O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU >to o fO .Q cu Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 2 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance); Jure Povšnar (Proizvodnja, poraba in mednarodna menjava električne energije v 2010) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Okvirji Okvir 1: Gospodarska rast v Sloveniji v zadnjem četrtletju in celem letu 2010.....................................................9 Okvir 2: Anketa o delovni sili - zadnje četrtletje in celo leto 2010............................................................................14 Okvir 3: Redna letna prilagoditev uteži v ICŽP...........................................................................................................17 Izbrane teme..................................................................................................................................................25 Proizvodnja, poraba in mednarodna menjava električne energije v 2010...........................................................27 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Okrevanje gospodarstva evrskega območja se je v zadnjem četrtletju lani nadaljevalo; zaradi rasti cen surovin se na začetku letošnjega leta krepijo inflacijski pritiski. BDP v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju lani povečal za 0,3 % (desezonirano), v vsem letu pa za 1,7 %. Vrednosti kazalnikov zaupanja v začetku letošnjega leta nakazujejo nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja evropskega gospodarstva. Ob občutnem povišanju cen nafte in nadaljnji visoki rasti cen neenergetskih surovin se krepijo inflacijski pritiski. Zaznati je že mogoče določene spremembe v komuniciranju centralnih bank, ki nakazujejo, da povišanje ključnih obrestnih mer v naslednjih mesecih ni povsem izključeno. V letu 2010 se je BDP v Sloveniji realno povečal za 1,2 %. Lansko okrevanje slovenskega gospodarstva je bilo počasnejše kot v povprečju evrskega območja (1,7 %), raven BDP pa po 8,1 odstotnem realnem padcu v letu 2009 še vedno precej zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Za okrevanje je bilo ključno povečevanje izvoza, ki pa po naši oceni kljub krepitvi ni raslo tako hitro kot povpraševanje na tujih trgih. Ob tem se je rast izvoza v drugi polovici leta, skladno z umiritvijo rasti v glavnih trgovinskih partnericah, postopoma upočasnila, tako da je bil ob krepitvi rasti uvoza prispevek salda menjave s tujino v zadnjem četrtletju leta že negativen (0,2 o. t.), v celem letu pa je bil pozitiven in je znašal 0,8 o. t. V okviru domače potrošnje, ki se je lani povečala za 0,4 %, je bil lani znova ključen prispevek spremembe zalog (1,6 o. t.). Obseg končne prodaje domačega proizvoda (tj. BDP brez upoštevanja sprememb zalog) se je lani tako znižal drugo leto zapored. Po revidiranih podatkih za pretekla četrtletja se je v lanskem letu povečala tudi zasebna potrošnja (0,5 %). Pri tem trenutne plačilnobilančne podlage v letu 2009 še ne predstavljajo prave osnove za izračun, saj podatki še niso dokončni, zato ocenjujemo, da pozitivne stopnje rasti zasebne potrošnje v letu 2010 ne odražajo nujno dejanske krepitve potrošnje slovenskih gospodinjstev. Na to kažejo tudi podatki o vrednosti kratkoročnih kazalnikov potrošnje gospodinjstev v lanskem letu. Med dejavnostmi je tudi lani najslabše rezultate beležilo gradbeništvo, kar je prispevalo k ponovnemu padcu bruto investicij v osnovna sredstva (-6,7 %). Investicije v stroje in opremo pa so, predvsem zaradi spodbudnega vpliva rasti tujega povpraševanja in večje izkoriščenosti kapacitet, nekoliko presegle predlansko raven. Višja naročila iz tujine so vplivala tudi na realno rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (8,0 %). Dodana vrednost se je sicer povečala tudi v javnih storitvah in večini tržnih storitev, z izjemo gostinstva, kjer je stagnirala, in finančnega posredništva, kjer je upadla za 3,0 %. Upadanje števila delovno aktivnih se je decembra še poglobilo, naraščanje števila registriranih brezposelnih seje nadaljevalo tudi vzačetku letošnjega leta. Znižanje števila delovno aktivnih je decembra sicer reden sezonski pojav zaradi izteka delovnih razmerij za določen čas, lani pa so imele dodatni negativni vpliv tudi pričakovane regulativne spremembe na področju trga dela. Kljub temu je bilo znižanje večje od običajnega v tem mesecu (-1,1 % desezonirano). Število registriranih brezposelnih oseb se je do konca januarja nadalje povečalo (1,2 % desezonirano) in znašalo 115.132 oseb. Med glavnimi razlogi za vnovičen visok mesečni priliv je bilo povišanje števila oseb, ki so izgubile delo, kjer sta znova med razlogi prevladovala iztek delovnega razmerja za določen čas in poslovni razlogi oz. prisilne poravnave. Po visoki rasti novembra, ki je bila predvsem posledica 13. plač in božičnic, je bila decembra povprečna bruto plača na zaposlenega nižja v vseh dejavnostih. Znižanje je bilo povezano z dinamiko izrednih izplačil ob koncu leta, saj je njihova masa decembra nižja kot novembra. V letu 2010 se je rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju okrepila (5,2 %), kar je bila predvsem posledica dviga minimalne plače (prispevek okoli 3,0 o. t.), 0,5 o. t. prispevka pa je bila posledica učinka sprememb v strukturi zaposlenih zaradi odpuščanj zaposlenih z nižjimi plačami. V javnem sektorju je povprečna bruto plača zaradi restriktivne plačne politike lani ostala na ravni iz leta 2009. Februarja se cene v povprečju niso spremenile, medletna inflacija pa se je z 1,9 % znižala na 1,4 %. Gibanje cen so zaznamovali običajni sezonski dejavniki, povišanje cen nafte na svetovnih trgih pa je vlada ublažila z znižanjem trošarin, tako da se niso pomembneje odrazila na domači inflaciji. Nadaljevala se je rast cen hrane, ki so skupaj letos višje že za 3,5 %, kar je največ v tem obdobju v preteklih osmih letih. Na izračun inflacije v tem mesecu pa je pomembno vplivala enkratna sprememba RTV prispevka, kar je po izračunu SURS inflacijo znižalo kar za 0,5 o. t. Bančno financiranje slovenskih podjetij in NFI se je lani močno skrčilo, banke pa so nadalje neto odplačevale obveznosti do tujine. Potem ko so v letu 2009 podjetja in NFI še neto črpala domače in tuje kredite, so jih lani neto odplačala v višini skoraj 400 mio EUR. Tudi banke so lani neto odplačale za 1,5 mrd EUR tujih vlog in kreditov, kar je za polovico manj kot v letu 2009. Izpostavljenost bančnega sistema do tujine ostaja približno na ravni ene tretjine bilančne vsote, pomemben del obveznosti pa zapade v roku dveh let, kar nakazuje nadaljnje visoke pritiske na likvidnost slovenskega bančnega sistema. Januarja se je domača kreditna aktivnost predvsem zaradi zadolževanja podjetij glede na december rahlo okrepila, a je bila vseeno za skoraj petino nižja kot v enakem mesecu lani. Zaradi izdaje državne obveznice so se januarja močno okrepili prilivi vlog države, razmeroma visoki so bili tudi neto prilivi vlog gospodinjstev. (O C (O ja (O Iv "O o a o (O >u Jž 0 Mednarodno okolje Okrevanje gospodarstva evrskega območja se je v zadnjem četrtletju leta 2010 nadaljevalo. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju lanskega leta povečal za 0,3 % (desezonirano), medletno pa je bil višji za 2,0 %. Rast v naših ključnih trgovinskih partnericah je bila nižja kot v tretjem četrtletju, v Združenem kraljestvu pa se je BDP celo znižal. Upočasnitev aktivnosti ob koncu leta je bila pričakovana, a je bila gospodarska rast še rahlo nižja od jesenskih napovedi mednarodnih institucij, karje deloma posledica tudi slabega vremena decembra. Nadaljevanje šibkega okrevanja v zadnjem četrtletju so nakazovali že kratkoročni kazalnikigospodarskeaktivnosti. Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju (1,9 %, desezonirano) sicer povečala bolj kot v tretjem, medtem ko se je znižanje gradbene aktivnosti nadaljevalo (-2,2 %, desezonirano) in je bila decembra na najnižji ravni v zadnjem desetletju. Prihodek v trgovini na drobno se je v zadnjem četrtletju ohranil približno na ravni predhodnega četrtletja (-0,1 %, desezonirano). Ob šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti ostaja stopnja brezposelnosti visoka in je decembra v evrskem območju znašala 10,0 % (EU 9,6 %). Različni kazalniki zaupanja nakazujejo nadaljevanje okrevanja evropskega gospodarstva tudi v začetku letošnjega leta, nekateri pa so celo dosegli rekordne vrednosti (Ifo kazalnik poslovne klime za Nemčijo). Slika 1: Četrtletne rasti BDP v izbranih trgovinskih partnericah 2.4 2,1 1,8 1.5 1,2 0,9 0,6 0,3 0,0 -0,3 -0,6 1Q1 10 "02 10 »03 10 «04 10 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Zdr. kraljestvo Vir: Eurostat. Obrestne mere centralnih bank pričakovano ostajajo nespremenjene, v zadnjih mesecih pa so se začele rahlo poviševati medbančne obrestne mere. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je februarja zvišala za 7 bazičnih točk (medletno za 42 bazičnih točk) in je znašala 1,09 %, rahlo se je zvišala tudi vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja (na 0,31 %). Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so tudi februarja ostale nespremenjene (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %), zaznati pa je mogoče spremembe v komuniciranju, ki nakazujejo, da v naslednjih mesecih ni izključeno njihovo povišanje, predvsem kot posledica naraščajočih inflacijskih pritiskov. Evro se je februarja okrepil v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami, z izjemo britanskega funta. Povprečni tečaj evra se je februarja v primerjavi z ameriškim dolarjem okrepil za 2,2 % na 1,3649 USD za 1 EUR, glede na japonski jen za 2,2 % na 112,77 JPY za 1 EUR in glede na švicarski frank za 1,5 % na 1,2974 CHF za 1 EUR, medtem ko je glede na britanski funt ostal na približno enaki vrednosti kot januarja (0,8464 GBP za 1 EUR). Cene energetskih in neenergetskih surovin so v začetku letošnjega leta še naraščale, cena soda nafte Brent pa je februarja prvič po septembru 2008 presegla 100 USD/sod. Povprečna cena soda nafte Brent se je zvišala za 7,5 % na 103,72 USD/sod, izraženo v EUR pa za 5,6 % na 76,60 EUR/ sod. Medletno sta tako dolarska kot evrska cena višji za 40,6 %. Opozoriti velja na veliko razliko v ceni med nafto Brent in WTI (februarja približno 15 USD/sod), ki je po mnenju analitikov predvsem posledica tega, da nemiri v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu bolj vplivajo na ceno nafte Brent kot na WTI, hkrati pa so v ZDA tudi rekordno visoke zaloge nafte. Januarja so se nadalje povišale tudi cene neenergetskih surovin in hrane, po podatkih IMF predvsem dolarske cene kovin, ki so se glede na december povišale za kar 25,9 % (medletno višje za 57,6 %), dolarske cene hrane pa so se januarja povečale za 3,2 % (medletno višje za 32,1 %). Slika 2: Cena nafte in menjalni tečaj USD/EUR -Cena v USD (leva os) - Cena v EUR (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) Vir: EIA, ECB, preračuni UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Rast izvoza blaga se je v zadnjem četrtletju lani upočasnila, rast uvoza pa rahlo okrepila.1 Rast blagovnega izvoza, ki se povečuje od drugega četrtletja leta 2009, se je v zadnjem četrtletju lani, skladno z umiritvijo gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah, pričakovano upočasnila (1,0 %, desezonirano). Upočasnila se je tudi medletna rast (s 17,6 % na 14,3 %), kar je bila posledica nižje rasti izvoza tako na trge držav EU kot na trge držav nečlanic EU. V letu 2010 se je izvoz nominalno povečal za 13,7 %, kljub visoki rasti pa se v primerjavi z večino držav EU počasneje približuje predkriznim ravnem. Uvoz blaga se povečuje od tretjega četrtletja 2009, v zadnjem četrtletju 2010 se je povečal za 3,3 % (desezonirano), medletno pa je bil višji 17,4 %. V letu 2010 je bil uvoz blaga nominalno višji za 14,6 %, na kar je precej vplivala podražitev nafte in ostalih primarnih surovin. Pogoji menjave blaga2 so se zato v lanskem letu precej poslabšali (-3,2 %), saj je bila rast uvoznih cen (6,5 %) precej višja od izvoznih (3,1 %). Slika 3: Blagovna menjava 6.500 6.000 5.000 4.500 3.500 a a Vir: BS, preračuni UMAR. V zadnjem četrtletju lani se je izvoz storitev povečal, uvoz pa zmanjšal. Po desezoniranih podatkih se je izvoz storitev po visoki rasti decembra v celotnem zadnjem četrtletju lani povečal za 5,6 %. K medletni nominalni rasti (3,3 %) sta največ prispevala izvoz cestnega transporta in izvoz potovanj, upad izvoza gradbenih storitev pa se je nadaljeval. V letu 2010 se je izvoz storitev nominalno povečal za 1,2 %. Uvoz storitev se je po decembrskem padcu v celotnem zadnjem četrtletju znova znižal (-0,5 %, desezonirano). K medletni rasti (5,2 %) pa so največ prispevali uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev, komunikacijskih storitev in uvoz cestnega transporta. Tudi na uvozni strani upada vrednost 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. 