Poštnina plačan« v totovlnl. LETO XLVI. ŠTEV. 5 6. Slovenski Pravnik Glasilo društva »Pravnika" v Ljubljani VSEBINA: 1. Univ. profesor Aleksander Maklecov: Očuvalne odredbe modernega prava (Dalje) 137 2. Dr. Avgust Munda: Zaščita časti po novem kazenskem zakonu (Konec) 152 3. Dr. Stojan Bajič: Delovno pravo v novem obrtnem zakonu 165 4. Dr. VI. Rupnik: Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov 178 5. Književna poročila 182 6. Razne vesti 193 PRILOGA: Odločbe kasačijskega sodišča v kazenskih stvareh II (štev. 203—211). V LJUBLJANI 1932 Urednik: Dr. Rudolf Salovlc Natisnila Narodna tiskarna — Predstavnik Prane 3ezeriek Rokopisi naj se pošiljajo: Uredništvo »Slovenskega Pravnika« v Ljubljani, Bleiweisova cesta 16/1. Slovenski Pravnik Leto XLVI. Ljubljana, aprila 1932. Št. 5.-6. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. Univ. prof. Aleksander Maklecov. (Dalje.) III. del. Občne določbe kazenskega zakonika in očuvalne odredbe. § 1. Splošne pripombe. Kakor znano, norme o očuvalnih odredbah v okviru kazenskega zakonika daleč niso tako podrobne kot kazenskopravne določbe v ožjem pomenu besede. Nepopolnost re-glementacije očuvalnih odredb je značilna ne samo za k. z. in k. p. kraljevine Jugoslavije, marveč za večino novejših kazenskih zakonikov in načrtov.1 Kakor smo že prej omenili, vsebuje le novejši italij. k. z. iz 1. 1930 v svojem 8. oddelku občne predpise o očuvalnih odredbah (Sezione I. Dis-posizioni generali. Čl. 199—214) in šele na to posebne določbe o poedinih vrstah očuvalnih odredb (Sezione II. Dis-posizioni speziali. Čl. 215—240). V našem k. z. so dotične občne določbe deloma uvrščene v posebno IV. poglavje (§§ 50—60 k. z.), deloma pa so 1 »Dem ikunitigen Dogmatiker envachst daraus eime neue Aufgabe. Er wdrd der Theorie der Strafe eine Theorie der Sicherjng an die Seite stellen miis.sen; sein »Allgemeimer Teil« wird neben strafrechtlichen Grundsiitzen, auch die Lehre von dem Wesen und den Voraussetzungen der Sicherungsmittel, die Lehre von Bemessoing, Vollzug und Aufhebung dieser Massregeln zu enthalten haben.« Exner. De Theorie der Siche-rangsmittel. 1914. (Vorsvort). Motivi nemšiko-avstrijskega m. ik. z. iz 1. 1927 (str. 45) posebno poudarjajo, da »mit der NVesemsverschiedeoheit von Strafen und skhernden Massnahinisn hangt es zusammen, dass verscfoie-dene fiir jene geltein.de Bestimmumgen auf diese nicht an\vendbar sind und durch Sondervorschriften ersetzt werden miissen«. 10 138 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. raztresene po drugih poglavjih občnega dela k. z. Nekaterih zelo važnih vprašanj, ki se tičejo očuvalnih odredb, se naša kazenska zakonodaja vobče ni dotaknila, tako da imamo v tem pogledu prave vrzeli. Nalična uporaba določb k. z. o kaznih v pogledu očuvalnih odredb ne bi bila v skladu niti s splošno veljavnim načelom, ki zabranjuje naliko pri razlagi materijalnoprav-nih kazenskih določb, niti z načelnim razlikovanjem teh institutov (gl. I. del naše razprave). V nadaljnjih izvajanjih skušamo nodati kratek pregled osnovnih vprašanj v sistemu očuvalnih odredb tako onih, na katera odgovarja naše pravo s pozitivno normo; kakor tudi tistih, ki so v našem pravu ostala brez točne reglemen-tacije. § 2. Načelo materijalnopravne zakonitosti in očuvalne odredbe. Z osebnimi očuvalnimi odredbami hoče država ščititi družbo pred zločinskimi dejanji socijalno nevarnih oseb. Ta velevažna naloga vendar še ne opravičuje uporabe poljubnega sredstva v to svrho. Kakor sicer stavi moderna pravna država neke meje tudi v tem pogledu. Kot vodilno načelo je ideja smotrene koordinacije socijalnega in individualnega načela, načela socijalne zaščite in načela državljanske svobode. Spričo tega .prepušča pretežna večina zakonodaj določitev očuvalnih odredb sodnim organom, praviloma kazenskemu sodišču, a ne upravnemu oblastvu.2 Na ta način izključuje država načeloma vsako samovoljo in diskrecionar-nost pri uporabi sredstev, ki so zvezana z znatno omejitvijo državljanske svobode. Iz istega razloga uveljavlja kazenska zakonodaja glede očuvalnih odredb načelo stroge zakonitosti v materijalnopravnem pomenu besede. Načelo: nulla poena sine lege velja mutatis mutandis tudi za očuvalne odredbe. V tem smislu se je glasila resolucija II. konference za kodifikacijo kazenskega prava v Rimu (1928): »Nul ne peut-etre soumis a des mesures de surete qui ne soient pas expressement etablies par la loi, et hors des cas prevus par 2 Od tega načela žal odstopa »Predlog zakona o istupima za kralje-vinu SIHS«. Br. 38564. 7. juna 1926: § 192 tega načrta se glasi: »Ako se po nahodjenju vlasti ima da izreče protiv izvršiioca istuipa koja mera bez-bednosti, nju če ova izreči«. O obsegu uporabe očuvalnih odredb pri prekrških gl. § 18 istega načrta. Gl. tudi opombo 19 a! Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 139 la loi.«3 Kot zakonski predpis je to načelo oblikovano v čl. 199 italij. k. z. iz 1930. Svrha take norme je, da je izključena možnost za uporabo očuvalne odredbe, ki ni kot taka določena v kazenskem zakonu. Če n. pr. očuvalna odredba poroštva miru (cautio de non offendendo, Friedensburgerschaft) ni uvrščena med očuvalne odredbe v našem k. z., potem bo določitev tega sredstva pomenila prekršitev materijalnega kazenskega zakona. Na drugi strani zahteva to načelo, da se naj očuvalne odredbe uporabljajo le pod tistimi pogoji, ki so za vsako izmed njih določene v zakonu. Tudi tisti kazenski zakoniki, ki, kakor jugosl. k. z., nimajo posebne določbe, ki bi bila slična čl. 199 italij. k. z., stoje vendar na istem stališču. Skušali smo dokazati to že v drugem delu naše razprave. Mnenja smo, da bi bilo vseeno treba pri bodoči nove-lizaciji naše kazenske zakonodaje izrecno oblikovati to načelo v besedilu k. z. Le z nejasnostjo, ki se opaža v tem pogledu, se da najbrže razložiti že prej omenjeno dejstvo, da je uredba o izv. očuvalnih odredb uvedla contra legem policijski nadzor (»poostren zaščitni nadzor, ki ga vrše izjemoma policijska oblastva«, § 63, odst. 1, t. 5 cit. uredbe, primerjaj tudi § 28, odst. 3 z. izv. k.), kljub temu, da ga naš k. z. ne pozna ter ga je iz tehtnih razlogov zavestno izločil iz seznama očuvalnih odredb.4 § 3. Časovna veljava kazenskega zakona zakona glede očuvalnih odredb. O časovni veljavi kazenskega zakona v pogledu očuvalnih odredb vsebuje naš k. z. pozitivno normo y § 2, 2. odst. k. z. 3 Teectes des resolutiens votees par la Il-me Comference interna-trionale de codificatiom penale de Rome: »Reviue internationale de Droit penal«. 5-me Annče. — N 3. 3-me Trimestre 1928. St. 253. »Die siobernden iMassinahmen greifen so tief in de Freiheit des Burgars ein, dass der Grundsatz strikter Legalitat h.insichtlich ihrer noch vvdchitiger ist als hins'ohtlich der Strafem.« Dr. Theodonr Rjittler. Freiheit umd Gebundianheit des Richrf. »Sohueiz. Z. f. Strafrecht«. 46. Jg., 1. Haft, 1932. Str. 51. 4 »iZaštitmi nsdzior... je jedna od vrlo važnih budučih mera kojima se hoče da otpočne borba protiv ponovnog kriminaliteta, i u svome značaju ovako zamišljen zaštitnii nadzor ima da zameni do sada šteteio pro-vodjeni policijski nadzor, koji u svojoj sadržimi ne sme, da dodje u sistem ni kazni ni zaštitn:h mera«. Expose g. dr. Dušana Subotiča... o 10*. 140 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. »Če se kazenski zakon po storjenem kaznivem dejanju izpremeni, se uporablja milejši zakon. Očuvalne odredbe se uporab ljajo po novem zakonu, naj si ne bi bil storilec po njem obsojen na kaze n.« Isto načelo uveljavljajo tudi novejši osnutki kazenskih zakonikov. Nemško-avstr. n. k. z. iz 1. 1927 ga oblikuje v bolj splošni obliki. »Ueber Massregeln der Besserung und Sicherung ist nach dem Gesetze zu entscheiden, das zur Zeit der Entscheidung gilt« V čehosl. osnutku k. z. iz 1. 1926 ni specijalne določbe o časovni veljavi kazenskega zakona v pogledu očuvalnih odredb, ker je ta osnutek sprejel kot splošno načelo, da se dejanje presoja po zakonu, veljavnem ob času sodbe (»podle zakona platneno v dobe rozsudku«, § 2, odst. 2 čsl. n. k. z.). Stališče našega k. z. je utemljeno v obrazložitvi n. k. z. 1922 s temi-le razlogi: »Usvojen je iz razloga pravičnosti princip, da kazneni zakoni imajo povratnu silu samo on-da, ako su blažiji. No u pogledu mera bezbednosti imaju ... uvek povratnu silu, pa ma se krivac osudio po starom kaz-nenom zakonu. Ovako je propisano s obzirom na to, što je merama bezbednosti izključivi cilj zaštita od opasnih kri-vaca, a pretpostavka je, da nov zakon savršenije odredjuje te mere.«5 V našem pravnem slovstvu zavzema kritično stališče napram določbi § 2, odst. 2. k. z. le prof. Čubinski. Označuje ga kot »vrlo striktno i suviše formalno shvatanje« in misli, da »trebalo bi i na mere bezbednosti proširiti pravilo, koje dopusta povratnu snagu samo za blaže nove zakone, i to iz istih razloga, iz ko jih nije dopušteno kažnjavanje po ovom strožijem zakonu.«6 Temu stališču ni moči pritrditi. Karakteristična za novo dobo je vprav nasprotna težnja, da naj se retroaktivna moč prizna ne samo novim milejšim, temveč tudi novim strožjim zakonom, celo, če gre za kazen, seveda s pridržkom, da je bilo dotično dejanje kaznivo tudi po zakonu, veljavnem ob času storitve. Na to stališče so se postavili že predrevolucijski ruski k. z. iz 1. 1903, kazenski zakoni predlogu kaznenog zakoTnika. Beograd 1926. Str. 8. Gl. tudi dr. M. Čubinski. Uloga policijske vlasti u vezi sa novom kaznenom i sudskom reformom »Policija«:. ,1931, br. 11—14, str. 536 in nasl. 5 Kratko objašnenje projekta k. z. za Kraljevinu S(HS od 1922 g. str. 89. 6 Dr. M. Čubinski. Komentar. Opšti deo. Str. 32. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 141 nekaterih švic. kantonov in češkoslovaški n. k. z. iz 1. 1926. Izčrpno obrazložitev tega naziranja najdemo v klasičnem delu Bindinga »Die Normen und ihre Uebertretung«. Njegov zaključek se glasi: «Der Staat... greift zum neuen Strafgesetz, \venn die Waffe des alten za scharf, zu stumpf oder zu kurz war.«7 Nič manj odločno brani to načelo Tra-ger: »Unvviirdig seiner Stellung als der des Gesetzgebers eines Rechts- und Kulturstaates ware es, wenn er (der Ge-setzgeber) aus unbegreiflichem Misstrauen in seine eigene Unparteilichkeit Bedenken tragen wollte, von seiner neu gewonnenen besseren Einsicht den moglichst ausgedehnten Gebrauch zu machen.«8 Tem splošnim razlogom se pridružujejo še posebni razlogi, ki upravičujejo uporabo novega zakona glede očuvalnih odredb. Specifičen smoter le-teh je specijalna prevencija, ki upošteva bodočnost. Ako je zakonodajec priznal, da so nova sredstva očuvalnega značaja bolj primerna ter obetajo večji uspeh kot prejšnja, ni nobenega tehtnega razloga, da se ne bi uporabljal novi zakon, ki določa ta nova smotre-nejša sredstva. Sicer bi zakonodajec ravnal kot zdravnik, ki se poslužuje še vedno prejšnjih zastarelih metod zdravljenja, kljub temu, da so med tem časom bile vpeljane nove učinkovitejše metode. Pozabiti ne smemo nadalje, da se določajo osebne očuvalne odredbe ne samo v javnem interesu, temveč tudi v interesu očuvanca samega. To velja zlasti za take odredbe kot prisilno zdravljenje, zaščitni nadzor, prepoved obiskovanja krčem in slično. Kakor je bilo že omenjeno, uveljavlja naš k. z. tradici-jonalno stališče (uporaba le milejšega novega zakona) le v pogledu kazni, glede očuvalnih odredb pa izvaja načelo, po katerem se le-te odredbe uporabljajo praviloma po novem zakonu. (Izjemo tvori z. o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929 (čl. 4) »Službene Novine« z dne 3. aprila 1929, št. 78/XXXII »Uradni List« z dne 15. aprila, št. 161/40.) 7 Dr. K. Bi n d in g. Die Normen und ihre Uebertretung. I. Bd. Leipzig. 19212. Str. 178. 8 Dr. Lwdwiig Triiger. Die .zeitLiohe Herrschaft des Strafge-setzes. Vergl. Dirstellung. A. T. VI. Bd. Str. 359. — Gl. tudi E. Ha f ter. Gesetzesanderun.g und milderes Recht. Ziirich, 1928, str. 15. Dr. T h. R i 111 e r. Zeitliches und riiumliches Geltungsgebiet v zbirki: Der deut-sche StrafgesetzentAvurf, hgg. von Prof. Gleispach. 1921. Str. 47. — Mih. P. Jovanovič. Retroaktivnost krivičnih zakona. »Arhiv za pravne ! društvene nauke«. 1920. Str. 11. 142 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. Nejasno besedilo 2. odst. § 2. k. z. povzroča dvome pri razlagi tega odstavka. Tako se nam zdi sporna teza, da bodi izrečena očuvalna odredba po novejšem zakonu, veljavnem ob času sojenja, tudi tedaj, če se po zakonu, veljavnem za časa storitve, sploh ne bi moglo neko dejanje kaznovati, ker je prejšnji zakon v tem oziru milejši in dotič-nega dejanja sploh ni kaznoval. (Dolenc, Tolmač, str. 19.) Mnenja smo, da vsebina 2. odst. § 2. k. z. ne opravičuje takega zaključka. Stavek: »Očuvalne odredbe se uporabljajo po novem zakonu, najsine bibilstorilec po njem (po novem zakonu! A. M.) obsojen na kazen« znači, da je uporaba očuvalne odredbe, ki je zakon za časa storitve dejanja ni določal, dopustna tudi tedaj, če je bil do-tičnik oproščen zaradi nevračunljivosti po novem zakonu (§ 280, odst. 3 k. p.). Če pa dejanje ob času storitve vobče ni bilo kaznivo in je bilo penalizirano šele po zakonu za časa sojenja, se očuvalne odredbe ne smejo uporabiti. Za uporabo osebnih očuvalnih odredb po novem zakonu je pogoj, da je bilo dejanje, v katerem se razodeva storilčeva nevarnost, kaznivo tako za časa storitve, kakor tudi za časa sojenja, najsi ne bi bil storilec obsojen na kazen po novem zakonu zbog nevračunljivosti. Predpis, da se očuvalne odredbe uporabljajo po novem zakonu, ne omaja načela fakultativne določitve nekaterih izmed teh odredb. Kolikor so fakultativne, odvisi njih določitev v vsakem konkretnem primeru, to se pravi tudi pri uporabi očuvalne odredbe po novem zakonu, od svobodnega preudarka sodnika, ki upošteva v prvi vrsti storilčevo nevarnost. Očuvalne odredbe se ne dajo tako točno hierarhično, to se pravi glede na njih relativno strogost, razvrstiti kot kazni. Vendar razlike v relativni strogosti očuvalnih odredb ni moči zanikati. Jasno je n. pr., da je zaščitni nadzor manj strogo očuvalno sredstvo kot oddaja za zavod za očuvanje, odnosno da je pridržba po prestani kazni po § 51 k. z. že glede na dobo trajanja strožje sredstvo kot oddaja v prisilno delavnico. Pravilo, da se očuvalne odredbe uporabljajo po novem zakonu, je pojmovati torej v tem smislu, da se mora, odn. more očuvalna odredba izreči po novem zakonu tudi tedaj: 1. če je zakon za časa storitve dejanja določal milejšo očuvalno odredbo v primeru z zakonom, ki velja ob času sojenja, odnosno 2. če prejšnji zakon vobče ni določal očuvalne odredbe, pa jo je uvedel šele zakon, veljaven ob času sojenja. Predpis 1. odst. § 2 k. z., po katerem se milejši zakon uporablja, če se kazenski zakon po storjenem dejanju iz- Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 143 premeni, utegne vplivati na določitev očuvalnih odredb tedaj, kadar odvisi uporaba očuvalne odredbe med drugim tudi od kvalifikacije dejanja, odnosno od obsodbe na kazen določene vrste (n. pr. § 51., odst. 1 k. z.) Če se je n. pr. dejanje po zakonu ob času storitve smatralo za zločinstvo, po novem zakonu pa se kvalificira kot prestopek, potem oču-valna odredba pridrževanja po prestani kazni ne pride do uporabe, najsi bi bili podani vsi drugi pogoji iz § 51. k. z. § 4. Izjeme pri uporabi očuvalnih odredb glede na osebe. A. Inozemci. Dočim je t. zv. mednarodno kazensko pravo podrobno in sistematično izdelano v pozitivnem pravu in v doktrini, se mednarodno pravo, ki se tiče očuvalnih odredb, nahaja le v začetkih. Če se ozremo na novejše kazenske zakonike in načrte, se takoj prepričamo, da se dotična vprašanja obravnavajo v njih le fragmentarno. Vzroka za tako pomanjkljivost ni težko najti. Očuvalni elementi v modernem kazenskem pravu tvorijo zaenkrat le neke vrste »ap-pendix«, tujerodni dodatek v organizmu kazenskega prava. Pri sestavljanju kazenskih zakonikov misli zakonodajec v prvi vrsti na tradicijonalne kazenske institute, glede odredb očuvalnega značaja pa se omejuje le na najbolj nujne, ponekod pa nanje naravnost pozablja. Take vrzeli v sistemu modernega prava, kolikor se tiče očuvalnih odredb, opažamo na več mestih. V novejši teoriji gredo mnenja glede tega, ali naj se očuvalne odredbe uporabljajo tudi proti tujcem, vsaksebi. Nekateri pisatelji so mnenja, da je edina oču-valna odredba, ki je primerna za tujce, izgon tujca iz domače države. Izgon naj se določa proti tujcem vselej, kadar se proti domačinom uporabljajo druge osebne očuvalne odredbe, ki so zvezane z znatnimi stroški za domačo državo. Najbolj odločno brani to naziranje Zimmerl.9 Nasprotno stališče meddržavne solidarnosti je zagovarjala že večkrat omenjena konferenca za kodifikacijo kazenskega prava v Rimu. Dotična resolucija te konference se je glasila: »Les mesures de surete sont applicables a tous, citovens 9 »Es ist durchaus nicht einzusehen, \varum sich ein Staat auch mit der 'Bekarrtpfung der Geiiihrl:cihkeit von Auslandern belasten soli, wo doch der viel einfachere \Veg der Aus\veisung zur Verfugung steht, um sie loszuvverden. Sowedt braueht schliesslich die internation.ale Solidaritat nicht zu gehen. Jeder Staat moge die Gefaihrlichkeit seiner Staatsbiirgej selbst bekampfen.« Zimmerl. op. cit., str. 334. 144 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. ou etrangers, qui se trouvent sur le territoire de 1' Etat et auxquels la loi penal est applicable.«10 Izmed novejših kazenskih zakonikov vsebuje splošne določbe o tem predmetu italij. k. z. (čl. 200, odst. 3 in 4): »Očuvalne odredbe se uporabljajo tudi proti tujcem, ki se nahajajo na ozemlju države. Vendar uporaba očuvalnih odredb za tujce ne ovira njihovega izgona iz državnega ozemlja po zakonih za javno varnost.