Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODA 20 DIN
lili
šil
Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 37? — .-Čekovni račun uprave 60-KB-2-Ž-84 — Telefoni: uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 39-278) — uprava 21-281 — Letna naročnina 800 din, polletna 400 din.
II!
|j;=!lll=Hi
V Ljubljani, 26, januarja 1957
Leto XIV. - Štev. 4
Smučarsko prvenstvo Slovenije v tekih in skokih
LANGUS JE NAVDUŠIL
Nad 6000 gledalcev — Zidar padel
LJUBLJANA, 26. jan. — V okviru republiškega prvenstva v klasičnih disciplinah je Enotnost odlično organizirala tudi skakalno tekmo na 60-metrski skakalnici na Galetovem v šiški. Na startu se je zbralo okrog 40 tekmovalcev, seveda vsi z istimi željami, doseči čim lepši rezultat in se tako uveljaviti pted skakalno elito v naši republiki.- Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje in čeprav je ves dan pritiskal strupen mraz, se je vendarle zbralo okrog skakalnice lepo število gledalcev (okoli 6000), kar dokazuje, da je za smučanje, še posebej pa za smučarske skoke, veliko zanimanje.
PESTRA UVERTURA
Mimo članov je nastopilo še sedem mladincev, ki so nastopili kot predskakalci, katere je pač vodstvo izbralo zato, da pokažejo svojo vnemo pred številnim občinstvom. Med temi nas je preseftetil Prvak, Jemc Božo z Bleda, ki se bo prav gotovo, kmalu prerit med jugoslovansko skakalno elito. V poskusni seriji skokov se je zvrstilo (oimo nas lepo število tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije. Najboljši »asi« so imeli startne številke za slabšimi tekmovalci in zato Je tudi zanimanje naraščalo od začetka do konca. Najprej je opozoril občinstvo in sodnike z odličnim skokom član Enotnosti Šlibar Jože, ki spominja s svojim letom na slog avstrijskih skakalcev. Ob skrbnem vodstvu se mu odpira lepa bodočnost. Prav na koncu pa so se nam v tej poskusni seriji predstavili še Oman, Gorjanc, Zidar, Langus, Ro-^geli, Krznarič in Adlešič, torej naši najboljši tekmovalci, ki nas bodo v prihodnjih tednih zastopali na različnih mednarodnih prireditvah.
TIITA IN ZAGRIZENA BORBA
Sodniška četvorka: Gnidovec, Pe. mn, Fajdiga in dr. Dečman, si je °b poskusnih skokih ustvarila pra-ydno sodbo, pravzaprav kriterij sojenja, ki je kasneje odločal, ko je za točke. Prvi, ki je razgibal nd mraza premrle ude gledalcev, je .} sPet Šlibar, ki se je močno stegnu naprej in solidno pristal. Takoj Za njim se je izkazal Oman, ki je Poletel skozi zrak odločno, kot bi Poletel iz topa. Oman je pristal pri 3o m, gledalci pa so ga navdušeno Pozdravili. Simpatični Miro je naš Perspektivni tekmovalec, saj ima Tjm lastnosti dovršenega skakalca. Nekoliko slabše sta se odrezala Go-jusek in Gorjanc, še posebej prvi, j ton doskok dela precej pregla-.lc- Na vrsti je bil Zidar. Odločno Je odrinil na mostu, se takoj nag-U naprej in v lepem slogu pristal niizu 60-metrske znamke. Ni se še Poleglo navdušenje, ko se je poja-v zraku elegantni Langus, ki je b,l za pol metra krajši od Zidarja, vendar je bil po našem mnenju in verjetno tudi po mnenju sodnikov jegov skok lepši. Prvo serijo v vonkurenci sta zaključila Krznarič n Adlešič. Krznarič lepo skače, manjka pa mu pravega temperamenta. Nekdo od naših strokovnja-°.v ga je. lepo ocenil: »Krznariču aienTv^11^6 Omanovega tempera-
LANGUS OBSTAL —
ZIDAR PADEL
Druga serija skokov v konkurenci ni prinesla bistvenih sprememb, razen Zidarjevega padca, ki kot kaže, na tej skakalnici nima športne sreče. Tudi drugi favoriti so v drugi seriji imeli krajše skoke, nihče pa ni hotel tvegati, vsakdo je računal na čim boljši plasma! Vse se je srečno izteklo, dokler ni eden od favoritov, to je Zidar, »pogrnile in s tem dal možnost drugim tekmovalcem za lepšo uvrstitev. Tekma je pokazala, da imamo vendarle nekaj nadarjenih tekmovalcev, ki bi ob skrbni trenerjevi roki dosegli še več kot tokrat na republiškem prvenstvu.
MED MLADINCI NAJBOLJŠI JEMC
V dopoldanskih urali je bilo na 35-metrski skakalnici v Guncljah mladinsko republiško prvenstvo v skokih. Na startu je bilo 59 mladincev, od katerih se je najbolj izkazal Božo Jemc z Bleda. Tudi drugi mladinci so se korajžno poganjali v zrak, vendar vsem primanjkuje nastopov. Zato tudi niso bili kdo ve kako zanesljivi niti v zraku niti v doskoku. Klubi in društva bodo pač morali bolj skrbeti za skakalni naraščaj.
Rezultati: 1. Jemc (Bled) 212,7 (32,5 33); 2. Pečar (Mojstrana) 202,2 (50,5, 30); 3. Eržen 198,3 (31, 30,5);
4.	Senčar Lado (E) 191,7 (30,5 30);
6.	Švajger (E) 186,9 (28,5, 29); 7. Giacomelli (Žiri) 185,8 (28,5, 28); 8. Zajc (J) 180,3 (28, 28,5); 9. Gostišar (j) 179,9 (28,5 29) itd.
Rezultati — člani: Langus (Jes.) 215,3 točk (58,5,	52,5); Krznarič
(Mojstrana) 206,8 (57, 54); Rogelj (E) 204,7 (54,5, 53,5); Oman (E) 204,5 (56, 53,5); Adlešič (E) 203 (56,5, 58); Rojina (E) 194,6 (52,5, 55); Šlibar (E) 194,5 (55,5, 52,5); Gorjanc (T) 193,6 (51,5, 55,5); Matulj (E) 183,8 (51, -52,5); Toporš (T) 182,8 (52,5, 51) in tako dalje.	L. M.
ZGORAJ: Mladi Kranjčan Seljak je danes prekosil vso tekaško elito in pripravil največje presenečenje
SPODAJ; Rekarjeva nas je pred nedavnim odlično zastopala v tujini, danes pa je znov a potrdila svojo, formo.
Državno prvenstvo v hokeju na ledu
Jeseničani prevzeli vodstvo
Državno prvenstvo v hokeju na ledu je v polnem zagonu. Klubi, ki tekmujejo o zvezni 'ligi, so si že enkrat, nekateri celo že dvakrat, pogledali drug drugemu v oči in tako je danes že precej bolj jasna slika: na prvenstveni tabeli. Nedvomno je moštvo Jesenic najresnejši tekmec za osvojitev prvega mesta, saj je v treh tekmah nabralo 6 točk in kar je še več vredno, razlika o golih je za Jeseničane nadvse vzpodbudna. Dosegli so namreč 24 golov, prejeli pa samo enega. Včeraj zvečer so Jeseničani nastopili v Beogradu proti moštvu Partizana in ga katastrofalno premagali. Gostje so nasuli Beograjčanom kar 8 golov. — Moštvo »Ljubljane« je trenutno na 2. mestu. Odigralo je pet tekem in od teh tri odločilo v svojo korist. Če bodo Ljubljančani prihodnjo soboto odpravili Partizana v Ljubljani — seveda, če bo led, sicer bo tekma na Jesenicah — potem je skoraj gotovo, da se bodo letos uvrstili na častno drugo mesto.
IMIim i Mi za l. nesle
Lestvica:
1.	Jesenice
2.	Ljubljana ,
3.	Partizan
4.	Zagreb
5.	C. zvezda
3 3 0 0 23 1 6 5	3	0	2	27:12	6
4301 13:10 6 3	1	0	2	8:17	2
5	0	0	5	5:37	0
V lestvici ni upoštevana tekma med Jesenicami in Crveno zvezdo, ki bo odigrana danes" zvečer v Beogradu.
Sankaške tekme v Idriji
Idrija, 26. jan. — Sankači »Partizana« so danes organizirali društveno prvenstvo v sankanju. Na startu se je javilo nad 100 tekmovalcev, ki so se pomerili na 3 km dolgi progi z višinsko razliko 500 m. Najboljši čas sta dosegla v dvojicah brata Miklavčič v času 6:23.
Ljubljana, 26. jan. — Končno je bilo vreme naklonjeno tudi Ljubljani, zato so Ljubljančani lahko videli prvenstveno tekmo v zvezni hokejski ligi. Današnja tekma med Ljubljano in Zagrebom bi morala biti sicer po sporedu v Zagrebu, toda ker Zagrebčani niso pripravili ledu, so pristali na odigranje tekme v Ljubljani. Pod Cekinovim gradom se je zbralo okrog tisoč gledalcev, ki niso videli sicer
lepega hokeja, vendar visoko zmago svojega moštva, ki je odločno v borbi za drugo mesto.
LJUBLJANA : ZAGREB 10:1 (4:0, 2:0; 4:1) Ljubljana je nastopila v naslednji postavi: Babnik, Pavletič, Radin, Osrečkl, Blažič, Čuček, Zupančič, Bošlcovič, Prosenc, Janežič, Volkar Vadnal. Tekmo sta sodila Gorše in Pogačnik.
SELJAK veliko presenečenje
Precej več kot eno uro je preteklo od starta prvega člana, ko so zaklicali proti cilju »številka 151«. Tekmovalec, ki se je prvi podal na progo, je tudi prvi prišel na cilj. Toda že kmalu za njim je bil s številko 176 Janez Pavčič. Vsem je bilo jasno, da je dosegel odličen čas in posegel v borbo za na j viš ja mesta. Iz zvočnikov je zadonel glas napovedovalca: »Čas Janeza Pavčiča ena ura in 30 sekunde.
Komaj je bil rezultat zapisan, že so se skozi cilj v kratkih razdaljah
eset golov je lepo spričevalo za hokejiste »Ljubljane«, ki so danes brez težav odpravili Zagrebčane.
pripodili Robač, Gašper Kordež in Seljak. Že pogled" na startno listo je zadostoval za ugotovitev, da je Seljak tekel odlično, boljše od obeh tekačev, s katerima je skoraj istočasno prišel na cilj, in boljše od Janeza Pavčiča. Časomerilci so to doninevo potrdili in objavili zanj rezultat 59:38. Takoj za tem pa smo slišali tudi, da so se pri Janezu Pavčiču zmotili in novi popravljeni čas je znašal minuto manj kot prvotni. Nekoliko smo se čudili, obenem pa si rekli: »saj najbrž tu ne bo šlo za prvo mesto, ker sta oba glavna favorita Hlebanja in Cveto Pavčič še r.a progi«. Toda sekunde in minute so tekle in tekle prehitro za oba favorita. Vedeli smo že, da sta Seljak in Janez Pavčič boljša, toda vse je pritegnila velika borba med Cvetom in »Drekom«, ki sta startala v razmaku pol minute in v približno istem razmahu prihajala tudi v cilj.
Drugi, ki so prihajali skozi cilj, niso več dosegli odličnih časov in novo presenečenje je bila ponovna objava rezultata Janeza Pavčiča — tokrat 1:00.43. To je pomenilo končno zmago za Kranjčana Romana Seljaka, ki jo je na zadnje potrdil tudi uradni vrstni red. Prvo mesto na republiškem prvenstvu — to je vsekakor velik uspeli za mladega tekmovalca. ki se je šele jeseni vrnil iz JLA in temu primerno tudi malo treniral. Današnji uspeh ga bo vsekakor vzpodbudil še k resnejšemu treningu, ki bo osnova za nove še večje uspehe.
Zelo številni sta bili na današnjem republiškem prvenstvu . obe skupini mladincev. V eni kot v drugi smo videli zanesljivo zmago Janka Ko-bentarja oziroma Jožeta Juharta. Če lahko obe mladinski in tudi člansko skupino pohvalimo zaradi številne udeležbe, potem moramo pri tekmovalkah žal ugotoviti prav nasprotno. Mladink je bilo malo, članic pa še mnogo manj, saj so bile na stariu le tri. Kot je bilo pričakovati, sta si naslov republiške prvakinje priborili Mara Rekar in Milena Cin-drič.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Prva tretjina je pokazala, da so Ljubljančani odločno boljši. Ze po nekaj minutah igre so imeli gostje puck dvakrat v mreži, strelec pa je bil Prosenc. V glavnem se je igra odvijala pred golom Zagreba tn napadalci Ljubljane so se z vso silo vtgli v boj z namenom, doseči čim več golov. Se dvakrat sta bila uspešna Janežič in Volkar, gostje pa so se le s težavo pomikali po igrišču. Druga tretjina ni prinesla bistvene spremembe. Trener Ljubljane tov. Aljančič je svojim fantom svetoval, pobudo obdržati v svojih rokah in za nobeno ceno prepustiti vajeti nekaterim odličnim posameznikom iz Zagreba. To nalogo so fantje dobro opravili in rezultat te igre sta bila v drugi tretjini še dva gola. Zadnja tretjina je bila najbolj razburljiva. Ušteli smo se, ker smo bili prepričani, da bodo Zagrebčani klonili. Igra je postala živahna in na trenutke celo razburljiva. Ugajali sc nam zdaj Prosenc, zdaj Volkar in spet Cučelc, ki so uprizorili zares nekaj lepih akcij, ki so tudi prinesle zaželen uspeh. Tudi Zagrebčani so se dokopali do častnega gola. v solo prodoru je Uršič prišel pred vratarja Babnika, ki se je požrtvovalno vrgel pod noge, toda gumijasta ploščica je našla pot do prostega Kosa, ki je neubranljivo streljal. V proli-akciji je Boškovič zvišal na 9:1, Zupančič pa je ustregel gledalcem in dosegel končni rezultat 10:1. Gole za Ljubljano so dosegli Prosenc 5, Volkar 2 ter Janežič, Bo-škovič ln Zupančič po enega.
V sredo bo pod Cekinovim gradom povratna tekma med Zagrebom In Ljubljano, na kar že danes opozarjamo vse ljubitelje hokejske igre.
L. M.
Zadma preizkušnja pred Badgasteinom
Precej smučarjev in smučark, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Badgasteinu, se je danes pomerilo v veleslalomu, ki so ga pripravili v avstrijskem kraju Saalfelden. Pri moških je s precejšnjo prednostjo zmagal Avstrijec Toni Sailer, pri ženskah pa je prvo mesto pripadlo njegovi rojakinji Frandlovi. Rezultati: 1. Sailer .(A) 1:45.3, 2. Staub (S) 1:49.3, 3. Rieder (A) 1:49.6, 4. Suter (S), 5. Perillat (F), 6, Ma-this (S) in Duvillard (F), 8. Zimmermann (A), 9. Werner (ZDA), 10. Milianti (I);
ženske: 1. Frandl (A) 1:36.2, 2. Schenone (I) 1:38.5, 3. Foley (ZDA), 4. Haraldsen (N) 5. Heggtveit (Kanada).
Na svetovnem prvenstvu v dvosedežnem bobu, ki je bilo včeraj in danes i Garmisch-Partenkirchenu je zmagala ekipa Italija. I. v zasedbi Monti — Al vera pred Italijo II., Avstrijo, Švico in Nemčijo.
Danes je bila končana kolesarska dirka po Egiptu. Med posamezniki je zmagal ruski kolesar OUzarenko, med ekipami pa Sovjetska zveza.
Konferenca Zveze športov Jugoslavije v Beogradu
Letos na 6 svetovnih in • 12 evropskih prvenstev
Beograd, 25. jan. Danes je bila v Beogradu konferenca Zveze športov Jugoslavije. Na konferenci so sprejeli program mednarodnih tekmovanj za dobo dveh let in letošnji proračun. Letos se bodo naši športniki udeležili več svetovnih in evropskih prvenstev, mimo tega pa bodo državne reprezentance imele 70 mednarodnih srečanj, od teh bo JS9 v Jugoslaviji. Mestne, klubske in druge ekipe pa bodo sodelovale na 266 mednarodnih prireditvah (od teh 121 doma). Nadalje so sprejeli proračun Zveze športov Jugoslavije, M znaša 135 milijonov. Iz te vsote bodo doti rali 19 športnih zvez, dalje Športni odbor študentov in športno zvezo gluhonemih (85,5 milijona), 20 milijonov bo porabljeno za štipendije vrhunskim športnikom, 10 milijonov pa za plače strokovnim trenerjem itd. Največje dotacije bodo prejele plavalna, atletska in smučarska (!?) zveza. Edinole nogometaši bodo živeli brez dotacije.
Naši športniki se bodo udeležili 6 svetovnih in 12 evropskih prvenstev. Na svetovna prvenstva bodo odšli nogometaši, kolesarji, smučarji, rokoborci, kegljači in rokometaši, na evropska prvenstva pa atleti, plavalci, veslači, jadralci, košarkarji, kegljači, odbojkarji, hokejisti na ledu, hokejisti na travi, dvigalci uteži, judoisti in namiznoteniški igralci.
Madžarska : Italija 59:53
V Bologni sta se pomerili moški košarkarski reprezentanci Italija in Madžarska. Gostje, ki so vodili skoraj ves čas, so zmagali z 59:53 (29:27). Pri Madžarih Je bil najboljši strelec Czinkan s 13 točkami, pri Italijanih pa Lucev s 16. Sodila sta Egipčan Ashri in Jugoslovan Stefanovič.
Na mednarodnem prvenstvu Avstralije v tenisu sta v igri dvojic osvojila prvo mesto Avstralca Cooper ln Fraser, ki sta v finalu premagala svoja rojaka Marka ln Emersona s 7:5, 8:6, 3:6 ln 7:5.
Kranjčanke za 86 kegljev boljše
Kranj, 26. jan. — Danes dopoldne je bilo na štiristeznem kegljišču v Kranju prijateljsko srečanje med ženskima ekipama Ljubljane in Triglava. Kranjčanke so zmagale v razmerju 2667:2601. Med posameznicami je bila med Kranjčankami najboljša Kavčičeva s 319 keglji, med Ljubljančankami pa Ruparčičeva (358).
Namizni tenis na Vrhniki
Vrhnika, 26. jan. — Vrhniški »Partizan« je danes organiziral prvenstvo Notranjske v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 30 tekmovalcev Iz 3 partizanskih društev. Tekmovali so le mladinci, mladinke in člani. Rezultati — člani: Beslič (Vrh), Hribar (Borov), Bujoševič (Vrh); mladinci: Podlipec, Semič (oba Vrhnika); mladinke: Dolenc, Tfuršič, Garin (vse Borovnica); člani — ekipno: Vrhnika I, Vrhnika II, Borovnica, Podpeč.
Veleslalom pionirjev
Vrhnika, 26. jan. — Domači »Partizan« je danes organiziral pionirsko tekmovanje v veleslalomu. Proga je bila speljana na pobočjih Trojice In je bila za mlajše pionirje dolga 400 m z 12 vratci, za starejše pionirje pa 500 m s 15 vratci. Rezultati — pionirji — mlajši: Zobec 56.0, Krašovec 59.0; starejši: Lavrenčič 46.4, Ribalčenko 46.5, Gruden 48 (vsi P. V.).
Bsber start Branika
BRANIK : GARNIZIJA JLA 7:1 (2:0)
Maribor, 26. jan. — V pripravah za prvenstveno sezono je danes dopoldne Branik odigral prijateljsko nogometno tekmo s požrtvovalnim moštvom Garnizije JLA. Trener Medved je poslal na igrišče moštvo: Filipančič, Pandur, Slana, Radulovič, Zele-zinger, Cučko, Belcer, Hanz, Šober, Plaznik, Kramer. Pomožno igrišče v Ljudskem vrtu so očistili snega z buldožerjem in sta obe moštvi imeli precej preglavic na zmrznjenem terenu. Igra je bila živahna, gole za Branik pa so dosegli: Hanz 3, Plaznik 2, Šober in Belcer po 1. Za JLA pa je bilo uspešno levo krilo. Pred okrog 200 gledalci je sodil dobro Janžekovič.
