ClTATEUI! Prodno, poglejte al I itovllk« poleg oukn n dan, ko I Vaia naročnina poteče. V teh časi* splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List* slovenskih delavcev v Ameriki W—tend m SecuJ Clau MatUr SrpUmber Btb M at the P-t Offlw al Nem York, N. Y„ and« Act •( Congre« of March Srd, 1871. No. 234 - Štev. 234 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 3, 1943 - PETEK, 3. fiECEMBRA, 1943 VOLUME LI. - LETNIK hi. NEMCI SE UMIKAJO PROTI RIMU En teden zatem, ko je general Montgomery prekoračil Sangro, je njegova osma armada razbila nemško obrambno črto ob Jadranu, zavzela Rocca San Gcovann: ter sedaj nabija na "predmestje Casolijain Castelfrentana. — Kot pravi general D Eisenhower v Svojem poročilu, je nemška armada na popolnem umiku. Nemci so zadnje dni dobil: nova ojačenja iz severne Itali je, toda osma armada je vse napade odlbila ter pobila in ra nila mnogo Nemcev ter ji!h nad 1000 ujela. Nemei so se trdo vratno "borili, zlasti okoli Fos sacessije, toda indijska in novozelandska infanterija je po polnoma zdrobila odpor. So vražine skrbno pripravljene zimske postojanke so sedaj trdno v zavezniških rokah. Berlinski radio poroča, da je ameriška peta armada pričela močno ofenzivo v zapad. Italiji. Poročilo United Press pravi, da angleška osma armada podi preostanke nemške armade proti novi utrjeni črti, kakih 20 milj za zdrobljeno zimsko črto. Poročilo dodaja, da je bilo ujetih najmanj 2000 Nemcev in da so Angleži dobili bogat vojni plen. Na fronti ob Sangru so Angleži oddaljeni od najboljše ce ste, ki pelje od Jadrana v Rim še kakih 20 milj. Od Casolija, kjer se nahaja, angleška osma armada, do Rima pa je še 90 milj. Osma armada sicer zasleduje umikajoče se Nemce, toda pri tem jo zelo ovira dež, posebno infanterijo in letala. Nem-i so proti ameriški peti armadi poslali v boj svojo 44. infanterijsko divizijo okoli Kilis-nana in jugozapadno od Mignana. Nemška 44. infante-rijs-ka je ena izmed nemških divizij, ki so bile razbite pred Stalingradom, pa so bile zopet sestavljene in 44. divizija največ obstoji iz Avstrijcev. S peto armado v Italiji se tudi bori ameriška 34. divizija, ki se je v novemibru izkrcala v Alžiru pod poveljstvom generala Charles W. Rfderja. Zavezniška fronta v Italiji se prinoenja kako poltretjo miljo severno od Samgra, sega v notranjost do Rooca San Giovanni. dve milji in pol od Jadrana in tri milje nad reko. Nato se črta zavije proti jugo-»apadu okoli ene milje od Lan-ciana ter skozi predmestji Ca-stelfrentano in Casoli. Od tam se črta nadaljuje do Castiglio-ne ter se nato spušča proti Ti-renskemu morju na zapadu. 30,000 WACS POREBUJEJO Washington. — Zadnje dni ho armadne oblasti naznanile, da bi mogla armada s pridom uporabiti vsaj trideset tisoč ta-kozvanih AVACs ali vojaških prostovoljk, Iti opravljajo delo, katerega morajo drugače vršiti vojaki. Prostovoljke delajo v raznih uradih ter so u-posljene pri rmznoterih vojaških poslih, katere pravijo, da vrše izredno doforo. Mornariške in armadne ter zračne vojaške oblasti so zelo zadovoljne z mladimi ženskami, ki so se priglasile za pomožno vojaško hlužbo. Armada bi rada tekom tc£a meeeet dopolnila določeno število proitfl*tvljik za tekoče leto — število je imelo doseči »to tisoč, tod« jžh se vedno manjka 30 tisoč, kot je razvidno m gornjega poziva za pri-giaAenje WAC8» Angleška časnikarska agen-tura "Exchange Telegraph" prinaša iz ^Vnkare poročilo, ki pravi, da so predsednik Roosevelt, Winston Churchill in Josip Stalin na konferenci v Talbrizu v Iranu in da bodo sestavili ultimatum Nemčiji, da se brezpogojno preda, ali pa jo bodo zavezniški bomibniki uničili. Tuji diplomatski krogi pravijo, da bodo "veliki trije" 1 razglasili nad Nemčijo kvarau-tino, pod katero bo vržena v svoje prvotne meje in bo tam tudi ostala pod strogim zavezniškim nadzorstvom. "Exchange Telegraph" pra- ; vi, da je to poročilo odobril : amrleški cenzor. i Nekateri nevtralni viri so naznanili, da so se Roosevelt, i Churchill in Stalin sestali v : Teheranu, prestolici Irana; vi-chyski radio, ki je pod nem- i ško kontrolo, pa je postavil i konferenco v zgodovinski Ta- i] fbriz, 330 milj severozapadno i od Teherana. Iz najjužnejše- i ga ruskega kraja ima Stalin do i Talbriza samo 60 milj. Tabriz i je starodavni Tauris in je dru- : go iransko največje mesto. j Konferenca "velikih treh" Rusko napredovanje v Un /Inhinil Rdeča armada generala r •■■WMIHM Konstantina Eokosovske- ga, ki se bori v skrajno slabem vremenu, je osvobodi-nad 80 mest, trgov in vasi severozapadno od Gome-la ter stalno prodira proti Žlobinu, druga armada pa je dospela 6 milj do Znamenke, zelo važnega železniškega križišča, jugozapadno od Kremenčuga v Ukrajini. ,-—- Severno od Kremenčuga se že drugi teden nadaljujejo srditi boj>i okoli (Jerkasija ob za-padnem bregu Dnjepra in general Konev odbija močne nem ške tančne in infanterijske napade. Poročila s fronte naznanjajo, da se bijejo boji v blatu, snegu in mrzlem viharju. Berlinski radio poroča o novi močni ruski ofenzivi, ki o-groza levo krilo armade feld-maršala Guentherja von Klu-ge ob gorenjem Dnjepra v Be- li Rusiji. Poročilo iz Stook-hoima pravi, da je general Andrej I. Jeremenko pričel močno ofenzivo z 22 divizijami ob Smolensk-Minsk cesti proti Or-ši. Kot poroča Moskva, je bilo v včerajšnjih bojih ubitih 3900 Nemcev, 95 obljudenih krajev je bilo osvobojenih, 55 tankov razbitih, izstreljenih pa je bilo samo 8 aeroplanov, kajti vsled skrajno slabega vremena pride le malokdaj do kakega spopada v zraku. BERLIN ZOPET BOMBARDIRAN Zavezniški bonilbniki so sinoči zopet napadli Berlin, ki je imel mir že od preteklega petka, ko je bil bombardiran zaporedoma pet noči in je bila t retina mesta porušena. Pri sinočnem napadu je bilo izstreljenih trideset zavezniških aeroplanov. Uradi se selijo iz Berlina V pričakovanju, da bo Berlin še večkrat bombardiran, se vladni uradi selijo iz mesta v južno Šlezijo, kjer bodo nameščeni po raznih mestih s središčem v VratislavL Pri zračnih napadih prej-šinjega tedna je 'bilo uničenega mnogo plena, ki so ga Nemci nabrali po easedenilh deželah in ga spravili po raznih palačah, bankah in drugih poslopjih. Visoki naciji posebno tarnajo, ker so jim bile uničene velike zaloge najboljših vin in likerjev, razna kožuhovina in slike. V raznih bankah je zgorelo mnogo ameriških in angleških bankovcev. Švedi se potegujejo za norveške študente Stockholm, 1. dec. — Švedska. vlada je vložila "nujno zahtevo", v kateri je izražena želja, da naj nemške oblasti pre-kličejo odredbo, po kateri ibi morali biti deportirani na prisilno delo v Nemčijo norveški Študentje in profesorji univerze v Oslo. Nemška policija je dozdaj '/Ibrala skupaj 1200 študentov in profesorjev, katerim so naprtili krivdo protinemškega delovanja* Poslali jih hočejo v posebno taiborišČe na Nemškem Ust "Svenska Dagabladet" v iStoekholmu je pisal, d& švedski narod dbsoja brutalne metode nacijev, ter da so široki •krogi ljudstva pripravljeni podpreti zahtevo