« V našem k. z. pogrešamo splošne norme v uporabi očuvalnih odredb proti tujcem. Načelno velja tudi tu teritori-jalni princip v smislu § 3 k. z.: »Na vsakogar ki stori v kraljevini Jugoslaviji kaznivo dejanje, se uporablja ta zakon.« Vendar vsebuje IV. poglavje občnega dela k. z. še speci-jalne odredbe o tem predmetu. Očuvalna odredba pridržbe po prestani kazni po § 51 k. z. se sme uporabiti le napram domačemu državljanu, ne pa napram tujcu.11 Po drugi strani pa je očuvalna odredba izgona iz kraljevine Jugoslavije za določeno dobo ali za vselej po § 57., 4. odst. k. z. (gl. tudi § 423 k. p.; § 62, odst. 3. z. izv. k,) namenjena le tujcem. Predpis, da je nedopustno pridržati tujca po prestani kazni, je naš k. z. prevzel iz I. (srb.) n. k. z. iz 1. 1910. (§ 63). Motivi tega osnutka so naglašali, »da se ove mere mogu pod-uzeti samo prema srpskom državljanu, jer tudjinac ima biti proteran.« Vse druge očuvalne odredbe so načelno dopustne po našem k. z. tako proti domačim državljanom, kakor tudi proti tujcem. Kot glavni razlog, vsled katerega se neke očuvalne odredbe določajo le proti domačim državljanom, se običajno navaja, da zahtevajo znatne izdatke od strani domače države. V tem pogledu naš k. z. ni povsem dosleden. Ni uvideti, zakaj je izključena pridržba tujcev po prestani kazni, dočim je n. pr. oddaja za nedoločen čas nevračun-ljive in manj vračunljive osebe v zavod za zdravljenje ali čuvanje dopustna tudi proti tujcem.12 10 Textes des resolutions .... Str. 253. 11 Contra dr. D1. Subotič v svojem poročilu X. kongresu za kazensko pravo v iPrag:. Str. 4. 12 »\Vahrend ..... nach mcderner Auffassung Inlander und Aus- lander beziiglich der in Inland begangenen Delikte strafrechtlich gleich-gestellt sind, so ist eine analoge Regelung fiir die sichernden Massnah-man keinesvvegs selbstverstandlich.« Izgon je najcenejše in najbolj enostavno s redstvo v tem pogledu: »... So liegt der Gedanke nahe, es gegen den gemeingefahrliohen Auslander stets anzuwenden und die komplizierteren und kostspielgen Vorbeugungsmittel auf Inlander zu Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 145 Bodi omenjeno ob tej priliki, da je jugosl. k. z. izmed prvih evropskih k. z. uvedel v širokem obsegu sistem očuvalnih odredb. Načela vzajemnosti tu ni moči izvajati proti onim državam, ki tega instituta ne poznajo. Mednarodne konvencije se morajo v bodoče v tem pogledu dopolniti in sicer kolikor je mogoče po načelih meddržavne solidarnosti, kajti borba zoper nevarne zločince je skupna naloga vseh kulturnih držav. (Gl. o tem: Dr. Palitzsch. Die Bekampfung des internationalen Verbrechertums. Hamburg 1926). V našem k. z. ne najdemo izrecnega odgovora na vprašanje, kako je treba postopati s kaznivimi dejanji, storjenimi v tujini (§§ 5—7 k. z.), če so dani pogoji za uporabo očuvalnih odredb, a po zakonih države, kjer je bilo dejanje storjeno, očuvalne odredbe niso določene. Rimska konferenca iz 1. 1928 je priporočala posebno določbo, da naj se očuvalne odredbe tudi v teh primerih določajo po zakonu domače države: »Quand un fait commis a P etranger est juge, ou juge a nouveau, sur le territoire national, on appli-que les mesures de surete prevues par la loi nationale inde-pendemment du fait si de telles mesures existent ou non dans la loi de P etat ou P infraction a ete perpetree«. (V istem smislu tudi čl. 201 novega italijanskega k. z.)13 Mnenja smo, da za uporabo očuvalne odredbe v pravkar navedenih primerih po našem k. z. ni ovire, če je minister pravde zahteval pregon (§ 9 k. z.) ter so in concreto dani pogoji za uporabo kakšne očuvalne odredbe. Glede možnosti, da se vračuna osebna očuvalna odredba, čeloma ali deloma prestana v inozemstvu, naš k. z. molči, pač pa more sodišče upoštevati ta moment pri presoji vprašanju o umestnosti očuvalne odredbe v konkretnem primeru, če gre za očuvalno odredbo, ki po zakonu ne sme trajati preko določne dobe. B. Jugoslovanski državljani: 1. Vojaški obsojenci. Spričo izrecne določbe § 3 vojaškega k. z. z dne 11. februarja 1930 (»Službene Novine« z dne 24. februarja 1930, štev. 43/XV, »Ur. L« štev. 273/30) veljajo odredbe občnega dela k. z. z dne 27. januarja 1929 tudi za vojaška kazniva dejanja, kolikor ni določeno v vojaškem kaz. zakoniku drugače. Izmed njih se odredbe IV. poglavja o očuvalnih odred- beschraniken.« Tako E x n e r, op. cit., str. 55. Primerjaj tudi § 64 nem-škoavstr. n. k. z. iz 1. 1927. f Textes des resolutioms.....str. 253. 146 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. bah ne uporabljajo za vojaške obsojence, ki prestajajo kazen zaradi vojaških ali zaradi občnih kaznivih dejanj v vojaških zaporih, kolikor se nanašajo te odredbe na oddajanje v prisilno delavnico, na zaščitni nadzor in na izgon.1"3 Legalna opredelba pojma »vojaške osebe« je podana v § 6, 1. odst. voj. k. z.; »nevojaške osebe« pa so vsi tisti, ki niso navedeni v točki 1 § 1. voj. k. z., najsi so državljani kraljevine Jugoslavije ali tujci. Vojaški obsojenci prestajajo kazen v vojaških zaporih v teh primerih: a) pri obsodbi vojaških oseb na strogi zapor do enega leta, če niso bili hkrati obsojeni na stransko kazen izgube čina, službe ali vojaške časti ali častnih pravic (§ 25, odst. 3 in 4 voj. k. z.); b) pri obsodbi na zapor do enega leta pod istimi pogoji (§ 26, odst. 1 in 2 voj. k. z.). Le v navedenih primerih uporaba očuvalnih odredb oddaje v prisilno delavnico, zaščitnega nadzora in izgona proti vojaškim osebam ni dopustna. Sicer pa veljajo tudi za vojaške obsojence splošne odredbe IV. pogl. k. z. z dne 27. januarja 1929. Za nevojaške osebe, obsojene po vojaškem k. z., veljajo določbe IV. pogl. občnega dela k. z. brez izjeme. 2. Otroci in mlajši maloletniki. Nobena izmed osebnih očuvalnih odredb, ki so naštete v § 50 k. z., se ne sme uporabiti proti otroku. To sledi iz § 1, odst. 1. k. p.: »Za kazniva dejanja po občnem kazenskem zakoniku kakor tudi po posebnih zakonih sme izreči kazen in očuvalne odredbe samo pristojno sodišče na pod-stavi kazenskega postopanja, pokrenjenega in izvedenega po tem zakonu.« Otroci pa so absolutno kazensko neodgovorni ter se proti njim ne uporabljajo norme kazenskega postopanja (§ 26, odst. 1 k. z.). Prisilno vzgajanje otrok odreja varstveno sodišče. Edina očuvalna odredba, ki bi bila še primerna za otroke, je zaščitni nadzor. Toda tudi ta odredba de lege lata ne 13a »Kako vojni osudjeinici kazne za vojna ili opšta krivična dela izdržavaju u vojnim zaporima, ako siu kažnjana do godine dana strogog zatvora ili zatvora, sem slučaja osude ma strogi zatvor ili sa gubitkom čina, službe ili vojničke časti ili časnih prava, to bi bilo neoportuno vojna lica upučivati u zavod za rad i primenjivati nad njima mere bezb edinost i u ipogledu zaštitnoig nadzora i proterivanja, več samo pri veoim osudama treba dalje staranje u ci 1 jiui lečenja i popravke nad njima da vodi gradjanska državna vlast.« Dr. Časlav Nikitovič. Vojni krivični zakonik za Kraljevinu Jugoslaviji! sa komentarom. Beograd. 1930. Str. 7. — A. M a k 1 e z o w. Das neue Militarstrafgesetzbuch Jugoslaviens. »Zeitschr. fiir die gesammte Str. RW.« 1931. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 147 more priti do uporabe, ker izreka postavitev pod zaščitni nadzor kazensko, a ne varstveno sodišče. Sicer določa § 26 k. z. nadziranje tudi proti otroku, kolikor gre za izročitev otroka roditeljem ali varuhom (skrbnikom) ali šolskemu oblastvu, da ga n a d z i r a j o (§ 26, odst. 2 k. z.), vendar formalno je to posebne vrste vzgojno nadziranje, a ne zaščitni nadzor v smislu § 56 k. z. Tudi nova avstrijska zakonodaja razlikuje vzgojni nadzor od zaščitnega (Erziehungsaufsicht — Schutzauf-sicht).14 Vprašanje, ali so očuvalne odredbe dopustne proti mlajšim maloletnikom, je bolj zamotano. To je razvidno že iz kontroverze, ki je nastala med komentatorji našega k. z. Komentar Zganec-Žorž brani namreč stališče, da se smejo tudi proti mlajšim maloletnikom uporabljati očuvalne odredbe pridrževanja po prestani kazni in oddaje v prisilno delavnico, toda le v primeru § 28, odst. 7 k. z., očuvalna odredba oddaje v zavod za zdravljenje ali za čuvanje pa vselej, če so podani drugi zakoniti pogoji za to.1" Prof. Čubinski je glede očuvalne odredbe iz § 53 k. z. istega mnenja, pač pa ugovarja odločno, da bi bilo dopustno pridrževati mlajše maloletnike po prestani kazni in jih oddati v prisilno delavnico.16 14 Dr. Ferdinand Ka dečka. Das dsterre chische Jugend-gerichtsgesetz. \Vien. 1929. Str. 58. 15 Glede oddaje v zavod za zdravljenje ali za čuvanje po § 53. k. z. pravi ta komentar tole: »Držimo, da se i ova mera može izreči i prema mladjem imaloletniku, li to i vam slučaja iz al. 7, § 28, jer se i kod njega mogu steči sve zakonske predpostavke za nju, a to tim više, što se ova mera obično donosi prema licima, protiv kojih se ne izreče kazna. Za mladje maloletnike izreči če se ova mera bezbednosti onda, ako nema predpostavke ni za jednu meru prema mladjim maloletnicima iz al. § 28, a potrebna, je ova mera brezbedncsti.« Dr. Žgamec-Žorž. Komentar Str. 139. 18 »Obratno m šljcnje, — pravi Oubiinsiki, — ne može biti usvojeno, jer je naš novi zakonik potpuno odvojio maloletnike u zasebnu grupu i dao je za njih naročite propise u z.asebnom odeljku o »odgovornosti maloletnika«, kategorički naglasivši, da čak i stariji maloletnik ne može biti osudjen na gubi tak časnih prava, dakle nikad se ne može smatrati kao opasan po društvo.« Kar se pa tiče pridrževanja po prestani kazni po § 51 k. z., naglasa avtor še posebej, da »čak i praktički ne da se zamisliti, da. b: lice do svoga punoletstva moglo biti tri puta osudjcno 148 Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. V tem sporu je stališče, ki ga brani prof. Čubinski, edino pravilno in sicer ne samo s kriminalno-političnega vidika, temveč tudi de lege lata. Pridrževanje po prestani kazni in oddaja v prisilno delavnico sta očuvalni odredbi, ki sta prikrojeni za posebno nevarne odrasle zločince. Za-konodajec določa za zanemarjene in moralno pokvarjene mlajše maloletnike posebne ustanove: zavode za vzgajanje in poboljsevanje. Namen teh zavodov je, s poukom, vzgajanjem, strogostjo in redom kakor tudi z navajanjem na delavnost, poboljšati svoje gojence ter jih izobraziti, da postanejo koristni člani človeške družbe. (Čl. 2. uredbe o ustanavljanju in delovanju drž. zavodov za vzgajanje in pobolj sevanje otrok in mlajših maloletnikov. Št. 5297 »SI. Novine« od 31. jan. 1930, št. 23/IX, Ur. L. št, 131/30.) Prav tako je namen izvrševanja kazni nad mlajšimi in starejšimi maloletniki vzgajanjem pobolj sevanje in njih usposabljanje za samostalno delo in pošten način življenja, ko odidejo v prostost (§ 1 uredbe o vzgajanju in pobolj sevanju starejših maloletnikov, obsojenih na kazen na prostosti, št. 5298 (»Služb. Novine« z dne 31. januarja 1930, št. 23'IX, »Ur. L« z dne 12. februarja 1930, št. 132/30). Uporaba pridrževanja po prestani kazni ni dopustna ne-le proti mlajšim, marveč tudi ne proti starejšim maloletnikom, ker je ta najstrožja očuvalna odredba, namenjena naj trdovratne j šim in najnevarnejšim zločincem z ukoreninjenim zločinskim značajem. Tudi praktično seveda ni upoštevna pri maloletnikih. V pogledu na oddajo v prisilno delavnico pa je treba opozoriti predvsem na to, da so proti mlajšemu malolet-niku, ki se vda pijančevanju, nemoralnemu ali vlačugar-skemu življenju, določene vzgojne odredbe (§ 449, odst. 2 k. p.). Celo zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi določa v takih primerih za maloletne osebe vobče oddajo v zavod za vzgajanje, a ne v prisilno delavnico. (Čl. 12, odst. 2 nav. zakona.) (Glej tudi čl. V. razporeda za oddajanje oseb v zavode za izvrševanje očuv. odredb z dne 29. dec. 1929, št. 107, 271.) Oddaja v prisilno delavnico ne samo mlajšega, marveč tudi starejšega maloletnika, bi nasprotovala ideologiji našega mladinskega kazenskega prava, ki uveljavlja glede maloletnikov povsem drugačna načela kot glede odraslih ter ustvarja sporedni sistem posebnih vzgojnih in poboljševalnih zavodov za mlajše malo- na robiju, izdržati poslednju kaznu i opet izvršiti zločinstvo.« Dr. M. Čubinski. Komentar. Opšti deo. Str. 150. 152. Očuvalne odredbe v sistemu modernega prava. 14» letnike in poseben način izvrševanja kazni na prostosti za starejše maloletnike, odn. tudi za mlajše (§ 28. odst. 7 k. z.).17 V določbah naše preosnovane kazenske zakonodaje glede odgovornosti maloletnikov opažamo še eno bistveno vrzel. K. z. in k. p. določata vzgojne odredbe napram mladim delinkventom, zlasti napram onim, ki so zanemarjeni ali moralno pokvarjeni. Ni pa urejeno v naši zakonodaji vprašanje, kako je treba postopati, kadar gre za duševno bolne in psihopatične otroke in mlajše maloletnike. Dočim določa n. pr. češkoslov. zakon o mladinskem sodstvu poleg vzgojnih ukrepov tudi zdravstveni (»lečebna opatfe-ni«), nemški Reichsgesetz fiir Jugendwohlfahrt z dne 9. julija 1922 pa vsebuje določbo o oddaji maloletnika v speci-jalni zavod za mlade psihopate,18 pogrešamo v naši kazenski zakonodaji sličnih določb. 2e penitencijarni kongres 1. 1910 v Washingtonu in 1. 1925 v Londonu sta obravnavala to važno vprašanje. Posebna resolucija Londonskega kongresa o tem predmetu se je glasila: »Za nevarne mlade abnormalne osebe je potrebno zdravljenje kakor za odrasle, toda v posebnih zavodih, kolikor ne zadostujejo preventivni ukrepi.«19 Splošno je znano, da je vprav med mladimi delinkventi znatno število psihično defektnih, psihopatičnih oseb in slaboumnih. Če taki defekti niso posebno važni, se je mogoče omejiti na splošne vzgojne čdredbe, zlasti če bodo vzgojni 17 Omenimo ob tej priliki, da vsebuje nemški n. k. z. iz 1. 1927 posebno določbo v § 58, odst. 3, k; se glasi: »Ein Minderjahriger, dessen Umterbringung in einem Arbeit&haus fur zulassig erklart \vorden ist, ist in der Regcl statt in einem Arbeitshaus in einer Erziehuings- oder Besserungsanstalt unterzubringen; er kann darin auch nach E.intritt der Vdlljahrigkeit belassen we>rden.xiin osebo storilčevo«. Po našem zakonu pa se začenja ta rok »»od dne«, ko je zaznal...«. Če je torej zaznal za dejanje in storilca drugega marca, mine ta rok ob polnoči drugega junija, zato ker se 2. marec ne šteje v ta rok. Uroševiič, str. 167. 123 Nemški kaz. zak. (§ 198.) izrecno odreja, da je nasprotna tožba dopustna tudi tedaj, če je že minil rok treh mesecev za vložitev tožbe. 158 Zaščita časti j)o novem kazenskem zakonu. Če zapazi sodišče šele med glavno razpravo, da je zasebni tožilec zamudil rok treh mesecev (§ 86., drugi odst., k. z.), zavrne obtožbo po § 276. k. p., ker je imeti, da se je »uvedel kazenski postopek brez zahtevka upravičenega tožilca«. Poizvedbe. V primeru klevete po § 301., tretjem odst., k. z. mora zasebni tožilec na okrožnem sodišču (ne okrajnem!) predlagati, naj izvede preiskovalni sodnik poizvedbe (§ 92., četrti odst., k. p.), v ostalih primerih žalitve časti (§§, 297. — 301. k. z.) pa predlaga na okrajnem sodišču, da se uvede postopek (§ 375., št. 2, k. p.). Zasebni tožilec torej v postopku pred okrožnim sodiščem ne sme vložiti neposredne obtožnice124 brez poizvedb, ker daje zakon to pravico le državnemu tožilcu (§§ 51., prvi odst., 95., četrti odst., 202., prvi odst., 372., prvi odst, k. p.). Poizvedbe v stvareh zasebne tožbe so po vsebini in značaju popolnoma enake preiskavi in se bistveno razlikujejo od poizvedb, ki jih vodi državni tožilec. Državni tožilec je pri poizvedbah izključno dominus litis, njegovi osebi je prepuščeno, kaj poizve, pri katerem oblastvu vrši poizvedbe in kdaj meni, da so poizvedbe končane. Preiskovalni sodnik ne more imeti pomislekov proti umestnosti posameznih poizvedovalnih predlogov državnega tožilca, ker je pri poizvedbah le organ državnega tožilca, pač pa sme imeti pomisleke glede zakonitosti posameznih predlogov državnega tožilca;125 in v tem pogledu sme izzvati odločbo sodišča. Povsem drugačna je stvar pri poizvedbah zasebnega tožilca. Ako ima preiskovalni sodnik pomisleke glede umestnosti posameznih poizvedovalnih predlogov zasebnega tožilca, odloča o tem senat (§ 101., prvi odst., k. p.); oceni sodišča je prepuščeno, kdaj ima poizvedbe za končane (§ 95., četrti odst., k. p.), povsem tako, kakor pri preiskavi (§ 109., prvi in četrti odst., k. p.). Ako umakne zasebni tožilec zasebno tožbo, ustavi preiskovalni sodnik postopek pa § 96., prvi odst, k. p.; prav to velja, če zasebni tožilec v določenem roku ne vloži obtožnice (§§ 51., drugi odst., 95., četrti odst., 109., tretji odst., k. p.). Če ima preiskovalni 124 Odločba stola sedmerice odd. B v Zagrebu z dne 12. marca 1931., Kre 47/31. (Zbirka odločb v SI. P. štev. 200). 125 Določba § 92., tretji odst., k. p. ima le ta pomen, da mora preiskovalni sodnik izvršiti poizvedovalno dejanje v isti obliki, ki jo zakon predpisuje za preiskavo. Zaščita časti po novem kazenskem zakonu. 