BOLJŠI, SLABŠI, POVPREČNI Statistični portret Slovenije v mednarodni skupnosti 2017 UVODNA BESEDA Boljši, slabši, povprečni - Statistični portret Slovenije v mednarodni skupnosti 2017 Tisk: ABO grafika, d.o.o. Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/Catalogue/Index Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si @StatSlovenija Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – Tiskano v 1.000 izvodih – ISSN 2463-7696 Slovenija je bila v vsej svoji zgodovini vpeta v mednarodne tokove. Tudi v obdobju po osamosvojitvi in do pridružitve Evropski uniji smo na gospodarskem, kulturnem, socialnem področju sodelovali predvsem z državami, nastalimi iz nekdanje Jugoslavije, in z drugimi evropskimi državami. Sodelovanje posamezne države običajno ni omejeno samo na bližnje sosede, je pa intenzivnejše med geografsko, kulturno in politično sorodnimi družbami. V zadnjem času je na našem širšem prostoru taka družba Evropska unija. Gre za edinstveno gospodarsko in politično povezavo 28 evropskih držav. Vemo, da to ne pomeni, da so vse države v skupnosti enake, nasprotno, zelo se razlikujejo. Vsaka izstopa po kakšni drugi značilnosti. V publikaciji, ki smo jo pripravili, smo želeli predstaviti položaj Slovenije v primerjavi z drugimi članicami EU-28. Kjer je bilo smiselno, smo primerjavo razširili, predvsem na druge države z območja nekdanje Jugoslavije in na države članice EFTA. Kako kaže Sloveniji? Težko odgovorimo enoznačno. So področja, kjer Slovenija izstopa v pozitivnem, so pa seveda tudi področja, kjer izstopa v negativnem smislu; po nekaterih kazalnikih se uvršča na zlato sredino. Za katera področja in v kolikšni meri velja ali je veljalo prvo, za katera drugo in za katera tretje? Vse to bo morda bolj jasno po pregledu publikacije. Genovefa Ružić generalna direktorica KAZALO 3 UVODNA BESEDA 7 OKRAJŠAVE IMEN DRŽAV 9 OZEMLJE 13 PREBIVALSTVO 17 IZOBRAŽEVANJE 21 TRG DELA 25 KAKOVOST ŽIVLJENJA 29 OKOLJE IN ENERGETIKA 33 KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO 37 BDP IN NACIONALNI RAČUNI 41 CENE IN INFLACIJA 45 EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 49 PODJETJA, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJA 53 TURIZEM, TRANSPORT IN TRGOVINA 59 STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE AT BE BG CY CZ DE DK EE EL ES FI FR HR HU IE IT LT LU MT NL PL PT RO SE SI SK UK Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Češka republika Nemčija Danska Estonija Grčija Španija Finska Francija Hrvaška Madžarska Irska Italija Litva Luksemburg Latvija Malta Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Švedska Slovenija Slovaška Združeno kraljestvo OKRAJŠAVE IMEN DRŽAV OZEMLJE 9–12 Predhodnica Evropske unije je bila 2004, ko se je Evropski skupnosti ne uvršča med najbolj poseljene, je Evropska skupnost za premog in s še devetimi državami pridružila pa ena najbolj gozdnatih držav. Po jeklo, ki so jo leta 1952 ustanovile tudi Slovenija. Po površini največja deležu zavarovane kopne površine Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, država v EU je Francija, po številu za ohranjanje biotske raznovrstnosti Nemčija in Nizozemska. Skupnosti prebivalcev pa Nemčija. Slovenija pa se je v 2015 uvrstila na prvo šestih držav so se v naslednjih je po površini ozemlja petindvajseta; mesto. desetletjih pridružile nove članice. še manjše po površini so Ciper, Največja širitev se je zgodila v Luksemburg in Malta. Slovenija se FR 633 Skupna površina (1.000 km2), 2016 Vir: https://europa.eu/european-union/index_en, 27. 2. 2017 Zavarovana kopna površina za ohranjanje biotske raznovrstnosti, 2015 % 40 35 30 ES 506 25 20 15 SE 439 10 5 0 DK UK LV LT BE IE FR MT NL SE CZ FI DE AT EU EE IT PL HU PT RO EL ES LU CY SK BG HR SI DE 357 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2017) © SURS FI 338 PL 313 IT 302 V 2015 je bila Slovenija prva po deležu zavarovane kopne površine UK 249 za ohranjanje biotske raznovrstnosti RO 238 (38 %); tik za Slovenijo se je uvrstila Hrvaška (37 %). Državi z Gostota naseljenosti, 2015 najmanjšim deležem take površine sta bili Danska (8 %) in Združeno država preb./ država preb./ država preb./ država preb./km2 km2 km2 km2 kraljestvo (9 %). FI 18 HR 74 AT 105 IT 201 Najgosteje naseljena država med SE 24 EL 82 HU 106 LU 220 državami Evropske unije je bila EE 30 RO 86 SK 111 DE 229 EL 132 v 2015 Malta; na 1 km2 je živelo LV 32 CY 92 PT 112 UK 269 povprečno 1.370 prebivalcev. BG 110 HU 