osvoboditev študentov. Vnanji minister Švedske pa je izjavil, da so od te zadeve odvisni bodoči odnošaji med Švedsko in 'Nemčijo. Norveški študentje so apelirali na švedsko vlado za pomoč in premier Albin Hanson jrh je sprejel, ko so prišli k njemu. Zastave na Upsali so bile povešene v znak žalosti nad pogonom. Italijanski fašisti ropajo židovska imetja Bern, 29. nov. (ONA). — Nemška marioneta, takozvana "republikanska fašistična vlada", je izdala dekret, da morajo Židje, ki imajo v svoji posesti umetnostne objekte vseh vrst, te umetnine takoj oddati fašistični vladi "v varstvo". Židovsko prebivalstvo v Trstu, Milanu, Veroni in Merami je kaznovano s kolektivnimi globami Nemci so odločeni, da se za zimo dobro utrdijo v Jugoslaviji in tako še pred pomladjo zlomijo odpor partizanov. Partizani, ki so morali Nemcem prepustiti otok Uljan blizu pristanišča Zare. se po vse d bore proti nacijem z vso silo ter jim ne odstopijo nobenega koščka zemlje brez boja, Nem-di pri tem (izgubljajo mnogo mož in tudi materijala. Poročila radia Svobodna Jugoslavija London, 1. dec. — Partizanski oddelki macedonske brigade vodijo uspešne boje pri Kraševu. Zajeli so večje količine vojnega materijala. Na gori Romania se vrše hudi boji med partizanskimi oddelki in naciji, ki so številčno močnejši. Dozdaj je padla v teh spopadih 271 Nemcev. V osrednjem predelu Bosne so skušali Nemci prodreti do osvobojenih krajev, toda so bili na čeli črti zavrnjeni. Utrpeli ;o težke izgube pri tem Pri Crikvenici na Hrvaškem boji nadaljujejo, Nemci hočejo iztrgati to obmorsko leto-rišče iz rok partizanskih sil, da bi jih povsod kjer mogoče potisnili stran od morja. Boji pri Sandžaku se nadaljujejo Poročilo Osvobodilne armad« Jugoslaviji se glasi, da se vr. le v Bosni pri Sandžaku o-brambne operacije. Naciji in Mihajlovičevevi četniki so vpri-sorili več napadov v tem pre-lelju, toda partizanske čete so jih odbile in povzročile sovražniku precej občutne izgu-Je. Skupno z Nemci se pri Plev-tju bore proti Titovim četam satelitske bolgarske Čete. Partizani so aktivni tudi v Banatu, kakor je razvidno iz Doročila, katero pravi, da tam ritove skupine trgajo proge in >virajo nemški promet ter s em odrezujejo nemške garnizi-ie v posameznih krajih od splošne nemške armade v tem delu Jugoslavije. Boji v Banatu V Hercegovini so Titovi ge- : *ilei pobili dvtesto nacijev in jetnikov pri Bilečeh in Nevesi- J lju. < Hrvaški partizani so napadli aemško kolono na cesti med • Petrinjem in Glino ter so pojili 90 nacijev, trideset pa so jih zajelL * Kralj Peter pomilostil iporae častnike Kairo, 1. dec. — Danes je tralj Peter H podpisal de-tret s katerim so bili pomilo-»eni častniki, ki so se uprli >oveljrstvu generala Hiča, ka-eri je bil njihov vrhovni poveljnik. Prizadetih je 140 čast-likov. Poročilo ne navaja nobe-lih podrobnosti o stvari. Nemci hočejo dobiti kontrolo nad jadranskim obrežjem v Dalmaci ji Londonske depeše se glase, da gre Titovim armadam slabo spričo naraščajočih nemških ofenzivnih napadom na važne dalmatinske otoke ter na obrežno ozemlje ob jadranski obali in zaledju. Boji v Sloveniji se nadaljujejo Poročilo navaja, da se na Slovenskem vrše v več krajih bojih z nemškimi četami in partizanske edinice tamkaj zadajajo sovražniku občutne izgube. Mihajlovič razpustil svoje četmke? Iz Londona je prišlo poročilo United Pressa, katero navaja, da jg Mihajlovič razpustil svoje četnike in se ne bo več boril dokler ne vpadejo zavezniki na Balkan. Preganjanje ruskega civilnega prebivalstva London, 30. nov. (ONA) — Bežeče nemške armade so prignale v baltijske države ogromne množice ruskih civilistov. Mnogo od teh umira od gladu, trpljenja in pomanjkanja. Švedsko časopisje je mnenja, da bodo Nemci pustili te? Ruse na lieu mesta, kadar se bodo morali umakniti iz baltij-s-kih provinc. Malo verjetno je videti, da bi vlekli s seiboj še večje množine tujega ljudstva, ako se bodo morali še nadalje umikati. Poljski list Dziennik Polski je mnenja, da je nemška namera, ki leži za tem preganjanjem, da se čim bolj mogoče oteikoei Rusom obnova njihovega opustošenega ozemlja. Predsednik Roosevelt ie pogostil diplomate v Kairu s puranom na Zahvalni dan Kairo, 1. dec. — Predsednik Roosevelt je bil letos izza leta 1936 prvič izven svoje dežele ob priliki praznovanja Zahvalnega dne in je ob tej priliki pogostil nekaj visokih diplomatskih osebnosti, ki so se obrale k zborovanju v Kairu, s puranom pripravljenim po ameriškem običaju za Zahvalni dan. Kot se glasi poročilo poslano o tej gostiji, so se Obeda u-deležili med drugimi tudi premier Churchill, ter njegova hči Sara Oliver, dalje vnanji minister Eden, ambasador Winant. ameriški poslanik v Rusiji W. D. Leahy, Harry Hopkins, pod-admiral Ross Mclntire ter dva člana Rooseveltove družine, njegov sin polkovnk Elliott Bern. 29. nov. (ONA) — Es-senska National Zeitun:; piše, da so izložbena okna v Nemčiji polna stvari, ki zaslužijo le ime "nesramno draga ropotija"—a kljub temu ta ropotija najde vedno novih kupcev. Essenski list se pritožuje nad dejstvom, da prebivalstvo Roosevelt in drugi mož predsednikove hčere, -John Boctti-ger. Kaj je danes v Nemčiji na prodaj ANGLEŠKA NIŽJA ZBORNICA ODOBRILA OSVOBOJENJE MOSLEVA London, 2. dec. — Angleška nižja zbornica ie danes odobrila s 327 proti 62 izpustitev znanega angleške ga fašističnega voditelja, ki je bil od začetka vojne pridržan v zaporu in je zdaj zaprosil, da bi se ga ra di rahlega zdravja spustilo na svobodo. Herbert Morrison, tajnik notranjih zadev je s tem dobil zmago na celi črti, Uii je bil tisti, ki j« odgovoren za premestitev Mosleva iz zapora v takozvani hišni zapor. Moslev bo namreč nadziran in >e bo mogei kretati samo v razdalji sedem milj od svojega doma. Angleško delavstvo, ki je burno protestiralo proti tej izpustitvi, je bilo s tem poraženo. Uradni ljudje so trdili, da bi nasprotni elementi napravili" iz Mosleva mučenika, ako bi ta poginil v zaporu in radi tega je boljše, da se jim ne da prilike, da dobe svojega mučenika. K temu izgovoru ie bilo sta- vljeno od ene strani v parh-jmentu vprašanje, če bouu v!.-j dni krogi Anglije na.šli enak iz. irovor, ko dobe v roke Hitlerja. Tudi iz njega in IIes>a ler dru-si!) zna nemški narod in nji. Iiovi simpatičarji po svetu napraviti mučenike. Legalno stališče je bilo poja snjeno tako, da jo zbornica pristala na izpustitev Mosleva j iz zapora. Čankaišek v Čunkingu Uradno je biro naznanjalo, da se je generalissimus (':■. -kaju nikdo ne bi niti povohal, -o prodajajo zdaj kot sveže ž m-Ue," se huduje Essener National Zeitung. "Človek bi začel razmiš] ;iti o tem," pravi list, "odkod so prišle vse te stvari zdaj, v petem letu vojne, ko so vendar vse tovarne dobile nalog, da delajo za vojno." "Zares lep? in dobre vzorce blaga," postaviti v izložbena okna, bi bilo po mnenju tega lista mnocro 'bo'je. Lepaki -naj bi oznanjali, da blago zaenkrat še ni na prodaj, da bo pa v izobilju na razpolago takoj po vojni, in sicer "po primernih cenah". ^ NOVA IZDAJA Hammondov svetovni: atlas V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NABODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. ELMER DAVIS PROTESTIRAL. ker je bila vest o konferenci v Kairu prezgodaj objavljena Washington. — Elmer Davis, direktor urada za voj ne informacije je poslal Brendan Brackenu, britske-mu ministru za vojne informacije protest radi pre zgodaj objavljene vesti o konferenci v Kairu. PODPRIJTE NATIONAL WAR FUND l)avis je dejal, da so vedeli ameriški, kot angleški časnikarji o konferenci v Kairu, toda ukazano jim je bilo, da vesti ne smejo obelodaniti do 1. decembra zvečer. Angleški cenzorji pa so kljub temu pustili novico na svetlo pred tem Časom. Reuterjeva agencija, ki je pol uradna ansr'e.