159 sodnik pomisleke, ugoditi predlogu zasebnega tožilca, da se poizvedbe dopolnijo, predloži spise kazenskemu senatu (§ 109., četrti odst., k. p.). Če meni kazenski senat, da so poizvedbe končane, zavrne nadaljnje dokazne predloge zasebnega tožilca (§ 109., četrti odst., k. p.) in ga pozove, naj v osmih dneh (§ 95., četrti odst., k. p.) vloži obtožnico; če pa meni, da ni povoda za kazensko postopanje (razlogi, navedeni v § 280., prvi odst., k. p.), ustavi kazensko postopanje po drugem odstavku § 108. k. p. Le za ta primer velja navedba § 108., drugi odst, k. p. v drugem odstavku § 96. k. p. S to navedbo hoče zakon očividno povedati le to, da ima zasebni tožilec pri poizvedbah zgolj iste pravice, kakršne ima državni tožilec pri preiskavi; ne more se pa sklepati iz te določbe, da odločaj pri poizvedbah v teh primerih ustavitve kazenski senat, ne pa poizvedovalni sodnik. Zasebni tožilec sme vkljub določbi § 455., prvi odst., k. p., (ki govori le o državnem tožilcu) predlagati poizvedbe tudi proti neznanim storilcem128 (§§ 51., drugi odst., 92., prvi in četrti odst. k. p.), ne more pa v stvareh kaznivih dejanj zoper čast predlagati preiskave (§§ 97., drugi odst., 98., drugi odst., k. p.). Kazniva dejanja zoper čast so zgolj prestopki, ki jih sodi sodnik poedinec. V postopku radi dejanj, za katera je pristojen sodnik poedinec okrožnega sodišča, pa je preiskava dopustna le tedaj, če je odrejen preiskovalni zapor (§ 372., prvi odst., k. p.); ta se pa more ukreniti le, če se je uvedla preiskava na predlog »državnega tožilca« (§ 119., prvi odst., k. p.).127 Določba § 109., tretji odst., k. p. 126 Markovič, str. 171, Amscbl, I. str. 15, št. 6. 127 Nasprotno: Jovan Maksimoviie: Uiloga privatnog tužioca u kri-vično-pravnoj istrazi. Arhiv. 1931., str. 439 in sJ. V tem članku skuša pisec dokazovati, da ima zasebni tožilec tudi v stvareh žalitve časti pravico predlagati preiskavo in preiskovalni zapor. Menim, da pisec nima prav glede na jasno določbo § 119., prvi odst., k. p., ki pravi, da se sme odrediti preiskovalni zapor le, če se je uvedla preiskava po predlogu »državnega« tožilca. Res je, da ni kazenski postoipnik v tem pogledu dosleden, ko rabi n. pr. v § 455., prvi odst., k. p. besedo »državnega tožilca«, ko ni dvoma, da mora veljati ta določba n. pr. tudi za zasebnega tožilca, vendar pa ni tehtnega razloga tolmačiti tudi določbo § 119., prvi odst., k. p. v tem smislu ekstenzivtno. Ni namreč za to dejanske potrebe: Kazniva dejanja, ki se preganjajo po zasebni obtožbi, niso tako pomembna, da bi kazalo, dati zasebnemu tožilcu več pravic, kakor mu jih gre po strogem besedilu zakona. Glede subsidijarnega tožilca pa je poudariti, da sme državni tožilec po § 56. k. p. itak vsak čas prevzeti pregon. 160 Zaščita časti po novem kazenskem zakonu. velja torej samo za subsidijarnega, za zasebnega tožilca pa le v primeru § 324., 325. k. z.128 Pač pa se more preiskovalni zapor odrediti, če to predlaga zasebni tožilec v obtožnici (§ 202., št. 6, k. p,), ker govori § 202., prvi odst, k. p. le o upravičenem tožilcu. Zasebni tožilec tudi v primeru § 206., drugi odst., k. p. ne predlaga, naj se uvede preiskava, ker preiskava ni mogoča v postopku o dejanjih zoper čast, ki jih sodi sodnik poedinec na zasebno tožbo. Ako je treba, da se dokazi dopolnijo, sme zasebni tožilec predlagati le poizvedbe, dasi zakon (§ 206., drugi odst, k. p.) tega izrecno ne dovoljuje. Določba § 206., drugi odst., k. p. ni izjema od določb § 372.. prvi odst., k. p., marveč je § 372., prvi odst., k. p. izjema od določbe § 97., drugi odst., k. p. Stvarno bi pa bil tak predlog tudi brez učinka, ker so poizvedbe v stvareh zasebne tožbe istovetne s preiskavo, ki jo vodi sodišče na predlog državnega tožilca. Prav to velja za obnovo postopka v smislu § 361. k. p.129 v stvareh zasebne tožbe. Tudi pri okrajnem sodišču velja za postopek radi zasebnih deliktov obtožno načelo; po § 387., št. 6, k. p. mora zasebni tožilec na koncu dokaznega postopka staviti končni predlog, sicer se smatra (§ 51., št. 2, k. p.), da se je odpovedal pregonu. Žalitev uradne osebe. Če je predmet žalitve uradna oseba (§ 302. k. z.), se zasleduje dejanje le na predlog po javni obtožbi. V takem primeru je zasebna obtožba nedopustna,130 med dejanji § 302. k. z. in onimi iz §§ 297. do 301. k. z. ne more biti idealnega steka (§ 61. k. z.). Tukaj gre le za nepravo zakonsko konkurenco (princip specijalitete). Seveda pa je dopustno in priporočljivo, da predlagaj zasebni tožilec, če je dvomljivo ali gre za uradno žalitev, sporedno z javnim tožilcem kazenski pregon za primer, ako sodišče ne bi imelo dejanja za žalitev po § 302., k. z.131 Tak eventualni predlog je umesten, da ne poteče rok treh mesecev za zasebno tožbo 128 Kazniva dejanja, ki se preganjajo po zasebni obtožbi so: §§ 256., 292., 297.do 301., 310., 313., 324., 325., 367., 368., 370., 377. Izmed teh utegneao biti zločinstva le dejanja po §§ 324. in 325. k. z. 129 Za primer §§ 364., 365. k. p. pa itak ne velja § 370. k. p., marveč § 411. k. p. 130 O. a. k. z. iz 1. 1909. je to izrecno določal (§ 333.). 131 ČL 54. z. o t. ni derogiran po § 302. k. z. (§ 6., št. 2. uv. zak.)! nasprotno: Čubinski, str. 254. Glej opombo 10! Zaščita časti po novem kazenskem zakonu. 161 (§ 359., štev. 1, k. p.).132 To velja za primer, če je oblastvo predlagalo pregon po § 302. k. z., če pa je nameščenec sam fredlagal, naj se uvede pregon radi kaznivega dejanja po 302., k. z., je tak predlog itak imeti za zasebno tožbo, ako bi državni tožilec odklonil pregon, zasebni tožilec pa hoče nadaljevati postopanje po § 359., drugi odst., štev. 1, k. p. Če se pa tiče žalitev uradne osebe, ki je že umrla, se započne kazenski postopek le na zasebno tožbo. Kazenski zakon namreč določa v § 313., štev. 1, b, da se preganja storilec v primeru § 310. k. z. po zasebni tožbi, ako se žalitev ne tiče članov kraljevskega doma ali oseb, navedenih v § 308. k. z. (citacija § 302. k. z. je najbrže pomotoma izostala!); določba § 313., štev, 2, k. z. pa se nanaša le na žive uradne osebe (nasprotno: Uroševič, str. 450). Če je prvo sodišče oprostilo obtoženca obtožbe radi prestopka po § 297. ali § 301. k. z., prizivno sodišče pa meni, da je dejanje kvalificirati kot prestopek žalitve uradne osebe po § 302. k. z., ne sme po službeni dolžnosti oprostilne obsodbe izpremeniti in izreči zavrnilno sodbo po § 276. k. p., ker bi s tem kršilo načelo reformatio in pejus (§ 327. k. p.). Prav to velja za primer, če oprosti prvo sodišče obtoženca iz razlogov dokazne ocene. V tem primeru ne sme prizivno sodišče, če meni, da je dejanje zastarano, opreti oprostitev na to okolnost, ker bi bil s tem obtoženi na slabšem (§ 338., šesti odst., k. p.), to seveda le, če tožilec tega ne uveljavlja v prizivu. Odškodnina na razžaljeno čast. Kazenski zakon nima nobene materijalnopravne določbe o odškodnini za razžaljeno čast, pač pa odreja zakon o tisku (čl. 62.) odškodnino za kleveto.133 Po § 295., 3. odst., 132 O. a. k. z. 1909. (§ 75., tretji odst.) določa, da ne mine tožbeni rok treh mesecev zasebnega tožilca, preden ne potečejo trije meseci, odkar je bilo ustavljeno postopanje, ki ga, je uvedel javni tožilec; motivi str. 133. Bravtako: o. Čeh. k. iz. (§ 29., drugi odst.); motivi, str 53. Glede javme obtožbe stojita teorija (Lohsing, str. 718, Miarkovič, str. 624) in sodna praksa (odločbi avstr. kas. sodišča, štev. 1039, 1501) na nevzdržnem stališču, da je z zasebno tožbo konzumirana tudi javna obtožba. Državni tožilec, ki za dejanje niti ni vedel, torej ne bi smel zasledovati žalitve po § 302. k. z., ker je sodnik pogrešilo zavrnil zasebno obtožbo. (§ 276. k. p., § 359., št. 1, k. p.)! 133 N. k. z. (§ 188.), odreja odškodnino za primer klevete tudi za netiskovne delikte, pravtako o. čeh. k. z. (§ 305.). 162 Zaščita časti po .novem kazenskem zakonu. k. p. je torej moči odrediti odškodnino le, če je osnovana v določbah občnega državljanskega zakona. Objava sodbe v novinah, Večina modernih kazenskih zakonov odreja objavo obsodb na oškodovančev predlog. Naš kazenski zakon ima v tem pogledu določbe §§ 305. in 139., tretji odst., k. z. in čl. 63. zak. o tisku. Nemški kaz. zakon (§ 200.) odreja objavo sodbe pri vseh javnih žalitvah.134 Težnja moderne kazenske zakonodaje pa gre za tem, naj se objavijo tudi oprostilne sodbe.135 De lege ferenda. Na splošno bodi omenjeno, da je poglavje o kaznivih dejanjih zoper čast preobširno, da dela praksi težkoče radi vezane ocene dokazov (§ 311., drugi odst., in § 312. k. z.) in da je čast glede na določbo § 304. k. z. premalo zaščitena. Posamič je pripomniti to-le: Za malenkostne žalitve (razžalitve in klevete) bi zadostovalo, da izreče sodišče krivdorek in oprosti obdolženca kazni (§ 281., štev. 3, k. p.). Če se sprejme taka določba v zakon, bi bila določba § 298. k. z. odveč. Osnutek n. a. k. z. ima smiselno določbo tako za razžalitev kakor za kleveto (§ 317., drugi odst., § 320., četrti odst.) in šteje med te primere tudi opravičevalno zmoto; za opravičevalno zmoto določa torej le deklaratorno (ne pa oprostilno) sodbo. Pri kleveti bi bilo v skladu s sodobno zakonodajo in literaturo poudariti, da je kleveta le vrsta razžalitve, neresničnost izrečene činjenice naj ne bi bila konstitutivni znak dejanskega stanu klevete, ker utegne biti (§ 312. k. z.) tudi resnična činjenica predmet klevete (n. pr. §§ 307., 308., 309. k. z.). Kleveta naj bi se delila v skladu z inozemsko zakonodajo v oba njena sestavna dela: v preprosto kleveto in v okrekovanje; obrekovanje (zavestna kriva obdolžitev) naj se kaznuje strožje. Pri dokazu resničnosti naj se poudari, da storilec nima formalne dolžnosti dokazovanja; omejitev svobodne dokazne ocene s pravnomočno sodbo (§ 311., drugi odst.) naj se črta, pravtako omejitve po § 312., štev. 2in3in deloma tudi ona pod 4. Te določbe se v praksi niso obnesle. Očitek konkretnega žaljivega dejanja, ki ga je izrekel 134 O. n. a. k. z. 1927. nima posebne določbe v objavi sodb in se tozadevno sklicuje zgolj na določbe zakona o tisku (§ 323.). 135 § 63. o. Čeh. k. z. Motivi, str. 84. Zaščita časti po movem kazenskem zakonu. 163 storilec zgolj napram prizadetemu, naj se izrecno krimi-nalizira. Predpisi glede opravičevalne zmote naj se izpremene tako, da bi dali popolno zaščito časti tudi žaljenemu; najboljša bi bila rešitev po vzorcu norveškega kazenskega zakonika. V določbi o protipravnosti žalitve naj se izrecno pove, da velja ta določba tako za razžalitev kakor za kleveto in da sme obdolženec ščititi lastne, tuje, zasebne in javne interese. Novo besedilo zakona naj bi se torej glasilo približno tako: § 297. (1) Kdor drugega razžali,1 se kaznuje v denarju ali z zaporom do šestih mesecev. (2) V posebno lahkih primerih sme sodnik oprostiti storilca vsake kazni. § 298. naj se črta.2 §§ 299. in 300. ostaneta neizpremenjena. § 301. (1) Kdor drugega razžali s tem,3 da o njem izreka ali raznaša činjenice,4 ki utegnejo škodovati njegovi časti, se kaznuje v denarju ali z zaporom do enega leta; kdor to stori proti svojemu prepričanju,5 se kaznuje s strogim zaporom. (2) Storilec se ne kaznuje, ako se6 dokaže, da je činjenica, ki je predmet obdolžitve, resnična; pač pa se more kazno- 1 Nima smisla delati razlike med javno in nejavno razžalitvijo. 2 Ta paragraf je odveč glede na drugi odstavek § 297., ki ima širši obseg kakor § 298. in daje sodniku možnost upoštevati tudi take primere, ki jih ima v mislih § 298. k. z. O. n. a. k. z. 1927. (§ 320., peti odst.), ustvarja za primer, ki je sličen prvemu odst. § 298. k. z., trazlog, ki ukinja kaznivost (§ 260. k. p.). 3 S tem besedilom se hoče poudariti, da je razžalitev generalni pojem za vse vrste žalitev, kleveta pa le vrsta razžalitve. (§ 320., prvi odst., o. a. a. k. z. 1927.). 4 Sedanji zakon pravd »karkoli neresničnega«. 5 Na vsak način je iziavestno krivo obdolžitev kaznovati strožje. O. čeh. k. z. (§ 304.) zagroža za obrekovanje alternativno robijo ali zapor. 6 Tudi za dokazovanje resničnosti velja načelo materinalme resnice. Sedanji zakon (§ 311., prvi odst.) rabi besede: »ako okrivljenik dokaže .. .«; to daje povod napačnemu tolmačenju, da ima obdolženec v tem primeru formalno dolžnost dokazovanja. 164 Zaščita časti po novem kazenskem zakonu. vati po § 297., ako se ugotovi namen žalitve iz oblike ali iz okolnosti, pod katerimi se je žalitev izvršila. (3) Kdor izreka žaljivo činjenico zgolj napram žaljenemu, se kaznuje po § 297.; določba drugega odstavka tega paragrafa velja tudi za ta primer. (4) V posebno lahkih primerih sme sodnik oprostiti storilca vsake kazni. § 302., prvi odst., in § 303. ostaneta neizpremenjena, črta naj se drugi7 odst. § 302. § 304. (1) Določba drugega in tretjega odstavka § 301.8 velja tudi, če je bil storilec v opravičljivi zmoti, zbog katere je mislil, da je resnično, kar očita9 ali izreka ali raznaša.10 (2) V tem primeru izreče sodišče v sodbi, da očitek ali obdolžitev nista dokazana ali da nista resnična in da plača obdolženec stroške kazenskega postopka.11 § 305. ostane neizpremenjen. § 306. Storilec se ne kaznuje, če je bila žalitev12 umestna,13 da se zaščitijo opravičeni interesi14 storilčevi ali drugih oseb ali javnosti, ako očividno niso manjši od interesa žaljenega; storilec se pa kljub temu kaznuje po § 297., če se ugotovi namen žalitve iz oblike ali iz okolnosti, ob katerih se je žalitev izvršila. 7 Ker je kleveta le vrsta razžalitve. 8 iStorilec se kaznuje kljub opravičevalni zmoti, ako je imel namen žaliti. 9 Očitek določenega raizžaljivega dejanja zgolj napram prizadetemu. 10 A. k. z. i(§ 490., drugi odst.) in o. Čeh. k. z. (§ 302.) dopuščata praviloma dokaz dobre vere le pri nejavnih žalitvah; to ne ustreza načelu subjektivne krivde. Gori predlagana določba pravično rešuje vprašanje opravičljive zmote, ker daje užaljenemu zadostno zadoščenje in ker ne krši načela subjektivne krivde (o. n. a. k. z. 1927. n. pr. določa, da se obtoženec v tem primeru oprosti zgolj kazni). 11 Sodišče izreče po uspehu dokaznega postopka ali je očitek (obdolžitev) bodisi nedokazan bodisi neresničen. (Makarewicz, str. 274). 12 Velja za vse vrste žalitev, razen za zavestno krivo obdolžitev, ker take žalitve mi imeti za primerno sredstvo za izaščito interesov. 13 Zadostuje, da je žalitev »umestna«*, ni pa treba, da je »potrebna«, t. j. da bi bila edino primerno sredstvo za zaščito interesov. 14 Druge izjave, navedene v § 306. k. z., se lahko subsumirajo pod ¦pojem opravičenih interesov, kolikor so sploh kaznive (§ 23. k. z.) Delovno- pravo v novem obrtnem zakonu. 165 §§ 307—310. Tudi za te določbe velja v bistvu to, kar sem navedel pri § 302. k. z. § 311. naj se črta.10 § 312. Dokaz resničnosti se ne dopušča: 1. v primerih §§ 307., 308. in 309.; 2. ako je bil žaljeni po predpisih kazenskega zakona rehabilitiran (§ 90., tretji odst.) ali ako mu je brez prikora potekla preizkusna doba (§ 68., tretji odst.);16 3. ako so predmet žalitve po § 301. dejstva zasebnega ali rodbinskega življenja in ni v javnem interesu,17 da se dokaže resničnost očitka ali obdolžitve in če je izrekel storilec žalitev v namenu, da žali.18 § 313. Štev. 1. b naj se glasi: V primeru § 310., kolikor ne gre za žalitve po §§ 302.,19 307., 308., 309. k. z. na zasebno tožbo.... Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. Br. Stojan Bajič. §1. Delovno pravo o. z. Obrtni zakon z dne 5. novembra 1931 (SI. N. 558) vsebuje v drugem delu (§§ 206 do 353) v šestih poglavjih določbe o pomožnem osebju in sicer splošne določbe (§§ 206 do 251), določbe o učencih (§§ 252 do 306), o pomočnikih (§§ 307 do 323), o trgovskem in ostalem višjem pomožnem osebju (§§ 324 do 15 Glej § 301., drugi odst.! Drugi odst. § 31.1. k. z. ni umesten, ker nasprotuje načelu materijalne resnice. Sauer, str. 185. 16 Sedanja določba § 312., štev. 3, je nejasna in neprikladna, ker omejuje svobodno oceno dokazov; pač pa je treba ščititi rehabilitiranega očitkov radi dejanja, ki je izbrisano po določbi §§ 482., tretji odst., k. p. 17 Širši pojem kakor sedanje besedilo. § 151. zadnje redakcije o. švic. k. z. 18 § 317., četrti odst., o. n. a. k. z. 1927., Sauer, str. 178. 19 V § 313. je pod štev. 1. b izpuščena citacija § 302. k. z. Po sedanjem besedilu zakona je torej moči preganjati storilca radi žalitve umrlih uradnih oseb le na zasebno tožbo (najbrž redakcijska napaka!). 166 Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. 338), o poslovnem redu za industrijska podjetja (§§ 339 do 342) in o izbranih odborih (§§ 343 do 353).1 Druga poglavja o. z- imajo važne zaščitne določbe2 javnopravnega značaja ki se tičejo obrtnih obratov in zato samo obrtnega pomožnega osebja. § 2. Obseg veljavnosti. D. p. o. z. velja A) za službena razmerja, ki ustrezajo glede B) sj. zaposlitve in C) sd. obrata, v katerem je sj. zaposlen, nastopnim zakonskim pogojem: A. Med sj. in sd. mora biti službeno razmerje, ki se ustanovi s službeno pogodbo (§ 207 o. z.). Zakonska označba je enaka oni iz § 1151 o. d. z. z razliko, da označuje § 207 o. z. za naslovnika sj. zaveze službovanja izrecno sd. in ne, kakor 1151 o. d. z »koga drugega«. S tem je poudarjen osebni značaj zahtevka oz. obveznosti službenih storitev, ki sta na strani obeh pogodnikov neprenosljiva (§ 210 o. z. — § 1153 o. d. z.). Domača delavnost (industrija) ni privzeta v o. z. (§ 1, t. 17 — čl. V. e uv. pat. k o. r.).3 B. Na sj. strani mora imeti službeno razmerje te-le znake: a) Biti mora njegov glavni poklic (§.§ 206, 324 o. z.). Poklic označuje tisto vrsto pridobitne delavnosti, ki je za sj. trajnejša (»redno vršenje« § 206 o. z.) in zato njegova tipična pridobitna usmerjenost. Poklicna kakovost zaposlitve izhaja iz dosedanje sj. delavnosti, priprave nanjo in v primeru več istočasnih službenih razmerij ali celo več poklicev iz pretežne važnosti poedinih, bodisi po donosnosti (§ 3, odst. 3 z. o pok. z.), bodisi po količini zaposlene delovne sile (»v glavnem zavzema pridobitno delavnost« § 229. o. z. — § 1156 o. d. z.). Doslej je zahtevala poklicni značaj službenega razmerja nov. u. (§ 1). Zataji- 1 Kratice: sj. — silužbojemnik, sd. —i služb od a v ec, d. p. •o. z. — delovno pravo obrtnega zakona, o. r. — obrtni .red z dne 20. dec. 1859, z. o obrt. s. — zakon o obrtnih sodiščih iz dne 27. isept. 1896, z. o trg. p. — zakon o trgovskih pomočnikih z dne 16. jan. 1910, z. o grašč. u. — zakon o graščinskih uradnikih z dne 13. jan. 1914, z. o mapi. d. — zakon o inšpekciji dela z dne 30. dec. 1931, z. o zašč. d. — zakon o zaščiti delavcev z dne 23. febr. 1922, z. o p. zav. n. — zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 12. maja 1922, z. o zav. d. — zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, nov. u. — novinarska uredbi z dne 25. eept. 1926. 