ŠTUDIJSKA Knjižnica KRANJ, Ti*ov trge Ureja uredni$ki odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-7J, lok. 25 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« MB! GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, ČETRTEK, 7. FEBRUARJA 1963 LETO V. — 2. ŠTEVILKA Letošnii občni zbor sindikalne podružnice bo 17. marca Približuje se letošnji občni zbor naše sindikalne podružnice, čila, da zagotovo pridejo na let-Po vsej verjetnosti bo v nedeljo, 17. marca. Zato je že čas, da se no konferenco svojega pododbo-pričnemo nanj pripravljati. ra. Plenum sindikalne podružnice je o vsem tem že razpravljal in Da ne bo nejasnosti glede sa-odločil, da morajo biti letos končane letne konference sindikalnih mih priprav, bomo z vsakim pododborov posameznih ekonomskih enot najkasneje do 28. febru- predsednikom sindikalnega podarja. časa torej ni na pretek in bo treba kar pohiteti. Plenum po- odbora posebej obravnavali in sebej opozarja posamezne pododbore, naj ne čakajo na zadnji te- razčistili nerešene probleme.« den. Konference naj bodo ves februar, kajti le tako jim bodo lahko (Nadaljevanje na 2. strani) prisostvovali tudi člani izvršnega odbora in plenuma sindikalne po- .... f ' ii: ... SfSE . - Da prihranimo vsaj petnajst milijonov dinarjev zaradi odsotnosti z dela med morebitno epidemijo gripe, smo se dvakrat že cepili, v najkrajšem času pa se bomo še zadnjič ... družnice. V preteklem letu so bili iz- delavnici obrata I in v mizarski volili pododbore v vseh ekonom- delavnici. Izostale so tudi nabav-skih enotah razen v mehanični me službe pa prodajne, ker so si kasneje izvalili tam skupen pododbor za obe ekonomski enoti. Brez pododbora je trgovska mreža, kar pa je zaradi oddaljenosti prodajnega osebja naših trgovin delno tudi razumljivo. Tako imamo danes kar 25 izvoljenih pododborov! Česa se bo 'treba v pripravah na občni zbor sindikalne podružnice najprej lotiti? Kako ie s problematiko prevozov v našem podjetju? 0 Pred tednom dni smo vam obljubil, da tokrat spregovormio podrobneje o problematiki prevo-0 zov v našem podjetju. Kakor veste, nas je kar okoli 40 odstotkov takih, ki se vozimo z javnimi e prometnimi sredstvi na delo in z dela. Leta 1961 je podjetje plačalo za naše prevoze okoli 21 mi-^ lijonov dinarjev, lani pa so bili izdatki za to še večji. Ker so ostala večja industrijska podjetja v 0 Kranju že rešila vprašanje, koliko naj prispevajo za kritje prevoznih stroškov »vozači« sami, ko-0 liko pa podjetje, je prav, če se o tem enkrat pogovorimo tudi v našem kolektivu! Novi gospodarski sistem, kate- izčrpno analizo dejanskega sta-Predsednik sindikalne podruž- 'rega značilnost je pospešeno -n j a, zagotoviti pravilne javne niče Ivan Roženberger in tajnik ‘vk!jučevanje v mednarodno del> razprave, itd. To je dolžnost ne Štefan Marcijan sta povedala tole: -.'A< »Najprej bo treba rešiti in se sporazumeti, koliko sindikalnih pododborov naj ostane v bodoče. Zato naj se sedanji pododbori na svojih pripravljalnih sestankih na konference o tem dokončno odločijo. Morda bo treba o tem nujno razmisliti v tistih pododborih, ki združujejo manj kot deset članov in v trgovski mreži. Izvršni odbor meni, naj bi se trgovska mreža priključila komercialnim službam. In da bo Na avtobusni postaji v Kra- kolektiv trgovske mreže vsaj en-nju vstopi in izstopi iz avto- krat kompleten, smo sklenili, da busov vsak dan najmanj 6000 bo plačala potne stroške članom delavcev, ki so zaposleni v iz posameznih prodajaln sindi-našem mestu kalna podružnica ter tako omogo- Izpopolnjevati moramo strokovne kadre strokovno utemeljenih im obejk-tivnih analiz. Le-te pa naj pripravljajo za 'to poklicane stro-itev dela 'in zaradi tega budno in samo informativne službe -v pod- kovne službe. umno gospodarjenje vseh gospo- jetju, temveč predvsem družbe- Zavedajoč se svoje vloge in na-darskih organizacij, zahteva tudi no-političnih organizacij, ki naj stalega gospodarskega položaja, določene spremembe v delovnih orgamizirajo razprave na osnovi (Nadaljevanje na 3. strani) 'kolektivih, če hočemo doseči čim večje gospodarske uspehi, povečati produktivnost dela ter si zagotoviti nadaljnje naraščanje osebnih dohodkov, moramo nenehno izboljševati svoje poslovanje, tehnološki proces, organizacijo dela ter skratka težiti k odkrivanju še ne izkoriščenih notranjih rezerv. Takšne potrebe po racionalnejšem gospodarjenju zahtevajo tudi določene spremembe na področju kadrovskoisocialne politike v najširšem smislu tega pojma. Razumljivo je, da morajo pri tem sodelovti celoten kolektiv, njegovi organi samoupravljanja ter družbeno-politične organizacije. Napori so poplačani, toda nove naloge... 0 IVAN ROŽENBERGER — PNEVMATIKARNA II e Za nami je © koledarsko in gospodarsko leto 1962. Ko govorimo o uspehih in £ neuspehih v preteklosti, ne smemo prezreti raznih objektivnih ig vzrokov, ki so pripomogli, da proizvodnega plana nismo izpolnili. 0 Toda kljub temu, kljub številnim težavam in naporom neposred-0 ni proizvajalci niso vrgli puške v koruzo. Nasprotno! S poveča-0 nimi napori so premagali posamezne težave. In na to smo lahko 0 ponosni! g FRANC GOLOB — PNEVMATIKARNA II s Tovarniški komite Zveze komunistov je posvetil svojo 14. redno sejo razpravi o proizvodnem planu za leto 1963 in vprašanjem delovne sile. Okrog plana proizvodnje, ki predvideva 8800 ton gumenih izdelkov, se je razvila živahna razprava. Izkušnje iz preteklih let opozarjajo namreč, da kdo ve kako velikega poskoka v produktivnosti ne moremo pričakovati zaradi povečanja intenzifikacije dela neposrednih proizvajalcev. Pričakovati pa smemo in to upravičeno kaj več od naših strokovnjakov. Vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v svetovni trg postavlja marsikje na glavo dosedanje gospodarjenje in delo. Tudi pri nas bomo morali s krepkejšimi koraki naprej, če hočemo uspešno konkurirati na tržišču. Toda sama volja še ni dovolj. — Imeti moramo za take smele korake tudi dovolj usposobljenih strokovnjakov. Ne trdim, da velja za naše to, toda verjetno so nekateri nepravilno razmeščeni in premalo izkoriščeni. Če bomo hoteli izpolniti naše proizvodne obveznosti, bomo mo- rali močno poprijeti za delo. — Analizirati bomo morali, kaj vse ovira naše strokovnjake pri delu (Nadaljevanje na 2. strani) Za letos smo proizvodni plan tah. Prijetno je bilo poslušati ■povečali. Narediti moramo za pripombe neposrednih proizvajal-okoli deset odstotkov več kot la- cev, da je marsikje še mogoče Pri vsem tem pa si moramo ni. Po daljših razpravah samo- povečati kapacitete ob neznatnih biti tna jasnem, da lahko razprav- upravnih organov in strokovnih organizacijskih ukrepih in izbolj-Ijamo o nekem takem problemu sodelavcev v ekonomskih enotah šavah v proizvodnji. Zato smo ■le takrat, če je zadosti jasno, ra- ter ob sodelovanju političnih or- 'morali plam dopolniti in v pri-zumljivo in izčrpno prikazan vsem ganizacij v podjetju smo proiz- hodnjih dneh bo ponovno raz-članom kolektiva im če v razpra- vodni plan podjetja in posamez- pravljala o njem skupščina kolek-vi nakažemo sproženi problem z nih ekonomskih enot temeljito tiva. najrazličnejših vidikov. Zato je prediskutirali na sejah organov treba za vsak tak primer izdelati upravljanja v ekonomskih eno- (Nadaljevanje na 2. strani) bolj kot kdo drug v njegovih bojevale pod vodstvom svoje V 'najtežjih dneh borb in samo-časih na Slovenskem utrip svoje avantgarde. Komunistične partije premagovanja med narodno osvo-dobe in zrastel daleč čez obda- Jugoslavije, našla pri nas svoje bodilnim bojem je na tisoče in jajoče ga okolje. prvo veliko utelešenje. . . Ob 114. obletnici Prešernove smrti »Zavračajoč sleherne in vsakršne iluzije idejno zaostajajočih ali pa zavestno antidemokratič-nih elementov med svojimi ožjimi rojaki in med ostalimi južnimi Slovani,« kakor pravi v uvodu Prešernovih Poezij, ki so izšle ob stoletnici njegove smrti, Boris Ziherl, »je Prešeren prvi zarisal Slovencem pravec edino demo-Prihodnji teden — 8. februarja kratične, edino ljudske in edino — bo preteklo že 114 let, odkar napredne narodnostne politike, je umrl človek, katerega delo je Njegovo zamisel o enakopravnem za slovenski narod zgodovinski sožitju jugoslovanskih narodov in mejnik med ljudstvom neomika- vobce vseh narodov sta od njega nih tlačanov in narodom, ki je prevzela Levstik in Cankar ter sposoben kulturnega tekmovanja jo pred Slovenci kakor plamenico z ostalimi evropskimi narodi. V nosila skozi noč tvamega in du-mislih imamo pesnika in misleca kovnega suženjstva. Ta zamisel je Franceta Prešerna, sina gorenjske v pridobitvah osvobodilne borbe, kmečke hiše iz Vrbe, ki je dojel ki so jo naše ljudske množice tisoče slovenskih partizanov, delavcev, kmetov in drugih ponavljalo Prešernove besede: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Ko je pred več kot sto leti zaklical: »Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi . . ./< je bil osamljen, toda poln vere v silo in veličino človekovo, v svoje ljudstvo. Oddolžimo se svojemu velikemu duhovnemu vodniku in se pokleknimo njegovemu spominu. Tudi mi storimo kaj, da bo kljub zimski odeji nagrobnik v njegovem gaju pordečel z gorenjskimi nageljni! -dr Pogled na velika »Merkurjeva« skladišča ob železniški postaji, kjer imamo svoje skladiščne prostore tudi mi Letošnji občni zbor sindikalne podružnice bo 17. marca (Nadaljevamje s 1. strani) Vse kaže, da bodo letos priprave na letne konference pododborov in na občni zbor podružnice tako temeljite, kot še nikdar doslej. Za letne konference bo treba pripraviti: 1. primeren prostor in določiti najudobnejiši čas 2. zajeti v predsednikovem poročilu vsakega odbora naslednja vprašanja: kako člani sindikata iv posameznih ekonomskih enotah uveljavljajo in uresničujejo delavsko samoupravo, kako so zavarovane samoupravne pravice članov iin druge pravice ter interesi delavcev posamezne eko- 'je gibanje proizvodnje in produktivnosti dela in -kakšni ukrepi so potrebni za večanje proizvodnih rezultatov, kakšno je ravnanje z osnovnimi im obratnimi -sredstvi, kako jih izkoriščajo im kako je -treba ukrepati, da se -razmere izboljšajo, kako urejajo v posameznih ekonomskih enotah vzajemne odnose do drugih ekonomskih enot, 'kako -urejujejo odnose med -ljudmi in kakšno je delo vodij z ljudmi, s -kakšnim uspehom se ekonomske enote upravljajo in kako je z delitvijo -dohodka, kako rešujejo druga vprašanja, ki so skupnega mate--nialnega, kulturnega in moralnega pomena za člane ter podjetje -kot celoto, kako rešujejo razna organizacijska in kadrovska vprašanja sindikata in pododborov v posameznih ekonomskih enotah? 