
fahor Samo




/ /

4 ss&;,

‘V>

Sveta ■bra/tst

t

Mgm  I

«Jp* •

slovanska apostola.

Spisal

M atija. IMC n. J a r Z i 1 j h  k I ,

duhoven Krške škofije.

? tisučletni spomin smrti sv, Metoda

izdala in založila

Spr-ušba sv. M^okpsra v Oel

«# \t

,/ ■ ■ \

Z dovoljenjem visokocastitega Krškega kimstošk

#

‘-'V,- .

/

Pahor Samo

slovanska apostola,

M st 11J a JM n j ar Z i 1 j s k i ,

duhc/sn Krške škofije.

V tisucletni spomin smrti sv. Metoda

izdala iu založila

sv. Mq3%03?ši v  O s 1 o v e i.

Z dovoljenjem vissokoeastitega Krškega kueznškofijstva.


TSSCS.

Tiskala tiskarna družbe sv. Mohora v Orlovci.

OlUB S  JOIJVJ

4"A JI

DA - ^. A & %

I.

O slovanskem narodu v obče,

mano je, da Slovenci jako radi pre-
jbirajo zgodbe Božjih svetnikov, to¬
liko rajše bodo brali in poslušali zgodbe
življenja dveh pristnih bratov, sv. Cirila
in Metoda, ktera sta velikej slovanskej
družini prižgala luč edino zveličavne Kri¬
stusove vere, vložila podlago slovan¬
skemu slovstvu in Slovanom odprla pot
do krščanske omike, do časnega blago¬
stanja in večne sreče. Meseca aprila tega
leta se je izpolnilo ravno tisuč let, odkar
je goreči oznanovalec sv. evangelija, ve¬
liki svetnik in nadškof Moravski, sv. Metod,
na Telehradu položil utrujeno truplo k
večnemu počitku in se ločil s tega sveta,
da za svoja apostolska dela sprejme ne¬
beško plačilo. Času primerno je, spo¬
dobi se in sveta dolžnost nas veže, da
se ob toliko pomenljivem letu, ko obha¬
jamo tisučletni spomin smrti sv. Metoda,
kolikor mogoče natanko seznanimo z živ¬
ljenjem in delovanjem Metodovim in nje¬
govega brata sv. Cirila. Bolje smo pod¬
učeni in prepričani o neprecenljivih za¬
slugah teh svetih mož za duševno in
narodno življenje slovanskih narodov, s
toliko večjo hvaležnostjo ju bodemo vsig-
dar častili ter oživili svoje zaupanje,
svojo ljubezen do svetnikov, ktera po

vsej pravici imenujemo apostola, učenika
in naj veča dobrotnika slovanskih rodov.

Pred da pripovedujemo zgodbe nju¬
nega življenja, treba je, da vsaj neko¬
liko razložimo zgodovino naših slovanskih
prednikov.

Slovanski narod je jako star, je velik
in jako ljudnat, pošten in časten narod.
Že  stari spisovatelji so se čudili nad
velikej množini in ljudnatosti Slovanov.
Rimska pisatelja Tacit in Ptolomej trdita,
da je že o njunem času narod venedski
(slovanski) prevelik narod. Jornandes,
kteri je živel blizo leta 552. po Kristusu,
to jasno pove, pišoč: „Po neizmernih

prostorih prebiva preljudnati narod Ve-
nedov (Slovanov). Akoravno so njihova
imena različna po različnih plemenih in
pokrajinah, se vlastno vendar Slovani in
An ti imenujejo". Spisovatelj Prokop, ki
je živel ob ravno tistem času, piše tako
le: „Odtod proti severu so rodovi Antov
(Slovanov), jih je kolikor listja in trave".
Tudi v našem času je slovanski narod
ogromno velik in ljudnat in spada med
največje narode. K slovanskemu narodu
spadajo sledeči rodovi in plemena:

Na pravej, južnej strani Do¬
nave: Slovenci, Hrvati, Srbi

6

in Bolgari. Skupaj jih je nekaj črez
12 milijonov.

Na 1 e v e j, s e v e r n e j st rani  1) o-
n a v e prebivajo: Čehi in Slovaki,. Po¬
ljaki, Busi,  teh je več od 73,000.000
in tedaj vseh skupaj črez 85,000.000,
to je, črez pet in osemdeset milijonov duš.

Slovani posedamo dandanes pol Ev¬
rope. Bazprostirajo se dežele slovanskih
rodov in plemen od mraznega. to je bal¬
tiškega morja na severu, do jadranskega
ali . sinjega morja pri Trstu in od naj¬
severnejšega morskega otoka ruskega, Nova
zemlja imenovanega, proti jugu po ogrom-
nej Bavnoniji, ravnini ruskej, do bolgar¬
skega mesta Salonikgrada, od Belega
morja na severu do Črnega morja v Busiji,
od Ziljske doline, kjer graničijo meje slo¬
venske, italijanske in nemške proti severo-
izhodu do Buškega Vrhoturja (Uralgorovja).
Zraven vsega tega imajo še Busi-Slovani
blizo tretjino Azije v svoji oblasti. Te
dežele zavzemajo tako veliko prostorišče,
da se že ne morejo imenovati dežele,
ampak reči se more slovanska zemlja,
slovanski svet. Imenuje se zemlja slo¬
vanska »Slavij  a“,  po starem Slavonija,
to je velika Slavija. — —

Pišejo in govorijo ljudje občno pa
krivo, da so se Slovani preselili v Ev¬
ropo šele v šestem stoletji  po Kri¬
stusovem rojstvu, pa to ni res; kajti
po najnovejših izvirnih preiskovanjih se
je dokazalo, da so se Slovani v Evropo
v dveh velikih in glavnih preselitvah
preselili.

Prva glavna preselitev Slovanov v Ev¬
ropo se je zgodila leta  1180. pred Kri-
! stusovim rojstvom. Tu so se preselili
praroditelji Poljakov, lužičkih Srbov, Če-
I hov,  Slovakov in Slovencev. Naj dalj e
proti zapadu so se naselili Poljaki, do
same reke Labe (Elbe). Slovenci so na¬
selili Veneeijo in slovenske dežele. Slo¬
venske dežele so se razprostirale, tedaj

od jadranskega morja pri Trstu in pri
Istriji do Donave in od reke Ina v Ti-
rolih proti izhodu do gorovja „Kutje“
(Cetiusmons), ktero se razprostira od Do¬
nave južno do Ptuja.

Hrabri in junaški Poljaki so bili na¬
rodu slovanskemu pri preselovanji vojaški
predvoj in so tudi najdalje proti zapadu
v Evropi se preselili. Po prvem preselo¬
vanji so se pojedina plemena slovanska v
raznih časih preselovala v Evropo.

Drugo  veliko glavno preselovanje
Slovanov seje  zgodilo blizo leta  550.
pred rojstvom Kristusovim. Tu so se
preselili Buso - Slovani, Hrvati, Srbi in
Bolgari v te zemlje, v kterih še sedaj
prebivajo.

Piše se in govori občno, pa krivo in
neresnično, da so Slovani v dobi pred-
kristjanskej živeli v nevednosti in v ne-
znanstvu, da so bili malikovalci, da so
mnogo bogovcev častili, da so si narejali
lesene in bronene podobe, da so pred
nje poklekovali in se jim kakor bogovom
klanjali. Piše se in govori občno, pa
neresnično, da so zdihovali v tej neved¬
nosti in neznanstvu. Taki pisarji se prav
natecajo in skušajo, kako bi mogli več
nelepega in nespodobnega Staroslovanom
otvezati; oni pisarijo take reči, ktere se
Staroslovanom še v spanji niso sanjale.
In tako nelepo in neistinito pisarijo o
Slovanih ne samo pisarji tujih, Slovanom
sovražnih narodov, ampak tudi neredko
spisovatelji slovanski. To so vse samo
prazne izmišljotine, ktere pisarijo eden
za drugim., Slovani predkristjanski niso
bili malikovalci kakor paganski Rimljani
in Grki. Pred Kristusovim rojstvom so
imeli naši praroditelji (predstarejši) mnogo,
mnogo lepšo in izvrstnejšo vero kakor
paganski rimsko-latinski in grški narodi.
Bimljani in Grki so bili že o času pred
Kristusom dosta učeni, Bimljani posebno
o vojskovanji, po kterern so si pribojevali

7

večjidel tedaj znanega sveta; stari Grki bili
so narod pameten, zastopen, razumen in
učen tako, da se nektere reči še sedaj od
njih učimo in njih stare spise študiramo;
vero so pa ti paganski Rimljani in Grki
imeli tako čudno in neprilično, da se ne
moreš človek dosta načuditi, kako sta ta
naroda, sicer pametna in učena, mogla
verovati take prazne in nespodobne basni.
Verovali so namreč na celo trumo bogov-
cev in bogovek, imeli so lesene in ka-
menite podobe, malike, so pripovedovali
in verovali od teh bogovcev in bogovek,
polobogovcev in polobogovek mnogo ba¬
sen, nektere so bile neslane, nektere
smešne, mnogo teh basen bilo je nespo¬
dobnih in razuzdanih, tako grdih, da se
ne spodobi jih tukaj le spomeniti.

Slovani verovali so na j e d i n e g a
Boga,  kteri je vse stvaril, kar je stvar-
jenega, kteri vse obdrži, kar obstoji, kteri
vse konča, kar se ima končati; verovali
so, da je duša neumrljiva in da Bog
poplača vsa dobra dela in da vsa zla in
hudobna dela kaznuje. Živeli so Bogu
prijetno in so imeli lepe zapovedi za
vsakdanje življenje, na primer: Umij se

vsak dan zjutraj — ne potepaj se po noči
brez potrebe — vsaka noč ima svojo moč

— ne bodi prelep za delo, — ne bodi len

— ne laži se — ne bodi neotesan, — ne
tepi se — ne bodi neukrotljiv — ne bodi
zli, hudoben — ne bodi krvoločen — ne
kradi — spolnuj zapovedi božje — drži
delopust — ne mešaj službe božje — ne
rugaj se svetej veri — i. t. d. Vrh tega
je imela stara vera mnogo lepih in važ¬
nih pravil, kako se imajo po svojem redu
zadržati mladenči, kako deklice, kako za¬
konski možje in zakonske žene, kako očetje
in matere i. t. d. Ta stara vera imela
je v sebi kar bodi posebnega, pa svetej
krščanskej veri ne toliko protivnega. Ko
se je kristjanstvo pri Slovanih upeljevalo,
so se lepi nauki, običaji in obredi stare

vere marljivo obdržali in se s kristjan-
sko vero lepo združili in složili, med
seboj pa ne pomešali. Božji nauki svete
kristjanske vere, združeni z nauki, narod¬
nimi običaji in obredi stare vere, so se
imenovali in se še dandanes imenujejo:
kristjansko pravoslavje, po latinsko: fldes
orthodoxa.

Sveta kristjanska vera se je narodu
slovanskemu že ob času apostolov ozna-
novati počela in se je brzo širila. Iz
treh velikih in znamenitih mest je Slo¬
vanom svetloba svete vere prisijala, nam¬
reč iz mesta Salonika, iz Carigrada
in iz Ogleja.

Salonik-grad  je veliko mesto le¬
žeče na izhodnej strani ilirskega pol¬
otoka na zalivu Salonskem sredozemnega
morja. Ono je osnovano izvirno od bol¬
garskih Slovanov, kar že ime priča.

Drugo mesto, iz kterega se je krist¬
janstvo že tedaj širilo, bilo je Carigrad,
v starini Byzanc, pozneje Konstantinopel
imenovano, in leži na Uzkem morji, ktero
veže Črno morje s sredozemnim morjem
in loči Azijo od Evrope. Tukaj je ozna-
noval sveto vero sveti Klement, rimski
papež, jako marljiv učenec sv. Pavla, o
kterem v svojem listu piše, da mu je
Klement zvesto pomagal delovati v vino¬
gradu Gospodovem in da je ime Kle¬
mentovo zapisano v knjigi večnega živ¬
ljenja. Od Carigrada se je širila sveta
vera proti zapadu in proti severo-izhodu
v pokrajino Hersones, sedaj v ruskej
oblasti, ležečej na severni strani Črnega
morja. V to pokrajino se je podal sveti
Klement vero oznanovat. Sovražniki so
ga pa umorili in njegovo truplo z že¬
leznim sidrom v morje potonili. To se je
zgodilo leta 102. po Kristusovem rojstvu.

Kristjanska vera se je ob tem času
verjetno tudi dalje na sever širila, oso-
bito do slovečega mesta Kijeva, pa do¬
kazati tega ne moremo, ker so nam on-

8

dešnje stare listine in spomeniki premalo
znani.

Tretje mesto, iz kterega se je krist-
janstvo že v prvem stoletji po Kristusu
širiti počelo med Slovane, je veliko mesto
Oglej,  najimenitnejše mesto v celem
rimskem cesarstvu za Rimom. Izvirno
je sezidano že v prestarej dobi od Slo¬
vanov, imenovanih Venetov. Ime mesta
je slovansko, in razprostiralo se je na
najzahodnejšem voglu na severnej strani
jadranskega morja in od besede „vogel"
se je imenovalo Voglej. Še le okoli dve
sto let pred Kristusom so Rimljani prve
latinske naselnike sem poslali, kteri so
slovansko ime Oglej na latinsko zasukali
in Aquileja imenovali.

Pripoveduje se, da je v Ogleji naj¬
prej sveto vero oznanoval sv. evangelist
Marka. Spoinenik temu je še ta, da ima
Venecijanska dežela v svojem grbu sicer
ne sv. Marka, pa Markovega krilatega
leva z latinskim napisom: „Pax ti bi
Marce, evangelista meus“, t. j.
„ M i r tebi, Marko, moj veroozna-
no valeč  “!  Ta grb se vidi na starih
srebrnih denarjih -venecijanskih. Izvestno
je pa, da je že okoli leta 90. po Kri¬
stusu bil v Ogleji sv. Mohor za škofa.
Krščanska vera se je jako brzo širila
med Slovenci, tako da se je škofijstvo
povišalo v nadškofijstvo, in poslednjič na
patrijarbijo. Cerkvena oblast p a tri j arh ij e
oglejske je obsegala, deželo venetsko in
obširne pokrajine slovenske, segajoče od
jadranskega morja do Donave in od reke
Ina v Tirolah do gorovja imenovanega
Kutje, ktero se razprostira od Ptuja se¬
verno do Donave. Tukaj so sveto vero
oznanovali oglejski duhovniki, kterih se
mi Slovenci še sedaj hvaležno spomi¬
njamo.

Pagani so kristjane kruto preganjali
tri sto let po Kristusu. Eden najpogla¬
vitnejših uzrokov preganjanja bil je sledeč:

V paganskih časih so imeli pagan-
ska gospoda in paganski vlastniki vse
pravice in predpravice, ljudstvo pa ni
imelo pravice nijedne, ljudje so bili sužni
in robi vlastnikom, kteri so smeli z ljudmi
samovoljno in samosilno ravnati, kakor
so hoteli. Krščanska vera je pa učila in
uči: Vsi ljudje višjega in nižjega stanu
so po Božjej podobi stvarjeni, — vsi
ljudje višjega in nižjega stanu so otroci
Božji, — vsi ljudje višjega in nižjega
stanu so brati in sestre v Kristusu, in
morajo se po kristjansko ljubiti po pra¬
vilu : Kar ti nemaš rad, da bi drugi tebi
storili, tudi ti njim ne delaj.

Ti kristjanski nauki so priprostemu,
od samosilja vlastnikov stiskanemu ljud¬
stvu neizrečeno dopadli in vse se je k
tej lepej krisljanskej veri tlačilo; pagan¬
ski m vlastnikom pa, kteri so do sedaj
z ljudstvom samosilno po svojej volji, ne¬
redko tudi okrutno, ravnali, bili so po¬
sebno ti kristjanski nauki najbolj zoperni,
ker so jim odvzeli oblast, okrutno rav¬
nati z ljudstvom; proti drugim naukom
kristjanstva bi se pa ne bili mnogo pro-
tivili. Zato so pagani skrbno sledili po
kristjanih, posebno po oznanovalcih vere,
jih mučili, morili in ubijali. Le skrivši
so se kristjani shajali ob nedeljah in praz¬
nikih , se v veri podučevali, se zavoljo
preganjanja tolažili in skupaj molili, očit¬
nih zbirališč in cerkev pa niso imeli.
Mnogo kristjanov so pagani pomorili. Slo¬
vansko ljudstvo pa ni preganjalo krist¬
janov, ampak jih je rado sprejelo kakor
tudi sveto vero, in prijazno se obhodilo
z oznanovalci svete vere. Pripoveduje
se sicer, da so v Sloveniji v Celji umo¬
rili sv. Maksimilijana , v Ptuji sv. Vik-
torina, v Makedoniji v mestu Salonik sv.
Dimitrija, pa to niso storili Slovani, am¬
pak paganski rimski oblastniki in urad¬
niki. Ko je preganjanje kristjanov trajalo
že blizo tri sto let, prisijalo jim je solnce

9

svobode. Leta 313. po Kristusu sta rim¬
ska cesarja Konstantin in Licinij v Mi¬
lanu proglasila ukaz, da je v rimskem
cesarstvu vsakemu svobodno, svojo vero
javno spoznati in po njej živeti. Rim¬
skim oblastnikom se je ostro ukazalo, da
imajo skrbno paziti, da se nikdo zavoljo
vere ne preganja, in kteri oblastniki bi
v tem bili krivično ali pa nemarno rav¬
nali, da se bodo ostro kaznovali. Tedaj
so nastali veseli časi za kristjane. Sedaj
so kristjani počeli zidati cerkve, in ra¬
dostno in veselo obhajati nedelje in praz¬
nike. Kristjanska vera se je brzo širila
in procvetala, paganstvo je pa očevidno
oslabivljalo in zibnovalo in v kratkem je
čisto zibnulo. Vsi Jugoslovani  so
bili kristjani in so živeli po Božjih nau¬
kih kristjanske vere, se držali svojih
starih narodnih obredov in običajev, to
je, oni so se držali pravoslavne kristjan¬
ske vere.

Vstali so pa protivniki Slovanov in
govorili: Starodavni narodni običaji, na¬
vade in obredi slovanski se ne smejo več
držati, ampak se morajo odstraniti in iz¬
koreniniti. Slovani so jednodušno in krepko
protivili se ter povdarjali, da se imajo
nauki svete kristjanske vere spolnovati,
zraven tega pa tudi lepi starodavni na¬
rodni običaji, navade in obredi obdržati,
zvesto se spolnovati. Slovani so krepko
stali na svojem, protivniki na svojem.
Prepiri so se širili, sovraštvo med stran¬
kama je rastlo in na več krajih so se
začeli zavoljo tega nemiri. Zato je rim¬
ski cesar Teodosij leta 392. jako ostro
zaukazal, da se ima vsaki Jugoslovan
držati pravoslavne vere, t. j. naukov krist-
janskih, in zraven tudi starodavnih na¬
rodnih obredov, običajev in navad, da se
poslopja, kjer bi se protivniki pravoslavja
zbirali, ne smejo imenovati cerkve, in
kjer bi se shajali, da se imajo razgnati
in razpoditi. Oblastniki in uradniki rim¬

ski bi imeli skrbno paziti, da se vse to
zgodi in izvrši.

Tudi brez tega cesarskega ukaza bi
se bilo kristjansko pravoslavje krepko ob¬
držalo, ker ono je narodu tako priljub¬
ljeno in v njegovem srci tako ukoreni¬
njeno, da je skoraj nemogoče izkoreniniti
ga. Obdržali in začuvali so se ravno
tako tudi s kristjanstvom združeni lepi
in hvalevredni obredi in običaji narodni,
kar je jako zanimivo. Ti starodavni obredi
in običaji so se začuvali ne samo med
pravoslavnim ljudstvom, ampak večjidel
tudi med rimsko-katoliškimi Slovani. Te
narodne običaje in obrede moramo zvesto
začuvati, oni so krepka zaveza, ktera
veže še v naše vreme pojedina plemena
in rodove v j eden veliki narod slovanski.

Zdaj so se pa počele nektere nepri-
like prikazovati pri Slovanih.

Ako hoče narod, posebno ako je velik
in ljudnat, krepko in slavno obstati, mora
neobhodno biti: u z a j e m e n in s 1 o ž e n.

Uzajemen  je narod, ako se po¬
jedina njegova plemena poznajo, med se¬
boj bratsko občujejo, da si svoje zadeve
in potrebe objavljajo in razodevajo, in si
uzajemno pomagajo in se podpirajo. Ta
narodu neobhodno potrebna uzajemnost je
le več in več počela zibnovati iz naroda
slovanskega. Bližnja plemena so se sicer
poznavala, med seboj občevala, pa slo¬
vanska zemlja bila je tako obširna, njene
pokrajine tako oddaljene jedna od druge
in jedno pleme od drugega, poti so pa
bili slabi, dobrih cest malo, pošt in že¬
leznic pa nič. Plemena, od sebe oddaljena,
so malokedaj kaj slišala jedno od dru¬
gega, in živela so odtujčeno od sebe.
Narod sicer velik se je razdrobil na ne¬
koliko rodov in mnogo plemen neuzajem-
nih in nesložnih. Uzajemen narod je
krepek in silen, protivniki se ne pre-
drznejo pravice mu kratiti. Neuzajemen
narod razdrobljen na večja ali menja ple-

1 §

mena je slab, tujcem v dobiček in v po¬
smeh. Tako neuzajemen je bil slovan¬
ski narod v tistem času.

Složen  je narod tedaj, kedar se po¬
jedina plemena ne samo poznajo in med
seboj občujejo, svoje zadeve in težnje na¬
znanjajo, temuč ako se po priložnosti pod¬
pirajo in v težnjah in svojih zadevah si
pomagajo. Po slogi postajajo plemena
močna in silna, in močen in silen je tudi
ves narod.

V tisto vreme bil je slovanski narod
nesložen. Malo so pojedina plemena se
ozirala jedno na drugo in se podpirala.
Nektera plemena so se začela zavoljo
sebičnih uzrokov prikarjati, sovražiti in
med seboj vojevati, tako da se je voj¬
skoval brat Slovan z bratom Slovanom.
Zgodilo se je tudi, da sta se dva ple¬
mena vojevala, da je jedno poklicalo
protivnike slovanstva na pomoč in ti so
prišli, pa oba naroda pobedili, in ju pod¬
jarmili. Tako se to zgodi, ako brat brata
sovraži in pri protivniku pomoči išče.
To so bili žalostni časi.

Velika nadloga je tiščala tedaj slo¬
vanski narod tudi zato, ker Slovani niso
imeli v Evropi vlastnih pismen, prikladnih
jeziku slovanskemu, oni zato tudi niso
imeli ne knjig ne slovstva; to pa je izgle-
dalo, kakor da bi bili Slovani narod ne¬
veden in surov, kar nikoli ni bilo. Vse
kar se je pisalo tedaj, pisalo se je grško
ali latinsko, slovansko pa nič. Izgledalo
je, kakor da bi bili prebivalci Jugoslavije
sami Grki in Latinci. Še starodavni
spisovatelji, rojeni Slovani, so pisali obče
grško in učeni svet jih še sedaj počita
spisovatelje grške.

Narod, kteri nima pismen, knjig in
slovstva, imenuje se narod neprosvetljen.
Narod brez vednosti in brez prosvete se
prezira in v svetu nima veljave. Tako
se je godilo tedaj Slovanom.

Spet druga nadloga je zadela Jugo¬
slovane. Rimsko cesarstvo bilo je tako
veliko, da ga že jeden cesar ni mogel
vladati, zato so se razdelile rimske de¬
žele na dve cesarstvi, na cesarstvo
zapadno  z glavnim mestom Rimo m
in na cesarstvo izhodno  z glavnim
mestom C a r i g r a d o m. S tem so Jugo¬
slovane razdelili v dve stranki. Slovence
in Hrvate so priklepili k cesarstvu za¬
padno rimskemu in so jih imenovali La-
tince, da si ravno so bili tedaj, kakor še
sedaj čisti Slovani. Srbe in Bolgare so
priklepili k izhodno - rimskemu cesarstvu
in imenovali so jih občno Grke (Helene),
če ravno so tudi bili čisti Slovani, kakor
so še danešnji dan. Tudi ste se počeli
te dve cesarstvi bojevati, Slovenci in
Hrvati so stali v vojski zapadno-rim-
skega cesarstva nasproti Srbom in Bol¬
garom izhodnega rimskega cesarstva in
tako so se morali bojevati brat Slovan
z bratom Slovanom za tuj dobiček in
tujo korist, za tuje zadeve in tuje namere.

Še žalostneje je bilo, da so se začeli
tako prikarjati in sovražiti v cerkovnih
zadevah, da se je cerkev v latinsko in
grško razklala. Slovani, akoravno niso
imeli med seboj nobenega prepira, so se
na dve stranki raztrgali. Slovence in
Hrvate so k rimskej katoliškej cerkvi
priklepili, Srbe in Bolgare pa k grškej —■
razkolniškej.

Druga nadloga bila je ta, da se je
Slovanom rimsko-katoliške cerkve ozna-
novala beseda Božja po latinsko in po
nemško, česar niso razumeli, in Božja
služba se je služila po latinsko. Slova¬
nom grške cerkve se je pa oznanovala
beseda Božja in služila sv. meša po grško,
česar tudi niso razumeli.

V takih nadlogah je tedaj živel narod
slovanski: Ni imel pismen, ne knjig, bil
je razdeljen k zapadno - rimskemu cesar¬
stvu, drugi k izhodnemu. Bili so tudi

11

razcepljeni v cerkvi, jedili so spadali k
rimsko-katoliškej, drugi k grškej in Božja
beseda se je oznanovala v tujem jeziku,
po latinsko, po nemško in po grško —
po slovansko pa nič.

Narod tako oslabljen oslablja in pro¬
pada.

Tu se je milostljivi Bog usmilil Slo¬
vanov, in poslal jim je dva brata sv.
Cirila in sv. Metoda.

Sveti Ciril je izumel Slovanom pismena,
slovanskemu jeziku prikladna in ustanovil
slovanskej slovnici pravila. On in nje¬
gov brat Metod in učeni njuni pomagalci
so iz grščine prestavili v slovanščino
svete bogoslužbene knjige in pesmarico.
Ona dva sta vpeljala Božjo službo v slo¬

vanskem jeziku, po obredu grško-izhodne
cerkve in po obredu rimsko - katoliškem.
In pri teh Bogu dopadljivih delih sta
vsigdar uzajemno se ozirala na vsa ple¬
mena slovanska, na vsa narečja ter složno
delovala za ves slovanski narod. „ S kri¬
žem" — pravi slavni češki zgodovinar
Franc Palacky — „sta Slovanom prinesla
prvo knjigo, vložila temelj slovstvu in
začela vrsto pisateljev kot najdostojnejša."
Ker sta nosila celi narod brez razločka
v svojem srci, učila sta onadva najprva
uzajemnost slovansko in nam dala vero,
omiko in zgodovino. Zato si sveta brata
Ciril in Metod zaslužita, da ju visoko
častimo, kakor apostola in učitelja slo¬
vanska.

12

II.

. Popis življenja sv, Cirila in Metoda.

1. Mladost sv. Cirila in Metoda.

o n s t a n t i n , imenovan Ciril,
in njegov brat Metod sta se
narodila v So¬
lunu  ali Sa-
loniku, v me¬
stu zajedno
slovanskem
in grškem, iz
slavnega in
imenitnega
rodu. Oče
njiju, Leo po
imenu, mož
plemenit in
bogat, je bil
pri carigrad-
skem čaru
drugar, pod-
vojvoda, je
tedaj oprav¬
ljal visoko
službo. Imel
je sedem si¬
nov , med
njimi je bil
„ Konstantin
mezinec* naj¬
mlajši, rojen
leta 827. '

Izvrstne zmožnosti, s
mili Bog obdaroval, so se kmalo pri

1. Sv. Ciril sedemletni

kterimi ga je

dečku začele nenavadno razvijati. Že
kot sedemletni fantek je videl v sanjali

Modrost, kte-
ra se mu je
kot krasna
nebeška de¬
vica prika¬
zala. Ves
navdušen je
obljubil, jej
služiti svoje
žive dni. To
obljubo razo¬
dene tudi svo¬
jim starišem.

Kar živah¬
no mladino po
navadi krat¬
kočasi, posta¬
vim lov, ples,
itd., to mla¬
dega Kon¬
stantina vse
nič ni vese¬
lilo , videl si
ga le, kako
je molil, v
knjigah tičal
in se v krščan¬
skih čednostih vadil. Bil je po letih
mladeneč, po zadržanji pa popolnoma

13

mož že v najnežnejši mladosti. — Neka
prigodbica ga potrdi še bolje v sklepu,
posvetnemu življenju se odpovedati in
mlado svoje srce popolnoma Bogu po¬
svetiti.

