LETO Vili	ČETRTEK, 15. JUNIJ 1978	ŠTEVILKA 6
Zeleno luč za mehanizirano skladišče
Zaradi že znanih problemov okrog lupljenja oblovine v gozdu, predvsem pa zaradi pomanjkanja delovne sile je nujno, da tudi na območju Bleda pristopimo k izgradnji mehaniziranega skladišča oblovine.
V zvezi s tem je bilo na skupnem sestanku strokovnjakov GG in LIP izrečenih več predlogov glede lokacije, strojne opreme in glede na razpololžjiva finančna sredstva, kako naj izgradnja skladišča oblovine poteka. Vsi prisotni smo bili mnenja, da je treba takoj ugotoviti, koliko sredstev obe organzaciji lahko zbereta v letu 1978—-79 za postavitev lupilnika s štirimi boksi za premostitev problema lupljenja oblovine.
Že v prvi fazi izgradnje bi rešili več problemov. Več prostora bi pridobili za Skladiščenje oblovine. Lupljenje bi opravili strojno, s čimer bi nadomestili delovno silo; žagarski obrat bi neomejeno obratoval z dovolj hlodovine na zalogi.
Seveda bo treba pri etapni gradnji upoštevati tako gradnjo, da ne bo provizorijev, temveč etapa tako zgrajena, da bo edina zasnova nadaljnje izgradnje. Zaradi že prej dogovorjenega smo bili prisotni mnenja, da lokacijsko ostane postavitev naprav čimbližje žagalnici TO Rečica.
Prostor, ki je še na razpolago ob TO Rečica in je predviden za eventuelno uporabo v industrijske namene ni posebno velik, meri približno 11.000 m2. Pri uporabi tega prostora bo treba tega sanirati in rešiti prehod čez prometnico.
Vse probleme bomo reševali postopno in hitro ter zadovoljivo za potrebe obeh podjetij, saj ne predvideva prispevek za izgradnjo v enaki višini obeh. Ob delu na lupilniku za napada večja količina lubja, za katerega bo treba najti mesto odlaganja. Podana je bila možnost, da bi nabavah prevozni lupiinik. Ta varianta ni bila sprejemljiva zaradi premajhne koncentracije oblovine na enem mestu.
Napadlo lubje je v idejni varianti predvideno kuriti v posebni peči z minimalnim zadimi j e-njem okolja in minimalnimi količinami pepela.
Sklep strokovnega sestanka je bil, da je talkoj treba pričeti zbirati finančna sredstva. Ta se bodo zbirala poleg razpoložljivih določenih investicij tako pri GG kot tudi pri LIP. O takih in podobnih problemih bo treba razmisliti in v okviru potreb obeh
podjetij izgraditi tak sistem, ki bo najboljši.
Rezultati nadaljnjih razgovorov narekujejo, da je zemljišče potrebno takoj odkupiti in pričeti graditi. Istočasno je treba izbrati najprimernejši stroj za lupljenje in čelni viličar za nakladanje in prevoz sentimentov. Treba bo še predvideti, kakšna naj bo prva etapa izgradnje, ta naj bi bila racionalna, premdšlje-
Prav letos poteka 30 let od prvih zametkov lesne industrije v tem delu Gorenjske. V tem obdobju so se naši obrati za predelavo lesa nenehno širili. Razvoj je bil zelo nagel, ker so bili dani tudi ugodni gospodarski pogoji tja do leta 1973, ko je naftna kriza ohromila gospodarstvo skoraj na vsem svetu.
Dobro se spominjamo, kako zelo težko je bilo takrat plasirati naše izdelke na zahodno evropska tržišča. Tudi v naši delovni organizaciji je takrat prišlo do različnega gledanja na to, kako bi rešili to krizo. Razdvojenost vodilnega kadra je bila zelo očitna. Prav to je še bolj otežko-čalo, da bi hitreje premostili krizo. V tem teškem obdobju so nekateri začeli razmišljati, da bi izdelovali nek izdelek, ki bi lažje prodrl na tržišča. Ustanovili smo oddelek za pohištvo, ki je začel izdelovati mizna podnožja za ZDA
Za ustanovitev tega oddelka ima največ zaslug sedanji direktor LIP Bled, ki je takrat nenehno iskal neko ugodno rešitev iz težkega položaja. Prene-kateri so mu zato tudi zelo hvaležni, ker je prav on ohranil in celo pospešil lesno industrijo na Gorenjskem.
Od ustanovitve oddelka pohištva in do danes so se ljudje, ki delajo v tem oddelku soočali z neštetimi problemi. Izdelki, ki so prihajali iz tega obrata, so prav kmalu naleteli pri kupcih na ugoden sprejem. Pohištvo DOTA je poželo največji uspeh na Beograjskem lesnem sejmu.
Ne mislim s tem člankom postaviti pohištvo v ospredje pred ostalimi obrati. Moj namen je ta, da bi pojasnil nekatere stvari, ki mečejo medlo luč na naš obrat. Premajhna produktivnost tega oddelka naj bi sprožila to moje pisanje.
Kljub mnogim prizadevanjem resnično ne moremo dvigniti produktivnosti zaradi enega najbolj perečega problema. Premajhne serije so nedvomno glavni vzrok, da je stanje tako. V dobrih treh letih je to že šestindvajseti raz-
na, izgrajena za možno obdelavo 8—10 m dolgih mnogokratnikov, kakšni bodo prihajali iz gozdov.
Po predvidevanju bo potrebno v prvi etapi izgradnje mehaniziranega skladišča oblovine na prostoru ceste utrditi teren, postaviti lupiini stroj z nekaj boksi in nabavati čelni viličar za nakladanje neobdelane oblovine in prevoze do potrošnikov. Tand
lični izdelek. Marsikateri bi se moral zamisliti, če morda ni to preveč za tako kratko obdobje obstoja nekega obrata. To krepko spominja na prototipno delavnico, ki dela naročene poizkuse v malo večjih količinah in po ceni, ki je sorodna serijski proizvodnji.
Da bi lahko proizvodnja stekla, je potrebno poroditi nešteto idej, ker je za izdelavo vsakega izdelka v industriji potrebno narediti mnogo delovnih pripomočkov. Stroje je potrebno pri tako majhnih serijah mnogokrat prestavljati v eni izmeni. Velikokrat se sprašujemo, če je to ekonomsko opravičljivo. Prepričan sem, da ni in da je to edina krivda, da se ne moremo približati sprejetemu planu.
Želja vseh, ki delamo v pohištvu je, da bi se nam nekoč prižgala zelena luč in bi tako ekonomsko opravičili svoj obstoj. To pa bomo dočakali samo takrat, ko bomo dobili neko večje naročilo.
S tem člankom ne mislim kritizirati ljudi, ki so odgovorni za prodajo naših izdelkov. Prepričan sem, da so tudi oni vsa ta leta vlagali maksimalne napore, da bi našli nek artikel, ki bi bil za nas najbolj primeren. Marsikaj so našli, toda žal v premajhnih količinah.
DOTA naj bi bil nek perspektivni izdelek, ki naj bi naš oddelek enačil z drugimi v naši delovni organizaciji. Toda prebiti proizvodni zid tako zahtevnega izdelka ni lahko. Da bi premostili težave, ki se tu pojavljajo, bi bilo potrebno mnogo več ljudi. Želja vseh, ki delamo pri tem izdelku je, da bi se srečalo v neposredni proizvodnji teoretično in praktično znanje vseh naših priznanih strokovnjakov. Prepričan sem, da bi le tako lahko tudi produktivnost narasla na zavidljivo raven. Če bi to dosegli, bi dali naši delovni organizaciji najlepše darilo za njeno 30-letnico.
Jensko
Razmišljanja v oddelku pohištva
Obvestilo
V soboto, 24. junija 1978, bo na Homu nad Zasipom proslava 30-letnice naše delovne organizacije s pestrim kulturnim programom.
Pričetek proslave bo takoj po sprejemu gostov, ki bo ob 10. uri dopoldne.
Vabimo vse člane kolektiva in vse naše upokojence, da s svojo udeležbo na proslavi dajo poudarek našemu jubileju.
n kričali :lovesna \
4. julij pove nim gibanjem njen predvsem temelje domov: Nekateri se gorah in hos vilu večj ljanjih 1; in moral
'razni!
zaklj io viso
imci svojih slavnih prednikov!
Dan borca
Komunistična partija Jugoslavije je bila tista sila, katere člani niso obupovali, ne dvomili o pravilni odločitvi. Zvesto so bili vdani idejam, veselili so se novih članov, novih tvorcem revolucije. Poziv na odpor je odjeknil vsepovsod. Tako ne smemo prezreti v letu 1941 naslednjih važnih datumov: 7. julija 1941 se je začela vstaja v severovzhodni Srbiji — v Beloj Crkvi — 13. julija v Črni gori, 22. julija v naši ožji domovini, 27. julija na Hrvatskem in v Bosni, jeseni — 11. oktobra še v Makedoniji. Ognji so se prižigali drug za drugim. Razvnela se je bitka nekega naroda. Iz razdrobljenih skupin in čet so zrasli bataljoni in številne druge vojaške enote. Tako iz tistih dni poznamo mnoge primere, ko je čas ločil zrno od plev, ostalo pa je tisto, kar je bilo vredno.
Skozi vsa vojna leta je borce vodila naprej misel na svobodo. In tako zaželjena in pričakovana svoboda je zasijala pred triintridesetimi leti. V povojnem obdobju pa smo s Titom na čelu, s Komunistično partijo gradili porušeno domovino, zgradili smo novo državno ureditev, v zadnjih letih pa uresničujemo načrtovane naloge po načelih samoupravljanja.
Naš Tito je vzor borca za humanost, prijateljstvo in mir med narodi, kakor neomajna trdna korenina poganja v mladem rodu nove kali.
Ob neki priliki je učenec v osnovni šoli izrazil željo: »Ko bom velik, bom predsednik republike kot je Tito.« Deček pa si ni mogel predstavljati, da je poklic predsednika odgovoren in še bolj naporen kot drugi poklici. Mnogo nas je naučil. Vsa dejanja pa govorijo o velikem zaupanju v svoj narod.
Mladi, ki smo se rodili po vojni, občudujemo borce iz NOB. Tedaj so krojili lepšo prihodnost, ki je zdaj že zgodovina. Vprašamo se kdaj pa kdaj, ali bomo znali braniti meje, domačo zemljo, v primeru vojne? Seveda imamo najrajši naš čas — čas miru in svobode. Če pa bi vendar prišel vojni čas, smo prepričani, da bi po vzoru naših borcev prijeli za orožje.
Vesna
No sejmu »Tehniko io okolje« v Ljubljani
Kot predstavnik LIP-a Bled sem se udeležil sejma TEHNIKA ZA OKOLJE, ki se je vršil od 8. do 12. S. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu sem bil zadolžen za tolmačenje našega eksponata — ISO-SPAN zidu, ki smo ga razstavljali v sodelovanju s STAVBAR-jem iz Maribora. Tako smo prvič predstavili javnosti poskus izboljšati toplotno izolacijo ISO-SPAN zidu z GLINOPOR-jem (ekspandirana glina), ki smo ga uporabili namesto naravnega agregata (peska). Predstavljeni poskus je bil izveden v treh variantah:
l.ISO-SPAN zid v klasični izvedbi oz. polnjen z betonom.
2.	ISO-SPAN zid v glinopor izvedbi oz. polnjen z umetnim agregatom — glinoporjem, kateremu smo zaradi trdnosti dodali še ca. 20—25 odstotkov naravnega agregata (peska), cement in vodo.