3. predlog dtelegatov za občni zbor sindikalne podružnice — vsak pododbor bo izvolil po ene- Nekaj o disciplini nomske enote, kakšno je bilo delo organov upravljanja v minulem letu, kakšna je organizacija dela v posameznih ekonomskih enotah in koliko so v minulosti upoštevali pobude ter predloge -sindikata za izboljšanje, kakšno @ Na zadnji seji upravnega odbora, ki je bila v petek, 25. januarja, so razpravljali o kvaliteti v proizvodnji za meseca november in december lanskega leta, o izvršitvi proizvodnega plana v mesecu decembru in v celem letu 1962, o predlogu za racionalno zaposlovanje kot sestavnem delu prizadevanj za racionalnejšo in rentabilnejšo proizvodnjo, o disciplini v IV. četrtletju lanskega leta ter o pismenih vlogah. Iz poročila sekretarja podjetja o disciplini za zadnje tri mesece preteklega leta je razvidno, da smo imeli kar 32 disciplinskih -prekrškov. Kar 12 jih je bilo zaradi neopravičenih izostankov z Ka! prinaša novi Zakon o socialnem zavarovanju? $) MARICA HACE — KADROVSKE SLUŽBE a Prav gotovo vas za-& nima, kaj nam novega prinaša spremenjeni Zakon o socialnem y zavarovanju. Da bo konec dvomov, vas seznanjamo tokrat z ne-katerimi novostmi, ki vas utegnejo zanimati. Najprej je treba povedati^ da bodenarjem. Kakor veste, je lani pod-prejemal od 1. januarja naprej jetje izplačevalo nadomestilo le vsakdo, ki je obolel, nadomestilo tistim, ki so bolovali največ sedem osebnega dohodka za prvih trideset dni. Kakor lani pa bo tudi letos dni bolovanja v podjetju. To je z izplačevanjem nadomestila za dokaj ugodno, saj težjim bolnikom spremstvo bolnika in za porodni-odslej ne bo treba več nestrpno ča- ške dopuste. Nadomestilo bo place-kati, kdaj se oglasi pismonoša z val od prvega dne odsotnosti z dela Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Žene, ki so doslej prejemale do šest dni bolovanja ločeno nadomestilo, in sicer 40 odstotkov v podjetju, 40 odstotkov pa od Zavoda za socialno zavarovanje, bodo prejemale odslej za čas bolovanja podobno kot moški 80 odstotkov, za bolovanja nad sedem dni pa 90 odstotkov v podjetju. Višina nadomestila zavist od povprečja izplačanih osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih, ko je bolnik še redno delal, zmanjša pa se za bolovanja do 7 dni za 20 odstotkov, za bo-lovanje nad 7 dni pa samo za 10 odstotkov! Za bolnike, ki bolu-jejo za TBC, se izplačuje nadomestilo za osebni dohodek v isti višini, kakor velja to za vsa ostala obolenja. Izjeme so le obratne nezgode, vajenci ali učenci v gospodarstvu in tisti, ki izostanejo z dela zaradi spremstva bolnika ter porodnice. Porodnice prejemajo namreč že od prvega dne bolovanja, oziroma odsotnosti z dela zaradi nosečnosti nadomestilo za osebni dohodek v polni vrednosti brez vsakršnih odbitkov. V zvezi z izplačevanjem nadomestila za osebni dohodek določa Pravilnik o uveljavljanju pravic do zdravstvenega zavarovanja naslednje: Bolniški dopust zaradi nezmožnosti za delo lahko odobri zavarovancu samo pristojni zdravnik. Če torej zavarovancu odobri bolezenski stalež zaradi delovne nezmožnosti tak zdravnik, ki za to ni pristojen, zavezanec — to je v našem primeru podjetje — ne sme izplačati nadomestila za osebni dohodek! Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju določa tudi, da mora zavarovanec, ki naj prejme 80 odstotno ali 90 odstotno nadomestilo za osebni dohodek, izpolnjevati naslednje pogoje: Imeti mora vsaj devet mesecev neprekinjene delov- kongres LMJ v Beogradu -ga delegata na deset svojih članov in sicer tako, da bosta zastopala več kot 15 članov dva delegata, več kot 25 trije, itd. 4. sezname delegatov za občni zbor tako, da bodo med -predlaganimi in izvoljenimi tudi tisti člani, ki bodo na letnih konferencah posebej izvoljeni v nove sindikalne pododbore svojih ekonomskih enot, in seveda tudi tisti člani, ki bodo kandidirali za -nov plenum sindikalne podružnice. Le-ta naj bi štel z ozirom na različne -predloge 25 ali 33 članov. Da posamezni pododbori ne -bodo po nepotrebnem izgubljali časa, naj takoj skličejo seje in obravnavajo navodila plenuma. Vsa stališča -in podrobna -tolmačenja so že obravnavali na posebni seji vseh predsednikov pododborov v sredo, 30. januarja. Izpopolnjevati moramo strokovne kadre (Nadaljevanje s 1. strani) ter izpolniti najzahtevnejša delovna mesta s takimi ljudmi, ki bodo res kos svojemu delu. Zahteve po izboljšanju tehnoloških postopkov, po izboljšanju organizacije v proizvodnji in v strokov- Sekretar TK ZKJ Franc Golob nih službah — zlasti v komercialnih — bodo terjale veliko naporov. V komercialnih službah bo treba zagotoviti zadostno število za tamkajšnje delo usposobljenih ljudi. Urediti pa bo treba tudi stimulativen sistem nagrajevanja, da se bodo ljudje zavzemali za svoje delo in da bodo občutili svojo uspešnost oziroma neuspeš- nost v prodajanju naših izdelkov. Precej pozornosti bomo morali posvetiti tudi izvozu, saj je jasno, da brez izvoza ni perspektiv. Ker pa moramo biti na zunanjem tržišču konkurenčni in ker moramo iskati pota, kako zniževati cene svojim izdelkom, mora vsakdo na svojem mestu skrbeti za zmanjševanje stroškov. Razpravljali smo tudi o racionalnejšem zaposlovanju in izkoriščanju, delovne sile. Vprašanje, kaj narediti s sproščenimi delavci, ki so ga postavili najprej v pnevmatikami I po temeljiti analizi tov. Žerka in ki je pokazala, da je kar 14 delavcev nesmotrno zaposlenih, je sprožilo obširno akcijo za oblikovanje smotrnejše politike zaposlovanja. V zadnji številki našega časopisa ste o predlogu kadrovske komisije pri skupščini kolektiva za racionalno zaploslovanje kot enem od sestavnih delov prizadevanj za boljše gospodarjenje že brali. Zato tokrat ni potreba sprožene akcije ponavljati. Jasno ,pa je, da je taka pot edino sprejemljiva, če hočemo v prihodnjih letih še boljše gospodariti! dela, 7 zaradi zapostavljanja tehnoloških predpisov, po 3 zaradi malomarnega izvrševanja službenega dela in povzročene škode podjetju in zaradi prihoda na delo v vinjenem stanju, po eden pa zaradi žalitve svojih sodelavcev, zaradi nevestnosti pri delu in zaradi slabega odnosa do predpostavljenega, zaradi upiranja zahtevi predpostavljenega, da je treba opraviti določeno, delo, zaradi nepravilnega poslovanja, zaradi samovoljne zamenjave delovnega časa, zaradi samovoljne zapustitve delovnega mesta in zaradi tatvine. V primerjavi s tretjim tromesečjem lanskega leta, ko je bilo 20 disciplinskih prekrškov, predstavlja 32 prekrškov v zadnjem tromesečju povečanje za okrog 38 odstotkov! Največ na račun samovoljnih izostankov zaradi pijančevanja. Tudi zanemarjanje tehnoloških predpisov ima velik delež, zato bo -treba posvetiti zahtevam po izpolnjevanju teh predpisov še večjo pozornost! Kako pa je z zamujanjem dela? V drugem polletju se je gibalo število izgubljenih ur iz meseca v mesec takole: julij 15 ur, avgust 15, september 19, oktober 9,5, november 8,5 in december 13,3 ure. Ukrepi upravnega odbora so, kalkor kaže, pomagali. Porast v decembru je delno upra-vičljiv zaradi neugodnih vremenskih razmer — poledica, nesplu-žena pota, zamude avtobusov itd. Dvorana Zbora proizvajalcev ObLO je kot nalašč za seje naše skupščine 9 V sredo, 23. januarja popoldne, se je začel v beograjski veliki dvorani doma sindikatov sedmi kongres Ljudske mladine Jugoslavije. — Prisostvuje mu blizu 1800 delegatov in gostov ter predstavnikov 42 tujih delegacij. Po dolgotrajnem ploskanju prisotnih ob prihodu predsednika republike Josipa Broza Tita je predsednik CK LMJ Tomislav Badovinac odprl kongres in pozdravil vse prisotne. Po izvolitvi kongresnih organov je predsedujoči Mike Tripalo dal besedo generalnemu sekretarju ZKJ Josipu Brozu Titu. Na sedmi kongres Ljudske mladine Jugoslavije je odpotoval tudi kot član slovenske delegacije predsednik -tovarniškega -komiteja LMS Miodrag Milivojevič. Kolikor vemo, se je pred odhodom pripravil za razpravo. Upamo, da bomo lahko njegove misli v razpravi objavili v prihodnji številki našega lista! Generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je v svojem govoru poudaril, da mora mladina budno spremljati vse pojave v našem razvoju in nanje aktivno reagirati. Orisal je nekatere pojave v našem družbenem razvoju in opozoril, da moramo vse slabosti odpravljati z javnim pritiskom, ne pa z administrativnimi ukrepi. Ko je govoril o bodočih mladinskih akcijah vsejugoslovanskega značaja, je dejal: »Mislim, da bi morala biti vaša prihodnja delovna akcija vsejugoslovanskega značaja gradnja avtomobilske ceste vzdolž jadranske obale in skozi Črno goro do ceste Bratstva in enotnosti___!« Celoten Titov govor ste lahko prebrali v ljubljanskem »Delu« z dne 24. januarja! ne dobe ali 18 mesecev s prekinitvami v zadnjih dveh letih. Po preteku 60 koledarskih dni bolovanja pripade zavarovancu 100 odstotno nadomestilo za osebni dohodek. V prihodnji številki pa vas bomo seznanili z novim izračunavanjem nadomestila za osebni dohodek. Take boste v bodoče lahko sami ugotovili, koliko denarja boste prejeli kot nadomestilo za osebni dohodek, če slučajno obolite! Napori so poplačani, toda nove naloge Naše skladišče kur ju« »■Mer- (Nadaljevanje s 1. strani) Ob doseženih uspehih in hkrati z novimi obveznostmi pa ne smemo prezreti tistih negativnih, iposamičnih elementov, -ki utegnejo zavirati naša prizadevanja. Če se hočemo zavarovati, jih bo treba razkrinkati in izločiti iz naše srede! Da bom bolj jasen, naj povem, da mislim na vse tiste kritizerje brez prave osnove in tiste, ki blatijo našo družbeno ureditev. So med nami! To dokazujejo strgane in prečrtane novoletne čestitke, ki smo jih namenili vsem članom kolektiva. Naj ne mislijo I ■ ■ prizadeti, da -bo-dio kazini ušli. ■Prej ali slej bomo zvedeli, kdo so bili povzročitelja in takrat bomo temeljito obračunali! Veliko vlogo naj odigrajo pri razkrinkavanju in izločevanju takih sovražnikov delavskega im družbenega upravljanja komunisti in vsi -tisti politični delavci, ki za probleme vedo in ki vedo tudi za povzročitelje! Z vedno večjimi nalogami in uspehi, ki jih dosezamo iz leta v leto, si ustvarjamo večjo materialno osnovo za naš nadaljnji družbenii razvoj in pot v komunizem! Kako je s problematiko prevozov v našem podjetju? (Nadaljevanje s i. strani) v katerem smo se znašli zadnje čase, prav tako pa tudi upoštevajoč števkne probleme v podjetju, ki terjajo ustrezne rešitve, je socialna služba podjetja po sklepu upravnega odbora podjetja že sredi minulega leta pričela analizirati [problematiko prevozov zaposlenih na delo in z dela. Že samo dejstvo, da se nas vozi z javnimi prometnimi sredstvi na delo in z dela vsak dan okoli 40 odstotkov zaposlenih, in da je podjetje izplačalo v te namene leta 1961 kar 21 milijonov dinarjev, lani pa še precej več, opravičuje potrebo po temeljitem revidiranju dosedanjega načina kritja prevoznih stroškov! če pa dodamo k temu druge, prav nič manj važne činitelje, kot so: utrujenost »vozačev«, izčrpanost zaradi naporne vožnje, slabo in često pomanjkljivo prehranjevanje zaradi ranega odhajanja zdoma na delo in kasnega vračanja na svoje domove, češča obolelost za prehladom, gripo, revmatizmom, zapostavljenost v sistemu nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja izven delovnega časa, manjša storilnost na delu itd., ki se pojavljajo v večji ali manjši meri pri vsakem na delo in z dela vozečem se delavcu, potem nam je potreba po omenjenih spremembah več kot razumljiva. Vprašanja prevozov na delo in z dela smo zatorej sprožili. Treba ga je vsestransko osvetliti ter po najširši javni razpravi rešiti tako, kakor je najbolj primerno. Kolektiv in njegovi družbeni organi ko o tem že razpravi j ali med drugim