1’influence du Concile de Trente sur la litterature et les beaux-arts chez les peuples catholiques (P 1884); H. Jedin, Entstehung und Tragweite des Trienter Dekrets liber die Bild- verehrung (Tiibinger theologische Quartalschrift, 1935 [cf. Harald Keller, ZfKg, 1937, p. 256—57]); John Baptist Knipping: De iconografie van de contra- reformatie in de Nederlanden (2 knj., Hilversum 1939); Reau I (1955); C. Marcora, II Concilio di Trento e Parte sacra (Miscellanea Carlo Figini, Varese 1964). — Cf. L. Hautecoeur (1965), E. Kirsch- baum (1945), E. Male (1932), W. Weisbach (1921), G. tVeise (1938). 2169 TRI ER — trije goli mladeniči 2170 TRIER, mesto v Porenju ( Rheinland, ZRN) ob Moseli, ust. kot rim. Augusta Treverorum, pod Dioklecijanom postal eno izmed gl. mest rim. imperija, nekaj časa tudi cesarska rezidenca. Zdaj edino mesto na Nemškem z večjim številom ohranjenih rim. stavbnih spom.: mdr. t. i. *Porta Nigra, tj. sev. vrata obzidja (verj. IV. st.), s tlo¬ risom 36 X 21,5 m in ohranjeno viš. o. 30 m največja ohranjena rim. obzidna vrata; t. i. * Ba¬ zilika, tj. Aula Palatina ali Aula Regia (sez. o. 310) s tlorisom 56 X 28 m in viš. več kot 30 m. L: H. Eichler: Trier (Mn 1952); Reclam N III 0959); EWA VI (1962, stp 271—74 — L!). ~ Liebfrauenkirche, zač. o. 1235 (dkč. v 1260-ih letih), poleg Elizabetine c. v Marburgu najstar. nem. gotska c. Orig. sohi Eklezije in Sinagoge v Škofijskem muz. (infra). ~ stolnica ( der Dom) v jedru še poznorim. stavba. Zah. del s pomembnim *pročeljem iz XI. st. (arkade prvič na Nemškem napovedujejo poznejše pritlikavske galerije) sez. pod nadško¬ fom Poppom (1017—47) in njegovimi nasled¬ niki; romanski kor s kripto in apsido dodan °- 1160, šir. ladja obokana o. 1220. — Stolnima zakladnica ( Der Domschatz) hrani mdr. -> Egber- tovo skrinjico ( prenosni olt., zlato z emajlom in dragimi kamni, 977/93) in *kadilnico s Salo- tnonom na prestolu (mojster Gozbertus o. 1100). L: SvvarzenskiR (1954); »US« 7 (1968, p. 110). — J- Beckwith (NY 1964). ~ Mestna knjižnica (Stadtbibliothek). Njena r kp. z. (die Handschriftensammlung) hrani o. 400 rkp., med IR npr. —> Adin evangeliar (o. 800) in ravno tako slavni —> Codex Egberti (o. 980/90). ~ Škofijski muzej ( Bischofliches Diozesan- tnuseum) v križnem hodniku katedrale: tu mdr. 0I "ig. sohi Ecclesia & Synagoga iz trierske Lieb¬ frauenkirche (supra) iz o. 1250. Trier, Eduard (1920—....), nem. lik. kritik in pisec o umetn., r. v Kolnu, prom. 1952 v Bonnu, kritik od 1948, ord. na ak. v Dusseldorfu. B: Marino Marini (K 1954); Moderne Plastik (FrM 1955); Wilhelm Lehmbruck: Zeichnungen und Radierungen (Mn 1955, »Piper-Biicherei« 84); Ewald Matari (K 1956; 2. izd. Recklinghausen 1958); Zeichner des XX. Jahrhunderts (BI 1956); Wilheim Lehmbruck: Die Kniende (Stu 1958, »WerkM« 32); Der Bergbau in der Kunst (Essen 1958); Max Ernst (Recklinghausen 1959); Figur und Raum: Die Skulp¬ tur des XX. Jahrhunderts (BI 1960; angl. izd. L 1961 in NY 1962). L: Wer ist wer (1962). Trieste Trst Trifon (lat. Tryphonius, hrv. Trifun, it. Trifone), kršč. svetnik, mučenik III. st., kotorski patron (tam mu je posv. katedr.). Up: npr. V. Carpaccio (Sv. Trifon izžene demona iz hčere ces. Gordiana, Benetke, Scuola di S. Giorgio degli Schiavoni). L: Reau III/3 (1959, p. 1288). triforij ( triforium), z arkadami v cerkv. notr. odprt tesen hodnik v steni pod okni velike zgod- njegotske ali visokogotske c., pri —► štirinad¬ stropni delitvi stene nad emporami, pri —>• tri¬ nadstropni pa med arkadami in okni. Steno za triforijem so pozn. nadomestili z okni (npr. v korih katedr. v —> Amiensu in —> Beauvaisu), v nadaljnjem razvoju pa je triforij sploh odpadel. L: EWA VI (1962, p. 476, t. 299—300); »US« 8 (1968, p. 16—17,22—23). — Cf. H. E. Kubach (*1936). Trifunovič, Lazar (1929— ), srb. um. zgo¬ dovinar in lik. kritik. R. v Bgd, tam piom. 1960, 1962—68 direktor Nar. muz., docent na univ. B: Petar Lubarda (Bgd 1964, »Slikari i vajari« 3); Galerija evropskih majstora (ib. 1964). L; ELU 4 (1966, s. v. — L!). tri gracij e-+gracije trije deli sveta (lat. tres partes mundi, nem. die drei Weltteile) : nebo, zemlja in morje — v nasprotju z -► deli zemlje (Afrika, Azija, Evropa). trije deli zemlje —> deli zemlje Trije filozofi, znamenita slika (o, pl, 123,8 X 144,5 cm, Ksthist. Mus.), eno izmed redkih Giorgionejevih nespornih del z neštetokrat raz¬ lagano, vendar slej ko prej nerazloženo vsebino, čeprav je verj. naslov vsaj v glavnem pravilen. Po eni izmed zadnjih interpretacij (cf. infra, Tolnay) drevesno ozadje ponazarja štiri letne čase, ustrezajoče trem nekrščanskim veram (ki jih morda ponazarjajo Abraham, Zoroaster in Pitagora, diferencirani po starosti, »rasnih« po¬ sebnostih in poklicu) in samemu krščanstvu. Po Michielu je podobo dkč. Sebastiano del Piombo, na samem delu pa tega ni opaziti. L: M. Auner, Randbemerkungen zu zwei Bildern Giorgiones ... (JSW, 1955); L. Venturi (EWA VI, 1962, stp 335, t. 190—91); P. Zampetti (Kindler II, 1965, p. 627, barvna repr. p. 626); Alessandro Par- ronchi, Chi sono »I tre filosofi« (Arte Lom, X, 1965); »CA« 16 (1968, kat. št. 17, t. XXXIX—XLVI). — Cf. L. Baldass (1953; & G. Heinz 1964), R. Eisler (1935), G. F. Hartlaub (1953), F. Klauner (1955), V. Oberhammer (II 1961), T. Pignatti (1969), E. Schaeffer (1910), Ch. de Tolnay (1963), F. Wickhoff (1895), J. mide (1931; 1932),'R. Wischnitzer-Bern- stein (1945). trije goli mladeniči ( otroci) v kadi, atribut sv. —> Miklavža (Nikolaja iz Barija). 2171 trije hlebčki kruha — Tri Marije ob grobu 2172 trije hlebčki kruha —> Marija Egiptovska Trije junaki prineso Davidu vode iz vodnjaka pri betlehemskih vratih (fr. Trois vaillants guer- riers..., nem. Die drei Helden Davids), bibl. ik. m. (2 Kralj 23, 13—17; 1 Kron 11, 15—19), ki ga je v poznem srednjem veku populariziral —> Speculum Humanae Salvationis kot podobo -> Poklona treh kraljev (točno: njihovega izročanja daril). Up: npr. Witz {Heilsspiegelaltar, o. 1435, Basel [kot junaki v neskladju z bibl. besedilom Abisaj, Sobokaj in Banaja]). L: Reau II/l (1956, p. 270—71). Trije kralji (angl. the Magi, fr. les Rois Mages, it. Re Magi, nem. Drei Konige), evang. osebe (Mt 2, 1—12), »trije modri« (magi), z imeni Gašper, Melhior (Miha) in Baltazar (Boltežar) znani šele od IX. st. dalje, nadaljnje izpopolnitve po Protevangeliju Jakoba ml., še pozn. dife¬ rencirani po starosti (-»- tri starostne dobe) resp. kot predstavniki treh ras ali celin (najmlajši kralj na splošno predstavljan kot črnec zlasti od van der -> Goesa dalje). Po razlagi t. i. cerkv. očetov in apologetov že od Tertulijanovega časa dalje (160—220) istoveteni s kralji, kot svetniki čaščeni od 1. pol. XII. st., njihov praznik — Epifanija (6. I.) — na vzh. razš. že v III. st. Sprva up. s frigijskimi čepicami; cikli prizorov iz njihove legende od karolinške dobe do vštete renesanse. Gl. motivi po ikonogr. zaporedju: Srečanje treh kraljev (npr. —> Sijajni horarij), —> Pohod treh kraljev, —> Trije kralji pred Herodom, —> Poklon kraljev in Sen treh kraljev (npr. ka- pitelni relief v katedr. v Autunu). L: MAS I (1935, p. 29—30); Stephan tVaetzold, Drei Konige (RDK, 40. snopič, 1955 [IV, 1958] — L!); Rčau n/2 (1957); Adolf fVeis, Drei Konige (LCI I, 1968 — L!); LS I (1968). — Cf. H. Kehrer (1904; 1908—09). Trije kralji pred Herodom (lat. Tres Reges ante Herodem), evang. ik. m. (Mt 2, 7—8). Up: npr. mozaik na slavoloku v c. Sta Maria Mag- giore v Rimu, relief na lesenih vratih c. St. Maria im Kapitol v Kolnu, miniatura v —> Ingeborginem psalterju (f. 17r). L: Rčau n/2 (1957, p. 245—46); »PKG« 5 (1970, t. 118). — Cf. J. Dupont (1954, t. p. 17), G. Schiller (1 1966), etc. TRIJE KRALJI v Slovenskih goricah: romar¬ ska podr. c. sv. Treh kraljev, sez. v XVI. st., je mikavna zaradi arhitekture in bogate notr. opreme. Triladijska notr. z različno obokanim korom (1564 zvezdasto rebrast obok), gl. ladjo (1577 mrežasto grebenast obok) in stranskima ladjama (križni obok). Krilni olt. Treh kraljev (3. četrt. XVI. st.) je rezljan, z ločeno sliko Oznanjenja na zun. strani kril in sliko Križanja na hrbtni strani; iz istega časa tudi rezljani olt. Rojstva z Jesejevo koreniko', Marijin olt. (1611, dop. 1636). Na v. olt. slika Treh kraljev (J. V. Ledervvasch 1818). L: MAS II (1938); F. Mesesnel (ZUZ, XVIII, 1942, p. 133); ZUZ nv VII (1965 [izšlo 1966], repr. 55, 71—72); Cevc SU (1966); Stele (1969, repr. 248— 49). — Cf. E. Cevc (1970), N. Šumi (Lj 1966, repr. 38—39, 47—51). Trije mladeniči v ognjeni peči (lat. Tres pueri in fornace, angl. The Three Worthies in the Fiery Furnace, fi. Les trois jeunes Hebreux dans la fournaise, it. 1 tre fanciuilli ebrei nella fornace ardente), bibl. ik. m. (Dan 3, 8—30): trije mlade¬ niči iz Judovega rodu, Ananija (Sidrah), Misael (Mišah) in Azarija (Abdenago), ki jim je bil kralj Nabuhodonozor izročil upravo babilonske po¬ krajine, so se branili častiti njegovo zlato podobo; oblečene in zvezane jih je ukazal vreči v zakur¬ jeno in razbeljeno peč, v kateri pa so »kakor iz enih ust« hvalili boga ter se nato iz nje nepoško¬ dovani vrnili. Up: kot razne druge podobe »rešitev iz stiske« ( Noetova ladja', Voda iz skale', Danijel v levnjaku) posebno pogoste v starokršč. umetn. katakomb in sarkofagov — mladeniči tu velikokrat predstavljeni kot -> oranti, sicer pa s —> frigijskimi čepicami kakor trije modri', pozn. npr. na bron. kadilnici v Palais des B.-A. v Lillu (mozansko delo, 2. četrt. XII. st.). L: Curt Kuhi: Die drei Manner im Feuer (GieBcn 1930); SwarzenskiR (1954, repr. 346); Reau II/l (1956, p. 398-401). trikot(nik), (lat. trigonum, angl. the triangle, fr. le triangle,' it. il triangolo, nem. der Dreieck). Enakostraničen trikotnik je v kršč. umetn. sim¬ bol sv. -> Trojice, mdr. pa tudi eden izmed atri¬ butov kreposti -> Fides. Normalno predstavljen trikotnik z vrhom navzgor pomeni ogenj (z od¬ rezanim vrhom zrak), narobe obrnjen trikotnik z vrhom navzdol pa vodo (z odrezanim vrhom zemljo). L: Georg Stuhlfauth: Das Dreieck: Die Geschichte eines religiosen Symbols (Stu 1937); Du Mesnil du Buisson, Le triangle, symbole et idole de la foudre (Ethnographie, 1945); Cirlot (1962, p. 332). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 1—2& 16). trikotniška kompozicija -> figura piramidale Tri Marije ob grobu (lat. Visitatio Sepulcri, angl. The Three Marys at the Tomb of Christ, fr. Les trois Maries au Sepulcre, it. Le pie donne al Sepolcro, nem. Die drei Marien [Die Frauen] am Grabe Christi, srb. Mironosice na grobu), evang. ik. m. (Mr 16, 1—7). Up: npr. relief na 2173 trinadstropna delitev stene — Troescher, Georg 2174 lesenih vratih c. Str Sabina v Rimu (1. pol. V. st.), St S v Mileševi (o. 1235 — slavni angel Vstajenja), Duccio (na -*■ Maesta, 1308/11), Hu¬ bert ali Jan van Eyck (Rotterdam), Bart. Sche- doni (1614, Parma, Gali. Naz.), itd. L: Rčau n/2 (1957, p. 541—43); »PKG« 9 (1970, t. VI). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 501 ss). trinadstropna delitev stene zaznamuje cerkve vis. gotike: arkade, triforij, okna. V nadaljnjem razvoju je odpadel triforij. triptih, tridelna slika ali relief, npr. tridelen olt. nastavek, ki ga sestavljajo srednja tabla in krili. Po razcvetu triptihov v okviru srednjev. In pozn. religiozne umetnosti (e. g. —► Harba- villski triptih, oltar iz Mulhausna, -> oltar 2 gradu Pdhl, —> Oltar družine Mčrode, -rPorti- narijev oltar, —► Paumgartnerjev oltar, etc.) po¬ znamo v novejši dobi tudi številne triptihe s Profano motiviko: e. g. — > Marees in njegove Hesperide, v findesieclovski umetn. -> Malczevv- s ki, -> Stuck, —> Amiet, pozn. —> Beckmann, -> Kokoschka, etc. L: Shirley Blum: Early Netherlandish Triptychs (Berkeley 1969). — Cf. K. Lankheit (1959). triptih (relikviarij) iz Stavelota (pozlačen baker & champleve emajl, sreda XII. st., Morgan Libr.) kaže na krilih v emajlu prizore iz Križeve le¬ gende, atr. Godefroidu de Claire. Mala vdelana relikviarna triptiha; biz. cloisonne emajl XI. st. L: SwarzenskiR (1954, repr. 364—65); EWA IV U961, stp 741); »US« 7 (1968, p. 126—27). — Cf. J . Beckwith (NY 1964, repr. 167). tri puščice -*■ štirinajst Blaženosti duše tri ribe —> štirinajst Blaženosti duše tri starostne dobe so mladost (ali detinstvo), zrelost in starost. Mdr. jih s svojim videzom (in tudi različno trdnim spancem) ponazarjajo -> Trije kralji. Up: e. g. Tizian (Edinburgh [last Duke of Sutherland]). L: cf. E. Panofsky (Problems 1969, p. 94—96). Tristolpni relikviarij iz o. 1370 (pozlačeno srebro z emajlnimi vložki, 94 X 74 cm, Aachen, stolnična zakladnica); okvirna arhitektura po¬ membnejša od kipov. L: cf. P. Kidson (1968, repr. 142). Tristram, Ernest VVilliam (1882—1952), angl. um. zgodovinar. B: English medieval wall painting, I — II (L 1944— 50); English wall painting of the fourteenth century (L 1955). tri teološke kreposti: Vera (lat. Fides), Upanje (Špes) in Ljubezen (Caritas ), mdr. tudi hčere legendarne svetnice Zofije. Lit. predloga pri apostolu Pavlu (1 Kor 13, 13): Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje: največja med vsemi pa je ljubezen. Triton, morsko božanstvo. V grš. mitologiji je star. predstavo o Tritonu, sinu —»■ Pozejdona in -> Amfitrite, pozn. izpodrinila predstava o številnih tritonih (ravno tako s človeškim zgor¬ njim in ribjim spodnjim delom telesa), njunih spremljevalcih. L: Grimal (1951, p. 463); Hunger (1955, p. 359— 60 — L!). — Cf. E. Buschor (1941). tritračna pletenina —*■ pleteninasta ornamentika triumfalni križ (nem. das Triumphkreuz), orja¬ ško razpelo, pritrjeno visoko na prečki med vzdolžno ladjo in korom romanske c. Triumfalni voz cesarja Maksimilijana I —> Ve- liki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. trivium (lat.), »tri pota« (razpotje), v srednjev. sholastiki tri -^-artes liberales, ki skupaj pred¬ stavljajo scientia rationalis: gramatika, retorika in dialektika (logika). Trivulzio kandelaber —> kandelaber Trivulzio tri zlate krogle so atribut sv. -> Miklavža. *Tri žene v cerkvi (nem. Drei Frauen in der Kirche), znana slika Wilhelma-»Z,e/W« (o, les, 113 X 77 cm, d. [18]83, Hamburg), ena izmed njegovih mojstrovin, ki jo je bil z njemu lastno natančnostjo zač. 1878 v c. v Berblingu na Gor¬ njem Bavarskem. L: Reclam N I (1959, p. 153); »PKG« 11 (1966, t. 210 & XXXII); »US« 11 (1971, repr. p. 107). tri žezla —> štirinajst Blaženosti duše Troche, Ernst Gimther (1909——), nem. tun. zgodovinar in muzealec, direktor Germanisches Nationalmus. v Niimbergu (1945—51) in Achen- bach Foundation for Graphic Arts v San Fran¬ ciscu v Kaliforniji. B: ,Giovanni CarianialsBildnismaler' (Panth, 1932); Niederlandische Malerei des jiinfzehnten und sechzehn- ten Jahrhunderts (BI 1935). Troescher, Georg (1893— ), nem. um. zgo¬ dovinar, se ukvarja predvsem z zgod. kiparstva in burg. umetn. B: Conrat Meit von Worms: ein rheinischer Bild- hauer der Renaissance (Fr 1927); Claus Sluter und die burgundische Plastik um die Wende des XIV. Jahr¬ hunderts (Fr 1932); ,Weltgerichtsbilder in Rathdusern und Gerichtsstdtten ‘ (W-RJb, 1939); Die burgundische 2175 Troger, Paul — Trost, Anton 2176 Plastik des ausgehendeti Mittelalters und ihre Wirkun- gen auf die europaische Kunst (FrM 1940); Kunst- und Kiinstlerwanderungen in Mitteleuropa 800 — 1800: Beitrage zur Kenntnis des deutsch-franzosisch-nieder- liindischen Kunstaustausches (2 knj., Ba-Ba 1953— 1954); ,Ein bayerisches Kirchenportal und se in Bilder- kreis: Keltisches, Mediterranes und die Symbole der menschlicher Laster in der romanischen Bauplastik ‘ (ZfKg, 1954); Burgundische Malerei: Maler und Mal- werke um 1400 in Burgund, dem Berry mit der Auvergne und in Savoyen mit ihren Quellen und Ausstrahlungen (2 knj., BI 1966). Troger, Paul (1698—1762), avstr, slikar, moj¬ ster avstr, poznobaročnega stropnega iluzioniz¬ ma. R. na Tirolskem (Zeli v Pustertalu), se učil v Benetkah, u. (63) na Dunaju: S: mdr. freske v benediktinskih samostanih —► Altenburg in-> Melk in v katedr. v —> Briksnu. L; W. Aschenbrenner & G. Schweighofer: Paul Troger: Leben und Werk (Szb 1965 — L!); Giinther Heinz (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. H. Tintel- not (1951). TROGIR (grš. Tragurion, lat. Tragurium), mestece ob Jadranu zah. od Splita s številnimi pomembnimi srednjev. spom. Romanska katedr. (sez. 1180—o. 1250) z znamenitim -> Radova¬ novim portalom (d. 1240), krstilnico (ki jo je sez. Andrija —> Aleši 1466—67), kapelo bi. Ivana Ursinija (sez. 1468—97 -> Nikola Firentinac), bogato zakladnico, itd. L: Nevenka Božanič-Bezič (ELU 4, 1966, s. v. — L); EWA XIV (1967, stp 917—18 — L!). — Cf. P. Andreis (1908), V. Moli (Lj 1965). Trojanke oslepe Polimestorja (ki ga je bila —> Hekabe zvabila v svoj šotor), ik. m. po -> Eneidi (Aeneis VII, 320). Up: verj. Gius. M. Crespi (o. 1700/05, Bruxelles). Trojanska vojna, V evr. srednjem veku je niso poznali po -> Iliadi, ampak po dveh mitografskih tekstih (avtorja Dares in Dictys), na katera se je oprl tudi Benoit de Sainte-Maure s svojim Le Roman de Troie (o. 1160/70); ta Roman de Troie pa je bil vir za o. 1270 začeto in 1287 dkč. Historia destructionis Troiae, ki jo je sest. Guido de Columnis ali delle Colonne, sodnik v Mesini. Med IR zaslužita pozornost zlasti dva rkp. Guido ve Historije iz XIV. st., oba iz Benetk, ki so iz politično prestižnih nagibov po svoje povezovale svojo zgodovino s Trojanci: likovno kvalitetnejši rkp. je v madridski Nacionalni biblioteki (Ms. 17805), drugega pa hrani Bibl. Bodmeriana v Colognyju pri Ženevi. L: Panofsky Ren (1960 — L!); Grant (1968). — Cf. H. Buchthal (»1971 — L!), E. R. Curtius (1965), J. Seznec (1940 [1953]), etc. Sv. Trojica, točno Presveta Trojica (lat. Sanc- tissima Trinitas ): po kršč. veri 3 božje osebe, tj.-> Bog oče, Bog sin (-> Kristus) in —»■ Sveti Duh, ki so »en sam Bog«. Up: e. g Prestol milosti, —> trikotnik, etc. L: Reau 11/1 (1956, p. 14 ss); V/olfgang Braun- fels, Dreieinigkeit (LCII, 1968 — L!). *Sv. Trojica, izredno pomembna Masacciova freska (667 x 317 cm, 1425/28, Florenca, Sta Maria Novella, leva ladja): pod sv. Trojico, ki je predstavljena v podobi t. i. -> Prestola milosti, sta Marija in Janez Ev. kot priprošnjika, za stopnico niže klečita donatorja iz družine Lenzi (gonfaloniere Lenzi in njegova žena — prva v naravni velikosti ostvarjena donatorska portreta it. renesanse; gonfaloniere je bil spodaj pred fresko tudi pokopan), spodaj pa je na sarkofagu okostnjak in nad njim kot memento mori napis: IO FV Gl A QVEL CHE VOI SETE: E QVEL CHI SONO VOI ANCORA SARETE. V prese¬ netljivo napredni perspektivični skrajšavi di sotto in su podana arhitektura na zgornjem delu freske (iluzija banjasto obokane kapele) nedvomno priča o Brunelleschijevem vplivu, morda pa kar o njegovem sodelovanju. Fresko je 1570 prekril olt. družine Capponi po načrtu Vasarija (ki jo je bil občudujoče omenil v svojih Življenjepisih), 1861 so znova odkrili njen zgornji del ter ga pre¬ nesli na notr. stran vhodne stene, po 2. svet. vojni pa so po zaslugi — > Procaccija odkrili tudi spodnji del ter celoto 1952 restavrirali in situ. L: Vasari-Milanesi II (p. 291); Panofsky Ren (1960, p. 164, repr. 129); Borsook (1960, t. 44—45, p. 143— 44 — L!); EWA IX (1964, t. 345); »CA« 24 (1968, t. XXVn— XXXII, kat. št. 21); »US« 9 (1969, repr. p. 17). — Cf. (tudi s. v. Masaccio) L. Berti (1964, p. 110—18), J. Coolidge (1966), M. Levey (Harm 1967, p. 132—33, 135 & 211), J. Mesnil (1927), P. Sanpao- iesi (1962, p. 47, 51—52, 61, 114, 157 & 162, t. VIII, 22—25), U. Schlegel (1963), etc. trompa (angl. the squinch, fr. la trompe, nem. die Ecknische ali die Trichternische ali der Eck- trichter ali die Trompe), ogelna niša v obliki po¬ lovičnega lijaka, ki prevaja temeljni kvadrat v osmerokotnik, nad katerim je laže skonstruirati kupolo (kupola na trompah). trompe 1’oeil (fr.), »vara oko«, virtuozno var¬ ljiva slikarska upodobitev predmetov, ki se zde kar otipljivi na površini slike. L: EWA XV: Index (1968, cf. p. 598 s. v.); Kurt Fafimann (Kindler VI, 1971, s. v. — L!): Trost, Anton (u. 1708), avstr, bakrorezec, so- del. G. M. Fischerja in -> Valvasorja. Sled¬ njemu je mdr. vrezal 127 bakr. za Topographia Carnioliae modernae (1680), vse risbe za Thea- trum mortis humanae tripartitum (1681), itd. L: SteskaS (1927, p. 20); F. Steli (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — Cf. F. Steli (GMS, 1928). 2177 Troy, Jean-Franfois de — Tršar, Drago 2178 Troy, Jean-Franvois de (1679—1752), fr. slikar, sin portretista, nazadnje direktor —> Academie de France v Rimu. S: npr. Zajtrk z ostrigami (Chan- tilly). Po njegovih kartonih slavni vrsti tapiserij Hist. d'Esther in Hist. de Jason. L: cf. L. Reau (Le Rayonnement 1946). TROYES, rim. Augustobona Tricassium, nekd. gl. mesto pokrajine Champagne (Francija), po¬ membno srednjev. um. središče (zlasti arhitektura in slikana okna). L: EWA V (1961, stp 640—41 — L!). ~ katedrala Saint-Pierre-Saint-Paul, petladij- ska gotska stavba, zidana od zač. XIII. st. dalje, dozidavana v pozn. stoletjih (zah. pročelje iz 1506—07 je delo Martina Chambigesa). Notr. s presteklenim triforijem v koru (1. pol. XIII. st.) *n pozn. ladji. L: Valentin de Courcel, La cathedrale de Troyes (CAF, 1955); Henry Kraus, Christian-Jewish dispu- tation in a 13th-century lancet at the Cathedral of Troyes (GBA, 1968). — Cf. P. Franki (Harm 1962), H. Karlinger (1926, t. 235). ~ Sainte-Madeleine z bogato okrašenim -* lektorijem iz o. 1508 (Jean Gailde) v »plamena- stem slogu« (—> flamboyant). ~ Saint-Urbain je kot celota najenotnejša gotska cerkv. stavba v mestu. Cerkev je 1262 ust. rojak, papež -> Urban IV. (arh. Jean Lang¬ us), kor posv. že 1266, na gl. portalu delali ^ 290, v zgodnjem XIV. st. pa so nehali zidati. Stavba se odlikuje s tankim, na pariško Sainte- Chapeile spominjajočim arhitekturnim skeletom in pomembnimi slikanimi okni iz poznega XIII. st. Kot posebnost se tu prvič pojavi — osamljen m nepomemben sicer — lok na oslovski hrbet. L: Pevsner (1966). — Cf. P. Franki (Harm 1962), H. Karlinger (1926, t. 236), etc. ~ Musee des Beaux-Arts v nekd. opatiji (abbaye Saint-Loup). Med slikarji zastopan npr. Jouvenet ( Žrtvovanje Ifigenije, prvotno zgoraj zaokr., pred 1686). TRST (it. Trieste), pristaniško mesto ob seve- rovzh. Jadranskem morju na mestu nekd. rim. vojaške kolonije Tergeste, 1382—1918 pripadalo Avstriji, odtlej pa z izjemo intermezza po 2. svet. vojni Italiji. Številne neoklasicistične stavbe, sicer pa kot središče novega dela mesta Trg edinstva ( piazza deirUnitd) z mestno hišo (Pal. Comunale, arh. G. Bruni 1875), guvernerjevo palačo (Pal. del Governatore) in Lloydovo palačo (Pal. della Compagnia di Navigazione Lloyd Triestino, arh. H. Ferstel, sez. o. 1880—85). — Sev. nad pristaniščem svetilnik (Joro della Vit- toria, arh. A. Berlam 1927), sev. od mesta na obali neogotski grad Miramar (arh. —> Junker ). L: Josip Godina-Verdelski: Opis :n zgodovina Tersta in njegove okolice (Terst 1872); Matija Sila: Trst in okolica: Zgodovinska slika (Trst 1882); SteleP (1960, zlasti p. 59—60); EWA Vin (1963, stp 591 — L!); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — Cf. M. Kos (Zgod. 1955). ~ katedrala sv. Justa (S. Giusto), nastala v XIV. st. po združitvi star. cerkva ( Marijine in Justove); mozaiki iz XII.—XIII. st. L: M. Mirabella Roberti, II Sacello di San Giusto a Trieste (Karolingische u. ottonische K., Wsb 1957); SteleP (1960, p. 36—37). — Cf. V. N. Lazarev (I—II 1947), P. Toesca (II Medioevo II 1927). ~ Civico Museo Revoltella: Gallerla d’Arte Moderna (v/a Diaz 27), imen. po utemeljitelju, baronu Pasqualu Revoltelli, ki je ob smrti 1869 zapustil mestu svojo palačo in z.; muz. odprt od 1872 dalje. S: mdr. zastopani Angelica Kauff- mann, Jožef Tominc (npr. znani *Avtp. na stra¬ nišču, les), Francesco Hayez, Friedrich Amer- ling, Cesare Dell’Acqua (npr. Ces. Karel VI. obišče Trst, d. 1856), Jaroslav Čermak, Jožef Brandt, Giuseppe De Nittis ( Gospa s psom, Signora del cane), Max Liebermann ( Umberto Veruda, d. [18]99), Stuck, Zuloaga, Lionello Balestrieri (nekdaj močno občudovana in veliko reproducirana kompozicija Beethoven, d. 1900), Felice Carena, Felice Casorati, Avgust Černigoj, Leonor Fini, etc. — P: mdr. zastopani Medardo Rosso, Paolo Troubetzkoy, Meštrovič, Arturo Martini, France Gorše, Francesco Messina, Ma¬ rino Marini, Mascherini, etc. L: II Civico Museo Revoltella di Trieste: Catalogo della Galleria d’Arte Moderna (Trieste 1933); Civico Museo Revoltella, Trieste, Galleria d’Arte Moderna: Catalogo delle opere (ib. 1961); Franco Firmiani & Sergio Molesi: Catalogo della Galleria d’Arte Mo¬ derna del Civico Museo Revoltella (ib. 1970). Trstenjak, Ante (1894—1970), slov. slikar. R. v Slamnjaku pri Ljutomeru, dkč. ak. in specialko v Pragi, živel 1932—50 tam in vmes med Luži- škimi Srbi, odtlej v Mrb. L: SteleS (1949); B. Kranjc (NO, 1951); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); Mirjana Veža (ELU 4, 1966, s. v.); Novejša umetnost v severovzhodni Sloveniji: Katalog umetnostne galerije Maribor (Mrb 1970 — L!). trst z gobo (nem. der Schwammstab), eno izmed »orodij Kristusovega mučeništvai«. Up: -> Arma Christi. Tršar, Drago (1927——), slov. kipar, najpo¬ membnejši predstavnik kiparskega rodu za-* Savinškom. R. v Planini pri Rakeku, stud. na 71 — Leksikon 2179 Tršar, Dušan — Tselos, Dimitri (Theodore) 2180 ak. v Lj (1947—51), tam asist, (od 1960) in docent (od 1965), se mdr. udeležil simp. Forma viva 1963 (Portorož). P (vse bron): Janiča (d. [19]53, MG), Mali bik (1957, MG), Manifestanti (d. 1959, MG), skupinski portret Slov. oktet (1964), portreti Stane Sever (1963), Bogdan Po¬ gačnik (1964), Bratko Kreft (1964), Samo Hubad (1964), L. M. Škerjanc (1964), France Stele (1964), Marjan Pogačnik (1964), Edvard Kocbek (1964), Božidar Jakac (1964), Z. Kržišnik (1964), itd., javni spom., npr. NOB v Kamniku (odkrit 1962) in Prežihov Voranc v Ravnah (1966). L: Drago Tršar (Lj 1960—1964—1967 [3 rk, Ma- Gal], 3-krat uv Z. Kržišnik)-, SeuphorS (1961); Šija- necS (1961); ZMG (1964); Melita Stele-Možina (ELU 4, 1966, s. v.); Aleksander Bassin (Delo, 14. XII. 1968, p. 17). Tršar, Dušan (1937—_), slov. kipar, r. v Planini pri Rakeku (ml. brat Draga Tršarja, supra), dkč. ak. v Lj. L: IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umetnosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. M. Tršar (pon. 1970). Tršar, Marijan (1922— ), slov. grafik (dkč. AUU in graf. specialko), se ukvarja z lik. kritiko ( NRazgl, Sd, Sinteza), v altemaciji z —> Bassinom predstavljal v Delu lik. umetnike pod zaglavjem »Naši sodobni slikarji in kiparji« (1968—69, Tršar 45 predstavitev). B: ,Maksim Sedej‘+ (Sd, 1967); , Debenjakove »Magične razsežnosti«' + (Sinteza, št. 9, 1968); itd.; pon. izb.: Hoja za poustvarjeno lepoto (Mrb 1970, »Razpotja« 17). L: Lj Gr (1957; 1965); Tršar, Lenassi (Slovenj Gradec 1960 [rk], uv E. Cevc); Melita Stele-Možina (ELU 4, 1966, s. v.); ZSS VI (1969, repr. 420). Trubarjev »krovaški malar«, hrv. slikar, akt. v 1. pol. XVI. st., imen. po Trubarjevi omembi (cf. s. v. Tomaž iz Senja). L: F. Mesesnel (ZUZ, XIX, 1943, p. 84). — Cf. F. Stele (* 1942; Drugi Trubarjev zbor., 1952). Truplo hajskega kralja snamejo z drevesa (angl. The Hanging of the King of Ai, fr. La Capture et la dčpendaison du roi d’Ay, nem. Abnahme des gehilngten Konigs von Ai), bibl. ik. m. (Joz 8, 29), v srednjev. tipologiji (cf. s. v. Concordia) podoba —> Snemanja s križa. Up: npr. miniatura na— >Jozuetovem zvitku, Nikolaj iz Verduna {emajl, 10. prizor v vrsti suh lege na— >Ver- dunskem olt., 1181, Klosterneuburg). L: Reau II/l (1956, p. 224). Trysa v Likiji -> Gjdlbaši TRZEMESZNIA (nem. Tremesseri) na Polj¬ skem. V opatijski c. *romanska keliha. Na manjšem in star. (pozlačeno srebro, viš. 15,5 cm, o. 1160) izbokli reliefi s prizori iz Davidovega življenja: na kupi Joab krona Davida, David krona Salomona in Elija oživi sina vdove iz Sarepte, na stalcu pa Samuel mazili Davida, David in Goljat, Mihola položi kip v Davidovo posteljo in Ahimelek da Davidu kruha in meč. Večji kelih (pozlačeno srebro, viš. 17 cm, o. 1170): na kupi vrezani Zadnja večerja, Goreči grm, Oznanjenje in 4 simboli evangelistov, na jabolku v izboklem reliefu 4 reke paradiža, na stalcu pa je vrezanih —nošeni blaženosti (žene z napisnimi trakovi). Na pateni tega keliha okrog Križanja z Eklezijo in Sinagogo, Soncem in Luno po vrsti vrezani Abraham daruje Izaka, Ahimelek, Jakobova lestev, Bronasta kača, Voda iz skale, Grozd iz obljubljene dežele, Gedeon poklican za sodnika, Oznanjenje Samuelovega rojstva in Elija in vdova iz Sarepte (znamenje križa po vulgati!). L: Wl. Stroner, Kielichy romanskie w Trzemesznie i w Wilten (Ksiega pamiatkovva ku czci Osvvalda Balzera, Lwow 1925); StvarzenskiR (1954, repr. 432— 36 — L!). Tschudi, Hugo von (1851—1911), nem. (avstr.) um. zgodovinar, zaslužen direktor (naslednik Maxa Jordana) berlinske Nationalgalerie (1896 do 1909), ki jo je temeljito preuredil, v njej 1906 priredil za poznavanje nem. slikarstva XIX. st. temeljno pomembno razst. (prim. bibl.), pred¬ vsem pa v Nemčiji populariziral fr. impresioniste. Ko je moral odstopiti, ga je nasledil Ludvvig -» Justi. Izd. serijo Das Portrat (BI 1906—07) in s Henryjem Thodejem ur. Repertorium f. Kunst- wissenschaft (1894—1911). B: ,Ein mannliches Bildnis des Jan van Eyck' (JPK, 1887); , Donatello e la critica moderna * (Riv. storica italiana, 1887); , Die Madonna mit dem Karthauser und Heiligen ‘ (JPK, 1894); ,Der Meister von Flemalle 4 (ib., 1898); ,Die Jahrhundert-Ausstellung der franzo- sischen Kunst ‘ (Die K. f. Alle, 1900); Edouard Manet (BI 1902); (uv) Ausstellung Deutscher Kunst aus der Zeit von 1775—1875 in der kdniglichen Nationalgale¬ rie, Berlin 1906 (2 knj., Mn 1906); (s sedel.) Adolph von Menzel (Mn 1906). L: Walter Hugelshofer, Hugo von Tschudi und die modeme Kunst (Du, 1948); H. Uhde-Bernays, Erinnerungen an Hugo von Tschudi (Schvveizer Monatshefte, 1961/62). — Cf. W. VVaetzoldt (1932). Tschumi, Otto (1904—_), švic. slikar, leso- rezec in ilustrator; surrealist. Ilustr. mdr. Her¬ mana Melvilla Moby Dick, Maxa Jacoba itd. Tselos, Dimitri (Theodore), (1901—_), amer. (grš.) umetn. zgodovinar. R. v Grčiji, prom. v Princetonu, uči na Univ. of Minnesota. B: (& G. Benson) ,New Light on the Origin oj the Utrecht Psalter‘ (AB, 1931); ,The Joshua Roli: Ori¬ ginal or Copy ?' (AB, 1950); ,Unique Portraits of the 2181 TOBINGEN — Turner, (Joseph Mallord) VVilliam 2182 Evangelist s in an English Gospel-Book of the Twelfth Century ‘ (AB, 1952); ,F.xotic Influences in the Archi- tecture of Frank Lloyd IVright' (Mag Art, 1953); The Sources of the Utrecht Psalter Miniatures (Minneapo- lis 1955; 2. izd. 1960); ,A Greco-Italian School of Illuminators and Fresco Painters: Its Relation to the Principal Reims Manuscripts and to the Greek Fres- coes in Rome and Castelseprio' (AB, 1956);, Influences o/ the Utrecht Psalter in Carolingian Arf (AB, 1957); > English Manuscript Illustration and the Utrecht Psal¬ ter' (AB, 1959); ,Defensive Addenda to the Problem of the Utrecht Psalter ‘ (AB, 1967). L: WWAA (1959). Tubalkajn (lat. Tubalcain), bibl. oseba (1 Mojz 4, 22), %\n^-Lameha iz vrste Kajnitov. Up; cf. S- v. Florenca (-» campanile) & Muzika. TOBINGEN, mesto na Wurttemberškem (ZRN), nekdaj pomembno središče protestan¬ tizma (mdr. tu tiskali pivi slov. tiskani knjigi). Na grad vodi poznomanierističen, bogato okra¬ šen zun. * portal iz 1606 (arh. Antoni Keller in kipar Christoph Jelin). L: Reclam N II (1958 [1961]). — Cf. J. Jahn (1969, t. 30), F. Wiirtenberger (1962, f p. 96). tu fortitudo mea et principium doloris mei; Prior in doniš, maior in imperio, bibl. citat iz Jakobovega preroškega blagoslova (1 Mojz 49, 2: ti moja moč in prvina moje moške sile, odličen v dostojanstvu in odličen v oblasti). Cf. s. v. Apostolska vera (Ruben ob Petru). »tujec med Izraelci« (angl. the stranger among the Israelites, nem. der Fremdling bei den Israe- Uten), bibl. ik. m. (5 Mojz 29, 10); »tudi tvoj tujec, ki biva sredi tvojega taboia«. Up: Signo- relli (goli mladenič na freski v —> Sikst inski kap.). L: cf. L. D. Ettlinger (1965, p. 71—72 — L!), F. Wickhojf (1913). Tulp —>■ Anatomija dr. Tulpa tumba (lat.), dobesedno grob, v umzg. termi¬ nologiji nagrob. pravokotne oblike, ki se z na¬ grobno ploščo dviga nad samim grobom. Plošča z reliefno ali dosledno oblo upodobitvijo umrle¬ ga počiva kot mizna plošča na nogah (npr. Erminoldov nagrob. v Prufeningu) ali pa je pod njo sklenjeno podzidje. TUNJICE, vas pri Kamniku (4 km.). Žup. c. •sv. Ane: novo baročno stavbo takratne komen¬ ske podr. c. je dal 1762—66 sezidati župnik v Komendi, Peter Pavel Glavar (1721—1784 — cf. F. Kidrič, SBL, 2. zv., 1926, p. 219), in sicer more romano, tj. po zgledu Borrominijeve c. SfAgnese in Agone v Rimu. Notr.: naslikani nastavki stranskih olt. (Janez —> Potočnik, d. 1775). — Tu r. France —*■ Stele. L: SteleK (1929, p. 134—48); ŠumiL (1961); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.); Olga Zupan (VS, XI, 1966, p. 165; »ArS« 3 (1969, t. 62—63 & tloris p. Lil). Tuotilo (u. 915), benediktinski lik. umetnik, glasbenik itd., u. v samostanu Sankt Gallen v Švici, kjer sta se od njegovih lik. del ohranila slonokoščena reliefa, zdaj platnici rkp. Evange- lium longum (Cod. 53); na prvem (sprednjem) Maiestas Domini, na drugem Marijino Vnebo¬ vzetje in prizora iz življenja sv. Gala (o. 900). L: Muzička enciklopedija 2 (Zgb 1963, s. v. Tu- tilo)', Željko Jiroušelc (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), J. Mantuani (1900). TUPALIČE pri Kranju, vas pri Preddvoru. Podr. c. sv. Klemena: StS-e iz srede XIV. st. (Marija zavetnica s plaščem in Janez Krst. ha slavoloku), o. 1400 (furlanska delavnica) in o. 1525 (Sv. Krištof na juž. zun.). L: Ivan Komelj (VS, VI, 1959, p. 121—25); Zad- nikarR (1959, p. 157—58); Stele (1969, repr. 33 & 60). — Cf. I. Komelj (VS, X, 1966, p. 68). Tura, Cosme ( Cosimo), (o. 1430—1495), it. slikar, ob Francescu -*• Cossi pogl. mojster fer¬ rarskega slikarstva XV. st. S: npr. orgelski krili z Oznanjenjem na notr. strani pa Jurijem z zma¬ jem in princeso na zun. (1468/69, Ferrara, stol- nični muz.), Marija z otrokom na prestolu med 6 angeli (les, o. 1480, Nat. Gali. — prestol kra¬ sijo simboli evangelistov in Mojzesovi tabli). L: A. Neppi: Cosme Tura (Mi 1953); »UF« 7 (1965), 8 (1965); A. Ghidiglia Quintavalle (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (1968, repr. 722—28), M. Davies (1951 [1961]), S. Ortolani (1941), E. Ruhmer (1958; 1967 — L!). Turin -> Torino TURJAK, trg na Dolenjskem (6 km od Velikih Lašč) in grad nad njim. Turjaški grad (grofov Auerspergov) je bil po potresu 1511 malone na novo sez. na trikotnem tlorisu do 1521; v zadnji vojni kot belogardistična postojanka močno po¬ škodovan. V star. traktu ohranjena »Lutrova kapela« ima ostanke fresk iz srede XV. st. L: IS (VI, št. 42, 19. X. 1930, p. 332—33); Zadni- karR (1959); Stele (1969, repr. 84). — Cf. I. Komelj (1951), N. Šumi (Arhitektura XVI. st. 1966, p. 32. tloris p. 29, f p. 30), J. W. Valvasor (1679 resp. faks. 1970, repr. 14 ■ — Auersperg). Turner, (Joseph Mallord) William (1775—- 1851), angl. slikar, eden izmed v. mojstrov evr. krajine in pos. marine (nanj vplival -> Claude Lorrain), s svojim upodabljanjem svetlobe in ozračja kljub ateljejskemu načinu slikanja eden izmed predhodnikov impresionizma. R. in u. (76) v Londonu, tam, v Nat. Gali. in Tate, tudi 2183 TURNIŠČE — Uccello, Paolo 2184 najbolje predstavljen. S: npr. Snežni vihar: Ha¬ nibal s svojo vojsko v Alpah (1812, Tate), Dido zida Kartagino (1815, Nat. Gali.), Odisej zasme¬ huje Polifema (1828, Nat. Gali.), Požar london¬ skega Parlamenta (1834/35, CM A & PMA), Hero sveti Leandru (1837, Tate), Zadnja vožnja ladje »Temeraire « (1838, Nat. Gali.), Snežni vihar (1842, ib.), *Dež, para in hitrost ( Rain , Steam, and Spead — the Great IVestern Railway, 1844, Nat. Gali. — najstar. umetnostno po¬ membna in do danes neprekošena podoba že¬ leznice!). L: Alexander J. Finberg: Turner’s Sketches and Drawings (L 1910); id.: The History of Turner’s Liber Studiorum (L 1924); John Gage, Turner and the picturesque (BM, 1965); Lawrence Gowing: Turner: Imagination and Reality (NY 1966); J. Lindsay: J. M. W. Turner, his life and work: A critical biography (L 1966); Mary Chamot (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); Gerald E. Finley, Turner: An Early Experiment with Colour Theory (JWCI, XXX, 1967); Lawrence Gowing (Kindler V, 1968, s. v. — L!); John Gage: Colour in Turner: Poetry and truth (L 1969); Hardy George, Turner in Venice (AB, 1971). — Cf. B. S. Myers (V 1969, s. v. [tekst David M. Loshak]), G. Reynolds (1969). TURNIŠČE, vas v Prekmurju. Stara žup. c. sv. Marije (zdaj prezbiterij povečane c.) je s svo¬ jimi stenskimi slikarijami odličen spom. srednjev. slikarstva na Slovenskem. Najstar. StS-e iz 2. četrt. XIV. st. kažejo mdr. Rojstvo v apsidi, iz pozn. obd. pa so pomembne predvsem StS-e, ki so jih izvršili slikarji Janeza Akvile (- > Johan- nes Aquila ): med njimi apostoli iz 1383, ki razo¬ devajo vpliv češ. slikarstva, in zgoraj v ladji 11 prizorov iz legende sv. -> Ladislava (1389 v na¬ slonu na rkp. miniature). Skromna slikarija samega Janeza Akvile v polkupoli apside sgn. in d. 1393. L: MAS I (1935); ZadnikarR (1959) — L!); SfS (1959, št. 4—10); EWA XIV (1967, stp 904); Stele (1969, repr. 18, 22, 37, 39—12, 45). — Cf. Th. Bogyay (1951), F. Stele (1951). turris David[ica], prispodoba po Bibliji (Vp 4, 4: turris David ... quae aedificata est cum pro- pugnaculis, mille clipei pendent ex ea, omnis arma¬ tura fortium, slov.: Davidov stolp, zgrajen z zid¬ nimi venci: tisoč ščitov visi na njem, sami ščiti junakov), v kršč. umetn. eden izmed -> marijan¬ skih simbolov (ščiti tedaj pomenijo Marijine kre¬ posti). Up :->Lov na enorožca v Zaprtem vrtu. Tušek, Anton, slov. slikar, 1760 naslikal fresko v kupoli romarske c. na -> Veseli gori pri Šent¬ rupertu. L: SteskaS (1927); Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk, NG], p. 34). Tutilo —► Tuotilo tvori ->Šesta nadloga: tvori u Ubac, Raoul (1910—_), pariški (belg.) abstr. slikar, sprva suriealist, v Parizu od 1929 dalje. L: Vollmer IV (1958, s. v.); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. M. Ragon (1961), M. Seuphor (1957 — L!). t)ber das Geistige in der Kunst (Mn: Piper 1912), temeljno teoretično delo -^-Kandinskega, napisano že 1910. Več založnikov gaje odklonilo, Piperja pa je zanj pridobil Franz —► Marc. Ubertini, Francesco, znan z vzdevkom il —► Bac(c)hiacca Ubi thesaurus, ibi cor (lat.), citat iz Evangelija (Lk 12, 34), po njem tudi prizor iz legende-> Antona Pad., ik. m. -»■ Skopuhovo srce. Ubogi Lazar -» Bogatin in ubogi Lazar Uccello, Paolo, s pr. im. Paolo di Dono (o. 1397—1475), it. florent. slikar, pionir perspekti- vično pravilnega upodabljanja, o katerem nam je Vasari sporočil nekaj mičnih anekdot: kako je ljubil ptiče (zato imen. Uccello ; kako je bil vnet za perspektivo, tudi kadar ga je žena vabila v postelj). R. v Pratovecchiu, u. v Florenci. S: npr. *Giovanni Acuto (John Hawkwood, na pl prenesena freska, 1436, Florenca, stolnica), freske v t. i. Chiostro Verde pri Sta Maria Novella v Florenci (npr. Potop, 1446), tabla z ikonografsko mikavno portretno skupino 5 utemeljiteljev flo¬ rent. umetn.: Giotto, Uccello, Donatello, Ma- netti, Brunelleschi (o. 1450, Louvre), posebno slavna tridelna upodobitev *Bitke pri San Ro¬ manu (les, o. 1456, Nat. Gali. [leva tabla], Uffizi [srednja tabla] & Louvre [des. tabla]), Čudež onečaščene hostije (les, 1465/69, Urbino, Gali. Naz.), itd., med posebno poetičnimi deli različno datirana slika Sv. Jurij v boju z zmajem (Nat. Gali.). L: Vasari-Milanesi II; van Marie X (1928); Be- renson Ox (1932); Cankar III/l (1936); G. Pudelko (ThB XXXIII, 1939, s. v. — L!); A. Chastel (Diet 2185 Učenca najdeta oslico z žrebetom — Ugrabljenje Ganimeda 2186 peint it, 1964, s. v.); Alessandro Parrotichi, Paolo Uccello (EWA XI, 1966 — L!); L. Berti (Kindler V, 1968, s. v. — L!); L’opera completa di Paolo Uccello (Mi 1971, uv Ennio Flaiano, kat. Lucia Tongiorgi Tomasi [L!], »CA« 46). — Cf. J. Alazard (1924), B. Berenson (L: Ph 1967), W. Boeck (1933; 1939), G. Gropau (1932), J. H. Lipman (1936), M. Pittaluga (1946), J. Pope-Hennessy (*1950), M. Salmi (1936 [1938]). Učenca najdeta oslico z žrebetom resp. osliča (fr. Deux Apotres vont chercher Vanesse et Vdnon pour Tentree du Christ), evang. ik. m. (Mt 21, 1—7; Mr 11, 1—6; Lk 19, 29—34). Up: npr. miniatura v —> Perikopah Henrika II. (1002/14, Miinchen, Bayerische Staatsbibl., Ms. lat. 4452). L: Reau II/2 (1957, p. 398); Keller (1968, p. 111). — Cf. Iz. Cankar (Uvod 1926, p. 71—74). učenjak kot ik. m.: v kršč. umetn. npr. tip sv. —> Hieronima v njegovi celici. V Italiji se tovrstne upodobitve mdr. začenjajo s freskami 40 domi¬ nikancev, blaženih in svetnikov, ki jih je naslikal Tom(m)aso da Modena v Trevisu (Seminario Vescovile v nekd. samostanu S. Nicolo: mdr. Dominik, Peter Mučenik, Tomaž Akvinski, papeža Inocenc V. in Benedikt XI., itd., d. 1352), enega izmed vrhov v evr. umetn. pa predstavljajo učenjaki v Rembrandtovem slikarstvu in grafiki. — Cf. s. v. Saturn. L: Emil Reicke: Der Gelehrte in der deutschen Vergangenheit: Mit 120 Abbildungen (Lpz 1910, »Mngr. zur deutschen Kulturgesch.« 7). — Cf. B. Berenson (1968, p. 429—30, repr. 260 & 262). učitelji in učenci. Med pomembnejšimi pri¬ meri ; Botticelli se je učil pri fra Filippu Lippiju, Leonardo da Vinci pri Verrocchiu, Albrecht EHirer pri IVolgemutu, Rafael pri Peruginu, Rembrandt mdr. pri Lastmanu. Udalrik -»■ Ulrik Uden, Lucas van (1595—1672), flam. slikar, krajinar, r. in u. v Antwerpnu. Ljudi v njegovih ne posebno orig. krajinah je večkrat naslikal —=*■ Teniers. L: cf. W. Benu (1948 [1960]), E. Plietzsch (1960). Udine -> Videm Udobnost -> Veliki zmagoslavni voz Ueberwasser, Walter (1898—_), švic. um. zgodovinar. B: Konrad fVitz (Ba s. a. [1938], »Basler Kstbii- cher« 1); (& Robert Spreng) Hodler: Kdpfe und Ge¬ sta/ten (Z 1947); ,Deutsche Architekturdarstellung un ]das Jahr 1000 ‘ (H. Jantzenov zb., 1951); ,Holbeins »Christus in der Grabnische «‘ (W. Noackov zb., 1958). Uffizi Florenca (—> palače & —► muzeji) Ugo, it. oblika imena -> Hugon Ugolino della Gherardesca (o. 1220 — 1289), it. grof, tiran v Piši, ki so ga z njegovima sinovoma in vnukoma vred vrgli v ječo, da so tam umrli od lakote, nesrečni Ugolino kot ljudožerec. Grozljivi ik. m. po Dantejevi Božanski komediji (Inferno XXXIII, 1—90) sta mdr. upodobila Jean-Baptiste Carpeaux in Auguste Rodin. L: Pigler II (1956, p. 455). — Cf. F. A. Yates (1951). Ugrabljenje Aegine, mit. ik. m. (npr. po Ovidu, Met. VI, 113, & VII, 616): Jupiter (Zeus ) je v podobi orla ali ognja ugrabil nimfo -> Aegino (Aigino ) in jo odnesel na otok Oinone, ki se odtlej imenuje po njej; tam mu je rodila Aiaka. Up: npr. G. Homar Mesquida ( intarzija, o. 1900, Miinchen, z. G. P. Woeckel). L: Roscher I (1884—90, stp 148—49); Pigler II (1956, p. 132). Ugrabljenje Dine, bibl. ik. m. (1 Mojz 34): Sihem, sin Hevejca Hemorja, je ugrabil Dino, Jakobovo in Lijino hčer, in jo posilil. Da jo maščujeta, sta njena brata Simeon in Levi po¬ morila poleg Hemorja in Sihema tudi vse druge moške v mestu (ravno tako imen. -> Sihem). Up: mozaik v ladji c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40), Giulio Bugiardini (zač. fra Bar- tolomeo, 1531, Ksthist. Mus.). L: Reau II/l (1956, p. 153). Ugrabljenje Europe (angl. The Rape [ali The Abduction] of Europa, it. II Ratto d’Europa, nem. Raub der Europa), mit. ik. m. po Ovidu (Met. II, 833—875 & VI, 103—107; Fasti V, 605—616): Zeus v podobi snežno belega kratkorogega bika odpelje lepo kraljevo hčer prek morja. Up: npr. relief na — skrinjici iz Verolija (X. st.), Tizian (*1559—62, Boston ISG), Paolo Veronese (Mi¬ lano, z. G. Rasini; o. 1580, Benetke, Pal. Du- cale, Sala delTAnticollegio), freska na grlu slav¬ nostne dvorane v Brežicah (o. 1700), G. B. Tiepolo (o. 1720/22, Accad.; 1743, Benetke, Scuola dei Carmini — kopija po Paolu Vero- nesu), Francesco Zuccarelli (Accad.), etc. L: Hunger (1955, p. 112—13) — L!); Pigler II (1956, p. 78—83); EWA IX (1964, t. 21); »US« 12 (1970, f p. 220). — Cf. E. Panofsky (Problems 1969). Ugrabljenje Ganimeda, mit. ik. m. (orel odnaša lepotca — > Ganimeda), v pozn. evr. umetn. pred¬ vsem po Ovidu (Met. X, 152—161). Up: npr. Leohares (IV. st. pred: bron. orig. ponazarja predvsem rim. marm. kopija, Vat.: Gali. dei Candelabri), relief na grobnici Enijcev v Šem¬ petru (1. pol. II. st.), relief na kapitelu v c. Ste- 2187 Ugrabljenje Helene — Uhde-Bernays, Hermann 2188 Madeleine v Vezelayu (1. pol. XII. st.), Correg- gio (1530, Ksthist. Mus. — cf. s. v. »Amori di Giove«), samo po kopijah znana Michelangelova risba za Cavalierija (1532), Cellini (bron. pla¬ stika po ant. toizu, Bargello), Ann. Carracci (freska v Pal. Farnese v Rimu), Rembrandt (d. 1635, Dresden — travestija z debelim dečkom, ki ves v strahu spušča vodo po zraku). L: *Panofsky Stud (1939 [1962]); Pigler II (1956, p. 87—88); »US« 3 (1969, p. 198 & 218); »MdS« 30 (repr. 2). — Cf. R. Wittkower (1958, t. 15A). Ugrabljenje Helene, mit. ik. m. (cf. s. v. Pari- sova sodba & Helena). Up: npr. G. Reni (Louvre), Antonio Zanchi (Oldenburg, Gemaldegal.; va¬ rianta 1967 na londonskem um. trgu). L: Pigler II (1956, p. 303—05); Herbert Wolfgang Keiser: Gemaldegalerie Oldenburg (Mn 1966, p. 65); BM (dec. 1967, sup., t. XXIV). Ugrabljenje Leukipovih hčera, mit. ik. m., znan npr. po Ovidu (Fasti V, 699 ss); -> Dio- skura, Kastor in Poluks, ugrabita dve izmed Leukipid, tj. hčera kralja Leukipa. Up: med star. spomeniki npr. relief iz heroona v -> Gjol- bašiju (o. 400, Ksthist. Mus.), pozn. P. P. Rubens (*o. 1618, Alte Pin.). L: Pigler II (1956, p. 151). Ugrabljenje Prozerpine, mit. ik. m. (e. g. Ovid, Met. V, 391—404); Pluton odvede Prozerpino v podzemlje (v grš. mitologiji: Hades Persefono). Up: npr. Filarete (eden izmed malih obrobnih reliefov na bron. vratih Petrove c. v Rimu), Joseph Heintz (baker, Dresden), G. L. Bernini (*marmor, 1621—22, Borghese), Rembrandt (hrastovina, o. 1632, Dahlem), Rubens (Prado), F. Girardon (marmor, zač. o. 1677, d. 1699, Versailles, grajski park), Gianmaria Morlaiter (marmor, Benetke, Ca’ Rezzonico), itd. L: Hunger (1955, p. 278); Pigler II (1956, p. 213— 16 & 218); H. Anton: Der Raub der Proserpina: Literarische Traditionen eines erotischen Sinnbildes (Hdl 1967, »Heidelberger Forsch.« 11); »MdS« 84 (črno-beli repr. 4 in 6); »PKG« 9 (1970, t. 289). Ugrabljenje Rebeke, Delacroixova podoba (d. 1846, MM) po W. Scottovem romanu Ivanhoe: Normanec Bois-Guilbeit pobegne iz svojega gradu, ki ga oblegata Rihard Levjesrčni in Robin Hood. Ugrabljenje Sabink (angl. Rape of Sabine women, nem. Der Raub der Sabinerinnen ), ik. m. iz bajeslovne rim. zgod. po Liviju (I, 9) in Plutarhu (II, 14). Up: npr. Filarete (eden izmed obrobnih reliefov na bron. vratih Petrove c. v Rimu), Sodoma (les [prednja tabla poročne skrinje, -> cassone], o. 1508, Barberini), Giro- lamo del Pacchia (Sutton Plače, J. Paul Getty Coli.), Giovanni da Bologna (bron. relief na njegovem marm. spom. -> Ugrabljenje Sabinke, infra), Pietro da Cortona (o. 1628/29, Rim, Pin. Capitolina), N. Poussin (o. 1635/37?, Louvre & MM). — Cf. s. v. Sabinke (J.-L. David). L: Pigler II (1956, p. 399—403). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1968, repr. 1534, 1564). *Ugrabljenje Sabinke, slavna plastična skupina -^■Giovannij a da Bologna (marmor, viš. 411 cm, dkč. 1583, Florenca, Loggia dei Lanzi), vzoren primer t. i. -> figura serpentinata ter s tem ma- nierističnega kiparstva sploh. Bron. relief na podstavku (75 X 90 cm) kaže množični prizor Ugrabljenje Sabink. L: »US« 9 (1969, f p. 88); »MdS« 13 (t. VIII). Cf. J. Pope-Hennessy (III 1963). Uhde, Fritz, pravzaprav Friedrich Karl Her¬ mann von Uhde (1848—1911), nem. slikar, zač. študiiati na dresdenski ak., 1867—77 oficir (po¬ stal konjiški stotnik), 1879—80 v Parizu Mun- kacsyjev učenec, potem akt. v Munchnu (vplival mdr. tudi na našo -^-Kobilco), tam u. (62). Po¬ sebno znani so bili njegovi evang. prizori, pred¬ stavljeni v sočasnem kmečkem okolju. L: H. Uhde-Bernays (ThB XXXIII, 1939, s. v. — L!); H. G. Wachtmann (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. F. von Oslini (1902), H. Rosenhagen (1908). Uhde, \Vilhelm (1874—1947), nem. pisec o umetn., od 1924 dalje živel v Parizu. Podpiral in odkrival zlasti -> naivne umetnike (v pariškem MAM mu je zato posv. njihova soba), pisec 1. monografije o »cariniku« Rousseauju. Up: e. g. Picasso (1910, Mrs. Lee Miller Pemcse, London). B: Henri Rousseau, le douanier (P 1911); Henri Rousseau (Dii 1914; 2. izd. Bl-D 1923, »Kiinstler der Gegenvvart« 2); Vincent van Gogh (W: Ph 1936; angl. izd. NY 1941); Impressionisten (W: Ph 1937); Von Bismarck bis Picasso: Erinnerungen und Bekennt- nisse (Z 1938 [avtobiogr.:]; Henri Rousseau (Bern 1948); Fiinf primitive Meister (Z 1947; fr. izd. Cimi maitres primitifs, P 1949; angl. izd. Five Primitive M aster s, NY 1949). L: Sternfeld-Tiedemann (1962). Uhde-Bernays, Hermann (Hans Friedrich), (1873—1965), nem. um. in lit. zgodovinar. R. v NVeimarju, prom. 1900, do 1903 asist, v Ger- manisches Nationalmus. v Niirnbergu, nato svo¬ boden književnik. B (lik. umetn.): Rothenburg ob der Tauber (1907); ,Feuerbachs Bildnisse ‘ (K. u. Kiinstler, 1911); Carl Spitzweg: Des Meisters Leben und Werk, Seine Be¬ de utu ng in der Geschichte der Miinchener Kunst (Mn 1913; 4. izd. 1918); Feuerbach: Des Meisters Gemalde in 200 Abbildungen (Stu-Bl 1913, »KK« 23); ,Zu den 2189 Uhlmann, Hans — Umbrija 2190 Bildnissen fVinckelmanns ‘ (MfKw, 1913); Deutsche Skizzenmappe: Zeichnungen deutscher Meister des 19. Jahrhunderts (Mn 1919); Miinchener Landschafter im 19. Jahrhundert (Mn 1921); Feuerbach (Lpz 1922); (izd.) Anselm Feuerbach: Briefe an seine Mutter (1926); (izd .) Kiinstlerbriefe iiber Kunst (D 1926; n. izd. Hmb 1960, »Fischer-Bucherei« 331); Die Miinchner Male- rei im 19. Jahrhundert, II: 1850—1900 (Mn 1927 [I. del R. Oldenbourg]); Feuerbach: Beschreibender Katalog seiner samtlichen Gemalde (Mn 1929); Theo- dore Chasseriau (Mn 1946); Mittler und Meister (1948); Corot (1949). L: Wer ist wer (1958). Uhlmann, Hans (1900— ), nem. kipar (bolj ali manj v izročilu konstruktivizma oblikovana kovinska plastika), r. v Berlinu, učil na tamk. TeH, za nacizma dve leti v ječi, od 1950 dalje učil na berlinski Ksthochschule. L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. W. Grohmann (1947), B. S. Myers (V 1969, s. v.), E. Trier (1955). Ujčič, Andrej (1930—_), slov. um. zgodo¬ vinar, kustos Um. gal. v Mrb. Dipl. v Lj 1956. B: ,. Slikar Rudi Kotnik * (Sinteza, apr. [izšlo avg.] 1967); etc. ulam (hebr.), vhodna veža -> Salomonovega templja. ulito morje (angl. King Salomon's Molten Sea, nem. Das gegossene Meer) Bronasto morje (—> Mare super boves) Ulixes -> Odisej ULM, mesto na Švabskem ob Donavi ( Baden- Wiirttemberg, ZRN), najbolj cvetelo v poznem srednjem veku, delno uničeno 1944. — V bližini benediktinska opatija VViblingen. L: Gertrud Otto: Die Ulmer Plastik der Spatgotik (Rti 1927); Herbert Pec: Ulm (Mn 1954); Reclams N B (1958). ~ stolnica ( Ulmer Miinster), prvotno žup. c., zač. 1377 kot dvoranska c., od 1392 njen (naj¬ pomembnejši) arh. Ulrich Ensinger, ki jo je spremenil v triladijsko baziliko; 1474—94 arh. Matthiius Boblinger (1477 dkč. obok srednje Indje), pozn. Burkard Engelberg, za katerega so zaradi razpok, ki so se bile pokazale — c. do 1507 spremenili v petladijsko stavbo; po preki- ^ nitvi del 1529 je bila celota dkč. in rest. šele 1 ^45—90 (po Boblingerjevem načrtu dkč. tudi 161 m vis. zvonik — odtlej naj višji cerkv. zvo- n>k). Zah. pročelje: s tridelnim zun. portalom in dvodelnim vhodom v c. zaznamovana vhodna l°Pa pod zvonikom, na obeh slopih zun. vhoda zdaj s kopijami nadomeščeni, mojstru Hart- mannu atr. kipi Marije in *,sv. Martina, Janeza Krst. in Antona Pušč. pa 19 kipov zgoraj na čelni steni, tj. sedeča Marija z otrokom med 12 apo¬ stoli in 6 svetnicami (vse o. 1420); na delilnem slopu vhoda v c. H. Multscheijeva soha *Kristus trpin (1429). Notr.: freska Poslednje sodbe (1471), na sev. strani kora 28 m vis. kustodija (»Sakramentshaus «, 1467-—71 — med multscher- jevskimi sohami v 1. nadstr. npr. Mojzes in David), najslavnejše nem. *korne klopi (89 sede¬ žev, J. Syrlin star. 1469—74), ki kažejo na sev. strani 7 predstavnikov antike in domn. avtp., nad njimi na naslonjalih reliefe 20 predstavnikov Stare zaveze in naposled v čelih 18 apostolov in svetnikov, na juž., ženski strani pa v isti razpo¬ reditvi šibile, predstavnice Stare zaveze in zgoraj svetnice. L: Rudolf Pfleiderer: Das Miinster zu Ulm und Kunstdenkmale (Stu 1905); P. Hartmanu: Die gotische Monumentalplastik in Schwaben (Mn s. a.); A. Herrmann: Das Ulmer Miinster (Stu 1950); Her¬ bert Pee: Jorg Syrlin d. A.: Das Ulmer Chorgestiihl, 1468—74 (Stu 1962, »WerkM« 82); »US« 8 (1968, f p. 184 & 215); Reinhard Wortmann: Das Ulmer Miinster (Stu 1969, »GroBe Bauten Europas« 4). •— Cf. K. H. Glasen (BI 1939). A. Feulner (& Th. Miiller 1953), K. Gerstenberg (1940), Th. Miiller (Harm 1966), W. Pinder (I 1924 v »HdKw«), etc. ~ Hochschule fiir Gestaltung ( Oberer Kuh- berg), kompleks stavb po načrtu Maxa Billa, sez. 1953—55. ~ Museum der Stadt Ulm (Neue Strafie 92 — 96, Kiechelhaus [sez. 1559—1600]). Direktor Herbert Pee. P: pomembno zastopan H. Mult- scher (kamn. sohe z rotovža, o. 1427, Madona iz Bihlafingena). S: mdr. zastopani Zeitblom, Schaffner, Strigel, Maulbertsch in Zick. Ulmann, Hermann, nem. um. zgodovinar, pri¬ speval k zgod. it. renesančnega slikarstva. B: ,Eine verschollene Pallas Athene des Sandro Botticelli' (Kckulejev zb., 1890); Sandro Botticelli (Mn 1893); ,Piero di C o si mo' (JkPK, 1896). Ulmski mojster, nem. slikar v Ulmu, zasilno imen. po nekd. v. olt. ulmske stolnice, od kate¬ rega so ohranjeni npr. Obglavljenje Janeza Krst. pa Herodova pojedina in Srečanje pri Zlatih vratih (vse pl. na lesu, o. 1400, Stuttgart). L: Stange X (1960); H. Th. Musper (Kindler V, 1968, p. 598—99 — L!). Ulrik —► Urh Umbrija (it. Umbria), pokrajina v srednji Ita¬ liji. Med kraji s pomembnimi um. spom. ali sicer znanimi iz zgod. umetn. so —> Assisi, -> Citta di Castello, —> Gubbio, —> Narni, -> Orvieto, -> Perugia, —> Spello, —> Todi in —> Trevi. L: EWA Vm (1963, stp 646—60 — L!). 2191 Umerjenost — umetnostne razstave 2192 Umerjenost -> Veliki zmagoslavni voz umetna obrt (angl. the industrial art, fr. les arts decoratifs, hrv. timjetnički obrt, nem. das Kunstgewerbe), skupno ime za razne vrste obli¬ kovanja in krašenja praktični uporabi namenje¬ nih rokodelskih izdelkov, z manj primernim imenom — ker je vsa umetn. po svoje »uporabna« — tudi uporabna umetn. (angl. the applied art, fr. V art applique, it. V ar te applicata, hrv. primi- jenjena umjetnost, nem. die angewandte Kunst, itd.). Umetnoobrtne izdelke precej nedosledno delimo tako po materialu in tehniki (keramika, kovinski izdelki [pos. e. g. —> zlatarski izdelki ], les, steklo, tekstil, usnje, itd.) kot po praktični uporabi in funkciji (e. g. cerkv. oprema, glasbila, knj. platnice, orožje, pohištvo, posodje, svetila, tapiserija, itd.). V XX. st. je z individualno zasnovo in individualno rokodelsko izvedbo za¬ znamovano umetno obrt v vsakdanjem življenju povsem izpodrinilo -> industrijsko oblikovanje. L: Jules Labarte: Histoire des arts industriels au moyen age et d Pepoque de la renaissance (2. izd., 4 knj., P 1872—1875); Emile Molinier: Histoire generale des arts appliqučs a 1’industrie du 5 e k la fin du 18' siecle, I—VI (P 1896—1911); varii auctores, Handicrafts (EWA VII, 1963 — L!); Ivan Bach (ELU 4, 1966, p. 24—25 — L!). — Cf. H. Biiimner (1875—1887 [1912]), H. Th. Bossert (*I—VI 1928—1935), W. Hofmanu (IH 1961, p. 145-47), H. Kohlhaussen (1955 — L!; 1969—1970 — L!), A. Riegl (1901—1923 [1927]), etc. umetni kamen (angl. the čast Stone, fr. la pierre artificielle, it. la pietra artificiale, nem. der Kunst- stein ali der Gufistein ali der Steingufi ) je od poznega srednjega veka dalje znano kiparsko gradivo (zvečine iz apnenčevega prahu); kip je ali ulit ali pa izklesan iz (ulitega) bloka umet¬ nega kamna. V gotiki je npr. dkm. taka delav¬ nica v Salzburgu, v novejši dobi prim. Lehm- biuckovo plastiko (e. g. njegova Klečeča žena iz 1911). L: L. A. Springer: Die bayrisch-osterreichische SteinguBplastik an der Wende vom 14. zum 15. Jahr- hundert (Wu 1936, dis. [Lpz 1935]); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk], kat. št. 408 [t. 55], 410, 412 [t. 54], 413). ♦»Umetnikov atelje« ali »Alegorija slikarstva«, poleg —> Pogleda na Delfi najslavnejša Vermeer- jeva slika (o, pl, 120 X 100 cm, o. 1665, Ksthist. Mus.): umetnik (Vermeer ?), ki nam kaže hrbet, slika deklico, opravljeno kot personifikacija slave {Farna) ali kot Kilo, muza zgodovine. Po¬ doba je prišla na Dunaj v XVIII. st. z zbirko barona Gottfrieda von Svvieten, 1813 jo je grof Johann Rudolf Czemin kupil kot delo Pietra de Hoocha, iz nekd. Czerninsche Gemaldegal. na Dunaju pa je bila 1942 prisilno »odkupljena« in potem v Berchtesgadnu. L: Karl Gunnar Hulten, Zu Vermeers Atelierbild (Ktids, 1949); »CA« 11 (1967, št. 30 — L!). — Cf. (tudi s. v. Vermeer) K. Bacil (1961), K. Clark (1960) Luc Menaše (Lj 1962 [p. 343 — Lij), etc. umetnost (lat. ar s, angl. the art, češ. umeni, fr. Part, hrv. umjetnost, it. P ar te, madž. miiveszet, nem. die Kunst, polj. sztuka, rus. iskusstvo, srb. umetnost, šp. el arte), obče ime za različne vrste človekovega oblikovanja in izražanja, za razne umetnosti, kot so predvsem glasba, besedna in lik. umetn. Slov. termin likovna umetn. (nem. die bildende Kunst) zajema vse 3 v. um. stroke, medtem ko številni izrazi v drugih jezikih (angl. Fine Arts, fr. Beaux-Arts, madž. szepmiivčszetek, itn.) zaznamujejo samo slikarstvo in kiparstvo, ne pa tudi arhitekture. Zg. razvoj celotne lik. umetnosti raziskuje in razlaga -> umetnostna zgo¬ dovina. umetnostna zgodovina (angl. the history of art, fr. P histoire de Part, hi v. po viješ t umjetnosti, it. la storia delParte, nem. die Kunstgeschichte). Po star. obdobju, v katerem so povsem prevla¬ dovali -> življenjepisa umetnikov, poznamo pravo zgod. umetn. šele od -> fVinckelmanna dalje; kot docela samost, znanstv. stroka se je izoblikovala v 2. pol. XIX. st., predvsem v Nemčiji, ki je vodila vse do — > nacističnega obdobja. Za novejši razvoj mdr. pomembna t. i. dunajska šola um. zgod. (zlasti —>• fVickhoff, —> Riegl, —► Dvorak) in —> Warburgov inst. Cf. tudi s. v. umetnost', umetnostni zgodovinarji', umetnostnozgodovinska literatura', umetnostnozgodovinske metode, itn. L: L. Salerno, *Historiography (EWA VII, 1963); SchlosserL (1964). — Cf. U. Kultermann (1966), J. Lavalleye (1946 [1958]), E. Panofsky (*1953), F. Stelč{ 1953; 1955; 1959, skripta). umetnostne razstave. Zač. rednih razstav so¬ dobne umetn. s pariškim Salon des Artistes Francis od 1673 dalje, v XIX. st. pojav neofi- cialnega ->• Salon des Refusčs (1863), v novejši dobi pomembni -> beneški bienale (od 1895 dalje) in številne podobne mednar. prireditve v Sao Paulu, Tokiju, Kasslu, itn., v Lj od 1955 dalje mednar. graf. bienale. Med obsežnimi razst. star. evr. umetn. npr. razstave pod pokro¬ viteljstvom Evr. sveta od 1954 dalje (1: Bruselj 1954 — obd. humanizma; 2; A'dam 1955 — manierizem; 3: Rim 1956—57 — XVII. st.; 4: Miinchen 1958 — rokoko; 5: London 1959 — romantika; 6: Pariz 1960 — viri XX. st.; 7: Barcelona in Santiago de Compostela 1961 — romanika; 8: Dunaj 1962 — o. 1400; 9; Atene 2193 umetnostne stroke — umetnostni zgodovinarji 2194 1964 — biz. umetn.; 10: Aachen 1965 — Karel Vel.; 11: Rim 1966 — Kristina Šved.; 12: Pariz 1968 — gotika XII,—XIV. st.). L: ,Exhibitions: Art Exhibitions‘ (EWA V, 1961), Mirko Juteršek, Razstavni katalogi umetnostnih raz¬ stav v Sloveniji do leta 1945 (Lik. rev., 1962—63); Georg Friedrich Koch: Die Kunstausstellung: Ihre Geschichte von den Anfangen bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts (BI 1967 [oc. Klara Garaš, Kchr, 1969]). — Cf. s. v. razstava. umetnostne stroke lik. umetnosti so predvsem -> slikarstvo, —> kiparstvo in -> arhitektura. Up: —>Michelangelov nagrob.,—>Slikarstvo, Kipar¬ stvo in Arhitektura. umetnostni trgovci: e. g. Paul -> Cassirer (1871 do 1926), Paul -*■ Durand-Ruel (1831—1922), Joseph -^-Duveen (1869—1939), Johanna -> Ey (1864—1947), Alfred -> Flechtheim (1878—1937), Sidney -+Janis (1895), Daniel Henry —*■ Kahn- tveiler (1884), Germain Seligmann (1894), Jacques Seligmann (1858 — 1923), Julien Tanguy (1825 — 1894, cf. van —»■ Gogh), Justin K. Thannhauser (1892), Ambroise->- Vollard (1865—1939), Geor- ges-> kVildenstein (1892—-1963). umetnostni zbiralci zbiralci umetnostni zgodovinarji v sodobnem pomenu te označbe so sledili piscem traktatov in —> življenjepiscem umetnikov šele od Winckelmanna dalje. Njihovo gen. zap. (v njem za primerjavo upoštevamo tudi nekatere arheologe in druge pisce o lik. umetn.) predstavljajo: 1717: J. J. Winckelmann ; 1730: J.-B.-L.-G. Seroux d’Agin- courp, 1732: L. Lanzi; 1748: J. D. Fiorillo; 1751: E. Q. Visconti; 1759: F. A. Wolf; 1772: F. von Schlegel ; 1773: W. H. iVackenroder; 1785: K. E. von Rumohr; 1787: J. D. Passavant; 1788: A. Raczynski ; 1794: G. F. Waagen ; 1797: K. O. Miiller, A. F. Rio; 1798: C. Schnaase; 1802: A. de Caumont; 1803: P. E. Selvatico, G. Semper; 1806: E. Dutuit; 1807: E.-J.-Th. Thore; 1808: F. Th. Kugler; 1813: O. Jahn, G. Milanesi; 1814: E.-E. Viollet-le-Duc; 1816: G. Morelli (Lermo- lie ff); 1817: R. Eitelberger von Eitelberg; 1818: E Burckhardt; 1819: J. Ruskin; 1820: G. B. Cavalcaselle; 1822: H. von Brunn, G. B. de Rossi; 1825: J. A. Crov/e, A. Springer; 1826: W. Liibke, J. Overbeck; 1828: H. Grimm, H. Taine; 1831: A. C. L. Conze; 1832: C. Justi; 1834: F. von Reber; 1836: H. Hymans; 1837: G- Lafenestre, H. Thode; 1838: J. H. Lange, F. Lippmann, M. Thausing; 1839: H. von Geymiiller, W. H. Pater, M. Rooses; 1840: G. Frizzoni, F. X. Kraus; 1841: A. Choisy, L. Courajod, K. Fiedler, J. Flis, A. Woltmann; 1843: L. Hevesi; 1844: H. Bliimner, N. P. Kondakov, K. Woer- mann; 1845: W. Bode, E. Miintz; 1846: L. Gonse, W. H. Goodyear, L. von Sybel, A. fVurzbach; 1849: Ch. Ephrussi, R. de Lasteyrie; 1850: G. Dehio, A. Rosenberg; 1851: A. J. Evans, H. von Tschudi; 1852: A. Haupt, O. Marucchi; 1853: Th. von Frimmel, A. Furtv/dngler, A. Kalkmann, A. Marquand, F. Wickhoff; 1855: A. Bredius, P. Durrieu, G. Geffroy; 1856: A. Venturi; 1857: K. Frey, E. Loewy, J. Six, J. J. Tikkanen, J. Wilpert; 1858: S. Reinach, C. Ricci, A. Riegl; 1859: L. Benedite, L. H. Cust, Ch. Diehl, M. Semrau; 1860: J. Mantuani, R. Muther, C. Neu¬ mann; 1862: D. V. Ainalov, C. Enlart, G. Hulin de Loo, N. P. Lihačev, E. Male, F. Servaes, J. Strzygowski; 1863: K. Giehlovv, A. Goldschmidt, C. Hofstede de Groot, P. Jamot; 1864: F. Becker, F. Stahl (ps.), H. VVolfflin, O. Wulff; 1865: B. Berenson, L. Dimier, U. Thieme; 1866: P. Cle- men, R. E. Fry, R. Kautzsch, G. Pauli, J. von Schlosser, E. Steinmann, A. M. Warburg; 1867: C. Dodgson, M. J. Friedlander, G. Millet, H. W. Singer, K. Voli; 1868: G. Gronau, W. Voge; 1869: B. Lazar, K. Scheffler, R. Schneider, P. Schubring; 1870: H. Fierens-Gevaert, O. Fischel, E. Fuchs, M. I. Rostovtzeff; 1871: G. Gliick, H. Mackowsky, U. Ojetti; 1872: P. Vitry, A. Weixl- gartner; 1873: E. Faure, W. Friedlaender, A. Gnirs, E. Petrovics, H. Uhde-Bernays, W. VVeis- bach; 1874: L. Curtius, M. Dvorak, E. Schaeffer, W. Uhde; 1875: L. Hourticg, W. Kallab, S. Meller, A. Stegenšek; 1876: A. Donath, L. Griin- stein, O. Grautoff, G. Svvarzenski; 1877: Ch. R. Morey, W. Suida, P. Toesca; 1878: E. Diez, P. Franki, B. Kurth, W. Pinder, P. F. Schmidt, H. Vollmer; 1879: L. Brieger, C. G laser, R. Hamann, J. Roosval, G. Rouches, A. della Seta, O. Siren, P. Westheim; 1880: R. Bernoulli, G. Biermann, W. Deonna, P. Jacobsthal, H. Tietze, W. R. Valentiner, G. Vitzthum, W. Waetzoldt, E. Wald- mann; 1881: A. Blum, A. E. Brinckmann, M. Eisler, M. Ermers, H. Focillon, F. Fosca (ps.), E. Heidrich, H. Jantzen, Ch. R. Post, L. Reau, F. Rintelen, F. Schmidt-Degener, M. VVacker- nagel, W. Worringer; 1882: E. Cohn- Wiener, R. Escholier, T. Gerevich, H. Karlinger, L. van Puyvelde, E. W. Tristram; 1883: F. Landsberger, W. Pach, A. K. Porter, E. Tietze-Conrat, J.-L. Vaudoyer; 1884: M. Abramič, M. Aubert, A. W. Byvanck, E. Cecchi, G. Fiocco, L. Hautecoeur, G. J. Hoogetverff, W. R. W. Koehler, G. K. Lu- komski, F. Lugt, J. Mal, A. Muhoz, H. Voss; 1885: C. Einstein, L. Frohlich-Bum, P. Lavedan, G. Lippold, A. L. Mayer, L. Venturi, J. IVein- gartner; 1886: R. Berliner, L. Burchard, Iz. Can¬ kar, K. Gerstenberg, L. Karaman, A. Maiuri, 2195 umetnostni zgodovinarji — umetnostnozgodovinska bibliografija V. Mole, G. Rodenwaldt, F. Stele', 1887: L. von Baldass, W. G. Constable, E. Dyggve, R. van Marie, L. Planiscig, G. Ring, Ph. Schweinfurth, R. H. IVilenski; 1888: E. Gali, S. Giedion, K. Ginhart, M. Hauttmann, H. Hoffmanu, C. Roger- Marx, G. fVeise, F. Winkler; 1889: P. Du Co- lombier, G. Knuttel, A. Matejček, L. Miinz, R. Offner, G. Paulsson, M. Salmi; 1890: E. W. Anthony, W. Heil, Th. Hetzer, G. von Kaschnitz- IVeinberg, R. Longhi, F. Roh, A. Salmony, . F. Saxl, P. Zucker', 1891: U. Christoffel, F. J. Sanchez Canton, J. Wilde ; 1892: V. G. Childe, W. Drost, B. Grimschitz, A. Hauser, A. Morassi, E. Panofsky, J. Porcher, K. M. Swoboda, W. F. Volbach, G. VVildenstein ; 1893: S. Brodar, E. R. Goodenough, E. Newton, H. Read, J. Rosenberg, L. Schudt, fValdemar-George (ps.), M. Wein- berger; 1894: K. J. Conant, A. Deroko, K. Gar- zarolli-Thurnlackh, P. Kelemen, Th. Klauser, K. Lehmann, F. Mesesnel, P. Meyer, A. S tange; 1895: A. Alfdldi, M. Brion, P. Fierens, L. Mum- ford, M. Wallis; 1896: O. Benesch, R. Crozet, K. Dobida, J. Gantner, A. Grabar, Fi. Kauffmann, W. R. Sas-Zaloziecky, H. Sedlmayr, W. Stechow; 1897: Z. Ameisenowa, J. Cassou, H. Frankfort, A. M. W. Hammacher, R. Krautheimer; 1898: P. Brieger, J. Klemenc, E. Lafuente-Ferrari, R. W. Lee, G. Marlier, W. Passarge; 1899: E. Ars- lan, H. R. Hahnloser, G. Jedlicka, A. Pigler, J. Q. van Regteren-Altena, Ch. de Tolnay; 1900: V. Bloch, A. Chamson, D. Diringer, P. Fran- castel, E. Kr is, J. Lavalleye, A. Scharf, H. Schra- de, J. J. Sweeney, E. Wind, P. S. fVingert; 1901: G. Bazin, K. Berger, A. Katzenellenbogen, A. Malraux, G. Marchiori, U. Middeldorf, A. Par- rot, Ch. Sterling, F. Šijanec, R. Wittkower; 1902: M. V. Alpatov, S. Batušič, A. M. Brizio, O. Demus, G. de Francovich, J. Hubert, E. Kirsch- baum, H. Liitzeler, W. Paatz, O. Pacht, N. Pev- sner, W. Technau, H. E. Wethey; 1903: J. Baltru- šaitis, K. Clark, L. H. Heydenreich, H.-R. Hitch¬ cock, El. Keller, fi. Langui, F. Novotny, El. Swarzenski, D. Talbot Rice, F. Wittgens; 1904: O. Bihalji-Merin, D. Boškovič, W. S. Hecksdter, W. Kronig, A. Kutal, N. Mavrodinov, M. Meiss, M. Mušič, M. Schapiro, M. Walicki, K. Weitz- mann; 1905: H. von Einem, J. S. Held, J. P. Hodin, W. Holmqvist, G. Ladner, J. Lopez-Rey, B. Lossky, Th. Miiller, U. Procacci, K. Schefold, A. B. de Vries, E. K. Waterhouse; 1906: R. Ettinghausen, B. Fleischmann, R. Huyghe; 1907: A. Blunt, S. Bottari, P. Delta Pergola, H. Gerson, C. Nordenfalk; 1908: J. Adhemar, P. Coremans, M. Davies, C. Fiskovič, W. Frodl, W. Horn, O. Kurz, R. Pallucchini; 1909: G. C. Argan, H. H. Arnason, Th. Bogyay, H. Buchthal, G. A. Dell' 2196 Acqua, E. H. J. Gombrich, C. Greenberg, H. Ladendorf M. Pallottino, S. Radoičič, H. Tintel- not, F. fViirtenberger; 1910: E. Carli, G. Dorfles, G. Gamulin, C. Gnudi, J. Lassaigne, G. von der O sten, W. Schone; 1911: U. Apollonio, W. Braunfels, D. Cooper, Ž. Jiroušek; 1912: A. Chastel, E. Kitzinger, F. K. Kos, G. Kubler, J. Pešina, E. Porada, J. Rewald, R. Salvini, R. Zeitler; 1913: L. D. Ettlinger, H. W. Janson, J. Kastelic, S. Mikuž, J. Pope-Hennessy, H. Wentzel; 1914: R. L. Delevoy, B. Dorival, S. J. Freedberg, G. Reynolds; 1915: H. Bober, G. Bovini, P. Buccarelli, H. L. C. Jaffe ; 1916: C.-O. Nordstrom, K. fVessel; 1917: G. Band- mann, A. Čelebonovič, D. Sutton; 1918: B. Zevi; 1919: J. S. Ackerman, Th. Kraus, J. Leymarie, M. Prelog; 1920: E. Cevc, B. Fučič, Z. Kržišnik, S. Vrišer; 1921: J. Bialos točki, C. Mal teše, K. Prijatelj, B. Vižintin, R. VVagner-Rieger, M. Zadnikar, F. Zeri; 1922: M. B. Protič; 1923: C. Avguštin, D. Kečkemet, I. Komelj, M. Peič; 1924: H. Fillitz, J. Neumann, Gerhard Schmidt, N. Šumi, J. fVhite; 1925: V. Durič, G. Kauff¬ mann, I. Petricioli; 1926: B. Bek; 1927: E. Adam, R. Branner, H. Honour; 1928: W. Hofmanu, H. H. Hofstatter, J. Lafontaine-Dosogne; 1929: Horvat-Pintarič, Trifunovič; 1930: Th. Reff; 1931: J. Shearman; 1935: K. Rozman; 1936: J. Denegri. — Cf. s. v. esteti, filozofi, sociologi, itd .; književ¬ niki o lik. umetn .; likovni umetniki kot pisci. umetnostno hotenje —> Kunstvvollen umetnostnozgodovinska bibliografija. Ob iz¬ redno obsežni, dobesedno vsak dan naraščajoči strok. lit. kajpak ni neke idealne obče umzg. bibliografije, pač pa so sodobnemu um. zgodo¬ vinarju na razpolago raznovrstna bibliografska pomagala. Predvsem dandanes večina strok, del, knjig in razprav daje tudi ustrezne bibliografske podatke in napotke. Za star. strok, literaturo (—> življenjepisci umetnikov, —> umetnostna zgo¬ dovina) ponuja poleg krit. ocene tudi temeljno bibliografijo SchlosserL, temeljni obči bibliogra¬ fiji novejše lit. pa sta sestavili piedvsem Louise Lucas (The Harvard List of Books on Art, C [Mass.j 1952; 2., razš. izd. z naslovom: Art Books: A Basic Bibliography on the Fine Arts, Greenwich [Conn.j 1968) in Mary W. Chamber- lin (Guide to Art Reference Books, Ch 1959). Med letno ali v daljših presledkih izhajajočimi občimi umzg. bibliografijami je za zač. tega sto¬ letja na razpolago Internationale Bibliographie der Kunstwissenschaft (14 knj., BI: Behr 1902— 1917/18); med tistimi, ki še izhajajo, je najstar. Repertoire d'Art et d'Archeologie (izhaja v Pa¬ rizu od 1910 dalje), ob njem pa v zadnjih dece- 2197 umetnostnozgodovinska literatura — umetnostnozgodovinske metode 2198 nijih amer. The Art Index (v New Yorku od 1929 dalje), it. Amiuario Bibliografico di Storža delTArte (v Modeni od 1952 dalje), itn. Zelo pomembno dopolnilo tem publikacijam pred¬ stavljajo umzg. bibliografije, ki jih objavljajo nekateri strok, časopisi: obča umzg. bibliogra¬ fija v ZfKg (od začetka izhajanja revije, tj. od 1932 dalje, zadnja leta v posebnih zvezkih), posebne bibliografije, npr. za lit. o it. umetn. v Com, za beneško umetn. v Ar te Ven, za lombar- dijsko v Arte Lom, itd. (za slov. umetn. delno ZUZ). Posebno dragocena pomagala so kata¬ logi nekaterih velikih strok, knjižnic, poleg orja¬ škega tiskanega kataloga Br. Mus. Libr. v zad¬ njem obd. tudi fotolitografsko razmnoženi karto¬ tečni knjižnični katalogi The Metropolitan Mu- seum of Art v New Yorku (v 25 knj. zajetih 499000 kartotečnih listkov, sup. I—III z 21800 resp. 21000 resp. 19200 listki), The Avery Memorial Architectural Libr. of Columbia Univ. v New Yorku (v 2., razš. izd. 19 knj. z o. 333000 listki), The iVarburg Inst. Libr. v Londonu (12 knj. s 108700 listki, pos. kat. čitalnice in časopisov v 1 knj. z 2700 listki), Kunsthistorisches Inst. in Florenz (9 knj. z 51500 listki, sup. v 2 knj. z 12200 listki), Deutsches Archaeologisches Inst. v Rimu (pos. Autoren- u. Periodica Kataloge, 7 knj. z o. 80000 listki, Systematischer Kat. v 3 knj. z o. 95000 listki in Zeitschriften-Autoren Kat. v 3 knj. z o. 30000 listki), itd. Med raznimi enciklopedijami in leksikoni se z obsežnimi na¬ vedbami literature odlikujejo poleg obeh temelj¬ nih umzg. del, TliB in EUA resp. EWA, zlasti (po abc.) E A A, Pauly-Wissowa, RAC, RbK, RDK in Roschtr. Naposled so številne bolj ali manj kritične specialne bibliografije sestavili tudi posamezni avtorji (e. g. -> Ladendorf [2. izd. 1958], —>■ Leonardo da Vinci [Verga 1931], Rave [1962], —► simbol [Lurker], -> Steinmann & —>■ Wittkower [1927], Matthias Mende: Diirer- Bibliographie [Wsb 1971]), med Slovenci (poleg sestavljalcev bibliografij v ZUZ: -> Marolt, —> Pijanec, Janko Šlebinger in F. K. —> Kos) npr. Do stal (1907) in-> Ju ter šek (1962). L: EWA II (1960, stp 516—33 — L!); Biblio- graphie d’Histoire de l’Art: Colloques Internationaux du Centre National de la Recherche Scientifique, Science Humaine (P 1969). umetnostnozgodovinska literatura. Posebno tehtni in vplivni teksti od Winckelmanna dalje po kronol. zaporedju izdaj: 1755 Johann Joachim VVinckelmann: Gedanken iiber die Nachah- mung der griechischen Werke ...; 1760 id.: Geschichte der Kunst des Altertums; 1860 Jacob ~~=* Burckhardt: Die Cultur der Renaissance in Italien: Ein Versuch; 1888 Heinrich —> VVolfflin: Renaissance und Barock: Eine Untersuchung iiber Wesen und Entstehung des Barockstils in Italien; 1893 Alois —*■ Riegl: Stilfragen: Grund- legungen zu einer Geschichte der Ornamentik; 1894—95 Franz —> Wickhoff: Die Wiener Ge- nesis; 1915 Heinrich Wdlfflin: Kunstgeschicht- liche Grundbegriffe: Das Problem der Stilent- wicklung in der neueren Kunst; 1918 Max—>- Dvorak: Idealismus und Naturalismus in der gotischen Skulptur und Malerei; 1939 Erwin -> Panofsky: Studies in the Iconology: Huma- nistic Themes in the Art of the Renaissance; 1953: id.: Early Netherlandish Painting: lts Oiigins and Character. — Pri Slovencih : 1885 Janez —>■ Flis: Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina; 1924 France -> Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Sloven¬ cih: Kulturnozgodovinski poskus [najprej v DS]; 1926 Izidor-> Cankar: Uvod v umevanje likovne umetnosti: Sistematika stila; 1927 id.: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, 1. snopič, & Viktor -> Steska: Slovenska umet¬ nost, I: Slikarstvo; 1935 France Stele: Monu- menta artis slovenicae, I; 1939 France Me¬ sesnel: Janez in Jurij Šubic. — Cf. s. v. biografski leksikoni umetnikov, knjižne zbirke-, umetnostno¬ zgodovinska bibliografija (supra); umetnostno¬ zgodovinski korpusi', pos. za umzg. leksikone in enciklopedije cf. abr. EAA, EUA resp. EWA, Kindler, LCI, RbK, RDK, ThB. umetnostnozgodovinska terminologija je ob vsem pomenu za stroko še v marsikaterem po¬ gledu ohlapna in nezadostna. Seveda je podobno kot v drugih humanističnih vedah številne umzg. izraze rodilo davno izročilo, ne pa presoja zdajšnjih strokovnjakov. Vrh tega so mnogi um. zgodovinarji želeli in še dandanes žele svojo izvirnost dokazati s po svoje prikrojenim izra¬ zoslovjem. Naposled pa so smeli podobno samo¬ stojnost ali neizobraženost od nekdaj izpričevati tudi prevajalci, čeprav aforizem traduttore, traditore že zdavnaj ne velja več samo zanje. Slov. umzg. terminologijo so po svoje obogatila tako rekoč vsa tehtnejša umzg. dela v sloven¬ ščini, za stavbarstvo pa so — na videz osupljivo — še vedno najbolj porabni Flisovi Stavbinski slogi s svojimi tablicami. L: Bert Bilzer: Begriffslexikon der Bildenden Kunste (2 zv., Reinbek bei Hmb 1971, »Rororo« 6142/51). — Cf. J. Flis (»1885), J. Jahn (1939 [6. izd. 1966]), H. Koepf (* 1968), H. Lutzeler (1950), L. Rčau (1928; »1930; »1953). umetnostnozgodovinske metode. Podobno kot med samimi um. zgodovinarji razločujemo po njihovem delu predvsem mojstre atribucij ali 2199 umetnostnozgodovinski korpusi — UUnivers des formes 2200 »poznavalce« (-> Moretti in -^-Berenson in po njiju imen. metoda, M. J .Friedlander idr.), v. zgodovinarje slogov in formalne analitike (—> Wdlfflin, —> Riegl), raziskovalce in razlagalce motivov (npr. —> Male med prvimi in Erwin -+Panofsky med drugimi), moremo v XX. st. posplošeno ločevati samo dve vodilni metodi, morfološko in ikonološko. V praksi se kajpak tudi najboljši predstavniki čiste formalne analize nikdar niso mogli povsem izogniti ikonografiji in vsebinskim razlagam, ravno tako pa je znano, da so najodličnejši predstavniki ikonologije vselej imeli odprte oči tudi za formalni ustroj umetnin in njihovo lik. kakovost. V skladu s tem je sodobna um. zgod. usmerjena v celostno obravnavanje in razlaganje umetnine kot nede¬ ljive enotnosti oblike, motiva in vsebine in v prav tako celostno obravnavanje um. razvoja, ki ni niti samo razvoj oblik niti samo razvoj motivov in vsebine, ampak razvoj vselej in povsod drugačnega sožitja vseh teh sestavin. Poleg imen. avtorjev so znani po bolj ali manj samosvojih in vplivnih metodah in interpreta¬ cijah npr. Max —> Dvorak (»um. zgod. kot zgod. duha«), Frederick Antal, Arnold —> Hauser in Francis D. -> Klingender (sociološka interpreta¬ cija), Ernst -+Kris in —»■ Gombrich (->■ psihoana¬ liza ), itd., naposled med mnogimi krivimi preroki tudi Hans —> Sedlmayr in njegova »strukturna analiza« od nacizma do »katedrale« in ponovnega kratkega stika z mod. umetn. L: cf. F. Antal (1949), B. Berenson (1947), W. G. Constable (1938), J. Lavalleye (1946 [1958]), E. Pa- nofsky (*1939 [1962]), H. Sedlmayr (1958), V. V. Štech (1938), H. Tietze (*1913). umetnostnozgodovinski korpusi: cf. s. v. Fried- liinder (M. J.), Krautheimer (R.), Marie (R. van), Offner (R.), Post (Ch. R.), Venturi (A.), etc. Umetnost v slikah: Nova pot v umevanje svetov¬ ne umetnosti , slov. izd. (Lj: DZS 1968 — 1971, prevodi Helene Menaše) obče zgod. umetnosti v 18 knj. —> Kunst im Bild (Ba-Ba: Holle). ♦Umirajoči Galačan (angl. Dying Gaul, it. Gallo morente, nem. Sterbender Gallier), znana rim. marm. kopija bron. orig. iz Pergama (oiig. o. 230 pred, Rim, Mus. Capitolino). L: EWA VII (1963, t. 164). — Cf. W. Helbig (I 2. izd. 1899, p. 367—69 — L!), G. M. A. Richter (A Handbook 1960). Umirajoči Germanik, ik. m. iz rim. zgod. po Tacitu ( Annales II) in Suetoniju ( Caligula I ): Germanika, rim. vojskovodjo, je njegov stric, ces. Tiberij, prestavil na Bližnji vzhod in ga — verj. — dal zastrupiti. Up: npr. N. Poussin, pozn. H. F. Fiiger (1789, Ost. XIX.