Celjski tednik CELJE, 3. junija 1960 Leto X., štev. 22 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE2£ DELOVN'EGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TKKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJM» UREJUJE UREDNLSKI ODBO« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO PLENUM OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV V CELJU SISTEMATIČNO IN HITREJE REŠEVATI PROBLEME BIVŠIH BORCEV. — ŠOLANJE IK PREKVALIFIKACIJA DAJE PERSPEKTIVO, NE PA PRIZNAVALNINA. — POMAGATI BORCEM PRI UVE- LJAVLJANJU NJIHOVIH PRAVIC TER JIH VKLJUČE- VATI V DRUŽBENO POLITIČNO DELO. — PROBLEME PRENESTI NA VSE DRUŽBENE ČINITELJE Na plenumu Okrajnega odbora Zveze borcev v Celju so pred dnevi obravnavali nekatere važne naloge organizacij Zveze borcev v seda- njem obdobju. Predsednik Ivan Ko- vačič-Efenka, ki je plenum vodil, je podal analizo občnih zborov in na- kazal bodoče naloge v zvezi s šo- lanjem otrok padlih borcev in pre- kvalifikacijo bivših borcev ter opo- zoril na nekatere druge pereče pro- bleme kot n. pr. vključevanje v po- klice, vprašanje invalidnin ia pri- znavalnin, zdravstveno in stano- vanjski problematiko bivših borcev, probleme otrok padlih borcev itd. Problematika, ki jo je tokrat ple- num obravnaval, je zelo obširna in bo naloga članstva kakor organiza- cij Zveze borcev, da se bodo lotili še nerešenih vprašanj ter jih sku- šali čimprej zadovoljivo urediti. - Ugotovitev plenuma je bila, da so organizacije Zveze borcev prav v zadnjem času uspešno delale in se utrdile. Uspešno so izpolnile vrsto nalog glede šolanja, prekvalifikacij, reševanja socialnih problemov, pri- znavanja invalidiin in podobno. Vendar gre za vrsto stvari, kate- rih skrb za urejanje je prenesena na vso družbo, torej na občinske ljudske odbore. Doslej pa teh vpra- šanj ne rešujejo povsod zadovoljivo. Že dejstvo, da je v celjskem okraju še 35 borcev brez stanovanj ter da \ma 83 borcev neprimerna stano- Nitija, narekuje ljudskim odborom v n?qa>h možnosti večjo skrb za hi- /rejše reševanje tega vprašanja. Prav tako naj bi občine nudile po- moč borcem povsod tam, kjer je to že uzakonjeno z zakonitimi predpisi. Sem sodi tudi urejanje in vzdrže- vanje grobišč padlih borcev ter pod- pora pri zbiranju topografije NOB, katere akcija bo prav v naslednjih mesecih v teku. Pri tem pa se je pokazalo, da tudi mnogi bivši borci ^.le poznajo svojih pravic in ne uveljavljajo zahtev, ki jim po zakonitih določilih pripadajo. Prav zaradi tega so me- nili, da bi naj v občinah ustanovili neke vrste pravno pomoč, ki bi da- jala borcem nasvete in jim pomaga- la pri uveljavljanju svojih pravic. Na plenumu so sklenili, da bi naj vse osnovne organizacije čimprej sklicale sestanke s tistimi borci, ki so potrebni šolanja, da bi se vklju- čili v razne šole in tako pridobili potrebno kvalifikacijo. Sedaj je čas, da se prijavijo v vrsto strokovnih šol, ki bodo prav v teh dneh zbirale prijave za vpis. Tudi za otroke pad- lih borcev, ki so zaključili osemlet- ko in se ne nameravajo šolati na- prej, je prav sedaj čas, da se prija- vijo v uk za razne poklice. Parti- zanske otroke, ki se slabo učijo in ni izgledov, da bi koMČali osemletko. pa bi naj usmerili v dopolnilno šolo na Dobrni, kjer je možno nuditi šolski mladini pri učenju večjo p'o- moč. Organizacije naj bi poskrbele tu- di, da bi vsi, ki imajo pogoje za in- validnino, čimprej vložili zahtevek; prav tako borci, ki imajo pogoje za priznanje dvojnih let. Priznavalnino pa bi naj omogočili le v skrajnih primerih in tistim, ki nimajo dovolj let za pokoj, ki so za delo nespo- sobni, socialno šibki in nimajo no- benih pogojev za prekvalifikacijo. Pri reševanju teh problemov naj bo težišče, da se borci vključijo v aktiv- no delo ter da se pTekvalificirajo, če je to potrebno. Predsediiik Okrajnega odbora So- cialistične zveze tov. Jože Marolt je na plenumu med drugim dejal, da je še precej nalog v zvez^ z uveljavljanjem pravic bivših bor- cev, ki jih bodo morale organizacije Zveze borcev sistematično in hitreje reševati. To pa ni le skrb organi- zacij ZB, temveč celotne družbe, po- litičnih in družbenih organizacij, ljudskih odborov in delavskih sve- tov. Zato bomo te probleme uspešne- je reševali, če jih bomo prenesli na vse družbene činitelje. Tudi organi delavskega upravljanja v podjetju morajo čutiti prvenstveno odgovor- nost, da te probleme rešujejo. Za- poslitev, šolanje in zdravstveno skrb je potrebno omogočiti borcem v naj- večji meri, da se bodo počutili v svojem poklicu zadovoljni in si ta- ko izboljšali moralno družbeni po- ložaj. Še posebej glede šolanja otrok padlih borcev in borcev sploh naj bi bili vsi ti družbeni činitelji zelo vztrajni in odločni. Prav tako je potrebno vključiti bivše borce čim bolj v aktivno druž- beno politično delo, je na kraju po- udaril tov. Marolt. V tej smeri naj organizacije Zveze borcev še bolj zastavijo svoje napore. Kajti le s ta- kim delom bodo organizacije ZB uspešneje reševale tudi svoje sipe- cifične naloge. -ma- 43 mladincev so sprejeli v Zvezo komunistov v KMETIJSKI ŠOLI V VRBJU JE OD 190 GOJENCEV KAR 140 ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE — BODOČI KMETIJSKI TEHNIKI SO AGILNI NA VSEH PODROČJIH - TESNO SODELOVANJE MLADINE Z UPRAVO ŠOLE — ŠOLSKA SKUPNOST POBUDNIK MNOGIH AKCIJ. Pretekli teden so imeli mladinci kmetijske šole v Vrbju pomembno slovesnost. Vsa šola — profesorji in gojenci — se je zbrala v veliki dvo- rani hmeljarskega doma. Na slav- nostni koiferenci šolske organiza- cije Zveze komunistov so sprejeli v svoje vrste 43 mladink in mladincev. Najprej je mladim komunistom govoril sekretar Občinskega komite- ja ZKS Žalec Polde Rajh, nato pa še predsednik Okrajnega komiteja LMS Franček Knafelc. Govorila sta jim o liku komunista, o nalogah, ki jih sprejemajo in o nalogah, ki v na- slednjem obdobiu komuniste nasploh še čakajo. Zlasti velike so te naloge v kmetijstvu, kjer bodo ti mladi ko- munisti delali. Oba sta jim želela tudi v bodoče veliko uspehov in predvsem, da bi vzdušje elana, ki so ga ustvarili na šoli, ponesli tudi na svoja bodoča delovna mesta. Ta slovesnost in uspeh pa nista prišla sama od sebe. Mladi komu- nisti in vsa mladina v šoli v Vrbjem so ustvarili tako delovio vzdušje, ki ga težko kje srečamo. To velja enako za športno udejstvovanje kot za politično in skrb za šolsko delo. Gotovo je spodbudno dejstvo, da so razen strokovnemu Selu posvetili mladinci veliko skrb političnemu iz- popolnjevanju in obravnavam teore- tičnih zasnov razvoja kmetijs-tva pri nas. Da bi pritegnili k temu študiju čim več in čim bolj ml»de bodoče kmetijske tehnike, je šolski komite organiziral študij tako, da sami go- jenci pripravijo predavanja, da sa- mi obdelajo snov in tudi koref.erate. S tem so dosegli pri študiju nepri- čakovano živahnost, kar je končno ena izmed značilnosti njihovega de- la. Vred 10 je tudi omeniti delovanje šolske skupnosti, kjer pride do iz- raza tesno sodelovanje predavate- ljev in gojencev, saj živijo s šolo eni in drugi. Mnoga tudi materialna vprašanja so tako skupno veliko laže uredili, prostovoljno delo pa je prihranilo marsikateri že predviden izdatek šole. O njihovem delu in življenju bi lahko še mnogo napisali, vendar je značilna že ugotovitev, da je prav zaradi razgibanega življenja agil- nost mladih komunistov med naj- boljšimi v okraju. To priča tudi dej- stvo, da je v šoli skoraj tri tretjine mladih komunistov. In to ni slučaj. -mi ŠE TA MESEC OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE Na seji ipredsedstva Okrajnega odbora Socialistične izveze v Celju so v sredo s predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze obrav- navali priprave na občinske konfe- rence Socialistične zveze, ki bodo v vseh občinah še ta mesec. V vseh občinah bodo te konferen- ce skrbno pripravili .in /nanje pova- bili poleg članov občinskih odborov Socialistične zveze tudi (predstavni- ke ostalih množičnih organizacij in društev, sekretarje organizacij Zve- ze komunistov, člane zadružnih sve- tov, skratka vse aktivne družbeno- politične delavce v občini. Tudi vse- bina konferenc bo bogata, saj pri- pravljajo vrsto referatov, ki bodo osvetlili najvažnejše smernice V. kongresa s poudarkom na prilike v občini. Razen tega bodo obravna- vali perspektivni razvoj občine in iz- vajanje družbenega plana, velik po- udarek ipa bodo dali tudi metodam in oblikam dela v skladu z novim statutom Socialistične zveze. Najvažnejše pa je to, da bodo na občinskih konferencah Socialistične zveze dali najbolj poudarka družbe- nemu upravljanju in komunalnemu sistemu v občini, odnosom v kolek- tivih in med kolektivi ter občino, skratka vsem vedno bolj pestrim družbenim odnosom ,v komuni, ikar je podčrtal tudi V. kongres. Hkrati s tem pa bodo na konferencah go- vorili tudi o perspektivnih gospo- darskih nalogah v občini. Razumljivo je, da bo na konferen- cah tudi dovolj razprav o' metodah in načinu dela krajevnih organiza- cij in še posebej občinske organiza- cije Socialistične zveze, ki bodo mo- rale sčasoma spremeniti tudi orga- nizacijske oblike skladno novemu statutu in jih prilagoditi novi vse- bini dela. .^ I Na konferencah bodo le nakazali osnovne smernice za uspešnejše de- lo, medtem ko bodo organizacijske oblike uvajali postopoma. Pri tem se nikamor ne mudi, saj bodo pred- vsem pobude od spodaj nakazale kakšne organizacijske oblike bodo v posameznih krajih najboljše. Vsaka naglica bi utegnila biti škodljiva. Kajti pri item ne gre za meke for- malne spremembe, temveč za glo- boka vsebinska vprašanja, o katerih mora dati svoje mnenje čim več članstva. \ V poletnem času, ki ni prikladen za množične sestanke, bi ne dosegli zaželenega smotra. Zato bodo na konferencah izdelali le smernice, ka- ko bodo v jesenskem in zimskem času seznanili članstvo z gradivom V. kongresa in hkrati s tem tudi po- stopoma menjavali organizacijske oblike skladno prilikam posameznih krajev. Pobude, kje in kakšne sek- cije bodo ustanovili ter kje pover- jeništva, kje bodo organizacije združili, kje bodo ostale take kot so, bodo morale priti od članstva. Želeti je, da bodo organizacije v mestih prilagodfle svoje delo potre- bam stanovanjskih skupnosti, na po- deželju pa krajevnim odborom ali pa kmetijskim zadrugam. i Težišče vsega dela bo seveda v občinskih organizacijah Socialistič- ne zveze, kar je tudi razumljivo spričo vedno važnejše vloge in raz- voja naših komun. Vendar bo po- trebno že na konferencah pojasniti, da s tem krajevne organizacije ne izgubijo svoje dosedanje vloge in pomena, kot so to ponekod napačno sklepali, temveč se pomen krajevne organizacije s takim delom še bolj okrepi in bo dobila še večjo veljavo prav s tem, ko bodo člani obravna- vali probleme v širšem, občinskem merilu, ne pa kot doslej, ko so se večkrat izgubljali v povsem drobnih problemih. i Tudi sekcij ne bo potrebno usta- navljati za vsako ceno. Kjer bodo ostale manjše organizacije, jih ne bo potrebno ustanavljati. Prav ta- ko ni potrebna sekcija za dejavnost, ki je v nekem kraju že dobro usidra- na. N. pr. sekcije za prosveto ne bo potrebno ustanavljati v kraju, kjer že Svoboda z uspehom deluje. Na ta način bi le hromili namesto utr- jevali ljudsko prosvetno delo. Smernice občinskih konferenc bo- do nakazale jasne naloge in razči- stile pojme, v jeseni pa bodo člani na občnih zborih spregovorili o me- todah dela in organizacijskih obli- kah še dokončno besedo. -ma- Ureditveni načrt za Logarsko dolino Da bi dosegli enotne koncepte pri nadaljnjem komunalnem, gospodar- skem in zlasti turističnem razvoju Zgornje Savinjske doliie, je okrajni ljudski odbor imenoval posebno ko- misijo in ji naložil skrb, da to enot- nost nadaljnega razvoja na področ- ju, ki ima vse pogoje za idealno tu- ristično dejavnost, tudi zagotovi. V ta namen so se pred dnevi sestali člani odbora ter številni drugi gost- je, ki so kakorkoli zainteresirani, da se v tem predelu očuva in okrepi