93 Najredkeje naseljena je bila Finska; LT 46 ES 93 PL 124 BE 372 PT 92AT 84 tam je živelo 18 prebivalcev na km2. CZ BG 66 SI 102 DK 132 NL 503 79IE 70 Slovenija se je s 102 prebivalcema LT 65 IE 68 FR 105 CZ 137 MT 1.370 LV 65 na km2 uvrstila med redkeje HR 57SK 49 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 27.02.2017) © SURS naseljene evropske države. EE 45DK 43NL 42BE 31 SI CY 9 20 LU 3 10 MT 0,3 Leto pridružitve EU BE FR DE IT DK LU IE NL UK 1958 1973 1980leto 1950 1960 1970 1981 EL AT Avstrija EE Estonija BE Belgija EL Grčija BG Bolgaria ES Španija CY Ciper FI Finska CZ Češka republika FR Francija DE Nemčija HR Hrvaška DK Danska HU Madžarska Vir: https://europa.eu/european-union/index_en, 27. 2. 2017 11 PT ES 1986 1990 1995 AT FI SE IE IT LT LU LV MT NL Irska Italija Litva Luksemburg Latvija Malta Nizozemska CY CZ EE HU LV LT MT PL SK SI HR 2004 2013 2000 2010 2020 2007 BG RO PL Poljska PT Portugalska RO Romunija SE Švedska SI Slovenija SK Slovaška UK Zduženo kraljestvo © SURS PREBIVALSTVO 13–16 V Evropski uniji je v 2016 živelo nekaj njimi na 23. mesto; manj so jih imele bilo žensk več kot moških; v EU-28 več kot 510 milijonov prebivalcev, Latvija, Estonija, Ciper, Luksemburg jih je bilo v povprečju skoraj 5 % več. kar je približno 7 % svetovnega in Malta. Povprečna starost Le v Luksemburgu, na Malti in na prebivalstva. Od držav članic EU-28 prebivalcev EU-28 v tem letu je bila Švedskem so bili številčno močnejši je imela največ prebivalcev Nemčija, 42,6 leta. Povprečno “najstarejša” moški. Med članicami EU-28 so najmanj pa Malta. Slovenija se je država je bila Nemčija, povprečno imeli najvišjo pričakovano življenjsko po številu prebivalcev uvrstila med “najmlajša” Irska. V večini držav je dobo na Švedskem, najnižjo v Litvi. leta Mediana starost, 2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 22. 2. 2017) Razmerje med številom moških in žensk, 2016 DE 45,8 indeks 120 IT 45,5 115 110 105 BG EL PT 43,9 43,6 44,0 100 SI HR, ATLV ES EU SE MT BE, ROCZ, DK FR EE HU NL FI LT 43,1 43,042,9 42,8 41,1 41,2 41,6 41,541,4 40,9 41,9 42,442,542,6 43,2 90 95 LU MT SE DK NL SI IE DE UK BE FI CZ ES AT EU RO SK CY BG IT EL FR PL HR HU PT EE LT LV V EU-28 je bilo v 2016 žensk skoraj 5 % več kot moških. Največ žensk na 100 moških je bilo v Latviji Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 27. 2. 2017) © SURS Pričakovana življenjska doba otrok, rojenih v 2015, izbrane države EU-28 LU SK PL UK 39,3 39,4 39,9 40,0 CY 37,2 (118) in Litvi (117). Moški so bili moški ženske številčno močnejši v treh državah: v Luksemburgu, na Malti in na Švedskem. V Sloveniji je bilo žensk SE skoraj 2 % več kot moških. IT Dečki, rojeni v 2015, lahko v vseh državah članicah EU pričakujejo krajše pričakovano trajanje življenja ES SI kot v istem letu rojene deklice. Od dečkov, rojenih v 2015, lahko BG pričakujejo najdaljšo življenjsko dobo tisti, ki so se rodili na Švedskem (80,3 leta), od deklic, rojenih istega LV LT leta, pa tiste, ki so se rodile v Španiji IE 36,6 100 80 60 40 20 0 0 20 40 60 80 100 (85,3 leta). Pričakovana življenjska leta leta doba dečkov, rojenih v 2015 v Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 27.02.2017) © SURS Sloveniji, je 77,7, deklic pa 83,4 leta. 14 15 Starostna struktura prebivalstva, 2015 0–14 let 15–64 let 65+ let DE IT BG PT MT AT EL HU HR LT SI PL ES LV SK CZ RO EU EE FI CY LU NL DK BE SE UK FR IE 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % Prebivalci Slovenije po starostnih skupinah in spolu, 2016 0–14 let 15–64 let 65+ let IZOBRAŽEVANJE 17–20 52 % 48 % 51 % Vira: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 27. 2. 2017), SURS 49 % 41 % 59 % © SURS Najugodnejšo sestavo prebivalstva med evropskimi državami je v 2016 imela Irska; med vsem prebivalstvom je imela 22 % mladih prebivalcev. Največji delež starejših prebivalcev je imela Italija, 22 %. Slovenija se je glede na starostno sestavo prebivalstva uvrstila v sredino osemindvajseterice. V 2016 je bilo mladih (0–14 let) 15 %, starejših (od 65. leta dalje) 18 %, vseh vmes (15–64 let) pa 67 % prebivalcev Slovenije. 