-XX.). L: Pigler II (1956, p. 377). Umivanje nog (lat. Lavatio pedum ali Ablutio, angl. The Washing of the Feet, fr. Le Lavement des pieds ali la Sainte Ablution, it. La lavanda dei piedi, nem. Die Fufiwaschung ± ,s,rb. Pranje nogu), evang. ik. m. (Jan 13, 1—11). Up (v biz. umetn. Kristus stoji): npr. miniatura v —> Codex Rossanensis (zač. VI. st.), Giotto ( freska , Padova, Capp. degli Scrovegni), Duccio (na ->Maesta, 1308/11), StS-i v c. Bogorodice Paraklise (-> Staro Nagoričino, 1317) in c. Sv. Spasa v Kuče- vištu (1321/31), Diirer ( lesor ., o. 1509/11, »Mali pasijon«), Jernej iz Loke ( freska , o. 1530/40, Sv. Peter nad Begunjami), Tintoietto (e. g. Prado), Ford Madox Brovvn (1852, Tate). L: Rčau n/2 (1957, p. 406—09). — Cf. E. H. Kantorowicz (1955/56), K. Kiinstle (1928, p. 412—13), G. Millet (Recherches 1916), G. Schiller (II 1968). umivanje novorojenčka -^-Kopanje novorojenca umivanje rok —> Pilat si umiva roke umobolni umetniki —> duševno bolni umetniki ♦Umorjeni Marat (fr. Marat assassine), slavna slika J.-L. Davida (o, pl, 165 X 126 cm, 1793, Bruxelles; replika, 158,5 X 136 cm, 1793, Ver¬ sailles) : -»■ Marat v kopalni kadi, mdr. je raz¬ brati pismo, s katerim ga je bila prevarila Char- lotte Corday, in Maratovo priporočilo zanjo. L: Luc Menaše (Obz, 1956). — Cf. H. Howard (1968), K. Lankheit (1962), L. Menaše (Mrb 1962). Underwood, Paul A., amer. um. zgodovinar, prof. na vvashingtonskem Byzantine Inst. of Ame¬ rica, vodil raziskavanja v Carigradu. B: ,Some Principles of Measure in the Architectur of the Period of Justinian' (CahA, 1948); ,The Foun- tain of Life in Manuscripts of the Gospels ‘ (DOp, 1950, p. 41—138); The Kariye Djami, I—III & IV (NY 1966 & 1968, »Boli. Ser.« 70). Z/Univers des formes (v tej knj. abr. »UF«), v pribl. 64 knj. zasnovana svet. zgod. umetnosti (P: Gallimard), ki sta jo zač. izdajati Andre-> Malraux in Georges -> Salles ter jo po slednjega smiti nadaljujeta Malraux in Andre —>Parrot. Po eno ali dve knj. so doslej mdr. napisali Andre —> Chastel (1965), Roman —*• Ghirshman (1962 & 1964), Andrč -*■ Grabar (1965) in Andre Par- rot. Poleg orig. fr. izd. tudi nem. ( Universum der Kunst, Mn: C. H. Beck), angl. (Arts of Man- kind, L: Thames and Hudson), it. (II mondo delta figura, Mi: Feltrinelli), šp., amer. in jap. izd. — Med avtorji napovedanih knj. so tudi 2201 Unold, Max — urbanizem 2202 Paul-Marie Duval za umetn. Keltov in Vadime Elisseeff tja umetn. stepnih ljudstev, Andre Gra¬ bar za biz. in srednjev. umetn. v Rusiji in na Balkanu, Grodecki, Buddensieg, Volbach in Wor- mald za otonsko umetn., Heydenreich za it. rene¬ sanso 1400 — 1460 in Georg Kauffmann za rene¬ sanso v nem., avstr., polj., rus. in skandinavskih deželah. Unold, Max (1885—1964), nem. slikar, r. v Memmingenu, u. (78) v Miinchnu. L: F. Bayl (Kindler V, 1968, s. v. — L!). Unterkircher, Franz, avstr. um. zgodovinar, direktor rkp. z. Osterreichische Nationalbibl. na Dunaju. B: La miniatura austriaca (Mi-F 1953); , Namen, die noch nicht im Tliieme-Becker stehen ‘ (J. \Veingert- nerjev zb., 1955); Inventar der illuminierten Hand¬ schriften, Inkunabeln and Friihdrucke der Osterreichi- schen Nationalbibliothek (2 knj., W 1957—1959); (izd.) Die Wiener Biblia Pauperum: Codex Vindobo- nensis 1198 (Graz-W-K 1962, uv Gerhard Schmidt — faks.); (& Otto Mazal) Katalog der abendlandischen Handschriften der Osterreichischen Nationalbibliothek: »Series nova «, II (2 knj., W 1963); (& Gerhard Schmidt) Krumauer Bildercodex: Osterreichische Na¬ tionalbibliothek Codex 370 (2 knj., Graz 1967 — faks.); Abendlandische Buchmalerei: Miniaturen aus Handschriften der Osterreichischen Nationalbibliothek (Graz-W-K 1967). uomini famosi (it.), »slavni ljudje«, v skladu s humanističnim čaščenjem individua izobliko¬ vana tema it. renesančnega slikarstva, ki sta ji v lit. mdi. bila pobudnika Petrarka s svojimi De viris illustribus (od Romula do Cezarja) in Boccaccio s svojimi De Claris mulieribus (cf. fr. rkp. —> Livre de femmes nobles et renommees). V delni spojitvi s srednjev. ik. m. -> Devet juna- k °v jo je npr. uresničil -> Andrea del Castagno ("*■ Devet slavnih mož in žena), najodličnejša Pozn. realizacija pa so v Urbinu in Louvru hranjeni ->■ urbinski »uomini famosi «. L: EWA VII (1963, stp 725—26). — Cf. H. Keller (1939), F. Landsberger (1922). Upanje kot personifikacija kreposti -> Špes Upis Bogorodice i Josifa (srb.) -> Ljudsko štetje Upjohn, Everard M(illar), (1903—_), amer. u m. zgodovinar, ord. na Columbia Univ: v New Yorku (Columbia College). B: Richard Upjohn: Architect and Churchman (NY: Columbia UP 1939); (& Paul S. Wingert & Jane Gaston Mahler) History of fVorld Art (2., rev. & razš - izd., NY 1958 [1. izd. NY 1949]). L: WWAA (1959). upodobitve mesecev (fr. travaux de mois, nem. Monatsbilder), ik. m., ponazoritev mesecev s kmečkimi deli, ki so značilna zanje, ali drugimi opravili, velikokrat vzporedno z znamenji -> ži¬ valskega kroga. V evr. umetn. jih po antiki poznamo v talnih mozaikih starokršč. bazilik, pozn. v IR od karolinške dobe dalje (cf. s. v. salzburška kronološka in astronomska rkp.), v reliefih na pročeljih fr. katedral XIII. st. (Char- tres, Reims, Amiens) itn. — z ikonogr. vidika so pomembne za izoblikovanje -» žanra in-> krajine. L: Olga Koseleff: Die Monatsdarstellungen der franzosischen Plastik des 12. Jahrhunderts (Ba 1934, dis.); James Carson IVebster: The Labors of the Months in Antique and Mediaeval Art (Pri 1939); D. S. Rice, The Seasons and the Labors of the Months in Islamic Art (Ars Orientalis, Wash 1954); Olga Koseleff Gordon, Two Unusual Calender Cycles of the Fourteenth Century (AB, 1963). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 142 ss — L!), D. Levi (1941), H. Štern (1955). Uranija, muza zvezdoslovja (cf. s. v. devet muz). Atribut: nebesna obla. Urban I. (lat. Urbanus, fr. Urbain, it. Urbano), rim. papež (1. pol. III. st.), kršč. svetnik, ki ga od 1969 dalje uradno ne časte več, v ikonogra¬ fiji po svoje istoveten resp. zamenjavan z Urba¬ nom, škofom v Langresu (piav tako 25. V.) in še nekim Urbanom iz VII. st., ki je bil učenec sv. -> Gala ter je kmete učil vinogradništva (prav tako 25. V.). Slike ali kipi zato velikokrat kažejo papeža, ki ima za atribut grozd vinske trte na knjigi. L: Mille Santi (1931, p. 658—59); Reau III/3 (1959, p. 1293—94 — L!); Keller (1968, p. 490—91); LS II (1970, p. 441 in t. pri p. 432). — Cf. J. Braun (1943, stp 704—05). Urban IV., papež (1261—64). V svojem rojst¬ nem kraju —> Troyesu je 1262 zač. zidati c. Saint- Urbain; 1264 je ust. praznik Rešnjega Telesa (-> Telovo). Urban VIII., s pr. im. Maffeo Barberini (1558 do 1644), papež od 1623 dalje, literarno izobra¬ žen, pomemben kot mecen G. L .Berninija. Up: *nagrob. (Bernini, Rim, Petrova c.). L: cf. O. Pollak (1927—1931). urbanizem (angl. the city [towri\ planning, fr. 1'urbanisme, it. 1'urbanistica, nem. der Stadtebau resp. die Stadtebaukunst), načrtovanje, zidanje in sploh oblikovanje mest in drugih naselij kot naj¬ bolj kompleksna naloga lik. umetnosti. L: Armin von Gerkan: Griechische Stadteanlagen (BI 1924); Lavedanov zb. (1954); G. Miinter: Ideal- stadte (BI 1957, »Stud. zur Architektur- u. Kst- vvissenschaft« 1); Ernst Egli: Geschichte des Stadte- baues (3 knj., Erlenbach-Z 1959—1967); Pierre Lave- dan: Les Villes frangaiscs (P 1960); M. Morini: 2203 URBINO — urna aurea 2204 Atlante di storia delTurbanistica (Mi 1963); E. A. Gutkind: ‘Internationa! History of City Develop- ment (4 knj., L 1964—1969); Oliver Minic (ELU 4, 1966, s. v. —• L!); Giovanni Astengo, Town Planning (EWA XIV, 1967 — L!); Leonardo Benevolo: La citta italiana del Rinascimento (Mi 1969); G. C. Argan: The Renaissance City (NY 1969). — Cf. W. Braunfels (1953), A. E. Brinckmann (1908 [1923]; 1914; 1920 [1925]), J. Gantner (1928), S. Giedion (1941 [1962]), P. Lavedan (1926—1952), Le Corbusier (e. g. 1925; 1935; 1945), L. Mumford (1938 [1944]; 1961 [slov. 1970]), P. Portoghesi (*1968—69 — L!), H. Rosenau (1959), C. Šiite (1889 [1922]). URBINO ( Marche , srednja Italija), mestece, ki je bilo 1213—1508 pod oblastjo družine Montefeltro, nato pod družino Detla Rovere, od 1. tretjine XVII. st. pa pod papeži. Največji razcvet za vlade vojvode Federiga da Monte¬ feltro (1444—82). Rojstni kraj Rafaela (v Časa Santi njegova mladostna Marija z otrokom, freska, 1498/99), v bližini rojen tudi Bramante. L: F. Mazzini: Guida di Urbino (Vicenza 1962); EWA VIII (1963, stp 668—69 — L!); G. de Carlo: Urbino: La storia di una citta e il piano della sua evoluzione urbanistica (Pa 1966). ~ Palazzo Ducale je 1465—72 sez. Luciano da Laurana (arkadno * dvorišče, v 1. nadstr. razčlenjeno s pilastri, vrhnje nadstr. pozn., dkč. do 1563). Več prostorov okrašenih z odličnimi lesenimi intarzijami, med njimi predvsem *stu- diolo vojvode Federiga da Montefeltro ( intarzije Baccia Pontellija iz 1477—82). V palači je Galle- ria Nazionale detle Marche , v njej so pomembno zastopani zlasti Paolo Uccelo ( Čudež onečaščene hostije, les, 1465/69), Piero della Francesca in Rafael ( Ženski portret, znan kot La Muta, les, 1505). Cf. infra: urbinski »uomini famosi«. L: »US« 9 (1969, f p. 35—36); Pasquale Rotondi: The Ducal Palače of Urbino: its architecture and decoration (L 1969). — Cf. W. Bombe (1912; 1930), A. Chastel (1953; P 1959 [T 1964] — L!), J. Lavalleye (1964), L. Sena (1930; 1932), L. Venturi (1914), P. Zampetti ( 1951 [1956]), etc. ‘Urbinska Venera (it. La Venere d'Urbino), slavna Tizianova podoba (o, pl, 119 X 165 cm, o. 1538, Uffizi), ki jo je mojster naslikal za urbinski dvor. Tizianov akt pomeni nadaljevanje Giorgionejeve Dresdenske Venere, in sicer v smeri spogledljive čutnosti in profanizacije. Pozn. je nanj zavestno navezal Edouard Manet (cf. s. v. Olympia). L: »CA« 32 (1969, kat. št. 190). — Cf. K. Clark (1956 [1959]), Th. Reffi* 1963), etc. ‘urbinski diptih: Battista Sforza in Federigo da Montefeltro, najslavnejši it. portretni dip¬ tih, delo —>• Piera delta Francesca (vsaka tabla 47 X 33 cm, o. 1465?, Uffizi). Vojvodska dvojica je upodobljena pred atmosferično občutenim krajinskim ozadjem, v katerem se kaže vpliv niz. slikarstva. Na hrbtni strani Battistinega portreta njen trionfo: voz, na katerem sede pred njo —> tri teološke kreposti, vlečeta — > enorožca. Zadaj na Federicovem portretu njegov trionfo: na vozu, ki ga vlečeta belca, sede pred njim -> štiri kardinalne kreposti. L: »CA« 9 (1967, št. 22 — L!); »M« 7 (1968, repr. p. 42—45). urbinski »uomini famosi«. Celotno z. »slavnih mož«, ki je krasila studiolo vojvode Federiga da Montefeltro, je tvorilo 28 podob (ati. Justusu van Gent, ki je delo verj. začel, in Pedru Berru- guetu, ki ga je verj. dkč.), od katerih je polovica zdaj v Urbinu (Gali. Naz. delle Marche, tu znak U), polovica pa v Louvru (znak L). V dveh vrstah urejeni so bili na zah. steni L Gregorij Vel. (U) in 2. Hieronim (L), 3. Platon (L) in 4. Aristotel (L); na sev. steni 5. Ambrož (U) in 6. Avguštin (L), 7. Ptolomej (L) in 8. Boethius (U), 9. Mojzes (U) in 10. Salomon (U) 11. Ci- cero (U) in 12. Seneka (L); na vzh. steni 13. Tomaž Akvinski (L) in 14. Duns Scot (U), 15. Homer (U) in 16. Vergil (L), 17. Pij II. (U) in 18. Bessarion (L), 19. Evklid (U) in 20. Vittorino da Feltre (L); na juž. steni 21. Albert Vel. (U) in 22. Sikst IV. (L), 23. Solon (L) in 24. Bartolus (U), 25. Dante (L) in 26. Petrarka (U), 27. Hipo¬ krat (U) in 28. Pietro d'Albano (L) — na splošno torej tradicionalnim ureditvam knjižnic primerno (cf. s. v. Stanza della Segnatura) predvsem teo¬ logi, filozofi, zakonodajalci in pesniki. L: P. Rotondi, Contributi urbinati al Bramante pittore (Emp, 1951); id.: II palazzo ducale di Urbino (2 knj., Urbino 1950). — Cf. W. Bombe (1909), A. Chastel (1959), J. Lavalleye (1936; 1964). Urbis Iericho eversio -> Zavzetje Jeriha Urh (lat. Udalricus, Ulricus Augustinus, nem. Ulrich in Urch ), kršč. svetnik (4. VII.), škof v Augsburgu, u. 973. Atribut riba po čudežu, ko se je bedro kure, ki jo je ponevedoma obiral v petek, spremenilo v ribo. Up: prizora iz legende na Križni gori nad Škofjo Loko ( freski, d. 1502). L: Reau III/3 (1959, p. 1292—93 — L!). — Cf. E. Cevc (1944), K. Kunstle (1926, p. 564). urna aurea (lat.), posoda z mano (nem. »die goldene Urne«, ali die Mannaschiissel ali das Ge- fafi mit dem Manna), bibl. ik. m. (2 Mojz 16, 32—34), v kršč. ikonografiji eden izmed ma¬ rijanskih simbolov (cf. s. v. Lov na enorožca v Zaprtem vrtu). Up: npr. 7. prizor v vrsti —> sub lege na -> Verdunskem olt. (emajl, 1181, Kloster- neuburg). 2205 Uršič, France — Ustvarjenje Eve 2206 Uršič, France (1907—_), slov. slikar in karikaturist (Pavliha), r. v Gorici, štud. na ak. v Zgb, tam dipl. 1933. L: ŠijanecS (1961); Nadreal Soc (1969 — L!). Uršula (lat. Uršula, it. Orsola), kršč. svetnica (21. X.), devica mučenka, katere zgodba je naj¬ bolj znana po varianti -» Zlate legende: Uršula, hči bretonskega kralja, sprejme ženitno ponudbo poganskega angl. princa s pogojem, da se bo pustil krstiti in romal z njo v Rim, kamor se nato odpravita v spremstvu 11000 devic; papež Sirijak, ki jih je sprejel, jih celo spremlja nazaj, dokler jih pod kolnskim obzidjem vseh ne po¬ končajo hunski lokostrelci. Up: cikla: Memling (Skrinjica sv. Uršule, 1489, Brugge, Hopital Saint-Jean) in V. Caipaccio (brez Apoteoze 8 slik, 1490—98, vse Accad., med njimi Zaročenca se poslavljata od staršev in se odpravljata v Rim, d- 1495; Srečanje romarjev s papežem, 1493?; Sen sv. Uršule, d. 1495; Mučeništvo in pokop, d. 1493); med posameznimi prizori zlasti Muče¬ ništvo, npr. Maski mojster (freska, 1467, Mače, leva stran slavoloka). — Cf. s. v. Vkrcanje sv. Uršule. L: Egbert Delpy: Die legende von der hi. Uršula in der Kolner Malerschule (K 1910); A. Fabre: La Legende de sainte Uršule par Memling et Carpaccio (P 1911); Ferguson (1954); Reau III/3 (1959, p. 1296 ss); Umetnost 17. stoletja na Slovenskem (Lj 1968 uk, NG], repr. 4, 11 [Mojster GBF 1616] & 25 (Moj¬ ster HGG o. 1644]). — Cf. J. Braun (1943), K. Kunstle (1926), G. Ludwig (& P. Molmenti 1903 & 1906), G. de Tervarent (1930). uršulinke, tj. red sv. Uršule (it. ordine delle Or soline, fr. les ursulines, nem. die Ursulinerinnen a h die Ursulinen), katol. ženski red, ki ga je ust. ~~ y Angela Merici v Brescii in so mu bila pravila Potrjena 1535. V Lj so uršulinke prišle 1702, dobile 1707 stavbišče za samostan in c. na vrto- v 'h kneza Turjaškega, kneza Eggenberga in Fabijančičevih dedičev (zdaj v stavbi poleg uršu- 'hk tudi Nar. muz. in Zavod za spomen. varstvo SRS, na nekd. vrtu pa novo poslovno središče z Ljubljansko banko etc.). L: cf. H. Hus (1934). L>ry, Lesser (1861—1931), nem. (ž.) slikar in grafik, upodabljavec velemesta v okvifti t. i. nem. impresionizma. R. v Birnbaumu (zdaj oljska) v revščini, štud. v Diisseldorfu, Bruslju jn Parizu, u. v Berlinu. S (več kot polovico uni- c 'li nacisti): velemestni motivi s cest in iz kavarn to bibl. podobe, npr. Jakob blagoslovi Benjamina (Pastel, 1884, Munchen, z. Rudolf Neumeister), 7* žeči ženski akt (1900, ib.), Nočni vtisi (o. 1906, Munchen, zas. z.). — G: lito. & jedk. L: Martin Buber: Lesser Ury (BI 1903); Karl Rompler: Der deutsche Impressionismus: Die Haupt- meister in der Malerei (D 1958); MJ Hdb. (1964, p. 504—05); Deutsche K. 19./20. (1966); F. Bayl (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. L. Brieger (1921), A. Donath (1921), K. Schwarz (1920), P. tVestheim (1948), S. IVichmann (1964 — L!). Usener, Karl Hermann (1905—70), nem. um. zgodovinar (medievalist), direktor Forschungs- inst. f. Kg. mit Bildarchiv Photo Marburg, prej (1940—53) pa učil na univ. v Miinchnu. L: zbornik : Studien zur Buchmalerei und Gold- schmiedekunst des Mittelalters (Mrbu 1967). Usmiljeni Samarijan (fr. Le Bon Samaritain, hol. De barmhartige Samaritaan, nem. Der barm- herzige Samaritaner ), evang. ik. m. (Lk 10, 30— 37). Up: miniaturi v-> Codex Rossanensis in -> Homilijah Gregorija Nazianškega (obakrat je Samarijan Kristus), pozn. npr. 1537 dat. slika (prej atr. J. van Scorel, Rijksmus.), Elshei- mer (Louvre), D. Fetti (Dresden; Boston FA; MM). Rembrandt (jedk., d. 1633), Rem¬ brandtova šola (Louvre — slavna, nekdaj Rem¬ brandtu samemu atr. slika), Delacroix (1850, z. Esnault-Pelterie, Pariz), van Gogh (maja 1890 v Saint-Remyju po Delacroixu, Otterlo). L: Reau 11/2 (1957, p. 331—33). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). Usmiljenje in zvestoba se srečata bibl. citat (cf. s. v. Misericordia et veritas ...). Uspenskega zb. -> Millet, Gabriel Ustvarjenje človeka (lat. Dominus plasmat Adam, it. La creazione di Adamo [ delPuomo ], nem. Die Ersthaffung Adams), bibl. ik. m. (1 Mojz 1, 26—30), šesti dan stvarjenja. Up: npr. Bertram iz Mindena (6. prizor na prvič odprtem —> Grabowskem olt., 1379/83), Jacopo della Quercia (relief na port; lu c. S. Petronio v Bo¬ logni, 1427/37), Michelangelo (*freska na —> stropu Sikstinske kap.), itn. L: Reau II/l (1956, p. 71—73). Ustvarjenje Eve (lat. Dominus format costam quam tulerat de Adam in mulierem, it. Creazione di Eva), bibl. ik. m. (1 Mojz 2, 18—24). Up: npr. reliefa na bron. —>■ Bern wardo v ih vratih v Hildes- heimu (1008/15), mozaik v kupoli florent. bapti- sterija S. Giovanni (2. prizor v Genezi posv. vrsti, 2. pol. XIII. st.), Bertram iz Mindena (7. prizor na prvič odprtem —>■ Grabovvskem olt., 1379/83), Johannes de Kastua (freska, 1490, Hrastovlje, 6. prizor na oboku srednje ladje), Michelangelo (freska na —> stropu Sikstinske ka¬ pele, osrednji prizor, 1509/10), Rafaelova delav- 2207 Ustvarjenje rastlin — Utrechtski psalter 2208 niča (freska, -> Rafaelove loggie [5. prizor], 1517/19), Paolo Veronese (o. 1570, AIC). L: Bible in Art (1956); Riau II/l (1956, p. 73—75). Ustvarjenje rastlin ^-Ločitev voda in zemlje... Ustvarjenje rib in ptičev (it. La creazione degli uccelli, nem. Die Erschaffung der Fische und Vogel), bibl. ik. m. (1 Mojz 1, 20—23), peti dan stvarjenja (cf. s. v. Ustvarjenje živali). Up; npr. Johannes de Kastua (freska, 1490, Hrastovlje, 5. prizor na oboku srednje ladje). Ustvarjenje sonca in lune (it. La creazione del Sole e delta Luna, nem. Die Erschaffung der Gestirne), bibl. ik. m. (1 Mojz 1, 14—19), četrti dan stvarjenja. Up: npr. Bertram iz Mindena (3. prizor na prvič odprtem -> Grabowskem olt., 1379/83), Johannes de Kastua (freska, 1490, Hrastovlje, 4. prizor na oboku srednje ladje), Michelangelo (freska na ■-> stropu Sikstinske kap.), Rafaelova delavnica (freska, -> Rafaelove loggie [3. prizor], 1517/19). L: Reau II/l (1956, p. 70). Ustvarjenje živali (it. La creazione degli animali, nem. Die Erschaffung der Tiere), bibl. ik. m. (1 Mojz 1, 20—25), peti in šesti dan stvarjenja (cf. s. v. Ustvarjenje rib in ptičev). Up: npr. miniatura v t. i. —► Holkham Bible z zač. XIV. st. (f. 2v), Bertram iz Mindena (5. prizor na prvič odprtem -> Grabovvskem olt., 1379/83), Ra¬ faelova delavnica (freska, —>• Rafaelove loggie [4. prizor], 1517/19). L: Reau II/l (1956, p. 70—71). — Cf. F. Deuchler (1970, repr. 182). uši (angl. the lice, fr. les poux) -> Tretja nad¬ loga: uši (bibl. ik. m.). Utewael, Joachim Anthonisz —> Wttewael Utin kodeks (nem. Utacodex ali Uta-Evangeli- star), iluminiran rkp. (pergament, 119 listov, 382 X 274 mm, 1. četrt. XI. st.) v miinchenski Staatsbibl. (Cod. lat. 13601), »morda najpo¬ membnejše delo zah. knj. slikarstva tistega časa« (G. Svvarzenski). Mdr. Božja roka (lv), Madona z donatorico, opatinjo Uto iz Regensburga (2r), Kristus na križu med Vita in Mor s, Ek ležijo in Sinagogo (3v), sv. Erhard, spodaj personifikacija kreposti —> Discretio (4r), podobe evangelistov. L: Bayerns (1960). — Cf. A. Boeckler (1954), G. Swarzenski (1901). Utitz, Emil (1883—1956), nem. (ž.) um. teo¬ retik, r. v Pragi, u. v Jeni. B: Die Grundlagen der jiingsten Kunstbev/egung (Stu 1913); Grundlegung der allgemeinen Kunstwissen- schaft (2 knj., ib. 1914—1920); Die Gegenstandlichkeit des Kunstwerks (BI 1917, »Philosophische Vortrage der Kantges.« 17); Die Kultur der Gegenwart (Stu 1921); Die Vberwindung des Expressionismus (ib. 1927). L: Wininger 6 (1932). UTRECHT, mesto na Holandskem, nekd. ant. Trajectum ad Rhenum. Gotsko stolnico sv. Mar¬ tina (Domkerk) so začeli zidati 1254, delo pa so 1517 pretrgali in nedk. ladja se je podrla med viharjem 1674. Ob stolnici poznogotski križni hodnik in nekd. kapiteljska dvorana (zdaj del univ.). V starem mestnem jedru številne mešč. hiše iz XIV,—XVII. st. Med muzeji (cf. infra) zasluži pozornost tudi Nadškofijski muz. (cf. lit.: Steenbock), največji um. zaklad mesta pa predstavlja slavni —*■ Utrechtski psalter (Rijks- universiteit, Bibliotheek). L: G. C. Labouchčre: The medieval churches of Utrecht (Utr 1952); EWA X (1965, stp 601—02 — L!); Frauke Steenbock: Der kirchliche Prachtein- band im friihen Mittelalter (BI 1965, kat. št. 86, 88 & 89, repr. 118 & 121—23). — Cf. P. Franki (1962, p. 128), C. H. de Jonge (1920). ~ Centraal Museum (Agnietenstraat 1). Dobro zastopani utrechtski slikarji, npr. Jan van Scorel, Abr. Bloemaert (Poklon treh kraljev, d. 1624), Wttewael (npr. Avtp., les, d. 1601), P. Moreelse, Terbrugghen (npr. Poklicanje Mateja, d. 1621), Baburen (Polaganje v grob, 1617), G. van Hont- horst (npr. Kralj David s harfo, d. 1622; Granida in Daifilo kot ljubimca, d. 1625; Senekova smrt), Bylert, Jan Davidsz de Heem, Jan Both, itd. L: Centraal Museum, Utrecht: Catalogus der schilderijen (1952). utrechtski caravaggisti : najpomembnejši so bili Hendrik -*■ Terbrugghen, Gerard van -> Honthorst in Dirck van -> Baburen. Utrechtski psalter, eden izmed znamenitih karolinških rkp., lat. psalter (pergament, 108 listov, od 1718 dalje Utrecht, Univ. bibl., Cod. 32), spisan in okrašen — verj. v reimskem skrip- toriju o. 820/30, tj. za nadškofa Ebona (816—35) — s 164 rdeče rjavimi perorisbami, ki živahno, na videz lahkotno in naglo ilustrirajo vse psalme, s tem da prispodobe kar se da dobesedno pred¬ stavljajo. Očitno je kopija mnogo star., tj. pozno- ant. rkp. (pozno IV./zgodnje V. st.). Po risbah Utrechtskega psalterja izrezljani slonokoščeni, na platnicah kodeksov ohranjeni reliefi (npr. na platnicah, ki krase —r Psalter Karla Pleša¬ stega). V Angliji, kjer je bil v vis. srednjem veku, pa so ga trikrat kopirali, prvič o. 1000 v Canter- buryju (rkp. v Br. Mus., Ms. Harley 603), drugič o. 1150 (—»• Eadmnov psalter v Trinity College 2209 Utrillo, Maurice — VADUZ 2210 Libr. v Cambridgeu) in naposled proti koncu XII. st. (rkp. v Bibl. Nat., Ms. lat. 8846). Med risbami npr. Zmagoslavje Izraela in v. sklepna Hvalnica (Ps. 149 & 150, oboje f. 83r). L: Cankar 1/1 (2. izd. 1930); Diringer Book (1958); Panofsky Ren (1960); J. Engelbregt: Het Utrechts Psalterium: een eeuw vvetenschappelijke bestudering (1860—1960) (Utr 1965); »UF« 13 (1968); »PKG« 5 (1969, t. 26 [L!], 74b & LVI). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964), E. T. DelVald (*1933), A. Goldschmidt (1892), D. Panofsky (1943), J. J. Tikkanen (1903), D. Tselos (& Gertrude R. Benso n 1931; 1955 [1960]; 1956; 1957; 1959; 1967), F. tVormald ( 1953). Utrillo, Maurice (1883—1955), fr. slikar, sin Suzanne-^- Valadon. R. v Parizu, 1891 ga je za svojega priznal šp. pisatelj Miguel Utrillo; hud alkoholik, zač. slikati na pobudo matere, ki ga je tako skušala odvrniti od pijače; od 1935 ože¬ njen z vdovo zbiratelja Louisa Paulvvelsa in po¬ božnjakar. V razvoju njegovega slikarstva (pred¬ mestne »krajine«, zlasti motivi z Montmartra [velikokrat po razglednicah], ki ga odtlej tako rekoč gledamo z Utrillovimi očmi) razločujemo »Montmagny obdobje« (1903—05), »impresio¬ nistično obd.« (1906—08), »belo obd.« (1908— 14), »cloisonne obd.« (do 1920, tako imen. zaradi konturiranja) in naposled »barvno obd.« (od 1920 dalje; najboljša dela so vsekakor na¬ stala do 1913, od srede 1920-ih let pa je prav¬ zaprav samo še ponavljal samega sebe. L: Diet peint mod (1954); P. Petrides: L’Oeuvre complete de Maurice Utrillo 1904—13, I (P 1959); H. Read (Kindler V, 1967, s. v.). — Cf. B. Dorival (1957 [I]), W. George (1958), M. Georges-Michel (1957), A. Tabarant (1926). Uvod v umevanje likovne umetnosti; Sistematika stila (Lj: Nar. gal. 1926, »Knjižnica Nar. gal.« 2), temeljno teoretično delo Izidorja -> Cankarja, ki v jedru razlaga t. i. -»morfološke sloge (-> plastični slog; —rploskovito-stereometrični slog; —>slikoviti slog). *Uxor Johannis de Bardi, »Soproga Giovannija de’ Bardi«, najslavnejši ženski profilni portret it. quattrocenta (temp, les, 46 x 34 cm, Poldi Pezzoli), zdaj po A. Venturiju nasplošno atr. Ant. del Pollaiuolo. Veljal za delo Piera della Francesca (cf. Cankar, infra), med umetniki, katerim je bil atr., pa še Domenico Veneziano {Bode, van Marie), Verrocchio (z vprašajem Morelli in sprva Berenson), mladi Leonardo da Vinci (W. Suida) in Piero del Pollaiuolo {Beren¬ son). L: Venturi VII/1 (1911); van Marie X (1928); Berenson Ox (1932, p. 465); Cankar III/1 (1936). — Cf. J. Alazard (1924 [1938]), W. Bode (1897; 1923), G. Delogu (2. izd. 1947), A. Morassi (1936), itd. Uzašašce Marije (hrv.) -> Vnebovzetje UZfeS, nekd. Ucetia, v juž. Franciji {Langue- doc). Od nekd. romanske katedr. je ostal 42 m vis. zvonik valjaste oblike, t. i. la tour Fenestrelle (XII. st.). L: EWA V (1961, stp 607); »US« 7 (1968, f p. 50). Uzzano, Niccolo da -> »Niccold da Uzzano« V vacca rufa —rufa vitula Vaclav (češ.) -> Venčeslav Vaclav (1361—1419), sin ces. Karla IV., nem. kralj (IVenzel /., 1378—1400) in češ. kralj {Vaclav od 1378 dalje). Up: —>portretna doprsja, Praga (s. v. Karlov most), -> Vencljeva Biblija, Votivna slika Jana Očka. Vaclav Luksemburški (1337—1383), vojvoda brabantski, sin češ. kralja Janeza Slepega '(padel 1346 pri Crčcyju), oženjen z Ivano Brabantsko, *!• brat ces. —> Karla IV., ki ga je napravil za v ojvodo luksemburškega. Up: Parlerjeva delav- P'ca {doprsje v triforijski gal. praške stolnice med anezom Henrikom, mejnim grofom moravskim, Pt rektorjem Benešem), domn. postumni portret, elo neznanega fr. slikarja (pl [piej les], o. 1420, T byssen). 72 VAČE, trg v Zasavju na vzh. pobočju Sv. planine, 34 km vzh. od Lj. V bližini pomembno prazg. najdišče (izkopavala vojvodinja Mecklen- burška in pozn. Walter Schmid). Tam so našli mdr. znamenito situlo, ki je zdaj v Nar. muz. v Lj (—¥■ Vaška situla). L: France Starč (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — Cf. F. Starč (1954, dis. — L!; 1955). VADSTENA na Švedskem. V samostanski c. mdr. lesena kipa Brigite Švedske iz zač. XV. st. L: Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk], št. 416). — Cf. A. Lindblom (1965). VADUZ, gl. mesto kneževine Liechtenstein med Avstrijo in Švico. V zdaj že hudo okrnjeni z. kneza Liechtensteina (do 1942 Dunaj, Palais Liechtenstein in der Rofiau) še vedno zelo po¬ membno zastopani nekateri slikatji: med Itali- Leksikon 2211 Vago, Pierre — VALENCIENNES 2212 jani Piero di Cosimo ( Marija z otrokom in malim Janezom Krst.) in Franciabigio ( Marija z otro¬ kom in malim Janezom Krst.', Doprsni moški portret, d. 1517); med Holandci in Flamci npr. Roelant Savery ( Pokrajina s čredo, d. 1610; Cvetlični šopek, d. 1612), Rubens ( Venerina toaleta, o. 1614; Jan Vermoelen, d. 1616; *Umet- nikova sinova Albert [1614—57] in Nikolaj [1618 do 55], o. 1626), van Dyck (npr. Portret mladega moža, d. 1624; * Maria Louise de Tassis, o. 1630), Jan Davidsz de Heem-(npr. Vino in sadje, d. 1648), D. Teniers ml. — Izmed največjih zakla¬ dov zbirke je Leonardovo Ginevro dei Benci kupila Nat. Gali. of Al t v Washingtonu, portret stoječega VVillema van Heydthuysen pa Alte Pinakothek v Munchnu. L: Kunstausstellungen in Liechtenstein, Vaduz: Flamische Malerei im 17. Jahrhundert: Ausstellung aus den Sammlungen Seiner Durchlaucht des Fiirsten von Liechtenstein (Vaduz 1965 [rk]). — Cf. W. Suida (1904). Vago (Vago), Pierre (1910—_), fr. (madž.) arh. R. v Budimpešti, štud. v Parizi^ pri Augustu Perretu na Eco le Speciale d'Architecture. A: mdr. bazilika Pija X. v Lourdesu (1954—58, s sodel.), univ. knjižnica v Bonnu (1956), stanovanjske hiše za Interbau v zah. Berlinu (1957), itd. L: Hatje (1963). Valadon, Suzanne, s pr. im. Marie-Clementine Valadon (1865—1938), fr. slikarka, mati —► Utrilla. R. v Bessinesu pri Limogesu, bila cirku¬ ška artistka in model številnim znanim slikarjem (Puvis de Chavannes, Degas, Renoir, Toulouse- Lautrec) in nekateri med njimi so jo spodbujali pri njenih prvih slikarskih poskusih (npr. Tou- louse-Lautrec); u. (72) v Parizu. S: npr. Avtp. (pastel, d. 1883, MAM), Adam in Eva (d. 1909, ib.), Maurice Utrillo, njegova stara mati in njegov pes (karton, d. 1910, ib.), Maurice, Suzanne Valadon, Andre Utter in stara mati (1912, Nica, z. Pomaret), Modra soba (d. 1923, MAM). L: Nello Jacometti: Suzanne Valadon (G 1947); Diet peint mod (1954); Herbert Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. A. Basler (1929). Valburga ali Valpurga (nem. Walburga), kršč. svetnica (25. II. in 1. V.), benediktinska opatica na Nemškem (u. 779), priprošnjica za dobro žitno letino in srečo pri živini, zavetnica pred steklino. Za atribut ima stekleničko z oljem in 3 žitne klase. Up: npr. na dedikacijski miniaturi v —»■ Hitdinem evangeliarju (1. četrt. XI. st.), V. Metzinger (Vesela gora pri Šentrupertu), itd. L: Reau III/3 (1959, p. 1338—39 — L!); Keller (1968, p. 506—07); LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943 stp 738—40). Valcanover, Francesco, it. um. zgodovinar in muzealec, direktor beneških Gallerie delTAcca- demia. B: ,Contributo alia conoscenza delVultimo Maffei * (Arte Ven, 1949); Die Galerie Accademia in Venedig (Mn 1956, »Die Galerien Europas«); Tutta la pittura di Tiziano (Mi 1960, »B. A. R.«); Tesori delle Gallerie deli’Accademia (Mi 1960, »La Minima«), Valckenborch, Gillis van (o. 1570—1622), flam. slikar, nečak Lucasa Valckenborcha (infra). S: npr. Trojanski konj (temna grisaille, Hartford). L: cf. W. Bernt (III 1948), R. H. fVilenski (1960 — L!), W. K. Ziilch (1935). Valckenborch, Lucas van (o. 1530—1597), niz. slikar, krajinar. R. verj. v Leuvenu, 1577 postal dvorni slikar niz. namestnika nadvojvode Matije (pozn. ces.) ter ga spremljal tudi na potovanjih, se naposled 1593 naselil v Frankfurtu a. M., tam tudi u. S; npr. Babilonski stolp (hrastovina, d. 1568, Alte Pin.), Zimska pokrajina (Vas v snežnem metežu, d. 1586, Ksthist. Mus.) iz vrste štirih letnih časov ali obširneje zasnovanega cikla, Pogled na Linz (z avtp. v ospredju, les, d. 1593, Stadel). L: Gunther Heinz (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. W. Bernt (HI 1948), R. H. Wilenski (1960 — L!), W. K. Ziilch (1932; 1935). Valdes Leal, Juan de Nisa (1622—1690), šp. slikar, r. in u. (68) v Sevilli, zadnji pomembni predstavnik seviljske slikarske šole. S: npr. Brezmadežna z donatorjema (d. 1661, Nat. Gali.), Dvanajstletni Jezus med učitelji (1686, Prado), grozljivo na minljivost vseh stvari opozarjajoči kompoziciji Finis gloriae mundi in In ictu oculi (obe 1672, Sevilla, Hospital de la Caridad). L; Alejandro Guichot y Sierra: Los jeroglificos de la muerte de Valdes Leal (Sevilla 1932); Emilio Orozco Diaz: Temas del barocco (Granada 1947); Jose Gudiol-Ricart, La Peinture de Valdes Leal et ša valeur picturale (GBA, 1957); J. Vaquero (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »PKG« 9 (1970, t. 71). — Cf. J. Bialostocki (D 1966), E. du Gue Trapier (1956). VALENCIA, šp. pristaniško mesto ob Sredo¬ zemskem morju s številnimi gotskimi in pozn. spomeniki. V Mus. Provincial de Bellas Artes de San Carlos so mdr. zastopani s slikami Pin- turicchio, Morales, van Dyck in Velazquez (domn. avtp. iz o. 1640). L: EWA XIII (1967, stp 290—91 — L!). VALENCIENNES, mestece v sev. Franciji (Flandre). Musee des Beaux-Arts z deli rojakov, Watteauja (Portret kiparja Antoina Pater ja, očeta Watteaujevega učenca, 1716?), J.-B. Paterja in Carpeauxa (Charles Garnier, bron, 1869; model 2213 Valentin — Vallotton, Felix 2214 za sponi. Watteauju, mavec, 1869; Eva po grehu, žg. glina, 1871; Zmagoslavje Flore, žg. glina, d. 1872). L: EWA V (1961, stp 559 — L!); »CA« 21 (1968, kat. št. 148); »MdS« 78 (t. 1I/III, X—XII, XIV, XVI). Valentin (lat. Valentinus, slov. tudi Valens, Zdravko, Tine), kršč. svetnik (14. II.), patron zaljubljencev in božjastnih. Atribut: škofovsko oblačilo, božjastni otrok ob nogah. Up: zlasti na Nemškem konec XV. in na zač. XVI. st., npr. Cranach star. (verj. o. 1502, Wien Ak.), v Sloveniji npr. V. Metzinger (1741), A. Lerchin- ger (podr. c. sv. Marije na Gori pri Malečniku), J. A. Strauss (Zavodnje pri Šoštanju, žup. c.). L: Reau III/3 (1959, p. 1303—04); Keller (1968, P- 495); LS I (1968). — Cf. K. Kunst le (1926). Valentiner, VVilhelm Reinhold ( fVilliam R.), (1880—1958), nem.-amer. um. zgodovinar in muzealec. Zač. izdajati z. D as unbekannte Mei- stervverk in offentlichen und privaten Sammlungen (BI 1930); v ZDA z E. P. Richardsonom ur. rev. The Art Quarterly (od 1938). B: Rembrandt und seine Umgebung (Str 1905, »ZKA« 29); ,Die spanisch-maurischen Fayencen der Sammlung Beit in London' (ZfbK, 1907); Rembrandt: T>es Meisters Gemdlde in 643 Abbildungen (3. izd. (B—2. izd. A. Rosenberg], Stu-Lpz 1908, »KK« 2); Aus der niederidndischen Kunst (BI 1914); Zeiten der Kunst und der Religion (BI 1919); Rembrandt: Wieder- Sefundene Gemdlde ( 1910 — 1920) in 120 Abbildungen (Stu-Bl 1921, »KK« 27; 2. izd. ...(1910—1922), Stu ■923); Frans Hals: Des Meisters Gemdlde in 318 Abbildungen (Stu-Bl 1921, »KK« 28; n. izd. 1923); Georg Kolbe: Plastik und Zeichnung (Mn 1922); The ilenry Goldman Collection (NY 1922); Nicolaes Maes (Stu-Bl-Lpz 1924); Rembrandt: Des Meisters Tlandzeichnungen (2 knj., ib. 1925—1934, »KK« 31— ^2); ,The Clarence H. Mackay Collection 1 ' (Int. St., 1925); Catalogue ofThe Clarence H. Mackav Collec¬ tion: ltalian Schools (NY 1926); Pieter de Hooch: Meisters Gemdlde in 180 Abbildungen (Stu itd. 1929, »KK« 35); Jacques Louis David and the French Kevolution (NY 1929); , Leonardo as Verrocchio's co- tvorger' (AB, 1930); Rembrandt Paintings in America (NY 1931); , Leonardo und Desiderio' (JPK, 1932); >Garel and Barent' (AB, 1932); Tino di Camaino: A lenese sculptor of the fourteenth century (P 1935); '\r r Zwe ‘ Kompositionen Leonardos' (jPK, 1935); >jVew additions to the work of Frans Hals' (AA, 1935); rans Hals Paintings in America (Westport 1936); ’ saac Luttichuys: A little known Dutch portrait Painter' (AQ, 1938); ,On Leonardo's Relation to ffrocchio' (AQ, 1941); Jan van de Cappelle' (ib.); 'Mino d a Fiesole' (AQ, 1944); Jan de Vos, the M aster y Trankfort' (AQ, 1945); Origins of modem sculpture fAr\ ^46); ,Orcagna and the black death of 1348' k 1949); Studies of ltalian Renaissance Sculpture ■ L-NY : Ph 1950); ,Van Dyck's character' (AQ, 1950); otliic and Renaissance sculptures in the collection of J?. s Angeles County Museum (LA 1951); ,. Studies on 'cofa Pisano' (AQ, 1952); ,A still-life by Jaques de tihv”* 1955); , Bandinelli, rival of Michelangelo' ' °-l; Catalogue of Paintings, including three set s of tapestries: North Carolina Museum of Art (Raleigh [N. C.] 1956); The Bamberg Rider: Studies of media- eval German sculpture (LA 1956); ,The Rembrandt exhibitions in Holland' (AQ, 1956); Rembrandt and Spinoza: A study of the spiritual conflicts in seven- teenth century (L: Ph 1957); ,The Madonna of the Scales' (GBA, 1957); ,Notes on old and modem drawings: Drawings by Bol' (AQ, 1957). L: Colin Agnew (BM, 1958, nekr.). Valeriano, Giov. Pierio (1477—1558), it. uče¬ njak, pisec v Baslu 1556 izdanega kompendija Hieroglyphica sive de sacris Aegyptiorum aliarum- que gentium literis, dela, ki je pomembno mdr. tudi za razumevanje poznorenesančnih in ba¬ ročnih — emblemov. Cf. s. v. labod & podgana. Valerija Milanska (it. Valeria di Milano), kršč. svetnica, po legendi žena —> Vitala, mati Gerva- zija in Protazija, u. 175 v Milanu. L: Reau III/3 (1959, p. 1306). Valerius Maximus (I. st.), rim. zgodovinar, čigar delo Factorum dictorumque memorabilium libri IX je bilo lit. predloga za številne ikonogr. motive iz ant. zgod. Cf. s. v. Caritas Romana (V, 4), Lukrecija (VI, 1), Semiramida obveščena o uporu (IX, 3, ext. 4), Tomiris da Kirovo glavo potopiti v kri (IX, 10), etc. valjavec (angl. the fuller, fr. le foulon, it. il follatore, nem. der VValker, rus. valjavčik), dela¬ vec, ki valja sukno. Njegovo orodje, valjavska palica (angl. fuller's club, fr. le baton de foulon, nem. die Wa!kerstange) ipd., je v kršč. ikonogra¬ fiji atribut apostola —> Jakoba ml. ValIery-Radot, Jean (1890—....), fr. um. zgo¬ dovinar, konservator v pariški Bibl. Nat.; r. v Parizu, štud. na Ecole des Charles in Sorboni. B: Eglises romanes: Filiations et echange d'influ- ences (P 1931); (& F. Lugt) Bibliotheque Nationale, Cabinet des Estampes: Inventaire general des dessins des Ecoles du nord (P 1936); Le Dessin Franfais au XVIII« Siecle (Lausanne 1953); Saint-Philibert de Tournus (P 1955); Le Recueil de plans d'edifices de ta Compagnie de Jisus conserve a la Bibliotheque Nationale de Pariš (Rome-P 1960); Jnteret archeo- logique de foeuvre de Saenredam' (Buli. mon., 1962); La Cathedrale de Bayeux (P s. a.). L: WWA (1962). Vallotton, Felix (1865—1925), švic.-fr. (švic.) slikar in grafik, pomemben v razvoju novejšega lesor. R. v Lausannu, se v Parizu 1892 pridružil skupini -> Nabis, od 1900 dalje fr. državljan, u. (60) v Parizu. S: številne trdno izrisane kra¬ jine in tihožitja, predvsem pa portreti in s svojo pazljivo resnicoljubnostjo nekam »hudobno ero¬ tični« ženski akti, ki napovedujejo t. i. novo stvarnost, npr. Avtp. 20-letnega umetnika (d. 2215 Valsecchi, Marco — Van Dongen, Kees 2216 1885, Lausanne, Mus. Cantonal des B.-A.), Poletje ali Kopel (d. [18]92, Ziirich), Marthe Mellot (d. [18]98, ib.), Služkinja (d. [19]02, Lausanne, z. Vallotton), Pet slikarjev ( Reunion de Peintres, d. 1903, Winterthur, Kstmus. — od leve na des., Vallotton, Bonnard, Vuillard, Char¬ les Cottet in Ker-X. Roussel), Gertrude Stein (d. [19]07, Baltimore Mus. of Art), Avtp. (1923, Bern, Kstmus.). L: L. Godefroy: L’Oeuvre grave de Felix Vallotton (Lausanne 1932); Edouard-Joseph III (1934, s. v.); Hedy Hahnloser-Biihler: Felix Vallotton et seS amis (P 1936); Diet peint mod (1954); LaranE (1959); L’Arte Moderna (Mi: Fratelli Fabbri 1967, št. 12, II. knj.); Konrad Farner (Kindler V, 1968, s. v. — L!); Henry A. La Farge, Felix the Nabi (AN, apr. 1970). — Cf. F. Fels (1950), W. Haftmann (4. izd. 1965), H. Hofstatter (1963 [3. izd. 1969]), F. Jourdain (1953 — L!), J. Meier-Graefe (1898). Valsecchi, Marco (1913— ), it. lik. kritik. R. v Milanu, kjer tudi dela (mdr. kritike v Giorno in Tempo Illustrato). B: Dino Garrone: 1904—1931 (Mi 1941); Dino Campana: 1885—1932 (Mi 1942); Disegni di Vincent van Gogh (Mi 1942; 2. izd. 1952); Henri Matisse (Mi 1944); Francesco Messina (Mi 1949); Silvestro Lega (Mi 1950); Umberto Boccioni (V 1950); (ed. & U. Apollonio) Panorama deli'ar te italiana (2 knj., T 1950—1951); Arturo Toši (Mi 1951; 2. izd. 1955); Giovanni Carnovali il Piccio (Berg 1952 [rk]); Paul Cezanne (Mi 1954); La pittura veneziana (Mi 1954, »La carta del navegar pittoresco«; 2. izd. 1962; fr. prev. La peinture včnitienne, P 1954); Amedeo Mo- digliani (Mi 1955; 2. izd. 1958); Marc Chagall (Mi 1956); Filippo de Pisis (Mi 1956); (& G. Castelfranco) Pittura e scultura italiana: 1910—1930 (R 1956); Maestri moderni (Mi 1956; 2. izd. 1957); Carlo Corsi (Bol 1958); Giuseppe Ajmone (Mi 1958); Bruno Pulga (Mi 1958); La pittura metafisica (Mi 1958); Trenta- quattro dipinti della giovane pittura italiana (Mi 1958); Monet (Mi 1959); Profilo della pittura moderna (Mi 1959) ; Capolavori di arte moderna nelle raccolte pri- vate (1959 [rk, Torino, Civica Gali. d’Arte Moder¬ na]); Emma Jeker (Mi 1960); Carlo Ramous (Bol 1960) ; Mario Sironi (R 1962); Umberto Milani: Seul ture dal 1944 al '62 (Mi 1962); Natura M or ta (Mi s. a. [1963]). Valvasor, Johann Weikhard (1641—1693), kranjski polihistor in rodoljub, historiograf, etnograf, topograf in risar, r. v Lj (rod Valva¬ sorjev je iz Bergama, polihistorjevi predniki so v XVI. st. prišli na Kranjsko), u. (52) v Krškem. Na gradu Bogenšperku (nem. Wagensperg ) pri Litiji, ki si ga je bil kupil iz dediščine, si je uredil pomembno knjižnico (o. 10000 zv.) in graf. z. (o. 10000 listov, zdaj Graf. kabinet JAZU v Zgb), 1678 pa tam ust. graf. delavnico in tiskarno. Med sodel. Pavel Ritter-Vitezovič, Ivan -> Koch idr. Valvasorjeva smrt 1693 tako rekoč zazna¬ muje — skupaj s sočasno ustanovitvijo lj. -> Aca- demia operosorum — konec k sev. vzorom usmer¬ jene star. dobe in zač. novega, po it. vzorih se zgledujočega baročnega obd. na Slovenskem. — Spom. v Lj post. 1903 (cf. s. v. Gangl, Alojz). B: Dominicae Passionis icones (Wagenspergi in Carniolia 1679 [17 bakr.]; faks. Lj 1970, kom. Emi¬ lijan Cevc); *Topographia Ducatus Carnioliae mo- dernae: das ist Controfee aller Stdtt, Marckht, Cldster, vndt Schlosser, wie sie anietzo stehen in dem Hertzog- thumb Crain (Wagensperg in Crain 1679 [poleg na¬ slovnega bakr. 319 bakr.]; faks. Lj-Mn 1970, kom. & ur. Branko Reisp); Ovidii Metamorphoses Icones (1680 [96 bakr.]); Topographia archiducatus Carin- thiae modernae (1681 [223 bakr.]); Theatrum mortis humanae tripartitum (1682 [54 & 35 & 31 bakr.]; n. izd.: Janez Vajkard Valvasor: Prizorišče človeške smrti v treh delih, Mrb-Novo mesto 1969, prev. Jože Mlinarič, kom. Emilijan Cevc); *Die Ehre des Her- tzogthums Crain, I — IV (Nii 1689 [3532 str. s števil¬ nimi bakr.; v III. delu je kot XI. knj. t. i. »knjiga gradov« s 337 bakr.]; pon. v snopičih Lj-Novo mesto 1877—79 [cf. Janko Šlebinger, Krajec Janez, SBL, 4. zv., 1932]; faks. v izd. Mladinske knj.); *Topo- graphia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa (Nu 1688 [230 bakr.]; 2. izd. Novo mesto: Janez Krajec 1882; faks. Klagenfurt — FrM 1928); izbor: Valvasorjevo berilo (Lj 1951, prev., ur., uv & kom. Mirko Rupel, »Priroda in ljudje«; 2., dop. izd. ib. 1969, ur. Branko Reisp). L: IS V (26. V. 1929, p. 161, 164—65); MAS II (1938); F. Steli (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. R. Ložar (ZUZ, XIV, 1937, p. 20—22), P. von Radics (1920), J. Rus (1928), F. Steli (2-krat 1928) & supra (cf. v bibliografiji: Topographia Ducatus Carnioliae mo¬ dernae, B. Reisp — Ll). Vanbrugh, Sir John (1664—1726), angl. arh. (in dramatik), vnuk Flamca, ki je bil kot prote¬ stant emigriral iz Genta, r. in u. (62) v Londonu. A: orjaški —> Blenheim Palače (sez. 1705—24, sodel. Nicholas Havvksmoor [1661—1736]), ena izmed najbolj baročnih stvaritev v sicer klasici¬ stičnem angl. stavbarstvu tega obd. Up: G- Kneller (» Kit-Cat Portrait«, London, Nat. Po r ' trait Gali.). L: Lawrencc IVhistler: Sir John Vanbrugh: arclm tect and dramatist, 1664—1726 (L 1938 resp. N* 1939); id: The Imagination of Vanbrugh and his fellovv artists (L 1954 [tudi v knj. J. Summersona 1954]); Robert Luytens: Six Great Architects O- 1959); Pevsner (1966); Marcus Whiffen (EWA XIV> 1967, s. v. — L!). — Cf. R. Furneaux Jordan (1969). B. S. Myers (V 1969 [tekst Matthew E. Baigell ])• Van de Velde, Henry —> Velde, Henry van d e Van Dongen, Kees (1877—1968), fr. (hol-) slikar in grafik (lito.). R. v Delfshavenu P r ' Rotterdamu, v Parizu od 1897 dalje, 1905—1 fauvist, po 1. svet. vojni v. slikar pariške mon¬ dene družbe v vsej pisanosti t. i. —> Folle Epo(l ut S: npr. Avtp. kot Neptun (1922, MAM), 1116 portreti znanih osebnosti Anatole France (191 »J, Jules Berry (1918), Arletty (1918), Boni de Ca- stellane (1922), Sacha Guitry (1941), Maufi ce 2217 Vanitas — VARAŽDIN 2218 Vtrillo (1948), itd., pri ženskih portretih — od Mistinguett, Lily Damita in Josephine Baker do Brigitte Bardot — izzivalna erotika, povsod pa modnemu osnutku in lepaku bližnja dekorativna eleganca. L: fid. des Courieres: Van Dongen (P 1925); Edouard-Joseph III (1934, s. v.); Cornelius Doelman: Kees van Dongen (Rtt-A 1947); Diet peint mod (1954); Ville de Geneve: Exposition Van Dongen (1959 [rk, Mus. Rath]). — Cf. F. Fels (1950), P. Fierens (1927). Vanitas (lat.), »Ničevost«, »Nečimrnost«, v lik. umetn. predvsem vrsta -> tihožitja, ki mora¬ listično opozarja na minljivost vsega »zemelj¬ skega« ter jo temu ustrezno — po 1. Bergstromu (cf. lit., infra) — sestavljajo: 1) simboli zemelj¬ skega življenja; 2) simboli minljivosti (lobanje, dre, dogorevajoče sveče, svetilke s kadečimi se stenji); 3) simboli vstajenja k večnemu življenju (žitni klasi, lovor in bršljan). V hol. XVII. st. bi sočasni lit. ustrezno (Hadrianus Junius in njegov komentar Parisove sodbe) simboli 1. sku¬ pine kazali tri območja: a) vita contemplativa (knjige, znanstv. instrumenti in razni drugi, z leposlovjem, znanostjo in lik. umetn. povezani Predmeti); b) vita practica (nakit, vladarske in- signije, školjke in vsakovrstne druge dragoce¬ nosti, ponazarjajoče bogastvo in oblast); c) vita v °luptuaria (posodje, pipe, igralne karte, glas¬ bila). O pomenu celote govore tudi napisi kot Finis gloriae mundi, —v- Homo bulla, —*■ In ictu oculi, —> Memento mori (ali kot hol. »misel na konec« Denckt op t'end), —► Quis evadet, —> Fanitas vanitatum (infra) in —> Vita brevis ... ~~ Cf. — Avtoportret leidenskega slikarja Davida Bail|yj a , -> cvetlica, -> dim, —> knjige kot zna¬ menje nečimrnosti, —> lobanja, —> milni mehurčki, ~* s tenj, itd. L: Herbert Rudolph, Vanitas: Die Bedcutung 'ttelaltcrlicher und humanistischcr Bildinhalte in n ' e dcrliindischen Malerei des 17. Jahrhunderts t w - Pinderjcv zb., 1938); Pigltr II (1956, p. 586—92 — Cf. W. Bernt (IV 1962, repr. 2, 224, 259, in ,o 292, 303 ’ 3I6 * 336 )> J- Bialostocki (1966, p. 93 „ 18 ? ss, zlasti 200—02 & 224 — L!), zlasti pa I. aer gstrdm (1956). Vanitas vanitatum et omnia vanitas (lat.)',' citat P° Bibliji (Prid 1,2: »Nečimrnost čez nečimrnost!« Pravi Pridigar. »Nečimrnost čez nečimrnost, vse Je nečimrnost!«). Nanj oprt ik. m. -> Vanitas. Van Loon, Hendrik Willem (1882—1944), er ’ (hol.) zgodovinar, nenavadno plodovit in s Pešen pisec popularnih zg. predstavitev. P«!! n ik ' nmetn.): The Life and Times of Rembrandt j ak K .'Jn (NY 1930; n. izd. 1939; slov. prev. [Gitica p| nl: Rembrandt: Njegovo življenje in njegov čas, Lj 1961, »Levstikov hram« [biografski roman]); The Arts (NY 1937; n. izd. 1939; angl. izd.: Arts of Man- kind, L 1938); How to Look at Pictures (NY 1938). Vanni, Andrea (o. 1332-0. 1414), it. sienski slikar, 1353 odprl delavnico skupaj z -> Bartolom di Fredi, prijatelj dominikank e-> Katarine Sien- ske, ki jo je upodobil na freski v c. S. Domenico v Sieni. L: F. Mason Perkins, Andrea Vanni (BM, 1903); A. M. Ciaranfi (El XXXIV, 1937, s. v.); Paul-Henri Michel (Diet peint it, 1964, s. v.). — Cf. B. Berenson (1968, p. 440—42, repr. 387—98), G. Delogu (2. izd. 1947 — L!), M. Meiss (Pri 1951). Vanni, Lippo (dkm. 1341 —73), it. sienski slikar in miniaturist. S: največje delo je triptih Marije z otrokom, angeloma itd. (d. 1358, Rim, Ss. Domenico e Sisto). L: Berenson Ox (1932); EWA VIII (1963, stp 398 Paul-Henri Michel (Diet peint it, 1964). — Cf B. Berenson (1968, p. 442—44, repr. 338—52). Vannucci, Pietro -> Perugino Vantongerloo, Georges (1886—1965), belg. sli¬ kar, kipar in ath., član skupine De -> Stijl. R. v Antvverpnu, od 1927 dalje živel v Parizu, tam u. (78). B: L'Art et son avenir (Anv 1934); Paintings, Sculptures, Reflections (NY 1948). L: SeuphorS (1961); ReadS (1964); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. A. H. Barr (1936), W. Haftmann (4. izd. 1965), B. S. Myers (V 1969, s. v. [tekst Albert Elsen]), M. Seuphor (1949; 1957). Vanvitelli, Luigi (1700—1773), it. arh., r. v Neaplju kot sin hol.-it. slikarja (-> Wittel, Gaspar de), u. v Caserti. A: pogl. delo je orjaški grajski kompleks v -> Caserti, ki ga je od 1752 pa do svoje smrti (razen v letih 1759—64) oblikoval za neapeljskega kralja. Delo je nadaljeval sin Carlo (zun. dkč. 1774). L: F. Fichera: Luigi Vanvitelli (R 1937); EWA I (1959, t. 389 zgoraj), Vlil (1963, t. 226 des. v sredi, 441), X (1965, t. 267 zgoraj); »US« 10 (1969, f p. 225). — Cf. R. Wittkower (1958 [1965]). Varagine, Jacobus d e-+Jacobus de Voragine VARALLO (SESIA) v Piemontu (Italija). Na griču Sacro Monte 45 kapel (cf. s. v. Ferrari, Gaudenzio). L: EWA VIII (1963, stp 540 — L!). VARAŽDIN, mesto ob des. bregu Drave, do XIX. st. ob Zgb najpomembnejše mesto na Hrvatskem. Grad z gotskimi detajli in renesanč¬ nim arkadnim dvoriščem (v gradu zdaj muz.), številne baročne palače in cerkve', frančiškanski 2219 Varnost — Vasari, Giorgio 2220 samostan s staro knjižnico in lekarno (v njej Rangerjevi Štirje kontinenti [= deli zemlje ] iz 1750). L: Andela Horvat (ELU 4, 1966, s. v. — L!). — Cf. V. Molž (Lj 1965). ' Varnost (lat. Securitas), personifikacija. Cf. s. v. Posledice dobre in slabe vlade in Veliki zmago¬ slavni voz cesarja Maksimilijana I. VARŠAVA (orig. Warszawa), gl. mesto Poljske na obeh straneh Visle. Devet desetin starega mesta so razrušili in požgali Nemci 1939—44: staro mestno jedro je bilo po 2. svet. vojni rekonstruirano po nekd. zazidavi ulic in z nekd. videzom stavbnih zunanjščin. L: A. Uniechovvski: Stara Warszawa (Wa 1955); J. Zahwatowicz & P. Bieganski: Die Altstadt in Warschau: Der Wiederaufbau der zerstorten Alt¬ stadt nach originalgetreuen Planen mit modernen Baumethoden (Warschau 1956); EWA XI (1966, stp 390—93 — L!). ~ Muzeum Narodowe, ust. 1862, pomembna z. polj. umetn. in evr. slikarstva (podružnice Nieborow, —> Wilanow in palača Lazienki v Var¬ šavi). S: mdr. zastopani med Nemci (prej Schlesisches Mus., Breslau [= Wroclaw] npr. L. Cranach star., H. Baldung, imen. Grien ( He- rakles in Antej, les), M. L. L. Willmann (npr. Avtp., d. 1682), R. Denner, Johann Franz Hoff¬ man ( Avtp. 58-letnega slikarja, d. 1759), Chr. Seybcld (Avtp.), A. Graff, Joh. Friedr. Aug. Tischbein, Aug. Karl Friedr. Kloeber (Avtp.), A. Feuerbach (Avtp.), H. Thoma, Leopold von Kalckreuth (Avtp., d. [19] 15), L. Corinth in A. Kanoldt, med starimi Nizozemci Ambi. Ben- son (Perz. Šibila, les), P. Aertsen (Dejanja usmi¬ ljenja, les, d. 1573) in C. Cornelisz van Haarlem (npr. Adam in Eva, d. 1599), med Holandci P. Lastman, H. Terbrugghen (David s harfo med angeli, d. 1628), P. Saenredam (Notr. c. sv. Ba- vona v Haarlemu , les, d. 1635), J. Lievens, F. Bol, Jan de Bray (Ahil med Likomedovimi hčera¬ mi, d. 1664) in N. Maes, med Francozi S. Vouet (Vanitas), Joseph-Marie Vien (Cezar pred spomenikom Aleksandra Vel., d. 1767), J.-B. Greuze (Kitarist), J.-L. David (*Stanislaw Kostka Potočki na konju, d. 1781), E. Vigee-Lebrun, G. Courbet, P. Serusier, itd., med Italijani S. Conca (Angelica in Medoro, d. 1733) in B. Bellotto. L: Muzeum Narodovve vs Warszawie: Katalog Galerii malarstwa obcego (Wa 1938); Muzeum Na- rodovve w Warszawie: Katalog Galerii malarstvva polskiego {Wa 1938); Malarstvvo polskie od XVI do poczqtku XX wieku: Katalog (Wa 1962); Ma- larstwo europejskie: katalog zbiorow, I—II (Wa 1967 — L!). — Cf. J. Bialostocki (Br 1966). vaša iniquitatis bellantia, bibl. citat iz -^-Jako¬ bovega preroškega blagoslova o Simeonu in Le- viju (1 Mojz 49, 5: njuna meča sta orodje nasilja). Cf. s. v. Apostolska vera (Simeon ob Andreju). Vasarely, Victor (1908—_), fr. (madž.) abstr. slikar in grafik (in kipar), pionir in eden izmed najodličnejših predstavnikov -> op arta. R. na Madžarskem (Pecs), 1930 emigriral v Pariz, živi v Annet-sur-Marne blizu Pariza; 1965 Grand Prix na graf. bienalu v Lj in bienalu v Sao Paulu. L: Lj Gr (1959—71); SeuphorS (1961); Marcel Jaray: Victor Vasarely (Neuchatel i965); ELU 4 (1966, s. v.); Jean Clay: Vasarely: a survey of his work (Studio, 1967, p. 229—41). Vasari, Giorgio (1511—1574), it. slikar in arh. (manierist) in najslavnejši življenjepisec lik. umet¬ nikov, imen. pozn. »oče um. zgod.«. R. v Arezzu, se učil pri Bandinelliju (kot slikar pravzaprav samouk), favoriziran dvomi umetnik toskan¬ skega v. vojvode Cosima I. in papežev; u. v Florenci, tam od 1554 dalje vodil notr. preure¬ ditev in poslikavo Pal. Vecchio in bil 1563 med ustanovitelji—► Accademia del Disegno. S: npr. Portret Lorenza Veličastnega de’ Medici (les, o. 1534, Uffizi), v Rimu freske s prizori iz življenja papeža Pavla III. (1546, Pal. della Cancelleria, Salone dei cento giorni) in v Sala Regia (1572— 73, C. d. V.), v Florenci freske in tabelne slike v Pal. Vecchio: v Quartiere degli Elementi (dkč. 1556), Quartiere di Leone X (od 1556 dalje), v orjaškem Salone dei Cinquecento (1560—72) pa v -» Studiolo di Francesco I (dkč. s sodel. o. 1573) in Tesoretto di Cosimo I (1570—72). A: v Rimu sodel. z Vignolo in Ammanatijem pri Villa Giulia (1551—53), v Florenci *Pal. degli Uffizi (zač. 1560) pa med njim in Pal. Pitti čez Ponte Vecchio vodeči hodnik (1565), arhitektura oltarjev v stranskih ladjah c. Sta Maria Novella (1562—71), Loggia del Pešce na Mercato Vecchio (1567, rest. po 2. svet. vojni), arhitektura oltarjev (o. 1560) in * Michelangelov nagrobnik (1570/71) v Sta Croce. — 2. izd. njegovih znamenitih Vite (1568, cf. infra, B) je sicer razširjena z življenje¬ pisi sodobnikov in Vasarijevo avtobiografijo pa obogatena z lesor. portreti umetnikov, kot celota pa je manj jasna od 1. izd., v kateri je prepriče¬ valno predstavljen koncept razvoja umetn., ki je v antiki dosegla vis. ravan, nato v srednjem veku umrla, z Giottom v Toskani znova oživela in z Michelangelom (edini predstavljeni živi umetnik v 1. izd.) dosegla nesporni vrh. —• P°' memben tudi kot zbiralec risb; ostanki njego¬ vega »Libro«, ki je obsegal najmanj 5 knj- or, ®‘ risb raznih it. umetnikov (narisani okviri in na¬ pisi Vasarijevi) zdaj v Parizu (Louvre in licole 2221 Vasič, Pavle — Vayer, Lajos 2222 des B.-A.), Londonu (Br. Mus.), Miinchnu (Graphische Smlg.), na Dunaju (Albertina) in drugje. B: *Le vite de' piv eccellenti architetti, pittori e scvltori italiani da Cimabve insino a' tempi nostri, descritte in lingua toscana da G. V. pittore Aretino (1. izd., 3 knj. v 2 zv., F 1550); *Le vite de' piv eccel¬ lenti pittori, scvltori e architettori, scritte (di nuovo ampliate) de M. Giorgio Vasari pittore et architetto Aretino (2. izd., 3 knj., F 1568; klas. krit. izd. Gaetano -* Milanesi, 9 knj., F: Šansoni 1878—1881; pon. 1906). L: L. Venturi, Pietro Aretino e Giorgio Vasari (Bertauxov zb., 1924); Venturi lX/6 (1933), X/3 (1937) & XI/2 (1939); SchlosserL (1964 — L!); Andre Chastel (Diet peint it, 1964, s. v.): — Cf. P. Barocchi (1958; 1964), W. Bombe (1928), G . Briganti (1961), B. Degenhart (1964), C. A. lsermeyer (1950), W. Kallab (1908), R. Krautheimer (1929), O. Kurz (1933; 1938), E. Panofsky (1930 [1955]), G. Procacci (1956), H. Voss (I 1920), itd., pos. rev. II Vasari (cf. supra). Vasič, Pavle (1907—_), srb. slikar, po 2. svet. vojni um. zgodovinar in lik. kritik, prom. 1956 v Lj ( Život i delo Anastasa Jovanoviča, prvog srpskog litografa ), zdaj redni prof. /l/c. za pri¬ me njen e umetnosti v Bgd. B: ,Die Kunst Peter Kraffts' (ČZKD, 1956); Por¬ treti Konstantina Danila (Zrenjanin 1961); Barokni elementi u srpskom slikarstvu prve pol. XVIII veka (Bgd 1964); Uvod u likovne umetnosti: Elementi Ukovnog izražavanja (2. izd., Bgd 1968). L: Miodrag Jovanovič (ELU 4, 1966, s. v. — B!). Vasilij n., imen. Bulgaroktonos (ubijalec Bol¬ garov), biz. cesar (976—1025) iz —> makedonske dinastije. Mdr. zanj nastala —*■ M enologi j Vasi¬ lija II. in Psalter Vasilija II. *Vaška situla, po svojem najdišču (-> Vače) inien. situla iz pozne halštatske dobe (bron, viš. 23,8 cm, VI. st. pred, Lj, Nar. muz.). L ( C f. s. v. Vače): EWA IX (1964, t. 503); ELU 4 1)966, f p. 483); »US« 1 (1969, f p. 143 & 171). — Cf- J. Kastelic (1956; 1962), V. Molč (1925). Vatikan —> Rim (odd. 8) Vatikanski Vergil (Vergilius Vaticanus), po¬ memben iluminiran rkp. (76 listov 32 X 29,5 cm, 300/350 ali pozn., Bibl. Vat., Cod. Vat. Lat. 3225), star. in po okrasu odličnejši od t. i. -> Rimskega Vergila v isti knjižnici, obsega 3. in 4. knj. —> Georgica (10 listov z 9 miniatuiami) m prvih 9 knj. — Eneide z 41 miniaturami, med njimi npr. Zidanje mesta (f. 13, Eneida I, 419) m Didonina smrt (f. 41, Eneida IV, 663). L: Diringer Book (1958, p. 37—38). — Cf. C. n °rdenjalk (1957, repr. p. 94 & 95). ,Vaudoyer, Jean-Louis (1883—1963), fr. pisa- esejist in pisec o umetn., član Ac. i 1950). B (lik. umetn.): Albert Besnard (P 1933); Les peintres provengaux: De Nicolas Froment a Paul Cezanne (P 1947); Les impressionnistes: de Manet a Cezanne (P 1948; n. izd. 1955); Renoir (P 1954); Edouard Manet (P 1955); Le nu Jeminin dans !a pein- ture europeenne (P 1956); La peinture venitienne (P 1957). VAUX-LE-VICOMTE ( 'Ile-de-France ), grad, ki ga je za Nicolasa Fouqueta, finančnega mi¬ nistra ( Surintendant des Finances ) Ludovika XIV., sez. 1656—61 L.->Le Vau, okrasilLe Brun, njegov park pa oblikoval A. Le Notre. Kot celota in pos. š svojimi tvorci pomeni naj¬ odličnejši fr. grajski kompleks XVII. st. pred -> Versaillesom, ki ga v mnogočem napoveduje. Osrednje poslopje iz rezanega kamna (v nasprotju z dotlej običajno, za dobo Henrika IV. in Ludo¬ vika XIII. značilno opečno zidavo); njegov v. ovalni salon po Lebrunovem načrtu krasi v zgornjem nadstr. 12 herm z zodiakalnimi zna¬ menji ; mdr. pomemben tudi salon des Muses z varljivo živimi liki muz na oboku in Zmago¬ slavjem Zvestobe sredi stropa (vse Le Brun). L: J. Cordey: Vaux-le-Vicomte (P 1924); EWA V (1961, stp 553); Pevsner (1966); Connaissance des Arts (št. 195, jun. 1968). -n Cf. A. Blunt (1953). Vavala, Evelyn Sandberg (u. 1961), it. um. zgodovinarka. B: La pittura Veronese del Trecento e del primo Quattrocento (Verona 1926); *La Croce dipinta ita- liana e Viconografia della Passione (ib. 1929); Uffizi Studies: tlie development of the Florentine school of painting (Florence 1948); Studies in the Florentine Churches (Florence 1959). Vavpotič, Ivan (1877—1943), slov. slikar, po¬ membnejši kot ilustrator in scenograf. R. v Kamniku, 1905 dkč. ak. v Pragi, 1906—10 učil risanje na realki v Idriji, nato svoboden slikar v Lj (1926—29 scenograf Slov. nar. gledališča). S: žanrski prizori, »meščanski« portreti, cvet¬ lična tihožitja in krajine — vse v mejah akadem¬ skega realizma. — Ilustr. Jurčičevega Desetega brata (1911), Fr. Milčinskega Tolovaj Mataj (1917) in Mladim srcem (1922). — Pisal kritike in poiemične prispevke ( Vesna ; J). L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); S. Mikuž (ELU 4, 1966). — Cf. F. Šijanec (1943). Vayer, Lajos, madž. um. zgodovinar, ord. na univ. v Budimpešti, ur. AHA. B: Magyar uralkodok (Bu 1942); Masolino es Roma: Mecenas es miivesz a reneszansz kezdeten (Bu 1962); ,L'affresco absidale di Pietro Cavallini nella Chiesa di S. Maria in Aracoeli a Roma ‘ (AHA, 1963); ,Analecta iconographica Masoliniana' (AHA, 1965); ,Vom Faunus Ficarius bis zu Matthias Corvinus (Beitrag zur Ikonologie des osteuropaischen Huma¬ ni sinus)' (ib., 1967). I. pesnik, 2223 V. B.— Veit, Philipp 2224 V. B., lat. abr. za vir beatissimus. Cf. e. g. — > »sarkofag nadškofa Teodorja «. Vdova v Sarepti (lat. Mulier Sareptana duo ligna colligens, nem. Die Witwe von Zarpath mit den beiden Holzern), bibl. ik. m. (3 Kralj 17, 10 — cf. s. v. Elija in vdova v Sarepti), po samo¬ voljnem prev. vulgate oblikovan tako, da »vdova, ki je nabirala drva,« drži v obliki križa (največ¬ krat Andrejevega) prekrižani poleni, kar je v srednjev. umetn. tipološka napoved prizorov Kristus nese križ in samega Križanja. Ustrezne Up: npr. emajlna sličica na podnožju Gode- froidu de Claire ali de Huy atr. —>■ križa iz opa¬ tije Saint-Bertin (o. 1170/80, Saint-Omer). L: Reau II/l (1956, p. 352); »US« 7 (1968, repr. p. 68). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 357 & 401). Vdovina novčiča -> Dar uboge vdove Vdovino olje (angl. The increase of widow's oil, nem. El is a vermehrt das Ol der Witwe), bibl. ik. m. (4 Kralj 4,1—7), v srednjev. tipologiji podoba —> Binkošti ali pa-> Svatbe v Kani. Up: npr. lesar, v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 204). L: Reau II/l (1956, p. 362). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 544, 551, 668). Večera kod farizeja Simona (hrv.) -> Obed pri farizeju Simonu Večerja v Emavsu (angl. Supper at Emmaus, fr. Le Souper d Emmaus, it. La Cena in Emmaus, nem. Das Mahi in Emmaus), evang. ik. m. (Lk 24, 30—31). Up: npr. Pontormo (d. 1525, Uf- fizi), J. Bassano (Cittadella pri Vicenzi, žup. c.), Tizian (1543, Louvre), Caravaggio (1596/98, Nat. Gali.; 1606, Brera), Rembrandt (d. 1648, Kobenhavn, in posebno pomembna *slika v Louvru, ravno tako d. 1648). L: Lucien Rudrauf: Le Repas d’Emmaus (2 knj., P 1955); Pigler 1 (1956, p. 346—54); Rčau II/2 (1957, p. 563—66); EWA XV: Index (1968, p. 567 — cf. Supper). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 511—13). večnost, njen simbol je —> krog večno življenje. Med simboli npr. —► bršljan. Vedeževalka v Endoru —»■ Savel pri vedeževal- ki v Endoru Vedova, Emilio (1919—_), it. abstr. slikar in grafik, samouk, r. v Benetkah. S: v novejšem obd. v prostoru variabilno montirane abstr. slike, t. i. Plurimo v raznovrstnih ostvaritvah. — Prejel mdr. 1. nagr. za it. slikarja na beneškem bienalu 1960. B: Blatter aus dem Tagebuch (Mn 1960, izd. Wer- ner Haftmann [orig.: Pagine di diario]). L: Vedova (R 1963 [rk, Marlborough], uv G. C. Argan ); F. Bayl: Drei Welten (K 1965); id. (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. W. Haftmann (4. izd., 1965). vedute idealnega mesta (vse les, srednja Italija v 2. pol. XV. st.), ki jih hranijo v Baltimoru (83 X 220 cm, Walteis), Berlinu (124 X 234 cm, Dahlem) in Urbinu (60 X 200 cm, Gali. Naz. delle Marche), so raznovrstno pripisovali Pieru della Francesca in pozn. njegovi delavnici, Lu¬ cianu Laurani, Francescu di Giorgio in Giulianu da Sangallo. L: Fiske Kimball, Luciano Laurana and the High Renaissance (AB, X, 1927/28); Beschreibendes Ver- zeichnis der Gemalde im Kaiser-Friedrich-Museum ... (9. izd., BI 1931, p. 246 — L!); Piero Sanpaolesi, Le prospettive architettoniche di Urbino, di Filadel- fia [napaka] e di Berlino (BArte, XXXIV, 1949); »US« 10 (1969, repr. p. 28). — Cf. A. Chastel (RArts, 1953; G: Sk 1969, barvna t. p. 87). Veider, Janez (1896—-1964), slov. um. zgodo¬ vinar, katol. duhovnik, prom. 1946 v Lj. B: Vodič po Crngrobu (Škofja Loka 1936); Groblje (Groblje 1938); Sveta Ema (Groblje-Domžale 1939); Skaručna (Vodice 1940); ,Slike v uršulinskem samo¬ stanu v Ljubljani ‘ (ZUZ, 1944); Stara ljubljanska stolnica (Lj 1947, dis.). L: Fr. Steli (ZUZ nv VIII, 1970, nekr.). Veio (lat. Veit), ostanki nekd. etrušč. mesta ( Lazio, Italija), ki so ga podvrgli Rimljani (na zač. IV. st. pred). Od tod znameniti * Apolon iz Veia (Rim, Mus. Naz. di Villa Giulia). L: EWA VIII (1963, stp 684 — L!). Veit, nem. oblika imena — Vid. Veit, Philipp (1793—1877), nem. (ž.) slikar in pisec o lik. umetn., po materi pisateljici (Do- rothea , 1763—1839) vnuk filozofa Mosesa Men¬ delssohna (1729-—1786); 1804 je postal njegov očim pesnik in kritik Friedrich von Schlegel (1772—1829). R. v Berlinu, od 12. leta katoličan, štud. na dresdenski ak. pri C. D. —> Friedrichu, 1813 med Lutzowa strelci, na Dunaju se sprija- teljil z Eichendorffom; 1815—30 v Rimu, tam se priključil -> nazarencem, z njimi slikal freske v Časa Bartholdy (1816/17) in v Villa Massimo (1817/27); 1830—43 direktor Stddlovega inst. v Frankfurtu, od 1854 dalje pa Stddtische Gal. v Mainzu, tam u. (84). S: npr. Putifarjeva žena it’ Jožef (freska, 1816/17, vzh. Berlin, National- Gal.), Avtp. (1819, prej Mainz, Gemaldegal-, zgorelo 1931 v Kristalni palači v Mtinchnu), Gospa von Bernus (d. 1838, Stadel), etc. R: npr- Friedrich von Schlegel (kreda, Frankfurt, Goethe- mus.). — Up: npr. Carl Philipp Fohr (risba, 1817/18, Heidelberg, Kurpfalzisches Mus.). 2225 vejnati križ — Velde, Henry van de 2226 L: Martin Spahn: Philipp Veit (Bif-Lpz 1901, »KM« 51); Hans Vollmer (ThB XXXIV, 1940, s. v. — L!); MJ Hdb. (1964); EWA XI (1966, stp 633—34, t. 300); Klassizismus und Romantik in Deutschland (1966 [rk, Nurnberg]). — Cf. H. Geller (1952), W. Waetzoldt (1908). vejnati križ (nem. das Astkreuz), posebna ob¬ lika .križa v ik. m. Križanja (cf. s. v. Križani, tudi arbor vitae in -> viličasti križ), v star. obliki znana od Bernvvardovih bron. vrat v Hildes- heimu dalje. L: Otfried Kastner, Der Christ am Astkreuz (AMK, št. 67, 1963). — Cf. H. Hofstdtter (1967). Velazquez, Diego Rodriguez de Silva y (1599— 1660), šp. slikar (port. rodu), eden izmed v. predstavnikov šp. umetn. in slikarstva XVII. st. R. v Sevilli, učenec svojega tasta Francisca Pacheca, od 1623 dalje dvorni slikar v Madridu, 1629—31 in 1649—51 v Italiji, kjer je kupoval slike za Filipa IV., u. v Madridu (61). Ob nje¬ govem slikarstvu, ki je vselej slovelo, so se zunaj Španije učili zlasti v 2. pol. XIX. st., začenši z £L Manetom. S: Poklon kraljev (d. 1617 ali 1619, Prado), Kuhinjski prizor: Žena, ki cvre jajca (d. 1618, Edinburgh), Kristus pri Marti in Mariji (v ozadju kuhinjskega prizoia, o. 1618, Nat. Gali.), Pesnik Don Luis de Gongora (1622, Boston FA), Grof de Olivares (celopost. portret, 1624, Sao Paulo), *Bakhos (od o. 1828 dalje vzdevek Los borrachos, »Pivci«, 1628—29, Pra¬ do), Jakobu prineso Jožefovo krvavo suknjo (v Rimu 1630, El Escorial), Vulkamva kovačnica (v Rimu 1630, Prado), Vili a Medici (v Rimu 1630, dve sliki, Prado), Baltasar Carlos s pritli¬ kavcem (1631, Boston FA), Dvorni norec Don J uan de Austria (1632/33, Prado), Baltasar Carlos na rjavem poniju (1634/35, ib.), Grof de Olivares na konju (1634/35, ib.), *Predaja Brede (1634/35, *b.), Baltasar Carlos kot lovec (6 let star, 1635/36, Prado), Kipar Martine z Montanes (1635/36, ib.), Pritlikavec Calabazas (1637/39, ib.), Anton Pu¬ ščava ik in Pavel Puščavnik (o. 1635/38, ib.), Vojvoda Francesco Id'Este (1638, Modena, Gali., Mus. e Medagliere Estense), Ezop (o. 1639/42, Prado), Mars (o. 1639/42, ib.), Menippus (o. 1639/42, ib.), Pritlikavec Francisco Lezcano (o. 1643/45, ib.), Marijino kronanje (o. 1644, ib.), Pritlikavec Don Diego de Acedo, imen. El Primo (1644, ib.), Pritlikavec Sebastian de Morra (sreda 1640-ih let, ib.), Grof de Benavente (1648, ib.), Venera z ogledalom (»The Rokeby Venus«, verj. 1649/50 v Rimu, Nat. Gali.), Juan de Pareja (1649/50, MM, poprej Longford Castle, Earl fo Radnor), *Inocenc X. (1650 [verj. pomladi], Doria), Kraljica Mariana (1652/53, Prado), In- fantinja Margarita v rožnati obleki (1653, Kst- hist. Mus.), *Las meninas (1^56, Prado [cf. s. v. Meninas ]) *Predice (Las hilanderas, verj. o. 1657/ 58, ib.), Infantinja Margarita (1659, Ksthist. Mus.), lnfant Felipe Prospero (1659, ib.). L: Juan Allende-Salazar: Velazquez: Des Meisters Gemalde (Stu 1925, »KK« 6 [4. izd.]); Diego Angulo lniguez: Velazquez: como compuso sus principales cuadros (Sevilla 1947); Juan Antonio Gaya Nuno: Bibliografia critica y antologica de Velazquez (M 1963); id. (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); J. Vaquero (Kindler V, 1968, s. v.); L’opera completa di Velaz- quez (Mi 1969, uv Miguel Angel Asturias, kat. P. M. Bardi [L!], »CA« 26); »PKG« 9 (1970). — Cf. J. Camon Aznar (1964), W. Gensel (1905), K. Gersten- berg (1957; 1962; 1965), C. A. Isermeyer (1965), C. Justi (»1888 [1933]), H. Knackfufi (1905 [1940]), E. Lafuente Ferrari (1943 [1944]; 1960), J. Lassaigne (1952), J. L6pez-Rey (*1963), A. L. Mayer (1913; 1924; 1936; 1940), A. Munoz (1942), R. Muther (1907), H. Soehner (1955), E. du Gue Trapier (1948). Velde, Adriaen van de (1636—1672), hol. sli¬ kar, sin Willema star. in brat Willema van de Velde ml., r. in u. v A’damu. S: npr. Obrežje pri Scheveningenu (d. 1658, Kassel), Pastir s čredo goveda (d. 1660, Alte Pin.), Pokrajina z družino na sprehodu (d. 1667, Rijksmus.), Ozna¬ njenje (d. 1667, ib.). L: HdG IV (1911); Hall Por (1963); Albert Blan- kert (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »PKG« 9 (1970 — t. 162a). — Cf. W. Stechow (L: Ph 1966), K. Zoege von Manteuffel (1927). Velde, Esaias van de (o. 1591—1630), hol. sli¬ kar (krajinar) in grafik (jedk.), r. v A’damu, živel v Haarlemu in od 1618 dalje v Haagu, tam u. L: Hall Por (1963); H. W. Grohn (Kindler V, 1968, s. v.— L!). Velde, Henry van de (1863—1957), belg. arh., oblikovalec in slikar, eden izmed pionirjev -> findesieclovske umetn. in mod. oblikovanja. R. v Antvverpnu, od 1902 dalje v Weimarju, tam ust. in do 1. svet. vojne vodil umetnoobrtno šolo (Kunstgewerbeschule Weimar, ki je v mnogočem anticipirala pozn. —>■ Bauhaus ), 1917—21 v Švici, 1921—27 na Holandskem, 1927—47 v Bruslju, odtlej v Švici, u. (94) v Ziirichu. A: npr. t. i. Bloemenwerf v bruseljskem predmestju Uccle (1895—96 za lastno dtužino), notr. oprema in ureditev v Mus. Folkwang v Hagenu (1900—02), Kunstgevverbeschule v Weimarju (1906), itd. B: pon. izb.: Zum neuen Stil (Mn 1955, izd. Hans Curjel); avtobiogr.: Geschichte meines Lebens (Mn 1962, izd. & prev. Hans Curjel). L: Karl Ernst Osthaus: Henry van de Velde: Leben und Schaffen des Ktinstlers (Hagen 1920); Maurice Casteels: Henry van de Velde (Br 1932); Fierens Diet. (1950, s. v.); Henry van de Velde, 1863—1957: Personlichkeit und Werk (Z 1958 [rk, Kstgewerbemus.], uv Hans Curjel)-, Herman Teirlinck: 2227 Velde, Willem van de, ml.— velika vrata monrealske stolnice 2228 Henry van de Velde (Br 1959); Robert L. Delevoy (Hatje, 1963, s. v.); Libby Tannenbaum (EWA XIV, 1967, s. v. — B!; L!); K.-H. Hiiter: Henry Clemens van. de Velde: Sein Werk bis zum Ende seiner Tatig- keit in Deutschland (BI 1967, »Schriften zur Kg.