SANKAČI NA DELU
Kranj, 26. jan. — Novoustanovljeni sankaški klub Triglav je organiziral sankaške tekme iz Šmarjetne gore. Proga je bila dolga 2100 m z višinsko razliko 350 m. Nastopilo je 40 tekmovalcev. Rezultati — člani: 1. Tišler 3:59.8, 2. Bajželj 4:20.4; članice: 1. Tičar 4:55; mladinci: 1. Benedik 4:32.4; mladinke: 1. Rebolj 5:06; pionirji: 1. Levičnik 4:21.4.
Prejšnji teden se je začel letošnji XVII. railly Monte Carlo, na katerem je startalo okoli 300 avtomobilistov v raznih evropskih mestih. Iz Aten je krenilo na pot 10 vozačev, ki pa so kljub mrazu, snegu in ledu srečno prevozili do Beograda, Zagreba in Ljubljane, od koder so po kratkem postanku na daljevali pot proti Trstu.
Od kočice na severu Evrope
doccstat/cadic scedi Huna
Čas čudežev še ni prešel. Kljub atomski dobi, sputnikov in načrtov poleta na mesec se še najdejo ljudje, ki se jim izpolnijo njihove sanje. Mlad fant iz province pride do slave, popularnosti in tudi bogastva.
To je zgodba Gunnarja Nordahla, rojenega v Ilorneforsi) daleč'na severu Švedske. Oče je bil delavec, ki je moral trdo garati, da je preživljal svojo družinico. Njegovi sinovi so se zanimali za šport in še posebno za nogomet. Se najdalj je prišel Gnn-nar, ki mu je precej časa pripadal vzdevek »srednji napadalec Evrope«.
Gunnarjeva nogometna kariera se je pričela v domačem kraju. Toda kmalu ga je odkril ligaški' klub Degerfors. Od tega kluba se je preselil v še večji IFK Norrkoping. Od trenutka, ko je oblekel dres tega znanega kluba, se je pričela hitra pot navzgor.
Težko se je privadil. Med samoto severne Švedske in industrijskim velemestom je precej razlik. Toda 23-letni fant se je znal prilagoditi. Ko so mu priskrbeli službo pri gasilcih, jc bil Gunnar srečen. Kot gasilcu mu je bila zagotovljena pokojnina in tako je menil, da je preskrbljen tudi za stare dni.
ZLATA DOB V ZA SVERIGE
Gunnar je bil kmalu osrednja osebnost švedske reprezentance in pripravljali so posebne taktične načrte, da so mu soigralci pripravljali ugodne priložnosti, ki jih je >tank< eno za drugo tudi realiziral. To je bilo harmonično sodelovanje in zlata doba švedskega nogometa je nastopila.
Leta. 1949 so Švedi osvojili zlato olimpijsko medaljo v Londonu. To je bil več kot velik uspeh, toda tudi cena je bila velika. Pričela se je »razprodaja« najboljših igralcev. A C Milan je angažiral oba Gunnarja, Nordahla in Grena in Nelsa Lied-holtna. Trojka >Čre-No-Li« je bila več let pojem v italijanskem nogometu. Carlsson je odšel v Španijo, Rosen, Knut in dertil Nor-dalil pa so tudi izginili v smeri Italije.
DRUGO OBDOBJE - ITALIJA
Pričel se je drugi del Gunnarjeve nogometne kariere. Za Italijo je bil kot ustvarjen za prodornega napadalca in odličnega
strelca. To je bil igralec, kot jih ljubi italijanska nogometna publika —- igralec, ki ga je videti na igrišču. Italijani so ga povzdigovali do nebes, mednarodna nogometna zveza ga je opetovano postavila v reprezentanco kontinenta.
Gunnar ima. odlično lastnost, da se vživi v vsakršnem okolju, pa vendar ostane vedno isti. Vedno je bil skromen, odkrit in pošten fant, ki so ga povsod vzljubili. Nikoli ss ni pojavil s kakšnimi posebnimi zahtevami in nikoli ni odrekel svoje pomoči. Nasprotni igralci ga niso štedili, toda tudi če je bil lažje poškodovan, je bil vedno na razpolago svojemu klubu. Bil je poosebljena zanesljivost, mož, ki je športno živel in mislil. Tobak in alkohol sta dva zanj neznana pojma. Treniral pa je vedno več kot drugi, ker so ga k temu pač silili njegovi kilogrami.
Pred letom in pol so ga od Milana >transferirali« k Romi. Kot zahvalo za njegovo dolgoletno požrtvovalno igranje pri Milanu mu je ta klub prepustil ves denar, ki ga je dobil od Rome za njegov prehod. Tudi v novem okolju se je kmalu vživel. Seveda s svojimi 35 leti ni bil več tako prodoren kot v mlajših letih, toda trudil se je in marsikdaj dosegel, kar mu je kmalu prineslo popularnost tudi v »večnemu mestu«.
KONČNO - TRENER
Ko je prišla uprava tega kluba navzkriž s trenerjem, Angležem Alexom Stockom, je prišla skupina funkcionarjev h Gunnarju in mu ponudila mesto glavnega trenerja. Po kratkem premisleku je sprejel. Mož dobro ve, da je blizu konca svoje nogometne kariere in zato se je lotil poskusa, še naprej aktivno sodelovati, vendar odslej kot trener. Dobro se zaveda težav in zato je vzel vse skupaj zaenkrat le kot poskus. Njegove prve besede so bile pohvala prejšnjega trenerja Stocka: »Bil je dober in priljubljen trener, pošten mož. Toda ni bil diplomat. Ali je to morda napaka?«
Gunnar je dovolj pameten, da stvarno ocenjuje svoj položaj. Biti trener v Italiji, je težka stvar. Sam pravi: »če se mi ne bo posrečilo, da bi se uveljavil, se lahko še vedno vrnem na Švedsko. Vsekakor pa si bom nabral dragocenih izkušenj. Nikoli se človek ne preneha učiti pri tej igri.«
Kadar ima Gunnar sedaj toliko časa, da premišlja o svoji športni karieri, je lahko več kot zadovoljen. Napravil je res dolgo
pot. Od majhne hišice v Horneforsu, visoko na severu švedske, pa do mesta glavnega trenerja velikega rimskega kluba in lastnika zelo popularne restavracije v Rimu. Tretji del njegove kariere sc je pričel. Kako daleč ga bo povedel?
PRISRČNA SLOVESNOST
Maribor, 26. jan. — VK Branik je priredil sestanek članstva, na katerem je predsednik tov. Lipko razdelil tekmovalcem, ki so se na zadnjem državnem prvenstvu priborili naslove prvakov FLRJ, zlate častne značke, s katerimi jih je nagradila Veslaška zveza Jugoslavije. Ti rezultati so tudi lepo priznanje požrtvovalnemu trenerju inž. Gaspariju, ki ima največ zaslug za tako lep napredek veslaškega športa v Mariboru.
Bergant
Aktualni problemi
DENAR, DENAR
V vsem našem gospodarskem in * poilitičnem življenju vedno bolj uveljavljamo načelo, da vse večje in večje kompetence prenešamo na nižje teritorialno-upravne enote, na komune. Občina pridobiva iz dneva v dan na svojem pomenu, občina bo v prihodnosti tisti organ, v katerem bo ostal pretežni del sredstev in ki bo tudi imel glavno besedo pri vseh vprašanjih na najrazličnejših področjih dejavnosti. Temu načelu moramo prilagoditi oziroma že prilagajamo tudi našo telesnovzgojno dejavnost. Vsa naša društva si morajo v pristojnih občinskih organih poiskati tisto mesto, ki jim po njihovi družbeni vlogi pripada. Občinski sveti za telesno kulturo morajo postati tisti družbeni organi, ki bodo pravilno usmerjali vso telesnovzgojno dejavnost — tako šolsko kot v družbenih organizacijah — ter v skladu s splošnimi možnostmi v občinskem merilu zahtevali od družbe takšna sredstva, da bo zajamčeno vsaj najosnovnejša možnost nadaljnjega razvoja telesne kulture. Na zadnjih sestankih forumov smo večkrat slišali od tu i;n tam razveseljive vesti, da so nekateri okrajni in občinski organi pravilno doumeli pomen telesne vzgoje za zdravo rast mladine in delovnega človeka in so za te potrebe namenili toliko finančnih sredstev, kolikor je le bilo mogoče. Takšna napredna gledanja so se že uveljavila v koprskem okraju, kjer je lani okrajni Svet ta telesno kulturo dobil 13 milijonov, pa tudi v nekaterih občinah celjskega okraja (Šoštanj, Konjice,
Velenje. Šentjur pri Celju itd.) in še marsikje so občinski ljudski od- .zahtevami _ bori že namenili za tovrstno dejav- mnenje, ki n ost dokajšnje zneske — od 100.000 dinarjev do enega milijona, pač glede na zmogljivost občine. Takšni primeri niso osamljeni in samo kažejo, da med našo družbo bolj in bolj prodira spoznanje, da telesna kultura ni nikakršen luksus, niti »deveta briga«, marveč, da je skrb za zdravje ljudskih množic vsesplošna, družbena skrb. Zato je tudi dolžnost družbe in njenih organov — občinskih in okrajnih ljudskih odborov — da najdejo za razvoj te dejavnosti primerna sredstva. -
Toda istočasno, ko govorimo o teh pozitivnih primerili, ne moremo mimo drugih, manj razveseljivih primerov. Iz nekaterih krajev (n. pr. iz murskosoboškega okraja in nekaterih ljubljanskih občin) smo prejeli neugodne vesti, bodisi da razne telesnovzgojne organizacije niso dobile sploh nikakršnih sredstev ali pa so slednja talko minimalna, da praktično ne pomenijo ničesar. Te težave imajo predvsem v večjih mestih, kjer je več organizacij, zlasti 'športnih, z dokaj razvito kvaliteto, ki je ne moreš obdržati le z nekaj tisočaki, iste težave pa so seveda tudi v močno pasivnih krajih.
Ob teh primerih si lahko zastavimo več vprašanj, predvsem kako priti čez te težave. Nekateri se vprašujejo, če je prav, da tam, kjer je morda predsednik te ali one organizacije bolj vpliven, dobijo sredstva, druerie na ne. Drugi spet menijo, da bi bilo te probleme treba reševati od vrha navzdol, z ured-
bami in predpisi, torej predvsem administrativno brez prepričevanja in brez aktivne borbe za uveljavljanje telesne kulture.
Po našem mnenju je prava pot nekje v sredi. Prvo, o čemer bi si morali biti že na jasnem, je ugotovitev, da s samim predpisom še ne bi v celoti rešili vseh problemov. Gre predvsem za preobrazbo nazorov o telesni kulturi. ki so ponekod, bodisi v javnosti, bodisi pri posameznikih, še nepravilni, zastareli. Teh odnosov ne bomo izpremenili z uredbami in prav ti odnosi so mnogokrat vzrok, da društva ne dobijo niti tistega eksistenčnega minimuma, ki bi ga morala dobiti. Razen tega je treba upoštevati, da so za nami časi, ko smo vse podpore delili iz republiškega »korita«. V teh forumih bo vedno manj denarja, zato je treba borbo za uveljavljanje telesne kulture razviti predvsem v občinah in okrajih. Če je morda ponekod predsednikov vpliv onemogočil, da so prodrla pravilna gledanja, je to dobro, čeprav bi se pravilna načela morala uveljaviti tudi brez vplivnega predsednika. In tam, kjer takšnega predsednika ni? Mnenja smo, da bo prej ali slej moralo priti do pravih pogledov povsod, tudi tam, kjer trenutno morda še ni pravega razumevanja pri občinah ali v okraju. Seveda pa bodo organizacije morale s svojo aktivnostjo, z borbo za množičnost in zdravo vzgojo, s svojimi konkretnimi uspehi in z realnimi mobilizirati javno ga bo slej ali prej moral upoštevati vsakdo.
Aktivna borba za uveljavljanje in priznanje telesne kulture je torej osnovna naloga. S tem pa ni rečeno, da bi se morali odreči vseh zakonitih uredb in določb, ki lahko kakorkoli zagotove telesni vzgoji nadaljnji razvoj. Že lani spomladi smo slišali, da v Beogradu pripravljajo zvezno uredbo o posebnih skladih za razvoj telesne kulture. Po tej uredbi pa naj bi se v omenjene sklade stekala sredstva iz več virov, tako iz sredstev za zdravstveno preventivo, iz dotacij podjetij in tako dalje. Ni nam znano, če je ta uredba že sprejeta, vsekakor pa bi bilo zelo koristno, če bi tako uredbo čimprej dobili. V nekaterih okrajih (n. pr. v celjskem) so podjetja že pristala, da bodo sredstva, ki so jiih sicer dajala raznim društvom, nakazala v posebne sklade pri občinskih odborih SZDL, ki jih bodo po svojih kriterijih razdeljevali društvom. Vsekakor je to koristen sklep, vreden posnemanja. Prav pa bi bilo, da bi se na tem področju čimprei premaknili z mrtve točke, kajti ponekod so prizadevanja že itak maloštevilnih športnih delavcev skorajda brezupna. Sredstev (občinskih, okrajnih, od podjetij itd.) ni tako malo, čas bi bil, da bi se ta sredstva z uredbami stekala v enotne fonde in res smotrno delila.
V.
DRSALIŠČE V KRANJU ODPRTO
Na stadionu ZD Mladosti v Stražišču pri Kranju bodo jutri, v ponedeljek 27. t. m. odprli ■ drsalno sezono. RK Mladost je pripravilo na betonski plošči odlično drsalno ploskev. Drsališče bo odprto dnevno od 8. do 20. ure.
Presenetljivo: Ljubljana in Beton
pred kranjskim Triglavom
Ljubljana, 26, jan, — Prihodnjo nedeljo se bo začelo zares... Na sporedu bo namreč prvo kolo republiške kegljaške lige moških ekip, na kar se naši klubi že nekaj časa resno pripravljajo. Zato Je danes tudi Ljubljana organizirala če-tveroboj, da bi še zadnjikrat preizkusila svoje mo« v borbi z nekaterimi boljšimi nasprotniki. Na tem četveroboju sta nastopila kot gosta Triglav iz Kranja in Beton iz Celja, kot četrta ekipa pa drugo moštvo Ljubljane, kombinirano z dvema igralcema Gradisa. Ljubljančani so ta če-tveroboj vzeli prav resno ln zato ni nič čudnega, če so sl povsem zasluženo priborili prvo mesto, z malo več sreče pa bi lahko dosegli tudi boljši rezultat.
Kaj smo videli na današnjem turnirju? Kot smo že nekoč poudarili, ima Ljubljana trenutno zelo Izenačeno ekipo In bo — če se JI ne bo kaj ponesrečilo — prav resno posegla v borbo za najboljša mesta na lestvici. Likovnik prihaja nazaj v svojo solidno formo, Gabrovšek je ponovno dokazal, da Je treba nanj resno računati, v nemali meri velja to tudi za Mencingerji, Gernedla, Glaviča ln Tom-
šiča, med vsemi pa je bil najboljši Mencinger z 643 doseženimi keglji. Nemajhno presenečenje predstavlja boljši plasma Betona pred Triglavom, čeprav le za 7 kegljev razlike. Povedati je sicer treba, da Triglav ni nastopil kompleten, saj sta manjkala Martelanc in Lado Ambrožič, vendar sta Starc tn Miro Ambrožič ki Je bil v svoji ekipi sicer najboljši z 843 keglji — nekoliko popustila. V moštvu pa se vedno bolj uveljavlja Turk.
In Beton? Ta ima močna stebra v Cafuti, Lubeju in Marinčku, ki so dosegli solidne rezultate ln tako uspeli doseči drugo mesto za 33 kegljev slabše od Ljubljane. Vsekakor je videti, da bodo borbe v prvenstvu zelo ostre in zagrizene, zlasti še, ker ne moremo soditi o trenutni formi mariborskih klubov, ki so nekakšna uganka zase.
Rezultati: Ljubljana I 4900 (Likovnik 836, Legiša 794, Glavič 809, Gabrovšek 842, Tomšič 809, Gernedl 810), Beton 4867 (Cafuta 842, Tomc 787, Lubej 838, Kahne 763, Marinček 833, Zagorc 804), Triglav 4860 (Turk 830, Vehovec 799, Rogelj 805, Kor-
Nogometna prvenstva evropskih držav
Italija XVIII. kolo: Fiorentina : Alessan-dria 0:0, Udinese : Bologna 1:0, Torino : Internazionale 2:3, Verona : Juventus 2:3, Milan : Lanerossi 4:1, Genoa : Napol! 2:1, L:.zio : Padova 1:0, Spal : Roma 1:0, Atalanta : Sampdoria 1:0. Vrstni red: Juventus 27, Napoli 23, Padova 23, Fiorentina 22,"Roma 20, Lanerossi 18, Verona 18, Alessandri i 18, Internazionale 18.
V	nadaljevanju kolesarske dirke po Egiptu je v osmi etapi zmagal vzhodnonemški kolesar Oldenberg. Deveta je pripadla Rusu Melnikovu, deseta pa zopet Nemcu Oldenbergu.
V	Kairu je vojaška nogometna reprezentanca Italije igrala z odgovarjajočo reprezentanco Egipta neodločeno 2:2. V obeh reprezentancah je nastopilo nekaj državnih eprezentantov.
V	dvanajsti etapi kolesarske dirke p® Egiptu Je zmagal bolgarski tekmovalec Kocev.
SMUK S ŠMARJETNE GORE
Kranj, 26. jan. — Včeraj je mladinska organizacija. Tovarne »Iskra« organizirala v počastitev VI. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije smuk s Šmarjetne gore. Nastopilo je 12 tekmovalcev. Zmagal je Bajželj pred Vidicem.
deš 780, Starc 803, M. Ambrožič 843), Ljubljana — Gradis komb. 4812 (Terkaj 757, Avsec 802, Mencinger 843, Novak 812» Kemperle 736, Nemanič — oba Gr. — Sl®)-
izdeluje samo lepljene smuči iz Izbranega, naravno sušenega lesa.
Ce želite Imeti kvalitetne in cenene smuči,
zahtevajte ELANOVE smuči, ki jih dobite v široki izbiri modelov:
BLOKE (turne), SLEME (specialne), TRIGLAV (specialne),
POKLJUKA (tekaške),
PLANICA (skakalne)
Pri nakupu smuči ne pozab te na elegantne in kvalitetne
smučarske palice IM^OL-DURAL, pri katerih pazite na naš zaščitni znak.
2 našimi izdelki so zatožene vse trgovine ,Sioveni/asport> in druge širom Stovemie

.--C;-- " ,/V |*N
Janko Dernič nam pripoveduje svoje vtise iz Kitzbuhla ...
