RAK NA KOZI lgor Bartenjev UVOD Kadar govorimo o koŽnem raku, mislimo pri tem na maligne epitelne koŽ-1e tumorje, ki so pogosta maligna obolenja (maligni melanom, ki se v veliki večini primerov pojavlja na koŽi, obravnavamo posebej). Vsak tretji novo odkriti rak je koŽni rak' Ugotovili so, dą bo vsak drugi beleg' če bo Živôl nad 65 let, vsaj ônkrat v Življenju zbolel za koŽnim rakom. KoŽni rak je pri moških po pogostnôsti na drugem mestu, takojza pljučnim rakom (1). štóvilta je verjetno śe višja, saj upravičeno dvomimo v dosledno prijavljanje začetnih stopehj, poleg tega pa ima isti oz. enkratni prijavljenec neredko več koŽnih karcinomov. . ETIOPATOGENEZA IN DEJAVNIKI TVEGANJA Dokazanih je več dejavnikov, ki pri razvoju koŽnega ľaka igrajo bolj ali manj pomembno vlogo (2, 3). genetika: Ljudje s podedovano svetlo poltjo, ki na soncu slabo porjavi in je h.itro o'peeena, so v posebno veliki nevarnosti, da bodo zboleli. stevilne kärcinome (bazaliome) imajo ljudje z avtosomno dominantno dednim Goltz - Gorlinovim sindromom. zadnia leta veliko raziskujejo vlogo onkogenov in supresorskih genov v procesu razvoia malignomov. kemijski karcinogeni: Pred 35. leti so pripisovali > 600łim snovem, ki prihajajo bolj ali manj pogosto v stik s koŽo pomen pri razvoju koŽnega raka (4). V zadnjih bešefletjih so s poskusi na Živalih ugotovili, da so močni kemijski karcinoleni npr. trivalentni anorganski arzen, katrani, quinoloni, fenol, antralinl benzoil peroxide, psoralen, ki so bili ali so še vedno upoľabljani kot lokalni zdravilni pripravki' ultravijolični Žarki: Ugotovitve epidemioloških raziskav iz vsega sveta so si enotne. Uřtravijolični Žarki so najpomembnejši etiološki dejavnik vseh vrst koŽnih malignomov (5)' Za nastanek koŽnega karcinoma.je pomembna predłsem kuńuiativna doza, kije lahko pridoblje-na v dolgem časovnem bnoon;u. Zaradi etiološke pomembnosti ultravijoličnih Žarkov govorijo pri nekatórih karcinomskih lokacijah kar o fotokarcinomu (2). ionizirajoče sevanje humani papiloma virusi in virus HIV 67 Med dejavnike tveganja uvrščamo poleg izpostavljanja opisanim karcino- genom še nekatera kronično degenerativna stanja koŽe (skĺeroza, brazgotina, lichen sclerosus et atrophicus, epidermolysis bullosa heredĺtaria), kronična vnetja (globoka mikoza, golenja raĄeda, kožna tuberkuloza) iii prekanceroze (levkoplakija, eritroplazja, koŽni roŽiček, nekatere keratoze, ..) katerih razvojje sicer navadno povezan z omenjenimi etiološkimi dejavniki. KLlNtcNA sLlKA NAJPoMEMBNEJŠIH MAL|GNlH EPITELNtH TUMoRJEV KoŽe: Maligni epitelni tumorji koŽe v oŽjem pomenu ali primarni maligni epitelni tumorji izvirajo iz koŽe ali sluznic, v širšem pomenu pa prištevamo še koŽne metastaze drugih epitelnih tumorjev (3). To so sekundarnĺ ali metastatski maĺigni epitelni koŽni tumorji. Najpogostejša ĺn klinično najpomembnejša sta bazocelularni in spinocelularni karcinom. Bazocelularni karcinom (bazaliom, bazocelularni epiteliom) (3, 6, 7) izvira iz bazalnih celic epidermisa, dlačnih foliklov in lojnic. Raste lokalno infiltrativno. Tumor se pojavlja samo na koŽi. Kljub temu, da lahko povzroči