KS Stari Vodmat
Vzemlte kruh prl drugem pekii, če nai nl dober - Potrošniški svet v okviru danih možnosti nenehno sledi delu v trgovinah, gostinskih in storitvenih obratih na območju krajevne skupnosti. Založenost nekaterih arliklov, pa tudi izbira kruha ni tako pestra kot v drugih Mercatorjevih trgovinah v centru mesta. Tudi kruh h Grosuplja je bil že nekajkrat premalo pečen. Pripombo so dali dobovrtelju, vendar se pekarji obnašajo bolj ali manj monopolistično in največ-krat |e izgovor »pa vzemite kruh pri drugem peku, če naS ni dober«. Pripombe so imeli tudi na odnos od strank, ki so včasih vse več kot prijazni, na pakiranje zelenjave (napr. limon), ki bi morale, biti glede na ceno pakirane tudi v manjših kolifiinah.
Trgovina pa ima težave z mlekom v tetrapaku, saj ga mlekarna dostavlja le poln kontejner to je 186 litrov, \n ga man/ših količin notejo dostavljati. Prodajalna Mercator, pa ima zadnje ftase največ težav zaradi pakiranja avtomo-bilov, kjer je dostop dostavnih avtomobilov do skladišča včasih nemogoč. Zato prosijo stanovalce Potrčeve in Grablovičeve, da ne parkirajo pred trgovino.
*  * *
Z upoko|encl In KO ZB NOV na tlovensko Koroško - Društvo upokojencev in KO ZB NOV organizirata dva spomladanska izleta v dolino Prezihovega Voranca, na prizorišče zadnjih bitk druge svetovne vojne ter skozi Poljano na slovensko Koroško. Tu bodo obiskali več slovenskih vasi ter se ustavili v Globasnici. Za oba izleta to je 11. in 25. junija vlada med krajani veliko zanimanja.
*  * *
Slorttvena obrt (• v upadan|u - Svet KS in KK SZOL sta na skupni seji obravnavala problematiko drobnega gospodarstva. Sorazmerno močan je v krajevni skupnosti zasebni sektor, vendar 36 zasebnih obrtnikov še vedno ne pokriva potreb krajanov. PogreSamo predvsem krojača, čevlarja, mehanika za popravio gospodinjskih strojev in prodajalno sadja in zelenjave (o tej je bilo že več razprav). Na/več je bifejev.
V razpravi je podal največ pripomb Marjan Bokal ter med drugimi dejal, da stohtvena obrt upada, ker ni nasledstva. pa tudi poslovnih prostorv je premalo. Problematike je veliko, predvsem v davčni kreditni politiki. izobrazevanju, sodelovanj z drugimi OZD, zlasti v pogledu poslovodnega sodelovanja. OZD imajo rok plačila 15 dni, obrtnik pa tega nima, temveč mora včasih tudi več mesecev čakati na plačilo. Podobno je tudi s prometnim davkom. Na splošno pa so menili, da je poročilo o drobnem gospodarstvu v občini Ljubljana -center zelo konkretno in vredno posebne pohvale.
*  * •
Ponovno o prlk1|učltvl na toplovodno omraž|e - Samoupravna stanovanj-ska skupnost je končno uvrstila v srednjeročn! plan 1986-1990 priključitev naših 7 stanovanjskih blokov na toplovodno omrežje. To pomeni, da mora svet KS in delegacija SSS nenehno spremljati letne plane SSS Ljubljana-centerter zahtevati, da se v letu 1987 postopoma prične z realizacijo plana. V letošnjem letu pa naj se zagotovi izdelava izvedbenih projektov. Priključitev na toplo-vodno omrežje torej bo, pa fie ne prej vsaj čet tri leta.
* * *                                          >
Kra|anl mora|o pri|avltl ozlrom« od|avttl ttanovalce - Ljudje se selijo iz kraja v kraj, pri tem se pa »pozabijo- prijaviti ali odjaviti. Takšnih primerov je bilo v naSi krajevni skupnosti že več, zlasti je to opazno pri volilnih imenikih, pri izvajanju nalog civilne zašfiite in DS, pa tudi zaradi same evidence krajanov v KS. Pregledati in popraviti bo potrebno tudi izobešene spiske stanovaicev po stanovanjskih blokih in hišah. 0 tem in podobni problematiki hišne samou-prave bodo razpravljali na prihodnji seji sveta KS.
¦ * •
Samo konkretno delo Ima vel|avo - Obe organizaciji zveze komunistov sta razpravljali o gradlvu za 13 kongres ZKJ. Izrečenih je bilo precej kritičnih pa tudi kohstnih pripomb, vse pa so imele en sam cilj, kako izboljšati naše delo in kako se vključiti v procese nadaljnjega razvoja naše samoupravne družbe, gospodarsklh ukrepov In tehnlško-tehnoloSke revolucije. Govorenja je bilo že do sedaj preveč In v prihodnje naj bi vrednotili le konkretno delo. Vsak se pač mora vprašati, kaj je sam pripravljen storiti za našo organizacijo in za spre-membu dejanskega stanja. Ko so govorili o mladih so dejali, da naše delo in naSa sposobnost vpllva na spreminjanje družbenih razmer tudi na odnos tio mladih. Se bo paL potrebno bolj potruditi in ustvariti ustrezne pogoje za vstopanje in vkljudevanje mladih na vsa področja družbenega življenja, pa tudi v krajevni skupnosti. Želimo delati in biti aktivnni na vseh področjih, seveda mlajii več, saj prav njim pripada naSa bodočnost.
Lojze Cepuš