DANES: Ivan Kristan: NE GRE LE ZA OBVEŠČANJE, AMPAK ZA ODLOČANJE Mitja Švab: IZ INTERVJUJA: »KAM BOMO PRIŠLI, ČE BOMO DELALI PO ZAKONU?« Dušan Kralj: NA TEHTNICI Sestanek v uredništvu: GOSTINSTVU NI POSTLANO Z ROŽICAMI Bojan Samarin: ASOCIACIJE NA ZAGREBŠKI MOTIV Sobota, 28. januarja 1881 štev. 4, leto XIX, V OKVIRU KOLIKO ČASA SE STANOVANJE VPRAŠANJE ŠT. 1 Ne morem trditi, da je bilo rečeno prav »sindikalni namig«. Lahko je tudi »sindikalni nasvet« ali kaj podobnega. Pa vse to sploh ni važno, ker gre le za smisel. Zdajle, v prvem mesecu novega leta so se v mnogih podjetjih lotili popravljanja svojih pravilnikov o nagrajevanju ali pa sestavljanja sploh prvega ta- ko mislijo, bi sklepal po njihovih predlogih za nove pravilnike, da je direktor, čigar funkcija je »podpisovanje aktov«, lahko s svojimi prejemki nekje v zlati sredini. Tu ne gre za nerazumevanje, na primer za napačno razlago razprave o vodenju in samoupravljanju. Sploh ne! Ker je preveč očitno, da gre za denar, »Sindikalni namig« kega pravilnika. To je zelo dobro, da kolektivi dopolnju-jejo svoja pravila o nagrajevanju ter vključujejo vanj Skušnje, ki so si jih. pridobili v minulem letu. In pri tem smo zvedeli tudi o tistem sindikalnem nami-du, ki je lahko zelo pomemben za sestavljanje novih pravilnikov. No, le takrat, če ga bomo pripravljeni upoštevati. Y nekaterih manjših podjet-ith, točneje, v nekaterih trgovinskih podjetjih (ki so po številu zaposlenih sicer majh-na< Po prometu pa včasih zelo velika), menijo nekateri, da hi več posebnih razlik med odgovornostjo na posameznih delovnih mestih. Da, celo ta- ne pa za principe dobrega nagrajevanja. Ko so posamezniki ugovarjali takim »novim principom«, ki odrekajo vodilnemu kadru sploh odgovornost, pomen itd., pa so se ponekod sklicevali na avtoriteto: »Tovariši, to, da je predlagani pravilnik tak, kakršen je (komisija treh, štirih članov), je sindikalni namig« (prav gotovo je mišljen neki sindikalni forum). Upamo, da je kolektivom jasno takole prozorno namigovanje na »nove razvrstitve«. So ribiči (toda ne pravi), ki mislijo, da se v bistri vodi ne da ribariti! MITJA ŠVAB Maribor dobi vsak dan 6 novih prebivalcev. Od teh odpadeta na račun prirodnega prirastka dva, štirje pa na račun že odraslih novopriseljenih oseb. Maribor bi moral zgraditi vsak dan vsaj eno, če že ne dvoje stanovanj! V prihodnjih petih letih naj bi se povečalo mesto za 3400 novih stanovanjskih enot. Danes leži samo v občini Maribor-Center okoli 1700 nerešenih prošenj za stanovanja; ob današnji hitrosti (počasnosti) gradnje in glede na razpoložljiva denarna sredstva, pa se bo ta številka še povečala za 2000 novih prošenj do leta 1965! Denarna sredstva, s katerimi razpolaga stanovanjski sklad, niso samo že razdeljena za dve leti vnaprej, pač pa so tudi tako neznatna v primeri s potrebami, da ne zadostujejo niti za rešitev ene tretjine vseh stanovanjskih vprašanj. Če pomislimo še na nujnost gradnje trgovinskih lokalov — v 15 letih je zgradilo mesto le 4 ali 5 novih trgovin — potem smo kaj hitro v slepi ulici. Očita stanovanjska stiska v Mariboru pa ne izhaja samo iz dejstva, da je bilo v mestu med vojno porušenih 48 odstotkov stanovanj, ampak nanjo opozarja tudi statistika, ki pravi, da se vozi v tovarne 22 odstotkov vseh v Mariboru zaposlenih delavcev, od katerih se najmanj vsaki drugi ogleduje za možnostjo stalne naselitve v mestu, v neposredni bližini svoje tovarne. Na kaj opozarja Maribor? O počasnosti naših gradbenih podjetij je že bilo marsikaj povedano. Zvrhano mero negodovanja zaslužijo tudi mnogi neizdelani gradbeni načrti, ki iz dneva v dan povečujejo stroške izgradnje in vnašajo nerodnost v obrtniške usluge. Prav tako velja huda zamera neprestani dražitvi gradbenih materialov, kar se še bije s pomanjkanjem opeke in cementa. Vsa ta dejstva pa so kažipot k pospešenemu uvajanju mehanizacije in tipizacije, k intenzivnejši izdelavi gradbenih elementov, skratka k tako zelo pogrešani — gradbeniški industriji! Vendar pa so ti problemi manj važni ob vse bolj izrazitem pomanjkanju denarnih sredstev. To pomanjkanje gre v dobršni meri na račun občinskih skladov za stanovanjsko izgradnjo, ki se v mnogih primerih dokaj neodgovorno izgubljajo za vse kaj drugega, samo za stanovanja nej Senca te odgovornosti pa seveda pade na podjetja in na raznovrstne oblike zbiranja »gradbenega dinarja«, ki so slabo organizirana, površna. Misel sicer ne zadeva v kakšno združevanje sredstev, opozarja le na smotrnejše izkoriščanje tistih izgubljenih dinarjev, ob katere se ni doslej še nihče obregnil. Gre namreč za privatni dinar! Danes marsikdo kupi Fiat 600 ali pa televizor! Postopek je na dlani: kredit po enostavnem postopku, mesečni obroki in v do- ganizacijam, ki imajo denar, nikakor pa ne — posamezniku! Tako torej ne vsebuje ta, danes osamljena možnost, da bi prišel delavec z lastno udeležbo v doglednem času do stanovanja — prav nobene izpodbude. Morali pa bi najti možnost, da zaiflteresirani prispeva določena denarna sredstva (lahko tudi v materialu, delovni sili — kar je enako denar!) za svoje stanovanje. Stanovanje je del družbenega standarda. Je dobrina, ki po ustavi pripada slehernemu državljanu. Odgovornost za to dobrino v odnosu do posameznika pa le ne more nositi samo družba, pač pa se mora ta odgovornost zrcaliti tudi in predvsem v umevni pripravljenosti vsekega posameznika, da za svoje stanovanje nekaj prispeva iz svojega žepa. Družba pa mu potlej omogoči, da ne ostane njegov delež osamljen predlog, pač pa je osnova za nabavo kredita! Kot je misel enostavna, pa je sicer težko izvedljiva! Tako sodijo v Mariboru, kljub temu pa ne OB ZDRUŽEVANJU KMETIJSKIH POSESTEV IN ZADRUG IN PROBLEMIH SAMOUPRAVLJANJA MUHA SI IVE REŽEMO SAMI Slišal sem, da bodo naše posestvo (»Haloze«) združili ^Posestvom »Ptujsko polje«, menda pa še z »Mlekarno«, , ‘•go« in Kmetijsko strojno postajo in da bomo postali kmetijski kombinat. , © Nekega dne pa mi je tudi direktor dejal: »Združitev Je sklenjena stvar. Ti si predsednik delavskega sveta in boš to Pojasnil ljudem.« ® Kaj sodita kolektiv in delavski svet o tem, ni nikogar zanimalo. Pa smo le pojasnili, ljudje so razumeli. % Čez nekaj dni pa sem zvedel, da je »fiksno«, da družitve ne bo. Spet bi morali pojasnjevati ljudem, da bo °stalo kar pri starem. % »Počakajmo malo,« sem si dejal, »morda bodo zopet sPremenili mnenje ...« *0 ie pripovedoval na zadnji nje. Tudi zavoljo tega imajo kme-bor Pre<^sedstva republiškega od- tijski delavci na družbenih poselil t- sinckkata kmetijskih in ži- stvih Slovenije (njihova skupna k,1*1 delavcev Slovenije — o površina ne dosega posestva Be- ucicivuev Slovenije za kolektive v ptuj- ^ern okraju — tovariš Jože Kri- malokdo v katerikoli drugi s Posestva »Haloze«. Žanig hoHNaŠemu P°sestvu (gre za »Po-Em, • ^ 80 predlagali, da dokupi r A,6;l0 živino. Prej sm kot go- toliko perečih vprašanj v spodarski panogi. NE LE OBVEŠČATI __„ . . cnn Tudi kmetijski delavci se ne ^leT ^Tai bTiih tarif 2600 ^dovoljujejo več zgolj s tem, da Slav ivra ,-11" 1Peil 2b"u jih nekdo samo obvešča o raznih krav i^erSkem JVZni! sklepih (pa tudi če gre za sklepe ifVski svet tnVcnriUne bi niihoveSa delavskega sveta), kaj- bUa smotrni6 t « nLnia i ti vsi sklepi zadevajo njihovo po-^tko^vmeza sSai ne^i mogl sestvo in njih same. želijo odlo-E°fteno oskrbeti Vendar ob- čati> sklepati, želijo povedati svo-Leliala in nncJtjm ie mnenje o vsakdanjih proble- mih njihovega dela, skratka upravljati s posestvom. V teku je združevanje kmetij- oblikovanju in delitvi dohodka, pri čemer je sleherni delavec zainteresiran za uspeh pri delu in gospodarjenju. Medtem ko gre družbeni razvoj to pot, res v industriji hitreje kot v kmetijstvu, pa smo vendar, kot govorita primera v uvodu, priča pojavom, ki nimajo s tem ničesar skupnega. Združevanja kmetijskih posestev (združevanja posestev in zadrug ter podobno) so velikokrat ekonomsko upravičena, nujna in potemtakem koristna. Toda — ali res ni mogoče (niti delavskim svetom prizadetih posestev) razložiti, zakaj bi bilo konkretno združevanje potrebno, kakšne prednosti prinaša in podobno. Pri tem ne gre za pavšalne razlage, temveč za skrbno izdelano analizo, podprto s podatki in izračuni. Dvomim, da bi kjerkoli delavski svet po proučitvi predloga nasprotoval združitvi. Ce pa to nekateri urejajo (in sklepajo) mimo njega, bodisi na občini ali okraju, če člani delavskega sveta le sli- šijo, da se je nekdo odpeljal v Ljubljano, kjer bodo odločali o usodi njihovega kolektiva in posestva, njih pa ni nihče nič vprašal, niti jim pojasnil, tedaj lahko sodijo, da posamezniki podcenjujejo delavsko samoupravljanje. Kaj naj potem sodijo o takšnem urejanju zadev ostali delavci? Najbrž, da njihov delavski svet ni kos nalogi (v omenjenih dveh primerih jih ni smel niti predstavljati, kaj šele, da bi njrh vprašal za mnenje). Zato so zahteve o neposrednejšem odločanju toliko bolj upravičene. Ko bo namreč sleherni delavec lahko povedal svoje mnenje — in to bo lahko ob dosledni decentralizaciji upravljanja — bodo pojavi, ki so bili doslej v kmetijstvu bolj pravilo kot izjema, postali redke izjeme ali jih ne bo. Tedaj bo tudi manj pritožb, češ »nekdo je nekaj sklenil namesto nas«, kajti o vsaki stvari bodo sklepali kmetijski delavci sami in tudi sami sebi pripisali posledice svojih odločitev. DANILO DOMAJNKO Minuli teden so bila v nekaterih naših industrijskih središčih — Maribor, Kranj, Jesenice — posvetovanja političnih delavcev in gospodarstvenikov o vprašanju stanovanjske izgradnje. Pobudnik posvetovanja je Republiški odbor Zveze sindikatov, ki preko občinskih sindikalnih svetov uveljavlja takšen sistem zbiranja privatnih sredstev, ki edino lahko pospeši gradnjo stanovanj in intenzivnej ie rešuje v bodoče številne prošnje za stanovanja. Izhodišče razgovorov je v dejstvu, da je tudi stanovanje potrošna dobrina, ki si jo mora poedinec prislužiti ob pomoči družbe, ki pa mu to dobrino zagotovi v dogovorjenem času. V vseh teh krajih so bila posvetovanja dokaj različna glede na vsebino. Očitno je, da nekje že uveljavlja praksa teorijo, ponekod pa se še vedno teorija izmika praksi z različnimi pomisleki! Danes — pripoveduje Maribor o svojem posvetovanju. menjenem času je »fičo« ah TV tu! Na ta način bi tudi marsikdo kupil stanovanje! Toda — kdo mu bo dal kredit po enostavnem postopku, kdo mu bo zajamčil, da bo stanovanje res dobil v domenjenem času, kdo mu ga bo ponudil, sploh prodal!? Nihče in še enkrat — nihče! Stanovanjski sklad se opogumi enkrat na leto ter razpiše natečaj. Njegova zahteva je — pol na pol! Interesent naj prispeva 50 % v gotovini, 50 °/o denarnih sredstev da sklad na kredit. Ta natečaj, ki je številčno sila skopo omejen, pa je pristopen samo nekaterim, predvsem podjetjem, or- kuin 3 *direktiva« in posestvo je I>osl . zahtevano število govedi. deiBedice (ega so seveda priza-naš kolektiv. Za to vrsto ^ nimamo dovol primerne ^rug in posestev in to od gge P ^0 mleka jasen‘odgovOT^Oeprav bi ztauže- ^li.^^ 80 »pianertapneako- ]no poseftvo upr£vijai delavski nadon, .0brat ima seda:l lzgub0’ svet delavci l-iUOrnestlt.1 cr» in mnroli Vn. SVei> CieiaVCI .“'•uornesm; ~ „ ta ta/ svet> aeiavci na vseh priključe- Htivi dnAih ^ j3 morah ko- ih posestvih zahtevajo ustanovi-s®stva S °bratov„nas^a P®" tev obratnih delavskih sve! Sih dohodi p°Vfaan-h ° - Sodijo namreč, da bi bili v S?« sprotnem primeru prikrajšani . .« na svetov, na-za del svojih pravic, bili bi' cb ne-- kar so že imeli. Tua’ ,r -ru obratov, kjer je upravljanje bliže delavcem, lahko z uvedbo ekonomskih enot neposredno sodeluje v upravljanju večina — vsi delavci. Prav v 0 ni,i i ivn * iiavi kmetijstvu je potrebno zaradi PoP^na primera naravnost raztresenosti delovišč približati tijSk/° Ponazorujeta položaj kme- odločanje prav slehernemu delav-ZUf, . delavcev. Vmešavanje »od cu. Pri tem si delavci ne želijo s Ve/1 ~ v pristojnosti delavskih neke navidezne decentralizacije nal0sV’ določanje proizvodnih upravljanja, temveč zahtevajo tu-Zdrn! v Polnem smislu besede, di materialno osnovo za delo svo-Se$te evanie in razdruževanje po- jih obratnih delavskih svetov ah Id - brez vednosti kolektiva svetov ekonomske enote. Le-to pojavi resno ovirajo jim omogoča, da res sami gospodarjenje in samoupravlja- darijo in neposredno odločajo o jta smo doživeli razočaranje. kaj, kar"š"o žeArneli. Tudi v okvi- *• *? bi'i™zineta,!1.": sijsssrvJžrJL."— Pospta0 •i® razložil razmere ko v-tVu. ^Pohorje« tovariš Stan-°s iz Maribora. 1zJEMA ALI PRAVILO US®® ■■ Tudi v tem — v organizirani delovni akciji, v kateri sodelujejo bodoči lastniki stanovanj — je skrit »gradbeni dinar«, ki smo ga doslej kaj radi prezrli! odstopajo od prizadevnega iskanja nekega določenega »predplačilnega sistema za stanovanjsko izgradnjo«, ki bo v bodoče lahko spešil ugodnejše reševanje stanovanjskih problemov. Ta sistem naj bi slonel na osnovi načrtnega zbiranja gradbenega dinarja, pri katerem bi morah sodelovati vsi: od posameznika, ki želi in potrebuje stanovanje, pa do podjetja in do družbe. Predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Leopold Krese je na posvetovanju političnih delavcev in gospodarstvenikov v Mariboru dejal: »Pogovarjamo se o takšni akciji, ki bo zainteresirala našega delovnega človeka, da bo zavestno začel zbirati denar za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja! Tu ne gre za enkratno denarno vlogo, pač pa za kontinuirano, programsko vlaganje denarja, ki rešuje stanovanjsko stisko v perspektivi. Najti moramo način, ki bo omogočil delavcu, da s tem, ko vloži določeno vsoto denarja, glede na njegov dohodek, ne dobi samo pravice do stanovanja, to že ima, pač pa tudi — stanovanje! Podjetje in družba sta mu dolžna pomagati! V pomislek povedano pa je, koliko časa bo vlagal in koliko bo vložil. Delavec lahko vloži svoje prihranke, lahko varčevanje pospeši na ta ah na drugi način, lahko pa tudi vlaga dvajset let, v tem primeru ne zase, pač pa za svoje otroke! Naša skupnost pa mora tistemu, ki vlaga, ki si prizadeva, dati nekakšno garancijo, točno opredeljeno jamstvo, ki jasno pove, kje, kdaj in kakšno stanovanje bo zainteresirani dobil!« Garancija za stanovanje — tako pravijo v Mariboru — pa je dandanes še dokaj nebogljen otrok, ki ga pestujejo kaj malomarne tetke: (Nadaljevanje na 2. strani) 7 dni v sindikatih • Na seji sekretariata Okrajnega sindikalnega sveta Gorica — ta je bila 18. januarja — so obravnavali probleme, ki se po-j&vljajo v zvezi z uvajanjem ekonomskih enot in ustanavljanjem obratnih delavskih svetov. Povod, da so se začeli ukvarjati s tem vprašanjem, je bilo dejstvo, da v nekaterih gospodarskih organizacijah obračunavajo osebne dohodke po ekonomskih enotah, le-te pa nimajo nikakih pravic pri odločanju, saj so vse pristojnosti v rokah centralnega delavskega sveta. ® 21. januarja je bila seja plenuma Okrajnega sindikalnega sveta Murska Sobota. Razpravljali so o nagrajevanju in gospodarjenju v prvih devetih mesecih lanskega leta. Analiza je pokazala viden napredek v primerjavi z istim obdobjem 1959. leta. Tako se je celotni dohodek povečal za 28,5%, dohodek za 40,5%, čisti dohodek pa za 39%. Glede nagrajevanja pa je analiza pokazala, da v tem okraju precej za-ostajajo pri uvajanju stimulativ-nejših oblik nagrajevanja. Tako je še vedno 22% zaposlenih plačano po času, 38% delno po času in delno po učinku, 30% po delu (z več ali manj predvidenimi merili za večino delovnih mest, vendar je tudi tu še precej subjektivnih odločitev), le okrog 10% zaposlenih pa je zajetih v kompleksen način razdeljevanja osebnih dohodkov. • Na seji -sindikalne podružnice Splošnega gradbenega podjetja Primorje v Ajdovščini so ugotovili zelo slabo povezavo med sindikalno podružnico in organi delavskega samoupravljanja. Tudi sistem dela delavskega sveta ni najboljši. Tako člani delavskega sveta niso vnaprej seznanjeni o problemih, o katerih bodo razpravljali Prav tako člane kolektiva ne obveščajo o sklepih, ki jih je delavski svet sprejel na svojih sejah. Sklenili so, da bodo v prihodnje te slabosti odpravili. Na seji sindikalne podružnice so govorili tudi o rezultatih nagrajevanja po učinku. • Tajništvo Okrajnega sindikalnega sveta Celje je razpravljalo te dni o nepravilnem zaposlovanju žena in mladoletnikov v nočnem času. Inšpekcija dela je ob pregledih podjetij ugotovila 1333 raznih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, od katerih jih je bilo kar 74 v podjetju »Aero*. V tem podjetju posvečajo premalo pozornosti higiensko-tehnični zaščiti pri delu. Preteklo leto je majhen požar povzročil za okrog 80 milijonov dinarjev škode. Delavci niso bili seznanjeni z uporabo požarnovarnostnih naprav. • Na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice »Gradbenik« Izola so podrobno razpravljali o vseh problemih podjetja. Precej so govorili na tem sestanku tudi o slabih razmerah, v katerih živijo delavci, ki stanujejo v delavskih naseljih in se hranijo v menzah po gradbiščih. Delavci so se zelo pritoževali, vendar odgovorne osebe v podjetju niso ničesar storile. Izvršni odbor podružnice je zato imenoval po-sčbno komisijo, da prouči kritične primere. Na splošno zadovoljstvo delavcev je omenjena komisija svojo nalogo dobro opravila. Sploh so razmere v tem podjetju boljše odkar so zamenjani direktor podjetja, tehnični vodja in predsednik delavskega sveta. ■ V Splošni bolnici v Šempetru pri Gorici se temeljito pripravljajo na uvedbo novega načina nagrajevanja po uspehu dela. Doslej so bili nagrajevani po učinku le zdravniki-speciali-sti, ne pa tudi ostali zdravstveni delavci — medicinske sestre, bolničarji in administrativno osebje. Nov način uvaja ekipno nagrajevanje. Le-to bo na eni strani bolj spodbujalo zdravstvene delavce, na drugi strani pa bo prav gotovo bistveno vplivalo na izboljšanje odnosov zdravstveni delavec — bolnik, zlasti če upoštevamo možnost proste izbire zdravnika in zdravstvene ustanove. POČITNIŠKE SKUPNOSTI NA DNEVNI RED PRAZM POSTELJE IN POLDRUGI MILIJON Recept, koko brez loterije in nagradnega žrebanja prideš do poldrugega milijona, ne da bi se tisti, ki ga je dal, tega ovedeL Dve želji ima vsak dopustnik, pa naj ima že dvanajst skupnosti ta denar, bi nemara dni ali cel mesec dopusta: da bi prijetno in udobno preživel hudo hudo premišljali, preden bi dopust in da se ne bi vrnil domov s - prazno denarnico. P°1|^ ^0” nihče nf izumil 1 rve zelje ni ravno težko izpolniti, z drugo je pa malce semaforov za blagajniške knjige, teže, če letujemo na svojo roko. Zato je tudi v domovih od- Ob tej postavki za oddih bi v diha, pa naj so last posameznih podjetij ali počitniških marsikaterem podjetju zasvetila skupnosti, zmeraj večja gneča. Tako imenovani delavski rdeča lučka ‘' • turizem na široko razpreza korenine in bi kazalo bolj orga- kaj VAS BRIGA, ALI SMO nizirano skrbeti za njegov razvoj ne samo v okviru posameznih počitniških skupnosti, ampak v okviru republike. POSTELJE IZKORISTILI ALI NE? Nepotrebni izdatki kolektivom S tesnejšo povezavo med podjetji, ki imajo lastn^domove naibrTniso ŠU kai nridana žhrcT oddiha in med počitniškimi skupnostmi, bi lahko popestrili Jb Z S° Sh kaJ PUda na Z1VCe' življenje dopustnikov s kulturnimi in športnimi gostovanji, z gradnjo skupnih športnih igrišč, z izmenjavo gostov itd. Naj bo dovolj o tem. V kratkem bo namreč širše posve- SrJnffiv tovanje o delavskem turizmu. Mi pa se omejimo na en sam, ferent za oddih. 853.000 dinai., droben (?) problem na relaciji počitniška skupnost—pod- pa za Litostroj tudi nekaj pome-jetje, ki pa najbrž ni osamljen. Litostrojčani, ki so drugo k drugemu pustili vso sezono 39 plačanih postelj praznih, se o tem na nobenem sestanku niso pogovar- re- ferent za oddih. 853.000 dinarjev ni, vsaj toliko, da ne bi v novi sezoni oddihov spet po nepotreb-Po medsebojnem dogovoru naj nem razsipavali. Podjetje Slovenija-vino ni iz- vor s počitniško skupnostjo.« Podobno so nam neizkoriščene »Kaj kako smo izkoristili nočnine, saj smo vam jih plačali.« Dogovori za zasebne sobe v letoviških krajih so vsaj tako tve- bi podjetja sproti sporočala pogana zadeva kakor dogovori o od- čitniški skupnosti, koliko njihovih koristilo devet postelj. Predsednik kupu kmetijskih pridelkov. Ko ležišč je prostih, da bi jih oddala tamkajšnje sindikalni podružnice pride boljši ponudnik, pade vse drugim. Ob končnem obračunu bi je stvar na kratko pojasnil: skupaj v vodo. Res moraš biti seveda podjetjem povrnila nočni- »Premalo smo pazili, da bi bile velik mojster, da eno sezono držiš ne. Lepa in predvsem gospodarna postelje zmeraj zasedene. Dela roko nad sto petintridesetimi so- zamisel pa se je izrodila. Veči- imamo čez glavo, pa smo pre-bami ob morju. Zato klobuk dol na kolektivnih članov počitniške prosto pozabili na to in na dogo-pred spretnostjo počitniške skup- skupnosti je »pozabila« na dogo-nosti občinskega sindikalnega sve- vor in sobe so ostale prazne. Ne ta Ljubljana-Šiška, ki ji je to že jemljite tega dobesedno, zakaj nočnine opravičili drugod. Do odveč let zapored uspelo. V Selcah prav gotovo so imeli lastniki na- bora počitniške skupnosti pa so in Krilu blizu Splita si je pred- jetih sob toliko posluha za svoj bili nekateri bolj odrezavi: lanskim in lani zagotovila toliko žep, da so jih do prihoda novih vas briga, prostora, da je vsakič letovalo ob gostov iz Šiške oddali drugim le morju nad tri tisoč ljudi. Prosil- toviščarjem in tako zaslužili vsaj Upajmo, da so ti odrezavi pred-cev je bilo seveda več, pa so jih še poldrugi milijon, če ne več. stavniki podjetij govorili samo v morali zavrniti, ker so bila vsa Skoraj gotovo so namreč tem slu- lastnem imenu, čeprav tega niso ležišča zasedena, točneje, ker so čajnim gostom bolj zasolili ceno. posebej poudarjali... mislili, da so zasedena. Ob koncu No, pa »soljenje« ni važno niti za Pred vrati je nova počitniška počitniške sezone se je namreč šišensko počitniško skupnost niti sezona. Skoda se utegne ponoviti izkazalo, da podjetja niso izkori- za njene člane. Dejstvo je, da so kljub temu, da je počitniška stila 12.000 oziroma 28 % plača- šišenske gospodarske organizacije skupnost medtem dobila plačane-nih nočnin... same sebe opeharile za poldrugi ga tajnika, če podjetja ne bodo milijon. Mogoče za tiste, ki so na- bolje organizirala svojih dopustov VELIKODUŠNA POMOČ vajeni računati z milijonskimi oziroma bolj izkoriščala telefon- tn c »MMuriMnC' vsotami, to ne pomeni veliko več skih žic, ki jih povezujejo s po- kot nič, toda če bi jim kdo rekel, čitniško skupnostjo. Da lastniki najetih sob ne bi naj na primer podarijo počitniški delali gostom preglavic, je počitniška skupnost plačala najemnino za vso sezono, skupno za štiri mesece in pol. Pravzaprav denar ni šel iz njenega žepa, ker so šišenski kolektivi vnaprej poravnali račune za ležišča. Po 27 tisoč za vsako posteljo. Hvale vredna pomoč, združena s samopomočjo. Konec koncev bi bili sami najbolj prizadeti, če bi lastniki najetih sob pokazali počitniški skupnosti hrbet. Nekatere gospodarske organizacije so plačale ležišča celo za pet let naprej. S tem so svojim delavcem za pet let preskrbele poceni letovanje, hkrati pa napravile skupnosti veliko uslugo: večmilijonski znesek je zadoščal, da se je vsaj delno znebila gosta-čenja. Resda četrti vogel počitniškega doma v Selcah in Kranjski gori, ki ju je lani kupila, še ni plačan, vendar dolg ni tolikšen, da se ga ne bi mogla kmalu znebiti. Zlasti, ker so jo včlanjena podjetja še naprej pripravljena podpirati s predplačili. MARIOLA KOBAL Pogosto slišimo očitke, da ponekod podcenjujejo vlogo in pomen mladinske organizacije. Ce je to — neredkokdaj — točno, prihaja do takih pojavov predvsem v podjetjih, kjer so neurejeni odnosi, kar pa mladi delavci seveda najbolj občutijo. Ob vseh takih in podobnih primerih pa seveda velja razmisliti o tem, ali je mladinska organizacija res vselej našla take metode in oblike dela, da lahko izraža in uveljavlja mnenja, predloge in hotenja mladih ljudi, kadar se ti, vsak dan bolj, zanimajo za probleme upravljanja in gospodarjenja v podjetjih, kjer so zaposleni. Mnoge mladinske organiza- cenjevanje mladih upravljavci j e po podjetjih se namreč še cev bo zbledelo in izginilo vedno preveč ukvarjajo z raz- šele potem, ko bodo le-ti za-nimi »mladinskimi« vprašanji: čeli razpravljati prav ob vseh s socialnimi in materialnimi problemih, ki jih zanimajo, ko problemi mladih, s kulturno- bodo* »mladi«, če naj jih tako prosvetnim in zabavnim delo- imenujemo, znali zagovarjati vanjem itd. Prav je, da mla- svoja stališča, dokazati njiho- Tarnanje ne vodi nikamor dinska organizacija razpravlja vo vrednost. Razprava v pod-tudi o teh zadevah, toda zato jetju ali v komuni pa naj po-ne sme zanemarjati problemov tem pokaže, kdo — »stari« ali s področja proizvodnih odno- »mladi« — ima bolj prav. Ko sov. Res je sicer, da mladinsko pa bo do tega povsod prišlo, organizacijo k omenjeni usme- ko bo mladina-predlagala kon-ritvi navajajo nekatera vod- kretne rešitve določenih prosiva ZK in sindikatov, pred- ’ blemov, tudi ne bo več povsem pa uprave podjetij, ki trebno ločeno obravnavanje pravijo nekako takole: »Kar »mladinskih« zadev, niti raz-ukvarjajo se z .mladinskimi' likovarrje mladine na »delav-problemi. O važnih zadevah, sko«, »kmečko«, »vajensko« in o položaju proizvajalcev v »srednješolsko«. Kajti vsi ti proizvodnem procesu, o na- mladi ljudje so že, ali pa vsak grajevanju, delitvi dohodka in dan bolj postajajo proizva-podobnem tako ali tako raz- jalci, ki se skupaj z ostalimi pravljajo sindikat, delavski našimi ljudmi prizadevajo, da svet, politične organizaci- bi bolje živeli, je itd.« In še — če bodo mladinske Prav ob takih mnenjih, ki organizacije v podjetjih na ta ne potrebujejo posebnega ko- način zastavile delo (ponekod mentarja, je kajpak umestno so ga že), se bodo 4721 mladim vprašanje, kako oceniti druž- delavcev v organih samo-beno uveljavitev mladine in upravljanja vedno hitreje pri-organizacije. Dokaz za to ne druževali novi in novi, ki pa bo to, če kdo reče: »Pridni ne bodo izvoljeni zgolj kot so!«, ampak: »Presneta mla- predstavniki mladinske orga-dina, spet se vmešava. Vse nizacije, pač pa predvsem zato, smo že sklenili, pa hoče nekaj ker bodo ostali videli, da so že svojega, dokazuje, da ima dozoreli upravljavci, prav.« Drugače rečeno: pod- PRED USTANOVNIM OBČNIM ZBOROM ZVEZE POČITNIŠKIH SKUPNOSTI IN DOMOV SLOVENIJE Zakaj ne bi lepše letovali RDEČI signal NA IMAGINARNEM SEMAFORU Do tod je vse lepo In prav. In bi pri tem tudi ostalo, če ne bi prišlo do nereda v samih kolektivih, ki so najeli ležišča. Kakor smo že omenili, namreč' od 36.600 plačanih nočnin niso izkoristili dvanajst tisoč, medtem ko je počitniška skupnost vztrajno zavračala nove prosilce. V soboto, dne 4. februarja, bo v Ljubljani ustanovni občni zbor Zveze počitniških skupnosti in domov Slovenije. Osnovna tema, o kateri bo zbor razpravljal, bo rekreacija in oddih zaposlenih. Občni zbor bo pregledal uspehe, dosežene na tem področju v minulem obdobju, in razpravljal o nadaljnjem delu ter o nalogah, o boljši organizaciji izkoriščanja prostega časa, razvedrila in oddiha delavcev. nje materialne razmere nam v vedno večji meri omogočajo, da lahko uspešneje uresničujemo tudi te naloge. Ena izmed oblik, omogočiti delovnemu človeku, da se v prostem času sprosti, je tudi primerna organizacija dnevnega in letnega oddiha. Toda tudi na tem področju še nismo storili vsega, kar bi lahko. Se so določene slabosti. Delavski turizem kot najbolj razvita oblika rekreacije pri nas, obremenjuje kljub velikemu napredku še precej pomanjkljivosti. V Sloveniji imamo 209 počitniških domov. Torej je to precejšnja ma- Kaj narekuje sklicanje občnega zbora in ustanovitev Zveze počitniških skupnosti in domov Slovenije? Osnovne teze referata, ki ga bo prebral na občnem zboru predstavnik Republiškega sveta sindikatov, opozarjajo na tole: z razvojem gospodarstva je pri nas tudi vse več mehaniziranega načina dela. Delavec je pri tem sicer fizično manj obremenjen, pojavlja pa se drugovrstna utrujenost, to je živčna in duševna prenapetost. Zato je toliko bolj potrebna njegova sprostitev, potrebna je načrtnejša organizacija raznovrstni oblik rekreacije in izkoriščanje prostega časa. Današ- terialna osnova za oddih. Hkrati ob tem pa velja ugotoviti, da domovi niso povsem izkoriščeni. Ugotoviti velja tudi, da ob počitniških domovih ni dovolj športnih naprav in igrišč, čeprav stane to razmeroma le malo denarja. Pri nadaljnji graditvi in razvijanju počitniških domov tega ne bomo smeli zanemariti. Vznikla je misel, da bi vključili počitniške domove v počitniške skupnosti. Zakaj naj bi bilo to potrebno? Zato, da bi z načrtnim delom in z združitvijo individualnih interesov domov in komune, ustvarili boljše pogoje za izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti in tako bi postali tudi počitniški domovi dnevno obiskane izletniške točke. Slabo sodelovanje med kolektivi, ki imajo svoje počitniške domove v istem kraju, kakor tudi premajhna prizadevnost komun, da bi počitniške domove medsebojno povezale, se zrcali tudi v ugotovitvi, da za sorazmerno ve- lika vložena sredstva prejemajo koristniki v mnogih primerih slabe usluge. Z večjo aktivnostjo bi bilo moč doseči, da bi lahko z manjšimi stroški dosegli boljše rezultate kako v izkoriščanju zmogljivosti kakor tudi, da bi imel delavec, ki pride na oddih, boljše in cenejše usluge. Komune v turističnih krajih naj bi v bodoče pokazale večji interes za razvoj tovrstnega turizma, saj je znano, da so investicije, vložene v turistične objekte, prav tako zelo, zelo donosne. Iz povzetih misli je moč sklepati, da bo zbor tehtno in vsestransko obravnaval rekreacijo delavcev In delo počitniških skupnosti ter domov. Zbor pa bo izvolil tudi stalno koordinacijsko telo — Zvezo počitniških skupnosti in domov Slovenije, ki bo skrbelo za čim boljše in čim smotrnejše reševanje vseh tistih vprašanj, ki zadevajo izkoriščanje prostega časa, rekreacijo in oddih zaposlenih. S. G. SPREGLEDANI DINAR (Nadaljevanje s 1. strani) ■ pomanjkanje gradbenih materialov; ■ neizpolnjevanje pogodb s strani gradbenih podjetij; ■ pomanjkljivi načrti; ■ slabe obrtniške usluge; ■ neodgovorno razmetavanje sredstev iz stanovanjskih skladov; ■ togost našega kreditnega sistema; ■ neurejenost cen in tako DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List Izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJ* UREDNIŠKI ODBOR) DORNIK PETER. OASPERSIC SONJA. MAVER MILAN VOUC JANEZ. TEHNIČNI UREDNIKI JANEZ SUSTKR Ust Izhaja v ureonlSki povezavi t -Radom- - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. Z. poitnl predal S1J-VI. telefon uredništva: 33-722 In 30-67J - Rafun pri Komunalni banki v Ljubljani St 5110 705/1 83 - Posamezna Številka stane 20 din -Naročnina Je- četrtletna 250. polletna 800 In letna 1000 din - Lta tlaka CZP -Ljudska pravica - - Poštnina plačana * gotovini dalje, In tako dalje... Vse te slabosti (pomanjkljivosti!) se zopestavljajo dobremu namenu. Treba se jim bo izogniti ali pa, kar je pametneje, treba jih bo odpraviti. Temeljna misel, sprejeta na posvetovanju v Mariboru, na katero se vsekakor lahko nasloni težnja po zbiranju privatnih denarnih sredstev, je v odločitvi, da naj v bodoče nihče več ne dobi stanovanja zastonj! Vsak mora za svoje stanovanje nekaj prispevati. Ta več, oni manj! Ta misel, ki bi morala zveneti kot nekakšen nenapisan zakon, šele lahko vzbudi v zainteresiranem zasebniku interes, željo po varčevanju, kot tudi spodbuditi delavske svete v podjetjih in občinska vodstva, družbene organizacije, da se vsi skupaj resno zavzamejo za uvedbo tovrstnega sodelovanja pri reševanju stanovanjskih problemov!