Leto 1904.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 24. avgusta 1904.
Vsebina: St. 90. Državna pogodba med avstrijsko-ogrsko monarhijo in kraljestvom saksonskim o prevzetju prog Žitavsko-liberške železnične družbe v lastnino države saksonske.
90.
Državna pogodba z dne 26. aprila 1904.1.
med avstrijsko-ogrsko monarhijo in kraljestvom saksonskim o prevzetju prog Žitavsko-liberške železnične družbe v lastnino države saksonske.
(Sklenjena v Draždanih dne 26. aprila 1904. L, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena v Budimpešti dne 20. maja 1904. L; pritrdili izmenjeni v Draždanih dne 24. junija 1904. L).
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogrski; kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in priznavamo s tem:
Ker se je med Našim pooblaščencem in pooblaščencem Njegovega Veličanstva kralja saksonskega zaradi prevzetja prog Žitavsko-liberške železnične družbe v lastnino države saksonske dne 26. aprila t. 1. v Draždanih podpisala pogodba, ki se glasi takö:
(Slovenisch.)
58
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski
in
Njegovo Veličanstvo kralj saksonski
sta, da se doseže dogovor o tistih naredbah, ki postanejo potrebne o povodu po kraljevi saksonski vladi nameravanega prevzetja železnice iz Žitave v Libérée držeče v lastnino države saksonske, imenovala za pooblaščenca :
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski:
Svojega preizrednega poslanika in pooblaščenega ministra, drja. Ludovika Velics-a pl. Lâszlôfalva,
in
Njegovo Veličanstvo kralj saksonski:
Svojega državnega in finančnega ministra drja. Konrada Viljema Rüger-ja in
Svojega ministrstvenega ravnatelja, tajnega svetnika drja. Pavla Hermana Ritterstädt-a,
kateri so, priznanivši si in vzajemno priznavši svoja pooblastila, pridržujč pritrdilo, dogovorili in sklenili nastopno pogodbo:
člen 1.
Kraljeva saksonska vlada namerava podjetje lokomotivne železnice, držeče iz Žitave v Libérée, s kosom te železnice vred, ležečim v avstrijskem ozemlju, pridobiti od delniške družbe Žitavsko-liberška železnica in prevzeti v lastnino države saksonske. Cesarska kraljeva avstrijska vlada daje v to svoje privolilo. Iz tega povoda se ukrepajo naslednji dogovori:
Člen II.
Tisti čas. ko pride v moč pravni posel, osna-vajoč to lastninsko pridobitev, izgubi moč in veljavo dne 24. aprila 1853. 1. med cesarsko-kraljevo avstrijsko in kraljevo saksonsko vlado sklenjeni in po Njegovem cesarsko kraljevem apostolskem Veličanstvu dne 9. maja 1853. 1. ter po Njegovem kraljevem Veličanstvu dne 27. maja 1853. 1. preblago-voljno pritrjeni dogovor zaradi naprave železnice iz Liberca v Žitavo in Najvišjo dopustilnico z dne 19. septembra 1857.1. za gradnjo in obrat v avstrijskem ozemlju ležečega kosa te železnice proglasi pristojna cesarska-kraljeva avstrijska vlada s posebnim razglasom za minilo.
Člen III.
Temu nasproti se od istega časa počenši kraljevi saksonski vladi sè strani cesarske kraljeve avstrijske vlade priznava izključna pravica obratovati v avstrijskem ozemlju ležeči kos iz Liberca v Žitavo držeče železnice na dobo 90 let.
Člen IV.
Kar se tiče izvrševanja obratne pravice po gori v misel vzetem kosu, naj se uporabljajo zakoni in ukazi, kateri v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, o napravi in obratovanju železnic zdaj veljajo ali se pa dadö v prihodnje.
Člen V.
Z ozirom na kos od Liberca do saksonske I meje se pridržuje polna deželna vrhovna oblast zgolj in edino Njegovemu Veličanstvu cesarju avstrijskemu, kralju češkemu itd. in apostolskemu kralju ogrskemu.
