PREDPOSTAVKE IN KRITERIJI NE-FILOZOFSKEGA DELOVANJA
Peter Trawny
1.	Zasebni resentiment - ne postane predmet akademskega diskurza, subjektivno je vendarle lahko vseprisoten, usmerja se lahko na žive ali mrtve, na misli in besedila: največkrat se z njim veže;
305
2.	pretirani narcizem, ki se kaže v neupravičenih, ne zgolj patriarhalnih zahtevah po moči (»poklicna nevroza«);
3.	pritisk »znanstvene« situacije - poklicni vzpon, ekonomski boj za 'mesto pod soncem', ki velja še posebej po Bologni, tj. po ekonomizaciji univerze;
4.	identifikacija s hierarhično strukturo univerze (»oportunizem«);
5.	nezainteresiranost ali nesposobnost vprašati se, v čem je razlika med filozofijo in filozofiranjem za znanstveno-akademska dela (prim. prevlado skrajno diferencirane učenosti brez senzibilnosti za problematiziranje, ki ruši kontekst);
6.	moralno in ideološko reduciranje filozofskih misli na moralne ali ideološke maksime (sumljivo cirkularno: dopustiti se sme edinole to, kar ustreza lastnim predpostavkam) - tendira k intelektualnemu in institucionalnemu nasilju;
7.	religiozna prepričanja, religija ves čas meja filozofije (tudi znanosti) in obratno.
Phainomena xxiv/94-95
Respondenca
Te (nepopolne) predpostavke in kriteriji negativno pojasnjujejo odsotnost filozofije v akademsko-znanstvenih dosežkih taiste stroke: kjer jih je najti, ni filozofije.
Prevedel Aleš Košar
* Podrobneje glede »primera Freiburg«:
http://www.journal-phaenomenologie.ac.at/pdf/JPh-Fall-Freiburg.pdf
306