2 Na pr. §§ 105. in si. 62., 65., 127. o. z. 3 § 215. se nanaša na sj., ki so zaposleni izven obratovališča. / Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. 167 tev drugega istočasnega službenega razmerja je odpustni razlog (§ 239, t. 1. o. 3. — § 82 a o. r.). b) Biti mora zaposlen v enem izmed obratov, naštetih pod C. Po značaju službenih poslov se ravna le razporeditev v eno izmed v r s t sj. (§ 206, 1. odst. o. z.) v obsegu d. p. o. z., ki razlikuje, v glavnem skladno dosedanjemu pravnemu stanju, 1. delavce, med katere spadajo vsi sj., razen onih spodaj pod 2., torej učenci (§ 324, 2. odst. o. z.), obrtni in tovarniški delavci in vsi ostali sj., ki opravljajo podrejene posle obrtnega ali drugačnega tehničnega značaja (§ 206, 2. odst. o. z. — § 73a do d o. r.). Med delavci je treba razlikovati a) delavce v obrtnih obratih, za katere veljajo tudi posebne odločbe za obrtno pomožno osebje ,(n. pr. javnopr. zaščitne določbe, o vajencih in pomočnikih, o izbranih odborih) in b) delavce v ostalih, k d. p. o. z. privzetih obratih (§ 433 o. z.), za katere veljajo samo za-sebnopravne odločbe d. p. o. z. (§§ 206 do 251 in §§ 324 do 339 o. z.). Določbe o. z. o vajencih morejo dobiti zanje veljavo samo na podstavi ministrske uredbe v smislu 2. odst. § 433 o. z. Za njihove službene spore niso pristojni izbrani odbori. Za obe vrsti veljajo določbe z. o zašč. d. (§ 1). 2. Trgovsko in ostalo višje pomožno osebje (nameščenci) je bilo doslej (§ 73, odst. 3. o. r.) izvzeto iz o. r. Za nameščensko kakovost je treba poleg zgoraj naštetih pogojev še poseben višji (§§ 212, 324 o. z.) odn. važnejši (§§ 307, 343 o. z.) značaj sj. rednih (ne samo izjemnih, § 324 o. z.) in dejansko vršenih službenih poslov.4 O. z. navaja pretežno trgovske, višje netrgovske (prim. S§ 1. in 2. z. o. trg. p.) in pisarniške (iz § 1, avstr. nam. z., doslej v § 1, t. 3 f z. o p. z.) posle, bodisi v obrtnih, med njimi trgovskih,5 bodisi ostalih (§ 433 o. z.) obratih. Iz kroga nameščencev sta izdvojeni dve skupini in sicer višji nameščenci (§ 333, 1. odst. o. z.), ki opravljajo višje trgovske 4 Kakor je o. z. kompilacija iz o. d. z., o. r. in z. o trg. p., tako mi ostala enotna njegova terminologija o višjih poslih nameščencev. Deloma govori o službah višje vrste sploh (§ 212.), trgovskih ali višjih netrgovskih poslih (§ 324., odst. 1 in 2.) :n v nasprotju s temi o podrejenih poslih '(§•§ 206. in 324.), deloma o važnejših službah (§§ 307. in 343.), poleg tega pa še (§ 333. o. z.) o višjih trgovskih in višjih (torej višjih, netrgovskih) tehničnih (tudi § 206. i. f.) poslih, dasi pozna splošni § 324. samo netrgovske posle. 5 Posebno navajanje trgovskih obratov napram ostalim obrtnim je v o. z. odveč in prevzeto brez razloga iz z. o trg. p., ki je bil del trgovskega zakona. Zato ne pomeni ničesar. 168 Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. ali višje tehnične posle, in vodilni nameščenci (§§ 216, 326, 1. odst., 333, 3. odst. o. z.), ki jim prišteva zakon prokuriste in pooblaščence, torej osebe, ki deloma ali čeloma vršijo tudi sd. posle. Za nameščence veljajo (§ 324 o. z.) enake določbe, kakor za delavce (§§ 206 do 251 o. z.)r kolikor zanje ni posebnih določb (§§ 324 do 338 o. z.). C. Na sd. strani je potrebno za kvalifikacijo službenega razmerja po d. p. o. z., da so sj. kot delavci ali nameščenci zaposleni pri sd. oz. v obratih: a) ki spadajo med obrtne obrate po o. z. (§ 1). Njih obseg se skoraj ni spremenil.6 b) ki so sicer v § 1 o. z. izvzeti iz o. z., a velja za sj., ki so v njih zaposleni, d. p. o. z. (§ 433 o. z.) in sicer: 1. poljedelsko in gozdarsko proizvajanje s postranskimi panogami (§ 1, t. 1 o. z.), vsled česar so prevzeti v d. p. o. z. dosedanji graščinski uradniki po z. o grašč. u. in izenačeni kmetski7 in gozdni delavci z obrtnimi; 2. rudarski obrati (t. 2) v sm. rudarskega zakona, tako da so rudniški uradniki in delavci (rudarji) izenačeni z nameščenci in delavci o. z.; 3. morska plovitba in ribolov (t. 4), z izjemo (§ 433 o. z.), da veljajo za sj., zaposlene na krovu ladij, dosedanji predpisi; 4. zračni promet (t. 5) (zakon z dne 22. febr. 1928); 5. železniški obrati (zasebni) vsake vrste s pomožnimi podjetji in delavnicami vred ter rečno brodarstvo (t. 6, male železnice, med njimi cestne, po zakonu z dne 31. dec. 1894 niso spadale med obrtne obrate); 6. zasebni poduk, zasebne šole in slični zavodi z vzgojnim značajem (t. 9), 7. artistični obrati (t. 12, cirkusi, menežarije in si.), ne pa književniki in umetniki, avtorsko nakladno pravo (t. 10) ter umetniške predstave in koncerti (t. 11), tako, da v poslednjih obratih zaposleni sj. ne spadajo pod d. p. o. z.; 8. odvetniki, kazenski zagovorniki, pooblaščeni inženjerji in arhitekti, tudi kolikor spadajo pod § 35 o. z., in geometri (t. 13 — § 2 t. 4 in 5 z. o t. p.); 9. zdravniki in živinozdravniki, zobni tehniki, babice, zavodi za klinična preiskovanja, za zdravljenje in nego bolnikov, porodnišnice in lekarne, s čimer so sj. zaposleni v obratih oz. pri teh sd. privzeti v obseg d. p. o. z., dočim so spadali doslej večji del med sj. po o. d. z., 10. pridobitne zadruge (§ 1, odst. 3. o. z.). 6 N. pr. so kinematografi postali dovolilni obrt, dočim so bili doslej vezani na licenco. 7 Dvomljivo glede viničairskega reda marib. oblasti z dne 20. julija 1928. Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. 169 c) ki so posebej našteti v § 433, odst. 1. o. z. in sicer 1. prisilna udruženja, predvsem po o. z., 2. društva in zveze društev po zakonu o društvih, shodih in posvetih z dne 18. sept. 1931, 3. gospodarske in stanovske zbornice,8 ne pa več javni zavarovalni zavodi (§ 2, t. 2 i. f. z. o trg. p.). d) ki jih še privzame z uredbo minister pravde, kolikor niso taka službena razmerja že z zakonom urejena (§ 433, odst. 2. prvi stavek o. z.) in sicer bodisi v celoti, bodisi samo deloma z uredbo minister soc. pol. in nar. zdravja (ibid. drugi stavek) glede vajenskih določb. Izven d. p. o. z. ostanejo sj.: 1. ki jim zaposlitev pri zgoraj naštetih sd. ni glavni poklic; 2. obrati, ki so izvzeti iz 0. z., a ne privzeti v d. p. o. z. (novinarji po n. u.9 in pomorski sj., za katere velja še vedno Ed. pol. di navigatione iz 1. 1774.),10 3. v obratih, ki niso obrtni obrati v smislu o. z.; 4. državni uradniki; samoupravni spadajo pod d. p. o. z. samo, če temelji službeno razmerje na pogodbi (§ 208 o. z.). O. z. je stopil v veljavo v štirih mesecih po objavi, torej 9. marca 1932. Vacatio enega leta je določena za § 333. o. z. o odpravnini, razen krajev, kjer je običajna (§ 433., 3. odst. o. z.). § 3. Razmerje napram ostalim pravnim v i r o m. Po obsegu in izčrpnosti ureditve vpliva o. z. v znatni meri na ostale vire d. p. Izmed mednarodnih pogodb so upoštevne konvencije mednarodnega urada dela, ki jih je naša država ratificirala 19 (zakona z dne 6. dec. 1926, SI. N. 95 iz 1. 1927. in 27. dec. 1929, SI. N. 44 iz 1. 1930) in s tem prevzela obveznost, da jih prevede v zakonodajo, kar se je v o. z. izvršilo (§§ 236. in 326., odst. 4. in 5. o. z.). V v e 1 j a v i ostanejo: a) o. d. z., dasi ga je o. z. glede ureditve službenega razmerja docela povzel in za službena razmerja po o. z. §§ 1151. do 1164. niso upoštev-ni; b) z. o zašč. d., razen § 13. in 1. odst. § 14., ki sta ukinje- 8 Vsekako sj. ma splošno, dasi omenja zakon samo nameščence, ki jih pa v istem stavku izenačuje s sj. 9 ,Ke,r je z. o trg. p. ukinjen, se ravna po o. d. z. službeno razmerje sj., ki so spadali prej pod § 2., t. 3. z. o trg. p., a niso bili novinarji M sm. nov. u. To so vsi sj., ki so zaposleni v uprawii:štvih listov in tisti sj., ki so zaposleni v uredništvih, a ne sodelujejo neposredno pri ustvarjanju vsebine lista (telefonisti, radiofonisti, stenografi, strojepiske, knjižničarji, upravni ravnatelji itd.). 10 Zanje je obvezna ureditev službenega razmerja skladno ratificirani konvenciji M. U. D. o najmu mornarjev. 12 170 Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. na (§ 425., t. 1. o. z.), § 121. pa spremenjen vsled § 250. o. z. c) z. o insp. d.; d) z. o zav. d. in pok. z.; e) z. o. obrt. s., praktično samo za ljubljansko obrtno sodišče; f) nov. u. (§§ 1., t. 13., 426., 2. odst. o. z.); g) poselski red (naredba dež. vlade za Slovenijo o službenem razmerju hišnih in gospodinjskih poslov z dne 18. jun. 1921). Ukinjeni so: a) z. o trg. p. z dopolnitvijo z dne 10. jan. 1915 (§ 422., t. 13. in 24. o. z.); b) o. r. z vsemi dopolnitvami (§ 426.. t. 1. o. z.); c) §§ 201. do 206. spi. rud. z. (§ 426., 2. odst. o. z.); č) z. o. grašč. u. (§ 426., 2. odst. o. z.).11 Druge spremembe navajam sproti. § 4. Sklenitev službene pogodbe. Glede posredovanja sklenitve službene pogodbe ni sprememb (§ 74. o. z.). Sposobnost skleniti vajensko pogodbo je o. z. napram §§ 152., 246. o. d. z. omejil, ker zahteva (§ 258., 3. odst. o. z.) brezizjemno sklenitev pogodbe po vajenčevem zakonitem zastopniku, če ni vajenec polnoleten. Dosedanji oblični predpisi (pismenost službene pogodbe letečega osebja po § 84. zakona o zrakoplovstvu) ostanejo v veljavi. Pravtako naknadna pismena posvedočba službene vajenske pogodbe (§ 258. o. z.) v krajšem (§ 99. o. r.) roku osmih dni. Svoboda za sklepanje pogodb (čl. 23. ustave, § 207. o. z.) je nespremenjena, razen izjem, ustanovljenih že v §§ 24. do 28. invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 s pravilnikom z dne 21. jun. 1931 in v pravilniku o postavitvi kvalificiranih oseb (SI. 1. 1930/1-538). §5. Sestavine službenega razmerja. Službeno razmerje urejajo, razvrščene po svoji izključujoči in razveljavljajoči zaporednosti te-le sestavine: A. Prisilno pravo. Domala vse določbe d. p. o. z. so relativno prisilnega značaja.12 Napram o. d. z. (§ 1164.) 11 Ker ureja o. z. tudi službeno razmerje bivših graščinskih uradnikov in spada torej to razmerje (§ 436., 2. cdd. o. z.) pod c. z., je z. o grašč. n. v celoti Ukinjen, dasi o. z. s pozitivnimi določbami ni nadomestil vseh ureditev, ki jih je vseboval z. o grašč. u. 12 O. z. očituje v tem pogledu nekatere nejasnosti. Po § 251. o. z. no prisilne določbe od §§ 239. do 334., odstavek 2., torej ves. § 234., dasi ¦ima samo dva odst., ki sta pa v ostalem po svoji stilizaciji (»najmanj«, »v nobenem primeru«) prisilnega značaja, in od §§ 240. do 242., odstavek 2. in 3., kar znači, da je prvi odst. dispozitiven. Iz § 342. o. z. (»kolikor s pogodbo niso dogovorjeni ugodnejši pogoji«') izhaja, da so vse odločbe, ki se tičejo nameščencev (§§ 334. do 337. o. z.), prisilnega značaja in je § 338. o. z. odveč. Tudi je odveč po § 78. c o. r. prevzeti § 217. o. z. spričo § 251. o. z. Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. 171 je prisilnost razširjena na drugi odst. § 1154., prvi odst. § 1154. b in prvi odst. § 1155. Izmed določb, prevzetih iz z. o trg. p., sta postala v o. z. prisilna zadnji stavek § 8. in prvi odst. § 14. Tudi vse nove določbe o. z. so prisilnega značaja. Učinek prisilnosti je isti (§§ 251., 338. o. z.). B. Ministrske uredbe (§§ 212., odst. 3., 214., odst. 3., 237., odst. 2. o. z.) in poslovni redi v sm. § 62. o. z. C. Obratni sporazum v sm. § 6. z. o zašč. d. (pravilnik z dne 25. sept. 1924.). D. Kolektivna pogodba ima po § 209. o. z. glede svojega normativnega dela (»ureditev medsebojnih službenih13 odnošajev, pravic in dolžnosti«), prisilen in zato neposreden učinek. V tem in pa v obsegu učinkovanja leži temeljna razlika napram dosedanjemu stanju. a) Kolektivno pogodbo skleniti, torej stranke morejo biti na sj. strani samo strokovna organizacija, na sd. strani posamezen sd. ali sd. organizacija ene ali več sorodnih strok. Poleg pravne in poslovne sposobnosti po-godnikov mora biti, če gre na sd. strani za poedinca, on sam sd.14 Če sta pogodnik oz. pogodnika sj. ali sd. organizacija, mora imeti poleg kakovosti pravne osebe še posebno sposobnost za sklepanje kolektivnih pogodb, ki se izraža v tem, da 1. je č i s t a sd. ali sj. organizacija, ker druži samo sd. ali samo sj. (n. pr. § 35. z. o zašč. d.); 2. s p o n t a n a, torej ne prisilna (§§ 209., odst. 2., 345., odst. 2. ,o. z.), tako da n. pr. odvetniške ali zdravniške zbornice in prisilne organizacije po o. z. niso sposobne Joiti stranke k. p.; 3) strokovna, kar pomeni, da spada vplivanje na službena razmerja članov v njeno področje (§ 3., t. 2. zakona o društvih). b) K. p. mora biti pismena (§ 886. o. d. z.). c) Vsebina k. p. se tiče vzajemnih pravic in dolžnosti pogodnikov neposredno (obligacijski del) in ureditve službenih razmerij med pogodnikom sd. ali udeležencem in v njihovih podjetjih zaposlenih sj. V tej zvezi je upošteven samo poslednji, normativni del. 13 (Netočno, ker med strankama k. p. ne nastane službeno razmerje. 14 Česar ni razumeti tako, da bi moral ibiti v trenutku, ko se sklene p. vsaj v enem službenem razmerju kot sd., temveč je smatrati za sd. v tej zvezi vsako osebo, ki je po svojem gospodarskem in socijalnem položaju sposobna, postati sd. v sm. p., ki jo sklepa. V ostalem vprašanje sposobnosti skleniti k. p. glede poedinega sd. ni tako kočljivo in pomembno, kot tedaj, če nastopa kot stranka organizacija sd. ali sj. Brim. ;B a j i č, Kolektivni ugovor prema novom zakonu o radnjama. Pravosudje 1932, 5. 12* 172 Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. č) Udeleženci k. p. (posamezni sj. in sd., katerih službena razmerja ureja normativni del k. p.) so, kolikor gre na sd. strani za posamično osebo, ta sd. Če nastopa na sd. strani organizacija, so udeleženci vsi sd. dotične stroke, oziroma skupine sorodnih strok, ki jih organizacija zastopa, torej brez ozira na članstvo v organizaciji. Na sj. strani pa vsi sj., ki so zaposleni v podjetju, katerega imetnik — sd. je udeleženec k. p., tudi ne glede na to, ali so posamezni sj. člani organizacij e-pogodnice ali ne. K. p. se torej sklene za vso stroko, oziroma za obrat in vso v njej zaposleno zasedbo,15 pri čemer ni upoštevno, če in koliko članov ima organizacij a-pogodnica v stroki, oziroma v obratni zasedbi. Tako vršijo sd. in sj. organizacije funkcijo, ki je bližja oni javnopravnega organa, kakor pa pooblaščenca po državljanskem pravu. d) Učinka k. p. s posamično pogodbo ni moči izključiti, ker so določbe k. p. napram vsem sledečim sestavinam prisilnega značaja in učinkujejo neposred-n o, brez volje in tudi proti volji pogodnikov, na posamične službene pogodbe. Zato je moči se pogoditi na kaj drugega samo, če je določba posamične pogodbe povoljnejša za sj., kakor določba k. p. (§ 209. o. z. i. f.). e) K. p. u g a s n e s potekom časa, za katerega je sklenjena, s pogodbeno razvezo, z odpovedjo na pogodbeno odločen način, v dvomu s takojšnjo odpovedjo brez odpovednega roka (ker ni službena pogodba v sm. § 207. o. z.). f) V reševanju s p o r o v iz službenega razmerja, kjer je upoštevna k. p., sodelujeta, če pride spor pred izbrani odbor, kot člana odbora člana organizacij strank (§ 345., drugi odst. o. z.). Obstoječa razsodišča, ustanovljena s k. p., poslujejo naprej (§ 434., 2 odst. o. z.). E. Posamična službena pogodba (§ 207. o. z.). F. Poslovni red je enostranska naredba sd. in zato ne more spremeniti predidočih sestavin. Poslovni red je, kakor doslej (§ 88. a o. r.), obvezen za industrijske (nova opredelitev v § 32. o. z.) obrate (§ 339. o. z.). Važne so določbe o konvencijskih kaznih (§ 340., t. 6. in 2. odst. o. z.), 15 Tretji odst § 209. namreč pravi, slovnično' ne povsem pravilno: »Kolektivni ugovori važiče za sve pomočho osoblje struke za koje je zaključeno, a koje je uposleno u preduzeču odnosno u preduzečima.« Zasedbo .(Belegschaft) kot v obratu združeno pravno edinico sj. pozna tudi z. o zašč. d. (§ 6.). Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. 173 njihovem maksimiranju, pritožbeni poti (§ 343. o. z.) in uporabi. Nadzorstvo nad oblično pravilnostjo poslovnega reda spada v pristojnost upravnega oblastva (§ 342. o. z.) G. Dispozitivno pravo in H. Krajevni običaj (§§ 211., 332. o. z.). §6. Vrst službenih razmerij o. z. na novo ni ustvaril, ampak prevzel dosedanje tipe. A. Po trajanju razlikuje a) kratkodobna (za mimoidočo potrebo § 229., odst. 3. o. z. — 1156., odst. 3. o. d. z.; § 332., odst. 4. o. z. — § 20., odst. 3. z. o trg. p.; za poskušnjo § 331. o. z. — § 19., odst. 2. z. o trg. p., za vajence § 262. — skrčeno napram § 99. a o. r.); b) dolgodobna (§ 223., odst. 3. o. z. — § 1158., odst. 3. o. d. z. § 21. z. o trg. p.). B. Glede na jačjo vezano s t sd. in sj. povzema o. z. iz o. d. z. (§ 229 o. z. — § 1156 o. d. z., § 237. o. z. — 1160. o. d. z., § 232., odst. 2. o. z. — 1157.. odst. 2. o. d. z.) službeno razmerje ob sprejetju v hišno skupnost sd. C. končno vajensko razmerje (§ 252. in si. o. z.). § 7. S j. d o 1 ž no s t i. Sj. mora službo: A. nastopiti. Glede odstopa sj. in sd. od službene pogodbe pred nastopom službe je o. z. (§§ 242., 243., 244. in 335. o. z.) prevzel določbe z. o trg. p. (§§ 30., 31.), ki veljajo sedaj za vse16 si. po o. z. Za uveljavljenje zahtevkov iz neupravičenega odstopa je iz § 34. z. o trg. p. (§ 246. o. z.) prevzel rok šestih mesecev. B. Službo vršiti osebno (§ 210. o. z. — § 1153. o. d. z.), dogovorjene vrste in obsega (§ 210. o. z.), domače posle samo, če so izrecno pogojeni (§ 76. o. r.). Določbe glede časa (predvsem z. o zašč. d.) in k r a j a (o delu izven obratovališča § 215. o. z.) niso spremenjene. Glede načina, v izvrševaniu službe določa § 210. o. z. posebej, da mora pomožno oseb i e vršiti svoj posel vestno in redno. To, da sj. službe ne vrši vkljub izrecnemu opominu, je odpustni razlog (§ 239., t. 3. o. z.). § 8. S d. d o 1 ž n o s t i so urejene kot doslej, z znatnimi spremembami samo glede provizijske odplate, odpravnine in dopusta. A. Prejemki. Službeno razmerje je v dvomu od-platno (§ 211. o. z. = 1152. o. d. z.). Za učence ie po učenju enega leta nagrada obvezna (§ 268. o. z.). Denarne prejemke mora sd. izplačevati sj. v dinarski vrednosti (§ 214. 