-ka novinar ska služba, je dala nekaj pojasnila in vzroka za prezgodnjo objavo novice, toda Davis too bili anjrleškl cenzorji premalo previdni in »osledi- ca je bila, da so vedeli nad j ski viri za to važno vest celih trideset ur prej, kot 5o smeli angl.-ki in ameriški propa^an-Ini viri rabiti novico v časopisju in po radiju. V tem ča-OiCB or THE FEOPLT_ ••»••a PUHM IV PubUiblm Company. (A Oorpwatfaa) riwu 4tMf. rnMnli Bate, Traeaanr; Jonvta Imk. Bm> -.-« m nHaf ac a* wponQn ud addrasM at »bow aCOMn; m W1I8T 18U» STREET, NEW XOBK 11, N. X. . U-llll Ijl 1» . I ■ ■ ' ■ ■■—--- ■ 1 ' _ 518t Year "CHat Narod*" It Ureal every dar except Saturday a, Sunday* and Holiday«. S.ii>»mptloB Taarly fT. Adv»rtl«ement on Agreement. ! A ( I IX) LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: r —; ZA POL LETA t3J0; ZA ČETRT LETA g.—. N^fudt" lakaja ruB dap UTaeaa sobot, nedelj ja pramltov. "t. LAS NAHODA". 116 WEST 1Mb STKFlET. NEW V ORE 11. N. X Telephone: CHetoea &-1241 JAPONSKI BO ZADRGNJEN VEAT Tri e zastopniki velesil, ki so se sestali v Kairi in so e zaobljubili, da bodo bojevito Japonsko pognali na nje-mnle otoke, hočejo za vselej doseči, da Japonska ne bo l .ir več mogla pričeti kake agresivne vojne. Ko bodo lanski enkrat vzete vse posesti na azijski celini in pa-i;i otoki, ne 'bo mogla pričeti nobene vojne brez vna-. ie pomoti. Predsednik Roosevelt, generalissimus Cangkajšek * inston Churchill so sklenili, da bodo pregnali Ja-, ■ ^ z vteh otokov na Pacifiku, ki so si jih prilastili i so jih dobili kot mandat od prve svetovne vojne. ■ .tajski bosta vrnjeni Mandžurija in veliki otok i "ormoza. I orca, katero je Japonska anektirala leta 1910, bo •itala samostojna država. Holandci bodo dobili nazaj »*ojo Vzhodno Indijo. Filipini bodo zopet samostojni. Četudi v kairski izdavi ni omenjena provinca Kvanti jo je Japonska vzela v najem za, 99 let, fbo vrnjena Kitajski. Oto .e na Pacifiku, kot so Maršalovi otoki, Karolini, . l.n-iaM, Ladroni in Pelew otoki, ki so bili pred prvo oiovn > vojno nemška last, pa jih je Liga narodov izroča .T »onski kot mandat, bo zopet prevzela albnovljena :/l »rodov, ali kaka slična organizacija in jih bo raz-ci< .J- :ued razne države. ) liodo enkrat Japonci stisn eni na svojih otokih, . primanjkovalo skoro vsega, kar je potrebno za ka-« i;-o. Mandžurija je sama po sebi lep kos zemlje, • ; i« roliko večje važnosti, ker ima mnogo železa in ii. a, tako da je mogla Japonska izdelovati jekleno . . . e. - katerim se je polastila holandskuh. otokov, ki i-mnouo petroleja. Ko so zavezli Malavo, so prišli do ii: : a. Poleg tega pa so jim vsa ta ozemlja dala vojaška m mornariška oporišča in letališča. Japonci so bili pri vstvarjanju "Velike Azije" zelo ■ ni in sistematični. Vse je bilo začrtano strateško do irii: [e pieice, dokler ni prišlo do odločnega zavezniškega odpora. i- 1 »o vse to Japonski odvzeto, tedaj (bo na svojih o-. ki se raztezajo od Kurilov pa do najjužnejšega a . i- ka, le malopomembna država tako politično kot Jarsko. Malo blaga bo imela naprodaj, zato tudi .noela le malo kupovati. Okoli 72,000,000 ljudi bo žilo na majhnem, premajhnem prostoru 150,000 kva-atn(i milj. T/. tega sledi, da bodo Japonci za dolgo let ostali zelo i; ma*, en narod, ker svoje trgovine navzlic nizki ceni svo ah izdelkov ne bodo mogli razširiti. Vsled tega ne bo noftia več misliti na kaka osva anja, ako pa bi le zopet dišala, tedaj ji bo to pri najmanjšem poiskusu zat>ra-njeno. Po vojni bo Kitajska postala mnogo močnejša država u bo opravljala v Aziji policijsko službo. Pri vseh teh velikih udarcih pa Japonska najbrže ne premenila svo. e vladne oblike. Japonska je kot orno-i;a i iiiom nebeške dinastije. Zato bo Japonski še vedno i a lil ce?ar, ki je vsakemu Japoncu pravi bog in ž njim i vladala klika, ki je do sedaj samo gledala, kako Ibi svo-c( sarstvo povečala in bo to delala tudi v bodoče. Ka irska konferenca je večinoma razpravljala o Jamski in na njej je bilo najbrže tudi, ker so bili navzoči vi- i vojaški častniki, natančno določeno, na kak na-n bo mogoče Japonsko najhitrejše prisiliti na kolena. Konferenca se bo nadaljevala najbrže v Teheranu, ->re tolic-i Irana. Tam bodo pri konferenčni mizi sedeli \onsevelt, Churchill in Stalin in ;bodo razmotrivali naj-aže o kar največjem vdarcu na Nemčijo, kajti že prej . 1 o določeno, da mora najprej biti zdrobljena nemška v- a i.a sila, nato pa pride na vrsto Japonska. Dokažimo svojo moč z svojim združenim naporom, da podpiramo kampan jo za National War i nid. ter s tem podpiramo naše oborožene sile in pomagamo možem, ž«nam in otrokom, ki potrebujejo pomoči tukaj in zunaj. CITATELJEM je znano, kako m j« m podražilo, In ravnotako tudi tiskovni papir in droge tiakar-ske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno d o pošiljanje lista, lahko gredo upravniAtvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NI BI OBVOVILI svoja NABo6nmo dahxs? (ONA) — Že v prvih šestih mesecih po svoji osvoboditvi bo dobavljala Evropa sama skoro (polovico visega potiebne ga za podporo trpečega prebivalstva zasedenih in opusiaše-nih dežel. Vsi delegati združenih narodov, ki so se zbrali na svojem prvtm sestanku o priliki ustanovitve Uprave za podpoqo in obnovo, se strinjajo v tem, da to dejstvo že samo na sej>i z vi?o jasnostjo zavrača one obtožbe, ki trde, . da namerava Evropa izkoriščati dobroto a meriškfga naroda. Cilj Uprave za podporo in obnovo je 'e ta, da se pomaga Evropi zopet na noge, in sicer tako hitro kot | le moeočp — ?icer pa ima Evropa ravno tako malo namer ^da izkorišča drug?, kot bi že ?ela biti izkoriščana sama. Bes je sicer, da bo treba pošiljati skoro vso hrano, ki pri-man jkuje, iz prekomorskih k-ajev — cenijo, da bo treba 7,332.000 ton — toda večina drugih stvari kot: Its, premog kovine in vse vrste industrijskih izdelkov bo evropski kontinent sam dobavil. A to so predvsem one stvari, ki so potrebne za to, da se gospodarsko življenje sirom ■ kontinenta zopet obnovi. Kar Evropa hoče, kar bi rada dobila od dru-crod. so pred vsem stvari, katerih j začasno manika, ki so pa neobhodno potrebne za čas nrohoi'a iz sedaniih nesrečnih razmer v normalne mirnodobne razmere- Tudi že danes bi bila Evropa nedvomno mnogo manj lač-ra. ako ne bi