2 Upoštevan indeks izvoznih cen industrijskih proizvajalcev na tujem trgu in indeks uvoznih cen, ki se uporabljata kot vir podatkov v statistiki nacionalnih računov. storitev, povezanih z gradbeništvom, kot so gradnja, montaža in razna investicijska dela, ki jih tujci izvajajo v Sloveniji. V letu 2010 se je uvoz storitev nominalno povečal za 3,5 %. Slika 4: Storitvena menjava 1.400 -Izvoz storitev -Uvoz storitev 1.300 1.100 900 : \ a a Vir: BS, preračuni UMAR Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2009 XII 10/ XI 10 XII 10/ XII 09 I-XII 10/ I-XII 09 Izvoz1 -18,4 -7,8 15,4 11,0 -blago -19,4 -13,1 18,3 13,6 -storitve -14,7 19,2 6,0 1,2 Uvoz1 -23,6 -6,2 15,1 12,8 -blago -25,7 -10,0 17,3 14,6 -storitve -10,2 20,5 4,7 3,5 Industrijska proizvodnja -17,4 4,62 10,93 6,73 -v predelovalnih dejavnostih -18,7 4,22 10,83 7,13 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 5,32 -11,43 -16,93 Trgovina na drobno - realni prihodek -10,5 -1,92 -0,93 -0,33 Gostinstvo - nominalni prihodek -7,8 -0,92 3,23 2,73 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. dnem Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta povečal. Po visoki rasti decembra se je obseg proizvodnje v celotnem zadnjem četrtletju povečal za 1,7 % (desezonirano), medletno pa je bil višji za 8,1 % (del. dnem prilagojeno). Po desezoniranih podatkih se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem znova najboljpovečal obseg proizvodnje srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, rast tehnološko bolj zahtevnih panog pa je bila po visoki rasti v drugem četrtletju nižja, povečal se je tudi obseg nizko Okvir 1: Gospodarska rast v Sloveniji v zadnjem četrtletju in celem letu 2010 V letu 2010 se je BDP v Sloveniji realno povečal za 1,2 %. Po rasti v predhodnih dveh četrtletjih se je BDP povečal tudi v zadnjem četrtletju (0,6 % desezonirano), glede na enako obdobje predhodnega leta pa je bil realno večji za 2,1 %. Lansko okrevanje slovenskega gospodarstva je bilo tako počasnejše kot v povprečju evrskega območja (1,7 %), raven BDP pa po 8,1-odstotnem realnem padcu v letu 2009 še vedno precej zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Za okrevanje je bilo ključno povečevanje izvoza, ki pa po naši oceni kljub krepitvi ni raslo tako hitro kot povpraševanje na tujih trgih. Ob tem se je medletna rast izvoza v tretjem in četrtem četrtletju leta, skladno z umiritvijo rasti v glavnih trgovinskih partnericah, postopoma upočasnila, izvoz pa je bil v zadnjem četrtletju medletno višji za 6,6 %, v celem letu pa se je povečal za 7,8 %. Ob krepitvi rasti uvoza proti koncu leta je bil prispevek salda menjave s tujino v zadnjem četrtletju leta že negativen (-0,2 o. t.), v celem letu pa je bil pozitiven in je znašal 0,8 o. t. V okviru domače potrošnje, ki se je lani povečala za 0,4 %, je bil lani znova ključen prispevek spremembe zalog, ki je znašal 1,6 o. t. Obseg končne prodaje domačega proizvoda (tj. BDP brez upoštevanja sprememb zalog) se je lani tako znižal drugo leto zapored. Po revidiranih podatkih za pretekla četrtletja se je v lanskem letu povečala tudi zasebna potrošnja (0,5 %). Pri tem trenutne plačilnobilančne podlage v letu 2009 še ne predstavljajo prave osnove za izračun, saj podatki še niso dokončni, zato ocenjujemo, da pozitivne stopnje rasti zasebne potrošnje v letu 2010 ne odražajo nujno dejanske krepitve potrošnje slovenskih gospodinjstev. Na to kažejo tudi podatki na trgu dela o gibanju zaposlenosti in plačah, gibanje prihodka v trgovini in ostali kazalniki potrošnje gospodinjstev v lanskem letu. Bruto investicije v osnovna sredstva so se lani znova znižale (-6,7%), a so investicije v stroje in opremo predvsem zaradi spodbudnega vpliva rasti tujega povpraševanja in večje izkoriščenosti kapacitet nekoliko presegle predlansko raven. Rast državne potrošnje je lani znašala 0,8 %. Dodana vrednost se je lani povečala, in sicer v zadnjem četrtletju za 1,8 %, v celem letu 2010 za 1,6 %, med dejavnostmi pa je ponovno najslabše rezultate beležilo gradbeništvo. V zadnjem četrtletju lani je bila dodana vrednost medletno višja v skoraj vseh dejavnostih, izjemi sta finančno posredništvo in predvsem gradbeništvo. Tudi v celem letu je gradbeništvo zabeležilo močan upad, dodana vrednost se je po 15,5-odstotnem padcu v letu 2009 lani znižala še za 14,4 %. Po drugi strani se je dodana vrednost v predelovalnih dejavnosti, skladno z lansko krepitvijo tujega povpraševanja povečala za 8,0 %. Povečala se je tudi dodana vrednost v skupini javnih storitev, z izjemo drugih javnih, skupnih in osebnih storitev, kjer pa je večji del dejavnosti pretežno tržno usmerjen. Med tržnimi storitvami se je lani dodana vrednost povečala v prometu, skladiščenju in zvezah (5,7 %), v dejavnosti nepremičnine, najem in poslovne storitve (1,9 %) ter v trgovini in popravilu motornih vozil (1,6 %), medtem ko se je v gostinstvu ohranila na podobni ravni kot v predhodnem letu (-0,1 %), v finančnem posredništvu pa znižala za 3,0 %. Slika 5: BDP v Sloveniji in v glavnih trgovinskih partnericah --------Francija ---Italija --------Hrvaška —♦— Slovenija Slika 6: Struktura rasti BDP v Sloveniji 101 100 99 E? Ji98 o 97 J2 96 ■Ö 95 94 iC93 92 91 90 - Nemčija - Avstrija ,...............i......... j v.......---- C: ^ ^— a a a a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 25 20 15 10 čž 5 ■u (u äE 0 iš -5 d -15 -20 -25 -30 ■ Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. ■ Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) Državna potrošnja ^^^^ Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. O Vir: SURS. -10 -12 tehnološko zahtevnih panog. V letu 2010 se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti povečala za 6,8 %, v EU-27 pa za 7,2 % (oba del. dnem prilagojeno) in za ravnjo iz leta 2008 zaostaja manj (za 8,6 %) kot v Sloveniji (za 12,7 %). Zaostanek za ravnjo proizvodnje iz leta 2008je ostal največji v tehnološko najmanj zahtevnih panogah, ki pa so v lanskem letu začele počasi okrevati. Okrevanje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji je počasnejše kot v EU-27, za ravnjo Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti in prihodek od prodaje ■ Q4 10/Q4 09 -2010/2009 12 10 6 4 Sr. visoko in visoko teh. zahtevne Obseg proizvodnje Vir: SURS, preračuni UM Prihodki od prodaje Slika 8: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti 100 95 90 Sr. visoko in visoko teh. zahtevne Srednje-nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne /lAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. iz leta 2008 najboljzaostajata tekstilna in pohištvena industrija. Tehnološko zahtevnejše in tudi srednje nizko tehnološko zahtevne panoge okrevajo od druge polovice leta 2009. Izmed teh so v zadnjem četrtletju ravni iz leta 2008 že presegle proizvodnja izdelkov iz gum in plastičnih mas, proizvodnja IKT opreme in el. naprav, najboljpa proizvodnja vozil in plovil, ki tudi okreva hitreje kot v EU-27. Medletna rast proizvodnje vozil in plovil se je ob koncu leta okrepila bolj od pričakovanj (s 3,6 % v tretjem četrtletju na 12,3 %), po naših ocenah predvsem zaradi povpraševanja iz Nemčije (medletno višji izvoz cestnih vozil oktobra in predvsem novembra). V zadnjem četrtletju lani se je medletno upadanje števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih nadalje umirilo, znova pa je bil upad največji v nizko tehnološko zahtevnih panogah. V zadnjem četrtletju je bilo medletno 4.918 manj delovno aktivnih, 3.368 v tehnološko najmanj zahtevnih panogah. Poleg večine tehnološko najmanj zahtevnih panog (razen prehrambene in usnjarske industrije) je bil medletni upad zaposlenosti v zadnjem lanskem četrtletju večji kot v povprečju celotne dejavnosti tudi v tehnološko zahtevnejših proizvodnji IKT opreme (za 9,5 % oz. 735 delavcev) ter proizvodnji drugih strojev in naprav, v katerih je v primerjavi z drugimi tehnološko Tabela 2: Delovno aktivni po panogah predelovalnih dejavnosti Število, v 1000 Razlika, enako obdobje predhodnega leta Q1 10 Q2 Q3 Q4 Q4 10 2010 Prehrambena ind. 15,2 15,1 15,1 15,1 -200 -446 Tekstilna ind. 11,0 10,7 10,1 9,6 -1.552 -3.316 Usnjarska ind. 3,3 3,3 3,5 3,7 295 -57 Lesna ind. 9,1 9,0 8,9 8,8 -428 -654 Papirna ind. in tiskarstvo 9,3 9,2 9,0 8,9 -737 -860 Proiz. koksa in naftnih derivatov 0,1 0,0 0,1 0,0 -23 -38 Kemična in farmacevtska ind. 11,8 11,8 11,7 11,8 3 -126 Proiz. izdelkov iz gum in plastičnih mas 13,1 13,1 13,1 13,2 230 -20 Proiz. drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 8,1 8,2 8,1 8,2 87 -449 Kovinska ind. 37,5 37,4 37,5 37,5 -702 -2.123 Proiz. IKT opreme in el. naprav 26,3 26,1 25,8 25,6 -692 -992 Proiz. drugih strojev in naprav 13,8 13,8 13,7 13,3 -878 -1.085 Proiz. vozil in plovil 13,4 13,6 13,5 13,4 125 -256 Pohištvena ind. in druge raznovrstne pred. dej. 12,3 12,2 12,0 11,7 -746 -894 Popravila in montaža strojev in naprav 5,7 5,8 6,0 6,0 301 63 PREDELOVALNE DEJAVNOSTI, SKUPAJ 190,0 189,4 188,1 186,8 -4.918 -11.253 14 85 2 80 0 75 zahtevnejšimi panogami v lanskem letu proizvodnja najmanj okrevala. Število delovno aktivnih v tehnološko zahtevnejših panogah je bilo v zadnjem četrtletju skupaj medletno manjše za 1.443 delavcev, število delovno aktivnih pa se ni znižalo v farmacevtski in kemični industriji ter proizvodnji vozil in plovil. Rahlo nižja je bila zaposlenost tudi v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (107 delavcev manj), kar je bila predvsem posledica nižje zaposlenosti v kovinski industriji. Slika 9: Delovno aktivni v predelovalnih dejavnostih Q1 10 «02 10 «03 10 «04 10 -1.000 -2.000 Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe -----Gradbeni inženirski objekti ■5.000 -6.000 -7.000 Sr. visoko in visoko Srednje-nizko Nizko teh. zahtevne teh. zahtevne teh. zahtevne Vir: SURS, preračuni UMAR Gradbena aktivnost se je decembra močno okrepila, a je bila kljub temu v celotnem zadnjem četrtletju nižja kot v predhodnih četrtletjih. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih gradbenih del decembra, kljub neugodnim vremenskim razmeram, za 5,3 % višja kot novembra. Decembra se je aktivnost povečala v vseh segmentih gradbeništva, najbolj v gradnji stanovanjskih stavb3 (67,0 %). V celotnem zadnjem četrtletju se je aktivnost v gradbeništvu znižala za 5,0 %, kar je podobno znižanje kot v predhodnih dveh četrtletjih. Lani se je aktivnost sicer najmanj znižala v gradnji nestanovanjskih stavb (-6,7 %), karje povezano z gradnjo večjega športnega objekta v začetku leta. Na drugi strani se je gradnja stanovanjskih stavb, kjer se je aktivnost v zadnjih dveh letih prepolovila (lani -36,7 %), v zadnjem četrtletju lani okrepila. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov je bila lani relativno stabilna (od prvega do zadnjega četrtletja se je znižala za 5,3 %), a je bila predvsem zaradi manjšega obsega gradnje avtocest medletno nižja za 18,4 %. Padanje površine stavb, predvidene z izdanimi gradbenimi dovoljenji, se je proti koncu lanskega leta umirilo. Skupna površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, se je lani znižala tretje leto zapored (samo lani za 6,4 %; od tega stanovanjskih stavb za 7,3 %, nestanovanjskih za 5,2 %). Zniževanje skupne predvidene površine se je lani 3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. a a Vir: SURS, preračuni UMAR. sicer umirilo oz. po desezoniranih podatkih se je v drugem četrtletju skupna površina že povečala, v tretjem padla, v zadnjem pa ponovno povečala. V zadnjem četrtletju se je nadaljevala rast prihodka v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno, prihodek v trgovini na debelo pa se je še znižal (desezonirano). Rast se je v zadnjem lanskem četrtletju nadaljevala v trgovini z motornimi vozili in popravili, kjer se prihodek povečuje od sredine leta 2009. Po razmeroma visoki rasti v prvi polovici lanskega leta se je nominalni prihodek v trgovini na debelo v drugi polovici leta zniževal. Povečanje prihodka v trgovini na drobno v zadnjem četrtletju je bila posledica povečanega prihodka v trgovini z motornimi gorivi in v trgovini z živili, pijačo in tobačnimi izdelki (sploh prvo povečanje v letu 2010), medtem ko prihodek v trgovini z neživili zadnjih pet četrtletij ostaja Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno -----Motorna goriva -----Mot. vozila in popravila -Trgovina na debelo 105 100 Ei 95 90 "i^ 85 80 (i^ 75 70 65 cS O O Vir: SURS, preračuni UMAR. 0 na približno enaki ravni. V primerjavi z letom 2009 se je v zadnjem četrtletju rast prihodka upočasnila v trgovini na drobno in na debelo, na visoki ravni pa ostala v trgovini z motornimi vozili. Skupaj je bil prihodek v letu 2010 v trgovini z motornimi vozili in popravili za 11,5 %, v trgovini na debelo pa za 0,8 % višji kot v letu 2009, prihodek