*	Č
S Izhaja po dvakrat na mesec v 3 S Ljubljani, in to 10. in 25. dne, s Si	ko ga prebere in ne	ffi
^	konfiseira policija.	jjj
Vrednik Jakob Alešovec.
Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji, Ključarske ulice (pod mestnim trgom) št. 3 v II. nadstropji.
S	Velja	S
S celo leto 3 gld., pol leta 1 gld. S g 50 kr. in četrt leta 80 kr. za £
§ vsaeega brez ozira na stan,
Si	narodnost in vero.	jfi
-o|c[( Kdor ga bere ln ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval.
Kaj je „Breucelj“ zvedel novega po svetu.
V	Ameriki so zelo popraševali po svetovno imenitnih ljudeh, ker tam je navada, da jih kažejo za denar in Amerikanci take stvari radi gledajo. Po dolgem po-praševanji našli so vendar tri najimenitneje, in ti so Dežman, dr. tiraj in dr. Suppppannnn, ki kranjsko nem-čursko stranko pokonci drže. Ti se bodo toraj šli za denar kazat v Ameriko, če bodo sprejeli jako ugodne pogodbe; zaslužili si bodo gotovo več, kakor z nemšku-tarijo na Slovenskem.
V	Aziji je zmanjkalo nemških jezikov. Zato so se vse tamošnje vlade obrnile do nemškega „šulfer-ajna“ s prošnjo, da bi jim jih poslal, posebno pa še ženskih, ker so mnogo dalji od moških. (Lepa prilika našim »nemškim" gospicam in gospem, svoje jezike spe-čati bolje, ko doma.)
V	Afriki je še vedno silen boj. Prerok Mahdi je ves pasji. Angleži ga ne morejo ugnati še in tudi njegovih ne. V tej zadregi so v Londonu sklenili, odslej pošiljati namestu moških ženske nad divjake; če jih te ne vženo s svojimi jeziki, potem mislijo Angleži Egipt čisto popustiti. Za generala poklicana je „Jezična Žefa“.
V	Avstraliji so se spuntale kače, češ, da jih je preveč na enem kupu. V zadnjem občnem zboru so sklenile, da se bodo izselile v Evropo. Ko so pa evropske ženske in nektere vrste časnikarji to zvedeli, so poslali jim pojasnilo, da naj ostanejo rajši doma, ker v Evropi ie takih stvari že preveč, toraj bi ne dobile posla.
Na Angleškem se silno čudijo temu da Ivan Hribar ni še finančni minister na Dunaji. Angleška kraljica se
zelo zanima za-nj in je rekla neki, da, če ga na Dunaji nočejo, ga bo ona vzela, če mu ima pokojnino prav kar naprej plačati.
Na Francoskem je grozen hrup, ker so v Ljubljani zaprli krojača Železnikarja. Najbrže se nam je zato bati vojske s Francosko.
Na Pruskem je Bismark ves zavzet nad govorom poslanca ljubljanskega mesta, gosp. Grassellija, v državnem zboru na Dunaji; rekel je: „No, veliko sem že govoril, pa tako nikoli."
Rusija kadi zdaj turški tobak, Turčija pa pije ruski čaj. Prva ima še dosti beca, zadnja bi ga pa rada imela.
Na Laškem bi radi Avstrijo snedli. Ker je pa ne morejo dobiti, jedo to, kar imajo, in stradajo. Slovence bi kaj radi pohrustali, pa je veliko nemškutarjev vmes. Zato so pisali Bismarku, če jih hoče prevzeti, ako bi oni dobili Slovence. A Bismark jim je odgovoril: „Takih ljudi imam že preveč v želodcu, le obdržite jih sami, a glejte, da si ne pokvarite želodca s tako neprebavljivo jedjo."
Avstrija. Nič novega, prav nič, pa tudi ni pričakovati, posebno dobrega ne. Večidel vse sedi: poslanci na Dunaji na svojih klopeh, nekteri celo na jezikih, ministri na svojih stoleli, Herbstovi nagajivci na svoji trmi, nekaj ljudi po ječah, nekteri na svojih denarnih Žakljih in v bogastvu, drugi v revščini, nekteri za polno, drugi za prazno mizo, država pa v dolgovih, kakor prej. Dokler se bo tako sedelo se narodom ni treba nič bati, pa tudi nič posebnega upati.