« Maribor ima danes jasen koncept! Cesar se Maribor že loteva, o tem Kranj živo razpravlja, Jesenice pa so že daleč, daleč naprej 1 DUŠAN KRALJ NE GRE ZA OBVEŠČANJE AMPAK ZA ODLOČANJE Večina anket, ki so jih zadnji cas narediii v nekaterih gospodarskih organizacijah, postavlja v ospredje problem obveščenosti delavcev. V teh anketah delavci ajavljajo, da niso seznanjeni z delom delavskega sveta, uprav-ega odbora z ukrepi uprave podaja, s poslovanjem podjetja itd. deki okrajni anketi n. pr. samo zaposlenih, a imajo samo en delavski svet, brez oblik neposrednega sodelovanja kolektiva pri upravljanju, predstavlja obveščanje osnovni problem. Iščejo oblike in načine, kako bi to več tisoč-glavo množico kar najhitreje seznanili s sklepi delavskega sveta, upravnega odbora in uprave tem se pa pritožu- postavili v položaj subjekta, položaj aktivnega soustvarjalca sklepov ali je tako daleč od naše zavesti, da enostavno ni v navadi, ali pa člani delavskega sveta sami niso seznanjeni z gradivom oziroma problemi. Stvari je treba začeti poprav- odločilni za takšen ali drugačen sklep (ne pa, da kolektiv seznani samo že z dokončnim sklepom). Kolektiv je treba jasno in nedvoumno seznaniti z vsemi činitelji, ki so odločilni za sprejem takšnega ali drugačnega sklepa: predočiti mu je. treba dejansko manje za delo samoupravnih organov, kritizirajo pasiven odnos delavcev, apelirajo na politične - - - SSWS», tavskega sveta, 11 % jih izjavlja, aa vnaprej vedo, o čem bo delav-^ svet razpravljal na prihodnji Seli, 12 % anketiranih pravi, da s° seznanjeni z gospodarsko situacijo podjetja itd. Slika, ki jo kažejo nekatere ankete je za prizadete kolektive “rej vse prej kot razveseljiva. tembolj, ker zaključek, ki se Ua osnovi teh podatkov sam po febi vsiljuje, ne pušča prav nobenega dvoma: v tistih kolekti-tUn, kjer večina delavcev ni ob-veščena niti o sklepih delavskega ne more biti govora o aktivnem sodelovanju teh delav-pri upravljanju podjetja. 'eobveščen delavec ne more biti ‘Udi aktiven upravljavec, ker ne s čim in kako upravljati. °uk, ki bi ga iz tega povzeli, bi urej^ bil: boriti se za čimboljše <^a^C.eV’..?a to’■or£anrzacije itd. Razumljivo, da inf aelavci takoj in čimbolj jasno kritike in pohtični apeli ne mo-uormirani o sklepih samoupravam organov, o delu uprave podrtja itd. Toda, ali gre dejansko samo a to? Nikakor ne! Gre za nekaj bistveno drugega: ne gre za ob-Veščanje, ampak za odločanje. Sedanji sistem informiranja v Ijati torej v sistemu dela: posta- stanje problema, različne možne Vi H falrčon cic+orv* /-Jo K ^ i,-. t r ^ ^ — - • r i ■> viti takšen sistem dela, da bo kolektiv bodisi sam neposredno odločal o stvareh ali pa bo sodeloval pri formiranju sklepov predstavniških organov. Šele sedaj, če JUBILEJ KOLEKTIVA »RADA« Dne 25. januarja 1945. leta, med prvo vsedržavno konferenco sindikatov, je izšla prva številka »RAD«, našega prvega povojnega sindikalnega časnika. Delovni kolektiv tega glasila je slavil torej 25. t. m. pomemben jubilej. Predsednik republike Tito je poslal kolektivu ob tem jubileju naslednjo brzojavko: »Prejel sem Vaše pismo, s katerim me obveščate, da boste 25. januarja proslavili petnajstletnico izhajanja vašega časnika. Ob tej priložnosti pošiljam vsem članom vašega kolektiva prisrčne čestitke in najboljše želje, da bi tudi v svojem bodočem delu želi mnogo uspehov. Hkrati se vam zahvaljujem za pozdrave, ki ste mi jih poslali.« Čestitkam, ki jih prejema te dni kolektiv RAD«, se pridružuje tudi uredništvo našega lista. rejo roditi uspeha, dokler je v podjetju upravljanje skoncentrirano v enem samem predstavniškem organu, dokler kolektiv samo obveščamo o dokončnih odločitvah delavskega sveta in uprave, dokler kolektiv ne bo preko raznih oblik neposrednega odlo- postavimo kolektiv v aktiven položaj, v položaj subjekta, dobi informiranje svojo pravo vsebino, namreč, da kolektiv čim jasneje seznani z elementi politike, ki so variante za rešitev problema in ga opozoriti na to, kakšne posledice bi nastopile pri sprejemu prve predložene variante, kakšne pri sprejemu druge variante, tretje variante itd. Tu in v tem je bistvena funkcija informiranja: kolektiv seznaniti z vsemi elementi politike, z vsemi odločilnimi činitelji za odločanje in ga tako postavljati v aktiven položaj upravljavca. V takšnem sistemu dela . bodo volivci člani delavskega sveta lahko jasno povedali: mi smo za to in to varianto iz teh in teh razlogov. Sedaj dobi tudi objavljanje sklepov delavskega sveta svoj pravi smisel: kolektiv jih spremlja z zanimanjem. Ko pride član delavskega sveta po seji v delavnico, ga vprašajo: »Zakaj ste sklenili drugače, kakšni so razlogi, da niste sprejeli tiste variante, ki smo jo mi predlagali?« itd. Takšno informiranje je potreba in posledica oblasti v rokah neposrednih proizvajalcev. Nikakor pa ne more te oblasti, neposrednega odločanja in soodločanja, nadomestiti. IVAN KRISTAN Pred dnevi je začela veljati uredba o deviznem poslovanju, ki jo je pred časom sprejeti Zvezni izvršni svet. To je osnovni instrument novega zunanjetrgovinskega in deviznega sistema. Ena izmed najbistvenejših značilnosti novega deviznega in zunanjetrgovinskega sistema, v primerjavi s prejšnjim režimom, je v tem, da je točnejše določen položaj gospodarskih organizacij, tedaj ko uvažajo blago in pridobivajo devize za plačevanje uvoženega blaga. Izhodišče za sedanji devizni in zunanjetrgovinski sistem vajalci bolj pozorni do oblikovanja cen, to je do znižanja materialnih stroškov. To, kar je posebno pomembno v novem sistemu delitve deviz, je krepitev položaja gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije niso v dosedanjem sistemu pravzaprav nikoli natančno vedele, s kolikšnim zneskom deviz lahko računajo v letu dni, in tedaj ko se lotevajo novih poslovnih dogovorov,, kajti vse je bilo odvisno od tega. kako bodo devize razdeljene na deviznem obračunskem mestu. Sedaj pa gospodarske organi- POLOVICA EVOZA SPROŠČENA je bila zamisel, da v danih materialnih pogojih v čim večji meri sprostimo možnosti za večji razmah proizvodnje in zunanje trgovinske menjave. Zato je prav na področju razdelitve deviz dosežen pomemben napredek. Velik del, bolje rečeno, skoraj polvica, jugoslovanskega uvoza je sproščen in o uvozu blaga več ali manj svobodno odločajo gospodarske organizacije. Od uvoza reprodukcijskega materiala je odvisen še hitrejši napredek proizvodnje in pestrejša izbira blaga za izvoz kot tudi za notranji trg. Uvoz blaga za široko potrošnjo pa bo nedvomno vplival tako na pestrejšo izbiro blaga kot tudi hkrati na to. da bodo proiz- zacije za največji del uvoza vnaprej točno vedo, s kakšnimi sredstvi bodo lahko računale v bodoče. Z novo uredbo o deviznem poslovanju so predvidene tele kategorije uvoza: — svoboden uvoz; — uvoz na temelju liberalnega dovoljenja; — uvoz na temelju generalnega dovoljenja do določenega zneska deviz in — kontingentirani uvoz. Seveda bo devizni in zunanjetrgovinski režim še tudi vnaprej doživljal določene spremembe, kajti vsklajevanje delitve deviznih sredstev s sistemom svobodnega gospodarjenja je treba razumeti kot določen proces. SLUŽBA PRAVNE POMOČI PRI REPUBLIŠKEM SVETU delovnih kolektivih (pa tudi izven Čanja soustvarjalec vseh sklepov. V ^omun^ j®. ~ kolikor je Vzemimo primer. V mnogih cW i razvit — izrazito formalno- podjetjih imajo navado, da skli-mn , rati cen. V sebi ima vse ele- .čejo delavski svet le kratek čas , nte formalne demokracije in precj zasedanjem (nekaj dni prej ali celo isti dan), članom delavskega sveta sporočijo le dnevni red, brez pismenega gradiva za posamezno točko. Mnogokrat pa važne točke vnesejo na dnevni red kar na seji. O posameznih točkah poslušajo člani delavskega sveta samo ustne obrazložitve. Če se poskušamo vživeti v položaj posameznega člana takšnega delavskega sveta, potem moramo priznati, da niti delavski svet nima zagotovljenih osnovnih pogojev za polno" uveljavljanje kot dejanskega organa upravljanja. SINDIKATOV udi utemeljujemo ga tako: »De-avcem je treba povedati, delavci Jhajo pravico, da so obveščeni Ad-" Če vsaj v grobem analizirajo obveščanje v naših kolektivih, j°ramo ugotoviti njegovo eno-jansko usmerjenost: deluje sa-] 0 iz centra, iz direkcije na de-VMCa- Delavec je bolj ali manj mno v položaju, da sprejema a znanje sklepe samoupravnih j^ganov in ukrepe uprave, da mu r?verho, kakšne dolžnosti in pra-l sledijo zanj iz teh sklepov, va«o se mora ravnati itd. Proiz-ajalec je torej v glavnem objekt °bveščanja. Že IZ INTERVJUJA: »KAM BOMO PRIŠLI, CE BOMO DELALI PO ZAKONU« Vodja službe pravne pri Republiškem svetu Vlado Vodopivec in sodelavec Vinko Gregorin pa odgovarjata _ . ampak je potisnjen na raven for- jetodeMkf'jlheuPorabSlTaamoZza°X malnega Parlamentarizma, če to-uporaoijamo za od rej niti elani delavskega sveta vOščanje, so takšne, da že same Po sebi predpostavljajo pasivno Prejemanje obvestil: izobešanje Zapisnikov na oglasne deske, ob-po zvočniku, objavljanje “Klepov v tovarniških časopisih, v bcasnih biltenih in podobno, j Tu, v položaju, ki ga ima pro-i Xaia^ec v sistemu obveščanja, je ■®dro problema. Zato po našem mnenju ni dovolj, če se zavzamemo samo za učinkovitejše ob-asčanje, za to, da ne bo v nekem °lektivu n. pr. samo 16 % de-^avcev seznanjenih s sklepi de-avskega sveta, marveč da bodo ^znanjeni vsi člani kolektiva, ni če se zavzamemo za to, da gpdo delavci čim hitreje in čim Uri ^'“ščeni o sklepih samo-Pravnih organov in ukrepih Prave. V takšnem obveščanju je oizvajalec še vedno objekt ob-Veščanja. Sistem delavske samouprave takI"eVa ve^ k°t to: zahteva -Sen sistem informiranja, tak- rej niti člani delavskega nimajo vseh pogojev za aktivno delo, je tem teže govoriti o sodelovanju kolektiva. Tedaj ni čudno, da člani delavskih svetov na vprašanje, zakaj se ne pogovorijo pred sejo s kolektivom, odgovarjajo, da zato, ker sami niso seznanjeni z gradivom. Ker je kolektiv očitno objekt obveščanja, ni čudno, če se ponekod tudi obnaša kot objekt, če je pasiven. Izhod je torej v demokratizaciji delavskega samoupravljanja: na eni strani v prenašanju čim več zadev v neposredno odločanje kolektivom v ekonomskih enotah, v obratih, v delavnicah, v akordnih skupinah itd., na drugi strani pa v pritegnitvi celotnega kolektiva k formiranju politike oziroma sklepov osrednjih predstavniških organov — centralnega delavskega sveta in upravnega odbora. S formalnim informiranjem, ki je usmerjeno od centrale na kolektiv kot pasiven objekt, in sicer z osnovnim namenom, da mu sporoči sklepe in ukrepe centralnih organov (DS, UO, uprave podjetja), torej ne moremo več Na primer: Podjetje je brez utemeljenih razlogov odpustilo delavca. V pravniškem jeziku — protizakonito. Delavec se je pritožil in zdaj podjetje (torej ne posameznik, ki ___=____ ______^____^__ je napak delal) plačuje vse sodne stroške in mora povrniti že na naslednje, približno takole še osebne dohodke za nekaj mesecev nazaj (včasih je to, vPražanie: leto in več), čeprav protizakonito odpuščeni ta čas ni delal. V tem primeru se direktor običajno huduje nad uslužbencem, češ kako je mogel tako storiti. Toda to hudovanje, ta graja, je včasih zelo narejena, zaradi lepšega pač. Še slabše pa je v temle primeru: Delavcu, ki ga žele odpustiti (velikokrat je treba brati: ki se ga žele odkrižati), dajo v podpis papir, v katerem tako ali drugače pristane na odpust, prizna svojo napako ali kaj podobnega, kar služi pozneje kot »dokument«. Pred tem ni bilo disciplinskega ., . , postopka, kaj šele, da bi človeku kdo pojasnil, kaj po- ”'pa Psmo braTca žeT jasnjuje ali da se na odločbo lahko pritoži. Ta pravni^poduk vestili, da bomo v nadaljevanju na odločbi o odpuštu običajno ni napisan. Rekli bi: izko- zabeležili le del misli, ki sta jih riščanje tega, da državljan-proizvajalec ne pozna dovolj svojih pravic. To sta dva primera, še zdaleč pa ne najznačilnejša, iz razgovora, na katerem so nam tovariši: tajnik RS France Borštnik, advokat Vlado Vodopivec in advokat Vinko Gregorin pojasnjevali, zakaj dela od 1. decembra 1960 pri RS sindikatov SLUŽBA PRAVNE POMOCl. Kakšni so okviri vašega dela, kakšen je pomen in kakš-clela, kakšen je pomen in kakšne so naloge vaše pisarne? Skratka, najbolje bi bilo, če bi prosili: povejte kratko malo vse o vaši službi! Tovariša sta konec koncev zares povedala toliko, da nas je to opozorilo, kako so te stvari pravzaprav važne in ‘kako bo treba povedala). »Služba samostojna je organizirana kot enota pri Republi- pomoči služba dobro dela (s tako pa tudi tovariš nimajo dosti stikov.) Ponekod si predstavljajo pravice proizvajalca kaj čudno, po svoje. Menda že, če reče direktor: ,Kam bomo prišli, če bomo delali po zakonu/ (?). No, to ,čudno* stališče ima svoje korenine in vzroke. Delavca, pravzaprav vsakega zaposlenega, gleda vodja proizvodnje in ob njem pravna pisarna, kot najemnega delavca. Mezdni odnosi se odražajo tudi v teh pravnih odnosih. Še celo tam, kjer so uveljavili pravilno delitev sredstev znotraj podjetja, so šele pri korenini zla. Tudi od subjektivne spoznaje je odvisno, ali bodo pravne službe prej ali pa pozneje v službi našega samoupravnega sistema, ali pa bodo ostajale na položajih mezdnih odnosov (kot ostanku kapitalističnega si- škem svetu sindikatov. Jedrnato stema). Tam, kjer je tako, zato povedana naloga: Nuditi nasvete pravna služba ne raziskuje’in ne in pravno pomoč s področja de- išče objektivne resnice lovnega in socialnega prava vsem tranjih medsebojnih Zakaj torej »služba pravne pomoči pri Republiškem svetu sindikatov«, tovariš tajnik? »Že dolgo časa delajo pri ob- Še ’”w.‘ Blstem informiranja, la? sistem komunikacij, kjer de-a ne bo objekt obveščanja, , Pak subjekt, kjer delavcu ne osi1110 P° zvočniku ali pa preko sk]aSne deske povedali, kaj smo Vjl.enili, ampak ga bomo posta-tvo V P°^ozai subjekta, aktivnega p ^ca oziroma ustvarjalca skle-Gre torej za bistveno druga-,n Položaj proizvajalca: ali ga J>ravnavamo g^nika, ki ban?1 ali pa ga vedno postav- soustvarjalec teh sklepov: če ni-akti ° V vl°go subjekta, v vlogo ma možnosti, da bi sodeloval pri ivnega tvorca sklepov oziro-- sprejemu oziroma formiranju ažu Putike. Eno je Up rno obveščati o sklepih samo- vorov, ki bi jih Us o čem je obveščen, ampak odi-??1 ^akko odloča oziroma so-a- Zato se problem, obvešča-, lern Pos^avTia v bistvu kot prob-sarn derhpkratizacije delavskega OČj^dpravljanja, kar je najbolj njeni s temi problemi. sistem V ^stib podjetjih, kjer je Ti odgovori očitno kažejo, da secih zelo uveljavila. In to že traii V samoupravljanja še cen- je sistem dela v mnogih podjet- sedaj, ko je bila pisarna pravza- jih takšen, da je kolektiv objekt prav nekoliko »ilegalna«, saj za-P°djetjih, kjer je več tisoč informiranja. To, da bi kolektiv njo mnogi ne vedo.) Predhodni razgovori članov delavskih svetov z volivci si le s težavo utirajo pot v vsakdanjo prakso. V nekem okraju je le 16 % anketiranih članov delavskih svetov izjavilo, da_ se pred sejo pogovore z delavci. Na vprašanje, zakaj pred sejo ne konsul-tirajo volivcev, člani delavskih svetov navajajo dva glavna vzro- pomoč in pravne nasvete tistim, ka: 1. ker to ni v navadi (!) in 2. ki jih žele in so jih potrebni.« ker sami niso predhodno sezna- (Razgovor je pokazal, da se je zirano, je bila tudi pri Republi- manj, je to obenem tudi dokaz, da moč pa skem svetu organizirana podobna se ljudje vendarle vsebolj zave-služba, ki ima zato še nekaj več dajo svojih dolžnosti in pravic, nalog kot tiste pri občinskih sin- Toda to je premalo za dokončno dikalnih svetih. Sicer pa so tudi sodbo o tem, kakšen je red na na Republiški svet in na odbore tem področju. Velikokrat je nam-strokovnih sindikatov prihajali reč ta »red« lahko navidezen, državljani, po nasvete. Nasvet in Kajti, vse le ne vedo, kaj je nji-pomoč v takih primerih pa mora hova pravica in še manj je tistih, nekaj veljati. In zakaj bi od nas ki bi vedeli, kako jo lahko dose-pošiljali ljudi na nova vrata? Ta- žejo, kadar gre za omenjene za-ko zdaj lahko tudi na Republi- deve. Kar poglejte primer (drugi) škem svetu nudimo kvalificirano v uvodu* Navidezno vse v redu, postopek zakonit itd., v preiskavi pa se izkaže, da delavec ni bil odpuščen ne le protizakonito, mar- služba že v teh ^kratkih dveh me- več tudi po krivici. Nerodno je to i_ - . - ločevanje zakonitosti in pravice oziroma protizakonitosti in krivice, toda to v podjetjih kaj radi (delajo. nudi oziroma bo nudila služba tudi sindikalnim organizacijam, saj je veliko primerov, ko se le-te lahko s pridom obračajo nanjo.« Kakšne so izkušnje, pravzaprav ali jih je v kratkem časa sploh kaj? (Pokazalo se je, da je izkušenj veliko in precej jih bo ostalo za druge stranke, tako da beležimo le nekatere.) »Pravna služba v podjetjih. To je poseben problem. Ali je sploh ni, ali je taka, da skuša v vsakem primeru .ščititi* podjetje, ali pa tako slabo pozna predpise, da ni vredna počenega groša. To so seveda trije ekstremi, ki jih ne kaže povsem posplošiti, kajti so tudi podjetja, kjer ta v teh no-odnosih, marveč se preprosto postavlja v vlogo .zaščitnika podjetja za vsako ceno*. Taki odnosi so končno tudi posledica tega, da so pravne službe tam, kjer so, usmerjene le navzven na odnose podjetij proti podjetju, občini itd., kot da urejanje notranjih odnosov sploh ni primer važno. Seveda pa je še najboljše, da ne urejajo v teh notranjih odnosih sploh ničesar, -če gre samo za tisto .zaščito* pred vsemi, pa četudi pred člani kolektiva. Kaže, da bo usmerjanje te pravne službe še velika naloga sindikatov, tudi sindikalnih organizacij v podjetjih, ki jim marsikje te stvari prav tako niso jasne. Tudi vodstvo sindikata včasih .ščiti* podjetje. Samo primer: Odpustili so delavca. Vsi se strinjajo, upravni odbor, delavski svet tudi sindikat (to sta največ predsednik in tajnik) ter organizacija Zveze komunistov (to je sekretar). Majhen pregled stvari je pokazal: Obratovodja je predsednik sindikata in tehnični vodja je sekretar ZK. Nastopali so v imenu organizacij, toda brez posvetovanja s članstvom itd. Stvar je malodane jasna!« Dovolj in hvala za razgovor! Da, še to: Kaj pravi na novost, na uvajanje take specializirane službe sodišče? Menijo, da je zadovoljno, ker specializirana pravna služba pomeni dobro pripravo za reševanje posameznih zadev. Gotovo pa je: »Kam bi prišli, če ne bi bili pozorni tudi na te stvari?« MITJA ŠVAB TRIJE PARTIZAM Pripravili so se trije stari partizani, da si bodo sezidali hišo. Vsi trije so namreč že dolgo moledovali na občini, da bi jim le-ta našla stanovanje. Toda, kakorkoli je prvi pri tem dokazoval svojo stanovanjsko stisko, drugi svojo in tretji, da je večkrat v gosteh pri prvih dveh, so ostali občinski možje gluhih ušes in brez razumevanja. Tako torej so se morali odločiti trije partizani, da si bodo kar sami z lastnimi dinarji, postavili topel dom. Prvi se za-stopi na zidavo, drugi na instalacije, tretji na elektriko. Razmislili so tudi o lesu in o strešnikih, pa o žlebovih in o okenskih okvirih. Ko so imeli tako rekoč vse pred seboj, so potrkali na občinska vrata in zaprosili tamkajšnje može za košček sveta, kjer bodo zidali. Možje niso imeli gluhih ušes! Nemudoma so jim dodelili prostorček. Z njim pa so jim pomolili pod nos: »Dve sto jurčkov boste odštelil za komunalo!« A TEHTNICI Zomtoi bi iskali visoko produktivno podjetje, ki bi odklonilo sto parov spretnih rok in bi mu bila malo mar že dozidana zgradba z vrsto pripravnih strojev! Potemtakem nikogar ne preseneča potegovanje raznih podjetji za »Jigroindus«, ki mu je malomarno poslovanje zabilo nekaj krepkih žebljev v lastno rakev. Zanj, za njegove delavce, točneje - za njegove prostore, se potegujejo: @ Tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov & Elektrosignal @ Saturnus, pa še marsikatero podjetje, ki ve, da ima »fldro-indus« v Zalogu prostorno zgradbo in, da je danes »Ugroindus« v zagati, iz katere ga ne bo izvlekla nobena lastna računica! Trije stari partizani pa niso imeli denarja. Razšli so se. Nič niso zidali. Pozabili so na opeko in na cement, pa na les, okenske okvire... Danes nihče od njih ne misli več na topel dom, saj mora biti za njih dovolj dober tudi čebelnjak, kozolec... Občini pa je tudi čisto prav, kdo bi si belil lase na račun treh, ki so si hoteli sami za svoje postaviti hišo! ( stavljeno dvigalo Prepričljivejšega dokaza se niso mogli izmisliti! Na vhodna vrata včeraj naseljene stolpnice je uprava gradbišča (da bi se- lahko čimprej otresla, odgovornosti) pritrdila kričeč listič z jedrnato vsebino:^' »Če ne boste vi, stanovalci, do tega 'in tega dne formirali svoj. hišni svet, vam bomo ustavili dvigalo — pa hodite peš v deseto nadstropje — vam ne izročimo ključev od terase — pa sušite perilo nad štedilnikom...« Pravo, pravcato — grozilno pismo! Vseh štirideset predstavnikov stanovanjskih enot, ki so se med seboj le malo ali pa sploh niso poznali, je skomignilo z rameni in pmajalo z glavo. Drug drugega so boječe otipavali s pogledi. Kjer je naneslo priložnostno srečanje na stopnišču, je vselitveno radost mračila zamolkla plašnost, ki se je utapljala v morečo brigo — kdaj, kje in kako bomo sestavili hišni svet! Vsaj tako je kazalo in tako je mislil tisti nadobudnež, ki je pogruntal takšen način oblikovanja družbenega upravljanja; saj je menda hišni svet organ družbenega upravljanja!? Tako je bilo, kot da ni pod milim nebom primernejšega poziva, vabila k sestavi tega, k čemur ljudje, že sami z vso zavestjo teže. Prokleta radovednost nas tare, če se še kje pri m ■ nas, na primer v kakšni tovarni, na ta ali pa podoben način B formirajo delavski sveti, upravni odbori? Ali se mora tudi g tam najti »-nekdo-«, ki jim zažvižga nad glavo s kakšno izbra- 1 no grožnjo in -— delavski sveti kar lete skupaj! Nak, takšnih J postopkov doslej še nismo odkrili! 1 Na koncu: kaj menite, ali bi se prebivalci novonaseljene J stolpnice sestali, če ne bi bilo tistega grozilnega pisma? Bi 1 nemara izvolili svoj hišni svet? Ali bi se pogovorili o mno- J gočem, kar se tiče vseh skupaj in vsakega posameznika!? Takšna ugotovitev — do katere pa ni dolga pot —■ bi bila g poučna, zlasti za tistega, ki se mu. je. zdel »grozilni način« = formiranja družbenega organa najizbranejši! ■ jj Namreč — prebivalci stolpnice so se sestali. Polnoštevilno! g Sestanek je trajal pozno v noč. Vse je bilo lepo in prav. | Marsikomu pa se je le zdelo zamalo, da se niso mogli vsi g skupaj sestati na drugačen način, brez občutka, da so jih na g sestanek »prisiUli« s pozivom, ki je vse kaj drugega, samo | ne — poziv! ....... g ..........um..............m.mm...........m.......... Novinar je poiskal odgovor na 1 osnovno vprašanje: Kako kaže z f »Agroindusom«? I Prisilni upravitelj: -Sleherno, | tudi dobronamerno pisanje bi | bilo neumestno !- Predsednik bivšega delavske-| _ga sveta: -Žal, da se nismo našli | 'že tedaj, ko je bilo pri nas naj-| huje!- Bivši direktor: -Nadaljevali ] bomo s proizvodnjo, drugega nam I ne kaže!- . . Predsednik ObLO Moste: -Go-i spodarnejšemu računu bomo za-I upali zgradbo ih proizvodnjo!- Načelnik za gospodarstvo pri ; ObLO Polje: -Skupnost si upra-; vičeno nekaj obeta od vsakega, ; še tako neznatnega tovarniškega i dimnika !- • Zdaj pa med vrstice teh petih I odgovorov! Daleč je tisti dan, ko so se ; člani delavskega sveta v podjetju ; za izdelavo lahke kmetijske me-I hanizacije -Agroindus- zbrali na I sestanku, na katerem so opozorili i vodstvo na neugodne pogoje tr-| žišča. Opozarjali so in opozarjali, i a je bilo vse skupaj — bob ob I steno! Žal pa je zaverovanost -vodilnih- v lastno proizvodnjo omalovaževala pravice delavskega samoupravljanja in ga poti-skala v stran, kjer koli je le mogla. Nihče od -vodilnih- si ni dovolil ničesar reči! In so — proizvajali! Nikomur ni prišlo na misel, da bi začel izdelovati še kaj drugega in ne samo — motorne škropilnice! Takšna misel bi se lahko porodila že ob dejstvu, da imamo pri nas tolikšno proizvodnjo motornih škropilnic, da je domača kupna moč sploh ne dosega! Že ta resnica bi morala zajeziti nerazumljivo trmoglavi jen j e, ki je privedlo -Agroindus« v ne-všečen položaj. Danes jim tiči v skladišču blizu 800 milijonov v neprodanih izdelkih; milijone imajo v nabavljenih surovinah, v montažnih elementih... Lani podpisane pogodbe v višini milijarde in dve sto milijonov so zdrknile na pet sto milijonov dinarjev! Naročniki so kratko malo razveljavili svoj podpis! Smešno, kako hitro so za v koš pogodbe, pa naj imajo še toliko pečatov, da le nekomu ne gredo več v račun! In s tem se mimogrede pomirimo, kot da ni pri nas gospodarskih sodišč, ki bi znala zaščititi tistega, ki ga takšno razveljavljanje gospodarsko prizadene ali celo uniči! Pravijo sicer, da si mnoga podjetja v odnosu do kupca, ki muhavo razveljavlja pogodbe, prav nič ne vznemirjajo! Če bi ga tožili, bi tožbo dobili in kupca — izgubili! Tako jim pa le ostane kanček možnosti, da jim kupec, kakršen že je, ostane za naslednje leto. Mislijo: vsekakor je bolje nesoliden trgovec kot pa nič ... Potemtakem tudi ni osnove za veljavnost letos sklenjenih pogodb, ki sicer ne dosegajo niti sto milijonov vrednosti v proizvodih, kaj šele, da bi se približevale 350 milijonom, kar je nujno potrebna vsota, če hoče -Agroindus- sploh proizvajati! Skopo naštevanje kaže na ne-uračunljivost delovnega kolektiva, ki mu je zaupala družba znatna sredstva v upravljanje, a je z njimi slabo gospodaril. Pravilneje je sicer, da to slabo gospodarjenje ostreje graja vodstvo, ki je zaradi kdo ve kakšnih ambicij pripeljalo proizvodnjo in z njo delovni kolektiv v slepo ulico. (Delovni kolektiv ločimo od vodstva že zavoljo tega, ker so bile njegove težnje eno, težnje vodstva pa drugo, ker je bila njegova beseda nična, vodstvena pa vse!) Upravičenost misli v oklepaju potrjuje tudi žalostno dejstvo, da je večina ljudi iz vodstva odšla iz podjetja, kakor hitro se je podjetje znašlo v težavah. Lepo po vrsti! Tehnični kader že snubi drugod! Vsem skupaj ni prav nič mar, kaj bo z -Agroindusom«, kot so jim malo mar delavci, s katerimi so v »času žetve- sedeli na sestankih, jim vsiljevali svoje negospodarske in brezperspektivne koncepte in se na njihov račun -izobraževali- v inozemstvu! No, po toči zvoniti je prepozno! Zadovoljimo se z razočaranjem in z grenko izkušnjo delovnega kolektiva, ki se danes vprašuje: »Kaj bo zdaj z nami, z Agroindusom?« Uprava — kolikor je je sploh še ostalo — se trudi, kar je edino pošteno (kapitan ne sme zapustiti potapljajoče se ladje!), da bi -Agroindus- ostal -Agroindus«! V osnovno proizvodnjo bi vpeljali proizvodnjo potrebnejših izdelkov. Izpopolnili bi strojni park, poiskali bi nov tehnični kader... Vse to bi, če bi imeli denar! A kdo ga bo dal? Družba? Po izkušnjah sodeč — ne! Zaradi tega je -Agroindus« malone na razpolago vsaki drugi, prepričljivejši ekonomski raču-nici! S takšno računico prihaja Tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov v Ljubljani. Nekdaj mala tovarnica steklopihaških izdelkov, potem reno-mirano podjetje za izdelavo občutljivih optičnih instrumentov, danes že razpolaga s potrebnimi strokovnjaki kot tudi s sredstvi za nabavo strojev, s katerimi bi uvedla proizvodnjo tako imenovanega — plexi-stekla! Vabljiv načrt! Plexi-steklo uvažamo in še drago je! V naši industrijski dejavnosti bi ustvarili novo, zanimivo proizvodnjo. In zelo, zelo potrebno. Tudi koncept Saturnusa ni karsibodi! Med seboj povezuje vrsto dejavnosti, ki bi jo lahko imenovali — bodoči center naše prehranske industrije. »Saturnus«, gigant za potrebe ambalažne industrije, uresničuje v svojem predlogu obsežen načrt izpopolnitve svoje litografije. Njegov načrt je, da kupi še eno litografsko opremo, ki bi jo postavil v Zalog, v zgradbo »Agro-indusa«. Ob njem bi zgradil še eno zgradbo za potrebe konservne industrije, za katero se zavzema Ljubljanska klavnica! Z uresničitvijo tega načrta bi dobila Ljubljana in z njo naša ožja domovina nekakšen kombinat: klavnica in hladilnica, farma piščancev, tovarna za ambalažo, tovarna za izdelavo konserv in industrijski tir. Dva iz kolektiva, ki enako kot vsi ostali, zaman ugibata, kakšni proizvodnji bosta morala prilagoditi jutri svojo delovno usposobljenost’ Tudi o tem velja razmisliti! • Res je, da bi marsikatero podjetje z veseljem seglo po urejeni zgradbi, kjer mu ne bi bilo treba drugo kot postaviti stroje in začeti delati; marsikdo bi se na ta način otresel morebitnih skrbi, kako in kdaj, pa na kakšen način naj razširi svojo proizvodnjo; marsikdo je v takšnem primeru pripravljen z bleščečimi obljubami -preplačati- kolektiv, ki na koncu koncev ne sme (ali bi vsaj ne smel!) biti neznanka — in tako doseči svoj namen! V vsem tem ni seveda nič zlega! Važno je samo, s kakšnimi računicami prihajajo posamezni interesenti h komu in za katero proizvodnjo se bo vredno odločiti. Razmišljanje o tem (vsega niti ne utegnemo razložiti — primer -Elektrosignal- itd.) pa bi le ne smelo biti samo stvar občin in še nekaterih neposredno zainteresiranih, ampak bi morali o tem zavzeto razmisliti naši gospodarstveniki, ki jim vsekakor ne more biti vseeno, kaj proizvajamo in za katero zvrst proizvodnje se potegujemo. -Agroindus- je še tu! Njegov kolektiv tudi, pa poslopja! Nenadoma so postala poslopja (kolektiv niti ne, še manj pa -Agroindus- kot predstavnik določene proizvodnje!) središče pozornosti treh podjetij. Ker so ta tri podjetja v različnih občinah, se je, kar je razumljivo, prekrižalo nad zgradbami -Agroindusa- troje občinskih interesov. Vsaka občina vleče na svojo stran! Stvar gospodarstvenikov pa je, da temeljito razmislijo, kaj je lahko najbolj koristno, ne samo za posamezno občino, pač pa za vso našo skupnost! Druga plat zvona pa opozarja na delovni kolektiv v -Agroin-dusu«, saj nikakor ne more biti odsoten od tistega, s katerim bo nemara že jutri gospodaril! Toda — delovni kolektiv- je pod prisilno upravo in nima prav nobene besede. Vendar pa bi ob tako pomembnem načrtovanju o - bodoči dejavnosti nekega kolektiva, določenega števila ljudi z določenim poklicem, morali imeti pred očmi tudi človeka in njegov delovni interes, a ne samo — gole zidove! Delavcu, ki je leta in leta stal ob stružnici, pa res ne moremo že jutri naprtiti na rame proizvodnjo plexi-stekla ali /pa konserv! Če pa že, ga vsaj vprašajmo, kaj meni o tem. Na krajo vsega se ne bi smeli sprijazniti z resnico, da so vsi tisti, zaradi katerih je danes -Agroindus« ^ nezavidljivem položaju, na neprimerno boljšem, častnej' šem mestu kot pa edino kaznovani — delovni kolektiv, ki je ostal zvest svoji tovarni in svojim strojem. Tistih, ki s o odšli, se prav nič ne tičejo določila prisilne uprave; zakon velja 1® na splošno — za delovni kolektiv — tiste, ki ostanejo! Veljalo bi torej delavcem jasno in odkrito povedati, kaj )e za njihovo bodočo proizvodnjo ekonomsko najbolj utemeljeno« kaj jim bo v bodoče ustvarjalo boljši dohodek in od česa si lahko obetajo želeno perspektivo. Toda, do danes jih ni še nihče o ničemer niti informiral, kaj šele, da bi jih kdo sploh kaj vprašal! D. KRALJ ^ ... —.... ............ Milijoni, ki tičijo v montažnih elementih kar na dvorišču -Agroindusa«, se ne bodo tako kmalu obrnili v korist delovnega kolektiva in nadaljnje proizvodnje, ker je pač domače tržišče čez mero založeno s tovrstnimi izdelki, s škropilnicami! SESTANEK UREDNIŠTVI POSTREŽNINA SE OBNESE Hrup zaradi postrežnine se je ‘6 malce polegel. Gostje smo se bolj ali manj sprijaznili z njo, četudi so to novost nekatera gostinska podjetja svojevoljno in ftetaktično izkoristila za dviganje cen in s tem kompromitirala Postrežnino. Vendar so gostinci Snobe napake na intervencijo republiškega sindikata gostinskih delavcev in republiške trgovinske zbornice že popravili. Na jasnem s° si, da sta cena in postrežnina ^binsko povsem različna pojma da postrežnina služi spodbud-Pojšemu nagrajevanju gostinskih delavcev ter večji stimulaciji za boljšo in kulturnejšo postrežbo. * tem, da povečuje celotno akumulacijo, pa ustvarja vsaj nekaj '“'eč sredstev za enostavno, da ne govorimo o razširjeni reproduk-cUi- Postaja pa tudi jasno, da je s Postrežnino pridobljeni dinar gostince veliko več vreden ka-"°r dinar iz konsumacije za jedi1 m Pijače, ki ga bremenijo razne bfužbene dajatve. Nekateri gostinci so postrež-P>no diferencirali. V lepšem in Udobnejšem lokalu je višja. Viši-P| Postrežnine pa prilagajajo tu-ui samopostrežbo. Tone KOLAR: Pri nas smo i2a Podlagi povprečnih prejemkov 32 preteklih let uvedli v resta-?aoiji 5-odstotno postrežnino. j^ohodki natakarjev se bodo s Imn precej povečali, čeprav že pPi niso imeli majhnih, ker so mb nagrajevani po učinku. V ,fugi resta^Taciji, kjer je po-bežba na ravni odličnih ino-^maskih lokalov, je postrežnina primemo višja in znaša 15 jU®totkov. Enako smo jo uvedli ~a manjše ali večje bankete v ®6Pariranih prostoriftT V samem Potelu znaša postrežnina 10 od-slotkov, vendar že premišljamo u zvišanju, da bi imela ta eko-Pomska enota enake možnosti pri Pagrajevanju kakor druge. JOŽE BERLIč: Tudi pri nas maarno različno postrežnino. V jPbalu, kjer so mize pogrnjene z belimi prti in okrašene s cvtst-“bPi, plačajo gostje 15 odstotkov Postrežnine, se razume, da je za-jP Postrežba klasična (t. j. precej b°ljša). V lokalu z nekoliko slab-s° opremo in pisanimi prti brez Pvetja je postrežnina za 5 odstot-manjša, v bifeju pa smo jo 26 nekaj dni po uvedbi ukinili. S postrežnino bomo zbrali me-pCno približno milijon dinarjev. 0 mojem bo to zadoščalo za Podbudnejše nagrajevanje naših slavcev. Res je že čas, da od-PPsvimo neskladje med dohodki T^alificiranih delavcev v indu-JPiji in gostinstvu. Pri nas je oslej dobival jzučen natakar 56 ^narjev na uro, če obvlada tuje ^zike, pa 60, torej precej manj akor kvalificiran delavec v in- Oustriji. VELIKI načrti in majhne MOŽNOSTI Kapacitete gostinskih lokalov Premajhne. Kljub številčnemu f^rastu prebivalstva so znatno 1 ^Pjše kakor 1939. leta. Zato so kali prepolni in strežno osebje j.tbbbremenjeno z delom. V takš-Ju pogojih seveda tudi postrež-va bb more biti vedno zgledna, fjakšne pa so možnosti, da si go utistvo opomore? j fRANCE PLAZAR: Najceneje r3 hkrati najhitreje bi povečali »tinske kapacitete, če bi nek-sanii gostinski lokali spet služili °lemu namenu. V primeri s jJ^videvanji petletnega per-^bktivnega načrta pa bi ta pri-^ b^tev pomenila samo kapljo v brje. Treba bo zgraditi nove ratg jn s^are jimbolj moderni-, ati ter opremiti z ustrezno me-. bižacijo, ki bo olajšala delo in ^bsgočila, da bodo gostje dobro ^ hitro postreženi. To vse pa bo st, ^d oreh. če Zvezna ljudska n bbščina uveljavi predloge za Sin ° 'tbh^v dohodka in če ob- b Prt odmeri dajatev ne bodo ^oštevale perspektivnih načrtov Sateeznih podjetij, n,. 'JONE KOLAR: Če obveljalo t; blagani instrumenti, ni misli-bi la-hko uresničili naše na-te o temeljiti preureditvi vseh prostorov od kuhinje naprej, in sicer z lastnimi sredstvi. Ob starih dajatvah bi to lahko izvedli. Prav tako pojdejo po vodi vsi načrti o gradnji Turist-expresov, nekakšnih snack-barov, ki bi znatno razbremenili gostinske lokale v Ljubljani. Predvsem pa bi tako polno zaposlili kuhinjo! Po predlagani delitvi dohodka bi morali mi letno plačevati 13 milijonov več obresti na obratna sredstva in 5 milijonov več anuitet kakor lani. Kje pa naj vzamemo teh 18 milijonov dinarjev? Razen tega so bile lani dajatve za socialno zavarovanje pavšalirane. Plačevali smo jih po tarifnih postavkah naših uslužbencev. ne pa po njihovih dejanskih zaslužkih. Če preidemo na redni obračun družbenih obveznosti, se bodo te dajatve povečale za 5 milijonov, skupno pa za 23 milijonov. Podobno bo z drugimi gostinskimi podjetji. Ta naša zadrega pa bo imela daljnosežne posledice. Hkrati za našimi načrti se bodo namreč podrli tudi občinski, republiški in zvezni načrt za razvoj gostinstva, ker so vsi sestavljeni oziroma naj bi bili sestavljeni na podlagi naših načrtov. MITJA ŠVAB: Sredstva za preurejanje in novo gradnjo lokalov naj bi zagotavljala občina. Dobivala pa naj bi jih od gostinskih podjetij s sproščevanjem obveznosti. Ali se vam zdi umestno takšno prestavljanje denarja iz vašega v tuj žep, da se potem spet vrne k vam. ali pa bi vam bilo ljubše, da bi sredstva ostala vam in bi jih preko kreditnega sklada posojali gostincem, ki jih pač potrebujejo? Seveda z zagotovilom, da jih dobite nazaj v dogovorjenem roku. TONE KOLAR: Zla drugo varianto sem bolj navdušen. Bojim se namreč, da občina ne bi dajala denarja tistim, od katerih ga je dobila. Vprašanje je celo, če bi ga sploh uporabila za gostinstvo. STANE RENKO: Jaz pa nisem tako nezaupljiv do občin. Vsaj mi imamo v občinskem ljudskem odboru močno zaslombo. Po mojem tudi vrača denar tistim, ki so ga prispevali. Ne razumem pa tegale: V zveznem perspektivnem načrtu je rečeho. da gostinstvo ne bo ničesar več dobivalo iz zveznih skladov. Vrhu tega nameravajo v prihodnje pavšalirati samo manjše gostinske obrate, večji'pa naj bi šli na redni obračun. Rad bi vedel, katero gostinsko podjetje je v primerjavi z industrijskimi veliko? Ali je na primer gostinsko podjetje, ki ima 160 do 200 milijonov prometa, veliko v primerjavi z Litostrojem, kjer znaša promet morda 20 milijard? Doslej smo vedno poudarjali, da gostinstvo ni akumulativno, nenadoma pa postavimo vse skupaj na glavo in zahtevamo, da postane enako akumulativno kakor na primer industrija. Naš primer kaže, da se v aku-mulativnosti ne bomo mogli primerjati s tovarnami. Prizidek nas bo stal 400 milijonov. Za sobe bomo dobili letno okoli 24 milijonov. Toliko pa bodo po predvidenih instrumentih znašale samo obresti na osnovna sredstea. Anuitete pa prav tako 24 milijonov. Ležišča bo potemtakem morali zaračunavati po 1600 dinarjev ali še enkrat draže kakor jih. To pa bi preseglo finančne možnosti naših gostov. MITJA ŠVAB: Jaz bi se ne bal podražitve, saj podjetja plačujejo poleg dnevnic tudi nočnine. STANE RENKO: Ne vsa. Marsikak gost noče v dražjo sobo, ker ne dobiva nočnine. Tovariš dr. Dermastia je sicer na nekem sestanku rekel, naj prenehamo s samaritanstvom in naj se ljudje v podjetjih borijo za povišane dnevnice in nočnine. Toda dokler ne uspejo, jim moramo vendarle iti na roko. Še to bi jpripomml’ da za občino nismo ravno neakumulativ-ni. Od našega podjetja je samo lani dobila 11 milijonov dolarske razlike, kje pa je še davek na promet. Pri 160 milijonih prometa ga je kar precej. Za dolar smo dobili mi samo 400 dinarjev, ostalih 232 pa je participirala občina. Po reformi deviznega sistema bomo sicer dobili za dolar 600 dinarjev, toda od pridobljenih 200 dinarjev bomo morali odvajati 40 odstotkov občini in 30 odstotkov, republiki, tako da bo ostalo nam samo 30 odstotkov. Razen tega bo občina avtomatično participirala 150 dinarjev pri dolarski razliki od 600 do 750 dinarjev. Ko bo prizidek dograjen, bo ta participacija še občutno večja. Med našimi gosti je namreč 70 odstotkov tujcev. TONE KOLAR: Tujci postajajo, za nas precejšen problem. Če nam bodo plačevali za sobo 1000 dinarjev, bo ostalo nam le nekaj dinarjev. .Po naši kalkulaciji ; je ostanek precej premajhen za pokritje stroškov. Razen tega je turistična taksa za tujce 100-odstot-no povečana. S takšno politiko ne bomo razvili inozemskega turizma. FRANCE PLAZAR: Vse to so resni problemi. Po mnenju našega republiškega odbora bi morali dati gostinstvu vsaj za nekaj let določene olajšave, nižjo obrestno stopnjo, nižji družbeni prispevek. Tujo valuto pa bi morali enako obračunavati kot v gospodarskih organizacijah. Dolarski kurz naj bi znašal 750 dinarjev in ne 600, kakor je predvideno. Naš odbor je predlagal, naj bi gostinskim podjetjem izboljšali štev bi bil donosen, akumulacija pa upravičena. • Še bolje br bilo, seveda, če bi s tem denarjem razpolagali gostinci LJUBO MI J ATO VIC: Mislim, da je skrajni čas, da odstranimo mejo med gostinstvom in drugimi gospodarskimi panogami in da preidemo na redno delitev dohodka in začnemo poslovati po načelu ponudbe in povpraševanja. Nagel prehod pa bi nas zelo prizadel in bi bila industrijska podjetja v veliko boljšem položaju. Že sama ustvarjajo veliko več sredstev, razen tega pa razmeroma lahko dobijo posojilo. Z gostinstvom pa je drugače. Iz zveznih skladov ne bo dobivalo skladu s ponudbo in povpraševanjem, oziroma v skladu s tržnimi pogoji. STANE RENKO: Opozoril bi še na to, da bodo po predlagani delitvi dohodka gostinska podjetja, ki s posojili povečujejo lastne prostore, na slabšem kakor najemniki lokalov. Naši delavci imajo zaradi velikih anuitet in obresti na osnovna sredstva že zdaj slabše dohodke kakor v drugih podjetjih, kjer so zahteve glede postrežbe veliko manjše. * Pomislek tovariša Renka ni neupravičen. Dokler ne odplača anuitet, je podjetje, ki si je preuredilo ali zgradilo nove .prostore, res na slabšem. Kasneje pa se prednost obme. Najemniki mo- HRUP, KI GA JE DVIGNILA NA NOVO UVEDENA POSTREŽNINA V GOSTINSKIH LOKALIH, JE DAL SAMO POVOD, DA SMO V NAŠEM UREDNIŠTVU SEDLI ZA MIZO SKUPAJ S PREDSTAVNIKI GOSTINSKIH PODJETIJ. PREDVSEM PA SMO ŽELELI ZVEDETI, KAKŠNO JE STANJE IN KAKŠNE SO PERSPEKTIVE ZA RAZVOJ GOSTINSTVA. PO TRIURNEM POMENKU, KI JE DALEČ PRESEGAL NASA PRIČA-• KOVANJA, MIRNE VESTI ZAPIŠEMO, DA GOSTINCEM NI POSTLANO Z ROŽICAMI. ZA KULISAMI POVIŠANIH CEN SE SKRIVA NAMREČ SE MARSIKAJ DRUGEGA, KAR JIM VEŽE ROKE. PRI RAZGOVORU SO SODELOVALI: PREDSEDNIK CO SINDIKATA TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE LJUBO MI-JATOVIČ, PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GOSTINSKIH, TRGOVSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV FRANCE PLAZAR, TAJNIK GO- LJUBO MIJ ATO VIČ FRANCE PLAZAR STANE RENKO C: ’ k; i ■ i iJl ŠTEFANIJA ŽABKAR .: ------------------ JOŽE BERLIC TONE KOLAR BOGO KAJIN STINSKE ZBORNICE V LJUBLJANI LOJZE JAMNIK, OD LJUBLJANSKIH GOSTINSKIH DELAVCEV PA DIREKTOR HOTELA -TURIST« TONE KOLAR, DIREKTOR HOTELA -SLON« STANE RENKO IN TAMKAJŠNJI NATAKAR BOGO KAJIN, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA V -KOLODVORSKI RESTAVRACIJI« AVGUST SEKONJA IN DIREKTOR JOŽE BERLIČ, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA V -DAJ-DAMU« JOŽE SIMČIČ IN DIREKTORICA ŠTEFANIJA ŽABKAR, OD KRANJSKIH GOSTINCEV PA DIREKTOR HOTELA -EVROPA« ANDREJ BABIČ. RAZGOVOR JE VODIL GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK NAŠEGA LISTA MITJA ŠVAB. MAGNETOFONSKI POSNETEK JE PREOBSEŽEN, DA BI GA VAM V CELOTI POSREDOVALI. IZ RAZGOVORA SMO IZBRALI SAMO NEKAJ BISTVENIH PROBLEMOV IN NAJTEHTNEJŠIH, ČEPRAV VČASIH NAVZKRIŽNIH IN NEDOMIŠLJENIH MNENJ, KI PA LE OSVETLJUJEJO STANJE NAŠEGA GOSTINSTVA IN ISKANJE POTI IZ SLEPE ULICE. ANDREJ BABIC kreditne pogoje z daljšo odplačilno dobo in jih za 5 ali 10 let oprostili plačevanja anuitet. Ko bi začeli normalno poslovati, jih ta obveznost ne bi več tako obremenjevala. Dalje je naš sindikat predlagal Zvezni ljudski skupščini, predlog je podprl tudi naš centralni odbor, naj bi prometni davek od pijač ostal komuni za razširjeno reprodukcijo. Ta vir sred- ničesar več. občinski ljudski odbori pa niso zainteresirani, da bi investirali sredstva v gostinstvo, kjer je dohodek na posameznika veliko manjši kakor v industriji. Zaman bodo vsi naši apeli nanje, naj razvijajo gostinstvo in trgovino, dokler se jim ne bo investiranje tako izplačalo kakor v industriji. S tem pa že zadenemo na drugo-vprašanje, na vprašanje svobodnega oblikovanja cen v rajo namreč ravno tako sami obnavljati lokale in vlagati v to svoj denar, lastnik osnovnih sredstev pa ostane hišni svet, čeprav' je njegova edina skrb, da iz najemnikov izvleče čimveč najemnine. CENE URAVNAVAJMO PO POVPRAŠEVANJU MITJA ŠVAB: Predlagam, da bi se pogovorili tudi o odnosih med cenami v boljših in slabših lokalih. Podraževanje raznih jedi je razumljivo in utemeljeno glede na višje cene živiL Čudi pa me, zakaj znašajo te razlike samo 20, največ pa 100 dinarjev, medtem ko je v dobrem lokalu, v inozemstvu vsaka stvar tudi petkrat dražja. TONE KOLAR: Mentaliteta naših ljudi je pač takšna, da se zgražajo nad vsako večjo razliko. Pri tem jih žal podpira tudi naš tisk. Ob podražitvi se zmeraj bojimo napadov v časopisju, čeprav je podražitev ekonomsko utemeljena. STANE RENKO: Jaz bi majhne razlike opravičil tudi s tem, da pri nas nimamo družbenih slojev. Zato si tudi ne moremo privoščiti velikih ’ razlik. Je pa naravnost smešno, da je med ceno standardnega kosala pri nas in v sosednjem manjšem lokalu samo 50 dinarjev razlike. Kljub temu pa marsikdo raje tam čaka, da dobi prostor, kakor bi šel k nam. Ne odloča samo cena, ampak tudi okolje. Gost zahaja tja, kjer se bolje počuti. * Tako je- Važno je počutje ljudi. Treba je pač poskrbeti, da bo ambient gostom ugajal. To pa ni tako težko doseči. V Bellevue zahajajo celo litostrojski delavci, ker je tam prijetno in domače, čeprav je vse občutno dražje kakor drugje. Glede slojev pa tole: Res da jih nimamo, toda s samim nagrajevanjem so nastale bistvene razlike v prejemkih in v kupni moči. Zato tudi posamezni 'i-tostrojski delavec lahko kdaj pa kdaj hodi na Bellevue. LJUBO MIJATOVIC: Pri določanju cen sta važni kakovost in količina hrane in seveda tudi sama postrežba. Upoštevati pa moramo tudi tržišče oziroma goste. Če je lokal prenatrpan, cene dvignimo. Ko obisk pade, jih spet znižajmo. Skratka, tudi v gostinstvu pustimo do veljave zakon ponudbe in povpraševanja. Kolektivi naj svobodno oblikujejo cene in pazijo, da si s povečanim prometom, večjo proizvodnostjo zagotove čimvečje dohodke in sklade. Potrošnikov ni treba ščititi. Kakor doslej, bodo hodili tja, kjer bodo ceneje in bolje postreženi. Zato moramo opazovati njihovo gibanje in si biti na jasnem, kakšno okolje jim najbolj prija.. Podražitve v gostinstvu in trgovini po navadi dvigajo hrup. Zgražajo se celo ljudje' iz industrijskih podjetij, ki si sama ustvarjajo ogromne dohodke in tolikšne sklade, da si lahko gradijo stanovanja, počitniške domove in ne vam kaj še vse, medtem ko si niti trgovci .niti gostinci ne morejo. Hrup naj vas torej ne moti. Zgrešeno je tudi, če skušamo življenjski standard urejati s pomočjo gostinstva. Urejajmo ga z osebnimi dohodki. Kajti če rhi poceni zaračunavamo hrano in razne druge usluge, dotiramo s tem industrijo in potemtakem šibke je razvita veja gospodarstva podpira močnejšo. Če bomo pa naše usluge podražili, bo industrija morala povečati osebne dohodke, da ne bo ogrozila življenjskega standarda svojih ljudi. Vprašanje zase pa je, kaj storiti, da predvidene nove dajatve ne bi preveč obremenile gostinskih podjetij. Zato bi kazalo gostinstvu omogočiti počasert prehod na gospodarski račun ih najti pot, da se. bo povečala njegova akumulativnost. MITJA ŠVAB: Komercialno gostinstvo pa bi morali ločiti od družbene prehrane. Namen gostinskih obratov se bistveno razlikuje od namena obratov družbene prehrane. Te naj bi delovni kolektivi zavestno podpirali, da bi njihovi delavci zaradi boljše hrane tudi bolje proizvajali. ANDREJ BABIC: Jaz bi samo še to pripomnil, naj bi nam pustili občinski organi proste roke pri oblikovanju cen. Pred nedavnim je neki tržni inšpektor zasliševal, zakaj nisem ob uvedbi 10-odstotne postrežnine vsega pocenil za 10 odstotkov. Moral sem se zateči k predsedniku gospodarskega sveta na občini, da mu je dopovedal, naj se ne vmešava v stvari, ki jih ne razume. FRANCE PLAZAR: Vse probleme gostinstva bo Zvezna ljudska skupščina zvedela, preden bo sprejela nove zakone, in upajmo, da jih bo tudi upoštevala. KO bo širša javnost zvedela za nov, položaj gostinstva, se tudi ne bo več tako razburjala ob ekonomsko upravičeni podražitvi oziroma povišanju cen in ob razlikah med cenami v različnih lokalih. Snemal: MILAN GOVEKAR Priredila: MARIOLA KOBAL PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA MARIBOR-CENTER Še samostojnost v manjših podjetjih razaih problemih — tako o proizvodnji, uresničevanju planov, gospodarjenju s skladi, pravilnikih za delitev sredstev za osebne dohodke itd. Te sindikalne podružnice so tudi prilagodile svojo organizacijsko obliko strukturi podjetja po ekonomskih enotah, obratih, grupah in deloviščih. Tudi organi delavskega upravljanja so se v teh kolektivih bolj utrdili. Po drugi strani pa je precej slabše v kolektivih obrti, ker tu tako samoupravni organi kot sindikalne podružnice niso samostojni pri urejanju raznih problemov. Zato tu prihaja tudi do večje samovolje vodilnih uslužbencev. Kljub temu pa so tudi v teh kolektivih zabeležili lani precejšen napredek. Tu predvsem razpravljajo o pravilnem gospodarjenju, o odnosih v kolektivu, o delu organov delavskega upravljanja, o sistemu delitve dohodkov itd., vendar ne morejo popolnoma samostojno zagovarjati svojih stališč, zato tudi iščejo pomoč zunaj podjetja, največkrat na občinskem sindikalnem svetu. . Običajno s takim sodelovanjem svo- Pred dnevi je občinski sindikalni svet Maribor-Cehter razpravljal o vlogi sindikalnih podružnic v sedanjem družbenem razvoju ter o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic. Ugotovili so, da so sindikalne podružnice v večjih kolektivih mnogo bolj samostojne kot sindikalne podružnice v manjših gospodarskih organizacijah. To se je že pokazalo v Mariborski tekstilni tovarni, Livarni, Hidro-montaži in drugod v razpravi o V »Melki« za tesnejšo povezavo s kolektivom Neenotno delo množičnih organizacij in samoupravnih organov marsikje privedle do nezadovoljstva v kolektivu, posebno še, če posamezniki to izkoristijo in si lastijo pravice, ki jim ne pripadajo. Kolektiv celjske -Metke« dobro gospodari. Vendar pa je še nekaj pomanjkljivosti, ki zavirajo tudi uspešno delo političnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju. Delavski svet — obratni in centralni, kot tudi njune komisije — delajo brez pravilnikov. Obratni delavski sveti in komisije tudi nimajo, oziroma ne najdejo svojega področja dela. Delavci so kritizirali, da so samoupravni organi premalo povezani s kolektivom. Računajo, da se bo to s sprejemom pravilnika o delu samoupravnih organov popravilo. Seveda pa samo to še ne bo dovolj, ampak bo potrebnega precej več dejanskega dela s kolektivom in pritegovanja kolektiva k sodelovanju. ŽE Mariborčani za alžirske oboke Tudi v občini Maribor-Center zbirajo sredstva za alžirske otroke. Tako je sindikalna podružnica Slovenskega narodnega gledališča Maribor organizirala predstavo, dohodek pa namenila alžirskim otrokom. Tudi sindikalna podružnica Gozdarske poslovne zveze je prispevala v ta namen 40.000 dinarjev, sindikalna podružnica Elektro Maribor-mesto 6070 dinarjev, sindikalna podružnica Železniške postaje Maribor pa 24.000 dinarjev. V ostalih sindikalnih podružnicah ta sredstva še zbirajo. S. B. Reorganizacija sindikata v Iskri Pred dnevi je bilo v Iskri V Kranju pokongresno posvetovanje delegatov V. kongresa kovinskih vadno v dokaj težkih pogojih. ja stališča tudi uveljavijo in probleme uredijo, tako na primer v obratnem podjetju Kovinar, Kino podjetje, Klepovod, Ključavničarstvo itd. Mnenja Celjanov smernice petletnega plana Po gospodarskih organizacijah v celjski občini v teh dneh razpravljajo o petletnem razvoju celjske komune. Te razprave so toliko bolj zanimive in važne, ker bodo njihovi predlogi in mnenja o posameznih gradnjah osnova bodočemu petletnemu planu. Tako pričakujejo, da ne bo več toliko nezadovoljstva med občani, češ da je občina »sestavila oziroma določila« plan. Vse množične organizacije sedaj aktivno sodelujejo pri razpravi. Tudi pri občinskem sindikalnem svetu bo strokovna komisija temeljito analizirala možnosti in zahteve občanov in na temelju tega dala predlog zboru proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. 2E V Mesni industriji »Emona« v Zalogu pri Ljubljani so pred približno štirinajstimi dnevi začeli klati živino po tekočem traku. S tem so uvedli tudi delitev dela pri klanju živine. Delo jim gre precej hitreje od rok in tudi prostor so bolje izkoristili. IITRBOVLJE-HRASTNIK Že lani so v rudniku Trbovlje-Hrastnik razpravljali o decentralizaciji sindikalne organizacije, to je o prenosu pristojnosti centralne sindikalne podružnice na dosedanje odbore po obratih. Ob tem so se tudi dogovarjali, da bi po ekonomskih enotah ustanovili samostojne sindikalne podružnice, za rudnik Trbovlje-Hrastnik pa izvolili še osrednji rudniški odbor in morda še vodstva za območje posamezne komune, ki bi vsklajevala delo podružnic rudnika. Pred letošnjimi občnimi zbori so ponovno začeli razpravljati o decentralizaciji sindikata oziroma o formiranju sindikalnih podružnic po obratih ozir. ekonomskih enotah. O tem so pred kratkim razpravljali tudi na občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah skupno z zastopniki sindikalne podružnice rudarjev iz Hrast- nika in Trbovelj. Govorili so predvsem o naslednjem: 1. o formiranju sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah in 2. o formiranju skupnega sindikalnega organa za območje rudnika. Glede prvega so bili takoj enotni — namreč, da je treba tudi sindikalno podružnico decentralizirati in organizacijo sindikata prilagoditi organizaciji podjetja po ekonomskih enotah, torej ustanoviti sindikalne podružnice po ekonomskih enotah. Pri organizacijskih oblikah v okviru rudnika pa so razpravljali o dveh variantah. Po prvi naj bi v okviru rudnika izvolili osrednji rudniški odbor sindikata, ki bi ga volili delegati vseh sindikalnih podružnic. Po drugi varianti pa bi imeli razen osrednjega sindikalnega odbora še vmesna vodstva — koordinacijske odbore, ki bi vsklajevali delo podružnic. Vsaka varianta je imela svoje zagovornike. Vendar se jih je več odločilo za prvo, to je za formiranje osrednjega sindikalnega odbora, ki naj bi ga izvolili za celoten rudnik. Ta oblika je hkrati prilagojena tudi organizaciji organov upravljanja po ekonomskih enotah. Menili so, da bi tako lahko zagotovili neposredno sodelovanje delavcev pri razpravah o vseh problemih ekonomske enote, in hkrati tudi stik z organi upravljanja. Osrednji rudniški sindikalni odbor pa bi lahko obravnaval celotno problematiko rudnika in bil neposredno povezan z osrednjim delavskim svetom. Vmesni odbori — po drugi varianti — bi samo podaljšali neposreden stik osrednjega sindikalnega odbora s po- družnicami. Proti tej varianti govori tudi to, da tudi obratni delavski sveti nimajo posebnih organov, ki bi koordinirali delo posameznih obratnih delavskih svetov v posamezni občini (Trbovlje, Hrastnik). Razen tega so še predlagali, da osrednji sindikalni odbor ne bi bil direktno povezan z občinskima sindikalnima svetoma v Trbovljah in Hrastniku, temveč le z Republiškim odborom sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev in po potrebi z okrajnim sindikalnim svetom. O vsem tem bodo sedaj razpravljali še po posameznih ekonomskih enotah v rudniku, da bi povedali, kaj menijo tudi vsi člani sindikata. (Zadovoljni bomo, če bodo povedali svoje mnenje tudi preko »Delavske enotnosti«.) T. Kukoviča Samski domovi za gradbene delavce Gradbeni delavci živijo na- delavcev Jugoslavije in predsednikov sindikalnih podružnic z območja Gorenjske. Največ so razpravljali o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic in o bodočem sindikalnem delu. Za- Podjetja jim navadno preskrbijo samska bivališča v barakah, kjer je tudi higiena zelo slaba. Največji gradbeni podjetji v goriškem okraju SGP Primorje v Rekonstrukcija v Kidričevem stopniki Iskre iz Kranja so med Ajdovščini in SGP Gorica v Novi drugim povedali, da bodo z izvo- Gorici pa sta začeli zelo resno litvijo obratnih delavskih svetov urejati stanovanjski problem po posameznih ekonomskih eno- samskih delavcev. V Novi Gorici tah, spremenili tudi organizacijo so že lani postavili lep samski sindikalne podružnice. Predvide- dom z okoli 80 posteljami in re-vajo, da bodo izvolili izvršne od- stavracijo. Ti podjetji zidata se-bore v vseh samostojnih ekonom- daj domova še v Tolminu in na skih enotah, sindikalni plenum Jesenicah. Splošno gradbeno pod-pa bo zamenjal sedanji centralni jetje Primorje v Ajdovščini pa izvršni odbor. Pričakujejo, da bo pravkar gradi domova za samske ta reorganizacija vplivala na so- delavce v Ilirski Bistrici in Po-delovanje večjega števila članov stojni. Tu bo 250 ležišč. Domova kolektiva pri upravljanju. bosta že letos vseljiva. C. R. L. K. V tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem se pripravljajo na rekonstrukcijo. Že dlje časa razpravljajo, ali naj ostanejo pri sedanjih zmogljivostih v proizvodnji, to je pri 15.000 tonah aluminija, 45.000 tonah glinice in okoli 10.000 tonah anod-ne mase — ali pa naj proizvodnjo povečajo in tako mislijo na razvoj v prihodnje. Kolektiv se je odločil za drugo. Po nemalih bližno 30.000 do 40.000 ton letno, težavah jim je le uspelo dobiti Zemeljska dela okrog obrata gli-okrog 9 milijard dinarjev inve- niče II. so v teku, v kratkem pa sticijskega posojila za dograditev bodo pričeli z deli tudi v notra-druge dvorane elektrolize in raz- njosti. širitev obrata glinice. Ta obrat Tudi delavski svet je za to re-nameravajo tudi čimbolj avto- konstrukcijo odobril okoli 90 do matizirati. Tako bodo proizvodnjo 95 milijonov dinarjev lastnih glinice povečali od sedanjih 45.000 ton na približno 90 do 100.000 ton in aluminija na pri- V Kočevju počitniška skupnost Sindikalne podružnice na Goriškem premalo samostojne Na zadnji razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici so razpravljali o nekaterih organizacijskih vprašanjih dela sindikalnih podružnic. V razpravi so opozorili na vrsto problemov, ki jim bddo morale sindikalne podružnice v prihodnje posvetiti več pozornosti. Kaž$, da je glavna pomanjkljivost dosedanjega dela sindikalnih podružnic njihova nesamostojnost. Tako so bile podružnice v mnogih primerih le uresničevalec pobud drugih. Še vse preveč so prirejale izlete in podobno, vse premalo pa so bile podružnice politična sila, ki bi organizirano nastopala proti raznim nepravilnostim in slabostim. Le v redkih primerih so se sindikalne podružnice uprle samovolji vodilnih uslužbencev in zavzele svoje stališče. Toda le v takih primerih, kot kaže praksa, so uspele. Lep dokaz za to je Solkanska industrija apna. V tem podjetju je prav sindikalna organizacija s pomočjo občinskega sindikalnega sveta odstranila nekatere nepravilnosti. Sindikalne podružnice tudi niso odigrale svoje vloge pri pripravljanju perspektivnega plana, kajti sicer prav gotovo ne bi prišlo do tega, da n. pr. v novogoriški tovarni pohištva ne bi predvideli prav ničesar za gradnjo stanovanj. Res je sicer, da je tovarna pred rekonstrukcijo in da bodo morali zato nameniti sredstva predvsem za rekonstrukcijo, kljub temu pa le ne bi smeli popolnoma pozabiti na stanovanja Podobnih primerov, da podjetja vlagajo premalo v družbeni standard je še več, vendar besede sindikata ni bilo čuti. L. K. šilili sredstev, tako da imajo za prva najpotrebnejša dela približno pol milijarde dinarjev. F. M. V Šoštanju pred občnimi zbori Na zadnjem plenumu Občin-Na pobudo občinskega sindi- Po dosedanjih pripravah sodeč skega sindikalnega sveta Šoštanj kalnega sveta Kočevje so v teh bo ta skupnost začela z delom še 80 se predvsem o pri- dneh po vseh sindikalnih organi- letos. S tem pa ne bodo oškodo- Pravakl na občne zbore sindikal-zacijah kočevske občine razprav- vane tiste sindikalne organizaci- nih Podružnic. Na njih bodo ana-Ijali o ustanovitvi sveta počit- je, ki že imajo svoja letovišča 'iziraIi Predvsem gospodarjenje v niške skupnosti pri občinskem ker bo tem podružnicam na raz- |anskem ,etu- Menili so, da mora-sindikalnem svetu v Kočevju, polago prav toliko ležišč ali še ]'° Predvsem poskrbeti, da bodo Vse dosedanje razprave kažejo, več, kot jih imajo sedaj v svojih novl izvršni odbori sindikalnih da si delavci želijo take počit- domovih, samo s to razliko da Podružnic dobro sestavljeni. Obč-niške skupnosti, ki bi omogočila bodo njihovi delavci lahko leto- ne zbore P° podjetjih naj bi kon-ceneno letovanje v raznih krajih, vali še v nekaterih drugih kraiih žali že ta mesec> zatem pa bodo —------------------------- --- ' imeli občni zbor občinskega sveta. V Domžalah usnjarski ° V 33 izobraževalni center Po izidu Resolucije o izobraževanju kadrov v industriji so začeli tudi v Tehnični usnjarski srednji šoli v Domžalah premišljevati, kako bi spremenili sedanji način izobraževanja usnjarskih delavcev v Sloveniji. Pogovorili so se s strokovnjaki usnjarskih tovarn in sklenili, da bodo ustanovili v Domžalah izobraževalni center za usnjarsko industrijo. Sedanji način izobraževanja, ki je dolgotrajen (tri leta), razen tega pa tudi precej drag, daje učencu le splošno znanje za opravljanje usnjarskega poklica. V izobraževalnem centru pa se bo lahko specializiral na enem izmed desetih področij, kjer se bo po končanem šolanju zaposlil. Izučeva-nje v centru bo trajalo različno dolgo, vendar v nobenem primeru ne več kot šest mesecev. Učenci se bodo lahko praktično izpopolnjevali na strojih, s katerimi razpolaga TUSŠ. Strokovni kader pa bodo sestavljali preizkušeni inženirji, profesorji in tehniki, ki že več- let poučujejo v Tehnični usnjarski srednji šoli. m. C. Pred občnimi zbori na Postojnskem V postojnski občini so se začeli pripravljati na letne občne zbore sindikalnih podružnic. O vsebini priprav je razpravljal tudi zadnji plenum občinskega sindikalnega sveta, l^jer so poudarili, da se bodo morali kolektivi že pred občnimi zbori podružnic sestati na izredne konference in spregovoriti o delovnih uspehih in pomanjkljivostih v dosedanjem delu sindikalnih podružnic. Medtem ko je predsednik sveta Stane Murkovič plenumu prikazal vlogo, ki so jo sindikati v podjetjih in ustanovah odigrali pri utrjevanju delavskega samoupravljanja, stimulativnejšega razdeljevanja osebnih dohodkov, v skrbi za izboljšanje življenjske ravni delavstva itd., so v razpravi med drugim ostro obsodili nekatere sindikalne podružnice v občini, ki so postale zaradi nesamostojnih mnenj o posameznih problemih v kolektivih le privesek drugih organov v podjetju. Plenum je priporočil, da bi sindikalne podružnice na občnih zborih sprejele med drugim tudi realne programe bodočega dela. M. A. 570 strani za boljšo službo varnosti Skorajda hkrati sta izšli knjigi! SLUŽBA VARSTVA LJUDI PRI DELO in VARSTVENA VZGOJA V PODJETJU. Prvo knjigo je izdal Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, drugo pa Zavod za zdravstveno In tehnično varstvo, ki je bil pred meseci ustanovljen. Problem varstvene vzgoje pa ni le stvar varnostnih delavcev, marveč tudi organov upravljanja, vodstev gospodarskih organizacij in slehernega zaposlenega delavca. Zato bi bilo dobro, da bi se z vsebino seznanili tudi neposredni proizvajalci, kar zlasti velja za tisti del obeh knjig, ki usmerja prizadevanja glede vačstva, pri čemer gre predvsem za lastno skrb in pazljivost, d» v obratih ne pride do nesreč. Služba varnosti ljudi pri delu ima med drugim tudi vzorčni primer pravilnika higiensko tehnične zaščite, ki bo marsikje v pomoč pri sestavi takih pravilnikov, ki nasploh manjkajo v gospodarskih organizacijah, so pa dolžne take pravilnike izdelati in se po njih ravnati. Druga knjiga — Varstvena vzgoja v podjetjih ima med drugim tudi številne slikovne prikaze opozoril ih risb, ki so po svoji učinkovitosti doprinesli svoj delež k večji varnosti pri delu. V njej pa najdemo tudi mnogo podatkov o nesrečah pri nas in v svetu, predvsem pa Je pomemben tisti del, ki obravnava problematiko, načela, organizacijo in metode varstvene vzgoje in dela na tem družbeno zelo pomembnem področju. ^ poglavju — sredstva — pa najdem« polno nasvetov o načinu uporablja-nja najrazličnejših oblik borbe prot) nesrečam. Jč. ijlililšŽlžiliil|-lHll|j!!:!:;li";:::0::iiji::::;ij::::;:si:;L:;l^^^ij|j^iP^HS:::::lni^i^^i|iffi|ii| Kdaj plačan izredni dopust? S. N., Žirovnica: Ali imam pravico do plačanega izrednega dopusta ob smrti starega očeta? Odgovor: Po 242. členu Zakona o delovnih razmerjih ima delavec v določenih primerih pravico do plačanega izrednega dopusta največ do 7 dni v koledarskem letu. S pravili oziroma pravilnikom določi gospodarska organizacija, kdaj ima delavec pravico do plačanega „ ]zrednega dopusta in koliko znaša nadomestilo za ta čas. . r^° . nadomestilo ne sme biti nižje od delavčevega minimalnega osebnega dohodka. Po 345. členu Zakona o delovnih razmerjih pa je določeno, da morajo pravila gospo-darske organizacije oziroma pravilnik o delovnih razmerjih imeti tudi določbe o odmorih, počitkih in dopustih. Zaradi tega je pravica do plačanega izrednega dopusta v vašem primeru odvisna od tega, kako je to urejeno v pravilih gospodarske organizacije ali v pravilniku o delovnih razmerjih. Po določilih 244. člena Zakona o delovnih razmerjih pa delavec v upravičenih primerih lahko dobi neplačan izredni dopust za osebne opravke. S pravili oziroma pravilnikom določi gospodarska organizacija, kdaj in kako se daje tak izreden dopust. Brezplačno stanovanje za gasilce M. M., Javornik: Ali ima delavec, ki je zaposlen v gospodarski organizaciji in je član poklicne gasilske enote te go- spodarske organizacije, pravic do brezplačnega stanovanja? Odgovor: Po določilih 2. od stavka 25. člena Temeljnega zakona o varstvu pred požaron (Ur. list FLRJ 18/56) se lahk' osebam, zaposlenim v gospodar ski organizaciji ali zavodu, ki S' člani gasilske enote, za njihov službo v tej enoti daje posebn1 nagrado. Na podlagi tega st upravičeni samo do posebn1 nagrade, ki jo že dobivate. Sam1 za gasilce poklicnih gasilski! enot, ki jih organizirajo občin ski in okrajni ljudski odbori i1 so dolžni stanovati v gasilsken domu, je po 2. členu Uredbe 1 nazivih in plačah poklicnih ga silcev (Ur. list FLRJ 45/58 i’ 6/59) določeno, da imajo pravi co do brezplačnega stanovanja kar pa bi se lahko analogn1 uporabilo tudi za poklicne, ga silce poklicne gasilske enote 1 gospodarski organizaciji, ne P1 tudi za osebe, zaposlene v g0 spodarski organizaciji, ki pa ^ sicer člani te enote. NOV* OBLIKE DELITVE OSEBNIH DOHODKOV V TOVARNI KOVANEGA ORODJA V KAMNIKU ZAKAJ SKRIVATI ZASLUŽKE? V majhni tovarni onstran Bistrice dela 86 ljudi. Del peči, Jih očistijo in potem ponov- odgovarjali. Morda to res ni to- zgradbe je še neometan, ker ni dolgo tega, kar so jo posta- no zakunjo. liko pomembno kot to, da so člani vili. 2e od daleč se sliši razbijanje težkih kovaških kladiv- 6lujgJfj vSld “a oblikami nagrajev^ja, ker norcev, kot jim pravijo kovači. Smo namreč pred tovarno količino izdelkov, ki jih napra- 60 sorazmerno z delom udeleženi kovanega orodja v Kamniku. vijo kovači. Zato sedaj tudi pni tudi Pri delitvi sredstev za oseb- ,, pohitijo in nam ni treba več ča- ne dohodke. V zadnjem času so na občin- prejšnjih devetih mesecih oz. za kati,« so mi razlagali v oddelku. Vendar pa gre tu le za nekaj 'tah forumih in v kamniških pod- 39 % v primerjavi s povprečjem več, namreč za občutek, ki je i5ihms8,BoKSv°. ^v ‘s.