3.	ISO-SPAN zid v glinopor izvedbi, ki je z zunanje strani ometan še z glinopor-ometom debeline 5 cm.
Mednarodni sejem strojev in strojne opreme v Milanu imenovan »Interbimall« je glede pomembnosti enakovreden mednarodnemu sejmu »Ligna«, v Hannovru in se izmenjujeta vsako drugo leto. Podobno 'kot ma »Ligni« tudi na »Interbimallu« beležijo iz leta v leto večjo udeležbo razstavljavcev in obiskovalcev, kar zahteva tudi vedno večji sejemski prostor, ki je letos že zajemal 125.000 kv. m pokrite površine. Od razstaivijalcev so bili najbolje zastopani domačini — 473 udeleženci, nato ZRN — 66, Španija — 16, Francija — 9, Belgija in Švica — 6 itd. med katerimi so bile vse večje evropske tovarne strojev in naprav za lesno industrijo privlači veliko število obiskovalcev. Tudi iz naše delovne organizacije smo se tega sejma udeležili v večjem številu. Mednarodni sejem v Milanu omogoča obiskovalcem, da v kratkem času dobijo zelo dober pregled nad razvojem in do-
Glede na to, da se je toplotno-prevodnostni koeficient — K ISO-SPAN zidu izboljšal od 0,89 na 0,68 (varianta — 2), oz. 0,59 (varianta — 3), je bilo pričakovati velik interes, predvsem pri strokovnjakih, za katere smo pred otvoritvijo sejma smatrali, da Bodo glavni obiskovalci tega sejma. Tekom samega trajanja sejma pa se je izkazalo, da je interes za naš eksponat potekal v razmerju 1: 10 v korist laikov, torej ljudem, ki niso bili od gradbene oz. sorodne stroke. Večina le-teh je bila baje tik pred gradnjo svoje hiše, vikenda itd. Opazil sem, da večina teh ljudi že gleda na to, kako prihraniti na energiji, katere cena iz leta v leto hitreje narašča. Glede na to, jim tudi niso več tuji izrazi kot je npr.: koeficient — K itd., katere so doslej poznali večinoma le strokovnjaki.
Menim, da lahko z gotovostjo trdim, da je večina ljudi oz. obiskovalcev sejma gledala na naš eksponat z optimizmom in interesom. Tisti pa, ki niso bili takšnega mnenja, pa so svoje
sežtki proizvajalcev lesno obdelovalnih strojev in naprav. Za interesantne stroje in naprave se že na sejmu lahko dobi pro-pagandno-tehnični material, informativne cene ali celo ponudbe, razčistiti nekatere tehnično-tehnološke nejasnosti. Sejem nadalje omogoča obiskovalcem, da napravijo med proizvajalci enakih, odnosno podobnih strojev in naprav tako tehnološko, funkcionalno, konstrukcijsko in nenazadnje tudi ekonomsko primerjavo, kar seveda znatno olajša odločitev za konkretno nabavo.
Splošni vtis sejma je široka ponudba strojev za primarno, finalno in površinsko obdelavo lesa in lesnih tvoriv, prav tako pa tudi širotka ponudba sušilnih, transportnih in energetskih naprav. Posebno področje transporta je močno napredovalo, kar ugotavljajo celo udeleženci zadnjega Hannoverskega sejma. Visoko cenjeni proizvajalci iz Zvez
dvome opirali na pomislekih, kako spraviti iz zidu vlago, za katero vemo, da jo glinopor v začetku v velikih količinah absorbira. Nadalje, kako je s trdnostjo ISO-SPAN-Glinopor zidu? Do kakšne višine lahko stavbe gradimo? Glede cene takšnega zidu, ki se sicer vsled dodatne izolacije — glinopor j a (varianta — 3) poveča za ca. 40 odstotkov so menili, da ni pretirana oz. da je sprejemljiva. Dosti opazk je bilo slišati na račun krivosti sten ISO-SPAN zidakov! Strokovnjaki so izražali dvom o doseženem to-plotno-prevodnostnem koeficientu — K in zahtevali ateste..
Svoje razmišljanje o uspehu naše udeležbe na sejmu TEHNIKA ZA OKOLJE bi sklenil z mislijo, da je bil storjen korak naprej, tako v tehničnem smislu, kakor tudi v očeh obiskovalcev, ki verjetno gledajo na nas sedaj s kančkom optimizma in zaupanja več v smislu doprinosa k prihranku energije, kateremu je bil sejem tudi namenjen.
Dobran Ribič
ne republike Nemčije imajo vedno večjo konkurenco predvsem med italijanskimi in španskimi proizvajalci, katerih stroji so skoraj v vsem lahko popolnoma enačijo z nemškimi s prednostjo, da so večini znatno cenejši. Prav zaradi zadnje ugotovitve je pričakovati, da bodo bodoče nabave strojne opreme naše delovne organizacije močno orientirane predvsem v te države.
Na tem mestu je nemogoče opisovati posamezne stroje in (naprave, ki so bili zanimivi za našo delovno organizacijo. Predstavniki posameznih TO so svojo pozornost posvetili predvsem napravam, :ki bi jih rabili, kar je glede na obsežnost sejma kljub dvodnevnemu ogledu popolnoma razumljivo. Visi skupaj smo se vrnili z bogato zbirko tehnično propagandnega materiala, z novimi spoznanji in izkušnjami, kar opravičuje tudi tako številni obisk, predvsem pa tudi z velikimi željami za nabavo, kar bo seveda potrebno vskla-diti z lastnimi in širše družbenimi možnostmi.
INIERBINAU 78 Milano
Zgodovina organizacije v industriji
(prevod iz International Management)
Preden govorimo o organizaciji v industriji, moramo pojasniti pojem — organizaciologija (scientific management), kar pomeni znanstveno organizacijo dela. Ta se začenja s Frierdri-kom Winslowom, iki je živel proti koncu devetnajstega stoletja v Ameriki. O začetku, ki bi povedal, ikdaj so se ljudje iz znanstvenega vidika vprašali: »Kako voditi posle?« pa je malo znanega. Vendar obstajata dve osebnosti, kateri sta imeli že določene vpoglede o upravljanju v nekem podjetju. To sta bila James Watt (ml.) in njegov sin. James Watt (starejši) je izumil prvi uspešni parni stroj, tako je omogočil tehniki prehod na hitrejše delovanje v industrijskih procesih. S prijateljem Matte-hewom Bultonom je 1873. leta ustanovil prvo tovarno parnih strojev »Watt in Poulton«. Ta enega sina, ki sta se oba posvetila študiju. Po vzoru očetov sta od njih prevzela podjetje, upravno je vodil podjetje Watt — mlajši, mlajši Boulton pa je peljal naprej trgovske posle.
Zgodovinski podatki lahko natančno pokažejo, da sta pri organizaciji poslov dosegla lepe uspehe. Sistematično sta vpletla znanje v področja dela, ki so še danes v velikih podjetjih:
—	raziskovanje trga
—	načrtna izpostava strojev
—	planiranje proizvodnje
—	uvajanje delavcev v delo z načrtovanjem
—	študij dela itd.
Iz tega pa je razvidno, da so res pravi začetki v razvoju znanstveno-družbene vede, orga-nizaciologije. Konec devetnajstega stoletja je bil čas industrijske revolucije in ta veda je bila vedno bolj potrebna.
Watt in Bulton dajeta vzglede kot neločljiva poslovna partner-
ja in prijatelja, katera sta se zelo dobro razumela.
To, kar je znanega in zapisanega o področjih organizaciolo-ške vede, je plod dela stotih ljudi ali še več. Vsak je prispeval nekaj novih izkušenj iz prakse.
L. F. Urwick je povedal naslednje: »Prvo, kar potrebujemo v procesu organiziranja (v vseh oblikah združenega dela pri nas!) je popoln seznam vseh aktivnosti, ki so potrebne za uresničitev sprejete poslovne politike.«
Širinski narez pokončnikov in prečnikov ter skeleta za vhodna in garažna vrata na večlistni krožni žagi Torwegge v TO Mojstrana
Člani samoupravne delovne skupine stare Gorjane zadnji dan na delu
Oba se bova preselila iv novo halo na Rečici
Smotrno izkoriščanje in zaščita okolja
Na šestem zasedanju SIS za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled je bilo ugotovljeno, da so bili sklepi iz prejšnjega zasedanja v glavnem izvršeni. Da bo skupščjna vnaprej uspešno delala, je bil sprejet poslovnik. Obravnavan je bil tudi statut Ombočne skupnosti in ta tudi sprejet z določenimi popravki. Na zasedanju so bili imenovani tudi člani odbora samoupravne kontrole. Prav tako je bil sprejet pravilnik o delu samoupravnega razsodišča. To bodo sestavljali predsednik in štirje člani, ki bodo na osnovi ustave, zakonov in internih pravilnikov razsojali v sporih o ohranitvi in gojitvi biološkega ravnotežja gozdov.
Podano je bilo tudi poročilo o delu izvršilnega odbora SIS. Ta je imel več sej in je reševal vloge za gradnjo počitniških hišic, daljnovodov, cest, žičnic, katerih gradnja posega v gozdni prostor. Med drugim je bilo podano negativno mnenje k izgradnji žičnice v Krmi. Izvršilni odbor SIS je predlagal, naj se vključi v trošenje solidarnostnih prispevkov pri gradnji cest c nerazvitih in obmejnih območij tudi karavanško območje. Razen tega je odbor potrdil načrte lovski dejavnosti v jeseniški občini. Upoštevajoč biološko ravnotežje med živalstvom in rastlinstvom v gozdu v smislu varstva okolja in čuvanja gozdov je odbor spoštoval ta načela in dajal med drugim tudi mnenja na projekte za daljnovode, avtoceste, plinovode. Pri dajanju mnenj o gradnji počitniških hišic se je konferenc ZK, sindikata in drugih, ki so te probleme obravnavali. Pri gradnji hišic je zavzel stališče za organizirano gradnjo, čimmanjšo raztresenost, z ne-osnaževanjem voda in kvarjenja izgleda pokrajine. Odbor je po vsem ugotovil, da je nesmiselno iskati mnenja SIS tik pred gradnjo; več primerov pa je takih, da se izdajajo dovoljenja za izgradnjo brez mnenja SIS.
Delo skupščine bi bilo bolj in-tenzavno, če bi poleg dajanja mnenja o gradnji hišic in daljnovodov odločali tudi o posegu v sam naravni prostor, v vire pitne vode, onesnaževanje gozda s smetmi. Priporočal je, naj bi
bilo več povezave z lesnimi podjetji in kmetijskimi proizvajalci.
Onesnaževanje voda je treba takoj prekiniti in takoj ukrepati za zaščito teh. Pri zasnovi bi morali sodelovati vsi — gozdarji, kmetje, vodarji, arhitekti in drugi. Kakršna je teža problema na terenu, takšna naj bo tudi očitno pri planiranju sredstev za realizacijo rešitve. Odbor je ugotovil še, da se veliko stvari predvideva in odloča brez vednosti prebivalstva, živečega na takih območjih. Zakon o usodi nekeag kraja ne more formirati nekdo, ki še nikoli ni bil v tem kraju. Prebivalci območij morajo sodelovati pri odločanju o iz-gledu, izgradnji in zaščiti kraja. Zato je potrebno več sodelovanja. Sprejet je bil sklep, naj bi storsko planiranje v obeh občinah v povezavi z republiškimi predvidevanji oziroma plani.