tu- ristična dejavnost in na posvetu sprejeli nekaj pomembnih odločitev. Ker trenutno ne pride v poštev (brž- kone tudi pozneje ne), da bi ta pre- del očuvali la osnovi zakona o- na- ravnih parkih, so se strinjali, da pa je treba enotnost nadaljnjega raz- voja Zgornje Savinjske doline zago- toviti z regionalnim urbanističnim, oziroma ureditvenim načrtom. Ra- zumljivo je, da bo ta načrt pred- vsem upošteval turistični značaj te- ga predela. Ker pa bi bila izdelava takega načrta za celotno področje ob gornjem toku Savinje preveč za- mudna naloga, so na posvetu spre- jeli sklep, da je treba v sklopu te naloge najprej izdelati ureditveni načrt za Logarsko dolino. To nalo- go so zaupali Zavodu za spomeni- ško varstvo, oziroma arhitektu Ko- paču. Hkrati s tem so sprejeli tudi nekatere načelne smeriice o bodo- čih gradnjah vseh vrst v tej dolini, od hotelov, vodovoda, ceste pa tudi žičnice, ki naj bi povezovala skrajni konec Logarske doline z Okrešljem. Medtem, ko se cesta do slapa Rin- ke že gradi, so udeleženci posveta z velikim zadovoljstvom sprejeli odlo- čitev Uprave za gozdarstvo, ki bo zgradila nekaj cest tudi v Matko- vem kotu in tako ustvarila pogoje za poživitev obmejnega prometa s sosednjo Avstrijo. (Na sliki: ude- leženci posveta v Logarskem kotu). VREME V NASLEDNJIH DNEH za čas od 2. do 12. junija Prevladovalo bo sončno vreme s pogostimi nevihtnimi plohami. Dež je pričakovati med 4. in 5. junijem ter okoli 9. junija. LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA ARHITEKTOV SLOVENIJE Skladen razvoj mest POMEMBNA NALOGA V NASLEDNJEM OBDOBJU V soboto in nedeljo je bila v Celju letna skupščina društva arhitektov Slovenije. Skupščine so se razen številnih arhitektov iz vse Slovenije udeležili tudi član Izvršnega sveta LRS MILKO GORŠIC, sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slo- venije FRANC SIMONIC in predsednik Okrajnega ljudskega od- bora Celje RIKO JERMAN. V sobotnem delu skupščine so po formalnem uvodnem delu začeli delovni program skupščine. Najprej je arhitekt FRANC VEHOVAR govoril o celjskih urba- nističnih problemih, za njim pa še arhitekt BRACO MUŠIC o nekaterih aktualnih problemih razvoja slovenskih mest. Oba referata sta vzbudila veliko pozornost in sta že prvi dan sproži- la živahne razprave. Skupščino dru- štva arhitektov, ki je sprejela sklep, da v Sloveniji ustanovijo Zvezo dru- štev arhitektov, je pozdravil tudi član izvršnega sveta LRS Milko Goršič, ki je med drugim dejal: Na- ša družba zastavlja v zadnjih letih velike napore, da bi dvignili živ- ljenjsko raven državljanov. Razum- ljivo je, da ob tem prizadevanju iz- redno veliko gradimo. Zato nosijo v nadaljnjem razvoju tudi arhitekti veliko odgovornost. Pri projektira- nju smo sicer dosegli že lepe uspehe, pred nami pa so še toliko večje na- loge. Prepričan sem, da bo društvo k skupnim prizadevanjem še veliko in v največji meri pripomoglo«. Skupščino društva arhitektov Slo- venije je v imenu mesta Celja po- zdravil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje tov. Franc Rupret, predsednik Okrajnega ljud- skega odbora Riko Jerman pa je v nedeljo priredil za arhitekte sprejem. Društvo arhitektov Slovenije sla- vi letos hkrati tudi deseto obletnico ustanovitve. V tem obdobju je dru- štvo preseglo vsa pričakovanja gle- de dejavnosti in preraslo okvir dru- štva. Dejansko je postalo že v pra- vem smislu družbena organizacija. Značilno zanj je tudi, da preko po- lovica članov društva aktivno so- deluje v raznih organih upravljanja in da so v mnogih primerih prav člani društva nosilci čestih koristnih pobud. Zaradi tega so na skupščini sklenili ustanoviti Zvezo društev ar- hitektov, v posameznih večjih indu- strijskih središčih pa bodo ustano- vili samostojna društva arhitektov. Sodijo, da bodo tako dejavnost še popestrili. Za novega predsednika Zveze so izbrali ing. Miloša Lapaj- neta. -mi V nedeljo, 5. junija ob 15.30 VELIKA TOHBOU na letališču v Levcu CFUSKI TEDNIK — Stev. 22 — 3. junija 1960 Dobri obeti za turistično sezono Pred dnevi je bila razširjena seja upravnega odbora Celjske turistične zveze, na kateri so v osrednji točki dnevnega reda raz- pravljali o pripravah na letošnj o turistično sezono. Priprave na letošnjo turistično se- zono so se začele že lani, ko je Celjska turistična zveza skupaj z Gostiisko zbornico za celjski okraj izdala cenik penzionskih uslug. Tej akciji je sledilo reklamiranje turi- stičnih krajev v časnikih izven na- še republike. Prirejen je bil tudi iz- let šalterskih uslužbencev pri turi- stičnih uradih. In končno, Celjska turistična zveza je poslala v nekate- re tuje države še svojega zastopni- ka, ki je vodil razgovore predvsem za obisk članov tamošnjih bolniških blagajn v Rogaški Slatini. V akciji za najboljšo pripravo na turistično sezono pa niso zaostajali niti ljudski odbori, ki so, vsaj v glavnem, storili vse, kar je bilo v njihovi moči in pristojnosti, da so bile priprave solidno izvršeie in da zdaj gostinski in penzionski obrati pripravljeni čakajo na prve goste. Odmev-" na vso to propagandno akcijo je bil zadovoljiv. Turistična zveza, društva in gostinski obrati ter zdravilišča so dobili številna na- ročila. Po vsem tem so predvideva- nja, da naj bi se letos nočnine do- mačih gostov povečale za deset, nočnine inozemskih turistov pa za približno dvajset do petindvajset odstotkov v primerjavi z lanskim le- tom, povsem realne. Medtem, ko so lani znašale vse nočnine skupaj (z Laškim vred) 476.000, pa naj bi se njihovo število v letošijem letu po- večalo na 525.000. To ustreza tudi razpoložljivim kapacitetam ter hkra- ti sorazmerno kratki sezoni v Zgor- nji Savinjski dolini. Da se nam letos obeta zares ugodna sezona in dober obisk pa ka- žejo še nekateri drugi podatki. Na Ljubnem ob Savinji imajo že zdaj sklenjenih pogodb za 6400 nočnin. Na razpolago imajo še prostih ka- pacitet za okoli 4000 nočnin. Torej, za Ljubno je veliko povpraševanje. Tu pa so v pripravah za sezono ure- li vrtno restavracijo pri Petrinu, ure- dili kopalni bazen m povečali šte- vilo ležišč pri zasebnikih za okoli trideset. Tudi Solčavi se obetajo lepši ča- si. Računajo na okoli pet tisoč noč- nii. V Gornjem gradu kanijo zabe- ležiti deset tisoč nočnin. Izgleda, da se jim bo t6 posrečilo, saj so imeli že konec maja rezerviranih zmoglji- vosti za okoli 75% predvidenih noč- nin. Kakor običajno bb Logarska dolina polna v glavni sezoni, ško- da le, da traja kratek čas. Čeprav je Mozirje staro in pri- ljubljeno turistično mesto, se je ven- darle letos prvič zgodilo, da so že v maju sprejeli prve prijave. Tu pa morajo rešiti še vprašanje prehrane. Turistično društvo se zavzema, da naj bi stalne abonente sprejela go- stilna pri Majerholdu, turistične go- ste pa »Pošta«. Tu so povečali tudi weekend naselje. Dosedanjim trem hišicam so dodali še dve. Tudi v Preboldu so povečali wee- kend naselje od prejšnjih sedem na enajst hišic. Zaenkrat imajo vseh 22 postelj zasedenih v glavni sezo- ni, to je v juliju in avgustu. Zavze- majo pa se, da bi dobili tudi pri- merne gostinske lokale. Zato bi radi gostilno pri Kmetu adaptirali v so- doben lokal. V Lučah bodo menda spravili pod streho tri tisoč nočitev. (Pred krat- kim so uredili park, zdaj pa name- ravajo postaviti še klopi, pa nimajo denarja. V Lučnici bi radi zgradili še pregrado, ki bi naj zmanjšala erozijo, hkrati pa ustvarila jez za kopanje. V Rimskih Toplicah in Laškem so se solidno pripravili na sprejem go- stov. Lepo je zaživelo turistično društvo tudi na Frankolovem, ki bo med drugim uredilo razgledno toč- ko na Lindeku. V Rogaški Slatini imajo že zdaj nad osem sto gostov. Turistično društvo je uredilo Bellvue. Glavna sezona bo zasedena do zadnjega ko- tička. Skoda le, da nekateri niso po- kazali dovolj razumevanja za goste, ki so prišli v predsezoni. Med njimi je bilo tudi nekaj tujcev, ki so odšli razočarani iz našega največjega zdraviliškega kraja. Sezona je pred nami. Gosti bodo začeli prihajati. Sprejeli jih bodo go- stoljubni ljudje, toda naj jih sprej- mejo tudi lepa naselja, čiste vasi, cvetice na oknih in lepi nasadi. Tu- di to spada k turizmu, kot dobra in solidna postrežba. M. B. Prve nila(linske!konferenGe Mesec junij bo potekal v zname- nju konferenc mladinskih organiza- cij na celjskih šolah. Tako so pred dnevi pregledali delo in nakazali smernice za novo razdobje na učite- ljišču in šoli za medicinske sestre, v kratkem pa bodo konference skli- cali še na gimnaziji in ekonomski srednji šoli. Največji problem na šoli za me- dicinske sestre je še vedno strokov- ni kader. Gojenke so poudarile, da bi njihovi predavatelji — kljub temu da so zaposleni le honorano — mo- rali v ure vnesti več družbene in politične vzgoje, ker bo le široko razgledan družbeni delavec lahko dober socialistični zdravstveni dela- vec. Pereče je pri njih tudi vpraša- nje prostorov, predvsem letos, ko bodo v šolo prišle nove gojenke. Ze zdaj so v programu dela za nasled- nje šolsko leto na prvo mesto po- stavile delo s temi mladinkami, ki bodo poleg tega, da bodo prišle v novo okolje, še dosti mlajše od ostalih. Letos je šola za medicinske sestre zasedla v mladinskem tekmovanju prvo mesto in vsakdo, ki ve, v kakšnih pogojih delajo, jim prvega mesta ne zavida. Vse mladinske ure, delo v marksističnih krožkih, v lite- rarnodramski, planinski skupini in še celi vrsti drugih oblik, je po^te- kalo v njihovem tako skromio od- merjenem prostem času. Tesno so sodelovale tudi z osnovnimi šolami, kjer so vodile tečaje Rdečega križa in to, da so sodelovale s 360 otroci nam dovolj jasno prikaže njihovo delo na tem področju. Njihova konferenca je bila skrom- na, toda bila je prisrčna in tega mnogokje manjka. Predsednik ob- činskega komiteja LMS pa je mla- dinkam ob tej priliki izročil tudi zbirko knjig kot nagrado za njiho- vo prvo mesto v mladinskem tek- movanju. V zadnjem tednu po domovini Petek, 27. maja NAD 60.000 LJUDI IZ SUBOTICE in okoliških krajev je navdušeno sprejelo predsednika Tita, njegovo soprogo in druge goste, ki so prišli na nekajdnevni obisk. Sobota, 28. maja MED OBISKOM V SUBOTICI je pred- sednik Tito obiskal tri velike tovarne >29. november«, »Sever« in »Partizan«. Nedelja, 29. maja PREDSEDNIK TITO je obiskal kme- tijsko posestvo na Paliču, kjer je imel govor, v katerem je med drugim dejal, da moramo v boju za ohranitev miru sodelovati z vsemi miroljubnimi silami sveta. v SPOMIN na prvi junij 1924. leta, ko je v Trbovljah Orjuna doživela udarec, je bil velik praznik, katerega se je med številni gosti udeležiila tudi članica Iz- vršnega odbora SZDL Jugoslavije Lidija Scntjurc. Ponedeljek, 50. maja OB ZAKLJUČKU mednarodnega les- nega sejma v Ljubljani so ugotovili, da je dosegel izreden uspeh in da je bila to doslej največja prireditev te vrste v državi. Ogledalo si ga je blizu 83.000 ljudi, razstavljale! pa so sklenili pogodb za 4,6 milijarde dinarjev. Torek, 3t. maja. NA SEJI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVE- TA so sprejeli več pomembnih sklepov. Tako osnurtek zakona o službi za zapo- slevanje delavcev, nadalje uredbo o za- časni carinski tarifi za uvoz določenih proizvodov, odlok o posojilih hišnim sve- tom za popravila stanovanjskih hiš itd. Sprejeli pa so še sklep o ustanovitvi inštituta za kriminološke, in kriminali- stične raziskave. Sreda, I. junija V BEOGRADU so odprli drugi med- narodni obrtni sejem. Na njem razstav- lja 1.047 obrtnih in industrijskih proiz- vajalcev, med njimi tudi 195 inozemskih podjetij. Gojitev in pester stalež koristne divjadi z OBČNEGA ZBORA LOVSKE ZVEZE CELJE Značilnost lanskoletnega dela lov- skih družin, oziroma Lovske zveze Celje se kaže v uspešnem gospodar- jenju, v utrjevanju lovskega gospo- darstva. Ugotovitev, da so imele lovske družine lani nad šest milijo- nov diiarjev dohodkov iz lovišč po- ve, da so bolje kot kdajkoli prej vnovčevale plen, da so skrbele za razvoj inozemskega lovskega turiz- ma itd. Hvaležna