š ™ je, k=to je« Večanju produktivnosti dela z bistvena sprememba vplivala na J ,, v takšni meri rezultat prizade- Uvajanjem novega sistema delit- prizadevanje članov kolektiva. ?.nae_ vani kolektiva in vsakega posa- ve osebnih dohodkov. V letu 1959 Ustavil sem se v veliki kovačnici U, ,, „ ih H meznika. Zato je prav, da si ob J« ta kolektiv ustvaril 113 mili- pri težkem xAjax« kladivu. Vroči razpravah o doseženih proizvod- lonov dinarjev dohodka, lani pa kosi železa so -romali-" iz velikih j« “ih uspehih v vsakem kolektivu 175 milijonov dinarjev V kolektivu menijo, da je tako kjer dobijo končno obliko. -Prej Povečanje celotnega dohodka in smo vedno morali čakati na kur-čistega dohodka rezultat izdelo- jače, ker si niso ravno preveč '"anja novih proizvodov, v glav- prizadevali, da bi čimhitreje ku-ftern pa rezultat izpopolnjenega rili peči,« mi je med ropotom po-8istema nagrajevanja. To je v vedal kovač Jože Letner. Vsaki peči pod kladiva in stiskalnice, x° ’ S nalijejo čistega vina. Morda bi Ce na kamione. kazalo, da bi sindikat v tem pod- Nekaj pa me je pri razgovoru jetju temeljiteje seznanjal kolek-z delavci v kovačnici vendarle fjv z uspehi podjetja. Vsekakor začudilo — namreč to, da nihče pa j,; ejja njegovih prvih na-ni -mogel" povedati, koliko za- i0g vplivati na zgrešeno misel-služi sedaj in koliko je zaslužil nost oz. bojazen delavcev, da ne Pajvečji meri pomagalo bolje iz- dve uri namreč kurjači ugasnejo Pred uvedbo cenika del. smejo preveč zaslužiti ali bolje -Ali je to važno, mi povemo povedano, da ne smejo več za-samo to, da je sedaj precej bolje služiti, če več delajo, za nas," so nekako z nezaupanjem F. S. Ne več odlašati z obratnimi delavskimi sveti ^Tiščati proizvodne rezerve. Podatki kažejo, da so produk- || “Vnost dela lani povečali za 41 °dstotkov v primerjavi s prejš- letom.. Sredi lanskega leta | : Pravljaji^o toliko ^časa 'in tako Večina zagorskih podjetij je že grlo, bo treba zagotoviti vse po- temeTjito. da je vsak član kolek- ■ sprejela proizvodne načrte za trebne ukrepe, da ne bi prišlo do tiva povedal svoje mnenje in ■; X 9 letos. Kljub temu, da so nekateri kakršnih koli zastojev. Sele po Predloge. Bilo je precej dobrih * delovni načrti zelo pomanjkljivi več kot šestumi debati so glaso- Predlogov, pa tudi takih, ki so se .-«*!>'X' “ nekateri n. pr. težijo za tem, vali za letošnji plan, ki je za zavzemali za enostavno poviša- |PJ da bi ostala proizi^odnja enaka več kot 70.000 ton višji kot lanski. n3e tarifnih postavk. Vendar je kot lani — so mnoga podjetja, v razpravi so rudarji še opo- f veliki večini prevladalo mišlje- med katerimi je tudi zagorski zorih, da na račun prizadevnosti '‘ie naj bi tarifne postavke čim- rudnik, dokaj skrbno proučila ne bo moč več kaj prida doseči, Prej odpravili in s posebnim ce- vse možnosti za povečano proiz- ker so. kot menijo, že doslej iz- nikom določili vrednost, posamez- vodnjo. Ko so zadnjič člani de- koristili vse možnosti za poveča- nega dela. lavskega sveta rudnika Zagorje nje storilnosti, zato bo treba po- Pravzaprav niso niti pričako- obravnavah letošnji proizvodni vsod, kjerkoli bo to le mogoče, ''ali, kolikšne rezerve se jim bodo plan, so opozorili tudi na tele delo čimbolj mehanizirati. Pokazale po uvedbi novega na- dolžnosti: TdO.OOO-tonsko proiz- Ko so razpravljali o ekonom- frna delitve osebnih dohodkov. vodnjo bo moč doseči le s skraj- skih enotah, so opozorili, da ne Pravijo v podjetju. Od oktobra nim prizadevanjem celotnega ko- kaže več odlašati z izvolitvijo lani, ko so postopoma začeli uva- lektiva. Varčevanje bo odločilne- obratnih delavskih svetov. Sindikati cenik del. sestavljen na osno- ga pomena, predvsem varčevanje kalna organizacija je že sestavila '1 izplačil in proi^odnje v letu z lesom in razstrelivom. Organi- osnutek pristojnosti, ki naj bi jih |95S, so povečali mesečne pre- Delavec v Tovarni kovanega zacijo dela kaže izboljšati povsod dobili obratni samoupravni orga- temke zaposlenih za 18 odstotkov orodja v Kamniku obdeluje ko- tam, kjer so še nekatere pomanjk- ni, po tem predlogu naj bi ti v primerjavi s povprečjem v lenčaste gredi za tektilne stroje Ijivosti. Ker je separacija ozko organi dobili vse dolžnosti in pravice, medtem ko bo centralni delavski svet postal bolj usmerjevalec skupnih koristi v podjetju In koordinator plana podjetja. -m- V Stroini tovarni ambulanta Pred kratkim so v Strojni tovarni v Trbovljah odprli novo KAKO JE Z OBRTJO NA GORENJSKEM Obrtna podjetja še pastorki 4 Pon plač. Tako odvzame delavskemu svetu možnost gospodarjenja s sredstvi in zavira njegov razvoj. Občinski ljudski odbor na Jesenicah pa določa pavšalne obveznosti obrtnim podjetjem zelo pozno. Lesnemu servisu i. OMnemn podjetju »Kleparstvo« v Tržiču občinski bitjih ^^^^^^om^roiz- obratno ambulanto, ki je prva te JUdski odbor se vedno določa, ^kakšen naj bo najvisji ra vajalcev. Toda vpliva obrtne vrste v Zasavju. Ambulanta ima ^ * ~ zbornice ne čutijo, pa tudi zbor šest lepo urejenih prostorov, kjer proizvajalcev se za njihove prob- je tudi zobna ambulanta. Da bi leme ne zanima dovolj. delo nemoteno potekalo, je de- Vendar se probleme notranje lavski svet tovarne imenoval 11- _________________________________^ in zunanje dehtve dohodka da članski svet obratne ambulante. je na primer določil lani pavšalne obveznosti šele sep- urediti, kar kaže primer obrtnega Predvidevajo, da bodo letos v tpmhi-a ___c.,n_ podjetja -Inštalater« v Kranju. V Strojni tovarni izdelali za 11 od- mbra. Tako podjetje m moglo izdelati pravočasno S tem podjgtju se čuti sodelovanje stotkov več izdelkov kot lani. Me- ]ega plana, niti razporediti sredstev. To pa je oviralo samo- vsega kolektiva pri gospodarje- nijo, da bodo klub povečani pro- stojnost samoupravnih organov V tem podjetju. nju, delavci sami preko delav- izvodnji plan pravočasno izpol- skega sveta predlagajo razne iz- nili. S. S. Ena največjih ovir za normal- družbene obveznosti kot druge boljšave in nagrajevanje po učin- hi razvoj obrtnih podjetij je še gospodarske organizacije. Lani ku. Ker ne morejo dobiti vajen- Vedno neurejena notranja in zu- septembra jim je občina šele do- cev, vzamejo v podjetje mlade nanja delitev dohodka. Večina ločila pavšal in tako so v pod- ljudi, jih priučujejo, najbolj pri- °brtnih pčxijetij plačuje občjni jetju v drugi polovici leta šele zadevne pa pošljejo v šole in Pavšal. Tega pa ljudski odbori vedeli, kakšne so njihove obvez- razne tečaje. Ce je potrebno, pri- določajo pravočasno in brez nosti, kam bodo vložili sredstva, kažejo svoje probleme tudi ljud- spodarstvo v Postojni so razprav-°snovnih meril, ki bi obrtnim da bi se jim čim hitreje obresto- skemu odboru. Občina jim je lani Ijali o zboljšanju delovne disci-b^djetjem zagotavljala stimula- vala. Vsi stroji, ki jih imajo v tudi še pravi čas določila pavšal, pline ter medsebojnih odnosov v Pogosto se dogaja, da se ob- podjetju, so namreč zelo iztrošeni Ti primeri kažejo (žal niso zavodu. Del razprave so posvetih Žibe vmešavajo tudi v admini- in zato so lani sredstva skladov osamljeni), da bodo morali občin- tudi nagrajevanju. Poudarili so, ffrativne zadeve podjetij in do- namenih predvsem za nakup ne- ski ljudski odbori pravočasno do- da bi bilo ob nagrajevanju po .lobaj0 višino prejemkov in tako katerih' najnujnejših strojev, na ločati pavšalne obveznosti in zato učinku, kakor sedaj nagrajujejo ^“ijo pravice samoupravnim or- Javorniku pa so začeh graditi nov imeli tudi osnovna merila, ki bodo le delavce v kamnolomu in pe-ganom v teh podjetjih. To se je obrat. Tudi obratni prostori so podjetjem zagotavljala stimula- skokopu, mogoče doseči večjo sto-r‘a primer zgodilo v obrtnem pod- slabi, saj gostujejo na Jesenicah cijo, Pa tudi obrtna zbornica bo rilnost na vseh delovnih mestih Jetju -Kleparstvo« v Tržiču Ker kar v zasilni baraki. O vseh po- morala upravičiti svoj obstoj in v zavodu, hkrati pa bi uvedba 3e določila občina mejo za višino membnih vprašanjih, na primer o jim med drugim nuditi predvsem ustreznejšega nagrajevanja ne-Prejemkov delavci nimajo ob- delitvi dohodka, pa v podjetju ne strokovno pomoč pri urejanju dvomno pripomogla k hitrejšemu £htka, da 'so njihovi osebni do- odloča delavski svet, temveč še notranje delitve dohodka v obrat- zboljšanju nezdravih bodki odvisni od njihovega dela vedno direktor. Ker nimajo ure- nib podjetjih. M. T. delovnem kolektivu. ln gospodarjenja. To slabo vpliva jenega nagrajevanja, veliko de- Postojnski kolektiv o svojih problemih Na zadnji seji delovnega kolektiva Zavoda za komunalno go- razmer v M. A. PISMA NA NAŠ NASLOV Vprašanje beograjskim izdelovalcem dvigal Cenjeni tovariš urednik! Za težko prislužen denar Koče vsakdo tudi dobro blago. Take želje imajo tudi podjetja in ustanove, kadar prihranijo toliko denarja, da se lahko lotijo gradnje stanovanj za svoje člane. Zal pa običajno ostane vse le pri željah. Stanujem v stolpnici v Mariboru na Gosposvetski cesti. Stanovanje je lepo in na lepem kraju. Toda, ko le ne bi bilo tistih nepotrebnih napak, ki so plod nesolidnega dela nekaterih podjetij. O tem so stanovalci tega naselja že pisali v ^Delavski enotnosti«, žal pa je ostalo še vse pri starem. Toda tega tokrat ne bi ponavljal, pač pa hočem opozoriti na nekaj drugega — na dvigalo. V naši stolpnici je dvigalo velikokrat pokvarjeno. Toda tako ni le pri nas. Kot mi je znano, se stanovalci v drugih stolpnicah še' bolj razburjajo zaradi nesolidne izdelave dvigal. To so dvigala znamke »David Pajič« iz Beograda. Jasno je, da ni prijetno enkrat ali celo večkrat na dan hoditi morda do osmega nadstropja in potem v klet in spet nazaj. Po vsem tem smo stanovalci lahko upravičeno nezadovoljni, saj dvigalo vendar ni bil-o zastonj. Toda ne le to. Hišni svet plača mesečno lepe denarce za stalne preglede, razen tega pa posebej še vsako drugo popravilo. Vprašujem se, zakaj? Ali morda zato, da monter omenjenega podjetja malo posedi v komandni hišici dvigala in potem lahko v knjigo pregledov vpiše, da je pregledal dvigalo, ali pa morda zato, da naprave res temeljito pregleda? Vprašal bi tovariše iz Beograda, če kdaj pomislijo, da bi bila včasih kaj dobrodošla kontrola matičnega podjetja. O tem se mi.ne bi zdelo tako potrebno spregovoriti, če bi se tako dogajalo samo pri nas, toda ker sem zvedel, da je drugje še slabše, vse to le kaže, da bi bilo potrebno najti vzrok tega. Ali je vzrok slaba izdelava dvigal ali slabi pregledi monterjev, prepuščam podjetju »David Pajič«. Upam pa, da ne bodo odgovorili z že znanim in vsakdanjim odgovorom, da so dvigala pokvarjena, ker jih stanovalci ne znajo uporabljati, kajti potem jih takoj vprašam drugače: zakaj potemtakem dvigala drugih firm niso tolikokrat pokvarjena? Stanovalec in član hišnega sveta Maribor, Gosposvetska cesta »Vinjenim gostom ne strežemo« Pred nedavnim sem bil v neki zagorski gostilni priča naslednjem udogodku: Precej. opit možak se je primajal do točilne mize in zahteval kozarec žganja. Natakarica mu je brez besed postregla. Ko pa je hotel odnesti pijačo do najbližje mize, ga je natakarica ustavila in zahtevala, da mora takoj plačati. Seveda je bil takoj ogenj v strehi. Možak se je razburil in s kaj neustreznimi besedami zmerjal natakarico in vse strežno osebje. Besedičenja ni bilo konec, dokler ni natakarica zagrozila z miličnikom. Tedaj je mož potegnil iz žepa pomečkan pet-stotak in zahteval še dva kozarca žganja. Natakarica mu je natočila in zaračunala pijačo. In še dogodek iz gostilne na Izlakah pri Zagorju. Močno opiti gostje so naročili dva litra vina in ga v nekaj minutah popili. Potem so ugibali, kaj naj bi še storili, da bo bolj veselo. Eden izmed njih se je spomnil, da ne bi bila slaba šala, če bi zunaj na sredo ceste postavili velik kamen. Tako so tudi storili. Privalili so kamen in ga postavili na sredo ceste. Komaj nekaj minut za tem je privozil mimo osebni avto, ki se je zaradi teme in ovinka komaj izognil kamnu in zaradi hitrega zavoja skoraj' obtičal v obcestni meji. Fantje so se zvijali od smeha. Nato so se vrnili v gostilniške prostore in pripovedovali gostilničarju, kaj so storili. Zahtevali so še dva litra, da bi proslavili dobro domislico. Gostilničar se je smejal in brez pomisleka pri- delavce, njihovo storilnost in lavcev odhaja v Železarno, kjer ?at<> tudi zapuščajo podjetje. Ta- nimajo le večjih dohodkov, am-"ja Podjetja potem težko dobijo pak tudi druge ugodnosti (topli "bve delavce in tako tudi niso obrok, ceneno letovanje, hitreje “'Ogli dobiti vajencev. dobe stanovanje itd.). Obrtno podjetje -Lesni servis« Razen tega imajo ta podjetja 04 Jesenicah je do lani plačevalo še več specifičnih problemov, ki VODNA SKUPNOST RADOVLJICA BILANCA GOTOVA NAGRAJEVANJE LITIJSKI PREDILNICI MERILO - STORILNOST POSAMEZNIKA , Preteklo nedeljo so na letni 'Khpščini vodne skupnosti v Ra-bovoijid razpravljali o delu in ^ehu v preteklem letu. , Vodna skupnost v Radovoljici J® ena najstarejših organizacij v Kleini, združuje 1148 članov, ima , stalno zaposlenih delavcev, 4 ■Jonorame in 12 sezonskih delav-ev. Ta prizadevni kolektiv dbse-, iz leta v leto vedno večje Rspehe. Tako so se v zadnjih le-b" lotili obsežnega dela pri ob-bovi vodovodnega omrežja v Ra--ovoljici in okolici, ki je staro ® več kot 50 let. Zato bodo mo-5®'* sedanje cevovode zamenjati norimi — večjimi, ker šo tudi Obtrebe po pitni vodi večje. Ob-britev vodovoda pa narekuje razvijajoča se industrija. Za obnovitev vodovodnega omrežja in polaganje novih cevovodov investirajo letno več kot 20 milijonov dinarjev. Kljub slabemu vremenu v preteklem letu jim je uspelo uresničiti plan in ga celo nekoliko preseči. Vodna skupnost v Radovljici ima tudi vzorno in ažurno urejeno knjigovodstvo. V šestih dneh po, novem letu so že izdelali zaključni račun za leto 1960 in ga predložili skupščini. Nedvomno so med prvimi, oziroma prvi pri nas. Republiški organi vodne skupnosti in predstavniki občinskega ljudskega odbora v Radovljici so jim izrekli priznanje in jih pohvalili za uspešno delo. N. B. V Predilnici v Litiji so se v drugi polovici 1958. leta začeli pripravljati na nagrajevanje po enoti proizvoda. Tako je delavski svet za leto 1959 sprejel že nov pravilnik o nagrajevanju, od katerega si je kolektiv veliko obetal. Računali so na močan porast proizvodnje, storilnosti in tudi osebnih dohodkov. Toda nastale so nepredvidene težave pri prodaji Izdelkov. Proizvodnja je močno padla in med letom so ustvarili komaj toliko, da so izplačali osebni dohodek v višini prejšnjih tarifnih postavk. Kljub temu, da v tem letu niso uspeli nagrajevati po enoti proizvoda, jim je nov pravilnik le precej koristil, ker so vseskozi spremljali merila novega sistema. Tako so pravilnik lahko izpopolnili in ga nekoliko poenostavili. Nov sistem nagrajevanja jim je prinesel lani lepe uspehe, saj so na primer povečali dohodek podjetja v primerjavi s prejšnjim letom za 32 “/o, proizvodnjo za 23,2 odstotka, sklade za 82 “/o in oseb- ne dohodke za 36,8 “/o. Tako so na primer porabili za izdelavo 100 kilogramov preje povprečno 8,6 ure manj kot v prejšnjem letu, produktivnost dela pa so povečali v tem obdobju za 35 "/o. Pomanjkljivost pravilnika pa je bila, da je bila celotna višina osebnih dohodkov odvisna le od količine narejene preje, ne glede na to, če so prejo prodali ali ne in ne glede na to, s kakšnimi stroški so jo izdelali. Vsi sektorji in oddelki so bili odvisni od uspeha predilnice, čeprav bi lahko tudi pri njih (sukalnica, stročnar-na itd.), merili storilnost. Tako je bilo na primer delavcem sukal-nice onemogočeno, da bi tedaj, ko so več naredili, tudi več dobili, ker je bila pač proizvodnja v predilnici manjša. Zgodilo pa se je, da so prejeli zaposleni v sukal-nici višje dohodke takrat, ko so v predilnici več naredili, čeprav je njihova storilnost padla. Takih primerov bi lahko še našteli. Ugotovili so še, da v novem pravilniku manjka meril, ki bi pove- čevala odgovornost za kvaliteto. Pravilnik sicer ima nekatera merila za kakovost izdelkov in polizdelkov in za količino deformiranih kopsev, vendar te uporabljajo le kot merilo znotraj oddelkov in Izmen. Delavski svet predilnice je doslej že večkrat razpravljal o pomanjkljivosti novega sistema nagrajevanja po enoti proizvoda Na enem zadnjih zasedanj so sklenili, da bo treba za pravilnik o nagrajevanju izdelati še popolnejša merila, ki bodo nagrajevala vsako dejavnost v podjetju po doseženih uspehih. Sklenili so tudi, da bodo uvedli merila, ki bodo bolj stimulirala ekonomično in rentabilno gospodarjenje s sredstvi in merila za stimuliranje kvalitete in odgovornosti, hkrati pa naj bi odpravili tudi subjektivno ocenjevanje (tako nagrajujejo še v prevozu, administraciji in nekaterih drugih službah) in tarifne postavke v razponu, uvedli pa naj bi za vse službe cenike dela. (k) nesel na mizo naročeno pijačo. V obeh primerih sem videl v gostilniških prostorih na vseh štirih stenah razobešen lepak: »Vinjenim gostom ne strežemo«. Kaže pa, da je to določilo o poslovanju v gostinskih lokalih le še gola formalnost. Gostinsko osebje v želji, da bi prodalo čimveč pijače, enostavno na vse to pozablja. Opozoril sem natakarici na te dolžnosti, pa sta mi povedali, da je mnogo huje, če takih gostov ne postrežejo. Ne morem soglašati s tako logiko, pač pa- se mi zdi, da strežno osebje samo podpihuje nekatere hude prekrške v naših gostiščih. Nedvomno bi upoštevanje načela, da se vinjenim gostom ne streže, prav kmalu koristilo, če bi ga upoštevali po vseh gostiščih. Če pa celo gostinsko osebje meni, da so ta načela le ničvredni kosi papirja, potem naj nikar ne pričakujejo drugega kot prepire in nemogoče odnose vinjenih gostov do strežnega osebja in drugih. Menim, da bi morali tudi tržni inšpektorji energičneje kontrolirati take pojave in tudi ustrezno ukrepati. M. V. V Mariboru spet prekopavajo Občina Maribor-Center je prispevala sredstva za gradnjo nove ceste ob blokih na Gosposvetski cesti. To naj bi bila ena najlepših cest v Mariboru. _ Toda pri gradnji se je zataknilo. Ko je komunalno podjetje pripravilo spodnji ustroj ceste in je bilo vse pripravljeno za asfaltiranje, so cesto ponovno prekopali. Toda ne zadnjič. Pred nedavnim so namreč spet začeli prekopavati. Razumljivo, da se okoliški prebivalci upravičeno razburjamo. Dani so namreč že uredili okolje teh blokov, ga posejali s travo in posadili nekaj okrasnega grmičevja. Zal je bilo okolje urejeno le kratek čas. Prišli so delavci in komaj posejano travno površino spet razkopali. Kopali so namreč jarek za telefonski kabel. S tem pa prekopavanja še ni konec. Kopali bodo še enkrat — menda za cestno razsvetljavo. Vprašujem, kdo bo odgovarjal za taka nepotrebna dela, ki bi jih nedvomno morali opraviti takrat, ko so delali cesto in urejevali okolje. Ali so morda Odgovorni tehnični strokovnjaki pozabili, kaj spada v urejeno stanovanjsko naselje in se spomnili šele tedaj, ko so bila dela že skoro zaključena. In še, kar je nedvomno velike važnosti, kdo bo plačal te nepotrebne stroške? Jaki PRED NOVO PREIZKUŠNJO vlade, se je spremenila v tiho, vendar neprikrito pomočnico kolonialistov. Kljub temu pa zakoniti vladi in njenim organom, ki uživajo podporo ljudstva ter simpatije Afrike in vsega sveta, uspeva ostati na položajih in celo čedalje tesneje stiskati obroč okoli izdajalcev in tujih agentov, raztresenih po vsej deželi. Zato si zdaj nihče več po svetu ne drzne reči, da je mogoča kakršna koli trajnejša rešitev brez humumbe ali brez zakonite vlade. V takih razmerah in prav zato, ker se bojijo pozitivne ureditve, se pripravljajo združeni kolonialisti ter njihovi agenti Mobutu, Čombe, Kalondži in drugi na najbolj nevarno igro, spremeniti krizo v splošni mednarodni obračun z orožjem, ker nočejo za nobeno ceno popustiti zakonom razuma, pravice in miru. Belgija krepi in koncentrira že tako številne enote v Ruandi Urundiju, hkrati pa vsak dan pošiljajo iz Belgije v naglici zbrane prostovoljce, ki naj bi branili tuje gospodarje in zavarovali njihove hlapce pred ljudsko sodbo. Vpričo misije ZN, ki je pred časom zelo »pogumno« in predrzno nastopila proti kongoški zakoniti vladi, se razpleta najhujša obli- ka tujega vojaškega vmešavanja brez besedice protesta in celo ob blagohotni naklonjenosti misije, torej prav kot v časih španske protirevolucije, ki jo je- sprožil Franco, ter sta Hitler in Mussolini vpričo »nevtralnih« velesil pošiljala fašistom letala, divizije in vse drugo. Igra, v katero se spušča belgijska klika kolonialnih obupancev ob podpori svojih zaveznikov, je zelo tvegana, saj bi se mogla razviti in se končati kot fašistična igra za Španijo. Neodvisna 'Afrika in ostali miroljubni svet nista doslej in bosta v prihodnje še manj stala križem rok ob pbgledu na zločine vampirskih kolonialistov, ki teptajo najsvetejše pravice narodov in se ne menijo niti za najvišje interese svetovnega, miru, kadar so v nevarnosti njihovi dobički in privilegiji v Kongu, kjer so gospodovali devet desetletij, v trenutku osvoboditve pa so deželo pustili pohabljeno in nerazvito. Nepojmljivo bi bilo, če bi ZN oziroma njihovi predstavniki v Kongu ostali gluhi za očitke vesti, za pravice Konga, za zahteve Afrike in sveta ter — kakor so to delali doslej — še nadalje neprizadeto in naklonjeno opazovali to najhujšo in najbolj nevarno zaro- to proti miru v srcu Afrike. Vedeti je treba, da bodo neodvisne afriške dežele in ostali svet v primeru popolne pasivnosti OZN zasnovali samoobrambo. Jasno je, da se bije boj v Kongu proti neodvisnosti Afrike kot celote in da ta boj vodi zaslepljena politika, ki ne izbira sredstev. Da se to ne bi zgodilo, bi morali predstavniki OZN široko odpreti oči in nastaviti ušesa ter pomisliti, kaj delajo, preden bo prepozno. Škoda, ki so jo napravili kongoški pravični stvari, je velikanska, prav kot je velika tudi škoda, ki sta jo utrpela ugled OZN in prihodnost te’ organizacije. Zdaj je priložnost, da z odločnim stališčem in s prav takimi ukrepi pravočasno v kali zatro najhujšo zaroto proti Kongu, proti Afriki in proti miru, zaroto proti vsemu, kar so že dovolj kompromitirali z dosedanjim preziranjem sklepov Varnostnega sveta in s teptanjem zakonitih pravic ene izmed članic OZN. Jure Putnik BOJ ZDA ZA AFRIKO Minulo leto je veljalo v sodobni politični terminologiji za leto Afrike. Simbolični izraz letih. Prevladujočo vlogo si zago-J tavljajo ameriški monopoli s po- Seveda bi bilo ndpak, če bi pripisovali prevelik pomen nekaterim znamenjem, ki so spremljala menjavo administracije v Ameriki, ter pričakovali, da bo nova vlada takoj začela ubirati vidno drugačno pot od prejšnje. O raznih izjavah in lepih besedah, izrečenih v dneh menjave, bo treba soditi po delih, ki jim bodo sledila, vendar moremo v odnosih med Vzhodom iz Zahodom sčasoma pričakovati vsaj to, da se bodo obnovili prekinjeni stiki ter da bosta obe strani iskali možnost, s pogajanji najti izhod iz sedanjega nemogočega stanja v teh odnosih. Do tega zaključka ne prihajamo zato ali vsaj ne zgolj zato, ker ga nakazujejo nekatere okoliščine v zvezi z menjavo administracije v ZDA, temveč tudi zaradi tega, ker si ZSSR dokaj vztrajno prizadeva v tem smislu. Sovjetska zveza je namreč dala zadnje čase vrsto pobud. Razne njene poteze lahko novim voditeljem ZDA le olajšajo odločitev za pot, na katero jih že tako silita življenska nuja in logika razmerja med silami, spričo katere je kaj malo verjetno, da bi se bolje obnesla drugačna politika. Medtem ko začenja svet. glede odnosov med Vzhodom in Zahodom živeti v neke vrste pričakovanju in v upanju, da bi se vse skupaj tnoglo premakniti z mrtve točke, se zadeve na drugih področjih obračajo drugače, v Kongu na primer tako, da je opaziti v javnosti čedalje večjo vznemirjenost. Kubanska kriza se nadaljuje, vendar bi vsaj trenutno tudi v zvezi z njo ne mogli izključe- , . --- vati možnosti, da bi se obrnilo m pa ima dva praktična pomena: izraza zgodovinski proces propadanja kolonialnega sistema litiko svobodne konkurence na katere kubanske ^fele^nakazuje- v Afriki in nastanek številnih neodvisnih dežel na afriški celini, hkrati pa tudi zaostren smeleje tornjihovi tekmec? odfo- LaoTom^llfožaTkljul m^girn mednarodni boj za Afriko. Kolonialna zgradba, ki se je stoletja in še posebej zadnja deset- za d^oene^nv^ nejasnostim počasi vendarle na- jeHa snovala na popolni dominaciji zahodnih sil nad Afriko, se je podrla do temeljev; vihar tesno sodelujejo pri osvajanju dalje razvija, oziroma se vsaj ne . . . , , Afrike, podpirajo plan »Evro- siabša ter je le od odločitve ZDA velikih sprememb je onemogočil klasično politiko kolonializma. Hkrati so se pokazale na Afrika«, ki predvideva ukinitev odvisno, ali bodo ubrali pot, ki . .... , . . , , , , . ,. __._______________._____. . _ • tarif in drugih omejitev za prosto jo priporočajo sosednje azijske prizorišču mnoge oblike neokolomalne doktrine, boj za vpliv v Afriki pa je po intenziv vlaganje kapitala. dežele na temelju znanih ženev- nosti obsegu in številu udeležencev prekosil vsa podobna dejanja iz XIX. stoletja. Seveda se zahodni partnerji skih sklepov iz leta 1954. Nebo r upirajo prodiranju ameriškega nad Alžirijo še nadalje prekrivajo kapitala na njihova interesna oblaki, vendar je pobuda začasne Osnovno znaCilnost daje sodob- Aktivizirana ameriška politika do tehnično pomoč afriškim neod- področja. Ker pa se proti moč-alžirske vlade po referendumu nemu boju za Afriko aktivna ude- Afrike je imela več ciljev: po mož- visnim deželam. Dejstvo je, da je nejgemu zavezniku ne morejo vnesla v položaj malo več jasno- ležba Združenih držav Amerike, nosti kar najbolj izključiti konku- takšna pomoč osvobojenim afri- uspešno boriti, morajo z njim sti in zbudila upanje, da bi bilo Znano je, da Amerika v pretek- renco zahodnoevropskih sil, stra- škim deželam nujno potrebna, to- sklepati kompromise in mu tako mogoče sprejeti demokratična po- i0sti ni sodelovala pri kolonial- teški položaj Afrike vključiti v da na-in kako ^ dajejo in kako omogočajo v Afriki še obsežnejše gajanja kot način za zaključek nem osvajanju Afrike, ki je bila svoj globalni plan politike in stra- uporabljala osvetljuje drugo operacije. Tako je Francija pri-dolgotrajne vojne. izključno tarča zahodnoevropskih tegije hladne vojne, zagotoviti ctran medalie 'politika »pomoči« stala na pogodbo, ki je omogočila Drugače je s Kongom. Okoli te sii _ Velike Britanije,. Francije, ameriškemu privatnemu kapitalu , , kni 'ti Ameriki kot ka- ameriškemu kapitalu neposredno dežele kolonialisti in njihovi Nemčije, Italije, Belgije, Portu- kar največji vdor v afriške de- j za uveliavlianie njenega sodelovanje pri izkoriščanju stra- agenti snujejo ali že izvajajo pu- galske in Španije. Med drugo žele z namenom, da bi strateške Drivatnega kapitala na afriškem teških in drugih pomembnih su- stolovščine, nevarnejše od tistih, svetovno vojno, ko so začele ev- in druge surovine, ki jih sicer f,odročiu 0d skupne pomoči 41 5 rovin na afriških ozemljih pod ki so julija 1960 sprožile krizo. ropske metropole bolj in bolj iz- primanjkuje, Afrika pa jih ima ^iliiarde dolarjev ki so jo dale francosko upravo. S podobno po- Takrat je Belgija z nepremislje- gubljati politične in gospodarske veliko, izkoristila kot surovinski ZD^ t iini v ob’d0bju 1945 do godbo se je morala sprijazniti nim dejanjem izoblikovala novo položaje v Afriki, pa so ZDA dodatek k lastnemu gospodarstvu; konca leJta 1955 so dobile neod- Belgija, ki je zagotovila ameri- žarišče vojne krize, v katen do- vključile afriške dežele v sfero protikolonialni boj afriških naro- visne afriške dežele samo 233 mi- škim družbam velike davčne življa žalostno usodo ugled Zdru- SVojega političnega in gospodar- dov kar najbolj spraviti pod svoj liionov ali šest tiso£ink vSe afri- prednosti v Kongu in Ruandi- ženih narodov, ki ne morejo ah skega prodiranja. V tistih vojnih politični in gospodarski vpliv. ške dežele skupaj so prejele V po- Urundi. Tudi Velika Britanija pa nočejo zaščititi zakonitih in- ietih so se zelo okrepili trgovski Za uresničenje teh ciljev so si vojnih letih okoli 900 milijonov se ni mogla izogniti temu davku. teresov svoje napadene clamce. stikj med ZDA in afriškimi deže- ZDA prizadevale, da bi se v poli- dolarjev od teea samo 62 milijo- Že leta 1950 je nastopil ameriški Zdaj pa Belgija v sodelovanju z iamp v obdobju 1940—45 se je tiki do Afrike izognile napakam nov za ’ razv0i svojih gospodar- kapital kot soudeleženec s tretji- drugimi kolonialnimi silami in ob ameriški uvoz iz Afrike povečal svojih prednic. Stare, kompromi- stev drugo na v obliki kreditov no delnic v angleški družbi »Tan- podpori svojih zaveznikov zbira za 2500/0, izvoz v Afriko pa šest- tirane kolonialistične metode iz- jn p’osoip vsa ta sredstva ki jih ganica Concession«, pet let kasne- in pošilja Kongu oborožene tolpe tratno. Hkrati so se ameriške in- koriščanja je Amerika zamenjala ZDA daieio afriškim državam, so je pa sta Belgija in Anglija pri- iz vseh vrst evropske brezdomske v-esticije v Afriki zvišale za 50 /0. v doktrino tako imenovane sred- namenjena v glavnem finansira- stali na to, da dobijo ZDA in drhali, ki naj bi branile m ščiti- (Do druge svetovne vojne je bilo nje smeri, ki bolj ustreza sodob- nju proizvodnje surovin ki jih Velika Britanija 90 »/o v Kongu le Combeja Mobutuja m P°dob- ekspioatacijsko področje amen- nim razmeram, ter je tako v mi- sicer primanjkuje in jih potre- pridobljenega xurana. Po Morgane člane pete kolone, ki jim ljud- škega kapitala v Afriki omejeno nuiem desetletju na široki fronti buje ameriško gospodarstvo, ter novi finančni skupini si je ame- stvo grozi z likvidacijo. v giavnem na Liberijo, skupne politično in gospodarsko prodrla za graditev snodnie strukture na riški kapital zagotovil nadzorstvo V minulih sedmih mesecih, m- amerigke vloge pa so znašale do v Afriko. Pri tem je spretno izra- področjih kier ie ameriški kani- nad izkoriščanjem bogastev v so kolonialisti zamudili nobene ieta 1939 na afriškem ozemlju ko- biia oslabljene položaje zahodnih tal že uveljavil3 svojo dejavnost. Kongu. Zdaj se bije boj za te- pnloznosti za razbijanje ustavnih maj st0 milijonov dolarjev.) kolonialnih sil, ki so v Afriki iz- Tako afriške dežele ki prejemajo meljne položaje pri eksploataciji vfadTin zTuntčTnToZora prav- Po vojni se je položaj bistveno gubile zaupanje in oblast, kakor t0 „pomois ne zma’njšujejo, tem- nafte v Sahari, kjer so v nevar-ka- osvobojenega \judstva Kljub spremenil. Gospodarske težave tudi gospodarsko in družbeno za- več le še stopnjujejo svojo odvis- nosti francoski interesi. temu va duh in odpor ljudstvi svojih zahodnih zaveznic — An- ostalost afriških dežel, ki žago- nost od tujega, se pravi ameri- Vodilno mesto si je zagotovil TZlnaTakZuavMdaZZ- glije, Francije in Belgije - je ' škega trga. ameriški kapital tudi v mnogih mogočena, neodvisna Afrika in z washingtonska vlada spretno iz- njihozih naravnih bogastev. Medtem ko se gospodarska in evropskih ali amerisko-evropskih njo neodvisni svet nista popustila, koristila za množično infiltracijo Kot poglavitno sredstvo prc^i- tehnična »pornoč« giblje v tako družbah, ki izkoriščajo rudnab0-Misija ZN, ki je prišla v Kongo lastnih političnih interesov in ranja na afnško področje so ZDA tesnih okvirih; investicije pri- §?stva v0 ^od,eZ1J' m ^jasi (Ro- na poziv zakonite Lumumbove ameriškega kapitala v Afnko. uporabile državno gospodarsko id vatnega kapitala ZDA silno na- ^^esian Selection Trust in Arne- raščajo. Skupno z državnimi in- rican “P’ hikn LfrdeiSoVV6 Portugalske družbe), Imlumbita ‘v gami so se toreTpovečale nad A.fljk‘-. ^^ogih5 drugih Trrnlco’ ša'SlSSK^?