« 9). — Cf. G. H. Hamilton (Harm 1967), A. M. Ham- macher (*1967 — BI; L!), M. Mušič (III 1968), B. S. Myers (V 1969, s. v. [tekst Dora IViebenson ]), etc. Velde, VVillem van de, ml. (ali II.), (1633— 1707), hol. slikar marin, sin Willema star. (infra) in brat Adriaena van de Velde, r. v Leidenu, od o. 1672/73 v očetom z Angliji, u. v Londonu. S: npr. *Topovski strel (o. 1660, Rijksmus.), Amsterdamsko pristanišče (d. 1686, ib.). L: HdG VII (1918); Hall Por (1963); Albert Blan- kert (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »PKG« 9 (1970, t. 167 — L!). — Cf. H. Gerson (Ausbreitung 1942), W. Stechow (L: Ph 1966), F. C. fVillis (1911 [cf. s. v. marina]), K. Zoege von Manteuffel (1927). Velde, Willem van de, star. (1611—1693), hol. slikar marin in zlasti pomorskih bitk, oče Adri¬ aena in Willema van de Velde ml. (supra). VELESOVO pri Cerkljah na Gorenjskem, nekd. samostan dominikank (ust. 1238). Nekd. samostanska, zdaj žup. c. Marijinega Oznanjenja (zač. 1732 Gregor -> Maček, dkč. 1771); iz stare c. ohranjena znamenita -> Velesovska madona (infra), sicer pa predstavlja poglavitni okras 7 slik M. J. —> Schmidta (Kremser-Schmidta), in sicer poleg Oznanjenja (d. 1773) v v. olt. še Ob¬ glavljenje sv. Katarine, Sv. Dominik, Sv. Vincen¬ cij Ferrerski, Krst v Jordanu, Kamnanje sv. Štefana in Smrt sv. Jožefa (razen zadnje vse d. 1771). L: Martin Joh. Schmidt (Lj 1957 [rk, NG], repr. 1—7); ŠumiL (1961); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!); »ArS« 1 (1967, t. 73), 3 (1969, t. 47 & 64). *VeIesovska madona, kip sedeče Marije z otrokom, najstar. kiparska upodobitev Marije na Slovenskem (topolovina, viš. 48,6 cm, o. 1220, Velesovo, cf. supra). L: CevcS (1963, p. 56—58 & 357, op. 77 — L!); »ArS« 5 (1970). — Cf. E. Cevc (*1951 — L!). Veličkovič, Vladimir (1935—_), srb. slikar (samouk) in arh. R. v Bgd, tam končal fak. za arhitekturo, 1962—63 v Zgb sodel. mojstrske delavnice Krsta Hegedušiča. L: Vladimir veličkovič i branko miljuš (Bgd 1963 [rk, Salon Mod. gal.], uv Katarina Ambrožič — L!); IV beogradski trijenale jugoslovenske likovne umet¬ nosti (Bgd 1970 [rk, MSU] — L!). — Cf. A. Čelebo- novič (1965), M. B. Protič (II 1964). *VeIika biblija v S. Paolo fuori le mura, naj¬ bogatejši karolinški iluminiran rkp. (pergament, 334 listov 44,8 X 34,5 cm, o. 870/75, Rim, S. Paolo fuori le mura), prej atr. t. i. šoli v Cor- bieju, po Kantorovviczu nastal o. 870 ob Karla Plešastega ženitvi z njegovo 2. ženo Rechtildis. Med 24 celostr. miniaturami Sv. Hieronim (na¬ slovni list), Maiestas Domini, podobe 4 evange¬ listov in 14 bibl. ilustracij, vsaka z več prizori, npr. Balaam in njegova oslica in drugi prizori iz knj. Numeri (f. 30v), Mojzes blagoslovi 12 rodov in Mojzesova smrt (f. 49v), prizori s Salomonom (f. 185v: zgoraj maziljenje, v sredi Salomon na prestolu med 6 stražarji in spodaj Salomonova sodba), poleg tega Vnebohod in Binkošti (f. 292v), prizori iz življenja sv. Pavla (f. 307v), itd. L: Venturi II (1902); SwarzenskiR (1954); Dirin- ger Book (1958, p. 168); EWA III (1960, t. 61); W. F. Volbach, Ingobertus (Kindler III, 1966 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 37 & p. 141-42 — L!); »US« 6 (1970, repr. p. 113). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964), E. Kantorov/icz (1955), W. Koehler (11930), C. Norden- falk (Sk 1957, p. 151 & 153), H. Schade (1959—1960). VELIKA NEDELJA (nad Dravskim poljem pri Ormožu). O. 1199 je tu Friderik Ptujski naselil nem. viteški red. Žup. c. sv. Trojice z dolgo ladjo, »vzh.« zvonikom in polkrožno apsido iz 1. pol. XIII. st., barokizirana v XVII. st., z v. olt. J. Holzingerja. — Odtod znani, za —»■ internacionalni gotski slog značilni kipi (cf. s. v. Ptuj -> Pokrajinski muz.): Barbara, Katarina in Pleta. L: ZadnikarR (1959, p. 194—95 — L!); CevcS (1963); VrišerB (1963); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v.); »ArS« 5 (1970, t. 26). — Cf. M. Zadnikar (ZUZ, 1955). *»Velika Sreča« (nem. Die grofe Fortuna) ali Nemesis, znamenit Durerjev bakr. (32,9 X 22,4 cm, 1501/02), ki kaže mdr. uporabo Vitruvijevih pravil o razmerjih človeškega telesa. L; cf. E. Panofsky (1943 [1948; 1955]; 1962). *velika vrata monrealske stolnice (7,8 X 3,7 m) je oblikoval -+Bonan(ri)us iz Piše. Bron. reliefi (d. 1186) kažejo spodaj po dva leva in grifa, sicer pa skupno 42 z napisi zaznamovanih bibl. in evang. prizorov (po 20 enakih in po enega večjega na vsakem krilu). Pripoved, ki teče prek obeh vratnic, se začenja levo spodaj z Ustvarje¬ njem Adama, spodnji del zavzemajo tako bibl. motivi (npr. Adam in Eva v raju, Rojstvo Kajna in Abela), od Oznanjenja v 6. vrsti levo pa slede prizori iz Kristusovega življenja (npr. Krst v Jordanu in Tri Marije ob grobu). L: EWA III (1960, t. 12), XII (1966, t. 257); »US« 7 (1968, p. 166—67); »MdS« 16 (t. I—VII & repr. 3). — Cf. M. Hauttmann (1929, repr. p. 529), G. Schiller (I 1966 [1969), repr. 78), itd. 2229 Velike francoske kronike — Velislavova Biblija v slikah 2230 ♦Velike francoske kronike (fr. Les Grandes Chroniques de France ), bogato iluminiran fr. rkp. iz o. 1375/79 (Bibl. Nat., Ms. fr. 2813). Med miniaturami, ki so jih nekdaj atr. t. i. Maitre de Boquetaux (zdaj pravo skupno ime in karakteristika), je npr. na isti str. 6 prizorov iz življenja -> Ludovika Svetega (f. 265r), Janez Dobri Ustanovi red Zvezde (P or dr e de l’Etoile, f. 394r), Kronanje fr. kralja Karla V. in njegove žene (f. 439), kulturnozgodovinsko posebno mi¬ kavne miniature, ki kažejo obisk ces. Karla IV. v Franciji 1377, dve, na katerih je videti poleg njega tudi njegovega sina Vaclava in fr. kralja Karla V., Svečani vhod v Pariz (f. 473) in Slav¬ nostna pojedina (f. 470), in prizor, ko Vojvodi berryjski in burgundski izročata darove ces. Karlu IV. (f. 478v); očitno pozn. pa je bil vstavljen list z miniaturo (f. 3v), ki kaže kronanje nekega fr.[kralja, verj. Karla VI. leta 1380. L: Exposition des Primitifs Fran?ais ... (P 1904 [rk, Louvre & Bibl. Nat.], manuscrits št. 51); Expo- sition dejPortraits peints et dessines ... (2. izd., P 1907 [rk, Bibl. Nat.], št. 23 p. 15); Paul Durrieu (Michel Hist III/l, 1907); R. Delachenal: Chronique des regnes de Jean II et de Charles V (4 knj., P 1910— 1920); Panofsky Neth (1953); EWA VI (1962, t. 316); Meiss-Berry (1967). — Cf. G. Bazin (1952), L. Delisle (1903), H. Keller (1939), H. Martin (1928), J. Porcher (1959, t. LVII). Veliki prazniki -» Dvanajst praznikov ♦Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilija¬ na I. (Der grofje Triumphv/agen Kaiser Maximi- Hans), iz 8 listov sest. Diirerjev lesor., ki ga je umetnik po risbi iz 1518 izdal 1522. Prvotno naj bi tvoril del -> Maksimilijanovega zmagoslav¬ nega sprevoda, v novi obliki pa je postal zamo¬ tana, personifikacij bogata alegorija, kot si jo je zamislil -» Pirckheimer. V voz je vpreženih šestkrat po dvoje konj, ki skupaj s spremljeval¬ kami ponazarjajo Izkušenost ( Experientia ) in Spretnost ( Sollertia ), nato Velikodušnost ( Magna- ni mit as) in Drznost ( Audatia ), nato Moškost ( Virilitas ) in Bistroumnost ( Acrimonia ), nato Trdnost ( Firmitudo ) in Hitrost (Velocitas), nato Živahnost ( Alacritas ) in Udobnost (Oppor tanit as), naposled Previdnost ( Providentia ) in Umerjenost (Moderatio). Z uzdama sta zaznamovani Pleme¬ nitost ( Nobilitas ) in Moč ( Potentia), voznik je Pamet (Ratio). Na vozu za cesarjem je Zmaga ( Victoria), na njenih krilih so zaznamovana podložna ljudstva, Francozi (Gallis ), Madžari (Ungaris), Švicarji (Elvetiis), Čehi ( Bohemis ), Nemci ( Germanis ) in Benečani (Venetis). Štiri v ogale voza (»cardines«!) zaznamujejo štiri kardinalne kreposti z venci, ki podrobneje pou¬ darjajo njihov pomen in zveze: Pravičnost (Ju- stitia) drži skupaj z Zmernostjo (Temperantia) venec Blagosrčnosti (Clementia), Pogum ( Forti- tudo) in Razumnost ( Prudentia ) držita venec Stanovitnosti (Constantia), Resnica (Veritas) v roki Pravičnosti se veže z Nepristranostjo (Aequi- tas), le-ta pa z Dobrotljivostjo (Bonitas) v rokah Poguma; Darežljivost (Liberalitas) v rokah Zmer¬ nosti se veže s Krotkostjo (Mansuetudo ), le-ta pa z Razumom ( Intellegentia) v rokah Razumnosti. Nadaljnje štiri personifikacije, Resnost (Graviraš), Vztrajnost (Perseverantia), Varnost (Securitas) in Zaupanje (Fidentia) pomagajo voditi voz, ki so mu pomenljiva tudi kolesa: Veljavnost (Di- gnitas), Slava (Gloria), Čast (Honor) in Veličast¬ nost (Magnificentia). V smislu temeljne resnice — Kar je na nebu sonce, je na zemlji cesar (Quod in celiš sol hoc in terra Caesar) — pa je nad Maksimilijanom umetelen baldahin, ki kaže Sonce in grb z dvoglavim orlom. L: cf. E. Panofsky (Diirer 1955, p. 180—81). Velikodušnost (grš. Megalopsihia, lat. Magna- nimitas, angl. the Noblemindedness, nem. die Grojimut), personifikacija ene izmed -> kreposti. Up (cf. s. v. Veliki zmagoslavni voz ces. Maksi¬ milijana /., supra); npr. na dedikacijski podobi rkp. -> Dunajski Dioskurides (o. 500/510) ali na Vodnjaku kreposti v Nurnbergu (Benedikt Wur- zelbauer 1585/89). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Velikonočno jagnje (lat. Agnus paschalis, nem. [Die Juden essen ] das Osterlamm), bibl. ik. m. (2 Mojz 12, 11: ... imejte ledja prepasana, čevlje na nogah in palico v roki; in jejte ga v naglici: to je mimohod Gospodov), v srednjev. tipologiji mdr. napoved —>•Zadnje večerje. Up: npr. D. Bouts (stranska tabla —> oltarja Zadnje večerje, 1464/67, Leuven, Petrova c.), lesor. v -> Dalma¬ tinovi Bibliji (1584,1, f. 42). L: Pigler I (1956, p. 96—97); Schmidt 1L (1962, repr. 8, 89 & 226). — Cf. W. Molsdorf (1920 [1926 — s. v. Passah). le velin (fr.), tanek —>pergament iz telečje kože (nem. das Kalbfellpergament ali das Jungfernper- gament). ♦Velislavova Biblija v slikah, pomemben češ. iluminiran rkp., Liber depictus (188 listov 31 X 24,5 cm, o. 1340, Praga, Drž. in univ. bibl., Ms. XXIII C 24, Lob. 412) s skoraj 750, zvečine dvo¬ delnimi miniaturami. Med njimi npr. skupaj Kajnovi potomci (f. 7r), »Hudobija ljudi na zem¬ lji << in Bog ukaže Noetu, naj naredi ladjo (f. 9r), Lot sprejme angela in ju pogosti (f. 18v — 3 pri¬ zori), Jakobova lestev in Jakob postavi kamen v 2231 veljača — Venera z Amorjem 2232 Betelu in izlije nanj olja (f. 29r), Putifarka in Jožef (f. 41v — 4 prizori), »Razbrzdano ljudstvo«., Moj¬ zes govori z Aronom in Mojzes uniči zlato tele (f. 85v), Nabuhodonozor v Jeruzalemu (f. 89r), Samson zruši filistejski tempelj in Samsonov pokop (f. 105v), itd. L: cf. J. Kvet (1964), A. Malejček (*1926), G. Schmidt (1969 [izšlo 1970]). veljača (hrv.) -> februar , Veljavnost -> Veliki zmagoslavni voz (supra) Vellus Gedeonis (lat j) ^ Gedeonov o runo Velocitas (lat.), Hitrost -> Veliki zmagoslavni voz (supra) VENCE, rim. Vintium (nekd. comte de Nice, Francija), kapela samostana dominikank {Cha- pelle du Rosaire, sez. 1950), ki jo je v celoti okrasil Henri —>Matisse {keramična obloga, slikana okna, vse dkč. 1951). L: EWA V (1961, stp 617); »CA« 49 (1971, št. 518—20). — Cf. G. E. K. Smith (1961). *Vencljeva Biblija (nem. fVenzels-Bibel), nem. prev. Biblije, najpomembnejši izmed IR, ki so nastali za kralja Vaclava ali Venclja, sina ces. Karla IV. Celota obsega v zdajšnji vezavi 6 knj. (pergament, 53 X 36,5 cm, o. 1389—92, Dunaj, Osterreichische Nationalbibl., Cod. 2759—2764), od katerih pa sta dosledno okrašeni samo prvi dve, tj. del Stare zaveze. Med miniaturami v I. knj. (Cod. 2759) npr. Kralj Vencelj in Zofija Bavarska (f. 2r), Jakobova lestev (f. 27r) in Moj¬ zes se s Seforo in sinovoma vrača v Egipt (f. 57r), v II. knj. (Cod. 2760) pa Psi žro kraljico Jezabelo naJezraelskem polju (f. 145r) in Služabnika usmr¬ tita Joasa, judovskega kralja (f. 167r). L: Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Kst- hist. Mus.], št. 170 — L!). — Cf. J. Schlosser (1893), Gerh. Schmidt (1969 [= 1970]). Venčeslav (češ. Vaclav, fr. Venceslas, nem. Wenzeslaus, Wenzel, slov. tudi Včnceslav, Ven¬ celj, Veno), kršč. svetnik (28. IX.), češ. vojvoda, ki ga je 929 dal njegov brat Boleslav umoriti. Atribut: viteška oprava, vojvodska čepica, sulica in ščit. Up: npr. Votivna podoba nadškofa Očka iz Vlašima (o. 1370, Praha), Myslbek {konjeniški spom., dkč. 1924, Praga). L: Reau III/3 (1959, p. 1308—09 — L!). venec (lat. corona, angl. the v/reath, nem. der Kranz). Tudi -> zidni venec. L: K. Baus: Der Kranz in Antike und Christentum (Bn 1940, »Theophaneia« 2; pon. 1965). Venera in Adonis, mit. ik. m. po Ovidu, največ¬ krat prizor (Met X, 529—59), ko skuša boginja zadržati lepotca (—> Adonis), da ne bi odšel na usodni lov. Up: npr. Tizian (1554, Prado), Paolo Veronese (Ksthist. Mus.), Barth. Spranger (verj. sreda 1590-ih let, Ksthist. Mus.), Joseph Heintz (baker, o. 1600, ib.), Hendrick Goltzius (d. 1614, Alte Pin.). L: RDK I (1937, p. 195 ss); Pigler II (1956, p. 239—44); »MdC« 211 (t. VII). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 1096). Venera in Anhiz -> Anhiz Venera in Mars kot ljubimca, mit. ik. m., upodobitev zveze, iz katere se je rodila Harmo¬ nija (npr. F. Gafurius [v razpravi De harmonia musicorum instrumentorum]: Harmonia est dis- cordia concors). Venera zvečine akt, včasih akt tudi Mars. Up: npr. StS iz Pompejev (I. st., Napoli), Fr. Cossa {freska z oblečeno Venero in Marsom v okviru podobe meseca aprila, do 1470, Ferrara, Pal. Schifanoia), Botticelli (les, o. 1483, Nat. Gali.), Piero di Cosimo (o. 1498, Dahlem), Conrat Meit {mala plastika, o. 1520, Nurnberg), Lucas van Leyden {bakr., d. 1530), fontainebleaujska šola (Pet. Pal.), Paolo Vero¬ nese (npr. o. 1580, MM), H. Gerhard {bron. skupina, dkč. 1590, Miinchen. Bayerisches Na- tionalmus., dvorišče), Poussin (Boston FA), itd. L: Marie Icon I (1931, repr. 480); Pigler II (1956, p. 156—59); »US« 9 (1969, repr. p. 39). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1957, repr. 912, 1090, 1092, 1285), E. Fuchs (III 1928), G. von der Osten (1969, repr. 217), E. fVind (1958). Venera iz Kirene -> Afrodita iz Kirčne Venera objokuje Adonisovo smrt, mit. ik. m. po Ovidu (Met. X, 708—28) in Marinu (Adone). Up: npr. L. Cambiaso (Barberini). L: Pigler II (1956, p. 244—47). Venera predstavi Parisu Heleno, mit. ik. m. Up: npr. G. Hamilton (Rim, Mus. di Roma). L: EWA X (1965, t. 283). Venera v Vulkanovi kovačnici naroča orožje za svojega sina —>■ Eneja, ik. m. po -^-Eneidi (Aeneis VIII, 370—85). Up: npr. van Dyck (o. 1630/32, Ksthist. Mus.), F. Boucher (npr. po¬ dolžni oval, d. 1747, Louvre; d. 1757, ib.). L: Pigler II (1956, p. 275—78). — Cf. L. Gillet (1929). Venera z Amorjem, mit. ik. m. (cf. s. v. Vene¬ rina toaleta). Up: zlasti v it. slikarstvu, na Severu pa npr. mdr. Jan Gossaert (na okviru d. 1521, Bruxelles), L. Cranach star. (lipovina, o. 1540, 2233 Venerina toaleta — Venturi, Lionello 2234 Alte Pin.), Jan van Scorel (2 varianti, v belg. in hol. zas. lasti), Lambert Sustris (Louvre), itd. L: Pigler II (1956, p. 235—37); EWA IX (1964, t. 306); Kindler I (1964, repr. p. 848). — Cf. B. Beren- son (L: Ph 1957, repr. 926); ib. 1963, repr. 1224, 1453), G. von der Osten (1969, repr. 174). Venerina toaleta (angl. The Toilet of Venus, nem. Die Toilette der Venus), ik. m., največkrat z Amorjem, ki drži materi ogledalo. Up: npr. Tizian ( Venera pred ogledalom, o. 1555, Washing- ton), Rubens (o. 1614, Vaduz), J. Liss (les, Pommersfelden, grad WeiBenstein, z. Ruffo- Schonborn), Velazquez (»The Rokeby Venus«, verj. 1649/50, Nat. Gali.), itd. L: Pigler II (1956, p. 233—34); EWA II (1960, t. 196), XIV (1967, t. 329). *Vererino rojstvo (La nascita di Venere), slavna Botticellijeva slika (temp, pl, 172,5 X 278,5 cm, o. 1482/85, Uffizi). Kakor -> Pomlad (La Prima- vera), kateri je vsebinsko dopolnilo, jo je Lorenzo di Pierfrancesco de’ Medici naročil za Vil la di Castello. Z leve »dva zefira« pihata školjko z Venero proti ciprski obali na des., kjer jo spre¬ jema in hiti ogrinjat Hora pomladi. V smislu —s* florentinskega neoplatonizma gre po Panof- skyju za t. i. Venus coelestis (pozn. po C. Ripi Felicita eterna), katere otrok je Amor divinus. V liku gole boginje je oživljen ant. tip Venus pu- dica (kot ga kaže Medičejska Venera, Uffizi), hkrati pa Venera skupaj s Horo na bregu ponav¬ lja — kot primer t. i. -> prenosa tipov — tradicio¬ nalno kompozicijo —> Krsta v Jordanu. Gombrich in Argan sta opozorila na bolj ali manj vidno pri¬ sotnost vseh —> štirih elementov (ob »neposredni Prisotnosti« Vode, Zemlje in Zraka bi Ogenj Predstavljal plamenasto razgibani plašč), po pempseyu gre za mit. osebe, ki jih poznamo že iz Pomladi (v Zefirovem objemu je Kloris, na bregu pa Flora), nekateri drugi avtorji so Pretirano razlagali Rojstvo kar kot pendant Pomladi ali pa — v drugi skrajnosti — zvezo med njima sploh zanikavali. L: Cankar III/l (1936); *Panofsky Ren (1960). — ph G. C. Argan (Sk 1957), Ch. Dempsey (1969), E. ■J. Gombrich (1945), W. S. Heckscher (1956), A. Warburg (»1893 [I 1932]!. Venezia —> Benetke Veneziano, Domenico —> Domenico Veneziano Venite, comedite panem meum et bibite vinum qUod miscui vobis, bibl. citat (Preg 9. 5: Pridite, J e jte moj kruh in pijte vino, ki sem ga zmešala besede Modrosti]); njegov zač. (VENITE Et COMEDITE) je brati na napisnem traku, ki ga drži Salomon des. zgoraj ob prizoru—»- Zadnje večerje na —>■ Verdunskem olt. Venturi, Adolfo (1856—1941), it. um. zgodo¬ vinar, avtor monumentalne zgod. it. umetn. (do vštetega XVI. st., cf. lit., infra). R. v Modeni, 1885—98 gl. nadzornik za lik. umetn. v Rimu, univ. prof. v Rimu do 1931, ust. in ur. Archivio storico delTArte (od 1898 dalje L’Arte); oče Lionella Venturija (infra). B: ,Zur Geschichte der Kunstsammlungen Rudolfs IV (RepKw, 1885); La Farnesina (R 1892); II Museo e la Galleria Borghese (R 1893); I Carracci e la loro scuola (Mi 1895); Tesori d'arte inediti di Roma (R 1896); (izd.) G. Vasari: Le Vite di Gentile da Fabriano e Pisanello (F 1896); ,Bartolomeo Veneto' (Arte, 1899); La Galleria Crespi in Milano: Note e raffronti (Mi 1900); La Madonna (Mi 1900; nem. izd. [Theod. Schreiber]: Die Madonna: Das Bild der Maria in seiner kunstgeschichtlichen EnUvickelung bis zum Aus- gang der Renaissance in Italien, Lpz 1905); *Storia deli'arte italiana, I—XI (25 knj., Mi: Hoepli 1901— 1940); La galleria Sterbini in Roma: Saggio illustra- tivo (R 1906); Leonardo da Vinci pittore (Bol 1920, »Pubbl. deiristituto Vinciano in Roma« 2); Raffaello: A cura del comitato nazionale per le onoranze a Raffa¬ ello nel quarto centenario della morte ... (R 1920); Guida alle Gallerie di Roma (R 1921); ,Bernardo Cavallino nella Galleria Nazionale di Stoccolma e nella raccolta Harrach di Vienna ‘ (Arte, 1921); Luca Signorelli (F s. a. [1921/22], »I grandi maestri dclTarte italiana«); ,Lorenzo Ghiberti ‘ (Arte, 1923); VArte e San Girolamo (Mi 1924); Correggio (Rom 1926 [nem. prev.]); Michel-Ange (P 1927 [fr. prev.]); Gio- vanni Pisano: sein Leben und sein fVerk (2 knj., F-Mn 1927 [it. orig.: Giovanni Pisano, Bol 1928]); Studi dal vero: attraverso le raccolte artistiche d'Europa (Mi 1927, »Maestri italiani del Trecento alPOtto- cento«); 1 disegni di Leonardo da Vinci (R 1928); Die Malerei des fiinfzehnten Jahrhunderts in der Emi- lia (F-Bl 1930); Die Malerei des fiinfzehnten Jahr¬ hunderts in Oberitalien: Lombardei-Piemont-Ligurien (F-Bl 1930); Pisanello (R 1939); Leonardo da Vinci und seine Schule (2., sprem, izd., W 1941, »Gesch, der italienischen Malerei in Einzeldarstellungen«); Epoche e maestri deli'arte italiana (T 1956, »Saggi« 212 ). L: Pietro Toesca (Le Arti, 1941, nekr.); Lodovici (1942); L’Arte (1944/46 — B!); G. C. Argan (A. Venturi: Epoche e maestri [cf. supra], T 1956, p. XV—XXVI). — Cf. U. Kultermann (1966, tudi f), S. Samek Ludovici (1958), B. Zevi (1957). Venturi, Lionello (1885—1961), it. um. zgo¬ dovinar in kritik, sin Adolfa (supia), za življenja najvplivnejša osebnost na področju novejše um. zgod. in kritike, pomemben tudi v razvoju este¬ tike (v boju pioti klasicistični estetiki) in kot organizator (mdr. eden izmed ustanoviteljev —> AICA in njen prvi častni predsednik). Službo¬ val v muzejih v Benetkah (1909—10), Rimu (1911—12) in Urbinu (1913—14), učil na univ. v Torinu, bil za fašizma v emigraciji (1932—39 v Franciji, nato v Ameriki), naposled ord. na 2235 Venus frigida — Verdunski oltar 2236 univ. v Rimu (1945—55). Z M. Salmijem usta¬ novil in ur. revijo Commentari. B: Le origini della Pittura Veneziana, 1300—1500 (V 1907, dis.); Giorgione e il Giorgionismo (Mi 1913); ,Studi sul Palazzo Ducale di Vrbino ‘ (Arte, 1914); La critica e l’arte di Leonardo da Vinci (Bol 1919); ,Per il IV Cenlenario della Mor te di Raffaello ‘ (Emp, 1920); Il Gusto dei primitivi (Bol 1926); La collezione Gualino (R-T 1926); La critique d'art en Italie d Pepoc/ue de la Renaissance (Rieti 1928); pon. izb.: Prelesti di critica (Mi 1929); Pitture italiane in Ame¬ rica (Mi 1931); Italian Paintings in America (3 knj., NY-Mi 1933); *Cezanne: Son Art, Son Oeuvre (2 knj., P 1936); History of Art Criticism (NY 1936; franc. izd. Br 1938; it. izd.: Storia della Critica d'Arte, R-F-Mi 1945; srb. izd.: lstorija umetničke kritike, Bgd 1963); Botticelli (L: Ph 1937; 3. izd. 1962); (& Ludovic-Rodo Pissarro) Camille Pissarro: Son Art, Son Oeuvre (2 knj., P 1939); Georges Rouault (NY 1940); Art Criticism Now (Balt 1941); Les Peintres M oder ne s (P 1941; angl. izd. M oder n Pain- ters, NY-L 1947); Paul Cezanne Water Colours (L 1943); Painting and Painters — How to look at a Picture, Giotto to Chagall (NY-L 1945; it. orig. La Pittura, Come si guarda un quadro: Da Giotto a Chagall, R 1947; hrv. izd. Od Giotta do Chagalla, Zgb, »Biblioteka izabranih eseja«); Marc Chagall (NY 1945); The Rabinowitz Collection (NY 1945); La pittura contemporanea (Mi 1945); Luigi Spazzapan (T 1946); (& Fiske Kimball) Great Paintings in Ame¬ rica (NY 1948); Georges Rouault (P: Sk 1948); (& R. Pallucchini) GlTmpressionisti alta XXIV Biennale di Venezia (V 1948); Impressionists and Symbolists (NY-L 1950); Come si comprende la pittura da Giotto a Chagall (R 1950); La Peinture Italienne, I—lil (G-P-NY: Sk 1950—1951—1952, »P-C-H«); Il Cara¬ vaggio (No 1951); Otto pittori italiani (R 1952); Giorgione (R 1953); Soldati (Mi 1954); ,Afro' (Com, 1954); Piero della Francesca (G: Sk 1954, »Le Gout«); (& Giovanni Carandente) II Perugino: Gli affreschi del Collegio del Cambio (T 1955); Arte Moderna (R 1956); Four Steps to Modem Art (NY: Columbia UP 1956); Le XVIe siecle: De Leonard au Greco (G: Sk 1956, »Grands siecles«); Chagall (G: Sk 1956, »Le Gout« 18); Pittori italiani d'oggi (R 1959); Rouault (G: Sk 1959, »Le Gout«); Luigi Spazzapan (R 1960); Severini (R 1961); Jacques Villon (P 1962). L: Luigi Salerno (BM, 1961, nekr.); Nello Ponente, Bibliografia degli scritti di Lionello Venturi, 1956— 1961 (Com, 1962 — navedeni tudi nekr.); Dragan M. Jeremič, Estetika Lionela Venturija (Lionelo Venturi: lstorija umetničke kritike, Bgd 1963). — Zbornik: Scritti di Storia delPArte in onore di Lionello Venturi, I—II (R 1956 — B! [1903—1956 — zbral Eugenio Battisti]). Venus frigida, Rubensova slika (les, 142 X 184 cm, d. 1614, Antwerpen), ki ilustrira pregovor —>■ Sine Baccho et Cer er e frigat Venus. Ruben¬ sova orig. slika je merila samo 121 X 95 cm (Venera posneta po sohi čepeče Venere v Vati¬ kanu); v zdajšnjo obliko je bila povečana šele v XVIII. st. ‘Venus Victrix (it. Paolina Borghese come Venere Vincitrice), znamenita portretna upodo¬ bitev gole Pauline Borghese (1780—1825), sestre Napoleona I. in v 2. zakonu žene Camilla Borg¬ hese, delo Antonia -*■ Canove (marmor, viš. 92 cm, skupaj z blazinjakom 160 cm, dolžina 2 m, 1805—07, Borghese): v svojih mislih od gledalca odmaknjena lepotica si z desnico podpira glavo, njena levica pa drži jabolko (-> P ari sova sodba). L: EWA III (1960, t. 27); »MdS« 67 (t. XIII); »US« 11 (f p. 171). — Cf. G. Delogu (1956, p. 316— 17), R. Zeitler (1966, p. 59—60). veper —> merjasec Vera kot personifikacija kreposti -> Fides Vera Icon (ang). The Vernicle, fr. Le Suaire de Veronique, it. Il Sudario della Veronica, nem. Das Schweifituch Christi), od poznega srednjega veka dalje popularen kršč. ik. m.: Kristusova »resnična podoba«, vtisnjena v potni prtič (su- darium ), s katerim mu je na poti na Kalvarijo —> Veronika obrisala obraz. Prt je predstavljan sam v rokah Veronike ali pa dveh angelov, pri krilnih olt. velikokrat na predeli, da so ga verniki lahko poljubljali. Up: npr. Mojster sv. Veronike (Veronika s prtom, jelovina, zač. XV. st., Alte Pin.), Robert Campin (Veronika s prtom, les, Stadel), K. Laib (predelamLaikovega olt., o. 1460), Agostino Cornacchini ( Angel drži suda- rium, marm. kip, Raleigh). L: Rčau II/2 (1957, p. 19); Landolt (1968, repr. p. 54, 93); Stele (1969, p. 274, repr. 232—33); »MdC« 235 (t. XVI). — Cf. K. Kiinstle (1928). ‘Verdunski oltar, znamenita umetnina emajl- nega slikarstva (jamičasti —*■ emajl) v samo¬ stanu avguštinskih kanonikov v —> Klosterneu- burgu, imen. po svojem tvorcu —> Nikolaju iz Verduna: dkč. & dat. 1181, prvotno obloga am- bona, ki sojo po požaru 13. IX. 1330 predelali v zdajšnjo obliko triptiha (viš. brez lesenega okvira 108,5 cm, šir. stranskih kril po 120,5 cm, srednjega dela pa 263 cm). Celota je veliki spom. srednjev. tipologije, ki se v tem primeru opira na nauke sv. Avguština in posebno Huga Sveto- viktorskega. Skupno 51 emajlnih tabel kaže v zgornji vrsti (I) prizore ante legem, v srednji vrsti (II) sub er atia. spodaj (III) pa sub legem- Od skupno 17 navpičnih vrst se jih prvih 15 podreja tipologiji, zadnji vrsti pa to tipologijo dopolnjujeta z eshatološko motiviko t. i. zadnjih reči. Pogl. prizori pred temno modrimi ozadji so v zgoraj deteljčasto zaključenih poljih, nad njimi so v medločjih nad zgornjo vrsto angeli , nad II. vrsto preroki (in enkrat Pavel iz Tarza), nad III. vrsto pa kreposti. V pregledu po navpič¬ nih vrstah (1—17) si smiselno slede naslednji prizori in liki: 1/1 Oznanjenje Izakovega rojstva (lat. naslov spodaj Annunciatio Ysaac) ali -* 2237 Verdunski oltar 2238 Abraham sprejme tri angele (na Abrahamovem napisnem traku —> Tres vidit et unum adoravit ); 1 /II Oznanjenje (Annunciatio Domini), levo zgoraj David (->■ Audi, filia) ; 1 /III Oznanjenje Samsono¬ vega rojstva (Annunciatio Samson), levo zgoraj Krepost nasploh (V ir t us ); 2/1 Izakovo rojstvo (Nativitas Ysaac; 2/11 Rojstvo (Nativitas Domini), angel z napisom —>■ Gloria in excelsis, levo zgoraj Jeremija (—>Femina circumdabit ); 2/111 Samso¬ novo rojstvo (Nativitas Samson), levo zgoraj Veselje ( Gaudium); 3/1 Obrezovanje Izaka ( Cir - cumcisio Ysaac); 3/11 Obrezovanje (Circumcisio Christi), levo zgoraj Mojzes (-> Circumcidetur); 3/III Obrezovanje Samsona (Circumcisio Sam¬ son), levo zgoraj Pokornost (Oboedientia ); 4/1 Abraham in Melkizedek (Abraham Melchisedech); 4/II Poklon treh kraljev (naslov Tres magi cum doniš), levo zgoraj Izaija (—> Parvulus enim na- tum est nobis), des. zgoraj pa Jona ; 4/III Salo¬ mon in kraljica iz Sabe (naslov Regina Saba), levo zgoraj Milosrčnost ali Usmiljenje (Miseri- cordia), des. pa Strah božji (Timor). — Srednji del: 5/1 Prehod skozi Rdeče morje (Transitus Maris rubri ); 5/II Krst v Jordanu (naslov Bap- tismus Christi), levo zgoraj Izaija; 5/111 ^-Bro¬ nasto morje (naslov —*■ Mare super boves XII), levo zgoraj Mir (Pax); 6/1 Mojzes gre z družino v Egipt (naslov Moses it in Egiptum); 6/11 -> Slovesni vhod v Jeruzalem (naslov D it s palma- r uni), Kristus z napisnim trakom —► Dicite filiae Sion, levo zgoraj Izaija (—> Noli timere); 6/III Velikonočno jagnje (Agnus pascalis), levo zgoraj Zmernost (Temperantia); 7/1 Kralj Melkizedek (Rex Melchisedec ); 7/II Zadnja večerja (naslov Cena Domini), levo zgoraj David (—>■ Panem an- Selorum manducavit homo), des. pa Salomon Venite, comedite panem meum); 7/I1I Mana v skrinji zaveze (naslov Man in urna aureci), levo Zgoraj Ljubezen (Caritas), des. pa Pobožnost (Eietas); v 1331 dodani 8. vrsti 8/1 Kajn ubije Abela (naslov Occisio Abel)', 8/11 Kristusa pri¬ dejo (naslov Iudas osculatur Dominum), levo zgoraj David (~+homo pacis meae); 8/III Abner- Jeva smrt (naslov Occisio Abner); v osrednji vrsti celote 9/1 Abraham daruje Izaka (naslov Oblatio Vsaac) ; 9/II Kristus na križu med Marijo in Ja¬ nezom Ev. (naslov Passio Domini), levo zgoraj Danijel (—>post hebdomades sexaginta duas); /lil —> Grozd iz obljubljene dežele (naslov otrus in vecte), levo zgoraj Modrost (Sapientia ) z napisom —>Dominus possedit me; v drugi do- aani > tj. 10. vrsti 10/1 Izvirni greh (naslov Eva ‘ulit de fructu ); 10/11 Objokovanje (naslov Depo- S ‘ tl ° Christi, tj. Snemanje s križa), levo zgoraj zaya (napis -> et erit sepulcrum eius gloriosum, 1 je prvotno sodil k prizoru Polaganja v grob, cf. 11///) in des. zgoraj David (—> Aruit tamquam testa guttur meum)', 10/III Truplo hujskega kralja snamejo (napačen naslov Depositio regis Iericho), levo zgoraj Razumnost (Prudentia) in des. — prav tako brez zveze z motivom — Treznost (Sobrietas ); 11 /I Jožefa vržejo v vodnjak (naslov Ioseph in lacu); 11/11 Polaganje v grob (naslov Sepulcrum Domini), levo zgoraj Salomon (-> ego dormio namesto ustreznejšega —> et erit sepul¬ crum eius gloriosum, zdaj 10/11); 11/III Jono vržejo v morje kitu v žrelo (naslov Ionas in ventre četi), levo zgoraj Sloga ( Concordia ); 12/1 Zazna¬ movanje vrat s črko tav in Deseta nadloga: smrt prvorojencev (naslov Percussio Egipti); 12/11 Kristus v predpeklu (naslov Destructio inferni), levo zgoraj Ozej (-+ero mors tua, o mors); 12/III Samson z levom (Samson cum leone), levo zgoraj Moč resp. Pogum (Fortitudo ); 13/1 Jako¬ bov preroški blagoslov (naslov Benedictiones lacob), Jakob z napisnim trakom -+quis susci- tabit eum; 13/11 Vstajenje (naslov Agnis pascalis), levo zgoraj David (—> terra tremuit), des. prav tako David (—> resurrexi et adhuc sum tecum); 13/111 Samson odnese vrata Gaze (naslov Samson fert portas), levo zgoraj Pravičnost (Iustitia), des. pa Upanje (Špes). — Des. krilo: 14/1 Bog vzame Henoha v nebo (naslov Translatio Enoch); 14/11 Vnebohod (Translatio Domini), levo zgoraj David (-> Ascendit Deus in iubilo); 14/III Elija na gorečem vozu (Helias in curru igneo), levo zgoraj Vera (Fides)', 15/1 —>- Golob prinese Noe tu zelenelo oljčno vejico (naslov Ar ca Noe); 15/11 Binkošti ali Prihod sv. Duha (Adventus Spiritus Sandi), levo zgoraj Joel (-> effundam); 15/111 Mojzes sprejme postavo (naslov Mons Sinay, napisni trak Deus tuus Deus unus est, cf. s. v. Dominus Deus nos ter Dominus unus est); napo¬ sled v obeh eshatoloških vrstah 16/1 Kristusov drugi prihod (naslov De secuttdo adventu), na napisnih trakovih angelov -»■ Colligite primum zizania; 16/11 Angela s pozavnama (naslov Angeli tubis canunt), levo zgoraj sv. Pavel (-> canet enim tuba); 16/III Vstajenje mrtvih (naslov Mortui resurgunt), levo zgoraj Potrpežljivost (Pacient ia); 17/1 Nebeški Jeruzalem (Cele st is Iherusalem) z -> Abrahamovim naročjem; 17/11 Kristus sodnik (naslov Iudicium sedet), levo zgo¬ raj Sofonija (njegove prerokbe samo na splošno povzemajoč napis Dominus ad iudicium veniet) in des. zgoraj Amos; 17/III Pekel (Infernus) v podobi Leviatamvega žrela, levo zgoraj Čistost (Castitas), des. pa Resnica (Veritas). — Zelo pomembne tabelne podobe (temp), s katerimi so 1331 olt. dopolnili na hrbtni strani, kažejo — povzemajoč nekatere giottovske pridobitve in ikonogr. rešitve — *Križanje (napisa cf. s. v. Vere 2239 Verecundia — Vermeer, Johannes 2240 hic homo Filius Dei erat & s. v. Miserere mei, Deus), *Tri žene ob grobu in Noli me tangere pa Marijina smrt in Marijino kronanje. L: SvvarzenskiR (1954 [1967]); EWA X (1965, t. 315 & 318); »US« 7 (1968, repr. p. 156); »PKG« 5 (1969, t. 358 & XLII, p. 261 — L!); »MdS« 56. — Cf. F. Deuchler (1970), H. G. Franz (1969), F. Rohrig (1955 [* 1959]; 1965). Verecundia (lat.), krepost Sramežljivost ali Čistost (nem. die Ziichtigkeit, v istem pomenu kot ena izmed -> šestih Marijinih kreposti tudi —> Pudicitia ). V evang. poročilu o-> Oznanjenju ji ustreza stavek (Lk 1, 29); Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Up: npr. personifikacija na St S v zah. empori stolnice v Krki na Koroškem ( Marija kot Sedeš Sapientiae) — z ustreznim citatom ob njej Sirah (—>■ gratia super gratiam). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). , Vere hic homo Filius Dei erat, evang. citat po Marku (Mr 15, 39: Resnično, ta človek je bil sin božji), stotnikove besede ob Kristusovi smrti. V obliki VERE FILIVS DEI ERAT ISTE jih beremo na stotnikovem napisnem traku na 1331 dodani slikani tabli Križanja s t. i. -*■ Verdun- skega oltarja. Vergil, orig. Publius Vergilius Maro (70—19 pred), lim. pesnik, prvi in najslavnejši poet Avgustove dobe, v srednjem veku in renesansi veljal ne samo za največjega pesnika sploh, ampak kar za preroka in čarovnika. Njegove pesnitve pomembna ikonogr. predloga: cf. s. v. Žkloge ( Eclogae),-> Georgica in -> Eneida (Ae- neis, pos. -> Rimski Vergil in -> Vatikanski Ver¬ gil. Up: Delacroix ( Dante in Vergil v peklu, 1822, Louvre), pos. motiv —> Vergil v košari (infra). L: Domenico Comparetti: Virgilio nel medio evo (n. izd., 2 knj., F 1937—1946). Vergil v košari (angl. The Poet Vergil Suspen- ded in a Baske t, fr. Le lai de Virgile), ik. m. z moralizirajočo vsebino (cf. Aristotel in Filis). Up: npr. Lucas van Leyden (npr. bakr., d. 1525), pri nas pa je bilo ta motiv videti na freskah iz 2. četrt. XVI. st. na gradu —► Gracarjev turn. L: Marie Icon II (1932, repr. 521—24). Verheyen, Egon, nem. um. zgodovinar, piom. v Wiirzburgu 1961 z dis. Die Chorschranken- reliefs des Bamberger Domes. S H. Obererjem izd. pon. izb. E. Panofskyja (s. v., lit. 1964). B: ,Das Fiirstenportal des Bamberger Domes: Zum Problem des »Bamberger Meisters «‘ (ZfKw, 1962); Das Goldene Evangelienbuch von Echternach (Mn 1963, »Bibl. des Germanischen Nationalmuseums Niirnberg« 22); (& H. Stafski) ,Das Triumphkreuz an St. Maria im Kapitol' (Anz Gn, 1963); ,A n Icono- graphic Note on Altdorfer’s Visitation in the Cleve¬ land Museum of Art' (AB, 1964); ,Eros et Anteros: »Veducation de Cupidon« et la pretendue »Antiope « du Gor rege' (GBA, 1965); ,Corregio's »Amori di Giove« ‘ (JWCI, 1966); ,Tizians »Eitelkeit des Irdi- schem: Prudentia et Vanitas ‘ (Panth, 1966); Duisburg (DLi 1966, »Die Kstdenkmaler des Rheinlandes«); ,Athena und Arachne: Ein kaum bekannter Zyklus in der Stadtresidenz zu Landshut ‘ (ZfKw, 1966); ,Jacopo Strada's Mantuaner Skizzen' (Jb. Bini, 1967); ,Der Sinngehalt von Giorgiones »Laura«' (Panth, 1968). Veritas (lat.) —> Resnica Vermaseren, M. J., hol. arheolog, raziskovalec Mitrovega kulta in mitrejev. B: Corpus Inscriptionum et Monumentorum Reli- gionis Mithriacae, I—III (Den Haag 1956—1960); Mithras de geheimzinnige god (A 1959; nem. izd.: Mithras: Geschichte eines Kultes, Stu 1965). Vermeer, Johannes ali Jan van der Meer, imen. Vermeer van Delft (1632—1675), hol. slikar, po Halsu in Rembrandtu najpomembnejši mojster hol. slikarstva XVII. st., ki ga je po dolgem pozabljenju ponovno odkril Burger-Thore. Kar se da mirne in preproste prizore (običajno po¬ dobe notranjščine z bolj ali manj isto opremo, v pogledu od blizu in zato v močni perspekti- vični skrajšavi) zaznamuje hladna dnevna svet¬ loba in plemeniti prava poezija svetlih, čistih barv (predvsem rumene in modi e), zaradi ka¬ terih se umetnik zdi »najmodernejši« med vsemi Holandci XVII. st. Ohranilo se je vsega o. 35 slik, jci so nedvomno njegovo delo (ponarejal ga je mdr. Han van Meegeren), in to Diana s spremljevalkami (o. 1654, Mauritshuis), Kristus pri Marti in Mariji (o. 1654/55, Edinburgh), Pri zvodnici (d. 1656, Dresden), Speče dekle (o. 1656, MM), Žena, ki bere pismo (o. 1657, Dres¬ den), Vojak in dekle (o. 1657, Frick), Uličica ( Htt Straatje, o. 1658, Rijksmus.), *Pogled na Delft (o. 1658, Mauritshuis), » Kuharica « ali »Dekla, ki vliva mleko« (Het Melkmeisjt, o. 1658, Rijksmus.), »Žena ob oknu« ali »Žena z vrčem za vodo« (o. 1658/60, MM), Gospod in dama, ki pije vino (o. 1658/60, Dahlem), Dekle s kozarcem vina (o. 1658/60, Braunschvveig), Glasbena ura (o. 1658/60, Frick), »Koncert« ali »Trio« (o. 1658/60, Boston 1SG), Gospod > n dama ob spinetu (o. 1659/60, Buckingham). Dekle s turbanom (o. 1660, Mauritshuis), Glava deklice (o. 1660, Charles Wrightsman, Palm Beach, Florida, ZDA [prej z. Duc d’Arenberg, Bruselj]), Dama, ki piše pismo, in služkinja (°- 1660/62, Sir Alfred Beit, Blessington, Irska), Žena, ki tehta zlato (o. 1662/63, Washingto n [prej z. Joseph E. VVidener, Philadelphia]), Vernet, .(Claude-)Joseph — Veronika 2242 2241 » Dekle z biserno ogrlico « ali »Vanitas« (o. 1662/ 63, Dahlem), »Žena, ki bere pismo « ali »Dekle v modrem« (o. 1662/63, Rijksmus.), Dama, ki piše pismo (o. 1663/64, Washington [prej Eunice Oakes, Nassau, Bahamski otoki]), Dama, ki igra na lutnjo (o. 1663/64, MM), Dekle s flavto (o. 1664, Washington), Dama z rdečim klobukom (o. 1664, ib.), Čipkarica (o. 1664, Louvie), *»(Jmetnikov atelje«, ali »Alegorija slikarstva << (o. 1665, Ksthist. Mus.), Ljubezensko pismo (o. 1666, Rijksmus.), Dama in služkinja (o. 1666/67, Frick), Dama, ki igra na kitaro (o. 1667, Ken- wood), Astronom (d. 1668, baion Elie de Roth¬ schild, Pariz), Geograf (d. 1669, Stadel), » Ale¬ gorija vere« ali »Alegorija novega testamenta « (o. 1669/70, MM), Dama [ki stoji ] ob spinetu (o. 1670, Nat. Gali.), Dama [ki sedi] ob spinetu (po 1670, ib.). L: William Biirger [= E. J. Th. Thore ]: Van der Meer de Delft (P 1866); HdG I (1907); E. Trautscholdt (ThB XXXIV, 1940, s. v. — L!); P. T. A. Swillens: Johannes Vermeer (Utr 1950); Laurence Gowing: Vermeer (L 1952); R. van Lutter- velt (Winkler Prins 18, 1954, s. v.); Ludwig Gold- scheider: Jan Vermeer: The Paintings, Complete Edition (L: Ph 1958); Horst Gerson (EWA> XIV, s - v. — L!); L’opera completa di Vermeer (Mi 1967, »CA« 11, uv Giuseppe Ungaretti, kat. Piero Bianconi ~~ L!); S. J. Gudlaugsson (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. V. Bloclt (1954), A. Blum (1945), W. Bode (1906), Th. Bodkin (1940), M. Eisler (1916), f- Fierens (1952), M. J. Friedlander (1923 [Propy- laen-Kg.]), J. G. van Gelder (1958), H. Gerson (1952), H. Jantzen (1910), V. N. Lazarev (1933), A. Malraux (1952), E. Plietzsch (1911; 1939), J. Rosenberg (& Slive 1966 — L!), F. van Thienenjmf). Vernet, (Claude-)Joseph (1714—1789), fr. sli- k ar , krajinar. R. v Avignonu, 1732—53 v Italiji, u - (75) v Parizu. S: npr. Ponte Rotto (1745, Louvre), Pogled na Angelski grad in most v Rimu (d- 1745, ib.), Jutro v Castelmaru (d. 1747, Ere- ^itaža) in kot pendant Motiv iz Tivolija (d. 1747, •k-), Brodolom (o. 1748, Montpellier), Marsejsko Pristanišče (d. 1754, Louvre), Nevihta (1777, Av ignon, Mus. Calvet). L: Florence Ingersoll-Smouse: Joseph Vernet, Pemtre de marine (P 1926); J.-C. Lemagny (Kindler (1929) 68 ’ S ‘ V-) ' ~ Cf ' Ch ' BlafW (1898) ’ L ’ Gille ‘ Verona, mesto v sev. Italiji ( Venelo ) na 0 e h straneh Adiže. Pomembni srednjev. in re nesančni spom. L: EWA Vlil (1963, stp 581—85 — L!), XV: aex (1968, p. 621—22); Reclams Kunstfuhrer _J5J 1 ’ 1L Oberitalien Ost (Stu 1965, p. 1012—87). U - G- Biermann (1904). ~ arena, eden izmed najbolje ohranjenih rim. ( 44 ^ teatrov ’ sez - konec I. st., eliptične oblike ^ >4 X 73,5 m), za o. 22000 gledalcev. 73 ~~ Leksikon ~ Santa Maria Antiča, romanska cerkvica. Na malem trgu ob njej znameniti *nagrobniki družine delta Scala iz XIV. st. ( Arche Scaligere ): med njimi ima najbogateje okrašenega Cansigno- rio, nad samim portalom c. pa je nagrob. Can- grandeja s kopijo jezdeca (orig. Civico Mus. d’Arte, Castelvecchio). ~ SanfAnastasia, dominikanska gotska c., sez. 1290 — 1481. Notr.: Altichierijeva freska {*Družina Cavalli pred Madono in Sv. Eligij ozdravi konja, o. 1385/90). Pisanellovo fresko (*legenda jv. Jurija, 1433/38, v Capp. Pellegrini) so sneli 1958. ~ San Ženo Maggiore (piazza S. Ženo), eden izmed v. spomenikov romanske dobe v sev. Italiji, sez. 1118—38, povišan in podaljšan konec XII. st. (iz časa o. 1200 tudi »roža« pročelja). Tridelno *pročelje s stolpom nekd. opatije na levi in zvonikom na des. ( campanile sez. 1045— 1178) učinkovito zaključuje trg. Ob vratih (-> vrata cerkve S. Ženo) pomembni reliefi: levo evang. prizori (mojster Guglielmo) od Oznanjenja, Obiskovanja in Rojstva do Križanja, des. prizori iz Geneze (mojster Niccolo 1138); Ustvarjenje živali, Ustvarjenje Eve, Ustvarjenje Adama, Izvirni greh, Izgon iz raja in Delo prvih staršev. Spodaj na obeh straneh prizori iz Teo- dorikovega življenja. Notr.: triladijska, kor s konca XIV. st., iz istega časa tudi les. strop-, pod korom kripta. Med StS-mi iz XIII. st. Sv. Jurij z zmajem in princeso, med opremo *triptih z Madono in svetniki (—> Mantegna 1459) in slikano razpelo XIV. st. L: Lionello Luppi: Chiesa di S. Ženo (Bol 1967, »Tesori d’arte cristiana: Edizione speciale«); »US« 7 (1968, p. 193). — Cf. K. J. Conant (1959). ~ Museo di Castelvecchio, Civico Mus. d'Arte (Castelvecchio). S: mdr. zastopani Stefano da Zevio ( Madona v rožnem gaju, zač. XV. st.), C. Crivelli (» Madonna della Passione«), Giov. Bellini, Paolo Veronese (npr. Pase Guarienti, d. 1556), itd. P: Cangrande I della Scala, konje¬ niški kip z nagrobnika (-> Sta Maria Antiča). L: Hanna Kiel (Panth, 1966, p. 134); Renzo Chiarelli & Licisco Magagnato: Castelvecchio e le arche scaligere (F 1969, »I tesori« 24). Veronese, Paolo— >Paolo Veronese Veronika, kršč. svetnica (3. II.), istovetena s krvotočnico (-> Ozdravljenje krvoločne žene), ki je na poti na Kalvarijo Kristusu obrisala pot s prtičem (sudarium) ; na njem je čudežno ostala Kristusova »resnična podoba«, -> Vera Icon (po slednji nastalo tudi svetničino ime). L: Rčau m/3 (1959, p. 1314—17 — L!). 2243 Verrocchio, Andrea del — Vertumnus in Pomona 2244 Verrocchio, Andrea del (1435—1488), it. kipar in slikar, najpomembnejši florent. kipar med Donatellom in Michelangelom. V 1470-ih letih se je v njegovi delavnici učil -*■ Leonardo da Vinci (mdr. tudi —> Lorenzo di Čredi). P: npr. nagrob. Giovannija in Piera de' Medici (sarkofag iz porfiija, serpentina, marmorja in brona, dkč. & dat. 1472, Florenca, S. Lorenzo, Stara zakri¬ stija), *David (bron, 1470/76, verj. o. 1475, Bargello), Putto z delfinom za medičejsko vilo v Careggiju (bron, verj. proti koncu 1470-ih let, Florenca, Pal. Vecchio [od 1550/67 do 1959 na dvorišču, odtlej tam bron. kopija, orig. pa v 2. nadstr. v prostoru ob Sala dei Gigli]), Por¬ tret dame s šopkom (marmor, o. 1478?, Bargello), doprsje Giuliana de' Medici (žg. glina, o. 1479/80, Washington), *Neverni Tomaž (bron, post. 1483, Florenca, Orsanmichele, via Calzaioli) in po¬ sebno slavni *Colleoni, konjeniški spom. (bron, 1479—88, ulil 1490 Alessandro Leopardi , post. nov. 1495 in odkrit marca 1496, Benetke, Čampo Ss. Giovanni e Paolo). — S: edino izpričano delo je slavni —>Krst v Jordanu (o. 1473/75, Uffizi), pri katerem je Leonardo da Vinci naslikal levega angela in krajinsko ozadje. L: Cankar III/l (1936); Luitpold Dussler (ThB XXXIV, 1940, s. v. — L!); id. (Kindler V, 1968, s. v.); »US« 10 (1969); Marco Chiarini: Andrea del Verrocchio (Mi s. a., »MdS« 24). — Cf. A. Bertini (1935; 1967 — L!), G. Delogu (1956), G. Galassi (1949), H. von Mackowsky (1901), G. Passavant (1959; *1969 — L!), L. Planiscig (1941), J. Pope- Hennessy (II 1958), P. Schubring (1915 v »HdKw«), Ch. Seymour Jr. (Harm 1966), etc. VERSAILLES, mestece 23 km jugozah. od Pariza, zraslo ob *versajskem gradu (le chateau de Versailles), ki skupaj s svojim parkom pred¬ stavlja največjo stvaritev fr. umetn. v obd. ba¬ roka. Jedro gradu je bil za Ludovika XIII. sez. lovski gradič (1624—26). Novo grajsko celoto so začeli za Ludovika XIV. v 1660-ih letih oblikovati arh. Louis -> Le Vau, Charles -> Le Brun (notr. oprema) in Andre Le Notre (park), tvorci N. Foucquetovega —> Vaux-le-Vicomte; od 1678 dalje gl. aih. Hardouin-Mansart (—> Mansart). Grad, ki ga je Le Vau hkrati povezal z bodočim mestecem (po vzoru Piazza del Po- polo v Rimu se na Plače d'Armes pred gradom shajajo resp. žarkasto iz nje izhajajo tri ceste), je postal nedosegljivi vzor številnim pozn. evr. knežjim rezidencam. Med posameznimi sestavi¬ nami posebno pomembni *vrtno pročelje (Le Vau & Hardouin-Mansart 1669—85), v osred¬ njem traktu * Zrcalna dvorana (La Grande galerie ali Galerie des glaces, dolga 73 m, šir. 10,5 m, vis. 12,3 m, 1678—84, opremil Le Brun), ki jo obdajata kvadratna *Salon de la Guerre (Har¬ douin-Mansart, Le Brun & Coysevox, zač. 1678) in Salon de laPaix (kot prejšnji stranica 10,26 m, viš. 11,5 m), *grajska kapela (Hardouin-Mansart 1689—1710), Kraljičino stopnišče (Escalier de la Reine, po Le Vaujevih načrtih Hardouin-Man¬ sart od 1672 dalje), Salon de 1'Oeil de Boeuf (1701), itd. V gradu poleg rest. kraljevskih pro¬ storov bogata galerija slik (portreti in zg. mo¬ tivika, mdr. npr. Nocretova — Družina Ludo¬ vika XIV. v mit. preobleki, izmed slikarjev za¬ stopani npr. Ph. de Champaigne, Largillierre, Gros, Ingres, Delacroix (v t. i. Galerie des Ba- tailles), itd., v ogromnem parku, ki pomeni s svojo strogo, naravo tako rekoč zanikujočo ureditvijo vzoren primer fr. parka, pa poleg okrasnih kipov in vaz — mdr. Apolonova votlina po načrtu H. Roberta (1778—80) z Girardonovo marm. skupino * Apolonu strežejo Tetidine nimfe (1666) in Coysevoxova v. marm. Vase de la Guerre (viš. 2,5 m, 1684—85) — zlasti Grand Trianon (sez. 1687 Hardouin-Mansart), Petit Trianon (1762 zač. Jacques-Ange Gabriel) in za Marijo Antoinetto ustvarjena vasica le Hameau (Richard Mique & H. Robert 1782—86). L: Pierre de Nolhac: *La Creation de Versailles (Versailles 1901); id.: *Histoire du Chateau de Ver¬ sailles (3 knj., P 1911—1918); Leon Deshairs: Le Grand Trianon (P 1912); id.: Le Petit Trianon (P 1912); Ch. Mauricheau-Beaupre: Versailles: 1’Histoire et l’Art (P 1949); EWA V (1961, stp 545—46, t. 407—09 & 421); Pierre Verlet: Versailles (P 1961); Pevsner (1966); Alfred Marie: Naissance de Ver¬ sailles (2 knj., P 1968 [oc. Guy Walton, AB, sept- 1971]); S. Hoag & W. Vitzthum: Charles Lebrun k Versailles: La Galerie des Glaces (P 1969); »US« 10 (1969); »PKG« 9 (1970, t. 278—81 & XLVIII). " Cf. A. Blunt (1953), G. Briere (s. a. [1907—09]; 1911), P. de Nolhac (1896; 1912—1913). Vertova, Luisa, it. um. zgodovinarka, dolg o* letna sodel. in prevajalka B. Berensona; eden izmed 14 urednikov Kindler s Malerei Lexikon. B: Mantegna (F 1950); ,Some late works by Vero- nese‘ (BM, 1960). Vertue, George (1684—1756), angl. bakro¬ rezec in starinoslovec. Na njegove zapiske, k' ob vsej neurejenosti pomenijo pogl. pisani vir za angl. umetn. v obd. pribl. 1700—-1750, se j e oprl Horace -> Walpole, ko je pisal svoje Anec- dotes of painting in England. B: Vertue note books (7 knj., Ox 1930—1955). Vertumnus in Pomona, rim. mit. dvojica, k* jo je prvi skupaj predstavil Ovid (cf. Met. XI^> 623 ss): Vertumnus, bog letnih časov, in— >P°~ mona. Up: npr. Pariš Bordone (Louvre), Hend- rick Goltzius (1613, Rijksmus.), Adriaen vah de Velde (d. 1670, Ksthist. Mus.). 2245 Verzone, Paolo — Vetter, Ervald M(aria) 2246 L: Hunger (1955, p. 370—71); Pigler II (1956, p. 250—54). — Cf. J. Rosenberg (& S. Slive 1966, t. 4A), etc. Verzone, Paolo, it. um. zgodovinar, uči na politehniki v Torinu. B: L’architettura religiosa delValto medio evo nell' Italia settentrionale (Mi 1942; 2. izd. 1961); Varle preromanica in Liguria ed i rilievi decorativi dei »se- coii barbari« (T 1945); 1 Verdendes Abendland (Ba-Ba 1967, »K. der Welt«), Vesel, Ferdo (1861—1946), slov. slikar, realist. R. v Lj, štud. 1878—82 na ak. na Dunaju (Grie- penkerl, Eisenmenger, Wurzinger) in po odslu¬ ženi vojaščini na ak. v Munchnu 1883—87 (Lofftz), v Munchnu prijateljeval z Ažbetom in Jakopičem in imel 1895 v Schwabingu krajši čas lastno šolo; 1896—97 učil risanje na lj. realki, 1897—99 potoval po Evropi, 1899—1902 živel v Mekinjah pri Kamniku, nato pa se naselil na svojem gradiču Grumlofu na Dolenjskem; u. v Lj. S: npr. I. N. Sadnikar (1887, NG), Prija¬ teljici (o. 1889, NG), Pred svatbo (NG), Svatba (NG), Tihožitje s klobasami (o. 1918, NG), Karla Bulovec (o. 1918), itd. — Uustr. Špiridona J uša Kozaka (Lj 1937). L: Fr. Stelč (ThB XXXIV, 1940, s. v.); SteleS (1949); AS (1958 — L!); Fr. Srde (Vollmer V, 1961, *; v.); ŠijanecS (1961); J. Čopič (ELU 4, 1966, s. v.); Cevc SU (1966); SlovS (1966). — Cf. I??. Cankar (1951), J. Kozak (1946 [1950]), F. S tarč (1948), S. "urnik (1924). VESELA GORA pri Šentrupertu na Dolenj¬ skem, podr. c. Frančiška Ksaverija (romarska c.) ®*č. 1723. Med notr. opremo pozen »zlat« v. °lt- Fresko v kupoli 1760 naslikal Anton Tušek. L: ŠumiL (1961); Oris (1966, repr. 64); »ArS« 3 (1969). __ C f. I. Steklasa (1913). veslo (lat. remus, nem. die Ruder), mdr. atribut Sv - Vojteha Vesoljni potop (lat. Diluviurn, angl. The Great Flood, fr. Le Deluge, it. II diluvio universale, Bern. Die Sintflut ), ik. m. tako po Bibliji (1 Mojz .’ c (- s. v. Noe) kot po grš. mitologiji (—> Devkd- ‘° n >n Pira). Up (bibl. ik. m.: dež je lil na zemljo štirideset dni in štirideset noči)', npr. miniaturi v ~ y Pentatevhu iz Toursa iz VIT. st. (f. 9) in pado- Va nski Bibliji (—>- Bibbia istoriata padovatta, Ro- !>»>. (■ 5r), lesor. v —► Dalmatinovi Bibliji (1584, Sv), Carlo Saraceni (Pommersfelden, Schloli 'veiBenstein). L: p igler I (1956, p. 20—22), II (1956, p. 64). vesperae (lat.), večernice, del dnevnega »oficija« s č. resp. katol. duhovnikov (-> officium). Vesta, rim. boginja ognjišča, ki do neke mere ustreza grš. boginji domačega ognjišča Hestii. L: Hunger (1955, p. m—12). — Cf. E. Panofsky (Camera di San Paolo 1961). Vestfalija, dežela v Nemčiji (ZRN). Med kraji s pomembnimi um. spomeniki npr. Freckenhorst, Minden, Miinster, Paderborn in Soest. L: Bau- und Kunstdenkmaler von Westfalen (47 knj., Mii 1893—1959); W. Burmeister: Die west- falischen Dome: Paderborn, Soest, Osnabriick, Min¬ den, Miinster (Mn-Bl 1951, »Deutsche Lande, deutsche K.«); Anton Henze: Westfalische Kunst- geschichte (Recklinghausen 1957); Reclam N III (1959); W. Hansmann: Kunstwanderungen in West- falen (Stu 1967); G. 1 Vagner: Barockzeitlicher Pas- sionskult in Westfalen (Mii 1967, teol. dis. [Mii]); K. E. Mummenhoff: Die Baudenkmaler in West- falen: Kriegsschaden und Wiederaufbau (Dortmund 1968). — Cf. P. Pieper (1964) in pos. rev. fVestfaien. Veth, Jan (Pieter), (1864—1925), hol. slikar in pisec o umetn., r. v Dordrechtu, u. v A’damu. Up: npr. J. Israels. B: ,Die angebliche Verstiimmelung von Rembrandts Nachtvvache ‘ (JkPK, 1902); Kunstbeschouvvingen (A 1903); Streifziige eines hollandischenMalersinDeutsch- iand (BI 1904); Jožef Israels en zijn kunst (Arn¬ hem & Nijmegen 1904); Hoilandsche teekenaars van dežen tijd (A 1905); RembrandPs lev en en kunst (A 1906); ,Rembrandts Anpassungsart ‘ (K. u. Kiinstler, 1906); J o sef Israels (Lpz-A 1910); Korte Gids voor het Rembrandt-huis (A 1911; 7. izd. 1920 [& sup. 1921—24]); Portretstudies en silhouetten (2., razš. izd., A 1914); (& S. Muller izd.) Albrecht Diirers Niederldndische Reise (Bl-Utr 1918); Beelden en groepen (A 1919); Rembrandt (A 1924). L: Hall Por (1963). VETRINJ, nem. Viktring (Koroška, Avstrija), cistercijanski samostan, ust. 1142, razpuščen 1786. Nekd. samostanska c. s tlorisom po vzoru burgundskega -» Fonteneya (podoben tloris ima tudi c. nekd. samostana v —> Kostanjevici na Krki, ki je bil naseljen iz Vetrinja) posv. 1202, pozn. večkrat prež., 1847 za o. 25 m skr. na vzh. strani. Slikana okna s konca XIV. st. vetrnica anemona Vetter, Ewald M(aria), nem. um. zgodovinar, docent za zgod. srednjev. umetn. na univ. v Mannheimu. Prom. 1954 v Heidelbergu s tezo Mariologische Tafelbilder des 15. Jahrhunderts und das Defensorium des Franz von Retz. B: Maria im Rosenhag (Dii 1956, »Lukasbiicherei zur christlichen Ikonographie« 9); , Maria im bren- nenden Dornbusch ‘ (Das Miinster, 1957); ,Der ver- lorene Sohn und die Siinder im Jahrhundert des Kon- zils von Trient ‘ (Spanische Forsch. der Gorres-Ges., Reihe I: Gesammelte Aufsatze zur Kulturgesch. Spaniens, 15, 1960); ,Media Vita ‘ (ib., 16, 1960); ,Der Einzug Philipps III. in Lissabon 1619 ‘ (ib., 2247 Vey, Horst — VICENZA, »Basilica« 2248 1962); ,Edme Bouchardon in Rom und seine Biisten Papst' Clemens XII.' (Heidelberger Jahrbiicher, 1962); ,Virgo in sole ‘ (Festschrift f. Joh. Vincke, M 1963); , Iconografia del »Varon de dolores«: Su significado y origen' (Arch Esp Arte, 1963); ,Die Maus auf dem Gebetbuch' (Ruperto-Carola, 1964); ,Das Frankfurter Paradiesgartlein' (Heidelberger Jahrbiicher, 1965); ,Necessarium Adae peccatum' (Ruperto-Carola, 1966); (& R. Langbehn) ,Poussins Bacchusbild im Stock- holmer Nationalmuseum' (ib., 1967); ,Defensorium' (LCI I, 1968); Die Kreuzigungstafel des Isenheimer Altars (Hdl 1968, »SbHdl«); (& W. A. Bulst) .Das Figurenprogramm am fVestportal der Liebfrauenkirche in Trier' (Ruperto-Carola, 1968); ,El Grecos Laokoon » reconsidered«' (Panth, 1969). Vey, Horst, nem. um. zgodovinar, višji kustos v kolnskem VVallraf-Richartz Mus. B: Die Zeichnungen Anton van Dycks (2 knj., Brussel 1962); , Johann Peter Weyer: Seine Gemdlde- galerie und seine Kunstliebe‘ (W-RJb, 1966); (& A. Kesting) Kataloge des Wallraf-Richartz-Museums, 3; Katalog der niederlandischen Gemdlde von 1550 bis 1800 im Wallraf-Richartz Museum und im offentlichen Besitz der Stadt Ko In mit Ausnahme des Kolnischen Stadtmuseums (K 1967); ,Die Bildnisse Everhard Ja- bachs ‘ (W-RJb, 1967); ,Materialien zur kolnischen Kunstgeschichte in der 2. Hdlfte des 18. Jahrhunderts ‘ (H. Kauffmannov zb., 1968); , Adolf von Carstanjen und seine Gemaldesammlung' (W-RJb, 1968); (& G. von der Osten) Painting and Sculpture in Germany and the Netherlands: 1500—1600 (Harm 1969, »The Pelican Hist. of Art«), vezani sistem ali kvadratni shematlzem (nem. gebundenes System ali quadratischer Schematis- mus), temeljno načelo, po katerem je zasnovana —> bazilika v obd. —> romanike. Osnovno mero stavbe predstavlja t. i. križiščni kvadrat (nem. das Vierungsquadrat), ki nastane s tem, da se sekata enako široki vzdolžna in prečna ladja. Dodan proti vzh. ustvarja ta kvadrat kor ( korni kvadrat), proti sev. in jugu oba kraka transepta, več samostojno obokanih kvadratov proti zah. pa sestavlja ladjo. Polovico tako široki stranski ladji ravno tako sestavljajo samost, kvadrati. Pri tem so običajno vogali kvadratnih travej gl. ladje zaznamovani z močnejšimi oporami (nem. die Hauptstiitzen), vogali stranskih travej pa s šibkejšimi (die Nebenstiitzen ). VEZELAY ( Bourgogne , Francija), *Ste-Made- leine, opatijska c. nekd. benediktinskega samo¬ stana, nekoč slavna božja pot in hkiati zač. ene izmed romarskih poti v —> Santiago de Compo- stela, kot celota najtehtnejši ohranjeni spom. v Burgundiji. Sez. prvič od 1096 dalje, obnovljena po požaru 1120 in posv. 1132, rest. sredi XIX. st. (Viollet-le-Duc 1850—56). Triladijska roman¬ ska c. z narteksom in pozn., zgodnjegotski kor (1165—80). Pomembni kapiteli s figuralnimi *reliefi (mdr. Jakobov boj, Putifarjeva žena ob¬ tožuje Jožefa, David ubije leva in medveda, David premaga Goljata, Danijel v levnjaku, Skušnjave sv. Antona, Ugrabljenje Ganimeda in zodiakalna znamenja). Na notr. portalu slavni *timpanon z reliefom (o. 1130), ki predstavlja z ikonogr. vidika nenavadno združitev prizorov Vnebohod in Kri¬ stus razpošlje apostole ( tuja ljudstva na vratni prekladi, zodiakalna znamenja in z deli ponazor¬ jeni meseci na arhivolti). L: Cankar II/l (1931); F. Salet: La Madeleine de Vezelay (Melun 1948); Echapasse (1963); »US« 7 (1968); »PKG« 5 (1969, t. 178 & 284). — Cf. J. Beckvvith (NY 1964 — L!), A. Katzenellenbogen (1944). Vhod v Jeruzalem —>■ Slovesni vhod v Jeruzalem vhodna lopa (angl. the porch ali the galilec, fr. la porcht, it. il portico ali pronao ali protiro, nem. die Eingangshalle ali die Vorhalle). Via Crucis —►Križev pot Via Lattea (lat.) -> Nastanek Mlečne ceste Viale, Vittorio, it. um. zgodovinar in muzealec, direktor torinskega Mus. Civico. B: (izd.) *Mostra del Barocco Piemontese (3 knj., T 1963 [rk]); (izd.) Mostra di Filippo Juvarra, archi- tetto e scenografo (Messina 1966 [rk]); Opere d'arte preromanica e romanica del duomo di Vercelli (Ver- celli 1967, »L’arte nel Vercellese« 1); (& M. Viale Ferrero) Aosta romana e medievale (T 1967); Gauden- zio Ferrari (T 1969). Viani, Alberto (1906—_), it. abstr. kipar, r. v Quistellu pri Mantovi, štud. na beneški ak. pii Arturu -> Martiniju (1944—47), tam zdaj tudi sam uči. L: Giedion-Welcker (1960); SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. A. C. Ritchie (1952). Viarum ductrix (lat) Hodigitria VICENZA, mesto v sev. Italiji ( Veneto ), po - membno v zgod. lik. umetn. predvsem zaradi Palladiove arhitekture. L: EWA VIII (1963, stp 585—86 — L!), XV: Index (1968, p. 624). — Cf. M. Fabiani (1898). ~ Santa Corona, dominikanska c. Med slika¬ mi Poklon kraljev (Paolo Veronese o. 1578) in Krst v Jordanu (Giov. Bellini 1500/02). L: »CA« 20 (1968, št. 198), 28 (1969, št. 167). ~ Santuario di Monte Btrico. V refektoriju Paola Veronese Pojedina Gregorija Vel. (477 X 862 cm, 1572), ki so jo 1848 avstr, vojaki raz¬ sekali na 32 kosov. L: »CA« 20 (1968, kat. št. 162). — »Basilica« ali Pal. della Ragione (piazza det Signori): poznogotsko palačo XV. st. je »preo¬ blekel« Palladio od 1549 dalje (dkč. 1616). L: EWA XI (1966, t. 29). 2249 VICENZA, Palazzo Chiericati — Vidic, Janez 2250 ~ Palazzo Chiericati, zač. o. 1550 (Palladio). V njem Mus. Civico. L: Pevsner (1966); »PKG« 8 (1970, t. 342 & p. 349—50 — L!). *Teatro Olimpico, zač. Palladio 1579, dkč. V. Scamozzi 1585. L: »US« 9 (1969, f p. 121). ~ Villa Loschi ( Biron ); freske G. B. Tiepola iz 1734, mdr. Čas odkriva resnico. L: »CA« 25 (1968, št. 90). ~ * Villa Rotonda ( Villa Capra), zač. kot svoje najbolj znano delo Palladio 1566/67 (dkč. V. Scamozzi 1606). L: Cankar III/l (1936); Pevsner (1966); »US« 9 (1969, f p. 120); »PKG« 8 (1970, t. 339, p. 347 & 348 — L!). ~ Villa Valmarana: * freske G. B. in G. D. Tiepola iz 1757 krase z ustreznimi motivi Sala di Ifigenia (npr. Žrtvovanje Ifigenije), Stanza deiriliade, Stanza del! Orlando Furioso, Stanza deli'Eneide in Stanza del la Gerusalemme Liberata, Stanza del Carnevale, Stanza delVOlimpo in Stanza dei Putti. L: »CA« 25 (1968, št. 240 — L!). — Cf. A. Morassi (1945). VICQ - SUR - SAINT - CHARTRIER ( Nohant- Y‘cq v pokrajini Berry, Francija). V c. sv. Mar¬ tina samosvoje romanske StS-e (verj. 2. četrt. XII- st.), ki sta jih po odkritju 1849 prizadevno pomagala ohraniti George Sand, la bonne Dame de Nohant, in -> Merimee. V precejšnjem neredu 'n malo elegantnem, zato pa toliko bolj osebnem slogu so predstavljeni prizori iz Kristusovega živ¬ ljenja (npr. Jožefovi očitki Mariji, Oznanjenje, Obiskovanje, Poklon kraljev, Predstavitev v temp- ha, Slovesni vhod v Jeruzalem, Zadnja večerja in Kristusa primejo, tudi prilika —► Bogatin in ubogi Lazar ), Psihomahija, apostoli, preroki, itd. L: cf. O. Demus (»1968 — L!), J. Hubert (1954), U-H. Michel (1961 — L!). Victoria, krilata rim. boginja zmage, ki je nasledila grš. personifikacijo Nike. Prim. tudi Seslo prenos tipov. . T/ Tonio Hdlscher: Victoria Romana: Archaolo- Sische Untersuchungen ... (Mainz 1967 — L!). vicus (lat.), vas, zlasti obcestna vas za časa Rimljanov. L; cf. J. Filip (n 1969 s. v.). Vid (lat. Viti,s, češ. Vit, fr. Gui, it. Guido [ali nem. Veit, polj. VVit), kršč. svetnik (25. V I-)> naj bi bil mučenik pod Dioklecijanom. Atribut: npr. kotel vrelega olja (v katerega so ga vrgli). Up: npr. na oltarju iz Miihlhausna (o. 1385, Stuttgart), Bergant (v kotlu, Križna gora pri Ložu, podr. c.); cf. s. v. ->štirinajst priprošnjikov. L: Reau III/2 (1958, p. 621—24 — L!). VIDEM, it. Udine, središče Furlanije v sev. Italiji (dežela Furlanija-Julijska krajina) ob robu Furlanske nižine, 1238—1420 pod oglejskimi patrijarhi, nato več stoletij pod Benetkami. Na osrednjem trgu, Piazza della Liberta, je Loggia del Comune ali Pal. del Comune (sez. 1448—56). Na gradu (II Castello di Udine) je Mestni muz. in gal. V stolnici monokromne freske G. B. Tiepola (1726). L: Carlo Someda de Marco: II Museo Civico e le Gallerie d’Arte Antiča e Moderna di Udine (Udine 1956 — L!); EWA VIII (1963, stp 591—92 — L!). ~ Palazzo Arcivescovile ali PArcivescovado, poprej Pal. Dolfin: odlično ohranjene * freske mladega G. B. -> Tiepola. Pozornost zaslužijo tudi groteske Giovannija da Udine in štukaturni okras (G. Mengozzi-Colonna). — Palazzo della Provincia di Udine, prvotno Pal. Antonini. Pomemben zlasti v. salon, ki ga je 1698 s freskami okrasil Giulio -> Quaglio: na stropu v sredini -> Faetontov padec, okrog -> štirje elementi, ki jih predstavljajo Vulkan (ogenj), Neptun (voda), Juno (zrak) in Kibela s svojo levjo vprego (zemlja), in 12 mesecev, ki jih ponazarjajo personifikacije z ustreznimi —> zo- diakalnimi znamenji. Na eni steni —> Semiramida obveščena o uporu (d. 1698), —> Tomiris da Kirovo glavo potopiti v kri, Giges poroči Kandaulovo ženo in -> Temistoklov samomor, na drugi steni pa Kinegirova žrtev, -> Estera pred Asuerjem, Mu- cius Scaevola pred Porseno, Lidijskega kralja Kresa vržejo v ogenj, Boj med Rimljani in Sabinci in Peisistratos. L: Aldo Rizzi: II Palazzo della Provincia di Udine (s. 1.: Industrie Grafiche Editoriali s. a. [1969]). Videnje zaprtih vrat (lat. Porta Ezechielis, fr. La Vision de la porte close, srb. Jezekiljeva vizija o vratima), bibl. ik. m. (Ezek 44, 1—4). Up: Antelami (Ezekijelova soha z napisom Vidi por- tam in domo Domini clausam, Fidenza), freska v Lesnovem (—»- Lesnovo, 1349), itd. (cf. s. v. Marijanski simboli). L: Rčau II/l (1956, p. 377); SSS (1966). — Cf. W. Neuji (1912). Vidic, Janez (1923—....), slov. slikar. R. v Lj, 1950 dkč. AUU (Mihelič, G. A. Kos) in 2251 Vidmar, Drago — Vignola, Giacomo Barozzi da 2252 1952 specialko za stensko slikarstvo (S. Pengov). Živi v Mrb, od 1956 dalje tehn. ur. zal. Obzorja. L: S. Mikuž (NO, 1956); ŠijanecS (1961); Andrej Ujčič (ELU 4, 1966, s. v.); Franc Šrimpf (Delo, 24. II. 1968). Vidmar, Drago (1901—_), slov. slikar in grafik. R. v Sapjanah pri Trstu, stud. na ak. na Dunaju (1922—23) in v Zgb (1924), med 2. svet. vojno v partizanih. S: npr. Dekle z vrčem (1929, MG [last SKP]). L: Drago Vidmar, Nande Vidmar (Lj 1930, uv Tone Seliškar, »Zbirka del slov, lik. umetn.« 2); SteleS (1949); AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); ZMG (1964); Nadreal Soc (1969 — L!); V. V. [Vera Visočnik], Slikar in grafik Drago Vidmar (Borec, 1971, p. 78—87). Vidmar, Nande (1899— ), slov. slikar. R. v Proseku pri Trstu, stud. na ak. na Dunaju (1921—22), v Zgb (1923) in Dresdenu (1924—— 25), med 2. svet. vojno v partizanih. Brat Nan¬ deta Vidmarja (supra, cf. ib. lit.). L: France Steli (ELU 4,1966, s. v.); Vera Visočnik, Obisk pri slikarju Nandetu Vidmarju (Borec, 1969, p. 710—17). Vidovič, Emanuel (1870—1953), hrv. slikar v Splitu, tam r. in u. (82). L: Pola vijeka (1953); L. Menaše (NRazgl, 21. IV. 1956); Duško Kečkemet (ELU 4, 1966, s. v. — — L!). — Cf. D. Kečkemet (1959). Vieira da Silva, Marie-Helčne (1908—_), pariška (port.) abstr. slikarka, r. v Lizboni. L: Pierre Descargues: Vieira da Silva (P 1949); Guy IVeelen: Vieira da Silva (P 1960); H. Read (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. R. de Solier (1956). Vien, Joseph (-Marie), (1716—1809), fr. slikar na prehodu v —> neoklasicizem. R. v Montpel- lierju, v Parizu učenec Ch. Natoira, 1754 postal član Ac. Royale (med njegovimi učenci J.-L. David), 1775—81 direktor Ac. de France v Rimu, u. (92) v Parizu. S: npr. Suzana s starcema (o. 1746, Nantes, Mus. des B.-A.), Speči puščavnik (1750, Louvre), Prodajalka Amorjev (1763, Fontainebleau), Mlada Grkinja v kopeli (1767, zas. z.), Apoteoza J. J. Winckelmanna (Langres, Mus.), Mars in Venera (d. 1768, Eremitaža). L: Jean Locquin: La peinture d’histoire en France de 1747 A 1785 (P 1912); H. Vollmer (ThB XXXIV, 1940, s. v. — L!); J-.C. Lemagny (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. M. Levey (Rococo to Revolution 1966), L. Reau (Le Rayonnement 1946). VIERZEHNHEILIGEN, znamenita B. Neu¬ mannova *romarska c. 14 priprošnjikov v sili (Frankovsko, ZRN), sez. po njegovih načrtih 1743—72. Slikovita arhitektura se razodeva že v tlorisu (iz 3 podolžno položenih ovalov izve¬ dena ladja, na obeh straneh polkrožno zaključen transept, drug v drugega se prelivajoči prostori), sicer pa arhitekturne učinke pomembno stopnju¬ jeta tudi barvitost (bela, zlata in rožnata barva) in umetelno zajeta svetloba. V osrednjem ovalu kot žarišče celote povsem netektonsko oblikovani *v. olt. (J. A. Feichtmayr & G. Oblherr 1763). L: Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 252 — L!); Pevsner (1966); »US« 10 (1969, f p. 167 & 239). — Cf. E. Hempel (Harm 1965). Vigee-Lebrun, Elisabeth (-Louise), roj. Vigee (1755 — 1842), fr. slikarka, do revolucije pod po¬ kroviteljstvom Marije Antoinette, 1789 emigrirala v Italijo, 1795 — 1801 v Rusiji, 1802 se vrnila v Pariz. S: več kot 600 portretov, npi. Avtp. s hčerko (o. 1789, Louvre), Veliki vojvodinji Alek¬ sandra Pavlovna in Helena Pavlovna (d. 1796, Eremitaža); o. 200 krajin. B: Souvenirs de ma vie (3 knj., P 1835—1837). L: W. H. Helm: Vigee-Lebrun, her life, works and friendships (L 1916); Jerzy Mycielski & Stani- slaw Wasylewski: Portrety polskie Elzbiety Vigee- Lebrun (Lwčw-Poz 1927); Lada Nikolenko, The Russian portraits of Madame Vigee-Lebrun (GBA, 1967). — Cf. A. Blum (1920), L. Dumont-Wilden (1909), L. Hautecoeur (1917), P. de Nolhac (1908 [1912]). Vigenere, Blaise de (1523—1596), fr. humanist, ki je v francoščino prev. in kom. znamenite, za ikonografijo pomembne Filostratove opise slik (-> Filostrat star.): editio princeps 1579, ilustr. izdaje izšle 1614, 1615, 1629, 1630 in 1637. Med 64 bakr. ilustracijami v zadnji izd. (cf. bibl., infra) npr.: f. 76: Amphion (—>■ Amjion in Zetos)', f. 90: Phaš ton (-> Faeton, —► Faetdntove sestre spremenjene v topole ); f. 108: Semele (-> Semela) f. 119: Ariadne (-»• Ariadna, —> Ariadna na Ndk- sosu, ->Bakhos in Ariadna)-, f. 132: Pasiphai (—> Pasifaa ); f. 191: Narcisse (-»■ Narcis); f. 254: Perseus (—»•Perzej osvobodi Andromedo)-, f. 308: Hippolyte (-> Hipolitova smrt)-, f. 369: Pan (-*■ Pari): f. 463: Atlas (-> Atlas): f. 470: Antee (- > Herakles davi Anteja): f. 480: Hercule parmy les Pygmees (Herakles med pigmejci ); f. 533: Euadne (—> Euadne). L: Denyse Mitral: Blaise de Vigenere: arehčo- logue et critique d’art (P 1939); W. McAUister Johnson, Prolegomena to the »Images ou Tableau* de Platte Peinture« (GBA, 1969). Vigila, skriptor -»• Codex Vigilanus Vignola, Giacomo Barozzi da (1507—1573), it; arhitekt in pisec o arhitekturi, pomemben tudi za razvoj iluzionističnega slikarstva. R. v Vignoh v Emiliji, se učil v bližnji Bologni (najprej slikar¬ stva), bil v Fontainebleauju in od 1546 v službi 2253 Vignon, Pierre(-AIexandre) — Villard de Honnecourt 2254 družine Farnese v Rimu: tam od 1564 do smrti gl. arhitekt Petrove c. A: v Rimu Villa Giulia (1551—53 z Ammanatijem in Vasarijevim sode¬ lovanjem) in il *Gesu (zač. 1568, po njegovi smrti pročelje Giacomo della Porta), v Capraroli pri Viterbu pa Pal. Farnese (o. 1547—1559 [o. 1530 zač. Ant. da Sangallo ml.], tudi StS-e v Sala del Concilio, Sala di Giove in Camera Tonda). — Njegovo gl. teoretsko delo (cf. infra) je postalo najbolj priljubljen priročnik baročnih arhitektov in doživelo številne izdaje. B: *Regola delli cinqve ordini delVarchitettvra in 32 tavole (s. 1. & s. a. [1562]); Le due regole della prospettiva pratica con commentari del P. Egnatio Dami (R 1583). L: Memorie e studi intorno a Jacopo Barozzi (Vignola 1908); Venturi XI/2 (1939); Maria IValcher Casotti, Jacopo Barozzi da Vignola nella storia della Prospettiva (Periodico di matematiche, 1953); O. Paggio, The Farnese table: a rediscovered work by Vignola (Met Mus B, 1959/60); Panofsky Ren (1960); Maria IValcher Casotti: *I1 Vignola (2 knj., Trieste 1960); T. K. Kitao, Prejudice in perspective: a study °f Vignola’s perspective treatise (AB, 1962); Schlos- serL (1964); Fernanda de’ Maffei (EWA XI, 1966, stp 229); »PKG« 8 (1970). — Cf. W. Lotz (1938), G. K. Loukomski (1927), M. Mušič (II 1966), E. Panofsky (*Die Perspektive 1927). Vignon, Pierre(-Alexandre), (1763—1828), fr. ar h., r. in u. v Parizu. A: c. Ste Madeleine v Parizu (1809—42, dkč. J.-J.-M. Huve) v obliki ant. templja (peripteros), ki naj bi po Napoleo¬ novi želji postala Temple de la gloire. vihar na morju -> Kristus pomiri vihar na morju Viktring -> Vetrinj Vilibrord, lat. Willibrordus Trajectensis ali Epternacensis (o. 657/58—739), anglosaški misi¬ jonar, imen. apostol Frizijcev. R. v Northumbrii, menih v samostanu Ripon blizu Yorka, postal škof v Utrechtu in 698 ust. opatijo v -+Echter- n ochu. Kršč. svetnik (7. XI.). L: Rč au m/3 (1959, p. 1345-46 — L!). — Cf. Braun (1943, stp 755 & 775—76). viličasti križ (fr. la croix fourchue, nem. das Gabelkreuz), križ kot dievesno deblo, od katerega Se v obliki vilic ali črke Y razraščata okleščeni ^ e Ji; v lej obliki sestavni del mistično natura¬ lističnega —> Križanega iz o. 1300 in v XIV. st. (nem. das Gabelkruzifixuš). Med znanimi primeri pP r -1. i. kužni križ iz 1304 v kolnski c. St. Maria 'jj 1 Kapitol, v dominikanski c. v Brežah (nem. fiesach) na Koroškem in jtozn., o. 1370, v oaptisteriju v Piranu. Cf. s. v. arbor vitae in v ejnati križ. j. Fried Miihlberg , Crucifixus dolorosus: Ober e Pedeutung und Herkunft des gotischen Gabel- crucifixes (W-RJb, XXII, 1960); CevcS (1963, p. 84—86 & 362 [op.,62 & 64—67], repr. 56 & 58); Gotik in Čsterreioh (itrems 1967 [rk], št. 145 & 152); »ArS« 2 (1967 [=,1968], t. 10); Europe Goth. (1968, št. 106). — Cf./G. Schiller (II 1968, p. 159, repr. 483—84). / Viljem iž Conchesa, fr. Guillaume de Conches (1080—1150 ali 1154), stednjev. filozof, gramatik in astrolog, čigar dela so pripisovali Bedi »Ča¬ stitemu« (—> Beda Venerabilis, cf. Migne PL XC) pa Honoriju iz Autuna (zato cf. Migne PL CLXXI1, 39—102) in Viljemu iz Hirsaua. V njegovi De philosophia mundi so med razprav¬ ljanjem o nraveh (-> štirje temperamenti) pred¬ stavljeni lev kot kolerična žival, prašič kot flegma¬ tična, osel in vol pa kot melanholični živali (»najboljši«, tj. sangviničen značaj, je po nje¬ govem zaznamoval samo človeka, ki je šele po izvirnem grehu »degeneriral« v melanholične, flegmatične in kolerične ljudi); tu je najti tudi znano trditev, da je »najbolj vročekrvna ženska mrzlejša od najbolj mrzlega moškega« ( calidis - sima [mulier] frigidior est frigidissimo viro, cf. Migne PL CLXXII). L: Saturn and Melancholy (1964); Vorlander I (1968). — Cf. E. R. Curtius (5. izd. 1965). Viljem iz Malavalle, kršč. svetnik (10. II.), spoznavalec in puščavnik, nazadnje v samotni dolini Malavalle pri Grossettu, u. 1157, »isto¬ veten« z Viljemom Akvitanskim (u. 812) ali Viljemom X. Toložanskim (u. 1138). Up: npr. Guercino ( La Vestizione del Santo, 1620, Bo¬ logna). L: Mille Santi (1931 [s. v. Guglielmo duca d’Aqui- tania]) ; Reau III/2 (1958, p. 624—27 [Guillaume d’Aquitaine])\ LS I (1968). — Cf. J. Braun (1943, stp 749—52 [ Wilhelm von Maleval]). Viljem iz Sensa, fr. Guillaume de Sens, fr. arh., ki je po požaru 1174 zač. 1175 novo katedr. v —> Canterburyju. 1178 se je ob padcu z ogrodja hudo poškodoval, še nekaj časa z bolniške po¬ stelje vodil zidavo ter se nato vrnil umret v Francijo. L: Pevsner (1966). — Cf. J. Flis (1885, p. 112), M. Mušič (1 1965). Viljem Osvajalec, normandijski vojvoda, angl. kralj (1066—87). V->- Caenu ust. t. i. Moško opatijo s c. St.-Etienne. Njegovo zavzetje Anglije kaže -> preproga iz Bayeuxa (—»• Bayeux: Mus.). Villa Adriana -v Hadrijanova vila Villa d’Este Tivoli Villard de Honnecourt (XIII. st.), fr. arh. Ohranila se je njegova »skicirka« ali bolje knjiga predlog iz o. 1240 ( livre de portraicture, Bibl. 2255 Villon, Jacques — VIPAVA 2256 Nat., Ms. fr. 19093), ki je edini tovrsten doku¬ ment klas. gotike (o. 325 perorisb na 33 perga¬ mentnih listih, tj. pribl, polovica nekd. obsega). Cf. s. v. stavbarnica. L: EWA XV: Index (1968, p. 627). — Cf. H. R. Hahnloser (*1935 [1968]), M. Mušič (I 1965). Villon, Jacques, s pr. im. Gaston Duchamp (1875—1963), fr. slikar in giafik, biat Marcela —> Duchampa in Rajmonda Duchamp- Villona. R. v Damvillu pri Rouenu, od 1894 v Parizu, 1895—1910 z risbami sodel. pri časopisih Le chat noir, Gil Blas, UAssiette au beurre, Le Rire, itd., 1911 povezan s kubizmom, 1911—12 član skupine Section d'Or, zares slaven postal po 2. svet. vojni, u. (87) v Puteauxu pri Parizu. L: Dora Vallier: Jacques Villon: oeuvres de 1897 & 1956 (P 1957); Herbert Reaci (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. J. Adhemar (L’Oeil, 1955), H. H. Arnason (1968 ali 1969), P. Eluard (1948), W. Haft- mann (4. izd. 1965; 1965), B. S. Myers (V 1969, s. v. [tekst Arnold Rosin & Abraham A. Davidson] — L!). Vincencij ali Vincenc iz Valencie (lat. Vincen¬ ti us Levita Caesaraugustanus), kršč. svetnik (22. I.), diakon, mučenec za vlade Dioklecijana. Up: npr. St S v —> Berze-la- Ville (pozno XI./zgodnje XII. st.), relief na kapitelu katedr. v Autunu (1. pol. XII. st. — namesto krokarja varujeta truplo orla). L: Rčau III/3 (1959, p. 1324—29 — L!); Keller (1968, p. 499—500); LS I (1968); »US« 7 (1968, p. 48). Vincenc iz Beauvaisa, lat. Vincentius Bellova- censis (o. 1190—1264), dominikanec v samostanu v Beauvaisu, spisal na pobudo -^-Ludovika IX. največjo srednjev. enciklopedijo, orjaški Specu- lum majus, sest. iz t. i. naravnega ( Speculum naturale), učnega ( Speculum doctrinale), nrav¬ stvenega ( Speculum morale, ki si ga je V. samo zamislil, a ne sam napisal) in zg. ogledala (Spe¬ culum historiale). Delo so prvič natisnili v Stras¬ bourgu 1473. — Up: npr. miniatura v Jeana de Vignaya prev. Miroir Historial (Ham. rkp. s konca XV. st., Br. Mus., Ms. Roy. 14, E. I (Vol. I), f- 3r). B: Speculum majus (pon.: 4 knj. in-fol. Douai 1624). L: Vorlander (1968). — Cf. J. Evans (1966, repr. p. 192), B. Male (1898 [1948]). vino (lat. vinum, angl. the wine, fr. le vin, it il vino, nem. der Wein), starodaven religiozen simbol, v antiki povezan z -> Dičnisom resp. Bakhom (v Bibliji prim. npr. Sodn 9, 13; Ps 103 [104], 15; Iz 5, 7); na splošno ponazarja — zlasti rdeče vino — kri in žrtvovanje resp. mladost in večno življenje. Cf. s. v. vinska trta. Vinograd Prilika o delavcih v vinogradu Vinogradniki —> Prilika o hudobnih ... vinotok —> oktober vinska trta (grš. ampelos, lat. vitis, angl. the vine, it. la vite, nem. die iVeinrebe ali der Wein- stock) je ob splošni simboliki -> vina (supra) pos. v kršč. umetn. simbol -^-Kristusa (Jan 15, 1 & 5: Jaz sem prava vinska trta ... Jaz sem trta ..., po vulgati: Ego sum vitis vera ... Ego sum vitis). Atribut -> Dionisa, -> Noeta (-> Noe¬ tova pijanost) in -> Urbana. L: C. Leonardi: Ampelos: II simbolo della vite nelParte pagana e paleocristiana (R 1947); Ferguson (1954). Viollet-le-Duc, Eugene Emmanuel (1814—1879) fr. arh., izredno akt. restavrator in pisec o umetn., r. v Parizu, u. (65) v Lausannu. Vodil je obnovo Sainte-Chapelle v Parizu, z —> Lassusom rest. pariško katedr. Notre-Dame (od 1844 dalje) in opatijsko c. —»■ Saint-Denis pii Parizu, poleg tega pa je rest. še številne fr. srednjev. spomenike (Amiens, Carcassonne, Clermont-Ferrand, Nar- bonne, Sens, Toulouse, Vezelay, etc.). B: ,Du style gothique au dix-neuvieme siecle ‘ (An- nales Archeologiques, 1846); *Dictionnaire raisonne de Varchitecture franfaise du XI« au XVI « siecle (10 knj., P 1858—1868), pos. Table analytique et synthe- tique du Dictionnaire raisonne ..., P 1889); Memoire sur les Cites et les Ruines americaines (P 1862); *Entretiens sur V architecture, I—III (3 knj., P 1863—- 1872); Intervention de V etat dans V enseignement des beaux-arts (P 1864); * Dictionnaire raisonne du mobi- lier franfais: de l'epoque carlovingienne d la renais- sance (6 knj., P 1868—1875); Histoire d'une maison (P 1873; n., razš. izd. P s. a.); Histoire d'une forte- resse (P 1874); Histoire de Vhabitalion humaine: depuis les temps prehistoriques jusqu’a nos jours (P 1875); L'art russe: Ses origines, ses elements consti- tutifs, son apogee, son avenir (P 1877); Histoire d'un hotel de ville et d’une cathedrale (P 1878); Histoire d'un dessinateur: Comment on apprend d dessiner (P 1879); De !a decoration appliquee aux edifices (3. izd., P 1894). L: EWA VII (1963, stp 557 — L!); Robin Middle- ton (EWA XIV, 1967, s. v. — L!). — Cf. P. Abraham (1934), M. Mušič (III 1968 — L!). VIPAVA na Primorskem. Lanthierijev grad'. s 3 rizaliti razčlenjeno pročelje (na portalu graj¬ ske kapele kronogram z letnico 1702). — V de¬ kanijski c. freske F. Jelovška (na stropu, 1752) in Janeza Wolfa (s sodel. 