pa je še ena ugo- tovitev — lovske družine so se moč- no približale zahtevi: kar lovišče da, to mu tudi vrnimo. Medtem, ko so znašali dohodki družin v povprečju na en hektar lovišča 31,5 dinarjev, so vložile nazaj po 30,5 dinarjev na hektar. Poglavje zase so investicije v gradnji koč, voljer, strelišč in po- dobno. Za ta dela so družine v glav- nem trošile denar, ki so ga dobile na račun prireditev, nadalje so zbi- rale material in organizirale prosto- voljne delovne akcije. S takim siste- mom dela so tudi očuvali redna sredstva za upravljanje lovišč, za čuvajsko službo, za nasajevanje divjadi itd. Tako so lani opravili 20.683 prostovoljnih ur v vrednosti nad en milijon dinarjev. Mimo tega so člani darovali še gradbeni mate- rial v vrednosti pol drugega milijo- na dinarjev. Problem je šibka in nezadostno razvita čuvajska služba. Res je si- cer, da si je vse družine še ne mo- rejo privoščiti, toda kljub temu že skupni pozitivni saldo blagajn lov- skih družin kaže, da bi lahko na tem področju več naredili. Osnovni nalogi — gojitvi koristili divjadi — so lovske organizacijepJ^H svetile zadosti skrbi. Zlasti lep ](.H rak naprej je bil napravljen pri zanih, saj so družine lani izpustjuB v razna.lovišča nad 1500 fazanoJB Mnoge družine pa so se lotile |fl urejevanja primernih remiz in ščav, v katerih bo našel fazan in zavetje. S tem delom bo trebj^H nadaljevati. l^H Komisija za gojitev ocenjuje, znaša stalež gamsov na področij celjskega okraja 400 glav, srnjafl 3600 itd. Znatno se je izboljšal tuS stalež zajcev, saj je samo lanski strel prvič prekoračil število štiri wM soč. Pri poljskih jerebicah se staiul ni bistveno popravilo. Važna postavka v lovskem gosj^f darstvu je škoda po divjadi, ki jH morajo lovci poravnati. Škoda p9 zaščiteni divjadi ni tako boleča, hu)!l ša pa je tista, ki jo povzročajo divjal svinje, saj se je od 400.000 dinarje«! v letu 1957/58 povečala v letošnjemB razdobju na 1,5 milijona dinarjev! Ta porast je seveda v tesni zvezjl s stalnim naraščanjem števila dir-l jih svinj, pa tudi zaradi slabšij uspehov pri lovljeiju te škodljivj divjačine. Sobotni občni zbor Lovske zvez« Celje pa je ugotovil še nekaj — di- sciplina in lovska morala sta na najboljši poti. Spričo tega je tudi čedalje manj disciplinskih prestop, kov. Od 50 družin jih je bilo le 13 takih, kjer so morali njihovim čla- nom izrekati kazni v obliki opomi- nov, ukorov, prepovedi streljanja ali z izključitvijo. Kakor v preteklem, tako bo tudi v letošnjem obdobju v veljavi tek- movanje med lovskimi družinami. Tekmovanje obsega število članov uničevanje škodljivcev, strokovno usposabljanje, kinologijo, čuvajsko službo, gojitev in administrativne posle. Na osnovi teh kriterijev so se lovske družine v minulem razdobju razvrstile na vrhu lestvice takole: Kajuh — Škofja vas. Grmada — Celje, Rogatec, Konjice, Ljubno, Ža- lec, Vojnik, Gornji grad, Šentjui Mozirje, Jurklošter itd. Po živahni razpravi in sprejem« predračuna za tekoče leto so na obč- nem zboru izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Za predsednika Lovske zveze Celje pa so vnovič iz- volili tov. Janka Ančika . -mb Koristna pobuda v počastitev dneva mladosti je okrajni strelski odbor sestavil v so- delovanju komande celjske garnizije JLA in okrajnega odbora SZDL po- sebno ekipo, ki je s kino aparaturo obiskala nekatere osnovne šole. Ta- ko so imeli učenci miogih šol pri- ložnost, da so si v teh dneh ogle- dali filme o življenju maršala Tita, o dnevu mladosti, o borbi naših na- rodov za svobodo, o razvoju tehnike in podobno. Doslej je ta ekipa obi- skala šole v Ponikvi pri Žalcu, Šem- petru v Savinjski dolini, Dramljah, Spitaliču, Zičah in Libojih. Tako je ekipa s pomočjo aparatov komande celjske garnizije JLA posredovala samo v teh krajih več kot tisoč mla- dim gledalcem in ostalim dokumen- tarne filme. Ta akcija je naletela na ugoden odmev pri vseh, ki so imeli prilož- nost videti zanimive filme. To ka- žejo tudi zahvalna pisma, ki jih je strelski odbor sprejel iz mnogih krajev. Akcijo bo okrajni strelski odbor ob pomoči in sodelovanju komande celjske garnizije JLA ter SZDL nadaljeval. Zlasti pa bo ekipa obi- skala tiste kraje, kjer nimajo kino podjetij ipd. Na osnovi 60. čl. Pravil razpisuje upravni odbor STANOVANJSKE ZADRUGE »UDOBNOST« ZALEG delovno mesto uprovnika Pogoj: 1. gradbeni tehnik s 5-letno prakso v gradbenem podjetju in z izpitom; ali 2. gradbeni delovodja z 10-letno prakso na vodil- nem delovnem mestu v gradbenem podjetju. Zaželeno j^, da se zglasijo interesenti, ki bi želeli nastopiti t« delovno mesto do konca leta 1960 kot honorarni uslužbenec ali stalen, v letu 1961 pa samo kot reden uslužbenec. Plača po do- govoru. — Prošnje pošljite do 15. junija 1960 na naslov: Stano- vanjska zadruga »Udobnost« Žalec. Prijeten nedeljski oddih Sončno vreme je v nedeljo privabilo na odprto termalno kopališče v Rimskih Toplicah nad 850 kopalcev iz bližnjih in daljnih krajev. Naj- več jih je bilo iz Celja in zasavskih revirjev, mnogi pa so pohiteli v Rimske Toplice tudi iz Zagreba. Zaključek mladinske politične šole Pred dnevi so v Celju zaključili mladinsko večerno politično šolo. Sola je bila nadaljevalna, vanjo pa so se vpisali slušatelji, ki so opra- vili jesensko mladinsko politično šolo in so se želeli še izpopolnjevati. Takšna oblika izobraževanja je v Celju, kjer so doslej imeli le poli- tične šole prve stopnje, vzbudila v začetku precej nezaupanja. Ob za- ključku, ki so se ga udeležili mla- dinski funkcionarji občine in okraja, pa so ugotovili, da je šola dosegla svoj namen. Občinski komite LMS je šolo organiziral la željo štiride- setih mladih slušateljev jesenske po- litične šole prve stopnje, ki je prav tako dobro uspela. Takrat je šolo zaključilo 80 mladincev in mladink celjskih mladinskih aktivov. Program in sistem nadaljevalne šole sta bila izpopolnjena in sta zahtevala od slušateljev več samo- stojnega študija. Toda prav tu se je pokazalo, da v bodoče ne bodo smeli organizirati šole s tako zah- tevnim sistemom, če ne bo na raz- polago potrebne literature. Toda kljub temu, da so šolo organizirali v nekoliko neprimernem času, S3J prav meseca maja zaključujejo oce- ne v šolah, je bil uspeh popoln, iz- kušnje pa bodo pomagale jeseni, ko bodo nadaljevali politično ideološko izobraževanje v večernih šolah. Kot šolo prve stopnje, tako je tudi na- daljevalno vodil tovariš Jožko Pla- hutnik, ki so mu ob zaključku iz- rekli vse priznanje. -ij Soboslikar naj nam olepša življenje Na vajenski šoli Borisa Kidriča bodo 5. junija odprli razstavo, ki so jo pripravili vajenci soboslikarske stroke na tej šoli. Razstava obsega risbe vajencev, ki dokazujejo, da se v mladih soboslikarjih razvija čut za lepoto, napredek, estetski okus itd. Razstava ne bo zanimiva le za gradbene delavce, temveč predvsem za tiste mlade ljudi, ki se usmerja- jo v poklic in imajo smisel za sobo- slikarsko stroko. De'o soboslikarjev je tembolj pomembno, ker je živeti v domu, ki je lepo urejen, nedvom- 10 zelo prijetno. To pa je tudi za- sluga soboslikarjev. Razstava bo odprta od 5. do 9. junija vsak dan od 8. do 18. ure. POGLED PO SVETU Dogodki po Parizu se razvijajo tako, da papirji na zahodnih bor- zah rastejo, posebno v indusriji, ki je direktno povezana s potre- bami za vojsko. S tem seveda ni rečeno, da so porušeni vsi mosto- vi. Štirinajst dni po Parizu so se spet začela pogajanja o opustitvi atomskih poskusov. Rus Carapkin je zahteval jamstva zaradi ame- riških podzemeljskih poskusov. V Varnostnem svetu SZ s svojo ob- tožbo ni dosegla uspeha, samo Poljska je glasovala zanjo, Cejlon in Tunizija sta se vzdržala, Fran- cija, Vel. Britanija, Italija, Ar- gentina in Equador pa so se obe- nem z ZDA izrekle zoper SZ. Pri- šlo je do ponovnih vzajemnih ob- toževanj — ZDA očitajo SZ, da pripravlja nenaden napad, SZ pa Ameriki, da vodi militaristično politiko, — tega smo že navajeni, prišlo pa je tudi do resolucije šti- rih držav, ki pozivajo vse države, naj si prizadevajo za obnovo po- gajanj med obema blokoma. V tem smislu so potekli tudi raz- govori naših predstavnikov z beljgijskim zunanjim ministrom, ki se je pet dni mudil pri nas. So seveda na delu sile, ki ne morejo skrivati zadovoljstva nad neuspehom v Parizu. To se je po- kazalo spet prav jasno v nemškem parlamentu, kjer je zmago slavil Adenauer, po Stevensonovi besedi dejanski zunanji minister ZDA po vojni. Nemški listi so takoj po Parizu začeli kovati železo, češ, kaj takega se nobenemu ameri- škemu predsedniku ne sme več zgoditi, če hoče Amerika še voditi »svobodni« svet. Z zadovoljstvom so ugotovili neodločen rezultat tekme v daljnometnem orožju, češ sovjetska vesoljska ladja ni dosegla zaželenega uspeha, isto- časno pa so Amerikanci izstrelili raketo 14000 km daleč, s čimer da so dosegii Ruse. 8. maja so v Nem- čiji zastarali vojni zločini. Menda v proslavo tega veselega dogodka so zapisali na račun Roosevelta, ki ga je pohvalil Hruščev v Pari- zu, da je prav on kriv vsega, za- radi česar je moralo priti do »sra- motnega« sestanka V Parizu. Ta- ko pisanje jasno kaže vsemu sve- tu, za kaj gre, in je vsemu svetu svarilo. V ZDA ga ne razumejo tako kot v Evropi. Zato je moral Macmillan požreti očitke, da je on idejni avtor paktiranja s SZ. Sve- tovna reakcija si torej mane ro- ke. Zapisala je celo razredno boj- no parolo Winstona Churchilla, češ privatni podjetnik ni krvolo- čen tiger ali molzna krava, glejte v njem krepkega konja, ki marno vleče svoj voz. Za te stvari^ gre, za »svete svoboščine« buržoaz- nega sveta. Podoba je, da sta s tem v zvezi dva velika dogodka na obeh kon- cih Azije. Vojaški prevrat v Tur- čiji bo skušal zavarovati politični razvoj v Turčiji v smislu CENTO pakta. Liberalna stranka z Men- deresom in Zorlujem je namreč s svojo diktaturo močno razburkala ljudi. Utegnilo bi se izciniti tudi kaj drugega, ne samo nastop re- publikancev. General Džemal Gursel je takoj sporočil vdanost atlantskemu paktu, sicer pa ko- mentarjev še ni. Fraza, da hoče vojaška vlada odpraviti strankar- ske razprtije, dovolj pove. Na Ja- ponskem pa je prišlo do velikan- skih izbruhov ljudske nejevolje, ker je liberalna vlada parafirala pakt z ZDA, socialistične poslance pa s policaji izgnala iz skupšči- ne. Ce pomislimo, da sta Turčija in Japonska posuti z ameriškimi vojaškimi oporišči, so taki zapleti in razpleti očividen dokaz, da do- larji ne rešujejo vseh vprašanj in jih ne bodo mogli rešiti. Tudi le- tala na atomski pogon, za katera je Eisenhower odobril 73 milijo- nov dolarjev že po Parizu, tega ne bodo rešila. George Kennan ima prav, ko pravi, da socializem ne napada kapitalizma z orožjem. Pač pa je res, da Pentagon s svo- jimi oporišči okoli SZ računa s fizičnim uničenjem socialističnih sil v svetu. Ali ne spominja to na cilje osi, slovite osi? Kakor v spomin na fašistično os, ki so jo zavezniki zlomili pred 15 leti, je izraelski predsednik Ben Gurion razglasil vsemu sve- tu, da je bil aretiran Eichmann, gestapovski funkcionar, ki je od- govoren za smrt 6 milijonov Zi- dov. Izraelci in Poljaki imajo do- kumente, ki bodo svetu še enkrat razkrili strahote fašističnih zloči- nov. Sodni proces bo v Izraelu. Avto za 100 dinarjev! To ni potegavščina, ampak živa resnica. Dobili pa ga boste lahko na veliki tom- boli v nedeljo, 5. junija na letališču v Levcn, ki jo prireja počitniška skup- nost pri občinskem sindikalnem svetu v Celju. Razen dveh avtomobilov bo še približno petdeset najvišjih dobitkov- tombol in to motorjev, spalnic, mopedov, radijskih sprejemnikov, dvokoles itd. Vrednost vseh dobitkov skupaj pa znaša sedem milijonov dve sto tisoč dinarjev! 