Prejšnji teden je bilo v Kitzbiihlu veliko mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah, katerega so se udeležili najboljši alpski smučarji iz vseh koncev sveta. Lahko rečemo, da je bilo to tekmovanje generalka za svetovno prvenstvo, le da je bila tu udeležba večja, saj je nastopilo toliko tekmovalcev, kolikor jih je hotela poslati katera koli država, ki je skušala na tej gene-ra, i* Poizkusiti svoie najboljše moči. Tudi Jugoslovani so se udeležili tega tekmovanja, vendar brez večjega upanja na kakr-sen koli uspeh. Naše smučarje je vodil bivši alpski tekmovalec ' Janko Dernič, ki nam je zato priložnost povedal značilne podrobnosti o trenutnem kvalitetnem stanju alpskega smučanja do-ma m seveda tudi po svetu.
jt tekmovalci. Tov. Dernič je bil tega mnenja:
»Na vsak način moramo izkoristiti vsako priložnost, torej vsako povabilo. ki nam ga pošljejo tujci, in se udeležiti čim več tekem ob žičnici. Na primer, to tekmovanje v Kitz-biihilti je bilo za nas sila ugodno,
saj smo bili povabljeni iih naši tekmovalci niso plačali nič drugega, kakor vožnjo do meje in nazaj. Tekma ob žičnici nam lahko služi za trening, to pa je tudi ogromne važnosti za formo naših alpincev, ki nimajo dobrih pogojev v domovini. Se posebej, sem to opazil pri Slavici Zupančičevi, ki je nastopala kot prerojena.«
»No, ker smo že pri Slavici, nas zanima, kaj lahko pričakujemo od nje v Badgasteinu.c
»Slavica prav nič ne zaostaja za najboljšimi tekmovalkami v inozemstvu,« nam je kratko odgovoril tov. Derinič. »Ima vse možnosti, da nam pripravi veliko presenečenje, če bo pri vožnji vzdržala od začet-
ka do konca, bomo . prav lahko osupli nad njenim rezultatom ...«
Zadnje priprave doma in po svetu
Po končanih tekmah v Kitzbiihlu so se tekmovalci razpršili na vse strani sveta. Večina boljših je ostala v Avstriji in se bo udeležila znanih tekem v Seefeldu, razen Italijanov, ki so odšli domov. Tudi naš Štele je ostal v Avstriji in bo treniral mladince Gorenjske smučarske podzveze na znanih smučiščih blizu Celovca. Tov. Dernič nam je za zaključek tega razgovora pojasnil nekatere želje in težave posameznih narodov, ki se bodo morali odločiti, kateri tekmovalci bodo v nacionalnih reprezentancah. O Avstrijcih nam je vedel povedati tole:
»Največje težave pri sestavi reprezentance bodo imeli naši sosedje. Že so sestavili svoje moštvo, vendar je tu še nekaj pomislekov. V Badgastei-nu bodo nastopili: Sailer, Molterer, Hintersseer, Rieder in Le itn er. Zadnje dneve bodo še izkoristili za pospešene priprave, vendar tudi ostali ne bocfo držala rok križem. Nevarni tekmeci bod najboljšim predvsem Američani z Wer-nerjem na čelu, ki je bil mimo Japonca Ygaje najpriljubnejši smučar v Kitzbiihlu. Tudi naši tekmovalci bodo nekaj dni trenirali na Črnem vrhu, toda, če bodo še tako psihično in fizično pripravljeni za start na svetovnem prvenstvu, ne smemo od njih pričakovati čudežev,« je končal svoje ugotovitve tov. Dernič.
L. M.
Kaj nam je povedal Janez Polda
Preveč tekmovalcev!
Ko smo se pogovarjali o znani
toštnjega tekmovanja.
»Bilo je premalo snega. Samo prva deseterica je lahko zapeljala po vratolomnih progah brez večjih težav. Vsi ostali pa so imeli velike probleme, kako speljati skozi posamezna vratca, kajti snega je bilo premalo in lahko si mislite, po kakšnem terenu je vozil že tekmovalec s startno številko 50! Da ne govorim o onih tekmovalcih, ki so imeli startne številke blizu stolice, kjer so bili uvrščeni tudi naši.«
»Ali so organizatorji porazdelili vse tekmovalce v posamezne razrede?« nas je zanimalo.
»Seveda! Tako kot pred vsako pomembnejšo mednarodno tekmo, so tudi tu organizatorji uvrstili tekmovalce v 7 razredov. Zato ni pretirana trditev, da je bilo za večino prisotnih to tekmovanje skorajda neregularno, saj so morali voziti po skalovju In travli.«
»V katerem razredu so bili naši tekmovalci?«
»Na posebnem sestanku so Jugoslovane uvrstili v 4. in 5. razred. Naj povem, da je bil na primer znani Avstrijec Obereiigner v 5. razredu! Prav tako sta bila 7. iz Gortine, Dimitrov in znani Italijan Buri ni, v istem razredu kot Obereiigner. Če to veipo, potem nam bo jasno, da naši tekmovalci niso mogli doseči takšnih rezultatov, kot jih je mor-do od njih pričakovala naša javnost. Je pač tako, danes je po svetu yedino več odličnih alpskih smučarjev in človek skorajda ne ve, kdo je boljši drug od drugega.«
»Oprema tekmovalcev in tudi tehnika se neprestano izpopolnjujeta. Ze v Gortini smo opazili sijajen napredek pri izdelavi smuči. To sem opazil v Kitzbiihlu še bolj kot na olimpijskih igrah. Vsak tekmovalec je imel za vsako disciplino (za smuk, slalom in veleslalom) po dva para smuči. Pri nas pa ima na primer Štefe že pet let stare dilce, ki več ne ustrezajo velikim zahtevam sodobnega vrhunskega tekmovalca. Vsak smučar je imel tudi varnostne Marker vezi za smuk, seveda razen Jugoslovanov in Bolgarov.«
»Kakšno prednost imajo Marker, vezi?« smo hoteli zvedeti.
»Ko so naši tekmovalci gledali trening svetovnih »kanonov«, je nanje prav slabo vplivala vožnja tega ali onega inozemskega »asa«, ki se je po težkem padcu brez poškodbe dvignil in nadaljeval vožnjo navzdol. To so pač omogočile varnostne vezi, ki tekmovalca v divjem smuku pri padcu obvarujejo težjih -poškodb.«
»Kaj pa tehnika?«
Janko Dernič je na to vprašanje za trenutek obstal, zbral svoje misli in povedal tole:
»Tehnične sposobnosti so šle danes v širino. Danes nimamo samo peščice odličnih Avstrijcev, Švicarjev ali Italijanov, danes je vse polno tekmovalcev tudi v drugih državah, tako da res ne vemo, kdo je od njih boljši. Odloča torej športna sreča!«
Slavica je odlična
Pogovor se je zasukal tudi o treningu in o pogojih, ki jih imajo tu-
Janez Polda je bil eden tistih športnikov, ki je prijetno presenečal, kadarkoli se je pojavil na smučarski skakalnici. Pravzaprav je bil neke vrste samorastnik ali samouk. Toda njegova tehnika skakanja je bila v bistvu »finska«, dasi se Janez ni učil skakati od liy verinena ali Kallakorpija. Imel je dober čut za to. kaj je prav in kaj ni.
Teorija športa ga ni zanimala. Verjetno ni p reči tal niti ene razprave o tehniki skakanja ali o psihični pripravi skakalca na tekmovanje. Očitno pa je o vsem- zelo veliko premišljeval. O	tem sem	se
prepričal	na	posvetu	smučarskih
trenerjev	na	Pokljuki.	Janez je	si-
cer spregovoril v svojem preprostem jeziku, ni bil preveč natančen v rabi znanstvenih pojmov, vendar je povedal v bistvu tako, kar učijo strokovnjaki, ki poznajo vso strokovno literaturo.
* * *
Bilo je ob koncu lanske sezone. Posveta na Pokljuki so se udeležili vsi naši smučarski strokovnjaki. Štefe. Pohar. Klančnik. Šramel, Knific. Magušar. Pavčič, Jeločnik in Veber so že povedali svoje. Stevan Le-nert iz Beograda je obširno poročal o tem, kako trenirajo naši vrhunski atleti; priporočal je. da bi se tudi smučarji kaj bolj okoriščali s pridobitvami splošne športne znanosti.
V razpravi o psihični pripravi tekmovalcev se je oglasil k besedi tudi Janez Polda in povedal naslednje:
Skok moraš imeti najprej v glavi, potem šele v nogah. Natančno moraš poznati skakalnico, ugotoviti, kako miza visi in si biti na jasnem, kam boš doskočili.
Najprej se mora skakalec zanimati za službeni bilten, v katerem bo našel podatke o skakalnici in o konkurenci. Cim težja konkurenca, tem močnejša mora biti koncentracija.
Seveda je v nočeh pred velikim nastopom manj spanja. Ležiš v postelji, čakaš na spanec, v resnici pa so v tvoji glavi samo »zagon«, miza, doskočišče in skoki. Premišljuješ, kakšno bo vreme, kako boš skakal. To je koncentracija v postelji; ta je navadno zadnjo noč najmočnejša.
Najraje sem skakal doma. Pred domačo publiko imaš več zaupanja vase, kar samozavesten si in to je za uspeli dobro. Če sem videl v bližini inž. Bloudka, sem bil brez skrbi. Bloudek je še vedno tako uredil skakalnico, posebno mizo in doskok, da je bilo skakanje varno. Zunaj pa je drugače, zunaj je včasih slabo. Premalo so natančni pri obdelavi skakalnic.
Name je vselej delovalo pomirje-
Med smučarji po sveiu...
Iznajdljivost pa takšna!
Oprema in tehnika — to dvoje je odločalo
Kolikokrat smo že ugotovili, da je oprema za alpskega smučarja temeljna potreba. Prav o tem nam je tov. Janko povedal tole:
Zo vsakega športnika, posebno pa še za
smučar/e in planince, je nepogrešljiva
Smuči kot prometno sredstvo so stare že pet tisočletij, kot športni rekviziti pa šele dobrih sto let. Kdor bi mislil, da smo dosegli s hitrostjo 160 km na uro, z vzdržljivostjo v teku na 90 km^ali s poleti do 140 m že višek smučarskega razvoja, se moti. O tem nam pričajo novosti letošnje sezone, ki dokazujejo. da je smučarski šport še vedno na svojem zmagovitem pohodu.
•	— V Švici velja geslo: vse sile za zimski turizem! Letos imajo že toliko gostov v zimskošportnih centrih, da so morali zaposliti nič manj kakor 900 smučarskih učiteljev. Med _gosti j° kajpada tudi nemalo »petičnih«, ki bodo pustili v deželi tako dobrodošle stotake dolarjev, mark, kron itd.
•	— Na Finskem pa ne gre toliko za turizem, temveč za ljudski šport. Pričakujejo, da bo obiskalo svetovno smučarsko prvenstvo v tekih in skokih znatno več kakor 150 tisoč gledalcev. V tistih dneh, ko bodo misli športnikov usmerjene v Lahti (začetek marca), bodo žilavi Finci prenehali z delom. Podjetja, ki so kolikor toliko blizu prizorišča smučarskega prvenstva, že planirajo »zimske počitnice« in naznanjajo, da bodo imela v času smučarskih - praznikov samo dežurno službo. Čast Fincem, to so zares športno ljudstvo!
S — V domovini Helmuta Reck-
nagela so se po lanskih uspehih s podvojenimi silami vrgli na smučarske skoke. Spoznali so, da skakalnice z umetno maso niso slaba stvar. Recknagel, G las s in Lesser so se uvrstili med najboljše skakalce na svetu. Nedvomno bodo tudi v Lahtiju posegli v borbo za prva mesta. Ker so se prve skakalnice z umetno maso tako dobro obnesle, so jih začeli graditi po vsej Vzhodni Nemčiji. Lansko jesen so že trenirali in skakali v mestih Broterode, Lauscha, Klingenthal, Obcrviescn-thal, Oybi,n in Zelle. Zlasti hvalijo umetno skakalnico v Klin.genthalu, ki nese do 54 m.
• — Recknagel in tovariši so začeli s sistematičnimi pripravami za svetovno prvenstvo že junija. Še to naj omenimo, da so počastili Reck-nagla s častnim naslovom »zasluženi mojster športa«. To je naslov, ki ne pomeni samo počastitev, temveč tudi kariero.
® — V Zahodni Nemčiji sicer nimajo »nevarnih« tekmovalcev, vendar je vredno tudi o njih poročati. Letos se navdušujejo za nov tiip smuči, imenovan »Loipe«. Par kompletnih »Loipe« smuči stane 65 DM — to naj bi bile potemtakem ljudske smuči. Gre za lahke, preproste smuči in za posebne vezi, Za katere je vsak čevelj dober. To niso posebno hitre smuči, pač pa take, da se lahko podate na njih tudi na dol-
ge planinske ture. Ko so jih nedavno preizkušali pred komisijo Nemške smučarske zveze, je bil tudi 75-let-ni C. J. Luther (pri nas znani raziskovalec bloškega smučanja) med demonstratorji. Poročajo, da je delal kar prožne prečne skoke in kri-stijanije. Tudii znani smučarski učitelj Furtiner je pokazal, da je možno na novih smučeh udobno hoditi, teči, vzpenjati se in vijugati.
6 — Naj poročamo tudi o zanimivem pismu dveh nemških tekačev, ki sta se podala na Finsko, da bi spoznala njihove metode treniranja. Poročata, da ju pravzaprav niso uvrstili v kak tekmovalni tečaj v našem smislu, temveč med gozdne delavce. Finski trenerji namreč zelo cenijo gozdno delo kot sredstvo za izpopolnjevanje fizične kondicije. »Žagamo, sekamo in nakladamo,« poročata nemška smučarja, »proti večeru pa tečemo. Po trikrat tedensko gremo v san no. da si omehčamo mišice in da se znebimo še tistih drobcev znoja, ki je ostal v telesu po teku. Za nas so to precej nenavadne metode treniranja, veildar upamo, da bodo uspešne«.
• — Glede smučarske literature pa so se letos prav posebno odlikovali Poljaki,. Na Visoki šoli za telesno vzgojo v Varšavi so izdali »Smučarsko enciklopedi jo«, ki obsega 760 strani. Recenzenti poročajo, da gre za zelo kvalitetno delo. D. U.
val n o, če sem videl v bližini skakalnice športnega zdravnika, ki mu zaupam. Skakati pomeni veliko odgovornost, zato je potrebna duševna zbranost. Rad imaš mir. Ce se funkcionarji prireditve pred teboj prepirajo, sploh, če ie kako nesoglasje, bi m0'rali poskrbeti, da tega tekmovale: ne bi čutili. Pred startom imaš svoje misli in svoje skrbi, zato se ne moreš z ljudmi pogovarjati. Nekateri ti zamerijo, če nisi zgovoren in mislijo, da si se prevzel.
Skakalci imajo radi veselo razpoloženje. Ni dobro, če si preveč obremenjen s čutom odgovornosti, če preveč misliš na to, kako bo. Zato včasih tako dobro stori vesela glasba, ki jo slišiš po zvočnikih. Konec koncev ne moreš biti »noč in dan v službi«. Prav rad sem imel pokojnega Albina Jakopiča, ta je vselej poskrbel za dobro voljo, tako nekako, kakor Čopov Joža.
Dobro je, če ima skakalec kaj av-tosugestije, da se sam prepričuje, da bo uspel. Človeku ne smeš nikoli reči, da bo padel, nasprotno, dajati mu moraš moralo.
Ko stojiš na vrhu zagona in se zavedaš, da gre za tvoj »nacion«, je koncentracija najmočnejša. Vsakogar se loti startna trema. Tudi v organizmu nastopijo spremembe. Apetit te mine, voda sili ven in blato tudi. Potem, ko pride čas za start, je človek kakor na brušen. Moj skakalni nagon je bil tako hud, da nisem več čutil rane na želodcu.
Drago Ulaga
Kdor hoče kvaliteto, bo kupil
NA MIZNI TENI Sr
(Hr). Prvi in drugi imata pravico nastopiti na polfinalnem prvenstvu.
H O K
A LEDU


IZ- DAT bf C X/ C C | j Iz ljubljanske podzveze bodo na l\ l\ /l I IX C 7 L J I J polfinalnem turnirju nastopili: Krim,
Ilirija in »Partizane — Medvode.
Končan je bil drugi del podzveznega ekipnega . namiznoteniškega [prvenstva za Koroško in Štajersko ier je vrstni jed naslednji:
^laribor, Fužina r I., Fužina r II, Branik itd. Tri ekipe iz mariborske podzveze imajo pravico nastopiti na polfinalnem prvenstvu Slovenije, ki bo v Škofji Loki 1. in 2. februarja. Ker druge ekipe nimajo pravice nastopi na polfinalnem prvenstvu, bo kot tretji nastopil Branik.
Na ekipnem prvenstvu Posavske podzveze je po zaključnem tekmovanju vrstni red naslednji: Kemičar (Hr), Rudar (Trb), Litija. Rudar
Na mednarodnem prvenstvu Romunije so imeli največ uspeha Madžari. Bili so res odlič.ni, saj so osvojili prva mesta v vseh disciplinah. Od naših tekmovalcev sta bila najboljša Hrbud in Vogrinc, ki sta se uvrstila v četrtfinale. Vendar sta tam oba klonila. Berczik je premagal Hrbuda 3:0, Bubony pa Vogrinca prav tako 3:0.	'
Naročajte se na
..POLET,.


Mene pitajo, ker so druge pujske zaklali, odrli in njihovo kožo odnesli
KOTEKSU
Vedno več se piše in govori o nujni potrebi izgradnje umetnega drsališča v Ljubljani. Drsalci in hokejisti so iz leta v leto bolj obupani in zaskrbljeni — saj samo še životarijo in le s skrajnim naporom lovijo korak s tistimi, ki so tako srečni, da imajo umetni led. Trenutno jih še rešujejo gostovanja v tujini. Toda, to ne bo šlo več dolgo, ker ni naraščaja, ki se zaradi ne-dostatka domačega ledu nima kje vežbati. Kajti zime zadnjih let so katastrofalno blage in letos praktično ni bilo in po vseh izgledih tudi ne bo naravnega ledu.
Že nekaj let izbirajo in iščejo po Ljubljani primeren prostor za umetno drsališče. Ko je lokacija že končno določena, se najde nekdo, ki izreče svoj veto in zadeva je zopet odložena za nedoločen čas. Lansko leto je Svet za telesno kulturo OLO Ljubljana odločno začel ustvarjati športna igrišča poleg Muzeja NOB. Tu je bilo planirano tudi umetno drsališče. Odlična zamisel. ki pa je prav tako kakor prejšnje padla v vodo, ker je tizkr-snila« nova ideja — pokritega ledu. To se pravi, v nalašč za to zgrajeni dvorani. To pa je zaenkrat utopija. saj bi bilo v to svrho potrebno veliko denaraja, ki ga, sodeč po vseh izgledih in okolnostjb. ne bo še dolga leta.
Medtem bežijo leta. Prelepi tradicionalni ljubljanski drsalni šport hira. Tista mladina (in te ni malo!), ki se je že navdušila zanj. žalostno gleda v nebo in čaka. ali se je bo vendarle usmililo in natreslo neka i mraza in ledu ki ji ga -za to poklicani ne dajo. In koliko bi šlo tudi tistih, ki se zaradi poman jkanja snega ne morejo smučati, na led. če b- ga -imeli.
Vprašanje je sedaj, če je res tako nerešljiv problem, n st v a riti n a si mladini v najbližji bodočnosti. — recimo v prihoduii zimski sezoni — umetno ledeno ploskev.
Vsem. ki se za to zanimajo, je znano, da amerikanska revija na ledu pripelje v kraj gostovanja —
umetno ledeno ploskev!
celo v Evropol — na kamionih cevi ni kompresorje, jih položi na kakršenkoli stadion (običajno kar na nogometni) in ima v enem dnevu ledeno ploskev za 60 nastopajočih oseb.
Dunajski drsalni klub Engelman že petdeset let polaga vsako jesen stare, že neštetokrat zakrpane cevi na veliko teniško igrišče in drsalci imajo led, ki i zdrži do 7° Celzija. Podobno si pomagajo v Krefeldu in v nekaterih zimskošportnih centrih v Italiji.
Košarkarski stadion poleg Muzeja NOB bo letos gotov. Z debelo gramozno podlago in betonsko ploščo 1 V zimskih mesecih, to se pravi od novembra do marca, bo vsa naprava s tribunami za približno
6000 ljudi, počivala. Kakšna škodaI Idealnejši prostor za umetno drsališče si je težko predstavljati. Potrebno je samo po vzorcu Dunajčanov ali Amerikancev na že gotovo podlago, ki je vse nekaj drugega kakor nogometno ali teniško igrišče, položiti cevi, jih zasuti s peskom,- dodati potrebne kompresorje in tako težko pričakovani led bo tu.
A ko sem pravilno ob v e šen, bi stroški za tako ledeno ploskev bili za polovico manjši, kakor pri gradnji stalnega umetnega drsališča, kjer odpade približno 30% investicij na zemeljska dela.