1876—77). — Spomin¬ ska plošča na hiši, v kateri je živel mladi France Mesesnel (odkrita 1951). L: SteskaS (1927, p. 308—09); SteleP (1960); ŠumiL (1961); I. Komelj & E. Smole (VS IX, 1965, p. 250); »ArS« 3 (1969, p. XV, t. 3). — Cf. S. Mikuž (ZUZ, XVI, 1939/40, p. 31). 2257 Vipiteno — viseča kupola 2258 Vipiteno, it. ime za —>■ Sterzing Vipper, Boris Robertovič (1888—1967), rus. um. zgodovinar, 1924—40 prof. na univ. v Rigi, nazadnje direktor Puškinovega muz. v Moskvi. B: Risunki gollandskih hudožnikov XVII veka (1917); Problema i razvide natjurmorta (Kazan 1922); ,Das Problem des Stillebens' (ZAKw, 1931); Tinto- reto (Mo 1948); Borba tečenij v italjanskom iskusstve XVI veka (1520 — 1590) : K probleme krizisa italjan- skogo humanizma (Mo 1956); Problema realizma v italjanskoj živopisi XVII—XVIII vekov (Mo 1966). L: BSE 8 (1951); Iskusstvo (1967, št. 5, nekr.). Virginia Museum of Art -> Richmond Virginitas (lat.), Deviškost (nem. die Jungfrau- lichkeit), Marijina čednost (— >šest Marijinih kreposti), ki jo ponazarja personifikacija z ustrez¬ nim delom evang. poročila o —► Oznanjenju (l k 1, 34: Virum non conosco, tj. moža ne spoznam) ali pa je ob poosebitvi Pavel iz Tarza z napisnim trakom (1 Kor 7, 34a: Ženska, ki ni omožena, in devica skrbi za to, kar je Gospodovega ...). Up: npr. na StS v zah. empori stolnice v Krki na Koroškem (o. 1264). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Virgo fortis Kummernis Virgo praegnans, »noseča devica«-> Ofeku- vanje (evang. ik. m.) Virilitas (lat.), Moškost -*■ Veliki zmagoslavni v oz cesarja Maksimilijana I. Virius, Mirko (1889—1943 ubit), hrv. »naivni« slikar, kmet, 1936 zač. slikati, ko ga je sosed, kmečki pisatelj Miškin, seznanil z -> Generaličem 'n F. Mrazom (slikal do 1939), cd 1941 dalje v NOV, ubit v koncentracijskem taborišču v Ze¬ munu. L: Dimitrije Bašičevič: Mirko Virius (Zgb 1961, »Mlb«); virius (Zgb 1963 [rk, Gal. primitivne umjet- nosti], uv R. Putar); Mirjana Veža (ELU 4, 1966, s - v. — L!); Nadreal Soc (1969 — L!). v ir melancholicus, »melanholični mož«, rene¬ sančna predstava samotnega umetnika in inte¬ lektualca, ki jo napoveduje že Petrarka (De vita s °litaria) in ki ji mdr. ustrezajo številne podobe sv - Hieronima. Tak je tudi Michelangelo kot Heiaklit v Rafaelovi -* Atenski šoli, v samem Michelangelovem opusu pa il pensieroso, Lo- r enzo, vojvoda urbinski, v —> Medičejski kapeli. L: Zygmunt Wažbihski, »Vir melancholicus«: Z /| ejow renesansovvego obrazovvania geniusza (folia mstoriae artium, V, Kr 1968). *Virtus in Fortuna razpravljata, Rado posluša m razs oja, Fouciuetova naslovna miniatura (f. Iv: 28,5 X 20,2 cm) v ikp. Martin Le Franc: UEstrif de Ver tu et de Fortune (o. 1460, Leningrad, Drž. biblioteka Saltikova-Ščedrina, Ms. F. v. XV. 6): za Krepostjo sredi bujnega zelenja pav, v ozadju čvrst grad s pavoma, za Fortuno, ki vrti svoje kolo sreče na golih skalah, nesrečo oznanjajoča sova, v ozadju pa grajske razvaline s krokarji. L: Alex. de Laborde: Les principaux mss. a pein- tures conservčs dans 1’ancienne Bibl. imp. publ. de St-Petersbourg, I (P 1936); Paul I Vescher (EWA V, 1961, stp 514); RDK (63. zv., 1970, repr. stp 278). — Cf. A. Chastel (G: Sk 1969, repr. p. 6). Virtutum omnium vas — > Posoda vseh kreposti Višcher, Georg Matthaus (u. 1699), avtor tudi za naše kraje pomembnega dela *Topographia ducat us Sdriae (Gratz 1681), za katerega je 159 bakr. vrezal Anton -> Trost. Med gradovi na Slovenskem so predstavljeni Betnava pri Mrb, Brežice, Črnci pri Apačah, Gornji grad, Hra¬ stovec pri Mrb, Laško (spodnji grad), Lemberg pri Dobrni, Olimlje, Podčetrtek, Ptuj, Sevnica, Slovenska Bistrica in Turnišče pri Ptuju, sicer pa tudi notr. Marijine c. v Puščavi na Pohorju. L: ZUZ nv Vil (1965 [= 1966], repr. 30, 34, 38). — Cf. N. Šumi (Arhit. šestnajstega 1966, repr. p. 33, 39, 96, 99, 141, 153, 166), id. (Arhit. sedemnajstega 1969, repr. p. 27,42,105—07,109,111,143, 153—54). Vischer, Peter, ml. (1487—1528), sin Petra Vischerja star. (infra), prvi pomembnejši nem. mojster male plastike. L (cf. s. v. Vischer, Peter, star.): Heinz Stafski, Die Vischer-Werkstatt und ihre Probleme (ZfKg, 1958); id.: Der jtingere Peter Vischer (Nii 1962 — oc. Klaus Pechstein, ZfKg, 1964, p. 192—94). Vischer, Peter, star. (o. 1460—1529), nem. poznogotski kipar na piagu renesanse, najpo¬ membnejši predstavnik livarske diužine v Niirn- bergu, oče Petra Vischerja ml. (supra). P: Mož, ki lomi vejo (»Der Astbrecher«, [atr.], bron, o. 1490, Miinchen, Bayerisches Nationalmus.), —>■ Sebaldov grob v Niirnbergu (po star. osnutku I zač. 1508, dkč. s sinovi), celopost. kipa * Arturja in Teodorika na nagrobniku cesarja Maksimili¬ jana (~> Innsbruck: -*■ Hofkirche). L: Cankar III/2 (1951 — cf. Fischer)’, F. Kampfer: Peter Vischer (D 1960); Dieter 1 Vuttke, Methodisch- Kritisches zu Forschungen iiber Peter Vischer d. A. und seine Sohne: Kunstgeschichte und Philologie (AKug, 1967). — Cf. S. Meller (1925), E. Meyer (1965), V. Oberhammer (1935). viseča kupola (angl. the sail vault, nem. die Hdngekuppel): pendentivi so del kupole same; njen osnovni krog je zato opisan kvadratu, ki ga kupola prekriva. 2259 Visitatio Beatae Mariae Virginis — višine stavb in spomenikov 2260 Visitatio Beatae Mariae Virginis -> Obiskova¬ nje (evang. ik. m.) Visoka pesem Salomonova (abi. Vp, lat. Can- ticum Canticorum, angl. Song of Songs, fr. Can- tique des Cantiques, it. Cantico dei Cantici, nem. Das Hohe Lied Salomos ali Lied der Lieder), ena izmed bibl. knjig, prvotno gotovo profapa pesem, po kršč. kodifikaciji ena izmed t. i.-» poučnih knjig —>Biblije. Njene poetične ljube¬ zenske prispodobe so raznovrstno vplivale na kršč. srednjev. ikonografijo (—> Sponsus et Spon- sa, po stihu z neprevedeno hebr. besedo aminadab [v vulgati 6, 11: anima mea conturbavit mepropter quadrigas Aminadab ] npr. motiv —> Aminadabova kvadriga) in zlasti še na marijansko simboliko. Cf. e. g. lilija med trnjem ( lilium inter spinas — 2, 2), Davidov stolp z zidnimi venci ( turris David cum propugndculis — 4, 4), zaprt vrt (Hortus conclusus — 4, 12), zapečaten studenec (lons signatus — ib.), studenec žive vode ... z Liba¬ nona (putes aquarum viventium ...de Libano — 4, 15), lepa kakor luna (pulchro ut luna — 6, 10), čista kakor sonce ( electa ut sol — ib.), slono¬ koščen stolp ( turris eburnea — 7, 4 resp. 7, 5), libanonski stolp (turris Libani — ib.). L: Reau II/l (1956, p. 297—99 & 309 — L!). — Cf. E. Male (fin du moyen age 1908, p. 220—24). visoka renesansa (angl. the High Renaissance, nem. die Hochrenaissance) it. umetn. ustreza pribl, prvima dvema decenijema XVI. st. in je že od takrat veljala za »klas.« vrh -> renesanse sploh. Poleg njenih v. 3 predstavnikov, Leo¬ narda, -jr Michelangela in —> Rafaela (čigar smrt jo je tako rekoč simbolično zaključila), ji mdr. pripadajo tudi —> Andrea del Sarto, fra ->• Barto- lommeo in -*■Bramante. L: cf. (tudi Šestnajsto st.) H. tVdlfflin (*1899 & pozn.), za slikarstvo S. J. Freedberg (*1961). VISOKO pod Kureščkom. Gotsko podr. c. sv. Miklavža (ladja z ravnim stropom, križno- rebrasto obokan prezbiterij) je 1443 poslikal —> Janez Ljubljanski (2-krat sgn. & dat. freske), in sicer v prezbiteriju (npr. Sv. Miklavž reši tri mladeniče, tj. prepreči obglavljenje 3 obsojencev), na slavoloku (npr. Imago pietatis in Jurij v boju z zmajem), pročelju in sev. strani zun. ( Luxuria). L: MAS I (1935); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!); Cevc SU (1966); Stele (1969, repr. 1, 9, 108— 11 & 113); »ArS« 4 (1969, p. LXVI). — Cf. E. Cevc (1959), F. Steli (800 Jahre 1960). VISOKO v Poljanski dolini: bron. spom. pisatelju dr. Ivanu Tavčarju (-> Savinšek 1957). L: Sinteza (št. 7, okt. 1967, f p. 25). visokosrednjeveška umetnost, obd. —> otonske umetn. in -> romanike, tj. od 2. pol. X. do XII. st. L; Georges Duby: Adolescence de la chretientč occidentale: 980—1140 (G: Sk 1967, »A-I-H«); »US« 7 (1968). — Za slikarstvo: C. R. Dodvvell: Painting in Europe: 800 to 1200 (Harm 1971, »The Pelican Hist. of Art« — L!). Višehradska madona, popularna slika Marije z otrokom (temp, les, 68,5 x 54 cm, zgodnja 1350-a leta, Praga, c. sv. Petra in Pavla na Višehradu), zgoden primer it. ikonogr. tipa —> Madonna deli'Umil ta na Češkem. Podoba je zelo verj. nastala za c. Sanctae Mariae de humi- litate v Pragi, ki naj bi jo bil ustanovil Jan Očko iz Vlašima, ko je bil še škof v Olomoucu (1351 — 64); rest. 1968. L: Mojmir Hamsik, Vyšehradska madona: Re- staurace a mallrska technika (Umeni, 1969). — Cf. A. Matejček (1938; & J. Pešina 1950), Gerh. Schmidt (1969 [izšlo 1970]), etc. Višibrodski mojster (češ. Mistr vyšebrodskeho cyklu, nem. Meister von Hohenfurth), češ. slikar, imen. po cistercijanskem samostanu Vyšši Brod blizu avstr, meje, za katerega je o. 1350 naslikal pasijonski cikel. Ohranjenih 9 tabel (pl na lipo¬ vem lesu, temp, povprečno o. 99 X 93 cm, Praha); Oznanjenje, Rojstvo, Poklon kraljev, Oljska gora, Križanje, Objokovanje, Vstajenje, Vnebohod in Binkošti. L: Stange II (1936); W. Moli, Hohenfurth, Mei¬ ster von (Kindler III, 1966 — L!). — Cf. A. Matčjček (1938; & J. Pešina 1950). višine stavb in spomenikov: Empire State Build- ing v New Yorku 381 m (dkč. 1931), Eifflov stolp v Parizu 300 (1889), Palača kulture in znanosti v Varšavi 234 (1955), Fernsehturm v Stuttgartu 211 (1954), stolp katedr. v Ulmu 161 (1890), zah. stolpa katedr. v Kolnu 157 (1880), Keopsova piramida prvotno 146,5 (o. 2600 pred), stolpa katedral v Strasbourgu 142 (1439) in na Dunaju 136 (1433), kupola Petrove c. v Rimu s križem 132,5 (1593), stolpi katedral v Antwerpnu 132, Salisburyju 123 in Londonu 117, kupola florent. stolnice s križem 114,36, milanska stol¬ nica 108, stolp Asinelli v Bologni 104, campanile Markove c. v Benetkah 99, stolp (torre d , Ariwlfo) Pal. Vecchio v Florenci 94, zvonika katedr. v Reimsu 81,5, stolpa Notre-Dame in oder Opere v Parizu 69, katedr. v Yorku 62, stolp (la Volo- gnana) Bargella v Florenci 57, kupola Hagie Sofie v Carigradu 55,6, Slavolok zmage v Parizu 49,54, Kolosej v Rimu in ladja katedr. v Beau- vaisu 48, obelisk m piazza S. Giovanni in Late- rano v Rimu s podstavkom 47, Trajanov steber skupaj s Petrovim kipom 46 (brez kipa pribl- 2261 višinski naris — VITERBO, Museo Civico 2262 40, sam steber 29,78), ladje katedr. v Kolnu 45, Amiensu 42, Reimsu 37,95, Chartresu 36 in Parizu 35, Berninijev bron. baldahin v Petiovi c. v Rimu 29 in obelisk na trgu pred njo 25,5 (s križem 41), Slavolok Septimija Severa v Rimu 23, obelisk iz Luksorja na Plače de la Concorde v Parizu 22,83, Teodorikov mavzolej v Raveni 15,5, Titov slavolok v Rimu 15,4, Zrcalna dvo¬ rana v Versaillesu 12,3, stebri Partenona 10,5. L: cf. J. Flis (1885, p. 145—46). višinski naris (angl. the elevation, fr. V&leva- tion, it. Valzato, nem. der Aujrifi), graf. upodo¬ bitev dela stavbne zun. (npr. pročelja) ali stene v notr. {the interior elevation), zvečine v pomanj¬ šanem merilu. vita activa (lat.), »dejavno življenje« (nem. das tdtige Leben) v nasprotju z — > vita contemplativa. Ponazarjajo ga npr. angeli, ki hodijo po —>Ja¬ kobovi lestvi navzdol (po Honoriju iz Autuna in —*■ Herrad von Landsperg), Jakobova žena —> Lea (v nasprotju z Rahelo) in Jezusova učenka —> Marta (v nasprotju z Marijo [Magdaleno], cf Lk 10, 38—42), v -> Medičejski kap. pa Giuliano, vojvoda nemourski (v nasprotju z Lorenzom, vojvodom urbinskim). L: Rčau II/l (1956, p. 147 zgoraj). — Cf. K. Kunstle (1928, p. 68 & 287). Vita brevis, ars longa, v nadaljevanju occasio praeceps, experientia fallax (ali experimentum Pericidosum), judicium difficile (lat), iz Hipo¬ kratovih aforizmov prevzeta in temu ustrezno sprva medicini posv. krilatica (življenje je krat¬ ko, umetnost dolga, priložnost bežna, izkustvo varljivo [poskus nevaren], sodba težka). Pri Goetheju Die Kunst ist lang, das Leben kurz (Faust I, 558. stih), pri Longfellowu Art is l°ng, and time is fleeting (A Psalm of Life), sicer pa tudi napis na tihožitjih vrste ->• Vanitas n Pr. na E. Colyerjevem domn. avtp. (d. 1684 Saltsjobaden, David Hultmark). L: Fumagalli (1951); Biichmann (1959). — Cf. J. Pialostocki (1966, p. 217 & 230), I. Bergstrom (1956, P- 181 & repr. 155), P. O. Kristeller (1951). vita contemplativa (lat.), premišljujoče življe¬ nje (nem. das beschauliche Leben), ki ima po kršč. prepričanju (kot »bogomiselno« življenje) Prednost pred —> vita activa. Ponazarjajo ga npr. a ngeli, ki hodijo po -^-Jakobovi lestvi gor, Jakobova ljubša žena -> Rahela in Jezusova ljubša učenka —>• Marija [Magdalena], v Medi¬ jski kap. pa Lorenzo, vojvoda urbinski. Vita et miracula Sancti Edmundi, Življenje in čudeži sv. Edmunda, romanski rkp. (Bury St. Edmunds o. 1130/33, Morgan Libr., Ms. 736). Eden izmed iluminatorjev —> Psalterja iz St. Albans Abbey ga je okrasil z 32 celostr. miniatu¬ rami. Med njimi npr. Angeli kronajo sv. Edmunda (f. 42). L: Diringer Book (1958, p. 251). — Cf. J. Baum (1930 v »HdKvv«), J. Beckmth (NY 1964). Vital (lat. Vitalis, it. Vitale di Ravenna), kršč. svetnik, rim. vojak, soprog sv. Valerije in oče sv. Gervazija in sv. Protazija, po legendi za Nerona z glavo navzdol živ zakopan v Raveni, katere drugi pati on je postal po sv. Apolinariju. Dan; 28. IV. Up: mozaik v polkrogli apside c. S. Vitale v—>- Raveni (2. četrt. VI. st.), V. Car- paccio (d. 1514, Benetke, S. Vitale [za v. olt.]), Barocci (d. 1583, Brera), itd. L: Reau III/3 (1959, p. 1334); LS II (1970). vita practica -> Vanitas Vita Sancti Augustini, iluminiran rkp. iz srede XV. st. (Boston, Public Libr.) s 116 ohranjenimi (prvotno jih je bilo 124) miniaturami, pomemb¬ nimi za ikonografijo Avrelija Avguština. L: Vita Sancti Augustini imaginibus adornata: Manuscrit de Boston, Public Library, nr. 1483, s. XV, inedit (P 1964, krit. izd. besedila Pierre Cour- celle, ikonogr. kom. Jeanne Courcelle-Ladmirant [cf. Wolfgang Hormann, Kchr, nov. 1966]). vita voluptuaria —Vanitas vitel (fr. le cabestan, nem. die VVinde) je atribut (orodje mučeništva) sv. -> Erazma. VITERBO, rim. Viterbium, mesto v srednji Italiji ( Lazio), v srednjem veku velikokrat biva¬ lišče papežev. Tudi po bombardiranju v 2. svet. vojni še v mnogočem ohranjen srednjev. značaj (zlasti *piazza S. Pellegrino). V bližini Bomarzo z znanim parkom s fantastično skulpturo iz XVI. st. in -> Caprarola ( Villa Farnese). L: EWA VIII (1963, stp 685—86 — L!). ~ San Francesco nagrobnik papeža Kle¬ mena IV. (Pietro Oderisi 1268/71—74), spodaj pod njim nagrob. kard. Le Grosa. L: cf. J. White (Harm 1966, t. 22A & 23A). ~ Palazzo Papale (piazza della Cattedrale), sez. 1257—66 z loggio iz 1267. L: cf. J. White (Harm 1966, t. 12). ~ Museo Civico (c. Sta Maria della Venta, piazza Crispi 2); freske Lorenza da Viterbo iz 1469, Sebastiana del Piombo *Pieta, tj. Marija z mrtvim Kristusom ob vznožju (les, o. 1515). L: EWA XII (1966, barvna t. 75). 2263 Vitez, smrt in hudič — Vivarini, Antonio 2264 *Vitez, smrt in hudič ( Ritter, Tod und Teufel), slaven Diirerjev bakrorez (d. 1513), ki med nje¬ govimi tremi —> Meisterstiche ponazarja —>• vita activa (V nasprotju z bakroiezom —> Hieronim v svoji študijski sobi) in pri tem kaže karakteri¬ stično dvojnost: »klasično« dovršeni lik jezdeca — tako rekoč posnetek it. condottiera — ki neomajno prodira (konj, mož in njegov pes so podani v profilu!) skozi severnjaško (»german¬ sko«, poznogotsko naturalistično) divjino, ne¬ dotakljiv tudi za njene strahove, ki ga skušajo zaustaviti — podoba kišč. vojščaka (miles Christianus ), kot ga je bil lit. opisal (v svojem Enchiridion militis Christiani) in z bibl. zapovedjo Lotu (1 Mojz 19, 17: Non est fas respicere — Ne oziraj se) pospremil sam Erazem Rotter¬ damski. L: Paul Weber: Beitrage zu Diirers VVeltanschau- ung: Eine Studie iiber die drei Stiche ... (Str 1900, »SdK« 23); H. Rox, On »Knight, Death and Devil« (AB, 1948). — Cf. E. Panofsky (... Dure.' 1943 [1948 & 1955]). le vitrail (fr.) -> slikano okno Vitruvius, s celim imenom verj. Marcus Vitru- vius Pollio (I. st. pred) rim. arh., inženir in teoretik stavbarstva, ki je (27 pred) Avgustu posvetil spis De architectura ( libri decem), neke vrste učbenik za arhitekte, edino tovrstno delo, ki se nam je ohranilo iz antike in ki je zato, potem ko so ga o. 1415 znova odkrili, kar se da močno vplivalo na renesančne arhitekte in zlasti na teoretike stavbarstva (L. B. -> Alberti, pozn. —> Serlio, -> Palladio, — > Vignola, idr.). B: cf. s. v. Reber, Franz von. L: Bodo Ebhard': Die zehn Biicher der Architek- tur des Vitruvius und ihre Herausgeber seit 1484: Mit einem Verzeichnis der vorhandenen Ausgaben (BI 1919; pon. 1961); F. W. Schlikker: Hellenistische Vorstellungen von der Schonheit des Bauvverks nach Vitruvius (BI 1940, »Schriften zur K. des Altertums« 1); H. Koch: Vom Nachleben des Vitruvius (Offen- burg 1951, »Deutsche Beitrage zur Altertumsvvissen- schaft« 1); SchlosserL (1964); Roland Martin (EWA XIV, 1967, s. v. — L!). — Cf. M. Mušič a 1965, p. 78—79). Vitry, Paul (1872—1941), fr. um. zgodovinar in muzealec, poznavalec fr. stednjev. in rene¬ sančne plastike, r. in u. v Parizu. Štud. na Sor- boni in Ecole du Louvre, prof. na Ecole des Arts Decoratifs (1901—20), College de France (1923— 25) in Žcole du Louvre (od 1920 dalje), hkrati kustos kiparske z. v Louvru od 1920 (1905 kustos asist.). Ur. Buli. des Musees de France. B: Michel Colombe et la sculpture franfaise de son temps (P 1901, dis.); Tours et les chateaux de Touraine (P 1905); (& Gaston Briere) Documents de sculpture franfaise (3 knj., P 1906—1913); (& id.) VEglise abbatiale de Saint-Denis et ses tombeaux (P 1908; 2. izd. P s. a.); Jean Goujon: Biographie critu/ue (P 1908, »G. A.«); Le Musee de Tours (P 1911); Hotels et maisons de la renaissance franfaise: Recueil de documents sur Varchitecture privee des XV e et XVIe siecles ... (3 knj., P 1912); La cathedrale de Reims: Architecture et sculpture (2 knj., P 1915— 1920); Paul Manship: sculpteur americain (P 1917, »Artistes etrangers contemporains«); Le Musee d'Or¬ leans (P 1922); Musee National du Louvre: Catalogue des sculptures du moyen age, de la renaissance et des temps modernes, I—II (P 1922); La Sculpture fran¬ faise sous le regne de Saint Louis 1226—1270 (P-F 1929; tudi angl. in nem. izd.); Dalou 1838 — 1902: Phomme, Voeuvre (P 1935). L: Drevet (1954). Vitus, lat. oblika imena -> Vid. Vitzthum von Eckstadt, Georg, grof (1880—■ 1945), nem. um. zgodovinar, medievalist, učil na univ. v Leipzigu (od 1907), kot prof. na univ. v Kielu (od 1912) in Gottingenu (od 1920). B: Bernardo Daddi (Lpz 1903); Die Pariser Minia- turmalerei von der Zeit des HI. Ludwig bis zu Philipp von Valois und ihr Verhaltnis zur Malerei in Nord- westeuropa (ib. 1907); (& W. F. Volbach) Die Ma¬ lerei und Plastik des Mittelalters in Italien (Wi/Po 1924 [zač. 1914], »HdKw). Vivarini, it. družina slikaijev z otoka Murano v beneški laguni, akt. od 1. pol. XV. st. do zač. XVI. st. (cf. infra: Alvise, Antonio, Bartolomeo). L: Marco Chiarini (EWA XIV, 1967, s. v.). — Cf. R. Pallucchini (*1962). Vivarini, Alvise (1445/46—1503/05), it. beneški slikar. Učitelja sta mu bila oče Antonio (infra) in stric Bartolomeo (infra), sicer pa sta nanj vplivala -> Antonello da Messina in Giov. -*■ Bellini. S: npr. Marija na prestolu med 6 svetniki (d. 1480, Accad.), Moški portret za balustrado (les, d. 1497, Nat. Gali.). L (cf. s. v. Vivarini, supra): B. Fleischmann (ThB XXXIV, 1940, s. v. — L!); E. Ruhmer (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. B. Berenson (Ph 1957, repr. 332—42). Vivarini, Antonio (o. 1415—1476/84), it. be¬ neški slikat, 1440—50 sodel. z Giovannijem d’Alemagna, po 1450 nekaj časa v podobnem razmerju s svojim ml. bratom Bartolomeom (infra). S: skupaj z Giovannijem d’Alemagna npr. poliptih v Capp. di S. Tarasio v c. S. Zacca- ria v Benetkah (d. 1443), * Marijino kronanje s 4 evangelisti, 4 v. cerkv. učitelji, mnogimi svet¬ niki, preroki in angeli (d. 1444, Benetke, S. Pan- taleone) in triptih z Marijo in 4 v. cerkv. učitelj 1 (d. 1446, Accad.), sicer pa npr. poliptih z leseno soho Antona Pušč. (d. 1464, Pin. Vat.). L (cf. s. v. Vivarini, supra): cf. B. Berenson (Pl 1 1957, repr. 74—93). 2265 Vivarini, Bartolomeo — vladarji in vladavine, škofje in opati 2266 Vivarini, Bartolomeo (akt. 1450—91), it. be¬ neški slikar, učenec in sodel. svojega star. brata Antonia (supra). S: npr. Marija zavetnica s plaščem (d. 1473, Benetke, Sta Maria Formosa). L: cf. (tudi s. v. Vivarini, supra) B. Berenson (Ph 1957, repr. 108—21). Vivien, Joseph (1657—1734/5), fr. slikar, por¬ tretist, zlasti v pastelu, ki mu je bil eden izmed pionirjev na pragu XVIII. st. R. v Lyonu, od 1701 dalje član Ac. Royale, u. v Bonnu, potem ko je delal zlasti v tujini in bil mdr. dvorni slikar kolnskega in bavarskega volilnika. S: npr. Arh. Jules Hardouin Mansart (1690-a leta, Eie- mitaža), Samuel Bernard (d. 1699, Rouen), Por¬ tret Fenelona (Versailles Tl714 B. Audranov bakr.]; ponov. Alte Pin.), Avtp. (pastel, d. 1730, Alte Pin.). L: cf. L. Dumont-Wilden (1909), L. Reau (Hist. de l’Expansion 1928; Le Rayonnement 1946). vizija -*■ Videnje ... Vižintin, Boris (1921— ), hrv. um. zgodo¬ vinar in lik. kritik, dipl. 1948 (Zgb), prom. 1963 (Lj), od 1951 direktor Gal. likovnih umjetnosti na Reki. B: , Prilog biografijama slovenskih slikara Josipa Tominca, Matije Tomca, Gaspara Gotzla i Josefe Stnis‘ (Pstl, 1957); Oton Gliha (Zgb 1958); Ivan Simonetti (Zgb 1965, dis.). L: ELU 4 (1966, s. v.). Vkrcanje sv. Uršule, slika —> Clauda Lorraina (o, pl, 113 X 149 cm, d. 1641, Nat. Gali.), ena izmed umetnikovih idealnih pristaniških vedut, In z močno povečanim Bramantejevim Tem- Piettom na obiežju. L: »PK.G« 9 (1970, barvna t. XVIII — L!). — Cf. M. Davies (1946 [1957]). vladarji in vladavine, škofje in opati, pomembni v zgod. umetnosti. Anglija: normanska dina¬ stija (1066—1154), Viljem I. Osvajalec (1066— 87), dinastija Anjou-Plantagenet (1154—1399), Rihard I. Levjesrčni (1189—99), Janez brez dežele (1199—1216), Henrik III (1216—72), Edvard I. (1272—1307), Edvard II. (.1307—27 Gloucester), Edvard III. (1327—77), Rihard II. (1377—99-> [Viltonski diptih), dinastija Lan- caster (1399—1461), Hemik IV. (1399—1413), Henrik V. (1413—22), Henrik VI. (1422—61 & 1^70—72), dinastija York (1461—85), Edvard IV - (Uei—sa), Edvard V. (1483), Rihard III. (1483—85), dinastija Tudor (1485—1603), Henrik VII. (1485—1509 -*■ nagrob.), Henrik VIII. (1509 do 47 -*. Holbein ml.), Edvard VI. (1547—53), Mar 'ja Katoliška (1553—58), Elizabeta I. (1558 do 1603), dinastija Stuart (1603—88 resp. do 1714, vmes 1648—60 republika), Karel I. (1625 do 48), dinastija Braunschvveig-Liineburg (1714— 1901), po 4 kraljih z imenom Jurij (I.—IV. 1714—-1830) nazivi Georgian Buildings, Georgian London, itd.), Viktorija (1837—1901). Avstrija (cf. nemški cesarji, infia); Babenberžani (976— 1246), Leopold 111. (1095—1136 —> Klosterneu- burg), Habsburžani (1282—1918), Friderik III. Lepi (1307—30), Albreht II. Modri ali Hromi (1330—58— *■ Dunaj: stolnica: albertinski kor), Rudolf IV. Ustanovnik (1358—65 -*-Dunaj: stolnica: rudolfinska ladja,-*-Novo mesto), cesa¬ rica Marija Terezija (1740—80), Jožef II. (1780— 90), Leopold II. (1790—92), Franc I. (1792— 1835), Ferdinand I. (1835-48) in Franc Jožef (1848—1916). Bavarska: Agilolfingi (553— 788), Tasilo II. (748—88 —*Kremsmiinster,-*- Tasilov kelih), dinastija IVittelsbach (1180—1918), Viljem IV. Stanovitni (1508 — 50-*-Altdorfer), Albert V. Velikodušni (1550—79 -> Albertin- ska skrinjica, -> Spokorni), Viljem V. Pobožni (1579—98 -*■ Miinchen: St. Michael), kralj Lu- dovik I. (1825—48 -*Klenze) in Ludovik II. (1864—86). Berry: vojvoda Jean de France (u. 1416). Bizantinski cesarji: Justinijan I. Vel. (527—65 -*■ Carigrad, —> Ravena: S. Vi tale), Heraklij (610—41 -*■Križeva legenda, »srebrni krožniki«), makedonska dinastija (867 — 1056), Leon VI. (886—912 —> Homilije Gregorija Na- zianškega). Konstantin Vil. Porfirogenet (913— 59 -h -Kristus krona K. VIL), Romanos II. (959— 63 -> Kristus krona R. II.), Vasilij II. Bulgarok- tonos (976—1025 -> Menologij Vasilija II.,-*- Psalter Vasilija II)., komnenska dinastija (1081— 1185), lat. cesarstvo (1204—61), Paleologi (1261 do 1453). Burgundski vojvode: Filip II. Drzni (1363—1404 -*-Sluter), Janez Neustrašni (1404—19), Filip III. Dobri (1419—67), Karel Drzni (1467—77). Celjski grofje (1341— 1456): Herman II. (1385—1435 -* Pleterje). Češka: Otakar I. Pfemysl (1197—1230 -*-na- grob. v praški katedr.), Otakar II. Pfemysl (1253—1278 -* nagrob. ib.), Luksemburžani (1310 do 1437), Karel IV. (1346—78), Vaclav (kot češ. kralj IV., 1378—1410), Sigismund (1410— 37), Albreht Avstrijski (1438—39), Ladislav Postumus (1439—57), Jurij Podebradsky (1458— 71), Vladislav II. Jagiello (1 71—1516), Ludovik II. (1516—26), Habsburžani. Florenca in Toskana: -*■ Medičejci (1429—1737), Cosimo star. (1429—64), Piero il Gottoso (1464—69), Lorenzo il Magnifico (1469—92), Piero (1492— 94), vojvoda Alessandro (1531—37), Cosimo I (1537—74), Francesco I (1574—87 Studiolo), etc. Francija: Karolingi, Karel II. Plešasti 2267 vladarji in vladavine, škofje in opati 2268 (843—77), Kapetingi (987—1328), Filip I. Avgust (1180—1223), Ludovik VIII. (1223—26), Ludo- vik IX. Sveti (1226—70, Blanka Kastilska regen- tinja 1226—36), Filip III. Drzni (1270—85), Filip IV. Lepi (1285—1314), dinastija Valois (1328—1428), Janez II. Dobri (1350—64), Karel V. Modri (1364—80), Karel VI. (1380—1422 -> » Goldenes Rossel«), Karel VII. (1422 — 61 —> Fouquet), Ludovik XI. (1461—83), Karel Vlil. (1483—-98), dinastija Orleans in Angouleme, Ludovik XII. (1498—1515 —> nagrob.), Franc L (1515—47 -> Fontainebleau, —> nagrob., —»■ Ti¬ zian), Henrik II. (1547—59 -> Pilon, Germain), Franc II. (1559—60), Karel IX. (1560—74-> Clouet, Franco is), Henrik 111. (1574—89), Bur¬ boni, Henrik IV. (1589—1610 Pariz: Plače des Vosges), Ludovik XIII. (1610—43, sprva regentinja Marija Medičejska -» Rubens), Lu¬ dovik XIV. (1643—1715 —> Academie Royale, —>• Bernini, -» Lebrun, —> Rigaud, -» Versailles), Ludovik XV. (1715—74, najprej —> Regence, pozn. -> rokoko), Ludovik XVI. (1774—92), I. republika (1792—1804: ->Konvent 1792—95, -> Direktorij 1795—99, Konzulat 1799—1804), Napoleon I. (1804—14 & 1815 David, J.-L.), Ludovik XVIII. (1814—24), Karel X. (1824—30), Ludovik Filip (1830—48), II. republika (1848— 52), Napoleon III. (1852—70 -> Haussmann). Frankovska država: Dagobert I. (628—38 nagrob., XIII. st., St.-Denis), Karolingi, Karel Vel. (768—814 —5^ karolinška umetn.), Ludovik Pobožni (814—40), 843 razdelitev v Verdunu. Koroška: dedni vojvode Spanheimi (1122— 1269), Bernard (1202—56 —> cistercijanski samo¬ stan v -> Kostanjevici), zadnji samost, vojvoda Ernest Železni (1406—24 Aurhaym). Lango¬ bardska država : Albuin (568—-73), Agilulf (591—615, njegova žena —>- Teodolinda u. 628), vojvoda Rathis (744—49). Mantova: družina Gonzaga (1318—1627), Lodovico III (1444—78 —> Mantova: Pal. Ducale [Camera degli Sposi]), Federigo I (1478—83), Francesco II (1484—1519, od 1490 njegova žena -^-Izabela d'Este,-^-Ma- donna della Vittoria), Federigo II (1519—40, od 1530 vojvoda, -> Mantova: Pal. del Te). Milano: družina Visconti (do 1447), republika (1447—50), družina Sforza (1450—1535), Fran¬ cesco I (1450—65), Lodovico il Moro (regent od 1480, 1494—99 —> Leonardo da Vinci). Mo- dena : družina Este, Lionello d’Este (1441—50 ->Pisanello), Borso d’Este (1450—71, od 1459 tudi Ferrara), Ercole I (1471—1505). Neapelj : normanska dinastija (1035—1194), Robert Guis- card (1057—85), Roger II. (1105—54), Viljem L (1154—66), Viljem II. (1166—89), Štaufovci (1194—1266), Henrik VI. (1194—97), Friderik II. (1198—1250), anžuvinska dinastija (1265— 1442), Robert Modri (1309—43 -»• nagrob. v Neaplju [Sta Chiara], —> Simone Martini), ara- gonska dinastija (1435—1501), Alfonso I (1442— 58Neapelj: Castel Nuovo [slavolok]), Ferdi- nando I (1458—94). Nemški cesarji in kralji: Arnulf Koroški (887—99), saška dina¬ stija (919—1024), Oton I. (936—73), Oton II. (973—83), Oton III (983—1002 -*Evangeliar Otona III.), Henrik II. (1002—24 Bamberg, -> Baselski antependij, -> Perikope Henrika II.), salijska dinastija (1024—1125), Konrad II. (1024 39), Henrik III. (1039—56 —> Zlati evangeliar), Henrik IV. (1056—1106, nasprotni kralj Rudolf Švabski (1077—80), Henrik V. (1106—25), štau- fovska dinastija (1138—1254), Friderik I. Barba- rossa (1152—90), Friderik II. (1215—50 — cf. Neapelj, supra, & Sicilija, infra), Rudolf L Habs¬ burški (1273—91 -> nagrob. v Speyerju), Luk¬ semburžani Henrik VII. (1308—13 —> Tino di Camaino), Karel IV. (1347—78 — cf. Češka, supra), Vencelj (1378 — 1400 — prim. Češka: Vaclav) in Sigismund (1410—37, ces. 1433 — cf. Češka), Habsburžani (1438—1806), Albreht II. (1438—39), Friderik III. (1440—93), Maksi¬ milijan I. (1493—1519 -> Diirer,~> nagrob. v Innsbrucku, -> Veliki zmagoslavni voz, etc.), Karel V. (1519—56 -> Seisenegger, —> Tizian, etc.), Ferdinand I. (1556—64), Maksimilijan II. (1564—76), Rudolf II. (1576—1612 — Hans von —> Aachen, —> Arcimboldo, —*■ Spranger, etc.), Ka¬ rel VI. (1711-—40). Nizozemski namestniki: Margareta Avstrijska (1507—30 -> Brou, —> Meit, -> Orley), Marija Ogrska (1530—55), vojvoda Alba (1567—73), Albert (1595—1621 ->Rubens) in Izabela Klara Evgenija (Albertova žena od 1599, 1621—33 -^-Rubens), kard. infant Ferdi¬ nand (1634—41 -> Rubens), Leopold Viljem (1647—55 -> Dunaj: Kunsthistorisches Mus., -*■ Teniers ml.). Ogrska: Matija Korvin (1458— 90). Palatinski volilniki: Otto-Heinrich (1556—59 -> Heidelberg: grad [Ottheinrichovo krilo]). Papeži (—► papeški nagrob., -> papeži) '■ Klemen I. (konec I. st. —> Rim: S. elemente), Aleksandei L (121—32 —> relikviarij [v obliki glave]), Silvester I. (314—35 —> Sala di Costan- tino [tudi Konstantinova daritev Rima]), Liberij (352—66 Masolino), Damaz I. (367—84-*- Sala di Costantino), Sikst III. (432—40— >Ri> n: Sta Maria Maggiore), Leon I. Vel. (440—61 —* Sala di Costantino, —► Srečanje Atile in •■•)> Simplicij (468 — 83 —> Rim: Sto Stefano Rotondo), Gelazij I. (492—96 —> Sacramentarium Gelasia- num), Feliks IV. (526—30 -> Rim: Ss. Cosma e Damiano), Pelagij II. (578—90 — > Rim : S- Lorenzo fuori le mura), Gregorij I. Včl. (590—604 2269 vladarji in vladavine, škofje in opati 2270 -> Avguštin Canterburyjski,-> Kokoš s 7 p išče ti), Honorij I. (625—38 -> Rim: SPAgnese fuori le mura), Zaharija (741—52 —> Rim: Sta Maria Antiqua), Pavel I. (757—67 — cf. ib.), Hadrijan I. (772—95 — cf. ib.), Leon III. (796—816^- Rim: Ss. Nereo e Achilleo), Paskal I. (817—24 —► Rim: Sta Cecilia in Trastevere, Sta Maria in Domnica, Sta Prassede ), Gregorij IV. (827—44 —>■ Rim: S. Marco), Leon IV. (847—55— Rim: S. elemente), Klemen II. (1046—47 nagrob. v —► Bambergu ), Gregorij VII. (1073-—85), Inocenc III. (1198—1216), Honorij lil. (1216—27 — potrditev dominikanskega in frančiškanskega reda), Urban IV. (1261— (A->Troyes: St.- Urbairi), Klemen IV. (1265—68 -^-nagrob. v -> Viterbu), Hadrijan V. (1276 — nagrob. v -=► Viterbu), Bonifacij VIII, (1294—1303 —*■ Giot¬ to), papeži v Avignonu 1309—76, Martin V. (1417—31), Evgen IV. (1431-47), Nikolaj V. (1447—55 —► Angelico), Pij 11. (1458—64 Pin- turicchio), Sikst IV. (1471—84 -> Sikstinska ka¬ pela, ->Pollaiuolo, Ant. del), Inocenc VIII. (1484 do 92 —> Pollaiuolo, Ant. del), Aleksander VI. (1492—1503 -^-Pinturicchio), Julij II. (1503—13 —*■ Michelangelo, —> Rafael), Leon X. (1513—21 Rafael), Hadrijan VI. (1522—23 -> Scorel), Klemen VIL (1523—34 -> Raiinondi), Pavel III. (1534—49 -> Tizian, —*■ Della Porta, Gugl.), Julij III. (1550-55 -*-Rim: Villa Giulia), Pij IV. (1559—65 —*■ Daniele da Volterra), Sikst V. (1585—90 — Fontana, Domenico), Pavel V. (1605 do 21), Urban Vlil. (1623—44 ->Bernini), Ino¬ cenc X. (1644—55 -*■ A/gardi, —► Bernini, -*■ Ve- tizc/uez), Aleksander VII. (1655—67 -^-Bernini, ~*Rim: Slon z obeliskom), itd. Pruska: Fri¬ derik Viljem, »Veliki volilnik« (1640—88 — Schluterjev spom.), Friderik II. (1740—86 ~~ zlasti -> Sanssouci, pozn. —> Menzel). Rim- s ki imperij: Avgust (31 pred—14), Tiberij < 14 —37), Kaligula (37—41), Klavdij (41—54), ^ er on (54—68 -*■ Rim: Neronova Zlata palača), v espazijan (69—79 zač. Kolo sej \Rimu), Titus (79—81 -> Rim: Titov slavolok), Domicijan (81 - 96 —> Rim: Piazza Navona), Trajan (98— 117 — Ri m: Trajanov steber), Hadrijan (117—38 Hadrijanova vila,-*-Rim: Panteon), Mark Avrčl (161—80 -*-Rim: Mark Avrel in steber Marka Avrela), Commodus (180—92), Septimij Sever (193—211 -> Rim: Karakalove terme [zač.] ^ slavolok Septimija Severa), Karakala (211— y), Dioklecijan (284—305 -> Dioklecijanova pa- —*■ Rim: Dioklecijanove terme), Konstantin (307—23 —>Križeva legenda, —> Rim: Kon- s 'aminov slavolok), Julijan Apostata (361—63), Teodozij Včl. (379—95). Saška: Henrik Lev ^42- 1180 —> Braunschvveig), Friderik III. Mo¬ dri (1486—1525 —>■ Diirer), Janez Friderik Veli¬ kodušni (1532—47 in vojvoda 1552—54 —s- 77- zian), Avgust Močni (1694—1733 Dresden, -*■ Kandler, —>Permoser etc.). Sicilija: normanska vlada (1061—1194), Roger II. (1101—54, od 1130 kralj -+Cefalu,->Palermo: Capp. Palati- na), Viljem L (1154—66), Viljem II. (1166—89 -> Monreale), Štaufovci (1196—1266), Henrik VI. (1195—97), Friderik II. (1198—1250), Karel Anžuvinski (1266—82), aragonska dinastija (1282 do 1409). Srbija: Nemanjiči (1168—1371), Štefan Prvovenčani (1196—1228 Žiča), Rado¬ slav (1228—34), Vladislav (1234—43 -+Mile- ševa), Uroš 1. (1243—76), Uroš 11. Milutin (1282—1321), Uroš lil. Dečanski (1321—31 Dečani), Dušan Silni (1331—55), Uroš IV. (1355—71), Lazareviči (1372—1427). Španija: Ferdinand V. Katoliški (1504—16, kralj aragon- ski od 1479), Habsburžani (1504—1700), ces. Karel V. (v Španiji Karel L, 1516—56), Filip II. (1556—98 -> Escorial, -> Tizian, tudi — Bosch), Filip lil. (1598—1621), Filip IV. (1621—65-> Velazquez), Burboni (od 1700 dalje), Karel IV. (1788—1808 —*■ Goya). Urbino: družina Mon- tefeltro (do 1508), Federigo (1444—82 Just us van Gent, Laurana, Luciano da,->Piero della Francesca), družina Della Rovere (1508—1624). Vzhodnogotska država v Italiji: Teodo- rik Vel. (493 — 526 -> Ravena: Teodorikov mav¬ zolej, pozn. Peter —> Vischer star.). Škofje in opati: Augsburg, škof Wolfhart von Roth (1288—1302), Bamberg, Suidger (1040—46, pozn. papež Klemen II., supra), Friedrich von Hohen- lohe (1343—52), Clairvaux, opat Bernard iz Clairvauxa (1115—53), Cluny, opat Hugues (1049—1109), Fulda, opat Hrabanus Maurus (822—42), Hildesheim, škof Bernward (993— 1022), Koln, nadškof Gero (969—76), Ljubljana, škofje Žiga Lamberg (1463—88), Krištof Rauber (1497—1536 -> Gornji grad), Franc Kacijanar (1536—44 — cf. ib.), Urban Tekstor (1544—58 — cf. ib.), Tomaž Hren (1597—1603 -^-Plainer), Magdeburg, nadškofa Friedrich von Wettin (1142—52) in Wichmann (1154—92), Mainz, nadškofje Siegfried III. von Eppstein (1230—49), Peter von Aspelt ali Aichspalt (1306—20), Jo¬ hann III. von Nassau (1397—1419), Konrad von Daun (1419—34), Uriel von Gemmingen (1508—14 -> Backoffen) in Albreht II. Branden- burški (1514—45 -> Cranach star., -*■ Diirer, -> Griinewa!d), Montecassino, opat Desiderius (1058 do 87), Oglej, patriarhi Sigvald (762—76? Sig- valdova plošča), Popon (1017—45) in Bertold iz rodu andeških grofov (1218—51 -> Velesovo, Studenice), Paderborn, škof Imad (1051—76), Praga, nadškofa Arnošt iz Pardubic (1343—64 2271 vladarska simbolika — Voda 2272 -> Madona iz Kladska, -> portretna doprsja v praški katedr.) in Jan Očko iz Vlašima (1364—79 —> portretna doprsja, —* Votivna slika Jana Očka), Saint-Denis, opat Suger (1119—51), Stavelot (Stablo), opat Wibald (1130—58), Trier, nad¬ škof Egbert (977—93 Codex Egberti, —> Psal- terium Egberti), Weingarten, opat Berthold (1200 do 1232 —> Misal opata Bertholda), Wiirzburg, škofje Rudolf von Scherenberg (1466—95 -> Riemenschneider), Lorenz von Bibra (1495—-1519 -> Riemenschneider), Friedrich Carl von Schon- born (1729—46) in Carl Philipp von Greiffen- clau (1749—54 — > Tiepolo). vladarska simbolika: v njenem jedru vladarske insignije, tj .-* krona, žezlo,-*jabolko in prestol (e. g. -> Salomonov prestol). Cf. e. g.-* Dunaj (muzeji: —> Weltliche .. .). L: varii auctores, Emblems and Insignia (EWA IV, 1961 — L!); Manfred Lurker: Bibliographie zur Symbolkunde, III (Ba-Ba 1968, p. 659 [Herrschafts- symbolik])\ LCI II (1970, s. v. Krone [L!] & Kugel [L!]); Rudolf Chadraba: Staromestskd mostecka vež a triumfalni symbolika v umen! Karla IV. (Pra 1971). vladar taumaturg. Prastara predstava o čudo¬ delni »zdravniški« moči vladarjev, ki ozdravljajo z dotikom, se kaže v religijah (v kršč. evang. motivih pri Kristusu, cf. ;. v. Ozdravljenje), pa tudi pozn., npr. pri fr. kraljih (-> skrofuloza). V lik. umetn. odmeva tudi še v ikonogr. tipu znamenite Grosove podobe —> Bonaparte pri kužnih bolnikih v Jafi. L: Marc Bloch: Les rois thaumaturges (Strasbourg 1924). — Cf. W Friedlaender (JWCI, 1940/41). *Vladimirska madona, najslavnejša rus. ikona (113,6x68 cm, o. 1125/30, Tretjakovska), ki so jo pred 1155 iz Carigrada prenesli v Rusijo; predstavlja biz. ikonogr. tip —> Glikofiluse. L: cf. A. I. Anisimov (1928), V. Molč (Lj 1957, p. 100), K. Onasch (1956; 1961 — L!), D. Talbot Rice (1959). Vladimir Veliki, rus. knez (980—1015) in svet¬ nik (15. VII.), se 988 poročil z Ano, sestro biz. ces. —> Vasilija II., in z nasiljem pokristjanil Rusijo. L: Reau III/3 (1959, p. 1335 — L!). Vlaminck, Maurice de (1876—1958), fr. slikar, grafik in književnik, eden izmed predstavnikov -*fauvizma. R. v Parizu, od 1925 dalje večidel v Rueil-la-Gadeliere (Eure-et-Loir), tam u. (82). V mladosti je bil mdr. kolesaiski dirkač, v slikar¬ stvu je najprej občudoval van Gogha in pozn. Cezanna, sicer pa je — ponosen na svoj Ham. rod. in esprit nordique — vse življenje bolj zaupal »instinktu« kot pa izobrazbi in tankočutnosti (med okupacijo je grdo pisal o Picassu in drugih »tujcih«, ki da so razkrojili fr. umetn.). S: npr. Avtp. s polcilindrom (1910, Saint-Hilaire, z. D.- H. Kahnvveiler), številne variante vaških ulic pod nevihtnim nebom, tihožitja, itd. B: Tournant dangereux: Souvenirs de ma vie (P 1929; nem. izd.: Gefahr voraus ! BI 1930); etc. L: Diet peint mod (1954); Marcel Sauvage: Vla¬ minck: sa vie et son message (G 1956, »Les grandes monographies« 4); Ljubo Babič (ELU 4, 1966, s. v. — L!); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!). Vnebohod (lat. Ascensio Domini, fr. TAscen- sion, it. TAscensione, nem. die Himmelfahrt Christi, srb. Vaznesenje Hristovo), evang. ik. m. (Lk 24, 50—52; cf. s. v. Dvanajst praznikov). Up: npr. *miniatura v -* Rabulovem evangeliarju iz 586 (f. 13v), *StS v spodnji c. S. Clemente v Rimu (827/44), StS v c. sv. Sofije v Ohridu (sreda XI. st.), *relief na Porte Miegeville c. St.- Sernin v Toulousu (1100/1120), *miniatura v —* H o mili j ah meniha Jakoba v Parizu iz 1. pol. XII. st. (f. 3v), *relief v timpanu des. vrat Kra¬ ljevskega portala v Chartresu (1145/55), mozaik na pročelju c. S. Frediano v Lucci (o. 1260), StS v c. Bogorodice Perivlepte (pozn. sv. Kli- menta) v Ohridu (1295), Giotto ( freska v Capp- deli’Arena v Padovi), Mantegna (Uffizi). L: Reau II/2 (1957, p. 582—90 — L!); »PKG« 3 (1968, t. IH, 47, XV, 226—27, 241, 273, 387); »US« 7 (1968, p. 189); Keller (1968, p. 125); Alfred A. Schmid, Himmelfahrt Christi (LCI II, 1970 — L!)- — Cf. B. Berenson (1968, repr. 926), K. Kiinstle (1928), M. Schapiro (GBA, 1943), H. Schrade (1930). Vnebovzetje (lat. Assumptio corporis Sanctae Mariae, angl. The Assumption of the Virgin, fr. L'Assomption, it. L'Assunzione detla Madonna [izv. L'Assunta], nem. Maria Himmelfahrt), kršč. ik. m. Up (cf. Marija daruje svoj pas) : npr. Tizian (dkč. 1518, Benetke, Sta Maria dei Frari), Cor- reggio ( freska v kupoli katedr. v Parmi), itd. L: Reau II/2 (1957, p. 616—21 & 634 — LIK Jean Fournee, Himmelfahrt Mariens (LCI II, 19™ -L!). Voda (lat. Aqua, angl. the Water, fr. TEau, it- l'Acqua, nem. das tVasser), eden izmed tradicio¬ nalnih -* štirih elementov, v pozitivnem pomenu je simbol materinstva (rojstva v vodi) in s tem izvir in začetek (lat. fons et origo) življenja sploh (v krščanstvu -> krst), pomemben tudi še v iko¬ nografiji -*findesieclovske umetn. L: Archidale A. King: Holy Water: The Use of Water for Ceremonial Purposes ... (L 1926); Cirlo (1962). — Cf. M. Eliade (1939). 2273 Voda iz skale — vodnjak 2274 Voda iz skale (lat. Moses aquam educit e rupe, angl. Moses striking the rock, fr. Le Frappement du rocher, hrv. Mojsijevo čudo izvora, it. Moše fa scaturire le acque, nem. Moses schlagt Wasser [ali eine Quelle ] aus dem Felsen), bibl. ik. m. (2 Mojz 17, 4—7). Up: o. 200 znanih primerov v starokršč. umetn., pozn. npr. Teuflov lesor. v —> Dalmatinovi Bibliji (1584, I, f. 46 — objavljen že v vvittenberški Bibliji iz 1572), Tintoretto (1576, Scuola di S. Rocco), Poussin (7-krat), Steen (Stadel & PMA Johnson). L: Reau II/l (1956, p. 200—02); Schmidt IL (1962, repr. 205). — Cf. E. Becker (1909), K. Kunstle (1928, p. 288), W. Molsdorf (1920 [1926]). Vode zagrnejo egipčansko vojsko, hib', ik. m. (2 Mojz 14, 26—28), v ikonografiji -> štirih ele¬ mentov ponazarja —> vodo. Up (običajno hkrati ~* Prehod skozi Rdeče morje)', npr. freska v—* Sikstinski kapeli (Rosselli ali Ghirlandajeva de¬ lavnica), mdr. tudi lesor. v —* Dalmatinovi Bibliji 0584, I, f. 44). L: Rčau n/l (1956, p. 194—95). Vodnik, Anton (1901—1965), slov. pesnik in u m. zgodovinar, stud. um. zgod. in prom. iz nje z dis. o Robbi na lj. univ. pri Iz. Cankarju. B (um. zgod.): ,Gradnja velikega oltarja v uršu- linski cerkvi v Ljubljani ‘ (ZUZ, 1926); ,Gradnja Rob¬ bovega vodnjaka pred Mestno hišo v Ljubljani‘ (ib., 1^27); ,Kipar Francesco Robba‘ (DS, 1930); ,Fran- cesco Robba: Arhivalna študija ‘ (Kron, 1935, 1936 & 1937); ,Robbova oltarna arhitektura ‘ (DS, 1944). L: Ko je ko (1957); Slovenska književnost 1945— 1965, I (Lj : slov. matica 1967, p. 34 ss); E. Cevc (ZUZ nv VIII, 1970, nekr.). vodnjak (angl. the fountain, fr. la fontaine, it. fontana, nem. der Brunnen). Po raznovrstno ^kni. ant. in srednjev. vodnjakih (-* kant ar sredi a t r Ua starokršč. bazilike, vodnjak pred vhodom v mošejo) med pomembnimi evr. spomeniki (ki So dosegli vrh v manieristični in baročni Italiji, B° s - Rimu) npr. Fontana Maggiore v Perugii (Nicola in Giovanni Pisano, dkč. 1278), vodnjak 2 12 levi na enem izmed obeh dvorišč Alhambre v Granadi (1377), t. i. Lepi vodnjak v Nurnbergu \Schdner Brunnen, 1385—96, večkrat rest.), kot Podnožje Kalvarije zasnovani —> » Mojzesov vod- hjak« (Sluter), Fonte Gaia v Sieni (J. Della vUercia), Neptunovi vodnjaki v Messini (Mon- lorsoli o. 1551), Florenci (Ammanati po natečaju 559 > dkč. 1575) in Bologni (Giovanni da Bo- ogna 1563—67), Fontanina na dvorišču florent. " / ' Vecchio (Battista del Tada 1565 z Verroc- c 'ovim Puttom z delfinom iz vile v Careggiju), v Rimu Fontana delle Tartarughe (Giac. Della or ta in T. Landini 1581-—87) in Fontana del- 74 — Leksikon l'Acqua Felice (Dom. in Giov. Fontana 1587), v Nemčiji Huberta Gerharda vodnjak Marsa in Venere v Kirchheimu (o. 1584/85, plastika zdaj Miinchen, Bayerisches Nationalmus., dvorišče) in Avgustov vodnjak v Augsburgu (1589—94) pa A. de Vriesa Merkurjev vodnjak (ib. 1596—99) in Heraklov vodnjak (ib. 1596—1602), v Rimu Quattro Fontane (1588—93) na slavnem križišču ob Borrominijevem S. Carlino (po njih imen. S. Carlo alte Quattro Fontane), Fontana del- l'Acqua Paola (F. Ponzio po vzoru star. Fontana dell'Acqua Felice 1612) in Madernova vodnjaka na Petrovem trgu (1613), v Florenci v Giardino di Boboli vel. Fontana delPOceano (dkč. 1618 z osrednjo, postumno post. Giambolognovo skupino Oceana in pod njim Nila, Gangesa in Evfrata) in vodnjaka P. Tacce na piazza SSa Annunziata (1629), v Rimu prej P. Berniniju atr. Fontana della Barcaccia (1627—29), v resnici delo njegovega tudi na tem področju pionirskega sina — tako kot Fontana del Tritone (1632/37), —> Vodnjak štirih rek (1648—51) in Fontana del Moro (1653—55), na Dunaju t. i. Providentia- Brunnen (G. R. Donner 1737—39), v Rimu po G. L. Berninijevi zamisli Fontana di Trevi (N. Salvi 1732—62), v parku kraljeve palače v Ca- serti fontane dei Delfini, di Eolo, della Trinacria in di Venere e Adone (v načrtu bilo 19 vodnjakov!) in ob gl. kaskadi slavna skupina Diane z nimfami in Akteona (vse L. Vanvitelli 1752—o. 1770), v Miinchnu Wittelsbacher Brunnen (A. von Hilde- brand 1895), itd., v Jugoslaviji vel. in mali Onofrijev vodnjak v Dubrovniku (1436/40), pos. v Sloveniji Neptunov vodnjak v Polhovem gradcu (sreda XVII. st.), v Lj. nekd. Heraklov vodnjak (post. 1656 pred nekd. jezuitsko gimn. na Starem trgu, zdaj Nar. muz.) in Neptunov vodnjak (post. 1660 pred rotovžem, zdaj na dvorišču SAZU), ki ju je Steska atr. Gašparju Tollmesingerju, pred¬ vsem pa Robbov vodnjak treh kranjskih rek (dkč. & d. 1751). — Glede na svoje praktične in litur¬ gične funkcije ima vodnjak pomembno vlogo tudi v evr. ikonografiji: po eni strani številni bibl. in evang. prizori ob vodnjakih kot spomin na dežele, kjer so vodnjaki pomembno središče javnega življenja (-> Rebeka in Eliezer pri vod¬ njaku,^- Jakob in Rahela ob vodnjaku, -> Jožefa vržejo v vodnjak,-* Mojzes brani Jetrove hčere, -> Kristus in Samarijanka), po drugi strani vod¬ njak kot simbol, npr. Vodnjak življenja (infra), Fons signatus in Puteus aquarum viventium med —> Marijanskimi simboli, v profani umetn. —> Vodnjak mladosti (infra), itn. L: Alfred Heubach: Monumental-Brunnen Deutsch- lands, Oesterreichs und der Schweiz aus dem 13.— 18. Jahrhundert (60 t. po avtorjevih risbah, Lpz 2275 vodnjaki s personifikacijami rek — Voge, Wilhelm 2276 1902—1903); Werner Lindner: Schone Brunnen in Deutschland (394 t, Bl-Steglitz 1920); Bertha Harris IViles: The Fountains of Florentine Sculptors and Their Followers: from Donatello to Bernini (C[Mass.j 1933); RDK II (1948, s. v. Brunnen); W. Kievvert: Der schone Brunnen (D 1956); Tore, Tiirme und Brunnen aus 4 Jahrhunderten deutscher Vergangen- heit (KiT 1960, »DBB«); Alois Thomas, Brunnen (LCII, 1968, stp 330—36 — L!). — Cf. A. Colasanti (1926). vodnjaki s personifikacijami rek : poleg najslav¬ nejšega, Berninijevega (-> Vodnjak štirih rek), npr. H. Gerhardov Avgustov vodnjak v Augs¬ burgu (1589—94), Donnerjev t. i. Providentia- Brunnen na Dunaju ( Neuer Marki) iz 1737—39 in Robbov vodnjak treh kranjskih rek v —> Ljub¬ ljani (dkč. & dat. 1751). Vodnjak mladosti (lat. Fons Iuventutis, fr. La Fontaine de Jouvence, nem. Der Jungbrunnen), alegoričen ik. m.: k vodnjaku prinašajo one¬ mogle starce in starke, tistim, ki so se okopali ali se še kopljejo v njem, pa čuti in organi očitno spet krepko delujejo. Up: npr. L. Cranach star. (lipovina, d. 1546, Dahlem). L: Marie IconII(1932, p. 432 ss); Gustav Fried¬ rich Hartlaub: Cranach d. J.: Der Jungbrunnen (Stu 1958, »WerkM«), Vodnjak štirih rek (it. Fontana delle Quattro Fiumi) na piazza Navona v Rimu, Berninijev najslavnejši vodnjak (1648—5J). Cf. s. v. Rim (javni spomeniki). vodnjak življenja (lat. Fons Vitae, nem. der Lebensbrunnen), kršč. ik. m. — podoba odrešilne moči Kristusove — katerega lit. predloge so v Psalmih (Ps 35 [36] 9: Zakaj v tebi je studenec življenja), Visoki pesmi (Vp 4, 15: Vrelec mojega vrta je studenec življenja in teče z Libanona) in Apokalipsi (Raz 22, 1) in ki sam po sebi kaže svoj izvor med pustinjskimi nomadi (pomen vode!). Up: v starokršč. umetn., npr. na raven¬ skih sarkofagih, pozn. npr. miniaturi v Go- deskalkovem evangelistarju (f. 3v) in -^-Evange- liarju iz Saint-Medarda v Soissonsu (f. 6v), na v. sliki odprtega -> Gentskega olt., itn. (cf. s. v. »Mojzesov vodnjaka). — Pozn., ko je vodnjak »žive vode« v povezavi s —> Kristusom trpinom dobesedno polnjen s krvjo, se namesto živali okrog pjega zbirajo ljudje, ki tudi vstopajo vanj. L: W. von Reykebiel, Der »Fons vitae« in der christlichen Kunst (Niederdeutsche Ztschr. f. Volks- kunde, 1934); Panofsky Neth (1953, p. 216); Tania Velmans, L’iconographie de la »Fontaine de vie« dans la tradition byzantine a la fin du Moyen Age (Sinthronon: Art et Archeologie de la fin de 1’Anti- quite et du Moyen Age, P 1968, »Bibl. des CahA« 2). — Cf. W. Braunfels (1968), W. Molsdorf (1920, št. 943—44), P. A. Underwood (1950). ♦Vodnjak življenja, likovno in ikonogr. zani¬ miva slika (les, 161 X 116 cm, Prado, št. 1511), ki predvsem alegorično ponazarja Zmagoslavje Eklezije nad Sinagogo', v star. lit. običajno atr. Hubertu van Eycku. Kakor avtor (vsekakor severnoevr. umetnik XV. st.) tako tudi vprašanje same izvirnosti madridske table še ni razrešeno (varianta, na kateri je moč razbrati hebr. napise, Oberlin!). L (tudi s. v. Eyck, Jan van): Panofsky Neth (1953); Josua Bruyn: Van Eyck Problemen: De Levensbron, het werk van een leerling van Jan van Eyck (Utr 1957 [oc. O. Pdcht, Kchr, 1959]); id. , A Puzzling Picture at Oberlin: The Fountain of Life (Allen Mem Art Mus B, 1958). — Cf. P. Post (1922; 1952), H. R. IVilenski (1960), F. tVinkler (1931), itd. vodovod -» akvedukt Voelkl, Ludwig, nem. kršč. arheolog, prelat v Rimu. Prispevki v RQ, Das Miinster, Klerusblatt (Mn), ipd. B: ,Apophorentum, Eulogie und Fermentum als Ausdrucksformen der friihchristlichen Communio ‘ (Miscellanea Giulio Belvederi, C. d. V. 1954—55); ,Zusammenhange zwischen der antiken und der friih¬ christlichen Symbolwelt' (Miinster, 1963). Voge, VVilhelm (1868—1952), nem. um. zgo¬ dovinar, pomemben, pionirski raziskovalec in tankočuten interpret srednjev. kiparstva. R- v Bremenu, prom. 1891 na univ. v StraBburgu pri Janitschku, tam učil 1896—98, služil 1898— 1908 v berlinskih muz. ( Abteilung f. christliche Plastik), po sporu z Bodejem prof. na univ. v Freiburgu (1909—14), nato pa kot zasebnik živel v mestecu Ballenstedt v Harzu. V Freiburgu pri njem mdr. prom. I. Beth, A. Kuhn, H. Rupe, Friedr. Winkler, H. Th. Bossert, E. Panofsky in W. Lehmann. B: Eine deutsche Malerschule um die fVende des er sten Jahrtausends: Kritische Studien zur Geschichte der Malerei in Deutschland im 10. und 11. Jahrhundert (Trier 1891 [= Westdeutsche Ztschr. f. Gesch. u. K, Erg.-H. VII]); Die Anfange des monumentalen Stiks im Mittelaiter: Eine Untersuchung iiber die er ste Bli‘ le franzosischer Plastik (Str 1894); Raphael und Dona¬ tello: Ein Beitrag zur Entwicklungsgeschichte der t M' lienischen Kunst (Str 1896); ,Ein deutscher Sclinitzef des zehnten Jahrhunderts ‘ (JkPK, 1899); ,0ber die Bamberger Domskulpturen ‘ (RepKvv, 1899 & 1910), Die Elfenbeinbildv/erke (BI 1900—1902 [tekst & tableh »Beschreibung der Bikhverke der christlichen Ep°' chen in den Kgl. Museen zu Berlin« 1); ,Der proven- zalische Einflufi in Italien und das Datum des Ar le Porticus ‘ (RepKw, 1902);, Konrad Meit und die Grad' mdler in Brou ‘ (JkPK, 1908); ,Ein kolnischer HoV' bildhauer aus romanischer Zeit' (MfKw, 1908); ,D e Meister des Blaubeurer Hochaltars und seine Madon na' (ib., 1909); Die deutschen Bildwerke und die de anderen cisalpiner Ldnder (BI 1910, »Beschreibu* 1 der Bildvverke der christlichen Epochen in den RS• Museen zu Berlin« 4); ,0ber Nicolaus Gerhaert un 2277 vogelni kamen — Volbach, Wolfgang Fritz 2278 Nicolaus von Hagenau!' (ZfbK, 1913); ,Die Bahn- brecher des Naturstudiums um 1200‘+ (ib., 1914); ,Das Nordportal des Freiburger Miinsters ‘ (Freiburger Miinsterblatter, 1915); , Konrad Meits vermeintliche Jugendwerke und ihr Meister ‘ (Jb. f. Kw., 1927 [Anton -> Pilgram]); Niclas Hagnower: der Meister des Isenheimer Hochaltars und seine Friihwerke (Fr 1931); ,Bildwerke deutscher Medailleure‘ (JPKk, 1932); ,Der Meister des Grafen von Kirchberg ‘ (Pinderjev zb., 1938); Jorg Syrlin der Altere und seine Bildwerke, II: Stoffkreis und Gestaltung (BI 1950); , Donatello greift ein Reimsisches Motiv auf ‘ (Jantzenov zb., 1952); pon. izb.: Bildhauer des Mittelalters: Gesammelte Studien, Vorwort von Erwin Panofsky (BI 1958 — B!). L: Hans Jant zen (Kchr, 1953, nekr.). — Cf. E. Panofsky (1958 [v pon. izb.,cf. supra]). vogelni kamen ali vogelnik —> lapis angularis Vogelsang, Willem (1875—1954), hol. um. zgodovinar. Štud. v Freiburgu, na Dunaju, v Parizu in Munchnu (tam prom.), 1907—46 prof. na univ. v Utrechtu (prvi piof. za um. zgod. na Holandskem). B: Hollandische Miniaturen des spdteren Mittel¬ alters (Str 1899, dis.); Die Holzskulptur in den Nieder- landen (2 knj., Utr 1911—1912); R. van der Weijden (A 1940); Geertgen tot Sint Janš (A 1942). L: John B. Knipping (BM, maj 1955, nekr.). — Zbornika: Commentarii (1950 •— B!); In Memo- riam Willem Vogelsang (Bussum 1955 [= Nkj]). Vogt, Adolf Max (1920—....), švic. um. zgo¬ dovinar. R. v Ziirichu, štud. um. zgod., arheo¬ logijo in germanistiko na univ. v Zurichu, Lau- s annu in Glasgovvu, 1950—60 um. urednik Neue Ziircher Ztg., od 1960 dalje prof. na TeH v Ziirichu, zdaj ord. za um. zgod. in zgod. stav¬ barstva. B: Griinevvald: Mathis Gothard Nithart, Meister gfgenklassischer Malerei (Z-Stu 1957); ,Griinewalds Sebastianstafel und das Sebastiansthema in der Renais- sance' (ZSAKg, 1958);, Albrecht Diirer: Die vier Apo- stek (K.. Badtov zb., 1961); Der Kugelbau um 1800 Un d die heutige Architektur (Z 1962); Griinewalds senheimer Altar (Stu 1966); ,Die franzosische Revo- ul Votivna slika Jana Očka, itd. L: Reau III/l (1958, p. 17—18 — L!). — Cf. J. Braun (1943, stp 24—27). vol (lat. bos, angl. the ox, fr. le boef nem. der Ochs), pri Izraelcih žrtvena žival (cf. s. v. Bro¬ nasto morje), v podobah —> Rojstva v nasprotju z Poslom podoba kršč. cerkve. Krilati vol: apokaliptični simbol evangelista Luke. L: Ferguson (1954); Reau III/3 (1959, p. 1502); O. Beigbeder: Le boef (P: Zodiaque 1966). Volavka, Vojtech (1899—....), češ. um. zgo¬ dovinar in muzealec, r. v Pragi. B: e. g. Josef Vaclav Myšibek (Pra 1929); ,Auto- portret v Čechdch ‘ (Umeni, 1940/41); Die Hand- schrift des Bildhauer s (Prag 1958); Češke malirstvi a sochafstvi 19. stoleti (Pra 1968). L: Bohumlr Mraz (Umenl, 1969, št. 5). Volbach, Wolfgang Fritz (1892—....), nem. um. zgodovinar in muzealec, poznavalec pozno- ant. in zgodnjesrednjev. umetn. R. v Mainzu, štud. v Tubingenu, Munchnu in Berlinu, pozn., od 1933 dalje, v Rimu, nazadnje direktor Rd- misch-Germanisches Zentralmus. v Mainzu. B: Elfenarbeiten der Spdtantike und des friihen Mittelalters (Mainz 1916, »Romisch-Germanisches Zentralmus.: Kat.« 7; 2. izd. ib. 1952); Der hlg. Georg: Bildliche Darstellung in Siiddeutschland mit Beriicksichtigung der norddeutschen Typen bis zur Renaissance (Str 1917, »SdK« 199); Metallarbeiten des christlichen Kultes in der Spdtantike und im friihen Mittelalter (Mainz 1921, »Romisch-Germanisches Zentralmus.: Kat.« 9); Die Elfenbeinbildvverke (Bl- Lpz 1923, »Die Bildvverke des Deutschen Museums« 1); (& Georg Vitzthum) Die Malerei und Plastik des Mittelalters in Italien, Frankreich, Deutschland und Spanien (Wi/Po [1914—] 1924, »HdKw« [dkč., tj. od p. 114 dalje]); (& O. Wulff) Spdtantike und koplische Stojfe aus agyptischen Grabfunden in den Stl. Museen (BI 1926); (& Ernst Kiihnel) Late Antique, Coptic and Islamic Textiles of Egypt (NY 1926); Mittelalter- liche Bildwerke aus Italien und Byzanz (2. izd., Bl- Lpz 1930, »Bildvverke des Kaiser-Friedriech-Muse- ums« [1]); Spdtantike und fruhmittelalterliche Stoffe (2 knj., Mainz 1932, »Romisch-Germanisches Zen¬ tralmus.: Kat.« 10); (& G. Salles & G. Duthuit) L’Art byzantin (P 1933); (& VVilhelm A. von Jenny) Germanischer Schmuck des friihen Mittelalters (BI 1933); (& id.) Die Kunst der Germanen in friihen Mittelalter (BI 1940); Catalogo del Museo Sacro Vaticano, III: I tessuti (C. d. V. 1942); (& R. Huch) Early Christian Mosaics (NY 1946); Friihchristliche 2279 Volčja vrata — VOLTERRA, stolnica 2280 Kunst: Die Kunst der Spatantike in (Vest- und Osirom (Mn 1958 [fotografije Max Hirmer]; angl. izd. Early Christian Art, NY 1961); I! tessuto nelVarte antica (Mi 1966); (& J. Porcher & J. Hubert) Friihzeit des Mittelalters (Mn 1968, »Universum der K.« [fr. izd. 1967]); (& J. Lafontaine-Dosogne) Byzanz und der christlichc Osten (BI 1968, »PKG« 3). L: zbornik: Mainz und der Mittelrhein in der europaischen Kimstgeschichte: Studien fiir Wolfgang Fritz Volbach zu seinem 70. Geburtstag (Mainz 1966, »Forsch. zur Kg. u. christlichen Archaologie« 6). * Volčja vrata (nem. die fVolfstiire) v gl. vhodu aachenske palatinske kapele (-> Aachen, stolnica), največji ohranjeni karolinški bron. izdelek. Vsako krilo (levo 393,5 X 135,2 cm, des. 392 X 134,2 cm) krasi 8 enakih pravokotnih polj in po ena levja glava. L: EWA III (1960, stp 109 & t. 65). — Cf. W. Braunfels (1968, repr. 149—50). Volk v Gubbiu (it. 11 lupo di Gubbio), ik. m. po legendi —>■ Frančiška As. Prizor s svetnikom, ki govori »bratu volku« (it. II Santo che parla a fr at e lupo), je prispodoba miru, ki ga je s Fran¬ čiškovim posredovanjem mesto Gubbio sklenilo z nekim razbojnikom. Up: npr. Giotto ( freska, Assisi, S. Francesco, zgornja c.), Sassetta (les, Nat. Gali.). L: Reau III/l (1958, p. 524). Volkmann, Ludtvig (1870—1947), nem. um. zgodovinar, založnik v Leipzigu. B: Bildliche Darstellungen zu Dante's Divina Co- media bis zum Ausgang der Renaissance (Lpz 1892); Iconographia Dantesca (Lpz 1897); Naturprodukt und Kunstvverk: Vergleichende Bilder zum Verstdndnis des kunstlerischen Schaffzns (D 1902); Padua (Lpz 1904, »BK« 26); Das Bewegungsproblem in der bildenden Kunst (Ess 1908, »Fiihrer zur K.« 14); *Bilderschriften der Renaissance: Hieroglyphik und Emblema!ik in ihren Beziehungen und Fortviirkungen (Lpz 1923; pon. 1962); ,Ars memorativa ‘ (JSW, 1929). Voli, Karl (1867—1917), nem. um. zgodovinar in muzealec (Bayerisches Nationalmus.), r. v \Vurzburgu, u. (50) v Munchnu. B: Die (Verke des Jan van Eyck: Eine kritische Studie (Str 1900); Die Meistenverke des Rijksmuseum zu Amsterdam (Mn 1903, »Meistertverke der bedeu- tendsten Galerien Europas« 4); Die Meistenverke der Kgl. Gemalde-Galerie im Haag und der Galerie der Stadt Haarlem (Mn 1903, ista z. 5); Die Meister- iverke der Kbnigl. Gemalde-Galerie zu Cassel (Mn 1904, ista z. 6); Die altniederldndische Malerei von Jan van Eyck bis Memling: Ein Entv/ickelungsgeschicht- licher Versuch (2 knj., Lpz 1906; 2., izb. izd. 1923); ,Frans Hals in der alten Pinakothek ‘ (MJb, 1906); Vergleichende Gemdldestudien (Mn-Lpz 1907); Mem¬ ling: Des Meisters Gemalde in 197 Abbildungen (Stu- Lpz 1909, »KK« 14); Vergleichende Gemdldestudien: Neue Folge (Mn-Lpz 1910); Max Slevogt (Mn 1912); Entv/icklungsgeschichte der Malerei in Einzeldarstel- lungen, I—III (Mn-Lpz 1913—1917); Frankreichs klassische Zeichner im XIX. Jahrhundert (Mn 1914); Die Gemaldegalerie in Dresden (Mn 1922, »Meister- werke der bedeutendsten Galerien Europas«); Die National Gallery in London (Mn 1922, ista z.). Vollard, Ambroise (1865—1939 nesr.), fr. um. trgovec in založnik. V njegovi znameniti gal. v Parizu (rue Laffitte 6) so imeli svoje prve osebne razstave -»• Cezanne (1895), -> Picasso (1901 s F. Iturrinom) in —>■ Matisse (1904), nič manjših zaslug pa si ni pridobil z bibliofilskimi izdajami, ki jih je založil resp. naročil (veliko jih je izšlo šele po njegovi smrti). Med njimi so npr. Verlaina Parallelement (1900) in Longusa Daphne et Ghloe (1902), ki ju je ilustr. Bonnard (lito.), L'Imitation de Jesus-Christ (Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom, 1903, po risanih ilustracijah M. Denisa vrezal v les Tony Belt- rand ),^>Fleurs du tnal (1905, ilustr. Emile Ber¬ nard [lesor.]), Verlainova Sagesse (1911, po Denisovih risbah vrezal v les Jacques Beltrand in Balzaca Le Chef-d'oeuvre inconnu (1931, ilustr. Picasso [jedk. & lesor.]). Chagall je zanj ilustr. Gogoljeve Mrtve duše in La Fontainove Basni ter zač. slavne ilustracije Biblije (t. i. Bible de Vollard). Od konca XIX. st. dalje je Vollard zalagal tudi grafiko, skupine -> Nabis in pozn. umetnikov: Rouault je oblikoval sprva kot ilu¬ stracije zasnovani, tehnično novotarski cikel Miserere, Picassova grafika iz let 1930—37 pa je izšla kot t. i. Suite Vollard (100 jedk.). — Up: npr. Bonnard (o. 1906, Ziirich), Cezanne (1899, Pet. Pal.), M. Denis (—► Hommage a Cezanne, d. 1900, MAM), Picasso (npr. 1909/10, Puškin) in Renoir (e. g. d. [19]08, Courtauld; A. V. kot torero, d. 1917), itd. L: Paul Cezanne (P 1914; pozn. izd. 1919, 1924 in 1938; angl. prev. NY 1923); Tableaux, Pastels et Dessins de Pierre-Auguste Renoir, I — II (P 1918 & s. a.); La Vie et VOeuvre de Pierre-Auguste Renoir (P 1919; 2. izd. 1920; n. izd. BI 1924); Degas (P 1924; n. izd. 1938; angl. prev.: Degas: An Intimate Portrait, NY 1927); Souvenirs d’un marchand de tableaux (P 1937; okr. angl. izd.: Recollections ofa Picture Dealer, Bo 1936; nem. izd.: Erinnerungen eines KunsthdndlerS, Z 1957, »Atelier« [z bibliografijo njegovih izdaj!]); En ecoutant Cezanne, Degas, Renoir (P 1938). L: Diet peint mod (1954, s. v.); Bland (2. izd. 1969. — Cf. G. H. Hamilton (Harm 1967), B. S. Myers (V 1969, s. v. [Franklin R. Didlake]). volovska kri (barva) — > sang de boef VOLTERRA, mestece v srednji Italiji ( Tosca- na), nekdaj pomembno etr. mesto. L: EWA VIII (1963, stp 645-46 — L!). — cf ' J. Filip (n 1969, s. v.). ~ stolnica: v njej Biduinu atr. prižnica (2 P 0 ^ XII. st., rest. v XVII. st.), skupina Snemanja s 2281 VOLTERRA, Palazzo dei Priori — Voss, Hermann 2282 križa (polihr. les, XIII. st.) pa Mina da Fiesole ciborij in angela, ki držita svečnika (vse 1471). L: »MdS« 62 (t. VII—VIII). — Cf. G. Duby (G: Sk 1966, barvna t. p. 179). ~ Palazzo dei Priori, najstar. mestna hiša v Toskani, sez. 1208—54 (vrh stolpa dozidan 1846). Cf. infra: Pinacoteca. L: EWA XIII (1967, t. 251). ~ Pinacoteca ali Gali. Pittorica (Pal. Comu- nale, tj. nekd. Pal. dei Priori). Mdr. zastopana Signorelli (Oznanjenje, 1491) in Rosso Fiorentino (*Snemanje s križa, d. 1521). Volterra, Daniele da —> Daniele da Volterra il Volterrano, s pr. im. Baldassare Franctschini (1611—1689), it. slikar, najpomembnejši florent. slikar 2. pol. XVII. st., r. v Volterri, u. v Florenci. S: npr. freska Čas ugrablja lepoto (Florenca, Pal. Niccolini-Bouturlin). L: Gerhard Ewald, Volterrano (Kindler V, 1968, s- v. — L!); »MdC« 267 (barvna t. 31). Voltz, VVilhelm (1855—1901), nem. grafik, r. v Karlsruheju, u. v Miinchnu. G: —► Saloma (•ito., 1896). Voluptas (lat.), Pohotnost ali Poltenost, perso¬ nifikacija ene izmed—pregreh. Up: npr. na fisbi iz 1165, ki kaže smrt Ahaba in Jezabele ('Je žabe lina smrt ) v kodeksu —► Glossarium Salomonis (Miinchen, Bayerische Staatsbibl., c od. lat. 13002, f. 3v). L: cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). Volvinijev antependij -> Vuolvinijev antependij vonj ->pet čutov Voragine, Jacobus de ->Jacobus de Voragine Vos, Marten de, tudi Maerten ali Maarten (1531—1603), niz. slikar in risar za bakr. R. in u - (72) v Antwerpnu, sicer pa 1548—58 v Italiji, najprej v Benetkah v delavnici Jacopa Tintoretta *n nato v Rimu. Po njegovih risbah so razni Srafiki (npr. Gerard de Jode) vrezavali bakr. cikle bibl. in cvang. prizorov pa zg. in alegorične niotive. S: npr. triptih z Nevernim Tomažem (»triptih krznarjev«, na srednji tabli v ozadju nad vrati d. 1574, Antvverpen), Luka slika Ma- dono (srednja tabla triptiha, d. 1602, ib.). ,i„ ' Victor A. Dirksen: Die Gemalde des Martin zetr °n (Parchim 1914, dis. [BI]); Constanza Loren- inJ’..™ 10 Vos e Jacopo Zucchi in alcuni ' (BArte, 1932/33); Hall Por (1963); Saturn na Melanc h °ly (1964); H. W. Grohn (Kindler V, von V' V ’ ~ L! >- ~ Cf. R.-A. d 'Hulst (1968), G. (1960 — U) 6 " (& H ' Vey 1969) ’ R ' H ’ Wi, enski Vosmaer, Carel (1826—1888), hol. književnik in pisec o umetn., ki je mdr. napisal (v franco¬ ščini) prvo krit. Rembrandtovo monografijo. B (lik. umetn.): Rembrandt Harmens van Rijn: Ses precurseurs et ses annies d'apprentissage (La Haye 1863); Rembrandt Harmens van Rijn: Sa vie et ses oeuvres (ib. 1868; 2., rev. & razš. izd. 1877); Onze hedendaagsche schilders (12 zv., ’s-Gravenhage 1881—1882). L: VVinkler Prins 18 (1954, s. v.). Voss, Hermann (1884—1969), nem. um. zgo¬ dovinar, muzealec v Berlinu, pomemben razi¬ skovalec it. poznorenesančnega in baročnega slikarstva (mdr. pionir v proučevanju beneške vedute). R. v Liineburgu, habil. 1919 na univ. v Leipzigu. Z D. von Hadelnom in Mortonom Bernathom ur. Archiv f. Kg. (1913—14). Pri¬ spevki tudi v ThB. B: ,Der Ursprung des Donaustiles: Ein Stiick Ent- vvickelungsgeschichte deutscher Malerei (Lpz 1907, »Kstgeschichtliche Mngr.« 7); ,Die Galerie Gaston von Mallmann in Berlin ‘ (Cie, 1909); Albrecht Alt- dorfer und Wolf Huber (Lpz 1910, »Meister der Graphik« 3); ,Berninis Fontanen ‘ (JkPK, 1910); , Ober Berninis Jugendentvvicklung ' (MfKw, 1910); , Wer ist der Meister des sogen. Alessandro del Boro im Berliner Kaiser Friedrich-Museum ?' (ib.); ,Kriti- sche Bemerkungen zu Seicentisten in den romischen Galerien ‘ (RepKvv, 1911); Jtalienische Gemalde im kunsthistorischen Hofmuseum zu Wien' (ZfbK, 1912); ,Jacopo Zucchi: Ein vergessener Meister der florenti- nisch-romischen Spdtrenaissance * (ib., 1913); ,Aus- stellung von Handzeichnungen alter Meister ‘ (ib. [risbe v lasti muz. v Leipzigu]); , Jacopo Amigoni und die Anfange der Malerei des Rokoko in Venedig ‘ (JkPK, 1918); * Die Malerei der Spdtrenaissance in Rom und Florenz, I — II (BI 1920, habil.); (& L. Planiscig) Handzeichnungen alter Meister aus der Sammlung Benno Geiger (W 1921); Giuseppe Maria Crespi (R 1921, »Bibl. d’arte illustrata« 1/5); Cara¬ vaggio s Friihzeit' (JPK, 1923); *Die Malerei des Barock in Rom (BI 1924 [po vsebini nadaljevanje knj. iz 19201); ,Girolamo da Carpi als Bildnismaler ‘ (Stadel-Jb., 1924); Studien zur venezianischen Vedu- tenmalerei des XVIII. Jahrhunderts (RepKvv, 47. knj., 1926); ,Neues zum Schaffen des Giovanni Battista Caracciolo' (JPK, 1927); Zeiclinungen der italieni- schen Spdtrenaissance (Mn 1928, »Die Zchg., 2: Die Italiener« 4); ,Giuseppe Gambarini: Ein vergessener Bolognesischer Genremaler des 18. Jahrhunderts ‘ (Panth, 1928); ,Ein unbekanntes Meisterbildnis der Lavinia Fontana ‘ (ib., 1930); ,Giovanni Francesco Bezzi, genannt Nosadella' (MittF, 1932); ,Meister- werke der Landscha/tsmalerei: Zur III. Sonderaus- stellung der Staatlichen Museen, Berlin * (ZfbK, 1932); ,L’opera giovanile di R. Manetti ‘ (Vita artistica, 1932); ,Zur Kritik des Velasc/uez-fVerkes ‘ (JPK, 1932); ,Quellenforschung und Stilkritik: Eine praktische Methodik mit Beispielen aus der spatitalienischen Malerei ‘ (ZfKg, 1933); Der Meister der Wiesbadener » Heimsuchung« (Wsb 1936); ,A re-discovered picture bv Alessandro Magnasco' (BM, 1937); .Ein unbekann¬ tes Friihv/erk Garavaggios' (K., 1950/51); ,Pietro Ricchi ‘ (Arte Ven, 1951); ,Die Caravaggio-Ausstellung in Mailand ‘ (Kchr, 1951); ,Caravaggios europaische 2283 Votivna slika Jana Očka iz Vlašima — vrata 2284 Bedeutung' (ib.); ,Die Guido Reni-Ausslellung in Bologna'’ (ib., 1954); ,Europdische Meister des 18. Jahrhunderts in der Royal Academy von London ‘ (ib., 1955); ,Jean Tassel: Zur Ausstellung seiner Werke in Dijon ‘ (ib.); ,Die »Mostra del Seicento Europeo« in Rom ‘ (ib., 1957); , Venere e amore di Artemisia Gentileschi ‘ (Acr, 1960/61); ,Die Friihwerke von Carlo Carlone in Oesterreich ‘ (Arte Lom, 1961); Johann Heinrich Schonfeld: Ein schwdbischer Maler des 17. Jahrhunderts (Biberach an der RiG 1964). L: Hommage Hermann Voss (Strasbourg 1966 — B! [Gerhard Ewald], predstavitve G. Fiocco, R. Longhi , H. Haug, E. Hiittinger, V. Bloch). ♦Votivna slika Jana Očka iz Vlašima, pomemb¬ no delo češ. slikarja iz bližine mojstra —> Theo- dorika (les, temp, 181 X 96, o. 1370, Praha). Zgoraj kleči levo pred Marijo z otrokom ces. Karel IV. (za njim stoji sv. Sigismund), des. pa njegov sin V&clav (za njim sv. Vaclav); spodaj od leve na des. sv. Prokop, sv. Vojteh, klečeči praški nadškof Jan Očko, za njim sv. Vid (ki mu polaga levico na rame) in sv. Ljudmila. L: Cankar II 2 (1933, p. 303—04: »o. 1400«), — Cf. A. Matejček (1938; & J. Pešina 1950). ♦Votivna tabla iz St. Lambrechta, znamenita slika, spom. — internacionalnega gotskega sloga, nastala verj. za Mariazell, hranjena potem v samostanu —»■ Sankt Lambrecht (smrekovina, brez orig. okvira [7,5 cm] 79 X 167 cm, o. 1430, Gra¬ dec, Landesmus. »Joanneum«, Alte Gal.): levo je Marija zavetnica s plaščem, des. pa ogrski kralj Ludovik Včl. v boju s Turki. Po tej sliki zasilno imen. Meister der Votivtafel von St. Lambrecht, ki ga je Oettinger istovetil s -> Han¬ som von Tiibingen. L: ThB XXXVII (1950, p. 348 — L!); Europaische Kunst um 1400 (W 1962 [rk, Ksthist. Mus.], št. 55 — L!); Landolt (1968, repr. p. 46). Vouet, Simon (1590—J649), fr. slikar. R. v Parizu, portretiral v Angliji (1611 v Carigradu sultana Ahmeda I.), 1614—27 v Rimu (vpliv Caravaggiovega slikarstva), tam portretiral Ur¬ bana VIII. in Giambattisto Marinija, 1624 postal Principe delVAcc. di S. Luca in 1626 poročil rim. slikarko Virginio da Vezzo; 1627 vrnitev v Pariz — postal Premier Peintre dtt Roi — datum, ki z njim po Dimierju zaznamujemo zač. fr. nacio¬ nalnega slikarstva. S: e. g. Kupido in Psihe (Lyon), Marijino rojstvo (o. 1615/20, Rim, S. Francesco a Ripa, 1. kapela leve ladje), Judita s Holofernovo glavo (Ksthist. Mus.), Avtp. (o. 1627, Lyon), Upanje, Ljubezen in Lepota premagujejo Čas (1627, Prado). — V njegovi delavnici Le Sueur, Lebrun, Mignard, Testelin, Le Notre, idr. L: G. Isarlo: Caravage et le Caravagisme europeen (Aix-en-Provence 1941); William R. Crelly: *The Painting of Simon Vouet (NH-L: Yale UP 1962 [oc. Rudiger Klessmann, ZfKg, 1965]); Chatelet- Thuillier (1963); Monique Lavailee (EWA XIV, 1967, s. v. — L!). — Cf. G. Baglione (1642), L. Dimier (H 1926—27), H. Voss (BI 1924), W. IVeisbach (1932). Vox clamantis in deserto (lat.), v —> vulgati stavek na zač. Markovega evangelija (Mr 1, 3: glas vpijočega v puščavi), oprt na Biblijo (Iz 40, 3). Po Hieronimovi razlagi naj bi bil zato Markov simbol -*■ lev. Isti citat pri Janezu (1, 23). Vozarevič, Lazar (1925—1968), srb. slikar. R. v Sremski Mitroviči, 1948 dkč. ak. v Bgd, se večkrat mudil v Parizu, u. (42) v Bgd. S: npr. Pie ta (d. [19]56, MSU). L: Dragoslav Dor devic (ELU 4, 1966, s. v.); Lazar Vozarevič (Bgd 1969 [rk, MSU: 1969—70], uv Mio- drag B. Protič — L! [Irina Subotič]). — Cf. A. Čele- bonovič (1965), M. B. Protič (II 1964). voz, ki ga vlečeta enorožca (fr. Le Char trainč par des licornes) je zmagoslavni voz Nedolžnosti (—»■ Zmagoslavje Nedolžnosti). Na takem vozu se pelje tudi Battista Sforza na znamenitem diptihu Piera della Francesca (-> urbinski diptih). L: cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 84 — L!). voz z golobjo vprego (fr. Le Char tratne par des colombes), Venerin voz. Up: npi. Peruginova delavnica ( freska Perugia, Collegio del Cambio). L: cf. G. de Tervarent (I 1958, stp 80). vrana (angl. the crow), atribut —> Upanja, ker so njeno krakanje (cras, lat., »jutri«, »v bodoče«) stari Rimljani razlagali kot napoved boljše pri¬ hodnosti. L: Panofsky Tomb (1964, p. 76 & repr. 332). vrat, preboden z mečem -> Lucija ( Sirakuška) vrata (lat. ostium ali porta, angl. the door, fr. ia porte, nem. die Tur [e]): na nagrobnih spom. pomenijo vrata v ant. podzemlje (Had), varovana po ->horah pa vrata v nebesa (Iliada V, 749, & VIII, 393: vrata nebes, ki jih stražijo Hore). V vsej tempeljski arhitekturi najtesnejša vsebin¬ ska zveza med viati in olt.; pos. v kršč. cerkv. stavbarstvu so vrata podoba Kristusa po evan¬ geliju (Jan 10, 7 [Jaz sem vrata ...] & 14. 6 [••• pot in resnica in življenje]). V psihoanalizi ženski simbol. L: O. Weinreich, Tilroffnung im Wunder-, Prodi- gien- und Zauberglauben der Antike, des Juden- tums und des Christentums (Genethliakon: Wilhelm Schmidt zum 70. Geburtstag, Stu 1929); Alexander Scharff, Das Grab als Wohnhaus in der agyptische n Friihzeit (SbMn, 1944/46); Cirlot (1962); Panofsky Tomb (1964). — Cf. G. M. A. Hanfmann (I 1951» p. 79, 233), H. W. Janson (n 1957, p. 159), J. Sauer (1902 [1924]), F. IViirtenberger (1962, p. 99—1°°’ repr. p. 96). 