16 Navzlic temu, da je pol drugega in ves tretji odst. § 30. z. o trg. p. zablodi! v § 335. o. z. med določbe, ki se tičejo zgolj nameščencev. 174 Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. o. z.), ko dospo (§ 212. o. z. — § 1154. o. d. z. z razliko,11' da je 2. odst. prisilen). Izplačilni dan se more določiti z ministrsko uredbo (§ 212., odst. 4. o. z.). § 1154. a o predje-mu je § 213. o. z. Glede provizije so prevzete za vse sj. določbe z. o trg. p. (§ 222., odst. 1., 3. — § 10., odst. 1., 2., § 223., odst. 1. do 3. — § 11., odst. 1. do 3., § 224 — § 12., § 225., odst. 1., 2. — § 13. odst. 1., 2.). Nove so določbe, ki se tičejo pridobitve provizijskega zahtevka v primeru samega posredovanja (§ 222., odst. 2. o. z.) ali imenovanja (§ 222., odst. 1. o. z.), o časovni omejitvi pravic sd. iz § 225. (§ 13. z. o trg. p.), o provizijskih zahtevkih po prestanku službenega razmerja (§ 226. o. z.) in o dospelosti (§ 227., odst. 2., stavek 2. o. z.). Remuneracija (§ 228. o. z. — § 16. z. o trg. p., sedaj za vse sj.) in udeležba na dobičku (§ 328. o. z. — § 14. z. o trg. p. z razširjeno prisilnostjo) se drugače nista spremenili. Nova, ker doslej samo za novinarje (§ 5. nov. u.), je odpravnina, ki je enkratna dajatev ob prestanku najmanj desetletnega službenega razmerja višjih nameščencev (§ 333. o. z.). Znesek odpravnine se zvišuje od štirikratnih mesečnih prejemkov po desetletnem službovanju do dvanajst-kratnih po petindvajsetletnem, zneski, ki se podvoje za prokuriste in pooblaščence, dočim se znižajo za polovico v primerih nameščenčeve smrti (upravičene so samo osebe, do katerih je imel umrli zakonito preživninsko dolžnost) in redukcij v obratu, če je plačilo za sd. zmogljivo samo z ogražanjem nadaljnjega obstoja podjetja. Pravica do odpravnine ugasne, če sj. ob prenosu obrata noče nadaljevati službenega razmerja pod istimi pogoji, če mu pripade pokojnina po zakonu (z. o pok. z.), če je sj. odpovedal ali bil utemeljeno odpuščen. Glede prejemkov v naravi veljajo za vse sj. enake omejitve (truck prepovedi § 214. o. z. — § 78. o. r., § 215. o. z. — 78. a o. r., § 216. o. z. — 78. b o. r., § 218. o. z. — 78. e o. r.). O višini prejemkov (§ 211. o. z. — § 1152. o. d. z.), času (§ 212. o. z. — § 1154. o. d. z., čigar 2. odst. je postal prisilen) in kraju izplačila (¦§ 214., odst. 4. o. z. — § 78., odst. 6. o. r.) ne prinaša o. z. ničesar novega. Prejemki so napram sd. zaščiteni glede pobotanja (neomejeno §§ 214., 218. o. z., omejeno na prejemke za čas 17 Besedilo drugega odst. § 212. o. z. je očividno pokvarjeno, ker določa, da se izplačajo (po času odmerjeni) prejemki najkasneje poslednjega dne vsakega meseca cdnosno ob kancu poedinega posla, ker je dospelost akordnih prejemkov (»po poedinih storitvah«) urejena v drugem stavku tega odstavka. Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. 175 sprečenja § 230., odst. 1. o. z. — § 1156 a odst. 1. o. d. z.), glede vračunanja1* (§ 220., odst. 1. o. z. — § 1155., odst. 1. 0. d. z., § 221. o. z., § 241. o. z. — § 1162 b o. d. z.) in pridržanja (§ 214., odst. 2.), ki je zabranjeno. Glede predjema se ni nič spremenilo (§ 213. o. z. — § 1154 a o. d. z., zastaranje treh let § 330. o. z.19 — § 1486., t. 5. o. d. z.). Redno dospo prejemki po opravljenem službovanju (§ 212. o. z. — § 1154. o. d. z.), brez službenih storitev samo izjemoma in sicer zbog okolnosti a) na sj. strani delavcem v primeru § 219., odst. 1. — § 1154. b, odst. 1:, ki je v o. z. prisilen in ustanavlja v 2. odst. dolžnosti sj. prijaviti in izkazati sd. svojo sprečenost, nameščencem pa v primeru § 326. o. z., ki se razlikuje od § 8. z. o trg. p., da se doba odplatnega sprečenja daljša s trajanjem službovanja (6 tednov takoj, po 5 letih — 8 tednov, po 15 letih — 10 tednov, po 25 letih — 12 tednov, § 326., odst. 1. o. z.) in da zakon izrecno ureja ponovno sprečenje, za čas katerega daje nameščencu, kolikor gre za prekoračenje dobe iz 1. odst., le polovico prejemkov. Ta sd. dolžnost časovno ni omejena. Za nameščenke (za delavke prim. §§ 22. in si. z. o zašč. d.) ustanavlja 4. odst. § 326. o. z. pravico do prejemkov brez službenih storitev, ki so celo zabranjene, za dobo šestih tednov po porodu. Če med tem nameščenka zboli, teče rok 1. odst. od dne poroda dalje. V teku 6 tednov pred porodom mora sd. nameščenko na njeno zahtevo oprostiti od vršenja službe, a brez pravice do službenih prejemkov. Če v teku tega časa zboli, začne teči rok iz 1. odst. § 326. o. z. takoj in more ugasniti pravica do prejemkov pred potekom dobe šestih tednov po porodu. Za vse sj. velja glede sprečenja zbog vojaške službe § 221. o. z., ki se razlikuje od § 8., odst. 4. z. o trg. p. v tem, da gredo sj. v primeru vojaških vaj (največ 4 tedne), če je službeno razmerje trajalo že najmanj leto dni, službeni prejemki, kolikor jih ne prejema od države. Med službo v kadru sj. ne 18 Glede vračunam j« hranarine (§ 45. z. o zav. d.) v prejemke za čas sprečenja, določa 2. odst. § 230. o. z., da gre zbog bolezni sprečenemu sj., ki je sprejet v sd. hišno skupnost, hiranarima. ki je tOTej, ker zakon za to ne daje sd. izrecno pravice, ne more vračunati v prejemke. Prista-vek »v s m. odločbe § 219., odst. 2.« je nerazumljiv, ker ta določba sploh ne omenja hranarine. Važno je tudi, da o. z. v § 219. ni prevzel določbe čl. 109. fin. zak. za leto 1922/23 o spremembi 2. edst. § 1154b o. d. z., ki torej za sj. po o. z. ne velja več (§ 426., odst. 2. o. z.). 19 iNove so določbe o začetku zastaranja v 2. odst. § 330. o. z., ki se nahaja med določbami za nameščence. 176 Delovno pravo .v novem obrtnem zakonu. pritičejo prejemki (§ 221. i. f. o. z.) in more izstopiti iz službe (§ 238., t. 7. o. z.), b) Glede okolnosti na strani sd. je § 220. o. z. prevzel § 1155. o. d. z. z razliko, da je postal prvi odstavek prisilen."" B. Oskrbna dolžnost sd. se ni spremenila niti v obratu (§§ 233, 126 o. z.) niti med boleznijo (§ 229 o. z. — § 1156 o. d. z., § 230 — § 1156 a o. d. z., § 231 o. z. — § 1156 b o. d. z.). C. Dopust pritiče samo nameščencem (§ 329 o. z.). Novo napram § 17 z. o trg. p. je, da raste doba za dopust s trajanjem službenega razmerja (po 10 letih — 3 tedne, po 15 letih — 4 tedne, po 25 letih — 5 tednov), da ima nameščenec pravico do denarnega nadomestka za neizrabljeno hrano (relutum) in da je odmor treba izkoristiti v teku leta, v katerem je nastala pravica do nje«a (vprašanje o odškodnini za neizrabljen dopust ni obravnavano). Glede časa dopusta je treba upoštevati tudi možnost namestovanja po ostalih nameščencih. Zahtevek za dopust ugasne tudi, če je «nameščenec utemeljeno odpuščen (§ 17., odst. 7. avstr. n. z.). D. Spričevalo mora sd. izstaviti o trajanju in vrsti sj. službe (§ 249, odst. 1. — § 1163, odst. L, § 39, odst. 1, in 2. z. o trg. pom.) ali pa tudi o njegovem nravstvenem ponašanju in izkazani sposobnosti v službi (§ 250 o. z.), kar je novo samo (§ 81 o. r.) za nameščence. Spričevala pomožnega osebja, torej tudi nameščencev, ki je zaposleno v trgovskih in rokodelskih obratih, mora overiti v treh dneh sd. prisilno udruženje, če tega ni, občina (§ 249 o. z.). E. Kavcijo, ki jo je prejel od sj., mora sd. položiti na sodišču (§ 248 o. z.) na sj. zahtevo, ko preneha službeno razmerje a 1 i (novo napram § 37 z. o trg. p.) če zahteva sd. povračilo škode. § 9. Prestanek službenega razmerja. O. z. ie v glavnem prevzel o. d. z. (§ 233 o. z. — § 1158 o. d. z., § 234. odst. 2. — § 1159. ost. 1.'. z. s. o. d. z.,'§ 235, odst. 1. — § 1159 c o. d. z.). Odpovedni rok za delavce je najmanj 14 dni f§ 234 o. z., doslej dispozitivno § 77 o. r.), pa ne sme biti daljši od 6 mesecev (§ 235 o. z.), kar velja tudi za nameščence (§ 332, odst. 3. o. z.). Za nameščence ie določen odpovedni rok šestih tednov na koledarsko četrtletje21 332. odst. 2. — § 20. odst. 1. z. o trg. n.) in se zviša po 5 letih na 3 mesce, po 15 letih na 4 in po 25 letih na 5 mescev. 20 Prav to ponavlja § 335. o. z. i. f. 21 O nasprotju med drugim in tretjm odst. § 332 o. z. prim. B a j i č, Odpovedi po novem obrtnem zakonu. Organizator 1932, 3. Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. 177 Odpovedni rok mora poteči zadnjega dne koledarskega meseca, torej ne več tudi 15. v mesecu (§ 20. odst. 2. z. o trg. p.). Izstopni in odpustni " razlogi so primeroma našteti v §§ 238 in 239 o. z. (§ 334 o. z.) Novi so tedenski roki za uveljavljanje nekaterih odpovednih oz. odpustnih razlogov. Za žene uvaja § 236 o. z. zaščitni rok šestih tednov pred porodom in po njem. Posledice neupravičenega odpusta ali izstopa so povzete po o. d. z. (§ 240 o. z. — § 1162 a o. d. z., § 241 — § 1162b o. d. z.). Napram nameščencem je torej mogoč iz-polnitveni zahtevek (doslej samo odškodninski, § 28 z. o. trg. p.). Kaznivost (§§ 85., 86. o. r.) je opuščena. Zahtevki ugasnejo v šestih mesecih (§ 246 o. z. — § 34 z. o. trg. p., § 1162 d o. d. z.). Zahtevki do prejemkov in povračila izdatkov ugasnejo v 3 letih (§ 330 o. z.). § 10. Nasledki službenega razmerja. Sem spadajo določbe o konkurenčni klavzuli nameščencev, ki so prevzete iz z. o trg. pom. (§ 36 — § 336 o. z., § 37 — § 337 o. z.). Znesek prejemkov (§ 336 o. 7.) znaša 50.000 Din Pravico znižati konvencijsko kazen § 337 i. f. o. z. izrecno poudarja. Provizijske zahtevke iz poslov po prenehanju službenega razmerja ureja § 226 o. z. § 11. Spori iz službenega razmerja spadajo, kolikor gre za sj., ki jim ni poverjeno opravljanje važnejših poslov, torej za delavce (zgoraj § 2, pod a), ki so zaposleni v obrtnih obratih (torej ne v obratih, privzetih v § 433 o. z.), in vrednost spora, ki se tiče služb, razmerja v smereh, označenih v § 344 o. z. (§ 4 razen e in g z. o obrt. s.), ne presega 12.000 Din, pred izbrane odbore na upravnem oblastvu prve stopnje. Predseduje jim predstavnik upravnega oblastva, člana sta zastopnika sd, in si., ki jih imenuje ban iz predloga, sestavljenega po trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornicah za sd. in delavske zbornice za si. V sporih iz kolektivnih pogodb sta člana razsodišča člana 22 Neskladen s § 326 o. z. je odpustni razlog § 239, t. 9 o. z., ki daje sd. pravico odpustiti sj., ki je zbog bolezni ali nesrečnega naključja fprečen v vršenju svoje službe dalj kot štiri tedne. iZa nameščence veljajo navzlic temu (§ 324, odst. 1. o. z.) § 326 in v njem določeni roki. Glede t. 10 je pripomnit:, da bo sd. glede na §§ 31, 32 zakona o zdravnikih z dne 14. jan. 1931 (§ 252 k. z.) težko dokazal sj. bolezen z zdravniškim spričevalom. 178 Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov. pogodnic te pogodbe.23 Pristojnost se ravna po kraju zaposleni a sj- (§ 351 o. z.). Prvi narok (§ 352 o. z.) opravi predsednik odbora sam in more sam takoj razsoditi, če stranki soglašata. Spor konča s .sodbo, ki mora biti pismena in opremljena z razlogi. Če obe stranki izostaneta od naroka, se postopanje ustavi. Sodbe se izvrše po upravni poti (oddelek VI zakona o občem sodnem postopku) po paricijskem roku osmih dni. Sodbo je moči izpodbijati samo s tožbo v smislu §§ 691. t. 2—9 zakona o civilnem sodnem postopniku pri pristojnem okrajnem sodišču. Podrobnejša ureditev je pridržana ministrski uredbi (§ 353 o. z.). Dokler se ne osnujejo izbrani odbori, se rešujejo spori iz službenega razmerja po dosedanjih predpisih (8 434, odst. 1. o. z.). Tudi pozneje obdrži ljubljansko obrtno sodišče svojo pristojnost, ker se na njegovem področju ne bo osnoval izbrani odbor (§ 434, odst. 3 o. z.). Njegova pristojnost je razširjena na reševanje ugovorov zoper konvencij-ske kazni (§ 340, odst. 2. o. z.). Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov. Dr. VI. Rupnik. Dne 20. aprila 1932 je bil z objavo v Službenih novinah štev. 91/XU278*) uveljavljen zakon o zaščiti kmetov z izjemo § 4., ki uveljavlja nekatere predpise zakona o izvršbi in zavarovanju in je stopil v veljavo 5. maja 1932. V 9 paragrafih so vsebovani trije zakoni: zakon o zaščiti kmetov, o uveljavljenju nekaterih predpisov izvršilnega zakona in o možnosti individualnega moratorija za poedine denarne zavode. Na prvi zakon se nanašajo §§ 1. do 3., 6. in 7., na drugi zakon § 4., na tretji zakon § 5. Skupna pa sta §§ 8. in 9. Po sistematiki bi spadala §§ 6. in 7. pred § 4., ker utegneta na sedanjem mestu kvečjemu delati ne-sporazumljenje. Z izjemo § 4. je zakon začasen, § 5. je pa začasen le v tem, da je dopustno dovoliti moratorij, ni pa začasen glede trajanja. To je prepuščeno uredbi ministrskega sveta, ki ima zakonsko moč. Na tem mestu hočem obravnavati tri vprašanja, ki se bodo v praksi pojavila. 23 Razen, če nastopa na sd. strani v k. p. kot stranka poedinec. *) Službeni list z dne 27. aprila 1030 štev. 334/33. Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov. 179 Prvo vprašanje je: Kaj je razumeti pod premično imovino. V § 1. je določeno, da se od dne, ko dobi ta zakon obvezno moč, odlagajo vse javne prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imovine kmetov, nove pa se ne smejo dovoljevati. Za isto dobo se ustavljajo vse prisilne uprave (sekvestracije) in odvzemi premičnih stvari (transferacije). Po državljanskem pravu vseh pravnih področij ločimo stvari v premične in nepremične, v telesne in netelesne. Nasprotno pa te razlike ne delajo pravdni zakoni pri določbah o izvršbi. Po našem obč. drž. zakoniku so premične stvari tiste, ki se morejo prestaviti brez škode za svojo celovitost s kraja na kraj, kolikor jih ni imeti po posebnih zakonitih predpisih ali kot pritikline za nepremičnine. Telesne stvari so tiste, ki jih zaznavamo s čuti, ostale so netelesne (pravice, terjatve). Ker zakon ne razlikuje, bi se zdelo na prvi pogled, da je hotel zakonodajec onemogočiti prodajo, upravo in odvzem vseh premičnih stvari (premične imovine) telesnih in netelesnih. Ker pa se pravdni zakoni ne izražajo enako, je jasno, da se je naslonil zakonodajec na pojmovanje enega ali drugega zakona. Novi izvršilni postopnik, čigar izraze je zakon na nekem drugem mestu prevzel, naš izvršilni red in zakonski čl. LX od leta 1881. s kesnejšimi spremembami, ki velja v Vojvodini in Medjimurju, delajo razliko. Hrvatski parbeni postu-pak, srbski zak. o postupku u gradjanskim parnicama, črnogorski zakonik o sudskem postupku in bosanski gradjanski postupnik tega ne ločijo. Hrvatski in bosanski izvršilni predpisi obravnavajo pod izvršbo na premično imovino le izvršbo na telesne premične stvari, srbski izvršilni predpisi pa poznajo sploh samo izvršbo na (telesno) premično in nepremično imovino in sicer z izjemo izvršbe na plačo in na terjatve, ki je omejena na dobro voljo dolžnikovega dolžnika. Če zasledujemo razvoj od prvega zakonskega predloga, ki je bil predložen narodnemu predstavništvu 19. marca, do sedanjega zakona, vidimo, da se je prvotna široka zaščita čimdalje krčila. Od prvotne generalne poravnave za ves prezadolženi kmetski stan smo preko generalnega moratorija za kmetski stan prišli do tega, da so izvršbe proti kme-. tom časovno omejene. Zabranjena je le uprava, prodaja in odvzem imovine. Po našem, pa tudi po hrvatskem in bosanskem pravu pa so možni še drugi načini vnovčenja. Le premične telesne stvari se vnovčijo po vseh predpisih samo s prodajo. Iz govorov ministrov in poročevalcev se razodeva 180 Nekaj pripomb k zakonu o zašMti kmetov. to-le: Zakonodajec je hotel preprečiti, da bi upniki izrabili čas, dokler ne bo sprejet zakon o konvertiranju kmetskih dolgov, za katerega je potreben daljši študij, v to, da bi pognali kmeta z zemlje in iz hiše in mu pobrali to, kar sicer ni neobhodno potrebno, in kar je že po veljavnih predpisih od izvršbe izvzeto, kar pa vendar potrebuje za vsakdanje življenje. Ni pa bil namen s tem začasnim zakonom, kmetu sploh odložiti plačila, nasprotno zakonodajec hoče, da kmet tudi v tem zaščitnem času izpolnjuje svoje dolžnosti, kolikor more. Po tem razmotrivanju je jasno, da je imel zakonodajec pred očmi srbski gradjanski parbeni postupnik in da je pod pokretno imovino razumeti le premične telesne stvari. Zlasti pa ne velja omejitev glede izvršbe na papirje in hranilne knjižice, navedene v § 296. i. r., ker so tu telesne stvari le na zunaj, po svoji naravi, pravno so pa netelesne stvari, ker namestujejo le terjatev, ki izvira iz njih in se more redno le z njih pomočjo uveljaviti. Ne velja ta omejitev končno glede odvzema denarja, kajti odvzem denarja se šteje kot za-vezančevo plačilo. Pod pojmom odvzem (hramba, čuvanje, transferacija) pa obravnavajo vsi zakoni le tisti odvzem stvari, ki naj zavaruje nemoteno izvršitev prodaje. 