tudi takrat, ko simo v začetku lanskega leta obravnavali in sprejemali sedaj veljavni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. V njem so namreč tudi docela jasno postavljena določila o tem, kolikšne stroške za kritje prevoza na delo in z dela z javnimi prometnimi sredstvi naj krije član kolektiva sam, kolikšen del pa krije podjetje. Določene dopolnitvene ukrepe je sprejel že lani tudi upravni odbor podjetja potem, ko je pre-analiziral z več vidikov obdelano problematiko prevozov socialne službe. Eden izmed vprašanj, ki ga bomo morali vsekakor letos razrešiti, je prispevek »vozačev« samih za kritje stroškov prevoza na delo in z dela. iLeda je že več let nespremenjen — samo 600 dinarjev na mesec. Pred leti, ko so se gibali povprečni osebni dohodki zaposlenih v našem podjetju okr. 20.000 dinarjev na mesec, je bilo to razumljivo. Danes, ko so se nam osebni dohodki precej povečali in so znašali v lanskem letu v povprečju po 35.000 dinarjev na zaposlenega, pa je prispevek 600 dinarjev znatno prenizek. Oči to je torej, da se bomo morali pogovoriti o tem, kolikšen naj bo ta prispevek letos, ali točneje, za koliko naj bi ga povečali. O tem bomo odločili vsi — ves kolektiv. Zato je nujno potrebno, da sindikalni pododbori vnesejo v dnevne rede svojih prihodnjih sestankov tudi to vprašanje. O njem bodo razpravljali tudi plenum sindikalne podružnice, tovarniški komite Zveze komunistov im tovarniški pomite LMS. Upravni odbor podjetja je sklenil na svoji seji 12. novembra lani, naj se šele po taki široki razpravi pripravi dokončen predlog za skupščino kolektiva. Kakor smo že omenili, so to vprašanje rešili že lani v vseh ostalih večjih kranjskih industrijskih podjetjih, že več kot eno leto plačujejo za kritje prevoznih stroškov na delo in z dela »vozači« v Iskri po 1200 dinarjev na mesec, v Planiki po 2100 dinarjev in v Tekstilindusu po 1500 dinarjev v zimskih mesecih od 1. novembra do 31. marca in po 2000 dinarjev na mesec od 1. aprila do 31. oktobra! Če prikličemo v spomin še podatek, da je danes zaposlenih v Kranju več kot 15.000 delavcev in da se jih od tega vozi vsak dam na delo in z dela 6000 ah več kot 40 odstotkov, potem si moramo priznati, da danes že velika večina »vozačev« prispeva znatno veje zneske za kritje prevoznih stroškov, kakor je to primer v »Savi«. Res lahko kdo oporeka, češ le kaj mas briga, koliko prispevajo za kritje prevoznih stroškov v drugih podjetjih, ko pa upravljamo s podjetjem sami. — Toda ne pozabimo, da bremenijo prevozi ma delo in z dela naše osebne dohodke in da smo zaradi tega posredno prizadeti prav vsi. Ne smemo ob vsem povedanem pozabiti, da bi lahko prihranili lepa denarna sredstva, če se odločimo za povečanje prispevka »vozačev«, če bi ga na primer podvojili, če bi torej v bodoče vsi na delo im z dela vozeči se člani kolektiva prispevali za kritje prevoznih §troškov po 1200 dinarjev, bi prihranili letno trni milijone in pol dinarjev! Na seji upravnega odbora, ki je bila 12. novembra lani, so govorili tudi o tem. Višji prispevek »vozačev« prav gotovo ne bi hudo prizadel, ker stanujejo le-ti v največ ji meri v agrarnem okolišu Kranja in imajo z redkimi izjemami doma tudi nekaj obdelovalne zemlje kot dodatnega vira dohodkov za preživljanje. Tudi njihova stanovanja so cenejša kot v mestu, prav tako pa tudi prehrambeni izdelki. Zlato je v resnici njihov osebni dohodek nekoliko večji, saj je kupna moč dinarja na podeželju večja od kupne moči dinarja v industrializiranem in gosto naseljenem Kranju, kjer preskrba z življenjskimi potrebščinami še vedno caplja za razvijanjem ostalih dejavnosti. Osnovni plan za leto 1962 smo izpolnili 94,63 odstotno g) DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE 4, Januarja je konec in skrajni čas je že povedati, ^ kako smo v lanskem letu izvršili naše planske naloge. Iz poročila o proizvodnji v minulem letu, ® ki so ga pripravili za organe upravljanja, je razvidno, da smo ivzršili osnovni plan komaj 94,63 • odstotno, operativnega pa 99,96. Namesto planiranih 8.570 ton gumenih izdelkov smo jih naredili ^ le 8.113 ton ter tako zaostali za svojimi obveznostmi za 5,27 odstotka. Posamezne ekonomske enote so izvršile svoje osnovne planske obveznosti, kakor kaže desna tabela: O vzrokih, ki so vplivali na zaostajanje za osnovnim proizvodnim planom smo že govorili, zato je bolj umestno spregovoriti tokrat nekaj besed o našem prizadevanju za večji prodor na tuja tržišča. Lani smo res precej izvozili, prav gotovo pa z doseženimi uspehi ne smemo biti zadovoljni. Vzporedno jz vsejiuigoslovanekimi gospodarskimi ^prizadevanji za nadaljnje povečanje izvoza moramo tudi pri nas zagotoviti enega izmed pudec v Z porast v % :: prem ' '; , :: IllllEii tskstTlnaSs','«'- UV.V.V.VIV.-.NV ■bpŠVri; ba rvna :::%v.v.3 METALURGIJ« CV.3BIII tfiv.v.-f MATERIAL •'TV' USNJA®!« t.vtr.v ČEVLJARSKA 'hi j ( RRA L. RGiJA žbuizka 0,4 ji KOVINSKA 1,6:; papirna gumarska Povečanje oziroma zmanjšanje produktivnosti dela v posameznih industrijskih panogah za minulo leto . "\ ~ - •r 25 UE Ul 01 Ol > > 01 ® FRANC GOLOB — PNEV- • MATIKARNA II # Po zdru-S iitvi kranjskega okraja z Ijub- • Ijanskim je prišlo na tovarni- • ški komite ZKS našega pod- • je tja obvestilo, ki se nanaša na • letošnje letne konference tovar- • niških organizacij Zveze ko- • munistov. Namesto na pomlad • bodo te konference po delov- • nih organizacijah šele meseca • oktobra ali novembra. Poda % kljub temu opozarjamo vse • člane naše tovarniške organi- • zacije ZKS, naj se prično na 0 letošnjo konferenco pripravljati • ie sedaj! Tovarniški komite je na svojih zadnjih sejah obravnaval tudi vprašanja, ki zadevajo sodelovanje posameznih članov organizacij eZKS pri reševanju posameznih problemov v podjetju. Očito je namreč, da najrazličnejših težav ne bo mogoče premagati ali rešiti, če ne bo skupnega dela, sodelovanja in če se vsi člani še bolj ne vključijo v skupna prizadevanja za nadaljnji razvoj podjetja in delavskega upravljanja. Pa še nekaj! Nemajhnega pomena za uspeh sleherne akcije ali naloge je tovarištvo med vsemi, ki v akciji sodelujejo. Sami vemo, kolikokrat nam je v preteklosti prav tega manjkalo. Tovarištvo mora biti lastnost vsakega člana kolektiva, predvsem pa vsakega člana organizacije Zveze komunistov. O vsem tem, o organiziranih in neorganiziranih akcijah o naših prizadevanjih za nadaljnje idej-no-politično izobraževanje članstva, itd. spregovorite na sejah svojih aktivov ter že sedaj mislite na letošnjo letno konferenco naše tovarniške organizacije. Bolj kot doslej se tudi pojavljajte s svojimi prispevki v našem glasilu, saj mora postati tribuna kolektiva. Prav mi, komunisti moramo objektivno in kritično obravnavati posamezne slabosti v kolektivu in nakazovati pota in načine, po katerih jih lahko odprav- % VALJARNA I 97,13 STISKARNA 100,60 PREMAZOVALNICA 103,26 PNEVMATIK ARNA I: — velopnematika 107,73 — veloogr. duše 84,06 — avtopnevmatilka 114,28 — avtoogr. duše 300,00 TEHNIČNI IZDELKI 131,49 ROTACIJSKE PREŠE 66,15 PREVLEKE VALJEV 95,36 PNEVMATIKARNA II: — avtopnevmatilka 96,49 — avtoogr. duše 163,48 — žična veilopnevm. 2,66 — veloogr. duše — — moped pnematika 8,30 — mojpedogr. duše — KONFEKCIJA VRHNIKA 83,01 Gibanje produktivnosti v Sloveniji -gumarska industrija je na zadnjem mestu i Po prvih podatkih o gibanju produktivnosti v slovenski industriji lani je dosegla naj lepše uspehe kemična industrija s povečanjem za 15,6 odstotka, najslabša pa je bila gumarska industrija z zmanjšanjem produktivnosti za 2,6 odstotka. V splošnem pa je bil razvoj družbene produktivnosti — to je obsega industrijske proizvodnje na enega zaposlenega — ugodnejši od predlanskega. Lani se je produktivnost povečala v primerjavi z letom 1961 za 4,5 odstotka. Letos pa računajo gospodarstveniki na še večji porast in to za 7 do 8 odstotkov. V levem diagramu prikazani podatki za posamezne industrijske panoge sicer ne nudijo čisto točne slike, ker se ne ujema način zajemanja podatkov o proizvodnji in zaposlenosti med panogami, služijo pa nam lahko kot prikaz osnovnih tendenc v razvoju produktivnosti. Pri nekaterih panogah je močnejše povečanje produktivnosti rezultat hitrejšega naraščanja proizvodnje — kemična industrija, elektroindustrija, lesna industrija — ali ,pa posledica modernizacije naprav — cementarne v okviru industrije nekovin — lahko pa tudi kot posledica boljšega izkoriščanja — lanska pridelava nafte v Lendavi. V kovinski in gumarski industriji je prišlo do poslabšanja produktivnosti predvsem zaradi zaostajanja za osnovnim planom, v industriji papirja pa je po vsej verjetnosti dejanski rezultat ugodnejši, če upoštevamo prehod na visoko kvalitetno proizvodnjo za izvoz. glavnih pogojev za uspeh na tujih tržiščih — to je konkurenčnost proizvodnje, oziroma produktivnost, ki ne zaostaja za produktivnostjo v mednarodnem merilu. Cernu bomo morali posvetiti letos največjo pozornost? Zniževanju poslovnih stroškov, saj nas precej bremenijo podobno kakor druge gospodarske organizacije. Res je sicer, da se naša produktivnost v posameznih ekonomskih enotah povečuje, toda kot celota vzeto smo tudi v produktivnosti — mislim na družbeno produktivnost, ki je merjena v povečanju obsega industrijske proizvodnje na enega zaposlenega! — nekoliko padli. Po podatkih, ki so zaenkrat dosegljivi, se je le-ta zmanjšala za okrog 2,6 odstotka! Ce hočemo takšno ulpadanje zaustaviti ter kakor v preteklih nekaj letih spet iti v korak s (porastom produktivnosti v naši republiki, to je vsako leto za 7 do 8 odstotkov, potem bomo morali ne samo izvršiti za letos predvideni del rekonstrukcije tovarne z ureditvijo nove hale za tehnične izdelke v obratu II., marveč temeljito preiskati naše notranje rezerve. 2e med razpravo o proizvodnem planu za leto 1963 po ekonomskih enotah se je pokazalo, da so v nekaterih ekonomskih enotah za posamezne vrste izdelkov predlagali povečanje osnovnega proizvodnega piana. Podobno kot pri iskanju novih strojnih zmogljivosti pa so pričele prihajati do izraza tudi težnje posameznih ekonomskih enot po razionalnejšem zaposlovanju. Take in podobne pobude je treba podpirati in proizvajalcem ter upravljaleem pomagati, da njihovo delo ne bo zaman. O vsem tem naj bi razpravljali na prihodnjih sejah organov upravljanja v posameznih ekonomski henotah, saj je očito, da si brez nadaljnjega povečevanja proizvodnje, dviganja produktivnosti in poi^pešenešega izvoza ne moremo zamišljati tudi letos dviga osebnih dohodkov za nadaljnjih deset ali morda celo več odstotkov. Preprečevanje na vsakem koraku Strokovnjaki za varnost pri delu v Franciji so ugotovili, da so od štirih nezgod pri delu kar tri take, za katere so bili krivi ponesrečenci sami! Zato moramo: 3 pri odrejanju nalog in pri zadolževanju sodelavcev ne samo misliti na pravilno izvrševanje, ampak tudi na varnost pri izvrševanju nalog; , © opaziti in takoj popraviti vsako grozečo nevarnost; ^ opozoriti vsakega sodelavca na nevarnost njegove naloge, kajti smo lahko »novinci« za neko delo, četudi imamo že dvajset ali več let službovanja za seboj; © misliti na vpliv mraza, vročine, utrujenosti in Skrbi na sodelavce. "SI:®"® - - Kak® je Duško ivefičk '&0ef Tvarmre keksa i 1 IgplllES# Gk&ia^ iz asiedia imrm-11 45(Um dimm — ; . ~ ,v> !2, V i ni, š -il J i V < i'3 - ^ " \ . £ &£> to Eti šdon ■ ' x ' Vas zanima, kaj menijo o naših izdelkih potrošniki? • JOŽE LAKNER — KOMERCIALNE SLUŽBE £ V navadi je že, da se ob prehodu iz starega v no- • vo leto dela najrazličnejše primerjave o uspehih in neuspehih v preteklem obdobju. Posebno po- • membne so za vsak delovni kolektiv ocene o kvaliteti izdelkov, ki jih dajejo potrošniki. Te so !