Slovenija. „Ali je Peter doma?" — „Je!“ — „Kaj dela?" — „Žlico puca.“ — „Kdo je pa jedel ž njo?"
Pavliha.
Nič pravega veselja ni (loma pri nas, le prepir in pa še kak! Po kmetih to dela „šnops“ ali pa slabo vino, po mestih pa razen tega še tista politika. Toda prosim, — jaz ne vem, če je vsakemu izmed vas znano, kaj je politika. Poslušajte toraj, da vam jo razložim prav po domače, kolikor je namreč urnem jaz, ki sem že toliko hodil po svetu.
P o 1 i t i k a je nekaj, kar zna vsak in nobeden, kar zida, vzdržuje dežele in kraljestva, pa jih tudi razdira. Ne uči se toliko, marveč se že na svet prinese. Malo otroče jo že uganja, ker tako dolgo joka in upije, da dobi, česar želi. Uganja jo potem deček in fant, če že hodi v šolo ali ne, posebno ko začne gledati za dekleti; še bolj pa jo uganjajo dekleta, ko si moža iščejo, največ pa ženske sploh in to prav do zadnjega zdihljeja. Odkritosrčna je ta politika redko kedaj, ker ji je glavni namen, razkrivati slabosti drugih, svoje pa prikrivati, ravno tako tudi kazati svoje dobre lastnosti, druge pa temniti in v senco staviti. Taka politika je večidel osobna. ker pri oškodovanji drugih išče svojega dobička; le če namen spodleti, utegne postati maščevalna in hudobna, nji je načelo: „če ne jaz, pa nobeden, naj pogine svet." Podobna ji je tudi nevoščljiva politika, kakor je bila politika dveh, ki sta se skregala za klobaso ter jo potem vrgla psu, da je le nobeden izmed nju ni jedel.
Prava, to je državna in strankarska politika ima vsega tega nekaj v sebi, toraj je še bolj zmedena in obširna. Odkritosrčna ni skoro nikoli, tudi hodi vedno po mačjih nogah. To se največkrat pokaže pri ljudeh, ki se ponujajo za poslance; brž ko so izvoljeni, pokažejo potem svoje krempljičke in blagor volicev jim je deveta briga. Obširneje o tem se utegne podučiti vsak v naši najnovejši zgodovni.
Večkrat je pa ta politika zelo nehvaležna reč, posebno če se jo lotijo ljudje, ki je ne umejo ali jo uraejo narobe. Ako se take više politike poprime kmetovalec, rokodelec, delavec, trgovec ali obrtnik, mu gre kmalu vse narobe in prej ali pozneje pride na kant in še celo ob zdravje. Politika taka je nekaj, kar greni in kazi vsako jed in pijačo, krati spanje, moti veselje, razdira prijateljstvo in dela sovraštvo, kali mir v družbah in družinah, budi jezo in stori še marsikaj, kar bi se brez nje ne zgodilo. Najhuje je pa, če se je poprimejo ženske, ker potem v hiši nobena jed ni dobra, nobena obleka čedna in cela, prahu in smeti pa povsod preveč.
Posebno čudna je pa politika spravljivosti, ker se je poprimejo večidel ljudje, ki razmere poznajo toliko, kolikor naši zvezdogledi prebivalce v mesecu, ali
pa taki, ki drugim na ljubo in sebi na korist zataje svoje pravo mnenje in hote potem združiti belo s črnim, ogenj z vodo. Navadno začno to tako, da pozornost, to je oči in ušesa drugih obračajo kam, kjer je videti, slišati ali vsaj pričakovati kaj novega, po njihovih mislih za obe stranki dobrega. Te vrste politika imenuje se tudi elastična ali raztegljiva, to je nasprotna stalni, trdni.
Omeniti bi bilo še vladne politike, kakoršna je zdaj glede Slovanov in Slovencev; toda o tej reči ni govoriti, še celo meni ne, akoravno mi služi čudodelna ma-rela. Lajše in varneje govoriti je o kljubovalni politiki, ktera ni z ničemer zadovoljna. Te so se lotili zagrizeni nemci in slovanski odpadniki, v Ljubljani pa tudi še nekteri drugi, kterim deželni predsednik ni po volji. No, kar se tiče teli, bom povedal, kaj je rekel stari Miklavž, ki ima samo zdravo pamet, druzega mu pa vsega manjka. Rekel je: „Jaz imam rajši prazno obljubo, kakor pa palico po plečeh.“ In res je bolje tisti, ki ne da ali ne more dati, kar je obljubil ali česar od njega upaš, kakor tisti, ki pride nad-te s palico in bičem. Mislim, da me razumite in s tem tudi našo politiko kljubovanja.