v trgovini na drobno pa je ostal na približno enaki ravni kot leto pred tem. Prihodek v trgovskih panogah se je v Sloveniji v obdobju 2000-2008 krepil hitreje kot v povprečju EU, temu pa je v obdobju krize sledil večji padec, tako da je konec lanskega leta trgovinski prihodek pri nas za razliko od EU še precej zaostajal za predkrizno ravnjo. Povečevanje prihodka v trgovini je bilo v obdobju 2000-2008 v Sloveniji precej izrazitejše kot v EU, njegova rast se je okrepila zlasti po letu 2006. Na visoko rast prihodka v Sloveniji so v razmerah ugodne konjunkture vplivali predvsem naslednji dejavniki: povečana izgradnja in opremljanje nepremičnin (povečanje prihodka tako v trgovini na debelo kot tudi v trgovini na drobno z gospodinjskimi aparati, pohištvom in gradbenim materialom), povečan obseg cestnega blagovnega prevozništva (povečanje prihodka v trgovini z motornimi gorivi) in izrazitejša rast prodaje novih osebnih avtov predvsem v letu 2007 (povečanje prihodka v trgovini z motornimi vozili). Že v drugi polovici leta 2008 je prišlo do skrčenja prihodka v vseh treh trgovskih panogah, ki je bilo v Sloveniji precej večje kot v EU, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2009. V letu 2010 se je prihodek v nekaterih trgovskih panogah v EU in Sloveniji (trgovina z motornimi vozili in trgovina z gorivi) začel postopno povečevati, v trgovini na drobno pa je ostal na ravni leta 2009, vendar je prihodek konec leta v Sloveniji za predkrizno ravnjo iz leta 2008 zaostajal precej bolj kot prihodek v EU. Slika 12: Gibanje prihodka v trgovinskih panogah med Slovenijo in EU 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 -Trg. na drobno -EU27 -Trg. na debelo -EU27 -Trg. z mot. vozili -EU27 - Trg. na drobno - Slovenija • Trg. na debelo - Slovenija - Trg. z mot. vozili - Slovenija ^ E^ ^^ ^^ ^ ^ V gostinstvu se je v zadnjem četrtletju 2010 nadaljevala rast nominalnega prihodka, ki se je začela na začetku leta. Po padanju v letu 2009, ki je bilo najbolj izrazito v prvem četrtletju, se je prihodek v gostinstvu leta 2010 povečeval (v zadnjem četrtletju za 0,6 %), a še vedno zaostajal za ravnjo iz leta 2008. Gostinski prihodek je bil v zadnjem četrtletju medletno nominalno večji za 5,1 %, v celotnem letu pa za 2,7 %. Rast prihodka v gostinstvu je bila najbrž tudi posledica povečanega obiska tujih turistov v Sloveniji. Izmed pomembnejših držav za slovenski turizem smo zabeležili visoko rast obiska turistov iz Srbije, ki so zaradi ukinitve vizumov povečali število svojih prenočitev za dobro polovico (v letu 2010 so ustvarili dobre 4 % vseh tujih prenočitev). Povečalo se je tudi število prenočitev turistov iz Rusije (26,9 %, tudi 4-odstotni delež) in turistov iz Združenega kraljestva (skoraj5-odstotni delež). Slika 13: Prenočitve tujih turistov Prenočitve v letu 2010 »rast 2010/2009 (desna os) 979 700 500 SI 300 100 n- '♦i i ♦ ......j......i......i ttiBto Vir: SURS, preračuni UMAR. K 50 30 -10 Slika 14: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Storitvene dej. - Predelovalne dej. Potrošniki • Gradbeništvo nja ulj anj Vir: SURS. 60 40 20 10 0 0 Zmanjšalo pa se je število prenočitev turistov iz štirih držav, iz katerih sicer pride v Slovenijo največ turistov - iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je februarja ostala nespremenjena, medletno pa višja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je ostala nespremenjena, vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov in v storitvenih dejavnostih sta se rahlo znižali. Rahlo se je izboljšala vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu, vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pa se je po precejšnjem znižanju januarja tokrat precej povečala. Trg dela Upadanje števila formalno delovno aktivnih se je decembra še poglobilo. V primerjavi z novembrom se je število zmanjšalo za 14.431 oseb, medletno pa je bilo nižje za 25.680 oseb (-3,0 %). Znižanje števila formalno delovno aktivnih je decembra sicer redni sezonski pojav zaradi iztekov delovnih razmerij za določen čas pred božično-novoletnimi prazniki, dodatni negativni vpliv pa so imele lani tudi pričakovane spremembe na področju trga dela. Kljub sezonskim vplivom je prišlo do večjega znižanja, kot je za ta mesec običajno in tudi glede na predhodne mesece, kar kažejo desezonirani podatki (-1,1 %). Število delovno aktivnih oseb se je decembra najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu ter v trgovini z motornimi vozili in popravili motornih vozil. Število Slika 15: Delovno aktivni v letu 2010 6 -3 # -12 -15 Kmetijstvo Gradbeništvo Tržne Javne Industrija storitve storitve Vir: SURS, preračuni UMAR. potreb po delavcih in realiziranih zaposlitev se je januarja povečalo tako v primerjavi z decembrom kot v primerjavi z januarjem 2010. Stopnja registrirane brezposelnosti se je decembra zvišala za 0,7 o. t. in znašala 11,8 %. Stopnja registrirane brezposelnosti se je bolj povečala pri moških (za 1,0 o. t.) Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2009 XII 09 XI 10 XII 10 2009/ 2008 XII 10/ XI 10 XII 10/ XII 09 I-XII 10/ I-XII 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,7 33,3 33,1 -1.802 -201 -4.586 -4.437 B Rudarstvo 3,3 3,1 3,0 2,9 -0.269 -56 -134 -308 C Predelovalne dejavnosti 199,8 190,6 187,9 184,1 -22.539 -3.819 -6.541 -11.253 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 8,0 8,0 7,8 0.226 -166 -180 54 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,0 9,2 9,0 0.200 -165 8 138 F Gradbeništvo 86,8 83,3 75,8 72,1 -1.169 -3.747 -11.168 -8.231 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 113,5 110,8 109,4 -1.161 -1.390 -4.049 -2.842 H Promet in skladiščenje 49,8 48,8 47,7 46,9 -1.417 -830 -1.905 -1.874 I Gostinstvo 34,0 33,8 32,6 32,5 210 -180 -1.345 -806 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,8 22,6 609 -256 110 59 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,2 24,4 24,2 236 -289 -5 -208 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,3 4,3 4,2 195 -91 -70 -34 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 45,6 47,8 47,0 1.960 -861 1.349 2.037 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 26,0 26,8 26,1 -444 -654 169 840 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,6 52,0 51,5 555 -556 -93 502 P Izobraževanje 61,7 62,6 64,7 64,3 1.679 -404 1.716 1.833 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,1 53,8 53,3 1.087 -426 1.199 1.080 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,2 14,2 14,0 249 -170 -131 125 S Druge dejavnosti 13,3 13,4 13,5 13,4 474 -142 -24 185 T Dejavnost gospodinjstev z zap. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 0,5 35 -28 0 6 6 3 0 -6 kot pri ženskah (za 0,5 o. t.). Po naših ocenah je stopnja registrirane brezposelnosti leta 2010 v povprečju znašala 10,7 %, kar je 1,6 o. t. več kot leta 2009 (9,1 %). Naraščanje števila registriranih brezposelnih se je nadaljevalo tudi v začetku leta 2011, konec januarja pa je bilo brezposelnih že 115.132 oseb. To je 5.111 oseb (1,2 % desezonirano) več kot decembra in 15.541 oseb (15,6 %) več kot januarja 2010. V evidenco brezposelnih se je januarja prijavilo 13.200 oseb (23,9 % več medletno), od tega 11.807 zaradi izgube dela (37,4 % več medletno). Med iskalci ponovne zaposlitve se je najbolj povečalo število oseb, ki so izgubile delo zaradi izteka delovnega razmerja za določen čas (7.635), kar je januarja sezonsko običajno, še vedno pa ostaja visoko število oseb, ki so izgubile delo zaradi poslovnih razlogov oz. prisilne poravnave (2.127). Odliv oseb iz evidence brezposelnih (8.089 oseb) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem ponovno zmanjšal. Manj je bilo črtanj, ki ne pomenijo zaposlitve, število oseb, ki so dobile delo (5.795) pa se je sezonsko povečalo, ostalo je tudi višje kot pred enim letom. Slika 16: Priliv v brezposelnost zaradi izgube dela po izbranih razlogih -----Iztek del. razmerja za dol. čas ----Pisna izjava -Stečaj ---------Prenehanje posl. zasebnikov -Posl. razlogi, prisilna porav. 8.000 Vir: ZRSZ. Po izredno visoki rasti novembra je bila povprečna bruto plača na zaposlenega decembra pričakovano nižja (nominalno za 6,1 %) v vseh dejavnostih, medletno pa je bila višja za 3,1 %. V zadnjem četrtletju leta se je medletna rast rahlo umirila (3,3 %, četrtletno desezonirano 0,5 %). Nominalno zvišanje skupne bruto plače v letu 2010 je bilo 3,9-odstotno, realno pa 2,1-odstotno in je bilo izključno posledica rasti plač v zasebnem sektorju. Decembrsko 8,2-odstotno znižanje bruto plače v zasebnem sektorju je povezano z dinamiko izrednih izplačil ob koncu leta, saj se je po desezoniranih podatkih bruto plača ohranila na ravni predhodnega meseca (0,1 %). Decembra Okvir 2: Anketa o delovni sili - zadnje četrtletje in celo leto 2010 V zadnjem četrtletju lani se je tudi po anketi o delovni sili število delovno aktivnih zmanjšalo, število brezposelnih oseb pa povečalo. Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili je bilo v zadnjem četrtletju 2010 medletno nižje za 1,9 %. V letu 2010 je bilo po anketi o delovni sili v povprečju 1,5 % manj delovno aktivnih kot v 20091. Tako kot v 2009 je bil tudi lani medletni padec števila delovno aktivnih po anketi o delovni sili manjši kot padec števila formalno delovno aktivnih, kar nakazuje na povečan obseg neformalnih oblik dela.2 Število brezposelnih po anketi o delovni sili je bilo v zadnjem četrtletju 2010 za 20,9 % večje kot v enakem četrtletju 2009. V letu 2010 je bilo v povprečju anketno brezposelnih 76 tisoč oseb3, kar je 22,8 % več kot v letu 2009. Posledično se je v zadnjem četrtletju 2010 povečala tudi stopnja anketne brezposelnosti, in sicer na 7,8 %. Glede na enako četrtletje 2009 je stopnja višja za 1,4 o. t. Na letni ravni se je stopnja anketne brezposelnosti v primerjavi z letom 2009 povečala za 1,3 o. t. in v povprečju znašala 7,2 %.4 1 Po izračunih UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. 2 Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili poleg zaposlenih in samozaposlenih vključuje tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti (občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov, ipd.), ne vključuje pa začasno zaposlenih tujcev. 3 Po izračunih UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. 4 Po izračunih UMAR na osnovi letnih povprečij števila delovno aktivnih in brezposelnih oseb po anketi o delovni sili, izračunanih iz četrtletnih podatkov SURS. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2009 XII 10/ XI 10 XII 10/ XII 09 I-XII 10/ I-XII 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 -0,9 -1,3 -1,0 Formalno delovno aktivni -2,4 -1,7 -3,0 -2,7 Zaposlene osebe -2,8 -1,9 -2,9 -2,6 Registrirani brezposelni 36,6 6,0 13,8 16,4 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 -6,1 3,1 3,9 -zasebni sektor 1,8 -8,2 4,4 5,2 -javni sektor 6,5 -1,0 -0,7 0,0 2009 XII 09 XI 10 XII 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 10,3 11,1 11,8 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.488,19 1.634,48 1.534,04 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.397,09 1.588,83 1.458,93 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.762,91 1.767,76 1.750,67 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. je bilo izplačanih 20 mio EUR izrednih izplačil4, kar je povsem primerljivo z vsoto predlanskega decembra, v primerjavi z novembrom, ko so izredna izplačila znašala 84 mio EUR, pa jih je prejelo bistveno manj zaposlenih (8,1 %, novembra 17,8 %), povprečni znesek izplačil pa je 4 Od tega dobrih 96 % v zasebnem sektorju. Slika 17: Razčlenitev bruto plače na zaposlenega ■ Zaostala izplačila ■ Plača za nadure ■ Plača brez nadur.