SIS je sklepala o sredstvih za biološko vlaganje, za varstvo in stvo, drevesničarstvo, urejanje gojenje gozdov, gozdno semenar-gozdov in odkazila dreves za posek.
Se vedno se Zbirajo sredstva, ki jih formira lesna industrija (2,5 odstotka od nabavne cene sortimentov), ki se v glavnem uporabljajo za izgradnjo gozdnih cest. Potrjen je bil tudi plan gojitvenih del, gozdne proizvodnje in izgradnje gozdnih komunikacij. Predvideno je več trošenja v gojitvene namene v zasebnem sektorju. Sečnje bodo nekoliko manjše predvsem zaradi zaprtosti zasebnih gozdov.
Na skupščini niso bila posredovana poročila o načrtih KZ Bled in KZ rSednja vas.
Obravnavan je bil tudi finančni načrt območne skupnosti. Sprejet je bil še samoupravni sporazum o organizaciji finančne službe. Prav tako je bilo izdano pooblastilo izvršilnemu odboru, da odpre žiro račun in imenuje-podpisnilke. Predlagani so bili tudi delegati za skupščino SIS za gozdarstvo SRS.
V bodoče bo torej dovolj dela in skrbi ne samo nekaterih, temveč vseh živečih v nekem kraju, da bo razvoj gospodarstva kraja tak, ki bo s smotrnim urejanjem preprečil vse negativne posledice v prostoru, kjer živimo.
Tand
Sklepi samoupravnih organov
DS DO (3. 6.1978)
1.	Seznanjen je bil s periodičnim obračunom.
2.	Sprejel je pravilnike: o organizaciji in delu finančne službe, o osnovnih sredstvih, o časovnih normativih in samoupravni sporazum o združevanju dela 'in sredstev pri proizvodnji proizvodov za izvoz.
3.	Obravnaval je prednostni listi prosilcev za dolgoročno posojilo in dodelitev stanovanja in ju dal v javno obravnavo.
4.	V javno obravnavo je dal še:
—	statut DO
—	samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka
—	predlog pristopa k Interesni skupnosti za izgradnjo rekreacijske in turistične infrastrukture Bled
—	spremembe pravilnika o oblikovanju prodajnih cen
5.	Sprejel je sklep, da se prenese naloge in dela za organizacijo poslovanja iz sektorja za organizacijo poslovanja in AOP v sektor za plan in analize.
6.	Zaradi izjemno nizke stimulacije B grupe v TO Tomaž Godec je sprejel popravek 'konstante v TO Tomaž Godec od sedanjih 5 % na 13 % in v DSSS iz sedanjih 5'% na 9 '°/o. Nova konstanta naj se obračuna od 1. 4.1978 dalje.
DS predlaga DS TO, da izvedejo postopek za spremembo in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ,ter o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Predlog za popravke pripravi ta plansko analitski sektor in pravna služba.
7.	Izračun '% stimulacije OD TO trgovina, poslovalnica Murska Sobota se zajema iz POD na osnovi prodaje iz maloprodaje, in POD na osnovi grosistične prodaje, in sicer 8 % (POD) od prodajne vrednosti.
8.	Pregledal je stroške službenih potovanj v inozemstvo v času od 1.1. do 31. 3.1978 in jih potrdil.
Svet za finančne zadeve (30. 5.1978)
1. Obravnaval je pravilnik o organizaciji in delu finančne službe DO ter ga dal v sprejem DS DO, s pripombo, da se v 58. členu v zadnji vrsti prvega odstavka črta besedilo »in likvidiranih v TO«.
2. Sprejel je sklepa o najemu kredita:
—	Odobri se najem dolgoročnega kredita za trajna obratna sredstva pri Zavarovalnici Triglav v višini 4.000.000 din po 7 % obrestni meri z rokom vračila 5 let.
—	Odobri se najem kredita za nabavo gasilske opreme pri Zavarovalnici Triglav v višini 1.000.000 din za dobo 5 let po 3 % obrestni meri Namen koriščenja po TO bo sprejet naknadno.
Odbor za gospodarjenje (10. 5.1978)
1.	Pregledal je periodični obračun za prvo četrtletje ter sprejel sklep, naj vodstva TO pregledajo in analizirajo stanje prvega četrtletja in zavzamejo ustrezne ukrepe.
2.	Nove predloge za tehnične izboljšave so posredovali Lovro Vojvoda (predlog, naj bi namesto ciklonov montirali vrečaste filtre), Pavel Sedlar (izboljšava podpornega valja pri stroju za izdelavo papirnih polžkov) in Jože Mandelc (predlog za novo dodatno napravo pri sušilnicah Hildebrand).
Odbor je imenoval komisije, ki bodo na naslednji seji poročale v predlogih.
Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje
(12. 5.1978, 30. 5.1978)
1.	Odobril je službeno potovanje 17 članom kolektiva na sejem strojne opreme v Milano.
2.	Obravnaval je predlog statuta DO in ga predlagal z vsemi popravlki DS DO, da ga obravnava in da v javno obravnavo.
3.	Dodelil je finančno pomoč drugim organizacijam in društvom.
Odbor SDK DO (9.5.1978)
1.	Za predsednika je bil izvoljen Franc Maček, za namestnika pa Anton Golc.
2.	Sprejel je še Sklepe, da je potrebno pripraviti predlog sprememb pravilnika o delu samoupravne delavske kontrole ter osnutek programa dela OSDK.
Stimulacija OD za mesec maj 1978
OBRAČUN B GRUPE ZA TO IN DSSS ZA MESEC MAJ 1978
TO	% proizvodnosti	% produktivnosti	'% (kritje dej.	% kritje pl.	'% obračuna	■% izračuna + konstanta	% izplačila
Boh, Bistrica	97,24	103,28	98,88	87,29	98,41	111,41	111,41
Rečica	107,71	110,65	119,59	114,15	111,63	116,63	116,63
Mojstrana	112,42	112,02	119,31	119,13	114,30	119,30	119,30
Podnart	104,30	99,89	135,60	133,04	111,54	116,54	116,54
DSSS	102,07	109,06	112,96	105,49	107,01	116,01	116,01
Trgovina							
Rečica	75,28	—	—	—	75,28	80,28	95,00
Zagreb	96,73	—	—	—	96,73	101,73	101,73
Murska Sobota	139,29	—	—	—	95,69	100,69	100,69
TO trg. - vodstvo	95,41	—	—	—	105,26	110,26	110,26
Trgovini v Murski Soboti se je neporačunana razlika POD v znesku 56.008 din v celoti poravnala. Enako se je pri izračunu % vodstvu trgovine upoštevala grosistična prodaja v Murski Soboti.
STIMULACIJA NA OSNOVI MERILA DELITVE ČISTEGA DOHODKA NA DEL ZA OSEBNE DOHODKE (po 23. členu SS)
TO	ijanuar—marec	april
Boh. Bistrica	+ 7,0	0
Rečica	+ 12,0	+ 6,3
Mojstrana	+ 7,3	— 2,0
Podnart	+ 12,7	-1,5
Trgovina	+ 4,3	0
DSSS	+ 12,0	+ 5,3
POPREČNO PRESEGANJE NORMATIVOV ZA NEPOSREDNO DELO 1978
stroškovno mesto	% •maj	januar—maj '%	% maj	work faktor januar—maj '%
plošče	115,97	118,86		
pohištvo — refa	104,84	101,70	110,05	123,00
žaga	108,99	113,60	121,22	119,79
ISO-SPAN	110,15	114,62		
kovinska	118,69	117,86		
skladišče izdelkov	129,02	123,97		
TO Boh, Bistrica	114,87	117,65		
sobna vrata	116,31	123,42		
žajga	115,05	115,11		
TO Rečica	115,93	121,07		
vhodna in gar. vrata	116,95	118,79		
grupa usi. žaganja	151,82	141,23		
žaga	110,18	113,53		
(predelava	113,27	117,50		
TO Podnart	112,35	116,28		
OZD	115,10	118,88		
Seminar za vodje neposredne proizvodnje
V maju smo organizirali seminar za vodje neposredne proizvodnje. Za prvo polovico kandidatov je bil 13. maja, za drugo pa 27. maja v hotelu Krim na Bledu.
Seminar smo organizirali z namenom, da se udeleženci seznanijo s problematiko, ki se pojavlja pri vodenju neposredne proizvodnje.
Predelali so naslednji program:
L Sprejem, razporejanje in usposabljanje delavcev
—	Kako uresničiti geslo: pravemu človeku — pravo delo
—	Spoznavanje del oziroma nalog
—	Izbor in usmerjanje delavcev
—	Usposabljanje delavcev
2.	Vodenje in obveščanje:
—	Pomen vodenja
—- Osnovni način vodenja
—	Produktivnost in nekateri način vodenja
—	Obveščanje je predpogoj za odločanje
—	Ključi do dobre obveščenosti
—• Vodenje sestankov
3.	Oris 'samoupravne delovne skupine:
—	Opredelitev samoupravne delovne skupine
—	Načini sestajanja samoupravne delovne skupine
—	Vsebina delovanja samoupravne delovne skupine
Na seminarju je predaval Franc Belčič, dipl. psih. iz Železarne Jesenice.
Po mnenju večine je bil seminar koristen in po vsebini zanimiv. Želeli so, naj bi v bodoče vsaj enkrat letno organizirali podoben seminar.
Blaževič
Nekaj napovedi o počitniškem domu
Pusto, 'deževno pomladansko vreme je gotovo v marsikomu vzbudilo željo, potrebo in upanje po toplem sončnem obmorskem življenju — vsaj za nekaj dni. Na žalost pa ugotavljamo, da se tudi ob morju topli dnevi manjšajo.
Seznanili smo vas že, da se je obisk v našem 'domu (podobno tudi v ostalih) skrajšal od nad sto dni pred nekaj leti, kar na dobrih sedemdeset dni v zadnjih letih.
To pa nam 'dela težave pri razporeditvi prijavljenih, ker vsi želijo na dopust v najbolj ugodnem času. Prijav je letos kar veliko, še zlasti iz TO Tomaž Godec.
Tudi dodatna dela, pri obnovi doma, ki jih je zahtevala inšpekcija, nam delajo nekaj težav, predvsem podaljšanje datuma zaključnih deh Izključena celo ni možnost, da prvi gosti 24. junija 1978 ne bodo dobili dom v stanju, kot mora biti. Da je mera s tovrstno vsebino še bolj polna, so pri zaposlenih nastale tudi zdravstvene težave.
Vsekakor pa se bomo potrudili, in skušali urediti čimbolj še v vaše 'in naše zadovoljstvo; v kolikor pa bo v začetku le kaj 'drugače, pa pričakujemo vaše razmevanje.
SI
V majski izdaji našega glasila sem omenil nekaj besed o proizvodnji pohištva DOTA. To opremo, kakršna naj bi izgledala, večina zaposlenih pri nas že pozna. Možno jo je bilo videti na televiziji, na prospektih in še kje drugje. Vsakdo pa nima te sreče, da bi te nežne lamele vrtel v svojih rokah, tako kot jih vrtijo zaposleni v obratu pohištva.
Vzporedno z DOTO pa poteka tudi izdelava pogradov za ZDA, enojne in zakonske stružene postelje za švicarsko tržišče in nekaj miznih podnožij za ZDA. Za vse te izdelke se hkrati prerivajo razni obdelovanci skozi mehansko obdelavo.