Jaz sem o deževnih dnevih, ko še moja marela ni marala nikamer čez kap, to reč še nekoliko nadrobneje premišljeval in prišel do prepričanja, da je najbolje, ako človek nima prav nobene politike. Mehka mu je vsaka postelja, diši in tekne mu vsaka jed in pijača, prijetna mu je skoro vsaka družba, razburjen ne more biti skoro, ljudje ga nimajo v zobeh, svojega dela ne zanemarja z večidel praznim, neplodnim besedovanjem, svojih dni si ne greni in ne krajša si ur svojega življenja, svoje oko in uho ima lahko odprto za kaj koristnejega in tudi ne bo slišal lahko besede: „ta je norec!“
To so moje misli o politiki. Politika pač mora biti, kakor vsako drugo zlo, ali gorje onemu, ki se je loti brez potrebe, brez uma za-njo! Še huje gorje ali marveč prekletstvo pa tistemu, ki jo rabi za svoje samopašne, sebične namene. Prave sreče na tem svetu že nima, kaj pa na onem svetu, to zve po smrti sam.
»Ti vražji Pavliha11 — bo morda kdo rekel — ,.kaj pa ti? Ali ti ne uganjaš tudi politike? Ali nas zdaj strašiš ž njo le zato, ker bi jo rad uganjal samo ti?“
Ne, prijatelj, ki to misliš. Uganjaj ti svojo politiko še dalje, kakor ti drago, tudi jaz jo bom. Saj veš, da če je kdo česa navajen, tega ne pusti, če prav vidi pred sabo smrt s svojo koso.
Dosti! Kakor vidite, danes nisem povedal nič posebnega. Saj je pa tudi deževalo po vsem svetu, da človek še čelo z mojo marelo ni mogel nikamer. Zdaj se je nekoliko razvedrilo, drugič vam bom povedal kaj druzega in morda bolj veselega, ker zdaj sem si že namazal čevlje in nabrusil pete za daljo pot. Kam bom šel in od kod se bom vrnil, zvedeli bote prihodnjič.
Čuklje še ni deželni šolski nadzornik.
Priloga „Brenceljna“ k št. 9.
Kaj je volitev.
V poduk tistim, ki tega ne vedo.
(Konec).
Ta večer je bilo pri Lesarji in pri Murenčku vse polno in jako živahno, celo burno. Zdaj nista prve besede imela več edino le poštar in učitelj, ampak duh zgovornosti je šinil v več družili, posebno pa v Klepača in Ga-šperčka. Kolikor več litrov je prišlo na mizo, toliko glasneji so postajali možakarji tu in tam, krčmarja pa sta le bolj za hrbtom kurila jim.
Pri Lesarji je pogovor trajal že zelo dolgo. Poštar, kteremu se je dobro zdelo, da se je med tržane pihnjena iskra tako prijela, je poslušal in le zdaj in zdaj vrgel kako spodbudljivo besedo vmes; ko pa misli, da je ta zadeva dobro že premleta, odloži tlinko, vstane in se oglasi:
„Možakarji! Dosti smo pretresali to važno zadevo in veseli me, da ste jo tako dobro razumeli. Vsa čast vašemu bistremu umu! Ali če bomo samo besedovali med seboj, sklenili pa nič, rajši kar nehajmo! Dozdaj je bilo govorjenje le o tem, da zdanji župan ni več dober: toni dosti; naj pove kdo, kteri bi bil boljši!11
Na to nastane tihota, možakarji se gledajo in spuščajo dim iz ust. Kar vstane Klepač in reče:
„Čemu bomo dolgo ugibali novega župana? Naj bo naš poštar, ki to reč veliko bolje razume, kakor Škrjanec.11
Splošno odobravanje in klici: „Živel poštar, naš župan!11
Poštar pa vstane in spregovori:
„Hvala lepa za ravno izrečeno zaupanje, ali jaz ne morem in ne utegnem sprejeti te časti, ker sem še premalo časa tu in ne poznam zadosti vseli Vaših razmer. Pač pa vem boljega in ta je gospod Klepač — mož, kakoršnega ne najdete ne daleč ne blizo.11
„Res je“ — doni od miz — „Klepač mora biti župan. Bog ga živi!11
In sklenjeno je bilo, da bo novi župan Klepač, nihče drugi. —
Nič drugače ni bilo pri Murenčku. Tam je besedo vodil gospod učitelj, po čegar nasvetu se je sklenilo, da se voli za novega župana Gašperček, in to ne ravno zato, ker Škrjanec ne bi bil pošten, ampak ker je res že prestar. Ob enem so se zgovorili, da bodo volili tudi le take može, ki so njegovi prijatelji.