Imel je — tako se pripoveduje —
ptiča sokola,  ki mu je bil z el 6 pri-

valice je nježnočutni mladeneč tako ža¬
loval , da od prevelike žalosti dva
dni na jed celo mislil ni in to ga je
ozdravilo.

Spoznal je, kako nevarno more člo¬
veku biti, ako bi se s celim srcem kakej
stvari udal in kako vse, kar človeka

2. Molitev sv. Cirila.

ljubljen. Nek dan vzame sokola seboj veseli, hipoma mine in zgine. Postavil si

na polje, da bi ž njim lovil druge j je ravnilo, da si na nijedno pozemeljsko

ptiče. Pa ko spusti 'sokola iz roke, 1  stvar srca ne veže, ampak da bode le

vzdigne se nagloma veter in mu od- Bogu samemu in večnim rečem služil ter

nese ljubega ptiča. Po zgubi mile ži- se veselil le tistih posestev, kterih veter

14

ne more odnesti, kakor milega ptiča,
temveč, ktere ostanejo na veke. S tem
je spolnil voljo nebeškega Učenika, ki
nam svetuje, naj si nabiramo nebeških
zakladov, kterih ne pokvari ne molj ne
rija, kterih tatje ne izkopljejo, ne ukra¬
dejo. Konstantin je ostal zvest svojej
obljubi. Že  njegova sobica in celi red
njegovega življenja sta pričala, s čim se
peča, s čim ima veselje njegova duša.
Na steni je visel križ in pod križ si je
napisal te le besede: „0 Gregor!  (ta
imenitni škof mu je bil izgled v vednosti
in pobožnosti) po telesu človek, po
duhu angelj! Ti si po telesu
človek, pa zdiš se mi po duhu
angelj! Kajti tvoja usta, kakor
usta Serafi nov, slavijo Boga in
vesoljnemu svetu pravo vero
razsvetljujejo. Primi tudi mene
za učenca, z ljubeznij o in vero
sem tebi resnično udan, raz-
sveti  me  in  u č i m e! “ — Ta m pred
križem je molil, tam se je učil, tam se
je pripravljal na svoj veliki poklic, kte-
rega je Bog njemu in bratu Metodu
namenil.

Obadva brata sta se naučila v Salonik-
gradu, v tem ljudnatem, primorskem,
trgovskem mestu, različnih jezikov, grš¬
kega in latinskega. Že  od doma znala
sta čisto slovanščino, ki je takrat vladala
ne samo v Makedoniji pred mestnimi vra-
tami Soluna in v mestu samem, ampak
po celem grškem carstvu zajedno z grškim
jezikom.

Oče Leo je umrl Konstantinu štirnajst
let staremu leta 841. Upravitelj carskega
dvora, Teokist, je slišal, kako marljivo
se uči menda njegov rojak Konstantin

! in je poslal po njega, da bi se učil
v Carigradu zajedno z mladim carje¬
vičem. Konstantin se je tam naučil cele
slovnice v treh mesecih. Izučil se je iz¬
vrstno tudi v zemljemerstvu, govorništvu
in vseh naukih modroslovnih; razun tega
tudi v računstvu, zvezdoslovji in godbi.
Bil je pobožen in učen tako, da so ga
imenovali „Kirillos filosophos“ t. j. »Go¬
spodič prosvetljeni In to častno ime
mu je tudi ostalo. 1  Teokist je dal Cirilu
oblast v svojem domu in mu dovolil tudi
svobodni ustop v carjev grad. Hotel ga
je oženiti s svojo kumo in mu obetal,
da ga car poviša na čast kneza in voj-
; vode. Ciril pa v to ni privolil, nego se
postriže, t. j. stopi v stan duhovski in
postane knjižničar pri patrijarhu pri cerkvi
sv. Sofije. Pa le malo časa tu ostane,
nenadoma odide tajno na ozko morje in
se tam skrije v samostanu, da so ga
našli še le čez pol leta. Vrnivši se v
Carigrad ni hotel biti več knjižničar, am¬
pak je sprejel službo javnega učitelja
modroslovja, ter je podučeval domače in
tuje učence.

Po ukazu čara se je prepiral, še ves
mlad, o češčenji sv. podob s patrijarhom
Janezom, kteri je iz svoje službe pahnjen
bil in je zametoval podobe svetnikov (843).
V tem času so se prepirali Saraceni o veri,
poslali so tudi po kristjanske učenike, da
bi se prepričali, ktera vera bi bila naj¬
imenitnejša. Zato je šel Ciril, takrat 24 let
star, v zemljo kneza saracenskega, ter
je s svojo učenostjo nad protivniki svitežil
in jih slavno premagal. Iz sovraštva dali
so mu krivoverci zavžiti strupa, pa strup
n i č ni škodoval  (851). Tukaj se je
Ciril naučil tudi saracenskega jezika.

1  Kako so po domače imenovali sv. Metoda, ne vemo. Častno ime „Met-hodi“ si je zaslužil s tem,
ker je obhodil mnogo dežel. „Mat“ ali „met“ pomeni po pravoslovansko „deželo“, „Met-hodij“ je tedaj mož,
ki „hodi“ po mnogih „deželah“. Rusi to ime izgovarjajo „ Metodi jSlovenci  pravimo navadno ^Ciril in Metod".
Čehi pa pravijo „Cerho i Strahoto", ker so mislili, da pride ime „Metudius“ od latinske besede „Mettis“
(strah). Prava imena pa sta „Kiril in Methodij".

15

Metod, brat Cirilov, bil je nekaj let | goro Holm. Tukaj sta obadva brata
knez, upravitelj slovanske pokrajine, mo- Bogu prijetno živela, molila, budela in
rebiti Striemske; pa je opustil to službo se postila.

V tem času so
Kazar  ji  prosili
čara, naj bi jim po¬
slal učene ljudi, kteri
bi jih obranili iz
jedne strani Judov,
iz druge Saracenov,
kteri oboji so hoteli
Kazarje na svojo
vero obrniti. Car
pošlje h Kazarjem
Cirila 1. 857. Ciril
se poda na obali
Ornega morja, kjer
%  je marljivo razlagal

S vero kristjansko.

ib Tukaj pregovori
y  kneza Herzonskega,

^ iskati telo svetega

_ Klementa,  nek-

p  danjega papeža rim-

skega, ki je kot
7  mučenik umrl leta

• 102. v Tavrinskem

Herzonu. Telo sve¬
tega Klementa so
našli v morji in
ostanke tega sve¬
tega telesa sta Ciril
in Metod potem z
veliko častjo seboj
nosila po vseli svo¬
jih dalekih potih,
dokler jih nista pri¬
nesla v sam Rim,
kjer se je na čast
sv. Klementu cerkev
zidala.

in se podal v goro Holm (Elim, Olimpos).
Tam se postriže in stopi v duhovski stan.

Ko se je Ciril vrnil od Saracenov,
pod& se k svojemu bratu Metodu na

Med tem, ko sta se Ciril in Metod
mudila v Herzonu, pride Kazarski vojvoda
z vojsko in obleže mesto. Pa po prošnji
Cirila zopet odide in pusti prebivalce v

16

miru. Potlej se vsede Ciril na ladijo in
se prepelje iz Kazarskega jezera na morje
Azovsko  (Meotiško) in na Kaspiška
vrata Kavkaških
gorA

Ttikaj je doka¬
zoval Judom in Sa¬
racenom resnico
kristjanske vere
tako jasno, da je
protivnike popol¬
nem premagal in
izposloval za krist-
jansko vero to
predpravico, da bi
svobodno smel,
kdorkoli bi hotel,
kristjansko vero
sprejeti in se dati
pokrstiti; naproti
da bi glavo za¬
padel, kdorkoli bi
prestopil od krist¬
janske vere na ju¬
dovsko ali saracen-
sko. Blizo 200
ljudi dalo se je
krstiti. Namesto
vseh darov, ktere
so Cirilu ponujali,
izprosil si je od
saracenskega vla¬
darja samo to mi¬
lost, da izpusti na
svobodo 20 vjetih
kristjanov. Od tam
se je podal Ciril
v Carigad nazaj in
vzel seboj ostanke
svetega Klementa
(leta 858.).

Ciril je živel zdaj pri cerkvi svetih
apostolov; Metod pak v samostanu Poli-
hron, kjer je Boga častilo 70 starcev,
kterim je bil sv. Metod opat.

Od sveta ločena sta sveta brata
živela samo Bogu in vednostim, dokler
jima Božja previdnost ni odkazala truda-

polnega apostolskega dela. V tem času
je dozorela v prsih svetih bratov zveli¬
čavna misel, postati apostola slovanskemu
narodu.

ut

*-

&

K

&

N

17

2. Ciril izume Slovanom pismena in upelje Božjo službo v slovanskem
jeziku po obredu grško-izhodne cerkve ali tako imenovanem pravo¬
slavnem obredu.

Sedaj se je Ciril združil z bratom
svojim, Metodom, da bi slovanskemu na¬
rodu priskrbel pismena, prikladna lastno-

Trakiji, Makedoniji, Tesaliji, Livadiji, v
samem Peloponežu in ostalih grških po¬
krajinah. (Že v letih 746 do 799 bilo


5. Sv. Metod in bolgarski knez Boris

stim jezika slovanskega. Mnogi Slovani
so prebivali takrat na balkanskem pol¬
otoku. Bili so jedili svobodni, drugi pod
vlado uralskih Kazarov. Svobodni in
Grkom podložni Slovani so prebivali v

je Slovanov v teh deželah toliko, da
takratni grški spisovatelji britko tožijo,
da se hoče posloveniti skoro cela Grška.
Mesijo in Makedonijo imenujejo narav¬
nost »Slavijo*.) Slovani na balkanskem

2

polostrovu' so že davno pred Cirilom bili
krščeni; vendar pred Cirilom niso imeli
lastnih slovanskih pismen in slovanskega
podučevanja. Visoko prosvetljeni Ciril
je dobro vedel, da imajo o njegovem
času svoja lastna pismena Armeni, Iberi,
Seri, Kopti in drugi narodi, kteri niso
po grško govorili, in da imajo svoj ma¬
terni jezik tudi v cerkvenih knjigah.
Zato se je ta veliki dobrotnik namenil,
osrečiti Slovane z lastno abecedo in slo¬
vanskim obredom. Leta 855, izumel je
tedaj sv. Ciril s cela nova pismena, slo¬
venščini prikladna, pa različna od ju¬
dovskih, grških in latinskih. Ta pisava
imenovala se je takrat „C i r i 1 i c a“, zdaj
se pa imenuje »Glagolitica“.  Brzo
je začel prekladati Božjo službo po obredu
izhodne cerkve na jezik slovanski. Z ve¬
likim veseljem so sprejeli Slovani ta ime¬
nitni dar, in brzo ter veselo začela se je
širiti služba Božja v slovanskem jeziku
(855—862). V letih 678 do 860 prišli
so na balkanski polotok med Slovane, ki
so tam živeli, uralski Bolgari,  narod
neslovansk, in so se naselili v Mesiji,
združivši se s Slovani. kteri so bili od
starih časov tukaj naseljeni. Ni bilo teh
Bolgarov mnogo, pa bili so jako hrabri,
in polastili so se velikega kosa slovanskih

3. Sv. Ciril in Metod gresta slovai
Moravo po obredu

Okoli leta 863. je E as ti slav,  po
domače imenovan RastiČ, moravski veliki
knez, slišal o slovanski službi Božji in
o bogoslužbenih knjigah, v slovanskem
jeziku spisanih. Posvetoval se je s svo¬
jimi knezi in velikaši, ter poslal posla¬
nika v Carigrad prosit čara Mihala, da
mu pošlje slovanskih učiteljev, rekoč:
„Ljudje naši so od paganstva odstopili

dežel. Pobratili pa so se s Slovani, spre¬
jeli njih jezik in običaje in slednjič celo
kristjansko vero, in tako šo postali iz
Čudskih Bolgarov pravi kristjanski Slo¬
vani. Od Bolgarov ostalo je le ime.

Leta 861. pokrstil se je bolgarski
knez Boris  ter sprejel ime Mihhl Bo¬
ris.  Krstil ga je sam Metod, Cirilov
brat. S knezom pokristjanilo seje mnogo
ljudstva. Bolgarija je obsegala takrat
Mesijo, Dacijo in se razprostirala do
Donave v Pešti pod Motro v Jagre in
dalje do reke Torise, ter se dotikala ve¬
like Morave, v kterej je vladal takrat
slavni Ras tisi  a v. (Današnja Ogerska
ali [Jgorska — „u gorah“ —- bila je
tedaj razdeljena na tri kose: severni kos
ali današnjo Slovakijo je vladal moravski
knez Rastislav, zapadna Ogerska je spa¬
dala pod kraljestvo Koceljnovo v Blato-
gradu, ki je bil tudi slovanski knez;
jugoizhodno Ugorsko pa so vladali čudsko-
slovanski Bolgari. Madjarov tisti čas še
ni bilo v Evropi.)

Daleko in široko se je razglasilo, da
na balkanskem polotoku, v Makedoniji in
Bolgariji slovanski duhovniki opravljajo
službo Božjo in vse obrede v slovanskem
jeziku. Ta vesela novica zaslišala se je
tudi do Velike  M o r a v s k e.

sko službo Božjo upeljat v Veliko
rimsko-katoIiškeiH.

in se držijo kristjanstva; pa nemarno uči¬
telja takega, kteri bi nam v našem jeziku
razlagal kristjansko vero, da bi tudi
druge dežele nas nasledovale in sprejele
sv. vero. Zato pošlji nam, vladar! uči¬
telja takega, ker od vas na vse strani
dobre postave izhajajo". Car se je posve¬
toval v zboru in je za to delo izbral brata
Cirila in Metoda, ter nju prosil, naj sprej-

meta to važno opravilo, govoreč: „ Vidva
sta Salončana in Salončani govore čisto
in lepo po slovanski".

19

f -% i

in mnogi drugi so iskali tega, pa niso
našli". Učeni mož odgovori: „Ako ne-
majo svojih pismen, kdo more na vodo

6. Prihod sv. Cirila in Metoda v Telelirad.

Ciril, akoravno bolehen, ni odrekel,
samo to je želel zvedeti, ali imajo Mo-
ravani svoja lastna pismena ali ne.
Car mu odgovori: „I)ed moj in oče moj

' besede zapisati ali si napraviti ime raz¬
kolnika s tem, ako vpelje nova pismena?"
Na prigovarjanje čara sprejme Ciril to
veliko delo, poklekne, se izroči Bogu

2*

20

in začne v svoji novi pisavi pisati besede
evangeljske: ,,V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila v Bogu in Bog je bil
Beseda". Razveselil se je car vrlo nad
tem, je poslal Cirila k Rastislavu z
darovi in listom. S Cirilom je šel Me¬
tod v Veliko Moravo, deželo Rastislava,
in vzela sta seboj ostanke sv. Klementa.
Rastislav je bil takrat popolnem neod¬
visen od Remcev.

Ciril doide
z Metodom in
pomočniki v
Veliko Mo¬
ravo. Ko so
prebivalci o
njih prihodu
zvedeli, raz¬
veselili so se
vrlo, ker so
slišali, da pri¬
neseta seboj
sveto evange¬
lije, od Cirila,
učenega knji¬
ževnika , na
slovanski je¬
zik prestav¬
ljeno. Ko pri¬
deta v Vele-
hrad, prestol¬
no mesto Ve¬
like Morave,
sprejme ju
Rastislav z
veliko slavo.

Sveta moža se
lotita potem
iskreno in goreče svojega dela, zbereta
okoli sebe učene mladenče in može, da
ustanovita učeno slovansko družbo in pre¬
kladata s pomočniki boguslužbene knjige
na jezik slovanski, to je evangelije, de¬
janje apostolov, psalme; učita pomočnike,

služiti Božjo službo, časoslov, juterno,
godine, večernice, povečernice in tajne
službe; se trudita upeljati Božjo službo
v slovanskem jeziku, ter širita prosveto in
učenost v deželi slavnega kneza Rastislava.
Bog se je radoval nad nju delom in satan
ostal je na sramoti.

Daleč in široko se je razglasilo, da
v Velikej Moravi slovanski duhovniki Slo¬
vane podučujejo v maternem jeziku in da

jim v slovan¬
skem jeziku
opravljajo tu¬
di Božjo služ¬
bo tam, kjer
so prej nem¬
ški duhovniki
si prisvojevali
oblasti nad
ljudstvom.
Brzo so se
našli tudi pro-
tivniki temu
bogoljubnemu
delu in so po¬
čeli govoriti:
„Ne slavi se
Bog s tem,
da se služba
Božja oprav¬
lja po slo¬
vanski ; kajti
ako bi to
Bogu ugodno
bilo, lahko bi
bil storil, da
bi se bil že
iz početka ta
jezik rabil za službo Božjo. Pa samo
trije jeziki so, v kterih se spodobi ča¬
stiti Boga, namreč judovski, grški in
latinski". Celo do Rima prišle so te in
še druge pritožbe o delovanji sv. Cirila
in Metoda.

4  '

7. Sv. brata podučujeta slovansko mladino.

4. Sv. Ciril in Metod potujeta v Rim.

Ko se je slišalo do samega Rima,
da slovanski duhovniki sv. meso in vse
druge cerkvene obrede v Velikej Moravi
služijo v jeziku slovanskem, in so te in

a

sS

it

še hujše pritožbe prišle do sv. očeta pa¬
peža Nikolaja, povabil je on kot vrhovni
glavar katoliško -kristjanske cerkve Cirila
in Metoda k sebi v Rim v zagovor. Sveta

brata potujeta po
triletnem bivanji v
Moravi v Rim skoz
deželo blatenskega
kneza Kocelj  a.

On ju prijazno
sprejme in se ob-
raduje nad slovan¬
skimi pismeni.
Knez sam se je na¬
učil slovanskih pis¬
men ter dal Cirilu
50 učencev brzo-
piscev za pomoč¬
nike. Na Kocelje-
vem prestolnem
mestu Salu (Salo-
var) pomudila sta
se sveta brata dalj
časa.

Ko je prišel Ciril
v Benetke, vzdig¬
nili so se proti
njemu latinski du¬
hovniki in menihi,
kakor črne vrane
nad sokola, in mu
začeli govoriti:
„Le v treh jezikih
se spodobi moliti
in Boga častiti.

Oloveče! povej
nam, kako si sedaj
stvaril Slovanom
nova pismena, kte-
rih poprej nikdo
drugi ni izumel, ne
apostol, ne rimski

Tl

papež, ne sv. Gregor, ne sv. Jeronim, j Med tem umrje papež Nikolaj in nje¬
ne sv. Avguštin? Mi vemo samo tri jezike, gov naslednik Hadrijan sliši, da Ciril in
s kterimi se Bog časti, namreč judovskega, Metod prineseta seboj ostanke sv. Kle-
grškega in latin¬
skega". — Učeni
mož pa jim odgo¬
vori: „Ali Bog ne
pošilja dež jednako
na vse ljudi in na¬
rode? Ali ne sveti
solnce vsem ? Kako,
da se ne stidite in
sramujete trditi, da
samo v treh jezikih
bi se smel Bog mo- «©

liti? Ostalim vsem _

narodom pa zapove- 2.

dujete, da bi imeli š

biti slepi in gluhi! ~

Povejte mi, zakaj da f

bi Bog ne mogel in Q

ne hotel dati vsem ~

narodom, kar je po ~

vaših besedah dal le =

Judom, Grkom in ^

Latincem? Mi pa 3"

poznamo mnogo ro- &

dov, ki imajo svoja •<

pismena in službo 5

Božjo v svojem ma- f

terinskem jeziku,
taki so: Armeni,

Perzi, Avasgi, Ib eri,

Gugdi, Goti, Obri,

Tursi, Kazari, Arabi,

Egipčani, Siri in še
mnogi drugi' - .

Ciril se poda s svo¬
jim bratom v E im,
da posveti svoje
učence v duhovski

stan, ter vzame seboj ostanke sv. Klementa.

Rastislav in Kocelj pa sta na prošnjo
svetih oznanovalcev besede Božje spustila
na svobodo 9U0 vjetih kristjanov (867).

' menta. On sam gre z mnogim ljudstvom
j njima naproti ter ju sprejme vrlo prijazno
! (868). Zatem ukaže dvema škofoma, po¬
svetiti slovanske bogoslovce, tri za duhov-

23

nike in dva za dijakona. Potem sprejme
slovanske cerkvene knjige, jih posveti in
položi na altar sv. Petra, in spevali so ;
po teh knjigah služho Božjo pri sv. Petru.
Drugi dan so peli v cerkvi sv. Petronile,
tretji dan v cerkvi sv. Andreja; po noči
pa so peli Božjo službo po slovanski v

Ijito sta dokazala, da je bilo to neobhodno
potrebno. Ker sta tako iskreno govorila
in se skazala tako krepostna, dosegla sta
vso dovernost in zaupanje papeža Hadri¬
jana, tffko da on ni poslušal protivnikov
njunih, kteri so nju krivo dolžili. Obču¬
doval je papež veliko delo in strmel nad

10. Sv. Ciril umira

cerkvi velikega učitelja narodov, sv. Pavla
apostola, nad njegovim grobom.

Ciril in Metod sta se pred papežem
čisto opravičila in sta jasno in vero¬
dostojno dokazala, zakaj da sta upeljala
nova slovanska pismena in poslovenila
boguslužbene knjige ter sv. pismo. Teme-

vsem, kar sta sv. Ciril in Metod izvršila
v slavo Božjo in na prosveto naroda
slovanskega. Potem je povišal Metoda
v škofa. Isto čast je bil namenil tudi
sv. Cirilu, pa ta je ni hotel sprejeti,
čutivši, da še mu bliža bolezen in go¬
tova smrt.

24

5. Ciril umrje v Rimu,

Ciril je, utrujen po tolikih .potili in
naporih, hudo zbolel. Mnoge dni je čutil
hude bolečine in slutil je bližnjo smrt.

Metod je po¬
sebno miloval sa¬
mostansko življe¬
nje na J lump
(Holmu), , zato ga
je sv. Ciril še pred
svojo smrtjo opo¬
minjal, naj ne opu¬
sti započetega dela
med Slovani, in
reče Metodu: „Glej
brat, midva sva
bila vkup vprežena
delavca, sva na
enem razkladu
orala; jaz pa na
njivi padam, pri
delu obnemorem in
dokončam svoje
dni. Ti samostan¬
sko življenje na
Humu vrlomiluješ;
ako Boga znadeš,
ne obustavljaj
učenja v slovanskih
zemljah". Pred
svojo smrtjo je še
rekel: „Od sedaj

nisem več služab¬
nik čara, ampak le
Boga uzdržitelja,
kar sem bil in bo¬
dem na yeke“. V
jutru se je oblekel
v obleko meniško,
pomolil se Bogu,
da bi On pomnožil
občestvo kristjan-

sko, potrdil verne kristjane v slogi in pravej
veri, in zaspal je v Gospodu dne 14. sve¬
čana 1. 869. — Metod je hotel seboj vzeti

25

telo svojega brata Cirila, da bi ga položil ga ostavil in pustil v Rimu. V to je sled-
po želji svoje matere v samostansko zem- ' njič privolil in pokopali so telo v cerkvi
ljo; pa latinski škofje so prosili, da bi sv. Klementa v Rimu.

6. Papež pošlje škofa sv, Metoda zopet nazaj v slovanske zemlje,

Sedaj je poslal
knez Kocelj poslance
do sv. očeta v Rim,
da bi pustil od sebe
Metoda in ga poslal
nazaj (869). Papež
Hadrijan je odgo¬
voril: „Ne samo

tebi, knez, ali komu
drugemu, nego vsem
tem zemljam in
državam slovanskim
pošljem Metoda za
škofa in učitelja od
Boga in od apostola
Petra, prvostolnika,
kteri ima ključe kra¬
ljestva nebeškega*.

Metod se je te¬
daj zopet podal v
dežele slovanske in
papež mu je dal
priporočilni list na
kneze slovanske, na
R a s t i s 1 a v a ,
Svatopluka in
Kocelj  a (870).

Rastislav in nje¬
gov nečak (sinovec)
Svatopluk sta imela
ravno tačas hudo,
okrutno vojsko s
Ljudevitom,  kra¬
ljem nemškim, in
sinom njegovim
Karlmanom. Zato
ni šel Metod v Ve¬
liko Moravo, nego je

26

med tem prebival v deželi Koeelja, iskre- jeziku tako brzo razprostira, odišel je

nega prijatelja slovanskih pismen. Tam ves razkačen v Solnograd nazaj (870).

je podučeval pomočnike, marljivo oznano- Ko je bila vojska med Moravani
val besedo Božjo in upeljeval službo Božjo | m Nemci končana, in je na Moravi
v jeziku slovanskem. Narod se«je rado- Svatopluk vladati začel, preselil se je

val take službe Božje in sv. evangelija, ! sv. Metod vnovič v Velehrad na Morav-

13. Sv. Metod krsti češkega kneza Borivoja

oznanjenega v razumljivem jeziku. Čudo- _sk<>, kjer je krstil češkega kneza Bori-
vito hitro širila se je slovanska pisava 'v oj a (871).

preko vseh strani. K Čehom je prišlo kristjanstvo iz

Bil je v Koceljevem tudi solnograd- dveh strani, iz Nemcev okoli leta 845. z
ski nadduhovnik Richvvald, in ko je ta latinsko službo Božjo in iz Morave okoli
videl, da se Božja služba v slovanskem 1. 871. s slovanskim jezikom, tako da

27

sta nekoliko časa oba jezika drug- poleg
druzega v rabi bila. Že leta 845. dalo
se je 14 čeških bolj aro? v Rezni (Re¬
gensburg) krstiti, in verjetno je, da so
nemški duhovniki zatem v Ceh ah oznano-
vali sv. evangelije. ■ Pa njih uk se ni
prijel, in sicer iz dveh uzrokov, prvič
zato ne, ker so lukavi in zviti nem¬
ški vladarji pokristjanjenim Slovanom
usiljevali tudi svoje težko suženjstvo;
drugič pa zato ne, ker duhovniki nemški
niso znali slovanščine.

Ko sta pa v sosednej Moravi sv. Ciril
in Metod upeljala službo Božjo v slovan¬
skem jeziku, pokrstil se je kmalo češki
knez Borivoj v Velehradu, in za njim
velika množica ljudstva. Zidale so se
cerkve, upeljala slovanska služba Božja
in ustanovile so se slovanske družbe pre-
pisovateljev bogoslužbenih knjig in pre-
stavljavcev sv. pisma, na pr. učena družba
imenovana „Budeču“.

Sveta Ljudmila,  češka kneginja,
bila je velika prijateljica pisma slovan¬
skega in posebna milovnica Božje službe
' v slovanskem jeziku. Svojega umika, sv.
Vaclava,  dala je najprej po slovanskih
duhovnikih izučiti v slovanskih knjigah, in

7. Metoda zadenejo nove m

Metod povišan od papeža na čast škofa
Moravskega in Panonskega, dobil je še
več protivnikov in sovražnikov. Višji škof
solnogradski je sklical cerkveni zbor nem¬
ških škofov in duhovnikov. Od vseh strani
so se vsuli neprijatelji nad Metoda. Stari
vr^g vsemu dobremu in protivnik pra¬
vice, satan je podpihal srce cesarju Ar-
nulfu, neprijatelju Kocelja in kralja Mo¬
ravskega, kakor tudi srca nemških škofov,
kteri so govorili: „Ti pač na naše,j zemlji
učiš!“ Sv. Metod jim odgovori: „Ako

potem v Budeču tudi v knjigah latinskih
in grških, ter se je ta pobožni kraljevič
izučil v teh vednostih tako vrlo, kakor
dober duhovnik ali škof.