Pohištvo »
Vsaka lamela v elementu je obojestransko zautarjena. V utor je pri sestavi vloženo pero iz vezane plošče. Utor ni izdelan po celi dolžini, na kancu 'se ne vidi pero, zato ga v đej prvi seriji ni možno drugače napraviti, kot na miznem rezkarju ob končnem in vzdolžnem prislonu.
Tone kot najstarejši delavec vestno gleda v Jsvoje delo in s tem varuje svojo varnost rok.
Se nek posebni izdelek kroži po obratu. Čudno bi izglodalo, ida ibi plakete za jubilejno praznovanje LIP Bled morali »uvažati« ali fiskati ponudbe zanje pri privatnikih, če pa se to vse lahko izdela v oddelku pohištva.
Ivanka se trudi, da bo vogale z brusnim papirjem uredila tako, da bodo čimbolj enakomerni.
Z udeležbo na proslavi 30-Ietnice naše delovne organizacije bomo pokazali pripadnost svojemu kolektivu
Pravkar je Tomaž nehal 'izdelovati izvrtine v prečke za končnice pograda, v katere so vstavljeni struženi stebrički. Nova naloga pa je, da nastavi stroj za mozničenje lamel za DOTO. Zaradi raznovrstne proizvodnje je ltreba stroje pogosto prestavljati.
Na slikah je samo delno razvidno, kako poteka proizvodnja DOTE. Kogar kaj bolj potanko zanima, naj si ogleda proizvodnjo v obratu samem; če bo prispeval kakšen dober nasvet, mu bomo zelo hvaležni.
Daljše komade od 40 cm s čela zaokroži obrezovalka istočasno, ko obdelovanca oblaga na točno dolžino. Krajše komade je na obrezovalki nemogoče zrezkati, ker se rezkalne glave ne dajo bolj zožiti. Zato je (treba vse krajše komade s čela obdelati na visoko-turnem rezkarju po šabloni. Na tej izmeni je to delo opravljal loža. Delo ni preveč naporno in nevarno.
Za zaključek naj prenesem še nenehna vprašanja zaposlenih, kdaj bo v ta oddelek posijalo drugačno sonce, da se bo delo in življenje normaliziralo tako, kot v drugih proizvodnih enotah. Tako kot doslej ne bomo več dolgo zdržali. Finančni rezultati so najslabši, pa tudi psihična napetost se stopnjuje.
Dokler bo še takšno stanje, se ta proizvodna enota ne more imenovati obrat pohištvo; bolj resničen je naziv »prototipna delavnica Slovenijales.«	Anton Stare
Lamele Dote so s čela zaokrožene že na formatizerju oziroma na visokoturnem rez-karju. Treba jih je tudi varno in natančno obrusiti. To delata Darinka in Minka. Z vso resnostjo se zavzemata, da bi ne poškodovali okroglin. Pri tem stroju pa vetra in prahu ne manjka.
Čelno rezkanje, posebno na smrekovem lesu ne more biti gladko. Treba je vsak komadič previdno obrusiti. Previdno zato, ker če ga preveč pritisne ob trak, zgubi okrogline s čela in postane prekratek. To je razvidno v sestavljenem elementu. Branka je pri nas šele prve dni, zato bolj previdno gleda komad v rokah, da bi se svoji nalogi čimhitreje in pravilno približala V ozadju vidimo že sestavljene strope in dna omaric DOTA.
Ob jubileju
Industrijsko gasilsko društvo LIP Bled TOZD Rečica je v nedeljo, 28. maja 1978, praznovalo 20-letnico obstoja društva.
Za ta jubilejni praznik se mi zdi potrebno, da v imenu društva prikažem delo pokojnega člana tov. Jožeta Šilarja. Kot gasilec je bil član od leta 1924. V našem društvu je bil kot ustanovni član. Štiri leta je aktivno sodeloval kot poveljnik, ter dve leti kot predsednik. Kot podčastnik in prej dolgoletni član PGD Gorje je v naše vrste prinesel mnogo potrebnega znanja.
lože Šlibar
na proslavi s strani zaposlenih v TO Rečica. Pri vsem tem dobiš občutek, da smo gasilci in vsa
Člani 1GD TO Rečica na dan slavja
družbena dejavnost za marsikoga ne ljudje, ki s svojim delom branimo pred požari družbeno in privatno lastnino, temveč le nekakšen nepotrebni privesek naše TO.
V nedeljo ob 9.30 se je pred TO, lesna predelava Rečica poleg drugih udeležencev zbralo 12 gasilskih društev, ki so skupaj z 224 člani, 16 članicami in 11 pionirji ne samo počastili proslavo, temveč tudi prikazali, kako močno se širi ta družbi koristna in humana dejavnost.
Zbrane gasilce in ostale zbrane je pozdravil predsednik dru-
štva Anton Dežman. Janez Robič pa je prikazal delo in uspehe društva. Zborovalce so pozdravili še zastopnik Gasilske zveze Slovenije Viktor Pogačar, predsednik Občinske gasilske zveze Radovljica Matija Klinar in di-
rektor DO LIP Bled Franc Bajt.
Poleg diplom in značk za 10, 20 in 30-letno aktivno delo v gasilski službi so bile podeljene še plakete kot priznanje za dolgoletno delo v gasilstvu. Gasilsko odlikovanje I. stopnje je prejel Pavel Žvan, gasilsko odlikovanje
II.	stopnja pa sta prejela Antonija Šorli in Jakob Mrak.
Svečana povorka, številni gasilski prapori ter Godba na pihala Gorje pa so ob zaključku dali proslavi izraz svečanosti, nam članom pa vsekakor vcepili globoko voljo do nadaljnjega delovanja.
Janez Robič
Na predvečer proslave se je na objektu prejšnje žage vršila mdkra sektorska vaja, na kateri so bili navzoči tudi člani in članice oddelka civilne zaščite TO lesna predelava Rečica. Ob tej priliki je bilo prikazano delovanje gasilskega topa, ikar je bilo za naše društvo, ki je zainteresirano za čimprejšnjo nabavo tega, še posebej zanimivo.
Po končani vaji je bilo prikazano kako v lakirnici zatreti požar. Žal pa se je tu izkazalo, da posamezni, ki so v lakirnici zaposleni, te vaje niso vzeli resno in se iz neupravičenih razlogov vaje niso udeležili. Prav tako ni v posebno čast slaba udeležba
Vsako leto so širom naše domovine delovne akcije: lokalne, republiške in zvezne. V letu 1977 se je zvezne delovne akcije v Nišu udeležil naš mladinec Jaka Podbevšek. Letos pa sta odšla na zvezno delovno akcijo dva naša člana, in sicer Dušan čajič in Štefan Fujs. Odšla sta na zvezno delovno akcijo Šamac — Sarajevo.
V mesecu avgustu pa se prične druga zvezna delovna akcija PODRINJE — KOLUBARA. Upamo, da se bo iz naše osnovne organizacije tudi te akcije udeležil kakšen mladinec ali mladinka.
Jelka
Mladinski časopis
Na sestanku OO ZSMS TO lesna predelava »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici smo se dogovarjali, da bi izdali svoj lastni bilten. Ta bilten naj bi izhajal mesečno. V njem naj bi bili članki mladine iz celotnega kolektiva. Namen tega biltena bi bil, da bi seznanjal vse zaposlene o delu mladinske organizacije, o vsakdanjem življenju mladih, o problemih, težavah mlade generacije itd. Naš prvi izvod je izšel 24. 5.
1978.	Naš prvi bilten je izšel v počastitev dneva mladosti in 86. rojstnega dne tov. Tita. Kakšen
odmev bo pri bralcih, bomo objavili v naslednjem Glasilu.
Zaželjeno bi tudi bilo, da bi v ta naš bilten pošiljali svoje članke tudi mladinci iz drugih TO naše DO in tako bi se seznanili z delom naših mladincev v vseh petih TOZD-ih.
Če bo bilten izhajal mesečno, mu bomo dali tudi stalno ime, pod katerim bo izhajal.
Na sliki je prva stran našega biltena. Izšel je v 172 izvodih in je imel skupaj z naslovno sta-njo 9 strani.
V POČASTITEV
DNEVA MLADOSTI
OOZSMS LIP BLED
Bch.B/sfkiCfl
20. junij, dan civilne zaščite
Predstavljamo vam
KAJ JE CIVILNA ZAŠČITA
Civilna zaščita je organiziran sistem delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih skupnosti za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah in ob nesrečah, ki jih prinaša vojna ali druge izredne razmere. Ker ščiti in rešuje delovnega človeka in naše skupne materialne dobrine pred uničenjem, je civilna zaščita pomemben sestavni del družbene samozaščite. Je torej sestavni del naše samoupravne socialistične družbe, je hkrati pravica in dolžnost ljudi, organov in organizacij.
Civilna zaščita je vsakdanja potreba delovnega človeka, kajti nesreče nas obiskujejo neprestano. Civilna zaščita je hkrati tudi potreba človeka za morebitno vojno in je kot täka sestavni del splošne ljudske obrambe.
Pod pojmom civilna zaščita si marsikdo predstavlja le enote in štabe civilne zaščite. Te so sicer nepogrešljiv del civilne zaščite, vendar ne edini. Sestavni del civilne zaščite je tudi samozaščita in razni vnaprej izvedeni ukrepi.
SAMOZAŠČITA
Naravne in druge hude nesreče ter vojne akcije puščajo velike posledice. Te so lahko manjše, če se ob katerikoli nesreči znamo ravnati in po nesreči takoj, ne da bi čakali na reševalne enote civilne zaščite, nuditi pomoč tistemu, ki jo je potreben. Množično reševanje ob nesreči, v katerem sodelujejo vsi, ki niso bili prizadeti, lahko reši veliko življenj in obvaruje materialne dobrine pred uničenjem.
Znano je, da je takojšnja pomoč najučinkovitejša pomoč. Majhen požar je lahko pogasiti, mnogo težje je večjega. Toda veliki požari nastanejo često iz majhnih. Če ranjencu takoj zaustavimo hudo krvavitev ali ga ob zadušitvi čimpreje oživljamo, smo mu bržkone rešili življenje. Rešiti življenje nekomu pa je veliko človeško dejanje.
Samozaščita je tudi množično sodelovanje tistih, ki so nesrečo preživeli z enotami civilne zaščite, ko pridejo na prizorišče.
Samozaščita je tudj hitro obveščanje štabov civilne zaščite, potem ko smo opazili nesrečo in ko smo ugotovili, da sami nesreči ne bomo kos. Tudi hišni sveti imajo veliko vlogo pri organiziranju samozaščite v stanovanjskih hišah.
Zelo pomembna je pri samozaščiti usposobljenost ljudi. Ne-
pravilni posegi pri reševanju lahko povzročijo še hujše posledice. Nepravilen pristop k ranjencu lahko povzroči njegovo smrt. Nepravilen pristop k gašenju požara lahko povzroči smrt reševalca. Zato je množično usposabljanje eden od najpomembnejših pogojev za dobro samozaščito, ki bo strokovno reševala ljudi in premoženje.
Nenazadnje je pri dobri samozaščiti treba imeti pri rokah tudi najnujnejša sredstva za reševanje in za svojo lastno zaščito. Zato bi povoje, aparate za gašenje, razno orodje in ne nazadnje tudi zaščitne maske in še marsikaj drugega morali imeti v vsaki družim.