Zopet so se razšli oboji vesele volje in povedali doma čmernim ženam, kaj se je sklenilo. Žena in mož sta pa pač eno telo ali bi vsaj morala biti; pri telesu je pa najvažnejši ud glava, in ravno to inmjo ženske sltoro brez izjeme svojo. Naše tržanke niso bile v tern nič drugačne. Le malo jih je bilo, ki so prikimale sklepu mož, velika večina je bila nasprotna.
To je storilo, da je bil drugi dan trg razprt na štiri stranke: prvič žene med seboj; drugič žene z možmi; tretjič možje med seboj; četrtič sosedinje s sosedi. Ves dan je bil hrup in razrušila so se najstarejša prijateljstva. Še celo psov se je prijela nekaka strast, ker so umne živali slutile, da mora biti med njihovimi gospodarji in gospodinjami nekak boj. Resnično je bilo to, da sta se
Gašperčkov in Klepačev pes spopadla in oklala se tako, da sta bila vsa krvava.
Se ve, da sta bila zvečer zopet shoda pri Lesarji in Murenčku. Prišlo jih je k obema še več, ko sinoči, in bilo je tudi vse še veliko živahneje. Bodi tu povedan le konec.
Pri Lesarji so sklenili, da morajo nocoj vsem onim, ki so bili zbrani pri Murenčku in hočejo imeti župana Gašperčka, pobiti okna. Pri Murenčku pa so sklenili, da morajo še nocoj biti vse hiše onih, ki so pri Lesarji bili in hočejo posaditi na županov stol Klepača, pomazane s črnilom ali „šmirom“, da se jih bo poznalo. Za izvršenje teh sklepov so se najeli ljudje, kterim se je plačala pijača in obljubilo še posebno plačilo, če bodo svoje delo opravili dobro in na tihem, da ne bo hrupa. —
Drugo jutro je bil ves trg pokonci in gledal pobita okna, pa grozno črno „naštrihane“ hiše. Le prav malo jih je bilo, ki niso imele na sebi tega znamenja agitacije, in to so bile hiše tržanov, ki se niso za vse to nič brigali. Župan Škrjanec je pa imel okna pobita in zid počrnjen. —
To je bil zdaj grozen lirup! Prišla je sodnijska komisija, pregledala in zapisala vse, kar je zvedela. Pa zvedela ni veliko, ker ni nihče nikogar izdal. Odpeljala se je pa rekši, da te reči še ne bo konec, ampak da preiskava utegne trajati še dolgo, ker se je naredilo veliko škode; poklican bo še vsak k sodniji, da pove, koliko je imel škode, da se more potem rešiti vsa ta reč po pravici in postavi.
Zdaj so pa nastopili tihi dnevi v trgu, krčmarja Lesar in Murenček sta zdehala v praznih prostorih; še poštarja in učitelja ni bilo več blizo in tržanov si nobeden ni upal govoriti besede na cesti.
Volitve dan pa je prišel in komaj je bilo zadostno število volilcev, da se je mogla izvršiti. Izvoljen je bil prejšnji odbor in župan Škrjanec.
Dobro! Vsem seje odvalil kamen od srca. Ali kaj bo zdaj še le s sodnijo! Tisti paragrafi, tiste kljuke, ki tako ostro in trdo drže! Da bi le kdo tu vedel zdaj pravi svet, bodi si kdor koli, učitelj ali poštar!