16 V 2015 je od držav članic EU-28 imela med 15–74-letnim prebivalstvom največ terciarno izobraženih Finska: 35 %. V Romuniji pa je bil delež prebivalcev s terciarno izobrazbo najnižji (14 %). Delež srednješolsko izobraženih je bil največji v Češki republiki (68 %), najmanjši v Estoniji (22 %). V Sloveniji je bil delež oseb z doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo manjši od povprečja v celotni EU-28, delež srednješolsko izobraženih je bil večji, z deležem oseb s terciarno izobrazbo pa se je uvrstila blizu povprečja. V zadnjih letih govorimo čedalje več o vseživljenjskem učenju, saj je pridobivanje novih znanj in veščin nujno za ohranjanje naših sedanjih in pridobivanje novih zaposlitev. V 2015 je bilo največ odraslih (25– 64 let) vključenih v vseživljenjsko učenje v severnoevropskih državah (Švedska, Danska, Finska), najmanj pa v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Bolgarija, Slovaška). % Odrasli (25–64 let) z doseženo vsaj srednješolsko izobrabo, 20161) Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 1. 3. 2017) 1) Začasni podatki. LT 94,3 CZ 93,3 Zgodnja opustitev izobraževanja in usposabljanja, 20161) Dosežena stopnja izobrazbe (%)1), 2015 SK 91,9 %EE 91,7 20 91,290,6 RO IT MT SK CZ PT HR FI 87,9 SI 87,2 15 DE 86,7SE 84,9 AT 84,6 HU 83,3 10 HR 83,2BG 82,2 DK 80,7IE 80,0 5 UK 79,6 CY 79,0LU 78,8FR 78,0 0 EU 76,9 HR SI LT PL IE EL LU CZ CY SK AT SE DK NL FI FR BE EE DE LV EU UK HU BG PT IT RO ES MT NL 76,8RO 76,51) Začasni podatki. BE 75,1 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 1. 3. 2017) © SURS EL 71,5 S kazalnikom “zgodnja opustitev izobraževanja” opisujemo delež prebivalcev, starih 18–24 let, z Niti v izobraževanju niti delovno aktivni (15–24 let), 2015 največ osnovnošolsko izobrazbo, ki niso vključeni v nobeno UK BE BG izobraževanje ali usposabljanje. HU BG PL DE EL SI AT Največje deleže takih prebivalcev so v 2016 imeli v južnih in 1 2 1 60,3 vzhodnih državah Evropske unije. V Sloveniji je bil ta delež drugi ES 58,1 najnižji in je znašal 4,7 % (pred PT 46,5 2015 manjši v severnih državah članicah EU, večji pa v južnih in vzhodnih državah članicah EU. V Sloveniji je bilo takih mladih 9,5 %, MT 44,6 in s tem podatkom smo se uvrstili LU SE EE UK CY IE FI LU1) LV LT v tisto polovico držav članic EU­ 1) Seštevki se ponekod ne ujemajo zaradi zaokroževanja. 1) Prelom v časovni vrsti. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 1.3.2017) © SURS 28, kjer so ti deleži manjši. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 1. 3. 2017) © SURS 18 19 Odrasli (25–64 let), vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, 20161) TRG DELA 21–24 RO BG SK HR PL EL LT HU IE LV BE CY MT IT DE CZ ES PT EU SI UK EE AT LU NL FR FI DK SE V izobraževanje ali usposabljanje je bilo v 2016 vključenih 11,7 % odraslih žensk in 9,8 % odraslih moških. V 2007 je bilo vključenih v vseživljenjsko učenje nekoliko manj odraslih obeh spolov (9,4 %). V vseživljenjsko učenje je bilo v 2016 vključenih več žensk (13,4 %) kot moških (10,5 %). Pred 10 leti (2007) je bil delež odraslih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, večji (15,1 %). 0 5 10 15 20 25 30 % Slovenija: vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, po spolu, 2016 1) Začasni podatki. Vir: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 1. 3. 2017) Stopnja delovne aktivnosti med 15–64 let starim prebivalstvom 45,2 % je v 2015 v EU-28 znašala 65,6 %. Najvišja je bila na Švedskem (75,5 %), najnižja v Grčiji (50,8 %). 54,8 % Slovenija se je po vrednosti tega podatka uvrstila med preostalimi © SURS članicami EU-28 na sredino (65,2 %). Stopnja brezposelnosti je bila v 3. četrtletju 2016 najvišja v Grčiji 20 21 (22,6 %), najnižja v Češki republiki in Nemčiji (v vsaki 4-odstotna). V Sloveniji je bila nižja od povprečja v celotni EU-28 (Slovenija: 7,4 %, EU­ 28: 8,2 %). Stopnje brezposelnosti med mladimi so bile višje od povprečja; v 2015 je bila stopnja brezposelnosti med mladimi najvišja v Grčiji in Španiji (skoraj 50 %), v Sloveniji je znašala 16,3 %. Po višini povprečne bruto plače za plačano uro se je Slovenija v 2014 uvrstila med države z nižjimi plačami (8,84 EUR, povprečje v celotni EU-28: 15,35 EUR). Najvišje povprečne bruto plače za plačano uro so imeli na Danskem (27,61 EUR), najnižje, in to skoraj dvanajstkrat nižje pa v Bolgariji (2,34 EUR). % Stopnja delovne aktivnosti (15–64 let), 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 2. 3. 2017) Stopnja brezposelnosti mladih (15–24 let), izbrane države EU-28, 2006–2015 Vrstni red držav glede na stopnjo brezposelnosti, izbrane države EU-28, 3. četrtletje 2007–3. četrtletje 2016 vrstni red držav % 60 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 NL 1. 1. CZ50 SE 75,5 LT 2. 2. DE DK 3. 3. MT40 NL CY 4. 