S svetimi rečmi se ne smemo saliti. Povsod najdemo takšnib mož, časi tudi žensk, ki se radi norčujejo s svetimi rečmi. Veseli jib neizrečeno, ako so s svojo šegavostjo koga v smeh posilili. Toda malnkedaj pomislijo, da so pohujšanje dajali, posebno če so jib mladi ljudje, otroci poslušali. Vesten gospodar, pridna gospodinja tega ne trpi pri svojej biši. Žali Bog, da je takšnih srčnih krščanskih mož in žen zmiraj menje. Lansko jesen so nekde likali ali kožubali koruzo. Navzocih bilo je več odumnih fantov. Pogovoriii se so poprej, da bodo enega zvečer slovesno pokapali. Res, eden izmed fantov se uapravi, kakor da bi bil umrl. Črez navadno obleko potegne srajco in se vleže na klop, kakor da bi mrtev na pravici ležal. Njegovi tovarši mu napravijo mrtvašk sprevod. Naložijo ga na nosle, jezičen krojaček vrže črez sebe srajco neke dekle in zacne posnemati mešnika ter poje nmiserere". Na videz mrtvega pokopljejo z velikim norčevanjem najresnobnejših reci v prazen — polovnjak. Toda kaj se zgodi ? Dva dni poznej je navidezni mrtvec res umrl. Pal je na gumno ali škedeuj iz visočine tako nesrečno, da si je vrat prelomil in obležal k priči mrtev!