&zaost.plačil ♦ Rast povpr.bruto plače na zap., desna os 1.800 1.700 (5 1.400 ^ 1.200 1.100 1.000 2009 2010 Zasebni sektor 2009 2010 Javni sektor 3 Vir: SURS, preračuni UMAR. bil skoraj za polovico nižji od novembrskega.5 Medletno je bila rast bruto plače sektorja decembra in v povprečju zadnjega četrtletja 4,4-odstotna (pri tem izstopajoče najvišja v industriji6: 6,3 %). Vse od drugega četrtletja 2010 dalje (5,8 %) se je počasi umirjala in v povprečju leta 2010 dosegla 5,2 %. Na lansko okrepitev rasti bruto plače v zasebnem sektorju je precej vplival dvig minimalne plače (okrog 3 o. t.), 0,5 o. t. prispevka k rasti pa pripisujemo učinku sprememb v strukturi zaposlenosti sektorja kot posledica večjih odpuščanj zaposlenih z nizkimi plačami, ki pa je bil v letu prej še izrazitejši (0,9 o. t.). Za razliko od leta 2009 so lani k rasti pozitivno prispevala tudi nadurna in zaostala izplačila. Slika 18: Desezonirano gibanje plač -Skupaj -----Zasebni sektor 1600 1500 Jk 1400 1300 1200 - Javni sektor a a Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2009 XII 2010 2009/ 2008 XII 10/ XI 10 XII 10/ XII 09 I-XII 10/ I-XII 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.198,03 1.351,13 -0,2 -6,9 9,3 5,8 B Rudarstvo 1.831,20 2.205,06 0,9 -7,1 18,6 4,0 C Predelovalne dejavnosti 1.203,38 1.351,23 0,8 -8,5 6,8 9,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.020,95 2.393,45 3,8 -19,3 1,6 3,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.413,04 1.475,95 2,0 -19,2 1,5 2,2 F Gradbeništvo 1.160,16 1.253,24 1,0 -3,2 4,4 4,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.277,51 1.365,79 1,9 -5,2 2,9 3,7 H Promet in skladiščenje 1.393,16 1.443,42 0,7 -12,0 2,7 2,0 I Gostinstvo 1.032,97 1.108,45 1,6 -2,5 4,3 4,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.038,65 2.196,66 1,4 -6,5 3,3 2,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.122,72 2.172,48 -0,7 -18,2 1,4 1,0 L Poslovanje z nepremičninami 1.435,09 1.560,70 1,9 -8,0 -0,4 3,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.737,98 1.846,66 2,1 -4,7 0,8 1,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 914,93 963,24 1,8 -5,5 3,1 4,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.788,30 1.780,66 5,9 -0,6 -0,9 -0,6 P Izobraževanje 1.719,27 1.725,45 3,6 -1,6 0,1 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.752,78 1.749,09 12,0 -0,4 -1,2 -0,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.723,15 1.761,04 3,9 -1,6 -1,5 0,5 S Druge dejavnosti 1.340,92 1.461,89 1,3 -3,4 1,0 4,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 Skupna masa izrednih izplačil v letu 2009 (skupaj november in december) je znašala 103,9 mio EUR, leta 2010 pa 104,7 mio EUR. 6 Zlasti v predelovalnih dejavnostih (6,8 %), kar povezujemo z dvigom minimalne plače, krepitvijo obsega industrijske proizvodnje in produktivnosti dela, s spremembo v strukturi zaposlenih ter učinkom nizke primerjalne osnove. 7 6 L 1.600 5 ^ 1.500 4 1800 1.300 2 1700 0 V javnem sektorju se je decembra bruto plača znižala za 1,0 % (po desezoniranih podatkih za 0,3 %), v povprečju leta pa ostala na ravni iz leta 2009. Rast bruto plače sektorja se je po visoki rasti v predhodnih dveh letih zaradi vladne restriktivne plačne politike lani povsem ustavila. Za razliko od leta 2009 so se v povprečju lanskega leta znižala nadurna in v manjši meri tudi zaostala izplačila (kamor sodijo plačila za povečan obseg dela), plače pa so se prav zato znižale v javni upravi in zdravstvu, v izobraževanju ter rekreacijskih in kulturnih dejavnostih pa nekoliko zvišale. Cene Po januarskem mesečnem znižanju se februarja cene življenjskih potrebščin v povprečju niso spremenile, medletna inflacija (1,4 %) pa je bila nekoliko nižja kot januarja. Ob višjih cenah energentov, ki jih je februarja vlada blažila z znižanjem trošarin, in hrane se je nadaljevalo relativno umirjeno gibanje večine cen. Cene hrane so se povišale še za 0,9 %, skupaj v dveh mesecih za 3,5 %, kar je največ v tem obdobju v zadnjih osmih letih. Na izračun inflacije pa je februarja pomembno vplivala tudi enkratna sprememba RTV prispevka, ki se je z 12 EUR, kolikor je znašal januarja, zaradi zapletov z zakonsko podlago februarja znižal na 3,9 EUR, kar je po izračunu SURS inflacijo znižalo za 0,5 o. t. Slika 19: Izmerjena in osnovna inflacija (HICP) Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI E5 Vir: Eurostat. j.an .luj Višje cene surovin iz mednarodnega okolja so se januarja deloma že prelile v višje maloprodajne cene hrane pri nas, nadaljevala pa se je tudi rast cen energentov. Cene hrane so se januarja povišale bolj kot januarja preteklih treh let. Najbolj so se povišale cene zelenjave (9,9 %), sadja (4,0 %), mleka, mlečnih izdelkov in jajc (2,8 %). Izmed prehranskih Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine - januar 2011 Evrsko območje Slovenija kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP -0,7 100,0 -0,7 -0,4 100,0 -0,4 Blago -1,0 58,5 -0,6 -0,6 65,9 -0,4 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 0,4 11,9 0,0 0,8 15,3 0,1 Nepredelana hrana 0,5 7,4 0,0 4,2 7,3 0,3 Ne-energetsko industrijsko blago -3,4 28,9 -1,0 -4,0 29,0 -1,2 Trajne dobrine -0,4 9,5 0,0 -0,3 10,3 0,0 Netrajne dobrine 0,2 8,3 0,0 0,0 8,7 0,0 Poltrajne dobrine -8,4 11,2 -0,9 -11,3 10,0 -1,1 Energija 3,0 10,3 0,3 2,4 14,3 0,3 Električna energija 4,1 2,5 0,1 1,7 2,6 0,0 Plin 1,2 1,7 0,0 3,2 1,0 0,0 Tekoča goriva 4,3 1,0 0,0 5,0 1,6 0,1 Trda goriva 0,9 0,1 0,0 3,4 1,0 0,0 Daljinska energija 1,2 0,5 0,0 1,4 0,8 0,0 Goriva in maziva 3,0 4,7 0,1 2,0 7,2 0,1 Storitve -0,3 41,4 -0,1 -0,2 34,1 -0,1 Storitve - stanovanje 0,3 10,1 0,0 -0,2 2,9 0,0 Storitve - transport 0,0 6,5 0,0 0,0 5,3 0,0 Storitve - komunikacije 0,2 3,2 0,0 -0,5 3,7 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega -1,4 14,7 -0,2 -0,5 13,7 -0,1 Storitve - ostale storitve 0,6 7,0 0,0 0,4 8,5 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane -1,3 82,3 -1,1 -1,4 78,4 -1,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 8 4 Okvir 3: Redna letna prilagoditev uteži v ICŽP SURS vsako leto januarja pri indeksu cen življenjskih potrebščin opravi nekaj metodoloških sprememb. Podobno kot v preteklih letih so revidirali seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljajo, in seznam prodajnih mest, kjer te cene spremljajo. Kot vsako leto pa so na podlagi novih preračunov spremenili tudi sistem uteži indeksa cen življenjskih potrebščin. Z letošnjo spremembo uteži se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko povečal delež energentov in hrane. Slika 20: Delež v ICŽP 20 15 10 Slika 21: Gibanje cen storitev Vir: SURS. izdelkov so se pocenile samo ribe. K rasti cen so cene hrane prispevale 0,4 o. t. Omenjena povišanja so po naši oceni še predvsem posledica prenosa višjih cen surovin iz mednarodnega okolja. Poleg hrane so se januarja skladno z dvigi cen nafte na svetovnih trgih pri nas podražili tudi različni energenti. Osnovna inflacija se ohranja na relativno nizki ravni in je odraz šibkega gospodarskega okrevanja. Gibanje pomembnejših mer osnovne inflacije ostaja umirjeno, saj se medletno že od začetka 2010 gibljejo na intervalu med 0,0 % in 1,5 %. V zadnjih dveh mesecih ni opaziti signalov, da bi se okrepili vplivi dolgoročnejših inflacijskih pritiskov, ki bi prihajali s strani gospodarske aktivnosti. To potrjuje tudi še naprej umirjeno gibanje cen storitev, ki v zadnjih nekajmesecih medletno stagnirajo oz. so se nekoliko znižale. Ob splošnem umirjenem gibanju večine cen storitev je bil medletni upad teh cen v zadnjih mesecih med drugim posledica dveh dejavnikov. Septembra lani so se močno znižale cene šolske prehrane, januarja letos pa so se bolj kot v preteklih januarjih znižale cene počitnic v paketu. Če izločimo cen šolske prehrane, znaša medletna rast cen storitev januarja 1,8 %, približno na tej ravni pa se giblje že od decembra 2009. - Storitve brez šolske prehrane Storitve ^^ Vir: SURS; preračuni UMAR. Januarja so se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu povišale za 0,7 %, povišala se je tudi medletna rast (na 4,0 %). Kljub temu da je bila slednja še naprej v največji meri posledica rasti cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (14,1 %), ki sledi rasti cen kovin v mednarodnem okolju, se je pričakovano nadaljevala krepitev rasti cen v proizvodnji živil (2,4 %). Medletne rasti cen v proizvodnji preostalih dejavnosti so se januarja, z izjemo proizvodnje računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, nekoliko umirile. Slika 22: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih -PPI (domači trg) - Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav - Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ---------Prz.kemikalij,kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in prep. 18 Medletno se je cenovna konkurenčnost v zadnjem četrtletju in celem lanskem letu izboljšala, a je bilo izboljšanje med najnižjimi v evrskem območju. Medletno se je cenovna konkurenčnost v zadnjem četrtletju in celem lanskem letu izboljšala (za 2,2 % oz. 1,4 %) predvsem pod vplivom 5 0 Vir: SURS. padca tečaja evra, a je bilo izboljšanje med najnižjimi v evrskem območju. Relativno slabši položajSlovenije v medletnih primerjavah je bil deloma posledica strukture zunanjetrgovinske menjave, saj je delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem nadpovprečno velik, zato je pozitivni vpliv padanja tečaja evra na gibanje našega efektivnega tečaja manjši in nasprotno. Drugi razlog za naš relativno slabši položaj pa so tudi relativne cene, ki so v večini preostalih članic evrskega območja lani padle oz. se ohranile na ravni izpred enega leta, pri nas pa so se povečale. Slika 23: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP Q4 10/ Q4 09 » 01-04 10/01 -04/09 IE DE NL FI SK IT MT FR AT ES PT CY BE EE Vir: ECB, preračuni UMAR. LU GR Plačilna bilanca Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se je v zadnjem četrtletju lani (154,7 mio EUR) v primerjavi s predhodnimčetrtletjem povečal, višjipa je bil tudi vprimerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta (za 104,1 mio EUR). K medletno višjemu primanjkljaju je največ prispeval blagovni primanjkljaj, višji je bil tudi primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Primanjkljaj tekočega računa, ki se je močno znižal že v letu 2009, se je v letu 2010 znižal še za 106,9 mio EUR in znašal 418,7 mio EUR oz. 1,2 % BDP (v letu 2009 1,5 % BDP). Primanjkljaj v blagovni bilanci se je v zadnjem četrtletju močno povišal in je tudi v celem letu presegel primanjkljaj iz leta 2009. Primanjkljaj blagovne menjave v zadnjem četrtletju leta običajno doseže najvišjo vrednost v letu in je lani znašal 449,9 mio EUR. Za razliko od predhodnih treh četrtletij, ko so k oblikovanju primanjkljaja prispevali predvsem poslabšani pogoji menjave7, so bila v zadnjem četrtletju pomemben dejavnik realna gibanja v menjavi blaga. Pogoji menjave se zaradi podražitve energentov in ostalih primarnih surovin medletno poslabšujejo od prvega četrtletja lani, medtem ko so se v letu 2009 pod vplivom padca teh cen izboljševali in prispevali k izboljšanju salda blagovne bilance. V zadnjem četrtletju lani so bile uvozne cene medletno višje za 8,8 %, izvozne pa za 5,9 %, kar je bila njihova najvišja rast po letu 2005. V letu 2010 se je blagovni primanjkljaj povečal za 264,8 mio EUR, na 963,9 mio EUR. Slika 24: Bilanca blagovne menjave in pogoji menjave8 Količine ^HCene -Skupaj a a Vir: SURS, BS, preračuni UMAR Storitveni presežek je bil v zadnjem četrtletju medletno nekoliko nižji kot v enakem obdobju leta 2009, rahlo nižji pa je bil tudi v celem letu. Na medletno nižji presežek v zadnjem četrtletju je vplival predvsem višji primanjkljaj v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. V vsem letu, ko je presežek znašal 1.054,4 mio EUR, kar je 59,9 mio EUR manj kot leta 2009, pa je bila to predvsem posledica povečanja primanjkljaja v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic, kjer od leta 2008 beležimo povišane rasti uvoza teh storitev. Znižanje presežka v storitveni menjavi je bilo v letu 2010 v primerjavi z znižanjem v letu 2009 (za 378,9 mio EUR) tako precej manj izrazito. V menjavi transportnih storitev se je z okrevanjem blagovne menjave presežek po padcu v letu 2009 lani že povečal, presežek v menjavi potovanj pa se po padcu v letu 2009 lani ni nadalje poglobil.9 Neto odplačila obresti tujini, ki so bila v prvi polovici lanskega leta medletno še nižja, so v tretjem in še bolj v zadnjem četrtletju raven iz enakega obdobja 2009 presegla in posledično je bil primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov medletno že višji. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v četrtem četrtletju medletno višji predvsem zaradi višjih neto odlivov dohodkov od kapitala. Skupna neto 7 Pogoji menjave na podlagi statistike nacionalnih računov. 8 Cenovni učinek je izračunan kot razlika med nominalno vrednostjo salda blagovne menjave in vrednostjo salda blagovne menjave pri nespremenjenih pogojih menjave. 