4. HU 74,1 DE 74,0 DK 73,5 LU 5. 5. UK30 EE 6. 6. NL UK 72,7 SI 7. 7. RO EE 71,9 20 IE 8. 8. PL AT 71,1 AT 9. 9. AT 10. DK 10 SE 10. CZ 70,2 DE 11. SECZ 11. 0 12. BGUK 12. 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 FI 68,5 13. LUIT 13. LV 68,1 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 3. 3. 2017) © SURS 14. SI LV 14. LT 67,2 FI 15. 15. EE RO 16. 16. LT LU 66,1 17. FIMT 17. EU 65,6 18. BE65,2 BG 18. 19. IE PT, MT, Delovni aktivni z delovnim časom, krajšim od polnega, EU 19. HU 63,9 FR 63,8 izbrane države EU-28, 2015 IE 63,3 PL, BG 62,9 NL SK, CY62,7 AT BE 61,8 RO 61,4 DE UK SE EU SI ES 57,8 HR CZ IT 56,3 SK HR 55,8 HU BG 20. EU FR 20. 21. LV BE 21. V zadnjih 10 letih so bile stopnje HU 22. 22. SK brezposelnosti med mladimi najvišje v EL 23. 23. FR Grčiji in Španiji; v 2013 je bila stopnja ES 24. 24. PT brezposelnosti med mladimi v Grčiji PT 25. 25. HR skoraj 60-odstotna. Tudi v Sloveniji je DE 26. 26. IT bila stopnja brezposelnosti med mladimi HR 27. 27. CY najvišja v 2013 (21,6 %). V zadnjih PL 28. 28. ES 29. EL desetih letih je bila kljub vsemu nižja od SK 29. evropskega povprečja. države Največ delovno aktivnih z delovnim Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je v 3. četrtletju 2007 znašala 4,5 %, in s tem V 3. četrtletju 2016 je bila stopnja brezposelnosti v časom, krajšim od polnega, je bilo v 2015 podatkom se je Slovenija uvrstila med preostalimi članicami EU-28 na sedmo Sloveniji 7,3-odstotna, kar je Slovenijo postavilo med na Nizozemskem (50,7 %), najmanj v mesto. Leto pozneje (v 2008) je bila še nižja, 4,1-odstotna, in Slovenija je bila evropsko osemindvajseterico na 14. mesto. Bolgariji (2,4 %). V Sloveniji je bilo takih tako država s peto najnižjo stopnjo brezposelnosti. 0 10 20 30 40 50 60 10,6 %, kar je bilo manj od povprečja EU­ % Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 3.3.2017) © SURS 28 (20,3 %). Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 1. 3. 2017) © SURS EL 50,8 22 23 Razlika med povprečno bruto plačo za plačano uro1) posamezne države in povprečjem EU-28, 2014 DK EUR 27,61 EUR 12 9 KAKOVOST ŽIVLJENJA 25–28 6 3 0 3 6 9 12 15 BG RO Po višini povprečne bruto plače za plačano uro je bila od povprečja v EU-28 najbolj oddaljena Bolgarija; njena urna postavka je bila namreč za 13,01 EUR nižja od omenjenega povprečja; znašala je 2,34 EUR. Na nasprotni strani je s precej višjo urno postavko od povprečja v EU-28 Stopnja tveganja revščine je bila nižjo stopnjo tveganja revščine (14,3 ki internet uporabljajo vsaj enkrat v 2015 najvišja v Romuniji. Tam %). V Romuniji so v 2014 imeli tudi tedensko, je bil v 2016 najmanjši je pod pragom tveganja revščine najmanj osebnih avtomobilov na v Romuniji (56 %), največji pa v živela več kot četrtina prebivalcev. 1.000 prebivalcev: 246. Največ jih Luksemburgu (97 %). Slovenija se Najmanj prebivalcev, ki so živeli je bilo na Malti, in sicer 625 na 1.000 je s tem kazalnikom (73 %) uvrstila izstopala Danska; njena bruto urna postavka je bila namreč za 12,26 EUR višja od povprečja v EU-28; znašala je 27,61 EUR. pod pragom revščine, je bilo v prebivalcev; v Sloveniji pa jih je bilo nekoliko pod povprečje EU-28 (79 Češki republiki (manj kot desetina). 518 na 1.000 prebivalcev. Število %). 1) Dejavnosti B–S brez O; podjetja z vsaj 10 zaposlenimi. Slovenija se je po vrednosti tega uporabnikov interneta narašča v Vir: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 6. 3. 2017) © SURS podatka uvrstila med državami z vseh državah EU-28. Delež takih, 24 % Stopnja tveganja revščine, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 3. 3. 2017) RO 25,4 % oseb 35 Stopnja resne materialne prikrajšanosti, 2015 Romunija Madžarska Litva Hrvaška Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, izbrane države EU-28, 2014 Slovaška 30 25 EEEL IT PT HR LT BG ES LV 22,522,222,122,0 20,0 21,6 19,9 21,4 19,5 5 10 15 20 246 315 329 347 360 PL EU 17,6 17,3 0 SE LU FI NL AT DK DE EE FR CZ BE SI UK ES IE EU MT PL SK PT IT HR LT CY LV HU EL RO BG Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 3. 3. 