Nemci zadržali izključno le za svoje armade večino transportnih sredstev kot tovornih avtomobilov in železnic, ter vsako v^eto goriva. Ni dvoma o tem, da se mnogo žive/a pokvari v nekaterih pokrajinah Evrope, deloma radi tesra, ker ni sredstev za prevoz, deloma na zato. ker ni nobene motnosti zamen iavo zn kar si bodi porabnega. Ena prvih nalo". katerim se bo mora11« posvetUi Uprava za i^odnOT-o in obnovo, bo torej, da pTvavi v tek transportna sredstva za civilne potrebe. Prav mogoče je, da bo nmo go konfliktov v pogkdu osnov ne politike obnove in rehabilitacija akoravno sta obe tesno povezani med seboj. Tako ie bilo. da navedemo za to praktičen primer, na zadnji konferenci za prehrano — spo mladi v Hot Springs — mnogo govorienja o tem, da je neprak ticno in neumestno, da sad'" Evropa toliko pšenice, knte'r moro toliko ceneje kupiti iz prekomorskih krajev. Toda Uprava za obnovo in podporo bo priporočala Evropejcem da sejejo čim več pšenice, vsa i začasno, da v prehodni dobi po voini nrihraniio čim prepotivbnega ladijskega prostor«. FA< n članov anarleske delegacije se je radi teea iVazil da bo treba često ukreniti smer nice. To ie načelo mednarodnega podplovanja. ki je prišlo do veljav.- v Atlantic, City, — je lement. ki bo neizmerno mne ^ TT-iipeva" do tetra, da w Evropa zopet postavi na svoiV nndporo položila tudi temelje za irternncionalno zdrsv«tv»-no or^ankacno in r>redprin^a- ^ » v teku. da se sklice korfpren^o zdrTizon^H narodov za denarna vprašanja. Ena onih posameznosti, ki dajejo najve5 vzpodbudo, je dejstvo, da sodelujeta Sovjetska Unija in Kitajska z veliko vnemo in celo navdvfenjem pri teh drafaiih naporih. Isto velja za vsq vlad^ m izgrwuwtvr ki s^t vse boje. da jih ne bi njih naijpdi zavrgli, ako £>i m. bt- P0J)?QBA Z4 EVBOTO BO 5RIHAJAL94.TXJDI JZ SVBOPS Napisal Carl Hartraann kazalo, da so zanemarjale vaiž ne narodne interese svoje domovine. Majhen vpogled v bodočnost je proti koncu konference odpri nizozemski minister narodnega gospodarstva Peter A Kerst tns, ki je glede bodočega mednarodnega sodelovanja, go vor:l o dveh dragih mednarodnih organizacijah, o katerih sedaj mnosro razpravljalo državnika ratf'.R-nih držav. Prva t h organizacij je mednarodni Gospodarski Clearing, katerega cilj naj bo, da dirigira svetovni eksport in import, in skrbi za to, da ne bo nikjer prevelikega izobilja niti pomanjkanja- Cilj dmge organizacije pa bo, da nadzomie zunanjo trsro vino dežel osišca, pri čemer bi imela nabiti na to, da te devže-le ne bodo mosrle nikdar vrč |dob:ti v .roke toliko sredstev da bi se enkrat načela z oboro zevanjem, v ciliu in z namenom. noskusatn išp, enkrat zavladati nad vsem ■svetom. i - j MUČENIH ZNANOSTI. ' Bred nekoliko dnevi je umrl v nekem la^bora toriju tliver-poolsk^gra vseučilišča 28 letni fiz:k TIard'd Walke. V tem la-boratori iu se je bavil z elektro tehničnim.i nosikusi,, pri čemer je uporabljal med d mirim iz-rpdno občutliiv in tudi izrrdno drasr aparat, ki so tra nod n^e-fovim nadro-^tvom izdelali la-V">mnti z vecletn'm delom. Ve-lial ie mnogo tisoč funtov šter-lin^ov 3Ta can svoie smrti je "Walk*3 r»ri sTrrfh Tirt-kusih naoravil nnnačnn kr t»>io. anarat ie oa-dpl 7 mVe. V zadnifm trenutku. r»roden se ip ntp-l. A m^d t^m Vo je n-nflrat ni nšpT mu ndnwti. v? io l'oučal nje-, srovo mlado življenje. Pošljite božična voščila in darila no pošti pred 10. decembrom! NE5AJ ZA NA£0 OBLEKO. Moške obleke očistimo na ta način, da jih najprvo dobro iz-tex>enK' in izkrtačamo, potem jih damo na 'likalno desko, ki smo nanjo napeli varovalno blago in jih skrbno okrtačatno z mešanico iz aanonijaka, oeto-vega etra in mehke vode. Napravimo si raztopino 50 g a-imonialca in 15 g oetovega etra in je -nzaimemo za eno žlico na vsak deciliter vode. Obleko je treba potem okrtaoiti še s cisto vodo. Ne sme postati popolno ma mokra, posušiti jo moramo v prepihu, končno io še zlika mo. , Kadar čistimo madež? z ben činom, položimo pod tisto mesto kos mehkega blaga, da vsesa vase benrin z raztopljeno nesnairo. Tako s* nam ne bodo delali bencinski Tobovi na obloV. ( Rokavice iz pralnega usnja ostanejo po pranju bele, ce dodamo mrtačno izpiralni vodi nekoliko kapSjic glicerina, ki ga moramo pošteno primešali 11 Žamet se osveži, če ga pridrži m o nad posodo z vrelo vodo, dokler ne postane popolnoma vlažen. Potem ga povle čemo preko vročega Uikalnika ki sme ga (postavili narobe. škrobu dodamo nekol:ko kapljic glicerina, da dobi na-škrobljeno perilo lep sijaj KDAJ JE BTL VESOLJNI POTOP? 'Znani italijanski seismolog prof. Kendandi je na podlagi znanstvenih opazovanj in raču nov ugotovil čas vesoljnega po topa. M)ed planstoidi so štiri majhne zvezdice in njihovi privlačnosti pripisuje \e'ik vpliv na, geološki razvoj zem 1 je. S proučevanjem je priš:l do zaključka, da se je veliki vesoljni potop z«rodil leta 2687 mred našim štet j-m- Na istem temelju je dognal, da je prav-liična celina Atlantida v resnici eksistirala in da jo je strašen potres 1. 1008 pred našim štetjem pogreznil na dno Atlantskega oceana. Ta potres je temeljito spremeni'« obraz zemlje.. RAZGLEDNI« I Piše Anna P. Krasna POZDRAV LJUDSKEMU SVETU JUGOSLAVIJE JNovinarsica služba Vseslo-vanskega odbora v Moskvi nam je poslala sledečo brzojavko: Moskva. — Vseslovanska novinarska, služba pošilja v i-menu Vseslovanskega odbora pozdrave antifašisti enemu Ljudskemu svetu Jugoslavije ob priliki prve olbletnice ustanovitve tega sveta na osvobojenem ozemlju Jugoslavije. "O-b te ji slavnostni priliki Vseslovanski o^lbor pozdravlja herojsko ljudstvo Jugoslavije, ki je združeno v neizprosnem odporu proti (zlobnemu sovražniku človeštva — Hitlerizmu. "Pretočeno leto je videlo u-drttženje vseh ljudskih sil Jugoslavije, ki so strnile okrog demokratičnega programa an-ti-fašističnega ljudskega sveta (veče). Z vidika odpora in borbe jugoslovanskega ljudstva, je bil to pretečeno leto zaznamovano, kot leto ibriljantnih vojaških uspehov in vztrajnega 9x>-jevanja Ljudske osvobodilne armade. ''Pod vodstvom Ljudskega sveta in z nepretrganim odporom proti sovražniku, je ljudstvo Jugoslavije postavilo trden temelj bodočemu prijateljstvu, bratstvu in slogi Srbov. Slovencev in Hrvatov. 