Samozaščita je torej stvar vseh nas. Tudi tistih, ki so vojaški obvezniki z vojno razporeditvijo, ki često menijo, da se njim ni treba ukvarjati s samozaščito; kot, da so pred nesrečo nedotaknjeni.
ENOTE IN ŠTABI CIVILNE
ZAŠČITE
Štabi in enote civilne zaščite so organiziran, usposobljen in opremljen del civilne zaščite za reševanje ljudi in premoženja. Organizirani so v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela, skratka, tam, kjer živijo ali delajo naši delovni ljudje in občani.
Štabi vodijo enote civilne zaščite, skrbijo za njihovo popol-njenost, izurjenost in opremljenost. Hkrati skrbijo tudi za druge ukrepe civilne zaščite v svoji krajevni skupnosti ali delovni organizaciji.
Enote civilne zaščite so splošne, specializirane in združene.
Splošne enote so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju. Organizirane so tam, kjer zaradi majhnega števila ljudi ni možno organizirati specializiranih enot. To so majhne organizacije združenega dela, majhne vasi in stanovanjske ali druge stavbe. Pripadniki teh enot so vsi usposobljeni za manj zahtevno gašenje požarov, nudenje prve pomoči, reševanje iz ruševin in stavb in za preventivne ukrepe v svoji stavbi ali vasi.
Specializirane enote so organizirane in usposobljene za ukrepanje ob posameznih vrstah nesreče. Take enote so enote za prvo medicinsko pomoč, gasilske enote, tehnično-reševalne enote, enote za radiacijsko-bio-loško-kemično zaščito, enote za prvo veterinarsko pomoč, enote
za uničevanje neeksplodiranih predmetov, enote za socialno delo in enote za vzdrževanje reda.
Najpogosteje so v naših vaseh in organizacijah združenega dela organizirane in usposobljene ekipe za prvo medicinsko pomoč in gasilski oddelki. Vse enote so organizirane po enotnih načelih.
Združene enote so namenjene za vse vrste, zlasti zahtevnejših nalog in ukrepov pri zaščiti in reševanju na širšem območju občine ali izven njega.
UKREPI CIVILNE ZAŠČITE
V	okviru civilne zaščite se izvajajo tudi številni ukrepi, katerih namen je zmanjšati nesrečo, predvsem pa njene posledice. Med predpisanimi ukrepi navajamo le nekatere:
Zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin obsega obveznost graditve in vzdrževanja zaklonišč, zaradi zaščite pred napadi iz zraka.
Evakuacija ljudi in materialnih dobrin pomeni umik iz ogroženih na varnejša področja.
Zatemnitev naselij, stavb in vozil ima namen zmanjšati možnost napada iz zraka ponoči.
Radiacijska, biološka in kemijska zaščita obsega za slehernega občana obveznost nabave sredstev za osebno zaščito, za organizacije združenega dela, ustanove in občine pa obveznost nabave sredstev za odkrivanje te nevarnosti in za kolektivno zaščito.
V	civilno zaščito se vključujejo razne organizacije.
Za civilno zaščito so zelo pomembne tudi nekatere specializirane organizacije, ki se po svojih članih ali v celoti vključujejo v sistem civilne zaščite.
Gasilska društva so s svojim članstvom, domovi in opremo, zlasti pa s tradicijo in znanjem nepogrešljiv del civilne zaščite. Pomenijo jedra gasilskih oddelkov civilne zaščite.
Nič manj ni pomembna organizacija Rdečega križa.
Veliko vlogo imajo tudi orga nizacije, kot so gorska reševalna služba, radio amaterske organizacije, društva za podvodne aktivnosti in druge.
Odločilni faktor civilne zaščite je človek.
Usposobljenost in pripravljenost človeka za sodelovanje v civilni zaščiti je osnovni pogoj za dobro in učinkovito civilno zaščito.
Zato se temu elementu posveča vsa pozornost. Tečaji, seminarji in vaje so najboljši načini usposabljanja. Nič manj pomemben pogoj za dobro civilno zaščito je oprema, za katero naši delovni ljudje že vrsto let dajejo znatna sredstva.
delavce prodajne službe domačega trga, ki zastopajo naše podjetje kot trgovski predstavniki na področju SFRJ.
Ker so zaradi svojevrstnosti dela delavcem v naši DO malo poznani ali skoraj anonimni, menimo, da je ta pot za predstavitev najprimernejša.
STANKOVIČ Dragutin
Radii se je 8. julija 6932. leta v Dobrljinu — Bosanski Novi, Bih, sedaj s stalnim bivališčem v Beogradu. Po narodnosti je Srb.
Na beograjski univerzi je diplomiral pravo leta 1966.
Od 1. julija 1958. leta je bil zaposlen pri »Bosanki« Blažuj ter vodil referat prodaje vezanih in gradbenih plošč vse do 30. junija 1967 in nato nastopil 1. ju-
lija 1967 delovno mesto predstavnika na Lesno industrijskem podjetju Bled, kjer je še sedaj.
Kot predstavnik deluje na področju Srbije, Vojvodine, Kosova in Makedonije. Poleg poverjene službene dolžnosti z uspehom opravlja in urejuje odnose na relaciji zvezni organi—LIP Bled.
V privatnetn življenju se še kot nekdanji aktivni športnih predano udejstvuje kot funkcionar številnih športnih društev.
Zaradi specifičnega delovnega mesta in konstantne odsotnosti nima možnosti sodelovati v samoupravnih organih DO.
VLAHINIC Željko
Rojen je 17. oktobra 1949. leta v Livnu, BiH, s stalnim bivališčem v Splitu. Po narodnosti je Hrvat.
Poseduje diplomo o zaključnem študiju druge stopnje Visoke šole za zunanjo trgovino v Zagrebu. V nadaljnjem šolanju je diplomiral ekonomijo v smeri notranje trgovine.
Pri LIP Bled se je zaposlil L oktobra 1971. leta kot predstavnik za področje Dalmacije, Cme gore in južnega dela BiH.
Poleg uspešnega poslovanja na svojem delovnem mestu se udejstvuje v družbenopolitičnih organizacijah, medtem ko mu specifičnost delovnega mesta onemogoča sodelovanje v samoupravnih organih DO.
V privatnem življenju se udejstvuje kot funkcionar številnih športnih društev.
ŠALAMUN Mitja
Rodil se je 6. februarja 1947. leta v Ljubljani, sedaj s stalnim bivališčem v Radovljici. Po poklicu je gradbeni tehnik z večletnimi strokovnimi izkušnjami.
Od 25. marca 1968 pa do februarja 1969 je bil zaposlen pri gradbenem podjetju »Tehnika« Ljubljana, od 17. februarja 1969 do 27. maja 1974 pri gradbenem podjetju »IGRAD« Vrhnika ter od od 28. maja 1974 do 26. februarja 1975. leta pri Komunalno-stanovanjskem podjetju Vrhnika. V naši DO se je zaposlil 27. februarja 1975. leta, kjer se še danes nahaja.
Kot predstavnik deluje na področju Slovenije in hrvaškega primorja. Delovne izkušnje mu omogočajo uspešno poslovanje na področju prodaje gradbenega materiala.
V privatnem življenju se rekreativno ukvarja z dopolnilnimi športi.
Zaradi značilnega delovnega mesta, ki mu narekuje stalno odsotnost, se težko vključuje v delo v samoupravnih organih DO.
BOKAN Boris
Rojen je 11. oktobra 1949. leta v Zagrebu, SR Hrvatska. Sedaj je s stalnim bivališčem v Zagrebu.
Po poklicu je gradbeni tehnik arhitektonske smeri, s spričevalom o zaključnem izpitu Gradbene tehnične šole v Zagrebu.
Od 15. decembra 1971. leta pa do 21. maja 1974 je bil zaposlen pri podjetju »Industroprojekt« Zagreb, od 22. maja 1974 do 31. maja 1975 je bil predstavnik »Alplesa« Železniki.
V naši delovni organizaciji se je zaposlil 1. junija 1975.
Kot predstavnik deluje na področju Hrvatske, severne Dalmacije ter severnem delu Bosne. Zaradi poznavanja stroke in klijen-tele je v glavnem usmerjen v prodajo po ponudbah in pogodbah, s trgovsko mrežo je v kontaktu za prodajo naših ostalih izdelkov.
Sodelovanje v samoupravnih organih DO mu onemogoča stalna odsotnost. V privatnem življenju se ukvarja s športom re-kreatvino.
Ekipe prve pomoči ob intenzivnem reševanju ponesrečencev
v pensionili in zasebnih sobah. Te so zasedli delavci industrijskih delovnih organizacij predvsem Železarne, LIP in Gozdnega gospodarstva, seveda pa tudi drugih. Povečalo se je število prebivalcev od 2.753 v letu 1931 na 3.383 v letu 1948 in 5.056 v letu 1977. Velika pomanjkljivost je bil nesistematični in nekom-pleksni pristop k turistični izgradnji, zelo pogosto pa so se menjale tudi organizacijske oblike v turizmu in sploh miselnost ali je nadaljevati v taki obliki turizma kot smo ga bili vajeni ali se v večji meri usmeriti v domači delavski turizem. Prav gotovo je to v večji meri vplivalo na razvoj v prvem desetletju ali še malo dlje.
V prvem povojnem letu so služili blejski hoteli potrebam vojske za bolnice, stanovanja, pisarnam, vendar je prva povojna tu-rističnogostinska organizacija Turist hotel pričela kaj kmalu z obnovo razpoložljivih objektov za potrebe turizma. Tako se lahko še spomnimo prve otvoritve turistične sezone v letu 1946 spomladi, ko so že bili na razpolago hoteli Toplice z depandansami, Jelovica, Park hotel, Lovec, zabavišče v Kazini in posamezne gostilne. Zasilno so pač posamezne hotele in zabavišče v Kazini obnovili tako, da so bili primerni za ne preveč zahtevne takratne domače goste. Koliko je bilo pač takrat na razpolago postelj na Bledu ni podatkov, vendar jih lahko ocenimo na 760. O gostih pa ni podatkov le za leto 1945, ko res ne moremo govoriti o kakšnem turizmu, za leta vnaprej pa so že za prva leta bolj ocena, pozneje pa imamo statistične podatke tako o gostih kot nočninah.
Vendar o organizaciji turizma, številu gostov in nočnin ter prireditvah pozneje, sedaj skušamo prikazati, kako se je Bled v tem povojnem času izpopolnjeval v turizmu in gostinstvu
Povojna leta bi lahko porazdelili na čas do 1968, ko ni bilo posteljnih kapacitet ali bistvenega povečanja hotelskih postelj, kaj šele novih hotelov, nato plodnejši čas od leta 1971 in končno od 1975 do 1977 s postavitvijo novega Park hotela in adaptacijo hotela Kompas.
Ne smemo pa trditi, da ni bilo želja in stremljenj po hitrejšem razvoju za Bled tradicionalne gospodarske veje. V prvih letih je Ministrstvo za gradnje Slovenije poslalo na Bled arh. Marjana Šorlija z nalogo, da izdela regulacijski načrt, po katerem naj bi se Bled v bodoče razvijal. Pripravil je osnove regulacijskega načrta, sam načrt pa ni bil nikoli sprejet, dasi so se ga pridrževali na takratni blejski občini in pozneje tudi v radovljiški. Lahko pa trdimo, da so del njegovih zasnov sprejeli tudi pozneje v današnji urbanistični načrt Bleda, predvsem v tem, da je jezero naj večja vrednota kraja, da je zato stremeti k umaknitvi vse bodoče gradnje od obale jezera, dopustiti pa je na Bled le toliko gostov, kolikor jih ta obala jezera dopušča. In prav ta načela se uveljavljajo vse bolj tudi v zadnjem času!