'Drugo vprašanje, ki se pojavi, je, ali naj sodišče izvršbo odloži, ali naj jo ustavi, ali pa naj prodajo in dražbo odloži, upravo in odvzem pa ustavi. Oba izraza sta povzeta po novem izvršilnem zakonu. Srbski gradjanski parbeni postupnik odlaganja sploh ne pozna, temveč le ustavitev na predlog zahtevajočega upnika, hrvaški gradjanski parbeni postupnik pozna začasno ustavitev izvršbe. Po našem izv. redu ni vseeno, ali se izvršba odloži ali ustavi. Če se prodaja, dražba ali uprava odloži, ostanejo v veljavi vsa izvršilna dejanja, ki so že opravljena, kolikor niso izrecno razveljavljena, v zemljiški knjigi ostane zaznamba uvedbe dražbenega postopanja in uorave. zahtevajoči upnik je še vedno zahtevajoči upnik, zato mu ni treba pri razdelilnem naroku o razdelitvi skupička za prodane premične telesne stvari terjatve prijaviti. Če je ne prijavi, ga ne zadenejo posledice § 285. zadnji odstavek izv. r. Zaslišanje zahtevajoče stranke pred odločitvijo ni predpisano. Če se prodaja, dražba ali uprava ustavi, se razveljavijo vsa izvršilna dejanja, izbrišejo se zaznambe uvedenega -o-stopanja v zemljiški knjigi, upnik mora terjatev priglasiti k razdelilnemu naroku, ker sicer sodišče njegove, z zarublje-nimi premičninami sicer zavarovane terjatve ne sme upošte- Nekaj pripomb k zakonu o zaščiti kmetov. lcl vati. V vrstnem redu zaznambe dražbenega postopanja sme oz., če hoče ohraniti vrstni red, mora zahtevati vknjižbo zastavne pravice, z izbrisom zaznambe prisilne unrave je upnik sploh izgubil vrstni red. Pred odločbo o ustavitvi je treba zaslišati stranke event. razpisati narok. lino se menda more takoj izključiti, namreč to, da bi imel zakonodajec namen, določiti za nekatere izvršbe ustavitev, za druge pa le odložitev. Gotovo pa je, da na izražanje zakonodajec ni polagal važnosti. Skupščinski odbor je napravil dva načrta, preden je bil zakon sprejet v sedanji obliki. Prvi načrt je govoril o moratoriju, drugi načrt pa je imel že obrise sedanjega zakona, in je bil le nekoliko spremenjen in dopolnjen. Ta drugi načrt pa je po prvotnem besedilu določal, da se prodaje in dražbe odlagajo, odvzemi in uprave se pa ukinejo (ukidaju). Ta izraz je pa zopet povzet po § 43. novega izv. zakona, ki določa, da more sodišče, ki odlaga izvršbo, dovoliti ukinjenje (raz-veljavljenje — ukidanje) že izvršenih izvršilnih dejanj pod nekaterimi pogoji. .. Ker govori § 7., da izda odločbo o odložitvi po § I. sodišče (izvršilno oblastvo) in ustavitve ne imenuje posebej, moremo domnevati, da je imel zakonodajec v mislih odložitev izvršbe. Zaščita se je krčila od predloga do predloga in zato je očividno, da je bil izraz »ukinejo se« v prvotnem besedilu drugega načrta le pomoten, ker tisti, ki je to spremembo povzročil, ni delal razlike med obema pojmoma, na vsak način pa brez stvarne utemeljenosti, do-čim je bil izraz ukinjenje uprave in odvzema v prvotnem besedilu stvarno utemeljen, kajti odložitev uprave in odvzema brez istočasnega razveljavljen j a ni mogoča. Tako pridemo do zaključka, da se prodaja, dražba, odvzem (hramba) in uprava samo odlože, odvzem sam se pa razveljavi in razveljavi se tudi prisilna uprava, pri slednji pa ne celotno postopanje, marveč le uvedba prisilnega upravnika. Taka razlaga je pa tudi iz gospodarskih vidikov utemeljena. -Končno omenim še eno vprašanje: kdaj postopa sodišče po § 1. uradoma in kdaj na predlog. V § 7. je določeno, da izda sodišče odločbo po službeni dolžnosti ali na dolžnikovo zahtevo, če sodišču ni znano, da je dolžnik kmet. V drugem primeru mora sodišče uradoma pribaviti potrdilo o okornostih, po katerih je presoditi, ali je zavezanca imeti za kmeta po tem zakonu. (§ 6.) Iz tega se hoče zaključiti, da sme sodišče odložiti izvršbo le takrat, če so mu znane vse okolnosti, od katerih je zavisno vprašanje, ali je zavezanec zaščiten kot kmet po tem zakonu, češ če sodnik teh okolnosti ne pozna, ne sme postopati po § 1. Taka razlaga ni smiselna, ker 182 Književna poročila. bi bilo potem v 99 % nemogoče, upoštevati zaščito po službeni dolžnosti. S tako razlago se pa postavlja na glavo namen zakona, da zaščiti kmetski stan s tem, da zabrani izvršbo proti kmetom. Zato je tudi določba, da more sodišče zaščito uradoma upoštevati, na prvem mestu in prvotno v drugem načrtu določeno le, da mora sodišče uradoma postopati. Pristavek »ali na predlog zavezanca«, je prišel v zakon šele kesneje. Logično je razlagati § 7. tako: če ima sodnik zadostno podlago za domnevo, da je zavezanec kmet v smislu § 6. zakona, potem mora postopati uradoma, če mu lastno znanje ne zadošča, more zahtevati potrdilo od občine, če sodnik domneva, da zavezanec ni zaščiten, kar bo redno takrat, če je zavezanec označen kot posestnik in obrtnik, potem bo moral čakati na predlog zavezanca; v tem primeru bo pa moral uradoma pribaviti potrdilo. Književna poročila. Dr. Dolenc Metod in dr. Sajovic Rudolf: Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo s kratkimi pojasnili. V Ljubljani 1932. T.skcvna zadruga. Str. 207. Cena 54 Din. Priročna izdaja noveli ranega kazenskega zakonika s kratkimi pojasnili, ki sta jo priredila univ. prof. dr. Metod Dolenc in apeladijski sodnik dr. Rudolf Sajovic, zadovoljuje nujno potrebo naše prakse. Dobili smo slovensko besedilo k. z. s spremembami in dopolnitvami po zakonu z dne 9. oktobra 1931 v primerno urejenli oblaki. Ker je bil prvi slovenski prevod k. e. tu pa tam netočen, ista redaktorja priročnega komentarja vnovič pregledala prevod in s tem ustvarila zanesljivo podlago za praktično uporabo k. z. V opombah, k določbam k. z. so citirani stranski kazenski zakoni in drugi viri, ki so v zvezi z zadevnimi normami k. z. iS tem je zelo olajšana orientacija v obširnem zakonodajnem gradivu kazenskopravnega značaja. Kakor naglasa predgovor pravilno, skoraj ni zakona, ki ne bi ime! v tem a.li onem pogledu vpliva na uporabljanje ali tolmačenje določb ik. z. Pričujočo izdajo noveliranega k. z. lahko označimo kot zelo posrečen poskus privatne kcdifikacije naše materija^ncpravne kazenske zakonodaje. Prireditelja sta pokazala v svojem delu občudovanja vredno akribijo. Med pojasnili so itudi izvlečki iz odločb najvišjih sodnih instanc: Stola sedmerice, odd. A in B v Zagrebu, Vrh. sodišča v Sarajevu in dr. Izredne praktične važne siti s,o nadalje opombe, ki opozarjajo na to, katere določbe je smatrati za deroigirane s poznejšo zakonodajo, kakor tUdI pojasnila glede pravnega stanja, ki je nastalo vsled križanja raznovrstnih kazenskopravnih norm. Naj navedeimo ob tej priliki še nekatere netočnosti v uradnem slovenskem prevodu k. z., ki so tudi v novem komentarju ostale neopa-žene. Izvirno snbsko 'besedilo § 22., odst. 1. k. z. govori o »umni ne-razvijenosti«, kot o vzroku, ki izključuje vračunljiivost; slovenski prevod Kinjiževna poročila. 183 pa ra!bi tu ne povsem adekvaten izraz »duševna nerazvitost«. Srbski tekst S 383. k. z. se gilasi: »Ko samovilasno sebi pribavlja kakvo svoje imovimsko piravo« . .., v slovenskem, prevodu pa je podčrtana beseda, ki je važna z oziram na dejanski stan delikta, pomotoma izpuščena. V nekaterih primerih se nam zdi razlaga določb k. z. Epoma. Ne moremo n. pr. pritrditi mnenju, da gre pri skrajni sili (§ 25. It. z.) za pomoč zoper nevarnost, ki ne preti od strani človeka (arg. gl. v našem poročilu o Tolmaču prcf. Dolenca. . . »SI. Pr.«, 1930, štev. 5—S, str. 192). Prislilno objavo sodbe bi bilo pravilneje imenovati dodatek h kazni, a ne istranisko kazen (str. 27). Ni jasino, zakaj ostane oporečenost pc preteku poskusne dobe brez prikcra v primeru pogojne obsodbe (str. 45). Saj v tem primerni se smatra, da obsojenec niti ni bil cfcsojen na kazen (§ 68., odst. 3. k. iz.) I Pomisleke vzbuja tudi pojasnilo k t. 6. § 316. k. z., češ, da gre pri tatvini z (izkoriščanjem nuje drugega, povzročene s požarom, za požig v smislu § 187. k. z. Zakon ima v mislih vobče požar .kot elementtaroo nesrečo, neodvisno od tega, ali ga je nekdo zakrivil ali pa je požar nastal iz drugega vzroka. § 329. nemškega k. z. iz 1. 1927., iz katerega je posneta predmetna določba, označuje ta deillikt kot »Dieitastahl bei Unifallen«. Za kvalifikacijo je odločilno pač to, da je tat izkoristil nujo drugega, povzročeno s požarom, poplavo ali podobnimi dogodka. Priročna izdaja noveliranega kazenskega zakonika Dcdenca-Sajo-vica je dragocen pripomoček za prakso. Želeti Ibi bilo, da bi v isti obliki izšel tudi komentar k zakoniku o sodnem kazenskem postopanju. Aleksander Maklecov. Dr. Frank Stanko: Zakon o izmenama i dopunama u sudskom kri-vičnom postupku od 9. oktobra 1931 godine. Dodatak knjiži V. zakona kraljevine Jugoslavije: Dr. Nikola Ogorelica: Zakonlik o sudskom krivičnem postupku od 16. februara 1929. Zagreb, 1932. Obnova. Strani 48. Cena 12.— Din. Pokojni dr. Nliko Ogorelica, ki je bil glavni avtor sedaj veljavnega sodnega kazenskega postopnika, je izdal 1. 1929. samo tekst tega zakonika. KOt uvod v to izdajo je napisal lepo zaokroženo daljšo razpravo, ki prinaša jedrnat sisitamaltski prikaz glavnih načel kazenskega procesa, pa daje tudi nekoliko zgodovinskih podatkov o postanku navedenega zakonika. Da je Ogorelica nameraval izdati pozneje tudi še novo moderno knjigo v stilu svojega, 1. 1899. izdanega odličnega dela »Kazneno procesualno pravo«, to je pravil vsem svojim znanstvenim prijateljem. Žal, da do tega ni prišlo, ker je prej umrl. Zvedeli smo, da je IbiSo to delo od njega samega do .malega že pripravljeno in da ga kot postumno izdajo prlireja sin pokojnega velikega procesualista. Vidimo torej, da je prišlo do izdaje gori navedene Frankove knjige zbog zunanje pobude, t. j. knjigotržne potrebe so silile založnico »Obnovo«, da pomaga hrvatskim praktikom z dodatkom k omenjeni prvotni Ogorelični izdaji sedaj veljavnega s. k. p. Omogočilo naj bi se jim da novelirani kazenski postopek uporabljajo na podlagi Ogorelične izdaje. No, »Dodatek« pa ni v prvi vrsti komentar za prakso. Označili bi ga za niz razprav in razpravic o vprašanju, ki so predmet noveliranih določb s. k. p. Aili one marjrajši polemizirajo z zakonodajcem, češ, da bi se mogla aH morala ta stvar drugače urediti. Toda čitatelj, ki prebira 184 Književna poročila. njegova izvajanja, pa pozna motive, kfi jih je ob obnarodcvamju novele dalo ministrstvo pravde novinam na razpolago, more, zlasti če stoji v kazenskopravnem pravosodstvu kot praktičen sodnik, pač takoj uvideti, da pri noveli ni šlo za teoretična razglabljanja o tem, kaj je znanstveno pravilno ali manj pravilno, ampak le za začasno remeduro tistih neprilik, ki so nastale vsled nesmotrenih odredb kazenskega zakonika in sodnega kazenskega pcstopnika. Torej je Stanko Frank opravil pač zelo koristno in dcibro preddelo za bodočo veliko revizijo našega kriminalnega prava, a praktiki, ki morajo uporabljati zakon, kakor je izdan, se bedo megli samo s tistim 'delom knjige s pridom okoristiti, ki v njej prinaša pozitivne razlage. Tako n. pr. pogrešamo pri izvajanjih o S 110. k. p. ugotovitve, da je bil vzrok izpremembe besede »istrage« v »postupaže« to, da po zaključenih »poizvedbah« do izdaje novele .ni bilo mogoče uvesti postopek po § 110. k. p. Praksa bo tudi glede izvajanj k § 9. k. p. šla drugo pot, kakor je označena na str. 11.: »Ako sada neko lice učim postopeno u večim vremenskim razmaciima čitavi niz kradja, a vrijed-nest ukradjene stvari u pojedinam slučaju nije večja cd 1000 dinara, najvišja muguča kazna ne može da bude veča od dvije gedine zatvora.« Tu se zamenjavajo različni primeri. Ce gre za stek dveh ali več prestopkov tatvin, preden so sojene, se more kazen izreči do pet let s t r o g e g a iz a p o r a. če gre za že sojene tatvine, pa je bil storilec dvakrat poprej zaradi tatvine kaznovan, se more izreči kazen robi je do 10 let. Samo če prihaja goli pevratek po S 76., odst. 2. k. z. v pošte-v, torej če je bil storilec enkrat zaradi tatvine že kaznovan, sme iti kazen samo do 2 let strogega zapora. K § 116. k. p. niso navedeni pravi motivi za novelizaoijo. Praksa je upravičeno tožila, da so se orožniki ali policijski organi točno držali poprejšnjega besedila in pripirali sumne osebe, pa jih vodili na 50, 60 in še več kilometrov daleč k preiskovalnemu sodniku, celo preko ozemlja sreskega sodišča, ki bli najlažje opravilo poizvedbe, ker je bil v njegovem področju delikt storjen. Tu torej ni šlo za terminološke finese, ampak za nujno potrebo, da se v praksi štedi s stroški in ne tratijo delovne moča. Med pripombami k § 358. k. p. ne najdemo pojasnila, da je bila moveiizacija potrebna, ker se je za področje prejšnjega sodnega postepnika kraljevine Srbije od zelo uglednih teoretikov zastopalo mnenje, da obveznost pravnega pojmovanja, na katerem sloni odločba kasacijskega sodišča, ne obstaja. Tisti primeri, da nastopi med razveljavitvijo sodbe po kasacij-skem sodišču in med ponovnim razpravljanjem pri okrožnem sodišču nov zakon, pa so itak urejeni v čl. 11. uvod. zak. kaz. zak. Vae te naše pripombe naj podkrepljujejo našo sodbo o Frankovi knjigi, da je pač teoretično na visokem nivoju, da pa bo morala praksa iskati pravilna razlage noveliranih odredb na pO'd!agi motivov vlade ob novelizaciji; morda bi bilo najbolje, ako bi jih bil pisatelj per extensum natisnil. Dr. Metod Dolenc. Dr. Frank Stanko: Zakon o izmenama i dopunama u krivičnom zakoniku od 9. oktobra 1931 godine. Dodatak knjiži: Josip šilovič — Stanko Frank: Krivični zakonik od 27. januarja 1929. Zagreb 1932. Naklada jugoslav. nakladnog d. d. »Obnova«, str. 68. Cena 14 Din. že v našem pregledu komentarjev h k. z. kraljevine Jugoslavije (»Das neue jugeslavisehe Strafgesetz und die Kcmmentare daau«. »Ost- Književna poročila. 185 reeht«. 1930. 7. Heft.) smo se dotaknili vprašanja o nalogah in obliki komentatorične obdelave pozitivnega prava. Jasno je, da je komentar namenjen v prvi vrsti interpretaciji ter staži kot pripomoček za prakso. Komentar dr. Franka je dodatek h komentarju prof. šiloviča in Franka, ki je izšel že 1. 1929. Predgovor k temu prvemu komentarju ga je označeval kot poskus teoretikov, izvršiti nalogo, ki pripada prav za prav praktikom: »I tako opet jedinom teoretičari kušaju da izvrše zadačiu, koja zapravo pripada praktičarima.« Tudi dodatni komentar dr. Franka k noveli z dne 9. oktobra 1931 je posvečen v glavnem teoretskemu razglabljanju vprašanj in kritiki Izvršene delne preosnove našega reformiranega kazenskega prava. Tako analizira pri razlagi § 11., od»t. 1. k. z. (str. 15—22) avtor zelo podrobno različne teorije glede kraja storitve kaznivega dejanja in se sklicuje na mnenja nemških kriminalistov: Hippela, Mezgerja, LiBEtanSchnudita, Ebermaverja, Ols-hausena, Kitzingerja in Belinga. Komentator dospe do zaključka, da »propis novele o mjestu izvršenog delikta nije u skladu ni sa zahtje-vima običnog života, ni sa shvatanjem nauke materijalmog kaznenog prava.« Po njegovem mnenju novelAzacija tu vobče ni bila potrebna. (Str. 20.) Kar se pa tiče kraja poskusa graja Frank, da je novela kot kriterij prevzela subjektivni moment (vsebino naklepa), dočim »umišljaj ne mora redovno da obuhvata imjesto, pa je s toga ovaj način utrdji-vanja nesiguram, nepraktičan i suvišan.« (.Str. 22.) Ce bi ta kritika bila še tako 'upravičena, je praksi, ki hoče spoznati predvsem pravo vsebino zakona, ratio legis in intencije zakonodajca, s tem zelo malo pomagano. V sivoji kritiki noveliranega § 71. k. z. (omilitev kaani) oblikuje pisatelj naslednjo tezo: »Kod delikata koji se kažnajavaju robijom k. z. polazi više sa stajališta represije, svrha kazne ostaje više u pozadini, nasuprot kod delikata koji se kažnjavaju strogim zatvorom i zatvorom odlučno je stajaMšte prevencije napose speoijalne prevencije. (Str. 25.) Mnenja smo, da je prav ravno nasprotno. Pravo torišče za udejstvitev tvorijo specijalne prevencije dolgotrajne kazni na prostosti, zlasti robija. Progresivni sistem izvrševanja kazni, ki zasdeduje v prvi vrsti speci-jalno-prevenitivni smoter, je mogoč le pri dolgotrajnih kaznih na prostosti. Pri kratkodobnem zaporu pa ima pretežni pomen čisto represivni moment. Prav zato se n. pr. kazni na prostosti do treh mesecev izvršujejo v sodnih zaporih praviloma v celici (§ 5. z. izv. k.). Zelo ostro nastopa avtor zoper uvedbo v noveliranem besedilu § 71. k. z. specijalnega minima strogega zapora in zapora v primerih zamene robije in zatočenja pri omiljanju kazni. iS tem je omejena možnost lindividualizacije. Le-to smatra avtor kot temeljno načelo našega k. z. »Kada bi se ovako nastavilo omalovažavanje osnovnih načela zakonika moglo bi se dogoditi da nam preostane zbirka paragrafa, a ne jedinstveni zakonik« (str. 25). Ta sodba je gotovo prestroga. Saj načelo individualizacije ni edini temelj našega novega k. z. Kot protiutež služi princip generalne prevencije. Potrebo po koordinaciji teh načel je upošteval zakonodajec tudi pri novelizaciji k. z. Njegovo stališče je še celo bolj liberalno kot stališče nekaterih sodišč pred novelizacijo, ki so razlagali zadevno določbo v tem smislu,, da veljaj tudi v primerih omilitve po § 71. št. 4. k. z. kot skrajna meja dopustnega omiiljenja legalni 13 186 Književna poročila. minimum robije, odnosno zatočenja, a ne legalni mmiimium strogega zapora ali zapora. Kritika prevladuje nad interpretacijo tudi v Frankoveni komentarju k posebnemu delu noveliranega k. z. Teoretično sicer zelo zanimiva in poučna izvajanja glede pojma ustave v pogledu praktičnih zaključkov niso prepričevalna. Avtor pojmuje namreč ustavo v materi-jalnem smislu ter vključuje v ta pojem vse zakone, ki »sa ustavorn tvore misaonu cjelinu« (str. 33). To gre gotovo predaleč! Iz svojih teoretskih premis izvaja komentator med drugim zaključek, ki pa ni dovolj utemeljen, da spada pod določbo § 94.., t. 4. k. z. tudi »protiustavno stricanje banske vlasti« (str. 33). (Contra Dolenc, Dodatek k Tolmaču k. z., str. 13.) Avtor nadalje ni zadovoljen z novelizacijo k. z., kolikor se ta naslanja na procesiuatae razloge ter stremi za smotrenejšo razd/elibo stvarne pristojnosti, plasti pa za irazibremenitvijo okrožnih sodišč. Svoje načelno stališče oblikuje komentator tako-le: »Uopče bi se moralo postupaiti osabitim oprezom kada se procesualna gledišta spro-vadijaju kroz materijalno kazneno pravo. Osnovna načela kaznenog prava posve su druga od onih procesa.« (Str. 46.) V tem delu komentarja zaslužijo posebno pažnjo pisateljeve opazke glede razčlenitve dejanskega stanu klevete v noveliranem § 301. k. z. Upravičeni so zlasti pomisleki, »jesu li granice izmedju kleveta predvidjendh u tri odeljka ovog paragrafa tako precizne, da se ne bi njihovim prelaženjem mogla izigrati diferenciacija nadležnosti postagtnuite sniženjem kazni. .. Kako če sudu uspjeti da unapred utvrdi da li ono što se iznosi može samo škoditi dobrom imenu ili je učinilac naročitim ciljom išao za tem, da se dobro ime uništi?