9 BS je v letu 2010 na osnovi novih podatkov o nočitvah in povprečni potrošnji turistov vrednost izvoza znižala bolj od uvoza potovanj. Za leto 2009 podatki o potovanjih še niso dokončni. -8 Tabela 7: Plačilna bilanca I-XII 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XII 09 Tekoče transakcije 24.803,4 25.222,2 -418,7 -525,7 -Blagovna menjava (FOB) 18.362,1 19.326,0 -963,9 -699,1 -Storitve 4.351,7 3.297,3 1.054,4 1.114,3 -Dohodki od dela in kapitala 896,6 1.509,8 -613,2 -782,3 Tekoči transferi 1.193,0 1.089,0 104,0 -158,6 Kapitalski in finančni račun 4.723,1 -4.371,0 352,1 220,4 -Kapitalski račun 355,0 -343,9 11,2 -9,4 -Kapitalski transferi 353,4 -338,4 14,9 -4,1 -Patenti, licence 1,7 -5,5 -3,8 -5,3 -Finančni račun 4.368,1 -4.027,1 341,0 229,8 -Neposredne naložbe 629,8 -113,9 515,9 -539,1 -Naložbe v vrednostne papirje 2331,5 -493,7 1.837,9 4.624,5 -Finančni derivativi 45,2 -135,0 -89,9 -2,0 -Ostale naložbe 1.342,9 -3.284,5 -1.941,7 -4.020,8 -Terjatve 960,7 -244,0 716,7 -273,5 -Obveznosti 382,2 -3.040,5 -2.658,4 -3.747,3 -Mednarodne denarne rezerve 18,8 0,0 18,8 167,2 Statistična napaka 66,6 0,0 66,6 305,3 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. odplačila obresti tujini so bila v četrtem četrtletju medletno višja, kar je bila predvsem posledica neto plačil obresti od naložb v vrednostne papirje. V letu 2010 je primanjkljaj v bilanci faktorski dohodkov znašal 613,2 mio EUR in bil nižji kot predhodno leto (782,3 mio EUR). Vidno izboljšanje črpanja EU sredstev je lani najbolj prispevalo k nadaljnjemu zmanjšanju primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance. Po primanjkljajih v prvi polovici leta je bilanca tekočih transferjev beležila presežek v tretjem, še večjega pa v zadnjem četrtletju, ko je bilo črpanje sredstev iz proračuna EU najvišje v celem letu in tudi doslej. Sicer se je povečal tudi primanjkljaj transferjev zasebnega sektorja zaradi večjih neto izplačil zavarovanj v tujino. V letu 2010 je saldo tekočih transferov po primanjkljajih v zadnjih petih letih beležil presežek v višini 104,0 mio EUR (v letu 2009 primanjkljaj v višini 158,6 mio EUR). Finančne transakcije s tujino10 so bile v zadnjem četrtletju lani neto odlivne v višini 62,2 mio EUR, v celem letu pa 322,2 mio EUR. V letu 2009 je v zadnjem četrtletju neto priliv znašal 194,4 mio EUR, v celem letu 2009 pa je bil 62,6 mio EUR. Tokovi neposrednih naložb so po neto odlivu v letu 2009 lani okrevali. V zadnjem četrtletju je bil neto priliv (450,6 mio EUR) celo največji v zadnjih osmih letih, kar je bila predvsem posledica nakupa Droge-Kolinske in s tem priliva lastniškega kapitala. Neto 10 Brez mednarodnih rezerv in statistične napake. Statistična napaka, ki pokriva razliko med saldom tekočega računa in kapitalsko finančnim računom plačilne bilance, je v letu 2010 znašala le 66,6 mio EUR oz. 0,2 % BDP (leta 2009 305,3 mio EUR oz. 0,9 % BDP). Pozitivna vrednost statistične napake je verjetno posledica podcenjenih (neidentificiranih) neto kapitalskih pritokov. prilivi v predhodnih dveh četrtletjih leta pa so bili odraz dolžniškega financiranja. Po visokih pritokih v naložbe v vrednostne papirje v prvem polletju lani, ko je država izdala dve dolgoročni obveznici, eno pa SID banka, so bili v drugi polovici leta tokovi skromnejši. Nižji so bili tudi v primerjavi z letom 2009, ko smo beležili še več izdaj obveznic države in bank kot lani. Ostale naložbe so bile v četrtem četrtletju neto odlivne v višini 807,1 mio EUR, pri tem so bile obveznosti odlivne v višini 1.264,5 mio EUR, terjatve pa prilivne v višini 457,5 mio EUR. V vsem letu so bile ostale naložbe neto odlivne v višini 1.941,7 mio EUR. Največje transakcije so bile v zadnjem četrtletju enako kot v vsem letu v bančnem sektorju. Domače poslovne banke so v četrtem četrtletju kot tudi v letu 2010 umikale gotovino z računov v tujini in s tem ponovno odplačale del posojil, najetih v tujini. Zaradi zapadanja sredstev, pridobljenih pri ECB, je svoje obveznosti v vrednosti 655,8 mio EUR v zadnjem četrtletju znižala tudi BS, v celem letu pa za 1.234,8 mio EUR. Povečevanje bruto zunanjega dolga se je lani še nadalje upočasnilo. Konec decembra 2010 je bruto zunanji dolg dosegel 40,8 mrd EUR, kar je 0,6 mrd EUR več kot decembra predhodnega leta. To predstavlja 113,3 % BDP. Poleg povečanja dolga državnega sektorja, ki je tako kot v letu 2009 tudi v letu 2010 največ prispeval k rasti skupnega bruto zunanjega dolga, se je lani povečal tudi dolg kapitalsko povezanih oseb, ki se je v letu 2009 zmanjšal, dolg bančnega sektorja pa se je še nadalje znižal. Dolg t. i. ostalih sektorjev, med katerimi prevladujejo podjetja, se je po povečanju v letu 2009 lani povečal le neznatno. Neto zunanji dolg je znašal 11,3 mrd EUR oz. 31,4 % BDP. Slika 25: Struktura bruto zunanjega dolga ■ Povezane osebe ■ Državni sektor ■ Banka Slovenije I Poslovne banke ■ Ostali sektorji 100 90 80 70 60 P 50 > 40 30 20 10 0 Vir: BS, preračuni UMAR. Finančni trgi Potem ko je bila ob koncu leta kreditna aktivnost domačih bank izredno skromna, se je januarja okrepila. Mesečni neto tokovi so znašali 94,1 mio EUR in so bili predvsem posledica zadolževanja podjetij, medtem ko so gospodinjstva tokrat kredite neto odplačevala, kar se je zgodilo prvič po več kot dveh letih. Čeprav se je januarska kreditna aktivnost okrepila, je bila kljub temu še vedno za skoraj petino nižja kot v enakem mesecu v letu 2010. Banke so tudi decembra neto odplačevale obveznosti do tujine, močno pa so se v tem mesecu okrepili prilivi vlog države zaradi izdaje državne obveznice, razmeroma visoki so bili tudi neto prilivi vlog gospodinjstev. Slabšanje kakovosti bančne aktive se še nadaljuje. Slika 26: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) I Podjetja in NFI (leva os) Gospodinjstva (desna os) Skupaj (desna os) 30 25 20 15 5 S^ C 0 TD OJ -5 S -10 -15 -20 -25 V začetku leta se je kreditna aktivnost v povprečju evrskega območja okrepila. Neto tokovi so znašali 13,0 mrd EUR, kar je skoraj desetkratnik vrednosti iz januarja lani. Pretežen del neto tokov je posledica neto zadolževanja podjetij in NFI (10,3 mrd EUR), neto zadolževanje gospodinjstev je bilo razmeroma skromno, države pa so se pri bankah neto razdolževale. Januarja so gospodinjstva v Sloveniji razmeroma enakomerno neto odplačevala vse vrste kreditov. Neto odplačila so znašala 55,8 mio EUR in so bila najvišja po novembru 2008. Tudi tokrat so neto odplačila posledica neto odplačevanja deviznih kreditov, kar je po naši oceni posledica neugodnih gibanj na deviznih trgih, saj je samo v zadnjih dveh mesecih švicarski frank, ki predstavlja daleč najpomembnejšo valuto deviznih kreditov gospodinjstev, glede na evro apreciiral za približno 5 %. Močno pa se je umirilo tudi neto zadolževanje gospodinjstev v domači valuti, ki ni doseglo niti 1 mio EUR. Zadolževanje podjetij in NFI je bilo januarja najvišje v zadnjih dveh letih. Neto tokovi so znašali 134,7 mio EUR, kar je za skoraj 90 % več kot v enakem mesecu lani. Tokrat so se neto zadolževala izključno podjetja, vendar kljub razmeroma visokim neto prilivom (168,4 mio EUR) na osnovi enega podatka še ne moremo govoriti o oživljanju kreditne aktivnosti. Potem ko so se NFI v preteklih mesecih skromno neto zadolževale, pa so tokrat kredite, najete pri domačih bankah, neto odplačevale, in sicer v višini 33,7 mio EUR. Potem ko se je zadolževanje podjetij in NFI v tujini v drugi polovici lanskega leta začelo nekoliko krepiti, so ta decembra neto odplačevala kredite v višini 106,2 mio EUR, kar je bilo drugo najvišje neto odplačevanje v preteklem letu. V letu 2010 so tako podjetja neto odplačala tuje kredite v višini 262,9 mio EUR, medtem ko je bil v letu 2009 zabeležen neto priliv tujih kreditov v višini 43,2 mio EUR. Podjetja in Slika 27: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 200 -:- 340 150 50 -50 -100 320 280 i3 220 Vir: BS, preračuni UMAR Vir: BS, preračuni UMAR. 300 0 260 240 -150 200 Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 10 31.I 11 31. I 11/31. XII 10 31. I 11/31. I 10 31. I 10/31. I 09 Krediti skupaj 33.515,91 33.609,97 0,3 3,2 2,3 Krediti podjetjem in DFO 23.035,85 23.170,53 0,6 -0,3 -0,5 Krediti državi 1.197,94 1.213,09 1,3 38,6 35,0 Krediti prebivalstvu 9.282,12 9.226,35 -0,6 9,2 7,9 Potrošniški 2.833,17 2.816,14 -0,6 -2,8 1,1 Stanovanjski 4.837,08 4.819,76 -0,4 21,0 16,5 Ostalo 1.611,87 1.590,45 -1,3 1,2 1,7 Bančne vloge skupaj 14.839,56 14.941,11 0,7 3,3 4,7 Čez noč 6.200,38 6.270,75 1,1 9,2 11,4 Kratkoročno vezane 4.473,18 4.426,03 -1,1 -11,3 -13,5 Dolgoročno vezane 4.156,65 4.234,36 1,9 39,4 44,3 Vloge na odpoklic 9,35 9,96 6,5 -98,6 -11,9 Vzajemni skladi 2.048,36 2.042,08 -0,3 -0,3 -0,1 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. NFI so odplačevala predvsem kratkoročne kredite, saj so neto odlivi dolgoročnih kreditov znašali le 3,9 mio EUR. Bančno financiranje slovenskih podjetij in NFI se je tako v letu 2010 močno skrčilo. Neto odplačila domačih in tujih kreditov so znašala skoraj 400 mio EUR, medtem ko so v letu 2009 podjetja neto črpala kredite pri domačih in tujih bankah v višini 66,8 mio EUR. Banke so decembra okrepile neto odplačila tujihobveznosti. Neto odlivi so znašali 212,5 mio EUR in so bili z vidika ročnostne strukture bančnih virov precej neugodni. Banke so konec leta neto odplačevale le dolgoročne kredite, ki so bili s 354,2 mio EUR najvišji neto odlivi v zadnjem letu in pol. V letu 2010 so tako neto odplačale za 1,5 mrd EUR tujih vlog in kreditov, kar pa je za polovico manj kot leto pred tem. Izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do tujine ostaja še naprej razmeroma visoka, pomemben Slika 28: Neto zadolževanje bank na tujem ■ Vloge ■Kratkoročni ■Dolgoročni Slika 29: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev I Rezervacije in oslabitve (leva os) - Delež nedonosnih terjatev (desna os) .^100 > 80 60 40 20 0 4,4 4,0 3,6 3,2 2,8 2,4 2,0 1,6 1,2 0,8 0,4 0,0 Vir: BS, preračuni UMAR. del obveznosti pa zapade v roku krajšem od dveh let, kar kaže na to, da bodo pritiski na likvidnost slovenskega bančnega sistema še naprej visoki. Decembra se je slabšanje kakovosti bančne aktive v primerjavi z novembrom precej umirilo, kljub temu je delež nedonosnih terjatev na mesečni ravni porasel za 0,2 o. t., na 3,7 %, medletno pa se je okrepil za skoraj dve tretjini. Januarja so banke oblikovale za 36,4 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, kar je za dobro četrtino več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Prilivi vlog gospodinjstev v banke so bili januarja razmeroma visoki, država pa je zaradi izdaje državne obveznice v višini 1,5 mrd EUR precej okrepila obseg svojih vlog v bankah. Vloge gospodinjstev v domačih bankah so se januarja povečale za dobrih 100 mio EUR. Najvišje neto prilive so ponovno beležile dolgoročne vloge, ki so znašali 77,7 mio EUR in so bili s tem drugi mesec zapored nekoliko višje, še naprej pa je upadal obseg kratkoročnih vlog. Potem ko je država v preteklem letu pretežno neto umikala vloge iz bank, so januarski neto prilivi znašali 1,0 mrd EUR. Država je največji del sredstev (0,9 mrd EUR) naložila med kratkoročne depozite. Ti depoziti, ki so namenjeni predvsem pokrivanju finančnih potreb države, so v preteklem letu sicer beležili neto odliv v višini 1,2 mrd EUR. Slika 30: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -Gospodinjstva (desna os) -----Vloge države (desna os) 200 160 120 80 40 ^^ 0 H s -40 -80 Vir: BS, preračuni UMAR. Javne finance Januarja letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih za 2,5 % več prihodkov kot januarja lanO^ Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost12 so vplačila januarja znašala 1,1 mrd EUR. Javnofinančni prihodki se januarja oblikujejo pretežno po decembrskih davčnih osnovah in so bili precej nižji kot decembra (-8,6 %). Po precejšnjem decembrskem "V letu 2011 sejavnofinančni prihodki oblikujejo v skoraj nespremenjenem davčnem okolju kot v preteklem letu, uvedene sosicer nekatere normativne spremembe, ki pa nimajo bistvenih finančnih učinkov. S spremembo zakona o davku na dodano vrednost je v nacionalno zakonodajo prenesena nadaljnja uskladitev z evropskimi smernicami, ki se nanaša predvsem na preprečevanje zlorab in uvedbo določenih poenostavitev v sistemu davka na dodano vrednost. Odpravljena je tudi nižja stopnja (8,5 %) davka na dodano vrednost od stanovanjskih objektov, ki niso predmet socialne politike (to so stanovanjski objekti za trajno bivanje v večstanovanjskih hišah do 120m2 in individualne stanovanjske hiše do 250 m2). Davka na dodano vrednost so po novem oproščene tudi poštne storitve in uvoz blaga, če gre blago v drugo državo članico. Spremembe zakona o dohodnini se nanašajo predvsem na obdavčitev dohodkov iz kmetijske dejavnosti in uvajajo ugodnejšo obravnavo pokojninske rente iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v dohodninsko osnovo se upošteva le 50 % izplačane pokojninske rente). 