2e po tem sodi nedeljska tombola med največje pri nas sploh. Priprave nanjo niso bile majhne; za- htevale so veliko naporov in veliko pri- zadevnih ljudi. Na letališču v Levcu, kjer se bo v nedeljo zbralo prav gotovo več tisoč in celo več deset tisoč ljudi, bodo nedaleč od hangarja postavljene kar tri table, na katerih bodo razobe- šene izklicane številke. Tombola bo iz- vršena po starem načflnn, to je, da bodo dobitniki že kar tam prejeli nagrade. Le-le pa so namenjene za pet izklicanih številk v eni vrsti, nadalje za dve vrsti in končno za tombolo. Na tem prostor« bo postavljenih tudi več paviljonov, ▼ katerih boelo organizacij Socialistične zveze v naši dbčini se je v obdobju pred kongresom zelo pojačalo. In sicer na vseh področjih. Občinski odbor Socialistične zveze je v tem obdobju usmeril svojo dejavnost predvsem na utrjevanje krajevnih organizacij. V tem obdobju se je povečalo število članov za 23 od- stotkov, tako da je sedaj vključeno v SZDL preko 65 odstotkov voliv- cev. Brez dvoma je to lep uspeh, vendar so še večje možnosti. Kra- jevne organizacije so tudi siklenile, da bodo letos Vključile v članstvo Socialistične zveze najmanj 80 od- stotkov vseh volivcev. Posamezne krajevne organizacije pa imajo že sedaj včlanjenih preko 90 odstotkov vseh volivcev — tako na primer Secjraž in še nekatere. Zelo živahno pa je postalo delo krajevnih organizacij neposredno po V. kongresu. Krajevna organizacija Rečica je napovedala tekmovanje vsem ostalim organizacijam v ob- čini. To tekmovanje bo med drugim zajelo tudi priz.adevanje za vklju- čevanje novih članov v Socialistično zvezo, prostovoljno delo pri lokalnih akcijah, organizacijo tečajev in pre- davanj, ureditev društvenih prosto- rov in podobno. V tem in v naslednjih mesecih, bodo po vsej občini krajevne orga- nizacije pripravile sestanke, kjer bo- do člani oibčinskega odbora poro- čali o delu V. kongresa SZDL. V tem času bo tudi občinska konferen- ca, na kateri bomo oibravnavali kon- gresni material in po razpravi spre- jeli lokalnim razmeram ustrezne sklepe. -mi PRAZNOVANJE DNEVA BORCEV V SLOV. KONJICAH Občinski odhor SZDL v Sloven- skih Konjicah je že razpravljal o pripravah na praznovanja dneva borca, ki bo 4. julija. Razpravlja- li so tudi o izvajanju sklepov V. kongresa SZDL. Zaupanje za požrtvovalno delo Pred dnevi se je prvič sestal novi ielavski svet Tovarne emajlirane po- sode v Celju. Za predsednika delav- skega sveta so izvolili Staneta Do- brška, delavca iz surovinskega od- delka. Razen tega so razpravljali še o nekaterih tekočih problemih in na- logah, ki jih je sprejel še stari de- lavski svet. Sklenili so, da bo nujno letos posvetiti največjo skrb izvaja- ■ju rekonstrukcije tovarne in pri tem nenehno paziti, da vsled obnove tovarne ne bi bilo zastojev v proiz- todaji. Istočasno so se tudi odločili, da bodo delavci v poletnih mesecih dobivali čaj. VAJENCI PRIPRAVUAJO RAZSTAVO IN DRUŽABNO PRIREDITEV V Žalcu pripravljajo vajenci razstavo. Enajstega junija bodo pripravili družabno prireditev s programom. Takrat bo najboljše vajence žalske občine sprejel tudi predsednik občinskega ljudskega odbora. KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM UUDSJ<;EM ODBORU CELJE razpisuje naslednje delovno mesto: referento za doho naknadno obveščeni. Kaj je z našo Ido? Bliža se konec šolskega pouka. V šoli je redovalna konferenca. Učitelji rešetkajo ocene. Najbolj glasni so raz- redniki. Tu zagovarjajo, tam naspro- tujejo. Ta dijak se je poslabšal, oni je popravil ocene kar pri treh predmetih. Na vrsti je dijakinj^i Ida. Učenka 8. a razreda. Odličnjakinja od prvega raz- reda dalje. Petice so njene zveste spremljevalke. Zdaj v drugem polletju pa se je nenadoma spremenila. Petice so se umaknile trojkam in celo dvojke so se prikradle v redovalnico. Treba je o tem obvestiti roditelje. Kaj se godi z Ido? Nekaj se mora goditi! Je posredi puberteta? Morda je res nekaj kriva, vsega pa ne. Mogoče petošolska ljube- zen? Ne, o tem ne daje Ida nobenih znakov. Roditelja, oče in mati, pritečeta v šolo. Presenečena planeta v razrednika. Kaj je z našo Ido? Hm, tudi razrednik razvozljava isto vprašanje. Gordijski vozel, ki ga je treba rešiti. Enačbo z eno ali z dvema neznankama. Najti je treba ključ in od- preti otrokovo duševnost. Učitelj pokliče Ido. Punčka in pol! Vitka, ko hojka na skali in očtke žarijo kakor dva dragocena smaragda. Nič pla- hosti, nobene bojazni ne kažejo. Ida. kaj je s teboj? Tako je vprašanje roditeljev, tako vprašuje razrednik. Trije odrasli, en nebogljen otrok. Trije preiskovalni sod- niki, trije pari strogih oči. Ida. kaj je s teboj, kakšen je tvoj uspeh? Razrednik odpre redovalnice in bere: slovenski jezik — dobro, nemščina — zadostno, matematika — dobro. Tako se ponavlja vse do zadnjega predmeta. Le predmet telesne vzgoje jo nekam re- šuje: odlično. Ena sama petica in še ta pri telovadbi. Oče in mati pa telovadbe nimata kot resen predmet. Ida pa tako rada skače, se zvija, pleše. Tam se spro- sti, nabere si moči za drugo delo. Ida, kje so tvoje petice, govori! Dekletce suče oči, kakor da tudi sebi zastavlja isto vprašanje: kje so petice? V materinih očeh so solze. Očetov ob- raz je resen, strog. Razrednik si gladi plešo. Ida, kaj se je zgodilo? Zdaj so tudi v Idine oči privrele solze. Bile so tople in hitro so polzele po glad- kih ličkih. Jaz. jaz res ne vem, da bi se kaj zgodilo ... je Ijda tiho ihtela. Otrok nesrečni! je skoraj kriknila mati. Tako nama vračaš za skrb? jo je oče nasršeno pogledal. Razrednik se popraska za ušesom. Na- pravil je čudno kretnjo, kakor da se je nečesa spomnil. Dobro, pa začnimo na drugem koncu. Danes bo sestanek razredne skupnosti. Sam bom prisostvoval. Tam se bomo po- govorili. Učenci, sodijaki bodo že nekaj povedali. Obrnil se je roditeljema. Malo potrpljenja. Morda sem tukaj tudi jaz nekaj kriv. Še danes vas bom obvestil. Mati je proseče pogledala Ido. Otrok moj. prosim te, samo sramote ne. Prosim te! Oče pa je skomignil z rameni. Ida, kakor si boš postlala, tako boš spala! Ampak, joz nisem ... se je hotela Ida opravičiti, pa jo je stisnilo v grlu in zbežala je v razred. Tako se je končalo na hodniku. Po peti uri je bil v 8. a razredu se- stanek razredne skupnosti. Navzoč je bil tudi razrednik, ki je iznesel Idin primer. Najprej stroga tišina. Trideset parov oči je bila uprtih v Špolarjevo Ido. Ida se je dvignila, a beseda ni in ni hotela z jezika. Molk je prekinil di- jak Peter. Kaj pa če je Ida preobremenjena z izvenšolskim delom? No, kaj pravite še drugi? je razred- nik pogledal po razredu. Naj Ida kar sama pove, je rekla sodi- jakinja Sonja. Tudi Sirkov Ivan jo je vzpodbujal. Ida, no, pa povej! Ida se je zravnala, pogledala najprej součence, nato še razrednika. Začela je z mehkim, nekam nemirnim glasom. Mislim, da sem res preveč obreme- njena. Pa kaj hočem. Ce vidim, da je delo nujno, da je šoli koristno, pa de- lam. Tako sem tajnica naše šolske za- druge. Sem predsednica PRKS. Blagaj- ničarka našega aktiva LMS. Pri TD Par- tizan vodim vrsto čebelic. Vodim dra- matski in recitatorski krožek. Na šoli odgovarjam za mladinski tisk. Kadar so šolske kino predstave, pobiram denar. Igram šah in streljam z zračno puško. Sem tajnica naše razredne skupnosti . . . Sem . . . Hotela je nadaljevati, pa jo je raz- rednik prekinil. Ida. saj si vendar jekleni robot! Vzro- ki tvojega neuspeha pri posameznih predmetih so znani. Kaj si zares sama v razredu? Mar vas ni v 8. a kar tri- deset! Kje ste ostali? Govorite! je za- hteval razrednik in glas se mu je tre- sel, zakaj tudi on, razrednik, nosi kriv- do. Premalo se briga za svoje učence. Ida je bila zmerom najbolj sposobna! je povedal Jože. Z njo se lahko vsakdo pomeni! je pri- stavila Nada. In če hočemo pri tekmovanju kaj do- seči, moramo imeti v odborih sposobne dijake! se je postavil Peter. Razrednik se je odkaSljal. Obrisal si je potno čelo, pogledal Ido, pogledal dijake po razredu in začel z nekam preglobokim glasom. Dijaki. Vaš razrednik sem. To veste. Ni mi vseeno, kaj in kako se dela v 8. a razredu. Priznam, tudi sam nosim krivdo. Premalo sem se zanimal za vaše izven šolsko življenje. Zdaj pa rečem: dajmo drugače! In pomagati mora ves razred! Ido morate razbremeniti! Dijaki so postali živahnejši. Razrednik ni slab č,lovek. To dijaki dobro vedo. Z Ido imata iste težave. Tudi razrednik je izven šole preveč zaposlen. Povsod je, le v šoli ga ni; dijaki pa ga čestokrat tako krvavo potrebujejo. Kakor je v šoli dober, prizadeven, prijazen, tako ga izven šole dijaki skoraj ne poznajo. Zdaj je v knjižnici, pa leti na sestanek, vadi igro. tam ima predavanje. Da, tudi razrednik je preobremenjen. Mi pa pravimo, je povedal Jože, da ste tudi vi preobloženi z izvenšolskim delom. Po ponku vas nikoli ne vidimo! Mi bi tudi igrali, pa nimamo režiserja! Pridite na naše sestanke! Razrednik je pogledal Ido in se ji rahlo nasmehnil. In kaj praviš ti, Ida? Hudo mi je, ker starši izvenšolskega dela sploh ne priznajo . . . Pogovoril se bom z očetom in materjo, je rekel učitelj. Zal je to malo pozno . . . Toda. kaj hočemo. Tako je življenje. Dijaki, vi si pa le porazdelite funkcije. Bomo, tovariš učitelj! Ida je pogledala po razredu in v mod- rih očeh so zalesketale solze zadoščenja. Drago Robida CELJSKI TEDNIK - Stev. 22 - 3. junija 1960 Kofeftfe sem med toMm ... Hedviko Horvat sem našel pri:a rasaiajaKom. roprosil sem jo, aa mt ga razKaze. Ker pa so roze posebno oku- Ije za razgovor, je njena za- arega nitro minila. nedvika je stara šestnajst let. uoma je iz družine kme- tijsK,k:ga ueiavca iz oKOiice ivanjKOVcev v Prlekiji. ud štirih, otrok se trije ze šolajo in Hedvika predstavlja za družino precejšnje breme, saj ji mora oče mesečno odšteti, 3600 dinarjev za šolnino (25u0 dinarjev pa zasluži v obliki nagrade, za vajence sama). Hedviko vrtnarski poklic ze- lo veseli, zlasti pa cvetličar- stvo. »Najraje sem med rožami. Rada bi tudi po končani šoli ostala med njimi.« Ko sem jo vprašal, kako ji gre učenje, se je zadrega vr- nila na njen obraz: »Niste izbrali najboljše. Sem med srednjimi. Težave mi delajo splošni predmeti, zlasti ra- čunstvo.« Pozneje mi je upravnik po- vedal, da je Hedvika zelo marljiva in predvsem dobre- ga vedenja in da tudi vzgo- jitelji opažajo njeno veselje do rož. Bodoči vrtnarici, sedaj ho- di šele v prvi letnik, je v Ce- lju zelo všeč. Povedala mi je, da bi rada ostala v Celju, če bo mogoče. No, kdo more biti prerok? Ko bo končala dveletno šolo, bo v Celju mogoče tudi že srednja šola. Do takrat se tu- di matematika lahko spopri- jazni z njo in mogoče bi v Celju dobila tudi štipendijo, da bi toliko ne obremenjeva- la očetovega žepa. Traktoristi so zborovali J02E ŠTRUC - NOVI PREDSEDNIK DRUŠTVA V nedeljo je bil v Celju letni občni zbor Društva traktoristov in kmetijskih strojnikov, ki se ga je udeležilo nad 130 članov. Namesto bolnega predsednika tov. Jeraja je poročilo o delu društva podal tov. Jože Štruc. Navedel je vrsto uspe- hov društva v preteklem letu in na- kazal glavne naloge za delo v pri- hodnje. Vzporedno z rastjo kme- tijskega strojništva je rastlo tudi društvo. V preteklem letu se je dru- štvo povečalo od 204 na 286 članov. Poglavitno skrb je društvo posve- čalo vzgoji članstva. Tako so orga- nizirali tri štirinajst dnevne nadalje- valne tečaje, šest začetniških za mlade traktoriste, poleg tega pa ce- lo vrsto tekmovanj in demonstracij z novimi strojnimi priključki in trak- torji. Pred okrajnim tekmovanjem traktoristov so po okraju organizi- rali 8 sektorskih tekmovanj. Naj- boljši z okrajnega tekmovanja so po kratkem pripravljalnem tečaju odšli na republiško tekmovanje v Koper, odkoder so prinesli vsa prva mesta. Tako so osvojili mesta prva- kov-posameznikov med starejšimi in mladinskimi tekmovalci in ekipni prvenstvi starejših traktoristov in mladincev. Ekipa pa, ki se je udele- žila zveznega tekmovanja v Zrenja- ninu, je osvojila drugo, šesto in de- seto mesto na tem tekmovanju. V razpravi so največ govorili o še vse premajhni skrbi za vzdrže- vanje kmetijskega strojnega parka. Zelo veliko so razpravljali o nagra- jevanju po učinku. Traktoristi so ugotavljali, da so njihovi prejemki v primerjavi s šoferji v ostalih go- spodarskih organizacijah