• najboljši dokaz, da je podjetje zadostilo njihovim željam in potrebam ter doseglo s tem svoj ^ namen S Tudi naše podejtje je prejelo v minulem letu p recej pismenih priznanj, v katerih se kupci in po-® trošniki pohvalno izražajo o kvaliteti naših izdel kov. Največ takih pohval zadeva avtopnevmatike. • Prav gotovo vas zanima, kaj vse pišejo potrošni ki v njih?! Preveč je vseh, zato si oglejmo le ne-£ katera! Podjetje »Avtocenter« Kranj našimi plašči dimenzije 11.00—20 nam je z dopisom dme 13. febru- MARATON na avtobusu FAP pre-airja lami sporočilo, da so z našimi vozil, brez da bi jih bilo potrebno metrov. Ivan Mavričič je po poklicu novinar. Njegov dopis je poln hvale in občudovanja nad vzdržljivostjo naših plaščev. Kupil si je avtomobil Zastava 600, na katerem so bile montirane naše gume 5.20—12. Z njimi je prevozil brez okvare po slabih cestah 70.000 kilometrov in jih je uporabljal še tistikrat! ko nam je poslal pismo. * s > p f0> i t ”t •) gumami na splošno zelo zadovolj- popravljati, več kot 100.000 kilo- ' f / uti M l ix/ i ni. Njihov šofer Jože Sturm je z metrov i sdčt to t s (s- | r lili IpSi < r-1 m i č. on vidi ssitoga Wye gotomek.it> vozač;: p goto >u datut »oetats „ šo-a.: : keksa »Mira. C to t>u .x,x>v kamvan domača ort-te< od isv -»i AM - 4.51%: krs; a r i pu; e v im a Ska= :-ja, BaliKacijc, Bosne i Heo.cgo-; iar i -Srbije. Iz .dana u dati nJ-itol > s . tat xt>»i < ima. Pa a ko neki m pum ugledate kamion riji . ; a ta i - n i 1> O- ;f: mo/da () ntnislito de t >■!» ts ‘pravija rekorder, istiaa. taj rogi-siardti b; o j v ».i jočete ugia v mno s .predaje alnano o. tts o, j er hu<„ varu cesto pifta rtentuguve da .ga vi-itoi tt; tir;:tottid jč j s tram: adšie ; ika : ||sa 1 i a pt ti ate it, u i ;t i$i|||||žt|; §a: hi< s 10-1;t ?D Aii svejed.no je dvoji Od tajili tirojo vidite, Jer, 1o de isto, ’ Iz subotiškega podjetja za izdelovanje vseh vrst oblek in uniform »Željezničar« so nam poslali zelo vljuden dopis, v katerem nam sporočajo, da so prevozili z našimi gumami 8.25—20 MARATON na tovornjaku TAM 86.500 kilometrov brez defekta. Zagotovite si kurjavo za prihodnjo zimo! Kakor v preteklih letih tako bomo tudi letos organizirali nabavljanje in dostavljanje kurjave na vaše domove. V lanskem letu je organizirala služba za družbeni standard v kadrovskih službah podjetja nabavo 1.750 ton premoga in 700 kubičnih metrov drva. Vsega je bilo treba uresničiti okoli 630 naročil. Iz razpoložljivih podatkov je mi sredstvi. Leta 1961 smo dostavljali kurjavo z našimi avtomobili. To nas je veljalo več kot 2 milijona dinarjev. Lani pa je dostavljalo kurjavo na domove podjetje »Kurivo« s svojimi avtomobili. To nas je veljalo precej manj — 705.000 dinarjev. Ker so se prevozni stroški pri podjetju »Kurivo« nekoliko poskočili in bi znašali za prevoz 1 tone kurjave do 6 kilometrov da- razvidno, da je nabavljanje kur- ]cč 700 dinarjev, do 10 kilometrov ekonomski ceni 110 dinarjev j a ve po podjetju »Kurivo« vsekakor cenejše in primernejše od prevažanja na domove članov kolektiva s tovarniškimi prevozni- Dušto Ivetič V valjarni II predvidevamo letos za 89 milijonov stroškov ® SLAVKA SITAR — VALJARNA II 3 Prva letošnja seja delav-<$ skega sveta ekonomske enote valjarna II je bila 18. januarja. Na © njej smo obravnavali obračun mase za osebne dohodke, plan 8> splošnih stroškov naše ekonomske enote, delo delovodij ter Iz tovarne keksov »Mirta Cikita« iz Prijedora ©mo dobili sporočilo, da je prevoizil njihov šofer Duško Ivetdč z našimi gumami 8.25—20 na kamionu TAM 4.500 več kot 70.000 kilometrov po vseh cestah naše države brez defekta. O njegovem uspehu je pisal tudi lokalni list »Naš glas« iz Prijedora pod naslovom »Kako je Duško Ivetič, šofer tvomice Mina Cifeota iz Prijedora lusštedio tivomka 450.000 di-nara«. Faksimile vidite lahko v levem kotu, prav tako pa tudi ponatisnjeno sliko šoferja Duška Ive-tija. Pred nedavnikn smo dobili nov dvovaljčnik. Zaradi tega smo nanovo zaposlili tri delavce. Drug dvovaljčnik pa bo v pogonu v 'najkrajšem času. Zaradi novih strojev pa se proizvodnja ne bo bistveno opvečala, ker zahteva sam tehnološki postopek, da se zamešuje vulkanizaci j ska sred- obračunavanja osebnih dohodkov in da nam bo na prihodnji seji delavskega sveta o svojih ugotovitvah poročal. V lanskem letu smo imeli v naši ekonomski enoti 84 milijonov dinarjev splošrfh atroškem Za tekoče leto pa je predvideno povečanje na 89 milijonov. V koli- stva za izdelovanje avtoplaščev kor bomo stroške znižali zaradi šele naknadno. Prav zaradi tega smo tudi morali povečati število zaposlenih. Ker pa smo nagrajeni po uspehu cele tovarne in ker se zaradi novih strojev ni povečala proizvodnja, menimo, da peli določevanju mase za naše osebne dohodke omenjenih spre- boljšega izkoriščanja surovin, strojev in zaradi boljše kvalitete dela, računamo, da bomo za prihranek nagrajeni. Četudi smo mnenja, maj se v naši ekonomski enoti me povečuje števila delavcev, ki delajo na režijskih delovnih mestih, II II II Pogovorili smo se o medsebojnih odnosih e VULE CICMIL — TEHNIČNI IZDELKI # Na pobudo aktiva Zve-© ze komunistov smo imeli v ponedeljek, 21. januarja sestanek © kolektiva naše ekonomske enote. Sklicali smo ga, da se pomeni-© mo o medsebojnih odnosih in dvigu produktivnosti. Ugotovili smo, da medsebojni odnosi niso na dostojni ravni — to zlasti med mladino na eni strani in starejšimi delavci na drugi strani! To smo zlasti občutili med mladinsko akcijo za dvig produktivosti, saj so na prizadevne mladince gle- brez defekta, o tem pa nas niso dali nekateri starejši člani naše eko- naročilom kupcev, temveč tudi de obvestili. Zavedamo se, da do vseh nomske1 enote z, nezaupanjem ter se lati še boljše! jim celo posmehovali. No, rezultati Zavedati se moramo namreč, da akcije so vse dvome razblinili, saj ne gre samo za koristi naZse skup-S'0 mladinci več kot uspeli. nosti in našega podjetja, temveč Res je, da izrabljajo nekateri naši ^di za koristi vsakogar izmed nas. Starejši sodelavci sleherno najmanj- N^si osebni ^dohodki zavise od do-so napako mlajših kot povod za sezeneZa učinka ekonomske enote očitanje neznanja in podobnega. HSpesnosti poslovanja podjet- Res pa je tudi, da je med mlajšimi da ga ni med nami, ki si ne delavci nekaj takih, ki nočejo po- z. večjih osebnih dohodkov} me-slušati nasvetov in ubogati izkuše- nim> da ni treba posebej poudarjati! nejše Podoben dopis smo (prejeli iz Požarevca od »Zemljoradničke zadruge«. Njihov šofer (Ljubiša Ži-vanovič je prevozil po slabih stranskih Ipoteh z našimi gumami 8.25 -20 MARATON že 67.000 kilometrov, pa so bile še vedno uporabne. Faksimile članka o uspehu T , Dušana Ivetiča iz Prijedora, . Izmed mnoglh do®asov> kl 1!zra" ko je prevozil z našimi guma- žajo zadovoljstvo kupcev nad nami 80.000 kilometrov širni izdelki, smo izbrali le naj- značilnejše. Prav gotovo je v naši državi še mnogo neznanih uporabnikov naših gum, ki so tudi prevozili po 60 ali 80 tisoč kilometrov Ko nam je pojasnjeval zanimanje kupcev za naše izdelke, je šef ekonomske enote poudaril izreden pomen tradicije, ki jo imamo med kupci. Napeti bomo morali vse moči. da to tradicijo ohranimo. Zato bomo morali ne samo ugoditi daleč 850, do 15 kilometrov daleč pa 1.200 dinarjev, je sprejel upravni odbor na predzadnji seji dne 10. januarja naslednje sklepe: Nabava kurjave za člane kolektiva naj poteka tudi letos tako kot lani. Vsak naročnik pa mora podpisati z oddajo naročila pri referentu za družbeni standard izjavo, da mu lahko naš izplačilni oddelek zadrži od osebnih dohodkov stroške za kurjavo, v kolikor jih ne bo poravnal v dveh mesecih od dostave kurjave pri »Kurivu«. © Članom kolektiva, ki si sami preskrbe drva, se odobri brezplačen prevoz s tovarniškim kamionom v razdalji do 15 kilometrov v eno smer in pod pogojem, da je pri tem kamion polno izkoriščen. Za prevoze, ki so daljši kot 15 kilometrov v eno smer, morajo koristniki plačati razliko od 15 kilometrov navzgor sami in to po prevožen kilometer. © Vsak član kolektiva je za potrebe svoje družine upravičen do brezplačnega prevoza 4 ton premoga in 5 kubičnih metrov drva! DA NE BOSTE IMELI LETOS ZARADI POMANJKANJA KURJAVE TAKIH TEŽAV, KAKRŠNE SO BILE KONEC LANSKEGA LETA IN KAKRŠNE SO TE DNI, VAM SVETUJEMO, DA JO NAROČITE ŽE JUTRI ! Ne pozabite, da daje država potrošnikom kurjave za gospodinjstva pri nakupu premoga popust. Ta je za dostavo v juniju, juliju ali v avgustu kar 45 odstoten, za dostavo v ostalih mesecih pa 35 odstoten. NAROČILA ZA PREMOG IN DRVA SPREJEMA REFERENT ZA DRUŽBENI STANDARD VSAK TOREK OD 13.30 DO 16.30 URE V OBRATU I, VSAK ČETRTEK OD 13.30 do 15.30 URE PA V OBRATU II! IZVEN TEGA CASa NAROČIL NE BO SPREJEMAL! naštetih in nenašitetih priznanj v tolikšnem številu ne bi prišlo, če k temu ne bi pripomogli tudi šoferji sami. Za njihovo vzorno vzdrževanje avtoplaščev smo jih že nagradili s pirmemimi nagradami. Toikrat pa se jim za pozornost še enkrat zahvaljujemo! memb v proizvodnji me bi sme- smo se vendarle odločili za zali prezreti in jih je treba upo- poslitev enega delovodje, ki naj starejše sodelavce. Oboje je napačno, zato smo se na sestanku dogovorili, da je treba vsemu temu storiti konec. Razne nepotrebne nesporazume bo treba v bodoče že v kali zatreti, saj imamo od njihovih posledic prav vsi škodo. Kar zadeva povečanje produktivnosti, smo si bili edini, da je mogoče doseči uspeh le, če se vsakdo izmed nas resno loti dela, ki ga opravlja ter načrtno skrbi za večji delovni uspeh, storilnost, boljšo disciplino ter samoodgovornost. Le tako bo postal vsakdo mojster svojega dela. Nasa ekonomska enota je kar v neugodnem položaju, kar se naročil tiče. Imamo jih, kakor se reče po domače, .