« (Str. 45.) Res je, da bo vprašanje stvarne kom-petence sedaj v znatni meri odvisno od formulacije dejanskega stana klevete v zasebni tožbi. Kar se tiče tatvine, nastopa komentator odločno zoper diferencdjacijo tatvin odvisno od vrednosti ukradenega predmeta. Bolj primerno bi bilo po Franku, ako bd zakonodajec oblikoval enotni temeljni delikst tatvine, ki bi nudil sodniku širok kazenski okvir in hkrati možnost diferencirane represije. (Str. 52.) To velja tudi za druge imovinske delikte. Komentator je prezrl, da zakonodajec ne bi dosegel s tem smotra, ki si ga je stavil pri novelizaciji določb o imovinskih deliktih (razbremenitev okrožnlih sodišč). Glede tatvin in utaj iz nuje v noveliranem § 320. k. z. trdi dr. Frank, da je avtor novele »spojio oba delikta u jedan« in normiral »ovaj prestup kao privilegovanu kradju«. Ta trditev nasprotuje noveliranemu besedilu § 320. k. z., ka izrecno loči ta dva delikta, navajajoč v oklepajih §§ 314. in 318. k. z. Tatvine in utaje iz § 320. k. z. so izenačene Zgolj v pogledu sankcije. Posebnega dejanskega stana, sličnega tkzv. Entvvendtung nemškega prava, naša zakonodaja ne pozna. Pisateljeva izvajanja so zanimiva in vzpodbujajoča celo tedaj, ko se njegovim končnim zaključkom ni moči pridružiti. Pretežno kritična usmerjenost celotnega razpravljanja, žal, nekoliko neugodno vpliva na oceno njegovega komentarja kot pripomočka za prakso. Aleksander Maklecov. 'Književna poročila. 187 Nlcolas Coumaros. Le rdle de la volonte dana 1'acte juridlque. Tome I. Etude critlque de la concaption classique. Preface de M. Roger Bonnard. Pariš, recueil Sirey 1931, str. m+332. Avtor poudarja, da se nahaja volja v vsakem juridičnem aktu. Vendar kakšna je njena vloga? Ali je volja stvariteljica prava, ali pa ima kako podrejeno mesto? Ker so to vprašanja, ki zadevajo nastanek, izvor prava, misffi avtor, da bi moralo vladata glede teh vprašanj defi-nitivno soglasje. Tega soglasja ni. — Precej splošno priznanje pa si je pridobila po avtorjevem mnenju klasična koncepcija volje. Pod klasično koncepcijo razume francosko teorijo avtonomije volje, nemško teorijo volje in teorijo kolektfivne volje. Te teorije se dajo označiti s skupnim imenom: voluntaristične. Značilnost voluntaristščnih teorij pa je, da volja sfcvarja pravo. Zato si je avtor stavil v tem prvem zvezku svojega dela vprašanje, ali je ta koncepcija vzdržljiva. V drugem zvezku hoče pokazati avtor, kakšna je vloga volje v pravu in kje je iskati objektivni izvor prava. — Najprej določi avtor pojem juridičnega akta. V privatnem pravu obsega juridičen akt predvsem pogodbe, v javnem pa zakone, upravne in sodne akte ter meddržavne akte. Nato analizira avtor francosko teorijo avtonomije volje, nemško teorijo volje, teorijo kolektivne volje, raziskuje odnos avtonomije volje do individualizma in liberalizma, ter bistvo volje in vzroka. — V kritičnem delu pokaže avtor kontradik-cije, s katerimi se mora boriti klasična koncepcija v privatnem pravu, ter izjeme in fikaije, h katerim se mora zateči ta koncepcija, da reši te kontradikcije. Nato pokaže težkoče, ki naleti nanje ta koncepcija v javnem pravu, in kako se jim skuša izogniti potom juridične osebnosti in suverenosti države. — To je vsebina knjige v najširših obrisih. Brez pridržka je treba priznati, da razpolaga avtor z velikim ju-ridičnim in filozofskim znanjem, ki ga usposablja, da prodre vsakemu vprašanju do bistva. To velja posebno glede juridičnega akta, Kantove avtonomije volje, glede težkega spoznavnoteoretličnega vprašanja volje in vzroka, francoske teorije avtonomije volje, nemške teorije volje ter teorije kolektivne volje. Vzlic vsemu temu pa se človek ne more otresti vtisa, da bo vse avtorjevo znanje, akribija in trud zastonj, ker se zdi vprašanje po vlogi volje v pravu in po izvoru prava nerešljivo. V podkrepitev te teze naj sledi nekaj primerov. Vzemimo kupno pogodbo, zakon in prvo ustavo kake države. Pri kupni pogodbi je volja strank conditio sine qua non, generalna pravna norma pa je conditio per quam. To se pravi: brez volje strank ne nastane kupna pogodba, kupna pogodba pa je pravni posel samo tedaj, če obstoji kaka običajna aH pisana generalna pravna norma, iz katere črpa pcgodba svojo veljavnost. Če te norme ni, je dogovor strank pravno brezpomemben. V istem odnosu kakor kupna pogodba napram generalni pravni normi stoji navaden zakon napram ustavi, samo da ima zakonodajalec navadno pač širši svobodni preudarek. Pri ustavi pa je volja ustavodajalca conditio sine qua non et per quam ustave. To je: ustavodajalec hoče ustavo in ji daje obenem veljavnost. Volja stranke pri kupni pogodbi in volja ustavodajalca bi bili dve kvalitativno različni volji. Vendar se je treba sedaj vprašati: odkod jemlje ustavodajalčeva volja svojo pravno veljavnost? Zakaj ima pravno veljavnost ustavodajal- 13* 188 Književna poročila. červa volja sama na sebi in zakaj je nima volja stranke, ki sklepa pogodbo? Ce odgovorim na to, da ima ustavodajalčeva volja veljavnost vsled tega, ker so pooblastili ustavodajalca državljani, mi ni razumljivo, kako naj pooblaščajo državljani nekoga, da bo njegova volja pravnoveljavna sama iz sebe, ko pa volje teb. državljanov nimajo te pravnoveljavnosti, kakor se vidi iz kupne pogodbe. Poleg tega je to pooblastilo fikcija, ker nikdar ne volijo vsi državljani poslancev v ustavotvorno skupščino. Če pa se pravi kratko, da sledi že iz pojma ustavodajalca in ustave, da se morajo vsi (pokoravati ustavi, potem je volja ustavodajalca in s tem pravo maskirana sila. In na to »ultimam raltionem« se reducirajo v bistvu vse teorije, ki iščejo razlog veljavnosti prava v državljanih oziroma v družbi. Ce pa gledamo za objektivnim razlogom veljavnosti ustave, pridemo do znanega »paota sunt servamda«. Sprejmimo fikcijo, da je ustava pogodba. Zakaj se moramo pokoravati ustavi in drugim pravnim normam: ali zato, ker zahteva to etika, ali zato, ker zahtevajo to pravne norme? če se jim pokoravamo samo iz etičnih razlogov, potem te norme niso juridično obvezne, če pa se jim pokoravamo samo iz juridičnih razlogov, je etična norma »paota sunt servamda«, čisto odveč. Če pa daje etična norma kot dopolnilo še etično sankcijo juridičnim normam, se je treba vprašati, ali jo daje vsem. če ne: katerim Jo daje? če pa jo daje vsem, ponavlja etična norma samo juridično in je zopet odveč. Vendar: ali imamo v vseh teh primerih sploh opravka samo s pristno voljo v psihološkem smislu? Hočem lahko samo nekaj, kar poznam. Ali poznata stranki vse posledice, ki lahko nastanejo iz pogodbe? Take stranke bodo izjeme. Kako pa je z zakonodajalcem in ustavodajalcem ? Koliko Članov ustavotvorne skupščine ali parlamenta pozna vsebino norm, za katere glasuje? Neznatna manjšina! In kaj, če razlaga praksa te norme drugače, kakcr si je zamislila ta manjšina! Znan je izrek Napoleona, ko Je izšel prvi komentar Coda: »Moj Code je zgubljen!« Kje naj bo tukaj govor o kaki volji ? že teh par primerov kaže, da so pod skupnim imenom »izvor prava« nerazdružno zvezani juridični, psihični, sociološki in najrazličnejši drugi elementi in fUkcije, ki jih ni mogoče določiti vseh, še manj mogoče je seveda ugotoviti, kakšen pomen ima za izvor prava kak nosamezen izo- Dr. Joso Jurkovlč. Pržlč Ilija, Načelo narodnosti. Biblioteka Jugoslovenskog udruženja za medjunarodno pravo, I, Beograd, 1931, 24 strani. Asistent beograjske pravne fakultete, g. I. A. Pržič, ki je znan po svojih spisih s področja mednarodnega prava, je imel v Jugoslovenskem društvu za mednarodno pravo v Beogradu dne 28. decembra 1931. predavanje o načelu narodnosti. To predavanje je bilo nato ponatisnjeno v beograjskem Arhivu in je sedaj izšlo v obliki posebnega spisa. Pisec na kratko razpravlja o ideoloških osnovah in o razvoju načela narodnosti, ki je eno izmed vodilnih misli v mednarodnih odnosih naše dobe ter o problemih, ki jih je to hkrati politično in pravno načelo pokrenilo. Orisani so činitelji, ki doprinašajo, in oni, ki otežujejo stvarjanje narodnosti, in podani so načini, kako se problem narodnosti rešava v praksi. Pisec zaključuje svoj poučni spis s trditvijo, da si načelo narodnosti in država nasprotujeta in da je zato nemogoče najti dokončno rešitev, da pa se pravičnosti jako približujejo poskusi, po katerih naj bi se načelo narod- Književna poročila. 189 nosti spravilo v sklad s potrebami države, in sicer tako, da se narodnostim zagotovi svoboden razvoj, a da se istočasno država zaščiti pred uničujočimi težnjami poedinih skupin. Dr. Ivan Tomšič. Dr. Svvoboda Ernst: Franz von Zeiler, der grosse Pfadfinder der Kultur auf dem Gebiete des Rechts, und die Bedeutung seines Lebens-werke« fiir die Gegen vvart. Graz. 1931. Leuschner & Lubensky. Strani 60. Cena 3 S. Prcf. Swoboda ima veliko in nesporno zaslugo, da neumorno opozarja na vrline in prednosti, ki jih ima avstrijski o. d. z. pred drugimi zakoniki, in na zasluge, ki si jih je stekel za ta veličastni zakonodavni monument Franz ven Zeiler. S tem namenom je Svvoboda napisa! v zadnjih letih več del, od katerih omenjamo tu le najvažnejša, in sicer »Das allge-meine btirgeliche Gesetzbueh Itn Lichte der Lehren Kants (1926)« in pa »Die Neugestaltung der Grundbegriffe unseres burgerlichen Rechts (1929)«. Najnovejše delo »Franz von Zeiler«, ki je izšlo ket slavnostna publikacija ob odkritju spominske plošče na Zeilerjevi rojstni hiši v Grazu, katero je tudi on izsledil, nam pa prikazuje v širokih potezah osebnost velikega kodifikatorja in njegovo monumentalno delo, ki je doseglo čestitljivo nadstoletno starost, in ki vzlic vsem spremembam v socijalnih prilikah in zahtevam novega časa ne le da ni prav nič zastarelo, marveč daleč prekaša po svoji filozofski premišljenosti, po jasnem in naravnost popularnem slogu, po preglednosti zgradbe in po racionalnosti svojih določb novejša zakonodajna dela. Ustreznost zakonika ne smemo presojati po letnicah. Zelo dobro in koristno je če si od časa do časa prikličemo v spomin, da je n. pr. avstrijski zakonik zgradil bračno skupnost na načelnem priznanju enakopravnosti med možem in ženo in tako kot prvi zakonik sveta priznal princip ločene imovine. Dalekosežnost in modernost tega dejstva lahko presodimo, če vemo, da je n. pr. Italija šele z zakonom od 1. 1919. v omejeni meri priznala pravno sposobnost žene, ki je do tedaj bila v vsem podvržena varuštvu moža. To služi tudi v dekaz, da ne gre liberalnost državljanskega zakonika vzporedno z »liberalnostjo« političnega sistema in da je zaradi tega napačno, vnesti v presojo zakonika kriterije, ki so uporabljivi le za javnopravne odnošaje. Iz tega nadalje sklepamo, da nas odklanjanje avstrijskega političnega sistema ne sme niti najmanj ovirati v priznanju vseh dobrin, ki so nakopičene v avstrijski zakonodavni dejavnosti. Prednesti, kakor so gori navedene, ima avstrijski državljanski zakonik obilo in avtorjeva izvajanja so v tem pogledu zelo zanimiva in poučna. Zaradi tega toplo pozdravljamo prizadevanje prof. Swobrde in mu moremo le pritrditi, ko s tako vnemo poudarja vse vrline c. d. z. in opozarja na njegovo internacijonalno poslanstvo. Za pravnega filozofa pa je še posebno zanimiva zveza med Zeilerjem in Kantovo filozofijo, na katero opozarja Swoboda tudi v tem delu. V tem pogledu bi bil omembe vreden tudi vpliv Kanta na Pcrtalisa, katerega delo kaže veliko analogijo s Zeilerjevim, čeprav sta bila ta dva največja kodifikatorja preteklega stoletja nafbrže neodvisna drug od drugega. Kakor izhaja Zeiler iz Kantove praktične filozofije, tako je Portalis spisal veliko delo o Kantovi filozofiji pod naslovom »De 1'usage et de 1'abus de 1'eaprit philosophique durant le XVm sičele.« Analogije med obširnim Zeilerjevim predavanjem na seji zakonodavne komisije 21. XII. 1801. in Portalisovim »Discours 190 Književna poročila. preliminaire sur le projet de code civil« 21. I. 1801. so naravnost fra-pantne (n. pr. Portalis: »Ce serait done une erreur de penser qu'il put exister un corps de k is qui eut d'avance pourvu & tous les cas possibles, et qui cependent fut a la portee du moindre citoyen«; Zeiler: »Jede Ge-setzgebung musse ... scheitern, wenn sie sich vorsetzt, alle Falle durch den Buchstaben des Gesetzes zu erschopfen«. Takih vzporednosti je mnogo in zelo zanimivo bi bilo ugotoviti, če in koliko je vplival slavni Pcrta-lisov govor na Zeilerjevo predavanje, ki se je vršilo približno 11 mesecev kasneje. Prof. Swobcda bi bil gotovo najbolj poklican, da bi na vzporednosti opozoril mednarodni pravni svet in ugotovil eventualne vplive Portalisa na Zeilerja. Za duhovno sorodstvo cbeh kodifikatorjev je tudi značilna jasnost in lapidarnost sloga, v katerem sta kodeksa sestavljena, čeprav menimo, da zasluži v tem pogledu prednost Code civil, na katerega slogu se je n. pr. Stendahl tako navduševal, da ga je predpostavljal Chateaubriandovemu in da je skušal v stvarnem stilu Code civila ustanoviti povsem novo psihologijo in socijologijo. Vsekakor sta Code civil in o. d. z. še danes najvažnejša zakonodavna monumenta preteklega stoletja. Proslavljati delo moža, ki si je stekel največje zasluge za ta zakonik, ni čin pietete, marveč kulturna dolžnost in v tem smislu še enkrat pozdravljamo lepo opremljeno in s Zeilerjevim fotoreliefom okrašeno knjigo prof, Swob~de. Boris Furlan. Dr. Tasič Dorde: Tri rasprave iz javnog prava. Beograd. Geza Kon. 1931. Str. 71. Profesor Tasič je zbral v svoji knjigi tri razprave, ki so bile objavljene v »Arhivu za pravne i društvene nauke«. Dve, in sicer »O načelu enakosti državljanov pred zakonom« in »O regionalizmu in ekonomskem regionalizmu specialne v Franciji« se bavita predvsem s socijološkimi in pravnofilozofskimi vprašanji, tretja, »O pravni naravi instrukcij (pravilnikov)« obravnava juridičen predmet. Po splošnem uvodu, da ni dovolj, če se pravi, da je načelo enakosti osnova demokracije, ampak da je treba povedati, v čem so ljudje enaki, prehaja pisec na kritično ocenjevanje teorij, ki so se pojavile v Nemčiji na podlagi čl. 109. weimarske ustave in prihaja do zaključka, da nam kaže načelo enakosti smer, v kateri moramo iti v praksi. V razpravi o pravni naravi instrukcij ugotovi avtor najprej, da je -azlika med uredbo in instrukcijo v tem, da deluje uredba navzven, instrukcija pa ne; nasprotno pa ni med njima razlike po vsebini. Nato se bavi avtor predvsem s francosko prakso glede instrukcij, pokaže, kako je urejeno vprašanje v našem pravu in pobija Labandova izvajanja, da instrukcije niso pravne norme. Tretja razprava se bavi z vprašanjem decentralizacije: najprej se pokaže razlika med anglosaškimi in romanskimi državami, nato sledi analiza regionalističnega gibanja v Franciji in motivov tega gibanja. Vse tri razprave Obdelujejo svoj predmet jako obširno in podrobno, tako da bi bilo mogoče dodati par opazk samo s političnega vidika. Tako enakost kot decentralizacija sta nujno zvezani z demokracijo. Demokracija je osnovana na ideji homogenosti. V naravi pa homogenosti ni. Zato se mora ta homogenost umetno ustvariti Vendar so tukaj meje. Ta homogenost mora biti vrednota. To pa je samo takrat, če je Književna poročila. 