Prav na osnovi teh osnovnih smernic je bila kot prva akcija odstranitev lesene kavarne Topli, ce na križišču, kjer je bila po prvi svetovni vojni že brez dovoljenja postavljena, bila pa je prijetno 'in zelo obiskano blejsko zabavišče. Ovirala je razgled na jezero in panoramo Bleda ob prihodu na Bled. Nekako v istem času pa je Ministrstvo za notranje zadeve postavilo svoj počitniški dom, ko je nadaljevalo še pred vojno začeto gradnjo Jože Vestra in to je današnji hotel Krim.
Večji poseg pa je bilo v nadaljevanju modernizacije ceste od hotela Toplice do garaž Vile Bled na Mlinem. Zaradi modernizacije te ceste so že pred vojno porušili nekaj hiš ob jezerski obali kot Vilo Stuchly, Sosnovko, Zma.
Predsednik Tito z Ivanam Mačkom na obnovljenem blejskem gradu
go in Žerovčevo hišo na Mlinem, več hiš pa je bilo še treba porušiti, poleg tega pa tudi vsa kopališča in čolnarne ob tej obali. Tako smo dobili cesto kot jo imamo še sedaj, le da je bila v programu tudi obvoznica, ki naj bi bila speljana od Pošte pod sedanjim hotelom Kompas, Golf, za Jadranom do Vile Sokol. Že so bila tudi načeta prva dela pa potem ustavljena zaradi -nesporazumov z že omenjenim projektantom Bleda arh. Šorlijem v drugih problemih Bleda. Trasa te ceste je vidna še danes, ker je bil pozneje v letih 1958—1959 ponovno načeta po blejski občini, pa nato zaradi pomanjkanja denarja ustavljena. In tako stoji še danes po -številnih razpravah ali naj se to nadaljuje ali poišče drugo traso za tranzitni promet proti Bohinju, čeprav je bila ta cesta namenjena le mestnemu domačemu prometu. Sedaj je zaradi nove adaptacije hotela Kompas končno odpadla, obvoznica pa naj bi bila po najnovej-ših urbanističnih smernicah speljana od Petrolove črpalke, skozi naselje Zagoric, skozi Želeče, priključila pa naj bi se na glavno regionalno cesto proti Bohinju prav tako pri sedanji Vili Sokol.
Ko pa že govorimo o modernizaciji te ceste proti Mlinem takoj v prvih -letih po vojni, naj omenimo še to, da -je bilo v tej akaiji porušenih in odstranjenih še dosti več čolnarn in kopališč, pač v skladu z akcijo Jezero mora biti dostopno vsakemu obiskovalcu Bleda. In če malo natančneje pogledamo, koliko objektov je bilo odstranjeno že v času tik pred vojno in nato pretežno v povojnem času, lah-naštejemo kar 34 hiš, kopališč, čolnarn, pristanišč in verand in to na sami obali med cesto in jezerom. Vsekakor lepo število,
na katero pozabljamo, ko sedaj postavljamo zahtevo, da bi še to, kar je ostalo, odstranili. In če bi koga zanimal tudi spisek, mu z njim lahko postrežemo. Istočasno z modernizacijo ceste na Mlino pa so začeli po načrtih sedaj že pokojnega arh. Glanza graditi reprezentančni objekt za predsednika Tita na istem prostoru -kot je nekdaj stal Suvo-bor, ki so ga Karadjorjeviči porušili in nato Nemci nadaljevali z gradnjo hotela, pa sredi del obstali. Tako je nastala Vila Bled.
Z obzidjem so zajeli nekaj širši prostor, vključili vanj 4 vile, od katerih stoji še ena in ga spremenili v park, vključili pa so vanj tudi objezersko -sprehajalno pot in jo tako zaprli obiskovalcem Bleda za prijetno sprehajanje. Odprli so jo ponovno za sprehajalce okoli jezera, ko je prevzela Vilo Bled ljubljanska Emona v letu 1971 in jo spremenila v hotel, prirejala pa tudi občasne -razstave. To je trajalo le kratek čas, saj jo je že lata 1973 ponovno prevzel neposredno v upravo Izvršni svet SRS za -reprezentančne namene in jo v notranjosti obnovil in priredil novim potrebam. In tudi sprehajalna pot je -bila zopet zaprta, prav sedaj pa si prizadevajo blejski turistični delavci, da bi jo občasno le odprli, saj je t-o naj lepši del cibale blejskega jezera za sprehajanje, ki so jo tolikokrat opevali.
Vila Bled pa je v povojnem času sprejela številne pomembne in znane državnike in politike, ki so bdi na povabilo predsednika T-i-ta pri nas in obiskali Bled, -pa tudi kulturne delavce in gospodarstvenike.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Ker je povojni čas vsem še dobro v spominu, ga ne želimo prikazovati v kroniki kot smo prve začetke blejskega turizma in gostinstva, vseeno pa je prav, da ga na kratko preletimo. Mogoče bo to le služilo za poznejši čas.
Več značilnosti je karakterističnih za prvi povojni čas. Vsekakor je temeljna sprememba v
tem, da so vsi pomembni turistični in gostinski objekti prešli, nekateri pomembnejši že v L1946, drugi v letu 1948 v družbeno last, da se je takoj po osvoboditvi že pokazala volja po obnovi hotelskih objektov ter oživitvi turizma sploh in da so izredno upadle turistične zmogljivosti tako v hotelih, še v večji meri pa
Štafeta mladosti
Boh. Bistrica 315 — 1978 lokalna štafeta
Pozdrav štafete v Srednji vasi
Dne 3. maja 1978 je šla skozi Bohinj lokalna štafeta. Glavno organizacijo za bohinjski kot je prevzela mladina naše TO. Tako smo sklicevali sestanke po terenih s pomočjo občinske konference iz Radovljice in jih vodili ter nato organizirali in razdelili delo. Lokalna štafeta je bila povsod lepo sprejeta. V Bohinjski Češnjici se je ustavilo obratovanje na žagi z namenom, da so delavci pozdravili štafeto; v Srednji vasi so v kulturnem programu, ki so ga namenili štafeti, nastopila tudi mladinska folklorna skupina, v Stari Fužini pa so jo sprejeli trije jezdeci v narodnih nošah. Ta štafeta je tudi prva, ki je šla skozi vas Studor. V Bohinjski Bistrici je bila osrednja proslava, kjer je ravno tako sodelovala mladina naše
TO. V Bohinjski Bistrici so štafeto nosili: šolarji OŠ dr. Janez Mencinger iz Bohinjske Bistrice, mladinci TO Filbota, mladinke TO Almire in mladinci naše osnovne organizacije. V Bohinjski Beli pa so štafeto prevzeli vojaki. Istega dne ob 16. uri se je štafeta priključila zvezni štafeti v Lescah.
Pri organiziranju dela v vsaki krajevni skupnosti smo se obračali na obstoječa društva, osnovne organizacije ZK ali mladino, osnovne šole in na SZDL. Tako nam je ta naloga s skupnimi močmi tudi uspela.
Pri tej štafeti smo za svoje delo bili pohvaljeni vsi, ki smo na kakršenkoli način pomagali, da nam je naloga uspela.
Jelka
INFORMACIJA O MANIFESTACIJI »VLAK BRATSTVA
IN ENOTNOSTI«
Listina o pobratenju z občinami SR Slovenije, v katerih so leta 1941 dobili drugi dom izgnanci iz Slovenije, določa, da vsake štiri leta slovenski izgnanci obiščejo svoje nepozabne gostitelje. Zato naj bo letošnji vlak mogočna manifestacija bratstva in enotnosti, ki naj še bolj utrdi bratske vezi med našimi narodi.
Vlak bratstva in enotnosti bo odpeljal iz Slovenije 11. oktobra 1978, povratek pa bo 15. oktobra 1978.
Pozivamo vse izgnance in vse tiste občane, ki so v povojnem obdobju preko Vlaka bratstva in enotnosti navezali stike s posameznimi družinami v SR Srbiji, da do 10. junija 1978 prijavijo svojo udeležbo na sedežu občinske konference SZDL. Pravico prijave imajo vsi izgnanci v Srbijo njihovi najožji družinski člani (otroci), ne glede v kateri občini živijo. Soudeležba na člana — udeleženca je 200 din in postrežba na vlaku 50 din. Vse druge informacije bodo prijavljenci dobili na sedežih svojih OK SZDL.
Kako se je Bled ebnavljal In razvijal po vojni
šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport
moški II. kategorija:
1. Peter Lakota, GG Bled (40,69), 2. Janče Šmid, Alples Železniki (41,52), 3. Ivan Miklavc, Jelovica Škofja Loka (43,97), 19. Srečo Trojar, LIP Bled (53,49), 43. Stanko Ažman, LIP Bled (1.19,88), 52. Ciril Repinc, LIP Bled (2.05,26).
moški I. kategorija:
L Miran Gašperšič, Elan (1.00,07), 2. Valentin Mulej, Elan (1.00,31), 3. Stanko Grošelj, GG Tolmin (1.00,74), 14. Matjaž Gašperin, LIP Bled (1.05,75), 29. Alojz Oblak, LIP Bled (1.08,21), 44. Branko Cesar, LIP Bled (1.10,98), 72. Franc Hočevar, LIP Bled (1.19,70).
Ekipna uvrstitev — veleslalom — ženske:
V	L LIP Bled (1.28,78), 2. Elan
Begunje (2.46,74), 3. Slovenijales trgovine (3.02,97).
Smučišča na Kaninu
Ekipna uvrstitev —
— veleslalom — moški
L Elan (2.46,35), 2. GG Bled (2.46,57),	3. Alples Železniki
(2.51,90), 9. LIP Bled (3.07,45).
Skupna uvrstitev ekip:
L LIP BLED (377,80 točk), 2. Alples Železniki (360,35 točk), 3. Elan Begunje (378,50 točk).
Z veseljem lahko ugotavljamo, da lanskoletni uspeh ni bil le slučaj, pač pa, da je naš delovni kolektiv zgrajen na trdnih osnovah, ki se izražajo v dobrih gospodarskih in športnih rezultatih. Prav tako lahko ugotovimo, da naša osnovna organizacija sindikata in športne komisije v njej vodijo pravo politiko odnosov do množičnih športov in rekreacije v podjetju.
Rezultati XIX. zimskih športnih iger in uspehi nekaterih naših tekmovalcev nam morajo biti osnova za še bolj smotrno delo v športnih komisijah.
Kraigher
gozdarjev.
XIX. športne igre lesarjev in lovcev SR
Slovenije
Pod pokroviteljstvom tovarne pohištva Meblo iz Nove Gorice, se je letos zaključila XIX. zimska lesariada na Kaninu nad Bovcem (od 14. IV. do 20. V.).
Kot je uspelo organizatorju izpeljati tekmovanje lesarjev na visokem organizacijskem nivoju, je uspelo našim smučarskim tekmovalcem obdržati 1. mesto v skupni razvrstitvi že iz lanskih iger.
Ekipa, ki je zastopala naše podjetje, je štela 24 tekmovalcev. Nastopali so v tekih in veleslalomu, v vseh jakostnih kategorijah. V
V ženskem teku je nastopilo
24 tekmovalk, od katerih so nastopile 4 naše predstavnice: Kati Poljanec je zasedla odlično II. mesto, Albina Ristič VI. mesto, Tončka Kunstelj XV. in Anica Praprotnik XXI. mesto. To je zadostovalo za ekipno II. mesto v teku žensk.