2285 vrata cerkve S. Ženo v Veroni — vrata stolnice v Beneventu 2286 * vrata cerkve S. Ženo v Veroni: v 8 vrstah skupno 48 večjih bron. reliefnih plošč (vsaka o. 45 X 45 cm) na leseni podlagi, pribl, polovica {levo krilo) iz o. 1100 (konec XI./zač. XII. st.), polovica (des. krilo) pa s konca XII. st. Na levem krilu si sledi od zgoraj navzdol najprej 17 prizorov iz Kristusovega življenja (npr.: 1. vrsta — 1. relief Oznanjenje', 3. vrsta od leve na des.: Slovesni vhod v Jeruzalem, Umivanje nog, Zadnja večerja', 5. vrsta: Bičanje, Snemanje s križa, Marije pri grobu', 6. vrsta — 2. relief: Kristus v slavi), nato glava, ki je držala obroč; 3 reliefi s prizori iz legende Janeza Krst. (7. vrsta od leve na des.: Obglavljenje, *Salomin ples, Salomi izroče glavo Janeza Krst.), v 8. vrsti na¬ posled pa po ikonografsko teže razložljivem prizoru reliefa s prizori iz Geneze: Izgon iz raja pa skupaj Delo prvih staršev in Kajn ubije Abela. Na pozn. des. krilu v 1. vrsti skupaj Ustvarjenje Eve in Adam in Eva ob drevesu spoznanja', Bog očita greh in Izgon iz raja', v 2. vrsti: skupaj Abelova in Kajnova daritev in Kajn ubije Abela, Noe v svoji barki in Noetova pijanost', v 3. vrsti: Abramu napove bog številno potomstvo, skupaj Abraham sprejme angele in Abraham odpravi Agaro in Izmaela, Abrahamovo darovanje Izaka', v 4. vrsti: skupaj Bog izroči Mojzesu tabli postave in Aronova palica ozeleni, skupaj Deseta nadloga ' n Faraon zaprosi Mojzesa, naj odide s svojim ljudstvom iz dežele, Bron. kača', 5. vrsta: Balaam, ■lesejeva korenika, Salomon', 6. vrsta: levja glava 2a obroč, 2 reliefa s prizori iz legende sv. Zena; 7- vrsta: Trije mladeniči v ognjeni peči, 2 reliefa iz legende sv. Zena; 8. vrsta: Abrahamovo daro- v anje Izaka, Noetova barka, Mihael zmagovalec nad satanom. L: Venturi II (1902); P. Gazzola: S. Ženo, Bible nes pauvres: Porte de bronze de Verone (Lausanne 195 6); »US« 7 (1968, p. 194). — Cf. A. Boeckler ' 1^*31), G, Delogu (1956 — L!). vr ata katedrale v Piši Porta di S. Ranieri * Vrata paradiža (it. Porta del Paradiso), Ghi- .rtijeva druga vrata za florent. Baptisterij in Piegova največja mojstrovina (1425—52), imen. *- a ko, ker je Michelangelo dejal, da so* vredna, a bi vodila v raj. Okrašena z bibl. prizori (v nasprotju z 28 polji v gotskih četverolistih na hibertijevih prvih vratih imajo 10 polj v »rene¬ sančnih« pravokotnikih) in zato namenjena za simbolično manj odlični sev. vhod, zaradi svojega Un t- ugleda pa postavljena na pomembnejšo vzh. stran (kjer bi po kršč. ikonogr. simboliki morali bltl evang. prizori). Polja kažejo od zgoraj navzdol; I. vrsta levo: 1) Ustvarjenje sveta, dama in Eve »izvirni greh « in izgon iz raja', desno: 2) Delo prvih staršev, Kajnova in Abelova zgodba. II. vrsta: 3) Noetova zgodba', 4) Abraha¬ mova zgodba. III. vrsta: 5) Jakobova in Ezavova zgodba, 6) Zgodba egipt. Jožefa. IV. vrsta: 7) Mojzes sprejme tabli postave, 8) Zavzetje Jeriha. V. vrsta: 9) David premaga Goljata', 10) *Sreča- nje Salomona in kraljice iz Sabe — perspektivično posebno popolna upodobitev arhitekture. Na okviru vratnic poleg celopost. prerokov in šibil med glavami tudi Ghibertijev avtp. (leva vratnica med III. in IV. vrsto od zgoraj, tj. Jakobovo in Ezavovo zgodbo pa Mojzesovim poljem). L (cf. s. v. Ghiberti)-. Cankar III/l (1936, p. 67 ss). *vrata stolnice v Augsburgu (o. 1020, juž. pro¬ čelje) krasi poleg glav z ročajema 33 reliefov v 7 vrstah (pos. ulite plošče), med njimi 7 manjših in verj. pozn. Zaradi očitno spremenjenega prvot¬ nega reda in pomanjkanja primerjalnega gradiva je ikonogr. zasnova celote nekoliko nejasna. Povsem nedvomni motivi so Samson z levom, Samson z oslovsko čeljustjo in oba manjša reliefa s prizoroma iz ustvarjinja, sicer pa so verj. pred¬ stavljeni še prizori z Mojzesom, Davidom in Natanom in ->štirje letni časi resp. marec {Mars) za pomlad, junij (mož, ki pije) za poletje, septem¬ ber (mož z grozdom) za jesen in december (žena, ki krmi kokoši) za zimo. L: Robert Domm: Das Bronzetor des Augsburger Domes (Au 1925); Duard W. Laging, The Methods Used in Making the Bronze Doors of Augsburg Cathedral (AB, 1967). — Cf. A. Goldschmidt (*Mrbu 1926). vrata stolnice v Beneventu so nastala v obd., ko je bil nadškof v -> Beneventu kard. Roggiero (1171—1221); rest. 1693. Skupno jih krasi 72 bron. reliefov (vsak 29 X 42 cm), na vsakem krilu po 36 (v 9 vrstah po 4); od tega jih 43 kaže prizore iz Kristusovega življenja od Oznanjenja levo zgoraj dalje v nadaljevanju čez obe vratnici, na ostalih poljih pa so ponavljajoči se liki škofov in 4 levje glave kot držaji. Mehko oblikovani človeški liki so brez zveze z ozadjem, ikonogra¬ fija priča o biz. pobudah, sicer pa so med posebno znanimi prizori v 3. vrsti Kristus in Samarijanka in Slovesni vhod v Jeruzalem (3. in 4. relief na levem krilu), v 4. vrsti Oljska gora (1. relief na levem krilu), Vojaki popadajo na tla in Iškarijotov poljub (3. in 4. relief ib.), Iškarijot vrne srebrnike, Iškarijotova smrt in Petrova zatajitev (2.—4. re¬ lief na des. krilu), v 5. vrsti pa Bičanje, Zasme¬ hovanje in Kristus nese križ (2.—4. relief na levem krilu). L: cf. G. Delogu (1956 — L!), G. Schiller (II 1968, repr. 145, 181, 199, 277—78 & 286), P. Toesca (II Medioevo II 1927), itd. 2287 vrata stolnice v Hildesheimu — Vrišer, Sergej 2288 vrata stolnice v Hildesheimu Bernwardova vrata v Hildesheimu vratna preklada: angl. the lintel, fr. le linteau, nem. der Tiirsturz, itd. vrba (lat. salix, angl. the willow, nem. die Wei- de). V kršč. umetn. včasih simbol —► evangelija, ker ostane cela in rase naprej, ne glede na veje, ki jih ji odrežemo (»ne glede na širjenje evange¬ lija med narodi«). L: Ferguson (1954). VRBA na Gorenjskem, Prešernov rojstni kraj. Podr. c. sv. Marka, v jedru romanska stavba. Fragmentarno ohranjene StS-e, mdr. evangelist Marko in odrti apostol Jernej na slavoloku (o. 1400) pa Jerneja iz Loke Pohod treh kraljev in Pasijon v ladji. (o. 1530). L: Ivan Komeij (VS, VI, 1959, p. 130—34); Zad- nikarR (1959, p. 158—59); Ivan Sedej & Helena Me- naše: Vrba (Lj s. a. [1965], »Kult. in naravni spome¬ niki Slovenije« 3); Stele (1969, repr. 54 & 218). — Cf. I. Komeij (VS, 1966, p. 73). Vrbsko jezero -► Otok na Vrbskem jezeru *vrč z medaljoni iz —► Nagy-Szent-Miklosa (VII./DC. st., Ksthist. Mus.) kaže naslednje ik. m.: 1) Bahram Gur na lovu na leve ; 2) grif napada jelena', 3) vojščak s kopjem, glavo ubitega sovraž¬ nika ob sedlu in ujetnikom', 4) legenda o G ar udi, tj. ind. verzija-> Ugrabljenja Ganimeda. L: EWA V (1961, t. 96). — Cf. V. Moli (Lj 1965, p. 42—43). VREME pri Divači, žup. c. Vnebovzetja s po¬ slikanim prezbiterijem (freske iz o. 1430/40: v spodnjem pasu mučeništva apostolov, zgoraj pod loki pa Rojstvo, jv. Jurij in Vnebovzetje. L: cf. I. Komeij (VS, 1966, p. 69 in repr. p. 49 [cf. ib., p. 244]). vrezane risbe zlatarskih izdelkov lahko imamo za prednika pozn. bakroreza, ki je nastal z nji¬ hovim odtiskovanjem ter so pri njegovem na¬ stanku v resnici sodelovali predvsem zlatarji. L: Johann Michael Fritz: Gestochene Bilder: Gravierungen auf deutschen Goldschmiedearbeiten der Spatgotik (K-Graz 1966, »Beihefte der Bonner Jahrbiicher« 2 [oc. Heinrich Kohlhaussen, Kchr, avg. 1967]). vrezovanje imena v drevesno skorjo kažeta iko- nogr. motiva —> Angelica in Medoro in Erminia vrezuje v drevesno skorjo Tancredovo ime (po Tassovem Osvobojenem Jeruzalemu, VII, 19). L: Pigler II (1956, p. 439 & 444—15). VRH nad Želimljem. Podr. c. sv. Petra s fre¬ skami iz sredine XV. st. v prezbiteriju: mdr. Rojstvo in Marijina smrt (s klečečo Marijo), doprsni liki svetnic in na notr. strani slavoloka Dvanajstletni Jezus med učitelji. »Zlat« olt. iz XVII. st. zgorel med 2. svet. vojno. L: MAS I (1935); VS V (1955, p. 159—60); Stele (1969, repr. 44, 85—89). VRHNIKA, mestece ob Ljubljanici (20 km od Lj), rojstni kraj Ivana Cankarja. Zdajšnja žup. c. sv. Pavla sez. 1850—51: freske Janeza —> Wolfa iz 1867, predvsem Pavlovo slovo od Efežanov in Pavel v Atenah. — Spom. Ivana Cankarja, naj¬ bolj znano delo Jurkoviča (post. 1930). L: IS VI (10. VIII. 1930, p. 249—50 & 252—53). — Cf. M. Marolt (1929). Vrhovec, Ivan (1853—1902), slov. zgodovinar, R. v Lj, univ. študij dkč. na Dunaju, 1886—97 v Novem mestu, sicer pa zvečine v Lj, tu u. (49). B: ,Topografiški opis Ljubljane in zgodovina ljub¬ ljanskega mestnega zastopa v minulih stoletjih‘ (LMS, 1885); Die v/ohlldbl. landesfurstl. Hauptstadt Laibach: Nach archivalischen Quellen bearbeitet von ... (Lai¬ bach 1886); Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih: Kulturno-historične študije, zajete iz ljubljanskega mest¬ nega arhiva (Lj 1886); Zgodovina Novega Mesta (Lj 1891); ,0 ustanovitvi šentjakobske, frančiškanske in trnovske fare v Ljubljani' (ZMS, 1901); ,Dve preda¬ vanji o ljubljanskih pokopališčih' (ib.); ,Zgodovina šentpeterske fare v Ljubljani' (ib., 1903). L: ASK; Silvo Kranjec (Kron, I, 1953, p. 64); Milko Kos (Slovenska matica: 1864-—1964, Lj 1964). Vries, Adriaen de (o. 1560—-1627), niz. kipar, predstavnik poznega mednar. -> manierizma. R- v Haagu, se učil v Italiji pri -> Giovanniju da Bologna, delal v Nemčiji, kot dvorni kipar ces. Rudolfa II. v Pragi (ki ga je poplemenitil), spet v Nemčiji, na Danskem; u. v Pragi, kjer bi imel delati za Wallensteina. P (vse bron); npr. Merkur in Psihe (1593, Louvre), v Augsburgu Merkurjev vodnjak (1596—99) in *Heraklov vodnjak (1596— 1602), doprsji ces. Rudolfa II. (d. 1603, očitno kot pendant L. Leonijevega doprsja ces. Karla V., Ksthist. Mus.; 1607, ib.), krstilnik v prote¬ stantski mestni c. v Btickeburgu (1615), skupi tura nagrob. kneza Ernsta zu Schaumburg v mavzoleju v Stadthagnu pri Buckeburgu (1617—20), itd. L: Conr. Buchwald: Adriaen de Vries (Lpz 1899, »Beitr. zur Kg.: NF« 25); A. Welcker\ Adriaen de Vries Hagiensis pictor et statuarius (OH, 1938); H- Vollmer (ThB XXXIV, 1940, s. v. — L!); AMK (st- 87, jul./avg. 1966, repr. p. 8 — 9): Lars Olaf Larsson. * Adrian de Vries 1545—1626 (W-Mn 1967). Vrišer, Sergej (1920— ), slov. um. zgodo¬ vinar, raziskuje baročno kiparstvo na Sloven¬ skem (in zgod. mode, pos. uniform). Dipl. (1954) in prom. (1962) v Lj, od 1963 direktor Pokrajin¬ skega muz. v Mrb, 1971 izvoljen za izr. P rot ' (muzeologija in konservatorstvo) na Fil. fak- 2289 Vrnitev izgubljenega sina — Vuillard, Edouard 2290 B: ,Mariborski baročni kiparji' (ZUZ, 1957); ,Prižnici v Ponikvi in Slovenjem Gradcu' (ib., 1959 [Steletov zb.]); , Posvetna baročna plastika v severo¬ vzhodni Sloveniji' (Kron, IX, 1961); Baročno kipar¬ stvo na slovenskem Štajerskem (Mrb 1963, »Lik. obzorja« 3, dis.); ,Josef Straub — ein Kiinstler der slotvenischen Steiermark' (AMK, 1964 [zv. 77]); ,Renesančni viteški nagrobniki v Sloveniji' (ZUZ, 1965 [izšlo 1966]); baročno kiparstvo (Lj 1967, »Ars Sloveniae«); Mariborski grad (Lj 1969, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 17); Sladka gora (Lj 1970, ista z. 21); Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah (Lj 1971, ista z. 25). Vrnitev izgubljenega sina (angl. The Return of the Prodigal son; fr. Le Retour du Fils prodigue; it. II ritorno del figluol prodigo ; nem. Die Heim- kehr [Riickkehr ] de s verlorenen Sohns), evang. ik. m. (Lk 15, 20—24). Up: Guercino (1619, Kst- hist. Mus.; pozn. varianta Borghese), M. Preti (Capodimonte), D. Fetti (Dresden in z. Seilern, London), Rembrandt (jedk. 1636; *o. 1668, Ere- mitaža). L: Pigler I (1956, p. 363—64); Rčau II/2 (1957, p. 337—38). — Cf. P. Askew (s. v. Fetti). vrt —>Hortus conclusus (—>•Lov na enorožca v Zaprtem vrtu, —> Madona v rožnem gaju) vrt hesperid —> dvanajst Heraklovih junaških dejanj (77) *Vrt naslad, po bogati fantastični motiviki srednje table imen. triptih Hieronyma -^-Boscha v Pradu iz o. 1500 (les, levo krilo Zemeljski raj, 220 x 97 cm, srednja tabla 220 X 195 cm, des. krilo Pekel, 220 X 97 cm), ena izmed umetni¬ kovih najslavnejših mojstrovin, katere vsebina kljub obsežni lit., ki se je bila nabrala ob njej, še ni zadovoljivo razložena. L: Wolfgang Hirsch (izd.): Hieronymus Bosch: Ihe Garden of Delights (L 1954); »CA« 2 (1967, kat. št. 30 [// Trittico delle Delizie] — L!); »US« 8 ”968, repr. p. 230—33); Elena Calas, »D for Deus and Diabolus«: an article on the Eden panel (J Aesth, 1969); ead., Bosch’s Garden of Delights: A theological Rebus (Coli Art J, XXIX/2, Winter 1969/70 —L!). Vrubel, Mihail Aleksandrovič (1856 — 1910), rus. (polj.-rus.) slikar, ilustrator in kipar, eden tzrned prvih individualistov v novejši rus. lik. Ur netn., tragičen mistik in iskalec, r. v Omsku, u - (54) duševno bolan v Sankt Petersburgu (zdajšnjem Leningradu). S: npr. Demon (1890, Tretjakovska) — ena izmed njegovih neštetih •nterpretacij pesnitve Lermontova. — Ilustr. Puškina, Lermontova in L. N. Tolstoja. L: ThB XXXVI (1947, p. 285); Hermann Bitne- (Kindler V, 1968, s. v.). — Cf. G. H. Hamilton , C U 6 J ) ’ V - Mole (Lj 1957), T. Talbot Rice (L ali NY 1963 )> °- Wulff (1932). VRZDENEC pri Horjulu. Podr. c. jv. Kanci- jana je s svojim okrasom odličen spom. srednjev. stenskega slikarstva na Slovenskem. V ladji StS-e iz 1. četrt. XIV. st., in sicer na juž. steni zlasti fragmentarno ohranjeno Rojstvo (jaslice kot gotski kelih s pateno, na kateri leži otrok!) in Trije kralji, na sev. steni pa Sv. Jurij v boju z zmajem (pozn. StS-e nad njimi so sneli, frag¬ mente hrani NG). V koru freske iz zadnje tretjine XV. st.: Rojstvo, Marija zavetnica s plaščem, apostoli. Na juž. zun. kora renesančni Krištof (verj. 1520-leta). L: MAS I (1935); NG I (1956, št. 72, 74—76); SfS (1959, št. 1); ZadnikarR (1959); SlovS (1966, t. 1); Stele (1969, repr. 15, 20—21, 57—58, 168, 222). — Cf. M. Marolt (1929), F. Stele (VjHAD, 1928; Šišičev zb., 1929). vsakdanja opravila —> Sveta Nedelja Vstajenje (lat. Resurrectio, fr. La Resurrection, hrv. Uskrsnuče, nem. Die Auferstehung Christi), evang. ik. m. (npi. Mt 28, 1—8). Up: npr. Ni¬ kolaj iz Verduna ( emajl. 13. prizor v vrsti —> sub grada na —> Verdunskem olt., 1181, Klosterneu- burg), Trebonski mojster (Praha), frater Francke (o. 1424, Hamburg), H. Multscher (na olt. iz IVurzacha, 1437, Dahlem), Holbein star. (npr. na olt. iz frankfurtske dominikanske c., 1500/01, StadeJ, in na Kaisheimskem olt., 1502, Alte Pin.), Kranjski olt. (Ost. Mitt.), Diirer ( lesor . v Malem pasijdnu, o. 1509/11; lesor. v V.pasijonu, d. 1510; bakr. v bakr. Pasijdnu, d. 1512), Griinevvald (na Isenheimskem olt.), A. Altdorfer (d. 1518, Ksthist. Mus.). L: Otto Schbnewolf: Die Darstellung der Aufer¬ stehung Christi: ihre Entstehung und ihre altesten Denkmaler (Lpz 1909); Hubert Schrade (RDK I, 1937, stp. 1230 ss); Reau II/2 (1957, p. 538 ss, pos. p. 544—50); Aurenhammer (3. snopič, 1961, p. 232—48 — L!); Pia Wilhelm, Auferstehung Christi (LCII, 1968, stp 201—18 — L!). — Cf. W. Braunfels (1951), H. Schrade (1932). Vuillard, Edouard (1868—1940), fr. slikar in grafik, kakor njegov prijatelj —>Bonnard najprej v skupini -> Nabis, sicer pa poleg slednjega naj¬ odličnejši predstavnik t. i. -> intimizma. V jedru njegovega slikarstva je podoba udobno napolnje¬ nega meščanskega interiera, zvečine v povezavi z bolj ali manj portretno zajetimi liki njegovih prebivalcev. S: npr. Lugnč Poe (1891, z. Fletcher Steele), Cipa Godebski in njegova sestra Misia Natanson (o. 1895, prej London, 0’Hana Gali.), Misia in Thadee Natanson (o. 1897, New York, z. Frances Spingold), Alfred Natanson in njegova žena (1900, ista z.), Theodore Duret (lepenka na lesu, d. 1912, Washington), Umetnikova mati (o. 1917, z. A. Peralta-Ramos), Elvire Popesco vulgata — Vurnik, Stanko 2292 2291 (1938, z. Josef Rosensaft). —■ Up: npr. M. Denis (—> Hommage a Cezanne, d. 1900, MAM). L: Edouard-Joseph IH (1934, s. v.); Andre Cha- stel: Vuillard, 1868—1940 (P 1946); Diet peint mod (1954); Loan Exhibition: Vuillard (NY 1964 [rk, VVildenstein]); Robert F. Reiff (EWA XIV, 1967, s. v.); H. Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »US« 11. — Cf. F. Fels (1950), W. Haftmann (4. izd. 1965; 1965), G. H. Hamilton (Harm 1967), B. S. Myers (V 1969, s. v. [tekst Robert Reiff]), A. C. Ritchie (1954), etc. vulgata, lat. prev. —> Biblije (Stare in Nove za¬ veze), ki ga je oskrbel —> Hieronim. Na tridentin¬ skem koncilu so ga 1546 razglasili za avtentični cerkv. prev. in je odtlej liturgični cerkv. tekst katol. cerkve (za Siksta V. in Klementa VIII. prirejena t. i. sikstoklementinska vulgata). Vulkanova kovačnica (nem. Die Schmiede des Vulkan), ik. m. po Vergilu (Aeneis VIII, 424— 453), ki velikokrat ponazarja tudi element —> Ogenj. Cf. s. v. Venera v Vulkanovi kovačnici (tudi —> Velazquez). L: Pigler II (1956, p. 256). *VuoIvinijev antependij, it. Paliotto di Volvinio, dragocena karolinška olt. obloga (za razloček s pozn. antependiji je obdajal olt. z vseh strani), najdragocenejši zlatarski izdelek zgodnjega sred¬ njega veka in edini antependij, ki se nam je ohranil iz tega obd. (zlato in pozlačeno srebro, okras s poldragimi kamni, gemami in emajlnimi ploščicami, viš. 85 cm, dolžina 220 cm, globina 122 cm, Milano, St’Ambrogio), dat. po naroč¬ niku, milanskem škofu Angilbertu (824—59) v 2. četrt. IX. st. (verj. o. 835). Ikonografijo je delno narekovalo dejstvo, da je bilo pod olt. mizo videti sarkofage patrona sv. Ambroža pa mučencev Gervazija in Protazija. Prednja stran antependija je zlata in kaže Kristusa na prestolu med simboli 4 evangelistov (-> Maiestas Domini) in 12 apostoli (po 3 v 4 poljih), ob straneh pa na skupno 12 poljih prizore iz Kristusovega življenja od Oznanjenja do Binkošti. Hrbtna in stranski ploskvi so iz pozlačenega srebra, vsi pomembnejši liki pa zaznamovani z ustrezno okr. napisi. Hrbtna stran (kot prednja stran tridelna) kaže v sredini pod nadangeloma Ga¬ brijelom in Mihaelom dva medaljona, v prvem škof DOMINVS ANGILBERTVS, daruje ante¬ pendij patrom {SANCTVS AMBROSIVS), v drugem pa je pred patronom videti samega umetnika (z napisom VVOLVINIVS MAGI¬ STER PHABER zaznamovani lik je tako eden izmed najzgodnjejših srednjev. »avtoportretov«); na 12 poljih ob straneh so (kot spredaj Kristu¬ sovo življenje) prizori iz legende sv. Ambroža. Na krajših stranskih ploskvah je povsod v sredini kvadrat s križem (crux gemmata), ki ga časte po 4 svetniki in zunaj kvadrata po 8 angelov. Na evang. strani so v 4 medaljonih kvadrata sv. Ambrož (zgoraj), milanska patrona sv. Protazij (levo) in Gervazij (des.) in milanski škof Simplicianus (spodaj), na listni strani pa v enakem zaporedju sv. Martin, milanska patro¬ na Nabor (it. S. Nabore ali Naborre) in Nazarij in milanski škof Maternus. L: EWA III (1960, barvna t. 63 levo); »UF« 13 (1968, barvne repr. 220—24); »PKG« 5 (1969, t. 97). — Cf. W. Braunfels (1968, repr. 260—61), V. H. Elbern (*1952; 1961), G. de Francovich (RJb, 1942/44), etc. VURBERK, severozah. od Ptuja (11 km). Žup. c. sv. Marije: J. Holzingerjeva kipa Janeza Krst. in Elizabete (konec 1760-ih let), nagrob. Sigersdorferja iz 1589 in drugi nagrob. L: VrišerB (1963); ZUZ nv VII (1965 [izšlo 1966], repr. 92 & 94). Vurnik, Helena, r. Kottler (1882—1962), slov. slikarka in grafičarka. R. na Dunaju, od 1912 dalje žena Ivana Vurnika (infra), u. (79) v Ra¬ dovljici. Stenske dekoracije v nekd. Zadružni gospodarski banki v Lj, osnutki za vezenine in paramentika. L: France Stelč (ELU 4, 1966, s. v.). Vurnik, Ivan (1884—1971), slov. arh. R. v Radovljici v znani družini podobarjev, štud. na TeH na Dunaju (1907—12) in nato s štipendijo v Rimu, od 1919 dalje v Lj, predavatelj, 1920 docent, 1921 izr. prof. in od 1929 dalje ord. na Tehn. fak. A: nekd. Zadružna gospodarska banka (1922 [Miklošičeva št. 8]) in Sokolski dom na Taboru (1923—25) v Lj, itd. Mdr. po svoje »restavriral« c. sv. Petra v Lj. — Prešernova nagr. 1966. L: ULj (1957 [L!]; 1969 [L!]); Ko je ko (1957); ŠijanecS (1961); France Stele (ELU 4, 1966, s. v.); Marko Ivančič (Delo, 16. IV. 1971, p. 5, nekr.). Vurnik, Stanko (1898—1932), slov. um. zgo¬ dovinar, muzikolog, etnograf in kritik. R- v Šentvidu pri Stični, pri Iz. Cankarju dipl. in 1925 prom. ( Slikar Valentin Metzinger:prispevek k razvoju slikarstva Slovenije v 17. in 18. stoletja, cf. bibl., infra, 1928—34/35), pod vplivom Can¬ karjevega dela —> Uvod v umevanje lik. umetn. spisal ,Uvod v glasbo ‘ (DS, 1928; rev. samost, izd. Lj 1929); od 1924 v službi v Etnogr. muz. v Lj (pri ->Županiču), u. za jetiko (33) v Lj. B: , Spomini Ivana Franketa' (ZUZ, III, 1923), ,Ivana Kobilca: Spomini (ib.); ,Ferdo Vesel: Spornim (ib., IV, 1924); ,K slikarstvu na prehodu od XVII. v XVIII. stoletje ( Skica stilnega razvoja)' (ZUZ, VIIL 1928); ,K Metzingerjevemu življenjepisu' (ib.); 2293 VUZENICA — Wackenroder, VVilhelm Heinrich 2294 razvoju in stilu Metzingerjeve umetnosti' (ib., IX, 1929; XII, 1932/33 — tu priredil Marijan Marolt); ,Metzingerjeva dela' (ib., XIII. 1934/35, izšlo 1936, priredil in dop. Marijan Marolt). L: Fr. Stelč (ZUZ, XI, 1931 [izšlo 1932], p. 93— 96, nekr. [c r . ib., XII, p. 103, & XIII, p. 128 — po¬ datki o nekrologih]); Dragotin Cvetko (Muzička Enciklopedija 2, Zgb 1963, s. v.). VUZENICA, trg ob des. bregu Drave. V jedru romanska žup. c. sv. Miklavža z vzh. stolpom. Pravokotna ladja z meter debelimi zidovi, v sev. ladji fieske iz srede XV. st.: Marijina smrt z Jezusom, ki sprejema dušo itn., Marija zavet¬ nica splalčem (hkrati — z golimi prsmi — Maria Mediatrix) in Pohod treh kraljev (žanrski Jožef, ki skubi gos). L: F. Steli (ZUZ, I, 1921, p. 88—89); Josip Mrav¬ ljak: Vuzenica v srednjem veku (Mrb 1927); Zadni- karR (1959 — L!); M. Zadnikar (VS, VII, 1960, p. 257—58, & VIII, 1962 [izšlo 1963], p. 170—77); VrišerB (1963); Stane Pahič (VS, IX, 1965, p. 159— 60); J. Curk (ib., p. 251); Stele (1969). Vyššibrodski mojster Višibrodski mojster vzdolžni prerez (angl. the longitudinal section, fr. la coupe longitudinale, it. la sezione longitu¬ dinalen nem. der Langsschnitt ) kaže neko stavbo, npr. baziliko, v prerezu njene vzdolžne osi — za razloček od prečnega prereza (angl. the trans- verse section, fr. la coupe transversale, it. la se¬ zione trasversale, nem. der Querschnitt). vzhajajoče sonce (angl. the rising sun ) na slikah Rojstva ponazarja rojstvo »Sonca Pravičnosti« (lat. Sol Iustitiae), tj. Kristusa. Cf. s. v. Paum- gartnerjev oltar. Vztrajnost -> Veliki zmagoslavni voz w Waagen, Gustav Friedrich (1794—1868), nem. tim. zgodovinar in muzealec. R. v Hamburgu, direktor berlinske Gemaldegal. (od 1827) in hkrati (od 1844) prof. na tamk. univ., u. (74) v Kobenhavnu. B: Notice sur le chef d'oeuvre des fr ere s van Eyck (Gand 1825; nem. orig.: Vber die Mater Hubert und •loliann van Eyck, 1822); Verzeichnis der Gemdlde- Sammlung des Koniglichen Museums zu Berlin (BI j837); Kunstwerke und Kiinstler in England und Pariš ( 3 knj. BI 1837—1839); Kunstwerke und Kiinstler in D eutschland, I—II (Lpz 1843—1845); Treasures of dft in Great Britain (3 knj., L 1854; Index, 1912); Calleries and cabinets of art in Great Britain (L 1857); Paisonnierender Cata/og der Gemdlde-Sammlung des iierrn Barthold Suermondt zu Aachen (Aachen 1859); rtandbuch der deutschen und niederldndischen Maler- schulen (2 knj., Stu 1862; fr. izd.: 3 knj., Br itd. 1863—1864); Die Gemiildesammlung in der Kaiser- iclteit Eremitage zu St. Petersburg: nebst Bemerkun- Sen iiber andere dortige Kunstsammlungen (Mn 1864; • 'zd. 1871); Die vornehmsten Kunstdenkmdler in Z ien (2 knj., W 1866—1867); Kleine Schriften: mit etner biographischen Skizze [A. Woltmann] (Stu 1875). L: W. G. F. Zwei, Gesuche Waagens (JP.K, 1932); • van der Grinten: Enquiries into the History of ^rt-historical Writing (Venlo 1952). — Cf. W. w -oetzoldt (II 1924). Waal, Anton de (1837—1917), nem. kršč. ar¬ heolog, katol. duhovnik, prelat, ust. časopisa Kdmische Quartalschrift (1887) in Oriens Chri- s >ianus (1901). B. , Katalog der Sammlung altchristlicher Sculptu- X n und Inschriften im deutschen Nalional-Hospiz von ~ m P° Santo' (G. B. de Rossijev zb. [RQ], 1892); ' ur 'konographie der Transfiguratio in der dlteren Kunst' (RQ, XVI, 1902); ,Das Apsis-Mosaik in der Basilika Constantiniana des Lateran' (Festschrift Georg von Hertling, Mn 1913); Die Verkldrung auf Tabor in Liturgie und Kunst (Mn 1914). L: zbornika: Festschrift zum elfhundert- jahrigen Jubilaum des deutschen Čampo Santo in Rom: Dem derzeitigen Rector ... (Fr 1897); Kon¬ stantin der GroBe und seine Zeit, Gesammelte Studien: Festgabe ... (Fr 1913). YVaaI, H. van de (1910—-—), hol. um. zgodo¬ vinar. R. v Rotterdamu, stud. na univ. v Leidenu (prom. 1940), zdaj direktor njenega graf. kabi¬ neta ( Prentenkabinet ). B: Jan van Goyen (A 1941, »Pal.«); ,»Hagar in de woestijn« door Rembrandt en zijn school' (Nkj, 1947); *Drie eeuwen vaderlandsche geschied-uitbeelding, 1500 — 1800: een iconologische studie (2 knj., VGravenhage 1952 [oc. AB, jun. 1971]); ,Some Principles of a Ge¬ neral Iconographical Classification' (17. kongr., 1955); ,The Iconological Background of Rembrandt 's »Civilis«' (Ktids, 1956); ,»De Staalmeesters« en hun legende' (OH, 1956); , Rembrandt's Faust Etching: a Socinian Document and the Iconography of the Inspired Scholar' (OH, 1964);, Rembrandt and the Feast of Pur im' (OH, 1969); ,Light and Dark: Rembrandt and Chiaroscuro' (Delta, XII, 1969). Wackenroder, Wilhelm Heinrich (1773—1798), nem. pisec o lik. umetn., religiozno navdahnjen romantik, prijatelj pesnika Ludvviga Tiecka r., in u. (24) v Berlinu. B: Herzensergiefiungen eines kunslliebenden Klo- sterbruders (BI 1797); Phantasien iiber die Kunst fiir Freunde der Kunst (BI 1799, izd. Ludvvig Tieck). L: cf. Gilbert-Kuhn (1953 [1967]). — Cf. W. fVaetzoldt (I 1921). 2295 Wackernagel, Martin — Waldmann, Emil 2296 Wackernagel, Martin (1881—1962), nem. um. zgodovinar. Prom. 1905, učil na univ. v Halleju (priv. docent 1908), Leipzigu (1918 izr. prof.) in Miinstru (ord. 1920—49). B: Die Plastik des XI. und XII. Jahrhunderts in Apulien (Lpz 1911); Die Baukunst des 17. und 18. Jahrhunderts in den germanischen Ldndern (Bl-Neu- babelsberg 1921, »HdKw«; 5. izd. 1931); Max Sle- vogt (Mn 1927); *Der Lebensraum des Kiinstlers in der florentinischen Renaissance: Aufgaben und Auf- traggeber, Werkstatt und Kunst mark t (Lpz 1938); Adelshofe und Schlofi in Miinster (Bl-Mn 1948). L: zbornika: G. Fiensch, W. Hager & M. Im- dahl: Studien zur Kunstform (Munster-K 1955 [= Miinstersche Forsch.]); Festschrift: Martin VVacker- nagel zum 75. Geburtstag (K-Graz 1958 — B!). Wackernagel, Wilhelm (1806—1869), nem. lit. zgodovinar, proučeval mdr. tudi —>• mrtvaški ples. B (lik. umetn.): ,Der Todtentanz'+ (Ztschr. f. deutsches Alterthum, IX, 1872); pon. izb.: Klei- nere Schriften, I (Lpz 1872). Waetzoldt, Wilhelm (1880—1945), nem. um. zgodovinar, učil na univ. v Halleju in Berlinu, ur. JkPK (1911—12), RepKw (1925—31) in — z Ernstom —>■ Gallom — ZfKg. R. v Hamburgu, u. (64) v Halleju. B: Die Kunst des Portrdts (Lpz 1908); Einfiihrung in die bildenden Kiinste (2 knj., Lpz 1911—1912); ,Giottos Bildniskopfe in S. Croce' (ZfbK, 1915); D ur er s Befestigungslehre (BI 1916); Deutsche Maierei seit 1870 (Lpz 1918, »Wissenschaft u. Bildung« 144); Deutsche Kunsthistoriker, I: Von Sandrart bis Ru- mohr (ib. 1921), II: Von Passavant bis Justi (ib. 1924); ,Die Begriindung der deutschen Kunstvvissen- schaft durch Christ und iVinckelmann' (ZAKvv, 1921); Das klassische Land: Wandlungen der Italiensehn- sucht (Lpz 1928); Triiogie der Museumsleidenschaft: Bode-Tscliudi-Lichtwark' (ZfKg, 1932); Diirer und seine Zeit (W: Ph 1935; 2. izd. 1936; n. izd. Mn: Ph 1950); Hans Holbein der Jiingere: Werk und fVelt (BI 1938); Du und die Kunst: Eine Einfiihrung in die Kunstbetrachtung (BI 1938; n. izd. 1956); Jacob Burckhardt als Kunsthistoriker (2. izd., Lpz 1940); ,Okeanos: Bemerkungen zur Geschichte der Meeres- malerei' (Worringerjev zb., 1943). L: zbornik: Deutschland-Italien: Beitrage zu den Kulturbeziehungen zwischen Norden und Siiden, Festschrift fiir Wilhelm Waetzoldt zu seinem 60. Geburtstage 21. 2. 1940 (BI 1941 — B!). Wagner, Hugo, švic. um. zgodovinar in mu¬ zealec ( Kunstmus . v Bernu). B: Andrea del Sarto: Seine Stellung zu Renaissance und Manierismus (Strasbourg 1950); ,Die Biidnisse im Bernischen Historischen Museum' (Jb. des Berni- schen Historischen Museums, Bern 1952); Michel¬ angelo da Caravaggio (Bern 1958); , Andrea del Sarto' (EWA I, 1959); Raffael im Bildnis (Bern 1969, »Ber- ner Schriften zur K.« 11). Wagner, Otto (1841—1918), avstr, arh., pionir mod. arhitekture v Avstriji in zaslužen pedagog (med njegovimi učenci npr. Josef —>• Hoffmanu, —> Kotera , naš -^-Plečnik in Viktor Kovačič)’, r. v Penzingu pri Dunaju, u. (76) na Dunaju. A: predvsem na Dunaju mestna železnica ( IViener Stadtbahn, 1894—97) in Poštna hranilnica ( Post- sparkassenamt, 1904—06). L: ThB XXXV (1942, s. v. — L!); Robert L. De- levoy (Hatje, 1963); Otto Wagner: Das Werk des Architekten (W 1963 [rk, Historisches Mus. der Stadt Wien], tekst O. A. Graj); Otto Antonia Graf: Die vergessene Wagnerschule (W 1969, »Schriften des Museums des 20. Jahrhunderts« 3). — Cf. L. Hevesi (1909), J. A. Lux (1914), H. Tietze (1922), R. Wagner- Rieger (1970 — L!). Wagner, Vladimir (u. 1955), slovaški um. zgo¬ dovinar. B: Dejiny vytvarneho urnenia na Slovensku (Trnava 1930); Profil slovenskeho vytvarneho urnenia (Turč. Sv. Martin 1935); ,Stredoveke rezbarstvo na Sloven¬ sku'' (Umeni na Slovensku: odkaz lidu a zeme, Pra 1938); Vyvin vytvarneho urnenia na Slovensku (Bra¬ tislava 1948); Goticke tabulove maliarstvo na Sloven¬ sku (Turč. Sv. Martin 1942). Wagner-Rieger, Renate (1921—_), avstr. um. zgodovinarka, avtorica številnih del s pod¬ ročja zgod. arhitekture. R. na Dunaju, izr. prof. za avstr. um. zgod. na tamk. univ. ( Ksthistori - sches Inst.). B: Die italienische Baukunst zu Beginn der Gotik, I—II (Graz-K 1956—1957); Das Wiener Biirgerhaus des Barock und Klassizismus (W 1957); ,Die Renais- sancearchitektur in Oesterreich, Boehmen und Ungarn in ihrem Verhdltnis zu Italien bis zur Mitte des H>. Jahrhunderts' (Arte e artisti dei laghi lombardi, I>. 1959); ,Gotisclie Kapellen in Niederbsterreich' (K. M’ Svvobodov zb., 1959); ,Die Anfdnge der klassizisti- schen Architektur in Wien' (Mitt. der Ges. f. ver- gleichende Kstforschung in Wien, 1960/61); ,S. Eo- renzo Maggiore in Neapel und die siiditalienische Architektur unter den ersten Konigen aus dem Hanse Anjou' (Miscellanea Bibliothecae Hertzianae, Mn 1961); Das Schlofi zu Spittal an der Drau in Kdrnten (W 1962, »Stud. zur osterreichischen Kg.« 3); ,Bo~ rockarchitektur in Čsterreich' (ZfKg, 1964 [krit. ref. o lit.]); ,Die Baukunst des 16. und 17. Jahrhunderts in Čsterreich: Ein Forscliungsbericht' (WJb, XX, 1965). ,Die Wiener Architektur des Klassizismus' (AMK, 1965, št. 81); ,Einschiffige Benediktinerkirchen des Mittelalters in Italien' (Arslanov zb., 1966); , Archi¬ tektur' (Gotik in Osterreich, Krems 1967 [rk], P; 330—406); ,Stilwandel der stadtebaulichen Kompost' tion im Bereiche der 1 Viener Ringstrafie' (OZKD. 1968); (izd. & uv) *Die Wiener Ringstrafie — Bud einer Epoche, Die Erweiterung der Inneren Stadt fVien unter Kaiser Franz-Joseph /., I: Das Kunst werk im Bild (2 knj., Graz 1969), *Wiens Architektur itn 19. Jahrhundert (W 1970). Wald, Ernest T. de —> De fVald, Ernest T. WaIdemar-George —> George, fValdemar VValdmann, Emil (1880—1945), nem. um. Z8°' dovinar, nekd. direktor Kunsthalle v Bremenu. 2297 Waldmii)ler, Ferdinand Georg — Walpole, Horace 2298 B: Lanzen, Stangen und Fahnen als Hilfsmittel der Composition in den graphischen Friihv/erken Albrecht Diirers (Str 1906, »SdK« 68); Die gotischen Skulptu- ren am Rathaus zu Bremen und ihr Zusammenhang mit kolnischer Kunst (ib. 1908, »SdK« 96); Edouard Manet (BI 1910; n. izd. 1923); Die niirnberger Klein- meister (Lpz 1911, »Meister der Graphik« 5); Grie- chische Originale (ib. 1914); Wilhelm Leibl: Eine Darstellung seiner Kunst, Gesamtverzeichnis seiner Gemdlde (BI 1914; n. izd. BI 1930); Albrecht Diirer (3 knj., Lpz 1916—1918); Die Bremer Kunsthalle: Ein Fiihrer zur Vorbereitung und Erinnerung (BI 1919); Max Slevogts grapltische Kunst (D 1921; 2. izd. 1924); Das Bildnis im 19. Jahrhundert (BI 1921); Tizian (BI 1922, »Die fiihrenden Meister«); Albrecht Altdorfer (L-Bo 1923); Max Slevogt (BI 1923); Die Kunst des Realismus und des Impressionismus im 19. Jahrhundert (BI 1927, »Propylaen-Kg.« 15); (uv) Ausstellung Edouard Manet (BI 1928 [rk, Gal. Mat- hiesen]); La Peinture Allemande Contemporaine (P 1930) ; Das Rathaus zu Bremen (Burg bei Magdeburg 1931) ; , Albrecht Diirer und die deutsclie Landschaft ‘ (Panth, 1934); Das Bild des Kindes in der Malerei (BI 1940); Goya: Der Meister der spanischen Graphik (Burg bei Magdeburg 1942); Wilhelm Leibl als Zeich- ner (Mn 1942; 3. izd. 1948); Anselm Feuerbach (BI 1944); Auguste Rodin (W 1945, »Smlg. Schroll«). Waldmuller, Ferdinand Georg (1793—1865), avstr. slikar v dobi bidermajerja in realizma, oblikovalec portretov pa žanrskih podob in krajin, v katerih se je razvil do ->plenerizma. S: npr. Avtp. (d. 1828, Ost. XIX.—XX.), Portret umetnikove matere (d. 1830, ib.), Družina dunaj¬ skega notarja dr. Eltza v Ischlu (d. 1835, ib.), Gospa Luise Mayer (d. 1836, Neue Pin.) Avtp. 1848, Ost. XIX.—XX.), O telovem (d. 1857, ib-). L: Unvergangliches Osterreich: F. G. NValdmuller “nd seine Zeit (Essen 1960 [rk]); H. G. tVachtmann (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. K. K. Eberlein (1938), B. Grimschitz (1940 [4. izd. 1957]), A. Roessler (* G. Piska 1908), R. Zeitler (1966 — L!). Walicki, Michal (Marian), (1904—1966), polj. Urn - zgodovinar, prof. za zgod. srednjev. umetn. ua univ. v Varšavi; r. v Sankt Petersburgu [= Leningradu]. B: (& Juliusz Starzynski) Dzieje Sztuki Polskiej , , a 1934); (& Jan Bialostocki) Malarstv/o europej- p f 'r zbiorach polskich (Kr 1955); ,. Rembrandt w losa?' fBiul ’ 1956); Drzwi Gnieiniehskie (3 knj., Wr 9); (& Rene Huyghe) Polen: Malerei des 15. Jahr- uunderts (Mn 1964, »UNESCO-Smlg. der"Weltkst« l° r 'g- izd. NY]). L: Czy wiesz (1938). ^alker, John (1906—....), amer. um. zgodo- Vlnar in muzealec, r. v Pittsburghu. Gl. konser¬ vator (1939—56) in direktor (od 1956) washing- ‘onske Nat. Gali. of Art. f r B' James Macgill) Great American Paintings UP i dZi ber ‘ t0 Eellovvs: 1729—1924 (L-NY: Ox o«-,. J)j (& Huntington Cairns) Masterpieces of ln »ng f rom the Na tional Ga!lery of Art (1944); Paintings from America (1951); (& Huntington Cairns) Great Paintings from the National Gallery of Art (NY 1952); Bellini and Titian at Ferrara: A Study of Styles and Taste (L 1956); National Gallery of Art, IVashington, D. C. (NY 1963); (& Huntington Cairns) A Pageant of Paintings from the National Gallery of Art (2 knj., NY 1966). L: WWAA (1959); WWA (1962). Wallace, Richard W., amer. um. zgodovinar. Prom. na Princeton Univ. (1965) z dis. The Figure Paintings of Salvator Rosa, uči na Wellesley College-u. B: ,Venus at the Fountain and the Judgment of Pariš ‘ (GBA, 1960); ,The Later Versions of Nicolas Poussin’s »Achilles in Scyros«‘ (Stud. in the Renais- sance, IX, 1962); ,The Genius of Salvator Rosa ‘ (AB, 1965); ,Salvator Rosa’s »Justice Appearing to the Peasants«’ (JWCI, 1967); ,Salvator Rosa’s »Demo- critus« and »UUmana Fragilita«' (AB, 1968). Wallis(-Walfisz), Mieczyslaw (1 895—....), polj. um. zgodovinar in lik. kritik. Bil ord. na univ. v Lodžu (em.), živi v Varšavi. B (tudi prispevki o polj. umetnikih v ThB); ,Pod- lože spoleczne autoportretu ‘ (Wiedza i Žycie, 1948); ,Autoportrety mlodziencze i starcze ‘ (ib.); ,Autopor- trety artystek ‘ (ib., 1949); ,Autoportret’ (Sprawozda- nia z posiedzen Wydzialu II Towarzystwa Nauko- wego Warszawskiego, 1950); ,Autoportrety fotogra- ficzne ‘ (Šwiat fotografij, 1950); Canaletto malarz Warszwy (Wa 1954); ,Autoportrety Matejki ‘ (Zeszyty Naukovve Uniwersytetu Lodzkiego: Nauki Huma- nistyczno-Spoleczne, 1954); ,Autoportrety Orlow- skiego ‘ (Biul, 1955); Dzieje zmerciadla i jego rola i v rbžnych dziedzinach kultury (L6di 1956); Sztuka polska dwudziestolecia 1919—1939 (Wa 1959); ,Auto- portret a obraz wzrokowy vvlasnej powierzchownošci (Przeglqd Humanistyczny, 1960); ,Autoportret ukry- ty' (ib.); ,Podobiehstwo i przetworzenie w autopor- trecie ‘ (ib.); Artyšci-plastycy: zawod i šrodowisko (Wa 1964); Autoportret (Wa 1964); Autoportrety artystdw polskich (Wa 1966). L: Czy wiesz (1938). Walpole, Horace (1717—1797), angl. pisec o umetn. in zbiralec, pisatelj, r. in u. (79) v Lon¬ donu. S svojimi Anecdotes (cf. lit.), pri katerih se je oprl na zapiske, ki jih je bil zapustil George -> Vertue, si je zaslužil vzdevek »oče angl. um. zgodovine«. Leta 1747 si je kupil vilo Slrawberry Hill (Middlesex), ki jo je dal počasi gotizirati; s tem je pomembno vplival na sočasni okus. B (lik. umetn.): Aedes Walpoliane ... (L 1747); * Anecdotes of painting in England (4 knj., Strawberry Hill 1762—1771; sup. [5. knj.] NH: Yale UP 1937); A catalogue of Engravers who have been bom or resi- ded in England (ib. 1763); A description of the villa of Mr. Horace Walpole ... (ib. 1774). L: R. W. Ketton-Cremer: Horace Walpole (L 1940; n. izd. Ithaca [N. Y.]: Cornell UP 1966); A. T. Hazen: A Bibliograpby of Horace VValpole (NH: Yale UP 1948); W. S. Lewis: Horace Walpole (L 1961); EWA VI (1962, stp 780—81 — L!); Schlos- 2299 Wandelaltar — was aber die Schonheit sei, das weis ich nit 2300 serL (1964 — L!); Marcus fVhiffen (EWA XIV, 1967, s. v. — L!). — Cf. K. Clark (1928 [1950]). der Wandelaltar (nem.) -> krilni oltar NVappers, Gustave, baron (1803—1874), belg. slikar. R. v Antvverpnu, stud. in pozn. učil na tamk. ak., postal njen direktor (1840) in konser¬ vator antwerpenskega muz., 1853 se preselil v Pariz, tam u. (71). S: zg. kompozicije in portreti, npr. Prizor iz obleganja Leidena 1574 (d. 1829, Utrecht — leidenski župan Pieter van der Werff se hoče žrtvovati), Prizor iz belg. revolucije 1830 (444 X 660 cm, d. 1835, Bruxelles), Mlada mati z otrokom (les, d. 1854, Antwerpen), Angl. kralj Karel I. odhaja na morišče (1870, Bruxelles). L: H. Billung: Gustaaf Wappers: Ein Kiinstler- leben (Lpz 1880); A. Dasnoy: Les Beaux jours du romantisme belge (Br 1948); Fierens Diet. (1950, s. v. — L!); »PKG« 11 (1966, t. 149 — L!); Acht eeuwen schilderkunst (Brussel 1969). — Cf. R. Ge- nailte (1958). Warburg, Aby M(oritz), (1866—1929), nem. (ž.) um. zgodovinar, kot ustanovitelj Bibliothek Warburg (—> fVarburgov institut) pomemben za ves sodobni razvoj ikonografije in ikonologije. R. v Hamburgu v znani bankirski družini; stud. v Bonnu pri C. Justiju, prom. v StraBburgu pri H. Janitschku. B: Sandro Botticellis »Geburt der Venus« und » Friihling«: Eine Untersuchung iiber die Vorsteliung von der Antike in der italienischen Friihrenaissance+ (Lpz 1893); Bildniskunst und florentinisches Biirger- tum, 1: Domenico Ghirlandajo in Santa Trinitd, Die Bildnisse Lorenzo de' Medici und seiner Angehdrigen (Lpz 1901); ,Flandrische Kunst und Florentiner Frtih- renaissance ‘ (JkPK, 1902); ,Durer und die italienische Antike ‘ (Verh. der 38. Versammlung deutscher Philo- logen ..., 1905, Lpz 1906); ,Francesco Sassettis letzt- wiliige Verfiigung ‘ (zb. A. Schmarsovva, 1907); Heid- nisch-antike Weissagung in Wort und Bild zu Luthers Zeiten+ (1919); zbr. sp.: *Gesammelte Schriften (2 knj., Lpz-B) 1932). L: Minerva Ztschr., 1926 & 1927; E. Panofsky (Hamburger Fremdenblatt, 1929, nekr.); F. Saxl (Frankfurter Zeitung, št. 837, 9. XI. 1929, nekr.); Worte zur Beisetzung von ... Aby M. Warburg (Drm 1929); A. Giorgetti, Aby Warburg (ASI, 1930); Giorgio Pasquali, Ricordo di Aby Warburg (Pegaso, 1930); AKug (1920); W. Kaegi, Das Werk Aby Warburgs (Neue Schweizer Rundschau, 1933); Lubo- mir Konečny, Aby M. Warburg (Umeni, 1970, p. 594—607 — L!). — Cf. G. Bing (1960; 1965), E. H. Gombrich (»1970 — B! & L!), C. G. Heise (1947 [1959]), U. Kultermann (1966), F. Saxl (1923; 1957), E. Wind (1931). Warburgov institut. Njegov začetek je pomenila zas. knjižnica Abyja M. —> Warburga (supra) v Hamburgu, t. i. Kulturwissenschaftliche Bibliothek Warburg, ki jo je Fritz -> Saxl 1921 preoblikoval in razširil v znanstveno raziskovalen inst. Slednji si je kot osrednjo nalogo zadal proučevanje ant. izročila v evr. kulturi in pos. umetn. ter s tem, s publikacijami, ki jih je izd. (—>- Vortrdge der Bibliothek Warburg, —>■ Studien der Bibliothek Warburg), in sodelavci, ki so se zbirali okrog njega, postal najpomembnejše žarišče za ves nadaljnji razvoj -> ikonografije in pos. —> ikono¬ logije. Po zavladanju nacizma v Nemčiji se je inst. z vsem svojim znanstv. osebjem in celotnim inventarjem ob pomoči Samuela -> Courtaulda in družine Warburg na dveh ladjah prepeljal v London; tam je nadaljeval z znanstv. delom (številne tehtne in vselej z bogatim znanstvenim aparatom zaznamovane razprave v Journal of the fVarburg Institute [1937—apr. 1939] resp- pozn. Journal of the fVarburg and Courtauld Institutes, 1970 XXXIII. knj., pos. —> Studies of the fVarburg Institute) in naposled postal sestavni del londonske univ. ( fVoburn Square, fV. C. 1). Med sodelavci so se poleg obeh naj¬ odličnejših, Saxia in Erwina —> Panofskyja, z leti zvrstili mdr. Michael -^-Baxandall, Anthony -> Blunt, T. S. R. —*■Boase , Hugo —> Buchthal, Ernst —*■ Cassirer, L. D. Ettlinger, E. H Gom¬ brich, E. H. —> Kantorowicz, Richard ->Kraut- heimer, Otto —>Kurz, Hans -> Liebeschiitz, Otto — > Pacht, Helen -> Rosenau, Jean —> Seznec, Wolfgang -> Stechow, Martin —> fVeinberger, Edgar — > fVind, Rudolf -> Wittkower, Frances A. —> Yates, itd. Direktorji instituta po Saxlu: Henri -> Frankfort (1948—54), Gertrude —> Bing (1954—64) in za njo Gombrich. L: Catalogue of the Warburg Institute Library, I—II (Bo 1961). — Cf. G. Bing (1957), U. Kultermann (1966), J. Mesnil (1926). Ward, Clarence (1884— ), amer. um. zgo¬ dovinar, prom. v Princetonu, učil na raznih amer- univerzah. B: Mediaeval Church Vaulting (Pri 1915, »PriM« 5)- L: JSAH (jul. 1948 [posebna št.]); WWAA (1959)- VVarhol, Andy (1930—_), amer. slikar i n filmski eksperimentator, najvidnejši predstavnik ->pop arta. S & G: bolj ali manj mehanično ponavljanje »potrošniških« klišejev od živilskih artiklov do popularnih sodobnih osebnosti lastne podobe. L: cf. H. Geldzahier (1970 — B! & L!). Warszawa -*■ Varšava was aber die Schonheit sei, das weis ich nit (»toda kaj je lepota, tega ne vem«), je Dtirer za¬ pisal o. 1512 (K. Lange & F. Fuhse: Durers schiiftlicher Nachlafl, Halle a. S. 1893, P- 288 )- Resignirana misel je veljala dolgoletnim prtza- 2301 VVASHINGTON — WASHINGTON, National Gallery of Art 2302 devanjem, da bi odkril »zakone« lepote, tj. nauk o pravih razmerjih, itd. L: Saturn and Melancholy (1964, p. 364). VVASHINGTON, gl. mesto ZDA ( District of Columbia [Middle Atlantic]). Cf. —> Phillips. ~ The Corcoran Gallery of Art {17th St. & New York Avenue), imen. po ustanovitelju W. W. Corcoranu. Pomembna z. amer. slikarstva. V zapuščini Williama A. Clarka tudi hol. in flam. slike, Corot, Monticelli, itd. ~ Dumbarton Oaks Research Library and Collection {1703, 32nd St., N. W.) sodi k Har¬ vardski univ. in je posv. starokršč. in biz. umetn. ~ The Freer Gallery of Art {Jefferson Drive at 12th St., S. W.) je posv. umetn. Bližnjega in Daljnega vzhoda in Whistlerjevemu delu (npr. Avtp., o. 1858). ~ National Gallery of Art ( Constitution Avenue at 6th St., N. IV.), enega izmed —»■ sedmih velikih amer. muzejev, odprto od 1941, sestavljajo pred¬ vsem zbirke, ki so jih podarili utemeljitelji gal. Andrcw Mellon, S. H. —>Kress, J. E. 1 Videner, Chester -> Dale in L. J. Rosenvvald (grafika). S slikami so zastopani: med Italijani Duccio ( Foklicanje Petra in Andreja s predele sienske Mae st d, 1308/11), fra Angelico {Madonna delkUmilta), Masaccio (atr.: Profitni portret mladega moža, o. 1425), Giovanni di Paolo ( Oznanjenje [z Izgonom iz raja v ozadju]), Sas- setta (4 table predele, npr. Srečanje Antona Pušč. m Pavla, o. 1445), Domenico Veneziano {Janez Krst. v pustinji, o. 1445), Filippo Lippi ([zač. Ver j. fra Angelico] Poklon kraljev, o. 1445), Andrea del Castagno {David, o. 1450), Anto- Hello da Messina, Giov. Bellini {Beg v Egipt', Portret mladeniča v rdečem', Portret condottiera, °- 1480; * Slavje bogov [The Feast of the Gods], 1514 [dkč. Tizian]), Mantegna {Judita s Holo- fer novo glavo, o. 1495), Francesco del Cossa -Pr. Sv. Lucija), Botticelli {Giuliano de' Medici, 1478 [replike Dahlem; Thyssen; Bergamo]; Poklon kraljev, o. 1481/82), Perugino (triptih * Kristusom na križu, Marijo in Janezom Ev. pa Jeronimom [levo krilo] in Marijo Magdaleno esn °]> o. 1485), Neroccio de’ Landi {Ženski Portret, 0 . 1490), Ambrogio de’ Predis, Ercole e Roberti (aliansna portreta Giovannija II. in J me vre Bentivoglio, o. 1480), Filippino Lippi ' ortr et mladeniča), Lorenzo di Čredi {Avtp., ?• ^8), Piero di Cosimo ( Obiskovanje s svetni- °m a , o. 1490 ), Boltraffio, Sodoma {Jurij z majem, verj. 1518), Tizian (Giorgioneju in Jemu atr. Moški portret, o. 1508, in *Allenda- lovo Čaščenje pastirjev, o. 1510; Doz Andrea Gritti, verj. 1535/40; Venera z ogledalom, o. 1555; Venera in Adonis, po 1560), Dosso Dossi {Circe in njeni ljubimci, o. 1514/16), Lotto {Ale¬ gorija, 1505), Luini {Ženski portret), Bartolomeo Veneto {Moški portret, ok. 1520), Rafael {Jurij z zmajem, 1504/05; »Mala« Madona Covvper, 1505; » Velika« Madona Cowper [Madona Nic- colini-Cowper ], d. 1508; Madona Alba, o. 1509; Bindo Altoviti), il Rosso (Moški portret), Moretto {Objokovanje), Tintoretto {Kristus pomiri vihar, o. 1560), Moroni, Veronese {Najdenje Mojzesa', Oznanjenje', Rebeka pri vodnjaku), G. B. Tiepolo {Madona z liščkom; Apolon in Dajhe), Canaletto, Bellotto, F. Guardi; med starimi Nizozemci Jan van Eyck {Oznanjenje, o. 1425/30), Rogier van der Weyden {Ženski portret, o. 1455), Chri- stus {Rojstvo, o. 1445/46 [?]), Memling {Pred¬ stavitev v templju, o. 1463), Bosch (Smrt in sko¬ puh, o. 1490), G. David {Počitek na begu v Egipt, o. 1510), Mojster Lucijine legende {Marija, ne¬ beška kraljica, o. 1485), Michiel Sittovv {Moški portret), Joos van Cleve, Lucas van Leyden, Jan van Scorel, P. Bruegel star. {Skušnjave sv. Antona, verj. 1555/58); med Nemci Mojster iz Heiligenkreuza (Smrt sv. Klare, o. 1410), Mojster Jernejevega oltarja {Krst v Jordanu s 14 sv. pomočniki, o. 1'500), Strigel (aliansna portreta Margarete Vohlin in Hansa Rotta), Griinevvald {»Malo« Križanje, o. 1505/10), Diirer {Madona z otrokom, verj. 1504/07; Portret duhovnika, d. 1516), Cranach star. {»Saški princ« in »Saška princesa«, oba 1516/18 [?]). Holbein ml. (Sir Brian Tuke, 1526/28; Edvard, vvaleškiprinc, 1538); med Španci Juan de Flandes {Oznanjenje), El Greco {Očiščenje templja, o. 1560/65; Sv. Martin in berač, o. 1597/99; Laokoon, o. 1610/14), Zurbaian, Velazquez {Šivilja, o. 1640; Inocenc X., 1649/50), Murillo {Dekle in njena duenna, o. 1670; Povratek izgubljenega sina); med Fran¬ cozi tudi Pisanellu atr. Ženski profilni portret (o. 1415), Mojster sv. Eligija, Fran?ois Clouet {»Diane de Poitiers«, o. 1571), Vouet (Urania in Kaliope), Louis Le Nain (»Krajina s kmeti«, o. 1640; »Francoski interieur«), Poussin (Krst v Jordanu; Sveta družina na stopnicah, 1648), Claude Lorrain (Pastir, verj. 1655/60), Ph. de Champaigne (Omer Talon), Watteau (Italijanski komedijanti, 1720), Chardin (npr. »Pazljiva strež¬ nica«, verj. 1738), Boucher (npr. Venera tolaži Amorja, d. 1751), M. Q. de La Tour, Fragonard (npr. Deklica pri branju, o. 1776), H. Robert, J.-L. David (Napoleon v svojem delovnem kabi¬ netu, d. 1812; Madame David), Ingres (Madame Moitessier, d. 1851), Corot (npr. Krajina pri Volterri, d. 1838; Agostina, verj. 1866), Daumier 2303 NVashington se prepelje čez reko Delaware — Watteau, (Jean-)Antoine 2304 (»Nasvet mlademu umetniku «, verj. po 1860), Daubigny. C. Pissarro (npr. Boulevard des Ita- liens: jutro), Manet (npr. Stari muzikant, d. 1862; Železnica [Gare St.-Lazare], d. 1873), Degas (Madame Camus, 1870; Madame Rene De G as, 1872/73; Štiri plesalke, o. 1899), Fantin-Latour (Avtp., d. 1858? Tihožitje, d. 1866), Cezanne (npr. Hiša očeta Lacroixa, d. 1873; Tihožitje, o. 1890), Monet (npr. Rouenska katedrala: sonce', Palazzo da Mula, d. 1908), Renoir (Diana, d. 1867; Alžirka [Odalisque\, d. 1870; Deklica s škropil¬ nico, d. 1876; Madame Henriot, o. 1877), Mori- sot ( Slikarkina mati in sestra, 1869/70), »carinik« Rousseau ( Džungla na ekvatorju, d. 1909), Gau¬ guin (Avtp. s svetniškim sijem, d. [1]889), Tou- louse-Lautrec (npr. Kvadrilja v Moulin-Rougeu, 1892); med Flamci Rubens (Isabella Brant, 1623/26; Srečanje Abrahama in Melkizedeka, o. 1625), van Dyck (npr. Markiza Balbi, 1622/27; Markiza Elena Grimaldi, 1622/27; Paola Adorno, markiza Brignole Šale, s sinom, 1622/27; Philip, lord IVharton, d. 1632); med Holandci Hals (npr. Balthasar Coymans, d. 1645), Saenredam (Katedrala sv. Janeza v ’s-Hertogenboschu ), Rem¬ brandt (23 slik, npr. »Poljski plemič «; Avtp., d. 1650; Pokrajina z mlinom, o. 1650; Putifarjeva žena obtožuje Jožefa, d. 165[5]; Avtp., d. 1659; Filemon in Baukiš), Terborch (Snubačev obisk, o. 1658), A. Cuyp (Maaspri Dordrechtu, o. 1660), Steen, J. van Ruisdael (Gozdna pokrajina, o. 1660/65), P. de Hooch (Dvorišče, o. 1660), Vermeer (Žena, ki tehta zlato, o. 1662/63; Dekle s flavto, o. 1664; Dama z rdečim klobukom, o. 1664) in naposled van Gogh (npr. La Mousme, 1888); med Američani Whistler (npr. Dekle v belem, d. 1862), Cassatt, itd. L: Summary Catalogue of European Paintings and Sculpture (Wash 1965); European Paintings and Sculpture: Illustrations (ib. 1968). — Cf. H. Tietze (Z 1954), J. Walker (1944; 1952; 1963). Washington se prepelje čez reko Delaware (IVashington Crossing the Delaware), romantična amer. zg. podoba epizode iz amer. osvobodilne vojne (25./26. XII. 1776), ki jo j z->Leutze na¬ slikal za kongresno dvorano v NVashingtonu (o, pl, 1849/50, prej Bremen, zgorela 1942; replika, d. 1851, MM). Cf. s. v. Hčere revolucije. Wastler, Josef, avtor tudi za zgod. slov. umetn. porabnega Steirisches Kiinstler-Lexicon (Graz: Leykam 1883 — dodatki v Mitt. des historischen Vereines f. Steiermark). Waterhouse, Ellis K(irkhara), (1905—_), angl. um. zgodovinar, direktor Nat. Gali. of Scotland v Edinburghu (1949—52), prof. za um. zgod. in direktor Barber Inst. na univ. v Bir¬ minghamu (od 1952 dalje). B: ,El Greco's Italian Period' (Art Stud., 1930); Baroque Painting in Rome: The Seventeenth Century (L 1937); Reynolds (L 1941, »English Master Pain- ters«); , Tasso and the visual arts' (Italian Stud., 1947/48); Titian's Diana & Actaeon (L-NY 1952, »Charlton Lectures on Art« 34); Painting in Britain: 1530 to 1790 (Harm 1953, »The Pelican Hist. of Art«; 2. izd. 1962); ,The British Contribution to the Neo- Classical Style in Painting' (Proč. Br. Ac., 1954); Gainsborough (L 1958); Italian Baroque Painting (L: Ph 1962); Three Decades of British Art: 1740—1770 Phi 1965). L; NVNV (1963). Watteau, (Jean-)Antoine (1684—1721), fr. sli¬ kar, v. mojster t. i. fetes galantes, poetično upo¬ dobljenih zaljubljencev in godcev v zasanjanih parkih, krhko nežnega sveta, ki s svojo izbrano nebrižno eleganco napoveduje rokoko, s svojim melanholičnim občutjem pa odkriva bolnega slikarja samega. R. v Valenciennesu, v Parizu 1704—08 sodel. Clauda Gillota, ki ga je uvedel v gledališko motiviko, pozn. spoznal bankirja Pierra -> Crozata in njegovo beneških in drugih slik bogato zbirko, 1720/21 v Londonu, u. (37) za jetiko v Nogent-sur-Marne. S; npr. Opica kipar (o. 1710?, Orleans, Mus. des B.-A.), Po¬ letje iz vrste—> Štirje letni časi za Crozata (o. 1715, NVashington), znamenito » Vkrcanje za otok Kitero« (1717, Louvre [morceau de reception]’, pozn. varianta iz o. 1718, Dahlem), L'Jndifferent (o. 1717, Louvre) in La Finette (o. 1717, ib.), UAmour au Theatre frangais (o. 1718, Dahlem) in UAmour au Theatre italien (ib.), —> Gilles (o. 1718/20, Louvre), Italijanski komedijanti (1719/ 20, NVashington), Parisova sodba (o. 1720, Lou¬ vre) in-> Gersaintov izvesek (1720, Dahlem). — Po njegovi smrti je prijatelj Jean de Jullienne (-> zbiralci) izd. UOeuvre d’Antoine Watteau d'apr e s se s tableaux et dessins originaux (4 knj., 1721—1735). L: Gilbert NV. Baker: Antoine Watteau (L 1939)! A. Chatelet (Thuillier-Chatelet, 1964); Daniel fVilden- stein (Kindler V, 1968, s. v. — L!); M. RolandMichel: NVatteau et sa generation (P 1968 [cf. BM, marec 1968, sup.]); L’opera completa di NVatteau (Mi 1968, uv Giovanni Macchia, kat. E. C. Montagni, »CA« 21 — L!); N. Knopp, NVatteaus neue Bildform (NV. Grossov zb., 1968); M. P. Eidelberg, NVatteau, Lan- cret, and the Fountains of Oppenort (BM, 1968); »US« 10 (1969). — Cf. H. Adhemar (»1950 — LU 1967 — L!), A. E. Brinckmann (1943), t. Dacier (& A. Vuaflart 1922—1929), L. Dimier (I 1928), F- Fosca (1952), L. Gillet (1943), E. & J. de Goncourt (3. izd. 1 1880), E. Hildebrandt (1922), F. KimbaU (1943 [n. izd. 1949]), M. Levey (1961 [o »Vkrcanju«]; 1964; 1966), A. P. de Mirimonde (2-krat 1962), B- S. Myers (V 1969, s. v. [tekst George V. Gallenkamp P> K. T. Parker (1931; & J. Mathey 1957), L. Rčau (Le Rayonnement 1946). 2305 Watzdorf, Ema von — Weigert, Hans 2306 Watzdorf, Erna von, nem. um. zgodovinarka, dela s področja zgod. zlatarstva. B: ,Mielich und die bayerischen Goldschmiedwerke der Renaissance ‘ (K., NF, XII, 1937/38); Johann Melchior Dinglinger: Der Goldschmied des deutschen Barock (BI 1962); ,Der Dresdner Goldschmied Abra¬ ham Schwedler und sein Kreis‘ (ZfKw, 1962). chen: Eine Anregung zum Sehen (Lpz 1906, »BK« 35); Die Cdsar-Teppiche im Historischen Museum zu Bern (Bern 1911); Die Bamberger Domskulpturen: Ein Beitrag zur Geschichte der deutschen Plastik des XIII. Jahrhunderts (2., rev. & razš. izd., 2 knj., Str 1914, »SdK« 10 [1. izd. 1897]); Skulptur und Malerei in Frankreich im XV. und XVI Jahrhundert (Wi/Po, 1927, »HdKw«), Wažbinski, Zygmunt, polj. um. zgodovinar. B: Dzielo i tworca w kocepcjei renesansu (Torun 1968); ,Portrait d'un amateur d'art de la Renaissance ‘ (Arte Ven, 1968); ,»Vir melancholicus «: Z dziejow renesansowego obrazowania geniusza ‘ (Folia historiae artium [Kr], 1968). Weale, W(illiam) H. J(ames), angl. pisec o umetn., sprva duhovnik, poznavalec starega niz. slikarstva. Prispevki mdr. v BM in ThB. B: Flores ecclesiae: the saints of the catholic church arranged according to the calendar with the flov/ers dedicated to them (L 1849); ,Documents authentiques concernant Memlinc' (J. des B.-A. [Br], 1861); Hans Memlinc (L 1865; pozn. izd. L 1901); Bruges et ses environs (Bruges 1884); Gerard David: painter and illuminator (L 1895); Hubert and John van Eyck: Their Life and fVork (L 1908); Peintres brugeois: Les Cristus (Bruges 1909); ,The Portrait of a Man vvith a red Head-Covering by Jan van Eyck in the Na¬ tional Gallery‘ (BM, 1909); (& Maurice W. Brock- Well) The Van Eyck and Their Art (L-NY-Trt 1912). Weber, Paul (u. 1930), nem. um. zgodovinar. B: Geistliches Schauspiel und kirchliche Kunst: in ‘hrem Verhaltnis erlautert an einer Ikonographie der Kirche und Synagoge (Stu 1894); Die VVandgemiilde zu Burgfelden (Drm 1896); Beitrdge zu Diirers Welt- a d}schauung: Eine Studie iiber die drei Stiche » Ritter, Tod und Teufel «, » Melencolia « und »Hieronymus im Gehaus« (Str 1900, »SdK« 23). L: Kii (1931, Die Toten). 'Veber, Siegfried, nem. um. zgodovinar. B: Die Entvvicklung des Putto in der Plastik der triih renaissance (Hdl 1898, dis.); Fiorenzo di Lorenzo '^4, »ZKA« 1904); ,Antonio Begarelli ‘ (ZfbK, .06); Die Begriinder der Piemonteser Malerschule im zu Beginn des XVI. Jahrhunderts (Str I> »ZKA« 91); Gaudenzio Ferrari und seine Schule (Str 1927, »ZKA« 121). WECHSELBURG na Saškem (NDR). V graj- c., romanski slopni baziliki iz zgodnjega X III. st., je iz starega samostana ohranjena po¬ membna lesena plastika t. i. zmagoslavnega r *ža: * Kristus na križu nad Adamom med Marijo nad personifikacijo Poganstva) in Janezom Ev. nad personifikacijo Židovstva). • c ri A. Goldschmidt (1924), G. Schiller (II 1968, re Pr. 479). Weese, Artur (1868—1934), nem. um. zgodo- Vl nar, prof. za um. zgod. na univ. v Bernu. d ® ■ ^ uv ) Ter Dom zu Bamberg (Mn 1898); ,Zu den m erger Domskulpturen ‘ (RepKw, 1899); Mn- 75 — Leksikon VVehle, Harry B(randeis), (1887—....), amer. um. zgodovinar. B: The Metropolitan Museum of Art: A Catalogue of Italian, Spanish and Byzantine Painting (NY 1940); The Metropolitan Museum of Art: A Catalogue of Early Flemish, Dutch and German Paintings (NY 1947, z M. Salinger); Art Treasures of the Prado Museum (NY 1954, »Libr. of Great Museums«). Weiditz, Christoph (o. 1500—1559), nem. ki¬ par, medaljer in zlatar, verj. sin Hansa Weiditza ( Wyditza ) star. (infra). P: npr. Adam in Eva (hruškov les, Adam vis. 32 cm, Eva 31,2 cm, Ksthist. Mus.). L: cf. G. Habich (1/1 1929), J. Jahn (1969, t. 142), G. von der O sten (Harm 1969), W. Voge (1932). Weiditz, Hans, star., pravzaprav Wyditz, nem. rezbar na prehodu iz gotike v renesanso, verj. oče Christopha Weiditza (supra). P; npr. Adam in Eva (zelenika, viš. 16 cm, o. 1505/10, Basel, Historisches Mus.). L: »US« 9 (1969, f p. 209). — Cf. Th. Miiller (Harm 1966, p. 171—72, t. 172B), G. von der Osten (ib. 1969, p. 27, repr. 24). Weigelt, Curt H(einrich), (1883—1934), nem. um. zgodovinar, poznavalec toskanskega slikar¬ stva XIV. st. B: Duccio di Buoninsegna: Studien zur Geschichte der friihsienesischen Tafelmalerei... (Lpz 1911, »Kst- geschichtliche Mngr.« 15); Giotto: Des Meisters Ge- rnalde in 293 Abbildungen (Stu-Bl-Lpz 1925, »KK« 29); La pit tura senese del Trecento (Bol 1930; angl. izd. Sienese Painting of the Trecento, NY 1930); ,Die Ausstellung ferraresischer Malerei der Renais¬ sance' (Panth, 1933). Weigert, Hans (1896—1967), nem. um. zgo¬ dovinar, se umazal z nacistom povšečnim pisa¬ njem (cf. e. g. infra, 1942). B: ,Die Stilstufen der deutschen Plastik von 1250 bis 1350‘ (MarJb, 1927); Die Kaiserdome am Mittel- rhein: Speyer, Mainz und Worms (BI 1933); ,Das Sakrale in der christlichen Baukunst' (Jb. f. Liturgie- vvissenschaft, 1933); ,Die Masken der Kathedrale zur Reims' (Panth, 1934); ,Die Bedeutung des germani- schen Ornaments' (W. Pinderjev zb., 1938); Geschichte der deutschen Kunst: von der Vorzeit bis zur Gegen- wart (BI 1942); Geschichte der europaischen Kunst (2 knj., Stu 1951; 3. izd. 1955); Baukunst der Romanik in Europa (FrM 1959, »Monumente des Abendlan- des«); Kleine Kunstgeschichte Europas (8. izd., Stu 1968). 2307 Weihrauch, Hans R. — Weingartner, Joseph 2308 Weihrauch, Hans R., nem. um. zgodovinar in muzealec, poznavalec male plastike, kustos in od 1968 dalje kot naslednik Theodorja -> Miil- lerja generalni direktor Bayerisches Nationalmus. v Miinchnu. B: Studien zum bildnerischen Werke des Jacopo Sansovino (Str 1935, »SKA« 135); Die Bildwerke in Bronzen und anderen Metallen (Mn 1956 [kat. Bayer. Nationalmus.]); ,Ein unbekanntes Friihwerk von An- drea Riccio ‘ (Panth, 1960); Jtalienische Bronzen ah Vorbilder deutscher Goldschmiedekunst ‘ (Th. Miiller- jev zb., 1965); *Europdische Bronzestaluetlen: 15 .— 18. Jahrhundert (Brsch 1967); Hans Georg Fux: Elfenbeinschnitzer und Bildhauer in Straubing (Strau- bing 1968, »Straubinger Hefte« 18). WEIMAR, mesto v Turingiji (NDR), najpo¬ membneje povezano z nem. lit. v 2. pol. XVIII. st. in prvih decenijih XIX. st., ko so tu živeli Wieland in Herder, Goethe in Schiller. L: EWA VI (1962, stp 291—92 — L!). ~ mestna cerkev St. Peter u. Paul. V njej olt. podoba Kristusa na križu (L. Cranach star. in ml. 1553—55): pod križem Jagnje božje, od smrti vstali Kristus, zmagovalec nad satanom, pa Cra¬ nach star. med Janezom Krst. in Lutrom (v ozadju mdr. Oznanjenje pastirjem in Bron. kača). L: cf. G. Schiller (II 1968, p. 175, repr. 532). ~ spomenik Goetheja in Schillerja ( Goethe- Schiller-Denkmal), popularna podoba obeh olim¬ pijcev, ki se držita za roke (Ernst Rietschel, bron, 1852—57). ~ SchloCmuseum ( Staatliche Kunstsammlungen IVeimar, Burgplatz). S: mdr. zastopani A. Durer (portretni diptih Hans Tucher in Felicitas Tucher, d. 1499), C. D. Friedrich (Huttnov grob, o. 1815), Ph. O. Runge ( Mladi Perthes, 1805), G. F. Ker- sting ( Gospod za pisalno mizo, d. 1811; Vezilja [= slikarka Louise Seidler]), itd. Med avtorji slik, ki so bile 1945 uničene, ukradene ali jih od takrat ni najti, so Jacopo de’ Barbari (Kristus), Cranach star. ( Venera z A morjem, ki ga preganjajo čebele, d. 1530; Gola Venera pred krajino), C. D. Fried¬ rich ( Pokrajina z mavrico), W. van de Velde ml. L: Katalog des GroBherzoglichen Museums zu Weimar (1913); VWM (1965 — L!). Weinberg, Elbert (1928—_), amer. (ž.) kipar. Mdr. zastopan v New Y orku v MM A in Jewish Mus. (skupina Procesija pred vhodom). L: WWAA (1959). Weinberger, Martin (1893 — 1965/66), nem.- amer. um. zgodovinar. R. v Niirnbergu, prom. pri Wolfflinu, delal v florent. Kunsthistorisches Inst. (1926—-28), kustos v Nemčiji (1930—33), 1934 emigriral v Anglijo in 1937 v ZDA, učil na Univ. of Pennsylvania (1938—42), odtlej prof. na lnst. of Fine Arts (New York Univ.). B: Niirnberger Malerei an der VVende zur Renais- sance und die Anjdnge der Diirerschule ... (Str 1921, »SdK« 217); Deutsche Rokokozeichnungen (Mn 1923); Die Formschnitte des Katharinenklosters zu Niirnberg: Ein Versuch iiber die Geschichte des friihesten Niirn- berger Holzschnittes (Mn 1925); Wolf Huber (Lpz 1930); ,Nino Pisano ‘ (AB, 1937); ,The bust of Antonio Galli in the Frick Collection ‘ (GBA, 1945); ,French model of the fifteenth century‘ (Walters J, 1946); ,Rembrandt's Portrait of Constantijn d Renesse ‘ (GBA, 1948); ,Notes on Maitre Michiel' (BM, 1948); ,Nicola Pisano and the Tradition of Tuscan Pulpits ‘ (GBA, 1960); ,Remarks on the Role of French Models v/ithin the Evolution of Gothic Tuscan Sculpture' (20. kongr. I, 1963); ,The Chair of Dagobert ‘ (K. Lehmannov zb., 1964); Michelangelo the Sculptor (2 knj., NY 1966). WEINGARTEN, nem. mestece (Baden-VViirt- temberg) blizu Bodenskega jezera. Nekd. bene¬ diktinski samostan je bil najbogatejši samostan na Švabskem, pomemben od ustanovitve 1056 pa do sekularizacije, znan tudi po svoji minia- torski šoli v romanski dobi. Iz 1723 ohranjena risba kaže v neizvedenem načrtu hkrati elegantno in strogo somerno zasnovo orjaškega stavbnega kompleksa. Samostanska c. sez. 1715—23 (pri načrtih mdr. sodel. Caspar -*■ Moosbrugger) je največja nem. c. XVIII. st. (dolga 100 m, kupola 49 m vis.). Notr.: stropne freske C. D. —> Asama, (1717—19); Apoteoza cerkve (v kupoli) in Bin¬ košti (v koru); slavne Gartnerjeve orgle (1750). L: A. Raichle & P. Schneider: Weingarten (Mn- Ulm 1753); Festschrift zur 900-Jahr-Feier des Klo- sters Weingarten, 1056—1956 (Weingarten 1956); Echapasse (1963). VVeingartner, Joseph (1885—1957), avstr, um- zgodovinar, prošt v Innsbrucku, konservator in pisatelj. Učenec in sodel. Maxa Dvoraka (prom- 1911 na Dunaju). B: .Die IVandmalerei Deutschosterreichs zu Aus- gang des XIV. und zu Anfang des XV. Jahrhunderts (JCC, 1912); ,Die friihgotische Wandmalerei Deutsch- tirols ‘ (ib., 1916); Die Kirchen Innsbrucks (W 1921)* Bozner Burgen (In 1922 — cf. 1953); Bozens Biirger- hduser (W 1922); Die Kunstdenkmaler Siidtirols (5 zv., W 1923—1930; 2 izd., 3 knj., In-W 1951; 4. izd. In 1961 [II], 1963 [III] & 1965 [I })\DiePfarreiundPfarr- kirche von St. Jakob (In 1924); Der Geist des Barock (Hmb 1925); Tiroler Edelsitze (In 1925, »Schlern- Schr.«); Das kirchliche Kunstgewerbe der Neuzeit (Im W-Mn 1927); Rbmische Barockkirchen (Mn 1930), Gotische IVandmalerei in Siidtirol (W 1948); Tirotev Bildstocke (W 1948); Tiroler Burgenkunde (W 1950), Bozner Burgen (Tn-W-Mn 1953 — cf. 1922); D ,e Kunstdenkmaler Osttirols (In-W-Mn 1958). L; Oswald Trapp (OZKD, 1957, nekr.). — Zbor' ni k : Beitrage zur Kunstgeschichte Tirols: Festschr' zum 70. Geburtstag Josef VVeingartners (In 195 , »Schlern-Schr.« 139). 2309 Weisbach, VVemer — Weisgerber, Albert 2310 Weisbach, Werner (1873—1953), nem. (ž.) um. zgodovinar, pomemben zlasti s svojimi deli o lik. izročilu Petrarkovih »I Trionfi«, o baroku in manierizmu. R. v Berlinu, prom. 1894 pri Schmarsovvu, učil na univ. v Berlinu (1903—33) in 1935 pred nacisti emigriral iz Nemčije, pre¬ daval na univ. v Baslu, tam u. (79). B: Der Meister der Bergmannschen Officin und Albrecht Diirers Beziehungen zur Basler Buchillustra- tion (Str 1896, »SdK« 6); , Meister des Carrandschen Triptychons in den Uffizien' (JkPK, 1901); Francesco Pesellino und die Romantik der Renaissance (BI 1901); ,Petrarca und die bildende Kunst' (RepKvv, 1903/04); Der junge Diirer: Drei Studien (Lpz 1906); ,Studien zu Pesellino und Botticelli' (JkPK, 1908); Impressio- nismus: Ein Problem der Malerei in der Antike und Neuzeit (2 knj., BI 1910—1911); , Renaissance als Stilbegriff' (H. Ztschr., 1919); Der Barock als Kunst der Gegenreformation (BI 1921); Die Kunst des Ba¬ rock in Italien, Frankreich, Deutschland und Spanien (BI 1924, »Propylaen-Kg.« 11; 2. izd. 1929); ,Barock als Stilphanomen' (DVLG, 1924); Rembrandt (Bl- Lpz 1926); ,Manierismus und Gegenreformation'' (Rep- Kw, 1928); ,Der sog. Geograph von Velasquez und die Darstellungen des Demokrit und Heraklit‘ (JPK, 1928); ,Rembrandt: Des Meister s Handzeichnungen' (Jb. f. Kw., 1928 [knj. oc.]); , Deutsche Renaissance and Antike' (Die Antike, 1928); Philippe de Cham- Paigne und P ort Royal (Bl-Griinewald 1929); ,Et ‘ n Arcadia ego: ein Beitrag zur Jnterpretation antiker P orstellungen in der Kunst des 17. Jahrhunderts' (Die Antike, VI, 1930); Franzbsische Malerei des XVII. Jahrhunderts im Rahmen von Kultur und Gesellschaft (BI 1932); ,Die klassische Ideologie: Ihre Entstehung and Ausbreitung in den kiinstlerischen Vorstellungen der Neuzeit' (DVLG, 1933); Zimi Problem des Ma- nierismus (Str 1934, »SdK« 300); Geschichtliche Vor- aussetzungen der Entstehung einer christlichen Kunst (Ba 1937); avtobiogr.: Und alles ist zerstoben ... (W-Lpz-Z 1937); ,Et in Arcadia ego' (GBA, 1937 [Poussin]); , Les images des Evangilistes dans / Evan- geliaire d’Othon III et leurs rapports avec Vantiquite ('b., 1939); .Die Darstellung der Inspiration auf mittel- alterlichen Evangelistenbildern' (RACr, 1939); Ma- ajerismus in mittelalterlichen Kunst (Ba 1941); . Fin Fafi beschuht, der andere nackt: Bemerkungen zu einigen Handzeichnungen des Urs Graf' (ZSAKg, '9/12); Religiose Reform und mittelalterliche Kunst (Einsiedeln-Z 1945); Ausdrucksgestaltung in mittel¬ alterlichen Kunst (Einsiedeln 1948); Vincent van Gogh : Kunst und Schicksal (2 knj., Ba 1949—1951); pon. 'la' Stilbegriffe und Stilphanomene (4. izd., W-Mn ly 57, izd. L. Schudt — B!). L: UJE (s. v.); Ludwig Schudt (Kchr, 1953, nekr.). Cf- U. Kultermann (1966). Weise, Georg (1888—....), nem. um. zgodo- v inar, poznavalec šp. kiparstva, prof. na univ. J Tubingenu, sour. Tiibinger Forsch. zur Archdo- ‘ogte u. Kg ■ ; se mdr. udinjal nacizmu. 5' ^ ntersu chungen zur Geschichte der Architektur St / ^ asl '^ des friihen Mittelalters (Lpz-Bl 1916); r len 211 r Entwicklungsgeschichte des abendldndi- d„ U , n BasMkengrundrisses in den friihesten Jahrhun- BiU M ‘t'elalters (Hdl 1919); Mittelalterliche " erk c des Kaiser-Friedrich-Museums und ihre ndchsten Verwandten (Rti 1924, »TttAK« 1); Spa- nische Plastik aus sieben Jahrhunderten (4 knj. v 6 zv., Rti 1925—1939, »TiiAK« 3, 6, 9 & 17); Studien zur spanischen Architektur der Spatgotik (Rti 1933, »TiiAK« 14); ,Maniera und pellegrino: Zwei Lieb- lingsvvorter der italienischen Literatur der Zeit des Manierismus' (Romanistisches Jb., 1950); ,La doppia origine del concetto del manierismo' (Studi Vasariani: Atti del Convegno internazionale ... Firenze 1950, F 1952); , Das Problem der Herkunft des Rokoko- Muschelv/erks unter besonderer Beriicksichtigung des barocken Kunstschaffens in Schwaben' (J. Baumov zb., 1952); ,11 termine di »tardo-gotico« nelVarte settentrionale' (Par, 1952); ,Die spdtgotische Stil- stromung in der Kunst der italienischen Renaissance' (BHR, 1952); Die spanischen Hallenkirchen der Spat¬ gotik und der Renaissance, I: Alt- und Neukastilien (Tu 1953, »TuK« 4); Renaissance und Antike (Tu 1953, »TuK« 5); ,Vom Menschenideal und von den Modeivdrtern der Gotik und der Renaissance' (DVLG, 1936); (& G. Otto) Die religibsen Ausdrucksgebdrden des Barock und ihre Vorbereitung durch die italienische Kunst der Renaissance (Stu 1938); Die geistige Welt der Gotik und ihre Bedeutung ftir Italien (Halle 1939); ,Das Schwarmerische als Ausdrucksmotiv der religibsen Kunst des Abendlandes' (Panth, 1942); ,Spatgotik als Stilbezeichnung im Bereich der Musikgeschichte' (D. Freyev zb., 1943); Die deutsche und die franzb¬ sische Kunst im Zeitalter der St auf er (Mainz 1948); ,Spatgotisches Schreiten und andere Motive spatgoti- scher Ausdrucks- und Bewegungsstilisierung' (MarJb, 1949); Diirer und die Ideale der Humanisten (TU 1953, »TuK« 6); (& G. S. Adelmann) Das Fortleben goti- scher Ausdrucks- und Bev/egungsmotive in der Kunst des Manierismus (Tu 1954, »TuK« 9); ,Donatello und das Problem der Spatgotik' (ZfKg, 1954); ,Der Humanismus und das Prinzip der klassischen Geistes- haltung' (BHR, 1954); Spatgotische Bildv/erke der Lorenzkapelle in Rottvveil (Tu 1955); Die Plastik der Renaissance und des Friihbarock im nordlichen Spanien, I: Die Plastik der ersten Halfte des 16. Jahr¬ hunderts (Tu 1957); ,Manieristische und friihbarocke Elemente in den religibsen Schriften des Pietro Aretino' (BHR, 1957); ,La duplice interpretazione deli'antichita classica nel Rinascimento e nel Barocco' (Par, 1960); , Vorbemerkung zu einer Formengrammatik der vege- tabilischen Grundmotive romanischer Kapitelldekora- tion' (Schradejev zb., 1960); ,Vitalismo, animismo e panpsichismo nella decorazione del Cinquecento e del Seicento' (CrArte, 1960); ,Le manierisme: histoire d'un terme' (Inf HA, 1962); ,La sculpture espagnole du temps de la Renaissance et le probleme du Manie¬ risme' (ib., 1964). L: Wulf (1963). VVeisgerber, Albert (1878—1915 padel), nem. slikar. R. v Posarju, se učil pri Stucku, sodel. časopisa -> Jugend, padel v Belgiji pri Formel- lesu. S: najpomembnejše iz let 1912/14, npr. Absalomova smrt (1914, Hamburg), David in Goljat (1914, Saarbrucken, Saarlandmus.), med portreti Slikar Jules Pascin (Wuppertal, Von der Heydt Mus.). L: Theodor Heuss: Errinerungen an Albert Weis- gerber (Hdl 1962); Wilhelm Weber: Zum Werk Albert Weisgerbers und Oeuvreverzeichnis der Ge- malde (ib. 1962); id. (Kindler V, 1968, s. v. — L!). 2311 Weiss, Roberto — WELLS 2312 Weiss, Roberto, it. numizmatik. B: ,An Unknown Fifteenth-Century Version of the lliad' (Bodleian Quarterly Record, 1934); ,11 codice mussatiano di Holkham Hall' (Archivio Veneto, 1949); Un unionista veneziano: Papa Paolo II (V-F 1958); The Medals of Pope Sixtus IV ( 14/1—1484 ) (Rome 1961); (& Vittore Branca) ,Carpaccio e Ticonografia del pi t grande umanista veneziano (Ermolao Barbaro)' (Arte Ven, 1963 [izšlo 1964]); ,La data di emissione del grosso e doppio grosso, coi ritratti di Papa Sisto IV (1 >71 — 84)' (Italia Numismatica, XV, 1964); ,The Medals of Pope Julius II ( 1503—1513 )‘ (JVVCI, 1965); Pisanello's Medallion of the Emperor John VII Pa- laeologus (L 1966). Weissenkirchner, Hans Adam (1646—1695), avstr, slikar in grafik, r. na Bavarskem (Laufen), u. (48) v Gradcu. Vrh njegovega dela predstavlja 17 oljnih slik in več manjših fresk (1681—85) v v. dvorani gradu Eggenberg pri Gradcu, ki ob astrološki povezavi planetov (- usedem planetov) in živalskega kroga (-> zodiakalna znamenja) poveličujejo knežjo družino Eggenberg. Umetnik je ikonografsko mikavni, naročnikovemu geslu Marte et Arte prilagojeni program izd. v tisku (v Gradcu 1681). Njegove oljne slike tudi v Sloveniji (Cezanjevci pri Ljutomeru; Dravograd; Mrb, stolnica in Pokrajinski muz.; Rogaška Slatina; Vuzenica). L: A. Rosenberg-Gutmann: Hans Adam Weissen- kirchner (Graz 1925); ThB XXXV (1942, s. v. — L!); Barok na Slovenskem (Lj 1961 [rk, NG]); Stari tuji slikarji, II (Lj 1964 [rk, NG]); F. Steli (ELU 4, 1966, s. v.); Umetnost 17. stoletja na Slovenskem, I (Lj 1968 [rk, NG] — L!); Grete Lesky: SchloB Eggen¬ berg: Das Programm fiir den Bildschmuck (Graz 1969); »PKG« 9 (1970, t. 200). — Cf. S. Vurnik (ZUZ, 1928, p. 5—7). Weitzmann, Kurt (1904—_). nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar, ob A. Grabarju, Lazarevu in D. Talbotu Riceu eden izmed vodilnih sodobnih poznavalcev biz. umetn., pos. rkp. slikarstva. Prof. na univ. v Princetonu (N. J.). B: ,Der Pariser Psalter MS. Grec. 139 und die mittelbyzantinische Renaissance' (Jb. f. Kw., 1929); (& Adolph Goldschmidt) Die byzantinischen Elfen- beinskulpturen des X. — XIII. Jahrhunderts (2 knj., BI 1930—1934); Die armenische Buchmalerei des 10. und beginnenden 11. Jahrhunderts (Bamberg 1933, »Istan- buler Forsch.« 4); , Abendlandische Kopien byzanti- nischer Rosetten-Kasten' (ZfKg, 1934); Die byzanti- nische Buchmalerei des IX. und X. Jahrhunderts (BI 1935); ,Das Evangelion im Skevophylakion zu Lavra' (Seminarium Kondakovianum, 1936); ,Constantino- politan Book-illumination in the Period of the Latin Conquest' (GBA, 1944); Illustrations in Roli and Codex (Pri 1947); The Joshua Roli (Pri 1948); ,The Narrative and the Liturgical Gospel Illustrations' (New Testament Manuscript Studies, Ch 1950); Greek Mythology in Byzantine Art (Pri 1951); The Fresco Cycle of St. Maria di Castelseprio (Pri 1951); ,The Greek Sources of Islamic Scientific Illustrations' (Herzfeldov zb., 1952); ,Die Illustration der Septua- ginta' (MJb, 1952/53); ,The Constantinopolitan Lectio- nary: Morgan 639' (B. da Costa Greene zb., 1954); ,Observations on the Milan lliad' (Byvanckov zb. I, 1954); ,Das klassische Erbe in der Kunst Konstantino- pels' (ANK, 1954); .Observations on the Cotton Ge- nesis Fragments' (Friendov zb., 1955); ,77;e Octateuch of the Seraglio and the History of its Picture Recen- sion' (10. biz. kongr., 1957); Ancient Book Illumina- tion (C [Mass.] 1959, »Martin Classical lectures« 16); ,Ein kaiserliches Lektionar einer byzantinischen Hof- schule' (K. M. Swobodov zb., 1959); ,Aristocratic Psalter and Lectionary' (Record of the Art Mus., Princeton Univ., 1960); The survival of mythological representations in early Christian and Byzantine art and their impact on Christian iconography' (DOp, 1960); ,The Origin of the Threnos' (Panofskyjev zb., 1960); ,The Mandylion and Constantine Porphyrogen- netos' (CahA, 1960); ,Zur byzantinischen Quelle des fVolJenbiittler Musterbuches' (Hahnloserjev zb., 1961); Geistige Grundlagen und Wesen der Makedonischen Renaissance (K-Opladen 1963); A us den Bibliotheken des Athos: Illustrierte Handschriften aus mittel- und spdtbyzantinischen Zeit (Hmb 1963); (& I. Ševčenko) ,The Moses Cross at Sinai' (DOp, 1963); ,Thirteenth Century Crusaders Icons on Mount Sinai' (AB, 1963); ,Zur Frage des Einflusses jiidischer Bilderquellen auf die Illustration des Alten Testaments' (Th. Klauserjev zb., 1964); (& M. Chatzidakis, K. Miatev & S. Radojčič) Friihe Ikonen: Sinai, Griechenland, Bulga- rien, Jugoslavien (W-Mn 1965); fr. izd. 1966; angl. izd. 1968); Studies in Classical and Byzantine Manu¬ script Illumination (Ch: Chicago UP 1971). Weixlgartner, Arpad (1872—1961), avstr. um. zgodovinar, prom. 1899 na Dunaju, direktor gal. slik v tamk. Umzg. muz. (od 1932 dalje), pozneje v Goteborgu na Švedskem. B: August von Pettenkofen (W 1916); ,Die welt- liche Schatzkammer in IVien' (JSW, 1926); ,Alberto Duro' (J. v. Schlosserjev zb., 1927); ,IVien und Al¬ brecht Diirer' (GrK, 1928); Geschichte im Wieder- schein der Reichskleinodien (1938); ,Eine von Stefano della Bella illustrierte Handschrift jiir Konigin Chri- stine (Ktids, 1952); Das Reliquiar mit der Krone im Staatl. Hist. Museum zu Stockholm (Stock 1954, 2 kpj.); Griinev/ald, Bibliograph. Anhang von O. Kurz (W-Mn 1962, »Neue Smlg. Schroll« 3). VVeizsacker, Heinrich (1862—1945), nem. um. zgodovinar, r. v Munchnu; direktor frankfurt¬ skega Stadelsches Kunstinstitut (do 1904), ord. na TeH\ Stuttgartu (1904—30). B: Catalog der Gemdlde-Gallerie des Stadelschen Kunstinstituts in Frankfurt am Main ..., I: Die Werke der alteren Meister ... (FrM 1900); Die Zeichnungen Adam Elsheimers im Skizzenbattd des Stadelschen Kunstinstituts (FrM 1923); Adam Elsheimer, der Ma¬ ter von Frankfurt, 1—11 (BI 1936 [I. del v 2 knj.] & 1952 [n. del izd. Hans Mohle]). L: Ku (1940/41). WELLS ( Somersetshire, Anglija); katedr. sv. Andreja, zač. 1175/85, posv. 1239, ima mdr. odlično kulisno pročelje in posebno izvirne *pod- porne loke iz 1238. 