2017) © SURS FI SK DK NL CZ FR AT SI SE LU CY HU, BE MT, IE UK, DE 13,9 9,7 16,2 12,3 15,3 13,6 16,3 14,5 12,2 16,7 14,9 12,4 11,6 14,3 Redni uporabniki interneta1), izbrane države EU-28, 2007-2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 7.3.2017) 1) Delež oseb, starih 16–74 let, ki so uporabljale internet vsaj enkrat na teden. © SURS 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 40 60 80 100 % RO BG SI EU DK LU 0 20 Resno materialno prikrajšane so osebe, ki živijo v gospodinjstvu, ki izkazuje pomanjkanje vsaj 4 od 9 elementov materialne prikrajšanosti, in sicer take, ki so izključno posledica omejenih finančnih virov gospodinjstva, ne pa lastne izbire oz. navad. Največ resno materialno prikrajšanih oseb je bilo v 2015 v Bolgariji (34 %), najmanj pa na Švedskem (1 %). Število uporabnikov interneta, ki internet uporabljajo vsaj enkrat tedensko, narašča. V 2007 je bilo v Sloveniji takih manj kot polovica, v 2016 pa je njihov delež narasel na 73 %. V 2016 je bilo takih uporabnikov interneta največ v Luksemburgu (97 %), najmanj pa v Romuniji (56 %). 625 610 Malta Italija 1 ikona predstavlja 100 avtomobilov Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 6. 3. 2017) 582 Finska 558 Ciper 518 552 Avstrija © SURS 26 2735 Število zdravnikov, 2014 PL RO SI UK IE LU BE FI1) FR HR EE HU CY DK1) MT CZ1) ES IT BG DE SE1) LT AT 1) Podatki za leto 2013. Vira: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 22. 3. 2017), NIJZ © SURS Najpogostejši vzrok smrti, Slovenija, 2015 bolezni bolezni bolezni obtočil rakava obolenja dihal prebavil drugo poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov Vir: NIJZ © SURS 28 t/preb. Izpusti ogljikovega dioksida, 2014 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2017) LU 21,9 Električna energija iz obnovljivih virov, izbrane države EU-28, 2006–2015 Cene naftnih derivatov, 14.3.2017 % bruto porabe električne energije 80 AT Cena litra dizelskega goriva EUR 1,5 1,47 70 1,03 1,031,061,061,071,091,131,131,131,171,181,191,201,211,221,23 1,251,25 1,261,271,27 1,281,291,30 1,351,401,42 SE 60 50 PT 1,2 EE IE CZ NL DE FI CY BE PL DK EL AT EU, UK SI BG MT SK ES FR IT LT PT SE, LV, HU RO HR 40 0,9 SI 30 16,1 20 EU 0,6 1,50 EUR 0 10 HU LU MT 0,0 0,3 1,49 EUR 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 LU BGROPL LT LV CZ AT ES SI MTSKDEHRHUCY NL EE BE FR IE PT EL DK FI IT UKSE Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 8. 3. 2017) © SURS 1,23 EUR 10,5 11,8 9,2 10,0 11,5 13,1 9,6 11,2 8,7 12,1 9,5 10,7 Reciklirani odpadki (% od vseh nastalih komunalnih odpadkov), izbrane države EU-28, 2015 EU SI1) AT DE1) Slovenija se je v 2015 s 33-odstotnim deležem električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije uvrstila med evropsko osemindvajseterico na 10. mesto. Prva po deležu električne energije iz obnovljivih virov je bila Avstrija najvišja Cena litra neosvinčenega motornega bencina (95-oktanski) 1,40 EUR 1,39 EUR 1,58 EUR 1,19 EUR 1,40 EUR 1,41 EUR 1,53 EUR 1,32 EUR 1,20 EUR 1,39 EUR 1,15 EUR 1,10 EUR 1,20 EUR 1,30 EUR 1,06 EUR 1,16 EUR 1,18 EUR 8,0 7,2 7,8 7,0 7,5 6,6 5,6 7,4 6,5 5,9 5,5 8,1 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 14.3.2017) 1) Ocenjen podatek. 0 10 20 30 40 50 MT RO SK 60 © SURS 70 % (70 %), zadnja pa Malta (4 %). V 2015 so največ komunalnih odpadkov reciklirali v Nemčiji (66 %), najmanj na Malti (7 %). V Sloveniji je bil delež recikliranih komunalnih odpadkov višji od povprečja v EU-28 (Slovenija: 54 %, EU­28: 45 %). 1,25 EUR 1,49 EUR najnižja Vir: https://ec.europa.eu/energy/en/data-analysis/weekly-oil-bulletin, (14. 3. 2017) 1,56 EUR 1,31 EUR 1,31 EUR 1,02 EUR 1,55 EUR 1,25 EUR © SURS 30 31 liter Odkup kravjega mleka na prebivalca, 2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 27. 3. 2017), preračun SURS 1) Ocena. IE Ekološko obdelovana kmetijska zemljišča v uporabi, 2015 Morski gospodarski ulov (v tonah žive teže), 2015 % ES DK UK FR NL DE IE SE IT PL PT FI LV LT HR EE EL BE BG RO MT CY SI 21 18 15 12 9 6 3 DK 925 0 MT IE RO BG HU NL UK LU CY PL FR HR BEEU1) DK DE PT LT ES EL SI SK FI IT LV CZ EE SE AT Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 17. 3. 2017) NL 844 LU 628 Največje proizvajalke vina v EU-28, 2015/2016 IT EE 543 FR1) 489 ES1) FI 435 DE 1) 414 FR 371 AT 356 389 PT EL BE 343 EU1) 299 AT 293 291 278 BG SI CZ 265 HR PT, IT CY 233 222 SI 178 © SURS V 2014 se je v EU-28 obdelovalo ekološko skoraj 6 % kmetijskih zemljišč v uporabi. V 2015 je bil delež ekološko obdelovanih zemljišč v uporabi najmanjši na Malti (zanemarljivih 0,25 %), največ pa v Avstriji (20 %). Slovenija se je v 2015 s skoraj 9 % uvrstila nad evropsko povprečje. V 2015 je bila v EU-28 največja proizvajalka vina Italija, sledili sta Francija in Španija. V Sloveniji smo ga v tistem letu pridelali 823.000 hektolitrov; 69 % skupne proizvodnje so bila bela HU 158 0 1 2 3 4 5 6 vina. Prebivalec Slovenije je v 2015 v SK 152 mrd. litrov ES 148 povprečju porabil 43 litrov vina, od tega 1) Podatek za 2014/2015. 