Prve cerkve v Čehah bile so posve¬
čene sv. Klementu, ker sta Ciril in Metod
tega svetnika posebno častila. Posvetila
sta ta dva sveta moža cerkev v Litomišli
in v njej shranila nekaj časa ostanke sv.
Klementa. Tako je najstarejša cerkev v
nekdajnej pražkej kneževini ona sv. Kle¬
menta v Levogradu na levem bregu
Veltave poldrugo miljo od slavne Prage
proti severu, in pa cerkev sv. Klementa
na Višehradu. Da je bila nekdaj slovan¬
ska služba Božja v Čehah zraven latin¬
ske navadna in razširjena, dokazuje in
priča tudi prestara, do početka kristjan-
stva v Čehah spadajoča cerkvena pesem:
„Hospodine pomiluj . . .“

Ta pesem je prvi in najstareji spo¬
minek upeljanega kristjanstva v Čehah.
Trdijo, da je zloženo od slovanskih apo¬
stolov Cirila in Metoda ali vsaj od naj¬
starejših učencev njunih, ker je to pesom
spevalo prosto češko ljudstvo pri posve¬
čenji prvega škofa pražkega, .Detmara,
leta 973., in jo speva še v našej dobi.

oge od njegovih protivnikov.

bi bil vedel, da je dežela vaša, takoj bi
se bil izognil in uklonil; pa ni vaša zem¬
lja, ampak svetega Petra. Ako mi vi
samo zavoljo svoje oblasti branite učiti
Božjo besedo, varite se, da ne skušate
železne gore prebiti s koščeno glavo, da
si glave ne razbijete". Vsi razkačeni so
mu govorili: „Ko, dobro ti ne pojde!"
On pa govori: „Jaz pravico govorim tudi
pred cesarji in se ne bojim; vi pa sto¬
rite z menoj po svojej volji, ker. jaz ni¬
sem boljši od tistih, ki so pravico go-

28

vorili in po mnogih mukah svoje življe¬
nje zgubili*.

In tako so se dolgo prekarjali in
prepirali, in niso nič mogli dokazati proti
njemu. Kralj pa je rekel: ,,‘Ne trudite in
ne mučite mojega Metoda; on se je že ves

14. Sv. Me

upotil, kakor pri vročej peči*. In Metod
na to odgovori: * Srečali so jedenkrat
književnika upotenega in ga prašali, za¬
kaj se tako poti, in on je odgovoril:

Z robatimi in neotesanimi ljudmi sem
se prepiral.*

Tako so se prekarjali in sovražno se
razšli, in Metoda so obsodili in ga po¬
slali v Švabe (v Nemce) in so ga držali
tam vjetega pol tretjega leta (od leta
872. do leta 874.), dokler tega ni zvedel
rimski papež.

od v ječi.

Ko papež to zve, razdražen pošlje
kletvo na nje, da bi vsi nemški škofje
ne smeli obhajati službe Božje, dokler bi
držali sv. Metoda vjetega. — Tedaj so
ga izpustili na svobodo in so knezu Ko-
celju govorili: „Ako totega (Metodajjtri

29

sebi obdržiš, videl boš, kako te mi bomo,
ti nam ne uideš. “

Toda le oni sami niso ušli kazni
Božji in sodbi sv. Petra: ker trije škofje
izmed teli so umrli še v tistem letu
(875), namreč nadškof solnogradski Adal-
bert, Briksenski škof Hano in škof Po-
ševski Hermenerik.

Poslednjič so tudi Moravani občutili
krivico, ktera se jim je godila od Nem¬
cev, in so spoznali, da nemški duhov¬
niki hočejo njih samo pod svojo oblastjo
obdržati in svojevoljno jim nakladati
bremena.

Zato so izgnali nadležne nemške du¬
hovnike iz svoje dežele in so poslali pa¬
pežu tako-le prošnjo:

„Že davno so- naši očetje sprejeli krst
od svetega Petra, to je, iz Birna, tako
smo tudi mi pravoverni. Daj nam Me¬
toda za nadškofa in učitelja. “

Papež je svetega Metoda djansko po¬
višal v nadškofa Moravskega in
Panonskega  (874). Ko je Metod pri¬
šel od kneza Kocelja v Veliko Moravo,
izročil mu je sam Svatopluk vse cerkve
in vse duhovništvo v svojej državi. Od
takrat se je počelo učenje Božje besede
brzo, duhovništvo se je množilo v vseh
mestih. Tudi posvetna moč in oblast
dežele Moravske in Panonije začela se
je razprostirati na vse strani ter je pre¬
magovala sovražnike.

Velika Morava seje razprostirala o času
Svatopluka po obeh bregovih Donave in
je obsegala današnjo Moravsko, priležni
del Bakus (Avstrije), celo zemljo »Ugor-
sko* od..reke Morave do reke Torise na
jugu, in od Matre do Vacova. Tota Ve¬
lika Morava se je imenovala tudi »gor¬
nja* Morava na razliko od »bolgarske*
Morave, ležeče na jugu v današnjej Srbiji
in v južnej Panoniji.

Svatopluk, toti veliki in mogočni
vladar, ni vladal samo v Velikej Moravi,

ampak priznavale so njegovo vrhovno
oblast tudi še druge dežele, kakor Češka,
Mšensko (Meissen), Lužice, Malopoljsko
in jeden del Šlezije.

Te dežele so imele sicer svoje lastne
kneze in postave; pa knezi so bili za¬
vezani, dajati Svatopluku danj (davek) in
pošiljati mu vojaško pomoč proti občnemu
neprijatelju.

Pa ne samo v Velikej Moravi, tudi
pri bližnjih plemenih slovanskih širila se
je slovanska služba Božja in slovansko
pismo čudovito brzo, tako pri Hrvatih,
Srbih, Bolgarih in Slovencih.

Med Hrvati  se je kristjanstvo začelo
širiti že jako zgodaj. Tedaj se mora raz¬
likovati dvojna Hrvatska, namreč dal¬
matinska  z glavnima mestoma Bel-
gradom na jadranskem Primorju in
Bihačem na reki Uni, pa bosanska
Hrvatska z glavnim mestom Sisakom.

Že  leta 638.se je car Heraklij trudil
in si prizadeval, Hrvate in Srbe prido¬
biti za kristjanstvo, pa njegov trud je
malo izdal, ker duhovniki rimski niso
podučevali v narodnem jeziku. Velik del
Hrvatov se je držal paganstva, in po
smrti tega čara (641) se je celi narod
zopet osvobodil od grške vlade. Ko je
bil pa Sedeslav veliki župan hrvatski
(868—878), podali so se Hrvatje zopet
pod višjo oblast carigradskih čarov in
odstopili od rimskega papeža. To so sto¬
rili posebno zato, ker se je v sosednih
deželah: v Bolgariji, Velikej in Malej
Moraviji, po sv. Cirilu in Metodu upelje-
vala Božja služba v slovanskem jeziku.
Največ pa je upljivala na Hrvate dežela
blatenskega kneza Kocelja, pri kterem
sta se Ciril in Metod dalj časa mudila
in slovansko pismo upeljala. Knez Kocelj
je bil sam velik prijatelj slovanskega
pisma, kakor smo že povedali; dal je
svetima možema 50 učencev v poduk, in
ti so pozneje slovansko Božjo službo in

sv. evangelije zanesli gotovo tudi med
Slovence in Hrvate. Še bolje se je to
utrdilo, ko se je sv. Metod, vrnivši se
iz Rima, dalj časa mudil v prestolnem
mestu kneza Kocelja, v Salu.

Nemški škofje pa so Metoda nepre-

ravskega, postavil tudi nad veliko deželo
Panonij  o. 1

Papež je v obče Metodovo oblast mno¬
žil, ga branil in podpiral v listu, kterega
je pisal do nemškega kralja Ljudovika
(874) in do Karlmana (875). Toda pa-

15. Sv. Metod in knez Kocelj v Salu.

stano obrekovali pred papežem in pred 1  pež nikakor ni mogel utišiti tožeb solno-
narodom. gradskega duhovništva, ktero se je ne-

Papež je sv. Metoda, nadškofa mo- prestano zlobilo in jezilo nad Metodom.

1  Nekteri mislijo, da beseda „Panonija“ izvira od „plan, planota, planonija,“ kar pomeni ravnino,
planjavo.

31

Govorili so, da on njim je oblast od¬
vzel nad Panonijo, in njega, vsega ne¬
dolžnega bogoljuba, so dolžili in tožili,
da je razkolnik, da krivo vero uči.

v Rim. Tam se je slavno opravičil ter
dokazal, da je čisto pravoveren. Papež
ga je po vsem za nedolžnega spoznal in
proglasil dne 14. rožnika 879.

16. Sv. Metod v drugič v liiinu.

Na to je papež Janez  VIII. pre- j Slovanska Božja služba se je zopet
povedal Metodu službo Božjo v slovan- dovolila, pa tudi latinska je bila v svojej
skem jeziku, ter ga je poklical v Rim j pravici puščena. Za Nitranskega škofa
v zagovor (879). I v oblasti Svatopluka pa je bil postavljen

Sv. Metod se je toraj podal v drugič j lukavi Nemec V ih in g.

32

8. Poslednja leta sv. Metoda.

Od te dobe bilo je dejano za srečo
in pokoj Božjega moža Metoda. Bil je
toti Vihing človek napihnjen in prevzeten.
Nemci sami so ga sovražili. Leta 894.
se je ponujal cesarju Arnulfu za kanc¬
lerja, in Arnulf ga je postavil za škofa
Poševskega (Passau), pa leta 899. ga je
solnogradski nadškof zavrgel iz škofov¬
skega sedeža. 1

Toti Tihing si je na vse strani pri¬
zadeval, da bi sv. Metoda pri knezu Svato-
pluku očrnil in pristudil. Sicer ga je
še z različnimi drugimi težavami in ne-
prilikami do konca utrudil. Papež je
branil Metoda, pohvalil slovansko službo
Božjo v posebnem listu, pisanem Svato-
pluku leta 880. V tem pismu se bere:
„Mi smo spoznali, da je Metod v vseh
cerkvenih naukih in obredih pravoveren in
častitljiv, in ga vam spet pošljemo v
vašo deželo, da vlada čredo Božjo in to
tako, da po cerkvenih opravilih vsa oblast
njemu pripada, Božje ljudstvo je namreč
njemu izročeno. Ukažemo dalje, da du¬
hovniki in dijakoni in menihi v tvojih de¬
želah prebivajoči, bodite kterega koli reda,
bodite tujci, slušajo vsi Metoda. brata
našega in nadškofa vašega. Ako bi trdo¬
vratni in trdokorni se predrznih, začeti
razdor in prepir, zaukažemo, da se imajo ;
kakor razsejalci pleveli po našem ukazu
izključiti iz vaših občin in iz granice vseh
dežel, po pravilih, ktera smo mu dali in
jih vam poslali. Pismena slednjič slo¬
vanska, od Konstantina književnika iz-
najdena, s kterimi hi se, kakor se spo¬
dobi, Bog slavil, po pravici pohvalimo in
ukažemo, da se v tem jeziku oznanujejo
dela Jezusa Kristusa, Gospoda našega.

To se pravej veri ne protivi, ako se v
tem slovanskem jeziku poje bogoslužje
ali bere sv. pismo nove in stare zaveze v
dobri prestavi in druge časoslovne službe:
ker Bog, kteri je stvaril tri glavne je¬
zike, namreč judovskega, grškega in la¬
tinskega, vstvaril je tudi vse druge v slavo
in hvalo svojo. Ne samo v treh jezikih,
ampak v vseh jezikih se ima Bog slaviti".

Pa nemški škofje niso dali Metodu
pokoja, tu so javno in očitno, tam tajno
in skrito razglaševali med ljudstvom, da
je papež cerkveno oblast Metodu vzel in
njim oblast izročil v Moravi, in da uka¬
zuje Metoda in njegovo učenje izgnati.
Ljudstvo se je zbralo, je tirjalo, da se
mu tako papeževo pismo javno prebere.
Pa ko so papeževe liste prečitali, spoz¬
nali so, da je Metod pravoveren, da
apostoljska dela opravlja, in da so v
njegovih rokah od Boga in od papeževe
stolice vse slovanske zemlje; da kogar
on prekolne, je proklet, in kogar posveti,
da je posvečen.

Ker protivniki Metodu škodovati niso
mogli v Rimu, hoteli so mu škoditi na
drugej strani. Zagnali so govorico: da
se nad njim srdi car Basilij v Carigradu
in da pojde Metodu za glavo, ako ga
car v pest dobi. Zgodilo pa se je ravno
narobe. Car je povabil Metoda k sebi v
Carigrad, sprejme ga vrlo častno, ohrani
iz njegovih učencev, duhovnikov in po¬
močnikov jednega duhovnika in jednega
dijakona z bogoslužbenimi knjigami, slo¬
vanskimi, in ga odpusti vrlo prijazno in
z mnogimi darili. Tako prijazno sprejme
ga tudi patrijarh carigradski. To se je
zgodilo med letoma 880. in 884.

1  V letopisu Poševskem je o njem pisano; „Vikingus, der war ein weltgescheidter Herr, das Evangelium
den Mahrern predigt er, wird Bischof mehr durch Gewalt als Einhelligkeit." (Miklosich, vita s. (Jleinentis

1847, str. 14.)

33

Poprej ko je sv. Metod odpotoval v I v šest mesecih od sušca do 26 . septem-
Carigrad, nastavil je dva brzopisca, pre- bra iz grškega jezika na slovanski jezik.

17. Siovč sv. Metoda od svojih učencev in vernikov.

ložil sv. pismo, kar ga še ni bilo po- Sveto evangelije, psalme in mno,
slovenjenega, razun Makabejskih bukev, izbrana čitanja stare zaveze sta

i

34

že poprej Ciril in Metod s svojimi učenci
in pomočniki. Najglavnejši njiju pomoč¬
niki so: Gorazd  Moravan, Klement
Bolgar, Sava, Naum,  An  gel  ar  in
več drugih. Tudi so poslovenili nomo-
kanon, t. j. pravilo zakonov in knjige
cerkvenih očetov.

in različne škode delal. Metod pošlje do
njega sporočilo: „Dobro bi ti_bilo, sin!
da se pokrstiš po svojej volji in v svojej
deželi, da bi ne bil vjet in šiloma krščen v
tujej deželi! Spomnil se boš na mene!“
To prerokovanje se je popolnem ures¬
ničilo. — Ko se je enkrat Svatopluk bo-

18. Velehrad.

Sv. Metod je posvetil tudi cerkev sv.
Petra v Brnu 29. rožnika 884. Sv. Me¬
tod je vedel tudi za prihodnje prigodbe
in jih je prerokoval. Neki vrlo mogočen
paganski knez se je kristjanom spakoval

jeval proti nevernikom in je njegova voj¬
ska že tako omagovala, da ni mogel več
sovražnika napadati, ampak se je samo
še branil, poslal je Metod k njemu in mu
sporočil: „Ako mi obljubiš na dan sv.

35

Petra, kteri se približuje, s svojimi voj¬
skami biti pri mojej službi Božji, na¬
dejam se v Boga, da protivnike brzo pre¬
magaš." — Tudi to se je izpolnilo.

Dan svoje smrti je tri dni naprej po¬
vedal. — Ko se je Metod trudil med Slo¬
vani in za Slovane 24 let, približal se
je poslednjič temu pravičnemu možu in
zvestemu služabniku Božjemu čas počitka.
Prašali so Metoda učenci: „Koga, meniš,
oče in učitelj naš, da bi iz učencev tvojih
spoznali za tvojega naslednika?" Metod
pokaže na Gorazda,  rojenega Moravana,
in reče: „Ta je vaše dežele sin, pravo¬
veren, svoboden mož in dobro učen v la¬

tinskih in slovanskih knjigah. Ta bodi
vaš učitelj po Božji volji, ta bodi vaša
ljubezen, kakor je moja."

Cvetno nedeljo je zadnjič šel v cerkev
in govoril vernikom, akoravno bolan. Ve¬
del je za svojo bližnjo smrt in je rekel
okoli stoječim: „Strežite mi in pazite

me do tretjega dne." Y jutru tretjega
dne, (J. aprila  885 je mirno v Gospodu
zaspal. Njegovi učenci so opravljali po¬
grebno svečanost v latinskem, grškem in
slovanskem jeziku, in so ga položili v
veliko zborno cerkev Device Marije v
prestolnem mestu Velike Morave na V e-
1 e h r a d u.

Zakaj so protivniki sv. Cirila in Metoda tako Ijuto
sovražili in tako okrutno proganjali?

Jo je potreba jasno razložiti, da ne
[bi kdo krivo mislil, da je to 1 j uto
sovraštvo izviralo iz neke prazne hu¬
dobnosti.

Očitali so protivniki sv. Cirilu po¬
sebno to, da je izumil Slovanom pismena.
Govorili so mu: „ Človeče, kako si se
predrznil, izumiti Slovanom nova pismena,
in jih učiš, ko vendar prej nikdo ni ve¬
del za ta pismena?"

Pa Cirilova pismena niso bila pravi
uzrok sovraštva do svetih dveh bratov.
Tudi so očitali sv. Cirilu in Metodu, za¬
kaj da opravljata Božjo službo v slovan¬
skem jeziku. Trdili so, da se Bog sme

! častiti samo v treh jezikih, v grškem,
I latinskem in judovskem. Sumničili so sv.
Cirila in Metoda tako dolgo, da ju je
sam papež v Rim povabil, da mu to
stvar razjasnita. V Benetkah planili so
| latinski duhovniki na sv. Cirila, kakor
črne vrane na sokola, se prekarjali ž
njim, tvrdeči, da se sme služba Božja
opravljati samo v treh jezikih, latinskem,
grškem in judovskem.

Pa tudi to ni bil pravi uzrok so¬
vraštva do slovanskih blagovestnikov. Pro¬
tivniki so dobro vedeli, da imajo mnogi
kristjanski narodi Božjo službo v svojem
materinskem jeziku, na pr. Armeni, Tberi,

3 *

36

Siri, Kopti in drugi izhodni narodi. Pro-
tivniki sv. Cirila in Metoda so sami do¬
bro vedeli, da se Bog sme slaviti in
moliti v vseh jezikih, ne samo v treh,
in da ste sveto pismo sme prekladati na
različne jezike. Nemci sami so v tem
oziru skrbeli za svoje rojake. Tako so
na pr. sklenili na cerkvenem shodu v
Frankobrodu 1. 794. v pravilu št. 52:
„Nikdo ne sme misliti, da je Boga mo¬
liti dovoljeno samo v treh jezikih; am¬
pak Bog sprejema prošnje v vseh jezikih,
ako so pravične

Kar so pa sami za sebe kot pra¬
vično in dobro spoznali, tega niso hoteli
privoščiti Slovanom.

Kriva in napačna je misel, da so
Slovenci v Gorotaniji prejeli kristjansko
vero od nemških duhovnikov, poslanih iz
Solnograda. Že davno poprej, v prvih
časih kristjanstva, došli so v te kraje
oznanovalci sv. evangelija iz Ogleja. Še
pred koncem prvega stoletja oznanoval
je sv. vero po slovenskih deželah sv.
Mohor  s pomočnikom sv. Fortunatom.
Kristjanska vera se je iz Ogleja širila
na vse strani in oglejski višji pastirji so
bili pozneje povišani v dostojanstvo nad¬
škofov (369).

Duhovniki oglejski so ljudstva mnogih
in velikih dežel spreobrnili h kristjanskej
veri, namreč zemljo Benečansko, sedanjo
Goriško, Tržaško in velik del Istre, po¬
tem pa celo veliko Gorotanijo, t. j. Kranj¬
sko, Koroško, Štajersko, gorenje in do-
lenje Rakuše (Avstrijansko), in Tirolsko
do reke Ina. Od leta 553. so si oglejski
nadškofje prisvojili dostojanstvo patri -
jarhov.

Oglejski duhovniki so bili jako dobre
duše, in slovensko ljudstvo se jih še
zdaj prijazno spominja. Mnogo cerkev
so zidali v tistem starem času, ko je
Gorotanija spadala še pod oblast oglej¬

skih patrijarhov. Imenujem tu samo ne-
ktere v sedanjej Koroški: V dravskej

dolini cerkev sv. Tiburcija na holmcu
Molcu, kamor so hodili molit, od todi
imč „Molec“ nemški „Molzbuchel“; po¬
tem cerkev sv. Martina v Gornjih Belah
na Belici (Obervellach im Mollthale); po¬
tem neka cerkvica, imenovana „Sinabel-
kirehe“, nedaleko od Sovodnja (Gmiind).

Cerkve posvečene od oglejskih du¬
hovnikov poznajo se tudi na tem, da so
posvečene svetnikom in svetnicam z imeni
grškimi; na, pr. v slovenskej Kapli sv.
Cenonu, v ziljskej dolini v Starajej vesi
sv. Ciriaku, v Šmohoru sv. Molioru, v
Žabnicah sv. Dorotheji; v dravskej do¬
lini je sloveča stara cerkvica sv. Hri-
santa i. t. d. Že blizo tri sto let so bili
prebivalci Gorotanije h kristjanstvu pre¬
obrnjeni, ko so se teh dežel polastili
frankovski kralji.

Leta 810. izdal je frankovski cesar
Karol Veliki  v Wormsu povelje, da
se ima od oglejske patrijarhije odtrgati
vsa zemlja na severu od Drave, tedaj vsa
Gorotanija med rekami In, Dravo, Do¬
navo in med slovenskimi goricami. ter
priklopiti nadškofiji solnograškej. Že po-
pred sta sv. Rupert in Amand po Go¬
rotaniji krščansko vero oznanovala. Voj¬
voda Ketumar (Hotimir) je nadškofa Sol-
nograškega Virgilija (754 — 784) prosil,
naj mu pošlje mašnikov in došel je Mo-
dest v Gosposveto. Že popred so pri-
burili v Gorotanijo vitezi in duhovniki
frankovski, bavarski in švabski, proglasili
so se za gospodarje dežele, zadeli slo¬
venskemu ljudstvu težek jarem tlačanstva,
sezidali na skale trdne gradove, iz kterih
so ljudstvo strahovali; stavili samostane,
ter naložili prvobitnim, mirnim prebival¬
cem desetino, roboto in davke (ki se še
danes „ franki“ imenujejo). Upeljali so
pa tudi tisto nesrečno postavo, po kterej
je kmečko posestvo gospodi zopet na-

37

zaj pripadlo, o kterej postavi bo govor
pozneje.

Prilastili so si celč moč in pravico
nad življenjem ali smrtjo ubogih sloven¬
skih podložnikov.

Razume se, da so Slovenci težko no¬
sili tako hud jarem suženjstva in se ga
branili, kar le mogoče.

V tem žalostnem času prišel je slo¬
vanski apostol sv. Metod  v gorotanske
dežele. On in njegovi pomočniki so ozna-
novali sv. vero v slovanskem jeziku, v
tem jeziku služili Božjo službo. Sloven¬
ski rod v Gorotanu se je teh svetih uče¬
nikov silno razveselil; vse je hitelo k tej
slovanskej službi Božji in k tem pri¬
jaznim oznanovalcem besede Božje, za-
pustivši nemške duhovnike, kterih niso
razumeli.

Že to je razkačilo nasprotnike sv.
Metoda, še bolj pa to, da Metodovi du¬
hovniki niso iskali svojega dobička, am¬
pak so delali vse le na večjo slavo Božjo
in na srečo slovanskega naroda. Oni so
se ravnali prav po ukazu našega Zveli¬
čarja Jezusa Kristusa, kakor se bere v
evangeliju na god sv. Cirila in Metoda:

„ Jez us je poslal dva in dva
pred seboj v kraje, kamor je
imel sam priti, in jim je rekel:
Ne iščite svojega dobička, ne
jemljite seboj bisage, bodite
prijazni, kamorkoli pridete, po¬
zdravite ljudi in recite jim:
Mir vam bodi! in ako so ljudje
dobri, ostane mir pri njih, ako
ne, se pa spet k vam povrne.
Pijte i n j e j t e, k a r j e Bog dal,
kar ljudje imajo, saj vsakdanji
kruh z oznanovanj em sv. vere
zaslužite, ker vsaki delavec je
vreden svojega plačila. Ozna-
n ujte besedo Božjo, ozdrav¬
ljajte bolnike, in recite lju¬

dem: d o šlo je k vam kraljestvo
Božje."

Kamor so prišli metropolit in nad¬
škof Metod in njegovi pomočniki du¬
hovniki, tam ni bilo potreba, dajati de¬
setine , ne hoditi v roboto, ne plačevati
grajščinskih davkov.

To je strašno razburilo nemško go¬
spodo, posvetno in duhovsko. Temu se
ni treba čuditi. Gospodi je tu šlo za
vso njih oblast, za njih ogromno velike
dohodke. Zato se ni čuditi, da so pro-
tivniki sv. Metoda tako ljuto sovražili in
tako okrutno proganjali. To je bil pravi
uzrok njihovega sovraštva.

Veselje Slovencev do sv. Metoda in
njegovih pomočnikov ni dolgo trajalo.
Solnogradčani spodili so sv. Metoda in
njegove pomočnike iz dežel gorotanskih.
Jeden tedaj živečih spisovateljev solno-
graških piše: „In mi smo ga (sv. Me¬
toda) spodili iz dežel gorotanskih („fu-
gatus est ex Carantanis regionibus").

Krivo pa bi bilo misliti, da je bilo
ptujej gospodi lahko delo, upeljati med
Slovenci desetino, tlako in davke. Kdor
je le mogel, se je tega branil. Trebalo
je dvestoletnega truda in ugonavljanja,
prej da se je tlaka in desetina upeljala
po vsej Gorotaniji. Tedaj se še le bere:
„No, letos smo vendar od vseh desetino
dobili".

Silovito so uvedli tudi tisto glasovito
krivico, imenovano „Heimfallsrecht“.
Ta običaj bil je tak: Kadar je gospodar
umrl, podedovala je njegova rodbina za
njim samo to, kar se je odnesti ali od¬
gnati dalo, tedaj premakljivo premoženje.
Nasprotno pa je vse nepremično premo¬
ženje, t. j. pohištvo, njive, travniki, gozdje,
itd. pripadlo v lastnino gosposke (sve¬
tovne), kterej je dotični kmet bil pri¬
pisan kot tlačan ali rob. Gospoda je s
takimi posestvi potem storila, kar je ho¬
tela. Posestvo je gospod ali pridružil

38

svojim njivam, ali ga prodal, daroval ali
v najem dal. Tako je prišla slovenska
zemlja v roke Frankov, Švabov, Bavarcev
in Slovencev odpadnikov, kterih se go¬
tovo že takrat ni manjkalo. Tlačani niso
imeli nobene pravice do zemljišč, niti do
svoje osebe. Gospoščina je zamogla svo¬
jega tlačana prodati, ali zameniti, ali ga
komu podariti. Včasih so vitezi na kvarte
igrali za svoje tlačane, jih zgubivljali ali
dobivljali. Neredko se je pri tem kaj
smešnega primerilo. Neki grajščak iz
ziljske doline je igral za tlačane s po¬
sestnikom velikega grada „ Deželne krone"
(Landskron) in je pri tem zaigral Ple-
željna v Goričah, kateri je odsihmal spa¬
dal pod Landskron in je moral vsako
leto 45 srebrnih krajcarjev davka nesti
sam v grad Landskron ter je imel pri
tem doli in nazaj dva dni hoje. Sosedi
so se mu smejali, on pa se je le mrdal.
Grajščaki so si silovito prisvojili tudi
oblast nad življenjem in smrtjo svojih
sužnjev.

Ta jarem sužnosti je ljudstvo jako
težko in nevoljno nosilo. Trikrat so Slo¬
venci kramulo (ustajo, punt) zagnali in
se vzdignili s silo nad svoje tlačitelje
tirjaje „staro pravdo", da bi mogli po
človeško živeti. Pa vse trikrat so vi¬
tezi izburjene Slovence pobedili in jih
ostro kaznovali.

Gospoda je govoiila in pisala, da so
se Slovenci spuntali zoper vero. To je
pa debela laž. Ne zoper vero, ampak
zoper svoje okrutne tlačitelje so se uprli,
zoper tlako, desetino , davke, krivične
sodbe in zoper tisto nesrečno postavo,
vsled ktere so kmetijska posestva pri¬
padala gosposki itd. Zoper njih vero se
pa Slovenci niso puntali, saj so bili sami
boljši kristjani, nego njih tlačitelji sami.

Slovenci so veri zvesti ostali do da-
uešnjega dne, med tem ko se je velik

del nemškega naroda poluteranil, pokal-
vinil in v novejših časih celč v never-
stvo pogreznil.