Pa ta dva ga nista vedela, ampak čisto potuhnila se. Vedel ga je pa Škrjanec, ki je možem, ki so ga prišli prašat, rekel:
„Nič sevam ne bo zgodilo, če ste pametni. Ko bote poklicani k sodniji, da poveste svojo škodo, pa recite, da ni nobeden nič škode imel. Kjer ni tožnika, ni sodnika, in tako bo vse dobro.11
„Modra je ta" — reko možje, — „škodo smo si naredili med seboj drug drugemu, toraj smo bot, ni treba sodnije, da bi nas poravnala. Oče Škrjanec pa bo naš župan, dokler bo živ! Bog nam ga ohrani še mnogo let!11
In ves trg je bil zopet vesel, ker se je sodnijska preiskava vstavila. Samo poštarja in učitelja ni trpelo dolgo tam; odšla sta drug za drugim in tržani so jima vošili srečno pot.
Klepač in Gašperček pa sta se sprijaznila in postala občinska svetovalca.
gr e V e ir • V	• V
Krispin Knspovic.
Ne, ne, gospoda moja, vse, kar je prav, le ne vsake reči obrniti na slabo stran. Zdaj ste vzeli v žehto ubogega župana iz Slovenske Bistrice na Sta-jarskem zato, ker je dal sneti avstrijsko zastavo s hiše, v kteri je imelo »Slovensko društvo” svoj shod. Zavoljo tega dolžite ga zaničevanja avstrijske zastave, morda celo veleizdaje, gotovo pa nepatrijotičnega mišljenja in nikake ljubezni do avstrijske domovine.
Res je, gospoda moja, na prvi hip se vidi tako, kakor da bi bila Vaša sodba opravičena, ker če kdo, bodi si kdor koli, na avstrijski zemlji da sneti avstrijsko zastavo, kakor da bi bila n. pr. pruska ali puntarska, stori velik državen greh. Jaz bi tudi tega župana nikakor ne zagovarjal, če bi ne vedel nagibov, iz kterili je to storil. Vsaka reč se da zagovarjati, naj bo še tako slaba, toraj tudi to dejanje bistriškega župana, zato zdaj prosim posluha, potem še le sodite, gospoda!
Zakaj je dal sneti avstrijsko zastavo ?
Imel je troje tehtnih razlogov: 1. je tako zaverovan v nemštvo in prusaštvo, da je mislil, da Slovenska Bistrica stoji že na pruskih tleh, na takih se pa ne sme razobesiti avstrijska zastava; 2. je te vere, da je vsak Slovenec izdajalec (nemške) domovine in gleda le v Rusijo; taka druhal pa ne sme zborovati v hiši, nad ktero vihra avstrijska zastava, toraj dol ž njo; 3. se je bal deževnega vremena in škoda bi bilo za avstrijsko zastavo, če bi jo bil dež zmočil ali celo veter raztrgal.
Vidite, gospoda, ali je po vsem tem dejanje mojega klijenta res državen greh ? ali ni marveč najjasnejši pa-trijotizem, najgorečnejše domoljubje? Ali je tako ravnanje res kazni, ali ni marveč največe pohvale, celo odlikovanja vredno?
To premislite, gospoda, potem pa sodite! Dostaviti nimam ničesar.
Zakaj se nektera dekleta in gospodične ne morejo omožiti.
Prav kratka povest današnjim dekletam in gospodičnam v poduk.
Bile so tri sestre in imele modro mater. Ta jih je dala v zavod za izobraževanje deklet. Prišle so domu izobražene, da jih je bila mati silno vesela in je vse gledalo za njimi in občudovalo jih. Častilcev in lizalcev se ni manjkalo, a snubača vendar ni bilo nobenega. Leta so tekla in mati je jela bati se, da bi ji ne obsedele vse tri doma, ter premišljevala, kaj li bo vzrok temu, da se nobeden nobene ne prime. Slednjič je iznašla pravo in rekla hčerkam:
n Ve vse ste preveč čenčave. Redar pride kdo, pa klepetate, da človek do besede ne pride. Bodite bolj mol-
čljive in pustite le mene govoriti, če vas ne bo kdo kaj prašal.”
Hčerkam so se pobesili nosovčki, a sklenile so, strogo ravnati se po materinem povelji.
Pridejo res trije snubači, vsi na enkrat. Mati, vsa vesela, jim pripoveduje vse sorte reči, da res hčerki nobeni ni bilo treba ziniti besedice. Le toliko je šla mati v kuhinjo, da je ukazala napraviti kuharci boljše kosilo. Kuharca je šla potem še po nektere potrebne reči, kterih ni bilo doma, ter pustila lonce na ognjišči.