117 99 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 17.3.2017) © SURS 29 litrov belega.BG 74 EL 57 RO 48 34 Faktorski dohodek na zaposlenega (PDM), 2015 RO HR PL SI LT BG HU PT CY SK EL MT EE EU AT CZ FI IE DE LU IT SE ES DK FR BE UK NL Faktorski dohodek na zaposlenega je v 2015 znašal 6.264 EUR; v primerjavi z 2014 je bil višji za 9 %. Na dvig dohodka glede na prejšnje leto so vplivale predvsem višja vrednost kmetijske proizvodnje (za 3 %), nižja vrednost vmesne potrošnje (za 2 %) in nižja zaposlenost (za 1 %). 0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 EUR Vir: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 20. 3. 2017), preračun SURS © SURS BDP IN NACIONALNI RAČUNI 37–40 Vrednost bruto investicij v kmetijstvu, Slovenija, 2015 38 mio. EUR skupaj nekmetijski proizvodi trajni nasadi, osnovna čreda Vir: SURS © SURS Nacionalni računi zagotavljajo sistematični povzetek nacionalne gospodarske dejavnosti in so nepogrešljivo orodje za nadzor gospodarstva. Najpomembnejši kazalnik s področja nacionalnih računov je bruto domači proizvod (BDP), s katerim merimo gospodarsko stanje v državi. V 2015 je bil BDP na prebivalca najvišji v 36 Luksemburgu (89.900 EUR), najnižji pa v Bolgariji (6.300 EUR). Letna stopnja rasti BDP na prebivalca je bila v 2015 najvišja na Irskem (25,5 %), najnižja, celo negativna, pa na Finskem (-0,1 %). Vse države članice EU-28 se zadolžujejo, vendar je stopnja zadolževanja zelo različna. V 2015 je bila najbolj zadolžena Grčija, najmanj Estonija. Državni dolg se nanaša na celoten znesek dolga posamezne države; povečuje se, če država porabi več denarja, kot ga pobere z davki. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je v EU-28 zmanjševala vse od 2009. V 2015 so gospodinjstva v EU-28 privarčevala 10,3 % razpoložljivega dohodka. 2,1 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 20. 3. 2017) Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev, izbrane države EU-28, 2015 % 20 SE DE 4,4 EU SI 15 10 3,6 5 2,3 0 2,2 LT –5 1,9 CY 1,6 –10 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 20.3.2017) © SURS 1,0 0,9 0,8 -0,1 Letna stopnja rasti bruto domačega proizvoda na prebivalca, 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 20. 3. 2017) 1) Začasni podatki. 2) Ocena. 25,5 Dolg sektorja država, izbrane države EU-28, 2006–2015 % od BDP 200 EL 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2012 2013 2014 2015 © SURS V zadnjih 10 letih je bila med državami članicami EU-28 najbolj zadolžena Grčija, najmanj Estonija. Rast dolga Slovenije narašča: v 2006 je dolg znašal 26 %, v 2015 pa 83 % bruto domačega proizvoda. Proračunski primanjkljaj Slovenije se je izrazito povečal v 2013, ko je država dokapitalizirala banke. Slovenska gospodinjstva so v 2015 spadala med varčnejša, saj so privarčevala skoraj 15 % razpoložljivega dohodka; varčnejši so bili samo še v Nemčiji (17 %) in na Švedskem (19 %). Najmanj varčna so bila gospodinjstva na Cipru, v Latviji in Litvi, ki so se v 2015 celo zadolžila. 38 Vir: Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat, 4. 4. 2017) © SURS 39 BDP na prebivalca v standardih kupne moči, 2015 Povprečje EU-28 BG RO HR EL HU PL EE LT PT SK CY SI CZ MT ES IT FR UK FI BE DE SE DK NL AT IE LU Prebivalci Slovenije smo si v 2015 v povprečju lahko privoščili 17 % manj kot v povprečju vsi prebivalci EU-28 skupaj. Prebivalci Luksemburga so si v 2015 v povprečju lahko privoščili za 164 % več kot v povprečju vsi prebivalci EU-28 skupaj. 0 50 100 150 200 250 300 indeks obsega (EU-28 = 100) Vir: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 20. 3. 2017) © SURS 40 indeks Skupni indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (leto/prejšnje leto), 2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 20. 3. 2017) Povprečna letna rast cen stanovanj, 2015 UK 101,9 % 14 12 10 8 6 4 2 PL 99,9 0 MT 99,5 –2 IE, EE 99,3 –4 DE SI, LU SE 98,8 99,0 98,7 –6 LV HR IT FR CY FI SI PL BE BG EU RO PT ES NL LT CZ DE AT MT LU SK UK EE DK IE HU SE BE 98,6 DK 98,5 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 27. 3. 