skromni, da pa so njihovi delovni pogoji spri- čo prirode dela in vremenskih prilik mnogo težji. Zato so na zbori^ skle- nili, da bodo napeli vse sile, da se za traktoriste in kmetijske strojni- ke čimprej uvede vzpodbudno na- grajevanje po učinku. Nadalje so razpravljali o vzdrževanju traktor- jev za cestni promet, o vzrokih ne- sreč, strokovnem izobraževanju, o primerih nerazumevanja do proble- mov traktoristov in strojnikov s strani posameznih vodstev KZ ii kmetijskih posestev in naposled o potrebi, da pododbori poživijo delo na svojih področjih. c. k. Nenavaden obisk na Dvoru Toplo je pomežikovalo sonce iz- za oblakov, ki so venomer dirjali preko nebesa. Vasica Dvor nad Šmarjem pri Jelšah je bila kot umita v zgodnjih dopoldanskih urah sredi polj ob potočku in cve- točimi jablanami na rebreh. Po ozki stezici so prihajali možje v gosjem redu, kakor strelci. Toda ni jim bilo videti, da bi bili vo- jaki. Pušk niso imeli, pa tudi je- Klenih čelad ne. Marsikateri je imel palico, na katero se je opi- ral. Pod pazduhami so nosili ak- tovke in še tri ženske so bile zra- ven. Dvorjani so se čudili čudni procesiji, čeprav so jih že priča- kovali, ker so že prejšnji dan do- bili obvestila. Razvejali so se po poteh in se porazgubili po hišah. Večinoma starejši, že upokojeni, toda še čvrsti. Najstarejši osem- desetletnik Pogeljšek je hitel na- ravnost poskočno. Skoraj teden dni so bili šolarji, zdaj so se odpravili na poizkusno delo popisovalcev kmetijskih go- spodarstev. In dvorska gospodar- stva so bila tista, ki so jim nudila prvo prakso. Skoraj vsak popisovalec je mo- ral pričeti nekako takole: »No, oče, ste pridni? Vidim, res, lepo ste gospodarili, saj ste tamle ob- novili, da, da ... Kako pa kaj ži- vite? No, seveda, veste, vedno imamo nekaj novega, vsako leto. Elektriko ste si napeljali. Hm, le- pa in prepotrebna reč! Radio imate, kdaj ste si ga kupili? Ej, vidite, oče, da pojde. Za napredek po svetu pa se zanima še OZN, zato popisujem, oče, da bodo vi- deli, kako napreduje kmetijstvo in življenje sploh po državah. Ne pa zaradi davkov, kje neki?« Slo pa je, čeprav ponekod po- časi. Nekateri so pa že imeli vse pripravljeno. Tam je popisovalec brž opravil. Tone pa je imel smo- lo. Nista se mogla zediniti zaradi posevkov. Po posevkih je bilo to- liko površine, po obdelani zemlji pa več. Sele po dolgem pogovoru sta ugotovila, da je oče pozabil na krompir pod hosto. Tik pred dvanajsto so se spet vsi zbrali v učilnici, ki je bila pri gostišču. Ta je godrnjal, oni se je smehljal, tretji si je brisal ozno- jeno čelo. Slo je: nalogo so opra- vili. Nekateri so bili na Dvoru celo pogoščeni. Prva vas je bila popi- sana in nezaupanje odpravljeno. Inštruktorka Novakova iz Celja je bila razigrana, ker so vsi »učenci« izdelali in zdaj marljivo popisujejo še po drugih vaseh na Smarskem. Tako se je začel popis kmetij- sta v šmarski občini. V akcijo so se vključili upokojeci, družbene organizacije, da bo popis, ki za- hteva dosti sredstev, čim boljše uspel. R. L. PRIČELI SO S KRVODAJALSKO AKCIJO Spominjamo se še, da je organizacija Rdečega križa ria Jožefovem hribu lan- sko leto dobila diplomo za prvo mesto v krvodajalski akciji. Tudi letos so, kot povsod drugod, na tem terenu za- čeli s krvodajalsko akcijo, ki jo bodo izvedli v sodelovanju z ostalimi mno- žičnimi organizacijami v želji, da bi akcija uspela prav tako dobro kot lani. Čez mesec dni prva nadstrešnica v Zepini pred mesecem in pol so v Žepini ^ačeli postavljati barako za orpdje jj, gradbeni material. Takrat so tja pfišli tudi prvi delavci, zidarji, žele- 2okrivci, tesarji itd. Danes pa stoji j^a vzpetini zidana baraka, kjer sta- jjojejo gradbeni delavci. Ob njivi, kjer so nedavno pokosili jfirnsko mešanico in jo zdaj tlačijo y preprost odprt silos, je vse živo. fja kupih leži pripravljen les, delav- ci kopljejo jame za betonske teme- lje, zadnja stena odprtega hleva pa že kaže svoja železna rebra. Te dni so dobili potreben cement in čez me- sec dni bo stala na tem kraju prva nadstrešnica. Ko bo odprti hlev go- tov, bodo vanj pripeljali 120 molz- ciic. Vremenska kmečka univerza izdaja svoj list Slušatelji srednje kmetijske šole v Vrbju pri Žalcu imajo sicer zvr- han učni program, ki jim komaj da dihati. Toda kljub temu najdejo čas za razvedrilo in kulturno ter šport- no izživljanje. Imajo knjižnico, igra- jo odbojko, gledajo televizijo, poslu- šajo radio, ustanovili pa so tudi svoj šolski časopis, ki ima ime »Za- orjimo«. V tem časopisu, doslej sta izšli dve številki, najdete vse, naj- več pa o življenju v šoli. Ce bi ne vedeli, da so večinoma že odrasli ljudje, bi po zgodbicah iz njihovega življenja lahko sodili, da imate opra- viti s pravimi dijaki. -Sicer pa list prinaša tudi sestavke strokovnega značaja in s področja družbe.ie pro- blematike. Tako jim list »Zaorjimo« pomaga prebroditi šolski čas, ko bo- do po dobrem letu res zaorali kot kmetijski tehniki po naših zadrugah Mrzle rose, dobre kose.. ...rada trav'ca se kosi. Letošnja mokra pomlad je košnjo nekoliko zavlekla. Kvaliteta trave je sicer manjša od tiste, ki bi jo želeli, saj je med travo zaradi moče veliko kisli- ce. Kljub temu pa je trava, zlasti na kooperacijskih površinah, gosta in velika, tako da se traktorji s ko- silnicami s težavo prebijajo skozi goščavo. Razen v hribovitih prede- lih, skoraj nikjer več ne srečate kos- cev z TOČno koso. Prvič je to počas- neje, kar pa je poglavitni vzrok, po vsod primanjkuje ljudi, tako je stroj rešitelj marsikaterega zadružnika, ki bi drugače ne spravil krme pod streho ... Položaj vojniške zadruge še ni jasen... RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM TONETOM GMAJNARJEM Razgovor je bil kratek in z uprav- nikom nisva zapravljala besed v ne- dogled, kajti poljska dela so v pol- nem teku: košnja, ogrebanje in ob- rezovanje hmelja, zadružni dom pred kolavdacijo in upravni prosto- ri v obnovi. — KAKO JE ZADRUGA KON- ČALA POSLOVNO LETO? — — V primerjavi z drugimi zadru- gami v okolici dobro. Obračun je pokazal milijon in 300.00 dinarjev čistega dobička kljub temu, da smo med letom priključili frankolovsko zadrugo z milijon in pol izgube, ki smo jo poravnali. S hmeljem smo šli skozi sicer brez izgube, vendar brez predvidenega dobička. Najbolj sta se izkazala odkupni in strojni odsek Brez strojnega odseka bi vrsta kme- tov ne mogla obdelati svojih pose- stev. Zdaj smo na tem, da dobimo še en traktor in vrsto priključkov. — — KAKO STE ZAKLJUČILI SKLEPANJE POGODB ZA PRO- IZVODNO SODELOVANJE? ; — Kooperacijski plan smo izpol- nili z 72 odstotki. Največji izpad nam je povzročilo to, da smo v trav- ništvu dosegli komaj nekaj nad 50 odstotkov plana. Hmeljarske povr- šine smo zmanjšali od 23 na 18 ha, predvsem na račun malih površin, saj se je število hmeljarjev zmanj- šalo od 84 na 52 pridelovalcev hme- lja. — — KAKŠNI SO VAŠI NACRTI ZA NEPOSREDNO ZADRUŽNO PROIZVODNJO? — — Zaenkrat so še nejasni. Dokler posestvo Celje ne uredi svojih povr- šin, je za zadrugo nesmiselno kar koli tikrepati. Največ ponudnikov zemlje je v Arclinu, tam pa bo brez dvo/na interesno področje posestva. Ko bo posestvo do kraja pokazalo na katera področja računa in svoje površine arondiralo, potem bomo tu- di po zadružni plati začeli misliti na Tov. Gmajner — upravnik KZ Vojnik direktno proizvodnjo. To pa utegne še trajati, ker kot opažamo, se po- sestvo bori z organizacijskimi teža- vami, kar deloma najde odraza pri gospodarjenju na bivšem posestvu Vojnik, ki je letos, spričo manjkajo- čega kadra, nekoliko slabše od lan- skega leta. — — IN DO TAKRAT, KO BO CAS ZA ZADRUŽNO PROIZVDNJO? — — Do takrat je naša naloga, da organiziramo čim širše kooperacij- sko pitanje živine, da posvetimo po- zornost obstoječim hmeljskim povr- šinam in da razširimo ter zaščitimo površine sadonosnikov. Kljub temu da letos za sadje ne bo letine, je škropljenje opravljeno skoraj stood- stotno. Naše področje je za sadjar- stvo interesantno, saj smo lani od- kupili 135 ton prvovrstnega in dru- govrstnega sadja. Ker pa je živino- reja v prvem planu, bomo vse svoje prizadevanje usmerili v proizvodnjo krmskih rastlin. — — IN VAŠA SKRB ZA KADRE? — Tu smo lahko zadovoljni. Dobili smo tehnika, štipendiramo pa štiri tovariše v srednjih kmetij- skih šolah, tako da bomo v bodoče vsako leto dobili po enega novega kmetijskega strokovnjaka. No do ta- krat bodo perspektive vojniške za- druge gotovo že bolj jasne. — Kratek pogovor je bil končan. Upravnik Gmajner je skočil na kolo in se odpeljal k traktoristom, ki te dni od jutra do noči kosijo travnike. »K0RAJ2A VELJA — P0KA2I KAJ ZNAŠ« V nedeljo je bila v Žalcu od- daja »Korajža velja — pokaži, kaj znaš«. Prireditev je pripravil ob- činski komite LMS Žalec v sode- lovanju z mladinskimi organiza- cijami raznih krajev občine. NA III. MEDNARODNEM LESNEM SEJMU V LJUBLJANI SO PRIKAZALI lepo in pral(ticno stanovanjsko opremo Letošnji lesni sejem je bil znatno večji kakor prejšnja dva, saj je za- vzemal malone vse prostore Gospo- darskega razstavišča. Na sejmu so prikazala aajbolj znana domača podjetja svoje lesne izdelke, pred- vsem pohištvo. Že površen ogled je pokazal, da so se naša podjetja lo- tila predvsem izdelovanja lahkega pohištva, ki ustreza modernim sta- novanjem, kjer mora biti vsak koti- ček smotrno izkoriščen. Posebej naj že kar v začetku ome- nim razstavljene izdelke tovarne Stol iz Duplice pri Kamniku. Pohi- štvo je izdelano serijsko in ga lah- ko potrošnik stalno dokupuje, ob- enem pa je lahko in torej prav pri- kladno za majhna stanovanja. Izdelki, ki so na razstavi priteg- nili največ občudovalcev, pa je bila še moderna kuhinjska oprema (žal za večino potrošnikov precej draga) izdelek Lesno-industrijskega podjet- ja iz Maribora, dalje Sipadove sob- ne in kuhiijske opreme, izdelki Lip Ljubljana in Lip Bled. Zadnji je raz- stavil moderno spalnico iz svetleg? lesa in obito s kovanimi okrasi rz Krope. Izmed razstavljenih stanovanjskih oprem so žele več pohval sobne opreme in posamezni izdelki, ki jih h kakršnem koli pohištvu lahko do- kupimo. Prvonagrajen izdelek, kras- na kuhinjska oprema pa je navzlic temu ostala najbolj občudovan raz- stavni predmet. Na sejmu so poleg tega razstav- ljala stroje za obdelavo lesa najbolj znana nemška, francoska in holand- ska podjetja. Pohištva ta podjetja niso razstavljala, saj je domača pro- izvodnja tako razvita, da se popol- noma enakopravio meri s tujo. Gost Erik Berglund, član mnogih medna- rodnih svetov in žirij, je zlasti po- hvalil razstavljene modele dopolnil- nega pohištva, za ka*ero je po nje- govem mnenju slovenski ing. arh Niko Kralj med največjimi strokov- njaki na svetu. VsekaKor izredna po- hvala! Mnogi razstavljeni predmeti niso bili le lepi za oko, ampak so tudi poceni. Način serijske izdelave, ki jo vpeljujejo naša podjetja, je pri- pomogel k občutnemu znižanju cen obenem pa odprl potrošniku široke možnosti za opremljanje stanovaija popolnoma {)0-njegovem okusu. Ob času III mednarodnega lesne- ga sejma je bila v Ljubljani letna skupščina Združenja lesne industri- je Jugoslavije, bilo je strokovno po- svetovanje proizvajalcev strojev za obdelavo lesa (takšne stroje so na sejmu razstavila tudi mnoga doma- ča podjetja) in predavanje o povr- šinski obdelavi lesa. ^ Vsak kos pohištva pripomore k počutju v vašem domu... RAZPIS Na podlagi 21. člena zakona 'o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpisuje komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev in upravnikov pri Občinskem ljudskem odboru Žalec, mesto direktorja GOSTINSKEGA PODJETJA »HMELJAR« ŽALEC Pogoj: visokokvalificiran gostinski delavec s 3-letno prakso na vodilnem mestu, ali kvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso. Prošnje, kolkovane po tar. št. 1 ii 7 ZOUT (250 din) z življenje- pisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter prakse je treba poslati ObLO Žalec najkasneje do 15. junija 1960. RAZSTAVA IZDELKOV ŠOLE