čez glavo.. Sedaj zaviti od nas samih, kako bomo trg zadovoljili — seveda ne samo po količini, marveč tudi v kakovosti. fiomaži kamor Kadar nam zmanjka vode števati. Predlagali smo, naj se tudi nam oblikujejo -osebni dohodki po uspehih naše ekonomske enote in me samo po uspehih celotnega podjetja. Računovodja podjetja Rudi Babnik nam je obljubil, da bo pregledal naš dosedanji način bi delal v treh izmenah. To zahteva proizvodni proces, saj moramo skrbeti za vse bolj kvalitetne zmesi! Govorili smo tudi o disciplini ter sprejeli nekaj ukrepov, ki bodo to vprašanje v precejšnji meri rešili. Razširjena arbitražna komisiia £ Kakor veste, imamo v našem © podjetju tudi posebno opera-© livno komisijo upravnega od-© bora, ki rešuje različne spore Saj manjka samo pridna roka, ki... Prostori v javnih skladiščih .Merkur, ob železniški postaji so res zajetni in odkar jih ogrevajo s centralno kurjavo, je tudi delo v njih bolj prijetno. V kletnih prostorih imamo tudi mi skladišče za avtoplašče. Je kot nalašč za take namene, samo nekaj ni v redu. Zadnjič sem se mudil tam doli, ker sem iskal nekoga. Ko sem se Prav nič vzornega ni na njej, ali napotil v skladišče avtoplaščev, ne?! Le zamislite si! Novo skladišče, novi plašči in . .? Lep kup smeti ter kot pesek v oči poleg njih metla. In to zraven stopnic, da vidi vso navlako vsakdo, ki gre mimo! Da je vse skupaj še bolj neprimerno, sem našel v smeteh petde-setlitrsko posodo z vnetljivim lepilom. Zares kot nalašč za požar! Enkrat sem že obljubil, da bom v .temle okviru tu pa tam spregovoril tudi o dobrih stvareh. Toda vselej me opozore na kaj takega, kar nam ni v čast. Upam, da bo fotografirani prizor kmalu izginil, saj manjka samo pridna roka, ki bo prijela metlo in v pičlih petnajstih minutah kotiček sem zagledal prizor, kakršnega pospravila. Pa brez zamere! prikazuje pričujoča fotografija. N. N. Bo tale prizor v skladiščih »Merkur« kaj kmalu izginil? ^ med posameznimi ekonomski-© mi enotami. Imenuje se arbi-tražna komisija. O njenem dosedanjem delu so govorili na predzadnji seji upravnega odbora. Njen takratni predsednik ing. Mirko Bedekovič je poročal, da spočetka komisija ni arbitražno komisijo. Sestavljajo jo: ing. Filip Majcen ter člani: ing. Mirko Bedekovič, ing. Drago Smodiš, Anton Močivnik, Ivan Pintar, Alojz Veselič in Viktor Čufer ter namestnika Mirko Brezar in Stojan Rudolf. Vodji proizvodnje ing. Mirko Bedekovič, Takšne zime kakor je letošnja ne pomnijo tudi naj starejši ljudje. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je ‘letos pri nas »arktični« mraz. Vremenarji pravijo, da na kakšno posebno izboljšanje ne moremo računati in da se utegne zima zavleči tja do konca marca. Pa ne gre za razglabljanje o 'tem, kako je mraz in koliko bo še padlo snega. Pred nekaj dnevi smo si ogledali tistih nekaj redkih ptičjih krmilnic v Kranju in na žalost ugotovili, da so vse prazne. Vprašujemo vas: KDO BI PO VAŠEM MNENJU MORAL SKRBETI ZA TO, DA BI BILO V KRMILNICAH VEDNO NEKAJ PICE, IN KAKŠNO MNENJE IMAJO LAHKO O NAS TUJCI, KI VIDIJO ZAPUŠČENE KRMILNICE? Najboljši odgovor bomo nagradili s 1.000 dinarji. Upoštevali bomo le predloge, ki jih bomo dobili v uredništvo do vključno sobote, 16. februarja! Da pa krmilnice ne bodo samevale, računamo na vašo pomoč. Če le utegnete, kupite v kaki trgovini pest ali dve kaše ter natresite lačnim in premraženim pticam. Saj bo sicer na pomlad tako pusto, če poginejo od lakote in nam ne bodo prepevale med bujnim brstjem narave! UREDNIŠTVO Kaj misliie, kdo naj hi skrbel, da bodo krmilnice založene s pico? Premestitve iz ene ekonomske enote v drugo ie treba pravočasno pojasniti NIKO LUTHAR — VALJARNA I — Na zadnji seji delavskega sveta naše ekonomske enote smo ugotavljali, da nekateri iz ene ekonomske enote v drugo ekonomsko enoto prmeščeni delavci ne vedo, zakaj to in kako je sploh s premestitvami. Prav gotovo to ni dobro, zato moramo ukreniti vse potrebno, da se kaj takega ne ponovi več. Poleg tega smo na tej seji govorili tudi o izvršitvi proizvodnega plana v mesecu decembru ter o pianu za mesec januar. Ker je bilo dovolj naročil za nevulkanizirano gumo, smo v decembru plan lahko dosegli, četudi smo dobili nekaj zmesi reklamiranih iz Ljubljane. »Protek-tor« nam jih je vrnil. Ugotovili smo, da so vrnjene zmesi mešali v valjarni II in da krivci za reklamacijo nismo bili v naši ekonomski enoti. Plan za regenerat v mesecu januarju je nekoliko višji. Računamo, da ga bomo izvršili, četudi reduktor še ni v pogonu. Skušali bomo izvršiti .tudi plan za surove zmesi. Seveda pa je pogoj pravočasna dobava saj. Teh nam že primanjkuje! Reduktor je že popravljen, žal pa ga zaradi vremenskih nepriiik ne morejo pripeljati. Ko bo reduktor spet v pogonu, bomo posodili za nekaj časa en dvovaljčnik ekonomski enoti 230. Za boljšo organizacijo dela v naši ekonomski enoti smo se odločili naročiti posebno omarico za tehtanje peta. Tako se nam tehtnica ne bo venomer kvarila, zaradi česar imajo delavci pri ,tri-valjčnem kalandru precejšnje težave. imela veliko dela, ker šefi eko- ®z(r°,rna Dra=° Smodiš sode- nomskih enot niso prijavljali raznih sporov. Šele po naknadnih zahtevah vodij proizvodnje obeh obratov so pričeli šefi ekonomskih enot prijavljati razne spore in izpade, pomanjkljivosti, itd., kar vse je prizadejalo ekonomske enote. Delo se je pričelo nabirati in odtlej je morala komisija delati kar sproti, če je hotela posamezne prijave tekoče reševati. Pri svojem delu pa je imela tudi precejšnje težkoče, kadar je šlo za vprašanja, kam knjižiti izpade iz objektivnih vzrokov. Da bo v bodoče delo arbitražne komisije še bolj učinkovito, bo treba tekoče ugotavljati krivce za posamezne izpade. Da pa bo komisija lahko nemoteno reševala posamezne sporne probleme, je upravni odbor imenoval novo iujeta v komisiji ločeno — vsakokrat tisti, ki je pri reševanju določenega problema neprizadet. Isto velja tudi za druge člane komisije! Da bo delo komisije lahko še bolj operativno, je upravni odbor sklenil še naslednje: $ Vsako prijavo o izpadu proizvodnje mora predložiti šef prizadete ekonomske enote najkasneje v 3 dneh od primera. V nasprotnem primeru komisija primera ne bo reševala! ig Komisija za razvijanje sistema delitve dohodka obravnava v bodoče samo tiste prijavljene primere o dodelitvi dodatne mase za osebne dohodke v ekonomskih enotah, kjer je prišlo do izpadov v proizvodnji, za katere dobiva pravočasno odgovarjajoče prijave od arbitražne komisije! Pa pri godrnja takrat, ko je zmanjkalo vode v tovarni. Tone v oddelek in vzdihne: »Ze razujmem, da zmanjka vode. Ne razumem pa, čemu danes ni mleka?!« Zahvala Naša bralka Valerija Petri č-Slankotvičeva nas je naprosila, naj v listu objavimo njeno zahvalo sodelavkam Marti, Cvetki in Cilki za poročno darilo. Pravi, da je bila zares presenečena, saj ga ni pričakovala. Ko se pripravljate na selo... Morda ne bodo odveč spodnja 'navodila. S pridom jih lahko uporabite, 'če se pripravljate mia sejo delavskega sveta svoje ekonomske enote ali na zasedanlje skupščine kolektiva. Upoštevajte namreč vsaj naslednje: © Šef ekonomske enote ni priganjač, marveč strokovni vodja, 'ki poskuša zagotoviti pogoje za ustvarjalno delo vsakega posameznika! © Poudarjajte najvažnejše probleme in vprašanja ter razmišljajte o tem, katere ideje, izkušnje in katere razlike so dovolj da kaže o rtjuh razprav- važne, Ijati! © Izkoristite razpoložljivi čas kar se da smotrno. Ne hitite, ker vam primanjkuje časa. Kdor skuša na enkrat doseči preveč, se lahko ušteje zaradi površnosti! © Vsakdo ima pravico do lastnega mišljenja in mnenja. Zato ne priganjajte in ne vplivajte na druge in jim vsiljujte, kaj naj rečejo! $ Ko pride vrsta na vas, da spregovorite, ne bodite monopolist. Preidite od manj važnih stvari k važnim, toda ne držite 2) Kolektivno delo je važno tudi na sestankih. Ne govorite kair povprek, tudi ne s svojima sosedoma. Kadar bi radi kaj povedali ali pripomnili, prosite predsednika za besedo! Q Stališče »to in ono«, neodločnost ne sodi na seje organov upravljanja. Razlike v stališčih morajo biti jasne in določene! 3 Posebno pazite, da pravilno precenjujete mnenje manjšine in tistih, ki sploh niso pripravljeni na sodelovanje! © Če vam nekaj ni popolnoma jasno, vprašajte in prosite, da pristojni za to pojasni. Ne glasujte za nekaj, česar ne razumete! 3 Če menite, da se je razgovor zavlekel in zgrešil pravi smoter, opozorite na to predsedujočega, toda taktno! © Zaupajte v prisotne. Vsakdo ima neke prednosti pred drugimi, četudi samo v eni stvari. Izkušnje vseh prisotnih so bogatejše in večje od izkušenj posameznika. Zanima nas, kako ho izglodala zgradba po adaptaciji? Ker kljub večkratnim intervencijam in prošnjam nismo uspeli stvari premakniti z zamrznjenega tira, smo se odločili napisati nekaj vrstic za naš časopis. Prosimo vas, da ga objavite v rubriki .TRIBUNA BRALCEV.! Končno smo na jesen dočakali, da nam je podjetje odobrilo investicije za preureditev in popravilo stavbe na Stari cesti št. 27. Čez lansko poletje je bilo treba najprej narediti poitrebne načrte ter skleniti pogodbo z gradbenim podjetjem. Z deli so pričeli, ko je potrkala na vrata zima. Prezidavali in preurejali so, da\ je bilo kaj videti. Vse je teklo v najlepšem redu, dokler ni pritisnil mraz. Takrat so zidarska dela obstala in tako je ostalo delo napol narejeno. Prišli so vodni inštalaterji in pričeli napeljevati nove vodovodne cevi. Zato smo že več kol deset dni brez vode. In ker napeljanih cevi sedaj ni mogoče zaščititi pred mrazom ter jih vzidati, moramo čakati, da mraz popusti. Sicer bi .nam prvo noč potem, ko bi spustili v cevi vodo, te prav gotovo popokale. Kakšna bi bila škoda, si lahko mislite! Poskušali smo vse mogoče. Posamezni prizadeti stanovalci in hišni svet. Adaptacijo bi bilo treba čim prej končati. To bi bilo namreč mogoče že pred nastopom hudega mraza! Načrti za celotno preureditev so zelo površni. Treba jih je bilo naknadno popraviti, a so še sedaj pomanjkljivi. Podjetje je plačalo zanje precej denarja in kdor jih je prevzel, bi se moral prepričati, če odgovarjajo. Vsakdo mora odgovarjati 'za svoje delo, saj je zanj tudi plačan. Če zakrivi kdo od delavcev v podjetju kako napako, se mora zagovarjati. Naj se zagovarjajo še tisti, ki so pomanjkljive načrte sploh prevzeli! V gospodarstvu gledamo na vsak dinar, v opisanem primeru pa ni bilo tako, četudi je šlo za milijonsko vrednost! Stanovalci zgradbe na Stari cesti št. 27 se bomo že še na nek način spoprijaznili s tem, da bomo med temi najhladnejšimi dnevi shajali tudi brez tekoče vode v svojih stanovanjih. Resnično pa nas zanima, kako bo tizgledala naša zgradba po končam adaptaciji. STANOVALCI HIŠNEGA SVETA — STARA C. 27 Da bi zvedeli, kako je z adaptacijo in kdo je krivec, da so sostanovalci v maši zgradbi na Stari cesti št. 27 že tri tedne brez vode, smo se obrnili na vodjo gradbene skupine tov. Viktorja Bidovca. Povedal nam je, da so izdelali za adaptacijo zgradbe na Stari cesti št. 27 pri kranjskem »Gradisu«. Ker njihovi načrti niso odgovarjali, jih je sam popravil, kolikor je bilo to mogoče. Tudi gradbena dela je prevzelo podjetje »Gradis«. Iz nepojasnjenih vzrokov so pričeli z adaptacijo prepozno. Ko pa je pritisnil mraz, so prenehali z deli, češ da je v takih pogojih nemogoče nadaljevati delo. Zavoljo vode smo bili sami priča, ko so na upravi kranjskega »Vodovoda« dne 2. februarja obljubili, da uredijo vse potrebno še tistega dne! Uredništvo Popravite nam ponderje! MIHAEL ČUHALEV — PNEV-MATIKARNA I — Na sedmi redni seji našega delavskega sveta smo govorili med drugim tudi o ponderjih za avtoplašče in velozračnice. Od 3. januarja naprej delamo v avtoklavu le lahke plašče in ker imamo v čeljustni preši kalup 5.50 — 16, izdelamo vsak dan za okoli 300 do 350 kilogramov manj avtoplaščev. Ker se formirajo naši osebni dohodki po kilogramih končnih izdelkov, smo zato seveda prizadeti. Podobno je tudi z veloplašči, ki so že od 15. decembra lanskega leta pri vsakem kosu za okoli 10 dekagramov lažji. Četudi na ta