2017) EU, HU 98,4 AT, IT, RO 98,1 Povprečna letna rast cen hrane po harmoniziranem FI, FR 97,8 indeksu cen življenjskih potrebščin, LV 97,6 izbrane države EU-28, 2016 ES 97,3 PT 97,2 BE BG 96,9 MT CZ 96,8 LU SE CY 96,4 ES LT SK 95,9 SI LT 95,7 HR 95,6 EU FI CZ IE UK RO NL 94,4 EL 94,2 SK –4 –3 –2 –1 0 1 2 3 % Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 20.3.2017) © SURS © SURS Povprečna letna stopnja inflacije (merjena s HICŽP), 2016 SE 1,1 FI 0,4 0,8 PT IE EU 0,3 % -0,2 0,6 ES UK -0,3 0,7 SI EE LV EL AT HR SK IT LT BG LU CZ DE PL RO FR BE HU DK NL MT 0,1 0,4 0,6 -0,5 0,4 -0,2 -1,1 -0,6 -0,1 -1,3 0,0 0,0 0,3 0,9 0,1 0,7 0,0 -0,2 1,0 1,8 CY 43 Vir: Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat, 27. 3. 2017) -1,2 © SURS Cene stanovanj so se v 2015 glede na 2014 najbolj znižale v Latviji (za 3,4 %), najbolj zvišale pa na Švedskem (za 13,1 %). V Sloveniji so se stanovanja v povprečju podražila za 0,8 %, na območju EU-28 pa za 2,8 %. V 2016 so se cene hrane znižale v devetih državah članicah EU-28, najbolj na Slovaškem (za 2,9 %), v Romuniji in v Združenem kraljestvu (v vsaki za 2,4 %). Podražitve hrane so bile med članicami EU najizrazitejše v Belgiji (za 1,9 %), na Malti (za 1,8 %) in v Luksemburgu (za 1,5 %). V Sloveniji se je hrana podražila za 0,6 %, v EU-28 pa 0,3 %. 42 Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči, 2015 EL EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 45–48 Prihodek na osebo, ki dela v tujih pa Francija. Za Slovenijo je bil trg Nemčija, saj je Slovenija tja izvozila notranjih podjetjih v Sloveniji, je EU-28 najpomembnejši, saj je od nekaj več kot za 5 milijard, uvozila v 2014 znašal 213.000 EUR, kar tam uvozila 71 %, tja izvozila pa od tam pa za nekaj manj kot za 5 je bilo skoraj štirikrat manj kot v 75 % svojega blaga. Nizozemska milijard blaga. Blago in storitve, ki Luksemburgu (832.000 EUR) in je med članicami EU-28 uvozila jih je Slovenija v 2016 izvozila, so skoraj dvakrat več kot v Romuniji najmanj blaga s trgov držav članic bili vredni 79 % bruto domačega (115.000 EUR). V 2015 je Slovenija EU-28 (47 %), je pa tja izvozila 76 proizvoda, vrednost blaga in storitev, izvozila nekoliko več električne % svojega blaga. Najmanj je na ki jih je Slovenija uvozila, pa je bila energije, kot je je uvozila (48 GWh). omenjene trge izvozila Malta (39 za deset odstotnih točk nižja. V tistem letu je največ električne %). Najpomembnejša trgovinska energije uvozila Italija, izvozila partnerica Slovenije je bila v 2016 LU višja od povprečja v EU-28. Vir: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 27. 3. 2017) © SURS 44 LU BE NL IT UK AT FR, DE SE ES FI DK EL CY SK HU, SI CZ PT MT PL LT HR EE BG RO v 1.000 EUR Prihodek na zaposlenega v tujih notranjih podjetjih, 2014 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 4. 4. 2017) Pokritost izvoza z uvozom električne energije, 2015 Izvoz in uvoz, najpomembnejše trgovinske partnerice, Slovenija, 2016 832 GWh (1.000) 80 801 FR 60 DE –20 0 20 40 BE UK FI EU HU AT EL NL LT HR DK LU SK PT LV MT IE CY SI ES PL EE RO BG CZ SE DE 5,2 4,6 0,3 0,4 0,3 0,5 BE RO 592 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 4. 4. 2017) –60 –40 IT © SURS IT 2,7 0,4 0,4 0,4 0,9 ES NL 3,7 0,5 420 437 454 Delež celotnega izvoza/uvoza blaga v oz. iz EU-28, izbrane države EU-28, 2016 EE LVUK NL 40 60 80 % Od članic EU-28 je bila v 2015 pokritost izvoza z uvozom električne energije najmanjša v Italiji; uvozili so 46.000 GWh več električne energije, kot so je uvozili. V Franciji je bila razlika med izvozom in HR 2,1 1,5 1,2 Slovenija 0,8 0,7 0,5 0,6 0,4 0,6 0,4 CZ SK UK 387 20 uvozom električne energije v tistem letu 2,0 1,0 355 MT 0 SK največja: izvozili 64.000 GWh električne energije več, kot so je uvozili. Slovenija AT 2,7 0,7 333 je bila za Ciprom država z najbolj uravnoteženima uvozom in izvozom. 0,9 162 230 210 174 197 248 270 213 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 4.4.2017) SIEU IT izvoz uvoz EL AT © SURS CZ Izvoz in uvoz Slovenije je usmerjen pretežno na evropske trge. V 2016 smo tja izvozili 75 % celotnega izvoza, od tam uvozili pa 71 % celotnega uvoza. Na evropske trge je bila v 2016 med članicami EU-28 najizraziteje usmerjena Estonija (82 % celotnega uvoza in 74 % celotnega izvoza). Vir: Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat, 27. 3. 2017) izvoz (v mrd. EUR) širina linije označuje velikost uvoza in izvoza uvoz (v mrd. EUR) FR PL HU © SURS 126 115 46 47 Uvoz in uvoz blaga in storitev (% od BDP), 2016 UVOZ LU MT IE SK HU BE NL2) CZ EE SI LT BG2) CY2) LV DK AT PL HR DE SE EU RO2) PT1) FI ES2) El2) IT FR2) UK 250 200 150 100 50 0 0 % 1) Ocena. 