^r skih ionskih, zahodnonem-' karPpomeni, ^ ^gro^si monopoli vsako leto okoli 400 mi- močnejšo 5^°™ v I liionov dolariev Go Hi in vcntn ameriški kapital v Južnoafriški ,rinili \r ‘ bl • • uniji, kjer so se ameriške investi- li ki laghkn ,«rSaiuaZl0VA^n cUe zvišale v obdobju 1943-1960 električnih central^zmogljivostjo od 86’6 na ,600. mili™ dolar3ev 100.000 kilovatnih ur Skupni do- zo spremenijo v »četrt0 nuklearno silo«, ki jo je v imenu Eisenhowerjeve admini' stracije zagovarjal general Nor' stad. Ni gotovo, če jo bo podpri tudi Kennedy. Pf Ameriško-sovjetski odnosi / so se poslabšali predvsem 1 * po incidentu z letalom »U-2« in propadom pariške konference. Sovjetska zveza upa, da se bodo odnosi v prihodnosti zboljšali. Kennedy, vsaj zdi se tako, upa isto. O Pomoč nerazvitim deželam X v Aziji in Afriki je bil® pod Eisenhowerjem b°U vojaška kot gospodarska. Prič®' kujejo, da se bo Kennedy zavzel bolj za gospodarsko pomoč. Državljanska vojna v LaO' ^ su, kjer ZDA odkrito p°d' * pirajo prozahodno uporniško vlado Bun Uma. Ali bo Ken-nedy preprečil pomoč v tem eksplozivnem položaju, ki se lahko spremeni v svetovni požar? Odnosi z LR Kitajsko, & so jo ZDA doslej vztrajno * ignorirale v OZN in medsebojnih odnosih. Kennedy je svoj čas izjavil, da bi se morebiti proti Kitajski lahkb stavili na bolj realistično stališče. 10 MOČAN GLAS DELAVSKEGA RAZREDA V ZAHODNI EVROPI JEKLENE ČELADE 2 ZA PRAZNIČNE DNI Belgija, vsaj t&ko poznamo, ena najbolj razvitih dežel v Evropi, že več let preživlja resno krizo. Potrebne so ji hitre in resnične reforme strukture. Ze štiri leta levica 'v socialističnem gibanju vodi boj v tem smislu. Zato je njen program jasen in razumljiv vsakomur: reforma strukture sistema, polna zaposlitev, načrtovanje, nacionalizacija energije, to je elektrike, plina, premogovnikov, koksarn, kontrola finančnih podjetij in ustanovitev nacionalne ustanove za investicije. Gospodarstvo Belgije je bilo razen v recesiji 1958 in 1959 ves čas konjunkturno; obseg nacionalne proizvodnje se je povečal po prvem trimesečju 1960 za približno 7 °/« v primerjavi z istim obdobjem 1959. leta. Ta podatek lahko ocenimo kot uspešen, saj so ga dosegli kljub nadaljevanju krize v industriji premoga. Premogovniki pa so, kot vemo, rakasta rana belgijskega gospodarstva, saj so mnogo nahajališč zaprli prav v času recesije. Tudi te dni nameravajo. načrtno »zapreti« še nekaj rudnikov. Kaj to pomeni? Za belgijsko gospodarstvo je proizvodnja premoga zelo pomembna, saj je premog najpomembnejše naravno bogastvo. V premogovnikih je zaposleno Veliko število delavcev. In če premogovnike zapro? Delavci izgubijo zaposlitev in Postanejo socialni in politični činitelj. In kako pomemben? Če k temu dodamo še izgubo Konga in Pa to, da se v belgijski industriji vrtijo v glavnem predvojni stroji, ki naglo sta-rijo, lahko ugotavljamo, da Belgija zategadelj čedalje teže prenaša konkurenco na svetovnem tržišču z državami, ki so se po vojni modernizirale ali pa na novo zgradile industrijo. Mar je zatorej čudno, če je na dnevnem redu Belgije potreba po korenitih spre-hiembah v gospodarski politiki? V takšnem položaju je katoliško-libe-falna vlada našla špranjo v strogem varčevanju pri nekaterih javnih izdatkih. K vedi a pa je tudi nekaj novih davkov. Ta »Enotni zakon«, ki razkriva strogo politiko varčevanja, naj bi državni blagajni letno Prinašal približno 20 milijard frankov, dohodke bi zagotovili z davki na promet, 8 povečanjem profesionalnih taks, s prihranki pri izdatkih za socialno varstvo itd. To pomeni, da bi to breme, oziroma da bi davčni vijaki najbolj pritisnili spet delovne množice in srednji sloj. Glede na to, da bi davki vplivali tudi na cene, bi prišlo do splošnega znižanja življenjskega standarda najširših množic. NAJBOLJ ŽALOSTNI WEEKEND Zato ni čudno, da so v tej generalni stavki tudi katoliški sindikati zahtevali od vlade, naj prekliče nekatere uredbe v osnutku tega zakona, ki je vzrok stavki. Bruseljski dopisnik pariškega »Honda« ie 26. decembra napisal: »Zatišje pred viharjem. Pol Belgije že stavka,- Mesta so ostala brez električnega toka in vsakdanje Preskrbe, vlaki ne vozijo, na najbolj prometnih cestah pa so stavkajoči postavili barikade.« To je bil najbolj žalosten in najbolj m^čen praznični weekend od leta 1944, ho je nemška protiofenziva v Ardenih »zmotila praznične dni«. V Bruslju so na-jhesto luči gorele sveče, ki so bile najbolj 'skano blago v vseh trgovinah, ki še niso 2aPrle svojih vrat. Trg Brucker, ki ga Belgijci radi pri-tllerjajo z newyorškim Times Sguarom, je Podoben zadnje dni trgu nekega provin-cialnega mesteca. V mestih patruljirajo Policijske in žandarmerijske čete z jekle-Pimi čeladami. brez frecedensa v moderni ZGODOVINI BELGIJE Položaj se je vedno bolj zapletal. Reka jela prestopati bregove. Nekatere voja- enote, ki so bile pod zastavo NATO v Zahodni Nemčiji, so poklicali domov. Doma je bila zanje večja priložnost, da se izkažejo. Vladi pa to še ni bilo dovolj: po nekaterih krajih je celo mobilizirala nekatere enote belgijske armade.' Za te, pa tudi za vse ostale, ki so že dalj časa nosili vojaško suknjo, je časnik »Valonia« naslovil proglas, v katerem poziva vojsko, naj bo solidarna s stavkajočimi, naj bo na isti strani v boju belgijskega delavskega razreda. »Če vam bo ukazano, da nas zamenjajte na delu, deni te roke v žep! Če vas bodo poslali proti nam, ne pozabite, da smo vaši rojaki, vaši bratje, vaši prijatelji! Pobratite se z nami! Mobilizirani ste zategadelj, da branite deželo in ne, da jo boste zadušili. Vojaki! Ne bodite izdajalci lastnega razreda. Mi računamo na vas!« Seveda je tisti dan, ko je »Valonia« izšla, minister za notranje zadeve podpisal ukaz: »Zaplemba časnika«. Zaplemba pa ima še posebno mikavnost: Prva je po drugi svetovni vojni, v Belgiji. »Začelo je vreti«, so pisali novinarji. »Nekaj se dogaja, kar je brez precedana v moderni zgodovini Belgije,« so ugotavljali državljani. PREKINJENI MEDENI TEDNI Kdor se je hotel v teh dneh pripeljati v Belgijo ali odpeljati iz nje, je moral tvegati. Z železnico sploh ni šlo. Peljati se je moral z avtomobilom in veliko srečo je imel, če ni zapeljal na žeblje, ki so jih stavkajoči raztrosili po vseh belgijskih cestah. Prometa ni. Vse miruje, vse stoji, nobenega ropota, nič hrupa, nobenih signalov. V resnici nikakršnega prometa? O, pač! Dne 26. decembra je z nekega letališča startalo belgijsko vojaško letalo z belgijskimi oznakami v smeri proti Španiji. Po kralja? Da. »Za vsak primer,« tako je pisalo v uradnem sporočilu vlade. »Letalo bo vrnilo monarha v njegovo prestolnico.« Bolje je, če je doma! ZASEDANJA, KI TRAJAJO 24 UR Novinarji so zapisali: Belgija je siva. Temnosiva. To je prvi vtis potnika na prehodu pri Monsu, največjem rudarskem središču v Borinagu. Ulice so puste, trgovine zaprte. Življenja ni. Vendar to ni res! Nekaj sto metrov dalje v tem mestu, smo že srečali prvo povorko: delavci, rudarji, žene in fantje, nad njihovimi glavami transparenti in rdeče zastave. »No-. čemo enotni zakon!« Nekdo je jel peti »internacionalo«. Iz visokih dimnikov ni dima. Dne 29. decembra: belgijski kralj Bal-douina in kraljica Fabiola sta prekinila medeni mesec in se vrnila v Bruselj. Nekaj ur pred njunim prihodom so bile bruseljske ulice polne ljudi, ki so se udeležili tega dne najmnožičnejšega marša demonstrantov. Glavni štabi stavkajočih in njihovih nasprotnikov neprekinjeno zasedajo. Socialistični sindikati in komunisti pozivajo delavce in uradnike, naj nadaljujejo boj. Zahteva le-teh, naj vlada skliče izredno zasedanje parlamenta, je vedno glasnejša. Vlada, čeprav ni povsem enotna, za zdaj ne misli popustiti. Vodje katoliških sindikatov so odbili, da se pridružijo splošni generalni stavki. Čutili pa so se dolžni, da nekaj le store. Vladi, pa tudi socialističnim delavskim voditeljem, so ponudili svoje posredništvo. Zaradi njih napovedana splošna generalna stavka za 28. december ni uresničena. Med stavkajočimi je bilo videti ponekod tudi že oklevanje: delati ali ne delati. Drugod pa se je stavka spet razplamtela kot še nikoli. V Valonii nihče ne dela. V Bruslju ne vozi noben tramvaj, noben avtobus, v Antwerpnu primanjkuje surovin za velika podjetja. »Enotni zakon — nesrečni zakon!« »Eykens, ostavko!« To je bilo slišati ure in ure v pohodu, ki se je začel pred Narodnim domom v Bruslju (to je tudi glavni štab Socialistične partije) kljub temu, da so nasprotniki ure in ure obveščali, da se je ostala dežela pomirila. Pohod se je nadaljeval, stavka se je širila po vsej Belgiji kljub izdajstvu katoliških sindikatov. KAPITALIZEM BREZ POBUD Belgija nima nikakršnega organa za gospodarsko planiranje. Belgija tudi nima nikakršnega državnega zavoda za investicije. Čeprav smo si Belgijo predstavljali vsi ali pa vsaj velika večina kot zelo dinamično, industrializirano in ekspan-zivno deželo, v kateri je dimnikov toliko kot nekje gob, koder je promet takšen, da je pešec hitrejši, ima v Evropi najnižji letni procent porasta proizvodnje. Približno 2,5 odstotka. Ostale dežele v Evropski skupnosti imajo več kot 6 odstotkov. To je ugotovitev, da je belgijski kapitalizem brez pobud, da beži iz lastne dežele drugam. Doma nagrabljeni profiti kapitalistov gredo v druge dežele. Le-ti vedo, da doma ni nič sigurnega, da že nekaj let visi v zraku tisto, kar straši in kar povzroča nemirno spanje, moro. Ta beg kapitala iz Belgije pa je jasno eden izmed temeljnih vzrokov velike zaostalosti in nesodobnosti belgijske gospodarske strukture. Predvsem industrijske. Belgijski kapitalisti niso aktivni ljudje, temveč zavaljeni v prijetne, gugajoče se stole. Iz lastne domovine upravljajo kapital, ki je dobro naložen v Kanadi, Zahodni Nemčiji in Švici. Državna politika proti kapitalu je zelo, zelo liberalna. Zato je beg mogoč. Država je zategadelj prisiljena jemati kredite pri velikih privatnih bančnih zavodih. PIŠE: MIRAN SATTLER (Nadaljevanje v prihodnji številki) Tramvaji in avtobusi stojijo ... VELIKAN P«D HIMALAJO Prvo srečanje s čudom sodobne tehnike, ki se poraja tik pod Himalajo, ni povzročilo kakega posebnega razburjenja. Pogled iz daljave na jez Bakro, velikega neslutenega obsega, ki zadnje čase širi po svetu slavo Indije nič manj kot sloviti, prelepi Tadž Mahal, pa je bil le slepilo, nestvarni prikaz tistega, kar je tako nepričakovano zaprlo pot bučnemu Satledžu. Toda kakor tudi lepotica, ki se bliža, bolj in bolj razkriva svojo lepoto, tako je sleherni korak bliže k Bakri silno spreminjal prvi vtis in kot s čarom bolj in bolj zajemal pravkar še ravnodušnega obiskovalca. Ne da bi opazil in ne da bi to prikazal samemu sebi, pride človek pod jez ves omamljen, ves v zanosu sile in lepote spričo velike mojstrovine človeškega uma in rok. Medtem ko Sat-ledž divje, oglušujoče šumi po strminah betonskega zidu, v človeku rastejo ponos in zadovoljstvo ter poseben občutek moči, ki mu jo ponazarja ta prizor ukročene narave. Kaj naj šele povemo o ponosu Indijcev, ki nam kažejo jez in želijo, da bi vse videli in si vse zapomnili! Polno dostojanstva kakor vedno — bi rekli — nočejo z ničimer izdati notranjega nemira, ki jih nedvomno močno prevzema ves čas, ko se mudijo pri jezu. Toda oči, te baržunasto črne oči ne morejo zatajiti notranjega ognja, ki ga skušajo skriti zbrane besede. Mar je to čudno? Mar se ne bi ljudje tudi v najbolj razvitih deželah ponosno ozirali, ko vam kažejo nekaj tako velikega, nekaj, čemur v svetu ni primere? Nekaj, o čemer je Nehru takole govoril: »Jez Bakra je nekaj izrednega, občudovanja vrednega, nekaj, kar vas pretrese, ko ga vidite. Ta jez je simbol indijskega napredka.« BLESTEČA NIT PREKOPA Starodavna, zaostala, stoletja izkoriščana Indija z lesenim plugom, z bivoli in z mnogimi lačnimi usti se je lotila največjega tehničnega načrta te vrste. Na reki Satledž gradijo, ali bolje, dokončujejo velikanski ener-getsko-namakalni sistem Bakra—Nan-gal. Poglavitni cilj: napeljati vodo in ponovno dati življenje štirim milijonom hektarov ožgane, vendar rodovitne ravnine Pandžaba. Stoletne sanje hrabrih in marljivih Sikhov o žuborenju vode na usahlih poljih so postale resničnost. Poln je zglavni prekop, ki usmerja vodo izpod jezu Nangal na sikhovska polja. Kot bi ga izdelal kipar, se blesti in vije 170 km dolg, zidan kanal. Nanj je navezanih 5000 km stranskih jarkov. Kdo bi tu mogel postreči z natančnim računom! Bistvo vsega sistema in tudi tega načrta je jez Bakra. Podatki in številke o njem so presenetljive: 240 m je visok, 560 m dolg pri vrhu in 107 m v temeljih, na dnu širok 206, na vrhu pa 10 m. Gradivo: 100.000 ton jekla, 800.000 ton cementa in 9,000.000 ton agregatov. Ta velikan bo zaustavil Satledž in zajezil 100 km dolgo jezero s približno 325 milijardami kubikov vode. Kako te številke vznemirjajo, kako se zdijo neresnične ali prevelike, zlasti še, če jih primerjamo z nečim, kar nam je blizu in dojemljivo! Medtem ko sem si med hrumenjem Satledža zapisoval te podatke, se mi je prikradlo v misel tisto strahovito razdejanje v Frčjusu (Francija), kjer se. je lani podrl jez in je vdrla voda iz jezera, ki ima skupno komaj 50 milijonov kubičnih metrov prostornine. Za tem jezom pa se bo nabralo 650-krat več vode. Bakra bo hranila vodo in jo enakomerno vse leto ali pa po potrebi pošiljala k Nangalu in k namakalnemu prekopu. Razen tega bo omogočila proizvodnjo velikih množin električne energije. Na jezu gradijo dve centrali s skupno zmogljivostjo 900 megavatov. Tem fantastičnim številkam je treba dodati samo še eno, ki se po vsem tem ne more zdeti pretirana: graditev jezu in naprav bo stala 660 milijonov rupij oz. nad 900 milijard dinarjev. SIMBOL VOLJE IN USTVARJALNOSTI Dvanajst let dela na jezu Bakra, povezanih z izrednimi tehničnimi in gradbenimi težavami in z neverjetno zahtevnimi delovnimi pogoji je bik za Indijo resna preizkušnja sil io možnosti. Zdaj pa lahko mirno rečemo, da je Bakra odprla zlato stran zgodovine, ki opisuje graditev in preobrazbo sodobne Indije. Dokler bo obstajala ta dežela, bo njen jez novi simbol hotenja in ustvarjalnosti tistih marljivih ljudi, ki so stoletja puščali neizbrisne sledove po vsej veliki indijski deželi — v Flori in Adžanti, v Tedž Mahalu In Džajpuru. Se več kot to! Bakra je postala v določenem smislu novi Benares, kraj, kamor romajo ljudje z vseh koncev Indije. Tega ni težko dokazati. Tisto nedeljsko jutro, ko smo iz Candigara hiteli proti Nangalu in Bakri, so bile ceste tako rekoč polne avtobusov. Naš šofer Ratan, ki je tudi sam iz Pandžaba, nam je z neprikritim ponosom razlagal, da se ti ljudje peljejo gledat »svoj jez«. Tudi od daleč prihajajo. Avtobusi so polni. Zares — vsi peljejo proti Bakri. Visoko v skalovju je na levem bregu Satledža pod jezom urejen dohod, zraven pa terasa za obiskovalce. Tam je zelo živahno. Skupine nenehno prihajajo; množice ljudi, oči strmijo v veličasten prizor. Zdaj teče Suženjstvo v novi obleki i^Ntugalske kolonije so med mračnimi deli sodobne % Kakor v malokajterem rne celine<‘ 86 ie v Portu- "hra ^ kolonialnem cesarstvu kruti sistem popolne ki^P^vnosti, zaostalosti in bede, Sijvp^oja afriško prebivalstvo na fe^jpistvo v novi obliki in mu osnovne človeške pravice. tu^alno in teoretično so por-li posesti v Afriki in Azi- kj pravni deli zaokrožene celote, \ c Osnuje portugalska držati lenih 134 in 135 portugal-hstave so vsa čezmorska vajy ^ pokrajine, njihovi prebi-1 Pa portugalski državljani. il^^olikšna utvara je to, spozna-drugim že po tem, da so galskemu prebivalstvu PjStg' Posebne pogoje, če hočejo ^ j..* Polnopravni državljani. Pb zahtevajo starost nad 18 let, pravilno znanje portugalščine, imeti morajo določen poklic ali obrt, ki jim zagotavlja dovolj dohodkov za osebni obstoj in za vzdrževanje družine, ali pa posest. ki jim daje ustrezne dohodke, znati se morajo »pravilno vesti«, imeti izobrazbo in navade, nujne za uporabo javnopravnih in zasebnopravnih predpisov portugalske zakonodaje, ne smejo biti proglašeni za dezerterje glede na vojaško obveznost itd. Ti številni pogoji pojasnjujejo. zakaj znaša odstotek afriškega prebivalstva, ki mu je priznan položaj portugalskih državljanov, samo 0.3. Po najnovejših uradnih podatkih so na primer v Mozambiku priznali to pravico le 4349 črncem in 25,149 mešancem, medtem ko sodi 5,646.957 afriških prebivalcev v kategorijo »neciviliziranih«. ' Beseda poslušnost je med portugalskimi kolonizatorji zelo priljubljena. Ti ljudje so uveljavili vrsto ukrepov, da bi domačine spravili v gospodarsko težaven položaj in jih s tem prisilili k poslušnosti. Ker se velika večina Afričanov peča s kmetijstvom, so jim portugalske oblasti odvzele lastninsko pravico do zemlje. Domačini ne smejo imeti zemlje, če pa živijo v plemenskih skupnostih, smejo izkoriščati le določeno površino, tolikšno, kolikor se kolonizatorjem zdi prav in potrebno za minimalno eksistenco. Posledica takšne politike: petina celotnega ozemlja Mozambika ali več kot polovica obdelovalnih površin je last majhnega števila portugalskih kolonov. Nad štiri, petine površin v Angoli, kjer pridelujejo kavo kot poglavitni izvozni proizvod dežele, je v rokah priseljencev. Na otokih San Tome in Principe so Evropejci lastniki skoraj vse rodovitne zemlje. Domačinom jemljejo zemljo na razne načine, z nezakonitimi razlastitvami, nasilno, z izgoni Afričanov, z zaplembo kmetijskih pripomočkov — namen pa je vedno isti. Portugalske oblasti ne skrivajo, da pošljejo vsako leto okoli 400.000 Afričanov iz Mozambika na prisilno delo v rodezijske in južnoafriške rudnike, kar zagotavlja kolonialni upravi dotok deviz, ker. ti delavci ne delajo zase, temveč za kolonialiste. Prisilno delo povzroča vrsto socialnih motenj. Afričane premeščajo z enega konca dežele na drugega, celo z ozemlja na ozemlje, za daljši čas jih ločujejo od družin, včasih za vedno, silijo jih, da opuščajo dotedanji način življenja, itd. Zato se zmanjšuje prirastek prebivalstva, stopnjuje se prostitucija, z njo narašča število veneričnih bolnikov, zvišuje se smrtnost otrok. Podobno kakor afriško prebivalstvo na vasi so v mestih, rudarskih in industrijskih središčih tudi delavci izpostavljeni brezobzirnemu izkoriščanju. Ne samo to. da delovni čas praktično ni omejen niti ni delavcem zagotovljena delovna zaščita, uvedli so celo rasno diskriminacijo v plačnem sistemu. Zato je zdaj teže kot kdajkoli doslej ostati gluh za upravičeno zahtevo predstavnikov osvobodilnih gibanj v portugalskih kolonijah, naj svetovna javnost povzdigne svoj glas proti temu surovemu zatiranju in se zavzame za priznanje pravic do samoodločbe narodov, ki jih najdlje tepta kolonialni škorenj. BOŠKO RAKIDŽIČ Satledž čez jez, v njem je ob koncu monsuna mnogo vode, skozi odprtine v njem -ne more ta silni dotok. Turbine in generatorji so šele v montaži, Satledž še besno in nekoristno zapravlja svojo moč. Jez je že 180 m visok in zlahka kljubuje vodni stihiji, kakor da se igra s curki vode, ki se prelivajo, kakor da uživa v penah in hrušču, podobnem grmenju ob vznožju. POPOLNA MEHANIZACIJA Pravijo, da bo jez zgrajen leta 1961. Pospešejo delajo, natančno po načrtu. Toda mar je to značilna slika gradbišča v Indiji? Kje je tista nepregledna množica delavcev, pravo mravljišče ljudi, ki v košarah na glavi prenašajo zemljo ali malto, opeko in kamen? Obiskovalec, ki je vajen takega prizora, ima ob pogledu na Bakro vtis, kakor da je vse prazno. Ljudi komaj vidiš in vendar je delo v polnem teku. Izvedeli smo, da sodeluje pri graditvi jezu in pri drugih delih 8000 delavcev, toda kje so? Povsem preprost odgovor: za stroji in okoli njih. Vse je mehanizirano do skrajnih možnih meja. Človeškega fizičnega deia tako rekoč ni več. Za Indijo je to isto kot revolucija. Vsa gradbišča v tej deželi, vključno z velikimi državnimi poslopji v Delhiju so preplavljena z ročnimi delavci, povsod ugotavljate prenaseljeno deželo, tehnično zaostalo in nerazvito. Bakra je tudi glede tega nekaj novega, izjemnega. Stroji nadomeščajo ljudi! Preprosto dejstvo, ki bi človek v drugih deželah ne postal pozoren nanj, je tu izredno pomemben dosežek. Pa še kakšen! Kje drugje še najdete transportni trak, dolg 8 km, kje popolnejši sistem phevmatičnega transporta cementa iz posebnih vagonov do velikih mešalcev na vrhu hriba onstran reke, kje izpirajo, sortirajo in ohlajajo na pet stopinj vse leto sto tisoče ton gramoza, kje redno vbrizgavajo ledenomrzlo vodo v vse razpoke betonskega velikana? In še mnogo takih »kje«? Napredek se je najbrž prav v Bakri uveljavil najmočneje na indijskih tleh. Spreminjajo se navade in pojmovanja, razvoj preskakuje desetletja. Velikan Bakra kot vzor in pojem modernega časa je že prodrl tudi v zgodbe tiste starodavne Indije, ki žiti na velikem področju nespremenjeno življenje prednikov. Nejeverno in strahoma pripovedujejo ljudje o čudu, ki raste na severu. Hkrati čedalje bolj verjamejo v to čudo. Obiskovalec pripisuje Bakri velik pomen za to deželo, čeprav se zaveda, da pomeni ta jez za Indijo glede izboljšanja položaja In življenja ljudi morda le večjo kapljico za neizmerno žejo te zibelke človeškega življenja. Bakra pa zagotavlja deželi mnogo več. Na tem jezu se snuje tehnična revolucija, na njem se merijo sile in možnosti, na njem se uveljavlja tudi prava človeška revolucija. Ta jez je velik, uresničljiv poskus marsičesa, za čimer teži indijska družba. INDIJA ŽIVI Z GRADITELJI BAKRE Delo je pokazalo na Bakri največjo veljavo in najlepšo možnost, zato so na tem jezu tudi delovni odnosi na ravni, ki bi si jo želela marsikatera dežela. Indijec je postal na tem jezu pravi sodobni delavec, ki so mu zagotovljeni zelo dobri delovni in življenjski pogoji. Nihče se ne pritožuje zaradi mezd, stanovanja graditeljev jezu so dobra, zgradili so šole, organizirali brezplačni prevoz do vsakega izmed gradbišč, zagotovljeni so topli obroki itd. Delavci množično prihajajo na Bakro, na jez, ki je postal mikaven cilj. Tam ni sporov z delodajalci, ni stavk. Indija daje svojim graditeljem najboljše in največ, kar premore. Živi in čuti z graditelji Ba^re. Od njih mnogo zahteva in pričakuje. Doslej je ni v njenih upih nihče razočaral, njen ponos je Čedalje večji, bolj ko se bližajo gradbena dela na Satledžu uspešnemu zaključku. To je ponos ljudstva, ki se krčevito osvobaja okovov preteklosti in zaostalosti tor z neizmerno radostjo pozdravlja porajanje novega na svojih tleh. TEODOR OLIC gBiiiiupiim 1 v ,SOLA 1965 Doba minulih štirih let je bila za naše šolstvo plodna, s a ne tako zelo, da prihodnost ne bi mogla biti še veliko bolj. = Nadaljevali bomo s tem, kar smo dosegli, samo da bo šol-H stvo v prihodnjem obdobju moralo kreniti po poti svojega s razvoja z veliko večjimi koraki ter tako poskušati čimprej = stopiti vštric s celotnim družbenim in gospodarskim razvo-§f jem. Zato je lahko izhodiščna misel našega programa za pri-g hodnjih pet let na področju šolstva le-ta, da je še nadalje g potrebno prilagajati sistem vzgoje in izobraževanja našemu g družbenemu in ekonomskemu razvoju. V osnovnem šolstvu so značilnosti dosedanjega razvoja g uveljavitev šolske reforme, povečalo se je zanimanje druž-= beno-političnih organizacij za šolo, komune so v veliko večji g meri vlagale svoja sredstva v te vzgojne ustanove, veliko g bolj intenzivno in načrtno smo širili šolski prostor. Program = za prihodnjih pet let pa predvideva, da se bo močno pove-g čalo — za približno 2300 na leto — število učencev v osnovni H šoli. Zaradi tega bo potrebno v prihodnjih letih zgraditi pri-g bližno 66.000 kv. metrov novega prostora. Z boljšo organiza-= cijo šolskega omrežja, z boljšimi^ učnimi metodami, z uva-g janjem sodobnih učnih pripomočkov in seveda z veliko več-j= jim številom učnih moči bomo morali doseči, da bo še veliko g večje število učencev uspešno dokohčalo osnovo šolo. Število g teh, ki obtiče v petem, šestem razredu je še vedno preveliko, g A čim bolj dosledno se mora uveljaviti načelo, da je le poli polna osemletna osnovnošolska izobrazba osnova za nadalj-g nje strokovno izobraževanje. Da bi lahko uresničili vse te g načrte, predvideva program za prihodnjih pet let — v pri-g merjavi z minulim obdobjem — sedemdesetodstotno pove-g Čanje sredstev, ki naj bi jih komune vložile v osnovno šol. g stvo. Značilnost dosedanjega razvoja šol druge stopnje in stro-g kovnega šolstva je v tem, da smo v glavnem ohranili »sta-g tus quo«. Zato program za prihodnjih pet let predvideva g pospešeno reformiranje šol te stopnje, postopno uveljavlja-g nje zakona o finansiranju šol in s tem v zvezi še nadaljnjo a decentralizacijo. Nekaj malega se je reforma že dotaknila g gimnazije in učiteljišča, glavno reformo na teh dveh izobra-g ževalnih ustanovah pa lahko pričakujemo v prihodnjih letih, g V strokovnem šolstvu pa se bo v skladu z načeli Resolucije g o strokovnem izobraževanju podredila vsebina in doba iz-j| obraževanja potrebam delovnih mest. Prav to pa bo v prvi g vrsti naloga gospodarskih organizacij in ustanov — tako g predvidevata že Resolucija in Zakon o finansiranju šol. g Medtem ko naj bi učiteljišča in gimnazije še naprej vzdr-g ževali v glavnem okraji, pa naj bi sredstva za strokovno g šolstvo zagotovile gospodarske organizacije in ustanove. Po g programu razvoja šolstva do leta 1965 naj bi se ta sredstva g povečala za 70% v primerjavi z dosedanjimi, g • Za razvoj višjega in visokega šolstva je značilna pred-g vsem decentralizacija, reforma in uveljavljanje samouprav-g nih organov. Nagel razvoj gospodarstva in javnih služb, raz-g voj tehnike in uvajanje novih tehnoloških postopkov pa bo g terjal čedalje večji priliv visoko kvalificiranih in speciali-g ziranih strokovnjakov. Zato ni čudno, da so naše naloge v g prihodnjih petih letih prav na tem področju največje. Sedaj g je sicer število višjih šol v republiki že doseglo številko šti-g rinajst, v prihodnje pa se bo moralo to število povečati, g Število slušateljev naj bi se samo na višjih šolah povečalo U do konca leta 1965 za 270 •/•. Tudi programe in učne načrte g teh šol bo potrebno spremeniti in izpopolniti, tako da bodo g te šole tudi v resnici dajale zaključeno izobrazbo in da bodo g profili kadrov takšni, kakršne zahteva ta industrija in gospo-g darstvo. Del sredstev za razvoj teh šol bo sicer prispevala g republika, dobršen del pa bodo morali zagotoviti okraji in g gospodarske organizacije oziroma ustanove. V visokem šol-§j stvu pa bomo morali še nadalje razvijati trostopenjski sistem g študija, sistematično uvajati izredni študij, predvsem pa do- = g seči to, da Ljubljana ne bo več edino slovensko univerzitetno g g središče. Sredstva za visokošolsko ustanovo bo tudi v pri- g §§ hodnje v glavnem prispevala republika, za izgradnjo gospo- g g darskih fakultet bo sredstva prispevala tudi zveza, delno pa g g bodo morale prispevati sredstva tudi politično teritorialne = = enote in gospodarske organizacije kot ustanove. V skupni g s vsoti pa naj bi se sredstva za višje in visoke šole povečala g g v prihodnjih petih letih za 159 "/e. Program in načrti za prihodnje obdobje so torej veliki, g g Končni uspeh pa je seveda odvisen od tega, kako bo rastla = g v prihodnjem obdobju ekonomska moč naših komun, kako g g bodo samoupravni organi znali zagotoviti sredstva za te šol- g| g ske potrebe, kako bodo gospodarske organizacije znale najti g g tudi na tem področju svoje velike naloge. B. S. I g g liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^^ In prosvetnih druStev«. Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije bo priredila letos republiško revijo odraslih amaterskih pevskih zborov 18. junija v - Mariboru. Predvidevajo, da se bo udeležilo revije okrog 15 zborov iz vseh predelov Slovenije. Revija naj pomeni korak naprej od do zdaj običajne programske prakse, ko so zbori posegali največ po pesmih iz Starejše literature. Na letoSnji reviji bodo zbori peli večinoma dela današnjih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. V tej oddaji pa boste lahko posluSall nekaj Izbranih pesmi z lanske in predlanske revije amaterskih pevskih zborov v Kranju, pesmi Simonitija, Srebotnjaka, Arniča, Vrabca in Mihelčiča. Ta teden bo televizija prina&ala zanimiv program zlasti za Športnike: V nedeljo 2S. ob 15.30 bo evrovizijski prenos iz Zahodnega Berlina in sicer evropskega prvenstva v umetnem drsanju; V ponedeljek zvečer ho posredovala prenos revije na ledu z Jesenic; V petek ob 10.55 bo prenos mednarodnih smučarskih tekem iz Badga-steina, v sohoto ob 13.55 pa zaključek istih tekmovanj. Posebej opozarjamo na poljudnoznanstveno televizijsko oddajo v četrtek Ob 19. uri POPOLNI SONČNI MRK. Februarski popolni sončni mrk je v srediSču pozornosti v vsem svetu. Ta izredno redki prirodnl pojav bo prenašala tudi Jugoslovanska televizija in prek nje evropska televizijska mreža. V omenjeni oddaji pa bo na* znani astronom univ. prof. dr. Fran Dominko pojasnil nastanek sončnega mrka, kakrSen bo nastopil 15. februarja ob 8.30 in bo Se posebej izrazit v nekaterih krajih. No, ob koncu naj vam Se naštejemo nekaj zabavnih oddaj, ki vam Jih Je pripravila televizija za prihodnji teden: V sredo TV MAGAZIN ob 20.30; V četrtek bomo lahko sledili tekmovanju z Jesenic v oddaji POZNAŠ SVOJ DOMAČI KRAJ; sobotni večer pa bo prvi večer, ko bomo lahko posluSall prenos SAN REMO 1981 V INTERPRETACIJI NAŠIH PEVCEV. Manekenka v klubu. Toda, je res tako zelo drzno postaviti modno revijo v klubske prostore? V zagrebškem klubu Mladost pravijo, Asociacije na zagrebški motiv Zagreb Je tudi sicer živahno in razgibano mesto, a v poslednjem obdobju je njegova vitalnost še znatno narasla. In pravijo, da so k temu zelo pripomogli številni klubi. In že naše bežno srečanje s klubskim življenjem v tem mestu nas je prepričalo, da primerjave med Zagrebom ter med Ljubljano, Mariborom in Celjem, Kranjem ali pa katerimkoli slovenskim mestom sploh ni moč delati. Za nas so klubi in klubsko življenje še vedno nekaj novega — seveda z nekaterimi nadvse častnimi izjemami, kot so Jesenice, Trbovlje — pri njih pa je to že nekaj, čemur lahko z ZAGREB, V JANUARJU. SINOČI SE NAM JE KAR NA LEPEM ZAHOTELO, DA BI SI OGLEDALI MLADINSKI KLUB JOSIP KULUSlC V OBČINI MEDVESCAK. BREZ PRAVEGA POVODA, TAKO REKOČ IZ GOLEGA FIRBCA. A KO SMO GA ISKALI, SMO MIMOGREDE »ODKRILI« SE TRI DRUGE KLUBE. NE BILI BI MI, CE SI SPOTOMA NE BI OGLEDALI SE TEH. BILI PA SO TI NASI SNOCNI OBISKI SVOJEVRSTNO DOŽIVETJE, PRAVA POPLAVA MISLI IN ASOCIACIJ NA DOMAČE, SLOVENSKE RAZMERE. ZA VSE, KAR SMO VIDELI, SE SICER NISMO OGRELI, A VENDAR SMO SI NA KONCU PRIZNALI, DA BI MARSIKAJ TEGA, KAR IMAJO ONI, IMELI LAHKO TUDI MI. veda na — klepet. Ob tena pa se v klubu. Naši klubi so vse preveč vso upravičenostjo rečemo tra- nam je vedno bolj vsiljevala tista kulturniški in le malo organiza- dicija. tor jev pomisli, da naj bi v klubu stara misel, da smo Slovenci po »Srednješolska mladina ima značaju bolj zaprti vase in da kar najširši krog prebivalcev pre- svoj osrednji klub ,Mladost'.