Ko so vitezi slovensko kramulo po¬
tlačili, zavladala je med Slovenci velika
tišina. Ysak Slovenec je sovražil okrutno
suženjstvo, pa le redko se je kdo pre-
drznil besedico cekniti zoper to na¬
silje. Človeka, o kterem se je zvedelo,
da je zoper gospoščino kaj govoril, ime¬
novali so sopernika  (zopernika) ali
sopernico.  Za življenje tacega člo¬
veka bilo je dejano. Ime „sopernik“ ali
„sopernica“ so zavili v „copernik“, „co-
pernica" (Hexenmeister, Hexe), in pra¬
vili so ljudem, da so coperniki in coper-
nice v zvezi s hudičem, da so se hudiču
zapisali, da ljudem škodo delajo, da po
oblakih letajo, točo delajo, kravam mleko
jemljejo, medenec (puter) iz pinjice kra¬
dejo itd. Gosposka je to krivo vero med
ljudstvo širila in klicala take obdolžene
ljudi na sodbo za smrt in življenje. Če
so hoteli koga uničiti, ni trebalo dru¬
gega, ko zatožiti ga pred sodnijo, da je
copernik. Ako je tajil, mučili so ga tako,
da je ali pri mukah umrl, ali pa zavolj
bolečin obstal, da je kriv, akoravno ni
bil; ako je pa koj obstal, obsodili so ga
pa tako ali tako na grozno smrt. Prišel
je ali na gavge (vislice), ali so mu glavo
odsekali, ali ga dejali na drevnico ali
na skladnico, kjer so ga živega zažgali.

Kraji, kjer so te nesrečne ljudi mo¬
rili, imenujejo se še dandanešnji „Galgen-
blichel", „Galgenhtigel“, „Galgenkoffel“,
in jih na Koroškem ne manjka.

Ni se čuditi, da je ljudstvo od straha
molčalo in molče trpelo.

To stanje je trajalo od časov sv. Me¬
toda do cesarja Jožefa II., tedaj skozi
tisoč let, do 1. 1790.

Cesar Jožef II. je izdal ukaz, da se
ima desetina in tlaka zmanjšati in graj-

39

ščinski davki znižati, vzel je graj šči natri
oblast čez življenje in smrt, odstranil
njih sodnije, in postavil povsod cesarske
sodnije. Tudi je prepovedal, sprejeti
kako tožbo zavolj copernije. Ob enem
je odpravil tisto glasovito pripadninsko
pravico.

Slovencem je vendar le malo poma¬
galo , da se je ta nesrečna uredba pre¬
klicala, ker je koncem osemnajstega sto¬
letja le še majhen, neznaten del Velike
Gorotanije bil v oblasti in posestvu slo¬
venskega rodu; največi del te dežele se
je, kakor danes vidimo, poobljudil z nem¬
škimi naseljenci ali pa z domačimi od¬
padniki, ki so se v tem dolgem času
popolnem potujčili. Od tedaj (1790) za¬
čela je propadati silovita oblast graj-
ščakov. Vitezi ali grajščaki popuščali so
svoje gradove, kteri so zanemarjeni za¬

čeli se rušiti, in vidimo od njih mnogih
zdaj le še razvaline.

Od vseh grajščakov ustavil se je po¬
velju cesarja Jožefa edini grof Ortenburg v
gorenjej Koroški. Ta je imel tam mnogo
tlačanov; bival je pa v Italiji. Ta grof
se je neprestano izgovarjal, da od svojih
pravic in tudi od „zapadnine“ odstopiti
ne more. Vsled tega je na Ortenburg-
skih posestvih tista postava še v ve¬
ljavi ostala do leta 1848. Takrat je
prišla postava, da se imajo odkupiti de¬
setine, robota in grajščinski davki; in
takrat je nesrečna „zapadninska pravica"
jenjala tudi pri Ortenburgovcik.

Tako so trpeli naši pradedi skozi
tisoč let, in vendar je enkrat minulo!
Mi se tega spominjamo in se lahko to¬
lažimo: „ Sedaj so hudi in revni časi, pa
nekdaj so bili časi še hujši in revnejši!"

iv.

Kako se je godilo po smrti sv. Metoda slovanskim duhovnikom
in slovanskej službi Božji po obredu rimsko-katoliškem?

o smrti sv. Metoda je začela slo-
l.feal  vanska služba Božja po obredu
rimsko-katoliškem  propadati v Ve¬
li kej Moravi, v Čehah, v Poljskej in Go-
rotaniji, nekdanjej Koreji, in se je ob¬
držala samo v Dalmaciji in na dalma-
tinskih otocih.

V Velikej Moravi  je po smrti
Metodovej zviti in sovražni Vihing zagnal
z nemškimi duhovniki grozno preganjanje

na slovanske duhovnike. Dokler je še
sv. Metod živel, umel in znal je on od¬
vračati in uničevati vse zvijače svojega
protivnika. Pa po smrti tega svetega
moža počeli so Nemci, nahujskani po
Vihingu, domače duhovnike grozno pre¬
ganjati : metali so Božje može in oznanje¬
valce sv. vere v temnice, jih mučili in
izganjali iz dežele. Knez Svatopluk uprav
tedaj ni bil doma v svojej zemlji, sicer

40

on tega ne bi bil dopustil, da so surovi
in togotni protivniki tako delali z duhov¬
niki slovanskimi.

Ko slovanskim duhovnikom ni bilo
več prestajati v Telikej Moravi in Pa¬
noniji, utekli so tisti, ki so služili Božjo
službo po obredu pravoslavnem,  v
Bolgarijo, Makedonijo in Albanijo okoli
leta 886. Duhovniki slovanski po obredu
rimsko-katoliškemso  sicer še ostali
v Velikej Moravi in v Panoniji, pa slo¬
vanske besede pri' službi Božji niso mogli
ubraniti pred nasprotniki, ker so našli
premalo podpore in zaslombe na knezu
Svatopluku.

Po Svatoplukovej smrti pa se je njih
stanje še na slabše obrnilo.

Lahkomiselni in prepirljivi sinovi Sva-
toplukovi: Mojmir, Svatopluk mlajši in
Svatoboj so celo deželo med seboj raz¬
delili in se pustili nadražiti med seboj
od hudobnega Vihinga in zvitega Ariba.
Mojmir in Svatopluk sta se na veliko
veselje slovanskih sovražnikov med seboj
sprijela z vojsko. K a prošnjo Mojmirovo
postavil je papež Janez IX. spet novega
nadškofa kot naslednika sv. Metoda za
Moravo in Panonijo, in razun nadškofa
še tri slovanske škofe. Temu pa sta se
grozno upirala nadškofa solnogradski in
moguntski. Za vlade mogočnega Svato-
pluka ostala sta ta dva škofa mirna, zdaj
pa, ko so Franki premagali Mojmira,
držala sta se naduto in napihnjeno. Mo¬
guntski škof Hato je pisal papežu o Mora-
vanih: „Ali hočejo ali nočejo, bodo mo¬
rali podvreči svoje vratove in glave kra¬
ljem frankovskim

Ne dosti nesreče za ubogo Moravo in
Panonijo, prihruli so o tem času še divji
Madjari z vso silo v Panonijo in Moravo.
Grozno so divjali po teh deželah (907).
Prebivalce so ali pomorili ali jih v su¬
ženjstvo potlačili ali jih prodali. Nekteri
so bežali v visoke Tatre (kjer še danes

kot „Slovaki" prebivajo), drugi so utekli
v Hrvatsko, Dalmacijo, Istro ali kamor
bodi.

Tako je propadla slovanska služba
Božja v Velikej Moravi.

Pa sveta brata Ciril in Metod se še
v naše vreme od hvaležnih Moravanov
visoko častita, kakor apostola in učenika
moravskih Slovanov.

V Čeh ah je slovanska služba Božja
propadati začela, ko se je mogočna država
Moravska razsula. Češka je bila odtrgana
od slovanskih dežel Panonije, Bolgarije
in Poljske. Posebno pa so nastopili ža¬
lostni časi po smrti sv. Ljudmile,
velike prijateljice slovstva slovanskega in
slovanske službe Božje, in po smrti nje¬
nega unuka, sv. Vaclava,  vladarja
češkega. Umoril ga je namreč njegov
lastni brat Boleslav leta 9d6. in se po¬
lastil kraljestva. Boleslav je bil nasprotnik
slovanskih duhovnikov, ktere je oplenil
in iz dežele prognal.

Slovanska služba Božja po rimsko¬
katoliškem obredu bila pa je v Čehah
tako globoko ukoreninjena, da tudi v
takih silno neprijaznih okolnostih ni pre¬
cej ponehala, ampak se je obdržala še
dosti dolgo, do leta 1097. Posebno so
se slovanske Božje službe trdno držali
opati in duhovniki v samostanu Sačav-
skem.  Čehovi se še dandanešnji hva¬
ležno spominjajo sv. Cirila in Metoda,
ter prepevajo njima pesem „ Svati Cerho
a Strahoto, naši patronove".

V u gorske j Moravi  (v sedanjej
Slovakiji ali po govoru Slovakov: na
Slovenskem) ohranila se je slovanska
služba Božja po obredu rimsko-katoliškem
vkljub groznemu vpadu Madjarov še ne¬
koliko časa. Slovanski menihi, Sačavski,
prognani iz Čehov 1. 1055., podali so se
v Ugorsko. Pa od tam so jih spet nazaj
poklicali, in so se vrnili v Češko leta 1061.

41

V Poljsko zemljo je kristjanstvo
prišlo mnogo pred, nego to zgodovina
spomenja. Od starodavna se pripoveduje
v Poljskej, da je bila tam slovanska
služba Božja prej upeljana, nego latin¬
ska. To je tudi verjetno in čisto naravno.
Poljska bila je od treh strani obdana s
zemljami, ki so imele slovansko službo
Božjo. S cela verjetno je, da so Poljaki
kristjanstvo rajši sprejeli od učiteljev
slovanskih v razumljivem jeziku, nego od
duhovnikov nemških ali latinskih. \

Nemški cesarji so pošiljali nemške
duhovnike v Poljsko z namenom, da bi se
tamošnji Slovani najprej pokristjanili, z
vero ob enem pa tudi uklonili se pod
posvetno nemško oblast.

V Poljskej zemlji se je kristjanstvo
razširilo o času vlade kneza Mečislava
(Meška), kteri se je narodil leta 931. in
je umrl 1. 992. Krstil ga je češki du¬
hovnik Bogovid v Gnezdnem. Velik del
Poljske gospode je nasledoval toti izgled
kneza in se pokrstil.

Gotovo je bilo že pred Mečislavom v
Poljskej mnogo kristjanov, ki so imeli
službo Božjo po nekodi v slovanskem,
po nekodi pa v latinskem jeziku , kakor
so namreč kam prišli ali slovanski ali
nemški oznanjevalci vere, ker tedaj Slo¬
vani niso še imeli stalnih dušnih pastirjev,
ampak samo potujoče duhovnike (misijo¬
narje). Da je slovanska služba Božja
propadla v Poljskej, pride od tega, ker
slovanski duhovniki niso ustanovili stal¬
nih škofij in duhovnij. Nemški duhov¬
niki z latinsko službo Božjo pa so to
storili in se tako utrdili. Tako je bilo
za časa kneza Mečislava I.

Nemški cesarji so že popred pošiljali
nemške duhovnike v dežele severnih Slo¬
vanov, da bi jih podvrgli najprej cer-
kvenej, potem pa tudi posvetnej nadvladi.
Zlasti cesar Oton I. je v Mogunci
(Mainz) ustanovil 1. 962. dve naslovni

škofiji (in partibus infidelium) namreč
Poznansko in Rusko, da bi zadobil naj¬
prej cerkveni upliv na te dežele in si jih
pozneje državno podvrgel.

Sedanji Slovenci,  bivajoči v te-
danjej Gorotaniji (Noreji) na Koroškem,
Štajerskem, v gorenjih in dolenjih Ra-
kuzah (Avstriji) so se vrlo razveselili nad
službo Božjo v jeziku slovanskem, ki jo
je njim prinesel sv. Metod s svojimi po¬
močniki in duhovniki slovanskimi. Pa tega
veselja Slovenci niso dolgo uživali; kajti
Nemci so sv. Metoda s silo prognali iz
gorotanskih dežel (»fugatus est ex Ca-
rantanis partibus “). Tedaj je Božja služba
v slovenskem jeziku prenehala med Slo¬
venci.

Pri Hrvatih  je slovanska Božja
služba po rimsko-katoliškem obredu pro¬
padati počela leta 925. Že papež Janez X.
je hrvatskega kneza Tomislava z vlastnim
listom počastil in ga nagovarjal, da bi v
službi Božji upeljal latinski jezik namesto
slovanskega, tačas tam navadnega.

Čudno je, da so ravno rimsko-katoliški
duhovniki, večinom laškega rodu, slovan¬
sko službo Božjo po rimsko-katoliškem
obredu prav po nekristjansko proganjali
samo zato, ker se je služila v jeziku Slo¬
vanom razumljivem. Leta 925. se je zbral
v Spij  e tu  v Dalmaciji neki cerkveni
shod, na kterem so Božjo službo v slo¬
vanskem jeziku ostro prepovedali. V
listinah tega shoda je zapisano: „da se
nobeden škof naše dežele ne predrzne
nastaviti duhovnika, kteri bi v slovan¬
skem jeziku služil Božjo službo!" Samo
tisti, ki so bili že za fajmoštre nastav¬
ljeni in so do zdaj brali sv. mešo v slo¬
vanskem jeziku, smeli so to tudi zanaprej
storiti.

Leta 1059. se je zopet v Spljetu
zbral tisti zloglasni cerkveni shod, na
kterem so slovansko službo Božjo zopet
obsodili, sv. Metoda proglasili za krivo-

42

verca, in slovansko pismo počrnili, da je
iznajdeno od krivovercev Arijcev, nem¬
ških Gotov.

Vkljub tem sklepom pa slovanska
služba Božja po rimskem obredu ni pre-
jenjala V Dalmaciji, na Hrvatskem in v
Istri. Bila je ljudstvu preveč mila in tako
ukoreninjena, da je bil leta 1204. samo
en edini samostan čisto latinsk. Škof
Senjski je prosil papeža Inocencija IV.,
naj bi dovolil službo Božjo v slovanskem
jeziku in s pismeni slovansko-glagoliškimi,
ktere on nedobro imenuje pismena sv.
Jeronima. To je papež dovolil leta 1248.
s sledečimi besedami: „ Mi smo zato pre¬
mislili, da je govor stvari podvržen, pa
ne stvar govoru, in dovolimo tebi s tem
listom, kar si prosil (slovansko službo
Božjo), pa samo v tistih krajih in de¬
želah. kjer je to že od prej v navadi in
običajno, da se smisel ne kazi po različ¬
nih pismenih."

Sveta meša in vsa služba Božja po
obredu rimsko-katoliškem se služi še v
našem času v škofiji Senjskej, v škofiji
Krškej (Cherso) in še na nekterih bližnjih
krajih in otokih, deloma tudi v Istri.

Važna vprašanja o tej stvari so sle¬
deča : Kje se služi še danešnji dan služba
Božja v slovanskem jeziku po obredu
rimsko-katoliškem? V kterih semeniščih
se učijo bogoslovci to Božjo službo oprav¬
ljati? Kje se tiskajo slovanske mešne in
druge bogoslužbene knjige?

Na ta vprašanja odgovoril je vele-
učen gospod iz tistih krajev s podučnim
listom, ki se glasi:

,Na vaše pitanje, koliko žup (far) je
v Dalmaciji, Istri in na otokih, kjer se
služi slovanska služba Božja po rimskem
obredu, — je težko odgovoriti na tanko.
Nekteri duhovnik opravlja službo Božjo po
latinski tam,  kjer se je sv. meša popred
vedno brala po slovanski; nekteri pa me-
šuje pol latinski, pol slovanski; nekteri

pak zapoje pri velikej mesi „pomolimo
se!“, molitev samo pa poje po latinski in
konča z besedami: „Gospodom našim

Isusom Kristom, sinom Tvojim, koji s
Tobom živi i kraljuje vse veke vekov".
So tudi nekteri duhovniki, ki molijo po
latinski, kar se govori tiho, pa po slo¬
vanski, kar se moli glasno. Tako vam
ne morem povedati na tanko, kje se oprav¬
lja služba Božja po slovanski. Zamorem
vam pa povedati, kje se sme opravljati
po slovanski, namreč: po Dalmaciji,
po Istri, po dalmatinskih in
k a merskih otokih in po vsej
škofiji Senjskej, po otoku Krki
(Veglia) razun grada Krka. Velika sveta
meša se obhaja po slovanski; tiho mešo
pak berejo nekteri po latinski, nekteri
po slovanski. Pa v teh krajih zamoremo
(smemo) tudi pred ljudstvom italijanskim
po slovanski sveto mešo brati in peti.
Tako mešujejo frančiškani v Zadru in
drugih krajih.

V semeniščih  Zadarskem, Senj-
skem in Djakovskem učijo se sicer bogo¬
slovci staroslovanskega jezika, pa me-
šovati po slovanski se nikjer ne učč, tega
se morajo sami naučiti, ako kdo hoče.
Tako je to od nekoliko let. Jaz poznam
mnogo duhovnikov, ki so prej samo la¬
tinski mešovali, zdaj pa mešujejo po slo¬
vanski, nekteri samo o praznikih veliko
mešo, nekteri pa tudi tiho mešo.

Naše cerkvene knjige slovanske so
tiskane z glagoliškimi pismeni, stareje v
Benetkah, v Senji in na Reki, novejše
od leta 1630. pa v Rimu.

Ljudstvo želi službo Božjo v slovan¬
skem jeziku, in duhovniki, ki tega ne
znajo, pomagajo si kakor morejo in tudi
kakor hočejo."

Sveta brata Ciril in Metod sta službo
Božjo poslovenila v Carigradu po obredu
pravoslavnem, kakor je bil tam v navadi;
v Velikej Moravi pa po obredu rimsko-

43

katoliškem. Pravoslavni obred se je silno
daleč razširil po svetu, slovanski rimsko¬
katoliški obred pa je bil nekdaj upeljan
po Velikej Moravi, v Češkej, v Poljskej,
v zapadnib pokrajinah Panonije, v Goro-
taniji in v Hrvatskej, pa v teh krajih
po nekristjansko proganjan je propadel
in zibnil in se ohranil le še v Dalmaciji,
Istri in škofijah Krškej in Senjskej. Pa
tudi v teh krajih nema slovanska služba
Božja prave podpore, slabo životari in
umira, kakor zapuščena sirota. M ga
nijednega semenišča, v kterem bi se bogo¬
slovci učili mešovati v slovanskem jeziku
po obredu rimsko-katoliškem, in zato ni
čuda, da od dneva do dneva žalostneje
propada.

Mnogi narod bi želel imeti to lepo
pravico, da bi se smela Božja služba
opravljati v njegovem materinskem jeziku,
pa je nema. Mi Slovani pa imamo to
pravico že od starodavna, ko cerkev Božja

ni bila še razdeljena na zapadno in iz¬
hodno, priznano od papežev in vse cerkve.
Pobožno ljudstvo v Dalmaciji, Istri in na
otokih že od starodavna vrlo miluje slo¬
vansko službo Božjo in se je krepko
drži do naših dni, akoravno se ta sve¬
tinja že od nekdaj od tujih protivnikov
močno proganja, od domačih mogotcev
pa slabo ali nič ne podpira. Hvale vredni
so tudi častitljivi tisti duhovniki, ki slu¬
žijo slovansko službo Božjo, akoravno se
tega niso v učiliščih učili, ampak iz
lastnega nagiba in rodoljubja. Tem vrlim
duhovnikom v onih krajih se imamo za¬
hvaliti, da se je ta slovanska služba
Božja sploh še ohranila. Od nekoliko
let sem pobožno ljudstvo in častitljivi
duhovni v Hrvatskej in v Istri želijo
upeljati slovansko službo Božjo, ker bi
se s tem pobožnost slovanskega ljudstva
vrlo podpirala. Naj bi se njih uzajemna
želja uresničila!

v.

Staroslovanska služba Božja po obredu grško-izhodnem je vrlo
krepko ter radostno napredovala in se širila.

ideli smo, kako je po smrti sv.
Metoda slovanska služba Božja po
rimsko-katoliške cerkve propadati
začela v Velikej Moravi, v Panoniji, v
Čehah, v Poljskej in Gorotaniji. Pa toliko
veselejše se je širila slovanska služba Božja
po obred  u grško-izhodnem ali tako ime¬
novanem pravoslavnem v Bolgarih, Srbih

in pozneje v velikej Buskej državi. K temu
so pripomogle sledeče srečne okolnosti:

1. Po smrti sv. Metoda so njegovi
pomočniki in brzopisci pobegnili iz Ve¬
like Morave in iz slovanskih dežel za-
padne cerkve v Bolgarijo in so tam mar¬
ljivo spisovali slovanske knjige, širili pro¬
sveto in slovansko bogoslužje.

obredu

44

2. Sveti Klement, jeden izmed naj¬
znamenitejših pomočnikov sv. Cirila in
Metoda, je izvirno Cirilovo pismo, glago¬
lico vrlo modro premenil, tako da je bilo
grškim pismenom podobno, t. j. on je
upeljal sedanjo cirilico, in to pismo se
je prikupilo Grkom in vsem po grško
izobraženim Slovanom.

3. Slavni car bolgarski M i h a 1 Bo¬
ris je tudi vrlo krepko podpiral slovan¬
sko slovstvo in slovansko službo Božjo.

4. V teh pokrajinah je spisovalo
mnogo vrlo marljivih brzopiseev knjige
staroslovanske.

5. Slovstvo slovansko in Božja služba

slovanska po obredu pravoslavnem sta imela
mnogo visokih in mogočnih podpirateljev.
Taki so bili: Bolgarski car M i h a 1

Boris,  bolgarski car S i m e o n , slavni
srbski kralj Štefan Prvovenčani
in brat njegov sv. Sava,  spisovatelj
in prvi nadškof srbski, onda ruski knez
Vladimir  in njegov sin Jaroslav,
velik milovnik knjig in podpiratelj spi¬
sovateljev.

Ko se je kruto preganjanje vzdignilo
proti slovanskim duhovnikom na Velikej
Moravi, pobegnili so od tam pisatelji in
pomočniki sv. Cirila in Metoda in raz¬
leteli se v Bolgarijo. Najznamenitejši
med njimi so bili Gorazd, Klement,
Sava,  N a u m , A n g e 1 a r in več
drugih.

Nad cerkveno cirilico je počival po¬
sebni blagoslov Božji. Nepričakovano brzo
in neverjetno na daleko in široko po
svetu se je razširila in ž njo slovanska
služba Božja po obredu grško-izhodnem.
K temu je pripomoglo tudi to, ker so
mnogi balkanski Slovani grška pismena
že poznali, cirilica pa je bila podobna
grškemu pismu, le za slovanski jezik pri¬
kladno uredjena.

Največ spisovateljev in brzopiseev se
je takrat zbralo v mestu O h r i d i, in

tamo se je spisalo največ bogoslužbenih
knjig slovanskih. To mesto stoji pri je¬
zeru Ohridskem, tam kjer se je stikala
meja srbskega in bolgarskega naroda.
Slavna Ohrida bila je v srednjem veku
zajedno slovanski Rim in slovanski Ca¬
rigrad pod bolgarskim čarom Arsenom I.
(981 —1014), ker je bila takrat glavno
in prestolno mesto carstva bolgarskega.

Že v šestem stoletji je založil cesar
Justinian I. škofijo imenovano: »dioecesis
prima Justiniana* t. j. prva Justinijanova
škofija, ktera je tedaj obsegala jeden del
Dacije, Prevalitansko, Dardanijo, gornjo
Misijo in del Panonije. Stolica nadškofa
bila je, kakor se zdi, v Dardaniji ali pa
v Kostendžilu. Nadškofa tega je po¬
stavil cesar Justinijan s privoljenjem rim¬
skega papeža in patrijarha carigradskega.
Ta nadškof je bil neodvisen od Rima in
Carigrada; duhovništvo te nadškofije imelo
je pravico, izvoliti in postaviti svojega
nadškofa, ki je bil ob enem namestnik
papeža in patrijarha carigradskega.

Y devetem stoletji je slavna Ohrida
se povzdignila za stolico neodvisnega in
samostalnega nadškofa od cesarja Justi -
nijana ustanovljene škofije, ktera je tačas
obsegala Bolgarijo na jugu do Drača
(Durazzo) in do Berata, t. j. do Belgrada
arnavtskega. Car bolgarski Mihal Boris
je nadškofijo samostalno in neodvisno osno¬
val zato, ker ste se cerkvi zapadna in
izhodna neprestano prekarjali in prepirali,
da bi se tako na nepristranskem zemljišči
bolgarskem obdržal mir in pokoj. Ohrid¬
ski nadškof je bil sicer neodvisen od pa¬
peža in patrijarha, toda ostal je z obema
v prijateljskej zvezi, tedaj s celo cerkvijo
Božjo, zapadno in izhodno. Ta samostal-
nost bila je vrlo važna in je imela ra¬
dostne in srečne nasledke. Tukaj se je
svobodno upeljevala slovanska služba Božja
in ostali obredi cerkveni. Tudi se je svo¬
bodno osnovalo višje slovansko učilišče,

45

kjer je bilo ob času nadvladike Klementa
bolgarskega 3500 brzopiscev. Pa tudi po
drugih krajih Bolgarije so se osnovale
družbe brzopiscev. Slavna Ohrida bila je
glavno mesto in središče prosvete slo¬
vanske, tukaj bilo je ognjišče, ki je iz¬
vrstno ogrevalo in razsvetljevalo bolgar¬
ske, srbske, hrvatske in pozneje tudi
ruske Slovane. Ker se je ta samost,al-
nost. in neodvisnost skazala tako koristna,
ustanovili ste se pozneje še dve neod¬
visni patrijarhiji, namreč v Trnovi  bol¬
garske] in v Peč u (Ipek) na Srbskem.
Pod cerkveno oblast ohridske nadškofije
je spadal skoro cel Ilirik. Od časa, sv.
Klementa, t. j. od devetega stoletja do
leta 1015. so upravljali slovanski nad-
škofje, prebivajoči v Ohridi, Prvo-Justini-
jansko nadškofijo. To je bila doba, v
kterej je staroslovansko slovstvo prekrasno
procvitalo, tu je bilo središče spisova-
teljev slovanskih, kakor so bili sv. Kle¬
ment, Nauru, Ivan Eksarh, bolgarski škof
Konstantin, car bolgarski Simeon in več
drugih.

Ko si je grški car Bazilij „Bolgaro-
bijec“ osvojil Ohrido leta 1015., dobila je
grščina ali grški jezik uradno prvenstvo
v nadškofiji Prvo-Justinijanskej, pa tudi
slovanskemu jeziku je še nekaj pravice
ostalo. V tej dobi se je od metropolije

Ohridske odtrgala škofija Solunska, po¬
zneje tudi patrijarhiji Trnovska in Pe-
čiščka. Pa metropolija Ohridska je ven¬
dar še obsegala Makedonijo in Valahijo.

Ko je Štefan Dušan, car srbski, za¬
vojeval Epir (Albanijo) in Makedonijo,
počela se je v cerkvena opravila upelja-
vati srbščina, posebno v Ohridi. Takrat
si je prisvojil novoustanovljeni patrijarh
v Peči mnogo pravic, ki so prej pripa¬
dale nadškofom ohridskim. Srbščina, je
vladala do leta 1555., in v tem letu jo
je odpehnila grščina.

V 17. stoletji bilo je pod oblastjo
nadškofije Prvo-Justinijanske sedem me¬
tropolitov, to je metropolit Ka štorije,
Pelagonije, Edese, Gorice in Silasfora,
Belgrada, Strumice in Grebena, in še
pet škofij: Sisanije, Mogljene, Moleska,
Prespe in Dobre.

V 18. stoletji je pa patrijarh cari-
gradski napravil veliko in znamenito pre¬
meno na škodo Ohridske nadškofije, ktero
je zmanjšal v prostoru in oblasti, ter
odtrgal od nadškofije Prvo-Justinijanske
vse patrijarhije, ki jih je priklopil pa¬
trijarhiji carigradskej. In tako je ostalo
do sedanje dobe.

Največ pa se je slovanska, služba
Božja po obredu pravoslavnem razširila
v volikej in obširnej Huskej državi.


46

TI.

Kako so kristjani visoko častili sv. brata Cirila in Metoda
že v nju življenji in do danesnjega dne.

m 0  domače se je sv. Ciril imenoval
|£S§|v Solunu »Konstantin". Že kot mla-
deneč skazal
se je vrlo
naukoželjne-
ga in bistro¬
umnega.

Zato ga
je po očetovej
smrti Teokist,
očetov prija¬
telj , vzel iz
Soluna v Ca¬
rigrad, da je
tam cesarje¬
viču Mihalu
bil drugar in
se ž njim učil.

To je bila ve¬
lika sreča in
velika čast.

Ko je sv.

Ciril, po do¬
mače Kon¬
stantin , na
visokih šolali
v Carigradu
se učil, bil je
tako izvrsten dijak, da so ga po grški v
obče imenovali »Kirillos filosophos" t. j.
»gospodič prosvetljeni", in ta priimek
„ Ki ril os ali Ciril" (gospodič) mu je ostal
in pod tem imenom ga tudi mi Častimo.