2313 WELTENBURG — Wemer, Alfred 2314 L: EWA VI (1962, stp 791 — L!; t. 310—11 & 358); Pevsner (1966); »US« 8 (1968); F. P. Harton: Wells Cathedral (L 1970, »Pride of Britain«). WELTENBURG, benediktinski samostan, ki ga odlikuje tudi romantična lega ob Donavi na Bavarskem med Ingolstadtom in Regensburgom; docela prezidan v XVIII. st. Notr. c. St. Georg und St. Martin predstavlja s svojim slikovitim iluzionizmom najpomembnejšo »skupnostno« umetnino bratov -> Asam (1716—21), ki sta se tu oba predstavila tudi z avtp. Na v. olt. umetelno prirejena svetloba poudarja plastično skupino .jv. Jurija med zmajem in kraljično (E. Q. Asam). L: M. Hartig: Abtei und Pfarrkirche Weltenburg (2. izd., Mn 1950); Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 252); »US« 10 (1969, f p. 203). — Cf. H. R. Hitchcock (Rococo Architecture 1968). Wentzel, Hans (1913—....), nem. um. zgodo¬ vinar, medievalist, poznavalec gem, slikanih oken, itd. R. v Altoni, prof. na TeH\ Stuttgartu. . B: .Bauinschrift' (RDK II, 13. zv., 1938); ,Becker' (ib., 14. zv., 1938); ,Beckett' (ib.); ,Bedel' (ib.); ,Be- kleidett von Bildtverken (Heiligenfiguren und Gnaden- bilder in Gevvandern) (ib.); ,Bergkristall' (ib., 15. zv., 1939); ,Bett' (ib., 15.—16. zv., 1939); ,Bettwarmer' (ib., 16. zv., 1939); ,Beutel' (ib.); ,Mittelalterliche Gemmen: Versuch einer Grurtdlegung' (ZDVKvv, 1941); ,Eine Kamee aus Lothringen in Florenz und andere Kunstkammerkameen' (JPK, 1943); Die Chri- s tus-Johannes-Gruppen des 14. Jahrhunderts (BI 1947, »Der Kstbrief« 47); ,Mittelalter und Antike im Spiegel kleiner Kunstwerke des 13. Jahrhunderts' (H. Cor- nellov zb., 1950); ,Mittelalterliche Gemmen am Ober- rhein und verwandte Arbeiten' (O. Schmittov zb., 1950); Meistertverke der Glasmalerei (BI 1951; 2. izd. i954); .Der »Augustalis« Friedriclts II.' (ZfKg, 1952); >Portraits »d V Antique« on French Mediaeval Gems °nd Seals' (JWCI, 1953); ,Christus-Joltannes-Gruppe' (RDK III, 1954); .Die grofic Kamee mit Poseidon u J}d Athena in Pariš' (W-RJb, 1954); ,Ein gotisches Kapiteli in Troia' (ZfKg, 1954); ,Die vier Kameen lm Aachener Domschatz und die franzosische Gem- m enschneidekunst des 13. Jahrhunderts' (ZfKw, 1954); *■.toltenische Siegelstempel und Siegel alVontica itn 13. und 14. Jahrhundert' (MittF, 1955); , Antiken - Imitationen des 12. und 13. Jahrhunderts in Italien' (ZfKw, 1955);, Die Kamee mit dem agyptischen Joseph ,n . Leningrad' (H. Kauffmannov zb., 1956); ,Mittel- atterliche Gemmen in den Sammlungen Italiens' (Mitt- > 1956); Die Glasmalereien in Sclnvaben von 1200 J50 (BI 1958, »Corpus vitrearum medii aevi«); byzantinische Kameen' (F. VVinklerjev zb., 5 °); , Unbekannte Christus-Johannes-Gruppen' (Zf- / W ’, 1959); , Christus-Johannes-Gruppen des 14. Jahr- nunderts (Stu 1960, »WerkM« 51); ,Ad infantiam ..u" 1 '] 1 !' Zu der Kindheit unseres Herrn' (Schradejev •>1960); .Die Kamee mit dem HI. Georg im Schiofi ■ u Windsor' (Gerkejev zb., 1962); ,»Staatskameen« nn d l,t,elal,er ' (Jb. Blm, 1962); .Jean Honore Frago- ards » Schaukel «: Bemerkungen zur Ikonographien Z Kehaukel in der bildenden Kunst' (W-RJb, 1964); e y> Kornf?ldlegende«‘ (Aachener Kstblatter, 1965). L: RčpM (1960). Wenzel I. Vaclav Wenzels-Bibel (nem.) -* Vencljeva Biblija WERDEN an der Ruhr (ZRN), zdaj sklenjen z—>Essnom. V nekd. benediktinski opatijski c. St. Salvator (zdajšnja stavba sez. 1256—75 kot najpoznejši primer obrenskega prehodnega sloga) mdr. t. i. *I Verdenski križ (bron. razpelo, viš. 109 cm, zadnja tretjina XI. st.), 5 reliefnih plošč z nekega sarkofaga {pod arkadami sedeči svet¬ niki, o. 1070/80) in * kelih sv. Ludgerja (788). L: Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 282—83 — L!); »PKG« 5 (1969, t. 123 — L!). — Cf. G. Bandmann (1953), W. Effmann (1899—1922). Werfel, Alma, r. Schindler (1878—1964), »naj¬ lepša žena« findesieclovskega Dunaja, hči slikarja Emila —► Schindlerja, 1902—11 poročena s kom¬ ponistom Gustavom Mahlerjem (1860—1911), pozn. krajši čas z arh. -> Gropiusom, od 1929 dalje pa s pisateljem Franzom fVerflom (1890— 1945); za nacizma emigrirala v ZDA, u. v New Yorku. O. —>Kokoschka, s katerim jo je vezala ljubezen na pragu 1. svet. vojne, jo je mdr. naslikal v —► Nevihti, Alban Berg pa ji je posv. opero Wozzeck (1925). B: avtobiogr.: And the Bridge is Love (NY 1958; nem. orig.: Mein Leben, FrM 1960). Werff, Adriaen van der (1659—1722), hol. sli¬ kar arkadijskih, nabožnih in mit. prizorov. R. v Kralingenu pri Rotterdamu, od 1694 dalje v službi palatinskega volilnika (Johann Wilhelm von der Pfalz), u. (63) v Rotterdamu. S: npr. Pastirska dvojica (les, d. 1689, Dresden), Avtp. (d. 1699, Rijksmus.), Počitek na begu v Egipt (les, 1706, Nat. Gali.). L: HdG X (1928); Hall Por (1963); B. Knuttel (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. J. Rosenberg (& S. Slive 1966). Werner, Alfred (1892— ), nem. filozof in estetik, r. v Gdansku, prom. 1914, od 1947 prof. na ak. v Berlinu. B (lik. umetn.): Impressionismus und Expressionis- mus (FrM 1919); Philosophie der Kunst (Mn 1921); ,Kunsterkenntnis und Kunstverstandnis' (Ztschr. f. K., 1947). L: Ku (1931; 1954; 1960); S. Bettini (EFIV, 1957). Werner, Alfred (1911—....), amer. (ž.) knji¬ ževnik in pisec o umetn., r. na Dunaju. B: Alexander Watin und die jiidische Volkskunst (1937); Maurice Utrillo (NY 1953, »The Pocket Libr. of Great Art« A12); Raoul Dufy (NY 1953, ista z. A 5); ,The suavepassion of Pascin' (AN, 1955); ,Jewish Artists of the Age of Emancipation' (RJA, 1961); ,The Late Glory of Ernst Barlach ( 1870 — 1938)' (The 2315 VVerner, Joachim — Westheim, Paul 2316 South Atlantic Quarterly, 1963); ,Modigliani: A New Appraisar (ib., 1965); Ernst Barlach (NY 1966). L: WWWJ (1955). Werner, Joachim (1909—_), nem. arheolog in um. zgodovinar. B: Miinzdatierte austrasische Grabfunde (Bl-Lpz 1935, »Germanische Denkmaler der Volkerwande- rungszeit« 3); (& H. Kiihn & S. Fuchs) Die langobar- dischen Fibeln aus Italien (BI 1950); Das alamannische Fiirstengrab von fVittislingen (Mn 1950, »MUnchner Beitr. zur Vor- u. Friihgesch.« 2); Das alamannische Graberfeld von Mindelheim (Mn 1955); Beitrage zur Archaologie des At tila Reiches (Mn 1956); Romisch- Germanisches Museum Koln: Katalog der Sammlung Diergardt (Vblkerwanderungszeitlicher Schmuck), I: Die Fibeln (BI 1961); Die Langobarden in Pannonien: Beitrage zur Kenntnis der langobardischen Bodenfunde vor 568 (Mn 1962, »Abh. Mn.«). Wescher, Herta (u. 1971), nem.-švic. um. zgo¬ dovinarka in kritičarka. Stud. v Munchnu in Freiburgu (tam prom.), 1924—33 volonterka pri M. J. Friedlanderju v berlinskem graf. kabinetu, 1933 emigrirala v Pariz, 1942—45 v Baslu. Sodel. rev. Art d’Aujourd’hui, prispevki v Axis, Cimaise, Quadrum, itd. B: Die Collage: Geschichte eines kiinstlerischen Ausdrucksmittels (K 1968). Wescher, Paul Reinhold (1894—_), nem.- švic.-amer. um. zgodovinar in muzealec, na¬ zadnje v Los Angelesu in North Carolina Mus. of Art v Raleighu. B: ,Zur Chronologie der Gemalde des Cornelis En- gebrechtsen' (ZfbK, 1924/25); ,Der Maler Pieter Pietersz. und sein fVerk ‘ (OH, 1929); ,Zwei Bronzino- Portrdts' (Panth, 1930); ,Einzelbildnisse des Dirck Barendsz.' (OH, 1930); Beschreibendes Verzeichnis der Miniaturen, Handschriften und Einzelbldtter des Kupferstichkabinetts der Staatlichen Museen Berlin (Lpz 1931); ,Zu den Bildnissen des Hans und Thoman Burgkmair ‘ (Panth, 1935); ,Das franzosische Bildnis von Karl Vil. bis zu Franz /.* (ib., 1938); ,Beitrage zu einigen Werken des Kupferstichkabinetts ‘ (Blm, 1938); , The Drawings of Vrancke Van de Stoct ‘ (OMD, 1938/39); Grofikaufleute der Renaissance: In Biographien und Bildnissen (Ba 1940); ,Das hbfische Bildnis von Philip p dem G ut en bis zu Karl V., I—IP (Panth, 1941); ,Diirer und die deutschen Kaufleute' (JPK, 1942); ,Das Mdzenatentum der italienischen Renaissance ‘ (Pro Arte, 1944); Jean Fouquet und seine Zeit (Ba 1945; 2., razš. izd. Ba 1947; angl. izd. Jean Fouquet and His Time, L 1947); ,Sanders and Simon Bening and Gerard Horenbout ‘ (AQ, 1946); ,Eine Modellzeichnung des Paul von Limburg ‘ (Phoebus, 1946); Jan Scorel und die beiden Cornelis Buys‘ (OH, 1946);, Fashion and Elegance at the Court of Burgundy' (Ciba-Rundschau, 1946); Die Romantik in der Schwei- zer Malerei (Frauenfeld 1947); Jean Perreal: the Mdster of Charles VIIP (AQ, 1948); ,Eine unbekannte Madonna von Rogier van der Weyden' (Phoebus, 1949); ,Beitrage zu Sander s und Simon Bening und Gerard Horenbout' (Winklerjev zb., 1959); La prima idea: Die Entv/icklung der Olskizze von Tintoretto bis Picasso (Mn 1960); ,Francesco Binasco: Miniatur- maler der Sforza ‘ (Jb. Blm, 1960); ,Des Erasmus Bildnisse von Jean Clouet und Quinten Massys‘ (Panth, 1960); ,Fouquet, Jean ‘ (EWA V, 1961); ,Zanetto Bugatto and Rogier van der Weyden ‘ (AQ, 1962); ,The Departure of King Charles V for Spain and Jan Gossaert' (AQ, 1965). Wessel, Klaus (1916— ), nem. um. zgodo¬ vinar, poznavalec biz. umetn., izd. Reallexikon zur byzantinischen K. (Stu: Anton Hiersemann od 1963 dalje). B: ,Der Jonas-Zyklus in der dltesten Siidkirche von Aquileja' (Wissenschaftliche Ztschr. der Ernst- Moritz-Arndt-Univ. Greifsvvald, 1955/56); ,San Vitale in Ra venita" (ZfKg, 1959); ,Die Entstehung des Kruzi- fixus‘ (ByZ, 1960); ,Symbolik des protestantischen Kirchengebdudes ‘ (Kurt Goldammer: Kultsymbolik des Protestantismus, Stu 1960, »Symbolik der Reli- gionen« 7); ,Eine koptische Darstellung der Himmel- fahrt Christi ‘ (Panth, 1962); Koptische Kunst: Die Spat antike in Agypten (Recklinghausen 1963); (izd.) Christentum am Nil (ib. 1964); Abendmahl und Apo- stelkommunion (ib. 1964, »Iconographia Ecclesiae Orientalis«); Die Kreuzigung (ib. 1966, ista z.); ,Das Bild des Pantokrator' (F. Dolgerjev zb., 1966); Die Byzantinische Emailkunst (Recklinghausen 1967, »Beitr. zur K. des christlichen Ostens« 4); ,Der siebennischige Sdulensarkophag in den Grotten von St. Peter' (Panth, 1969). L: Kil (1966). Wesselmann, Tom (1931—_), amer. slikar, popartist, r. v Cincinnatiju (Ohio), sodel. na 1. popartistični razst. v New Yorku 1962. S: npr. raznovrstne variante potrošniško neoseb¬ nega V. amer. akta (Great American Nude) od 1961 dalje, npr. St. 10 (1961), št. 60 (1965) in št. 90 (1967), Tihožitje št. 20 (1962, Buffalo). L: J. A. Abramson, Tom Wesselmann and the Gates of Horn (Arts Mag, št. 40, maj 1966). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969). West, Benjamin (1738—1820), angl. (amer.) slikar, r. v kvekerski družini v Pensilvaniji, 1768 soust. Royal Ac. v Londonu, od 1772 dalje dvorni slikar, itd., u. v Londonu. S: npr. Agriplna star. pristane v Brundiziju z Germanikovim pepelom (papir na pl, d. 1766, PMA), Pllades in Orestes (1766, Tate), Leonidas II. pošlje Kleombrota v pregnanstvo (1768, ib.), Smrt generala Wolfa (The Death of Wolfe, več inačic, npr. 1770, Ottawa), Polkovnik Guy Johnson (1775/76, Wash- ington), General Kosciuszko (d. 1797, Oberlin). L: A. Neumeyer (Kindler V, 1968, s. v. — L-), Romantic Art in Britain (1968 — L!). — Cf. E. fVind (1947). Westheim, Paul (1886—1962), nem.-meh. (ž-) um. zgodovinar in lik. kritik, stud. pri Wornn- gerju in Wolfflinu. Ur. rev. Das Kstblatt v Ber¬ linu (1917—31). Za nacizma emigriral iz Nemčije v Mehiko in tam ostal. 2317 Westlake, N(athaniel) H(ubert) J(ohn) — Whistler, James Abbot McNeill 2318 B: , Vom IVesen des plastischen Gestaltens ‘ (Das Kstblatt, 1917); Die Welt als Vorstellung: Ein Weg zur Kunstanschauung (Po-Bl 1918); Oskar Kokoschka (Po-Bl 1918; n. izd. BI 1925); \Vilhelm Lehmbruck (Po-Bl 1919; 2. izd. 1922); Indische Baukunst (BI 1920, »Orbis pictus« 1); Das Holzschnittbuch (Po 1921); Klassizismus in Frankreich (BI 1922, »Orbis pictus« 15); Fiir und fVider: Kritische Anmerkungen zur Kunst der Cegenwart (Po 1923); Helden und Abenteuer: fVelt und Leben der Kiinstler (BI 1931); Ar te antiguo de Mčxico (Mexico 1950); (uv) Claude Monet: Sechs farbige Wiedergaben (Z 1953 [mapa]); El arte de Tamayo (Mčxico 1956); La escultura del Mexico antiguo (ib. 1956); Ideas fundafnentales del arte prehispanico en Mexico (ib. 1957); Der Zeichner Kokoschka (NY 1961). L: UJE 10 (1943, s. v.). VVestlake, N(athaniel) H(ubert) J(ohn), (1833—- 1921), angl. pisec o lik. umetnosti, slikar in knji¬ ževnik. B: History of Design in Mural Painting from the Earliest Times to the 12th Century, 1—II (L 1902). VVestminstrska opatija -^-London (odd. cerkve) WEST PALM BEACH ( Florida , ZDA [South- east]). V Norton Gallery and School of Art (muz. odprt 1941) so mdr. zastopani s slikami Cezanne, Gauguin ( Oljska gora [avtp.], d. 1889), Gris, Braque in Picasso. das Westwerk, nem. umzg. termin za t. i. zah. sklop, stolpasti stavbni del (star. lat. ime turris, tj. stolp, ali castellum, grad), ki je na zah. strani dopolnjeval v. samostanske in škofijske c. v jedru karolinške države, se v skromnejših oblikah na¬ daljeval še do Xir./XIIl. st. ter naposled prešel v dvostolpno pročelje gotskih katedr. Izobliko¬ vani »Westwerk« (prvič v Centuli, 790—99, ohranjen pa v Corveyu, 873—85) se uveljavlja kot prečno stavbno telo z dvonadstr. srednjim Prostorom bolj ali manj kvadratne oblike (v jedru ces. loža v 1. nadstr.) in trinadstr. stran¬ skima prostoroma. L: EWA III (1960, stp 89—93); Friedrich Mobius: 'Vestwerkstudien (Jena 1968). — Cf. J. Beckmth (NY 1964 — L!), W. Effmann (1912; 1929), E. Gali (1953), Grofimann (1957), H. E. Kubach (ZfKg, 1955, p. n — L!), E. Lehmann (1938), W. Lotz (1952), itd. W ethey, Harold E(dwin), (1902—amer. tim. zgodovinar, poznavalec šp. slikarstva, učil na faznih amer. univ., nazadnje prof. na Univ. °f Michigan (Ann Arbor, Mich.). Izd. XIII. in * IV - knj. C. R. Postove A History of Spanish Painting (C[Mass.] 1966). B (tudi prispevki v ThB): Gil de Siloe and His ■school (C [Mass.] 1936); Colonial Architecture and (An' Ure inPeru tib- 1949); ,Alonso Cano's Dramngs ‘ . I952 )'- A Ion so Cano: Painter, Sculptor and Architect (Pri 1955). A!onso C ano Pintor (M 1958); ,Sebastian de Herrera Barnuevo ‘ (Anales del Instituto de Arte Americano e Investigaciones Esteticas, 1958); Arquitectura virreirtal en Bolivia (La Paz 1961); El Greco and His School, I — II (Pri 1962; šp. izd. 1967); ,Portraits du Greco en France ‘ (RLou, 1962); ,Orazio Borgiami in Italy and Spain ‘ (BM, 1964); (& Aliče Sunderland Wethey) ,Herrera Barnuevo and his Clta- pel in the Descalzas Reales' (AB, 1966); ,The Spanish Viceroy, Luca Giordano, and Andrea Vaccaro' (BM, 1967); *The Paintings of Titian, Complete Edition , I: The Religious Paintings (L: Ph 1969 [II. knj. bo posv. portretom, III. knj. pa zg. in mit. slikam]). WEYARN (Bavarska, ZRN), nekd. c. avgu- štinskih kanonikov, zdajšnja žup. c. St. Petrus und Paulus. Joh. Bapt. Zimmermann je 1729 iluzionistično poslikal strop, Ignaza -> Giintherja delo pa so tabernakelj v. olt. (1763) in leseni polihr. plastiki * Oznanjenja in Pieta (obe 1764). L: Reclam I (1959). Weyden, Rogier van der Rogier van der Weyden Weyres, Willy(1903—_), nem. arh. vKoInu, se ukvarja predvsem s cerkvenim stavbarstvom v Porenju. B: ,Zur Datierung des iVestbaues von St. Viktor in Xanten‘ (W. Neufiov zb., 1947); Neue Kirchen im Erzbistum Koln 1945—56 (Dii 1957); ,Zur Geschichte der kirchlichen Baukunst im Rheinland von 1800 — 1870' (W. Neufiov zb., 1960); ,Die »Absides« des alt en Domes zu Koln: Uber eine Bedeutung der I Vdrt er Absis und Absidia in mittelalterlichen Quellen' (Kolner Domblatt, 1961/62); ,Der karolingische Dom zu Koln' (KKK, 1966). L: zbornik: Vom Bauen, Bilden und Bevvahren: Festschrift fiir Willy Weyres zur Vollendung seines 60. Lebensjahres (K 1964); Kii (1966). Whistler, James Abbot McNeill (1834—1903), angl. (amer.) slikar in grafik. R. v ZDA (Lovvell Mass.), štud. slikarstvo v Parizu od 1854 dalje, ad 1859 v Londonu, a še vedno obiskoval Pariz in stalno tam 1884—96. Prijateljeval s Courbe- tom (krajši čas) in fr. impresionisti, pozn. tudi z Oscarjem Wildom in kakor slednji po svojem življenju predstavljal za angl. fin de siecle značil¬ nega duhovitega dandyja; tudi kot slikar pred¬ vsem virtuozen in eleganten. Razstavil na -> Sa¬ lon des Refuses 1863. Ob njegovi sliki Noe turne in Black and Gold (Detroit) je Ruskin 1877 za¬ pisal, daje njen avtor zagnal »lonec barv javnosti v obraz« ( a pot of paint in the puhlic's face), zaradi česar je umetnik 1878 vodil proti njemu pozornost zbujajoč proces. S (največ v Freer Gali. of Art v Washingtonu): npr. Avtp. (o. 1858, Freer), Courbet na morski obali pri Trou- villu (1865, Boston ISG), Dekle v belem ( Jo ali Simfonija v belem št. 1, d. 1862, Washington), Malo dekle v belem ( Simfonija v belem št. 2, 1864, Tate — Svvinburne je sliki posv. pesem Before 2319 White, Charles — VVickhofT, Franz 2320 the Mirror), *Portret umetnikove matere ( Ure¬ ditev v sivem in črnem št. 1, 1871?, Louvre), Thomas Carlyle (Ureditev v sivem in črnem št. 2, 1872, Glasgow, Corporation Art Gali.), O Id Battersea Bridge (Nocturne in Blue and Silver, o. 1872, Tate), Miss Cicely Alexander ( Harmo¬ nija v sivem in zelenem, 1872/74, Tate), znana »Pavja soba« ( The Peacock Room za F. R. Ley- landa v Londonu 1876—77, celota v Freer), Arrangement in Flesh Color and Black: Portrait of Theodore Duret (1883, MM) in drugi svetov¬ ljanski portreti, zlasti v zadnjem londonskem obd. — G (jedk.): motivi s Temze (1859), iz Benetk (zlasti 40 motivov 1880 po potovanju 1879) in iz A'dama. — Up: npr. Fantin-Latour (Hommage d Delacroix, d. 1864, Louvre). — V lit. Elstir Marcela -> Prousta. B: The Gent le Art of Making Enemies (L 1890); The Baronet and the Butterfly (L 1899). L: Edward G. Kennedy: The Etched Work of Whistler (4 knj., NY 1910); D. C. Seitz: NVritings by and about Whistler: A Bibliography (E 1910>; Elizabeth R. Pennell & J. Pennell: James McNeill Whistler (6. izd., Phi 1919); iid.: The NVhistler Jour¬ nal (ib. 1921); W. Grohmann (ThB XXXV, 1942, s. v. — L!); LaranE (1959 — L!); J. Sandberg, »Japo- nisme« and Whistler (BM, 1964); Oreste Ferrari (EWA XIV, 1967, s. v. — L!). — Cf. L. Benedite (1905); J. Canaday (1959), C. Dodgson (1932), W. Gaunt (1961), G. H. Hamilton (1967), J. Revvald (1946 [1961]; 1956), R. Schmutzler (1962). White, Charles, angl. um. zgodovinar, pozna¬ valec Rembrandtove risbe in grafike. B: The Drav/ings of Rembrandt (L 1962); The Flower Drawings of Jan van Huysum (Leigh-on-Sea 1964); Rembrandt: Bildbiographie (Mn 1965); Rem¬ brandt van Rijn's Etchings (A 1968 [sep. v 1 knj. iz F. W. H. Hollstein, Dutch and Flemish ..., XVII— XVIII]). White, John (1924—....), angl. um. zgodo¬ vinar, nazadnje t. i. Pilkington Prof. za um. zgod. na univ. v Manchestru in direktor njene Whit- vvorth Art Gali. B: Perspective in Ancient Drawing and Painting (L 1956); ,Cavallini and the Lost Frescoes in S. Paolo ‘ (JWCI, 1956); The Birth and Rebirth of Pictorial Space (L 1957; n. izd. 1967); ,The Reliefs on the Fapade of the Duomo at Orvieto ‘ (JWCI, 1959); ,Rapliael and Bruegel: Two Aspects of the Relationship between Form and Content ‘ (BM, 1961); Art and Archi- tecture in Italy: 1250 to 1400 (Harm 1966, »The Pelican Hist. of Art« 28); ,Paragone: Aspects of the Relation betvveen Sculpture and Painting ‘ (C. S. Sin- gleton [izd.]: Art, Science and History in the Renais- sance, Balt. 1967). Whitehill, Walter Muir (1905—_), amer. um. zgodovinar in muzealec. B: e. g. ,Changes in the study of spanish romanesque art ‘ (A. K. Porterjev zb., 1939); Spanish Romanesgue Architecture of the Eleventh Century (L: Oxford UP 1941). L: WWAA (1959). Whittemore, Thomas (u. 1950), amer. zgodo¬ vinar biz. umetn., raziskoval biz. spomenike v Carigradu. B: ,The Mosaics of Hagia Sophia at Istanbul ‘ (Ame¬ rican J. of Archaeology, 1932); The Mosaics of St Sophia at Istanbul: Preliminary Reports, 1 — IV (Ox 1933—1936—1942—1952). Whittick, Arnold (1898——), angl. pisec o umetn., oblikovalec in akvarelist. B: History of Cemetery Sculpture, 1 (1938); Euro- pean Architecture in the Tvventieth Century, I—II (L 1950—1953); Erič Mendelsohn (L 1940; 2., razš. izd. L 1956); Symbols, Signs and Their Meanings (1960). L: WWA (1962). Wibald (u. 1158), opat v -> Stavelotu, kancler in svetovalec 3 cesarjev (Lotarja II., Konrada III. in Friderika I.); u., ko seje vračal s svojega drugega poslanstva v Carigrad. Zanj mdr. delal —> Godefroid de Claire. L: cf. J. Beckvvith (NY 1964). Wichmann, Siegfried, nem. um. zgodovinar in muzealec v Munchnu ( Bayerische Staatsgemalde- sammlungen), se ukvarja predvsem z nem. slikar¬ stvom XIX. st. B: (& H. Wichmann) Schach: Vrsprnng und Wand- lung der Spielfigur in 12 Jahrhunderten (Mn 1960); Spitzvveg auf der Reise nach Prag: mit Postkutsche, Eisenbahn und Dampfschiff, vom ihm eigenhandig auf- notiert und illustriert (Mn 1963); Realismus und Im- pressionismus in Deutschland: Bemerkungen zur Frei- lichtmalerei des 19. und beginnenden 20. Jahrhunderts (Stu 1964); Carl Spitzvveg und sein Freundeskreis (Mn 1967 [rk, Haus der K.]). Wickhoff, Franz (1853—1909), avstr. um. zgo¬ dovinar, najstar. izmed 3 v. predstavnikov stare »dunajske šole um. zgod.« (-> Riegl; —> Dvofdk )■ Učenec -> Thausinga, prek katerega je spoznal tudi Giov. -> Morellija ter prišel pod njegov vpliv; 1880 kustos v dunajskem Osterreichisches Mus. f. K. u. Industrie (pod -+Eitelbergerjem), 1822 priv. docent, 1885 izr. prof. in 1891 ord. na univ. na Dunaju. Ob znamenitem rkp. Dunajska Geneza, ki ga je izd. s filologom W- von Hartlom, je pod vplivom impresionističnih teženj v sočasnem slikarstvu nastala njegova znana interpretacija dotlej malo upoštevane poznorim. umetn., s čimer je tako rekoč odprl pot Rieglu. Zač. izdajati Kstgeschichtliche An- zeigen: Beiblatt der »MIOG« (In od 1904 dalje) in Beschreibendes Verz. der illuminierten Hdschr. in Oesterreich (od 1905 dalje). 2321 Wiecek, Adam — VVight, Frederick S. 2322 B: ,Diirers Studien nach der Antike‘ (MIOG, 1880); ,Die Antike im Bildungsgange Michelangelos ‘ (ib., 1882); ,Die Gestalt Amors in der Phantasie des italie- nischen Mittelalters ‘ (JkPK, 1890); ,Die Bibliothek Julius li: (ib., 1893); (& VVilhelm von Hartel) Die Wiener Genesis (2 knj., W 1894—1895 — cf. 1912); ,Giorgiones Bilder zu romischen Heldengedichteri+ (JkPK, 1895); ,Sacchis Restauration der sterbender Mutter des Aristides‘+ (JSaK, 1898); ,Der zeitliche Wandel in Goethes Verhdlinis zur Antike dargestellt am Faust ‘ (Oesterreichisches Jb., I, 1898); ,Marc Antons Eintritt in den Kreis rbmischer Kiinstler ‘ (JSaK, 1899); (& H. Dollmayr) Giulio Romano und das klassisclie Altertum (ib., 1901); ,Ein Musterbuch eines italienischen Waffenschmiedes aus dem Beginne des 16. Jahrhunderts ‘ (Gomperzov zb., 1902); ,Venezia- nische Bilder‘+ (JkPK, 1902); ,Der Apollo von Belve- dere als Fremdling bei den Israelited' + (Bausteine zur romanischen Philologie: Festgabe f. A. Mussafia, Halle 1905); (izd.) Einige Zeichnungen Rembrandts mit biblischen Vorwiirfen: Seminar studien (In 1906); pon. izb.: Gesammelte Schriften (izd. Max Dvorak), I: Die Romische Kunst (Die Wiener Genesis) (BI 1912), & II: Abhandlungen, Vortrdge und Anzeigen (BI 1913). L: N. OstB (VIII 1935). — Cf. F. Gliick (1959), J- von Schlosser (In 1934; 1936). — Zbornik. Beitrage zur Kunstgeschichte: Franz Wickhoff ge- widment von einem Kreise von Freunden und Schii- lern (W 1903, uv Alois Riegl). Wiecek, Adam, polj. um. zgodovinar. B: Polscy artysci Wroclawia iv wieku XVIII (Wa 1956); ,Die Barockplastik aus der I. Haifte des 18. ■lahrhunderts in Breslau, I — II‘ (AMK, 1963). Wiegand, Theodor (1864—1936), nem. arheo¬ log, vodja pomembnih izkopavanj (Pergamon, Priene, Milet, Didima, Samos), u. (72) v Berlinu. B: (& H. Schrader): Priene: Ergebnisse der Aus- Srabungen und Untersuchungen in den Jahren 1895 98 (BI 1904); Die archaische Porosarchitektur der Akropolis zu Athen (Kassel 1904); (izd.) Baalbek: Ergebnisse der Ausgrabungen und Untersuchungen in den Jahren 1898—1905 (3 knj., Bl-Lpz 1921—1925). Wien -> Dunaj Wieuer Genesis —> Dunajska Geneza Wiener Neustadt —> Dunajsko Novo mesto VViertz, Antoinc (-Joseph), (1806—1865), belg. slikar (kipar in književnik), pravi mojster slabega okusa, ki je slikal v prepričanju, da tekmuje z Rubensom in Michelangelom. R.-.v Dinantu, a kt. v Rimu, Liegeu in Bruslju, tam u. (59), tam tudi muz. njegovih del v orjaškem ateljeju, ki 8a je bil 1850 dobil od države. S: včasih kar Ve likanska platna (npr. Boj Grkov in Trojancev f« Pdtroklovo truplo, 1835—36, Liege, Mus. des •‘A., ali Kristusovo zmagoslavje, 623 X 1104 cm, ruselj, Mus. Wiertz), skoraj vedno pa panop- tična mešanica romantičnega naturalizma, groz- Jivosti in haptično dojemljive erotike, npr. (vse Mus - VViertz) t. i. Venerina toaleta (Jeune fille d sa toilette, 1842), Lepa Rozina (La Belle Rosine, o. 1845 — skelet mlade žene, imen. La Belle Rosine, in zamišljena gola lepotica pred njim), Lakota, blaznost in zločin (Faim, Folie et Crime, 1853 — ljudožrska mati kot socialna obtožba), Živ pokopan ! (LTnhumation precipitee, 1854), Prebujenje (1855), patriotska » Zaušnica « belgij¬ ske dame (1861 — slečena gospa s pištolo raz¬ streli glavo nasilnemu sovražnemu vojaku), Rožni popek (Le Bouton de Rose, 1864 — trompe- Voeil ljubeznive lepotice, ki se sklanja čez okno). L: Jules Potvin: A. Wiertz: 1’homme et 1’oeuvre (Br 1912); Willy Koninckx: Le portrait dans 1’oeuvre de VViertz (Br 1942); Fierens Diet. (1950, s. v.); Roger Bodart: Antoine VViertz (Anv 1949, »MAB«); Hubert Colleye: Antoine VViertz (Br 1957); Acht eeuvven schilderkunst (Brussel 1969). — Cf. M. Brian (1966), R. Genaille (1958 — L). WIES na Bavarskem (Oberbayern, ZRN), božjepotna c. (I Vallfahrtskirche zum gegeifielten Heiland), prava celostna umetnina bratov —> Zimmermann. Sez. 1745—54 Dominikus Z., s freskami okrasil Joh. Baptist Z.: v 8 kartušah nad dvojnimi pilastri ladje predstavljenih 8 bla¬ ženosti (grisaille), v. iluzionistična freska nad ladjo kaže prazni prestol Kristusa Sodnika (cf. s. v. etimasia) nasproti zaprtih vrat paradiža, 9 angelskih korov (mdr. 7 arhangelov), 12 apo¬ stolov, itd., v obhodu za dvojnimi pilastri so z angeli ponazorjeni 4 elementi in z angelčki 4 kontinenti. L: Reclam N I (1959); Carl Lamb: Die Wies (Mn 1964 — L!); Alfons Satzger: VValfahrtskirche Wies (VVies s. a.); »US« 10 (1969). — Cf. G. Lili (1952), H. Schnell (1954). VVIESBADEN, mesto na Hesenskem (ZRN): Stadtisches Museum (Friedrich-Ebert-Allee 2). S: mdr. zastopani t. i. Mojster \viesbaden- skega Obiskovanja (Obiskovanje, o. 1510/20), B. Bruyn star., Angelica Kauffmann (Johann Isaak von Gerning [utemeljitelj vviesbadenske gal. slik], d. 1798), I. E. Repin (Marianne Werefkin, d. 1885), M. Liebermann, L. Corinth, A. Jaw- lensky (od 1921 dalje živel v VViesbadenul). — K: npr. G. Kolbe (npr. Plesalec Nižinski, bron, 1914), E. Scharff (Loviš Corinth, bron), itn. L: Jedding (1961); EWA VI (1962, stp 268 — L!); Reclam N IV (1967). VVight, Frederick S. (1902—....), amer. pisec o umetn., direktor Art Galleries (Univ. of Cali- fornia) v Los Angelesu. B: Milestones of American Painting in Our Cen- tury (NY 1949); Goya (NY 1954, »Portfolio«); John Marin (Burkeley 1955); Morris Graves (ib. 1956); Hans Hofmanu (ib. 1957); ,Matisse: Fabris vs. Flesh' (AN, 1966). 2323 WILANČ>W — William of Conches 2324 WILANOW pri Varšavi (Poljska): *palača, sez. ob koncu XVII. st. kot predmestna vila za polj. kralja Jana III. Sobieskega, je odličen spom. polj. baroka (arh. August Locci, notr. mdr. okrasil s plastiko Andreas Schliiter). 1963 so v njej odprli portretno gal. polj. osebnosti kot podružnico varšavskega Muzeum Narodowe. S: mdr. zastopani npr. Marcello Bacciarelli ( Avtp., o. 1790; 22 portretov polj. kraljev), Angelica Kauffmann ( Artna Potočka, d. 1791), Aleksander Kokular (Avtp. v notr.), Jožef Simmler (npr. Avtp., d. 1843), Leopold Horowitz (Leopold Kronenberg, d. 1879), itd. L: EWA VIH (1963, t. 439), XI (1966, stp 393 — L!); Portrety osobistošci polskich: znajduj^ce si? w pokojach i w galerii palacu w Wilanowie, Katalog (Wa 1967). Wild, Doris (1900—•_), švic. um. zgodovi¬ narka, učenka Strzygowskega. B: ,Ein Selbstbildnis Pontormos' (Strzygowskega zb., 1932); Moderne Malerei: Ihre Entwicklung seit dem Impressionismus, 1880—1950 (Z 1950); Hermann Haller (1956); ,NicoIas Poussin: Von den Schlachten- bildern zum sterbenden Germanikus' (19. kongr., 1959); ,Poussin-Studien zum ersten Jahrzehnt in Rom' (Panth, 1960); ,L' »Adoration des bergers« de Poussin d Munich et ses tableaux religieux des annees cin- quante' (GBA, 1962); ,Le sembianze di Jacopo da Pontormo nel ritratto e nell'autoritratto' (RArte, 1961/ 62 [= 1963]). Wilde, Johannes (1891 — 1970), avstr.-angl. (ž.) um. zgodovinar, pomemben poznavalec Michel¬ angelovega dela. R. v Budimpešti, prom. 1918 na Dunaju, tam od 1923 dalje asist. gal. slik v Umzg. muz. (prve tehtne rentgenske raziskave slik, cf. lit. 1932), pred nacisti emigriral v Anglijo, prof. na Univ. of London. B: ,Zwei Modelle Michelangelos fur das Julius- Grabmal' (JSW, 1928); ,Die »Pala di San Cassiano « von Antonello da Messina' (ib., 1929); , Ein zeitgenos- sisches Bildnis des Kaisers Sigismund' (ib., 1930); ,Wiedergefundene Gemalde aus der Sammlung des Erzherzogs Leopold Willhem' (ib.); ,Ein unbeachtetes Werk Giorgiones' (JPK, 1931); , Ronlgenaufnahmen der »Drei Philosophen« Giorgiones und der »Zigeuner- madonna« Tizians' (JSW, 1932); ,Die Probleme um Domenico Mancini' (ib., 1933); ,Das Bildnis Herzog Rudolfs IV.' (Kirchenkst, 1933); ,Der urspriingliche Plan Michelangelos zum »Jiingsten Gericht«' (W. Friedlaenderjev zb., 1933); , Uber einige venezianische Frauenbildnisse der Renaissance' (Petrovicsov zb., 1934); ,Zwei Tizian-Zuschreibungen des 17. Jahrhun- derts' (JSW, 1934); ,Ein unbekanntes Bildnis von Antonello da Messina' (ib., 1935); ,Zum Werke des Domenico Fetti' (ib., 1936); (& A. E. Popham) The Italian Drawings of the XVth and XVIth centuries in the collection of His Majesty the King at Windsor Čast le (L: Ph 1949); Michelangelo and his studio (L 1952, »Italian Dravvings in the Department of Prints and Dravvings in the Br. Mus.«); Michelangelo's » Victory « (L: Oxford UP 1954, »Charlton lectures on art studies« 36); ,Michelangelo's Designs for the Medici Tombs' (JWCI, 1955); , Notes on the genesis of Michelangelo's Leda' (Saxlov zb., 1957); ,»Carto- netti« by Michelangelo' (BM, nov. 1959). L: Kenneth Clark (BM, 1961). *Wildunški krilni oltar (nem. der Wildunger Altar), slavno delo -> Konrada iz Soesta, najpo¬ membnejša stvaritev nem. slikarstva na zač. XV. st., ki tako rekoč inavgurira -^-internacionalni gotski slog na Nemškem. Odprti olt. (več kot 6 m sir., d. 1403, Bad Wildungen, mestna c.), kaže z bleščečim bogastvom barv in nadrobnosti v 13 podobah Kristusovo mladost in pasijon. Na levem krilu zgoraj Oznanjenje in Rojstvo, spodaj Poklon kraljev in Predstavitev v templju, v sredini ob včlikem Križanju zgoraj Zadnjo ve¬ čerjo in Oljsko goro, spodaj Vstajenje in Vnebo¬ hod, na des. krilu pa zgoraj Kristusa pred v. duhovnom in Kronanje s trnjem in spodaj Binkošti in Poslednjo sodbo. L: (cf. s. v. Konrad iz Soesta ): A. Stange, Soest (Kindler V, 1968). Wilenski, R(eginald) H(oward), (1887—_), angl. (ž.) pisec o umetn. B: Dutch Painting (L 1928; rev. izd. 1945); French Painting (Bo 1931); Modem French Painters (L-NY 1940; 2. izd. 1945); English Painting (L 1940; rev., razš. izd. 1954); Renoir (L 1948, »Faber Gali.«); Flemish Painters: 1430—1830 (2 knj., L 1960). L: UJE 10 (1943, s. v.). Wilgefortis -*■ Kiimmernis WILHELMSTHAL->Kn«e/ (-> Schlofi fVil- helmsthal) Wiligelmo (da Modena), it. kipar romanskega obd., ki ga poznamo po njegovem delu na zah. pročelju stolnice v —> Modeni (1. decenij XII. st. ali o. 1120 [?]). Njegovi so predvsem gl. portal z reliefi prerokov (zaznamovani z napisi, npr. Jeremija in pod njim Malahija ali Zaharija in pod njim Mihej), 4 reliefi s prizori iz Geneze (I: Bog oče, Ustvarjenje Adama, Ustvarjenje Eve, Izvirni greh ; II: Bog očita Adamu in Evi njun greh, Izgon iz raja, Delo prvih staršev; III: Kaj¬ nova in Abelova daritev, Kajn ubije Abela, Bog prekolne Kajna ; IV: Slepi Lameh s puščico ubije Kajna, Noetova barka, Izhod iz Noetove barke), kamen z reliefoma prerokov Henoha in Elije ob napisu o ustanovitvi stolnice in reliefa genijev, zlasti Genij z narobe obrnjeno baklo in ibis. L: Roberto Salvini (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); id. : Wiligelmo (Mi s. a., »MdS« 28). — Cf. J. Beck- with (NY 1964), G. Delogu (1956 — L!), R. Jullian (1945), R. Salvini (zlasti *1956 — L!). VVilliam of Conches -> Viljem iz Conchesa 2325 VVilliam of Sens — Wind, Edgar 2326 William of Sens -» Viljem iz Sensa Williamson, George C(harles), (1858—1942), angl. pisec o umetn. B: Bernardino Luini (L 1899, »Great Masters in Painting and Sculpture«; n. izd. 1907); Pietro Van- nucci called Perugino (L 1900, ista z.); The History of Portrait Miniatures, I — II (L 1904); Richard Cos- way (L 1905); Catalogue of the Colleclion of Minia¬ ture: the Pr oper ty of J. Pierpont Morgan (4 knj., L 1906—1908); John Downman: His Lije and tVorks (L 1907); Catalogue of the Colleclion of Jewels and Precious Works of Art: the Property of J. Pierpont Morgan (L 1910); Portrait Miniatures (L 1910); (& Victoria Manners) John Zoffany, R. A.: His Life and Works, 1735—1810 (L 1920); (& ead.) Angelica Kauff- mann, R. A.: Her Life & Works (L 1924); ,Conversa- tion pieces now at Sir Philip Sassoon’s house .. .* (Apollo, 1930); English Conversation Pictures: of the 18th and early 19th centuries (L s. a. [1931/32], uv Philip Sassoon). L: WWW (1941—1950). WILLIAMSTOWN ( Massachusetts , ZDA [New England]). V Sterling and Francine Clark Art Institute so mdr. zastopani Piero della Fran- cesca ( Madona na prestolu s 4 angeli, les, o. 1465?), Memling ( Moški portret, les, d. 1472), Goya (Ascencio Julia, 1814), Turner, C. Pissarro, Degas ( Avtp. z mehkim klobukom, 1857/58), Sisley, Monet, Renoir ( Most v Argenteuilu, o. 1875; Neapeljski zaliv, 1881; Kopalka, 1881), Toulouse-Lautrec, itd. L: EWA XIV (1967, stp 602). — Cf. A. Frank¬ furter (1955). Willibrord('us) -> Vilibrord Willis, Fred. C. -*■ marina (lit.) Wilm, Hubert (1887—1953), nem. um. zgodo- v *nar, medievalist. B: Mittelalterliche Plastik im Germanischen Na- 'ionalmuseum zu Niirnberg (Mn 1922); Die gotische Holzfigur: Ihr Wesen and ihre Technik (Lpz 1923); Gotische Tonplastik in Deutschland (Au 1929). 'Vilpert, Joseph (1857—1944), nem. kršč. ar¬ heolog, učenec G. B. de —> Rossija, papeški Protonotar, vodil Romisches Inst. /. Altertums- kunde der Gorresges. v Rimu. B: * Die Malereien der Katakomben Roms (2 knj., Br 1903; it. izd. Le pitture delte catacombe romane dlustrate, 2 knj., R 1903); ,Le nimbe carre‘ (Mel. 1916); *Die romischen Mosaiken und Malereien der kirchlichen Bauten vom IV. bis XIII. Jahrhundert (4 k nj-, 2. izd., Fr 1917 [1. izd. 1916]); *I sarcofagi ertstiani antichi (4 knj., R 1929—1932, »Monumenti hell antichitst cristiana« 1; sup. 1936). AViltenski kelih (pozlačeno srebro, o. 1160/70, Ksthist. Mus.) Beitholda von Andechs, 1148—88 °Pata v samostanu Wilten pri Innsbrucku. Na pateni okrog izboklega reliefa ( Kristus na križu med Marijo in Janezom Ev. pa simboli evangeli¬ stov) vrezani mdr. kerubi in angeli pa Kristus, ki vodi izvoljene v nebesa in Sinagoga, ki vodi Žide v pekel. L: Wi. Stroner, Kielichy romanskie w Trzemesznie i w Wilten (Ksi?ga pamiqtkowa ku czsi Osvvalda Balzera, Lwow 1925); SwarzenskiR (1954, repr. 437 — L!). — Cf. J. Flis (1908, p. 75), H. Klapsia (1938). *Wiltonski diptih (hrastovina, vsako krilo 46 X 29 cm, o. 1395?, Nat. Gali.) kaže na levem krilu angl. kralja Riharda II., ki ga svetniki Edmund (kralj mučenec, 20. XI.), Edvard (kralj, 13. X.) in Janez Krst. priporočajo na des. krilu upodobljeni stoječi Mariji z otrokom med 11 angeli. Diptih so zelo različno datirali, pripi¬ sovali fr. in angl. slikarstvu, vsekakor pa že kaže značilnosti -> internacionalnega gotskega sloga. L: M. V. Clarke, The Wilton Diptych (BM, 1931); Panofsky Neth (1953 — L!); Rčau III/l (1958, p. 411 & 413); EWA VI (1962, barvna t. 336). — Cf. W. G. Constable (1929), M. Davies (1946), D. Frey (1942), G. Ring (1949), Ch. Sterling (s ps. Ch. Jacques 1941), etc. Winchestrska biblija (angl. The Winchester Bible), iluminiran rkp. (pergament, sprva v 2, zdaj v 3 knj., 3. četrt. XII. st., Winchester, stolnična knjižnica), ki ga je okrasilo kakih 6 mojstrov, verj. za Henryja de Blois, vvinchestr- skega škofa (1129—71). Med odličnimi miniatu¬ rami npr. iniciala Mojzes ubije Egipčana pa —> Doeg pobija duhovnike (III, f. 16r). L: Diringer Book (1958, p. 252—53 & repr. V/2c); »US« 7 (1968, p. 90). — Cf. J. Beckwith (NY 1964), C. Nordenfalk (1958). VVinckelmann, Johann Joachim (1717—1768 umor), nem. učenjak, tehtno pomagal pri uve¬ ljavljenju neoklasicizma na Nemškem; s svojim temeljnim delom (1764) utemeljitelj klas. arheo¬ logije in hkrati — ker ne gre več za tradicionalne življenjepise umetnikov, ampak za razvoj lik. umetn. — tudi utemeljitelj novejše um. zgod. R. v Stendalu, u. (50) v Trstu. Up: npr. Angelica Kauffmann (1746 po J. K. FuBlijevem naročilu, Ziirich). B: Gedancken iiber die Nachahmung der Griechi- schen Wcrcke in der Mahlerey und Bildhauerkunst (D: Walther 1755); *Geschichte der Kunst des Alter- thums (D: Waltherische Hofbuchhandlung 1764). L: A. Schulz: Die Bildnisse J. J. Winckelmanns (BI 1953); SchlosserL (1964); Jobann Joachim Wink- kelmann (Bad Godesberg: Inter Nationes 1968 — B!; L!). — Cf. C. Justi (1866—1872), W. IVaetzoldt (11921). Wind, Edgar (1900—....), nem.-angl. um. zgodovinar, pomemben raziskovalec ikonol. 2327 Windischer, Fran — Winkler, Friedrich (Horst) 2328 problemov, prof. na univ. v Oxfordu. Prom. 1923 v Hamburgu ( Aesthetischer und kunstmssen- schaftlicher Gegenstand). Som. JWI resp. JWCI. B: ,Zur Systematik der kiinstlerischen Probleme' (ZAKw, 1925, dis. [del]); ,Warburgs Begriff der Kul- turwissenschaft und seine Bedeutung j'lir die Asthetik ‘ (ZAKw, 1931, sup.: 4. KongreB f. Asthetik u. allge- meine Kw.); ,Humanitatsidee und heroisiertes Portrdt in der englischen Kultur des 18. Jahrhunderts ‘ (VorBW 1930/1931, Lpz 1932); Das Experiment und die Me- taphysik: zur Auflosung der kosmologischen Antino- mien (Tu 1934, »Beitr. zur Philosophie u. ihre Gesch.« 3); ,Some Points of Contact between History and Natural Science ‘ (E. Cassirerjev zb., 1936); ,Dona¬ tello's Judith: a Symbol of » Sanctimonia «‘ (JWI, 1937/ 38); ,PIatonic Justice, Designed by Raphael ‘ (ib.); (& F. Antal) ,The Maenad under the Cross ‘ (ib.); ,The Christian Democritus ‘ (ib.); ,Charity: the Čase History of a Pattern' (ib.); ,Studies in Allegorical Portraiture, V (ib.); ,The Crucifixion of Haman ‘ (ib.); ,The Four Elements in Raphael's »Stanza della Segtia- tura«‘ (JWI, 1938/39); ,The Revolution of History Painting ‘ (ib.); ,»Hercules« and » Orpheus «: Two Mock- Heroic Designs by Diirer‘ (ib.); ,Borrowed Attitudes in Reynolds and Hogarth' (ib.); ,Diirer's »Manner- bad «: A Dionysian Mystery' (ib.); ,Julian the Apostate at Hampton Court ‘ (JWCI, 1939/40); ,A Self-Portrait of Greco ‘ (ib.); ,The Subject of BotticellVs » Derelitta «‘ (JWCI, 1940/42); ,The Sources of David's » Horaces «‘ (ib.); ,The Genealogy of Christ in Renaissance Theo- logy ‘ (GBA, 1947); ,Penny, fVest and the Death of Wolfe ‘ (JWCI, 1947); Bellini’s »Feast of the Gods«: A Study in Venetian Humanism (C [Mass.] 1948); ,Sante Pagnini and Michelangelo * (Focillonov zb., 1949); ,Mantegna’s Parnassus: a Discussion of a Recent Interpretation ‘ (AB, 1949); ,A note on Bacchus and Ariadne' (BM, 1950); ,The Eloquence of Symbols‘ (ib.); ,Typology in the Sixtine Ceiling: a Critical Statement ‘ (AB, 1951); ,The Revival of Origen ‘ (zb. Belle da Costa Greene, 1954); Pagan Mysteries in the Renaissance (L 1958); ,Maccabean Histories in the Sixtine Ceiling ‘ (Italian Renaissance Studies, L 1960); pon. izb.: Art and Anarchy (NY 1964); Giorgione’s Tempesta (Ox 1969). Windischer, Fran (1877—1955), slov. gospodar¬ stvenik, um. zbiratelj in mecen, prom. iz prava; bil predsednik društva Nar. gal. v Lj (1929—45) in Umzg. društva (1937—49). Up: npr. Loboda. L: Fr. Steli (ZUZ nv III, 1955, nekr.). WINDSOR CASTLE (. Berkshire , V. Britanija), angl. kraljevski grad nad Temzo, zač. v XI. st., prež. do XIX. st. Odličen primer t. i. ->perpen- dicular style je *kapela sv. Jurija (St. George's Chapel, zač. 1477, dkč. 1528). V javnosti odprtih prostorih zastopani s slikami npr. H. Holbein ml., Rubens, G. van Honthorst, van Dyck, Rem¬ brandt, P. Mignard, L. Carlevaris, Canaletto, Th. Lawrence, itd., sicer pa mdr. Zoffany (e. g. znamenita Tribuna v Uffizijih, 1772—76). V izredno bogati z. risb mdr. zastopani Leonardo da Vinci, H. Holbein ml., Carracciji, G. B. Castiglione, itd. L: The Official Guide to Windsor Castle (6. natis, Windsor 1953); EWA VI (1962, stp 758 — L!). — Cf. A. Blunt (1945; 1954; 1958; 1960), M. Levev (1964), O. Millar (zlasti 1963), A. E. Popham (& J. iVilde 1949), R. Wittkower (1952), itd. VVingert, Paul S(tover), (1900— ), amer. um. zgodovinar, učil na Columbia Univ. v New Yorku (ord. od 1958 dalje). B: The Sculpture of William Zorach (NY 1938); ,The Funerary Urn of Francis F (AB, 1939); An Outline Guide to the Art of the South Pacific (NY: Columbia UP 1946); American Indian Sculpture: a Study of the Northwest Coast (NY 1949); The Scul¬ pture of Negro Africa (NY: Columbia UP 1950); Art of the South Pacific Islands (NY 1953); The fVurtzburger Collection of Afričan Sculpture (Balt: Baltimore Mus. of Art 1954). L: WWAA (1959). Wingler, Hans Maria, nem. um. zgodovinar in lik. kritik, ust. darmstadski Bauhaus-Archiv, ki mu je direktor. B: Oskar Kokoschka (Szb 1951, »Orbis pictus« 2); *Oskar Kokoschka: Das Werk des Malers (ib. 1956; angl. izd. Oskar Kokoschka: The tVork of the Painter, L s. a.); (izd.) Oskar Kokoschka: Ein Lebensbild in zeitgenossischen Dokumenten (Mn 1956); Kokoschka- Fibel (Szb 1957); ,Kokoschka, Oskar ‘ (Kindler III, 1966); *Das Bauhaus: 1919 — 1933 Weimar, Dessau, Berlin und die Nachfolge in Chicago seit 1937 (2., razš. izd., K 1968). Winkler, Friedrich (Horst), (1888—1965), nem. um. zgodovinar in muzealec, poznavalec stare nem. grafike in slikarstva, pos. Diirerja, in stare niz. umetn. Od 1915 dalje služil v Berlinu pod W. von Bodejem, po E. Bocku 1933—57 direktor tamk. graf. kabineta; učil na Humboldt Univ. v vzh. Berlinu (1947—51) in nato na Freie Univ. v zah. Berlinu (do 1957). 33 prispevkov v ThB, dkč. F. Lipmannove Zeichnungen von Albrecht Diirer (izd. VI.—Vil. knj., 1927—1929). B: ,Ein neues Werk aus der IVerkstatt Pauls von Limburg ‘ (RepKw, 1911); Der Meister von Flemalle und Rogier van der Weyden: Studien zu ihren IVerken und zu Kunst ihrer Zeit mit mehreren Katalogen zu Rogier (Str 1913, »ZKA« 103, dis.); fierard David und die Briigger Miniaturmalerei seiner Zeit ‘ (MfKW, 1913); , Simon Marmion als Miniaturmaler' (JkPK, 1913); ,Some Early Netherland Drawings ‘ (BM, 1914), ,Studien zur Geschichte der niederlandischen Miniatur¬ malerei des XV. und XVI. Jahrhunderts' (JSaK, 1915)» ,Uber verschollene Bilder der Briider van Eyck' (JkPK, 1916); Der Genter Altar von Hubert und Jan van Eyck (Lpz 1921); ,Die Anfange Jan Gossarts' (JPK, 1921), ,Die nordfranzosische Malerei und ihr Verhdltnis zur altniederlandischen Malerei' (Belgische Kstdenkma' ler, I, Mn 1923); Die altniederlandische Malerei- Die Malerei in Belgien und Holland von 1400—loOO (BI 1924); Die fldmische Buchmalerei des XV. und XVI. Jahrhunderts: Kiinstler und tVerke von deri Briidern van Eyck bis zu Simon Bening (Lpz 1925), ,Neues von Hubert und Jan van Eyck' (M. J. Frie 2329 VVinterhalter, Franz Xaver — WINTERTHUR, Stiftung Oskar Reinhart 2330 landerjev zb., 1927); Diirer: Des Meisters Gemdlde, Kupferstiche und Holzschnitte in 537 Abbildungen (Stu-Bl-Lpz 1928, »KK« 4 [4. izd.]); ,Das Skizzen- buch GerardDavids' (Panth, 1929); ,Unbekannte friihe Bildnisse Jan Scorels' (ib.); ,Paul de Limburg in Flo¬ rence' (BM, 1930); ,Jan Scorel' (OH, 1931); ,Die Stifter des Lebensbrunnens und andere van Eyck- Fragen' (Panth, 1931); Mittel-, niederrheinische und vvestfalische Handzeichnungen des XV. und XVI. Jahr- hunderts (Fr 1932, »Die Meisterzchg.« 4); ,Die Bild¬ nisse Philipps des Schonen und Margaretens von Oster- reich von 1483' (JPK, 1932); ,Der Meister von Moulins und Hugo van der Goes' (Panth, 1932); ,An Attribution to Roger van der Weyden' (OMD, 1935); *Die Zeich- nungen Albrecht Diirers (4 knj., BI 1936—1939); ,Die Holzschnitte des Hans von Kulmbach' (JPK, 1941); Die Zeichnungen des Hans Siiss von Kulmbach und des Hans Leonhard Schdufelein (BI 1942); ,Ein un- beachtetes Friihvverk Rogiers van der tVeyden‘ (JPK, 1942); ,Neuentdeckte Altniederliinder ', /—III (Panth, 1942—43); Altdeutsche Tafelmalerei (2. izd., Mn 1949, »Atlantis Mus.« 3); ,Der sogenannte Doppel- ganger und sein Verhdltnis zu Diirer" (MJb, 1950); ,Rogier van der Weyden's Early Portraits' (AQ, 1950) ; Die groflen Zeichner (FrM 1951); Diirer und die lllustrationen zum Narrenschiff (BI 1951); ,Der Mar- burger Griinetvaldfund' (ZfKw, 1952); ,Diirerfunde (Kstgeschichtliche Ges., BI., Sb, 1954/55); ,Eiruge Ergebnisse der van Eyckforschung' (17. kongr., 1955); ,Ein unbeachtetes Eyckisches fVerk' (Redslobov zb., 1955); .Das Berliner »Tiichlein« des Hugo van der Goes und sein Gegenstiick' (B1M, 1955); ,A Suabian Painter of about 1480' (AQ, 1956); Albrecht Diirer. Leben und Werk (BI 1957); Hans Kulmbach: Leben und fVerk eines frdnkischen Kiinstlers der Diirerzeit (Kulmbach 1959, »Die Plassenburg: Schr. f. Heimat- forschung u. Kulturpflege« 14); ,Zur Kenntnis und IViirdigung des Jan Mostaert' (ZfKw, 1959)’, ,Ein friihes fVerk von Adriaen Broutver‘ (Panth, 1960), Mus der ersten Schaffenszeit des Jan Gossaert (ib., 1962); ,Das Gebetbuch des Kardinals Albrecht von Brandenburg' (Aachener Kstblatter, 1962/63); Das fVerk des Hugo van der Goes (Bi 1964); ,Die Anbetung des Kindes bei Nacht im Dom zu Krakau (P. Metzov zb., 1965). L: Stephan Waetzoldt (Kchr, 1965, nekr.), Ed- mund Schilling (BM, 1965, nekr.). — Zbornik; Festschrift Friedrich Winkler (BI 1969 — B!). Winterhalter, Franz Xaver (1806—1873), nem. slikar in litograf, zelo zaposlen portretist evr. aristokracije in vladarjev od angl. in fr. do šp. in pruskega dvora. S: npr. Vojvodinja d Aumale (1846, Versailles, Mus.), Cesarica Evgenija in njene dvorne dame (1855, Compiegnc, Mus. du second Empire), itd. L: James Laver, Franz Xaver Winterhalter (BM, 1937); »PKG« 11 (1966, t. 154 — L!). — Cf. F. Boucher (1965), A. von Schneider (1935). Wintemitz, Emanuel (1898——), avstr.-amer. muzikolog. R. na Dunaju, 1938 emigriral v ZDA, od 1941 dalje kustos z. glasbil v MM v New Yorku, predaval na raznih univ. in objavil mdr. dela, ki so pomembna tudi za umzg. ikono¬ grafijo. B; ,Quattrocento Science in the Gubbio Study' (Met Mus B, 1942); Mrcheologia musicale del rina- scimento nel Parnaso di Raffaello' (RPARA, 1952— 54); Instruments de musique etranges chez Filippino Lippi, Piero di Cosimo et Lorenzo Costa' (Les Fetes de la Renaissance, I, P 1956); ,The Survival of the Kithara and the Evolution of the English Cittern: A Study in Morphology' (JWCI, 1961); ,Muses and mušic in a burial chapel: An interpretation of Filippino Lippi's window wall in the cappella Strozzi' (MittF, 1963—65); Musical Instruments of the Western fVorld (NY 1967); Musical Instruments and their Symbolism in Western Art (L 1967). L: Muzička Enciklopedija 2 (Zgb 1963, s. v. — L!). VVINTERTHUR, mesto v Švici (kanton Zii- rich) z bogato kult. tradicijo in muzeji. L; Reclam Š (1966). ~ Das Stadthaus je 1865—68 sez. Gottfried —> Semper (1932—34 stavba razš.). Po potrebnih adaptacijah so tu 1970 odprli drugi del Rein- hartove z. (infra). ~ Kunstmuseum Winterthur ( Museumstrafie 52). S: zlasti švic., nem. in fr. slikarji novejše dobe, med Švicarji npr. A. Graff (npr. Avtp., 1754), Hodler, Vallotton in Klee, med Nemci H. von Marees, M. Liebermann, L. Corinth, Hofer, Kirchner, Beckmann in Avstrijec Ko- koschka, med Francozi C. Pissarro, C. Monet, Redon, Renoir, Holandec van Gogh, Bonnard, Vuillard in Braque. L; Kunstverein VVinterthur: Katalog der Gemalde und Plastiken (Wint 1958). ~ Stiftung Oskar Reinhart ( Stadthausstrafie 6), razmeroma majhna, toda izbrana z. nem., švic. (in avstr.) slikarstva XVIII.—XX. st., ki jo je Oskar Reinhart 1951 podaril mestu. Mdr. so zastopani J.-E. Liotard, A. Graff, C. D. Friedrich ( Žena na obrežju Rujane [Frau am Strande von Riigen ], o. 1809; * Kredite skale na Rujani [Kreidefelsen auf Riigen ], 1818), F. G. VValdmiiller, K. Blechen, M. von Schwind, A. Bocklin [Pan). H. Thoma, W. Leibl (Vaška po¬ litika, pl na lesu, 1877), M. Liebermann, W. Trubner in K. Hofer. — Drugi del z. je kot Sammlung Oskar Reinhart (last. švic. dr¬ žave) odprt za javnost od 1. lil. 1970 dalje, in sicer v t. i. Stadthaus (supra). Tu so zastopani Geertgen tot Sint Janš, Cranach star. ( *Dr. Johannes Cuspinian in njegova žena), P. Bruegel star. (Poklon kraljev v snegu, 1567 [?]), El Greco (Kard. Nino de Guevara), Rembrandt, Chardin, Goya, posebno dobro pa so predstavljeni fr. slikarji XIX. st., npr Delacroix, Daumier, Cour- bet, E. Manet ; Cezanne (npr. Le Chateau noir), Renoir (npr. Victor Chocguet, 1876) in Holandec van Gogh. 2331 Winthrop, Grenville — WITTENBERG, grajska cerkev 2332 L: Stiftung Oskar Reinhart: Katalog der Gemalde und Skulpturen (Wint 1951); Die Privatsammlung Oskar Reinhart: Ausstellung im Kunstmuseum Win- terthur (Wint 1955); CooperP (1963); Eberhard Hanfstaengl, Sammlung Oskar Reinhart (Panth, 1970, p. 259). VVinthrop, Grenville, amer. um. zbiratelj. Nje¬ govo z. (posebno bogata z. risb in grafike in z. kit. umetn.) je po njegovi smrti 1943 v celoti dobila Harvard Univ. Winzinger, Franz (1910— ), nem. um. zgo¬ dovinar, uči um. zgod. na niirnberški Ak. der bildenden Kunste. B: Hans Holbeins Totentanz in 49 Bildern (Mn 1948); Albrecht Altdorfer: Zeichnungen (Mn 1952); ,Albrecht Diirers Miinchener Selbstbildnis' (ZfKw, 1954) ; Die Zeichnungen Martin Schongauers (BI 1962); ,Offene Fragen der Altdorfer-Forschung' (Kchr, 1962); Albrecht Altdorfer: Graphik (Mn 1963); ,Diirer Al¬ brecht'' (Kindler II, 1965); , Albrecht Diirer in Rom'' (Panth, 1966); ,Diirer und Leonardo' (ib., 1971). L: Ku (1961; 1966). Wirth, Karl-August, nem. um. zgodovinar (Munchen, Zentralinst. f. Kg.), ur. RDK. Prom. 1953 v Frankfurtu s tezo Die Entstehung des Dreinagel-Cruzifi.rus. B: ,Die Nachrichten iiber Begrdbnis und Grab Bischof Bernwards von Hildesheim in Thangmar Vita Bernwardi' (ZfKg, 1959); ,Oberlieferung und Illustra- tion eines mittelalterlichen Anekdotenstoffes' (MJb, 1961); ,Erde' (RDK V, zv. 56—57/58, 1965); ,Be- merkungen zum Nachleben Vitruvs im 9. und 10. Jahr- hundert und zu dem Schlettstadter Vitruv-Codex' (Kchr, 1967). VVirth, Zdenek (1878—1961), češ. um. zgodo¬ vinar in konservator, u. (82) v Pragi. B: (& A. Matejček) L'art tchic/ue contemporain (Prague 1920); (ur.) Die čechoslovakische Kunst von der Urzeit bis zur Gegenwart (Prag 1926); Kutna Hora (Pra 1931); Praha v obraze peti stoleti (2. izd., Pra 1934; nem. izd.: Prag in Bildern , Prag 1932); (& Jaroslav Benda) Chateaux et Palais en Boheme et Moravie (Prague 1955). L: »Umčni«: Zdenku VVirthovi k šedesatinam (Pra 1938); V. Kotrba (Historica, V, 1963, p. 277—91, riekr.). Wischnitzer, Rachel, r. Bernstein, nem.-amer. (ž.) um. zgodovinarka in kritičarka. R. v Minsku, bila kustos ž. muz. v Berlinu, emigrirala pred nacisti v ZDA. B: Symbole und Gestalten der jiidischen Kunst (Bl- Schoneberg 1935); ,v>The Three Philosophers« by Giorgione' (GBA, 1945); The Messianic Themes in the Paintings of the Dura Synagogue (Ch 1948); ,Jacopo Pontormo's Joseph Scenes' (GBA, 1953); Synagogue Architecture in the United States (Phi 1955) ; , Rembrandt, Callot and Tobias Stimmer' (AB, 1957); ,Jewish Pictorial Art in the Classical Period' (RJA, 1961). L: Wininger VI (1932); UJE 10 (1943). WISMAR v vzh. Nemčiji (. Mecklenburg ), hanzeatsko mesto, hudo razrušeno v 2. svet. vojni. L: EWA VI (1962, stp 289 — L!); KHE 1 (1962, p. 530); A. Diising & K. Nitschke: Wismar: Ge- schichte und Gesicht einer Stadt (Lpz 1964). ~ Knežja palača, najpomembnejša ohranjena stavba, ki jo sestavljata t. i. Alter Hof (sez. 1512) in kot dober primer nem. renesanse der Fiirsten- hof (1553—54). L: »US« 9 (1969, f p. 225). — Cf. F. Sarre (1890). Wissowa, Georg (1859—1931), nem. klas. filo¬ log, prof. na univ. v Marburgu in Halleju, razi¬ skovalec ant. kultov in religij, eden izmed izda¬ jateljev po Augustu Paulyju (1796 — 1845) in njem imen. velike enciklopedije: Real-Encyclopddie der classischen Altertumswissenschaft. Wit, polj. oblika imena -> Vid. VVitte, Emanuel de (1617—1692), hol. slikar, pomemben upodabljavec cerkv. in drugih no¬ tranjščin, ki se jim ubrano podrejajo tudi ljudje v njih. R. v Alkmaarju, od 1642 akt. v Delftu, od o. 1654 v A’damu, tam u. S: npr. Notr. z damo pri čembalu (o. 1665/70, Rotterdam), Ribji trg {De vismarkt, o. 1672, Rijksmus.), Notr. port. sinagoge v A'damu (po 1675, ib.). L: E. Trautscholdt (ThB XXXVI, 1947, s. v.); Use R. Manke: Emanuel de Witte: 1617—92 (A 1963); Hall Por (1963, p. 377/78). — Cf. W. Bode (1906 [Die Meister 1958]), H. Jantzen (1910). Wittel, Gaspar van, v Italiji imen. Gaspare Vanvitelli (1653—1736), hol.-it. (hol.) slikar, oče arh. Luigija —> Vanvitellija, r. v Amersfoortu, od 1672 dalje v Italiji, u. v Rimu. S: natančno oblikovane vedute, ki tako rekoč napovedujejo Canaletta, npr. Angelski most in Angelski grad v Rimu (temp, pergament, d. 1683, Rim, Gali. Naz. d’Arte Antiča, Pal. Corsini), Trinita dei Monti (d. 1736, ib.). L: C. Lorenzetti: Gaspare Vanvitelli (Mi 1934); EWA VI (1962, t. 75 zgoraj), IX (1964, t. 18 levo spodaj), XII (1966, t. 311 zgoraj). — Cf. G. Briganti (1966), R. Wittkower (1958 [1965]). VVITTENBERG v vzh. Nemčiji (Sachsen- Anhalt), od 1292 dalje mesto, od 1355 rezidenca saških volilnikov, odigral tehtno vlogo v nem. reformaciji, pomemben za razvoj protestantske¬ ga tiska in pos. knj. ilustracije (tu mdr. tiskali tudi -> Dalmatinovo Biblijo). L: O. Thulin: Die Lutherstadt Wittenberg und Torgau (BI 1956); EWA VI (1962, stp 294). ~ grajska cerkev (die Schlofikirche): na njena vrata je 31. X. 1517 pribil Luter svojih zname- 2333 WITTENBERG, župnijska cerkev — Witz, Konrad 2334 nitih 95 tez. Iz Vischerjeve delavnice bron. epitaf Henninga Godena z Marijinim kronanjem (1521) in bron. nagrob. Friderika Modrega (1527). Ala- bastrn kip klečečega volilnika Friderika Modrega (Nikolaus von Saalfeld [?] 1537). L: cf. J. Jahn (1969, t. 97—98, 140), G. von der Osten (Harm 1969). ~ župnijska cerkev s pomembnimi epitafi in v. olt., ki je delo Cranacha ml. iz 1547. Bron. krstilnik Hermanna Vischerja (d. 1457). VVittenborn (George), um. knjigarna in zal. v New Yorku (1018 Madison Avenue). Med nje¬ nimi izdajami cf. e. g. C. Giedion- VVelcker (1960). Wittgens, Fernanda (1903—1957), it. um. zgo¬ dovinarka. R. v Milanu, kot direktorica tamk. Pinakoteke Brera (1947—57) nasledila Ettoreja —> Modiglianija, kateremu je bila 1940 posodila svoje ime pri 1. izd. njegovega Mentore. B: ,Per la cronologia di Giulio Cesare Procaccini‘ (RArte, 1933); Vincenzo Foppa (Mi 1949). Glorie d'arte di Milano da! sec. IV ali’ XI sec. (Mi 1955). Wittkower, Margot, r. Holzmann, od 1923 žena Rudolfa Wittkowerja (infra); prim. njegovo bibl. (1963 [1965]; 1964). Wittkower, Rudolf (1901——), nem.-amer. (ž.) um. zgodovinar, najuglednejši zdajšnji po¬ znavalec in raziskovalec it. baročne umetn. in pos. Berninija, tehtno prispeval tudi sodobni ikonologiji. R. v Berlinu, štud. na univ. v Miinch- nu in Berlinu (pri A. Goldschmidtu), bil 1934 do 36 zaposlen v Bibl. Hertziana v Rimu, pozn., Po emigraciji, prof. na —> fVarburgovem inst. univ. v Londonu (1949—56) in od 1956 dalje na Columbia Univ. v New Yorku (predstojnik nje¬ nega umzg. in arheol. odd.). B: ,Studien zur Geschichte der Malerei in Verona (Jb. f. Kw., 1924/25 & 1927); (& E. Steinmann) * Michelangelo Bibliographie 1510—1926 (Lpz 1927, »RF« 1; pon. v 1960-ih letih); ,Ein fVerk des Stefano Moderno in Dresden' (ZfbK, 1927/28); ,Eine Bronze- gruppe des Melchiore Cafa' (ib.); ,Die Taufe Christi von Francesco Mochi' (ib., 1930/31); (& Heinrich Brauer) *Die Zeichnungen des Gianlorenzo Bernini (2 knj., BI 1931, »RF« 9—10); ,. Michelangelo’s Bi- blioteca Laurenziana' (AB, 1934); ,Pietro da Cortonas Frganzungsprojekt des Tempels in Palestrina' (A. Gold- schmidtov zb., 1935); ,Carlo Rainaldi and the Roman Architecture of the full Baroque' (AB, 1937); ,Physio- gnomical Experiments by Michel-Angelo and His Pu- Pils' (JWI, I, 1937/38); ,A Symbol of Platonic Love in a Portrait Bi,st by Donatello' (ib.); ,Chance, Time and Virtue' (ib.); ,Transformations of Minerva in Renaissance Imagery' (ib., n, 1938/39); ,Domenico Gnidi and the French Classicism‘ (ib.); ,Piranesi's »Parere su l'Archittetura«' (ib.); ,Eagle and Serpent: A Study in the Migration of Symbols' (ib.); (& Fritz Saxl) British Art and the Mediterranean (L-NY-Trt 1948); ,Marvels of the East: A Study in the History of Monsters' (JWCI, V, 1942); ,Inigo Jones, »Purita- nissimo Piero«.' (BM, 1948); * Architectural Principles in the Age of Humanism (L 1949, »StudVVI« 19; *3. izd. 1962; it. izd.: *Principi architettonici nelTeta delTUmanesimo, T 1964, »Bibl. di storia delfarte« 2); The Artist and the Liberal Arts (L 1952); The Dra- wings of the Carracci in the Collection of Her Majesty the Queen at VVindsor Čast le (L: Ph 1952); ,Brunel- leschi and »Proportion in Perspective«' (JWCI, XVI, 1953); *Gian Lorenzo Bernini: The Sculptor of the Roman Baroque (L: Ph 1955; *2.,rev. izd. ib. 1966); ,Interpretation of Visual Symbols in Art' (Studies in Communication, L 1955); ,5. Maria delta Salute : Scenographic Architecture and the Venetian Baroque' (JSAH, 1957); ,EI Greco's language of gestures' (AN, 1957); *Art and Architecture in Italy: 1600—1750 (Harm 1958, »The Pelican Hist. of Art« Z16; *2., rev. izd. ib. 1965); ,The Changing Concept of Pro¬ portion' (Daedalus, 1960); ,The Vicessitudes of a Dynastic Monument: Bernini's Equestrian Statue of Louis XIV' (Panofskyjev zb., 1961); , Individualism in Art and Artists: A Renaissance Problem' (J. of the Hist. of Ideas, 1961); ,11 Barocco in Italia' (Man- Bar-Roc, 1962); .La Cupola di S. Pietro di Michel¬ angelo' (AAM, 1962); (& Margot Wittkower) Born Under Saturn: The Character and Conduct of Artists: A Documented History from Antiquity to the French Revolution (L ali NY 1963; nem. izd.: Kiinstler, Aufienseiter der Gesellschaft, Stu 1965); (& Margot Wittkower uv, prev. & kom.) The Divine Michelan¬ gelo: The Florentine Academy's Homage on his Death in 1564 (L 1964, faks.); ,Nanni di Banco Bigio and Michelangelo' (Middeldorfov zb., 1968); ,The artist' (Man versus society in 18th-century Britain, L: Cambridge UP 1968). L: zbornik: Essays Presented to Rudolf Witt- kower on His 65th Birthday, I—II (L: Ph 1967). Witz, Konrad (kmalu po 1400—1444/46), švic. (nem.) slikar, s svojim delom, ki se dosledno odreka vzorom —> internacionalnega gotskega sloga, najtehtnejši predstavnik novega realizma v nem. slikarstvu v 1. pol. XV. st. in pionir t. i. trdega sloga. R. v Rottvveilu, u. v Ženevi ali Baslu. S (vse les, o & temp): Križanje (Dahlem), 11 tabel baselskega *olt. človekovega odrešenja (Heilsspiegelaltar, o. 1435), in sicer Angel Ozna¬ njenja, Abraham pred Melkizeflekom, Arttipater pred Cezarjem, Dcrbid in Abisaj in Sobokaj in Banaja (cf. s. v. Trije junaki prineso Davidu vode), Ecčlesia in Synagoga (vseh 7 tabel Basel), Estera pred Asuerjem in Salomon in kraljica iz Sabe (oboje Dahlem) in Avgust in tiburtinska šibila in Sv. Avguštin (oboje Dijon, Mus. Municipal), Sv. Krištof (Basel), Sv. Jernej (ib.),$3 table Ma¬ rijinega olt., in sicer Srečanje pri Zlatih vratih (Basel), Oznanjenje (Nurnberg) in Barbara in Katarina (Strasbourg, Mus. des B.-A.), naposled 4 table Petrovega olt. (1444, Ženeva, Mus. d’Art et d’Hist.), in sicer *Čudežni ribolov (d. 1444 — prvi »portret« krajine v tabelnem slikarstvu!), Osvoboditev Petra iz ječe, Poklon kraljev in Peter priporoča Mariji kard. Francisa de Mies. 2335 VVoermann, Karl — VVolfflin, Heinrich 2336 L: H. A. Schmid (ThB XXXVI, 1947, s. v. — L!); Mathilde Meng-Koehler: Die Bilder des Konrad Witz und ihre Quellen (Ba 1947, »Ars Docta« 9); Cankar III/2 (1951); Stange V (1951); Emil Maurer (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); A. Stange (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »US« 8 (1968). — Cf. M. Esche- rich (1916), J. Gantner (1942), P. L. Ganz (1947), W. Ueberwasser (1938). VVoermann, Karl (1844—1933), nem. um. zgo¬ dovinar, znan predvsem po svojem (v tem obsegu še zdaj nenadomeščenem) občem pregledu zgod. umetn. v 6 knj. R. v bogataški hamburški dru¬ žini, 1871—73 priv. docent v Heidelbergu, 1873 do 82 prof. na ak. v Diisseldorfu, 1882—1910 direktor Gemaldegal. v Dresdenu, tam u. (88). B: Die Landschaft in der Kunst der alten Volker: Eine Geschichte der Vorstufen und Anfdnge der Land- schaftsmalerei (Mn 1870); (& Alfred Woltmann) Geschichte der Malerei, I — III (4 knj., Lpz 1879—- 1888); Was uns die Kunstgeschichte lehrt: Einige Be- merkungen iiber alte, neue und neueste Malerei (D 1894); , Istnael und Anton Raphael Mengs' (ZfbK, 1894); Handzeichnungen alter Meister im Koniglichen Kupferstichkabinett zu Dresden (10 knj., Mn 1896); Geschichte der Kunst aller Zeiten und Volker (3 knj., Lpz-W 1900—1911; *2„ razš. izd., 6 knj., Lpz 1905— 1922; pon. 1924); Die italienische Bildnismalerei der Renaissance (Ess 1906, »Fiihrer zur K.« 4); pon. izb.: Von Apelles zu Bocklin, I—II (Es 1912). L: Eberhard Hempel, Karl VVoermann (ZfKg, 1933, nekr.). — Avtobiogr.: ,Karl VVoermann, (J. Jahn [izd.]: Kw. der Gegenvvart in Selbstdarstel- lungen, I, Lpz 1924); Lebenserinnerungen eines Achtzigjahrigen (2 knj., 1924). Wolf, Georg Jacob, nem. pisec o lik. umetn. B: ,Ernst Zimmermann' (K. f. Alle, 1917); Die Entdeckung der Miinchener Landschaft (Mn 1921); Willi Geiger, ein Vberblick iiber sein Schaffen (Lpz 1921 [rk]); Leibl und sein Kreis (Mn 1923); Altdorfer (Blf/Lpz 1925, »KM« 115); ,Das Gruppenbildnis' (Die K. [Mn], 1925); Verlorene Meistenverke deut- scher Romantiker (Mn 1931). Wolf, Janez (1825—1884), slov. slikar, r. v Leskovcu pri Krškem, u. (še 58) v Lj (ko bi se bil moral dogovoriti o okrasu Deželnega, zdajš¬ njega Nar. muz. — cf. s. v. Šubic, Jurij). Pri njem so se učili mdr. brata Janez in Jurij Šubic in Ažbe. S: predvsem freske, e. g. na Vrhniki v žup. c. (mdr. Pavlovo slovo od Efežanov in Pavel v Atenah, 1867), v šentjakobski c. v Lj {olt. nastavek za v. olt., 1869, sodel. Janez Šubic) in v žup. c. v Vipavi (1876—77 s sodel.). L: SteskaS (1927); S. Mikuž (ELU 4, 1966, sTv!)! — Cf. M. Marolt (1929), F. Mesesnel (dis. 1922), V. Steska (1910). Wolf, Tatjana, slov. um. zgodovinarka, dipl. 1964, bibliotekarka umzg. odd. na Fil. fak. v Lj. Prispevki v NRazgl, Sintezi, itd. WOLFENBt)TTEL, nekd. prestolnica braun- schvveiških vojvod (Spodnja Saška, ZRN) z naj¬ bolje ohranjenimi spom. XVI.—-XVII. st. v sev. Nemčiji. *Marijina c. {Hauptkirche Beatae Ma- riae Virginis) je eden izmed najboljših primerov nem. protestantske predbaročne cerkv. arhitek¬ ture (sez. 1604—23, arh. Paul Francke). Zun.; zaporedje s poznorenesančnim okrasom oblo¬ ženih trikotniških čel vzdolž ladje. L: EVVA VI (1962, stp 287 — L!); Reclam N V (1966); »US« 10 (1969, p. 142). — Cf. E. Hempel (1965). VVolff Mettemich, Franz Graf (1893—_), nem. um. zgodovinar, deželni konservator Po¬ renja (1928—50), od 1952 dalje direktor Biblio- theca Hertziana v Rimu. B: ,Zur Aufstellung des Juliusgrabes nach dem Entwurf von 1513' (Lutzelerjev zb., 1962); ,Le pre¬ mier projet po ur St.-Pierre de Rome: Bramante et Michel-Ange' (20. kongr. II, 1963); ,Bramantes Chor der Peterskirche zu Rom' (RQ, 1963). p VVolfflin, Heinrich (1864—1945), švic. um. zgodovinar, r. v VVinterthuru, u. v Zurichu. Štud. pri Heinr. Brunnu in pozn. pri Burck- hardtu; prof. na univ. v Baslu, Berlinu, Miinchnu in Zurichu. Ob interpretaciji »klas.« umetn. XVI. st. in baroka je utemeljil načelo petih morfoloških pojmov in njihovih nasprotij (linearno in slikarsko načelo; ploskev in globina; sklenjena in odprta oblika; mnoštvo in enotnost; jasnost in slikovita nejasnost), s tem nakazal tudi načelo ponavljanja »arhaičnega«, »klasič¬ nega« in »baročnega« sploh ter kot pravi pionir formalne interpretacije umetn. (»um. zgod. brez imen«) in -> morfologije močno vplival na no¬ vejše um. zgodovinopisje. — Up: H. Altherr (1939, Basel), E. Scharff (bron, doprsje). B: Prolegomena zu einer Psychologie der Archi- tektur (Mn 1886, dis.); * Renaissance und Barock: Eine Untersuchung iiber 1 Vesen und Entstehung des Barockstiles in Italien (Mn 1888; n. izd. 1926); Sa¬ lomon Gessner: Mit ungedruckten Briefen (Frauen- feld 1889); Die Jugendwerke des Michelangelo (Mn 1891); *Die klassische Kunst: Einfuhrung in die ita- lienische Renaissance (Mn 1899; 8. izd. Ba 1948; angl. izd. Classic Art: an introduction to the Italian Renaissance, L, Ph, 1952 [1953], uv Herbert Read); Die Kunst Albrecht Diirers (Mn 1905; 2. izd. 1908; 5. izd. 1926; 6. izd. TK. Gerstenberg] Mn 1943); *Kunstgeschichtliche Grundbegriffe: Das Problem der Stilentwicklung in der neueren Kunst (Mn 1915; n. izd. 1930; 11. izd. Ba 1956; jugosl. izd. Osnovni pojmovi iz istorije umetnosti, Sa 1958); Die Bamberger Apokalypse (Mn 1918; n. izd. 1921); Das Erkldren von Kunstvverken (Lpz 1921, »Bibl. der Kg.« lj J 1, izd. Lpz 1943 & K 1949); , Vber das Rechts und Links im Bilde' (MJb, 1928 [VVoltersov zb.]); Italien und das deutsche Formgefiihl (Mn 1931); Gedanken zur Kunstgeschichte: Gedrucktes und Ungedrucktes (B® 1940 ; 4. izd. 1947); pon. izb.: Kleine Schrifteu■ 2337 Wolframov svečnik — VVormald, Francis 2338 Reden und Aufsdtze aus den Jahren 1886 bis 1933 (Ba 1946, izd. Joseph Gantner). L: H. Levy: Heinrich W61fflin: Sa theorie, ses predecesscurs (Rottvveil 1936); F. Strich: Zu Hein¬ rich Wolfflin Gedachtnis (Bern 1956); M. Stettler, Besuche im Sihlgarten: Erinnerung an Heinrich Wolfflin (Robert Boehringer: Eine Freundesgabe, Tu 1957); DULC IV (1962 — L!). — Prim.: J. Gant¬ ner (1949; 1950/51; 1958), F. Landsberger (1924), H. Uhde-Bernays (1948), L. Venturi (1929). — Zbor¬ niki: Festschrift Heinrich Wdlfflin: Beitrage zur Kunst- und Geistesgeschichte (Mn 1924); Festschrift Heinrich Wolfflin zum siebzigsten Geburtstage (D 1935); Concinnitas: Beitrage zum Problem des Klas- sischen, Heinrich Wolfflin zum 80. Geburtstag... (Ba 1944). *Wolframov svečnik, bron. antropomorfni svečnik (skoraj naravna velikost) na štirinožnem podstavku v katedr. v Erfurtu (1155/70), ki sta ga po napisu na njem darovala neki Wolfram in njegova žena Hi It ib ur c. L: cf. H. Beenken (Lpz 1924). \Volgemut, Michael (1433/34—1519), nem. slikar in grafik (lesor.) v Niirnbergu, učitelj Albrechta —> Diirerja, s Hansom Pleydenwurf- fom ilustr. —*■ Schedelsche Weltchronik. Iz nje¬ gove bližine slika Oljske gore v podr. c. sv. Miklavža nad Čadramom (d. 1495 [na okviru]). - Up: Albrecht Diirer (d. 1516, Nurnberg). L: Erich Abraham: Niirnberger Malerei der zwei- ten Halfte des XV. Jahrhunderts (Str 1912, »SdK« 157); id., Eine verlorene Kreuzigung von Michael Wolgemut (RepKvv, 1912); Stange IX (1958); Gerd Betz (Kindler V, 1968, s. v. — L!); 1471 Albrecht DUrer 1971 (1971 [rkj NUrnberg] — L!). — Cf. Seidlitz (1883). Wols, s pr. im. Wolfgang Schulze (1913—1951), nem. slikar, r. v Berlinu, u. (38) v Parizu. Štud. na Bauhausu, 1932 se preselil v Pariz, bil sprva akt. kot fotograf, s svojim abstr. slikarstvom pa postal eden izmed utemeljiteljev tašizma resp. informela. Ilustr. mdr. Kafko in Sartra. L: ReadP (1959 [1969]); Herbert Read (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »US« 12 (1970, repr. p. 237). — Cf. H. H. Arnason (1968 ali 1969), W. Haftmann (1963; 4. izd. 1965), etc. VVoltmann, Alfred (1841—1880), nem. um. zgodovinar. R. v Charlottenburgu, prof. na univ. v Karlsruheju, Pragi (od 1874) in StraBburgu (od 1878), u. (38) v Mentonu. B: Hans Holbein und seine Zeit, I—II (2., rev. izd. Lpz 1874—1876 [1. izd. 1866—1868]; angl. izd. Hol¬ bein and His Time, L 1872); Geschichte der deutschen Kunst im ElsaJS (Lpz 1876); Aus vier Jahrhunderten 'liederlčindisch-deutschen Kunstgeschichte (BI 1878); Geschichte der Malerei, I—III (Lpz 1879 1888, IV. knj. dkč. Karl Woermann); Hans Holbeini des Ael- teren Silberstiftzeichnungen im Koniglichen Museum zu Berlin (Lpz s. a.). L: ZfbK (1880, nekr.); ADB. 78 — Leksikon Wood, Grant (1892—1942), amer. slikar. Ob¬ likovno soroden predstavnikom evr. -» nove stvarnosti, sicer pa se v svojih najboljših delih (cf. AIC, Dubuque, Cincinnati) dviga nad so¬ časno amer. »regionalistično šolo« kot eden iz¬ med najbolj prenikavih (in humorja polnih) družbenih kiitikov amei. meščanstva. S: Ame¬ riška gotika ( American Gothic, 1930, AIC), Viktorijanski ostanek (Victorian Survival, 1931, Dubuque, Carnegie-Stout Libr.), Polnočna ježa Paula Re vere ja (Midnight Ride of Paul Revere, 1931, MM), Hčere revolucije (Daughters of Re- volution, 1932, Cincinnati Art Mus.). L: Darrell Garwood: Artist in Iowa: A Life of Grant Wood (NY 1944); Matthew Baigell, Grant Wood Revisited (Coli Art J, XXVI/2, 1966/67). WoolIey, (Sir) Charles Leonard (1880—_), angl. arheolog, izkopaval ob Evfratu. B: Ur of the Chaldees (L 1929); The Development of Sumerian Art (L 1935); The Art of the Middle East: Including Persia, Mesopotamia and Palestine (NY 1961). L: cf. C. W. Cerom (1956). VVORCESTER, mesto v ZDA ( Massachusetts, [New England ]). ~ Worcester Art Museum (55 Salisbury St.). Med zastopanimi slikarji so Piero di Cosimo (Odkritje medu), Quentin Massys (Počitek na begu v Egipt, 1512), Fr. Clouet (atr.), G. B. Mor oni, B. Strozzi (Poklicanje Mateja, 1620), Saenredam (Notranjščina Sv. Bava v Haarlemu), Hogarth, Gainsborough, Gauguin. Wormald, Francis, angl. um. zgodovinar, po¬ znavalec rkp. slikarstva, dela na univ. v Lon¬ donu (Inst. of Historical Research). B: ,The Development of English Illumination in the Tvvelfth Centurf (J. of the Br. Archaeological Association, 1943); ,The Survival of Anglo-Saxon Illumination after the Norman Conc/uest ‘ (Proč. Br. Ac., 1944); ,Decorated Initials in English manuseripts from A. D. 900 to 1100 ‘ (Archaeologia, 1945); ,Pain- tings in Westminster Abbey and Contemporary Pain- ting ‘ (Proč. Br. Ac., 1959); English Drawings of the Tenih and Eleventh Centuries (L 1952); ,Some Illu- strated Manuseripts of the Lives of the Saints ‘ (Buli. of the John Rylands Libr., 1952); The Utrecht Psalter (Utr 1953); The Miniatures in the Gospels of St. Augustine (Corpus Christi College MS. 286) (C 1954); ,The Sherborne » Chartu!ary«‘ (Saxlov zb., 1957); The Benedictional of St. Ethehvold (L 1959); (& O. Pacht & C. R. Dodvvell) The St. Albans Psalter (L 1960, »StudWI« 25); ,77;e Throne of Solomon and St. Edward's Chair' (Panofskyjev zb., 1961); ,Late Anglo-Saxon Art: Some Questions and Suggestions ‘ (20. kongr. I, 1963); ,Some popular miniatures and their rich relations ‘ (H. Schnitzlerjev zb., 1965); (& Phyllis M. Giles) Illuminated Manuseripts in the Fitzmlliam Museum (C 1966). 