-c zei0 pogosto iščemo smoter svo živel tudi del svojega prostega »Učenci v gospodarstvu ima- jega življenja za štirimi stenami časa. jo svoj osrednji klub .Polet'.« domačega okolja. Morda pa so Razen teh osrednjih klubov vendarle Zagrebčane klubi tudi pa ima verjetno še kateri od zamikali, da so v njih, ali vsaj mladinskih aktivov v Zagrebu v nekaterih izmed njih, našli Kam se bo usmerila politika nove vlade ZDA pod vodstvom predsednika Kennedvja, to je nedvomno vprašanje, ki danes zanima ljudi tako po svetu kot pri nas. Njegovi obeti glede notranjega razvoja dežele in reditve posameznih mednarodnih vprašanj, to bo predmet sobotnega (28. januarja) večernega pogovora za okroglo mizo na Radiu. K temu razgovoru so povabili nekatere ljubljanske novinarje. Pogovor za okroglo mizo je v okviru oddaje Okno v svet, ki je na sporedu Ob 18.45. Zopet vas moramo opozoriti na četrto predavanje o produktivnosti dela v radijski ciklični univerzi. Direktor Zavoda LRS za produktivnost dela tovariš Jože Zakonjšek bo tokrat govoril o splošno-ekonomskih in družbenih činiteljih produktivnosti dela. Ali ste že poiskali človeka, ki bi v vašem klubu vodil po vsakem predavanju razgovor? Torej v sredo, po oddaji ob 15.45. , Od Britanske radiofonske družbe je Radio-Ljubljana prejel posnetek skladbe, ki jo bo predvajal svojim poslušalcem v četrtkovi oddaji ob 20. uri v svojem II. programu. To je zanimivo delo iz današnje angleške glasbene ustvarjalriosti, oratorij OTROK NAŠEGA Časa (A child of our time) enega najvidnejših angleških skladateljev, Michaela Tippetta. Oratorij ima 3 dele, skladatelj sam je napisal tudi besedilo zanj. Uglasben je za štiri soliste: sopran, mezzosopran, tenor in bariton, zbor in orkester. V petek ob 18.30 boste poslušali oddajo iz cikla »V dvoranah Svobod V program mladinskega kluba Mladosti sodijo tudi stalne likovne razstave. Vsakih štirinajst dni je nova razstava. A na vseh je vedn b precej obiskovalcev. S prostori in financami ni težav Ze tolikšno število klubov vsiljuje misel, da v Zagrebu ni najtežja stvar dobiti primerne prostore. Zato se nehote vsiljuje malce pikra pripomba: pa vendar je stanovanjska stiska v Zagrebu večja kot v Ljubljani ali katerem drugem slovenskem mestu. In po tem, kar smo lahko sinoči videli, ima vsak zagrebški klub vsaj dva prostora, večina pa celo več. Skrivnost tega pa je v tem, da ima vsak ustanovitelj za seboj še dobre zagovornike in potem vsi toliko časa pritiskajo na občino, dokler ne pride ugodna odločitev. Pri nas pa se pehajo za prostori samo Svobode — v zadnjem času se je začela ukvarjati s tem tudi SZDL — ki že tako v veliki večini primerov nimajo niti za svoje klasične oblike dejavnosti primernih prostorov. Da pa bi se zavzela za želje Svobode še katera od družbenopolitičnih organizacij in tako pomagala priboriti prostore, to je za nas že prevelika zahteva. O tem pa, da bi se v kateri izmed stanovanjskih skupnosti odločili 'nameniti nekaj prostorov za klubsko in družabno življenje — je bolje, da molčimo. Odgovor je namreč vedno enak: »Škoda je, iz tega lahko naredimo stanovanje.« A v vsem Zagrebčanov vendarle ne kaže posnemati. Razen osrednjega kluba srednješolske mladine so vsi zelo skromno opremljeni. Zato tudi v Zagrebu zdaj še vse premajhna. Kajti k® govorimo o denarju in prostoriij se po navadi vse ustavi. A sah11 sebi smo že zdavnaj dokazali, brez materialne osnove tudi j' kulturi in družabno-zabavnefl1 življenju.ne gre. Kratko razmišljanje o programih Vse razvitejše zagrebške kW' be vodijo profesionalci. Njiho1^® glavna skrb je program. Zato 3 razumljivo, da so temu primernp programi tudi pestri in boga“' A oglejmo si pobliže enega iz' med njih, program kluba »Ml®' dost«. Ponedeljek: v zaporedju 5 zvrstijo štiri tribune: tribuf mladih upravljavcev, trihu®* mladih proizvajalcev, žumal tualnih dogodkov in tribuna, id1®* novana intimni razgovori. Torek: program posveče® športu. Tekmovanja v šahu, d®' miznem tenisu. Ta dan so tudi klubu medšolska tekmovanja- Sreda: najprej pionirska tr1' buna, kjer znani zagrebški ja^11 delavci pripovedujejo o sebi, jem delu in svojih doživljaj1-11' Nato tribuna mladih z enako t®' matiko. ' Četrtek: glasbena tribuna. V®? program je posvečen samo Gostujejo najrazličnejši soli®0’ orkestri. Petek: klub zaprt. Sobota: V soboto zvečer ples z zabavnim in družabni^ sporedom. . Nedelja: Od 10. do 12. ple®® matineja. Od 14. do 18. spet Nato do osmih ples, potem 13 desetih zvečer spet ples. To je samo stalni program-pa koga program ne zanima, '®r‘ ko počne v klubu, kar pač ho® ' Ne bo težko ugotoviti, da J bil osnovni koncept pri sestavil® nju tega programa: biti mora P13 vlačen. Zato je seveda temu merno atraktiven in senzacijo , lističen. Nič zato. Priznajmo pa, da je v tem programu tis* česar je v programih naših k sd1 3dJ® najširšega kroga prebivalcev, tem še ni rečeno, da v naših Pel bov še vedno premalo. Mi ® sicer namenili klube sistem nemu estetskemu izobražev: al® svoj manjši klub. — Pri nas pa kraj, kjer lahko zadoste svojim ^Prostorov3kot'^to ^rT1 naš "a fmel°, bltl Tak® še ni niti osrednjih niti manjših osebnim interesom. Da so torej _ v vpipm;, ni; ir * • 7^ razvedrila in zaba-ve. mladinskih klubov. .. našli tisto, kar v naših klubih ™ ^ načrtno estetsko izobra^ Vsaka terenska organizacija dobršen del ljudi še vedno samo raie^stanimo^kar pri^vo^em10"1 r>r 4. šče. A Twlnr-,'rv,~ ™;0oi , r,;;. raJe ostanimo Kar pn svojem. SZDL je v Zagrebu prenesla del išče. A podprimo to misel z nji svoje dejavnosti v klubske pro- hovo pripovedjo: store. — Pri nas smo se začeli o tem šele pogovarjati. Ustanavljamo tudi prve klu- slednje sekcije: namizno teniško, Kot s prostori, tudi s finan-..... , cami nimajo Zagrebčani poseb- »Mladinski klub stanovanjske nih pregiavic. V dokaz samo dva skupnosti Josip Kulušič ima na- primera: ---- - Proračun kluba stanovanjske be v stanovanjskih skupnostih«, košarkarsko, odbojkarsko, avto- skupnosti Josip Kulušič znaša za — Pri nas je to samo velika želja, moto, šahovsko, fotosekcijo, ra- letošnje leto 1,300.000 dinarjev. Tako se ob tolikšnem številu dioamatersko, tehnično, pevsko, prav;j0) da bodo ustvarili del klubov v Zagrebu nehote vsiljuje foiKiorno, ritmično, risarsko, tam- sredstev sami. A drugo? vprašanje, kaj je tisto, kar pre- r7esno ,šol° »A ostalo če dati stanbena za- ja. Če si lahko Ivo Robič bivalce tega mesta vleče v klube. 111 io tujih jezikov. Razen tega jednica i Socialistički savez.« Vzrokov za to je najbrže več. Pa se obcnsne prireditve.« mi vanje. . Ob tako pestrem programu r se nehote vsiljuje misel, le k®_ jim je uspelo dobiti preda3rateV,j, A oni zatrjujejo, da to pri ni težko. Verjetno za masten 11 norar? Olj« »Ne, kdor predava ali gn®1®!, v našem klubu, ne dobi honcf®; ______ . ____ Proračun kluba Mladost pa se Verjetno se za tem skriva že nji- tn priznati moramo, da je V je v letošnjem letu povzpel celo hova nagnjenost, da bi dobršen tem klubu dovolj Jiivljenja, da na 4 milijone. A kdo bo pokril del svojega življenja prenesli izven družinskega okolja, da je tolikšna družabnost pogojena že z njihovim temperamentom. O tem nas še prav posebno prepri- lahko najde mlad čfovek svojega te stroške? konjička. Tudi če dejavnost kdaj »Naravno, gradski odbor Šopa kdaj zabrede v vode poeno- cialističkog saveza.« Zanje je to nekaj povsem ra- stavljemja. .... . . —— n.e ®re za to, da bi sami zumljivega. In prav "bi bilo, ko bi ________________ čuje dejstvo, da se v večini klu- sebi nekaj vsiljevali, da bi slepo tako bilo tudi pri nas. Sporazu- sveta kdaj pa kdaj"preneseta bov ne zgodi prav nič nenavad- presojali oblike dejavnosti, a ne- meli smo se sicer, da mora ko- kai ie gotovo: pri nas še vedno muna skrbeti tudi za državljanov P® kateremkoli javnem koncertu ^ polni žepe kadar hoče prav z % narjem te mladine, potem l®*1 :e enkrat v mesecu tudi zastonj P°J zanjo.« „ In tudi v tem bi lahko mali Zagrebčane. Res, da si P\, zadevamo povsod postaviti £*% nomsko osnovo, a kultura in nega in da se je življenje v njih . ____ ,T________ ________ _____________________ omejilo na šah, televizijo in se- preveč ozko gledamo na življenje prosti čas. A prav ta skrb je za kaj brezplačnega. Kot je ž® likokrat bilo in še tolikokrat BOJAN SAMARA Knjiga, ki izobražuje SVETLA IZJEMA - PRIRODOSLOVNE VEDE • Isobraževanje odraslih zajema vse širši krog ljudi. Vzporedno s tem naraščajo potrebe po primerni literaturi, zlasti taki, ki bi jo lahko v polni meri in z razumevanjem uporabljal tudi splošno in strokovno manj razgledan človek. Ali imamo danes dovolj poljudno pisane literature za različna področja izobraževanja — politično-ideološko, družbeno-ekonomsko, poljudno-znanst-veno? Za katera področja nam najbolj primanjkuje tovrstnih del? Kje so vzroki, da se naši strokovnjaki izogibljejo pisanj poljudnih del iz najrazličnejših področij našega političnega, gospodarskega in znanstvenega življenja? Ali so založbe dovolj zainteresirane za izdajanje poljudne literature in ali je med njimi dovolj razvito sodelovanje, ki bi lahko privedlo do načrtnega izdajanja potrebnih publikacij? Dovolite, da začnem kar z založbami. Pri nas se misli, da je leposlovje prvi ^njiček pri založbah, čeprav bi količkaj Površne statistike pokazale, da ga je manj so tretjino; a če bi pobrskali po periodič-nem tisku, ki je pri nas dokaj obsežno, ter domala vsega živijo subvencije, bi še ®the tretjine ne dobili za leposlovno perio-fjjko. i2 uredniške prakse pri Mladinski ^hjigi bi lahko povedal, da nas še najmanj Prizadeva izvirni leposlovni tekst; takšen *®kst se vedno nekje napiše, se pravi, ga ^ložba dobi na mizo, ne da bi ga naročena, s čimer pa ni rečeno, da založba ne bi delovala z avtorji leposlovnih del ali da Se ne bi pogovarjala z njimi o novih in 0 nastajajočih tekstih; prav pri tekstih ža otroka in za mladino, kakor jih pri nas izdajamo, moremo povedati, da je slovenski Pisatelj vedno čutil, da mora plačati svoj d°lg tudi otroku. Isto moremo reči o naših Ukovnikih. Za vse druge tekste, naj je šlo za politič-ne, ideološke, družbenoekonomske ali naj-različnejše poljudnoznanstvene tekste, za n takšno se je morala založba — enako je 'ddi pri drugih založbah! — boriti, jih nadevati in jih včasih tudi naravnost iztr-Š°Vati iz rok strokovnega, znanstvenega ali Poljudnega pisatelja; svetla izjema tod bi “ile prirodoslovne vede ter se moramo prav P^nim močem na univerzi zahvaliti, da smo d°bili in da dobivamo od njih poljudno li-daturo. Vendar pa prirodoslovje še zdaleč P® more biti vse. Najbolj čutimo pomanjka- nje poljudne tehnične literature, naj bo za šolarski svet ali za odraslega državljana, ki se danes izobražuje tako rekoč sam in na delovnem mestu. Naj mi prizadeti ne zamerijo, ali mislim, da tisti učeči kader, ki : naj izobražuje, ne stori vsega, da se ni dovolj aktiviziral pri pisanju predvsem poljudne literature, ki bi naj izobraževala ali učenca v šolah ali državljana na delovnem mestu. Marsikateri šolnik bi več storil, ko bi pisal tako ali tako izobraževalno ali poljudno literaturo, s katero bi izobraževal tisoče, če ima količkaj peresa, kakor pa stori kot predavatelj v šoli. Mislim, da bi kazalo o teh rečeh razmišljati in kaj stopiti. Prav predavatelji na višjih šolah bi bili danes prvi poklicani, da začnejo razmišljati o pisanju literature, ki bi naj neposredno izobraževala. Zatem bi morali misliti pri poljudni tehnični literaturi na sodelovanje z drugimi republikami; vendar pa je treba takoj povedati, da bi s tem problematiko lahko reševali le do neke mere; veliko več bi se dalo realizirati s skupnim tiskanjem nekaterih poljudnih del zaradi pocenitve. Nadalje je treba povedati, da so nekateri naši strokovni pisatelji zapeti do tujih avtorjev — in tako se nam prav rado zgodi, da pri nas ni priporočena knjiga na priliko o atomistiki ali o aeronavtiki, čeprav se v svetu ponatiskuje — a pri nas bi naj bila že »od zadaj«. Znova kak strokovnjak odsvetuje prevod zelo poljudne tehnične ali prirodoslovne knjige, ker bi naj bili pri nas že naprej, pri tem pa pozablja, da imamo šole, ki nimajo najbolj enostavnih učnih pripomočkov. - Ne vem, koliko bi bilo pametno, da bi le ena založba izdajala tehnično ali poljudno-tehnično literaturo, ker bo sama kmalu prešla tudi na leposlovje, kakor se je takoj zgodilo pri neki naši tehnični založbi. Gotovo je, da ima tehnična in poljudnotehnična ali znanstvena literatura za mladino poseben karakter ter se bo morala vselej nekje dr-' žati založb, ki tiskajo za mladino in za otroka. Zatem je treba vedeti, da potrebuje iz- Bilo je moje prvo srečanje z njimi. Lahko bi ostalo zelo formalno. Vabilo, ki sem ga prejel, je sporočilo: »Vabimo Vas na jubilejno predstavo Linhartove Županove Micke v Obrtniškem gledališču na Ko-menskega ulici 12.« Poteka namreč devetdeset let, kar je negativno ocenili nase preds avtN je v nekem majhnem deželnoglavarskem mestu po imenu T" 1PB r,ri 111 nr>rm 1 ‘ Ljubljana zaživela dramska skupinica, v katero so bili vključeni slovenski rokodelski pomočniki. Ker je bila ena prvih iger, ki so jo igrali pred ljubljanskimi meščani svojega časa, prav Linhartova komedija, bodi jubilejna pred- st« »>» -M*««-. <**« »•« stavo, z nasmehom spremljal njen potek in se po poldrugi more ničesar.« uri spet poslovil od dvorane in odra, kjer živi in diha že dolga desetletja to vseskozi amatersko gledališče. MSI v ZDA v zadnjih letih, bi radikalno in enkrat za Odgovarja IVAN POTRČ, poslanec Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dajanje vse takšne poljudne literature svoj čas ter da smo tod v velikih zaostankih in da moramo popravljati prečestokrat. to, kar še ni bilo narejeno,, a bi moralo biti. Samo redakcijska priprava šolarskega Mladega vedeža, ki .izide te dni, je trajala dobra tri ali štiri leta, več ko leto dni trajajo zdaj že priprave okoli izdaje tehničnih omaric za pionirje — tod je tako, da je treba povsod orati ledino. No, in tu smo zdaj pri zhdnjem poglavju, ki je gotovo najbolj zagatno — a to so naše tiskarne, tisti zavodi ali tista podjetja, ki bi naj razmnoževala poljudno literaturo. Tod zdaj naše tiskarne, ki imajo poleg starih strojev še dokajšen monopolni položaj, zapovrstjo odpovedujejo. Samo pri nas nismo letos mogli realizirati četrtine programa, ali nismo mogli natisniti ca. 40 knjig, predvsem poljudnoznanstvenih. Predvsem se to čuti tam, kjer gre za tiske z visokimi nakladami. Še bolj pa naše tiskarne odpovedujejo pri natiskovanju količkaj zahtevnejšega tiska, na priliko barvnega; a prav brez tega barvnega množičnega tiskanja si ne moremo zamišljati kvalitetnih in množičnih knjig za izobraževanje. Tiskarsko obrtništvo tod na hitro in na celi črti odpoveduje. Zadnje poglavje, na katero bi pa hotel samo pokazati, pa je dragoča poljudne knjige in so subvencioniranja Ustvariti bi morali take pogoje, da bi bila množična poljudna knjiga tudi vselej cenena in da ne bi smela nikoli postati komercialno blago Ne moremo govoriti o tem, da knjiga množično izobražuje, kadar prodajamo matematično knjigo, ki je povrh tega še subvencionirana, po 950 dinarjev. Hiša, stara devetdeset let Obrtniškega gledališča, »bi lahko dovol j pomembno vlogo Roko-naredili še veliko več, ko bi nas delskega gledališča v kulturnem kdo izdatneje podprl. Velikokrat doživljanju preprostih Ljubljan-se je zgodilo, da so obiskovalci čanov. negativno ocenili naše predstave, Kasneje - v procesu zgodo-nihče pa ni pomislil, da nismo vjns]cj]1 Sprememb — potencirano imeli denarja za nakup primer- siovenstyo nj hilo več kdove kanih kostumov ah za spodobno iz- aktualno. Na pomenu so pri- »Beg v verigah« Da visoka stopnja civilizacije in visok življenjski standard sama po sebi nista nič brez zdrave družbene ureditve, da torej odnosov med ljudmi ne določa zgolj civilizacijska stopnja in standard, temveč da jih ustvarja boljše in bolj človeške predvsem napredna družbena ureditev — kaže primer ameriških črncev. V industrijsko najmočnejši deželi zahodne poloble, v ZDA, je doslej spodletel še vsak poskus — spomnimo se rasističnih izpadov spomnimo se Little Rocka! — da _ vselej odstranili iz miselnosti ljudi, ki sicer živijo v zelo n ugodnih civilizacijskih pogojih, rasno razlikovanje. Kljub g temu tisti, ki se zavedajo, kakšna sramota je rasno razliko- = vanje za ZDA, ne odnehajo v naporih, da bi premagali ta g žalostni in neverjetno trdoživi ostanek novoveškega suženj- || stva. g Morebiti je prispevek k tem naporom tudi Kramerjev n film BEG V VERIGAH. Ne vemo, ali je Stanleg Kramer — g v tem primeru producent in režiser —/ zavestno nastopil g proti rasizmu ali je samo hotel napraviti s filmom kupčijo g in nič več; objektivno je ta njegov film ostra obsodba ras- g nega razlikovanja. To filmu uspe tudi zato, ker je umetniško pomembno g delo in hkrati zanimiv, privlačen za najpreprostejšega gle- g dalca, ki bo v njem iskal in našel samo razburljivo zgodbo g o lovu policije na dva pobegla kaznjenca. — Torej: film, ki g bo vsem všeč in ki vsem marsikaj pove.. -šn Mozartov večer | Pravzaprav je bil to prvi — in M menda tudi zadnji — izredni kon- g cert Slovenske filharmonije v tej f§ sezoni. Torej že na zunaj poseb- g nost, ki je skoraj nismo več va- g jeni. V slučaju namreč, da tak g koncert vodi renomiran dirigent g iz tujine. In to je bila druga — g za marsikoga nemara tudi naj- g večja — privlačnost tega večera: g dirigent Efrem Kurtz, glasbenik, g ki ne »pretrese« z zunanjimi efek- g ti in tega tudi noče, mož, ki se g g zna ves (kdor je koncert že poslušal ve, da ta »ves« pomeni g |§ zelo, zelo mnogo!) podrediti izvajanemu skladatelju in nje- g g govi glasbi. Nemara za dirigentskim pultom Slovenske fil- g g harmonije še nismo srečali bolj skromnega glasbenika in g g prav gotovo smo bili le redko priča tako stilno izbrušenemu g g muziciranju. Koncert je bil namreč — in to je tretja pri- g g vlačnost, posebnost in značilnost (vse obenem!) tega večera g H — posvečen dvem velikim Mozartovim delom: simfoniji v g H Es duru (št. 39) in »Reguiemu«. g H f Mozartov' »Requiem« (in koliko je še takih odličnih del!) g g zaide k nam bolj poredkoma. Človek se pogosto vpraša, ali = g zaradi nerazumljive sramežljivosti ali zaradi butalske »pra- g g vovernosti«, saj v obeh primerih ne gre za načela, ki bi g H bila v kakršnikoli zvezi s socialistično kulturo. Vsekakor je g p bilo nujno in prav, da smo se po dolgih letih spet srečali || H z Mozartovim »Reguiemom«! — Simfonijo smo slišali že več- g P krat: bila je uvodna ali obrobna točka nekaterih simfoničnih p H koncertov in smo jo po navadi »spregledali«. Zato pa je na g §§ tem večeru zrasla do svojih pravih, resnično velikih di- s g menzij. — Naj ob tej priložnosti opozorimo vse ljubitelje g p Mozartove umetnosti in sploh vse tiste, ki redno spremljajo g || koncerte Slovenske filharmonije ob radijskih sprejemnikih g p na ta resnično razveseljivi dogodek v letošnjem koncertnem g P življenju. Vredno ga je poslušati. |f Na kocertu (18. januarja) so po svojih najboljših močeh = P sodelovali orkester in zbor Slovenske filharmonije ter solisti g H Zlata Gašperšič-Ognjanovičeva, Božena Glavakova, Miro g §} Brajnik in Zdravko Kovač. delavo kulis. Včasih je človeku (jphjvala socialna in družbena Amatersko? — sem pomislil, letos predviden porast vseh na- Ljubljane. Ker bo j In nenadoma se je izkazalo, vedenih postavk.^ Pri vsem tem 1£?Ta nonovno Drisk odgovor pravzaprav ni zelo tedaj ne gre več za amatersko Preprost. Res je: na odru Obrt- igralsko družino, ki nastopi, ka-‘"škega gledališča nastopajo ama- dar je za nastop pač pripravlje-,6rji; za svoje delo ne prejemajo nost. Tu je potrebno nepretrgano kar hudo, ko mora z igralcem yprašanja. Zdaj Rokodelsko gle-ravnati kot z disciplinsko veza- daiišee nj siedjio razvoju. Leta in leta je uprizarjalo lahkotne, , . . . sentimentalne in po navadi s ka- Glavni igralec v Zupanovi t0ijškim nadihom prepredene je dijak. V dneh zimskih igre, razen zelo zelo’ redkih iz-počitnic je ^odpotoval domov, iz jem jcaj nepomembne. Ta dejav- no; borarjev in ne kakršnihkoli delo, potrebno je redno obisko- igia ponovno prišla na oder, se bo moral za en večer pripeljati od doma. Bil sem poleg, ko_ je prišel prosit, da bi mu plačali vožnjo vsaj v eno smer. Nobenega pogoja ni stavljal, zgolj v tem času nost se je nadaljevala daleč v nega dosežka. Vojna leta so pomenila tudi konec katoliškega vpliva na repertoar Rokodelskega gledališča. Cas je pokopal tudi staro ime. Naša doba je prinesla novo idejno usmeritev, ne pa tudi vsebinskega vzpona. Lahkotni žanr medvojna leta brez enega same- in nezahtevnost sta ostala še vna- ga izrazitega in omembe vred- prej domena povojnh sezon Obrt- llagrad. To pomeni, da imajo vanje vaj in potrebna je napo- prosil. S^ak položaj z vsemi številnimi sled izglajenost vsakega posa- Amaterizem je ohranil svoje j.ani igralskih družin, ki žive in meznega dela, saj sicer umet-, majo pri kulturnih društvih niški svet odkloni uprizoritev. ^SePovsod po deželi? Kaj odgo- Vse to me je napotilo, da svo- prav v tem času _ °T>ti na to? Seveda — amaterji jega prvega srečanja z njimi ni- kot je še niso doživeli. Ob popoldnevih in večerih sem vzel formalno ali dolžnost- Sprehod v zgodovino ^ zKiroT«-* Is- TroTom nn+p-m Vn SO n n IVpfcn tlcra + SP.m DriŠpl k 1111- R n Lr n rl 1 c Ir pmt a o,lf zbir Umili _______ . . . . s službenih mest. Med njimi ka še ni bila izpiljena in ne svetle strani. A vseeno je čutiti, da prihaja do prelomnice, staro- ajo k vajam, potem ko so no. Nekajkrat sem prišel k nji- davnega Rokodelskega gledališča ili iz šol, iz predavalnic hovim vajam, ko Županova Mic- h0 pokazal, da je sicer vrsto let in desetletij po svojem nastanku do nekaj prav mladih fantov in zrela za na oder. Vaja se je za- opravljalo dovolj pomembno kul 4.-det, pa spet nekaj starejših, vlekla: Temu ali onemu se je turno poslanstvo, saj je bilo ob->ishh, ki so igralski družini na mudilo. Ni še večerjal, urin ka- enem z Levstikovim nekoliko sta-^otnenskega 12 zvesti že lepo. zalec pa se je že pomikal proti rejšim Dramatskim društvom no- ?.eklet, pa* spet nekaj starejših, vlekla: Temu tst'b, ki s<................ ’ 'T' ” .ouienskegL . . , j0>go dobo. Dijaki, vajenci, štu- deseti. Razen tega je zjutraj za- si]ec slovenske gledališke bese-Tjhje, uslužbenci, delavci... Ta rana služba. Noč po spet kratka, de; morebiti ne bo pretirano reči oni zares igra, drugi Lsamo Toda režiser čuti, da je potrebno celo: ena izmed trdnjav sloven-, Vstopa, videti je, da je tog in ponoviti nekatere najbolj neizde- stva in narodnostne zavednosti. >rez razvitega igralskega znanja, lane scene v drugem dejanju. Vpliv katoliških aktivistov je bil ,endar s srcem pri stvari. Gle- Jubilejna predstava je pred vrati, kajpak nujen, a vse kaže, jih in občutiš dragocenosti Jutri bodo v dvorani sedeli člani ■ • • 1 •’ y' J- — hhovega sodelovanja, njihovega umetniškega sveta in odločali, ali ^Merizma. sme igra na oder ali ne. Torej da stvari ni bil v škodo: vse sile so bile posvečene ohranjanju . slovenske narodnostne zavesti, ni druge izbire, kot da žrtvu- gi0 za umetniške dosežke, pač - J i n m r»QCo . _ 1 1__‘1______ sme igra j In vendarle, začutiš, celotna ni druge ieJavnost Obrtniškega gledališča jejo najmanj se eno uro časa. »lazilo spominja na poklicno Zato je uspeh *!edališko institucijo. Redne pred- tem dragocenejši —.-j— ----- --------j- -------r----------- razmeroma obširen reper- pred blagajno je dokaz in za- sateljev, med njimi Finžgarja, oa» -i------ •• ----i- —» —»—-o- j~ x— +T«stu -7n_ ter nekaterih kasneje pomemb- pa za narodnobuditeljsko aktiv-ob predstavi nost. In v takih okvirih je bilo zanje. Vrsta sodelovanje nekaterih znanih pi- abonmaji, urnik vaj... gotovilo. da časa niso trošili za-wzreš se po nekaterih številkah: man. .minuli sezoni 7 premier, 156 »Vseeno ** edstav in 35.000 obiskovalcev, predsednik nih igralcev, na primer Verov-pa,« mi je potožil ška, Rasbergerja, Danila in Nu-upravnega odbora čiča, najlepši dokaz za tedanjo Iz uprizoritve Linhartove »Županove Micke« niškega gledališča, kakorkoli že se je imenovalo. Leta pa so tekla. In prav v zadnjem času opažamo, da se v repertoarju Obrtniškega gledališča prevlada lahkotnosti za vsako ceno vse bolj krha. Polagoma prodirajo vanj zahtevnejši dramski teksti. Vodstvo gledališča opaža močne spremembe v sestavi občinstva. »Ta počasni, vendar zavestni priliv resnejših teženj pa obiska nikakor ne zmanjšuje, prej nasprotno,« so mi zatrdili ob srečanju. Uvrstitev Sartrovih »Nepokopanih mrtvecev« v letošnji program priča o dovolj vplivnih novih tendencah. Razumljivo je seveda, da do prelomnice ne bo moglo priti čez noč. Ogibanje operetnosti in burkaštvu je pomenilo nekajletna prizadevanja, zato gre domnevati, da bo tudi uvajanje resnih gledaliških prizadevanj terjalo svoj čas. Bilo je moje prvo srečanje z njimi. Z njimi, njihovo dediščino in tembolj z njihovimi pričakovanji. V letošnjem letu si obetajo ustanovitev kluba pri gledališču. In kasneje... O načrtih nismo govorili. Ob obilici dela je najbrž težko govoriti o načrtih. Razmišljal sem sam. Morebiti bo kazalo kdaj v bližnji prihodnosti pretehtati, ali bi Obrtniškega gledališča — če se bo še vnaprej imenovalo tako — ne kazalo »specializirati«. Z uprizarjanjem nekaterih izvirnih slovenskih del in z obujanjem starejših bi si moglo ustvariti ugled ter si poiskati mesto, ustrezno sodobnim težnjam kul-turnega življenja. ^ K0NJAR Veliko zaupanje ronskim NAGEL PRODOR DOMAČE INDUSTRIJSKE TELEVIZIJE očem Uporabne možnosti industrijske televizije smo že preizkusili za kontrolo proizvodnje v prometu, v veleblagovnica!!, v predavalnicah, v gledališču in še marsikje — S proizvodnjo naprav za industrijsko televizijo se je kolektiv IEV v Ljubljani uvrstil med redke evropske tovarne, ki delajo na tem specialnem področju elektronike Med pošto, ki prihaja v ljubljansko podjetje Industrija za elektrozveze, je vse več pisem, v katerih razna podjetja sprašujejo, ali bi lahko nabavila opremo za tako imenovano industrijsko televizijo. V proizvodnih obratih IEV le s težavo spremljajo to modernizacijo našega dela in vsakdanjega življenja, ki jo osnujejo naši kolektivi na raznih področjih gospodarstva in našega življenja. Zdaj je sicer na tekočem traku nekoliko večja serija naprav za industrijsko televizijo, vendar nočejo povedati njihovega števila, da ne bi bila še večja zmeda med ponudbo, ki sicer raste, in povpraševanjem, ki raste še hitreje! Ko prehaja od laboratorijskih poskusov za industrijsko televizijo na f m M... lips, potlej pa že celo strokovnjaku zmanjka sape in ne ve naštevati naprej. Kako naj predstavimo vša ta področja gospodarskega in javnega življenja, na katera se pri nas vse nagleje širi nadvse praktična industrijska televizija?! Težko je namreč začeti z opisovanjem njene vloge, ne da bi prizadeli njen pomen na nekem drugem področju. Zato pobrskajmo po arhivu uporabnosti industrijske televizije kar križem kražem, a vendarle tako, da nam bo njen pomen čimbolj na dlani. TV IN UGOTAVLJANJE ZLIH . NAMER Prav gotovo ste bili že v samopostrežni trgovini ali v kaki veliki veleblagovnici. Prav gotovo ste pošteni in tudi v največjem trgovskem vrvežu ne ne bi izkoristili prilike in ne bi prijeli predmeta, ki ga niste plačali, za nič na svetu. Toda v vseh takih trgovinah morajo biti — in tudi so — ljudje, ki posebej pazijo na one, kako bi rekli, drugačne vrste ljudi. Pazniki pa nikoli niso imeli tako zlikane mimike, da jih človek ne bi opazil. In zato je včasih nakup v takih trgovinah še nekoliko neprijeten. Tega se v naših blagovnicah tudi zavedajo. Zagrebški trgovci so na primer že delali poskuse z industrijsko televizijo; nevidna snemalna kamera je opazovala kretnje kupcev, poštenih in nepoštenih. Oni, ki je pazil, pa je lahko njihove namere in morebitna zla dejanja zagledal na sprejemniku... Zaradi te praktičnosti industrijske televizije se že mnoga trgovska podjetja zanimajo zanjo. Konstruktorji in proizvajalci v domači tovarni so jim na Ob komandnem pultu pred televizijskimi sprejemniki voljo, toda s prošnjo, naj bi industrijsko televizijo uvajali predvsem tedaj, ko gradimo, urejamo in opremljamo nove lokale, samopostrežne trgovine in veleblagovnice. Takrat bo njihovo delo lahko najlaže, najceneje in hkrati tudi najbolj učinkoviteje. Zanimivo področje industrijske televizije je tudi verifikacija dokumentov v denarnih zavodih. Marsikdaj je treba preverjati podpise na čekih in drugih aktih, ki imajo najtesnejše zveze z gibanjem gotovine, toda dokaj srednjeveško je videti, ko mora bančni uradnik zapreti okence pred nosom prinašalca dokumenta in oditi v bančni arhiv podpisov. Če ima zraven sebe snemalno kamero, lahko to enostavneje, lepše in hitreje opravi z uslužbencem v arhivu podpisov, ki preveri došli podpis, viden na TV sprejemniku, z arhiviranim podpisom. Prav to daje industrijski televiziji še večji pomen, to dejstvo, da je enako uporabna pri statičnih in tudi povsem dinamičnih dogajanjih. BREZSKRBEN VODJA LUŠKEGA DVIGALA Zamislite si delovno mesto vodje žerjava kjerkoli že, denimo v luki. Dokaj visoko je nad krajem, kjer se dogaja dejansko delo. Vodja žerjava težko vidi povsem natančno, kako kljuka na jekleni vrvi dvigalove ročice prijema tovor, če na to delovno operacijo usmerimo snemalno kamero industrijske televizije in damo vodji žerjava v njegovo kabino sprejemnik, bo zanesljiveje in tudi varneje dvigal tovore! * V hidroelektrarni Jablanica imajo n. pr. v orjaški pregradi tako imenovane merilne kanale z instrumenti za razne statične, in druge meritve. Vsak dan so se morali delavci spuščati nekaj deset metrov globoko do merilnih in- Industrijska snemalna kamera domače proizvodnje serijsko, že domala industrijsko proizvodnjo naprav za industrijsko TV, vzbuja kolektiv Industrije za elektrozveze upravičeno veliko pozornost. Redka so namreč v Evropi podjetja, ki se ukvarjajo s to televizijsko specialiteto; imenitna so njihova imena, saj pomenijo sinonim za kakovost in vrhunsko obvladanje tehnike. Industrijska televizija je na priliko specialno področje dveh nemških tvrdk »Grun-ding« in »Fernseh«, take izdelke nudi tudi francoska tvrdka »Thompson-Houston«, ki je poznana pri nas po svojih dobavah radijskih postaj za našo radiodifuzno službo, na tem področju iejavnosti ima sloves tudi tvrdka Phi- VSAK JE LAHKO SEBI Danes je večina naših gospodinjstev |I^|| 11®! Ji ilra že tako opremljena z raznimi električ- EU tgjj fjM |1A §| |§ M /a| Ei-C nimi pripomočki, da je že kar nujno, ko « ' ra ig ' K| || ra gl H bi se oskrbela tudi s primernim orod- ggJHJiJjpra H jfem za popravila. Tu mislimo tudi na jm. j«- w -ml j«, ju- w pripomočke, ki nam bodo omogočali V električnih inštalacijah odkrivanje na- Hišnih popravil ss ne bomo bali, če bomo imeli indikator s tlivko pak in motenj in 10,— ki nas bodo hkrati tudi varovali pred električnim tokom. Takšen pripomoček je predvsem tako imenovani indikator električne napetosti, ki je vgrajen v prozoren ročaj izvijača, toda tako, da ga lahko uporabljamo kot inštrument in izvijač. Na našem tržišču dobimo takšne indikatorje toka, ki so izdelani v obliki nalivnega peresa, ali pa takšne, ki imajo poleg izvijača še druge praktične vložke (kot so kovinska ost in sveder) in jih zato prodajajo v posebnih etuijih iz plastične mase. OHIČJE IZ PLA5TICNE MASE KOVINSKA PUSA \ IZVIJAČ TLIVKA UPOR PERO Indikator električnega toka v prerezu BIMETALNI TERMOMETRI Če kovine segrevamo, se raztezajo; nekatere bolj, druge manj. Kovinski trak, sestavljen, iz tankih slojev dveh kovin, ki imata različen razteznostni koeficient, imenujemo bimetalni trak ali kratko — bimetal. Če segrevamo takšen, bimetalni trak, se bo le-ta spričo neenakomernega raztezanja obeh kovinskih slojev postopoma usločil, in sicer na tisto stran, kjer se nahaja kovina z manjšim razteznostnim koeficientom. Pri ohlajanju se bo seveda usločil v nasprotno stran. Ko bi te premike s primernim zvodjem še povečali in jih nanašali na ravno ploskev, bi lahko dobili skalo temperature. Na tem principu so grajeni bimetalni termometri, ki jih danes množično uporabljamo pri raznih toplotnih, oz. hladilnih napravah, zlasti v industriji. Bimetalne trakove je možno izdelati za docela različna temperaturna področja. Odlikuje se po svoji točnosti, veliki odpornosti in zanesljivosti delovanja. Zato jih industrija s pridom uporablja. Potrebe po teh merilnih instrumentih so pri nas že tako velike, da proizvodnja domače industrije še nekaj časa ne bo zadoščala. Med vidne in zelo solidne domače proizvajalce bimetalnih termometrov se je uvrstila Tovarna industrijske opreme -TIO- v Lescah pri Bledu. Ta izdeluje bimetalne termometre s premerom 100 in 60 mm ter za področja do 100, do 125, 160, 200, 250, 315 in do 400 stopinj C. Predvidevajo seveda tudi izdelavo termometrov za merjenje temperatur nad 400 stopinj C. Omenjeni termometri se zelo dobro obnesejo pri raznil^ industrijskih napravah, za hladilnike, razne vrste peči in sušilnic, za merjenje temperature prostorov, toplega zraka, pare, dimnih plinov kakor tu<^ za merjenje temperature v kotlih, bojlerjih, za merjenje temperature raznih ležajev in podobno. Uporaba bimetalnih termometrov je do sorazmerno visoke temperature skoraj neomejena, saj jih sodobna merilna tehnika, ki je dejansko tudi osnova ekonomičnosti in racionalnosti proizvodnje, zares ne more prezreti. -mm . V takšen izvijač je vdelana mala tlivka, ki je na eni strani vezana s kovinskim delom izvijača, na drugi strani pa preko električnega upora s ko-vinslro pušo. Če izvijač vdenemo v pu-šo spojnice in se hkrati s prstom dotaknemo kovinske puše na koncu izvijača, bo tlivka zažarela v močni rdečkasti svetlobi, seveda le tedaj, če je puša v spojnici pod fazno napetostjo. Ako pa smo priključili izvijač na nič-lovod, tlivka seveda ne bo zažarela. S to napravo torej lahko tudi točno določimo, katera puša v spojnici je pod napetostjo, t. j. katera je faza, a katera je ničlovod. S to napravo seveda lahko tudi ugotovimo, kje so napake v električni inštalaciji ali pa v električni napravi. Z njo se bomo vselej tudi prepričali, ali je kateri od vodnikov pod električno napetostjo — in se šele potem lotili dela. Cena teh pripomočkov se giblje pri nas od 500 do 900 dinarjev, kajti v prodaji jih imamo več vrst. Njihova uporaba je lahko zelo dolgotrajna, posebno zaradi tega, ker je možno tlivke za-, menjati. Na žalost pa moramo tu kritizirati naše uvoznike, ki kljub uvozu precejšnjega števila teh pripomočkov niso poskrbeli tudi za rezervne dele. Če so to -spregledali«, bi kazalo, da to napako čim preje popravijo. strumentov, dokler se v elektrarni ni*0 domislili, da bi jim lahko pomagaj industrijska televizija. S kamero ie namreč moč snemati instrumente 'J jaških in prenašati podatke vsakokrat nih merjenj na zaslon sprejemnikov. Industrijska televizija je izdat^ pripomoček v prometu na močno Pr0’ ' metnih križiščih. S kamerami IEV že snemali dogodke na križiščih v Z3' grehu, pa tudi v Ljubljani, in jih Pre” našali prometnim miličnikom, ki * tako s pomočjo slike na zaslonu lah“ tudi od daleč ukrepali enako učink0' vito — najbrž še bolj preudarno ''' kakor če bi bili sami na križišču. V prometu je še posebej zažele^ da oseba, ki s svetlobnimi sign3' usmerja potek prometa, z enega sam3' ga oddaljenega mesta nadzoruje prom3 na več prometnih vozliščih hkrati. N3 križišča namestijo snemalne kam^e' Njihove slike posredujejo centru K urejanje prometa. Dežurni prom3*’' miličnik, ki v centru opravlja sl«^ opazuje na več televizijskih spre)31*!' nikih promet in ga ureja s Svetlob1*'' mi signali, z enostavnim pritiskanj3111 na gumbe pred seboj. TV — KONTROLOR PROIZVODN^ Važna je tudi uporaba industrij televizije — v industriji pomaga še sti pri vodenju življenjsko nevarn1'1 procesov v nuklearni tehniki in k3' mični industriji — v kontroli proizvod nje. V tovarni »Tomos« v Kopru uvajai industrijsko televizijo na štiri pomem3' na delovna mesta, med drugim tudi n. tekočem traku za montažo mopedov. P velikih stiskalnicah itd. Te kam3* bodo upravljali s posebnega komandn ga pulta v upravni stavbi, da bi lab1^ vsak čas opazovali dogajanje in temP proizvodnje na zaželenih krajih pr01 vodnega procesa. Tak način kontrole omogoča učink vito preprečevanje zastojev, na pri*0 zaradi pomanjkanja materiala, tehf.j loških težav itd. V industriji se vse b3a uveljavlja mnenje, da je bolje, če 'I'/ pregled nad celotnim delovnim Pr0*jj) som ena sama oseba ob televiziji j sprejemnikih, kakor pa bolj ali m3o/ nezanesljiv in zapletem sistem kont* lorjev neposredno v proizvodnji. e Domači industrijski televiziji Pa ^ obeta še večji in še hitrejši prode*., neposredno industrijsko prakso,- k ’ mi' 1 pripravljajo v IEV zelo važno dopo11? „; tev obstoječih naprav za industrij5_ s*3 ■ televizijo s pomočjo telekomand za , stavitev ostrine, zaslonke, nagiba k mere itd. * Se mnoge so uporabne možnosti dustrijske televizije in še marsikj3^ lahko srečali to področje televizij3- ,o ginekološki kliniki v Ljubljani, kj3*,^ jo imeli menda med prvimi, posr®3 jejo z njeno pomočjo težke opera3",,) V zagrebškem gledališču jo uporabu za nadzorstvo nad sceno itd. ,, 1.3 Udomačila se je torej industrij® televizija pri nas, kakor so se že m3^ ge druge pomembne tehnične izb0 šave. gj- T 7 4- ^ 1-, —1v*, /*\v—, /-* »vI /J ■* * 4 a A@ čajno in industrijsko televizijo 1« b* v,-razlik. Ena in druga pretvarja sveti ne vtise, ki sestavljajo določeno sl'j, v električne sunke, jih ojačujeta m P.tj 5 1 merno oblikujeta, nato pa posreduj ^ televizijskim sprejemnikom, kjer s3 zaslonih pred nami spet pretvarjal0^ svetlobne vtise. Le-to je treba reči, je uvajanje industrijske televizij® 3 tehničnem pogledu zahtevnejše, aii je le uspeh več, ki so ga dosegli dor0^e pionirji te nadvse uporabne televizij tehnike. —^ \ TELESNA -VIBO J A -SPORI — Kam z medaljo? Na sejmu mode je izdelek tovarne »Alpina« dobil zlato medaljo. Že dobra dva meseca pred tem. pa so potrošniki — ne da bi čakali ocene sejemske žirije — te izdelke ki so se prav tedaj pojavili v prodajalnah, dobesedno razgrabili. Zlata medalja torej ni bila podeljena zaman! AH pa je bila?! Beseda je o specialnih smučarskih čevljih. Dolgo vrsto let so bili zaman vsi napori športnih strokovnjakov, da bi sugerirali domači industriji obutve, kakšni naj bodo smučarski čevlji. Na trg so prihajali leto za letom čevlji, ki že zdavnaj niso več zadovoljevali zahtev smučarjev, zlasti še, ker je postajala razlika med domačini in inozemskimi čevlji vse prevelika. Ne gre tu za kakšno modno muhavost, marveč za funkcionalnost. Vsak količkaj dober smučar bo znal v eni sapi našteti, zakaj mora biti čevelj prav tak in ne drugačen. In ker takih čevljev doma ni bilo mogoče dobiti, se je na nafših smučiščih vse pogosteje pojavljala oznaka »Made in Au-stria« tam od čevljev slovite firme »Strolz«, pa do manj znanih, cenejši a zato prav kvalitetnih izdelkov drugih avstrijskih tovarn. Letos pa nas je v izložbenih oknih »Alpine« razveselil izdelek, prav.nič slabši od slovitih inozemskih tvrdk. Čeprav se je takrat namesto snega še na vseh koncih ponujal dež, so te čevlje v trenutku razprodali. Čez teden ali dva je prišla iz tovarne pošiljka in z njo tudi nove cene. Kljub podražitvi za nekaj jurjev pa je tudi ta pošiljka skopnela kakor prva slana, v prodajalne pa so vse nestrpneje prihajali novi in novi kupci. »Nimamo« so zmajevali prodajalci za pulti in prisegali, da so sicer naročili, da pa tovarna ne pošlje, da gre menda precej za izvoz, da naj se kupec oglasi prihodnji teden. Poznam znanca, ki je tri tedne po dvakrat na dan hodil spraševat, če so čevlje že dobili, za vsak primer si jih je. v vseh treh ljubljanskih poslovalnicah še ; rezerviral, potem pa so mu jih pred nosom prodali. »Dobili smo samo štiri pare,« se je opravičeval v trgo- vini. »Štiri pare za vso Ljubljano! Rabili pa bi jih tisoč, morda dva tisoč!!!« In Še to so vedeli povedati, da je ta famozna pošiljka finih čevljev zadnja pošiljka, ker so iz tovarne sporočili, da v letošnji sezoni smučarskih čevljev ne bodo več izdelovali. Zdaj v ljubljanskih trgovinah zaman iščete smučarske čevlje. Zmanjkalo! Ne samo specialnih, temveč kakršnihkoli. Tako bodo komaj Prekinjene zveze preko raznih »tet« in »stricev« onkraj meje ponovno oživele, morda se bodo na kakem obmejnem Prehodu dobri žirovski čevlji, ki odhajajo v svet, celo srečali z onimi z oznako *-Made in Austria«, ki potujejo k nam,- Eni bodo prinesli devize legalno, drugi jih bodo odnesli na črno! Kaj nam Potem pomaga zlata medalja! Kam naj si jo obesimo. Pa še nekaj! Dobre čevlje Izdeluje pri nas že veliko tovarn. Dobre smučarske čev-ije izdeluje le ena. Potrošnik H Ponuja denar zanje", pa ga ne marajo. Potrošnik bi rad kupu pri njih smučarske čev-De, ne sandale! Sandale lahko kupi kjerkoli. Mar tega nesporazuma res ni mogoče rešiti? Š 1 I- O NEVSAKDANJE PRIPOROČILO Pred dnevi so gledalci v enem izmed ljubljanskih kinematografov izrekali pikre pripombe in se smejali ob temle prizoru: Na znak, izrečen prek mikrofona, so vstale vse delavke v veliki konfekcijski dvorani. Poleg strojev so — telovadile. Prej nad šivalnimi stroji sklonjena telesa, so se v ritmu glasbe mehko previjala, ob telovadbi so si delavke sproščale roke in noge. »■No, lepa reč,« je zamrmral eden izmed gledalcev. »-Namesto da bi delali, pa telovadijo. Pri nas ni kaj takega videti in tudi ni potrebno.« Na to pikro pripombo se je vrsta zasmejala. Na tale dogodek sem se spomnil, ko sem na seji odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije poslušaj razpravo o programu perspektivnega razvoja gospodarstva za naslednjih pet let pri nas. Poslanci so govorili o proizvodnji in investicijah, o surovinah in storilnosti, nagrajevanju in prodaji ter — tudi o telovadbi. In za marsikoga bo neverjetno, da je bil pomenek o telesni vzgoji, torej v ožjem pomenu o telovadbi, prav tako živahen, če ne še nekoliko bolj, kot takrat, ko so poslanci razpravljali, kaj bo z vrelci nafte v Prekmurju, ki počasi usihajo, kaj s tamkajšnjim podjetjem in podobno. Razpravo o tej temi na seji odbora bi lahko združili v en sam stavek, in sicer: »Program mora jasneje poudariti, kako potrebno je nameniti del sredstev za razvoj telesne vzgoje, za gradnjo telovadnic pri šolah, kjer jih še nimajo, za stadione, ki so nekateri komaj na pol dograjeni, za zimske plavalne bazene in podobne športne objekte.« Posamezniki so menili ob podobni zahtevi, ko niti ni bilo toliko govora o denarju kot o tej usmeritvi, ki naj jo vsebuje program, da je to pravzaprav odveč, kajti formulacija, da mora biti šolski prostor ustrezen, že vsebuje zahtevo, da mora šola imeti tudi telovadnico. Toda večina je menila, da je ta formulacija sicer ustrezna, vendar pomanjkljiva. »Kaj pa šole, ki smo jih gradili pred leti in jih še gradimo, nimajo potrebnih prostorov za telesno vzgojo? Mar ni potrebno komunam priporočati, da mislijo komune pri razdeljevanju sredstev tudi na takšen objekt, ki ga bo sicer šola dobila nekoliko kasneje, dobila pa ga bo vendarle.« To je bil eden izmed razlogov, ki je znova poudarjal, da je treba telesni vzgoji tudi v tem programu pri- Eden naših najbolj nadarjenih skakalcev Božo Jemc, ki služi vojaški rok, je prav te dni dobil izredni dopust, da se bo lahko udeležil treninga in nastopa naših reprezentantov za pokal Kongsberg, morda pa tudi smučarskih poletov v Obersdorfu. soditi še pomembnejše mesto. Poslanci so razpravljali o tej zadevi zato, da bi imel naraščaj priložnost razgibati svoje telo in da bi tudi odrasli, potlej ko pridejo z dela, razgibali svoje telo, recimo v zimskem športnem bazenu. Nekdo je izrekel ob tem, ko je podpiral te misli, tele besede: »Človek, ki je star trideset let, se lahko ob današnjih, razmeroma pomanjkljivih športnih objektih, odloči le za telovadbo v obliki ribolova ali lova. Toda mar si ne bi marsikdo razgibal telo v športnem bazenu, če bi ga imeli. Skratka, razprava je dobila tudi ustrezno formulacijo ali kot temu strokovno pravijo, odbor je sklenil predložiti amandma k tistemu delu programa, kjer je govora o tem področju: Toda, če bo ostala ta formulacija samo zapisana v programu perspektivnega razvoja, bo premalo. Gre za to, da njeno misel uresničujejo komune takrat!, ko sestavljajo svoje per» spektivne plane, da imajo te potrebe pred očmi tedaj, ko raz-porejujejo sredstva. Seveda pa velja vsakokrat sredstva namensko dodeliti in pozneje tudi ugotavljati, kaj je iz takšne namenske dodelitve sredstev nastalo. Gledalec v kinematografu torej ni imel prav, ko je dejal, da-kaj takega — telovadba med delovnim časom — ni potrebna in da pri nas kaj takega ni videti. Pozornost, ki so jo posvečali poslanci telesni vzgoji, govori sama zase dovolj zgovorno, da proizvajalci mislijo na telesno vzgojo in se zavedajo njene koristnosti. P. D. DVE KOLI SINDIKALNEGA Šahovskega moštvenega PRVENSTVA LJUBLJANE BORBENO IN KAKOVOSTNO Sindikalni šahisti so odigrali prve igre na moštvenem šahovskem prvenstvu Ljubljane. Ker tekmuje takrat rekordno število 54 moštev, sta morala prireditelja, Okrajni sindikalni svet in Okrajna šahovska zveza Ljubljana razširiti tekmovanje še za eno ligo. Tako tekmujejo leto* moštva sindikalnih podružnic v šestih ligah. K S, PREZAPOSLENOST Tajnik sindikata v tovarni »Lek« o športnem življenju v tem kolektivu — Mar je naš človek res tako prezaposlen, da ne utegne niti urice v tednu posvetiti športnemu izživljanju? Če je tajnik sindikata mlad fant, takole okoli 21 ali 22 let, in če je že več let navdušen športnik, potem ni nič čudnega da se sindikat trudi, da bi čimbolj razvil športno življenje v okviru svojega kolektiva. Tudi v tovarni »LEK« je tako. Tajnik sindikata tovariš Dane Nanut je res še mlad. Komaj lani se je vrnil od vojakov. V podjetju je zaposlen tri leta. Vrh tega je že od mladih nog navdušen športnik. Res je sicer, da ni kakšna športna »zvezda«, a to ni važno. Šport ga navdušuje. Pet let je igral nogomet. Zdaj sicer nogometa ne igra več, pač pa je postal — mož s piščalko. Nogometni sodnik. Pri »Slovanu« igra tudi rokomet Aktivno seveda. In razumljivo, da je agilen tudi v svojem kolektivu. Igra odbojko, keglja, udeležuje se tekem v namiznem tenisu. Pred tremi leti je bil tudi na smučarskem tečaju na Veliki planini. Skratka - vsestranski športnik. SKROMNA, A VZTRAJNA ČETICA Tako kot mnoga podjetja, ima tudi tovarna »LEK« precej razvito športno življenje. Ne bi sicer mogli trditi, da so v podjetju dosegli kakšne prav blesteče uspehe. Tistih, ki se posvečajo športu, je pravzaprav malo. Okoli 20 kegljačev, nekaj manj namiznoteniških , igralcev in približno 10 odbojkarjev. Skupno torej kakih 50 ljudi. Raje nekoliko manj kot več. Če pomislimo, da šteje kolektiv te tovarne okoli 500 delavcev in delavk, je odstotek športnikov bolj skromen. Toda - priznati je treba, da so tisti redki fizkul-turniki v tovarni dokaj vztrajni. »Gojimo predvsem kegljanje, šah, namizni tenis in odbojko,« je razlagal sekretar sindikata. »Največ uspeha imajo naši kegljači, ki tekmujejo v drugi' ljubljanski podzvezni ligi. Trenutno so na 3. mestu, kar je za nas vsekakor uspeh. Nimamo lastnega kegljišča, gostujemo pri podjetju Ljubljana-transport« Kaj pa ostale panoge — šah, odbojka, namizni tenis? »Šah je nekoliko zaspal,« je spet povzel besedo. »Zdi se mi, da je pri - tistih, ki bi morali skrbeti za to panogo, nekoliko popustila vnema. Odbojkarji so precej boljši.« Športno življenje te skromne četice v tovarni »LEK« je dokaj razgibano. Sodelujejo na vseh občinskih sindikalnih Športnih tekmah, udeležujejo se tekmovanj, na katera jih povabijo ostali kolektivi. Lasi so v proslavo 10-letnice delavskega samoupravljanja priredili turnir, na katerega so povabili več kolektivov. Odrezali so se kar dobro, saj so v odbojki in namiznem tenisu osvojili, prvo mesto, v šahu tretje, le v kegljanju — njihovi najmočnejši panogi — pa so bili šele četrti. Konkurenca v tem športu je bila namreč najmočnejša. DENARJA JE ŠE KAR DOVOLJ Potem sva se pogovarjala o tem in onem. Koliko prispeva sindikat, kako je z denarjem, s kadri, S športnimi prostori... »V Ljubljani imamo samo sindikalno dvorano, v kateri igramo šah in namizni tenis. To je vse. Kegljači gostujejo, kot sem že povedal. Naš obrat v Mengšu pa ima igrišče za odbojko.« »Kako pa je z denarjem?« sem vprašal. »Sindikat ima dovolj razumevanja. Lani smo dobili za rekvizite 30.000, za tekmovanja 50.000, kegljači, ki nastopajo v ligi, pa posebej 110.000 dinarjev. Posebej za naš turnir smo dobili.še 40 tisočakov« »Kaj pa rekviziti?« »Imamo svoje športne drese. Za tekmovanja nam sindikat tudi plačujejo žogice. Sicer pa jih kupujemo sami.« NA TEKME — TO PA NE! Vprašal sem, če v podjetju ni zanimanja za druge športe. Na primer za streljanje. Ali pa za smučanje. . \ Sekretar je odmajal z glavo. Streljanje? Ne, ni zanimanja. Imajo dve puški, pa ležita pozabljeni. »Nekaj časa so nekateri pobijali vrabce, potem pa so se še tega naveličali,« je smeje se odvrnil. Kaj pa smučanje? Tudi nič! Pred leti so imeli na Veliki planini tečaj. Zanimanja je bilo precej. Nad 20 smučarjev je v sedemdnevnem tečaju precej pridobilo. Toda takrat so šli na tečaj zato, ker jim je podjetje priznalo plačan dopust, pravzaprav 80 »/o prejemke. Danes pa tega ni več. Rednega dopusta pa za tečaj noče pozimi nihče žrtvovati. Bolj in bolj sva se v pogovoru bližala osnovnemu problemu, jedru stvari. Zakaj je za šport vnetih razmeroma malo ljudi? Komaj 10 odstotkov ali še nekaj manj? Ali šport ni vabljiv za mladega človeka? In kaj je temu vzrok, tej mlačnosti? Prezaposlenost? Pomanjkanje kadra? So morda že o tem problemu v podjetju organizirali kakšno anketo? Odgovori sekretarja Nanuta so bili zanimivi. Pravzaprav zelo značilni za mnoga podjetja, kjer prevladuje ženska delovna sila in kjer so žene sicer še vedno mlade, a vendar že imajo nekoliko več kot 15, 16 let... »Ni pravega zanimanja med ženami za šport,« je pojasnjeval tovariš Nanut. »Poglejte, med malico od 9.30 do 10. ure, se vse polno deklet drenja okoli mize za namizni tenis. Toliko jih je, da moški sploh ne pridemo zra- ven. Ce pa jih povabiš na trening, ali da bi kdaj šle na kakšno tekmovanje — ne, to pa ne!« Isto je s kegljanjem, z odbojko. Pred leti so v. obeh športih imeli tudi ženski ekipi, zdaj sta razpadli. Ni bilo prave volje, premalo je bilo resnosti, premalo vztrajnosti. Zakaj? So žene res tako močno prezaposlene? Je res vsaka žena, ki skoči v zakon, primorana, da šport popolnoma obesi na klin? Ali pa je morda le krivda v tem, da ni sposobnih kadrov, ki bi znali razne športe voditi? Toda sekretar ni bil tega mnenja, da bi bili kadri slabi. Ne — žensk v šport enostavno ne dobiš! Ali pa zelo težko. In še 1» samo — do zakona. Potem pa — zapik! Konec s športom! Toda — da ne bo privice, da ne bomo valili krivde samo na žene. V podjetju imajo tudi precej moških, ki so bili v mladih letih odlični športniki. Smučarji, telovadci, odbojkarji in še kaj. In danes? Redki se vključujejo v športno življenje ali pa le priložnostno, nekajkrat na leto. Zakaj tako? »Nimam časa! Prezaposlen sem,« je odgovor, ki prihaja iz vseh ust. Zlasti seveda iz ženskih, pa tudi iz moških. Mar je to res? Smo res že vsi postali sužnji časa, da ne utegnemo svojim živcem in telesu posvetiti niti urice na teden? Takšne in. podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem zapuščal tovarno ob Celovški cesti. I. P. Niso vsi otroci tako srečni, da bi lahko uživali zimske radosti kar pred domačo hišo... Največ zanimanja vlada seveda za dvoboje v prvi ligi. Doslej so igrali najbolje šahisti Litostroja I. (Vošpernik, Ivačič, J. Kačič, L. Kočič, Udovič in Tomazin), ki so v prvem kolu premagali Železničar I s 4,5:1,5, v drugem pa lanskega prvaka Elektroprojekt z enakim izidom. Zanimivo je, da je na koncu tablice po dveh kolih lanski prvak Elektroprojekt, ki nastopa močno oslabljen brez ing. Vidmarja. ing. Mareka in ing. Si-koška. Zelo razburljiv je bil potek dvoboja drugega kola med Izvršnim svetom LRS in Železničarjem I. Po zmagah prof, GaBrdvška, Ribičiča in Beltrama za Izvršni svet ter Sočana in Debevca za železničarje, je odločala o končnem uspehu igra med Silanom In prof. Stu-panom. Stupan je v časovni stiski zamudil možnost za izenačenje in nato v slabšem položaju prekoračil čas. Prav tako šele ob polnoči je bila preKi-njena igra med Šiško fDS ZNZ) in Izvekovbm (DOZ). Vse kaže, da bo Izvekov zmagal in tako zmanjšal poraz na 2:4. Izidi prve lige — prvo kolo: DS ZNZ: IS LRS 2,5:3,5, DOZ: ObSS Šentvid 3,5:2,5, Novinarji: Elektroprojekt 4:2, Litostroj I. : Železničar 4,5 :1,5. Drugo kolo: ObSS Šentvid : Novinarji 3:3, Elektroprojekt : Litostroj I 1,5: 4,5, IS LRS : Železničar I 3:3, DS ZNZ : DOZ 4:1 (1). Vrstni red: Litostroj 9. Novinarji 7, DS ZNZ 6,5 (1), IS LRS in 6bSS Šentvid 6,5, DOZ 4.5 (1), Železničar I 4,5 in Elektroprojekt 3,5 točke. V drugi ligi so bili doslej najuspešnejši šahisti OLO Ljubljana. V prvem kolu so premagali OZSZ 4:2, v drugem pa močno PTT n s 3,5:2,5. Slepi šahisti društva »Karel Jeraj« igrajo letos s šibkejšo sestavo kot prejšnja leta, kljub temu pa so v prvem kolu premagali Litostroj II s 4:2, v drugem pa šele po hudem spopadu izgubili z IEV 2:4. Obakrat se je še posebno odlikoval Komovec. V tretji ligi nizajo zmage najboljša moštva. Gradis :. Vojna bolnica 4,5:1,5, Tehnika : ^radis 0,5:5,5, Mladinska knjiga : Hotel »Turist« 4:2, Mladinska knjiga : Sloveni j a ceste 5:1, Žičnica : Ljubljanski dnevnik 0,5:5,5, Hotel »Turist* : Ljubljanski dnevnis 2:4. Ta tri moštva zavzemajo trenutno vrh lestvice: Gradis 10, LD 9,5, Mladinska knjiga 9 Itd. V četrti ligi je doslej prikazalo najboljše igre moštvo Jaiti-borja Črnuče, v peti pa Saturnus in Triglavska tiskarna. V šesti ligi sta bila dvoboja prvega kola Utensilia : Karto-nažna tovarna 3:3 ter Lesno in Kovinoiivarstvo : Kovina 3:3 nadvse borbena, v drugem kolu pa se je najbolj izkazala Karto-naža z zmago proti Novosti 5:1. V sredo ob 19.30 pa se bodo moštva pomerila v dvobojih tretjega kola. M. H. DELAVSKA ENOTNOST — Štev. 4 28. januarja 1961 Bosti. Vendar bom tako uredil, da boste no» kaj dni prosti, da se boste naužili svežega zraka in prebili nekaj lepih ur v družinskem krogu.« »Koliko Časa bom ostala tam po službeni dolžnosti in kako dolgo na počitnicah?« »Za zdaj še ne vem. Kakor sem vam že povedal, boste imeli zares dopust le nekaj dni, dolžnosti pa vas bodo spremljale vse tri mesece, dokler ne bodo ljudje odbrani in usposobljeni. Ne verjamem, da bi mogli drugi vse opraviti brez vaše pomoči. Tudi jaz pridem tja za nekaj dni. Videla se bova...« »Ali lahko takoj odpotujem?« ga je naglo vprašala. »Nikakor ne! Sele čez kakih deset dni.« »Prosim vas, sporočite mi vsaj dva dni prej!« »To se razume. Izvedeli boste, brž ko bo vse dokončno določeno.« »Ta primer niti ni bil tako težaven, kot me je utrudil.« »Važen pa je. Potrebujem ljudi za vojaško področje. Povsod drugod je vse v redu, na tem področju pa smo še šibki.« V restavraciji je Olja izbrala Jedi. Jedla sta rake, ki pa Ivici niso bili všeč. Prvič jih je jedel tako pripravljene. Sladko in trdo meso mu ni ugajalo, vendar je jedel. Hkrati si je želel pečenko, celo goro mesa in pa žganj$, takšno, kot ga je pil v Sarajevu pri Semizu. Namesto vsega tega pa je jedel divjačino in pi! rizling, sladkobno kiselkasto vino ... Potem ko sta popila kavo in konjak, sta se vedla kot mlad parček v medenem tednu. Olja je bila vesela, duhovita in zanimiva. Za roko ga je stiskala, kadar se ji je zdelo, da ne bo tega nihče opazil. Ivica je bil zadovoljen in ponosen, naravnost blažen prvič v življenju. Preden sta šla, je odprla torbico, vzela iz nje črno listnico in jo položila na mizo. »Vzemite denar in poravnajte račun ... Zdaj lahko brez ugovora ... Mar nisva eno?« Nasmehnila se je in vstala. XIII Dolžnosti do policije je začel Ivica pojmovati kot postransko reč. V primerjavi z njegovimi izdatki, ki so naraščali iz dneva v dan, so bili dohodki od policije prava malenkost. Doktor Špiler je brez pripomb sprejemal nepomembna sporočila in malenkostne prijave, ki mu jih je Ivica dajal za policijo. Tisto drugo je bilo za oba poglavitno. Kadarkoli sta se sešla, je policaj govoril o tistem drugem, kar bo »prerodilo človeštvo«. Ivica ni ocenjeval njegove razlage, navsezadnje mu je bilo kaj malo mar, ali so to le prazne besede, neumne ali pametne, sodelovanje za tisto drugo mu je zagotavljalo dohodke, spričo katerih je živel udobno in zadovoljno. V zanosu užitka, omotičen bolj od strasti kot od alkohola, omamljen z belim praškom, ki ga je njuhal čedalje pogosteje, založen z denarjem iz Oljinih in lastnih virov, ki so se zdeli neizčrpni, se je Ivica povsem brez premisleka in odpora prepuščal novemu življenju. Olja, ki jo je Frieda vneto podpirala, mu ni dala časa za razmišljanje. Tako ga je prevzelo vse to, da je grdobijo ocenjeval kot eleganco in lepoto, razvratnost pa kot višjo kulturno obliko. Olja mu je vedno dajala svojo listnico, po navadi takrat, kadar je bila njegova prazna. Odpovedala Je svoje klavirske ure. Medtem ko je bil Ivica na fakulteti, na sestankih protižidovskih skupin ali kje drugje, je Olja sedela doma in čakala nanj. Tako' je vsaj .zatrjevala, on pa ji je verjel. Redkeje sta zahajala v javne lokale. Njej niso bili všeč. Ivico je uvedla v skrivnosti, razporejene po zasebnih stanovanjih, v vili na Okrugljaku, Pantovčaku, na raznih koncih Zagreba, včasih pa sta se zabavala doma. Frieda je imela veliko smisla za organizacijo. Tudi ona je hodila v skrivne, izključne »etablismane«, kakor jih je Imenovala in ki so bili opremljeni mnogo bolje kot najbolj razkošni javni lokali. Frieda ni hodila z njima, vendar sta jo pogosto srečavala tam. Vedla se je kot njuna dobra znanka, prijazno ju je pozdravljala, sicer pa ni bila prav nič nadležna. Najpogosteje sta jo videla v vili, kjer so med drugim igrali tudi na slepo srečo, torej v kubu, kakor so gostje v medsebojnih pomenkih označevali tisto skrivališče. Pokrovitelj ali morda lastnik tistega kluba je bil neki ruski emigrant, ki so ga ogovarjali z gospodom generalom ali z gospodom grofom. Olja in Ivica sta rada zahajala v »klub«. Ivica se je vdal igri na srečo z enako strastjo kot vsemu drugemu. Začel je, kakor Je Že navada. Nekega večera je bila v banki na igralski mizi visoka vsota. Ivica je igral na vse. Dobil Je. Tisti, ki Je imel banko, Je vstal. »Popuščam,« Je rekel, »gospod ima več sreče kot jaz.« Stopil je okoli mize in se Ivici priklonil »Storite mi to veselje,« je rekel, »skupaj bi popila kozarček na vašo današnjo in na mojo prihodnjo srečo.« Ivica je vstal in pogledal Oljo. Prikimala Je, češ da ji je prav. »Dovolite, da se predstavim. Industrijec Berg .. .« Priimek j« izgovoril nerazločno, konec je skorajda pogoltnil. »Predlagam, pojdimo v poseben salon.« Ivica je mračno pogledal. Na čelu so se mu nabrale drobne gube. Industrijec ga je pazljivo gledal, Olja pa je šla naprej, kakor da je vse skupaj nič ne zanima. »Nenadoma ste se spremenili,« mu je rekel industrijec. »Motite se, gospod.« Stopila sta v manjšo sobo, kjer je stala pogrnjena miza. Srebro in svilen prt — vse se je kar bleščalo pod velikim lestencem z množico žarnic. »Ne motim se, izraz na licu vas izdaja. Opazil sem ga, brž ko ste slišali moje Ime. Nič vam ne zamerim, čimprej vam moram nekaj pojasniti. Moj priimek zveni židovsko, pa nisem Zid.« »Priznam, da to res rad slišim. Imam pro-tižidovska načela.« »Spoštujem tuja načela, vendar se mi zdi, da zagovorniki protižidovskih načel nečloveško pretiravajo . . .« Sedli so. Postregli so jim z dobrimi jedmi. Med Ivico in industrijcem se je razvnela razprava, pravzaprav prepir, v katerega je Ivica vnašal ogenj izkušenega agitatorja. Ni zagovarjal svojih stališč, nasprotno, trudil se je, da bi industrijca prepričal o napačnosti njegovih. »Gospod,« je nazadnje rekel industrijec, »vi ste nacist od glave do peta . . .« To pot se je Ivici prvič zgodilo, da ga je kdo označil za nacista. Bil je presenečen, vendar se ni neprijetno počutil. Tudi sam je začel ugotavljati, da izhaja njegovo protiži-dovsko stališče iz lastnega prepričanja in da študent Ivica agitira proti Židom zavestno, ne kot plačan agent. »No, ali se ne strinjate s tem? Vam ni prav?« je Ivica skoraj izzivalno vprašal industrijca. »Cernu bi mi ne bilo prav? Posloven človek sem. Sicer pa, hm,« je rekel, »vedeva se kot zagrizena politika, zraven naju pa se dolgočasi tako lepa dama.« »Hvala za kompliment,« je rekla Olja, »še bolj pa sem vama hvaležna, ker sta se nehala pričkati. Ne maram politiziranja, povejte nama raje kaj o tujini.« »Prav rad. pred štirinajstimi dnevi sem se vrnil iz Nemčije . ..« Najprej je industrijec govoril o življenju v evropskih velemestih, potem pa je primerjal Pariz in Berlin. Trdil je, da imajo ljudje po svetu napačne predstave o francoskem glavnem mestu. Po navadi menijo, da so ženske tam najlepše in da je v Parizu največ možnosti za zabavo. To ne drži, je rekel. V Berlinu so lepotice, ki jim po vsem svetu ni enakih. Nočni lokali so neprimerno bolj zanimivi, vsega tistega, kar človek doživi v berlinskih tajnih lokalih, pa si ne zna niti v sanjah predstavljati. Strokovnjaško, ne da bi postal nedostojen. Je opisoval razvratnost. Gb slovesu so se prijateljsko razšli. Plešasti človek z jajčasto, lobanjo,, šef nacistične vohunske službe v Zagrebu ali Industrijec Berg, kakor se je Ivici predstavil, je poklical doktorja Spilerja k sebi. Sestanek je bil manj podoben pogovoru kot pa ukazovanju predstojnika podrejenemu. Zelo na široko je šef opisal svoje ugotovitve o Ivici, o njegovih lastnostih in političnem stališču. Doktor; Spiler se je v vsem strinjal z njim. »Fant je popolnoma zrel,« je govoril človek z jajčasto lobanjo. »Sinoči sva razpravljala. Ni vedel, kdo sem, tega mu tudi ni treba pripovedovati. Popolnoma je na naši strani. Izključujem možnost, da bi se pretvarjal. Eden naših stebrov lahko postane, le usposobiti ga je treba za posebna dela. Klari bom dal vsa potrebna navodila. Nameravam ga poslati v Nemčijo. Študente izmenjujemo, najbolje bo, če gre tudi on s t&ko skupino, ne z zagrebško, temveč s katero drugo. To boste vi uredili. Izdali mu boste potni list za leto dni, potem pa bomo že videli, koliko časa bo ostal. Ko bo prišel v Nemčijo, se bo ločil od Jugoslovanov z izgovorom, češ da bo nekje na podeželju poiskal sorodnike svojih prijateljev. Povedali mu boste, da imate sorodnike v Dortmundu, dali mu boste pismo zanje. Pismo bom seveda jaz pripravil. Tudi Klaro bomo poslali, da ji bo vedno na očeh.