Člen VI.
Ne krateč te vrhovne oblasti in nadzorne pravice cesarsko-kraljevih avstrijskih oblastev o želez-ničnem kosu, o katerem je govor, ter o obratu po njem, ostaja izvrševanje višje nadzorne pravice o saksonski državnoželeznični upravi, ki vodi obrat, kraljevi saksonski vladi. Železnično policijo bodo po omenjenem kosu pod nadzorom pristojnih cesarskih kraljevih avstrijskih oblastev izvrševali uradniki saksonske državnoželeznične uprave.
Člen Vil.
Saksonski podložniki, katere nastavlja saksonska državnoželezniška uprava pri obratu v avstrijskem ozemlju ležečega železničnega kosa, ne stopijo s tem iz saksonske podložniške zaveze.
Na mesta krajevnih uslužbencev, izvzemši postajne načelnike, telegrafske in tiste uradnike, ki jim je naročeno pobirati denarje, naj se kolikor le moči nastavijo pripadniki avstrijske države.
Vsi uradniki kraljeve saksonske državne uprave vkup, kateri so zaradi obratovanja nastavljeni v mestih, ležečili v avstrijskem ozemlju, so pod službeno in disciplinarno oblastjo svoje uprave, pod-ležč pa v vsem ostalem avstrijskim zakonom in oblastvom.
Člen VIII.
Kraljeva saksonska vlada bo po železniški progi Liberec-Žitava, dokler se sedanja prometna gostost ne zmanjša bistveno, v stiku z vlaki mejnih železničnih kosov za osebni prevoz vodila najmanje pet vlakov na dan v obé meri, in toliko vlakov za blagovni promet, kolikor jih je potreba, da se zmore ta promet, in pa prometnim potrebam ustrezno ukrenila druge obratne naredbe.
člen IX.
Ustanavljati in odobravati tarife se prepušča tudi za kos proge Libérée—Žitava, ležeč v avstrijskem ozemlju, kraljevi saksonski vladi.
Vendar o ustanovljanju pogojev za odpravljanje vojaških prevozov, posamez potujočih vojaških oseb in pa dvornih ter državnih uslužbencev, dalje živeža v časih stiske in draginje naj se tisti čas na cesarski kraljevi privilegovani južnoseverni zvezni železnici veljajoča določila uporabljajo tudi na večkrat imenovani v avstrijskem ozemlju ležeči železnični kos. v kolikor na njem niso sedaj že ugodnejše naredbe v veljavi.
člen X.
V ostalem naj se pogodbena določila, ki zaradi olajšanja vzajemnega železničnega prometa vsak čas veljajo med avstrijsko-ogrsko monarhijo in nemško državo, uporabljajo tudi za železniško progo od Liberca do Žitave.
Člen XI.
Kraljeva saksonska vlada bo, pridobivši lastnino proge od Liberca do Žitave, kolikor se tiče avstrijskega kosa, vstopila v vse pogodbe, katere Žitavsko-liberška železnična družba ali kraljeva saksonska državnoželezniška uprava kot obratovalka v imenu družbe sklene z ozirom na stike, zavarovanja, refakcije, potem gledé industrijskih kolej, skladišč, dalje zemljiških, magazinskih in kakih drugih zakupov in najemov.
Člen XII.
Cesarski kraljevi avstrijski vladi se pridržuje pravica dovoljevati vtoke drugih železnic in pa uve-zavanje industrijskih in dovlačniških kolej v avstrijski kos železnice od Liberca do Žitave o stroških interesentov in po meri zakonov, za to veljajočih
v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ter ustanavljati natančnejša določila o vtoku in prometni službi na stični postaji, ko bi se o tem ne dosegel dogovor z interesenti.
Člen XIII.
Sedaj za železnično progo od Liberca do Žitave veljajoča določila o izvrševanju policije o popotnih listih in tujcih, odmotavanju carinske službe in uravnavi poštne in telegrafske službe ostanejo tudi v prihodnje v veljavi. Izpremeniti kaj v sedanjem stanju se more samo s posebnim dogovorom med obema visokima vladama.