2339 WORMS — Wttewael, Joachim Anthonisz 2340 WORMS (Porenje, ZRN). Znamenita roman¬ ska stolnica (Dom St. Peter) je po zač. zidave zadnja in »najmanjša« med t. i. -*■ cesarskimi stolnicami: na star. temeljih 1171—1210/30 sez. slopna bazilika z dvema koroma, vzh. transep- tom, osmerokotnim stolpom nad vzh. križiščem, stolpom nad zah. korom in po dvema okroglima stolpoma ob zah. in vzh. koru (vsi štirje s kamn. stožčastimi strehami). Notr.: mdr. v. olt. — delo Balth. Neumanna. L: Cankar II/l (1931); Reclam N III (1959); EWA VI (1962, stp 274 — L!); Pevsner (1966). VVorringer, VVilhelm (Robert), (1881—1965), nem. um. zgodovinar, čigar zgodnje delo 11908 & 1911) predstavlja neke vrste literarno vzpo¬ rednico sočasni lik. umetn. (Kandinsky, ekspre¬ sionisti). Učil na univ. v Bonnu, Konigsbergu, Halleju in Miinchnu. B: *Abstraktion und Einfuhlung: Ein Beitrag zur Stilpsychologie (Mn: R. Piper & Co. 1908, dis. [na¬ pisana 1906]; 6. izd. 1918; n. izd. 1948 & 1959); Lukas Cranach (Mn-Lpz 1908); *Formprobleme der Gotik (Mn 1911; 3. izd. 1912; angl. izd. Form in Gothic, L 1957, uv H. Read); Die altdeutsche Buch- illustration (Mn-Lpz 1912; 3. izd. 1921); Ur s Graf: Die Holzschnitte zur Passion (Mn 1923, »Hauptvverke des Holzschnitts«); (uv) Die Kolner Bibel (Mn 1923, ista z.); ,Zur Frage der gotischen Monumentalitat ‘ (Vom Geiste neuer Literaturforschung: Festschrift fiir Oskar VValzel, Po 1924); Die Anfdnge der Tafel- malerei (Lpz 1924, »Deutsche Meister«); ,Spdtgoti- sches und expressionistisches Formsystem' (W-RJb, 1925); ,Byzantinismus und Gotik: Eine stilgeschicht- liche Anregung * (Clemenov zb., 1926); Aegyptische Kunst: Probleme ihrer (Verfung (Mn 1927; angl. izd. Egyptian Art, L 1928); Griechentum und Gotik: Vom tVeltreich des ffellenismus (Mn 1928); Problematik der Gegenwartskunst (Mn 1948); .Ldchelt die Mona Lisa wirklich ?' (Thema, 1949); Fragen und Gegen- fragen (1956). L: Kunisch (1965, p. 6); Luc Menaše (ELU 4, 1966, s. v.). — Zbornik: Neue Beitrage deutscher Forschung: Wilhelm VVorringer zum 60. Geburtstag (izd. Erich Fidder, Kdnigsberg/Pr 1943). — Cf. G. L. Luzzatto (Com, 1957). VVorther See —> Otok na Vrbskem jezeru VVotruba, Fritz (1907—_), avstr, kipar, r. na Dunaju, tam tudi živi (za nacizma, 1938—45, v Švici). Dela neposredno v kamnu, ki mu je najpomembnejše gradivo. L: SeuphorS (1961); ReadS (1964). — Cf. E. Trier (FrM 1955). VVouters, Rik (1882—1916), belg. slikar in kipar, r. v Mechelnu, u. (33) v A’damu. S: npr. Likarica (1912, Antvverpen), Avtp. s cigaro (1913, ib.), Avtp. s črno očesno prevezo (1915, Antwer- pen, z. dr. Ludo van Bogaert). L: Nel fVouters: La vie de Rik VVouters a travers son oeuvre (Br 1947); Fierens Diet. (1950, s. v. — L!); SeuphorS (1961); Vollmer V (1961, s. v. p. 170); H. Read (Kindler, V 1968, s. v. — L!); Acht eeuwen schilderkunst (Brussel 1969). — Cf. A. J. J. Delen (1922), P. Haesaerts (1960). VVright, Frank Lloyd (1867—1959), amer. arh., eden izmed pomembnih ustvarjalcev »organske arhitekture« XX. st. Pustil študij pred diplo¬ mo, se 1888 v Chicagu pridružil Dankmarju —► Adlerju in Louisu —>■ Sullivanu in se 1893 osamosvojil. A: na zač. XX. st. t. i. prerijske hiše (Prairie Houses), lastna hiša Taliesin (Spring Greens, Wis. — zač. 1911, zgorela 1914 po več¬ kratnem umoru, številne pozn. spremembe), Cesarski hotel v Tokiu (1915—22), ki zaznamuje njegovo t. i. baročno obd., *»Hiša nad slapom« ( Edgar J. Kaufmann vveekend house ali »Falling Water«, Bear Run, Penn. — 1936—37), Research Laboratory Tower v okviru Johnson Wax Co. (Racine, Wis. — 1946—49 [administrativno po¬ slopje že 1936—39]), *Guggenheimov muz. v New Yorku (načrti 1943—46, sez. 1956—59), mdr. tudi načrti za 1600 m vis. (= Mile High) nebo¬ tičnik. B: Frederick F. Gutheim (izd.): Frank Lloyd tVright on Architecture: Selected tVritings, 1894— 1940 (NY 1941); avtobiogr.: An Autobiography (NY 1943 [1. izd. 1932]); A Testament (NY 1957 [delno avtobiogr.]). L: Henricus T. Wijdeveld (izd.): The Life VVork of the American Architect Frank Lloyd VVright (Sandpoot 1925); Bernard Karpel: VVhat Men Ha ve VVritten about Frank Lloyd VVright: A Bibliography ... 1900 to 1955 (NY 1955); Grant C. Manson: Frank Lloyd VVright to 1910 (NY 1958); Arthur Drexler: The Drawings of Frank Lloyd VVright (NY 1962); H.-R. Hitchcock (Hatje, 1963, s. v.); H. Allen Brooks (EVVA XIV, 1967, s. v. — L!). — Cf. J. M. Fitch (1961), H.-R. Hitchcock (1942; 1958 [1963 — L!]), Edg. Kaufmann (1952), S. Rodman (1957), D. Tselos (1953). VVROCLAVV (nem. Breslau), mesto v Šleziji (Poljska) ob Odri s starim jedrom na otoku; o. 1000 postalo sedež škofije in 1264 središče šlezijske vojvodine. L: EVVA XI (1966, stp 406—07 — L!); Gunther Grundmann: Barockfresken in Breslau (FrM 1967, »Bau- u. Kstdenkmaler des Deutschen Osten, Reihe C: Schlesien« 3 [cf. Gerhard P. IVoeckel, Kchr, jul. F. Landsberger (1926). ~ Mestna hiša (polj. Ratusz), dkč. in v glav¬ nem oblikovana 1470—1505. L: cf. P. Franki (1962). wrzesieri (polj.) september VVttevrael, Joachim Anthonisz, tudi Ut(t)ewael (o. 1566—1638), hol. slikar v Utrechtu, manie- rist. S: npr. Avtp. (les, d. 1601, Utrecht — napis NO N GLOR1A SED MEMOR1A), Diana in 2341 Wulff, Oskar — W()RZBURG 2342 Akteon (hrastovina, d. 1607, Ksthist. Mus.), Svatba Peleja in Tetide (baker, Alte Pin.). L: van Mander II (1906); C. M. A. A. Lindeman: Joachirn Anthonisz Utevvael (Utr 1929 [oc. F. Antal, KrB, 1928/29; W. Stechovv, KCHR, 1929/30]); Hall Por (1963, p. 380). — Cf. H. Gerson (I 1950), J. Rosenberg (& S. Slive 1966). Wulff, Oskar (1864—1946), nem. um. zgodo¬ vinar, prof. na univ. v Beilinu, strokovnjak na področju bizant. umetn. B: Die Koimesiskirche in Nicda und ihre Mosaiken nebst den verwandten kirchlichen Baudenkmalern: Eine Vntersuchung zur Geschichte der byzantinischen Kunst im I. Jahrtausend (Str 1903, »ZKA« 13); Alt- christliche und mittelalterliche byzaniinische und ita- lienische Bildwerke, I—II (BI 1909—11); firund- satzliches liber Asthetik, allgemeine und systematische Kunstwissenschaft‘ (ZAKw, 1914); Die altchristliche und byzantinische Kunst , /—II (Bl-Neubabelsberg 1914, »HdKw«; sup. prim. 1936!); Denkmdler der Ikonenmalerei (Hellerau bei D 1925, z M. Alpato- vom); Spdtantike und koptische Stoffe aus agypti- schen Grabfunden in den St l. Museen: Kaiser Fried¬ rich - Museum / Aegyptisches Museum / Schliemann- Sammlung (BI 1926, »Vero. der Staatlichen Museen zu Berlin«); Die neurussische Kunst im Rahmen der Kulturentvvicklung Rufilands von Peter dem Grofic n bis zur Revolution (2 knj., Au 1932); ,Entwicklungs- laufe der altchristlichen Basilika' (Byzantinisch-neu- griechische Jahrbiicher, 1936); Bibliographisch-kriti- scher Nachtrag zur altchristlichen und byzantinischen Kunst (Potsdam 1936 [izšlo 1937], »HdKw«). L: avtobiogr.: Lebenstvege undForschungsziele: Eine Riickschau nach Vollendung des 70. Lebens- jahres, erganzt durch kunsttheoretische Abhandlungen und ein Schriftenverzeichnis des Verfassers (Baden bei W 1936). VViilfingen, O. B. von Back von Wiilfingen Wundram, Manfred, nem. um. zgodovinar, prom. na univ. v Gottingenu s tezo Die kiinstle- rische Entwicklung im Reliefstil Lorenzo Ghibertis (1957), habil. na Ruhr-Univ. Bochum (1967), razi¬ skuje toskansko gotsko in renesančno kiparstvo. B: ,Toskanische Plastik von 1250 — 1400' (ZfKg, 1958 [poročilo o lit. od 1940 dalje]); ,Studienzur kiinstlerischen Herkunft Andrea Pisano s' (MittF, 1959); ,Donatello und Ciuffagni' (ZfKg, 1959); ,Der Meister der Verkiindigung in der Domopera zu Florenz' (Rosemannov zb., 1960); ,Albizzo di Piero: Studien zu Bauplastik von Or S. Michele in Florenz' (H. Schradejev zb., 1960); ,Niccold di Pietro Lamberti and die Florenliner Plastik um 1400' (Je. Blm, 1962); .Die sienesische Annunziata in Berlin: Ein Friihwerk des Jacopo delta Quercia' (ib., 1964); ,Jacopo detla Quercia und das Relief der Giirtelspende iiber der Porta detla Mandorlat (ZfKg, 1965); Donatello — der heilige Georg (Stu 1967, »WerkM« 120 ); ,Der heilige Jacobus an Or San Michele in Florenz' (K.. Oettingerjevzb., 1967);, Jacopo di Piero Guidi' (MittF, 1967/68); .Die sechzehn Heiligenstatuetten im Mu¬ seum der Florenliner Domopera' (Middeldorfov zb., 1968); ,Stileinheit und kiinstlerische Entviicklung in der Bronzetiir Andrea Pisanos' (Kchr, 1968); Dona¬ tello und Nanni di Banco (BI 1969, »Beitr. zur Kg.« 3 [habil.]); Renaissance (Stu 1970, »Belser Stil- gesch.« 8). WUPPERTAL, industrijsko mesto v Porurju (ZRN), ki je nastalo 1929/30 z združitvijo več naselij ob reki Wupper, predvsem občin Barmen in Elberfeld. ~ Von der Heydt Museum, prej Stadtisches Mus. ( Wuppertal-Elberfeld, Turmhof 8). S: po¬ membna z., zlasti nem. slikarstva XIX,—XX. st., mdr. zastopani v Elberfeldu rojeni Hans von Marees (24 slik, npr. Odhod ribičev, 1873 [študija za neapeljsko fresko]), L. Corinth ( Ru¬ dolf Rittner kot »Florian Geyer«, d. 1906), P. Modersohn-Becker (18 slik), A. VVeisgerber (Jules Pascin), Beckmann {Avtp.. 1915), Koko- schka {Avtp., d. 1917), itd., med drugimi pa npr. Van Dongen, Leger in Picasso. L; Jedding (1961). Wiirtenberger, Franzsepp (1909—....), nem. um. zgodovinar, poznavalec manieristične umetn. R. v Zurichu, prom. v Freiburgu i. Br. B: Das hollandische Gesellschaftsbild (Schramberg 1937; dis.); ,Die manieristische Deckenmalerei in Mittelitalien' (RJb, 1940); Pieter Bruegel der Altere und die deutsche Kunst (Wsb 1957); Weltbild und Bildervvelt: Von der Spdtantike bis zur moderne (W- Mn 1958); Der Manierismus: Der europaische Stil des sechzehnten Jahrhunderts (W-Mn 1962). L; KU (1966). VVurzaški oltar —► Multscher, Hans VVurzbach, Alfred, Ritter von Tannenberg (1846 do 1915), avstr. um. zgodovinar, sin naslednjega. Prom. 1879 na Dunaju. B: (prav., izd.) Arnold Houbraken's Grosse Schou- burgh der Niederlandischen Mater und Malerinnen (W 1880, »Quellenschr.« 14); Martin Schongauer: Eine kritische Untersuchung seines Lebens und seiner Werke nebst einem chronologischen Verzeichnisse sei¬ ner Kupferstiche (W 1880): Geschichte der hollandi- schen Malerei (Lpz-Prag 1885); Rembrandt Galerie (Stu 1886); Niederlandisches Kiinstler-Lexikon: Auf Grund archivalischer Forschungen bearbeitet, Mit mehr als 3000 Monogrammen (3 knj., Lpz-W 1904— 1910—1911). VVurzbach, Constant, Ritter von Tannenberg (1818—1893), avstr, leksikograf, r. v Lj, avtor obsežnega biografskega leksikona Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, enthaltend die Lebensskizzen der denkwiirdigen Personen, v/elche 1750—1850 im Kaiserstaate und in seinen Kronldndern gelebt haben (W 1856—91, 60 knj.). Wt)RZBURG, mesto na Spodnjem Frankov¬ skem {Unterfranken, ZRN) ob reki Main. 2343 W(jRZBURG, Marienkapelle — Yamasaki, Minoru 2344 L: H. Kreisel & L. Gundermann: Wiirzburg, die alte Stadt (6. izd., Mn-Bl 1955, »Deutsche Lande, deutsche K.«); Reclam N I (1959); EWA VI (1962, stp 253 —Li). ~ Marienkapelle, sez. meščanstvo 1377—1479. V njej Riemenschneiderjev nagrob. Konrada von Schaumberg (u. 1499). ~ stolnica (der Dom), sez. v glavnem v XI.— XII. st., težko poškodovana 16. III. 1945, pozn. rest. Notr.: v vrsti škofovskih nagrob. (ki zao¬ staja samo za ono v katedr. v Mainzu) npr. Mangold von Neuenburg (1303), Otto von Wolfs- kehl (u. 1345), Gerhard von Schwarzburg (epitaf v »mehkem« slogu o. 1400), Rudolf von Scheren- berg (o. 1495 — Riemenschneider), Lorenz von Bibra (u. 1519 — Riemenschneider: od prejšnjega bolj »renesančen«, zgoraj sv. Lovrenc in sv. Kilian). Kamn. plastika Poklon treh kraljev (1300/10). L: J[oseph] M[aria] Rit z, Zur Geschichte des Wie- deraufbaues des Domes zu Wurzburg (DKD, 1957); Reclams I (1959); Panofsky Tomb (1964, p. 68, repr. 218 & 277). ~ *Residenz, »Rezidenca«, sedež wiirzburških knezoškofov, po obsegu in pomenu najodličnejši spom. baročne grajske arhitekture na Nemškem, sez. 1720—44. Arhitekti so bili Balth. Neumann, Joh. Lukas von Hildebrandt in Maximilian von Welsch, pritegnili so tudi pariške arhitekte (de Cotte in Boffrand), marsikako spremembo pa so povzročili sami naročniki, z arhitekturnim načrtovanjem kar obsedeni Schonborni. Nespor¬ no Neumannovo delo sta znamenito *stopnišče in *kapela. Slavne freske iz 1751—53 Giam- battiste Tiepola krase stropa nad stopniščem ( *štirje kontinenti, na strani Evrope poleg avtp. tudi Neumannov portret) in nad t. i. cesarsko dvorano ( Kaisersaal). L: Max Hermann von Freeden & Carl Lamb: Das Meisterwerk des Giovanni Battista Tiepolo: Die Fresken der Wurzburger Residenz (Mn 1956); Ger¬ hard Bott, Zur Ikonographie des Treppenfreskos von Giovanni Battista Tiepolo in der Wiirzburger Residenz (Anz GN, 1965); »CA« 25 (1968, kat. št. 199—201, t. XLI—XLHI). — Cf. M. Musič (II 1966), R. Sedlmaier (& R. Pfister 1923), etc. ~ Mainfrankisches Museum ( Festung Marien- berg). Direktor Dr. Max H. von Freeden. P: mdr. pomembno zastopan T. Riemenschneider ( Adam in Eva, kamen, 1491/93). S: iz baročnega obdobja. Wyeth, Andrew (1917—....), amer. slikar in risar, »mikroskopsko« natančen realist; r. v državi Pensilvaniji. S: npr. Kristinin svet ( Chri - stina's IVorld, 1948, MMA). L: AŽS (1959). — Cf. S. Rodman (1957), J. P. Sachs (1954). Wyss, Robert L., švic. um. zgodovinar in muzealec, direktor Bernisches Historisches Mus. v Bernu. Prom. 1952 v Bernu s tezo Die Berner Caesarteppiche und ihr ikonographisches Verhalt- nis zur Illustration der »Faits des Romains« (stro- jepis). B: ,Caesar' (RDK HI, 1954); ,David' (ib.); ,Die neun Helde: Eine ikonographische Studie' (ZSAKg, 1957); , Vier Hort us Conclusus-Darstellungen im Schweizerisches Landesmuseum' (ib., 1960); , David' (LCII, 1968). X Y Xantenski evangeliar, karolinški iluminirani rkp. iz —> skupine Dunajskega evangeliarja, nek¬ daj v c. sv. Viktorja v Xantenu (221 listov, 26,7 X 22,4 cm, zač. IX. st., Bruselj, Bibl. Royale, Ms. 18723). Dve miniaturi: Maiestas Domini (f. 16v) in pozneje vstavljena, toda za star. smer te sku¬ pine značilna podoba evangelista (f. 17v). L: Min med Br (1959); Karl d. GroBe (1965, kat. št. 422). — Cf. W. Koehler (1960). Yachting Style, eno izmed imen za —> finde- sieclovsko umetn. Yadin, Yigael, prej priimek Sukenik (1917— _), izrael. arheolog in general. R. v Jeruzalemu (sin arheologa -> Sukenika), predava od 1952 dalje arheologijo na Hebr. univ. v Jeruzalemu, vodil 1955—59 raziskavanja v Hazorju v Gali¬ leji, odkupil 1955 nadaljnje 4 zvitke t. i. mrtvo- morskih rkp. (cf. s. v. Biblija). B: The Message ofthe Scrolls (L 1957); (& sodel.) The Hazor Excavations, I—IV (Jerusalem 1958— 1961); ,New Light on Solomon's Megiddo' (The Bi- blical Archaeologist, 1960). L: Winkler Prins (sup., 1960). Yafia v Galileji —»■Jafija Yamasaki, Minoru (1912 —....), amer. arh., znan po delih v Detroitu in New Yorku (IVorld Trade Center). L: Hatje (1963, s. v.). 2345 Yates, Frances A(melia) — Zadkine, Ossip 2346 Yates, M« Frances A(melia), angl. um. zgo¬ dovinarka 1941—67 delala v -> fVarburgovem inst. v Londonu in bila mdr. sour. njegovega JWCI, od 1967 dalje član Royal Ac. B: ,Queen Elizabeth as Astrea ‘ (JWCI, 1947); French Academies of the Sixteenth Century (L 1949); ,Transformations of Dante's Ugolino' (JWCI, 1951); ,Antoine Caron's Paintings for Triumphal Arches ‘ (ib.); The Valois Tapestries (L 1959, »StudWI« 23). YORK, mesto v severovzh. Angliji z največjo angl. gotsko katedr. (XIII.—XV. st.). L: York: Official Guide (1971 — L!). ~ City of York Art Gallery (Exhibition Sq.). S; mdr. zastopan npr. Domenichino ( Monsignor Giambattista Agucchi, o. 1621/23 [?]). Ypres -> Ieper Yriarte, Charles (1832— ?), fr. pisec o umetn. in potopisec. B: Goya (P 1867); Journal d'un sculpteur florentin du XVe sičcle: Livre de souvenirs de Maso di Barto- lommeo dit Masaccio, Manuscrits conserves d la Bib!iotheque de Pralo et d la Magliabecchiana de Florence (P 1894 [rkp. iz 1447—53]); Andrea Man- tegna (P 1901). Z der Zackenstil (nem.), »zobčasti slog« (nem. tudi der zackbriichige Stil ali der scharfbriichige Stil): slog ostro lomljenih gub na prehodu iz romanike v gotiko, ki je zaznamoval stensko in rkp. slikarstvo v nem. in sploh srednjeevrop¬ skih deželah okrog sredine XIII. st. Njegove začetke poznamo na Turinškem kmalu po 1210, o. 1220 se je udomačil na Saškem, o. 1230/40 cvetel v Porenju in ob Maini, po sredi XIII. st. dosegel skrajno stopnjo, se v 2. pol. st. razširil proti jugovzh. ter tam o. 1300 izzvenel. Karak¬ teristične primere predstavljajo stropne slikarije v katedr. v Braunschvveigu, StS-e v kolnskih c. Sankt Maria-Lyskirchen in Sankt Kunibert (Kristus na križu med Marijo in Janezom Ev., o. 1270), posebno odličen spom. pa so StS-e v zah. empori stolnice v —> Krki na Koroškem iz 1260-ih let. »Zobčastemu slogu« sta pripadali tudi (med 2. svet. Vojno večidel unič.) StS-i v minoritski c. v Ptuju. L: Otto Gillen: Das Goslarer Evangeliar (Goslar 1932); »US« 8 (1968, p. 54/55); Stele (1969, p. 134). — Cf. O. Demus (1968, p. 99 ss), A. Goldschmidt (1910), A. Haseloff (1897), K. tVeitzmann (1961) začetnica -> iniciala ZADAR, mesto in pristanišče na polotoku v sev. Dalmaciji: pomembni srednjev. spomeniki. L: Zlato i srebro Zadra (Zgb 1951); Muzeji i zbirke Zadra (ib. 1954); Zadar (ib. 1964); Jadran (1965); ELU 4 (1966, s. v. — L!); EWA XIV (1967, stp 919—20 — L!). — Cf. C. Cecchelli (1932). ~ katedrala sv. Stošije (Anastazija), romanska c., posv. 1285: pročelje s 3 portali in slepimi arkadami, triladijska notr. L: Cankar II/l (1931, p. 105—06, repr. 63); UBJ (1969, repr. 268). — Cf. V. Mole (Lj 1965). ~ *Sv. Donat na nekd. ant. forumu, mogočna, o. 27 m vis. predromanska rotunda (premer 21 m) z obhodom, in 3 apsidami verj. sez. na zač. IX. st. (prvič dkm. 949 — Konstantin Vil. Por- firogenet: De administrando imperii XXIX, takrat c. jv. Trojice). L: Ivo Petricioli (ELU 2, 1962, p. 73—75 — L!); EWA XI (1966, t. 323). — Cf. V. Molš (Lj 1965, p. 204—06), M. Mušič (I 1965, p. 138—39), itd. ~ Sv. Krševan (Krizogon, it. S. Grisogono), nekd. benediktinska romanska c. XII. st. (mdr. pritlikavska galerija na srednji apsidi). L: Cankar II/l (1931, p. 105).- — Cf. V. Mole (Lj 1965, p. 224—25, repr. 167—68). — Sv. Marija, c. nekd. samostana benediktink, pozn. prež. romanska stavba. Zraven romanski zvonik (1105—11) in pozn. prež. romanska kapi¬ teljska dvorana. ~ Sv. Šimur (Simeon). V c. slavna *raka jv. Šimuna (rakev-relikviarij sv. Simeona), zlatarski izdelek Francesca da Milano (pozlačeno srebro, 1377/80), dar ogrske kraljice Elizabete, hčere bosanskega bana Stjepana Kotromaniča. L: Duško Kečkemet, Francesco da Milano (ELU 2, 1962 — L!); Francesca Delcroix Maovaz, Fran¬ cesco da Milano e 1’Arca di S. Simeone a Žara (Com, 1970). — Cf. V. Molž (Lj 1965). ~ Arheološki muzej : mdr. s pleteninasto orna¬ mentiko okrašeni marm. plošči (98 X 183 resp. 98 X 235 cm, XI. st.) z reliefi Rojstva in Poklona treh kraljev resp. Pokola otrok, Bega v Egipt in Janeza Krstnika. Zadkine, Ossip (1890—1967), fr. (ž.) kipar in grafik, poleg -^-Lipchitza in Hemija -> Laitrensa 2347 Zadnikar, Marijan — Zadnja večerja 2348 predstavnik kubistične plastike, ki ji je bolj ali manj ostal zvest v oblikovanju površine, sicer pa v jedru ekspresionist. R. v Smolensku v Ru¬ siji, od 1906 v Londonu, od 1909 v Parizu (med 2. svet. vojno v ZDA), tam u. Vpliven pedagog, v njegovi pariški delavnici se mdr. učil —> Batič. P (les, polihr. le., marmor, bron, itd.): npr. * Spomenik razrušenemu mestu (bron, 1951—53, Rotterdam, Quai de Leuvehaven), spom. Vin¬ centu van Goghu (bron, 1958, Wasmes v Belgiji), portreti (npr. Frangois Mauriac, bron. doprsje). L: Edouard-Joseph III (1934, s. v.); UJE 10 (194 ); SeuphorS (1961); ReadS (1964 [1966]); *Ch. Czmk- litzer (ur.): L’oeuvre grave et lithographie par Ossip Zadkine (K 1967); Tony Spiteris: Ossip Zadkine (Mi s. a., »MdS« 42); »US« 12 (1970). Zadnikar, Marijan (1921—_), slov. um. zgo¬ dovinar. R. v Novem mestu, dipl. 1949, prom. 1955, konservator in zdaj višji konservator Za¬ voda za spomen. varstvo SRS v Lj, raziskuje romansko stavbarstvo na Slovenskem. B (cf. Konservatorska poročila v VS): , Minoritska cerkev v Ptuju' (VS, 1950); , Umetnost v Kostanjevici' (Kostanjevica na Krki ob 700-letnici, Kostanjevica 1953); , Romanska arhitektura v Prekmurju' (Kron, II, 1954); , Romanski vzhodni zvoniki na Slovenskem' (ZUZ, 1955); , Portal s pleteninasto ornamentiko na cmureškem gradu' (ib.); , Srednjeveška arhitektura na Gradu pri Slovenjem Gradcu v luči zgodovine in novih odkritij' (Kron, IV, 1956); , Umetnost predgotske dobe v Sloveniji' (NSd, 1956); , Romanska Stična' (RSAZU IV/5, 1957); ,»Iring« in romanska arhitektura v Polj¬ čanah' (ZUZ, 1957); *Romanska arhitektura na Slo¬ venskem (Lj: DZS 1959, dis.); ,Problem »laške sku¬ pine« v naši poznoromanski arhitekturi' (Steletov zb., 1959); ,Umetnostno-geografski položaj romanske arhi¬ tekture na Slovenskem' (Kron, VII, 1959); ,L'archi- tecture romane en Slovenie' (CahM, II, 1959); Pred¬ jamski grad (Postojna 1960);, Kripta v Hočah pri Ma¬ riboru' (VS, 1960); Umetnostni spomeniki v Pomurju (Murska Sobota 1960); Hrastovlje (Lj 1961, »Spo¬ men. vodniki« 2); ,Die romanische Baukunst in Slo- wenien und ihre kunstgeographische Stellung' (Siidost- Forsch., 1961); ,Ochrona zabytkow i historia sztuki w S/otvenii po roku 1945' (Ochrona zabytk6w, 1963); (& F. Miihlberg .Fine ikonographisch unbekannte Dreik onigsdarstellung zu Hrastovlje' (Kolner Domblatt, 1963); Znamenja na Slovenskem (Lj 1964; n.izd. 1970); ,Žičko kartuzijo rešujemo' (VS, 1965); ,Signiran » hro- vaški malar « v Nadlesku' (ib.); ,La chartreuse de Žiče ( Seiz ), la plus ancienne chartreuse en Europe centrale' (Crozetov zb., 1966); Slovenj Gradec (Lj 1966, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 5); , Stična in cister¬ cijanska romanika' (VS, XI, 1966 [izšlo 1967]); Ro¬ tunda v Selu (Murska Sobota 1967); ,Die Chorturm- kirchen in Slowenien' (Fornvannen [Stock], IV, 1967); Martjanci (Murska Sobota 1968); Stiski samostan (Lj 1969, »Kult. in naravni spom. Slovenije« 18; n. izd. 1971); ,Romanesque Architecture in Slovenia' (JSAH, 1969); Romanska umetnost (Lj 1970, »ArS« [5]); Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije (L) 1971 [vtisku]). L: RepM (1960); ELU 4 (1966, s. v.). Zadnja sodba -> Poslednja sodba Zadnja večerja (lat. Cena Domini, angl. The Last Supper, fr. La Cene, hrv. Posljednja večera, it. La Ultima Cena, nem. D as letzte Abendmahl, srb. Tajna večera), evang. ik. m., predstavljen ali kot »zg.« dogodek — v biz. umetn. zlasti po Mt 26, 23: Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal ; v zahodnoevr. umetn. zlasti po Jan 13, 26: Pomoči torej grižljaj in ga da Judi, sinu Simona Iškariota — ali pa kot obredna ustanovitev evharistije, tj. Posvetitev kruha in vina in —> Obhajilo apostolov. Up: npr. miniatura v -> Codex Rossanensis (o. 500), mozaik v c. SfApollinare Nuovo v Ravenni, miniaturi v—> Rabulovem evangeliarju (586) in-> Perikopah Henrika II. (1002/14), Nikolaj iz Verduna (1181, Klosterneuburg), mozaik Markove c. v Benetkah (verj. zadnja četrt. XII. st.), relief na zah. lekto- riju stolnice v Naumburgu (po 1250), Giotto ( freska v Capp. deli’Arena v Padovi), Konrad iz Soesta (zač. XV. st., Niederwildungen), Andrea del Castagno (o. 1445/50, infra), D. Bouts (—> oltar Zadnje večerje, 1464—68 = Posvetitev), Joos van Gent (1474 = Obhajilo), Dom. Ghir- landajo, Rosselli, Leonardo da Vinci (1495—98, infra), Riemenschneider ( olt. Rešnje krvi v Jako¬ bovi c. v Rothenburgu ob der Tauber, 1501/04), Joos van Cleve (olt. predela z avtp., o. 1530, Louvre), Tizian, Tintoietto (1576/81, Scuola di S. Rocco; 1592—94, S. Giorgio Maggiore), F. Pourbus ml. (1618, Louvre), G. B. Tiepolo, itd., v Sloveniji npr. StS-e na pročelju c. v Crngrobu (2. pol. XIV. st.), na Selu v Prekmurju (o. 1400), v Slovenjem Gradcu (Andrej iz Ottinga 1450/60) in Sv. Petru nad Begunjami (Jernej iz Loke). L: Corbinian Wirz: Die heilige Eucharistie und ihre Verherrlichung in der Kunst (Mn-Gladbach 1912); Laura Hibbard-Loomis, The Table of the Last Supper in religious and secular iconography (Art Stud., 1927); Karl Moller, Abendmahl (RDK I, 1937 [1. zv.]); — L!); Maurice Vloberg: L’Eucharistie dans 1’art (2 knj., Grenoble-P 1946); Reau II/2 (1957, p. 409 ss); Klaus IVessel, Abendmahl (RbK I, 1966); Keller (1968, p. 112—13); »PKG« 3 (1968, t. 184); »US« 7 (1968, p. 212), 8 (1968, p. 61, 222—23); E. Lucchesi Palli & L. Hoffscholte, Abendmahl (LCI I, 1968 — L!); Stele (1969, repr. 55, 143). — Cf. F. Adama van Scheltema (1912), B. Berenson (1968, repr. 234, 284), E. Dobbert (1871; 1890—95), G. Hanfmann (1951), K. Kiinstle (1928, p. 413 ss), H. Riegel (1882). *Zadnja večerja, stenska slika Leonarda da Vinci (tempera in freska, 1495—98) v nekd. refektoriju dominikanskega samostana pri Sta Maria delle Grazie v Milanu, poleg —> M dne Lize umetnikovo najslavnejše delo in ena izmed najbolj znamenitih umetnin sploh. Upodobljen je trenutek po Kristusovi napovedi izdajstva — 2349 Zadnje obhajilo — ZAGREB, Sveti Marko 2350 »Resnično, povem vam: eden izmed vas, ki z menoj je, me bo izdal« (Mr 14, 17—21; Mt 26, 20—24), ko Peter pomigne Janezu in mu reče: »Vprašaj, kdo je tisti, o katerem govori« (Jan 13, 24), hkrati pa ustanovitev evharistije, na katero kažeta razdeljeni kruh in Kristusova roka, ki sega po (danes nevidnem) vinu. Leonardova -*■ trikotniška kompozicija zaznamuje vse štiri sku¬ pine apostolov in samega Kristusa (levo od njega Iškarijot, Peter in Janez, des. verj. Tomaž, Jakob star. in Jernej ali Filip), do katerega vodijo vsi njihovi gibi, ki je hkrati formalno izoliran in edini miren sredi občega vznemirjenja pa pou¬ darjen s perspektivičnimi sredstvi, svetlobo in tridelnim oknom, še pos. z njegovim srednjim delom, ki ga zaznamuje polkrožno čelo. L: Johann Boloz Antonievvicz, O wiecerzy Lionardo da Vinci (Buli. de I’Ac. des Sciences de Cracovie, 1904); Fr. Stela (DS, 1922, p. 223—31); Cankar m/l (1936, p. 106 & 108, repr. 43); Karl Th. Schdfer, Das Abendmahl des Leonardo da Vinci (Einemov zb., 1965); K. Pipinašvili, »Tajnaja večera« Leonardo da Vinci v kinomontažnoj raskadrovke (Iskusstvo, 1967, št. 5). — Cf. (tudi s. v. Leonardo da Vinci) G. Delogu (1947 — L!), H. von Einem (XII, 1953 [ib. Goethejev tekst, p. 164—68]; 1961), G. Geffroy (1902), E. H. Gombrich (1950 [1960]), L. H. Heydenreich (1958), E. Moller (1952), M. Solmi ( 1924), E. Schaeffer (1914), G. Simmel (1922), J. Strzygowski (1896), itd. Zadnje obhajilo (nem. Die letzte Kommunion), ik. m. iz življenja raznih svetnikov (cf. infra, mdr. tudi Zadnje obhajilo Marije Egiptovske), katerega razširjenost v posttridentinskem obd. je razložiti z jezuitskim propagiranjem pogost¬ nega sprejemanja tega zakramenta. L: Pigler I (1956, p. 466—67). — Cf. t. M&le (... apres le concile de Trente 1932, p. 77—82). Zadnje obhajilo Frančiška Asiškega, baročen ik. m. (cf. supra s. v. Zadnje obhajilo). Up: npr. P. P. Rubens (Antvverpen). L: EWA XII (1966, t. 330). — Cf. E. Male (... apres le concile de Trente 1932, p. 78). Zadnje obhajilo Jožefa Kalasanc(ij)a, je nasli¬ kal stari Goya leta 1819 (Madrid, Capilla de San Anton de los Escolapios). Zadnje obhajilo Marije Magdalene, kršč. ik. m. iz legende Magdalene: v katedr. v Aixu jo obhaja tamk. škof —► Maksimin, spokornico po¬ krivajo samo njeni lasje. Up: npr. L. Moser (-*■ Tiefenbronnski olt., d. 1432), Riemenschneider (leseni relief nekd. v. olt., 1490/92, Munnerstadt, katol. žup. c.). L: Rčau Vilji (1958, p. 857—58). Zadnje obhajilo sv. Hieronima (angl. Last Communion of St. Jerome, it. La Comunione di S. Girolamo), ik. m. (—>•Zadnje obhajilo, supra): 90-letni avtor vulgate naj bi se bil želel obhajati v navzočnosti svojih učencev, po ganljivo go¬ rečem sprejetju hostije pa naj bi bil navdahnjeno molil. Up: Agostino Carracci (o. 1591/93, Bo¬ logna), Domenichino (d. 1614, Pin. Vat.). L: cf. E. Male (... apres le concile de Trente 1932, p. 77—78). Zadoks-Josephus Jitta, A. N., hol. klas. ar¬ heolog, prof. na univ. v Groningenu. B: Ancestral Portraiture in Rome: and the Art of the Last Century of the Republic (A 1932). ZAGREB, gl. mesto SR Hrvatske. Njegovi stari sestavini sta kraljevsko svobodno mesto Gradec (zdajšnji Gornji grad) in škofovski Kaptol. T. i. Spodnje mesto (Dunji grad) je dobilo svojo pravokotno mrežo ulic po potresu 1880. Med stavbami, karakterističnimi za obd. historičnih slogov, npr. v Spodnjem mestu neorenesančna palača JAZU (po načrtu Friedricha Schmidta sez. Hermann Bolle 1876—84), zdajšnja palača Mod. galerije (O. Hoffer 1882—83), Hrv. nar. kazalište (dkč. 1894—95, načrt Hermann Hel- mer & Ferdinand Fellner), itd. L: ELU 4 (1966, s. v. [tekst Andela Horvat & re¬ dakcija] — L!); EWA XIV (1967 stp 920—21 — L!). — katedrala (Kaptol). Staro stavbo (posv. 1217) hudo poškodovali Mongoli 1422; zdajšnja stavba zač. za škofa Timoteja 11263—87 — iz tistega časa prezbiterij in zakristija), dkč. v XV. st., zlasti zun. neogotsko obnovljena po potresu 1880. Triladijska notr., v sev. ladji parlerjanski plastični okras iz o. 1400 (fantastične živali). L: A. Horvat (Steletov zb., 1959); UBJ (1969, repr. 284). — Cf. V. Mole (Lj 1965, p. 324—25). ~ Sveta Katarina, zgodnjebaročna enoladijska stavba, ki so jo 1620—31 sez. jezuiti. Za v. olt. freska olt. arhitekture, delo Krištofa Andreja -> Jelovška iz 1762 (sredi iluzionistične arhitek¬ ture v smislu baročnega poveličanja svetnice preoblikovan ik. m. —> Katarina Aleksandrijska disputira s 50 filozofi, z avtp.). Francesco -*• Rob¬ ba je naredil marm. oltarja sv. Ignacija (1728/29) in lavretanske Matere Božje (1730). L: MAS II (1938, repr. 48 & 58). — Cf. V. Horvat- Pintarič (1961, št. 9—10). ~ Sveti Marko, triladijska dvoranska c. iz XIV.—XV. st., večkrat prež. in »rest.«. Na juž. pročelju parlerjansko vplivan portal iz o. 1400 — kiparsko najbogateje okrašeni gotski portal v Jugoslaviji. Notr.: 14 fresk Jože Kljakoviča (1923—40) pa kamn., lesena in bron. plastika Ivana Meštroviča (o, 1937). L: UBJ (1969, repr. 283). 2351 ZAGREB, Nadškofijska palača — Zahn, Leopold 2352 ~ Nadškofijska palača, baročna stavba. V kapeli sv. Štefana freske iz sredine XIV. st. L: UBJ (1969, repr. 278 & 375). — Cf. V. Mole (Lj 1965, p. 348). ~ javni spomeniki: mdr. konjeniški spom. kra¬ lja Tomislava (R. Frangeš-Mihanovič, post. 1947, Trg kralja Tomislava), Meštrovičev J. J. Stross- mayer (1926, Strossmayerov trg), itd. L: Andela Horvat (ELU 4, 1966, p. 598). ~ galerije in muzeji: Arheološki muz. (Zrinjski trg 19 ); Galerije grada Zagreba (Katarinin trg 2, direktor Božo Bek), ki jih sestavljajo Gal. suvre- mene umjetnosti (ib.), Gal. Branko Horvat (ib.), Atelier Ivana Meštroviča (Mletačka 8) in Gal. primitivne umjetnosti (Čirilmetodska J); Glipto- teka JAZU (Medvedgradska 2); Kabinet grafike JAZU (Brače Kavuriča 1, direktor Renata Gott- hardi-Škiljan); Metropolitana (Kaptol, cf. infra); Moderna gal. JAZU (Brače Kavuriča 1, direktor Željko Grum, cf. infra); Muz. za umjetnost i obrt (Trg maršala Tita 10, direktor Zdenka Munk, cf. infra); Strossmayerova gal. starih majstora JAZU (Zrinjevac 11, direktor Vinko Zlamalik, cf. infra). ~ Moderna galerija Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti: reprezentativna z. hrv. slikarstva in kiparstva XIX. in XX. st. S: mdr. zastopani Vjekoslav Karaš, Nikola Mašič (Gu- ščarica na Savi, v Munchnu 1880—81), Vlaho Bukovac, Ferdo Kovačevič, Josip Račič, Miro¬ slav Kraljevič, Vladimir Becič, Oskar Herman, itd., med Slovenci npr. G. Stupica (Avtp. s pri¬ jateljem, 1941). P: mdr. zastopani Ivan Rendič, Rudolf Valdec, Robert Frangeš-Mihanovič, Ivan Meštrovič, Frano Kršinič, Antun Augustinčič, Pavao Perič, Ivo Lozica, itd. ~ Strossmayerova galerija starih majstora Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, odprta od 1884 dalje. S: med Italijani zasto¬ pani Bernardo Daddi (fragment Križanja, temp, lipov les), fra Angelico (*Stigmatizacija Fran¬ čiška As. in Smrt Petra Mučenika, temp, lipov les), Giov. Bellini (Sv. Miklavž [ali Avguštin ] in Sv. Benedikt, temp & o, les, o. 1487), V. Car- paccio (Sv. Boštjan, temp, les, d. 1514 — tabla olt. iz c. Sta Fosca v Benetkah), M. Albertinelli (Izgon iz raja, temp, topolov les, med drugimi pa Mojster Virgo inter virgines in A.-J. Gros (Portret Mme Recamier). L: »CA« 13 (1967, št. 58B), 28 (1969, št. 103—04). — Cf. V. Zlamalik (1967 — L!). Zaharija, bibl. prerok (—> dvanajst malih pre¬ rokov), kot —> Agej sodobnik perz. kralja Darija I. (522—486 pred). Njegovo 8. videnje (štirje vozovi) kaže mikavno skladnost s -» štirimi alki¬ mističnimi barvami, barvami -» štirih apokalip¬ tičnih jezdecev (očitno povzetih po njem) in predstavami o -> štirih elementih itd.: Rdeči konji gredo proti vzhodni deželi, črni gredo proti severni deželi ; beli konji gredo na zahod, lisasti (= rumeni) pa gredo v južno deželo (Zah 6, 6). Up: miniatura v —> Rabulovem evangeliarju (f. 8r [des.], 586), Claus Sluter (soha na t. i. —> Mojze¬ sovem vodnjaku), Jan van Eyck (nad angelom v prizoru Oznanjenja na delavniški strani —»■ Gent¬ skega olt.). L: Reau II/l (1956, p. 386—87). Zaharija (fr. Zacharie, it. Zaccaria, nem. Zacha- rias, slov. tudi Caharija), evang. oseba (Lk 1), ž. duhovnik iz 8., tj. Abijeve vrste, mož Marijine sorodnice Elizabete in oče Janeza Krst., kršč. svetnik (5. XI.). Od poznega XV. st. dalje na¬ pačno predstavljan kot bibl. v. duhoven (v na pol kršč. in na pol ž. duhovniškem oblačilu z mitro z rogljema na straneh), sicer pa zaznamo¬ van tudi z napisi: Janez je njegovo ime (lat. Johannes erit nomen ejus), z zač. njegove znane hvalnice (-> Bene diet us Dominus De us Israel) ali zač. evangelija po Luki (cf. Straub). Up: npr. lesena kipa Jožefa Strauba (viš. 235 cm, 1750, Mrb, Pokrajinski muz., z v. olt. Jožefove c. v Studencih pri Mrb) in Jožefa Holzingerja (viš. 105 cm, NG), v prizorih Angel oznani rojstvo Janezovo in Rojstvo in poimenovanje Janeza Krst. (oba prizora npr. v florent. freskah Giotta in Dom. Ghirlandaja v Capp. Peruzzi v c. Sta Croce resp. v koru c. Sta Maria Novella), včasih pa tudi v prizoru Obiskovanja (od reliefa na —> Maksimijanovi katedri dalje). Cf. s. v. Pala di S. Zaccaria. L: Mille Santi (1931); Reau n/l (1956, p. 444—48), II/2 (1957, p. 202) & m/3 (1959, p. 1357—58). — Cf. J. Braun (1943, stp 761—63). Zaharija, po apokrifnih evangelijih ž. v. du¬ hoven, ki je Marijo sprejel v tempelj in jo pozn. hotel poročiti. Up: npr. vrh stopnic v prizoru -> Marijina pot v tempelj. Zahej (lat. Zacheus), evang. oseba (Lk 19, 1—10), višji cestninar v Jerihi. Ker je bil majhne postave, je na divjo smokvo splezal, da bi Jezusa videl. Po Nikodemovem evangeliju se je to zgodilo za —> Slavnostnega vhoda v Jeruzalem. L: Rčau HI/3 (1959, p. 1358—59). Zahn, Leopold (1890—1970), avstr.-nem. um. zgodovinar in lik. kritik. R. na Dunaju, tam 1915 prom. pri M. Dvoraku (s tezo o Callotu, cf. 2353 zahodnoevropska umetnost — Zamaknjenje Frančiška Asiškega 2354 infra lit.), po 2. svet. vojni soust. in ur. rev. Das Kunstvverk (Ba-Ba), u. (79) v Baden-Badnu. B: Paul Klee (Po 1920); Die Handzeichnungen des Jacques Callot: unter besonderer Beriicksichtigung der Petersburger Sammlung (Mn 1923, dis.); (& Georg Kirsta) Caravaggio (BI 1928); Goya: Caprichos (BI 1942); Kleine Geschichte der modernen Kunst (FrM 1956, »Ullstein-Bucher« 92); Kiinstler auf der Hori am Bodensee (Konstanz 1956); (& Georg Poensgen) Abstrakte Kunst — eine Weltsprache (Ba-Ba 1958); Eine Geschichte der modernen Kunst: Malerei, Plastik, Architektur (BI 1958); (izd.) Religiose Kunst heute (Hdl 1958); Georges Seurat (L-K: Ph 1965). zahodnoevropska umetnost. Njen zg. razvoj delimo v —> zgodnjesrednjev. umetn. od srede 111 . do srede X. st. (v tem okviru poznoantična in -> starokršč. umetn. od srede 111 . do srede VI. st., umetnost barbarskih ljudstev IV.—VIII. st., —>• karolinško umetn. od srede Vili. do srede IX.st., itd .),—> romaniko (na splošno XI.—XII. st., v srednji Evropi tudi prehodni slog 1. pol. XIII. st.), -^-gotiko (XIII,—XV. st., v vodilni Franciji od siede XII. st. dalje), -» renesanso (v vodilni Italiji XV.—XVI. st., drugod predvsem XVI. st.), —> barok (na splošno XVII.-XVIII. st., pos. —> rokoko), —> devetnajsto st. (v stavbar¬ stvu doba zg. slogov) in —> dvajseto st. L (cf. s. v. obča zgod. lik. umetn.): Cankar I—III; Uršula Hat je (izd.): Knaurs Stilkunde: Von der An¬ tike bis zur Gegemvart (Mn-Z 1963). — Cf. K. Bauch (1952 [1954]), R. Hamann (1932 [1962]), P. Meyer (I—n, 1947—1948), F. Stele (1935). Zajec, Franc Ksaver, tudi Saiz (1821—1888), slov. kipar, r. v Sovodnju pri Škofji Loki, u. v Lj, oče Ivana (infra). P: npr. spom. A. M. Slom¬ ška v mrb. stolnici in doprsje škofa A. A. Wolfa v lj. stolnici. Zajec, Ivan (1869—1952), slov. kipar, r. in u. (83) v Lj. Delal pri očetu (Franc Zajec, cf. supra), štud. na Dunaju na ak. (1889—93) in pos. v specialki K. Kundmanna (1893—96), 1906—08 v Parizu (vmes obiskal London in ZDA), bil pozn. v Trstu in v Rimu v Mešti ovicevi delav¬ nici, 1915—18 interniran na Sardiniji, odtlej v Lj (med obema vojnama učil na Tehn. srednji šoli in pozn. modeliranje na arhit. odd. Tehn. fak.). Prešernova, nagr. 1950. P: npr. Prestrašeni satir (1894, bron. odlitek v NG) spom. dr. Fran¬ ceta Prešerna z golo muzo v Lj (dkč. na Dunaju 1903, bron, post. 1905), Kozakove sanje (mavec, relief, 1903, NG), doprsje Jurija Vege (1906), itd. L: AS (1958 — L!); ŠijanecS (1961); F. Stelč (ELU 4, 1966, s. v.). — Cf. K. Dobida (1961), F. Sijanec (1961). ♦Zajtrk na travi (Le Dejeuner sur Vherbe), slav¬ na Manetova slika (o, pl, 208 X 264,5 cm, Lou- vre [donation Moreau-Nelaton]), ki je — raz¬ stavljena z imenom Le Bain (Kopel) — 1863 na t. i. -5- Salon des Refuses zbudila dotlej neznano ogorčenje in posmehovanje javnosti in kritikov. Ne glede na sorodnost z znamenitim, Giorgio- neju in Tizianu atr. Concert Champetre v Louvru je že Ernest Chesneau 1864 ugotovil, da se je umetnik pri komponiranju skupine (ki jo sestav¬ ljajo eden izmed njegovih ml. bratov, kipar Fer¬ dinand Leenhoff in model Victoi ine —> Meurend) naslonil na del (po bakr. kopiji Marcantonia Raimondija znane) Rafaelove Parisove sodbe; pozn. je o tem pisal (misleč, da odkriva nekaj novega) tudi Gustav Pauli. Ohranila se je oljnata študija (98,5 X 115 cm, Tate). L: »CA« 14 (1967, št. 59). — Cf. (tudi s. v. Manet) e. g. G. Bazin (NY 1958), P. Jamot (Troisieme partie o. 1929). zakramentar(ij) —> sakramentar(ij) zakramenti —> sedem zakramentov Zakaj moji dnevi izginjajo kot dim, bibl. citat (Ps 101 [102], 4), vplival na ikonografijo tiho¬ žitij vrste —> Vanitas (cf. s. v. —»- dim). Zaloscer, Hilde, avstr. um. zgodovinarka, štud. pri J. Strzygowskem. B: ,Malende Dichter und dichtende Maler ‘ (Strzy- gowskega zb. I, 1932); Portrats aus dem fVUstenland (W 1961); Agyptische Wirkereien (Bern 1963); ,Die Mumienbildnisse aus dem Fayum‘ (AMK, i964); ,Die Raumsymbolik bei Vermeer' (ib., 1966). ♦Zamaknjena sv. Terezija, najslavnejše kipar¬ sko delo G. L. Berninija (marmor, naravna veli¬ kost, 1645—52, Rim, Sta Maria della Vittoria, levi del transepta, Capp. Cornaro), slikovita skupina medleče svetnice in angela, ki z zlato puščico prebada njeno srce (motiv po Terezijini avtobiografiji, ki kaže isto zmes erotike in po¬ božnosti) — vsebinsko in formalno središče v vsakem pogledu nedeljive um. celote, ki jo pred¬ stavlja kapela. President —> De Brosses je ob tej plastiki dejal: »Če je to tu nebeška ljubezen, jo poznam« (Si c'est ici Vamour divin, je le connais) ; Pietro Mascagni je ob njej 1922 zložil simfonično pesnitev Guardando la Santa Teresa di Bernini. L: »PKG« 9 (1970, t. 209 — L!). — Cf. H. Kauff- mann (1970 — L!). Zamaknjenje Frančiška Asiškega: angel mu igra na gosli, posttridentinski ik. m.: stigmatizi¬ rani -> Frančišek Asiški se dviga z ležišča in očaran posluša nebeškega goslača. Up: npr. Annibale Carracci (1586/78, London, z. Denis Mahon — najstar. znani primer), Giovanni Lanfranco (o. 1611/25, Ashmolean), Carlo Sa- 2355 Zamaknjenje Marjete Kortonske — Zasmehovanje pred Kajfo 2356 raceni (1619/20, Alte Pin.). — Caravaggiovo Zamaknjenje (o. 1591/92, Hartford) ne kaže tega motiva, ampak ik. m. -> Stigmatizacija Frančiška As., in sicer v novi, nekonvencionalni obliki. L: Pigler I (1956, p. 428—29); Reau HI/1 (1958, p. 532); Pamela Askew, The Angelic Consolation of St. Francis of Assisi in Post-Tridentine Painting (JWCI, XXXII, 1969); »MdC« 264 (barvna repr. 2). Zamaknjenje Marjete Kortonske, Giovannija -> Lanfranca slika (o, pl, 230 X 285 cm, 1618/20, Pitti), sprva v c. Sta Maria Nuova v Cortoni, upodobitev iz legende -> Marjete Kortonske, ki dobesedno anticipira slavno Berninijevo plastiko (-> Zamaknjena sv. Terezija, supra). L: Luigi Salerno (Com, V, 1954, p. 44 ss, & IX, 1958, p. 253 ss); EWA II (1960, t. 197 des. zgoraj); »PKG« 9 (1970, t. 8). Zambri usmrti Elo, Baasovega sina, ki je v Tersi pijančeval (bibl. ik. m. (3 Kralj 16, 9—10). Up: npr. lesor. v -*■ Dalmatinovi Bibliji (1584, 1, f. 196). Zampetti, Pietro, it. um. zgodovinar, direktor galerij in muzejev mesta Benetke. B: Pit tura Veneta nelle Marche (Berg 1950); II Palazzo ducate di Vrbino e la Galleria Nazionale delle Marche (R 1951, »Itinerari« 86; 2. izd. R 1956); Carlo Crivelli nelle Marche (Urbino 1952); Mostra diLorenzo Lotto (V 1953 [rk, Pal. Ducale]); Giorgione e i Giorgioneschi (V 1955 [rk, ib.]); Jacopo Bassano (R 1958); ,Carlo Crivelli a Žara' (Arte Ven, 1959/60); Crivelli e i Crivelleschi (V 1961 [rk, Pal. Ducale]); , Crivelli, Carlo' (Kindler I, 1964). Zampieri, Domenico —> Domenichino Žani, Pietro (1748 — 1821?), it. pisec o lik. umetn., katol. duhovnik. B: Enciclopedia metodica critico-ragionata delle belle arti (8 zv., Parma 1794; 2. izd., I—II [28 zv.], ib. 1817—1824); Materiali per servire alla storia deli' origine e de' progressi deli'incisione in rame e in legno ... (ib. 1802). ZANIGRAD, vas v sev. Istri (Slovenija). V romanski podr. c. sv. Štefana freske italijansko usmerjene delavnice iz o. 1410: mdr. pasijonski prizori, npr. Bičanje, Poslednja sodba, Jurij v boju z zmajem in Sveta Nedelja v podobi Marije- Eklezije. L: ZadnikarR (1959); SteleP (1960); M. Juteršek (ELU 4, 1966, s. v. — L!); Stele' (1969). — Cf. B. Fučič (1963), I. Komelj (VS, 1966 — L!). *»Zapuščena« (it. La Derelitta), znana, tak6 Botticelliju kot tudi Filippinu Lippiju atr. slika (les, temp 47 X 41 cm, Rim, z. Pallavicini), ki so jo nekaj časa (o. 1930) imeli celo za delo prerafaelita XIX. st. V zdajšnjo z. prišla 1816 kot Masacciova Rhea Silvia, sicer pa se zdi, da je med vsemi razlagami, ki so se nabrale ob njej od konca XIX. st. dalje, najboljšo predlagal Wind (cf. lit.): bibl. ik. m. Mardohej v raševniku pred kraljevimi vrati (Est 4, 1—2). Tako slika po svoje dopolnjuje prizore —> Esterine zgodbe s poročnih skrinj iz Pal. Torrigiani (mladi Filip- pino Lippi 1472/82), kljub ustreznim meram pa je teže reči, ali tudi resnično sodi mednje, čeprav bi ravno z Botticellijevim avtorstvom lahko raz¬ ložili tudi drugačni slog in kolorit. L: R. Piccoli, Veritas Derelicta (BM, 1930); Opera completa del Botticelli (Mi 1967, št. 139 [kom. G. Mandel] — L!). — Cf. C. Gamba (1933), F. Russoli (CooperF, 1965), A. Scharf { 1960, p. 13 & 52), E. Wind (1940/41), F. Zeri (1959). Zamecki, George, angl. um. zgodovinar, prof. na univ. v Londonu ( The Courtauld Inst. of Art), raziskovalec srednjev. kiparstva. B: ,The Coronation of the Virgin on a Capital from Reading Abbey' (JWCI, 1950); English Romanesque Sculpture: 1066—1140 (L 1951); Later English Ro- manesque Sculpture: 1140—1210 (L 1953); English Romanesque Lead Sculpture (L 1957); Early Sculpture ofEly Cathedral (L 1958); (& D. Grivot) Gislebertus: Sculpteur d'Autun (P 1960); ,The Transition from Romanesque to Gothic in English Sculpture' (20. kongr. I, 1963); Romanesque Sculpture at Lincoln Cathedral (Lincoln 1964, »Lincoln Minster Pamphlets N. S.« 2); ,A Group of English Mediaeval Door-Kno- ckers' (H. Schnitzlerjev zb., 1965); ,1066 and archi- tectural sculpture' (Proč. Br. Ac., 1966); Romanik (Stu 1970, »Belser Stilgesch.« 6). *Zarota Batavijcev ali »Claudius Civilis « (hol. Het eedverbond van de Bajavieren onder Claudius Civilis), Rembrandtova največja zg. slika, ki jo je 1661 dkč. za Mestno hišo v A’damu, jo 1662 vzel nazaj, preslikal in zmanjšal (o, pl, zdaj 196 x 309 cm, Stockholm). O nekd. videzu celote priča mojstrova lavirana pero risba (19,6 X 18 cm, Munchen, Staatliche Graphische Smlg., inv. št. 1451). Zg. podatke o zaroti proti Rim¬ ljanom (69/70), ki jo je bil v resnici vodil Julius Civilis, navaja Tacitus (Historiae IV, 13—15). L: Ktids (1956, varii auctores); Kchr (1957 — C. Miiller-Hofstede [ref.] & alii); »CA« 33 (1969, kat. št. 415); Rembrandt 1669/1969 (A 1969 [rk, Rijks- mus.], kat. št. 21 — L!); »PKG« 9 (1970, t. 149 [z napačno letnico]). — Cf. K. Bauch (1925), K. Fre- mantle (1959), etc. Zasmehovanje pred Kajfo (lat. Christi Alapatio, fr. La Derision ali Le Christ aux outrages, nem. Die Verspottung Christi), evang. ik. m. (Mt 26, 67—68; Mr 14, 65; Lk 22, 63—64): Kristus z zavezanimi očmi. Up: npr. Duccio (na ->Maesta, 1308/11). L: Reau n/2 (1957, p. 446—48). — Cf. K. Kiinstle (1928, p. 431). 2357 Zauffely, Johann — zbiralci 2358 Zauffely, Johann -+Zoffany, John Zauner, Franz Anton (1746—1822), avstr, kipar, najboljši predstavnik neoklasicizma v Avstriji, r. na Tirolskem, u. (75) na Dunaju. P: njegovo najodličnejše delo je bron. * konje¬ niški spom. ces. Jožefa II. na — po njeni imen. — Josephsplatz pred nekd. Dvorno biblioteko na Dunaju (1795-1807). L: H. Burg: Der Bildhauer Franz Anton Zauner und seine Zeit: Ein Beitrag zur Geschichte des Klassizismus in čsterreich (W 1915); Siegfried Piickler-Limpurg: Klassizismus in der deutschen Kunst (Mn 1929). — Cf. F. Novotny (1960), G. Pauli (BI 1925 [1932]; 1934). Zaupanje (lat. Fidentia) —>■ Veliki zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana I. Zava Boccazzi, Franca, it. um. zgodovinarka (beneška umetn.). B: ,Di alcune poco note acqueforti di Andrea Schia- vone ‘ (Emp, 1963); La Basilica dei Santi Giovanni e Paolo in Venezia (V 1966, uv R. Pallucchini); ,Gli affreschi del Celesti a Villa Barbini a Casella d’Asolo‘ (Arte Ven, 1965); Jnserti ritrattistici in alcune tele di Palma il Giovane' (Panth, 1965); I Lombardo (Mi s. a., »MdS« 73). zavezane oči kot simbol duhovne ali fizične slepote zaznamujejo v evr. umetn. nekatere per¬ sonifikacije, kot so zlasti -» Sinagoga, -> Fortuna, delno tudi —>Smrt in Noč, poleg njih pa je tako predstavljan tudi » Slepi Kupidoa, tj. pooseb¬ ljena čutna ljubezen, »slepa« ljubezen, kot jo pozna že ant. lit. {caecus amor, caeca libido, caeca cupido). L: *Panofsky Stud (1939 [1962] — prim. IV [,Blind Cupid 1 ]). zavist -> nevoščljivost Zavzetje Ha ja —> Izraelci zavzamejo Haj Zavzetje Jeriha (fi. UŽcroulement des murs de Jericho, nem. Der Fali Jerichos), bibl. ik. m. (Joz 6, 1—27); ob trobljenju in bojnem kriku Izrael¬ cev se mestno obzidje sesuje. Up: npr. mozaik v c. Sta Maria Maggiore v Rimu (432/40), mi¬ niature v —>• Jozueto vem zvitku (X. st.), —> Psal- terju Ludovika Svetega (sreda XIII. st.) in Fou- quetovih Židovskih starožitnostih (XV. st.). L: Rčau II/l (1957, p. 222—23). Zaznamovanje vrat s krvjo velikonočnega jag¬ njeta, bibl. ik. m. (2 Mojz 12, 7 in 12, 21—28): Izraelci zaznamujejo podboje in naddurja svojih hiš s črko -> tav (nem. Das T-formige Blutzei- chen ...; cf. s. v. Deseta nadloga). Zaradi oblike znamenja je prizor v srednjev. tipologiji podoba Križanja, tako npr. emajlna sličica na podnožju -> križa iz opatije Saint-Bertin (o. 1170/80). L: Rčau II/l (1956, p. 191). — Cf. W. Molsdorf (1920, št. 392). zbiralci. Slavna, z neštetimi umetninami ohra¬ njena imena um. zbiralcev poznamo v Evropi v sklenjeni vrsti od poznega srednjega veka dalje. V skladu z občim družbenim in pos. gospodar¬ skim razvojem prevladujejo med njimi do všte¬ tega XVIII. st. člani raznih znanih vladarskih, aristokratskih in patricijskih družin, ob njih se bolj in bolj uveljavljajo ter jih v XIX.—XX. st. malone izpodrinejo drugi bogataši, navsezadnje pa se vsa potovanja umetnin skozi zas. zbirke neogibno končujejo v javnih muzejih in galerijah. Po zbiralcih na splošno izstopajo družine Valois in Habsburžani, Burboni in IVittelsbachi, pos. v Italiji -> Medičejci, d’Este, Gonzaga, itn., ne na¬ zadnje rim. —rpapžei (tudi z njimi in njihovimi številnimi »nečaki« plemiške in bogataške dru¬ žine Colonna, Borgia, Piccolomini, Barbo, Della Rovere Medici, Farnese, Carafa, Aldobrandini, Borghese, Ludovisi, Bar beri ni Pamphilj, Chigi, Rospigliosi, Albani, Rezzonico in Braschi), na Nemškem v renesansi —> Fuggerji in v baroku Schonborni, v Angliji poleg kraljevskih zbiralcev vojvode Devonshire idr., v Španiji vojvode Alba, itn. Med posameznimi osebnostmi zaslužijo npr. pozornost (po gen. zap.) —>Jean de France, voj¬ voda berryjski (1340—1416), -^-Izabela d'Este (1474—1539), šp. kralj Filip II. (1527—1598), nadvojvoda Ferdinand Tirolski (1529—1595), utemeljitelj z. na gradu Ambras (zdaj Dunaj: Ksthist. Mus.), Basilius Amerbach (1533—1591, njegov »kabinet« zdaj v jedru baselske Offent- liche Kstsmlg.), ces. —>• Rudolf II. (1552—1612), sir Robert Biuce— >Cotton (1571—1631), Tho¬ mas Howard, Earl of Arundtl (1585—1646, npr. —s- A runde lov psalter in drugi IR v Br. muz.), kard. Richelieu (1585—1642), George Villiers, Duke ot Buckingham (1592—1628 umor.), angl. kralj -> Karel I. (1600—1649 obglavljen), kard. Mazarin (1602—1661), šp. kralj Filip IV. (1605— 1665, cf. s. v. Velazquez), nadvojvoda Leopold Viljem (1614—1662), Šved. kraljica —► Kristina (1626 — 1689), finančnik -> Crozat (1655 — 1738) in princ Evgen Savojski (1663 — 1736), saški vo- lilnik in polj. kralj Avgust II. Močni (1670— 1733), Jean de Jullienne (1686—1766, cf. s. v. Watteau), saški vplilnik in polj. kralj Avgust III. (1696—1763) in njegov ljubljenec, grof Heinrich von Briihl (1700—1763), pruski kralj Friderik II. Vel. (1712—1786), carica -> Katarina II. Velika (1729 — 1796) pa vojvoda Albert von Sachsen- Teschen (1738—1822, po njem imen. dunajska Albertina), Ferdinand Franz IVallraf (1748— 1826, —rKoln: Wallraf-Richartz Mus.), biata Sulpiz Boisseree (1783—1854) in Melchior Bo is- 2359 Zdravamarija — Združene države Amerike 2360 seree (1786—1851, —>- Mimchen: Alte Piti.), knez Anatol Demidoff (1813—1870, cf. s. v. Crivtlli), Sir Henry Tate (1819—1899 London: Tate Gali.), Pavel Mihajlovič -*■ Tretjakov (1832— 1898), John Pierpont —»■ Morgan (1837—1913), Isabella Stevvart —> Gardner (1840—1924), Benja¬ min Altman (1840—1913 -> New York: Metro¬ politan Mus. of Art), Victor Chocejuet (1840— 1899, e. g. -> Cezanne), John G. Johnson (1841— 1917, -^-Philadelphia), Albert— > Figdor (1843—- 1927), Gustave -> Caillebotte (1848—1894), Hen- ry Clay Frick (1849—1919, —► New York: Frick Coli.), Henry Edvvards Huntington (1850—1927, -> San Marino [Calif.]), Andrew William Mellon (1855—1937, —> FVashington: Nat. Gali. of Art), Solomon R. —► Guggenheim (1861—1949), Sa¬ muel H. ->Kress (1863 — 1955), Sir Herbert—>■ Cook (1868—1939), Calouste Sarkis —> Gulben- kian (1869—1955), Albert C.-rBarnes (1872— 1951 nesr.), Joseph E. FVidener (1872—1943, —> FVashington: Nat. Gali. of Art), baron Hein- rich Thyssen-Bornemisza (1875 — 1947, Lugano- Castagnola), Eduard von der Heydt (1882—1964, —> Wuppertal), Chester -> Dale (1883—1962), Oskar —> Reinhart (1885—1965), Emil-Georg —>• Biihrle (1890—1956), J(ean) Paul Getty (r. 1892, -*■ Malibu), filmski igralec Edward G. Robinson, s pr. im. Emmanuel Goldenberg (1893) Joseph H. Hirshhorn (1899, Peggy —► Guggenheim (1899), Stavros Spyros Niarchos (1909), etc., pos. med Slovenci npr. Janez Žiga Breckerfeld (1689— 1760), Jožef Kalasanc Erberg (1771—1843, Dol), Edvard Strahi (1817—1884) in njegov sin Karel Strahi (1850—1929), Josip Nikolaj -»■ Sad¬ nikar (1863—1952), med ostalimi Jugoslovani Pavle Beljanski (1892 — 1965, zdaj Novi Sad: Spomen z. Pavla Beljanskog). L: Gerhard Haendler: Furstliche Mazene und Sammler in Deutschland von 1500—1620 (Str 1933, »SdK« 297); Renč Brimo: L’evolution du gout aux Etats-Unis d’apres 1’histoire des collections (P 1938); Douglas & Elizabeth Rigby: Lock, Stock and Barrel (NY 1944): Russell Lynes: The Taste Makers (L 1949 resp. NY 1954); Frank Davis: Victorian Patrons of the Arts: Twelve Famous Collections and Their Owners (L 1963); Francis Haskell: Patrons and Painters (L 1963); CooperP (1963); CooperF (1965); Luigi Salerno & alii, Museums and Collections (EWA X, 1965 — L!); F. J. B. Watson, Collecting Works of Art (BM, 1965); Gudrun Calov: Museen und Sammler des 19. Jahrhunderts in Deutschland (BI 1969 [= Museumskunde, 1969] — L! [dis., K 1968]). — Cf. S. N. Behrman (1952 [s. v. Duveeri}), L. Brieger (1931), J. Burckhardt (1898), W. G. Constable (1964), N. von Hoist (* 1967 — L!), A. B. Saarinen (1958), J. von Schlosser (1908), F. H. Taylor (1948). Zdravamarija —> A vemarija Zdravko —>■ Valentin Združene države Amerike (United States of America). Najtehtnejše spomenike in situ pred¬ stavlja arhitektura XIX.—XX. st. (-> Chicago, -+New York, itd.), po drugi strani pa se ZDA danes ponašajo s številnimi bogatimi um. muzeji in zas. zbiikami (—»■ umetnostni zbiralci), ki hra¬ nijo umetnine z vseh koncev sveta. Daleč pred drugimi predeli vodi vzh. obala s svojo od Bo¬ stona do Washingtona segajočo »megapolis«, sicei pa najpomembnejšemu New Yorku slede Boston, Washington, Philadelphia, Chicago, Cleveland (-■> sedem velikih amer. muzejev), Baltimore, Kansas City, San Francisco, Detroit, itd. Na celotnem ozemlju z njegovimi 9 velikimi PODROČJI je treba zaradi um. muzejev ome¬ niti 69 mest v 35 državah, in to: MIDDLE ATLANTIC, Maryland (* Baltimore), New Jersey ( Princeton), New York ( *Buffalo, * Corning, *New York, Rochester, Syracuse), Pennsylvania ( Allentovvn, *Merion, *Philadel- phia, *Pittsburgh) in District of Columbia (* FVashington); NEW ENGLAND, Connec¬ ticut ( *Hartford, New Canaan, *New Haven), Massachusetts ( Andover, *Boston, *Cam- bridge, Northampton, Springfield, Wellesley, FVil- liamstovvn, FVorcester), New H a m p s h i r e (Man¬ chester) in Rhode lsland ( Providence); EAST CENTRAL, Illinois (*Chicago), Indiana (. Indianapolis ), Michigan ( *Detroit), Ohio (*Cincinnati, *Cleveland, Columbus, Dayton, Oberlin, *Toledo) in Wisconsin ( Milvvaukee ); WEST CENTRAL, lovva (Des Moines), Min¬ nesota ( *Minneapolis ), Missouri (* Kansas City, *St. Louis) in Nebraska (Omaha); SOUTHEAST (South Atlantic), Florida (Mia¬ mi, Sarasota, FVest Palm Beaih), Georgia (Atlanta), North Carolina (Raleigh), South Carolina (Columbia, Greenwille) in Virginia (Richmond); SOUTHEAST CENTRAL, Ala¬ bama (Birmingham), Kentucky (Louisville) in Tennesee (Memphis); SOUTH WEST, Louisiana (New Orleans), Oklahoma (Tulsa) in Texas (Dallas, El Paso, * Houston, San An¬ tonio); MOUNTAIN, Arizona (Phoenix, Tuc¬ son), Colorado (Denver) in New Mexico (Santa Fe); PACIFIC, California (Los Ange¬ les, Sacramento, San Diego, *San Francisco, * San Marino), Oregon (Portland) in Washing- ton (Seattle) — vse WEST COAST, in končno Hawaii (Honolulu). L: S. Lane Faison, Jr.: A Guide to the Art Mu¬ seums of New England (NY 1958); Eloise Spaeth: American Art Museums and Galleries: An Intro- duction to Looking (NY 1960). — Prim.: W. G. Constable (1964), W. Pach (1948), H. Tietze (1935; 1947), L. Venturi (1931; 1933; 1948), predvsem pa redna poročila o akvizicijah (v Art Quarterly). 2361 Zefir — Zeri, Federico 2362 Zefir (grš. Zefiros, lat. Zephyrus), personifika¬ cija zah. vetra, npr. na Diirerjevem lesor. —> Fi¬ lozofija. Zeiss, Hans (1895—1944), nem. arheolog in prazgodovinar. B: Die Crabfunde aus dem spanischen fVestgoten- reich (Bl-Lpz 1934, »Germanische Denkmaler der Volkervvanderungszeit« 2). Zeitler, Rudolf (1912—....), Šved. um. zgodo¬ vinar, direktor umzg. inst. na univ. v Uppsali. R. v Kolnu, štud. na univ. v Miinchnu, Mar- burgu, Berlinu in po emigraciji iz nacistične Nemčije v Pragi in Uppsali, tam 1954 habil. in od 1964 dalje ord. B: Klassizismus umi Ulopia: Interpretationen zu Werken von David, Canova, Carstens, Thorvaldsen, Koch (Stock 1954); ,Vber den Innenraum von Sto. Spirito zu Florenz ‘ (Figura, 1959); ,Om Uppsala domkyrkas konstndrliga kar akt dr' (Kyrkohistorisk Arsskrift, 1964); Die Kunst des 19. Jahrhunderts (BI 1966, »PKG« 11). Zelenko, Karel (1925——), slov. grafik (jedk.) in oblikovalec keramike. R. v Celju, štud. na Obrtni šoli v Lj in umetnoobrtni šoli v Gradcu, na ak. na Dunaju in v Lj (dipl. na kiparskem odd. pri B. Kalinu 1949), dkč. graf. specialko IirL-IL^ Jakcu 1951. Samost, razstave od 1952 dalje. Živi v Lj. L: Lj Gr (1957—65; 1969—71); ŠijanecS (1961); J. Dokler (Lik. rev., 1963, št. 78); ZMG (1964); Melita Steld-Možina (ELU 4, 1966, s. v.); Savremena slovenačka umetnost (1968 [rk, MSU & Zgb: Mod. gal.]); Marijan Tršar (Delo, 16. XI. 1968, p. 17). ZELŠE pri Cerknici: c. sv. Volbenka, sez. v 1670-ih letih, ima trikonhalno oblikovan kor in kratko pravokotno ladjo. Zdajšnji zvonik pri¬ zidan 1732. L: Cevc SU (1966, p. 87, repr. 60). — Cf. N. Šumi (Arhitektura sedemnajstega 1969, p. 136—37 & 165 [op. 113], tloris p. 139, f p. 140). Zemeljska in nebeška ljubezen (Tizian) -> Sveta in posvetna ljubezen. Zeitschrift fiir bildende Kunst (Lpz: Seemann 1866—1932), ilustr. nem. umzg. revija, ki jo je (skupaj z Repertorium fiir Kunstvvissenschaft in pa Jahrbuch fiir Kunstvvissenschaft [Lpz: Klink- hardt & Biermann 1923—1930]) nasledila rev. —> Zeitschrift fiir Kunstgeschichte (infra). Razme¬ roma krajše razprave in članki zajemajo tako rekoč vsa področja lik. umetn. Delno sgn. knj. ocene. Zeitschrift fiir Kunstgeschichte, nem. strok, umzg. rev., ki izhaja od 1932 dalje (Mn-Bl: Deutscher Kunstverlag) kot naslednica 3 glasil (Repertorium fiir Kunstwissenschaft pa —> Zeit¬ schrift fiir bildende Kunst [supra] in Jahrbuch fiir Kunstvvissenschaft)'. 1932—42 6-krat letno, po presledku 1942—49 Sprva enkrat na leto, pozn. pa 3 resp. 4 štev. letno. Daljše ilustr. tazprave in sgn. knj. ocene. Posebna bibliografska priloga, od 1966 vsako leto v samost, zvezku (-> umet¬ nostnozgodovinska b ibliografija). Zeitschrift fiir schweizerische Archaeologie und Kunstgeschichte, vodilno švic. umzg. glasilo, iz¬ haja 4-krat letno od 1939 dalje (knj. 26 = 1969, knj. 27 = 1970); za tedakcijo je zadolžen Schvvei- Ze risches Landesmus. v Zurichu. Ilustr. strok, razprave v zvezi z umetn. Švice, stiok. knj. ocene. Zemeljski raj (angl. The Garden of Eden, fr. Le Jardin du Paradis, it. II Paradiso terrestre, nem. Der Paradiesgarten ali samo Das Paradies), idiličen ik. m., ki kaže v razkošno zeleni pokra¬ jini Adama in Evo sredi raznovrstnih miroljubnih živali (levi in tigri ob parkljarjih in podobna so¬ žitja) ; med njimi je velikokrat tudi -> enorožec. Up: npr. L. Cranach (lipovina, d. 1530, Ksthist. Mus.; varianta, Dresden), Jan Bruegel (npr. z Rubensovima aktoma prvih staršev, les, o. 1620, Mauritshuis). L: Reau II/l (1956, p. 79—80); »US« 10 (1969, repr. p. 96). — Cf. W. Bernt (IV 1962, repr. 37, 217), R. H. Wilenski (1960, repr. 543, 584). Zemlja (lat. Terra, angl. the Earth, fr. la Terre, it. la Terra, nem. die Erde), personifikacija ali alegorija, ki jo poznamo v najrazličnejših zvezah, mdt. kot enega izmed elementov (~r štirje ele¬ menti), kot nasprotje neba (caelum et terra) ali morja (terra marique), itn. Up: npr. Johanna Wolfganga Baumgartnerja značilna rokokojska risba Elementum Terrae iz o. 1750 z upodobitvijo potresa (1967 na um. trgu). — Prim. tudi-^-K/- bcla, —> Tellus, itd. L: Marie Icon II (1932); BM (dec. 1967, sup., t. XLIII); LCI I (1968, stp 657—59 — L!). — Cf. K,- A. Wirth (1965 — L!). zelenika ali pušpan (lat. buxum [sempervirens Z.], angl. the box-wood, fr. le buis, it. il busso, nem. der Buchsbaum), vedno zelen grm ali nizko drevo. Zelenikovina ali pušpanovina (nem. das Buchsbaumholz) je zelo trden in gost les, uporab¬ ljan za malo plastiko, lesor. itd. Zeri, Federico (1921——), it. um. zgodovinar, štud. na univ. v Rimu pri Pietru Toesci, pozna¬ valec it. renesančnega slikarstva: številne nove atr., kritični katalogi it. slik v Evropi in ZDA (npr. Fogg), prispevki v it. in drugih strok. rev. (Par; Prop; BArte; etc.). 2363 Zervos, Christian — zgodovinski slogi 2364 B: La Galleria Spada in Roma (F 1954, »Bibl. di ,Proporzioni‘<<); Pit tura e Controriforma: L'Arte senza tempo di Scipione da Gaeta (T 1957); La Galleria Pallavicini in Roma: Catalogo dei dipinti (F 1959, »Bibl. di ,Proporzioni‘«); ,Cinque schede per Carlo Crivelli ‘ (Longhijev zb., 1962); ,Investigations into the Early Period of Lorenzo Monaco ‘ (BM, 1964); ,Appunti su Lindenau-Museum di Altenburg ‘ (BArte, 1964); , The Princes Colonna ‘ (CooperF, 1965). Zervos, Christian (u. 1970), fr. pisec o umetn. in urednik, 1926 ust. v Parizu Cahiers d'Art, kot poznavalec Picassove umetn. izd. od 1932 dalje monumentalen kat. umetnikovega celotnega opusa (cf. bibl.) ter še 1970 organiziral Picassovo razst. v Papeški palači v Avignonu. B: predvsem *Catalogue de Voeuvre de Picasso (P: »Cahiers d Art« od 1932 dalje, izšlo 22 knj.). L: Luc Menaše (ELU 4, 1966, s. v. — B!); Lettres frangaises (23. IX. 1970, nekr.). Zeus, sin — Kronosa, poglavar Olimpa, naj¬ višji bog grš. mitologije (v rim. mitologiji —► Jupiter). Zevi, Bruno (Benedetto), (1918—_), it. (ž.) zgodovinar in kritik arhitekture, prof. na univ. v Rimu in (od 1948) v Benetkah. R. v Rimu, štud. arhitekturo tam in (do 1943) v ZDA; 1945 v Rimu ust. Associazione per PArchitettura Or- ganica; generalni sekretar Istituto Naz. di Urba- nistica, ustanovitveni član Mus. Internazionale di Architettura Moderna. B: An Opinion on Architecture (C 1941); Verso un' architettura organica: Saggio sul sviluppo del pen- siero architettonico negli ultimi cinquant'anni (T 1945; angl. izd. L 1949); Lezioni di storia deli'architettura italiana: Dal paleocristiano al gotico (R 1947); Frank Lloyd fVright (Mi 1957; n. izd. 1954); Erič Gunnar Asplund (Mi 1948); Saper vedere 1'architettura: Saggio sulVinterpretazione spaziale delVarchitettura (T 1948: n. izd. 1956; slov. prev. [Bogomil Stopar]: Pogledi na arhitekturo, Lj 1959); Storia deli'architettura mo¬ derna (T 1950; 3. izd. 1955); Architettura e storio- grafia (Mi 1950); ,F. L. IVright and the Conquest of Space ‘ (Mag Art, 1950); ,La quarta dimensione e i problemi della proporzione ‘ (Domus, 1951); Poetica dell’architettura neoplastica (Mi 1953); Richard Neutra (Mi 1954); ,Adolfo Venturi e ta moderna storiografia architettonico ‘ (L’architettura, 1957); , Architecture ‘ (EWA I, 1959); Architettura in nuce (V-R 1960); Biagio Rossetti are hi tet to fer r are se: 11 pri mo urba¬ nista moderno europeo (T 1960, »Collana storica di architettura« 4); Prelesti di critica architettonico (T 1960). L: WWWJ (1955); DULC IV (1962). zgodnja renesansa (angl. the Early Renaissance, nem. die Friihrenaissance) it. umetn. se v glavnem sklada s XV. st., njen začetek predstavlja delo —> Brunelleschija, —> Donatella in —*• Masaccia, konec pa nekatere stvaritve —»■ Leonarda da Vinci in -> Michelangela. Nesporno um. središče je Florenca. L: cf. W. von Bode (1923), A. Chastel (1965), M. Dvorak (*I 1927), H. Kauffmann (1957). — Kipar¬ stvo : cf. P. Schubring (1904; 1915), Ch. Seymour, Jr. (*1966). — Slikarstvo: *van Marie X—XIX (1928—1938). Cf. G. Francastel (1958), R. Hamann (1909), P. Schubring (1915 [1923]), itd. zgodnjesrednjeveška umetnost, evr. umetn. med antiko in vis. srednjim vekom, tj. od vštete starokršč. in zgodnje —> bizantinske umetn. do -> karolinške in — > otonske umetnosti. L: Jean Hubert, Jean Porcher & W. F. Volbach: L’Europe des invasions: Du V« au VII« siecle (P 1967, »L’Univers des formes« — L!); Paolo Verzone: Werdendes Abendland (Ba-Ba 1967, »K. der Welt«); »US« 6 (1970 — L!). — Cf. J. Beckwith (NY 1964 — L!), V. H. Elbern (I—II 1962—1964), M. Hautt- mann (1929), D. Talbot Rice (1965 — L!). zgodovinske knjige Biblije: pet Mojzesovih knjig (-> pentatevh), —> Jozuetovg knj., -> Knjiga sodnikov in Rutina knj. J štiri > Knjige kraljev in Kroniški knj., Ezdrova in — > Nehemijeva knj., Tobijeva (—> Tobija), Juditina (—> Judita) in Este- rina knj. (-> Estera) in naposled -> Knjigi Maka¬ bejcev. zgodovinski slogi lik. umetn. v zah. Evropi so predvsem —*■ romanika, —> gotika, -> renesansa in -»■ barok, od katerih vsak bolj ali manj zazna¬ muje vse um. stroke v daljšem razdobju, stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo. S številnimi drugimi stilnimi imeni opredeljujemo samo po eno ali dve um. stroki v krajšem obd.: govorimo npr. o impresionizmu samo pri sli¬ karstvu (in samo v pienesenem pomenu tudi pri plastiki), o kubizmu samo pri slikarstvu in kiparstvu, itn. Tako kot so sama imena zg. slogov skoraj brez izjeme naključna, velikokrat povsem napačna (gotika ni umetn. Gotov, ro¬ manska umetn. ni niti v etničnem niti v zemlje¬ pisnem pogledu omejena na romanske narode ali ozemlje njihovih jezikov), se je s časom menjal tudi njihov pomen, ki je bil sprva velikokrat ne¬ gativen (gotika, barok) ali porogljiv (impresio¬ nizem, -» fauvizem) ali pa sploh ni zaznamoval nekega samost, zg. sloga. Strok, izraz —► manie- rizem npr., ki nam zdaj pomeni tehtno smer poznorenesančnega slikarstva, kiparstva in arhi¬ tekture in ga nekateri uporabljajo že skoraj za vso lik. umetn. XVI. st., je sprva pomenil samo delo Michelangelovih in Rafaelovih posnemo¬ valcev (tistih, ki so delali na njun »način«, P° njuni maniera). Po drugi strani imena zg. slogov velikokrat uporabljamo tudi zunaj njihovih prvotnih časovnih ali strok. meja. Tako ne go¬ vorimo o baroku samo ob umetn. XVII. ih XVIII. st., ampak tudi v povezavi z drugimi zg- slogi — vselej, kadar ugotavljamo, da kažejo načelno sorodne, tj. podobno slikovite težnje 2365 ZGORNJA BELA — Zimmermann, Dominikus 2366 (helenistični »barok«, poznogotski »barok«). Sprva časovno ože določene oznake nam zazna¬ mujejo stilne posebnosti, ki se pojavljajo v raznih obd.: »skrita gotika« v pomenu bolj ali manj neuničljivega »antiklasičnega« izročila barbarske umetn.; »baročna« obd. kot starostne stilne faze v delu posameznih umetnikov, npr. Tiziana; klasicizem kot stil vsakega obd. ali ozemlja, ki posnema ant. klas. umetn. Navsezadnje pa ter¬ mini, ki jih je um. zgod. izoblikovala ob lik. spomenikih, začno veljati tudi za druge umet¬ nosti, v književni in glasbeni zgod., in v skraj¬ nem prenosu predstav pomenijo neko zg. dobo in njene ljudi nasploh : gotika in gotski človek, barok in baročni ljudje. Nasprotni primer pred¬ stavljajo imena, prenesena v zgod. lik. umetn. z drugih področij, npr. opredelitev —*■ romantika, ki nas res pouči o splošnem občutju upodobitev in njihovih motivih, ki nam pa o samem lik. sestavu umetnin ničesar ne pove in velja zato — podobno kot v novejši dobi -> surrealizem — za formalno povsem heterogen lik. svet. — Če¬ prav so pojmi zg. slogov nastali ob resničnem zg. gradivu in jih potrjuje tudi ravno tako kon¬ kretna sorodnost umetnin v nekem razdobju, pa vendar ne smemo nikdar pozabiti, da smo prišli do njih samo z bolj ali manj doslednim posplo¬ ševanjem mnogovrstne resničnosti. Primerjanje historičnih dejstev v raznih deželah nas zelo hitro prepriča, da so se tudi »obče veljavni« veliki zg. slogi v različnih okoljih kazali v drugačnih oblikah, različno močno, in da so tudi različno dolgo živeli. Iz vseh teh nadlog skuša um. zgod. odpomoči pojem —>• krajevnega sloga. ZGORNJA BELA na Koroškem (nem. Ober- vellach [Avstrija]): v žup. c. zastopan Jan van Scorel s svojim zgodnjim delom: triptih s Svetim sorodstvom (v vlogi »sorodstva« družina naroč¬ nika grofa Frangipanija, des. za madono avtp., 142 X 144,5 cm, d. 1520) pa Krištofom (levo) in Apolonijo na krilih (vsako 141 X 61,5 cm). L: Cankar III/2 (1951, p. 315); Jan van Scorel (1955 [rk, Utrecht], kat. št. 1 — L!). — Cf. L. von Baldass (1955). ZGORNJA POLSKAVA, vas na vznožju Po¬ horja (5 km od Slov. Bistrice): grdščina, v zdajš¬ nji 3-nadstr. obliki iz o. 1730. L: »ArS« 3 (1969, f p. LXUT). — Cf. J. Curk (1968). zidana krona (angl. the coronet of tovvers, fr. la couronne murale), atribut — predvsem — fri- gijske —>• Kibele resp. rim. —> Ops. L: cf. J. Seznec (1953), G. de Tervarent (I 1958, stp 130). Zidanje babilonskega stolpa -> Babilonski stolp Zigrosser, Carl (1891— ), amer. um. zgo¬ dovinar in muzealec, r. v Indianapolisu, kustos za grafiko in pozn. vicedirektor Philadelphia Mus. of Art. B: Kdthe Kollv/itz (NY 1946); The Expressionists: A Survey of their Graphic Art (NY 1957); The Book of Fine Prints (NY 1958 [naslov 1. izd.: Six Centu- ries of Fine Prints}). L: WWAA (1959). ZILLIS ( Graubiinden , Švica). Cerkvica sv. Martina je znana po poslikanem * lesenem stropu (po Demusu verj. iz 3. četrt. XII. st., rest. 1938— 40), poleg poznejšega v Hildesheimu edinem, ki se je ohranil iz vis. srednjega veka. Od skupno 153 polj (toliko rib je ujel Peter po evangeliju, cf. Jan 21, 11) je na okvirnih 48 poljih videti morske pošasti (v vogalih gl. vetrove), sicer pa na 105 poljih Kristusovo življenje od uvoda z njegovimi predniki, Sinagogo in Eklezijo pa Ozna¬ njenjem do Kronanja s trnjem, zadnjih 7 polj pa kaže legendo patrona sv. Martina. L: Ervvin Poeschel: Die romanischen Deckenge- malde von Zillis (Erlenbach-Z 1941 — L!); Reclam Š (1966); W. Myss: Bildvvelt als Weltbild: Die roma- nische Kirchendecke von Zillis (Beuron 1965); Peter Heman (izd. & fotograf): Zillis: Die romanische Bilderdecke der Kirche St. Martin (Z-Fr 1967, tekst Ernst Murbach — cf. Th. Miiller, Panth, jul./avg. 1969); Markuš Jenny, Unter dem Siegeszeichen des Kreuzes: Eine theologische Deutung der Zilliser Bilderdecke (Neue Zurcher Ztg., št. 816, 26. in. 1967); id., Zur Anordnung der romanischen Decken- bilder von Zillis (ZSAKg, 1970). — Cf. K. Escher (1907), O. Demus (1968 — L!). Zimmer, Heinrich (Robert), (1890—1943), nem.-amer. indolog, raziskaval zlasti ind. sim¬ bole, mite in filozofijo. R. v Greifswaldu, prof. na univ. v Heidelbergu, 1939 emigriral v ZDA, u. v New Yorku. B: Kunst form und Yoga im indischen Kultbild (BI 1926); ,Some aspects of time in Indian Art‘ (J. of the Indian Soc. of Oriental Art, I, 1933); ,Indische Mythen als SymboIe' (Eranos-Jb., II. 1934); Maya: Der indische Mythus (Stu 1936); Myths and Symbols in Indian Art and Civilization (NY 1946, izd. Joseph Campbell; nem. izd.: Mythen und Symbole in indi- scher Kunst und Kultur, Z 1950; fr. izd. P 1951); The Art of Indian Asia: its mythology and transfor- mations (2 knj., NY 1955, dkč. & izd. Joseph Camp¬ bell, »Boli. Ser.« 39). Zimmermann, Dominikus (1685—1766), nem. arh. in dekorater, ob B. Neumannu in J. M. Fischerju najodličnejši predstavnik južnonem. poznega baroka in rokokoja. A: npr. božjepotni c. v Steinhausenu (1727—33) in zlasti —> JVies (1745—54). L: Reclam N I (1959); »US« 10. — Cf. A. Feulner (1923), W. Hager (1942), E. Hempel (1965), H.-R. Hitchcock (*1968). 2367 Zimmermann, Ernst — »Zlata tabla« 2368 Zimmermann, Ernst (1866— ?), nem. um. zgo¬ dovinar, poznavalec porcelana. B: Die Landschaft in der venezianischen Malerei bis zum Tode Tizians (Lpz 1892, dis.); Die Erfindung und Friihzeit de s Meijiener Porzellans (BI 1908); Chinesisches Porzellan und die iibrigen keramischen Erzeugnisse Chinas (2. izd., Lpz 1923). Zimmermann, Ernst Heinrich (1886—1944), nem. um. zgodovinar, prom. 1910 v Halleju pri A. Goldschmidtu. B: ,Die Fuldaer Buchmalerei in karolingischer und ottonischer Zeit' (JCC, 1910, dis.); *Vorkarolingische Miniaturen (5 knj., BI 1916, »Denkmaler deutscher K.« ni/i). L: Ku (1950, Totenliste). Zimmermann, Heinrich (1855—1928), avstr, um. zgodovinar, ur. JSW (IX.—XXXVI. knj.) in izd. A. Riegla Kunstgewerbe des friihen Mittel- alters (W 1923). Zimmermann, Johann Baptist (1680—1758), nem. slikar in štukater, brat Dominika Zimmer¬ manna (supra), čigar cerkve je krasil. Vrh njunega sodelovanja predstavlja kot prava celostna umet¬ nina —»■ Wies. L: Reclam N I (1959); »US« 10. — Cf. E. Hempel (1965), H.-R. Hitchcock (*1968), H. Tintelnot (1951). Zimmermann, Robert (1824—-1898), avstr, filo¬ zof in estetik, priviženec Joh. Friedr. Herbarta, r. in u. v Pragi, univ. prof. tam (od 1852) in na Dunaju (od 1861 dalje). B: Asthetik, I—ll (W 1858—1865). Zipporah, angl. in nem. oblika bibl. imena —*■ Sefora. Zlamalik, Vinko (1923—....), hrv. um. zgo¬ dovinar, dipl. v Zgb 1953, od 1964 dalje upravnik Zgb Str. B: Strossmayerova galerija starih majstora Jugo- slovenske akademije znanosti i umjetnosti (Zgb 1967). L: Slavko Batušii (ELU 4, 1966, s. v. — B!). Zlata doba (lat. aetas aurea, angl. The Age of Gold, fr. L'age d'or, it. Veta delVoro, nem. Das goldene Zeitalter), ik. m. po Ovidu (Met. I, 90 ss; Aurea pr ima sata e st aetas ...); cf. c. v. Štiri dobe človeške zgodovine. Up: npr. L. Cranach star. (les, Oslo). L: Kindler I (1964, repr. p. 846). zlata jabolka na vrtu hesperid, mit. ik. m.: vrt na zah. obali v. svet. morja so oskrbovale 4 device hesperide, »hčerke noči«, stražil pa ga je stoglavi zmaj Ladon. Heraklu, ki mu je bil Pozejdon sve¬ toval, naj sam ne ropa zlatih sadov, je tri utrgal Atlas (prim. geslo dvanajst Heraklovih junaških dejanj [11]). Zlata legenda -^-Jacobus de Voragine Zlata madona —>Essenska madona zlatarski izdelki, velikokrat okrašeni z dragimi kamni, —»• emajlom, itn., imajo v okviru evr. umetn. zlasti tehtno vlogo v vis. srednjem veku, ko velikokrat predstavljajo kar osrednje spomen. gradivo, sicer pa se s posebno dovršenostjo od¬ likujejo v t. i. poznih obdobjih, tj. v času -> in¬ ternacionalnega gotskega sloga, v -> manierizmu, -> rokokoja in -+findesičclovski umetn. Med dragocenimi, tudi v um. razvoju pomembnimi izdelki, ki jih hranijo predvsem nekateri veliki, iz vladarskih zbirk nastali muzeji ( Ksthist. Mus., Louvre, V. & A., Vat.) in posebne zbirke (-> Dresden: Griines Gewolbe,—>• Florenca: Mus. degli Argenti, —> Miinchen: Residenzmus.) pa številne stolnične zakladnice (-» Aachen, -> Flo¬ renca, ->Limburg an der Lahu, —> Monza, itd.) in zakladnice drugih slavnih in božjepotnih cerkva (npr. -> Benetke: Markova c.), so npr. —>■ Kokoš s sedmimi piščeti (o. 600), —> Tasilov kelih (768/88), -> Vuolvinijev antependij (2. četrt. IX. st.), -> Arnulfov prenosni olt. (o. 870), Gau- zelinova kelih in patena (2. pol. X. st., —> Gauze- linovi), —► Krona »Sv. Rimskega cesarstva « (2. pol. X. st. in pozn.), -^-Lo tar jev križ (o. 1000), —> Baselski antependij (1002/19), zlati antependij ces. Henrika II. v Aachnu (o. 1020 ),-> Sugerjev kelih (o. 1140), -> wiltenski kelih (o. 1160/70), -> Heribertova skrinja (o. 1170, Koln-Deutz, St. Heribert), -*■ kupolasti relikviarij iz Hochel- tena (o. 1170/80), — >podnožje križa iz opatije Saint-Bertin (o. 1170/80), —> relikviarij Treh kra¬ ljev (zač. Nikolaj iz Verduna, dkč. o. 1220/30), doprsni relikviarij Karla Vel. (o. 1350, Aachen, stolnična zakladnica), -> Goldenes Rossel (o. 1403), — > solnica fr. kralja Franca /., itd. Prim. tudi o znamenitih najdbah, npr. —> Sutton Hoo, -> Nagy-Szent-Mikl6s in -> mainški zlati nakit. L: Zlato i srebro Zadra (Zgb 1951); SvvarzenskiR (1954 [1967]); varii auctores, Gold and Silverwork (EWA VI, 1962 — L!); Ivan Bali, Bojana Radojkovič, Marjetica Simoniti-Šetinc Sc alii, Zlatarstvo (ELU 4, 1966 — L!); J. Taralon: Les Tresors des čglises de France (P 1966). — Cf. J. Braun (1922—1923; 1940), H. Busch (& B. Lohse 1959), J. Deer (e. g. 1966), J. Evans (1921; 1953), H. Fillitz (večina, npr. 1953; 1954; 1963; 1964; 1967; 1969), J. G. Th. Graesse (1872 [1879]; & F. Jaennicke 1920), E. G. Grimme (1957; 1962), H. Kohlhaussen (1955; 1968), E. Kris (1932), A. Morassi (1936), M. Rosenberg (* 1909— 1922; ‘1922—1928), H. Schnitzler (I—II 1957—1959), E. Steingraber (1956), etc. »Zlata tabla« (nem. Goldene Tafel) iz Liine- burga, po 1698 ukradenem zlatem zakladu imen. krilni olt. (o. 1410/20, Hannover, prej v bene¬ diktinski c. sv. Mihaela v Luneburgu): 36 pri- 2369 Zlata vrata — znamenje 2370 zorov iz Marijinega in Kristusovega življenja, med njimi najstar. znani poznosrednjev. primer —> Ecce ho mo. L: V. C. Habicht: Die Goldene Tafel der St. Michaeliskirche zu Liineburg (Bremen 1922); Stange III (1938, p. 162 ss); ThB XXXVII (1950, p. 121—22 — L!). — Cf. H. von Einem (1929). Zlata vrata -> Srečanje pri Zlatih vratih Zlati antependij —» Baselski antependij zlatica (lat. ranunculus, nem. der Hahnenfufi), rastlinski rod. Vrsta ranunculus acer L. krasi npr. kapitel na juž. strani korne pregraje katedr. v Naumburgu (dkč. 1249). L: cf. L. Behling (K-Graz 1964). Zlati evangeliar Henrika III., iluminiran rkp. (Echternach 1045/56, Escorial, Cod. Vetrinas 17), ki gaje bil ta vladar podaril katedr. v Spe- yerju. Med miniaturami npr. Marija na prestolu s Henrikom III. in Agnes pa Pomnožitev kruha in nasičenje množice in Ozdravljenje mrtvoudnega (spuščanje skozi okno). L: Diringer Book (1958). — Cf. G. Schiller (1966). »Zlati konjiček« —» » Goldenes Rossel« zlati nakit iz Mainza -> Mainški zlati nakit zlati oven, krilata živa), ki jo je Nefeli podaril Hermes, da bi njena otroka Hele in Friksos lahko zapustila -> Orhomene in se tako rešila Pred hudobno mačeho Inoje. Ko sta jezdila čez kopno in morja, se je Heli zvrtelo, da je padla v motje (ki se odtlej imenuje Helino morje ali Helespont), Friksos pa je na ovnu srečno prispel v deželo Kolhijcev ob Črnem morju, kjer ga je sprejel kralj Ajetes. Ovna je Friksos žrtvoval Zeusu, njegovo kožo, zlato runo , pa podaril Ajetu. Zlati psalter v St. Gallenu -^Psalterium Au- re “m (o. 880/90) zlati rez (angl. the golden section, it. la sezione aurea, nem. goldener Schnitt ), razmerje, ki ga ponazarja razdelitev črte (a) v dva neenaka dela, in sicer tako, daje manjši del (c) v istem razmerju z večjim delom (b) kakor slednji s celotno dolžino črte (c : b = b : a). V star. lit. so na splošno močno precenjevali pomen zlatega reza v zgod. lik. umetnosti. L: M. Borissavlievitch: Golden Number and the Scientific Aesthetics of Architecture (L 1958). — Cf. R. Wittkower (*Daedalus, 1960). zlato runo (fr. la Toison d'or, nem. das goldene Vlies[s]), ktzno—» zlatega ovna, ki ga je šel—» Jazon z argonavti iskat za kialja Pelijo (->Pelias). V spominu na to zgodbo v XV. st. ust.