4'Ljudski svet, kateremu na-čeljuje dr. Ribar, je vzlic težkim oviram in vojnemu stanju j dežele uspel v tem, da je spra-' vil v tek neizčrpno energijo ljudstva, katero je usmeril proti sovražnemu vpadniku. katerega hoče ljudstvo iztirati iz (svoje zemlje, da si tako prtbo-jri zmago in svobobojenje, ni treba komentarja. Želel pa bi človek, da ibi bilo moč zaeuo s' tem brzojavom objaviti sliko,' ki jo je izreza! iz časopisa ter mi jo poslal Jože Zelene — ta s'ika kaže devet let staro Nado; Marnsič, ki se je rodila na solnčnih dalamtinskih otokih in je že v otroški dobi isoraia o- j kusiti, kaj se pravi boriti se za obrainibo svoje rodne zemlje. Pod sliko je zapisjuio, f(in čitala sem že tudi drugje) da je mala guerilka nosila parti zanskim borcem municijo in pri tem poslu je bila zadeta od sovražnega ognja, kar je povzročilo razstretbo rnunicije, ki jo je notila. Strašno ožgana in ranjena, je biia drobna bojev niča prepeljana v bolnišnico i talijranskega Rdečega križa z drugimi ranjenimi pa tri jot i vred, ki se« jim je posrečilo, da so se rešili z dalmatinskega o točja na zavezniško n! Zlato tele — ostarel, plešasta dava, umetni zobje. Vse kar j na njem človeškega je izumetničeno. Miren — sn»chlja se. Vratji se odipro in oblečena v Evin kost:m počasi vstopa in priklanja — ona, boginja zemlje! ČRIČKI KOT NOČNI ČUVAJI Japorw: imajo živudi zelo adi. Živali, ki jih redijo do-,ia, bo lailuko zadovoljne s svo-usodo, kajti zanje sklibijo a vse mogoče načine. Poseb > naklonjenost pa izkazuje aponec za neko vrsto čričkov, ;i so zelo krotki in prepevajo 'olge ure, posebno ponoči. Te-a črička drie na Japonskem majhnih kleflkah kakor pri ms kanarčke, menijo, da jim prinašo «re(v,o in se vesele nje--ovecr.i petja Ponoči pa jim živaltca koristi kot z^o zanesljiv — čuvaj. Kletko * čričkom postavlja, jo ponoči namreč v spalnico, Japonec je njegovega petja na vaj<*n, da bi ne mogel spati brez njega. A:ič'k je s svoje strani navajen, da vlada ponoči v hiši popoln mir.. Če za-•uje tudi najrahlejši neobičajni šum, takoj preneha peti. Baš ta njegov molk pa Japonca rbudi, kakor plane iz spanja vojak na fronti, 5e nenadno preneha bobnenje topov. Jasno je, da postne takoj tudi -am pozoren na šum, zavoljo katerima je črček umoknil in to ie ?e marsikakSno japonsko hi«o rešilo nevarnosti. ŽAROMETI NA DNTJ MORJA V Ocrf sundu je v eni izmed zadnjih noči strmoglavilo angleško letalo v morje. . Vsa po sadka je utonila. Nekoliko ribičev je kmalu potem plulo čez mesto, na katerem se je letalo potopilo, in so zapazili nenavaden »vit, ki je prihajal z mor skega dna. <34oboko pod površino so potem ugotovili trup letala, v katerem so žarometi še goreli Goreli so dalj časa skozi tenmo mocrje in so na Kad nje ugasnili. ANEKDOTA Otactkovo mojstrsko deLo "IphigenijoM so prvič igrali v Parizu, kjer pa ni prav ni* uga jalo. ''Ipi ;geni;a je pad':a" je dejal G ruck ves obupan svojemu prijatelju.. 4'Da, z neba je padla kot božje darilo za nas." je odgovoril prijatelj — in boljše se gotovo ni mogel izraziti Kupite se danes nekaj War Savings Stamps za Vaše otroke. — To je najboljši način hranjenje zanje VKH& FRAN008KI PREVRAT m NJEGOVE POSLEDICE Angleški in francoski upon jaki ter mod rotilo v ci so učili. _ da naj bodo pred zakonom vsi ljudje enaki, da je ljudstvo sa-I mo izvor Ln vir vse moči v drža } vi in da ima v tej suverenosti j oblast po svoji volji in po last- J nih potrebah. Utrdito se je na i ziranje, da posamezni stanovi j ne morejo in ne smiejo imeti no bonih posrbnih gospodarskih j in političnih pravic; ljudstvo i tvori eno samo enakopravno celoto, država pa ima naloco. . da tej skupnosti vselej in povsod u«treižo, da ščiti in uvelja , vlja njene koristi in potr.be j Ne le posamezni stanovi, mar , več ves narod naj po svojih za stopnikih sodeluje pri uredbi in upravi dižave. Tem ljudskim zastopnikom se morajo nredložiti v pregled in odobri-, tev tudi finančne zadeve, torej vsi dohodki in stroški, ki so jih doslej državni krmarji skrbno prikrivali nepoklicnim očem navadnega ljudstva. Da bo pa 'judstvo kos tem novim nnlocaTn, zato je skrbela doba tako zvane pra?vit(ljenosti m zbefi-šanje šosltva. pisatelji so nošnljali med ljudstvo obilo po učnih :n leposlovnih knjig, in kot nova duhovna velesila j časopisje nastopilo zmagoslav- ' no pot za izobraževanje naro dov Ti francoski in angleški mo- ! drijani 17. in 18. stoletja so s svojimi nauki uspešno poma- 1 srali rušiti vero v nedotaklji- 1 vost in nespremerilgivost dotlej veljavnih državnih uredb, dni- ' žftbnih in cerkvenih raamrr j .zagovarjali so versko strpnost in uničenje vseh predpravic go spodujočih slojev svetne in du- \ hovske gosposke, znanosti naj!" /se osvobodi vseh ispon in ozirovj1 proglasi naj se svoboda obrti 1 in trgovine, kmet se mora o- * prostiti graščakovega jarma in ljudstvo naj prevzame (M od- 4 govornosti pri vladarskih po slih. Tako -šele bi postal iz pod- J ložnika pravi državljan in iz toga samozavestni nosilec ter 1 predstavite]i narodnostne misli. ] V zvezi z razdrapamimi no- ] t ran jimi političnimi in gospodarskimi razmerami je ta veli- x ki preokret v vsem tedanjem \ mišljenju povzročil na Francoskem veliko revolucijo. Raz i sipnost na pariškem kraljevem s dvoru in mnogp vojske so po 7 vzročili. da so večino državnih ], dohodkov požrle že same obre- ; s ti. Da bi odpomogel temu ne « vzdržnemu stanju, je krafj Lu7 A dovik 16. sklical leta 1787 fran ž cosko plemstvo in višjo duhov-ščino k zborovanju, da bi mn \ dovoli! norih davkov. E, r pa ( niso ustregli njegovi želji, je r kralj v tej stiski sklical v za- ] |Četku maja 1789 splošno glaso ( vanje vseh stanov. Ta se je do- ■> tlej zapostavljeni tretji (me- t •danski) stan sklical kot na- 1 rodna skupščina. Ta isi je na- -i dela kot prvo in iglavno nalogo ? da preustroji državo, ne pa da s razpravlja o denarnih težko- ločilo Francoza od Francoza Sklendi so rešiti kmeta gra - neinskeg-a robstva, o ma postavljeni k državnemu •Tamila. kjer so se izkazali le s svoio vl'iadoblepnoBtio, do-' mišljavostjo. srpemenljivost-jo SLOVENCI V NEW YORKU IN OKOLICI! Vabi se vse Slovence in njib. prijatelje, da se udeleže v obilnem številu KONCERTA ki ga priredi naša nadebudna pevka — sopranistinja ANN KEPIC V NEDELJO, DNE 12. DECEMgRA, '43 lA&Uk ob 3:30 P M V ARLINGTON HALL 19-23 St. Marka Place New York Oiiy VSTOPNINA: 75 C^f, Tax 8 centoT * Staqno 83 oentov JUGOSLOVANI - flfečadnjcja in plMlcaJo najmo{otoejMfflu ismed vseh flbnov — lur 1lait, 4b kwta rei^U iwcUf^i rafcliev! Tri mll>me dolarjev je vdj* lo.napr^cUi U film. Videti boste svojo vat — svoje prijatelje v tem ! filma. Pretakali book MaUne solie-omejaB «e boste—delili boste i njbni vesdje ia iafast — boete veselo razitnoi — to vam oHjnbiaio "SEVERNA ZVEZDA" } S M NAJVEČJIMI AMERIŠKIMI IGRALCI. — 8L0VAN8KI NARO* DUH PLESI. PRAZNOVANJE ŽETVE, GODBENIKI, PLESALCI, PKVOL-.....KRASNA POVEST IN ŽELEZNA VOLJA IZS7RE3ITI NACLIE VAS BO TISOČKRAT RAZVESELILA. W Jgra 2 GLEDALIŠČIH NA BROADWAYU N?w ViCTOKIA RKO PALACE ** W ^T* Broadway bi 47th Street i New V or k C lt.y VSI SEDEŽI REZERVIRANI NEPRETRGANE PREDSTAVE *"" ' ' '" *"-- *'" —♦ UtfDSIgE C JENE'_ ter krutofitjo in bili vredni vr?t niki azijskim despotom. (Pripomniti je še, da >o bili skoro vsi glavni kolovodje tega gibanja obsojeni v smrt po pri staših lastne sttanke. Ivonec itera zmedam je napravil ta 'krat mladi general Bonaparte, ki fi je pridobil na bojiščih ipnqgu slave; Francozi so namreč morali braniti svoje ro*t>-lucionarne pridobitve z vojsko proti ;-koro celi Evropi, kamor po zanesli svoja revolucionar na nn !Vla. Francozi po na teh pohod;b trikrat prišli v naše 'kraje in zadnjikrat, 1 ta 1809 so v na ših deželah ustanovili novo dt žavr Ilirijo, katera je obstojala štiri leta, do popolnega po raza Francozov. MOŽ OBr»BLTJJE DTJŠE. — ŽENA PA OBRAZE. I>a imajo v Sovjetski Rusiji mnoge ženske vodilna mesta v vladnih krogih, je znano, malo kdo pa ve, da je med njimi tudi žena sedanjaga zunanjega ministra Jljolotova, oziroma da je bila, kajti nje samostojnost in odkritost v kritiki sta ji pravkar prekinila sijajno kariero. Že leta je Pavlina Molotova. lepa. elegantna in samozavrstna ženska, imela v Moskvi velik vpliv. Stalin sam jo je p:o težim!. Predvsem je organi zirala novo rusko kozmetično industrijo in jo kmalu prived la do visoke stopnje Ko je v prvih .etih sovjetskih republik prodaja lepotienih pripomočkov zastajala, ker je bilo prepovedano uvažati tuje blago, so « ruske ženske le težko privadile novim razmeram v tem pogledu in zavidale ?o tujkam, ki -io -i lahko privoščile nego svoje lepote. Teda^ isi je Pavlina Molotova irckla, da bi tu mogla pomagati samo domača kozmetična industrija- Z vnemo se je lotila študija v ameriških mestih in je potem organizirala domačo industrijo toaletnih mil. pndrov, ust-ničnih črtal is dragih takšnih stvari..! Kma^w je bilo v tej industriji zaposlenih na tisoč" delaveev. Z geslom " Lepot :č ni ipripomoflki niso noben lu-ksus, temveč potreba," je ^pravliala m?ke proizvode na trg. Samozavestno je lahko izjavljala- "Moj mož obdeluje duše, jaz pa obraze" 'Pozneje se je lotila tudi drugih o: ganizatoraih del. Posita 1r je vieekomisarka državnih ribarn, pripravljala se j?', da se vzpne na druge stopnje diplomatske kariere, bila je imet niča Leninoveea rrda, ki ga podeljujejo 1'e Tedkim ljudem Bila je skratka zelo sposobna ženska. 'V zadnjih letih pa je tvegala odkrito kritiko Stalinove politico in politike svojega mo ža. To ni ostalo nekaznovano Po izredni karieri je bila prisiljena, da zaprasti svoja mesta Ln stopi v smeo.. ZAMRZLA OKNA Zamrzla okna se dado z lahkoto odtajati i raztopino galuna. Ta način >e najmanj nevaren. Če hočemo okna od ! tajarfi 7, vročo vodo, aK ognjem pp na iahko zgodi, da šiibe počijo. PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO j j New Modern Encyclopedia! ^ X ANGLEŠČINI^ 22,000 Razlag .. . 1,100 Slik j Najnovejša svetovna Encykloped 'a, v kateri more vsakdo kakoršne^akoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko. Cena sedaj §4.- (Poštnin* in zavan sa!uina idar;, m., Knjiga vsebuje 117« strani in je okusna v plaliit vezana. — Skoro i iu v»-rj.-ino je. tla j« mogoče tako ir:,:popolnejšo I jijijo dot>iti za tako | /nifrno i er.o. Knjigarna Slovenie Publishing Company r -16 West 18th Stnft, % York 15 N. TO KNJIGO El MORA!. I.MET1 Tl i-: \ SAK DI.T. JC NA RAZPOLAGO \ JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI SLOVENSKA SEKCIJA 'Glavni uradniki: Zastopa Predsednik; Vincent Oainkar, 2658 H. Lawi:dale Av-., Cnlcago, 11L SNPJ Podpredsednica: Josephine E rja v t**. r/S? S. Chicago St., Joliei 111 SŽZ Tajnik: Joseph Zalar. 351 N. Chicago St., Jollet, Illinois KišKJ Blagajnik: .Leo Jurjovec, 1S40 W. 22ncl Place, Cbic.tgo, Illinoi- Z.SZ Xad7^irniki • John Gornik, 64€o St. Clair Ave., Cleveiaod, Ohio SL>Z John Ermenc, 730 W. National Ave.. Mi .vaukee. Wis-: SPZS Frank .1. Wedic, 301 Liuie Str«H*t, Joliet, Illinois DSL Josephine Zakrajšek. 7t>0.'i Cornelia Av« Cleveland. Onlo PS Franc Cesnik 5700 Prosper Ave., CievelJind, O. SMZ Direktor publicitete: Janko N. Rogelj LOKALNI ODBORI JPO, SS. Lokalni odbor št. 1, Joliet, III. Predsednik: Jos. Zalar, 351-3 N. Chi cago St, tajnik: John Adamich, 11—< Highland Ave. in blagajnik : Louis Ko «nerl. 754 X. Hickory St. Lokalni odbor H. 2. Cleveland. Obio Predsednik: John Pollock, 6407 St Clair Ave.: tajnik; Frani: Turek, 6111 St. Clair Ave, in blagajnik Josepl Okorn, 1096 East SS Street. Lokalni odbor It. 3. Chisholm. Minn Predsednik. Frank Kne, 415—3rd St. X. W.; tajnica: Margaret Janezich. 50; 5th Street, X. W. in blagajnik Join Lamuth, 26—3rd Street, X. W. Lokalni odbor št. 4, Shebuj^an, Wis Predsednica Marie Prisland, 103^ Dillingham Ave ; tajnica: Johamis Mohar. 1138 Dillingham Ave. in bla gajnik: Martin Jelen?, 1027 S. 8th St Lokalni odbor št. 5, Milwaukee, Wis Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker Sr.; tajnik: Rev. D. M. Setnicar 1210 So. 61st St. in blagajnik: Rev Anton Schifflor, 823 W. Mineral St. Lokalni odbor št. 6, Ely, Minn Predsednik: Anton Zbasnik, AFU Building; tajnik. Ivan Tauzeil, Ely Minn, in blagajnik Louis Champa. Sr., Ely, Minn Lokalni odbor bL t, St. Louis, Mo. Predsednik: Geo. Kovacevich, 2(#j3 S. Jefferson St.; tajnik: Euselio Ruič, 401 E. Marceau St. in blagajnik: John MaruSič, 2751 Park Ave. Lokalni odbor št. 8, Chicago, 111. Predsednik: Anton Krapenc, 163f, W*. 21rst Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 West Cermak Rd. in blagajnik Leo Jurjorec. Sr., 1840 W. 22nd Place. Lokalni odbor št. 9, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Kobal, 1015 Commonwealth Ave., Xorth Chicago. 111.; tajnik: Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, III. in blagajnik Frank Xagode, 013 McAlister St, Wau-kegan. 111. Lokalni odbor št. 10, lJoydell, Pa. Predsednik: Joseph Matičič; tajnik: Joseph Arhar. P. O. Box 130, In bla gajnik: John Jereb. Lokalni odbor št. 11, Butte, Mont. Predsednik: Charles Propp, 1144 East Second SL; tajnik: Ignacij OraŽem 2029 Walnut St in blagajnik: Charles Lovsen, 201 East Park St. Lokalni odbor št. 12. Pittsburgh, Pa Predsednik: F. J. Kress, 218 — 57th St; tajnik: John Dečman ln blagajnik: Xick PovSe. Lokalni odbor št. 13, Farrell, Pa. Predsednik: Frank Kramar, P. O. Bo: 241; tajnica: Frances Gorenc, 925 Cedar Ave., Sharon, Pa. ln blagajnik: Joseph G arm. Sr., 887 Cedar Ave., Sharon, Pa. Lokalni odbor št. 14, Lorain, Ohio. Predsednica: Miss Mary E. Polutnik, 1711 Ea9t 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 East 34th St. in blagaj-ničarka: Hermina Zortz. Lokalni odbor št. 15, Clinton, Ind. Predselnik: Anton Jarc, RR 2; tajnik: Frank Bregar, 1159 Anderson St. In blagajnik: Frank Prainikar, RB 2. Lokalni odbor it 16, Salida, Colo. Predsednik: Frank Usnik RFD 72; tajnica : Katherine D robnik, 421 East 2nd St. in blagajnik: Louis Skull, BT Box 180. Lokalni odbor it. 17, Rock Sprgs, Wyo. Predsednik: Anton Starman, 1216 — I8th St; tajnik: Joseph Goear, 417 risdel ln blagajnik: John Jenko, Jr., 1118 Clark St. Lokalni odbor št 18, Barbftron, Ohio. Predsednik: Joseph LeSkan, 196 — 22nd St., N. W-; tajnica.: Josephine Porok, 29>16tb St., N. W. in blagajnik: ^ouls Arko, 1222 W. Wooster Rd. Lokalni odbor it 19, Aspen, Colo. Predsednik: Jqhn Lovghin, Box 252, Ixjcxl Colo i ('.-08 Schade -\ve.. Clevelrtn, 1, Fl jort, Pa.; ta.-iik- Anton Z^mik. B.;r JJ2, Hei mini Pa.; in blagajnik: Alex t rider ŠkerJ, Export, Ph lokalni odbo>- it. 26, Indianapolis, lnd I'redsednik: I c»ui= Znidaršič, 938 X Ketcham St . tajnica Jennie Gerbick 718 X. Holti.i.'s Ave. i a blagajnik nton Hren, .'28 X. Haugh Street 1 okalni odbor št. 27, Strabane, Pa. 1 retiiiednik: John Bevec, Box 16, Stra zane, Pa.; iaj.iik: John Bole. BmX 13t. STmbane. Pa ; in blagajnik John Troba. Strabfue, Pa. Lokalni odbor št 28, £. Helena, Mont, Predsednik: I.ouis Smith, P. O. Box 371: tajnik ia blagajnik Joseph M : aSek. P. O. Box 331. likalni odbor št. 29, Bridgeport — Bo* dsville, Ohio, i'r.