Ko je odrastel do polnoletnosti, slula
je njegova čast že na široko: kjerkoli so

potrebovali
moža posebno
učenega in
bogoljubnega,
tje so pokli¬
cali Cirila. Ko
so Sarace-
n i poslali v
Carigrad po¬
slance do ce¬
sarja, naj jim
pošlje učenih
mož,  ki bi
dokazali, kte-
ra vera je iz-
vrstneja, ali
kristjanska
ali mohame¬
danska , po¬
slan je bil k
njim sv. Ciril.

On je res¬
nico krist-
janske vere
tako jasno in
učeno doka¬
zal , da so morali protivniki utihniti, in
so ga hoteli od same jeze umoriti.

Kazare  na Kaspiških vratih so ho¬
teli mohamedani k svojej veri preobrniti,
judje pa tudi k svojej. Kazari so bili

19. Molitev sv. Cirila.

47

že kristjani, zato so poslali v Carigrad,
naj se jim pošlje učen mož, ki ki narod
v kristjanskej veri potrdil in zavrnil krive
učenike mohamedanov in judov. Poslan
je bil h Kazarom sv. Ciril in je vrlo lepo
dokazal kristjansko vero ter odvrnil ugo¬
vore drugovercev. Kazari so se vrlo ve¬

selili tega učenega in svetega moža ter
so mu hoteli dragocenih daril pokloniti.
Sv. Ciril pa ni hotel drugih darov, nego da
mu nekaj vjetih kristjanov na svobodo
izpustijo, kar se je tudi zgodilo iz spo¬
štovanja do sv. učenika.

Mnogo slave pridobil si je sv. Ciril
tudi s tem, da je izumil Slovanom pis¬

mena ter upeljal službo Božjo v slovan¬
skem jeziku. Pomagal mu je pri vseh
teh opravilih njegov brat sv. Metod.

Slava sv. Cirila in Metoda se je vedno
dalje širila. Celo v daljno slovansko Mo¬
ravo je prišel sloves o dveh slovanskih
učenikih, ki opravljata službo Božjo v

slovanskem jeziku ter v tem jeziku ozna-
nujeta vero. Knez Ras ti slav in ljudstvo
moravsko poželeli so si takih učenikov
in duhovnikov. Zato je poslal knez po¬
slanstvo v Carigrad k čaru Mihalu III.,
naj bi poslal takih učenikov v Moravo.
Kot najsposobnejša za to delo spoznal je
car sv. Cirila in njega brata sv. Metoda.

48

N<

Ko prideta v Moravo in ljudstvo izvč,
da prineseta seboj svete knjige pisane v
maternem jeziku, se j<

Vse je vrelo svet¬
nikoma naproti,
tudi knez Rasti-
slav sam.

Tako so Slo¬
vani sv. Cirila in
Metoda častili že
v nju življenji.

’ V V e like j
Moravi  sta
zbrala okoli sebe
učene ljudi, ki so
jima pomagali,
sv. pismmin druge
cerkvene knjige
prelagati iz latin¬
ščine ali grščine
v slovenščino, pa
tudi brzopisce, ki
so te bukve prepi¬
sovali. Takih dru-
žeb brzopiscev sta
zbrala in ustano¬
vila na več krajih.

Čast in slava
sv. bratov Cirila
in Metoda širila
se je po celem
svetu in dospela
do samega mesta
Rima.  Ko je pa¬
pež zvedel o takih
izvrstnih moževih,
učenih in vnetih
za Božjo čast in
izveličanje duš,
povabi ju k sebi
v Rim.

Z  veliko častjo

so tam sprejeli sveta brata in nju po¬
močnike. Ko se je razglasilo, da prine¬
seta, seboj ostanke sv. Klementa, gre jima

papež in velika množica ljudstva naproti
ter ju slovesno sprejme. Papež je posvetil

ti a

altar sv. Petra in četiri dni so obhajali
praznik. Vsaki dan so iz teh slovanskih
bukev peli veliko sv. mešo v raznih cer-

49

kvah Birna. Posvetil je papež tudi ne-
ktere slovanske mladenče v mešnike. Sv.
Metoda je postavil za škofa  Veliko-Mo-
ravskega in Panonskega. Tudi sv. Ci¬
rila je hotel povišati na to visoko cer¬
kveno čast, pa sveti mož je zbolel in v

je sam marljivo čital in spisoval slovan¬
ske knjige; potem knez Svatopluk
ali Svetopolk Velikomoravski, pa tudi
car Mihael III. v Carigradu.

Ko je sv. Metod dne 6. aprila leta
885. po tako delavnem življenji mirno v

22. Učenci sv. Metoda.

Gospodu mirno zaspal v večnem mestu
Bimu.

Nekoliko let za tem povišal je papež
sv. Metoda za nadškofa slovanskega.

Visoko častili so sveta dva brata
slovanski narodi,  pa tudi njih vla¬
darji,  tako blatogradski knez Kocelj, ki

Gospodu zaspal, takoj se je raznesla ža¬
lostna novica o smrti sv. Metoda po
okolici, po okraji, po celej Moravi; cel
narod je obžaloval to pretežko zgubo.
Po celej Moravi, kjer so se nahajali
verni kristjani, kjerkoli so poznali' veli¬
kega Gospodovega služabnika in svojega

50

očeta, povsod je bila žalost, je bil slišati
jok in stok nad smrtjo moža Božjega.
V dan njegovega pogreba — pripoveduje
životopisec sv. Metoda — se je zbrala
neštevilna množina ljudi in je spremljala
svojega nadškofa; vsi so žalovali in pla-
kali po dobrem učeniku in pastirji, moški
in ženske, mali in veliki, bogati in reveži,
svobodni in sluge, vdove in sirote, ptuji
in domači, bolniki in zdravi, vsi, vsi so
z užaljenim srcem in otroško hvalež¬
nostjo slavili svetnika, kteri je bil celo
svoje življenje vsem vse, da bi le vse
Kristusu .pridobil.

Kič manj ali še več so častili sveta
brata po nju smrti.  Kjerkoli se je
obhajala sv. meša v slovanskem jeziku,
bodi že po obredu rimsko-katoliškem ali po
obredu pravoslavnem, povsodi so se hva¬
ležno spominjali začetnikov tega običaja
in apostolov slovanskih sv. Cirila in Me¬
toda.

V slavnem mestu Ohridi  se še da¬
nes vidijo na cerkveni steni podobe sv.
Cirila, Metoda, Gorazda, Klementa, Save,
Angelara in Nauma. Tamošnji prebivalci
se še zdaj živo spominjajo teh sedem
svetnikov, ki jih imenujejo „ sedmere po-
četnike“. Vsako leto je določen dan
praznik tem svetnikom v čast in spomin.

V nekem Dalmatinskem samostanu
so v litanije uvrstili tudi ime sv. Cirila:
„Sv. Cirile, za nas Boga prosi!"

V naš e j dobi  se je slava sv. Ci¬
rila in Metoda med Slovani obeh obredov
le bolj in bolj širiti začela. Dalo se je
na svetlo mnpgo spisov in knjižic, v
kterih se popisuje življenje svetih apo¬
stolov slovanskih.

Leta 1852. so nepozabljivi Lavantin¬
ski knez in škof Anton Martin Slom¬
šek  osnovali najprvi med nami Slovenci
bratovščino v čast sv. Cirilu in Metodu,
ktero so papež Pij IX. potrdili in z bo¬
gatimi odpustki obdarovali. Njen namen

je, da naj se po uzajemnej molitvi dožene
zedinjenje staroverskih razkolnikov, da naj
bi se po nesrečnem razkolu odkrušeni naši
slovanski bratje zopet zedinili z našo pravo
rimsko-katoliško cerkvijo.

V Zagrebu  se je leta 1883. nena¬
vadno svečano in slovesno obhajal praz¬
nik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija.
Bilo je zbrano veliko število ljudstva in
mnogo gospode od vseh plemen slovan¬
skih. Tudi jaz sem došel k tej sveča¬
nosti iz Ziljske doline, od granice italijan-
sko-nemško-slovenske. Po dovoljenji sv.
Očeta se je pri velikej meši pelo sv.
evangelije v cerkveno-slovanskem jeziku.
Pri obedu popoldne slišale so se navdu¬
šene zdravice na srečo pojedinih plemen
slovanskih.

Izdala se je tudi slavnostna knjiga
v ta spomin pod naslovom: »Tisuč-

letnica v slavu sv. Cirila in Metoda 1863.“
Pisatelj tega je tudi izdal na tisuč-
letni spomin sv. Cirila in Metoda ne ve¬
liko, pa znamenito knjižico pod naslovom:
»Sveta brata Ciril in Metod,
slovanska apostol  a. “ Knjižica je
pisana v jeziku srbo-hrvatskem, na enej
strani z latinskimi, na drugej s cirilskimi
pismeni. Tiskala se je v Pragi. To
knjižico so v Rimu preložili na italijan¬
ski jezik.

Tudi v Čehah  so dali tiskati popis
življenja svetih dveh bratov.

češko ljudstvo še danešnji čas speva
prekrasno staro pesem, od ktere se pri¬
poveduje, da jo je sv. Ciril zložil.

Glasi se tako-le:

»Gospod, ti pomiluj nas,

Jezu Kriste, pomiluj nas!
Rešitelj vsega sveta,

Reši nas in vsliši,

Gospod, te glase naše.

Daj nam vsem, Gospod,

Na zemlji mir in srečo.
Gospod, ti pomiluj nas!"

51

Osobito mnogo takih knjig pa se je
tiskalo v Rusiji. Tako je čast in slava
slovanskih apostolov in prosveti tel jev bolje
in bolje naraščala in se širila med Slo¬

vani, tako med rimsko-katoliškimi, kakor
med pravoslavnimi. Najjasnejše pa je
zablisnula slava sv. Cirila in Metoda iz
m e s t a Rima.

Sv. oče papež Leo XIII. proglasi v slovesnem okrožnem pismu do vseli
patriarhov, nadškofov in škofov dne 30. septembra na god sv. Je¬
ronima leta 1880, da se imata sv. brata Ciril in Metod častiti od
vesoljnega kristjanstva kakor velika Božja svetnika.

Bilo je tako, kakor da bi slovanska
zemlja po,noči mirno počivala in bi nena¬
doma zablisnulo rumeno solnce na nebu in
prijazno razsvetlilo zemljo. Tako je to
bilo, ko je sv. oče Leo XIII. dne 30. sep¬
tembra 1880. podpisal in razposlal vesolj¬
nemu svetu kristjanskemu apostoljski list.
V tem pismu je papež razložil sveto in
Bogu dopadljivo življenje sv. Cirila in
Metoda, je nju proglasil za svetnika, ki
se imata častiti od vsega kristjanstva. in
je ustanovil, da se ima nju praznik svet-
kovati dne 5. julija  vsakega leta, je pred¬
pisal, kako. se ima v ta dan čitati v mo¬
litveniku za duhovnike (ali breviarji) živ¬
ljenje sv. Cirila in Metoda in kako se ima v
ta dan meša brati v čast tema svetnikoma.

Po tem ukazu svetega' očeta se bere
dne 5. julija v molitveniku o svetih bra¬
tih to-le:

„Ciril in Metod, pristna brata, rojena
v Solunu, odličnem mestu Makedonije,
prišla sta v mladosti v Carigrad, da se
v glavnem mestu jutrovih dežel izučita
v znanostih. Obadva sta v kratkem času
tako izvrstno napredovala, posebno Ciril
. se je tako odlikoval s svojo učenostjo, da
so mu pridali častno ime filozofa, to je
prosvetljenega modrijana. Ne dolgo po¬
tem je Metod stopil v samostan. Cirila
pak so poslali po nasvetu cesarice Teo¬
dore in na povelje patrijarha Ignacija v

Herzonez k tam prebivajočim Kazarom.
Tam je ljudstvo podučeval, od krive vere
odvrnil in pravovernim kristjanom pri¬
družil.

Ko je to trudapolno delo srečno do¬
končal, vrnil se je spet v Carigrad in od
tod se podal v samostan Polihron, kjer je
Metod že od prej prebival. Ko je Rasti-
slav, knez Moravski, čul in zvedel, kaj
je Ciril pri Kazarih Bogu ljubega opra¬
vil, poslal je poslanike v Carigrad k čaru
Mihealu III. Izvolili so za to delo Ci¬
rila in Metoda in ju poslali v zemljo
Veliko Moravo, in tam so ju sprejeli z
veliko častjo.

Jako marljivo in iskreno sta poduče-
vala narod v materinskem, t. j. slovanskem
jeziku. Ciril je že popred pismo izumil
za slovanski jezik in sedaj sta Ciril in
Metod prestavila sv. pismo starega in
novega zakona v slovanski jezik. Narod
se je jako razveselil nad slovanskim
pismom, in Ciril ter Metod se visoko
častita kakor osnovatelja slovanske pisme¬
nosti in narodne omike.

Do samega Rima se je razglasilo in
zaslišalo, da sta Ciril in Metod Slova¬
nom v Velikej Moravi slovansko pismo
upeljala, da sv. mešo po slovansko slu¬
žita in da sta sv. pismo v slovanščino
prestavila. Papež Nikolaj I. je povabil
ta izvrstna brata, da v Rim prideta.

4 *

52

Onadva se podata v Rim in prine¬
seta seboj ostanke sv. Klementa I., pa¬
peža, ktere je Ciril v Herzonezu našel.
Ko je to zvedel papež Hadrijan II., na¬
slednik papeža Ni¬
kolaja, šel je z du¬
hovniki in množico
ljudstva Cirilu in
Metodu naproti ter
ju sprejel z veliko
častjo.

Protivniki so
Cirila in Metoda
pri papežu zatožili,
da službo Božjo
po slovanski ob¬
hajata; ona dva
pa sta tako jasno
dokazala, da je to
bilo neobhodno po¬
trebno, ter to tako
jasno spričala, da
so ju papež in du¬
hovniki pohvalili
in potrdili slovan¬
sko službo Božjo.

Potem je nju pa¬
pež Hadrijan po¬
svetil za škofa.

Pa bilo je od Boga
sklenjeno, daje Ci¬
ril v Rimu umrl,
ne prestar, pa bo¬
gat na dobrih de¬
lih. Njegovo telo
so s slovesnim po¬
grebom počastili
in najprej ga po¬
ložili v grob, kte-
rega si je papež
Hadrijan napraviti
dal, potem pak
prenesli v cerkev sv. Klementa; tam so
ga pokopali. Ko so telo Cirilovo peljali
psalme spevaje skoz mesto, skazovali so

mu Rimljani tako čast, da njegov pogreb
ni bil podoben žalostnemu sprevodu, am¬
pak zmagovalnemu prohodu.

Metod se je povrnil v Veliko Moravo

Ul

co

xn

-A

n

M*

in je tam, po srci Božjem za škofa po¬
stavljen, zvesto skrbel za svoje verne ov¬
čice, slovanske kristjane.

24. Prihod st. Cirila in Metoda na Moravo

im

54

Tudi prebivalcem Panonije, Bolgarom,
Dalmatincem je upeljal Božjo službo v
slovanskem jeziku in se je mnogo trudil,
upeljati slovansko Božjo službo v Velikej
Gorotaniji.

Papež Janez VIII., kteri je nasledo-
val Hadrijana, poklical je Metoda v Rim,
ker so ga protivniki tožili zato, ker je
Božjo službo pri Slovanih upeljal v slo¬
vanskem jeziku. Metod se je popolnem
opravičil pred

papežem in
pred pričujo¬
čimi duhov¬
niki ; papež
ga je povišal
za nadškofa v
deželah slo¬
vanskih. Pa¬
pež mu je dal
priporočilne
liste na kneze
slovanske in
ga poslal na¬
zaj v Veliko
Moravo. Me¬
tod je zdaj
spet marljivo
pasel čredo
Gospodovo,
ter vse, tudi
ječo rad pre¬
trpel v čast
Božjo in zve¬
ličanje svoje
črede. Krstil

25.

v Gospodu zaspal. Njega so v Moravi
jako slovesno zakopali, kakor njegovega
brata v Rimu. “

Praznik sv. Cirila in Metoda so Slo¬
vani že od nekdaj obhajali. Zeld so se
tedaj razveselili nad apostoljskim listom
sv. očeta Leona XIII., kjer je bilo zau¬
kazano češčenje slovanskih apostolov po
celem kristjanskem svetu.

V Rimu bivajoči slovanski duhovniki

so pri tej priči
šli k sv. očetu
papežu zahva¬
lit se za ta
apostoljski
list.

Vrlo mi¬
lostljivo jih je
sprejel sv. oče,
rekoč: „Skr¬
bite, da se ta
apostoljski list
povsod dobro
razglasi med
kristjanskim
ljudstvom*.

Iz mno¬
gih slovanskih
krajev so po¬
slali sv. očetu
papežu za¬
hvalna pisma
za proglašeni
apostoljski

Sv. Metod preganjan. * Skenilo se

je češkega kneza in njegovo ženo, širil
daleko okoli službo Božjo v slovanskem
jeziku. Kakor nektpri pisatelji pravijo,
ustanovil je škofovski sedež v Lvovu, pri¬
šel tudi v Moskvo in Kijev, zatem pa vrnil
se v Veliko Moravo. Ko je čutil, da se
mu bliža nasledna ura., spominjal je du¬
hovnike in narod, naj živijo po Božjih
zapovedih. Potem pa je mirno in sladko

je tudi, da se na obletnico, t. j. meseca
julija leta 1881., podajo katoliški Slovani
iz raznih dežel združeni na daleki Božji
pot do Rima, skupno sv. očetu papežu se
zahvalit za razposlani apostoljski list o
svetih bratih Cirilu in Metodu. Hrvati
so se zbrali v Zagrebu in so potovali
skozi Ljubljano po suhem v Italijo.

Poljaki in Rusini so se pripeljali v me-

55

sto Prag. Tam so se jim pridružili in latinske. Nekaj takega se ne zgodi v
Čehi in Slovaki, in vsi skup so se pri- Ljubljani vsaki dan. Po Božjej službi se
peljali skoz Dunaj v naše slovenske de- vrnemo na kolodvor ter zasedemo prostore
žele. Tukaj smo se pridružili tudi Slo- v vozovih, pa bilo je težko, prostor dobiti,
venci iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Slednjič me pokličejo s klicem „pane!“ ne-
Goriške. Y Ljubljani je bil kolodvor v kteri gospodje Poljaki iz Galicije v svoj voz.
čast slovanskih romarjev krasno okinčan, Brzo smo hiteli z vlakom po skal-
slovensko telovadno društvo „ Sokol", pev- natem Krasu proti Trstu, in moji sopot-

26. Sv. Metod in knez Borivoj.

sko društvo Ljubljanske čitalnice sč za¬
stavami in na tisoče ljudstva je pričakovalo
prihod Slovanov iz tako daljnih krajev.
Krasno je bilo gledati dolgo vrsto že-
lezničkih vozov. Jeden znamenit gospod
je iz voza govoril po češki in jeden po
poljski. Sedaj so šli romarji v Ljubljansko
stolno cerkev. Bila je svečana Božja
služba, romarji so peli pesmi poljske, češke

niki, ki niso še nikdar morja videli, gle¬
dali so neprestano iz oken, kdaj se jim
odpre pogled na morje. Ko se morje
prikaže, vstanejo, se odkrijejo, gledajo na
morje in zapojo združeni sveto pesem, v
kterej se reče’ med ostalim: »Neiz¬
merno veliko je morje, pa še
mnogo večja je tvoja mogočnost,
o Gospod Bog!*

56

Domorodci v Trstu so se mnogo po¬
trudili za nas, za kar naj jim bo lepa
hvala izrečena.

Zvečer smo se zbrali v gostilni
„monte verde". Igrala je godba. Osobito
zanimala nas je pesem prestara: „Mno-
gaja leta“.  To pesem so pričujoči
romarji peli po cerkvenem napevu. Sli¬
šali smo tudi govore: poljskega, ruskega
in ugorsko-slovenskega.

Drugi dan smo se ukrcali na Lloydov
parobrod: Poljaki, Rusi in Slovenci. Potlej
sta odplavala še dva parobroda, na kterili
so bili Čehi in Slovaki. Šlo je narav¬
nost iz Trsta do mesta Jakin (Ankona).
Morje je bilo mirno in plavali smo po
globini kakor po gladkej mizi. O mor-
skej bolezni, ktere sem se bal, ni bilo
spomena. Občudoval sem Poljake, koliko
oni svetih pesem na pamet znajo. Ako
je kdo iz njih na parobrodu pesem uzdig-
nil, vsi so mu priudarili.

Iz Jakina smo se peljali po železnici
v Rim. Jugoslovani smo se nastanili
v velikej gostilni „Roma“, Čehi in Slo¬
vaki v zavodu „Dell’ anirna", Poljaki in
Rusini v gostilni „Europa“. V Rimu so
nas imenovali v govoru in novinah „pe-
regrinatio Slavorum", t. j. „slovansko
romanje".

Prve dni smo romarji posamezni ali
združeni hodili po mestu, obiskovali cer¬
kve in si ogledovali znamenitosti več¬
nega mesta. Praznik sv. Cirila in Metoda
smo v Rimu obhajali štiri dni: 2., 3.,
4. in 5. julija v cerkvi sv. Klementa.

2. julija bila je liturgija ali cerkveno
opravilo, velika peta sv. meša po obredu
pravoslavnem v jeziku cerkveno-slovan-
skem. Peli so Bolgari.

3. julija liturgija po obredu pravo¬
slavnem v jeziku cerkveno-slovanskem.
Peli so Rusi iz Galicije.

4. julija bila je velika peta meša po
obredu rimsko-katoliškem v jeziku latin¬

skem, kakor je pri nas Slovencih v
navadi.

5. julija bila je spet velika peta meša
po obredu rimsko-katoliškem, pa v jeziku
cerkveno-slovanskem. Pel jo je preuzvi-
šeni škof Djakovski Josip Juraj
Strosmaj  er. Peli in odgovarjali so
kanoniki od ilirske cerkve sv. Jeronima
v Rimu.

Te štiri dni so bile pridige dopoldne
in popoldne v jeziku poljskem, jedna v
češkem, jedna v uhorsko-slovenskem je¬
ziku. V jugoslovanskem jeziku je govoril
pridigo uzvišeni škof Strosmajier. Šli smo
tudi v ogromni grad, imenovan Vati¬
kan,  poklonit se osebno sv. očetu pa¬
pežu. Predstavil nas je preuzvišeni škof
Strosmajer in je govoril papežu v latin¬
skem jeziku, ter izrekel zahvalo Slovanov
za apostoljski list o sv. Cirilu in Metodu,
ter prosil za vse navzoče Slovane in njih
sorodnike doma papeževega blagoslova.

Zatem so govorili sv. oče papež Leo
XIII. slovanskim romarjem te le pomen¬
ljive besede:

Ljubljeni sinovi!

Rim, stolno mesto katoliškega sveta,
Vas je željno pričakovalo in Vas v lju¬
bezni danes objema; Naše očetovsko srce
pa se nad Vašim številnim shodom tako
silno raduje in razveseljuje, da menimo,
kar je svoje dni sv. apostelj Pavelj rekel
o svojem Titu, smemo tudi Mi po pra¬
vici zastran Vas ponoviti: Bog nas
je potolažil z v a Šim pr ih o dom.

Že od začetka Našega papeštva, vi¬
deči sv. Cerkev pri najbližnjih narodih
iz raznih vzrokov neusmiljeno stiskano,
in ko Nam je ta pogled delal silne brit-
kosti, Nas je volja obšla proti Jutru se
ozreti , bi li spomin na preteklost Nam
posvetil s kakim razlogom in potrdilom
veselega upa za prihodnje; zdaj pa se
je po Božji dobroti zgodilo, da ravno da-

57

nešnji dan Nam podaja del  — in ne
najmanjši del  — tega tolažila, ki smo
takrat namenjali ga med Vami iskati.
Zakaj dobro znani so Nam., ljubljeni si¬
novi, Vaši nameni, vidimo in po pravici
cenimo ljubezen in vernost, ki Vas je iz
tako daljnih in raznih dežel pripeljala
sem zedinjene z enosrčnim sklepom, da
Naši nizkosti in najvišemu gospostvu apo-
stoljskega sedeža svoje podložno počeščenje
skažete.  — Iz tega se razodevajo ne le
samo preblagi občutki slehernega izmed
Vas, temuč sije tudi dokaz prečudne ter
Božje edinosti  sv. cerkve, o kateri si
Ti, častitljivi brat, (škof Strosmajer) ravno¬
kar resnično in obširnejše govoril. Zakaj
Jezus Kristus je sklenil in s svojo krvjo
zapečatil bratovsko zvezo vseh ljudi med
seboj, in vse, kteri so imeli v njega ve¬
rovati, je zbral kakor v eno družino, ki
je sv. cerkev, vseh um in voljo je v tako
popolno edinost spravil, da morajo biti
eno, kakor sta On in Oče eno.

Ba se pa ta edinost ohrani, je naj¬
više pastirstvo podelil sv. Petru apostolj-
skemu prvaku, in je zapovedal, da naj
se preseljuje na rimske Papeže, njegove
naslednike, da namreč udje ostanejo v
zvezi z vidno glavo sv. cerkve ter se
razlija življenje po vsem životu dru¬
žine velike krščanske. To je dobrota živ¬
ljenja in zdravja, ktero sta Vam ljub¬
ljeni sinovi, najbliže za Bogom prido¬
bila sv. Ciril in Metod, mogočna Vaša
apostola.

In res, v devetem stoletji, ko je živ¬
ljenje Slovanov obširno proslovelo, sta se
z neverjetno veliko ljubeznijo vsa daro¬
vala duhovne j omiki Vaših prednikov, in
sta jih v ne dolgem času po evangelji
Jezusa Kristusa prerodila.

Tako se je onim narodom pogodilo,
da so bili zedinjeni s tem apostoljskim se¬
dežem, to je, s tisto skalo, ki je Kristus
Gospod hotel, da bodi podlaga njegovi

cerkvi, in popolnoma nepremagljiva zoper
vsaktere človeške in satanove napade. Med
Slovani in tem sedežem sv. Petra so se
od tistega časa pričele notranje razmere
in medsebojna opravila, kterih sam spo¬
min je nezmerno prijeten, zlasti še ta
dan in pri Vašej pričujočnosti. Zakaj
tukaj v mestu Rimu sta sveta brata dala
odgovor od svojega apostoljskega dela in
opravila; tukaj na grobih prvakov apo-
stoljskih sta s prisego potrdila neomade-
žano svojo vero: tukaj sta prejela ško¬
fovsko čast in posvečenje. Metod je bil
z najčastitljivejšim pismom od rimskega
Papeža priporočen, s čigar samega ve¬
ljavo in voščilom se je vrnil na Morav¬
sko z duhovni in škof vred, ki so bili
odmenjeni v opravilih duhovske službe po
Vaših okrajinah ga podpirati.

Ciril je apostoljsko službo takrat pri¬
čel , ko je Herzonezom neznane ostanke
Klementa I. Našega prednika, našel; le¬
te je nadalje z ljubeznijo in zvestobo
hranil in hotel, da naj ga povsod do
Rima spremljajo.

In Mi ne cenimo za primerljej, da,
kakor je bilo tudi Tebi, častitljivi brat,
ravnokar drago omeniti, je on v tem
mestu umrl in da je Rimu došla čast,
svete ostanke kakor Cirilove, tako tudi
Klemenove tako rekoč v enem naročji
imeti. Oba preslavna apostola krščan¬
ske vere že toliko stoletij vštric v miru
Kristusovem počivata in zdi se, da nas
poznejše mlajše hočeta učiti, kako pri¬
srčna je in naj za vselej ostane složnost
Slovanov z rimsko cerkvijo.

Kmalu pa je zorel tudi sad te po¬
trebne zveze, in to v splošni blagor, kakor
tudi za Vaša apostola. Zakaj ko se
jima je dogodilo, kar se velikrat pripeti
takim, ki se poprimejo velikih reči, da
sta zadela na razne pritežnosti in očita¬
nja, sta skusila pomoč, ponudeno od tega
apostoljskega Stola, imenito sta dosegla

58

milost in pomoč Nikolaja L, Hadrijana II.,
Janeza Vlil.  — In poznejši papeži,
Naši predhodniki, so Slovanom vselej
skazovali dohrovoljno srce. Pisma Vaše
zgodovine pričajo, koliko truda so rim¬
ski papeži obračali na to, ne samo da
se vera, ampak tudi očitni blagor ohrani
pri Vas Kajti, kar se vselej dogodi,
ker moč sv. vere neogibno mora imeti
največi upljiv do človeškega življenja in
nravnosti, se je pri Vaših očetih še očit¬
nejše in svitlejše razodelo, ker po delanji
Cirila in Metoda ne samo da so spre¬
jeli katoliško vero, kar je vendar najviše,
ampak tudi spodobno nravje in oh kan e
šege v življenji. Tem svojim apostolom
se tudi v tem oziru imate veliko zahvaliti,
da sta znamenja za Vašo abecedo prva
iznašla; da sta največi del sv. pisma v
ljudsko besedo pretolmačila; da sta svete
obrede primerno ljudskemu duhu vravnala.
Tz teh vzrokov bode Ciril-Metodovo ime
prestavljalo vse potomstvo pri Moravcih,
Bohemcih, Bolgarih, Liburnih, Poljcih,
Rusinih in pri vseh Slovanih, od Adri¬
janskega primorja do zadnje Novogorod-
ske pokrajine.

Ker tedaj je v zedinjenji z rimsko cer-
ktijo, materjo vseh cerkva , toliko upanje
varnosti in tolikih dobrot zagotovljenih,
toraj si močno prizadevajte, ljubljeni sinovi,
da se ta zveza pri Vas ohrani in dan
na dan globokeje vtrjuje.

Z enodušno molitvijo prosimo sv. Ci¬
rila in Metoda, naj dobrotno blagovolita
z nebes braniti slovanske narode ter iz¬
prositi od Boga enim stanovitnost, raz-
svitljenje drugim, da gorečnost medsebojne
ljubezni v vseh srcih vnemata, sovraštva,
prepire, zavidnosti pa od dedovine Go¬
spodove odvračata. Pred vsem naj Bogu
priporočujeta oni narod, ki po številu,
mogočnosti in bogastvu ima največo ve¬
ljavo, in kteri ju časti za svoja apostola,
ki pa je zvezo pretrgal, po kteri sta ga

bila ravno ta apostola zedinila s sv.
Petrom in rimsko cerkvijo.

Kedar se povrne edinost v veri in
bodo zagotovljene pravice posameznih de¬
žel , potem še le se bode veliko zanašati
na Vaše prizadevanje in moč za raz¬
širjanje kraljestva Božjega na zemlji: ker
po Božjem sklepu se kaže, da slovanski
narod je prihranjen za posebne namene.

Sicer pa, ljubljeni sinovi, povrnite se
zdravi in vedeli v svojo domačijo; pri¬
povedujte svojini bratom, kar ste v mestu
Rimu videli in slišali. Vi bodite priče,
da spoznajo vsi, da Naša očetovska do-
brovoljnost v ljubezni objema vso blago-
dušno in veliko družino slovanskih na¬
rodov , in oziroma na to, je najgoreč-
nejša želja Našega srca, da naj se z
največo vnemo , z nepremagljivo zvestobo
katoliške cerkve držijo, in da tudi ne
eden naj se ne zgubi iz te presvete barke,
ker, kdor se v njej ne nahaja, da go¬
vorim z besedami Vašega Jeronima, bode
poginil v potopu. Naznanite jim apo-
stoljski blagoslov, kterega njim in Vam
posameznim in vsem skupaj z največo
ljubeznijo podelimo v Gospodu“.

Po končanem govoru so izročili slo¬
vanski romarji sv. Očetu papežu 160.000
gold. Petrovih darov in tudi oddali krasno
napravljena pisma udanosti. V spomin
prvega Cirilovega in Metodovega praznika
v Kirnu dne 5. julija 1881 dali so sv.
oče kovati 15U0 srebrnih svetinj s po¬
dobo sv. bratov in naročili, da naj se
razdelijo med slov. romarje. Prav v ta
spomin so kovali tudi v zlatem Pragu
svetinico, ktera na lici kaže podobo pa¬
peža Leona XIII. z napisom staro-slovan-
skim : „D i a w s i j e d y n o s u t“ ; na
hrbtu pa podobi sv. Cirila in Metoda z
napisom: „Molite sia o nas.“

Tako smo vsi Slovani že do zdaj vi¬
soko častili sveta brata Cirila in Metoda.

59

VII.

Kako bodemo Slovani sv. Cirila in Metoda v prihodnje vredno

in dostojno častili?

A..

e r k v e n o moramo t a d v a
sveta brata visoko ča-titi, ker
sta se ceh) svoje življenje trudila za zve¬
ličanje slovanskega naroda, sta upeljala
službo Božjo v slovanskem jeziku po
obredu rimsko-katoliškem in po obredu
grško-iztočnem ali pravoslavnem.

Sveti oče Leo XIII. je izdal 30. sept.
1880 slovito okrožnico na vse kristjan-
stvo, v kterej je sv. Cirila in Metoda
celemu kristjanstvu postavil kot izgled
pobožnosti in svetosti, in je ukazal, da
se ima nju spomin cerkveno obhajati
v s a c ega 5. j ulij  a.

1. Mi bomo zato god sv. Cirila in
Metoda obhajali vsako leto 5. julija, in
sicer, ako pade 5. julij v pondeljek ali
torek, obhaja se god nedeljo poprej; ako
pade pa' v sredo, četrtek, petek ali sa-
boto, naj se pa obhaja sledečo nedeljo.

2. Na god sv. bratov se poje velika
sv. meša in se pridiga o življenji sv.
Cirila in Metoda. V pridigi se p"VČ, da
sta bila svetnika rojena Slovana iz So¬
luna, da je sv. Ciril slovansko pismo iz¬
umil in pri Slovanih Božjo službo v ma¬
ternem jeziku upeljal, da sta ta s r eta
brata največja dobrotnika, apostola in
učenika Slovanov. Posebno se marajo po-

vdarjati nju Bogu dopadljiva dela, ker nju
zasluženje ne obstoji v tem, da sta bila
rojmi a Slovana, temveč da sta se celo
življenje toliko trudila za čast Božjo in
za zveličanje duš.

3. V krajih, kjer stanujejo Slovani
in poleg njih še ljudje kterega druzega
naroda, na pr. Nemci, Italijani, Madjari
ali Grki, bilo bi dobro, da se govori
jedna pridiga v jeziku slovanskem, druga
pa v jeziku tistega tujega naroda; saj
sta ta dva svetnika v izgled postavljena
celemu kristjanstvu.

4. Ako se nekde zidajo cerkve
ali kapele,  moral bi se en altar po¬
svetiti sv. Cirilu in Metodu, ali pa vsaj
njuna podoba obesiti na zid. Ako se kaka
cerkvena zastava (bandero) na novo na¬
redi, bilo bi jako lepo, ako se na jednej
strani naslika podoba sv. Petra in Pavla,
na drugej strani pa podoba sv. Cirila in
Metoda.

5. Najlepši uzor za slikarje, kako se
ima narediti podoba sv. Cirila in Metoda,
najde se v slovenskej knjigi „Drobtinice®
od leta 1853.

6. Vsako slovansko pleme bi imelo
zbrati cerkvene pesmi, ktere vse ljudstvo
poje pri službi Božji, pri sprevodih (pr o-

60

cesijah) in na Božjih potih. Take pesmi
so važne za Božjo službo, za slovansko
slovstvo in starinoslovje. Te važne cer¬
kvene pesmi moramo zbrati in tiskom
izdati, prej nego jih narod pozabi in se
izgubč. Najkrajše so večjidel najstarejše,
najlepše in najvažnejše. Pri nekterih sto¬
rite že jedna ali dve vrsti eno kitico,
včasih s pripevom ali tudi brez pripeva.
Le poredko je več ko štiri vrste v eni
kitici.

V tako cerkveno pesmarico bi se imela
sprejeti vsaka sveta pesem, ktero ljud¬
stvo na pamet peti zna, naj je pesem
stareja ali mlajša.

Y češčini je prav bogato cerkveno
pesmarico izdal Pohorely.

Lepe in bogate cerkvene pesmi, ki
jih ljudstvo skupaj poje, imajo tiskom
izdane tudi Poljaki.

Jako zanimive bi bile take narodne
cerkvene pesmi, ktere se nedvojbeno še
pojejo na Moravi in na Slovenskem (v
Slovakiji), posebno v krajih gornatih,
kamor novejše pesmi redkeje pridejo.
Tudi cerkvene pesmi nabrane na Hrvat-
skem, v Slavoniji, Dalmaciji in na otokih
bile bi jako zanimive in važne.

7. Cerkveno petje pri Slovanih raz¬
kolnikih je od nekdaj že precej dobro
uredjeno; rimsko-katoliški Slovani pa po¬
trebujemo slovanskih napevov za veliko
mešo. Napevi velike meše morali bi se
sostaviti iz najlepših in najstarejših na¬
rodnih cerkvenih pesmij iz vseh katoliških
plemen slovanskih. Ne potrebujemo, da
bi se zlagale in skladale nove pesmi,
ampak iz starih naj se zloži ena velika
pčta meša. V to mešo bi se morala
sprejeti starodavna pesem češka „Kerleš,
kerleš ....",  ki je že blizo tisoč let
stara. Potem stara pesem poljska „Bo-
gorodica ..."

Od vsakega katoliškega plemena slo¬
vanskega morala bi se v to mešo vzeti

jedna ali dve pesmi, tako da bi vsaki,
bodi Slovenec ali Hrvat, Čeh ali Poljak
ali Slovak slišal kaj svojega domovin¬
skega pri tej petej meši. Te stare pesmi
se morajo spoštovati; kajti ako bi ljud¬
stvu ne bile prijetne, bilo bi jih že davno
opustilo.

Ni tako težko, skladati nove pesmi,
pa ni gotovo, ali so zložene v duhu na¬
rodovem, ali se bodo ohranile ali ne.

Ako tedaj tudi v slovanskih pesmih
Boga častimo, delali bomo v duhu sv.
Cirila in Metoda in njima s tem še v
nebesih veselje napravili.

8. Častimo sv. apostola Slovanov pa
tudi s tem, ako ju v izgled postavljamo
slovanskej mladini na sred¬
njih in visokih šolah,  kterej
naj bodeta posebna zavetnika in patrona.
Isto velja za vse slovanske akademije in
učene družbe. Sveti Ciril, kteremu je
svet ponujal vse časti in sladnosti, od¬
povedal se je vsemu temu in prosil Boga
samo, da bi mu razsvetlil um, in je v
tem lep izgled vsem dijakom. On se je
tako marljivo učil in tako vrlo obnašal
na visokih šolah v Carigradu, da so ga
vsi občudovali in spoštovali ter mu pri-
devali priimek „Kirillos philosophos,“ kar
pomeni „gospodič prosvetljeni", in to ime
mu je ostalo, akoravno je bil od doma
imenovan * Konstantin". Sv. Ciril bil je
slaven učitelj na visokih šolah carigraj¬
skih, in prišli so ga poslušat ubaželjni
mladenči iz bližnjih in daljnih krajev.
Izumil je Slovanom pismena in obadva
brata sta iz grščine preložila sveto pismo
na jezik slovanski. Nadalje sta ustano¬
vila veliko učeno društvo spisovateljev in
brzopiscev slovanskih, da so se knjige
prepisovale in širile med slovanska ple¬
mena ; kajti takrat ni bilo še tiska, knjige
bilo je treba prepisovati. Najimenitnejše
take družbe brzopiscev so se ustanovile
v Velehradu  na Moravskem, v B u-

61

d e č u na Češkem in v O h r i d i bolgar-
skej, kjer je bilo brzopiscev tri tisoč in
pet sto.

9. Sv. Ciril in Metod pa naj se v
izgled postavljata tudi vsem rodo¬
ljubom.  Celo svoje življenje sta se
neumorno trudila za čast Božjo in za
blagostanje, srečo in omiko (prosveto)
slovanskega naroda. Mnogo dežel sta
prehodila, mnogo grenkega od protiv-
nikov prestala. Sv. Ciril je še na smrtni
postelji svojega brata srčno opominjal,
naj ne ustavi započetega dela med Slo¬
vani, ker je sv. Metoda nazaj vleklo v
samostan. Po smrti sv. Cirila je slušal
sv. Metod klic Božji in besedo svojega
brata, ter se še mnogo let marljivo tru¬
dil v vinogradu Gospodovem med Slovani.

10. Sploh pa postavljajmo sveta brata
vsem  k r i s t j a n o m v izgled. Ona
sta mogočna priprošnika pri Bogu. Sv.
Ciril in Metod sta se že v življenji za¬
vzemala za nesrečne. Ko je knez Ka-

Pa ne samo cerkveno,  tudi
slovstveno moramo častiti sv. Cirila in
Metoda. Zdaj je minulo že tisoč let, od¬
kar sta sv. Ciril in Metod uredila Slo¬
vanom pismo ter uvedla slovanščino v
Božjo službo. Sedaj ko se prične drugo
tisočletje, moramo gledati in si prizade-
dati, da se povzdigne slovan¬
sko slovstvo z novo živah¬
nostjo.

Tu stojte nekteri nasveti,  kako
bi se naj naše slovansko slovstvo osno¬
valo , da bi na novo krasno procvitati
začelo:

1. Vsako slovansko pleme bi imelo,
ako se to še ni zgodilo, izdati popis živ¬
ljenja sv. Cirila in Metoda v lahko ra-
zumljivej besedi.

zarski iz hvaležnosti ponujal sv. Cirilu
dragocene darove, ni jih hotel vzeti, am¬
pak je prosil namesto darov, naj oprosti
ujete kristjane. Sv. Metod je poseben
priprošnik za take, ki živijo v stiskah
zavoljo pravice in ki so po nedolžnem
obrekovani, krivično toženi in preganjani.

Tudi on je bil po nedolžnem obre¬
kovan , krivično tožen, v ječo pahnjen,
kjer je bival dve leti, pa je vse voljno
pretrpel, zavolj Boga.

Priporočujmo se toraj svetima bra¬
toma Cirilu in Metodu v različnih po¬
trebah svojih in recimo: „Bog po¬

miluj! Varuj nas pred naglav¬
nimi grehi, brani nas pred vid¬
nimi in nevidnimi sovražniki,
dodeli nam mir v deželi, blago¬
slovi vso našo domovino, ves naš
narod, in vesoljno k ristjan stvo.
Sveti Ciril in Metod prosita
Boga za nas!  Amen.

2. Dobro bi bilo, da bi vsako slo¬
vansko pleme izdalo nekaj slovstvenega
v čast sv. Cirilu in Metodu, na primer:
Cehi in Moravci sliko V e 1 e h r a d a v
Moravi, bivšega prestolnega mesta Me¬
todovega ; Slovaki podobo N i t r e; Srbi
obris in sliko O h r i d e , kjer je bila
slavna akademija slovanskih spisovateljev,
s kratkim zgodovinskim dodatkom, in
znabiti še podobo srbskega samostana
»Visoki  D e č a n i“, ali pa sliko mesta
Soluna,  rojstnega kraja svetih apo¬
stolov. Rusi bi znali izdati sliko slav¬
nega mesta Kijeva,  ali slavne Tro-
jicke Lavre nedaleko od Moskve; Poljaki
morda sliko slavne cerkve Čenstohov.
Pa vse to se mora prepustiti pojedinim
plemenom slovanskim.

62

3. Bilo bi potrebno, da bi mi izdali
imenik  tistih duhovnij, far in dekanij
v Dalmaciji, Istri in na otokih, kjer se
služba Božja  opravlja v slovan¬
skem jeziku,  ali se vsaj sme obha¬
jati v tem jeziku.

4. Bilo bi dobro, ko bi vsako slovansko
pleme spisalo svojo zgodovino. Poljaci,
Čehi in Busi imajo že mnogo spisov
tiskanih o svojej zgodovini; pa v jugo¬
slovanskih zemljah je še mnogo zgodo-

i vinskih dogodkov , ki bi se imeli zbrati
in urediti v posebno knjigo.

Mi Slovenci nismo do zdaj za svojo
[ zgodovino še nič dostojnega storili. To
mora vsako pleme za se storiti; nasproti
pa so druge reči, ki jih morajo spi¬
sati učeni možje vseli slovanskih plemen
vkupno.

5. Bilo bi za naše potomce jako za¬
nimivo zvedeti, kteri spisovatelji so ži¬
veli naše vreme, tisoč let po smrti sv.
Cirila, in ktere knjige so spisovatelji na
svetlo dali. Lepo bi bilo zato, da bi se
izdal imenik  sedaj živečih  spi  so¬
va  tel  jev  slovanskih in od njih izdanih
knjig. Ta imenik bi se sporedil po ple¬
menih slovanskih z naslovom in obsegom
vsake knjige.

6. Skleniti bi se moralo, naj bi se
Slovani primerjajoče slovnice slovanskih
narečij marljivo učili; kajti kdor nobe¬
nega druzega narečja ne pozna, ne more
osnovno in dobro presojevati niti svo¬
jega narečja.

7. Bilo bi prav, da se določi, kteri
jezik je klasičen ali uzoren za slovan¬
stvo. Klasični jezik se imenuje tisti, ki
obsega v sebi celo osnovo in celo bo¬
gastvo vseh drugih iz njega izvirajočih
ali na njega se naslanjajočih narečij.

Obično se govori, da sta klasična je¬
zika latinski in starogrški. Latinski jezik
pa je klasičen samo za italijanščino, fran¬
coščino, španščino, friulščino in sploh za

romanske jezike; starogrški jezik je kla¬
sičen za novogrščino, starogermanski za
nemščino. Nobeden teh jezikov pa ni
klasičen za slovanščino, ker nobeden iz
njih ne obsega cele osnove in bogastva
slovanščine.

Tudi cerkvena slovanščina ni in ne
more biti klasična za slovanščino. Ona
nam je sicer sveta, mila in podučilna,
pa pri vsem svojem bogastvu ne obsega
cele osnove slovanskih narečij.

Klasičen za slovanščino je samo jezik
sanskritski;  ta obsega celo osnovo in
bogastvo slovanščine. Stvari in uspehe
najde, kdor slovenščino primerja s prvot¬
nim sanskritskim jezikom. Prisp<'dobljati
pa je treba sanskrit samo s slo¬
vanščino;  ako bi kdo primerjal san-
skritu še druge arijske jezike, nakopiči
se mu taka množina premišljevanj, da
človek tam stoji, kakor prej, ko še nič
o tem ni bral: od samih dreves dobrave
ne vidi.

8. Trebalo bi, osnovati slovanski čas¬
nik za narodne noše.  Za našo slo¬
vansko gospodo so novošegni evropejski
listi čisto nekoristni, skoro da škodljivi.
Vsako leto izumi kdo kako novo nošnjo,
ki je neredko neprilična, včasih celo
smešna. Tak slovanski časnik pa ne bi
prinašal izmišljenih noš, ampak narodne
slovanske noše, kakor so v resnici v na¬
vadi. Te noše morale bi biti tudi po¬
barvane. Tem slikam bi se lahko dodal
tudi opis običajev, pesmij z napevi. Tak
resnično naroden časnik bil bi zelo važen
za starinarje in zgodovinarje. Zadosto¬
valo bi, ako bi izhajal enkrat v mesci,
ali pa le štirikrat na leto.

9. Neobhodno potrebno je, da Slo¬
vani lepo uredimo svoje knjigo-
tržestvo;  kajti sedanji red ali bolje
nered našega knjigotržestva nam nikakor
ugajati ne more. Po tem neredom trpimo
založniki, pisatelji in bralci. Ako je kdo

63

kako knjigo izdal, stane že mnogo truda,
prej da jo drugim slovanskim plemenom
naznani. Mnogoteri čitatelj bi kako knjigo
potreboval in jo rad kupil, pa nič ne zve
o njej, kdo jo je spisal, kje je tiskana,
kje je na prodaj in koliko stane. Ako
bi na pr. potreboval 20 različnih slo¬
vanskih knjig, moral bi prej pozvedeti,
kje spisovatelji in založniki teh knjig sta¬
nujejo, moral bi vsakemu posebej pisati
pismo in za vsako knjigo posebej pla¬
čati poštarino. Kolika potrata časa in
denarja! Pod tako nerednim knjigotrštvom
mora vsakako tudi veda in učenost mnogo
trpeti, slovstvo se zavira v rasti in raz-
cvitu.

Kaj nam je toraj storiti?

Mi moramo slovansko knjigotržestvo
združiti.  Kako? Nič ložejega, nego to!
Poglejmo na naše sosede Nemce, kako
izvrstno imajo uredjeno knjigotržestvo!
Nam ni treba mnogo o tem premišlje¬
vati, treba nam je samo Nemce posnemati.

Središče nemškega knjigotržestva je
L i p s k o (Leipzig). Kdorkoli kako knjigo
izda, pošlje jo v Lipsko. Tam se izdaja
oznanilni list, v kterem se oznanijo vse
izišle knjige. Založnik plača neko svoto
za oznanilo, oznanilni list pa se razpošlje
zastonj (gratis) vsem, ki knjige prodajajo.
Ako želi kdo ktero iz -teh oznanjenih
knjig dobiti, ni mu treba pisariti na za¬
ložnika ali spisovatelja ali raznim založ¬
nikom, če želi več knjig, ampak on piše
ali pusti po svojem knjigotržci pisati v
Lipsko, tam mu priskrbč dotične knjige j

in jih pošljejo, naročnik pa plača za vse
knjige le enkrat poštarino.

Tudi mi Slovani potrebujemo tako
razprodajo naših knjig. Treba bo izbrati
tako mesto, kjer je najbolj živahno slov¬
stveno gibanje. Nam se zdi, da bi bilo
mesto Prag  najprikladnejše za to. Ako-
ravno Prag ne leži v sredi slovanskega
sveta, pa tam je živahno slovstveno in
vednostno gibanje, ki se še vedno bolj
razvija, odkar se je tam ustanovilo češko
vseučilišče. Prag stoji v zvezi z vsemi
slovanskimi zemljami in ob enem z nem¬
škim knjigotržestvom.

Ta nasvet je jako važen in vreden,
da naj se temeljito in na drobno o njem
razgovarjajo založniki, pisatelji in knjigo-
trgovci.

10. Najpotrebnejše bi pa bilo, da se
osnuje slovanski slovstveni list
za izobražene može vseh slovanskih ple¬
men. V njem naj bi se oglašale težnje,
misli in želje o slovstvenih, umotvornih
in drugih zadevah vseh slovanskih plemen.
V obče se mi Slovani mnogo zanimamo
za dogodke in težnje, misli in nazore
zapadne Evrope, pa premalo se oziramo
na slovanske brate. Tak list bi moral
biti slovstven in naučen, ne pa samo
lepoznansk, za kratek čas. Terske in
politične prepire naj bi izključil iz svojih
predal; vendar bi smel mirno in dostojno
pisati o potrebah, željah in duševnem
življenji vseh Slovanov, da bi mu radi
dopisovali iz vseh slovanskih dežel.

64

vm.

Dodatek učenim in prosvetljenim Slovanom.

v. Ciril je Slovanom izumil pis-
_mena že tedaj, ko je še v Cari¬
gradu bival in v samostanu bolgarskem;
že tedaj je prestavil sv. evangelije iz
grščine v slovanščino. Od Carigrada se
je razglasila Slovanom vesela novica, da
imajo tam okoli Carigrada sv. evangelije
prestavljeno v slovanščino. To se je za-
čulo do daljne Velike Morave, in knez
pa ljudstvo Moravsko poželeli so dobiti
takih učiteljev, kteri bi jim sv. vero raz¬
lagali po slovanski in jim sv. evangelije
čitali v razumljivem jeziku. Ko so prišli
poslanci od kneza Velike Morave v Ca¬
rigrad prosit za slovanske učenike, po¬
klical je car Mihael III. pred se sv. Cirila
in Metoda ter ju nagovarjal, naj bi spre¬
jela to delo, in je jima djal: „ Vidva sta
Solunčana, kjer se jako razgovetno go¬
vori slovanski. “ Sv. Ciril pa je že pri
sebi imel po slovanski spisane knjige in
je čital pred čarom početek sv. evan¬
gelija po Janezu. Iz tega se vidi, da
je sv. Ciril izmislil Slovanom pismena že
tedaj, ko je prebival še v Carigradu.

V knjigah imamo pak dvojna pismena,
namreč glagolitska  in tako zvana ci¬
rilska.  Ali je sv. Ciril izumil pismena
glagolitska ali cirilska?

On si je izmislil pismena glagolitska.
To se vidi iz tega, ker so protivniki slo¬
vanske službe Božje sv. Cirilu v Velikej
Moravi očitali: »Človeče, kako si se pod-
stopil, izumiti Slovanom scela nova pis¬
mena, kterih ni izumil nikdo poprej! “

Taka celo nova pismena obsega le
glagolitica. Ako bi bile knjige pisane s
cirilico , lahko bi jim bil sv. Ciril odgo¬
voril , da to niso pismena nova, nego
grška, pomnožena z nekterimi pismeni za
tiste slovanske glasove, kterih grščina
nema.

Učeni možje so se mnogo prepirali o
tem, je li stareja glagolitica ali cirilica?
Pa to vprašanje ni važno; kajti obe abe¬
cedi sostavljeni ste v istem smislu sv.
Cirila v istem značaji in stavu. Samo v
tem je glagolitica izvrstneja od cirilice,
da piše pismena j (jot) posebej,  cirilica
pa to pismenko spaja, zvezuje s sledečim
samoglasnikom, tako-le: B, 3, H), kar
je jako neprilično, obtežuje pravopis in
pravila slovnična.

Obično so se spisavale cerkvene knjige
rimsko-katoliškega obreda z glagolitico,
pravoslavnega obreda pa s cirilico. Slo¬
vanska služba Božja z glagolitskimi pis¬
meni se je več in več zgubljala, tako da
se najde sedaj samo v Senjskej škofiji,
na Dalmatinskih otokih in kjer bodi v
Istri.

Med rimsko-katoliškimi kristjani se
bode sedaj slovanska služba Božja po
obredu rimsko-katoliškem le dalje in dalje
širiti počela; pa glagolitica se ne bode
širila. Ona je sicer jako zanimiva za
učene jezikoslovce, za starinarje, in tudi
časti vredna, za dejansko življenje pa se
ne more več upeljati. Cirilica pa in ci¬
rilsko slovstvo se je čudovito veselo širilo.
Tukaj hočemo pregovoriti samo o cirilici.

65

V kakem pravopisu so pa spisavali
cerkvene knjige? Spisavali so knjige s
pravopisom vseslovanskim, to je tako, da
so bile spisane za vsa slovanska plemena
in narečja, pa tako visoko učeno, da je
iz jedne in iste knjige zamogel čitati vsak
po svojem narečji, na pr. Poljaki po polj¬
ski , Rusi po ruski, Čehi po češki, Slo¬
venci po slovenski itd.

Da so boguslužbene knjige cirilske
spisane po vseslovanski in da se imajo
čitati po raznih slovanskih narečjih, to
dokazujejo sledeča pismena, ki jih naj¬
demo v knjigah cerkveno-slovanskih:

IK, il > R, D > Til > ip, T./1,

Obično se govori, da se imajo te črke
čitati:

on, en, je, —, i, št, lu.

Pa to ni tako, kajti ako bi se te
črke vsigdar enako izgovarjale, bile bi
nepotrebne, ker bi se lahko pisale z na¬
vadno azbuko, tedaj:

OH, 811, 8, — , 1, 1UT, /los,

Dejansko stoji ta reč tako: Pisala so
se ta pismena za vse Slovane enako, iz¬
govarjala pa različno po raznih narečjih.
Poljak je te črke čital:

on, en, ia, i, y, šč, lu.

Rus:

u, ia, e, —, oj, šč, ol.

Čeh:

u, a, i, e, ij, šč, 1.

Srbo-Hrvat:

u, 6, ^, i, , u*

Ako bi se komu reklo, naj pročita na
primer sledeča slova cerkveno-slovanska:
k&Kh , GhfTn., lit,/IT,, IISC8MI,,
AOEPhI, GTMHIJI8, GfRlTOHTi/lKT.,
moral bi najpred zapitati: „V kterem
narečji pa imam to brati ?“ In potem
mora čitati

po poljski:

donb, svent, bial, nesemi, dobrij, stanišče,
Sventopluk;

po ruski:

dub, svjat, bil, nesem, dobroj, stanišče,
Svjatopolk;

po češki:

dub,  svat, bil, neseme, dobrij, stanišče ,
Svatopik;

po srbo-hrvatski:
dub, svet, bjel, nesemo, dobri, stanište,
Svetopuk;

po slovenski:

dob, svet, bel, nesemo, dobri, stanišče,
Svetopolk.

Sv. Ciril in Metod pa njiju pomagalci
pisali so toraj cerkvene knjige v pravo¬
pisu vseslovanskem,  čitalo pa se
je iz enih in istih knjig po narečjih raz¬
lično.