2) Začasni podatki. Vir: Eurostat (http://ec.uropa.eu/eurostat, 4. 4. 2017) IZVOZ Slovenija je v letu 2016 izvozila za skoraj 25 milijard EUR blaga, to je za 4 % več kot v 2015. 50 100 150 200 250 % © SURS 48 Indeks produktivnosti dela na zaposleno osebo (2010 = 100), 2015 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 6. 4. 2017) 1) Začasni podatek. 2) Ocena. 3) Podatek za leto 2015. Povprečna površina stanovanja, 2012 Industrijska proizvodnja, izbrane države EU-28, 2007–2016 EE LV LT indeks (2010 = 100) RO140 do 69 m2 120 127,7 100 PL HU CZ BG 80 70–79 m2 60 40 SI IE HR SK EL FI 20 0 80–89 m2 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 116,2 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 6. 4. 2017) © SURS 114,3 ES IT FR DE 90–99 m2 Delež novonastalih podjetij med vsemi podjetji, izbrane države EU-28, 2014 SE PT NL 106,2 105,8 ATLT Indeks industrijske proizvodnje se je v 105,6 SK 104,8 Sloveniji od 2015 do 2016 povečal za 14 104,9 100–109 m2 %. Najbolj se je povečal na Slovaškem 104,5 LV 103,8 103,7 (za 37 %); na Cipru pa se je zmanjšal (za SI 20 %). 103,5 CY Med vsemi podjetji, ki so v Sloveniji LU CY BE 100,9 DK 100,2 100,5 IE delovala v 2014, jih je 11 % v tistem letu nastalo na novo. V Litvi je bilo istega leta BE med vsemi podjetji četrtina novonastalih, 110 ali več m2 kar je bilo največ med državami članicami 0 5 10 15 20 25 % EU-28. Najmanj jih je bilo v Belgiji (4 %) Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 7.4.2017) © SURS ter na Irskem in na Cipru (v vsaki 7 %). Vir: Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat, 6. 4. 2017) © SURS 50 51 Delež hitrorastočih podjetij med podjetji z vsaj 10 zaposlenimi in delež tam zaposlenih, 2014 EE IE ES podjetjih LT CY LV Vir: Eurostat, News release 209/2016 © SURS 52 Podjetja s spletno prodajo, 2016 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 13. 4. 2017) Izdatki gospodinjstev za osebno mobilnost, izbrane države EU-28, 2006–2015 % 20 LU 18 16 14 EU 12 10 CZ 8 SK6 4 23 2 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 21 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10. 4. 2017) © SURS 20 19 18 17 Število turističnih prenočitev na prebivalca, 2015 Slovenija je bila v 2015 med članicami 16 SE BG 20 BE EU-28 država, katere gospodinjstva so FI CZ namenila za osebo mobilnost največ sredstev (16,0 %); sledili sta Luksemburg (15,8 %) in Bolgarija (15,4 %). Najmanj RO EE sredstev so za osebno mobilnost 15 13 namenili na Slovaškem (7,5 %). PT IE 12 EL Malta je bila v 2015 država, v kateri PL so turisti ustvarili največ turističnih AT ES prenočitev na prebivalca (20,8). Takoj za Malto sta bili Hrvaška (16,9 prenočitve na prebivalca) in Ciper (15,8). Slovenija se je v tistem letu po vrednosti tega kazalnika (5 turističnih prenočitev na prebivalca) LU CY LT LV uvrstila med državami članicami EU-28 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 10.4.2017) © SURS na sredino. 54 Zasedenost turističnih ležišč, 2014 65 % 64 % 58 % 54 % 49 % 47 % 47 % CY MT ES HR EL DK FR 46 % 45 % 44 % 44 % 44 % 43 % 43 % NL SI PT BE EE SE DE 43 % 39 % 39 % 37 % 37% 37 % 36 % IT LU FI BG LT PL LV 36 % 36 % 34 % 30 % 29 % HU CZ RO SK AT Vir: Eurostat, News release 209/2016 © SURS M % Co2 GWh ha hl km2 l m2 t mio. mrd. preb. štev. BDP EFTA EU EU-28 EUR Eurostat HICŽP NIJZ PDM SURS manj natančna ocena – previdna uporaba odstotek ogljikov dioksid gigavatna ura hektar hektoliter kvadratni kilometer liter kvadratni meter tona milijon milijarda prebivalec število bruto domači proizvod Evropsko združenje za prosto trgovino Evropska unija 28 držav članic Evropske unije evro statistični urad Evropske unije harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin Nacionalni inštitut za javno zdravje polnovredne delovne moči Statistični urad Republike Slovenije STATISTIČNA ZNAMENJA,KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE Ikone za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com. Na spletnih straneh Statističnega urada Po pošti, telefonu ali elektronsko Z naročilom statističnih publikacij Z obiskom v Informacijskem središču www.stat.si Naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 64 04 E-naslov: info.stat@gov.si @StatSlovenija Naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 241 52 85 E-naslov: gp.surs@gov.si Poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30, petek od 9.00 do 14.30 KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