12 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v januarju 2011, Uprava za javne prihodke. povečanju so se januarja precej znižali predvsem prihodki od dohodnine (za 20,9 %) in prihodki od prispevkov za socialno varnost (-11,1 %), kar je posledica dinamike plač ob koncu leta. Povprečna bruto plača se je namreč novembra predvsem zaradi izrednih izplačil precej povečala (nominalno 9,9 %), decembra pa posledično znižala (nominalno za 6,1 %). Precej nižje kot decembra so bile tudi akontacije davka na dohodek. Povečali so se le prihodki od posrednih davkov (davek na dodano vrednost, trošarine), ki se januarja pretežno nanašajo na sezonsko krepkejše decembrsko trošenje. Posredni davki so bili januarja višji tudi medletno, in sicer prihodki od davka na dodano vrednost za 4,8 %, prihodki od trošarin pa za 6,3 %. Medletno višji prihodki od trošarin13 so tudi posledica povečanja trošarinskih stopenj v drugi polovici lanskega leta in medletno višjih prodanih količin vseh trošarinskih proizvodov decembra lani, razen cigaret. Medletno so bili večji tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost (3,0 %) in prihodki od dohodnine (5,5 %), med slednjimi tako akontacije prihodkov od davka iz zaposlitve (3,6 %), kot tudi prihodki od drugih podvrst dohodnine, predvsem od dohodka od premoženja in od premoženjskih pravic. Akontacija davka od dohodka pravnih oseb je bila medletno manjša za skoraj 30 %, kar je v veliki meri posledica načina določanja akontacij in obračuna tega davka, lanske spremembe davčne stopnje in davčnih olajšav ter slabših rezultatov tekočega poslovanja. Slika 31: Davki in prispevki za socialno varnost, v mio EUR 130 120 100 90 70 60 - Davki na dohodek in dobiček ■ Prispevki za socialno varnost • Domači davki na blago in storitve - Skupaj Vir: UJP, preračuni UMAR. V prvih enajstih mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance14 MF javnofinančni prihodki znašali 13,1 mrd EUR, odhodki 14,9 mrd EUR, primanjkljaj pa je tako znašal 1.812 mio EUR. Prihodki so bili v tem obdobju medletno večji za 0,7 % (v enakem obdobju leta 2009 nižji za 13 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin 14 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. -120 80 50 Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-XI 2010 v mio EUR XI 10/ XI 09 I-XI 10/ I-XI 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 40,7 -6,1 13.087,0 7,1 0,7 -Davčni prihodki 12.955,3 36,6 -7,0 11.620,8 6,8 -1,4 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 7,9 -18,5 2.222,1 -5,8 -12,1 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,6 1,3 4.742,9 2,4 1,3 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,2 -3,0 4.340,5 19,0 1,8 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 492,8 -52,4 6,3 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,3 6,0 14.898,9 -1,7 2,4 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,1 9,3 3.584,9 -0,2 0,3 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,1 -0,8 2.190,4 1,4 0,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,0 7,3 5.751,1 4,4 4,3 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 1.003,3 9,6 2,7 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 327,6 -0,2 -15,0 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,2 2,7 363,8 -60,9 -8,8 Vir: MF, Bilten javnih financ. 6,2 %), medletna rast odhodkov pa je bila hitrejša in je znašala 2,4 % (leto prej 7,6 %). V tem obdobju so bile medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicijske transferje, ki so bili manjši kar za 15,0 %, plačil sredstev v EU (-8,8 %) in izdatkov za subvencije (- 6,0 %), medtem ko je bila najvišja rast plačil obresti (46,0 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno višji za 4,3 % (brez pokojnin za 5,2 %), kjer je zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najvišja rast izdatkov za transferje brezposelnim (24,9 %), ki so se novembra zopet povečali za dobrih 11 %, čeprav se njihova kumulativna rast, predvsem zaradi učinka osnove, še vedno postopoma umirja. Visoko rast beležijo tudi boleznine (11,9 %). V enajstih mesecih so bili izdatki za pokojnine medletno višji za 3,7 %, kjer je bila novembra opravljena 0,2-odstotna valorizacija pokojnin s poračunom za celo leto nazaj. V obdobju enajstih mesecev so bili večji tudi izdatki za investicije (2,7 %). Sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim so bila večja za 0,3 %, izdatki za blago in storitve pa so bili tik nad ravnjo iz enakega obdobja leto prej (0,1 %). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih enajstih mesecih 2010 dosegel 1.731 mio EUR. Primanjkljaj v višini 109 mio EUR je ob 4,7-odstotni rasti odhodkov v tem obdobju izkazala skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 31 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v enajstih mesecih znašal 1.284 mio EUR oz. 5,5 % več kot leto prej. Januarja 2011 je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 53,9 mio EUR, kar je z izjemo decembra enako Slika 32: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.450 -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki Slika 33: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Notranje politike Predpristopna sredstva EU 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 mesečnemu povprečju v lanskem letu. V proračun EU je bilo vplačanih 35 mio EUR, neto pozitivni položaj proračuna RS pa je tako znašal slabih 19 mio EUR. Največ aktivnosti je bilo pri izvajanju kohezijske politike, pri čemer je bilo iz strukturnih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj) prejetih slabih 45 mio EUR (83 % vseh prihodkov), kar predstavlja 10,6 % po proračunu za leto 2011 predvidenih prihodkov, medtem ko sta bila iz kohezijskega sklada prejeta samo 2 mio EUR (3,8 % vseh prejemkov). Podobna situacija je bila tudi pri izvajanju skupne kmetijske in ribiške politike, kjer so bila črpanja evropskih sredstev zanemarljiva. Q) E Q) £ S N Proizvodnja, poraba in mednarodna menjava električne energije v 2010 Slovenija je večinoma neto uvoznica električne energije15, v obdobju gospodarske krizepa je bila poraba električne energije približno izenačena s proizvodnjo. K slovenski proizvodnji električne energije dobrih 40 % prispeva jedrska elektrarna, tretjino termoelektrarne in okoli četrtino hidroelektrarne16. Proizvodnja hidroelektrarn je zelo spremenljiva glede na vremenske razmere in tako se njen delež po letih giblje med 20 % in 30 %. Posledici višje proizvodnje hidroelektrarn pa sta višji izvoz elektrike in boljši poslovni rezultat. V letu 2010 so dobro desetino električne energije porabili neposredni odjemalci s prenosnega omrežja (kovinska industrija aluminija in jekla), slabo četrtino gospodinjstva, ostalo pa drugi poslovni odjemalci17. V zadnjih dveh letih, ki sta bili značilni po nižji porabi elektrike in zelo visoki proizvodnji hidroenergije, sta bili proizvodnja18 in poraba električne energije precej izenačeni, v predhodnih, bolj običajnih letih, pa smo beležili kar znaten primanjkljaj, ki smo ga pokrili z uvozom. Medtem ko je bila v letu 2009 močno nadpovprečna spomladi, je bila v letu 2010 predvsem pozno jeseni, ko so bile tudi poplave. Glede na to da proizvodnje hidroenergije ni mogoče natančno načrtovati, višji obseg proizvodnje od načrtovane vedno poveča izvoz in učinkuje v smeri povečanja neto izvoza oz. zmanjšanja neto uvoza. Glede na to da je velik del proizvodnje hidroelektrarn ustvarjen v že amortiziranih dravskih elektrarnah, presežek praviloma izboljša tudi poslovne rezultate. Ker je hidroenergija obnovljivi vir energije, je povečanje deleža take energije pozitivno tudi z okoljskega vidika. Tabela 10: Poraba električne energije Poraba v TWh Rast, v % 2008 2009 2010 10/09 10/08 Distribucija 10,6 10,1 10,4 3,4 -1,2 Neposredni odjem 2,0 1,1 1,4 27,7 -30,9 SKUPAJ* 12,8 11,4 12,4 8,1 -3,5 Vir: ELES, preračuni UMAR. Opomba: *Izgub prenosa in porabe ČHE Avče v tabeli ne prikazujemo. Slika 34: Proizvodnja hidroelektrarn po mesecih -Povp. 2000-2008 - 2010 ----- 2009 500 200 —.•4-EroC —, ^ o ^ -o Vir. Eurostat, preračuni UMAR. Proizvodnja električne energije je bila v letu 2010 podobna kot predhodno leto, znova je izstopala visoka proizvodnja hidroelektrarn. Proizvodnja elektrike je bila lani praktično enaka kot v letu 2009 (0,1 %), pa tudi po posameznih vrstah elektrarn se ni bistveno razlikovala od predhodnega leta. V termoelektrarnah je bila višja za 2,0 %, v nuklearki in v hidroelektrarnah pa nižja za 1,5 % oz. 0,7 %. Proizvodnja hidroelektrarn je bila podobno kot že v letu 2009 precej, za tretjino, višja od dolgoletnega povprečja (2000-2008). Sicer je vodnatost rek in posledično proizvodnja hidroelektrarn nizka v zimskih in visoka v spomladanskih mesecih. 15 Pri izvozu ne upoštevamo izvoza polovice proizvodnje JEK, ker gre za obvezno pogodbeno oddajo in s to elektriko razpolaga Hrvaška. 16 Ko je proizvodnja hidroelektrarn približno na dolgoletnem povprečju. 17 Gospodinjstva in drugi poslovni odjemalci predstavljajo porabnike z distribucijskega omrežja. 18 Upoštevali smo le slovensko polovico proizvodnje nuklearke. Poraba električne energije se je po zmanjšanju v letih 20082009 v letu 2010 močno povečala, a še ni dosegla ravni pred gospodarsko krizo. Poraba elektrike je že v letu 2008 upadla za 5,4 %, a je bilo devet desetin znižanja povezanih z uvedbo energijsko manj intenzivne proizvodnje aluminija in stečajem večje metalurške družbe. Skupna poraba elektrike se je nato v letu 2009 znižala za 10,7 %, pri čemer se je odjem v distribuciji znižal za 4,4 %, pri neposrednih odjemalcih pa kar za 46,2 %. Manjši odjem električne energije je bil v veliki meri povezan z nižjo porabo energije zaradi padca gospodarske aktivnosti v tem letu. V letu 2010 pa se je ob postopnem gospodarskem okrevanju skupna poraba povečala za 8,1 %19. Kljub visokemu Slika 35: Pogodbene vrednosti čezmejnih prenosov električne energije ^HNeto izvoz -Uvoz -Izvoz (brez 50 % NEK*) 10 Vir: ELES, preračuni UMAR. Opomba: *Hrvaškega dela proizvodnje nuklearke pri izvozu ne upoštevamo, ker gre za obvezno oddajo. 19 Če ne upoštevamo porabe v omenjenem letu na novo vključene ČHE Avče bi se povečala za 6,0 %. 0 povišanju porabe neposrednih odjemalcev njihov odjem še vedno močno zaostaja za ravnjo iz leta 2008, medtem ko je odjem z distribucijskega omrežja to raven praktično že dosegel. Po manjšem neto izvozu električne energije v letu 2009 smo lani beležili majhen neto uvoz, hkrati pa se je mednarodna menjava še naprej krepila. Ob zelo nizki porabi in visoki proizvodnji zaradi presežka hidroenergije smo imeli v letu 2009 315 GWh neto izvoza elektrike, lani pa 574 GWh neto uvoza, s čimer smo pokrili 4,6 % potreb. V razmerah višje gospodarske aktivnosti in ob normalnih vodostajih slovenskih rek je treba neto uvoziti precej več elektrike (v letu 2007 smo na primer neto uvozili 3.123 GWh oz. 23,1 % vse porabljene elektrike). Obseg naše mednarodne menjave je pri električni energiji precej višji od presežka porabe nad domačo proizvodnjo. Velik del električne energije, ki je usmerjen v Italijo kot največjo evropsko neto uvoznico električne energije, teče tudi preko Slovenije. Uvozne tokove pa imamo zlasti na avstrijski in hrvaški meji. V letu 2010 je celotni pogodbeni izvoz iz Slovenije znašal 7.448 GWh, ves pogodbeni uvoz pa 8.022 GWh. S tem je bil uvoz v letu 2010 skoraj dvakrat tolikšen (89 %) kot v letu 20 0420, izvoz pa več kot trikrat tolikšen (208 %). 20 Leto 2004 je prvo leto veljavnosti nove pogodbe s Hrvaško, ko se je tej državi spet v celoti pošiljalo polovico proizvodnje nuklearke. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Jesenska napoved 2010 napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,9 6,9 3,7 -8,1 1,2 2,5 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.305 35.384 36.061 37.227 39.033 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.450 17.331 17.602 18.240 19.087 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.700 - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 88 89 91 86 - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.682 33.834 36.289 34.704 35.511 36.552 38.223 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.607 35.914 34.448 35.555 36.525 38.183 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,0 10,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,1 6,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,4 2,9 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 2,7 2,2 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,8 5,9 7,0 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,9 0,6 -18,1 10,2 5,9 7,2 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,1 -1,1 5,5 6,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,7 3,8 -19,7 6,6 4,5 5,9 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 16,2 3,1 -20,9 7,7 4,4 5,8 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 8,7 -12,3 1,1 5,6 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1646 -2489 -526 -419 -386 -427 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -1,2 -1,0 -1,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 40.851 - - - delež v primerjavi z BDP, v % 71,3 77,5 100,5 104,5 113,1 113,3 - - Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,294 1,294 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,9 -0,8 0,5 1,0 2,0 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 53,0 55,4 56,2 55,5 55,1 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,0 0,8 -0,8 1,4 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,3 20,1 19,7 19,5 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 10,1 12,8 8,5 -21,6 -6,7 4,0 4,3 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,8 23,9 22,3 23,3 23,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat (september 2010) ; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2010). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS). 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64). Proizvodnja 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2' 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,7 -7,7 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,3 11,2 8,1 7,8 -13,2 -17,1 -21,5 -15,9 -29,8 B Rudarstvo 5,5 -2,9 12,6 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,4 18,0 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 7,1 -8,4 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,2 12,1 8,0 7,9 -15,4 -18,9 -23,8 -17,3 -31,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,3 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 4,9 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -16,9 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,0 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 Stavbe 11,5 -22,5 -14,6 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -21,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -18,4 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -12,1 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 - 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 - -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,4 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,6 5,2 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,1 1,9 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 11,7 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,3 11,2 13,3 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,1 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 3,9 5,4 1,8 0,5 -16,9 -19,2 -13,2 -24,9 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 8,3 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 12,3 2,7 -5,7 -7,0 2,4 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 15,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 15,6 7,7 -1,0 8,9 3,3 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 2,7 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 9,1 -0,7 -12,2 -19,3 1,7 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,7 3,9 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,1 -0,6 -1,4 -6,7 -3,7 -6,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -22 -9 -15 -31 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -25 -31 -29 -33 -34 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -27 -35 -27 -19 -13 -7 -1 3 0 -32 -37 -33 -34 -32 v gradbeništvu 2 -50 -57 -21 -43 -51 -54 -50 -57 -60 -56 -53 -34 -39 -41 -50 -53 v storitvenih dejavnostih 26 -14 -3 6 -20 -23 -9 -2 -2 -4 -2 -3 -9 -17 -18 -26 -27 v trgovini na drobno 22 -13 7 8 -17 -17 -9 -7 -6 11 12 12 -3 -14 -16 -20 -16 potrošnikov -20 -30 -25 -29 -39 -31 -23 -25 -25 -22 -27 -25 -35 -43 -37 -37 -41 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2011 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 -22,3 -21,6 -20,8 -17,6 -16,8 -19,6 -1,8 4,7 -8,8 -1,2 8,3 9,1 14,3 10,2 6,9 13,5 4,9 5,6 5,1 13,5 - - -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -17,9 0,2 10,7 20,9 10,6 18,5 39,6 22,5 24,5 -1,0 41,5 -23,6 -22,5 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,8 -0,7 9,2 10,3 15,1 11,0 7,6 14,4 3,7 5,4 5,7 13,5 -4,7 -11,2 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 11,4 - - -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -11,4 - - -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -19,5 - - -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -4,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 4,9 6,6 4,0 8,7 3,2 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,9 1,1 3,2 1,3 3,5 0,2 5,3 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 15,9 15,6 3,6 15,5 14,5 9,9 19,7 11,6 19,5 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 4,7 10,6 2,9 7,8 5,7 1,4 4,4 3,4 - - -11,9 -2,7 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 6,0 - -2,8 2,9 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 1,0 - -17,4 -6,7 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 9,0 - -9,3 -9,2 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,4 3,6 5,7 4,5 2,4 6,6 5,5 3,2 - - 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 - - -25 -24 -21 -19 -13 -12 -14 -14 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -27 -22 -23 -20 -14 -16 -12 -11 -6 -8 -6 -2 -1 1 6 1 1 2 -2 -1 4 4 -47 -53 -49 -59 -55 -56 -47 -48 -55 -56 -61 -63 -58 -59 -60 -57 -51 -51 -53 -55 -55 -50 -21 -21 -13 -11 -4 4 -5 -4 4 1 -10 -8 -3 -2 -1 -2 -2 -5 -2 -3 -1 -3 -18 -18 -16 -6 -6 -7 -7 -6 -8 -6 -5 9 10 13 10 14 12 13 10 12 -4 11 -29 -24 -25 -27 -16 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 -24 -26 -26 -28 Trg dela 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 946,5 946,2 945,9 945,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 880,3 872,2 868,7 866,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,8 37,8 37,8 37,8 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 325,9 320,1 317,4 314,7 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 216,3 211,8 209,6 207,0 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 89,5 88,3 87,7 87,5 V storitvah 509,1 513,4 514,3 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 515,6 514,4 513,6 513,5 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 50,8 51,2 51,0 51,3 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 112,6 112,8 113,2 113,7 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 790,2 783,0 779,5 776,6 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 718,1 712,6 709,7 707,3 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 72,2 70,4 69,7 69,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 90,0 89,2 89,3 89,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 66,2 73,9 77,2 79,7 Ženske 33,4 42,4 47,9 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 33,7 37,2 38,5 39,5 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 10,2 11,7 12,3 12,7 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 21,9 23,6 24,1 24,5 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 27,0 30,1 31,4 32,2 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 30,8 31,2 31,0 30,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 16,8 20,9 22,8 24,5 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 7,0 7,8 8,2 8,4 Moški 5,6 8,3 10,1 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 6,1 6,9 7,3 7,6 Ženske 8,1 10,2 11,6 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 8,1 9,0 9,3 9,5 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 13,7 -5,2 -12,3 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 -3,4 -5,1 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 0,8 1,2 1,0 1,1 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 6,6 10,4 6,9 7,5 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 2,4 3,2 2,7 3,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 2,2 0,7 1,9 2,5 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 13,2 -9,6 -6,1 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 -0,5 -3,0 -0,7 -0,6 -0,3 -0,6 Upokojitve2 22,4 24,5 27,7 6,1 5,3 5,2 6,7 7,3 6,7 5,9 6,6 8,4 1,8 2,2 1,6 1,5 Drugi, ki so dobili delo, neto2 31,5 34,7 27,3 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 11,5 5,2 5,8 -0,3 1,7 2,2 2,9 Potrebe po delavcih3 240,5 161,3 174,6 47,7 40,1 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 12,3 13,7 12,2 14,2 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 73,1 72,0 75,0 77,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 81,1 86,6 75,5 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 74,9 74,4 90,7 90,7 91,2 92,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 8,6 9,2 8,1 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 8,0 9,6 9,6 9,6 9,8 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 8,9 10,2 8,1 9,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: "Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2009 2010 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 -3,2 -1,3 1,1 4,1 -1,0 -8,2 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 -0,3 -0,5 -0,9 -0,9 -0,8 -1,0 -1,4 -0,9 -1,3 -0,6 -0,3 -0,7 -0,2 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,1 -1,0 -0,8 -1,3 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,6 1,7 2,1 2,9 2,5 3,0 2,9 3,5 2,5 3,5 1,5 1,4 5,3 4,5 5,2 0,3 -2,4 3,5 3,7 6,1 2,3 3,1 -0,6 1,3 4,4 4,3 4,1 -2,6 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 75,1 74,9 74,5 73,9 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 7,9 8,0 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 9 10 11 12 1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 -2,2 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 2,8 3,5 2,9 3,3 4,0 4,2 3,1 3,9 3,9 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,3 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 Cene 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 11 12 1 2 3 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 Zdravje 2,9 4,0 2,1 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 HICP 5,5 0,9 2,1 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 Komunala 0,6 3,6 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 - 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 Promet -0,4 0,6 1,8 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. 1sest energije ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2009 2010 2011 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 4,5 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,3 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,3 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,1 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 - -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 12 1 1 2 1 3 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.489 -526 -419 -757 -304 64 -235 -51 -113 -85 -66 -155 -346 -75 -137 -92 Blago1 -2.650 -699 -964 -743 -156 -29 -228 -286 -136 -205 -173 -450 -297 -48 -37 -71 Izvoz 20.048 16.167 18.362 4.577 3.934 4.064 3.950 4.219 4.203 4.693 4.637 4.828 1.204 1.214 1.293 1.427 Uvoz 22.698 16.866 19.326 5.320 4.090 4.093 4.178 4.505 4.339 4.899 4.810 5.278 1.501 1.262 1.330 1.498 Storitve 1.493 1.114 1.054 304 239 311 296 269 233 298 261 262 53 92 60 87 Izvoz 5.043 4.301 4.352 1.219 918 1.049 1.272 1.061 925 1.071 1.260 1.096 394 307 278 334 Uvoz 3.549 3.187 3.297 915 679 738 977 793 692 773 999 834 341 215 218 246 Dohodki -1.030 -782 -613 -231 -230 -200 -241 -112 -156 -135 -161 -161 -67 -71 -82 -76 Prejemki 1.261 665 897 342 131 176 138 220 207 239 221 230 126 48 42 41 Izdatki 2.292 1.447 1.510 573 361 376 378 332 363 373 382 391 193 119 124 118 Tekoči transferi -302 -159 104 -87 -158 -18 -62 79 -53 -43 6 194 -35 -48 -78 -32 Prejemki 870 957 1.193 238 141 266 176 374 258 215 271 449 90 35 45 61 Izdatki 1.172 1.116 1.089 325 299 283 238 296 312 258 264 255 125 83 124 93 Kapitalski in finančni račun 2.545 220 352 703 -25 -57 129 173 89 253 136 -125 529 188 -96 -117 Kapitalski račun -25 -9 11 -26 -4 41 -4 -42 45 2 16 -52 -72 -7 -2 5 Finančni račun 2.571 230 341 729 -20 -98 133 214 43 250 120 -73 601 196 -95 -121 Neposredne naložbe 381 -539 516 299 3 -415 -46 -81 -38 63 34 457 235 148 -14 -132 Domače v tujini -949 -121 -114 -132 104 -260 35 1 -121 25 -25 6 -40 129 -7 -18 Tuje v Sloveniji 1.329 -419 630 431 -100 -155 -81 -82 83 38 59 451 275 20 -6 -114 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.625 1.838 1.258 874 1.151 2.293 307 1.106 503 -48 276 213 410 559 -95 Finančni derivativi 46 -2 -90 6 -23 12 12 -2 -22 -65 -14 12 2 -10 -13 0 Ostale naložbe 1.551 -4.021 -1.942 -855 -988 -891 -2.112 -29 -1.064 -201 130 -807 145 -349 -713 74 Terjatve -427 -273 717 300 746 -161 -1.053 194 260 -576 575 457 717 73 603 70 Komercialni krediti -142 417 -244 554 62 166 -37 227 -228 -209 28 165 466 149 -26 -62 Posojila -325 -29 126 -91 40 -91 -23 45 -358 498 13 -27 122 -185 206 19 Gotovina. vloge 35 -587 740 -155 638 -239 -1.004 18 848 -858 439 311 151 98 413 127 Ostale terjatve 4 -75 95 -8 7 2 12 -96 -2 -6 95 8 -22 11 10 -15 Obveznosti 1.978 -3.747 -2.658 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.324 375 -445 -1.265 -572 -422 -1.316 4 Komercialni krediti -73 -459 382 -536 -301 -105 25 -78 94 265 -65 87 -288 -299 -33 30 Posojila 1.869 -2.941 -1.061 -489 -571 -1.331 -73 -966 -412 -195 -74 -381 -43 -125 18 -464 Vloge 190 -318 -1.952 -137 -858 700 -983 822 -1.079 358 -305 -926 -244 5 -1.303 441 Ostale obveznosti -7 -29 -27 6 -5 6 -28 -2 72 -54 -1 -45 3 -3 2 -4 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 21 114 46 -13 20 62 -50 18 -11 5 -4 86 31 Statistična napaka -56 305 67 54 329 -7 106 -122 24 -167 -69 280 -184 -113 234 209 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 n.p. 544 442 461 407 473 403 455 442 n.p. 158 128 152 162 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 n.p. 