-asedulk: Joseph Snoj, R. F. D 1 Box 7, Bridgeport. Ohio; tajnik in i lagajnik: John Vitez, Box S48. Bar :on, Ohio. 'x4i utegnil biti T" "Za njim vihra plašč kakor perot krokarja!" "Plašč vihra? Naši ne nosijo plasčev. Morda je Bi- zuntinec!" "Ne sveti se mu 3lem in na prsih ^e ne bliska oklep. Ni vojak iz Bizanca!" "Oče, njegov pltšč je rdeč. Jasno sem ga videia v vetru! "Rdeč pravišf" "Rdeč je, oče! Tun j oš je nosil tako ogrinjalo, ko sem r;a videla za Donavo!'" "Tr.njuš! Da, Tunjuš je! To so skoki hunskega konje on ve novic! Postrezi mu gostoljubno .'"Naš priatelj je!" Ljuhinica se je .stisnila k očetu, mu ovila roko krog vratu in uprla vanj boječe oči. 44Oče, jaz se Tunjuša bojim! Naj mu streže Lasta!" "Otrok moj, nikar se ne 'boj prijateljev! Kako bi stregls d.»kla dobremu gostuT Blag je!" "In vendar mislim ,da so besi v njegovih očeh. Ko sem •mi stregla v šotoru za Drnavo, se je ozrl vame. V srou me > zabolelo, kakor bi bil zasadil strelico vanje. V>a sem se »tresla!" "Ljubinica, kaj golči?. grlica drobna! Kadar te poseda Rado. te ne zaboli srce — ne zaboli, kajne! Ne boj grde-a obraza! Tunjnš se je že boril ob moji strani zoper Bizautince. Nikdar g* riismo vojevaK s Huni Zavezniki in mirni sosedje. Čemu strah?" "Oče, ti si govoril. Verujem. Nočem f?e bati!*' Svarun ji je pomladil mehke lase, njeno vroče lice se je pritisnilo k razoranemu obrazu, očetu je vztrepetaJo srce in's koščenimi rokami je objel hčer ter jo pritisnil na prsi: "Ti moje sonce, ti edina, ko mi je vse ugrabila Morana!" Pod gradiščem so na shojeni, suhi poti udarila kopita. Jeadtc je pognal navkreber. Zagledal je Svaruna in L^u- • j in ico na okopu. Stisnil je konja, da je zapriial in v divjem :koku planil naravnost po strmini. Ljubinica se je pretkla m vzkliknila: "Morana!" Vstala je naglo, da ji je zdnmilo vreteno iz naročja in odmotala dolga nit, ko se je znkotalii posukljaj v jarek. Toda Ljubinica ni utegnila stopiti ?a vretenom. Vrh nasipa je že stal Tunjuš v stremenih na konju. kateremu so se tresle trde, suhe mišice na nogah! - "Dreni jezdec, pozdravljen!" Svarun ni vstal Trudno mu je ponudil roko v pozdrav. "Sinovi Atile ne smejo biti nevredni krvi, ki polje po njihovih žilah- Pozdravljen slavni junak, zmagovalec IftlJiu-uija- Tunjuš se ti klaija!" Ljubinica je odhitela v stanišče po rožnico medu. Se <»/ eti se ni upala v ta grozni kocinasti obraz,, iz katerega t?o ubadale drobne oči, polne besov. Tunjuš ni razjalial. P0 hunski ?egi je hotel izpiti rože-'i.eo medu V sedlu. To je bilo znamenje velikega spoštovanja. Ko je Ljubinica dvignUa k njemu lepo okovano roženico, r M^el Hun hlastno po pijači. Njjgovi črni nohti so se dotaknil. bele roke. ljubinica je odmaknila, da se je zlil med « we rob. fzprelrtelo jo je do kosti — kakor bi jo bil modras osrriznil "Rogovi s teboj in tvojimi, slavni starosta!" Ročno jo nagnil roženico in jo na dušek izpraznili Lju-inica je zojjet segla po prazni posodi. Prsti so se ji tresli-m s.- upala posedati Hunu v oči, ki so se ji vbodle v pordelo • i«v • Nato je Tunjuš razjalial, seerel v nedrje in potegnil iz iijotra dragocene koralde. "Na, sokolica! Dvorjanioe v Bizancu ne nosijo lepših n^ov krog vratu! In ti si lepša od dvorjanic. Pomnila l'oj Besi, zakaj mP tako mučite!" "Odklej pogrešaš air:a?" "Po zmagi onkraj Donave, ko smo razdejali Hilbudijev ostrog, ie nurmil. Noč ga je vzela. Klicali «n>o ni se odzval. Iskali so, trupla ti bQot" ' aj. Tf71?mem, zakaj si upognjen, veim. odkod pepel na tvojih licih m mrak v tvojih očeh. Odvedli so Bi-/antmci, morda umorili, morda zdihuje v ječe, morda goni mline, kaj se ve! Bizanc je jmezdo jradov. brlog tolovajev •n jama razbojnikov. Zeiaj ne udarite čez Donavo? Ma-v'evanje Bizancn!" "(Saj to je, prijat<*i, ilmm žalost, ki me še bolj mori! Antj* noče i 0, An t je, bratje Slovenov. le?^ fc-retorii in *e bi jo * nami!" Tunjoiu je zaigral zloben nasmeh okror ustnic. "To je moje dvlo, »tarina," je pomiril. Svarun mu ai videl !!ea. - T j (Nadaljevanj* prihodoill) Rojaka prosimo, ko pošljejo za naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN * POSTAL MONET ORDER, ako je vam le priročno i>vo,!eeasno erlinski diplomatski zl>or. ki je bila njegova novoletna recepcija prvi oficielni dogodek v novi palači. je r občudovanjem govor?' o novem uradnem kancelarje-vem s: drau. lesketajočem se v marmorju in polnem umetniških okraskov, dragocenega lesa in intarzij. Toda kancelar «am je naglaril, da ga ne smatra za svoje pravo stanovanje temv č ^anio za salon, v kate rem nastopa ob oficielnih prilikah kot poglavar nemške drža ve. Dom ima še vedno v svojem gradiču v Berehtesgadenu ki je postal njegovo priljubljeno bivališče. Tja se zateče kadarkoli more zapustiti Berlin, tam ima svojo drugo vlad no pisarno, u/rejeno tako. da ostane v stalnih stikih p svo- ) jim i sot rudniki, kakor bi bil v Berlinu. , i'; Tako so pisali časopisi koncem januarja bta 1939. Malokdo pa ve, da ima Hit-iler pri B<-rehtesgadenu tudi j svojo pravo "puščo", kraj. (kamor se laliko zateče, kadai hoče biti često sani, ločen od zunanji ga sveta. To njegovo bivališče je videl baje doslej f-n sam tujec, velepi>.?lanik Fr Ponc^r. ki jt.i je povabil nemški kanr -lar na privatni razgovor v svoje naiintmtneiše zatilje, ko je Ponoet poslavljal od Berlina, odhajajoč na svoje službeno mesto, nad diu-gi konec osi. . To j* bilo Izredno odlikovanje. Hitler je namreč doslej pokazat svoje gorsko zatišje samo najintimnejšim jprijateljem. Navadne biva tam sam v spremstvu rdi nega komomika. Oradič, mlnosno vila na vrhu Keisrteina, kakih 2,()00 metrov visoke gore jugozapadne od Berchtesgadna, je bila do erajena šel- pred nedavnim G-radili so jo 1(5 mesecrv, kar je najbrž rekord, če pomislimo na velike ovire, ki so jih m-o rali premagati. Na K;lstein še ni izpeljana avtomobii-ka cesta.. Gorska fes ta se vije iz Berchtesgadna v -erpentinah in konča se pri strmi skali, v kat ri «o vdelana težka želez na vrata. Za njimi je predsoba, izsekana iz žive skale in tako velika, da je v nji prostora za dva avtomobila. Iz njene sredine vodi električno dvigalo na vrh Keteteina, v vilo. zgrajeno iz stekla in jekla, oe imajo električno kurjavo: električna je tudi kuhinja, kjer pripravlja komorni k svojemu gospodarju, kadar se zateče sem, samo skromne jedi. Nem ški kancelar je vegetarijanec in se strogo drži dijete, kateri se ne izneveri niti na oficielnih pojedinah. Vila je zgrajena po lastnih Hitlerjevih načrtih. Sami nje govi sotrudniki so bili mnenja, da ®e ta načrt ne da uresničiti ko ga je Hitler prvič omenil Potem «o pa začeli delavci vrtati v živo skalo, da so izkopali ppodnje prostore, iz njih pa rov do vrha. Postavili so dvigafo, ki je spravilo na vrh vse drugo, kar so potrebovali za