191 možna nehomogenost. Zato določajo ustave, da so državljani enaki pred zakonom, ne pa vsi prebivalci države. Ko odpade ta antiteza med enakostjo in neenakostjo na kakem področju, ko enakost za kak sloj ni obenem predpravica, skuša prenesti dotični skj težišče svoje moči na kako drugo področje. To se danes dobro vidi pri takoimenovanih »pridobitnih krogih«. V času bojev za politične pravice jih je bila sama enakost, ker je pomenila takrat enakost njihovo pravico in predpravico. Danes tega ne pcmeni, zato je tudi njihove ljubezni do enakosti konec. Odtod zahteva po politiki stanovskih zastopstev, kjer bi prišla njih gospodarska premoč do veljave. če hoče vzdržati demokracija svojo ideologijo tudi v praksi, ni težko določiti, kakšno stališče mora zavzeti napram avtonomiji. čim bolj namreč poudarjamo enakost, tem bolj moramo razdreti vse vmesne tvorbe med poedincem in državo, kajti te vmesne tvorbe lahko uničujejo enakost. Vzgled za to je stališče, ki ga je zavzemala predvojna Nemčija in ga zavzema današnja napram občini. V predvojni Nemčiji je bila občina favorizirana od zgoraj in od spodaj. Od zgoraj so upali, da bo kolikortoliko paralizirala moč parlamenta, od spodaj so smatrali občino za zametek demokratizacije. Danes se je ta ljubezen do občine ohladila. Danes vidi demokracija v občini in v vsaki vmesni tvorbi med poedincem in državo oviro za udejstvovanje enotne državne volje, ki se izraža v centralnih zakonih. To pride do izraza tedaj, ko ne pripadata parlamentarna in deželna ali občinska večina isti politični gru-paciji. Zato avtonomija ni skladna z idejo demokracije: demokracija pozna samo horicontalno ne pa tudi vertikalne organizacije. To je tudi njena največja slabost. Dr. Joso Jurkovič. Dr. šilovič Josip: Trgovina bijelim robi jem. Pucka vseučilišna predavanja 29. i 30. januara i 1. i 2. februara 1932. Zagreb 1932. Izdanje pis-čevo. Tisak zaklade tiskare Narodnih novina. Str. 123. Veiiki filantrop šilovič je pokazal na pravem mestu — na ljudski univerzi — z veščo roko na strašno rano našega socijalnega življenja. Kakor »mene tekel« se glasi njegova beseda: »... TJ Beogradu prišlo je k abcliciji prostitucije, a na vidiku preko rijeke (t. j. Save v Zemunu) postoji još reglementacija«. To mu je najnujnejši problem: javne hiše se morajo povsod odpraviti, one so gnezdo propalosti najhujše vrste. Reglementacija, t. j. državno nadzorstvo prostitutk je tudi v nasprotju z ustavnimi odredbami, da so vsi državljani pred zakonom enaki in da je zaščitena osebna prostost. Reglementirane prostitutke, pravi Šilovič, so izročene na milost in nemilost organom policije, podvržene so zdravniškemu pregledu, a moški, ki se ž njimi spolno združijo — ne! Pod določbo § 280. k. z. spadajo vsi lastniki bordelov, zvodniki in zvodnice, najemodajalci sob, ki jih oddajajo tajnim prostitutkam. Njih delovanje je kaznivo, pa — se ne kaznuje... šilovič se toplo zavzema za popolno abolicijo, a vsaka prostitutka naj se odda v prisilno delavnico — saj vrše svoj ogabni posel samo po sebi umljivo pogostokrat. Prodajanje deklet kot blago za pehotno utešenje v tujino tudi pri nas v Jugoslaviji ni nepoznan delikt šilovič navaja primere iz dejanskega življenja, ki nam pretresajo dušo do dna. Da se odvrne nevarnost take trgovine, kakor tudi, da se prepreči propadanje nezaposlenih deklet prostituciji, priporoča ustanovitev »dekliških domov«, v 192 Književna poročila. katerih najdejo ženske dotlej, da dobe službo, stanovanje in hrano proti poznejšemu poplačilu stroškov. Pobuda, ki jo daje Šilovič, da pristopimo čim prej h kodifikaciji edinstvenega zakona, osnovanega na aboli-clji, ki naj omogoči uspešno borbo proti veneričnim boleznim in prostituciji, je brez dvoma največje pažnje vredna, šilovič u čast in slava, da jo je dal, naši viadi pa toplo priporočilo, da se je oprime! Dr. Metod Dolenc. Dr. Ogrin Fr.: Dopolnilo k »Državoznanstvu«. Druga, povečana izdaja. Samozaložba. Kranj 1932. Str. 24. Holm-Nielsen Henning: An International survev of bankruptcv law. Posebni odtisk iz World Trade, 1931. Str. 8. Članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv za pravne i društvene nauke. XLI. št. 3.: Jankovič Dr.: Duh i jezik zakona; Arandelovič Dr.: Dokaz ispravama po novom zak. o sud. post. u grad. parnicama; Jovanovič A.: Peremečaji novca i njihovi uzroci; Mirkovič D.; Ograni-čenje pomorakog naoružanja; Przič I.: Japamsko-kineski sukob. •— Arhiv, XIX št. 4.: Taranovski T.: Socialno pravo u opštem sistemu prava; Tasič D.: Razlika sufojektivnog javnog prava i interesa; Davinič A.: Penzije drž. službenika po Zak. o činovnicima; Lazarevič A.: Stari i novi zakon o izdavanju tapija; Suibotič I.: Izjednačenje privatnog prava balkanskih država; Kostič L.: Poslovnici Senata i Skupštine; Jovanovič A.: Jugoslovenska privredna autarhija. — Branič št. 3.: D. J.: Reforma porcte u Francuskoj; Veljovič M.: Siromaško pravo: Culič R.: Jedna nepotrebna polemika o razumevanju § 166. kriv. zak.; Mišic D.: Dnev-nice-nadnice i zabrana po gradanskom sud. post.; Ivkovič D.: Popis po zabrani; Jovanovič St: Jedan propis krivičnog zakonika ko ji se cesto zataoravlja u žurnalistici. ¦— Branič št. 4.: PuJjevič T.: Praktična opažanja o novom sud. kriv. postupku; Plakalovič B.: Kome treba predati pri-vatnu tužbu, da bi se održao rok, odreden za podizanje iste u § 86 kriv. zak.? Krstič V.: § 60 t. 17 Zak. o radnjama i Zakon o advokatima; Konic R.: Dokazivanje osnova sopstvenosti po zak. o izdavanju tapija. — Mjesečnik št. 3.: Stefanovič J.: Dvodomni sistem u modernim ustavima; Mogan J.: Najnovija pomorsko-pravna pitanja pred comite maritime internationale; Vragovič A.: Važnije izmjene kriv. zak. novelom od 9. listopada 1931; Katurič J.: Može li odvjetnički pripravnik u kritičnim stvarima pred redovnim sudovima biti branilac; Perušič š.: Novi čeho-slovački stječajni red, red poravnanja i red pobijanja; Eisner B.: ženevske konvencije o čeku. — Mjesečnik št. 4.: Stefanovič J.: Dvodomni sistem u modernim ustavima; Jeremič St.: Zakonski prijedlozi o zaštiti zemljoradnika i o višini kamata; Muha M.: Nadležnost redovnih sudova za rješavanje sporova o vlasništvu i posjedu nekretnina zemljišnih zajed-nica; Polak M.: Zemljiško-knjižna provedba upisa, ustanovljenih u toku ostavinske rasprave, po službenoj duižnosti; Milic I.: O osiguranju tražbi-na protiv nasljednika na pripalo mu naslede; Eisner B.: ženevske konvencije o čeku. — Policija št. 5, 6.: Suibotič D.: Značaj priznanstva u kaz. nenom pravu; Srskič M.: Ekspoze; Jankovič K.: Policijska prinuda; Maric K.: Disciplinsko kažnjavanje iz § 231 s. k. p.; Stefanovič M.: Nezaposlenost kao socijalno-ekonomski uzrok kriminaliteta; Kostič L.: Zakletve državnih službenika; Marinkovič B.: Jedno sporno pitanje o tumačenju zakonskih propisa 118, 119, 129, 130 i 131 novog kriv. post.; Krstič Razne vesti. 193 V.: § 365, t. 11. starog kriv. zak; Jankovič T.: Sudski krivični postu-pak kod starih Atinjana; Stefanovič M.: Profesionalni zločinac; Zlatic M.: Rad upravnih policijskih, sudskih i opštinskih vlasti po zakonu o naknadi štete učinjene zlonamernom paljevinom i namernim protivza-konim poništajem stvari. — Policija št. 7, 8.: Srskič M.: Ekspoze; Jan-kovič R.: Ekspropriacija; Jankovič V.: Zakon o zaštiti avtorske g prava; Jankovič K.: Policijska prinuda; Rosic D.: Zakletva svedoka na glavnom pretresu; Maric K.: Disciplinsko kažnjavanje iz § 231 s. k. p.; Stefanovič M.: Nezaposlenost kao socijalno-ekonomski uzrok kriminaliteta; Petrovič B.: Sudija; Jakovljevič A.: Izvršenje krivičnih presuda po gra-danskoj časti; Gajič N.: O rešenju spora oko prioriteta založnog prava izmedu zakupodavca s jedne i poverioca po rešenju o zabrani, ili po izvršenoj presudi, s druge strane; Terzijev K.: O zavičajnosti. — Travo-sude št. 3.: Subotič D.: Pijanstvo i novi Krivični zakonik; Jurjevič L; Sastav viječa za odlučivanje c prigovoru protiv optužnice; Steinmetz I.: Nešto o realnom sticaju; čulinovič F.: O prestupu trajnog oduzimanja tude pokretne stvari (§ 323 K. z.); Jovanovič St: Privatni učesnik-ne-tužilac, ili supsidijerni tužilac? Eisner B.: Ponuda potpunog namirenja tražbina za vanstečajno poravnanje; Grašič I.: Nujna uredba; Tauber L.: Biohemija u službi pravosuda; Lesič I.: O postupku overavanja na području Vrhovnog suda u Sarajevu; Stanoš I.: Nešto o sastavu imov-nika; Mihajlovič J.: Primena § 37 Grad. s. p. na teritoriji Beograd. Ape-lacionog suda u vezi sa § 233 ovrš. zak. na teritoriji Apelacionog suda u Novom Sadu; Krdžič M.: Kad je rešenje u prinudnom poravnanju i izvršno? Korozov A.: Taksiranje advokatske punomoči; Matijevič I.: »Prava predaja« darovane stvari. — Pravosude št. 4.: Danic D.: Usvojena deca u svetlosti Zak. o činovnicima; Goršič Fr.: Socialna zaštita u izvršnom postupku; Matijevič I.: »Prava predaja« darovane stvari; Hiršl J.: O realnoj podsudnosti po Grad. sudovniku u vezi sa § 71 zak. o unutarnjem uredenju, osnivanju i ispravljanju zemljlšnih knjiga; Jovanovič B.: Nadležnost za overavanje potpisa nepismenih lica na menici; šestan K.: Nekoliko reči o primeni § 263 t. 1 Z. s. kr. p.; Polak M.: Da li je u slučaju protivu tužbe potrebna optužnica: Plakalovič B.: Odnos istražnog sudije i državnog tužioca u izvidajima; Rukavina B.: Pristoji li muzu zakonsko ovlaštenje da zastupa ženu pred sudom i kod podnosa krivične privatne tuzbe; Petkovič I.: O formalnim pogreškama kod pismenih krivičnih presuda. Razne vesti. Kronika društva »Pravnika«. Pristopili so društvu naslednji novi člani: advokatski kandidati Kalan Zdravko (Ljubljana), Modic Stanko, Jarc Andrej, Bučar Josip (vsi v Novem mestu), Bajlec Franc (Murska Sobota), dr. šmajd Albin (Maribor), Korče Adolf (Celje); svetnik v min. zunanjih poslov dr. Subbotič Ivan (Beograd), dr. G o d i n a Ivan, advokat v Beogradu, dr. KI o v s k y Rudolf in L o v r e c Mirko, sodniška pripravnika v Novem mestu, Kuhar Boža, notarska pripravnica v Ljubjani, Grasselli Andrej, magistratni kon-ceptni pripravnik v Ljubljani. — Izstopilo je 18 članov. 194 Razne vesti. Osebne vesti. Imenovan je za kasacijskega sodnika pri stolu sed-morice v Zagrebu dr. G o 1 i a Vladimir, za sodnika v Novem mestu M e r š o 1 Ferdinand. Premeščeni so sodniki dr. Bizjak Ivan v Varaž-din, dr. V r a č k o Edvard v Sremsko Mitrovico in š p o r n Anton v Metliko. — Postavljeni so: za sreske načelnike dr. F a r k a š Anton (Ljutomer), Trstenjak Dragotin (Črnomelj), dr. Trste njak Alojzij (Dolnja Lendava), dr. Suhač Matej (Konjice); za sreske pod-načelnike Dereani Dominik (Konjice), dr. Vrečer Ivan (Maribor)( desni breg), dr. Potočnik Mirko (Maribor, desni breg); za politično-upravnega sekretarja Mah nič Rafael (Ptuj). — V dravsko finančno direkcijo so premeščeni: finančni svetnik dr. Močnik Ernest, višji finančni sekretar J u r k o Viktor, finančna sekretarja Predikaka Ivan in dr. Podobnik Aleksander. — Odvetniško pisarno sta otvorila dr. Schaubach Franc v Mariboru in L u d v i g Ferdo v Litiji, preselila sta se odvetnika F a r k a š Fran jo v Maribor in dr. Zupane Fran v Tržič. — V pokoj sta stopila državni svetnik dr. B a 11 i č Vilko in kat-sacijski sodnik L a s i č Henrik. — Umrl je odvetnik dr. Wurzbach Artur. Peti kongres jugoslovenskih pravnikov. Stalni odbor je na svoji seji v Beogradu dne 17. aprila t. 1. odločil, da naj se vrši peti kongres letos meseca oktobra v Dubrovniku. Glede na težke razmere si bo odbor prizadeval, da omogoči pravnikom poset kongresa v čim večjem številu. Obenem je določil stalni odbor tudi predmete, o katerih bo kongres razpravljal in sicer: 1. Pravni odnosi med Dubrovnikom in ostalimi jugo-slovenskimi deželami; 2. Ali naj se uvede ustni testament? 3. Vloga preiskovalnega sodnika v sodnem kazenskem postopku; 4. Trošarina kot vir dohodkov v proračunih države, banovin in občin; 5. Hipoteka na morskih brodovih. Prvi kongres pravnikov slovanskih držav. Tekom zimskih mesecev je glavni sekretarijat kaj pridno deloval, tako da je bilo moči v dneh 16. in 17. aprila t. 1. sklicati v Bratislavo konferenco delegatov iz vseh slovanskih držav. Odziv je bil nad vse zadovoljiv, zbralo se je v navedenih dneh 67 delegatov iz vseh slovanskih držav, kar že samo na sebi daje dobro znamenje za uspešnost kongresa. Jugoslovenska pravniška Udruženja in korporacije so zastopali univ. prof. dr. ž i v a n o v i č In dr. Subbotič Ivan iz Beograda, dr. Henigsbejrg iz Zagreba in dr. Lučovnik ter dr. Urbane iz Ljubljane. Iz Bolgarije so prispeli trije delegati, zlasti pa je bila tudi številna delegacija iz Poljske s predsednikom kongresa dr. Kumanieckvm, dekanom pravne fakultete v Krakovu na čelu. Na glavni konferenci dne 17. aprila, katere so se v odličnem številu udeležili zlasti tudi češkoslovaški pravniki, je po nagovoru predsednika dr. Kumaniecka, po pozdravnih govorih delegatov vseh slovanskih držav bila po izčrpnem poročilu generalnega tajnika dr. Bafinke sklenjena soglasno resolucija: »Pravniki slovanskih držav in sicer iz Republike Poljske, kraljevine Bolgarije, kraljevine Jugoslavije in Republike Češkoslovaške so združeni na sestanku dne 17. IV. 1932 v Bratislavi sklenili po zaslišanju poročila pripravljalnega odbora I. kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi: Razne vesti. 195 1. Kljub težki gospodarski krizi, ki je prizadela vse evropske države, ne izvzemši slovanske, smo se ipak odločili započeti vzajemno sodelovanje med pravniki slovanskih držav vat prirediti njih prvi kongres, ki naj bo po svojem obsegu primeren glede na današnjo gospodarsko krizo, a ki naj vendar odgovarja znanstvenim potrebam današnje dobe. 2. Ustanove se za posamezne slovanske države prireditveni1 odbori in njihove člane kooptira pripravljalni odbor I. kongresa pravnikov slovanskih držav ter se osn/uje istočasno z njimi kot prireditveni odbor I. kongresa pravnikov slov. držav. 3. Ustanove se naslednji znanstveni odbori in določijo naslednji referati: I. Privatno pravo: Unifikacija obligacijskega prava v slovanskih državah; Unifikacija bračnega prava v slovanskih državah; Hipoteke na parnikih. II. Trgovinsko in menično pravo: Enotna ureditev meničnega prava v smislu ženevskih konvencij. III. C i y i 1-no-pravdni red: Enotna ureditev predpisov o izvršbi, o izvenkon-kurzni poravnavi in o konkurzu. IV. Kazensko pravo: Kazenska odgovornost za dejanja, izvršena na ukaz predstojnikov; Potreba in obseg unifikacije kazenskega prava v slovanskih državah; Ali se priporoča udeležba lajikov pri kazenskem postopanju v slovanskih državah? V. Ustavno in upravno pravo: Enotna načela o pridobivanju domovinske pravice v slovanskih državah; Administrativno sodstvo. VI. Gospodarstvo: Gospodarsko sodelovanje v slovanskih državah. VII. Zgodovina slovanskega prava: Skupni temelji zgodovine slovanskega prava. VIII. Mednarodno pravo: Enotna ureditev mednarodnega privatnega in procesualnega prava v slovanskih državah. IX. Cerkveno pravo: Razmerje med cerkvijo in državo v slovanskih državah. 4. Predsedništvo kongresa bo skušalo dobiti za ta vprašanja referente in sicer tako, da bi se ti referati razdelili na pravnike vsake slovanske države sorazmerno številu vseh pravnikov. Obenem naj se nudi prilika tudi pravnikom v neslovanskih državah, da izdelajo najmanj po 1 kongresni referat. Referate, katere izdelajo pravniki slovanskih držav, bodo izdali v tisku pripravljalni kongresni odbori dotične države, katere pravniki bodo izdelali referate in sicer v lastni založbi. Tiskani referati se bodo poslali proti povrnitvi faktičnih stroškov vsem priglašenim udeležnikom kongresa. Kongresne referate pa, ki jih bodo izdelali pravniki iz neslovanskih držav, bo izdal v svoji založbi pripravljalni odbor. 5. V načelu se sprejme in odobri predlog glede poslovnega reda, ki je bil predložen današnji konferenci v svrho odobritve. Predsedništvo kongresa pa se pooblašča, da v tem pogledu primerne korekture in dopolnitve samo izvede. 6. Predsedništvo kongresa se pooblašča, da določi kongresne dni na soboto, nedeljo in ponedeljek sredi meseca oktobra 1933 v Bratislavi. 7. Predsedništvu se nalaga, da izdela program kongresa. 8. Kongresna članarina se določa na 50. —Kč za člana in gosta. 9. Odobri se kongresni znak, kakor je bil izdelan od generalnega sekretariata. 10. Priporoča se izdaja slovanske pravne terminologije. Za časa kongresa v Bratislavi naj se priredi razstava vseh slovanskih pravniških časopisov. Priporoča se prirejati medsebojna informativna predavanja 196 Razne vesti. in objavljati v pravniških časopisih medsebojne informativne članke o stanju dosedanjih umifikacijskih del v posameznih slovanskih državah. Pripravljalni odbor soglaša s tem, da naj se za kongresne udeležnike sestavi poseben pregled veljavnega civilnega in kazenskega prava (ma-terijalnega in formalnega) in upravnega sodstva. V to svrho naj se določi v vsaki državi referent, ki bi tvarino zbral in izdelal. Ti referenti se naj medsebojno tako sporazumejo, da bi bilo čim bolj zajamčeno enotno izdelovanje. 11. Pravniške ustanove, uradi, korporacije in društva v slovanskih državah, ki niso zastopani na današnji konferenci, se naprošajo, da naj imenujejo svoje zastopnike v pripravljalni odbor. Medtem je predsedništvo kongresa že odločilo, da se bo vršil kongres v dneh 10. in 11. septembra 1933 v Bratislavi. Zanimanje za kongres so izjavili tudi socijologi, ki predlagajo referat: »Ali ne zahtevajo nove življenjske razmere, da bodi in koliko bodi omejeno lastninsko pravo.« Istočasno s kongresom se bo sestal na svojem prvem shodu tudi pravniški slovanski naraščaj. Vprašanje porote v Avstriji in na Francoskem. Avstrijska vlada je predložila aprila 1932. nacijonalnemu svetu predlog za nov zvezni zakon, ki naj bi postavil namesto porote (3 sodniki po poklicu, 12 porotnikov) veliko večniško sodišče (»grosses Schof f engericht«), sestavljeno iz 3 sodnikov po poklicu ini šest lajiških sodnikov - večnikov. Vsi ti naj bi sodili v skupnih zborih o krivdi in kazni. Ta reforma pa bi veljala samo glede najtežjih zločinstev zoper varnost življenja in naj bi pomenila nekakšen provizoričhi poskus zboljšanja porotniškega sodstva, izdan naj bi bil ta zakon samo za dobo do konca 1935. Neposredni povod za okret vlade zoper poroto je bila nerazumljiva oprostitev od obtožbe glede kapitalnega zločinstva komunista Pikloviča, ki je umoril Semmelmanna. —. Francoska zbornica pa je dne 1. marca 1932 sprejela preosnovo porotnega sodstva na podlagi iste zakonodajne ideje; ločitve sojenja o krivdi in določanja kazni naj bo kraj. O krivdnem vprašanju naj odločajo sicer porotniki sami, o vprašanju zaslužene kazni pa naj razsojajo poklicni in lajiški sodniki skupno. Glasovanje se vrši tako, da glasujejo najprej porotniki po vrsti, ki jo določi žreb, za tem sodniki po poklicu. Če se ne dobi večina za odmero kazni, izloči se najvišja kazen, pa se glasuje vnovič in vnovič, dokler ne pride do potrebne večine. — Iz obeh primerov se vidi jasno, da se giblje razvojna pot za preosnovo porote v smeri, da dobi pri določitvi kazni svojo besedo tudi lajiški element. Saj je znano, kako vzvratno vpliva vprašanje odmere kazni tudi na krivdno vprašanje. Porotniki oddajajo mnogokrat zanikalne pravoreke samo zato, ker nočejo, da bi dobil obtoženec težko kazen. Ta moment je jugoslovenski načrt iz 1. 1924 že upošteval (gl. Dolenc: Sodni kazenski poslovnik, str. 18.) in nemara se bomo ž njim čez čas zopet srečali... Dr. M. D. Naročnina za ..Slovenski Pravnik" znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čimprej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt. ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na »Društvo »Pravnik« v Ljubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Prav tam se dobe: Spomenica na drugi Kongres pravnika in letniki »Slovenskega Pravnika" od I. 1909. naprej. Cena s poštnino vred za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din, za ..Slovenski Pravnik" letniki od 1923 do 1931 po 70 Din, ostali letniki po 36 Din. Posamezni snopiči (dvojne številke) po 12 Din. Dr. E. Pajnič: Sreska kot kazenska sodišča po novem zakoniku o sodnem kazenskem postopanju — cena 15 Din.