Ce bi nekoč le bilo dovolj denarnih sredstev za izgradnjo pokritega umetnega drsališča, bi se verjetno material (cevi in kompresorji) iz
Odlični vratar Mirko Krstonošič se je pred kratkim vrnil iz Beograda v Ljubljano, kar je za ljubljanske hokejiste sigurno močna okrepitev
ŠE DVA PORAZA Crv. zvezde
B Državno prvenstvo v hokeju na ledu se nadaljuje brez večjih motenj. Pretekli teden sta bili na Jesenicah še dve prvenstveni tekmi. V goste so prišli hokejisti Crvene zvezde in igrali proti domačemu moštvu in proti Ljubljani. Seveda, v obeli srečanjih niso mogli pričakovati posebnega uspeha, prišli so le z željo, da bi se njihova mreža čim manjkrat potresla. Jeseničani so premagali C r veno zvezdo z. 11:0, (3:0, 5:0. 1:0). Ljubljana pa istega nasprotnika s 7:1 (3:0, 3:1. 1:0). Obe igri sta bili fair in sodnika nista imela težjega posla.
B Hokejska zveza Jugoslavije je kaznovala znanega igralca in funkcionarja Tašma jdana iz Beograda Renauda z dveletno prepovedjo opravljanja funkcij in seveda tudi igranja, zaradi nešportnega podkupovanja. Renaud je kot uspešni finančni »manipulant« zvabil k Tašma j d-anu znana igralca Crvene zvezde, brata Erdeli ja, Poskušal pa je spraviti k svojemu klubu še sekretarja tov. Antiča, toda ta ga je pv:javil Hokejski zvezi Srbije. Ker je bil Rena ud funkcionar srbske zveze, je o njegovem prekršku morala razpravljati Hokejska zveza Jugoslavije, ki ga je tudi kaznovala Naknad.no pa smo zvedeli, da je prišla na HZ J še ena prijava, tokrat od sodnika Jovanoviča, ker ga je Renaud žalil.
B Tekmovalna komisija pri HZJ
je morala doslej reševati dve protesta z letošnjega državnega prvenstva. Prvi protest je vložilo moštvo Ljubljane proti verifikaciji tekme z Jesenicami. Protest je bil zavrnjen, ker Ljubljana ni vložila potrebne kavcije. Prav tako je bil zavrnjen protest Zagreba v tekmi s Partizanom, ker tudi Zagreb ni zadostil potrebnim formalnostim.
B Pretekli teden bi - morala biti na Jesenicah še tekma med Zagrebom in Partizanom. Zaradi nesporazuma med obema kluboma tekme ni bilo. zato je preložena na poznejši termin,
B IIZJ pripravlja daljšo turnejo naše reprezentance, vendar šele po 22. februarj", ko bi bilo srečanje med Jugoslavijo in Madžarsko v Beogradu. Naše nacionalno moštvo hi odpotovalo kot mestna ali republiška reprezentanca na Madžarsko, v Avstrijo, Nemčijo, Švico ali Italijo.
B Hokejsko moštvo Tašmajdan bo
v kratkem odpotovalo na turnejo v Avstrijo. Italijo in Švico, kjer bo imelo nekaj prijateljskih srečanj s posameznimi klubi.
B Bolgari ponujajo dve svoji moštvi za gostovanje po Jugoslaviji. Prav tako pa so poslali predlog, da bi dve jugoslovanski ekipi gostovali v Bolgariji.
začasnega drsališča dal uporabiti tudi tam.
Opustimo torej zaenkrat zidanje gradov v oblake, kar predstavlja načrt pokritega zimskega stadiona in ustvarimo naši mladini čim hitreje to, kar ji v sedanji zmogljivosti lahko damo.
Pri tem seveda de mislim na »razveseljivo« vest o obnovitvi manjših jezer, ki naj bi nudila pozimi dovolj ledu za drsanje, hokej in keg-lanje na ledu. Ta zamisel se spričo klimatskih razmer, ki vladajo pri nas že lepo število let, lahko smatra samo kot ponesrečena šala.
Ing. Radin
Janez Istenič
v državni reprezentanci!
Ljubitelje nogometa v Ljubljani, predvsem pa simpatizerje ŽNK »Ljubljana«, je pred dnevi prijetno presenetila vest, da je komisija za sestavo državne mladinske reprezentance poklicala na priprave v Beograd mladega vratarja Janeza Isteniča, člana »Ljubljane«, da bi sodeloval v mladinski reprezentanci, ki bo nastopila 4. februarja v Londonu proti mladinski reprezentanci Anglije. Priprave mladincev se bodo začele 27. t. in. Istenič pa je dobil tudi nalog, naj si preskrbi vse potrebne dokumente za potni list.
Mimo u n je srečen! — Nikoli ni verjel, da je maratonski tek tako prijeten. Njegova, znova potepuška misel, se spet vrne k mladi ženi m otroku, ki ga šc ne pozna. Spet gleda enolično pokrajino, ki jo je že pretekel. Toda zdaj ga ne dolgočasi. Na 28. km ima minuto prednosti pred 'Fincem Karvonenom, Jugoslovanom Mihaličem in Japoncem Kava-šimo. Tega sicer ne ve, ker ga slabo obveščajo in ker zeleni ■trakovi, ki vsakih 10 m označujejo pot, niso zadostni znaki.
Nenadoma zagleda železniški most. »Že stadion«, si pravi ' Mimoun — in res je podoben most 1500 m od stadiona. V zablodi, čuteč pred seboj zmago, se požene.
Zmota! Šele pri 30. km je! Pa tega zdaj še ne ve. In v tistem hipu se kakor nenaden udarec pojavi izčrpanost. V sencih mu razbija, krč mu stiska trebuh. V rebri h ga boli, okus po krvi, ki se ga tako dobro spominja po končanih tekih, mu je napolnil usta. Občutek ima, da bo umrl. Rad bi zakašljal, pa ne more. Izpuh motorjev in avtomobilov, ki vozijo preči njim, se mu gabi. In njegove sprinterice, njegove lepe finske copate, so izgubile krila.
Skoraj obstal je. Komaj 30 cm dolg korak zmore; zdi se mu, da je prerezan na dvoje. En Mimoun je pri nogah, drugi
pri glavi. Pozneje bo povedal: »Bilo je, kakor da sem na konju, ki nič več ne uboga.« Na gramozu in zdrobljenem kremenu se je Mimounova postava ukrivila, dobil je trpeč izraz, tako dobro znan Colombu ali Jcanu-Bouinu. Zdaj ima samo enega nasprotnika — lastne noge. Zatopek? Ne, maratonski zmagovalec iz Helsinkov v beli čepici je že od desetega km na petem mestu na pol brez sape. In tega mesta ne bo zapustil, dokler ne bo končal maratonskega teka na šestem. Ne to je njegov dobri prijatelj, Jugoslovan Mihalič. Pri 53. km v predmestju Caulfield, inelbernskem Bobignyju, je samo še 120 metrov za prvini. Za njim pa so Rusi, ki se opotekajo v tem peklu brez sence.
Na prašni cesti, do 5 km nazaj, se vlečejo ostali tekači, vzdihujoč kot na smrt bolna živina, ki ni prav nič več podobna iskrim konjem na startu. Njihove majice, izpodrecane skoraj do vratu, da bi se osvežili, mahedrave roke, se zmorejo le še poškropiti z vodo v majhnih stojnicah, ki obenem kažejo "tekačem smer. Toda brž ko kdo ka j popi je, je izgubljen, neusmiljeno odpade...
Mimoun se je skrbno varoval sprejeti kako pijačo, ki so mu jo nudili ob roku ceste. Samo enkrat je prijel za steklenico, da bi izplaknil ognjeno pekoča usta, toda z jezo je opazil, da v njej ni bila voda in je vse takoj izpljunil.
Mimoun je mobiliziral vse svoje moči in stisnil zobe. »Sonce je žgalo vedno bolj«, je rekel pozneje, »in noge so me vedno bolj. bolele, toda mislil sem si, da so drugi prav tako izmučeni kakor jaz.« Znova ga je prevzel pogum vojaka iz Cassina.
Nenadoma je kljub hrupnim zvočnikom zaslišal razločno francoski glas: »Allez MimounI« To je bil francoski fotograf, ki mu je zavpil že najmanj dvajsetič, toda to pot se kot iniš moker"tekač nasmehne kot bi se prebudil iz nezavesti. V tej oli ra bri t vi, ki jo je končno le zaslišal, se je na mah razblinila, vsa njegova izmučenost. Njegova kriza je trajala tri kilometre, več kot 10 smrtnih minut.
Mimoun je spet našel samega sebe in spust na Dande-nong Road proti Saint-Kildu je bil prijetnejši kot prej, saj je bil ves sproščen. Z opeko krite hiše in smrekov gozd na višini sta ga spomnila panorame Ferte - A1uis. Fe k je znova postal lahkoten in ob njem je znova podoživljal leta, ki jih je preživel na prostem zraku in v samoodpovedi. Prav v Ferte-Alais in pri tamkajšnjem županu Rene Legcrju. pri katerem je stanoval, je Mimoun 0’Kacha postal Alain Mimoun. Tek zjutraj in zvečer, velika lakota, režim divje prehrane, 40.000 frankov, ki jih je dobil, da bi točno uredil svoje obroke. Prav nič si ni prihranil v prvih letih svojih atletskih priprav.' Potopljen v srečna razmišljanju je prerešetal Mimoun tudi tri prerokovanja, ki so vznemirila njegovega duha pred tekmovanjem: njegova startna številka 13, njegov izredno mirni puls, nabijajoč 48, in končno spomin, da sta na olimpijskem maratonu dvakrat zmagala Francoza, obakrat v presledku 28 let (Micke! Tlieato v Parizu 1900 in El Qualfi — Alžirec kol on — v Amsterdamu 19281.
Melbournsko sonce odločno govori za starega berberskega tekača. Kar se je dogajalo za njim. je bilo pravo razsulo. Finca Karvonen in Oksanen, brez trohice moči, z vdrtimi očmi, tečeta le še avtomatično. Rus Film se ie ustavil, da bi

v.
Čeprav so Brazilci izbrali šele. širši kader za reprezentanco, ki ga bodo šele v aprilu zmanjšali na 22 igralcev, ki jih bodo prijavili FIFA, so si že danes edini v tem, da bo izbrana enajsterica kombinacija napada Plamen,ga in solidne obrambe klubov Vasco da Gama in Botafogo. Reprezentanco bodo sestavljali torej v glavnem igralci iz Rio (le Janci ra. Časopi-sje predlaga nasledn jo idealno enajsterico: Častilko (Fluminense), Pa ul Inko (Vasco), Santos (Bola fogo), Ser vitko (Botafogo), Belini (Vasco), Deq umila (Flamengo), Joel (Flamengo), Didi (Botafogo), Henrique (Flamengo), Dida (Flamengo), Žagalo (Flamengo). V okviru priprav bodo Brazilci odigrali 6 mednarodnih tekem in sicer po £ proti Bolgariji in Paragvaju v Rio de Jamčim in Sao Paolu, po prihodu v Evropo pa še s Portugalsko v Lisuboni in Severno Irsko v Belfastu.
Zopet smo pri žrebanju oziroma postavljanju. Po najnovejših vesteh, ki so baje neposredno od Mednarodne nogometne zveze, bodo na željo organizatorjev svetovnega prvenstva le 4 južnoameriška moštva razdeljena v 4 skupine, vse ostalo pa bo izžrebano.
Kapetan češke reprezentance, Ladislav Novak, je nedavno izjavil, da menii, da s,o Anglija. Brazilija in Sovjetska zveza glavni favoriti prvenstva. Za svojo ekipo pravi, da bi še najraje igrala z Mehiko, VVailesom lin Avstrijo, ki so po njegovem mnenju najugodnejši nasprotniki.
Italijanska nogometna zveza je dala avstrijski nogometni zvezi načelni pristanek za nastop Avstrijca Ernsta Ocwirka, ki igra trenutno pri Sampdoriji, na svetovnem nrvenstvn. Seveda bo moral pristati še klub in pa Avstrijci bodo morali zagotoviti, da Ocwirka ne bodo uporabili, če se bosta srečali Avstrija in Italija. Seveda je za Italijo vse to — računi brez krčmarja!
Tudi Švedi so imeli v Italiji uspeli. Sekretar njihove zveze, Holger Bengerus, je uspel dokončno dobiti Liedholma od Milana, Skoglumda od Internazi-omale in Gustavsisona od Atalante. Ugodno potekajo tudi razgovori za Hamrina (Padova). Lindskoge (Udimese) in Se lm os s ona (Lazi©).
Dela na različnih stadionih; kjer bodo igrali tekme svetovnega prvenstva, so v zadnjem času potekala v pospešenem tempu. Predvsem glavni stadion Rasunda v Stockholmu, ie že skoraj v celoti dogotovljen. Na tein stadionu so namreč predvsem povečali prostor za gledalce. V maju bodo otvorili nova stadiona v Mal-miijti in Goteborgu. Slednji bo lahko sprejel ■ 60,000 gledalcev in ima tudi atletsko tekališče. tako da ne bo zbiral samo ljubiteljev nogometa, ampak tudi atletike.
Francoska .nogometna zveza je določila prvih 15 igralcev za svetovno nogo,metno prvenstvo: To so: Colonna, Penverne, jon-quet (Reimis), Kaelbel (Momaoo), Mouynet, Lerond (Lyon), Marcel (Marseille), Chiareel.i .(Valeneiennes). Vincent, Heutite (Lilie). Rabiš (Angers) in Stopyra (Sochaux).
Novinar Radiu Skopje, Laza Milo-ševsiki, je napisal malo knjižico z naslovom »Športne reportaže in prognoze«. V tej knjižici je objavljena anketa, ki je bila izvedena med kapetani moštev zvezne nogometne lige o tem, kdo bo letos državni nogometni prvak. Zanimivo je, da so prognoziralti za državnega prvaka Crveno zvezdo naslednji kapetani: Boškov (Vojvodina), Pašič (Željez-ničar), Vidoševič (Zagreb), Mujič (Velež), Radenkovič . (Beograd) in Mitič (Crvena zvezda). Za Rndnič-kega so se odločili Ognjanov (Spar-tak), Crnkovič (Dinamo), Krstulovič (Split) in Petakovič (Radnički). Tudi Partizanu so naklonjeni 3 kapetani: Petrovski (Vardar), Radovič (Bodočnost) in Valog (Partizan), edine Stane Krstulovič (Ftajduk) meni, da bo letošnji prvak zagrebški Dinamo.
Če bi se torej prvak določil z glasovanjem kapetanov ligaških moštev, bi Crvena zvezda kaj lahko Postala državni prvak, saj je dobil 6 glasov, Radnički 4, Partizan 3 in Dinamo 1. Tako pa bo treba do kon.ca prvenstva še precej znoja...
ERLICH TRETJI NA RANG-LESTVICI
Beograjski »Futbal« je ob prehodu v novo leto sestavil pregled najboljših nogometnih sodnikov v Jugoslaviji. Upošteval je kvaliteto sojenja, število tekem ter pomembnost in težino srečanj ter pri tem sestavil rang lestvico 10 najboljših sodnikov v Jugoslaviji. Častno tretje 'nesto je zavzel ljubljanski sodnik’ Emil Erlich, kar je zan j zelo laska-vo priznanje. Posebno zanimivost pa Predstavlja v tej razvrstitvi Zagreb-
J
Crv. zvezda državni prvak?
če,n Epert, ki so ga »naredili« mimogrede za Ljubljančana. Lestvica najboljših sodnikov je naslednja:
1.	Lemešič, 2. Ti.kiea Markovič, 3. Erlich, 4. Vlajič, 5. Nikolič, 6. Sta-nišič, 7. Nedel jkovski, 8. Marek, 9. Epert, 10. Bajič.
Sedaj pa v Italiji
V štirih letih je svetovno prvenstvo zelo pridobilo na veljavi. V Urugvaju je nastopilo 13 reprezentanc, za prvenstvo v Italiji pa se jih je prijavilo že 29. Potrebne so bile torej kvalifikacijske tekme, kajti odločili so, da bo v Italijo potovalo samo 16 najboljših reprezentanc.
Jugoslavija je bila v skupini z Romunijo in Švico. Dve od teh ekiip sta si pridobili pravico nastopa na prvenstvu. Tekme niso igrali tako kot sedaj po dvojnem sistemu na točke, marveč se je vsaka reprezentanca pomerila z vsako le enkrat. Jugoslovani so igrali doma s Švico in v gosteh z Romuni.Nismo uspeli. S Švicarji smo v Beogradu igrali neodločeno 2:2, v Bukarešti pa smo izgubili 1:2. Romuni so v Švici sicer premagali domače moštvo, toda kasneje je bila tekma razveljavljena. ker so v romunskem moštvu igrali nogometaši, ki niso bili pravilno prijavljeni. Toda Romuni se niso pritoževali, saj so bili tako in ta ko med finalisti...
Ivkovič najboljši mož na terenu — strelec avtogola
® Tekma v Beogradu s Švico je bila izredno razburljiva. Jugoslovani so bili boljše moštvo in so do zadnjih minut vodili z 2:1. Najboljši igralec naše reprezentance in hkrati najboljši mož na igrišču je bil branilec »Milulinac* * Ivkovič. Tn prav on je bil tisti, ki je nekaj minut pred koncem dosegel lastni gol, s katerim so Švicarji izenačili rezultat. Milutinac je hotel žogo podati vratarju, toda tudi ta se je zaletel nanjo in tako je žoga naposled obvisela v naši mreži.
Itali ja je glede na veliko zanimanje za nogomet ter odlične stadione zaslužila.' da so ji poverili organizacijo. Čeprav tudi to tekmovanje ni bilo brez političnega prizvoka, ki je bil v tedanji fašistični Italiji pov-
-si v
Veslaške vesli
Močne okrepitve
ljubljanskih klubov
Nekateri klubi, ljubljansko-pri-morske lige so se v zadnjih mesecih okrepili z novimi igralci. Med vsemi prednjači Krim, ki je v zadnjem času vključil v svoje vrste 5 igralcev kranjskega Triglava in sicer Kisa, Češnja, Tonija, Krašovca in Rozmana, razen teh pa Prelevita (Poštar, Bgd), Drvariča (Sobota), Ma-tajo (Orient). Fikerja (Grafičar, Lj), Florjančiča (Odred) in Krištofa (Ilirija), ki bodo vsi imeli pravico nastopa že 15. marca, torej ob začetku . prvenstva. Tudi h Grafičarju je »prispelo« nekaj novih igralčev. To so Smole (Iliri ja, bivši Odredov igralec), Brleč (Domžale), Kovačič (Odred), Majer (Slovan) ter Reba (Poštar). Ilirija pa je pridobila štiri igralce Odreda: Stanovnika. Janeza Jagodica, Vračka in Božiča ter člana Olimpije Stoparja. Tudi vsi ti igralci bodo imeli ob pričetku spomladanskega prvenstva pravico nastopa za nove klube.
Kaže torej, da se klubi ljubljan-sko-primorske lige prav resno pripravljajo za finiš v spomladanskem delu prvenstva.
VSJ je pričel izdajati revijo »Veslanje«, ki je prva te vrste pri nas. Izhajala bo vsake tri mesece in v njej sodelujejo vsi priznanj strokovnjaki iz te športne panoge.
Tudi letos bo na sporedu veslaški troboj Jugoslavija — Zahodna Nemčija — Avstrija, in sicer na Bledu. To bo že šesto srečanje te vrste. Avstrijska veslaška zveza je že potrdila udeležbo.
Letos se tudi italijanski veslač) podrobneje zanimajo za Blejsko mednarodno regato i.n kaže, da bodo tokrat tudi italijanski tekmovalci nastopili na tej priznani športni prireditvi, ki bo na sporedu 20. ju-li ja.