način prihranimo samo na materialu mesečno približno 2 in pol milijona dinarjev, naši osebni dohodki niso večji, ampak so manjši. Podobnih primerov je še nekaj. Za vse pa lahko rečemo, da so vzroki v nepravilnih penderjih. Na seji smo se o vsem tem temeljito pogovorili ter sklenili, naj komisija za osebne dohodke preanaiizira naš problem ter ukrene vse potrebno, da pri izplačilu osebnega dohodka za me- sec januar, to je 15. februarja, ne bomo več prizadeti! Obetajo se nam lepši časi v obeh jedilnicah I V želji izboljšati organizacijo dela v delavski restavraciji je upravni odbor te stranske ekonomske enote sklenil na eni svojih zadnjih sej spremeniti način razdeljevanja toplih obrokov. Odločili so se za samopostrežni sistem in v te namene že naročili zadostno število primerno oblikovanih pladnjev. Kako bomo v bodoče jemali hrano v obeh jedilnicah, še ne vemo. Prav gotovo pa je že samo odločitev po uvedbi samopostrežbe omembe vredna. Upamo, da na uresničitev načrta ne bo treba oredolgo čakati. Organizatorjem želimo pri odgovornem in zahtevnem delu kar največ uspehov! Ce bomo prešli v obeh jedil- nicah na samopostrežni si-w sitem, bo talki h vrst konec Jožica Pravst iz > X fimnčnib služb Vprašanje sodelovanj a ženske mladine v delu naše organizacije smo že večkrat Obravnavali tako na mladinskih konferencah kakor tudi po sestankih aktivov. Občutne so razlike v aktivnosti mladincev, ki delajo v neposredni proizvodnji, in aktivnostjo mladincev, ki delajo v raznih strokovnih službah in ekonomskih enotah pomožnih dejavnosti. Da bi osvetlili vprašanje nesodelovanja ženske mladine, smo se odločili za razgovor z Jožico PRAVST iz finančnih služb. Jožica je že dve leti in pol članica naišega kolektiva in prav toliko časa tudi članica organizacije LMS. Ko sem jo vprašal, kakšne spremembe opaža v delu naše organizacije, mi je odgovorila: »Ja, kdor koli je na tekočem, lahko opazi, da je mladina zadnja leta bolj aktivna kot nekdaj. Sedaj' je tudi sodelovanje med mladinci iz proizvodnje in iz pisarn tesnejše. To je pra-v razveseljivo! Čutiti pa je še vedno, da se nas, iz pisarn nekateri mladinci iz proizvodnih oddelkov ženirajo.t Kaj je po- tvojem mnenju vzrok, da so dekleta v delu mladinske organizacije neaktivna? »Glavni razlog je prezaposle nost zaradi popoldanskega šolanja na raznih strokovnih šolah in tečajih, zaradi navezanosti na avtobusne prevoze z dela in na delo, včasih pa smo tudi same preveč lene. Delček vzrokov je tudi v tem, da so mam tistim, ki vsak dan sedimo po osem ur v pisarnah nepremično in se pobijamo z raznimi številkami, upira tako sedenje še v prostem času na raznih sestankih, itd.!« Poznamo te tudi kot dobro atletinjo. Kako to, da si prenehala z aktivnim udejstvovanjem in kakšne uspehe si dosegla?' »Kot pionirka sem zasedla v teku na 60 metrov na republiškem prvenstvu s časom 8,2 sekunde drugo mesto, kot mladinka pa z istim časom prvo mesto. Mvf največji uspeh pa je bil, ko sem na Jesenicah skočila v daljino 4,70 metra. Atletike sicer nisem pustila, res pa je, da redno ne vadim več!« Nekai o letošnji šoli za življenje O FRANC ŠILC — SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE e V zadnji številki našega lista ste brali, da se bo v kratkem začela ^ šola za življenje I. in II. stopnje. Tokrat pa že lahko napovemo y tudi točen datum začetka obeh delov. ŠOLA ZA ŽIVLJENJE II stopnje se je pričela v torek, 29. januarja in sicer v Poklicni gumarski šoli za vse tiste, 'ki so lansko leto obiskovali prvo stopnjo na sami šoli. Za tiste mladinke in mladince v podjetju, ki so lami obiskovali prvo stopnjo, pa se bo pričela ŠOLA ZA ŽIVLJENJE II stopnje v petek, 8. februarja ob 18.30 uri. Predavanja bodo v gimnaziji in to vsak torek in petek ob istem času kakor prvi dan. V začetku marca pa se bo pričela ŠOLA ZA ŽIVLJENJE I stopnje za vse tiste učence Poklicne gumarske šole, ki so prišli in se vpisali lani na jesen ali letos v I. letnik. Delavska univerza v Kranju je (pripravila letos tudi tretji del šole za življenje z naslovom: 'PRIPRAVA ZA ZAKON IN DRUŽINO. To je zaključen program za zrelejše mladinke in mladince ki bodo letos ali ® In še malenkost! Vse oibisko-© valce druge, kasneje pa tretje © stopnje šole za življenje opo-@ zarjam, da bo vstop v učilnico © na gimnaziji samo v copatah! © Vodje skupin bodo vodili na © vseh predavanjih pregled nad © udeleženci. Za najrednejše bo-© mo organizirali tudi letos iz-@ let po skupnem dogovoru »Up Kaj če bi...? čas bi že bil, da bi v pnevmatikami II: © uredili kvaliteto ogrevnih duš za moped in velo plašče! © delali manj škarta in odpadka! © naredili napravo za sušenje narezanih protektorjev! © dobivali standardni material! © kadilci manj kadili in več delali! © delavci dobivali za malico v nočni izmeni večji kos kruha! © bilo manj prepirov in če bi se ljudje med seboj bolje razumeli! C as bi že bil, da vse našteto končno le uredimo. Saj vendar pišemo že leto 1963! Težko |e brez pomoči, ali ne?! v podjetju, ki bodo letos ali v nekaj letih stopili v zakon. dostno. Nalog, ki so jih dekleta Program te šole obsega sedem dobivala, nisc predavanj in sicer: © FERDO KOCIPER — VRHNIKA © Eden najslabših aktivov v © minulem letu je bil prav gotovo mladinski aktiv v obratu III na © Vrhniki. Krivdo za nedelavnost sem iskal med samimi člani in © pri občinskem komiteju LMS na Vrhniki. Pa sem zvedel, kako ^ so naše mladinke opravile naloge, ki jim jih je zadal občinski © komite, kmalu potem na seji našega aktiva, to je bilo 26. decem-© bra lani. Če bi ocenjeval lanskoletno delo našega aktiva na Vrhniki, potem bi moral dati oceno neza- © Odnosi med spoloma © Zrelost za zakon © Izbira zakonskega tovariša © Pot v zakon © Družina in zakonska zveza ® Pogoji srečnega življenja © Vi sprašujete — mi odgovarjamo Troje predavanj je, kakor ste lahko razbrali, iz druge stopnje. Toda v tretji jih bodo predavatelji podali na način, ki se bo deloma razlikoval od načina podajanja v drugi stopnji. — Tretja stopnja šole za življenje se bo pričela po zaključku druge stopnje. dobivala, niso izpolnjevala, četudi so bile lahke. Ko je na primer na Vrhniki občinski komite LMS organiziral nabiralno akcijo starega papirja, da bi mladina pomagala industriji papirja, so bile najslabše prav mladinke iz našega obrata. Niti s prstom niso ganile, da bi pomagale drugim vrhniškim mlatfinskim aktivom. Zato tudi ni čudno, če lani sploh niso sklicale letno konferenco aktiva ter tako primorale občinski komite, da je dvakrat preložil svojo letno konferenco, tretjič pa jo izvedel brez poročila našega vrhniškega aktiva! Temu primeren je bil seveda tudi obisk naših deklet na občinski mladinski konferenci, saj se je ni nobena udeležila. Zanemarjale so tudi razna predavanja, ki jih je organiziral občinski komite LMS. Izostajale so s seminarjev ter vsestransko pokazale svojo nezrelost. Izjema v vsej nedelavnosti je bila okrasitev obrata za 29. november. Takrat so se kar dobro izkazale. Ko sem jih vprašal na omenjenem sestanku konec lanskega leta, zakaj so bile tako »pridne«, so se izgovarjale, da jih je premalo in da so le samo dekleta. Ker s tem nisem bil zadovoljen, in ker vem, da so bile leta 1961 zelo aktivne, sem odgovor poiskal kar sam. Menim, da je največji krivec aktiv sam, ker se ni dovolj zanimal za delo mladinske organizacije. Delno pa je odgovoren za nedelavnost tudi občanski komite LMS, ker dekletom niso dovolj jasno začrtali glavnih poti in na- log. No, pa tudi naš tovarniški komite ni brez »udeležbe«. Prav gotovo bi se morali tovariši v Kranju malo bolj zavzeti za aktiv na Vrhniki, kdaj pa kdaj dekleta obiskati in pomagati malo bolj, kakor pa jim je pomagal tukajšnji občinski komite LMS! Ker je očitkov konec, naj izrečem le še željo, da bi prišlo v prihodnosti med našim aktivom in tovarniškim komitejem LMS v matičnem podjetju v Kranju do zares tesnega sodelovanja. Ne pozabite na nas v obratu III na Vrhniki! Naj vas ne moti oddaljenost tistih nekaj desetin kilometrov! Marsikaj se da napisati kar v pismih, po časopisu pa povedati, kako delamo mi in kako delate vi! Tudi v pnevmatikami smo pričeli z akcijo za povečanje produktivnosti © FRANC ŠILC - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE © Vesel sem bil in nerodno mi je bilo, ko mi © je šef ekonomske enote pnevmatikama II tov. -Zalaznik predlagal, da bi pričeli tudi v njihovi @ ekonomski enoti akcijo za povečanje produktivnosti. Vesel sem bil zato, ker sedaj vem, da naša © akcija ni ostala za zaprtimi vrati obrata I, ampak se ideje te akcije širijo tudi v obrat II. Nerod-© no pa mi je bilo zaradi tega, ker nisem bil v vlogi predlagatelja, marveč kot navdušen pristaš, ki © je predlog z veseljem sprejel. Res pohvale vredeih predlog! Da pa ne bomo mladi 'še v bodoče slišali podobne predloge za nadaljevanje naše akcije, saj smo pobudniki vendarle mi, predlagam vsem vodstvom aktivov, naj takoj proučijo in analizirajo možnosti za izvedbo te naše akcije za povečanje produktivnosti povsod tam, kjer so ;za to resnični (pogoji! Tole je prostor, kjer gledajo televizijske programe učenci ▼ naše Poklicne gumarske šole Predloge za akcijo povejte šefom svojih ekonomskih enot. Prepričan sem, da -bodo le-ti v vsakem primem pripravljeni pomagati in svetovati. Toda ne pozabite, da sam predlog še ni izvršena akcija! Akcija -bo uspela šele takrat, ko bodo uspehi in resnično povečana produktivnost na dlani. Kdor pa hoče to doseči, -bo moral krepko pljuniti v roke ter prijeti za delo kot še nikdar poprej. Tu ne gre i^mo za požrtvovalnost ndkaj posameznikov, ampak gre predvsem za prizadevanje in medsebojno pomoč celega aktiva. Akcija naj tudi ne bo kratkotrajna ter samo na nekaterih delovnih mestih. Menim, da mora (postati vsesplošna in stalna ,potem bomo lahko zares govorili o tem. da smo pripomogli k uspehom podjetja. -Pri vseh prizadevanjih za povečanje produktivnosti pa ne smemo prezreti večjih zahtev po kvalitetnejšemu delu. Zatorej moramo razumeti -prizadevanja za povečanjem produktivnosti ne samo kot skrb za večje delovne učinke na posameznih delovnih mestih, ampak tudi za boljšo kvaliteto dela in izdelkov. Povem naj še to, da se je naša akcija za povečanje produktivnosti v pnevmatikami II že pričela. Trenutno poteka šele na enem delovnem mestu in to v vseh treh izmenah. Če bodo rzulita-ti taki, kakor pričakujemo, bomo akcijo po možnostih razširili tudi na druga de- lovna mesta. Seveda pa računamo tudi na težave, ker proizvodnost zavisi predvsem od samih tehnoloških postopkov, zlasti pa na primer od vulikanlzacijiskih časov! Mi mladi si moramo prizadevati (na vsakem delovnem mestu) za večjo produktivnost Kmalu nas bo dopisovalo v časopis precej več! © JOŽE ANTOLIN — POKLIC-© NA GUMARSKA SOLA © Kdo © izmed nas mladih si ne želi pre-© brati v nekem časopisu svoj pri-© spevek. To še posebej, če gre za © objavo v časopisu, ki ga prebira-© jo njegovi prijatelji! Mi, ki se © šolamo za poklicne delavce v © tovarni »Sava«, imamo možnost © dopisovati v naš tovarniški časo-© pis »Sava«, še posebej, ker ima-© mo mladi člani kolektiva v © njem posebno rubriko. Da bi se vsaj za silo znašli pred zapletenim vprašanjem: »Kako pisati«, smo se dogovorili z urednikom časopisa Dušanom Reboljem za predavanje o dopisovanju v časopis. Res nas je v petek, 18. januarja obiskal ter nam nanizal nekaj glavnih zahtev, ki jih mora izpolniti vsakdo, kdor hoče dopisovati v časopis. Kaj naj povem o dvournem predavanju? Prav gotovo bo premalo prostora v rubriki »Mladi gumar«, da bi lahko popisal vse, kar smo novega zvedeli. Nekaj pa je, kar moram omeniti. To je pravilo petih »K«! Tov. Rebolj nam je razvil nastanek osnovne novinarske zvrsti — časniške novice. Da je le-ta popolna, mora zadostiti v odgovorih na naslednja vprašanja: KDO?, KAJ?, KDAJ?, KJE?, ZAKAJ? in KAKO? Če pa se lotim npr. pisanja članka, moram razvijati misli od najvažnejših vse bolj v podrobnosti. Torej obratno od zgradbe drame, kjer se napetost stopnjuje in doseže višek malo pred koncem. Ker je dvourno predavanje prekratko za posredovanje tako zanimive snovi, smo se z urednikom dogovorili, da se še kdaj srečamo v predavalnici. Kai smo zvedeli na občnem zboru prostovolinih gasilcev © ALOJZ ZALAR — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVO DNJE © V nedeljo, 27. januarja je bil letni občni @ zbor prostovoljne gasilske čete našega podjetja. Otvoril ga je Janko Florjančič. Poleg številnih © članov čete in predstavnikov organov upravljanja ter družbeno-političnih organizacij v podjetju so © prisostvovali še predstavniki Občinske gasilske -zveze Maks Blažič, Miro Ravnikar in Ivan Gros. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval Franc Sonc, se je zvrstil obširen program. Najprej je poročal o delu čete v miiiiulosti Štefan Aljančič v imenu upravnega odbora čete, nato je sledilo poročilo blagajnika Janeza Dolinška ter za tem razprava na poročili. Po podelitvi spominskih značk in priznanj najmarljivejšim članom so izvolili nov upravni odbor, nadzorni odbor in dva delegata za letni občni zbor Občinske gasilske zveze ter sprejeli za zaključek še smernice ter sklepe za nadaljnje delo. Tajnik prostovoljne gasilske čete Aljančič je v svojem poročilu poudaril, da je treba delo čete v minulosti kritično oceniti. V preteklosti so člani čete prostovoljno opravljali najrazličnejše naloge vse v želji očuvati tovarno pred požarom. Ker je lanskoletni občni ybor nakazal nekatere slabosti, so se po njem takoj lotili, da le-tiste odpravijo. Pridobili so precej novih članov tako, da so povečali število od 81 na 105. Aktivnih je 46 članov v obeh kranjskih obratov, poleg tega pa imajo po eno mladinsko gasilsko desetino v Poklicni gumarski šoli in v obratu III na Vrhniki, kjer so sama dekleta. Člani operativne enote so se redno udeleževali vaj pod nadzorstvom poveljnika in -poveljnikov. Premalo pozornosti pa so posvečali mladinski desetini, ker niso imeli mlajših podčastnikov, ki bi imeli voljo in veselje do dela z mladino. To je bila napaka, ker brez Skrbi za nove člane iz vrst mladih delavcev bo prišlo do problema, kje dobiti nov gasilski naraščaj. Posebno delavne so bile gasilke iz obrata III na Vrhniki. Imele so več rednih vaj, tri praktične vaje z ročnimi gasilnimi aparati, dve vaji v metanju cevi in eno praktično vajo ob tednu varnosti pred požari. Člani operativne enote obeh kranjskih obratov so imeli pet ▲ NAŠ HUMOR: Dvoboj na živ-Ijenje in smrt rednih vaj, ki se jih je udeležilo 82 članov, tri suhe (vaje ob udeležbi 53 članov ter devet mokrih vaj, ki se jih je udeležilo 126 članov. Za člane kolektivaso organizirali osem vaj z ročnimi gasilskimi aparati. Udeležilo se jih je kar 343 članov kolektiva. 'Posebne vaje z ročnimi gasilskimi aparati so organizirali tudi za šefe, preddelavce in izmenske delovodje. Udeležilo se jih je 74 ljudi. Med požarno-varnostnim tednom so imeli vsak dan vaje operativne enote, predavanja in gašenje z ročnimi gasilskimi aparati za člane kolektiva. V obratu II so odprli ' novo orodjarno ter stolp ter takrat izvedli tudi mokre vaje, napad operativne enote, in tako dalje. Udeležili so se tudi velike gasilske paradi in zborovanja ob otvoritvi Doma gorenjskih gasilcev v Kranju. V nabiralni akciji so nabrali zanj v našem podjetju 66.42 dinarjev. Lani so bili v podjetju le štirje manjši požari — v letu 1961 jih je bilo deset! — začetne stopnje,, ki pa so jih takoj pogasili. Dvakrat so se vneli ostružki pri struženju gumen,ilr valjev v prevleki valjev, enkrat je nastal požar pri mešanju zmesi na dvovaljčniiku v valjarni I, enkrat pa bencin pri žičnih jedrih v obratu II. Stalno poučevanje in opozarjanje ljudi na nevarnost požara je pomagalo. Ker večina ljudi ve, kako se rokuje z ročnimi gasilnimi aparati, so vse nastale požare lahko-takoj že v kali zatrli. V našem celotnemu kolektivu za denarna sredstva, ki so jih dobili člani za najrazličnejše akcije. Iz blagajničkega poročila, ki ga je podal Jonez Dolinšek, je razvidno, da so naši prositovoljni gasilci imeli lani 317.66 dinarjev dohodkov in 279.625 dinarjev izdatkov. Potem se je razvila živahna razprava. Prvi je spregovoril Urban ŽIROVNIK. V imenu gasilk iz obrata III na Vrhniki je pozdravil občni zbor ter poročal o delu tamkajšnjega prostovoljnega voda. Potožil je, da je desetina slabo opremljena z aparati za gašenje. Predsednik upravnega odbora podjetja Mirko KLEMENC je pozdravil zbor v imenu organov samoupravljanja ter se članom zahvalil za delo V minulem letu. Obljubil je četi tudi v prihodnjem letu pomoč. Poveljnik Občinske gasilske zveze Maks BLAŽIČ je zboru zaželel kar največji uspeh. Poudaril je, da se mu zdi nerazumljivo, zakaj je aktivnih samo 46 članov ter povedal, kakšnega pomena je številčno močna organizacija gasilcev. Opozoril je prisotne, naj se ne zanašajo, češ saj imamo v Kranju poklicno gasilsko četo. Ta je, toda s svojimi 28 gasilci v pri- Z letošnjega občnega zbora l>rostovolj"nih gasilcev podjetju je na vsakem koraku dovolj vnetljivih snovi pa tudi eksplozivnih, zato je poznavanje požarno-varnostnih predpisov in ukrepov za slehernega člana nujnost. Pohvaliti je treba orodjarje, ki so aparate za gašenje v oddelkih redno vzdrževali im pregledovali, da so bili vedno uporabni. Četa je dobila lani tudi nekaj nove opreme. Nabavili so si štiri nove ročne gasilske aparate, polnila PH-15, 198 metrov C cevi, azbestni prt in 100 metrov B cevi. Popravitije bilo tudi treba mo-torko iz obrata II, zgraditi novo orodjarno ter stolp za sušenje cevi. Orodjarna obrata I je v gradnji. Člani prostovoljne gasilske čete so se udeležili dveh ekskurzij in to velektrarno Šoštanj ter v Ljubljano, da so videli delo poklicne gasilske čete. Tajnik Štefan Aljančič se je ob koncu svojega poročila spomnil na dva v letu 1962 preminula člana čete — to je na Jožeta Tonej-ca in Janeza Šenka. Potem je povedal, da so bili od Republiške gasilske zveze nagrajeni s priznanji 3. stopnje poveljnik Ciril Zavrl, podpoveljnik Pavel Vovk in orodjar Ivan Petrič. Zahvalil se je upravnemu odboru podjetja in ^ meri požara v tovarni, kakršna je naša, ne bi mogli v vsakem primeru požar pogasiti. Nujno je, da je v vsakem podjetju v vsaki izmeni zadostno število prostovoljnih gasilcev, ki bodo sami sposobni pogasiti požar. Potem je povedal nekaj besed o delu poklicne gasilske čete v Kranju poveljnik Okrajne gasilske zveze na Gorenjskem Janez GROS. Povedal je, da so kranjski poklicni gasilci lani rešili za tri in pol milijona dinarjev družbenega in privatnega premoženja in ■ Z ene izmed gasilskih vaj z ročnimi gasilskimi aparati v našem ^ obratu na Vrhniki, kjer imamo ženski gasilski vod da so morali intervenirati kar 152 krat. Zgodilo se je, da so morali sedemkrat v enem dnevu v akcijo. Zato je pozval naše prostovoljne gasilce, naj bi v primeri večje sile tudi oni priskočili na pomoč, kajti brez prostovoljnih gasilskih čet in vodov bi bilo tudi delo poklicnih gasilcev neplodno. Vodja investicijskega vzdrževanja ing. Bruno SMUKAVC se je gasilcem našega podjetja najprej zahvalil za vsa prizadevanja v želji, da ostane podjetje varno pred ognjem. Potem pa je spregovoril o nujnosti povečati število članov naše prostovoljne gasilske organizacije. Podjetje se širi in samo letos bomo vložili v njegov nadaljnji razvoj novih dve milijardi dinarjev. Možnosti za nastanek požara bo zatorej več in če članstvo ne bodo tudi pomladili, se zna podjetju to enkrat maščevati. Predsednik sindikalne podružnice Ivan ROŽENBERGER se je dotaknil vprašanja usposabljanja gasilcev v podčastniški šoli v Medvodah. Vprašal je, zakaj je šolo uspešno zaključil samo eden udeleženec, dmgipa ne Referent za varnost v podjetju Anton BOŽIČ je spregovoril o gasilskem delu kot sestavnem delu naše varnostne službe. Kadar so prazniki in nedelje, so prav čuvaji in gasilci edini čuvarji podjetja. Predlagal pa je, naj vsi gasilci med dežuranjem nosijo svoje gasilske uniforme, ker to zahtevajo predpisi. Predsednik mladinske organizacije Miodrag MILIVOJEVIČ se je do tak pil vprašanja sodelovanja mladine v gasilskih vrstah. Dejali je, da je dovolj mladine v .tovarni, ki bi se rada vključila v vrste prostovoljnih gasilcev, toda skrbeti je treba zanjo. — V Poklicni gumarski šoli so lani so lani ustanovili eno desetino. Delo je v začetku dobro napredovalo, ker pa so fantje ostali osamljeni in prepuščeni samim sebi, je interes za gasilstvo upadel. Treba bo zato dobiti sposobnega vodjo, ki se bo zavzel za njihovo uvajanje v gasilsko delo, pa bomo kmalu imeli ne eno ampak kar več mladinskih desetin. Po poročilu nadzornega odbo- Cepraiv je prostor zasilen, je orodjarna obrata I vedno na-▼ red za vsak slučaj ra, ki je pregledal knjige in samo blagajniško poslovanje, so staremu odboru izglasovali raz-irešnico. Potem pa so podelili nagrade najzaslužnejšim članom. — Za tridesetletno službovanje so odlikovali naslednje tovariše: Janko Florjančiča, Blaža Jarca, Miho Jereba, Janeza Šenka, Martina Bajžlja, Jožeta Goloba, Viktorja Poličarja, Valentina Sveteta, Antona Omana in Ludvika ži-berta. — Za dvajsetletno sodelovanje pa" so odlikovali naslednje člane: Ivana Petriča, Jožeta Šviglja, Matijo Baravnico, Andreja Perka, Jožeta Pelcla in Franca Sonca. — Za desetletno sodelova- ▲ Za okrepčilo pa je poskrbel ^ naš BIRK nje so odlikovali naslednje tovariše: Jožeta Snedica, Ivana Leskovca, Franca Oblaka, Štefana Aljančiča, Janeza Juhanta, Antona Potočnika, Pavla Vovka, Jožeta Klemenčiča, Janeza Krivca, Marjana Knifica, Slavka Celestino, Ivana Kalana, Janeza Dolinška, Lada Zena, Leopolda Ratni-ka, Antona šmajda, Mirota Ambrožiča, Avgusta Zupančiča, Ivana Cijaka, Janka Corna, Jožeta Pogorelca, Antona Hozjana, Cirila Zavrla, Antona Kerna, Jožeta Fajfarja, Franca Pušarja, Janeza Globočnika, Ivana Kljuna, Franca Košnjeka, Marjana Čeferina, Andreja iGorenca, Jožeta Mravljinca, Janeza Berčiča, Janeza Bakovnika, Janeza Čarmana in Janka Tomšeta. K razpravi se je še prijavil šef službe HTV Rudi NADIŽAVEC. Omenil -je, da so nekateri člani prostovoljne gasilske čete, ki so aktivni že deset let, napovedali prenehanje sodelovanja. Vprašal je pnisotne, kaj naj rečejo potem tisti,, ki so aktivni že trideset let. Potem se je dotaknil še obiskov poklicnega gasilca v našem podjetju. Potem so izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: Pavel Vovk, Ljubo Milosavljevič, Štefan Aljančič, Janez Dolinšek, Jože Čebašek, Andrej Gorenc, Leopold Ratnik, Ivan Cijak, Miro Klemenc, Urban Žirovnik, Jože Klemenčič, Jože Golob in Ivan Petrič. — V nadozomi odbor pa so izvolili: Janka Florjančiča, Cirila Zavrla in Antona Šmajda. m m m ... .v—n .