Pogosto se praša, v kterem narečji
da sta spisala sv. Ciril in Metod litur¬
gične ali cerkvene knjige? Mnogo se je
o tem že govorilo in pisalo. Nekteri mis¬
lijo, da je jezik teh knjig starobolgarski,
drugi, da je starosrbski, spet drugi, da
je staroslovenski; meni se je zdelo, da
je staroruski. Stvar pa je taka: Sv. Ciril
in Metod in nju pomagalci niso pisali v
kakem narečji, nego vzajemno  po vse¬
slovanski, t. j. sprejeli so v cerkveni je¬
zik iz raznih slovanskih narečij tiste slov¬
nične oblike, ktere so izvirne, bolj do¬
sledne, bolj popolne, bogateje in celemu
Slovanstvu bolj znane.

Sprejeli so v cerkveno slovenščino:
za imena samostavna 5. pad jednotni
(voc. sing.) iz srbo-hrvaščine, ker se samo
v tej dosledno rabi; 3., 6. in 7. pad
množili so vzeli iz poljščine, češčine in
ugorske slovenščine; za pridavna imena
so sprejeli dvojno klanjatev, trdo in mehko,
iz ruščine, srbščine in bolgarščine; za
imena samostavna in pridavna ter za gla¬
gole so sprejeli dvojnik (dual) iz naše
ilirske slovenščine, v kterej se še zdaj
popolno nahaja; pri glagolih so sprejeli

5

66

v 3. jednotnej in možnej osobi koncovko
na — t  — gotovo iz ruščine, ker se le
v njej najde ta izvirna, stara in prekrasna
koncovka.

Čas minuli jednoduhi so sprejeli iz
hrvaščine, srbščine in bolgarščine, v kte-
rih je običen.

Pričastij (participov) ima cerkvena slo-
vanščina veliko množino, kakor se nahaja
samo v ruščini; vzeta so namreč pričastja
iz ruščine.

Iz tega se vidi, da so sv. Ciril in
Metod in nju pomagalci pisali vzajemno
slovanski ter sprejeli v cerkveni jezik
oblike iz raznih slovanskih narečij.

Vriva se tudi prašanje: Iz kterega
slovanskega plemena  so bili po¬
močniki sv. Cirila in Metoda, da so po¬
magali cerkvene knjige prestavljati in
prepisovati ?

V tistem času še ni bilo tiskarn,
knjige so se morale prepisavati. Slovan¬
ske dežele so bile obširne in povsodi je
ljudstvo želelo boguslužbenih knjig, ki bi
bile pisane v domačem maternem jeziku.
Toraj je trebalo mnogo spisovateljev knjig.
Že za časa sv. Cirila in Metoda in po
smrti Metodovej delovala sta dva pisa¬
teljska zbora ali dve akademiji, kjer so se
zbirali slovanski učenjaki, prestavljavci in
prepisovatelji ali brzopisci. Ena teh aka¬
demij je bila v Velehradu Uhorskem, pre¬
stolnem mestu sv. Metoda, druga v slav-
nej Ohridi na Bolgarskem. Na teh dveh
zborih so cerkvene knjige iz grščine pre¬
stavljali in prepisavali.

V učenej šoli na Velehradu bilo je,
kakor umevno, največ Moravanov, Čehov
in Slovakov. V Ohridi pa, ki je stala na
meji srbo-bolgarskej, bilo je naravno naj¬
več Bolgarov in Srbov, kar pričajo že
njih imena, kakor: Sava, Nauru, An-
gelar itd.

Sv. Ciril in Metod sama bila sta
Bolgara Solunčana.

Da so tudi Hrvatje in Slovenci so¬
delovali pri spisovanji knjig, je gotovo.
Kocelj, v kterega deželi so Slovenci in
Hrvatje bivali, je bil iskren prijatelj slo¬
vanskega pisma, in dal Metodu 50 mla-
denčev, da jih izuči, posveti za du¬
hovnike in rabi v svojo podporo. Ti so
potem gotovo pomagali pri spisovanji
knjig.

Pa tudi poljski in ruski spisovatelji
so morali biti med pomočniki sv. Cirila
in Metoda, sicer bi se ne vedelo, od kodi
je prišlo toliko poljskih in ruskih oblik
v cerkveno slovanščino.

Pomislimo le ta primer: Cirilska črka
B se čita po poljski ia,  ostala narečja
ga pa čitajo i  ali je;  imenuje se pa jat.
To ime so mu brž ko ne poljski poma¬
galci dali, sicer bi se imenovalo jit  ali jet.

Ruski pomočniki sv. Cirila in Metoda
so se mnogo trudili, da bi mnOgo slov-
niških oblik iz lepe ruščine spravili v
cerkveno slovanščino. To se jim je tudi
posrečilo, in zato je cerkvena slovanščina
tako močno podobna ruščini.

Vsigdar so izbrali iz raznih oblik
za cerkveni jezik najpopolnejšo, samo pri
imenih pridavnih v drugej stopinji (com-
parativ) niso se mogli pogoditi, ktero
koncovko bi sprejeli, in čudno je, da so
sprejeli najslabejšo, najnepopolnejšo rusko
obliko na „eje“ (3 T>), na pr. „bčlčje“
za vse spole, vse pade in čisla.

Spisovatelji, kteri so pomagali sv. Ci¬
rilu in Metodu prestavljati boguslužbene
knjige v cerkveno slovanščino, bili so,
kakor se kaže, iz Bolgarov, Srbov, Hrvatov,
Slovencev, Moravanov (t. j. Čehov, Mo¬
ravcev in Slovakov), iz Rusov in Poljakov.

Slovani imamo, kakor znano, že od
nekdaj Božjo službo po dvojnem obredu,
namreč po rimsko-katoliškem in po tako
imenovanem pravoslavnem ali izhodnem.
Tudi boguslužbene knjige slovanske so

67

spisane po obeli obredih, tako mešne
bukve, cerkveni koledar, molitvenik itd.

Sedaj se praša: Po kterein obredu
sta prestavljala sv. Ciril in Metod ? Bo¬
dila sta se v Solunu, više šole obisko¬
vala v Carigradu, in od tod sta začela
upeljati službo Božjo v slovanskem je¬
ziku,  potem ko sta prestavila bogusluž-
bene knjige v slovanščino iz grščine.
Tedaj je gotovo, da sta prestavljala knjige
po obredu pravoslavnem, ki je bil na iz¬
hodu navaden.

V Velikej Moravi pa so krščansko
vero upeljali duhovniki nemški po obredu
latinskem, in v jeziku latinskem služili
sv. mešo in opravljali druge molitve. Te
po rimsko-katoliškem obredu osnovane
knjige so potem prestavili sv. Ciril in
Metod pa nju moravski ter panonski
učenci na jezik slovanski, pustivši prvotno
latinsko uredbo. Tedaj sta sv. Ciril in
Metod upeljala obojni  obred, pravo¬
slavnega v Bolgariji in Srbiji, rimsko¬
katoliškega v Moraviji in Panoniji.

Da sta v slavnej Ohridi prav sv. Ciril
in Metod ustanovila slavno akademijo, je
gotovo, ker se tamošnji prebivalci še
danes živo spominjajo sv. prosvetiteljev
Cirila, Metoda, Klementa, Save, Angelara,
Nauina, Gorazda, ter vsako leto njih spo¬
min praznujejo s službo Božjo, nazivaje
te svete može „sedmere početnike“. Po¬
zneje sv. Ciril ni prišel več v Ohrido in
ni mogel priti, ker je iz Velike Morave
potoval v Bim in tam umrl.

Iz početka so bile boguslužbene knjige
pisane v glagolitici. To se vidi iz tega,
ker so v Novgorodu še v 11. stoletji
pod Vladimirom prepisavali boguslužbene
knjige iz glagolitice na Cirilico. Ko sta
sv. Ciril in Metod došla na Moravo, bil
je veči del ljudstva že krščen po duhov¬
nikih nemških; sveta dva brata so le
zato klicali v Moravo, da bi upeljala

službo Božjo v narodnem jeziku in pri¬
skrbela v domačem jeziku tudi bogu¬
službene knjige. Dobila sta si pomoč¬
nikov in vsi skupaj so prestavljali knjige
latinske po rimskem obredu na slovan¬
ščino. Najboljši dokaz za to je mnogo
takih boguslužbenih slovanskih knjig po
rimsko-katoliškem obredu, ki jih še zdaj
imamo. Znano je nadalje, da so protiv-
niki sv. Cirilu in Metodu vse očitali,
kar so le mogli. Bere se pač, da so
jima očitali, da je sv. Ciril izumil Slo¬
vanom čisto nova pismena; o tem se pa
nič ne bere, da bi bili svetima aposto¬
loma očitali, da sta uvedla na Moravi
nenavadni pravoslavni obred, česar njima
gotovo ne bi bili odpustili. Toraj je
jasno, da sta v Moravi pustila rimsko¬
katoliški obred. Najboljši dokaz je pa
to, da sta svetnika celo sv. očetu papežu
slovanske knjige pokazala in da se je
iz njih v Bimu sv. meša pela. Ako bi
bile te knjige pravoslavne in nauk pravo¬
slaven, gotovo ne bi bil papež teh knjig
blagoslovil, ne bi bil v duhovnike posvetil
tiste mladenče, ki sta jih sv. Ciril in
Metod seboj v Bim pripeljala.

Po smrti sv. Metoda, in ko je pro¬
padla Velika Morava, so Franki, Bavarci
in sploh Nemci kruto proganjali duhov¬
nike slovanske in slovansko Božjo službo.
Ti slovanski duhovniki, Čehi, Moravci,
Srbi, Panonci in Bolgari so toraj po¬
begnili iz Morave v jugoslovanske dežele.
Posebno veliko jih je pribežalo v Ohrido,
kjer se je osnovalo slovansko učilišče.
Tukaj so prepisavali boguslužbene knjige
po obredu pravoslavnem. Sv. Klement,
najimenitnejši med temi spisovatelji, je
upeljal namesto glagolitice sedanjo ci¬
rilico, to je, pisavo grško, pomnoženo
s črkami slovanskimi. To poslovenjeno
grško pismo, ki se še dandanes na¬
haja med izhodnimi Slovani, imenovali so
cirilico.

5 *

68

Kterej cerkvi toraj pripadajo sv. Ciril, Metod in nji' pomočniki,
riinsko-katoliskej ali pravoslavnej ferško-iztocnej)?

Na to vprašanje se mora odgovoriti,
da pripadajo obema, cerkvama. Verske g a,
razkola tačas še ni bilo;  kristjani
izhodni so tačas verovali to isto, kar
kristjani zapadni. Razlika je bila le v
obredu, in po obredu pripadata sv. Ciril
in Metod obema cerkvama, ker sta na,
izhodu upeljala obred pravoslavni, na za¬
padli pa obred rimsko-katoliški.

Sv. Ciril in Metod sta bila kristjana
izhodna po svojem rojstvu in po svoji
izgoji; na iztoku bil je izhodni obred v
navadi. Bila sta pa tudi prava katolika.
Trudila sta se mnogo, da sta našla
ostanke papeža sv. Klementa in jih vedno
v velikej časti imela. Tudi v Kirnu sta
se kot pravoverna kristjana pred sv.
očetom temeljito in jasno spričala in iz¬
kazala. Da nista pravoslavna po se¬
danjih n a zorih,  ampak samo p o
obredu,  vidi se iz tega, ker sta na
klic sv. očeta papeža precej v Rim prišla
se opravičevat, tedaj sta njegovo vrhovno

oblast pripoznavala, med tem ko jo se¬
danji pravoslavni tajijo. Tudi je sv.
Metod prejel čast nadškofa od papeža
samega.

Ko so protivniki videli, kako je bla¬
goslov Božji z Metodom in kako se pod
njim kraljestvo Božje veselo širi, očrnili
so ga v Rimu vnovič, in sv. Metod podal
se je vdrugič pred sv. očeta, da se opra¬
viči.

S tem je kot pravi katolik pokazal
svojo pokorščino cerkvenemu vladarju.

Sv. oče papež je poznal pravovernost
sv. Metoda, in ko so ga nemški škofje
zaprtega držali, zagrozil jim je papež z
najostrejšimi kaznimi, ako Metoda ne iz¬
puste, kar so potem tudi storili.

Ni tora j nobenega dvoma, da so bili
sv. Ciril, Metod, in n ju pomočniki pravi,
Bogu mili, katoliški kristjani, da so pa
po obredu pripadali tudi k izhoduej grškej
cerkvi, ki v tistem času ni bila še lo¬
čena od zapadne, katoliške cerkve.

IX.

Cirilica.

Dodatek II.

irilica je daleko in široko po svetu
razširjena; s cirilico piše (i5 mi¬
lijonov Slovanov, namreč Rusi, Srbi in
Bolgari.

Sedanja doba terja, da vsak izobraženi
Slovan zna čitati latinska in cirilska pis¬
mena. Naj toraj tu sledi cirilica po redu
latinske abecede:

a b c č d e f g h i j k 1 m n o p r s š t u v z ž (jer) (jor)
a6ij^fle$rxHjKjiMHonpciiiTyBB» b %

69

One Ham, KTGpi ci b ne6ecix, nocnem-mo 6o#i TBoje me , npi^i k hum TBoje icpa-

Oče naš, kteri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kra-

jijecTBO, 3rofli ce tbobh  Bojita, icaitop b He6ecix, tako  na 3eMJU>i. H a ;j nam AaHec tfarn

ijestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš

BcaKflajm jrpyx, OflnycTi Han Hame flOJire, icaicop Mi o/tnymnaMO cboihm ao-A/KhIkom,
vsakdajni kruh, odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom,
He 3ane.m.i Hac b cicymHi>aBe, aMnaK oApeiui Hac oa  3Jiera. Amch.
ne zapelji nas v skušnjave, ampak odreši nas od zlega. Amen.

I\ nam cb.  Hipiiy i Mctohv.

Iliece.M roporaiiCKO-cjioBeiiCKa.

Hnk CBhTJlh 3Bh3Ah OJliuHieTi
Ha He6k hum  (HoBaHom:
oj cBeiu Hipiji i MeroA !

Ha He6h Han Cjtobuhom.

Ctu cBeTy Bipy mipixa
cjiOBaHCKa ;u*a anocTOjra:
oj cneTi I^ipiji i Mgtoa!
cjiOBaHCKa «Ba anocTOjia.

CjiOBaHCKO nicMO critopijia,

CjiOBaHe npocnkTnanajia:
oj CBeTi Hipiji i Motca!

CjiOBaHe npocBhTtaBajia.

(AoBaHCKi Bec poA jii>y6ijia,

3a Bce (AoBaHe MOJiiTa:

oj cueri U,ipi.i i M er o a !

3a nce CjioBaHe MOJiiTa.

Ha Bor pa3yM Ham paacBhTjii,
xBy6aBjy cepine paajicicpi:
oj CBeTi Hipiji i MeTOA!

H7.y6a)tj'y cepAHe paajieKpi.

Ha ce xpicTjaHCKo jmy6iMo.
no opaTCKy ce iiOAnipamo:
oj CBeTi Hipiji i MeroA !
no 6paTCKy ce iiOAniparno.

Ha Hac 3Jia ocbočoaV
o6Ltho  Hac fijiarocjioBi:
oj CBeTi Hipiji i M er o a  !
o6ijmo nac čnarocnoBi.

K časti sv. Cirilu in Metodu.

Pesem gorotansko-slovenska.

Dve svetle zvezde bliščite
Na nebu nam Slovanom:

Oj sveti Ciril in Metod!

Na nebu nam Slovanom.

Sta sveto vero širila
Slovanska dva apostola:

Oj sveti Ciril in Metod!
Slovanska dva apostola.

Slovansko pismo stvorila,

Slovane prosvečavala:

Oj sveti Ciril in Metod!

Slovane prosvečavala.

Slovanski ves rod ljubila,

Za vse Slovane molita:

Oj sveti Ciril in Metod!

Za vse Slovane molita.

Da Bog razum nam razsvetli,
Ljubavjo srce razjiskri:

Oj sveti Ciril in Metod!

Ljubavjo srce razjiskri.

Da se kristjansko ljubimo,

Po bratsko se podpiramo:

Oj sveti Ciril in Metod!

Po bratsko se podpiramo.

Da nas od zla osvobodi,

Obilno nas blagoslovi:

Oj sveti Ciril in Metod!

Obilno nas blagoslovi.

70

Doklada A.

Pastirski list Ljubljanskega knezoškofa v tisučletni
spomin smrti sv. Metoda.

Jakob,

po usmiljenji Božjem in apostol jskega sedeža milosti

knezoškof Ljubljanski,

vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličarja našega

Jezusa Kristusa!

eseca aprila preteklo bode 1000
let, odkar je velik svetnik izdihnil
svojo dušo, ter jo dal nazaj v roke svo¬
jega Božjega stvarnika. Ta svetnik je
sv. Metod, goreči oznanjevalec evangelija
med velikim delom slovanskih narodov.

Če prav se za gotovo ne dfi dokazati,
se je li tudi tukaj, v naših krajih, mudil,
vendar on s svojim svetim bratom Ci¬
rilom vred tudi pri nas ni neznan, nje¬
govo ime ni tuje. Mnogi izmed vas so
udje bratovščine sv. Cirila in Metoda, in
iščejo ravno na priprošnjo teh svetnikov
— sprositi sebi milosti zveličanja in živ¬
ljenja po veri, tolikim drugim pa, ki so
od središča sv. vere, od rimskega papeža,
žalibog še ločeni, milost prave  vere,
mil ost združenja z enim,  od Kristusa
postavljenim pastirjem in varhom sv.
vere. Drugi skušajo svoje češčenje do
teh svetnikov pokazati z darežljivostjo,
s ktero skrbč, da se ozaljša njima po¬
svečena posebna kapela v novi cerkvi Je¬

zusovega Srca v Ljubljani. Zopet drugi
vas soznanjajo po pobožnih spisih in s
podučevanjem z deli teh velikih mož; in
tako kaže ta na ta, drugi na drugi na¬
čin svojo ljubezen, svoje češčenje, svoje
zaupanje do njih.

Ker jih že sicer častite na razen način,
ni dvomiti, da bodete želeli tudi spomin
smrti sv. Metoda obhajati s krščansko
slovesnostjo.

Kakšni tedaj naj bodo občutki, kteri
naj nas pri tej svečanosti navdajajo?

Pred vsem naj spomin na smrt sv.
Metoda oživi na novo v nas prepričanje,
kako imenitna, kako potrebna  da je
sv. vera. „Brez vere je nemogoče Bogu
dopasti (Hebr. 6, 11.). Kdor veruje in
se dfi krstiti, bo zveličan; kdor pa ne
veruje, bo pogubljen 8  (Mark. 16, 16.).
Prepričanje o tej resnici gnalo je sv.
Metoda venkaj iz njegove domovine in
od vseh njenih prijetnosti, smilili so se
mu premnogi, ki so še sedeli v temi in

71

smrtni senci, zato ga je gnalo v neznane
dežele, k neznanim in tedaj še neomi¬
kanim ljudstvom. Vedel je, da je Jezus
Kristus edina luč sveta in da ima le
tisti večno življenje, kdor v Sina veruje;
kdor pa v Sina ne veruje, ne ko videl
življenja, temuč jeza Božja ostane nad
njim (Jan. 3, 36.). Ker je to vedel,
ker je bil napolnjen te luči in vere v
Jezusa Kristusa, in ker je njegovo srce
gorelo delavne ljubezni do Jezusa, zato
ga je gnalo to preimenitno in prepo¬
trebno milost sv. vere tudi drugim na¬
kloniti. V ta namen je sprejel na-se
vse muke in težave, vsa zatajevanja in
nevarnosti, ktere so apostoljsko službo
povsod in vselej spremljale in jo sprem¬
ljajo še dandanes. „Caritas Christi urget
nos, — ljubezen do Jezusa Kristusa nas
sili in priganja* (II. Kor. h,  14.). tako
kliče sv. Pavel, veliki apostol nevernikov;
tako mogel je v resnici tudi sv. Metod
klicati.

Dragi v Gospodu! smo li za trdno
prepričani, da je vera za večno življenje
neobhodno potrebna? Blagor nam, ako
smo! Toda ako to prepričanje zares v
sebi nosimo, mora se tudi kazati v delili.
In ne zadostuje, ako vera počiva le v
našem razumu, v našem spominu, v na¬
šem srci; mora prodreti tudi venkaj v
življenje, v djanje; ker „kdor v Boga
veruje, spolnuje (tudi) njegove zapovedi"
(Mat. 7, 21.); in „ne bo prišel vsak,
kdor mi pravi: Gospod! Gospod! v ne¬
beško kraljestvo; nego, kdor stori voljo
mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde
v nebeško kraljestvo", pravi Kristus Go¬
spod. Tako je učil, tako je delal sv.
Metod; tako predragi v Gospodu, mo¬
ramo delati tudi mi. Ker „kaj pomaga,
bratje moji, ako kdo pravi, da ima vero,
del pa nima? ga more li vera sama zve¬
ličati"? (Jak. 2, 14.) Le poglejmo, ko¬
liko je izdalo pridigovanje sv. Metoda

med ljudstvi, kterim je evangelje ozna¬
njeval. Primerjajmo življenje teh ljud¬
stev, kakoršno je bilo prej, ko so bili
še neverni, in kakoršno je postalo potem,
ko so k veri pristopili. Prepričali se
bomo, da je bil najbolj časten venec
Metodovega truda: ne le krščanska vera
njegovih slednikov, ampak posebno krščan¬
sko življenje po veri. In po tem, kakor
rečeno, moramo tudi mi hrepeneti, za to
se truditi in boriti. Znabiti li mislimo,
sv. Metod bi se mogel nas in vseh slav¬
nosti , ktere hočemo njemu na čast na¬
praviti, pač razveseliti, ko bi bil pri¬
siljen, kakor nekdaj sv. Pavel, čez svoje
rojake, slednjič tudi čez nas, se pritožiti
in nas imenovati sovražnike križa Kri¬
stusovega, kot take, ki s svojim življe¬
njem Sina Božjega veliko več na novo
križajo in zasramujejo (Hehr. 6, o.), kot
Castč in poveličujejo? Da, bi sveti Metod
tedaj o nas rekel, da, ti-le tu so pač
bratje po rodu tistih, za ktere sem jaz
delal in trpel, med kterimi sem pridi-
goval in učil; toda njih življenje se ne
ravna po veri, ktero sem jaz oznanoval,
ne po življenji, kakoršno so živeli moji
učenci in častilci. Zato nima njih če-
ščenje, dokler tako mislijo in živč, pri
meni nobene cene. Bi nam bilo li ljubo,
ko bi nam vtegnil sv. Metod tako očitati ?
Ako tedaj tega nočemo, spoznavajmo
svojo vero tudi v delih.

Najlepše se pač gotovo Gospodu Bogu
za milost sv. vere zahvalimo s tem, če
celo svoje življenje po veri uravnamo.
Vendar nas pa svečani spomin smrti sv.
Metoda spodbuja, to svojo zahvalo tudi
naravnost v svojih molitvah Bogu izreči,
da tako srečo, ktero čutimo v svojem
notranjem, tudi glasno na zunaj oznanu-
jemo. Dragi moji, res velika, nepre¬
cenljiva milost je sv. vera. Ona je ne¬
usahljiv studenec časne in večne sreče.
Tega se kaj lahko prepričamo. Primer-

72

jajmo le, kako se godi ljudstvu, pri kte-
rem vera celo javno in zasebno življenje
prešinja, in kako se godi onim ljud¬
stvom, kteriin solnčna svetloba sv. vere še
nikdar ni vzhajala. Primerjajmo stanje
z vero napolnjene in po veri živeče dru¬
žine s tako, ki vere nič več ne spoznd,
se nič več po nji ne ravna. Kako tiha
zadovoljnost tamkaj, kako čudna nezado¬
voljnost tukaj! ker sreče ni tam, ni tam
zadovoljnosti, kjer je znabiti vsakovrst¬
nega posvetnega blaga v obilnosti; prava
sreča prebiva le pri tistem ljudstvu, v
tistej družini, ktere gospod in glava je
Bog sam (Psi. 143, 15.), ktero vodi
vselej in povsod sv. vera. Ta studenec
prave sreče in zadovoljnosti, kterega je
sv. Metod tako mnogim drugim slovan¬
skim narodom odprl, teče tudi za nas po
prizadevanji sv. M oho ra in Fortunata,
prvih apostolov v naših pokrajinah. Prav
primerno je tedaj, da tiste dni, ko se
velikega apostola sv. vere prav posebno
spominjamo, pokažemo zlasti tudi zahvalo
za milost sv. vere. Da, preljubi! za¬
hvalimo se pri slovesnem spominu na
smrtni dan sv. Metoda Bogu prav iz
globočine svojega srca, da nas je po¬
klical iz teme k prečudnej luči svete vere
in je nas, ki nekdaj nismo bili ljudstvo,
naredil v Božje ljudstvo, in iz takih, ki
nismo imeli usmiljenja, v take, ki smo
zdaj usmiljenje dosegli (I. Petr. 2, 9, 10.).
Ne zahvalimo se le za-se , zahvalimo se
veliko več tudi za vse tiste, kteri so bili
po zasluženji sv. Metoda poklicani k sv.
veri in ktere moremo zato imenovati ne
le brate po rodu, temuč, še v veliko večjej
edinosti, svoje brate po veri.

„Naši bratje po veri." O ko bi mogli
vse rodove, kteri sv. Metoda slavč kot
očeta svoje vere, tudi še dandanes s tem
sladkim imenom: „bratje po veri" po¬
zdravljati. A prišlo je drugače. Sv. Metod
je gotovo le dobro seme vsejal na njivo,

ktero mu je Gospod izročil, naj jo ob¬
deluje. Toda, ko so ljudje spali, je
prišel sovražnik in je vsejal ljulike med
pšenico. Sv. Metod pač ni poznal in pri-
digoval nobene druge vere, kakor vero sv.
rimsko-katoliške cerkve. On pač ni po¬
znal in oznanoval nobene druge cerkve,
kot sv. riinsko-katoliško cerkev, ktera
ima na čelu papeža, vidnega namestnika
Kristusovega na zemlji. Zato romal je
zopet in zopet v Rim; zato poročal je
večkrat pred papežem, kot od Boga po¬
klicanim sodnikom v verskih rečeh, o
svojej veri, o svojem apostoljskem delo¬
vanji, zato prejel je iz papeževih rok ško¬
fovsko čast. Toda le prezgodaj prišla
je častilakomnost in grda sebičnost, ter
je razdvojila sinove Metodove iztrgavši z
neusmiljeno grozovito roko en del izmed
njih iz naročja njihove matere, svete
rimsko-katoliške cerkve. In tako se spol-
nujejo žalibog še do danešnjega dne pri
sinovih sv. Metoda besede Gospodove:
„Izdajal bo brat brata v smrt, in oče
sina; in otroci se bodo vzdignili zoper
starše, in jih bodo morili ....  in sovraž¬
niki človekovi bodo njegovi domači" (Mat.
10, 21, 36.). Kratek pogled na naše v
razkolništvu živeče brate in osoda med
njimi bivajočih katoličanov zadostuje, da
se prepričamo o pr etre sl j i vej resnici teh
besed. Ali kdo izmed vas bi se ne spo¬
minjal z britko žalostjo, kako silovito,
da, na krvavi način so poskušali večkrat
v teku stoletij in do danes te uboge ka¬
toličane v razkol nagnati. Koliko meš-
nikov in škofov je moralo že svojo drago
domovino s hudim pregnanstvom zame-
niti! Koliko solz se je prelilo, koliko
tisuč duš je zapadlo sili! „Exurge Do¬
mine", vzdigni se o Gospod, vzdigni se!
tako bi srce pri vsem tem zavpilo v ne¬
znosni bolečini; vzdigni se in ne pozabi
v prihodnje na svoje otroke! Ne pusti
zabresti tistim, ki se te še zvesto držč;

73

ne pusti pa tudi dalje v zmoti bloditi
teh, ki so bili poprej Tvoji in ktere je sv.
Metod nekdaj tudi kot Tvoje otroke k Tebi
pripeljal! Da, če smo v resnici prešinjeni
o potrebi sv. vere za zveličanje, pre¬
šinjeni od resnice, da zunaj Kristusove
cerkve ni zveličanja; in če vsled tega
čutimo, da smo dolžni, za milost sv. vere
se zahvaliti,  tedaj se mora ta za¬
hvala ravno smrtni dan sv. Metoda spre¬
meniti tudi v prevroče prošnje, naj se
vendar Božjemu usmiljenju dopade, naše
ločene brate združiti v enem za vse po¬
trebnem: v edinosti sv. vere.