ZA UČENCE V GOSPODARSTVU V Slovenskih Konjicah so od- prli razstavo izdelkov šole za učence v gospodarstvu. Take pri- reditve imajo vsako leto, letošnja pa sodi v okvir meseca za poklic- no usmerjanje mladine. Učenci višjih razredov pa so v zadnjih tednih obiskali večja in manjša podjetja, ustanove, trgovine, za- druge in obrtne obrate, kjer so se seznanili z načinom in pogoji de- la, kar jim bo pomagalo pri iz- biri poklica. K OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK! Delo, uspehi in načrti šoSske zadruge »Boris Kidričcf v Rogaški Slatini NEKAJ ZAPISKOV Z OSNOVNE SOLE L V ROGAŠKI SATINI ijrepeljali iz Rogatca sadike ko- Delo v novih prostorih je po- vsem drugačno, kot je bilo lani. Tu ne mislimo šolskega (usi>eha, temveč le izvenšolsko delovanje učencev in seveda njihovo delo v krožkih. Mladi šahisti so v po- nos vsej šoli. Na okrajnem prven- stvu v Celju so zasedli prvo me- sto, dobili lepo diplomo in še Celj- ski zbornik po vrhu. Odšli pa bo- do tudi na republiško prvenstvo. Mladinski aktiv na šoli je v tem času pridno pripravil al igrico »Peter Klepec«, medtem ko so se pevci tudi na občinskem pevskem festivalu dobro odrezali. Poleg razrednih skupnosti, ki so dobro zaživele, kaže najlepše uspehe šolska zadruga, ki ji je ljudski odbor šmarske občine do- delil tudi lepo parcelo blizu šole. Mlade roke s.o poprijele za delo in njihovi uspehi so se že poka- zali. Iztrebili so vse grmovje in robidovje rite le okoh šolskega po- slopja, temveč po vsem pobočju. Menda je vsega skupaj — brez pretiravanja — skoraj polovico hektarja! Uredili so zelenjadni in lepotični vrt, prekopali nov nasip na južnem pobočju, posadili nad 3.800 sadik gabra za živo mejo, ki bo v nekaj letih povsem nado- mestila staro preperelo ograjo vzdolž poti. [Nasadili so črni ribez, stanja, jesena, javora ter z njimi pogozdili severno pobočje grička. Posejali so lucerno tn posebno deteljo za pašo čebelicam. In njihovi načrti? S kmetijsko zadrugo v Rogaški Slatini so skle- nili pogodbo o sodelovanju. Sejali bodo lan, sadili zelenjavo, uredili tople grede, na zelenjadnem vrtu Pa bodo pridelovali zelenjavo, ki jo bodo prodajali predvsem šolski kuhinji. Razdelili so se v štiri skupine: vrtnarsko, sadjarsko, po- ljedelsko in tehnično. Podskupine pa bodo organizirali po razredih. Predsednik šolske zadruge je pionir Jože Herič, predsednik upravnega odbora mladinec Miloš Jager, strokovno vodstvo pa ima- ta Tonček Krušič in Martin To- vornik. Tako se pionirji in mladinci, člani šolske zadruge »Borisa Ki- driča«, vzgajajo ter pripravljajo za življenje. Mi pa jim želimo ob tem njihovem delu mnogo uspe- hov v zadrugi, pa tudi v življenju. R. D. Izlet V pravljično deželo Kako čudovit je bil ta izlet v pravljično deželo... Okoli dvesto malčkov je stopi- calo med travniki. Eni v sprem- stvu sestric in bratcev, drugi tes- no ob maminem krilu. Tam sredi travnikov jim je naproti pritrobil Kekec in prevzel vodstvo. Nekaj korakov ob poti navkreber jim je pritekla nasproti Rdeča kapica s polno košaro sladkarij. Niso bile za babico, bile so zanje. Vne- to so oblizovali lizike in že so stopali pod krošnjami zelenega gozda ... Hoj, kaj je to? Medved stopica dn brunda po poti. Lisjak poskakuje in vabi... V senci drevja točijo palčki malinovec. Za vsakega kupico ... Na jasi ob gozdni cesti so zibra- ni zastopniki otroških bajk. Gozd- ne živali, palčki. Rdeča kapica, babica, Kekec ... Medved je mo- ral sneti svojo strašno glavo in pokazala se je rdečelična glava dečfea, Najmanjše je bilo le pre- več strfth. Potem je babica {bila je učenka) pripovedovala pravlji- co o Rdeči kftpjci in Sneguljčici. Pioffiirji in pionirke so deklami- rala pesmice g pomlad; in Titu, za njimi pa so se izkazali naj- manjši, za katere so črke še hudo zapletene čačke. Peli so in dekla- mirali, čeprav je nekaterim delala črka r še velike težave ... Za konec sta medved in lisjak pripeljala dz gozda voziček z Ze- lenim Jurijem, ki je spet prine- sel slaščice in se motal med dro- bižem v svoji beli obleki okinčani z zelenim bukovjem ... Ura je minula kot bi trenil. Otroci se bodo še dolgo spomi- njali 'izleta v pravljično deželo. Tako nekako je v nedeljo pote- kal dan mladosti, ki ga je organi- ziralo šele pred mesecem usta- novljeno Društvo prijateljev mla- dine za področje stanovanjske skupnosti »Pod gradom«. Pred- sednica Bračičeva je s pomočjo šolskih otrok, odbora in učiteljev pripravila res lep praznik za predšolske otroke. Hkrati je dru- štvo pokazalo, kako potrebno je bilo na tem terepu in kako hitro je dojelo svoje naloge. PRED DNEVOM KRVODAJALCEV Največ krvodajalcev ¥ laški občini v soboto bodo z dnevom krvodajalcev proslavili tudi deseto obletnico ustano- vitve transfuzijske postaje v Celju. Ob tej priliki bodo popoldne v dvorani delavskega odra razdelili tudi najpri- zadevnejšim krvodajalcem odlikovanja. Diplom, ki jih dobijo tisti, ki so kri darovali že več kot dvajsekrat, bodo razdelili 11, zlatih značk za krvodajalce z desetimi odvzemi 19, 4? srebrnih značk pa bodo razdelili med tiste, ki so dali kri že več kot petkrat. Tako bo tudi T 2alcu in Laškem. 2alčani bodo dobili 3 diplome, pet zlatih in 22 srebrnih značk, Laščani pa dve zlati in 28 sre- brnih, v Laškem bodo v nedeljo tudi razvili prapor podmladka Rdečega križa. Ce primerjamo številke odvzemov krvi T lanskem tromesečju z letošnjimi, ugo- tovimo lep napredek — ^60 litrov, kar pa še vedno ni dovolj, da bi krili vse potrebe. Največ so v krvodajalski ak- ciji storili nekateri delovni kolektivi, kot na primer Železarna Štore in To- varna emajlirane posode, dosti manj pa nstanove. Prav tako različno sliko do- bimo na terenu, kjer je na Dolgem polju, Jožefovem hribn, Gaberjn dalo kri nekaj nad 6 odstotkov volivcev, drii- (od pa mnogo manj. V okrajnem me? rilu ipa je najbolj delavno obmpčje laške občine. Lani so v celjski transfuzijski postaji «dyzeli 7?5 litrov krvi. Da p« bi zado- voljili vse potreba, bi se ta številk« morala zvišati nad tisoč litrov. Tako bi morda lahko rešili tudi problem plazme, ka je v celjski iransfozijaki postaji vedno primanjkuje. In še ena številka — doslej je v knjigi krvodajalcev vpi- sano 9461 darovalcev krvi, upajo pa, da se bo v kratkem tudi t« številka močno «TUala. Y celjskem okraju bodo torej pro- slavili 4. junija kar dve lepi obletnici, 15-letnico ustanovitve transfuzijske služ- be v Sloveniji in 10. obletnico iransfu- ■ijske postaje v našem mestu. Dan mladost! v Preboldu V nedeljo dopoldne so v Pre- boldu proslavili praznik mladosti. Na zeleni jasi ob kopališču, ka- mor se je napotil pisan sprevod mladine, se je zbrala množica mladih državljanov. Prirodna vzboklina je bila nasitopajočim oder, gledalci in poslušalci pa so se zgrnili okrog nje. Nastopili so mladi pevci pod vodstvom učite- ljice Marte Kranjc, recitatorji, govorniki in mladinski zabavni kvartet »Skrjančki«, ki je pionir- je zelo RSVdušil. I*rireditev je v sodelovanju z množičnimi organizacijami pri- pravil starešinski pionirski jvet. Razen domačiiiov se je prireditve udeležil tudi predsednik žalske občine Tone Delak in predstavni- ki JLA dz Cslj^. Oficirji, podofi- cir j i in vojaki celjske Igarnizije pa so pionirjem pripravili raz- stavo orožja. Na podnožju pro- tiletalskega topa se je kar trlo mladih občudovalcev. Prav tako zanimivo je bilo tudi drugo orož- je: strojnica na podstavku, topovi, minometalci, puške, avtomati, ba- zuka, pa radijski oddajnik, polj- ski telefon dtd. Kuhinja vojaške enote pa je pionirjem pripravila okusno ko- silo in kar zanimivo je bilo gle- dati pisano množico mladih »jed- cev«, ki so ugotavljali, da »vojaki ne jedo slabo«. Na jasi pa so postavili šotore preboldski taborniki. Ko smo jih obiskali, so nam s ponosom po- kazali svoj prapor, ki so ga prejš- nji večer razvili v prisotnosti se- kretarja zveze tabornikov Slove- nije VUka Frama. Tudi ime so dobili — »Partizanski odred 1959 — na Partizanskem vrhu«. V tek- movanju so bili namreč prvi v Sloveniji. Zdaj jih je že več kot 120. Vodi jih učiteljica Ribič Vida. Udeležili se bodo taborenja na Sutjeski, za vse člane pa bodo še sami priredili taboren je v Pod- vinu pri Polzeli. Zdravstveni dom v Laškem delno obnovlfen Te dni so končali z obnovo pri- tličnih p)rostorov v Zdravstvenem domu v Laškem. Te prostore so začeli urejati že lani, ko je zdrav- nik-upravnik doma dobil novo stanovanje v novoizgrajeni hiši poleg zdravstvenega doma. Sred- stva za obnovo doma, ki doslej znašajo okoli 6 milijonov din, so prispevala v glavnem podjetja iz Laškega in Zavod za socialno za- varovanje v Celju, skoraj 2 mi- lijona din pa je prispeval sam zdravstveni dom iz lastnih sred- stev. Obnovljeni prostori so zelo lič- no urejeni in ustrezajo pogojem sodobne zdravstvene službe. LANI 80.000 km Avtomobila reševalne postaje v Konjicah sta v lanskem letu pre- vozila 80 tisoč kilometrov. Največ je bilo voženj v celjsko bolnišni- co, seveda pa tudi v druge kraje. TRGOVSKO PODJETJE »AGROPROMET CEUE, Bežigrajska cesta 13 sprejme v službo materialnega knjigovodnjo s srednjo strokovno izobrazbo in po možnosti nekaj prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe je možen takoj, ali po dogovoru. Dve smrtni žrtvi • dvanajsta in trinajsta m žrtev letos I v soboto je v celjski bolnišnicfa umrl Mirko Zupanič iz Velenja,^ ki se je prejšnji petek hudo pone- srečil. Pokojni Zupanič je takrat vozil motorno kolo iz šoštanjske smeri zelo vinjen. Pri novem jaš- ku v Velenju je izgubil oblast nad krmilom in se zaletel v ob- cestno jablano. Vrglo ga je z vo- zila v travo, kjer je obležal s pre- bito lobanjo. Prepeljali so ga v ' celjsko bolnišnico, kjer je v sobo- to podlegel težkim poškodbam. Do nesreče je prišlo zaradi vi- , njenosti. Primer naj bo opozorila voznikom naših cest, ki še vedno ne vpdo, kakšna je lahko posledi- ca vinjenosti. * V četrtek se je v zgodnjih ju- tranjih urah dogodila v Strani- cah pri Slovenskih Konjicah huda prometna nesreča, ki je terjala življenje Franca Sorčiča iz Stra- nic. Pokojni Sorčič je bil naglu- šen in je v trenutku, ko je iz ma- riborske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, prečkal ce- sto. Pred trčenjem je voznik si- cer naglo zavil na levo stran ce- ste, vendar je bilo prepozno. S prednjim desnim delom je z vso silo trčil v starčka, ki je obležal mrtev s prebito lobanjo. Osebni avto je zaneslo s ceste, trčil je v obcestni smernik in nato ob- stal. Nesreča se je dogodila zaradi neprevidnega prečkanja in tudi zaradi prevelike hitrosti osebnega avtomobila. Obe srmtni žrtvi, ki sta že dva- najsta in trinajsta v letošnjem letu v celjskem okraju, nas opo- zarjata, da niti i;iajvečja previd- nost na cesti ni odveč. Kronika nesreč 2IVLNA SE JE SPLAŠILA Kmetu Ivanu Gerlu iz Zavrha pri Do- brni se je splašila živina, ki je bila vprežena v voz. Zdirjala je po cesti. Gerl je padel pod voz in pri tem dobil težje poškodbe po glavi. V KOLESARSKI DELAVNICI v Stanetovi ulici je stroj poškodoval roko delavcu Francu Pinterju. PRI KUHANJU ZGANJA se je opekel Anton Brglez iz Srjevice- pri Ponikvi. Brglez je namreč stal pri kotlu za kuhanje žganja, iz katerega, je nenadoma puhnila para. Dobil je težje opekline po hrbtu. NOGO SI JE POŠKODOVALA Dragica Vahčič iz Kozjega, ko se j«- peljala s kolesom. Pri tem se ji je nog«, zapletla v kolo. DROBILEC KAMENJA je poškodoval prste na levi roki Brank«. Balohu iz Kasaz pri Petrovčah. PAZITE NA OTROKE! Enoletna Ruža Lesjak iz Bukovja pri. Slivnici se je z vrelo vodo opekla po telesu. — Devetletno Terezijo Kamen- šek iz Pristave pa je krava nabodla iM- jo težje poškodovala. AVTO JE PODRL Antona Pohorca iz Tlak pri Rogatcu. Pretresel si je možgane in poškodovaL nogo. Celjski trg Stari krompir 20—24 (25—50), nov krompir 80—90 {—), stara čebula 108 (100—120). nova čebula 80 (80—100), star ("esen 110 (150—200), nov česen 16» (120-160). solata 80-170 (100—120), špi- iiača 50 (60—150), radič — (100—150), pe- teršilj 100 (100-120), koleraba — (60), nova koleraba 100 (100-150). por 40 (60—80), pesa 100 (—), korenjček 120—18» (100-160). hren — (150-200), redkvica 80 (80-100), grah 130 (-), ohrovt 60 (-), rabarbara — (80—100), glavnato zelje 90—100 (—). sveže gobe — (200), češnje -0—100 (90—100), jagode 170 (200). Cene so se zvišale korenjčkn, jabol- kam in jajcem. Trg je bil slabo pre- skrbljen z mlekom, mleč^nimi izdelki, perutnino in jajci. Te dni so bile v pro- daji že prve sveže kumarice; cene jago- dam, češnjam, solati grahu, špinači in' ohrovtu pa so padle. Gibanje prebivalstva V času od 21. do 28. maja 1960 je bilo- rojenih: 38 dečkov in 3? deklic. Poročili so se: Maksimiljan Dolinar, inženir agrono- mije iz Migojnic in Ivana Pintar, raču- novodja iz Lave. Alojzij Granda. čev- ljar iz Novega mesta in Angela Dolen- šek, kuharica iz Celja. Ivan Kolar, de- lavec iz Štor in Štefanija Gobec, delav- ka iz Kompol. Miroslav Meke, ključav- ničar iz šmnrjete in Alojzija-Nada Tr- stenjak, gospodinja iz Celja. Ivan Skale, računovodja in Ivana Krenker, računo- vodja, oba iz Celja. Umrli: Viljem Lah, otrok iz Rečice, star eno- leto. Marija Gorjup, otrok iz Kranjčice, star 5 mesecev. Josip Bolarič, delavec iz Vinogorskega vrha, star 52 let. Anton Koprivnik. invalidski upokojenec iz Sp- Zreč. star 51 let. Ivan Žagar, mizar i' Petrove, star 57 let. Pavel Ovnik. otrok iz Velenja, star " mesecev. Marija Roj» podpiranka socialnega varstva iz Celj»»- stara 87 let. VINKO ŠELIGO petdesetletnik Pred kratkim so v družini Vin- ka Šeliga slavili kar dva prazni- ka. Petdesetletnico Vinka Šelige in leto dni, odkar je bilo ob Te- harski cesti iistanovljeno novo gostinsko podjetje, ki ga vzorno vodi tovariš Šeligo. Jubilant je doma iz Ostrožnega. 