PlliifOIli HI€HI!aiI§h€gd Zadnje dni so princsli svetovni časo pisi vest, da je rešil iz morsikega dna francoski parnik leta 1911 v luki Norfolk v scvcrnoameriški državi Vii'žinija z mehikan.ko ladjo »Merida« potopljene zaklade. Ti zakladi so bili last v Mehiki ustreljenega cesaj'ja in avstrijskega nadvojvode Maksimilijana ter, njegove soproge Charlotte. Ko se je odloči'1 nadvojvcda Maksimilijan, da prevzame mohikanski prestol, je mobiliziral celotno svojc prcmoženje, katerega je vzel s scboj v zlatu. Svota, katoro je skupil za svoja posestva v Avstriji, na Francoskcm in v Bclg^iji, je znašala 20 milijonov zlatih kron. K temu izkupič- ku že pripadajo bogata darila ruskega carja in dragocen.sti njegove soproge Charlotte, ikatere so bile cenjene na okroglo 5 milij.nov zlatih kron. Tega premoženja se cesar sam v kratkem času cesarjevanja ni niti dotaknil. Ko je bil Maksimilijan ustreljen, je tvorilo njegovo nedotaiknjeno premoženje zapuščino. Nova mehikanska vlada je sicer cesarjevo premoženje na papirju zaplenila, v resnici pa ni od njega porabila niti vinarja. Za tem se je zgodilo nekaj posebnega, česar nikdo ni slutil. Avstrija ni mignila niti z mezincem, da bi bila zahtevala nazaj omenjenih 20 milijonov in tako je ostalo Maksimi- lijanovo premoženje do leta 1911 v MeMki. Še le leta 1911 je uikrenil mahikanski predsednik, naj se naloži cesarjeva zapuščina v evropsfcih bankah in v Evropi bi naj d.ločili. kdo da je postaven dedič. Leta 1911 so naložili Makslmilijanove zaklade, izvzemši nefcaj umetno izdelanih posod, ki so še danes v narodnem muzeju v Mebiki, na mehikanski parnik »Merida«. Na poti v Evropo se je ladja potopila pri Norfolk oto.ju in ž njo vred tudi Maks-tnilijanova zapuščina. V zadnjih letih so večkrat po&kušali, da bi dvignili omenjene zaklade, a se je ta nakana Se le zdaj posrečila Francozom.