*
Veslaška z.veza Slovenije je sprožila misel, da bi letos priredili troboj veslačev Trsta — Koroške — Slovenije. To športno tekmovanje naj bi vsako leto priredila ena od nastopajočih reprezentanc. Tržaški in koroški veslači so že pristali na tako srečanje in je zanimivo, da oboji predlaga jo tekmovan je mladinskih posadk. Najbrž bo tekmovanje razširjeno tudi na istrske veslače.
sem vsakdanji, so bili naposled vendar vsi kolikor toliko zadovoljni. Deficita namreč 'ni bilo, ali še bolje, organizatorji so mnoge lepe denarce spravili v žep.
Rezultati so bili taki: (igrali so na izpadanje): I. kolo: Italija — ZDA 7:1, Španija — Brazilija 3:1, Avstrija — Francija 3:2, Madžarska — Egipt 4:2. ČSR — Romunija 2:1, Švica — Nizozemska 3:0, Nemčija — Belgija 5:2, Švedska — Argentina 3:2.
Četrtfinale: Italija — Španija 1:1 in 1:0, Avstrija — Madžarska 2:1, ČSR — Švica 3:2, Nemčija — Švedska 2:1.
© Polfinale:	Italija — Avstrija
1:0, ČSR — Nemčija 3:i.
© Finale: Italija — ČSR 2:1.
Brez prvega svetovnega prvaka
Med udeleženci torej ni bilo svetovnega prvaka Urugvaja. Urugvajci so bili nekoliko užaljeni zaradi šibke udeležbe evropskih moštev pred štirimi leti. hkrati na tudi verjetno še v skrbeh, če bi jim na tujem uspelo obdržati veliki naslov. Dejali so: evropske države so bojkotiralo Montevideo, mi bojkotiramo Rim. Med udeleženci tudi ni bilo Angležev, ki so se še zmeraj držali svoje izolacije in le vsako leto
povabili na otok kako izbrano kontinentalno moštvo. Sicer pa so se povsem zadovoljili z interbritanski-mi prvenstvi in z zavestjo, da so gotovo najboljši na svetu.
Favoriti so bili torej Argentinci in Brazilci, pa seveda domačini in od ostalih evropskih moštev predvsem Avstrijci, ki so v tistih letih imeli svoj tako sloviti »Wunder-team«.
Favoriti imajo težko delo
Favoriti pa se niso imeli kaj smejati. To so spoznali kar po vrsti vsi, ki so se postavljali s takimi pridevki. Že v L kolu sta bili izločeni južnoameriški reprezentanci. Brazilce so pospravili Španci. Argentince pa Švedi. Toda tudi Avstrijci so potili krvavi pot, pred.no so izločili Francoze.
• Tekma je bila sploh zanimiva. Francozi so zares imeli smolo. Kot že v Urugvaju, ko jim je bil v vsaki tekmi poškodovan najmanj en igralec, se je zgodilo tudi tokrat. V prvih minutah tekme sta trčila francoski .srednji napadalec Nieolas in avstrijski krilec Smistik. Slednji je imel glavo, kakor da bi bila iz betona. Žrtev je bil seveda Nieolas, ki se do konca tekme ni zbudil iz nezavesti.
(Dalje prihodnjič)
Ustanovitev lige mladih nogometašev
Ni dolgo lega, kar je bilo v Beogradu posvetovanje mladinskih komisij republiških nogometnih zvez, ki ga je vodil predsednik mladinske komisije NZJ tov. Popovič. To posvetovanje je bilo zelo potrebno. dalo pa je n,ekaj prav primernih zaključkov v zvezi z delom z mladimi nogometaši.
Po poročilih predstavnikov posameznih komisij — NZS sta zastopala tov. Makovec in Rugelj — so udeleženci tega sestanka razpravljali, o tekmovanju mladincev v letošnji sezoni. Pred tem sestankom je bilo namreč precej govora o tem. naj bi se Sistem tekmovanja mladinskih enajsteric menjal že v spomladanski sezoni in naj bi za naslov prvaka države tekmovale najprej reprezentance podzvez, nato pa republiške reprezentance. Na tem sestanku pa so sprejeli sklep, da bo dosedanji sistem tekmovanja ostal v sezoni 1957/58 še v veljavi in bodo za naslov državnega prvaka tekmovali klubi, prihodnje, leto pa se bodo merile med seboj posamezne reprezentance. " :	j
Zelo važen problem, ki je bil prav tako načet na tem sestanku, pa je vprašanje mladih nogometašev v starosti od IS. do 23. leta. ki praktično pravzaprav nimajo tekmovanja in jim to seveda škodi pri pripravah za vstop v kvalitetna moštva. Upravni odbor NZJ je v zvezi s tem ■ priporočil, naj bi uvedli redna tekmovanja mladih moštev, kar, bi bilo za izpopolnjevanje teh mladih nogometašev zelo koristno. Seveda pa uvedbo tega tekmovanja ovira to vprašan la finančnih sredstev in rekvizitov. V Sloveniji so "si klubi doslej pomagali s tem. da so. mladi nogometaši nastopali v nižjih prvenstvenih tekmovanjih, v rezervnih moštvih izven konkurence. Morda bi se ta način lahko še bolj utrdil in bi bil za naše razmere še najbolj sprejemljiv, hkrati pa naj hi v teh moštvih igrali tudi starejši, izkušeni igralci, ki so nrenehali nastopati v prvih moštvih. Od n jih bi
mladi nogometaši pridobili precej izkušenj.
V Beogradu imajo organizirano samostojno ligo mladih moštev, kar pa jim je to lahko izvesti, ker je tam precej finančno zelo močnih klubov, kot so Partizan, Crvena zvezda, Radnički in drugi. Na sestanku so predlagali tudi. da bodo v bodoče organizirali tekmovanje mladih republiških reprezentanc za » Pokal mladih moštev«.
Pionirsko tekmovanje najboljše v Sloveniji
Ta sestanek je obravnaval tudi vprašanje tekmovanja najmlajših nogometašev, to je pionirjev. Iz. poročil, ki so jih podali predstavniki posameznih republiških komisij je videti, da nimajo niti v Makedoniji in ne v Črni goni ter BiH organiziranih pionirskih moštev v klubih. Tam se izživlja mladina v nogometu- neorganizirano po poljanah, posamezni klubski strokovnjaki pa iščejo med njo mlade talente in jih nato vključujejo v klube. Celo Mrva,tska, ki ima nogometni šport na precej visoki ravni, ima le 31 pionirskih moštev. Popolnoma drugačna slika pa je v Sloveniji. Če že v nogometu nasploh močno zaostajamo za drugimi republikami, smo glede pionirskega nogometa med vsemi republikami na prvem mestu. Slovenija ima 55 pionirskih moštev, ki organizirano tekmujejo, lahko pa hi bilo teh moštev še več. če hi jim klubi sami posvečali večjo pozornost in pa — kar je glavni pogoj — če bi bilo dovol j finančnih sredstev za opremo. Prav v tem pa je težava, saj pionirjev ne moremo puščati na nogometna igrišča bosih, običajne gumijaste copate pa stanejo blizu 800 dinarjev, kar si pionirji sami ne morejo nabaviti, prav tako pa to povzroča težave pri klubih. Upajmo pa. (Ta bo tudi ta problem v doglednem času ugodno rešen.
rckel svoj »ujet« in nato spet pognal svoje noge, zavite v fla-nelo. Zatopek, ena sama sopihajoča čepica, krmari še vedno na petem mestu. In Avstralec Perry, ki je vendar navajen Pasje vročine svoje dežele, omahuje sem ter tja in toliko da Se ne zgrudi. Drži se samo še Mihalič — izvrstni Jugoslo-van _ toda razdalje je spet več ko minuta.
Nazadnje se naveliča robca svoje stare matere, ki ga nosi na glavi med tekom. Ves premočen pd potu mu pritiska na glavo. Z bes.no kretnjo ga vrže daleč od sebe. Mlado dekle Prihiti in ga pobere. V tem trenutku se spomni, da ima robec Začetne črke imena njegove žene. 7’oda zdaj ne more več ^isliti na ženo in na otroka, o katerem bo v Melbournu zve-bel samo še to, da je hčerka imenovana Pascale - Alimia. ^ar|ju, za njuno prihodnost, sopiha in teče. Že dolgo se za-'eda, da je zanj samo en cilj: olimpijska zmaga. Torej, naravnost naprej! Saj je samo zato z vlakom napravil romanje 0c* Lisieuxa do Toussainta.
Se pet km mora preteči, pet km kakor v Helsinkih. Da-*|es je njegov tekmec Zatopek daleč za njim. »Pazi na ko-rjec«, si je prigovarjal. Maraton je razdalja kot iz Bordeauxa . 0 Pariza, konec te vedno lahko zlomi. Toda kar naprej
jasne možgane in njegove noge kljub otrdelosti odlično b°gaj-o. In ko se prikaže na obzorju železniški most, to pot 1 ravi, Richmondski most, prevzame Mimouna, obdanega od vViomobilov, nekakšna sveta jeza. Takrat je bilo nekaj ez pet.
0 ^'Mralska sobota v Melbournu — uvod v tiho nedeljsko mrtvelost. Izjemna sobota, ko so travnata igrišča za tenis
in predmestni parki zapuščeni, kot teče pivo v sejemski živahnosti. Množica se je nagrmadila od Saint Kilda do zqjiva z belimi, bleščečimi jadri. V parkih so cele družine sledile maratonskemu teku po prenosnih radijskih sprejemnikih. Zdaj so se začeli grmaditi k množicam na križiščih. Čudijo se, ker vodi Francoz- Kak Francoz naj dobi zlato medaljo? Res je že dobil mladi mož DOriola prejšnji večer, pred lepimi Avstralkami, v polnočnem odmoru, naslov olimpijskega zmagovalca v floretu. Toda kaj pomeni D’Artagnan v našem stoletju...
Smithi in Jonesi iz Melbourna, odeti v plašč otroške mirnosti, se niti ne utegnejo nasmehniti. Črnikasti možiček, premočen od potu, vleče poglede dol proti visokim sivim zidovom stadiona, čisto dol — in tu so tisti, ki kličejo njegovo ime, tisti, ki se radoste ob francoskem imenu.
V velikanski areni sledi poteku maratona majhna francoska kolonija. Srca jim zastajajo. Dobro se spominjajo krutih dogodkov iz leta 1908 in 1948. Italijana Pietra Doranda in Belgijca Etienna Gallvja, ki sta prešla cilj na nosilih, nenadno zadeta tik pred koncem teka. Pripovedujejo si o dramatični omedlevici Britanca Jima Petersa na Empirskih igrali v Waneouvru 1954; zadelo ga je meter pred ciljem. Kdo ve? Morda vpliva na tekače po 42 km spremenjeni teren, po katerem tečejo, morda zračni val. ki ga začuti tekač, ko 100.000 glasov kliče z vsega grla? Toda tesnoba se hitro poleže. D rob rja rjava silhueta v modri francoski majici nenadoma prodre v ta širni prostor s 100.000 gledalci, ki ga popoldne pri startu niso poznali. Brez sleherne slabosti, s komolci ob
telesu, tolče Mimoun zadnji krog po tem opečnem lesu, kjer je toliko stadionskih bogov, ki so bili mlajši in lepši kot on, zatonilo v mrak. Toda zadnja zmaga na teh olimpijskih
• igrah je samo njegova.
Pretekel je 42 km in 195 m v dveh urah in 25 minutah in pustil za seboj za 350 metrov Jugoslovana Mihaliča. Zdaj ima svojo zlato medaljo, darilo svojemu otroku. In končno se vzdigne na stadionski drog tudi Zastava — po njegovi zaslugi.
Na cilju ga objame ena sama misel: po dvanajstih letih napororv mu je končno uspel revanš — Zatopek je premagan.
120.000	gledalcev ga pozdravlja. On pa se za nič ne zmeni. Sele ko minuto in 33 sekund za tem pozdravi Mihaliča, začuti Mimoun potrebo, da se vleže v travo. Zavije se v odeje in pogoltne nekaj vode. Dobro se je otepal žeje. Na cilju.je tehtal 4 kg manj kot ob startu. .
Zdaj se lahko vleže v travo, osvobojen vseh premišljevanj, zavit v odeje kakor puščavski tekač.
Drugi dan je prišel v zapuščeni in zamazani stadion ter se predal sladkemu sanjarjenju.
1.	Mimoun (Francija) 2:25:00.0 ure
2.	Mihalič (Jugoslavija) 2:26:32.0 ure
3.	Karvonen (Finska) 2;27:47.0 ure
4.	Čang Hon Le (Koreja) 2:28:45.0 ure
5.	Kavašima (Japonska) 2:29:19.0 ure
6.	Zatopek (ČSR) 2;29:34.0 ure.
(Konec)
•
Slovenke
pridobile
K E C L J A M J
Resne priprave ieiiaribersiiiikeitjači
Preteklo nedeljo je bilo zaključeno naj večje in najbolj kvalitetno žensko košarkarsko tekmovanje na-jše države. Turnir, na katerem so nastopile vse republiške rezrezentan-pe, lizvzemši Makedonije, se j< fodigral v Cetinju. Slovenska reprezentanca, ki. so jo sestavljale: Preac, Štajmec, Mirnik, Gorup, Kac (Branik), Poljka (Jesenice) in Dermastja, Mrak, Novak, Preša ter Jeglič (Olimpija) je odšlla na dolgo in naporno pot pod vodstvom trenerja Brumna. Turnir se je odigral v Cetinju v veliki dvorani Partizana, bil pa je v organizaciji Košarkarske zveze Črne gore. Slovenska reprezentanca je imela za prvega nasprotnika ekipo Črne gore, ki jo je premagala z rezultatom 76:21 (48:17). V tej tekmi sta dobro igrali Dermastja .in Kac. Po programu je drugo tekmo igrala naša ekipa s Srbijo 11. Poudariti je treba, da je ta ekipa bila zelo' homogena in je popolnoma zasluženo osvojila drugo mesto. V tej igri so se odlično izkazale Mirnik in P"reša. »Velikanc-Mra kova se j e slabo izkazala in prav njej gre pripisati poraz. Ob koncu tekme se je glasil rezultat 55:4)6. Z reprezentanco BiH naše Slovenke niso imele prevelikih težav. Premagale so jo "z rezultatom 60:55 (2l>:22). Sam rezultat kaže,, da so se Bosanke uspešno upirale le v prvem polčasu. Tu se je zopet izkazala odlična Preša s svojimi preciznimi
meti od daleč. S Srbijo I. je naša reprezentanca častno izgubila. Naj zapišemo, da je za to ekipo nasto-
pala celotna državna reprezentanca, edino brez Kaluševičeve, ki je nastopala za Srbijo II. Zadnji dan tekmovanja še je po mnenju vseh prisotnih strokovnjakov odigrala naj-lepša in najbolj dramatična tekma. Tu gre za srečanje Dalmacije tn Slovenije. Naj omenim, da je ekipa Hrvaške zaradi spora v sekretariatu KSH .nastopala pod tem imenom. Prvi polčas te tekme se je končal z zmago Dalmacije 55:18. V drugem polčasu pa je slovenska reprezentanca po odlični, igri, in zaslugi Mirnikove, Preacove in Dermastje r ez ini ta t ize načila na 52:52 in tako se je tekma tudi kcnčalla. V po-
daljšku 5 min u t je odločila sreča, ki je bila naklonjena Dalmatinkam. En sam realiziran prositi met Zoko-vlčeve je odločil o zmagi Dalmacije. Ob zaključku tekmovanja je bil vratni red sledeč: Srbija I., Srbija II., Dalmacija, Slovenija, BIH In zadnja Črna gora.
Od slovenske reprezentance smo pravzaprav pričakovali več. Toda po prikazani kvaliteti dragih ekip, je meisto, ki ga je zasedla, ustrezajoče. Verjetno M bil plasma na takem tekmovanju, če bi ga odigrali pri mas v Ljubljani, boljši. Turnir je dosegel svoj namen — slovenske košarkarice so prišle v stik z vrhunsko jugoslovansko košarko. Prepričani smo, da bo ob iletu uspeh še boljši.	Mi
Naši kegljači na ledu
Preteklo soboto in nedeljo je bilo o Davosu o Švici Vlil. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Na tem tekmovanju so nastopile Nemčija, Avstrija, Italija, Švica in Jugoslavija, le ČSR se tekmovanja ni udeležila. V moštvenem tekmovanju je vsaka država nastopila s 4 moštvi, o tekmovanju posameznikov pa so svoje barve zastopali 4 posamezniki in sicer o disciplini na cilj in bli-žanje ter daljavo.
Po prvem dnevu je med moštvi vodila Jugoslavija z 12 točkami in odličnim količnikom, drugo moštvo pa je bilo 4. Drugi dan pa so se vremenske razmere zelo spremenile, kar je prizadelo našim tekmovalcem precej težav, vendar so obdržali na koncu enako število točk kot 1. in 2. moštvo Nemčije, toda slabši količnik. Zasedli so 3. mesto, kar je zelo lep uspeh. Med posamezniki se je Jugoslovan Kokalj v disciplini kegljanja na cilj z bližan jem uveljavil na
s. v
5. mesto, o tekmovanju na daljavo pa Vidic na 7. mesto. Vsekakor smo lahko ob teh uspehih naših tekmovalcev zelo zadovoljni. Le]x> priznanje pa so Jugoslovani dobili tudi s tem, ko so se vsi predstavniki posameznih držav na zasedanju Mednarodne zveze strinjali, naj Jugoslavija organizira IX. evropsko prvenstvo d letu 1919. To prvenstvo naj bi bilo na Bledu.
Rezultati: — moštva: 1. Nemčija I. 26. točk. količnik 2725, 2. Nemčija II, 26 — 2117, 5. Jugoslavija I. — 27, — 1614, 10. Jugoslavija II — 1? točk, 12. Jugoslavija III. — 17, 14. Jugoslavija IV. 12 točk. Posamezniki na cilj in bližanje: 1. Maurer (N) 74 točk, 2. Zunterer (N) 72, 5. Stecher (Šo) 72, 4. Platzer (N) 29, 5. Kokalj f/j 27 točk, posamezniki na daljavo: 1. Ilorl (A) 177.26 m, 7. Vidic (J) 12221 m.	U. M.
Na republiško kegljaško prvenstvo, ki se bo začelo za moške ekipe prihodnjo nedeljo, se tudi mariborski trije klubi prav resno pripravljajo. Pri tem imajo sicer različne težave, vendar upajo, da jih ne bodo ovirate. Kaj so nam povedali pri posameznih klubih?
Tehnični referent Branika, večkratni državni reprezentant Gomolj je omenil, da ima občutek, da je zanimanje za športno kegljanje precej popustilo. To je zlasti opaziti pri mladini. Pri klubu imajo finančne težave, ker ne dobijo nobene podpore. Kljub temu pa pridno vadijo n,a kegljišču Konstruktorja. Glavnino ekipe bodo tvorili Kobal, Podkrižnik, Mlakar, Orel in Gomolj ter nekateri mlajši: Mohorko, Urbas in Matete. Dejal je, da upa na 3. mesto, kot so sa ga priborili lani. O doseženih rezultatih ni hotel dosti govoriti, postavi jalke kegljev na Konstruktorju pa so povedale, da na treningu Branikovcev padajo kegl ji na debelo...
»Maribor« ima dvostezno kegljišče, kjer vadijo dvakrat tedensko. Prepričani so, da bo letošnja konkurenca zelo ostra. Računajo predvsem na izkušene »ase« Murka, Dudo, Antaloša, Klepa im Verbošta, pa tudi na Brega in Kalina. Lani so dosegli 6. mesto, letos pa ... »Grizli bomo«... so bile zakl jučne besede belo-mod nih ...
Še najbolj optimistično razpoloženje vlada pri Lokomotivi. Vadba njihovih kegljačev je zelo načrtna, rezultati pa se gibljejo med 820 in 840, čeprav je kegljišče Lokomotive eno izmed najtežjih. Zato na lažjih kegljiščih pričakujejo še večji uspeh. Med tekmovalci vlada zelo ostra konkurenca za vstop v ekiipo, rutinirani kegljači Baumkirchner, Tucič, Nagode, Fundak, Lupša, Rosi, Lernež in Cimperman pa - so jamstvo, da se bo klub letos dobro odrezal. Lani so bili sedmi, letos pa se pripravljajo na večje podvige. Prepričdni so, da na republiškem prvenstvu ne bodo dosegli znamke pod 800:	F. B.