-whw. ' Zakaj smo se cepili proti gripi? 01 pt p rlr TAKA VAMTTAT — OBRATNA AMBULANTA » Gripa ie m leta 1962 pa smo izgubiti celo • dr. JAKA VANDAL — OBRATNA AMBULANTA e Gripa je ^ obolenje, za katerega mnogi menijo, da ni vredno o njem raz- • miši jati niti z zdravstvenega in ne z ekonomskega stališča. Naj takoj povem, da so taki ljudje v globoki zmoti! Z zdravstvenega stališča je gri-vom, ki sta ga izdelala virusolo-pa obolenje, M terja ne samo 4 ška instituta medicinskih fakultet do 6 dni bolniškega staleža, am- v Zagrebu in Ljubljani, pak je pogostokrat šele začetek Za boljše razumevanje sem vzel obolenja, kateremu sledijo mno- pojav te bolezni v zadnjih dveh goštevilne komplikacije. Najpo- letih, to je v letu 1961, ko epide-gostejše med takimi komplikaci- mi je gripe sploh ni bilo, in v letu jami so: pljučnica, vnetje obnos- 1962, ko je epidemija gripe raznih in čelnih votlin, vnetje sred- sajala. njega ušesa in ne nazadnje tuber- V letu 1961 smo zabeležili v na-kuloza pljuč! Kakšno nevarnost šem podjetju 295 primerov obo-pa predstavljajo omenjene bolez- lenj na dihalih, ali 19,05 odstotka ni za družbo in za samega, bol- od vseh obolenj. Od 295 primerov nika, menim da ni potreba pose- obolenj dihal je bilo 152 prime- - . • . • .11 l* o t-n r\ i -y m l_ bej poudarjati. rov gripe, zaradi česar smo izgu- Komplikacije se včasih pojavi- biti 1350 delovnih dni. jo tudi določen čas po že presta- V letu 1962 smo zabeležili 515 ni bolezni. Zato je stališče neka- primerov obolenj na dihalih ali terih takoimenovanih »herojev«, kar 27,42 odstotka od vseh oboki pravijo nekako takole: »Jaz lenj v podjetju. Na gripo je od-prebolim gripo kar stoje, saj za- padlo 257 primerov, ki so terjali me to sploh ni bolezen!«, na vso 2237 izgubljenih delovnih dni. moč nepravilno in neodgovorno! Že same številke veliko poveže navedene možne komplikacije do. Če pa sedaj pogledamo, koli-in poleg tega še možna obolenja ko je znašal narodni dohodek na srca ali ledvic nam morajo biti zaposlenega v našem podjetju za zadosti veliko opozorilo, da gripe osem ur dela, dobimo približno ne smemo jemati preveč lahko- naslednje podatke: miselno. Za vse tiste ljudi, ki že Po podatkih finančnih služb je bolujejo za katero koti kronično znašal povprečni narodni doho-boleznijo, pa je gripa že dosti dek na enega zaposlenega za nje-bolj nevarna! govo osemurno delo v tovarni In sedaj o gripi še nekoliko sko- 9534 dinarjev. Če pomnožimo se-zi številčna očala! Takoj lahko daj to vrednost s številoma v le-ugotovimo, da je to bolezen, ka- tu 1961 in v letu 1962 izgubljenih teri moramo posvečati vso skrb delovnih dni zaradi gripe, se nam in jo preganjati, kjer koti se le lahko kar zavrti v glavi. Izgube da in to z vsemi sredstvi. Med so bile namreč takele: take načine borbe proti njej spa- * leta 1961 sm oizgubili zaradi da tudi cepljenje z novim cepi- gripe 12,879.000 dinarjev, • leta 1962 pa smo izgubiti celo 20,357.000 dinarjev narodnega dohodka! Tako se je gripa pokazala v svoji pravi luči! Zato je sklep UO podjetja, da se morajo cepiti proti gripi vsi člani kolektiva, popolnoma umesten in nujen. Če predpostavljamo, da s cepljenjem lahko znižamo število obolenj za gripo na eno petino, to je za 80 odstotkov in če prištejemo okoli pol milijona din stroškov za cepljenje, potem nam ni težko ugotoviti, da lahko s cepljenjem proti gripi prihranimo najmanj 15 milijonov dinarjev. To pa je denar, s katerim lahko kupimo tri ali štiri nova stanovanja! Menim, da je po takole razgaljenem vprašanju okrog gripe vsak nadaljnji komentar odveč! FD Pili H*U ufe — "1 Vidite, dragi bralci! Pričelo se je, kakor sem napovedal. Komaj sem se vam predstavil in mimogrede ošinil nekaj najvnetejsih bralcev, že sem dobil odgovor. Tonček iz obrata II se namreč huduje, zakaj nisem popisal številnih drugih, za oči bolečih pomanjkljivosti našega mladinskega doma in mi dokazuje, da ie salamenska stavba postavljena tako, da iz nje res ni mogoče nobenemu Straiišanu navrtati hlače z zračno puško. Ja, ja! Je že talko, če mačku na rep stopiš, ali ne?! No, pa ne mislite, da se jaz zaradi tega kaj sekiram. Ne! Ni mi do tega, ker moram pohiteti in našteti vse tiste »zviteže« ter podobne tiče, ki so hotele z novoletno nagradno križanko nasamariti komisijo za izžreba- re-- ie • > ■ o e 5« na >u E eu oi V) N 1- 01 o — m V S"; Največ uspehov ima 0TK • VOJISLAV MITROVIČ — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE « Ekipno šahovsko prvenstvo to- • varne se približuje kraju. S precejšnjo gotovost jo že lahko trdimo, da bo zmagovalec ekipa OTK, • saj ima pred trenutno drugo ekipo — pnevmati karno II kar tri in pol točke prednosti. Ogorčenej- • še pa bodo borbe za drugo mesto, saj imajo zaenkrat enake izglede pnevmatikama II, pnevmati- • karna I in prva ekipa Poklicne gumarske šole. Seveda pa lahko posežejo v boj za drugo mesto • tudi službe za organizacijo proizvodnje. V dosedanjih kolih so bile posa- Nerazumljivo je, zakaj je od tek- tekmovanju, z odstopom pa poru-mezne partije precej izenačene. V mo vanj a odstopila vrsta Guma.r- šili tekmovalni razpored, nobenem dvoboju ni bilo izrazitega skega instituta. Saj so se vendar Trenutni vrstni ..vi ek favorita. Nastopajoča moštva so pokazala veliko mero borbenosti ter predvsem željo zmagati. Odkritje turnirja je vsekakor mladi igralec Poklicne gumarske šole Požar. Igra točno, premišljeno in do- bro. Poleg tega pa je pokazal, da je tudi v šahovski teoriji doma. Ce bo posvečal vsem šahovskim prvinam toliko pozornosti tudi v bodoče, kakor je bil primer v preteklosti, zna postati kmalu najboljši v podjetju. sami in prostovoljno prijavili k OTK PNEVMATIKARNA II PNEVMATIKARNA I TEHNIČNI IZDELKI SL. ZA ORG. PROIZVODNJE STISKARNA GUMARSKA ŠOLA I GUMARSKA ŠOLA II Šahovska liga za prvenstvo »Save« se bliža koncu in vse kaže, da je zmagal oddelek ▼ OTK Trenutni vrstni slednji: red ekip je na- 10,5 3 111 6,5 4 0 3 0 6 4 0 2 2 6 2 0 11 3 Prva navpična kolona pomeni število odigranih dvobojev, druga število dobljenih, tretja število neodločenih in četrta število izgubljenih dvobojev. V peti koloni so pripadajoče točke. nje nagrad. Morate misliti! Ena izmed reševalk je izrezala iz našega časopisa ter izpolnila kar sedem križank. Vsako posebej je vložila v pisemsko ovojnico s tovarniško glavo ter celo kolekcijo svojih rešitev oddala v uredništvu. Res je, da ima naš urednik očala, toda takega reševalčinega *podvi-ga* le ni prezrl. In ker se žreb ni hotel nasmehniti domiselni reševal-ki, je bil njen trud zastonj. Če bi radi doživeli kaj posebno prijetnega, pridite za nekaj dni stanovat na Staro cesto 27. Tam naj bi našim ljudem že jeseni preteklega leta prezidali stanovanja in jih primerno uredili. Toda zaradi »najidealnejših« načrtov so se adaptacijska dela zavlekla tako, da so tamkajšnji stanovalci sedaj lepo brez vode. »Pa kaj to mar« si sedaj mislijo nekateri, »saj imajo okrog bajte dovolj snega!« Jaz pa mislim, da le ni tako in da bi morda kazalo nekoliko zamenjati vloge. Ah, da! Skoraj bi bil pozabil. Čeprav vlada pri nas zima, kakršne ne pomnijo niti naši očanci, se potrudite čimprej do našega referenta za družbeni standard. Sedaj je čas, da se prijavite za premog in drva, sicer boste naslednjo zimo spet v škripcih. In ko boste izpolnjevali prijavnice, bodite tako »prijazni«, pa vpisujte podatke kar se da nečitljivo. Saj veste, na »Kurivu« imajo tako ali tako premalo dela, pa naj se gredo vsaj nekoliko gra-fologije! Tako, naj bo za danes dovolj! Urednik me že postrani gleda, ker mu kradem prostor v časopisu. Nagradna križanka ,z vseh vetrov* Pravilno rešene križanke oddajte najkasneje do sobote, 16. februarja v uredništvu časopisa ali pa pri dežurnih vratarjih. Med reševalce, ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo razdelili z žrebolm tri denarne nagrade po 1.000 dinarjev. VODORAVNO: 1. dva predma-ročnika, 9. 'najdaljši, gorski masiv na svetu, 10. zlato (franc.), 12. nikalnica, 13. oranje, 14. kazalni zaimek, 16. neumna, ob pamet, 18. glavno mesto Gane, 20. dvojica, 21. Verdijeva opera, 23. veznik, 25. žila odvodnica, 26. nevarna bolezen dihal, 29. profesor na ljubljanski Fakulteti za medicino, 30. domača žival, 32. oblika glagola »imeti«, 33. 'krči, 34. predlog, 35. dva različna samoglasnika, 36. ploščinska mera, 37. krogla, 39. pogorje v južni Srbiji. NAVPIČNO: 1. smešnost, norost, 3. dva različna samoglasnika, 4. NNN, 5. glavni čtevnik, 6. nikalnica, 8. poljedelski, 11. mlindki žleb’ 13. (poljedelski delavec, 15. del smuči, 17. opus, 19. učenec, vpeljan v skrivnosti nauka, 22. žensko ime, 24. ostanek jabolka, 27. del človeškega telesa, 28. naše največje morsko pristanišče, 30. italijanska reka, 31. koruzi .podobna rastlina, 33. obmorsko letovišče nasproti Grikvenice, 35. števnik, 37. glej 17. navpično!, 38. slovenski skladatelj' Anton Neveri. IZŽREBANI SO BILI: Za nagradno izpolnjevanko, objavljeno v letošnji 1. številki, smo prejeti pravočasno 99 pravilnih rešitev. Žreb je določil, da prejmejo denarne nagrade po 1000 dinarjev naslednji reševalci: TATJANA PUSTOSLEMŠEK, ANDREJ PAVEC in FRANC MO-ŠKON. Priimek: Ime: t 2 5 i 5 6 e 9 e 40 M S 12 e 13 J4 15 • (6 17 to ra • 2o 2! 22 O 23 24 • 25 • 26 27 • 28 r 29 S Jo st 32 • 33 34 e 55 e 36 • 57 56 e 39 Bojda ima preveč člankov. Smešno, ali ne. Enkrat premalo, drugič preveč. Da, da! Ta svet je pa res smešen! Če se ne bojite, mi pridno pišite, kaj vse bi kazalo v tejle moji potopisni malhi prinesti v časopis! Vaš Pepe Lez’nga Organizirajmo sankaške tekme Sankanje je poceni in skoroda vsakomur dosegljiv zimski šport. V mnogih gorenjskih krajih je močno razvito ne samo med mladino, marveč tudi med starejšimi. Na Jesenicah lahko vidite te dni v popoldanskih urah pravo množično sankanje starih in mladih na idealni poti od Črnega vrha do Plavža. V Kranju imamo tudi dobre pogoje za sankaški šport, saj Šmarjetna gora s svojo zvijugano in dokaj strmo cesto do vrha ni šala celo za dobrega sankača. V nekaterih podjetjih, zlasti pa v Iskri, imajo vsako leto prvenstvo tovarne. Kaj, ko bi se tudi v našem podjetju zgovorili ter organizirali v enem izmed prihodnjih popoldnevov tako tekmovanje. Morda bi prevzeti organizacijo mladinci. Pa saj kdo ve koliko dela tudi ne bi bilo. Treba bi bilo organizirati prvenstvo, obvestiti o razpisu ves kolektiv ter zbirati prijave. Primerno progo v bližini Kranja bi tudi našli. Kar se tiče sodnikov, štar terja, časomerilcev in zapisnikarja, bi tudi ne imeli težav. Kako štope-rico bi pa tudi premogli. Tekmovanje bi bilo lahko za enosede m dvosede. Pravico nastopa bi imeli vsi člani kolektiva. Najboljšim bi morda nameniti tudi kaka spominska darila. Pobuda je torej tu. Z izvedbo tekmovanja bi verjetno ne kazalo preveč odlašati, ker se zna vreme sprevreči in vse načrte pokopati.