Hitlerjevo vilo. In tako se je Hitlerjev načrt uresničil, če prav ni nihče verjel, da je kaj BERCHTESGADEN — HITLERJEV GRAD takegs. mogoče. Nastalo je pravo orlovsko gnezdo, zgrajeno na živi skali. V neonskem tisku »?e doslej še ni pisalo o tem kancelarjevcm gorskem sedežu in prav ta vila bo najbrž igrala v zgodovini večjo vlogo od monumentalne ber-iinske kancelarjev - palače. Tu Hitler počiva, čita, snuje nove, načrte in razmišlja sam, nemoteno o vseh problemih, kar jih prinaša vojna, odnosno kar jih prinaša on. Toda sedaj se gotovo slabo počuti v svojem gradu z njegovim* pajdašem Mussolinijem, ki se je baje tudi zatekel v to Hitlerjevo trdnjavo. KAJ POVZROČA POTRESE •^riani italijanski gvotizik . prof. Bendandi, ki je zlaHi.; znan po delu, v katerem razla-, ga svojo domnevo, kako je iz-* giniia celina Atlantida, o kat<;-j ri, kakor znano, pripoveduje Platon, ki smatra, da se je to godilo v času, ki bi bil po našem štetju 9000 let pred Kristui sovini rojstvom. Bendandi pra vi, de se je potopila Atlantida, biez dvoma zaradi ogromnega potrelsa.. Zlanimiva y razlaga italijanskega znanstvenika.1 po če j n so potresi sploh povzročeni. Pravi namreč, da so učinek periodičnih uravnovesi j gravitacije (privlačne s?Je) ki jih povzročajo menja joče se sile planetov. Vzroki t potresa so torej kozmični. to je, ležr v vesoljstvu. Natančneje razlaga Bendandi, čigar opazovanja na tem! območju trajajo -že 30 let, ta-] kole: Potres nastane, kadar j naša zemlja prihaja v območja planetarskih mas, kar povzroča motnje obstoječe izravnove-šenostl gravitacijskih sil. Bendandi je izračunal, da razen Neptuna v razdaljah 7, 12. in 30 bilijonov kilometrov gravitirajo Š . štiri druge ogromno planetarne mase. ki silno povečujejo ]K>rcšino našega eonč nega sistema. Ore za «tiri >vo (tove, ki so do zdaj bili nepo-,znani in na kal re lahko skK jpamo :z števila potresov, ki so juam i-5 zgodovine več ali manj .znani. Naša zemlja se da ]>ri-meriatl ladji na visokem mor ;"u, ki vsako toliko ^.valovi zaradi zunanjih sil, kar se ne 1 javlja savno v potresih, ampak mor riio opazovati tudi ob zna nem premikanja obeh zemeljskih tečajev, ki znanstvenikom let dela pr claviee. kako 'il> raztolmaeili. Najnovejša geofizična raziskovanja so dognala, da je ikmI gotovimi cenami zemeljske skorje velika količina plastične gmote, ki se rada odziva na zunanje mike oziioma vplive To premikanje osmjetekr>če gimote v raznih globinah naše zemeljske krogle je predvsem vzrok, da se premikajo tečaji , Premikanje mase pod zemeljsko skorjo ki jo imenujeuK> v gotovih liglobinah magma, pa je povzročeno od pri val a če van-ja planetarnih ma? in nam nudi kliuč za razumevanje fenomenologi je naše zemlje, to je raznih pojavov, med katerimi so na prvem mestu razen pre-imikanja tečajev potresi. Kar [je bilo potresov v zadnjih letih -o bili primeroma lažjega značaja. dočim nam potres v Mal; Aziji naT)overed Krj- i stusom. ko se je razklala in iz sinila pod morsko dno Atlantida. Drug tak potres, ki je istotako imel za posledico o-eromno poplavo, je bil 7000 M pozneje, leta 2687 pred Kristu- . som, in morda je to tista katastrofa, o kateri nam poroča .sveto pismo Stare zaveze kot jO spftošnem potopu. i Zato je možno predvideti no 0 kateri mieni italijanski geo-no katastrofo ali kataklizmo. ■ fizik, da se bo zgodila leta 2521 po Kristusu in bo povzročila katastrofo ene ali drugi eeline na naši zemlji. Bendandijeva teorija je no 1 va, v kolikor odkriva 4 do zdaj neznane (planietarne maise, da pa povzročajo potrese kozmič-ne, oziroma plen tame si K to ni novo. I MILIJONSKA DEDSČINA ZA BIVŠO TELEFONISTKO Pred leti je bila Miss A. Me. jTlonaldova iz Detrcita, telefo-jUistka, ki je imela tedensko 15 [dolarjev plače. Mlad milijonar I Donald Dodge se je zaljubil v dražestno dekle in se je z njo poroči*, čeprav se je njegova družir.a upirala z vsemi štirimi. A že na poročnem potovanju je Dodge v nekem jezeru utonil. Oporodce ni zapustil in njegovi sorodniki so se to-žarili z mlado vdovo zavoljo zapuščine. Sodišče ji je končno priznalo 1.250,000 dolarjev to je Četrtino vtseara njesrovesra imetja. Ostala tri Četrtine je dobila njegova mati. '» ----— TRAČNICE V PODOBI ODVIJAČEV. Poletje v Avstraliji, ki tam sedaj vlada, je postreglo prebi valeem z vrlikimi vročinami. Najhujše pa je to, da se vročine menjavajo z besnimi ploha mi, ki zemljo v trenutku prebavijo in jo ohlade, a komaj je ploh.-« konec, prisije spet sonce ki zemljo na novo raz-suši. Te hitre menjave temperature in vlažnosti so imele na mnogih krajih za poslfdico nenavaden pojav. Železnike tračnice j<- na mnogih mestih dviemilo s pragov do 2 m visoko in iih ilo ter jih zpet položilo na zemlio. Tračnice imajo pravo obliko odvijačev Samo ob s bi j<» umevno, da je ta j>on-,v na umorih mestih ustavil v« - železnič«ni promet. EVAKUACIJE PRED 2000 LETI. Neki atenski list opozarja na pripovedovanje starega He rodota. po katerem je Temisto kles leta 4Š0 pred našim štetjem dal izprazniti Atene, ko so se perzijske čete po predoru pri Termopilah bližale teanu mestu. Med tem ko je priprav ljal znamenito pomorsko bitko pri Salamini. kjer je uničil ]>er zii^ko b rodov je, j<* odredil, da so ženske, otroci in starši Atene zapustili, pozneje tudi suž nji, ker >e je bal. da bi nvocrli ti sovražniku pomagati. Evakuirano prebivalstvo so spravili v Trecen. Egino in deloma na Salamino. Posebno meščani prvega me^ta so se iz.-kaza;i za zelo irostoliubne in so ^prejeli nr d drugim zakon, po katerem bi celo oskrba tistih ki bi bežali iz grške vojske, šla na račun njihovega mesta. O t rekom so dovolili, da smejo v vna 7* truto\ Pohorske poti Filozofska zgodba Malenkosti Spisal Janko Glaser Sirtoal AloJ* Jlrasek Spisal Ivau Alhreht Cena 50c cen« m eeoto« c>na » Angleško Slovensko Berilo _ , ^^g^^gy^yr^— (F. J. Kern) — Veaana knjiga Ko smo sh v morje ^ bridkosti Živi izviri Knjiga o dostojnem vedenju Spisal tte*. K. Zakrajfcs Sp4»a» l*an Matl«e JU gtrmul ^ M rrB|fT Knjiga pripoveduje, kako Je Kfl,lga ^ "o*™"* ^ * __ . mt.« Z k-Ji^oau, kajti v Mlekarstvo aanjke In prlpntrijal -etrop- T nJ1 ^ r ^ Splaal Anton Pe»c. 8 alikanO. u JngoaloTane In njlhoro d«- gUvJlh opl8ani,J tr1uilJsl rwltiV 168 ~ Knjiga ta mlekar- lavo le doleo prej kot Jo Je »loTenakegn naroda od dan.ll, j. m fannerje t tploteem. D8pnd«*L početkor ▼ »Uren. slovan^vu Cen N Knjiga je t platna vera ta Iw tZ^T^JZn- °brtl10 ^J^0^0 307 atrani. . V^™ "" ^ ~ ?^ * Ona $2.— c«- «- t »«ti • —I_I—_J- _ -|_I—1_ 1 tao' «uwtno In strojno kljatev--------—-----------------—-------------—------ nlteratvo tw MenoIlTirstro. i«Mi^ftrinTtjMi mi aanNie Državljanski priročnik '__Cem iu -HOW TO BBOOMB A CITIZEN (V doveoKlnl) nWlt* »rilo4,te k OP THE UNITED STATES" v UM . . , ... «o U. 8. eriraran Canadian Mooey V tej knjigi to v« pojaanlla trn KnJitlc" daJe ,K>,Judu" '"Vo<',U, Order m amnjeoa neto. Sfanjfte neto. aakonl « na^lJencT^ tako ^^ Jlu<"r,5kt drtavljen. ^ ^^ t U. S. nbk pa S. Om-E eaatot Cena H ccotot edrean S etoto.