Spored ekipnega prvenstva moških
© 2. februar v Mariboru:
Kranjska gora, Gradis, Branik (M), Triglav; v Ljubljani: Gorjanci, Maribor, Lokomotiva, Ljubljana; v Kranju:	Zvezda, Beton, Ljutomer,
Branik (NG); na Jesenicah: Jesenice, Ilirija, Rudar (Tr.).
# 16. februar — v Mariboru:
Jesenice, Ilirija. Rudar, Gorjanci; v Ljubljani: Kranjska gora, Zvezda, Beton, Triglav; v Kranju: Gradis, Branik (M), Maribor. Lokomotiva; na Jesenicah:	Ljutomer, Branik
(NG), Ljubljana.
© 2. marec — v Mariboru; Maribor, Branik (NG), Beton, Ljutomer; v Ljubljani: Branik (M), Jesenice, Ilirija, Rudar; v Kranju:
Kranjska gora, Triglav, Gorjanci, Ljubljana; na Jesenicah: Lokomotiva, Zvezda, Gradis.
•	16.. marec — v Mariboru: Lokomotiva, Ljubljana. Zvezda; v Ljubljani: Gradis, Ljutomer, Branik (NG); v Kranju: Jesenice, Ilirija, Rudar; na Jesenicah: Kranjska gora, Branik (M), Triglav.
•	27. marec — na Jesenicah: Gorjanci, Maribor, Beton.
V IV. kolu bodo imela moštva Zvezde, Branika (NG) in Rudarja za nasprotnike klube iz conskih lig.
"Al- T " L
mam
Pregled jugoslovanske ženske atletike v sezoni 1957
Atletinje so stopile za stopnico više
Pregled jugoslovanske atletike v pretekli sezoni zaključujemo z lestvicami desetorice najboljših atletinj in krajšim komentarjem k tem lestvicam. Kar na začetku moramo napraviti razveseljivo ugotovitev, da je naša ženska atletika v letu 1957 nekako prebolela krizo iz leta 1956 in krenila zopet po poti navzgor.
Na turnirju v Cetinju so se dekleta tokrat pod košem prav dobro znašla in pokazala precej uspelih potez
Če si ogledamo povprečke, ki so dokaj zanesljivo menilo za vrh, potem bomo ugotovili, da je slika mnogo ugodnejša kot pred letom. dni. Boljše povprečke kot leta 1956 smo
Razgovor s tov. Kosijem, predsednikom tehnične komisije KZS
ZAHTEVAMO PREDVSEM
red in disciplino!
Na zadnji skupščini KZS so sc delegati največ pogovarjali o bodočem načinu tekmovanja. Vsekakor je košarka dobila v .Sloveniji trdnejše temelje, zato je bilo potrebno tudi organizirati bodoča tekmovanja talko, da bodo zadovoljni številni klubi in društva po vseh krajih Slovenije. Tehnična komisija, katere predsednik je tov. Kosi, je že pred skupščino podrobneje izdelala ves program, takoj po skupščini pa je že imela več sestankov, na katerih so člani do potankosti izdelali program bodočega dela. Obrnili smo se na tov. Kosija, ki nam je na nekatera vprašanja odgovoril takole:
»Kaj mislite o bodočem tekmovanju v naši republiki? Praksa je namreč pokazala, da so bile precejšnje težave, ki jih klubi niso znali uspešno rešiti. Kakšno je torej vaše mnenje?«
»Nova oblika tekmovanja bo prav gotovo prava množična manifestacija pri razvoju slovenske košarke. Skupščina je pokazala, da potrebujemo vsebinsko bogatejši način tekmovanja, zato smo tudi vključili v nedeljski sistem še članice in mladince. Tekme bomo v-glavnem vodili v Ljubljani, razen onih s Primorske in Prekmurja.«
»Ali bo tehnična komisija bolj pazila na rednost tekmovanja kot v preteklem letu? Znano je namreč, da še do danes ni bilo zaključeno republiško tekmovanje v kvalitetni ligi. Kakšni bodo ukrepi?«
»Predvsem moramo poudariti,« je nadaljeval tov. Kosi, »da sem zelo zadovoljen s člani nove tehnične komisije. Sklenili smo, da se bomo redno Isestajali in sproti reševali vise probleme. Že danes pa trdim, da bo kriterij pri registraciji mnogo ostrejši kot prejšnja leta. Zahtevali bomo red in disciplino, saj mora tudi tu vladati prava zakonitost.«
»Kaj pa mislite o vašem delu v prihodnosti sploh?«	(
»Naša želja je, da bi vsi prijavljene! letošnjega tekmovanja pregledali svoje blagajne, in se prepričali, če bodo zmogli sicer minimalna bremena. Že vnaprej zahtevamo, da morajo vsi klubi imeti izprašane časomerilce in zapisnikarje. Vsaka- napaka zaradi pomanjkljivosti pri zapisnikarjih bo zadoščala, da bomo registrirali tekmo z 20:0. Pa še nekaj želim povedati: bojim se, da sodniki ne bodo zmogli tolikšnega dela, kajti tekmovanj bo na pretek, dela pa čez glavo. Prav bi tudi Mo, da bi čimpreje imeli naši klubi betonska igrišča, ki bodo med drugim rznatno 'pripomogla k nadaljnjemu razvoju slovenske košarke.«
zabeležili v sedmih disciplinah od skupno desetih. V štirih disciplinah so bili doseženi tudi rekordni po-vprečki sploh. Ta splošen napredek je tembolj razveseljiv, ker je bil dosežen kljub temu, da so. nekatere vrhunske atletinje zapustile atletiko. Mlajše tekmovalke so v mnogih disciplinah napravile presenetljiv korak naprej in tako hitro nadomestile starejše atletinje, ki so ali prenehale z aktivnim udejstvovanjem alti pa so že daleč od svojih najboljših rezultatov. Viden napredek smo zlasti ugotovili v sprintu z izjemo 200 m ter v metu kopja in krogle kljub odhodu Kotluškove. Discipline, s katerimi pa nikakor ne moremo biti zadovoljni, so predvsem 800 m, kjer imamo sicer odlično Rajkovo, dobro Slamnikovo, potem pa v glavnem nič več. Podobno je stanje na ovirali in v disku, kjer smo slabši celo kot leta 1954.
Sicer pa lahko za našo žensko atletiko postavimo dokaj slično trditev kot za moško. Imamo nekaj odličnih posameznic, ki se lahko pojavijo na vsakem mednarodnem tekmovanju, toda reprezentanca kot celota še vedno ne predstavlja kaj posebnega. To smo videli na dvoboju proti Madžarski, ki so ga naše atletinje gladko izgubile, čeprav madžarska reprezentanca ni bila niti senca ene najmočnejših evropskih ekip pred nekaj leti. Lahko rečemo, da je drugo mesto na Balkanskih igrah še kar solidno, saj z zmago nad Romunijo nismo smeli računati, precejšen naskok pred bolgarskimi atletinjami, ki hitro napredujejo, pa je tudi še kar dober uspeli. Vedeti pa moramo, da v takšni sestavi kot je danes naša ženska reprezentanca, ne moremo pričakovati nobenih večjih uspehov, saj je kot po nekakšnem pravilu naša druga tekmovalka v večini disciplin zelo slaba in zaostaja skoraj povsod za več razredov za prvo. Lep primer je zopet dvoboj z Madžarsko, ker smo z izjemo ovir našli v vseh disciplinah našo tekmovalko na zadnjem mestu.
Na drugi strani pa imamo, kot smo že rekli, nekaj odličnih posameznic. Tu je predvsem Milka Ba-bovič, ki se je z novim rekordom uvrstila celo med najboljše na svetu, potem največje odkritje lanske sezone, Rajkova. Stamejičičeva, Use-mikova in še nekatere.
Če že naštevamo posamezne atletinje, ne smemo mimo cele vrste mlajših, ki so letos že dosegle našo državno elito in celo uspešno nasto-
pale v naši reprezentanci seniork. Med mlajšimi in seveda s tem tudi perspektivnimi atletinjami, velja omeniti predvsem Lubejevo, Pucevo, Eškičevo, Gerejevo, Perišičevo, Jusetičevo in Šfcr jančevo. Ne vemo sicer, če bodo to vse bodoče reikor-ke, toda vsekakor bodo že v kratkem morale nadomestiti starejše tekmovalke, ki odpadejo. Če bi se hoteli vprašati, kakšne so perspektive za prihodnjih nekaj let, bi morali odgovoriti najbrž precej približno. Od novih sil ne smemo pričakovati preveč, sicer se nam bo zopet pripetilo, da bomo razočarani. Kakega presenetljivega napredka ne smemo pričakovati že zaradi tega, ker je tista široka osnova, ki naj bi dajala kvaliteto, tudi pri ženski atletiki ali boljše rečeno, še bolj pri ženski atletiki, preozka. Saj je dovolj, da pogledamo desetorice in videli bomo, da imamo v mnogih disciplinah na prvem nflestu tekmovalko mednarodne vrednosti, na 5. že atletinjo, ki se je ne bi upali poslati na tekmovanje v inozemstvo, na 10. pa tekmovalko, ki bi po njenem rezultatu pravzaprav morali reči: popolna začetnica. Ta ugotovitev je za žensko atletiko še mnogo bolj značilna kot za moško.
7a zaključek lahko napišemo podobno kot smo v takšnih pregledih že večkrat: ne zidajmo si gradov v oblake, kajti sicer se bomo zoper razočarani »zbudili«. Veseliti se moramo vsakega napredka, pa čeprav je to le napredek v našem ožjem republiškem in državnem merilu, v resnici pa v primerjavi s to športno panogu po svetu, celo nazadovanje. Kadar pa bomo imeli toliko tekmovalk. da jih bomo morali pošiljati s tekmovanj domov, potem pa bo vsekakor tudi s kvaliteto nekoliko drugače.
Porovnoite
naročnino/
■ Vrhnika — Tudi vrhniški pionirji so se razveselili snega, ki jiim bo omogočil, da bodp izvedli zimske pionirske igre. Verjetno bo tekmovanje, kii ga vodita »Partizan« in Društvo prijateljev mladine, izvedeno v začetku februarja na Za-■ plani.
B Kranj — Pred kratkim so v Kranju ustanovili sankaški klub, ki bo združeval predvsem delavsko mladino iz tovarn. Uporablja!« bodo odlično progo s Šmarjetne gore.
■ Maribor — Prejšnjo sredo je bil občni zbor smučarjev Branika. Klub ima lepe perspektive, žal pa mu primanjkuje denarja, tako da lahko klub opremlja le najboljše tekmovalce. Zborovalci so bili mnenja, naj v bodeče za državne reprezentante skrbi Smučarska zveza, ne pa klubi. Najlepše uspehe sta dosegla mladinca Lebe in Juhart, ki sta prinesla domov celo naslove državnih prvakov. Novemu odboru predseduje tov. Senčar, pomagali pa mu bodo izkušeni delavci kot čoip, Kožuh, Sevčnikar itd.
• Jesenice — Prejšnjo nedeljo so bile na Jesenicah mednarodne sankaške tekme, na katerih so se zelo dobro odrezali domačini, ki so tudi osvojili pokal mesta Jesenice.
Prejšnji teden so podali obračun dela tudi pripadniki jeseniškega »Partizana«. Društvo je lani precej povečalo svoje članstvo (od 321 na-452), vendar bo treba še marsikaj storiti. Predvsem bo treba pritegniti še več delavske mladine, vzgojiti nove vodnike, pridobiti podporne člane in tesneje sodelovati z ostalimi organizacijami.
Tudi člani Avto-inoto društva Jesenice so zborovali te dni. Lani so med drugim usposobili 130 šofer je v-amaterjev, kar je prav gotovo lep uspeh.
Mednarodnih sankaških tekem v Imsu (Avstrija) so se 18. in 19. t. m. udeležili tudi Jeseničani. V zete ostri konkurenci (6 držav) je bil najboljši Klemenc na 27. mestu.
Sindikalni odbori posameznih obratov Železarne so sklenili organizirati medobratne sankaške tekme.
■	Črna — Pred kratkim je bil pred 250 pripadniki občni zbor »Par-zana«, ki se ga je udeležil tudi predsednik ObLO tov. Herzog. To društvo je bilo eno najboljših v Sloveniji, saj je v ocenjevanju za pokal Ljudske pravice doseglo drugo mesto. Pripadniki Črne so sodelovali na številnih prireditvah, dete v društvu pa je res vsestransko, saj poleg redne vadbe goje še smučanje, odbojko, rokomet in nogomet. Najbolj požrtvovalna delavca v društvu sta nedvomno tov. Čurin io tov. Žunkovičeva.
■	Tržič — V ponedeljek so se tudi v Tržiču zbrali pripadniki »Partizana« na občnem zboru. Društvo bi lahko doseglo še več uspehov iu bi lahko zajelo več članstva, kot ga ima danes (582). če bi imelo ve« vodnikov. '
Vil KAS
ge že okreval
Bernard Vukas, ki je približno pred mesecem dni zbolel za zlatenico, je že na poti okrevanja in to mnogo hitreje, kot so pričakovali. Pred dnevi se je že pojavil na treningu in čez 14 dni bo že nastopil v ligaški enajsterici Bologne.
Po polovici italijanskega prvenstva je vrstni red najboljših strelcev naslednji: Charles (Juventus) 16, Vinizio (Napoli) 14, Hamrin (Padova) 12, Bean (Milano) 10, Pirmani (Sampdoria) 10, Lindskog (Udlnese) 9.
Evropska plavalna liga je priznala nekaj novih evropskih rekordov in sicer: 400 m prosto: Nikitin (SZ) 4:30.1, 800 m prosto Montserret (Francija) 9:28.6, 1500 metrov prosto: Monserret (Fr) 8:12.0, 100 metrov metuljček: Tumpek (Madž) 1:02.3, 200 m metuljček: Zierold (VN) 2:21.4, 100 metrov prsno: Svozil (CSR) 1:12.1, Mi-naškin (SZ) 1:11.5, 400 m mešano: Stru-žanov (SZ) 5:12.9, 4 X 200 m prpsto: Sovjetska zveza 8:34.5, 8:27.1, ženske — 100 metrov prsno: Haan (Niz) 1:21.1.
Angleži so določili 4 menažerje za svoje 4 reprezentance, ki bodo nastopale na svetovnem prvenstvu. Za Anglijo je bil določen Walter Winterbottom, za Sev. Irsko Peter Doherty, znani menažer Manchester Uniteda Matt Busby za Škotsko in Busbyjev pomočnik Murphy za Wales, ki se bo vsekakor tudi uvrstil v finalno tekmovanje svetovnega prvenstva.
Ruski nogometaši so si za letošnje leto pripravili zelo obširen mednarodni koledar, iz katerega objavljamo samo izvleček, predvsem važnejših mednarodnih srečanj reprezentance. 11. maja Moskva: Sofija v Moskvi, IS. maja Sovjetska zveza : Anglija v Moskvi, 3. avgusta Romunija : Sovjetska zveza v Bukarešti, 31. avgusta CSR : Sovjetska zveza v Pragi, 28. septembra Sovjetska zveza : -Madžarska v Moskvi, 20. oktobra Anglija : Sovjetska zveza v Londonu.
Iz raznih športov
Za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki bo od 29.. januarja do 2. februarja v Bratislavi, so se prijavile Francija, Sovjetska zveza, Avstrija, Anglija, Švedska, Italija, Nizozemska, Zah. Nemčija, Poljska, Madžarska, CSR.
V Moskvi in Leningradu je bilo prvenstvo Sovjetske zveze v hitrostnem drsanju. Med ženskami je v skupni oceni zmagala Artamonova pred Rilovo in Be-iovo. Skupni zmagovalec pri moških pa postal Gončarenko pred Sakunenkom ir> Merkulovom. Zmagovalci v posameznih disciplinah: 500 m Grišin, 42.5, 1500 m: •blihajlov 2:15.0, 500 m: Sakunenko 8:23.6, 10-°°0 m Sakunenko 17:17.7, ženske — 500 metrov: RIlova 48.1, 1000 m: Artamonova 1500 m: Artamonova 2:36.4, 3000 m: Artamonova 5:51.2.
Rezultati XIII. kola košarkarskega prvenstva Italije: Benelli : Cantu 61:54, Va-rese : Stella Azzura 72:57, Santipasta : Motomorini 61:73, Pavia : Simmenthal 49 ;66, Roma : Livorno 59:52, Virtus : stock 74:53, vrstni red: Simmenthal 26, Virtus 25, Benelli 21, Cantu 21, Santipasta
Reprezentanca Sovjetske zveze v hokeju na ledu je odigrala v Moskvi dve tekmi proti izbranemu moštvu Poljske. V prvem srečanju so Rusi zmagali z 11:1, v drugem pa s 6:1.
Hokejska reprezentanca Vzhodne Nemčije je gostovala na Finskem, kjer je v prvi tekmi v Helsinkih igrala z reprezentanco Finske z 2:2, drugo tekmo proti istemu nasprotniku v Tampereju pa je izgubila z 1:9.
Veliko presenečenje na kolesarskem tekmovanju v Parizu je pripravil francoski profesionalni prvak v sprintu Gaig-nard, ki je v dveh vožnjah s precejšnjo prednostjo premagal olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka med amaterji, Rousseauja.
Bivši svetovni prvak srednje kategorije, Ray Robinson, je podpisal pogodbo za povratno srečanje za naslov prvaka s Carmenom Basiliom, ki mu je ta naslov odvzel. Borba bo 25. marca v Cikagu. S to borbo bo Robinson že petič ponovno poskušal priti do naslova, ki ga je prvič osvojil leta 1951. Zanimivo je, da je Robinson, ki ima sedaj že 38 let, v povratnih srečanjih vedno premagal svoje nasprotnike, ki so mu v prvi borbi naslov odvzeli. To se je doslej zgodilo že Angležu Turpinu in Amerikancema Oisonu in Fullmerju.