2e pred drugo svetovno vojno je lepo uredil gostišče Na-na in še potem, ko je gostinko podjetje prešlo v družbeno last, sta z ženo več let delala v njem kot vzorna gostinska delavca. Vinko Šeligo je priljubljena celjska osebnost in v gostišče ob Teharski cesti, marsikdo rad zahaja. Dobremu gostinskemu delavcu, prijetnemu gostitelju in prizna- nemu izdelovalcu domačih sp>eci- alitet, želijo znanci k jubileju še mnogo uspehov. IZ ŽIVLJENJA CELJSKEGA AERO-KLUBA Ob skromnih sredstvih - velik uspeh Vedno novi mladiči v soitoljem gnezdu T Celju menda nimamo športne pa- ■oge, ki bi bila zrasla in ki bi se vzdrževala ob tolikšnem idealizmu, ka- kor je celjski aero-klub. Po osvobo- ditvi so začeli z dvema >vrabcema« in gumo za vlek, njihov hanger pa je bil kmečki kozolec v Levcu. Če ne bi bilo ljudi, kot so Danica Rabuza, Jaklevič, oba Tovornika in še vrste za letalski šport vnetih ljudi, bi Celje danes ne imelo enega najpomembnejših letalskih središč z uspehi, ki mnogokrat daleč presegajo dosežke drugih aero-klubov v domovini. Mnogo volje In ljubezni do sinjega športa je treba ob tako skrom- nih sredstvih, ki so aero-klubn na raz- polago, zlasti še, če računamo, da je to športna veja, ki se brez sredstev ne more razvijati. Milijon dinarjev je do- tacije za aero-klub proračunska po- stavka, ki terja skrajno varčevanje, pre- pogosto na račun samoodrekanja pri za- Hitri in gibčni »Aero« nad ruševinami celjskega gradu sledovanjn čim večjih športnih dosež- kov. Da je tako res, potrjuje dejstvo, da deset slovenskih aero-klubov na stop- nji šolskih centrov nima v letnem pro- računu, razen celjskega, nobeno manj od treh milijonov dotacije, mnogi pa tudi deset in več milijonov. Ce pa na drugi strani pogledamo nji- hove uspehe, bi bili krivični, če bi klubu ne dali vsega priznanja. Naštejmo sa- mo nekaj primerov: B Po osvoboditvi je aero-klub iz- šolal 400 pilotov brezmotornih letal, ve- liko med njimi jih je odšlo na motoma letala v vojni avijaciji, v civilnem le- talstvu, mnogi so učitelji po raznih aero- klubih. ■ Klub je na celjskem letališču iz- šolal nad 40 motornih pilotov, nad 150 padalcev in veliko mladih modelarjev. Uspehi posameznikov so ponesli sloves celjskega aero-kluba po vsej domovini in čez meje: ■ Maks Arbajter je med imeni na vrhu jadralcev v svetovnem merilu. Zadnji dve leti je prebil v prijateljski Burmi kot instruktor brezmotornega letenja. ■ Maks Mulej je lani zmagal v jugo- slovenskem aero-rejliju in poleg prehod- nega pokala maršala Tita prislužil svo- jemu klubu motorno letalo. ■ Sonja Pipan, jugoslovanska prva- kinja v jadranju je začela letett na celjskem letališču. ■ Danica Lakovič-Rabuza. ena izmed padalskih asov Jugoslavije je bila med pionirji povojnega razvoja aero-kluba. ■ Vlado Velej je v Celju požel prve rekorde in je danes inženir in letalec v preizkusnem centru vojne avijacije. Še in še bi lahko naštevali uspehe kluba in njegovih članov. Na vsakem tekmovanju med zmagovalci ne manjka Celjanov. V jugoslovanskem centru v Vršen je že postalo nepisano pravilo, da bo vsak Celjan presenetil s kak- šnim posebnim podvigom. Medtem ko klub na eni strani vadi kadre za mlade pilote vojne avijacije, po drugi strani vključuje rezervne pi- lote vojnega letalstva in jim nudi mož- nost nenehnega vzdrževanja letalske rutine. In kaj pripravlja klub za letos? Pred dnevi je prenehal teoretični po- uk za 70 novih pilotov jadralnih letal, za 20 padalcev, za 4 motorne pilote. Po- leg tega pripravljajo štiri člane za pro- fesionalne pilote, štiri za učitelje jadra- nja, dva za učitelja padalstva in štiri za učitelje v modelarskih krožkih. Celje je danes res že gnezdo drznih sokolov, saj premore vec inštruktorjev kakor kateri koli klub v Sloveniji z Ljubljano in Lescami vred. Prav je, da smo ob petdesetletnici ju- goslovanskega letalstva zapisali nekaj več o celjskem aero-klubu. Prav pa bi bilo, če bi bil klub v Celju deležen tiste pozornosti in pomoči, ki jo zasluži. Kdor ni z vsem srcem pri tem lepem in tolikanj koristnem športu, bo težko razumel kako zelo težko je pri srcu fantom in dekletom, kadar čez Celje kipijo vabljivi oblaki, kakor naročeni za nove rekorde, v bunkerju za gorivo pa so cisterne prav tako suhe kot klub- ska blagajna. Naj ne zveni kakor očitek, toda če Celje zasluži nadimek športnega mesta, nimajo zanj športniki zračnih višav manj zaslug od drugih. In vendar je klub na začetku sezone v jubilejnem letu pred oviro, ki je huj- ša od »zvočnega« in ^toplotnega zidu«, — presahnila so sredstva. <. k. CELJSKI TEDNIK - Stev. 22 - 3. junija 1960 Zmagala je srčnost OLIMP — ZMAGOVALEC CELJSKE PODZVEZNE LIGE Kakor vse podob."^«, tako tudi odločilna tekma med Olimpom in Celjem za naslov prvaka celjske podzvezne lige ni bila lepa. Toda, navzlic temu sta se moštvi mevi seboj bistveno razlikovalL Med- tem, ko so se igralci Olimpa že od vsega začetka trudili, borili in igrali z vsem srcem, pa pri celj- skih železničarjih tega ni bilo za- paziti. Bili so mlačni in menda vse preveč zaverovani v upanje, da jih bo neodločen izid spravil na najvišji prestol. Presenetljivo je, da jih niti prvi gol ni zdramiL gele potem, ko je Olimp trinajst minut pred koncem tekme povi- šal rezultat na 2:0, so začeli nevarno oblegati Kranjčeva vra- ta. Kljub kratkemu času, ki je še ostal do konca dvoboja, so imeli nekaj priložnosti za zmanjšanje rezultata in celo za izenačenje. Vendar, tudi ta pritisk ni prine- sel zaželenega uspeha. 2oga se je odbijala od vratnic ali pa šla mi- mo gola v aut. Olimp si je zmago v odločilni tekmi povsem zaslužil. Bil je boljši, zlasti pa borbenejši. Zna- čilno je tudi to, da je svoje napa- de pred nasprotnikov gol usmer- jal zlasti preko kril, ki ju Celjani niso in niso znali pokrivatL Moč- ni del moštva pa je imel še v ob- rambni, oziroma krilski vrsti, kjer je dominiral Coklič. Le-ta je bil tudi najboljši igralec tekme sploh. V tej tekmi sta moštvi nasto- pili v naslednjih postavah: OLIMP: Krajne, Mirt, Beltram, Korošak, Coklič, Grum, Marcius, Rezar, Posinek, Florjane, Dimi- rovič. CELJE — Obrovnik, Zupane, Rebevšak, Jošt, Herič, Artviga, Gugič, Belcer, Letner, Rednak. Sodil je Tavzes iz Ljubljane. Gola sta zabila Florjane v 16. in Dimirovič v 77. minuti. Rezultat 2:0 za Olimp. S to zmago in z osvojitvijo na- slova prvaka celjske podzvezne lige si je Olimp priboril še pra- vico do sodelovanja v kvalifika- cijskih tekmah za vstop v slo- vensko consko ligo. Kot vse ka- že, se bodo te tekme začele v sre- dini tega meseca, V tej preizkuš- nji želimo Olimpu kar največ uspehov. Po tekmi smo obiskali najprej "trenerja Olimpa Vilija Catra in ga vprašali za mnenje o pravkar končanem srečanju. Takole je de- jal: Zmagalo je srce. Na to tekmo smo se vestno pripravljalL Pa tu- di sicer je bil spomladanski del prvenstva za nas silno naporen, živčen- Igrati smo morali tako, da smo zabili čim več golov in da smo jih malo sprejelL V tem smo uspeli, saj smo v drugem de- lu prvenstva dali trideset in spre- jeli dva gola. Tako smo tudi ob- čutno izboljšali količnik med da- nimi in sprejetimi goli. Na vprašanje, kaj meni o kva- lifikacijah, je odvrnil: Upam, da bomo uspeli. Zatem smo vprašali še kape- tana moštva Cokliča. — Vesel sem, da smo zmagalL Mi smo se na to srečanje dobro pripravili. Čeprav je bilo težko, smo ven- darle zmagali po zaslugi večje borbenosti in vzdržljivosti. Tako smo na domačem terenu nado- knadili zamujeno priložnost iz je- senskega dela tekmovanja. To je za nas lep uspeh. Ko pa smo tudi njega vprašali, kaj misli o kvali- fikacijskih tekmah, je dejal: Tudi za te tekme se bomo dobro pri- pravljalL Upam, da bomo dosegli svoj cilj. -mb Vse tri ekipe Kiadivarja v finalu Drugo kolo ekipnega prvenstva v atletiki za vse skupine mladin- cev je končano; hkrati pa je pri- neslo zaželene rezultate zlasti za najmlajše tekmovalce in tekmo- valke AD Kiadivarja. Kakor sta- rejši, tako bodo tudi mlajši mla- dinci in mladinke nastopili v fi- nalu za naslov državnega prvaka. Po dosedanjem zapletu kaže, da bodo vse tri Klladivarjeve ekipe močno posegle v borbo za naj- višja mesta. V nedeljo so v Celju nastopili starejši mladinci Mladosti in Di- nama iz Zagreba ter domačega Kiadivarja. Čeprav je bila ekipa celjskih mladincev nepopolna, so domačini izboljšali svoj končni izkupiček točk in brez težav zma- gali v troboju. Od štirinajstih di- sciplin so osvojili 7 prvih mest. Sicer pa je Kladivar zbral 19.317 točk. Mladost 17.326 in Dinamo 15.300. URBANCICEVA 150 cm v višino V soboto je bilo na stadionu Borisa Kidriča občinsko prven- stvo osnovnih šol v atletiki, na katerem je Nataša Urbančičeva s skokom 150 cm v višino posta- vila nov slovenski rekord za pi- onirje. KRATKE ŠAHOVSKE Pred dnevi so -v Ravnah na Koroškem gostovali šaliisti celjske gimnazije, ki so v dvokrožnem dvoboju zmagali proti tamošnji gimnazijski ekipi z rezulta- tom 12:8. Šahisti celjske giipnazije pa so se po- merili tudi z ekipo JLA. Zmagali so di- jaki z visokim rezultatom 15:5. KOLESARSKE DIRKE NA LJUBECNI Društvo za telesno vzgojo »Partizan« Ljubečna priredi v nedeljo, 5. junija s startom ob 9. uri pred gostilno Šumer tradicionalne kolesarske dirke. Prire- ditelj bo sprejemal prijave še eno uro pred startom. V nedeljo se je končalo prvenstvo celjske podzveze v nogometu. Razen tekme Olimp-Celje. ki se je končala z rezultatom 2:0 v korist Gabrčanov, so bili doseženi še naslednji rezultati: Kladivar B : Velenje 2:5, Kovinar : Ko- njice 4:0, Šoštanj : Edinstvo 2:2. Končna lestvica OLIMP 12 11 O 1 50: 9 22 CELJE 12 11 O 1 60:17 22 VELENJE 12 ? O 5 32:20 U EDINSTVO 12 5 2 5 28:45 12 ŠOŠTANJ 12 5 1 8 21:47 7 KOVINAR 12 5 O 9 19:30 6 KONJICE 12 O 1 11 9:54 1 Izven konkurence: KLADIVAR B 13 9 1 3 55:34 19 V zaostanku je še tekma Kladivar B in Olimp, ki pa ne more vplivati na končno rešitev. KrOGOMETASi KLADIVARJA RAZOČARALI V predzadnjem kolu prvenst- vi ega tekmovanja v slovenski Conski ligi je ligaška enajstorica Kiadivarja gostovala v Ljubljani, kjer je proti istoimenskemu klu- bu izgubila z visokim rezulta- tom 6:1. Tekma je bila zanimiva samo v prvem polčasu, pozneje pa so Celjani povsem popustili. Edini gol za Kladivar je dosegel Marinček iz kazenskega strela. TURISTIČNE OBJAVE WEEKEND NASELJA VABIJO v >veekend naseljih Prebold, Mozirje in Gornji grad je na razpolago še ne- kaj ležišč odnosno hišic. Cena ležišču 200 dinarjev, informacije in rezervacije pri turističnih društvih omenjenih kra- jev. IZLETIŠCI STARI GRAD IN NA GRIČKU Olepševalno in turistično društvo Celje obvešča, da sta izletišči Stari grad in Ma gričku redno in dobro oskrbovani. Izletišče Na gričku je dostopno tako z osebnimi avtomobili kakor z avtobusi, izletišče Stari grad pa samo z osebnimi avtomobili. »LJUBLJANSKI JAZZ-ANSAMBEL 18. junija bo priredilo Olepševalno in turistično društvo Celje koncert ljub- ljanskega jazz-ansambla. Peli bodo Zvo- nimir Krhljuš (Zagreb), Marjana Deržaj in Beti Jurkovič. PRIJAVITE TURISTIČNE SOBE Ker pričakujemo letos izredno turi- stično sezono vabimo prebivalstvo, da prijavi Olepševalnemu in turističnemu društvu proste sobe. S tem bo koristilo našemu turizmu , pa tudi sebi, saj je v Celju določena cena za vsako posteljo 200—300 dinarjev za nočnino, za enkrat- no ali dvakratno prenočevanje pa še poseben pribitek. Olepševalno in turistično društvo Celje DOPUST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V Zgornji Savinjski dolini v Mozirju, Gornjem gradu, Ljubnem. Solčavi in Lučah je za sezono še nekaj prostih sob v gostiščih in pri privatnikih. Cena pen- siona od 580—680 dinarjev. Informacije in rezervacije pri turističnih društvih oiiuMi jfiiih kiii.jcv. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 25-25 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 132 — telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vraćamo. Poštnina plačana v gotovini. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinslo- sebnimi bonitetami za poročene. Naraščajočemu stanju je zelo ve- liko pripomogla prostitucija in nagnjenja do raznih homoseksu- alnih odnosov, kar že zgodaj poznamo v Italiji in se je pozneje vsepovsod razširilo. Otrokom so Rimljani obešali dkoli vratu ogrlice, ki so bile sestavljene iz različnih figuric. Te ogrlice naj bi otroke varovale pred nesrečami in boleznijo ... na kolesih • • • Ce bi polž ne bil tako počasno bitje, bi lahko rekli, da je človek začel posnemati tega jarega dir- kača. Ljudje, ki se v avtomobilih kakor nomadi potepajo po svetu, so začeli s seboj voziti tudi hišice, tako, da imajo vse pri roki in se lahko kjerkoli ustavijo. Nedavno je tudi po naši deželi potovala karav£m.a ameriških avtomobil- skih nomadov, ki so se odločili za potovanje okoli sveta. Ta ka- ravana ima s seboj vse kar potre- buje sodoben človek, od hišic v obliki prikolic pa vse do avtome- haničnih delavnic in kamiona z vitlom, ki po potrebi pomaga ka- kemu nerodnežu iz jarka. Pri proizvodnji prikolic za sta- novanje se avtomobilske tovarne med seboj močno kosajo, da bi ljudem, ki imajo denar, čim bolj ustregle. Tako je neka ar^leška tvrdka izdelala stanovanjsko pri- kolico, ki je zložljiva. Prednost te prikolice je v tem, da je lahka, saj je grajena iz lahke plastične snovi. Poleg tega je pri prevozu manj okorna in ne ustvarja pre- velikega zračnega upora, ki mo- dernim nomadom, kateri vozijo hišice s seboj, ne zmanjšuje pre- več brzine. Glasba in sinie nebo OB 50-LETNICI JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA POKOJNI LADISLAV ROPAŠ JE BIL PRVI »LETEČI CELJAN« Dan za dnem nad hišo ob cesti proti Levcu hrumijo letalski motorji in pod kopastimi oblaki žvižgajo vitke jedrilice. Kakor, da izkazujejo čast in hvaležnost pionirju celjskega letalskega športa — lani umrlemu LadisJ^vu Ropasu. Marsikdo ne ve, da je človek, ki je s svojim tankim posluhom in spretnimi rokami nenadomestljive- ga mojstra »zdravil« klavirje po vsej državi, v svojem srcu živel pod sinjim nebom, v višavah, kjer vetro- vi vrtijo svoj večni ples. V letih, ko je bila kočija še kra- ljica cest, je mojster Ropaš bil med prvimi Celjani, ki je z ropotajočim avtomobilom napovedoval nov čas.* Letalo pa je bilo takrat skoraj več- ja redkost od današnjih lunikov in satelitov. Bilo je to leta 1923 ali 1924, tako pripoveduje soproga Evgenija Ro- paš, ko je mojster Ropaš iz Nemčije dobil literaturo o letalih. Njegova delavnica je postala konstrukcijski biro in dvorišče za hišo letalska to- varna. S svojimi vajenci in prijatelji je začel graditi prvo letečo napravo. Poleteti je bil ijegov cilj, a mojster Ropaš ni bil iz takega testa, da bi •Njegova soproga je bila 1. 1914 prva Celjanka s šoferskim izpitom. se na poti do cilja zmedel. Letalo je bilo kmalu gotovo in s tem je prišel njegov veliki dan. Na travni- ku, kjer danes vzletajo in pristajajo naši mladi sokoli, se je v rokah mla- dine in prijateljev napela gumijasta vrv in prvi Celjan se je odlepil od zemlje in zaplaval nad glavami na- vdušenih tovarišev ... Naš celjski Ikar si je hitro na- bral prijateljev-somišljenikov. Okoli njega so se zbrali mladi fantje, ki Pionir celjskega letalskega športa mojster Ropaš s svojimi gojenci in preprostim jadralnim letalom ob otvoritvi levškega letališča, nekaj let pred drugo svetovno vojno ... jim je postalo na zemlji pretesno. Z žalostjo so zasledovali razvoj le- talskega športa v zamejstvu, saj ob pičlih sredstvih in ob nezainteresi- ranosti oblasti pač niso mogli tako hitro napredovati. Ropasova vdova pripoveduje, da je ob pogostih po- tovanjih na Dunaj vsako prosto mi- nuto prebil na letališču. Bil je v svo- jem elemeitu, kadar je s krmilno palico vodil brnečega ptiča pod ob- lake. Samo njegovi vztrajnosti in ne- upogljivi ljubezni do letalstva se ima Celje zahvaliti, da je nekaj let pred zadnjo vojno doživelo otvo- ritev letalskega gnezda, da so oblastniki z javnim pompom priznali »druščino letečih norcev« za spošto- vanja vredni celjski aeroklub. Ko pa se je po vojni streljaj od njegovega domovanja razrastel množični letalski šport, ni bilo bolj srečnega človeka mimo njega. Pol- nih trideset let je preteklo od takrat, ko je sam sedel na krhko stvarco in poskočil v zrak. Polnih trideset let je čakal, da je na travniku onstran Ložnice zrastla kupolasta stavba in da je ob prisluškovanju klavirskim strunam vedno natanko ugibal ka- teri stroj brni v zraku nad njegovo hišo in kateri izmed fantov je v njem. Od vseh priznanj, ki jih ni dobil malo v svojem plodnem živ- ljenju, mu je bila prav gotovo naj- bolj pri srcu diploma častnega člana celjskega Aero-kluba — te jate pre- drznih in spretnih fantov in deklet s krili. -ček Moja velika želja Bo, ne bo — bo, ne bo, bo... Bela marjetica, povej: bo prišel ali ne? Reka se je obarvala z zad-~ njimi sončnimi žarki in tiho drsela mimo naju. Molčala sva ... Koliko sva si poveda- la danes, toda vse premalo, da bi vedela vse. To, česar mi nisi povedal, sem slutila v tvojem zamaknjenem po- gledu. Tisti trenutek, ko je za hip zastrla tvoj obraz trp- ka bolečina in takoj za tem tvoj veder nasmeh zbrisal tu- robno senco, je bil zgovor- nejši od dolge izpovedi. Ko sva takrat stala tesno drug ob drugem, me je pri- jelo, da bi objela tvoj obraz z dlanmi in z nežnim polju- bom dahnila, da mi je hudo zate, hudo, ker trpiš. Kako kratke so bile tiste minute! A kako dolgo so še potem v moji samoti odzva- njale v mojih mislih tvoje neizgovorjene besede: O življenju upanja, razoča- ranj, želja in bridkosti ... Pa sem ob potu utrgala be- lo regratovo lučko. Zamižala sem in pihnila iz vseh pljuč. S krhkega stebelca je odne- slo prav. v^e puhaste semen- ke. Kako neizrečeno srečna sem bila. Moja edina želja se bo izpolnila ... .. .ko bom nekoč z nežnim dahom spodila tisto nežno senco s tvojega obraza ... S. Heda Za nesreče ni predaha... Dobrih deset dni je že poteklo, odkar je zadela republiko Chile huda elementarna nesreča, ena največjih kar jih pomni človeštvo Vendar do danes še vedno ni točnejših podatkov o posledicah te strašne katastrofe, ki je pretresla ves svet. Trdijo, da je potres v Agadiru, kjer je umrlo okoli 12 000 ljudi malenkost proti nesreči v Chilu. Posledice potresov so tako silovite, da so zginevali otoki in se dvigali iz morja, da so se rušile gore, reke spreminjale tok. Mor- je se je tako razburkalo, da so posledice čutili v Avstraliji, na Ja- ponskem in Južnomorskih otokih, kjer so doživeli poplave orjaških morskih valov. Ta daljn'a dežela je postala čez noč predmet sočut- ja vsega sveta. Chile je država ob zahodni obali Južne Amerike med gorsko verigo- Kordiljerov in Tihega oceana. Nad 6 milijonov ljudi živi na področju, značilnem po surovi klimi in težkih življenjskih prilikah. Chile je ozke- mu traku podobna država, saj na najširšem mestu meri okoli 300 ki- lom.etrov, po dolžini pa okoli 4500 kilometrov od Peruja do Ognjene zemlje. Prvi beli naseljenci so v Chile prišli v 15. stoletju. Bili so ta Spanci, ki pa dolgo niso mogli do- cela podjarmiti to odročno deželo. Chile je dosegel neodvisnost v času Napoleona, ko je Španija zgubljala svoj vpliv na kolonije. Chile je prav- zaprav najbolj indijanska država v Južni Ameriki, saj so tam belci v veliki manjšini. Med priseljenci, ki jih je okoli 105.000, je tudi 20.000 Jugoslovanov, predvsem Hrvatov in Dalmatincev. Življenje je razvito v glavnem v Chilski dolini, kjer živita dve tretji- ni prebivalcev. Država je deloma kmetijskega, deloma industrijskega značaja. Industrijo predstavljajo predvsem rudniki, kmetijstvo pa ži- vinoreja. V geološkem pogledu je Chile ze- lo razčlenjena dežela z mnogimi otoki ob obali. Visoki Andi vnašajo surovo podnebje, prav tako hladni morski tokovi. Vzdolž obale je vse polno ognjenikov, med temi je bilo do nedavnega le malo delujočih. Ne- nadoma pa so se pojavili novi og- njeniki, zemlja se je klala, pokala, izginile so vasi, mesta, kajti zemlja je še vedno zelo nemiren planet, za- to ni predaha za nesreče. ek- Sožitje METAFORJVIOZA ANITE EKBERG »Le kaj se dogaja z Anito Ek- berg?« se sprašujejo njeni prijatelji, iznenađeni s spremembo njenega na- čina življenja in obnašanja. V Mi- lanu, kjer je igralka preživela štiri dni, se ni nikomur »posrečilo«, da bi jo bil videl. V Rimu je zunaj bolj redko, vedno v družbi neke starejše Francozinje, oblečene v črno. »Izobražujem se,« je odgovorila na vprašanje, kako preživlja svoje dneve. Posnemajoč M. Monroe, se je Anita odločila, da v bodoče ne bo igrala samo s svojimi telesnimi obli- kami. Zato je odbila neke ponudbe, rekoč: »Odslej bom pristala le na vloge v umetniških filmih.« KDO BO PREJ... Temna predmestna ulica je bila samotna. Z avtom smo prehiteli ne- kega moža, takoj nato pa ženo, ki je pred tem možerr bežala. Ustavili smo avto ob cesti in ji hoteli po- magati. Ko smo jo vzeli v svoje var- stvo, pa je smeje rekla: »To je moj mož. Vedno, ko se vračava iz kina, tečeva in zadnji mora pomiti posodo!« Dober mesec že vlada sožitje med mu- co Cici, njenim mladičem ter dvema ma- lima veveričkaraa. Več kot en mesec je od tedaj, ko so otroci staknili v gozdu dva gola mladič- ka, dve mali veverici in ju prinesli k Fluherjevim. Od tedaj se ljudje radi ustavljajo pri hiši, ki stoji pod Belevue- jem v Rogaški Slatini. V oknu med obe- ma šipama je najprijetnejši kotiček za Štiri živalce, ki niso iz istega gnezda, pa se navzlic temu naravnost odlično razumejo . . . Ko so muci Cici prinesli v gnezdo dva nova mladiča (sama je prav tedaj dobila dve mucki), ju je sprva nekam čudno pogledala. Vendar ni zapihala, niti ni pokazala krempljev. Nasprotno, sprejela ju je kot svoja in jima z enako ljubez- nijo kot svojima dovolila sesati. In tako je še danes. Zdi se celo, da sta mali veverički — Pikija — celo bolj požrešni od mucke, ki je še ostala. Muca Cici se je nanju močno navadila in če ju ni ob pravem času k jedi, ju pogreša in išče tako dolgo, da ju najde. Zdaj je to ena družinica, lepa in složna, ki najde vedno dosti časa še za igranje. To jih je ve- selje pogledati, kadar se premetavajo, lovijo in skačejo . . . Dober mesec že vlada sožitje . . . Mor- da bo še dlje in vse dni .. . Tudi gospodar se rad poigra z malimi živalcami . . .