-»red Zlatega runa. , Zlato tele, bibl. ik. m. (2 Mojz 32). Največ¬ krat predstavljen prizor —» Čaščenje zlatega te¬ leta, včasih tudi —» Mojzes uniči zlato tele. Zmagoslavje Ariadnc —>Bdkhos in Ariadna Zmagoslavje Flore, slika G. B. Tiepola (o, pl, 72 X 89 cm, 1743/44, San Francisco, M. H. de Young Memorial Mus.). Zmagoslavje Nedolžnosti (angl. The Triumph of Chastity, fr. Le Triomphe de la Chastetč), alegoričen motiv. Mdr. ga zaznamuje -» voz, ki ga vlečeta enorožca. Up: npr. Cosimo Rosselli (Torino, Gali. Sabauda). L: Marie Icon II (1932, p. 152—53, repr. 140—41, 152, 160, tudi t. pri p. 128 [več enorožcev]). — Cf. B. Berenson (L: Ph 1963, repr. 1015). Zmagoslavje Vere (it. II Trionfo della Fede), orjaški, s 5 plošč tiskani lesor., ki ohranja Ti- zianovo kompozicijo iz o. 1511. Upodobitev navezuje na srednjev. tradicijo, pos. na izročilo ilustracij Petrarkovih Trionfi, hkrati pa priča o vsebinskem vplivu Savonarolovega 1497 ob¬ javljenega dela Triumphus Crucis. Sprevod uva¬ jajo predstavniki Stare zaveze od Adama in Eve prek Noeta in Abrahama do Mojzesa, Jozueta in Davida, sledi Kristus na zmagoslavnem vozu, ki ga vlečejo 4 simboli evangelistov, slede apo¬ stoli in svetniki in med slednjimi sv. Krištof.] L: cf. P. Kristeller (1906), E. Panofsky (Problems in Titian 1969). zmaj (lat. draco, fr. le dragon, nem. der Drache) je v kršč. ikonografiji predvsem podoba —> hudiča (cf. e. g. —» Mihael). L: LCI I (1968, stp 516—24 — L!).7 Zmagoslavni voz cesarja Maksimilijana” I. —» Veliki zmagoslavni voz Zmaj v Babilonu (nem. Der Drache zu Babel), bibl. ik. m. (Dan 14, 23—27). Up: npr. M. Me- rian star. (bakr. v Bibliji, 1630). Zmernost kot ena izmed kreposti -» Tempe- rantia (—» štiri kardinalne kreposti) znamenje, skupno ime za raznovrstne na pro¬ stem postavljene kršč. nabožne spomenike, raz¬ lične po gradivu in tehn. izvedbi (kamn. in zidana znamenja, stebri in odprte kapelice), po ikonogr. vsebini (križi, Marijina znamenja), pobudi, ki jih je narekovala (pokopališki svetilniki, votivna 77 — Leksikon 2371 znamke — Zoffany, John 2372 resp. zahvalna resp. spominska znamenja, iz čisto devocionalnih nagibov postavljena zna¬ menja) in ne nazadnje po kakovosti, saj gre večidel za značilne izdelke poljudne ali kar ljudske umetn., velikokrat pa tudi za obče po¬ membne um. spomenike (npr. t. i. Pestsdule na dunajskem Giabnu). Heterogenost gradiva, ki ga izpričuje tudi terminologija v raznih jezikih (npi. angl. the roadside cross in the cairn, fr. le montjoie, hrv. pil, nem. der Bildstock, die Bet- sdule, die Kreuzsdule, die Totenleuchte, das Weg- kreuz, das fVegbild, das Marterl, das Stockl), bistveno dopolnjuje tudi raznovrstnost krajev, kjer so znamenja postavljena: na pokopališčih (pokopališki svetilniki), na križpotjih (kot je npr. lepo videti na miniaturi f. 51 v v Sijajnem horariju vojvode berryjskega, tako rekoč v spo¬ min na znamenja iz časa križarskih vojn, zazna¬ mujoča kraje, od koder je mogoče videti Jeru¬ zalem), ob vhodih v vasi, na prelazih, mostovih itn., naposled pa seveda tudi sredi naselij. Z umzg. vidika so gotovo najpomembnejši t. i. irski križi, plod irske in anglosaške zgodnjekršč. kulture, kamn. križi, ki jih poznamo od poznega Vil. st. dalje, tj. od najslavnejšega med njimi, ki se je ohranil v Ruthwellu v juž. Angliji (pe¬ ščenec, viš. 4,95 m, Dumfriesshire, cf. infra lit., M. Schapiro). L (kot gradivo raznovrstna, od poljudno nabožne in etnogr. do znanstv. umzg. interpretacij): Frst. [= France Stele], Na polju znamenje stoji... (IS V, 1929, št. 27, p. 212—13); F. Zoepfl, Bildstock (RDK II, 1948 — L!); Franz Hula: Die Totenleuchten und Bildstocke Osterreichs: Ein Einblick in ihren Ur- sprung, ihr Wesen und stilistische Entwicklung (W 1948); EWA I (1959, stp 454, t. 290—91), VIII (1963, stp 315—16), XI (1966, stp 661); Andela Horvat, pil (ELU 3, 1964, — L!); ZadnikarZ (1964 — L!; 2. izd. 1970); Eduard Skudnigg: Bildstocke und Totenleuch¬ ten in Kamten (Klagenfurt 1967, »Kamtner Heimat- leben« 9); Georg Wagner: Barockzeitlicher Passions- kult in Westfalen (Mii 1967, »Forsch. zur Volks- kunde« 42/43); »US« 7 (1968, f p. 59); »PKG« 5 (1969, t. 78 — L!). — Cf. J. Flis (1908, p. 164—65), A. K. Porter (1931), M. Schapiro (*1944 — ob križu v Ruthvvellu), G. Schiller (II 1968, p. 114 [L!], repr. 353), A. Stegenšek (1911), J. Weingartner (1948), etc. znamke —> poštne znamke znanje kot atribut nečimrnosti -> knjige kot znamenje nečimrnosti in minljivosti Žnidarčič, Asta (1916— ), slov. um. zgodo¬ vinarka (dipl. 1949) in pesnica, kustos NG. Prispevki v SBL in raznih slov. časopisih in časnikih. L: cf. B. Pečar (1970). »zobčasti slog« —> Zackenstil zob v kleščah, atribut sv. -> Apolonije zodiakalna znamenja, 12 znamenj —> živalskega kroga: oven (lat. aries, 21. lil. —20. IV.), bik (taurus, 21. IV. —20. V.), dvojčka ( gemini, 21. V,— 21. VI.), rak ( cancer, 22. VI.— 22. Vil.), lev (leo, 23. Vil,— 22. Vili.), devica ( virgo, 23. Vlil. do 22. IX.), tehtnica (libra, 23. IX,—22. X.), škorpijon (scorpio. 23. X.—21. XI.), strelec (sa- gittarius, 22. XI.—20. XII.), kozorog (capricor- nus, 21. XII.—19. L), vodnar (aquarius, 20. 1.— 18.11.) in ribi (pisces, 19. II.— 20.111.). Zoege van Manteuffel, Kurt (1881 — 1941), nem. um. zgodovinar, prom. pri A. Goldschmidtu 1909, nazadnje direktor dresdenskega graf. ka¬ bineta (Kupferstichkabinett). Prispevki v ThB. B: Die Bilder und Zeichnungen des Antonio Pisano (Halle 1909, dis.); Hans Holbein der Maler (Mn 1920); Hans Holbein: der Zeichner fiir Holzschnitt und Kunst- gevverbe (Mn 1920); Das flamische Sittenbild des XVII. Jahrhunderts (Lpz 1921, »Bibl. der Kg.« 2); Der deut- sche Holzschnitt: sein Aufstieg im XV. Jahrhundert und seine gr ofie BI ute in der er sten Halfte des XVI. Jahrhunderts (Mn 1921, »Kg. in Einzeldarstellungen« 1); Der deutsche Kupferstich: von seinen Anjdngen bis zum Ende des 16. Jahrhunderts (Mn 1922, ista z. 2); Die niederlandische Radierung: von ihren Anfangen bis zum Ende des 17. Jahrhunderts (Mn 1925, ista z. 5); Alfred Rethel (Hmb 1926); Die Kiinstlerfamilie van der Velde (Blf-Lpz 1927, »KM« 117). Zoffany, John, s pr. im. Johann Zaujfely (1733 do 1810), nem.-angl. (verj. ž.) slikar, predvsem portretist (—»■ conversation piece). R. pri Frank¬ furtu a. M., dvorni slikar trierskega volilnika, od o. 1760 v Angliji, se uveljavil z -> gledališkimi podobami za igralca Davida Garricka, 1769 član Royal Ac., 1772—76 po kraljevem naročilu v Florenci, 1776 na Dunaju, 1778—79 v Parmi, 1779 vrnitev v London, 1783—89 v Indiji, u. (77) v Angliji. S: npr. Žrtvovanje Poliksene (1758, Koblenz, Mittelrhein-Mus.), Venera na vodi (1760, Boideaux, Mus. des Arts Decoratifs), Kraljica Charlotte s sinovoma (o. 1765, Bucking- ham), Charles Maclin kot Shylock (1767/68, Tate), Garrick v Ben Jonsonovem » Alkimistu« (1770, Castle Hovvard, Yorkshire), Risanje po živem modelu v Royal Academy (The Life Class at the Royal Ac., z avtp., mdr. Benjamin West, Hayman, Reynolds, Wilson, 1772, Windsor), znana Tribuna v Uffizijih (La tribuna degli Uffizi, 1772—76, ib.), Avtp. z lobanjo, peščeno uro in knj. z napisom »Ars longa, vita brevis « (1776, Uffizi), Vnuki cesarice Marije Terezije (1778, Ksthist. Mus.), Zbirka Charlesa Towneleya (1781—82, Burnley [Lancashire], Towneley Hall, Art Gali.), Smrt kapitana Cooka (o. 1789/97, Gnenwich, Nat. Maritime Mus.). L: Johann Zoffany (L 1960 [rk, Arts Council]); Mary fVebster (Kindler V, 1968, s. v. — L!); ead.: 2373 Zofija — Zschietzschmann, Willy 2374 Johann Zoffany (Mi s. a., »MdC« 237); BM (sept. 1971, repr. 83). — Cf. H. H. Hawley (1964, št. 83), H. Honour (1968), Luc Menaše (Lj 1963, p. 246 etc.), G. C. Williamson (& V. Manners 1920). Zofija (grš. Hagia Sophia, it. Sofia, nem. Sophia [resp. die gottliche Weisheit], rus. Sofija, Sonja, kršč. personifikacija »Božje modrosti« in hkrati po legendi rim. svetnica (u. 120), ki naj bi imela 3 hčere: Fides, Špes in Caritas ( ~>tri teološke kreposti). Njej bile posv. cerkve v Cari¬ gradu, Kijevu, Novgorodu, Ohridu in Solunu, po njej resp. baziliki imen. tudi bolg. prestolnica. Up: npr. v Baptisteriju v Briksnu (StS, sreda XIII. st.), v c. sv. Zofije v kraju Eschau pri Strasbourgu (polihr. les. kip, 2. pol. XV. st.). L: Mille santi (1931); Eugen Biser, Mater pulchrae dilectionis: Die Abwandlungen des Sophienmotivs in theologischer Sicht (Das Miinster, 1958); Reau m/3 (1959, p. 1232—33). — Cf. G. de Tervarent (1949). Zola, Emile (1840—1902), fr. romanopisec in kritik, eden izmed redkih javnih zagovornikov Maneta v 1860-ih letih, naklonjen Courbetu, impresionistom in vsaj spočetka tudi Cezannu. Up.: Cezanne (Emile Zola in Paul Alexis, 1868, Daniel Wildenstein), Fantin-Latour (*Atelje v četrti Batignolles, 1870, Louvre), Ed. Manet (*Portret Žmila Zolaja, 1868, ib.). B (lik. umetn.): Mes Haines: Causeries artistiques et litteraires+ (P 1866); Mon Salon+ (P 1866); Edouard Manet: F.tude biographique et critique+ (P 1867 [skup¬ na izd. vseh treh tekstov 1879]); (uv) Exposition des Oeuvres d’Edouard Manet+ (P 1884 [razst. kat.]); Mes Haines (P 1928, kom. Maurice Le Blond, »Emile Zola: »Coli. des Oeuvres Completes« 40 [ponatis vseh štirih tekstov]). L (um. zgod.): Ima N. Ebin, Manet and Zola (GBA, 1945). — Cf. G. H. Hamilton (1954), J. Re- wald (1936 [1939]). Zopfstil (nem.) —> kitasti slog Zora, jutranja zatja -> Aurora {Žos) Zoracli, William (1887—1966), amer. (ž.) ki¬ par. R. na Litvanskem, v ZDA od 1891, stud. v Parizu, do o. 1922 slikar, živel v New Yorku. L: Glassman (1935); UJE 10 (1943); WWAA (1959); SeuphorS (1961). — Cf. P. S .‘tVingert (1938). Zorman, Ivan {Janez), (1889—1969), slov. um. ljubitelj in muzealec, r. v Lj. Soust. in prvi pred¬ sednik (od 1918) društva Nar. gal., upravnik in nato prvi ravnatelj NG (do 1950). Poročal o lj. um. razstavah (npr. LZ 1915—18, Nar. list). B: ,Narodna galerija v Ljubljani ‘ (Kron, 1934). L: IS V (3. II. 1929, p. 37 — f); Anica Cevc (Delo, 29. VII. 1969, p. 5 — f); Stane Mikuž, Spominu Janeza Zormana (ib., 17. IX. 1969, p. 5). Zorn, Anders (Leonard), (1860—1920), Šved. slikar, grafik in kipar, virtuoz z »impresioni¬ stično« potezo čopiča, kozmopolitski portretist in priljubljeni upodabljavec krepkih, čutnih aktov, zlasti pri kopanju, v naravi. S: Avtp. (d. 1889, Uffizi), Mrs. Palmer Potter (d. 1893, A1C), Mrs. Gardner v Benetkah (d. 1894, Boston ISG), Avtp. z modelom (d. 1896, Stockholm). G (jedk.): poleg aktov zlasti portreti, e. g. A. Renan, A. Strindberg, P. P. Trubeckoj, Max Liebermann, Anatole France (d. 1904), A. Rodin (d. 1906), itd. — V kraju, kjer je bil živel {Mora), so 1939 odprli muz. njegovih del (o. 100 slik pa akvareli, risbe in jedk.). L: A. Dayot (Edouard-Joseph IH, 1934, s. v.). — Cf. G. Boethius (1959), A. Romdahl (1924), F. Ser- vaes (1925). Zornik, Klavdij (1910—_), slov. slikar, r. v Kopru, dipl. 1938 na ak. v Zgb; v Bosni, kamor je bila za nem. okupacije izgnana družina (iz Mrb), odšel k partizanom. Prvič razstavil v Mrb 1939, prva samost, razst. v MaGal 1953. Od 1957 poučuje na AUU (ALU) metodiko pouka in lik. teorijo (docent 1959; izr. prof. 1965). Najboljša slika: Mati (o, les, 1955, MG). L: AS (1958); ŠijanecS (1961); Jelisava Čopič, Klavdij Zornik (Lik. rev., 1962); Vera Visočnik, Slikar Klavdij Zornik (Borec, 1970, p. 1011—14). Zotto, Antonio dal —> Dal Zotto, Antonio Zrak (lat. Aer, fr. F Air, nem. die Luft), eden izmed elemcn+ov (—>- št ; rje elementi). Up: npr. znana *perorisba v z. ponarejenih dekretalij iz o. 1200 (t. i. Liber Pontificalis, Reims, Bibl. Mu- nicipale, Ms. 672): zrak .personificiran kot raz¬ kol ačen moški z iztegnjenimi rokami (podoben Vitruvijevemu človeku), »obdaja vse, kar je med nebom in zemljo«, roke in noge mu segajo do -> štirih vetrov (zgornja zaznamovana kot AQVlLO in EVR, spodnja kot ZEPH1R in AVSTER), v 3 segmente kroga pa je vključenih -> devet muz in 3 v. predstavniki: levo VRAN1A, POL1MNIA, EVTERPE in ARION za litera¬ turo; spodaj ERATO, MELPOMENE, TER- PS1CORE in ORPHEVS za muziko, des. pa TAL1A, CLIO, CALIOPE in P1TAGORAS za naravoslovje. L: Marie Icon II (1932, p. 277 & 295—96, repr. 341 p. 309). — Cf. J. Evans (1966, repr. 50 p. 199). zrcalo —> ogledalo Zschietzschmann, Willy (1900—_), nem. klas. arheolog, univ. prof. v GieBnu. B: Die hellenistische und romische Kunst (Wi/Po 1939, »HdKw«); Kunstgeschichte der Griechen und 2375 Zuccari, Federico — Zupan, Fran(ce) 2376 Romer (Stu 1955, »Kleine Kg. * der Welt« 2 [izd. Hans Weigert]); Kunst der Etrusker, Rdmische Kunst (FrM 1963, »Ullstein Kg.« 6). Zuccari, Federico, tudi Zuccaro (o. 1540/43— 1609), it. slikar in um. teoretik, značilno izobra¬ žen predstavnik poznega -> manierizma, brat in učenec Taddea Zuccarija (infra). Mdr. seje 1574 mudil v Franciji, Antvverpnu in Angliji, do 1579 dkč. fresko Poslednje sodbe v kupoli florent. stolnice (ki jo je bil 1572—74 zač. Vasari), 1585—89 akt. v Španiji, si pc vrnitvi sez. in premišljeno okrasil hišo v Rimu (ob vznožju Pincia pri c. Trinita dei Monti na zemlji, ki jo je bil dobil v dedni zakup, cf. s. v. Rim [palače: —> Palazzctto Zuccari ]), v njej vodil medtem (1588) na njegovo pobudo ust .Accademia di S. Luca in 1598 postal njen principe. B: * Videa de' scultori, pittori e architetti: divisa in due libri+ (T 1607); pon. izb.: * Ser it ti d'arte (F 1961, izd. Detlev Heikamp, »Fonti per lo studio della storia dell’arte inedite o rare« 1). L: EWA vm (1963, stp 443 — L!); SchlosserL (1964); »US« 9 (1969, p. 12). — Cf. A. Biunt (1940), G. Briganti (Lpz 1962), E. Panofsky (Idea 1924), H. Voss (II 1920), F. Wiirtenberger (RJb, 1940, p. 91— 93, 136 & 138; 1962). Zuccari, Taddeo (1529—1566), it. slikar, eden izmed pogl. predstavnikov poznega manierizma v Rimu, r. blizu Urbina (SanfAngelo in Vado), u. (37) v Rimu. S: npr. freske v Rimu v Villa Giulia in c. Sta Maria della Consolazione (Capp. Mattei), od 1559 pa v Capraroli (—> Caprarola: Villa Farnese). L: J. A. Cere, Two of Taddeo Zuccaro’s last commissions, completed by Federico Zuccaro, I: The Pucci Chapel in S. Trinita dei Monti (BM, jun. 1966); Bcrnhard Kerber (Kindler V, 1968, s. v. — L!); »US« 9 (1969, repr. p. 107); J. A. Cere: Taddeo Zuccaro: His Development studied in his Drawings (Glasgow-L 1969). — Cf. G. Briganti (Lpz 1962), P. Della Pergola (n 1959, p. 140—41 — L!), H. Kom II 1920). Zucchi, Jacopo (1541/42—1589/90), it. florent. slikar, eden izmed predstavnikov poznega -> manierizma, Vasarijev sodel., r. v Florenci, u. tam ali v Rimu. S: npr. A mor in Psihe (d. 1589, Borghese), Zlata doba, Srebrna doba in Železna doba (vse les, Uffizi), pos. freske v Rimu v Pa), di Firenze (—> štirje elementi in —> štirje letni časi), v Sto Spirito in Sassia (1583) in v Pal. Ruspoli. L: A. Calcagno, Jacopo Zucchi e la sua opera in Roma (II Vasari, V, 1932; samost, izd. R 1933); Venturi IX/6 (1933). — Cf. G. Briganti (Lpz 1962), P. Della Pergola (n 1959, p. 57—59 — L!), F. Saxl (»Antike Gotter 1927), H. Voss (1913; II 1920), F. VViirtenberger (RJb, 1940). Zucker, Paul (1890—_), nem. -amer. (ž.) um. zgodovinar in arh. (dr. ing.). R. v Berlinu, za nacizma emigriral iz Nemčije, od 1937 dalje v ZDA. Izd. Ztschr. f. Gesch. u. Asthetik der Architektur. B: Raumdarstellung und Bildarchitekturen im Flo¬ rent iner Quattrocento (Lpz 1913); Die Brucke: Typo- logie und Ceschichte ihrer kiinstlerischer Gestaltung (BI 1921); ,Der Begriff der Zeit in der Architektur ‘ (RepKw, 1923/24); Die Theaterdekoration des Ba- rock: Eine Kunstgeschichte des Biihnenbildes (BI 1925); Die Theaterdekoration des Klassizismus (BI 1925); (& Hans Willich) Die Baukunst der Renaissance in Italien (Wi/Po s. a. [1929]); Entmckiung des Stadt- bildes: Die Stadt als Form (Mn etc. 1929); American Bridges and Dams (NY 1941); (izd.) New Architecture and City Planning: a Symposium (NY 1944); Styles in Painting: a comparative study (NY 1950); n. izd.); Town and Square: From the Agora to the Village Green (NY: Columbia UP 1959); Fascination of Decay, Ruins: Relic-Symbol-Ornament (Ridgevvood [N. J.] 1968). L: UJE 10 (1943); WWAA (1959); WWAm (1964—65). Zulajka —> Putifarjeva žena in Jožef Ziilch, VValter Karl (1883—1966), nem. um. zgodovinar, znan predvsem kot raziskovalec Griinevvaldovega življenja in dela (odkril mdr. njegovo pravo ime). B: Entstehung des Ohrmuschelstiles (Hdl 1932, »Heidelberger kstgeschichtliche Abh.«); ,Die Kiinst- lerfamilie van Valckenborch' (OH, 1932); Frankfurter Kiinstler 1223—1700 (FrM 1935); Der historische Griinetvald: Mathis Gothardt-Neithardt (Mn 1938; okr. izd. Mn 1949 ; 2., rev. izd. z naslovom: Griine- wald: Mathis Neithart gennant Gothart, Lpz 1954). Zuloaga (y Zabaleta), Ignacio (1870—1945), šp. slikar, priljubljen po vsej Evropi v letih pred 1. svet. vojno. S: razsežne, na šp. izročilo (Ve- lazquez, Goya) navezujoče, ploskovite in hkrati čvrsto izrisane podobe, portreti in značilni šp. ljudski liki (bikoborci, pritlikavci, itd.) pred kastilsko pokrajino, npr. Achieta in Merceditas (oba 1911/13, Washington), Maurice Barres pred Toledom (1913, Louvre), itn. L: cf. L. Benedite (čcoles etrangčrcs 1924), E. La- fuente Ferrari (1950), B. S. Myers (V 1969, s. v. [tekst Philippe de Montebello]), etc. Zumbusch, Kaspar Clemens von (1830—1915), nem. kipar, od 1873 dalje prof. na dunajski ak. P: npr. Beethovnov spom. (1880) in spom. ces. Marije Terezije (dkč. 1887) na Dunaju. L: »PKG« 11 (1966 —L!). Zupan, Fran(ce), (1887—_), slov. slikar, krajinar. R. v Lj, dkč. učiteljišče, 3 leta obisko¬ val zas. šolo Riharda Jakopiča ter po 1. svet. vojni z njim slikal na Dolenjskem in okrog Škofje Loke. Poleg oljnih slik številni akvareli. 2377 Zupan, France — zvezdarstvo in zvezdoslovje 2378 L: ŠijanecS (1961); F. Steli (ELU 4, 1966, s. v.); France Zupan (Lj 1967 [rk, MeGal], uv Špelca Čopič). Zupan, France (1929— ), slov. um. zgodo¬ vinar. R. v Lj, tu dipl. (1957), kustos v NG (1957—61), odtlej na Inštitutu za sociologijo in filozofijo. B :,Grintovci v likovni umetnosti' (Planinski vestnik, 1962); ,Gora v podobi skozi stoletja' (ib., 1963); ,Gore v podobi' (J. Munda, Žepič & Zupan: Gore v besedi, podobi in glasbi, Lj 1965); Gore v podobi (Slovenj Gradec 1965 [rk]; nem. kat. za razst. v Celovcu 1965). L: ULj (1969 — B!). Zupanec-Sodnik, Anica, r. Zupanec (1892—_) slov. slikarka, r. v Lj, stud. v Miinchnu, Pragi in Florenci. S (o & akvarel); cvetlična tihožitja, krajine, itd. L: ŠijanecS (1961); K. Dobida (ELU 4, 1966, s. v. Sodnik). Zupnick, Irving L(atvrence), (1920——), amer. um. zgodovinar, slikar in kipar, zdaj prof. za zgod, renesančne umetn. na Harpur College {State Univ. of New Yor!c) v Binhamtonu, N. Y. B: ,The »Aesthetics« of the Early Mannerists' (AB, 1953); ,Concept of space and spacial organization in ort' (J Aesth, 1959); ,Social conflicts of the impres- sionists: Zola's oppinions versus evidence in portraits' (Coli Art J, 1959/60); ,Iconoiogy of style (or W61fflin reconsidered)' (J Aesth, 1961); ,Bruegel and the Re¬ volt of the Netherlands' (Coli Art J, 1964); ,Pontormo's Early Style' (AB, 1965); .The Mystery of the Merode Mousetrap' (BM, 1966); ,The meaning of BruegeVs »Nobody « and »Everyman «‘ (GBA, 1966). Zurbaran, Francisco de (1598—1664), šp. sli¬ kar, na katerega je pomembno vplivalo Cara- vaggiovo slikarstvo, eden izmed v. mojstrov šp. XVII. st. Učil seje v Sevilli, 1617 postal mojster in se oženil, v letih 1640—58 s sodel. slikal za Juž. Ameriko, u. v Madridu. S: zlasti monumen¬ talne upodobitve meniških svetnikov in meniških legend, tudi portreti, med nabožnimi slikami s posebno bogato simbolično vsebino npr. Naza- reška hišica (o. 1630, CMA), sicer pa med zgod¬ njimi deli npr. Sv. Serapion (d. 1628, Hartford), cikla iz legende blaženega Petra ‘Nolaska (1629, katedr. v Sevilli in Prado) in iz legende sv. Bo¬ naventure (1629, npr. Sv. Bonaventura pri molitvi, Dresden, in Smrt jv. Bonaventure, Louvre), Po¬ veličanje sv. Tomaža Akvinskega (1631, Sevilla, Mus. Provincial de Bellas Artes), 2 tihožitji (1633, Florenca, z. Contini-Bonacossi, & o. 1633/34, Al C), Sv. Anzelm (les, 1636/39, Cadiz, Mus. Provincial de Bellas Artes), Čaščenje pastirjev (d. 1638, Grenoble, Mus.) in SV. Bruno v ekstazi (1638/39, Cadiz, Mus. Provincial de Bellas Artes), iz pozn. obd. pa Frančišek As. z lobanjo (o. 1658/ 60, Alte Pin.) in Sv. Apolonija (1662, Louvre). L: Jose Gudiol (EWA XIV, 1967, s. v. — L!); J. Vaquero (Kindler V, 1968, s. v. — L!). — Cf. H. Kehrer (1918), H. Soehner (1963 — L!), M. S. Soria (1953 [2. izd. 1955]). Zurcher, Richard (1911—_), švic. um. zgo¬ dovinar, docent in zdaj prof. na univ. v Zurichu. B: Der Anteil der Nachbarlander an der Entvvick- lung der deutschen Baukunst im Zeitalter des Spdt- barock (Ba 1938); Stilprobleme der italienischen Bau¬ kunst des Cinquecento (Ba 1947; n. izd. 1955); ,Ita- lienische Landschaften' (Du, 1950); Dauer und Wand- lung in der europaischen Kunst (Erlenbach/Z-Stu 1954). ZURICH, gl. mesto enako imen. švic. kantona z romansko katedr. ( GroJSmiinster ). L: Reclam Š (1966); EWA XIII (1967, stp 782—84 — L!). — Cf. lit. s. v. konjeniški spomenik. — Landesmuseuin ( Heimatplatz 1). S: mdr. zastopani Pieter Coecke van Aelst (atr.: Avtp. z ženo. o. 1545), Fiissli (Avtp. v razgovoru z Joh. Jak. Bodmerjem, o. 1780; Greh, ki ga preganja smrt, 1799), H. von Marees {Avtp. s klobukom v roki, 1873/74), Cezanne (npr. Gora Sainte Victoire, o. 1905), C. Monet {Gospod s sončni¬ kom, 1867), »carinik« Rousseau {Portret Pierra Lotija, o. 1910), M. Liebermann {Oude Vinc, 1905), Hodler, Segantini, L. Corinth (npr. Avtp. z golim modelom, d. 1903, in Zadnji avtp., d. 1925), E. Munch {Zimska noč, o. 1900), P. Bon- nard (npr. Ambroise Vollard, o. 1906; Gospa pri mizi z zajtrkom, o. 1910; Signac s prijatelji na jadrnici, 1924/25). L: Kunsthaus Ziirich: Aus der Sammlung (Z 1959). Zvedavost —> Radovednost Zvestoba -> Fidelitas Zvezani Prometej (fr. Le Supplice de Promethee, nem. Der gefesselte Prometheus), grš. mit. ik. m.: po zapovedi maščevalnega Zeusa, ki je Prome¬ teja izročil Hefaistu, sta Hefaistova služabnika Kratos (Moč) in Bia (Sila) titana odvlekla v skit- sko puščavo in ga tamkaj nad strašnim prepa¬ dom z nerazvezljivimi verigami prikovala na steno gore Kavkaza, Zeusov orel pa mu je vsak dan kljuval jetra. Up: npr. Gustave Moreau. L:PiglerII(1956,p. 211—13). zvezda (lat. stella, angl. the star, fr. Vetoile, nem. der Štern), kot luč, ki sveti v temi, obče veljavni simbol duha in svobode. Cf. s. v. petero¬ kraka in šesterokraka zvezda. zvezdarstvo in zvezdoslovje. Astrologija (nem. die Sterndeutung) in astronomija (nem. die Stern- kunde in die Himmelskunde) sta tehtno vplivala 2379 Zvezdasti plašč cesarja Henrika II.— žanr 2380 na lik. umetn. zlasti v dolgem obd., ko tako rekoč ni bilo mogoče razločevati med njima (-> sedem planetov, —zodiakalna znamenja, —> živalski krog). L: varii auctores, Astronomy and Astrology (EWA II, 1960, stp 39—88 — L!); Saturn and Melancholy (1964); Wilhelm Knappich: Geschichte der Astrolo- gie (FrM 1967). — Cf. F. Saxl (1912; »1915; *H 1927; »1934; *m 1953), A. Warburg (*1932). ♦Zvezdasti plašč cesarja Henrika II. (zlata ve¬ zenina na temno vijoličastem kepru, bela, rdeča, modra in zelena svila, 1010/20, Bamberg, stol- nična zakladnica); z napisi zaznamovani evang. prizori in podobe ozvezdij. L: »PKG« 5 (1969, t. 109 — L!). zvezde na nebu -> Abra{ha)nu napove bog šte¬ vilno potomstvo. Zvijača Gabaoncev, bibl. ik. m. (Joz 9, 3—-15). Up: npr. miniatura v —> Maciejowskega kodeksu (o. 1250). zvitek, knjižni (angl. the roli, nem. die Buch- rolle). Med iluminiranimi primeri je znamenit -> Jozuetov zvitek. L: T. Birt: Die Buchrolle in der Kunst (Lpz 1907). — Cf. K. Weitzmann (1947). ZWEINITZ ( Koroška, Avstrija). V žup. c. St. Egydius StS-e s konca XIV. st. in iz časa internacionalnega gotskega sloga (d. 1421). L: cf. W. Frodl (1944). ZWETTL v Spodnji Avstriji: cistercijanski samostan ust. 1137. Samostansko c. Marijinega Vnebovzetja ( Klosterkirche Mariae Himmelfahrt) zaznamujejo predvsem v letih 1343—83 sez. gotski kor s kornim obhodom in žarkasto razpo¬ rejenimi kapelami, baročno zah. pročelje, ki ga je po načrtu Matthiasa Steinla izvedel Josef Munggenast (1722—27), in bogata baročna notr. oprema. L: OKT (XXIX); EWA n (1960, stp 168); Rec- lam A I (1961). — Cf. E. Hempel (1965). Zvvitter, Fran (1905—_), slov. zgodovinar, r. v Beli cerkvi pri Novem mestu, univ. prof. v Lj, dopisni (od 1953) in redni (od 1958) član SAZU, mdr. pomemben raziskovalec zgodovine slov. mest. B (izbor); Starejša kranjska mesta in meščanstvo (Lj 1929, dis.); , Razvoj ljubljanskega teritorija'' (GV, 1929/30); ,K predzgodovini mest in meščanstva na starokarantanskih tleh' (Kosov zb., 1953). L: ULj I—B (1957 [B!]; 1969 [B!]); J. Šorn (Kron, 1965). Zykan, Josef (1901— ), avstr. um. zgodo¬ vinar in konservator, stud. na univ. na Dunaju (Strzygowski), od 1938 dalje konservator v avstr. Bundesdenkmalamt. B: ,Kremser Schmidt in Slowenien' (Mitt. der Ges. f. vergleichende Kstforschung in Wien, X. 1956/57, p. 6 ss). L: 5G (1951, s. v.). w Z žaba (angl. the frog, fr. la grenouille, nem. der Frosch), ik. m.: zaradi nenehnega kvakanja in ker so bile žabe —► druga nadloga v Egiptu, v kršč. umetn. simbol hudiča, včasih pa tudi here¬ tikov. Eden izmed atributov —> Pirminija. Cf. s. v. Leto spremeni likijske kmete v žabe in krastača. L: A. Jakoby-Spiege!berg, Der Frosch als Symbol der Auferstehung (Sphinx, 1903, p. 215, & 1904, p. 78); Ferguson (1954); Gilbert Trathnigg, Frosch und Krote auf Welser Bildwerken (Oberosterreichische Heimatblatter, 1954). — Cf. J. Braun (1943, stp 610), W. Deonna (1952). žad (angl. the jade, fr. le jade), mineral (skupno ime za nefrit in žadeit), zvečine svetlo zelen okras¬ ni kamen, uporabljan zlasti v kit. umetn. V ka¬ meni dobi iz njega izdelovali tudi orodje, pozn. pa so mu na splošno pripisovali magično moč. L: Berthold Laufer: Jade: A Study in Chinese Archaeology and Religion (Ch 1912); Paul Pelliot: Jades archaiques de Chine (P 1925); Stanley Charles Nott: Chinese Jade Throughout the Ages: A Rewiew of Its Characteristics, Decoration, Folklore and Sym- bolism (L 1936); S. Hovvard Hansford: Chinese Jade Carving (L 1950); Soame R. Jenyns: Chinese Archaic Jades in the British Museum (L 1951); S. Hovvard Hansford: The Seligman Collection of Chinese Art, I (L 1957); Cirlot (1962, p. 153—54); Mirko Juteršek, Jade (ELU 3, 1964). — Cf. A. Salmony (1938; 1952). žanr (fr. le genre iz lat. genus, generis), vrsta ali zvrst (prvotni pomen) in pos. ikonogr. zvrst, v sodobni umzg. lit. pa običajno tista zvrst, ki kaže »vsakdanje življenje vsakdanjih ljudi« ( žanr¬ ski prizori) ali »vsakdanje« ljudi same ( žanrski liki), tj. tipizirane, opredeljene samo kot zastop¬ nike nekega lahko spoznavnega poklica (kmet, delavec, vojak), družbenega razreda (meščan, plemič, proletaiec, berač), starostne dobe (starec, otrok) ali družinske funkcije (mati, dedek). Zato si žanrskih upodobitev v ožjem pomenu ne mo- 2381 žanr — Žena iz Sestosa 2382 remo predstavljati brez človeških likov, po drugi strani pa se žanr razločuje od vseh upodobitev enkratnih ljudi (portret) ali dogodkov (zgodo¬ vinska upodobitev), po karakteristiki »vsakda¬ njega« pa tudi od mit., bibl. evang. in fantastič¬ nih snovi, čeprav v mnogih primerih — vselej, kadar se močneje uveljavljajo v njih »vsakda- njost«, kakršna koli »poljudna tipizacija« pa t. i. notranja ali zunanja enotnost upodobljencev — govorimo tudi o portretnih in zg. ali mit., bibl. in evang. upodobitvah z žanrsko vsebino; z oznako »žanr« so nezdružljive vse po obliki in vsebini resnično monumentalne upodobitve, npr. večina Michelangelovih ali Poussinovih del, prav tako pa tudi dela s posebno pretresljivo vsebino (npr. Goyeve Strahote vojne), ker se pač žanr tudi po čustveni in izrazni strani izmika skraj¬ nostim. Ob koncu antike pomembno uveljav¬ ljenje žanra v helenizmu (liki starcev, stark, ribi¬ čev itn.), v srednjem veku žanrski prizori in liki brez izjeme samo na podrejenih mestih (v okviru stavbne plastike na kapitelih ali konzolah, v IR kot marginalije) ali pa podrejeni drugačni, sim¬ bolični ali alegorični zasnovi (»žanrske« —> upo¬ dobitve mesecev z značilnimi opravili, »žanrsko« predstavljene »Posledice dobre in slabe vlade « A. Lorenzettija itn.); od poznega srednjega veka dalje vse močnejše uveljavljanje žanrske moti¬ vike (npr. Jožefov lik na slikah Rojstva, Poklona kraljev ali Počitka na begu v Egipt), ki v renesansi skupaj s portretom velikokiat že povsem pre¬ rašča ikonogr. okvir, žanr kot docela samost, ikonogr. zvrst pa šele od XVII. st. dalje. Med pomembnimi predstavniki; v grafiki, ki v žanru vodi pred slikarstvom, kot prvi Mojster hišne knjige pozn. pa npr. niirnberški —> Kleinmeister ; v slikarstvu zlasti Nizozemci (npr. P. Christusov Eligij v delavnici, d. 1449, Lehman), med temi v XVI. st. npr. Q. Massys (Menjavec z ženo, d. 1514, Louvre) in Reymerswaele pa Aertsen in P. Bruegel star., od slikarjev, na katere sta zadnja dva vplivala, Marten van Cleve in Beuckelaer, na Jugu pa po star. nabožnih prizorih z žanrski¬ mi značilnostmi (npr. Dom. Ghirlandajo, V. Carpaccio, Paolo Veronese s s.vojimi »Pojedi¬ nami« itd.) predvsem družina Bassano in na prehodu v XVII. st. Annibale Carracci. V samem XVII. st. za žanr kot samostojno zvrst najpo¬ membnejši Holandci (npr. F. Hals, A. van Ostade, G. Dou, G. Terborch, C. Bega, J. Steen, G. Metsu, N. Maes itn.), med Flamci npr. L. Finson, A. Brouvver in D. Teniers, sicer pa na splošno »realistična« 1. pol. st. s caravaggisti, pos. v Franciji brati Le Nain itd.; v XVIII. st. v Franciji Watteau (fetes galantes), Chardin, delno Boucher (npx. Zajtrk, d. 1739, Louvre), Greuze s svojim obrazcem sentimentalnega žarna in na prehodu v nasl. st. L.-L. Boilly, v Italiji G. M. Crespi, P. Longhi, G. Bonito, v Angliji satirični Hogarth in na splošno ter na meji s skupinskim portretom t. i. conversation pieces, na Nemškem D. Chodovviecki, med Slovenci F. Bergant ( Ptičar in Prestar)-, v XIX.—XX. st. npr. Waldmiiller, Menzel, Courbet, Pettenkofen, A. Anker, F. Defregger, Leibl, Munkacsy in Lhermitte, M. Liebermann, Bastien-Lepage in L. Corinth, pos. med Srbi U. Predič in P. Jova¬ novič, med Slovenci pa Jurij Šubic (Pred lovom, 1883, NG), Petkovšek, Kobilca in Žmitek, vsaj delno tudi Grohar (različici Brne, 1899 in pozn.), M. Jama, brata Kralj, Mihelič itd. L: Marie leon I (1931); Wolfgang Hiitt: Das Genrebild (D 1955); Pigler II (1956); ,Genre and Secular Subjects* (EWA VI, 1962 — L!); ,Genre‘ (ELU 2, 1962). — Cf. (tudi s. v. erotika) L. Brieger (1922), M. J. Friedlander (Essays 1947), L. Haute- coeur (1945), E. Hoffmanu (1935), G. J. Hoogewerff (1952), A. P. de Mirimonde (za »muzicirajoče dru¬ ščine«), F. fViirtenberger (1937). »železna krona« (it. Corona Ferrea), zlatarski izdelek (zlato, železo, diagi kamni, IX. st.?, Monza, zakladnica katedr.). Z njo so kronali it. kralje od Berengarija dalje, mdr. Karla V. (1530) in Napoleona L (1804). L: EWA VI (1962, t. 260). ŽELEZNA KAPLA, nem. Eisenkappel ( Koro¬ ška, Avstrija). V podr. c., gotski stavbi iz zadnje četrt. XV. st., StS-e iz o. 1490, mdr. Marijina smrt (s klečečo Marijo). L: cf. W. Frodl (1944). Železnik, Milan (1929—_), slov. um. zgodo¬ vinar, konservator mesta Ljubljane. B: , Osnovni vidiki za Študij »zlatih oltarjev « v Sloveniji' (ZUZ, 1957); ,K problematiki » zlatih ol¬ tarjev«' (ib., Steletov zb., 1959); ,Kranjska rezbarska delavnica druge polovice 17. stoletja' (900 let Kranja: Spominski zbor., Kranj 1960); ,Rezbarstvo 17. sto¬ letja' (Barok na Slovenskem, Lj 1961 [rk, NG]); ,Stare polihromacije' (VS, 1965); ,Rezbarstvo 17. sto¬ letja na Slovenskem' (ZUZ, nv VEL, 1965 [izšlo 1966]); ,Rezbarstvo in kiparstvo 17. stoletja v Sloveniji' (Umet¬ nost 17. stoletja na Slovenskem, Lj 1968 [rk, NG]); Nova Štifta (Lj 1971, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 29). Želimlje -> Vrh nad Želimljem Žena iz Sestosa, ant. ik. m. po Pliniju star. (Hist. nat. X, 5 ali 6): o orlu, ki je bil tako hva¬ ležen deklici, ki ga je bila vzredila, da se je na¬ zadnje, ko je umrla, z njo prostovoljno sežgal. Up: npr. Giulio Romano (risba, 1524/26, Louvre), Giulio Clovio (rkp. miniatura, verj. 1540/60, 2383 žena jezdi na možu — ŽENEVA, Musee d’Art et d’Histoire 2384 Wien, Nat. Bibl., Ms. 2660), Antoine Caron (o, Pariz, zas. z.). L: Susan Woodford, Te Woman of Sestos: A Plinian Theme in the Renaissance (JWCI, 1965). žena jezdi na možu -> Aristoteles) Žena, obdana s soncem -> Mulier amida sole Žena, obdana s soncem, dobi peruti in beži pred zmajem, ki je vrgel za njo »iz svojega žrela vode kakor reko«, ik. m. po -> Apokalipsi (Raz 12, 14—15). Up: npr. Trogerjeva freska v kupoli samostanske c. v —> Altenburgu na Spodnjeavstrij¬ skem (1733). L: Kindler V (1968, repr. p. 561). žene umetnice so se v evr. in sploh zah. umetn. uveljavljale v skladu z občim družbenim razvo¬ jem, na splošno pa dosegale največje uspehe v t. i. poznih obdobjih, v manierizmu, rokokoju, XIX. st. in pos. dobi impresionizma in fin de siecla. Med najbolj znanimi slikarkami v XVI. st. Sofonisba Anguissola in njene sestre pa kot hčerki slikarjev Catherina van Hemessen (oče Jan van —> Hemessen) in Marietta Robusti (oče Jacopo -> Tintoretto); v XVII.—XVIII. st. Arte- misia Gentileschi, Judith Leyster, Elisabetta Si- rani, Rachel Ruysch, Rosalba Carriera, Cathe- rine Read, Elisabeth Vigee-Lebrun, Angelica Kauffmann, Adelaide Labille-Guiard, Barbara Krafft ; v XIX.—XX. st. Rosa Bonheur, Berthe Morisot, Mary Cassatt, Olga Boznahska, Kathe Kollmtz, Suzanne Valadon, Paula Modersohn- Becker, Marie Laurencin, Charley Toorop, med t. i. naivnimi slikarkami »Grandma Moses«, v novejši dobi Vieira da Silva, Leonor Fini, itd., med Jugoslovankami Katarina Ivanovič (1817— 1882), Nadežda —> Petrovič, Zora Petrovič (1894 — 1962), Milena —> Pavlovič-Barilli, Ljubica Sokič (1914), Ankica Oprešnik (1919), Slovenka Majda Kurnik (1920-1967), Ksenija Divjak (1924), Biserka Baretič (1933), Nives Kavurič-Kurtovič (1938) itd. (v tapiseriji Milica Zorič [1909] in Jagoda Buič [1930]), pos. na Slovenskem Henrika Langus (1836—1876), Avgusta Šantel star. (1852 — 1935), Ivana —> Kobilca, sestri Henrika (1874— 1940) in Avgusta Šantel (1876—1969), Anica Sodnik, r. Zupanec (1892), Elda Piščanec (1897 — 1967), Mira Pregelj (1905 — 1967), Ksenija Prunk (1905), Jela Trnkoczy (1905 — 1957), Mara Kralj, r. Jeraj (1909), Marija Vogelnik (1914), Vida Fakin (1915), Cita Potokar (1915), Alenka Ger¬ lovič (1919, Jelica Žuža (1922), Roža Piščanec (1923), Ančka Gošnik-Godec (1927), Tinca Ste- govec (1927), Marlenka Stupica (1927), Melita Vovk (1928), Lidija Osterc (1929), Adriana Maraž 1931) Dora Plestenjak (1934), Metka Krašovec (1941), itn.; med kiparkami Renče Sintenis, Chana Orlof, Vera Muhina, Louise Nevelson, Barbara Hepworth, Mary Callery, Germaine Richier, itd., pos. v Jugoslaviji Karla Bulovec-Mrak, Ksenija Kantoci, Ana Bešlič, Olga Jevrič, Olga Jančič, itd. L: Biče Viallet: Gli autoritratti femminili (s. 1. & s. a.); Zygmunt Batowski: Malarki Stanislawa Au- gusta (Wr 1951); AN (jan. 1971 — več sestavkov). — Cf. H. Hildebrandt (1928). • žene umetnostne zgodovinarke, likovne kriti¬ čarke, arheologinje, itd. (po gen. zap.): Frida Schottmiiller (1872), Betty Kurdi (18781, Gisela Richter (1882), Erika Tietze-Conrat (1883), Margherita Sarfatti (1883), Lili Frohlich-Bum (1885), Giete Ring (1887), Simone Bergmans (1892), Gertrude Bing (1892), Joan Evans (1893), Mary Pittaluga (1894), Zofja Ameisenoiva (1897), Stella Kramrisch (1898), Carola Giedion-Welcker, Mary Chamot (1899), Marion Latvrence (1901), Giusta Nicco Fasola (1901), Anna Maria Brizio (1902), Dorothea Klein (1903), Luisa Becherucci (1904), Paola Della Pergola (1907), Jean Lipman (1909), Palma Buccarelli (1910), Edith Porada (1912), Aline Saarinen (1914), Eva Frodl-Kraft (1916), Friderike Klauner (.1916), Garaš Klara (1919), Renate 1 Vagner-Rieger (1921), Jacque- line Lafontaine-Dosogne (1928), itd., pos. v Jugo¬ slaviji npr. Stela Ubel, Katarina Ambrožič, Jo- vanka Maksimovič, Vera Horvat-Pintarič, itn. ŽENEVA (fr. Genčve, nem. Genjj, mesto v Švici ob Ženevskem jezeru (fr. le lac Leman), nekd. keltski oppidum in pozn. rim. vicus, rojstni kraj J. J. Rousseauja. L: Reclam Š (1966); EWA XIII (1967, stp 790—91 -L!). ~ Modern Art Foundation. Z. več tisoč slik iz razdobja 1880—1930 (ust. Oscar Ghez): mdr. zastopani G. Caillebotte (Le Pont de VEurope, 1876; Claude Montt faisant la sieste, 1883), A. Guillaumin, F. Thaulow, J. Pougny, H. E. Cross, M. Luče, Th. van Rysselberghe, Vuillard, K. X. Roussel, L. Valtat, E. O. Friesz, Th. Steinlen, F. Vallotton, K. van Dongen, J. Hebuterne (Avtp., 1916), S. Valadon, H. Manguin, J. Pascin, M. Kisling, F. Labisse, Foujita (Lupanar a Mont- parnasse, 1928; La dompteuse et le lion, 1930), A. Marquet, A. Gleizes, M. Blanchard, A. Bau- chant, C. Bombois, Soutine, itd. L: Georges Peillex, Bilder aus der Sammlung Oscar Ghez (Das Kstvverk, 1965). ~ Musee d’Art et d’Histoire (rue Charles Galland). Mdr. tudi pomembna z. slik, ki kot 2385 Ženin in Nevesta — židovska likovna umetnost 2386 največjo dragocenost hrani 4 table Petrovega olt. Konrada —> fVitza, med njimi * Petrov ču¬ dežni ribolov, na orig. okviru sgn. & dat.: hoc opus pinxit magister Conradus sapientis de ba- silea mccccxliiii (napis je omogočil ponovno »odkritje« umetnika !). Iz pozn. obd. zastopani npr. Liotard, Barthelemy Menn {Avtp., les) in Hodler. L: Kindler IV (1967, repr. p. 388), V (1968, repr. p. 800—01). Ženin in Nevesta —> Sponsus et Sponsa ženska stran (nem. die Frauenseite) v kršč. cerkvah je t. i. —> listna stran, tj. južna. Ženska v Tamnati, bibJ. ik. m. (Sodn 14, 2): Samson je šel v Tamnato in v Tamnati videl žensko izmed hčera Filistejcev. Up: npr. Eduard Fuchs {jedk.). L: »US« 12 (p. 242). ženski akt: z izjemami, kot jih predstavlja ne¬ kaj it. renesančnih umetnikov z Michelangelom na čelu in še nekateii pozn. primeri, najbolj razš. in priljubljena vrsta —> akta, v evr. kiparstvu z izjemo kršč. srednjega veka tako rekoč pogl. snov vseh upodobitev od prazg. Willendorfske Venere dalje. V evr. slikarstvu je bil posebno pomemben od XV. do XX. st., ko so kot naj¬ slavnejše ostvaritve nastale Giorgionejeva -> Speča Venera (Dresden), Tizianova —> »Urbin- ska Venera « (Uffizi), Rubensova Helena Four- ment v kožuhu (» Kožušček «, Ksthist. Mus.), Velazquezova »The Roqueby Venus«, Rembrand¬ tova -> Betsabeja v kopeli (Louvre), Goyeva Gola maja (Prado) in Manetova -> Olympia (Louvre). Sicer so na tem področju znani zlasti L. Cranach star., Hans Baldung imen. Grien, Tizian in Correggio, Rubens, Boucher in Tie¬ polo, Ingres, Courbet in Renoir, L. Corinth, Bonnard, Matisse in Modigliani, kot risarji še posebno Leonardo da Vinci, Boucher, Prud’hon, DeIacioix, Degas, Rodin, Matisse in Picasso. Med Jugoslovani: kiparja Meštrovič in Kršinič, slikarka Zora Petrovič, pos. mqd Slovenci Ster¬ nen, Maleš, Pirnat, B. Kalin, F. Smerdu, K. Putrih in Z. Kalin. L: cf. K. Clark (1956 [1959]), J.-L. Vaudoyer (1956). žerjav (fr. la grue), v kršč. ikonografiji pona¬ zarja Kristusa, odrešenje in budnost (čuječnost). L: cf. H. Friedman (1956). žetev (lat. messis, angl. the harvest, fr. la mois- son, nem. die Ernte), žanrski ik. m., opravilo, ki je značilno za mesec —*■ avgust. ŽIČE pri Konjicah. Na juž. zun. žup. c. sv. Petra StS-i Krištof in Marija zavetnica s plaščem (zgodnjegotski risarski slog XIV. st.). L: Stele (1969). ŽIČKA KARTUZIJA pri Konjicah, nekd. »prima carthusia Germaniae«, najstar. kartuzija v Srednji Evropi, ust. o. 1160 (ustanovitelj šta¬ jerski mejni grof Otokar L), razpuščena 1782. Samostan (t. i. zgornji samostan, domus supe- rior, za menihe) in njegova c. (t. i. »velika« ali »zgornja« c., ecclesia maior) v razvalinah (1190 posv. c. je imela enoladijsko notr. s prvotno 4 polami križnih rebrastih obokov), nekd. eccle¬ sia minor pa je ohranjena kot zdajšnja žup. c. v —> Špitaliču (tam je bil namreč t. i. spodnji samostan, domus inferior, za brate laike ali kon- verze). L: ZadnikarR (1959); Jože Curk (VS, VII, 1960, p. 261—62, & Vlil, 1962, p. 178—80); »ArS« 5 (1970 — L!). — Cf. A. Stegenšek (*1909 — L!), J. Gregorič (ZUZ, 1951), M. Zadnikar (VS, IX, 1965; 1966; JSAH, 1969; 1971). Židje v likovnih upodobitvah. V kršč. srednjev. umetn. zaznamovani predvsem s koničastimi pokrivali (največkrat podobnimi poveznjenim lijakom), tako med neštetimi primeri na -> Ver- dunskem olt. (vsi bibl. prizori) ali na Slovenskem StS-e v rotundi na Selu. L: B. Blumenkranz: Juden und Judentum in der mittelalterlichen Kunst (Stu 1965, »Franz Delitzsch Vorlesungen 1963«); id., La polčmique antijuive dans l’art chretien du moyen age (Buli. dellTstituto storico italiano per il medio evo e Archivio Muratoriano, i965). — Cf. E. Fuchs (1921). židovska likovna umetnost. V njenem razvoju — o katerem so odločali tako obča zgod. kot pos. verski predpisi (2 Mojz 20, 4 [= deset božjih zapovedi]-, 5 Mojz 4, 15—18), ki so jih sicer tudi ortodoksni Židje v različnih dobah in okoljih različno razlagali — se kažejo tri gl. obdobja. Ant. razdobje sega od zač. zg. dobe z vselitvijo v Kanaan (v XIII. in zgodnjem XII. st. pred) prek dobe sodnikov (1250—1050), Salomonove države in obeh ločenih monarhij (kraljestev Juda in Izrael), prek asirske (722 pred), babilonske (586 pred) in perz. sužnosti do helenizma in prvih st. po diaspori; med arheol. spomeniki, ki so se pomnožili zlasti z odkritji v zadnjih decenijih, iz 11.—Vlil. st. ostanki več kot 50 sinagog na palestinskih tleh, med katerimi ločujemo zgodnji tip II.—IV. ot. (npr. Horazin, Kafernaum, Kfar Birim, Rama), prehodni tip od poznega III. do V. st. (npr. Bet Šearlm) in pozni tip V.—VIII. st. (npr. Gerasa in Bet Alfa [517/28, mozaični tlak z Abrahamovim 2387 Židovska nevesta — židovskega rodu med likovnimi umetniki 2388 darovanjem Izaka, personifikacijami letnih časov in 12 znamenji zodiaka ]) in ki jih zunaj Palestine dopolnjujejo > Dura Europos (sreda 111. st.) ob Evfratu, nekd. N ar o v Tuniziji (pozno IV. ali zgodnje V. st., mozaik nekd. sinagoge s palmami in Menora), ž. katakombe v Rimu (ob Via Appia [Vigna Rondanini ] in V Ul a Torlonia) itd. Srednjev. razdobje: sinagoge z najbolj spe* cifičnim razvojem na Poljskem v XVI. in XVII. st. in v sočasni Italiji; bogat, vendar s splošnim razvojem uskladen razcvet rkp. slikarstva (—> Biblija, pos. hagada (e. g. -> Sarajevska hagada), —> mahzor, -> megila, itd., mdr. tudi ketuba, ma- sora, Mišne-Tora), naposled ravno tako z verskimi obredi (npr. -> Hanuka) povezani predmeti in nji¬ hova oprema(-» Tora). Razdobje asimilacije in emancipacije (XIX.—XX. st.), ko lahko go¬ vorimo o umetnikih -^-židovskega rodu (cf. in¬ fra), katerih delo pa pripada umetnosti dežele, v kateri je nastalo: C. Pissario je fr., M. Lieber- mann nem. in Levitan rus. slikar. Pos. ž. umet¬ niki so tisti med njimi, ki so tudi upodabljali specifično ž. motive (e. g. L. Horovitz, I. Kauf- mann, L. Krestin, J. Budko), in v najnovejši dobi seve živi tudi izrael. umetn. kakor umetn. katere koli druge dežele na svetu. L: A. Grotte: Synagogentypen vom 11. bis 19. Jahrhundert (BI 1915); Heinrich Kohl & Carl fVatzin- ger: Antike Synagogen in Galilaa (Lpz 1916); K. Freyer: Geschichte des Synagogenbaus (BI 1929); Carl Watzinger: Denkmaler Palastinas (2 knj., Lpz 1933—1935); M. Diamant: Jiidische Volkskunst (W 1937); J. Leveen: The Hebrew Bible in Art (L 1944); S. S. Kayser: Jewish Ceremonial Art (Phi 1959); B. Kanael: Die Kunst der antiken Synagoge (Mn-FrM 1961); *RJA (1961); EWA Vlil (1963, s. v. Jewish Art — L!); Hinko Gelb, Jevrejska umjetnost (ELU 3, 1964). — Cf. E. Cohn- Wiener (1929), E. R. Goode- nough (*1953—1962 itd.), A. Grabar (Le premier 1966), R. Krautheimer (1927), F. Landsberger (1946), L. A. Mayer (1947), E. M. Namenyi, C. Roth, J. Sande/, M. Schapiro (1960), K. Schwarz (1928; 1941; 1949), E. L. Sukenik (vse), A. IVerner (1937), R. I Vischnitzer (večina), itd. *Židovska nevesta (hol. De Joodse bruid), tra¬ dicionalno ime slavne Rembrandtove slike (o, pl, 121,5 X 166,5 cm, sgn. & dat. [zadnjih dveh številk ni več mogoče razbrati], Rijksmus.), tako v vsebinskem kot v čisto formalnem pogledu ene izmed njegovih v. umetnin. Upodobljeno dvojico so poskušali identificirati z raznimi bibl. osebami (Abraham in Sara; Jakob in Rahela; Booz in Ruta) ali pa jo razložiti kot dvojni portret (umetnikov sin Titus in njegova žena Magdalena van Loo; ž. pesnik Miguel de Barrios in Abigael de Pina), ne da bi kateri izmed teh predlogov obveljal. Glede na risbo, ki se je ohranila v new- yorški z. Kramarsky (prej z. W. R. Valentiner) in rentgensko preiskavo same slike pa je očitno, da je mojster neznani in nedvomno portretno zajeti osebi sprva upodobil kot Izaka in Rebeko (-» Abimelek opazuje Izaka z Rebeko). L: J. Zvvarts: The Significance of Rembrandfs »The Jewish Bride« (Batsford 1929); Rembrandt tentoonstelling ...: Schilderijen (A 1956 [rk, Rijks¬ mus.], 2. natis, št. 96 p. 196—97); Egbert Haverkamp- Begemann (EWA XI, 1966, stp 933—34, t. 463 spo¬ daj;; »CA« 33 (1969, kat. št. 434); Rembrandt 1669/ 1969 (A 1969 [rk, Rijksmus.], 3. natis, št. 22 p. 104— 07 — L!). — Cf. F. Landsberger (Phi 1946 ali L 1947), W. R. Valentiner (1958), etc. židovskega rodu med likovnimi umetniki: po gen. zap. med slikarji in grafiki S. Cooper (1609—1673), I. I. Mengs (1688—1746), verj. J. Zoffany (1725—1810), A. R. Mengs (1728— 1779), Ph. Veit (1793—1877), E. Magnus (1799— 1872), J. Israels (1824—1911), C. Pissarro (1830 do 1903), na pol H. von Marees (1837—1887), M. Liebermann (1848—1935), E. Josephson (1851—1906), Meyer de Haan (1852—1895), M. Gottlieb (1856—1879), I. 1. Levitan (1861— 1900), L. Ury (1861—1931), L. Pasternak (1862—1945), Th. Th. Heine (1867—1948), L. Bakst (1868—1924), E. Orlik (1870—1932), W. Rothenstein (1872—1945), M. Hirshfield (1872— 1946), M. Beerbohm (1872—1956), E. M. Lilien (1874—1925), H. Štručk (1876—1944), O. Freund- lich (1878—1943), M. Webtr (1881—1961), A. Modigliani (1884—1920), E. Zack (1884—1926), I. 1. Brodski (1884—1939), L. Meidner (1884— 1966), J. Pascin (1885—1930), O. Herman (1886), M. Chagall (1889), M. Pijade (1890—1957), I. Griinewald (1889—1946), El Lissitzky (1891— 1941), M. Kisling (1891—1952), L. Segali (1891— 1957), M. Gertler (1892—1939), A. Rattner (1893), Soutine (1894—1943), J. Adler (1895— 1949), M. Ardon (1896), P. R. Citroen (1896), W. Gropper (1897), Ph. Hossiasson (1898), B. Shahn (1898), C. Levi (1902), V. Brauner (1903— 1966), M. Rothko (1903—1970), A. Gottlieb (1903), P. Blume (1906), A. Bohrod (1907), C. Cagli (1910), J.-M. At lan (1913—1960), H. Bloom (1913), M. Lasansky (1914), S. Steinberg (1914), J. Levine (1915), B. Perlin (1918), L. Baskin (1922), Maryan (1927), J. Agam (1928), na pol Hundertvvasstr (1928); med kiparji M. Anto- kolski (1842—1902), J. Ep st e in (1880—1959), E. Nadelman (1882—1946), Jo Davidson 11883— 1952), A. Pevsner (1886—1962), W. Zorach (1887—1966), Ch. Orloff (1888), N. Gabo (1890), O. Zadkine (1890—1967), J. Lipchitz (1891), L. Moholy-Nagy (1895—1946), S. Lipton (1903), N. Glid (1924), E. Weinberg (1928); med arhi¬ tekti A. Messel (1853—1909), D. Adler (1844— 1900), A. Kahn (1869—1942), E. Mendelsohn 2389 židovskega rodu med um. zgodovinarji — živali v likovnih upodobitvah 2390 (1887—1953), L. I. Kahn (1901), M. Breuer (1902), A. Gottlieb (1903), M. Abramovvitz (1908). židovskega rodu med um. zgodovinarji (arheo¬ logi in drugimi pisci o umetn.) so bili mdr.: po gen. zap. H. S. Hymans (1836—1912), M. Thau- sing (1838—1884), F. Lippmann (1838—1903), L. Hevesi (1843—1920), Ch. Ephrussi (1849— 1905), M. Rosenberg (1852—1930), E. Loewy (1857—1938), S. Reinaclt (1858—1932), L. Be- nedite (1859—1925), F. Stahl (1860—1928), C. Neumann (1860—1934), F. Servaes (1862—1947), A. Goldschmidt (1863—1944), B. Berenson (1865 do 1959), A. Warburg (1886—1929), M. Dessoir (1867—1947), M. J. Friedldnder (1867—1958), B. Lazar (1869—?), G. Gronau (1868—1937), O. Fischel (1870—1939), M. Osborn (1870— 1946), G. Gliick (1871—1952), H. Mackowsky (1871—1938), C. Mauclair (1872—1945), W. VVtisbach (1873—1953), W. Friedlaender (1873— 1966) , G. Stein (1874—1946), R. Schapire (1874 do 1954), S. Meller (1875—1946), A. Bas le r (1876—1951), G. Swarztnski (1876—1957), F. J. Stadler (1877—1953), W. Suida (1877—1959), H. Walden (1878-1941), B. Kurth (1878-1948), P. Franki (1878—1962), P. D'Antona (1878— 1964), P. J. Sachs (1878—1965), L. Brieger (1879—1949), L. Miinz (1879—1957), H. Tietze (1880—1954), M. Eisler (1881—1937), A. Blum (1881—1963), A. Salmon (1881—1969), E. Cohn- VViener (1882—1941), R. Eisler (1882—1949), E. Utitz (1883—1956), W. Pach (1883—1958), E. Tietze-Conrat (1883—1958), F. Landsberger (1883—1964), C. Einstein (1885—1940), A. L. Mayer (1885—1944), J. Hess (1885—1969), P. Westheim (1886—1962), R. Berliner (1886— 1967) , G. Ring (1887—1952), E. L. Sukenik (1888—1953), F. Saxl (1890—1948), A. Salmony (1890—1958), G. Wildenstein (1892—1963), G. Ring (1892—1964), E. Panofsky (1892—1968), J. Sandel (1894—1962), L. A. Mayer (1895—0. 1960), E. Kris (1900—1957), P. Francastel (1900 do 1970), D. Klein (1903—1951), J. J. Rorimer (1905—1966), B. Fleischmann (1906—1948). židovske legende, ki so mdr. vplivale tudi na kršč. ikonografijo, je izd. Louis Ginzberg ( The Legends of the Jews, 1—VII (pon. Phi 1946— 1964). *Židovske starožitnosti (f.. Les Ant iq uit e s Judaiques), fr. rkp. prevod dela -^-Jožefa Flavija, ki ga je o. 1470 do konca iluminiral Jean Fou- quet s svojo delavnico (Bibl. Nat., Ms. fr. 247 in Nouv. acq. 21013). Med 12 Fouquetovimi lastnoročnimi miniaturami (11 v 1. knj., 1 v 2 knj.) npr. Zavzetje Jerihe (Fr. 247, f. 89i) in Jonatan in Simon Makabejec v boju z Bakhidom (ib., f. 270v), v 2. knj. (Nouv. acq. 21013) pa Herodov vhod v Jeruzalem. L: cf. P. Durrieu (1908), G. Ring (1949). žig -> pečat ; sfragistika ŽIGANJA VAS pri Tržiču na Gorenjskem. V po dr. c. sv. Urha (dkm. 1327) ostanki freske Poklona treh kraljev (it. delavnica iz 2. pol. XIV. st.) na obeh straneh Gosarjevega naslikanega olt. nastavka iz XIX. st. L: I. Komelj (VS VII, 1960, p. 262—66; ib. VIB, 1962, p. 181; ib. X, 1966, p. 69); Stele (1969, repr. 64); Cene Avguštin: Tržič in okolica (Lj 1970, »Kult. in naravni spomeniki Slovenije« 23). ŽIROVNICA, vas blizu Radovljice na Go¬ renjskem. Podr. c. sv. Martina, enoladijska got¬ ska c. s prižnico na zun.: freske iz 1430-ih let kažejo v koru mučeništva apostolov (ohranjenih 9, cf. s. v. Mošnje in Rateče), na zun. strani slavoloka Oznanjenje in zgoraj v sredi Vera icon, na notr. strani slavoloka pa Poslednjo sodbo z donatorjem. L: MAS I (1935); M. Juteršek (ELU 4,1966, s. v.); Stele (1969); »ArS« 4 (1969, f p. LXVIH). — Cf. P. Hauser (1906). Živahnost —> Veliki zmagoslavni voz živali v likovnih upodobitvah tvoiijo malone nepregledno gradivo od prazg. dobe ( ->Lascaux, -> Altamira) pa vse do danes. V antiki, evr. srednjev. umetn. (->-Physiologus, —>■ živalski krog) in tudi še pozn. imajo predvsem simboličen po¬ men, tako npr. -> bober, —> čebela, — čižek, — delfin, -> golob, —> grlica, -> hrt, —> jagnje, -> jelen, —> jerebica, —> jež, —>■ kača, -> kobilica, —> konj, -> kozel, —> krastača, —> krokar, —> labod, -» lastovica, —> lev, —> lisica, -» lišček, —> mačka, —> medved, —> merjasec, —> metulj, miš, —»■ netopir, —> noj, opica, -> orel, —> osel, -> oven, -> pav, -> pelikan, podgana, —> riba, —> ris, —> sova, —> škorpijon, —> vol, —>■ žaba, -> žerjav in —> žolna. Zlasti velja to za fantastične živali, kot so -> enorožec, —> feniks, —> grifon, -> himera, —> tetramorf in —> zmaj. — Samost, upodobitve živali šele od renesanse, posebno od XVI. st. dalje (—»■ animalisti). L: G. Miiller: Die friihchristliche Tiersymbole: von Achmim-Panopolis und in den Katakomben (Str 1894); E. P. Evans: Animal Symbolism in Eccle- siastical Architecture (L 1896); Reinhard Piper: Das Tier in der Kunst (razš. izd., Mn 1922); L. Char- bonneau-Lassay: Le Bestiaire du Christ (P 1940); Wera von Blankenburg: Heilige und damonische Tiere: Die Symbolsprache der deutschen Ornamen¬ tik im friihen Mittelalter (Lpz 1943); Giovanna Man- zini: Animali sacri e profani (Casini 1953); T. H. 2391 živalski krog — življenja umetnikov v naslikanih anekdotah 2392 White: The Book of Beasts (L 1954); Mafie-Louise Henry: Das Tier im religiosert BevvuBtsein des alt- testamentlichen Menschen (TU 1958); Jacques Du- chaussoy: Le Bestiaire divin ou la symbolique des animaux (P 1958); Michael Landmann: Das Tier in der jiidischen Weisung (Hdl 1959); Debidour (1961); W. Pangritz: Das Tier in der Bibel (Mn-Ba 1963); Manfred Lurker: Bibliographie zur Symbolkunde, II (Ba-Ba 1966, p. 251—75); Stud gen (1967). — Cf. R. Bernheimer (1933), M. Brion (1955 [1959]), R. Hamann (1939), itd. živalski krog (zodiak), astrološki ik. m., znan predvsem v povezavi z —> upodobitvami mesecev, s pročelij srednjev. katedral, iz iluminiranih rkp. itd. Po starem astrološkem izročilu so posamezna —> zodiakalna znamenja pod vplivom enega izmed ->sedmih planetov, hkrati sc z njimi v določe¬ nem razmerju štirje elementi (tem ustrezno tudi ->štirje temperamenti) itd. Pomlad (kot celota »vlažna« in »vroča«, »sangvinična«) sestavljajo znamenja oven (pod vplivom Marsa, ogenj), bik (pod Venero, zemlja) in Dvojčka fpod Merkur¬ jem, zrak). Poletje (»vroče in suho, kolerično«): rak (Luna, voda), lev (Sonce, ogenj) in devica (Merkur, zemlja). Jesen (»suha in mrzla, me¬ lanholična«): tehtnica (Venera, zrak), škorpijon (Mars, voda) in strelec (Jupiter, ogenj). Zima (»mrzla in vlažna, flegmatična«): kozorog (Sa¬ turn, zemlja), vodnar (Saturn, zrak) in ribi (Ju¬ piter, voda). Up: npr. znamenita miniatura * Anatomski človek (f. 14v) v —> Sijajnem horarija vojvode berryjskega. Na tej upodobitvi so z na¬ pisi na vogalih znamenja živalskega kroga hkrati razdeljena v skladu z naukom o elementih (cf. s. v. štirje elementi, v nasprotju s tam navedenimi zvezami samo strani neba pri znamenjih ognja in zraka, ki sta zamenjani, cf. infra), in sicer v zaporedju Ignis, Terra, Aer, Aqua: Aries, leo, sagittarius sunt calida et sicca, col- lerica, masculina, orientalia. / Taurus, virgo, capricornus sunt frigida et sicca, melancolica, feminina, occidentalia. / Gemini, aquarius, libra sunt calida et humida, masculina, sanguinica, meridionalia. / Cancer, scorpius, pisces sunt frigida et humida, flemmatica, feminina, sep- tentrionalia. Na isti miniaturi je hkrati videti znamenja na tistih delih človeškega telesa, ki jih po astrolo¬ ških predstavah pos. nadzorujejo: aries glavo, taurus vrat, gemini ramena re. p. roke, cancer prša in želodec, leo srce in hrbet, virgo trebuh, libra ledja in ledvice, scorpio spolovila, sagitta- rius bedra, capricornus kolena, aquarius meča in gležnje, pisces stopala. L: Handwerk und Himmelszeichen (Ciba-Rund- schau [Ba], 1937); Kurt Gravenkamp: Tierkreiszei- chen und Monatsbilder an franzosischen Kathedralen (Heilbronn 1949); varii auctores, Astronomy and Astrology (EWA II, 1960); Cirlot (1962). — Cf. H. Bober (*1948), J. Seznec (1940 [1953, p. 64]). živinska kuga (angl. the murrain, fr. la peste bovine). Up: cf. s. v. Peta nadloga. življenja umetnikov v naslikanih anekdotah. Mikavne zgodbe, ki so jih —> Vasari, —> Ridolfi in drugi —>■ življenjepisci umetnikov pripovedovali o svojih junakih (velikokrat oprti na prastare, iz antike podedovane pripovedke o umetnikih, največkrat pa v smislu tiste širokosrčne domiš¬ ljije, ki jo dandanes opredeljujemo z Giordana Bruna reklom »se non e vero, e ben trovato«), so se zlasti od poznega XVIII. st. dalje spremi¬ njale v nove in nove naslikane anekdote. V širo¬ kem razponu od pristno romantičnega do čedalje bolj akad. historičnega slikarstva so mdr. upo¬ dobili: Ingres Rafaela in lepo Fornarino (npr. 1814, Fogg) pa Aretina v Tintorettovi delavnici (d. 1815, zas. z.), Delaroche Filippa Lippija in njegovo lepo nuno (Salon 1824, Dijon, Mus. Magnin), Alexandre-Evariste Fragonard (1780— 1850) Primaticcia, ko izroča Francu I. iz Italije pripeljane slike (1827, Louvre, stropna slika), Eugene Deveria Pugeta, ko kaže Ludoviku XIV. svojega Milona Krotonskega (1832, Louvre, stropna slika), Horace Vernet (1789 — 1863) Rafaela v Vatikanu (Salon 1833, Louvre), Leon Cogniet (1794—1880) Tintoretta, ko slika svojo mrtvo hčer (Salon 1843, Bordeaux, Mus. des B.-A.), Henri Baron Giorgioneja, ko portretira Gastona de Foix (Salon 1844 — zdaj zvečine Savoldu atr. portret v Louvru!), William Dyce Mladega Tiziana prvi poskus z barvami (1859, Aberdeen, Art Gali. and Industrial Mus.), Theodule Ribot (1823 — 1891) Alonsa Cana, ko ga mučijo zaradi umora njegove žene, ki naj bi ga bil zagrešil (Salon 1867, Rouen), Emil Wauters (1846 — 1933) Blaznega Huga van der Goes v samostanu Roode Kloster (1872, Bruxelles), itd. Eno izmed redkih umetnin v tem ganljivem za¬ poredju predstavlja Delacroixov samotni Mi¬ chelangelo v svoji delavnici (Montpellier), sicer pa so najbolj navdušeno in pogosto upodabljali smrt slavnih umetnikov: od nevoščljivcev za¬ strupljeni Umirajoči Masaccio (Salon 1817, Eremitaža), kot ga je naslikal Louis-Charles- Auguste Couder, Ingresov Leonardo da Vinci, ko umira v rokah Franca I. (d. 1818, Pet. Pal.), Smrt sestradanega Correggia (Salon 1834, Ere¬ mitaža), kot jo je zavzeto predstavil Octave Tassaert, najraje in največkrat pa Rafaelovi zadnji trenutki, ki jih je marno obnavljal tudi še naš Janez Šubic (karton, 1874, NG). 2393 življenje — ŽVABEK pri Pliberku 2394 L: »CA« 19 (1968, kat. št. 72, 84 & 96); Richard Verdi, Poussin’s Life in Nineteenth-Century Pictures (BM, 1969); Francis Haskell, The Old Masters in Nineteenth-Century French Painting (AQ, Spring 1971). — Cf. F. Mesesnel (Janez in Jurij Šubic 1939, p. 47—50), Ch. Sterling (& H. Adhemar I 1958, t. IV, & II 1959, t. 265, 304 & 355). življenje -> vita activa, —> Vita brevis vita contemplativa življenjepisci umetnikov, »predniki« sodobnih um. zgodovinarjev (ki jim je na zač. J. J. Winckel- mann), so bili predvsem Italijani, vsem na čelu Giorgio —> Vasari (1511—1574) in za njim zlasti Giovanni — >Baglione (1571—1644), Carlo —*■ Ri- dolfi (1594—1648), Giovanni Pietro ->Bellori (o. 1615—1696), Carlo Cesare —> Malvasia (1616— 1693) in Filippo —► Baldinucci (o. 1624—1696), ob njih pa — prav tako po Vasariju se zgledu¬ joča — Nizozemec Carel van ->Mander (1548— 1606) in Nemec Joachim von -> Sandrart (1606 do 1688). L: *SchlosserL (1964 — L!). ŽLEBE nad Medvodami, podr. c. sv. Marjete, gotska stavba z opremo iz baročne dobe. L: Oris (1924, p. 55; 1966, p. 65/66). žlebič (lat. stria, fr. la cannelure, it. la stria, nem. die Riefe ali die Bille), kanelira. Cf. s. v. kaneliran & strigiliran. Žmitek, Peter (1874—1935), slov. slikar, rea¬ list, znan kot »sopotnik« slov. impresionistov. R. v Kropi kovaškemu mojstru, štud. na Dunaju, v Sankt Petersburgu do 1902, nato v Pragi, kjer se je spoznal z Jakopičem. Od 1904 v Lj. S: Prošnja cerkvica (»Berač Poe«, 1903, NG). L: K. Dobida (Kron, 1936, p. 75—76); AS (1958— L!). žolna (lat. picus, angl. the woodpecker, fr. le pic, it. il picchio, nem. dtr Specht) je v kršč. ikonografiji — zlasti črna žolna (lat. picus mar- tius) — podoba hudiča, ker tolče po deblih in poskuša, če so votla resp. če je'v njih mrčes. L: Ferguson’(1954). Žrtvovarje Ifigenije, mit. ik. m. (-> Ifigenija ), znan mdr. tudi po Ovidu (Met. XII, 25—34). Na oblakih -> Artemida (—> Diana), navzoča tudi košuta, ki je bila žrtvovana namesto Ifigenije. Up: npr. StS iz Pompejev (1. st., Napoli), Jou- venet (prvotno zgoraj zaokr., pred 1686, Troyes, Mus. des B.-A.), G. B. Crosato (stropna freska, 1732, Stupinigi pri Torinu), G. B. Tiepolo ( freska, 1757, Vicenza, Villa Valmarana), itd. L: Hunger (1955, p. 167 ss); Pigler II (1956, p. 307—10); EWA X (1965, t. 245), XIT(1966, t. 184), XIV (1967, t. 61). Žrtvovanje jagnjeta (lat. Mactatio agni), bibl. ik. m. (2 Mojz 12). Up: npr. emajlna podoba na podnožju —>■ križa v opatiji Saint-Bertin (Saint- Omer, Mus.). Žrtvovanje Poliksene, ik. m. po Ovidu (Met. XIII, 446—80): po zavzetju Troje da Ahilov sin —> Neoptolemos na očetovo željo —> Polikseno žrtvovati na njegovem grobu. Up: npr. Pittoni (Eremitaža), Zoffany (1758, Koblenz, Mittel- ihein-Mus.). L: Pigler n (1956, p. 323—24); »MdC« 237 (t. n/m). Županič, Niko (1876—1961), slov. etnolog, antropolog in politik, direktor etnogr. muz. v Lj (1924—40), ord. za etnologijo na lj. univ. (1940—57); ur. Etnolog (1926—41). Up: Ivan Žabota (o). B (lik. umetn.): ,Pellegrino di San Daniele — umet¬ nik naše krvi 4 (ZUZ, 1923);, Spomini na slikarja Antona Ažbeta' (Steletov zb., 1959). ŽUŽEMBERK, trg ob zgornji Krki na Do¬ lenjskem. Grad dkm. od XIII. st. dalje, prež. predvsem v XVI. st., v skromnejši meii še v ba¬ ročnem obd., naseljen do 1890 (od 1538 v lasti grofov Auerspergov, ki so ga bili prej imeli v zakupu), začel razpadati med obema vojnama, zdaj luševina. — C. sv. Nikolaja so s freskami okrasili t. i. furlanski mojstri. L: cf. F. Steli (1970). ŽVABEK pri Pliberku na Koroškem (Schwa- begg bei Bleiburg, Avstrija). V žup. c. 4 slike J. A. —> Straussa iz 1755 (Brezmadežna z otrokom, d. 1755; Sv. Jožef\ Sv. Mihael', Angel varuh). žrebec (nem. der Hengst) -» konj 2395 POPRAVI IN DODAJ 2396 p. XXVI, 6. vrsta od spodaj: za Indijski prostor 1971, ne pa 1970 stp 51 (vstavi) AMAZONKE, ljudstvo bojevitih žena v grš. mitologiji. Up (—> Boj z Ama- zonkami, -> Hipolita ): -> Fldias, -*■ Kre- silas, —> Poliklet, pozn. mdr.-> Stuck. stp 75 (vstavi) ANTE LEGEM (lat.), »pred po¬ stavo«, tj. bibl. obd. pred Mojzesovim spre¬ jetjem postave (-> Deset božjih zapovedi). — Cf. s. v. Verdunski oltar. stp 88 (vstavi) APSIDA (angl. the apse, fr. Vabside, it. Vabside, nem. die Apsis), v tlorisu pol¬ krožen (ali mnogokoten), s polkupolo pre¬ krit prostor, običajno v vsej širini in višini odprt v večji prostor, katerega dopolnjuje. stp 89 (vstavi) ARBOR BONA resp. ARBOR MALA, Drevo kreposti kot »Ecclesia fide- lium« resp. Drevo pregreh kot »Synagoga« v -> Liber Floridus, v pozn. kopijah tudi Arbor virtutum resp. Arbor vitiorum. Cf. A. Katzenellenbogen (1939 [1964]). stp 126 (s. v. Ažbe, 2. vrsta od spodaj): 19. VII., ne pa 1. VII. stp 171 (s. v. Begunje, 2. vrsta bibliografije): ŠumiL, ne pa Šumi stp 217 (s. v. Bertram, 6. vrsta): o. 1380, ne pa dkč. 1379. stp 229 (s. v. Bihalji-Merin): dodaj bibliografiji: Masters of Naive Art (NY etc.: McGravv- Hill s. a. [1971]). stp 279 (s. v. Brancusi), 8. vrsta stolpca: comme, ne pa come. stp 330 (vstavi) CANTERBURYJSKA MINIA- TORSKA ŠOLA je cvetela v VIII. in zgodnjem IX. st. Med njenimi izdelki npr. -> Codex Aureus v Stockholmu. ■— L: C. R. Dodvvell: The Canterbury School of Illumination (C 1954); Diringer Book (1958 [1967]). stp 333 (s. v. Caravaggio, 29. vrsta): črtaj vejico pred in. stp 350 (s. v. Celje: Sv. Danijel), 6. vrsta literature: za Stopar 1971, ne pa 1970. stp 353 (s. v. centralna stavba), 4. vrsta stolpca, dodaj: Kot posebno vplivno »ikonogr. predlogo« poznamo po Krautheimerju (cf. lit.) rotundo Božjega groba v Jeruzalemu iz IV. st. — L: dodaj med avtorji: R. Krautheimer (JWCI, 1942 [1970 resp. 1971]; 1965). stp 355 (s. v. Cevc), 5./6. vrsta: problemi, ne prol- bemi. stp 388 (vstavi) CODUCCI, MAURO, tudi Co- dussi (o. 1440—1504), it. arh., pionir rene¬ sančnega stavbarstva v Benetkah. A: npr. *PaI. Vendramin Calergi ob V. kanalu (zač. pred 1500, dkč. 1509). stp 479 (s. v. Dijon, 4. vrsta): 1383, ne pa 1385. stp 494 (s. v. Dominik, 8. vrsta): Berruguete, ne pa Berreguete. stp 629 (vstavi) FLORA, voščeno doprsje, ki ga je -> Bode 1909 atr. Leonardu da Vinci; v srditi polemiki mu je upravičeno nasproto¬ val predvsem -*• Pauli. stp 640 (vstavi) PALAZZO DEL BARGELLO, sprva Pal. del Podesta (v via del Proconsolo 4), v letih 1255—61 sez. utrjena palača s 57 m vis. stolpom (ja Volognana). stp 696 (s. v. Gamulin), 2. vrsta stolpca: dodaj naslov Bogorodica s djetetom u staroj umjet- nosti Hrvatske (Zgb 1971, »Spomenici Hrvatske« 1). stp 766 (s. v. Grabovvski oltar, 3. vrsta): o. 1380, ne pa dkč. 1379 (isto velja za drugod na- vajane table tega oltarja). stp 767 (s. v. grad, 3. resp. 4. vrsta): chateau-fort, ne chateau-fort, in alcdzar, ne pa alcazar. stp 802 (s. v. Habermann, 3. vrsta): 1892, ne 1893. stp 840 (s. v. herojska golota, 1. vrsta): pika, ne pa vejica. stp 849 (s. v. Hind, 16. vrsta bibliografije): L 1923, ne pa L 1927. stp 921 (s. v. Jakac, 12. vrsta literature): Iskusstvo, ne pa Iskustvo. stp 938 (vstavi) JEREMIJA štirje veliki preroki & -> Apostolska vera stp 942 (s. v. Jesejeva korenika, 13. vrsta): o. 1140, ne pa leta 1144. stp 944 (Jezus blagoslavlja otroke): puščica, ne po¬ mišljaj, in Siniteparvulos v kurzivnem tisku. stp 957 (s. v. Jugoslavija): dodaj literaturi razš. domačo izd. pariškega kat.: Umjetnost na tlu Jugoslavije od praistorije do danas (Bgd-Sa 1971 [rk, Skenderija v Sarajevu]). stp 971 (vstavi) KALVARIJA (iz lat. calva, loba¬ nja, in calvaria) ali Gdlgota (po hebr. imenu), »grič lobanj« na zah. strani Jeru¬ zalema, na katerem naj bi bil križan Kri¬ stus (-> Križanje, -> Križev pot, itd.). stp 1028 (s. v. koledar): Cebejev rojstni dan je 23. maja, ne pa 5. maja. stp 1093 (s. v. kronološki pregled): za letnico 1499 beri: izide *Hypnerotomachia Polip hiti', umre Marsilio Ficino (ne pa: Medičejci pregnani [glej pravilno za letnico 1494]). stp 1098 (s. v. kronološki pregled): Prisega Hora¬ cijev mora biti za letnico 1784, ne 1785. stp 1163 (s. v. Leningrad, 2. vrsta): 1914—24, ne pa 1914-42. stp 1226 (s. v. London: National Gallery), 25. vrsta od spodaj: d. 1669, ne pa o. 1663 (pri zadnjem čiščenju odkrit datum na Rem¬ brandtovem avtp.). stp 1300 (s. v. Marija), 2. vrsta stolpca: Galaktotro- fusa, ne pa Galaktatrofusa. stp 1301 (s. v. Marija): Guldanovo knj. zaznamuj z zvezdico (*Eva und Maria) in dodaj opo¬ zorilo na nadaljnjo literaturo v njej (— L!); dodaj pri avtorjih: G. Gamulin (1971). 2397 POPRAVI IN DODAJ 2398 stp 1325 (s. v. mavrica, 9. vrsta): Richter, ne pa Richert. stp 1330 (s. v. Medici, Ferdinando I de’): v 2.—3. vrsti gesla beri pravilno: vojvoda toskanski (1587—1609), ml. sin Cosima I (u. 1574). stp 1333 (s. v. Medičejska kapela), 5./6. vrsta od spodaj: »Pensieroso«, ne pa » Penseroso «. \ 2g '/ t '< 4 WIC«* , G OlC. 4 stp 1367 (s. v. Milano: Bibl. Ambrosiana, 4. vrsta literature): miniati, ne miniti. stp 1392 (s. v. Mole, 3. vrsta bibliografije od spo¬ daj): starožitnošci, ne pa starožitnošci. stp 1424 (s. v. Miinchen: Neue Pinakothek,2. vrsta): Prinzregentenstrafie, ne Prinzregentstrajje. stp 1442 (s. v. nagrobnik Filipa Drznega, 1. vrsta): v oklepaju kratica Mus., ne pa Mas. stp 1446 (s. v. »naivni« umetniki): dodaj literaturi za Bihalji-Merin namesto etc.: »1971. stp 1450 (s. v. narodnoosvobodilni boj): dodaj lite¬ raturi: Vera Visočnik (Borec, 1971, p. 304—23 — L!). stp 1503 (vstavi) NOVA ZAVEZA (lat. Lex nova), kršč. del Sv. pisma (-»• Biblija), tj. evange¬ liji, Apostolska dela (->• Actus Apostolorum), listi in Razodetje (-> Apokalipsa). stp 1522 (s. v. Olbrich, 3. vrsta): Sezession, ne pa Sezzession. stp 1540 (s. v. Oslepitev Samsona, 5. vrsta): črtaj puščico pred Huygensu. stp 1578 (s. v. Pariški psalter), v 3. vrsti od spodaj beri pravilno: poosebljeni Melodija za njim in Odmev za stebrom pa personifikacija go¬ re desno spredaj (David sam je priličen -> Črfeju). stp 1595 (s. v. Parrot, 6. vrsta): louvrskega, ne pa louvrsega. stp 1636 (s. v. Piet-i [iz 1497—99], 8. vrsta); ne 1479, ampak 1749. stp 1654 (s. v. Plečnik), 5. vrsta od spodaj: vstavi v oklepaju za cf.: SBL, 8. zv. stp 1666 (vstavi) POLIZIANO, ANGELO, s pr. im. Angiolo Ambrogini (1454—1494), it. pesnik in humanist, kancler Lorenza Veličastnega de’ -*■ Medici in vzgojitelj njegovih otrok. Up: -*■ Florenca: -*■ Santa Trlnita (Ghir- landajeva freska). stp 1678 (s. v. Portinarijev oltar, 29. vrsta): črtaj puščico. stp 1688 (vstavi) POZNAVALCI (angl. the connois- seurs, nem. die Kenner), um. zgodovinarji, ki so se odlikovali v atribucijah, ugotav¬ ljanju pristnosti ipd. (e. g. G. -*■ Morelli, -> Bode, A. ~y Goldschmidt, -*■ Berenson, M. J. -> Friedliinder, R. -v Longhi, Ch. -*■ Sterling, F.-> Zeri itn.). stp 1701 (s. v. prerafaeliti), dodaj literaturi: Lothar Hiinnighausen: Praraphaeliten und Fin de Siecle (Mn 1971). stp 1706 (s. v. Prinz, 10. vrsta literature): Geschichte, ne pa Geschichter. stp 1727 (s. v. Puget, 5. vrsta literature): Vitzthum, ne pa Vitzhum. stp 1775 (vstavi) RENČJEV MOJSTER, iluminator kralja Reneja Anžuvinskega (morda celo Rene I. Dobri sam), ki je ilustr. -> Livre du Cuer d'Amours Espris. stp 1948 (vstavi) SEDEM MARIJINIH ŽALOSTI: Simeonovo prerokovanje (-»■ Predstavitev v templju), -> Beg v Egipt, izgubljeni -> Dvanajstletni Jezus, -*■ Kristus nese križ, Križanje, -*■ Snemanje s križa in -> Po¬ laganje v grob. Cf. s. v. Portinarijev oltar. — L: Rčau II/2 (1957, p. 108—10). stp 1984 (s. v. Sirahova knjiga, 2./3. vrsta), beri pra¬ vilno : devterokanonična, po kršč. pa kano¬ nična. stp 2000 (s. v. slovenski grafiki), dodaj lit.: Ivan Se¬ dej: Slovenska grafika (Lj: Prosvetni servis 1966); črtaj J. Sedej (1966). stp 2012 (vstavi) SOHE STEBRI (fr. les statues- colonnes), sohe, ki na podbojih fr. srednjev. portalov tako rekoč nadomeščajo stebre resp. služnike. Z njihovo osamosvojitvijo iz reliefne vezanosti se začenja evr. gotsko kiparstvo. Izhodišče je zah. pročelje opa¬ tijske c. -> Saint-Denis, v. spom. pa -v Kraljevski portal katedr. v -> Chartresu. stp 2075 (vstavi) SUB GRATIA (lat.), »doba mi¬ losti«, ki po kršč. delitvi zgod. človekovega odrešenja traja od Kristusovega učloveče¬ nja do Poslednje sodbe. stp 2075 (vstavi) SUB LEGE (lat.), »doba postave«, tj. bibl. zgod. od Mojzesovega sprejetja postave dalje. Cf. s. v. Verdunski oltar. stp 2115 (vstavi) ŠTIRJE VfiLIKI PREROKI so v kršč. izd. Sv. pisma Izaija, Jeremija, Ezeki- jel in Danijel, sicer pa so v. preroki Izaija, Jeremija in Ezekijel. stp 2126 (vstavi) TAUT, BRUNO (1880—1938), nem. arh. in strok, pisec, r. v nekd. Konigs- bergu, u. v Carigradu. stp 2250 (vstavi) »VIDENJE PO PRIDIGI (fr. La Vision apres le sermon), Gauguinova slika (o, pl, 73 X 93 cm, v Pont-Avenu 1888, Edinburgh): za bretonskimi kmeticami Jakobov boj, o katerem so slišale v cerkvi. Podoba nas seznanja s-> pontavensko šolo, zaznamujejo jo -> japonski vplivi (za pred¬ logo ik. m. -> Jakobov boj je služil Hokusai z lesor. dveh rokoborcev), z vsemi temi posebnostmi pa uvaja -> findesičclovsko umetnost. stp 2305 (vstavi) WEBB, GEOFFREY, angl. um. zgodovinar, raziskovalec angl. srednjev. stavbarstva, spisal mdr. Architecture in Britain: The Middle Ages (Harm 1956, »The Pelican Hist. of Art« 12). NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000057129 Luc Menaše EVROPSKI UMETNOSTNOZGODOVINSKI LEKSIKON Bibliografski, biografski, ikonografski, kronološki, realni, terminološki in topografski priročnik likovne umetnosti Zahoda v 9000 geslih Opremil in tehnično uredil Aco Mavec Ščitni ovitek Julijan Miklavčič Založila Mladinska knjiga v Ljubljani Za založbo Zorka Peršič Natisnila in zvezala jeseni 1971 tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA |č Pk III235 097200805