Kar se sliši nekako cvrljenje s kuhinje, mati pošlje najstarejšo hčer pogledat, kaj je, ta gre, a ker je ni nazaj, gre druga, in za njo še tretja. Čez malo časa pogleda najmlajša skoz vrata v sobo in migne materi; ta se izgovori pri gostih in gre v kuhinjo, iz ktere je slišati kmalu šepetanje, ki postaja čedalje glasneje.
»Butlje ve” — se grozi mati — »zdaj je izkipela vsa juha in kako bo meso! Kaj ste pa stale tu in gledale? Ali ni mogla ktera poklicati brž mene?”
»Saj ste nam prepovedali govoriti" — se upro vse tri.
»Tako?” — renči mati — »zdaj pa le brž ena teci po kuharico, da še kaj popravi in ne bo vse sprideno.”
»Moja jopa je pri mojškri” — pravi ena.
»Moj klobuk je pri modistinji” — se sliši drugo.
»Meni se je pa zob strl, tisti, ki sem ga včeraj dobila” — je slišati tretji glas.
„Na“ — se grozi mati — »ali bom jaz tekla po kuharco, ki imam že tri dni zadej krilo strgano ? Kaj bodo rekli gospodje, če jim bomo tako slabo postregle ! Oh, oh, juha še zrniraj kipi, kuharce pa še zdaj ni!”
V tem se odpro vrata in ven stopijo snubači s klobuki v roki.
»Ker vidimo” — reče eden v imenu vseh — „da ste tako pridne kuharce in imate toliko opraviti v kuhinji, vas ne bomo zadrževali, ampak prišli drugi pot. Prosimo odpuščeuja.”
Šli so in ni jih bilo več. Gospodične pa še dandanes gledajo za njimi in drugimi snubači.
Tine in Jože.
Tine. Veš, kdo je kriv, da je Šuklje napravil toliko hrupa, ki se še ne bo tako brž polegel ?
Jože. Meni se zdi, da jaz in ti.
Tine. Meni tudi. Če bi mu midva ne bi bila ponudila in držala lestve, bi nama ne bil splezal čez glavo in znan
bi bil tako malo, kakor kak drug profesor. Toraj nikar ne zabavljajva, ampak primiva se raji za ušesa.
Jože. Sama sebe?
Tine. Ali pa ti mene in jaz tebe.
Jože. Tako misliš ?
Tine. Da!
*
* *
Jože. To ni prav, da je profesor Suklje na odpustu in vreduje „ Lij ubij anski list“. Naj bi rajše v šoli pod-učeval mladino.
Tine. Jaz pa mislim, da je bolje, da vreduje ljubljanski list11.
Jože. Kako misliš to?
Tine. Podučevanje se prime mladine, časnik pa čez dan zgine. Razumiš ?
Jože. To cika na Šukljejev značaj ?
Tine. Da!
Dvojni vzrok.
Na parobrodu v Trstu najdeta se dva prijatelja, Maček in Kosec. Pogledata se prav'čudno in prične se ta pogovor:
Maček. Al o, prijatelj, kam si namenjen ?
Kosec. V Aleksandrijo in dalje v Egipt.
Maček. Tako?! Poglejte no. Ali ne veš, da je tam huda vojska?
Kosec. Vem. Ravno zato pa grem tj e.
Maček. Kako je to? Razloži mi!
Kosec. No, veš, jaz nimam doma ne žene, ne žlahte, pa bi rad imel boj.
Maček. Kako je to čudno! Glej, jaz imam pa ženo in žlalito, pa grem v boj v Afriko.
Kosec. Zakaj?
Maček. Ker bi rad imel mir.
Lahko noč, pogrebci!
Odbor ranjce banke „Slovenije11 dal je razklicat, da bo te dni kdaj občni zbor delničarjev. To bo prav čuden pogreb brez mrliča in pogrebcev, kajti ranjea je že davno pokopana. Ne moremo si toraj misliti, kak bo ta občni zbor. Za tak zbor je namreč treba: 1. odbora, 2. delničarjev, 3. prostora, kjer se vrši. Kje pa je kaj tacega pri ranjci banki ,,Sloveniji" ? Pri tem pogrebu toraj še dedičev ne bo, ker pod nosom obriše se lahko vsak za-se doma, ni treba, da bi se to godilo v družbi. Tedaj lahko noč, pogrebci!
Kako daleč smo že!