Evropska boksarska unija je določila izzivalca evropskim »prvakom. V mušji kategoriji mora Španec Martin braniti naslov do 31. marca proti Francozu Fol-lazonu. V bantam kategoriji so določili Italijanu. D’Agati rok do 18. aprila za borbo proti Škotu Keenanu. Do 23. februarja mora prvak peresne kategorije, Francoz Hamia, boksati z Belgijcem Sne-yersom. V lahki kategoriji Italijanu Loi-ju niso določili izzivalca, v srednji kategoriji mora italijanska zveza do 8. februarja izjaviti, če je še Mazzinghi izzivalec prvaka Francoza Humeza. V pol-težki kategoriji se bosta pomerila prvak Italijan Calzavera in Nemec Hopner, v težki pa Šved Johansson zaenkrat nima izzivalca.
v sezoni 1957
60 m
7-7 Babovič (M)
7-8 Bedjanec (M)
7-8 Eškič (S)
-7.8 Lans (M)
1.8	Pristavec (PP)
7-6 Stamejčič (O)
7-8 Šinkovec (K)
7-9 Frank (M)
7 9 Puc (L)
7-9 Rajkov (V)
7-9 Rajholc (Sen) Povpreček 7.82 (8.01,
100 m
12-2 Šinkovec (K)
12-3 Bobovič (M)
12-4 Frank (M)
12-4 Lane (M)
12-4 Lubej (Mar)
12 4 Stamejčič (O)
12 6 Rajnholc (Sen)
12 7 Puc (L)	t
12-3 Eškič (S)
12-9 Pristavec (PP) l2-9 Rakič (CZ)
I2-9 Simič (CZ)
*2'9 Ugrnov (Sen) Povpreček 12.51 (12.66,
7.38)
80 m ovire 11.0 Babovič (M)
11.4	Stamejčič (O)
11.9 Rajnholc (Sen)
12.4	Panič (Sen)
12.5	Ostrovška (B)
2.9 Bedjanec (M)
3.1 Breščak (O)
3.1 Rečnik (K)
3.4 Vukovič (Sen)
13.5	Kalaj (M)
13.5 Knez (O)
13.5 Stanulovič (V) Povpreček 12.52 (12.35, 12.13)
25	3 Sikovec (K)
25-	7 Stamejčič (O)
26-	! Lane (M)
26.3 Puc (L)
26	4 Bobovič (M)
26'4 Rajkov (V)
26-6 Frank (M)
26.8	Pristavec (PP)
26-9 Rajnholc (Sen)
26 9 Simič (CZ)
Povpreček 26.34 (26.46, 26.25)
višina
159 Stanulovič (V)
155 Gere (V)
155 Jug (M)
152 Leposavič (CZ)
150 Panič (Sen)
146 Cvikl (K)
145 Agodini (Pr) .
145 Vukovič (O)
144 Sima (O)
Povpreček 149.4 (148.8, 150.3)
12'53> daljina
5.64 Stamejčič (O'
5.35 Perdšič (C)
5.32 Eškič (S)
5.26 Djapjaš (CZ)
5.25 Bednjanec (M)
5.22 Ranjholc (Sen)
5.19 Rečnik (K)
5.19 Škrjanec (O)
5.14 Komes (SV)
5.14 Lubej (Mar)
Povpreček 5.27 (5.18, 5.28)
Deseterice sestavil Marko Rožman
44.79	Borovec (SV)
38.87 Cvijetičanin (CZ)
38.83 Bilič (D)
38.82	Mihalj (V)
37.93 Usenik (O)
37.49 Balič (M)
37.23 Uzelac (CZ)
36.96 Capek (M)
Povpreček 40.05 (42.22, 41.6]
kopje
46.41 Kaluševič- (CZ)
43.82	Koška (V)
43.43 Perovič (Sen)
39.25. Jusetič (S)
39.05 Srjanec (O)
38.79	Stamejčič (O)
38.04	Skornik (K)
37.22 Bogdanov (Sen)
37.00	Lišnjak (ZK)
35.71 Gavrilovič (MO) Povpreček 39.87 (39.54,
38.35)
800 m
2'12-3 Rajkov (V)
2-16.4 Slamnik "(K)
2:25-9 Gabelica :26'3 Safer (M)
3:27 0 Sulentič (ZK)
27-l Kovačev (V)
. 25 26 27-7 Kovač (O)
. 20,9 Hiršter (MO)
:29-9 Tot (Sp) p30'4 Belaj (K)
^Vpreček 2:25.8 (2:23.8, 2:23.2)
krogla
14.81 Usenik (O)
13.09 Hudobivnik (O) 13.04 Radosavljevič (P) 12.87 Stamejčič (O) 12.70 Bilič (D)
12.64 Ceiesnik (K)
12.61 Perovič (Sen) 12.15 Borovec (SV) 11.95 Vukovič (Sen) 11.92 Kaluševič (CZ)
4 X 100 m
49.9	Mladost
51.0	Kladivar 51.6 Maribor
51.9	Odred
52.3 Crvena Zvezda .
52.9	Branik
53.0	Senta
53.5	Sloboda V.
53.8 Ljubljana 54.2 Vojvodina
Kratice pomenijo
O — Odred, Ljubljana L — Ljubljana K — Kladivar, Celje B — Branik, Maribor PP — »Part.« Podpeč -PNM — »Part.« Novo me: M — Mladost, Zagreb D — Dinamo, Zagreb SV — Sloboda, Varaždin S — Sarajevo V — Vojvodina, Novi Sad Sen — Senta CZ — Crvena zvezda, Beograd
P — Partizan, Beograd ZK — Železničar, Karlov
Povpreček 12.78 (12.47, 12.59)MO — Metalac, Osijek / Sp — Spartak, Subotica Pr — Primorje, Rijeka 45.29 Hudobivnik (O)	C — Čelik
44.31 Ceiesnik (K)	Eg — Egyseg, Novi Sad
V Badgasteinu so zadovoljni
Nogometna prvenstva evropskih držav
Nemčija — 'južna liga, XXI. kolo: Nurnberg : Fttrth 1:2, Regensburg : Karlsruhe 1:1, Eintracht : Frankfurt 2:0 (odlična igra Jugoslovana Horvata I), Schvveinfurt : Augsburg 0:0, Kickers : Stuttgart ,0:3, Reutiingen : Aschaffenburg 0:2, Mtinchen : Bayern 4:3, Offenbach : Mannheim 1:2, vrstni red: Eintracht 30, Nurnberg 29, Karlsruhe 26, Mtinchen 26.
Anglija — XXVII. kolo: Birmingham : Burnley 2:3, Blackpool : Volverhampton 3:2, Chelsea : Newcastle 2:1, Leicester : Arse-nal 0:1, Luton : Aston Villa 3:0, Manchester U. : Bolton 7:2, Nottingham : Leeds 1:1, Portsmouth : Manchester C. 2:1, Sunderland : Everton 1:1, Tottenham : Preston 3:3, West Bromvvich : Sheffield 3:1, vrstni red: Wolverhampton 40, Preston 35, West Bromwich 35, Manchester U. 34.
Francija — XXI. kolo: Reims : Monaco 1:1, Valenciennes : St. Etienne 0:0 (v 21 tekmah je St. Etienne igral 16-krat neodločeno, 5-krat zmagal in še ni doživel poraza), Nice : Nimes 2:0, Lens : Sedan 2:3, Racing : Lilie 1:3, Marseille : Angers 1:2,. Lyon : Sochaux 1:1, Metz : Toulouse 2:1, Aleš : Bezler 2:0, vrstni red: Reims 29, Monaco 27, St. Etienne 26, Lil-le 25.
Španija — XVIII. kolo: Valencia : Jaen 4:0, Granada : San Sebastian 3:1, Osasu-na : Gijon 2:1, Saragossa : Bilbao 3:1, Celta : Espanol 3:2, Bercelona : Las Pal-mas 2:0, Atletico : Valladolid 7:0, Sevilla : Real 3:2, vrstni red: Atletico 27, Barcelona 26, Real 23.
Glavni organizator svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah, profesor Friedl Wolfgang, je zadovoljen. V svoji nedavni izjavi pravi, da Badge-stein ne potrebuje nobene snežinke več za svetovno prvenstvo razen, če bi prišlo do kake nepredvidene velike spremembe vremena. Vse proge so pripravljene in prebivalci Badgesteina radi pomagajo, kjer je treba. Preteklo soboto jih je delalo 150, v nedeljo pa celo 300 na pripravi prog. Vse to so seveda delali na prostovoljni osnovi. Kot kaže, si bo organizacijski odbor lahko privoščil nekaj, na kar tekmovalci doslej niso bili navajeni. Pravijo, da bodo lahko, če se ne bodo snežne razmere bistveno poslabšale, pustili po enkrat vse tekmovalce to progah za slalom, kar niso na tako velikih tekmovanjih doslej še nikjer dovoljevali. Dokončni urnik svetovnega prvenstva pa je naslednji: sobota 1. II.: ob 20.30 svečana otvoritev prvenstva, nedelja 2. II.: ob 10.30 slalom moški, ponedeljek 3. II.: ob 13. uri slalom ženske, torek 4. II.: ob
20.30	razdelitev nagrad, sreda 5. II.: ob
13.30	veleslalom moški, četrtek 6. II.: ob 11. smuk za ženske, petek 7. II.: ob
20.30	razdelitev nagrad, sobota 8. H.: ob
13.30	veleslalom ženske, nedelja 9. II.: ob
13.30	smuk moški in ob 20. razdelitev nagrad in svečani zaključek prvenstva.
Na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu v Morzinu je zmagal Francoz Gacon v času 2:16.3 pred Avstrijcem Stieglerjem 2:17.1.
Enega od obeh slalomov na svetovnem prvenstvu bo postavil znani avstrijski smučar Ernest Obereigner, ki ga zaradi poškodbe v preteklem letu niso vzeli v moštvo za prvenstvo. Zastavice drugega slaloma pa bo postavil znani strokovnjak, Italijan Otto Menardi.
Anderl^Molterer je sprejel ponudbo iz ZDA in sesbo podal po svetovnem prvenstvu v Ameriko, kjer bo ostal do jeseni. Pričakujejo, da bo že 17. februarja v Aspenu, to se pravi, da ne bo nastopil na tekmovanju Arlberg — Kandahar niti na preostalih tekmovanjih letošnje sezone.
V zadnji številki smo poročali o velikem uspehu naše tekačice Mare Rekar v Italiji. V San Martinu je z več kot dvominutno prednostjo premagala najboljše tekačice Italije in Švice. Italijanski časopisi . so polni hvale za našo tekmovalko. Imenujejo jo doslej »najboljši produkt jugoslovanskega smučarskega teka « Obetajo ji tudi še večje uspehe.
Finci so premagali Recknagela
Z velikim zanimanjem so finski ljubitelji smučanja pričakovali srečanja svoje skakalne elite z najboljšim skakalcem Srednje Evrope, Helmutom Recknaglom iz Vzhodne Nemčije, ki je zmagal na avstr!jsko-nemški skakalni turneji in so "ga zato ocenili kot najnevarnejšega nasprotnika za svetovno prvenstvo. Tekmovanje je bilo na 60-metrski skakalnici v Kouvoli. Razen skoraj vseh najboljših Fincev, so nastopili še vzhodnonemški in nekateri norveški skakalci. Finci so bili zadovoljni, saj sta dva domačina premagala Recknagla, ki ga je resno ogrožal tudi 17-lethi mladinec Remes. Rezultati: 1. Kirjonen (Fi) 222.Š (58, 59), 2. Immo-nen (Fi) 222.3 (57. 56.5), Recltnagel (VN) 219.1 (57, 58), 4. Remes (Fi) 218.2 (56.5, 57),
5.	Glass (VN) 212.1, 6. Vuorinen (Fi) 211,2,
Za ljubitelje smučanja
Naše bralce opozarjamo, tla se bosta svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah, ki se bo .pričelo prihodnjo soboto (1. febr.) v Badgasteinu, udeležila dva sodelavca našega lista. Zato bomo v obširnih reportažah, intervjujih, kritičnih ocenah in drugih člankih dodobra seznanili vse bralce «ašega lista z dogodki iz Badgasteina in sploh z vsemi zanimivostmi letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva.
7.	Heinonen (Fi) 210.7, 8. Vggeseth (Nor) 210.2, 12. Lesser (VN) 203.3.
Vzporedno z velikim tekmovanjem v Kitzbuhlu so se preostali najboljši smučarji pomerili v Megevu na pokalu Emila Allaisa. V smuku je zmagal Avstrijec Stiegler pred Švicarjema Forrerjem in Brupbacherjem. V slalomu sta se za istim zmagovalcem razvrstila Francoz Gacon in Švicar Brupbacher in v kombinaciji je .bil isti vrstni red prvih treh kot v slalomu.
Finski tekači imajo za seboj prvo izbirno tekmo za svetovno prvenstvo. Večina najboljših, z izjemo Hakulinena in Mak el a, se je pomerila v Kuovoli na 15 kilometrov. Med Finci je startal tudi vzhodnonemški tekač Werner, ki je dosegel presenetljivo dobro sedmo mesto. Rezultati: 1. Tiinen 53:45, 2. Viitanen 54:32, 3. vaistinen 54:37,	4. Mantyranta
54:54, 5. Toisa 54:57, 7, Werner 55:27.
Švedski smučarski »kralj« Sixten Jern-berg je doživel že tretji poraz od skupno 4 letošnjih nastopov. Na 20 km je zmagal Per Erik Larsson v času 1:12:15 pred Jernbergom 1:13:02 in Sune Llarssonom 1:13:03. Med ženskami je bila na 7.5 km najhitrejša Edsrom v času 31:45.
Najboljši alpski smučarji tekmujejo vsako leto v posebnem tekmovanju, ki ga je razpisal pariški športni dnevnik L'Equipe. To tekmovanje, imenovano »Zlata smučka« je tudi letos že, v popolnem razmahu in sicer so zaenkrat upoštevali rezultate velikih mednarodnih tekem v Grindelwaidu, Wengenu in Kitz-biihlu. Naslednja- tekma, ki bo štela to tekmovanje bo svetovno prvenstvo. Trenutno je vrstni red naslednji: moški-: 1.
Werner (ZDA) 34 točk, 2. Moiterer (A) 33, 3. Sailer (A) 29, 4. Zimmermann (A) 24, 5. Rieder (A) 23, 6. Leitner (A) 21, 7. Hin-terseer (A) 20, 8. Pravda (A) 15, 9. Staub (Švi) 12, 10. Igaya (Jap) 11, ženske: 1. Hofherr (A) 49, 2. Frandl (A) 42, 3. Wa-ser (Svi) 27, 4. Stuve (Nor) 23, 5. Wheeler (Kan) 22, 6. Marchelli (It) 21, 7. Danzer (Svi) 17, 8. Leduc (Fr) 13, 9. Blattl (A) 13, 10. Hochleitner (A) 13.
V prvem kolu proti ČSR
V Melbournu so izžrebali pare za letošnje tekmovanje v Davisovem pokalu, v evropski coni bodo igrali Luksemburg : Finska (zmagovalec proti Mehiki), Švica : Avstrija (Poljska), Indija : Monaco (Italija), CSR : Jugoslavija (Danska), Brazilija : Madžarska (Anglija), Nemčija : Nizozemska (Belgija), Čile : Turčija (Francija), Egipt : Španija (švedska). Prvo kolo do 29. aprila, drugo do 20, maja, četrtfinale do 10. junija, polfinale do 22. julija in finale do 8. avgusta.
Za svetovno prvenstvo v orodni telovadbi, ki bo od 6. do 10. julija v Moskvi, je bil te dni zaključek načelnih prijav. Kompletne moške in ženske ekipe so prijavile naslednje države: Kitajska. Vzhodna Nemrija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Avrtrija, Poljska, Francija, Romunija, Sovjetska zveza, švedska, CSR in Madžarska, Samo z moškimi ekipami bodo nastopili Egipt. Zah. Nemčija in Danska, moške ekipe in nekaj posameznic pa bodo imele Finska, Anglija in Južna Afrika. Samo posameznike bo imela Sirija, posameznike in posameznice pa Luksemburg. Skupno bo torej nastopilo 21 držav.
M&deijske. te.ia.ve. Jhcev
Težave z udeležbo Severne Irske na svetovnem prvenstvu še vedno niso končane. V deželi je sedaj ostra borba za in proti igranju ob nedeljah. Športniki so seveda v celoti za to, da bi vsaj tokrat napravili izjemo in igrali tudi v nedeljo. Cerkev pa se z vsemi silami proti temu bori. Sekretar Mednarodne nogometne zveze Gasmann, je v zvezi s tem izjavil, da Severni Irski niso postavili nikakršnega ultimata, da mora do 31. januarja dokončno povedati, če bo igrala v nedeljo ali ne. Do tega dne mora Severna Irska samo, podobno kot druge države
potrditi svojo udeležbo. Dokončen sklep o udeležbi Severne Irske in morebitni nadomestitvi s kako drugo 'državo, bo sprejet šele 8. februarja, ko bodo v Stockholmu žrebali skupine in, razpravljali o vseh ostalih vprašanjih v zvezi s svetovnim prvenstvom.
V tekmi za pokal evropskih nogometnih prvakov je v Madridu v nočni tekmi domači Real premagal drugega španskega zastopnika, Sevillo z 8:0 (2:0).
Amaterska boksarska reprezentanca Finske je v Glasgotvu odpravila odgovarjajočo ekipo Škotske z 12:8.
Prodaialci ,,Poleia"
- POZORI
Ker bomo v prihodnji številki »Poleta« pričeli znova objavljati naš nagradni natečaj, naprošamo vse prodajalce našega lista, da nam pošljejo svoje želje glede povečanja poslanih izvodov »Poleta«, tako da bodo že s prihodnjo številko prejeli vsi prodajalci zadostno število izvodov našega lista!
Uprava »POLETA«
Če se hoče društvo znebiti nevarnega nasprotnika ...
NK Krim vabi vse prijatelje in simpatizerje kluba na redno letno skupščino kluba, ki bo v četrtek 30. januarja 1958 ob 20. uri v Gosposki ulici 7 v dvorani SZDL terena Trga Revolucije!
SKUPŠČINA NOGOMETNE PODZVEZE LJUBLJANA
Skupščina nogometne podzveze Ljubljana bo 9. februarja 1958 v prostorih Nogometne zveze Slovenije, Ljubljana, Li-kozarjeva 9 ob 9. uri dopoldne. Opozarjamo klube, da pošljejo delegate!

I. zvezni turnir v namiznem tenisu
Lunežnik nafboliši
Ljublj:vna, 26. jan. — Včeraj in danes je bil v Domu Ilirije v Zg. Šiški odigran prvi zvezni namiznoteniški turnir, na katerem so nastopili vsi naši' najboljši tekmovalci. V zadnjem trenutku sta odpovedala le Vogrinc, ki je bil službeno zadržan in Harangozo. Glede na priprave pred evropskim prvenstvom, ki bo marca v Budimpešti, je bilo to tekmovanje še posebno pomembno. Vsi kandidati, ki so bili določeni v širšo izbiro, so se morali še posebno potruditi, saj bo po tem turnirju število skrčeno in vsi najboljši se bodo na to posebej pripravljali. Nastopilo je nad 150 tekmovalcev iz 25 klubov.
Sistem tekmovanja je bil tak, da so igrali najprej po izločilnem sistemu, nato pa so se pri moških prvega razreda pomerili vsak z vsakim od prvega do osmega ter od devetega do šestnajstega mesta. V ostalih disciplinah pa od prvega do četrtega ter od petega do osmega.
Ce ugotavljamo o uspehih slovenskih igralcev moramo reči, da smo pričakovali nekoliko več. Tako se je med prvih osem uvrstil le Podobnik, čeprav bi imeli lahko z malo več sreče tri igralce med najboljšimi. Posebno Teran tokrat ni bil v najboljši formi. Kot osmi postavljeni je v drugem kolu naletel na manj znanega Pinjuha (Opatija) in izgubil s 3:1. 2e v naslednjem kolu pa je Opatijčana odpravil Sedej s 3:0. Omeniti moramo še Kerna, ki bi prav lahko dosegel pomemben uspeh: Za vstop med osem najboljših je zelo nesrečno izgubil proti Osmanagi-ču, čeprav, smo na tihem že pričakovali njegovo zmago.
BRATA MARKOVIČ NA VRHU
Vrstni red v skupini od prvega do osmega mesta je pravzaprav presenetljiv. Prvo mesto je osvojil Markovič I, katerega je premagal le Osmanagič.
Takoj za njim se je uvrstil njegov brat Vojislav. Isto število zmag je aosegel Hrbud, imel pa je slabšo razliko v nizih in je zato zasedel šele tretje mesto.
ZOPET PREMAGANA ČOVIČEVA
Več uspeha pa so dosegle slovenske tekmovalke. Dve sta se uvrstili v zaključno skupino štirih najboljših. Kot prejšnjo nedeljo v Zagrebu, je bila tudi tokrat Terečikova odlična, saj je premagala vse svoje nasprotnice, med njimi tudi Čovičeva s 3:2. Ker Dinka Nikolič po osvojitvi državnega prvenstva ni pokazala resnega dela in se tudi ni udeležila nobenega tekmovanja, postaja Terečikova vedno resnejša kandidatinja ja našo najboljšo igralko. Plutova je zasedla četrto mesto. Po daljšem času je zopet nastopila večkratna slovenska prvakinja Bogatajeva, ki pa se je prav dobro izkazala.
TERAN DRUGI PRI MLADINCIH
Tudi pri mladincih Triglava ni bil najboljši, saj ni ponovil uspeha državnega prvenstva In je zasedel le drugo mesto. Med mladinkami ja bila De&potovičeva najboljša, za njo pa so se uvrstile Vavče, Jernejčič in Danica Nikolič.