Moški so startali v dveh starostnih kategorijah. V I. kategoriji je startalo 39 tekmovalcev, od teh štirje naši predstavniki, v II. kategoriji je startalo 20 tekmovalcev, od teh trije naši tekmovalci.
Dosegli so rezultate:	Darko
Mrak II. mesto, Samo Arh X. mesto, Mirko Lapajne XII. in Matevž Kordež XVIII. mesto.
V	II. kategoriji tekačev so bili naši tekmovalci še uspešnejši. Odlično prvo mesto je dosegel Viktor Repinc, zelo dobro sta tekla tudi Franc Lapajne (VI. mesto) in Tine Repinc (VIII. mesto).
V	ekipni uvrstitvi tekov smo dosegli I. mesto.
Drugi del tekmovanja v veleslalomu je potekal 20. maja. Lepo sončno vreme, dobro pripravljene proge, razpoloženje vseh udeležencev je dalo misliti, da bo to tekmovanje dobro uspelo.
Stanko je v predtekmovalnem elementu. S seboj je prinesel polno malho voskov, sprejev in klistrov. Namazal je, pa mu ni odgovarjalo. Z ostro klino je zdrsal mažo s smuči, pa spet mazal. Res je strokovnjak za mazanje. Ko je stantal, mu je smuči potegnilo naprej in že pri prvih vratcih je moral v sneg. Za tem je imel še dvakrat smolo. Se je pač zamazal.
Ženske so startale v dveh starostnih skupinah. V prvi skupini je startalo 42 tekmovalk, v drugi pa 15. Najprej je startala druga skupina. Prvo mesto je dosegla Anica Veber, Albina Ristič pa XII.
V I. kategoriji veleslalom za ženske imamo najmočnejšo ekipo. Tekmovale so: Ivanka Berčič, Ana Šifrer, Jasna Pretnar in Marija Urankar. Ivanka Berčič je prehitela vse sotekmovalke, tudi bivšo reprezentantko Jano Kobi iz Slovenijalesa in zasedla I. mesto. Zadovoljivo so vozile tudi ostale. Ekipno so dosegle
1.	mesto.
Moški so tekmovali v treh starostnih kategorijah. V III. kategoriji je naše podjetje zastopal Viktor Repinc in zasedel 11. mesto. V II. kategoriji so tekmovali Srečo Trojar, Stanko Ažman in Ciril Repinc, v I. kategoriji pa Matjaž Gašperin, Alojz Oblak, Branko Cesar, Franc Kočevar — uvrstili so se na IX. mesto.
REZULTATI
ekipna uvrstitev — teki —
ženske
L Alples Železniki (56.52,81, 2. LIP BLED (58.07,74), 3. Elan Begunje (58.13,70).
ekipna vrstitev — teki —
moški
L LIP BLED (81.12,80), 2. Alples Železniki (81.26,32), 3. GG Maribor (82.15,78).
Veleslalom
ženske I. kategorija:
L Ivanka Berčič, LIP Bled (45,16), 2. Jana Kobi, Slovenijales trg. (47,57), 3. Irena Kranjc, Marles Maribor (49,13), 5. Ana Šifrer, LIP Bled (49, 80), 12. Jasna Pretnar, LIP Bled (56,61).
ženske II. kategorija:
L Anica Veber, LIP Bled (53,82),
2.	Ana Dobrovoljc, LIKO Vrhnika (55,56), 3. Jolanda Slokar, Meblo (55,68), 12. Albina Ristič, LIP Bled (1.48,60).
moški III. kategorija
L Krist Ogriz, GG Bled (49,30), 2. Ivan Rajhter, GG Maribor (49,76), 3. Franc Cvenkelj, Elan (49,94), 11. Tine Repinc, LIP Bled (1.22,97).
Mulej s številko 94, favorit III. skupine v veleslalomu, je moral tokrat v sneg
Anica je vesela uspeha, saj je postala zmagovalka v veleslalomu žensk — II. kategorija — čestitamo!
V Bohinjski
Odkar je pred leti zaradi neprimernih prostorov in opreme prenehal delovati kino v Bohinjski Bistrici, je nad 5000 občanov bohinjskega območja, ki so ostali brez kinopredstav, nenehno postavljalo zahtevo, da spet pridobijo svojo kinodvorano. Posebno naglašene zahteve in želje so postavljali mladi, ki so po Bistrici in drugih vaseh popisali zidove in lepake z gesli »Hočemo kino!«
O tem je bilo izrečenih že veliko besed na družbenopolitičnih in kulturnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Vzpostavljeni so stiki z radovljiškim Kino podjetjem, poslane vloge na izvršni svet OS in Kulturno skupnost Radovljica, a vendar ni prišlo do bistvenega premika, dokler se niso v akcijo spustili člani kulturne sekcije Gasilskega društva v Češnjici.
Občni zbor tega društva, ki je znano tudi po prizadevni kulturni dejavnosti, je sklenil, da bo upravni odbor v gasilskem domu z nekaterimi obnovitvenimi
W
A _ w ••	• w
Češnjici zelilo
gradbenimi posegi usposobil svojo dvorano razen za gledališke prireditve tudi za kinopredstave. Najprej se je lotil izgradnje predpisanih sanitarij in betonske plošče nad orodjarno. S prostovoljnim delom in materialnimi prispevki krajanov so že zgradili prizidek k dvorani, kjer bo umivalnica, troje stranišč, garderoba in prostor za kurjenje v skupni izmeri okoli 50 m2 površine. Stroški za doslej opravljena dela so znašali blizu 104.000 din, za kar pa jim je zmanjkalo okoli 64.000 din. Za nakup novega kinoprojektorja pa bi razen tega rabili še 100.000 din. Očitno je, da kljub svojemu deležu ta sredstva ne bodo mogli zbrati brez pomoči drugih dejavnikov, zato so se s prošnjo obrnili na izvršni svet občinske skupščine, kulturno skupnost, ZKO in na SIS za varstvo pred požarom. Hkrati so se odločili, da bodo v okviru gasilskega društva ustanovili kino sekcijo, ki bo imela na skrbi programsko
kinodvorano
vodenje in gospodarjenje z novo kinodvorano.
Zaenkrat na pismene vloge m občasne razgovore o finančni pomoči še ni bilo pravega odgovora, kar gre deloma pripisati ne dovolj utemeljenim načrtom in merilom za to akcijo, ki ni bila zajeta v programe SIS za kulturo in varstvo pred požarom, niti v občinskem proračunu. Glede na to, da zamisel, ki se tako rekoč že uresničuje, še nima finančnega kritja, so o tem podrobno spregovorili na posvetu, ki ga je 13. junija sklical v Radovljici predsednik izvršnega odbora SIS za varstvo pred poža-žarom. Organizatorji akcije iz Češnjice računajo, da bodo predstavniki izvršnega sveta, skupščine občine, kulturne skupnosti, ZKO Radovljica in predstavniki KS Srednja vas uspeli z združenimi močmi rešiti ta finančni vozel in kar je najbolj važno, omogočiti, da bo Bohinj dobil čknprej svoj kino.
Bleje
Srečo tik pred startom. Ta trenutek resen, prav nič razpoložen z a hece.
Viktor je takole zapeljal v prva vratca
Na prvem tovrstnem turnirju pod pokroviteljstvom GLG so svoje ekipe poslale vse združene delovne organizacije (z izjemo GG Bled). Tekmovanje je bilo v soboto, 3. junija 1978 na igriščih TVD Partizan v Medvodah.
Po zagrizenih, toda izredno športnih borbah je prvo mesto osvojila ekipa Jelovice, pred Alplesom in ekipo LIP (v sestavi: Kitič, Cesar, Franc, Troha, Rabič, Kočevar, Tomažin, Pod-bevšek).
Naša ekipa je v zelo močni konkurenci igrala dobro in požrtvovalno in bi z boljšo uigranostjo lahko zasedla celo višje mesto. Sicer pa je bil glavni namen tega turnirja zbližanje med med nastopajočimi, kar je orga-zatorjem (Aero Medvode) v veliki meri tudi uspelo.
Rezultati:
Alples : LIP Bled 5:2
Aero : LIP Bled 1:4
GG Kranj : LIP Bled 6:4 — po streljanju prostoh strelov.
Drago Primožič
TO »TOMAŽ GODEC« : GENERACIJA 52 4:1
Osnovna organizacija sindikata in osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije TO Tomaž Godec sta organizirali tradicionalno nogometno tekmo med ekipo temeljne organizacije »TOMAŽ GODEC« in ekipo letnika 1952.
Tekma je bila odigrana 21.5. 1978 na igrišču nogometnega kluba Bohinj, v lepem in suhem vremenu. Končala se je z rezultatom 4:1 v korist ekipe temeljne organizacije »TOMAŽ GODEC«. Ekipa TO »TOMAŽ GODEC« je nastopila v naslednji
postavi: Gardener Simon, Rabič Ivan, Stare Srečo, Štros Janez, Urbanc Marjan, Pikon Drago, Pikom Franc, Arh Janez, Urbanc Janez, Rabič Stanko, Vojvoda Lovro.
Strelci golov:
Za ekipo letnika 1952 je častni zadetek dosegel Rijavec Igor.
Za ekipo TO »TOMAŽ GODEC« pa je tri gole dosegel Urbanc Marjan, četrti zadetek pa je dosegel Štros Janez.
Tekmo je odlično vodil Rijavec Branko.
Upamo, da se bomo prihodnje leto zopet srečali na nogometnem igrišču v Danici.
Marjan Urbanc
Razmah galerijske dejavnosti
Po daljšem mrtvilu v galerijski dejavnosti, če izvzamemo redne razstave v osnovni šoli dr. Josip Plemelj, ki je bila še pred-leti izredno razgibana v Festivalni dvorani na Bledu, je na pobudo likovne sekcije KUD Bled ta izredno frekventem objekt letos spet postal prizorišče kvalitetnih umetniških razstav.
Zahvaljujoč vztrajnim prizadevanjem znanega blejskega slikarja, pedagoga in organizatorja Janeza Ravnika, je letos ponovno prišlo do soglasnega dogovora med likovno sekcijo KUD Bled, Kulturno skupnostjo Radovljica in Zavodom za napredek in razvoj turizma na Bledu o najemu avle Festivalne dvorane v sezonskih mesecih za razstave. Velja poudariti, da je Festivalna dvorana in s tem tudi Bled nekoč že predstavljala ugledno slovensko in mednarodno razstavišče, ki se je že močno uveljavilo v umetniških krogih doma in v tujini. Akcijo za
ponovno oživitev galerijske dejavnosti v Festivalni dvorani je vsestransko podprla Kulturna skupnost Radovljica, ki je za realizacijo letošnjega programa namenila 40.000.— din, Zavod za turizem pa se je odrekel najemnini za avlo, kot svoj delež za tovrstno predstavitev naše kulture v najširšem krogu domačih in tujih turistov.
Od junija do konca septembra bo v Festivalni dvorani letos na programu 5 tritedenskih likovnih razstav. Od 3. do 24. junija kot prvi razstavlja svoja olja in grafike akademski slikar Franc Novinc iz Škofje Loke. Za njim so na vrsti znana slovenska imena kot Janez Bernik, Jože Ciuha, Janez Bolka in Boris Jesih. Istočasno se na Bledu lahko pohvalijo še z eno izredno galerijsko pridobitvijo — stalno umetniško galerijo Mladinske knjige, ki so jo 1. junija odprli v prostorih hotela Park, kjer bodo stalno na ogled razen
umetniških slik domačih avtorjev v različnih tehnikah tudi mala plastika, srebrni nakit in keramični izdelki. Otvoritvena razstava je pripadla akademskemu slikarju Kostji Gatniku, ki se predstavlja z bogato zbirko zanimivih akvarelov.