hudo destrukcijo tkiva, pa ne zaseva. Najpogosteje (v B0%) se pojavlja na zgornjih dveh tretjĺnah obraza, druge pogoste lokalizacije pa so spôdnja tretjina obraza, skalp, uhljĺ, vratniizrez in zgornjidel hrbta. Bazaliom se največkrat pojavi na predhodno zdravi koŽ|. Sprva ne povzroča subjektivnih teŽav, včasih bolniki navajajo rahlo srbenje. Bazaliom je v inicialni fazi večinoma voščeno prosojna, rahlo dvignjena, bledo roŽnata, gladka papulasta tvorba, ki ima na površini teleangiektazl1e (bazalioma solidum). Tumor raste počasi ĺn se pri tem različno oblikuje' Lahko se širi kot nepravilno oblikovano Žarišče, ki v sredini atrofira, na robovih pa se razvijejo značilni >biseri< in teleangiektazije. Tumor v centru velikokrat bolj ali manj razpade in kadar je ulceracija v ospredju klinične slike, govorimo o eksulceriranem bazaliomu. Ulceracija je lahko omejena na koŽo (ulkus rodens) ali pa se širi destruktivno v globino in povzroča defekte in mutilacije (ulkus terebrans)' Predvsem na koŽi trupa se pojavlja obĺika bazalioma, ki raste počasi, neznatno nad nivojem koŽe, s centralno atrofijo in zaroŽenevanjem in le mestoma na robu vidnimi teleangiektazijami. Gre za bazalĺoma planum, kĺ ga je klinično mogoče zamenjati z ekcemom, mikozo ali prekancerozo. Pigmentirani bazaliom je navadno čvrst, ploščat, v sredini vleknjen, črno-rjavkast tumor. Sklerodermlformni (morfeiformni) bazaliom je klinično počasirastoč in i-zgleda kot trda plošča, podobna Žarišču pľi cirkumskriptni sklerodermiji. cistični bazaliomi se pogosto pojavijo na vekah. Površinski Arningovi karcinoidi, ekcematoidni ali pagetoidni bazocelularni karcinomi se pojavijo na trupu v večjem številu' Metatipični bazocelularni karcinom mešanega tipa je glede na lokalizacijo in morfologijo podoben bazaliomu, histološko pa najdemo elemen-te 68 Spinocelularnega karcinoma, medtem ko metatipični bazocelularni karcinom ińtórmeoiarnegä tipa raste hitro' destruktivno in zaseva enako kot spinaliom' spinocelularni karcinom (spinaliom, -skvamozni karcinom, planocelularni karcinom, poroŽenevajoči karcinom) (3' 6) Ta oblika raka koŽe se velikokrat razvije najprej kot karcinom in situ V epidermisu in se po nekem času spremeni v pravi invazivni.karcinom' Raste deśtruktivno, zaseva predvsem limfogeno. Pojavlja se na koŽi in na s|uznicah. &piąv k"'ńe lokalizäcije niso tako tipične kotza bazaliom, zraste spinaliom navadno na fotoekspoiranih predelih. Prva opazna sprememba je največkrat, majhen, rahlo dvignjen, na površini u."i ńäźn"tno keratotičen, trd,_ neboleč infiltrat. Počasi raste do velikosti cenirimetra, nato se zaćne večati hitro in raste eksofitično kot gomolj' Ta eksofitična rašča razpada. Tumor se lahko širi endofitično v globino, (áiuničuje tkivo. lz večjih tumorjer1 je- mogoče včasih iztisniti rumenkasto pältá.tó 'śnov. To je roŽevina, rl 1o tvori tumor. Spinocelularni karcinom żaseva najprej v regionalne bezgavke, kasneje v druge organe' od posebnih oblik spinalioma je najpogostejši karcinom.spodnje ustnice, ki se *i'iĺ" Ĺ lávroplarije ali aktińične5ja ĺeilitisa. Redkejši sta obliki na penisu in ná vulvi. pre