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.234 2.539 2.540 n.p. 589 644 637 695 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 n.p. 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.533 1.666 1.621 n.p. 441 429 491 555 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 n.p. 878 583 551 521 633 449 611 569 n.p. 310 172 161 249 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 n.p. 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 3.036 3.002 n.p. 782 758 803 820 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 n.p. 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.263 1.313 1.316 n.p. 431 353 389 453 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2010 10 11 12 10 11 12 4 18 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -23 -126 37 -45 -101 61 2 -58 -11 -69 -79 -6 -67 -7 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -20 -89 -27 -78 -133 6 -31 -96 -46 -141 -135 -174 1.304 1.333 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.228 1.327 1.648 1.468 1.565 1.660 1.604 1.305 1.728 1.655 1.698 1.476 1.371 1.340 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.248 1.416 1.675 1.546 1.698 1.655 1.635 1.401 1.774 1.796 1.833 1.650 103 112 96 59 125 111 114 85 70 80 70 83 101 102 95 60 86 115 115 68 78 344 348 357 436 447 389 367 322 373 298 285 342 353 352 366 431 421 408 369 331 395 241 236 261 376 322 278 253 237 303 218 215 259 253 249 271 372 335 292 254 263 317 -56 -77 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -56 -55 -45 -49 -45 -40 -52 -53 -56 -52 -55 -54 51 55 69 51 43 44 45 107 69 66 64 77 74 82 83 74 74 73 75 75 80 107 132 137 146 109 123 108 90 134 122 119 122 123 127 123 126 127 129 127 130 134 24 -11 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 42 143 116 80 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 55 82 79 116 88 67 100 123 225 92 90 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 73 107 78 91 82 91 92 80 82 15 98 -170 104 -66 92 95 -7 85 55 77 -43 131 18 103 122 -54 67 101 -201 -24 -2 -1 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 3 -59 18 99 -215 106 -64 91 94 -32 153 62 79 -98 129 22 100 130 -49 40 97 -205 34 -100 -255 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 30 -47 -21 3 25 35 54 46 -67 104 253 100 -74 -189 3 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -76 -37 -23 23 25 3 5 -33 -26 17 16 -26 -66 -64 -65 3 -18 8 -126 36 37 29 16 25 2 11 52 41 -34 130 237 84 1.005 263 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -446 195 607 -201 98 82 -27 -102 61 182 34 4 8 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 1 5 5 -888 20 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.375 567 -256 -502 278 23 2 -61 188 -87 -630 -90 -152 -730 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 151 62 48 -11 -625 61 708 -194 61 -162 -614 1.233 70 141 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -3 -42 -182 -36 -87 -86 -9 197 -161 -101 -68 333 48 -62 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -56 29 -332 417 17 63 103 -37 -53 -37 1 8 -269 -808 838 -592 556 -968 292 -367 93 216 69 563 -400 -542 84 605 -428 261 -11 -543 865 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 9 73 13 -13 -5 27 -736 751 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.525 505 -304 -490 903 -38 -706 134 127 75 -16 -1.324 -48 -32 -25 20 -110 116 88 80 -246 -87 69 112 55 128 82 -32 -184 152 140 64 -116 -328 349 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -39 -18 -355 -276 328 -246 -38 -40 5 -240 232 -374 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -305 -801 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 17 -28 10 17 -5 -7 -33 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 -19 -115 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -32 49 6 -86 83 -165 -124 111 -56 -31 280 30 171 141 149 147 110 150 167 154 151 116 120 167 142 155 158 159 125 159 164 168 n.p. 646 652 698 722 552 751 782 730 581 657 724 853 802 855 882 877 712 951 919 924 n.p. 478 524 567 517 392 572 540 578 502 445 473 615 514 544 609 555 458 608 558 593 n.p. 190 187 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 214 217 180 179 147 243 186 221 n.p. 762 759 814 861 711 886 913 937 799 794 878 1.009 948 1.067 1.020 1.038 875 1.090 1.151 1.124 n.p. 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 389 516 416 448 449 439 406 472 484 527 n.p. 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Denarna gibanja in 2008 2009 2010 2008 2009 obrestne mere 9 10 11 1 12 1 2 3 1 4 5 6 7 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 67 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 Centralna država (S. 1311) 2.162 3.497 3.419 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 178 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.991 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.349 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec od 1.1.2007 v mio EUR meseca , v mrd SIT; Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.765 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 9.779 8.192 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.688 10.336 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 1.298 82 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 Vloge v tuji valuti skupaj 490 433 463 493 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 Čez noč 215 238 285 218 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 Vezane vloge - kratkoročne 198 123 121 196 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 43 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 27 2 36 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 2011 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.914 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.014 22.022 21.814 21.862 21.848 21.790 21.648 21.794 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.536 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.496 2.453 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.459 5.315 5.399 5.079 5.688 5.812 5.674 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.939 35.493 35.389 35.616 35.430 35.931 35.991 36.045 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.875 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.349 5.214 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27936 27.077 27.355 26.817 26.696 27.486 26.765 27.628 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7969 7.934 8.038 8.029 7.926 8.119 8.155 8.245 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8376 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.192 8.814 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11416 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.336 10.496 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 167 160 83 108 82 73 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 707 465 494 465 456 471 463 452 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 515 283 310 280 286 291 285 282 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 129 122 121 125 113 118 121 115 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 61 58 60 57 55 59 55 53 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 3 3 2 3 2 2 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,84 1,87 1,83 1,89 1,86 1,89 1,95 2,04 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,63 5,40 5,84 4,90 5,72 6,00 5,43 5,71 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 - 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 - 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 -- 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 Javne finance 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2009 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.789,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.352,3 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.768,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.782,1 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,3 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,8 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 249,4 239,9 218,1 195,9 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 433,4 423,7 428,1 433,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 3,2 2,0 2,3 2,4 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 5,3 7,9 7,4 7,9 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,6 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,8 370,7 298,5 346,2 424,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 6,3 8,1 8,1 12,4 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 0,1 0,1 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 920,4 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 292,3 43,8 49,1 52,2 48,0 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 174,2 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 120,3 2,8 5,9 5,3 3,9 Prejete donacije 10,4 11,1 12,5 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 4,9 0,2 0,7 1,9 0,8 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,4 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,8 0,2 0,0 0,1 0,4 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 7,5 31,9 22,4 70,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.675,9 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.570,1 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.958,9 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.769,5 502,2 619,0 647,6 569,3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.914,4 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 982,0 305,3 333,1 326,6 312,7 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.509,6 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 740,2 172,0 179,1 196,0 212,7 Plačila obresti 335,2 336,1 488,1 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,1 21,4 103,1 122,3 41,7 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 46,8 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,3 3,5 3,7 2,8 2,3 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.625,4 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.970,4 515,3 638,3 594,5 571,1 Subvencije 476,5 597,9 581,4 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,3 9,1 110,6 45,3 31,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.274,5 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.559,7 463,1 480,6 492,5 487,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 729,3 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,8 40,9 46,4 52,7 51,0 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 2,2 0,7 4,1 1,5 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.305,8 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 579,5 57,4 60,5 57,4 65,6 Investicijski transferi 458,6 494,6 389,1 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 169,5 12,8 6,3 16,8 17,1 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 32,1 84,4 32,4 32,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.886,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.702,6 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.385,7 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,6 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,1 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 158,1 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 81,9 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,8 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,0 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,4 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.777,1 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 668,5 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,6 315,2 324,6 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 330,0 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,3 206,8 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 320,1 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,7 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 12,7 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 712,9 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 97,6 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 523,4 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,6 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 301,8 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 60,8 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro-Slovenija, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP - Indeks cen življenjskih potrebščin, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS -Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo februar 2011, št. 2, let. XVII