Člen XIV.
S pretekom v členu III oznamenjenega roka 90 let mine kraljevi saksonski vladi gledé avstrijskega kosa železnice od Liberca do Žitave priznana obratna pravica in tega dne preide omenjeni kos in vsa njegova pritiklina, izvzemši pa obratna vozila, brez nadaljnjega in hipotekarne obremenitve prosta v lastnino cesarskega kraljevega avstrijskega erarja.
Člen XV.
Cesarska kraljeva avstrijska vlada si pridržuje pravico last večkrat v misel vzetega avstrijskega kosa z vso pritiklino, izvzemši pa obratna vozila, po prejšnji enoletni odpovedi vsak čas, toda samo s po-četkom koledarskega leta, odkupiti proti odškodbi nanj porabljene prve gradbene glavnice pribivši delež pri troških pregradim postaje Libérée in resničnih troškov za dodelavo, oziroma napravo prometnih mest Ketten in Engelsberg.
Tako tudi je v tem primeru povrniti troške za kake druge v porazumu s cesarsko kraljevo avstrijsko vlado opravljene razširbe in dopolnitve želez-nične naprave, ki gredö čez mero navadnih vzdrževalnih in obnovnih del, ako se je ž njimi povišala vrednost železnične naprave.
Nasproti temu je od odkupne cene odbiti iz-kupila iz kakih prodaj sestavin železničnih naprav in pritikline, kojih troški so bili založeni iz napravne glavnice, omenjene v prvem in drugem odstavku tega člena.
Člen XVI.
Ako preide lastnina avstrijskega delnega kosa na cesarski kraljevi avstrijski erar na podstavi
člena XIV ali XV, pridržan je gledé potem potrebne obratne mène na avstrijsko-saksonski meji, in pa gledé uravnave stičnih razmer poseben dogovor med obema visokima vladama.
Pri tem je kolikor le moči meriti na zmanjšanje troškov, ki nastanejo iz lega povoda obema železničnima upravama za prenaredbe, nove naprave in obratne oprave sploh in stični avstrijski železnični upravi naj se sè strani kraljevih saksonskih državnih železnic ugaja kar najbolj moči, in pa držati se je tega, da se naj, ne krateč kakih drugih dogovorov o prihodnji odmotavi carinske službe na obojestranski državni meji, pri do tedaj obstoječih
V Draždanih, dne 26. aprila 1904.
obojestranskih mejnih carinskih v Libercu in Žitavi, ne izpremeni nič v njih uredbah in oblastih.
Člen XVII.
Pričujoča pogodba naj se z obeh strani predloži v Najvišje pritrdilo in izmena pritrdilnih listin, ki jih je sestaviti o tem, naj se kar najbrže sproži v Draždanih.
V poveritev tega so obojestranski pooblaščenci pričujočo pogodbo v dveh izdatkih svojeročno podpisali in na njo pritisnili vsak svoj pečat.
Velics s. r.	Rüger s. r.
Ritterstiidt s. r.
smo po presoji vseh členov te pogodbe jo potrdili in odobrili ter obljubljamo s Svojo cesarsko in kraljevo besedo za Nas in Naše naslednike, zvesto držati in dati držati se je po vsi njeni vsebini.
V potrdilo tega smo pričujočo pogodbo svojeročno podpisali in nanjo pritisniti dali Svoj pečat.
Tako storjeno v Budimpešti, dne 20. maja v letu milosti tisoč devetsto in četrtem, Našega cesarjevanja petdesetem in šestem.
Franc Jožef s. r.
Agenor grof GrOtucllOWSki s. r.
Po Naj višjem lastnem povelju Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva:
Aleksander vitez pl. Suzzara s. r., sekcijski načelnik.
Spredaj stoječa državna pogodba se razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaju, dne 17. avgusta 1904. 1.
Koorber s. r. Rohm s. r.
Wittek s. r. Call s. r.