Obe galeriji — v Festivalni dvorani in v Park hotelu bosta zagotovo ponovno vzbudili zanimanje domačih ljubiteljev likovne umetnosti in ker je še posebno važno zapolniti občutno vrzel v turistični ponudbi Bleda, hkrati pa tudi odprli širše možnosti seznanjanja tujcev z našo kulturno ustvarjalnostjo.
Če k temu dodamo še več let uspešno vpeljano galerijsko dejavnost v Sivčevi hiši v Radovljici, kjer redne razstave privabljajo vedno več domačih in tujih razstavljavcev, smemo upati, da bo odslej likovna kultura resnično našla svoje mesto, ki ji v turistični občini kot je radovljiška, tudi pripada.	Bleje
Dopustniška
Počitniška sezona z naglico prihaja.
Ako smo nestrpni, gremo na oddih že maja. Vendar junij, julij in avgust so meseci najlepši za dopust.
»Kam letos greš?« sliši se od ust do ust.
Nekateri smo za sončne morske kraje, drugi se poda v planine raje.
Vsak po svoje in vsi v koloni po cestah širom naše domovine.
Letovali, potovali bomo tja, kjer obzorje nam pokaže lepe kraje in če vreme nam ne laže se ne ločimo od plaže 14 dni.
Regres — ta se nam zares prileže, da nam cena hudo v žep ne seže.
Zaloge sproti kopnijo, se hitro zgubijo!
Denar je res sveta vladar, a če smo natančni in preračunljivi, bomo pa manj razsipni, zapravljivi!
Gotovo pa si vsi želimo kar najbolj vesel dopust, mnogo sonca, zdravja, razvedrila, urica nam bo hitro minila!	Vesna
Z udeležbo na proslavi 30-letnice naše delovne organizacije bomo pokazali pripadnost svojemu kolektivu
To so resnice
Med nami so trenutki, kratek čas: vse povemo.
Potem prihajajo ure, tedaj ostanemo sami.
Nikjer ni nobene roke, da bi ponudila nam dobre in tople dlani.
In vendar smo lažji za dve ali tri misli.
Med nami so neizgovorjene misli in mnogo neizrečenih besed. Tavamo v ure brezciljne, kamenje brez oznak stoji ob prašni cesti. Ne umijemo solz iz obrazov. Čudno gledajo
oči.
Med nami so trenutki, dolg čas: nič ne povemo.
V širok plašč zavijemo temne in strupene misli.
Neke tihe noči bomo plašč odložili ob cesti in nihče ne bo gledal, kako bo tam, s prahom in peskom prekrit sam ostal.
Vesna
Kako se je Bled obnavljal In razvijal po vojni
(Nadaljevanje s 7. strani)
Mnogi od teh so še pomembni v svetu, mnogi so že pokoj ni ali pa so se umaknili s svojih nekdanjih položajev. Naštejmo le nekatere:
Na Bledu smo lahko pozdravljali bolgarskega legendarnega voditelja Georga Dimitrova, kot prvega gosta v novo zgrajeni Vili Bled, angleškega zunanjega ministra Antony Edna, turškega predsednika Bajara, egiptovskega voditelja Naserja, ki je kar trikrat obiskal Bled in Gorenjsko in El Sadata, voditelja Burme U Nua in Indonezije Sukar-na, sovjetske voditelje Hruščeva in Bulganina, etiopskega cesarja Heila Selasija, princa Suhanuka, iranskega šaha Reza Pahleva z ženo, nemškega predsednika VValterja Ulbrichta, grškega predsednika vlade Kararalisa im francoskega Dalmasa, severno-korej-skega vodjo Kim il Sunga, pomembnega državnika ZDA Ava-rella Harnimana in še mnogo drugih.
Ne smemo pa pozabiti na obiske in bivanja našega predsednika Tita na Bledu, le da bomo to opisali posebej v posebnem sestavku, saj je prav ito za blejsko kroniko posebej pomembno in zanimivo.
Vila Bled je postala tako poletna rezidenca predsednika Tita, s tem pa je postal Bled tudi poletno shajališče diplomatskega zbora, ki se je zbiral pretežno v hotelu Toplice in vilah, ki so jih v ta namen najeli od zasebnikov, nekatere pa preuredili, ki so bile že v družbeni lasti. Bled je imel v poletnem času tudi pisarno Ministrstva za zunanje zadeve, ki je stalno vzdrževalo stike s tujimi predstavniki pri nas. In to je za takratni turizem na Bledu mnogo pomenilo, še več bi pomenilo danes, če bi to lahko obdržali.
Da so se mislili resno ukvarjati s turizmom na Bledu, seveda pretežno z domačim, nas spominja tudi namen gradnje večjega hotela na Višcah, ki naj bi ga gradila takratna Zveza sindikatov Slovenije. Bila je podpisana pogodba za prvo etapo v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Iz urbanističnih vzrokov pa iz te akcije ni bilo nič in verjetno bi danes rekli, da je bolje tako, saj nismo pokvarili tega predela, čeprav so vse do zadnjega načrtovali na tem predelu hotel in turistične objekte. V
Nas pa zanima, kako se je razvijalo gostinsko gospodarstvo v teh povojnih letih do danes. Točnih podatkov, koliko so imeli v teh povojnih časih ležišč, ni. V letu 1953 so zabeležili 1714 ležišč, od tega 1280 v hotelih in depandansah, 240 v počitniških domovih in ostanek v zasebnih sobah.
Ležišča v hotelih in njihovih depandansah so celo upadala, povečevala pa so se v počitniških domovih in pa predvsem v zasebnih sobah. Domačini, ki so pred vojno oddajali in pa tisti, ki so si postavili na Bledu nov dom, so namenili nekaj prostora tudi za tujske sobe. Zato so bila na razpolago ugodna posojila, takratna občina pa je v tem času pomagala z ustrezno stanovanjsko politiko.
Omenili smo že, da so v povojnem času prevladovali naši domači obiskovalci, da se je vse bolj razvijal tudi izletniški turizem. Tako smo zabeležili leta 1948 176.940 nočnin domačih gostov in 6642 nočnin tujih gostov, skupaj torej 183.402. Leta 1949 smo dosegli na Bledu največji obisk domačih gostov, kar
260.000	nočnin (žal za to leto ni točnih podatkov, ampak je to le ocena), nato pa začenja upadati obisk domačih gostov in vse bolj se uveljavlja tuji turizem. Tako je bilo v letu 1954 že 86.763 nočnin domačih in 60.461 nočnim tujih gostov, skupaj 147.224, največji uspeh pa je bil v letu 1955, ko so našteli 95.406 domačih in 79.581 tujih nočnin. V naslednjem letu 1956 pa je bilo število domačih in tujih nočnin že povsem izenačeno — res da gre to v precejšnji meri na račun evropskega prvenstva v veslanju. V naslednjih letih je nato opaziti večje nihanje, vendar s konstantnim povečevanjem tujih gostov.
In vse to je bilo pri enakem številu postelj, kot smo že navedli. Šele leta 1957 so začeli graditi prizidek hotela Jelovica, porušili pa so pred tem stari Zdraviliški dom, ki naj bi bil zaradi razgleda v napoto temu prizidku. In če bi imeli danes še enkrat to izbiro, ga verjetno ne bi odstranili, ampak skušali popraviti in uporabiti.
(Se nadaljuje) Božo Benedik
V letu 1951 je stekla na Bled nadvse pomembna akcija — restavriranje Blejskega gradu pod vodstvom arh. Toneta Bitenca. V letu 1947 je pogorelo ostrešje gradu (tam so se takrat zadrževale vojaške enote), to pa je sprožilo prizadevanja posebno še po uspešnih arheoloških izkopavanjih na Pristavi. Narodni muzaj je ta prizadevanja podprl in končno je uspelo takratni blej-
00}
Šport za vsakogar
Staro se umika novemu. Rušenje najstarejšega blejskega hotela Petran.
Z udeležbo na proslavi 30-letnice naše delovne organizacije bomo pokazali pripadnost svojemu kolektivu
Rušenje Park hotela
Humor
»Zakaj pa rečemo, da so knjige najboljše prijateljice?«
»Ker veliko povedo, o nas pa molčijo!«
Direktor ima obisk. Možakar: »Tale vaša tajnica pa je zelo hitra v strojepisju.«
»To še ni toliko, da bi jo videli pospravljati ob dveh!«
»Le kako naj bi vedel, da se žena utaplja?« se je branil na sodišču ovdoveli možakar. »Doma se je večkrat prej tako drla!«
»Recite nek pojm, po kateri je večja ponudba kakor povpraševanje!«
»T ežava.«
»Rozi, tale gobova juha se mi ni oblegla. Kje si dobila recept?«
»Iz neke NN kriminalke, mož!«
PA ŠE RES JE
Iz časopisja je bilo mogoče prebrati zelo zanimivo tehnično novost:
V švedski firmi Volvo so izdelali stroj, ki je prav edinstven. V pol minute oklesti, podere in razžaga drevo, ki ima v premeru 15—58 cm. Vse delo vodi iz traktorja en sam delavec. Na koncu 10,5 dolge ročice sta motorna žaga 6n sekira. Grabilec najprej prime deblo, žaga ga prereže, delo dokonča strojna sekira.
(Življenje in tehnika)
Stanje zaposlenih za mesec maj 1978
učencev delavcev v gosp.
TO »Tomaž Godec«		
Boh. Bistrica	462	11
TO Rečica	296	6
TO Mojstrana	58	3
TO Podnart	77	
TO Trgovina	20	1
DSSS	73	
	986	21
Poročili so se:
ZAHVALA
Ob tragični izgubi hčerke
SILVE ROBIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Mama Minka v imenu vseh sorodnikov
ZAHVALA
ob smrti moža, očeta, deda in pradeda TOMAŽA ŠMIDA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu LIP Bled za cvetje, izrečeno sožalje, za lepe poslovilne besede, godbi za žalostinke in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Milka, hčerke z družinami, vnukinje in pravnuk
Jakob Rozman	ZAHVALA
Marija Šamija
Rodili so se:
Ob izgubi mojega očeta
ALOJZA PELKO
ski občini, ki jo je vodil Jože Kapus, da so pričeli delati v lastni režiji in delo končali 1961. In tak je še danes.
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Rnaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril.
Francu Dobravcu — sin
Rešitev križanke
Za nagradni križanki, objavljeni v 3. in 4. številki Glasila smo prejeli:
za križanko 8. marec	6 rešitev
— za križanko 1. maj	90 rešitev
Žreb je razdelil nagrade naslednjim:
Jelki Kunej (knjigo), ostale rešitve so bile nepravilne
1.	nagrado v višini 300,00 din Rezki Kelbl, TO Rečica
2.	nagrado v višini 200,00 din Marinki Cesar, TO tgrovina
3.	nagrado v višini 100,00 din Branku Cesarju, DSSS
iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DSSS LIP Bled za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Marija Stare
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
MARIJE PETERMAN
se delovni skupnosti skupnih služb in ostalim članom kolektiva LIP Bled zahvaljujem za številna izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Janez PETERMAN