Rekel sem: ravno ob smrtnem dnevu
sv. Metoda. Ker zakaj se je pač do-
padlo Božjej previdnosti, da se je češčenje
sv. Cirila in Metoda zlasti v danešnjih
dneh, pod sedanjim papežem tako povi¬
šalo in da so praznovanje njihovega godu
po celej katoliškej cerkvi, po vseh krajih
in med vsemi ljudstvi razširili? Zdi se
mi, da iz nobenega drugega vzroka, kakor
ker je Bog v svojem usmiljenji našim
ubogim v razkolništvu živečim bratom
velike milosti pripravil, in ker hoče, naj
ga toliko gorečneje in zdatneje prosimo,
da jih njim nakloni. To ni nič novega v
življenji sv. cerkve Božje. Je bilo li kaj
drugače, ko je hotel Gospod nad svojo
cerkev razliti največjo vseh milosti, pol¬
nost svetega Duha ? Ne vemo li, kako
so se tedaj na to pripravljali? Kako so
bili apostoli in učenci z Marijo, Jezu¬
sovo materjo — tedaj cela sv. cerkev
— zbrani v molitvi in so bili na to na¬
polnjeni s svetim Duhom ter so začeli,
če tudi v različnih jezikih, vendar vsi
taistega Jezusa slaviti ? Tako gotovo tudi
sedaj. Gospod nas vabi molit za naše
brate, ker ima za nje velike milosti pri¬
pravljene. Ne eno ljudstvo, ne eden na¬
rod, temuč vsi narodi in vsi rodovi zemlje,
ki so združeni v katoliškej cerkvi, naj mo¬
lijo za nje, da tudi oni zopet postanejo

udje te edine, prave, katoliške cerkve
ter se z drugim zedinijo v hvalo Božjo.

Prosijo naj sv. Cirila in Metoda, da
jim ravno ti svetniki, ki so pri njih naj¬
prej vero utemelili, taisto zopet prinesti.
To ni moja misel, ampak misel svete, od
Božjega Duha napolnjene cerkve, ktero
tako prisrčno izražuje v 1 pi hvalni pesmi
(ad Laudes), s ktero se v praznik teh
svetnikov vsak mašnik v duhu do njih
obrača. „ Sprejeta v prevz išena nebesa,
(tako jim kliče med drugim) uslišita
naše ponižne prošnje: ohranita ljubeznjivo
zveste Gospodu sveta slovanske rodove.
Tiste izmed njih pa, ki v zmoti blodijo,
naj vse sprejme eden hlev Kristusov in
lepše naj se odslej vera razcvita skušajoč
prekositi prejšnje verne čase“. Zato ponav¬
ljam: zlasti pri sedanjej spominskej sve¬
čanosti sv. Metoda nas zadeva toliko bolj
dolžnost, moliti za združenje naših lo¬
čenih bratov s sveto rimsko cerkvijo. Da,
dragi moji, ako želimo, da bo imela ta
svečanost sploh kako ceno in korist, tedaj
ne sme iti mimo naših ušes, kakor kaka
posvetna  slavnost, marveč vtopiti se
mora v globočino našega srca in ondi
še dalje odmevati kot pobožna molitev k
Bogu, ki vodi človeška srca, da tako
obrodi sad za večnost.

In sedaj, predragi v Gospodu, še eno.
Slovani svetih bratov Cirila in Metoda ne
častti le kot navdušenih oznanjevalcev sv.
vere, slavti jih tudi kot bistroumne uteme¬
ljitelje prvega pismenega jezika med Slo¬
vani. Kakor apostolom, kakor misijo¬
narjem danešnjih dni, tako se tudi njima
v svetej gorečnosti ni zdelo zadosti, sv.
vero le z ustmi oznanjevati. Hotela sta
jo tudi zapisati in tako stalno nasled¬
nikom zapustiti. V ta namen izumela
sta posebna pismena (pisna znamenja)
ter sta zapustila narodom, kteriin sta sv.
vero pridigovala, tudi sv. pismo v nji¬
hovem lastnem jeziku. Kako spodbud-

74

ljivo mora pač za narod biti, ako si more
reči: prva moja dela, s kterimi sem na¬
stopil pot omike, bila so posvečena Bogu in
njegovej službi! In kakšno zahvalo je dol¬
žan tistim, ki so mu na tak način od¬
prli pot do krščanske  omike ? Toda
kako obžalovanja vredno moramo imeno¬
vati z druge strani ljudstvo, ki to pot
zapušča, ko se komaj njegova omika,
slovstvo in duševno življenje nekoliko
okrepi; kako pomilovanja vredno je slov¬
stvo, ki se izvije iz varujočih rok sv.
cerkve, da celo sovražno nasprotuje krščan-
skej veri, krščanskej nravi, krščanskej ce¬
nitvi sveta. Tako slovstvo postane po¬
tem za mnoge v toliko večje pohujšanje,
kolikor bolj olikano in gladkeje se kaže
po zunanjem. Je tem nevarnejši prepad
za marsikako neizkušeno dušo in tedaj
zlasti za mladino, čim tanji strup se jej
ponuja v svetlih, bliščečih posodah. Čemu
to omenjam ? Prvič, da se zahvalim Bogu,
da to, kar se je pri nas do sedaj pisalo,
veri in cerkvi večinoma ni bilo sovražno.
Potem pa tudi, da svarim ter s tem
spolnim težko vestno dolžnost. Ker že
dalje časa sem ne manjka čudnih zna¬
menj, ki kažejo na to, da se skuša po¬
lagoma tudi nam zanesti neko tuje
mišljenje in čutenje, nekaj veri in cerkvi
nasprotnega. Tuje mišljenje, pravim. Ker
nevera, brezbožnost bila je do sedaj na¬
šemu ljudstvu res tuja; vsak vrh gore,
vsak hrib, ki v nebo kipi, in kterega
venča tempelj Božji, spričuje veliko več
njegov pobožni čut, spričuje njegovo vero.
Slovenec se je do sedaj odlikoval po svo¬
jem pobožnem vernem čutu; pač žalostno
bi bilo, ko bi hoteli njegovo narodno za¬
vest ravno s tem vzbuditi, da bi mu to
narodno posebnost vzeli. Tako početje
bi moralo ravno v tem, kar nam je naj¬
ljubše , napraviti najpogubnejši prepad.
Ono bi ljudstvu ne le nič ne koristilo,
marveč razdvojilo bi ga in ga tiralo

onemu stanju nasproti, kterega Gospod
popisuje, ko pravi: „Vsako kraljestvo, ki
je samo v sebi needino, bo razdjano, in
mesto ali hiša, ki je sama zoper sebe
needina, ne bo obstala" (Mat. 12, 25.).
Prosim vas tedaj, moji sodelavci v vino¬
gradu Gospodovem: zavoljo ljubezni Kri¬
stusove čujte nad tem, kaj se daje mla¬
dini v roko v izobraževanje njenega ra¬
zuma in njenega srca. Prosim tudi vas,
vi učitelji in izobraževalci mladine: va¬
rujte jo tudi vi, kolikor je v vašej moči,
vsega, karkoli bi moralo njeno versko
prepričanje omajati, njene nravi pokvariti,
njeno bogaboječnost oslabiti, njeno vest
raniti in tako celo njeno življenje tukaj
ogreuiti, za večnost pa pogubiti. Prosim
in rotim slednjič vse tiste, ki s svojimi
spisi in z izdelki svojega uma pomagajo
ljudstvo izobraževati: ne pozabite nikdar,
da bo sodnik našega dejanja in nehanja
v vsej omiki in skozi vso omiko pred
vsem slednjič le to preiskaval, kaj in
kako smo verovali, kako smo po veri
živeli in delali. Bodimo tedaj še toliko
navdušeni za zemeljsko veljavo narodovo;
prvo in poslednje, na kar moramo vedno
nepremakljivo svoje oči oprte imeti, je
edino potrebno za večnost odločujoče.
Sveta Ciril in Metod sta izumela in ra¬
bila pisanje v sozidanje kraljestva Božjega
na zemlji; ju li menimo s tem častiti,
če to kraljestvo po svojej moči razdiramo ?!

Tako sem vam tedaj v spomin na
velikodušnega oznanjevalca sv. vere po¬
kazal, kako potrebna da je vera, ki je
delavna v ljubezni do Boga; dalje dolž¬
nost hvaležnosti do Boga za srečo, da
smo rojeni v pravej veri, v pravej cerkvi
Kristusovej; slednjič dolžnost tudi moliti
za tiste, ki ne vživajo te sreče. Tako
menim, da ravnam najgotoveje po na¬
menu sv. Cirila in Metoda. Ni dvomiti,
da sta ta dva svetnika odkritosrčno lju¬
bila tiste narode, kterim sta evangelije

75

oznanjevala. Saj sta zavoljo njih zapu¬
stila domovino, zavoljo njih se veliko¬
dušno darovala Gospodu, pripravljena da¬
rovati vse, celo svoje življenje. In v
vsej tej ljubezni, kaj sta prinesla na¬
rodom? Kaj je bilo v njunih očeh naj¬
bolj dragoceno, s čemur sta jih hotela
osrečiti? Vera, zapovedi sv. vere, življenje
po veri! Enako, preljubi, tudi jaz ne
poznam nič bolj dragocenega za vsakega
posameznega in za vse skupaj, kakor da
vam sv. vero in življenje po veri prav
toplo priporočam.

Bog daj, da hi se tudi gledč javnega
življenja povsod sprevidelo, kako potrebno
da je, vero postaviti v podlago vsemu
človeškemu dejanju in nehanju! Kesnično,
ko bi bile verske zapovedi pravilo, po
kterem bi se medsebojne razmere narodov
in držav uravnavale, tedaj bi bilo hipoma
rešeno marsiktero vprašanje, ktero jim
zdaj ne d& mirovati. „Kar nočeš, da bi
kdo drugi tebi storil, glej, da ti nikdar
drugemu ne storiš" (Tob. 4, 16.); in
„vse, karkoli hočete, da vam ljudje storč,
to tudi vi njim storite", to nam daje
Gospod v starej in novej zavezi kot pra¬
vilo za naše medsebojno obnašanje. Ko
bi tako ravnali, ni dvomiti, da bi narodi
mirno in složno med seboj živeli. Ne
družil bi jih sicer tisti besedni govor, pač

pa tisti govor ljubezni. To bila bi potem
zares vez edinosti, sile in moči in zve¬
stobe, brez primere močnejša, kot vse
drugo, kar izume človeška bistroumnost,
da vtrdi države in osreči narode.

Po vsem tem naj vam le še povem,
kako naj spomin sv. Metoda, kterega ob¬
hajamo 6, aprila, praznujemo. Godi naj
se tako, da se ta dan po vseh farnih in
javnih cerkvah bere ali poje ena sv. meša
z blagoslovom v prej omenjene namene.
Pri tej meši naj se privzame oratio ex
festo ss. Cyrilli et Methodii sub unica
conclusione. Slednjič, to je, pred zadnjim
blagoslovom, poje naj se Te Deum. Dalje
molijo naj se skozi celo naslednjo osmino
povsod (vendar le na konci ene sv. meše)
lavretanske litanije z molitvijo: „Pod

tvojo pomoč pribežimo..." za zedinjenje
naših ločenih bratov s sveto rimsko cer¬
kvijo. Sedaj zaukazane molitve po sv.
meši molijo naj se v tem slučaji po li¬
tanijah.

Naj bo ta svečanost studenec naj-
obilnejšega blagoslova vsem tistim, ki
se je bodo z vernim, bogoljubnim srcem
vdeležili.

Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta
in Sina in sv. Duha bodi in ostani pii
vas vsaki čas v življenji in v smrti. Amen.

Dano v Ljubljani meseca sušca 1885.

Jakob,

knez in škof.

76

Doklada B.

Krščanska beseda za bratovščino sv. Cirila in Metoda.

(Iz Drobtinic 1. 1867.)

Začetek in namen družbe.

im  epo je cvetela in napredovala sveta
fajllll cerkev Kristusova, dokler je od
solnčnega izhoda do zahoda enega naj-
višega poglavarja in vidnega namestnika
Jezusovega, rimskega papeža, imela in
po otroško častila. Vsi pravoverni so
bili srečni otroci enega Očeta, pa tudi
ene matere sv. kat. cerkve, ktero so po
otroško spoštovali in slušali. Ali sovraž¬
niku Božjega kraljestva je edinost sv.
cerkve hudo mrzela, in česar po tristo¬
letnem krvavem preganjanji, s kterim je
po judih in paganih se zoper cerkev
vzdignil, ni dosegel: to je po krivovercih
in razkolnikih izpeljal. Že v 4. stoletji
je Arianska krivo vera edinost svete cerkve
trgati začela; in kar se je takrat žalostno
začelo, to se je v 9. in 10. stoletji ne¬
srečno dovršilo. Prevzetneži v jutrovih
krajih so se nad skalo cerkve, Kristusove
neveste, povzdignili, raztrgali drago čredo
pravovernih kristjanov, ter jih odtrgali
Kimskemu papežu, najvišemu pastirju.
In glejte! ravno ta žalostni razpor med
kristjani je nevernim Turkom vrata v
krščanske dežele odprl, milijonom krist¬
janov luč prave vere ugasil, in kraje,
kjer je nekdaj luč svete vere najlepše
svetila, v žalostne puščave nevere in raz-
kolništva spreobrnil.

Pa nijenemu ljudstvu ta žalostni raz¬
por ni veče dušne škode prinesel, kakor
Slovanom, katere sta v 9. stoletji apo-
stoljska brata Ciril in Metod po naših
krajih pokristjanila insvetej rimskej cerkvi

poedinila. Nesrečna ločitev juterne cerkve
od zahodne je storila, da je tega slav¬
nega naroda več ko 54 milijonov odlo¬
čenih od prave rimske cerkve, in komaj
nekaj nad 22 milijonov katoliškej cerkvi
zvestih ostalo. Kdo zapopade in zamore
preračuniti vso časno in večno škodo, ki
jo je ta razpor našim bratom Slovanom
donesel? Svetlo luč krščanske omike in
lepega napredovanja v potrebnih znanostih,
ktero sta sveta brata Ciril in Metod skoz
prestavo sv. pisma v slovenski jezik in
druge pobožne knjige jim prižgala, je
vihar razpora ugasnil; lepa zaveza, ki je
Slovane grške in latinske cerkve v edi¬
nosti vere vezala, se je raztrgala, namesto
braterne ljubezni je le srd srca slavnega
naroda polnil, in razpor je le veči in
veči postajal, in vse prizadevanje jih
zopet poediniti, je večidel brez vsega sadu
ostalo. Komu bi se bridko ne zdelo, ako
vse to premisli? Ta žalostni stan naših
bratov je Lavantinskega škofa Antona
Martina  naklonil, jim v pomoč priti z
najmočnejim orožjem: z združeno molitvo.
Leta 1851. so namreč bratovščino ute-
melili, ki pod varstvom prečiste Device
Marije in svetega Cirila in Metoda, Slo¬
vanskih apostolov, v najgorečej molitvi k
Bogu zdihuje, da bi se razkolniki, so-
sebno naši bratje Slovani, zopet zedinili s
sv. kat. cerkvijo. Sveti Oče, papež Pij
IX, so 12. maja 1852 to bratovščino
potrdili, jo z obilnimi odpustki oblago-
darili; ravno tistega leta se je ta bra-

77

terna v Lavantinskej škofiji vpeljala, vpe¬
ljala pa tudi v vseh sosednih škofijah.
Glejte to je vesel začetek in namen
bratovščine.

Hujši ko Turkov krvavi meč je ne¬
srečnih ločnikov ognjeni srd zoper sveto
katoliško cerkev. Bog je ukrotil silno
moč nevernih Mohamedanov; naj bi do¬
brotljivi Bog tudi sovražni srd starover-
skih odločnikov utolažil in pravo krščan¬
sko ljubezen v njih ledenem srci oživil, za¬
vežejo se udje braterne sv. Cirila in Metoda
vsak dan: 1 Očenaš in češčena si Marija,
s pristavkom: „Sveta brata Ciril in Metod !
Boga za nas prosita!" moliti; na god
svetega Cirila in Metoda (5. julija.) ali
eden drugi dan te osmine v namen bra¬
terne sveto mešo služiti, ali pa sveto ob¬
hajilo po vrednej spovedi prejeti. — Komu
bi se to preveč ali pretežko zdelo, po¬
sebno ako premislimo, koliko duhovskih
zakladov sami za sebe v tej braterni za-
dobimo ? Sveti Oče papež Pij IX. so nam¬
reč v svojem apostoljskem pismu, s kterim
so to pobožno družbo potrdili, druž¬
benikom sledeče odpustke podelili: Po¬
polnoma odpustke  po vredni spo¬
vedi in obhajilu, ako se v posvečenej cer¬
kvi ali kapeli v namen papeža nekoliko
moli: 1. Na dan pristopa. 2. Poslednjo
uro, ako se presveto ime Jezus, če ne
ustmeno, saj v srci izreče. J. Na god
sv. Cirila in Metoda, ali na eden drugi
dan te osmine. 4. Odpustke sedem
let in 7 štirdesetdenk  (po 40 dni)
ob 4 drugih praznikih leta. Odpustke
60 dni  za vsako dobro delo, ki se s spo-

Naprcdek in

Po besedah sv. Pavla so sicer „ ne¬
razumljive Božje sodbe in neizvedljive
njegove poti" (Rim. 11, 65), in ne vemo,
kdaj bo Gospodu dopadlo, vse odpadke
ločenih kristjanov s sveto rimsko cerkvijo

korjenim srcem pobožno stori. In če še
premislimo, kako Bogu prijetno je sveto
delo, drago odkupljenim dušam k spo¬
znanju resnice in zveličanju pomagati,
ker po besedah nekega svetega učenika
je najvažnejši, ja Božje opravilo duše zve¬
ličati ; če premislimo, koliko plačilo tis¬
tega čaka, ki zmotenim bratom in sestram
na pravo stezo, ki v nebesa, pelja, pri¬
pomore, ker sv. Duh govori: „Ako kdo
zajde od resnice, in ga kdo vrne; naj
vč, da, kdor grešnika vrne od njegove
krive poti, bo rešil njegovo dušo od
smrti, in pokril veliko število grehov"
(Jak. 5, 19—20.); ali s srčnim veseljem
te družbe pozdravili ne bomo? Tako sp
je pa tudi razglas te bratovščine povsod
z veliko radostjo sprejel! Že prvo leto,
ko se je ta pobožna družba vpeljala, se
je več tisoč družbenikov oglasilo v do-
jjiačej škofiji, v sosednej Ljubljanski in
nadškofiji Goriški, pa tudi iz češkega in
Hrvaškega. Iz Koroškega in Moravskega,
Ogerskega in Tirolskega, posebno veliko
iz gornje Avstrije se jih je leto za letom
tej braterni pripisati dalo; ja tudi za ju-
terne kraje so apostoljski misijonar Kirch-
ner, ki so meseca oktobra 1858 naše
kraje obiskali, družbenih kipov ali po¬
dob s seboj vzeli, ter obljubili, da ho¬
čejo tudi po krajih Palestine in Egipta
in med Zamorci v Afriki to bratovščino
obuditi, naše braterne spominke in mo¬
litve v arabskem jeziku v natis dati in
med verne jutrovih krajev deliti, naj se
bo od solnčnega izhoda do zahoda molilo
za poedinjenje odločene cerkve.

sad družbe.

združiti, in vse krivoverce, kakor zgub¬
ljene sine in hčere v hišo Očeta, v sveto
edino pravo, zveličansko cerkev nazaj pri¬
peljati; pa to je gotovo, da več ko se
nas k molitvi za poedinjenje odločenih

78

starovernikov združi, lepši bo naše krščan¬
ske ljubezni sad, obilnejša bo naše proš¬
nje moč, veče število se jih bo k nam
povrnilo. To nam priča zgodovina pre¬
teklih let, ki nam očividno kaže, da do-
sihmal nismo zastonj molili, in da zdru¬
žena molitev Bogu po besedah nekega
svetega učenika silo dela. Poslušajte, kaj
vam o tem veselega povem. Vseskozi
naznanjujejo časniki vesele novice, kako
namreč razkolniki in krivoverci posa¬
mezno, kakor tudi v velikih družinah se
h katoliškej cerkvi povračajo, kar sosebno
vse družbenike veseliti in tolažiti mora.
Tako so leta 1854. trije rusovski knezi
v našo katoliško cerkev se povrnili, da
si jih ravno rusovska vlada preganja in
za izdajalce ima. Tistega leta je bilo
tudi slišati, kako je bilo več odločenih
škofov pripravljenih, kupoma se s svo¬
jimi čredami v naročje svete katoliške
cerkve povrniti. — Ali ste slišali, kaj
se je o času krvave vojske, ki se je pred
nekimi leti med staroverskimi odkru-
šenimi Rusi, Franoozi in Angličani vnela,
po izhodnih turških in ruskih krajih go¬
dilo , v kterih je bilo ime katoličanov po¬
prej ali neznano ali sovražno! Na bojiščih
in po vojaških bolnišnicah so se staro-
verci in katoliški kristjani še le spozna¬
vali. Usmiljene sestre so tudi ranjenim
starovercem ljubeznjivo stregle, in jim
v djanji krščansko ljubezen oznanjevale.
Srčni in pobožni vojni duhovniki so med
šviganjem morilnih krogel umirajoče na
boji, kakor v bolnišnicah, oskrbovali in
jim svete zakramente delili. Vse to vi¬
deti in slišati je odločenim starovercem
oči odpiralo, ter so spoznavali, kako lju-
beznjiva in delavna je živa vera kato¬
ličanov, in da so katoliški verni vsi dru¬
gačni, kakor so jim doma o njih pravili.
Tudi neverni Turki so jeli spoznavati
naše svete vere moč, in spoštovati ka¬
toliške cerkve mogočnost. Turški cesar

je usmiljene sestre hvalil in jih angelje
ljubezni imenoval. Dajal jim je obilne
miloščine ubogim bolnikom v pomoč, in
jim tudi vse rad dovolil, kar so ga pro¬
sile. Francoski vojaki so svoje mrtve to-
varše očitno po ulicah Carigrada k po¬
grebu nosili, s križem naprej, kjer se
poprej to sveto znamenje naše vere ni
smelo pokazati. — Ravno o tem času
se je na Ogerskem vsa duhovnija Izgar
s svojim duhovnikom vred poedinila in
naša postala. Odločeni Bojanje na Sedmo-
graškem, so se, 400 rodbin, prvega rož¬
nika 1856 k svetej katoliškej cerkvi po¬
vrnili. — V Velikovaradinskej stolici je
kratko poprej nad 1000 ločenih Grkov
k našej cerkvi pristopilo. Pristopila je leta
1857. v našo katoliško cerkev imenitna
kneginja ruska Bariatinska, gospa, ki
po vsem ruskem carstvu slovi zarad
premožnosti in svoje prebrisane glave.
Ravno tistega leta je 180 rodbin raz-
pornikov v Bojanici, moldavskej srenji, v
krilo katoliške cerkve pristopilo. Škof
Benjamin, izmed najbolj učenih in blago-
srčnih staroverskih škofov, se je, dasi-
ravno so mu sila branili in ga hudo pre¬
ganjali, leta 1858. našej svetej cerkvi
pridružil. Tako posamezni razkolniki, ka¬
kor cele rodbine se v cerkev povračujejo,
ter kažejo lepi sad naše združene mo¬
litve. Iz Soluna, kjer sta bila sveta brata
Ciril in Metod rojena, se je o začetku
leta 18bO. vesela novica oznanjevala da
je cela obsega v Bolgariji na Turškem
sklenila, odcepljeno cerkev starovercev
zapustiti, in se podati v materno naročje
katoliške cerkve, vseh vkup nad 30.000
duš. In glejte, zraven usmiljenja Božjega
je ravno lepi izgled Bolgarce obudil, da
so vsi, nad 4 milijone razkolnikov, skle¬
nili, Rimskega papeža za svojega duhov-
skega poglavarja zopet spoznati. Že so
prošnjo do katoliškega nadškofa Cari-
gradskega poslali, naj te njihove želje

79

svetemu Očetu Piju IX. pokloni, in novo za¬
vezo s svetim apostoljskim stolom dovrši.
— Vse prikazni jutrovih krajev, ki so do-
zdaj odločeni in našej svetej cerkvi sovražni
bili, nam veselo obetajo, da hoče bolje biti,
se razgreti razpornikov ledeno srce, in ža¬
lostna stena podreti, ktera nas je doslej ločila.

Pa tudi po Nemškem, Franco¬
skem in Angleškem  kristoljubne duše
Božji duh budi, da za poedinjenje raz¬
kolnikov molijo, in si prizadevajo do¬
kazati, da ima sveta cerkev, nevesta Kri¬
stusova edina biti. Trije škofje na Nem¬
škem : Monastirski, Ilildesheimski in Pa-
derbornski, so povabili sosedne škofe, naj
se združijo za poedinbo izhodne ali grške
ločene cerkve z vesoljnim Očetom pravo¬
vernih kristjanov, z Rimskim papežem.
Kakor smo mi Slovenci sveta brata Ci¬
rila in Metoda patrona naše braterne iz¬
volili, ki sta se temu žalostnemu raz-
porstvu ravno o njegovem začetku ustav¬
ljala in spreobrnjene Slovane v krilo
edinoprave cerkve vodila, tako Nemci
svetega Petra v pomoč svoje družbe kli¬
čejo , ki je začetnik in skala naše svete
katoliške cerkve. Svoj sveti namen do¬
seči, hočejo naravnati dnevnik ali časo¬
pis , v kterem bodo učeni možje pojas¬
njevali, v kterih rečeh se odkrušeni staro-
verci od nas ločijo, pa tudi dokazovali
po pričbah svetih cerkvenih očetov tiste,
kteri so popred žalostno ločbo učili; pa
tudi iz lastnih pisem starovercev raz¬
lagali, da trdovratni razkolniki sedanjih
dni nemajo prav, ko se branijo poedinje-
nja, in sveto rimsko cerkev neprenehoma
po svojej hudej navadi zabavljajo in grdo
črtijo. — Sveti oče papež Pij IX. so
3. maja 1858 Nemcem to bratovščino sv.
Petra potrdili in z ravno tistimi odpustki
obdarovali, kakor našo bratemo sv. Ci¬
rila in Metoda, ker obedve eden in ravno
tisti namen imate.

Tako je naša bratovščina tudi sestro
in tovaršico dobila, kar hočemo tudi s
hvaležnim srcem za lepi sad svoje zdru¬
žene molitve spoznati.

Ne opešajmo zatorej ljubi bratje in
sestre pobožne družbe sv. Cirila in Me¬
toda, v prisrčnih molitvah za spreobrnjenje
ločenih starovercev; prizadevajmo si tej
pobožnej družbi pa tudi še udov pridobiti,
ker veče je število hrabrih vojščakov,
mogočnejša je njih orožja moč, obilnejše
so množice pobožnih bratov in sester mo¬
litve za poedinjene odkrušenih, poprej
bomo uslišani. Ne naveličajmo se, to
duhovno vojsko srčno in pogumno voj¬
skovati sosebno sedanje dni, ker se je
tako-rekoč v srci katoliške cerkve, na
Laškem, da celo v Rimu divji razpor
vnel, ki zdaj tam edinost vere in lju¬
bezni trga, kjer se je dosihmal nad edi¬
nostjo čuvalo; ker začenja krivovera zdaj
strupno seme svojih zmot in zvijač tam
sejati, kjer je večni Pastir naših duš ne¬
premagljivo skalo resnice postavil. —
.Veselite se nebesa! zemlja raduj se!
podrta je stena, ktera je zahodno cerkev
od izhodne krušila. Mir in edinost sta se
zopet povrnilatako  so nekdaj očetje
vesoljnega Florentinskega zbora veselo
klicali, ali prehitro, ker so razkolniki
vendar le še v svojem razporu trdovratni
ostali.

Večni Bog daj, da bi se to zdaj,
in skoraj zgodilo. Povzdignimo zatorej
srca in roke k Bogu, in molimo : „0 Bog,
kteri si nas po sv. bratih, Cirilu in Me¬
todu k edinosti vere poklical, zedini zopet
odločene brate in sestre naše k svojej sv.
kat. cerkvi, naj bode kakor v nebesih,
tako tudi na zemlji le en hlev in en
najvišji Pastir. Za to Te prosimo po za-
služenji Jezusa Kristusa, po prošnji Ma¬
rije Device, sv. Cirila in Metoda, in vseh
Tvojih svetnikov. Amen.*


KAZALO

Xr

nfcir«^

narodna in univerzitetna knjižnica