V nekem mestu so našli roparsko bando otrok, ki so bili stari od 3 do fi let, le njih glavar je bil star 7 let. Kradli so in ropali, kar se je dalo, da se je ne le mesto, ampak tudi dežela tresla pred njimi. Ko so jih prašali, kako in po čem so se tako spridili, odgovorili so, da po branji roparskih romanov in socialističnih spisov. Ali ni to res grozno ? Kam gremo!
Ljubljana po volitvah.
Gospa Ljubljana: To je že križ. Prej, ko so se nemčurji in Slovenci bili tako:
Mer isl imeli LaMesscIiinspettor.
Najbolj čuden mož
je v Ljubjani zdaj gotovo gospod Hofmanu, nožar in sicer vse časti vreden. Zato tukaj nekaj izrekov iz njegovih ust.
„Ihr seids keine človeken, ihr seids hudičem11
„Die nemškutarji sind audi človeken.11
Hofmanu: Bie seids ihr špasik! Ihr nennt jeden ge pil de ten človek nemškutar.
Poslušalec: O ne, saj je tudi veliko neizobraženih ljudi, ki so nemškutarji.
Hofmanu: Ihr sollts eucli lieben, niclit aber sovražen, leutl, Friede, mir, niclit aber boj, krieg.
Poslušalec: Vidiš ga, tu tako pridiguje, doma pa sablje brusi.
(Se bo nadaljevalo.)
sem bila žalostna in me je bolelo srce, zdaj me pa še huje boli, ko so se začeli med seboj kavsati narodnjaki. Kdaj li bom srečna ?
H
m
n
crq
•-t
n>
Cd
rD
3
n
2-
3
P
Cu
P
-3
O
O
<
P
5.
p
3
S.
Cfi
ro
3
P
•t
O
o<
3
5'
p
o
D-
cn
5*.
T3
O
w<
3
P
«
O
<
O
3
O
c
(K
h-*
P
P
S.
p
re-
o
rs
S" S
m jr
1 i
g S-
B P P- O*
(P ps pc c>
- B - *=
»*«**nrtJ*
iSl&Slfsjffi*
= 'sN-|<<eSll°,s
ns ?=^ B ® 5" 5" tol g ° O 9
5 » g 1	F$
«1 P. 5. 1 T
» §■• © .<= s
I S -■ - F
11° r g
= ' g
s-s | I
S B a.
P^
1 g ■§ 5' g "o o’ F
e lil
* *:? §■ g; f8
I -1:- s ; i
sl -s - sl?
:■-1||| ep e
V
T
f
g-
S- E
Is
•2 ® g -2 E g * F gV
E s
ifljlll -:lgrrl
S"H «»b 1» f1!
k? uri s 6V |£ -
I
F
Sf E
s-, a
s r
li
S: F
P
a>
5 | I E'
5-1
I
= § r I.
r
E °
F 0
I r =
e: E' e -
F er
<St
I
I
E1
g-3
I" 1,
s- ^
, c?
F
s 3
s tgj
S- »
| o 8 š
Ci
t§
s
s ^
c B-
i I I
r iv
5 &
po
k
Sl
1
s
c
>
&
F
e ! PH 4
trii,^
8 e. ° s s ! $ r Sv s-1 a -g8
« ,S g’ g
1 e r
r r
«5 O
I
5 S
£ »
s 5
a ~ g-?b <S
O g- a
s I1! *
e. F § g
m.

s- e
8 5
.	« cš
<S-.	&
FF E
S
fS
5T
P
e
H«
~-1S
i 3-
ti
“I
i -
il
li
• 5
ir
3
r |
e 8' ^ o
s-s r«
11
*-c? g-
IV
8 .S - ~
^	?r- ^
S- s 5. a § «•
■| as
st ‘
S
a
<? o* §
O- (X
d
* §<
ku
s i
B §< c s IB I. §.
S'
S g- §
S J5- ~ c-
S? 3. _ * | |i s §J v*.
s 3 r
Z" I 5V I
o £. r " ~
f t't S ^
lis
11
it
® §<
a., g;
Š 8
S
"i
2.
« g-
1
i -S4
? o:
S
S
ct>
sO*1
cs.. ^
OSP S
O .O *—
^ O
I s
& fc-
I -s V
2s
ii?
I 1
i: 11
03 Š ^
C
§■* . r pj
o- £3
S ti
CB
1 —
e ?r
P
N