Ker je Dinka Nikolič pokazala po državnem prvenstvu premalo resnosti, sl je seveda precej zmanjšal aupe za evropsko prvenstvo. Verjetno nas bodo zastopale naslednje tekmovalke: Terečikova, Čovičeva in Plutova. Kot četrta tekmovalka pa bi prišla v poštev Ružiča Nikolič.
Rezultati: Moški — 1. razred: 1.
Markovič I, 2. Markovič II, 3. Hrbud, 4. Uzorimac, 5. Osmanagič, 6. Pavasovič, 7. Podobnik, 8. Petrovič, 9. Biščan, 10. Kem, 11. Franic, 12. Cm jak, 13. Jazvič, 14. Tomažič, 15. Meilegi, 16. Sedej. Moški — 2. razred: 1. Melegi, 2. Sedej, 3. Podobnik, 4. Biščan. Ženske — 1. Terečik, 2. Čovič, 3. Nikolič R„ 4. Plut, 5. Bo-
gataj, 6. Erath, 7. Vavče, 8. Pirv. Mladinci: 1. Franič, 2. Teran, 3. Jazvič, 4. Biščan, 3. Kopani, 6. Lekič, 7. Kostanjšek, 8. Bratuž. Mladinke: 1. Despotovič, 2. Vavče, 3. Jernejčič, 4. Nikolič Danica, 3. Knap, 6. Petrač, 7. Lampret, 8. Črešnjevec.
Marijan Gogala
Trbovlje, 26. jan. — Zadnji sneg je bil še posebej dobrodošel SK Trbovljam, ki so včeraj in danes pripravile prvenstvo Slovenije za člane 3., 4. In 5. razreda v alpskih disciplinah. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, pa tudi snežne razmere ugodne. Proga za smuk je bila dolga 2900 m in je Imela 686 m višinske razlike ter 8 obveznik vratič. V smuku so bili naslednji rezultati: Lunežnik (B) 3:16.8, Jerman 3:21.8, Jocif (oba T) 3:29.2, Serec (Ol) 3:30.0, Lebe (B) 3:34.1, Rozman (Tr) 3:42.2.
Danes na- vse zgodaj so začeli prihajati
na Partizanski vrh številni ljubitelji smučanja. Zlasti jih je privabila napoved starta- nekaterih najboljših. Sinoči so prispeli tudi Matevž Lukane, Stanko Klinar ln Peter Lakota.. Zal pa si je Lukane ža v prvem teku malo pred ciljem zlomil smučko in tako ni mogel pokazati kaj zna. To sta pa nadomestila Lakota Peter, zlasti pa Klinar, ki je dosegel najboljši čas proge 52.9 in 53.1. Skupno je nastopilo 53 tekmovalcev. Rezultati: Lunežnik (B) 2:05.6, Senčar (B) 2:075, Serec (Ol) 2:14.8, Jemec (Eenot) 2:19.1, Jocif (T) 2:19.1, Rozman (Tr) 2:21.3.
SELJAK veliko presenečenje
(Nadaljevanje s 1. str.)
Skupno je bilo na startu nekaj nad 130 smučarjev in smučark. Organizacija tekmovanja (SIv Enotnost) je bila dobra, če izvzamemo nesporazum pri rezultatih članov, ki smo ga že opisali. Psecejšen mraz je verjetno odvrnil mnoge gledalce, tako da jih je bilo na prostoru starta in cilja za letnim telovadiščem v Tivoliju le kakih sto.
Rezultati: mlajši mladinci 5 km:
1. Kobentar (J) 23:15, 2. Šteharnik (Fuž.) 24:32, 3. Bauče (Fuž.) 24:45, 4. Urnaut (Fuž.) 25:24,	5. Tišov
(Boh.) 26:33, 6. Križaj (Lj.) 26:40,
7.	Mencinger (Boh.) 26:49, 8. Kobi-
lica (P Gorje) 26:55, 9. Vojvoda (Boh.) 27:03,	10. Romove (Celje)
27:04; starejši mladinci 10 km: Juhart (Br) 36:31, 2. Pogačnik (P Gorje) 38:02, 3. Naglič (Trigl.) 38:11, 4. Ambrožič (P Gorje) 38:24, 5. Gregorčič (Boh.) 38:26, 6. Repe (P Gorje) 39:25, 7. Polajnar (Trigl.) 41:20,
8.	Rovšnik (E) 4i:43, 9. Velepec (P Dol) 42:25, 10. Slavnik (P Ivan), 43:13; člani 10 km: 1. Seljak (Trigl.) 59:38, 2. Pavčič J. (E) 1:00. 43, 3. C. Pavčič (E) 1:00.58, 4. Hlebanja (P
Mojstr.) 1:01.06,	5. Robač (Fuž)
1:01.07, 6. Kordež (Trigl.) 1:01.11, 7. Osen jak (Fuž.) 1:04.12, 8. Brezovšek (E) 1:04.35, 9. Oblak (Jes.) .1:04.51, 10. Svet (E) 1:05.20; mladinke 5 km: Cindrič (P Mojstr.) 26:53, 2. Karničar (P Gorje) 30:44, 3. Kristan (E) 32:28, 4. Berčič A. (E) 34:14, 5. Naglič (Trigl.) 35:52, 6. Berčič E. (E) 35:54, 7. Novak (Jes.) 37:10, p. Vauhnik (Br) 37:40, 9. Blaško (P Črni vrh) 38:07,	10. Tepina (Jezersko)
38:26; članice 10 km: 1. Rekar (P Mojstr.) 40:55,	2. Bela j (Celje)
42:24, 3. Černe (P Bled) 48:06.
*
Iz raznih športov
Za evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo marca v Budimpešti, so se doslej prijavile CSR, Bolgarija, Romunija, Sovjetska zveza, Belgija, Škotska, Švedska, Francija, Anglija, Avstrija in Jugoslavija.
Na tradicionalnem troboju hitrostnih drsalcev Norveške, Švedske in Nizozemske v Oslu, so zntggali Norvežani z 206 točkami pred Švedi 162.5 in Nizozemci 106.5. Najboljši posameznik je bil Norvežan Seiersten.
Nemčija hoče
svetovno prvenstvo
Smuiarste in sankaške tekme ¥ Tržiču
Zaliodnonemška nogometna zveza namerava postavici kandidaturo za svetovno prvenstvo leta 1966. Prihodnje prvenstvo, to je leta 1962, so dobili o izredbo Čile and, vendar jim bo morda še odvzeto, ker se je pokazalo, da o tej državi niti ne razpolagajo s primernimi stadioni. Nemčija bo s svojo kandidaturo na boljšem, saj ima že danes 5 stadionov, ki sprejmejo več kot 80.000 gledalcev in sicer o Stuttgartu, Berlinu, Frankfurtu, Hamburgu in Hannovru. Številko 85.000 bodo v prihodnjih letih dosegli tudi na stadionih o Dortmundu, Diisseldorfu in Essenu. Razen tega računajo tudi z možnostjo, da bi nekaj tekem igrali o Vzhodni Nemčiji, kjer sprejme stadion o Leipzigu 110.000, v vzhodnem Berlinu pa 105.000 ljudi. Nemci upajo, da jih bodo o njihovi kandidaturi podprle države Srednje Evrope in Južne Amerike.
NEKAJ IZJAV
Svetovni boksarski prvak poltežke kategorije, Archie Moore, ki namerno a braniti svoj naslov v Nemčiji. »Pravzaprav je sramota, da je človek o takšni formi kot sem jaz in bo lahko le še 10 let boksah fmimogrede rečeno, Moore je star že 41 let).
Zmagovalec v kombinaciji o Wen-genu, Amerikanec Bud IVerner: »Mene še najbolj preseneča, da sem zrna-
Marcel Bellini »prerok« iz Pariza:
»Evropsko atletsko prvenstvo v Stockholmu bo po kvaliteti preseglo Melbourne. Vzhodne države pa bodo pretrpele presenetljiv poraz od zahodnih atletov.':
LEP SPOMENIK
Pred nekaj meseci je umrl nekdanji član avstrijskega Wunderteama in kasnejši avstrijski zvezni kapetan, Walter Nausch. Poštna direkcija Avstrije se namerava v bližnji bodočnosti oddolžiti spominu odličnega športnika s posebno znamko, na kateri bo Nausch upodobljen v dresu svojega nekdanjega kluba Austrie s trofejo srednjeevropskega pokala, ki ga je ta klub z njegovo pomočjo osvojil.
SAMO SZYMAN1AK
Nemška strokovna revija »Der Kickerr. trdi v eni svojih zadnjih številk, da ima Zahodna Nemčija po odstopu Fritza JVaiterja le enega igralca svetovne vrednosti. To je krilec Szijmaniak. V mednarodni razred prišteva ta list vratarja Her-kenratha, Samitzkega, Tilkovskega, Kroiatkomskega, med branilci našteli a Juskoroiaka in E rh ar d tu, med srednjimi krilci Vemersa, med stranskimi krilci Eckela, med krili Pe-
ne se napo , preseneča, aa sem zrnu- ^ me7ami Schmidta, Sclia-
le eno: Ton^Sailer je v resnici s mu- ferja in Schroderja ter med srednji-carska popolpost.t	_	mi napadalci Kelbasso.
la Ravisa!) 170 tekmovalcev
Ravne, 26. jan. Koroška smučarska podzveza je danes organizirala pionirsko prvenstvo, na katerem je nastopilo kar 170 tekmovalcev, ki so se med seboj pomerili v tekih, veleslalomu in skokih. IzfSdno lepo vreme je privabilo okoli 500 gledalcev. V alpskih disciplinah so re izkazali tekmovalci iz Gornje Mežiške doline, doc im so v tekih prevladovali pionirji iz Raven.
Rezultati, teki: starejši pionirji (809 m): Vjdošič 11:43, Oder 11:35, Kranjčan (vsi Ravne) 12:11, starejše pionirke (890m): Jauk 14:40, Mihe-Jak j6:08, Uršič (vse Ravne) 21:11, mlajši pionirji (300m): 1. Šteharnik 9:27, 2. do 3. Čretnik. Filip (vsi Ravne) 9:49.mlajše pionirke (500 m): Kos 10:01, Cvetko 10:03, Mlatej 10:10
(vse Ravne).veleslalom — star. pionirji: (proga dolga 600 m, višinska razlika 75 m, 21 vratič):	Kuzman
(P. M.) 54.6, Ylodyga (Fuž. R.)_ 57.0, Markovič (P. C.) 1:04,6, star. pionirke: Fariedl M. (Rav) 1:04.8, mlajše pionirke (300m, 30 m, 9 vratič): Tevž 38.2," Kos (obe Rav) 40.6, mlajši pionirji (350m, 40 m, 13 vratič); Peruzzi (P. Mež) 33.5, Permanšek (P. Helena) 33.8, Leskovic (P. C.) 35.0, skoki — star. pionirji (15 m) Grobeljšek (P. C.) 11.5, 12 m, 176.8 točk, Videčnik 11 m, 12 m, 175 točk, Godec (oba Rav) It m, 12,5 m 174 točk, mlajši pionirji (8m):	Stopar
(P. C.) 8 m, 8 m, 167 točk, Perman-šeik (P. Helena) 8 m, 7,5 m, 165 točk Škrinjar (P. Prev) 7,5 m, 6,5 m, 195 točk.	Wlodyga
Tržič, 26. jan. — Danes dopoldne so bile nad Tržičem meddruštvene sankaške tekme, ki se jih je udeležilo 75 tekmovalcev. Zmagal je Klemenc (Jes) pred Pšenico (Jes). Med moštvi §o bili najuspešnejši Jeseničani pred Tržiča ni. Tekmovali so za pokal SZDL Tržič. Med članicami je bila najboljša Debeljakova (Žirovnica).
Popoldne so bile nad Tržičem smučarske tekme pionirjev, mladincev in članov. Udeležili so se jih vsi najboljši tr-žiški smučarji, razen Stefeta in Matevža Lukanca. Člani: 1. Janko Krmelj, 2. Švab, 3. Janez Perko, 4. Križaj; mladinci: 1. Stritih, 2. Teran, 3. Hafner. Pionirji so tekmovali v veleslalomu. 1. Dolžan, 2. Štucin.	Stefe
Smuk na Jezerskem
Jezersko, 26. jan. — SK Jezersko je priredil v počastitev spomina padlega borca Ljube Grabnar j a-»VThana« interne spominske tekme v smuku. Rezultati — člani: Štirn 1:56, Skuber 2.00 mladinke: Crv 2:24, Polajnar 2:30; mladinci: 1.—2. Grabnar (sin padlega), Karničar oba 2:22; pionirji: Podjed 2:36, Košir 2:40.
Karničar
Smučarji v Kočevju
Kočevje. 26. jan. — »Partizan« Kočevje je danes izkoristil ugodne snežne razmere. Včeraj in danes je organiziral društvene tekme v tekih, slalomu in skokih.
Današnjih tekem se je udeležilo okrog 80 tekmovalcev in so bili doseženi uspehi razmeroma kar dobri. Razveseljivo je zlasti, da je nastopilo precej ženske mladine.
Rezultati: teki — člani (5 km): Prelesnik 19:22, mladinci (5 km): Pavlovčič 22:39, Kastelic 24:56; pionirji (1 km): Ruparčič 8:03, Torkar 8:05; pionirke (1 km): Košir 12:02, Vodušek 14:03; slalom — člani (dolžina 400 m, višinska razlika 150 m, vratič 24): Pečnik 39.4, čuk 41.2; mladinci (300 m — 120 m — 18 vratič): Raj šel 36,2, Jelenovi č 39.3; pionirji (250 m — 100 m 18 vratič): Seljak 31.3, Koruzar 32.2; skoki (25 m) — člani: Andlovič 124.7 točk (19.5,
21.5	m), Vidmar 169 (13, 18.5 m); mladinci: Kocjančič 196	(22,	23), čokorilo 181.1
(19.5, 21); pionirji: Leskovšek 167.3 (18,18,5) Povh 157 (18, 16.5).	Arko
MNOŽIČNI VELESLALOM V SKOB JI LOKI
Škofja Loka, 26. jan, — SK Ločan je danes priredil smučarski dan. Okoli 80 tekmovalcev se je pomerilo v množičnem veleslalomu. Rezultati — člani: Franko, Benedik, Porenta; mladinci: Bergant, Guzelj, Kalan; pionirji: Kalan Jaro, Mlejnik, Novinc; pionirke: Mlejnik Alenka; starejši člani: Šink Igor, Mlejnik Miloš.
Benedik
Gustav
Bila je mrzla nedelja. Nogometni stadion pa je bil kljub temu skoraj poln. Visoko v predzadnji vrsti na tribuni je sedel pijan gledalec, ki je vsakih nekaj minut vstal in se zadrl: »Gustav«! Spodaj v tretji vrsti se je vsakokrat dvignil nek drugi mož in vljudno dvignil klobuk. Nazadnje pa je mož iz tretje vrste zavpil: »Prenehajte z vpitjem! Ne bom več vstajali Razen tega pa mi sploh ni ime Gustav.«
Ali ste že poravnali
nar® inin®
Nogometna zveza Sevcne Irske je zaprosila Mednarodno nogometno zvezo, da na svetovnem prvenstvu ne bi igrala tekem v nedeljo. Po vsej verjetnosti organizatorji prvenstva o tem predlogu sploh ne bodo hoteii razpravljati in že v naprej zavračajo tudi drugi predlog, da bi morebitne nedeljske tekme Severna Irska predala. Do 3i. januarja morajo Irci dokončno potrditi svojo prijavo, če ne pa bo organizacijski odbor Izbral ekipo, ki jih bo nadomestila. Severni Irci nočejo igrati v nedeljo, ker jim to prepoveduje neko že sedemdeset' let staro pravilo, ki ga nočejo spremeniti.
Mednarodnega tekmovanja alpskih smučarjev v Gortini so se. udeležili tudi nekateri Jugoslovanski smučarji. V včerajšnjem slab mu je zmagal Italijan Slorpaea pred svojim rojakom Burrinijem in Švicarjem Pajarolo, dočim je bil Jugoslovan Krmelj 14., Jamnik pa 20.
Velika premoč Koprčanov
Koper, 26. jan. — Včeraj in danes Ja bilo v Kopru namiznoteniško prvenstvo Primorske, na katerem so premočno osvojili vse naslove prvakov igralci SD Koper. Med posamezniki in ekipami niso imeli nobenih težav in so gladko premagali svoje nasprotnike iz Nove Gorice in Pirana. Vse finalne borbe so bile na dostojni višini, najlepši pa sta bili borbi članov v polfinalu in pionirjev v finalu med posamezniki. Naj povemo še to, da so se Koprčani povsod, razen med članskimi ekipami, uvrstili na vsa tri prva mesta pravico sodelovanja na polfinalnem prvenstvu Slovenije pa sta sl priborila Koper in Nova Gorica. Ekipa Nove Gorice je nastopila oslabljena brez svojega najboljšega igralca Ličofa, kar se je Goričanom poznalo. Prvaki Primorske so postali: pri članih Vesel, pri mladincih Mahne pri pionirjih Korošec, pri ženskah pa je presenetila H orjakova, ki je premagala sedmoplasirano na republiškem prvenstvu Grajlandovo. V dvojicah med člani sta zmagala Škabar in Vatovec, mled mladinci pa Kumar in Korošec.
M. V.
Ne prezgodaj
Nogometno moštvo češkega kluba Hra-dec Kraldve ima lepo število navdušenih navijačev, ki težko čakajo na vesti s tekem, ki jih moštvo igra izven domačega kraja. Izmislili so si originalen način obveščanja. Po vsakem golu pošlje eden od spremljevalcev moštva goloba-pisinonošo z obvestilom. No, in tako je moštvo igralo v Pragi proti Dinamu in nekaj minut pred koncem je bil rezultat 1:1. Rezultat je bil seveda senzacionalen in tajnik gostov kar ni mogel počakati zaključnega žvižga sodnika, zato je malo pred koncem tekme poslal goloba s poročilom: »Tekma se je končala 1:1.c Smola pa je bila v tem, da je v zadnjih sekundah dosegel Dinamo zmagoviti gol.* Nesrečnemu tajniku ni kazalo nič drugega, kot poslati še enega goloba. Doma pa so bili po tej vesti razočarani in so se maščevali nad nedolžnim golobom, ki so ga ubili. Nauk iz te zgodbice: rezultat smeš poslati šele po zaključnem žvižgu, nikoli pa pol minute poprej!
ISBH0:
Triglav doma nepremagljiv?
Kranj, 26. jan. Tudi ženske kegljaške ekipe so tik pred svojim republiškim prvenstvom. Teden dni za moškimi bodo začele meriti svoje moči v borbi za naslov republiškega prvaka, kjer pričakujemo letos po številu precej močnejšo udeležbo, kot lani. Favorit je trenutno Gradis, borbo za drugo mesto bosta vodila Triglav in Branik iz Maribora, kako bo pa za na daljna mesta", bomo videli. Po vsem sodeč se bo na četrto mesto uvrstila Ljubljana in danes je njena ekipa nastopila v prijateljskem dvoboju proti ke-gljavkam Triglava v disciplini 8 X 100 lučajev mešano. Ljubljančanke oči vi dno kegljišča v Kranju niso vajene, saj so dosegle precej
slabše rezultate, kot doslej. Zato P8 so Kranjčanke dokazale, da so na lasnih stezah precej > doma c in s8 si priborile tudi zasluženo zmag0, Ta dvoboj bi moral biti pravzapraf četveroboj, vendar kegljavke Grd' disa zaradi služebene zadržanost* niso mogle nastopiti, tekmovalk6 Zvezde iz Ljubljane pa so udeležb0 v zadnjem hipu odpovedale.
Rezultati:	Triglav 2687 (Čad6^
328, Engelman 355, Mesec 307, Mih®' lič 326, Ribnikar 539, Stopar 29°’ Rozman 346, Kavčič 391), Ljubi jah" 3601 (Pavlin 278, Metlar 358, Go^d' nikar 303, Failout 327, Škraba 5* Hrušovar 327, Plešnar. 540, Rup°r' čič 398).	T. B'