« »Ali ste že dobili podatke iz Sarajeva?« je vprašal doktor Špiler. »Za zdaj jib še nimam. 2e nekajkrat sem vprašal, pa so mi vselej odgovorili: nič posebnega. Včeraj sem ponovno naročil in zagrozil, naj čimprej poizvedo, sicer... No, naj bo ta odgovor tak ali drugačen, kaj prida ne bo več spremenil, pa čeprav bi zasledili tudi kakšno pego.« »Jutri mu bom sporočil,« je dejal doktor Spiler, »da šef protižidovske propagande zahteva od njega, naj gre za določen čas v Nemčijo. Ko bo tam, mu bo vse jasno. Kajne?« »Odobravam.« Tako je rekel šef in vstal, kar je doktor Spiler razumel kot znamenje, da je razgovor končan. Tudi on je vstal, oba hkrati sta iztegnila desnico in pozdravila: »Heil!« XIV V temnem kotu jezuitske cerkve je klečala v spovednici ženska v črnini in z gostim pajčolanom na glavi. Glavo je sklanjala, roke je imela sklenjene, vdano in spokorniško je poslušala izpovednikovo šepetanje. »Draga Klara, z zadovoljstvom vam sporočam, da je dovoljenje tu. Cez nekaj dni boste lahko šli domov. To ste si zaslužili. Odpočiti si morate od alkohola in ... No, in od drugih naporov. Bal sem se že, da bi moglo vaše sedanje življenje vplivati na vaše zdravje ali škodovati vaši dosedanji iznajdljivosti, hkrati pa vam z obžalovanjem sporočam, da to pot ne boste zares na počitnicah, temveč vas bodo tudi tam čakale dolž- »Kaj naj navedem kot vzrok za svoj odhod?« »Ker boste vi odpotovali prej, ne govorite o tem prvi. Počakajte, da vam bo on povedal, da se odpravlja na pot, prav ta trenutek pa izkoristite, češ da boste med njegovo odsotnostjo tudi vi kam šli, morda zaradi spremembe zraka. Nekam na deželo, ▼ kak manjši kraj, kjer ne boste nikogar srečevali, kjer boste namesto šampanjca pili mleko in podobne reči. Paziti je treba na ljubosumnost. To bo presenečenje, kp pridete domov.. . Natančna navodila dobite pred odhodom. Mislim, da ne bo posebnih zaplet-1 ja jev, ker bomo doma položili karte na mizo.« x »Konec koncev je treba storiti tudi to,« Je rekla ženska v črnem. »Tisti trenutek bo najbolj nevaren ... Sicer pa ste dovolj spretni za take reči. Prepričan sem, da boste dobro opravili.« »Se nekaj: ali bom potovala naravnost ali . . .« »Potovali boste z letalom, da_ boste imeli kar največ časa za oddih. S seboj boste vzeli najnujnejšo garderobo. Vse drugo bi bilo za tam preveč nevsakdanje, morda sumljivo. Ce boste kaj potrebovali, si boste že tam kupili. Mislim, da sem vam za zdaj povedal vse. Na svidenje!« Ženska v črnem se je skromno prekrižala, vstala in odšla iz cerkve. .XVVVVVXXX^^XVVWVmXVVVVVV^XVVVVVXVVV*K^VWVVV^XVVNXX^XXV*:Y^N^^V^ Spored RTV Ljubljana za teden od 30. januarja do 5. februarja 1961 PONEDELJEK TOREK SREDI Ose 30. Januarja dne 31. Januarja dne 1. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro I 8.05 Gioacehino Rossini — Ot- torino Respighi: Fanta- stična prodajalna, baletna suita 8.40 Med Beogradom In Moskvo 9.00 Naš podlistek 9.20 Operne melodije 10.15 Od polke do rock’n’rona 10.40 Zbor Madrigalistov iz Celovca 11.00 Po svetu Jazza 11.30 Za otroke 12.00 Trlo orglic Andreja Blu-rhauerj a 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk 12.45 Pianist Marijan Lipovšek Igra skladbe Milenka Žlv-koviča, Iva Lhotke-Kalin-skega In Miloja Milojevi-ča 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Natko Devčič: Istrska suita 13.50 Zabavni ansambli 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 popoldanski koncert operne glasbe 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa — Pianistka Edrtb Famadi 18.50 Človek in zdravje 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietč 20.40 Kulturni globus 20.55 Festival v Bergenu 23.00 Robert Schumann: Sim- fonija št. 3 v Es-duru, »Renska« W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 21 v C-duru — (solist Robert Casadesus) Modest Musorgskl: Slike z razstave 23.05 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila to zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Od Apeninov do Urala 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Koncert violinista Dejana Bravničarja to pianista Leona Engelmana 20.30 Utrjujte svojo angleščino! — 4. lekcija 20.45 Kvintet Art van Dane to kvartet Page Cavanaugh 21.00 Pojoči horizonti juga 21.32 Velika mesta v noči 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni sporedi 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.50 Zabavni orkester Alfred Scholz 8.55 Za šolarje — Pajac In Peter 9.25 Anton Lajovic; Caprtccio 9.40 Zenski zbor »Svoboda« Laško 10.15 Violinist Karoly Seneszy igra Hubaya, Wiema\v-skega to Paganinlja 10.40 Utrjujte svojo angleščino! Ponovitev 4. lekcije 10.55 Vedri intermezzo 11.30 Deset minut Iz naše beležnice 11.40 Iz sklcirke orkestra Nor-rie Paramor 12.00 Zadovoljni Kranjci z domačimi vižami 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila to zabavna glasba 13.30 S popevkami čez kontinente 14.06 Za šolarje — H. Ruland: Sredi noči in ledu 14.35 Uverture in medigre 15.15 Obvestila, reklame in *a^ bavna glasba 15.40 Listi iz domače književ- nosti 5 Izbrali smo za vas 0 Lokalni dnevnik 5 Razgovor z volivci 5 Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu 0 Iz naših kolektivov 5 Klavir In orglice o Metka to Tinček v operi 5 Izobraževalni obzornik i0 obvestila, reklame ta zabavna glasba 10 Radijski dnevnik »0 Pojo Mali galski pevci 13 Radijska Igra 10 Marko Tajčeadč: Divern-mento to Re n T7 filmov to glasbenih 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu — XIII. oddaja 23.05 Po svetu jazza 23.35 Popevke Za lahko noč 23.55 Prijeten počitek 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Tri pripovedi Iz Wagner-jevlh oper 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Majhna revija« 20.45 Mednarodna radijska, univerza 21.00 Možje z zlato trobento 21.15 Kitarist Johny Smith 21.30 Pol ure na Škotskem 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Stanojlo Rajičlč: Koncert za violončelo in orkester 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) 9.15 Ali vam ugaja? 10.15 Odlomki Iz opere Mefi-stofeles Arriga Boita 11.00 Koleidoskop za zabavo 11.30 Za cicibane 12.00 Nastopa ansambel poljskih pesmi in plesov »Mazotvsze* 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Skladbe klavirskih virtuozov 14.05 Za šolarje 14.35 V snegu 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.60 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Četrt ure s pevko Anico Zubovlč 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Htade-mitha 18.45 Start angleški napevi * orkestrom Sidney Bovv-man 19.00 Obvestila, reklame to zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 San Remo 1961 20.50 Manuel de Falla: Kratko življenje — Opera v 2 dejanjih 26.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.06 Iz modernega glasbenega sveta — XVI. oddaja 24.00 Zadnja poročila in za-ključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino — 5. lekcija 19.15 Swing v Ulmu 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Joseph Haydn: Simfonija št. 98 v B-duru 20.30 Ruski tečaj za začetnike — 4. lekcija 20.45 Trikrat petnajst 21.30 Modema plesna glasba ČETRTEK PETEK dne z. februarja dne 3. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana 8.55 Za šolarje 9.25 Revija inštrumentov 10.15 Okrog sveta z orkestrom George Melachrino 10.40 Pet minut za novo pesmico In Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 4. lekcija 11.15 Harfa to hammond orgle 11.20 Od menueta do rapsodije 12.00 Narodne °'tl spremljavi harmonike 12.25 Iz oper A. Thomasa in C. Salnt-Saensa 13.16 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Poje moški zbor »Svobode« iz Kopra 13.45 S citrami po Evropi 14.05 Orkestralne miniature 14.35 Naši poslušalci česutajo to pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame ta zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Tako igrajo in pojo v Varšavi 16.30 Obisk prt naših solistih In skladateljih 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Matija Bravničar: Hlapec Jernej in njegova pravica 18.30 Operetni napevi 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame to zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Litetemi večer 21.25 Bogo Leskovic: Domovina, simfonija v enem stavku 22.15 Po svetu jazza 22.45 Mihovil Logar: Trio glo-coso za dve violini to violončelo 23.06 V ritmu današnjih dni 23.27 Predstavljamo vam Julie London ., , 23.55 Prijeten počitek DRUGI PROGRAM 19.00 Pianistični koncert Fre-dija Dolška iz Zagreba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Michael Tippett: Otrok našega časa 21.10 Naše nove plošče 21.30 Orkester Ted Heath v londonskem PaUadiiumu 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.06 Jules Massenet: Le Cid, baletna suita 8.30 Radi bi vas zabavali 9.00 Naš podlistek 9.20 W. F. Norbisrath: Roma-nia 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Majhen koncert pianistke Magde Rusy 10.35 Glasbena ruleta 11.00 Arije iz oper Meyerbeera in Webra 11.30 Človek in zdravje- 11.40 Vrtimo ploščo za ploščo 12.00 Partizanske pesmi Karla Pahorja 12.15 Radijska kmečka univerza - 12.25 Dunajski valčki 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Črno in belo 13:45 Kvintet bratov Avsenik 14.05 Za šolarje 14.35 Dva prizora iz opere Othello 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne v 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Zvočna panorama 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester Raphaele 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni orkester Franck Pouircel . 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji, kakor so jih opisali njihovi sodobniki 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Litera-mi nokturno 23.05 Nočni komorni koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Zapišite narek! — tečaj za angleški jezik 5. narek 19.15 Zabavni orkester Billy Vaaighn 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Melodija, jazz in ples 20.30 Louis Prim a in Kelly Smith v Las Veg asu 21.00 Mednarodna radijska univerza 21.15 Sto taktov za ples 21.30 Komorni večeri s Praškim triom in Godalnim kvartetom RTV Ljubij ana SOBOTA dne 4. februarja 6.00—8.08 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Virtuozne skladbe za violino 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Melodije za vse 10.15 Zoltan Kodaly: Hary Ja-noš, simf. suita 10.40 Angleščina, za mladino — 5. lekcija 10.55 Glasbena medigra 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirsiki tednik 11.56 »Otroci izbirajo pesmice« 12.00 A ča, ča kažu momka dva — Dalmatinske , narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Odmevi z naših planin in dolin 13.50 Od arije do arije 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame to zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Zvoki iz daljnih dežel 16.28 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona 16.40 Moški komorni zbor iz Celja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kanu se dobimo 17.45 Češki plesni orkester Karel Vladi 18.00 Jezikovni pogovori za trobento in orkester 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame to zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Trobenta, bas in klarinet in vmes Planinski še oktet. . . 20.20 Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri Sprehod po glavni ulici 21.00 Poslušaj in povej nam! 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.06 V plesu do polnoči 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Znani veliki zabavni orkestri 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 Glasba za ples 22.15—23.00 Posnetki z nemškega Jazz festivala v Frankfurtu NEDELJA , dne 5. februarja 6.00—8.30 Jutranji pozdrav 7.00 Napoved časa, poročila, 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.36 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 8.00 Mladinska radijska igra — Peter 'Ovsec (po Hauf-fovi pravljici): Poveš o kalifu Štrku 8.38 Iz albuma otroških skladb 8.48 Z zabavno glasbo v novi teden 9.25 Gustave Charpentier, Vtisi iz Italije (Orkester pariške opere dirigira Louis Fourestier) 10.00 Še pomnite, tovariši... Damjan Brvar; Cez Savo 10.30 Partizanske pesmi Mari-j ana Kozine 10.40 Nedeljska matineja zabavnih zvokov 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 15.15 Reklame 15.30 Melodije, ki-jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna — Philipp ,Wiebe: Zlata nedelja 16.20 Veseli zvoki 16.40 Peli so jih mati moja .. • (Slovenske narodne pesmi) 17.00 Za nedeljsko popoldne (Spored zabavne glasbe) 17.30 Radijska igra — Andore D. Femez: Dvojnik 18.30 Carl Maria Weber: Peter Schmoll to njegovi sosedje 19.40 Domači pele — mele 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik to športna poročila 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagradama) 20.50 Plesni orkester Max Greger 21.00 Obisk pri muzikologu prof. dr. Dragotinu Cvetku 22.00 Napoved časa, poročila; vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.00 Poročila 23.05 Nočni komorni koncert 24.00 Zadnja poročila to zaključek oddaje vmasHamrasam '■■■■■aac ■■■■■■■■»< Razvoj Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem - Ormož Pretekli so že trije meseci, na drevesa, na ostalih površinah odkar so utihnili klopotci in pe- pa srednjedebelna, to so pred-sem trgačev v vinogradih Vino- vsem jablane: jonatan, krivo- gradniškega gospodarstva Jeru-zalem-Ormož.. Gospodarstvo leži v osrčju Slovenskih goric in prideluje sama sortna in kvalitetna vina. Ob letošnjem zaključku leta je kolektiv vinogradniškega gospodarstva polagal račune o opravljenem delu in kakor mnogo drugih kolektivov ugotovil, da. so lanski proizvodni uspehi več kakor zadovoljivi. Poglavitna dejavnost gospodarstva je vinogradništvo. Težav imajo precej, predvsem pri vkletenju. Ker nimajo centralne pecelj, koksoranžna reneta ter rdeči in rumeni delišes. Tudi v tej veji so dosegli zavidne uspehe. Vsako rodno drevo da 92 kg jabolk, skupni pridelek pa znaša 1515 ton jabolk različnih vrst. MODERNA 400-VAGONSKA KLET Iz statističnih podatkov je razvidno, da je to vinogradniško področje v pogledu predelave vina zelo zaostalo za drugimi vinogradniškimi področji v državi. V Dalmaciji predelajo v sodobnih kleteh 30 do 40 odstot- teta vin bo znatno boljša in kar je najvažnejše, standardna. V tej kleti bo grozdje predelano na sodoben način in ga bo mogoče z moderno kletarsko tehnologijo pripraviti v visokokva-litetno vino. Z ozirom na konkurenco in sedanji položaj kvalitetnih vin na svetovnem tržišču je bilo gospodarstvo prisiljeno prodajati mlada vina, zato njih izredna kvaliteta ni prišla do izraza. Stanje vinske trgovine terja stekleničenja visoko-kvalitetnih vin, kar pa zahteva novo vinsko klet, ki bo zagotovila možnosti nege in stekleničenja vin. Gradnjo nove kleti pa TEMELJ - vinske kleti, morajo vkletovati vino kar v 26 kleteh, ki so raztresene po okoliških vaseh. Te kleti so neprimerne, stare in je treba mnogo skrbi in dela, da obdrži vino svojo kvaliteto, saj je razen slabih kleti slaba in stara tudi posoda, v kateri hranijo vino. Tudi s predelavo grozdja imajo velike težave. Grozdje stiskajo v 55 lesenih stiskalnicah, ki so stare več kakor sto let. Način stiskanja je zastarel, zato je izplen manjši, kvaliteta pa nekoliko slabša. VINOGRADI, VINOGRADI, VINOGRADI,.. Posestvo ima 557 ha vinogradov, od tega je rednih le 400 ha. Ostala zemljišča so obnovljena ali pripravljena za obnovo. Do sedaj je bilo obnovljenih 180 ha vinogradniških površin. Trs od trsa je v predpisani razdalji, namesto nekdanjih kolov pa daje trsu oporo žica. Vse te vinograde obdelujejo mehanizirano, na sodoben način. Kopače v vinogradih so zamenjali traktorji s plugi. Na mesto nahrbtnih škropilnic so stopile moderne motorne škropilnice. Ta način obdelave vinogradov je popolnejši in hitrejši. Gospodarstvo želi, da obnovi čimveč svojih vinogradov. Zato so izdelali elaborat za obnovo nadaljnjih 300 hektarov. Elaborat je bil predložen Investicijski banki v Beogradu, kjer čaka na potrditev. Ce bo potrjen in delo opravljeno, bo imelo gospodarstvo obnovljenih več kakor tri četrtine vinogradov. PROIZVODNI POSKUSI Gospodarstvo se bavi tudi s proizvodnimi poskusi za visoke hektarske donose. Te poskuse so opravili na več parcelah: za šipon na parcelah v Jeruzalemu, Brebrovniku, Strmcu in Streze-tini; za laški rizling v Jeruzalemu, za sauvignon pa v Jeruzalemu in Cerovcu, Izredne uspehe so dosegli v Brebrovniku, kjer so na 3,639 ha pridelali 68.085 kilogramov, v Strmcu pa na 1,503 ha vinograda kar 36.153 kilogramov grozdja. Proizvodna (lastna) cena je bila pri teh poskusih minimalna, saj je znašala samo 25—30 dinarjev za kilogram potrganega grozdja. Poskusi so vezani na strogo kontrolo in pravilno obdelovanje. Predvsem je važno pravočasno in zadostno gnojenje, okopavanje, škropljenje in trganje. Poskusni nasadi so bili pred trgatvijo komisijsko pregledani. Ugotovljeno je bilo, da so vsi v *elo dobrem stanju, da so zdravi, brez znakov kakršne koli bolezni. Le parceli v Cerovcu in Ivanjkovcih sta bili po toči poškodovani. V dobi zorenja je grozdje zaradi slabega vremena Precej gnilo, zato je bil pridelek 15—30 °/o manjši, kot bi bil sicer. Na splošno se lahko kolektiv z doseženimi uspehi pohvali, saj so rekordni. SADOVNJAKI Tudi pridelek sadja je bil lani zelo zadovoljiv. Gospodarstvo ima 230 hektarov sadovnjakov. Razen vinogradov posvečajo tnnogo pažnje tudi sadnim nasadom. Vsega skupaj so obnovili 50 ha sadovnjakov, v prihodnjih dveh letih pa bodo obnovili še nadaljnjih 100 ha; Na dvajsetih hektarih so posadili nizkodebel- MODERNA KLET kov grozdja, v Makedoniji eno polovico. Kakor smo že omenili, je predelava grozdja v ormoških goricah zaradi zastarelih stiskalnic zelo zaostala. Zaradi velikih vinogradniških površin, ki jih ima gospodarstvo, je nujno potrebna gradnja nove modeme kleti. Graditi so jo začeli že v lanskem decembru. Z novo kletjo bo odpadlo težko delo v starih stiskalnicah, kvali- terja tudi nenehna obnova nasadov, saj se bo povečala proizvodnja od 179 vagonov leta 1958, ko je bila dobra letina, na 350 vagonov v letu 1963/64. Od tega bo pridelalo posestvo 250 vagonov visokokvalitetnih vin, primernih za stekleničenje, ostala pa bodo kvalitetna namizna vina. Leta 1958 so v posameznih krajih predelovali vino takole: Naziv obrata predelano vkleteno višek št kleti Jeruzalem 45 vagonov 34 vagonov 11 vagonov 9 Kerenčil 58 vagonov 16 vagonov 42 vagonov 6 Ivanjkovci 62 vagonov 38 vagonov 24 vagonov 8 Litmerk 14 vagonov 8 vagonov 6 vagonov 3 skupaj 179 vagonov 96 vagonov 83 vagonov 26 Kot vidimo, je že pri majhnih hektarskih donosih ostalo 83 vagonov mošta nevkletenega, če bi pa upoštevali še to, da uporablja posestvo za vkletenje 30 vagonov jabolčne posode, katera nikakor ne ustreza (bila je le izhod v sili), vidimo, da že za sedanjo proizvodnjo primanj- Nad prvim nadstropjem bodo zgradili še dve etaži, najvišja za upravne prostore, v spodnji pa bodo predelovalni stroji. V predelovalnici bodo v pecljalni-kih z gumijastimi cilindri in nizkim številom obratov grozdje najprej pecljali in šele nato zmastili. V modemih stiskalni- Zelo pomembno za zboljšanje kvalitete vin je hladno vretje. V prejšnjih starih kleten, ki so bile tople, je mošt vrel zelo hitro. Pri tem vretju so šle vse buketne snovi, ki jih sestavljajo eterična Olja, zlasti razni estri in etri, v zrak. To velja tudi za aromatične snovi, vendar pa v manjši meri. Pri zadnjih poskusih so ugotovili, da zgubi vino pri temperaturi 15—20° C 10 do 30°/o buketnih snovi, pri temperaturi 20—30° pa celo do 75°/o. Prav te snovi pa dajejo ljutomerskemu vinu znano kvaliteto. Hladno vretje bo v novi kleti pri temperaturi 0—12° C. S takim/vretjem bodo buketne in aromatične snovi zadržali v vinu. Ze med vretjem se bo sesedel vinski kamen, beljakovine in deli kaleža. Preprečen bo tudi razkroj droži in poznejša motnost vina, ki jo povzročajo beljakovine. S povečanjem ogljikove kisline bodo zapoznili staranje vina. Zaradi takega vretja bo v vinu več ekstrakta in alkohola, zaradi nizke temperatu- kuje 113 vagonov kletnega prostora. Te viške so sedaj prodajali odkupnim podjetjem direktno izpod stiskalnic, ta vinski mošt so odkupna podjetja vkle-tila v svojih kleteh. Klet, ki so jo pričeli graditi, stoji na platoju nad železniško postajo. Z ozirom na okrogel sistem gradnje je prostor, kjer jo gradijo, idealen. Klet bo imela pod zemljo pet nadstropij; v prvih dveh bodo zgrajene betonske cisterne, v ostalih treh nadstropjih pa bodo vskladiščevali vino v leseni posodi. Kapaciteta kleti bo znašala 400 vagonov. cah bodo grozdje stisnili in iz-plenili največji možni odstotek. Najvažnejše pa je to, da bodo uvedli v novi kleti najmodernejše kletenje, ki bo prilagojeno tamkajšnjim sortam in na ta način zboljšali kvaliteto vin za 30—50 %>. Nova proizvodnja temelji na kvalitetni predelavi grozdja in hladnem vretju pri želeni temperaturi in pri vlagi 85 °7o, da bo osušek kar je mogoče manjši. Odvreto vino bo stabilizirano pri temperaturi 5 do e0 C. Dokončno dozorevanje v steklenicah se bo vršilo pri U0 C. re in slabše oksidacije pa se bo vino mnogo počasneje staralo. Posledica hladnega vretja bo zmanjšanje porabe žvepla. Potrebovali .ga bodo le pri predelavi grozdja in odpadli bodo očitki potrošnikov, da je vino preveč žveplano. Kakor smo že omenili, je klet okrogla in grajena v nadstropjih. Z vakuumskimi zračnimi sesalci bodo dvignili grozdje do predelovalnice, kjer ga bodo v predelovalnih strojih stiskali. Od tod bo tekel vinski mošt v betonske cisterne in lesene sode, iz njih pa pozneje v polnilnico. Omeniti moramo še to, da bodo iz grozdnih pečk pridelovali olje, iz tropin pa organska gnojila. Izračun je pokazal, da bo po dograditvi kleti dohodek na 1 ha vinograda za polovico večji, kajti v novi kleti bodo izkoristili tudi vse odpadne stranske produkte. Pri predvidenih kapacitetah vinogradov bo letno na razpolago 124.000 kg grozdnih pečk. Z lastnimi napravami bodo pečke zmleli, nato pa v destilacijskih kotlih pridobili iz njih 20.000 kg nehlapljivega olja. Tropine bodo uporabili za proizvodnjo organskega gnojila, ki ga imenujemo integralni kompost. Z dodajanjem raznih mikroelementov, mangana in bora bodo gnojilo uporabljali za gnojenje vinogradov. Razen tega bodo v kleti proizvedli še 4800 kg enotanina in 7 vagonov kvalitetnega žganja. Nedaleč od kleti stojijo hlevi, ki jih nameravajo preurediti v silose za jabolčne tropine, da bodo tudi te koristno uporabili. (Grozdne tropine bodo spravljali v silose, zgrajene v sami kleti.) Letošnji pridelek 40 vagonov jabolčnih tropin so zaradi pomanjkanja skladišč skoraj zavrgli, ali pa prodali zelo poceni. Pod hribom, v katerem gradijo klet, bodo v nivoju na j nižjega kletnega nadstropja — to bo ležalo v višini sosednje železniške postaje — • postavili skladišče polnih steklenic, kjer bo lahko naenkrat zorelo 300.000 steklenic vina. Ves objekt bodo zasuli z zemljo, pridobljeno z izkopom kleti, tako da bo tudi ta obrat pod zemljo. V posebni novi stavbi pred buteljčno kletjo bo nameščena modema pralnica in polnilnica steklenic,, ki jima bodo priključili skladišče amba-laže. Vse delo bo, kolikor je mogoče, mehanizirano. POLJEDELSTVO , IN GOZDARSTVO To sta stranski dejavnosti posestva. Poljedelstvo je namenjeno predvsem za pridobivanje krme za govedo. Pridelujejo tudi ozimnico, vendar bolj zaradi kolobarjenja in pridobivanja stelje kot zaradi zrnja. Pomemben je še pridelek soja-koruze, ki ga skupno z deteljno-travni-mi mešanicami silirajo na prostem, ker nimajo za 3000 ton, kolikor je te silažne krme, primernih skladišč. Vse, kar pridelajo, porabijo doma. Med okopavinami je važen pridelek sladkorna pesa, ker so pogoji za njeno rast ugodni, s čimer je žagarantirana tudi rentabilnost te kulture. V 1960. letu so pridelali 4 vagone sladkorne pese na hektar, kar je razmeroma malo, a za začetek kar dovolj. Ugodni pogoji, ki narekujejo gojenje te rastline, narekur jejo tudi čimprejšnjo zgraditev predvidene tovarne sladkorja. Tudi v poljedelstvu uvajajo sodobne agrotehnične ukrepe, posebno pri izbiri sort, v gnojenju in strojnem obdelovanju zemlje. K hitrejšemu razvoju je pripomogla arondacija, ki je v glavnem izvršena tako, da bo gospodarstvo zaokrožena celota. Lanski hektarski donosi in lastna cena so zadovoljivi in so torej tudi v tej panogi dosegli napredek. Z reorganizacijo gozdnega gospodarstva Dravinja v Ptuju bo dobilo posestvo nekaj novih gozdnih površin. Stare gozdove načrtno izseka vaj o in krčijo, ker predvidevajo nove nasade italijanskega topola, ki na tem terenu izvrstno uspeva. ŽIVINOREJA Kakor poljedelstvo je tudi živinoreja ena stranskih panog gospodarstva. Razvijajo jo v dveh smereh: gojijo plemenske krave mlekarice in klavno živino, zlasti baby-beef. Krave mlekarice redijo v obratih Ivanjkovci, Središče in Ormožu. Ta živina je siemen-talske pasme, njena mlečnost se giblje med 2300—28001 mleka letno na glavo, kar sicer še ne smatrajo za uspeh, čeprav so te količine mnogo večje kot v prvem povojnem času. Kolektiv se trudi, da bi molznost še povečal. Zanimivo je, da je lastna cena mleka precej visoka, saj znaša 40—45 din za liter. V Ormožu so lani dogradili polodprt hlev z 200 stojišči in avtomatskim izmolziščem. Prvih sto stojišč je že zasedenih, nadaljnjih sto pa jih bodo napolnili letos. Pitajo predvsem mlado živino. To pitano govedo kupujejo večji mesni kombinati, nekaj pa je preostane za izvoz. Vsa čreda šteje 580 glav, od tega je 270 mlekaric. NAGRAJEVANJE PO ENOTI PROIZVODA Že leta 1958, ko so bili današnji obrati združenega posestva že samostojne gospodarske enote, so ponekod poskusno uvajali nagrajevanje po enoti proizvoda, ki se je nekje obneslo, drugje pa ne. Lani se je pokazalo, da je ta način nagrajevanja tudi v vinogradniškem gospodarstvu možen in stimulativen. Poleg storilnosti, ki je naraščala, je rasel tudi pridelek. Najlepši dokaz za pravilnost tega načina nagrajevanja pa je bilanca, ki kaže, da so izplačila 20-60 ®/o nad rednimi tarifnimi postavkami (ki znašajo 8800— —9400 din mesečno.) To je še bolj dvignilo delovni polet posameznikov in kolektiva, kar najlepše dokazujejo delovni uspehi v novembru in decembru 1960, ko so bile prvič vše norme dosežene, mnoge pa tudi presežene. Odtlej hi več pripomb, da so norme previsoke. Z dograditvijo nove kleti in dokončno obnovo vinogradniških površin se bo posestvo uvrstilo med največja in najmodernejša vinogradniška gospodarstva v Sloveniji, Z izboljšano kakovostjo svojih vin pa bo nedvomno osvojilo še marsikatero zlato medaljo in priznanje, saj jih že sedaj precej premore. ■neciiaan C 2 ' 3 4 5 h 6 7 8 9 10 | t <2 13 14 iŠ- m 18 20 21 S 22 H 1 'm H Ih H 25~ m 26 k !« IB !9 30 1 31 32 33 sv 35 35 37 38 39 40- m vF 42 w Hi 43 'ježi m Križanka šf. 4 Vodoravno: 1. barvni premaz, 6. vrsta obuvala, 11. osebni zaimek, 12. največji razbojnik med pticami pevkami, 15. staroslovansko pivo, 16. naš organ vida, 18. reklamni razglas, 19. huda žuželka, 20. uporabljanje, izkoriščanje, 22. stara ploskovna mera, 23. sestavni del svetilnega plina, 24. dejanje, 25. pluženje, 26. splošen naziv za Hercegovca, 27. orožje južnoameriških Indijancev, 29. spoj, 31. uradni spisi, 34. grška črka, 35. tiran, 37. tuja črka, 38. izraz pri igri, 39. vojščak Napoleonove armade, 41. začetnici italijanskega matematika in fizika, ki je izmeril zračni pritisk (1608—1647), 42. mesto v Bački ob Donavi, 43. skupen naziv za sredozemske plodove, kakršne so tudi limone. Navpično: 1. zareza pri dogah, kamor vstavljamo - sodu dno, 2. vrsta ločila, 3. znižana nota, 4. poljedelsko orodje, 5. unesek, obraba, 6. poldragi kamen, 7. števnik, 8. ploskovna mera, 9. poljedelsko orodje, 10. delovni polet, zanos, 13. rumeno rastlinsko barvilo, kakršno je v korenju, 14. vrsta piščalke, 17. meja med morjem in kopno zemljo, 19. od vode obdani kosi kopne zemlje, 21. ptič severnih morij, ki dobro plava, 23. daljše obdobje, 27. nabiranje, 28. sveženj slame ali sena, 29. zmrznjena skorja na snegu, 30. zaključek glasbenega dela, 32. izdelujem blago, 33. prav tisti, 35. števnik, 36. lahek voz na peresih, 38. različna soglasnika, 40. oznaka naših radijskih aparatov, ki jih izdelujejo v Nišu. Kaj vse se torej lahko zgodi v neizčrpnih kmečkih končnicah! Tudi kmeta imaš lahko več, kakor v našem zadnjem zelo preprostem primeru, pa te nasprotnik z golim kraljem — patira in iztrga remi. To si velja zapomniti, kajti take pozicije niti niso tako redke. Seveda, kralj-zasledovalec mora biti dovolj blizu, sicer je vse zaman, REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. korenit, 7. bor-dura, 13. oder, 14. gaber, 16. arak, 17. saten, 19. pagat, 21. ave, t, 22 .amonit, 24. tender, s, 27. Iber, 28. maža, n, 29. epitet, 31. marabu, u, 34. nad, 35. liter, 37. kamen, 39. okov, 41. volan, 43. vede, 44. telefon, 45. Titanic. pa čeprav veš, kako bi moral ravnati, če bi bil na mestu. Premaknimo zdaj na našem diagramu pozicijo prejšnje sobote malce bolj v sredino deske, kakor smo to pred tednom dni tudi že najavili. Spet enak material (na vsaki strani po en kmet), spet opozicija kraljev od strani. Kako pa tokrat? Ste poskušali? Poskušajmo zdaj še skupaj! Dodelimo najprej potezo belemu. Ta bo stopil s svojim kraljem kajpak na f6, da bi se po ovinku poskušal prebiti do branjenega črnega kmeta in ga za-vojščiti. Črni ima kot odgovor na voljo kar štiri poteze, pa je vedno izgubljen. Za korak s kraljem na e8 je to popolnoma jasno. Beli doseže opozicijo zdaj na šesti vrsti, prikoraka do kmeta in ko ga pobere, mora črni, žal, spet iz opozicije in močnejši strani je po bodi Kd7 bodi Kb7 odprta pot za napredovanje s kmetom. Poskusimo zdaj za črnega s Kd8. Beli igra spet Ke6 in kakorkoli igra črni, njegov zadnji kmet ponovno pade. Razlika je le v tem, da mora zdaj beli iz opozicije, toda le navidezno, ker pride po potezi s kmetom spet on do besede in zmage. Ostala dva odgovora črnega (Kc7 ali Kc8 sta zelo podobno neuspešna. Kaj pa, če je na potezi črni? Tokrat ni to prav nič važno, kajti tudi s potezo se poraza ne more ubraniti. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Celje Dramski sosvet NATEČAJ za dramska dela v počastitev 20-letnice ljudske vstaje Dela naj vsebujejo tematiko iz obdobja pred vstajo, med vstajo ali po njej. Po obsegu so lahko celovečerna dela ali enodejanke. NAGRADE: L nagrada 80.000 dinarjev 2. nagrada 70.000 dinarjev 3. nagrada 50.000 dinarjev Rok za sprejemanje rokopisov je do 15. maja 1961. Po možnosti naj bodo rokopisi v dvojniku. Rokopise opremite s šifro. V posebni zapečateni kuverti s šifro navedite polni naslov. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Celje - Gregorčičeva 8 H J| ■ | n ■ p »ivaii Tekstilna industrija ZEMUN Tvornička uL br., 14 Tel: 37-250 Predstavništva: BEOGRAD — Ul. 7. jula br. 34 — Tel. 26-843 SARAJEVO — ul. Mustafa Goluboviča 6/1 — Tel. 54-07 NlS — ul. Trg Pavia Stojkoviča br. 34 — Tel. 20-32 / PROIZVODI: blago za moške obleke, moške in ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100 %. ROSHAR širine 40, 45 in 50 cm. Volna za ročna dela -MACA- in vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO. tl DELAVSKA ENOTNOST — Štev. 4 — 28. januarja 1961